Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je premiero doživel poetični spektakel Orfej in Evridika, ki vsem dobro znani grški mit pretvori v poetično premišljevanje o smrti in ženski emancipaciji. Predstavo je režiral Jan Krmelj, avtorica besedila je Urša Majcen. Predstava je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma, Mestnega gledališča ljubljanskega in En–Knapa. Avtorica besedila: Urša Majcen Avtor glasbe: Sašo Vollmaier Režiser: Jan Krmelj Koreograf: Iztok Kovač Dramaturginja: Petra Pogorevc Scenograf: Lin Japelj Kostumografka: Brina Vidic Lektorica: Klasja Kovačič Oblikovalca zvoka: Matej Čelik, Jure Žigon Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec videa: Gašper Torkar Avtorja priredbe besedila: Jan Krmelj, Petra Pogorevc Avtor aranžmajev in korepetitor: Sašo Vollmaier Perzefona: Nataša Tič Ralijan Virginia Woolf, Sylvia Plath, Sarah Kane: Ajda Smrekar Evridika: Lena Hribar Škrlec Orfej: Matic Lukšič Haron: Filip Samobor Kerber: Lara Wolf k. g. Tantal: Gregor Gruden Sizif: Joseph Nzobandora - Jose Ixion: Gal Oblak k. g. Zbor: Veronika Železnik k. g., Filip Štepec k. g., Mattia Cason, Matija Franješ, Tina Habun, Fiona Macbride, Carolina Alessandra Valentini, Nika Zidar Had: Sašo Vollmaier
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je premiero doživel poetični spektakel Orfej in Evridika, ki vsem dobro znani grški mit pretvori v poetično premišljevanje o smrti in ženski emancipaciji. Predstavo je režiral Jan Krmelj, avtorica besedila je Urša Majcen. Predstava je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma, Mestnega gledališča ljubljanskega in En–Knapa. Avtorica besedila: Urša Majcen Avtor glasbe: Sašo Vollmaier Režiser: Jan Krmelj Koreograf: Iztok Kovač Dramaturginja: Petra Pogorevc Scenograf: Lin Japelj Kostumografka: Brina Vidic Lektorica: Klasja Kovačič Oblikovalca zvoka: Matej Čelik, Jure Žigon Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec videa: Gašper Torkar Avtorja priredbe besedila: Jan Krmelj, Petra Pogorevc Avtor aranžmajev in korepetitor: Sašo Vollmaier Perzefona: Nataša Tič Ralijan Virginia Woolf, Sylvia Plath, Sarah Kane: Ajda Smrekar Evridika: Lena Hribar Škrlec Orfej: Matic Lukšič Haron: Filip Samobor Kerber: Lara Wolf k. g. Tantal: Gregor Gruden Sizif: Joseph Nzobandora - Jose Ixion: Gal Oblak k. g. Zbor: Veronika Železnik k. g., Filip Štepec k. g., Mattia Cason, Matija Franješ, Tina Habun, Fiona Macbride, Carolina Alessandra Valentini, Nika Zidar Had: Sašo Vollmaier
Maja Turk je doktorica veterinarske medicine, ukvarja pa se tudi s tradicionalno kitajsko medicino in domačo prehrano pri živalih, z akupunkturo in akupresurno masažo ter z zdravljenjem s prehrano. Poleg vsega je tudi prostovoljka, ki pomaga pri oddaji psov, in pripravlja brezplačna predavanja preko spleta o zdravi prehrani psov. V sobotni oddaji Dobre novice se je z njo pogovarjal Gregor Maver.
Maja Turk je doktorica veterinarske medicine, ukvarja pa se tudi s tradicionalno kitajsko medicino in domačo prehrano pri živalih, z akupunkturo in akupresurno masažo ter z zdravljenjem s prehrano. Poleg vsega je tudi prostovoljka, ki pomaga pri oddaji psov, in pripravlja brezplačna predavanja preko spleta o zdravi prehrani psov. V sobotni oddaji Dobre novice se je z njo pogovarjal Gregor Maver.
V Abu Dabiju se je po treh urah in pol končal drugi krog prvega skupnega srečanja med ukrajinsko, rusko in ameriško delegacijo. Iz ruskega zunanjega ministrstva so sporočili le, da ostajajo odprti za dodatne pogovore; ali so na tokratnem srečanju dosegli kakršen koli napredek, ni znano. Prvo tristransko srečanje pa ni prineslo umiritve razmer na terenu. Kijev in Harkov sta bila znova tarči obežnih ruskih nočnih napadov, od koder poročajo o dveh smrtih in več deset ranjenih. Drugi poudarki oddaje: - Iran v pripravljenosti na ameriški napad, letalske družbe že odpovedujejo polete v državo. - Ob številnih nesoglasjih glede določitve višine minimalne plače se poraja vprašanje, ali bi bilo smiselno spremeniti način dogovarjanja? - Nika Prevc zmagovalka prve tekme smučarskih skakalk v Sapóru. Popoldne v Oberstdorfu na delu še skakalci.
V Abu Dabiju se je po treh urah in pol končal drugi krog prvega skupnega srečanja med ukrajinsko, rusko in ameriško delegacijo. Iz ruskega zunanjega ministrstva so sporočili le, da ostajajo odprti za dodatne pogovore; ali so na tokratnem srečanju dosegli kakršen koli napredek, ni znano. Prvo tristransko srečanje pa ni prineslo umiritve razmer na terenu. Kijev in Harkov sta bila znova tarči obežnih ruskih nočnih napadov, od koder poročajo o dveh smrtih in več deset ranjenih. Drugi poudarki oddaje: - Iran v pripravljenosti na ameriški napad, letalske družbe že odpovedujejo polete v državo. - Ob številnih nesoglasjih glede določitve višine minimalne plače se poraja vprašanje, ali bi bilo smiselno spremeniti način dogovarjanja? - Nika Prevc zmagovalka prve tekme smučarskih skakalk v Sapóru. Popoldne v Oberstdorfu na delu še skakalci.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Novi zakon o zaščiti živali povzroča težave tako zavetiščem kot občinam. Te morajo do 31. marca poročati, katera zavetišča zanje opravljajo javno službo za zapuščene živali, v 24-ih mesecih po uveljavitvi zakona pa zagotoviti njeno izvajanje v skladu s spremenjenimi normativi. V Opoldnevniku tudi o drugih temah. - Protestniki v ameriškem Minneapolisu zahtevali prekinitev nasilja nad priseljenci. - Na živilih iz držav Mercosurja bo potrebno nujno označiti državo izvora. - V Novi Gorici na okrogli mizi o vprašanju, zakaj se vojne ponavljajo. - Olimpijska bakla, ki potuje po Italiji, je prispela v Furlanijo Julijsko krajino. - Nika Prevc zopet zmagala, ajdovske rokometašice gostujejo na Nizozemskem.
Novi zakon o zaščiti živali povzroča težave tako zavetiščem kot občinam. Te morajo do 31. marca poročati, katera zavetišča zanje opravljajo javno službo za zapuščene živali, v 24-ih mesecih po uveljavitvi zakona pa zagotoviti njeno izvajanje v skladu s spremenjenimi normativi. V Opoldnevniku tudi o drugih temah. - Protestniki v ameriškem Minneapolisu zahtevali prekinitev nasilja nad priseljenci. - Na živilih iz držav Mercosurja bo potrebno nujno označiti državo izvora. - V Novi Gorici na okrogli mizi o vprašanju, zakaj se vojne ponavljajo. - Olimpijska bakla, ki potuje po Italiji, je prispela v Furlanijo Julijsko krajino. - Nika Prevc zopet zmagala, ajdovske rokometašice gostujejo na Nizozemskem.
Svojo odvetniško poklicno pot je dolga leta združeval s pisanjem knjig. Zdaj, ko je v pokoju, je časa za pisanje več, pravi Igor Karlovšek, a še vseeno ga kdaj zmanjka za vse njegove konjičke, ki jih ni malo. Najraje pa svoje proste minute danes upokojenec in pisatelj izkoristi za najrazličnejšo rekreacijo. Od kod njegova ljubezen do branja in pisanja, kako oblikuje svoje književne junake, kaj mu pomenijo nagrade in zakaj ima tako rad naravo, je Igor Karlovšek med drugim v današnji oddaji Razkošje v glavi povedal Tadeji Bizilj.
Svojo odvetniško poklicno pot je dolga leta združeval s pisanjem knjig. Zdaj, ko je v pokoju, je časa za pisanje več, pravi Igor Karlovšek, a še vseeno ga kdaj zmanjka za vse njegove konjičke, ki jih ni malo. Najraje pa svoje proste minute danes upokojenec in pisatelj izkoristi za najrazličnejšo rekreacijo. Od kod njegova ljubezen do branja in pisanja, kako oblikuje svoje književne junake, kaj mu pomenijo nagrade in zakaj ima tako rad naravo, je Igor Karlovšek med drugim v današnji oddaji Razkošje v glavi povedal Tadeji Bizilj.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je Simona Kostanjšek Brglez iz Poljčan, doktorica humanističnih znanosti, umetnostna zgodovinarka in konservatorka. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno tudi v proučevanje sakralne umetnosti na Štajerskem. Poznamo jo po številnih projektih, med drugim je vodja obnove samostana Studenice v Poljčanah, trenutno pa sodeluje tudi pri obnovi zvonika slovenskobistriške cerkve Svetega Jerneja, in še kje.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je Simona Kostanjšek Brglez iz Poljčan, doktorica humanističnih znanosti, umetnostna zgodovinarka in konservatorka. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno tudi v proučevanje sakralne umetnosti na Štajerskem. Poznamo jo po številnih projektih, med drugim je vodja obnove samostana Studenice v Poljčanah, trenutno pa sodeluje tudi pri obnovi zvonika slovenskobistriške cerkve Svetega Jerneja, in še kje.
Če vemo, da vsaj zahodni svet že od industrijske revolucije v veliki meri obvladuje kapitalizem, ni nenavadno, da obstaja vrsta poizkusov, kako to stanje človeka ubesediti tudi v literaturi. Večina pisateljev se pri tem oprime bolj tradicionalnih pristopov in se ukvarja s tem, kako se z močjo kapitala sooča ta ali oni literarni junak iz različnih socialnih okolij. Redkeje pa smo priča delom, v katerih literarni junak na nek način postane kar kapital sam. Enega od najbolj nedavnih podvigov te vrste prinaša roman Hiper, ki ga je napisal kurdski pisatelj Agri Ismail in je pred kratkim izšel v zbirki Izhodi pri založbi Sophia. In če ob omembi kurdskega pisatelja pomislite na boje ljudstva, ki ni nikoli dobilo lastne države ali njihove revolucionarne ideje o nekapitalističnem družbenem sistemu, naj že takoj povemo, da roman pisatelja, ki je odraščal v Londonu, ni zgodba o kurdskem vprašanju ali sanjah o spremembi sveta, ampak prej priča o cinizmu izseljenske generacije, ki je opustila boje idealističnih staršev in vseobsegajočemu kapitalu - tako v svojih življenjih kot v romanu - prepustila glavno vlogo. O Hiperju smo za tokratno Sobotno branje govorili z urednikom in prevajalcem dela Markom Bauerjem, ki je za začetek povedal nekaj o avtorju. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Če vemo, da vsaj zahodni svet že od industrijske revolucije v veliki meri obvladuje kapitalizem, ni nenavadno, da obstaja vrsta poizkusov, kako to stanje človeka ubesediti tudi v literaturi. Večina pisateljev se pri tem oprime bolj tradicionalnih pristopov in se ukvarja s tem, kako se z močjo kapitala sooča ta ali oni literarni junak iz različnih socialnih okolij. Redkeje pa smo priča delom, v katerih literarni junak na nek način postane kar kapital sam. Enega od najbolj nedavnih podvigov te vrste prinaša roman Hiper, ki ga je napisal kurdski pisatelj Agri Ismail in je pred kratkim izšel v zbirki Izhodi pri založbi Sophia. In če ob omembi kurdskega pisatelja pomislite na boje ljudstva, ki ni nikoli dobilo lastne države ali njihove revolucionarne ideje o nekapitalističnem družbenem sistemu, naj že takoj povemo, da roman pisatelja, ki je odraščal v Londonu, ni zgodba o kurdskem vprašanju ali sanjah o spremembi sveta, ampak prej priča o cinizmu izseljenske generacije, ki je opustila boje idealističnih staršev in vseobsegajočemu kapitalu - tako v svojih življenjih kot v romanu - prepustila glavno vlogo. O Hiperju smo za tokratno Sobotno branje govorili z urednikom in prevajalcem dela Markom Bauerjem, ki je za začetek povedal nekaj o avtorju. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Začenjamo z letošnjim jubilejem že 70. gledališke sezone Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, nadaljujemo s tradicijo in njeno vklopljenostjo v sodobni Maribor, njegov znameniti Rotovški trg in sodobno poslanstvo Mariborske knjižnice bosta osrednja poudarka iz tega konca države. Nadaljujemo z vtisi s treh razstav: najprej bomo spoznali Usodo neznanca z (ljubljanskih) Prul, razstavo o najdbi v skrčenem položaju najdenega pokojnika iz obdobja stare Emone, ko so kopali temelje za prizidek Centra Janeza Levca poleg Karlovške ceste na južni strani grajskega griča. Obiskali smo tudi razstavo 7.00–15.00 ustvarjalke Tanje Devetak v ljubljanski Galeriji Kresija, v Mestni galeriji Nova Gorica pa je že od pretekle sobote odprta razstava Izpostavitev bodočnosti – Expositur Zukunft, kjer sta kuratorki Tanja Prušnik iz Avstrije in Milena Koren Božiček iz Slovenije predstavili dela petih ustvarjalk in ustvarjalca iz Avstrije in Slovenije – na njej se sprašujejo, kakšen bo človek v prihodnosti. FOTO: Družabni dvoriščni del Slovenskega mladinskega gledališča VIR: https://www.facebook.com/photo/?fbid=10158710561192381&set=a.476806324455172
Začenjamo z letošnjim jubilejem že 70. gledališke sezone Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, nadaljujemo s tradicijo in njeno vklopljenostjo v sodobni Maribor, njegov znameniti Rotovški trg in sodobno poslanstvo Mariborske knjižnice bosta osrednja poudarka iz tega konca države. Nadaljujemo z vtisi s treh razstav: najprej bomo spoznali Usodo neznanca z (ljubljanskih) Prul, razstavo o najdbi v skrčenem položaju najdenega pokojnika iz obdobja stare Emone, ko so kopali temelje za prizidek Centra Janeza Levca poleg Karlovške ceste na južni strani grajskega griča. Obiskali smo tudi razstavo 7.00–15.00 ustvarjalke Tanje Devetak v ljubljanski Galeriji Kresija, v Mestni galeriji Nova Gorica pa je že od pretekle sobote odprta razstava Izpostavitev bodočnosti – Expositur Zukunft, kjer sta kuratorki Tanja Prušnik iz Avstrije in Milena Koren Božiček iz Slovenije predstavili dela petih ustvarjalk in ustvarjalca iz Avstrije in Slovenije – na njej se sprašujejo, kakšen bo človek v prihodnosti. FOTO: Družabni dvoriščni del Slovenskega mladinskega gledališča VIR: https://www.facebook.com/photo/?fbid=10158710561192381&set=a.476806324455172
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Vstopili smo v svet modelne in parkovne železnice Društva za promocijo parne vleke Krilato kolo Maribor. Potovali smo v preteklost. Na železniški postaji, mimo katere ste številni zagotovo že hodili, pa morda niste vedeli, da se ti vizualno in zgodovinsko zanimivi pričevalci minulih časov skrivajo tam – v čakalnici železniške postaje Studenci in v njeni bližini.
Vstopili smo v svet modelne in parkovne železnice Društva za promocijo parne vleke Krilato kolo Maribor. Potovali smo v preteklost. Na železniški postaji, mimo katere ste številni zagotovo že hodili, pa morda niste vedeli, da se ti vizualno in zgodovinsko zanimivi pričevalci minulih časov skrivajo tam – v čakalnici železniške postaje Studenci in v njeni bližini.
Pripadniki ljudstva Sami živijo v regiji, ki jo sami imenujejo Sapmi in na polotoku Kola sega v Rusijo. Tradicionalno so se pripadniki ljudstva preživljali z ribolovom, lovom in prodajo krzna, ovčarstvom in tudi s polnomadsko rejo severnih jelenov. Ob koncu osemdesetih let je še v takratni Sovjetski zvezi pri založbi Melodija izšla vinilna plošča z zvočnimi zapisi njihove tradicionalne glasbe, ki jo spoznavamo danes.
Pripadniki ljudstva Sami živijo v regiji, ki jo sami imenujejo Sapmi in na polotoku Kola sega v Rusijo. Tradicionalno so se pripadniki ljudstva preživljali z ribolovom, lovom in prodajo krzna, ovčarstvom in tudi s polnomadsko rejo severnih jelenov. Ob koncu osemdesetih let je še v takratni Sovjetski zvezi pri založbi Melodija izšla vinilna plošča z zvočnimi zapisi njihove tradicionalne glasbe, ki jo spoznavamo danes.
Mija Šuštar je mlada umetnica, ki jo navdihujejo gledališko ustvarjanje, pisanje in fotografija. Z dramskim besedilom, ki nosi naslov Biti nikogaršnji problem in obravnava tematiko nevrorazličnih posameznikov, je v letošnji sezoni sodelovala na natečaju Najst, ki ga razpisuje SNG Drama Ljubljana in dobila prvo nagrado. Izbrano besedilo bo v sodelovanju s študentkami in študenti AGRFT doživelo predstavitev na odru SNG Drama Ljubljana. Več o ustvarjanju, navdihu in temah, ki jo nagovorijo pa v Kulturomatu!
Mija Šuštar je mlada umetnica, ki jo navdihujejo gledališko ustvarjanje, pisanje in fotografija. Z dramskim besedilom, ki nosi naslov Biti nikogaršnji problem in obravnava tematiko nevrorazličnih posameznikov, je v letošnji sezoni sodelovala na natečaju Najst, ki ga razpisuje SNG Drama Ljubljana in dobila prvo nagrado. Izbrano besedilo bo v sodelovanju s študentkami in študenti AGRFT doživelo predstavitev na odru SNG Drama Ljubljana. Več o ustvarjanju, navdihu in temah, ki jo nagovorijo pa v Kulturomatu!
V turistični oddaji smo se odpravili v Ormož, ki se turistično zelo razvija. Poleg vinogradniškega območja Jeruzalemsko-Ormoških goric in tam pridelanih odličnih, predvsem belih vin so zelo ponosni še na grad Ormož, tamkajšnje lagune in seveda na kolesarske in pohodniške poti. Nadaljujemo tudi popotniško zgodbo – na nadvse zanimivo potovanje v Indonezijo sta se lani septembra odpravila naša radijska kolega Brigita in Tomaž.
V turistični oddaji smo se odpravili v Ormož, ki se turistično zelo razvija. Poleg vinogradniškega območja Jeruzalemsko-Ormoških goric in tam pridelanih odličnih, predvsem belih vin so zelo ponosni še na grad Ormož, tamkajšnje lagune in seveda na kolesarske in pohodniške poti. Nadaljujemo tudi popotniško zgodbo – na nadvse zanimivo potovanje v Indonezijo sta se lani septembra odpravila naša radijska kolega Brigita in Tomaž.
Tokrat smo se v oddaji Hudo! pogovarjali z mladimi glasbenicami in glasbeniki iz pihalnega orkestra Brkinska godba 2000. Godba vsako pomlad pripravi koncert z znanimi slovenskimi glasbeniki. Oktobra pa so se udeležili tudi mednarodnega festivala godb in mažoretk v Španiji. Kako potekajo vaje, ali je bolj pomembna vztrajnost ali talent in kaj je tisto najtežje pri igranju v orkestru, smo izvedeli v oddaji Hudo!
Tokrat smo se v oddaji Hudo! pogovarjali z mladimi glasbenicami in glasbeniki iz pihalnega orkestra Brkinska godba 2000. Godba vsako pomlad pripravi koncert z znanimi slovenskimi glasbeniki. Oktobra pa so se udeležili tudi mednarodnega festivala godb in mažoretk v Španiji. Kako potekajo vaje, ali je bolj pomembna vztrajnost ali talent in kaj je tisto najtežje pri igranju v orkestru, smo izvedeli v oddaji Hudo!
Dramska igralka Damjana Černe je kot dolgoletna članica Slovenskega mladinskega gledališča s svojimi igralskimi stvaritvami – tako v domačem gledališču kot na nevladni sceni – pomembno zaznamovala slovensko gledališko krajino. Za svoje vloge v zadnjih dveh letih je ob koncu lanskega leta prejela Severjevo nagrado za izjemne igralske dosežke. Strokovna žirija je v utemeljitvi nagrade zapisala, da gre za lucidno igralko neusahljive energije, ki se nikoli ne zateka k bližnjicam všečnosti, a kljub temu ostaja pristna in izrazito specifična. Umetnica se je o svojem bogatem in raznorodnem igralskem ustvarjanju pogovarjala s Kajo Novosel. Tonski mojster Damjan Rostan, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Dramska igralka Damjana Černe je kot dolgoletna članica Slovenskega mladinskega gledališča s svojimi igralskimi stvaritvami – tako v domačem gledališču kot na nevladni sceni – pomembno zaznamovala slovensko gledališko krajino. Za svoje vloge v zadnjih dveh letih je ob koncu lanskega leta prejela Severjevo nagrado za izjemne igralske dosežke. Strokovna žirija je v utemeljitvi nagrade zapisala, da gre za lucidno igralko neusahljive energije, ki se nikoli ne zateka k bližnjicam všečnosti, a kljub temu ostaja pristna in izrazito specifična. Umetnica se je o svojem bogatem in raznorodnem igralskem ustvarjanju pogovarjala s Kajo Novosel. Tonski mojster Damjan Rostan, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Kaj nas čaka v prihodnosti tehnologije je vprašanje, ki vsako leto odpira nove dimenzije. Odgovore svet že dolgo ne išče več samo v Silicijevi dolini, ampak v tudi Las Vegasu, na sejmu Consumer Electronics Show (CES). Ker elektronika že dolgo ni več omejena na telefone, televizorje in gospodinjske aparate, temveč vse bolj oblikuje tudi avtomobile in promet je CES postal eden od ključnih dogodkov tudi za razumevanje prihodnosti mobilnosti. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Kaj nas čaka v prihodnosti tehnologije je vprašanje, ki vsako leto odpira nove dimenzije. Odgovore svet že dolgo ne išče več samo v Silicijevi dolini, ampak v tudi Las Vegasu, na sejmu Consumer Electronics Show (CES). Ker elektronika že dolgo ni več omejena na telefone, televizorje in gospodinjske aparate, temveč vse bolj oblikuje tudi avtomobile in promet je CES postal eden od ključnih dogodkov tudi za razumevanje prihodnosti mobilnosti. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Tokrat bomo spoznali zimski šport, ki ga je s svojimi uspehi med prepoznavne športne discipline uvrstil Filip Flisar. Čeprav gre za olimpijski šport, pa v Sloveniji danes ni veliko mladih, ki bi ga treniralo. No, v podkastu Hudo športni imamo priložnost spoznati smučarski kros s pomočjo Line Bratuša, dijakinje Srednje gradbene šole in gimnazije Maribor in članice Smučarskega kluba Maribor. Vabljeni k poslušanju! Foto: Mediaspeed
Tokrat bomo spoznali zimski šport, ki ga je s svojimi uspehi med prepoznavne športne discipline uvrstil Filip Flisar. Čeprav gre za olimpijski šport, pa v Sloveniji danes ni veliko mladih, ki bi ga treniralo. No, v podkastu Hudo športni imamo priložnost spoznati smučarski kros s pomočjo Line Bratuša, dijakinje Srednje gradbene šole in gimnazije Maribor in članice Smučarskega kluba Maribor. Vabljeni k poslušanju! Foto: Mediaspeed
V tokratnem Glasbenem radiogramu smo gostili skupino Kokosy. Pogovarjali smo se o njihovi glasbeni poti, nastanku in razvoju zasedbe ter o ustvarjanju avtorske glasbe, ki prepleta indie pop, funk in sodoben pop izraz. V oddaji smo poslušali izbor šestih skladb, ki razkrivajo energijo, igrivost in prepoznavni zvok skupine Kokosy.
V tokratnem Glasbenem radiogramu smo gostili skupino Kokosy. Pogovarjali smo se o njihovi glasbeni poti, nastanku in razvoju zasedbe ter o ustvarjanju avtorske glasbe, ki prepleta indie pop, funk in sodoben pop izraz. V oddaji smo poslušali izbor šestih skladb, ki razkrivajo energijo, igrivost in prepoznavni zvok skupine Kokosy.
Komorni dekliški zbor Vox Ilirica je v letu 2025 praznoval 40 let delovanja. Zbor se je razvil iz okteta, ki ga je leta 1984 na Glasbeni šoli Ilirska Bistrica sestavila profesorica Marija Slosar Lenarčič. Prvih dvajset let je zbor deloval pod njenim vodstvom, od leta 2006 ga vodi Elena Sedmak, profesorica glasbe na bistriški glasbeni šoli. V zboru je do zdaj pelo 114 pevk, po večini so to bile učenke glasbene šole. Zbor sodeluje na prireditvah v občini in zunaj nje, organizira samostojne koncerte, se odziva vabilom društev doma in v zamejstvu. Za svoje delo je prejel pohvale, visoke strokovne ocene in nagrade. Izdal je dve zgoščenki: prvo leta 2000, drugo pa leta 2015 ob svoji 30. obletnici.
Komorni dekliški zbor Vox Ilirica je v letu 2025 praznoval 40 let delovanja. Zbor se je razvil iz okteta, ki ga je leta 1984 na Glasbeni šoli Ilirska Bistrica sestavila profesorica Marija Slosar Lenarčič. Prvih dvajset let je zbor deloval pod njenim vodstvom, od leta 2006 ga vodi Elena Sedmak, profesorica glasbe na bistriški glasbeni šoli. V zboru je do zdaj pelo 114 pevk, po večini so to bile učenke glasbene šole. Zbor sodeluje na prireditvah v občini in zunaj nje, organizira samostojne koncerte, se odziva vabilom društev doma in v zamejstvu. Za svoje delo je prejel pohvale, visoke strokovne ocene in nagrade. Izdal je dve zgoščenki: prvo leta 2000, drugo pa leta 2015 ob svoji 30. obletnici.
V tokratnih pravljičnih minutah bomo prisluhnili kitajski ljudski zgodbi Zakaj sonce vzide, ko petelin zapoje. Slikovita pripoved nas popelje v čas, ko so ljudje z zgodbami razlagali skrivnosti narave. Spoznali bomo, kako je petelin s svojim petjem povezan z jutrom in sončnim vzhodom ter kako so nastale navade, ki jih poznamo še danes. Pravljica nas nežno popelje v svet domišljije, modrosti in starodavnih verovanj. Pripoveduje jo Robert Kereži iz Mariborske knjižnice.
V tokratnih pravljičnih minutah bomo prisluhnili kitajski ljudski zgodbi Zakaj sonce vzide, ko petelin zapoje. Slikovita pripoved nas popelje v čas, ko so ljudje z zgodbami razlagali skrivnosti narave. Spoznali bomo, kako je petelin s svojim petjem povezan z jutrom in sončnim vzhodom ter kako so nastale navade, ki jih poznamo še danes. Pravljica nas nežno popelje v svet domišljije, modrosti in starodavnih verovanj. Pripoveduje jo Robert Kereži iz Mariborske knjižnice.
Na Tehniškem šolskem centru Maribor so pred dnevi uspešno zaključili mednarodni Erasmus projekt WaterWise. O tem projektu in še drugih pripovedujejo dijaki in dijakinje tega centra. Sledi kitajska pravljica Zakaj sonce vzide, ko petelin zapoje.
Na Tehniškem šolskem centru Maribor so pred dnevi uspešno zaključili mednarodni Erasmus projekt WaterWise. O tem projektu in še drugih pripovedujejo dijaki in dijakinje tega centra. Sledi kitajska pravljica Zakaj sonce vzide, ko petelin zapoje.
Slovenska rokometna reprezentanca je odigrala prvo tekmo drugega dela evropskega prvenstva, nasprotniki so bili domačini Švedi. Prvo tekmo na domačem evropskem prvenstvu pa je odigrala reprezentanca v dvoranskem nogometu. V Stožicah so bili prvi nasprotniki Španci, nekdanji večkratni evropski in svetovni prvaki. Za smučarskimi skakalci pa je prva polovica posamične preizkušnje na svetovnem prvenstvu v poletih.
Slovenska rokometna reprezentanca je odigrala prvo tekmo drugega dela evropskega prvenstva, nasprotniki so bili domačini Švedi. Prvo tekmo na domačem evropskem prvenstvu pa je odigrala reprezentanca v dvoranskem nogometu. V Stožicah so bili prvi nasprotniki Španci, nekdanji večkratni evropski in svetovni prvaki. Za smučarskimi skakalci pa je prva polovica posamične preizkušnje na svetovnem prvenstvu v poletih.
Ste se kdaj vprašali, zakaj smo zdravi kot riba, zviti kot lisica ali na psu? V tokratnih Radiovednih smo vstopili v pisan svet slovenskih frazemov, v katerih glavno vlogo igrajo živali. Raziskovali smo, kako z njimi opisujemo svoje zdravje, počutje, moč in vedenje ter zakaj prav riba velja za simbol popolnega zdravja.
Ste se kdaj vprašali, zakaj smo zdravi kot riba, zviti kot lisica ali na psu? V tokratnih Radiovednih smo vstopili v pisan svet slovenskih frazemov, v katerih glavno vlogo igrajo živali. Raziskovali smo, kako z njimi opisujemo svoje zdravje, počutje, moč in vedenje ter zakaj prav riba velja za simbol popolnega zdravja.
Testenine so sicer simbol italijanske kuhinje, vendar so se zaradi njihove preproste in vsestranske uporabe razširile po vsem svetu. Kuharica Mojca jih bo pripravila s šampinjoni in brokolijem, saj meni, da moramo v naše jedilnike vključiti čim več zelenjave. Ob tem pa je dodala še nasvet, kako jo pripraviti, da ostane čim bolj hranljiva in kako zaužiti dovolj rastlinskih beljakovin.
Testenine so sicer simbol italijanske kuhinje, vendar so se zaradi njihove preproste in vsestranske uporabe razširile po vsem svetu. Kuharica Mojca jih bo pripravila s šampinjoni in brokolijem, saj meni, da moramo v naše jedilnike vključiti čim več zelenjave. Ob tem pa je dodala še nasvet, kako jo pripraviti, da ostane čim bolj hranljiva in kako zaužiti dovolj rastlinskih beljakovin.
Vsak mesec znova v oddaji Midva spoznavamo nove dvojine in tokrat je Nataša Benčič v goste povabila dva pesnika, saj je letošnje leto Vlada RS ob 100 letnici smrti Srečka Kosovela, razglasila za Kosovelovo leto. Vanja Pegan in Marko Matičetov sta Primorca, Vanja je Pirančan, ki je pognal korenine v Izoli, a vsak dan poučuje kitaro v Piranu; Marko pa živi v Luciji, a se vsakjdan vozi v Sežano, kjer je direktor Kosovelove knjižnice. Odlična pisca sta, pogosto ju prevajajo in oba sta konec lanskega leta izdala novi pesniški zbirki. Pesnika v pesnikovm letu sta zdaj z nami - v oddaji Midva.
Vsak mesec znova v oddaji Midva spoznavamo nove dvojine in tokrat je Nataša Benčič v goste povabila dva pesnika, saj je letošnje leto Vlada RS ob 100 letnici smrti Srečka Kosovela, razglasila za Kosovelovo leto. Vanja Pegan in Marko Matičetov sta Primorca, Vanja je Pirančan, ki je pognal korenine v Izoli, a vsak dan poučuje kitaro v Piranu; Marko pa živi v Luciji, a se vsakjdan vozi v Sežano, kjer je direktor Kosovelove knjižnice. Odlična pisca sta, pogosto ju prevajajo in oba sta konec lanskega leta izdala novi pesniški zbirki. Pesnika v pesnikovm letu sta zdaj z nami - v oddaji Midva.
Na Radiu so nas v četrtek obiskali otroci iz Mavrične sobe vrtca Vrhnika, enota Želvica, ogledali so si našo hišo in zapeli v mikrofon! Kakšno zimsko pesem lahko v tokratni oddaji zapojete tudi vi, otroci, ali se s tretješolci zavrtite na vrtiljaku letnih časov. V Zakajčku bomo ugotavljali, kaj počne rimska cesta, vabimo pa vas tudi k poslušanju radijskih Zverinic. Tokrat bomo spoznali žival, ki je tako plaha, da se zdi njena prisotnost v gozdu kot privid …
Na Radiu so nas v četrtek obiskali otroci iz Mavrične sobe vrtca Vrhnika, enota Želvica, ogledali so si našo hišo in zapeli v mikrofon! Kakšno zimsko pesem lahko v tokratni oddaji zapojete tudi vi, otroci, ali se s tretješolci zavrtite na vrtiljaku letnih časov. V Zakajčku bomo ugotavljali, kaj počne rimska cesta, vabimo pa vas tudi k poslušanju radijskih Zverinic. Tokrat bomo spoznali žival, ki je tako plaha, da se zdi njena prisotnost v gozdu kot privid …
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Irski pesnik in dramatik Frederick Louis MacNeice v pesmi z naslovom Sneg ne prikazuje le zimske pokrajine. Tudi o nepredvidljivem svetu pripoveduje. Prevajalec Veno Taufer, igralec Branko Jordan. Posneto decembra 2007.
Irski pesnik in dramatik Frederick Louis MacNeice v pesmi z naslovom Sneg ne prikazuje le zimske pokrajine. Tudi o nepredvidljivem svetu pripoveduje. Prevajalec Veno Taufer, igralec Branko Jordan. Posneto decembra 2007.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
S pisanjem uradnih dopisov se verjetno vsakdo sreča v različnih življenjskih, poslovnih ali kariernih situacijah. Dopis je krajše uradno ali poslovno pisno sporočilo, njegova struktura v slovenščini ni natančno določena. Kateri so sestavni deli oziroma pomembnejše kategorije uradnega dopisa? Katere so najpogostejše pravopisne napake in zagate pri pisanju dopisov? Zakaj se včasih zaplete že za začetnim pozdravom »Spoštovani«? Odgovore je poiskal Bojan Leskovec.
S pisanjem uradnih dopisov se verjetno vsakdo sreča v različnih življenjskih, poslovnih ali kariernih situacijah. Dopis je krajše uradno ali poslovno pisno sporočilo, njegova struktura v slovenščini ni natančno določena. Kateri so sestavni deli oziroma pomembnejše kategorije uradnega dopisa? Katere so najpogostejše pravopisne napake in zagate pri pisanju dopisov? Zakaj se včasih zaplete že za začetnim pozdravom »Spoštovani«? Odgovore je poiskal Bojan Leskovec.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ameriška, ruska in ukrajinska delegacija so v Združenih arabskih emiratih opravile prvi krog pogovorov o vojni v Ukrajini. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so v središču ozemeljska vprašanja, a bo pred kakršnimi koli sklepi treba počakati na današnje nadaljevanje pogovorov. Medtem iz Ukrajine poročajo o novih ruskih napadih. Drugi poudarki oddaje: - Misija Evropskega parlamenta po obisku Srbije napovedala vnovični obisk. - Večji del Združenih držav bo zajel ledeni primež. - Domen Prevc lovi prvi posamični naslov svetovnega prvaka v poletih; rokometaši na evropskem prvenstvu prvič izgubili.
Ameriška, ruska in ukrajinska delegacija so v Združenih arabskih emiratih opravile prvi krog pogovorov o vojni v Ukrajini. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so v središču ozemeljska vprašanja, a bo pred kakršnimi koli sklepi treba počakati na današnje nadaljevanje pogovorov. Medtem iz Ukrajine poročajo o novih ruskih napadih. Drugi poudarki oddaje: - Misija Evropskega parlamenta po obisku Srbije napovedala vnovični obisk. - Večji del Združenih držav bo zajel ledeni primež. - Domen Prevc lovi prvi posamični naslov svetovnega prvaka v poletih; rokometaši na evropskem prvenstvu prvič izgubili.
Po uvodnih tekmah, odigranih v Latviji in Litvi, se je evropsko prvenstvo v dvoranskem nogometu včeraj začelo tudi v Sloveniji. V Stožicah se je Slovenija pomerila s Španijo, ki je na zadnjih osmih prvenstvih vedno osvojila medaljo, od tega petkrat zlato.
Po uvodnih tekmah, odigranih v Latviji in Litvi, se je evropsko prvenstvo v dvoranskem nogometu včeraj začelo tudi v Sloveniji. V Stožicah se je Slovenija pomerila s Španijo, ki je na zadnjih osmih prvenstvih vedno osvojila medaljo, od tega petkrat zlato.
V novi dan z glasbo Händla, Vivaldija, Cherubinija, Albinonija in Bacha v prvem, Haydna v drugem ter Reiche, Ščedrina, Griega in Sibeliusa v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Händla, Vivaldija, Cherubinija, Albinonija in Bacha v prvem, Haydna v drugem ter Reiche, Ščedrina, Griega in Sibeliusa v tretjem delu.
Andrej Rijavec – na postojnsko burjo ga je z Goriškega zvabila ljubezen – je odličen poznavalec zgodb ljudi, ki so krojili ne le Primorsko – Notranjsko zgodovino, temveč so zaznamovali vso Slovenijo, vendar o njih vemo veliko premalo. Univerzitetni diplomirani literarni komparativist je predan interpret kulturne dediščine, raziskovalec in ljubiteljski zgodovinar ter avtor številnih kratkih zgodb – tudi takih ki še čakajo, da jih bo v prihodnosti nadgradil. Je tudi avtor romana Medvedja kraljica, ki je – kot pravijo – ekokriminalka.
Andrej Rijavec – na postojnsko burjo ga je z Goriškega zvabila ljubezen – je odličen poznavalec zgodb ljudi, ki so krojili ne le Primorsko – Notranjsko zgodovino, temveč so zaznamovali vso Slovenijo, vendar o njih vemo veliko premalo. Univerzitetni diplomirani literarni komparativist je predan interpret kulturne dediščine, raziskovalec in ljubiteljski zgodovinar ter avtor številnih kratkih zgodb – tudi takih ki še čakajo, da jih bo v prihodnosti nadgradil. Je tudi avtor romana Medvedja kraljica, ki je – kot pravijo – ekokriminalka.
Želim vsem mirno in prijetno prebujanje. Dan, ki ga začenjamo, nas kliče, da gremo spet na delo, po svojih vsakdanjih opravilih. Samo tako bo dan izpolnjen. Misel, ki nam pri na pol odprtih očeh že navsezgodaj dvigne pritisk. Delo je postalo meč, ki visi nad številnimi in greni življenje. Pri tem ne mislim na lenobo, izogibanje naporov, na nesposobnost. Res so nekateri, ki jih nič ne premakne in ne mignejo z mezincem. Večina vendarle želi delati in je ponosna na svoj poklic. Ob tem ostajajo neizpolnjeni, ker vidijo bolj to, česar niso storili in ne morejo opraviti, kot to, kar jim je uspelo postoriti. Sam pogosto hitim na delo. Urnik me preganja in si ne dovolim, da bi zamujal. Kako hudo je srečati človeka, ki ga že dolgo nisi videl, in ga pustiti le z nekaj vljudnimi besedami, da ja ne bi trpelo delo. Občudujem mlade starše, ki hitijo s svojimi otroki v vrtce, šole in jih tam na tak ali drugačen način hitro oddajo, da so pravi čas v službi. Še meni jih je težko gledati, ko se poslavljajo s tako ali drugačno zvijačo, da bi potolažili otroka, kako težko mora biti šele njim. Kaj hočemo, pogosto zavzdihnemo, taki so časi in ob pritiskih nadrejenih in končno trga ne gre drugače. Ihta, brezglavo hitenje za doseganje takih in drugačnih poslovnih načrtov, je eden glavnih vzrokov za naš nemir. »Skrbnost in marljivost, ki naj ju imamo pri svojih opravilih, se docela razlikujeta od nemirne vneme, nemira in ihte,« so besede sv. Frančiška Saleškega, ki danes goduje. Če pogledamo njegovo življenje tam v začetku sedemnajstega stoletja, bi mu težko verjeli. Sam je kot ženevski škof, kjer je imel veliko sovražnikov, veliko delal. Pisal, poučeval, vodil in spodbujal je številne, da so ga s časom vzljubili tudi njegovi nasprotniki. Ob vsem delu je ohranil spokojnost. Nič ga ni vrglo iz tira. Prav tega potrebujemo danes. Ob omenjeni naglici staršev s svojimi otroki se pogosto sprašujem, kaj bi jim ob njihovi skrbnosti in marljivosti dalo notranjega miru in zadovoljstva. Če pogledamo Frančiška Saleškega, lahko vidimo, da je to našel v zaupanju, da je življenje dobro, dano od Boga, in da smo vsi ljudje poklicani k notranjemu zadovoljstvu. Verjel je, da se v vsakem poklicu ali stanu lahko potrdimo in uresničimo. Le temeljno zaupanje moramo imeti. Lahko mu rečemo Bog, lahko previdnost, lahko red, smisel ali kakor koli že, le verjeti moramo v to temeljno resnico globoke urejenosti. Če želimo dan začeti brez ihte in notranjega nemira, utrdimo zaupanje v lastno marljivost in skrbnost drugih, da bo naše delo blagoslov imelo.
Želim vsem mirno in prijetno prebujanje. Dan, ki ga začenjamo, nas kliče, da gremo spet na delo, po svojih vsakdanjih opravilih. Samo tako bo dan izpolnjen. Misel, ki nam pri na pol odprtih očeh že navsezgodaj dvigne pritisk. Delo je postalo meč, ki visi nad številnimi in greni življenje. Pri tem ne mislim na lenobo, izogibanje naporov, na nesposobnost. Res so nekateri, ki jih nič ne premakne in ne mignejo z mezincem. Večina vendarle želi delati in je ponosna na svoj poklic. Ob tem ostajajo neizpolnjeni, ker vidijo bolj to, česar niso storili in ne morejo opraviti, kot to, kar jim je uspelo postoriti. Sam pogosto hitim na delo. Urnik me preganja in si ne dovolim, da bi zamujal. Kako hudo je srečati človeka, ki ga že dolgo nisi videl, in ga pustiti le z nekaj vljudnimi besedami, da ja ne bi trpelo delo. Občudujem mlade starše, ki hitijo s svojimi otroki v vrtce, šole in jih tam na tak ali drugačen način hitro oddajo, da so pravi čas v službi. Še meni jih je težko gledati, ko se poslavljajo s tako ali drugačno zvijačo, da bi potolažili otroka, kako težko mora biti šele njim. Kaj hočemo, pogosto zavzdihnemo, taki so časi in ob pritiskih nadrejenih in končno trga ne gre drugače. Ihta, brezglavo hitenje za doseganje takih in drugačnih poslovnih načrtov, je eden glavnih vzrokov za naš nemir. »Skrbnost in marljivost, ki naj ju imamo pri svojih opravilih, se docela razlikujeta od nemirne vneme, nemira in ihte,« so besede sv. Frančiška Saleškega, ki danes goduje. Če pogledamo njegovo življenje tam v začetku sedemnajstega stoletja, bi mu težko verjeli. Sam je kot ženevski škof, kjer je imel veliko sovražnikov, veliko delal. Pisal, poučeval, vodil in spodbujal je številne, da so ga s časom vzljubili tudi njegovi nasprotniki. Ob vsem delu je ohranil spokojnost. Nič ga ni vrglo iz tira. Prav tega potrebujemo danes. Ob omenjeni naglici staršev s svojimi otroki se pogosto sprašujem, kaj bi jim ob njihovi skrbnosti in marljivosti dalo notranjega miru in zadovoljstva. Če pogledamo Frančiška Saleškega, lahko vidimo, da je to našel v zaupanju, da je življenje dobro, dano od Boga, in da smo vsi ljudje poklicani k notranjemu zadovoljstvu. Verjel je, da se v vsakem poklicu ali stanu lahko potrdimo in uresničimo. Le temeljno zaupanje moramo imeti. Lahko mu rečemo Bog, lahko previdnost, lahko red, smisel ali kakor koli že, le verjeti moramo v to temeljno resnico globoke urejenosti. Če želimo dan začeti brez ihte in notranjega nemira, utrdimo zaupanje v lastno marljivost in skrbnost drugih, da bo naše delo blagoslov imelo.
Italijanski jazzovski pianist in skladatelj Renato Sellani se je rodil 8. januarja leta 1926 v kraju Senigallia. Letos torej zaznamujemo stoletnico njegovega rojstva. Renato Sellani in njegov klavir sta sodelovala v celotni zgodovini italijanskega jazza. Bil je eden najpomembnejših glasbenikov italijanskega jazza. Imenovali so ga italijanski Hank Jones.
Italijanski jazzovski pianist in skladatelj Renato Sellani se je rodil 8. januarja leta 1926 v kraju Senigallia. Letos torej zaznamujemo stoletnico njegovega rojstva. Renato Sellani in njegov klavir sta sodelovala v celotni zgodovini italijanskega jazza. Bil je eden najpomembnejših glasbenikov italijanskega jazza. Imenovali so ga italijanski Hank Jones.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ivan Slamnig, živel je med letoma 1930 in 2001, je za časa svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev, bil pa je tudi uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. Objavil je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman ter številne radijske igre. Slovenskim bralcem ga je s prvim knjižnim izborom njegove poezije predstavil Peter Svetina, in sicer v delu z naslovom Nostalgija ostanka v zbirki Nova lirika pri Mladinski knjigi. Za Slamnigovo poezijo je zelo pomemben kompleks aluzij in referenc na pesniško tradicijo, oblikovno pa je izjemno različna. Ena izmed odlik avtorjeve poezije je humor, ki zaznamuje tudi pesmi z bivanjsko in ljubezensko tematiko iz izbora, ki nosi naslov po Slamnigovi knjigi poezije Sed scholae iz leta 1987. Prevajalec: Peter Svetina, režiser: Marko Rengeo; interpret: Gaber Kristjan Trseglav; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; leto posnetka: 2026.
Ivan Slamnig, živel je med letoma 1930 in 2001, je za časa svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev, bil pa je tudi uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. Objavil je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman ter številne radijske igre. Slovenskim bralcem ga je s prvim knjižnim izborom njegove poezije predstavil Peter Svetina, in sicer v delu z naslovom Nostalgija ostanka v zbirki Nova lirika pri Mladinski knjigi. Za Slamnigovo poezijo je zelo pomemben kompleks aluzij in referenc na pesniško tradicijo, oblikovno pa je izjemno različna. Ena izmed odlik avtorjeve poezije je humor, ki zaznamuje tudi pesmi z bivanjsko in ljubezensko tematiko iz izbora, ki nosi naslov po Slamnigovi knjigi poezije Sed scholae iz leta 1987. Prevajalec: Peter Svetina, režiser: Marko Rengeo; interpret: Gaber Kristjan Trseglav; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; leto posnetka: 2026.
Novosti domačih in tujih ustvarjalcev elektronskih ritmov, dve radijski premieri in gostujoči miks Adama Sellouka, ki v zadnjih letih suvereno gradi svoj prepoznaven svet med melodičnim tehnom in sodobnim hausom. 01. Empire Of The Sun - Alive (SG Lewis Remix) (Capitol Records) 02. Claptone ft. Hannah Boleyn - Black & Gold (Golden Path Recordings) 03. Fideles & 88Birds - 10 Breaths (Francis Mercier Remix) (Impressum) 04. Kideko & Roland Clark - Have A Good Time (Armada) 05. Beyonce - Pure Honey (Honey Dews Edit) 06. Low Steppa & Ruff Driverz - Don’t Stop (Altra Moda) 07. Suprachemical - Fuksia 08. Kaskade & CID x Anabel Englund - Vision (Experts Only) 09. Reaky Reakson - Vempire Strikes Back (Midnight Resurrection)
Novosti domačih in tujih ustvarjalcev elektronskih ritmov, dve radijski premieri in gostujoči miks Adama Sellouka, ki v zadnjih letih suvereno gradi svoj prepoznaven svet med melodičnim tehnom in sodobnim hausom. 01. Empire Of The Sun - Alive (SG Lewis Remix) (Capitol Records) 02. Claptone ft. Hannah Boleyn - Black & Gold (Golden Path Recordings) 03. Fideles & 88Birds - 10 Breaths (Francis Mercier Remix) (Impressum) 04. Kideko & Roland Clark - Have A Good Time (Armada) 05. Beyonce - Pure Honey (Honey Dews Edit) 06. Low Steppa & Ruff Driverz - Don’t Stop (Altra Moda) 07. Suprachemical - Fuksia 08. Kaskade & CID x Anabel Englund - Vision (Experts Only) 09. Reaky Reakson - Vempire Strikes Back (Midnight Resurrection)
V švicarskem letovišču Davos se je končal Svetovni gospodarski forum. Štiridnevno srečanje več tisoč najvplivnejših ljudi na svetu je potekalo v strahu pred poglobitvijo razdora med zahodnimi državami zaradi ameriških ambicij, povezanih z Grenlandijo, končalo pa se je z razmeroma umirjeno retoriko predsednika Donalda Trumpa.
V švicarskem letovišču Davos se je končal Svetovni gospodarski forum. Štiridnevno srečanje več tisoč najvplivnejših ljudi na svetu je potekalo v strahu pred poglobitvijo razdora med zahodnimi državami zaradi ameriških ambicij, povezanih z Grenlandijo, končalo pa se je z razmeroma umirjeno retoriko predsednika Donalda Trumpa.
Dobrodošli med glasbenimi muzami Georga Friedricha Händla, Johanna Sebastiana Bacha in Henryja Purclla. Uzvočili jih bodo Zbor Monteverdi in Angleški baročni solisti.
Dobrodošli med glasbenimi muzami Georga Friedricha Händla, Johanna Sebastiana Bacha in Henryja Purclla. Uzvočili jih bodo Zbor Monteverdi in Angleški baročni solisti.
Janez Krstnik Dolar: Missa sopra la bergamasca | Maša na bergamasco Georg Friedrich Händel: Coronation Anthem | Kronanjski spevi Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Sebastjan Vrhovnik dirigent Ernestina Jošt sopran Federica Lo Pinto mezzosopran Barbara Potočnik alt Gašper Banovec tenor Tadej Osvald bas https://filharmonija.si/koncert/vip-3-kraljevsko/
Janez Krstnik Dolar: Missa sopra la bergamasca | Maša na bergamasco Georg Friedrich Händel: Coronation Anthem | Kronanjski spevi Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Sebastjan Vrhovnik dirigent Ernestina Jošt sopran Federica Lo Pinto mezzosopran Barbara Potočnik alt Gašper Banovec tenor Tadej Osvald bas https://filharmonija.si/koncert/vip-3-kraljevsko/
V oddaji se z gosti podajamo v Združene države Amerike, na Portugalsko in v osrčje Bosne in Hercegovine. Svojo karierno pot čez lužo in delček življenja in dela v New Yorku odstira mlada slovenska igralka Tjaša Ferme. S Portugalske se je oglasil robotik in razvojnik programske opreme za samovozeča vozila dr. Dejan Pangerčič, predsednica društva Cankar Verica Đindo pa predstavlja kulturno dejavnost slovenskih rojakov v Sarajevu.
V oddaji se z gosti podajamo v Združene države Amerike, na Portugalsko in v osrčje Bosne in Hercegovine. Svojo karierno pot čez lužo in delček življenja in dela v New Yorku odstira mlada slovenska igralka Tjaša Ferme. S Portugalske se je oglasil robotik in razvojnik programske opreme za samovozeča vozila dr. Dejan Pangerčič, predsednica društva Cankar Verica Đindo pa predstavlja kulturno dejavnost slovenskih rojakov v Sarajevu.