Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kmalu bosta minila dva tedna od ameriško-izraelskega napada na Iran, kar je v konflikt pahnilo večji del regije. Vojaška akcija je prekinila pogajanja o iranskem jedrskem programu, ta hip pa se zdi, da se akterji od pogajalske mize le še oddaljujejo.
Kmalu bosta minila dva tedna od ameriško-izraelskega napada na Iran, kar je v konflikt pahnilo večji del regije. Vojaška akcija je prekinila pogajanja o iranskem jedrskem programu, ta hip pa se zdi, da se akterji od pogajalske mize le še oddaljujejo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani že šesto leto zapored potekajo dnevi enakosti spolov. Na prvem dogodku so spregovorili o pomenu in širšem družbenem kontekstu evropske pobude Moj glas, moja izbira, ki odpira vprašanja reproduktivnih pravic, telesne avtonomije ter dostopnosti do varnega in zakonitega splava v Evropi. Razpravljali pa so tudi o širšem evropskem in slovenskem zgodovinskem kontekstu bojev za reproduktivne pravice žensk. Tokratno oddajo Aktualna tema je pripravila voditeljica Tita Mayer.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani že šesto leto zapored potekajo dnevi enakosti spolov. Na prvem dogodku so spregovorili o pomenu in širšem družbenem kontekstu evropske pobude Moj glas, moja izbira, ki odpira vprašanja reproduktivnih pravic, telesne avtonomije ter dostopnosti do varnega in zakonitega splava v Evropi. Razpravljali pa so tudi o širšem evropskem in slovenskem zgodovinskem kontekstu bojev za reproduktivne pravice žensk. Tokratno oddajo Aktualna tema je pripravila voditeljica Tita Mayer.
V turistični oddaji smo se ustavili pri Združenju slovenskih zgodovinskih mest, ki povezuje 24 naših mest – od Ptuja do Pirana in od Tržiča do Črnomlja, in že več kot četrt stoletja ozavešča obiskovalce o pomenu kulturne dediščine v mestih, z različnimi aktivnostmi pa promovira njihove posebnosti, kulturno ustvarjalnost in ponudbo. Govorili smo o pomenu, izzivih in projektih združenja.
V turistični oddaji smo se ustavili pri Združenju slovenskih zgodovinskih mest, ki povezuje 24 naših mest – od Ptuja do Pirana in od Tržiča do Črnomlja, in že več kot četrt stoletja ozavešča obiskovalce o pomenu kulturne dediščine v mestih, z različnimi aktivnostmi pa promovira njihove posebnosti, kulturno ustvarjalnost in ponudbo. Govorili smo o pomenu, izzivih in projektih združenja.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Naša prva zgodba je Plesna predstava 'V hiši 3 in 3 se godi sto stvari', ki so jo pripravili v vipavskem centru Cirius v sodelovanju s profesionalnimi plesalci, jutri pa bo na ogled v Kosovelovem domu v Sežani. Druga postojanka bo festival dokumentarnega filma, ki se danes začenja v Ljubljani. V drugem delu oddaje pa vas čaka še kalejdoskop tem, od cikla komorne in solistične glasbe Grajske harmonije, razstave Kraljica slovenskih src do poklona nedavno preminulemu Miroslavu Košuti, ki bi danes slavil 90. rojstni dan. Glasbeni del oddaje Pol ure kulture pa je po izboru Iztoka Novaka Easy-ja posvečen britanskemu pisatelju Douglasu Adamsu, ki se je prav tako rodil na današnji dan, leta 1952.
Naša prva zgodba je Plesna predstava 'V hiši 3 in 3 se godi sto stvari', ki so jo pripravili v vipavskem centru Cirius v sodelovanju s profesionalnimi plesalci, jutri pa bo na ogled v Kosovelovem domu v Sežani. Druga postojanka bo festival dokumentarnega filma, ki se danes začenja v Ljubljani. V drugem delu oddaje pa vas čaka še kalejdoskop tem, od cikla komorne in solistične glasbe Grajske harmonije, razstave Kraljica slovenskih src do poklona nedavno preminulemu Miroslavu Košuti, ki bi danes slavil 90. rojstni dan. Glasbeni del oddaje Pol ure kulture pa je po izboru Iztoka Novaka Easy-ja posvečen britanskemu pisatelju Douglasu Adamsu, ki se je prav tako rodil na današnji dan, leta 1952.
Zaradi podnebnih sprememb so nekatere živali vse bolj aktivne ponoči, da se izognejo vročini, druge pa obdobja aktivnosti podaljšujejo ali skrajšujejo. Žuželke in drugi majhni zajedavci so bolj občutljivi, zato se njihov ritem in razširjenost zelo hitro spreminjata. To velja tudi za klope in ostale male zajedavce, ki ogrožajo pse. Kako naj jih obvarujemo pred nadležnimi vsiljivci? Svetuje Leonard Baričevič, dr.veterinarske medicine.
Zaradi podnebnih sprememb so nekatere živali vse bolj aktivne ponoči, da se izognejo vročini, druge pa obdobja aktivnosti podaljšujejo ali skrajšujejo. Žuželke in drugi majhni zajedavci so bolj občutljivi, zato se njihov ritem in razširjenost zelo hitro spreminjata. To velja tudi za klope in ostale male zajedavce, ki ogrožajo pse. Kako naj jih obvarujemo pred nadležnimi vsiljivci? Svetuje Leonard Baričevič, dr.veterinarske medicine.
Celjska škofija je minuli torek, potem ko se je zbralo dovolj gradiva in pričevanj o darovanju življenja iz ljubezni do bližnjega, začela postopek za beatifikacijo Božjega služabnika Izidorja Závršnika. Gre za katoliškega duhovnika, ki je 10. marca 1943 prostovoljno - namesto sojetnika - stopil pred strelski vod nemških okupacijskih sil v Mariboru.
Celjska škofija je minuli torek, potem ko se je zbralo dovolj gradiva in pričevanj o darovanju življenja iz ljubezni do bližnjega, začela postopek za beatifikacijo Božjega služabnika Izidorja Závršnika. Gre za katoliškega duhovnika, ki je 10. marca 1943 prostovoljno - namesto sojetnika - stopil pred strelski vod nemških okupacijskih sil v Mariboru.
O drznosti in marketingu bomo tokrat govorili v oddaji Dnevna soba - Kaj in kako kupujemo? Kako pomembna se vam v današnjem svetu zdita pogum in drznost? Kaj na sploh menite o marketingu? In kako je lahko koristen v naših življenjih? Voditeljica Bernarda Žarn se bo pogovarjala s strokovnjakinjama Simono Kruhar Gaberšček, glavno in odgovorno urednico Marketing magazina, novinarko in voditeljico razprav ter Tanjo Kavran, izvršno direktorico Društva za marketing Slovenije, ki letos obeležuje 50 let. Obe že več kot dve desetletji delujeta na presečišču marketinga, poslovnega razvoja ter strokovne in osebne rasti.
O drznosti in marketingu bomo tokrat govorili v oddaji Dnevna soba - Kaj in kako kupujemo? Kako pomembna se vam v današnjem svetu zdita pogum in drznost? Kaj na sploh menite o marketingu? In kako je lahko koristen v naših življenjih? Voditeljica Bernarda Žarn se bo pogovarjala s strokovnjakinjama Simono Kruhar Gaberšček, glavno in odgovorno urednico Marketing magazina, novinarko in voditeljico razprav ter Tanjo Kavran, izvršno direktorico Društva za marketing Slovenije, ki letos obeležuje 50 let. Obe že več kot dve desetletji delujeta na presečišču marketinga, poslovnega razvoja ter strokovne in osebne rasti.
Mednarodna agencija za energijo bo zaradi visokih cen surove nafte, ki so poskočile zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, sprostila 400 milijonov 159-litrskih sodčkov nafte. To je največ v zgodovini, sprostitev nafte pa je soglasno podprlo 32 članic agencije. Cene nafte so se zaradi dvomov, da bi načrt Mednarodne agencije za energijo lahko nadomestil blokirane količine nafte, včeraj vseeno znova zvišale. Druga največja sprostitev nafte in njenih derivatov v zgodovini je bila sicer ob začetku ruske invazije v Ukrajini leta 2022. Kot pravi ekonomist Mojmir Mrak, pa nafta še zdaleč ni edina skrb.
Mednarodna agencija za energijo bo zaradi visokih cen surove nafte, ki so poskočile zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, sprostila 400 milijonov 159-litrskih sodčkov nafte. To je največ v zgodovini, sprostitev nafte pa je soglasno podprlo 32 članic agencije. Cene nafte so se zaradi dvomov, da bi načrt Mednarodne agencije za energijo lahko nadomestil blokirane količine nafte, včeraj vseeno znova zvišale. Druga največja sprostitev nafte in njenih derivatov v zgodovini je bila sicer ob začetku ruske invazije v Ukrajini leta 2022. Kot pravi ekonomist Mojmir Mrak, pa nafta še zdaleč ni edina skrb.
Ste kdaj pomislili, kolikokrat na dan pogledate v telefon? Kolikokrat posežete po njem, še preden sploh pomislite, zakaj? In kolikokrat vas prav zaslon odvrne od pogovora, misli ali trenutka, ki bi ga sicer zares doživeli? Danes predstavljamo knjigo PRIVOŠČITE SI ODKLOP, avtorja Richarda Simona – iskren in praktičen vodnik za vse, ki želijo znova prevzeti nadzor nad svojim časom, pozornostjo in življenjem. V knjigi Privoščite si odklop avtor Richard Simon raziskuje naš odnos do tehnologije in razkriva, zakaj je digitalni svet tako zasvojljiv. Kot strokovnjak za spletno strategijo in oče dveh otrok ponuja iskren, razumljiv in predvsem praktičen pogled na to, kako ponovno vzpostaviti zdrav odnos do naprav, ki nas obkrožajo. Knjiga ponuja jasen program digitalnega razstrupljanja, ki bralca korak za korakom vodi od uvodne analize in priprav do obdobja brez telefona – nato pa tudi do premišljene ponovne uporabe naprave, tokrat z več zavedanja in z jasnimi mejami. Privoščite si odklop in poziv, da zapustimo digitalni svet. Je povabilo, da tehnologijo začnemo uporabljati zavestno – in si ponovno izborimo prostor za zbranost, odnose, ustvarjalnost in preproste trenutke, ki jih zasloni pogosto neopazno ukradejo. Knjiga je izšla pri založbi Primus.
Ste kdaj pomislili, kolikokrat na dan pogledate v telefon? Kolikokrat posežete po njem, še preden sploh pomislite, zakaj? In kolikokrat vas prav zaslon odvrne od pogovora, misli ali trenutka, ki bi ga sicer zares doživeli? Danes predstavljamo knjigo PRIVOŠČITE SI ODKLOP, avtorja Richarda Simona – iskren in praktičen vodnik za vse, ki želijo znova prevzeti nadzor nad svojim časom, pozornostjo in življenjem. V knjigi Privoščite si odklop avtor Richard Simon raziskuje naš odnos do tehnologije in razkriva, zakaj je digitalni svet tako zasvojljiv. Kot strokovnjak za spletno strategijo in oče dveh otrok ponuja iskren, razumljiv in predvsem praktičen pogled na to, kako ponovno vzpostaviti zdrav odnos do naprav, ki nas obkrožajo. Knjiga ponuja jasen program digitalnega razstrupljanja, ki bralca korak za korakom vodi od uvodne analize in priprav do obdobja brez telefona – nato pa tudi do premišljene ponovne uporabe naprave, tokrat z več zavedanja in z jasnimi mejami. Privoščite si odklop in poziv, da zapustimo digitalni svet. Je povabilo, da tehnologijo začnemo uporabljati zavestno – in si ponovno izborimo prostor za zbranost, odnose, ustvarjalnost in preproste trenutke, ki jih zasloni pogosto neopazno ukradejo. Knjiga je izšla pri založbi Primus.
Ob pogovoru s tokratnim sogovornikom, gospodom Stanetom Krajncem, nam pride na misel, ali ima tudi njegov dan le 24 ur. Kakšno uro sicer preživi trdno na tleh za volanom enega od dveh dirkalnikov, ki ju ima - ampak o tem kdaj drugič - več časa pa leti. Dobesedno, saj je pri 73-ih letih najstarejši slovenski B.A.S.E. padalec in "wingsuit" letalec. V svojem podjetju Atair tudi izdeluje ene najbolj cenjenih padal na svetu. Dedka s krili, kot mu tudi pravijo, gospoda Staneta Krajnca je v Škofji Loki obiskala Lucija Fatur.
Ob pogovoru s tokratnim sogovornikom, gospodom Stanetom Krajncem, nam pride na misel, ali ima tudi njegov dan le 24 ur. Kakšno uro sicer preživi trdno na tleh za volanom enega od dveh dirkalnikov, ki ju ima - ampak o tem kdaj drugič - več časa pa leti. Dobesedno, saj je pri 73-ih letih najstarejši slovenski B.A.S.E. padalec in "wingsuit" letalec. V svojem podjetju Atair tudi izdeluje ene najbolj cenjenih padal na svetu. Dedka s krili, kot mu tudi pravijo, gospoda Staneta Krajnca je v Škofji Loki obiskala Lucija Fatur.
Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu občuti tudi turizem. Letalske povezave so motene, zaznavati je odpovedi potovanj, turisti zaradi varnosti razmišljajo o novih destinacijah. O nastali krizi, vplivu varnosti in prilagajanju turizma novim razmeram smo se pogovarjali s poznavalcema turističnih tokov: dekanom Fakultete Turistika v Portorožu Emilom Juvanom in direktorjem turistične agencije Van Gogh Ivom Mulcem.
Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu občuti tudi turizem. Letalske povezave so motene, zaznavati je odpovedi potovanj, turisti zaradi varnosti razmišljajo o novih destinacijah. O nastali krizi, vplivu varnosti in prilagajanju turizma novim razmeram smo se pogovarjali s poznavalcema turističnih tokov: dekanom Fakultete Turistika v Portorožu Emilom Juvanom in direktorjem turistične agencije Van Gogh Ivom Mulcem.
Nova Samsungova telefona sta tukaj in Ultra zmore stvar, ki je ne zmore noben drug telefon. Potem pa še o telefonih Jolla in krajah prenosnikov.
Nova Samsungova telefona sta tukaj in Ultra zmore stvar, ki je ne zmore noben drug telefon. Potem pa še o telefonih Jolla in krajah prenosnikov.
Košarkarji Olimpije so sinoči v Stožicah odigrali tekmo osmine finala evropskega pokala proti nemškemu Chemnitzu. Nogometaše Celja pa zvečer čaka prva tekma osmine finala konferenčne lige. Na domači zelenici se bodo pomerili z atenskim AEK-om.
Košarkarji Olimpije so sinoči v Stožicah odigrali tekmo osmine finala evropskega pokala proti nemškemu Chemnitzu. Nogometaše Celja pa zvečer čaka prva tekma osmine finala konferenčne lige. Na domači zelenici se bodo pomerili z atenskim AEK-om.
V rubriki Okusi jutra smo gostili Evo Ketiš, ustvarjalko, ki jo mnogi na družbenih omrežjih poznajo pod imenom Evaprepeva. Čeprav jo marsikdo najprej povezuje z glasbo, danes svojo ustvarjalnost izraža predvsem skozi unikatne izdelke iz gline. Spregovorila je o tem, kako jo je pot pripeljala do dela z glino, kaj jo pri ustvarjanju najbolj navdihuje in kako nastajajo njeni prepoznavni, ročno izdelani kosi. V pogovoru smo pokukali tudi v njen ustvarjalni proces ter izvedeli, zakaj jo prav delo z rokami vedno znova umiri in navdihne. Tako smo v Okusih jutra spoznali umetnico, ki iz preprostega materiala ustvarja posebne zgodbe
V rubriki Okusi jutra smo gostili Evo Ketiš, ustvarjalko, ki jo mnogi na družbenih omrežjih poznajo pod imenom Evaprepeva. Čeprav jo marsikdo najprej povezuje z glasbo, danes svojo ustvarjalnost izraža predvsem skozi unikatne izdelke iz gline. Spregovorila je o tem, kako jo je pot pripeljala do dela z glino, kaj jo pri ustvarjanju najbolj navdihuje in kako nastajajo njeni prepoznavni, ročno izdelani kosi. V pogovoru smo pokukali tudi v njen ustvarjalni proces ter izvedeli, zakaj jo prav delo z rokami vedno znova umiri in navdihne. Tako smo v Okusih jutra spoznali umetnico, ki iz preprostega materiala ustvarja posebne zgodbe
Mozartov opus obsega številne samostojne arije, namenjene bodisi koncertnemu izvajanju bodisi vstavljanju v opere drugih skladateljev, kar je bila v tistem času ustaljena praksa; tako kot je operne vloge pisal z mislijo na konkretne izvajalce, je ravnal tudi pri koncertnih arijah – pogosto se je hvalil, da kakor krojač ustvarja popolne arije po meri pevcev.
Mozartov opus obsega številne samostojne arije, namenjene bodisi koncertnemu izvajanju bodisi vstavljanju v opere drugih skladateljev, kar je bila v tistem času ustaljena praksa; tako kot je operne vloge pisal z mislijo na konkretne izvajalce, je ravnal tudi pri koncertnih arijah – pogosto se je hvalil, da kakor krojač ustvarja popolne arije po meri pevcev.
Na gregorjevo se pregovorno ptički ženijo in dejansko tako tudi je. V ptičjem svetu je že nekaj časa konec zimskega počitka, ptice si iščejo par in gradijo gnezda. Prve bodo kmalu imele tudi že mladiče. V svet ptic bomo ob pomoči varstvenega ornitologa Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije dr. Dejana Bordjana pokukali v četrtkovem Svetovalnem servisu. Govorili bomo o izdelovanju in postavljanju gnezdilnic, o skrbi za primeren življenjski prostor za te živali ter o sobivanju ljudi in ptic.
Na gregorjevo se pregovorno ptički ženijo in dejansko tako tudi je. V ptičjem svetu je že nekaj časa konec zimskega počitka, ptice si iščejo par in gradijo gnezda. Prve bodo kmalu imele tudi že mladiče. V svet ptic bomo ob pomoči varstvenega ornitologa Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije dr. Dejana Bordjana pokukali v četrtkovem Svetovalnem servisu. Govorili bomo o izdelovanju in postavljanju gnezdilnic, o skrbi za primeren življenjski prostor za te živali ter o sobivanju ljudi in ptic.
»Ekipa, ki je opravila poseg, je bila res vrhunska. Po posegu sem hitro okreval,« je povedal eden od prvih treh operiranih bolnikov.
»Ekipa, ki je opravila poseg, je bila res vrhunska. Po posegu sem hitro okreval,« je povedal eden od prvih treh operiranih bolnikov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Osrednji dogodek letošnjega festivala dokumentarnega filma je retrospektiva z naslovom Dokumentarci na pohodu: burna trideseta in ameriški New Deal. O filmih, ki bodo na ogled in avtorjih, ki so jih ustvarili sta govorila programski direktorr festivala Simon Popek in Nina Zagoričnik.
Osrednji dogodek letošnjega festivala dokumentarnega filma je retrospektiva z naslovom Dokumentarci na pohodu: burna trideseta in ameriški New Deal. O filmih, ki bodo na ogled in avtorjih, ki so jih ustvarili sta govorila programski direktorr festivala Simon Popek in Nina Zagoričnik.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Policisti bodo s shodom pred vlado začeli stavko - Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, danes pa je svetovni dan ledvic - V Selnici ob Dravi drevi začetek Dnevov Arnolda Tovornika
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Policisti bodo s shodom pred vlado začeli stavko - Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, danes pa je svetovni dan ledvic - V Selnici ob Dravi drevi začetek Dnevov Arnolda Tovornika
Lovro Bajc z družino živi v kraju Lappeenranta na jugovzhodu Finske. Po profesionalni karieri hokejista se je posvetil trenerstvu in doktorskemu študiju trenerstva v vrhunskem športu. Že ko je prvič stopil iz letala, se je zaljubil v finski način življenja: brez hitenja, brez vročine, z veliko narave in zelenih površin. Pripoveduje, da se na globoko zamrznjenem jezeru pri njih igra hokej, dirkajo celo z avtomobili, njihov neuradni olimpijski šport pa je lovljenje rib. Po desetih letih življenja v deželi tisočerih jezer doma kuhajo slovensko-finsko hrano, Lovro Bajc pa kljub vsemu pogreša popoldanske kave in Alpe.
Lovro Bajc z družino živi v kraju Lappeenranta na jugovzhodu Finske. Po profesionalni karieri hokejista se je posvetil trenerstvu in doktorskemu študiju trenerstva v vrhunskem športu. Že ko je prvič stopil iz letala, se je zaljubil v finski način življenja: brez hitenja, brez vročine, z veliko narave in zelenih površin. Pripoveduje, da se na globoko zamrznjenem jezeru pri njih igra hokej, dirkajo celo z avtomobili, njihov neuradni olimpijski šport pa je lovljenje rib. Po desetih letih življenja v deželi tisočerih jezer doma kuhajo slovensko-finsko hrano, Lovro Bajc pa kljub vsemu pogreša popoldanske kave in Alpe.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zima je bila dolga in turobna, toda počasi se končuje. Dnevi so daljši in drevesa začenjajo zeleneti. V Liričnem utrinku boste slišali pesem Josipa Murna - Aleksandrova, ki govori prav o tem: Spet zelene nam vrbe ... Leta 2005 je verze interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib. Urednica oddaje Staša Grahek.
Zima je bila dolga in turobna, toda počasi se končuje. Dnevi so daljši in drevesa začenjajo zeleneti. V Liričnem utrinku boste slišali pesem Josipa Murna - Aleksandrova, ki govori prav o tem: Spet zelene nam vrbe ... Leta 2005 je verze interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib. Urednica oddaje Staša Grahek.
Danes nas narečno obarvani jezikoslovni kotički peljejo k razlagi istrske besede štraca. Drugod po Sloveniji slišimo še izraze cota, blek, feca ... z vsemi pa si pomagamo pri čiščenju! Tudi tokratno rubriko so pripravili študenti slovenistike FHŠ UP!
Danes nas narečno obarvani jezikoslovni kotički peljejo k razlagi istrske besede štraca. Drugod po Sloveniji slišimo še izraze cota, blek, feca ... z vsemi pa si pomagamo pri čiščenju! Tudi tokratno rubriko so pripravili študenti slovenistike FHŠ UP!
Svetovno gozdarsko prvenstvo, 36. po vrsti, Slovenija gosti prvič. Prizorišče tekmovanja najboljših gozdarskih sekačev iz 24-ih držav v spretnostih z motorno žago je hipodrom v Šentjerneju. Prizorišče ni izbrano naključno, saj se v Šentjerneju lahko pohvalijo z bogato gozdarsko tradicijo.
Svetovno gozdarsko prvenstvo, 36. po vrsti, Slovenija gosti prvič. Prizorišče tekmovanja najboljših gozdarskih sekačev iz 24-ih držav v spretnostih z motorno žago je hipodrom v Šentjerneju. Prizorišče ni izbrano naključno, saj se v Šentjerneju lahko pohvalijo z bogato gozdarsko tradicijo.
Ob tej priložnosti je iz Divače do Dekanov pripeljal poseben potniški vlak. Čeprav program še nima ne uporabnega ne obratovalnega dovoljenja, so v družbi 2TDK zagotovili ustrezno pravno podlago za vožnjo. V oddaji tudi o tem: -Na predvolilnih soočenjih se ne morejo izogniti posnetkom prisluhov, ki razkrivajo povezave med politiko in kapitalom. -Policijski sindikat začenja stavko. -V Kopru se bo začel Čezmejni sejem zaposlitveno-kariernih priložnosti na trgu dela. -Košarkarji ljubljanske Olimpije so v četrtfinalu evropskega pokala.
Ob tej priložnosti je iz Divače do Dekanov pripeljal poseben potniški vlak. Čeprav program še nima ne uporabnega ne obratovalnega dovoljenja, so v družbi 2TDK zagotovili ustrezno pravno podlago za vožnjo. V oddaji tudi o tem: -Na predvolilnih soočenjih se ne morejo izogniti posnetkom prisluhov, ki razkrivajo povezave med politiko in kapitalom. -Policijski sindikat začenja stavko. -V Kopru se bo začel Čezmejni sejem zaposlitveno-kariernih priložnosti na trgu dela. -Košarkarji ljubljanske Olimpije so v četrtfinalu evropskega pokala.
Na prvi pogled je videti, da smo knjigo Cesarstvo znakov francoskega teoretika Rolanda Barthesa v slovenskem prevodu dobili precej pozno. To je res: slovenski prevod Suzane Koncut je izšel več kot petdeset let po izidu izvirnika pri Založbi/*cf., toda knjiga je še vedno zanimiva in pravočasna. Pokaže namreč, kako je Barthes proizvajal pomene, kako se je sicer nekako oprl na japonsko kulturno zgodovino in življenje, nato pa je sam razvijal svoje pomene s prepoznavno avtobiografsko pisavo (prevajalka je svoje delo opravila odlično). Njegova knjiga ni le posledica njegove očaranosti z Deželo vzhajajočega sonca, ampak tudi kritičen komentar zahodne civilizacije. Več o knjigi pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo literarni znanstvenik dr. Andraž Jež, pisec spremne besede. Nikar ne zamudite.
Na prvi pogled je videti, da smo knjigo Cesarstvo znakov francoskega teoretika Rolanda Barthesa v slovenskem prevodu dobili precej pozno. To je res: slovenski prevod Suzane Koncut je izšel več kot petdeset let po izidu izvirnika pri Založbi/*cf., toda knjiga je še vedno zanimiva in pravočasna. Pokaže namreč, kako je Barthes proizvajal pomene, kako se je sicer nekako oprl na japonsko kulturno zgodovino in življenje, nato pa je sam razvijal svoje pomene s prepoznavno avtobiografsko pisavo (prevajalka je svoje delo opravila odlično). Njegova knjiga ni le posledica njegove očaranosti z Deželo vzhajajočega sonca, ampak tudi kritičen komentar zahodne civilizacije. Več o knjigi pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo literarni znanstvenik dr. Andraž Jež, pisec spremne besede. Nikar ne zamudite.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
V Parizu poteka svetovno prvenstvo v rokometu. Slovenija po neverjetnem preobratu premaga Hrvaško in osvoji bronasto kolajno. Isto noč Dušan in sin, doma v Rogatcu, upata na še en čudež. Lucija je v ljubljanski porodnišnici, kjer zdravniki skušajo zamakniti tri mesece prezgodnji porod. Čustveno izčrpan Dušan je prepričan, da je Rebeka njun zadnji otrok.
V Parizu poteka svetovno prvenstvo v rokometu. Slovenija po neverjetnem preobratu premaga Hrvaško in osvoji bronasto kolajno. Isto noč Dušan in sin, doma v Rogatcu, upata na še en čudež. Lucija je v ljubljanski porodnišnici, kjer zdravniki skušajo zamakniti tri mesece prezgodnji porod. Čustveno izčrpan Dušan je prepričan, da je Rebeka njun zadnji otrok.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Nogometaši Celja bodo zvečer odigrali prvo tekmo osmine finala konferenčne lige. Na domači zelenici se bodo pomerili z atenskim AEK-om. V tokratni zgodbi pa več o aktualnem stanju v klubu, ki še vedno išče primerno trenersko zamenjavo.
Nogometaši Celja bodo zvečer odigrali prvo tekmo osmine finala konferenčne lige. Na domači zelenici se bodo pomerili z atenskim AEK-om. V tokratni zgodbi pa več o aktualnem stanju v klubu, ki še vedno išče primerno trenersko zamenjavo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Kako lahko objave prisluhov in videoposnetkov na spletu vplivajo na volitve in kakšne vse so metode boja v tej kampanji? Včasih smo imeli na Twitterju jeznega Janeza, na Instagramu pa lepega Boruta. Zdaj so vsi povsod, pravita sogovornika v Ob osmih na kvadrat, direktorica vsebinskega marketinga na agenciji Futura dr. Branka Bizjak Zabukovec in politolog dr. Marko Hočevar. Z njima smo se pogovarjali dober teden pred volilno nedeljo, ko je slutiti, da najburnejši del kampanje šele prihaja. ***Podkast je bil posnet v torek in torej pred objavo najnovejših videoposnetkov. Teme: - Kako stranke izkoriščajo različne kanale politične kampanje? - Od kod različni posnetki, prisluhi in informacije tik pred volitvami in kaj je njihov namen? - Kakšni so trendi pri mobilizaciji volivcev in zakaj se mladi moški pomikajo v desno? - Kakšna je vloga čustev v politični komunikaciji? - Zakaj za politike ni priporočljivo brisati komentarjev na družbenih omrežjih? - Kje smo pri zaupanju v politiko?
Kako lahko objave prisluhov in videoposnetkov na spletu vplivajo na volitve in kakšne vse so metode boja v tej kampanji? Včasih smo imeli na Twitterju jeznega Janeza, na Instagramu pa lepega Boruta. Zdaj so vsi povsod, pravita sogovornika v Ob osmih na kvadrat, direktorica vsebinskega marketinga na agenciji Futura dr. Branka Bizjak Zabukovec in politolog dr. Marko Hočevar. Z njima smo se pogovarjali dober teden pred volilno nedeljo, ko je slutiti, da najburnejši del kampanje šele prihaja. ***Podkast je bil posnet v torek in torej pred objavo najnovejših videoposnetkov. Teme: - Kako stranke izkoriščajo različne kanale politične kampanje? - Od kod različni posnetki, prisluhi in informacije tik pred volitvami in kaj je njihov namen? - Kakšni so trendi pri mobilizaciji volivcev in zakaj se mladi moški pomikajo v desno? - Kakšna je vloga čustev v politični komunikaciji? - Zakaj za politike ni priporočljivo brisati komentarjev na družbenih omrežjih? - Kje smo pri zaupanju v politiko?
V preteklem tednu sem naredil nekaj precej grdega. Vsakomur se to zgodi. To ne odloča o tem, kakšni ljudje smo, niti kakšni bomo. Naši odzivi na take stvari, ti pa so tisti, ki so odločilni. Vem, da bi moral priznati svojo napako in ob tem še vedno verjeti, da je ljubezen človeka, ki sem ga prizadel, močnejša od mojega greha. Toda namesto da bi svoj greh vzel kot izkušnjo napačnega, torej kot svoj korak, kot rast, sem svoj greh takoj vzel za nekaj usodnega, začel sem razmišljati, kaj vse bo ta moj greh uničil. Nič kaj velikonočen nisem bil. Začel sem obupavati, namesto da bi se začel boriti za ta moj odnos. Lahko bi rekli, da nisem samozavesten. Toda mogoče je tako z mnogimi od nas prav zato, ker smo se ljudje svojo samozavest naučili črpati iz svojih uspehov, iz dosežkov, iz lastne moči. In ta nas slej koprej pusti na cedilu. Prava samozavest lahko zrase samo iz občutka, da nekomu pripadamo. Zato Jezus pravi: »Ostanite v meni« (Jn 15,4). To je potrebno. Kajti vemo, da začnemo početi neumnosti, da začnemo vanje verjeti in jih živeti, kadar pozabimo, da smo nekje doma, da imamo vendar nekje svoje mesto, da nekomu pripadamo – in da mu pripadamo za večno. Ne toliko greh, ne toliko napaka – dvom v ljubezen je tisti, ki nas pahne v nesrečo, v to, da greh ponavljamo, da globoko zabredemo. Dvom v odpuščanje, v ljubljenost, dvom v to, da sem nekomu pomemben in dragocen, je tisti, ki nas dela mevžaste in obupane, poteptane, vedno bolj grešne, ranjene, nesamozavestne ljudi. Jezusov: »Ostanite v meni,« zato seveda temeljito presega zgolj naročilo, naj bomo vsako nedeljo v cerkvi, naj vsak dan molimo in spolnjujemo zapovedi. Presega »krščansko popolnost«, presegajo nauke, presega pogoje za birmo, za poroko, za cerkveni pogreb. Jezus govori o veri v to, da smo Bog in ljudje povezani – in da smo povezani globoko, nesmrtno, da smo povezani še globlje kot člani neke družine. In govori o tem, da je v tej povezanosti naše življenje, naša sreča, naša rodovitnost. V tej veri v ljubezen Boga. Zapovedi, nauki, maša in ostalo so vse v službi tega: da ne bi pozabili. Da ne bi dvomili. Da bi ostali. Zato ostati ne pomeni nikoli v strahu bežati in nikoli v jezi in razočaranju oditi; pomeni pa vrniti se. Ostati ne pomeni ne delati napak, pomeni pa dati nekaj ali nekoga na prvo mesto. Ostati pomeni ne pozabiti. Ostati pomeni biti zvest. Biti zvest pa pomeni verjeti in se vsak dan v to vero vrniti. Ne glede na vse, piti kavo s svojo ženo in jo zvečer poljubiti. Vsak večer pokrižati otroke, jim povedati, da jih imamo radi. Moliti. Da ne bi pozabili. Verjeti. Vrniti se. Ostati. In imeti te tri glagole vedno na »repeat« (v ponavljanju).
V preteklem tednu sem naredil nekaj precej grdega. Vsakomur se to zgodi. To ne odloča o tem, kakšni ljudje smo, niti kakšni bomo. Naši odzivi na take stvari, ti pa so tisti, ki so odločilni. Vem, da bi moral priznati svojo napako in ob tem še vedno verjeti, da je ljubezen človeka, ki sem ga prizadel, močnejša od mojega greha. Toda namesto da bi svoj greh vzel kot izkušnjo napačnega, torej kot svoj korak, kot rast, sem svoj greh takoj vzel za nekaj usodnega, začel sem razmišljati, kaj vse bo ta moj greh uničil. Nič kaj velikonočen nisem bil. Začel sem obupavati, namesto da bi se začel boriti za ta moj odnos. Lahko bi rekli, da nisem samozavesten. Toda mogoče je tako z mnogimi od nas prav zato, ker smo se ljudje svojo samozavest naučili črpati iz svojih uspehov, iz dosežkov, iz lastne moči. In ta nas slej koprej pusti na cedilu. Prava samozavest lahko zrase samo iz občutka, da nekomu pripadamo. Zato Jezus pravi: »Ostanite v meni« (Jn 15,4). To je potrebno. Kajti vemo, da začnemo početi neumnosti, da začnemo vanje verjeti in jih živeti, kadar pozabimo, da smo nekje doma, da imamo vendar nekje svoje mesto, da nekomu pripadamo – in da mu pripadamo za večno. Ne toliko greh, ne toliko napaka – dvom v ljubezen je tisti, ki nas pahne v nesrečo, v to, da greh ponavljamo, da globoko zabredemo. Dvom v odpuščanje, v ljubljenost, dvom v to, da sem nekomu pomemben in dragocen, je tisti, ki nas dela mevžaste in obupane, poteptane, vedno bolj grešne, ranjene, nesamozavestne ljudi. Jezusov: »Ostanite v meni,« zato seveda temeljito presega zgolj naročilo, naj bomo vsako nedeljo v cerkvi, naj vsak dan molimo in spolnjujemo zapovedi. Presega »krščansko popolnost«, presegajo nauke, presega pogoje za birmo, za poroko, za cerkveni pogreb. Jezus govori o veri v to, da smo Bog in ljudje povezani – in da smo povezani globoko, nesmrtno, da smo povezani še globlje kot člani neke družine. In govori o tem, da je v tej povezanosti naše življenje, naša sreča, naša rodovitnost. V tej veri v ljubezen Boga. Zapovedi, nauki, maša in ostalo so vse v službi tega: da ne bi pozabili. Da ne bi dvomili. Da bi ostali. Zato ostati ne pomeni nikoli v strahu bežati in nikoli v jezi in razočaranju oditi; pomeni pa vrniti se. Ostati ne pomeni ne delati napak, pomeni pa dati nekaj ali nekoga na prvo mesto. Ostati pomeni ne pozabiti. Ostati pomeni biti zvest. Biti zvest pa pomeni verjeti in se vsak dan v to vero vrniti. Ne glede na vse, piti kavo s svojo ženo in jo zvečer poljubiti. Vsak večer pokrižati otroke, jim povedati, da jih imamo radi. Moliti. Da ne bi pozabili. Verjeti. Vrniti se. Ostati. In imeti te tri glagole vedno na »repeat« (v ponavljanju).
Kljub ameriškim zagotovilom o skorajšnji zmagi nad Iranom Bližnji vzhod še naprej pretresajo napadi, ki puščajo politične in ekonomske posledice po vsem svetu. Po besedah koordinatorja Združenih narodov za humanitarno pomoč Toma Fletcherja v tej regiji eskalirajo številne krize, na katere se je težko pravočasno odzvati. Nasilje odzvanja čez državne meje, opažamo vse več beguncev, ekonomskih šokov in vse večje potrebe po humanitarni pomoči, je naštel. Drugi poudarki: - Varnostni svet Združenih narodov obsodil napade na arabske države. - Največji policijski sindikat pri nas začenja stavko. - V Ljubljani včeraj odprtje Festivala dokumentarnega filma.
Kljub ameriškim zagotovilom o skorajšnji zmagi nad Iranom Bližnji vzhod še naprej pretresajo napadi, ki puščajo politične in ekonomske posledice po vsem svetu. Po besedah koordinatorja Združenih narodov za humanitarno pomoč Toma Fletcherja v tej regiji eskalirajo številne krize, na katere se je težko pravočasno odzvati. Nasilje odzvanja čez državne meje, opažamo vse več beguncev, ekonomskih šokov in vse večje potrebe po humanitarni pomoči, je naštel. Drugi poudarki: - Varnostni svet Združenih narodov obsodil napade na arabske države. - Največji policijski sindikat pri nas začenja stavko. - V Ljubljani včeraj odprtje Festivala dokumentarnega filma.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V oddaji Godbe z zgodbo prepevajo glasbenice, ki so pomembno krojile zgodovino popularne glasbe. Billie Holiday, Nina Simone, Janis Joplin, Tina Turner, Karole King, Aretha Franklin, Patsy Cline, Ella Fitzgerald, pa tudi ena izmed najbolje prodajanih sodobnih pevk - Beyonce.
V oddaji Godbe z zgodbo prepevajo glasbenice, ki so pomembno krojile zgodovino popularne glasbe. Billie Holiday, Nina Simone, Janis Joplin, Tina Turner, Karole King, Aretha Franklin, Patsy Cline, Ella Fitzgerald, pa tudi ena izmed najbolje prodajanih sodobnih pevk - Beyonce.
V tokratni oddaji se bomo utirili v različne glasove v zvenu pesmi. Prisluhnili bomo italijanski pevki, vokalistki in kantavtorici Margareth Kammerer in njeni novi plošči, svežemu spoju pesmi in raziskujočih zvokov avstrijsko-grškega dua Nabelose ter italijansko-švicarskemu dvojcu Deborah Walker in Marianne Schuppe v iskanju zvenskih prostorov med glasom in violončelom.
V tokratni oddaji se bomo utirili v različne glasove v zvenu pesmi. Prisluhnili bomo italijanski pevki, vokalistki in kantavtorici Margareth Kammerer in njeni novi plošči, svežemu spoju pesmi in raziskujočih zvokov avstrijsko-grškega dua Nabelose ter italijansko-švicarskemu dvojcu Deborah Walker in Marianne Schuppe v iskanju zvenskih prostorov med glasom in violončelom.
Nedavno je preminil Alojz Ihan, slovenski zdravnik, mikrobiolog, imunolog in leposlovni avtor, ki je vidno zaznamoval slovensko književnost. Literarni svet je presenetil leta 1986 s prvencem Srebrnik, za katerega so mu podelili nagrado Prešernovega sklada. Njegova druga pesniška zbirka, Igralci pokra, iz katere smo izbrali tudi nekaj pesmi, pa je izšla tri leta pozneje. Morda najznačilnejši lastnosti pesnika, pisatelja in esejista Alojza Ihana sta bili njegova vztrajna humorna drža in sposobnost drugače pogledati na povsem vsakdanje in nepomembne dogodke življenja. Interpret Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tesa Drev in Matej Juh. Produkcija 2007.
Nedavno je preminil Alojz Ihan, slovenski zdravnik, mikrobiolog, imunolog in leposlovni avtor, ki je vidno zaznamoval slovensko književnost. Literarni svet je presenetil leta 1986 s prvencem Srebrnik, za katerega so mu podelili nagrado Prešernovega sklada. Njegova druga pesniška zbirka, Igralci pokra, iz katere smo izbrali tudi nekaj pesmi, pa je izšla tri leta pozneje. Morda najznačilnejši lastnosti pesnika, pisatelja in esejista Alojza Ihana sta bili njegova vztrajna humorna drža in sposobnost drugače pogledati na povsem vsakdanje in nepomembne dogodke življenja. Interpret Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tesa Drev in Matej Juh. Produkcija 2007.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
V naslednjem tednu se bodo v Ljubljani in Lendavi odvili dogodki, koncerti in delavnice dveh dvodnevnih festivalov elektroakustične glasbe. Večletno tradicijo predstavljanja glasbe na osemkanalnem ozvočenju v Kinu Šiška nadaljuje ZVO.ČI.TI Akuzmonij Zavoda Cona. O teh prizadevanjih ter umetniških doživetjih bomo govorili z Branetom Zormanom. V Lendavi pa tamkajšnja glasbena šola, zavod ON Rizom s soorganizatorji pripravljajo prvi dogodek ELX Triptih, pred katerim bodo o stiku mladih glasbenikov z elektroakustično glasbo, drugačnih pedagoških pristopih in o predstavljanju teh zvrsti v različnih prostorih razmišljali pobudnik, skladatelj, saksofonist in pedagog Tilen Lebar, Eva Bažika Orban z Glasbene šole Lendava in producentka Nataša Serec.
V naslednjem tednu se bodo v Ljubljani in Lendavi odvili dogodki, koncerti in delavnice dveh dvodnevnih festivalov elektroakustične glasbe. Večletno tradicijo predstavljanja glasbe na osemkanalnem ozvočenju v Kinu Šiška nadaljuje ZVO.ČI.TI Akuzmonij Zavoda Cona. O teh prizadevanjih ter umetniških doživetjih bomo govorili z Branetom Zormanom. V Lendavi pa tamkajšnja glasbena šola, zavod ON Rizom s soorganizatorji pripravljajo prvi dogodek ELX Triptih, pred katerim bodo o stiku mladih glasbenikov z elektroakustično glasbo, drugačnih pedagoških pristopih in o predstavljanju teh zvrsti v različnih prostorih razmišljali pobudnik, skladatelj, saksofonist in pedagog Tilen Lebar, Eva Bažika Orban z Glasbene šole Lendava in producentka Nataša Serec.
Duševno zdravje je tema, o kateri moramo kot družba govoriti. Kako do te teme pristopajo mladi in kako jo doživljajo? V oddaji Gymnasium smo gostili dijakinje in dijaka Gimnazije Kranj, ki so tej temi letos namenili dan v projektu Dan zame. Povedo, da gre za dan, ko se ustavijo, zadihajo in poskrbijo za svoje duševno zdravje. Tudi letos so z organizacijsko ekipo dijakov pripravili pester program. Več o skrbi za duševno zdravje, pogledih in nasvetih pa v oddaji.
Duševno zdravje je tema, o kateri moramo kot družba govoriti. Kako do te teme pristopajo mladi in kako jo doživljajo? V oddaji Gymnasium smo gostili dijakinje in dijaka Gimnazije Kranj, ki so tej temi letos namenili dan v projektu Dan zame. Povedo, da gre za dan, ko se ustavijo, zadihajo in poskrbijo za svoje duševno zdravje. Tudi letos so z organizacijsko ekipo dijakov pripravili pester program. Več o skrbi za duševno zdravje, pogledih in nasvetih pa v oddaji.
3 Big Band Orchestra iz Izole, eden prvih big bandov v Sloveniji, je z delovanjem začel leta 1991. Orkester se je v petintridesetih letih razvil v kvaliteten, vsestranski sestav, ki izvaja tako jazz standarde, sodobne instrumentalne skladbe kot tudi pop in rock glasbo, svoje skladbe in številne lastne aranžmaje. Do sedaj je orkester izvedel več kot 400 samostojnih koncertov ter sodeloval z mnogimi vidnimi slovenskimi glasbeniki iz sveta jazza in popularne glasbe. Če jih naštejemo nekaj: Renato Chicco, Oto Pestner, Darja Švajger, Tulio Furlanič, Alenka Godec, Rudi Bučar, Nuša Derenda in drugi ... Okrog te, lahko ji rečemo pionirske jazz formacije na obali, je stekla beseda v oddaji AriZONA, kjer se je Armando Šturman pogovarjal z gosti, Alešem in Aljošo Boljetom ter Petrom Turičnikom Popovskim.
3 Big Band Orchestra iz Izole, eden prvih big bandov v Sloveniji, je z delovanjem začel leta 1991. Orkester se je v petintridesetih letih razvil v kvaliteten, vsestranski sestav, ki izvaja tako jazz standarde, sodobne instrumentalne skladbe kot tudi pop in rock glasbo, svoje skladbe in številne lastne aranžmaje. Do sedaj je orkester izvedel več kot 400 samostojnih koncertov ter sodeloval z mnogimi vidnimi slovenskimi glasbeniki iz sveta jazza in popularne glasbe. Če jih naštejemo nekaj: Renato Chicco, Oto Pestner, Darja Švajger, Tulio Furlanič, Alenka Godec, Rudi Bučar, Nuša Derenda in drugi ... Okrog te, lahko ji rečemo pionirske jazz formacije na obali, je stekla beseda v oddaji AriZONA, kjer se je Armando Šturman pogovarjal z gosti, Alešem in Aljošo Boljetom ter Petrom Turičnikom Popovskim.