Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ob izidu spisov P. A. Kropotkina, enega ključnih anarhističnih mislecev 19. stoletja, se sprašujemo, kako so si anarhisti predstavljali družbo prihodnosti, v kateri bi človek ne bil suženj ne kapitalu ne državi
Ob izidu spisov P. A. Kropotkina, enega ključnih anarhističnih mislecev 19. stoletja, se sprašujemo, kako so si anarhisti predstavljali družbo prihodnosti, v kateri bi človek ne bil suženj ne kapitalu ne državi
Komisija za preprečevanje korupcije je pri premieru Robertu Golobu ugotovila kršitev integritete v zadevi Bobnar. Za premiera je zadeva kočljiva tako zaradi predvolilnih obljub, da bi v primeru ugotovljene kršive odstopil, predvsem pa zaradi bližine novih volitev. Golob je napovedal, da bo ugotovitve spodbijal na upravnem sodišču, sicer pa poudarja, da gre pri vsem skupaj zgolj za dva SMS-a. Kako utemeljujejo svojo odločitev, nam je pojasnila namestnica predsednika KPK Tina Divjak, ki pravi, da je odločitev še pred voliutvami pričakovati tudi v zadevi Karigador.
Komisija za preprečevanje korupcije je pri premieru Robertu Golobu ugotovila kršitev integritete v zadevi Bobnar. Za premiera je zadeva kočljiva tako zaradi predvolilnih obljub, da bi v primeru ugotovljene kršive odstopil, predvsem pa zaradi bližine novih volitev. Golob je napovedal, da bo ugotovitve spodbijal na upravnem sodišču, sicer pa poudarja, da gre pri vsem skupaj zgolj za dva SMS-a. Kako utemeljujejo svojo odločitev, nam je pojasnila namestnica predsednika KPK Tina Divjak, ki pravi, da je odločitev še pred voliutvami pričakovati tudi v zadevi Karigador.
Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Feliceja Giardinija in Giovannija Battiste Sammartinija.
Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Feliceja Giardinija in Giovannija Battiste Sammartinija.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - KPK: Premier Golob kršil integriteto. Golob: Ne bom odstopil, presojali bodo volivci - zdravstveni domovi postopno prehajajo na poenoten način elektronske komunikacije med ambulantami in pacienti - v Občini Benedikt snujejo komunalno ureditev za načrtovano novo stanovanjsko območje in gradnjo gasilskega doma
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - KPK: Premier Golob kršil integriteto. Golob: Ne bom odstopil, presojali bodo volivci - zdravstveni domovi postopno prehajajo na poenoten način elektronske komunikacije med ambulantami in pacienti - v Občini Benedikt snujejo komunalno ureditev za načrtovano novo stanovanjsko območje in gradnjo gasilskega doma
Gotovo ste že slišali za vitamin D in njegovo vlogo pri ohranjanju zdravja. Je njegov glavni vir sonce, ali ga lahko v zimskem času, ko je sončnih žarkov manj, v telo vnesemo tudi s prehrano? Kako zaznamo, da nam ga v telesu primanjkuje in kdaj poseči po prehranskih dopolnilih? Kaji Čelan je na ta in še druga vprašanja v povezavi s tem pomembnim vitaminom odgovarjala strokovnjakinja za prehrano Mojca Cepuš.
Gotovo ste že slišali za vitamin D in njegovo vlogo pri ohranjanju zdravja. Je njegov glavni vir sonce, ali ga lahko v zimskem času, ko je sončnih žarkov manj, v telo vnesemo tudi s prehrano? Kako zaznamo, da nam ga v telesu primanjkuje in kdaj poseči po prehranskih dopolnilih? Kaji Čelan je na ta in še druga vprašanja v povezavi s tem pomembnim vitaminom odgovarjala strokovnjakinja za prehrano Mojca Cepuš.
Pesem Zimsko jutro je napisala slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka Ade Škerl. Rodila se je leta 1924 in je še pred zbirko Pesmi štirih znova uvedla v slovensko poezijo intimizem. Naslovi njenih pesniških zbirk so Senca v srcu (1949), Obledeli pasteli (1965), Temna tišina (1992). Pred sedmimi leti so zbrane pesmi izšle v zbirki Kondor Mladinske knjige. Igralka Saša Mihelčič, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.
Pesem Zimsko jutro je napisala slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka Ade Škerl. Rodila se je leta 1924 in je še pred zbirko Pesmi štirih znova uvedla v slovensko poezijo intimizem. Naslovi njenih pesniških zbirk so Senca v srcu (1949), Obledeli pasteli (1965), Temna tišina (1992). Pred sedmimi leti so zbrane pesmi izšle v zbirki Kondor Mladinske knjige. Igralka Saša Mihelčič, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.
Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Feliceja Giardinija in Giovannija Battiste Sammartinija.
Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Feliceja Giardinija in Giovannija Battiste Sammartinija.
Predsednik vlade Robert Golob je nedopustno vplival na delo policije in kršil integriteto, je v končnem poročilu v zadevi Bobnar ugotovila komisija za preprečevanje korupcije. KPK je razkrila tudi SMS-sporočila, ki jih je premier poslal nekdanji ministrici Tatjani Bobnar. Gre zgolj za dve telefonski sporočili, v katerih premier izraža zaskrbljenost nad kadrovsko stisko v policiji, odgovarjajo v kabinetu predsednika vlade. Prepričani so, da to ne predstavlja kršitve integritete. Golobov zagovornik Stojan Zdolšek napoveduje, da bodo postopek nadaljevali pred sodiščem. V oddaji tudi o tem: - V Beli hiši srečanje o sporu glede Grenlandije. - Voznik na sodišču dokazal Darsovo odgovornost za slabo očiščeno cestišče primorske avtoceste. - Tudi v Novi Gorici zelena luč za ustanovitev javnega zavoda za sodobni ples.
Predsednik vlade Robert Golob je nedopustno vplival na delo policije in kršil integriteto, je v končnem poročilu v zadevi Bobnar ugotovila komisija za preprečevanje korupcije. KPK je razkrila tudi SMS-sporočila, ki jih je premier poslal nekdanji ministrici Tatjani Bobnar. Gre zgolj za dve telefonski sporočili, v katerih premier izraža zaskrbljenost nad kadrovsko stisko v policiji, odgovarjajo v kabinetu predsednika vlade. Prepričani so, da to ne predstavlja kršitve integritete. Golobov zagovornik Stojan Zdolšek napoveduje, da bodo postopek nadaljevali pred sodiščem. V oddaji tudi o tem: - V Beli hiši srečanje o sporu glede Grenlandije. - Voznik na sodišču dokazal Darsovo odgovornost za slabo očiščeno cestišče primorske avtoceste. - Tudi v Novi Gorici zelena luč za ustanovitev javnega zavoda za sodobni ples.
Predsednik vlade Robert Golob je nedopustno vplival na delo policije in kršil integriteto, je v končnem poročilu v zadevi Bobnar ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije. KPK je razkrila tudi SMS-sporočila, ki jih je premier poslal nekdanji ministrici Tatjani Bobnar. Gre zgolj za dve telefonski sporočili, v katerih premier izraža zaskrbljenost nad kadrovsko stisko v policiji, odgovarjajo v kabinetu predsednika vlade. Prepričani so, da to ne predstavlja kršitve integritete. Golobov zagovornik Stojan Zdolšek napoveduje, da bodo postopek nadaljevali pred sodiščem. Drugi poudarki: - Slovenija med državami, ki so ob pozivih k ustavitvi nasilja v Iranu na zagovor poklicale iranske veleposlanike; ubitih naj bi bilo že dva tisoč 500 protestnikov. - Na prošnjo Grenlandije in Danske vodji njunih diplomacij danes v Beli hiši o ameriških zahtevah po prevzemu največjega otoka na svetu. - Nekdanja ameriška astronavtka Sunita Williams ob vnovičnem obisku Slovenije predstavila svoje delo mladim v vesoljskem centru Noordung v Vitanju.
Predsednik vlade Robert Golob je nedopustno vplival na delo policije in kršil integriteto, je v končnem poročilu v zadevi Bobnar ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije. KPK je razkrila tudi SMS-sporočila, ki jih je premier poslal nekdanji ministrici Tatjani Bobnar. Gre zgolj za dve telefonski sporočili, v katerih premier izraža zaskrbljenost nad kadrovsko stisko v policiji, odgovarjajo v kabinetu predsednika vlade. Prepričani so, da to ne predstavlja kršitve integritete. Golobov zagovornik Stojan Zdolšek napoveduje, da bodo postopek nadaljevali pred sodiščem. Drugi poudarki: - Slovenija med državami, ki so ob pozivih k ustavitvi nasilja v Iranu na zagovor poklicale iranske veleposlanike; ubitih naj bi bilo že dva tisoč 500 protestnikov. - Na prošnjo Grenlandije in Danske vodji njunih diplomacij danes v Beli hiši o ameriških zahtevah po prevzemu največjega otoka na svetu. - Nekdanja ameriška astronavtka Sunita Williams ob vnovičnem obisku Slovenije predstavila svoje delo mladim v vesoljskem centru Noordung v Vitanju.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V domačem hokejskem prvenstvu se je sinoči v Tivoliju začela finalna serija. Finalista sta znova Olimpija in Jesenice, naslov pa bo ena od ekip osvojila po treh zmagah.
V domačem hokejskem prvenstvu se je sinoči v Tivoliju začela finalna serija. Finalista sta znova Olimpija in Jesenice, naslov pa bo ena od ekip osvojila po treh zmagah.
Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Feliceja Giardinija in Giovannija Battiste Sammartinija.
Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Feliceja Giardinija in Giovannija Battiste Sammartinija.
Tinka Tonejc je stara 22 let. Rada je v naravi, rada ima živali in uživa življenje. Sprva je bila čisto običajna najstnica, nato pa je pri šestnajstih letih dobila diagnozo: možganski tumor. Po uspešnem zdravljenju se je ta čez nekaj let ponovil. Tinka je zaradi bolezni izgubila vid in sluh. Diamantna maturantka je danes študentka na Višji strokovni šoli za gostinstvo, velnes in turizem na Bledu. Pravi, da o tem, kaj bi rada bila, ne razmišlja. Da je edini pomemben trenutek tukaj in zdaj. V vsakem dnevu najde veliko lepega. Je hvaležna in polna upanja, da bo nekoč spet videla.
Tinka Tonejc je stara 22 let. Rada je v naravi, rada ima živali in uživa življenje. Sprva je bila čisto običajna najstnica, nato pa je pri šestnajstih letih dobila diagnozo: možganski tumor. Po uspešnem zdravljenju se je ta čez nekaj let ponovil. Tinka je zaradi bolezni izgubila vid in sluh. Diamantna maturantka je danes študentka na Višji strokovni šoli za gostinstvo, velnes in turizem na Bledu. Pravi, da o tem, kaj bi rada bila, ne razmišlja. Da je edini pomemben trenutek tukaj in zdaj. V vsakem dnevu najde veliko lepega. Je hvaležna in polna upanja, da bo nekoč spet videla.
Le kdo v svojih letih šolanja ni slišal znanega slovenskega reka: »Vaja dela mojstra!«? Povsem enake nasvete so poslušali že pred več kot dva tisoč petsto leti. Tako je že eden od sedmih starogrških modrecev Periander iz Korinta svetoval: μελέτα τὸ πᾶν oziroma »Vse je treba uriti!«. Hotel je povedati, da nobene stvari ne moremo obvladati brez vaje in da so izkušnje naše najboljše učiteljice. Tudi rimski govorec Cicero je zapisal: »Izkušnja je najboljša učiteljica.« In znameniti rimski pesnik Horacij, ki je živel v zadnjem stoletju pr. n. št., je poudarjal: »Vaja oziroma izkušnja te bo marsičesa naučila.« Naj si torej še tako močno želimo, da bi kakšno stvar naredili na hitro, pa kljub našemu hitenju vseeno dobro, človeška modrost že več kot dve tisočletji meni drugače. Edini način, da bomo mojster pri kakšnem opravilu ali v določenem znanju, so nenehno urjenje, učenje, vaja in piljenje. Zakaj, kot pravi drugi slovenski pregovor: »Na napakah se učimo.« Takemu razumevanju pri osvajanju znanja in veščin v družbi je nekoč sledil tudi šolski sistem, ki je v evropski zgodovini temeljil na dolgoletnem urjenju ali ročnih ali umskih sposobnosti posameznika. Mojstri, ki so iz takega poučevanja izšli, so bili resnično mojstri v pravem pomenu besede – do zadnje popolnosti so bili vešči svojega dela in znali te svoje dolgoletne učne izkušnje prenesti tudi na nove rodove. Danes pa se otroci univerzalno šolajo in usposabljajo za vsa znana področja vedenja in tehnike, nobenega izmed osvojenih znanj pa ne utrjujejo z dolgotrajno vajo. Zdi se, da živimo le še na površju, v globine védenja pa zato sploh ne moremo več prodreti. In povsem enako ne znamo in ne zmoremo več prodreti v globino človeške duše, saj smo z vsem v hipu zadovoljni in nimamo potrpežljivosti, da bi z vajo, urjenjem in vztrajnostjo desetletja, korak za korakom, odkrivali skrivnost, kdo smo in kakšni smo.
Le kdo v svojih letih šolanja ni slišal znanega slovenskega reka: »Vaja dela mojstra!«? Povsem enake nasvete so poslušali že pred več kot dva tisoč petsto leti. Tako je že eden od sedmih starogrških modrecev Periander iz Korinta svetoval: μελέτα τὸ πᾶν oziroma »Vse je treba uriti!«. Hotel je povedati, da nobene stvari ne moremo obvladati brez vaje in da so izkušnje naše najboljše učiteljice. Tudi rimski govorec Cicero je zapisal: »Izkušnja je najboljša učiteljica.« In znameniti rimski pesnik Horacij, ki je živel v zadnjem stoletju pr. n. št., je poudarjal: »Vaja oziroma izkušnja te bo marsičesa naučila.« Naj si torej še tako močno želimo, da bi kakšno stvar naredili na hitro, pa kljub našemu hitenju vseeno dobro, človeška modrost že več kot dve tisočletji meni drugače. Edini način, da bomo mojster pri kakšnem opravilu ali v določenem znanju, so nenehno urjenje, učenje, vaja in piljenje. Zakaj, kot pravi drugi slovenski pregovor: »Na napakah se učimo.« Takemu razumevanju pri osvajanju znanja in veščin v družbi je nekoč sledil tudi šolski sistem, ki je v evropski zgodovini temeljil na dolgoletnem urjenju ali ročnih ali umskih sposobnosti posameznika. Mojstri, ki so iz takega poučevanja izšli, so bili resnično mojstri v pravem pomenu besede – do zadnje popolnosti so bili vešči svojega dela in znali te svoje dolgoletne učne izkušnje prenesti tudi na nove rodove. Danes pa se otroci univerzalno šolajo in usposabljajo za vsa znana področja vedenja in tehnike, nobenega izmed osvojenih znanj pa ne utrjujejo z dolgotrajno vajo. Zdi se, da živimo le še na površju, v globine védenja pa zato sploh ne moremo več prodreti. In povsem enako ne znamo in ne zmoremo več prodreti v globino človeške duše, saj smo z vsem v hipu zadovoljni in nimamo potrpežljivosti, da bi z vajo, urjenjem in vztrajnostjo desetletja, korak za korakom, odkrivali skrivnost, kdo smo in kakšni smo.
Premier Robert Golob je s tem, ko je leta 2022 takratni notranji ministrici Tatjani Bobnar poslal SMS-sporočili, vsebina katerih se nanaša na kadrovske razmere na policiji, kršil integriteto, je sporočila Komisija za preprečevanje korupcije. Opozicija Goloba poziva k odstopu; predsednik vlade pa je prepričan, da ni kršil integritete. Napovedal je, da bo še nepravnomočne ugotovitve KPK izpodbijal na sodišču. Drugi poudarki oddaje: - Iransko tožilstvo bo nekatere aretirane protestnike obtožilo dejanj, ki se kaznujejo s smrtjo. - Vodji danske in grenlandske diplomacije v Beli hiši o prihodnosti največjega otoka. - Mestna občina Kranj nadaljuje urejamenje komunalne infrastrukture.
Premier Robert Golob je s tem, ko je leta 2022 takratni notranji ministrici Tatjani Bobnar poslal SMS-sporočili, vsebina katerih se nanaša na kadrovske razmere na policiji, kršil integriteto, je sporočila Komisija za preprečevanje korupcije. Opozicija Goloba poziva k odstopu; predsednik vlade pa je prepričan, da ni kršil integritete. Napovedal je, da bo še nepravnomočne ugotovitve KPK izpodbijal na sodišču. Drugi poudarki oddaje: - Iransko tožilstvo bo nekatere aretirane protestnike obtožilo dejanj, ki se kaznujejo s smrtjo. - Vodji danske in grenlandske diplomacije v Beli hiši o prihodnosti največjega otoka. - Mestna občina Kranj nadaljuje urejamenje komunalne infrastrukture.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Poslušamo novo interpretacijo zadnje mojstrovine prezgodaj umrlega goriškega skladatelja Fausta Romitellija. Delo An Index of Metals iz letza 2003 so za založbo KAIROS posneli sopranistka Livia Rado, ansambel AltreVoci, elektronski studio SMET in dirigent Marco Angius.
Poslušamo novo interpretacijo zadnje mojstrovine prezgodaj umrlega goriškega skladatelja Fausta Romitellija. Delo An Index of Metals iz letza 2003 so za založbo KAIROS posneli sopranistka Livia Rado, ansambel AltreVoci, elektronski studio SMET in dirigent Marco Angius.
Pesnica Ayesha Chatterjee je otroštvo preživela v Indiji, pozneje je živela v Veliki Britaniji, ZDA in Nemčiji, zdaj pa je njen dom v Torontu v Kanadi. Vse te domove upodablja tudi v poeziji, njene metafore izvirajo tako iz zahodne kot iz indijske kulture. Njena prva pesniška zbirka Jasnost razdalje iz leta 2011 je meditacija o kompleksnosti življenja, podobno izkušnjo o povezanosti vsega ponuja tudi druga zbirka Steklenice in kosti izpred dveh let. Izbrali smo nekaj njenih delov: Pozabljivost; Hommage; Via Tiburtina; Križci in krožci; Sari; Nekoč je bilo in nato ni bilo; Preteklik in Slavim. Prevajalka Petra Meterc, režiser Igor Likar, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, redaktorja oddaje Vlado Motnikar in Petra Meterc. Posneto leta 2019.
Pesnica Ayesha Chatterjee je otroštvo preživela v Indiji, pozneje je živela v Veliki Britaniji, ZDA in Nemčiji, zdaj pa je njen dom v Torontu v Kanadi. Vse te domove upodablja tudi v poeziji, njene metafore izvirajo tako iz zahodne kot iz indijske kulture. Njena prva pesniška zbirka Jasnost razdalje iz leta 2011 je meditacija o kompleksnosti življenja, podobno izkušnjo o povezanosti vsega ponuja tudi druga zbirka Steklenice in kosti izpred dveh let. Izbrali smo nekaj njenih delov: Pozabljivost; Hommage; Via Tiburtina; Križci in krožci; Sari; Nekoč je bilo in nato ni bilo; Preteklik in Slavim. Prevajalka Petra Meterc, režiser Igor Likar, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, redaktorja oddaje Vlado Motnikar in Petra Meterc. Posneto leta 2019.
V oddaji gostiomo Zarjo Zavodnik, urednico in scenaristko dokumentarne oddaje Od plesnega do vrhunskega orkestra - Big Band RTV Slovenija.
V oddaji gostiomo Zarjo Zavodnik, urednico in scenaristko dokumentarne oddaje Od plesnega do vrhunskega orkestra - Big Band RTV Slovenija.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Da bi se izognila neprijetnim obiskom pri teti, si Josephine izmisli vrtnarja Putoisa. A zvedava teta ga hoče tudi sama zaposliti — in ker se vrtnar ne prikaže, ga začne iskati. Režiser: Marjan Marinc Prevajalka: Meta Sever Prevajalec pesmi: Janez Menart Prirejevalec: Hans Mahlau Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Mladen Fortič Avtor izvirne glase: Bojan Adamič Gospa Cornouiller– Ruša Bojc Eloi Bergeret– Stane Sever Josephine, njegova žena – Duša Počkaj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1959.
Da bi se izognila neprijetnim obiskom pri teti, si Josephine izmisli vrtnarja Putoisa. A zvedava teta ga hoče tudi sama zaposliti — in ker se vrtnar ne prikaže, ga začne iskati. Režiser: Marjan Marinc Prevajalka: Meta Sever Prevajalec pesmi: Janez Menart Prirejevalec: Hans Mahlau Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Mladen Fortič Avtor izvirne glase: Bojan Adamič Gospa Cornouiller– Ruša Bojc Eloi Bergeret– Stane Sever Josephine, njegova žena – Duša Počkaj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1959.
Decembra 2025 je minilo dvesto let, odkar je umrl Andrej Šuster - Drabósnjak, koroški ljudski pesnik in dramatik, tako imenovani bukovnik. Se pravi, nešolani literarno delujoč človek, prevajalec in prirejevalec besedil iz nemščine ter avtor pesmi, ljudskih in verskih iger. Rodil se je leta 1768 v Drabosinjah pri Kostanjah na Koroškem. Bil je kmet, vendar se je veliko posvečal pisanju in tiskanju svojih besedil, saj je imel doma preprosto tiskarno. Prirejal je predstave s svojo igralsko skupino in tako budil narodno zavest. Pisati je začel vsaj že leta 1793, njegova dramska besedila so pogosto uprizarjali in tako po Antonu Tomažu Linhartu ohranjali kontinuiteto slovenskega gledališča. Avtor oddaje Niko Kuret, bralca Julka Vahen in Jernej Pikel, interpret Luka Kramolc, glasbena opremljevalka Zmaga Kumer, mojstrica zvoka Metka Rojc, režiserja Jože Vozny in Aleš Jan, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 1968.
Decembra 2025 je minilo dvesto let, odkar je umrl Andrej Šuster - Drabósnjak, koroški ljudski pesnik in dramatik, tako imenovani bukovnik. Se pravi, nešolani literarno delujoč človek, prevajalec in prirejevalec besedil iz nemščine ter avtor pesmi, ljudskih in verskih iger. Rodil se je leta 1768 v Drabosinjah pri Kostanjah na Koroškem. Bil je kmet, vendar se je veliko posvečal pisanju in tiskanju svojih besedil, saj je imel doma preprosto tiskarno. Prirejal je predstave s svojo igralsko skupino in tako budil narodno zavest. Pisati je začel vsaj že leta 1793, njegova dramska besedila so pogosto uprizarjali in tako po Antonu Tomažu Linhartu ohranjali kontinuiteto slovenskega gledališča. Avtor oddaje Niko Kuret, bralca Julka Vahen in Jernej Pikel, interpret Luka Kramolc, glasbena opremljevalka Zmaga Kumer, mojstrica zvoka Metka Rojc, režiserja Jože Vozny in Aleš Jan, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 1968.
Hladni večeri kličejo po glasbi, ki prihaja iz toplih krajev. Pred meseci sta nas v oddaji Jazz v Hendrixu obiskala senegalski mojster kore Ablaye Cissoko in provansalski harmonikar Cyrille Brotto. Glasbenikoma se je pridružil tudi slovenski duo Harmelogic, ki ga sestavljata pianist Kristijan Korat in tolkalec Damir Mazrek. Preživeli smo čarobni večer, poln zgodb, ki jih znajo pripovedovati le afriški grioti, potujoči pevci.
Hladni večeri kličejo po glasbi, ki prihaja iz toplih krajev. Pred meseci sta nas v oddaji Jazz v Hendrixu obiskala senegalski mojster kore Ablaye Cissoko in provansalski harmonikar Cyrille Brotto. Glasbenikoma se je pridružil tudi slovenski duo Harmelogic, ki ga sestavljata pianist Kristijan Korat in tolkalec Damir Mazrek. Preživeli smo čarobni večer, poln zgodb, ki jih znajo pripovedovati le afriški grioti, potujoči pevci.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V evropskem in tudi slovenskem znanstvenem prostoru velja balada za eno najbogatejših in najbolje raziskanih kulturnih stvaritev. Po mnenju številnih folkloristk in folkloristov je prav zaradi svoje skrivnostne narave in žanrske kompleksnosti še danes med najzanimivejšimi literarnimi folklornimi žanri. Balade so na eni strani izraz človeškega ustvarjanja, domišljije in odseva življenjskih izkušenj, na drugi pa estetsko dejstvo, ki v sebi združuje vse temeljne prvine umetniške stvaritve. Slovenske ljudske balade je v zbirki Folkloristični zvezki Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU leta 2018 zbrala dr. Marjetka Golež Kaučič. V tokratni oddaji poslušamo posnetek koncerta z naslovom Balade, ki je potekal 6. novembra 2025 v Atriju ZRC SAZU. Pripravila sta ga kantavtor Jani Kovačič, ki je priredbe in motive ljudskih balad interpretiral ob spremljavi lutnje in arhelutnje, ter dr. Marjetka Golež Kaučič, avtorica spremne besede.
V evropskem in tudi slovenskem znanstvenem prostoru velja balada za eno najbogatejših in najbolje raziskanih kulturnih stvaritev. Po mnenju številnih folkloristk in folkloristov je prav zaradi svoje skrivnostne narave in žanrske kompleksnosti še danes med najzanimivejšimi literarnimi folklornimi žanri. Balade so na eni strani izraz človeškega ustvarjanja, domišljije in odseva življenjskih izkušenj, na drugi pa estetsko dejstvo, ki v sebi združuje vse temeljne prvine umetniške stvaritve. Slovenske ljudske balade je v zbirki Folkloristični zvezki Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU leta 2018 zbrala dr. Marjetka Golež Kaučič. V tokratni oddaji poslušamo posnetek koncerta z naslovom Balade, ki je potekal 6. novembra 2025 v Atriju ZRC SAZU. Pripravila sta ga kantavtor Jani Kovačič, ki je priredbe in motive ljudskih balad interpretiral ob spremljavi lutnje in arhelutnje, ter dr. Marjetka Golež Kaučič, avtorica spremne besede.
Rdeča okrogla budilka se je začela dolgočasiti. Pripoveduje: Jožef Ropoša. Napisala: Alenka Spacal. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
Rdeča okrogla budilka se je začela dolgočasiti. Pripoveduje: Jožef Ropoša. Napisala: Alenka Spacal. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Rock muzikal Blood Brothers, pod katerega se je podpisal Willy Russell, je bil leta 1983, ko so ga prvič uprizorili, nekakšna anomalija v takratnem trendu. V tistem desetletju so namreč na odrih prevladovala bleščeče ekstravagantna dela Mclntosha in Webbra, dela, kot so Mačke, Starling Express, Fantom iz Opere in tako dalje. V nasprotju z muzikali omenjenih tekmecev je vsebina muzikala Blood Brothers zajemala resnično življenje, in kot taka ni premogla prav nič bleščečega ali ekstravagantnega.
Rock muzikal Blood Brothers, pod katerega se je podpisal Willy Russell, je bil leta 1983, ko so ga prvič uprizorili, nekakšna anomalija v takratnem trendu. V tistem desetletju so namreč na odrih prevladovala bleščeče ekstravagantna dela Mclntosha in Webbra, dela, kot so Mačke, Starling Express, Fantom iz Opere in tako dalje. V nasprotju z muzikali omenjenih tekmecev je vsebina muzikala Blood Brothers zajemala resnično življenje, in kot taka ni premogla prav nič bleščečega ali ekstravagantnega.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Predsednik vlade Robert Golob je kršil integriteto v zadevi Bobnar. Tako v danes objavljenih ugotovitvah navaja protikorupcijska komisija. Golob je sicer danes gostil šest sorodnih strank. Slišati je bilo zavezanost sodelujočih istim vrednotam, s katerimi želijo kljubovati desnici. Premier napoveduje nadaljevanje pogovorov. Drugi poudarki oddaje: - Slovenija od iranskih oblasti zahteva ustavitev nasilja nad protestniki. - Danska in Grenlandija ponovili nasprotovanje ameriškim težnjam po zavzetju otoka. - Pariz zavzeli kmetje, ki nasprotujejo ponedeljkovemu podpisu sporazuma Mercosur.
Predsednik vlade Robert Golob je kršil integriteto v zadevi Bobnar. Tako v danes objavljenih ugotovitvah navaja protikorupcijska komisija. Golob je sicer danes gostil šest sorodnih strank. Slišati je bilo zavezanost sodelujočih istim vrednotam, s katerimi želijo kljubovati desnici. Premier napoveduje nadaljevanje pogovorov. Drugi poudarki oddaje: - Slovenija od iranskih oblasti zahteva ustavitev nasilja nad protestniki. - Danska in Grenlandija ponovili nasprotovanje ameriškim težnjam po zavzetju otoka. - Pariz zavzeli kmetje, ki nasprotujejo ponedeljkovemu podpisu sporazuma Mercosur.
Tokrat vas vabimo – med litanije. Molitev, v kateri se prošnje, vzkliki in odpevi večkrat ponavljajo, so uglasbili številni skladatelji. Za nocojšnji mozaik smo izbrali štiri: Litanije v G-duru Jakoba Frančiška Zupana, Litanije Črne Device Francisa Poulenca, Litanije Device Marije Karola Szymanowskega in glagoljaške Lavretanske litanije. V njih seveda odseva tudi duh časa, saj smo izbrali skladbe iz kar treh različnih stoletij.
Tokrat vas vabimo – med litanije. Molitev, v kateri se prošnje, vzkliki in odpevi večkrat ponavljajo, so uglasbili številni skladatelji. Za nocojšnji mozaik smo izbrali štiri: Litanije v G-duru Jakoba Frančiška Zupana, Litanije Črne Device Francisa Poulenca, Litanije Device Marije Karola Szymanowskega in glagoljaške Lavretanske litanije. V njih seveda odseva tudi duh časa, saj smo izbrali skladbe iz kar treh različnih stoletij.
Ob izseku podkasta 254,5 po uspešnem koncu tedna za slovenske smučarske skakalce in skakalke, se posvetimo nocojšnji uvodni tekmi državnega prvenstva med hokejisti Olimpije in Jesenic.
Ob izseku podkasta 254,5 po uspešnem koncu tedna za slovenske smučarske skakalce in skakalke, se posvetimo nocojšnji uvodni tekmi državnega prvenstva med hokejisti Olimpije in Jesenic.
V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je sinoči premierno zazvenel novi glasbeni projekt Jureta Ivanušiča z naslovom Brezmejna. "Vsak šanson je samostojna pesem, vendar pa album kot celota popelje na glasbeno-literarno potovanje," je dejal avtor, ki je projekt ustvarjal 20 let. 25 let pa so nastajala besedila doktorja kulturologije Mitje Velikonje, ki so nedavno izšla zbrana v knjigi Po-mišljaj. Delo je v Šempetru rojeni avtor označil za zapise o nemogoči sedanjosti, v kateri se odpira prostor za samorefleksijo različnih alternativ. Reka Soča in njeni mostovi je naslov razstave, ki vam jo predstavimo v drugem delu oddaje. Barvali jo bodo šansoni iz Ivanušičevega albuma po izboru Simone Moličnik.
V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je sinoči premierno zazvenel novi glasbeni projekt Jureta Ivanušiča z naslovom Brezmejna. "Vsak šanson je samostojna pesem, vendar pa album kot celota popelje na glasbeno-literarno potovanje," je dejal avtor, ki je projekt ustvarjal 20 let. 25 let pa so nastajala besedila doktorja kulturologije Mitje Velikonje, ki so nedavno izšla zbrana v knjigi Po-mišljaj. Delo je v Šempetru rojeni avtor označil za zapise o nemogoči sedanjosti, v kateri se odpira prostor za samorefleksijo različnih alternativ. Reka Soča in njeni mostovi je naslov razstave, ki vam jo predstavimo v drugem delu oddaje. Barvali jo bodo šansoni iz Ivanušičevega albuma po izboru Simone Moličnik.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Ljubno ob Savinji je znova potrdilo svoj status najpomembnejšega prizorišča ženskih smučarskih skokov na svetu. Na 15. izvedbi tekme svetovnega pokala se je pod Rajhovko v dveh dneh zbralo rekordnih 17 tisoč gledalcev, domača junakinja Nika Prevc pa je slavila zmago že petič zapored in ostaja nepremagana na tej skakalnici. V novi epizodi podkasta 254,5 sta Luka Dolar in Cene Prevc gostila pomočnika direktorja svetovnega pokala Mirana Tepeša, ki zadnjih deset let deluje v ženskem svetovnem pokalu in opozarja na to, da združevanje ženskega in moškega koledarja tekem ni pravilna poteza. Beseda je tekla tudi o graditvi nove skakalnice na Ljubnem, Cene Prevc je ob zmagi Anžeta Laniška pokomentiral tudi ponesrečen nastop Domna Prevca.
Ljubno ob Savinji je znova potrdilo svoj status najpomembnejšega prizorišča ženskih smučarskih skokov na svetu. Na 15. izvedbi tekme svetovnega pokala se je pod Rajhovko v dveh dneh zbralo rekordnih 17 tisoč gledalcev, domača junakinja Nika Prevc pa je slavila zmago že petič zapored in ostaja nepremagana na tej skakalnici. V novi epizodi podkasta 254,5 sta Luka Dolar in Cene Prevc gostila pomočnika direktorja svetovnega pokala Mirana Tepeša, ki zadnjih deset let deluje v ženskem svetovnem pokalu in opozarja na to, da združevanje ženskega in moškega koledarja tekem ni pravilna poteza. Beseda je tekla tudi o graditvi nove skakalnice na Ljubnem, Cene Prevc je ob zmagi Anžeta Laniška pokomentiral tudi ponesrečen nastop Domna Prevca.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Ukrajina, marec 2022. »Lepo vreme – otroci, rojeni v bunkerjih, ga bodo opazovali s strahom, saj je nebo jedrska grožnja, ne Božje prebivališče.« Pretresljiva pesem Azovska kampanja litovskega pesnika Tomasa Venclove se nanaša na obleganje Mariupolja v Ukrajini spomladi 2022. Je tema ganljive skladbe Boginja zgodovine za mezzosopran in orkester ruskega skladatelja Sergeja Nevskega, ki živi v izgnanstvu v Berlinu. Nocoj bomo poslušali prvo nemško izvedbo tega dela, Simfonični orkester Berlinskega radia pa bo zatem tradicionalno poustvaril še Simfonijo št. 9 v d-molu Ludwiga van Beethovna.
Ukrajina, marec 2022. »Lepo vreme – otroci, rojeni v bunkerjih, ga bodo opazovali s strahom, saj je nebo jedrska grožnja, ne Božje prebivališče.« Pretresljiva pesem Azovska kampanja litovskega pesnika Tomasa Venclove se nanaša na obleganje Mariupolja v Ukrajini spomladi 2022. Je tema ganljive skladbe Boginja zgodovine za mezzosopran in orkester ruskega skladatelja Sergeja Nevskega, ki živi v izgnanstvu v Berlinu. Nocoj bomo poslušali prvo nemško izvedbo tega dela, Simfonični orkester Berlinskega radia pa bo zatem tradicionalno poustvaril še Simfonijo št. 9 v d-molu Ludwiga van Beethovna.
Oddajo namenjamo knjigi Po–mišljaj doktorja kulturologije Mitje Velikonje. Gre za knjigo osemnajstih besedil: uvodnikov, esejev, spremnih besed, predgovorov in drugih zapisov, ki jih je ustvaril v zadnjih petindvajsetih letih. Nadaljujemo s finančnimi težavami, na katere opozarjajo osrednje kulturne organizacije slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Te nastajajo zaradi visoke inflacije in neusklajevanja finančnih sredstev z inflacijo. V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je sinoči premierno zazvenel novi glasbeni projekt Jureta Ivanušiča, zmagovalca Festivala slovenskega šansona 2025, z naslovom Brezmejna. Oddajo končujemo z veselo novico s področja filma. V tekmovalni program kratkih filmov 76. Berlinala – mednarodnega filmskega festivala v Berlinu – se je uvrstil kratek animirani film Kozmonavti režiserja in scenarista Lea Černica. Vabljeni k poslušanju!
Oddajo namenjamo knjigi Po–mišljaj doktorja kulturologije Mitje Velikonje. Gre za knjigo osemnajstih besedil: uvodnikov, esejev, spremnih besed, predgovorov in drugih zapisov, ki jih je ustvaril v zadnjih petindvajsetih letih. Nadaljujemo s finančnimi težavami, na katere opozarjajo osrednje kulturne organizacije slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Te nastajajo zaradi visoke inflacije in neusklajevanja finančnih sredstev z inflacijo. V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je sinoči premierno zazvenel novi glasbeni projekt Jureta Ivanušiča, zmagovalca Festivala slovenskega šansona 2025, z naslovom Brezmejna. Oddajo končujemo z veselo novico s področja filma. V tekmovalni program kratkih filmov 76. Berlinala – mednarodnega filmskega festivala v Berlinu – se je uvrstil kratek animirani film Kozmonavti režiserja in scenarista Lea Černica. Vabljeni k poslušanju!
Po povezovanju na politični desnici tudi stranke na levi pred volitvami iščejo načine, kako strniti vrste pred volitvami. Na sestanku pri premierju Robertu Golobu pa po besedah Vladimirja Prebiliča niso razpravljali o oblikovanju skupnih list. Drugi poudarki oddaje: Število ubitih v iranskih protestih po nekaterih ocenah naraslo na 2 tisoč; Zahod zaradi nasilnega zatiranja protestnikov grozi z novimi sankcijami. Danska vlada v luči ameriških ozemeljskih apetitov vse bolj dojemljiva za interese Grenlandcev in minule krivice. Pri nas se ob robu visokih vlaganj v vesoljsko industrijo znova mudi astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams
Po povezovanju na politični desnici tudi stranke na levi pred volitvami iščejo načine, kako strniti vrste pred volitvami. Na sestanku pri premierju Robertu Golobu pa po besedah Vladimirja Prebiliča niso razpravljali o oblikovanju skupnih list. Drugi poudarki oddaje: Število ubitih v iranskih protestih po nekaterih ocenah naraslo na 2 tisoč; Zahod zaradi nasilnega zatiranja protestnikov grozi z novimi sankcijami. Danska vlada v luči ameriških ozemeljskih apetitov vse bolj dojemljiva za interese Grenlandcev in minule krivice. Pri nas se ob robu visokih vlaganj v vesoljsko industrijo znova mudi astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams
Danes pa poskus penetracije v um in sanje zmešanega cesarja z one strani Atlantika. Ko se je naveličal carin, je predsednik Trump odkril nov konjiček. Osvajanje držav. Poskusil je že s Kanado, nato se je oklical za suverena v Venezueli, po novem se tresejo Kubanci, po starem pa Grenlandci. Pa tudi Iran mu je, skladno s tradicijo ameriških predsednikov, v zadnjih urah močno zadišal. Strokovnjaki, še sploh, če vzamemo v obzir tudi oba preostala zmešanca, se pravi ruskega in kitajskega predsednika, sodobnost imenujejo »novi imperializem«; ampak razumnega vse skupaj bolj spominja na srednji vek. Oziroma na predrazsvetljenski čas, ko so bile nacionalne države samo oddaljeni sen v glavah humanističnih naivnežev. In tukaj ter zdaj se Slovenec vpraša, čemu se Trump še ni stegnil po nas. Čemu ga ne zanimamo, čemu nas ne omenja, ne grozi in ne osira? Čemu nismo deležni niti malo, pa čeprav groteskne milosti velikega oranžnega? Položaj od daleč spominja na čas pred odkritim prvim primerom koronavirusa pri nas, ko so ga imeli že vse naokoli. Sicer smo bili srečni, da ga še nimamo, ampak smo se vseeno ljubosumno spraševali, zakaj smo ravno mi izjema. Podobno je s Trumpom. Čemu se prička, grozi in norčuje iz večine držav sveta, Slovenije pa niti ne omenja? V naši skromni oddaji, kjer smo mimogrede na Trumpa opozarjali že dolgo, preden se je utelesil, boste tako natančno izvedeli, čemu Trump ne steguje svojih podplutih dlani po naši državi. »I, zato, ker jo že ima!« Hočemo povedati, da predmoderni um, kot je Trumpov, meni, da jo je dobil za doto, s tem ko je poročil eno podtriglavskih hčera! Kot vemo iz konteksta, imajo Trumpovi dovolj, če že ne preveč informacij o Sloveniji; nenazadnje so mulca te dni dali na odvajanje od slovenskega naglasa! Tako je povsem nemogoče, da ameriški predsednik ne bi imel s Slovenijo nobenih načrtov. Ali si jo je pustil za pozneje, ali pa misli, da je zadeva že končana, je stvar politične aritmetike, vsekakor pa je na njegovem zemljevidu sveta Slovenija že obarvana v zlato; kar je predsedniška barva novega časa. Ko smo se s tem seznanili, nas naša raziskava pelje še dlje v temačen in zaviti svet Trumpovih nepremičninskih poslov. Tako se moramo vprašati, kaj lahko Slovenija Trumpu sploh ponudi. Vsaka država, ki jo Trump ali v domišljiji ali dejansko nabavi, nekaj ponuja. Pri Venezuelcih je prispevek sorazmerno jasen in ga je oni dan grafično lepo prikazal prijatelj Tomato. Pri Kubancih gre za lokacijo, pri Grenlandiji pa za kvadraturo. Tako pač delujejo nepremičninski možgani, zato ostaja nejasno, eksploatiranje katerega bogastva je povezal s Slovenijo. Kar je čudno, kajti odgovor je kot na dlani. Poglejmo v samo srce naše državnosti, ki je naša himna, v kateri poet preroško oznani: Bog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice. Ni take je mladenke, kot naše je krvi dekle. Torej je odločeno. Slovenija bo v Trumpov imperij prispevala dekleta. Bo že vedel, eno ima doma in kot kaže, zdaj že v drugem mandatu, kaj dosti več od lepote Melanija ne ponuja. In da ne bo pomote … Mladenke, te lepe žlahtne rožice, so za tesnega prijatelja, obsojenega pedofila še kako pomembna dobrina. Hočemo povedati, da če bomo uspešno izvažali slovensko žensko lepoto, se nam ni bati, da bi bili v nastajajočem cesarstvu kot narod potisnjeni vstran. Ne, kje pa! Zna se zgoditi, da bomo celo pri koritu, le pripravljeni moramo biti, če se bo starec odločil zamenjati staro za novo. Tako kot smo mi zapriseženega ljubitelja slovanskih bokov prevzeli Čehom, moramo biti čuječi, da nam ga ne ugrabijo recimo Slovaki. In zdaj k tretjemu in zadnjemu poudarku današnjega razmisleka. Od človeka, ki ženske dokazano razume le kot blago, bi pričakovali, da nežnega spola ne bo uspel pridobiti na svojo politično barko. Po logiki stvari za šoviniste in spolne predatorje tipa Trump, ki po vsem planetu vznikajo kot gobe po dežju, ne bi smela glasovati nobena ženska. Če smo že moški dovolj utrgani … Pa je ravno obratno. Kot nam pričajo primeri, tudi domačih politikov z avtokratskimi težnjami, je ženski spol nad testosteronsko prevaro izjemno navdušen. Žensko volilno telo se nepojmljivo, in to z veseljem daje na razpolago vsakemu teh nasilnežev. Ki ne sramotijo le moških kot spola, temveč sramotijo tudi javni prostor, ne nazadnje pa človeštvo kot tako. Psihologija ima o tem fenomenu verjetno svojo razlago, mi, bolj preprostega duha, pa zaupamo Andreju Šifrerju, ki je preroško ugotovil, da lepa dekleta ljubijo barabe. K temu lahko, glede na vizualne dokaze, ki nam jih dostavlja civilizacija, ki se ves čas in neprestano snema in fotografira, dodamo le še to, da te barabe ljubijo tudi grda, ostarela in sploh vsakršna dekleta.
Danes pa poskus penetracije v um in sanje zmešanega cesarja z one strani Atlantika. Ko se je naveličal carin, je predsednik Trump odkril nov konjiček. Osvajanje držav. Poskusil je že s Kanado, nato se je oklical za suverena v Venezueli, po novem se tresejo Kubanci, po starem pa Grenlandci. Pa tudi Iran mu je, skladno s tradicijo ameriških predsednikov, v zadnjih urah močno zadišal. Strokovnjaki, še sploh, če vzamemo v obzir tudi oba preostala zmešanca, se pravi ruskega in kitajskega predsednika, sodobnost imenujejo »novi imperializem«; ampak razumnega vse skupaj bolj spominja na srednji vek. Oziroma na predrazsvetljenski čas, ko so bile nacionalne države samo oddaljeni sen v glavah humanističnih naivnežev. In tukaj ter zdaj se Slovenec vpraša, čemu se Trump še ni stegnil po nas. Čemu ga ne zanimamo, čemu nas ne omenja, ne grozi in ne osira? Čemu nismo deležni niti malo, pa čeprav groteskne milosti velikega oranžnega? Položaj od daleč spominja na čas pred odkritim prvim primerom koronavirusa pri nas, ko so ga imeli že vse naokoli. Sicer smo bili srečni, da ga še nimamo, ampak smo se vseeno ljubosumno spraševali, zakaj smo ravno mi izjema. Podobno je s Trumpom. Čemu se prička, grozi in norčuje iz večine držav sveta, Slovenije pa niti ne omenja? V naši skromni oddaji, kjer smo mimogrede na Trumpa opozarjali že dolgo, preden se je utelesil, boste tako natančno izvedeli, čemu Trump ne steguje svojih podplutih dlani po naši državi. »I, zato, ker jo že ima!« Hočemo povedati, da predmoderni um, kot je Trumpov, meni, da jo je dobil za doto, s tem ko je poročil eno podtriglavskih hčera! Kot vemo iz konteksta, imajo Trumpovi dovolj, če že ne preveč informacij o Sloveniji; nenazadnje so mulca te dni dali na odvajanje od slovenskega naglasa! Tako je povsem nemogoče, da ameriški predsednik ne bi imel s Slovenijo nobenih načrtov. Ali si jo je pustil za pozneje, ali pa misli, da je zadeva že končana, je stvar politične aritmetike, vsekakor pa je na njegovem zemljevidu sveta Slovenija že obarvana v zlato; kar je predsedniška barva novega časa. Ko smo se s tem seznanili, nas naša raziskava pelje še dlje v temačen in zaviti svet Trumpovih nepremičninskih poslov. Tako se moramo vprašati, kaj lahko Slovenija Trumpu sploh ponudi. Vsaka država, ki jo Trump ali v domišljiji ali dejansko nabavi, nekaj ponuja. Pri Venezuelcih je prispevek sorazmerno jasen in ga je oni dan grafično lepo prikazal prijatelj Tomato. Pri Kubancih gre za lokacijo, pri Grenlandiji pa za kvadraturo. Tako pač delujejo nepremičninski možgani, zato ostaja nejasno, eksploatiranje katerega bogastva je povezal s Slovenijo. Kar je čudno, kajti odgovor je kot na dlani. Poglejmo v samo srce naše državnosti, ki je naša himna, v kateri poet preroško oznani: Bog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice. Ni take je mladenke, kot naše je krvi dekle. Torej je odločeno. Slovenija bo v Trumpov imperij prispevala dekleta. Bo že vedel, eno ima doma in kot kaže, zdaj že v drugem mandatu, kaj dosti več od lepote Melanija ne ponuja. In da ne bo pomote … Mladenke, te lepe žlahtne rožice, so za tesnega prijatelja, obsojenega pedofila še kako pomembna dobrina. Hočemo povedati, da če bomo uspešno izvažali slovensko žensko lepoto, se nam ni bati, da bi bili v nastajajočem cesarstvu kot narod potisnjeni vstran. Ne, kje pa! Zna se zgoditi, da bomo celo pri koritu, le pripravljeni moramo biti, če se bo starec odločil zamenjati staro za novo. Tako kot smo mi zapriseženega ljubitelja slovanskih bokov prevzeli Čehom, moramo biti čuječi, da nam ga ne ugrabijo recimo Slovaki. In zdaj k tretjemu in zadnjemu poudarku današnjega razmisleka. Od človeka, ki ženske dokazano razume le kot blago, bi pričakovali, da nežnega spola ne bo uspel pridobiti na svojo politično barko. Po logiki stvari za šoviniste in spolne predatorje tipa Trump, ki po vsem planetu vznikajo kot gobe po dežju, ne bi smela glasovati nobena ženska. Če smo že moški dovolj utrgani … Pa je ravno obratno. Kot nam pričajo primeri, tudi domačih politikov z avtokratskimi težnjami, je ženski spol nad testosteronsko prevaro izjemno navdušen. Žensko volilno telo se nepojmljivo, in to z veseljem daje na razpolago vsakemu teh nasilnežev. Ki ne sramotijo le moških kot spola, temveč sramotijo tudi javni prostor, ne nazadnje pa človeštvo kot tako. Psihologija ima o tem fenomenu verjetno svojo razlago, mi, bolj preprostega duha, pa zaupamo Andreju Šifrerju, ki je preroško ugotovil, da lepa dekleta ljubijo barabe. K temu lahko, glede na vizualne dokaze, ki nam jih dostavlja civilizacija, ki se ves čas in neprestano snema in fotografira, dodamo le še to, da te barabe ljubijo tudi grda, ostarela in sploh vsakršna dekleta.
Spletni tečaj slovenščine Slonline obiskuje skoraj 60 tisoč uporabnikov z vsega sveta. Aktivno ga mesečno uporablja od 4000 do 5000 ljudi, po nadgradnji pa naj bi postal dostopnejši. Osrednji cilj tečaja je jezikovno opolnomočenje priseljenih. Ob njegovi nadgradnji smo govorili o izzivih poučevanja slovenščine pri priseljencih in prednostih Slonlina, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Gostji oddaje sta doc. dr. Ina Ferbežar in dr. Mateja Eniko.
Spletni tečaj slovenščine Slonline obiskuje skoraj 60 tisoč uporabnikov z vsega sveta. Aktivno ga mesečno uporablja od 4000 do 5000 ljudi, po nadgradnji pa naj bi postal dostopnejši. Osrednji cilj tečaja je jezikovno opolnomočenje priseljenih. Ob njegovi nadgradnji smo govorili o izzivih poučevanja slovenščine pri priseljencih in prednostih Slonlina, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Gostji oddaje sta doc. dr. Ina Ferbežar in dr. Mateja Eniko.
Zasedba Swingatan predstavlja album Fanfare Romantique. Zasedbo sestavljajo violinist Peter Ugrin, harmonikar Zmago Štih, kitarista Mykhailo Levit in Abel Modic ter basist Nikola Matošić.
Zasedba Swingatan predstavlja album Fanfare Romantique. Zasedbo sestavljajo violinist Peter Ugrin, harmonikar Zmago Štih, kitarista Mykhailo Levit in Abel Modic ter basist Nikola Matošić.
Konec januarja v slovenske kinematografe prihaja celovečerni film slovenskega režiserja Olma Omerzuja Nehvaležna bitja, ki je svetovno premiero doživel septembra lani, na festivalu v San Sebastianu. Nehvaležna bitja je film o družini v krizi, razpeti med krivdo in zanikanjem, poln nepričakovanih obratov, drobnih laži, humorja in ironije. Olmo Omerzu je v Pragi končal slovito praško filmsko šolo FAMU in od takrat dalje na Češkem snema češke filme. Njegov naslednji filmski projekt, ki je šele v fazi pisanja scenarija skupaj z Nebojšo Pop-Tasićem, pa bi se dogajal v Sloveniji s slovenskimi igralci.
Konec januarja v slovenske kinematografe prihaja celovečerni film slovenskega režiserja Olma Omerzuja Nehvaležna bitja, ki je svetovno premiero doživel septembra lani, na festivalu v San Sebastianu. Nehvaležna bitja je film o družini v krizi, razpeti med krivdo in zanikanjem, poln nepričakovanih obratov, drobnih laži, humorja in ironije. Olmo Omerzu je v Pragi končal slovito praško filmsko šolo FAMU in od takrat dalje na Češkem snema češke filme. Njegov naslednji filmski projekt, ki je šele v fazi pisanja scenarija skupaj z Nebojšo Pop-Tasićem, pa bi se dogajal v Sloveniji s slovenskimi igralci.
Vsak tretji Evropejec v starosti 16 do 74 let že uporablja orodja umetne inteligence. Najbolj poznan je CHATGPT. Slovenija se z 38timi odstotki ljudi v tej starostni skupini uvršča nekoliko nad povprečjem EU. Kaj pa glede področja uporabe? Osebna uporaba prevladuje nad uporabo, povezano z delom, najmanj pa se UI uporablja na področju izobraževanja. Kakšne so vaše izkušnje?
Vsak tretji Evropejec v starosti 16 do 74 let že uporablja orodja umetne inteligence. Najbolj poznan je CHATGPT. Slovenija se z 38timi odstotki ljudi v tej starostni skupini uvršča nekoliko nad povprečjem EU. Kaj pa glede področja uporabe? Osebna uporaba prevladuje nad uporabo, povezano z delom, najmanj pa se UI uporablja na področju izobraževanja. Kakšne so vaše izkušnje?
V Občini Hoče-Slivnica letos načrtujejo več naložb. Osrednje so obnova hoške osnovne šole, nadgradnja zdravstvenega doma, gradnja športne dvorane v Slivnici pri šoli in obnova več cest.
V Občini Hoče-Slivnica letos načrtujejo več naložb. Osrednje so obnova hoške osnovne šole, nadgradnja zdravstvenega doma, gradnja športne dvorane v Slivnici pri šoli in obnova več cest.
Vstopili smo v svet modelne in parkovne železnice Društva za promocijo parne vleke Krilato kolo Maribor. Potovali smo v preteklost. Na železniški postaji, mimo katere ste številni zagotovo že hodili, pa morda niste vedeli, da se ti vizualno in zgodovinsko zanimivi pričevalci minulih časov skrivajo tam – v čakalnici železniške postaje Studenci in v njeni bližini. Vstopna postaja: ŽP Mali Studenci Naša sogovornika sta iz društva za promocijo parne vleke Krilato kolo Maribor Janko Mikolič in Matjaž Lukner.
Vstopili smo v svet modelne in parkovne železnice Društva za promocijo parne vleke Krilato kolo Maribor. Potovali smo v preteklost. Na železniški postaji, mimo katere ste številni zagotovo že hodili, pa morda niste vedeli, da se ti vizualno in zgodovinsko zanimivi pričevalci minulih časov skrivajo tam – v čakalnici železniške postaje Studenci in v njeni bližini. Vstopna postaja: ŽP Mali Studenci Naša sogovornika sta iz društva za promocijo parne vleke Krilato kolo Maribor Janko Mikolič in Matjaž Lukner.
Še drugi poudarki iz oddaje: - V Lenartu bi radi preoblikovali zdravstveni dom. - V občini Šentjernej naj bi do poletja povečali poplavno varnost. - Ob Kosovelovem letu na Krasu tudi nova turistična doživetja. - Posavci bodo lahko vsaj še do februarskih počitnic uživali na nekaterih drsališčih, v Logu pod Mangrtom pa so odpli vaško smučišče.
Še drugi poudarki iz oddaje: - V Lenartu bi radi preoblikovali zdravstveni dom. - V občini Šentjernej naj bi do poletja povečali poplavno varnost. - Ob Kosovelovem letu na Krasu tudi nova turistična doživetja. - Posavci bodo lahko vsaj še do februarskih počitnic uživali na nekaterih drsališčih, v Logu pod Mangrtom pa so odpli vaško smučišče.
Nekateri gospodarstveniki so s politiki iz devetih strank dopoldne razpravljali o razvojnih vprašanjih. Politične stranke tako na levi kot desni strani političnega pola pa nadaljujejo prizadevanja za strnitev vrst. Premier Robert Golob prav zdaj pred delovnim kosilom sprejema predstavnike koalicijskih in štirih neparlamentarnih strank. Med cilji pogovora je preprečitev drobljenja glasov na levi sredini. Medtem se pred poslopjem državnega zbora v Ljubljani zbirajo privrženci desnice, ki se bodo poklonili spominu na Jožeta Pučnika. V oddaji tudi o tem: - V iranskih protestih naj bi bilo ubitih 2 tisoč ljudi - Leto 2025 za civiliste v Ukrajini najbolj smrtonosno po začetku ruske invazije - Premier Golob na srečanju s predstavniki pretežno levosredinskih strank išče skupne vrednote
Nekateri gospodarstveniki so s politiki iz devetih strank dopoldne razpravljali o razvojnih vprašanjih. Politične stranke tako na levi kot desni strani političnega pola pa nadaljujejo prizadevanja za strnitev vrst. Premier Robert Golob prav zdaj pred delovnim kosilom sprejema predstavnike koalicijskih in štirih neparlamentarnih strank. Med cilji pogovora je preprečitev drobljenja glasov na levi sredini. Medtem se pred poslopjem državnega zbora v Ljubljani zbirajo privrženci desnice, ki se bodo poklonili spominu na Jožeta Pučnika. V oddaji tudi o tem: - V iranskih protestih naj bi bilo ubitih 2 tisoč ljudi - Leto 2025 za civiliste v Ukrajini najbolj smrtonosno po začetku ruske invazije - Premier Golob na srečanju s predstavniki pretežno levosredinskih strank išče skupne vrednote
Dr. Rok Zupančič je profesor obramboslovja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. V preteklosti je trikrat obiskal Iran, v zadnjih dneh pa je v rednih stikih s kolegi, ki so sicer večinoma zapustili državo, a imajo zanesljive informacije od sorodnikov in prijateljev. Kako razumeti dogajanje v Iranu, ki je sredi največjega vala krvavih protestov v zadnjih letih?
Dr. Rok Zupančič je profesor obramboslovja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. V preteklosti je trikrat obiskal Iran, v zadnjih dneh pa je v rednih stikih s kolegi, ki so sicer večinoma zapustili državo, a imajo zanesljive informacije od sorodnikov in prijateljev. Kako razumeti dogajanje v Iranu, ki je sredi največjega vala krvavih protestov v zadnjih letih?
Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi …To se je Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manj izrazit. Pregledali bomo Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novonastalo kraljevino na Balkanu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi …To se je Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manj izrazit. Pregledali bomo Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novonastalo kraljevino na Balkanu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.