Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Po slovenskih vaseh je še danes mogoče opaziti rdeče traktorje z velikim napisom Štore. Med letoma 1977 in 1985 so v novozgrajeni tovarni v bližini Celja, ki je delovala v okviru kooperacije Železarne Štore in italijanskega giganta Fiata, izdelali več kot 35 tisoč traktorjev različnih modelov. Tovarno, ki je zaposlovala tudi do 320 ljudi, so zaradi finančnih težav nenadoma zaprli pred natanko 40 leti. Kakšna je zapuščina legendarnih "Štoročanov"? Koliko domačega znanja je bilo v teh traktorjih? In kaj je bilo v resnici v ozadju propada proizvodnje? V radijskem dokumentarcu Vala 202 poleg zgodovinskega in gospodarskega konteksta slovensko industrijo traktorjev umeščamo tudi v širši okvir sodobnega kmetijstva in tehnološkega razvoja. Sogovorniki: Jan Golavšek (lastnik traktorja Štore), Emil Amon (nekdanji zaposleni), Marjan Mačkošek (nekdanji direktor), Viktor Jejčič (strokovnjak za traktorje), Igor Lukić (kmetovalec in mehanik).
Po slovenskih vaseh je še danes mogoče opaziti rdeče traktorje z velikim napisom Štore. Med letoma 1977 in 1985 so v novozgrajeni tovarni v bližini Celja, ki je delovala v okviru kooperacije Železarne Štore in italijanskega giganta Fiata, izdelali več kot 35 tisoč traktorjev različnih modelov. Tovarno, ki je zaposlovala tudi do 320 ljudi, so zaradi finančnih težav nenadoma zaprli pred natanko 40 leti. Kakšna je zapuščina legendarnih "Štoročanov"? Koliko domačega znanja je bilo v teh traktorjih? In kaj je bilo v resnici v ozadju propada proizvodnje? V radijskem dokumentarcu Vala 202 poleg zgodovinskega in gospodarskega konteksta slovensko industrijo traktorjev umeščamo tudi v širši okvir sodobnega kmetijstva in tehnološkega razvoja. Sogovorniki: Jan Golavšek (lastnik traktorja Štore), Emil Amon (nekdanji zaposleni), Marjan Mačkošek (nekdanji direktor), Viktor Jejčič (strokovnjak za traktorje), Igor Lukić (kmetovalec in mehanik).
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Šestindvajsetega decembra v Sloveniji praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Leta 1990 so na ta dan razglasili rezultate plebiscita o samostojnosti Slovenije, na katerem so slovenski volivci odločili, naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. V Literarnem nokturnu boste slišali nekaj pesmi iz antologije z naslovom Kje, domovina, si; leta 2009 jo je izdal France Pibernik.Takrat je Marko Golja je iz nje izbral Dramilo Valentina Vodnika, sedmi sonet iz Prešernovega Venca, Slovensko pesem Karla Destovnika Kajuha, Slovensko noč Edvarda Kocbeka, Pomladno pesem 1944 Ivana Hribovška in pesem Toneta Pavčka z naslovom Take dežele ni. Interpretacija Polde Bibič, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar. Redakcija Marko Golja, Staša Grahek (ponovitev).
Šestindvajsetega decembra v Sloveniji praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Leta 1990 so na ta dan razglasili rezultate plebiscita o samostojnosti Slovenije, na katerem so slovenski volivci odločili, naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. V Literarnem nokturnu boste slišali nekaj pesmi iz antologije z naslovom Kje, domovina, si; leta 2009 jo je izdal France Pibernik.Takrat je Marko Golja je iz nje izbral Dramilo Valentina Vodnika, sedmi sonet iz Prešernovega Venca, Slovensko pesem Karla Destovnika Kajuha, Slovensko noč Edvarda Kocbeka, Pomladno pesem 1944 Ivana Hribovška in pesem Toneta Pavčka z naslovom Take dežele ni. Interpretacija Polde Bibič, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar. Redakcija Marko Golja, Staša Grahek (ponovitev).
Papež Leon 14-i je z osrednje lože bazilike svetega Petra v Vatikanu podelil prvi božični blagoslov mestu in svetu v svojem pontifikatu. Opozoril je na trpljenje ljudi v Gazi, Ukrajini in drugih delih sveta, kjer divjajo vojne. Pot do miru je po njegovih besedah tlakovana z odgovornostjo vsakega od nas.
Papež Leon 14-i je z osrednje lože bazilike svetega Petra v Vatikanu podelil prvi božični blagoslov mestu in svetu v svojem pontifikatu. Opozoril je na trpljenje ljudi v Gazi, Ukrajini in drugih delih sveta, kjer divjajo vojne. Pot do miru je po njegovih besedah tlakovana z odgovornostjo vsakega od nas.
Gledališko posvetilo Jožetu Plečniku je režiser Jaša Koceli zasnoval na podlagi obširne arhitektove korespondence, v kateri se nam Plečnik kaže kot svojevrsten, eruptiven premišljevalec in natančen opazovalec svojega časa in prostora. Njegovi razmisleki o tem, »kako je na dnu duš«, pa kljub stoletni časovni razdalji na trenutke zvenijo, kot bi bili zapisani za današnji čas izpraznjenosti, melanholije in vojne blaznosti. Besedilo je bilo premierno uprizorjeno leta 2022 v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega. Na letošnjo Poletno muzejsko noč 21. junija pa je prvič zazvenelo kot radijska igra, in sicer v živi izvedbi na vrtu Plečnikove hiše v Trnovem. Režiser: Jaša Koceli Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Miha Petric Fonetičarka: Mateja Juričan Interpret – Zvone Hribar Uredništvo igranega programa v koprodukciji z zavodom Muzej in galerije mesta Ljubljane Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025.
Gledališko posvetilo Jožetu Plečniku je režiser Jaša Koceli zasnoval na podlagi obširne arhitektove korespondence, v kateri se nam Plečnik kaže kot svojevrsten, eruptiven premišljevalec in natančen opazovalec svojega časa in prostora. Njegovi razmisleki o tem, »kako je na dnu duš«, pa kljub stoletni časovni razdalji na trenutke zvenijo, kot bi bili zapisani za današnji čas izpraznjenosti, melanholije in vojne blaznosti. Besedilo je bilo premierno uprizorjeno leta 2022 v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega. Na letošnjo Poletno muzejsko noč 21. junija pa je prvič zazvenelo kot radijska igra, in sicer v živi izvedbi na vrtu Plečnikove hiše v Trnovem. Režiser: Jaša Koceli Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Miha Petric Fonetičarka: Mateja Juričan Interpret – Zvone Hribar Uredništvo igranega programa v koprodukciji z zavodom Muzej in galerije mesta Ljubljane Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025.
Jaka Škof bije bitko za življenje, za dostop do genskega zdravljenja, za katerega v okviru Humanitarnega društva Srčni lev že zbirajo sredstva. Ima Duchennovo mišično distrofijo, neozdravljivo genetsko bolezen, ki postopno uničuje mišice. Upanje predstavlja gensko zdravilo Elevidys, ki so ga v Združenih državah Amerike odobrili lani. Je ustrezen kandidat za zdravljenje vendar terapija, ki mu lahko omogoči samostojnejše življenje, stane več kot 3 milijone evrov. Trenutno so zbrali malo več kot 900.000 evrov. Pošljejo sporočilo s ključno besedo JAKA5 ali JAKA10 na 1919 (donirate 5 € ali 10 €). Več informacij na spletni strani https://pomagajmojaku.si/
Jaka Škof bije bitko za življenje, za dostop do genskega zdravljenja, za katerega v okviru Humanitarnega društva Srčni lev že zbirajo sredstva. Ima Duchennovo mišično distrofijo, neozdravljivo genetsko bolezen, ki postopno uničuje mišice. Upanje predstavlja gensko zdravilo Elevidys, ki so ga v Združenih državah Amerike odobrili lani. Je ustrezen kandidat za zdravljenje vendar terapija, ki mu lahko omogoči samostojnejše življenje, stane več kot 3 milijone evrov. Trenutno so zbrali malo več kot 900.000 evrov. Pošljejo sporočilo s ključno besedo JAKA5 ali JAKA10 na 1919 (donirate 5 € ali 10 €). Več informacij na spletni strani https://pomagajmojaku.si/
Simfonični orkester RTV Slovenija svojemu zvestemu občinstvu vsako leto posveti poseben koncert s prazničnim, božičnim programom. Tokrat so v goste povabili tudi Mešani pevski zbor Glasbene matice pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika ter soliste: sopranistko Elviro Hasanagić, mezzosopranistko Lucijo Varšić, altistko Carmen Seibel, tenorista Davida Jagodica ter baritonista Jureta Počkaja. Z glasbo se bomo sprehodili od bleščečega baroka s Händlovo Glasbo za kraljevski ognjemet, prek poznoromantičnega Božičnega oratorija Camilleja Saint-Saënsa do slovenske glasbene ustvarjalnosti z Gregorjem Riharjem in Damijanom Močnikom.
Simfonični orkester RTV Slovenija svojemu zvestemu občinstvu vsako leto posveti poseben koncert s prazničnim, božičnim programom. Tokrat so v goste povabili tudi Mešani pevski zbor Glasbene matice pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika ter soliste: sopranistko Elviro Hasanagić, mezzosopranistko Lucijo Varšić, altistko Carmen Seibel, tenorista Davida Jagodica ter baritonista Jureta Počkaja. Z glasbo se bomo sprehodili od bleščečega baroka s Händlovo Glasbo za kraljevski ognjemet, prek poznoromantičnega Božičnega oratorija Camilleja Saint-Saënsa do slovenske glasbene ustvarjalnosti z Gregorjem Riharjem in Damijanom Močnikom.
Petintrideset let je minilo od odločitve slovenskega naroda za samostojno državo. To je bil čas posebnega zanosa, ponosa in hkrati premisleka. O prelomnih dneh in mesecih po njih je razmišljal tudi Boris Pahor, vedno kritični pisatelj, ki je slovensko stvarnost opazoval iz tržaškega zornega kota. Njegovi dnevniški zapisi iz let 1990 do 1992 so pozneje izšli v knjigi Slovenska svatba in nekaj odlomkov iz nje boste slišali v literarnem večeru. Avtor oddaje Andrej Arko, igralec Slavko Cerjak, glasbeni opremljevalecl Marko Stopar. Režija: Barbara Hieng Samobor. Posneto decembra 1996.
Petintrideset let je minilo od odločitve slovenskega naroda za samostojno državo. To je bil čas posebnega zanosa, ponosa in hkrati premisleka. O prelomnih dneh in mesecih po njih je razmišljal tudi Boris Pahor, vedno kritični pisatelj, ki je slovensko stvarnost opazoval iz tržaškega zornega kota. Njegovi dnevniški zapisi iz let 1990 do 1992 so pozneje izšli v knjigi Slovenska svatba in nekaj odlomkov iz nje boste slišali v literarnem večeru. Avtor oddaje Andrej Arko, igralec Slavko Cerjak, glasbeni opremljevalecl Marko Stopar. Režija: Barbara Hieng Samobor. Posneto decembra 1996.
Andrej Makor: Sveta noč Izvajajo: Komorni zbor Orfej iz Ljutomera dirigent: Vito Žerdin Šaleški akademski pevski zbor iz Velenja dirigentka: Danica Pirečnik Mešani pevski zbor Obala Koper dirigent: Andrej Makor sopran solo: Polona Gregorc Duo Claripiano Tatjana Kaučič, klavir Dušan Sodja, klarinet Stolnica Koper, 13. december 2025
Andrej Makor: Sveta noč Izvajajo: Komorni zbor Orfej iz Ljutomera dirigent: Vito Žerdin Šaleški akademski pevski zbor iz Velenja dirigentka: Danica Pirečnik Mešani pevski zbor Obala Koper dirigent: Andrej Makor sopran solo: Polona Gregorc Duo Claripiano Tatjana Kaučič, klavir Dušan Sodja, klarinet Stolnica Koper, 13. december 2025
Šest izjemnih umetnikov je v godalnem sekstetu predstavilo izvajalsko zahtevna in zvočno privlačna dela Aleksandra Borodina, Ericha Wolfganga Korngolda in Petra Iljiča Čajkovskega.
Šest izjemnih umetnikov je v godalnem sekstetu predstavilo izvajalsko zahtevna in zvočno privlačna dela Aleksandra Borodina, Ericha Wolfganga Korngolda in Petra Iljiča Čajkovskega.
Le kaj lahko storita drobni miški, da bi pomagali osamljenemu in izgubljenemu angelu? Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Christine Leeson. Prevedla: Ljubica Karim Rodošek. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Le kaj lahko storita drobni miški, da bi pomagali osamljenemu in izgubljenemu angelu? Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Christine Leeson. Prevedla: Ljubica Karim Rodošek. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Zimmerjev pristop je v bistvu zelo klasičen. Čeprav uporablja sodobne zvoke, v srčiki njegovih skladb najdemo preprosto melodijo, ki nas spomni, da prava filmska glasba ne potrebuje efekta – le človečnost. The Holiday je eden redkih filmov, kjer je glasba postala sinonim za občutek domačnosti. V njej ni patosa, temveč tiha prisotnost: nežno gibanje srca. Mnogi poslušalci so jo vzeli za svojo božično spremljavo, ker v njej ni le prazničnega blišča, ampak občutek resničnega miru.
Zimmerjev pristop je v bistvu zelo klasičen. Čeprav uporablja sodobne zvoke, v srčiki njegovih skladb najdemo preprosto melodijo, ki nas spomni, da prava filmska glasba ne potrebuje efekta – le človečnost. The Holiday je eden redkih filmov, kjer je glasba postala sinonim za občutek domačnosti. V njej ni patosa, temveč tiha prisotnost: nežno gibanje srca. Mnogi poslušalci so jo vzeli za svojo božično spremljavo, ker v njej ni le prazničnega blišča, ampak občutek resničnega miru.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Poziv k miru, h končanju trpljenja in prevzemanju odgovornosti. Sporočila, ki jih je v svojem prvem nagovoru mestu in svetu namenil papež Leon 14-i, in ki so odzvanjala v Betlehemu, v mestecu žgočega kriznega žarišča. V kraju, ki velja za rojstni kraj Jezusa Kristusa, so po dveh letih vnovič stekla božična praznovanja. V oddaji tudi o tem: - Oster odziv Moskve na božični nagovor ukrajinskega predsednika. - Po požaru v domu starostnikov Notranje Gorice ministrstvo pripravljeno pomagati. - Aplikacija s pesmimi pomaga ohranjati slovenščino na avstrijskem Koroškem.
Poziv k miru, h končanju trpljenja in prevzemanju odgovornosti. Sporočila, ki jih je v svojem prvem nagovoru mestu in svetu namenil papež Leon 14-i, in ki so odzvanjala v Betlehemu, v mestecu žgočega kriznega žarišča. V kraju, ki velja za rojstni kraj Jezusa Kristusa, so po dveh letih vnovič stekla božična praznovanja. V oddaji tudi o tem: - Oster odziv Moskve na božični nagovor ukrajinskega predsednika. - Po požaru v domu starostnikov Notranje Gorice ministrstvo pripravljeno pomagati. - Aplikacija s pesmimi pomaga ohranjati slovenščino na avstrijskem Koroškem.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Kako opisati človeka, ki mu je življenje namenilo toliko zgodb, da se včasih še njemu zdijo neverjetne? Aleksander Mežek je krasen sogovornik, ki je obogatil božično oddajo. Ni prišel sam, z njim so prišli njegovi najbližji in njegova kitara. Poleg številnih zanimivih zgodb, v katerih nam je zaupal svoje izkušnje z zaporniki, opisal s kom vse je ustvarjal glasbo v Angliji in pojasnil, kakšno zapuščino želi pustiti, nam je pričaral tudi krasno božično vzdušje. V pravem malem koncertu v živo je odigral tudi tri pesmi.
Kako opisati človeka, ki mu je življenje namenilo toliko zgodb, da se včasih še njemu zdijo neverjetne? Aleksander Mežek je krasen sogovornik, ki je obogatil božično oddajo. Ni prišel sam, z njim so prišli njegovi najbližji in njegova kitara. Poleg številnih zanimivih zgodb, v katerih nam je zaupal svoje izkušnje z zaporniki, opisal s kom vse je ustvarjal glasbo v Angliji in pojasnil, kakšno zapuščino želi pustiti, nam je pričaral tudi krasno božično vzdušje. V pravem malem koncertu v živo je odigral tudi tri pesmi.
Osrednja tema v Navalu na šport bodo čustveni trenutki v športu. Govora bo predvsem o njihovi tržni uporabnosti.
Osrednja tema v Navalu na šport bodo čustveni trenutki v športu. Govora bo predvsem o njihovi tržni uporabnosti.
V Franciji sta sredi 18. stoletja dosegli vrhunec tako strunska lajna ali hurdy-gurdy kakor musette, kakor so rekli baročnim dudam. Takratna moda je narekovala plemičem, da so idealizirali in posnemali domnevno preprosti življenski slog pastirjev ali kmetov. Na glasbenem področju je to pomenilo, da so preoblikovali in prirejali glasbila, ki so jih prej povezovali s kmeti in berači. V najvišjih družbenih krogih so igrali stilizirano, pretanjeno pastoralno glasbo in ustrezne instrumente, predvsem lajno in dude.
V Franciji sta sredi 18. stoletja dosegli vrhunec tako strunska lajna ali hurdy-gurdy kakor musette, kakor so rekli baročnim dudam. Takratna moda je narekovala plemičem, da so idealizirali in posnemali domnevno preprosti življenski slog pastirjev ali kmetov. Na glasbenem področju je to pomenilo, da so preoblikovali in prirejali glasbila, ki so jih prej povezovali s kmeti in berači. V najvišjih družbenih krogih so igrali stilizirano, pretanjeno pastoralno glasbo in ustrezne instrumente, predvsem lajno in dude.
28. oktobra 2024 je v dvorani Julija Betetta potekal koncert cikla Solo e da camera, na katerem je ob klavirski spremljavi Marije Bertoncelj Klinar nastopila hornistka Kristina Klančar. Kristina Klančar se je pri sedmih letih vpisala v Glasbeno šolo Trebnje, kjer je začela z igranjem violine, pri osmih pa jo je začel zanimati tudi rog, zato je začela vzporedno obiskovati še ure roga. Najprej jo je poučevala Katja Pupis, pozneje pa še Franci Lipovšek. Glasbeno pot je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri Primožu Zemljaku, leta 2021 pa se je vpisala na Akademijo za glasbo v razred Boštjana Lipovška. Z odliko je diplomirala leta 2024 in na isti ustanovi vpisala še magistrski študij. Na koncertu je izvedla romanco Občutja ob morju, op. 12 Franza Josepha Straussa in Sonato za rog in klavir v F-duru Paula Hindemitha.
28. oktobra 2024 je v dvorani Julija Betetta potekal koncert cikla Solo e da camera, na katerem je ob klavirski spremljavi Marije Bertoncelj Klinar nastopila hornistka Kristina Klančar. Kristina Klančar se je pri sedmih letih vpisala v Glasbeno šolo Trebnje, kjer je začela z igranjem violine, pri osmih pa jo je začel zanimati tudi rog, zato je začela vzporedno obiskovati še ure roga. Najprej jo je poučevala Katja Pupis, pozneje pa še Franci Lipovšek. Glasbeno pot je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri Primožu Zemljaku, leta 2021 pa se je vpisala na Akademijo za glasbo v razred Boštjana Lipovška. Z odliko je diplomirala leta 2024 in na isti ustanovi vpisala še magistrski študij. Na koncertu je izvedla romanco Občutja ob morju, op. 12 Franza Josepha Straussa in Sonato za rog in klavir v F-duru Paula Hindemitha.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Papež Leon XIV., ki je maja nasledil pokojnega papeža Frančiška, je z osrednje lože bazilike svetega Petra v Vatikanu podelil prvi božični blagoslov Mestu in svetu v svojem pontifikatu. Opozoril je na trpljenje ljudi v Gazi, v Ukrajini in drugih delih sveta, kjer divjajo vojne. Pot do miru je po njegovih besedah tlakovana z odgovornostjo vsakega od nas. V oddaji tudi o tem: - Ukrajinci božič že četrtič zapored preživljajo v vojni. Rusija v mirovnih pogovorih vidi napredek - Pristojno ministrstvo po požaru v Domu za starejše občane Notranje Gorice napovedalo pomoč - V Postojni in v soteski Mlačca znova na ogled žive jaslice
Papež Leon XIV., ki je maja nasledil pokojnega papeža Frančiška, je z osrednje lože bazilike svetega Petra v Vatikanu podelil prvi božični blagoslov Mestu in svetu v svojem pontifikatu. Opozoril je na trpljenje ljudi v Gazi, v Ukrajini in drugih delih sveta, kjer divjajo vojne. Pot do miru je po njegovih besedah tlakovana z odgovornostjo vsakega od nas. V oddaji tudi o tem: - Ukrajinci božič že četrtič zapored preživljajo v vojni. Rusija v mirovnih pogovorih vidi napredek - Pristojno ministrstvo po požaru v Domu za starejše občane Notranje Gorice napovedalo pomoč - V Postojni in v soteski Mlačca znova na ogled žive jaslice
Božič je tu in temu primeren je tudi naš današnji izbor klavirske glasbe v oddaji Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre. Slišali boste niz dvanajstih klavirskih skladb Letni časi Petra Iljiča Čajkovskega in ciklus skladb Božično drevo Franza Liszta.
Božič je tu in temu primeren je tudi naš današnji izbor klavirske glasbe v oddaji Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre. Slišali boste niz dvanajstih klavirskih skladb Letni časi Petra Iljiča Čajkovskega in ciklus skladb Božično drevo Franza Liszta.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Helena Koder, scenaristka, režiserka in esejistka je napisala besedilo o prevajalki Radojki Vrančič. Obe ustvarjalki sta se seveda srečevali, saj je Helena Koder ne le velika bralka in poznavalka prevodov Radojke Vrančič, pač pa tudi avtorica dokumentarnega filma z naslovom Magdalenice gospe Radojke Vrančič, enega najboljših v svojem opusu.
Helena Koder, scenaristka, režiserka in esejistka je napisala besedilo o prevajalki Radojki Vrančič. Obe ustvarjalki sta se seveda srečevali, saj je Helena Koder ne le velika bralka in poznavalka prevodov Radojke Vrančič, pač pa tudi avtorica dokumentarnega filma z naslovom Magdalenice gospe Radojke Vrančič, enega najboljših v svojem opusu.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
V Vatikanu je prvič v svojem pontifikatu daroval mašo papež Leon 14-ti. Med mašo na božični večer je papež pozval k sočutju in miru ter poudaril, da je božič praznik vere, ljubezni in upanja. Popačena ekonomija spodbuja, da bi ljudi obravnavali kot blago, bog pa razodeva neskončno dostojanstvo vsakega človeka, je še dejal papež. Slovenski škofje pa so v skupni poslanici poudarili, da omenjeni praznik ljudi napolnjuje z veseljem, močjo, tolažbo in upanjem. V oddaji tudi o tem: - Bojan Ožbot iz Volčje Drage iz lesa izrezljal že prek 200 božičnih figur - Avditorij Portorož bodo prihodnje leto posodobili, kandidiral bo za državna sredstva kot kulturna ustanova širšega pomena - Koprski nogometaši so že začeli s pripravami na drugi del sezone
V Vatikanu je prvič v svojem pontifikatu daroval mašo papež Leon 14-ti. Med mašo na božični večer je papež pozval k sočutju in miru ter poudaril, da je božič praznik vere, ljubezni in upanja. Popačena ekonomija spodbuja, da bi ljudi obravnavali kot blago, bog pa razodeva neskončno dostojanstvo vsakega človeka, je še dejal papež. Slovenski škofje pa so v skupni poslanici poudarili, da omenjeni praznik ljudi napolnjuje z veseljem, močjo, tolažbo in upanjem. V oddaji tudi o tem: - Bojan Ožbot iz Volčje Drage iz lesa izrezljal že prek 200 božičnih figur - Avditorij Portorož bodo prihodnje leto posodobili, kandidiral bo za državna sredstva kot kulturna ustanova širšega pomena - Koprski nogometaši so že začeli s pripravami na drugi del sezone
Antonio Stradivari, eden najslavnejši izdelovalec godal vseh časov, v svoji bogati karieri naredil okrog 1100 violin, viol, violončelov, nekaj kitar in celo eno harfo. Njegove violine, imenovane tudi Stradivarke, veljajo za nekaj posebnega, cene njegovih instrumentov pa se trenutno gibljejo v milijonih evrov. V današnji oddaji pa bomo predstavili dva odlična slovenska violinista, ki sta imela to čast, da sta igrala prav na Stradivarijevi violini. V ta decembrski čas pa je vtkana tudi baletna suita Hrestač.
Antonio Stradivari, eden najslavnejši izdelovalec godal vseh časov, v svoji bogati karieri naredil okrog 1100 violin, viol, violončelov, nekaj kitar in celo eno harfo. Njegove violine, imenovane tudi Stradivarke, veljajo za nekaj posebnega, cene njegovih instrumentov pa se trenutno gibljejo v milijonih evrov. V današnji oddaji pa bomo predstavili dva odlična slovenska violinista, ki sta imela to čast, da sta igrala prav na Stradivarijevi violini. V ta decembrski čas pa je vtkana tudi baletna suita Hrestač.
Kratko življenje protestantskega pisca Opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let Prvi ravnatelj Dolenjskega muzeja Danes je božič, verjetno najbolj priljubljen krščanski praznik. Pri nas in pri drugih južnih Slovanih beseda “božič” pomeni “malega boga” in je spomin na Kristusovo rojstvo. Ni znano, ali je bil ta praznik uveden leta 336 ali 354, vemo pa, da je bila leta 360 v Rimu v današnji cerkvi Bazilike Marije Snežne zgrajena kapela božjega rojstva. Rim je s tem, ko se je odločil za praznik Kristusovega rojstva, nasprotoval Vzhodni cerkvi, ki je 6. januarja proslavljala praznik Epifanije, Gospodovega razglašenja. Cerkveni učenjaki so poskušali zelo neenotno določiti datum Kristusovega rojstva. Nazadnje so se sporazumeli, da se je rodil v noči na 25. december. Božič se je dolgo praznoval le po cerkvah, v štirinajstem stoletju se je praznovanje preselilo v ženske samostane, barok in protireformacija pa sta praznik približala družinam in praznovanje prinesla v domove.
Kratko življenje protestantskega pisca Opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let Prvi ravnatelj Dolenjskega muzeja Danes je božič, verjetno najbolj priljubljen krščanski praznik. Pri nas in pri drugih južnih Slovanih beseda “božič” pomeni “malega boga” in je spomin na Kristusovo rojstvo. Ni znano, ali je bil ta praznik uveden leta 336 ali 354, vemo pa, da je bila leta 360 v Rimu v današnji cerkvi Bazilike Marije Snežne zgrajena kapela božjega rojstva. Rim je s tem, ko se je odločil za praznik Kristusovega rojstva, nasprotoval Vzhodni cerkvi, ki je 6. januarja proslavljala praznik Epifanije, Gospodovega razglašenja. Cerkveni učenjaki so poskušali zelo neenotno določiti datum Kristusovega rojstva. Nazadnje so se sporazumeli, da se je rodil v noči na 25. december. Božič se je dolgo praznoval le po cerkvah, v štirinajstem stoletju se je praznovanje preselilo v ženske samostane, barok in protireformacija pa sta praznik približala družinam in praznovanje prinesla v domove.
Praznično Celje letos nosi naziv Evropsko božično mesto 2025. Kaj ta naziv pomeni v praksi in kako se odraža na ulicah mesta, preverjamo v božični reportaži.
Praznično Celje letos nosi naziv Evropsko božično mesto 2025. Kaj ta naziv pomeni v praksi in kako se odraža na ulicah mesta, preverjamo v božični reportaži.
V božičnem dopoldnevu bo Bernarda Žarn gostila Heleno Blagne in duhovnika, pisatelja in pesnika mag. Marka Rijavca. Povabili nas bodo, da se spomnimo, kaj nas dela človeške - da stopimo korak bliže drug k drugemu in da odpustimo, če se je v naših odnosih kje kaj zataknilo ali zadrgnilo. Vzpodbudili nas bodo k toplini in milini ter vprašanju: Kaj je tisto, kar želim prinesti v življenja drugih in v svoje življenje?
V božičnem dopoldnevu bo Bernarda Žarn gostila Heleno Blagne in duhovnika, pisatelja in pesnika mag. Marka Rijavca. Povabili nas bodo, da se spomnimo, kaj nas dela človeške - da stopimo korak bliže drug k drugemu in da odpustimo, če se je v naših odnosih kje kaj zataknilo ali zadrgnilo. Vzpodbudili nas bodo k toplini in milini ter vprašanju: Kaj je tisto, kar želim prinesti v življenja drugih in v svoje življenje?
V rubriki To smo mi, nastali ob visoki obletnici Radia Maribor, boste slišali radijsko urednico dnevnega programa Lidijo Cokan. Lidija Cokan je prišla z Radia Slovenija in pravi, da ima najraje delo v živo.
V rubriki To smo mi, nastali ob visoki obletnici Radia Maribor, boste slišali radijsko urednico dnevnega programa Lidijo Cokan. Lidija Cokan je prišla z Radia Slovenija in pravi, da ima najraje delo v živo.
V rubriki To smo mi, nastali ob visoki obletnici Radia Maribor, boste tokrat slišali radijskega urednika informativnega programa Dejana Rata. Dejan je novinar informativnega programa, ki živi za novinarstvo.
V rubriki To smo mi, nastali ob visoki obletnici Radia Maribor, boste tokrat slišali radijskega urednika informativnega programa Dejana Rata. Dejan je novinar informativnega programa, ki živi za novinarstvo.
Posnetek koncerta Dekliškega zbora iz Hannovra in Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia, ki sta 12. decembra nastopila v Veliki dvorani Koncertne hiše Severnonemškega radia (NDR) v Hannovru. Spored je spletla najrazličnejša glasba za božični čas, vse od baroka (Praetorius, Händel), do našega časa (Gjeilo in venček priljubljenih božičnih uspešnic).
Posnetek koncerta Dekliškega zbora iz Hannovra in Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia, ki sta 12. decembra nastopila v Veliki dvorani Koncertne hiše Severnonemškega radia (NDR) v Hannovru. Spored je spletla najrazličnejša glasba za božični čas, vse od baroka (Praetorius, Händel), do našega časa (Gjeilo in venček priljubljenih božičnih uspešnic).
Prenos božičnega evangeličanskega bogoslužja iz cerkvene občine Bodonci.
Prenos božičnega evangeličanskega bogoslužja iz cerkvene občine Bodonci.
Na Ljubljanskem gradu se je odprla jubilejna, že 10. razstava UNICEF-ovih punč iz cunj. Vsaka punčka iz cunj simbolizira otroka, ki potrebuje pomoč. Projekt v Sloveniji poznamo že več kot deset let in v tem času so nastale številne zgodbe otrok, ki so posvojili punčko, kot tudi zgodbe tistih, ki jih ustvarjajo. UNICEF Slovenija je do danes s projektom pomagal rešiti življenje že več kot 22.500 otrokom po svetu. Zakaj ravno punčke iz cunj in kako nastanejo, lahko izveste v tokratni reportaži.
Na Ljubljanskem gradu se je odprla jubilejna, že 10. razstava UNICEF-ovih punč iz cunj. Vsaka punčka iz cunj simbolizira otroka, ki potrebuje pomoč. Projekt v Sloveniji poznamo že več kot deset let in v tem času so nastale številne zgodbe otrok, ki so posvojili punčko, kot tudi zgodbe tistih, ki jih ustvarjajo. UNICEF Slovenija je do danes s projektom pomagal rešiti življenje že več kot 22.500 otrokom po svetu. Zakaj ravno punčke iz cunj in kako nastanejo, lahko izveste v tokratni reportaži.
Posnetek koncerta Dekliškega zbora iz Hannovra in Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia, ki sta 12. decembra nastopila v Veliki dvorani Koncertne hiše Severnonemškega radia (NDR) v Hannovru. Spored je spletla najrazličnejša glasba za božični čas, vse od baroka (Praetorius, Händel), do našega časa (Gjeilo in venček priljubljenih božičnih uspešnic).
Posnetek koncerta Dekliškega zbora iz Hannovra in Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia, ki sta 12. decembra nastopila v Veliki dvorani Koncertne hiše Severnonemškega radia (NDR) v Hannovru. Spored je spletla najrazličnejša glasba za božični čas, vse od baroka (Praetorius, Händel), do našega časa (Gjeilo in venček priljubljenih božičnih uspešnic).
Božična oddaja je nastala v Domu upokojencev Nova Gorica. O veselem decembru in praznovanju božiča smo se pogovarjali z otroki in s starejšimi. Z nami so bili člani otroške outdoor skupine Gremo z Mi&Te po svoje: 11-letni Mark Domjan, 7-letna Amalija Černigoj, 8-letna Brina Lapreht Konjedic in 9-letna Mia Šatej. Spomine na praznovanje božiča nekoč so z nami delile: 83-letna Cvetka Zuljan iz Vojščice, 84-letna Zora Šulin iz Mirna in 91-letna Bernarda Vončina iz zaselka Voglarji. Glasbeni gost: kantavtor Matija Bolčina.
Božična oddaja je nastala v Domu upokojencev Nova Gorica. O veselem decembru in praznovanju božiča smo se pogovarjali z otroki in s starejšimi. Z nami so bili člani otroške outdoor skupine Gremo z Mi&Te po svoje: 11-letni Mark Domjan, 7-letna Amalija Černigoj, 8-letna Brina Lapreht Konjedic in 9-letna Mia Šatej. Spomine na praznovanje božiča nekoč so z nami delile: 83-letna Cvetka Zuljan iz Vojščice, 84-letna Zora Šulin iz Mirna in 91-letna Bernarda Vončina iz zaselka Voglarji. Glasbeni gost: kantavtor Matija Bolčina.
V božičnem jutru smo se spomnili slovesa papeža Frančiška. Papež Frančišek, prvi papež iz Latinske Amerike, je bil na čelu Katoliške cerkve z 1,4 milijarde vernikov po vsem svetu od marca 2013. V svojem pontifikatu je vanjo vnesel več socialne pravičnosti, reformiral rimsko kurijo in vatikanske finance, lotil se je tudi vprašanja spolnih zlorab. Te poteze so prvemu jezuitu na čelu Cerkve prinesle priljubljenost med verniki, a tudi nasprotnike v kuriji.
V božičnem jutru smo se spomnili slovesa papeža Frančiška. Papež Frančišek, prvi papež iz Latinske Amerike, je bil na čelu Katoliške cerkve z 1,4 milijarde vernikov po vsem svetu od marca 2013. V svojem pontifikatu je vanjo vnesel več socialne pravičnosti, reformiral rimsko kurijo in vatikanske finance, lotil se je tudi vprašanja spolnih zlorab. Te poteze so prvemu jezuitu na čelu Cerkve prinesle priljubljenost med verniki, a tudi nasprotnike v kuriji.
Vsako nedeljo prenašamo katoliško mašo, vsako peto nedeljo pa evangeličansko bogoslužje.
Vsako nedeljo prenašamo katoliško mašo, vsako peto nedeljo pa evangeličansko bogoslužje.
Božič je praznik, ki presega lepoto tradicije in družinskih srečanj — za vernike je praznik temeljne skrivnosti njihove vere, skrivnosti Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka. Murskosoboški škof dr. Janez Kozinc, prvič kot škof vstopa v božično skrivnost skupaj s svojo škofijo.
Božič je praznik, ki presega lepoto tradicije in družinskih srečanj — za vernike je praznik temeljne skrivnosti njihove vere, skrivnosti Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka. Murskosoboški škof dr. Janez Kozinc, prvič kot škof vstopa v božično skrivnost skupaj s svojo škofijo.
Ker je danes praznični dan in ker je bilo leto za Možgane na dlani v marsičem praznično, bomo tokrat vašim nevronom namenili nekaj spominov in nekaj izzivov, vse pa je povezano – s prazniki. Skozi desetletje Možganov na dlani smo kar nekajkrat zagrizli v teme, ki so dišale po cimetu ali zvenele kot božična glasba. Me prav zanima, koliko se je usidralo v vaš hipokampus na knjižne police spomina in sploh, če ste se pripravljeni z nami poigrati v nadaljevanju!
Ker je danes praznični dan in ker je bilo leto za Možgane na dlani v marsičem praznično, bomo tokrat vašim nevronom namenili nekaj spominov in nekaj izzivov, vse pa je povezano – s prazniki. Skozi desetletje Možganov na dlani smo kar nekajkrat zagrizli v teme, ki so dišale po cimetu ali zvenele kot božična glasba. Me prav zanima, koliko se je usidralo v vaš hipokampus na knjižne police spomina in sploh, če ste se pripravljeni z nami poigrati v nadaljevanju!
V tokratnem Lokalnem času smo se spomnili pomembnejših jubilejev, ki so jih v letu 2025 zaznamovali na Idrijskem in Cerkljanskem ter napovedali nekatere, ki jim bomo v letu 2026. Med letošnjimi so bili: 360 let idrijske rudarske godbe na pihala, 30 let od najdbe neandertalčeve piščali v jami Divje babe pri Šebreljah in 80 let od izvedbe Partizanskih smučin. V prihodnjem letu pa bomo med drugim zaznamovali 260 let kalvarije s postajami križevega pota na hribu nad Idrijo in 150 let od rojstva velikega literata Ivana Cankarja.
V tokratnem Lokalnem času smo se spomnili pomembnejših jubilejev, ki so jih v letu 2025 zaznamovali na Idrijskem in Cerkljanskem ter napovedali nekatere, ki jim bomo v letu 2026. Med letošnjimi so bili: 360 let idrijske rudarske godbe na pihala, 30 let od najdbe neandertalčeve piščali v jami Divje babe pri Šebreljah in 80 let od izvedbe Partizanskih smučin. V prihodnjem letu pa bomo med drugim zaznamovali 260 let kalvarije s postajami križevega pota na hribu nad Idrijo in 150 let od rojstva velikega literata Ivana Cankarja.
Marko Radmilovič je novinar, publicist, režiser in scenarist, najbolj znan po satirični radijski rubriki Zapisi iz močvirja na Valu 202, za katero je prejel Ježkovo nagrado. Poleg dela na radiu je avtor tudi kriminalnega romana Kolesar in ustvarjalec več dokumentarnih filmov ter drugih publikacij. Tokrat je bil gost v rubriki Okusi jutra na Radiu Maribor.
Marko Radmilovič je novinar, publicist, režiser in scenarist, najbolj znan po satirični radijski rubriki Zapisi iz močvirja na Valu 202, za katero je prejel Ježkovo nagrado. Poleg dela na radiu je avtor tudi kriminalnega romana Kolesar in ustvarjalec več dokumentarnih filmov ter drugih publikacij. Tokrat je bil gost v rubriki Okusi jutra na Radiu Maribor.
Osrednja tema v Navalu na šport bodo čustveni trenutki v športu. Govora bo predvsem o njihovi tržni uporabnosti.
Osrednja tema v Navalu na šport bodo čustveni trenutki v športu. Govora bo predvsem o njihovi tržni uporabnosti.
Danes se začenjajo božične predstave tudi na enem najlepših naravnih prizorišč v soteski Mlačca v Mojstrani, ki je nedvomno, kar priznavajo tudi številni obiskovalci, že več kot dve desetletji, prav posebno doživetje. Gre brez dvoma za eno najlepših prizorišč svetopisemske zgodbe v tem božičnem času, kjer vsako leto zaživi igrana predstava živih jaslic v ledu. V čarobnem okolju ledene dežele, ki jo tedne dolgo ustvarja domačin Pavel Skumavc. Letos je sicer narava pokazala zobe in njegovo delo kar nekajkrat izničila. Ledeno kraljestvo je letos tako manj spektakularno, bo pa zato predstava znova prinesla izjemno doživetje božiča. Predstave se v Mlačci začenjajo danes, tudi letos pa pričakujejo več tisoč obiskovalcev, tudi iz tujine, v treh ponovitvah vsak dan od danes pa do 30. decembra. Na zadnji vaji je več kot 40 sodelujočih obiskala tudi Romana Erjavec.
Danes se začenjajo božične predstave tudi na enem najlepših naravnih prizorišč v soteski Mlačca v Mojstrani, ki je nedvomno, kar priznavajo tudi številni obiskovalci, že več kot dve desetletji, prav posebno doživetje. Gre brez dvoma za eno najlepših prizorišč svetopisemske zgodbe v tem božičnem času, kjer vsako leto zaživi igrana predstava živih jaslic v ledu. V čarobnem okolju ledene dežele, ki jo tedne dolgo ustvarja domačin Pavel Skumavc. Letos je sicer narava pokazala zobe in njegovo delo kar nekajkrat izničila. Ledeno kraljestvo je letos tako manj spektakularno, bo pa zato predstava znova prinesla izjemno doživetje božiča. Predstave se v Mlačci začenjajo danes, tudi letos pa pričakujejo več tisoč obiskovalcev, tudi iz tujine, v treh ponovitvah vsak dan od danes pa do 30. decembra. Na zadnji vaji je več kot 40 sodelujočih obiskala tudi Romana Erjavec.
Skrajšani koncert Simfoničnega orkestra ORF "Božič na Dunaju" iz leta 2015. Dunajska pevska akademija, Dunajski dečki, sopranistka Valentina Naforniţa, mezzosopranistka Angelika Kirchschlager, tenorist Piotr Beczała, baritonist Artur Ruciński, dirigent Erwin Ortner.
Skrajšani koncert Simfoničnega orkestra ORF "Božič na Dunaju" iz leta 2015. Dunajska pevska akademija, Dunajski dečki, sopranistka Valentina Naforniţa, mezzosopranistka Angelika Kirchschlager, tenorist Piotr Beczała, baritonist Artur Ruciński, dirigent Erwin Ortner.
Je strokovna, požrtvovalna in priljubljena tako med bolniki in njihovimi bližnjimi, kot tudi med sodelavci in sodelavkami. Srečamo jo tudi v Trepetliki, saj je njena soustanoviteljica. Lidija Ocepek je tudi prva slovenska »parkinsonska« medicinska sestra.
Je strokovna, požrtvovalna in priljubljena tako med bolniki in njihovimi bližnjimi, kot tudi med sodelavci in sodelavkami. Srečamo jo tudi v Trepetliki, saj je njena soustanoviteljica. Lidija Ocepek je tudi prva slovenska »parkinsonska« medicinska sestra.
V zbirki Sidera (izdaja(ta) jo založba Družina (in pozneje Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani), ureja jo Brane Senegačnik) je v dobrih desetih letih izšla vrsta odličnih knjig prevodne poezije, med drugim Homerske himne in Metafizična poezija angleškega baroka. Kot deveta je izšla zbirka Zbranih sirskih pesnitev z naslovom Peruti duha sirskega pesnika Kirilona. Do izida knjige je bil pesnik iz 4. stoletja našega štetja povsem neznano ime, zato je prevod, pod katerega se je podpisal Jan Dominik Bogataj, še toliko dragocenejši. Dr. Jan Dominik Bogataj je profesor patrologije (in antične cerkvene zgodovine) na Univerzi Antonianum v Rimu in na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, Kirilonove pesnitve z naslovom Peruti Duha je pospremil s tehtno in temeljito spremno besedo. V njej je zgoščeno predstavil sirski jezik in književnost, sirsko poetično ustvarjalnost (njen verjetno najbolj znani predstavnik je Efrem Sirski), pa skrivnostnega Kirilona in njegove pesnitve O postavitvi evharistije, O umivanju nog, O pashi našega Gospoda, O nadlogah (ki vsebuje tudi navedbo konkretnih zgodovinskih dogodkov), O Zaheju ter (pesniku pripisano pesnitev) O pšeničnem zrnu. Posebno pozornost je posvetil tudi pesnikovi poetični teologiji, ki pogosto stavi na repetitivne oziroma ponovitvene vzorce. Več in podrobneje pripoveduje Jan Dominik Bogataj o Kirilonu in njegovih pesnitvah v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kratek odlomek v izvirniku in svojem prevodu. Nikar ne zamudite. Foto: Rok Blažič
V zbirki Sidera (izdaja(ta) jo založba Družina (in pozneje Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani), ureja jo Brane Senegačnik) je v dobrih desetih letih izšla vrsta odličnih knjig prevodne poezije, med drugim Homerske himne in Metafizična poezija angleškega baroka. Kot deveta je izšla zbirka Zbranih sirskih pesnitev z naslovom Peruti duha sirskega pesnika Kirilona. Do izida knjige je bil pesnik iz 4. stoletja našega štetja povsem neznano ime, zato je prevod, pod katerega se je podpisal Jan Dominik Bogataj, še toliko dragocenejši. Dr. Jan Dominik Bogataj je profesor patrologije (in antične cerkvene zgodovine) na Univerzi Antonianum v Rimu in na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, Kirilonove pesnitve z naslovom Peruti Duha je pospremil s tehtno in temeljito spremno besedo. V njej je zgoščeno predstavil sirski jezik in književnost, sirsko poetično ustvarjalnost (njen verjetno najbolj znani predstavnik je Efrem Sirski), pa skrivnostnega Kirilona in njegove pesnitve O postavitvi evharistije, O umivanju nog, O pashi našega Gospoda, O nadlogah (ki vsebuje tudi navedbo konkretnih zgodovinskih dogodkov), O Zaheju ter (pesniku pripisano pesnitev) O pšeničnem zrnu. Posebno pozornost je posvetil tudi pesnikovi poetični teologiji, ki pogosto stavi na repetitivne oziroma ponovitvene vzorce. Več in podrobneje pripoveduje Jan Dominik Bogataj o Kirilonu in njegovih pesnitvah v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kratek odlomek v izvirniku in svojem prevodu. Nikar ne zamudite. Foto: Rok Blažič
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.