Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Radijski dnevnik

ZDA zavrača navedbe o vojni z Venezuelo

4. 1. 2026

Združene države so pod določenimi pogoji pripravljene sodelovati z zdajšnjimi voditelji Venezuele, je sporočil ameriški zunanji minister Marco Rubio. Ob tem je zavrnil navedbe, da je bila včerajšnja ameriška akcija, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, invazija. Kot je dejal, so v vojni s skupinami za tihotapljenje mamil, ne z Venezuelo. Venezuelsko obrambno ministrstvo medtem zatrjuje, da je vojska v pripravljenosti, da zagotovi suverenost države. Drugi poudarki: - Berlinska policija za izpad elektrike v več kot 45 tisoč gospodinjstvih sumi skrajno levo skupino. - V Sloveniji 60 odstotkov odraslih s prekomerno telesno težo. - Smučarski skakalec Domen Prevc z drugim mestom v Innsbrucku povečal prednost v boju za zlatega orla.

20 min

Združene države so pod določenimi pogoji pripravljene sodelovati z zdajšnjimi voditelji Venezuele, je sporočil ameriški zunanji minister Marco Rubio. Ob tem je zavrnil navedbe, da je bila včerajšnja ameriška akcija, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, invazija. Kot je dejal, so v vojni s skupinami za tihotapljenje mamil, ne z Venezuelo. Venezuelsko obrambno ministrstvo medtem zatrjuje, da je vojska v pripravljenosti, da zagotovi suverenost države. Drugi poudarki: - Berlinska policija za izpad elektrike v več kot 45 tisoč gospodinjstvih sumi skrajno levo skupino. - V Sloveniji 60 odstotkov odraslih s prekomerno telesno težo. - Smučarski skakalec Domen Prevc z drugim mestom v Innsbrucku povečal prednost v boju za zlatega orla.

Poročila Radia Maribor

Poročila Radia Maribor ob 17.00

4. 1. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

4 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 17h

4. 1. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

3 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Mariborski feljton

Pregled tedna

4. 1. 2026

V prvem letošnjem feljtonu smo se dotaknili prazničnega dogajanja in skoka v novo leto, ki je tudi v Mariboru minilo v znamenju silvestrovanj na prostem. Žal so čestitke in dobre želje, že v uvodnih urah novega leta preglasile tragične novice iz Švice, kjer je v požaru v Crans Montani izgubilo življenje 40 ljudi. Ob tragediji v Švici pa so oči svetovne javnosti uprte v ZDA, ki so napadle Venezuelo in ugrabile predsednika države Nicolása Maduro in njegovo ženo. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA vodile državo do prenosa oblasti in prevzele nadzor nad ogromnimi venezuelskimi naftnimi rezervami.

20 min

V prvem letošnjem feljtonu smo se dotaknili prazničnega dogajanja in skoka v novo leto, ki je tudi v Mariboru minilo v znamenju silvestrovanj na prostem. Žal so čestitke in dobre želje, že v uvodnih urah novega leta preglasile tragične novice iz Švice, kjer je v požaru v Crans Montani izgubilo življenje 40 ljudi. Ob tragediji v Švici pa so oči svetovne javnosti uprte v ZDA, ki so napadle Venezuelo in ugrabile predsednika države Nicolása Maduro in njegovo ženo. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA vodile državo do prenosa oblasti in prevzele nadzor nad ogromnimi venezuelskimi naftnimi rezervami.

Dobra stran športa

Darja Grimšič: Bejzbol te prime in te ne spusti

4. 1. 2026

Lani smo v nedeljskih športnih popoldnevih izpostavili tiste, ki ponavadi niso v ospredju športnih dogodkov, a imajo ključno vlogo, da je šport takšen kot je. Vsak mesec ste lahko v Multimedijskem centru RTV Slovenija, torej na spletni strani rtvslo.si, izbrali tistega, ki vas je najbolj prepričal, v letnem glasovanju mesečnih zmagovalcev pa ste prejšnji teden največ glasov namenili Darji Grimšič. Podpredsednica Zveze za bejzbol in softbol Slovenije je gonilna sila teh dveh olimpijskih športov v Sloveniji. Dela z mladimi in starejšimi, je organizatorka in trenerka. V pogovoru z Luko Petričem razlaga, da so vse bolj priljubljene rekreativne oblike bejzbola. Primerne so za vse, tudi za tiste, ki morda niso športno zelo aktivni, slišite pa lahko tudi, da je ta šport po eni strani zelo taktičen, po drugi pa prvinski, saj je osnova metati in loviti žogo ter jo udarjati s palico, nekaj, kar počnemo vsi že od malih nog naprej.

15 min

Lani smo v nedeljskih športnih popoldnevih izpostavili tiste, ki ponavadi niso v ospredju športnih dogodkov, a imajo ključno vlogo, da je šport takšen kot je. Vsak mesec ste lahko v Multimedijskem centru RTV Slovenija, torej na spletni strani rtvslo.si, izbrali tistega, ki vas je najbolj prepričal, v letnem glasovanju mesečnih zmagovalcev pa ste prejšnji teden največ glasov namenili Darji Grimšič. Podpredsednica Zveze za bejzbol in softbol Slovenije je gonilna sila teh dveh olimpijskih športov v Sloveniji. Dela z mladimi in starejšimi, je organizatorka in trenerka. V pogovoru z Luko Petričem razlaga, da so vse bolj priljubljene rekreativne oblike bejzbola. Primerne so za vse, tudi za tiste, ki morda niso športno zelo aktivni, slišite pa lahko tudi, da je ta šport po eni strani zelo taktičen, po drugi pa prvinski, saj je osnova metati in loviti žogo ter jo udarjati s palico, nekaj, kar počnemo vsi že od malih nog naprej.

Dogodki in odmevi

V včerajšnjem ameriškem napadu na Venezuelo domnevno ubitih 40 ljudi

4. 1. 2026

Venezuelo bo po ameriškem zajetju predsednika Nicolasa Madura začasno vodila podpredsednica Delcy Rodriguez, je sklenilo venezuelsko vrhovno sodišče. Ameriški predsednik Donald Trump je zagotovil, da bo Washington tisti, ki bo do mirne politične tranzicije upravljal državo in njene zaloge nafte. Kot vedno so v ozadju ekonomski interesi, pravi politolog Tomaž Deželan. V Venezueli danes sicer odmevajo navedbe, da je bilo v ameriškem napadu nanjo včeraj ubitih najmanj 40 ljudi. Ostali poudarki oddaje: - Švicarski preiskovalci doslej identificirali 24 smrtnih žrtev požara. - Nova zdravstvena zakonodaja še ne zagotavlja skrajšanja čakalnih vrst. - Švicarka Camile Rast po veleslalomu v Podkorenu zmagala še v slalomu.

26 min

Venezuelo bo po ameriškem zajetju predsednika Nicolasa Madura začasno vodila podpredsednica Delcy Rodriguez, je sklenilo venezuelsko vrhovno sodišče. Ameriški predsednik Donald Trump je zagotovil, da bo Washington tisti, ki bo do mirne politične tranzicije upravljal državo in njene zaloge nafte. Kot vedno so v ozadju ekonomski interesi, pravi politolog Tomaž Deželan. V Venezueli danes sicer odmevajo navedbe, da je bilo v ameriškem napadu nanjo včeraj ubitih najmanj 40 ljudi. Ostali poudarki oddaje: - Švicarski preiskovalci doslej identificirali 24 smrtnih žrtev požara. - Nova zdravstvena zakonodaja še ne zagotavlja skrajšanja čakalnih vrst. - Švicarka Camile Rast po veleslalomu v Podkorenu zmagala še v slalomu.

Poročila Radia Maribor

Poročila Radia Maribor ob 14.30

4. 1. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

8 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Nedeljsko operno popoldne

Operni odlomki

4. 1. 2026

Bellinija, Puccinija, Mozarta, Rossinija, Straussa mloajšega, Händla, Rimskega-Korsakova in Verdija.

55 min

Bellinija, Puccinija, Mozarta, Rossinija, Straussa mloajšega, Händla, Rimskega-Korsakova in Verdija.

Glasba po željah

Nedelja, 04. januar, 2026

4. 1. 2026

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

61 min

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Humoreska tega tedna

Kurt Tucholsky: Grad Gripsholm (1)

4. 1. 2026

Kurt Tucholsky velja za pomembnega pisatelja Weimarske republike. Živel je med letoma 1890 in 1935. Najbolj znan je po svojem romanu Grad Gripsholm. V njem pisatelj Peter z zaročenko preživlja poletje daleč od živahnega Berlina. Nastanita se na Švedskem in pet tednov dolgih dni in belih noči se sprehajata, pogovarjata, plavata in se ljubita. Obiščeta ju tudi prijatelja. Popolne poletne počitnice, vse dokler ne srečajo objokane deklice. Roman je poln duhovitih prizorov in besednih domislekov. Izšel je leta 1931 in v vseh teh letih ohranil svežino in z vidika pisateljske drže nenavadno inovativnost. Tucholsky zgodbo začne presenetljivo, s satiričnim zamahom, to je s korespondeco med njim in založnikom glede nove knjige in honorarja. V odlomku pa se seznanimo tudi z glavnima popotnikoma, pisateljem Petrom in Lydio ter njeno navezanostjo na dolnjo nemščino oziroma misingščino. Prevod Tina Štrancar, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.

23 min

Kurt Tucholsky velja za pomembnega pisatelja Weimarske republike. Živel je med letoma 1890 in 1935. Najbolj znan je po svojem romanu Grad Gripsholm. V njem pisatelj Peter z zaročenko preživlja poletje daleč od živahnega Berlina. Nastanita se na Švedskem in pet tednov dolgih dni in belih noči se sprehajata, pogovarjata, plavata in se ljubita. Obiščeta ju tudi prijatelja. Popolne poletne počitnice, vse dokler ne srečajo objokane deklice. Roman je poln duhovitih prizorov in besednih domislekov. Izšel je leta 1931 in v vseh teh letih ohranil svežino in z vidika pisateljske drže nenavadno inovativnost. Tucholsky zgodbo začne presenetljivo, s satiričnim zamahom, to je s korespondeco med njim in založnikom glede nove knjige in honorarja. V odlomku pa se seznanimo tudi z glavnima popotnikoma, pisateljem Petrom in Lydio ter njeno navezanostjo na dolnjo nemščino oziroma misingščino. Prevod Tina Štrancar, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.

Sledi časa

Zgodovina ogledala

4. 1. 2026

Kaj so ogledala, zrcala in druge odsevne površine? To niso samo sestavni del opreme naših bivališč, so tudi odsev naših podob in še marsičesa. Ogledala imajo bogato in zanimivo zgodovino: od odsevov na vodni gladini, skrivnostnega vulkanskega stekla - obsidiana, do muranskega ali beneškega ogledala, pa vse do industrijsko izdelanih steklenih površin. Poleg tega nosijo v sebi tudi magične in simbolne moči, kot vrata v svetove onkraj vsakdana. Na te poti se bomo podali v oddaji Sledi časa.

37 min

Kaj so ogledala, zrcala in druge odsevne površine? To niso samo sestavni del opreme naših bivališč, so tudi odsev naših podob in še marsičesa. Ogledala imajo bogato in zanimivo zgodovino: od odsevov na vodni gladini, skrivnostnega vulkanskega stekla - obsidiana, do muranskega ali beneškega ogledala, pa vse do industrijsko izdelanih steklenih površin. Poleg tega nosijo v sebi tudi magične in simbolne moči, kot vrata v svetove onkraj vsakdana. Na te poti se bomo podali v oddaji Sledi časa.

Nedeljska reportaža

Veselo nasankani

2. 1. 2026

Zima se sicer obotavlja, ampak povsem pozabila pa le ni na nas. Zimske radosti na snegu so postale tako zelo redke zaradi podnebnih sprememb, ko pa sneg le pobeli tudi našo deželo nam jo zagode draginja. Ker je smučanje mnogim našim sodržavljanom postalo skoraj nedostopno, se velja spomniti da za sproščeno uživanje na snegu, obstajajo tudi alternative. Sani so ena izmed možnosti. In o teoriji in praksi sankanja govori majhna razstava v majhnem, skoraj neopaznem mariborske razstavišču. Veselo nasankani, je hudomušen naslov tako razstave, kot tudi Nedeljske reportaže. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič

22 min

Zima se sicer obotavlja, ampak povsem pozabila pa le ni na nas. Zimske radosti na snegu so postale tako zelo redke zaradi podnebnih sprememb, ko pa sneg le pobeli tudi našo deželo nam jo zagode draginja. Ker je smučanje mnogim našim sodržavljanom postalo skoraj nedostopno, se velja spomniti da za sproščeno uživanje na snegu, obstajajo tudi alternative. Sani so ena izmed možnosti. In o teoriji in praksi sankanja govori majhna razstava v majhnem, skoraj neopaznem mariborske razstavišču. Veselo nasankani, je hudomušen naslov tako razstave, kot tudi Nedeljske reportaže. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič

Od setve do žetve

Droni, roboti in digitalizacija preoblikujejo kmetijstvo

4. 1. 2026

V prvi oddaji Od setve do žetve v letu 2026 oddaji govorimo o uvajanju novih tehnologij na področju kmetijstva kot ene najhitreje rastočih panog na svetu. V testiranje in prakso tudi pri nas prihajajo orodja, kot so brezpilotni letalniki, robotski sistemi in digitalizacija. Druga tema pa je opozarjanje Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, da so razpisi za posodabljanje gorskih kmetij glede na potrebe finančno podhranjeni in da ob velikih besedah o modernizaciji in digitalizaciji po razpisu za naložbe gorskih kmetij zavrnjenim prosilcem ostanejo le kosa, grablje in vile.

22 min

V prvi oddaji Od setve do žetve v letu 2026 oddaji govorimo o uvajanju novih tehnologij na področju kmetijstva kot ene najhitreje rastočih panog na svetu. V testiranje in prakso tudi pri nas prihajajo orodja, kot so brezpilotni letalniki, robotski sistemi in digitalizacija. Druga tema pa je opozarjanje Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, da so razpisi za posodabljanje gorskih kmetij glede na potrebe finančno podhranjeni in da ob velikih besedah o modernizaciji in digitalizaciji po razpisu za naložbe gorskih kmetij zavrnjenim prosilcem ostanejo le kosa, grablje in vile.

Arsove spominčice

Arsove spominčice 13:05

4. 1. 2026

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

54 min

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Danes do 13:00

Danes do trinajstih

4. 1. 2026

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

3 min

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Opoldnevnik

V Kopru nagradili ideje, ki oblikujejo prihodnost turizma

4. 1. 2026

Koprska občina, Zavod za mladino, kulturo in turizem ter Inkubator Sežana so nagradili ideje, ki so nastale v sklopu natečaja Inova Tour Koper. Program je združil petnajst posameznikov in ekip, ki so razvijali inovativne podjetniške rešitve na področju turizma, kulturne dediščine, gastronomije in kreativnih doživetij. V oddaji tudi o tem: - Tudi danes v mednarodni javnosti odmeva vojaški poseg ZDA zoper suvereno državo Venezuelo - Švica razglasila 9. januar za dan žalovanja po smrtonosnem požaru - V javnem sektorju začel veljati nov način izplačevanja delovne uspešnosti - Podjetnik Marko Prunk načrtuje pakirnico mesa

14 min

Koprska občina, Zavod za mladino, kulturo in turizem ter Inkubator Sežana so nagradili ideje, ki so nastale v sklopu natečaja Inova Tour Koper. Program je združil petnajst posameznikov in ekip, ki so razvijali inovativne podjetniške rešitve na področju turizma, kulturne dediščine, gastronomije in kreativnih doživetij. V oddaji tudi o tem: - Tudi danes v mednarodni javnosti odmeva vojaški poseg ZDA zoper suvereno državo Venezuelo - Švica razglasila 9. januar za dan žalovanja po smrtonosnem požaru - V javnem sektorju začel veljati nov način izplačevanja delovne uspešnosti - Podjetnik Marko Prunk načrtuje pakirnico mesa

Na današnji dan

4. januar - Lublanske novice – prvi slovenski časopis

18. 12. 2025

Avtor resolucije o uvedbi slovenščine v srednje šole Učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« Prvi slovenski časopis Lublanske novice je začel izhajati leta 1797. Najprej je izhajal kot tednik, potem pa dvakrat na teden. Pobuda za izhajanje je nastala v razsvetljenskem krogu barona Žiga Zoisa. Prevzel in uresničil jo je Valentin Vodnik, ki je bil urednik, pisec, prevajalec in tehnični oblikovalec hkrati. Ljubljanske novice so izhajale v sto izvodih in so imele 33 rednih naročnikov. Poleg gospodarskih in kulturnih novic ter zabavnih in poučnih prispevkov so v časopisu prevladovale predvsem zunanjepolitične novice. Bil je izrazito vsejugoslovansko zunanjepolitično usmerjen. Zaradi šibkega družbenega zaledja, šablonskega posnemanja takrat zelo razširjenega časopisa Laibacher Zeitung, lokalizma in premalo bralcev je prvi slovenski časopis Lublanske novice po štirih letih prenehal izhajati. Prva številka drugega slovenskega časnika “Kmetijske in rokodelske novice” je izšla šele 43 let pozneje.

6 min

Avtor resolucije o uvedbi slovenščine v srednje šole Učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« Prvi slovenski časopis Lublanske novice je začel izhajati leta 1797. Najprej je izhajal kot tednik, potem pa dvakrat na teden. Pobuda za izhajanje je nastala v razsvetljenskem krogu barona Žiga Zoisa. Prevzel in uresničil jo je Valentin Vodnik, ki je bil urednik, pisec, prevajalec in tehnični oblikovalec hkrati. Ljubljanske novice so izhajale v sto izvodih in so imele 33 rednih naročnikov. Poleg gospodarskih in kulturnih novic ter zabavnih in poučnih prispevkov so v časopisu prevladovale predvsem zunanjepolitične novice. Bil je izrazito vsejugoslovansko zunanjepolitično usmerjen. Zaradi šibkega družbenega zaledja, šablonskega posnemanja takrat zelo razširjenega časopisa Laibacher Zeitung, lokalizma in premalo bralcev je prvi slovenski časopis Lublanske novice po štirih letih prenehal izhajati. Prva številka drugega slovenskega časnika “Kmetijske in rokodelske novice” je izšla šele 43 let pozneje.

Zverinice

Gepard: Miroljubni tekač

29. 12. 2025

Gepard je najhitrejša kopenska žival in najmanj napadalen mesojedec na svetu. Kljub prikupnemu videzu velike muce je osupljiv lovec, ki spoštuje druge predstavnike svoje vrste. Ima dolge noge, zato tako hitro teče. Med tekom lahko naredi skoke, dolge šest do osem metrov. V dolžino meri več kot meter in štirideset centimetrov, njegov rep, dolg osemdeset centimetrov, pa igra pomembno vlogo pri ohranjanju ravnotežja v ostrih ovinkih. Njegova glava, ki je bolj okrogla kot pri drugih mačkah, ima aerodinamično obliko in mu omogoča manjši zračni upor. Je tudi zelo neodvisna mačka. Prvih petnajst mesecev življenja preživi z družino, potem jo zapusti, da bi živel sam, ločen od svojih vrstnikov. Gepardovi mladiči zelo hitro postanejo samostojni. Deset dni po kotitvi že hodijo, po treh tednih pa lahko že uživajo neprežvečeno meso. Več o gepardu pa slišite v tokratni epizodi Zverinic.

10 min

Gepard je najhitrejša kopenska žival in najmanj napadalen mesojedec na svetu. Kljub prikupnemu videzu velike muce je osupljiv lovec, ki spoštuje druge predstavnike svoje vrste. Ima dolge noge, zato tako hitro teče. Med tekom lahko naredi skoke, dolge šest do osem metrov. V dolžino meri več kot meter in štirideset centimetrov, njegov rep, dolg osemdeset centimetrov, pa igra pomembno vlogo pri ohranjanju ravnotežja v ostrih ovinkih. Njegova glava, ki je bolj okrogla kot pri drugih mačkah, ima aerodinamično obliko in mu omogoča manjši zračni upor. Je tudi zelo neodvisna mačka. Prvih petnajst mesecev življenja preživi z družino, potem jo zapusti, da bi živel sam, ločen od svojih vrstnikov. Gepardovi mladiči zelo hitro postanejo samostojni. Deset dni po kotitvi že hodijo, po treh tednih pa lahko že uživajo neprežvečeno meso. Več o gepardu pa slišite v tokratni epizodi Zverinic.

V dobri družbi s Kristjanom

Vesele Štajerke V ŽIVO, Lojtrca novih

4. 1. 2026

Tudi tokrat smo se vrnili h glasbi, ki jo imamo radi. Slišali smo Lojtrco novih in skupaj iskali vašo najljubšo skladbo, v studiu so V ŽIVO nastopile Vesele Štajerke, ob tem pa smo še preverili, kaj je novega na slovenski narodnozabavni sceni.

108 min

Tudi tokrat smo se vrnili h glasbi, ki jo imamo radi. Slišali smo Lojtrco novih in skupaj iskali vašo najljubšo skladbo, v studiu so V ŽIVO nastopile Vesele Štajerke, ob tem pa smo še preverili, kaj je novega na slovenski narodnozabavni sceni.

Čestitke in pozdravi

Čestitke in pozdravi, 04.01.2026

4. 1. 2026

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo  svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

104 min

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo  svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Evroradijski koncert

Vojvodinski simfonični orkester, dirigent Aleksandar Marković in violinist Robert Lakatos

4. 1. 2026

Pred nami so posnetki, ki so nastali na koncertu v Sinagogi v Novem Sadu 30. novembra lani. Na njem so se predstavili Vojvodinski simfonični orkester, dirigent Aleksandar Marković, v vlogi solista pa violinist Robert Lakatos. Slišali bomo Violinski koncert v D-duru, op. 35 Ericha Wolfganga Korngolda in Simfonijo št. 3 v Es-duru, op. 55 – Eroica Ludwiga van Beethovna.

93 min

Pred nami so posnetki, ki so nastali na koncertu v Sinagogi v Novem Sadu 30. novembra lani. Na njem so se predstavili Vojvodinski simfonični orkester, dirigent Aleksandar Marković, v vlogi solista pa violinist Robert Lakatos. Slišali bomo Violinski koncert v D-duru, op. 35 Ericha Wolfganga Korngolda in Simfonijo št. 3 v Es-duru, op. 55 – Eroica Ludwiga van Beethovna.

Prenos bogoslužij, avdio

Nedeljsko katoliško bogoslužje, prenos iz Mengša

4. 1. 2026

Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.

53 min

Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.

Nedeljski gost

Tina Skubic: Ne sme nam zmanjkati poguma

31. 12. 2025

"Konec leta je za prodajalke in prodajalce v trgovinah naporen čas," razlaga Tina Skubic, predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki ugotavlja, da je poklic prodajalca razvrednoten in da delodajalci na zaposlene v trgovinski dejavnosti gledajo kot na številke.

34 min

"Konec leta je za prodajalke in prodajalce v trgovinah naporen čas," razlaga Tina Skubic, predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki ugotavlja, da je poklic prodajalca razvrednoten in da delodajalci na zaposlene v trgovinski dejavnosti gledajo kot na številke.

Primorski kraji in ljudje

Aktivnosti povezujejo ljudi in ozaveščanjo mlade rodove

4. 1. 2026

Na stičišču poti, kjer si podajajo roke Brkini, reka Reka in Čičarija, trčimo na cesti, ki vodi proti morju, krajevno oznako Harije. V vasi in istoimenski krajevni skupnosti deluje Kulturno etnološko turistično športno društvo Alojz Mihelčič, ki skrbi, da je življenje v teh krajih živo, da se domačini srečujejo na različnih prireditvah in dogodkih ter tako aktivno soustvarjajo skupnost, v kateri živijo. V Harijah niso mirovali niti med božičnimi prazniki, na Štefanovo so pripravili tradicionalni blagoslov konj, že 27-o leto zapored so izšle Harijske novice.

13 min

Na stičišču poti, kjer si podajajo roke Brkini, reka Reka in Čičarija, trčimo na cesti, ki vodi proti morju, krajevno oznako Harije. V vasi in istoimenski krajevni skupnosti deluje Kulturno etnološko turistično športno društvo Alojz Mihelčič, ki skrbi, da je življenje v teh krajih živo, da se domačini srečujejo na različnih prireditvah in dogodkih ter tako aktivno soustvarjajo skupnost, v kateri živijo. V Harijah niso mirovali niti med božičnimi prazniki, na Štefanovo so pripravili tradicionalni blagoslov konj, že 27-o leto zapored so izšle Harijske novice.

Bogoslužje

Prenos maše iz Kopra

4. 1. 2026

Na drugo nedeljo po božiču neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Marka v Kopru. Mašuje župnik Ervin Mozetič, sodeluje Zbor sv. Marka.

48 min

Na drugo nedeljo po božiču neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Marka v Kopru. Mašuje župnik Ervin Mozetič, sodeluje Zbor sv. Marka.

Sedmi dan

Sedmi dan v letu 2025

4. 1. 2026

Zbrali smo nekaj utrinkov iz oddaj Sedmi dan v letu 2025.

23 min

Zbrali smo nekaj utrinkov iz oddaj Sedmi dan v letu 2025.

Musica sacra

Pred praznikom Sv. treh kraljev - s slovenskimi ljudskimi pesmimi

29. 12. 2025

Čas hitro beži in pred nami je praznik Svetih treh kraljev, s katerim se v katoliški cerkvi sklene božični čas v ožjem smislu; v širšem po stari navadi traja do svečnice. Praznik Svetih treh kraljev je sicer ljudsko ime za praznik Gospodovega razglašenja, za ta dogodek pa so zaslužni prav trije kralji, ki so iz daljne jutrove dežele priromali k novorojenemu Detetu. Počastili so ga z dragimi darili – zlatom, miro in kadilom, ob tem pa razglasili njegovo rojstvo, kar je najpomembnejše – saj gre za rojstvo Odrešenika sveta. O tej lepi zgodbi pojejo tudi mnoge slovenske ljudske pesmi.

26 min

Čas hitro beži in pred nami je praznik Svetih treh kraljev, s katerim se v katoliški cerkvi sklene božični čas v ožjem smislu; v širšem po stari navadi traja do svečnice. Praznik Svetih treh kraljev je sicer ljudsko ime za praznik Gospodovega razglašenja, za ta dogodek pa so zaslužni prav trije kralji, ki so iz daljne jutrove dežele priromali k novorojenemu Detetu. Počastili so ga z dragimi darili – zlatom, miro in kadilom, ob tem pa razglasili njegovo rojstvo, kar je najpomembnejše – saj gre za rojstvo Odrešenika sveta. O tej lepi zgodbi pojejo tudi mnoge slovenske ljudske pesmi.

Naval na šport

Alpsko smučanje in hokej

4. 1. 2026

Alpske smučarke se v Kranjski Gori merijo v slalomu. Hokejisti Olimpije pa so v razširjeni avstrijski ligi gostili moštvo iz Gradca.

7 min

Alpske smučarke se v Kranjski Gori merijo v slalomu. Hokejisti Olimpije pa so v razširjeni avstrijski ligi gostili moštvo iz Gradca.

Iz roda v rod

Svet, drugačen od sanj - zgodba o veri, mladosti in iskanju poti z Lucijo Čakš

4. 1. 2026

V tokratni verski oddaji bomo govorili o romanu Svet, drugačen od sanj, v katerem spremljamo zgodbo odrasle ženske Eve, ki nam skozi pisma pripoveduje o času, ko je bila še gimnazijka. Eva, ki je verna, se sooča s številnimi vprašanji in izzivi. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki jo je pripravila Jasmina Bauman.

18 min

V tokratni verski oddaji bomo govorili o romanu Svet, drugačen od sanj, v katerem spremljamo zgodbo odrasle ženske Eve, ki nam skozi pisma pripoveduje o času, ko je bila še gimnazijka. Eva, ki je verna, se sooča s številnimi vprašanji in izzivi. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki jo je pripravila Jasmina Bauman.

RIO radijska igra za otroke

Irena Androjna: Zlatokrila

4. 1. 2026

Z vsakim bitjem, ki se rodi, se svet nekako na novo začne. Pravkar rojena lokvanjeva vila ne ve, kdo je, saj se razlikuje od vseh bitij, s katerimi vzpostavi stik. Šele ob srečanju sebi sorodnih vil dobi ime in s tem izve, kdo pravzaprav je. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka in avtorica izvirne glasbe: Larisa Vrhunc Lokvanjeva vila Zlatokrila – Saša Mihelčič Žaba – Nadja Vidmar Miš – Vesna Slapar Metulj – Robert Waltl Sova – Mojca Ribič Strahec – Gregor Čušin Lokvanjeva vila Biserka – Nataša Matjašec Rošker Lokvanjeva vila Rosana – Barbara Krajnc Lokvanjeva vila Pajčevinka – Nina Valič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1997.

45 min

Z vsakim bitjem, ki se rodi, se svet nekako na novo začne. Pravkar rojena lokvanjeva vila ne ve, kdo je, saj se razlikuje od vseh bitij, s katerimi vzpostavi stik. Šele ob srečanju sebi sorodnih vil dobi ime in s tem izve, kdo pravzaprav je. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka in avtorica izvirne glasbe: Larisa Vrhunc Lokvanjeva vila Zlatokrila – Saša Mihelčič Žaba – Nadja Vidmar Miš – Vesna Slapar Metulj – Robert Waltl Sova – Mojca Ribič Strahec – Gregor Čušin Lokvanjeva vila Biserka – Nataša Matjašec Rošker Lokvanjeva vila Rosana – Barbara Krajnc Lokvanjeva vila Pajčevinka – Nina Valič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1997.

Glasbena jutranjica

G. Fauré, C. W. Schumann, R. Savin in R. Schumann

4. 1. 2026

Poslušamo Kvartet za klavir, violino, violo in violončelo št. 1, op. 15 Gabriela Fauréja, Quatre pieces fugitives, op. 15 Clare Wieck Schumann, Suito za godalni orkester Rista Savina in Otroške prizore Roberta Schumanna.

86 min

Poslušamo Kvartet za klavir, violino, violo in violončelo št. 1, op. 15 Gabriela Fauréja, Quatre pieces fugitives, op. 15 Clare Wieck Schumann, Suito za godalni orkester Rista Savina in Otroške prizore Roberta Schumanna.

Lirični utrinek

Alojz Ihan: Partija šaha

4. 1. 2026

Pesem Alojza Ihana "raste iz malega, vsakdanjega, običajnega, kar je lahko tudi vsem drugim zmeraj na očeh, a tako kot on stvari ne gledajo in ne vidijo; pesnik jih ne le vidi, ampak skuša oživiti v neko novo resničnost, napisati o njih pesem". Tako je med drugim zapisal Tone Pavček leta 1995 ob izidu zbirke Južno dekle Alojza Ihana. Iz nje smo za Lirični utrinek izbrali pesem Partija šaha. Interpret Matija Rozman, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2016.

3 min

Pesem Alojza Ihana "raste iz malega, vsakdanjega, običajnega, kar je lahko tudi vsem drugim zmeraj na očeh, a tako kot on stvari ne gledajo in ne vidijo; pesnik jih ne le vidi, ampak skuša oživiti v neko novo resničnost, napisati o njih pesem". Tako je med drugim zapisal Tone Pavček leta 1995 ob izidu zbirke Južno dekle Alojza Ihana. Iz nje smo za Lirični utrinek izbrali pesem Partija šaha. Interpret Matija Rozman, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2016.

Spominčice

Lublanske novice – prvi slovenski časopis

4. 1. 2026

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

2 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Glasbena jutranjica

Telemann in Haydn

4. 1. 2026

Poslušamo Trio za flavto, oboo in basso continuo v e-molu Georga Philippa Telemanna in Klavirski trio v C-duru Josepha Haydna.

29 min

Poslušamo Trio za flavto, oboo in basso continuo v e-molu Georga Philippa Telemanna in Klavirski trio v C-duru Josepha Haydna.

Jutranja kronika

Venezuelski predsednik Maduro prispel v Združene države

4. 1. 2026

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je po ameriškem napadu na Venezuelo dejala, da je vlada v Caracasu pripravljena braniti državo in njene naravne vire. Dodala je, da je Nicolas Maduro ostaja edini predsednik države. Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj sicer zatrdil, da je venezuelska podpredsednica privolila v sodelovanje z Washingtonom. Po njegovih besedah se je Delcy Rodriguez dolgo pogovarjala z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem in dejala, da bo naredila vse, kar bo potrebno. "Mislim, da je bila precej prijazna, vendar resnično nima izbire," je sklenil Trump. Maduro je medtem prispel v Združene države. Drugi poudarki oddaje: - Rusija skupaj s Kitajsko obsodila ameriški napad na Venezuelo. - Otvoritev druge cevi karavanškega predora se seli v predvolilni čas. - Minulo leto znova med najtoplejšimi v zgodovini.

19 min

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je po ameriškem napadu na Venezuelo dejala, da je vlada v Caracasu pripravljena braniti državo in njene naravne vire. Dodala je, da je Nicolas Maduro ostaja edini predsednik države. Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj sicer zatrdil, da je venezuelska podpredsednica privolila v sodelovanje z Washingtonom. Po njegovih besedah se je Delcy Rodriguez dolgo pogovarjala z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem in dejala, da bo naredila vse, kar bo potrebno. "Mislim, da je bila precej prijazna, vendar resnično nima izbire," je sklenil Trump. Maduro je medtem prispel v Združene države. Drugi poudarki oddaje: - Rusija skupaj s Kitajsko obsodila ameriški napad na Venezuelo. - Otvoritev druge cevi karavanškega predora se seli v predvolilni čas. - Minulo leto znova med najtoplejšimi v zgodovini.

naPOTki

Slovenj Gradec - mesto glasnik miru

24. 12. 2025

V Napotkih gremo na Kroško. Prvo zgodovinsko mesto, ki smo ga spoznali v novem letu, je Slovenj Gradec. To mesto se nahaja v Slovenjgraški kotlini, na vzhodu ga omejuje Pohorje, na zahodu Karavanke in je sedež mestne občine z nekaj več kot 17 tisoč prebivalci. Širše območje Slovenj Gradca je bilo skozi zgodovino odmaknjen svet, številna arheološka najdišča pa kažejo, da je bila zgodovinska Graška dolina pomembno naselitveno območje ob poti iz osrednje Slovenije v Celovško kotlino in naprej proti severu. Slovenj Gradec je obiskal Aleš Ogrin.

13 min

V Napotkih gremo na Kroško. Prvo zgodovinsko mesto, ki smo ga spoznali v novem letu, je Slovenj Gradec. To mesto se nahaja v Slovenjgraški kotlini, na vzhodu ga omejuje Pohorje, na zahodu Karavanke in je sedež mestne občine z nekaj več kot 17 tisoč prebivalci. Širše območje Slovenj Gradca je bilo skozi zgodovino odmaknjen svet, številna arheološka najdišča pa kažejo, da je bila zgodovinska Graška dolina pomembno naselitveno območje ob poti iz osrednje Slovenije v Celovško kotlino in naprej proti severu. Slovenj Gradec je obiskal Aleš Ogrin.

Športna zgodba

Razširjena avstrijska hokejska liga

4. 1. 2026

Olimpija je v ligi ICE v dvorani Tivoli gostila moštvo iz Gradca.

2 min

Olimpija je v ligi ICE v dvorani Tivoli gostila moštvo iz Gradca.

Glasbena jutranjica

Tri fantazije

4. 1. 2026

Poslušamo Fantazijo za kontrabas in klavir na teme iz Bellinijeve opere Mesečnica Giovannija Bottesinija, Koncertantno fantazijo v G-duru za klavir in orkester, op. 56 Petra Iljiča Čajkovskega ter Fantazijo za violončelo in orkester Julesa Masseneta.

59 min

Poslušamo Fantazijo za kontrabas in klavir na teme iz Bellinijeve opere Mesečnica Giovannija Bottesinija, Koncertantno fantazijo v G-duru za klavir in orkester, op. 56 Petra Iljiča Čajkovskega ter Fantazijo za violončelo in orkester Julesa Masseneta.

Duhovna misel

Andrej Šegula: Besede, besede ...

4. 1. 2026

Pred dnevi sem srečal prijatelja, ki mi je pripovedoval, da je za novo leto, malo po polnoči, vzel v roke telefon, da bi poslal voščilo prijatelju, ki je bil v bolnišnici. A še preden je sporočilo poslal, ga je zasulo več deset drugih: voščila, novice, reklame, komentarji. V vsem tem se je izgubil do te mere, da je pozabil, zakaj je sploh vzel telefon v roke. To ni redek pojav. Pogosto se zgodi, da nas »besede«, pisane z malo začetnico, preplavijo tako zelo, da izgubimo svoj prvotni namen. Začeli smo novo koledarsko leto. Koliko besed, voščil, razlag in pripovedi o tem, kako smo preživeli praznike. In hkrati pogled v prihodnost: načrti, sklepi, pričakovanja. Toliko besed, da se včasih resno vprašamo, katera sploh še šteje. Kaj nam ostane? Prav zato nas današnja Božja beseda že na samem začetku leta povabi k nečemu presenetljivemu. Ne začne z zapovedjo ne z navodili in ne s seznamom pravil. Začne z izjavo: »V začetku je bila Beseda.« Ne neka beseda. Ne katera koli informacija. Ampak Beseda – z veliko začetnico. Beseda, ki je bila pri Bogu. Beseda, ki je bila Bog. In – kar je zares presenetljivo – ta Beseda ni ostala oddaljena, vzvišena in nedosegljiva. Evangelij pravi: »Beseda je meso postala in se naselila med nami.« Bog se ni odločil, da bo ljudi nagovoril s še več razlagami. Odločil se je, da bo postal navzoč. Da bo vstopil v človeško zgodbo – v čas, v telo, v odnose. Božja Beseda ni prišla kot knjiga z navodili, ampak kot otrok v naročju. Bog se ne umakne iz sveta, ampak se v njem naseli. Tja, kjer ljudje živimo, delamo, se veselimo in trpimo. Morda je to najpomembnejše sporočilo na začetku leta: Bog ni samo nekdo, ki govori od zgoraj. Je Bog, ki hodi z nami. Je Emanuel – Bog z nami. Zanimivo je, da statistike kažejo, da povprečna ženska na dan izgovori približno 20.000 besed, moški pa približno 13.000 manj. Ob tem se lahko vprašamo, kaj pravzaprav slišimo. Koliko slišimo? In predvsem, katere besede nam ostanejo. Današnja nedelja nas vabi, da se vprašamo, kateri besedi bomo dali prostor v tem letu. Katera beseda bo imela zadnjo besedo v našem življenju? Evangelij pravi, da tistim, ki Besedo sprejmejo, daje moč, da postanejo Božji otroci. Ne popolni, ne brez težav, ampak otroci – ljudje odnosa, zaupanja in bližine. Morda je to najlepša spodbuda za novo leto: ne živeti le od besed, ki prihajajo od zunaj, ampak si vsak dan vzeti trenutek za Besedo, ki je postala človek. Naj bo leto 2026 leto, ko bomo znali utišati hrup in prisluhniti Besedi, ki ne kriči, ampak daje življenje. Besedi, ki se ne vsiljuje, ampak prebiva. Besedi, ki nam pravi: nisem daleč – tukaj sem.

6 min

Pred dnevi sem srečal prijatelja, ki mi je pripovedoval, da je za novo leto, malo po polnoči, vzel v roke telefon, da bi poslal voščilo prijatelju, ki je bil v bolnišnici. A še preden je sporočilo poslal, ga je zasulo več deset drugih: voščila, novice, reklame, komentarji. V vsem tem se je izgubil do te mere, da je pozabil, zakaj je sploh vzel telefon v roke. To ni redek pojav. Pogosto se zgodi, da nas »besede«, pisane z malo začetnico, preplavijo tako zelo, da izgubimo svoj prvotni namen. Začeli smo novo koledarsko leto. Koliko besed, voščil, razlag in pripovedi o tem, kako smo preživeli praznike. In hkrati pogled v prihodnost: načrti, sklepi, pričakovanja. Toliko besed, da se včasih resno vprašamo, katera sploh še šteje. Kaj nam ostane? Prav zato nas današnja Božja beseda že na samem začetku leta povabi k nečemu presenetljivemu. Ne začne z zapovedjo ne z navodili in ne s seznamom pravil. Začne z izjavo: »V začetku je bila Beseda.« Ne neka beseda. Ne katera koli informacija. Ampak Beseda – z veliko začetnico. Beseda, ki je bila pri Bogu. Beseda, ki je bila Bog. In – kar je zares presenetljivo – ta Beseda ni ostala oddaljena, vzvišena in nedosegljiva. Evangelij pravi: »Beseda je meso postala in se naselila med nami.« Bog se ni odločil, da bo ljudi nagovoril s še več razlagami. Odločil se je, da bo postal navzoč. Da bo vstopil v človeško zgodbo – v čas, v telo, v odnose. Božja Beseda ni prišla kot knjiga z navodili, ampak kot otrok v naročju. Bog se ne umakne iz sveta, ampak se v njem naseli. Tja, kjer ljudje živimo, delamo, se veselimo in trpimo. Morda je to najpomembnejše sporočilo na začetku leta: Bog ni samo nekdo, ki govori od zgoraj. Je Bog, ki hodi z nami. Je Emanuel – Bog z nami. Zanimivo je, da statistike kažejo, da povprečna ženska na dan izgovori približno 20.000 besed, moški pa približno 13.000 manj. Ob tem se lahko vprašamo, kaj pravzaprav slišimo. Koliko slišimo? In predvsem, katere besede nam ostanejo. Današnja nedelja nas vabi, da se vprašamo, kateri besedi bomo dali prostor v tem letu. Katera beseda bo imela zadnjo besedo v našem življenju? Evangelij pravi, da tistim, ki Besedo sprejmejo, daje moč, da postanejo Božji otroci. Ne popolni, ne brez težav, ampak otroci – ljudje odnosa, zaupanja in bližine. Morda je to najlepša spodbuda za novo leto: ne živeti le od besed, ki prihajajo od zunaj, ampak si vsak dan vzeti trenutek za Besedo, ki je postala človek. Naj bo leto 2026 leto, ko bomo znali utišati hrup in prisluhniti Besedi, ki ne kriči, ampak daje življenje. Besedi, ki se ne vsiljuje, ampak prebiva. Besedi, ki nam pravi: nisem daleč – tukaj sem.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

4. 1. 2026

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Literarni nokturno

Bram Stoker: Drakula

3. 1. 2026

Irski pisatelj Bram Stoker, ki je živel med letoma 1847 in 1912, je najbolj znan po grozljivem romanu Drakula, izdanem leta 1897. Roman sestavljajo pisma, dnevniki, članki in drugi zapisi protagonistov romana, ki jih tu in tam dopolnjujejo izrezki iz časopisja. Dogajanje je postavljeno v Anglijo in Transilvanijo v 90. leta 19. stoletja. Stoker je z romanom v literaturo in popularno kulturo vpeljal lik grofa Drakule in tako pomembno zaznamoval žanr literarne in filmske grozljivke. Izbrali smo odlomek iz kratke zgodbe Drakulov povabljenec, ki jo je avtor vključil v prvotni rokopis, pozneje pa so jo založniki iz romana pogosto izrezali. V njej nastopa neimenovani angleški popotnik, ki se iz Münchna odpravi v Transilvanijo. Roman je v slovenščino prevedel Boris Verbič. Interpretira dramski igralec Blaž Šef, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednici oddaje Staša Grahek, Tesa Drev Juh, produkcija 2017.

10 min

Irski pisatelj Bram Stoker, ki je živel med letoma 1847 in 1912, je najbolj znan po grozljivem romanu Drakula, izdanem leta 1897. Roman sestavljajo pisma, dnevniki, članki in drugi zapisi protagonistov romana, ki jih tu in tam dopolnjujejo izrezki iz časopisja. Dogajanje je postavljeno v Anglijo in Transilvanijo v 90. leta 19. stoletja. Stoker je z romanom v literaturo in popularno kulturo vpeljal lik grofa Drakule in tako pomembno zaznamoval žanr literarne in filmske grozljivke. Izbrali smo odlomek iz kratke zgodbe Drakulov povabljenec, ki jo je avtor vključil v prvotni rokopis, pozneje pa so jo založniki iz romana pogosto izrezali. V njej nastopa neimenovani angleški popotnik, ki se iz Münchna odpravi v Transilvanijo. Roman je v slovenščino prevedel Boris Verbič. Interpretira dramski igralec Blaž Šef, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednici oddaje Staša Grahek, Tesa Drev Juh, produkcija 2017.

Kratka radijska igra

Zalka Grabnar Kogoj: Novoletna jelka

3. 1. 2026

Skupno okraševanje novoletne jelke je lahko prisrčna komedija ali pa prava mala drama, prepredena s spomini in nenadzorovanimi čustvi dveh zakoncev v zrelih letih. Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstrica: Sonja Strenar Igralca – Ljerka Belak in Janez Starina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2009.

3 min

Skupno okraševanje novoletne jelke je lahko prisrčna komedija ali pa prava mala drama, prepredena s spomini in nenadzorovanimi čustvi dveh zakoncev v zrelih letih. Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstrica: Sonja Strenar Igralca – Ljerka Belak in Janez Starina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2009.

Zrcalo dneva

Trump napovedal ameriško upravljanje Venezuele do izvedbe politične tranzicije

3. 1. 2026

Združene države bodo vodile Venezuelo, dokler ne bo možno izvesti varnega prehoda oblasti. To je sporočil ameriški predsednik Donald Trump po davišnjih obsežnih napadih na Venezuelo, v katerih so zajeli predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo. Kot je še dejal, so pripravljeni na morebitni drugi val napadov. Ob tem je napovedal, da se bodo odločno vključili tudi v venezuelsko naftno industrijo.

6 min

Združene države bodo vodile Venezuelo, dokler ne bo možno izvesti varnega prehoda oblasti. To je sporočil ameriški predsednik Donald Trump po davišnjih obsežnih napadih na Venezuelo, v katerih so zajeli predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo. Kot je še dejal, so pripravljeni na morebitni drugi val napadov. Ob tem je napovedal, da se bodo odločno vključili tudi v venezuelsko naftno industrijo.

Glasba svetov

Glasba svetov

3. 1. 2026

Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne zasledite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.

119 min

Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne zasledite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.

Sobotni glasbeni večer

Sam McGee v glasbenem portretu

3. 1. 2026

Sam McGee je bil eden prvih kitarskih zvezdnikov v countryju in ameriško glasbeno industrijo je lahko sram, da njegovih posnetkov do pred kratkim skoraj ni bilo mogoče slišati. McGee je bil nazadnjaški južnjaški glasbenik. S temnopoltimi sosedi se menda ni najbolje razumel, a je vseeno rad preigraval njihove pesmi in se od kdo ve koga naučil tudi skladbe Railroad Blues, ki velja za eno najstarejših tem iz sveta bluesa. Gost oddaje je bil Steve James.

119 min

Sam McGee je bil eden prvih kitarskih zvezdnikov v countryju in ameriško glasbeno industrijo je lahko sram, da njegovih posnetkov do pred kratkim skoraj ni bilo mogoče slišati. McGee je bil nazadnjaški južnjaški glasbenik. S temnopoltimi sosedi se menda ni najbolje razumel, a je vseeno rad preigraval njihove pesmi in se od kdo ve koga naučil tudi skladbe Railroad Blues, ki velja za eno najstarejših tem iz sveta bluesa. Gost oddaje je bil Steve James.

Kratka radijska igra

Ivan Cankar (prir. Lenča Ferenčak): Gospa Zaplotnica

3. 1. 2026

Različni literarni zgodovinarji delo Gospa Judit označujejo za roman, novelo ali satirično povest, v njem pa je pesnik, pisatelj in dramatik upodobil narodovo hinavščino, plitkost jare gospode, nagnjenost k demagogiji, nenazadnje pa tudi nerazumevanje umetnosti. S predvajanjem praznujemo letošnjo 150. obletnico Cankarjevega rojstva, ki se ji bomo tudi v terminih radijske igre posvečali vse leto. Režiserka: Irena Glonar Prirejevalka: Lenča Ferenčak Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Gospa Judit – Lenča Ferenčak Gospa Zaplotnica – Ljerka Belak Doktor Premec – Boris Juh Poet – Vojko Zidar Minka – Stannia Boninsegna Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Slovenija marca 2001.

17 min

Različni literarni zgodovinarji delo Gospa Judit označujejo za roman, novelo ali satirično povest, v njem pa je pesnik, pisatelj in dramatik upodobil narodovo hinavščino, plitkost jare gospode, nagnjenost k demagogiji, nenazadnje pa tudi nerazumevanje umetnosti. S predvajanjem praznujemo letošnjo 150. obletnico Cankarjevega rojstva, ki se ji bomo tudi v terminih radijske igre posvečali vse leto. Režiserka: Irena Glonar Prirejevalka: Lenča Ferenčak Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Gospa Judit – Lenča Ferenčak Gospa Zaplotnica – Ljerka Belak Doktor Premec – Boris Juh Poet – Vojko Zidar Minka – Stannia Boninsegna Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Slovenija marca 2001.

Lahko noč, otroci!

Sneženi mož in snežena žena

3. 1. 2026

Nocojšnja zgodba se je dogajala v čarobni novoletni noči … Pripoveduje: Boris Kralj. Napisal: Edvard Auff. Prevedel: Cvetko Zagorski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

9 min

Nocojšnja zgodba se je dogajala v čarobni novoletni noči … Pripoveduje: Boris Kralj. Napisal: Edvard Auff. Prevedel: Cvetko Zagorski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

Radijski dnevnik

ZDA prevzemajo upravljanje Venezuele

3. 1. 2026

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro, ki so ga zajele Združene države, je na poti v New York, kjer bo obtožen narkoterorizma, je potrdil ameriški predsednik Donald Trump. Po njegovem je šlo za napad, kakršnega niso videli vse od druge svetovne vojne. Kot je dejal, bo ameriška administracija zdaj upravljala Venezuelo, dokler ne bodo mogli izvesti varnega prehoda oblasti. Že pred tem je napovedal, da se bodo odločno vključili tudi v venezuelsko naftno industrijo. Drugi poudarki: - Po požaru v Crans-Montani kazenska preiskava proti upraviteljema nočnega kluba. - Zaposlene v javnem sektorju čaka nov način izplačevanja delovne uspešnosti. - Kaj je lani zaznamovalo slovenski narodni manjšini v Italiji in Avstriji?

21 min

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro, ki so ga zajele Združene države, je na poti v New York, kjer bo obtožen narkoterorizma, je potrdil ameriški predsednik Donald Trump. Po njegovem je šlo za napad, kakršnega niso videli vse od druge svetovne vojne. Kot je dejal, bo ameriška administracija zdaj upravljala Venezuelo, dokler ne bodo mogli izvesti varnega prehoda oblasti. Že pred tem je napovedal, da se bodo odločno vključili tudi v venezuelsko naftno industrijo. Drugi poudarki: - Po požaru v Crans-Montani kazenska preiskava proti upraviteljema nočnega kluba. - Zaposlene v javnem sektorju čaka nov način izplačevanja delovne uspešnosti. - Kaj je lani zaznamovalo slovenski narodni manjšini v Italiji in Avstriji?

Sobotni operni večer

Isaac Albéniz: Pepita Jiménez // Claudio Monteverdi: Orfej iz Madrida oz. Utrechta

3. 1. 2026

Zgodba o nebrzdanih ljubezenskih strasteh, ki vodi v tragičen konec - prvič na naših valovih.

201 min

Zgodba o nebrzdanih ljubezenskih strasteh, ki vodi v tragičen konec - prvič na naših valovih.

Izbrana proza

Anja Mugerli: Cirkus

3. 1. 2026

Cirkus je morda videti kot zabavišče, a življenje v njem teče tako kot zunaj – nepredvidljivo. Igralec Gregor Gruden, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden. Režiserka: Ana Krauthaker. Posneto decembra 2025.

24 min

Cirkus je morda videti kot zabavišče, a življenje v njem teče tako kot zunaj – nepredvidljivo. Igralec Gregor Gruden, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden. Režiserka: Ana Krauthaker. Posneto decembra 2025.


Čakalna vrsta

Prispevki Izbrana proza

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine