Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Herbert Grün (1925-1961) je bil novinar, dramaturg, umetniški vodja Prešernovega gledališča v Kranju in pozneje Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, kulturni urednik Naših razgledov, gledališki režiser, publicist, prevajalec (med drugim Franza Kafke) in avtor zanimive knjige Proces v Jeruzalemu (o sojenju Adolfu Eichmannu). Vsestranskega, razgledanega in ustvarjalnega avtorja se spominjamo v Literarnem nokturnu ob 100. obletnici rojstva z odlomkom iz novele Smrt v Benetkah Thomasa Manna. Avtor prevoda Herbert Grün, režiserka Ana Krauthaker, interpret Blaž Šef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Maja Žvokelj. Narejeno 2020.
Herbert Grün (1925-1961) je bil novinar, dramaturg, umetniški vodja Prešernovega gledališča v Kranju in pozneje Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, kulturni urednik Naših razgledov, gledališki režiser, publicist, prevajalec (med drugim Franza Kafke) in avtor zanimive knjige Proces v Jeruzalemu (o sojenju Adolfu Eichmannu). Vsestranskega, razgledanega in ustvarjalnega avtorja se spominjamo v Literarnem nokturnu ob 100. obletnici rojstva z odlomkom iz novele Smrt v Benetkah Thomasa Manna. Avtor prevoda Herbert Grün, režiserka Ana Krauthaker, interpret Blaž Šef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Maja Žvokelj. Narejeno 2020.
Morda veste, kateri grad iz 11. stoletja je najbližji Novi Gorici? Skrit za Kostanjevico ali Kapelo, kot 143 metrov visokemu griču pravijo domačini, ostaja skorajda neviden in kdo ve, koliko Novogoričanom ga je sploh že obiskalo. A prav po griču, na katerem je zrastel, je Gorica, ki ima pomembno vlogo tudi za Slovence, dobila ime. Tokrat je goriški grad, ki je v času Evropske prestolnice kulture ena najbolj obiskanih turističnih točk, prvič obiskala tudi Eva Furlan.
Morda veste, kateri grad iz 11. stoletja je najbližji Novi Gorici? Skrit za Kostanjevico ali Kapelo, kot 143 metrov visokemu griču pravijo domačini, ostaja skorajda neviden in kdo ve, koliko Novogoričanom ga je sploh že obiskalo. A prav po griču, na katerem je zrastel, je Gorica, ki ima pomembno vlogo tudi za Slovence, dobila ime. Tokrat je goriški grad, ki je v času Evropske prestolnice kulture ena najbolj obiskanih turističnih točk, prvič obiskala tudi Eva Furlan.
Sobotni glasbeni večer za vas ureja glasbeni urednik Jane WEBER. Tudi nocojšnjega, kot nekaj prejšnjih, smo posvetili posnetkom z letošnjega festivala Druga godba in iz Kina Šiška. Nastopila bosta Widad Mjama in Khalil Epi, znana kot duet Aïta Mon Amour. Seznam skladb in avtorjev s koncerta: L'wed L'wed Khalil Hentati, Widad Mjama Hajti fi grini Khalil Hentati, Widad Mjama L'hedawiyet Khalil Hentati, Widad Mjama Kebet el Khayl Khalil Hentati, Widad Mjama Radouni Khalil Hentati, Widad Mjama Dami Khalil Hentati, Widad Mjama Sidi H'med Khalil Hentati, Widad Mjama
Sobotni glasbeni večer za vas ureja glasbeni urednik Jane WEBER. Tudi nocojšnjega, kot nekaj prejšnjih, smo posvetili posnetkom z letošnjega festivala Druga godba in iz Kina Šiška. Nastopila bosta Widad Mjama in Khalil Epi, znana kot duet Aïta Mon Amour. Seznam skladb in avtorjev s koncerta: L'wed L'wed Khalil Hentati, Widad Mjama Hajti fi grini Khalil Hentati, Widad Mjama L'hedawiyet Khalil Hentati, Widad Mjama Kebet el Khayl Khalil Hentati, Widad Mjama Radouni Khalil Hentati, Widad Mjama Dami Khalil Hentati, Widad Mjama Sidi H'med Khalil Hentati, Widad Mjama
Pameti in modrosti si z zlatom ne kupiš. Pripoveduje: Pavle Ravnohrib. Uzbekistanska ljudska. Posneto v studiih Radia Slovenija 1989.
Pameti in modrosti si z zlatom ne kupiš. Pripoveduje: Pavle Ravnohrib. Uzbekistanska ljudska. Posneto v studiih Radia Slovenija 1989.
V oddaji Izbrana proza predstavljamo odlomek iz knjige Velika pustolovščina Janje Vidmar. Ena izmed najbolj plodovitih slovenskih književnic – njen opus obsega več kot 70 knjig - pisateljuje že tri desetletja. Varnost redne zaposlitve je zamenjala za pisateljski poklic, ki je, kot pove v knjigi, poln vzponov in padcev. Kakšno je življenje nekoga, ki se je že v mladosti zapisal ustvarjalnosti? Kako se spopasti s pisateljsko blokado in strahom pred neuspehom? Vse to pisateljica pogumno popiše v knjigi, ki je namenjena najširšemu krogu bralcev. Interpretka: Sabina Kogovšek, režiserka: Saška Rakef, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Urban Gruden, urednica oddaje Ana Rozman, posneto leta 2025.
V oddaji Izbrana proza predstavljamo odlomek iz knjige Velika pustolovščina Janje Vidmar. Ena izmed najbolj plodovitih slovenskih književnic – njen opus obsega več kot 70 knjig - pisateljuje že tri desetletja. Varnost redne zaposlitve je zamenjala za pisateljski poklic, ki je, kot pove v knjigi, poln vzponov in padcev. Kakšno je življenje nekoga, ki se je že v mladosti zapisal ustvarjalnosti? Kako se spopasti s pisateljsko blokado in strahom pred neuspehom? Vse to pisateljica pogumno popiše v knjigi, ki je namenjena najširšemu krogu bralcev. Interpretka: Sabina Kogovšek, režiserka: Saška Rakef, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Urban Gruden, urednica oddaje Ana Rozman, posneto leta 2025.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Valkire so v nordijski mitologiji božanske device, ki med padlimi bojevniki izberejo najpogumnejše in jih privedejo v Valhalo, bajeslovno Odinovo domovanje. Ob koncu visokega srednjega veka so se v pripovedih skaldov spremenile v čudovite mlade bojevnice s šlemi in oklepi, oborožene s kopjem in morilsko dvorezno sekiro. Na nevidnih krilatih konjih so letale nad bojišči, izbirale tiste, ki jim je bilo usojeno, da se bojujejo Odinu ob boku, in jih vodile v ogromno dvorano s 540 vrati, pokrito s pozlačenimi ščiti, ki so jo razsvetljevali lesketajoči se meči. V glasbenem svetu je najbrž najbolj znano delo, v katerem najdemo Valkire, istoimenska opera Richarda Wagnerja. V Wagnerjevem Somraku bogov pa najdemo Norne iz srednjeveških skandinavskih in germanskih sag. Norne so v sredozemskih bajeslovjih boginje usode: grške mojre in rimske parke. Hčerke Zevsa in Temide; Kloto je predla nit življenja, Lahesis jo je navijala na preslico, Atropo jo je prerezala ob smrtni uri. Njihovemu početju se ni bilo mogoče upreti, niti bogovi jim niso smeli oporekati. Bile so zakon narave, ki ga je poosebljala Ananke, božanstvo, ki se je skupaj s Kronosom izvilo in prvobitnega kaosa. V Shakespearjevi tragediji Macbeth se prikažejo v prvem prizoru kot tri vešče in bojevnikom prerokujejo usodo, ki jih čaka. Najdemo pa jih tudi v glasbi Bedřicha Smetane, Christopha Willibalda Glucka, Johannesa Brahmsa in Hermanna Reuterja.
Valkire so v nordijski mitologiji božanske device, ki med padlimi bojevniki izberejo najpogumnejše in jih privedejo v Valhalo, bajeslovno Odinovo domovanje. Ob koncu visokega srednjega veka so se v pripovedih skaldov spremenile v čudovite mlade bojevnice s šlemi in oklepi, oborožene s kopjem in morilsko dvorezno sekiro. Na nevidnih krilatih konjih so letale nad bojišči, izbirale tiste, ki jim je bilo usojeno, da se bojujejo Odinu ob boku, in jih vodile v ogromno dvorano s 540 vrati, pokrito s pozlačenimi ščiti, ki so jo razsvetljevali lesketajoči se meči. V glasbenem svetu je najbrž najbolj znano delo, v katerem najdemo Valkire, istoimenska opera Richarda Wagnerja. V Wagnerjevem Somraku bogov pa najdemo Norne iz srednjeveških skandinavskih in germanskih sag. Norne so v sredozemskih bajeslovjih boginje usode: grške mojre in rimske parke. Hčerke Zevsa in Temide; Kloto je predla nit življenja, Lahesis jo je navijala na preslico, Atropo jo je prerezala ob smrtni uri. Njihovemu početju se ni bilo mogoče upreti, niti bogovi jim niso smeli oporekati. Bile so zakon narave, ki ga je poosebljala Ananke, božanstvo, ki se je skupaj s Kronosom izvilo in prvobitnega kaosa. V Shakespearjevi tragediji Macbeth se prikažejo v prvem prizoru kot tri vešče in bojevnikom prerokujejo usodo, ki jih čaka. Najdemo pa jih tudi v glasbi Bedřicha Smetane, Christopha Willibalda Glucka, Johannesa Brahmsa in Hermanna Reuterja.
Nataša Posel je dolgoletna direktorica društva Amnesty International Slovenije, ene najprepoznavnejših organizacij, ki se zavzema za človekove pravice, ozavešča javnost o položaju ranljivih družbenih skupin in izvaja različne kampanje ter izobraževalne dejavnosti. Nataša Posel vztrajno zagovarja enakopravnost, pomen enakosti, univerzalnost človekovih pravic in nedotakljivost človekovega dostojanstva. Njen dolgoletni boj za popravo krivic, ki so jih utrpeli izbrisani, in prizadevanja za izboljšanje življenjskih razmer romske skupnosti so prinesli pomembne spremembe v naši družbi. Natašo Posel je pred radijski mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
Nataša Posel je dolgoletna direktorica društva Amnesty International Slovenije, ene najprepoznavnejših organizacij, ki se zavzema za človekove pravice, ozavešča javnost o položaju ranljivih družbenih skupin in izvaja različne kampanje ter izobraževalne dejavnosti. Nataša Posel vztrajno zagovarja enakopravnost, pomen enakosti, univerzalnost človekovih pravic in nedotakljivost človekovega dostojanstva. Njen dolgoletni boj za popravo krivic, ki so jih utrpeli izbrisani, in prizadevanja za izboljšanje življenjskih razmer romske skupnosti so prinesli pomembne spremembe v naši družbi. Natašo Posel je pred radijski mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Taras Birsa – najbolj poznan fiktivni kriminalist v Sloveniji – se je vrnil že s sedmim primerom.
Taras Birsa – najbolj poznan fiktivni kriminalist v Sloveniji – se je vrnil že s sedmim primerom.
Evropska prestolnica kulture GO! 2025 se počasi sklepa, z njo pa tudi njen najobsežnejši gledališki projekt, Gledališka dodekalogija 1972 – 1983. Spremljali smo premiero predzadnje epizode, z naslovom 1982, ki jo je igralski ansambel Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica odigral natančno in suvereno. Transgeneracijsko fikcijo, ki jo sestavlja mnoštvo posameznih zgodb družine, ki je že več generacij zaznamovana z življenjem ob meji, dramaturško uokvirja in z mojstrsko režijo odrsko vodi Tomi Janežič. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, izsek
Evropska prestolnica kulture GO! 2025 se počasi sklepa, z njo pa tudi njen najobsežnejši gledališki projekt, Gledališka dodekalogija 1972 – 1983. Spremljali smo premiero predzadnje epizode, z naslovom 1982, ki jo je igralski ansambel Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica odigral natančno in suvereno. Transgeneracijsko fikcijo, ki jo sestavlja mnoštvo posameznih zgodb družine, ki je že več generacij zaznamovana z življenjem ob meji, dramaturško uokvirja in z mojstrsko režijo odrsko vodi Tomi Janežič. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, izsek
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Pogovarjali smo se z Doro Benčevič, mlado ilustratorko, striparko in tetoverko. Po bivanju v Amsterdamu in Berlinu zdaj v rojstnem Ptuju s somišljeniki zaganja nov kulturni val. Ustvarjalnost je pila z materinim mlekom, vsakomur priporoča izkušnjo delovnega migranta in se upira enemu izmed narekov kapitalistične ureditve, namreč, da je vsak izmed nas zamenljiv. (foto: Ljubo Cenčič)
Pogovarjali smo se z Doro Benčevič, mlado ilustratorko, striparko in tetoverko. Po bivanju v Amsterdamu in Berlinu zdaj v rojstnem Ptuju s somišljeniki zaganja nov kulturni val. Ustvarjalnost je pila z materinim mlekom, vsakomur priporoča izkušnjo delovnega migranta in se upira enemu izmed narekov kapitalistične ureditve, namreč, da je vsak izmed nas zamenljiv. (foto: Ljubo Cenčič)
Mestni kino Ptuj zaznamuje 128 let delovanja in je najstarejši delujoči kino pri nas in tudi eden najstarejših v Evropi. Letos se je končno uresničila želja po obnovi – za zdaj le kinodvorane v zgradbi na Cvetkovem trgu. Ob 18-ih bodo prenovljeno veliko kinodvorano odprli uradno in svečano; z novim projektorjem bodo predvajali stari film. S prenovo so poskrbeli tudi boljše doživljanje filmov gibalno oviranim in gluhim in naglušnim. Več o prenovi in kinu nam pove vodja Mestnega kina Ptuj Nina Milošič.
Mestni kino Ptuj zaznamuje 128 let delovanja in je najstarejši delujoči kino pri nas in tudi eden najstarejših v Evropi. Letos se je končno uresničila želja po obnovi – za zdaj le kinodvorane v zgradbi na Cvetkovem trgu. Ob 18-ih bodo prenovljeno veliko kinodvorano odprli uradno in svečano; z novim projektorjem bodo predvajali stari film. S prenovo so poskrbeli tudi boljše doživljanje filmov gibalno oviranim in gluhim in naglušnim. Več o prenovi in kinu nam pove vodja Mestnega kina Ptuj Nina Milošič.
Začenjamo z za mnoge ekskluzivnim pogovorom s svetovno prepoznavno performerko Marino Abramović, ki se te dni mudi v Ljubljani, nadaljujemo pa s svetovno muzealsko in dediščinsko novostjo, ki se vpisuje v enega od simbolnih vrhuncev letošnje dvojne evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica - predstavljamo sporočilo in opis v sredo odprte nastajajoče stalne razstave »Mesto na meji« v novogoriškem središču EPIC. Postavila jo je in jo dopolnjuje kustosinja Kaja Širok. Kako si predstavlja direktorovanje Drami SNG v Ljubljani nova direktorica Ivana Djilas, boste izvedeli v pogovoru z njo. Tokrat predstavljamo dobitnice in dobitnike štirih nagrad in priznanj, ki jih podeljujejo na iztekajočem se Slovenskem knjižnem sejmu, kjer kot kaže, v veliki meri ponujajo literaturo v angleškem jeziku. Podelili so Schwentnerjevo za življensko delo v založništvu in knjigotrštvu, nagrado Maruše Krese, založba Goga jo v sodelovanju z Društvom slovenskih literarnih kritikov podeljuje najboljši zbirki kratkih zgodb, DSP je podelilo nagrado za najboljši prvenec, DSKP pa je podelilo nagrado Radojke Vrančič za prevod v slovenščino. Ženski odbor Slovenskega centra PEN je podelil nagrado »mira« dvema avtoricama. Povzeli smo tudi okroglo mizo o nezavidljivem položaju Kulturnega doma v Trstu, kjer se od sredine 60-ih let preteklega stoletja nahaja Slovensko stalno gledališče v Trstu – stavbnemu kompleksu arhitekta Eda Mihevca namreč grozi, da ga utegnejo lastniki zaradi nesolventnosti prodati na trgu. Foto: Neža Tuma
Začenjamo z za mnoge ekskluzivnim pogovorom s svetovno prepoznavno performerko Marino Abramović, ki se te dni mudi v Ljubljani, nadaljujemo pa s svetovno muzealsko in dediščinsko novostjo, ki se vpisuje v enega od simbolnih vrhuncev letošnje dvojne evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica - predstavljamo sporočilo in opis v sredo odprte nastajajoče stalne razstave »Mesto na meji« v novogoriškem središču EPIC. Postavila jo je in jo dopolnjuje kustosinja Kaja Širok. Kako si predstavlja direktorovanje Drami SNG v Ljubljani nova direktorica Ivana Djilas, boste izvedeli v pogovoru z njo. Tokrat predstavljamo dobitnice in dobitnike štirih nagrad in priznanj, ki jih podeljujejo na iztekajočem se Slovenskem knjižnem sejmu, kjer kot kaže, v veliki meri ponujajo literaturo v angleškem jeziku. Podelili so Schwentnerjevo za življensko delo v založništvu in knjigotrštvu, nagrado Maruše Krese, založba Goga jo v sodelovanju z Društvom slovenskih literarnih kritikov podeljuje najboljši zbirki kratkih zgodb, DSP je podelilo nagrado za najboljši prvenec, DSKP pa je podelilo nagrado Radojke Vrančič za prevod v slovenščino. Ženski odbor Slovenskega centra PEN je podelil nagrado »mira« dvema avtoricama. Povzeli smo tudi okroglo mizo o nezavidljivem položaju Kulturnega doma v Trstu, kjer se od sredine 60-ih let preteklega stoletja nahaja Slovensko stalno gledališče v Trstu – stavbnemu kompleksu arhitekta Eda Mihevca namreč grozi, da ga utegnejo lastniki zaradi nesolventnosti prodati na trgu. Foto: Neža Tuma
V sklopu Evropske prestolnice kulture je sinoči vrazprodani konferenčni dvorani novogoriškega EPICentra slovenski filozof svetovnega slovesa Slavoj Žižek podal svoj razmislek o današnjih časih. Prepričan je, da se je svet, kateremu vlada logika globalnega kapitala, znašel v veliki godlji. Sožitje obeh Goric pa je izpostavil kot primer prave univerzalnosti. V oddaji tudi o tem: - Podjetje Fama v Gojačah odprlo nov logistični center. - Rubio bo izpustil srečanje zunanjih ministrov Nata. - Z lastništvom žarkovne linije v sinhrotronu pri Trstu boljše možnosti za slovenske raziskovalce. - Med dobitniki priznanja za promocijo mladinske književnosti tudi revija Galeb. - Slovenski košarkarji s ponesrečenim začetkom kvalifikacij za svetovno prvenstvo.
V sklopu Evropske prestolnice kulture je sinoči vrazprodani konferenčni dvorani novogoriškega EPICentra slovenski filozof svetovnega slovesa Slavoj Žižek podal svoj razmislek o današnjih časih. Prepričan je, da se je svet, kateremu vlada logika globalnega kapitala, znašel v veliki godlji. Sožitje obeh Goric pa je izpostavil kot primer prave univerzalnosti. V oddaji tudi o tem: - Podjetje Fama v Gojačah odprlo nov logistični center. - Rubio bo izpustil srečanje zunanjih ministrov Nata. - Z lastništvom žarkovne linije v sinhrotronu pri Trstu boljše možnosti za slovenske raziskovalce. - Med dobitniki priznanja za promocijo mladinske književnosti tudi revija Galeb. - Slovenski košarkarji s ponesrečenim začetkom kvalifikacij za svetovno prvenstvo.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov Priznani literarni in gledališki publicist Avnojska pobuda za drugačno Jugoslavijo Literarni in gledališki kritik, literarni zgodovinar in urednik France Koblar je na Dunaju diplomiral iz slavistike in latinščine, leta 1941 pa še doktoriral. Za doktorsko disertacijo je uredil Kettejeva zbrana dela in napisal monografsko študijo o njem. V začetnem obdobju po letu 1929 je vodil literarni in dramski program, od leta 1935 do začetka druge svetovne vojne pa je bil vodja uprave in programa Radia Ljubljana. V tem času je bil tudi sodelavec, sourednik in glavni urednik revije Dom in svet, v kateri je aprila 1937 objavil Kocbekov esej Premišljevanje o Španiji. Sredi petdesetih let je bil rektor akademije za igralsko umetnost. France Koblar je bil med prvimi člani slovenskega kluba PEN in že predvojni predsednik Društva slovenskih književnikov. Uredil je dela Ketteja, Gregorčiča, Stritarja, Bevka, Finžgarja, Preglja in Izidorja Cankarja. France Koblar je tudi prevajal pripovedna in dramska dela iz nemške in poljske književnosti. France Koblar se je rodil leta 1889 v Železnikih.
Tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov Priznani literarni in gledališki publicist Avnojska pobuda za drugačno Jugoslavijo Literarni in gledališki kritik, literarni zgodovinar in urednik France Koblar je na Dunaju diplomiral iz slavistike in latinščine, leta 1941 pa še doktoriral. Za doktorsko disertacijo je uredil Kettejeva zbrana dela in napisal monografsko študijo o njem. V začetnem obdobju po letu 1929 je vodil literarni in dramski program, od leta 1935 do začetka druge svetovne vojne pa je bil vodja uprave in programa Radia Ljubljana. V tem času je bil tudi sodelavec, sourednik in glavni urednik revije Dom in svet, v kateri je aprila 1937 objavil Kocbekov esej Premišljevanje o Španiji. Sredi petdesetih let je bil rektor akademije za igralsko umetnost. France Koblar je bil med prvimi člani slovenskega kluba PEN in že predvojni predsednik Društva slovenskih književnikov. Uredil je dela Ketteja, Gregorčiča, Stritarja, Bevka, Finžgarja, Preglja in Izidorja Cankarja. France Koblar je tudi prevajal pripovedna in dramska dela iz nemške in poljske književnosti. France Koblar se je rodil leta 1889 v Železnikih.
Slovenijo je, drugič po letu 2018, obiskala ena najzanimivejših osebnosti avtomobilizma. 79-letni Francoz Jean Todt se je med letoma 1994 in 2007 uveljavil kot športni direktor ekipe Ferrarija v formuli ena, v kateri je tedaj blestel Michael Schumacher. Po tem je 12 let vodil Mednarodno avtomobilistino zvezo FIA, od leta 2015 pa je prvi svetovni zagovornik prometne varnosti, saj je posebni odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov za prometno varnost. Eden od ciljev Jeana Todta je, da bi se v svetu do leta 2030 število smrtnih žrtev prometnih nesreč na leto prepolovilo, v Sloveniji, kamor je prišel na povabilo infrastrukturne ministrice, pa je med drugim predstavil kampanjo ozaveščanja za pametnejše ravnanje prometnih udeležencev, v kateri sodelujejo številni globalni zvezdniki, med njimi tudi naša športna šampiona Tadej Pogačar in Janja Garnbret.
Slovenijo je, drugič po letu 2018, obiskala ena najzanimivejših osebnosti avtomobilizma. 79-letni Francoz Jean Todt se je med letoma 1994 in 2007 uveljavil kot športni direktor ekipe Ferrarija v formuli ena, v kateri je tedaj blestel Michael Schumacher. Po tem je 12 let vodil Mednarodno avtomobilistino zvezo FIA, od leta 2015 pa je prvi svetovni zagovornik prometne varnosti, saj je posebni odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov za prometno varnost. Eden od ciljev Jeana Todta je, da bi se v svetu do leta 2030 število smrtnih žrtev prometnih nesreč na leto prepolovilo, v Sloveniji, kamor je prišel na povabilo infrastrukturne ministrice, pa je med drugim predstavil kampanjo ozaveščanja za pametnejše ravnanje prometnih udeležencev, v kateri sodelujejo številni globalni zvezdniki, med njimi tudi naša športna šampiona Tadej Pogačar in Janja Garnbret.
Tokrat smo se v oddaji Hudo pogovarjali o nečem, kar se mladim zdi velikokrat dolgočasno - o kulturi. Gostili smo namreč Naj kulturno šolo leta 2025. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je letos izbral za Naj kulturno šolo OŠ Križevci. Kaj je to kultura in s čim vse se ukvarjajo mladi, izveste v oddaji Hudo!
Tokrat smo se v oddaji Hudo pogovarjali o nečem, kar se mladim zdi velikokrat dolgočasno - o kulturi. Gostili smo namreč Naj kulturno šolo leta 2025. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je letos izbral za Naj kulturno šolo OŠ Križevci. Kaj je to kultura in s čim vse se ukvarjajo mladi, izveste v oddaji Hudo!
V tokratnih oddaljenih zvočnih svetovih vam Tomaž Rauch predstavlja zvočni svet ljudstva Waorani iz ekvadorskega dela amazonskega pragozda.
V tokratnih oddaljenih zvočnih svetovih vam Tomaž Rauch predstavlja zvočni svet ljudstva Waorani iz ekvadorskega dela amazonskega pragozda.
Začenja se nova sezona zimske rekreacije, zato smo v tokratni turistični oddaji preverili, kako so v slovenskih smučarskih centrih pripravljeni nanjo; govorili smo tudi o naložbah in se ustavili pri enotni vseslovenski tekaški karti. Zanimalo nas je še, kdo so gostje, ki obiščejo slovenska smučišča, in kako se razvija celoletni turizem. Seveda ni manjkal potopisni klepet, zadnjih nekaj tednov potujemo s simpatičnim parom Simono in Juretom, ki nam odkrivata čare enoletnega potovanja po svetu.
Začenja se nova sezona zimske rekreacije, zato smo v tokratni turistični oddaji preverili, kako so v slovenskih smučarskih centrih pripravljeni nanjo; govorili smo tudi o naložbah in se ustavili pri enotni vseslovenski tekaški karti. Zanimalo nas je še, kdo so gostje, ki obiščejo slovenska smučišča, in kako se razvija celoletni turizem. Seveda ni manjkal potopisni klepet, zadnjih nekaj tednov potujemo s simpatičnim parom Simono in Juretom, ki nam odkrivata čare enoletnega potovanja po svetu.
Kako odbojka postane način življenja, zna lepo povedati Benjamin Mugerli. Skupaj s soigralcem Miho Kosancem sta nastopila na svetovnem prvenstvu do 21. let v Mehiki, kjer sta po napetem turnirju končala na 33. mestu. Čeprav rezultat ni bil med najboljšimi, je bila to za oba športnika dragocena priložnost – prva izkušnja na svetovnem prvenstvu, ki jima je odprl pogled na konkurenco po svetu. Benjamin bo v pogovoru spregovoril tudi o tem, kaj zanj pomeni šport in odbojka v Kanalu, kjer je začel svojo pot. Razkril bo, kako ga je ljubezen do igre oblikovala tako na peščenih kot dvoranskih igriščih, kako združuje treninge s šolskimi obveznostmi in kaj ga žene naprej k doseganju svojih ciljev. Pogovor bo prava priložnost, da prisluhnemo tudi njegovim ambicijam za prihodnost in nasvetom mladim, ki si želijo stopiti na pot odbojkarskega sveta.
Kako odbojka postane način življenja, zna lepo povedati Benjamin Mugerli. Skupaj s soigralcem Miho Kosancem sta nastopila na svetovnem prvenstvu do 21. let v Mehiki, kjer sta po napetem turnirju končala na 33. mestu. Čeprav rezultat ni bil med najboljšimi, je bila to za oba športnika dragocena priložnost – prva izkušnja na svetovnem prvenstvu, ki jima je odprl pogled na konkurenco po svetu. Benjamin bo v pogovoru spregovoril tudi o tem, kaj zanj pomeni šport in odbojka v Kanalu, kjer je začel svojo pot. Razkril bo, kako ga je ljubezen do igre oblikovala tako na peščenih kot dvoranskih igriščih, kako združuje treninge s šolskimi obveznostmi in kaj ga žene naprej k doseganju svojih ciljev. Pogovor bo prava priložnost, da prisluhnemo tudi njegovim ambicijam za prihodnost in nasvetom mladim, ki si želijo stopiti na pot odbojkarskega sveta.
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je konec novembra podelilo nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Prejela jo je filmska in gledališka igralka Silva Čušin, članica ansambla SNG Drama Ljubljana. Pred leti je za življenjsko delo že prejela Borštnikov prstan, največje priznanje za igralsko umetnost na Slovenskem, leta 2022 pa za delo pri filmu in televiziji nagrado Ite Rine. Silva Čušin je nastopila v filmih, kot so Sanremo, Jaz sem Frenk, Izbrisana, Ivan, Inferno, Srečen za umret, 9:06, Estrellita – pesem za domov, Predmestje, Šterkijada. Leta 2022 se je s Silvo Čušin pogovarjala Tina Poglajen.
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je konec novembra podelilo nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Prejela jo je filmska in gledališka igralka Silva Čušin, članica ansambla SNG Drama Ljubljana. Pred leti je za življenjsko delo že prejela Borštnikov prstan, največje priznanje za igralsko umetnost na Slovenskem, leta 2022 pa za delo pri filmu in televiziji nagrado Ite Rine. Silva Čušin je nastopila v filmih, kot so Sanremo, Jaz sem Frenk, Izbrisana, Ivan, Inferno, Srečen za umret, 9:06, Estrellita – pesem za domov, Predmestje, Šterkijada. Leta 2022 se je s Silvo Čušin pogovarjala Tina Poglajen.
Pestro novembrsko literarno dogajanje so oblikovala priznanja zlata hruška 2025, ki so jih letos prejele knjige: Pasje poletje, Tihotapci in Invazija požrešnih spodnjic!. V središču literarnega dogajanja pa je še ta konec tedna 41. Slovenski knjižni sejem, ki ga lahko obiščete tako mlajši kot tudi starejši bralci. V tokratnem novembrskem Knjigomatu pa smo spoznali še nove otroške in mladinske knjige, ki so izšle pri založbah Morfem, Mladinska knjiga in Sanje.
Pestro novembrsko literarno dogajanje so oblikovala priznanja zlata hruška 2025, ki so jih letos prejele knjige: Pasje poletje, Tihotapci in Invazija požrešnih spodnjic!. V središču literarnega dogajanja pa je še ta konec tedna 41. Slovenski knjižni sejem, ki ga lahko obiščete tako mlajši kot tudi starejši bralci. V tokratnem novembrskem Knjigomatu pa smo spoznali še nove otroške in mladinske knjige, ki so izšle pri založbah Morfem, Mladinska knjiga in Sanje.
Ameriški nogomet se je razvil iz ragbija že v 19. stoletju. Čeprav najbrž marsikdo ne ve veliko o tem športu, pa imamo nekje v spominu podobo velikega travnatega igrišča, žoge ovalne oblike, igralcev s čelado in ščitniki, ki kdaj tudi zelo vratolomno in agresivno ovirajo in ustavljajo drug drugega. Pa veste, da obstaja tudi druga panoga ameriškega nogometa, ki se mu v angleščini reče flag football – po zastavicah, ki jih imajo igralci okoli pasu? Gre za brezkontaktno različico športa, ki se je razvila v ameriški vojski med drugo svetovno vojno: vojaško osebje se namreč ni smelo poškodovali. Več o tej zvrsti ameriškega nogometa izvemo od »domžalskih tigrov«, edinega kluba v Sloveniji, kjer ta šport trenirajo že osnovnošolke in osnovnošolci.
Ameriški nogomet se je razvil iz ragbija že v 19. stoletju. Čeprav najbrž marsikdo ne ve veliko o tem športu, pa imamo nekje v spominu podobo velikega travnatega igrišča, žoge ovalne oblike, igralcev s čelado in ščitniki, ki kdaj tudi zelo vratolomno in agresivno ovirajo in ustavljajo drug drugega. Pa veste, da obstaja tudi druga panoga ameriškega nogometa, ki se mu v angleščini reče flag football – po zastavicah, ki jih imajo igralci okoli pasu? Gre za brezkontaktno različico športa, ki se je razvila v ameriški vojski med drugo svetovno vojno: vojaško osebje se namreč ni smelo poškodovali. Več o tej zvrsti ameriškega nogometa izvemo od »domžalskih tigrov«, edinega kluba v Sloveniji, kjer ta šport trenirajo že osnovnošolke in osnovnošolci.
V tokratnem Glasbenem radiogramu smo se srečali z mariborskim rockom, ki zna biti iskren, melanholičen in trd kot granit. V studiu sta nas obiskala Milan Fras in Niki Stojanović iz zasedbe Okttober – benda, ki se po pavzah in prelomih vedno znova vrača z novo močjo. V oddaji smo spoznali njun ustvarjalni proces, pogled na mariborsko glasbeno sceno in utrip mesta, ki ju navdihuje pri pisanju.
V tokratnem Glasbenem radiogramu smo se srečali z mariborskim rockom, ki zna biti iskren, melanholičen in trd kot granit. V studiu sta nas obiskala Milan Fras in Niki Stojanović iz zasedbe Okttober – benda, ki se po pavzah in prelomih vedno znova vrača z novo močjo. V oddaji smo spoznali njun ustvarjalni proces, pogled na mariborsko glasbeno sceno in utrip mesta, ki ju navdihuje pri pisanju.
V začetku novembra je produkcijska hiša Carmina Slovenica izdala album Stabat Mater avtorice glasbe Karmine Šilec. Pesem, navdahnjena z zgodbo redovnice Marie Guyart, zazveni v izvedbi ansambla !Kebataola!. V oddaji bomo prisluhnili izbranim stavkom ter se o delu in njegovem nastanku pogovarjali s skladateljico.
V začetku novembra je produkcijska hiša Carmina Slovenica izdala album Stabat Mater avtorice glasbe Karmine Šilec. Pesem, navdahnjena z zgodbo redovnice Marie Guyart, zazveni v izvedbi ansambla !Kebataola!. V oddaji bomo prisluhnili izbranim stavkom ter se o delu in njegovem nastanku pogovarjali s skladateljico.
Tokratna pravljična dogodivščina prihaja iz zakladnice slovenskih ljudskih pravljic. Prisluhnite zgodbi Starka in razbojniki, ki jo pripoveduje Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice. Gre za pripoved o pogumni in prebrisani starki, ki jo usoda sooči z razbojniki – a kot se za pravljice spodobi, se stvari ne razpletejo tako, kot bi si ti želeli. Pridružite se nam v pravljičnem svetu, kjer zvitost in pogum premagata moč.
Tokratna pravljična dogodivščina prihaja iz zakladnice slovenskih ljudskih pravljic. Prisluhnite zgodbi Starka in razbojniki, ki jo pripoveduje Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice. Gre za pripoved o pogumni in prebrisani starki, ki jo usoda sooči z razbojniki – a kot se za pravljice spodobi, se stvari ne razpletejo tako, kot bi si ti želeli. Pridružite se nam v pravljičnem svetu, kjer zvitost in pogum premagata moč.
V Zvedavčkih smo ponovno govorili o pomembni obletnici, 70-letnici mariborske Osnovne šole Martina Konšaka. V tokratni oddaji ste slišali krajši dramski prizor prirejen po pravljici Ele Peroci Moj dežnik je lahko balon, ki so ga zaigrale petošolke ob praznovanju obletnice šole. Oddajo pa smo zaokrožili s slovensko ljudsko pravljico Starka in razbojniki, ki jo pripoveduje Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice.
V Zvedavčkih smo ponovno govorili o pomembni obletnici, 70-letnici mariborske Osnovne šole Martina Konšaka. V tokratni oddaji ste slišali krajši dramski prizor prirejen po pravljici Ele Peroci Moj dežnik je lahko balon, ki so ga zaigrale petošolke ob praznovanju obletnice šole. Oddajo pa smo zaokrožili s slovensko ljudsko pravljico Starka in razbojniki, ki jo pripoveduje Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice.
Slovenski košarkarji so v Kopru začeli kvalifikacije za svetovno prvenstvo, ki ga leta 2027 gosti Katar. Alpski smučarji nadaljujejo s tekmami v ZDA. V Koloradu je bil včeraj veleslalom.
Slovenski košarkarji so v Kopru začeli kvalifikacije za svetovno prvenstvo, ki ga leta 2027 gosti Katar. Alpski smučarji nadaljujejo s tekmami v ZDA. V Koloradu je bil včeraj veleslalom.
Nihče ni šolanja izumil, napredek človeštva je pripeljal do tega, da so družbe same ugotovile, da je to najboljše za vse - vladarje in tiste, ki so vladarjem služili. V tokratnih Radiovednih vseeno pogledamo ključne prelomice v razvoju šolstva. Naš sogovornik je tokrat kustos v Slovenskem šolskem muzeju Gregor Gartner.
Nihče ni šolanja izumil, napredek človeštva je pripeljal do tega, da so družbe same ugotovile, da je to najboljše za vse - vladarje in tiste, ki so vladarjem služili. V tokratnih Radiovednih vseeno pogledamo ključne prelomice v razvoju šolstva. Naš sogovornik je tokrat kustos v Slovenskem šolskem muzeju Gregor Gartner.
V Radijski kuhinji smo tokrat pripravili tolminsko friko z dodatkom čebule – preprosto, a okusno jed iz Posočja. Spoznali smo tradicijo priprave frike v tem delu Slovenije ter pogledali, katere podobne jedi najdemo tudi drugod po svetu.
V Radijski kuhinji smo tokrat pripravili tolminsko friko z dodatkom čebule – preprosto, a okusno jed iz Posočja. Spoznali smo tradicijo priprave frike v tem delu Slovenije ter pogledali, katere podobne jedi najdemo tudi drugod po svetu.
Prosti čas je tema, ki razveseli male in velike! Z radijskim mikrofonom smo se tokrat odpravili do četrtošolcev OŠ Prežihovega Voranca, ki so nam zaupali, kaj takrat radi počnejo, nam dali navdih za kak nov hobi, morda koga vzpodbudili k branju in še kaj …
Prosti čas je tema, ki razveseli male in velike! Z radijskim mikrofonom smo se tokrat odpravili do četrtošolcev OŠ Prežihovega Voranca, ki so nam zaupali, kaj takrat radi počnejo, nam dali navdih za kak nov hobi, morda koga vzpodbudili k branju in še kaj …
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Philip Larkin, angleški književnik, ki ga je dnevnik The Times razglasil za največjega britanskega povojnega pisca, v pesmi Kvartopirci ilustrira prostaško moško obnašanje. Pesem bi lahko razumeli tudi kot enega od Larkinovih receptov, da se je kdaj treba sprostiti. V slovenskem prevodu Vena Tauferja je izšla v zbirki Visoka okna. Interpretira Kristijan Muck, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen, urednica oddaje Tesa Drev Juh, posneto leta 2013.
Philip Larkin, angleški književnik, ki ga je dnevnik The Times razglasil za največjega britanskega povojnega pisca, v pesmi Kvartopirci ilustrira prostaško moško obnašanje. Pesem bi lahko razumeli tudi kot enega od Larkinovih receptov, da se je kdaj treba sprostiti. V slovenskem prevodu Vena Tauferja je izšla v zbirki Visoka okna. Interpretira Kristijan Muck, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen, urednica oddaje Tesa Drev Juh, posneto leta 2013.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Medovaren oz. medvedovaren, globoki ponaredek, tehnofobija in nebralec so novejše besede, ki v slovenskem jeziku še ne obstajajo dolgo. So del Sprotnega slovarja slovenskega jezika, katerega najnovejša različica bo izšla 3. decembra. O tem, kako slovar nastaja, smo v oddaji Kiks govorili pretekli teden. Danes pa bomo izvedeli, s katerih področij najpogosteje prihajajo nove besede.
Medovaren oz. medvedovaren, globoki ponaredek, tehnofobija in nebralec so novejše besede, ki v slovenskem jeziku še ne obstajajo dolgo. So del Sprotnega slovarja slovenskega jezika, katerega najnovejša različica bo izšla 3. decembra. O tem, kako slovar nastaja, smo v oddaji Kiks govorili pretekli teden. Danes pa bomo izvedeli, s katerih področij najpogosteje prihajajo nove besede.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Martin Kandido je študent Višje strokovne šole v Sežani in se posveča kamnu. Minuli teden je v avstrijskem Salzburgu - na evropskem prvenstvu mladih strokovnjakov v poklicih Euroskills - odlično branil barve Slovenije: v močni konkurenci je z brezhibnim kamnitim izdelkom zasedel četrto mesto.
Martin Kandido je študent Višje strokovne šole v Sežani in se posveča kamnu. Minuli teden je v avstrijskem Salzburgu - na evropskem prvenstvu mladih strokovnjakov v poklicih Euroskills - odlično branil barve Slovenije: v močni konkurenci je z brezhibnim kamnitim izdelkom zasedel četrto mesto.
Nagrado čuvaj/watchdog za prispevek k razvoju slovenskega novinarstva letos prejme Ervin Hladnik Milharčič. Kot je zapisala porota, so ga nagradili za desetletja vrhunskih reportaž, lucidnih kolumn, pronicljivih komentarjev, nepozabnih intervjujev in poročil o dogajanju doma in po svetu. Za izstopajoče novinarske dosežke je med drugimi nagrado dobil tudi naš dopisnik Boštjan Anžin, ki je v minulem letu posebej opozarjal na politične napetosti v Srbiji. V oddaji tudi o tem: - Bi lahko ZDA za dosego miru priznale ruski nadzor nad zasedenimi ozemlji v Ukrajini? - Papežev večdnevni obisk Bližnjega vzhoda v znamenju obsodb nasilja in pozivov k mirnemu sobivanju. - Po Mariboru in Ljubljani bodo praznične luči danes prižgali tudi v Celju.
Nagrado čuvaj/watchdog za prispevek k razvoju slovenskega novinarstva letos prejme Ervin Hladnik Milharčič. Kot je zapisala porota, so ga nagradili za desetletja vrhunskih reportaž, lucidnih kolumn, pronicljivih komentarjev, nepozabnih intervjujev in poročil o dogajanju doma in po svetu. Za izstopajoče novinarske dosežke je med drugimi nagrado dobil tudi naš dopisnik Boštjan Anžin, ki je v minulem letu posebej opozarjal na politične napetosti v Srbiji. V oddaji tudi o tem: - Bi lahko ZDA za dosego miru priznale ruski nadzor nad zasedenimi ozemlji v Ukrajini? - Papežev večdnevni obisk Bližnjega vzhoda v znamenju obsodb nasilja in pozivov k mirnemu sobivanju. - Po Mariboru in Ljubljani bodo praznične luči danes prižgali tudi v Celju.
Alpski smučarji so na severnoameriški turneji svetovnega pokala. Po superveleslalomu je bil včeraj v Koloradu še veleslalom.
Alpski smučarji so na severnoameriški turneji svetovnega pokala. Po superveleslalomu je bil včeraj v Koloradu še veleslalom.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
Kot otrok sem rad igral tetris.. Danes igre več ne igram, čeprav bi me kdaj pa kdaj zamikalo. Tetris je predvsem igra, ki temelji na hitrosti in strategiji, lahko pa nas uči tudi sprejemljivosti, prilagodljivosti in hvaležnosti. Spomnim se velikega navdušenja, ko so pri igri tetrisa štiri vrste blokov na zaslonu izginile. Vendar je bilo zadovoljstvo kratkotrajno, saj se je na vrhu zaslona že prikazala nova oblika bloka. Včasih so se začeli bloki kar nalagati drug na drugega. Višje kot je šlo, bolj je rasla tudi moja zaskrbljenost in frustracija. Dobro se spomnim tudi jeze, ko sem igro izgubil. Jezil sem se na samo igro, ki mi je ponudila takšne čudne bloke. Jezil sem se tudi na vse motnje v moji okolici, domače, ki so me zmotili. Največkrat pa sem se jezil nase, saj bi moral biti boljši. Včasih je tako tudi v življenju, da nam spodrsne ne glede na vse naše veščine in zmožnosti. Ne glede na obliko blokov, ki padajo, izgubimo. Ampak kakršenkoli je že blok in kakorkoli že pristane, nov je že spet na poti. Enkrat se blok sestavi, drugič nam to spodleti, čeprav smo zelo razvili svojo hitrost in strategijo. In običajno si vsi želimo, da čim hitreje pospravimo bloke. Na življenje lahko gledamo kot na trening v hitrosti in strategiji. Rešujemo probleme, odgovarjamo na vprašanja, dosegamo gotovost. Včasih nam v življenju to uspeva, drugič se nam nabirajo bloki, za katere ne vemo, kaj bi z njimi. Nekateri bloki bolj ustrezajo našim načrtom, drugi spet ne. Vendar naše negodovanje ob novih blokih v tetris igri teh še ne bo ustavilo. Upiranje ničesar ne ustavi, bloki še vedno padajo. Naša sprejemljivost in prilagodljivost pa nas spomni, da po nezaželenem bloku prihaja nov. Ni nam treba biti zadovoljni z vsem, kar nam pride v življenju naproti, vendar se učimo s tem ravnati. Če na naše življenjske bloke gledamo s hvaležnostjo, smo lahko zadovoljni tako v naših vsakdanjih trenutkih kot ob zmagah. Ni nam potrebno čakati, da pride kaj boljšega ali skrbeti, kaj vse nas še čaka. Tako lahko sprejmemo nestalnost trenutkov in iščemo v njih moč za težje čase. Igra tetrisa nas lahko uči sprejemljivosti, prilagodljivosti in hvaležnosti, ob katerih razvijamo še prožnost, kreativnost in zdravo mero tveganja. Zmaga končno sploh ni tako pomembna, če se učimo gledati onkraj golega izida in cenimo tudi proces. Če smo le bolj prožni glede tega, kar nam je dano, in hvaležni za tisto, kar imamo.
Kot otrok sem rad igral tetris.. Danes igre več ne igram, čeprav bi me kdaj pa kdaj zamikalo. Tetris je predvsem igra, ki temelji na hitrosti in strategiji, lahko pa nas uči tudi sprejemljivosti, prilagodljivosti in hvaležnosti. Spomnim se velikega navdušenja, ko so pri igri tetrisa štiri vrste blokov na zaslonu izginile. Vendar je bilo zadovoljstvo kratkotrajno, saj se je na vrhu zaslona že prikazala nova oblika bloka. Včasih so se začeli bloki kar nalagati drug na drugega. Višje kot je šlo, bolj je rasla tudi moja zaskrbljenost in frustracija. Dobro se spomnim tudi jeze, ko sem igro izgubil. Jezil sem se na samo igro, ki mi je ponudila takšne čudne bloke. Jezil sem se tudi na vse motnje v moji okolici, domače, ki so me zmotili. Največkrat pa sem se jezil nase, saj bi moral biti boljši. Včasih je tako tudi v življenju, da nam spodrsne ne glede na vse naše veščine in zmožnosti. Ne glede na obliko blokov, ki padajo, izgubimo. Ampak kakršenkoli je že blok in kakorkoli že pristane, nov je že spet na poti. Enkrat se blok sestavi, drugič nam to spodleti, čeprav smo zelo razvili svojo hitrost in strategijo. In običajno si vsi želimo, da čim hitreje pospravimo bloke. Na življenje lahko gledamo kot na trening v hitrosti in strategiji. Rešujemo probleme, odgovarjamo na vprašanja, dosegamo gotovost. Včasih nam v življenju to uspeva, drugič se nam nabirajo bloki, za katere ne vemo, kaj bi z njimi. Nekateri bloki bolj ustrezajo našim načrtom, drugi spet ne. Vendar naše negodovanje ob novih blokih v tetris igri teh še ne bo ustavilo. Upiranje ničesar ne ustavi, bloki še vedno padajo. Naša sprejemljivost in prilagodljivost pa nas spomni, da po nezaželenem bloku prihaja nov. Ni nam treba biti zadovoljni z vsem, kar nam pride v življenju naproti, vendar se učimo s tem ravnati. Če na naše življenjske bloke gledamo s hvaležnostjo, smo lahko zadovoljni tako v naših vsakdanjih trenutkih kot ob zmagah. Ni nam potrebno čakati, da pride kaj boljšega ali skrbeti, kaj vse nas še čaka. Tako lahko sprejmemo nestalnost trenutkov in iščemo v njih moč za težje čase. Igra tetrisa nas lahko uči sprejemljivosti, prilagodljivosti in hvaležnosti, ob katerih razvijamo še prožnost, kreativnost in zdravo mero tveganja. Zmaga končno sploh ni tako pomembna, če se učimo gledati onkraj golega izida in cenimo tudi proces. Če smo le bolj prožni glede tega, kar nam je dano, in hvaležni za tisto, kar imamo.
Branka Smole je ženska mnogo talentov. Njen žametni glas je na Gorenjskem postal ikona radijskih valov in odrskih desk. Je moderatorka, scenaristka, časopisna urednica in že tri desetletja zdaj uspešna direktorica Gledališča Toneta Čufarja Jesenice, kjer je pred dnevi padel zastor za njenimi zadnjimi Čufarjevimi dnevi v tej vlogi. Čufarjevi dnevi so festival slovenskih ljubiteljskih gledališč, ki ga je Branka Smole kar pol stoletja bogatila in skrbela za njegovo rast in razvoj. Danes predstavlja najpomembnejši dogodek za številne slovenske amaterske igralce. Branka Smole pa torej zdaj zapušča jeseniški oder in ga prepušča, kot pravi, mlajšim s svežimi idejami.
Branka Smole je ženska mnogo talentov. Njen žametni glas je na Gorenjskem postal ikona radijskih valov in odrskih desk. Je moderatorka, scenaristka, časopisna urednica in že tri desetletja zdaj uspešna direktorica Gledališča Toneta Čufarja Jesenice, kjer je pred dnevi padel zastor za njenimi zadnjimi Čufarjevimi dnevi v tej vlogi. Čufarjevi dnevi so festival slovenskih ljubiteljskih gledališč, ki ga je Branka Smole kar pol stoletja bogatila in skrbela za njegovo rast in razvoj. Danes predstavlja najpomembnejši dogodek za številne slovenske amaterske igralce. Branka Smole pa torej zdaj zapušča jeseniški oder in ga prepušča, kot pravi, mlajšim s svežimi idejami.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Letos mineva sto let od rojstva slovitega saksofonista Arta Pepperja. Bil je eden najbolj odličnih solistov na alt saksofonu. S svojo izvrstno tehniko igranja in z melodično inventivnostjo je očaral občinstvo in kritike. Toda zasvojenost z različnimi substancami ga je nenehno oddaljevala od popolnega uspeha.
Letos mineva sto let od rojstva slovitega saksofonista Arta Pepperja. Bil je eden najbolj odličnih solistov na alt saksofonu. S svojo izvrstno tehniko igranja in z melodično inventivnostjo je očaral občinstvo in kritike. Toda zasvojenost z različnimi substancami ga je nenehno oddaljevala od popolnega uspeha.
Za petkov ciklus Literarnih nokturnov Na valovih humorja smo tokrat izbrali kratko humoresko Marka Twaina. Naslovil jo je Sestavek g. Butcha, pripoveduje pa o tem, kakšno zmedo lahko na uredništvu časopisa povzročita rahla nepozornost in pretirano usmiljenje urednika. Prevajalec Branko Gradišnik, interpret Matija Rozman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2018.
Za petkov ciklus Literarnih nokturnov Na valovih humorja smo tokrat izbrali kratko humoresko Marka Twaina. Naslovil jo je Sestavek g. Butcha, pripoveduje pa o tem, kakšno zmedo lahko na uredništvu časopisa povzročita rahla nepozornost in pretirano usmiljenje urednika. Prevajalec Branko Gradišnik, interpret Matija Rozman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2018.