Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kultni newyorški pesnik Frank O'Hara je navduševal s sodobnostjo, urbanim utripom v svojih hitrih verzih, sposobnostjo uporabe kolaža. Ustvarjal je po načelih naključja in eksperimenta. Blizu sta mu bila ameriški abstraktni ekspresionizem in nadrealizem. Včeraj je minilo natanko 100 let od njegovega rojstva in še danes ostaja eden najvplivnejših ameriških pesnikov, ki je zaznamoval številne pesnike za seboj. Prevajalec: Tone Škrjanec, interpret: Aljaž Jovanović, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Sara Železnik, tonski mojster: Nejc Zupančič. Redaktorja: Gregor Podlogar in Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2013.
Kultni newyorški pesnik Frank O'Hara je navduševal s sodobnostjo, urbanim utripom v svojih hitrih verzih, sposobnostjo uporabe kolaža. Ustvarjal je po načelih naključja in eksperimenta. Blizu sta mu bila ameriški abstraktni ekspresionizem in nadrealizem. Včeraj je minilo natanko 100 let od njegovega rojstva in še danes ostaja eden najvplivnejših ameriških pesnikov, ki je zaznamoval številne pesnike za seboj. Prevajalec: Tone Škrjanec, interpret: Aljaž Jovanović, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Sara Železnik, tonski mojster: Nejc Zupančič. Redaktorja: Gregor Podlogar in Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2013.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V Planici so gledalci danes dočakali dvojni spored. Po petem mestu Slovenije na moški ekipni tekmi je prvo tekmo skakalk pod Poncami dobila Nika Prevc.
V Planici so gledalci danes dočakali dvojni spored. Po petem mestu Slovenije na moški ekipni tekmi je prvo tekmo skakalk pod Poncami dobila Nika Prevc.
... in naredila red v živalskem vrtu … Pripovedujeta: Zvezdana Mlakar in Vojko Zidar. Napisal: Miloš Macourek. Prevod: Zdenka Škerlj Jerman. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
... in naredila red v živalskem vrtu … Pripovedujeta: Zvezdana Mlakar in Vojko Zidar. Napisal: Miloš Macourek. Prevod: Zdenka Škerlj Jerman. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
NAPOVED: Na odru ljubljanske Male drame je gledališka ekipa z režiserjem Petrom Petkovškom in dramaturginjo Evo Kraševec sinoči gledalcem postregla z enem izmed sodobnih odrskih besedil iz Združenih držav Amerike. Gre za igro Eureka, Eureka Day v izvirniku, Jonathana Spectorja in v prevodu Ane Barič Moder, krstno izvedeno v Kaliforniji pred osmimi leti. Na sceni Sare Slivnik je nastopilo pet igralcev ljubljanske Drame: Gregor Baković, Nina Valič, Saša Pavlin Stošić, Nina Ivanišin in Nejc Cijan Garlatti. Na premieri je bila Tadeja Krečič: Prva slovenska uprizoritev igre Eureka ameriškega dramatika Jonathana Spectorja v režiji Petra Petkovška. V uprizoritvi, ki je nastala po prevodu Ane Barič Moder, igrajo članice in člani igralskega ansambla Drame Gregor Baković, Nina Valič, Saša Pavlin Stošić, Nina Ivanišin in Nejc Cijan Garlatti. Dramaturginja je Eva Kraševec, lektorica Tatjana Stanič, scenografinja Sara Slivnik, kostumografinja Gordana Bobojević, avtor glasbe Peter Žargi, oblikovalec videa Urban Zorko, oblikovalec svetlobe Jaka Šimenc, oblikovalka maske Andrea Schmidt, asistentki dramaturginje pa sta Lara Kerznar in Flores Oven.
NAPOVED: Na odru ljubljanske Male drame je gledališka ekipa z režiserjem Petrom Petkovškom in dramaturginjo Evo Kraševec sinoči gledalcem postregla z enem izmed sodobnih odrskih besedil iz Združenih držav Amerike. Gre za igro Eureka, Eureka Day v izvirniku, Jonathana Spectorja in v prevodu Ane Barič Moder, krstno izvedeno v Kaliforniji pred osmimi leti. Na sceni Sare Slivnik je nastopilo pet igralcev ljubljanske Drame: Gregor Baković, Nina Valič, Saša Pavlin Stošić, Nina Ivanišin in Nejc Cijan Garlatti. Na premieri je bila Tadeja Krečič: Prva slovenska uprizoritev igre Eureka ameriškega dramatika Jonathana Spectorja v režiji Petra Petkovška. V uprizoritvi, ki je nastala po prevodu Ane Barič Moder, igrajo članice in člani igralskega ansambla Drame Gregor Baković, Nina Valič, Saša Pavlin Stošić, Nina Ivanišin in Nejc Cijan Garlatti. Dramaturginja je Eva Kraševec, lektorica Tatjana Stanič, scenografinja Sara Slivnik, kostumografinja Gordana Bobojević, avtor glasbe Peter Žargi, oblikovalec videa Urban Zorko, oblikovalec svetlobe Jaka Šimenc, oblikovalka maske Andrea Schmidt, asistentki dramaturginje pa sta Lara Kerznar in Flores Oven.
Tudi drugi dan planiškega finala sezone smučarskih skokov smo dočakali slovensko zmago. Nika Prevc je s svojo 40-o zmago v karieri in 18-o zmago v sezoni, polni rekordov, navdušila več kot 30 tisoč obiskovalcev. V oddaji tudi o tem: - Na Gorenjskem začeli odpravljati škodo po silovitem vetru; premier Golob obljubil pomoč države - Na Bližnjem vzhodu grozi tudi zaprtje ožine med Rdečim morjem in Adenskim zalivom - V Parizu naj bi preprečili bombni napad na poslopje ameriške banke
Tudi drugi dan planiškega finala sezone smučarskih skokov smo dočakali slovensko zmago. Nika Prevc je s svojo 40-o zmago v karieri in 18-o zmago v sezoni, polni rekordov, navdušila več kot 30 tisoč obiskovalcev. V oddaji tudi o tem: - Na Gorenjskem začeli odpravljati škodo po silovitem vetru; premier Golob obljubil pomoč države - Na Bližnjem vzhodu grozi tudi zaprtje ožine med Rdečim morjem in Adenskim zalivom - V Parizu naj bi preprečili bombni napad na poslopje ameriške banke
Osemindvajsetega marca 1936 se je v Arequipi v Peruju rodil Mario Vargas Llosa. Umrl je lani v Limi. Llosa je eden osrednjih latinskoameriških pisateljev, avtor številnih romanov, knjig esejev in petih dram. Slovenci ga poznamo po številnih prevedenih romanih. Pripovedovalec je eno najbolj nenavadnih del Maria Vargasa Llose. Gre za prvoosebno poročanje o kulturi Mečigengov, po vsej Amazoniji raztresenega ljudstva skrivnostnih Indijancev, ki sami sebe imenujejo "ljudje, ki hodijo", saj verjamejo, da z nenehnim potovanjem po pragozdu ohranjajo sonce na nebu, njihovi samobitni kulturi pa pomaga potujoči pripovedovalec zgodb, utelešeni plemenski spomin. Igralec Boris Ostan, prevajalec Miro Bajt, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, Režiserka Elza Rituper, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.
Osemindvajsetega marca 1936 se je v Arequipi v Peruju rodil Mario Vargas Llosa. Umrl je lani v Limi. Llosa je eden osrednjih latinskoameriških pisateljev, avtor številnih romanov, knjig esejev in petih dram. Slovenci ga poznamo po številnih prevedenih romanih. Pripovedovalec je eno najbolj nenavadnih del Maria Vargasa Llose. Gre za prvoosebno poročanje o kulturi Mečigengov, po vsej Amazoniji raztresenega ljudstva skrivnostnih Indijancev, ki sami sebe imenujejo "ljudje, ki hodijo", saj verjamejo, da z nenehnim potovanjem po pragozdu ohranjajo sonce na nebu, njihovi samobitni kulturi pa pomaga potujoči pripovedovalec zgodb, utelešeni plemenski spomin. Igralec Boris Ostan, prevajalec Miro Bajt, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, Režiserka Elza Rituper, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Godalni kvartet Chiaroscuro je 16. februarja letos nastopil v londonski dvorani Wigmore, kjer se je predstavil v sklopu BBC-jevega koncertnega cikla The Lunchtime Concerts. Sestavljajo ga violinistki Alina Ibragimova in Charlotte Saluste-Bridoux, violistka Emilie Hörnlund in violončelistka Claire Thirion. Glasbenice so na začetku izvedle Kromatično fantazijo flamskega renesančnega mojstra Jana Pieterszoona Sweelincka, ki jo je za zasedbo godalnega kvarteta pred kratkim transkribirala mlada violinistka Sasha Parker, zatem pa kot osrednje delo sporeda še Beethovnov Godalni kvartet št. 12 v Es-duru, op. 127.
Godalni kvartet Chiaroscuro je 16. februarja letos nastopil v londonski dvorani Wigmore, kjer se je predstavil v sklopu BBC-jevega koncertnega cikla The Lunchtime Concerts. Sestavljajo ga violinistki Alina Ibragimova in Charlotte Saluste-Bridoux, violistka Emilie Hörnlund in violončelistka Claire Thirion. Glasbenice so na začetku izvedle Kromatično fantazijo flamskega renesančnega mojstra Jana Pieterszoona Sweelincka, ki jo je za zasedbo godalnega kvarteta pred kratkim transkribirala mlada violinistka Sasha Parker, zatem pa kot osrednje delo sporeda še Beethovnov Godalni kvartet št. 12 v Es-duru, op. 127.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
V krajih, kjer je v preteklih dneh divjal silovit veter, se je začela najnujnejša sanacija poškodovanih objektov. Med najbolj prizadetimi kraji je občina Žirovnica, kjer je poškodovanih 60 odstotkov objektov. Na Gorenjskem si je posledice divjanja vetra dopoldne ogledal premier Robert Golob, ki je zagotovil, da nihče ne bo ostal sam. V oddaji tudi o tem: - V sredo nov krog pogovorov o oblikovanju koalicije, včerajšnji brez preboja - Izrael napoveduje okrepitev napadov na tarče v Iranu; v vojno so se vključili tudi jemenski hutijevci - Na ekipni tekmi skakalcev v Planici slavili Avstrijci, Slovenci peti
V krajih, kjer je v preteklih dneh divjal silovit veter, se je začela najnujnejša sanacija poškodovanih objektov. Med najbolj prizadetimi kraji je občina Žirovnica, kjer je poškodovanih 60 odstotkov objektov. Na Gorenjskem si je posledice divjanja vetra dopoldne ogledal premier Robert Golob, ki je zagotovil, da nihče ne bo ostal sam. V oddaji tudi o tem: - V sredo nov krog pogovorov o oblikovanju koalicije, včerajšnji brez preboja - Izrael napoveduje okrepitev napadov na tarče v Iranu; v vojno so se vključili tudi jemenski hutijevci - Na ekipni tekmi skakalcev v Planici slavili Avstrijci, Slovenci peti
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V terenskem studiu Vala 202 v Planici smo po moški ekipni tekmi in pred prvo, zgodovinsko tekmo deklet gostili prvo ime letošnje skakalne sezone Domna Prevca, ki je med drugim povedal, da se z velikim kristalnim globusom ne bo slikal, dokler ga ne bo tudi uradno dobil v roke. Strnil je tudi misli o dosedanjem poteku njegove kariere, svetovnem rekordu sestre Nike, hobijih in potovanju po Namibiji, ki ga načrtuje po sezoni.
V terenskem studiu Vala 202 v Planici smo po moški ekipni tekmi in pred prvo, zgodovinsko tekmo deklet gostili prvo ime letošnje skakalne sezone Domna Prevca, ki je med drugim povedal, da se z velikim kristalnim globusom ne bo slikal, dokler ga ne bo tudi uradno dobil v roke. Strnil je tudi misli o dosedanjem poteku njegove kariere, svetovnem rekordu sestre Nike, hobijih in potovanju po Namibiji, ki ga načrtuje po sezoni.
Naš gost je bil Jernej Kocjančič, ki so ga v Kopru pred meseci razglasili za naj prostovoljca. Jernej že mnogo let sodeluje z območnim Rdečim križem, je nadvse uspešen prvi posredovalec. Toda kaj to sploh pomeni? Tudi na to vprašanje nam je odgovoril v tokratnih Dobrih novicah.
Naš gost je bil Jernej Kocjančič, ki so ga v Kopru pred meseci razglasili za naj prostovoljca. Jernej že mnogo let sodeluje z območnim Rdečim križem, je nadvse uspešen prvi posredovalec. Toda kaj to sploh pomeni? Tudi na to vprašanje nam je odgovoril v tokratnih Dobrih novicah.
Ana Makuc, pesnica, prevajalka in aktivistka, doktorica ženskih študij in študij spolov na Univerzi v Lancastru v Veliki Britaniji, je leta 2016 za svoj pesniški prvenec z naslovom Ljubica Rolanda Barthesa prejela Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Takrat so v obrazložitvi zapisali, da gre za prelomno delo: za kakovostno, premišljeno poezijo brez zdrsov, za poezijo, ki premika družbene konvencije, predsodke in stereotipe in kaže drugačen pogled na družbeno stvarnost, za poezijo, ki subvertira stare patriarhalne vzorce in opolnomoči družbeno šibkejše in zatirane, gre za feministično poezijo, ki se zaveda ženskih moči, ustvarjalnih, družbenih in seksualnih. Avtoričina druga pesniška zbirka z naslovom Švercam lubenice pa, kot je v spremni besedi zapisala Barbara Korun, prepričljivo kaže na kontinuirano umetniško moč avtorice. Ano Makuc je pred mikrofon povabila vodititeljica oddaje Tita Mayer.
Ana Makuc, pesnica, prevajalka in aktivistka, doktorica ženskih študij in študij spolov na Univerzi v Lancastru v Veliki Britaniji, je leta 2016 za svoj pesniški prvenec z naslovom Ljubica Rolanda Barthesa prejela Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Takrat so v obrazložitvi zapisali, da gre za prelomno delo: za kakovostno, premišljeno poezijo brez zdrsov, za poezijo, ki premika družbene konvencije, predsodke in stereotipe in kaže drugačen pogled na družbeno stvarnost, za poezijo, ki subvertira stare patriarhalne vzorce in opolnomoči družbeno šibkejše in zatirane, gre za feministično poezijo, ki se zaveda ženskih moči, ustvarjalnih, družbenih in seksualnih. Avtoričina druga pesniška zbirka z naslovom Švercam lubenice pa, kot je v spremni besedi zapisala Barbara Korun, prepričljivo kaže na kontinuirano umetniško moč avtorice. Ano Makuc je pred mikrofon povabila vodititeljica oddaje Tita Mayer.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
V tokratni oddaji Razkošje v glavi predstavljamo dr. Majo Simoneti, eno ključnih osebnosti slovenske krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Njena pot združuje bogato prakso, znanstveno raziskovanje in neutrudno zagovorništvo javnega interesa. Je obraz vseslovenske pobude "Za drevesa gre!", ki zahteva enotno strokovno zaščito dreves v naseljih na državni ravni, urejene evidence javnih dreves ter preprečevanje nestrokovnega sekanja in obrezovanja. Zaposlena je na Inštitutu za politike prostora, ki v teh dneh praznuje 20 let delovanja. Z dr. Majo Simoneti se je pogovarjal Miha Žorž.
V tokratni oddaji Razkošje v glavi predstavljamo dr. Majo Simoneti, eno ključnih osebnosti slovenske krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Njena pot združuje bogato prakso, znanstveno raziskovanje in neutrudno zagovorništvo javnega interesa. Je obraz vseslovenske pobude "Za drevesa gre!", ki zahteva enotno strokovno zaščito dreves v naseljih na državni ravni, urejene evidence javnih dreves ter preprečevanje nestrokovnega sekanja in obrezovanja. Zaposlena je na Inštitutu za politike prostora, ki v teh dneh praznuje 20 let delovanja. Z dr. Majo Simoneti se je pogovarjal Miha Žorž.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je bil sociolog, publicist in raziskovalec dr. Urban Vehovar. Zaposlen je bil na vseh treh Univerzah – v Mariboru, Kopru in Ljubljani –, nekaj časa je bil tudi svetovalec predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Kot sociolog se med drugim ukvarja s korupcijo v družbi in z etiko, nedavno pa je izdal knjigo, v kateri opisuje slovensko družbo. Prisluhnite pogovoru z Urbanom Vehovarjem, v katerem je spregovoril tudi o svoji izkušnji bivanja v Berlinu, kjer je med drugim delal kot varnostnik v muzeju in galeriji.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je bil sociolog, publicist in raziskovalec dr. Urban Vehovar. Zaposlen je bil na vseh treh Univerzah – v Mariboru, Kopru in Ljubljani –, nekaj časa je bil tudi svetovalec predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Kot sociolog se med drugim ukvarja s korupcijo v družbi in z etiko, nedavno pa je izdal knjigo, v kateri opisuje slovensko družbo. Prisluhnite pogovoru z Urbanom Vehovarjem, v katerem je spregovoril tudi o svoji izkušnji bivanja v Berlinu, kjer je med drugim delal kot varnostnik v muzeju in galeriji.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Poročamo o podelitvi stanovskih nagrad na 56. Tednu slovenske drame, pa tudi o dveh gostovanjih: v okviru festivala Fabula je Ljubljano in Maribor obiskal britanski psihoanalitik Darian Leader, prevod svojega dela Mehko mesto pa je predstavljal tudi škotski arhitekt in urbanist David Sima. Pogovarjali pa smo se tudi s slikarjem Ivom Mršnikom ob odprtju njegove retrospektivne razstave Esenca in obiskali še razstavo v italijanskem Rovigu dveh impresionističnih slikarjev – Edgarja Degasa in Federica Zandomeneghija.
Poročamo o podelitvi stanovskih nagrad na 56. Tednu slovenske drame, pa tudi o dveh gostovanjih: v okviru festivala Fabula je Ljubljano in Maribor obiskal britanski psihoanalitik Darian Leader, prevod svojega dela Mehko mesto pa je predstavljal tudi škotski arhitekt in urbanist David Sima. Pogovarjali pa smo se tudi s slikarjem Ivom Mršnikom ob odprtju njegove retrospektivne razstave Esenca in obiskali še razstavo v italijanskem Rovigu dveh impresionističnih slikarjev – Edgarja Degasa in Federica Zandomeneghija.
Tekmovanje v Planici se po včerajšnjem svetovnem rekordu Nike Prevc in zmagi njenega brata Domna danes nadaljuje s tradicionalno ekipno tekmo moških in premierno tekmo žensk. Organizatorji so za današnji dvojni spored razprodali vse vstopnice; vzdušje je enkratno, vreme pa lepo in sončno. Moški so se pomerili že dopoldne. Naši so bili peti, zmagali so Avstrijci. Čez slabi dve uri in pol se bo začela še zadnja ženska tekma letošnje sezone, Nika Prevc pa bo glavna favoritinja za novo zmago, že 40. v karieri. V oddaji tudi o tem: - Po umiritvi močnega vetra se danes začenja sanacija. - V Ajdovščini odprli Borzenovo svetovalno točko za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije. - Slovensko morje pilotna lokacija za poskus gojenja klapavic na morskem dnu.
Tekmovanje v Planici se po včerajšnjem svetovnem rekordu Nike Prevc in zmagi njenega brata Domna danes nadaljuje s tradicionalno ekipno tekmo moških in premierno tekmo žensk. Organizatorji so za današnji dvojni spored razprodali vse vstopnice; vzdušje je enkratno, vreme pa lepo in sončno. Moški so se pomerili že dopoldne. Naši so bili peti, zmagali so Avstrijci. Čez slabi dve uri in pol se bo začela še zadnja ženska tekma letošnje sezone, Nika Prevc pa bo glavna favoritinja za novo zmago, že 40. v karieri. V oddaji tudi o tem: - Po umiritvi močnega vetra se danes začenja sanacija. - V Ajdovščini odprli Borzenovo svetovalno točko za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije. - Slovensko morje pilotna lokacija za poskus gojenja klapavic na morskem dnu.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika, antropologinja v Latinski Ameriki, naš prvi televizijski kuhar.
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika, antropologinja v Latinski Ameriki, naš prvi televizijski kuhar.
V tokratnih Oddaljenih zvočnih svetovih bomo predstavili glasbo Inuitov s severnega dela Grenlandije oziroma z območja Thule.
V tokratnih Oddaljenih zvočnih svetovih bomo predstavili glasbo Inuitov s severnega dela Grenlandije oziroma z območja Thule.
Primorec Aleksander Rebula že 11 let živi daleč od doma, v avstralskem Melbournu, a je ob enem najpomembnejših življenjskih trenutkov našel poseben način, kako s sabo prinesti tudi košček Slovenije. Med pripravami na poroko na Filipinih se je - petje ima namreč v krvi, dolgo časa je bil član MePZ Divača in MoPZ Tabor Lokev - povezal z nadškofijskim zborom Caceres Chorale iz mesta Naga. Skupaj z Aleksandrom je zbor zapel tri slovenske pesmi in prepletel dve kulturi – vse v isti cerkvi, kjer sta se pred 50 leti poročila nevestina starša, in tako ustvarili trenutke, ki so segli daleč onkraj običajne poročne zgodbe.
Primorec Aleksander Rebula že 11 let živi daleč od doma, v avstralskem Melbournu, a je ob enem najpomembnejših življenjskih trenutkov našel poseben način, kako s sabo prinesti tudi košček Slovenije. Med pripravami na poroko na Filipinih se je - petje ima namreč v krvi, dolgo časa je bil član MePZ Divača in MoPZ Tabor Lokev - povezal z nadškofijskim zborom Caceres Chorale iz mesta Naga. Skupaj z Aleksandrom je zbor zapel tri slovenske pesmi in prepletel dve kulturi – vse v isti cerkvi, kjer sta se pred 50 leti poročila nevestina starša, in tako ustvarili trenutke, ki so segli daleč onkraj običajne poročne zgodbe.
Tokrat smo se v oddaji Hudo! pogovarjali z mladimi iz OŠ Ribnica, ki so sodelovali v mednarodnem UNESCO projektu Veter miru. Projekt daje glas otrokom iz petintridesetih držav na petih celinah, ki želijo spregovoriti o svoji prihodnosti, saj opažajo, da svet drvi v napačno smer. Osrednji simbol projekta je zbirka sedmih potujočih zvezkov, ki so potovali iz ene države v drugo. V njih so mladi ustvarili pisna in likovna sporočila, namenjena svetovnim voditeljem – kot poziv k odgovornemu oblikovanju njihove prihodnosti.
Tokrat smo se v oddaji Hudo! pogovarjali z mladimi iz OŠ Ribnica, ki so sodelovali v mednarodnem UNESCO projektu Veter miru. Projekt daje glas otrokom iz petintridesetih držav na petih celinah, ki želijo spregovoriti o svoji prihodnosti, saj opažajo, da svet drvi v napačno smer. Osrednji simbol projekta je zbirka sedmih potujočih zvezkov, ki so potovali iz ene države v drugo. V njih so mladi ustvarili pisna in likovna sporočila, namenjena svetovnim voditeljem – kot poziv k odgovornemu oblikovanju njihove prihodnosti.
Mesec marec mineva v znamenju svetovnega dneva poezije in prvega nacionalnega dneva branja, ki smo se ju spomnili tudi v tokratni oddaji Knjigomat. Ta vam, dragi mladi poslušalci in mladi bralci, ponuja številne sveže spomladanske knjižne naslove. Z nekaterimi se boste lahko podali v pravljične in domišljijske svetove, spet drugi pa vam bodo ponudili globlji razmislek o sodobnem svetu in njegovih izzivih, ki so postali del našega vsakdana. Skupaj se bomo podali med knjižne platnice slikanic, romanov in risoromanov založb Miš, Malinc in Grafenauer.
Mesec marec mineva v znamenju svetovnega dneva poezije in prvega nacionalnega dneva branja, ki smo se ju spomnili tudi v tokratni oddaji Knjigomat. Ta vam, dragi mladi poslušalci in mladi bralci, ponuja številne sveže spomladanske knjižne naslove. Z nekaterimi se boste lahko podali v pravljične in domišljijske svetove, spet drugi pa vam bodo ponudili globlji razmislek o sodobnem svetu in njegovih izzivih, ki so postali del našega vsakdana. Skupaj se bomo podali med knjižne platnice slikanic, romanov in risoromanov založb Miš, Malinc in Grafenauer.
Dramska igralka Tina Vrbnjak »je v zadnjem triletju docela izoblikovala svoj izrazito sodobni gledališki izraz in ustvarila niz vrhunskih, raznovrstnih in hkrati avtorsko prepoznavnih vlog, ki jo kažejo kot zrelo ustvarjalko širokega razpona in izjemno domišljenega angažmaja«, je zapisano v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada. Eno izmed najpomembnejših vlog je izoblikovala v avtorskem projektu Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa z režiserjem Luko Marcenom. Tudi o tem se pogovarja s Tadejo Krečič.
Dramska igralka Tina Vrbnjak »je v zadnjem triletju docela izoblikovala svoj izrazito sodobni gledališki izraz in ustvarila niz vrhunskih, raznovrstnih in hkrati avtorsko prepoznavnih vlog, ki jo kažejo kot zrelo ustvarjalko širokega razpona in izjemno domišljenega angažmaja«, je zapisano v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada. Eno izmed najpomembnejših vlog je izoblikovala v avtorskem projektu Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa z režiserjem Luko Marcenom. Tudi o tem se pogovarja s Tadejo Krečič.
Ples ob drogu združuje prvine gimnastike in plesa. Elementi in triki se izvajajo s pomočjo vertikalnega droga. Pri tem športu sta bistveni predvsem gibčnost in moč, ki pa ju osvojimo z rednimi treningi. Evelina Zazvonil in Ema Zalaznik sta plesalki, športnici in tekmovalki. Skupaj z mentorico Majo Pirc sta nam v tokratni rubriki predstavili to športno in umetniško disciplino, za katero si prizadevajo, da bo kmalu postala tudi del olimpijskih disciplin.
Ples ob drogu združuje prvine gimnastike in plesa. Elementi in triki se izvajajo s pomočjo vertikalnega droga. Pri tem športu sta bistveni predvsem gibčnost in moč, ki pa ju osvojimo z rednimi treningi. Evelina Zazvonil in Ema Zalaznik sta plesalki, športnici in tekmovalki. Skupaj z mentorico Majo Pirc sta nam v tokratni rubriki predstavili to športno in umetniško disciplino, za katero si prizadevajo, da bo kmalu postala tudi del olimpijskih disciplin.
Caritas abundat in omnia/Ljubezen preplavlja vse je naslov nove zgoščenke Dekliškega zbora sv. Stanislava. Vsebini in ozadju nastanka zgoščenke, posvečene predvsem glasbi sv. Hildegarde Bingenske, se posvečamo v tokratni oddaji. Gostje so: dirigentka Helena Fojkar Zupančič, dr. Katarina Šter, strokovnjakinja in raziskovalka koralnih tradicij od srednjega veka do danes, in Neža Penko, pevka Dekliškega zbora sv. Stanislava.
Caritas abundat in omnia/Ljubezen preplavlja vse je naslov nove zgoščenke Dekliškega zbora sv. Stanislava. Vsebini in ozadju nastanka zgoščenke, posvečene predvsem glasbi sv. Hildegarde Bingenske, se posvečamo v tokratni oddaji. Gostje so: dirigentka Helena Fojkar Zupančič, dr. Katarina Šter, strokovnjakinja in raziskovalka koralnih tradicij od srednjega veka do danes, in Neža Penko, pevka Dekliškega zbora sv. Stanislava.
Z radijskim mikrofonom smo obiskali otroke, ki v vrtcu Vrhnika obiskujejo Mavrično sobo. Zelo zgovorni so bili, povedali so veliko stvari o tem, kaj vse počnejo v Mavrični sobi, kot se imenuje njihova igralnica. Tudi to, da ob njihovem vrtcu stoji kokošnjak, poleg še kar nekaj drugih stvari, pa so nam predstavili zanimive fizikalne poskuse, ki so jih izvajali pred kratkim.
Z radijskim mikrofonom smo obiskali otroke, ki v vrtcu Vrhnika obiskujejo Mavrično sobo. Zelo zgovorni so bili, povedali so veliko stvari o tem, kaj vse počnejo v Mavrični sobi, kot se imenuje njihova igralnica. Tudi to, da ob njihovem vrtcu stoji kokošnjak, poleg še kar nekaj drugih stvari, pa so nam predstavili zanimive fizikalne poskuse, ki so jih izvajali pred kratkim.
Vabljeni k poslušanju bolgarske ljudske pravljice Bolan zdravega nosi, zanimive in poučne zgodbe, ki združuje humor, modrost in življenjske lekcije. Zgodba nas popelje v svet, kjer majhne težave velikih junakov vodijo do nepričakovanih preobratov, in nas spomni, da potrpežljivost, preudarnost in sodelovanje pogosto premagajo moč in hitrost. Pravljica na zabaven in hudomušen način pokaže, kako pomembno je spoštovati druge, pomagati sočloveku in ne podcenjevati niti najmanjših izzivov. Pravljico pripoveduje Tanja Vreš iz Mariborske knjižnice.
Vabljeni k poslušanju bolgarske ljudske pravljice Bolan zdravega nosi, zanimive in poučne zgodbe, ki združuje humor, modrost in življenjske lekcije. Zgodba nas popelje v svet, kjer majhne težave velikih junakov vodijo do nepričakovanih preobratov, in nas spomni, da potrpežljivost, preudarnost in sodelovanje pogosto premagajo moč in hitrost. Pravljica na zabaven in hudomušen način pokaže, kako pomembno je spoštovati druge, pomagati sočloveku in ne podcenjevati niti najmanjših izzivov. Pravljico pripoveduje Tanja Vreš iz Mariborske knjižnice.
Učenci osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj so napisali vrsto lepih pesmi o sanjah. Sledi bolgarska ljudska pravljica Bolan zdravega noci.
Učenci osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj so napisali vrsto lepih pesmi o sanjah. Sledi bolgarska ljudska pravljica Bolan zdravega noci.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V naši radijski kuhinji obujamo okuse stare slovenske kuhinje. Tokrat pripravljamo kranjsko klobaso v rdečem vinu – preprosto, a nadvse aromatično jed. Jed izvira iz okolice Škofje Loke in Poljanske doline, kjer so nekoč pridelovali tudi kislo rdeče vino iz sorte Izabela – prav takšno, ki je tej jedi dalo njen značaj. RECEPT: Sestavine: - 2 kranjski klobasi - ½ l lahkega rdečega vina, npr. modra frankinja, modri pinot - 1 srednje velika čebula - Prežganje - Lovorov list - 2 nageljnovi žbici - 14 zrn koriandra - Grobo mlet poper Postopek: Vinu dodamo 2 kozarca vode, čebulo nasekljamo in z začimbami dodamo vinu in zavremo. Kuhamo 2-3 minute. Nato dodamo klobasi v vročo tekočino. Kuhamo ju 15 minut. Vse naj nalahno vre. Klobase zložimo na topel krožnik. Tekočino precedimo skozi sito, pripravimo malo prežganja, dodamo vinu in pustimo, da prevre. Včasih so dodali še jedilno žlico omake od pečenke. Pripravljeno omako iz vina in začimb prilijemo h kuhanim klobasam.
V naši radijski kuhinji obujamo okuse stare slovenske kuhinje. Tokrat pripravljamo kranjsko klobaso v rdečem vinu – preprosto, a nadvse aromatično jed. Jed izvira iz okolice Škofje Loke in Poljanske doline, kjer so nekoč pridelovali tudi kislo rdeče vino iz sorte Izabela – prav takšno, ki je tej jedi dalo njen značaj. RECEPT: Sestavine: - 2 kranjski klobasi - ½ l lahkega rdečega vina, npr. modra frankinja, modri pinot - 1 srednje velika čebula - Prežganje - Lovorov list - 2 nageljnovi žbici - 14 zrn koriandra - Grobo mlet poper Postopek: Vinu dodamo 2 kozarca vode, čebulo nasekljamo in z začimbami dodamo vinu in zavremo. Kuhamo 2-3 minute. Nato dodamo klobasi v vročo tekočino. Kuhamo ju 15 minut. Vse naj nalahno vre. Klobase zložimo na topel krožnik. Tekočino precedimo skozi sito, pripravimo malo prežganja, dodamo vinu in pustimo, da prevre. Včasih so dodali še jedilno žlico omake od pečenke. Pripravljeno omako iz vina in začimb prilijemo h kuhanim klobasam.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pogled na sveže zelenje in cvetočo pomladno pokrajino je očaral angleškega romantičnega pesnika Williama Wordswortha. Prevajalec Andrej Arko, igralec Milan Štefe. Posneto marca 2006.
Pogled na sveže zelenje in cvetočo pomladno pokrajino je očaral angleškega romantičnega pesnika Williama Wordswortha. Prevajalec Andrej Arko, igralec Milan Štefe. Posneto marca 2006.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tokrat bomo skrolali, lovdali, guglali, vlogali, tvitali in printali – oziroma govorili o anglicizmih, torej elementih angleščine v slovenskem jeziku. Z globalizacijo in s tehnološkim razvojem se je tudi v naš jezik naselilo ogromno tujk in izposojenk, večina prav iz angleščine, ki je skozi minula desetletja prevzela primat v mednarodni komunikaciji. Skupaj z njeno prevlado pa se je pojavil tudi strah, da se bo med mladimi zaradi vse pogostejše rabe angleških izrazov materinščina težje razvijala.
Tokrat bomo skrolali, lovdali, guglali, vlogali, tvitali in printali – oziroma govorili o anglicizmih, torej elementih angleščine v slovenskem jeziku. Z globalizacijo in s tehnološkim razvojem se je tudi v naš jezik naselilo ogromno tujk in izposojenk, večina prav iz angleščine, ki je skozi minula desetletja prevzela primat v mednarodni komunikaciji. Skupaj z njeno prevlado pa se je pojavil tudi strah, da se bo med mladimi zaradi vse pogostejše rabe angleških izrazov materinščina težje razvijala.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Noč je prinesla nekoliko olajšanja za prebivalce območij, kjer je v minulih dneh pihal močan severni veter. Začenja se sanacija škode, ki je ponekod velika. Službe elektrodistributerjev bodo skušale odpraviti zadnje napake in zagotoviti elektriko vsem odjemalcem. V oddaji tudi: - Združene države napovedujejo končanje vojne v Iranu v nekaj tednih. - V Kranju s podelitvijo stanovskih nagrad dvignili zastor Tedna slovenske drame. - V razprodani Planici danes prvič tekma skakalk.
Noč je prinesla nekoliko olajšanja za prebivalce območij, kjer je v minulih dneh pihal močan severni veter. Začenja se sanacija škode, ki je ponekod velika. Službe elektrodistributerjev bodo skušale odpraviti zadnje napake in zagotoviti elektriko vsem odjemalcem. V oddaji tudi: - Združene države napovedujejo končanje vojne v Iranu v nekaj tednih. - V Kranju s podelitvijo stanovskih nagrad dvignili zastor Tedna slovenske drame. - V razprodani Planici danes prvič tekma skakalk.
Te dni v Planici poteka Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki bi ga skoraj lahko umestili že med slovenske nacionalne praznike. Organizatorji opozarjajo, naj se na prireditev ne odpravljamo, če nismo kupili karte, ki so sicer razprodane. Na cestah proti Planici je zgoščen promet, zato vabimo k pazljivosti in potrpežljivosti. Vremenski pogoji pa bodo danes boljši kot v preteklih dneh, severni veter namreč pojenja. Iz Planice se nam je na radijskih valovih pridružil Miha Trošt.
Te dni v Planici poteka Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki bi ga skoraj lahko umestili že med slovenske nacionalne praznike. Organizatorji opozarjajo, naj se na prireditev ne odpravljamo, če nismo kupili karte, ki so sicer razprodane. Na cestah proti Planici je zgoščen promet, zato vabimo k pazljivosti in potrpežljivosti. Vremenski pogoji pa bodo danes boljši kot v preteklih dneh, severni veter namreč pojenja. Iz Planice se nam je na radijskih valovih pridružil Miha Trošt.
Dolina pod Poncami gosti zaključek sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih. Včeraj so skakalci opravili prvo posamično preizkušnjo, prvič pa so letalnico preizkusile tudi skakalke.
Dolina pod Poncami gosti zaključek sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih. Včeraj so skakalci opravili prvo posamično preizkušnjo, prvič pa so letalnico preizkusile tudi skakalke.
V novi dan z glasbo Arneja, Rameauja, Emanuela Bacha, Vivladija, Frescobaldija in Cime v prvem, Mozarta v drugem ter Sibeliusa, Schuberta, Piernéja, Chopina, Boccherinija, Vieuxtempsa in Brahmsa v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Arneja, Rameauja, Emanuela Bacha, Vivladija, Frescobaldija in Cime v prvem, Mozarta v drugem ter Sibeliusa, Schuberta, Piernéja, Chopina, Boccherinija, Vieuxtempsa in Brahmsa v tretjem delu.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Vido Kregar pozna kamniško podzemlje kot lasten žep. Ni le obiskovalec jam, temveč njihov varuh in glas razuma o tem, kako ključno je ohranjanje čistih vodnih virov za našo prihodnost in kako so skrivnostni jamski rovi neločljivo povezani z življenjem v dolini. Vido Kregar velja za eno ključnih osebnosti slovenskega jamarstva; poleg vodenja zveze je bil aktiven tudi kot predsednik Jamarskega kluba Kamnik in je tudi soavtor številnih projektov za varovanje podzemnih voda in idejni oče Mreže vodnih poti po Kamniško-Savinjskih Alpah. Poleg tega je tudi neumoren popotnik, ki ga na njegovih romanjih vedno spremlja zvest sopotnik – njegov dežnik, od katerega se ne loči, pa če sije sonce ali lije kot iz škafa.
Vido Kregar pozna kamniško podzemlje kot lasten žep. Ni le obiskovalec jam, temveč njihov varuh in glas razuma o tem, kako ključno je ohranjanje čistih vodnih virov za našo prihodnost in kako so skrivnostni jamski rovi neločljivo povezani z življenjem v dolini. Vido Kregar velja za eno ključnih osebnosti slovenskega jamarstva; poleg vodenja zveze je bil aktiven tudi kot predsednik Jamarskega kluba Kamnik in je tudi soavtor številnih projektov za varovanje podzemnih voda in idejni oče Mreže vodnih poti po Kamniško-Savinjskih Alpah. Poleg tega je tudi neumoren popotnik, ki ga na njegovih romanjih vedno spremlja zvest sopotnik – njegov dežnik, od katerega se ne loči, pa če sije sonce ali lije kot iz škafa.
Radiovedni s posebno spomladansko čistilno akcijo »zračijo« skupino vprašanj, ki ste jim jih poslali v preteklosti, in so na preži za novimi. Prav zato so v sodelovanju z Institutom 'Jožef Stefan' pripravili javno snemanje oddaje Radiovedni. Radioveden krog zastavljanja vprašanj, ugibanja in soustvarjanja odgovorov so zasukali Nik Škrlec, Ajda Kus, Neža Borkovič in Maja Ratej. Na pot iskanja odgovorov so se skupaj z njimi podali poklicni izzivalci v odgovarjanju na vprašanja – fizika Gregor Medoš in Nikiša Plešec, biokemik Gašper Žun, kemik Jošt Tručl (vsi z Instituta 'Jožef Stefan') in biolog Gregor Belušič z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Bilo je zvedavo, igrivo, zabavno in … nepredvidljivo.
Radiovedni s posebno spomladansko čistilno akcijo »zračijo« skupino vprašanj, ki ste jim jih poslali v preteklosti, in so na preži za novimi. Prav zato so v sodelovanju z Institutom 'Jožef Stefan' pripravili javno snemanje oddaje Radiovedni. Radioveden krog zastavljanja vprašanj, ugibanja in soustvarjanja odgovorov so zasukali Nik Škrlec, Ajda Kus, Neža Borkovič in Maja Ratej. Na pot iskanja odgovorov so se skupaj z njimi podali poklicni izzivalci v odgovarjanju na vprašanja – fizika Gregor Medoš in Nikiša Plešec, biokemik Gašper Žun, kemik Jošt Tručl (vsi z Instituta 'Jožef Stefan') in biolog Gregor Belušič z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Bilo je zvedavo, igrivo, zabavno in … nepredvidljivo.
Pianist Hal Galper je v svojem igranju – predvsem v formatu tria – razvil poseben t. i. rubato slog igranja klavirja, kar je soigra melodičnega liricizma na klavirju in ritmičnega presenečenja na kontrabasu in bobnih v maniri bebopa. Galper je bil tudi zelo nadarjen jazzovski pedagog: bil je med ustanovitelji pomembne glasbene ustanove New School of Jazz and Contemporary Music v New Yorku. Je tudi avtor prve interaktivne elektronske knjige s tristo glasbenimi primeri.
Pianist Hal Galper je v svojem igranju – predvsem v formatu tria – razvil poseben t. i. rubato slog igranja klavirja, kar je soigra melodičnega liricizma na klavirju in ritmičnega presenečenja na kontrabasu in bobnih v maniri bebopa. Galper je bil tudi zelo nadarjen jazzovski pedagog: bil je med ustanovitelji pomembne glasbene ustanove New School of Jazz and Contemporary Music v New Yorku. Je tudi avtor prve interaktivne elektronske knjige s tristo glasbenimi primeri.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.