Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Naval na šport

Premierna tekma slovenskih nogometašic v elitni skupini lige narodov

4. 3. 2026

Začela se je liga narodov za nogometašice, v kateri se reprezentance potegujejo za preboj na mundial, ki bo prihodnje leto v Braziliji. V Dresdnu se je pomerila z Nemčijo.

7 min

Začela se je liga narodov za nogometašice, v kateri se reprezentance potegujejo za preboj na mundial, ki bo prihodnje leto v Braziliji. V Dresdnu se je pomerila z Nemčijo.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 9h

4. 3. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Izluščeno

Začel se je boj za najboljša mlada voznico in voznika letošnjega leta

4. 3. 2026

AMZS že deseto leto zapored organizira izbor Najboljši za volanom, s katerim bo Slovenija maja dobila najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika letošnjega leta. Kdo lahko sodeluje v tem izboru, ter kakšna je pot od spletnega testa do finalne vožnje na Vranskem, smo vprašali inštruktorja varne vožnje Erika Logarja.

4 min

AMZS že deseto leto zapored organizira izbor Najboljši za volanom, s katerim bo Slovenija maja dobila najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika letošnjega leta. Kdo lahko sodeluje v tem izboru, ter kakšna je pot od spletnega testa do finalne vožnje na Vranskem, smo vprašali inštruktorja varne vožnje Erika Logarja.

Svetovalni servis

Kako temeljito pospraviti in urediti svoj dom?

4. 3. 2026

Vas nered v garderobni omari ali kuhinjskih predalih vedno znova spravi v slabo voljo? Pospravite, pa je čez nekaj dni spet vse po starem? Kako pospraviti enkrat za vselej, zakaj je temelj urejenega doma dobra organizacija in zakaj pospravljanje ni isto kot čiščenje? Gostja: Tina Markun, certificirana svetovalka za urejanje domov po metodi znane japonske mojstrice pospravljanja Marie Kondo. Čeprav ima metoda korenine na drugem koncu sveta, jo lahko preslikamo tudi v naše okolje.

30 min

Vas nered v garderobni omari ali kuhinjskih predalih vedno znova spravi v slabo voljo? Pospravite, pa je čez nekaj dni spet vse po starem? Kako pospraviti enkrat za vselej, zakaj je temelj urejenega doma dobra organizacija in zakaj pospravljanje ni isto kot čiščenje? Gostja: Tina Markun, certificirana svetovalka za urejanje domov po metodi znane japonske mojstrice pospravljanja Marie Kondo. Čeprav ima metoda korenine na drugem koncu sveta, jo lahko preslikamo tudi v naše okolje.

Ob osmih

Viktor Mlakar: Prva skupina Slovencev iz Omana bo danes v domovini

4. 3. 2026

Reševanje slovenskih državljanov in državljank z Bližnjega vzhoda se nadaljuje, danes naj bi na ljubljansko letališče prispelo prvo letalo, ki bo pripeljalo potnike iz Omana. V naslednjih dneh naj bi sledilo še več letov, na ministrstvu pa si prizadevajo, da bi potnike pripeljali tudi neposredno iz Združenih arabskih Emiratov, od koder letala vzletajo zgolj občasno. O poteku reševalne akcije in trenutni situaciji, ki se spreminja iz uro v uro, pa z vodjo konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Viktorjem Mlakarjem.

16 min

Reševanje slovenskih državljanov in državljank z Bližnjega vzhoda se nadaljuje, danes naj bi na ljubljansko letališče prispelo prvo letalo, ki bo pripeljalo potnike iz Omana. V naslednjih dneh naj bi sledilo še več letov, na ministrstvu pa si prizadevajo, da bi potnike pripeljali tudi neposredno iz Združenih arabskih Emiratov, od koder letala vzletajo zgolj občasno. O poteku reševalne akcije in trenutni situaciji, ki se spreminja iz uro v uro, pa z vodjo konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Viktorjem Mlakarjem.

Statistically Dave

Stanovanje in življenje

4. 3. 2026

Stanovanje in življenje

1 min

Stanovanje in življenje

Jutranja poročila Radia Maribor

Na območju Kalvarije obsežna gozdarska dela

4. 3. 2026

V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · V Sloveniji danes pričakujemo prvo skupino Slovencev z Bližnjega vzhoda · Smrtnih nesreč v kmetijstvu od dva do štirikrat več kot v drugih dejavnostih · Na območju Kalvarije obsežna gozdarska dela

10 min

V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · V Sloveniji danes pričakujemo prvo skupino Slovencev z Bližnjega vzhoda · Smrtnih nesreč v kmetijstvu od dva do štirikrat več kot v drugih dejavnostih · Na območju Kalvarije obsežna gozdarska dela

Glasovi svetov

Velemesta vzhodne Azije – milijonske metropole, v katerih se rojeva prihodnost

4. 3. 2026

Ali bomo zahodnjaki že v kratkem začeli sanjariti, da bi lahko bivali in ustvarjali v Tokiu, Seulu ali Šanghaju – prav kakor so ljudje z vsega sveta nekoč sanjali o življenju v Parizu in New Yorku?

51 min

Ali bomo zahodnjaki že v kratkem začeli sanjariti, da bi lahko bivali in ustvarjali v Tokiu, Seulu ali Šanghaju – prav kakor so ljudje z vsega sveta nekoč sanjali o življenju v Parizu in New Yorku?

Jutranji koncert pri Andreju

Zmelkoow v živo pri Andreju

4. 3. 2026

Ključno vprašanje prvega koncerta spomladanske sezone Jutranjih koncertov se glasi: "Kdo je Sergio?" Zmelkoow so prišli, igrali in peli (med drugim tudi) skladbe z novega, že enajstega studijskega albuma Plus ter napovedali Veliki veseli koncert konec meseca.

25 min

Ključno vprašanje prvega koncerta spomladanske sezone Jutranjih koncertov se glasi: "Kdo je Sergio?" Zmelkoow so prišli, igrali in peli (med drugim tudi) skladbe z novega, že enajstega studijskega albuma Plus ter napovedali Veliki veseli koncert konec meseca.

Glasbena jutranjica

William Shakespeare v glasbi, 3. del

4. 3. 2026

William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. Poslušamo uglasbitve Shakespearove tragedije Romeo in Julija, ene najbolj znanih ljubezenskih zgodb vseh časov, izpod peresa Petra Iljiča Čajkovskega, Sergeja Prokofjeva in Leonarda Bernsteina.

57 min

William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. Poslušamo uglasbitve Shakespearove tragedije Romeo in Julija, ene najbolj znanih ljubezenskih zgodb vseh časov, izpod peresa Petra Iljiča Čajkovskega, Sergeja Prokofjeva in Leonarda Bernsteina.

Lirični utrinek

Andrej Ciuha: Zlato oko svetilnika ljubezni

4. 3. 2026

Slovenski pesnik in slikar Andrej Ciuha se je rodil 1961 v Ljubljani, po izobrazbi je magister prava in managementa nepremičnin in diplomirani ekonomist. Ukvarja se s poezijo od leta 2004, ko je izdal svojo prvo pesniško zbirko pri založbi Mondena z naslovom : "Ti si tako lepa". Njegova druga pesniška zbirka Črni in beli biseri je izšla leta 2012. Andrej Ciuha ta hip pripravlja svojo sedmo samostojno razstavo slik na Gradu Bogenšperk z naslovom: "Tretji kamen od sonca". Odprli jo bodo v maju. Interpret Blaž Šef, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.

2 min

Slovenski pesnik in slikar Andrej Ciuha se je rodil 1961 v Ljubljani, po izobrazbi je magister prava in managementa nepremičnin in diplomirani ekonomist. Ukvarja se s poezijo od leta 2004, ko je izdal svojo prvo pesniško zbirko pri založbi Mondena z naslovom : "Ti si tako lepa". Njegova druga pesniška zbirka Črni in beli biseri je izšla leta 2012. Andrej Ciuha ta hip pripravlja svojo sedmo samostojno razstavo slik na Gradu Bogenšperk z naslovom: "Tretji kamen od sonca". Odprli jo bodo v maju. Interpret Blaž Šef, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.

Glasbena jutranjica

William Shakespeare v glasbi, 1. del

4. 3. 2026

William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. V prvi uri poslušamo glasbo Ludwiga van Beethovna, Felixa Mendelssohna, Franza Liszta in Richarda Straussa.

30 min

William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. V prvi uri poslušamo glasbo Ludwiga van Beethovna, Felixa Mendelssohna, Franza Liszta in Richarda Straussa.

Jutranjik

V Sloveniji danes pričakujejo prvo skupino Slovencev z Bližnjega vzhoda

4. 3. 2026

Danes pričakujemo prvo letalo s Slovenci, ki so zaradi spopadov obtičali na Bližnjem vzhodu. Z avtobusi so jih včeraj pripeljali iz Dubaja v Oman. Iz urada vlade za komuniciranje so pozno zvečer sporočili, da so na varnem, letalo takrat še ni imelo dovoljenja za pristanek v Maskatu. Po informacijah N1 pa je v zgodnjih jutranjih urah letalo le poletelo proti omanski prestolnici. Spopadi na Bližnjem vzhodu se nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem zavrnil navedbe, da je Izrael prisilil Združene države v napad na Iran. V oddaji tudi o tem: - Koprski svetniki niso navdušeni nad načrti Grafista glede stadiona Bonifika in objekta Solis. - Prenova Kanina ocenjena na dobrih 100 milijonov evrov. - Na Trnovem nad Novo Gorico odprli obnovljen spominski park in grobišče NOB posvečen 2.800 borcem in žrtvam fašizma - Slovenska ženska nogometna reprezentanca je začela kvalifikacije za svetovno prvenstvo leta 2027.

14 min

Danes pričakujemo prvo letalo s Slovenci, ki so zaradi spopadov obtičali na Bližnjem vzhodu. Z avtobusi so jih včeraj pripeljali iz Dubaja v Oman. Iz urada vlade za komuniciranje so pozno zvečer sporočili, da so na varnem, letalo takrat še ni imelo dovoljenja za pristanek v Maskatu. Po informacijah N1 pa je v zgodnjih jutranjih urah letalo le poletelo proti omanski prestolnici. Spopadi na Bližnjem vzhodu se nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem zavrnil navedbe, da je Izrael prisilil Združene države v napad na Iran. V oddaji tudi o tem: - Koprski svetniki niso navdušeni nad načrti Grafista glede stadiona Bonifika in objekta Solis. - Prenova Kanina ocenjena na dobrih 100 milijonov evrov. - Na Trnovem nad Novo Gorico odprli obnovljen spominski park in grobišče NOB posvečen 2.800 borcem in žrtvam fašizma - Slovenska ženska nogometna reprezentanca je začela kvalifikacije za svetovno prvenstvo leta 2027.

Jutranja kronika

Prvo letalo s Slovenci, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu, naj bi na Brniku pristalo danes

4. 3. 2026

V Iranu, Izraelu, Libanonu in okoliških zalivskih državah se nadaljujejo spopadi. Po podatkih organizacij za človekove pravice je bilo od začetka vojne v soboto ubitih že več kot tisoč civilistov. Države medtem evakuirajo svoje državljane, ki so po začetku sppadov obtičali na Bližnjem vzhodu. Iz Omana naj bi danes krenilo tudi prvo letalo s slovenskimi potniki. V oddaji tudi o tem: - Na Ljubljanski borzi se začenja trgovanje z delnicami Vzajemne - Rdeči noski praznujejo 22 let - Nogometašice kvalifikacije za svetovno prvenstvo začele s porazom proti Nemkam

20 min

V Iranu, Izraelu, Libanonu in okoliških zalivskih državah se nadaljujejo spopadi. Po podatkih organizacij za človekove pravice je bilo od začetka vojne v soboto ubitih že več kot tisoč civilistov. Države medtem evakuirajo svoje državljane, ki so po začetku sppadov obtičali na Bližnjem vzhodu. Iz Omana naj bi danes krenilo tudi prvo letalo s slovenskimi potniki. V oddaji tudi o tem: - Na Ljubljanski borzi se začenja trgovanje z delnicami Vzajemne - Rdeči noski praznujejo 22 let - Nogometašice kvalifikacije za svetovno prvenstvo začele s porazom proti Nemkam

Spominčice

O avtorju prvega slovenskega romana

4. 3. 2026

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

4 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Športna zgodba

Začetek lige narodov za slovenske nogometašice

4. 3. 2026

Slovenske nogometašice so včeraj premierno nastopile v ligi A lige narodov za nogometašice, v kateri se reprezentance potegujejo za preboj na mundial. V Dresdnu so se pomerile z Nemčijo.

2 min

Slovenske nogometašice so včeraj premierno nastopile v ligi A lige narodov za nogometašice, v kateri se reprezentance potegujejo za preboj na mundial. V Dresdnu so se pomerile z Nemčijo.

Glasbena jutranjica

William Shakespeare v glasbi, 1. del

4. 3. 2026

William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. V prvi uri poslušamo glasbo Ludwiga van Beethovna, Felixa Mendelssohna, Franza Liszta in Richarda Straussa.

59 min

William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. V prvi uri poslušamo glasbo Ludwiga van Beethovna, Felixa Mendelssohna, Franza Liszta in Richarda Straussa.

Duhovna misel

Tadej Grum: Med mladostjo in odraslostjo

4. 3. 2026

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

6 min

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

Jutranja kronika

Prva jutranja kronika 05:30

4. 3. 2026

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

10 min

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

4. 3. 2026

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

41 stopinj vročine

Croquis

3. 3. 2026

V oddaji poslušamo skladbe: Janez Gregorc: Croquis - solisti saksofonista Tone Janša in Andy Arnol ter trobentač Petar Ugrin Duško Gojković: From Way Back - solist trobentač Duško Gojković Karlheinz Miklin/Michael Abene: Next Page - solista saksofonista Karlheinz Miklin in Aleš Suša Elvis Stanič/Aleš Avbelj: Waking the Spring - solisti kitarist Elvis Stanić, saksofonista Blaž Trček in Lenart Krečič

29 min

V oddaji poslušamo skladbe: Janez Gregorc: Croquis - solisti saksofonista Tone Janša in Andy Arnol ter trobentač Petar Ugrin Duško Gojković: From Way Back - solist trobentač Duško Gojković Karlheinz Miklin/Michael Abene: Next Page - solista saksofonista Karlheinz Miklin in Aleš Suša Elvis Stanič/Aleš Avbelj: Waking the Spring - solisti kitarist Elvis Stanić, saksofonista Blaž Trček in Lenart Krečič

Zrcalo dneva

ZDA v prekinitev trgovine s Španijo zaradi zavrnitve pomoči pri napadih na Iran

3. 3. 2026

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države prekinile vso trgovino s Španijo, potem ko ta Washintonu ni dovolila uporabe skupnih vojaških oporišč za operacije proti Iranu. Medtem se nadaljujejo ameriško-izraelski napadi na Iran in Libanon. Po podatkih iranskega Rdečega polmeseca je bilo doslej v napadih v Iranu ubitih skoraj 800 ljudi.

5 min

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države prekinile vso trgovino s Španijo, potem ko ta Washintonu ni dovolila uporabe skupnih vojaških oporišč za operacije proti Iranu. Medtem se nadaljujejo ameriško-izraelski napadi na Iran in Libanon. Po podatkih iranskega Rdečega polmeseca je bilo doslej v napadih v Iranu ubitih skoraj 800 ljudi.

Zrcalo dneva

Zrcalo dneva

3. 3. 2026

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

5 min

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Radijska igra

Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Tuja žena

3. 3. 2026

"Da bi resnica delovala bolj verodostojno, ji je potrebno brezpogojno dodati malo laži." Tako hudomušno razmišlja ruski romanopisec Fjodor Mihajlovič Dostojevski, z antologijskimi romani kot so Zločin in kazen, Bratje Karamazovi in Idiot eden največjih avtorjev sploh. Čeravno znan predvsem kot romanopisec, so zanj značilne tudi novele oziroma kratke zgodbe. Ena takšnih je tudi humoreska Tuja žena. Prevajalec: Janko Moder Režiser: Hinko Košak Tonski mojster: Dušan Mauser Ivan Andrejevič Šabrin, tajni legacijski svetnik – Stane Sever Glafira Ivanovna, njegova žena – Duša Počkaj Stjepan Maksimovič Tvorogov, njen ljubimec – Boris Kralj Bobinicin, njen drugi ljubimec – Janko Hočevar Vladni prisednik Novikov – Dušan Škedl Nastopajo še – Mina Jeraj, Jana Osojnik, Marjan Benedičič in Stane Česnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1961

46 min

"Da bi resnica delovala bolj verodostojno, ji je potrebno brezpogojno dodati malo laži." Tako hudomušno razmišlja ruski romanopisec Fjodor Mihajlovič Dostojevski, z antologijskimi romani kot so Zločin in kazen, Bratje Karamazovi in Idiot eden največjih avtorjev sploh. Čeravno znan predvsem kot romanopisec, so zanj značilne tudi novele oziroma kratke zgodbe. Ena takšnih je tudi humoreska Tuja žena. Prevajalec: Janko Moder Režiser: Hinko Košak Tonski mojster: Dušan Mauser Ivan Andrejevič Šabrin, tajni legacijski svetnik – Stane Sever Glafira Ivanovna, njegova žena – Duša Počkaj Stjepan Maksimovič Tvorogov, njen ljubimec – Boris Kralj Bobinicin, njen drugi ljubimec – Janko Hočevar Vladni prisednik Novikov – Dušan Škedl Nastopajo še – Mina Jeraj, Jana Osojnik, Marjan Benedičič in Stane Česnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1961

Literarni večer

Antoine Volodine in francoski posteksotizem

3. 3. 2026

Sodobni francoski literarni ustvarjalec Antoine Volodine je eden najbolj samosvojih sodobnih literatov. Volodine, njegovo pravo ime je Jean Desvignes, skupaj s svojimi alter egi, Lutzem Bassmannom, Elli Kronauer in Manuelo Draeger, ustvarja literaturo, ki jo sam označuje z izrazom "posteksotizem" in ki se nikakor ne uvršča v žanr znanstvene fantastike. Protagonisti njegovih del se gibljejo in delujejo na obrobju, njihov svet je pogosto svet revolucij, svet vojn in koncentracijskih taborišč, umaknjen v razdejana, obskurna, imaginarna mesta ali za zidove umobolnic in kaznilnic. Avtorica scenarija: Anuša Trunkelj; prevajalki: Suzana Koncut; Anuša Trunkelj; režiser: Gregor Tozon; bralca: Miha Zor, Maja Moll; igralca: Aleš Valič, Pavle Ravnohrib; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Jure Culiberg; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2011.

37 min

Sodobni francoski literarni ustvarjalec Antoine Volodine je eden najbolj samosvojih sodobnih literatov. Volodine, njegovo pravo ime je Jean Desvignes, skupaj s svojimi alter egi, Lutzem Bassmannom, Elli Kronauer in Manuelo Draeger, ustvarja literaturo, ki jo sam označuje z izrazom "posteksotizem" in ki se nikakor ne uvršča v žanr znanstvene fantastike. Protagonisti njegovih del se gibljejo in delujejo na obrobju, njihov svet je pogosto svet revolucij, svet vojn in koncentracijskih taborišč, umaknjen v razdejana, obskurna, imaginarna mesta ali za zidove umobolnic in kaznilnic. Avtorica scenarija: Anuša Trunkelj; prevajalki: Suzana Koncut; Anuša Trunkelj; režiser: Gregor Tozon; bralca: Miha Zor, Maja Moll; igralca: Aleš Valič, Pavle Ravnohrib; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Jure Culiberg; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2011.

Jazz in jaz

Joao Gilberto, Voz e violao

3. 3. 2026

V tokratni oddaji Jazz in jaz se poklanjamo glasbi Joaa Gilberta oz. njegovemu albumu Voz e violao.

61 min

V tokratni oddaji Jazz in jaz se poklanjamo glasbi Joaa Gilberta oz. njegovemu albumu Voz e violao.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Glasbena razglednica iz Prlekije

3. 3. 2026

V tokratni oddaji vas vabimo v Veržej – kraj z bogato tradicijo ljubiteljske kulture. Letos dvajset let delovanja obeležuje Folklorna skupina Leščeček, ki pod okriljem Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej ohranja plesno, glasbeno in pevsko dediščino Prlekije ter jo z mladostno energijo prenaša na nove generacije. O začetkih, ustvarjanju in današnjem utripu skupine bosta spregovorila vodja glasbenega sestava David Lukner in eden od ustanoviteljev Folklorne skupine Leščeček Marko Rus. Kot pravita sogovornika, ju pri delu navdihujeta pristnost in kakovostno preživljanje prostega časa v krogu ustvarjalnih ljudi.

50 min

V tokratni oddaji vas vabimo v Veržej – kraj z bogato tradicijo ljubiteljske kulture. Letos dvajset let delovanja obeležuje Folklorna skupina Leščeček, ki pod okriljem Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej ohranja plesno, glasbeno in pevsko dediščino Prlekije ter jo z mladostno energijo prenaša na nove generacije. O začetkih, ustvarjanju in današnjem utripu skupine bosta spregovorila vodja glasbenega sestava David Lukner in eden od ustanoviteljev Folklorne skupine Leščeček Marko Rus. Kot pravita sogovornika, ju pri delu navdihujeta pristnost in kakovostno preživljanje prostega časa v krogu ustvarjalnih ljudi.

Lahko noč, otroci!

Vilibaldova odejica

3. 3. 2026

Kako je maček Vilibald prelisičil miši na gradu ... Pripoveduje: Maja Končar. Napisal: Beverley J. Letchworth Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.

9 min

Kako je maček Vilibald prelisičil miši na gradu ... Pripoveduje: Maja Končar. Napisal: Beverley J. Letchworth Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.

Glasba, gledališče ... in ves ta jazz

Muzikal Oliver (1)

3. 3. 2026

Oliver! je angleški muzikal, nastal je po romanu Charlesa Dickensa z naslovom Oliver Twist, pod katerega se je podpisal Lionel Bart. Delo je na W est Endu doživelo premiero leta 1960, na Broadwayju pa leta 1963. Po dobrega pol stoletja pa se je Oliver znašel tudi med nami ...

29 min

Oliver! je angleški muzikal, nastal je po romanu Charlesa Dickensa z naslovom Oliver Twist, pod katerega se je podpisal Lionel Bart. Delo je na W est Endu doživelo premiero leta 1960, na Broadwayju pa leta 1963. Po dobrega pol stoletja pa se je Oliver znašel tudi med nami ...

Odprta knjiga na radiu

Darinka Kozinc: Les Goriciennes (10/16)

3. 3. 2026

Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.

20 min

Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.

Radijski dnevnik

Ameriško-izraelski napadi na Iran se nadaljujejo; Washington in Teheran nista pripravljena na pogovore

3. 3. 2026

Ameriško-izraelski napadi na Iran se nadaljujejo četrti dan, prav tako iranski povračilni napadi na države v regiji. Ameriški predsednik Donald Trump je danes dejal, da se Iran hoče pogajati, a je čas za to minil. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Ali Bahreini je Trumpove trditve, da se Teheran želi pogajati, zavrnil. Kot je dejal, je zdaj edini jezik za pogovore z Združenimi državami jezik obrambe. Druge teme: - Nocoj naj bi iz Omana odletelo prvo letalo s slovenskimi državljani - V združenju deviznih varčevalcev NLB v Sarajevu ogorčeni nad sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice - Škocjanske jame zaznamujejo 40 let na seznamu svetovne dediščine UNESCO

15 min

Ameriško-izraelski napadi na Iran se nadaljujejo četrti dan, prav tako iranski povračilni napadi na države v regiji. Ameriški predsednik Donald Trump je danes dejal, da se Iran hoče pogajati, a je čas za to minil. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Ali Bahreini je Trumpove trditve, da se Teheran želi pogajati, zavrnil. Kot je dejal, je zdaj edini jezik za pogovore z Združenimi državami jezik obrambe. Druge teme: - Nocoj naj bi iz Omana odletelo prvo letalo s slovenskimi državljani - V združenju deviznih varčevalcev NLB v Sarajevu ogorčeni nad sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice - Škocjanske jame zaznamujejo 40 let na seznamu svetovne dediščine UNESCO

Radijski dnevnik

Radijski dnevnik

3. 3. 2026

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

13 min

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Aktualno regionalno

Aktualno regionalno

3. 3. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

7 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

Do popoldneva

Do popoldneva Radia Maribor

3. 3. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

9 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Pol ure kulture

Faksimile Kettejevih Poezij, retrospektiva filmov Wernerja Herzoga in razstava kiparja Gian Lorenza Berninija

3. 3. 2026

Tudi današnje popoldne vam v izteku ponuja Pol ure kulture. Tokratno glasbeno ogrlico posvečamo reviji Primorska poje ter hkrati tudi Dragotinu Ketteju; pesnik s Prema bo našel pot tudi v naš prvi prispevek, v katerem bomo predstavili faksimile pesnikove zbirke Poezij. V nadaljevanju bomo predstavili obsežno retrospektivo filmov Wernerja Herzoga v Slovenski kinoteki v Ljubljani ter se podali še v Rim, kjer so ob 400-letnici vatikanske bazilike pripravili veliko razstavo del kiparja Gian Lorenza Berninija. Zaključili bomo v sežanski osnovni šoli, kjer so s predstavo znova obudili Srečka Kosovela.

27 min

Tudi današnje popoldne vam v izteku ponuja Pol ure kulture. Tokratno glasbeno ogrlico posvečamo reviji Primorska poje ter hkrati tudi Dragotinu Ketteju; pesnik s Prema bo našel pot tudi v naš prvi prispevek, v katerem bomo predstavili faksimile pesnikove zbirke Poezij. V nadaljevanju bomo predstavili obsežno retrospektivo filmov Wernerja Herzoga v Slovenski kinoteki v Ljubljani ter se podali še v Rim, kjer so ob 400-letnici vatikanske bazilike pripravili veliko razstavo del kiparja Gian Lorenza Berninija. Zaključili bomo v sežanski osnovni šoli, kjer so s predstavo znova obudili Srečka Kosovela.

Zborovska glasba

Miserere v c-molu Johanna Adolfa Hasseja

3. 3. 2026

Johann Adolf Hasse je bil v drugi polovici 18. stoletja eden izmed najslavnejših skladateljev. Rodil se je leta 1699 v Bergedorfu pri Hamburgu. Po prvih pevskih uspehih se je posvetil komponiranju in bil v Neaplju eden izmed zadnjih učencev Alessandra Scarlattija. Leta 1730 se je v Benetkah poročil s slavno pevko Faustino Bordoni, s katero je leto pozneje prišel na dresdenski dvor. Izvedba njegove opere Cleofide je bil pravi triumf za zakonca. Po smrti Avgusta Močnega, leta 1733, je njegov sin Friderik Avgust Drugi skladatelja zaposlil v službi kapelnika dresdenskega dvora. Med 30-letno Hassejevo službo v Dresdnu je tamkajšnje glasbeno življenje naravnost vzcvetelo: marsikdo je nevoščljivo pogledoval ali prisluškoval živahnemu dresdenskemu kulturnemu življenju in skladateljevim mojstrovinam.

38 min

Johann Adolf Hasse je bil v drugi polovici 18. stoletja eden izmed najslavnejših skladateljev. Rodil se je leta 1699 v Bergedorfu pri Hamburgu. Po prvih pevskih uspehih se je posvetil komponiranju in bil v Neaplju eden izmed zadnjih učencev Alessandra Scarlattija. Leta 1730 se je v Benetkah poročil s slavno pevko Faustino Bordoni, s katero je leto pozneje prišel na dresdenski dvor. Izvedba njegove opere Cleofide je bil pravi triumf za zakonca. Po smrti Avgusta Močnega, leta 1733, je njegov sin Friderik Avgust Drugi skladatelja zaposlil v službi kapelnika dresdenskega dvora. Med 30-letno Hassejevo službo v Dresdnu je tamkajšnje glasbeno življenje naravnost vzcvetelo: marsikdo je nevoščljivo pogledoval ali prisluškoval živahnemu dresdenskemu kulturnemu življenju in skladateljevim mojstrovinam.

Naval na šport

Naval na šport 17:45

3. 3. 2026

Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.

10 min

Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.

Radijska tribuna

Spopadi na Bližnjem vzhodu in položaj ujetih slovenskih turistov

3. 3. 2026

Napetost na Bližnjem vzhodu se zaostruje, posledično je tamkajšnji zračni prostor večinoma zaprt. Tam so obtičali tudi slovenski državljani, med drugim v Dubaju mnogi čakajo na vrnitev domov. Trenutne razmere v regiji je pojasnil zgodovinar in profesor na Oddelku za zgodovino na mariborski Filozofski fakulteti Dragan Potočnik, pogovarjali pa smo se tudi z Mariborčanom, ujetim v Dubaju.

35 min

Napetost na Bližnjem vzhodu se zaostruje, posledično je tamkajšnji zračni prostor večinoma zaprt. Tam so obtičali tudi slovenski državljani, med drugim v Dubaju mnogi čakajo na vrnitev domov. Trenutne razmere v regiji je pojasnil zgodovinar in profesor na Oddelku za zgodovino na mariborski Filozofski fakulteti Dragan Potočnik, pogovarjali pa smo se tudi z Mariborčanom, ujetim v Dubaju.

Studio ob 17.00

Kje smo s pravicami do dolgotrajne oskrbe?

3. 3. 2026

V domove za starejše trenutno praviloma ne sprejemajo novih stanovalcev po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi, saj je čakanje na odločbo predolgo. To pa lahko predstavlja več sto evrov višji znesek na položnici za posameznika. Ob tem poračuni za nazaj niso predvideni. Tudi za dodatek za pomoč in postrežbo od decembra ni več mogoče zaprositi. Dolgotrajna oskrba na domu kot najpomembnejša pravica za ljudi, ki si želijo čim dlje ostati v domačem okolju, se izvaja v zelo majhnem obsegu. Ne samo neprijazni in dolgotrajni postopki, težave povzroča tudi izrazito pomanjkanje kadra. Zvišanje minimalne plače, ki je večino stisnilo v iste okvirje, zaposlene še dodatno demotivira. Kje smo s pravicami do dolgotrajne oskrbe, katere storitve je mogoče dobiti, kaj pa bo očitno počakalo na spremembe, ki se jih bo lotila prihodnja vlada oziroma naslednji sklic parlamenta? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD; Andrej Štesl, predsednik združenja direktorjev članov socialnih zavodov; Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan. Avtorica oddaje Alenka Terlep.

57 min

V domove za starejše trenutno praviloma ne sprejemajo novih stanovalcev po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi, saj je čakanje na odločbo predolgo. To pa lahko predstavlja več sto evrov višji znesek na položnici za posameznika. Ob tem poračuni za nazaj niso predvideni. Tudi za dodatek za pomoč in postrežbo od decembra ni več mogoče zaprositi. Dolgotrajna oskrba na domu kot najpomembnejša pravica za ljudi, ki si želijo čim dlje ostati v domačem okolju, se izvaja v zelo majhnem obsegu. Ne samo neprijazni in dolgotrajni postopki, težave povzroča tudi izrazito pomanjkanje kadra. Zvišanje minimalne plače, ki je večino stisnilo v iste okvirje, zaposlene še dodatno demotivira. Kje smo s pravicami do dolgotrajne oskrbe, katere storitve je mogoče dobiti, kaj pa bo očitno počakalo na spremembe, ki se jih bo lotila prihodnja vlada oziroma naslednji sklic parlamenta? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD; Andrej Štesl, predsednik združenja direktorjev članov socialnih zavodov; Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan. Avtorica oddaje Alenka Terlep.

Koncertni dogodki na tujem

Orkester Romanske Švice in Nelson Goerner

3. 3. 2026

Orkester Romanske Švice je 26. novembra lani v Viktorijini dvorani v Ženevi izvedel koncert pod taktirko Jonathana Notta. V vlogi solista se je predstavil pianist Nelson Goerner, ki je zaigral Mozartov Klavirski koncert, št. 23, zazveneli pa sta še Simfonija št. 3 Petra Iljiča Čajkovskega in skladba Molitev za godalni orkester britanske skladateljice Roxanne Panufnik. Gre za revizijo skladbe , ki jo je v letih 1990 in 1997 za zbor napisal njen oče Andrzej Panufnik.

88 min

Orkester Romanske Švice je 26. novembra lani v Viktorijini dvorani v Ženevi izvedel koncert pod taktirko Jonathana Notta. V vlogi solista se je predstavil pianist Nelson Goerner, ki je zaigral Mozartov Klavirski koncert, št. 23, zazveneli pa sta še Simfonija št. 3 Petra Iljiča Čajkovskega in skladba Molitev za godalni orkester britanske skladateljice Roxanne Panufnik. Gre za revizijo skladbe , ki jo je v letih 1990 in 1997 za zbor napisal njen oče Andrzej Panufnik.

Dogodki in odmevi

Ameriško-izraelski napadi na Iran do sedaj zahtevali skoraj 800 življenj

3. 3. 2026

Izrael in Združene države nadaljujejo napade na Iran, po podatkih Rdečega polmeseca je bilo tam doslej ubitih skoraj 800 ljudi; tarče izraelskih napadov so tudi položaji Hezbolaha v Libanonu. Iran je medtem pozval ZDA in Izrael k ustavitvi napadov ter Varnostni svet Združenih narodov, naj ukrepa za ustavitev vojne. Drugi poudarki oddaje: - Iz Omana bo v večernih urah proti Sloveniji poletelo prvo letalo s slovenskimi državljani, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu - Ministra za gospodarstvo in energijo Matjaž Han in Bojan Kumer: Dobava naftnih derivatov v Slovenijo za zdaj poteka brez motenj - Slovenija pozdravlja odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da Slovenija ni odgovorna za terjatve v primeru prenesenih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini

29 min

Izrael in Združene države nadaljujejo napade na Iran, po podatkih Rdečega polmeseca je bilo tam doslej ubitih skoraj 800 ljudi; tarče izraelskih napadov so tudi položaji Hezbolaha v Libanonu. Iran je medtem pozval ZDA in Izrael k ustavitvi napadov ter Varnostni svet Združenih narodov, naj ukrepa za ustavitev vojne. Drugi poudarki oddaje: - Iz Omana bo v večernih urah proti Sloveniji poletelo prvo letalo s slovenskimi državljani, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu - Ministra za gospodarstvo in energijo Matjaž Han in Bojan Kumer: Dobava naftnih derivatov v Slovenijo za zdaj poteka brez motenj - Slovenija pozdravlja odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da Slovenija ni odgovorna za terjatve v primeru prenesenih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini

Zapisi iz močvirja

Čez praznike spet bom doma!

3. 3. 2026

Te dni nekoliko trpimo zaradi akutnega pomanjkanja vpliva, ker so vsi vplivneži v Dubaju okupirani z vojno. Pa se bomo kljub temu poskušali znajti in razložiti, kako in kaj je po novem z mednarodnimi potovanji. Niso le zvezde Instagrama nasedle na brezkončnih plažah, v senci najboljšega hotela na svetu, kjer se cedita med in mleko, ter alkohol le tu in tam sramežljivo krši božje zakone. Tudi ambasadorji slovenskega blagostanja, ki so med zimskimi počitnicami, kot to poetično povedo v obrekljivih revijah, »skočili v tople kraje«, so ujeti v Dubaju. V hotelih, na letališčih, nekaj jih je celo na potniški križarki. In medtem ko se začenja evakuacija nesrečnikov, ki so preživeli nepozabne počitnice med plavanjem v turkiznem morju, si oglejmo nekaj geopolitičnih gradnikov svetovnega turizma. Najprej razmišljujočega začudi, kako malo hasnejo naše in ostale informativne oddaje. Če človek vsaj približno prisluhne dnevnim novicam, je nekako logično, da ni modro potovati v ali prek ali v bližino zalivskih držav. Seveda je nerodno, ker se večina letov v tisti smeri za nekaj ur spočije v Dubaju – ali v katerem bližnjih srednjeveških kraljestev – ker je tam gorivo poceni in duty free ugoden. Ampak kljub temu so informativne oddaje kričale o tem, kako bodo Izraelci in Američani izvedli svoje redno bombardiranje Irana, ki je postalo v zadnjih desetletjih že stalnica. Drugače povedano ... Od vsakega ameriškega predsednika se pričakuje, da vrže nekaj bomb na zibelko civilizacij. Ampak tej naši skepsi se nasproti postavijo turistični delavci, lastniki turističnih agencij, turistični vodniki in seveda zbiratelji carinskih deklaracij sami. »Kam naj sploh še gremo?« v obupu vijejo roke slovenski daljnosežni turisti, ki se odpravljajo v svet zato, da vidijo druge kraje, drugačne običaje in drugačne ljudi – ter so lahko potem z razlogom ksenofobi, ko hoče ta svet k nam. In kako prav imajo! Svet je postal neurejena šlamastika in da bi se izognili prihodnjim čarterskim poletom po načelu »ženske in otroci najprej«, poglejmo, kam se nima smisla odpravljati. Najprej odpadejo države, ki so predrage … Razne Švice, Luksemburgi in podobno. Potem odpadejo države, ki so prerevne. Razni Sudani, Centralnoafriške republike in podobno. Potem ne moremo na evropski vzhod, ker tam preži ruska nevarnost. V Centralni Aziji imajo moški brke, v Avstraliji lahko povoziš kenguruja, v Srednji Ameriki se streljajo karteli, v Južni Ameriki predsednik vihti motorko, v Severni Ameriki predsednik ujčka demenco. V zalivu je vojna, na Kitajskem so komunisti, v Vietnamu ob njih še poplave, v Indiji so povsod ljudje, na skrajnem severu in jugu je hladno. Ob ekvatorju je vroče in vlažno. Lahko bi šli na Hrvaško, ampak imajo višji standard, kot je pri nas, Bosanci so začeli v čevape mešati vegeto, Srbi pa imajo proteste. Torej je edino logično, da ostanemo doma. Ampak naše morje je mlaka, naše planine so polne Čehov, Prekmurje pa je polno holesterola. Na Štajerskem imajo problem z alkoholom, na Dolenjskem pa z industrijo. Notranjci imajo zimo tudi poleti, na Koroško pa ni mogoče z nobenim znanim prevoznim sredstvom. Izkaže se, da je najboljše, najceneje, najbolj zdravo in najbolj poučno biti v dnevni sobi. Včasih so zapečkarje, ki jih ne mikajo čudesa planeta, hecali, da potujejo s prstom po zemljevidu. Danes je metoda potovanja iz udobja lastnega doma že zelo izpopolnjena in se je približala, dosegla ali pa večkrat celo presegla izkušnjo analognega vandranja. Če se prijavite na katero družbenih omrežij, ali pa več njih, ugotovite, da je ves svet poslikan, pofilman in opremljen s komentarji. Ni ga kvadratnega metra planeta, ki ne bi bil digitaliziran in opisan. Sploh znamenitosti, ki nas kot turiste najbolj zanimajo, so predstavljene iz stoterih kotov, in o njih je napisanih na tisoče mnenj. Se pravi, da ni prav nobene potrebe, da bi svoje telo mučili s potjo do tja. Prav vse, kar vam nudi destinacija, je mogoče doživeti v miru domače dnevne sobe. Ali pa si natočite kad tople vode in v kopel vzamete prenosni računalnik … Mogoče na ta način ne boste dobili spominka v fizični obliki, se pravi magnetka za hladilnik ali keramičnega krožnička, prav tako pa ne boste dobili trebušnih težav in blažje oblike hemoroidov. Če je že vojna necivilizacijska oblika reševanja konfliktov, imamo kot postindustrijska družba tehnološke možnosti vsaj potovanja spraviti na postmoderno raven. Kdo ve; če ne bo nikjer po planetu več turistov, bodo mogoče tudi gospodarji vojne izgubili del zagona.

6 min

Te dni nekoliko trpimo zaradi akutnega pomanjkanja vpliva, ker so vsi vplivneži v Dubaju okupirani z vojno. Pa se bomo kljub temu poskušali znajti in razložiti, kako in kaj je po novem z mednarodnimi potovanji. Niso le zvezde Instagrama nasedle na brezkončnih plažah, v senci najboljšega hotela na svetu, kjer se cedita med in mleko, ter alkohol le tu in tam sramežljivo krši božje zakone. Tudi ambasadorji slovenskega blagostanja, ki so med zimskimi počitnicami, kot to poetično povedo v obrekljivih revijah, »skočili v tople kraje«, so ujeti v Dubaju. V hotelih, na letališčih, nekaj jih je celo na potniški križarki. In medtem ko se začenja evakuacija nesrečnikov, ki so preživeli nepozabne počitnice med plavanjem v turkiznem morju, si oglejmo nekaj geopolitičnih gradnikov svetovnega turizma. Najprej razmišljujočega začudi, kako malo hasnejo naše in ostale informativne oddaje. Če človek vsaj približno prisluhne dnevnim novicam, je nekako logično, da ni modro potovati v ali prek ali v bližino zalivskih držav. Seveda je nerodno, ker se večina letov v tisti smeri za nekaj ur spočije v Dubaju – ali v katerem bližnjih srednjeveških kraljestev – ker je tam gorivo poceni in duty free ugoden. Ampak kljub temu so informativne oddaje kričale o tem, kako bodo Izraelci in Američani izvedli svoje redno bombardiranje Irana, ki je postalo v zadnjih desetletjih že stalnica. Drugače povedano ... Od vsakega ameriškega predsednika se pričakuje, da vrže nekaj bomb na zibelko civilizacij. Ampak tej naši skepsi se nasproti postavijo turistični delavci, lastniki turističnih agencij, turistični vodniki in seveda zbiratelji carinskih deklaracij sami. »Kam naj sploh še gremo?« v obupu vijejo roke slovenski daljnosežni turisti, ki se odpravljajo v svet zato, da vidijo druge kraje, drugačne običaje in drugačne ljudi – ter so lahko potem z razlogom ksenofobi, ko hoče ta svet k nam. In kako prav imajo! Svet je postal neurejena šlamastika in da bi se izognili prihodnjim čarterskim poletom po načelu »ženske in otroci najprej«, poglejmo, kam se nima smisla odpravljati. Najprej odpadejo države, ki so predrage … Razne Švice, Luksemburgi in podobno. Potem odpadejo države, ki so prerevne. Razni Sudani, Centralnoafriške republike in podobno. Potem ne moremo na evropski vzhod, ker tam preži ruska nevarnost. V Centralni Aziji imajo moški brke, v Avstraliji lahko povoziš kenguruja, v Srednji Ameriki se streljajo karteli, v Južni Ameriki predsednik vihti motorko, v Severni Ameriki predsednik ujčka demenco. V zalivu je vojna, na Kitajskem so komunisti, v Vietnamu ob njih še poplave, v Indiji so povsod ljudje, na skrajnem severu in jugu je hladno. Ob ekvatorju je vroče in vlažno. Lahko bi šli na Hrvaško, ampak imajo višji standard, kot je pri nas, Bosanci so začeli v čevape mešati vegeto, Srbi pa imajo proteste. Torej je edino logično, da ostanemo doma. Ampak naše morje je mlaka, naše planine so polne Čehov, Prekmurje pa je polno holesterola. Na Štajerskem imajo problem z alkoholom, na Dolenjskem pa z industrijo. Notranjci imajo zimo tudi poleti, na Koroško pa ni mogoče z nobenim znanim prevoznim sredstvom. Izkaže se, da je najboljše, najceneje, najbolj zdravo in najbolj poučno biti v dnevni sobi. Včasih so zapečkarje, ki jih ne mikajo čudesa planeta, hecali, da potujejo s prstom po zemljevidu. Danes je metoda potovanja iz udobja lastnega doma že zelo izpopolnjena in se je približala, dosegla ali pa večkrat celo presegla izkušnjo analognega vandranja. Če se prijavite na katero družbenih omrežij, ali pa več njih, ugotovite, da je ves svet poslikan, pofilman in opremljen s komentarji. Ni ga kvadratnega metra planeta, ki ne bi bil digitaliziran in opisan. Sploh znamenitosti, ki nas kot turiste najbolj zanimajo, so predstavljene iz stoterih kotov, in o njih je napisanih na tisoče mnenj. Se pravi, da ni prav nobene potrebe, da bi svoje telo mučili s potjo do tja. Prav vse, kar vam nudi destinacija, je mogoče doživeti v miru domače dnevne sobe. Ali pa si natočite kad tople vode in v kopel vzamete prenosni računalnik … Mogoče na ta način ne boste dobili spominka v fizični obliki, se pravi magnetka za hladilnik ali keramičnega krožnička, prav tako pa ne boste dobili trebušnih težav in blažje oblike hemoroidov. Če je že vojna necivilizacijska oblika reševanja konfliktov, imamo kot postindustrijska družba tehnološke možnosti vsaj potovanja spraviti na postmoderno raven. Kdo ve; če ne bo nikjer po planetu več turistov, bodo mogoče tudi gospodarji vojne izgubili del zagona.

Dogodki in odmevi

Dogodki in odmevi

3. 3. 2026

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

29 min

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V ospredju

Naslednji teden bo potekal vpis v mariborske javne vrtce

3. 3. 2026

Naslednji teden bo potekal vpis v mariborske javne vrtce. Na voljo bo nekaj manj kot tisoč prostih mest, od tega 650 za otroke prvega starostnega obdobja oziroma za otroke do tretjega leta, in za otroke drugega starostnega obdobja 350 mest, kar je približno toliko kot prejšnja leta.

1 min

Naslednji teden bo potekal vpis v mariborske javne vrtce. Na voljo bo nekaj manj kot tisoč prostih mest, od tega 650 za otroke prvega starostnega obdobja oziroma za otroke do tretjega leta, in za otroke drugega starostnega obdobja 350 mest, kar je približno toliko kot prejšnja leta.

V ospredju

Po razveljavljenem razpisu za gradnjo mariborske infekcije se danes izteče rok za oddajo revidirane ponudbe

3. 3. 2026

Po razveljavljenem razpisu za gradnjo nujno potrebne mariborske Infekcijske klinike, ki trenutno deluje v zasilnih prostorih, se danes izteče rok za oddajo revidirane ponudbe. Kot so zagotovili v podjetju GH Holding, ki se je po ustavljenem razpisu v januarju edino imelo možnost prijaviti, so to tudi storili, a večjega odstopanja od prvotno ponujene cene ne bo.

1 min

Po razveljavljenem razpisu za gradnjo nujno potrebne mariborske Infekcijske klinike, ki trenutno deluje v zasilnih prostorih, se danes izteče rok za oddajo revidirane ponudbe. Kot so zagotovili v podjetju GH Holding, ki se je po ustavljenem razpisu v januarju edino imelo možnost prijaviti, so to tudi storili, a večjega odstopanja od prvotno ponujene cene ne bo.

Think Green

Volkovi so se vrnili na Pohorje

2. 3. 2026

Volkovi so se po daljšem času vrnili na območje Pohorja. Njihova prisotnost je pomemben pokazatelj zdrave narave. Na Zavodu za gozdove smo preverili, koliko volkov je v tropu in kako ravnamo, če kakšnega srečamo. (Foto Pixabay)

4 min

Volkovi so se po daljšem času vrnili na območje Pohorja. Njihova prisotnost je pomemben pokazatelj zdrave narave. Na Zavodu za gozdove smo preverili, koliko volkov je v tropu in kako ravnamo, če kakšnega srečamo. (Foto Pixabay)

Oder

»Prostor je zame odločilen soigralec.« Andreja Rauch Podrzavnik

2. 3. 2026

Andreja Rauch Podrzavnik je ustvarjalka na področju uprizoritvenih umetnosti, koreografinja, režiserka, performerka. Svoje delo opravlja in razvija več kot 30 let, tako v polju uprizoritvenih in raziskovalnih projektov kot na področju poučevanja kompozicije, tehnike, improvizacije in performativnih veščin. Njena praksa na področju performativne umetnosti pogosto združuje koreografijo z glasbeno in vizualno umetnostjo in instalacijami, specifičnimi za posamezno lokacijo. Prostor uprizoritve in izvedbe projekta je zanjo odločilen soigralec in ga vključuje kot aktiven del svojega ustvarjalnega procesa. Njeni projekti se včasih povežejo v sklope, serije, nekateri projekti so rezultirali v publikacijah. Tudi v slednjih deluje kot koreografinja in uporablja svoje kompozicijske veščine. Za svoje delo je Andreja Rauch Podrzavnik prejela številne nagrade in priznanja, med njimi tudi letošnjo nagrado Ksenije Hribar za koreografsko delo.

50 min

Andreja Rauch Podrzavnik je ustvarjalka na področju uprizoritvenih umetnosti, koreografinja, režiserka, performerka. Svoje delo opravlja in razvija več kot 30 let, tako v polju uprizoritvenih in raziskovalnih projektov kot na področju poučevanja kompozicije, tehnike, improvizacije in performativnih veščin. Njena praksa na področju performativne umetnosti pogosto združuje koreografijo z glasbeno in vizualno umetnostjo in instalacijami, specifičnimi za posamezno lokacijo. Prostor uprizoritve in izvedbe projekta je zanjo odločilen soigralec in ga vključuje kot aktiven del svojega ustvarjalnega procesa. Njeni projekti se včasih povežejo v sklope, serije, nekateri projekti so rezultirali v publikacijah. Tudi v slednjih deluje kot koreografinja in uporablja svoje kompozicijske veščine. Za svoje delo je Andreja Rauch Podrzavnik prejela številne nagrade in priznanja, med njimi tudi letošnjo nagrado Ksenije Hribar za koreografsko delo.

Kulturnice

Arhitektura med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo

3. 3. 2026

V velikem preddverju Cankarjevega doma je na ogled razstava arhitekturne fotografije 'Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo'. Razstava ponuja nov pogled na 150-letni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo ter s fotografskimi diptihi razkriva vzporednice med mesti, kulturami in narodoma. Osemdeset velikoformatnih fotografij, ki sta jih posnela italijanski in slovenski fotograf, Roberto Conte in Miran Kambič, govori o izjemni dinamiki tega prostora, o mnogih skupnih idejah arhitektov na obeh straneh meje, čeprav se nista nikoli srečala.

7 min

V velikem preddverju Cankarjevega doma je na ogled razstava arhitekturne fotografije 'Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo'. Razstava ponuja nov pogled na 150-letni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo ter s fotografskimi diptihi razkriva vzporednice med mesti, kulturami in narodoma. Osemdeset velikoformatnih fotografij, ki sta jih posnela italijanski in slovenski fotograf, Roberto Conte in Miran Kambič, govori o izjemni dinamiki tega prostora, o mnogih skupnih idejah arhitektov na obeh straneh meje, čeprav se nista nikoli srečala.

Po Sloveniji

V Celju začetek obnove Mariborske ceste

3. 3. 2026

Drugi poudarki: - V Izoli se na komunalni privez čaka 19 let - Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta praznuje 80 letnico - Vodna pot Kamniško Savinjskih Alp zgodba o trajnostnem turizmu, ki se skorajda piše kar sama

19 min

Drugi poudarki: - V Izoli se na komunalni privez čaka 19 let - Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta praznuje 80 letnico - Vodna pot Kamniško Savinjskih Alp zgodba o trajnostnem turizmu, ki se skorajda piše kar sama

Po Sloveniji

V Celju začetek obnove Mariborske ceste

3. 3. 2026

Drugi poudarki: - V Izoli se na komunalni privez čaka 19 let - Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta praznuje 80 letnico - Vodna pot Kamniško Savinjskih Alp zgodba o trajnostnem turizmu, ki se skorajda piše kar sama

19 min

Drugi poudarki: - V Izoli se na komunalni privez čaka 19 let - Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta praznuje 80 letnico - Vodna pot Kamniško Savinjskih Alp zgodba o trajnostnem turizmu, ki se skorajda piše kar sama


Čakalna vrsta

Prispevki Po Sloveniji

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine