Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: Skupina podjetij vložila pobudo za ustavno presojo Zakona o božičnici, nadškofijska Karitas Maribor tudi letos izvaja tradicionalno adventno božično akcijo Več luči, več upanja, spust božičkov razveselil otroške bolnike v UKC Maribor
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: Skupina podjetij vložila pobudo za ustavno presojo Zakona o božičnici, nadškofijska Karitas Maribor tudi letos izvaja tradicionalno adventno božično akcijo Več luči, več upanja, spust božičkov razveselil otroške bolnike v UKC Maribor
Pojdimo v soseščino. Konec novembra je italijanski minister za obrambo Guido Crosetto napovedal ponovno uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka v Italiji. V Avstriji je služenje vojaškega roka obvezno. Oktobra je hrvaški parlament uzakonil obvezno služenja vojaškega roka. To zdaj napoveduje tudi Srbija. Kako naj ravna Slovenija?
Pojdimo v soseščino. Konec novembra je italijanski minister za obrambo Guido Crosetto napovedal ponovno uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka v Italiji. V Avstriji je služenje vojaškega roka obvezno. Oktobra je hrvaški parlament uzakonil obvezno služenja vojaškega roka. To zdaj napoveduje tudi Srbija. Kako naj ravna Slovenija?
V Evropi te dni potekajo okrepljena prizadevanja za dosego mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo. Po berlinskem vrhu o varnostnih jamstvih danes v Haagu poteka srečanje o ustanovitvi mednarodne komisije za ukrajinske odškodninske zahtevke. Kot je dejal nizozemski premier Dick Schoof, s tem pošiljajo jasno sporočilo - po vojni je treba zadostiti pravici, za dosego dolgotrajnega miru mora Rusija Ukrajini plačati za povzročeno škodo. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Evropski parlament je podelil nagrado saharov zaprtima novinarjema Andrzeju Poczobutu in Mzíi Amaglobéli - V krškem Vipapu zaradi finančnih težav ustavili proizvodnjo, prihodnost delavcev negotova - V Mariboru tradicionalen spust božičkov s pediatrične klinike
V Evropi te dni potekajo okrepljena prizadevanja za dosego mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo. Po berlinskem vrhu o varnostnih jamstvih danes v Haagu poteka srečanje o ustanovitvi mednarodne komisije za ukrajinske odškodninske zahtevke. Kot je dejal nizozemski premier Dick Schoof, s tem pošiljajo jasno sporočilo - po vojni je treba zadostiti pravici, za dosego dolgotrajnega miru mora Rusija Ukrajini plačati za povzročeno škodo. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Evropski parlament je podelil nagrado saharov zaprtima novinarjema Andrzeju Poczobutu in Mzíi Amaglobéli - V krškem Vipapu zaradi finančnih težav ustavili proizvodnjo, prihodnost delavcev negotova - V Mariboru tradicionalen spust božičkov s pediatrične klinike
Ob začetku meseca je Ministrstvo za šolstvo objavilo rezultate razpisa sofinanciranja naložb v osnovne šole in vrtce v obdobju 2026 – 2029. Izbranih je bilo 28 projektov, od tega 11 v Podravju.
Ob začetku meseca je Ministrstvo za šolstvo objavilo rezultate razpisa sofinanciranja naložb v osnovne šole in vrtce v obdobju 2026 – 2029. Izbranih je bilo 28 projektov, od tega 11 v Podravju.
Rdeči križ Slovenije s svojo mrežo 56 območnih združenj že vrsto let organizira v zdravilišču na Debelem rtiču terapevtske programe in letovanja za starejše iz socialno ogroženih okolij. Letos so s pomočjo donatorske akcije to omogočili 75 starostnikom. Podjetja imajo še tri dni časa za nakazilo obvezne božičnice zaposlenim - vložen je predlog za začasno zadržanje zakona o zimskem dodatku Školjkar Mitja Petrič razvil edinstveno metodo gojenja ostrig v našem morju V pričakovanju najboljših primorskih športnikov leta
Rdeči križ Slovenije s svojo mrežo 56 območnih združenj že vrsto let organizira v zdravilišču na Debelem rtiču terapevtske programe in letovanja za starejše iz socialno ogroženih okolij. Letos so s pomočjo donatorske akcije to omogočili 75 starostnikom. Podjetja imajo še tri dni časa za nakazilo obvezne božičnice zaposlenim - vložen je predlog za začasno zadržanje zakona o zimskem dodatku Školjkar Mitja Petrič razvil edinstveno metodo gojenja ostrig v našem morju V pričakovanju najboljših primorskih športnikov leta
Nadškofijska Karitas Maribor tudi letos izvaja tradicionalno adventno božično akcijo Več luči, več upanja; z njo zbira sredstva za pomoč otrokom iz socialno šibkih družin. Lani so s tem pomagali več kot 200 otrokom, letos bi jih radi dosegli še več. Preko vseh svojih programov pomoči je mariborska Nadškofijska Karitas letos pomagala 2127 otrokom.
Nadškofijska Karitas Maribor tudi letos izvaja tradicionalno adventno božično akcijo Več luči, več upanja; z njo zbira sredstva za pomoč otrokom iz socialno šibkih družin. Lani so s tem pomagali več kot 200 otrokom, letos bi jih radi dosegli še več. Preko vseh svojih programov pomoči je mariborska Nadškofijska Karitas letos pomagala 2127 otrokom.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Iz življenja ameriških Slovencev Primorski rojak med italijanskimi garibaldinci Kostumografka za gledališče in film Po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije so si Slovenijo razdelile Nemčija, Italija in Madžarska. Zadnja je dobila Prekmúrje in si ga na današnji dan pred 80 leti tudi formalno priključila kot del južnih pokrajin, kamor so spadali še Bačka, Baranja in Medžimúrje. Že avgusta 1941 so Madžari v Prekmurju uvedli svojo civilno upravo in obnovili upravno razdelitev, ki je veljala pred letom 1919. Murskosoboški okraj so priključili Železni županiji s sedežem v Sombotelu, dolnjelendavskega pa županiji Zala s sedežem v Jageršku. Murskosoboški okraj je imel status vendske krajine, lendavski pa je bil popolnoma madžarski. Madžarski okupatorji Prekmurcev namreč niso priznavali za del slovenskega naroda, v skladu z vendsko teorijo so jim priznavali le, da so slovanskega rodu. Prepovedali so jim knjige v slovenščini, dovoljen je bil le slovenski verski tisk. Tedaj so izhajali luteranska Duševni list in koledar ter katoliški Kolendar Srcza Jezusovega, ki so jih z madžarskim črkopisom pisali v prekmurščini.
Iz življenja ameriških Slovencev Primorski rojak med italijanskimi garibaldinci Kostumografka za gledališče in film Po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije so si Slovenijo razdelile Nemčija, Italija in Madžarska. Zadnja je dobila Prekmúrje in si ga na današnji dan pred 80 leti tudi formalno priključila kot del južnih pokrajin, kamor so spadali še Bačka, Baranja in Medžimúrje. Že avgusta 1941 so Madžari v Prekmurju uvedli svojo civilno upravo in obnovili upravno razdelitev, ki je veljala pred letom 1919. Murskosoboški okraj so priključili Železni županiji s sedežem v Sombotelu, dolnjelendavskega pa županiji Zala s sedežem v Jageršku. Murskosoboški okraj je imel status vendske krajine, lendavski pa je bil popolnoma madžarski. Madžarski okupatorji Prekmurcev namreč niso priznavali za del slovenskega naroda, v skladu z vendsko teorijo so jim priznavali le, da so slovanskega rodu. Prepovedali so jim knjige v slovenščini, dovoljen je bil le slovenski verski tisk. Tedaj so izhajali luteranska Duševni list in koledar ter katoliški Kolendar Srcza Jezusovega, ki so jih z madžarskim črkopisom pisali v prekmurščini.
Na sporedu skladateljeve Varijacije na madžarsko ljudsko pesem Vzleteli pav in Psalmus Hungaricus za tenor, mešani zbor, deški zbor in orkester, op. 13.
Na sporedu skladateljeve Varijacije na madžarsko ljudsko pesem Vzleteli pav in Psalmus Hungaricus za tenor, mešani zbor, deški zbor in orkester, op. 13.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Marsikdo se je z novo sezono severnoameriške košarkarske lige NBA znašel pred televizijskim zaslonom, kjer pa tekem ni mogel spremljati. V svetu športnih pravic se spremembe dogajajo pogosto, a tokrat so posledice zelo občutne tudi za gledalce v Sloveniji. Z začetkom nove sezone se prenosi lige NBA v Sloveniji ne predvajajo več na programu Arena Sport, temveč na programu Sportklub. Arena Sport je vključen v ponudbo večine večjih operaterjev: Telekom Slovenije, T2, A1 in drugih, medtem ko je Sportklub na voljo izključno pri Telemachu.
Marsikdo se je z novo sezono severnoameriške košarkarske lige NBA znašel pred televizijskim zaslonom, kjer pa tekem ni mogel spremljati. V svetu športnih pravic se spremembe dogajajo pogosto, a tokrat so posledice zelo občutne tudi za gledalce v Sloveniji. Z začetkom nove sezone se prenosi lige NBA v Sloveniji ne predvajajo več na programu Arena Sport, temveč na programu Sportklub. Arena Sport je vključen v ponudbo večine večjih operaterjev: Telekom Slovenije, T2, A1 in drugih, medtem ko je Sportklub na voljo izključno pri Telemachu.
Tudi letos bodo nekateri odvetniki v Sloveniji ponudili t. i. PRO BONO oziroma brezplačno pravno pomoč, in to ta petek, 19. decembra. Odvetniki še vedno zbirajo prijave za svetovanje, njihov seznam je objavljen na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije. Dva od njih sta bila gosta Radijske tribune, za pravni nasvet pa sta bila na voljo tudi poslušalcem.
Tudi letos bodo nekateri odvetniki v Sloveniji ponudili t. i. PRO BONO oziroma brezplačno pravno pomoč, in to ta petek, 19. decembra. Odvetniki še vedno zbirajo prijave za svetovanje, njihov seznam je objavljen na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije. Dva od njih sta bila gosta Radijske tribune, za pravni nasvet pa sta bila na voljo tudi poslušalcem.
Gregor Makuc je glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija. Vodi skoraj 4.000 zaposlenih. Zelo neposredno govori o izzivih farmacevtske industrije, velikih naložbah v Sloveniji ter o tem, kako v podjetju pridobivajo in razvijajo ključne kadre.
Gregor Makuc je glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija. Vodi skoraj 4.000 zaposlenih. Zelo neposredno govori o izzivih farmacevtske industrije, velikih naložbah v Sloveniji ter o tem, kako v podjetju pridobivajo in razvijajo ključne kadre.
Mesečev zaliv je med domačini in turisti zelo priljubljen. Do njega vodi pot, ki so jo nedavno v okviru projekta Life4Adapt temeljito obnovili. Stare stopnice iz strojno rezanega in obdelanega peščenjaka ter betonskih plošč, fiksiranih s kovinskimi palicami, so zamenjali z ročno obdelanimi stopnicami iz naravnega kamna. Zaradi klasične metode suhozidne gradnje se pot lepo zlije z okolico. Po njej se je ob predstavitvi 90 tisoč evrov vrednega projekta sprehodila Jasna Preskar.
Mesečev zaliv je med domačini in turisti zelo priljubljen. Do njega vodi pot, ki so jo nedavno v okviru projekta Life4Adapt temeljito obnovili. Stare stopnice iz strojno rezanega in obdelanega peščenjaka ter betonskih plošč, fiksiranih s kovinskimi palicami, so zamenjali z ročno obdelanimi stopnicami iz naravnega kamna. Zaradi klasične metode suhozidne gradnje se pot lepo zlije z okolico. Po njej se je ob predstavitvi 90 tisoč evrov vrednega projekta sprehodila Jasna Preskar.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prislunite naslednjim temam: Večina prejela božičnico, podjetniki v ustavno presojo, število obolelih za gripo še naprej narašča, pogonska goriva so se pocenila
V jutranjih poročilih Radia Maribor prislunite naslednjim temam: Večina prejela božičnico, podjetniki v ustavno presojo, število obolelih za gripo še naprej narašča, pogonska goriva so se pocenila
Droži, kislo zelje in repa, kefir, jogurt, kombuča, pesa in tobak ...
Droži, kislo zelje in repa, kefir, jogurt, kombuča, pesa in tobak ...
Med letoma 1890 in 1940 je s pojavom umetnosti Claudea Debussyja in za njim še vseh tako imenovanih glasbenih impresionistov francosko glasbeno ustvarjanje po dolgem času prevzelo nemškemu svetovno prvenstvo in odločilno vplivalo na celotno svetovno glasbeno ustvarjanje na področju klasične glasbe.
Med letoma 1890 in 1940 je s pojavom umetnosti Claudea Debussyja in za njim še vseh tako imenovanih glasbenih impresionistov francosko glasbeno ustvarjanje po dolgem času prevzelo nemškemu svetovno prvenstvo in odločilno vplivalo na celotno svetovno glasbeno ustvarjanje na področju klasične glasbe.
V olimpijski sezoni bo športna redakcija začela pripravljati nov skakalni podkast - 245 in pol. V njem boste lahko slišali strokovnne goste in akterje, ki bodo komentirali dogajanje v karavani smučarskih skakalcev.
V olimpijski sezoni bo športna redakcija začela pripravljati nov skakalni podkast - 245 in pol. V njem boste lahko slišali strokovnne goste in akterje, ki bodo komentirali dogajanje v karavani smučarskih skakalcev.
Novinarka, urednica in režiserka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu Lucija Tavčar prihaja iz zavedne družine. Njene korenine po mamini strani segajo na avstrijsko Koroško, v Sveče v dolini Rož, po očetovi strani pa na Tržaško, v Devin. Tudi zato ji je mogoče še posebej pri srcu Benečija, kjer je usoda tam živečih rojakov zelo podobna usodi koroških Slovencev, kot pravi.
Novinarka, urednica in režiserka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu Lucija Tavčar prihaja iz zavedne družine. Njene korenine po mamini strani segajo na avstrijsko Koroško, v Sveče v dolini Rož, po očetovi strani pa na Tržaško, v Devin. Tudi zato ji je mogoče še posebej pri srcu Benečija, kjer je usoda tam živečih rojakov zelo podobna usodi koroških Slovencev, kot pravi.
Začelo se je z igro, nadaljevalo tako, da smo se z njimi učili hoje nad oblaki, se držali za roke, plesali počasi in se počutili magično. Zdaj je prišel Čas za slovo. Zadnji radijski koncert skupine Dan D v studiu Hendrix.
Začelo se je z igro, nadaljevalo tako, da smo se z njimi učili hoje nad oblaki, se držali za roke, plesali počasi in se počutili magično. Zdaj je prišel Čas za slovo. Zadnji radijski koncert skupine Dan D v studiu Hendrix.
Ujeti smo v začaran krog istih politikov, za resen preboj ni se moralo zamenjati nekaj ključnih akterjev, meni dekan ljubljanske pravne fakultete Miro Cerar. Krivdo, da smo se pustili zapeljati polarizaciji, pripisuje tudi volilnemu telesu. S Cerarjem smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali o razlogih za razklanost, o problemu razmišljanja v okvirih "naši-vaši" oziroma "Janša-nejanša", pa tudi o poteku mandata vlade Roberta Goloba, ki ga zaznamujejo številni izredni zakonodajni postopki.
Ujeti smo v začaran krog istih politikov, za resen preboj ni se moralo zamenjati nekaj ključnih akterjev, meni dekan ljubljanske pravne fakultete Miro Cerar. Krivdo, da smo se pustili zapeljati polarizaciji, pripisuje tudi volilnemu telesu. S Cerarjem smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali o razlogih za razklanost, o problemu razmišljanja v okvirih "naši-vaši" oziroma "Janša-nejanša", pa tudi o poteku mandata vlade Roberta Goloba, ki ga zaznamujejo številni izredni zakonodajni postopki.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Glede na obseg finančnih sredstev, ki se zlivajo na področje generativne umetne inteligence, vsaj v ZDA, se skoraj zdi, kot da na svetu ni ostalo nič drugega. Veliko lahko tudi slišimo o tem, da ima generativna umetna inteligenca, torej tehnologija, ki zdaj posega na področja dejavnosti, ki so bila tradicionalno v domeni človeka, izreden transformativni potencial. A kakšne transformativne spremembe naj bi pravzaprav prinesla? In v čem se te, kolikor sploh se, morda bistveno razlikujejo od pretresov, ki so jih družbam prinesle tehnološke revolucije v preteklosti?
Glede na obseg finančnih sredstev, ki se zlivajo na področje generativne umetne inteligence, vsaj v ZDA, se skoraj zdi, kot da na svetu ni ostalo nič drugega. Veliko lahko tudi slišimo o tem, da ima generativna umetna inteligenca, torej tehnologija, ki zdaj posega na področja dejavnosti, ki so bila tradicionalno v domeni človeka, izreden transformativni potencial. A kakšne transformativne spremembe naj bi pravzaprav prinesla? In v čem se te, kolikor sploh se, morda bistveno razlikujejo od pretresov, ki so jih družbam prinesle tehnološke revolucije v preteklosti?
Tokrat v gostimo nekoga, ki v ozadju skrbi za to, da so oni od spredaj videti bolje. Glasbeni producent Žare Pak ni tipičen frontman. Ker pa z njimi vsakodnevno dela, pa jih gotovo pozna.
Tokrat v gostimo nekoga, ki v ozadju skrbi za to, da so oni od spredaj videti bolje. Glasbeni producent Žare Pak ni tipičen frontman. Ker pa z njimi vsakodnevno dela, pa jih gotovo pozna.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Srečko Kosovel je revolucioniral tako interpretacijo sveta kot pesemsko formo. To v precejšnji meri velja tudi za njegovo pesem Rime. Interpretira jo dramski igralec Zvone Hribar.
Srečko Kosovel je revolucioniral tako interpretacijo sveta kot pesemsko formo. To v precejšnji meri velja tudi za njegovo pesem Rime. Interpretira jo dramski igralec Zvone Hribar.
Ajdin Kovačević se je iz Bihača v Ljubljano preselil pred štirimi leti. Odločil se je, da bo pri nas študiral medicino, to odločitev dobro pretehtal, se priprav na selitev lotil že pred maturo in premostil številne težave, da je svojo željo uresničil. O njegovem odnosu do slovenskega jezika, razdeljenosti Bosne in Hercegovine, ki tej državi onemogoča jasen korak naprej, pa tudi neobstoječem bazenu, ki ga je iskal, ko je prišel v fitnes na »vodeno« vadbo, se je med drugim pogovarjal z Darjo Pograjc.
Ajdin Kovačević se je iz Bihača v Ljubljano preselil pred štirimi leti. Odločil se je, da bo pri nas študiral medicino, to odločitev dobro pretehtal, se priprav na selitev lotil že pred maturo in premostil številne težave, da je svojo željo uresničil. O njegovem odnosu do slovenskega jezika, razdeljenosti Bosne in Hercegovine, ki tej državi onemogoča jasen korak naprej, pa tudi neobstoječem bazenu, ki ga je iskal, ko je prišel v fitnes na »vodeno« vadbo, se je med drugim pogovarjal z Darjo Pograjc.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Plastični megabager ali izlet? Denar ali igrača? Darilna vrečka ali zavito darilo z ovojnim papirjem? Psihologa dr. Žan Lep in dr. Andreja Poljanec govorita o obdarovanju: ne s čim, temveč zakaj in kako obdarovati odrasle in otroke. Poudarjata, da je pomemben element obdarovanja pričakovanje, ustvarjanje doživetij, predvsem pa vzpostavljanje in ohranjanje odnosa. Govorita tudi o spoprijemanju z otrokovim razočaranjem, ko ne more dobiti, kar si je želel.
Plastični megabager ali izlet? Denar ali igrača? Darilna vrečka ali zavito darilo z ovojnim papirjem? Psihologa dr. Žan Lep in dr. Andreja Poljanec govorita o obdarovanju: ne s čim, temveč zakaj in kako obdarovati odrasle in otroke. Poudarjata, da je pomemben element obdarovanja pričakovanje, ustvarjanje doživetij, predvsem pa vzpostavljanje in ohranjanje odnosa. Govorita tudi o spoprijemanju z otrokovim razočaranjem, ko ne more dobiti, kar si je želel.
Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Kopru se z novim letom seli na novo lokacijo. Iz neustreznih prostorov na Vojkovem nabrežju bodo sedež enote še pred prazniki preselili na bližnjo Pristaniško ulico, a bo to začasno. V oddaji tudi o tem: - Ni povsem jasno, pod kakšnimi pogoji je denimo igranje inštrumenta prekršek in kdaj je muziciranje dovoljeno - Novogoriški mestni svetniki bodo v četrtek sprejemali proračun - ena večjih investicij je nakup štirih avtobusov. - Pogonska goriva so se nekoliko pocenila. - Zvečer bodo znani najboljši primorski športniki v letošnjem letu.
Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Kopru se z novim letom seli na novo lokacijo. Iz neustreznih prostorov na Vojkovem nabrežju bodo sedež enote še pred prazniki preselili na bližnjo Pristaniško ulico, a bo to začasno. V oddaji tudi o tem: - Ni povsem jasno, pod kakšnimi pogoji je denimo igranje inštrumenta prekršek in kdaj je muziciranje dovoljeno - Novogoriški mestni svetniki bodo v četrtek sprejemali proračun - ena večjih investicij je nakup štirih avtobusov. - Pogonska goriva so se nekoliko pocenila. - Zvečer bodo znani najboljši primorski športniki v letošnjem letu.
Kijev pozdravlja preboj v pogajanjih za mir, čeprav ozemeljska vprašanja ostajajo odprta. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zadovoljen, da so Združene države pripravljene sodelovati. Če bodo Američani Ukrajini dali varnostna zagotovila in bi jih Putin kršil, to pomeni le, da si ne želi končati vojne, je dodal Zelenski. V oddaji tudi: - V razpravi varnostnega sveta različna mnenja o tem, kakšen naj bo nov generalni sekretar Svetovne organizacije - Državni zbor danes o predlogu zakona o varstvu javnega reda in miru, ki med drugim zaostruje kazni za povzročanje hrupa - Ljubljanski mestni svetniki sprejeli dopolnjeni osnutek odloka o prostorskem načrtu Roška
Kijev pozdravlja preboj v pogajanjih za mir, čeprav ozemeljska vprašanja ostajajo odprta. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zadovoljen, da so Združene države pripravljene sodelovati. Če bodo Američani Ukrajini dali varnostna zagotovila in bi jih Putin kršil, to pomeni le, da si ne želi končati vojne, je dodal Zelenski. V oddaji tudi: - V razpravi varnostnega sveta različna mnenja o tem, kakšen naj bo nov generalni sekretar Svetovne organizacije - Državni zbor danes o predlogu zakona o varstvu javnega reda in miru, ki med drugim zaostruje kazni za povzročanje hrupa - Ljubljanski mestni svetniki sprejeli dopolnjeni osnutek odloka o prostorskem načrtu Roška
Proti gripi se je to sezono cepilo že več kot 150 tisoč ljudi, a ob intenzivnem širjenju virusa število obolelih še naprej narašča. Za tiste, ki se jim še ni uspelo cepiti, te dni poteka razdeljevanje dodatnih 20 tisoč odmerkov cepiva. Kako dolgo bo virus gripe še krožil, je nemogoče napovedati, zato je zaščita s cepljenjem še vedno smiselna, svetuje stroka. Že zdaj pa je znano, da bo število obolelih precej večje kot minula leta.
Proti gripi se je to sezono cepilo že več kot 150 tisoč ljudi, a ob intenzivnem širjenju virusa število obolelih še naprej narašča. Za tiste, ki se jim še ni uspelo cepiti, te dni poteka razdeljevanje dodatnih 20 tisoč odmerkov cepiva. Kako dolgo bo virus gripe še krožil, je nemogoče napovedati, zato je zaščita s cepljenjem še vedno smiselna, svetuje stroka. Že zdaj pa je znano, da bo število obolelih precej večje kot minula leta.
Kako nastane umetni sneg? Kaj potrebujem za njegovo izdelavo? Kako se razlikuje od naravnega snega? Ga lahko naredimo tudi poleti? Na vsa ta vprašanja bomo odgovorili v tokratnem Torkovem kvizu, ko bomo izvedeli tudi, ali je bolj primeren izraz umetni, tehnični ali kompaktni sneg.
Kako nastane umetni sneg? Kaj potrebujem za njegovo izdelavo? Kako se razlikuje od naravnega snega? Ga lahko naredimo tudi poleti? Na vsa ta vprašanja bomo odgovorili v tokratnem Torkovem kvizu, ko bomo izvedeli tudi, ali je bolj primeren izraz umetni, tehnični ali kompaktni sneg.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
S kvalifikacijskim turnirjem za uvrstitev na najelitnejšo turnejo se je končala letošnja sezona golfistk. V ameriški zvezni državi Alabami sta vstopnico turneje LPGA lovili obe slovenski predstavnici.
S kvalifikacijskim turnirjem za uvrstitev na najelitnejšo turnejo se je končala letošnja sezona golfistk. V ameriški zvezni državi Alabami sta vstopnico turneje LPGA lovili obe slovenski predstavnici.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ljudje imamo radi takšne in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam nekdo pove, kako se čimprej pozdravi prehlad ali pa katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam nekdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo med mnenje množice ali – še lažje – pod mnenje voditelja, kateremu se čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah svojega življenja se radi zatečemo pod mnenje koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težko odgovornost, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo storiti. Na nek način je to pričakovano, saj je s tem morebitno napako veliko lažje prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in stvar je veliko bolj enostavna, saj imamo vedno pri roki krivca za nastalo situacijo, ki ga po mili volji pljuvamo. (glej 1 Mz 3,11-13) Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vedno znova samo namuzne in tiho pravi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih situacijah ne misli biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi na Boga ne. Zato njegovi tako ohlapni odgovori, zato njegovi tako skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, in ne tega, kar piše, da je prav. Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nad nikomer ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnjev, ampak človeka, ki ga bo ljubil – in ki ga bo ljubil svobodno, zaradi ljubezni same in ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti zgolj skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in z ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljujočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe. Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.
Ljudje imamo radi takšne in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam nekdo pove, kako se čimprej pozdravi prehlad ali pa katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam nekdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo med mnenje množice ali – še lažje – pod mnenje voditelja, kateremu se čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah svojega življenja se radi zatečemo pod mnenje koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težko odgovornost, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo storiti. Na nek način je to pričakovano, saj je s tem morebitno napako veliko lažje prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in stvar je veliko bolj enostavna, saj imamo vedno pri roki krivca za nastalo situacijo, ki ga po mili volji pljuvamo. (glej 1 Mz 3,11-13) Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vedno znova samo namuzne in tiho pravi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih situacijah ne misli biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi na Boga ne. Zato njegovi tako ohlapni odgovori, zato njegovi tako skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, in ne tega, kar piše, da je prav. Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nad nikomer ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnjev, ampak človeka, ki ga bo ljubil – in ki ga bo ljubil svobodno, zaradi ljubezni same in ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti zgolj skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in z ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljujočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe. Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.
Po pogajanjih o koncu vojne bo Kijev bo iz Berlina za zdaj odnesel predvsem jasnejši okvir varnostnih jamstev, še zmeraj pa ostajajo odprta ključna ozemeljska vprašanja. V oddaji tudi o tem: - Evropski poslanci danes o varnem in dostopnem splavu za ženske v Evropski uniji. - Državni zbor danes o zaostrovanju kazni za povzročanje hrupa - Pocenila so se pogonska goriva - Danes bo pretežno oblažno, po nižinah bo še vztrajala megla
Po pogajanjih o koncu vojne bo Kijev bo iz Berlina za zdaj odnesel predvsem jasnejši okvir varnostnih jamstev, še zmeraj pa ostajajo odprta ključna ozemeljska vprašanja. V oddaji tudi o tem: - Evropski poslanci danes o varnem in dostopnem splavu za ženske v Evropski uniji. - Državni zbor danes o zaostrovanju kazni za povzročanje hrupa - Pocenila so se pogonska goriva - Danes bo pretežno oblažno, po nižinah bo še vztrajala megla
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Oddaja bo pred njegovim nastopom v Ljubljani namenjena trobentaču Raynaldu Colomu. Kritiki so zapisali, da gre za »jazz v svoji najsodobnejši obliki, jazz z dvignjeno glavo, jazz današnjega časa, ki je ponosen na svojo zgodovino in jazz, katerega ritem razkriva njegovo pravo naravo, odprto, a hkrati predano.« Colomov svetel in prodoren izraz se prepleta z vokalnimi in klavirskimi invokacijami ter suvereno jazzovsko ritem sekcijo, ki se meša z ritmičnim svetom flamenka.
Oddaja bo pred njegovim nastopom v Ljubljani namenjena trobentaču Raynaldu Colomu. Kritiki so zapisali, da gre za »jazz v svoji najsodobnejši obliki, jazz z dvignjeno glavo, jazz današnjega časa, ki je ponosen na svojo zgodovino in jazz, katerega ritem razkriva njegovo pravo naravo, odprto, a hkrati predano.« Colomov svetel in prodoren izraz se prepleta z vokalnimi in klavirskimi invokacijami ter suvereno jazzovsko ritem sekcijo, ki se meša z ritmičnim svetom flamenka.
Vsi se najverjetneje spomnimo, kaj je bil vzrok za trojansko vojno, pa kdo se je boril na kateri strani, in seveda epskih seznamov sodelujočih vojščakov in posameznih spopadov ... Toda kako se je desetletna vojna končala? In kako se konča vsaka vojna? To lahko slišimo v Literarnem nokturnu. Prevajalka literarnega dela Jelena Isak Kres, režiserka Špela Kravogel, igralka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Vsi se najverjetneje spomnimo, kaj je bil vzrok za trojansko vojno, pa kdo se je boril na kateri strani, in seveda epskih seznamov sodelujočih vojščakov in posameznih spopadov ... Toda kako se je desetletna vojna končala? In kako se konča vsaka vojna? To lahko slišimo v Literarnem nokturnu. Prevajalka literarnega dela Jelena Isak Kres, režiserka Špela Kravogel, igralka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Bakalina Velika: Use kar sije. Novi album skupine se vrača k svetlejšim temam soočanja z opojno naravo in z njenimi vsakokratnimi razkritji, tudi stiki z njenimi živimi bitji. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/12/11/bakalina-velika-use-kar-sije/
Bakalina Velika: Use kar sije. Novi album skupine se vrača k svetlejšim temam soočanja z opojno naravo in z njenimi vsakokratnimi razkritji, tudi stiki z njenimi živimi bitji. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/12/11/bakalina-velika-use-kar-sije/
Dvodnevni pogovori z ameriško delegacijo o miru v Ukrajini, ki so potekali v Berlinu, niso bili lahko, a so bili produktivni, ocenjuje ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta je bil kritičen do ruskega predsednika Vladimirja Putina, češ da napade na Ukrajino uporablja kot vzvod v pogovorih. O ozemeljskih vprašanjih se mora zdaj posvetovati s svojo pogajalsko skupino. Nemški kancler Friedrich Merz medtem meni, da prvič od začetka rusko-ukrajinske vojne obstaja možnost za resnično premirje. Napredek v prizadevanjih za mir v Ukrajini so pozdravili tudi drugi evropski voditelji in obljubili nadaljno podporo Kijevu.
Dvodnevni pogovori z ameriško delegacijo o miru v Ukrajini, ki so potekali v Berlinu, niso bili lahko, a so bili produktivni, ocenjuje ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta je bil kritičen do ruskega predsednika Vladimirja Putina, češ da napade na Ukrajino uporablja kot vzvod v pogovorih. O ozemeljskih vprašanjih se mora zdaj posvetovati s svojo pogajalsko skupino. Nemški kancler Friedrich Merz medtem meni, da prvič od začetka rusko-ukrajinske vojne obstaja možnost za resnično premirje. Napredek v prizadevanjih za mir v Ukrajini so pozdravili tudi drugi evropski voditelji in obljubili nadaljno podporo Kijevu.
Enodejanka Cece sodi med avtorjeve manj znane stvaritve, na prvi pogled se zgodba o prebrisanem grofu celo zdi le preprost skeč. A ob pretanjenem poslušanju Pirandello tudi tu raziskuje prostor med človekovo resničnostjo in njegovo avtentičnostjo, kar je ena od tem, ki je prisotna v vseh dramatikovih najbolj odmevnih besedilih. Režiser: Hinko Košak Prevajalka: Nedeljka Kacin Dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Metka Rojc Cece – Boris Kralj Squatriglia – Stane Sever Nada – Štefka Drolc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1966
Enodejanka Cece sodi med avtorjeve manj znane stvaritve, na prvi pogled se zgodba o prebrisanem grofu celo zdi le preprost skeč. A ob pretanjenem poslušanju Pirandello tudi tu raziskuje prostor med človekovo resničnostjo in njegovo avtentičnostjo, kar je ena od tem, ki je prisotna v vseh dramatikovih najbolj odmevnih besedilih. Režiser: Hinko Košak Prevajalka: Nedeljka Kacin Dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Metka Rojc Cece – Boris Kralj Squatriglia – Stane Sever Nada – Štefka Drolc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1966
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predstavil posebno poročilo o izzivih na področju vzgoje in izobraževanja Romov od predšolske vzgoje, obvezne osnovne šole do srednješolskega, višje- in visokošolskega ter vseživljenjskega izobraževanja. Kljub sedanjim ukrepom ostajajo velike izobrazbene razlike med Romi in večinskim prebivalstvom, še posebno v jugovzhodni Sloveniji. Poročilo Izzivi pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok in mladostnikov na 70 straneh prinaša predvsem analizo razlogov, zakaj otroci in mladostniki iz romskih skupnosti v Sloveniji, kljub ukrepom, še vedno dosegajo bistveno slabše izobraževalne rezultate kot drugi. Poročilo tudi orisuje, zakaj je izobrazba ključna za izhod iz kroga revščine in socialne izključenosti. Ključni del širše raziskave in analize poročila zajema tudi poglavje s priporočili zagovornika državi, lokalni skupnosti, tudi romski, kaj bi se moralo spremeniti in kdo bi moral na katerem področju prevzeti svoj del odgovornosti.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predstavil posebno poročilo o izzivih na področju vzgoje in izobraževanja Romov od predšolske vzgoje, obvezne osnovne šole do srednješolskega, višje- in visokošolskega ter vseživljenjskega izobraževanja. Kljub sedanjim ukrepom ostajajo velike izobrazbene razlike med Romi in večinskim prebivalstvom, še posebno v jugovzhodni Sloveniji. Poročilo Izzivi pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok in mladostnikov na 70 straneh prinaša predvsem analizo razlogov, zakaj otroci in mladostniki iz romskih skupnosti v Sloveniji, kljub ukrepom, še vedno dosegajo bistveno slabše izobraževalne rezultate kot drugi. Poročilo tudi orisuje, zakaj je izobrazba ključna za izhod iz kroga revščine in socialne izključenosti. Ključni del širše raziskave in analize poročila zajema tudi poglavje s priporočili zagovornika državi, lokalni skupnosti, tudi romski, kaj bi se moralo spremeniti in kdo bi moral na katerem področju prevzeti svoj del odgovornosti.
Olimpijska sezona 2025/26 se je za slovenske smučarje skakalce in skakalke začela tako dobro kot še nobena do zdaj. Na prvih tekmah v Skandinaviji le na skupno dveh tekmah naši orli in orlice niso bili na zmagovalnem odru, zmag sta se v Falunu in Ruki razveselila Nika Prevc in Anže Lanišek, ki je prvič v karieri oblekel rumeno majico vodilnega v seštevku svetovnega pokala. Predstavitveno epizodo podkasta 254,5 smo posneli po vrnitvi reprezentanc iz Skandinavije, osrednji gost pa je bil glavni trener naše moške reprezentance Robert Hrgota. Beseda je tekla tudi o najpomembnejši medalji na velikih tekmovanjih za 37-letnega glavnega trenerja naših skakalcev, o tem, zakaj je bil začetek letošnje sezone v nasprotju s prejšnjimi tako dober, kaj počno naši skakalci med dolgimi potovanji po Evropi, kako ostro oko ima glavni trener naše reprezentance, slišimo pa tudi pogovore z Anžetom Laniškom, Domnom in Niko Prevc, ki jih je posnel reporter na TV Slovenija Aleš Potočnik.
Olimpijska sezona 2025/26 se je za slovenske smučarje skakalce in skakalke začela tako dobro kot še nobena do zdaj. Na prvih tekmah v Skandinaviji le na skupno dveh tekmah naši orli in orlice niso bili na zmagovalnem odru, zmag sta se v Falunu in Ruki razveselila Nika Prevc in Anže Lanišek, ki je prvič v karieri oblekel rumeno majico vodilnega v seštevku svetovnega pokala. Predstavitveno epizodo podkasta 254,5 smo posneli po vrnitvi reprezentanc iz Skandinavije, osrednji gost pa je bil glavni trener naše moške reprezentance Robert Hrgota. Beseda je tekla tudi o najpomembnejši medalji na velikih tekmovanjih za 37-letnega glavnega trenerja naših skakalcev, o tem, zakaj je bil začetek letošnje sezone v nasprotju s prejšnjimi tako dober, kaj počno naši skakalci med dolgimi potovanji po Evropi, kako ostro oko ima glavni trener naše reprezentance, slišimo pa tudi pogovore z Anžetom Laniškom, Domnom in Niko Prevc, ki jih je posnel reporter na TV Slovenija Aleš Potočnik.
Pisatelju in novinarju Milanu Rakovcu je Istrska županija podelila življenjsko nagrado za njegovo vsestransko in neutrudno delo čezmejnega in večkulturnega povezovanja Istre. Bili smo tudi na koncertu slovenske božične kantate Sveta noč Andreja Makorja v koprski stolnici, ki je požela stoječe ovacije. Prelistali smo še novi zgodovinski roman Dragana Potočnika Morporuk in se v glasbeni ogrlici Gorana Gregoriča spomnili kultnega muzikala Hair, oziroma, Lasje režiserja Miloša Formana iz leta 1979 in njegove protivojne aktualnosti.
Pisatelju in novinarju Milanu Rakovcu je Istrska županija podelila življenjsko nagrado za njegovo vsestransko in neutrudno delo čezmejnega in večkulturnega povezovanja Istre. Bili smo tudi na koncertu slovenske božične kantate Sveta noč Andreja Makorja v koprski stolnici, ki je požela stoječe ovacije. Prelistali smo še novi zgodovinski roman Dragana Potočnika Morporuk in se v glasbeni ogrlici Gorana Gregoriča spomnili kultnega muzikala Hair, oziroma, Lasje režiserja Miloša Formana iz leta 1979 in njegove protivojne aktualnosti.
Vas zanima, kateri ansambli slavijo 70. obletnico? V oddaji izveste, da so to ansambli Veseli plašarji, Zadovoljni Kranjci in Ansambel Rudija Bardorferja. Četudi se vam zdi, da bi vas tako stara glasba verjetno ne mogla prepričati, boste presenečeni, koliko skladb boste prepoznali in morda ob njih tudi zapeli ali celo zaplesali.
Vas zanima, kateri ansambli slavijo 70. obletnico? V oddaji izveste, da so to ansambli Veseli plašarji, Zadovoljni Kranjci in Ansambel Rudija Bardorferja. Četudi se vam zdi, da bi vas tako stara glasba verjetno ne mogla prepričati, boste presenečeni, koliko skladb boste prepoznali in morda ob njih tudi zapeli ali celo zaplesali.
Slikanje krajine s pianistom. Obkrožen z bleščečimi motivi razglednic iz Italije in Hrvaške bo še vedno osupljivo mladi Aleksander Malofejev predstavil enega najbolj priljubljenih in izjemnih klavirskih koncertov romantičnega obdobja, katerega legendarni prvi akordi so znani vsem: Koncert za klavir in orkester v b-molu Petra Iljiča Čajkovskega, pri tem pa se Malofejev pri klavirju izogiba kakršnim koli klišejem in se vedno zanaša bolj na prefinjenost kot patos. Pokrajine, ki jih hrvaški dirigent Ivan Repušić združuje okoli Čajkovskega, so upodobljene s subtilnimi potezami čopiča. To so žive rimske upodobitve narave in ljudskega izročila Ottorina Respighija in Čajkovskega ter »Sončna polja«, ki jim je hrvaški skladatelj Blagoje Bersa leta 1917 posvetil vrhunsko zvočno simfonično pesnitev.
Slikanje krajine s pianistom. Obkrožen z bleščečimi motivi razglednic iz Italije in Hrvaške bo še vedno osupljivo mladi Aleksander Malofejev predstavil enega najbolj priljubljenih in izjemnih klavirskih koncertov romantičnega obdobja, katerega legendarni prvi akordi so znani vsem: Koncert za klavir in orkester v b-molu Petra Iljiča Čajkovskega, pri tem pa se Malofejev pri klavirju izogiba kakršnim koli klišejem in se vedno zanaša bolj na prefinjenost kot patos. Pokrajine, ki jih hrvaški dirigent Ivan Repušić združuje okoli Čajkovskega, so upodobljene s subtilnimi potezami čopiča. To so žive rimske upodobitve narave in ljudskega izročila Ottorina Respighija in Čajkovskega ter »Sončna polja«, ki jim je hrvaški skladatelj Blagoje Bersa leta 1917 posvetil vrhunsko zvočno simfonično pesnitev.