Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Novice Radia Slovenija

Novice ob 23h

29. 1. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Literarni nokturno

Fran Eller: Brez miru

29. 1. 2026

Letos mineva 70. let od smrti slovenskega pesnika Frana Ellerja. Rodil se je avgusta 1873 v Mariji na Zilji. Študiral je zgodovino, zemljepis, slavistiko in pravo na Dunaju, iz prava je tudi doktoriral in po raznih finančnih službah predaval na pravni fakulteti v Ljubljani. Ellerjeva poezija je po obliki in vsebini tradicionalna, realistična in impresionistična, medtem ko so bili njegovi estetski nazori moderni; uprl se je dogmatski estetiki in enostransko filozofskemu oziroma ideološkemu pojmovanju književnosti in drugih umetnosti. Interpret Boris Juh, režiserka Elza Rituper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten in Matej Juh. Produkcija 2003.

9 min

Letos mineva 70. let od smrti slovenskega pesnika Frana Ellerja. Rodil se je avgusta 1873 v Mariji na Zilji. Študiral je zgodovino, zemljepis, slavistiko in pravo na Dunaju, iz prava je tudi doktoriral in po raznih finančnih službah predaval na pravni fakulteti v Ljubljani. Ellerjeva poezija je po obliki in vsebini tradicionalna, realistična in impresionistična, medtem ko so bili njegovi estetski nazori moderni; uprl se je dogmatski estetiki in enostransko filozofskemu oziroma ideološkemu pojmovanju književnosti in drugih umetnosti. Interpret Boris Juh, režiserka Elza Rituper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten in Matej Juh. Produkcija 2003.

Zrcalo dneva

Slovenija namesto prevzema prebežnikov s finančnim prispevkom v sodliarnostni sklad

29. 1. 2026

Evropska komisija je danes predstavila petletno strategijo za upravljanje migracij in prvo strategijo o vizumski politiki. Ta v naslednjih petih letih med drugim predvideva več deportacij in več sodelovanja z državami zunaj meja povezave. Slovenija bo v solidarnostni sklad za upravljanje migracij prispevala milijon 800 tisoč evrov, s tem pa se bo izognila sprejemu migrantov iz bolj obremenjenih držav člani.

5 min

Evropska komisija je danes predstavila petletno strategijo za upravljanje migracij in prvo strategijo o vizumski politiki. Ta v naslednjih petih letih med drugim predvideva več deportacij in več sodelovanja z državami zunaj meja povezave. Slovenija bo v solidarnostni sklad za upravljanje migracij prispevala milijon 800 tisoč evrov, s tem pa se bo izognila sprejemu migrantov iz bolj obremenjenih držav člani.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 21h

29. 1. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Literarni večer

Romain Rolland – samotni jezdec

29. 1. 2026

Francoski književnik Romain Rolland, velik humanist v času prve svetovne vojne, je leta 1915 prejel Nobelovo nagrado za obsežen razvojni roman Jean Christophe, bralcem pa se je še bolj priljubil z vitalističnim romanom o dobrodušnem Burgundcu Miklavž Breugnon. A pisateljeva pot do splošnega priznanja je bila kar dolga. Avtorica scenarija Bojana Beltram Kovačevič, prevajalci Silvester Škerl, Karel Dobida, Janko Moder in Vladimir Koch, igralca Lotos Vincenc Šparovec in Kristijan Muck, bralca Lidija Hartman in Aleksander Golja, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič. Režiser Igor Likar. Posneto julija 2012.

46 min

Francoski književnik Romain Rolland, velik humanist v času prve svetovne vojne, je leta 1915 prejel Nobelovo nagrado za obsežen razvojni roman Jean Christophe, bralcem pa se je še bolj priljubil z vitalističnim romanom o dobrodušnem Burgundcu Miklavž Breugnon. A pisateljeva pot do splošnega priznanja je bila kar dolga. Avtorica scenarija Bojana Beltram Kovačevič, prevajalci Silvester Škerl, Karel Dobida, Janko Moder in Vladimir Koch, igralca Lotos Vincenc Šparovec in Kristijan Muck, bralca Lidija Hartman in Aleksander Golja, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič. Režiser Igor Likar. Posneto julija 2012.

Komorni studio

Ensemble.si na 73. Festivalu Ljubljana 2025

29. 1. 2026

Vodilni slovenski glasbeniki, ki igrajo v skupini Ensemble.si, se glede na raznolik repertoar predstavljajo v zasedbah godalcev, pihalcev in trobilcev, tokrat predstavljamo godalni sekstet. V Komornem studiu bomo predstavili posnetke s koncerta Ensemble.si, ki je 12. avgusta 2025 nastopil na 73. Festivalu Ljubljana v zasedbi mednarodno uspešnih slovenskih glasbenikov. V Križevniški cerkvi so igrali godalci: violinistka Petra Kovačič, od leta 2016 članica orkestra Dunajske državne opere, od leta 2019 pa tudi redna članica simfoničnega orkestra Dunajske filharmonije, violinist Matjaž Bogataj, od sezone 2017/2018 vodja drugih violin v simfoničnem orkestru Bavarske državne opere v Münchnu, violistka Gea Pantner Volfand, solistka simfoničnega orkestra RTV Slovenija in članica godalnega kvarteta Accademia, violist Mladen Somborac, član Mahlerjevega komornega orkestra, ki je tudi solist z drugimi orkestri, violončelistka Nika Somborac, od leta 2011 članica godalnega kvarteta Furiant, ki igra tudi z drugimi ansambli, ter violončelist Primož Zalaznik, od leta 2018 član Dunajskega simfoničnega orkestra. Glasbeniki so na koncertu izvedli tri izvajalsko zahtevna in obsežna komorna dela: Godalni sekstet: Capriccio, op.85, Richarda Straussa, Godalni sekstet v Es-duru, št. 107 po Hindmarshu, Franka Bridgea in Godalni sekstet št. 2 v G-duru, op. 36, Johannesa Brahmsa.

119 min

Vodilni slovenski glasbeniki, ki igrajo v skupini Ensemble.si, se glede na raznolik repertoar predstavljajo v zasedbah godalcev, pihalcev in trobilcev, tokrat predstavljamo godalni sekstet. V Komornem studiu bomo predstavili posnetke s koncerta Ensemble.si, ki je 12. avgusta 2025 nastopil na 73. Festivalu Ljubljana v zasedbi mednarodno uspešnih slovenskih glasbenikov. V Križevniški cerkvi so igrali godalci: violinistka Petra Kovačič, od leta 2016 članica orkestra Dunajske državne opere, od leta 2019 pa tudi redna članica simfoničnega orkestra Dunajske filharmonije, violinist Matjaž Bogataj, od sezone 2017/2018 vodja drugih violin v simfoničnem orkestru Bavarske državne opere v Münchnu, violistka Gea Pantner Volfand, solistka simfoničnega orkestra RTV Slovenija in članica godalnega kvarteta Accademia, violist Mladen Somborac, član Mahlerjevega komornega orkestra, ki je tudi solist z drugimi orkestri, violončelistka Nika Somborac, od leta 2011 članica godalnega kvarteta Furiant, ki igra tudi z drugimi ansambli, ter violončelist Primož Zalaznik, od leta 2018 član Dunajskega simfoničnega orkestra. Glasbeniki so na koncertu izvedli tri izvajalsko zahtevna in obsežna komorna dela: Godalni sekstet: Capriccio, op.85, Richarda Straussa, Godalni sekstet v Es-duru, št. 107 po Hindmarshu, Franka Bridgea in Godalni sekstet št. 2 v G-duru, op. 36, Johannesa Brahmsa.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov

Vokalna skupina Snežet - repriza

29. 1. 2026

V ciklu repriz ob koncu meseca tokrat poslušate oddajo, posneto 27. aprila leta 2017, ko smo v studiu 13 gostili Vokalno skupino Snežet s Tolminskega.

60 min

V ciklu repriz ob koncu meseca tokrat poslušate oddajo, posneto 27. aprila leta 2017, ko smo v studiu 13 gostili Vokalno skupino Snežet s Tolminskega.

Filmska glasba

Arthur Honegger: Glasba k filmu Napoleon

29. 1. 2026

Honeggerjeva glasba k filmu Napoleon Abela Gancea iz leta 1927 velja za prvo izvirno filmsko glasbo nasploh. Ustvarjena je kot simfonična spremljava, ki podpira pripoved in razpoloženje filma ter se osredotoča na značaj in notranje stanje glavnega lika, brez izrazitega poveličevanja zgodovinske osebnosti. Glasba se ni v celoti ohranila in danes poznamo predvsem dele oziroma poznejše rekonstrukcije.

26 min

Honeggerjeva glasba k filmu Napoleon Abela Gancea iz leta 1927 velja za prvo izvirno filmsko glasbo nasploh. Ustvarjena je kot simfonična spremljava, ki podpira pripoved in razpoloženje filma ter se osredotoča na značaj in notranje stanje glavnega lika, brez izrazitega poveličevanja zgodovinske osebnosti. Glasba se ni v celoti ohranila in danes poznamo predvsem dele oziroma poznejše rekonstrukcije.

Lahko noč, otroci!

Repica

29. 1. 2026

Dedku, babici in vnučku pomagajo živali izpuliti repo … Pripoveduje: Boris Kralj. Ruska ljudska. Avtor literarnega dela: Julian Tuwim. Avtor prevoda: Lojze Krakar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

10 min

Dedku, babici in vnučku pomagajo živali izpuliti repo … Pripoveduje: Boris Kralj. Ruska ljudska. Avtor literarnega dela: Julian Tuwim. Avtor prevoda: Lojze Krakar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

Odprta knjiga na radiu

Tadej Golob: Jezero 32/45

29. 1. 2026

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

18 min

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Radijski dnevnik

Slovenija se bo z vplačilom 1,8 milijona evrov v solidarnostni sklad izognila sprejemu migrantov iz bolj obremenjenih članic Evropske unije

29. 1. 2026

Desetletje od izbruha migrantske krize je Evropska komisija predstavila petletni načrt za upravljanje migracij in prvo strategijo o vizumski politiki. Dokumenta sta namenjena boljši preglednosti in nadzoru nad tem, kdo prihaja v Unijo, kdo se v njej zadržuje in kdo jo mora zapustiti. Države se na to odzivajo različno. Slovenija se je odločila, da raje plača 20 tisoč evrov za vsakega migranta iz kvote, kot da jih sprejme. Druge teme: - V koaliciji zamajana podpora kandidatu za ustavnega sodnika Cirilu Keršmancu. - Po zapletih Triglavski narodni park vendarle dobil novega direktorja. - Janković prebivalcem Štepanjskega naselja obljubil po eno parkirno dovolilnico na stanovanje.

21 min

Desetletje od izbruha migrantske krize je Evropska komisija predstavila petletni načrt za upravljanje migracij in prvo strategijo o vizumski politiki. Dokumenta sta namenjena boljši preglednosti in nadzoru nad tem, kdo prihaja v Unijo, kdo se v njej zadržuje in kdo jo mora zapustiti. Države se na to odzivajo različno. Slovenija se je odločila, da raje plača 20 tisoč evrov za vsakega migranta iz kvote, kot da jih sprejme. Druge teme: - V koaliciji zamajana podpora kandidatu za ustavnega sodnika Cirilu Keršmancu. - Po zapletih Triglavski narodni park vendarle dobil novega direktorja. - Janković prebivalcem Štepanjskega naselja obljubil po eno parkirno dovolilnico na stanovanje.

Marmelada

Matevž Šalehar - Hamo

29. 1. 2026

Tokratni gost je najslabši strojnik, nekdanji študent agronomije, kuhar, motorist, asistent režije in glasbenik, ki poje o boljšem svetu in ljubezni. Hamo pravi, da je slab oče, ker nima potrpljenja, da rokenrola danes ni več, saj svetu vlada preveč politične korektnosti, trdi pa tudi, da Rudi Bučar nima nobenega hita.

39 min

Tokratni gost je najslabši strojnik, nekdanji študent agronomije, kuhar, motorist, asistent režije in glasbenik, ki poje o boljšem svetu in ljubezni. Hamo pravi, da je slab oče, ker nima potrpljenja, da rokenrola danes ni več, saj svetu vlada preveč politične korektnosti, trdi pa tudi, da Rudi Bučar nima nobenega hita.

Naval na šport

Evropsko prvenstvo v rokometu in evropski tekmovanji v odbojki in košarki

29. 1. 2026

Slovenski rokometaši so odigrali zadnjo tekmo skupinskega dela evropskega rokometnega prvenstva. Odbojkarji ACH Volleyja so gostovali v Ankari pri Ziraatu, ki meri na najvišja mesta. V gosteh so igrali tudi košarkarji Olimpije v evropskem pokalu. V Benetke so jiih prišli podpret tudi ljubljanski navijači.

7 min

Slovenski rokometaši so odigrali zadnjo tekmo skupinskega dela evropskega rokometnega prvenstva. Odbojkarji ACH Volleyja so gostovali v Ankari pri Ziraatu, ki meri na najvišja mesta. V gosteh so igrali tudi košarkarji Olimpije v evropskem pokalu. V Benetke so jiih prišli podpret tudi ljubljanski navijači.

Aktualno regionalno

Aktualno regionalno

29. 1. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

6 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

Banchetto musicale

Henry Purcell in sodobniki

29. 1. 2026

Henry Purcell se je rodil v londonskem Westminstru in je prvo glasbeno izobrazbo dobil v zboru kraljeve kapele. Večino svojega, le 36 let trajajočega življenja je preživel v Londonu. Komponiral je za operni oder, za cerkev, gledališče ter tako za kraljevske mecene kot ljubiteljske glasbenike.

93 min

Henry Purcell se je rodil v londonskem Westminstru in je prvo glasbeno izobrazbo dobil v zboru kraljeve kapele. Večino svojega, le 36 let trajajočega življenja je preživel v Londonu. Komponiral je za operni oder, za cerkev, gledališče ter tako za kraljevske mecene kot ljubiteljske glasbenike.

Pol ure kulture

"Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav je to … Buldožer!"

29. 1. 2026

Pri založbi Nika je nedavno izšla spominska izdaja vseh plošč legendarne skupine buldožer, paket z naslovom 'Lik i dijelo', ki je glasbenim sladokuscem na voljo od tega tedna. Če ste morda bolj ljubitelji filma, posebno evropskega – v Ljubljani potekajo dnevi poljskega filma. Letošnja edicija je posvečena 100. obletnici rojstva režiserja Andrzeja Wajde. Na programu Ars nacionalnega radia bodo nocoj premierno predvajali radijsko igro Zora po koncu zgodovine, tretji del slovensko-italijanske trilogije Nezmožni umreti, s čimer zaključujejo celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture 2025 Nova Gorica - Gorica. Glasbeno kuliso oddaji dajejo štiri komadi iz štirih albumov skupine Buldožer, izbor je Armando Šturman pospremil z zgornjim naslovom.

27 min

Pri založbi Nika je nedavno izšla spominska izdaja vseh plošč legendarne skupine buldožer, paket z naslovom 'Lik i dijelo', ki je glasbenim sladokuscem na voljo od tega tedna. Če ste morda bolj ljubitelji filma, posebno evropskega – v Ljubljani potekajo dnevi poljskega filma. Letošnja edicija je posvečena 100. obletnici rojstva režiserja Andrzeja Wajde. Na programu Ars nacionalnega radia bodo nocoj premierno predvajali radijsko igro Zora po koncu zgodovine, tretji del slovensko-italijanske trilogije Nezmožni umreti, s čimer zaključujejo celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture 2025 Nova Gorica - Gorica. Glasbeno kuliso oddaji dajejo štiri komadi iz štirih albumov skupine Buldožer, izbor je Armando Šturman pospremil z zgornjim naslovom.

Studio ob 17.00

O migracijah in izzivih pri vključevanju tujcev, ki želijo ostati v Sloveniji

29. 1. 2026

Zadnji dve leti se število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje. Kljub temu vprašanje migracij še vedno ostaja zelo aktualno. Pri upravljanju migracij se tako v Sloveniji kot tudi na ravni Evropske unije obetajo obsežne spremembe. Junija letos bo namreč v celoti začel veljati evropski pakt o migracijah in azilu, ki med drugim prinaša obvezno solidarnost med članicami Unije ter hitrejše in učinkovitejše azilne postopke. Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracija in azilu? Kakšne spremembe prinaša pakt? Kako je s tujci, ki pri nas ostajajo? Kako uspešno se vključujejo v našo družbo? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov; Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije; Miha Blažič, predstavnik Ambasade Rog.

56 min

Zadnji dve leti se število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje. Kljub temu vprašanje migracij še vedno ostaja zelo aktualno. Pri upravljanju migracij se tako v Sloveniji kot tudi na ravni Evropske unije obetajo obsežne spremembe. Junija letos bo namreč v celoti začel veljati evropski pakt o migracijah in azilu, ki med drugim prinaša obvezno solidarnost med članicami Unije ter hitrejše in učinkovitejše azilne postopke. Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracija in azilu? Kakšne spremembe prinaša pakt? Kako je s tujci, ki pri nas ostajajo? Kako uspešno se vključujejo v našo družbo? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov; Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije; Miha Blažič, predstavnik Ambasade Rog.

Mladi virtuozi

Pianistka Neža Tovšak

29. 1. 2026

Pianistka Neža Tovšak je svojo glasbeno pot začela na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje pri Manji Gošnik Vovk, nato pa se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana v razred Sijavuša Gadžijeva. Na Akademiji za glasbo je njen profesor Ruben Dalibaltayan. Na svoji umetniški poti se je udeležila številnih državnih in mednarodnih tekmovanj, solistično in v duu, sodeluje v številnih komornih zasedbah ter redno nastopa tako solistično kot tudi v vlogi komorne glasbenice. Katero glasbo pri tem najraje izvaja, bo povedala sama, ob pogovoru pa bomo poslušali tudi prvi stavek Rahmaninovega prvega klavirskega koncerta, za izvedbo katerega je prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. ALEKSANDER SKRJABIN: FANTAZIJA V H-MOLU, OP. 28 Klavir: NEŽA TOVŠAK SERGEJ RAHMANINOV: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 1 - 1. VIVACE – MODERATO Klavir: NEŽA TOVŠAK, SIMFONIČNI ORKESTER SNG MARIBOR, dirigent: MIHA ROGINA

30 min

Pianistka Neža Tovšak je svojo glasbeno pot začela na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje pri Manji Gošnik Vovk, nato pa se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana v razred Sijavuša Gadžijeva. Na Akademiji za glasbo je njen profesor Ruben Dalibaltayan. Na svoji umetniški poti se je udeležila številnih državnih in mednarodnih tekmovanj, solistično in v duu, sodeluje v številnih komornih zasedbah ter redno nastopa tako solistično kot tudi v vlogi komorne glasbenice. Katero glasbo pri tem najraje izvaja, bo povedala sama, ob pogovoru pa bomo poslušali tudi prvi stavek Rahmaninovega prvega klavirskega koncerta, za izvedbo katerega je prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. ALEKSANDER SKRJABIN: FANTAZIJA V H-MOLU, OP. 28 Klavir: NEŽA TOVŠAK SERGEJ RAHMANINOV: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 1 - 1. VIVACE – MODERATO Klavir: NEŽA TOVŠAK, SIMFONIČNI ORKESTER SNG MARIBOR, dirigent: MIHA ROGINA

Svet kulture

Nehvaležna bitja in Zora po koncu zgodovine

29. 1. 2026

Kako daleč so starši pripravljeni iti, da bi rešili svojo hčer pred motnjo hranjenja, je eno izmed vprašanj filma Olma Omerzuja Nehvaležna bitja. Premierno so ga predvajali v Kinodvoru, gre pa za zgodbo o družini, razpeti med krivdo in zanikanjem. V oddaji tudi o premieri radijske igre Zora po koncu zgodovine. S tretjim delom trilogije Nezmožni umreti program Ars končuje celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture Nova Gorica – Gorica 2025.

10 min

Kako daleč so starši pripravljeni iti, da bi rešili svojo hčer pred motnjo hranjenja, je eno izmed vprašanj filma Olma Omerzuja Nehvaležna bitja. Premierno so ga predvajali v Kinodvoru, gre pa za zgodbo o družini, razpeti med krivdo in zanikanjem. V oddaji tudi o premieri radijske igre Zora po koncu zgodovine. S tretjim delom trilogije Nezmožni umreti program Ars končuje celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture Nova Gorica – Gorica 2025.

Ocene

Ivan Cankar: Na klancu (Cankarjev dom)

29. 1. 2026

Uprizoritev socialnega romana v komornem, intimnem branju in premišljenih uprizoritvenih rešitvah poglobljeno razmišlja o razrednem sramu, neizbežnosti revščine in izgubi dostojanstva, ki se fizično in psihično zažre v posameznico in posameznika. Režija: Jernej Lorenci Vokal: Pipa Lorenci in Marlo Črnac Avtor glasbe in asistent režiserja: Žiga Hren Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Igrata: Tamara Avguštin in Gregor Zorc

1 min

Uprizoritev socialnega romana v komornem, intimnem branju in premišljenih uprizoritvenih rešitvah poglobljeno razmišlja o razrednem sramu, neizbežnosti revščine in izgubi dostojanstva, ki se fizično in psihično zažre v posameznico in posameznika. Režija: Jernej Lorenci Vokal: Pipa Lorenci in Marlo Črnac Avtor glasbe in asistent režiserja: Žiga Hren Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Igrata: Tamara Avguštin in Gregor Zorc

Dogodki in odmevi

Slovenija ne bo sprejela migrantov iz bolj obremenjenih članic Evropske unije

29. 1. 2026

Slovenija letos ne bo sprejela migrantov iz bolj obremenjenih članic Evropske unije. Namesto tega je izbrala vplačilo v solidarnostni sklad, njen prispevek bo znašal 1,8 milijona evrov. Druge teme: - Zunanji ministri Unije na zasedanju v Bruslju obravnavajo razmere na več kriznih žariščih, med drugim v Iranu. Zaradi nasilnega zatiranja protestov so proti Teheranu že sprejeli nove sankcije, na mizi je tudi uvrstitev Iranske revolucionarne garde med teroristične organizacije. Pošiljamo jasno sporočilo, zatiranje ljudi ima svojo ceno in zanj boste kaznovani, je dejala prva diplomatka povezave Kaja Kallas. - Preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank, v vmesnem poročilu govori o morebitnem nezakonitem financiranju stranke SDS. Omenjeni v poročilu so prepričani, da gre za politični obračun. Predsednica komisije Tamara Vonta poudarja, da gre za posameznike, ki so v času, ki ga preiskuje komisija, dobili neprimerno več denarja kot kadarkoli prej ali pozneje. - Del slovenskih občin nasprotuje izračunom o koeficientu njihove razvitosti, ki bi več kot 30 občin v celoti izključili iz državnega sofinanciranja naložb. Zakonski predlog, ki bi jim zagotovil sredstva, ocenjujejo kot nezadosten. Kot je dejal predsednik Skupnosti občin Nejc Smole, zahtevajo popravo teh kazalcev, ker sicer ni moč govoriti o nekem realnem faktorju.

31 min

Slovenija letos ne bo sprejela migrantov iz bolj obremenjenih članic Evropske unije. Namesto tega je izbrala vplačilo v solidarnostni sklad, njen prispevek bo znašal 1,8 milijona evrov. Druge teme: - Zunanji ministri Unije na zasedanju v Bruslju obravnavajo razmere na več kriznih žariščih, med drugim v Iranu. Zaradi nasilnega zatiranja protestov so proti Teheranu že sprejeli nove sankcije, na mizi je tudi uvrstitev Iranske revolucionarne garde med teroristične organizacije. Pošiljamo jasno sporočilo, zatiranje ljudi ima svojo ceno in zanj boste kaznovani, je dejala prva diplomatka povezave Kaja Kallas. - Preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank, v vmesnem poročilu govori o morebitnem nezakonitem financiranju stranke SDS. Omenjeni v poročilu so prepričani, da gre za politični obračun. Predsednica komisije Tamara Vonta poudarja, da gre za posameznike, ki so v času, ki ga preiskuje komisija, dobili neprimerno več denarja kot kadarkoli prej ali pozneje. - Del slovenskih občin nasprotuje izračunom o koeficientu njihove razvitosti, ki bi več kot 30 občin v celoti izključili iz državnega sofinanciranja naložb. Zakonski predlog, ki bi jim zagotovil sredstva, ocenjujejo kot nezadosten. Kot je dejal predsednik Skupnosti občin Nejc Smole, zahtevajo popravo teh kazalcev, ker sicer ni moč govoriti o nekem realnem faktorju.

Do popoldneva

Do popoldneva Radia Maribor

29. 1. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

10 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

V ospredju

Prihodnjo jesen naj bi bili nared prostori za Podjetniški inkubator RRA Podravje-Maribor

29. 1. 2026

Jeseni prihodnje leto naj bi bili nared prostori za Podjetniški inkubator Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor. Gradbena dela naj bi se začela konec letošnjega leta, dva milijona in pol evrov vreden projekt pa bo v celoti financiran s kohezijskimi sredstvi.

1 min

Jeseni prihodnje leto naj bi bili nared prostori za Podjetniški inkubator Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor. Gradbena dela naj bi se začela konec letošnjega leta, dva milijona in pol evrov vreden projekt pa bo v celoti financiran s kohezijskimi sredstvi.

Po belih in črnih tipkah

Češka glasba 9

29. 1. 2026

Dvořákove simfonije, opere in komorna glasba so postale del svetovnega repertoarja, toda v ozadju stoji tudi njegov klavirski opus. V nasprotju s Smetano Dvořák ni bil koncertni pianist. Klavir je bil njegov intimni prostor melodij, ki so se porodile iz ljudske tradicije, narave in notranjega miru.

82 min

Dvořákove simfonije, opere in komorna glasba so postale del svetovnega repertoarja, toda v ozadju stoji tudi njegov klavirski opus. V nasprotju s Smetano Dvořák ni bil koncertni pianist. Klavir je bil njegov intimni prostor melodij, ki so se porodile iz ljudske tradicije, narave in notranjega miru.

Izšlo je

Manca G. Renko: Živalsko mesto

29. 1. 2026

Manca G. Renko je pri svoji založbi No!Press objavila esejistično zbirko Živalsko mesto s podnaslovom Eseji o popularni kulturi, zgodovini in čustvih. Zbirka pritegne z izbiro zahtevnih tem (med drugim avtorica piše o čustvih, tesnobi, ženski enakopravnosti, pripadnosti generaciji …) in tehtnim razmislekom. Pogovor Marka Golje z Manco G. Renko za oddajo Izšlo je je nastal marca lani.

29 min

Manca G. Renko je pri svoji založbi No!Press objavila esejistično zbirko Živalsko mesto s podnaslovom Eseji o popularni kulturi, zgodovini in čustvih. Zbirka pritegne z izbiro zahtevnih tem (med drugim avtorica piše o čustvih, tesnobi, ženski enakopravnosti, pripadnosti generaciji …) in tehtnim razmislekom. Pogovor Marka Golje z Manco G. Renko za oddajo Izšlo je je nastal marca lani.

V ospredju

Mariborski Snaga in Energetika se bosta na razpis za sežigalnico prijavili s hčerinskim podjetjem

29. 1. 2026

Mariborski občinski podjetji Snaga in Energetika, ki delujeta pod okriljem Javnega holdinga Maribor, se pripravljata na morda največjo javno naložbo v zgodovini Maribora – izgradnjo objekta za energijsko izrabo odpadkov. Država namreč ob obstoječi t. i. sežigalnici v Celju razpisuje še dve koncesiji – zanju pa se, kot je znano, potegujeta Maribor in Ljubljana. Prvi korak za mariborski javni podjetji pa je prijava na državni razpis in ustanovitev projektnega podjetja.

1 min

Mariborski občinski podjetji Snaga in Energetika, ki delujeta pod okriljem Javnega holdinga Maribor, se pripravljata na morda največjo javno naložbo v zgodovini Maribora – izgradnjo objekta za energijsko izrabo odpadkov. Država namreč ob obstoječi t. i. sežigalnici v Celju razpisuje še dve koncesiji – zanju pa se, kot je znano, potegujeta Maribor in Ljubljana. Prvi korak za mariborski javni podjetji pa je prijava na državni razpis in ustanovitev projektnega podjetja.

Izluščeno

Največ nominacij za bafte filmu Ena bitka za drugo

29. 1. 2026

Po slavju na razglasitvi za zlate globuse, film Ena bitka za drugo vodi tudi v tekmi za britanske filmske nagrade bafta. Koliko nominacij je pospravila ta epopeja in kateri so še preostali filmi, ki se potegujejo za nagrade Britanske filmske akademije, lahko slišite v Big Screenu. (Foto: EPA)

3 min

Po slavju na razglasitvi za zlate globuse, film Ena bitka za drugo vodi tudi v tekmi za britanske filmske nagrade bafta. Koliko nominacij je pospravila ta epopeja in kateri so še preostali filmi, ki se potegujejo za nagrade Britanske filmske akademije, lahko slišite v Big Screenu. (Foto: EPA)

Naši operni umetniki

Naši operni umetniki

29. 1. 2026

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

31 min

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Po Sloveniji

Mladi menedžer leta je Aleš Ugovšek

29. 1. 2026

M Sora, ki jo vodi, je zgled družbeno odgovornega podjetja. Drugi poudarki: - Prebivalce Hrpelj vznemirja možnost izgradnje večstanovanjskih stavb v njihovi bližini. Občina odgovarja, da gre zgolj za pobudo. - V Domžalah zadovoljni s prvim projektom participativnega proračuna. Letos ga ponavljajo, za občane pa organizirajo celo delavnice o tem, kako sodelovati. - V Občini Rače-Fram se končujejo trije pomembni infrastrukturni projekti - razširjeni vrtec, nadgradnja Zdravstvene postaje in objekt, namenjen športnim in kulturnim dejavnostim. - V Radečah načrtujejo ureditev vhoda v Starograjsko ulico in zelene promenade v središču.

18 min

M Sora, ki jo vodi, je zgled družbeno odgovornega podjetja. Drugi poudarki: - Prebivalce Hrpelj vznemirja možnost izgradnje večstanovanjskih stavb v njihovi bližini. Občina odgovarja, da gre zgolj za pobudo. - V Domžalah zadovoljni s prvim projektom participativnega proračuna. Letos ga ponavljajo, za občane pa organizirajo celo delavnice o tem, kako sodelovati. - V Občini Rače-Fram se končujejo trije pomembni infrastrukturni projekti - razširjeni vrtec, nadgradnja Zdravstvene postaje in objekt, namenjen športnim in kulturnim dejavnostim. - V Radečah načrtujejo ureditev vhoda v Starograjsko ulico in zelene promenade v središču.

Aktualna tema

Eva Marija Puc na evrovizijskem odru

29. 1. 2026

Letošnje, 70. tekmovanje za Pesem Evrovizije, ki bo maja na Dunaju, bo minilo brez predstavnika ali predstavnice Slovenije. A na evrovizijskem odru na Dunaju bo stala glasbenica slovenskih korenin. Na nacionalnem izboru v Luksemburgu je zmagala Eva Marija Puc. 20-letna umetnica, rojena slovenskim staršem v Luksemburgu, pravi, da je slovenščina - ki jo je imela tudi na maturi na Evropski šoli – njen materni jezik. Z njo se je pogovarjal Luka Bregar.

9 min

Letošnje, 70. tekmovanje za Pesem Evrovizije, ki bo maja na Dunaju, bo minilo brez predstavnika ali predstavnice Slovenije. A na evrovizijskem odru na Dunaju bo stala glasbenica slovenskih korenin. Na nacionalnem izboru v Luksemburgu je zmagala Eva Marija Puc. 20-letna umetnica, rojena slovenskim staršem v Luksemburgu, pravi, da je slovenščina - ki jo je imela tudi na maturi na Evropski šoli – njen materni jezik. Z njo se je pogovarjal Luka Bregar.

Danes do 13:00

Evropski zunanji ministri sprejeli dodatne sankcije proti Iranu

29. 1. 2026

Evropska unija bo Iransko revolucionarno gardo najverjetneje razglasila za teroristično organizacijo, je pred srečanjem zunanjih ministrov 27-erice dejala vodja evropske diplomacije Kaja Kallas. Sprva je kazalo, da tega zaradi nesoglasja članic ne bodo storili. Kot je dodala Kallasova, ocenjujejo, da bodo diplomatski kanali s Teheranom ostali odprti kljub ukrepom proti eni od vej oboroženih sil Islamske republike. Več o dogajanju v Bruslju v oddaji, v kateri slišite še: - Notranje ministrstvo lastnike nezakonitega orožja poziva k predaji do sobotnega izteka roka. - Zakonoma o STA in pomoči energetsko intenzivnim podjetjem se obeta podpora. - V slovenskih gorah lani rekordno število smrtnih nesreč.

16 min

Evropska unija bo Iransko revolucionarno gardo najverjetneje razglasila za teroristično organizacijo, je pred srečanjem zunanjih ministrov 27-erice dejala vodja evropske diplomacije Kaja Kallas. Sprva je kazalo, da tega zaradi nesoglasja članic ne bodo storili. Kot je dodala Kallasova, ocenjujejo, da bodo diplomatski kanali s Teheranom ostali odprti kljub ukrepom proti eni od vej oboroženih sil Islamske republike. Več o dogajanju v Bruslju v oddaji, v kateri slišite še: - Notranje ministrstvo lastnike nezakonitega orožja poziva k predaji do sobotnega izteka roka. - Zakonoma o STA in pomoči energetsko intenzivnim podjetjem se obeta podpora. - V slovenskih gorah lani rekordno število smrtnih nesreč.

Opoldnevnik

Po letih prizadevanj vendarle pravna podlaga za nadzor nad tujimi ladjami v pristaniščih

29. 1. 2026

Državni zbor je potrdil zakon o ratifikaciji mednarodne konvencije za nadzor in ravnanje z ladijsko balastno vodo in usedlinami. Balastne vode so ena glavnih poti vnosa tujerodnih vrst, patogenov in drugih škodljivih snovi v morsko okolje. Ko se takšni organizmi enkrat naselijo, lahko povzročijo nepopravljive posledice - od porušenih ekosistemov do neposredne gospodarske škode. Poleg ratifikacije, bo ključno, kaj bo naša država zapisala v uredbo, ki jo že pripravlja. V oddaji tudi o tem: - Kdo ne bo mogel kandidirati za predsednika republike in kdo ne bo mogel postati župan? - Kanalski zavod za turizem, kulturo, mladino in šport deležen kritik ustanovitelja in občinskih svetnikov. - Slovenski dvoranski nogometaši bodo igrali z Belorusijo.

11 min

Državni zbor je potrdil zakon o ratifikaciji mednarodne konvencije za nadzor in ravnanje z ladijsko balastno vodo in usedlinami. Balastne vode so ena glavnih poti vnosa tujerodnih vrst, patogenov in drugih škodljivih snovi v morsko okolje. Ko se takšni organizmi enkrat naselijo, lahko povzročijo nepopravljive posledice - od porušenih ekosistemov do neposredne gospodarske škode. Poleg ratifikacije, bo ključno, kaj bo naša država zapisala v uredbo, ki jo že pripravlja. V oddaji tudi o tem: - Kdo ne bo mogel kandidirati za predsednika republike in kdo ne bo mogel postati župan? - Kanalski zavod za turizem, kulturo, mladino in šport deležen kritik ustanovitelja in občinskih svetnikov. - Slovenski dvoranski nogometaši bodo igrali z Belorusijo.

Radiosfera

Magnet, zaradi katerega so porušili steno Nevrološke klinike

29. 1. 2026

Jakost magnetnega polja nove naprave je zelo močna, dvakrat močnejša od jakosti stare naprave. Vsled tega je zato slika veliko bolj natančna in podrobna.

9 min

Jakost magnetnega polja nove naprave je zelo močna, dvakrat močnejša od jakosti stare naprave. Vsled tega je zato slika veliko bolj natančna in podrobna.

Razgledi in razmisleki

Wild Roses - Divje vrtnice na 37. Tržaškem filmskem festivalu

29. 1. 2026

Od 16. in 24. januarjem je potekal 37. Tržaški filmski festival. Dogodek, ki je osredotočen na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo, je imel letos močno slovensko udeležbo – glavno nagrado za najboljši celovečerni film je prejela slovenska režiserka Kukla za svoj celovečerni prvenec Fantasy. Tričlanska žirija je o filmu zapisala, da »resničnost in fantazijo prepleta z lahkotnostjo in živahnostjo ter pripoveduje zgodbo, ki prevzame občinstvo. Z natančnostjo, spoštovanjem in empatijo raziskuje, kaj pomeni biti mlada ženska v globoko tradicionalnem okolju«. Posebna rubrika festivala, imenovana Wild roses – Divje vrtnice, ki jo že nekaj let namenjajo režiserkam iz regije, je bila tokrat posvečena slovenskim režiserkam. To je bil prvi velik dogodek v tujini, kjer je bil prikazan sklop ustvarjanja slovenskih režiserk. Nekaj jih je med festivalom pred mikrofon povabila Tesa Drev Juh.

22 min

Od 16. in 24. januarjem je potekal 37. Tržaški filmski festival. Dogodek, ki je osredotočen na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo, je imel letos močno slovensko udeležbo – glavno nagrado za najboljši celovečerni film je prejela slovenska režiserka Kukla za svoj celovečerni prvenec Fantasy. Tričlanska žirija je o filmu zapisala, da »resničnost in fantazijo prepleta z lahkotnostjo in živahnostjo ter pripoveduje zgodbo, ki prevzame občinstvo. Z natančnostjo, spoštovanjem in empatijo raziskuje, kaj pomeni biti mlada ženska v globoko tradicionalnem okolju«. Posebna rubrika festivala, imenovana Wild roses – Divje vrtnice, ki jo že nekaj let namenjajo režiserkam iz regije, je bila tokrat posvečena slovenskim režiserkam. To je bil prvi velik dogodek v tujini, kjer je bil prikazan sklop ustvarjanja slovenskih režiserk. Nekaj jih je med festivalom pred mikrofon povabila Tesa Drev Juh.

Na današnji dan

29. januar 2026

29. 1. 2026

Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku, novinar in pisatelj France Forstnerič je pisal o Halozah in za otroke, strmoglavljenje letala na Plečnikovo Univerzitetno knjižnico

8 min

Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku, novinar in pisatelj France Forstnerič je pisal o Halozah in za otroke, strmoglavljenje letala na Plečnikovo Univerzitetno knjižnico

Arsove spominčice

Glasba Daneta Škerla, Janka Ravnika, Matije Bravničarja in Danila Švare

29. 1. 2026

Predvajana glasba: 1. Dane Škerl: Concertino za klavir in orkester Izv.: Klavir: Boris Šurbek Simfonični orkester RTV Slovenija Dirgent: Uroš Prevoršek 2. Janko Ravnik: Večerna pesem Izv.: Klavir: Zdenka Novak 3. Matija Bravničar: Koncert za violino in orkester Izv.: Violina: Dejan Bravničar Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Milan Horvat 4. Danilo Švara: Fantazija za oboo in klavir Izv.: Oboa: Božo Rogelj Klavir: Aci Bertoncelj

55 min

Predvajana glasba: 1. Dane Škerl: Concertino za klavir in orkester Izv.: Klavir: Boris Šurbek Simfonični orkester RTV Slovenija Dirgent: Uroš Prevoršek 2. Janko Ravnik: Večerna pesem Izv.: Klavir: Zdenka Novak 3. Matija Bravničar: Koncert za violino in orkester Izv.: Violina: Dejan Bravničar Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Milan Horvat 4. Danilo Švara: Fantazija za oboo in klavir Izv.: Oboa: Božo Rogelj Klavir: Aci Bertoncelj

Točno opoldne

Predlog spremembe zakona o financiranju občin dobrodošel, a ne zadosten

29. 1. 2026

V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · Predlog spremembe zakona o financiranju občin dobrodošel, a ne zadosten · Priseljevanje na podeželje prinaša številne izzive · Ptujska občina prejela prestižno mednarodno priznanje za komunikacijsko strategijo Kurentovanja

9 min

V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · Predlog spremembe zakona o financiranju občin dobrodošel, a ne zadosten · Priseljevanje na podeželje prinaša številne izzive · Ptujska občina prejela prestižno mednarodno priznanje za komunikacijsko strategijo Kurentovanja

Aktualna tema

Več klikov - manj stikov?

29. 1. 2026

Podatki razkrivajo, da začnejo nekateri otroci neskončno dolgo s prsti drsati po zaslonu še pred dopolnjenim tretjim letom starosti. Kako družbena omrežja vplivajo na posameznike, družbo in predvsem mlade? Kje so meje odgovorne rabe in kakšno vlogo ima regulacija? V Ljubljani je na to temo potekal javni posvet o omejevanju dostopa do družbenih omrežij. Strokovnjaki so razpravljali o izzivih in tveganjih rabe digitalnih platform in pristopih k njihovi varnejši rabi.

8 min

Podatki razkrivajo, da začnejo nekateri otroci neskončno dolgo s prsti drsati po zaslonu še pred dopolnjenim tretjim letom starosti. Kako družbena omrežja vplivajo na posameznike, družbo in predvsem mlade? Kje so meje odgovorne rabe in kakšno vlogo ima regulacija? V Ljubljani je na to temo potekal javni posvet o omejevanju dostopa do družbenih omrežij. Strokovnjaki so razpravljali o izzivih in tveganjih rabe digitalnih platform in pristopih k njihovi varnejši rabi.

Vroči mikrofon

Moldavija: Tihi bojevniki med Evropsko unijo in Rusijo

29. 1. 2026

Moldavija je ena najrevnejših evropskih držav, razpeta med vplivoma Rusije in Evropske unije. Zaradi dolge meje z Ukrajino in nedorečenih notranjih razmer, med katerimi izstopa separatistična Pridnestrska republika, ostaja prihodnost Moldavije kljub začetku pogajanj o vstopu v Unijo negotova. Predsednica Maia Sandu je nedavno presenetila celo z izjavo, da bi na morebitnem referendumu glasovala za združitev Moldavije z Romunijo. "Smo tihi bojevniki, ki se približujemo Evropi – od nje se lahko veliko naučimo, hkrati pa jo lahko tudi oplemenitimo," je v prestolnici Kišinjev povedala mlada podjetnica Liliana. Obiskali smo tudi avtonomno regijo Gagauzijo in odcepljeno prorusko ozemlje Pridnestrja. Čeprav se ponekod zdi, kot da se je čas ustavil, Moldavci še vedno verjamejo v lepšo prihodnost.

26 min

Moldavija je ena najrevnejših evropskih držav, razpeta med vplivoma Rusije in Evropske unije. Zaradi dolge meje z Ukrajino in nedorečenih notranjih razmer, med katerimi izstopa separatistična Pridnestrska republika, ostaja prihodnost Moldavije kljub začetku pogajanj o vstopu v Unijo negotova. Predsednica Maia Sandu je nedavno presenetila celo z izjavo, da bi na morebitnem referendumu glasovala za združitev Moldavije z Romunijo. "Smo tihi bojevniki, ki se približujemo Evropi – od nje se lahko veliko naučimo, hkrati pa jo lahko tudi oplemenitimo," je v prestolnici Kišinjev povedala mlada podjetnica Liliana. Obiskali smo tudi avtonomno regijo Gagauzijo in odcepljeno prorusko ozemlje Pridnestrja. Čeprav se ponekod zdi, kot da se je čas ustavil, Moldavci še vedno verjamejo v lepšo prihodnost.

Poglej in povej

Kako so Brežice med vojno, v mrazu in snegu doživele še potres?

29. 1. 2026

Na današnji dan v predzadnjem letu prve svetovne vojne je Brežice in okoliške kraje prizadel močan potres, ki so ga čutili tudi prebivalci celotne današnje Slovenije. Da pa solidarnost s prizadetimi kljub vojni in hudi zimi z obilico snega ni zatajili smo izvedeli v tokratni rubriki.

8 min

Na današnji dan v predzadnjem letu prve svetovne vojne je Brežice in okoliške kraje prizadel močan potres, ki so ga čutili tudi prebivalci celotne današnje Slovenije. Da pa solidarnost s prizadetimi kljub vojni in hudi zimi z obilico snega ni zatajili smo izvedeli v tokratni rubriki.

Dnevna soba, avdio

Mati in hči - Marija Merljak in Maja Martina Merljak

29. 1. 2026

Z nami sta tokrat mati in strokovnjakinja za prehrano, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, Marija Merljak in njena hči, gledališka ter filmska igralka, Maja Martina Merljak. Z Bernardo Žarn se bosta pogovarjali o odnosu, o vrednotah, ki jih podedujemo in tistih, ki jih na novo oblikujemo pa o življenjskih izkušnjah, preizkušnjah, o ljubezni in rasti.

29 min

Z nami sta tokrat mati in strokovnjakinja za prehrano, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, Marija Merljak in njena hči, gledališka ter filmska igralka, Maja Martina Merljak. Z Bernardo Žarn se bosta pogovarjali o odnosu, o vrednotah, ki jih podedujemo in tistih, ki jih na novo oblikujemo pa o življenjskih izkušnjah, preizkušnjah, o ljubezni in rasti.

Zgodbe

Slovenca v Minnesoti: Priseljenci niso srž težav v ZDA

29. 1. 2026

Janez Žakelj oziroma danes John Zakelj je bil rojen leta 1948 v taborišču v Avstriji, s starši je kot begunec leto pozneje pripotoval v Združene države, v Cleveland. Od leta 1970 živi v Saint Paulu, glavnem mestu zvezne države Minnesota, ki te dni polni naslovnice in družbena omrežja zaradi nasilnega delovanja agentov Ameriške zvezne službe za priseljevanje in carino (ICE). Kako on in njegova hči Cecilia spremljata razmere? Kako spremenjena je ameriška družba pod Trumpovo administracijo, kakšno je vsakdanje življenje?

17 min

Janez Žakelj oziroma danes John Zakelj je bil rojen leta 1948 v taborišču v Avstriji, s starši je kot begunec leto pozneje pripotoval v Združene države, v Cleveland. Od leta 1970 živi v Saint Paulu, glavnem mestu zvezne države Minnesota, ki te dni polni naslovnice in družbena omrežja zaradi nasilnega delovanja agentov Ameriške zvezne službe za priseljevanje in carino (ICE). Kako on in njegova hči Cecilia spremljata razmere? Kako spremenjena je ameriška družba pod Trumpovo administracijo, kakšno je vsakdanje življenje?

Zbrano, zapisano, prebrano

Užitek po tvoje – Presenetljivi novi znanstveni dokazi, ki bodo spremenili vaše spolno življenje, Emily Nagoski

29. 1. 2026

Predstavljamo knjigo Užitek po tvoje – Presenetljivi novi znanstveni dokazi, ki bodo spremenili vaše spolno življenje, ki je izšla pri brežiški Založbi Primus Poznate občutek, ko se sprašujete, ali je z vami nekaj narobe? Zakaj poželenje včasih izgine, brez opozorila? Zakaj telo ne reagira tako, kot »bi moralo«? In zakaj imamo kljub vsem knjigam, podcastom, oddajam in nasvetom še vedno toliko vprašanj o spolnosti? V knjigi Užitek po tvoje učiteljica spolnosti Emily Nagoski razkrije resnico o ženski seksualnosti. Na podlagi sodobnih dognanj nevroznanosti, psihologije in seksologije pojasni, kako deluje naše telo in zakaj – in zakaj spolnost nikoli ni zgolj niz telesnih reakcij, temveč celosten proces, prepleten s kontekstom, stresom, čustvi in samosprejemanjem.

6 min

Predstavljamo knjigo Užitek po tvoje – Presenetljivi novi znanstveni dokazi, ki bodo spremenili vaše spolno življenje, ki je izšla pri brežiški Založbi Primus Poznate občutek, ko se sprašujete, ali je z vami nekaj narobe? Zakaj poželenje včasih izgine, brez opozorila? Zakaj telo ne reagira tako, kot »bi moralo«? In zakaj imamo kljub vsem knjigam, podcastom, oddajam in nasvetom še vedno toliko vprašanj o spolnosti? V knjigi Užitek po tvoje učiteljica spolnosti Emily Nagoski razkrije resnico o ženski seksualnosti. Na podlagi sodobnih dognanj nevroznanosti, psihologije in seksologije pojasni, kako deluje naše telo in zakaj – in zakaj spolnost nikoli ni zgolj niz telesnih reakcij, temveč celosten proces, prepleten s kontekstom, stresom, čustvi in samosprejemanjem.

Radio Koper svetuje

Preživnina - dolg, ki te najde

29. 1. 2026

Kaj lahko stori starš, ko preživnina za otroka ni plačana? Kdo je upravičen do nadomestila preživnine iz sklada in kako deluje izterjava neplačanih obveznosti? O pravicah otrok, odgovornosti staršev in mehanizmih, s katerimi sklad terja neplačnike, pa tudi o tem, zakaj je redno plačevanje preživnine vedno najboljša (in najcenejša) odločitev, je povedala direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada, Barbara Leder.

9 min

Kaj lahko stori starš, ko preživnina za otroka ni plačana? Kdo je upravičen do nadomestila preživnine iz sklada in kako deluje izterjava neplačanih obveznosti? O pravicah otrok, odgovornosti staršev in mehanizmih, s katerimi sklad terja neplačnike, pa tudi o tem, zakaj je redno plačevanje preživnine vedno najboljša (in najcenejša) odločitev, je povedala direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada, Barbara Leder.

Storž

"Vedno sem rada pisala, v šoli sem se vedno veselila spisov."

29. 1. 2026

Gospa Veronika Šlander že vse življenje rada piše, tako da je bil tudi odgovor na vprašanje, s čim si bo zapolnila čas v pokoju, tako rekoč na dlani. Kmalu se je pridružila skupini za pisanje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Na lanskem natečaju Mestne knjižnice Ljubljana, ki ga organizira v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in nosi naslov Zgodbe mojega kraja, lanski podnaslov je bil Najprej štalca, potem pa kravca, namenjen pa je starejšim od 60 let, se je zgodba Trnova pot do doma Veronike Šlander uvrstila med deset najboljših. Da pa ni pisanje edina ljubezen gospe Veronike Šlander, boste izvedeli v pogovoru z Lucijo Fatur.

21 min

Gospa Veronika Šlander že vse življenje rada piše, tako da je bil tudi odgovor na vprašanje, s čim si bo zapolnila čas v pokoju, tako rekoč na dlani. Kmalu se je pridružila skupini za pisanje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Na lanskem natečaju Mestne knjižnice Ljubljana, ki ga organizira v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in nosi naslov Zgodbe mojega kraja, lanski podnaslov je bil Najprej štalca, potem pa kravca, namenjen pa je starejšim od 60 let, se je zgodba Trnova pot do doma Veronike Šlander uvrstila med deset najboljših. Da pa ni pisanje edina ljubezen gospe Veronike Šlander, boste izvedeli v pogovoru z Lucijo Fatur.

Skladatelj tedna

Maurice Ravel, 4. del

29. 1. 2026

V četrti oddaji iz cikla Skladatelj tedna spoznavamo dve nasprotni si plati Mauricea Ravela: njegove bolj znane spore s sodobniki ter poklone prednikom – skladateljem.

53 min

V četrti oddaji iz cikla Skladatelj tedna spoznavamo dve nasprotni si plati Mauricea Ravela: njegove bolj znane spore s sodobniki ter poklone prednikom – skladateljem.

Radijska tribuna

Mariborski javni holding načrtuje nižji dobiček, pred njim obsežne investicije

29. 1. 2026

Skupina Javni holding Maribor načrtuje letos 141 milijonov evrov prihodkov in dobiček v višini 2,2 milijona evrov. V Radijski tribuni smo preverili, kaj so – ob ustanovitvi novega podjetja, ki bo bdelo nad projektom energetske izrabe odpadkov– , njihovi osrednji cilji. Direktorji Snage, Mariborskega vodovoda in Energetike Maribor pa so prav tako predstavili letošnje naložbe in cene storitev.

29 min

Skupina Javni holding Maribor načrtuje letos 141 milijonov evrov prihodkov in dobiček v višini 2,2 milijona evrov. V Radijski tribuni smo preverili, kaj so – ob ustanovitvi novega podjetja, ki bo bdelo nad projektom energetske izrabe odpadkov– , njihovi osrednji cilji. Direktorji Snage, Mariborskega vodovoda in Energetike Maribor pa so prav tako predstavili letošnje naložbe in cene storitev.

Ari Zona

Drugi zimski prelet

28. 1. 2026

V AriZONI Armando Šturman v zmernem tempu niza domače in tuje glasbene novitete. Vabljeni k poslušanju ...

64 min

V AriZONI Armando Šturman v zmernem tempu niza domače in tuje glasbene novitete. Vabljeni k poslušanju ...

Naval na šport

Evropsko prvenstvo v rokometu in evropski tekmovanji v odbojki in košarki

29. 1. 2026

Slovenski rokometaši so odigrali zadnjo tekmo skupinskega dela evropskega rokometnega prvenstva. Odbojkarji ACH Volleyja so gostovali v Ankari pri Ziraatu, ki meri na najvišja mesta. V gosteh so igrali tudi košarkarji Olimpije v evropskem pokalu. V Benetke so jiih prišli podpret tudi ljubljanski navijači.

12 min

Slovenski rokometaši so odigrali zadnjo tekmo skupinskega dela evropskega rokometnega prvenstva. Odbojkarji ACH Volleyja so gostovali v Ankari pri Ziraatu, ki meri na najvišja mesta. V gosteh so igrali tudi košarkarji Olimpije v evropskem pokalu. V Benetke so jiih prišli podpret tudi ljubljanski navijači.

Svetovalni servis

Vlaknine za manj utrujenosti in dobro prebavo

29. 1. 2026

Vlaknine vplivajo na zdravje našega črevesja. Številne klinične študije dokazujejo, da zmanjšujejo tveganje za nastanek raka na debelem črevesju. A medtem ko starejša populacija po navadi bolje vključuje vlaknine v svojo prehrano, mladi odrasli pojedo premalo vlaknin. Bolj ko je živilo procesirano, manj prehranskih vlaknin vsebuje oz. je hranilno revnejše. Kakšen je priporočen dnevni vnos vlaknin in kako ga lahko povečamo? O tem z Zalo Horvat, magistrico inženirko prehrane v četrtkovem Svetovalnem servisu!

25 min

Vlaknine vplivajo na zdravje našega črevesja. Številne klinične študije dokazujejo, da zmanjšujejo tveganje za nastanek raka na debelem črevesju. A medtem ko starejša populacija po navadi bolje vključuje vlaknine v svojo prehrano, mladi odrasli pojedo premalo vlaknin. Bolj ko je živilo procesirano, manj prehranskih vlaknin vsebuje oz. je hranilno revnejše. Kakšen je priporočen dnevni vnos vlaknin in kako ga lahko povečamo? O tem z Zalo Horvat, magistrico inženirko prehrane v četrtkovem Svetovalnem servisu!


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine