Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Velika noč je največji krščanski praznik, praznik veselja in upanja, zmaga življenja nad smrtjo. V času, ko človeka pogosto spremljajo negotovost, strah, osamljenost in vprašanja o smislu, velikonočno sporočilo vedno znova odpira temeljno resnico krščanske vere: da trpljenje in smrt nimata zadnje besede, ampak da je zadnja beseda Božja — in ta je življenje. Kaj pravzaprav pomeni Kristusovo vstajenje za človeka danes? Kako naj veliko noč ne le obhajamo, ampak tudi živimo? Kaj nam prinaša v osebnih stiskah, v naših odnosih, v družbi? Vabljeni k poslušanju. Foto: Radio Ognjišče
Velika noč je največji krščanski praznik, praznik veselja in upanja, zmaga življenja nad smrtjo. V času, ko človeka pogosto spremljajo negotovost, strah, osamljenost in vprašanja o smislu, velikonočno sporočilo vedno znova odpira temeljno resnico krščanske vere: da trpljenje in smrt nimata zadnje besede, ampak da je zadnja beseda Božja — in ta je življenje. Kaj pravzaprav pomeni Kristusovo vstajenje za človeka danes? Kako naj veliko noč ne le obhajamo, ampak tudi živimo? Kaj nam prinaša v osebnih stiskah, v naših odnosih, v družbi? Vabljeni k poslušanju. Foto: Radio Ognjišče
Rokovski kvintet Mach 1 je nastal v času pandemije, danes pa se na prvencu Supersonic predstavlja kot energična enota, ki zvočno združuje težke in udarne teme z elementi progresivne glasbe ter melodično širino. O njihovem delu kitarist Greg Markovski in basist Matej Pušnik.
Rokovski kvintet Mach 1 je nastal v času pandemije, danes pa se na prvencu Supersonic predstavlja kot energična enota, ki zvočno združuje težke in udarne teme z elementi progresivne glasbe ter melodično širino. O njihovem delu kitarist Greg Markovski in basist Matej Pušnik.
Predsednik Svobode in premier Robert Golob je danes gostil drugo srečanje strank, ki bi lahko sodelovale v morebitni novi koaliciji. Po dobri uri so predsedniki končali sestanek s sporočilom, da so pripravljeni sodelovati pri pripravi ukrepov za zmanjšanje posledic krize. Glede osnutka izhodišč o boju proti korupciji pa za Demokrate in Resnico ni to tisto, kar so si predstavljali. Demokrati se umikajo s pogovorov pri Golobu, dokler ne bodo prejeli osnutka koalicijske pogodbe. Medtem sta Logar in Stevanovič potrdila, da so skupaj z Novo Slovenijo, ki je danes ni bilo, tipali morebitno povezovanje v sredinski blok. V oddaji tudi o tem: - Donald Trump razmišlja o izstopu Združenih držav iz zveze NATO - Po Ljubljani referendum o graditivi sežigalnice napovedujejo tudi v Mariboru. - Letos dve smrti zaradi zastruptive z podleskom.
Predsednik Svobode in premier Robert Golob je danes gostil drugo srečanje strank, ki bi lahko sodelovale v morebitni novi koaliciji. Po dobri uri so predsedniki končali sestanek s sporočilom, da so pripravljeni sodelovati pri pripravi ukrepov za zmanjšanje posledic krize. Glede osnutka izhodišč o boju proti korupciji pa za Demokrate in Resnico ni to tisto, kar so si predstavljali. Demokrati se umikajo s pogovorov pri Golobu, dokler ne bodo prejeli osnutka koalicijske pogodbe. Medtem sta Logar in Stevanovič potrdila, da so skupaj z Novo Slovenijo, ki je danes ni bilo, tipali morebitno povezovanje v sredinski blok. V oddaji tudi o tem: - Donald Trump razmišlja o izstopu Združenih držav iz zveze NATO - Po Ljubljani referendum o graditivi sežigalnice napovedujejo tudi v Mariboru. - Letos dve smrti zaradi zastruptive z podleskom.
Nova predsednica Komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Sternad je danes nastopila petletni mandat, na mestu predsednice je nasledila Roberta Šumija. Slovenija je močno zaznamovana s sistemsko korupcijo, ki se pojavlja na različnih ravneh - od lokalne do državne. Kot pravi nova predsednica se takšno mnenje odraža tudi v merjenju indeksa korupcije. V oddaji tudi o tem: -Drugo povolilno srečanje petih strank, ki so se uvrstile v državni zbor. -V šempetrski bolnišnici letos načrtujejo za 25 milijonov evrov različnih naložb. -Danes se začenja ribolovna sezona na salmonide tudi za Ribiško družino Bistrica. -Odbojkarsko prvenstvo prinaša tekme končnice.
Nova predsednica Komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Sternad je danes nastopila petletni mandat, na mestu predsednice je nasledila Roberta Šumija. Slovenija je močno zaznamovana s sistemsko korupcijo, ki se pojavlja na različnih ravneh - od lokalne do državne. Kot pravi nova predsednica se takšno mnenje odraža tudi v merjenju indeksa korupcije. V oddaji tudi o tem: -Drugo povolilno srečanje petih strank, ki so se uvrstile v državni zbor. -V šempetrski bolnišnici letos načrtujejo za 25 milijonov evrov različnih naložb. -Danes se začenja ribolovna sezona na salmonide tudi za Ribiško družino Bistrica. -Odbojkarsko prvenstvo prinaša tekme končnice.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Violinistka Kana Matsui je bila od 1. decembra leta 2012 koncertna mojstrica simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V Arsovih spominčicah bomo predstavili violinistko Kano Matsui, ki je začela leta 2004 igrati v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po uspešno opravljeni avdiciji pa je 1. decembra 2012 postala ena izmed koncertnih mojstrov orkestra. Kana Matsui je študirala violino na visoki šoli za glasbo v Tokiu, nato na visoki šoli za glasbo v Lozani, kjer je diplomirala z odliko, na konservatoriju dunajske zasebne univerze pa je z odliko dokončala magisterij iz violine. Bila je ena izmed koncertnih mojstrov Dunajskih simfonikov, koncertna mojstrica komornega orkestra dunajskih simfonikov Concertino in kolumbijskega narodnega simfoničnega orkestra, od leta 2015 pa je tudi ena izmed koncertnih mojstrov orkestra avstrijsko-madžarske Haydnove filharmonije. Poslušali bomo njeno izvajanje v orkestrski in komorni glasbi: Koncertu za violino in orkester št. 1 v C-duru, Hoboken VII a, Josepha Haydna, skladbi String Band Masona Batesa in Koncertu za orkester Lucijana Marije Škerjanca. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 2. aprila, ob 5.05.
Violinistka Kana Matsui je bila od 1. decembra leta 2012 koncertna mojstrica simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V Arsovih spominčicah bomo predstavili violinistko Kano Matsui, ki je začela leta 2004 igrati v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po uspešno opravljeni avdiciji pa je 1. decembra 2012 postala ena izmed koncertnih mojstrov orkestra. Kana Matsui je študirala violino na visoki šoli za glasbo v Tokiu, nato na visoki šoli za glasbo v Lozani, kjer je diplomirala z odliko, na konservatoriju dunajske zasebne univerze pa je z odliko dokončala magisterij iz violine. Bila je ena izmed koncertnih mojstrov Dunajskih simfonikov, koncertna mojstrica komornega orkestra dunajskih simfonikov Concertino in kolumbijskega narodnega simfoničnega orkestra, od leta 2015 pa je tudi ena izmed koncertnih mojstrov orkestra avstrijsko-madžarske Haydnove filharmonije. Poslušali bomo njeno izvajanje v orkestrski in komorni glasbi: Koncertu za violino in orkester št. 1 v C-duru, Hoboken VII a, Josepha Haydna, skladbi String Band Masona Batesa in Koncertu za orkester Lucijana Marije Škerjanca. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 2. aprila, ob 5.05.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Tudi v Mariboru posvetovalni referendum o sežigalnici - Slovenija lani z enim največjih skokov stroškov dela v EU - Knjižnica Poljčane ponovno odprta
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Tudi v Mariboru posvetovalni referendum o sežigalnici - Slovenija lani z enim največjih skokov stroškov dela v EU - Knjižnica Poljčane ponovno odprta
Chaitan has a passion for food. He's been here since 2006 and says Slovenia is the most beautiful country in the world. He was first in the business of buying and selling metal. Today he runs an Indian restaurant in Ljubljana. He says it's easy to do business in Slovenia, as long as you know what you want to do. Chaitan's music choice: Michael Jackson - "Bad". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=dsUXAEzaC3Q&list=RDdsUXAEzaC3Q&start_radio=1
Chaitan has a passion for food. He's been here since 2006 and says Slovenia is the most beautiful country in the world. He was first in the business of buying and selling metal. Today he runs an Indian restaurant in Ljubljana. He says it's easy to do business in Slovenia, as long as you know what you want to do. Chaitan's music choice: Michael Jackson - "Bad". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=dsUXAEzaC3Q&list=RDdsUXAEzaC3Q&start_radio=1
Ko pomislimo na zemljevide, se po navadi spomnimo šolskih učilnic, danes pa prostor vse pogosteje spoznavamo ob pomoči digitalnih navigacij. Za tem stoji kartografija – znanstvena disciplina, ki oblikuje naš pogled na prostor. Kako nastane sodobna karta, kako zanesljive so danes in ali klasične karte še vedno ohranjajo svojo vrednost? In kaj se zgodi, ko tehnologija odpove? V oddaji Prvi na obisku smo govorili o kartah, še posebno vojaških, ter predstavili projekt POSKART, ki prinaša posodobitev topografskih kart Slovenije v merilu 1 : 25.000, pomembnih za načrtovanje in odzivanje v prostoru.
Ko pomislimo na zemljevide, se po navadi spomnimo šolskih učilnic, danes pa prostor vse pogosteje spoznavamo ob pomoči digitalnih navigacij. Za tem stoji kartografija – znanstvena disciplina, ki oblikuje naš pogled na prostor. Kako nastane sodobna karta, kako zanesljive so danes in ali klasične karte še vedno ohranjajo svojo vrednost? In kaj se zgodi, ko tehnologija odpove? V oddaji Prvi na obisku smo govorili o kartah, še posebno vojaških, ter predstavili projekt POSKART, ki prinaša posodobitev topografskih kart Slovenije v merilu 1 : 25.000, pomembnih za načrtovanje in odzivanje v prostoru.
Roman V prah se povrneš norveškega pisatelja Andersa Totlanda bralcu ne omogoča postopnega, kaj šele udobnega vstopa v fabulo, temveč ga tako rekoč vrže naravnost v vrtinec odnosov in v dogajanje, kjer se dogodki vrstijo hitreje, kot jih uspemo razumeti. Kaj ostane, ko literatura umakne moralni kompas? Postaja taka pisava zaščitni znak sodobne norveške književnosti? O teh in drugih vprašanjih danes razmišljamo z dr. Marijo Zlatnar Moe, prevajalko romana V prah se povrneš. Delo je izdala založba Kulturno-umetniškega društva Sodobnost International.
Roman V prah se povrneš norveškega pisatelja Andersa Totlanda bralcu ne omogoča postopnega, kaj šele udobnega vstopa v fabulo, temveč ga tako rekoč vrže naravnost v vrtinec odnosov in v dogajanje, kjer se dogodki vrstijo hitreje, kot jih uspemo razumeti. Kaj ostane, ko literatura umakne moralni kompas? Postaja taka pisava zaščitni znak sodobne norveške književnosti? O teh in drugih vprašanjih danes razmišljamo z dr. Marijo Zlatnar Moe, prevajalko romana V prah se povrneš. Delo je izdala založba Kulturno-umetniškega društva Sodobnost International.
Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji. Gostja: Endokrinologinja in specialistka interne medicine prof. dr. Marija Pfeifer Zapiski: Vroči mikrofon o Ozempicu: https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/175059943 V Xpertizi je gostja Urška Janjoš, doktorska študentka molekularne biologije, ki na Kemijskem inštitutu preučuje introne.
Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji. Gostja: Endokrinologinja in specialistka interne medicine prof. dr. Marija Pfeifer Zapiski: Vroči mikrofon o Ozempicu: https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/175059943 V Xpertizi je gostja Urška Janjoš, doktorska študentka molekularne biologije, ki na Kemijskem inštitutu preučuje introne.
Motivi mitov pogosto segajo v razlago nastanka krajev, mest in skupnosti, pri čemer se ne ustavijo zgolj pri enoznačnih razlagah izvora, temveč razkrivajo njihov dvopolni značaj. Arhetipska matrica, ki legitimira obstoj določene skupnosti, namreč hkrati pripoveduje o njeni notranji povezanosti in o napetostih, antagonizmih ter konfliktih. Ta načela dvojnosti in nasprotij niso omejena le na mitološko pripoved, temveč jih lahko prepoznamo tudi v dejanskem zgodovinskem procesu – v nastajanju, vzponih in propadih državnih tvorb ter v širši družbeni stvarnosti.
Motivi mitov pogosto segajo v razlago nastanka krajev, mest in skupnosti, pri čemer se ne ustavijo zgolj pri enoznačnih razlagah izvora, temveč razkrivajo njihov dvopolni značaj. Arhetipska matrica, ki legitimira obstoj določene skupnosti, namreč hkrati pripoveduje o njeni notranji povezanosti in o napetostih, antagonizmih ter konfliktih. Ta načela dvojnosti in nasprotij niso omejena le na mitološko pripoved, temveč jih lahko prepoznamo tudi v dejanskem zgodovinskem procesu – v nastajanju, vzponih in propadih državnih tvorb ter v širši družbeni stvarnosti.
Sogovornici, uspešni študentki, športnici in umetnici sta imeli do tistega usodnega leta precej jasno začrtane izobrazbene in poklicne cilje. Vendar so smrt očeta, babice in dedka, nato pa še tri poplave, ki so močno poškodovale družinsko hišo, temeljito zamajale finančno varnost in psihično stabilnost družine. Sogovornici sta bili pred resno dilemo, ali se še naprej šolati ali pa opustiti načrte in raje finančno pomagati mami. Pomoč Zveze Anita Ogulin je bila pri tem neprecenljiva.
Sogovornici, uspešni študentki, športnici in umetnici sta imeli do tistega usodnega leta precej jasno začrtane izobrazbene in poklicne cilje. Vendar so smrt očeta, babice in dedka, nato pa še tri poplave, ki so močno poškodovale družinsko hišo, temeljito zamajale finančno varnost in psihično stabilnost družine. Sogovornici sta bili pred resno dilemo, ali se še naprej šolati ali pa opustiti načrte in raje finančno pomagati mami. Pomoč Zveze Anita Ogulin je bila pri tem neprecenljiva.
Ste tudi vi kdaj stali pred polno omaro in imeli občutek, da nimate kaj obleči? V tokratni oddaji Radijski SOS se lotimo koncepta kapsulne garderobe – pametnega, preglednega in trajnostnega načina urejanja oblačil. Kaj to sploh pomeni, kako začeti in ali je res lahko manj tudi več? Z nami je bila Lucie Görlichová, mlada raziskovalka na mariborski Fakulteti za strojništvo, smer Oblikovanje in tekstilni materiali.
Ste tudi vi kdaj stali pred polno omaro in imeli občutek, da nimate kaj obleči? V tokratni oddaji Radijski SOS se lotimo koncepta kapsulne garderobe – pametnega, preglednega in trajnostnega načina urejanja oblačil. Kaj to sploh pomeni, kako začeti in ali je res lahko manj tudi več? Z nami je bila Lucie Görlichová, mlada raziskovalka na mariborski Fakulteti za strojništvo, smer Oblikovanje in tekstilni materiali.
Intenzivna militarizacija, kopičenje oboroženih spopadov, naraščajoča polarizacija in radikalizacija, razvoj umetne inteligence v vojaške namene in ponoven vznik nacionalističnih diskurzov. To je svet, v katerem živimo, zato se upravičeno s strahom oziramo v prihodnost. Profesor zgodovinske sociologije dr. Siniša Malešević na University College Dublin preučuje vojno, nasilje, nacionalizem, družbeno teorijo in tudi imperije. V Ljubljani je marca sodeloval na znanstvenem simpoziju Aleša Debeljaka, ki so ga ob 10-ti obletnici smrti organizirali na Katedri za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V okviru obiska je za študente obramboslovja pripravil predavanje z naslovom Vojaki, civilisti in nacionalizem. Po predavanju se je z njim pogovarjala novinarka Urška Henigman.
Intenzivna militarizacija, kopičenje oboroženih spopadov, naraščajoča polarizacija in radikalizacija, razvoj umetne inteligence v vojaške namene in ponoven vznik nacionalističnih diskurzov. To je svet, v katerem živimo, zato se upravičeno s strahom oziramo v prihodnost. Profesor zgodovinske sociologije dr. Siniša Malešević na University College Dublin preučuje vojno, nasilje, nacionalizem, družbeno teorijo in tudi imperije. V Ljubljani je marca sodeloval na znanstvenem simpoziju Aleša Debeljaka, ki so ga ob 10-ti obletnici smrti organizirali na Katedri za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V okviru obiska je za študente obramboslovja pripravil predavanje z naslovom Vojaki, civilisti in nacionalizem. Po predavanju se je z njim pogovarjala novinarka Urška Henigman.
Muffat slovi predvsem po skladbah za godalne ansamble, a je sam igral predvsem inštrumente s tipkami. V mladih letih je bil nekaj časa zaposlen kot organist v Molsheimu in pozneje je približno deset let deloval kot organist salzburške stolnice. Sestavil je enega najpomembnejših učbenikov generalnega basa iz sedemnajstega stoletja z neštetimi uporabnimi primeri realizacij in harmonizacij z manjšim in večjim število glasov. Delo nedvomno izhaja iz vsakdanje glasbene prakse in je neprecenljiv dokument za današnje izvajalce stare glasbe.
Muffat slovi predvsem po skladbah za godalne ansamble, a je sam igral predvsem inštrumente s tipkami. V mladih letih je bil nekaj časa zaposlen kot organist v Molsheimu in pozneje je približno deset let deloval kot organist salzburške stolnice. Sestavil je enega najpomembnejših učbenikov generalnega basa iz sedemnajstega stoletja z neštetimi uporabnimi primeri realizacij in harmonizacij z manjšim in večjim število glasov. Delo nedvomno izhaja iz vsakdanje glasbene prakse in je neprecenljiv dokument za današnje izvajalce stare glasbe.
Potem ko se je drugi cikel mariborskega participativnega proračuna zaradi občinskih finančnih težav zavlekel za dve leti, mestni odločevalci zdaj zagotavljajo, da je uresničevanje projektov le pri koncu. Kmalu naj bi se začel tudi nov krog izbiranja projektov, proces pa želijo z novimi digitalnimi rešitvami še približati občanom.
Potem ko se je drugi cikel mariborskega participativnega proračuna zaradi občinskih finančnih težav zavlekel za dve leti, mestni odločevalci zdaj zagotavljajo, da je uresničevanje projektov le pri koncu. Kmalu naj bi se začel tudi nov krog izbiranja projektov, proces pa želijo z novimi digitalnimi rešitvami še približati občanom.
Hokejisti Olimpije so v drugi polfinalni tekmi razširjenega regijskega tekmovanja po porazu na prvi v dvorani Tivoli gostili Pustertal. Slovenska nogometna reprezentanca je odigrala še drugo prijateljsko tekmo v tem reprezentančnem oknu, gostovala je v Podgorici pri Črni gori.
Hokejisti Olimpije so v drugi polfinalni tekmi razširjenega regijskega tekmovanja po porazu na prvi v dvorani Tivoli gostili Pustertal. Slovenska nogometna reprezentanca je odigrala še drugo prijateljsko tekmo v tem reprezentančnem oknu, gostovala je v Podgorici pri Črni gori.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
V Jutru ob kavi in kitari smo gostili skupino Jebe'la cesta, zasedbo, ki že 30 let združuje glasbo, satiričen pogled na svet in izrazit štajerski značaj. V živo so nam ponudili svojo glasbo, razkrili nekaj zgodb z odrov in dokazali, da iskrenost – tudi po treh desetletjih – še vedno najde pot do poslušalca.
V Jutru ob kavi in kitari smo gostili skupino Jebe'la cesta, zasedbo, ki že 30 let združuje glasbo, satiričen pogled na svet in izrazit štajerski značaj. V živo so nam ponudili svojo glasbo, razkrili nekaj zgodb z odrov in dokazali, da iskrenost – tudi po treh desetletjih – še vedno najde pot do poslušalca.
Peter Stanković, redni profesor kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, podrobni raziskovalec področij filma, popularne kulture, glasbe, etničnih identitet in športa, v predavanju med drugim zastavlja vprašanje kulturne dostopnosti, konkretno pa dileme, koga umetnost danes sploh nagovarja in predvsem kdo se v njenem nagovoru sploh prepozna. Med enim in drugim namreč nastaja napetost: medtem ko je sodobna umetnost že desetletja izrazito angažirana – se tako ali drugače zavzema za različne izključene družbene skupine (od delavskega razreda mimo žensk do imigrantov in kvirovskih ljudi) –, jo konzumirajo zlasti visoko izobraženi srednji sloji. V praksi to pomeni, da umetnost kljub svojemu emancipatornemu namenu ostaja zaprta v razmeroma ozke kroge kulturne in intelektualne elite, tako da svojega deklariranega cilja ne dosega. Vprašanje je torej, kako odpraviti to kulturno nedostopnost.Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Programska asistenca: Tina Ogrin Tehnična realizacija: Urban Gruden Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija, programa Ars, april 2026
Peter Stanković, redni profesor kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, podrobni raziskovalec področij filma, popularne kulture, glasbe, etničnih identitet in športa, v predavanju med drugim zastavlja vprašanje kulturne dostopnosti, konkretno pa dileme, koga umetnost danes sploh nagovarja in predvsem kdo se v njenem nagovoru sploh prepozna. Med enim in drugim namreč nastaja napetost: medtem ko je sodobna umetnost že desetletja izrazito angažirana – se tako ali drugače zavzema za različne izključene družbene skupine (od delavskega razreda mimo žensk do imigrantov in kvirovskih ljudi) –, jo konzumirajo zlasti visoko izobraženi srednji sloji. V praksi to pomeni, da umetnost kljub svojemu emancipatornemu namenu ostaja zaprta v razmeroma ozke kroge kulturne in intelektualne elite, tako da svojega deklariranega cilja ne dosega. Vprašanje je torej, kako odpraviti to kulturno nedostopnost.Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Programska asistenca: Tina Ogrin Tehnična realizacija: Urban Gruden Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija, programa Ars, april 2026
Kaos na Bližnjem vzhodu traja že 33-ti dan, ubitih je bilo na tisoče ljudi in svet se pripravlja na hudo gospodarsko krizo. Ameriški predsednik trdi, da so cilji skoraj doseženi, v resnici pa se vsi še vedno borijo na vseh frontah, iranski režim ostaja, o pogajanjih pa ne vemo ničesar. Utegne Trump, da bi presekal to, nad čimer nima več nadzora, na iranska tla poslati ameriške vojake? Ali se lahko kar tako umakne? O tem v Ob osmih z nekdanjim diplomatom ter varnostnim analitikom Mirkom Ciglerjem.
Kaos na Bližnjem vzhodu traja že 33-ti dan, ubitih je bilo na tisoče ljudi in svet se pripravlja na hudo gospodarsko krizo. Ameriški predsednik trdi, da so cilji skoraj doseženi, v resnici pa se vsi še vedno borijo na vseh frontah, iranski režim ostaja, o pogajanjih pa ne vemo ničesar. Utegne Trump, da bi presekal to, nad čimer nima več nadzora, na iranska tla poslati ameriške vojake? Ali se lahko kar tako umakne? O tem v Ob osmih z nekdanjim diplomatom ter varnostnim analitikom Mirkom Ciglerjem.
Ahilova tetiva je najbolj znana in najmočnejša tetiva v človeškem telesu, ampak ni edina. Kakšno vlogo igrajo pri športu, zakaj se pojavijo poškodbe in kako naj okrepimo tetive, da poškodb teh ne bi bilo? Katere vaje naj izvajamo za krepitev in kako naj ravnamo, ko nas že boli? Za odgovore smo v studio Prvega povabili profesorja športne vzgoje in tekaškega trenerja Urbana Praprotnika.
Ahilova tetiva je najbolj znana in najmočnejša tetiva v človeškem telesu, ampak ni edina. Kakšno vlogo igrajo pri športu, zakaj se pojavijo poškodbe in kako naj okrepimo tetive, da poškodb teh ne bi bilo? Katere vaje naj izvajamo za krepitev in kako naj ravnamo, ko nas že boli? Za odgovore smo v studio Prvega povabili profesorja športne vzgoje in tekaškega trenerja Urbana Praprotnika.
Ko se je v mladosti Peter Schickele odločil za kariero klarinetista, ga je družinski prijatelj in klarinetist Bertram McGarrity opozoril na številne napake pri igranju klarineta. Kariero klarinetista je s tem končal, ljubezen do tega glasbila pa je še dolgo vztrajala in se uresničila v številnih skladbah za klarinet, med drugim je napisal Koncert za klarinet in orkester.
Ko se je v mladosti Peter Schickele odločil za kariero klarinetista, ga je družinski prijatelj in klarinetist Bertram McGarrity opozoril na številne napake pri igranju klarineta. Kariero klarinetista je s tem končal, ljubezen do tega glasbila pa je še dolgo vztrajala in se uresničila v številnih skladbah za klarinet, med drugim je napisal Koncert za klarinet in orkester.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Premier Golob s prvaki strank na drugem povolilnem pogovoru o izhodiščih za interventne ukrepe - Mariborčani z novo aplikacijo do lažjega stika z občino - Knjižnična enota Studenci se bo preselila v center Ikona
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Premier Golob s prvaki strank na drugem povolilnem pogovoru o izhodiščih za interventne ukrepe - Mariborčani z novo aplikacijo do lažjega stika z občino - Knjižnična enota Studenci se bo preselila v center Ikona
Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič.
Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič.
S Hei'An je jutro drugačno. Glasba, ki je niste vajeni, a tudi tako je (včasih) prav. Melodično in surovo, predvsem pa čustveno - Hei'An.
S Hei'An je jutro drugačno. Glasba, ki je niste vajeni, a tudi tako je (včasih) prav. Melodično in surovo, predvsem pa čustveno - Hei'An.
Kot je zapisal Schickele, so Goldbrickove variacije P. D. Q. Bacha nadvse zanimiv cikel variacij, saj najprej zaslišimo tri variacije, šele ob koncu pa temo. Predvideva se, da se je skladatelj bal, da bi občinstvo že po temi zapustilo dvorano.
Kot je zapisal Schickele, so Goldbrickove variacije P. D. Q. Bacha nadvse zanimiv cikel variacij, saj najprej zaslišimo tri variacije, šele ob koncu pa temo. Predvideva se, da se je skladatelj bal, da bi občinstvo že po temi zapustilo dvorano.
Feri Lainšček piše tako prozo kot poezijo. Njegove pesmi so oblikovno preproste in spevne, odlikuje pa jih tudi tankočutna rima. V pesniški zbirki Ne bodi kot drugi: pesmi o dvojini pesnik z ženskim in moškim glasom izpoveduje čustvo ljubezni. Tako tudi v pesmi z naslovom Ljubim. Interpretira dramska igralka Darja Reichman, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2012.
Feri Lainšček piše tako prozo kot poezijo. Njegove pesmi so oblikovno preproste in spevne, odlikuje pa jih tudi tankočutna rima. V pesniški zbirki Ne bodi kot drugi: pesmi o dvojini pesnik z ženskim in moškim glasom izpoveduje čustvo ljubezni. Tako tudi v pesmi z naslovom Ljubim. Interpretira dramska igralka Darja Reichman, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2012.
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je na drugo srečanje o možnosti sodelovanja v naslednji koaliciji povabil predsednike parlamentarnih strank. Tudi tokrat se pogovorov ne bodo udeležili predstavnikitrojčka Nova Slovenija, SLS in Fokus, ki je povabilo znova zavrnil, in SDS-a, ki ni bil vabljen. V oddaji tudi o tem: -Dimitrij Klančič se konec aprila poslavlja z vodstvenega položaja šempetrske bolnišnice. -Nov Interregov projekt Sincro v čezmejnem območju Istre obravnava skupne izzive na področju rehabilitacije po možganski kapi. -V Portorožu bodo del plaže nasuli z rečnim prodcem. -Slovenski nogometaši boljši od Črne gore, znani so še zadnji evropski udeleženci nogometnega mundiala.
Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je na drugo srečanje o možnosti sodelovanja v naslednji koaliciji povabil predsednike parlamentarnih strank. Tudi tokrat se pogovorov ne bodo udeležili predstavnikitrojčka Nova Slovenija, SLS in Fokus, ki je povabilo znova zavrnil, in SDS-a, ki ni bil vabljen. V oddaji tudi o tem: -Dimitrij Klančič se konec aprila poslavlja z vodstvenega položaja šempetrske bolnišnice. -Nov Interregov projekt Sincro v čezmejnem območju Istre obravnava skupne izzive na področju rehabilitacije po možganski kapi. -V Portorožu bodo del plaže nasuli z rečnim prodcem. -Slovenski nogometaši boljši od Črne gore, znani so še zadnji evropski udeleženci nogometnega mundiala.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Hokejisti Olimpije so v drugi tekmi polfinala razširjenega regijskega tekmovanja v dvorani Tivoli gostili Pustertal.
Hokejisti Olimpije so v drugi tekmi polfinala razširjenega regijskega tekmovanja v dvorani Tivoli gostili Pustertal.
17. julija leta 1935 se je v mestu Ames v ameriški zvezni državi Iowi rodil skladatelj Peter Schickele. Zaslovel je s številnimi parodijami na temo klasične glasbe, za svoje glasbeno delovanje prejel več nagrad, med njimi štiri gremije v kategoriji glasbena komedija, uspešno pa je deloval tudi na področju glasbenega izobraževanja in populariziranja klasične glasbe.
17. julija leta 1935 se je v mestu Ames v ameriški zvezni državi Iowi rodil skladatelj Peter Schickele. Zaslovel je s številnimi parodijami na temo klasične glasbe, za svoje glasbeno delovanje prejel več nagrad, med njimi štiri gremije v kategoriji glasbena komedija, uspešno pa je deloval tudi na področju glasbenega izobraževanja in populariziranja klasične glasbe.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Predsedniki SD-ja, Levice z Vesno, Demokratov in Resnice bodo danes na povabilo predsednika stranke Gibanje Svoboda in premierja Roberta Goloba drugič sedli za skupno mizo ter se pogovarjali o možnosti sodelovanja v okviru koalicije narodne enotnosti. Na mizi bodo tudi osnutki izhodišč za boj proti korupciji in za interventne ukrepe, s katerimi vlada odgovarja na prihajajočo krizo in jih bo obravnavala jutri. Tudi tokrat na pogovorih ne bo SDS-a, ki vabila na sestanek ni prejel. V oddaji tudi o tem: - Vodenje Komisije za preprečevanje korupcije za 6 let prevzema Katarina Bervar Sternad. - Energetski ministri Unije razpravljali o ukrepih za omilitev energetske krize. - V Sodražici bodo prevzeli novo kombinirano vozilo za namene PROSTOFER-ja
Predsedniki SD-ja, Levice z Vesno, Demokratov in Resnice bodo danes na povabilo predsednika stranke Gibanje Svoboda in premierja Roberta Goloba drugič sedli za skupno mizo ter se pogovarjali o možnosti sodelovanja v okviru koalicije narodne enotnosti. Na mizi bodo tudi osnutki izhodišč za boj proti korupciji in za interventne ukrepe, s katerimi vlada odgovarja na prihajajočo krizo in jih bo obravnavala jutri. Tudi tokrat na pogovorih ne bo SDS-a, ki vabila na sestanek ni prejel. V oddaji tudi o tem: - Vodenje Komisije za preprečevanje korupcije za 6 let prevzema Katarina Bervar Sternad. - Energetski ministri Unije razpravljali o ukrepih za omilitev energetske krize. - V Sodražici bodo prevzeli novo kombinirano vozilo za namene PROSTOFER-ja
Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To sta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič Urednik oddaje: Vlado Motnikar Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstra in tehnika: Urban Gruden, Maksim Vergan, Davorin Lovrečič, Matija Žavbi Režiser: Klemen Markovčič Interpret - Rok Matek Bralca - Maja Moll, Igor Velše Dijaki - Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer
Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To sta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič Urednik oddaje: Vlado Motnikar Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstra in tehnika: Urban Gruden, Maksim Vergan, Davorin Lovrečič, Matija Žavbi Režiser: Klemen Markovčič Interpret - Rok Matek Bralca - Maja Moll, Igor Velše Dijaki - Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Cikel Sozvočje svetov prepleta likovno in glasbeno umetnost ter skozi umetnostnozgodovinska predavanja in koncertne večere odpira prostor subtilnega dialoga med podobo in zvokom. V jubilejni, 25. sezoni z naslovom »Portreti« raziskuje preplet slogovnih, estetskih in zgodovinskih razmerij ter njihov odmev v širšem kulturnem kontekstu. V pogovoru z umetnostno zgodovinarko Natašo Braunsberger iz Narodne galerije se podamo v vizualni svet velikonočnega časa — obdobja, ki v krščanski tradiciji simbolizira prehod iz teme v svetlobo, iz trpljenja v novo življenje. Predavanje Iz teme v svetlobo nas vodi skozi zaporedje ključnih prizorov — od Kristusovega vhoda v Jeruzalem do poti v Emavs — in razkriva, kako so umetniki skozi stoletja te motive oblikovali v izrazito simbolne in čustveno nabite podobe. Kako lahko svetloba in tema postaneta nosilki pomena? Kako umetnost pripoveduje zgodbo, ki presega čas in prostor? Velikonočni motivi v likovni umetnosti tako ne razkrivajo le dogodkov, temveč odpirajo prostor notranjega doživljanja — prostor tišine, upanja in preobrazbe. Prav ta prehod pa se zrcali tudi v glasbi, ki lahko te izkušnje prenese v zvočno razsežnost in jih poglobi v prostor kontemplacije. Prisluhnite pogovoru in odkrijte, kako se ena najmočnejših zgodb zahodne kulture razkriva skozi podobe — in kako jo lahko beremo danes.
Cikel Sozvočje svetov prepleta likovno in glasbeno umetnost ter skozi umetnostnozgodovinska predavanja in koncertne večere odpira prostor subtilnega dialoga med podobo in zvokom. V jubilejni, 25. sezoni z naslovom »Portreti« raziskuje preplet slogovnih, estetskih in zgodovinskih razmerij ter njihov odmev v širšem kulturnem kontekstu. V pogovoru z umetnostno zgodovinarko Natašo Braunsberger iz Narodne galerije se podamo v vizualni svet velikonočnega časa — obdobja, ki v krščanski tradiciji simbolizira prehod iz teme v svetlobo, iz trpljenja v novo življenje. Predavanje Iz teme v svetlobo nas vodi skozi zaporedje ključnih prizorov — od Kristusovega vhoda v Jeruzalem do poti v Emavs — in razkriva, kako so umetniki skozi stoletja te motive oblikovali v izrazito simbolne in čustveno nabite podobe. Kako lahko svetloba in tema postaneta nosilki pomena? Kako umetnost pripoveduje zgodbo, ki presega čas in prostor? Velikonočni motivi v likovni umetnosti tako ne razkrivajo le dogodkov, temveč odpirajo prostor notranjega doživljanja — prostor tišine, upanja in preobrazbe. Prav ta prehod pa se zrcali tudi v glasbi, ki lahko te izkušnje prenese v zvočno razsežnost in jih poglobi v prostor kontemplacije. Prisluhnite pogovoru in odkrijte, kako se ena najmočnejših zgodb zahodne kulture razkriva skozi podobe — in kako jo lahko beremo danes.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Izbrali smo tri kratka besedila Daniila Harmsa: prvo je brez naslova, govori pa o prvem aprilu, ter Inkubacijsko obdobje in Pravljice. Harms (1905-1942) velja za enega najbolj samosvojih ruskih literatov prejšnjega stoletja. Bil je mojster absurda in črnega humorja, v svojih delih pa je z izjemnim občutkom za grotesko razgaljal nesmisle človekovega bivanja in družbenih konvencij. Njegov slog zaznamujejo jedrnatost, nepričakovani preobrati in igrivost, ki pa vedno ohranja bivanjsko ostrino. Prevajalec Borut Kraševec, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2023.
Izbrali smo tri kratka besedila Daniila Harmsa: prvo je brez naslova, govori pa o prvem aprilu, ter Inkubacijsko obdobje in Pravljice. Harms (1905-1942) velja za enega najbolj samosvojih ruskih literatov prejšnjega stoletja. Bil je mojster absurda in črnega humorja, v svojih delih pa je z izjemnim občutkom za grotesko razgaljal nesmisle človekovega bivanja in družbenih konvencij. Njegov slog zaznamujejo jedrnatost, nepričakovani preobrati in igrivost, ki pa vedno ohranja bivanjsko ostrino. Prevajalec Borut Kraševec, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2023.
V oddaji poslušamo skladbe: Jože Privšek: Radenci 83 - solisti pianist Silvo Stingl, saksofonist Tone Janša, trobentač Petar Ugrin in bobnar Ratko Divjak Milko Lazar: Second Hand Music - solista trobentač Dominik Krajnčan in saksofonist Milko Lazar Janez Gregorc: Power - solist pozavnist Emil Spruk Michael Abene: Night Creepers - solist bobnar Dennis Mackrel
V oddaji poslušamo skladbe: Jože Privšek: Radenci 83 - solisti pianist Silvo Stingl, saksofonist Tone Janša, trobentač Petar Ugrin in bobnar Ratko Divjak Milko Lazar: Second Hand Music - solista trobentač Dominik Krajnčan in saksofonist Milko Lazar Janez Gregorc: Power - solist pozavnist Emil Spruk Michael Abene: Night Creepers - solist bobnar Dennis Mackrel
Predstavniki vlade in gospodarstva so danes razpravljali o možnih ukrepih za blažitev krize v luči vojne na Bližnjem vzhodu. Kot opozarjajo, je ključno tveganje prelivanje rasti cen energentov v končne cene pogonskih goriv, elektrike, hrane in drugih izdelkov. V Gospodarski zbornici pozivajo politiko k enotnosti, sodelovanju in hitremu ukrepanju. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da je treba ukrepe sprejeti, še preden se bodo razmere dodatno zaostrile. Okoljski minister Bojan Kumer pričakuje, da bo vlada izhodišča za ukrepanje obravnavala v četrtek.
Predstavniki vlade in gospodarstva so danes razpravljali o možnih ukrepih za blažitev krize v luči vojne na Bližnjem vzhodu. Kot opozarjajo, je ključno tveganje prelivanje rasti cen energentov v končne cene pogonskih goriv, elektrike, hrane in drugih izdelkov. V Gospodarski zbornici pozivajo politiko k enotnosti, sodelovanju in hitremu ukrepanju. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da je treba ukrepe sprejeti, še preden se bodo razmere dodatno zaostrile. Okoljski minister Bojan Kumer pričakuje, da bo vlada izhodišča za ukrepanje obravnavala v četrtek.
Igra je pravzaprav lepljenka fragmentov noči, ko pod perutnico teme zakonca ležeta v posteljo. Pisanost omnibusa različnih življenjskih pa tudi domišljijskih zapletov v značilni in samosvoji Jesihovski maniri. Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstric: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Janij Golob Glasbena izvajalca: Boris Šurbek (tolkala), Mitja Kogoj (viola) Ona, ženski glas – Milena Zupančič On, moški glas – Boris Ostan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1994.
Igra je pravzaprav lepljenka fragmentov noči, ko pod perutnico teme zakonca ležeta v posteljo. Pisanost omnibusa različnih življenjskih pa tudi domišljijskih zapletov v značilni in samosvoji Jesihovski maniri. Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstric: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Janij Golob Glasbena izvajalca: Boris Šurbek (tolkala), Mitja Kogoj (viola) Ona, ženski glas – Milena Zupančič On, moški glas – Boris Ostan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1994.
Branko Šömen je vsestranski književnik, saj je dober kot pesnik in kot romanopisec, scenaristični mojster, filmski kritik in sodelavec revije Ekran, med drugim pa je bil tudi naš radijski kolega: v legendarni Literarni (redakciji) je pripravil vrsto literarnih večerov, pogosto pa je tudi poročal s filmskih festivalov. Ob njegovem okroglem življenjskem jubileju lahko slišite Literarni večer, ki predstavlja vsaj kanček njegovega bogatega in razgibanega opusa. Režiser Gregor Tozon, asistentka režije Helena Mugerle, bralka veznega besedila Lidija Hartman, interpreti Aleš Valič, Brane Grubar, Janez Starina, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, avtor in urednik oddaje Marko Golja. Narejeno leta 2006.
Branko Šömen je vsestranski književnik, saj je dober kot pesnik in kot romanopisec, scenaristični mojster, filmski kritik in sodelavec revije Ekran, med drugim pa je bil tudi naš radijski kolega: v legendarni Literarni (redakciji) je pripravil vrsto literarnih večerov, pogosto pa je tudi poročal s filmskih festivalov. Ob njegovem okroglem življenjskem jubileju lahko slišite Literarni večer, ki predstavlja vsaj kanček njegovega bogatega in razgibanega opusa. Režiser Gregor Tozon, asistentka režije Helena Mugerle, bralka veznega besedila Lidija Hartman, interpreti Aleš Valič, Brane Grubar, Janez Starina, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, avtor in urednik oddaje Marko Golja. Narejeno leta 2006.
Poleti smo na Radiu Koper prisluhnili koncertu senegalsko-francoskega dua Ablaye Cissoko & Cyrille Brotto. Glasbenikoma, mojstru kore in odličnemu harmonikarju, se je pridružil slovenski duo Harmelogic: pianist Kristijan Korat in tolkalec Damir Mazrek.
Poleti smo na Radiu Koper prisluhnili koncertu senegalsko-francoskega dua Ablaye Cissoko & Cyrille Brotto. Glasbenikoma, mojstru kore in odličnemu harmonikarju, se je pridružil slovenski duo Harmelogic: pianist Kristijan Korat in tolkalec Damir Mazrek.