Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
NAPOVED: Sinoči je bila premiera na velikem odru ljubljanske Drame na Litostrojski. Pod režijskim vodstvom Žive Bizovičar in ob dramaturgiji in priredbi Nika Žnidaršiča je sedem igralcev uprizorilo poetično dramo Voranc Daneta Zajca. Osrednjo vlogo Voranca je odigral Janez Škof, ves čas navzočega Duha hiše pa Mina Švajger. Na premieri je bila Tadeja Krečič. Avtorsko ekipo uprizoritve pod vodstvom režiserke Žive Bizovičar sestavljajo: dramaturg in avtor priredbe Nik Žnidaršič, scenograf in oblikovalec videa Dorian Šilec Petek, kostumografinja Nina Čehovin, avtor glasbe Gašper Lovrec, oblikovalka giba Anna Javoran, lektorica Tatjana Stanič, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalka maske Merima Ćehić, asistentka režiserke Julija Urban, asistentka scenografa Sara Kastelic in študijski asistentki dramaturga Hana Obreza in Pia Požek. V uprizoritvi igrajo Janez Škof, Petra Govc, Domen Novak, Uroš Fürst, Nejc Cijan Garlatti, Sabina Kogovšek, Mina Švajger in gostujoči izvajalec glasbe Gašper Lovrec.
NAPOVED: Sinoči je bila premiera na velikem odru ljubljanske Drame na Litostrojski. Pod režijskim vodstvom Žive Bizovičar in ob dramaturgiji in priredbi Nika Žnidaršiča je sedem igralcev uprizorilo poetično dramo Voranc Daneta Zajca. Osrednjo vlogo Voranca je odigral Janez Škof, ves čas navzočega Duha hiše pa Mina Švajger. Na premieri je bila Tadeja Krečič. Avtorsko ekipo uprizoritve pod vodstvom režiserke Žive Bizovičar sestavljajo: dramaturg in avtor priredbe Nik Žnidaršič, scenograf in oblikovalec videa Dorian Šilec Petek, kostumografinja Nina Čehovin, avtor glasbe Gašper Lovrec, oblikovalka giba Anna Javoran, lektorica Tatjana Stanič, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalka maske Merima Ćehić, asistentka režiserke Julija Urban, asistentka scenografa Sara Kastelic in študijski asistentki dramaturga Hana Obreza in Pia Požek. V uprizoritvi igrajo Janez Škof, Petra Govc, Domen Novak, Uroš Fürst, Nejc Cijan Garlatti, Sabina Kogovšek, Mina Švajger in gostujoči izvajalec glasbe Gašper Lovrec.
Ulice in trge mest po Sloveniji so danes zavzele pustne maškare, ki odganjajo zimo, kolikor je je tokrat sploh bilo. Na ptujskem kurentovanju se je tokrat zbralo rekordno število maškar. Druge teme: - Letošnja varnostna konferenca v Münchnu potrdila razkorak med obema stranema Atlantika - Anketa Mediane izvolitev v državni zbor napoveduje sedmim strankam - V Sloveniji ta teden odprli eno od evropskih tovarn umetne inteligence za pomoč znanosti in gospodarstvu
Ulice in trge mest po Sloveniji so danes zavzele pustne maškare, ki odganjajo zimo, kolikor je je tokrat sploh bilo. Na ptujskem kurentovanju se je tokrat zbralo rekordno število maškar. Druge teme: - Letošnja varnostna konferenca v Münchnu potrdila razkorak med obema stranema Atlantika - Anketa Mediane izvolitev v državni zbor napoveduje sedmim strankam - V Sloveniji ta teden odprli eno od evropskih tovarn umetne inteligence za pomoč znanosti in gospodarstvu
Dolga zgodovina antičnih vplivov, preseljevanja ljudstev, kultov, šeg in običajev je na našem ozemlju tvorila tradicijo praznovanja v pustnih časih, ki si jo sicer delimo z mnogimi sosednjimi državami, a se v naših krajih izraža z lokalno noto. Laufarji na Cerkljanskem, kurenti na Ptuju in vse, kar pade vmes, je izraz domišljije Slovencev in njihovih prednikov. Vsako leto v tako imenovanem petem letnem času, kot se tudi pogosto označi pust, vsa Slovenija zaživi in ulice preplavijo maškare. Maske imajo različno sporočilnost: od tradicionalnih mask, ki jih že stoletja uprizarjajo domačini, do praznovanja priljubljenih likov iz pop kulture ali kritike aktualnih dogodkov. Dokumentiranje teh karnevalov in pustnih skupin pa zahteva terensko delo, o katerem govori tokratna oddaja Sledi časa, v kateri gostujejo kulturologi in etnologi iz Slovenskega etnografskega muzeja: Adelo Pukl, Anjo Jerin in Mihom Špičkom, ki so tudi avtorji nedavno odprte razstave o maskah.
Dolga zgodovina antičnih vplivov, preseljevanja ljudstev, kultov, šeg in običajev je na našem ozemlju tvorila tradicijo praznovanja v pustnih časih, ki si jo sicer delimo z mnogimi sosednjimi državami, a se v naših krajih izraža z lokalno noto. Laufarji na Cerkljanskem, kurenti na Ptuju in vse, kar pade vmes, je izraz domišljije Slovencev in njihovih prednikov. Vsako leto v tako imenovanem petem letnem času, kot se tudi pogosto označi pust, vsa Slovenija zaživi in ulice preplavijo maškare. Maske imajo različno sporočilnost: od tradicionalnih mask, ki jih že stoletja uprizarjajo domačini, do praznovanja priljubljenih likov iz pop kulture ali kritike aktualnih dogodkov. Dokumentiranje teh karnevalov in pustnih skupin pa zahteva terensko delo, o katerem govori tokratna oddaja Sledi časa, v kateri gostujejo kulturologi in etnologi iz Slovenskega etnografskega muzeja: Adelo Pukl, Anjo Jerin in Mihom Špičkom, ki so tudi avtorji nedavno odprte razstave o maskah.
Alpska smučarka Neja Dvornik je letos ostala brez olimpijskih sanj, potem ko se je konec novembra 2025 poškodovala na treningu v Gurglu. Po zlomu desne golenice in mečnice nad desnim gležnjem je bilo jasno, da je njena sezona končana. Gostja terenskega studia Vala 202 na Kopah je povedala, da dobro okreva, bila je že na meritvah za smučarske čevlje in pričakuje, da bo marca že začela trenirati na smučeh.
Alpska smučarka Neja Dvornik je letos ostala brez olimpijskih sanj, potem ko se je konec novembra 2025 poškodovala na treningu v Gurglu. Po zlomu desne golenice in mečnice nad desnim gležnjem je bilo jasno, da je njena sezona končana. Gostja terenskega studia Vala 202 na Kopah je povedala, da dobro okreva, bila je že na meritvah za smučarske čevlje in pričakuje, da bo marca že začela trenirati na smučeh.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
v odlomkih izpod peres Mozarta, Rossinija, LLeoncavalla, Gounoda, Puccinija, Verdija, Wrighta in Forresta ter Stolza.
v odlomkih izpod peres Mozarta, Rossinija, LLeoncavalla, Gounoda, Puccinija, Verdija, Wrighta in Forresta ter Stolza.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Vsestranski belgijski ustvarjalec Marcel Mariёn (1920– 993) se je zelo mlad pridružil vrstam belgijskih nadrealistov in bil verjetno eden najbolj vsestranskih in presenetljivih ustvarjalcev med njimi. Vodilo Mariёnovega likovnega ustvarjanja je bilo izdelovati osupljive objekte, s katerimi bi se osvobodil diktature objekta, torej preobračati smisel in vsakdanji kontekst objektov, spreminjati naš pogled nanje. Podobno velja za njegove novele; v njihovo središče pisatelj postavi večinoma precej obskuren lik, ki ga sovpadanje neznatnih dogodkov njegove vsakdanje banalnosti ali pa absurdnost njegovih teženj razkrije v vsej smešnosti, nenavadnosti, tragikomičnosti ali paradoksalnosti. V Belgiji danes kultno avtorjevo knjigo Liki s krme, iz katere smo izbrali novele Gorski duh, Nevarni dnevi, Alkimistične nosnice in Jasna noč, je poslovenila Suzana Koncut. Prevajalka: Suzana Koncut; režiser: Jože Valentič; igralec: Branko Jordan; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Mirko Marinšek; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2010.
Vsestranski belgijski ustvarjalec Marcel Mariёn (1920– 993) se je zelo mlad pridružil vrstam belgijskih nadrealistov in bil verjetno eden najbolj vsestranskih in presenetljivih ustvarjalcev med njimi. Vodilo Mariёnovega likovnega ustvarjanja je bilo izdelovati osupljive objekte, s katerimi bi se osvobodil diktature objekta, torej preobračati smisel in vsakdanji kontekst objektov, spreminjati naš pogled nanje. Podobno velja za njegove novele; v njihovo središče pisatelj postavi večinoma precej obskuren lik, ki ga sovpadanje neznatnih dogodkov njegove vsakdanje banalnosti ali pa absurdnost njegovih teženj razkrije v vsej smešnosti, nenavadnosti, tragikomičnosti ali paradoksalnosti. V Belgiji danes kultno avtorjevo knjigo Liki s krme, iz katere smo izbrali novele Gorski duh, Nevarni dnevi, Alkimistične nosnice in Jasna noč, je poslovenila Suzana Koncut. Prevajalka: Suzana Koncut; režiser: Jože Valentič; igralec: Branko Jordan; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Mirko Marinšek; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2010.
Škoromátija je pustna šega na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju v vaseh: Gradišče, Ritomeče, Obrov, Javorje, Male Loče, Hrušica, Podgrad, Podbeže in Račice. Škoromati veljajo danes za prve in najstarejše omenjene maske na Slovenskem. In čeprav so Brkini (hribovita pokrajina med Krasom, Istro in Kvarnerjem) od mesta prve omembe škoromata oddaljeni približno sto kilometrov, so škoromati v Brkinih najmanj 700 let v istem prostoru ohranili tako ime mask kot tudi sam obred pustovanja.
Škoromátija je pustna šega na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju v vaseh: Gradišče, Ritomeče, Obrov, Javorje, Male Loče, Hrušica, Podgrad, Podbeže in Račice. Škoromati veljajo danes za prve in najstarejše omenjene maske na Slovenskem. In čeprav so Brkini (hribovita pokrajina med Krasom, Istro in Kvarnerjem) od mesta prve omembe škoromata oddaljeni približno sto kilometrov, so škoromati v Brkinih najmanj 700 let v istem prostoru ohranili tako ime mask kot tudi sam obred pustovanja.
V Goriških brdih že kar nestrpno in z nejevoljo čakajo na odziv države s končno oceno škode, ki jo je povzročila deževna ujma sredi novembra lani. Po ocenah komisij za popis škode je prizadetih približno osem desetin vinogradniških površin, preostali delež odpade na sadovnjake in oljčnike. Občinska komisija je škodo ocenila na več kot 3,8 milijona evrov, regijska komisija ta znesek nekoliko znižuje, končno oceno pa bo dala državna komisija. Njeno poročilo je zdaj v medresorskem usklajevanju na vladi, ki naj bi končni znesek škode po naravni katastrofi v Brdih sprejela na četrtkovi seji. Pridelovalci in stroka po svojih močeh odpravljajo posledice in pozivajo državo k čim prejšnjemu reševanju te problematike. V oddaji smo obiskali še Agrarno skupnost Podpeč - Praproče. Ta je za lani prejela priznanje najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju. Poizvedeli pa smo tudi, zakaj so slovenske sorte krompirja boljše od tujih sort.
V Goriških brdih že kar nestrpno in z nejevoljo čakajo na odziv države s končno oceno škode, ki jo je povzročila deževna ujma sredi novembra lani. Po ocenah komisij za popis škode je prizadetih približno osem desetin vinogradniških površin, preostali delež odpade na sadovnjake in oljčnike. Občinska komisija je škodo ocenila na več kot 3,8 milijona evrov, regijska komisija ta znesek nekoliko znižuje, končno oceno pa bo dala državna komisija. Njeno poročilo je zdaj v medresorskem usklajevanju na vladi, ki naj bi končni znesek škode po naravni katastrofi v Brdih sprejela na četrtkovi seji. Pridelovalci in stroka po svojih močeh odpravljajo posledice in pozivajo državo k čim prejšnjemu reševanju te problematike. V oddaji smo obiskali še Agrarno skupnost Podpeč - Praproče. Ta je za lani prejela priznanje najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju. Poizvedeli pa smo tudi, zakaj so slovenske sorte krompirja boljše od tujih sort.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Deževna ujma sredi novembra lani je v Goriških brdih povzročila ogromno škode tudi na kmetijskih površinah. Občinska in regijska komisija sta svoje delo s popisom posledic in oceno škode opravili, končna ocena pa je v pristojnosti državne komisije. Medtem pa kmetje po svojih močeh odpravljajo posledice lanske naravne katastrofe in pozivajo državo k čim prejšnjemu reševanje te problematike. V Opoldnevniku tudi o drugih temah. - Obama obsodil početje službe za priseljevanje in carine v Minnesoti. - Digitalna dostopnost v turizmu za invalide in starejše še pomanjkljiva. - V Braniku in Komnu se spominjajo požiga vasi in izgona prebivalcev. - Na olimpijskih igrah se danes predstavlja 13 slovenskih športnikov.
Deževna ujma sredi novembra lani je v Goriških brdih povzročila ogromno škode tudi na kmetijskih površinah. Občinska in regijska komisija sta svoje delo s popisom posledic in oceno škode opravili, končna ocena pa je v pristojnosti državne komisije. Medtem pa kmetje po svojih močeh odpravljajo posledice lanske naravne katastrofe in pozivajo državo k čim prejšnjemu reševanje te problematike. V Opoldnevniku tudi o drugih temah. - Obama obsodil početje službe za priseljevanje in carine v Minnesoti. - Digitalna dostopnost v turizmu za invalide in starejše še pomanjkljiva. - V Braniku in Komnu se spominjajo požiga vasi in izgona prebivalcev. - Na olimpijskih igrah se danes predstavlja 13 slovenskih športnikov.
Taj Ekart je nekdanji smučarski skakalec, ki se je s skoki ukvarjal od svojega petega leta. Pri 21 letih je končal kariero, a ostaja s skoki še kako povezan. Zlato olimpijsko medaljo Domna Prevca si je v soboto zvečer ogledal v živo na prizorišču v Predazzu, danes pa je bil že gost terenskega studia Vala 202 na smučišu Kope.
Taj Ekart je nekdanji smučarski skakalec, ki se je s skoki ukvarjal od svojega petega leta. Pri 21 letih je končal kariero, a ostaja s skoki še kako povezan. Zlato olimpijsko medaljo Domna Prevca si je v soboto zvečer ogledal v živo na prizorišču v Predazzu, danes pa je bil že gost terenskega studia Vala 202 na smučišu Kope.
Kronanje na Markovem trgu v Zagrebu, nacionalizacija ustavila uspešno podjetniško zgodbo, zadnji iz vrst borcev za severno mejo
Kronanje na Markovem trgu v Zagrebu, nacionalizacija ustavila uspešno podjetniško zgodbo, zadnji iz vrst borcev za severno mejo
V studiu se je Kristijanu tokrat pridružil SOS kvintet in nam predstavil čisto svežo skladbo, še dišečo po odru in vajah, pa tudi po iskrenem veselju do domače glasbe. O novi skladbi je spregovoril tudi z ansamblom Barabini, v drugem delu oddaje pa smo se poklonili slovenski narodnozabavni dediščini – slišali smo drugi del koncerta ob 60-letnici glasbe Lojzeta Slaka z njegovimi najlepšimi vižami.
V studiu se je Kristijanu tokrat pridružil SOS kvintet in nam predstavil čisto svežo skladbo, še dišečo po odru in vajah, pa tudi po iskrenem veselju do domače glasbe. O novi skladbi je spregovoril tudi z ansamblom Barabini, v drugem delu oddaje pa smo se poklonili slovenski narodnozabavni dediščini – slišali smo drugi del koncerta ob 60-letnici glasbe Lojzeta Slaka z njegovimi najlepšimi vižami.
Primož Suhodolčan je pisatelj, športni navdušenec, podjetnik in od nedavnega tudi upokojenec, ki je v slovensko literarno zakladnico prispeval več kot 40 knjig za otroke in mladino. Velja za enega najbolj priljubljenih, prodajanih in izposojanih avtorjev zadnjih desetletij, pa tudi pisatelja, ki je združil literaturo in šport ter v svojih delih ovekovečil nekaj najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. Gostili smo ga v terenskem studiu na Kopah v živo.
Primož Suhodolčan je pisatelj, športni navdušenec, podjetnik in od nedavnega tudi upokojenec, ki je v slovensko literarno zakladnico prispeval več kot 40 knjig za otroke in mladino. Velja za enega najbolj priljubljenih, prodajanih in izposojanih avtorjev zadnjih desetletij, pa tudi pisatelja, ki je združil literaturo in šport ter v svojih delih ovekovečil nekaj najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. Gostili smo ga v terenskem studiu na Kopah v živo.
Mednarodna priznana floristka dr. Sabina Šegula skrbi za božično in velikonočno krasitev vatikanske bazilike. Pravi, da je njen poklic njen hobi. Sopznali jo boste v tokratnem Exclusive, ko nam bo povedala tudi kakšno prigodo iz Vatikana.
Mednarodna priznana floristka dr. Sabina Šegula skrbi za božično in velikonočno krasitev vatikanske bazilike. Pravi, da je njen poklic njen hobi. Sopznali jo boste v tokratnem Exclusive, ko nam bo povedala tudi kakšno prigodo iz Vatikana.
Tokrat gremo na Beko, kraško vasico na slovensko-italijanski meji v občini Hrpelje-Kozina. Tam je doma Mirjan Valečič, ki pa je trenutno daleč od domačega kraja. Je namreč ključni člen zvenečega imena britanskega kolesarstva, ekipe Ineos Grenadiers. Medtem ko se svetovni kolesarski zvezdniki potijo na »girih, tourih in vueltah«, Mirjan v ozadju upravlja s pravim tehnološkim čudom: ogromnim tovornjakom, ki je hkrati vrhunska kuhinja in restavracija na kolesih. In ker kolesarji ljubijo kavo, ima v tovornjaku še poseben kotiček s kavnim aparatom. Spoznali bomo njegovo nomadsko življenje v zakulisju največjih dirk, kjer si roke podajata stres in izjemna kolegialnost.
Tokrat gremo na Beko, kraško vasico na slovensko-italijanski meji v občini Hrpelje-Kozina. Tam je doma Mirjan Valečič, ki pa je trenutno daleč od domačega kraja. Je namreč ključni člen zvenečega imena britanskega kolesarstva, ekipe Ineos Grenadiers. Medtem ko se svetovni kolesarski zvezdniki potijo na »girih, tourih in vueltah«, Mirjan v ozadju upravlja s pravim tehnološkim čudom: ogromnim tovornjakom, ki je hkrati vrhunska kuhinja in restavracija na kolesih. In ker kolesarji ljubijo kavo, ima v tovornjaku še poseben kotiček s kavnim aparatom. Spoznali bomo njegovo nomadsko življenje v zakulisju največjih dirk, kjer si roke podajata stres in izjemna kolegialnost.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Pred nami so posnetki, ki so nastali na koncertu v sinagogi v Novem Sadu 30. novembra lani. Na njem so se predstavili Vojvodinski simfonični orkester, dirigent Aleksandar Marković, v vlogi solista pa violinist Robert Lakatos. Slišali bomo Violinski koncert v D-duru, op. 35 Ericha Wolfganga Korngolda in Simfonijo št. 3 v Es-duru, op. 55 – Eroica Ludwiga van Beethovna.
Pred nami so posnetki, ki so nastali na koncertu v sinagogi v Novem Sadu 30. novembra lani. Na njem so se predstavili Vojvodinski simfonični orkester, dirigent Aleksandar Marković, v vlogi solista pa violinist Robert Lakatos. Slišali bomo Violinski koncert v D-duru, op. 35 Ericha Wolfganga Korngolda in Simfonijo št. 3 v Es-duru, op. 55 – Eroica Ludwiga van Beethovna.
Zimske olimpijske igre v Calgaryju so bile zadnje na katerih so slovenski športniki tekmovali v okviru jugoslovanske reprezentance. Igre v Kanadi so bile za Slovence zelo uspešne, še posebej so se izkazali smučarski skakalci in alpska smučarka Mateja Svet.
Zimske olimpijske igre v Calgaryju so bile zadnje na katerih so slovenski športniki tekmovali v okviru jugoslovanske reprezentance. Igre v Kanadi so bile za Slovence zelo uspešne, še posebej so se izkazali smučarski skakalci in alpska smučarka Mateja Svet.
Na šesto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika. Mašuje župnik Danijel Lasbaher. Pri maši sodeluje Župnijski mladinski pevski zbor Cvetane Príol pod vodstvom Eve Kovačevič.
Na šesto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika. Mašuje župnik Danijel Lasbaher. Pri maši sodeluje Župnijski mladinski pevski zbor Cvetane Príol pod vodstvom Eve Kovačevič.
Leta 1986 je v Kranjskem skakalnem klub začel s svojim poslanstvom Jani Grilc. Od takrat dalje so se, zaradi ustroja slovenskih smučarskih skokov ali pa naključja, pod njegovim okriljem izbrusili vsi najboljši slovenski skakalci. Bil je klubski trener Primoža Peterke, skozi kariero vodil Roberta Kranjca in od zgodnjih najstniških let tudi vse tri brate Prevc. Je trener z občutkom in ostrim očesom, predvsem pa posameznik, ki je v zadnjih 15tih letih na treningih reševal težave večine slovenskih skakalcev.
Leta 1986 je v Kranjskem skakalnem klub začel s svojim poslanstvom Jani Grilc. Od takrat dalje so se, zaradi ustroja slovenskih smučarskih skokov ali pa naključja, pod njegovim okriljem izbrusili vsi najboljši slovenski skakalci. Bil je klubski trener Primoža Peterke, skozi kariero vodil Roberta Kranjca in od zgodnjih najstniških let tudi vse tri brate Prevc. Je trener z občutkom in ostrim očesom, predvsem pa posameznik, ki je v zadnjih 15tih letih na treningih reševal težave večine slovenskih skakalcev.
Luka Dolar in Dare Rupar z voditeljem Luko Petričem debatirata, ali je to najboljše leto smučarskega skakalca v zgodovini tega športa. Prevc je namreč hkrati svetovni prvak na veliki skakalnici in letalnici, svetovni rekorder, nasmiha se mu veliki kristalni globus, sinoči pa je osvojil še posamično olimpijsko zlato. Slišite lahko, da je bila zanj ključna prilagoditev tehnike, predvsem izboljšanje odskoka, postopoma se je to poznalo na rezultatih, vse bolj samozavesten je bil, potem pa se je povsem osredočil na skoke in začel prevladovati.
Luka Dolar in Dare Rupar z voditeljem Luko Petričem debatirata, ali je to najboljše leto smučarskega skakalca v zgodovini tega športa. Prevc je namreč hkrati svetovni prvak na veliki skakalnici in letalnici, svetovni rekorder, nasmiha se mu veliki kristalni globus, sinoči pa je osvojil še posamično olimpijsko zlato. Slišite lahko, da je bila zanj ključna prilagoditev tehnike, predvsem izboljšanje odskoka, postopoma se je to poznalo na rezultatih, vse bolj samozavesten je bil, potem pa se je povsem osredočil na skoke in začel prevladovati.
Naša oddaja Mimogrede je spet prestopila mejo, dobesedno. Katja in Maja sta še vedno na misiji v Trstu, postavili sta si namreč raziskovalno vprašanje, zakaj je kava iz kafetjere tako zelo priljubljena in zakaj je priprava kave na takšen način pravzaprav obred in stik s preteklostjo.
Naša oddaja Mimogrede je spet prestopila mejo, dobesedno. Katja in Maja sta še vedno na misiji v Trstu, postavili sta si namreč raziskovalno vprašanje, zakaj je kava iz kafetjere tako zelo priljubljena in zakaj je priprava kave na takšen način pravzaprav obred in stik s preteklostjo.
V oddaji spoznavamo program Zdravilna beseda, ki v župnijah, krščanskih skupnostih in na spletu ponuja varen prostor za ljudi, ki se soočajo z življenjskimi stiskami. Program je že od vsega začetka naravnan ekumensko. Z gostom Markom Ipavcem smo preverili, kako potekajo srečanja, kaj pomeni varen prostor in kako Božja beseda nagovarja posameznike. Dotaknemo se tudi vprašanj, kdaj je potrebna strokovna pomoč in kaj kot družba pogosto spregledamo ob globokih ranah.
V oddaji spoznavamo program Zdravilna beseda, ki v župnijah, krščanskih skupnostih in na spletu ponuja varen prostor za ljudi, ki se soočajo z življenjskimi stiskami. Program je že od vsega začetka naravnan ekumensko. Z gostom Markom Ipavcem smo preverili, kako potekajo srečanja, kaj pomeni varen prostor in kako Božja beseda nagovarja posameznike. Dotaknemo se tudi vprašanj, kdaj je potrebna strokovna pomoč in kaj kot družba pogosto spregledamo ob globokih ranah.
Videk je deveti otrok revne vdove, ki svoje dni rad preživlja v gozdu in zmeraj nosi srajčke svojih starejših bratov in sester. Njegova srajčka je zato vedno ponošena in tanka. Nekega dne Videk dobi čisto novo srajčico. Režiserka: Rosanda Sajko Prirejevalec: Boris A. Novak Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jerko Novak Videk – Kaja Deskovič-Živković Vidkova mama – Jerica Mrzel Ovca – Jana Osojnik Trnov grm – Dare Valič Pajek Tkalec – Brane Ivanc Rak Krojač – Ivan Jezernik Ptica Šivilja – Draga Potočnjak Bratci in sestrice – Milena Janežič, Miha Kralj, Barbara Langerholc, Grega Turšič, Evelin Pristavec, Nina Miklavič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1984.
Videk je deveti otrok revne vdove, ki svoje dni rad preživlja v gozdu in zmeraj nosi srajčke svojih starejših bratov in sester. Njegova srajčka je zato vedno ponošena in tanka. Nekega dne Videk dobi čisto novo srajčico. Režiserka: Rosanda Sajko Prirejevalec: Boris A. Novak Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jerko Novak Videk – Kaja Deskovič-Živković Vidkova mama – Jerica Mrzel Ovca – Jana Osojnik Trnov grm – Dare Valič Pajek Tkalec – Brane Ivanc Rak Krojač – Ivan Jezernik Ptica Šivilja – Draga Potočnjak Bratci in sestrice – Milena Janežič, Miha Kralj, Barbara Langerholc, Grega Turšič, Evelin Pristavec, Nina Miklavič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1984.
Čeprav je prav nami še dober mesec koledarske zime, čeprav se začenjajo zimske počitnice in čeprav se nam prav v prihodnjih dneh zopet obetajo hladnejši dnevi, je ob cvetočih gozdnih pobočjih polnih zvončkov težko razmišljati o zasneženi pokrajini. V pričakovanju prebujanja narave, pa tudi skrbi za drobne bele cvetke, ki jih bo ujel mraz, se misli usmerjajo k toplejšim dnem in k pomladi. Osrednji del tokratne Jutranjice tako začenjamo z dvema deloma, ki v svojem naslovu nosita besedo »prebujanje«. Če bo le to v naravi še nekoliko počakalo, pa nas lahko beseda morda spodbudi k osebnemu prebujanju – bodisi fizičnemu, ob mirnem nedeljskem jutru v družbi programa Ars - ali pa k duhovnemu. Prebujanje Janeza Dovča lahko zagotovo spodbudi oboje. Poslušamo še Prebujanje zelene pomladi za kvartet klarinetov Anžeta Rozmana, Šest pesmi na ljudska besedila Emila Adamiča, Tango ptic Črta Sojarja Voglarja, Suito za klavir št. 2, op. 10 Georga Enescuja, Suito v h-molu za kitaro Roberta de Viséeja in Serenado v e-molu za godalni orkester, op. 20 Edwarda Elgarja.
Čeprav je prav nami še dober mesec koledarske zime, čeprav se začenjajo zimske počitnice in čeprav se nam prav v prihodnjih dneh zopet obetajo hladnejši dnevi, je ob cvetočih gozdnih pobočjih polnih zvončkov težko razmišljati o zasneženi pokrajini. V pričakovanju prebujanja narave, pa tudi skrbi za drobne bele cvetke, ki jih bo ujel mraz, se misli usmerjajo k toplejšim dnem in k pomladi. Osrednji del tokratne Jutranjice tako začenjamo z dvema deloma, ki v svojem naslovu nosita besedo »prebujanje«. Če bo le to v naravi še nekoliko počakalo, pa nas lahko beseda morda spodbudi k osebnemu prebujanju – bodisi fizičnemu, ob mirnem nedeljskem jutru v družbi programa Ars - ali pa k duhovnemu. Prebujanje Janeza Dovča lahko zagotovo spodbudi oboje. Poslušamo še Prebujanje zelene pomladi za kvartet klarinetov Anžeta Rozmana, Šest pesmi na ljudska besedila Emila Adamiča, Tango ptic Črta Sojarja Voglarja, Suito za klavir št. 2, op. 10 Georga Enescuja, Suito v h-molu za kitaro Roberta de Viséeja in Serenado v e-molu za godalni orkester, op. 20 Edwarda Elgarja.
Pesem Suženjstvo je napisal poljski pesnik Kornel Filipowicz. Pesnik jo je objavil pred tridesetimi leti; kaj ga je spodbudilo k pisanju, ni znano, toda pesem zveni nadvse aktualno. Interpretka Tina Resman, prevajalka Jana Unuk, režiserka Živa Bizovičar, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2021.
Pesem Suženjstvo je napisal poljski pesnik Kornel Filipowicz. Pesnik jo je objavil pred tridesetimi leti; kaj ga je spodbudilo k pisanju, ni znano, toda pesem zveni nadvse aktualno. Interpretka Tina Resman, prevajalka Jana Unuk, režiserka Živa Bizovičar, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2021.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Poslušamo Sonato v d-molu, K.90 Domenica Scarlattija, Serenado za pihala, op. 4 Rista Savina in Jesen - priljubljeni odlomek iz glasbe k filmu Cvetje v jeseni, ki jo je napisal Urban Koder.
Poslušamo Sonato v d-molu, K.90 Domenica Scarlattija, Serenado za pihala, op. 4 Rista Savina in Jesen - priljubljeni odlomek iz glasbe k filmu Cvetje v jeseni, ki jo je napisal Urban Koder.
Milankovićevi astronomski cikli opisujejo skupne učinke spreminjanja Zemljine orbite okoli Sonca na njeno podnebje v tisočih letih. Gre za idejo in teorijo srbskega inženirja in matematika Milutina Milankovića, rojenega leta 1879, s katero je pojasnil nastanek ledenih dob in danes velja za enega večjih dosežkov geofizikalne znanosti 20. stoletja. Njegovo teorijo potrjuje tudi led na Antarktiki.
Milankovićevi astronomski cikli opisujejo skupne učinke spreminjanja Zemljine orbite okoli Sonca na njeno podnebje v tisočih letih. Gre za idejo in teorijo srbskega inženirja in matematika Milutina Milankovića, rojenega leta 1879, s katero je pojasnil nastanek ledenih dob in danes velja za enega večjih dosežkov geofizikalne znanosti 20. stoletja. Njegovo teorijo potrjuje tudi led na Antarktiki.
Slovenija je dobila prvo posamično zlato olimpijsko medaljo med skakalci. Olimpijski prvak je postal letos skoraj nepremagljiv Domen Prevc, ki je na finalu v Predazzu napadel z drugega mesta in po daljavi dneva osvojil svoj drugi naslov na teh igrah. V oddaji tudi: - Končala se bo varnostna konferenca, na kateri je v ospredju krhanje odnosov med ZDA in Evropo - V novemberskem neurju prizadeti goriški kmetje pozivajo državo k pomoči pri obnovi - Na Ptuju, v Cerknem in Cerknici danes vrhunec pustnega dogajanja
Slovenija je dobila prvo posamično zlato olimpijsko medaljo med skakalci. Olimpijski prvak je postal letos skoraj nepremagljiv Domen Prevc, ki je na finalu v Predazzu napadel z drugega mesta in po daljavi dneva osvojil svoj drugi naslov na teh igrah. V oddaji tudi: - Končala se bo varnostna konferenca, na kateri je v ospredju krhanje odnosov med ZDA in Evropo - V novemberskem neurju prizadeti goriški kmetje pozivajo državo k pomoči pri obnovi - Na Ptuju, v Cerknem in Cerknici danes vrhunec pustnega dogajanja
Občina Laško ima nekaj več kot 13 tisoč prebivalcev. Mesto je najbolj poznano po pivu in seveda tudi po termalni vodi. Prvo kopališče so tam odprli že pred več kot 170 leti, več kot 70 let pa je minilo že tudi od takrat, ko so v ospredje dali zdravilno vlogo vode in jo povezali z medicino.
Občina Laško ima nekaj več kot 13 tisoč prebivalcev. Mesto je najbolj poznano po pivu in seveda tudi po termalni vodi. Prvo kopališče so tam odprli že pred več kot 170 leti, več kot 70 let pa je minilo že tudi od takrat, ko so v ospredje dali zdravilno vlogo vode in jo povezali z medicino.
V Anterselvi se tekmovanja biatloncev prevešajo v drugo polovico. Po sprinterskih preizkušnjah v preteklih dveh dneh bosta danes tekmi v zasledovanju v obeh konkurencah. Največji pečat na igrah so za zdaj pustili tekmovalci in tekmovalke iz Francije.
V Anterselvi se tekmovanja biatloncev prevešajo v drugo polovico. Po sprinterskih preizkušnjah v preteklih dveh dneh bosta danes tekmi v zasledovanju v obeh konkurencah. Največji pečat na igrah so za zdaj pustili tekmovalci in tekmovalke iz Francije.
Poslušamo Škotske plese za klarinet in klavir, op. 63 Maxa Brucha, Briljantno polonezo št. 2 v A-duru, op. 21 Henryka Wieniawskega, prvi stavek iz Koncertne sinfonie št. 1 v F-duru Giovannija Battiste Viottija, Koncert za štiri inštrumente s tipkami in godala v a-molu Johanna Sebastiana Bacha ter skladbo z naslovom Ljubezenska radost Fritza Kreislerja.
Poslušamo Škotske plese za klarinet in klavir, op. 63 Maxa Brucha, Briljantno polonezo št. 2 v A-duru, op. 21 Henryka Wieniawskega, prvi stavek iz Koncertne sinfonie št. 1 v F-duru Giovannija Battiste Viottija, Koncert za štiri inštrumente s tipkami in godala v a-molu Johanna Sebastiana Bacha ter skladbo z naslovom Ljubezenska radost Fritza Kreislerja.
Pred več kot 2000 leti so Judje močno pričakovali, da bo nastopil odrešenik, po hebrejsko māšīaḥ, torej mesija. Ta odrešenik je bil tisoč let prej že napovedan največjemu judovskemu kralju Davidu, ko mu je Bog po preroku Natanu naznanil, da bo iz njegove rodbine izšel odrešenik. To so v nadaljnjih stoletjih Izraelu napovedovali tudi ostali preroki. Ob vseh teh napovedih so Judje živeli v pričakovanju velikega voditelja, neke vrste novega kralja Davida, ki bo vse Jude ponovno povezal v eno, samostojno in svobodno kraljestvo. Seveda se je to upanje v obdobju rimske okupacije samo še stopnjevalo v pričakovanju, da bo mesija izvoljeni narod povedel k osvobodilni in odrešilni zmagi proti Rimljanom. In mesija se je rodil. Trideset let zatem je po krstu v Jordanu začel tudi javno delati, a še zdaleč ne kot politični voditelj, ki bi ob sebi zbiral nacionalistične upornike in revolucionarje. Nasprotno – Jezus je hodil iz kraj v kraj, ozdravljal ljudi in jim razlagal o Bogu. Revolucija se ni zgodila in njegovim poslušalcem je hitro postalo jasno, da je ne bo. Še toliko bolj ob besedah, ki jih poslušamo na današnjo nedeljo, ko je rekel: »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel.« Ne samo, da ne namerava izpeljati revolucije, ampak niti ne namerava ukiniti ali razveljaviti judovske postave, ki jo je Bog dal Mojzesu, niti ne misli razveljaviti tega, kar so napovedovali preroki. Ne. To celo namerava nadgraditi, s tem, ko pravi: »Slišali ste, da je bilo starim rečeno: ›Ne ubijaj! Kdor pa koga ubije, pride pred sodišče.‹ Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, zasluži, da pride pred sodišče.« Še huje pa bo, če bratu rečeš »tepec« ali »norec«. Ali pa, ko Jezus pravi, da je nesmiselno prinesti daritev k oltarju, če se prej ne spraviš z bratom. Še bolj radikalen je, ko pravi: »Slišali ste, da je bilo rečeno: ›Ne prešuštvuj!‹ Jaz pa vam pravim: Kdor koli s poželenjem gleda žensko, je v srcu že prešuštvoval z njo.« Toda Jezus resnično želi izpeljati revolucijo. Pa ne v smislu osvoboditve judovskega naroda, ampak revolucijo, ki ekstremno nadgradi življenje, ki poteka po pravilih in predpisih. Izpolnjevanje temeljnih človeških zakonov nadgradi na raven odnosa. Ni torej bistvo v izpolnjevanju pravil in predpisov, ampak v tem, da v drugem vidim sočloveka – brata in sestro. In v tem je jedro Jezusove revolucije, ko vabi vse, ki smo po krstu njegovi bratje in sestre, da bi tako tudi ravnali drug z drugim. Ne po predpisih in pravilih, ampak na ravni odnosa, ki je bivanjsko utemeljen v Jezusu. Na tej točki stvari stojijo ali pa padejo. Samo tako se lahko zares na tiho in v globini človeških src izvaja revolucija – ko ljubiš Boga, lahko ljubiš tudi svojega bližnjega kakor samega sebe.
Pred več kot 2000 leti so Judje močno pričakovali, da bo nastopil odrešenik, po hebrejsko māšīaḥ, torej mesija. Ta odrešenik je bil tisoč let prej že napovedan največjemu judovskemu kralju Davidu, ko mu je Bog po preroku Natanu naznanil, da bo iz njegove rodbine izšel odrešenik. To so v nadaljnjih stoletjih Izraelu napovedovali tudi ostali preroki. Ob vseh teh napovedih so Judje živeli v pričakovanju velikega voditelja, neke vrste novega kralja Davida, ki bo vse Jude ponovno povezal v eno, samostojno in svobodno kraljestvo. Seveda se je to upanje v obdobju rimske okupacije samo še stopnjevalo v pričakovanju, da bo mesija izvoljeni narod povedel k osvobodilni in odrešilni zmagi proti Rimljanom. In mesija se je rodil. Trideset let zatem je po krstu v Jordanu začel tudi javno delati, a še zdaleč ne kot politični voditelj, ki bi ob sebi zbiral nacionalistične upornike in revolucionarje. Nasprotno – Jezus je hodil iz kraj v kraj, ozdravljal ljudi in jim razlagal o Bogu. Revolucija se ni zgodila in njegovim poslušalcem je hitro postalo jasno, da je ne bo. Še toliko bolj ob besedah, ki jih poslušamo na današnjo nedeljo, ko je rekel: »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel.« Ne samo, da ne namerava izpeljati revolucije, ampak niti ne namerava ukiniti ali razveljaviti judovske postave, ki jo je Bog dal Mojzesu, niti ne misli razveljaviti tega, kar so napovedovali preroki. Ne. To celo namerava nadgraditi, s tem, ko pravi: »Slišali ste, da je bilo starim rečeno: ›Ne ubijaj! Kdor pa koga ubije, pride pred sodišče.‹ Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, zasluži, da pride pred sodišče.« Še huje pa bo, če bratu rečeš »tepec« ali »norec«. Ali pa, ko Jezus pravi, da je nesmiselno prinesti daritev k oltarju, če se prej ne spraviš z bratom. Še bolj radikalen je, ko pravi: »Slišali ste, da je bilo rečeno: ›Ne prešuštvuj!‹ Jaz pa vam pravim: Kdor koli s poželenjem gleda žensko, je v srcu že prešuštvoval z njo.« Toda Jezus resnično želi izpeljati revolucijo. Pa ne v smislu osvoboditve judovskega naroda, ampak revolucijo, ki ekstremno nadgradi življenje, ki poteka po pravilih in predpisih. Izpolnjevanje temeljnih človeških zakonov nadgradi na raven odnosa. Ni torej bistvo v izpolnjevanju pravil in predpisov, ampak v tem, da v drugem vidim sočloveka – brata in sestro. In v tem je jedro Jezusove revolucije, ko vabi vse, ki smo po krstu njegovi bratje in sestre, da bi tako tudi ravnali drug z drugim. Ne po predpisih in pravilih, ampak na ravni odnosa, ki je bivanjsko utemeljen v Jezusu. Na tej točki stvari stojijo ali pa padejo. Samo tako se lahko zares na tiho in v globini človeških src izvaja revolucija – ko ljubiš Boga, lahko ljubiš tudi svojega bližnjega kakor samega sebe.
Na tekmo smučarjev skakalcev, na kateri je Domen Prevc osvojil zlato olimpijski medaljo, ni uspelo priti vsem navijačem. Natančneje: vsem ni uspelo vstopiti na uradne tribune ob čudoviti skakalnici v Predazzu. Nekaj sto metrov stran, izven ograjenega prizorišča, neposredno nasproti velike naprave, je bilo opaziti stoječe gledalce. Sicer v temi so jih občasno osvetlili reflektorji s prizorišča. Na travnatem bregu tik ob gozdu je plapolala tudi slovenska zastava. Izkazalo se je, da je to sicer pašnik, posejan s konkretnimi sledovi krav, slabo vidnimi v temi.
Na tekmo smučarjev skakalcev, na kateri je Domen Prevc osvojil zlato olimpijski medaljo, ni uspelo priti vsem navijačem. Natančneje: vsem ni uspelo vstopiti na uradne tribune ob čudoviti skakalnici v Predazzu. Nekaj sto metrov stran, izven ograjenega prizorišča, neposredno nasproti velike naprave, je bilo opaziti stoječe gledalce. Sicer v temi so jih občasno osvetlili reflektorji s prizorišča. Na travnatem bregu tik ob gozdu je plapolala tudi slovenska zastava. Izkazalo se je, da je to sicer pašnik, posejan s konkretnimi sledovi krav, slabo vidnimi v temi.
Kakšno leto Domna Prevca! Svetovni prvak je postal svetovni rekorder, potem osvojil novoletno turnejo in zlato na svetovnem prvenstvu v poletih. Nasmiha se mu veliki kristalni globus, zdaj pa je še olimpijski prvak. Radijska reporterja Luka Dolar in Dare Rupar pravita, da nihče v smučarskih skokih še ni imel takšnega leta. Skoraj ni dvomov, da bo osvojil tudi svetovni pokal. 625 točk prednosti ima, do konca sezone pa jih je na voljo še 1000. Nikomur še ni uspelo vse velike lovorike in dosežke združiti v tako kratkem času v smučarskih skokih. Edini, ki je vse to dosegel, je bil eden največjih vseh časov Matti Nykänen, legendarni Finec pa je za to potreboval tri leta, ne pa dobro leto, kot velja za Domna Prevca. Eden ključnih členov reprezentančnega strokovnega štaba je že vrsto let Jani Grilc, ki Prevce pozna že od njihovih otroških let. Grilc pravi, da so v reprezentanci vedeli, da imajo tekmovalca, ki bo šampion, če mu uspejo popraviti odskok na mizi. Ko je Domen Prevc iz tekme v tekmo utrjeval svojo formo in pridobival samozavest, se je to le nalagalo, pove Grilc. "Celo leto je zelo osredotočeno treniral. Pri njemu ne moreš blefirati. On ve, zakaj nekaj dela. Ko z vsebino treninga na sebi čuti razliko, potem verjame. Je pa pri tem zelo dovzeten, in to potem tudi prenese na skakalnico," razkrije Grilc. Dolar dodaja, da se je Prevc povsem posvetil skokom, v tem letu pa se je tudi naučil obdržati fokus, da okolica ni vplivala nanj. Pri 26 letih je dozorel, meni Dolar, Rupar pa dodaja, da je bila ta osredotočenost na skoke ključna zanj. Družina Prevc ima tako še eno olimpijsko medaljo, po eni Ceneta, dveh Nike in štirih Petra zdaj še druga, še ena zlata za Domna Prevca. Dolar pravi, da so si vsi precej različni, Nika morda najbolj introvertirana med vsemi, Cene pa najbolj ekstrovertiran. Včasih se zdi, da ne prihajajo iz iste družine, se pošali Dolar. Dolar pravi, da je bil Domen na začetku iger precej razigran, tudi v pogovorih z mediji, toda enkrat, ko so se začeli treningi na skakalnici, je padel v svoj svet, osredotočen na tekme in svoje skoke. Domna čaka še en nastop. Drugi ponedeljek iger prinaša tekmo dvojic, sta pa daleč od svoje najboljše forme Timi Zajc in Anže Lanišek. Zajc se ni uvrstil v finale, Lanišek je bil po ponesrečen drugem skoku zadnji med finalisti. Rupar verjame, da bo Lanišek dobil prednost pred Zajcem na zadnji moški preizkušnji. Če bi sešteli rezultate najboljših dveh iz vsake države na posamični tekmi, bi bil na ekipni še Kazahstan pred Slovenijo. Dolar verjame, da temu v ponedeljek ne bo tako, bodo pa gotovo Japonci in Avstrijci trd oreh, pravi. Luka Dolar in Dare Rupar o smučarskih skokih in o tretjem Slovencu, ki je na zimskih olimpijskih igrah osvojil naslov prvaka v posamični disciplini, debatirata z voditeljem oddaje Dolimita, Luko Petričem.
Kakšno leto Domna Prevca! Svetovni prvak je postal svetovni rekorder, potem osvojil novoletno turnejo in zlato na svetovnem prvenstvu v poletih. Nasmiha se mu veliki kristalni globus, zdaj pa je še olimpijski prvak. Radijska reporterja Luka Dolar in Dare Rupar pravita, da nihče v smučarskih skokih še ni imel takšnega leta. Skoraj ni dvomov, da bo osvojil tudi svetovni pokal. 625 točk prednosti ima, do konca sezone pa jih je na voljo še 1000. Nikomur še ni uspelo vse velike lovorike in dosežke združiti v tako kratkem času v smučarskih skokih. Edini, ki je vse to dosegel, je bil eden največjih vseh časov Matti Nykänen, legendarni Finec pa je za to potreboval tri leta, ne pa dobro leto, kot velja za Domna Prevca. Eden ključnih členov reprezentančnega strokovnega štaba je že vrsto let Jani Grilc, ki Prevce pozna že od njihovih otroških let. Grilc pravi, da so v reprezentanci vedeli, da imajo tekmovalca, ki bo šampion, če mu uspejo popraviti odskok na mizi. Ko je Domen Prevc iz tekme v tekmo utrjeval svojo formo in pridobival samozavest, se je to le nalagalo, pove Grilc. "Celo leto je zelo osredotočeno treniral. Pri njemu ne moreš blefirati. On ve, zakaj nekaj dela. Ko z vsebino treninga na sebi čuti razliko, potem verjame. Je pa pri tem zelo dovzeten, in to potem tudi prenese na skakalnico," razkrije Grilc. Dolar dodaja, da se je Prevc povsem posvetil skokom, v tem letu pa se je tudi naučil obdržati fokus, da okolica ni vplivala nanj. Pri 26 letih je dozorel, meni Dolar, Rupar pa dodaja, da je bila ta osredotočenost na skoke ključna zanj. Družina Prevc ima tako še eno olimpijsko medaljo, po eni Ceneta, dveh Nike in štirih Petra zdaj še druga, še ena zlata za Domna Prevca. Dolar pravi, da so si vsi precej različni, Nika morda najbolj introvertirana med vsemi, Cene pa najbolj ekstrovertiran. Včasih se zdi, da ne prihajajo iz iste družine, se pošali Dolar. Dolar pravi, da je bil Domen na začetku iger precej razigran, tudi v pogovorih z mediji, toda enkrat, ko so se začeli treningi na skakalnici, je padel v svoj svet, osredotočen na tekme in svoje skoke. Domna čaka še en nastop. Drugi ponedeljek iger prinaša tekmo dvojic, sta pa daleč od svoje najboljše forme Timi Zajc in Anže Lanišek. Zajc se ni uvrstil v finale, Lanišek je bil po ponesrečen drugem skoku zadnji med finalisti. Rupar verjame, da bo Lanišek dobil prednost pred Zajcem na zadnji moški preizkušnji. Če bi sešteli rezultate najboljših dveh iz vsake države na posamični tekmi, bi bil na ekipni še Kazahstan pred Slovenijo. Dolar verjame, da temu v ponedeljek ne bo tako, bodo pa gotovo Japonci in Avstrijci trd oreh, pravi. Luka Dolar in Dare Rupar o smučarskih skokih in o tretjem Slovencu, ki je na zimskih olimpijskih igrah osvojil naslov prvaka v posamični disciplini, debatirata z voditeljem oddaje Dolimita, Luko Petričem.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Več kot dva tisoč let že beremo poezijo starorimskega pesnika Publija Ovidija Nasa. Njegovo pesnjenje odlikujejo pestri motivi in oblikovno mojstrstvo, in sicer tako radožive ljubezenske pesmi kot elegije, ki jih je pisal potem, ko je bil leta 8 izgnan v Pont ob Črnem morju. V treh knjigah poezije z naslovom Ljubezni humorno govori o ljubezenskem življenju v starem Rimu. Prevajalec Marko Marinčič, interpret Aleš Valič, režiser Marko Bratuš glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Zoran Crnkovič. Posneto pozimi 2007.
Več kot dva tisoč let že beremo poezijo starorimskega pesnika Publija Ovidija Nasa. Njegovo pesnjenje odlikujejo pestri motivi in oblikovno mojstrstvo, in sicer tako radožive ljubezenske pesmi kot elegije, ki jih je pisal potem, ko je bil leta 8 izgnan v Pont ob Črnem morju. V treh knjigah poezije z naslovom Ljubezni humorno govori o ljubezenskem življenju v starem Rimu. Prevajalec Marko Marinčič, interpret Aleš Valič, režiser Marko Bratuš glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Zoran Crnkovič. Posneto pozimi 2007.
Kratka radijska igra raziskuje ozadje vljudnega in naučenega jezikovnega koda med zaljubljencema. Ker je odtujitev človeka od notranjega doživljanja tolikšna, da lastnih čustev in občutij ne prepoznava in ne ve, kaj z njimi početi, vse razen jezika deluje kot naključje. Ta naključja povzročajo zadrego in začudenje, vendar niti to ne more prikriti pristnih, nežnih čustev mladih zaljubljencev. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Janko Petrovec Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar Gospod – Rok Kravanja Gospodična – Lena Hribar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2018.
Kratka radijska igra raziskuje ozadje vljudnega in naučenega jezikovnega koda med zaljubljencema. Ker je odtujitev človeka od notranjega doživljanja tolikšna, da lastnih čustev in občutij ne prepoznava in ne ve, kaj z njimi početi, vse razen jezika deluje kot naključje. Ta naključja povzročajo zadrego in začudenje, vendar niti to ne more prikriti pristnih, nežnih čustev mladih zaljubljencev. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Janko Petrovec Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar Gospod – Rok Kravanja Gospodična – Lena Hribar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2018.
Tokrat smo Glasbeno skrinjico posvetili step lesu, ki je včasih bil izjemno popularen v hollywoodskih plesnih filmih. Step ima svoje korenine v angleškem plesu s coklji, irskem plesu in plesu “juba” črnskih sužnjev. Začetki stepa segajo nekje v sredino 19. stoletja. Irski umetniki so posnemali temnopolte ljudi in se norčevali iz njihovega plesa ter medtem plesali step. Čez čas sej e step preselil na vedno bolj popularni vodvilski oder. Poslušali bomo Koncert za plesalca stepa in simfonični orkester skladatelja Mortona Goulda, Lane Alexander bo plesalec stepa, Češki nacionalni simfonični orkester pa bo vodil dirigent Paul Freeman.
Tokrat smo Glasbeno skrinjico posvetili step lesu, ki je včasih bil izjemno popularen v hollywoodskih plesnih filmih. Step ima svoje korenine v angleškem plesu s coklji, irskem plesu in plesu “juba” črnskih sužnjev. Začetki stepa segajo nekje v sredino 19. stoletja. Irski umetniki so posnemali temnopolte ljudi in se norčevali iz njihovega plesa ter medtem plesali step. Čez čas sej e step preselil na vedno bolj popularni vodvilski oder. Poslušali bomo Koncert za plesalca stepa in simfonični orkester skladatelja Mortona Goulda, Lane Alexander bo plesalec stepa, Češki nacionalni simfonični orkester pa bo vodil dirigent Paul Freeman.
Domen Prevc je novi olimpijski prvak v smučarskih skokih. V Predazzu je z odličnim finalnim skokom naslovu svetovnega prvaka dodal še olimpijsko krono. To je četrta zlata olimpijska medalja za slovenske smučarske skoke.
Domen Prevc je novi olimpijski prvak v smučarskih skokih. V Predazzu je z odličnim finalnim skokom naslovu svetovnega prvaka dodal še olimpijsko krono. To je četrta zlata olimpijska medalja za slovenske smučarske skoke.
Na pustno soboto, ki je hkrati tudi valentinovo, nova izbrana reggae glasba.
Na pustno soboto, ki je hkrati tudi valentinovo, nova izbrana reggae glasba.