Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ruski strateški interes je oslabiti EU in Nato. Če v eni članici zamaješ podporo tema institucijama, zamaješ celotno strukturo, pravi Katja Geršak ob pomislekih, zakaj bi bila Slovenija za Ruse sploh zanimiva. Geršak je sicer vodja novoustanovljenega inštituta za obrambo, varnost in odpornost Trivelis, ki je pred dnevi objavil analizo sistematičnega delovanja tujih vplivnih operacij v Sloveniji. V Ob osmih smo jo povabili na dan, ko se v Münchnu se začenja vodilni svetovni forum za varnostno politiko v času, ko varnost za Evropo postaja vse manj samoumeven pojem.
Ruski strateški interes je oslabiti EU in Nato. Če v eni članici zamaješ podporo tema institucijama, zamaješ celotno strukturo, pravi Katja Geršak ob pomislekih, zakaj bi bila Slovenija za Ruse sploh zanimiva. Geršak je sicer vodja novoustanovljenega inštituta za obrambo, varnost in odpornost Trivelis, ki je pred dnevi objavil analizo sistematičnega delovanja tujih vplivnih operacij v Sloveniji. V Ob osmih smo jo povabili na dan, ko se v Münchnu se začenja vodilni svetovni forum za varnostno politiko v času, ko varnost za Evropo postaja vse manj samoumeven pojem.
V ERC projektu Metastabilnost v kvantnih materialih in simulatorjih se dr. Denis Golež loteva vrste zanimivih vprašanj, ki utegnejo odpreti nove možnosti za razvoj kvantnih tehnologij.
V ERC projektu Metastabilnost v kvantnih materialih in simulatorjih se dr. Denis Golež loteva vrste zanimivih vprašanj, ki utegnejo odpreti nove možnosti za razvoj kvantnih tehnologij.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih prisluhnite naslednjim temam: - Fakultete in srednje šole vabijo na informativne dneve - Mariborski Ecolab seli proizvodnjo v tujino - Makole: Zanimanje za Prostofer je veliko - in še narašča
V jutranjih poročilih prisluhnite naslednjim temam: - Fakultete in srednje šole vabijo na informativne dneve - Mariborski Ecolab seli proizvodnjo v tujino - Makole: Zanimanje za Prostofer je veliko - in še narašča
O čem govorimo, ko govorimo o tehnologiji v športu? O odločanju sodnikov, ki temelji na videoposnetkih? Pa tudi o algoritmih, ki izračunajo verjetnost, da se je nekaj zgodilo, čeprav človek tega s prostim očesom ni zaznal. Ali zaradi tehnologije izgubljamo človeške sodnike v športu? In kateri športi so samo še športi, brez tehnologije?
O čem govorimo, ko govorimo o tehnologiji v športu? O odločanju sodnikov, ki temelji na videoposnetkih? Pa tudi o algoritmih, ki izračunajo verjetnost, da se je nekaj zgodilo, čeprav človek tega s prostim očesom ni zaznal. Ali zaradi tehnologije izgubljamo človeške sodnike v športu? In kateri športi so samo še športi, brez tehnologije?
Vsako leto 13. februarja od leta 2013 naprej praznujemo svetovni dan radia. Prve radijske postaje so nastale pred več kot 100 leti. V Sloveniji je bila prva radijska postaja Radijska postaja Ljubljana, ki je začela delovati 1. septembra 1928. Iz nje je pozneje nastal Radio Ljubljana in Radio Slovenija. 13. februar je za svetovni dan radia razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Na ta dan je bil namreč leta 1946 ustanovljen Radio Združenih narodov. Velik ljubitelj radia in radijskih valov pa je tudi slovenski pesnik in pisatelj Vanja Pegan. Zato ni čudno, da je prav radiu posvetil eno svojih pesmi. Interpret Uroš Maček, režiser Jože Valentič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2017.
Vsako leto 13. februarja od leta 2013 naprej praznujemo svetovni dan radia. Prve radijske postaje so nastale pred več kot 100 leti. V Sloveniji je bila prva radijska postaja Radijska postaja Ljubljana, ki je začela delovati 1. septembra 1928. Iz nje je pozneje nastal Radio Ljubljana in Radio Slovenija. 13. februar je za svetovni dan radia razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Na ta dan je bil namreč leta 1946 ustanovljen Radio Združenih narodov. Velik ljubitelj radia in radijskih valov pa je tudi slovenski pesnik in pisatelj Vanja Pegan. Zato ni čudno, da je prav radiu posvetil eno svojih pesmi. Interpret Uroš Maček, režiser Jože Valentič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2017.
Pred dobrim letom je – po vzoru številnih občin – tudi v Makolah zaživel projekt Prostofer, ki starejšim omogoča brezplačne prevoze in s tem dostopnost do zdravnika, javnih ustanov, trgovine in podobno. Zanimanje med občani je veliko – in še narašča. Interes pa je velik tudi na drugi strani, pri projektu sodeluje kar deset voznikov prostovoljcev.
Pred dobrim letom je – po vzoru številnih občin – tudi v Makolah zaživel projekt Prostofer, ki starejšim omogoča brezplačne prevoze in s tem dostopnost do zdravnika, javnih ustanov, trgovine in podobno. Zanimanje med občani je veliko – in še narašča. Interes pa je velik tudi na drugi strani, pri projektu sodeluje kar deset voznikov prostovoljcev.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Bovška, kobariška in tolminska občina so še pred časom napovedovale, da se bodo po dveh letih vendarle uspele dogovoriti za skupen plovbni režim na reki Soči. Dober mesec pred začetkom plovbne sezone ni jasno niti kakšna bo cena dovolilnice. V oddaji tudi o tem: -Informativni dnevi na širšem Goriškem: sproščena in odprta predstavitev študijskih in učnih programov. -Elda Viler je iz rok predsednice Republike prejela Red za zasluge. -Včerajšni olimpijski dan slovenskim športnicam ni prinesel veselja.
Bovška, kobariška in tolminska občina so še pred časom napovedovale, da se bodo po dveh letih vendarle uspele dogovoriti za skupen plovbni režim na reki Soči. Dober mesec pred začetkom plovbne sezone ni jasno niti kakšna bo cena dovolilnice. V oddaji tudi o tem: -Informativni dnevi na širšem Goriškem: sproščena in odprta predstavitev študijskih in učnih programov. -Elda Viler je iz rok predsednice Republike prejela Red za zasluge. -Včerajšni olimpijski dan slovenskim športnicam ni prinesel veselja.
V podeželskem gradu Alden Biesen, dobrih 100 kilometrov od Bruslja, se je včeraj končalo neformalno srečanje voditeljev članic Evropske unije, ki so imeli na dnevnem redu le eno temo, in to je, kako okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva. Voditelji so se strinjali, da je treba na številnih področjih poenostaviti zakonodajo in pospešiti oblikovanje enotnega notranjega trga. V oddaji tudi o tem: -Na varnostni konferenci v Münchnu med drugim o oslabljenih odnosih med ZDA in Evropo - Tako delodajalci kot sindikati menijo, da je predlog nove zakonodaje o normirancih neprimeren. - Prihodnji dijaki in študenti bodo na informativnih dnevih zbirali podatke o programih in kariernih poteh.
V podeželskem gradu Alden Biesen, dobrih 100 kilometrov od Bruslja, se je včeraj končalo neformalno srečanje voditeljev članic Evropske unije, ki so imeli na dnevnem redu le eno temo, in to je, kako okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva. Voditelji so se strinjali, da je treba na številnih področjih poenostaviti zakonodajo in pospešiti oblikovanje enotnega notranjega trga. V oddaji tudi o tem: -Na varnostni konferenci v Münchnu med drugim o oslabljenih odnosih med ZDA in Evropo - Tako delodajalci kot sindikati menijo, da je predlog nove zakonodaje o normirancih neprimeren. - Prihodnji dijaki in študenti bodo na informativnih dnevih zbirali podatke o programih in kariernih poteh.
Devetošolci, dijaki in bodoči študenti se v februarju odločajo, kam naprej in kateri poklic jih čaka. V Petku brez pravila se pogovarjamo z Andrejo Glavač iz Kariernega placa, ki razkriva nenapisana pravila izbire šole in poklica. Dotaknemo se dvomov, pritiskov staršev in kako lahko radovednost pomaga najti pravo pot. Spoznali bomo tudi digitalno “karierno sobo pobega”, kjer mladi skupaj z umetno inteligenco odkrivajo poklice prihodnosti.
Devetošolci, dijaki in bodoči študenti se v februarju odločajo, kam naprej in kateri poklic jih čaka. V Petku brez pravila se pogovarjamo z Andrejo Glavač iz Kariernega placa, ki razkriva nenapisana pravila izbire šole in poklica. Dotaknemo se dvomov, pritiskov staršev in kako lahko radovednost pomaga najti pravo pot. Spoznali bomo tudi digitalno “karierno sobo pobega”, kjer mladi skupaj z umetno inteligenco odkrivajo poklice prihodnosti.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Bormiu in Cortini d'Ampezzo so se končali nastopi alpskih smučarjev in smučark v hitrih disciplinah. Osrednji junak iger med alpskimi smučarji je Švicar Franjo von Allmen, ki je zmagal na vseh treh preizkušnjah, na katerih je nastopil. Olimpijski prvak je postal v smuku, superveleslalomu in kombinaciji. Švicarski tekmovalec je postal tretji smučar, ki mu je uspelo na istih igrah osvojiti tri zlate kolajne. Pred njim je to uspelo le Avstrijcu Toniju Sailerju in Francozu Jean-Claudu Killyju.
V Bormiu in Cortini d'Ampezzo so se končali nastopi alpskih smučarjev in smučark v hitrih disciplinah. Osrednji junak iger med alpskimi smučarji je Švicar Franjo von Allmen, ki je zmagal na vseh treh preizkušnjah, na katerih je nastopil. Olimpijski prvak je postal v smuku, superveleslalomu in kombinaciji. Švicarski tekmovalec je postal tretji smučar, ki mu je uspelo na istih igrah osvojiti tri zlate kolajne. Pred njim je to uspelo le Avstrijcu Toniju Sailerju in Francozu Jean-Claudu Killyju.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Nov album sodobnega jazza z elementi funka, balkansko ljudsko glasbo ter celo nekaj elementov pop glasbe.
Nov album sodobnega jazza z elementi funka, balkansko ljudsko glasbo ter celo nekaj elementov pop glasbe.
V današnjem razmišljanju se bom, dragi poslušalci in cenjene poslušalke, postavila v bran oslom. Tistim simpatičnim živalim z dolgimi uhlji, ki rigajo, kadar se ne pasejo. Njihovo riganje res ni najlepša melodija, ki bi si jo zavrteli za jutranje prebujanje. A vsaj jaz se njihovega oglašanja vedno razveselim. In postavila se bom v bran vsem nam, ki so nas imeli ali pa nas imajo še vedno za osle. Na koncu mojega 'riganja' boste spoznali, da je biti osel pravzaprav zelo imenitno. Ne vem, s čim si je ta trmasti posebnež zaslužil, da smo na njegovo sedlo pritrdili celo vrsto slabih lastnosti: od trme do kratke pameti. Lastnosti, ki jih na svojih sedlih nosimo tudi ljudje. In jih tudi največkrat opazimo, predvsem pri drugih. No, če oslu iz glave izbijemo njegovo trmo, potem se izkaže kot priden delavec. Tako kot človek. Mogoče ste se tudi vi kdaj spraševali, kje bodo še dobili takega osla, ki bi jim zastonj garal. Osel je tista žival, ki je človeku največkrat pomagala pri delu, v zameno pa je dobila bore malo ali celo nič. In s svojimi uhlji ni zastrigla zaradi prijaznih besed, temveč zaradi grde plohe vseh mogočih kletvic, ki naj bi pripomogle, da bi se premaknila z mesta, kjer je po mnenju svojega gospodarja predolgo trmasto stala. Če verjamete ali ne, osel ima močan in stabilen značaj ter preproste navade. Ne nazadnje je sedeč na osličku slovesno prišel v Jeruzalem tudi sam Jezus. Tako kot si narobe razlagamo oslove lastnosti, si največkrat tudi človekove. Tako oslovo kot naše vedenje je dodobra odvisno od gospodarja sedla, ki smo si ga nadeli. Zmotno prepričanje obeh gospodarjev je tisto, ki tako osla kot nas pripelje do tega, da postanemo leni, topi in trmasti. Ne samo osel, tudi mi kdaj potrebujemo mehko roko, da vodi naš povodec, ne samo železne. Le tako se bomo izkazali kot hitri, pokorni in marljivi. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo naša trma hujša od oslove in da nam jo bo težko izbiti iz glave. Poleg trme se osel ponaša z izostrenimi čuti. Da ne govorim o njegovi simpatičnosti, v kateri ga nihče ne prekaša. Hitro teče, je vzdržljiv. Poleg tega pa ima še odličen spomin, saj si zelo dobro zapomni poti in kraje, v katerih je bil. Čeprav mu pripisujemo kratko pamet, je izjemno radoveden, pogumen, zvest, potrpežljiv in družaben. In težko prenaša samoto. To je vsa oslovska filozofija. Zato mi ni prav nič mar, če me ima kdo za osla. Če sem kdaj izrazila svojo upornost in trmo, sem ju z upravičenim razlogom. Upam, cenjeni poslušalci in poslušalke, da je vaše življenjsko sedlo umerjeno po vašem značaju in da tisti, ki vodijo vaš jermen, to počnejo odgovorno. In naj tako zame kot za vas čim manjkrat veljajo besede: »Oslu krmo, palico in tovor, hlapcu kruha, vzgoje in dela.« (Sir 33,25)
V današnjem razmišljanju se bom, dragi poslušalci in cenjene poslušalke, postavila v bran oslom. Tistim simpatičnim živalim z dolgimi uhlji, ki rigajo, kadar se ne pasejo. Njihovo riganje res ni najlepša melodija, ki bi si jo zavrteli za jutranje prebujanje. A vsaj jaz se njihovega oglašanja vedno razveselim. In postavila se bom v bran vsem nam, ki so nas imeli ali pa nas imajo še vedno za osle. Na koncu mojega 'riganja' boste spoznali, da je biti osel pravzaprav zelo imenitno. Ne vem, s čim si je ta trmasti posebnež zaslužil, da smo na njegovo sedlo pritrdili celo vrsto slabih lastnosti: od trme do kratke pameti. Lastnosti, ki jih na svojih sedlih nosimo tudi ljudje. In jih tudi največkrat opazimo, predvsem pri drugih. No, če oslu iz glave izbijemo njegovo trmo, potem se izkaže kot priden delavec. Tako kot človek. Mogoče ste se tudi vi kdaj spraševali, kje bodo še dobili takega osla, ki bi jim zastonj garal. Osel je tista žival, ki je človeku največkrat pomagala pri delu, v zameno pa je dobila bore malo ali celo nič. In s svojimi uhlji ni zastrigla zaradi prijaznih besed, temveč zaradi grde plohe vseh mogočih kletvic, ki naj bi pripomogle, da bi se premaknila z mesta, kjer je po mnenju svojega gospodarja predolgo trmasto stala. Če verjamete ali ne, osel ima močan in stabilen značaj ter preproste navade. Ne nazadnje je sedeč na osličku slovesno prišel v Jeruzalem tudi sam Jezus. Tako kot si narobe razlagamo oslove lastnosti, si največkrat tudi človekove. Tako oslovo kot naše vedenje je dodobra odvisno od gospodarja sedla, ki smo si ga nadeli. Zmotno prepričanje obeh gospodarjev je tisto, ki tako osla kot nas pripelje do tega, da postanemo leni, topi in trmasti. Ne samo osel, tudi mi kdaj potrebujemo mehko roko, da vodi naš povodec, ne samo železne. Le tako se bomo izkazali kot hitri, pokorni in marljivi. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo naša trma hujša od oslove in da nam jo bo težko izbiti iz glave. Poleg trme se osel ponaša z izostrenimi čuti. Da ne govorim o njegovi simpatičnosti, v kateri ga nihče ne prekaša. Hitro teče, je vzdržljiv. Poleg tega pa ima še odličen spomin, saj si zelo dobro zapomni poti in kraje, v katerih je bil. Čeprav mu pripisujemo kratko pamet, je izjemno radoveden, pogumen, zvest, potrpežljiv in družaben. In težko prenaša samoto. To je vsa oslovska filozofija. Zato mi ni prav nič mar, če me ima kdo za osla. Če sem kdaj izrazila svojo upornost in trmo, sem ju z upravičenim razlogom. Upam, cenjeni poslušalci in poslušalke, da je vaše življenjsko sedlo umerjeno po vašem značaju in da tisti, ki vodijo vaš jermen, to počnejo odgovorno. In naj tako zame kot za vas čim manjkrat veljajo besede: »Oslu krmo, palico in tovor, hlapcu kruha, vzgoje in dela.« (Sir 33,25)
V podeželskem gradu Alden Biesen približno 100 kilometrov od Bruslja se je včeraj končalo neformalno srečanje voditeljev držav članic Evropske unije. Na dnevnem redu so imeli le eno temo, in sicer, kako okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva. Strinjali so se, da je potrebno poenostaviti zakonodajo in pospešiti oblikovanje enotnega notranjega trga. V oddaji tudi o tem: - Ameriška vlada končala regulacijo avtomobilskih izpustov toplogrednih plinov. - Sežana bo dolg državi za izgradnjo širokopasovnega omrežja odplačala v 15-ih letih. - Odbojkarji ACH-ja ostali brez možnosti napredovanja v izločilne boje Lige prvakov.
V podeželskem gradu Alden Biesen približno 100 kilometrov od Bruslja se je včeraj končalo neformalno srečanje voditeljev držav članic Evropske unije. Na dnevnem redu so imeli le eno temo, in sicer, kako okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva. Strinjali so se, da je potrebno poenostaviti zakonodajo in pospešiti oblikovanje enotnega notranjega trga. V oddaji tudi o tem: - Ameriška vlada končala regulacijo avtomobilskih izpustov toplogrednih plinov. - Sežana bo dolg državi za izgradnjo širokopasovnega omrežja odplačala v 15-ih letih. - Odbojkarji ACH-ja ostali brez možnosti napredovanja v izločilne boje Lige prvakov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Zoí Karélli (1901–1998) je umetniško ime pesnice, gledališke pisateljice, esejistke in prevajalke Hrysoúle Argyriádou, ene najzanimivejših osebnosti novogrške književnosti prejšnjega stoletja. Rojena je bila leta 1901 v Solunu v bogati družini izobražencev. Njena prva pesniška zbirka z naslovom "Potek" je izšla leta 1940. Največ je ustvarjala v desetletju po vojni, ko je izdala devet pesniških zbirk. Pesniški opus Zoi Karelli zajema dvanajst pesniških zbirk. V svojem književnem delu je združila antično, bizantinsko in sodobno grško ter evropsko tradicijo. Tako v njeni poeziji kot tudi gledaliških delih se čutijo vplivi filozofa Nikolaja Berdjajeva ter pesnikov Paula Claudela in Thomasa Stearnsa Eliota. V svojih pesmih, katerih osrednje teme so čas, samota, izguba, ljubezen in smrt, se giblje med žensko občutljivostjo in intelektom, grštvom in občečloveškim, med verskim nemirom in ljubezensko izkušnjo. Njena poezija je poezija notranjega prostora, duhovnega in umetniškega nemira ter bivanjskih vprašanj. Leta 1974 je za pesniško ustvarjalnost prejela veliko državno nagrado ter osem let pozneje postala prva članica atenske Akademije. Prejela je tudi častni doktorat solunske univerze. Izbor iz avtoričine poezije je pripravila in prevedla dr. Dragica Fabjan Andritsakos. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2026.
Zoí Karélli (1901–1998) je umetniško ime pesnice, gledališke pisateljice, esejistke in prevajalke Hrysoúle Argyriádou, ene najzanimivejših osebnosti novogrške književnosti prejšnjega stoletja. Rojena je bila leta 1901 v Solunu v bogati družini izobražencev. Njena prva pesniška zbirka z naslovom "Potek" je izšla leta 1940. Največ je ustvarjala v desetletju po vojni, ko je izdala devet pesniških zbirk. Pesniški opus Zoi Karelli zajema dvanajst pesniških zbirk. V svojem književnem delu je združila antično, bizantinsko in sodobno grško ter evropsko tradicijo. Tako v njeni poeziji kot tudi gledaliških delih se čutijo vplivi filozofa Nikolaja Berdjajeva ter pesnikov Paula Claudela in Thomasa Stearnsa Eliota. V svojih pesmih, katerih osrednje teme so čas, samota, izguba, ljubezen in smrt, se giblje med žensko občutljivostjo in intelektom, grštvom in občečloveškim, med verskim nemirom in ljubezensko izkušnjo. Njena poezija je poezija notranjega prostora, duhovnega in umetniškega nemira ter bivanjskih vprašanj. Leta 1974 je za pesniško ustvarjalnost prejela veliko državno nagrado ter osem let pozneje postala prva članica atenske Akademije. Prejela je tudi častni doktorat solunske univerze. Izbor iz avtoričine poezije je pripravila in prevedla dr. Dragica Fabjan Andritsakos. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2026.
Peti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Ivan Repušić Roman Simović, violina Dmitrij Šostakovič: Violinski koncert št. 1 v a-molu op. 77 (99) (dodatek) Eugène Ysaÿe: Sonata za violino solo št. 3 v d-molu, op. 27 Antonín Dvořák: Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88, B. 163
Peti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Ivan Repušić Roman Simović, violina Dmitrij Šostakovič: Violinski koncert št. 1 v a-molu op. 77 (99) (dodatek) Eugène Ysaÿe: Sonata za violino solo št. 3 v d-molu, op. 27 Antonín Dvořák: Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88, B. 163
Na neformalnem vrhu voditeljev članic Evropske unije v Belgiji sta bila v ospredju razprava o krepitvi evropske gospodarske konkurenčnosti ter poglabljanje enotnega trga Unije. Konkretne zaveze in časovnico za to naj bi sprejeli na rednem zasedanju sredi marca. Ostali poudarki oddaje: Generalni sekretar Nata Mark Rutte: zavezništvo postaja močnejše Trumpova vlada končala regulacijo avtomobilskih izpustov toplogrednih plinov Kmetijska ministrica kmetom obljubila pripravo predlogov za rešitve njihovih zahtev
Na neformalnem vrhu voditeljev članic Evropske unije v Belgiji sta bila v ospredju razprava o krepitvi evropske gospodarske konkurenčnosti ter poglabljanje enotnega trga Unije. Konkretne zaveze in časovnico za to naj bi sprejeli na rednem zasedanju sredi marca. Ostali poudarki oddaje: Generalni sekretar Nata Mark Rutte: zavezništvo postaja močnejše Trumpova vlada končala regulacijo avtomobilskih izpustov toplogrednih plinov Kmetijska ministrica kmetom obljubila pripravo predlogov za rešitve njihovih zahtev
Radijsko delo izpoveduje notranjo stisko sodobnega človeka ob pomoči pesniške metafore in asociativnega spajanja posameznih prvin. Iz take avtoričine pesniške odločitve je nastala igra, ki spominja na pesniški kolaž. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Prva ženska – Majda Potokar Druga ženska – Slavka Glavina Tretja ženska – Iva Zupančič Prvi moški – Radko Polič Rac Drugi moški – Dare Valič Deček – Janko Šintler Deklica – Milena Janežič Sodelovali so še – Jana Osojnik, Tone Homar, Franček Drofenik in učenci osnovne šole Dolomitskega odreda Polhov Gradec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1978
Radijsko delo izpoveduje notranjo stisko sodobnega človeka ob pomoči pesniške metafore in asociativnega spajanja posameznih prvin. Iz take avtoričine pesniške odločitve je nastala igra, ki spominja na pesniški kolaž. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Prva ženska – Majda Potokar Druga ženska – Slavka Glavina Tretja ženska – Iva Zupančič Prvi moški – Radko Polič Rac Drugi moški – Dare Valič Deček – Janko Šintler Deklica – Milena Janežič Sodelovali so še – Jana Osojnik, Tone Homar, Franček Drofenik in učenci osnovne šole Dolomitskega odreda Polhov Gradec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1978
Na delo kanadske pesnice, romanopiske in esejistke Anne Carson (1950) je močno vplivala starogrška književnost, ki jo je kot profesorica na Univerzi Princeton poučevala in prevajala. Ta vpliv se kaže na vseh področjih njenega ustvarjanja, tudi v njeni poeziji, po kateri je najbolj znana. Sicer pa je njena dela težko uvrstiti v neko literarno zvrst, saj v njih velikokrat prepleta poezijo, prozo, esejistiko, akademski diskurz in humor. Pri nas Anne Carson ni uveljavljena avtorica, v slovenščini namreč v knjižni obliki lahko beremo le njen literarnokritiški esejistični prvenec Grenko-sladki eros (LUD Literatura, 2022), ki je v izvirniku izšel pred štiridesetimi leti. Zato je tu priložnost, da njeno literarno ustvarjanje bolje spoznamo. Avtorica scenarija in prevajalka Tina Poglajen, interpretki Pia Zemljič in Barbara Žefran, bralka Alenka Resman, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar, leto nastanka 2018.
Na delo kanadske pesnice, romanopiske in esejistke Anne Carson (1950) je močno vplivala starogrška književnost, ki jo je kot profesorica na Univerzi Princeton poučevala in prevajala. Ta vpliv se kaže na vseh področjih njenega ustvarjanja, tudi v njeni poeziji, po kateri je najbolj znana. Sicer pa je njena dela težko uvrstiti v neko literarno zvrst, saj v njih velikokrat prepleta poezijo, prozo, esejistiko, akademski diskurz in humor. Pri nas Anne Carson ni uveljavljena avtorica, v slovenščini namreč v knjižni obliki lahko beremo le njen literarnokritiški esejistični prvenec Grenko-sladki eros (LUD Literatura, 2022), ki je v izvirniku izšel pred štiridesetimi leti. Zato je tu priložnost, da njeno literarno ustvarjanje bolje spoznamo. Avtorica scenarija in prevajalka Tina Poglajen, interpretki Pia Zemljič in Barbara Žefran, bralka Alenka Resman, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar, leto nastanka 2018.
Federica Brignone je aprila lani, že po koncu svetovnega pokala in po njeni drugi osvojitvi velikega kristalnega globus, na tekmi državnega prvenstva utrpela dvojni zlom noge. Pot nazaj med najboljše je bila trnava, polna žalosti in bolečin, a tudi poguma, je Brignonejega povedala za Val 202. V svetovnem pokalu je prvič po poškodbi tekmovala šele 20. januarja. Teden pozneje je superveleslalom v Crans Montani končala na 18. mestu, Puščica iz La Salle, kot kličejo izkušeno Italijanko, pa v isti disciplini na domačem snegu postala olimpijska prvakinja. Šest sezon zapored je bila bodisi prva bodisi druga v superveleslalomskem seštevku svetovnega pokala, a do Milana in Cortine še ni imela olimpijske medalje v tej disciplini. Svoj največji uspeh, v karieri sicer polni presežkov, je dosegla manj kot leto po najtežjem trenutku svoje športne poti. Igor Tominec poroča, da je njena zmaga presenetila marsikoga, v zahtevnem superveleslalomu pa je do izraza prišla njena izjemna veleslalomska tehnika. Marko Cirman pravi, da so Italijani navdušeni nad svojimi alpskimi smučarji, da je v Bormio vzdušje nogometno, ko gre Italijan na progo. Slovenska reprezentanca ima še enega prvokategornika v igri na preostalih štirih tekmah alpskega smučanja. To je Žan Kranjec, Cirman pa pravi, da Kranjec ne spada v ožji krog favoritov. Kranjec je 13. veleslalomist sezone. Resda tudi pred štirimi leti ni imel najboljše sezone, a Tominec opozarja, da je takrat imel pravi veleslalomski zavoj, v tej zimi pa ga še vedno išče. Tominec trdi, da je Slovenija edino možnost za medaljo v alpskem smučanju na teh igrah izgubila, ko se je na začetku sezone poškodovala Andreja Slokar, ki je bila, sodeč po informacijah iz njenega tabora, v fantastični formi. Pričakovati je bilo, da se bo borila za najvišja mesta v tej sezoni, razmišlja Tominec. Prihodnost ni rožnata, pravi tudi eden najboljših slovenskih smučarjev vseh časov Jure Košir. "Rezultati niso takšni, kakršni bi morali biti, v ozadju pa nimamo nikogar od mladih, ki prihaja," pravi Košir, Tominec pa dodaja, da bo Slovenija nekaj predstavnikov imela tudi v prihodnje v svetovnem pokalu, vprašanje je, kako uspešni bodo, je pa številčnost šla za vedno, saj Slovenija ne bo več imela največ finalistov na tekmah najvišje ravni, kot se je nekoč dogajalo, predvsem na slalomih ob prelomu tisočletja. Igor Tominec in Marko Cirman se o alpskem smučanju pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.
Federica Brignone je aprila lani, že po koncu svetovnega pokala in po njeni drugi osvojitvi velikega kristalnega globus, na tekmi državnega prvenstva utrpela dvojni zlom noge. Pot nazaj med najboljše je bila trnava, polna žalosti in bolečin, a tudi poguma, je Brignonejega povedala za Val 202. V svetovnem pokalu je prvič po poškodbi tekmovala šele 20. januarja. Teden pozneje je superveleslalom v Crans Montani končala na 18. mestu, Puščica iz La Salle, kot kličejo izkušeno Italijanko, pa v isti disciplini na domačem snegu postala olimpijska prvakinja. Šest sezon zapored je bila bodisi prva bodisi druga v superveleslalomskem seštevku svetovnega pokala, a do Milana in Cortine še ni imela olimpijske medalje v tej disciplini. Svoj največji uspeh, v karieri sicer polni presežkov, je dosegla manj kot leto po najtežjem trenutku svoje športne poti. Igor Tominec poroča, da je njena zmaga presenetila marsikoga, v zahtevnem superveleslalomu pa je do izraza prišla njena izjemna veleslalomska tehnika. Marko Cirman pravi, da so Italijani navdušeni nad svojimi alpskimi smučarji, da je v Bormio vzdušje nogometno, ko gre Italijan na progo. Slovenska reprezentanca ima še enega prvokategornika v igri na preostalih štirih tekmah alpskega smučanja. To je Žan Kranjec, Cirman pa pravi, da Kranjec ne spada v ožji krog favoritov. Kranjec je 13. veleslalomist sezone. Resda tudi pred štirimi leti ni imel najboljše sezone, a Tominec opozarja, da je takrat imel pravi veleslalomski zavoj, v tej zimi pa ga še vedno išče. Tominec trdi, da je Slovenija edino možnost za medaljo v alpskem smučanju na teh igrah izgubila, ko se je na začetku sezone poškodovala Andreja Slokar, ki je bila, sodeč po informacijah iz njenega tabora, v fantastični formi. Pričakovati je bilo, da se bo borila za najvišja mesta v tej sezoni, razmišlja Tominec. Prihodnost ni rožnata, pravi tudi eden najboljših slovenskih smučarjev vseh časov Jure Košir. "Rezultati niso takšni, kakršni bi morali biti, v ozadju pa nimamo nikogar od mladih, ki prihaja," pravi Košir, Tominec pa dodaja, da bo Slovenija nekaj predstavnikov imela tudi v prihodnje v svetovnem pokalu, vprašanje je, kako uspešni bodo, je pa številčnost šla za vedno, saj Slovenija ne bo več imela največ finalistov na tekmah najvišje ravni, kot se je nekoč dogajalo, predvsem na slalomih ob prelomu tisočletja. Igor Tominec in Marko Cirman se o alpskem smučanju pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Konec meseca januarja smo vam v oddaji predstavili 1.del posnetkov Ansambla Štajerskih 7, ki je lani obeležil štirideset letnico delovanja. Začeli smo pri letu 1987 in prišli do leta 1997. Takrat sta pri ZKP RTV Slovenija izšli dve izdaji in tokratno retrospektivo posnetkov ansambla nadaljujemo pri drugi z naslovom Prijateljem...Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Konec meseca januarja smo vam v oddaji predstavili 1.del posnetkov Ansambla Štajerskih 7, ki je lani obeležil štirideset letnico delovanja. Začeli smo pri letu 1987 in prišli do leta 1997. Takrat sta pri ZKP RTV Slovenija izšli dve izdaji in tokratno retrospektivo posnetkov ansambla nadaljujemo pri drugi z naslovom Prijateljem...Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Kako pravzaprav vrednotiti ulično likovno umetnost? Kako pomemben del naše kulturne dediščine so grafiti, murali in druge poslikave, ki jih najdemo na ljubljanski Metelkovi?
Kako pravzaprav vrednotiti ulično likovno umetnost? Kako pomemben del naše kulturne dediščine so grafiti, murali in druge poslikave, ki jih najdemo na ljubljanski Metelkovi?
Kako nastanejo sanje ... Pripoveduje: Ivan Rupnik. Napisal: Daniel Hevier. Prevedla: Barbara Šterbenc Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Kako nastanejo sanje ... Pripoveduje: Ivan Rupnik. Napisal: Daniel Hevier. Prevedla: Barbara Šterbenc Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Odsotnost ameriškega obrambnega ministra na zasedanju preostalih kolegov v severnoatlantskem zavezništvu v Bruslju bi lahko pomenila nasprotno, a generalni sekretar NATA Mark Rutte zagotavlja, da so Združene države trdno usidrane v zavezništvu ter da mu odnosi v zavezništvu vlivajo optimizem. Druge teme: - Po dveh smrtih in številnih protestih ameriška vlada končuje operacije proti nezakonitim priseljencem v Minnesoti. - Državnega podjetja za urejanje voda letos ne bo, ministrstvo o konceptu njegove organizacije še odloča - Tudi v Mariboru pomisleki o graditvi sežigalnice odpadkov, napovedano je tudi odločanje na referendumu.
Odsotnost ameriškega obrambnega ministra na zasedanju preostalih kolegov v severnoatlantskem zavezništvu v Bruslju bi lahko pomenila nasprotno, a generalni sekretar NATA Mark Rutte zagotavlja, da so Združene države trdno usidrane v zavezništvu ter da mu odnosi v zavezništvu vlivajo optimizem. Druge teme: - Po dveh smrtih in številnih protestih ameriška vlada končuje operacije proti nezakonitim priseljencem v Minnesoti. - Državnega podjetja za urejanje voda letos ne bo, ministrstvo o konceptu njegove organizacije še odloča - Tudi v Mariboru pomisleki o graditvi sežigalnice odpadkov, napovedano je tudi odločanje na referendumu.
Z ženskim superveleslalomom v Cortini d'Ampezzo so se na letošnjih olimpijskih igrah končala tekmovanja alpskih smučarjev v hitrih disciplinah. Zadnjič je na največjem zimskem športnem dogodku nastopila tudi edina slovenska predstavnica Ilka Štuhec. V domačih športnih logih pa se bo nocoj nadaljevala odbojkarska liga prvakov. Ljubljanski ACH Volley bo v dvorani Tivoli gostil eno najuspešnejših evropskih ekip, slovito moštvo iz Trentina.
Z ženskim superveleslalomom v Cortini d'Ampezzo so se na letošnjih olimpijskih igrah končala tekmovanja alpskih smučarjev v hitrih disciplinah. Zadnjič je na največjem zimskem športnem dogodku nastopila tudi edina slovenska predstavnica Ilka Štuhec. V domačih športnih logih pa se bo nocoj nadaljevala odbojkarska liga prvakov. Ljubljanski ACH Volley bo v dvorani Tivoli gostil eno najuspešnejših evropskih ekip, slovito moštvo iz Trentina.
Ta teden vstopamo v cikel devetih oddaj, v katerih bomo poslušali posnetke koncertov, ki so potekali v okviru dejavnosti festivala stare glasbe Seviqc. Otvoritveni koncert z naslovom Mozart in Beethoven za klavir in pihala je potekal 8. avgusta 2025 v Narodnem domu v Celju, na njem pa je Fortepiano Ensemble izvedel Kvintet za klavir, klarinet, oboo, rog in fagot v Es-duru, K. 452 Wolfganga Amadeusa Mozarta ter Kvintet za klavir, oboo, klarinet, fagot in rog v Es-duru, op. 16 Ludwiga van Beethovna. Fortepiano ensemble: Michele Bolla, klavir s kladivci Paolo Faldi, klasična oboa Luca Lucchetta, klasični klarinet Elisa Bognetti, klasični rog Stefano Sopranzi, klasični fagot
Ta teden vstopamo v cikel devetih oddaj, v katerih bomo poslušali posnetke koncertov, ki so potekali v okviru dejavnosti festivala stare glasbe Seviqc. Otvoritveni koncert z naslovom Mozart in Beethoven za klavir in pihala je potekal 8. avgusta 2025 v Narodnem domu v Celju, na njem pa je Fortepiano Ensemble izvedel Kvintet za klavir, klarinet, oboo, rog in fagot v Es-duru, K. 452 Wolfganga Amadeusa Mozarta ter Kvintet za klavir, oboo, klarinet, fagot in rog v Es-duru, op. 16 Ludwiga van Beethovna. Fortepiano ensemble: Michele Bolla, klavir s kladivci Paolo Faldi, klasična oboa Luca Lucchetta, klasični klarinet Elisa Bognetti, klasični rog Stefano Sopranzi, klasični fagot
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Francoski slikar Vianney Lefebvre v slovenski Istri živi in ustvarja že skoraj desetletje. V Domu krajanov v Šmarjah se predstavlja z novim ciklom del v slogu abstraktnega ekspresionizma, ki ga je naslovil Het gloren ali Zora – nova svetloba dneva. Kulturno dogajanje se seli tudi čez mejo: v Berlinu se začenja 76. mednarodni filmski festival Berlinale. Medtem ko se bo za zlatega in srebrne medvede potegovalo 22 filmov, slovenske barve v programu zastopa kratki animirani film Lea Černica z naslovom Kozmonavti, ki bo tam doživel svetovno premiero. Vrhunec večera na domačih odrih pripravljajo v Mestnem gledališču ljubljanskem. Nocoj bodo premierno uprizorili predstavo z naslovom Leta v režiji Jaše Kocelija. Nastala je na osnovi istoimenskega avtobiografskega romana francoske nobelovke za literaturo Annie Ernaux. Glasbeno ogrlico oddaje je Armando Šturman stkal s pravo eksplozijo ritmov. V izbor je vpletel skladbe francoske skupine Les Bombes 2 Bal in jim dodal še slovenske Bombe.
Francoski slikar Vianney Lefebvre v slovenski Istri živi in ustvarja že skoraj desetletje. V Domu krajanov v Šmarjah se predstavlja z novim ciklom del v slogu abstraktnega ekspresionizma, ki ga je naslovil Het gloren ali Zora – nova svetloba dneva. Kulturno dogajanje se seli tudi čez mejo: v Berlinu se začenja 76. mednarodni filmski festival Berlinale. Medtem ko se bo za zlatega in srebrne medvede potegovalo 22 filmov, slovenske barve v programu zastopa kratki animirani film Lea Černica z naslovom Kozmonavti, ki bo tam doživel svetovno premiero. Vrhunec večera na domačih odrih pripravljajo v Mestnem gledališču ljubljanskem. Nocoj bodo premierno uprizorili predstavo z naslovom Leta v režiji Jaše Kocelija. Nastala je na osnovi istoimenskega avtobiografskega romana francoske nobelovke za literaturo Annie Ernaux. Glasbeno ogrlico oddaje je Armando Šturman stkal s pravo eksplozijo ritmov. V izbor je vpletel skladbe francoske skupine Les Bombes 2 Bal in jim dodal še slovenske Bombe.
Izobraževalne ustanove ta konec tedna odpirajo vrata za bodoče dijake in študente. Na informativnih dnevih se bodo lahko seznanili z izobraževalnimi programi, obšolskimi dejavnostmi in možnostjo zaposlitve. Odločitev, kje nadaljevati izobraževalno pot, je zelo pomembna in za večino mladostnikov zahtevna. Pregled trga dela sicer razkriva, da je trenutno na voljo veliko delovnih mest, primanjkuje pa specifičnih znanj in kompetenc. O izbiri srednješolske in študijske smeri kot podlagi za čim boljše zaposlitvene možnosti, novostih v študijskih programih in kariernem usmerjanju mladih v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Urban Kodrič, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije; Julija Pirnat, zavod za zaposlovanje.
Izobraževalne ustanove ta konec tedna odpirajo vrata za bodoče dijake in študente. Na informativnih dnevih se bodo lahko seznanili z izobraževalnimi programi, obšolskimi dejavnostmi in možnostjo zaposlitve. Odločitev, kje nadaljevati izobraževalno pot, je zelo pomembna in za večino mladostnikov zahtevna. Pregled trga dela sicer razkriva, da je trenutno na voljo veliko delovnih mest, primanjkuje pa specifičnih znanj in kompetenc. O izbiri srednješolske in študijske smeri kot podlagi za čim boljše zaposlitvene možnosti, novostih v študijskih programih in kariernem usmerjanju mladih v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Urban Kodrič, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije; Julija Pirnat, zavod za zaposlovanje.
Katja Bidovec rada potuje, raziskuje in fotografira. V objektiv najraje zajema vzhodne kulture, ulično življenje, mlajše generacije in ženske. V Marmeladi o modrostih, ki jih daje pot, (ne)moči fotografije in pogledu na človeštvo.
Katja Bidovec rada potuje, raziskuje in fotografira. V objektiv najraje zajema vzhodne kulture, ulično življenje, mlajše generacije in ženske. V Marmeladi o modrostih, ki jih daje pot, (ne)moči fotografije in pogledu na človeštvo.
Maj Brinovec je bil lani slovenski predstavnik mednarodne skladateljske tribune Rostrum v kategorji do 30 let, za svoj skladateljski opus pa je letos prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Skladatelj in saksofonist je svoje glasbeno izobraževanje začel na Glasbeni šoli Krško, kjer se je saksofon učil pri Matjažu Škobernetu ter glasbeno teorijo pri dr. Petru Ureku. Potem je končal študij saksofona in glasbene teorije na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod mentorstvom Oskarja Laznika in Vitje Avsca, na Akademiji za glasbo pa je bil njegov profesor saksofona Dejan Prešiček, kompozicije pa Vito Žuraj. Poleg svoje glasbene poti bo v oddaji opisal še svoj kompozicijski slog in pristop k skladanju ter predstavil skladbi Anthem (Duo flauccord) ter Variacije Odradek (Ansambel Dissonance).
Maj Brinovec je bil lani slovenski predstavnik mednarodne skladateljske tribune Rostrum v kategorji do 30 let, za svoj skladateljski opus pa je letos prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Skladatelj in saksofonist je svoje glasbeno izobraževanje začel na Glasbeni šoli Krško, kjer se je saksofon učil pri Matjažu Škobernetu ter glasbeno teorijo pri dr. Petru Ureku. Potem je končal študij saksofona in glasbene teorije na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod mentorstvom Oskarja Laznika in Vitje Avsca, na Akademiji za glasbo pa je bil njegov profesor saksofona Dejan Prešiček, kompozicije pa Vito Žuraj. Poleg svoje glasbene poti bo v oddaji opisal še svoj kompozicijski slog in pristop k skladanju ter predstavil skladbi Anthem (Duo flauccord) ter Variacije Odradek (Ansambel Dissonance).
V Berlinu se nocoj začenja 76. mednarodni filmski festival, na katerem bodo skupaj prikazali okoli 200 filmov. Za zlatega in srebrne medvede se bo v glavnem tekmovalnem programu potegovalo 22 filmov. V tekmovalnem programu Perspektive in v tekmovalnem programu kratkih filmov je zastopana tudi Slovenija. V oddaji več tudi premieri v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer na Mali sceni na oder postavljajo dramatizacijo romana Leta Annie Ernaux. Predstavo je režiral Jaša Koceli, avtorica odrske priredbe je Eva Mahkovic. Novo predstavo z naslovom Učiteljica pripravljajo tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Nastala je po predlogi istoimenske slikanice avtorice Susanne Mattiangeli.
V Berlinu se nocoj začenja 76. mednarodni filmski festival, na katerem bodo skupaj prikazali okoli 200 filmov. Za zlatega in srebrne medvede se bo v glavnem tekmovalnem programu potegovalo 22 filmov. V tekmovalnem programu Perspektive in v tekmovalnem programu kratkih filmov je zastopana tudi Slovenija. V oddaji več tudi premieri v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer na Mali sceni na oder postavljajo dramatizacijo romana Leta Annie Ernaux. Predstavo je režiral Jaša Koceli, avtorica odrske priredbe je Eva Mahkovic. Novo predstavo z naslovom Učiteljica pripravljajo tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Nastala je po predlogi istoimenske slikanice avtorice Susanne Mattiangeli.
Evropski voditelji na neformalnem srečanju iščejo rešitve za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva. Nemčija in Francija poudarjata nujnost hitrega ukrepanja pri poenostavljanju predpisov, v zadnjem obdobju pa je bilo slišati tudi o okrepljenem sodelovanju manjše skupine držav, čemur je naklonjena tudi Slovenija. Preostali poudarki oddje: Izraelski premier Netanjahu na srečanju s Trumpom skušal doseči ostrejši nastop ZDA do Irana. Trump poudarja: diplomacija ostaja prednostna naloga. Na zimskih olimpijskih igrah v Italiji ukrajinski športnik diskvalificiran zaradi čelade z motivi žrtev vojne. Nov mejnik v slovenskem zdravstvu. V ljubljanskem kliničnem centru z novo metodo za boljše življenje bolnikov z razširjeno aorto.
Evropski voditelji na neformalnem srečanju iščejo rešitve za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva. Nemčija in Francija poudarjata nujnost hitrega ukrepanja pri poenostavljanju predpisov, v zadnjem obdobju pa je bilo slišati tudi o okrepljenem sodelovanju manjše skupine držav, čemur je naklonjena tudi Slovenija. Preostali poudarki oddje: Izraelski premier Netanjahu na srečanju s Trumpom skušal doseči ostrejši nastop ZDA do Irana. Trump poudarja: diplomacija ostaja prednostna naloga. Na zimskih olimpijskih igrah v Italiji ukrajinski športnik diskvalificiran zaradi čelade z motivi žrtev vojne. Nov mejnik v slovenskem zdravstvu. V ljubljanskem kliničnem centru z novo metodo za boljše življenje bolnikov z razširjeno aorto.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Podjetje za proizvodnjo pralnih sredstev Ecolab zapira proizvodnjo v Mariboru in jo bo prerazporedilo po svojih drugih evropskih obratih. To kemično podjetje v ameriški lasti naj bi obdržalo v Sloveniji le svoj prodajni del. Odpustili naj bi 56 delavcev, glavnina odpuščanj naj bi bila aprila.
Podjetje za proizvodnjo pralnih sredstev Ecolab zapira proizvodnjo v Mariboru in jo bo prerazporedilo po svojih drugih evropskih obratih. To kemično podjetje v ameriški lasti naj bi obdržalo v Sloveniji le svoj prodajni del. Odpustili naj bi 56 delavcev, glavnina odpuščanj naj bi bila aprila.
Mariborska občina pripravlja strategijo, s katero bi izboljšala položaj prostovoljcev. Ti so ključni za ohranjanje vitalne družbe, saj pomagajo pri izobraževanju, zdravstvu, šibkejšim, ob naravnih nesrečah in še kje. Zato je občina pripravila posvet z nevladnimi, izobraževalnimi in drugimi organizacijami, ki delujejo na področju prostovoljstva ali si pri izvajanju nalog pomagajo s to nesebično obliko pomoči.
Mariborska občina pripravlja strategijo, s katero bi izboljšala položaj prostovoljcev. Ti so ključni za ohranjanje vitalne družbe, saj pomagajo pri izobraževanju, zdravstvu, šibkejšim, ob naravnih nesrečah in še kje. Zato je občina pripravila posvet z nevladnimi, izobraževalnimi in drugimi organizacijami, ki delujejo na področju prostovoljstva ali si pri izvajanju nalog pomagajo s to nesebično obliko pomoči.
Jaroslav Ježek je bil učenec Aloisa Habe in Josefa Suka, njegova glasba pa je združevala evropsko modernistično estetiko z ameriškimi vplivi. Konec 19. stoletja so v New Yorku vodenje novega Narodnega glasbenega konservatorija zaupali Dvořáku, čez 20 let pa je ameriška glasba zaznamovala ustvarjalno iskanje nekaterih ustvarjalcev generacije, ki je v novoustanovljeni državi – Češkoslovaški – iskala nov, sodoben izraz.
Jaroslav Ježek je bil učenec Aloisa Habe in Josefa Suka, njegova glasba pa je združevala evropsko modernistično estetiko z ameriškimi vplivi. Konec 19. stoletja so v New Yorku vodenje novega Narodnega glasbenega konservatorija zaupali Dvořáku, čez 20 let pa je ameriška glasba zaznamovala ustvarjalno iskanje nekaterih ustvarjalcev generacije, ki je v novoustanovljeni državi – Češkoslovaški – iskala nov, sodoben izraz.
Mariborska občina namerava v stavbi na Trubarjevi ulici, kjer je sedež invalidskih društev, v Zdravstvenem domu Studenci in stavbi Mestne četrti Brezje - Dogoše -Zrkovci postaviti dvigala. S tem nadaljujejo prilagajanje objektov potrebam gibalno oviranih oseb. O investicijskem programu bodo ta mesec odločali mestni svetniki.
Mariborska občina namerava v stavbi na Trubarjevi ulici, kjer je sedež invalidskih društev, v Zdravstvenem domu Studenci in stavbi Mestne četrti Brezje - Dogoše -Zrkovci postaviti dvigala. S tem nadaljujejo prilagajanje objektov potrebam gibalno oviranih oseb. O investicijskem programu bodo ta mesec odločali mestni svetniki.
Nehvaležna bitja so četrti celovečerec na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omêrzuja. Kot že v Družinskem filmu, je tudi tokrat v središču družina – ločena starša, hčerka s prehransko motnjo in sin, ki se počuti zapostavljenega. Eno od ključnih vlog igra Timon Šturbej, glavno vlogo očeta pa irski igralec Barry Ward, ki je bil pri filmu tudi izvršni producent. Ob premieri filma je pogovor z režiserjem posnela Tesa Drev Juh. V njem Omerzu med drugim govori o občutku brezizhodnosti, ki ga je želel vnesti v film, o tem, kako težko je danes nagovoriti gledalce, pa o posebnem razmerju med otroki in odraslimi v okviru družine, ki otežuje resnično poznavanje drug drugega.
Nehvaležna bitja so četrti celovečerec na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omêrzuja. Kot že v Družinskem filmu, je tudi tokrat v središču družina – ločena starša, hčerka s prehransko motnjo in sin, ki se počuti zapostavljenega. Eno od ključnih vlog igra Timon Šturbej, glavno vlogo očeta pa irski igralec Barry Ward, ki je bil pri filmu tudi izvršni producent. Ob premieri filma je pogovor z režiserjem posnela Tesa Drev Juh. V njem Omerzu med drugim govori o občutku brezizhodnosti, ki ga je želel vnesti v film, o tem, kako težko je danes nagovoriti gledalce, pa o posebnem razmerju med otroki in odraslimi v okviru družine, ki otežuje resnično poznavanje drug drugega.
Večina občin danes za komuniciranje in obveščanje občanov uporablja družbena omrežja, najpogosteje Facebook. Na uradnih profilih lahko uporabniki objavljajo komentarje, predloge, pohvale ali kritike. Kje pa je meja, ko komentar preseže dopustno in postane žaljiv, sovražen, nasilen ali nadlegujoč - torej tak, ki ga Facebook kot platforma dopušča odstraniti? Na to je opozorila poslušalka, ki je prepričana, da so ji na Facebook strani Mestne občine Nova Gorica z uporabo tako imenovanega »senčnega blokiranja« odstranili več komentarjev. Tjaša Škamperle in Nataša Uršič sta preverili, kaj senčno blokiranje je in kakšna so pravila pri komuniciranju na kanalih lokalnih skupnosti.
Večina občin danes za komuniciranje in obveščanje občanov uporablja družbena omrežja, najpogosteje Facebook. Na uradnih profilih lahko uporabniki objavljajo komentarje, predloge, pohvale ali kritike. Kje pa je meja, ko komentar preseže dopustno in postane žaljiv, sovražen, nasilen ali nadlegujoč - torej tak, ki ga Facebook kot platforma dopušča odstraniti? Na to je opozorila poslušalka, ki je prepričana, da so ji na Facebook strani Mestne občine Nova Gorica z uporabo tako imenovanega »senčnega blokiranja« odstranili več komentarjev. Tjaša Škamperle in Nataša Uršič sta preverili, kaj senčno blokiranje je in kakšna so pravila pri komuniciranju na kanalih lokalnih skupnosti.
Ostali poudarki: -V Idriji načrtujejo uvedbo dovolilnic za parkiranje v mestnem jedru - Gasilci v Občini Vojnik so končno našli lokacijo za nov dom - Občina Ajdovščina za postavitev dolgo pričakovanega kulturnega centra ustanavlja proračunski sklad - V občini Starše je v ospredju cestna infrastruktura in zaključna dela na novi knjižnici - V Dornavi v Zavodu dr. Marijana Borštnarja, kjer skrbijo za osebe s posebnimi potebami, je bilo veselo na pustno valentinovem rajanju.
Ostali poudarki: -V Idriji načrtujejo uvedbo dovolilnic za parkiranje v mestnem jedru - Gasilci v Občini Vojnik so končno našli lokacijo za nov dom - Občina Ajdovščina za postavitev dolgo pričakovanega kulturnega centra ustanavlja proračunski sklad - V občini Starše je v ospredju cestna infrastruktura in zaključna dela na novi knjižnici - V Dornavi v Zavodu dr. Marijana Borštnarja, kjer skrbijo za osebe s posebnimi potebami, je bilo veselo na pustno valentinovem rajanju.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
V Bruslju zasedajo obrambni ministri članic zveze Nato. Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je pred srečanjem znova opozoril na dolgoročno grožnjo Rusije. Spomnil je na njene okrepljene vojaške dejavnosti in zanimanje Kitajske za območje Arktike. Ponovil je, da bodo danes razpravljali predvsem o izvajanju dogovorov, doseženih na lanskem vrhu v Haagu, oziroma povečanju vlaganj Kanade in Evrope v obrambo. Po njegovih besedah bodo govorili še o podpori Ukrajini. V oddaji tudi o tem: - Voditelji Unije o krepitvi konkurenčnosti povezave - V Gorjah znova opozarjajo na neurejena razmerja pri upravljanju soteske Vintgar - Oblast v Cerknici na debeli četrtek prevzemajo Butalci.
V Bruslju zasedajo obrambni ministri članic zveze Nato. Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je pred srečanjem znova opozoril na dolgoročno grožnjo Rusije. Spomnil je na njene okrepljene vojaške dejavnosti in zanimanje Kitajske za območje Arktike. Ponovil je, da bodo danes razpravljali predvsem o izvajanju dogovorov, doseženih na lanskem vrhu v Haagu, oziroma povečanju vlaganj Kanade in Evrope v obrambo. Po njegovih besedah bodo govorili še o podpori Ukrajini. V oddaji tudi o tem: - Voditelji Unije o krepitvi konkurenčnosti povezave - V Gorjah znova opozarjajo na neurejena razmerja pri upravljanju soteske Vintgar - Oblast v Cerknici na debeli četrtek prevzemajo Butalci.