Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Novice Radia Slovenija

Novice ob 21h

20. 1. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Jazz in jaz

Ralph Towner v Sežani

20. 1. 2026

Zapustila nas še ena jazzovska legenda. Ralph Towner, vrhunski ameriški kitarist, je zaslovel z zasedbo Oregon, s katero je ustvarjal polnih 40 let, med glasbene guruje pa ga je izstrelila tudi njegova solistična kariera. Zadnja desetletja je Towner živel v Rimu in pogosto koncertiral v Italiji, večkrat pa je obiskal tudi slovenska prizorišča. Na Primorskem smo ga leta 2008 slišali v Kosovelovem domu v Sežani, leta 2021 pa v Vili Vipolže v Goriških Brdih. Sežanski solistični koncert je ekipa našega radia posnela in nocoj mu bomo znova prisluhnili - v oddaji Jazz in jaz.

62 min

Zapustila nas še ena jazzovska legenda. Ralph Towner, vrhunski ameriški kitarist, je zaslovel z zasedbo Oregon, s katero je ustvarjal polnih 40 let, med glasbene guruje pa ga je izstrelila tudi njegova solistična kariera. Zadnja desetletja je Towner živel v Rimu in pogosto koncertiral v Italiji, večkrat pa je obiskal tudi slovenska prizorišča. Na Primorskem smo ga leta 2008 slišali v Kosovelovem domu v Sežani, leta 2021 pa v Vili Vipolže v Goriških Brdih. Sežanski solistični koncert je ekipa našega radia posnela in nocoj mu bomo znova prisluhnili - v oddaji Jazz in jaz.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Zvonjenje - glasba ali hrup?

20. 1. 2026

V oddaji pod drobnogled postavimo zvonjenje kot večplastno zvočno prakso, ki se na Slovenskem pojavlja tako v ljudski kulturi, kot tudi širšem sodobnem vsakdanjiku. Zvon in zvonjenje v neposredni ali preneseni obliki znotraj ljudskega gradiva govorita o čustvih, skupnosti in njeni pripadnosti, širše gledano pa ju pestijo akustemološka vprašanja ločnice med hrupom in glasbo. O vsem tem se v oddaji pogovarjamo z etnomuzikologinjo dr. Mojco Kovačič iz Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU.

56 min

V oddaji pod drobnogled postavimo zvonjenje kot večplastno zvočno prakso, ki se na Slovenskem pojavlja tako v ljudski kulturi, kot tudi širšem sodobnem vsakdanjiku. Zvon in zvonjenje v neposredni ali preneseni obliki znotraj ljudskega gradiva govorita o čustvih, skupnosti in njeni pripadnosti, širše gledano pa ju pestijo akustemološka vprašanja ločnice med hrupom in glasbo. O vsem tem se v oddaji pogovarjamo z etnomuzikologinjo dr. Mojco Kovačič iz Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU.

Lahko noč, otroci!

Človek in lev

20. 1. 2026

Kdo je najmočnejši na svetu? Pripoveduje: Mina Jeraj. Bolgarska pravljica. Prevod: Katja Špur. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

9 min

Kdo je najmočnejši na svetu? Pripoveduje: Mina Jeraj. Bolgarska pravljica. Prevod: Katja Špur. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

254,5

S01E06: Anže Lanišek: Kitajska je bila zame zelo velika lekcija, a ne najtežji trenutek v karieri

20. 1. 2026

Tik pred svetovnim prvenstvom v poletih v nemškem Oberstdorfu se je v podkastu 254,5 ustavil eden najbolj konstantnih skakalcev zadnjega desetletja, Anže Lanišek. Po zmagi v Zakopanah si je vzel tekmovalni premor in ni odpotoval v Sapporo, za kar se je odločil že poleti, razgovoril se je o tem, zakaj ne uporablja socialnih omrežij, z voditeljema, Luko Dolarjem in Cenetom Prevcem, pa se je med drugim vrnil tudi na olimpijske igre na Kitajskem, kjer je pred štirimi leti izgubil mesto v slovenski reprezentanci. Beseda je tekla tudi o letenju preko 300 metrov, o olimpijskih igrah, ki prihajajo, izveste pa tudi, zakaj je skakati začel Žiga Jančar, ki je postal šesti Slovenec s točkami svetovnega pokala, rojen v 21. stoletju.

67 min

Tik pred svetovnim prvenstvom v poletih v nemškem Oberstdorfu se je v podkastu 254,5 ustavil eden najbolj konstantnih skakalcev zadnjega desetletja, Anže Lanišek. Po zmagi v Zakopanah si je vzel tekmovalni premor in ni odpotoval v Sapporo, za kar se je odločil že poleti, razgovoril se je o tem, zakaj ne uporablja socialnih omrežij, z voditeljema, Luko Dolarjem in Cenetom Prevcem, pa se je med drugim vrnil tudi na olimpijske igre na Kitajskem, kjer je pred štirimi leti izgubil mesto v slovenski reprezentanci. Beseda je tekla tudi o letenju preko 300 metrov, o olimpijskih igrah, ki prihajajo, izveste pa tudi, zakaj je skakati začel Žiga Jančar, ki je postal šesti Slovenec s točkami svetovnega pokala, rojen v 21. stoletju.

Pol ure kulture

Razstava Izpostavitev bodočnosti: Kako se ljudje vidijo v prihodnosti?

20. 1. 2026

V Mestni galeriji Nova Gorica bo do konca februarja na ogled razstava Izpostavitev bodočnosti. Pripravili sta jo umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Milena Koren Božiček ter vizualna umetnica, arhitektka in kuratorka Tanja Prušnik. K sodelovanju sta povabili šest umetnikov iz Slovenije in Avstrije. V Trstu poteka 37. izdaja Tržaškega filmskega festivala, osredotočenega na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo. Posebna rubrika festivala, imenovana Wild roses – Divje vrtnice, ki jo posvečajo ženskim režiserkam iz regije, je bila v zadnjih letih namenjena avtoricam iz Poljske, Gruzije, Ukrajine, Nemčije in Srbije. Letos pa je bila posvečena slovenskim režiserkam. V koprskem gledališču bo nocoj literarni večer Arsovega domačega branja, posvečen Cankarjevemu romanu Na klancu. Literarne odlomke bo interpretiral igralec Rok Matek, sledil bo pogovor z dijaki iz Sežane in Kopra.

30 min

V Mestni galeriji Nova Gorica bo do konca februarja na ogled razstava Izpostavitev bodočnosti. Pripravili sta jo umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Milena Koren Božiček ter vizualna umetnica, arhitektka in kuratorka Tanja Prušnik. K sodelovanju sta povabili šest umetnikov iz Slovenije in Avstrije. V Trstu poteka 37. izdaja Tržaškega filmskega festivala, osredotočenega na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo. Posebna rubrika festivala, imenovana Wild roses – Divje vrtnice, ki jo posvečajo ženskim režiserkam iz regije, je bila v zadnjih letih namenjena avtoricam iz Poljske, Gruzije, Ukrajine, Nemčije in Srbije. Letos pa je bila posvečena slovenskim režiserkam. V koprskem gledališču bo nocoj literarni večer Arsovega domačega branja, posvečen Cankarjevemu romanu Na klancu. Literarne odlomke bo interpretiral igralec Rok Matek, sledil bo pogovor z dijaki iz Sežane in Kopra.

Radijski dnevnik

Von der Leyen v Davosu: ameriške grožnje z dodatnimi carinami so napaka

20. 1. 2026

Udeleženci Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu danes največ pozornosti namenjajo ameriškim težnjam po Grenlandiji in grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa s carinami. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med drugim poudarila, da je varnost Arktike mogoče doseči le skupaj, zato so po njenih besedah grožnje z dodatnimi carinami napaka, zlasti med dolgoletnimi zavezniki. Drugi poudarki oddaje: - Evropska unija predlaga dodatne zaostritve sankcij proti Iranu. - V Kočevski Reki bo do konca prihodnjega leta zrasel največji obrat za predelavo bukovine v Sloveniji. - Koalicija za trajnostno prometno politiko opozarja, da promet ostaja od eden največjih okoljskih in zdravstvenih problemov.

18 min

Udeleženci Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu danes največ pozornosti namenjajo ameriškim težnjam po Grenlandiji in grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa s carinami. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med drugim poudarila, da je varnost Arktike mogoče doseči le skupaj, zato so po njenih besedah grožnje z dodatnimi carinami napaka, zlasti med dolgoletnimi zavezniki. Drugi poudarki oddaje: - Evropska unija predlaga dodatne zaostritve sankcij proti Iranu. - V Kočevski Reki bo do konca prihodnjega leta zrasel največji obrat za predelavo bukovine v Sloveniji. - Koalicija za trajnostno prometno politiko opozarja, da promet ostaja od eden največjih okoljskih in zdravstvenih problemov.

Neposredni prenos

Ivan Cankar: Na klancu - Literarni večer in pogovor z dijaki

20. 1. 2026

Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To bosta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje David Kunstek Kneževič, igralec Rok Matek bralca Maja Moll in Renato Horvat. Dijaki: Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska realizacija: Sonja Strenar, Urban Gruden .............. Režiser: Klemen Markovčič.

75 min

Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To bosta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje David Kunstek Kneževič, igralec Rok Matek bralca Maja Moll in Renato Horvat. Dijaki: Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska realizacija: Sonja Strenar, Urban Gruden .............. Režiser: Klemen Markovčič.

Naval na šport

Nova preizkušnja azijske turneje smučarskih skakalk

20. 1. 2026

Smučarske skakalke se merijo v Zau, slovenske rokometaše pa drevi čaka zadnja preizkušnja uvodnega dela rokometnega evropskega prvenstva.

10 min

Smučarske skakalke se merijo v Zau, slovenske rokometaše pa drevi čaka zadnja preizkušnja uvodnega dela rokometnega evropskega prvenstva.

Aktualno regionalno

Aktualno regionalno

20. 1. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

6 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

Studio ob 17.00

Studio ob 17.00

20. 1. 2026

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

55 min

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Koncertni dogodki na tujem

Dunajski filharmoniki in Jakub Hrůša

20. 1. 2026

Današnji program sledi osrednji temi tekoče sezone Dunajskih filharmonikov: literarni in dramaturški motivi ter viri iz obdobja pretresov od konca 19. stoletja do medvojnega obdobja se razkrivajo kot odsevi družbenopolitičnih napetosti svojega časa, napetosti, ki odmevajo še danes ali za katere se v dvajsetih letih 21. stoletja odpirajo nove interpretativne in poslušalske perspektive. Referenčni okviri tega koncerta vključujejo narod in »ljudsko kulturo«, vojno in meje, domovino in eksotiko, spolne vloge in kulturne vojne. Poleg tega se bosta v obeh delih koncerta srečala dva biografsko in regionalno tesno povezana para, Zoltán Kodály in Béla Bartók ter Antonín Dvořák in Leoš Janáček, para, ki sta premikala meje programskega in glasbenega izražanja svojega časa in jih včasih tudi zavestno presegla. Koncertni program izvajalcem pomeni zelo različne izzive, ki jih Jakub Hrůša z dirigentskega vidika opisuje takole: »Vsa štiri dela sem dirigiral neštetokrat in z vsakim izmed njih sem globoko povezan. Še posebno pri Janáčku so izkušnje z njegovimi operami, ki prinašajo enake probleme, le v še kompleksnejši obliki, v pomoč. Je izjemno izviren skladatelj, to pa vključuje tudi izvirno notacijo, ki jo je včasih težko razvozlati. Lahko rečem, da sem do zdaj preizkusil skoraj vse njegove interpretacije in – vedno s spoštovanjem do izvirnika, ki je vedno moje izhodišče – našel veliko ključev do tega svojevrstnega, toda hkrati očarljivega dela. Verjamem, da bomo te ključe skupaj z Dunajskimi filharmoniki uporabili tudi za 'odklepanje' Tarasa Bulbe. Pri drugih delih je notacija veliko lažje berljiva, zato gre predvsem za obvladovanje izvedbe (Bartók), za pravilno slogovno zajemanje ljudskih lastnosti (Kodály) in za zajemanje značilnega poznoromantičnega duha (Dvořák).«

90 min

Današnji program sledi osrednji temi tekoče sezone Dunajskih filharmonikov: literarni in dramaturški motivi ter viri iz obdobja pretresov od konca 19. stoletja do medvojnega obdobja se razkrivajo kot odsevi družbenopolitičnih napetosti svojega časa, napetosti, ki odmevajo še danes ali za katere se v dvajsetih letih 21. stoletja odpirajo nove interpretativne in poslušalske perspektive. Referenčni okviri tega koncerta vključujejo narod in »ljudsko kulturo«, vojno in meje, domovino in eksotiko, spolne vloge in kulturne vojne. Poleg tega se bosta v obeh delih koncerta srečala dva biografsko in regionalno tesno povezana para, Zoltán Kodály in Béla Bartók ter Antonín Dvořák in Leoš Janáček, para, ki sta premikala meje programskega in glasbenega izražanja svojega časa in jih včasih tudi zavestno presegla. Koncertni program izvajalcem pomeni zelo različne izzive, ki jih Jakub Hrůša z dirigentskega vidika opisuje takole: »Vsa štiri dela sem dirigiral neštetokrat in z vsakim izmed njih sem globoko povezan. Še posebno pri Janáčku so izkušnje z njegovimi operami, ki prinašajo enake probleme, le v še kompleksnejši obliki, v pomoč. Je izjemno izviren skladatelj, to pa vključuje tudi izvirno notacijo, ki jo je včasih težko razvozlati. Lahko rečem, da sem do zdaj preizkusil skoraj vse njegove interpretacije in – vedno s spoštovanjem do izvirnika, ki je vedno moje izhodišče – našel veliko ključev do tega svojevrstnega, toda hkrati očarljivega dela. Verjamem, da bomo te ključe skupaj z Dunajskimi filharmoniki uporabili tudi za 'odklepanje' Tarasa Bulbe. Pri drugih delih je notacija veliko lažje berljiva, zato gre predvsem za obvladovanje izvedbe (Bartók), za pravilno slogovno zajemanje ljudskih lastnosti (Kodály) in za zajemanje značilnega poznoromantičnega duha (Dvořák).«

Svet kulture

Tržaški filmski festival in oddaja o Cankarjevem romanu Na klancu

20. 1. 2026

V Trstu še do sobote poteka 37. izdaja Tržaškega filmskega festivala, osredotočenega na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo. V sklopu literarnih večerov, ki jih program Ars že 28 let pripravlja ob eseju na maturi, pa bo danes ob 18. uri v sodelovanju z Gledališčem Koper izvedena oddaja o Cankarjevem romanu Na klancu.

12 min

V Trstu še do sobote poteka 37. izdaja Tržaškega filmskega festivala, osredotočenega na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo. V sklopu literarnih večerov, ki jih program Ars že 28 let pripravlja ob eseju na maturi, pa bo danes ob 18. uri v sodelovanju z Gledališčem Koper izvedena oddaja o Cankarjevem romanu Na klancu.

Dogodki in odmevi

Trump pred prihodom na Svetovni gospodarski forum v Davosu Grenlandijo ocenil kot nepremičninski posel, Von der Leynova ponudila sodelovanje Bruslja z Washingtonom glede Arktike

20. 1. 2026

V švicarskem kraju Davos se je začelo vsakoletno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma. Udeležuje se ga približno 3 tisoč ljudi iz 130 držav, od tega 65 političnih voditeljev in 850 predstavnikov korporacij. V ospredju je Grenlandija. Ob vse jasneje izraženih ameriških ozemeljskih težnjah po tem otoku je z evropske strani slišati vse več opozoril na spremembe v svetovnem redu. V oddaji tudi o tem: - Finančni ministri Unije: Odziv Bruslja na ameriške ozemeljske težnje mora biti močan in pragmatičen - Komunikacija med pacienti in zdravstvenimi delavci na primarni ravni se bo v prihodnjih mesecih postopno preselila na portal zVem - Nov parkirni režim v Ljubljani še vedno razburja - redarji v Štepanjskem naselju v dveh dneh našteli več kot 100 kršitev

29 min

V švicarskem kraju Davos se je začelo vsakoletno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma. Udeležuje se ga približno 3 tisoč ljudi iz 130 držav, od tega 65 političnih voditeljev in 850 predstavnikov korporacij. V ospredju je Grenlandija. Ob vse jasneje izraženih ameriških ozemeljskih težnjah po tem otoku je z evropske strani slišati vse več opozoril na spremembe v svetovnem redu. V oddaji tudi o tem: - Finančni ministri Unije: Odziv Bruslja na ameriške ozemeljske težnje mora biti močan in pragmatičen - Komunikacija med pacienti in zdravstvenimi delavci na primarni ravni se bo v prihodnjih mesecih postopno preselila na portal zVem - Nov parkirni režim v Ljubljani še vedno razburja - redarji v Štepanjskem naselju v dveh dneh našteli več kot 100 kršitev

Zapisi iz močvirja

Kratko tekstovno sporočilo ali sms

20. 1. 2026

Glede razsodbe KPK-ja … premier Golob se je na težji način naučil, kar se zdi, je temeljni del sodobne digitalne kulture: »Če si pijan, zadet, zaljubljen, besen in po novem tudi šele dva dni predsednik vlade – nikarte pošiljati sms-jev.« Če hočemo do potankosti razumeti šlamastiko, v katero se je zapletel naš predsednik vlade, se moramo poglobiti v grenko-sladko zgodovino kršenja integritete. Na samem začetku teh kršitev sta Adam in Eva. Če ne bi bilo njunega kršenja integritete, posledično ne bi bilo greha in celotno bivanje na tem planetu bi se drugače odvilo. Potem so se kršitve integritete dogajale vso zgodovino, za katero se zdi, da je brez teh kršitev sploh ne bi bilo. Kajti vsi konflikti, ki so, resnici na ljubo, gonilo napredka, poezije in znanosti, so posledica kršenja integritete. Kar nas pripelje do premiera Goloba, ki je kršil integriteto s tem, ko je Tatjani Bobnar, takrat notranji ministrici, dajal navodila, kako naj kadruje v policiji. S sms-jem. Mediji smo to pozneje poimenovali »poizkus kadrovskega lomastenja v policiji«. Ampak, česar se pisuni premalo zavedamo, znanost pa je o tem kristalno jasna, je dejstvo, da je integriteta vzročno-posledični posel. Skoraj vedno se kršenje zgodi zaradi kršenja pred njim. Tako moramo do kršenja integritete pred kršenjem integritete Roberta Goloba. Tam stoji kot skala trdno Janez Janša. Namreč; on je pred Golobom kadrovsko lomastil po policiji, ko je v svojevrstni kristalni noči zamenjal vse komandirje policijskih postaj. Zamenjali so jih načelniki policijskih postaj, ob nazivu pa se je Janševo lomastenje po policiji nadaljevalo tudi s konkretnimi menjavami na visokih položajih policije. Golob je torej v svojem mandatu, ob tem, ko je načelnike preimenoval nazaj v komandirje, poskušal samo odlomastiti to, kar je pred njim nalomastil Janša. Tako, da je poslal sporočilo z integritetno sporno vsebino notranji ministrici. Ki je bila, kar pa je najbolj zabavno, kot generalna direktorica policije po prisegi Janševe vlade nemudoma odlomastena s položaja, in Golob je naivno sklepal, da se bo hotela za tisto lomastenje oddolžiti. Ni pa vedel, da je gospa šampionka integritete ter je Goloba razkrinkala. Pozneje jo je vzela v bran in v službo sama predsednica države, ki ima v sefu zaklenjeno skrinjico z najčistejšo esenco slovenske integritete ter jo varuje po službeni dolžnosti, kot tudi po prepričanju. Okoli predsednice republike in Tatjane Bobnar pod njenim okriljem se tako ustvarja krog močnih, poštenih in načelnih žensk, proti katerim sta Vida Tomšič in Pepca Kardelj pionirki z modro kapo in rdečimi dokolenkami. Ampak namesto praznega nakladanja in vegavih insinuacij si poglejmo konkreten primer vpliva integritetne afere na prihajajoče volitve. Kot je znano v mnogih primerih tako s politično leve kot s politično desne, KPK postane nenavadno dejavna v času okoli volitev. In nobenega dvoma ni, da je premier, ki ga zdaj bremeni vprašljiva integriteta, na prihajajočih volitvah v slabšem položaju od brezmadežne politične konkurence! A na nekaj tako komisija kot posebne enote odvetnikov z obeh strani, da o načrtovalcih predvolilnih kompanij sploh ne govorimo, niso računali. To je čas. Čas, ki teče tudi politikom. Starejši volivci namreč radi pozabljamo in dogodkih izpred štirih let, ko je nekdo nekomu pisal sms, so že zdavnaj prekriti z vedno novimi in novimi nanosi političnih pritlehnosti. Saj so nas v toku trajanja mandata na dvoboj Golob-Bobnar vsake toliko opomnili, ampak da bi na izust vedeli, za kaj je šlo, pa niti ne. Tako smo starejši pozabili, mlajši volivci pa … … Mlajši volivci, recimo, da so danes stari osemnajst, devetnajst ali dvajset let, so bili ob času spornega dejanja stari štirinajst, petnajst in šestnajst. Tako se jim dva meseca pred volitvami zdijo kandidati, ki so sporni, ker ne znajo komunicirati s sms-ji, bolj kot ne smešni. Zna biti, da jo bo premier odnesel iz afere s kršenjem integritete bolj kot ne nepoškodovan. Še sploh, ker ga tako dežurni satiriki kot njegovi politični nasprotniki še vedno najbolj besno napadajo zaradi njegovega priimka, ki je sinonim nadležne ptice, in dejstva, da se je poročil z vplivnico. Dokler pa se najhujša predvolilna bitka bije na krvavem polju priimkov in partnerjev, je bojazen, da bi politična in obča integriteta med demokratičnim odločanjem karkoli pomenila – povsem odveč.

6 min

Glede razsodbe KPK-ja … premier Golob se je na težji način naučil, kar se zdi, je temeljni del sodobne digitalne kulture: »Če si pijan, zadet, zaljubljen, besen in po novem tudi šele dva dni predsednik vlade – nikarte pošiljati sms-jev.« Če hočemo do potankosti razumeti šlamastiko, v katero se je zapletel naš predsednik vlade, se moramo poglobiti v grenko-sladko zgodovino kršenja integritete. Na samem začetku teh kršitev sta Adam in Eva. Če ne bi bilo njunega kršenja integritete, posledično ne bi bilo greha in celotno bivanje na tem planetu bi se drugače odvilo. Potem so se kršitve integritete dogajale vso zgodovino, za katero se zdi, da je brez teh kršitev sploh ne bi bilo. Kajti vsi konflikti, ki so, resnici na ljubo, gonilo napredka, poezije in znanosti, so posledica kršenja integritete. Kar nas pripelje do premiera Goloba, ki je kršil integriteto s tem, ko je Tatjani Bobnar, takrat notranji ministrici, dajal navodila, kako naj kadruje v policiji. S sms-jem. Mediji smo to pozneje poimenovali »poizkus kadrovskega lomastenja v policiji«. Ampak, česar se pisuni premalo zavedamo, znanost pa je o tem kristalno jasna, je dejstvo, da je integriteta vzročno-posledični posel. Skoraj vedno se kršenje zgodi zaradi kršenja pred njim. Tako moramo do kršenja integritete pred kršenjem integritete Roberta Goloba. Tam stoji kot skala trdno Janez Janša. Namreč; on je pred Golobom kadrovsko lomastil po policiji, ko je v svojevrstni kristalni noči zamenjal vse komandirje policijskih postaj. Zamenjali so jih načelniki policijskih postaj, ob nazivu pa se je Janševo lomastenje po policiji nadaljevalo tudi s konkretnimi menjavami na visokih položajih policije. Golob je torej v svojem mandatu, ob tem, ko je načelnike preimenoval nazaj v komandirje, poskušal samo odlomastiti to, kar je pred njim nalomastil Janša. Tako, da je poslal sporočilo z integritetno sporno vsebino notranji ministrici. Ki je bila, kar pa je najbolj zabavno, kot generalna direktorica policije po prisegi Janševe vlade nemudoma odlomastena s položaja, in Golob je naivno sklepal, da se bo hotela za tisto lomastenje oddolžiti. Ni pa vedel, da je gospa šampionka integritete ter je Goloba razkrinkala. Pozneje jo je vzela v bran in v službo sama predsednica države, ki ima v sefu zaklenjeno skrinjico z najčistejšo esenco slovenske integritete ter jo varuje po službeni dolžnosti, kot tudi po prepričanju. Okoli predsednice republike in Tatjane Bobnar pod njenim okriljem se tako ustvarja krog močnih, poštenih in načelnih žensk, proti katerim sta Vida Tomšič in Pepca Kardelj pionirki z modro kapo in rdečimi dokolenkami. Ampak namesto praznega nakladanja in vegavih insinuacij si poglejmo konkreten primer vpliva integritetne afere na prihajajoče volitve. Kot je znano v mnogih primerih tako s politično leve kot s politično desne, KPK postane nenavadno dejavna v času okoli volitev. In nobenega dvoma ni, da je premier, ki ga zdaj bremeni vprašljiva integriteta, na prihajajočih volitvah v slabšem položaju od brezmadežne politične konkurence! A na nekaj tako komisija kot posebne enote odvetnikov z obeh strani, da o načrtovalcih predvolilnih kompanij sploh ne govorimo, niso računali. To je čas. Čas, ki teče tudi politikom. Starejši volivci namreč radi pozabljamo in dogodkih izpred štirih let, ko je nekdo nekomu pisal sms, so že zdavnaj prekriti z vedno novimi in novimi nanosi političnih pritlehnosti. Saj so nas v toku trajanja mandata na dvoboj Golob-Bobnar vsake toliko opomnili, ampak da bi na izust vedeli, za kaj je šlo, pa niti ne. Tako smo starejši pozabili, mlajši volivci pa … … Mlajši volivci, recimo, da so danes stari osemnajst, devetnajst ali dvajset let, so bili ob času spornega dejanja stari štirinajst, petnajst in šestnajst. Tako se jim dva meseca pred volitvami zdijo kandidati, ki so sporni, ker ne znajo komunicirati s sms-ji, bolj kot ne smešni. Zna biti, da jo bo premier odnesel iz afere s kršenjem integritete bolj kot ne nepoškodovan. Še sploh, ker ga tako dežurni satiriki kot njegovi politični nasprotniki še vedno najbolj besno napadajo zaradi njegovega priimka, ki je sinonim nadležne ptice, in dejstva, da se je poročil z vplivnico. Dokler pa se najhujša predvolilna bitka bije na krvavem polju priimkov in partnerjev, je bojazen, da bi politična in obča integriteta med demokratičnim odločanjem karkoli pomenila – povsem odveč.

Do popoldneva

Do popoldneva Radia Maribor 20.01.2026

20. 1. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

12 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Kulturnice

Pod krinko maske veljajo posebna, nenapisana pravila

20. 1. 2026

Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, ki mu sledimo tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino povezuje našo preteklost in prihodnost.

12 min

Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, ki mu sledimo tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino povezuje našo preteklost in prihodnost.

V ospredju

V Kidričevem načrtujejo 100 milijonov evrov vreden namakalni sistem

20. 1. 2026

V občini Kidričevo kmetijski sklad v večinskem soglasju s tamkajšnjimi kmeti načrtuje gradnji namakalnega sistema. Odprto ostaja še vprašanje, iz katerega od treh možnih virov vzeti vodo in kako bo država zagotovila precejšnja finančna sredstva.

1 min

V občini Kidričevo kmetijski sklad v večinskem soglasju s tamkajšnjimi kmeti načrtuje gradnji namakalnega sistema. Odprto ostaja še vprašanje, iz katerega od treh možnih virov vzeti vodo in kako bo država zagotovila precejšnja finančna sredstva.

Po Sloveniji

Hitre železniške povezave med Mariborom in Ljubljano še ne bo kmalu.

20. 1. 2026

Še drugi poudarki iz oddaje: - Podražitev parkiranja pred bolnišnico v Izoli razburja uporabnike - Lovci v Braslovčah morajo zaradi odločitve inšpektorja porušiti kozolec. - Izzivi Regijskega parka Pohorje. - V Logatcu zbirajo sredstva za nakup snežnega topa.

19 min

Še drugi poudarki iz oddaje: - Podražitev parkiranja pred bolnišnico v Izoli razburja uporabnike - Lovci v Braslovčah morajo zaradi odločitve inšpektorja porušiti kozolec. - Izzivi Regijskega parka Pohorje. - V Logatcu zbirajo sredstva za nakup snežnega topa.

Ars aktualno

Program ARS o Cankarjevem romanu Na klancu z Gledališčem Koper

20. 1. 2026

V sklopu literarnih večerov, ki jih program Ars že 28 let pripravlja ob eseju na maturi, bo ob 18. uri v sodelovanju z Gledališčem Koper izvedena oddaja o Cankarjevem romanu Na klancu. Po njej je predviden še pogovor z dijaki, oboje pa bo neposredno prenašano na valove programa Ars.

2 min

V sklopu literarnih večerov, ki jih program Ars že 28 let pripravlja ob eseju na maturi, bo ob 18. uri v sodelovanju z Gledališčem Koper izvedena oddaja o Cankarjevem romanu Na klancu. Po njej je predviden še pogovor z dijaki, oboje pa bo neposredno prenašano na valove programa Ars.

Danes do 13:00

Na forumu v Davosu vse v znamenju ameriških groženj glede Grenlandije

20. 1. 2026

Geopolitični pretresi morajo biti priložnost za Evropo, je na gospodarskem forumu v Davosu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem sporočil, da bo v Davosu z več delegacijami razpravljal o Grenlandiji, ZDA pa so po njegovem mnenju edina sila, ki lahko zagotovi mir po vsem svetu. Druge teme: - Finančni ministri Unije usklajujejo odgovor na Trumpove carinske grožnje. - Koalicijski poslanci vložili predlog zakona o splošni prepovedi eksplozivnih in pirotehničnih sredstev - Nika Prevc v vetrovnem Zau z 12-ega mesta napredovala tik pod stopničke

15 min

Geopolitični pretresi morajo biti priložnost za Evropo, je na gospodarskem forumu v Davosu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem sporočil, da bo v Davosu z več delegacijami razpravljal o Grenlandiji, ZDA pa so po njegovem mnenju edina sila, ki lahko zagotovi mir po vsem svetu. Druge teme: - Finančni ministri Unije usklajujejo odgovor na Trumpove carinske grožnje. - Koalicijski poslanci vložili predlog zakona o splošni prepovedi eksplozivnih in pirotehničnih sredstev - Nika Prevc v vetrovnem Zau z 12-ega mesta napredovala tik pod stopničke

Kdo smo?

Ljubljansko barje

20. 1. 2026

Narava se že sramežljivo prebuja in začel se bo nov krog življenja, zato ponavljamo oddajo o velikem sistemu, bogatem z vodo, ki mu pravimo Ljubljansko barje. Tu je bilo živahno rastlinsko in živalsko življenje že v pradavnini, v bakreni dobi pa so obrobje tedaj še jezera naselili koliščarji (ponovitev).

50 min

Narava se že sramežljivo prebuja in začel se bo nov krog življenja, zato ponavljamo oddajo o velikem sistemu, bogatem z vodo, ki mu pravimo Ljubljansko barje. Tu je bilo živahno rastlinsko in živalsko življenje že v pradavnini, v bakreni dobi pa so obrobje tedaj še jezera naselili koliščarji (ponovitev).

Opoldnevnik

30 let društvene skrbi in pomoči obolelim po azbestni tragediji v srednji Soški dolini

20. 1. 2026

Društvo obolelih zaradi azbesta je sinoči v Desklah zaznamovalo 30 let svojega delovanja in zakonske prepovedi azbestne proizvodnje v tedanjem Salonitu Anhovo in v vsej Sloveniji. V skrbi za azbestne bolnike so v društvu že kmalu po ustanovitvi začeli z zdravstveno-preventivnimi programi ter pozneje s pomočjo pri diagnozi in pridobitvi odškodine za azbestno bolezen. V oddaji tudi o tem: - Na današnji dan pred enim letom je Donald Trump prisegel kot 47-ti ameriški predsednik. - V Sindikatu voznikov avtobusov so se odzvali na incident, ko je voznik potnike prevažal pod vplivom drog - Maturanti se lahko na esej iz slovenščine pripravijo v koprskem gledališču ali z nacionalnim radijem

13 min

Društvo obolelih zaradi azbesta je sinoči v Desklah zaznamovalo 30 let svojega delovanja in zakonske prepovedi azbestne proizvodnje v tedanjem Salonitu Anhovo in v vsej Sloveniji. V skrbi za azbestne bolnike so v društvu že kmalu po ustanovitvi začeli z zdravstveno-preventivnimi programi ter pozneje s pomočjo pri diagnozi in pridobitvi odškodine za azbestno bolezen. V oddaji tudi o tem: - Na današnji dan pred enim letom je Donald Trump prisegel kot 47-ti ameriški predsednik. - V Sindikatu voznikov avtobusov so se odzvali na incident, ko je voznik potnike prevažal pod vplivom drog - Maturanti se lahko na esej iz slovenščine pripravijo v koprskem gledališču ali z nacionalnim radijem

Proti etru, spet ta muzika

Glasbeni vrhunci 2025, drugič!

20. 1. 2026

Na obratu drugi od dveh pregledov in preletov glasbenih prelomov leta 2025 oddaje Proti etru. Še eno leto močno dejavnega (ameriškega) raperskega podtalja, suvereni neodvisni jazz z obeh strani Atlantika, koščki iz Brazilije, Kolumbije, Nove Zelandije, Švedske, Grčije, Belgije ... in en iz domačih logov. 01 Sessa - Nome de Deus 02 Cochemea - Ancestros Futuros 03 Discos Pacífico All Stars & Balimaya Project - Nuestro Latido 04 The Circling Sun - Constellation 05 Ancient Infinity Orchestra – Chant for Don Cherry 06 Chicago Underground Duo - Hemiunu 07 SML - Taking out the Trash 08 MOb - The Listener (feat. Yusef Lateef) 09 40 Winks - Antwerp After Hours 10 Sven Wunder - Take A Seat 11 Bastien Keb - Nighthawks 12 Lenart De Bock – Chant

69 min

Na obratu drugi od dveh pregledov in preletov glasbenih prelomov leta 2025 oddaje Proti etru. Še eno leto močno dejavnega (ameriškega) raperskega podtalja, suvereni neodvisni jazz z obeh strani Atlantika, koščki iz Brazilije, Kolumbije, Nove Zelandije, Švedske, Grčije, Belgije ... in en iz domačih logov. 01 Sessa - Nome de Deus 02 Cochemea - Ancestros Futuros 03 Discos Pacífico All Stars & Balimaya Project - Nuestro Latido 04 The Circling Sun - Constellation 05 Ancient Infinity Orchestra – Chant for Don Cherry 06 Chicago Underground Duo - Hemiunu 07 SML - Taking out the Trash 08 MOb - The Listener (feat. Yusef Lateef) 09 40 Winks - Antwerp After Hours 10 Sven Wunder - Take A Seat 11 Bastien Keb - Nighthawks 12 Lenart De Bock – Chant

Koristnice

Kako se z zdravilnimi rastlinami ubranimo zimskih prehladov in obolenj

20. 1. 2026

V svetovalni oddaji smo se med drugim vprašali, kako se z zdravilnimi rastlinami ubranimo zimskih prehladov in obolenj, kako si pomagamo, če imamo zamašen nos in boleče grlo, katera zdravilna zelišča pomagajo pri izkašljevanju in katera umirijo suh kašelj.

16 min

V svetovalni oddaji smo se med drugim vprašali, kako se z zdravilnimi rastlinami ubranimo zimskih prehladov in obolenj, kako si pomagamo, če imamo zamašen nos in boleče grlo, katera zdravilna zelišča pomagajo pri izkašljevanju in katera umirijo suh kašelj.

Arsove spominčice

Iz opusa Ernesta Chaussona

20. 1. 2026

V Chaussonovem opusu je še posebej cenjena njegova Poema za violino in orkester, ki jo je napisal leta 1896 med počitnicami v Firencah in jo posvetil odličnemu violinistu tedanjega časa Eugènu Ysaÿeju. Predstavljamo še njegovo zgodnejše delo, Trio v g-molu za klavirski trio, op. 3.

53 min

V Chaussonovem opusu je še posebej cenjena njegova Poema za violino in orkester, ki jo je napisal leta 1896 med počitnicami v Firencah in jo posvetil odličnemu violinistu tedanjega časa Eugènu Ysaÿeju. Predstavljamo še njegovo zgodnejše delo, Trio v g-molu za klavirski trio, op. 3.

Točno opoldne

111 poštnih poslovalnic po Sloveniji od februarja s skrajšanim delovnikom

20. 1. 2026

V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - 111 poštnih poslovalnic po Sloveniji od februarja s skrajšanim delovnikom - Okoljsko ministrstvo bioplinarni v Ormožu odvzelo okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje - V Mariboru potekajo hišne preiskave zoper domnevne izsiljevalce

10 min

V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - 111 poštnih poslovalnic po Sloveniji od februarja s skrajšanim delovnikom - Okoljsko ministrstvo bioplinarni v Ormožu odvzelo okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje - V Mariboru potekajo hišne preiskave zoper domnevne izsiljevalce

Vroči mikrofon

Anomalije zakona o dolgotrajni oskrbi?

20. 1. 2026

Novi zakon o dolgotrajni oskrbi ni zajel oseb s posebnimi potrebami, ki bivajo v petih posebnih in petnajstih kombiniranih zavodih v naši državi. Zanje še vedno velja zakon o socialnem varstvu. Pravice do dolgotrajne oskrbe pa tudi zaradi pomanjkanja prostora v DSO-jih zanje niso dosegljive.  Uporabniki, ki potrebujejo posebne oblike varstva, se zaradi podražitev srečujejo z visokimi zneski na položnicah. Skupaj s svojci si namesto prezrtosti želijo enake obravnave, ki pa bo dosegljiva edino s spremembo zakonodaje.

16 min

Novi zakon o dolgotrajni oskrbi ni zajel oseb s posebnimi potrebami, ki bivajo v petih posebnih in petnajstih kombiniranih zavodih v naši državi. Zanje še vedno velja zakon o socialnem varstvu. Pravice do dolgotrajne oskrbe pa tudi zaradi pomanjkanja prostora v DSO-jih zanje niso dosegljive.  Uporabniki, ki potrebujejo posebne oblike varstva, se zaradi podražitev srečujejo z visokimi zneski na položnicah. Skupaj s svojci si namesto prezrtosti želijo enake obravnave, ki pa bo dosegljiva edino s spremembo zakonodaje.

Dopoldan in pol

Nika Glavina (Santomas): Razvijati bi morali lokalni mikroturizem

20. 1. 2026

Nika Glavina v Šmarjah nad Koprom že nekaj let vodi posestvo Santomas. To je zgrajeno iz pristnega istrskega plavega kamna, razprostira se na 2.400 kvadratnih metrih površin in je zgrajeno na treh ravneh.

7 min

Nika Glavina v Šmarjah nad Koprom že nekaj let vodi posestvo Santomas. To je zgrajeno iz pristnega istrskega plavega kamna, razprostira se na 2.400 kvadratnih metrih površin in je zgrajeno na treh ravneh.

Aktualno 202

Nočna izmena: V živalskem vrtu je res pomembno, da so zaklenjena prav vsa vrata

20. 1. 2026

"Dober dan", ki je lahko tudi "lahko noč" za vse tiste, ki ste oz. so noč preživeli v službi. Ni namreč samoumevno, da se bolnišnice tudi ponoči ne ustavijo, da nas taksi pripelje domov tudi ob treh zjutraj. In ni samoumevno, da že navsezgodaj zjutraj dobimo pošto, svež časopis in dišeč topel kruh. Med tistimi, ki ne spijo je tudi Tine Zibelnik, nočni oskrbnik v ljubljanskem živalskem vrtu.

13 min

"Dober dan", ki je lahko tudi "lahko noč" za vse tiste, ki ste oz. so noč preživeli v službi. Ni namreč samoumevno, da se bolnišnice tudi ponoči ne ustavijo, da nas taksi pripelje domov tudi ob treh zjutraj. In ni samoumevno, da že navsezgodaj zjutraj dobimo pošto, svež časopis in dišeč topel kruh. Med tistimi, ki ne spijo je tudi Tine Zibelnik, nočni oskrbnik v ljubljanskem živalskem vrtu.

Skladatelj tedna

Edward Elgar, 2. del

20. 1. 2026

Angleški skladatelj Edward Elgar je svojo kariero začel kot provincialni skladatelj. Britanska prestolnica dolgo ni bila pripravljena sprejeti v svoje kulturno življenje nadarjenega glasbenika s podeželja in zato je precej trpel. Mislil je, da številni malomeščanski predsodki ne dosegajo veličine njegove ustvarjalne moči in da se mu zato godi velika krivica. Čeprav je odraščal v zadnjih desetletjih 19. stoletja, je bil trdno zasidran v starejši romantični tradiciji. Verjel je, da pripada umetniku in vizionarju posebno mesto zunaj družbenega razslojevanja. Zato ga je toliko bolj prizadelo, ko so krogi londonskih izobražencev srečanje z njim zavračali. Zanje je namreč dolgo ostal samo sin "uglaševalca klavirjev" s podeželja, pripadnik trdno zakoličenega nižjega sloja.

54 min

Angleški skladatelj Edward Elgar je svojo kariero začel kot provincialni skladatelj. Britanska prestolnica dolgo ni bila pripravljena sprejeti v svoje kulturno življenje nadarjenega glasbenika s podeželja in zato je precej trpel. Mislil je, da številni malomeščanski predsodki ne dosegajo veličine njegove ustvarjalne moči in da se mu zato godi velika krivica. Čeprav je odraščal v zadnjih desetletjih 19. stoletja, je bil trdno zasidran v starejši romantični tradiciji. Verjel je, da pripada umetniku in vizionarju posebno mesto zunaj družbenega razslojevanja. Zato ga je toliko bolj prizadelo, ko so krogi londonskih izobražencev srečanje z njim zavračali. Zanje je namreč dolgo ostal samo sin "uglaševalca klavirjev" s podeželja, pripadnik trdno zakoličenega nižjega sloja.

Radijska tribuna

Soustanoviteljstvo Zdravstvenega doma Lenart razburja župane slovenskogoriških občin

20. 1. 2026

Med slovenskogoriškimi občinami se že dalj časa kreše glede preoblikovanja Zdravstvenega doma Lenart. Soustanoviteljstvu, ki si ga zdaj delijo občine Lenart, Sveti Jurij in Sveta Trojica, naj bi se po novem pridružile še občine Cerkvenjak, Benedikt in Sveta Ana. A vse občine se s soustanoviteljskim aktom, predvsem pa z lastniškimi in finančnimi obveznostmi, ki bi jih s tem prevzele, ne strinjajo.

29 min

Med slovenskogoriškimi občinami se že dalj časa kreše glede preoblikovanja Zdravstvenega doma Lenart. Soustanoviteljstvu, ki si ga zdaj delijo občine Lenart, Sveti Jurij in Sveta Trojica, naj bi se po novem pridružile še občine Cerkvenjak, Benedikt in Sveta Ana. A vse občine se s soustanoviteljskim aktom, predvsem pa z lastniškimi in finančnimi obveznostmi, ki bi jih s tem prevzele, ne strinjajo.

Naval na šport

Nova preizkušnja azijske turneje smučarskih skakalk

20. 1. 2026

Smučarske skakalke se merijo v Zau, slovenske rokometaše pa drevi čaka zadnja preizkušnja uvodnega dela rokometnega evropskega prvenstva.

10 min

Smučarske skakalke se merijo v Zau, slovenske rokometaše pa drevi čaka zadnja preizkušnja uvodnega dela rokometnega evropskega prvenstva.

Svetovalni servis

Kako iz začaranega kroga motenj hranjenja?

20. 1. 2026

Motnje hranjenja so začaran krog stisk, borb s samim seboj, in močno vplivajo na odnos posameznika do hrane in telesa. Nezadovoljstvo s telesom je pomemben dejavnik tveganja za njihov razvoj, saj nas sodobni svet ves čas opozarja na našo idealno zunanjo podobo. Težave so še vedno povezane s stigmo. O motnjah hranjenja bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, naša gostja bo Ana Ziherl, predsednica društva za pomoč pri motnjah hranjenja Svetovalni svet. Pokličite ali nam pišite!

28 min

Motnje hranjenja so začaran krog stisk, borb s samim seboj, in močno vplivajo na odnos posameznika do hrane in telesa. Nezadovoljstvo s telesom je pomemben dejavnik tveganja za njihov razvoj, saj nas sodobni svet ves čas opozarja na našo idealno zunanjo podobo. Težave so še vedno povezane s stigmo. O motnjah hranjenja bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, naša gostja bo Ana Ziherl, predsednica društva za pomoč pri motnjah hranjenja Svetovalni svet. Pokličite ali nam pišite!

Ob osmih

Andrej Stopar: ICE - "ameriški Gestapo"?

20. 1. 2026

Mineva šele leto dni od inavguracije ameriškega predsednika Trumpa, pa se zdi, da se je samo v tem januarju zgodilo vsaj desetletje. Mnogi še vedno verjamejo, da bodo Trumpa ustavile demokratične institucionalne varovalke in predvsem ameriško ljudstvo. A kako ohromljeni se zdaj počutijo Američani, ko na ulicah represivni organi vzbujajo strah in nasilje? Pod streli agenta ICE je v Minneapolisu nedavno umrla 37-letnica. Podkaster Joe Rogan jih je označil za ameriški gestapo, številni pa opozarjajo, da vse bolj delujejo kot notranja vojska. O vzdušju v ZDA z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.

15 min

Mineva šele leto dni od inavguracije ameriškega predsednika Trumpa, pa se zdi, da se je samo v tem januarju zgodilo vsaj desetletje. Mnogi še vedno verjamejo, da bodo Trumpa ustavile demokratične institucionalne varovalke in predvsem ameriško ljudstvo. A kako ohromljeni se zdaj počutijo Američani, ko na ulicah represivni organi vzbujajo strah in nasilje? Pod streli agenta ICE je v Minneapolisu nedavno umrla 37-letnica. Podkaster Joe Rogan jih je označil za ameriški gestapo, številni pa opozarjajo, da vse bolj delujejo kot notranja vojska. O vzdušju v ZDA z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.

Radiosfera

Umetnik Izidor Stern razstavlja v znameniti vili Ernsta Fuchsa na Dunaju

20. 1. 2026

Poklicna in umetniška kariera koroškega Slovenca Izidorja Sterna je tesno povezana s porcelanom, na katerega riše in piše verze znanih slovenskih in koroških literatov.

15 min

Poklicna in umetniška kariera koroškega Slovenca Izidorja Sterna je tesno povezana s porcelanom, na katerega riše in piše verze znanih slovenskih in koroških literatov.

Intelekta

Branje je cilj, ne pot do cilja

20. 1. 2026

V času, ko naš pogled na svet prek zaslonskih tehnologij usmerjajo lastniki spletnih gigantov, ki jim gre za dobičke in rast, ne glede na posledice, težko z zaupanjem in optimizmom opazujemo udomačitev rabe generativne umetne inteligence v vsakdanja življenja ljudi. Tokrat se bomo v oddaji Intelekta spraševali, kako se ob tem spreminjata branje in pisanje – praksi, ki se ju naučimo v najzgodnejših letih izobraževanja, saj sta temelj za spoznavanje, razumevanje in kritično mišljenje. Ali drvimo v nepismeno družbo? Urška Henigman je pred mikrofon povabila strokovnjakinje: - filozofinja in kognitivna znanstvenica prof. dr. Olga Markič, - predavateljica in raziskovalka velikih jezikovnih modelov prof. dr. Špela Vintar, - raziskovalka branja izr. prof. dr. Ana Vogrinčič Čepič.

64 min

V času, ko naš pogled na svet prek zaslonskih tehnologij usmerjajo lastniki spletnih gigantov, ki jim gre za dobičke in rast, ne glede na posledice, težko z zaupanjem in optimizmom opazujemo udomačitev rabe generativne umetne inteligence v vsakdanja življenja ljudi. Tokrat se bomo v oddaji Intelekta spraševali, kako se ob tem spreminjata branje in pisanje – praksi, ki se ju naučimo v najzgodnejših letih izobraževanja, saj sta temelj za spoznavanje, razumevanje in kritično mišljenje. Ali drvimo v nepismeno družbo? Urška Henigman je pred mikrofon povabila strokovnjakinje: - filozofinja in kognitivna znanstvenica prof. dr. Olga Markič, - predavateljica in raziskovalka velikih jezikovnih modelov prof. dr. Špela Vintar, - raziskovalka branja izr. prof. dr. Ana Vogrinčič Čepič.

Jutranja poročila Radia Maribor

Povabilo v odbor za mir prejel tudi slovenski premier

20. 1. 2026

V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - povabilo v odbor za mir prejel tudi slovenski premier - pred Regijskim parkom Pohorje so številni izzivi in nove priložnosti - na Ptuju vse nared za že 66. Kurentovanje - skakalkam na Japonskem nagaja veter

10 min

V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - povabilo v odbor za mir prejel tudi slovenski premier - pred Regijskim parkom Pohorje so številni izzivi in nove priložnosti - na Ptuju vse nared za že 66. Kurentovanje - skakalkam na Japonskem nagaja veter

Jutro 202

Ali bi morali volilno starost dvigniti na 21 let ali jo spustiti na 16?

20. 1. 2026

Ideji prihajata z dveh nasprotnih političnih polov. Prvi trdi, da se zrelejši ljudje bolje odločajo, drugi pa, da naj o svoji prihodnosti odločajo tudi mladi (mlajši) ljudje. Gremo torej navzgor ali navzdol? Ali pa bi bilo najbolje ostati kar tu, kjer smo zdaj?

21 min

Ideji prihajata z dveh nasprotnih političnih polov. Prvi trdi, da se zrelejši ljudje bolje odločajo, drugi pa, da naj o svoji prihodnosti odločajo tudi mladi (mlajši) ljudje. Gremo torej navzgor ali navzdol? Ali pa bi bilo najbolje ostati kar tu, kjer smo zdaj?

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica

20. 1. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

117 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Lirični utrinek

Pe Lo Tien: Mraz

20. 1. 2026

Kitajski pesnik iz časa dinastije Tang v 9. stoletju Pe Lo Tien je bil visoki državni uradnik. Njegova satirična in družbenokritična lirika je bila priljubljena že za njegovega življenja, toda zaradi kritike političnih razmer je bil večkrat tudi v nemilosti. Prevajalec Alojz Gradnik, igralec Ivo Ban, režiser Alen Jelen, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Vlado Motnikar. Posneto decembra 2011.

2 min

Kitajski pesnik iz časa dinastije Tang v 9. stoletju Pe Lo Tien je bil visoki državni uradnik. Njegova satirična in družbenokritična lirika je bila priljubljena že za njegovega življenja, toda zaradi kritike političnih razmer je bil večkrat tudi v nemilosti. Prevajalec Alojz Gradnik, igralec Ivo Ban, režiser Alen Jelen, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Vlado Motnikar. Posneto decembra 2011.

Drugi pogled

Mohammad Yonesi, Afganistan

16. 1. 2026

26-letni Mohammad Yonesi je v Slovenijo prišel pred slabimi desetimi leti, ko je našo državo prečkalo mnogo beguncev. Tudi on je bil med njimi. Njegovi starši so še pred njegovim rojstvom zaradi vojne zapustili rodni Afganistan. On se je rodil v Iranu, a tam nikoli ni prejel nobenih uradnih dokumentov, zato je bil oseba brez državljanstva. Ko so ga pri 16-ih letih zaradi tega izgnali v Afganistan, se je odločil, da dom poišče drugje. V Sloveniji je najprej dokončal zadnja tri leta osnovne šole, se vpisal na gimnazijo in jo uspešno dokončal, zadnjih pet let je študiral in lani magistriral iz agronomije.

10 min

26-letni Mohammad Yonesi je v Slovenijo prišel pred slabimi desetimi leti, ko je našo državo prečkalo mnogo beguncev. Tudi on je bil med njimi. Njegovi starši so še pred njegovim rojstvom zaradi vojne zapustili rodni Afganistan. On se je rodil v Iranu, a tam nikoli ni prejel nobenih uradnih dokumentov, zato je bil oseba brez državljanstva. Ko so ga pri 16-ih letih zaradi tega izgnali v Afganistan, se je odločil, da dom poišče drugje. V Sloveniji je najprej dokončal zadnja tri leta osnovne šole, se vpisal na gimnazijo in jo uspešno dokončal, zadnjih pet let je študiral in lani magistriral iz agronomije.

Šala za starše

Ana in Tine o sinu z Downovim sindromom: Nemogoče si je predstavljati, da bi bil Luka drugačen

20. 1. 2026

Ana in Tine Bradač sta starša petih otrok. Njun drugorojenec Luka ima Downov sindrom. To sta izvedela, ko je imel sedem mesecev, presejalni testi v nosečnosti sindroma namreč niso zaznali, ostale znake pa so pripisovali prezgodnjemu rojstvu v 34. tednu. Sprva: šok in jok, nato pa iskanje znanja v učbenikih in skupnosti, iskanje načinov, kako otroka in družino čim bolj podpreti. V pogovoru govorita o družinskem življenju, partnerstvu, izrazu sončki in o skoraj polnoletnem Luki, ki zjutraj, ko se vsem mudi, zahteva še objemček.

41 min

Ana in Tine Bradač sta starša petih otrok. Njun drugorojenec Luka ima Downov sindrom. To sta izvedela, ko je imel sedem mesecev, presejalni testi v nosečnosti sindroma namreč niso zaznali, ostale znake pa so pripisovali prezgodnjemu rojstvu v 34. tednu. Sprva: šok in jok, nato pa iskanje znanja v učbenikih in skupnosti, iskanje načinov, kako otroka in družino čim bolj podpreti. V pogovoru govorita o družinskem življenju, partnerstvu, izrazu sončki in o skoraj polnoletnem Luki, ki zjutraj, ko se vsem mudi, zahteva še objemček.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 07:30

20. 1. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

26 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Jutranjik

Pošta Slovenije skrajšuje delovni čas 111 poslovalnic

20. 1. 2026

V Združenju občin Slovenije so zaskrbljeni, sploh zato, ker ugotavljajo, da bo delovni čas krajši tudi v manjših in edinih poslovalnicah v odročnejših lokalnih skupnostih, kar bo ob že tako omejenem dostopu do poštnih in bančnih storitev dodatno otežilo opravljanje finančnih potreb. V oddaji tudi o tem: - Ameriške ozemeljske težnje in z njimi povezane carinske grožnje bodo zaznamovale tudi današnji dan: - Ministrica Vrečko je bila na obisku v Trstu. V zamejstvu ne smejo dopustiti, da bi gledališče ostalo brez svojih prostorov, je pozvala. - Uporabniki parkirišča pred izolsko bolnišnico nezadovoljni s povišanjem cen parkirnine. - Pred slovenskimi rokometaši je zadnja tekma skupinskega dela evropskega prvenstva

11 min

V Združenju občin Slovenije so zaskrbljeni, sploh zato, ker ugotavljajo, da bo delovni čas krajši tudi v manjših in edinih poslovalnicah v odročnejših lokalnih skupnostih, kar bo ob že tako omejenem dostopu do poštnih in bančnih storitev dodatno otežilo opravljanje finančnih potreb. V oddaji tudi o tem: - Ameriške ozemeljske težnje in z njimi povezane carinske grožnje bodo zaznamovale tudi današnji dan: - Ministrica Vrečko je bila na obisku v Trstu. V zamejstvu ne smejo dopustiti, da bi gledališče ostalo brez svojih prostorov, je pozvala. - Uporabniki parkirišča pred izolsko bolnišnico nezadovoljni s povišanjem cen parkirnine. - Pred slovenskimi rokometaši je zadnja tekma skupinskega dela evropskega prvenstva

Glasbeni poudarki

Glasbeni poudarki 07:25

20. 1. 2026

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

4 min

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Torkov kviz

V zlatih časih so jih natisnili več kot 400.000, potem so postali podstavek za ekran

20. 1. 2026

Konec januarja bo minilo 148 let od prvega komercialne uporabe telefona, temu je kmalu sledil tudi prvi seznam naročnikov – nekakšen predhodnik telefonskega imenika. Pri nas smo prvi takšen seznam naročnikov dobili leta 1921, prvi telefonski imenik po krajih in naslovih je izšel 1951, prvi v samostojni državi pa leta 1993. Zadnje dve leti ni več tiskane izdaje Telefonskega imenika Slovenije, koncesijska pa ostaja na spletu. Sogovornica: Petra Podlipnik, TS Media

15 min

Konec januarja bo minilo 148 let od prvega komercialne uporabe telefona, temu je kmalu sledil tudi prvi seznam naročnikov – nekakšen predhodnik telefonskega imenika. Pri nas smo prvi takšen seznam naročnikov dobili leta 1921, prvi telefonski imenik po krajih in naslovih je izšel 1951, prvi v samostojni državi pa leta 1993. Zadnje dve leti ni več tiskane izdaje Telefonskega imenika Slovenije, koncesijska pa ostaja na spletu. Sogovornica: Petra Podlipnik, TS Media

POTkast

Kolesar Iztok Kočevar: "Turčija nima označenih kolesarskih poti, zato hitro zaideš na avtocesto"

20. 1. 2026

Gost prve epizode je Mariborčan Iztok Kočevar, ki je lani septembra kolesaril – od Maribora pa do Carigrada. Namen 10-dnevnega nekaj več kot 2000 kilometrov dolgega podviga je bil dobrodelnost, na poti in tudi po njej je namreč zbiral denar za otroke iz socialno ogroženih družin, ki se bodo februarja brezplačno udeležili tabora za nadarjene učence Zveze prijateljev mladine Maribor. Pripoveduje o poti, izzivih in dogodivščinah, tudi o srečanju z medvedi.

31 min

Gost prve epizode je Mariborčan Iztok Kočevar, ki je lani septembra kolesaril – od Maribora pa do Carigrada. Namen 10-dnevnega nekaj več kot 2000 kilometrov dolgega podviga je bil dobrodelnost, na poti in tudi po njej je namreč zbiral denar za otroke iz socialno ogroženih družin, ki se bodo februarja brezplačno udeležili tabora za nadarjene učence Zveze prijateljev mladine Maribor. Pripoveduje o poti, izzivih in dogodivščinah, tudi o srečanju z medvedi.

Jutranja kronika

Evropske države enotno proti izsiljevanju, a pripravljene na pogovore glede Grenlandije

20. 1. 2026

Ameriške težnje po prevzemu Grenlandije in grožnje s carinami zaostrujejo odnose med Brusljem in Washingtonom. Evropa je jasna: nujen je dialog, a grožnjam se ne bomo uklonili. Slovenija po navedbah ministra Klemna Boštjančiča zagovarja enoten odziv. Druge teme: - Premier Golob neuradno ni naklonjen ponujenemu članstvu v Trumpovem Odboru za mir; povabilo dobil tudi Putin. - Kmetje protestirali proti načrtovani graditvi suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini. - Kaja Juvan na OP Avstralije klonila pred kazahstansko favoritinjo Jeleno Ribakino.

20 min

Ameriške težnje po prevzemu Grenlandije in grožnje s carinami zaostrujejo odnose med Brusljem in Washingtonom. Evropa je jasna: nujen je dialog, a grožnjam se ne bomo uklonili. Slovenija po navedbah ministra Klemna Boštjančiča zagovarja enoten odziv. Druge teme: - Premier Golob neuradno ni naklonjen ponujenemu članstvu v Trumpovem Odboru za mir; povabilo dobil tudi Putin. - Kmetje protestirali proti načrtovani graditvi suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini. - Kaja Juvan na OP Avstralije klonila pred kazahstansko favoritinjo Jeleno Ribakino.

Spominčice

O biologu, ki je zasnoval botanični vrt Univerze v Mariboru

20. 1. 2026

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


Čakalna vrsta

Prispevki Spominčice

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine