Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Risanki in pravljici se je pridružil podkast! V poplavi avdiovsebin najdemo tudi takšne za otroke, čeprav jih v Sloveniji (za zdaj še) iščemo s povečevalnim steklom. Radio Slovenija že desetletja ponuja avdiovsebine, ki prispevajo k razvoju domišljije, empatije in jezika, neodvisni ustvarjalci doma in v tujini poudarjajo prijaznost, zabavo, odgovornost! Kako ustvariti podkast za otroke? Zakaj je za majhne in velike avdio (naj)boljša izbira? Koliko časa naj traja? O čem naj govori?
Risanki in pravljici se je pridružil podkast! V poplavi avdiovsebin najdemo tudi takšne za otroke, čeprav jih v Sloveniji (za zdaj še) iščemo s povečevalnim steklom. Radio Slovenija že desetletja ponuja avdiovsebine, ki prispevajo k razvoju domišljije, empatije in jezika, neodvisni ustvarjalci doma in v tujini poudarjajo prijaznost, zabavo, odgovornost! Kako ustvariti podkast za otroke? Zakaj je za majhne in velike avdio (naj)boljša izbira? Koliko časa naj traja? O čem naj govori?
Predstavniki delodajalcev in delavcev bodo v ekonomsko socialnem svetu danes razpravljali o več zakonih. Med njimi bodo tudi interventni ukrepi na področju zdravstva, s katerimi želi vlada preprečiti zlorabe bolniškega staleža in zagotoviti dodatna sredstva za bolnišnice v kumulativnih izgubah. Drugi poudarki oddaje: - Varnostni svet Združenih narodov ob obisku v Siriji državi zagotovil podporo - Slovenija zaradi nastopa Izraela napoveduje bojkot Evrovizije - V Cerknem z ukrepi upočasnjujejo promet okoli šole
Predstavniki delodajalcev in delavcev bodo v ekonomsko socialnem svetu danes razpravljali o več zakonih. Med njimi bodo tudi interventni ukrepi na področju zdravstva, s katerimi želi vlada preprečiti zlorabe bolniškega staleža in zagotoviti dodatna sredstva za bolnišnice v kumulativnih izgubah. Drugi poudarki oddaje: - Varnostni svet Združenih narodov ob obisku v Siriji državi zagotovil podporo - Slovenija zaradi nastopa Izraela napoveduje bojkot Evrovizije - V Cerknem z ukrepi upočasnjujejo promet okoli šole
Športniki niso stroji, ampak so ljudje s hotenji, željami, motivacijo, strahovi in cilji. Tokrat gostimo športno psihologinjo Maju Smrdu, ki je nedavno s kolegi napisala knjigo Praktični vidiki športne psihologije v športu. Vabljeni k poslušanju.
Športniki niso stroji, ampak so ljudje s hotenji, željami, motivacijo, strahovi in cilji. Tokrat gostimo športno psihologinjo Maju Smrdu, ki je nedavno s kolegi napisala knjigo Praktični vidiki športne psihologije v športu. Vabljeni k poslušanju.
Dirigirala je Jera Petriček Hrastnik, solistka je bila mezzosopranistka Bernarda Fink. Slovenski komorni orkester z Dunaja je v dvorani Union v Mariboru izvedel 2. koncert orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor v sezoni 2018/2019. V orkestru igrajo večinoma mlajši, uveljavljeni slovenski glasbeniki, ki živijo in igrajo na Dunaju in v drugih avstrijskih mestih, sodelujejo pa tudi glasbeniki iz domovine. Orkester deluje od leta 2017, vodi pa ga dirigentka mlajše generacije Jera Petriček Hrastnik. Slovenski komorni orkester z Dunaja na svojih koncertih izvede vsaj eno delo slovenskega skladatelja, tako je v dvorani Union kot prvo skladbo predstavil Bagatele Marija Kogoja v priredbi za orkester Alojza Srebotnjaka. Kot solistka je z orkestrom nastopila mednarodno uveljavljena argentinsko-slovenska mezzosopranistka Bernarda Fink in zapela deset Biblijskih pesmi, op. 99, ki jih je leta 1894 napisal Antonín Dvořák. V drugem delu koncerta so se glasbeniki posvetili izvedbi Simfonije št. 3 v a-molu, op. 56, z imenom Škotska Felixa Mendelssohna Bartholdyja, iz leta 1842. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovora z dirigentko in s sopranistko.
Dirigirala je Jera Petriček Hrastnik, solistka je bila mezzosopranistka Bernarda Fink. Slovenski komorni orkester z Dunaja je v dvorani Union v Mariboru izvedel 2. koncert orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor v sezoni 2018/2019. V orkestru igrajo večinoma mlajši, uveljavljeni slovenski glasbeniki, ki živijo in igrajo na Dunaju in v drugih avstrijskih mestih, sodelujejo pa tudi glasbeniki iz domovine. Orkester deluje od leta 2017, vodi pa ga dirigentka mlajše generacije Jera Petriček Hrastnik. Slovenski komorni orkester z Dunaja na svojih koncertih izvede vsaj eno delo slovenskega skladatelja, tako je v dvorani Union kot prvo skladbo predstavil Bagatele Marija Kogoja v priredbi za orkester Alojza Srebotnjaka. Kot solistka je z orkestrom nastopila mednarodno uveljavljena argentinsko-slovenska mezzosopranistka Bernarda Fink in zapela deset Biblijskih pesmi, op. 99, ki jih je leta 1894 napisal Antonín Dvořák. V drugem delu koncerta so se glasbeniki posvetili izvedbi Simfonije št. 3 v a-molu, op. 56, z imenom Škotska Felixa Mendelssohna Bartholdyja, iz leta 1842. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovora z dirigentko in s sopranistko.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V letih 1899 in 1900 je Rainer Maria Rilke potoval po Rusiji in tam doživel krščanstvo, kot ga dotlej ni poznal. To svojo duhovno izkušnjo je ubesedil tudi v obsežnem pesemskem ciklu z naslovom Časoslov, ki je pri bralcih izjemno uspel, stoletje in več po izidu pa cikel še vedno prepriča z enostjo metafizične in individualne izkušnje. V slovenskem prevodu Gorazda Kocijančiča je Časoslov izšel leta 2008, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite nekaj značilnih pesmi iz cikla ob 150. obletnici pesnikovega rojstva. Prevajalec Gorazd Kocijančič, režiser Jože Valentič, interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Metka Burger, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2008.
V letih 1899 in 1900 je Rainer Maria Rilke potoval po Rusiji in tam doživel krščanstvo, kot ga dotlej ni poznal. To svojo duhovno izkušnjo je ubesedil tudi v obsežnem pesemskem ciklu z naslovom Časoslov, ki je pri bralcih izjemno uspel, stoletje in več po izidu pa cikel še vedno prepriča z enostjo metafizične in individualne izkušnje. V slovenskem prevodu Gorazda Kocijančiča je Časoslov izšel leta 2008, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite nekaj značilnih pesmi iz cikla ob 150. obletnici pesnikovega rojstva. Prevajalec Gorazd Kocijančič, režiser Jože Valentič, interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Metka Burger, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2008.
Vlada je danes za tri mesece aktivirala shemo nadomestil za skrajšani delovni čas v podjetjih, ki se spoprijemajo z začasnim zmanjšanjem števila naročil. Shema bo na voljo podjetjem iz 10-ih panog. Vlada je ob tem predvidela še skoraj 80 milijonov evrov spodbub za razvojne programe podjetij.
Vlada je danes za tri mesece aktivirala shemo nadomestil za skrajšani delovni čas v podjetjih, ki se spoprijemajo z začasnim zmanjšanjem števila naročil. Shema bo na voljo podjetjem iz 10-ih panog. Vlada je ob tem predvidela še skoraj 80 milijonov evrov spodbub za razvojne programe podjetij.
Četrti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Gaetano Lo Coco George Gershwin: Kubanska uvertura Leonard Bernstein: Simfonični plesi iz Zgodbe z zahodne strani Igor Stravinski: Ognjeni ptič, baletna suita (različica iz leta 1919) (dodatek) George Gershwin: Walking the Dog (točka iz glasbe za film Shall We Dance) (prir. Ingo Luis)
Četrti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Gaetano Lo Coco George Gershwin: Kubanska uvertura Leonard Bernstein: Simfonični plesi iz Zgodbe z zahodne strani Igor Stravinski: Ognjeni ptič, baletna suita (različica iz leta 1919) (dodatek) George Gershwin: Walking the Dog (točka iz glasbe za film Shall We Dance) (prir. Ingo Luis)
Ob 85-letnici Literarni večer namenjamo Niku Grafenauerju. Grafenauer je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbenopolitičnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski družbeni in kulturni prostor. Brez njega, brez njegove strastne predanosti vrednotam, za katere je živel, bi bilo marsikaj, ne le slovensko literarno prizorišče, povsem drugače. Tokrat se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni. Avtorja literarnega dela: Niko Grafenauer, Tina Kozin; avtorica scenarija: Tina Kozin; režiser: Klemen Markovčič; interpreta: Matija Rozman, Matej Puc; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Hudej; mojster zvoka: David Lap; produkcija: 2020.
Ob 85-letnici Literarni večer namenjamo Niku Grafenauerju. Grafenauer je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbenopolitičnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski družbeni in kulturni prostor. Brez njega, brez njegove strastne predanosti vrednotam, za katere je živel, bi bilo marsikaj, ne le slovensko literarno prizorišče, povsem drugače. Tokrat se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni. Avtorja literarnega dela: Niko Grafenauer, Tina Kozin; avtorica scenarija: Tina Kozin; režiser: Klemen Markovčič; interpreta: Matija Rozman, Matej Puc; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Hudej; mojster zvoka: David Lap; produkcija: 2020.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
V tokratni oddaji za vas igrajo in pojejo: Š'ta godba; Božo Grošelj in Miško Hočevar; Ljoba Jenče; Vokalni kvintet Gorenjci; Ansambel Mihe Dovžana; Kvartet DO; Ansambel Avsenik; Marija Ahačič Pollak; Ansambel Borisa Franka; Ansambel Jožeta Burnika; Ansambel Slovenija; Ansambel Slovenski muzikantje; Ansambel Rudija Bardorferja; Ansambel Zadovoljni Kranjci; Ansambel Braneta Klavžarja; Ansambel Veseli hmeljarji; Ansambel Vrisk; Ansambel Slovenski zvoki in Ansambel Toneta Rusa. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
V tokratni oddaji za vas igrajo in pojejo: Š'ta godba; Božo Grošelj in Miško Hočevar; Ljoba Jenče; Vokalni kvintet Gorenjci; Ansambel Mihe Dovžana; Kvartet DO; Ansambel Avsenik; Marija Ahačič Pollak; Ansambel Borisa Franka; Ansambel Jožeta Burnika; Ansambel Slovenija; Ansambel Slovenski muzikantje; Ansambel Rudija Bardorferja; Ansambel Zadovoljni Kranjci; Ansambel Braneta Klavžarja; Ansambel Veseli hmeljarji; Ansambel Vrisk; Ansambel Slovenski zvoki in Ansambel Toneta Rusa. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Prvi program Radia Slovenija in A1 Slovenija sta že deveto leto zapored združila radijsko oddajo za otroke s 60-letno tradicijo in Lahkonočnice, pravljice sodobnih slovenskih avtorjev. V oddaji Lahko noč, otroci! boste lahko tri zaporedne četrtke prisluhnili novim radijskim uspavankam. V prvem večeru vas bo v sladke sanje popeljala pravljica Jane Bauer: Medvedov rojstni dan v interpretaciji dramskega igralca Aleša Valiča. Pripovedovalec: Aleš Valič. Avtorica besedila: Jana Bauer. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Ilustrator: Miha Hančič. Fonetičarka: Mateja Juričan. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladke sanje v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, november 2025.
Prvi program Radia Slovenija in A1 Slovenija sta že deveto leto zapored združila radijsko oddajo za otroke s 60-letno tradicijo in Lahkonočnice, pravljice sodobnih slovenskih avtorjev. V oddaji Lahko noč, otroci! boste lahko tri zaporedne četrtke prisluhnili novim radijskim uspavankam. V prvem večeru vas bo v sladke sanje popeljala pravljica Jane Bauer: Medvedov rojstni dan v interpretaciji dramskega igralca Aleša Valiča. Pripovedovalec: Aleš Valič. Avtorica besedila: Jana Bauer. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Ilustrator: Miha Hančič. Fonetičarka: Mateja Juričan. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladke sanje v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, november 2025.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širši publiki in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širši publiki in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Po bolj ali manj nepotrebnih zapletih je vlada danes - za tri mesece - aktivirala shemo nadomestil za skrajšani delovni čas v podjetjih, ki se spoprijemajo z začasnim zmanjšanjem števila naročil. Opredelila je deseterico panog, med njimi avtomobilsko, kovinsko, papirno, oblačilno in pohištveno industrijo. V načrt razvojnih programov do leta 2028 pa je vlada danes uvrstila več naložb podjetij Revoz, Lek in Paloma ter zanje skupno predvidela skoraj 80 milijonov evrov spodbud. Druge teme: - Premier Golob predlaga odpravo volilnega molka. - Na Floridi danes sestanek ameriških in ukrajinskih pogajalcev; spopadi se medtem nadaljujejo. - Mineva 30 let od vnovične profesionalizacije Mestnega gledališča Ptuj.
Po bolj ali manj nepotrebnih zapletih je vlada danes - za tri mesece - aktivirala shemo nadomestil za skrajšani delovni čas v podjetjih, ki se spoprijemajo z začasnim zmanjšanjem števila naročil. Opredelila je deseterico panog, med njimi avtomobilsko, kovinsko, papirno, oblačilno in pohištveno industrijo. V načrt razvojnih programov do leta 2028 pa je vlada danes uvrstila več naložb podjetij Revoz, Lek in Paloma ter zanje skupno predvidela skoraj 80 milijonov evrov spodbud. Druge teme: - Premier Golob predlaga odpravo volilnega molka. - Na Floridi danes sestanek ameriških in ukrajinskih pogajalcev; spopadi se medtem nadaljujejo. - Mineva 30 let od vnovične profesionalizacije Mestnega gledališča Ptuj.
Johann Sebastian Bach je zapustil razmeroma veliko del za solistično melodično glasbilo brez običajne spremljave: sonate in partite za violino, šest suit za violončelo in partito za flavto. Muzikologi menijo, da je bilo podobnih skladb še več in da je nekatere mogoče rekonstruirati.
Johann Sebastian Bach je zapustil razmeroma veliko del za solistično melodično glasbilo brez običajne spremljave: sonate in partite za violino, šest suit za violončelo in partito za flavto. Muzikologi menijo, da je bilo podobnih skladb še več in da je nekatere mogoče rekonstruirati.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Leta 1975 je bil na pobudo goriških ljubiteljev fotografije, ki so delovali v okviru Prosvetnega društva v Sovodnjah, ustanovljen Fotoklub Skupina 75. Ob jubileju je razstava članov na ogled v galeriji Kinogledališča Tolmin. Cerkev svete Trojice v Hrastovljah z edinstveno arhitekturo in znamenitimi freskami predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti, piše v strokovni oceni ob pobudi za njeno uvrstitev na seznam kulturnih spomenikov državnega pomena. V tokratni oddaji se odpravimo še do Mestnega gledališča Ptuj, ki praznujejo 30-letnico ponovne profesionalizacije gledališke hiše. Z glasbenim izborom pa nas Armando Šturman popelje vse do Venezuele.
Leta 1975 je bil na pobudo goriških ljubiteljev fotografije, ki so delovali v okviru Prosvetnega društva v Sovodnjah, ustanovljen Fotoklub Skupina 75. Ob jubileju je razstava članov na ogled v galeriji Kinogledališča Tolmin. Cerkev svete Trojice v Hrastovljah z edinstveno arhitekturo in znamenitimi freskami predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti, piše v strokovni oceni ob pobudi za njeno uvrstitev na seznam kulturnih spomenikov državnega pomena. V tokratni oddaji se odpravimo še do Mestnega gledališča Ptuj, ki praznujejo 30-letnico ponovne profesionalizacije gledališke hiše. Z glasbenim izborom pa nas Armando Šturman popelje vse do Venezuele.
Evropska prestolnica kulture v čezmejnem prostoru na Goriškem se prvi petek v decembru uradno končuje s predajo naslova slovaškemu mestu Trenčin in finskemu Ouluju. V desetih mesecih se je na naši strani zvrstilo 870 kulturnih, gastronomskih, športnih in drugih dogodkov, kar je dvakrat več od načrtovanega. Skupno pa je prva čezmejna kulturna prestolnica Evrope gostila prek tisoč 600 dogodkov, med drugim ugotavljajo nosilci projekta. Poleg tega so samo uradne programske vsebine privabile več kot milijon obiskovalcev, tri milijone je bilo ogledov spletnih vsebin. Kakšni še so učinki in izkušnje Evropske prestolnice kulture na Goriškem ter kako v čezmejnem povezovanju in sodelovanju naprej, o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025; Neda Rusjan Bric, režiserka in pobudnica EPK GO! 25; Sabrina Volk Simčič, vodja novogoriške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti; Štefan Krapše, založnik; Vladimir Peruničič, direktor Goriškega muzeja. Avtor Valter Pregelj.
Evropska prestolnica kulture v čezmejnem prostoru na Goriškem se prvi petek v decembru uradno končuje s predajo naslova slovaškemu mestu Trenčin in finskemu Ouluju. V desetih mesecih se je na naši strani zvrstilo 870 kulturnih, gastronomskih, športnih in drugih dogodkov, kar je dvakrat več od načrtovanega. Skupno pa je prva čezmejna kulturna prestolnica Evrope gostila prek tisoč 600 dogodkov, med drugim ugotavljajo nosilci projekta. Poleg tega so samo uradne programske vsebine privabile več kot milijon obiskovalcev, tri milijone je bilo ogledov spletnih vsebin. Kakšni še so učinki in izkušnje Evropske prestolnice kulture na Goriškem ter kako v čezmejnem povezovanju in sodelovanju naprej, o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025; Neda Rusjan Bric, režiserka in pobudnica EPK GO! 25; Sabrina Volk Simčič, vodja novogoriške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti; Štefan Krapše, založnik; Vladimir Peruničič, direktor Goriškega muzeja. Avtor Valter Pregelj.
Maja je v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo potekal flavtistično obarvan koncert cikla Solo e da camera. Na njem je nastopila tudi flavtistka Jana Stojaković, ki je ob klavirski spremljavi Mateje Hladink izvajala skladbe, ki se napajajo v ritmu tanga. ASTOR PIAZZOLLA: TANGO ETIDA ŠT. 3 ČRT SOJAR VOGLAR: TANGO ZA FLAVTO IN KLAVIR MARKO MIHEVC: TANGO ZA FLAVTO IN KLAVIR MATEJ BONIN: TANGO ZA FLAVTO IN KLAVIR VITO ŽURAJ: TANGO Jana Stojaković je flavto začela igrati pri devetih letih v Valjevu v Srbiji pod mentorstvom Aleksandra Burkerta. Od leta 2023 študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Mateja Zupana. Sodelovala je že z uglednimi profesorji in flavtisti, kot so Rebecca Hall, Jacques Zoon, Paolo Taballione, Dejan Gavrić, Carlo Jans, pomembne rezultate je dosegla na več kot 50 tekmovanjih v Sloveniji in tujini.
Maja je v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo potekal flavtistično obarvan koncert cikla Solo e da camera. Na njem je nastopila tudi flavtistka Jana Stojaković, ki je ob klavirski spremljavi Mateje Hladink izvajala skladbe, ki se napajajo v ritmu tanga. ASTOR PIAZZOLLA: TANGO ETIDA ŠT. 3 ČRT SOJAR VOGLAR: TANGO ZA FLAVTO IN KLAVIR MARKO MIHEVC: TANGO ZA FLAVTO IN KLAVIR MATEJ BONIN: TANGO ZA FLAVTO IN KLAVIR VITO ŽURAJ: TANGO Jana Stojaković je flavto začela igrati pri devetih letih v Valjevu v Srbiji pod mentorstvom Aleksandra Burkerta. Od leta 2023 študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Mateja Zupana. Sodelovala je že z uglednimi profesorji in flavtisti, kot so Rebecca Hall, Jacques Zoon, Paolo Taballione, Dejan Gavrić, Carlo Jans, pomembne rezultate je dosegla na več kot 50 tekmovanjih v Sloveniji in tujini.
Poslušamo otvoritveni koncert festivala Prečkana – Sconfinamenti, klavirski recital Filippa Gorinija, drugi del, poslednji klavirski sonati Franza Schuberta. Franz Schubert (1797-1828): Sonata št. 20 v A-duru, D.959 Franz Schubert (1797-1828): Sonata št. 21 v B-duru, D.960 Oddaja nadaljuje predhodno in skupaj tvorita celoto koncerta, izvedbo vseh treh zadnjih sonat Franza Schuberta. Koncert je potekal v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica, 23. junija 2025.
Poslušamo otvoritveni koncert festivala Prečkana – Sconfinamenti, klavirski recital Filippa Gorinija, drugi del, poslednji klavirski sonati Franza Schuberta. Franz Schubert (1797-1828): Sonata št. 20 v A-duru, D.959 Franz Schubert (1797-1828): Sonata št. 21 v B-duru, D.960 Oddaja nadaljuje predhodno in skupaj tvorita celoto koncerta, izvedbo vseh treh zadnjih sonat Franza Schuberta. Koncert je potekal v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica, 23. junija 2025.
Pred natanko 30 leti je mesto Ptuj po politični ukinitvi leta 1958 spet dobilo Mestno gledališče. V Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor se bo s koncertom Italijanske resonance začel 3. koncert 13. cikla Carpe artem.V galeriji Epic v Novi Gorici je na ogled razstava slovenskih in italijanskih časopisov, ki govorijo o istih dogodkih minulega stoletja. Vabljeni k poslušanju!
Pred natanko 30 leti je mesto Ptuj po politični ukinitvi leta 1958 spet dobilo Mestno gledališče. V Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor se bo s koncertom Italijanske resonance začel 3. koncert 13. cikla Carpe artem.V galeriji Epic v Novi Gorici je na ogled razstava slovenskih in italijanskih časopisov, ki govorijo o istih dogodkih minulega stoletja. Vabljeni k poslušanju!
Vlada je aktivirala shemo skrajšanega delovnega časa. Gre za državno pomoč, ki jo bodo lahko izkoristila podjetja v krizi in tako obdržala zaposlene. Določili so devet panog, ki bodo lahko izkoristila državno subvencijo. Shema bo veljala od jutri do začetka marca, nato bodo preučili, ali jo je treba podaljšati. Druge teme: - Koalicija naj bi se do ponedeljka vendarle uskladila glede imenovanja treh ustavnih sodnikov. - Ruski predsednik Vladimir Putin napoveduje zavzetje celotnega Donbasa. Ameriška delegacija na Floridi vnovič pričakuje ukrajinsko. - Vipavski gasilci ustavili uhajanje amonijaka, zaradi katerega so evakuirali učence iz osnovne šole Draga Bajca. Pouk jutri bo.
Vlada je aktivirala shemo skrajšanega delovnega časa. Gre za državno pomoč, ki jo bodo lahko izkoristila podjetja v krizi in tako obdržala zaposlene. Določili so devet panog, ki bodo lahko izkoristila državno subvencijo. Shema bo veljala od jutri do začetka marca, nato bodo preučili, ali jo je treba podaljšati. Druge teme: - Koalicija naj bi se do ponedeljka vendarle uskladila glede imenovanja treh ustavnih sodnikov. - Ruski predsednik Vladimir Putin napoveduje zavzetje celotnega Donbasa. Ameriška delegacija na Floridi vnovič pričakuje ukrajinsko. - Vipavski gasilci ustavili uhajanje amonijaka, zaradi katerega so evakuirali učence iz osnovne šole Draga Bajca. Pouk jutri bo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Sodelovanje med akademsko skupnostjo in gospodarstvom ni nekaj novega, so pa različna področja znanja na tej ravni različno udeležena. Za tehnično področje je sodelovanje samoumevno, pomembno pa je tudi, da ni kampanjsko, kratkoročno, ampak dolgoročno. Tudi o tem so govorili udeleženci današnje okrogle mize pod naslovom 50 let inovacij: pol stoletja idej, ki spreminjajo svet; pripravili so jo na Univerzi v Mariboru.
Sodelovanje med akademsko skupnostjo in gospodarstvom ni nekaj novega, so pa različna področja znanja na tej ravni različno udeležena. Za tehnično področje je sodelovanje samoumevno, pomembno pa je tudi, da ni kampanjsko, kratkoročno, ampak dolgoročno. Tudi o tem so govorili udeleženci današnje okrogle mize pod naslovom 50 let inovacij: pol stoletja idej, ki spreminjajo svet; pripravili so jo na Univerzi v Mariboru.
Pogled na razmeroma zajeten klavirski opus, ki ga je Bedřich Smetana z enim večjim premorom ustvarjal vse življenje, nam razkrije njegovo predanost miniaturi, plesnim oblikam narodnega značaja ter fantazijskim skladbam in parafrazam po vzoru Liszta in drugih romantikov.
Pogled na razmeroma zajeten klavirski opus, ki ga je Bedřich Smetana z enim večjim premorom ustvarjal vse življenje, nam razkrije njegovo predanost miniaturi, plesnim oblikam narodnega značaja ter fantazijskim skladbam in parafrazam po vzoru Liszta in drugih romantikov.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Drugi poudarki: - Kaj se dogaja v nekdanjem Vegradovem kamnolomu Selo pri Velenju? - Spremljanje poplav tudi z novo aplikacijo. - Kaj so slišali snovalci Strategije regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050 ob njeni predstavitvi v Posavju? - Kulturni center v Škocjanu na Dolenjskem, na prvi pogled prevelika naložba za tako majhno občino, se je v letu dni izkazal za zadetek v polno.
Drugi poudarki: - Kaj se dogaja v nekdanjem Vegradovem kamnolomu Selo pri Velenju? - Spremljanje poplav tudi z novo aplikacijo. - Kaj so slišali snovalci Strategije regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050 ob njeni predstavitvi v Posavju? - Kulturni center v Škocjanu na Dolenjskem, na prvi pogled prevelika naložba za tako majhno občino, se je v letu dni izkazal za zadetek v polno.
Imenovanje treh ustavnih sodnikov še vedno deli politiko. Koalicija naj bi se o kandidatih dokončno uskladila do ponedeljka. S tem lovi roke, da bi popolnili ustavno sodišče še pred volitvami. V predvolilnem ozračju sicer odmeva možnost povezovanja strank Socialni demokrati in Prerod na levi sredini. V prihodnjih minutah oddaje boste lahko slišali še: - V Vipavi omejili izpuste amonijaka, uhajal je iz Agroinda - Ameriški in ukrajinski pogajalci se bodo sešli na Floridi - Gripa polni bolniške postelje, veliko zanimanja za cepivo
Imenovanje treh ustavnih sodnikov še vedno deli politiko. Koalicija naj bi se o kandidatih dokončno uskladila do ponedeljka. S tem lovi roke, da bi popolnili ustavno sodišče še pred volitvami. V predvolilnem ozračju sicer odmeva možnost povezovanja strank Socialni demokrati in Prerod na levi sredini. V prihodnjih minutah oddaje boste lahko slišali še: - V Vipavi omejili izpuste amonijaka, uhajal je iz Agroinda - Ameriški in ukrajinski pogajalci se bodo sešli na Floridi - Gripa polni bolniške postelje, veliko zanimanja za cepivo
Zaradi smradu in dražečega vonja so dopoldne evakuirali osnovno šolo Draga Bajca v Vipavi. Učenci so na varnem, je ob evakuaciji poudarila ravnateljica šole. Za zdaj kaže, da je šlo za uhajanje plina amoniak iz sosednjega Agroinda, kjer zatrjujeo, da je napaka že odpravljena in da poškodb med zaposlenimi ni bilo. V oddaji tudi o tem: - Po mnenju evropske komisarke Kos nič ne kaže na željo Rusije po končanju vojne. - Se bomo po obalni hitri cesti prihodnje leto peljali brez vinjete? - Slovenski konzorcij, del tega je Univerza na Primorskem, vzpostavlja novo žarkovno linijo sinhrotrona na Tržaškem. - Nepričakovano odstopila direktorica Zdravstvenega doma Sežana.
Zaradi smradu in dražečega vonja so dopoldne evakuirali osnovno šolo Draga Bajca v Vipavi. Učenci so na varnem, je ob evakuaciji poudarila ravnateljica šole. Za zdaj kaže, da je šlo za uhajanje plina amoniak iz sosednjega Agroinda, kjer zatrjujeo, da je napaka že odpravljena in da poškodb med zaposlenimi ni bilo. V oddaji tudi o tem: - Po mnenju evropske komisarke Kos nič ne kaže na željo Rusije po končanju vojne. - Se bomo po obalni hitri cesti prihodnje leto peljali brez vinjete? - Slovenski konzorcij, del tega je Univerza na Primorskem, vzpostavlja novo žarkovno linijo sinhrotrona na Tržaškem. - Nepričakovano odstopila direktorica Zdravstvenega doma Sežana.
Številni potniki mariborskih javnih avtobusov se soočajo s težavo na mobilni aplikaciji občinskega prevoznika Marprom. Vnaprej kupljene vozovnice na aplikaciji jim potečejo hitreje kot tiste na elektronski kartici, zaradi česar opozarjajo na oškodovanje.
Številni potniki mariborskih javnih avtobusov se soočajo s težavo na mobilni aplikaciji občinskega prevoznika Marprom. Vnaprej kupljene vozovnice na aplikaciji jim potečejo hitreje kot tiste na elektronski kartici, zaradi česar opozarjajo na oškodovanje.
Grof omogočil šolanje nadarjenemu slikarju Katoliški časnikar in politik »Ves način mišljenja in odnos do znanosti ima korenine v antičnih tleh.« Leta 1963 je na novem letališču Brnik pri Ljubljani pristalo prvo potniško letalo. Letališče je imelo 2.200 metrov dolgo pristajalno stezo, letališka zgradba pa še ni bila popolnoma končana. Kmalu po odprtju so se začeli spori z Jugoslovanskim aerotransportom, ker ta pri svojih poletih ni hotel uporabljati ljubljanskega letališča kot vmesne postaje, češ da Brnik ne more sprejemati težkih “karavel”. Letališče se je tako uveljavljalo le počasi, čeprav je imela Ljubljana že pred vojno redne letalske zveze z Beogradom, Celovcem, Dunajem in Prago. Sprva je bila redna letalska zveza le enkrat na teden z Londonom in Beogradom in vsakih 14 dni z Alžirom. Konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa so se letalske zveze z Evropo in svetom močno okrepile.
Grof omogočil šolanje nadarjenemu slikarju Katoliški časnikar in politik »Ves način mišljenja in odnos do znanosti ima korenine v antičnih tleh.« Leta 1963 je na novem letališču Brnik pri Ljubljani pristalo prvo potniško letalo. Letališče je imelo 2.200 metrov dolgo pristajalno stezo, letališka zgradba pa še ni bila popolnoma končana. Kmalu po odprtju so se začeli spori z Jugoslovanskim aerotransportom, ker ta pri svojih poletih ni hotel uporabljati ljubljanskega letališča kot vmesne postaje, češ da Brnik ne more sprejemati težkih “karavel”. Letališče se je tako uveljavljalo le počasi, čeprav je imela Ljubljana že pred vojno redne letalske zveze z Beogradom, Celovcem, Dunajem in Prago. Sprva je bila redna letalska zveza le enkrat na teden z Londonom in Beogradom in vsakih 14 dni z Alžirom. Konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa so se letalske zveze z Evropo in svetom močno okrepile.
1) Friedrich Kuhlau: Tretja fantazija, op. 95 Izv.: flavta: Matej Zupan klavir: Vlasta Doležal Rus 2) Josip Ipavec/orkestriral: Kruno Cipci: Možiček, baletna pantomima Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Kruno Cipci 3) Amédée Ernst Chausson: Poem za violino in orkester Izv.: violina: Igor Ozim Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Samo Hubad
1) Friedrich Kuhlau: Tretja fantazija, op. 95 Izv.: flavta: Matej Zupan klavir: Vlasta Doležal Rus 2) Josip Ipavec/orkestriral: Kruno Cipci: Možiček, baletna pantomima Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Kruno Cipci 3) Amédée Ernst Chausson: Poem za violino in orkester Izv.: violina: Igor Ozim Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Samo Hubad
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Domovi za starejše: časa za prevedbo stanovalcev je premalo - Po mnenju evropske komisarke Marte Kos nič ne kaže na željo Rusije po končanju vojne - Ptujsko gledališče zaznamuje 30 let od vnovične ustanovitve
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Domovi za starejše: časa za prevedbo stanovalcev je premalo - Po mnenju evropske komisarke Marte Kos nič ne kaže na željo Rusije po končanju vojne - Ptujsko gledališče zaznamuje 30 let od vnovične ustanovitve
V rubriki TO SMO MI, ki je nastala ob 80-letnici Radia Maribor, se pogovarjamo z oblikovalcem zvoka Borutom Plešejem. Študij ga je iz Ljubljane pripeljal v Maribor, potem pa še v medijsko hišo v Ilichovi 33. Navdušujeta ga tehnična oprema in to, kako sodelavci radia s svojim pristopom vstopajo v življenje poslušalcev. Z leti se je naučil prepoznavati geste in poglede novinarjev pri delu v živo in obvladovati nepredvidljive trenutke.
V rubriki TO SMO MI, ki je nastala ob 80-letnici Radia Maribor, se pogovarjamo z oblikovalcem zvoka Borutom Plešejem. Študij ga je iz Ljubljane pripeljal v Maribor, potem pa še v medijsko hišo v Ilichovi 33. Navdušujeta ga tehnična oprema in to, kako sodelavci radia s svojim pristopom vstopajo v življenje poslušalcev. Z leti se je naučil prepoznavati geste in poglede novinarjev pri delu v živo in obvladovati nepredvidljive trenutke.
Na začetku decembra leta 1975 so otroci prvič spoznali mačka Murija, njegovo prijateljico muco Maco in mačjega razbojnika Čombeta iz Mačjega mesta. Slikanico Maček Muri je napisal Kajetan Kovič, ki je v kratki zgodbi prikazal utrip mačjega sveta. Slikanica o mačjih peripetijah je kmalu postala uspešnica, ki je doživela več kot dvajset ponatisov in se je prodala v več kot 150 tisoč izvodih.
Na začetku decembra leta 1975 so otroci prvič spoznali mačka Murija, njegovo prijateljico muco Maco in mačjega razbojnika Čombeta iz Mačjega mesta. Slikanico Maček Muri je napisal Kajetan Kovič, ki je v kratki zgodbi prikazal utrip mačjega sveta. Slikanica o mačjih peripetijah je kmalu postala uspešnica, ki je doživela več kot dvajset ponatisov in se je prodala v več kot 150 tisoč izvodih.
V tokratnem Lokalnem času smo zavili v Posočje, Mariša Bizjak nas je že navsezgodaj zjutraj odpeljala nad Tolmin, od koder se je odprl čudovit razgled na aktualno lokalno dogajanje.
V tokratnem Lokalnem času smo zavili v Posočje, Mariša Bizjak nas je že navsezgodaj zjutraj odpeljala nad Tolmin, od koder se je odprl čudovit razgled na aktualno lokalno dogajanje.
Signal je končno dostavil varno varnostno kopijo vseh sporočil. HBO Max ne zna predvajati nadaljevank.
Signal je končno dostavil varno varnostno kopijo vseh sporočil. HBO Max ne zna predvajati nadaljevank.
Danes predstavljamo knjigo NIČ HUDEGA, ČE VAM JE HUDO. V tem sočutnem, iskrenem in pretresljivo jasnem vodniku avtorica Megan Devine razbija mite o žalovanju in odpira prostor, kjer je bolečina lahko preprosto – bolečina. Knjiga je izšla pri brežiški založbi Primus. Megan Devine se je z žalovanjem srečala na najbolj krut način: njenemu partnerju se je življenje končalo pred njenimi očmi. Kot izkušena terapevtka in kot ženska, ki je sama preživela nepredstavljivo izgubo, razume, da žalovanje ni projekt, ki bi ga bilo treba »oddelati«. Razume, kaj pomeni, ko besede tolažbe ne dosežejo srca, ko se svet odmakne, ti pa ostaneš sam z bolečino, ki je nihče ne zna videti. V kulturi, ki zahteva hitro vrnitev v “normalno”, avtorica ponudi drugačno pot – pot, na kateri ne premagamo žalovanja, ampak gradimo življenje ob njem. V spremstvu zgodb, znanstvenih izsledkov, življenjskih nasvetov ter ustvarjalnih in čuječnostnih praks nas edinstveno vodi skozi izkušnjo, s katero se slej ko prej soočimo vsi.
Danes predstavljamo knjigo NIČ HUDEGA, ČE VAM JE HUDO. V tem sočutnem, iskrenem in pretresljivo jasnem vodniku avtorica Megan Devine razbija mite o žalovanju in odpira prostor, kjer je bolečina lahko preprosto – bolečina. Knjiga je izšla pri brežiški založbi Primus. Megan Devine se je z žalovanjem srečala na najbolj krut način: njenemu partnerju se je življenje končalo pred njenimi očmi. Kot izkušena terapevtka in kot ženska, ki je sama preživela nepredstavljivo izgubo, razume, da žalovanje ni projekt, ki bi ga bilo treba »oddelati«. Razume, kaj pomeni, ko besede tolažbe ne dosežejo srca, ko se svet odmakne, ti pa ostaneš sam z bolečino, ki je nihče ne zna videti. V kulturi, ki zahteva hitro vrnitev v “normalno”, avtorica ponudi drugačno pot – pot, na kateri ne premagamo žalovanja, ampak gradimo življenje ob njem. V spremstvu zgodb, znanstvenih izsledkov, življenjskih nasvetov ter ustvarjalnih in čuječnostnih praks nas edinstveno vodi skozi izkušnjo, s katero se slej ko prej soočimo vsi.
Morda kdo v vaši družini ali bližnjem okolju bije svojo bitko z alkoholom in išče nov začetek? V okviru Zavoda Karitas Samarijan že 19 let poteka program Vrtnica — varen kraj in priložnost za spremembo. O tem, kakšni so pogoji za vključitev in katerim ciljem sledijo uporabniki v programu, strokovna vodja programa Zavoda Karitas Samarijan Davorina Petrinja Pirnat.
Morda kdo v vaši družini ali bližnjem okolju bije svojo bitko z alkoholom in išče nov začetek? V okviru Zavoda Karitas Samarijan že 19 let poteka program Vrtnica — varen kraj in priložnost za spremembo. O tem, kakšni so pogoji za vključitev in katerim ciljem sledijo uporabniki v programu, strokovna vodja programa Zavoda Karitas Samarijan Davorina Petrinja Pirnat.
V tokratni oddaji bomo slišali le delček iz zanimivega življenja gospoda Franca Puša, upokojenega krojača. Dogodke iz njegovega zgodnjega otroštva je popisala tudi naša kolegica Ilinka Todorovski v knjigi Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo. Teh dogodkov se gospod Puš dobro spominja. Pozneje se je izučil za krojača in tako odšel po očetovih stopinjah. O stopinjah, ki so ga popeljale skozi njegovo življenje, pa v pogovoru z Lucijo Fatur.
V tokratni oddaji bomo slišali le delček iz zanimivega življenja gospoda Franca Puša, upokojenega krojača. Dogodke iz njegovega zgodnjega otroštva je popisala tudi naša kolegica Ilinka Todorovski v knjigi Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo. Teh dogodkov se gospod Puš dobro spominja. Pozneje se je izučil za krojača in tako odšel po očetovih stopinjah. O stopinjah, ki so ga popeljale skozi njegovo življenje, pa v pogovoru z Lucijo Fatur.
Poslušamo uglasbitvi kozmogonije dežele evropskega severa, dežele tisočerih jezer, in središča skrivnostne dežele, ki povezuje obe novi celini. Znameniti finski ljudski ep Kalevala pripoveduje o boju Kalevov z duhovi mračnega in hudobnega Severa. Dogaja se v pradavnini. V šestih glavnih ciklih opeva peterico junakov: pevca, kovača, pustolovca, lovca in kmeta.
Poslušamo uglasbitvi kozmogonije dežele evropskega severa, dežele tisočerih jezer, in središča skrivnostne dežele, ki povezuje obe novi celini. Znameniti finski ljudski ep Kalevala pripoveduje o boju Kalevov z duhovi mračnega in hudobnega Severa. Dogaja se v pradavnini. V šestih glavnih ciklih opeva peterico junakov: pevca, kovača, pustolovca, lovca in kmeta.
Colin Jackson je nekdanji svetovni rekorder, dvakratni svetovni prvak, štirikratni evropski prvak in olimpijski podprvak v teku na 110 metrov z ovirami. Sredi devetdesetih je bil dve leti neporažen v tej nepredvidljivi disciplini. Zmagal je 44-krat zapored. Spada med najboljše britanske atlete vseh časov. Znan ni bil le po svojih številnih dosežkih, ampak tudi po svoji izjemni tehniki. Komaj je preskočil vsako oviro, kot bi vsako podrsal, a skoraj nikoli nobene ni, je o njegovem slogu rekla nekdanja rekorderka v teku na 400 metrov z ovirami Sally Gunnell. Jackson v pogovoru za Val 202 pove, da je moral izpopolniti svojo tehniko, ker ni bil tako visok kot njegovi konkurenti, le z dovršeno tehniko pa jim je lahko konkuriral in jih premagoval. Valižan tudi razlaga, kako ga je pretirana samozavest stala olimpijsko zlato. V Barceloni je bil v življenjski formi, a se ni ogrel pred tekom v drugem krogu in se poškodoval. Zaradi Jolande Čeplak, zdaj Batagelj, zelo dobro pozna Slovenijo, saj je med svojo športno potjo večkrat prišel trenirat na sončno strani Alp. S Colinom Jacksonom se pogovarja Luka Petrič.
Colin Jackson je nekdanji svetovni rekorder, dvakratni svetovni prvak, štirikratni evropski prvak in olimpijski podprvak v teku na 110 metrov z ovirami. Sredi devetdesetih je bil dve leti neporažen v tej nepredvidljivi disciplini. Zmagal je 44-krat zapored. Spada med najboljše britanske atlete vseh časov. Znan ni bil le po svojih številnih dosežkih, ampak tudi po svoji izjemni tehniki. Komaj je preskočil vsako oviro, kot bi vsako podrsal, a skoraj nikoli nobene ni, je o njegovem slogu rekla nekdanja rekorderka v teku na 400 metrov z ovirami Sally Gunnell. Jackson v pogovoru za Val 202 pove, da je moral izpopolniti svojo tehniko, ker ni bil tako visok kot njegovi konkurenti, le z dovršeno tehniko pa jim je lahko konkuriral in jih premagoval. Valižan tudi razlaga, kako ga je pretirana samozavest stala olimpijsko zlato. V Barceloni je bil v življenjski formi, a se ni ogrel pred tekom v drugem krogu in se poškodoval. Zaradi Jolande Čeplak, zdaj Batagelj, zelo dobro pozna Slovenijo, saj je med svojo športno potjo večkrat prišel trenirat na sončno strani Alp. S Colinom Jacksonom se pogovarja Luka Petrič.
V veljavo sta stopili še zadnji dve pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi: do oskrbe v domovih za starejše in do denarnega prejemka. Soglasje za prevedbo v novi sistem je oddala velika večina stanovalcev domov za starejše, za slednje morajo zdaj pripraviti osebne načrte. Preverili smo kakšni izzivi čakajo pristojne do konca leta in ali oziroma kako se izvaja dolgotrajna oskrba na domu.
V veljavo sta stopili še zadnji dve pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi: do oskrbe v domovih za starejše in do denarnega prejemka. Soglasje za prevedbo v novi sistem je oddala velika večina stanovalcev domov za starejše, za slednje morajo zdaj pripraviti osebne načrte. Preverili smo kakšni izzivi čakajo pristojne do konca leta in ali oziroma kako se izvaja dolgotrajna oskrba na domu.
Na knjižnem sejmu smo lahko videli pet knjižnih novosti iz najnovejšega, šestega letnika zbirke Klasična Beletrina (Beletrina), v tokratni epizodi Izšlo je pa lahko izveste več o morda najbolj zanimivem romanu petega letnika. To je roman Slivov cvet v zlati vazi, ki naj bi ga oziroma ga je napisal Lanling Xiaoxaiosheng. Domače bralke in bralci poznajo roman pod naslovom Lepe gospe z bogatega dvora, ki je izšel v kar treh izdajah. Omenjeno verzijo je iz nemščine prevedel Ivan Skušek, najnovejšo pa je prevedla iz izvirnika Katja Kolšek. Roman, ki je zelo obsežen in vsebuje sto natančno strukturiranih poglavij, lahko tako beremo v zgolj v izsekih: Skuškov prevod (leta 1965 je izšla tretja izdaja) vsebuje uvodnih devetinštirideset poglavij romana, objava Katje Kolšek pa od vključno dvainšestdesetega poglavja do vključno devetinsedemdesetega. Morda je kdo ob tem podatku pomislil, da je škoda, da ni izšel še obsežnejši izbor ali pa celoten roman, toda tudi tako objavljeni roman nudi bralki in bralcu otipljiv vpogled v zelo zanimivo literarno delo, ki med vrsticami pripoveduje o družbenem in osebnem razkroju v dinastiji Ming. Romaneskni junak Ximen Qing je povzpetnik in ne pozna meja, tudi v ljubezenskem življenju ne. Tako sprejme afrodiziak od indijskega meniha, afrodiziak, zaradi katerega pozneje tudi umre. Zaradi erotičnih prizorov avtorica spremne besede v naslovu omeni tudi sintagmo obscena literatura. Več o romanu pa pove Katja Kolšek v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa še kratek odlomek iz romana v kitajščini in daljši v slovenščini. Nikar ne zamudite.
Na knjižnem sejmu smo lahko videli pet knjižnih novosti iz najnovejšega, šestega letnika zbirke Klasična Beletrina (Beletrina), v tokratni epizodi Izšlo je pa lahko izveste več o morda najbolj zanimivem romanu petega letnika. To je roman Slivov cvet v zlati vazi, ki naj bi ga oziroma ga je napisal Lanling Xiaoxaiosheng. Domače bralke in bralci poznajo roman pod naslovom Lepe gospe z bogatega dvora, ki je izšel v kar treh izdajah. Omenjeno verzijo je iz nemščine prevedel Ivan Skušek, najnovejšo pa je prevedla iz izvirnika Katja Kolšek. Roman, ki je zelo obsežen in vsebuje sto natančno strukturiranih poglavij, lahko tako beremo v zgolj v izsekih: Skuškov prevod (leta 1965 je izšla tretja izdaja) vsebuje uvodnih devetinštirideset poglavij romana, objava Katje Kolšek pa od vključno dvainšestdesetega poglavja do vključno devetinsedemdesetega. Morda je kdo ob tem podatku pomislil, da je škoda, da ni izšel še obsežnejši izbor ali pa celoten roman, toda tudi tako objavljeni roman nudi bralki in bralcu otipljiv vpogled v zelo zanimivo literarno delo, ki med vrsticami pripoveduje o družbenem in osebnem razkroju v dinastiji Ming. Romaneskni junak Ximen Qing je povzpetnik in ne pozna meja, tudi v ljubezenskem življenju ne. Tako sprejme afrodiziak od indijskega meniha, afrodiziak, zaradi katerega pozneje tudi umre. Zaradi erotičnih prizorov avtorica spremne besede v naslovu omeni tudi sintagmo obscena literatura. Več o romanu pa pove Katja Kolšek v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa še kratek odlomek iz romana v kitajščini in daljši v slovenščini. Nikar ne zamudite.
Ženski odbor Slovenskega centra PEN od leta 2013 podeljuje literarno nagrado mira; namenjena je ne le literarnemu ustvarjanju, temveč tudi navzočnosti v družbi. Na Slovenskem knjižnem sejmu so v petek razglasili letošnji prejemnici nagrade mira . Med petimi nominirankami sta jo po izboru strokovne žirije prejeli prevajalka Tanja Petrič in filozofinja, pisateljica in pesnica Marija Švajncer. Z nagrajenkama sta se pogovarjali Brigita Mohorič in Staša Grahek.
Ženski odbor Slovenskega centra PEN od leta 2013 podeljuje literarno nagrado mira; namenjena je ne le literarnemu ustvarjanju, temveč tudi navzočnosti v družbi. Na Slovenskem knjižnem sejmu so v petek razglasili letošnji prejemnici nagrade mira . Med petimi nominirankami sta jo po izboru strokovne žirije prejeli prevajalka Tanja Petrič in filozofinja, pisateljica in pesnica Marija Švajncer. Z nagrajenkama sta se pogovarjali Brigita Mohorič in Staša Grahek.
December je mesec obdarovanj. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo pozornost namenili izbiri kakovostnih daril za otroke. Dobre igrače so predvsem varne. Kako pa jih ustrezno prepoznati glede na otrokovo starost? Kako najti pravo ravnovesje med otrokovimi željami in strokovnimi priporočili o tem, katere igrače spodbujajo razvoj? Z nami bo po deveti uri izr. prof. dr. Urška Fekonja z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
December je mesec obdarovanj. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo pozornost namenili izbiri kakovostnih daril za otroke. Dobre igrače so predvsem varne. Kako pa jih ustrezno prepoznati glede na otrokovo starost? Kako najti pravo ravnovesje med otrokovimi željami in strokovnimi priporočili o tem, katere igrače spodbujajo razvoj? Z nami bo po deveti uri izr. prof. dr. Urška Fekonja z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Da je Robert Schumann zelo zviška oziroma kar zmerljivo Gaetana Donizettija označil za skladatelja »glasbe za lutkovno gledališče«, pravzaprav niti ni presenetljivo – Schumann je Donizettijeve sentimentalne komedije presojal pač skozi prizmo nemške glasbene kulture, ki je seveda krepko koreninila v literaturi in filozofiji ter rastla iz njiju. Čas pa je seveda prinesel spoznanje in védenje, da je Donizetti pomembno vplival na nadaljnji razvoj italijanske operne ustvarjalnosti, na Giuseppa Verdija pa še prav posebej.
Da je Robert Schumann zelo zviška oziroma kar zmerljivo Gaetana Donizettija označil za skladatelja »glasbe za lutkovno gledališče«, pravzaprav niti ni presenetljivo – Schumann je Donizettijeve sentimentalne komedije presojal pač skozi prizmo nemške glasbene kulture, ki je seveda krepko koreninila v literaturi in filozofiji ter rastla iz njiju. Čas pa je seveda prinesel spoznanje in védenje, da je Donizetti pomembno vplival na nadaljnji razvoj italijanske operne ustvarjalnosti, na Giuseppa Verdija pa še prav posebej.
Pogajanja o miru v Ukrajini so dobila pospešek. Na sprednjih sedežih sta Trump in Putin. Če Zelenski morda maha s prtljažnika, pa se zdi, kot da evropski politiki tečejo za avtomobilom. Je ta vtis pravilen, kdo vozi in kam, bo Evropa sploh faktor v novi geopolitični realnosti? Ukrajini sicer obljublja evropsko pot, a kaj to v realnosti sploh pomeni? In ali je širitev Unije res vse bolj varnostno vprašanje? O vsem se bomo v tokratni oddaji Ob osmih pogovarjali z evropsko komisarko za širitev Marto Kos, dobro leto dni po prevzemu položaja. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa Evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, podana v okviru projekta, niti ga ta ne zavezujejo. Za projekt so v skladu z veljavno zakonodajo odgovorni zgolj avtorji, intervjuvanci in uredniki programa ter tisti, ki ga oddajajo.
Pogajanja o miru v Ukrajini so dobila pospešek. Na sprednjih sedežih sta Trump in Putin. Če Zelenski morda maha s prtljažnika, pa se zdi, kot da evropski politiki tečejo za avtomobilom. Je ta vtis pravilen, kdo vozi in kam, bo Evropa sploh faktor v novi geopolitični realnosti? Ukrajini sicer obljublja evropsko pot, a kaj to v realnosti sploh pomeni? In ali je širitev Unije res vse bolj varnostno vprašanje? O vsem se bomo v tokratni oddaji Ob osmih pogovarjali z evropsko komisarko za širitev Marto Kos, dobro leto dni po prevzemu položaja. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa Evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, podana v okviru projekta, niti ga ta ne zavezujejo. Za projekt so v skladu z veljavno zakonodajo odgovorni zgolj avtorji, intervjuvanci in uredniki programa ter tisti, ki ga oddajajo.
Kdor zdaj zboli za covidom, je okužen z različico Frankenstein
Kdor zdaj zboli za covidom, je okužen z različico Frankenstein
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.