Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pianist Hal Galper je v svojem igranju – predvsem v formatu tria – razvil poseben t. i. rubato slog igranja klavirja, kar je soigra melodičnega liricizma na klavirju in ritmičnega presenečenja na kontrabasu in bobnih v maniri bebopa. Galper je bil tudi zelo nadarjen jazzovski pedagog: bil je med ustanovitelji pomembne glasbene ustanove New School of Jazz and Contemporary Music v New Yorku. Je tudi avtor prve interaktivne elektronske knjige s tristo glasbenimi primeri.
Pianist Hal Galper je v svojem igranju – predvsem v formatu tria – razvil poseben t. i. rubato slog igranja klavirja, kar je soigra melodičnega liricizma na klavirju in ritmičnega presenečenja na kontrabasu in bobnih v maniri bebopa. Galper je bil tudi zelo nadarjen jazzovski pedagog: bil je med ustanovitelji pomembne glasbene ustanove New School of Jazz and Contemporary Music v New Yorku. Je tudi avtor prve interaktivne elektronske knjige s tristo glasbenimi primeri.
Svetovni dan gledališča, 27. marec, praznujemo tudi na Arsu. Pobudo za ta praznik je dal leta 1961 Mednarodni gledališki inštitut (ITI), ki promovira izmenjavo znanja in praks s področja uprizoritvenih umetnosti, skrbi za povezovanje med umetniki vseh narodov in narodnosti ter opozarja tudi na pomen spoštovanja človekovih pravic in kulturne raznolikosti. Praznujemo ga od leta 1962. Anton Pavlovič Čehov je bil velik mojster gledališke igre in kratke proze. Pisal je veliko in številne njegove zgodbe so prave male umetnine, duhovite in spretno napisane. Taka je tudi kratka zgodba z naslovom Traged, ki jo je za Radio prevedla Ana Krauthaker. Interpretacija Primož Pirnat, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Svetovni dan gledališča, 27. marec, praznujemo tudi na Arsu. Pobudo za ta praznik je dal leta 1961 Mednarodni gledališki inštitut (ITI), ki promovira izmenjavo znanja in praks s področja uprizoritvenih umetnosti, skrbi za povezovanje med umetniki vseh narodov in narodnosti ter opozarja tudi na pomen spoštovanja človekovih pravic in kulturne raznolikosti. Praznujemo ga od leta 1962. Anton Pavlovič Čehov je bil velik mojster gledališke igre in kratke proze. Pisal je veliko in številne njegove zgodbe so prave male umetnine, duhovite in spretno napisane. Taka je tudi kratka zgodba z naslovom Traged, ki jo je za Radio prevedla Ana Krauthaker. Interpretacija Primož Pirnat, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Dan so zaznamovali veličastni nastopi na smučarskih poletih v Planici. Po zmagi Domna Prevca v moški konkurenci, s katero je prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku, je razlog za veselje dodala še Nika Prevc in na uradnem treningu z dolžino 242 metrov in pol postavila nov svetovni rekord v ženski konkurenci.
Dan so zaznamovali veličastni nastopi na smučarskih poletih v Planici. Po zmagi Domna Prevca v moški konkurenci, s katero je prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku, je razlog za veselje dodala še Nika Prevc in na uradnem treningu z dolžino 242 metrov in pol postavila nov svetovni rekord v ženski konkurenci.
Sveže kreacije iz sveta elektronske glasbe, dve domači radijski premieri in gostujoči miks iraške didžejke Same. 01. Jorja Smith - Price Of It All (Amir Amor Remix) (FAMM) 02. Wilkinson ft. Katy Alex - Ultraviolet (Sleepless Music) 03. DUB FX & Woodnote - Feel It (Rydel Remix) 04. Chambord - Stay High (Kitsuné Musique) 05. Alastair Lane & SEÏTOU - Give Me A Kiss (ALTRA MODA) 06. MAXI MERAKI - About Yourself (Higher Ground) 07. Mikel Wonic & Mark Drake - UNVRS (Starboys Records) 08. Cristoph - Gimme The Love (Toolroom) 09. Andrew Meller - What We Need (ADESSO) 10. Josh Baker & Eliza Rose - Down To The Bone (Baker’s Dozen) 11. Prospa & Cloonee - Free Your Mind (Circoloco Recordings) 12. Franky Rizardo - Shinjuku (LTF) 13. Fatboy Slim - Retox (Sweely Remix) (BMG) 14. Danny Howard - After Five (Nothing Else Matters)
Sveže kreacije iz sveta elektronske glasbe, dve domači radijski premieri in gostujoči miks iraške didžejke Same. 01. Jorja Smith - Price Of It All (Amir Amor Remix) (FAMM) 02. Wilkinson ft. Katy Alex - Ultraviolet (Sleepless Music) 03. DUB FX & Woodnote - Feel It (Rydel Remix) 04. Chambord - Stay High (Kitsuné Musique) 05. Alastair Lane & SEÏTOU - Give Me A Kiss (ALTRA MODA) 06. MAXI MERAKI - About Yourself (Higher Ground) 07. Mikel Wonic & Mark Drake - UNVRS (Starboys Records) 08. Cristoph - Gimme The Love (Toolroom) 09. Andrew Meller - What We Need (ADESSO) 10. Josh Baker & Eliza Rose - Down To The Bone (Baker’s Dozen) 11. Prospa & Cloonee - Free Your Mind (Circoloco Recordings) 12. Franky Rizardo - Shinjuku (LTF) 13. Fatboy Slim - Retox (Sweely Remix) (BMG) 14. Danny Howard - After Five (Nothing Else Matters)
V oddaji vas seznanjamo z obiskom več kot 50 - ih učencev slovenskega dopolnilnega pouka iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji, ki so ob začetku planiškega praznika obiskali tudi dolino pod Poncami in si ogledali kvalifikacijske smučarske polete na velikanki bratov Gorišek. Predstavljamo tudi novo publikacijo s področja slovenskih migracij z naslovom Sledi Prekmurja čez ocean avtorice Klaudije Sedar, s pisateljico Brino Svit, ki že več kot štiri desetletja biva v Parizu, pa je beseda tekla o literarnem ustvarjanju in utripu v francoski prestolnici ter doživljanju slovenskega Krasa.
V oddaji vas seznanjamo z obiskom več kot 50 - ih učencev slovenskega dopolnilnega pouka iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji, ki so ob začetku planiškega praznika obiskali tudi dolino pod Poncami in si ogledali kvalifikacijske smučarske polete na velikanki bratov Gorišek. Predstavljamo tudi novo publikacijo s področja slovenskih migracij z naslovom Sledi Prekmurja čez ocean avtorice Klaudije Sedar, s pisateljico Brino Svit, ki že več kot štiri desetletja biva v Parizu, pa je beseda tekla o literarnem ustvarjanju in utripu v francoski prestolnici ter doživljanju slovenskega Krasa.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Londonska raperka, ob tem pa tudi vešča soul grlica, naposled razgrinja svoj prvi album. Ms Banks je v zasedi čakala leta, saj za njen vstop na glasbeno prizorišče velja mini album One Upon A Grind iz leta 2014, tej izdaji pa so sledila številna sodelovanja, tudi z avtoritetama na grime in drill sceni, kot sta Tinie Tempah in Stormzy. Z albumom South LDN Lover Girl muzikalično vrla in lirično angažirana Ms Banks začenja drugo, izrazito bolj avtorsko in ambiciozno glasbeno življenje. Poleg hiphop prvakinje z juga britanske metropole se bosta v Galeriji s po enim songom razgalila še James Blake in Brent Faiyaz, končno bosta rubriki svoj šarm duetno dodala tudi Thundercat in Willow, nekoliko netipična pa bo izzvenela novost Toma Mischa. Že drugič zapored bo Galerijo sklenil ultra minimal italijansko-nizozemskega elektronika, znanega kot Mammo. In še playlista: 1. JACK HARLOW – All Of My Friends 2. MS.BANKS – POV 3. BRENT FAIYAZ – Other Side 4. JAMES BLAKE – Rest Of Your Life 5. MS BANKS – Why 6. SAULT – Fulfil Your Spirit 7. THUNDERCAT FT. WILLOW – ThunderWave 8. MR. BANKS FT. ZINOLEESKY – IDK 9. STOVE GOD COOKS FT. SWIZZ BEATZ – Welcome to My Garden 10. MS BANKS – South LDN Lover Girl 11. CLIQUES FT. ZERO T – Heaven (Zero T Remix) 12. TOM MISCH FT. KAIDI AKINNIBI – Days Of Us 13. MS BANKS – S.O.S. 14. . MAMMO – Xyo
Londonska raperka, ob tem pa tudi vešča soul grlica, naposled razgrinja svoj prvi album. Ms Banks je v zasedi čakala leta, saj za njen vstop na glasbeno prizorišče velja mini album One Upon A Grind iz leta 2014, tej izdaji pa so sledila številna sodelovanja, tudi z avtoritetama na grime in drill sceni, kot sta Tinie Tempah in Stormzy. Z albumom South LDN Lover Girl muzikalično vrla in lirično angažirana Ms Banks začenja drugo, izrazito bolj avtorsko in ambiciozno glasbeno življenje. Poleg hiphop prvakinje z juga britanske metropole se bosta v Galeriji s po enim songom razgalila še James Blake in Brent Faiyaz, končno bosta rubriki svoj šarm duetno dodala tudi Thundercat in Willow, nekoliko netipična pa bo izzvenela novost Toma Mischa. Že drugič zapored bo Galerijo sklenil ultra minimal italijansko-nizozemskega elektronika, znanega kot Mammo. In še playlista: 1. JACK HARLOW – All Of My Friends 2. MS.BANKS – POV 3. BRENT FAIYAZ – Other Side 4. JAMES BLAKE – Rest Of Your Life 5. MS BANKS – Why 6. SAULT – Fulfil Your Spirit 7. THUNDERCAT FT. WILLOW – ThunderWave 8. MR. BANKS FT. ZINOLEESKY – IDK 9. STOVE GOD COOKS FT. SWIZZ BEATZ – Welcome to My Garden 10. MS BANKS – South LDN Lover Girl 11. CLIQUES FT. ZERO T – Heaven (Zero T Remix) 12. TOM MISCH FT. KAIDI AKINNIBI – Days Of Us 13. MS BANKS – S.O.S. 14. . MAMMO – Xyo
Skozi kakšne transformacije je v teku stoletij šlo naše razumevanje ljubezenskega čustva, za katerega sicer tako radi verjamemo, da je večno in nespremenljivo?
Skozi kakšne transformacije je v teku stoletij šlo naše razumevanje ljubezenskega čustva, za katerega sicer tako radi verjamemo, da je večno in nespremenljivo?
Komorni orkester iz Basla je izvedel 3. koncert Orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor v jubilejni sezoni 80-letnice delovanja. V mariborski dvorani Union je po maju 2023 znova gostoval Komorni orkester iz Basla, tokrat prvič z bolgarsko dirigentko Deljano Lazarovo iz Bolgarije, ki je študirala dirigiranje na Visoki šoli za umetnost v Zürichu, sicer pa je tudi profesionalna violinistka. Tri leta je glavna gostujoča dirigentka pri Simfoničnem orkestru ameriške zvezne države Utah in pri Škotskem simfoničnem orkestru BBC v Glasgowu. Njen izvajalski repertoar obsega glasbo od dunajskega klasicizma do glasbe 20. in 21. stoletja ter tudi nova dela sodobnih skladateljev. Predstavili so pester spored glasbe od 19. stoletja do sodobnosti, s tremi deli skladateljic. Najprej so izvedli mladostni Klavirski koncert v a-molu, op.7, Clare Schumann, v zadnjem delu koncerta pa izvajalsko zahtevni Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 54, iz zrelega obdobja Roberta Schumanna. Klavirska koncerta je zaigrala mlajša ruska pianistka Alexandra Dovgan, ki nastopa na najopaznejših evropskih in svetovnih odrih. Komorni orkester iz Basla je predstavil še Simfonijo št. 4 v h-molu ene najopaznejših nemških skladateljic 19. stoletja Emilie Mayer in skladbo Odtenki moje tišine sodobne slovenske skladateljice Nane Forte za simfonični orkester. Poslušajte tudi pogovor urednice Tjaše Krajnc z dirigentko Deljano Lazarovo o delu orkestra in sporedu koncerta.
Komorni orkester iz Basla je izvedel 3. koncert Orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor v jubilejni sezoni 80-letnice delovanja. V mariborski dvorani Union je po maju 2023 znova gostoval Komorni orkester iz Basla, tokrat prvič z bolgarsko dirigentko Deljano Lazarovo iz Bolgarije, ki je študirala dirigiranje na Visoki šoli za umetnost v Zürichu, sicer pa je tudi profesionalna violinistka. Tri leta je glavna gostujoča dirigentka pri Simfoničnem orkestru ameriške zvezne države Utah in pri Škotskem simfoničnem orkestru BBC v Glasgowu. Njen izvajalski repertoar obsega glasbo od dunajskega klasicizma do glasbe 20. in 21. stoletja ter tudi nova dela sodobnih skladateljev. Predstavili so pester spored glasbe od 19. stoletja do sodobnosti, s tremi deli skladateljic. Najprej so izvedli mladostni Klavirski koncert v a-molu, op.7, Clare Schumann, v zadnjem delu koncerta pa izvajalsko zahtevni Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 54, iz zrelega obdobja Roberta Schumanna. Klavirska koncerta je zaigrala mlajša ruska pianistka Alexandra Dovgan, ki nastopa na najopaznejših evropskih in svetovnih odrih. Komorni orkester iz Basla je predstavil še Simfonijo št. 4 v h-molu ene najopaznejših nemških skladateljic 19. stoletja Emilie Mayer in skladbo Odtenki moje tišine sodobne slovenske skladateljice Nane Forte za simfonični orkester. Poslušajte tudi pogovor urednice Tjaše Krajnc z dirigentko Deljano Lazarovo o delu orkestra in sporedu koncerta.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Tokratno oddajo začenja orgelski trio Delvona Lamarrja. Nadaljeval jo bo John Lucien, potem pa, z železnega repertoarja, Herbie Hancock. Na koncu: ameriški latino jazz flavtist Dave Valentin (in pozavnist Steve Turre) z izborom z albuma skladb Billa O'Connella.
Tokratno oddajo začenja orgelski trio Delvona Lamarrja. Nadaljeval jo bo John Lucien, potem pa, z železnega repertoarja, Herbie Hancock. Na koncu: ameriški latino jazz flavtist Dave Valentin (in pozavnist Steve Turre) z izborom z albuma skladb Billa O'Connella.
Poznate Festival sprehodov? Letos ga društvo Hiša! organizira že 9. leto zapored. Predstavila sta nam ga programski urednik festivala, Vid Kmetič, in Lina Petrovič, projektni vodja društva.
Poznate Festival sprehodov? Letos ga društvo Hiša! organizira že 9. leto zapored. Predstavila sta nam ga programski urednik festivala, Vid Kmetič, in Lina Petrovič, projektni vodja društva.
Lara Bohinc je svetovno priznana britanska oblikovalka slovenskih korenin. Živi in dela v Londonu, kjer je tudi končala študij na Kraljevi akademiji umetnosti. Za njen izjemen prispevek k oblikovanju ji je britanska kraljica podelila priznanje članice reda britanskega imperija (MBE). Nase je javnost opozorila z umetelnim nakitom, ki so ga nosile Madonna, Kate Moss, Cameron Diaz, Sarah Jessica Parker, Victoria Beckham in Michelle Obama. Kot industrijska oblikovalka je karierno pot nadaljevala z oblikovanjem objektov za dom, ti so razstavljeni v galerijah tako v ZDA kot v Združenem kraljestvu.
Lara Bohinc je svetovno priznana britanska oblikovalka slovenskih korenin. Živi in dela v Londonu, kjer je tudi končala študij na Kraljevi akademiji umetnosti. Za njen izjemen prispevek k oblikovanju ji je britanska kraljica podelila priznanje članice reda britanskega imperija (MBE). Nase je javnost opozorila z umetelnim nakitom, ki so ga nosile Madonna, Kate Moss, Cameron Diaz, Sarah Jessica Parker, Victoria Beckham in Michelle Obama. Kot industrijska oblikovalka je karierno pot nadaljevala z oblikovanjem objektov za dom, ti so razstavljeni v galerijah tako v ZDA kot v Združenem kraljestvu.
Kako je Lenki šlo od rok prodajanje izgovorov … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Alenka Selčan. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
Kako je Lenki šlo od rok prodajanje izgovorov … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Alenka Selčan. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, katerega dogajanje je trdno postavljeno v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki s hčerkama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, katerega dogajanje je trdno postavljeno v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki s hčerkama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Napadi na Iran so se delno ustavili, saj ameriški predsednik Donald Trump trdi, da se pogaja s to državo. V Aziji že občutijo pomanjkanje goriv zaradi zaprtja Hormuške ožine. Podobno je tudi z umetnimi gnojili. Na Danskem so bile parlamentarne volitve. Rezultat je bil tesen, vlado bo težko sestaviti. Vas to na kaj spominja?
Napadi na Iran so se delno ustavili, saj ameriški predsednik Donald Trump trdi, da se pogaja s to državo. V Aziji že občutijo pomanjkanje goriv zaradi zaprtja Hormuške ožine. Podobno je tudi z umetnimi gnojili. Na Danskem so bile parlamentarne volitve. Rezultat je bil tesen, vlado bo težko sestaviti. Vas to na kaj spominja?
Vita Mavrič je ženska ustvarjalnega duha, čutnega izraza in popolne predanosti Življenju; osebnost bogatih gledaliških in glasbenih izkustev ter vodilna moč razvoja slovenskega šansona. Bila je soustvarjalka in sodelavka vseh Velikih, ki so pisali Zlata leta slovenske popevke, je ustanoviteljica Café teatra in festivala La vie en rose. Več kot tri desetletja se dotika src občinstva s samolastnimi in neposrednimi avtorskimi glasbeno gledališkimi zgodbami, kar devet celostnih albumov vsebuje njen opus. Ob tem ima Vita Mavrič manj poznano bogato družinsko zgodbo, ki jo vodi nazaj do koroške ljudske pripovedi o Mojci Pokrajculji. Mnogo je vzrokov za prijeten, sproščen in iskren pogovor.
Vita Mavrič je ženska ustvarjalnega duha, čutnega izraza in popolne predanosti Življenju; osebnost bogatih gledaliških in glasbenih izkustev ter vodilna moč razvoja slovenskega šansona. Bila je soustvarjalka in sodelavka vseh Velikih, ki so pisali Zlata leta slovenske popevke, je ustanoviteljica Café teatra in festivala La vie en rose. Več kot tri desetletja se dotika src občinstva s samolastnimi in neposrednimi avtorskimi glasbeno gledališkimi zgodbami, kar devet celostnih albumov vsebuje njen opus. Ob tem ima Vita Mavrič manj poznano bogato družinsko zgodbo, ki jo vodi nazaj do koroške ljudske pripovedi o Mojci Pokrajculji. Mnogo je vzrokov za prijeten, sproščen in iskren pogovor.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Posnetki koncertov najboljših glasbenic in glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.
Posnetki koncertov najboljših glasbenic in glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
V Petkovi centrifugi tokrat o volilnem molku, kričečih zmagah, velikih ambicijah in boju človeštva s samim sabo. Teden je opral Damjan Zorc.
V Petkovi centrifugi tokrat o volilnem molku, kričečih zmagah, velikih ambicijah in boju človeštva s samim sabo. Teden je opral Damjan Zorc.
Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici bo na velikem odru premierno odigralo komedijo zamenjav Kekec proti Kekcu. Predstava je nastala po besedilu Boštjana Gorenca - Pižame, ki je zgodbo Josipa Vandota prekvasil in pregnetel ter jo postavil v nedoločen čas med takrat in tukaj. Za režijo je poskrbel Matjaž Pograjc, uprizoritev pa dopolnjuje radoživa reggae in ska glasba skupine Elvis Jackson. Ustvarjalni proces je bil po besedah igralske zasedbe zelo hiter in intenziven.
Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici bo na velikem odru premierno odigralo komedijo zamenjav Kekec proti Kekcu. Predstava je nastala po besedilu Boštjana Gorenca - Pižame, ki je zgodbo Josipa Vandota prekvasil in pregnetel ter jo postavil v nedoločen čas med takrat in tukaj. Za režijo je poskrbel Matjaž Pograjc, uprizoritev pa dopolnjuje radoživa reggae in ska glasba skupine Elvis Jackson. Ustvarjalni proces je bil po besedah igralske zasedbe zelo hiter in intenziven.
Boštjan Gorenc – Pižama je poskrbel za zamenjavo vlog Kekca in Bedanca, zabavno je ''prekvasil in pregnetel'' Vandotovo zgodbo, in v SNG Nova Gorica se obeta premiera te komedije zamenjav. Ameriška satira ''Eureka'', prva slovenska uprizoritev igre dramatika Jonathana Spectorja, s katero SNG Drama Ljubljana nadaljuje sezono na Malem odru, pa nosi aktualno sporočilo: pod površjem skupnosti, ki se trudi biti izrazito politično korektna in vključevalna, brbota vse nasprotno in le čaka na pravi preizkus, na primer izbruh epidemije mumpsa v šoli. In še 56. Tednu slovenske drame, ki se začenja v Prešernovem gledališču v Kranju, se posvetimo. Kot vsako leto, se festival slovenske dramatike in odrskih umetnosti začenja na Svetovni dan gledališča. ''In v tem času, ko padajo vrednote, ko kot razumna bitja izgubljamo kompas – je treba govoriti, kričati z vseh odrov tega sveta ... Samo ne molčati!,'' je med drugim zapisala igralka Marijana Brecelj v letošnji poslanici.
Boštjan Gorenc – Pižama je poskrbel za zamenjavo vlog Kekca in Bedanca, zabavno je ''prekvasil in pregnetel'' Vandotovo zgodbo, in v SNG Nova Gorica se obeta premiera te komedije zamenjav. Ameriška satira ''Eureka'', prva slovenska uprizoritev igre dramatika Jonathana Spectorja, s katero SNG Drama Ljubljana nadaljuje sezono na Malem odru, pa nosi aktualno sporočilo: pod površjem skupnosti, ki se trudi biti izrazito politično korektna in vključevalna, brbota vse nasprotno in le čaka na pravi preizkus, na primer izbruh epidemije mumpsa v šoli. In še 56. Tednu slovenske drame, ki se začenja v Prešernovem gledališču v Kranju, se posvetimo. Kot vsako leto, se festival slovenske dramatike in odrskih umetnosti začenja na Svetovni dan gledališča. ''In v tem času, ko padajo vrednote, ko kot razumna bitja izgubljamo kompas – je treba govoriti, kričati z vseh odrov tega sveta ... Samo ne molčati!,'' je med drugim zapisala igralka Marijana Brecelj v letošnji poslanici.
Kot vsako leto, se festival slovenske dramatike in odrskih umetnosti začenja na Svetovni dan gledališča. ''In v tem času, ko padajo vrednote, ko kot razumna bitja izgubljamo kompas – je treba govoriti, kričati z vseh odrov tega sveta ... Samo ne molčati!,'' je med drugim zapisala igralka Marijana Brecelj v letošnji poslanici. Blizu njenim so tudi besede Zale Dobovšek, selektorice tekmovalnega in spremljevalnega programa predstav, ki poudarja, da je ''skupna lastnost izbranih uprizoritev pojem odgovornosti; odgovornosti, ki jih te uprizoritve dajejo v prvi vrsti občinstvu, gledališki javnosti in nenazadnje širši javnosti.'' Odgovornost je prevzelo tudi Prešernovo gledališče, ki bo festival odprlo s krstno uprizoritvijo besedila Tekst telesa, Anje Novak – Anjute, ki je zanj pred tremi leti prejela Grumovo nagrado za najboljše izvirno dramsko besedilo.
Kot vsako leto, se festival slovenske dramatike in odrskih umetnosti začenja na Svetovni dan gledališča. ''In v tem času, ko padajo vrednote, ko kot razumna bitja izgubljamo kompas – je treba govoriti, kričati z vseh odrov tega sveta ... Samo ne molčati!,'' je med drugim zapisala igralka Marijana Brecelj v letošnji poslanici. Blizu njenim so tudi besede Zale Dobovšek, selektorice tekmovalnega in spremljevalnega programa predstav, ki poudarja, da je ''skupna lastnost izbranih uprizoritev pojem odgovornosti; odgovornosti, ki jih te uprizoritve dajejo v prvi vrsti občinstvu, gledališki javnosti in nenazadnje širši javnosti.'' Odgovornost je prevzelo tudi Prešernovo gledališče, ki bo festival odprlo s krstno uprizoritvijo besedila Tekst telesa, Anje Novak – Anjute, ki je zanj pred tremi leti prejela Grumovo nagrado za najboljše izvirno dramsko besedilo.
Uničujoč veter se bo predvidoma nekoliko umiril ponoči, a bo še vedno močan. Pripadniki pristojnih služb se pri odpravljanju posledic osredotočajo na zagotavljanje osnovnih življenjskih razmer, pojasnjuje poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan, ki dodaja, da prekrivanje strehe ni delo interventnih služb. Druge teme: - Prvi povolilni sestanek peterice strank od sedmih, ki so se uvrstile v parlament, pričakovano ni prinesel odgovora o sestavljanju koalicije. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pozvala vse stranke, naj sestankujejo vsak dan, saj si zaradi razmer v svetu želi čimprejšnjega oblikovanja vlade. Ob seznanitvi s pripravljenostjo Slovenske vojske pa je pozdravila napredek in pozvala k dodatnim prizadevanjem. - Ob nadaljevanju iranskih raketnih napadov na Izrael ta napoveduje razširitev svojih napadov na Islamsko republiko. Medtem se vrstijo namigi o pripravah na pogovore med Washingtonom in Teheranom za končanje konflikta. - Potem ko so v Planici preložili prve polete žensk na letalnici bratov Gorišek, je veter odnesel poskusno serijo skakalcev. Ti so posamično tekmo začeli pred pol ure, njihove kolegice bodo trening predvidoma izpeljale med serijama.
Uničujoč veter se bo predvidoma nekoliko umiril ponoči, a bo še vedno močan. Pripadniki pristojnih služb se pri odpravljanju posledic osredotočajo na zagotavljanje osnovnih življenjskih razmer, pojasnjuje poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan, ki dodaja, da prekrivanje strehe ni delo interventnih služb. Druge teme: - Prvi povolilni sestanek peterice strank od sedmih, ki so se uvrstile v parlament, pričakovano ni prinesel odgovora o sestavljanju koalicije. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pozvala vse stranke, naj sestankujejo vsak dan, saj si zaradi razmer v svetu želi čimprejšnjega oblikovanja vlade. Ob seznanitvi s pripravljenostjo Slovenske vojske pa je pozdravila napredek in pozvala k dodatnim prizadevanjem. - Ob nadaljevanju iranskih raketnih napadov na Izrael ta napoveduje razširitev svojih napadov na Islamsko republiko. Medtem se vrstijo namigi o pripravah na pogovore med Washingtonom in Teheranom za končanje konflikta. - Potem ko so v Planici preložili prve polete žensk na letalnici bratov Gorišek, je veter odnesel poskusno serijo skakalcev. Ti so posamično tekmo začeli pred pol ure, njihove kolegice bodo trening predvidoma izpeljale med serijama.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Študentski domovi Univerze v Mariboru že od ustanovitve zagotavljajo bivalne pogoje številnim generacijam, ki so se odločile za študij v Mariboru. Med domovi ima posebni pomen Dom 15, zgrajen leta 1995 za podiplomske študente in gostujoče profesorje, celovito prenovljenega so uradno odprli danes.
Študentski domovi Univerze v Mariboru že od ustanovitve zagotavljajo bivalne pogoje številnim generacijam, ki so se odločile za študij v Mariboru. Med domovi ima posebni pomen Dom 15, zgrajen leta 1995 za podiplomske študente in gostujoče profesorje, celovito prenovljenega so uradno odprli danes.
Čarovnik iz Kremlja je politični triler, ki nas poda v svet Vadima Baranova, vsestranskega svetovalca Vladimirja Putina, glavnega junaka knjižne uspešnice Kremeljski mag italijanskega pisatelja Giuliana da Empolija. Gre za zgodbo o načinih politične manipulacije in povzpetništva v postsovjetski Rusiji, ki se je po Stalinovi smrti znašla na križišču dveh različnih političnih struj – kreniti v smeri ameriškega tipa demokracije ali po poti “klasičnega” ruskega avtoritarizma, ki ga je zasejal Stalin s svojo diktatorsko držo. Režiser filma in soscenarist Olivier Assayas, ki je skupaj s pisateljem Empolijem in filmskim režiserjem Emanuellom Carrèrejem začrtal scenaristično predlogo, nam že na začetku filma namreč nakaže, da tretje poti za postsovjetsko Rusijo enostavno ni. Avtogol pri izbiri novega predsednika naj bi si pravzaprav zabili ruski oligarhi v svoji naivni veri, da bo mladi uslužbenec obveščevalne službe precej bolj očetovski lik od dementnega Jelcina in “materinskega” Gorbačova, zagretega zagovornika prepovedi alkohola. Tovrstni oligarhi, ki močno spominjajo tudi na slovenske direktorske povzpetnike, ki so vznikali po slovenski osamosvojitvi kot gobe po dežju in sistematično uničevali eno tovarno za drugo, so čez noč zaslužili ogromne vsote denarja, si gradili vile na francoski obali in se ob vsaki priložnosti mešali v politiko. Tako ne preseneča, da je Putin s pomočjo Baranova z njimi obračunal na edini način, ki ga je pravzaprav poznal in za katerega je trdil, da ga državljani Rusije od Stalina naprej pričakujejo. Film gradi na nasprotju med ameriškim neoliberalnim kapitalizmom, ki ga žene gonja po denarju in ruskim suverenizmom, ki naj bi temeljil na geopolitični (pre)potentnosti in nietzchejanski volji po moči. Vendar pa pravi “nadčlovek” v filmu ni Putin, ki po nastopu predsedniškega mesta stopi v bran teritorialni obnovi nekdanje Sovjetske zveze, temveč njegov svetovalec. Ta se iz gledališkega režiserja in producenta resničnostnih oddaj prelevi v soustvarjalca ruske notranje in zunanje politike. Igra ga Paul Dano, ameriški igralec in režiser neodvisnih filmov in hollywoodskih uspešnic, ki s primesmi stoicizma in zenovske miline pokaže na protagonistovo sposobnost mediatorstva v še tako zahtevnih situacijah. V vlogi Vladimirja Putina nastopa Jude Law, ki se mu tokrat uspe povsem znebiti pretencioznih grimas, ki smo jih vajeni iz njegovih hollywoodskih filmov, tako da nam lik Putina že na začetku postane precej simpatičen prav zaradi njegove prizemljenosti, nesprenevedanja in odločnosti. Edino, kar zmoti že na začetku filma, je angleško-ameriška govorica, ki jo brezhibno govorijo praktično vsi “ruski” protagonisti. Glede tega v filmu še najbolje izpade ruski oz. latvijski igralec Andrei Zayats, edini igralec s slovanskimi potezami obraza in avtohtonim ruskim naglasom. Čeprav je Čarovnik iz Kremlja narejen v hollywoodski maniri s številnimi stranskimi igralci, ki na hitro vstopajo in izstopajo iz kadra, nam ostanejo v spominu določeni prizori – kot je npr. dialog med Baranovim in ruskim šahovskim mojstrom Kasparovom, ki mu v enem trenutku navrže, da je razlika med pravo in Putinovo demokracijo podobna razliki med navadnim in električnim stolom. Omenimo še pogovor med Baranovim in ameriškim novinarjem, ki mu v intervjuju želi povzročiti slabo vest s sklicevanjem na zrežirane teroristične napade v Moskvi in Kijevu, ki naj bi jih dirigiral Putin ob podpori svojega zvestega svetovalca. Film Čarovnik iz Kremlja se ne more pohvaliti z izvrstnim poznavanjem geopolitičnih razmer, saj jih vseeno motri z vzvišene pozicije ameriško-evropske naveze, ki pridiga o vrednotah demokracije, v istem trenutku, ko se pod njimi – ob zakrivanju oči pred ameriško-izraelskimi zločini na Bližnjem Vzhodu – na vseh nivojih do temeljev sesuva. Verjetno pa je njegova največja prednost v tem, da ga bodo gledalci iz Vzhodne in Zahodne Evrope ter Združenih držav Amerike gledali vsak na svoj način – skozi prizmo zgodovinskih in aktualnih političnih razmer v svoji državi. Recenzijo je napisala Miša Gams, bere Ajda Sokler.
Čarovnik iz Kremlja je politični triler, ki nas poda v svet Vadima Baranova, vsestranskega svetovalca Vladimirja Putina, glavnega junaka knjižne uspešnice Kremeljski mag italijanskega pisatelja Giuliana da Empolija. Gre za zgodbo o načinih politične manipulacije in povzpetništva v postsovjetski Rusiji, ki se je po Stalinovi smrti znašla na križišču dveh različnih političnih struj – kreniti v smeri ameriškega tipa demokracije ali po poti “klasičnega” ruskega avtoritarizma, ki ga je zasejal Stalin s svojo diktatorsko držo. Režiser filma in soscenarist Olivier Assayas, ki je skupaj s pisateljem Empolijem in filmskim režiserjem Emanuellom Carrèrejem začrtal scenaristično predlogo, nam že na začetku filma namreč nakaže, da tretje poti za postsovjetsko Rusijo enostavno ni. Avtogol pri izbiri novega predsednika naj bi si pravzaprav zabili ruski oligarhi v svoji naivni veri, da bo mladi uslužbenec obveščevalne službe precej bolj očetovski lik od dementnega Jelcina in “materinskega” Gorbačova, zagretega zagovornika prepovedi alkohola. Tovrstni oligarhi, ki močno spominjajo tudi na slovenske direktorske povzpetnike, ki so vznikali po slovenski osamosvojitvi kot gobe po dežju in sistematično uničevali eno tovarno za drugo, so čez noč zaslužili ogromne vsote denarja, si gradili vile na francoski obali in se ob vsaki priložnosti mešali v politiko. Tako ne preseneča, da je Putin s pomočjo Baranova z njimi obračunal na edini način, ki ga je pravzaprav poznal in za katerega je trdil, da ga državljani Rusije od Stalina naprej pričakujejo. Film gradi na nasprotju med ameriškim neoliberalnim kapitalizmom, ki ga žene gonja po denarju in ruskim suverenizmom, ki naj bi temeljil na geopolitični (pre)potentnosti in nietzchejanski volji po moči. Vendar pa pravi “nadčlovek” v filmu ni Putin, ki po nastopu predsedniškega mesta stopi v bran teritorialni obnovi nekdanje Sovjetske zveze, temveč njegov svetovalec. Ta se iz gledališkega režiserja in producenta resničnostnih oddaj prelevi v soustvarjalca ruske notranje in zunanje politike. Igra ga Paul Dano, ameriški igralec in režiser neodvisnih filmov in hollywoodskih uspešnic, ki s primesmi stoicizma in zenovske miline pokaže na protagonistovo sposobnost mediatorstva v še tako zahtevnih situacijah. V vlogi Vladimirja Putina nastopa Jude Law, ki se mu tokrat uspe povsem znebiti pretencioznih grimas, ki smo jih vajeni iz njegovih hollywoodskih filmov, tako da nam lik Putina že na začetku postane precej simpatičen prav zaradi njegove prizemljenosti, nesprenevedanja in odločnosti. Edino, kar zmoti že na začetku filma, je angleško-ameriška govorica, ki jo brezhibno govorijo praktično vsi “ruski” protagonisti. Glede tega v filmu še najbolje izpade ruski oz. latvijski igralec Andrei Zayats, edini igralec s slovanskimi potezami obraza in avtohtonim ruskim naglasom. Čeprav je Čarovnik iz Kremlja narejen v hollywoodski maniri s številnimi stranskimi igralci, ki na hitro vstopajo in izstopajo iz kadra, nam ostanejo v spominu določeni prizori – kot je npr. dialog med Baranovim in ruskim šahovskim mojstrom Kasparovom, ki mu v enem trenutku navrže, da je razlika med pravo in Putinovo demokracijo podobna razliki med navadnim in električnim stolom. Omenimo še pogovor med Baranovim in ameriškim novinarjem, ki mu v intervjuju želi povzročiti slabo vest s sklicevanjem na zrežirane teroristične napade v Moskvi in Kijevu, ki naj bi jih dirigiral Putin ob podpori svojega zvestega svetovalca. Film Čarovnik iz Kremlja se ne more pohvaliti z izvrstnim poznavanjem geopolitičnih razmer, saj jih vseeno motri z vzvišene pozicije ameriško-evropske naveze, ki pridiga o vrednotah demokracije, v istem trenutku, ko se pod njimi – ob zakrivanju oči pred ameriško-izraelskimi zločini na Bližnjem Vzhodu – na vseh nivojih do temeljev sesuva. Verjetno pa je njegova največja prednost v tem, da ga bodo gledalci iz Vzhodne in Zahodne Evrope ter Združenih držav Amerike gledali vsak na svoj način – skozi prizmo zgodovinskih in aktualnih političnih razmer v svoji državi. Recenzijo je napisala Miša Gams, bere Ajda Sokler.
V materinski hiši oziroma zavetišču za mladoletne mame v Liègeu se križajo poti najstnic, ki so ravnokar rodile ali pa so tik pred porodom. Za vsako od njih je drugačna zgodba, vendar jih vse povezujejo občutki stiske in negotovosti. Jessica je sama odraščala v rejniški družini in hkrati z iztekom nosečnosti išče svoje biološke starše. Perla se sooča z neresnim fantom, ki jo namerava med načrtovanjem skupne prihodnosti zapustiti; Julie si s partnerjem ureja življenje, a jo lovi njena narkomanska preteklost, Ariane pa beži pred domom, v katerem je doživela zlorabe … Film Mlade matere je trinajsti celovečerec belgijskih bratov Jeana-Pierra in Luca Dardenna. Izredno dinamičen, mozaičen preplet več osebnih zgodb nas postavi v središče dogajanja, brez pojasnjevanja, tako da je vsaj na začetku potrebno aktivno sodelovanje gledalca. Kamera v gibanju je ves čas v neposredni bližini protagonistk, njihovi obrazi in drobne geste povedo skoraj več kot dialogi. A stranski učinek te bližine, v katero nas potisneta brata Dardenne, ni samo spoznavanje človeške intime, ampak tudi svojevrsten pritisk. Film se namreč v večji meri odvije v zaprtih prostorih, ali pa so prizori posneti tako, da dogajalni prostor deluje brezperspektivno. Vendar bi kljub spretnemu obvladovanju mizanscenskega pristopa oziroma filmskih tehnik socialnega (neo)realizma težko rekli, da gre pri tem za čustveno manipulacijo. Stališče bratov Dardenne je pač jasno in tudi v celovečercu Mlade matere, za katerega sta prejela nagrado za najboljši scenarij lani v Cannesu, dosledno hodita po svoji poti. Film, ki raziskuje neko specifično temo, kaže predvsem globoko razumevanje za človeške stiske oziroma zagate, s katero se soočajo dekleta, ki niti sama še niso odrasla, a morajo že sprejemati najtežje odločitve. Vzporedno s temi študijami značajev oziroma intimnimi portreti mladoletnih mamic in njihovega zasebnega življenja avtorja raziskujeta tudi načine, kako se generacijsko dedujejo travme, zlorabe, odvisnosti in seveda sam razredni položaj. Če sta v tem brata Dardenne nekoliko – lahko bi rekli celo pričakovano – tezna, pa je z vidika družbene določenosti zanimiv tudi filmski prikaz, kako lahko socialna država deluje bolje od odločitev posameznika … Skratka, smo na znanem terenu belgijskega ustvarjalnega dvojca. Zaradi prepleta zgodb deluje celovečerec nekoliko bolj zgoščeno kot sicer, posledično pa je tudi žrtev določenih poenostavitev in ponekod predvidljivih fabulativnih rešitev. Sicer se pretežno uspešno izogne klišejem, vendar vsaj sam dvomim, da je bila ravno nagrada za scenarij tista najustreznejša. Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše.
V materinski hiši oziroma zavetišču za mladoletne mame v Liègeu se križajo poti najstnic, ki so ravnokar rodile ali pa so tik pred porodom. Za vsako od njih je drugačna zgodba, vendar jih vse povezujejo občutki stiske in negotovosti. Jessica je sama odraščala v rejniški družini in hkrati z iztekom nosečnosti išče svoje biološke starše. Perla se sooča z neresnim fantom, ki jo namerava med načrtovanjem skupne prihodnosti zapustiti; Julie si s partnerjem ureja življenje, a jo lovi njena narkomanska preteklost, Ariane pa beži pred domom, v katerem je doživela zlorabe … Film Mlade matere je trinajsti celovečerec belgijskih bratov Jeana-Pierra in Luca Dardenna. Izredno dinamičen, mozaičen preplet več osebnih zgodb nas postavi v središče dogajanja, brez pojasnjevanja, tako da je vsaj na začetku potrebno aktivno sodelovanje gledalca. Kamera v gibanju je ves čas v neposredni bližini protagonistk, njihovi obrazi in drobne geste povedo skoraj več kot dialogi. A stranski učinek te bližine, v katero nas potisneta brata Dardenne, ni samo spoznavanje človeške intime, ampak tudi svojevrsten pritisk. Film se namreč v večji meri odvije v zaprtih prostorih, ali pa so prizori posneti tako, da dogajalni prostor deluje brezperspektivno. Vendar bi kljub spretnemu obvladovanju mizanscenskega pristopa oziroma filmskih tehnik socialnega (neo)realizma težko rekli, da gre pri tem za čustveno manipulacijo. Stališče bratov Dardenne je pač jasno in tudi v celovečercu Mlade matere, za katerega sta prejela nagrado za najboljši scenarij lani v Cannesu, dosledno hodita po svoji poti. Film, ki raziskuje neko specifično temo, kaže predvsem globoko razumevanje za človeške stiske oziroma zagate, s katero se soočajo dekleta, ki niti sama še niso odrasla, a morajo že sprejemati najtežje odločitve. Vzporedno s temi študijami značajev oziroma intimnimi portreti mladoletnih mamic in njihovega zasebnega življenja avtorja raziskujeta tudi načine, kako se generacijsko dedujejo travme, zlorabe, odvisnosti in seveda sam razredni položaj. Če sta v tem brata Dardenne nekoliko – lahko bi rekli celo pričakovano – tezna, pa je z vidika družbene določenosti zanimiv tudi filmski prikaz, kako lahko socialna država deluje bolje od odločitev posameznika … Skratka, smo na znanem terenu belgijskega ustvarjalnega dvojca. Zaradi prepleta zgodb deluje celovečerec nekoliko bolj zgoščeno kot sicer, posledično pa je tudi žrtev določenih poenostavitev in ponekod predvidljivih fabulativnih rešitev. Sicer se pretežno uspešno izogne klišejem, vendar vsaj sam dvomim, da je bila ravno nagrada za scenarij tista najustreznejša. Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše.
V Ljubljani se v četrtek začenja Festival neodvisnega filma. Tudi letos v ospredje postavlja plast filmske ustvarjalnosti, ki nastaja zunaj ustaljenih produkcijskih in estetskih okvirov. Festival, ki med 2. in 4. aprilom poteka v Slovenski kinoteki, prinaša več programov kratkih filmov – od igranih, tudi žanrskih, in dokumentarnih do izrazito eksperimentalnih, ki posegajo po humorju, absurdu in družbeni kritiki, pa tudi intimnih zgodbah in raziskovanju filmskega jezika. Tina Poglajen se je z vodjo festivala Matjažem Šmalcem pogovarjala o tem, kakšne poetike in teme odpirajo letošnji filmi ter kakšno mesto ima neodvisna produkcija v domači kinematografiji danes.
V Ljubljani se v četrtek začenja Festival neodvisnega filma. Tudi letos v ospredje postavlja plast filmske ustvarjalnosti, ki nastaja zunaj ustaljenih produkcijskih in estetskih okvirov. Festival, ki med 2. in 4. aprilom poteka v Slovenski kinoteki, prinaša več programov kratkih filmov – od igranih, tudi žanrskih, in dokumentarnih do izrazito eksperimentalnih, ki posegajo po humorju, absurdu in družbeni kritiki, pa tudi intimnih zgodbah in raziskovanju filmskega jezika. Tina Poglajen se je z vodjo festivala Matjažem Šmalcem pogovarjala o tem, kakšne poetike in teme odpirajo letošnji filmi ter kakšno mesto ima neodvisna produkcija v domači kinematografiji danes.
V Gradcu se je 23. marca zaključil 29. Festival avstrijskega filma Diagonala, na katerem so prvič sodelovali s Festivalom slovenskega filma – v programu Portorož sreča Gradec so tako prikazali film Skriti ljudje Mihe Hočevarja. Eden od vrhuncev letošnjega festivala je bil otvoritveni film Rose režiserja Markusa Schleinzerja. Črno-bel film, postavljen v 17. stoletje v nemško protestantsko vasico, je glavni igralki Sandri Hüller na festivalu Berlinale prinesel nagrado za najboljšo žensko vlogo, na Diagonali pa so film nagradili za scenarij in filmsko glasbo. Med dokumentarnimi deli pa je izstopal film Jole Wieczorek Die noch unbekannten Tage (Še neznani dnevi), v katerem je poustvarila izkušnjo migracije svoje družine iz Poljske v Avstrijo konec 80.let.
V Gradcu se je 23. marca zaključil 29. Festival avstrijskega filma Diagonala, na katerem so prvič sodelovali s Festivalom slovenskega filma – v programu Portorož sreča Gradec so tako prikazali film Skriti ljudje Mihe Hočevarja. Eden od vrhuncev letošnjega festivala je bil otvoritveni film Rose režiserja Markusa Schleinzerja. Črno-bel film, postavljen v 17. stoletje v nemško protestantsko vasico, je glavni igralki Sandri Hüller na festivalu Berlinale prinesel nagrado za najboljšo žensko vlogo, na Diagonali pa so film nagradili za scenarij in filmsko glasbo. Med dokumentarnimi deli pa je izstopal film Jole Wieczorek Die noch unbekannten Tage (Še neznani dnevi), v katerem je poustvarila izkušnjo migracije svoje družine iz Poljske v Avstrijo konec 80.let.
V Gradcu se je v ponedeljek zaključila 29. izdaja Diagonale – Festivala avstrijskega filma. Tam smo se pogovarjali z Markusom Schleinzerjem, režiserjem igranega celovečerca Rose, postavljenega v 17. stoletje, za katerega je Sandra Hüller na Berlinalu prejela nagrado za najboljšo igralko, in z Jolo Wieczorek, avtorico dokumentarca Še neznani dnevi, v katerem je poustvarila izkušnjo migracije svoje družine s Poljske v Avstrijo konec osemdesetih let. Slovenska kinoteka bo prihodnji teden v znamenju 26. Festivala neodvisnega filma. Poglabljamo se v novi film bratov Dardenne Mlade matere in v politični triler o vzponu Vladimirja Putina Čarovnik iz Kremlja režiserja Olivierja Assayasa.
V Gradcu se je v ponedeljek zaključila 29. izdaja Diagonale – Festivala avstrijskega filma. Tam smo se pogovarjali z Markusom Schleinzerjem, režiserjem igranega celovečerca Rose, postavljenega v 17. stoletje, za katerega je Sandra Hüller na Berlinalu prejela nagrado za najboljšo igralko, in z Jolo Wieczorek, avtorico dokumentarca Še neznani dnevi, v katerem je poustvarila izkušnjo migracije svoje družine s Poljske v Avstrijo konec osemdesetih let. Slovenska kinoteka bo prihodnji teden v znamenju 26. Festivala neodvisnega filma. Poglabljamo se v novi film bratov Dardenne Mlade matere in v politični triler o vzponu Vladimirja Putina Čarovnik iz Kremlja režiserja Olivierja Assayasa.
V Mestni galeriji Ljubljana se z do zdaj najobsežnejšo pregledno razstavo predstavlja akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe. Naslov Kako sanjati nazaj? nam da na več načinov misliti: naprej, nazaj, v vse smeri – kajti njegov opus po eni strani deluje, kot da ne spreminja kaj dosti svojega sicer izrazito prepoznavnega obraza – ko človek vidi njegovo sliko, reče, ja, to je Sicoe. Ampak argument slikarja je lahko, da se invencija odvija bolj subtilno. Poleg tega motiv ni vedno enak, včasih je slikal več ljudi iz popularne kulture, potem so prišli vtisi iz otroštva. Nekaj se torej spreminja, a v različne smeri, ne le premočrtno. Njegove podobe na po večini velikih platnih delujejo že, če jih ošvrknemo s pogledom, sicer pa so tudi polne simbolike in humorja. Osnovni element je barva, živa, žareča, ki ga je, kot pravi, zastrupila, načrtno se ukvarja z njeno magijo. Prepleta različne principe, na primer čiste barvne ploskve sopostavlja vzorčnemu slojenju, polivanju, ali pa ostro zamejene oblike obda z mehkimi, kot bi jih napršil. Človeške figure, sove, rastline so lahko v na videz kubistični maniri ali pa jih s senco modelira in jim da vsaj delno realističen volumen. Podlage so kdaj gladke, kdaj reliefne. Sicoe, neoekspresionist in punkovski kubist, se ne ustraši, ko na plan stopijo otroška igrivost, eksplozivnost in neke vrste totalnost. Ker med drugim piše poezijo, likovni jezik prepleta z literarnim.
V Mestni galeriji Ljubljana se z do zdaj najobsežnejšo pregledno razstavo predstavlja akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe. Naslov Kako sanjati nazaj? nam da na več načinov misliti: naprej, nazaj, v vse smeri – kajti njegov opus po eni strani deluje, kot da ne spreminja kaj dosti svojega sicer izrazito prepoznavnega obraza – ko človek vidi njegovo sliko, reče, ja, to je Sicoe. Ampak argument slikarja je lahko, da se invencija odvija bolj subtilno. Poleg tega motiv ni vedno enak, včasih je slikal več ljudi iz popularne kulture, potem so prišli vtisi iz otroštva. Nekaj se torej spreminja, a v različne smeri, ne le premočrtno. Njegove podobe na po večini velikih platnih delujejo že, če jih ošvrknemo s pogledom, sicer pa so tudi polne simbolike in humorja. Osnovni element je barva, živa, žareča, ki ga je, kot pravi, zastrupila, načrtno se ukvarja z njeno magijo. Prepleta različne principe, na primer čiste barvne ploskve sopostavlja vzorčnemu slojenju, polivanju, ali pa ostro zamejene oblike obda z mehkimi, kot bi jih napršil. Človeške figure, sove, rastline so lahko v na videz kubistični maniri ali pa jih s senco modelira in jim da vsaj delno realističen volumen. Podlage so kdaj gladke, kdaj reliefne. Sicoe, neoekspresionist in punkovski kubist, se ne ustraši, ko na plan stopijo otroška igrivost, eksplozivnost in neke vrste totalnost. Ker med drugim piše poezijo, likovni jezik prepleta z literarnim.
Vzajemni skladi sodijo med najbolj dostopne načine investiranja – tudi za tiste, ki nimajo časa ali znanja za spremljanje borz. A dostopnost še ne pomeni preprostih odločitev. V tretji epizodi Tečajnice preverjamo, kako vzajemni skladi dejansko delujejo, zakaj nihanja na trgih niso nujno razlog za preplah in zakaj je pri tej obliki vlaganja pomembnejša disciplina kot višina začetnega vložka.
Vzajemni skladi sodijo med najbolj dostopne načine investiranja – tudi za tiste, ki nimajo časa ali znanja za spremljanje borz. A dostopnost še ne pomeni preprostih odločitev. V tretji epizodi Tečajnice preverjamo, kako vzajemni skladi dejansko delujejo, zakaj nihanja na trgih niso nujno razlog za preplah in zakaj je pri tej obliki vlaganja pomembnejša disciplina kot višina začetnega vložka.
Drugi poudarki oddaje: - V Sežano prihaja londonsko visokotehnološko poidjetje, ki napoveduje zaposlitev 700 ljudi. - Največja proračunska naložba v občini Cerkno bo letos obnova zdravstvene postaje. - Varstveno-delovni center Zasavje načrtuje vzpostavitev regionalnega centra za šport invalidov. - Podrobno tudi o ribniškem pasijonu.
Drugi poudarki oddaje: - V Sežano prihaja londonsko visokotehnološko poidjetje, ki napoveduje zaposlitev 700 ljudi. - Največja proračunska naložba v občini Cerkno bo letos obnova zdravstvene postaje. - Varstveno-delovni center Zasavje načrtuje vzpostavitev regionalnega centra za šport invalidov. - Podrobno tudi o ribniškem pasijonu.
Na obratu orkestralni jazz - novi plošči naveze Neves e Silva in pozavnista Javierja Nera. Zahodno bengalsko avstralski trio The Three Seas izdal svoj najbolj kompakten album doslej Antahkarana. Prihaja trobentarski prvenec najbolj trzajočega RHCP-ja Fleaja, ki ga je posnel z resno ekipo glasbenic in glasbenikov. 01 Head – I met a Man 02 Neves e Silva - Fendas Vocais 03 Neves e Silva - Viagem de Trem Part. JOCA 04 Javier Nero - Alkebula 05 Nubiyan Twist - Mlonje: Voices Joined (feat. The Zawose Queens) 06 The Three Seas – Real World 07 The Three Seas – Chhau 08 Okonski - Easy 09 Okonski - Summer Storm 10 Aaron Shaw - Heart of a Phoenix 11 Aaron Shaw - Soul Journey 12 Flea - Thinkin Bout You
Na obratu orkestralni jazz - novi plošči naveze Neves e Silva in pozavnista Javierja Nera. Zahodno bengalsko avstralski trio The Three Seas izdal svoj najbolj kompakten album doslej Antahkarana. Prihaja trobentarski prvenec najbolj trzajočega RHCP-ja Fleaja, ki ga je posnel z resno ekipo glasbenic in glasbenikov. 01 Head – I met a Man 02 Neves e Silva - Fendas Vocais 03 Neves e Silva - Viagem de Trem Part. JOCA 04 Javier Nero - Alkebula 05 Nubiyan Twist - Mlonje: Voices Joined (feat. The Zawose Queens) 06 The Three Seas – Real World 07 The Three Seas – Chhau 08 Okonski - Easy 09 Okonski - Summer Storm 10 Aaron Shaw - Heart of a Phoenix 11 Aaron Shaw - Soul Journey 12 Flea - Thinkin Bout You
Proti večeru bo veter nekoliko oslabel, napoveduje Brane Gregorčič z Agencije za okolje. Stopnjo opozorila so zato z rdeče za večer znižali na oranžno, za jutri pa na rumeno. Noč bo torej prinesla olajšanje, a ne za vse! Več kot kot tisoč odjemalcev nima elektrike, ponekod so zato ostali tudi brez pitne vode. Že danes oziroma v naslednjih 48-ih urah naj bi težave odpravili. Sreča v nesreči je, da ni mrtvih in poškodovanih. V oddaji tudi o tem: - Začenjajo se pogovori o oblikovanju nove koalicije. - Visokotehnološko podjetje Goodtech bo v Sežani izdelovalo mobilne telefone. - Koprska občina ustavila dražbo zemljišča na Srminu, z Luko se bo pogovorila o predlogu za menjavo nepremičnin.
Proti večeru bo veter nekoliko oslabel, napoveduje Brane Gregorčič z Agencije za okolje. Stopnjo opozorila so zato z rdeče za večer znižali na oranžno, za jutri pa na rumeno. Noč bo torej prinesla olajšanje, a ne za vse! Več kot kot tisoč odjemalcev nima elektrike, ponekod so zato ostali tudi brez pitne vode. Že danes oziroma v naslednjih 48-ih urah naj bi težave odpravili. Sreča v nesreči je, da ni mrtvih in poškodovanih. V oddaji tudi o tem: - Začenjajo se pogovori o oblikovanju nove koalicije. - Visokotehnološko podjetje Goodtech bo v Sežani izdelovalo mobilne telefone. - Koprska občina ustavila dražbo zemljišča na Srminu, z Luko se bo pogovorila o predlogu za menjavo nepremičnin.
Že enaindvajsetega Jukičeva avtorska plošča prinaša dvajset avtorskih skladb.
Že enaindvajsetega Jukičeva avtorska plošča prinaša dvajset avtorskih skladb.
Takšno vremensko dogajanje, kakršnemu smo priče od včeraj, se povprečno zgodi na zgolj 10 let ali še več, je ocenil vremenoslovec Brane Gregorčič z Agencije za okolje. Njihove merilne postaje so po nižinah namerile sunke hitrosti do 100, v višjih legah pa do 150 kilometrov na uro. Posledice močnega vetra so vidne v gozdovih, na stavbah, v prometu in dobavi elektrike v večjem delu države, zaprli so nekatere šole in vrtce. Drugi poudarki oddaje: - Zaradi vetra izredne razmere tudi na Hrvaškem - Premier Golob s predsedniki še štirih strank začenja pogajanja o oblikovanju nove koalicije - Donald Trump vztraja, da pogajanja z Iranom napredujejo, a obenem razmišlja o napotitvi dodatnih vojakov na Bližnji vzhod
Takšno vremensko dogajanje, kakršnemu smo priče od včeraj, se povprečno zgodi na zgolj 10 let ali še več, je ocenil vremenoslovec Brane Gregorčič z Agencije za okolje. Njihove merilne postaje so po nižinah namerile sunke hitrosti do 100, v višjih legah pa do 150 kilometrov na uro. Posledice močnega vetra so vidne v gozdovih, na stavbah, v prometu in dobavi elektrike v večjem delu države, zaprli so nekatere šole in vrtce. Drugi poudarki oddaje: - Zaradi vetra izredne razmere tudi na Hrvaškem - Premier Golob s predsedniki še štirih strank začenja pogajanja o oblikovanju nove koalicije - Donald Trump vztraja, da pogajanja z Iranom napredujejo, a obenem razmišlja o napotitvi dodatnih vojakov na Bližnji vzhod
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Poslušamo skladateljeva dela O sacrum convivium!, V začetku je bila Beseda, Ljubljanski concertino: Večna pot, Na oblakih neba, Uspavanka, Riba Faronika ter stavek Pietà iz skladbe Circum tempus.
Poslušamo skladateljeva dela O sacrum convivium!, V začetku je bila Beseda, Ljubljanski concertino: Večna pot, Na oblakih neba, Uspavanka, Riba Faronika ter stavek Pietà iz skladbe Circum tempus.
Močan veter povzroča precej težav tudi v Mariboru z okolico. Padajo drevesa, veter pa je razkril oz. poškodoval tudi mnogo streh. Znova je veliko težav tudi na elektro omrežju.
Močan veter povzroča precej težav tudi v Mariboru z okolico. Padajo drevesa, veter pa je razkril oz. poškodoval tudi mnogo streh. Znova je veliko težav tudi na elektro omrežju.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Močan veter bo pihal do večera - Župan Arsenovič vztraja, da ne bo odstopil - Vandale iz mariborskega Mestnega parka policija še išče - Dopoldanski program v Planici odpovedan, popoldanski pod vprašajem
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Močan veter bo pihal do večera - Župan Arsenovič vztraja, da ne bo odstopil - Vandale iz mariborskega Mestnega parka policija še išče - Dopoldanski program v Planici odpovedan, popoldanski pod vprašajem
Z dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem o posledicah naftne krize in odzivih Evropske Unije ter varnostnih vprašanjih, ki jih odpirata vojni v Iranu in Ukrajini; med drugim o domnevnem večletnem izdajanju zaupnih informacij o zasedanjih Sveta EU, ki naj bi jih ruskemu režimu skrivaj pošiljal zunanji minister Madžarske.
Z dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem o posledicah naftne krize in odzivih Evropske Unije ter varnostnih vprašanjih, ki jih odpirata vojni v Iranu in Ukrajini; med drugim o domnevnem večletnem izdajanju zaupnih informacij o zasedanjih Sveta EU, ki naj bi jih ruskemu režimu skrivaj pošiljal zunanji minister Madžarske.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ajda Podlesnik je novo izvoljena predsednica Zveze podeželske mladine Slovenije. Prihaja s hribovske kmetije Pr' Slapšak v kraju Svibno v občini Radeče. V krajšem jutranjem pogovoru nam je: - predstavila delovanje ZSPM in - svojo vizijo vodenja Zveze za naslednji 2 leti ter - povedala, zakaj ima Maribor posebno mesto v njenem srcu.
Ajda Podlesnik je novo izvoljena predsednica Zveze podeželske mladine Slovenije. Prihaja s hribovske kmetije Pr' Slapšak v kraju Svibno v občini Radeče. V krajšem jutranjem pogovoru nam je: - predstavila delovanje ZSPM in - svojo vizijo vodenja Zveze za naslednji 2 leti ter - povedala, zakaj ima Maribor posebno mesto v njenem srcu.
Jutranji pogovor s porodno spremljalko, doulo Sašo Prajnc, ki je po svojem 50. letu opustila dolgoletno kariero v bančništvu in se odločila za novo pot, ki jo izpolnjuje.
Jutranji pogovor s porodno spremljalko, doulo Sašo Prajnc, ki je po svojem 50. letu opustila dolgoletno kariero v bančništvu in se odločila za novo pot, ki jo izpolnjuje.
Policisti vandalov, ki so pred nekaj tedni razdejali mariborski Mestni park, še niso prijeli. Medtem na občini ob okrepljeni prisotnosti redarjev in policije v parku razmišljajo tudi o uvedbi dodatnih ukrepov, a jih pri tem precej omejuje zakonodaja.
Policisti vandalov, ki so pred nekaj tedni razdejali mariborski Mestni park, še niso prijeli. Medtem na občini ob okrepljeni prisotnosti redarjev in policije v parku razmišljajo tudi o uvedbi dodatnih ukrepov, a jih pri tem precej omejuje zakonodaja.