Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Ema rada nastopa, igra v gledališču in piše pesmi. 19-letnici so še pred rojstvom diagnosticirali ahondroplazijo. Gre za genetsko bolezen, ki nastane zaradi mutacije gena FGFR3, zaradi verižnih reakcij pa hrustanec na cevastih kosteh slabše okosteneva, to pa se kaže v počasnejši in nižji rasti. Ema je visoka 135 cm, zadnjih 6 mesecev je preživela v postelji, saj se je odločila, da bo z izjemno bolečo operacijo pridobila še 10 cm. Zdaj se bo postopno znova učila hoditi. V vsakdanjem življenju včasih ne doseže kozarca z mocarelo, v avtu ne more povsem pritisniti stopalke za pospeševanje, mimoidoči strmijo vanjo ali še huje – se zanjo ne zmenijo. Ampak Ema se zato ne smili sama sebi. Starši ji niso nikoli dovolili jamranja ali samopomilovanja. Takšna pač je, po svoje drugačna. In to je njena prednost.
Ema rada nastopa, igra v gledališču in piše pesmi. 19-letnici so še pred rojstvom diagnosticirali ahondroplazijo. Gre za genetsko bolezen, ki nastane zaradi mutacije gena FGFR3, zaradi verižnih reakcij pa hrustanec na cevastih kosteh slabše okosteneva, to pa se kaže v počasnejši in nižji rasti. Ema je visoka 135 cm, zadnjih 6 mesecev je preživela v postelji, saj se je odločila, da bo z izjemno bolečo operacijo pridobila še 10 cm. Zdaj se bo postopno znova učila hoditi. V vsakdanjem življenju včasih ne doseže kozarca z mocarelo, v avtu ne more povsem pritisniti stopalke za pospeševanje, mimoidoči strmijo vanjo ali še huje – se zanjo ne zmenijo. Ampak Ema se zato ne smili sama sebi. Starši ji niso nikoli dovolili jamranja ali samopomilovanja. Takšna pač je, po svoje drugačna. In to je njena prednost.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ameriški predsednik Donald Trump je tik pred iztekom podaljšal premirje z Iranom, dokler od Teherana ne prejmejo predloga dogovora. Nadaljevanje pogajanj je sicer pod vprašanjem; Iran naj bi jih zavrnil, v Islamabad prav tako ni odpotoval ameriški podpredsednik JD Vance. Drugi poudarki: - Ukrajina po popravilu naftovoda Družba blizu 90-milijadnemu evropskemu posojilu. - Ob mednarodnem dnevu Zemlje pozivi k reševanju okoljskih kriz. - Mariborske odbojkarice že 18. državne prvakinje.
Ameriški predsednik Donald Trump je tik pred iztekom podaljšal premirje z Iranom, dokler od Teherana ne prejmejo predloga dogovora. Nadaljevanje pogajanj je sicer pod vprašanjem; Iran naj bi jih zavrnil, v Islamabad prav tako ni odpotoval ameriški podpredsednik JD Vance. Drugi poudarki: - Ukrajina po popravilu naftovoda Družba blizu 90-milijadnemu evropskemu posojilu. - Ob mednarodnem dnevu Zemlje pozivi k reševanju okoljskih kriz. - Mariborske odbojkarice že 18. državne prvakinje.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Poglabljanje v glasbo s koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh zaključujemo z delom Eisenberg Vinka Globokarja. Steven Loy se v predstavitve skladbe spominja, da je bilo srečanje z Globokarjem tesno povezano prav s to skladbo: »Z Globokarjem sem se prvič srečal potem, ko sem se udeležil mojstrskega tečaja v Sieni v Italiji na Akademiji Chigiana, kjer sem študiral pri dirigentu Lotharju Zagrosku, ki je dober Globokarjev prijatelj. Poklical je svojega prijatelja Vinka in rekel, da v Sloveniji živi ameriški dirigent, ki bi ga moral spoznati. Potem mi je Globokar poslal sporočilo in nekega popoldneva sem ga obiskal v Žužemberku. Izkazalo se je, da je oktobra istega leta pripravljal koncert z Orkestrom RTV in na programu je bil tudi Eisenberg v orkestrski različici. Zapisal sem torej veliko komentarjev o tem, kako igrati določene stvari, kako jih je sam interpretiral in dirigiral. Zelo sem vesel, da sem to storil. To mi je bilo v ogromno pomoč, ko se je izkazalo, da bom dirigiral ta koncert.
Poglabljanje v glasbo s koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh zaključujemo z delom Eisenberg Vinka Globokarja. Steven Loy se v predstavitve skladbe spominja, da je bilo srečanje z Globokarjem tesno povezano prav s to skladbo: »Z Globokarjem sem se prvič srečal potem, ko sem se udeležil mojstrskega tečaja v Sieni v Italiji na Akademiji Chigiana, kjer sem študiral pri dirigentu Lotharju Zagrosku, ki je dober Globokarjev prijatelj. Poklical je svojega prijatelja Vinka in rekel, da v Sloveniji živi ameriški dirigent, ki bi ga moral spoznati. Potem mi je Globokar poslal sporočilo in nekega popoldneva sem ga obiskal v Žužemberku. Izkazalo se je, da je oktobra istega leta pripravljal koncert z Orkestrom RTV in na programu je bil tudi Eisenberg v orkestrski različici. Zapisal sem torej veliko komentarjev o tem, kako igrati določene stvari, kako jih je sam interpretiral in dirigiral. Zelo sem vesel, da sem to storil. To mi je bilo v ogromno pomoč, ko se je izkazalo, da bom dirigiral ta koncert.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V akademskih krogih je Ana Svetel dr. Ana Svetel, etnologinja in kulturna antropologinja, docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, v literarnih pa pesnica in pisateljica. Pri založbi Beletrina je konec lanskega leta objavila svojo drugo zbirko zgodb z naslovom Steklene stene. V zbirki je izšlo pet daljših kratkih zgodb, ki se odlikujejo tako s svojimi zapleti kot s svojimi pripovednimi prijemi in konci. Njena junakinja se lahko sreča s povsem literarnim zapletom, kdaj drugič kaka njena vplivnica živi bolj v vzporednem življenju družabnih omrežij kot v vsakdanjem življenju, tretjič rešuje bivanjske dileme, četrtič …, vedno pa njene junakinje nastopajo v dobro zgrajenih in izpeljanih zgodbah, ki pritegnejo. Več o zbirki in svojih zgodbah pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo.
V akademskih krogih je Ana Svetel dr. Ana Svetel, etnologinja in kulturna antropologinja, docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, v literarnih pa pesnica in pisateljica. Pri založbi Beletrina je konec lanskega leta objavila svojo drugo zbirko zgodb z naslovom Steklene stene. V zbirki je izšlo pet daljših kratkih zgodb, ki se odlikujejo tako s svojimi zapleti kot s svojimi pripovednimi prijemi in konci. Njena junakinja se lahko sreča s povsem literarnim zapletom, kdaj drugič kaka njena vplivnica živi bolj v vzporednem življenju družabnih omrežij kot v vsakdanjem življenju, tretjič rešuje bivanjske dileme, četrtič …, vedno pa njene junakinje nastopajo v dobro zgrajenih in izpeljanih zgodbah, ki pritegnejo. Več o zbirki in svojih zgodbah pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo.
Zofka Kveder (22. april 1878 - 21. november 1926) je prva pisateljica, ki je dobila mesto v Zbranih delih slovenskih pisateljev. Dolgo je bila v literarni zgodovini odrinjena, v zadnjih desetletjih pa zanimanje za njeno delo narašča. Za Literarni nokturno smo izbrali črtico z naslovom Potovalci. Objavljena je bila leta 1906 v Ljubljanskem zvonu in obravnava temo izseljenstva. Postavljena je v Hamburg, od koder se množice iz vse Evrope vkrcavajo na ladje, ki jih bodo popeljale v novi svet, v Ameriko. Besedilo je posodobila Saša Grčman. Interpretacija Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Zofka Kveder (22. april 1878 - 21. november 1926) je prva pisateljica, ki je dobila mesto v Zbranih delih slovenskih pisateljev. Dolgo je bila v literarni zgodovini odrinjena, v zadnjih desetletjih pa zanimanje za njeno delo narašča. Za Literarni nokturno smo izbrali črtico z naslovom Potovalci. Objavljena je bila leta 1906 v Ljubljanskem zvonu in obravnava temo izseljenstva. Postavljena je v Hamburg, od koder se množice iz vse Evrope vkrcavajo na ladje, ki jih bodo popeljale v novi svet, v Ameriko. Besedilo je posodobila Saša Grčman. Interpretacija Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Državni zbor je danes potrdil vodstvo treh delovnih teles in na tajnem glasovanju izvolil dva podpredsednika DZ. Nedavno izvolitev predsednika zbora Zorana Stevanovića pa bo Gibanje Svoboda skušalo izpodbijati z ustavno pritožbo.
Državni zbor je danes potrdil vodstvo treh delovnih teles in na tajnem glasovanju izvolil dva podpredsednika DZ. Nedavno izvolitev predsednika zbora Zorana Stevanovića pa bo Gibanje Svoboda skušalo izpodbijati z ustavno pritožbo.
Ko človek v iskanju svoje identitete prestopi prag svojega stanovanja, se znajde v svetu, kjer se prepletata resničnost in domišljija. Tako se junakovo življenje zelo zaplete, saj je v svet mešane resničnosti prinesel s seboj tudi svojo paranojo. Predvajanje radijske igre smo posvetili dramskemu igralcu Vladu Novaku, letošnjemu prejemniku igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Marija Vera« za življenjsko delo. Režiser: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Človek – Vlado Novak Njegova žena – Minu Kjuder Človek z ulice – Voja Soldatović Prvi bolničar – Peter Ternovšek Drugi bolničar – Zvonko Funda Sestra – Anica Veble Doktor – Marjan Bačko Pacient – Franci Gabrovšek Inšpektor – Rado Pavalec Sodnica – Milena Muhič Veleposestnik – Janez Klasinc Paznik – Peter Šprajc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana in Radia Maribor septembra in oktobra 1988
Ko človek v iskanju svoje identitete prestopi prag svojega stanovanja, se znajde v svetu, kjer se prepletata resničnost in domišljija. Tako se junakovo življenje zelo zaplete, saj je v svet mešane resničnosti prinesel s seboj tudi svojo paranojo. Predvajanje radijske igre smo posvetili dramskemu igralcu Vladu Novaku, letošnjemu prejemniku igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Marija Vera« za življenjsko delo. Režiser: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Človek – Vlado Novak Njegova žena – Minu Kjuder Človek z ulice – Voja Soldatović Prvi bolničar – Peter Ternovšek Drugi bolničar – Zvonko Funda Sestra – Anica Veble Doktor – Marjan Bačko Pacient – Franci Gabrovšek Inšpektor – Rado Pavalec Sodnica – Milena Muhič Veleposestnik – Janez Klasinc Paznik – Peter Šprajc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana in Radia Maribor septembra in oktobra 1988
Rea Galanaki se je rodila leta 1947 na Kreti. Je ena izmed vodilnih sodobnih grških prozaistk, ki je prenovila zvrst zgodovinskega romana. Napisala je osem romanov, od Življenja Ismaila Ferika Paše (1989), prek Eleni ali Nihče (1998), Stoletja labirintov (2002), Skrajnega ponižanja (2015) do romana Emanuil in Ekaterini, pravljice, ki niso pravljice (2022). Napisala je tudi novelo Dve ženski, dve boginji in več pesniških zbirk, med temi zbirki Torta in Rudnine. Ukvarja se z zgodovinskimi in političnimi temami, ki se jim približuje lirično in z veliko občutljivosti za posameznika, vrženega v vrtince zgodovine. Pogosto črpa motive tudi iz grške mitologije. Prejela je številna priznanja, na primer trikrat grško državno nagrado za literaturo in nagrado balkanika. Njeni romani so prevedeni v devetnajst jezikov. Literarni večer o njenem delu je pripravila Lara Unuk, ki je tudi prevedla odlomke, ki jih boste slišali. Urednica oddaje je Tesa Drev. Produkcija 2026.
Rea Galanaki se je rodila leta 1947 na Kreti. Je ena izmed vodilnih sodobnih grških prozaistk, ki je prenovila zvrst zgodovinskega romana. Napisala je osem romanov, od Življenja Ismaila Ferika Paše (1989), prek Eleni ali Nihče (1998), Stoletja labirintov (2002), Skrajnega ponižanja (2015) do romana Emanuil in Ekaterini, pravljice, ki niso pravljice (2022). Napisala je tudi novelo Dve ženski, dve boginji in več pesniških zbirk, med temi zbirki Torta in Rudnine. Ukvarja se z zgodovinskimi in političnimi temami, ki se jim približuje lirično in z veliko občutljivosti za posameznika, vrženega v vrtince zgodovine. Pogosto črpa motive tudi iz grške mitologije. Prejela je številna priznanja, na primer trikrat grško državno nagrado za literaturo in nagrado balkanika. Njeni romani so prevedeni v devetnajst jezikov. Literarni večer o njenem delu je pripravila Lara Unuk, ki je tudi prevedla odlomke, ki jih boste slišali. Urednica oddaje je Tesa Drev. Produkcija 2026.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V oddaji razmišljamo o odnosu med človekom in prašičem, kot je ta viden v slovenskem pregovornem izročilu. Z izredno profesorico dr. Sašo Poljak Istenič in dr. Rokom Mrvičem iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU se pogovarjamo o dvoličnosti človekovega vrednotenja živali, katere meso je tolmačeno kot zlato, njeno (nečisto) vedenje pa pogosto grajano.
V oddaji razmišljamo o odnosu med človekom in prašičem, kot je ta viden v slovenskem pregovornem izročilu. Z izredno profesorico dr. Sašo Poljak Istenič in dr. Rokom Mrvičem iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU se pogovarjamo o dvoličnosti človekovega vrednotenja živali, katere meso je tolmačeno kot zlato, njeno (nečisto) vedenje pa pogosto grajano.
Drugi koncert v spomladanskem nizu Izštekanih v Cankarjevem domu so izvedli očarljivi kamniški indierockerji Before Time. Na oder Linhartove dvorane so se podali le dober mesec po izidu drugega albuma Vse Kar Smo, svoji glasbi nadeli akustično preobleko ter ji z godalnim kvartetom, klavirjem in tolkali dodali orkestrski pridih.
Drugi koncert v spomladanskem nizu Izštekanih v Cankarjevem domu so izvedli očarljivi kamniški indierockerji Before Time. Na oder Linhartove dvorane so se podali le dober mesec po izidu drugega albuma Vse Kar Smo, svoji glasbi nadeli akustično preobleko ter ji z godalnim kvartetom, klavirjem in tolkali dodali orkestrski pridih.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Danes so pred nami znane melodije iz najboljših svetovno uspešnih muzikalov, in sicer v izvedbi Big Banda RTV Slovenija, vokalistov Darje Švajger, Lene Hribar in Blaža Šefa, vsi pod vodstvom dirigenta Žareta Prinčiča. Koncert je nastal 20. aprila 2013 v Jazz Clubu Mons, pred nami pa je njegov drugi del.
Danes so pred nami znane melodije iz najboljših svetovno uspešnih muzikalov, in sicer v izvedbi Big Banda RTV Slovenija, vokalistov Darje Švajger, Lene Hribar in Blaža Šefa, vsi pod vodstvom dirigenta Žareta Prinčiča. Koncert je nastal 20. aprila 2013 v Jazz Clubu Mons, pred nami pa je njegov drugi del.
.... in dobil svojo prvo prijateljico ... Pripoveduje: Nadja Vidmar. Napisal: Marko Rop. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
.... in dobil svojo prvo prijateljico ... Pripoveduje: Nadja Vidmar. Napisal: Marko Rop. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
Oblikovanje temeljev za delo državnega zbora poteka vse prej kot mirno. Potem ko so poslanci danes izvolili dva podpredsednika državnega zbora, so v Gibanju Svoboda napovedali ustavno presojo o imenovanju njegovega predsednika Zorana Stevanovića. Zahtevajo tudi oceno ustavnosti poslovnika državnega zbora glede podobnih primerov. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Tudi Gospodarska zbornica znižala obete gospodarske rasti. - Pred jutrišnjim iztekom premirja Iran še ni potrdil udeležbe na pogajanjih z Američani. - S popravilom naftovoda Družba Ukrajina odprla vrata za novo evropsko posojilo.
Oblikovanje temeljev za delo državnega zbora poteka vse prej kot mirno. Potem ko so poslanci danes izvolili dva podpredsednika državnega zbora, so v Gibanju Svoboda napovedali ustavno presojo o imenovanju njegovega predsednika Zorana Stevanovića. Zahtevajo tudi oceno ustavnosti poslovnika državnega zbora glede podobnih primerov. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Tudi Gospodarska zbornica znižala obete gospodarske rasti. - Pred jutrišnjim iztekom premirja Iran še ni potrdil udeležbe na pogajanjih z Američani. - S popravilom naftovoda Družba Ukrajina odprla vrata za novo evropsko posojilo.
Slovenska hokejska reprezentanca se je včeraj pred začetkom priprav na svetovno prvenstvo v Švici zbrala na Bledu. H koncu gre državno prvenstvo v rokometu, do konca meseca bodo odigrane še vse tekme drugega dela, potem bo na vrsti končnica.
Slovenska hokejska reprezentanca se je včeraj pred začetkom priprav na svetovno prvenstvo v Švici zbrala na Bledu. H koncu gre državno prvenstvo v rokometu, do konca meseca bodo odigrane še vse tekme drugega dela, potem bo na vrsti končnica.
V prenosu koncerta Pesmi, ki so premagale čas iz Unionske dvorane v Ljubljani, oživljamo dva znamenita posnetka, pomembna za slovensko glasbeno preteklost in prihodnost in pomembna za slovensko narodno identiteto: posnetek Mladinskega pevskega zbora "Trboveljski slavček" iz leta 1938 in trak Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta, ki ga je 12. decembra, leta 1941 prav v Unionski dvorani na skrivaj, v lestencu posnel Rudi Omota. Z nami so Zbor Slovenske filharmonije, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija in naslednik predvojnega Akademskega pevskega zbora - Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in njegovi nekdanji pevci. Koncert povezuje Renato Horvat.
V prenosu koncerta Pesmi, ki so premagale čas iz Unionske dvorane v Ljubljani, oživljamo dva znamenita posnetka, pomembna za slovensko glasbeno preteklost in prihodnost in pomembna za slovensko narodno identiteto: posnetek Mladinskega pevskega zbora "Trboveljski slavček" iz leta 1938 in trak Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta, ki ga je 12. decembra, leta 1941 prav v Unionski dvorani na skrivaj, v lestencu posnel Rudi Omota. Z nami so Zbor Slovenske filharmonije, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija in naslednik predvojnega Akademskega pevskega zbora - Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in njegovi nekdanji pevci. Koncert povezuje Renato Horvat.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Najprej sta leta 1996 sodelovali dve šoli, danes, 30 let pozneje, pa je v mrežo vključenih že več kot 700 izobraževalnih ustanov, od vrtcev do fakultet. Dr. Nada Pavšer je ustanoviteljica slovenske mreže Ekošol, veliko let pa je bila tudi prva nacionalna koordinatorka te mreže. Na področju varovanja okolja je še vedno aktivna.
Najprej sta leta 1996 sodelovali dve šoli, danes, 30 let pozneje, pa je v mrežo vključenih že več kot 700 izobraževalnih ustanov, od vrtcev do fakultet. Dr. Nada Pavšer je ustanoviteljica slovenske mreže Ekošol, veliko let pa je bila tudi prva nacionalna koordinatorka te mreže. Na področju varovanja okolja je še vedno aktivna.
Eden od osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi je koncert, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars. Koncert z naslovom Pesmi, ki so premagale čas ni le poklon zgodovinskima posnetkoma, temveč tudi srečanje z dragoceno dediščino, ki je nekoč prvič zazvenela prek radijskih valov: posnetek koncerta Trboveljskega slavčka iz leta 1938, prvega čezatlantskega radijskega prenosa iz Ljubljane ter delno ohranjen posnetek Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta iz leta 1941, ki ga je na skrivaj posnel na filmski trak Rudi Omota, mikrofon pa je bil skrit v lestencu.
Eden od osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi je koncert, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars. Koncert z naslovom Pesmi, ki so premagale čas ni le poklon zgodovinskima posnetkoma, temveč tudi srečanje z dragoceno dediščino, ki je nekoč prvič zazvenela prek radijskih valov: posnetek koncerta Trboveljskega slavčka iz leta 1938, prvega čezatlantskega radijskega prenosa iz Ljubljane ter delno ohranjen posnetek Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta iz leta 1941, ki ga je na skrivaj posnel na filmski trak Rudi Omota, mikrofon pa je bil skrit v lestencu.
Evropska unija se mora soočiti z zaostrenimi geopolitičnimi in varnostnimi razmerami, bliskovitim tehnološkim napredkom in okoljskimi izzivi. Kaj to pomeni za skupni evropski proračun? Kako zagotoviti dovolj skupnega denarja za konkurenčnost Evrope in skupno obrambo, ne da bi okrnili skupno kmetijsko in kohezijsko politiko? Koliko evropskih sredstev bo v prihodnje dobila Slovenija, odslej ne bo odvisno le od zahtevnih pogajanj med članicami, ampak vse bolj tudi od uspeha slovenskih raziskovalcev in podjetij na bruseljskih razpisih. O tem v S17 s predstavniki države, akademske sfere in evropske komisije. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Evropska unija se mora soočiti z zaostrenimi geopolitičnimi in varnostnimi razmerami, bliskovitim tehnološkim napredkom in okoljskimi izzivi. Kaj to pomeni za skupni evropski proračun? Kako zagotoviti dovolj skupnega denarja za konkurenčnost Evrope in skupno obrambo, ne da bi okrnili skupno kmetijsko in kohezijsko politiko? Koliko evropskih sredstev bo v prihodnje dobila Slovenija, odslej ne bo odvisno le od zahtevnih pogajanj med članicami, ampak vse bolj tudi od uspeha slovenskih raziskovalcev in podjetij na bruseljskih razpisih. O tem v S17 s predstavniki države, akademske sfere in evropske komisije. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Predvajamo koncert Orkestra Severnonemškega radia Filharmonije na Labi z gostujočo violončelistko Aliso Weilerstein. Posnet je bil 22. januarja, na sporedu pa sta bili Simfonija za violončelo in orkester, op. 68 Benjamina Brittna ter Simfonija št. 2 v D-duru Johannesa Brahmsa. Dirigiral je Alan Gilbert.
Predvajamo koncert Orkestra Severnonemškega radia Filharmonije na Labi z gostujočo violončelistko Aliso Weilerstein. Posnet je bil 22. januarja, na sporedu pa sta bili Simfonija za violončelo in orkester, op. 68 Benjamina Brittna ter Simfonija št. 2 v D-duru Johannesa Brahmsa. Dirigiral je Alan Gilbert.
Ustvarjalnost nima meja tudi na področjih, za katere se zdi, da je bilo že vse odkrito. Tako je področje izdelovanje kitar, kjer se je kitara, od starogrškega instrumenta z nekaj strunami, od koder tudi izvira ime »kitara«, razvila v nešteto verzij same sebe, od baročnega instrumenta, klasične kitare, flamenko kitare pa do električne kitare. Izdelava tega inštrumenta ima dolgo tradicijo in tako izpopolnjene postopke izdelave, da to ti sploh za bolj začetniške verzije tega inštrumenta v veliki meri izdeluje serijsko. A če se zdi, da je človeška ustvarjalnost pri izdelavi električne kitare z dvojnim vratom in dvanajstimi strunami trčila ob svoj rob, zgodba 37-letnega Roka Drobuna na dan ustvarjalnost dokazuje drugače. Izdelal je namreč kitaro iz karbonskih vlaken, ki se sicer uporablja za izdelavo letal. Na obisku pri njem je bil Luka Pogačnik.
Ustvarjalnost nima meja tudi na področjih, za katere se zdi, da je bilo že vse odkrito. Tako je področje izdelovanje kitar, kjer se je kitara, od starogrškega instrumenta z nekaj strunami, od koder tudi izvira ime »kitara«, razvila v nešteto verzij same sebe, od baročnega instrumenta, klasične kitare, flamenko kitare pa do električne kitare. Izdelava tega inštrumenta ima dolgo tradicijo in tako izpopolnjene postopke izdelave, da to ti sploh za bolj začetniške verzije tega inštrumenta v veliki meri izdeluje serijsko. A če se zdi, da je človeška ustvarjalnost pri izdelavi električne kitare z dvojnim vratom in dvanajstimi strunami trčila ob svoj rob, zgodba 37-letnega Roka Drobuna na dan ustvarjalnost dokazuje drugače. Izdelal je namreč kitaro iz karbonskih vlaken, ki se sicer uporablja za izdelavo letal. Na obisku pri njem je bil Luka Pogačnik.
Ob 20. obletnici smrti arhitekta Vlasta Kopača so se v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje posvetili enemu njegovih pogosto manj izpostavljenih projektov –spomeniku okupaciji in uporu, ki je prvotno nosil ime Pot ob žici okupirane Ljubljane. Na gradu Fužine si torej lahko ogledamo razstavo o procesu nastajanja največjega javnega spomenika v Ljubljani in Kopačevi vlogi pri tem. Mi pa tudi o enem osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi, koncertu z naslovom Pesmi, ki so premagale čas, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars.
Ob 20. obletnici smrti arhitekta Vlasta Kopača so se v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje posvetili enemu njegovih pogosto manj izpostavljenih projektov –spomeniku okupaciji in uporu, ki je prvotno nosil ime Pot ob žici okupirane Ljubljane. Na gradu Fužine si torej lahko ogledamo razstavo o procesu nastajanja največjega javnega spomenika v Ljubljani in Kopačevi vlogi pri tem. Mi pa tudi o enem osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi, koncertu z naslovom Pesmi, ki so premagale čas, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars.
Pomlad je čas, ko na travnikih in v gozdovih znova rastejo užitne divje rastline. Regrat, čemaž, koprive, divji šparglji, lobodika, hmelj - nekoč vsakdanji del prehrane naših prednikov - danes doživljajo nov razcvet in se vse pogosteje vračajo tudi na krožnike sodobne, celo vrhunske kulinarike. »Divja narava na krožniku« je naslov akcije, ki so jo zasnovali združeni gostinci z Goriškega krasa, Vipavske doline, Trnovsko-Banjške planote in Brd. Do konca maja obiskovalcem ponujajo jedi iz divjih rastlin in lokalnih primorskih sestavin. Med pobudniki je tudi gostinec Aleksander Mladovan, ki ponuja denimo goriške njoke s koprivami in žajbljem. Martina Gorjan Sulič iz penziona Winkler na Lokvah pa divje rastline vključuje v svojo ponudbo vse leto. Pred mikrofon ju je povabila Nataša Uršič.
Pomlad je čas, ko na travnikih in v gozdovih znova rastejo užitne divje rastline. Regrat, čemaž, koprive, divji šparglji, lobodika, hmelj - nekoč vsakdanji del prehrane naših prednikov - danes doživljajo nov razcvet in se vse pogosteje vračajo tudi na krožnike sodobne, celo vrhunske kulinarike. »Divja narava na krožniku« je naslov akcije, ki so jo zasnovali združeni gostinci z Goriškega krasa, Vipavske doline, Trnovsko-Banjške planote in Brd. Do konca maja obiskovalcem ponujajo jedi iz divjih rastlin in lokalnih primorskih sestavin. Med pobudniki je tudi gostinec Aleksander Mladovan, ki ponuja denimo goriške njoke s koprivami in žajbljem. Martina Gorjan Sulič iz penziona Winkler na Lokvah pa divje rastline vključuje v svojo ponudbo vse leto. Pred mikrofon ju je povabila Nataša Uršič.
Izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora želi Gibanje Svoboda izpodbijati na ustavnem sodišču. Podrobnosti bodo predstavili čez eno uro. Podpredsednika državnega zbora sta medtem postala poslanca SDS in Demokratov Danijel Krivec in Franc Križan. O tretjem bodo odločali, ko bo znano, katera stranka bo največja opozicijska. Odločanje o ustanovitvi treh začasnih delovnih teles pa je dozdajšnja koalicija obstruirala. O razlogu poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič. Drugi poudarki oddaje: Napovedim slovenskega gospodarskega ohlajanja in zvišanja inflacije zaradi posledic vojne na Bližnjem vzhodu se je pridružila Gospodarska zbornica Slovenija z nekaj drugimi članicami Unije na zasedanju vodij diplomacij znova s pozivom k zamrznitvi pridružitvenega sporazuma z Izraelom Sporočila papeža Frančiška, ki je umrl pred enim letom, tudi v središču pontifikata njegovega naslednika Leona XIV.
Izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora želi Gibanje Svoboda izpodbijati na ustavnem sodišču. Podrobnosti bodo predstavili čez eno uro. Podpredsednika državnega zbora sta medtem postala poslanca SDS in Demokratov Danijel Krivec in Franc Križan. O tretjem bodo odločali, ko bo znano, katera stranka bo največja opozicijska. Odločanje o ustanovitvi treh začasnih delovnih teles pa je dozdajšnja koalicija obstruirala. O razlogu poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič. Drugi poudarki oddaje: Napovedim slovenskega gospodarskega ohlajanja in zvišanja inflacije zaradi posledic vojne na Bližnjem vzhodu se je pridružila Gospodarska zbornica Slovenija z nekaj drugimi članicami Unije na zasedanju vodij diplomacij znova s pozivom k zamrznitvi pridružitvenega sporazuma z Izraelom Sporočila papeža Frančiška, ki je umrl pred enim letom, tudi v središču pontifikata njegovega naslednika Leona XIV.
Iz celovitega nacionalnega poročila o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji izhaja, da so povprečni rezultati bralne, matematične, naravoslovne, računalniške in informacijske pismenosti najnižji doslej. Največji upad je pri bralni pismenosti, torej pri razumevanju in uporabi prebranega. Kje so vzroki?
Iz celovitega nacionalnega poročila o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji izhaja, da so povprečni rezultati bralne, matematične, naravoslovne, računalniške in informacijske pismenosti najnižji doslej. Največji upad je pri bralni pismenosti, torej pri razumevanju in uporabi prebranega. Kje so vzroki?
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V oddaji album Neznano predstavlja Žan Videc z zasedbo: basist Goran Sarjaš, kitarist Marko Hrvatin ter spremljevalni pevki Sara Lamprečnik in Maruša Ferenčak.
V oddaji album Neznano predstavlja Žan Videc z zasedbo: basist Goran Sarjaš, kitarist Marko Hrvatin ter spremljevalni pevki Sara Lamprečnik in Maruša Ferenčak.
»Če je spol normativna kategorija – opredeljena s civilizacijskimi pričakovanji – potem predoči tudi obstoj teles onkraj: teles, ki se tako ali drugače ne uvrščajo v tisto, kar je definirano kot normativ,« zapišejo ustvarjalci predstave Jaz, David, ki je nastala kot magistrska produkcijska predstava programa Gledališke režije na AGRFT v Ljubljani v koprodukciji z Masko Ljubljana. Predstava je nastala po resnični zgodbi Davida Reimerja in v središče postavlja vprašanje družbenega spola in spolne identitete. O procesu ustvarjanja in poglabljanja v obravnavano temo v oddaji razmišljajo Gabrijel Lazić, režiser predstave, Nastja Uršula Virk, soustvarjalka besedila in dramaturginja, ter Kaja Petrovič, igralka v predstavi. Vabljeni k poslušanju!
»Če je spol normativna kategorija – opredeljena s civilizacijskimi pričakovanji – potem predoči tudi obstoj teles onkraj: teles, ki se tako ali drugače ne uvrščajo v tisto, kar je definirano kot normativ,« zapišejo ustvarjalci predstave Jaz, David, ki je nastala kot magistrska produkcijska predstava programa Gledališke režije na AGRFT v Ljubljani v koprodukciji z Masko Ljubljana. Predstava je nastala po resnični zgodbi Davida Reimerja in v središče postavlja vprašanje družbenega spola in spolne identitete. O procesu ustvarjanja in poglabljanja v obravnavano temo v oddaji razmišljajo Gabrijel Lazić, režiser predstave, Nastja Uršula Virk, soustvarjalka besedila in dramaturginja, ter Kaja Petrovič, igralka v predstavi. Vabljeni k poslušanju!
23. in 24. aprila bodo 31. Slovenski dnevi knjige potekali v ljubljanskih Križankah. Organizirajo jih pri Društvu slovenskih pisateljev, tokratna osrednja tema pa so Besede za prihodnost. Vsebinsko zelo raznolik program bo tako v znamenju sodobnih vprašanj, kot so izzivi umetne inteligence za založništvo pa tudi vprašanja literarne dediščine. Poleg Ljubljane pri Slovenskih dnevnih knjige sodeluje niz partnerskih mest, med njimi je tudi Trst.
23. in 24. aprila bodo 31. Slovenski dnevi knjige potekali v ljubljanskih Križankah. Organizirajo jih pri Društvu slovenskih pisateljev, tokratna osrednja tema pa so Besede za prihodnost. Vsebinsko zelo raznolik program bo tako v znamenju sodobnih vprašanj, kot so izzivi umetne inteligence za založništvo pa tudi vprašanja literarne dediščine. Poleg Ljubljane pri Slovenskih dnevnih knjige sodeluje niz partnerskih mest, med njimi je tudi Trst.
Na mariborskem Pobrežju, natančneje na območju, imenovanem Greenwitch, so po treh letih znova postavili in odprli znamenito angleško telefonsko govorilnico. Mesto Maribor jo je dobilo v dar sedem let po obisku delegacije iz Greenwicha, ki se je zgodil leta 1960. Darilo je bilo predano kot simbol prijateljstva in pobratenja med mestoma. Žal je bila govorilnica v preteklosti pogosta tarča vandalizma, zato so jo pred nekaj leti zaradi dotrajanosti odstranili. Ekipa mariborskega javnega podjetja Marprom jo je zdaj v celoti obnovila. Kaj je ob tem povedal direktor Ranko Šmigoc prisluhnite v izjavi.
Na mariborskem Pobrežju, natančneje na območju, imenovanem Greenwitch, so po treh letih znova postavili in odprli znamenito angleško telefonsko govorilnico. Mesto Maribor jo je dobilo v dar sedem let po obisku delegacije iz Greenwicha, ki se je zgodil leta 1960. Darilo je bilo predano kot simbol prijateljstva in pobratenja med mestoma. Žal je bila govorilnica v preteklosti pogosta tarča vandalizma, zato so jo pred nekaj leti zaradi dotrajanosti odstranili. Ekipa mariborskega javnega podjetja Marprom jo je zdaj v celoti obnovila. Kaj je ob tem povedal direktor Ranko Šmigoc prisluhnite v izjavi.
Še drugi poudarki iz oddaje: - V Pomurju zaradi demografskih sprememb ustanavljajo demografsko skupino. - Zdravstveni dom Postojna se pripravlja na vzpostavitev satelitskega urgentnega centra. - V Novi Gorici razburjenje zaradi predvidene pripojitve kulturnega doma zavodu GO!2025. Napovedujejo celo referendum. - Arboretum Volčji potok vabi z razstavo cvetja.
Še drugi poudarki iz oddaje: - V Pomurju zaradi demografskih sprememb ustanavljajo demografsko skupino. - Zdravstveni dom Postojna se pripravlja na vzpostavitev satelitskega urgentnega centra. - V Novi Gorici razburjenje zaradi predvidene pripojitve kulturnega doma zavodu GO!2025. Napovedujejo celo referendum. - Arboretum Volčji potok vabi z razstavo cvetja.
Če lahko sklepamo po prvi izredni seji novega sklica državnega zbora, je pred nami zelo buren mandat. Zelo glasno je bilo že ob ustanavljanju prvih treh začasnih odborov, saj je po mnenju strank še aktualne vladne koalicije nova, prihajajoča koalicija popolnoma ignorirala dozdajšnjo prakso in tudi upoštevanje volilnega izida. Na dnevnem redu je med drugim izvolitev dveh podpredsednikov državnega zbora od skupno treh. Drugi poudarki oddaje: - Tudi Gospodarska zbornica napoved gospodarske rasti popravila navzdol, za letos na 2 odstotka BDP. - Iran pred iztekom premirja še zadržan glede pogajanj z ZDA. Opozarja, da ima nove adute na bojišču. - Koroški župani pozivajo državo, naj pokrije visoke stroške decentralizacije varstveno-delovnih centrov.
Če lahko sklepamo po prvi izredni seji novega sklica državnega zbora, je pred nami zelo buren mandat. Zelo glasno je bilo že ob ustanavljanju prvih treh začasnih odborov, saj je po mnenju strank še aktualne vladne koalicije nova, prihajajoča koalicija popolnoma ignorirala dozdajšnjo prakso in tudi upoštevanje volilnega izida. Na dnevnem redu je med drugim izvolitev dveh podpredsednikov državnega zbora od skupno treh. Drugi poudarki oddaje: - Tudi Gospodarska zbornica napoved gospodarske rasti popravila navzdol, za letos na 2 odstotka BDP. - Iran pred iztekom premirja še zadržan glede pogajanj z ZDA. Opozarja, da ima nove adute na bojišču. - Koroški župani pozivajo državo, naj pokrije visoke stroške decentralizacije varstveno-delovnih centrov.
Slovensko letalstvo ima pestro zgodovino. Od pionirskih letalskih dosežkov do presežkov sodobne izdelave letal. V stotih letih od Edvarda Rusjana in njegovih letal Eda do Panthere Iva Boscarola in njegove konstruktorske ekipe, ki v svetu nima prave primerjave, se je zvrstilo na desetine jadralnih in motornih letal slovenskih konstruktorjev, med njimi Stanka Bloudka, Antona Kuhlja, Borisa Cijana in drugih. Prav tako smo lahko ponosni na predvojne delavnice in obrate ter tudi na povojne tovarne za izdelavo letal Libis in Elan. Pika na i pa je ajdovsko podjetje Pipistrel s svojimi naprednimi in vizionarskimi letali, ki v letalstvu podirajo meje mogočega. Oddajo smo pred desetletjem posneli kot oddajo dokumentarno-feljtonskega uredništva o velikem razvojnem koraku, ki ga je naredilo letalstvo na Slovenskem v preteklih stotih letih.
Slovensko letalstvo ima pestro zgodovino. Od pionirskih letalskih dosežkov do presežkov sodobne izdelave letal. V stotih letih od Edvarda Rusjana in njegovih letal Eda do Panthere Iva Boscarola in njegove konstruktorske ekipe, ki v svetu nima prave primerjave, se je zvrstilo na desetine jadralnih in motornih letal slovenskih konstruktorjev, med njimi Stanka Bloudka, Antona Kuhlja, Borisa Cijana in drugih. Prav tako smo lahko ponosni na predvojne delavnice in obrate ter tudi na povojne tovarne za izdelavo letal Libis in Elan. Pika na i pa je ajdovsko podjetje Pipistrel s svojimi naprednimi in vizionarskimi letali, ki v letalstvu podirajo meje mogočega. Oddajo smo pred desetletjem posneli kot oddajo dokumentarno-feljtonskega uredništva o velikem razvojnem koraku, ki ga je naredilo letalstvo na Slovenskem v preteklih stotih letih.
Aprila moramo opraviti čiščenje grmičkov jagod, čakajo pa nas še nekatera druga opravila, od katerih je odvisno, kakšen pridelek teh sladkih rdečih sadežev bomo imeli letos na vrtu.
Aprila moramo opraviti čiščenje grmičkov jagod, čakajo pa nas še nekatera druga opravila, od katerih je odvisno, kakšen pridelek teh sladkih rdečih sadežev bomo imeli letos na vrtu.
V Državnem zboru se je začelo tajno glasovanje, na katerem poslanci izbirajo dva od treh podpredsednikov parlamenta. Nadzorni svet družbe Kobilarna Lipica je objavil javni razpis za imenovanje generalnega direktorja. Gre za prvi razpis po uvedbi novega Zakona o Kobilarni Lipica. Po 25 letih uspešnega dela njene predhodnice, pa bo položaj direktorice postojnskega zdravstvenega doma v teh dneh prevzela tamkajšnja zdravnica družinske medicine Ana Marinčič Boštjančič. V oddaji tudi o tem: - Začeli so se pogovori o tem, kako na kraškem robu zapolniti prostor železnike proge, ko te ne bo več. - Gospodarska zbornica je znižala napoved gospodarske rasti za letos. - Odbojkarji in hokejisti se pripravljajo na velika tekmovanja.
V Državnem zboru se je začelo tajno glasovanje, na katerem poslanci izbirajo dva od treh podpredsednikov parlamenta. Nadzorni svet družbe Kobilarna Lipica je objavil javni razpis za imenovanje generalnega direktorja. Gre za prvi razpis po uvedbi novega Zakona o Kobilarni Lipica. Po 25 letih uspešnega dela njene predhodnice, pa bo položaj direktorice postojnskega zdravstvenega doma v teh dneh prevzela tamkajšnja zdravnica družinske medicine Ana Marinčič Boštjančič. V oddaji tudi o tem: - Začeli so se pogovori o tem, kako na kraškem robu zapolniti prostor železnike proge, ko te ne bo več. - Gospodarska zbornica je znižala napoved gospodarske rasti za letos. - Odbojkarji in hokejisti se pripravljajo na velika tekmovanja.
Isaac Albéniz je pomemben predstavnik španske klavirske glasbe in skupaj z Enriquejem Granadosom eden izmed začetnikov španskega nacionalnega sloga. Njegovo Špansko suito, op. 47 sestavljajo skladbe, napisane v letu 1886. Granada, Cataluña, Sevilla in Kuba izražajo značilnosti različnih španskih pokrajin in glasbenih slogov. Po Albénizovi smrti je leta 1912 založnik Hofmeister suiti dodal še štiri skladbe: Cádiz, Asturias, Aragón in Castilla. Albéniz je skladbe napisal za klavir solo, pozneje pa so doživele številne priredbe, med drugimi so jih za svoj inštrument prirejali mnogi klasični kitaristi.
Isaac Albéniz je pomemben predstavnik španske klavirske glasbe in skupaj z Enriquejem Granadosom eden izmed začetnikov španskega nacionalnega sloga. Njegovo Špansko suito, op. 47 sestavljajo skladbe, napisane v letu 1886. Granada, Cataluña, Sevilla in Kuba izražajo značilnosti različnih španskih pokrajin in glasbenih slogov. Po Albénizovi smrti je leta 1912 založnik Hofmeister suiti dodal še štiri skladbe: Cádiz, Asturias, Aragón in Castilla. Albéniz je skladbe napisal za klavir solo, pozneje pa so doživele številne priredbe, med drugimi so jih za svoj inštrument prirejali mnogi klasični kitaristi.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Poslanci bodo na tajnem glasovanju izbirali dva podpredsednika parlamenta · Na Ptuju se spominjajo prvega mestnega statuta izpred 650-ih let · Nocoj znano, ali bodo mariborske branikovke znova državne prvakinje v odbojki
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Poslanci bodo na tajnem glasovanju izbirali dva podpredsednika parlamenta · Na Ptuju se spominjajo prvega mestnega statuta izpred 650-ih let · Nocoj znano, ali bodo mariborske branikovke znova državne prvakinje v odbojki
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev, prva Slovenka – doktorica arheologije, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev, prva Slovenka – doktorica arheologije, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu
Vsako leto strokovnjaki odkrijejo kakšno novo podvrsto borelioze in tudi od te je odvisno, kakšne težave bo morda povzročila taka okužba. Tipičen prvi znak je rdeči krog na koži in je v začetku najpreprosteje ozdravljiva. Če pa je takrat ne zdravimo, se lahko širi na živčevje, sklepe, srce ali na kateri drug del telesa, diagnostika in zdravljenje pa lahko postaneta veliko bolj zapletena. Kakšne posledice vse lahko povzročajo bolezni klopov, kako skrito in dolgo lahko potekajo, kako dobro diagnostiko imamo pri nas, ali zdravniki pri težavah, kot so glavoboli, mravljinčenja, utrujenost in fibromialgija, dovoljkrat pomislijo, da gre morda le za zapoznelo boreliozo? Tudi o drugih boleznih, ki jih prenašajo klopi, v RešeValni postaji govorimo z izredno profesorico doktorico Dašo Stupica, specialistko infektologije z Infekcijske klinike v Ljubljani.
Vsako leto strokovnjaki odkrijejo kakšno novo podvrsto borelioze in tudi od te je odvisno, kakšne težave bo morda povzročila taka okužba. Tipičen prvi znak je rdeči krog na koži in je v začetku najpreprosteje ozdravljiva. Če pa je takrat ne zdravimo, se lahko širi na živčevje, sklepe, srce ali na kateri drug del telesa, diagnostika in zdravljenje pa lahko postaneta veliko bolj zapletena. Kakšne posledice vse lahko povzročajo bolezni klopov, kako skrito in dolgo lahko potekajo, kako dobro diagnostiko imamo pri nas, ali zdravniki pri težavah, kot so glavoboli, mravljinčenja, utrujenost in fibromialgija, dovoljkrat pomislijo, da gre morda le za zapoznelo boreliozo? Tudi o drugih boleznih, ki jih prenašajo klopi, v RešeValni postaji govorimo z izredno profesorico doktorico Dašo Stupica, specialistko infektologije z Infekcijske klinike v Ljubljani.
Aprila 2026 je v Mariboru potekalo tekmovanje za veliko zborovsko nagrado Evrope. Zmagovalec tega najprestižnejšega zborovskega tekmovanja na svetu je postal Zbor svetega Nikolaja iz Litije, ki je oktobra 2025 zmagal že na mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus. Takrat smo pred mikrofon povabili zborovodkinjo zbora Heleno Fojkar Zupančič. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma je več povedala o svoji umetniški poti ter o delu z zbori, ki pod njenim vodstvom prepričajo z vokalnimi sposobnostmi, zahtevnostjo programa in predvsem z močnim občutkom za interpretacijo skladb vseh slogovnih obdobij.
Aprila 2026 je v Mariboru potekalo tekmovanje za veliko zborovsko nagrado Evrope. Zmagovalec tega najprestižnejšega zborovskega tekmovanja na svetu je postal Zbor svetega Nikolaja iz Litije, ki je oktobra 2025 zmagal že na mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus. Takrat smo pred mikrofon povabili zborovodkinjo zbora Heleno Fojkar Zupančič. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma je več povedala o svoji umetniški poti ter o delu z zbori, ki pod njenim vodstvom prepričajo z vokalnimi sposobnostmi, zahtevnostjo programa in predvsem z močnim občutkom za interpretacijo skladb vseh slogovnih obdobij.
Po lanskem nastopu na festivalu Melodije morja in sonca, kjer je Samantha Maya osvojila največ glasov gledalcev, se pevka letos vrača z novim singlom »Drama«. Skladbi ste minuli petek namenili največ glasov v rubriki Pesem in pol.
Po lanskem nastopu na festivalu Melodije morja in sonca, kjer je Samantha Maya osvojila največ glasov gledalcev, se pevka letos vrača z novim singlom »Drama«. Skladbi ste minuli petek namenili največ glasov v rubriki Pesem in pol.
Tokrat se posvečamo skladateljem, katerih doprsne kipe si lahko ogledamo na Aleji slovenskih skladateljev pred Glasbeno matico v središču Ljubljane. Danes sta na vrsti Stevan Mokranjac in Jacobus Gallus. Oba se zdita oddaljena: Mokranjac geografsko, saj po narodnosti ni bil Slovenec, Gallus pa časovno, saj so vsi drugi na aleji predstavljeni skladatelji delovali v 19. stoletju. Poleg tega ju povezuje še to, da sta pisala liturgično glasbo, predvsem vokalno.
Tokrat se posvečamo skladateljem, katerih doprsne kipe si lahko ogledamo na Aleji slovenskih skladateljev pred Glasbeno matico v središču Ljubljane. Danes sta na vrsti Stevan Mokranjac in Jacobus Gallus. Oba se zdita oddaljena: Mokranjac geografsko, saj po narodnosti ni bil Slovenec, Gallus pa časovno, saj so vsi drugi na aleji predstavljeni skladatelji delovali v 19. stoletju. Poleg tega ju povezuje še to, da sta pisala liturgično glasbo, predvsem vokalno.
Spoznavanje del s koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh nadaljujemo s skladbo landscape (overexposed), ki jo je za Simfonike lani ustvaril Paul Clift. Pred ponovno izvedbo se s skladateljem spomnimo na konceptualna ozadja in zvočne posebnosti tega dela.
Spoznavanje del s koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh nadaljujemo s skladbo landscape (overexposed), ki jo je za Simfonike lani ustvaril Paul Clift. Pred ponovno izvedbo se s skladateljem spomnimo na konceptualna ozadja in zvočne posebnosti tega dela.
Analiza financiranja dolgotrajne oskrbe v domovih za starejše je pokazala veliko preseganje načrtovane porabe denarja. Mnogi opozarjajo tudi, da naj bi v praksi prihajalo do neenakosti pri izvajanju dolgotrajne oskrbe, ki se kaže v različnih zneskih na položnicah. Nekatere anomalije naj bi rešil interventni zakon. Kakšno je stanje pri uvajanju novega sistema dolgotrajne oskrbe na našem območju, smo preverili na vstopni točki na Centru za socialno delo Maribor in v nekaterih domovih za starejše.
Analiza financiranja dolgotrajne oskrbe v domovih za starejše je pokazala veliko preseganje načrtovane porabe denarja. Mnogi opozarjajo tudi, da naj bi v praksi prihajalo do neenakosti pri izvajanju dolgotrajne oskrbe, ki se kaže v različnih zneskih na položnicah. Nekatere anomalije naj bi rešil interventni zakon. Kakšno je stanje pri uvajanju novega sistema dolgotrajne oskrbe na našem območju, smo preverili na vstopni točki na Centru za socialno delo Maribor in v nekaterih domovih za starejše.