Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Večina kristjanov je v pričakovanju božiča, s katerim se spominjajo rojstva Jezusa Kristusa. V Betlehemu, ki velja za njegov rojstni kraj, bo polnočnico čez eno uro daroval najvišji predstavnik katoliške cerkve v Sveti deželi, kardinal Pierbattista Pizzaballa. Prav zdaj se polnočna maša začenja v Vatikanu. Prvič v svojem pontifikatu jo bo daroval papež Leon 14-ti. Slovenski škofje, ki bodo polnočnice darovali v stolnicah svojih škofij, so v skupni poslanici poudarili, da omenjeni praznik ljudi napolnjuje z veseljem, močjo, tolažbo in upanjem.
Večina kristjanov je v pričakovanju božiča, s katerim se spominjajo rojstva Jezusa Kristusa. V Betlehemu, ki velja za njegov rojstni kraj, bo polnočnico čez eno uro daroval najvišji predstavnik katoliške cerkve v Sveti deželi, kardinal Pierbattista Pizzaballa. Prav zdaj se polnočna maša začenja v Vatikanu. Prvič v svojem pontifikatu jo bo daroval papež Leon 14-ti. Slovenski škofje, ki bodo polnočnice darovali v stolnicah svojih škofij, so v skupni poslanici poudarili, da omenjeni praznik ljudi napolnjuje z veseljem, močjo, tolažbo in upanjem.
Na božični oziroma na sveti večer, ko se po ljudski modrosti nebo dotakne zemlje … ko se noč spreminja v dan, tema v svetlobo, bomo v posebni oddaji gostili arheologa in glasbenika Janeza Jocifa. Kot pravi sam, mu sladkobna glasba, ki doni z ulic veselega decembra in poje o zimi, snegu, lučkah in romantiki, ni blizu. Rad se vrača k izvoru, k pristnemu, starodavnemu izročilu … hodi po obronkih poti, ki vodijo k drobcem rokopisov, starim glasbilom, upodobljenim na freskah cerkva, h glasbi, ki se je ohranila in nam priča o davnih časih, ko so ljudje morda veliko bolj kot danes vanjo znali prelivati svoja resnična občutja.
Na božični oziroma na sveti večer, ko se po ljudski modrosti nebo dotakne zemlje … ko se noč spreminja v dan, tema v svetlobo, bomo v posebni oddaji gostili arheologa in glasbenika Janeza Jocifa. Kot pravi sam, mu sladkobna glasba, ki doni z ulic veselega decembra in poje o zimi, snegu, lučkah in romantiki, ni blizu. Rad se vrača k izvoru, k pristnemu, starodavnemu izročilu … hodi po obronkih poti, ki vodijo k drobcem rokopisov, starim glasbilom, upodobljenim na freskah cerkva, h glasbi, ki se je ohranila in nam priča o davnih časih, ko so ljudje morda veliko bolj kot danes vanjo znali prelivati svoja resnična občutja.
Na božični predvečer bo AriZONA slonela zgolj na dveh zvočnih stebrih. Armando Šturman je v tokratno vsebino zajel glasbo dveh kinematografskih uspešnic: holivudske Silent night ter iz romanske filmske meke Cinecitta, božično sago Vacanze di natale.
Na božični predvečer bo AriZONA slonela zgolj na dveh zvočnih stebrih. Armando Šturman je v tokratno vsebino zajel glasbo dveh kinematografskih uspešnic: holivudske Silent night ter iz romanske filmske meke Cinecitta, božično sago Vacanze di natale.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Mladost Pesem Prijateljstvo, s kratico MPP, je katoliški študentski pevski zbor, ki deluje v Ljubljani v Župniji Ljubljana - Marijino oznanjenje na Tromostovju pri bratih frančiškanih. Zbor šteje 92 aktivnih članov – pevcev in pevk ter instrumentalistov (cajon, klaviature, akustična kitara, bas kitara, violina). Člani zbora prihajajo iz vseh regij Slovenije. Zbor je tekom svojega obstoja postal nepogrešljivi člen sredinih študentskih večernih maš. Njegovo orodje za slavljenje in oznanjevanje evangelija je pesem, prijateljstvo med člani zbora pa presega samostanske zidove. Zbor je stalnica pri študentskih mašah že 30 let. Nekaj članov zbora (Niko Rovtar, Katarina Kokalj, Jakob Kavčič, Klara Štukelj) na čelu z zborovodkinjo Ano Pučnik in duhovnim vodjo, mladim frančiškanskim bratom Filipom Mlinarjem, je Liana BUršič gostila v studiu 51 nacionalnega radia za iskreno debato o njihovem doživljanju Božiča, katoliške vere, pomena glasbe in skupnosti v njihovih mladih življenjih. V oddaji lahko slišite tudi dve njihovi pesmi.
Mladost Pesem Prijateljstvo, s kratico MPP, je katoliški študentski pevski zbor, ki deluje v Ljubljani v Župniji Ljubljana - Marijino oznanjenje na Tromostovju pri bratih frančiškanih. Zbor šteje 92 aktivnih članov – pevcev in pevk ter instrumentalistov (cajon, klaviature, akustična kitara, bas kitara, violina). Člani zbora prihajajo iz vseh regij Slovenije. Zbor je tekom svojega obstoja postal nepogrešljivi člen sredinih študentskih večernih maš. Njegovo orodje za slavljenje in oznanjevanje evangelija je pesem, prijateljstvo med člani zbora pa presega samostanske zidove. Zbor je stalnica pri študentskih mašah že 30 let. Nekaj članov zbora (Niko Rovtar, Katarina Kokalj, Jakob Kavčič, Klara Štukelj) na čelu z zborovodkinjo Ano Pučnik in duhovnim vodjo, mladim frančiškanskim bratom Filipom Mlinarjem, je Liana BUršič gostila v studiu 51 nacionalnega radia za iskreno debato o njihovem doživljanju Božiča, katoliške vere, pomena glasbe in skupnosti v njihovih mladih življenjih. V oddaji lahko slišite tudi dve njihovi pesmi.
Včasih potrebujemo medvedka, da se spomnimo najpomembnejših stvari v življenju. Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisal: Bruno Hächler. Prevedla: Ida Baš. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Včasih potrebujemo medvedka, da se spomnimo najpomembnejših stvari v življenju. Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisal: Bruno Hächler. Prevedla: Ida Baš. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Društvo prijateljev zmernega napredka je sinoči v Boteginu v Kopru obeležilo 35 let delovanja z razstavo fanzinov Trobente in Klarineti, predstavitvijo publikacije V plenicah muzejske samoniklosti: Prva triletka Posprave po Marku Breclju in koncertom kantavtorja in multiinstrumentalista Andreja Fona - Olfamoža. K pogovoru smo povabili direktorico SNG Nova Gorica Mirjam Drnovšček, ki nam je med drugim povedala, kaj je gledališču prineslo sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture in kaj to pomeni za prihodnost gledališča, kjer se je odvila tudi večina predstav EPK GO!25. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy ozvočil s pesmimi brez praznične patetike, kot poudarja, baladami za vse, ki praznike doživljajo bolj navznoter kot navzven.
Društvo prijateljev zmernega napredka je sinoči v Boteginu v Kopru obeležilo 35 let delovanja z razstavo fanzinov Trobente in Klarineti, predstavitvijo publikacije V plenicah muzejske samoniklosti: Prva triletka Posprave po Marku Breclju in koncertom kantavtorja in multiinstrumentalista Andreja Fona - Olfamoža. K pogovoru smo povabili direktorico SNG Nova Gorica Mirjam Drnovšček, ki nam je med drugim povedala, kaj je gledališču prineslo sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture in kaj to pomeni za prihodnost gledališča, kjer se je odvila tudi večina predstav EPK GO!25. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy ozvočil s pesmimi brez praznične patetike, kot poudarja, baladami za vse, ki praznike doživljajo bolj navznoter kot navzven.
V koncertni dvorani Berwaldhallen v Stockholmu so 12. decembra v sklopu Evroradijskega božičnega glasbenega dne nastopili zbor in orkester švedskega radia, s solisti – sopranistko Karin Dahlberg, altistko Dorothee Bienert, tenoristom Joshem Lovellom in basistom Davidom Risbergom. Dirigiral je Kaspars Putninš. Na sporedu so bili prvi trije deli Bachovega Božičnega oratorija, ene največjih glasbenih mojstrovin vseh časov. Naslovi posameznih delov so: Vriskajte in ukajte, počastite te dneve, V istem kraju so pastirji in Gospodar nebes, poslušaj naše vpitje.
V koncertni dvorani Berwaldhallen v Stockholmu so 12. decembra v sklopu Evroradijskega božičnega glasbenega dne nastopili zbor in orkester švedskega radia, s solisti – sopranistko Karin Dahlberg, altistko Dorothee Bienert, tenoristom Joshem Lovellom in basistom Davidom Risbergom. Dirigiral je Kaspars Putninš. Na sporedu so bili prvi trije deli Bachovega Božičnega oratorija, ene največjih glasbenih mojstrovin vseh časov. Naslovi posameznih delov so: Vriskajte in ukajte, počastite te dneve, V istem kraju so pastirji in Gospodar nebes, poslušaj naše vpitje.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Kristjani se z obiskom večernih maš, blagoslovom domov in večerjami v krogu bližnjih pripravljajo na jutrišnji božič. V Vatikanu bo polnočnico prvič v svojem pontifikatu vodil papež Leon XIV. Pred tem je pozval k božičnemu premirju v Ukrajini in po svetu, vsaj za en dan. Pri nas je danes odmevala odločitev ustavnega sodišča, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti neustaven. - Zdravstvena ministrica odločitve sodišča ne jemlje kot nezaupnico. - Na več kot 100 voliščih razveljavili predčasne volitve za predsednika Republike Srbske. - Turistične zmogljivosti na Pohorju bodo v prazničnem času večinoma polne.
Kristjani se z obiskom večernih maš, blagoslovom domov in večerjami v krogu bližnjih pripravljajo na jutrišnji božič. V Vatikanu bo polnočnico prvič v svojem pontifikatu vodil papež Leon XIV. Pred tem je pozval k božičnemu premirju v Ukrajini in po svetu, vsaj za en dan. Pri nas je danes odmevala odločitev ustavnega sodišča, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti neustaven. - Zdravstvena ministrica odločitve sodišča ne jemlje kot nezaupnico. - Na več kot 100 voliščih razveljavili predčasne volitve za predsednika Republike Srbske. - Turistične zmogljivosti na Pohorju bodo v prazničnem času večinoma polne.
Mozart je ustvarjal zlahka. Njegova glasbena govorica je pregledna, vsakomur razumljiva in hkrati tako popolna, kot bi nam hotela biti za vzor. Pri starih mojstrih se je vzoroval tudi naš dirigent in skladatelj Bogo Leskovic. Ustvaril je partito, ki ima obliko klasicistične suite. In tako bomo danes slišali kar tri menuete.
Mozart je ustvarjal zlahka. Njegova glasbena govorica je pregledna, vsakomur razumljiva in hkrati tako popolna, kot bi nam hotela biti za vzor. Pri starih mojstrih se je vzoroval tudi naš dirigent in skladatelj Bogo Leskovic. Ustvaril je partito, ki ima obliko klasicistične suite. In tako bomo danes slišali kar tri menuete.
V praznični Cederami nam bo zimzeleno popularna Kylie Minogue ponudila pet songov, od tega štiri, ki so bili posneti nedavno, in to z namenom obogatiti album Kylie Christmas. Ta je bil prvič izdan pred desetletjem. Tedaj z razočarajočim komercialnim izplenom, podobno kot leto pozneje, ko je torej v drugo delo Kylie Christmas izšlo leta 2016. Medtem ko je letošnja dopolnjena izdaja s polnim naslovom Kylie Christmas (Fully Wrapped) ali v cederamskem prevodu Kylie za božič zavito celovito pomendrala s konkurenco in naposled le dosegla vrh britanske lestvice. Drži. Kylie Minogue in njeno avtorsko-založniško-managersko moštvo je zmagovalec letošnje dirke za namišljeni pokal imenovan “moj album je božič dočakal prvi na lestvici”. Po enakem ključu smo od Angležev prevzeli, na primer, tudi nogometno vročico z dikcijo, kdo je tisti, ki bo božič preživel kot vodilni na premierligaški lestvici. In kakšne so možnosti, da taisti klub maja res postane prvak. Seveda avstralski popevkarski divi Kylie Minogue ni treba trepetati vse tja do začetka poletja, ko vsaj ob lihih letnicah nogomet skupaj z nami odhaja na dopust. Letošnja zmaga, božična zmaga je njena. Hkrati pa dosežek, kot je ta, Kylie Minogue, na splošno navadno služi kot povod za vstop v nov ustvarjalni cikel solista ali skupine. Kajti na dlani je, da je stopnja priljubljenosti visoka in v poslovnem smislu bi jo veljalo kmalu spet preizkusiti ali izkoristiti, z drugimi besedami vnovčiti. Kaj Kylie Minogue načrtuje za prihodnje, še ni znano, skoraj gotovo pa je, da jo bomo slišali spet kmalu, kakopak v drugačnem slogovnem okolju. Ali drugače. Kylie Minogue nam nam na novo-tradicionalen način vošči vesele praznike.
V praznični Cederami nam bo zimzeleno popularna Kylie Minogue ponudila pet songov, od tega štiri, ki so bili posneti nedavno, in to z namenom obogatiti album Kylie Christmas. Ta je bil prvič izdan pred desetletjem. Tedaj z razočarajočim komercialnim izplenom, podobno kot leto pozneje, ko je torej v drugo delo Kylie Christmas izšlo leta 2016. Medtem ko je letošnja dopolnjena izdaja s polnim naslovom Kylie Christmas (Fully Wrapped) ali v cederamskem prevodu Kylie za božič zavito celovito pomendrala s konkurenco in naposled le dosegla vrh britanske lestvice. Drži. Kylie Minogue in njeno avtorsko-založniško-managersko moštvo je zmagovalec letošnje dirke za namišljeni pokal imenovan “moj album je božič dočakal prvi na lestvici”. Po enakem ključu smo od Angležev prevzeli, na primer, tudi nogometno vročico z dikcijo, kdo je tisti, ki bo božič preživel kot vodilni na premierligaški lestvici. In kakšne so možnosti, da taisti klub maja res postane prvak. Seveda avstralski popevkarski divi Kylie Minogue ni treba trepetati vse tja do začetka poletja, ko vsaj ob lihih letnicah nogomet skupaj z nami odhaja na dopust. Letošnja zmaga, božična zmaga je njena. Hkrati pa dosežek, kot je ta, Kylie Minogue, na splošno navadno služi kot povod za vstop v nov ustvarjalni cikel solista ali skupine. Kajti na dlani je, da je stopnja priljubljenosti visoka in v poslovnem smislu bi jo veljalo kmalu spet preizkusiti ali izkoristiti, z drugimi besedami vnovčiti. Kaj Kylie Minogue načrtuje za prihodnje, še ni znano, skoraj gotovo pa je, da jo bomo slišali spet kmalu, kakopak v drugačnem slogovnem okolju. Ali drugače. Kylie Minogue nam nam na novo-tradicionalen način vošči vesele praznike.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Tretji gost podkasta 254,5, ki ga pripravljata Luka Dolar in Cene Prevc, je Bine Norčič. Štiriinštiridesetletni glavni trener švicarske reprezentance v smučarskih skokih je v Švico prišel po treh letih delovanja na Norveškem, izkušnje ima tudi z delom onstran Atlantika, v Turčiji in v začetku trenerske kariere tudi iz Slovenije. Bine Norčič razkrije, da je zimzeleni Simon Ammann visoko motiviran in si znova želi biti med najboljšimi, pohvali razmere za delo v Švici, beseda pa seveda teče tudi o letošnji prevladi Domna Prevca, ki je na tekmah v Engelbergu še povečal prednost v seštevku svetovnega pokala pred konkurenco. Zaradi delovanja na Norveškem ne čuti sovražnih pogledov na trenerski tribuni, razkrije pa tudi, ali ga zanima delo v slovenskih smučarskih skokih.
Tretji gost podkasta 254,5, ki ga pripravljata Luka Dolar in Cene Prevc, je Bine Norčič. Štiriinštiridesetletni glavni trener švicarske reprezentance v smučarskih skokih je v Švico prišel po treh letih delovanja na Norveškem, izkušnje ima tudi z delom onstran Atlantika, v Turčiji in v začetku trenerske kariere tudi iz Slovenije. Bine Norčič razkrije, da je zimzeleni Simon Ammann visoko motiviran in si znova želi biti med najboljšimi, pohvali razmere za delo v Švici, beseda pa seveda teče tudi o letošnji prevladi Domna Prevca, ki je na tekmah v Engelbergu še povečal prednost v seštevku svetovnega pokala pred konkurenco. Zaradi delovanja na Norveškem ne čuti sovražnih pogledov na trenerski tribuni, razkrije pa tudi, ali ga zanima delo v slovenskih smučarskih skokih.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Praznični dnevi so za bolnike in njihove svojce lahko še posebno težki. Kako pomembni sta duhovna in duševna opora v času, ko mnogi občutijo največjo ranljivost? In kako jim lahko resnično stojimo ob strani?
Praznični dnevi so za bolnike in njihove svojce lahko še posebno težki. Kako pomembni sta duhovna in duševna opora v času, ko mnogi občutijo največjo ranljivost? In kako jim lahko resnično stojimo ob strani?
V mogočni srednjeveški katedrali v osrčju latvijske prestolnice Rige so 14. decembra v sklopu Evroradijskega božičnega glasbenega dneva nastopili mešani zbor Sōla latvijske Akademije za kulturo, sopranistka Annija Kristiāna Ādamsone, saksofonist Aigars Raumanis, organist Aigars Reinis in dirigent Kaspars Ādamsons. Osrednje delo sporeda je bila Züriška maša Eriksa Ešenvaldsa, dopolnila pa jo je še glasba Michaela Praetoriusa, Rihardsa Dubre, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Francisa Poulenca.
V mogočni srednjeveški katedrali v osrčju latvijske prestolnice Rige so 14. decembra v sklopu Evroradijskega božičnega glasbenega dneva nastopili mešani zbor Sōla latvijske Akademije za kulturo, sopranistka Annija Kristiāna Ādamsone, saksofonist Aigars Raumanis, organist Aigars Reinis in dirigent Kaspars Ādamsons. Osrednje delo sporeda je bila Züriška maša Eriksa Ešenvaldsa, dopolnila pa jo je še glasba Michaela Praetoriusa, Rihardsa Dubre, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Francisa Poulenca.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Yukio Mori prihaja iz Tokia na Japonskem, a njegov drugi dom je postala Murska Sobota. Prihodnje leto bo praznoval 90 let. Je podjetnik, prodajalec vina, ljubitelj kulinarike, poznavalec svetovne politike, glasbenik in človek, ki je svoje življenje posvetil povezovanju Japonske in Slovenije. Z njim smo obiskali tradicionalni Miklavžev sejem v Murski Soboti in se pogovarjali o njegovih podjetniških podvigih, o prekmurskih specialitetah, kulturi, jeziku in domačinih.
Yukio Mori prihaja iz Tokia na Japonskem, a njegov drugi dom je postala Murska Sobota. Prihodnje leto bo praznoval 90 let. Je podjetnik, prodajalec vina, ljubitelj kulinarike, poznavalec svetovne politike, glasbenik in človek, ki je svoje življenje posvetil povezovanju Japonske in Slovenije. Z njim smo obiskali tradicionalni Miklavžev sejem v Murski Soboti in se pogovarjali o njegovih podjetniških podvigih, o prekmurskih specialitetah, kulturi, jeziku in domačinih.
Primerno dnevu in času bo v ospredju glasba z božično tematiko. Prav neverjetno je, koliko glasbenih ustvarjalcev je skozi različna slogovna obdobja navdihnila zgodba o rojstvu božjega Deteta. Čar božiča pa odsevajo tudi številne ljudske pesmi, ki so jim različni skladatelji nadeli samospevno obliko.
Primerno dnevu in času bo v ospredju glasba z božično tematiko. Prav neverjetno je, koliko glasbenih ustvarjalcev je skozi različna slogovna obdobja navdihnila zgodba o rojstvu božjega Deteta. Čar božiča pa odsevajo tudi številne ljudske pesmi, ki so jim različni skladatelji nadeli samospevno obliko.
Galerija Družina trideset let delovanja obeležuje z razstavo Jaslic. Do sredine januarja je na ogled okrog petdeset jaslic oziroma upodobitev božičnih motivov iz zasebne zbirke umetnostnega zgodovinarja Andreja Dobleharja. Med njimi so tudi izdelki Jožeta Plečnika, kiparke Lize Hribar in patra kartuzijana Wolfganga Koglerja. Plesalka in koreografinja Kaja Lin ter lutkovna ustvarjalka Maja Kunšič sta ustvarili predstavo Točke izginjanja, ki skozi več umetniških zvrsti raziskuje spomin; kako ta oblikuje našo identiteto, zaznavanje resničnosti in razumevanje samega sebe.
Galerija Družina trideset let delovanja obeležuje z razstavo Jaslic. Do sredine januarja je na ogled okrog petdeset jaslic oziroma upodobitev božičnih motivov iz zasebne zbirke umetnostnega zgodovinarja Andreja Dobleharja. Med njimi so tudi izdelki Jožeta Plečnika, kiparke Lize Hribar in patra kartuzijana Wolfganga Koglerja. Plesalka in koreografinja Kaja Lin ter lutkovna ustvarjalka Maja Kunšič sta ustvarili predstavo Točke izginjanja, ki skozi več umetniških zvrsti raziskuje spomin; kako ta oblikuje našo identiteto, zaznavanje resničnosti in razumevanje samega sebe.
Ko se zima spusti nad dolino Soče in se večeri napolnijo s svetlobo okrašenih hiš, se v Ajbi odpre svet, ki ga že skoraj trideset let ga ustvarja jasličar Vili Kobal. Njegove gibajoče se jaslice so pravo potovanje skozi čas. V njih se med svetlobo lesenih hišk obračajo kolesa, vrtijo mlini in zaživijo delavnice ter drobni prizori kmečkih opravil, kot bi se za hip vrnili v preteklost. Ta praznični svet si je od blizu ogledal tudi Boštjan Simčič.
Ko se zima spusti nad dolino Soče in se večeri napolnijo s svetlobo okrašenih hiš, se v Ajbi odpre svet, ki ga že skoraj trideset let ga ustvarja jasličar Vili Kobal. Njegove gibajoče se jaslice so pravo potovanje skozi čas. V njih se med svetlobo lesenih hišk obračajo kolesa, vrtijo mlini in zaživijo delavnice ter drobni prizori kmečkih opravil, kot bi se za hip vrnili v preteklost. Ta praznični svet si je od blizu ogledal tudi Boštjan Simčič.
Vrstijo se odzivi na odločitev ustavnega sodišča, da je prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne zdravstvene službe neustavna. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupnik ob tem od direktorjev zdravstvenih zavodov pričakuje odgovorno izdajanje soglasij. Pogoji za to pa so, da ne bo povročena škoda javnemu zavodu, da zaposleni ne zavrača sodelovanja pri skrajševanju čakalnih vrst, da ne zavarača nadurnega dela, dela v neprekinjenem zdravstvenem varstvu ter da zavod sam nima potrebe po dodatnem delu. Ministrica je poudarila še, da so cilji spremembe zdravstvenega zakona po presoji ustavnega sodišča primerni, zato odločitve ne jemlje kot nezaupnico. Druge teme: - Ob velikem povečanju števila okužb z gripo v ljubljanskem UKC-ju zmanjkuje bolniških postelj. - Zelenski upa na čimprejšnji odgovor Moskve na najnovejši mirovni načrt, ki predvideva zamrznitev frontne črte. - V Vzgojnem zavodu Veržej praznično vzdušje pričarajo tudi tistim otrokom, ki praznikov ne preživijo z družino.
Vrstijo se odzivi na odločitev ustavnega sodišča, da je prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne zdravstvene službe neustavna. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupnik ob tem od direktorjev zdravstvenih zavodov pričakuje odgovorno izdajanje soglasij. Pogoji za to pa so, da ne bo povročena škoda javnemu zavodu, da zaposleni ne zavrača sodelovanja pri skrajševanju čakalnih vrst, da ne zavarača nadurnega dela, dela v neprekinjenem zdravstvenem varstvu ter da zavod sam nima potrebe po dodatnem delu. Ministrica je poudarila še, da so cilji spremembe zdravstvenega zakona po presoji ustavnega sodišča primerni, zato odločitve ne jemlje kot nezaupnico. Druge teme: - Ob velikem povečanju števila okužb z gripo v ljubljanskem UKC-ju zmanjkuje bolniških postelj. - Zelenski upa na čimprejšnji odgovor Moskve na najnovejši mirovni načrt, ki predvideva zamrznitev frontne črte. - V Vzgojnem zavodu Veržej praznično vzdušje pričarajo tudi tistim otrokom, ki praznikov ne preživijo z družino.
Tokrat boste v oddaji Na sceni lahko prisluhnili pregledu dogajanja na domači glasbeni sceni v letu 2025. Veseli dejstvo, da je veliko mladih ustvarjalcev izdalo prvence, kar je za sceno vsekakor zelo spodbudna vest. Seveda nas veseli tudi raznovrstna glasba, ki je nastala v zadnjem letu.
Tokrat boste v oddaji Na sceni lahko prisluhnili pregledu dogajanja na domači glasbeni sceni v letu 2025. Veseli dejstvo, da je veliko mladih ustvarjalcev izdalo prvence, kar je za sceno vsekakor zelo spodbudna vest. Seveda nas veseli tudi raznovrstna glasba, ki je nastala v zadnjem letu.
Gregor Ravnik si želi, da si v njegovi božični skladbi vsak najde svoj božič. »Vedno sem se želel dotakniti prazničnega obdobja, božiča in podoživeti tiste lepe trenutke, ki jih ta čas prinaša,« pojasni in doda, da božič zanj ni le tradicija, temveč eden najlepših trenutkov v letu. Čas, ko se ustavimo, potegnemo črto pod preteklo leto in z novo energijo čakamo na tisto, kar prihaja. Novo skladbo, v kateri se prelivata dve vzporedni poti, prazničnost in ljubezen, je ustvaril z Markom Hrvatinom, Mitjo Bobičem in producentom Mirom Buljanom, besedilo podpisuje Drago Mislej Mef. Moj božič si ti Pada sneg, preko streh se z vetrom igra. Pada noč, dan gre proč, samo še midva. Zdaj ne rabim ljudi, da mi je lepo, dovolj si mi ti. Zame je božič lahko mi verjameš, če boš tu, ta večer, če me dobro objameš. Pesem odmeva In bleščijo luči; Moj božič si ti. Spet je tu tisti čas, srce zaigra. Prižgale so se luči in tisoč želja. Zdaj ne rabim ljudi, da mi je lepo, dovolj si mi ti. Zame je božič lahko mi verjameš, če boš tu, ta večer, če me dobro objameš. Zunaj sneži in na tisoč luči; Moj božič si ti.
Gregor Ravnik si želi, da si v njegovi božični skladbi vsak najde svoj božič. »Vedno sem se želel dotakniti prazničnega obdobja, božiča in podoživeti tiste lepe trenutke, ki jih ta čas prinaša,« pojasni in doda, da božič zanj ni le tradicija, temveč eden najlepših trenutkov v letu. Čas, ko se ustavimo, potegnemo črto pod preteklo leto in z novo energijo čakamo na tisto, kar prihaja. Novo skladbo, v kateri se prelivata dve vzporedni poti, prazničnost in ljubezen, je ustvaril z Markom Hrvatinom, Mitjo Bobičem in producentom Mirom Buljanom, besedilo podpisuje Drago Mislej Mef. Moj božič si ti Pada sneg, preko streh se z vetrom igra. Pada noč, dan gre proč, samo še midva. Zdaj ne rabim ljudi, da mi je lepo, dovolj si mi ti. Zame je božič lahko mi verjameš, če boš tu, ta večer, če me dobro objameš. Pesem odmeva In bleščijo luči; Moj božič si ti. Spet je tu tisti čas, srce zaigra. Prižgale so se luči in tisoč želja. Zdaj ne rabim ljudi, da mi je lepo, dovolj si mi ti. Zame je božič lahko mi verjameš, če boš tu, ta večer, če me dobro objameš. Zunaj sneži in na tisoč luči; Moj božič si ti.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V Mariboru bo tudi letos na božični večer potekala dobrodelna božična večerja za ljudi v socialni stiski. Dogodek organizira Amir Suljić skupaj z ekipo restavracije Parma in številnimi prostovoljci in donatorji. Dobrodelna akcija pa se je letos razširila tudi v druga slovenska mesta.
V Mariboru bo tudi letos na božični večer potekala dobrodelna božična večerja za ljudi v socialni stiski. Dogodek organizira Amir Suljić skupaj z ekipo restavracije Parma in številnimi prostovoljci in donatorji. Dobrodelna akcija pa se je letos razširila tudi v druga slovenska mesta.
Mariborska javna podjetja bodo tudi med prazniki zagotavljala večino storitev, a z nekaj spremembami. Aljaž Mejal je preveril, kako bo z odvozom odpadkov, tržnico, mestnim prometom in delovnim časom nekaterih objektov.
Mariborska javna podjetja bodo tudi med prazniki zagotavljala večino storitev, a z nekaj spremembami. Aljaž Mejal je preveril, kako bo z odvozom odpadkov, tržnico, mestnim prometom in delovnim časom nekaterih objektov.
Drugi poudarki: - Piran prihodnje leto z rekordnim proračunom. Župan pravi, da je izrazito razvojno naravnan, skupina svetnikov mu očita neuravnoteženost in preobsežno zadolževanje. - "Učenje je umetnost", sporočajo iz Univerze za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica, ki praznuje 30-letnico delovanja. - Mariborčani so v okviru participativnega proračuna izglasovali knjigobežnico, ki stoji pred Sodnim stolpom na Lentu. - Nad Idrijo obnavljajo znamenito Kalvarijo s kapelicami križevega pota.
Drugi poudarki: - Piran prihodnje leto z rekordnim proračunom. Župan pravi, da je izrazito razvojno naravnan, skupina svetnikov mu očita neuravnoteženost in preobsežno zadolževanje. - "Učenje je umetnost", sporočajo iz Univerze za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica, ki praznuje 30-letnico delovanja. - Mariborčani so v okviru participativnega proračuna izglasovali knjigobežnico, ki stoji pred Sodnim stolpom na Lentu. - Nad Idrijo obnavljajo znamenito Kalvarijo s kapelicami križevega pota.
V dneh, ko se svet pogosto vrti hitreje kot naše misli, se ustavljamo ob vprašanju, kaj danes pomeni upanje in kako se dotakne človekovega vsakdana. O duhovni poti adventa, jaslicah kot govorici vere ter globini božičnega sporočila s stolnim župnikom Tadejem Linasijem iz župnije Celje - sv. Danijel.
V dneh, ko se svet pogosto vrti hitreje kot naše misli, se ustavljamo ob vprašanju, kaj danes pomeni upanje in kako se dotakne človekovega vsakdana. O duhovni poti adventa, jaslicah kot govorici vere ter globini božičnega sporočila s stolnim župnikom Tadejem Linasijem iz župnije Celje - sv. Danijel.
Prepoved dodatnega dela zdravstvenemu delavcu zunaj javne zdravstvene službe je neustavna, je odločilo Ustavno sodišče. Gre za bistven del zakona, s katerim je želela vlada ločiti javno in zasebno zdravstvo. Predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović je pozdravila odločitev, saj da je ta v prid bolnikom. Državni zbor ima leto dni časa, da popravi neustavne člene, do takrat velja prejšnja ureditev. Drugi poudarki oddaje: - Zelenski: najnovejši mirovni predlog predvideva zamrznitev frontne črte. - Belgija kot 11-ta država v tožbi Južne Afrike proti Izraelu. - V Preddvoru z živimi jaslicami opominjajo na pomen miru.
Prepoved dodatnega dela zdravstvenemu delavcu zunaj javne zdravstvene službe je neustavna, je odločilo Ustavno sodišče. Gre za bistven del zakona, s katerim je želela vlada ločiti javno in zasebno zdravstvo. Predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović je pozdravila odločitev, saj da je ta v prid bolnikom. Državni zbor ima leto dni časa, da popravi neustavne člene, do takrat velja prejšnja ureditev. Drugi poudarki oddaje: - Zelenski: najnovejši mirovni predlog predvideva zamrznitev frontne črte. - Belgija kot 11-ta država v tožbi Južne Afrike proti Izraelu. - V Preddvoru z živimi jaslicami opominjajo na pomen miru.
Ustavno sodišče je torej na pobudo več zdravstvenih delavcev in drugih pobudnikov odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo. Gre za bistven del zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerim je želela vlada ločiti javno in zasebno, tržno zdravstvo. Državni zbor mora neustavnost odpraviti v enem letu, do takrat velja prejšnja ureditev. V oddaji tudi o tem: - Do prihodnje sezone vendarle skupni odlok o plovbi na Soči? - Italijanska vlada bo slovenski manjšini v prihodnjih dveh letih namenila več denarja. - Praznični Trst privablja obiskovalce.
Ustavno sodišče je torej na pobudo več zdravstvenih delavcev in drugih pobudnikov odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo. Gre za bistven del zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerim je želela vlada ločiti javno in zasebno, tržno zdravstvo. Državni zbor mora neustavnost odpraviti v enem letu, do takrat velja prejšnja ureditev. V oddaji tudi o tem: - Do prihodnje sezone vendarle skupni odlok o plovbi na Soči? - Italijanska vlada bo slovenski manjšini v prihodnjih dveh letih namenila več denarja. - Praznični Trst privablja obiskovalce.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Kje je najboljša restavracija na svetu v letu 2025, kdo je odštel milijon za tuna? Ali bi tvegali življenje za kolut sira? Koliko meri najdaljši jabolčni zavitek na svetu? Si predstavljate, da vam kavo postreže 100 letna baristka?
Kje je najboljša restavracija na svetu v letu 2025, kdo je odštel milijon za tuna? Ali bi tvegali življenje za kolut sira? Koliko meri najdaljši jabolčni zavitek na svetu? Si predstavljate, da vam kavo postreže 100 letna baristka?
Predstavili bomo izbrane skladbe za pihalne in simfonični orkester v izvedbi priznanih pihalcev, ki igrajo v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbrane skladbe za pihalne soliste in orkester v izvedbi priznanih pihalcev in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poslušajte Koncert za oboo d'amore, godala in generalni bas v A-duru, z oznako del 1055, Johanna Sebastiana Bacha, Koncert za fagot in orkester v F-duru, op. 75, Carla Marie von Webra ter 1., 2. in 4. stavek Koncerta za flavto in godala št. 1 Gordona Jacoba. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 25. decembra, ob 5.05.
Predstavili bomo izbrane skladbe za pihalne in simfonični orkester v izvedbi priznanih pihalcev, ki igrajo v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbrane skladbe za pihalne soliste in orkester v izvedbi priznanih pihalcev in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poslušajte Koncert za oboo d'amore, godala in generalni bas v A-duru, z oznako del 1055, Johanna Sebastiana Bacha, Koncert za fagot in orkester v F-duru, op. 75, Carla Marie von Webra ter 1., 2. in 4. stavek Koncerta za flavto in godala št. 1 Gordona Jacoba. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 25. decembra, ob 5.05.
Mojster samospevov − »slovenski Schubert« Prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Umetnica s posluhom za odrski jezik V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je odprla javna razprava o praznovanju božiča, ki ga je oblast leta 1952 izbrisala s seznama praznikov in dela prostih dni. Februarja 1984 so slovenski škofje pripravili pisno prošnjo, v kateri so se zavzeli za božič kot dela prost dan. Dušan Šinigoj, tedaj predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi, je nadškofu Alojziju Šuštarju odsvetoval, da bi prošnjo poslali na republiško vlado. 17. novembra istega leta pa je jugoslovanska škofovska konferenca to prošnjo poslala na Predsedstvo Jugoslavije. Odgovor je bil, da je praznovanje božiča zasebna stvar državljanov. Dve leti pozneje je nadškof Šuštar ponovno poslal prošnjo na versko komisijo, saj poleg Jugoslavije takrat božič ni bil dela prost dan le v Sovjetski zvezi, Albaniji in Romuniji. Nadškof si je tudi prizadeval, da bi smel božič voščiti vsem kristjanom in ljudem dobre volje tudi po javnih medijih. Tako je na božični večer leta 1986 nadškof Šuštar smel v Večernem radijskem dnevniku prebrati božično voščilo, predsednik Socialistične zveze Jože Smole (ki se ga je prijel vzdevek Božiček) pa po televiziji. Božič je formalni praznik in dela prost dan v Sloveniji znova postal leta 1989.
Mojster samospevov − »slovenski Schubert« Prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Umetnica s posluhom za odrski jezik V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je odprla javna razprava o praznovanju božiča, ki ga je oblast leta 1952 izbrisala s seznama praznikov in dela prostih dni. Februarja 1984 so slovenski škofje pripravili pisno prošnjo, v kateri so se zavzeli za božič kot dela prost dan. Dušan Šinigoj, tedaj predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi, je nadškofu Alojziju Šuštarju odsvetoval, da bi prošnjo poslali na republiško vlado. 17. novembra istega leta pa je jugoslovanska škofovska konferenca to prošnjo poslala na Predsedstvo Jugoslavije. Odgovor je bil, da je praznovanje božiča zasebna stvar državljanov. Dve leti pozneje je nadškof Šuštar ponovno poslal prošnjo na versko komisijo, saj poleg Jugoslavije takrat božič ni bil dela prost dan le v Sovjetski zvezi, Albaniji in Romuniji. Nadškof si je tudi prizadeval, da bi smel božič voščiti vsem kristjanom in ljudem dobre volje tudi po javnih medijih. Tako je na božični večer leta 1986 nadškof Šuštar smel v Večernem radijskem dnevniku prebrati božično voščilo, predsednik Socialistične zveze Jože Smole (ki se ga je prijel vzdevek Božiček) pa po televiziji. Božič je formalni praznik in dela prost dan v Sloveniji znova postal leta 1989.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Ustavno sodišče zakon o zdravstveni dejavnosti prepoznalo kot delno neskladen z ustavo - v Dravskih elektrarnah Maribor zavračajo očitke o zavajanju glede projekta Črpalne hidroelektrarne Kozjak - v Mariboru na silvestrovo brezplačne vožnje z avtobusi, čez praznike javna podjetja s prilagojenim delovnim časom
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Ustavno sodišče zakon o zdravstveni dejavnosti prepoznalo kot delno neskladen z ustavo - v Dravskih elektrarnah Maribor zavračajo očitke o zavajanju glede projekta Črpalne hidroelektrarne Kozjak - v Mariboru na silvestrovo brezplačne vožnje z avtobusi, čez praznike javna podjetja s prilagojenim delovnim časom
Hana Fatur je slovenska avtorica in producentka mlajše generacije, ki s svojo glasbo gradi intimne, čustveno poglobljene svetove. Njene skladbe temeljijo na klavirju, ki ga dopolnjuje z nežnimi ambientalnimi plastmi in prepoznavno zvočno estetiko. Trenutno živi in ustvarja v Rotterdamu, mi pa smo jo pred prazniki ujeli med njenim obiskom doma v Ljubljani.
Hana Fatur je slovenska avtorica in producentka mlajše generacije, ki s svojo glasbo gradi intimne, čustveno poglobljene svetove. Njene skladbe temeljijo na klavirju, ki ga dopolnjuje z nežnimi ambientalnimi plastmi in prepoznavno zvočno estetiko. Trenutno živi in ustvarja v Rotterdamu, mi pa smo jo pred prazniki ujeli med njenim obiskom doma v Ljubljani.
Pegasta sova je sedla na vejo borovca na robu polja. Zdaj, ko je zložila peruti, je videti manj mogočna. Visoka je približno štirideset centimetrov, kot steklenica mineralne vode. V nasprotju z barvo trebuha je njeno preostalo perje umazano bele in peščeno rjave barve. Na glavi ima belo srčasto obrazno masko, ki je videti kot udrt relief. Čeprav pegasta sova v temi odlično vidi, je za lov najučinkovitejši njen sluh. Njena obrazna maska deluje kot človeško uho. Ker je večja od preostalega dela glave, ob njeni pomoči sova sprejema veliko okrepljenih zvokov iz okolice. V tokratnih Zverinicah odletimo s pegasto sovo na tihi nočni lov po poljih na strašansko zanimivo pustolovščino …
Pegasta sova je sedla na vejo borovca na robu polja. Zdaj, ko je zložila peruti, je videti manj mogočna. Visoka je približno štirideset centimetrov, kot steklenica mineralne vode. V nasprotju z barvo trebuha je njeno preostalo perje umazano bele in peščeno rjave barve. Na glavi ima belo srčasto obrazno masko, ki je videti kot udrt relief. Čeprav pegasta sova v temi odlično vidi, je za lov najučinkovitejši njen sluh. Njena obrazna maska deluje kot človeško uho. Ker je večja od preostalega dela glave, ob njeni pomoči sova sprejema veliko okrepljenih zvokov iz okolice. V tokratnih Zverinicah odletimo s pegasto sovo na tihi nočni lov po poljih na strašansko zanimivo pustolovščino …
Zelena žolna je zelo lepa ptica. Vendar naj vas njene bleščeče barve ne zavedejo. Njeno glasno trkanje po deblih napolnjuje ves gozd, še posebno takrat, ko teše svoje gnezdo. Perje, ki ji pokriva telo, je zeleno in rumeno, zgornji del njene glave pa je živordeč, zdi se, kot da bi nosila kapuco. Obroba okrog njenih oči je črna, del pod kljunom je bele barve. Skrito orožje zelene žolne se skriva prav v kljunu. To je njen jezik, ki je za tako majhno ptico zelo dolg, meri deset centimetrov, to je kar tretjina njene telesne višine. Ko ga ne uporablja, ga zvije in vpotegne v cev v glavi, ki živali omogoča, da ga tako “pospravi”. Cev poteka znotraj okoli celotne žolnine glave. Več o zeleni žolni pa v tokratni epizodi Zverinic.
Zelena žolna je zelo lepa ptica. Vendar naj vas njene bleščeče barve ne zavedejo. Njeno glasno trkanje po deblih napolnjuje ves gozd, še posebno takrat, ko teše svoje gnezdo. Perje, ki ji pokriva telo, je zeleno in rumeno, zgornji del njene glave pa je živordeč, zdi se, kot da bi nosila kapuco. Obroba okrog njenih oči je črna, del pod kljunom je bele barve. Skrito orožje zelene žolne se skriva prav v kljunu. To je njen jezik, ki je za tako majhno ptico zelo dolg, meri deset centimetrov, to je kar tretjina njene telesne višine. Ko ga ne uporablja, ga zvije in vpotegne v cev v glavi, ki živali omogoča, da ga tako “pospravi”. Cev poteka znotraj okoli celotne žolnine glave. Več o zeleni žolni pa v tokratni epizodi Zverinic.
Ponoči piha južni veter, grmovnice robid se grozeče premikajo ... Dva centimetra dolg paličnjak, podoben majhni zeleni paličici, kljubuje tem strašnim razmeram. Toda močan sunek vetra ga odtrga z grma in odnese v zrak. Bo lahko preživel brez kril in se vrnil na zemljo, še preden vzide sonce? Kot vse žuželke ima tudi paličnjak šest nog. Vse so suhcene in dolge kot njegovo telo, a to ga ne spravi iz ravnotežja. Nasprotno, ob njihovi pomoči lahko prekorači ovire, se oprijema listov, vzpenja po njih ter visi z njih kot prvak v plezanju. Ko pa paličnjak raztegne svoje sprednje noge, to še okrepi njegovo očem tako nevidno podobo. Da bi ga lahko opazovali v njegovem naravnem okolju, je treba biti zelo potrpežljiv. Nam bo to uspelo v tokratnih Zverinicah? Prisluhnite!
Ponoči piha južni veter, grmovnice robid se grozeče premikajo ... Dva centimetra dolg paličnjak, podoben majhni zeleni paličici, kljubuje tem strašnim razmeram. Toda močan sunek vetra ga odtrga z grma in odnese v zrak. Bo lahko preživel brez kril in se vrnil na zemljo, še preden vzide sonce? Kot vse žuželke ima tudi paličnjak šest nog. Vse so suhcene in dolge kot njegovo telo, a to ga ne spravi iz ravnotežja. Nasprotno, ob njihovi pomoči lahko prekorači ovire, se oprijema listov, vzpenja po njih ter visi z njih kot prvak v plezanju. Ko pa paličnjak raztegne svoje sprednje noge, to še okrepi njegovo očem tako nevidno podobo. Da bi ga lahko opazovali v njegovem naravnem okolju, je treba biti zelo potrpežljiv. Nam bo to uspelo v tokratnih Zverinicah? Prisluhnite!
Severni jelen se pripravlja na svoje prvo potovanje z Božičkom. Zato ima strašno tremo. In kadar je tako vznemirjen, jé za dva. Severni jelen ima vitko telo, širok prsni koš, podolgovat gobec, majhne okrogle uhlje in kratek rep. Njegov rjavi kožuh sestavlja gosta dlaka, ki ga dobro ščiti pred mrazom. Na koncu vitkih, a močnih nog ima parklje, ki se prilagajajo letnim časom. Njihovi robovi postanejo ostri kot kremplji, to pa jim omogoča dobro oprijemanje na spolzkih tleh. Zaradi svojih mogočnih rogovij so severni jeleni videti zelo ponosni, ko vlečejo Božičkove sani. Ker dobro prenašajo mraz in hitro tečejo po snegu, so več kot primerni za to pomembno nalogo. Toda ... Vsi severni jeleni tega še ne vedo, tako kot severni jelen v naši zgodbi v Zverinicah ...
Severni jelen se pripravlja na svoje prvo potovanje z Božičkom. Zato ima strašno tremo. In kadar je tako vznemirjen, jé za dva. Severni jelen ima vitko telo, širok prsni koš, podolgovat gobec, majhne okrogle uhlje in kratek rep. Njegov rjavi kožuh sestavlja gosta dlaka, ki ga dobro ščiti pred mrazom. Na koncu vitkih, a močnih nog ima parklje, ki se prilagajajo letnim časom. Njihovi robovi postanejo ostri kot kremplji, to pa jim omogoča dobro oprijemanje na spolzkih tleh. Zaradi svojih mogočnih rogovij so severni jeleni videti zelo ponosni, ko vlečejo Božičkove sani. Ker dobro prenašajo mraz in hitro tečejo po snegu, so več kot primerni za to pomembno nalogo. Toda ... Vsi severni jeleni tega še ne vedo, tako kot severni jelen v naši zgodbi v Zverinicah ...
Ris je tako plah, da se zdi njegova prisotnost v gozdu kot privid. Živi skrit pred pogledi in postane dejaven šele v mraku. Evrazijski ali borealski ris živi v sibirski tajgi, v gozdovih iglastih dreves. Je kratkorepa mačka z dolgimi nogami. Na konicah pokončnih uhljev ima šope črnih dlak, ki jih imenujemo čopki. Podoben je divji mački, vendar je precej večji. Konec njegovega repa je črn. Čopki na risovih uhljih so občutljivi za tresljaje zraka in delujejo podobno kot antene. Z njimi ris zazna najmanjša premikanja. Ima tudi odličen voh in zelo dober sluh. Tudi njegov vid je dober, in lahko bi rekli, da nekdo »vidi kot ris«, toda še vedno ne tako dobro kot nekdo, ki »vidi kot sokol«. Pri risih ne velja, da si samci sami poiščejo samico na svojem ozemlju, pa vendar, »če gora ne pride k tebi, pojdi ti h gori«. Ris iz Zverinic bo našel svojo samico, parjenje se bo kmalu začelo, zato ju je treba pustiti, da se v miru ljubkujeta.
Ris je tako plah, da se zdi njegova prisotnost v gozdu kot privid. Živi skrit pred pogledi in postane dejaven šele v mraku. Evrazijski ali borealski ris živi v sibirski tajgi, v gozdovih iglastih dreves. Je kratkorepa mačka z dolgimi nogami. Na konicah pokončnih uhljev ima šope črnih dlak, ki jih imenujemo čopki. Podoben je divji mački, vendar je precej večji. Konec njegovega repa je črn. Čopki na risovih uhljih so občutljivi za tresljaje zraka in delujejo podobno kot antene. Z njimi ris zazna najmanjša premikanja. Ima tudi odličen voh in zelo dober sluh. Tudi njegov vid je dober, in lahko bi rekli, da nekdo »vidi kot ris«, toda še vedno ne tako dobro kot nekdo, ki »vidi kot sokol«. Pri risih ne velja, da si samci sami poiščejo samico na svojem ozemlju, pa vendar, »če gora ne pride k tebi, pojdi ti h gori«. Ris iz Zverinic bo našel svojo samico, parjenje se bo kmalu začelo, zato ju je treba pustiti, da se v miru ljubkujeta.
Smo v času, ko se v slovenskih gospodinjstvih peče potica, mize pa se šibijo pod težo medenjakov in jabolčnih zavitkov Skratka, v ospredju je sladkor in prav tako bo tudi v tokratni oddaji.
Smo v času, ko se v slovenskih gospodinjstvih peče potica, mize pa se šibijo pod težo medenjakov in jabolčnih zavitkov Skratka, v ospredju je sladkor in prav tako bo tudi v tokratni oddaji.
Pred praznikom, ki ga običajno preživimo v krogu družine, se spominjamo članov naše radijske družine. Letošnjo 80-letnico Radia Maribor smo zaznamovali z različnimi vsebinami, tudi z nizom oddaj BILI SO ZRAVEN. V njih smo gostili nekdanje sodelavke in sodelavce in se v pogovorih z njimi spomnili tudi tistih, ki jih ni več med nami. Glasovi mnogih (teh) so se ohranili v arhivu, sled pa so pustili tudi kot sodelavci, prijatelji in ljudje. Nataša Kuhar, Irena Kodrič Cizerl in Stane Kocutar se jih bodo spomnili v oddaji, ki smo jo poimenovali BILI SO ZRAVEN – DANES SE JIH SPOMINJAMO. Nekateri od njih niso delali pred mikrofonom, zato vseh ne slišimo, smo pa spomin na njihov prispevek izrazili kako drugače.
Pred praznikom, ki ga običajno preživimo v krogu družine, se spominjamo članov naše radijske družine. Letošnjo 80-letnico Radia Maribor smo zaznamovali z različnimi vsebinami, tudi z nizom oddaj BILI SO ZRAVEN. V njih smo gostili nekdanje sodelavke in sodelavce in se v pogovorih z njimi spomnili tudi tistih, ki jih ni več med nami. Glasovi mnogih (teh) so se ohranili v arhivu, sled pa so pustili tudi kot sodelavci, prijatelji in ljudje. Nataša Kuhar, Irena Kodrič Cizerl in Stane Kocutar se jih bodo spomnili v oddaji, ki smo jo poimenovali BILI SO ZRAVEN – DANES SE JIH SPOMINJAMO. Nekateri od njih niso delali pred mikrofonom, zato vseh ne slišimo, smo pa spomin na njihov prispevek izrazili kako drugače.
Dan pred božičem je kot nalašč za klepet s tistimi, ki praznike pričakujejo v enem od slovenskih domov za starejše. Tokrat smo za obisk izbrali Medgeneracijski center Bistrica v Domžalah. Damjan Rostan in Andreja Čokl bosta raziskovala vsakdan in praznično razpoloženje v njem ter s tamkajšnjimi stanovalci in zaposlenimi obujala spomine na božič nekoč.
Dan pred božičem je kot nalašč za klepet s tistimi, ki praznike pričakujejo v enem od slovenskih domov za starejše. Tokrat smo za obisk izbrali Medgeneracijski center Bistrica v Domžalah. Damjan Rostan in Andreja Čokl bosta raziskovala vsakdan in praznično razpoloženje v njem ter s tamkajšnjimi stanovalci in zaposlenimi obujala spomine na božič nekoč.
Odkar pomni, družina naše sogovornice živi v najeti garsonjeri. Sestra je invalidka zaradi posledic možganskega tumorja in kapi, mama je na vozičku zaradi multiple skleroze, oče, ki je letos tudi sam hudo zbolel, nenehno skrbi za obe, sogovornica pa je briljantna študentka, ki si kljub nemogočim razmeram in hudi finančni stiski ni pustila vzeti sanj o študiju. In ga končala kot prva in najboljša v letniku. Vse to je dosegla v 18 m2 veliki garsonjeri. Bilo je težko in odrekali so se vsi, a pravi, da povezanosti in odnosa, ki ga imajo, ne bi zamenjala niti za hišo. Po magisteriju si izjemno želi vpisati še doktorat, a je šolnina zanjo žal nedosegljivo visoka. Današnja zgodba je gotovo ena lepših v letu, v katerem je Botrstvo praznovalo 15 let obstoja. Ker je tako zelo posebna, spodbudna, skoraj neverjetna in ker je zgodba o družini, ki je premagala na videz nepremagljive prepreke in je kljub njim oziroma, bolje, prav zaradi njih neverjetno povezana. Naša sogovornica pa je tudi ob in ki je nastajala tudi ob pomoči programov Zveze Anita Ogulin.
Odkar pomni, družina naše sogovornice živi v najeti garsonjeri. Sestra je invalidka zaradi posledic možganskega tumorja in kapi, mama je na vozičku zaradi multiple skleroze, oče, ki je letos tudi sam hudo zbolel, nenehno skrbi za obe, sogovornica pa je briljantna študentka, ki si kljub nemogočim razmeram in hudi finančni stiski ni pustila vzeti sanj o študiju. In ga končala kot prva in najboljša v letniku. Vse to je dosegla v 18 m2 veliki garsonjeri. Bilo je težko in odrekali so se vsi, a pravi, da povezanosti in odnosa, ki ga imajo, ne bi zamenjala niti za hišo. Po magisteriju si izjemno želi vpisati še doktorat, a je šolnina zanjo žal nedosegljivo visoka. Današnja zgodba je gotovo ena lepših v letu, v katerem je Botrstvo praznovalo 15 let obstoja. Ker je tako zelo posebna, spodbudna, skoraj neverjetna in ker je zgodba o družini, ki je premagala na videz nepremagljive prepreke in je kljub njim oziroma, bolje, prav zaradi njih neverjetno povezana. Naša sogovornica pa je tudi ob in ki je nastajala tudi ob pomoči programov Zveze Anita Ogulin.
V tokratni oddaji Intervju gostimo bržkone najbolj znanega in tudi priljubljenega duhovnika in župnika v Sloveniji – Martina Goloba. Sporočilo evangelija Golob razširja tudi s pomočjo družabnih medijev, kjer ima na desettisoče sledilcev, pa tudi prek knjig. V dopoldnevu pred svetim večerom in dan pred Božičem sta se z voditeljico in avtorico oddaje Liano Buršič pogovarjala o tem, kaj je jedel Jezus, kako pomembno je odpuščanje, o smiselnosti trpljenja, Božji ljubezni in moči molitve ter pomenu Božiča.
V tokratni oddaji Intervju gostimo bržkone najbolj znanega in tudi priljubljenega duhovnika in župnika v Sloveniji – Martina Goloba. Sporočilo evangelija Golob razširja tudi s pomočjo družabnih medijev, kjer ima na desettisoče sledilcev, pa tudi prek knjig. V dopoldnevu pred svetim večerom in dan pred Božičem sta se z voditeljico in avtorico oddaje Liano Buršič pogovarjala o tem, kaj je jedel Jezus, kako pomembno je odpuščanje, o smiselnosti trpljenja, Božji ljubezni in moči molitve ter pomenu Božiča.
V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. V tretjem delu je na vrsti glasba iz Anglije, Italije in Nemčije s konca šestnajstega in začetka sedemnajstega stoletja.
V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. V tretjem delu je na vrsti glasba iz Anglije, Italije in Nemčije s konca šestnajstega in začetka sedemnajstega stoletja.
V Galeriji Družina v Ljubljani je na ogled razstava jaslic iz zasebne zbirke Andreja Dobleharja, doktorja umetnostne zgodovine, etnologa, našega televizijskega sodelavca ter velikega poznavalca in ljubitelja jaslic. Razstavo so pripravili ob 30-letnici galerije. Jaslice ga navdušujejo od otroštva, s fenomenom jaslic pa se ukvarja na več načinov.
V Galeriji Družina v Ljubljani je na ogled razstava jaslic iz zasebne zbirke Andreja Dobleharja, doktorja umetnostne zgodovine, etnologa, našega televizijskega sodelavca ter velikega poznavalca in ljubitelja jaslic. Razstavo so pripravili ob 30-letnici galerije. Jaslice ga navdušujejo od otroštva, s fenomenom jaslic pa se ukvarja na več načinov.
Kje poslušati podkaste, o oglasih v podkastih, kako ustvarjati podkast, kje shranjevati podkaste, kako nastane podkast Tehnična podpora. Ali sploh še uporaljati besedo podkast?
Kje poslušati podkaste, o oglasih v podkastih, kako ustvarjati podkast, kje shranjevati podkaste, kako nastane podkast Tehnična podpora. Ali sploh še uporaljati besedo podkast?