Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vsaka pot se začne s prvim korakom, pravijo. Tudi srečanje z boleznijo, z rakom ima svoj »prvič«, ki nato z malimi zmagami gradi kilometre. Ne navadnih, pač pa kilometre malih zmag. Takšen je tudi naslov prireditve, ki bo v več slovenskih mestih s simbolno štafeto – polno zapisanih vzpodbudnih misli povezovala ljudi, ki so zmogli kilometre malih zmag. V soboto, 11. aprila - ob 40. obletnici delovanja društva onkoloških bolnikov - bo dopoldne slovesno v Kopru. Najprej na Ukmarjevem trgu, kamor bodo po morju mladi jadralci pripeljali štafeto, ki povezuje zgodbe poguma, vztrajnosti in upanja. Po sprejemu štafete pa v dvorani Sv. Frančiška, kjer bo osrednja prireditev, namenjena vsem, ki so se soočili z boleznijo, a ne le njim - prav vsem, ki želimo podpreti simboliko kilometrov malih zmag. Naša gostja je zdravnica Jadranka Vrh Jermančič, ki že skoraj tri desetletja v Splošni bolnici Izola vodi skupino za samopomoč bolnikom z rakom. Toliko zgodb pozna in tako se je vedno znova osebno dotaknejo, da že ima naslov knjige, ki jo bo morda nekoč napisala - Dotiki srca. Rdai jo bomo brali.
Vsaka pot se začne s prvim korakom, pravijo. Tudi srečanje z boleznijo, z rakom ima svoj »prvič«, ki nato z malimi zmagami gradi kilometre. Ne navadnih, pač pa kilometre malih zmag. Takšen je tudi naslov prireditve, ki bo v več slovenskih mestih s simbolno štafeto – polno zapisanih vzpodbudnih misli povezovala ljudi, ki so zmogli kilometre malih zmag. V soboto, 11. aprila - ob 40. obletnici delovanja društva onkoloških bolnikov - bo dopoldne slovesno v Kopru. Najprej na Ukmarjevem trgu, kamor bodo po morju mladi jadralci pripeljali štafeto, ki povezuje zgodbe poguma, vztrajnosti in upanja. Po sprejemu štafete pa v dvorani Sv. Frančiška, kjer bo osrednja prireditev, namenjena vsem, ki so se soočili z boleznijo, a ne le njim - prav vsem, ki želimo podpreti simboliko kilometrov malih zmag. Naša gostja je zdravnica Jadranka Vrh Jermančič, ki že skoraj tri desetletja v Splošni bolnici Izola vodi skupino za samopomoč bolnikom z rakom. Toliko zgodb pozna in tako se je vedno znova osebno dotaknejo, da že ima naslov knjige, ki jo bo morda nekoč napisala - Dotiki srca. Rdai jo bomo brali.
V enem prispevku smo povezali več težav, opomnik nanje pa stoji na meji med dvema zemljiščema: na enem, ki je last mariborske občine, stoji Kulturni center Pekarna; na drugem, na naslovu Jezdarska ulica 3, pa je zrasel stanovanjski blok, ki vabi k nakupu stanovanj pod sloganom Magdalena living. Opazovalec postane najprej pozoren na stik objektov, poznavalec mesta pa na stik konceptov. Z ulice pa se na prvi pogled ne vidi, da je padel stari opečnati zid, ki je zamejeval kompleks, in da je na njegovem mestu zrasel betonski nadomestek. Spremlja ga zgodba, ki jo sogovornica Irene Kodrič Cizerl označuje kot - konstruktiven odgovor; tistih z mariborske občine do objave nismo prejeli in jih nismo mogli vključiti v prispevek.
V enem prispevku smo povezali več težav, opomnik nanje pa stoji na meji med dvema zemljiščema: na enem, ki je last mariborske občine, stoji Kulturni center Pekarna; na drugem, na naslovu Jezdarska ulica 3, pa je zrasel stanovanjski blok, ki vabi k nakupu stanovanj pod sloganom Magdalena living. Opazovalec postane najprej pozoren na stik objektov, poznavalec mesta pa na stik konceptov. Z ulice pa se na prvi pogled ne vidi, da je padel stari opečnati zid, ki je zamejeval kompleks, in da je na njegovem mestu zrasel betonski nadomestek. Spremlja ga zgodba, ki jo sogovornica Irene Kodrič Cizerl označuje kot - konstruktiven odgovor; tistih z mariborske občine do objave nismo prejeli in jih nismo mogli vključiti v prispevek.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Mariborčani bodo šli na referendum o sežigalnici - Tudi letos subvencioniranje stroškov odlaganja azbestnih plošč - V Sloveniji izbrisali 234.000 gigabajtov digitalnih odpadkov
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Mariborčani bodo šli na referendum o sežigalnici - Tudi letos subvencioniranje stroškov odlaganja azbestnih plošč - V Sloveniji izbrisali 234.000 gigabajtov digitalnih odpadkov
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ameriški podpredsednik J. D. Vance je nekaj dni pred volitvami obiskal Madžarsko, kjer je ostro kritiziral, kot je sam dejal, sramotno vmešavanje Evropske unije v madžarske volitve, in ob tem Bruselj obtožil poskusa uničenja madžarskega gospodarstva.
Ameriški podpredsednik J. D. Vance je nekaj dni pred volitvami obiskal Madžarsko, kjer je ostro kritiziral, kot je sam dejal, sramotno vmešavanje Evropske unije v madžarske volitve, in ob tem Bruselj obtožil poskusa uničenja madžarskega gospodarstva.
Danes, 8. aprila praznujemo mednarodni dan Romov. Ta dan je posvečen spominu na prvi svetovni kongres Romov leta 1971 v Londonu, ko so Romi iz več držav prvič enotno nastopili kot narod, sprejeli svojo zastavo in himno ter opozorili na svoj položaj v družbi. Mednarodni dan Romov je priložnost, da se spomnimo bogate romske kulture, jezika in tradicije, hkrati pa tudi trenutek za razmislek o izzivih, s kateri se romska skupnost še vedno sooča. Prav zato je pomembno, da ta dan praznujemo, da širimo razumevanje, spoštovanje in enakopravnost ter gradimo bolj vključujočo družbo za vse. Prvi na obisku je tokrat v Prekmurju, iz Murske Sobote se oglaša Sandi Horvat. O romski kulturi z gosti: predsednico Zveze za razvoj romskega turizma, športa in kulture Republike Slovenije Nevo Drom – Nova pot, Sonjo Horvat, glasbenikom in producentom Sandjiem Horvatom in novinarko na romskem radiu Romic Nino Brasseur.
Danes, 8. aprila praznujemo mednarodni dan Romov. Ta dan je posvečen spominu na prvi svetovni kongres Romov leta 1971 v Londonu, ko so Romi iz več držav prvič enotno nastopili kot narod, sprejeli svojo zastavo in himno ter opozorili na svoj položaj v družbi. Mednarodni dan Romov je priložnost, da se spomnimo bogate romske kulture, jezika in tradicije, hkrati pa tudi trenutek za razmislek o izzivih, s kateri se romska skupnost še vedno sooča. Prav zato je pomembno, da ta dan praznujemo, da širimo razumevanje, spoštovanje in enakopravnost ter gradimo bolj vključujočo družbo za vse. Prvi na obisku je tokrat v Prekmurju, iz Murske Sobote se oglaša Sandi Horvat. O romski kulturi z gosti: predsednico Zveze za razvoj romskega turizma, športa in kulture Republike Slovenije Nevo Drom – Nova pot, Sonjo Horvat, glasbenikom in producentom Sandjiem Horvatom in novinarko na romskem radiu Romic Nino Brasseur.
Med 14. in 16. aprilom bo v Ljubljani, Mariboru in Celju potekal Festival slovanskih književnosti. Gre za peto izvedbo dogodka, ki ga organizira Forum slovanskih kultur. Letos bo posvečen 20. obletnici zbirke Sto slovanskih romanov. Zbirka je v dvajsetih letih obstoja povezala sedem založniških hiš, vključila pa kar 108 avtorjev in 60 prevajalcev. Festival bo gostil osem priznanih sodobnih avtorjev, program pa vključuje pogovore, javna branja in srečanja, posvečena sodobni slovanski književnosti, prevajanju in kulturnemu sodelovanju. O zbirki Sto slovanskih romanov in festivalu v nadaljevanju razmišljamo z vodjo projektov Foruma slovanskih kultur, Matejo Jančar in direktorico Foruma slovanskih kultur, dr. Andrejo Rihter.
Med 14. in 16. aprilom bo v Ljubljani, Mariboru in Celju potekal Festival slovanskih književnosti. Gre za peto izvedbo dogodka, ki ga organizira Forum slovanskih kultur. Letos bo posvečen 20. obletnici zbirke Sto slovanskih romanov. Zbirka je v dvajsetih letih obstoja povezala sedem založniških hiš, vključila pa kar 108 avtorjev in 60 prevajalcev. Festival bo gostil osem priznanih sodobnih avtorjev, program pa vključuje pogovore, javna branja in srečanja, posvečena sodobni slovanski književnosti, prevajanju in kulturnemu sodelovanju. O zbirki Sto slovanskih romanov in festivalu v nadaljevanju razmišljamo z vodjo projektov Foruma slovanskih kultur, Matejo Jančar in direktorico Foruma slovanskih kultur, dr. Andrejo Rihter.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Hei’An je petčlanska skupina z Obale, ki ustvarja sodobni metal in postmetalcore ter v svojem edinstvenem zvoku združuje elemente metala, roka, popa in elektronske glasbe. Njihove globoko čustvene in močne pesmi so polne tako intimnih trenutkov kot mogočnih pejsažev. Težki zvoki in nežna čustva se bohotijo v skrivnostnih zvočnih pokrajinah. O drugem albumu Kiss Our Ghosts Goodbye podrobno pevec Matic Blagonič in basist Peter Smrdel.
Hei’An je petčlanska skupina z Obale, ki ustvarja sodobni metal in postmetalcore ter v svojem edinstvenem zvoku združuje elemente metala, roka, popa in elektronske glasbe. Njihove globoko čustvene in močne pesmi so polne tako intimnih trenutkov kot mogočnih pejsažev. Težki zvoki in nežna čustva se bohotijo v skrivnostnih zvočnih pokrajinah. O drugem albumu Kiss Our Ghosts Goodbye podrobno pevec Matic Blagonič in basist Peter Smrdel.
Toplo pomladno vreme vabi k dejavnostim v naravi, na plan pa privabi tudi klope. Ker Slovenija spada med države z najvišjo pojavnostjo lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje priporočajo cepljenje in druge preventivne ukrepe. O zaščiti pred klopi smo govorili v tokratnem Radijskem SOS-u.
Toplo pomladno vreme vabi k dejavnostim v naravi, na plan pa privabi tudi klope. Ker Slovenija spada med države z najvišjo pojavnostjo lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje priporočajo cepljenje in druge preventivne ukrepe. O zaščiti pred klopi smo govorili v tokratnem Radijskem SOS-u.
Ste se kdaj zalotili, da samo še »na hitro« preverite telefon, nato pa uro pozneje še vedno drsite po zaslonu? Zakaj nas digitalni svet tako močno potegne vase? In kdaj se nedolžno brskanje sprevrže v odvisnost? V tokratni Frekvenci X gostimo priznano psihiatrinjo in avtorico uspešnice Dopaminska omama Anno Lembke, ki je bila ekspertna priča v odmevnem kalifornijskem primeru, v katerem je porota podjetji Meta in YouTube spoznala za krivi povzročanja odvisnosti pri mlajših uporabnikih. Gostja: psihiatrinja in avtorica uspešnice Dopaminska omama Anna Lembke, profesorica na Univerzi Stanford Gostja v Xpertizi (od 40 minute in 19 sekund) je gostja mlada raziskovalka na Pravni fakulteti v Mariboru Živa Šuta, ki preučuje vprašanje dostopa do stanovanj v Evropski uniji.
Ste se kdaj zalotili, da samo še »na hitro« preverite telefon, nato pa uro pozneje še vedno drsite po zaslonu? Zakaj nas digitalni svet tako močno potegne vase? In kdaj se nedolžno brskanje sprevrže v odvisnost? V tokratni Frekvenci X gostimo priznano psihiatrinjo in avtorico uspešnice Dopaminska omama Anno Lembke, ki je bila ekspertna priča v odmevnem kalifornijskem primeru, v katerem je porota podjetji Meta in YouTube spoznala za krivi povzročanja odvisnosti pri mlajših uporabnikih. Gostja: psihiatrinja in avtorica uspešnice Dopaminska omama Anna Lembke, profesorica na Univerzi Stanford Gostja v Xpertizi (od 40 minute in 19 sekund) je gostja mlada raziskovalka na Pravni fakulteti v Mariboru Živa Šuta, ki preučuje vprašanje dostopa do stanovanj v Evropski uniji.
Arhitektka po izobrazbi, popotna fotografinja po srcu – Andreja Ravnak, najboljša popotna fotografinja na svetu leta 2023, nam bo zaupala skrivnosti svojega ustvarjanja. Od valovitih toskanskih polj do hmeljišč Savinjske doline - njene fotografije očarajo s perspektivo, svetlobo in kompozicijo. V oddaji Intervju bo spregovorila o svojih izkušnjah, najljubših fotografskih lokacijah, arhitekturnem razumevanju prostora, razkrila pa nam bo tudi svoj pogled na fotografijo v dobi mobilnikov in umetne inteligence.
Arhitektka po izobrazbi, popotna fotografinja po srcu – Andreja Ravnak, najboljša popotna fotografinja na svetu leta 2023, nam bo zaupala skrivnosti svojega ustvarjanja. Od valovitih toskanskih polj do hmeljišč Savinjske doline - njene fotografije očarajo s perspektivo, svetlobo in kompozicijo. V oddaji Intervju bo spregovorila o svojih izkušnjah, najljubših fotografskih lokacijah, arhitekturnem razumevanju prostora, razkrila pa nam bo tudi svoj pogled na fotografijo v dobi mobilnikov in umetne inteligence.
Poljski rekviem je najobsežnejša skladba te vrste Krzysztofa Pendereckega. Delo je nastajalo v daljšem obdobju, začenši z Lacrimoso, ki jo je ustvaril leta 1980. Zatem je dodajal stavke in jih posvečal aktualnim dogodkom iz tedaj precej burnega dogajanja ali pa bolečim dogodkom iz poljske bližnje preteklosti. Sam naslov Poljski rekviem izdaja kar nacionalno pomembnost, ki mu jo je skladatelj namenil kot nekakšno črno mašo poljskemu narodu v tragičnem 20. stoletju. Skladbo je dokončal leta 1993, ob prvi izvedbi pa je bila pospremljena z izjemnim zanimanjem vse glasbene javnosti.
Poljski rekviem je najobsežnejša skladba te vrste Krzysztofa Pendereckega. Delo je nastajalo v daljšem obdobju, začenši z Lacrimoso, ki jo je ustvaril leta 1980. Zatem je dodajal stavke in jih posvečal aktualnim dogodkom iz tedaj precej burnega dogajanja ali pa bolečim dogodkom iz poljske bližnje preteklosti. Sam naslov Poljski rekviem izdaja kar nacionalno pomembnost, ki mu jo je skladatelj namenil kot nekakšno črno mašo poljskemu narodu v tragičnem 20. stoletju. Skladbo je dokončal leta 1993, ob prvi izvedbi pa je bila pospremljena z izjemnim zanimanjem vse glasbene javnosti.
Bojana Rozman, dolgoletna romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, je lahko izjemen zgled otrokom, ki jih težka pot iz neurejenih romskih naselij do izobrazbe še čaka.
Bojana Rozman, dolgoletna romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, je lahko izjemen zgled otrokom, ki jih težka pot iz neurejenih romskih naselij do izobrazbe še čaka.
Mariborska občina poudarja, da mesto nujno potrebuje sežigalnico odpadkov, s čimer bi omilila cene ravnanja z odpadki in ogrevanja. Pred okoli 100-milijonskim projektom pa stojijo tako finančne kot politične ovire. Občina je zato – po vzoru ljubljanske – napovedala referendum.
Mariborska občina poudarja, da mesto nujno potrebuje sežigalnico odpadkov, s čimer bi omilila cene ravnanja z odpadki in ogrevanja. Pred okoli 100-milijonskim projektom pa stojijo tako finančne kot politične ovire. Občina je zato – po vzoru ljubljanske – napovedala referendum.
V občini Medvode bodo širili sistem izposoje električnih koles. Pridobili so namreč sredstva iz okvira EU kohezijske politike in sredstva podnebnega sklada, s čimer bodo zagotovili 46 novih priklopnih mest in 23 novih koles. Zgradili bodo tudi šest novih postajališč. Gre za pomemben korak k razvoju sodobne, okolju prijazne infrastrukture, ki bo občanom in obiskovalcem omogočila še bolj dostopno, trajnostno in učinkovito mobilnost. Kako so sistem sprejeli občani in kaj želijo na občini doseči z nadgradnjo sistema, pa v tokratnem Izluščeno. Pogovarjali smo se z Ano Petrovčič iz Občine Medvode in Anjo Stare Zornada iz Javnega zavoda Sotočje Medvode. Vsebina je del projekta Dostopno za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost in #SUMO4ALL
V občini Medvode bodo širili sistem izposoje električnih koles. Pridobili so namreč sredstva iz okvira EU kohezijske politike in sredstva podnebnega sklada, s čimer bodo zagotovili 46 novih priklopnih mest in 23 novih koles. Zgradili bodo tudi šest novih postajališč. Gre za pomemben korak k razvoju sodobne, okolju prijazne infrastrukture, ki bo občanom in obiskovalcem omogočila še bolj dostopno, trajnostno in učinkovito mobilnost. Kako so sistem sprejeli občani in kaj želijo na občini doseči z nadgradnjo sistema, pa v tokratnem Izluščeno. Pogovarjali smo se z Ano Petrovčič iz Občine Medvode in Anjo Stare Zornada iz Javnega zavoda Sotočje Medvode. Vsebina je del projekta Dostopno za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost in #SUMO4ALL
Hokejisti Olimpije so sinoči v Brunicu odigrali peto polfinalno tekmo regionalne hokejske lige. V nedeljo so doma prvič premagali Pustertal in znižali zaostanek v zmagah na 3-1. Slovenska ženska rokometna reprezentanca pa je v tem tednu začela priprave na ključni teden kvalifikacij za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu. Danes bodo gostovale v Belgiji, v nedeljo pa bodo na zadnji tekmi v Velenju gostile Makedonke.
Hokejisti Olimpije so sinoči v Brunicu odigrali peto polfinalno tekmo regionalne hokejske lige. V nedeljo so doma prvič premagali Pustertal in znižali zaostanek v zmagah na 3-1. Slovenska ženska rokometna reprezentanca pa je v tem tednu začela priprave na ključni teden kvalifikacij za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu. Danes bodo gostovale v Belgiji, v nedeljo pa bodo na zadnji tekmi v Velenju gostile Makedonke.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
Na Radiu Maribor smo doživeli posebno, z glasbo prežeto jutro, v katerem smo odprli vrata v umetniški svet projekta RHapsodija 9. V studiu se nam je pridružila avtorica projekta Darja Furek, ki je razkrila zgodbo in idejo, ki povezuje ta edinstveni glasbeni mozaik. Oder pa so napolnili izjemni glasbeni gostje: Mike Orešar, Oto Pestner, Matej Krajnc, Uroš Cingesar in Tinkara Kovač. Jutro je ponudilo preplet izkušenj, interpretacij in čustev – glasbo, ki ni bila le slišati, ampak tudi čutiti.
Na Radiu Maribor smo doživeli posebno, z glasbo prežeto jutro, v katerem smo odprli vrata v umetniški svet projekta RHapsodija 9. V studiu se nam je pridružila avtorica projekta Darja Furek, ki je razkrila zgodbo in idejo, ki povezuje ta edinstveni glasbeni mozaik. Oder pa so napolnili izjemni glasbeni gostje: Mike Orešar, Oto Pestner, Matej Krajnc, Uroš Cingesar in Tinkara Kovač. Jutro je ponudilo preplet izkušenj, interpretacij in čustev – glasbo, ki ni bila le slišati, ampak tudi čutiti.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Izseljevanje Slovencev v Nemčijo je na našem prostoru že desetletja tako močno prisotno, da verjetno tako rekoč vsakdo od nas pozna nekoga, ki je vsaj v določenem obdobju svojega življenja delal in živel v tej gospodarsko bolj razviti evropski državi. »Gastarbajterji«, ki so od konca šestdesetih let iz celotne Jugoslavije hodili delat v Nemčijo, so v naši družbi postali celo tako prisoten fenomen, da to nemško besedo danes uporabljamo kar za vsakega delavca na začasnem delu v tujini, vsaj kadar ta opravlja bolj fizična ali slabše plačana dela. Čeprav so verjetno prav v socialistični Jugoslaviji doživele višek, pa delovne migracije Slovencev v Nemčijo segajo že precej dlje v zgodovino, vsaj v konec 19. stoletja, ko so naši sorojaki polnili rudnike Porurja. V tokratnih Glasovih svetov se bomo skozi zgodovino slovenskih migracij v Nemčijo sprehodili ob delu nemškega zgodovinarja Rolfa Wörsdörferja, Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja": Migracije Slovencev v Nemčijo v 19. in 20. stoletju, ki je v slovenskem prevodu nedavno izšlo pri založbi Sophia v sodelovanju z založbo ZRC. O tem, kakšno je bilo življenje naših rojakov v porurskih rudnikih, kdo se je v Nemčijo preseljeval po drugi svetovni vojni in kakšna je bila jugoslovanska gasterbajtarska priseljenska izkušnja bomo govorili z dr. Marino Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Oddajo je pripavila Alja Zore. foto: Izsek iz naslovnice knjige Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja"
Izseljevanje Slovencev v Nemčijo je na našem prostoru že desetletja tako močno prisotno, da verjetno tako rekoč vsakdo od nas pozna nekoga, ki je vsaj v določenem obdobju svojega življenja delal in živel v tej gospodarsko bolj razviti evropski državi. »Gastarbajterji«, ki so od konca šestdesetih let iz celotne Jugoslavije hodili delat v Nemčijo, so v naši družbi postali celo tako prisoten fenomen, da to nemško besedo danes uporabljamo kar za vsakega delavca na začasnem delu v tujini, vsaj kadar ta opravlja bolj fizična ali slabše plačana dela. Čeprav so verjetno prav v socialistični Jugoslaviji doživele višek, pa delovne migracije Slovencev v Nemčijo segajo že precej dlje v zgodovino, vsaj v konec 19. stoletja, ko so naši sorojaki polnili rudnike Porurja. V tokratnih Glasovih svetov se bomo skozi zgodovino slovenskih migracij v Nemčijo sprehodili ob delu nemškega zgodovinarja Rolfa Wörsdörferja, Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja": Migracije Slovencev v Nemčijo v 19. in 20. stoletju, ki je v slovenskem prevodu nedavno izšlo pri založbi Sophia v sodelovanju z založbo ZRC. O tem, kakšno je bilo življenje naših rojakov v porurskih rudnikih, kdo se je v Nemčijo preseljeval po drugi svetovni vojni in kakšna je bila jugoslovanska gasterbajtarska priseljenska izkušnja bomo govorili z dr. Marino Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Oddajo je pripavila Alja Zore. foto: Izsek iz naslovnice knjige Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja"
V nedeljo bodo Madžari odločali na, kot kaže, prelomnih parlamentarnih volitvah. Ankete namreč po 16 letih vladavine kažejo na poraz Fidesza Viktorja Orbana in zmago desnosredinske stranke Tisza Petra Magyarja. Kampanja je izredno napeta, iz dneva v dan se vrstijo nove afere in škandali, veliko je tudi obtožb o tujem vmešavanju. O tem, kaj vse je na kocki, v današnji epizodi Ob osmih z novinarko N1 Urško Mlinarič, ki je v predvolilnem času preverjala utrip po celotni Madžarski.
V nedeljo bodo Madžari odločali na, kot kaže, prelomnih parlamentarnih volitvah. Ankete namreč po 16 letih vladavine kažejo na poraz Fidesza Viktorja Orbana in zmago desnosredinske stranke Tisza Petra Magyarja. Kampanja je izredno napeta, iz dneva v dan se vrstijo nove afere in škandali, veliko je tudi obtožb o tujem vmešavanju. O tem, kaj vse je na kocki, v današnji epizodi Ob osmih z novinarko N1 Urško Mlinarič, ki je v predvolilnem času preverjala utrip po celotni Madžarski.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 8.30 in 9.00 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 8.30 in 9.00 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - ZDA in Iran sklenila dogovor o prekinitvi ognja - NSi, SLS in Fokus zavrnili sodelovanje v koaliciji - Cene goriv znova navzgor – kako to vpliva na kmetovalce?
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - ZDA in Iran sklenila dogovor o prekinitvi ognja - NSi, SLS in Fokus zavrnili sodelovanje v koaliciji - Cene goriv znova navzgor – kako to vpliva na kmetovalce?
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Ko v takšnem ali drugačnem mediju zasledite, da je vaš najljubši glasbeni izdal novo pesem ali celo album, je velika verjetnost, da se za besedami, ki jih berete, skriva Neža Mirnik.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Ko v takšnem ali drugačnem mediju zasledite, da je vaš najljubši glasbeni izdal novo pesem ali celo album, je velika verjetnost, da se za besedami, ki jih berete, skriva Neža Mirnik.
Na sporedu: Anton Diabelli: Sonatina v A - duru, op. 68 Izvajalca: Sonja Prunnbauer, kitara in Stanislav Heller, klavir Ludwig Van Beethoven: 33 variacij na valček Antona Diabellija v C - duru, op. 120 Izvajalec: Alfred Brendel, klavir
Na sporedu: Anton Diabelli: Sonatina v A - duru, op. 68 Izvajalca: Sonja Prunnbauer, kitara in Stanislav Heller, klavir Ludwig Van Beethoven: 33 variacij na valček Antona Diabellija v C - duru, op. 120 Izvajalec: Alfred Brendel, klavir
Argentinska pesnica Alejandra Pizarnik (1936–1972) je v svojem kratkem življenju ustvarila izjemen opus, s katerim je zaznamovala številne avtorje, poeziji pa je bila eksistencialno zavezana. Venezuelski ustvarjalec Yucef Merhi je o njenem opusu med drugim zapisal: »Alejandra je pisala Poezijo, da bi upravičila svojo prisotnost in odsotnost, da bi odpravila okoliščine, ki se jim ni mogla izogniti; da bi izginila iz same sebe in se spet pojavila, za vedno, v spominu na svoje izginotje.« Poezijo Alejandre Pizarnik lahko v slovenščini beremo v prevodu Nade Kavčič in Miklavža Komelja, z eno besedo pa bi jo opisali kot – intenzivno. Pesem Meje, ki so zaman je iz avtoričine zbirke Dela in noči. Interpretira dramska igralka Mina Švajger.
Argentinska pesnica Alejandra Pizarnik (1936–1972) je v svojem kratkem življenju ustvarila izjemen opus, s katerim je zaznamovala številne avtorje, poeziji pa je bila eksistencialno zavezana. Venezuelski ustvarjalec Yucef Merhi je o njenem opusu med drugim zapisal: »Alejandra je pisala Poezijo, da bi upravičila svojo prisotnost in odsotnost, da bi odpravila okoliščine, ki se jim ni mogla izogniti; da bi izginila iz same sebe in se spet pojavila, za vedno, v spominu na svoje izginotje.« Poezijo Alejandre Pizarnik lahko v slovenščini beremo v prevodu Nade Kavčič in Miklavža Komelja, z eno besedo pa bi jo opisali kot – intenzivno. Pesem Meje, ki so zaman je iz avtoričine zbirke Dela in noči. Interpretira dramska igralka Mina Švajger.
Morda si ne bi mislili, a riž je imel v preteklosti mnogokrat ključno vlogo pri razvoju posameznih držav in civilizacij. Če je bila letina slaba, ni bilo hrane, ljudje so stradali in se v takih slabih razmerah tudi hitreje uprli svojim voditeljem. Če niso imeli hrane, prav tako niso mogli biti tako produktivni kot sicer. Riž ima še posebej pomembno mesto v azijskih kulturah, kjer ga mnogokrat povezujejo tudi z mitologijo in različnimi obredi. V Evropo je riž korak za korakom prišel iz Egipta oz. Azije prek starih Grkov. Danes to sestavino dobro poznamo povsod po svetu. Pa to pomeni, da znamo riž tudi pravilno pripraviti? Ali mnogokrat še vedno postrežemo s sprijetim, »pocastim« rižem?
Morda si ne bi mislili, a riž je imel v preteklosti mnogokrat ključno vlogo pri razvoju posameznih držav in civilizacij. Če je bila letina slaba, ni bilo hrane, ljudje so stradali in se v takih slabih razmerah tudi hitreje uprli svojim voditeljem. Če niso imeli hrane, prav tako niso mogli biti tako produktivni kot sicer. Riž ima še posebej pomembno mesto v azijskih kulturah, kjer ga mnogokrat povezujejo tudi z mitologijo in različnimi obredi. V Evropo je riž korak za korakom prišel iz Egipta oz. Azije prek starih Grkov. Danes to sestavino dobro poznamo povsod po svetu. Pa to pomeni, da znamo riž tudi pravilno pripraviti? Ali mnogokrat še vedno postrežemo s sprijetim, »pocastim« rižem?
Na sporedu: Carl Philipp Emanuel Bach: Simfonija št. 6 v E-duru, H662 Izvajalec: Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije François Adrien Boieldieu: Koncert za harfo v C-duru Izvajalci: Marisa Robles, harfa; Akademija St. Martin in the Fields in dirigentka Iona Brown
Na sporedu: Carl Philipp Emanuel Bach: Simfonija št. 6 v E-duru, H662 Izvajalec: Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije François Adrien Boieldieu: Koncert za harfo v C-duru Izvajalci: Marisa Robles, harfa; Akademija St. Martin in the Fields in dirigentka Iona Brown
V sežanski Kosovelovi knjižnici so odprli fotografsko razstavo, posvečeno ženski toponomastiki. V oddaji tudi o umetniku iz soseščine Bagratu Arazyaniju. Po rodu Armenec, ki živi in ustvarja na Pivškem.
V sežanski Kosovelovi knjižnici so odprli fotografsko razstavo, posvečeno ženski toponomastiki. V oddaji tudi o umetniku iz soseščine Bagratu Arazyaniju. Po rodu Armenec, ki živi in ustvarja na Pivškem.
Ameriški predsednik Donald Trump je - potem ko je včeraj grozil s smrtjo celotne iranske civilizacije, če Iran do druge ure zjutraj po srednjeevropskem času ne sprosti plovbe skozi Hormuško ožino - pred iztekom roka tega podaljšal za štirinajst dni. V tem obdobju bo podlaga za iskanje kompromisa predlog v desetih točkah. V oddaji tudi o tem: - Kmetijska ministrica s predstavniki kmetov o protikriznih ukrepih na področju prehranske varnosti. - Izredne seje o združitvi dveh javnih gospodarskih služb na Goriškem tudi v drugo ni bilo. - Festival zdravja v Novi Gorici tudi letos na enem mestu povezuje stroko in prebivalce pri skrbi za zdravje.
Ameriški predsednik Donald Trump je - potem ko je včeraj grozil s smrtjo celotne iranske civilizacije, če Iran do druge ure zjutraj po srednjeevropskem času ne sprosti plovbe skozi Hormuško ožino - pred iztekom roka tega podaljšal za štirinajst dni. V tem obdobju bo podlaga za iskanje kompromisa predlog v desetih točkah. V oddaji tudi o tem: - Kmetijska ministrica s predstavniki kmetov o protikriznih ukrepih na področju prehranske varnosti. - Izredne seje o združitvi dveh javnih gospodarskih služb na Goriškem tudi v drugo ni bilo. - Festival zdravja v Novi Gorici tudi letos na enem mestu povezuje stroko in prebivalce pri skrbi za zdravje.
Po grožnjah ameriškega predsednika Trumpa, ki je omenjal celo uničenje iranske civilizacije, sta se Washington in Teheran dogovorila za 14-dnevno premirje in odprtje Hormuške ožine. Sledijo pogajanja o dolgoročnem dogovoru, a zdi se, da iranski predlog sporazuma ponuja veliko slabša izhodišča za ureditev razmer kot pred začetkom vojne. V oddaji tudi o tem: - Vpleteni v prehransko oskrbo bodo danes s pristojno ministrico govorili o interventnih ukrepih za zagotavljanje prehranske varnosti in blažitev energetske krize - Premier Golob skupno listo NSi, SLS in Fokus pozval k spoštovanju volje volivcev, potem ko je ta znova zavrnila sodelovanje z Gibanjem Svoboda - Ob svetovnem dnevu Romov pozivi k izboljšanju njihovega položaja v družbi in večji vključenosti v procese odločanja
Po grožnjah ameriškega predsednika Trumpa, ki je omenjal celo uničenje iranske civilizacije, sta se Washington in Teheran dogovorila za 14-dnevno premirje in odprtje Hormuške ožine. Sledijo pogajanja o dolgoročnem dogovoru, a zdi se, da iranski predlog sporazuma ponuja veliko slabša izhodišča za ureditev razmer kot pred začetkom vojne. V oddaji tudi o tem: - Vpleteni v prehransko oskrbo bodo danes s pristojno ministrico govorili o interventnih ukrepih za zagotavljanje prehranske varnosti in blažitev energetske krize - Premier Golob skupno listo NSi, SLS in Fokus pozval k spoštovanju volje volivcev, potem ko je ta znova zavrnila sodelovanje z Gibanjem Svoboda - Ob svetovnem dnevu Romov pozivi k izboljšanju njihovega položaja v družbi in večji vključenosti v procese odločanja
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Najelitnejše nogometno klubsko tekmovanje postaja vedno bolj napeto, v igri za naslov prvaka pa ostaja še osem ekip. Sinoči sta bili odigrani prvi četrtfinalni tekmi letošnje sezone lige prvakov med Realom iz Madrida in münchenskim Bayernom ter lizbonskim Sportingom in vodilno ekipo angleške lige, Arsenalom. Tudi današnji večer prinaša dve poslastici med PSG-jem in Liverpoolom ter Barcelono in Atleticom.
Najelitnejše nogometno klubsko tekmovanje postaja vedno bolj napeto, v igri za naslov prvaka pa ostaja še osem ekip. Sinoči sta bili odigrani prvi četrtfinalni tekmi letošnje sezone lige prvakov med Realom iz Madrida in münchenskim Bayernom ter lizbonskim Sportingom in vodilno ekipo angleške lige, Arsenalom. Tudi današnji večer prinaša dve poslastici med PSG-jem in Liverpoolom ter Barcelono in Atleticom.
Maša Berdon si sploh ni želela v Avstralijo. Domača Primorska ji je bila všeč. Kot restavratorka je sodelovala pri obnovi zvonika piranske cerkve svetega Jurija, raznih gradov in stanovanj. A ko si zaljubljen, se stvari pač zgodijo. Po odobreni delovni vizi in nekaj mesecih bolj žalostnih gostinskih zgodb, je 26-letnici uspelo skoraj nemogoče – v državi, kjer večina dediščine ni prav stare, sodeluje pri enem pomembnejših restavratorskih projektov. Na otoku Rottnest pri Perthu pomaga obnavljati nekdanji zapor, kamor so v 19. stoletju zapirali staroselske moške in dečke. Tako v utesnjujočih celicah spoznava krajevno zgodovino, ki je vse prej kot svetla.
Maša Berdon si sploh ni želela v Avstralijo. Domača Primorska ji je bila všeč. Kot restavratorka je sodelovala pri obnovi zvonika piranske cerkve svetega Jurija, raznih gradov in stanovanj. A ko si zaljubljen, se stvari pač zgodijo. Po odobreni delovni vizi in nekaj mesecih bolj žalostnih gostinskih zgodb, je 26-letnici uspelo skoraj nemogoče – v državi, kjer večina dediščine ni prav stare, sodeluje pri enem pomembnejših restavratorskih projektov. Na otoku Rottnest pri Perthu pomaga obnavljati nekdanji zapor, kamor so v 19. stoletju zapirali staroselske moške in dečke. Tako v utesnjujočih celicah spoznava krajevno zgodovino, ki je vse prej kot svetla.
Na sporedu: Giuseppe Torelli: Sonata v D-duru za trobento, godala in basso continuo Izvajalci: Reinhold Friedrich, trobenta in Severnonemški solisti; Uwe Präkelt, dirigent Francesco Saverio Geminiani: Concerto grosso v d-molu, op. 5, št. 12, »La Follia« Izvajalca: Kvartet in ansambel Henryja Purcella Arcangelo Corelli: Sonata za violino in continuo, št. 12 v d-molu, op. 5 "La Follia" (prir. za kljunasto flavto) Izvajalca: Klemen Ramovš, kljunasta flavta in Maks Strmčnik, čembalo Luigi Cherubini: Godalni kvartet št. 3 v d-molu Izvajalec: Kvartet Debussy
Na sporedu: Giuseppe Torelli: Sonata v D-duru za trobento, godala in basso continuo Izvajalci: Reinhold Friedrich, trobenta in Severnonemški solisti; Uwe Präkelt, dirigent Francesco Saverio Geminiani: Concerto grosso v d-molu, op. 5, št. 12, »La Follia« Izvajalca: Kvartet in ansambel Henryja Purcella Arcangelo Corelli: Sonata za violino in continuo, št. 12 v d-molu, op. 5 "La Follia" (prir. za kljunasto flavto) Izvajalca: Klemen Ramovš, kljunasta flavta in Maks Strmčnik, čembalo Luigi Cherubini: Godalni kvartet št. 3 v d-molu Izvajalec: Kvartet Debussy
Pri pohajkovanju po neznani pokrajini je popotnik opazil široko in počasno reko. Ustavil se je in opazoval pomirjajoč tok vode, ko je nenadoma zaslišal klice na pomoč, ki so prihajali višje ob reki. Stekel je v smeri klicev in zagledal moškega, ki se je očitno utapljal in drsel po reki navzdol. Popotnik je najprej otrpel, nato pa je skočil v akcijo, saj je moški izginil pod vodo. Odvrgel je svoj nahrbtnik in skočil proti mestu v vodi, kjer je moški izginil. Ko je priplaval do mesta, se je potopil in zagrabil moškega za roko. S hudim naporom je moškega privlekel do obrežja. Moški je izgubil zavest, zato ga je pričel popotnik oživljati in končno je moški izpljunil vodo ter pričel zasoplo dihati. Popotnik si je oddahnil in poskušal še sam priti do zraka. Ampak nenadoma je spet zaslišal klic na pomoč iz vode. Še nekdo se je utapljal! Spet je skočil v vodo in potegnil iz nje osebo, ki se je potapljala. Popotnik, ki se je prelevil v reševalca iz vode, je pričel oživljati drugega utopljenca, ko je zaslišal še en klic na pomoč. Skoraj ves dan je minil in medtem je popotnik reševal enega utopljenca za drugim. Zdelo se je, da vedno novi in novi utopljenci plavajo po toku navzdol, tako da popotnik ni vedel ali bo kdaj konec te katastrofe. Ko je že skoraj omedlel od izčrpanosti, je zagledal moškega, ki je hitel po poti ob reki navzgor. »Gospod,« je zaklical popotnik, »prosim, pomagajte mi! Ti ljudje se utapljajo!« Moški pa je kakor da ga ne bi slišal hodil naprej. Popotnik je osupel klical naprej. Ker se moški ni ustavil, je popotnik stekel za njim, se postavil pred njega in jezno zaklical: »Gospod! Kako lahko greste mimo vseh teh utapljajočih ljudi? Nimate nobene vesti? Vas moram prisiliti, da mi pomagate reševati te ljudi?« Tujec se je ustavil, pogledal popotnika in mu z mirnim glasom dejal: »Gospod, prosim, če se umaknete. Odpravljam se proti izviru reke, kjer ljudje padajo v vodo, da to preprečim.« Ljudje pogosto gasimo požare, ko se ti že razplamtijo ali z drugimi besedami rešujemo probleme na napačnem koncu. Ko se težave že tako razširijo, da jih ni več mogoče omejiti, nas lahko njihovo reševanje preprosto preveč obremeni. Problemi pa še kar ostajajo. Zato se je bolj smiselno obrniti k izvirom naših izzivov in se jih lotiti pri koreninah. Tam bo naše prizadevanje obrodilo več sadov.
Pri pohajkovanju po neznani pokrajini je popotnik opazil široko in počasno reko. Ustavil se je in opazoval pomirjajoč tok vode, ko je nenadoma zaslišal klice na pomoč, ki so prihajali višje ob reki. Stekel je v smeri klicev in zagledal moškega, ki se je očitno utapljal in drsel po reki navzdol. Popotnik je najprej otrpel, nato pa je skočil v akcijo, saj je moški izginil pod vodo. Odvrgel je svoj nahrbtnik in skočil proti mestu v vodi, kjer je moški izginil. Ko je priplaval do mesta, se je potopil in zagrabil moškega za roko. S hudim naporom je moškega privlekel do obrežja. Moški je izgubil zavest, zato ga je pričel popotnik oživljati in končno je moški izpljunil vodo ter pričel zasoplo dihati. Popotnik si je oddahnil in poskušal še sam priti do zraka. Ampak nenadoma je spet zaslišal klic na pomoč iz vode. Še nekdo se je utapljal! Spet je skočil v vodo in potegnil iz nje osebo, ki se je potapljala. Popotnik, ki se je prelevil v reševalca iz vode, je pričel oživljati drugega utopljenca, ko je zaslišal še en klic na pomoč. Skoraj ves dan je minil in medtem je popotnik reševal enega utopljenca za drugim. Zdelo se je, da vedno novi in novi utopljenci plavajo po toku navzdol, tako da popotnik ni vedel ali bo kdaj konec te katastrofe. Ko je že skoraj omedlel od izčrpanosti, je zagledal moškega, ki je hitel po poti ob reki navzgor. »Gospod,« je zaklical popotnik, »prosim, pomagajte mi! Ti ljudje se utapljajo!« Moški pa je kakor da ga ne bi slišal hodil naprej. Popotnik je osupel klical naprej. Ker se moški ni ustavil, je popotnik stekel za njim, se postavil pred njega in jezno zaklical: »Gospod! Kako lahko greste mimo vseh teh utapljajočih ljudi? Nimate nobene vesti? Vas moram prisiliti, da mi pomagate reševati te ljudi?« Tujec se je ustavil, pogledal popotnika in mu z mirnim glasom dejal: »Gospod, prosim, če se umaknete. Odpravljam se proti izviru reke, kjer ljudje padajo v vodo, da to preprečim.« Ljudje pogosto gasimo požare, ko se ti že razplamtijo ali z drugimi besedami rešujemo probleme na napačnem koncu. Ko se težave že tako razširijo, da jih ni več mogoče omejiti, nas lahko njihovo reševanje preprosto preveč obremeni. Problemi pa še kar ostajajo. Zato se je bolj smiselno obrniti k izvirom naših izzivov in se jih lotiti pri koreninah. Tam bo naše prizadevanje obrodilo več sadov.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ob življenjskem jubileju, 80-letnici Dimitrija Rupla, slovenskega politika, sociologa ter književnika, ki je v poznih 60. letih prejšnjega stoletja začel pisanje kratke proze, nadaljeval z romaneskno prozo ter dramatiko, smo izbrali odlomek iz njegovega novejšega romana Bazar, ki ga je založba Litera izdala leta 2021. V literarni travestiji in tu in tam parodiji se dogajanje vrti okrog zasnove, nastanka in delovanja nove države. Avtor se preigrava z resničnostjo in s spominom ter vprašanjem arhiva in tako piše kroniko, s katero ukinja pravila in briše jasne meje med fiktivnim in resničnim. Slog pisanja je realističen, svet opisuje, kot da je vse to, kar se je zgodilo, res. Roman Bazar ni samo metafora za državo, za katero je značilno le ekonomsko mešetarjenje, temveč tudi mešetarjenje z resnico. Na ta način delo izraža tudi duha našega časa, kjer dvomeči posameznik ne more več zajeti resničnosti sveta, je ob izidu romana Bazar med drugim zapisala zapisala Ana Lorger. Režiserka Ana Krauthaker, igralec Matej Recer, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Tanko. Leto nastanka 2026.
Ob življenjskem jubileju, 80-letnici Dimitrija Rupla, slovenskega politika, sociologa ter književnika, ki je v poznih 60. letih prejšnjega stoletja začel pisanje kratke proze, nadaljeval z romaneskno prozo ter dramatiko, smo izbrali odlomek iz njegovega novejšega romana Bazar, ki ga je založba Litera izdala leta 2021. V literarni travestiji in tu in tam parodiji se dogajanje vrti okrog zasnove, nastanka in delovanja nove države. Avtor se preigrava z resničnostjo in s spominom ter vprašanjem arhiva in tako piše kroniko, s katero ukinja pravila in briše jasne meje med fiktivnim in resničnim. Slog pisanja je realističen, svet opisuje, kot da je vse to, kar se je zgodilo, res. Roman Bazar ni samo metafora za državo, za katero je značilno le ekonomsko mešetarjenje, temveč tudi mešetarjenje z resnico. Na ta način delo izraža tudi duha našega časa, kjer dvomeči posameznik ne more več zajeti resničnosti sveta, je ob izidu romana Bazar med drugim zapisala zapisala Ana Lorger. Režiserka Ana Krauthaker, igralec Matej Recer, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Tanko. Leto nastanka 2026.
Poslušamo novo ploščo z izvedbo dela Canto Ostinato, najbolj znanega dela nizozemskega skladatelja Simeona ten Holta, kot ga je posnel multiinstrumentalist Erik Hall s člani ansamblov Metropolis Ensemble in Sandbox Percussion.
Poslušamo novo ploščo z izvedbo dela Canto Ostinato, najbolj znanega dela nizozemskega skladatelja Simeona ten Holta, kot ga je posnel multiinstrumentalist Erik Hall s člani ansamblov Metropolis Ensemble in Sandbox Percussion.
V oddaji poslušamo skladbe: Tjaša Fabjančič/Tjaša Fabjančič/Michael Lagger: Corrida – solisti pevka Tjaša Fabjančič, trobentač Dominik Krajnčan, kitarist Miha Koretič Žan Tetičkovič/Žan Tetičkovič: Dunja Bob Belden/Bob Belden: Genesis – solist saksofonist Ronnie Cuber Milko Lazar: Koncert za klavir in orkester – 3. stavek Presto Furioso – solist pianist Bojan Gorišek
V oddaji poslušamo skladbe: Tjaša Fabjančič/Tjaša Fabjančič/Michael Lagger: Corrida – solisti pevka Tjaša Fabjančič, trobentač Dominik Krajnčan, kitarist Miha Koretič Žan Tetičkovič/Žan Tetičkovič: Dunja Bob Belden/Bob Belden: Genesis – solist saksofonist Ronnie Cuber Milko Lazar: Koncert za klavir in orkester – 3. stavek Presto Furioso – solist pianist Bojan Gorišek
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za petek dopoldne sklicala prvo sejo državnega zbora v novem mandatu. To je storila po tem, ko je državna volilna komisija dopoldne uradno potrdila izid državnozborskih volitev. Znana so tudi prva izhodišča morebitne nove koalicije.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za petek dopoldne sklicala prvo sejo državnega zbora v novem mandatu. To je storila po tem, ko je državna volilna komisija dopoldne uradno potrdila izid državnozborskih volitev. Znana so tudi prva izhodišča morebitne nove koalicije.
Sodobna politična satira razkriva mehanizme na eni strani cinične, na drugi pa paranoične narave oblasti v tako imenovanih zahodnih demokracijah. Vse se začne z običajno partijo šaha dveh evropskih politikov, ki pa se razraste v politični škandal usodne razsežnosti. Radijsko igro smo posvetili dramski igralki Mojci Funkl, članici Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je letošnja prejemnica igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dveletno obdobje. Režiser: Aleš Jan Prevajalka: Mojca Kranjc Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Novinarka – Mojca Funkl Münckmeyer – Tomaž Gubenšek Vratar – Tone Gogala Zvezni kancler – Zlatko Šugman Kanclerjeva soproga – Maja Šugman Koalicijski partner – Evgen Car Nathalie – Iva Krajnc Bagola DeVille – Zvone Hribar Snowden – Uroš Smolej Prime Minister – Ivo Ban Oče – Dare Valič Sin – Blaž Valič Voditeljica TV-dnevnika – Nataša Bolčina Žgavec Priča časa prof. Marx – Aleksander Valič Hartmann – Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2006
Sodobna politična satira razkriva mehanizme na eni strani cinične, na drugi pa paranoične narave oblasti v tako imenovanih zahodnih demokracijah. Vse se začne z običajno partijo šaha dveh evropskih politikov, ki pa se razraste v politični škandal usodne razsežnosti. Radijsko igro smo posvetili dramski igralki Mojci Funkl, članici Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je letošnja prejemnica igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dveletno obdobje. Režiser: Aleš Jan Prevajalka: Mojca Kranjc Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Novinarka – Mojca Funkl Münckmeyer – Tomaž Gubenšek Vratar – Tone Gogala Zvezni kancler – Zlatko Šugman Kanclerjeva soproga – Maja Šugman Koalicijski partner – Evgen Car Nathalie – Iva Krajnc Bagola DeVille – Zvone Hribar Snowden – Uroš Smolej Prime Minister – Ivo Ban Oče – Dare Valič Sin – Blaž Valič Voditeljica TV-dnevnika – Nataša Bolčina Žgavec Priča časa prof. Marx – Aleksander Valič Hartmann – Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2006
Pesmi, ki jih je zapustila Jane Kenyon, so tihi glasovi podob sveta, ki nas obdaja; poetične podobe, ki nas vsaj tolažijo, če nas že ne morejo rešiti izgube ljubljenih, lastne moči, vere v možnost kontinuitete in odrešitve. S temi besedami je avtorica Literarnega večera Lucija Stupica natančno opisala poezijo te ameriške pesnice, avtorice šestih pesniških zbirk, od katerih sta dve izšli šele po njeni smrti leta 1995. Prevajalka Lucija Stupica, scenaristka Lucija Stupica, urednik oddaje Vlado Motnikar, igralka Darja Reichman, bralec Aleksander Golja, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiser Klemen Markovčič. Posneto marca 2026.
Pesmi, ki jih je zapustila Jane Kenyon, so tihi glasovi podob sveta, ki nas obdaja; poetične podobe, ki nas vsaj tolažijo, če nas že ne morejo rešiti izgube ljubljenih, lastne moči, vere v možnost kontinuitete in odrešitve. S temi besedami je avtorica Literarnega večera Lucija Stupica natančno opisala poezijo te ameriške pesnice, avtorice šestih pesniških zbirk, od katerih sta dve izšli šele po njeni smrti leta 1995. Prevajalka Lucija Stupica, scenaristka Lucija Stupica, urednik oddaje Vlado Motnikar, igralka Darja Reichman, bralec Aleksander Golja, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiser Klemen Markovčič. Posneto marca 2026.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Tokrat predstavljamo bogato in navdihujoče pesemsko izročilo Bolgarije, Češke, Estonije, Velike Britanije, Moldavije, Poljske, Srbije, Švedske, Slovaške in Slovenije. Tudi letos je Prvi program Radia Slovenija soustvarjal evroradijsko mrežo pomladno-velikonočnih napevov. Pestro bero evropske ljudske glasbe pa dopolnjujejo še zanimivi pomladni običaji.
Tokrat predstavljamo bogato in navdihujoče pesemsko izročilo Bolgarije, Češke, Estonije, Velike Britanije, Moldavije, Poljske, Srbije, Švedske, Slovaške in Slovenije. Tudi letos je Prvi program Radia Slovenija soustvarjal evroradijsko mrežo pomladno-velikonočnih napevov. Pestro bero evropske ljudske glasbe pa dopolnjujejo še zanimivi pomladni običaji.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Na prvi pogled je Največji šovmen film o uspehu, pogumu in veri vase. Vse je bleščeče: glasba, podobe, energija. Je zgodba, ki gledalca dvigne in mu reče, da je svet odprt za vse, ki si upajo sanjati. Toda če za trenutek zastaneš, ga doživiš tudi – kot tiho zgodbo o človeku, ki ne najde miru.
Na prvi pogled je Največji šovmen film o uspehu, pogumu in veri vase. Vse je bleščeče: glasba, podobe, energija. Je zgodba, ki gledalca dvigne in mu reče, da je svet odprt za vse, ki si upajo sanjati. Toda če za trenutek zastaneš, ga doživiš tudi – kot tiho zgodbo o človeku, ki ne najde miru.