Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Med najbolj znanimi motociklisti v Sloveniji je petkratni svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser, ki smo ga o motorističnih izkušnjah povprašali po VN Trentina, na kateri je osvojil 2. mesto. 29-letnik je zelo pozno opravil vozniški izpit A kategorije, saj mu med tekmovalnimi sezonami tega niso dopuščale številne obveznosti. Izpit je opravil v sezoni, med katero je staknil hudo poškodbo. Pobudo za to je dala njegova zaročenka Špela, ki si je zaželela tudi potovanj z motociklom.
Med najbolj znanimi motociklisti v Sloveniji je petkratni svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser, ki smo ga o motorističnih izkušnjah povprašali po VN Trentina, na kateri je osvojil 2. mesto. 29-letnik je zelo pozno opravil vozniški izpit A kategorije, saj mu med tekmovalnimi sezonami tega niso dopuščale številne obveznosti. Izpit je opravil v sezoni, med katero je staknil hudo poškodbo. Pobudo za to je dala njegova zaročenka Špela, ki si je zaželela tudi potovanj z motociklom.
Papež Frančišek je o molitvi dejal, da je prav molitev tista, ki ohranja plamen vere, in da je bistvena naloga Cerkve moliti ter vzgajati za molitev. Molitev vernikom odpira nekaj bistvenega: odnos med človekom in Bogom. Včasih je polna besed, drugič zaznamovana s tišino, prošnjo, hvaležnostjo ali iskanjem. Za nekoga je molitev opora, za drugega vprašanje, za tretjega prostor notranjega miru. Človek v molitvi pred Boga pravzaprav prinaša marsikaj. O tem, kako razumeti molitev in kako oblikuje človeka, smo se pogovarjali z župnikom Simonom Potnikom iz Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec.
Papež Frančišek je o molitvi dejal, da je prav molitev tista, ki ohranja plamen vere, in da je bistvena naloga Cerkve moliti ter vzgajati za molitev. Molitev vernikom odpira nekaj bistvenega: odnos med človekom in Bogom. Včasih je polna besed, drugič zaznamovana s tišino, prošnjo, hvaležnostjo ali iskanjem. Za nekoga je molitev opora, za drugega vprašanje, za tretjega prostor notranjega miru. Človek v molitvi pred Boga pravzaprav prinaša marsikaj. O tem, kako razumeti molitev in kako oblikuje človeka, smo se pogovarjali z župnikom Simonom Potnikom iz Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec.
Evropska komisija je v senci vojne na Bližnjem vzhodu in zaradi posledične energetske krize predlagala sveženj ukrepov za njeno blaženje. Med drugim bodo države članice usklajevale polnjenje skladišč plina in sprostitve zalog energentov, omogočile prerazporejanje letalskega goriva, mogoči bodo tudi začasni ukrepi za najranljivejše, kot so energetski boni. Kot je dejal komisar za energijo Dan Jørgensen, pa je danes bolj kot kadar koli prej jasno, da čista energija pomeni varnost, dostopnost in neodvisnost. V ta namen so predlagali tudi pospešitev prehoda na električno energijo, je dodal. Ostali poudarki oddaje: V Hormuški ožini se razmere kljub ameriškemu podaljšanju premirja zaostrujejo. Po naftovodu Družba znova stekla nafta, na Slovaškem in Madžarskem jo pričakujejo jutri. Šempetrska bolnišnica z obnovo pridobila 12 dializnih mest.
Evropska komisija je v senci vojne na Bližnjem vzhodu in zaradi posledične energetske krize predlagala sveženj ukrepov za njeno blaženje. Med drugim bodo države članice usklajevale polnjenje skladišč plina in sprostitve zalog energentov, omogočile prerazporejanje letalskega goriva, mogoči bodo tudi začasni ukrepi za najranljivejše, kot so energetski boni. Kot je dejal komisar za energijo Dan Jørgensen, pa je danes bolj kot kadar koli prej jasno, da čista energija pomeni varnost, dostopnost in neodvisnost. V ta namen so predlagali tudi pospešitev prehoda na električno energijo, je dodal. Ostali poudarki oddaje: V Hormuški ožini se razmere kljub ameriškemu podaljšanju premirja zaostrujejo. Po naftovodu Družba znova stekla nafta, na Slovaškem in Madžarskem jo pričakujejo jutri. Šempetrska bolnišnica z obnovo pridobila 12 dializnih mest.
Idrija je kot prva občina na Goriškem pridobila certifikat »Voda iz pipe«, ki ga podeljuje Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije. S tem se je zavezala, da bo spodbujala k pitju vode iz pipe, ki je bolj kakovostna in bolj prijazna do okolja kot ustekleničena voda. Hkrati bo ozaveščala o pomenu varovanja vodnih virov in skrbi za okolje. V oddaji tudi o tem: - Kako ohranjati neoporečnost medu na evropskem trgu? - V SNG Nova Gorica drevi premiera milenijske drame Konec epohe. - Novogoriške odbojkarice lovijo tretje mesto v državnem prvenstvu.
Idrija je kot prva občina na Goriškem pridobila certifikat »Voda iz pipe«, ki ga podeljuje Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije. S tem se je zavezala, da bo spodbujala k pitju vode iz pipe, ki je bolj kakovostna in bolj prijazna do okolja kot ustekleničena voda. Hkrati bo ozaveščala o pomenu varovanja vodnih virov in skrbi za okolje. V oddaji tudi o tem: - Kako ohranjati neoporečnost medu na evropskem trgu? - V SNG Nova Gorica drevi premiera milenijske drame Konec epohe. - Novogoriške odbojkarice lovijo tretje mesto v državnem prvenstvu.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Franza Lachnerja in Danile Švare. V Arsovih spominčicah predstavljamo izbor skladb z oboistko Irmgard Anderl Krajter, ki je 1. aprila 1997 postala redna članica in solistka oboistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Rodila se je v Salzburgu, študirala je na Visoki šoli za glasbo Mozarteum pri profesorjih Arthurju Jensnu in Lotharju Kochu. V času študija je prejela več nagrad na avstrijskih tekmovanjih mladih glasbenikov. Leta 1996 je z odliko diplomirala in postala magistrica glasbe. Oboistko Irmgard Anderl Krajter bomo predstavili kot solistko z orkestrom in kot komorno glasbenico. Nastopila bo v Koncertu za oboo d’amore, godala in generalni bas v A-duru, z oznako del 1055, Johanna Sebastiana Bacha, v prvem stavku Okteta za pihala v B-duru, op. 156, Franza Lachnerja in v Suiti concertante za tri soliste Danila Švare. Ponovitev bo v četrtek, 23. aprila ob 17.05.
Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Franza Lachnerja in Danile Švare. V Arsovih spominčicah predstavljamo izbor skladb z oboistko Irmgard Anderl Krajter, ki je 1. aprila 1997 postala redna članica in solistka oboistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Rodila se je v Salzburgu, študirala je na Visoki šoli za glasbo Mozarteum pri profesorjih Arthurju Jensnu in Lotharju Kochu. V času študija je prejela več nagrad na avstrijskih tekmovanjih mladih glasbenikov. Leta 1996 je z odliko diplomirala in postala magistrica glasbe. Oboistko Irmgard Anderl Krajter bomo predstavili kot solistko z orkestrom in kot komorno glasbenico. Nastopila bo v Koncertu za oboo d’amore, godala in generalni bas v A-duru, z oznako del 1055, Johanna Sebastiana Bacha, v prvem stavku Okteta za pihala v B-duru, op. 156, Franza Lachnerja in v Suiti concertante za tri soliste Danila Švare. Ponovitev bo v četrtek, 23. aprila ob 17.05.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Mariborski mestni svet jutri o posvetovalnem referendumu o sežigalnici - Mariborska varuhinja bolnikovih pravic opaža, da je v primarnem zdravstvu največja težava nezmožnost izbora osebnega zdravnika - Odbojkarice mariborskega Branika so ubranile naslov državnih prvakinj
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Mariborski mestni svet jutri o posvetovalnem referendumu o sežigalnici - Mariborska varuhinja bolnikovih pravic opaža, da je v primarnem zdravstvu največja težava nezmožnost izbora osebnega zdravnika - Odbojkarice mariborskega Branika so ubranile naslov državnih prvakinj
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Če prisegate na sveža, sezonska in sledljiva živila, ste gotovo že slišali za projekt Mali plac za prihodnost, ki združuje več ekoloških kmetij po Sloveniji in gradi skupnost ljudi, ki jim ni vseeno, od kod prihaja njihova hrana. Poleg redne tedenske dostave živil na prevzemna mesta po vsej Sloveniji organizirajo tudi dogodke, izobraževanja in obiske kmetij, kjer lahko člani pobliže spoznajo način pridelave ter ljudi, ki se z njo ukvarjajo. Prvi na obisku bo raziskal, kako ta model deluje v praksi, kakšne spremembe prinaša v lokalno okolje ter kako je biti del takšne skupnosti. Na kmetiji Avšič z obrobja Ljubljane bomo spoznali izzive in prednosti ekološkega kmetovanja ter pomen podpore lokalnim pridelovalcem.
Če prisegate na sveža, sezonska in sledljiva živila, ste gotovo že slišali za projekt Mali plac za prihodnost, ki združuje več ekoloških kmetij po Sloveniji in gradi skupnost ljudi, ki jim ni vseeno, od kod prihaja njihova hrana. Poleg redne tedenske dostave živil na prevzemna mesta po vsej Sloveniji organizirajo tudi dogodke, izobraževanja in obiske kmetij, kjer lahko člani pobliže spoznajo način pridelave ter ljudi, ki se z njo ukvarjajo. Prvi na obisku bo raziskal, kako ta model deluje v praksi, kakšne spremembe prinaša v lokalno okolje ter kako je biti del takšne skupnosti. Na kmetiji Avšič z obrobja Ljubljane bomo spoznali izzive in prednosti ekološkega kmetovanja ter pomen podpore lokalnim pridelovalcem.
Tekmovanje First Lego League mladim približuje znanost in jih navdušuje za raziskovanje. V Sloveniji ta mednarodni multidisciplinarni raziskovalni program pod okriljem zavoda Super glavce poteka že 15. leto, v njem pa sodeluje tudi nekaj ekip iz primorskih osnovnih šol. Med njimi je ekipa Čeljustniki iz OŠ Dr. Bogomirja Magajne iz Divače, ki je na letošnjem državnem tekmovanju osvojila peto mesto in si zagotovila eno od petih vstopnic na svetovno prvenstvo. Junija se tako 11 učencev z mentorji odpravlja v Združene države Amerike.
Tekmovanje First Lego League mladim približuje znanost in jih navdušuje za raziskovanje. V Sloveniji ta mednarodni multidisciplinarni raziskovalni program pod okriljem zavoda Super glavce poteka že 15. leto, v njem pa sodeluje tudi nekaj ekip iz primorskih osnovnih šol. Med njimi je ekipa Čeljustniki iz OŠ Dr. Bogomirja Magajne iz Divače, ki je na letošnjem državnem tekmovanju osvojila peto mesto in si zagotovila eno od petih vstopnic na svetovno prvenstvo. Junija se tako 11 učencev z mentorji odpravlja v Združene države Amerike.
23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic – dan, ko naj knjige ne bi le ostajale na policah, ampak zares zaživele med ljudmi. Letos so se ob tej priložnosti ljubljanske knjigarne povezale v skupno pobudo in odprle svoje prostore širše kot običajno – z dogodki, pogovori in srečanji, ki vabijo k branju, razmisleku in druženju. Knjigarne niso le prodajni prostori, ampak pomembni kulturni in družabni prostori mesta – kraji, kjer nastajajo ideje, pogovori in skupnosti. So fizične knjigarne danes še nepogrešljive? Kaj pomeni voditi knjigarno? Kako se spreminja branje? O teh in drugih vprašanjih bomo razmišljali z vodjo knjigarne Lutkovnega gledališča Ljubljana, Natašo Antunićević Vižintin, z vodjo knjigarne Konzorcij Katarino Modic in Andrejo Udovč, urednico pri založbi Sanje in predstavnico knjigarne Hiše sanjajočih knjig.
23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic – dan, ko naj knjige ne bi le ostajale na policah, ampak zares zaživele med ljudmi. Letos so se ob tej priložnosti ljubljanske knjigarne povezale v skupno pobudo in odprle svoje prostore širše kot običajno – z dogodki, pogovori in srečanji, ki vabijo k branju, razmisleku in druženju. Knjigarne niso le prodajni prostori, ampak pomembni kulturni in družabni prostori mesta – kraji, kjer nastajajo ideje, pogovori in skupnosti. So fizične knjigarne danes še nepogrešljive? Kaj pomeni voditi knjigarno? Kako se spreminja branje? O teh in drugih vprašanjih bomo razmišljali z vodjo knjigarne Lutkovnega gledališča Ljubljana, Natašo Antunićević Vižintin, z vodjo knjigarne Konzorcij Katarino Modic in Andrejo Udovč, urednico pri založbi Sanje in predstavnico knjigarne Hiše sanjajočih knjig.
S staranjem se povečuje nevarnost za padce zaradi zdrsa ali spotikanja. Zaradi poškodb pri padcih vsako leto išče pomoč v urgentni službi skoraj 25 tisoč starejših odraslih, od tega jih več kot devet tisoč potrebuje zdravljenje v bolnišnici, 510 pa jih umre. O tem, kaj lahko sami naredimo za zmanjšanje nevarnosti za padce, smo govorili v tokratni rubriki Radijski SOS.
S staranjem se povečuje nevarnost za padce zaradi zdrsa ali spotikanja. Zaradi poškodb pri padcih vsako leto išče pomoč v urgentni službi skoraj 25 tisoč starejših odraslih, od tega jih več kot devet tisoč potrebuje zdravljenje v bolnišnici, 510 pa jih umre. O tem, kaj lahko sami naredimo za zmanjšanje nevarnosti za padce, smo govorili v tokratni rubriki Radijski SOS.
Naravo varujemo predvsem zaradi ljudi, poudarja Martina Kačičnik Jančar z Zavoda za varstvo narave, kjer je vodja sektorja za biotsko raznovrstnost. Varstvo narave je stvar družbenega dogovora o tem, katere storitve bomo v kakšni meri črpali iz narave. Da pri tem največkrat prevladajo ozki gospodarski interesi, pa je posledica iluzije o nenehni gospodarski rasti in – človekove grabežljivosti. Martina Kačičnik Jančar je gostja tokratnega Intervjuja.
Naravo varujemo predvsem zaradi ljudi, poudarja Martina Kačičnik Jančar z Zavoda za varstvo narave, kjer je vodja sektorja za biotsko raznovrstnost. Varstvo narave je stvar družbenega dogovora o tem, katere storitve bomo v kakšni meri črpali iz narave. Da pri tem največkrat prevladajo ozki gospodarski interesi, pa je posledica iluzije o nenehni gospodarski rasti in – človekove grabežljivosti. Martina Kačičnik Jančar je gostja tokratnega Intervjuja.
Benjamin Ipavec je bil član znane družine šentjurskih zdravnikov in glasbenikov, ki so pustili pomembno sled v slovenski glasbeni kulturi. Benjamin Ipavec se je v slovensko glasbeno zgodovino zapisal tudi kot eden prvih posvetnih pevovodij in dirigentov, kot prvi slovenski mladinski skladatelj in kot ustvarjalec prve slovenske opere, komorne glasbe in na splošno začetnik različnih zvrsti, najbolj pa je znan po svoji vokalni in zborovski glasbi.
Benjamin Ipavec je bil član znane družine šentjurskih zdravnikov in glasbenikov, ki so pustili pomembno sled v slovenski glasbeni kulturi. Benjamin Ipavec se je v slovensko glasbeno zgodovino zapisal tudi kot eden prvih posvetnih pevovodij in dirigentov, kot prvi slovenski mladinski skladatelj in kot ustvarjalec prve slovenske opere, komorne glasbe in na splošno začetnik različnih zvrsti, najbolj pa je znan po svoji vokalni in zborovski glasbi.
Energetska kriza vpliva na cene širokega spektra dobrin in storitev. Zaskrbljeni pa so tudi v Javnem holdingu Maribor. Če so v začetku leta napovedovali, da podražitev javnih storitev letos ne bo, pa pravkar pripravljajo nove izračune.
Energetska kriza vpliva na cene širokega spektra dobrin in storitev. Zaskrbljeni pa so tudi v Javnem holdingu Maribor. Če so v začetku leta napovedovali, da podražitev javnih storitev letos ne bo, pa pravkar pripravljajo nove izračune.
Dan Zemlje je mednarodna pobuda za varovanje okolja in narave, ki jo vsako leto obeležujemo 22. aprila. Zavod za gozdove Slovenije ob letošnjem dnevu Zemlje organizira Dan gozdnih učnih poti v Sloveniji. Podrobneje v Izluščeno.
Dan Zemlje je mednarodna pobuda za varovanje okolja in narave, ki jo vsako leto obeležujemo 22. aprila. Zavod za gozdove Slovenije ob letošnjem dnevu Zemlje organizira Dan gozdnih učnih poti v Sloveniji. Podrobneje v Izluščeno.
Mariborske in kamniške odbojkarice so se sinoči merile v tretji tekmi finala državnega prvenstva, Franjo Bobinec pa je bil na volilni skupščini Olimpijskega komiteja Slovneije edini kandidat za predsednika.
Mariborske in kamniške odbojkarice so se sinoči merile v tretji tekmi finala državnega prvenstva, Franjo Bobinec pa je bil na volilni skupščini Olimpijskega komiteja Slovneije edini kandidat za predsednika.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
40 let od največje jedrske nesreče v svetovni zgodovini se sprašujemo, kakšne so bile njene družbeno-zgodovinske posledice in kako je bilo to nesrečo doživeti iz prve roke
40 let od največje jedrske nesreče v svetovni zgodovini se sprašujemo, kakšne so bile njene družbeno-zgodovinske posledice in kako je bilo to nesrečo doživeti iz prve roke
Stvarna služnost nastane z zakonom na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. V praksi je stvarna služnost ustanovljena na zemljiški parceli ali posameznemu delu stavbe. Kako se razlikujeta pozitivna in negativna služnost? Kaj lahko naredimo v primeru oviranja izvrševanja služnosti? Kaj pa, če služnostni upravičenec prekorači obseg služnostne pravice? Ali so služnosti prenosljive pravice? Gostja sredinega svetovalnega servisa ob pol devetih na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si
Stvarna služnost nastane z zakonom na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. V praksi je stvarna služnost ustanovljena na zemljiški parceli ali posameznemu delu stavbe. Kako se razlikujeta pozitivna in negativna služnost? Kaj lahko naredimo v primeru oviranja izvrševanja služnosti? Kaj pa, če služnostni upravičenec prekorači obseg služnostne pravice? Ali so služnosti prenosljive pravice? Gostja sredinega svetovalnega servisa ob pol devetih na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Mariborska varuhinja bolnikovih pravic opaža, da je v primarnem zdravstvu največja težava nezmožnost izbora osebnega zdravnika - Zaznamujemo dan Zemlje; z dogodkom in vodenimi ogledi se mu pridružuje tudi mariborska Snaga - Odbojkarice OTP Banke Branika so ubranile naslov slovenskih državnih prvakinj
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Mariborska varuhinja bolnikovih pravic opaža, da je v primarnem zdravstvu največja težava nezmožnost izbora osebnega zdravnika - Zaznamujemo dan Zemlje; z dogodkom in vodenimi ogledi se mu pridružuje tudi mariborska Snaga - Odbojkarice OTP Banke Branika so ubranile naslov slovenskih državnih prvakinj
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Luč ustvari zgodbo, ki dopolni glasbo, pravi Jure. A tudi če je ta zgodba čudovita, so "lučkarji" vedno v drugem planu: kadar se zmotijo, vsi opazijo, ko pa je luč super, pa nihče nič ne reče.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Luč ustvari zgodbo, ki dopolni glasbo, pravi Jure. A tudi če je ta zgodba čudovita, so "lučkarji" vedno v drugem planu: kadar se zmotijo, vsi opazijo, ko pa je luč super, pa nihče nič ne reče.
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A - duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A – duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A - duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A – duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Mariborska varuhinja bolnikovih pravic Jasna Cajnko je lani opravila nekaj več kot 540 obravnav, kar je primerljivo z letom prej. Od tega je bilo skoraj 400 takih, ki so obravnavale domnevne kršitve pacientovih pravic – največ se jih nanaša na poseg v pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave. Foto: BoBo
Mariborska varuhinja bolnikovih pravic Jasna Cajnko je lani opravila nekaj več kot 540 obravnav, kar je primerljivo z letom prej. Od tega je bilo skoraj 400 takih, ki so obravnavale domnevne kršitve pacientovih pravic – največ se jih nanaša na poseg v pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave. Foto: BoBo
Emily Dickinson je ena osrednjih ameriških pesnic 19. stoletja, znana po zgoščeni, formalno inovativni liriki. Njene pesmi pogosto izhajajo iz opazovanja narave, ki ga preoblikuje v razmislek o življenju, smrti in zavesti. V izbrani pesmi vrt deluje kot prizorišče zaznave spremembe, ki jo pesnica beleži z minimalnimi izraznimi sredstvi. Prevod Tadeja Spruk, interpretacija Martina Maurič Lazar, redakcija Tina Kozin, Tina Poglajen. Posneto leta 2006.
Emily Dickinson je ena osrednjih ameriških pesnic 19. stoletja, znana po zgoščeni, formalno inovativni liriki. Njene pesmi pogosto izhajajo iz opazovanja narave, ki ga preoblikuje v razmislek o življenju, smrti in zavesti. V izbrani pesmi vrt deluje kot prizorišče zaznave spremembe, ki jo pesnica beleži z minimalnimi izraznimi sredstvi. Prevod Tadeja Spruk, interpretacija Martina Maurič Lazar, redakcija Tina Kozin, Tina Poglajen. Posneto leta 2006.
Spomladanska solata pri nas ni samo skleda zelenjave, ampak del kulturne tradicije. Povezana je s prehodom iz zime v pomlad. Nekdaj je bilo sveže zelenjave malo, telo pa je hrepenelo po vitaminih in grenčinah, ki spodbudijo prebavo in “očistijo” organizem. Zakaj so solate prehransko dobra izbira in kakšen je vpliv spomladanskih solat na zdravje, je med drugim zanimalo kolegico Tadejo Bizilj. V tokratni oddaji Pod pokrovko je pred mikrofon povabila živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana.
Spomladanska solata pri nas ni samo skleda zelenjave, ampak del kulturne tradicije. Povezana je s prehodom iz zime v pomlad. Nekdaj je bilo sveže zelenjave malo, telo pa je hrepenelo po vitaminih in grenčinah, ki spodbudijo prebavo in “očistijo” organizem. Zakaj so solate prehransko dobra izbira in kakšen je vpliv spomladanskih solat na zdravje, je med drugim zanimalo kolegico Tadejo Bizilj. V tokratni oddaji Pod pokrovko je pred mikrofon povabila živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana.
S celovito prenovo prostorov so v šempetrski bolnišnici pridobili 12 dializnih mest, tako da jih imajo zdaj skupaj 22. Celotna naložba v posodobitev dializnega oddelka je stala približno 1,9 milijona evrov in jo je šempetrska bolnišnica uresničila z lastnimi sredstvi. V oddaji tudi o tem: - Ob svetovnem dnevu Zemlje pozivi k ukrepanju na ravni posameznikov, lokalnih skupnosti in odločevalcev. - Vzpodbuden odziv študentov na "odprta vrata" kulturnih ustanov v okviru kulturnega tedna ŠOUP. - Odbojkarice mariborskega Branika so ubranile naslov državnih prvakinj.
S celovito prenovo prostorov so v šempetrski bolnišnici pridobili 12 dializnih mest, tako da jih imajo zdaj skupaj 22. Celotna naložba v posodobitev dializnega oddelka je stala približno 1,9 milijona evrov in jo je šempetrska bolnišnica uresničila z lastnimi sredstvi. V oddaji tudi o tem: - Ob svetovnem dnevu Zemlje pozivi k ukrepanju na ravni posameznikov, lokalnih skupnosti in odločevalcev. - Vzpodbuden odziv študentov na "odprta vrata" kulturnih ustanov v okviru kulturnega tedna ŠOUP. - Odbojkarice mariborskega Branika so ubranile naslov državnih prvakinj.
Ameriški predsednik Donald Trump je tik pred iztekom podaljšal premirje z Iranom, blokado pristanišč bodo nadaljevali. Na pogajanja v Pakistan medtem ni odpotovala nobena delegacija. Drugi poudarki oddaje: - Evropski zunanji ministri brez soglasja za predlagano zamrznitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom. - Članice Evropske unije potrdile uredbo, ki ukinja označevanje gensko spremenjenih rastlin z manj kot 20 spremembami genoma. - V ljubljanski Unionski dvorani sinoči obudili dva ključna radijska posnetka iz let 1938 in 1941, ki pričata o predvojnem sijaju slovenskega zborovstva.
Ameriški predsednik Donald Trump je tik pred iztekom podaljšal premirje z Iranom, blokado pristanišč bodo nadaljevali. Na pogajanja v Pakistan medtem ni odpotovala nobena delegacija. Drugi poudarki oddaje: - Evropski zunanji ministri brez soglasja za predlagano zamrznitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom. - Članice Evropske unije potrdile uredbo, ki ukinja označevanje gensko spremenjenih rastlin z manj kot 20 spremembami genoma. - V ljubljanski Unionski dvorani sinoči obudili dva ključna radijska posnetka iz let 1938 in 1941, ki pričata o predvojnem sijaju slovenskega zborovstva.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Zunanje ministrstvo pred prvomajskimi počitnicami državljanom odsvetuje vse nenujne poti na Bližnji vzhod in Kubo; marsikoga bodo od daljše poti odvrnile tudi višje cene letalskih kart in bencina. Hrvaška ostaja priljubljena zaradi občutka predvidljivosti, a že leta se izjemno draži. Kako se bomo torej o dopustu odločali Slovenci, kakšni so trendi in ali se bomo kmalu dušili zaradi množic evropskih turistov, ki prav tako ne bodo želeli kam daleč? Gostja Ob osmih je profesorica Maja Uran Maravič s Fakultete za turistične študije.
Zunanje ministrstvo pred prvomajskimi počitnicami državljanom odsvetuje vse nenujne poti na Bližnji vzhod in Kubo; marsikoga bodo od daljše poti odvrnile tudi višje cene letalskih kart in bencina. Hrvaška ostaja priljubljena zaradi občutka predvidljivosti, a že leta se izjemno draži. Kako se bomo torej o dopustu odločali Slovenci, kakšni so trendi in ali se bomo kmalu dušili zaradi množic evropskih turistov, ki prav tako ne bodo želeli kam daleč? Gostja Ob osmih je profesorica Maja Uran Maravič s Fakultete za turistične študije.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zanimivosti, analize, družbeni vidiki športnega dogajanja.
Zanimivosti, analize, družbeni vidiki športnega dogajanja.
Ema rada nastopa, igra v gledališču in piše pesmi. 19-letnici so še pred rojstvom diagnosticirali ahondroplazijo. Gre za genetsko bolezen, ki nastane zaradi mutacije gena FGFR3, zaradi verižnih reakcij pa hrustanec na cevastih kosteh slabše okosteneva, to pa se kaže v počasnejši in nižji rasti. Ema je visoka 135 cm, zadnjih 6 mesecev je preživela v postelji, saj se je odločila, da bo z izjemno bolečo operacijo pridobila še 10 cm. Zdaj se bo postopno znova učila hoditi. V vsakdanjem življenju včasih ne doseže kozarca z mocarelo, v avtu ne more povsem pritisniti stopalke za pospeševanje, mimoidoči strmijo vanjo ali še huje – se zanjo ne zmenijo. Ampak Ema se zato ne smili sama sebi. Starši ji niso nikoli dovolili jamranja ali samopomilovanja. Takšna pač je, po svoje drugačna. In to je njena prednost.
Ema rada nastopa, igra v gledališču in piše pesmi. 19-letnici so še pred rojstvom diagnosticirali ahondroplazijo. Gre za genetsko bolezen, ki nastane zaradi mutacije gena FGFR3, zaradi verižnih reakcij pa hrustanec na cevastih kosteh slabše okosteneva, to pa se kaže v počasnejši in nižji rasti. Ema je visoka 135 cm, zadnjih 6 mesecev je preživela v postelji, saj se je odločila, da bo z izjemno bolečo operacijo pridobila še 10 cm. Zdaj se bo postopno znova učila hoditi. V vsakdanjem življenju včasih ne doseže kozarca z mocarelo, v avtu ne more povsem pritisniti stopalke za pospeševanje, mimoidoči strmijo vanjo ali še huje – se zanjo ne zmenijo. Ampak Ema se zato ne smili sama sebi. Starši ji niso nikoli dovolili jamranja ali samopomilovanja. Takšna pač je, po svoje drugačna. In to je njena prednost.
Na sporedu: Tomaso Antonio Vitali / Franc Avsenek: Ciaccona v g – molu (priredba za godalni orkester) Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Franc Avsenek Giovanni Paisiello: Koncert za klavir št. 5 v D – duru Izvajalca: Francesco Nicolosi, klavir in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Gioacchino Rossini / Jost Michaels: Introdukcija, tema in varijacije na temo iz opere Gospa z jezera (priredba za klarinet in klavir) Izvajalca: Svetislav Vasić, klarinet in Lidija Pfeifer, klavir Joseph Haydn (prir. Harold Perry): Divertimento za pihalni kvintet v B-duru Izvajalec: Pihalni kvintet Ariart Josef Suk: Ljubezenska pesem, op. 7, št. 1 Izvajalca: David Ojstrah, violina in Vladimir Jampolski, klavir
Na sporedu: Tomaso Antonio Vitali / Franc Avsenek: Ciaccona v g – molu (priredba za godalni orkester) Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Franc Avsenek Giovanni Paisiello: Koncert za klavir št. 5 v D – duru Izvajalca: Francesco Nicolosi, klavir in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Gioacchino Rossini / Jost Michaels: Introdukcija, tema in varijacije na temo iz opere Gospa z jezera (priredba za klarinet in klavir) Izvajalca: Svetislav Vasić, klarinet in Lidija Pfeifer, klavir Joseph Haydn (prir. Harold Perry): Divertimento za pihalni kvintet v B-duru Izvajalec: Pihalni kvintet Ariart Josef Suk: Ljubezenska pesem, op. 7, št. 1 Izvajalca: David Ojstrah, violina in Vladimir Jampolski, klavir
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Ameriški predsednik Donald Trump je tik pred iztekom podaljšal premirje z Iranom, dokler od Teherana ne prejmejo predloga dogovora. Nadaljevanje pogajanj je sicer pod vprašanjem; Iran naj bi jih zavrnil, v Islamabad prav tako ni odpotoval ameriški podpredsednik JD Vance. Drugi poudarki: - Ukrajina po popravilu naftovoda Družba blizu 90-milijadnemu evropskemu posojilu. - Ob mednarodnem dnevu Zemlje pozivi k reševanju okoljskih kriz. - Mariborske odbojkarice že 18. državne prvakinje.
Ameriški predsednik Donald Trump je tik pred iztekom podaljšal premirje z Iranom, dokler od Teherana ne prejmejo predloga dogovora. Nadaljevanje pogajanj je sicer pod vprašanjem; Iran naj bi jih zavrnil, v Islamabad prav tako ni odpotoval ameriški podpredsednik JD Vance. Drugi poudarki: - Ukrajina po popravilu naftovoda Družba blizu 90-milijadnemu evropskemu posojilu. - Ob mednarodnem dnevu Zemlje pozivi k reševanju okoljskih kriz. - Mariborske odbojkarice že 18. državne prvakinje.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Poglabljanje v glasbo s koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh zaključujemo z delom Eisenberg Vinka Globokarja. Steven Loy se v predstavitve skladbe spominja, da je bilo srečanje z Globokarjem tesno povezano prav s to skladbo: »Z Globokarjem sem se prvič srečal potem, ko sem se udeležil mojstrskega tečaja v Sieni v Italiji na Akademiji Chigiana, kjer sem študiral pri dirigentu Lotharju Zagrosku, ki je dober Globokarjev prijatelj. Poklical je svojega prijatelja Vinka in rekel, da v Sloveniji živi ameriški dirigent, ki bi ga moral spoznati. Potem mi je Globokar poslal sporočilo in nekega popoldneva sem ga obiskal v Žužemberku. Izkazalo se je, da je oktobra istega leta pripravljal koncert z Orkestrom RTV in na programu je bil tudi Eisenberg v orkestrski različici. Zapisal sem torej veliko komentarjev o tem, kako igrati določene stvari, kako jih je sam interpretiral in dirigiral. Zelo sem vesel, da sem to storil. To mi je bilo v ogromno pomoč, ko se je izkazalo, da bom dirigiral ta koncert.
Poglabljanje v glasbo s koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh zaključujemo z delom Eisenberg Vinka Globokarja. Steven Loy se v predstavitve skladbe spominja, da je bilo srečanje z Globokarjem tesno povezano prav s to skladbo: »Z Globokarjem sem se prvič srečal potem, ko sem se udeležil mojstrskega tečaja v Sieni v Italiji na Akademiji Chigiana, kjer sem študiral pri dirigentu Lotharju Zagrosku, ki je dober Globokarjev prijatelj. Poklical je svojega prijatelja Vinka in rekel, da v Sloveniji živi ameriški dirigent, ki bi ga moral spoznati. Potem mi je Globokar poslal sporočilo in nekega popoldneva sem ga obiskal v Žužemberku. Izkazalo se je, da je oktobra istega leta pripravljal koncert z Orkestrom RTV in na programu je bil tudi Eisenberg v orkestrski različici. Zapisal sem torej veliko komentarjev o tem, kako igrati določene stvari, kako jih je sam interpretiral in dirigiral. Zelo sem vesel, da sem to storil. To mi je bilo v ogromno pomoč, ko se je izkazalo, da bom dirigiral ta koncert.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Zofka Kveder (22. april 1878 - 21. november 1926) je prva pisateljica, ki je dobila mesto v Zbranih delih slovenskih pisateljev. Dolgo je bila v literarni zgodovini odrinjena, v zadnjih desetletjih pa zanimanje za njeno delo narašča. Za Literarni nokturno smo izbrali črtico z naslovom Potovalci. Objavljena je bila leta 1906 v Ljubljanskem zvonu in obravnava temo izseljenstva. Postavljena je v Hamburg, od koder se množice iz vse Evrope vkrcavajo na ladje, ki jih bodo popeljale v novi svet, v Ameriko. Besedilo je posodobila Saša Grčman. Interpretacija Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Zofka Kveder (22. april 1878 - 21. november 1926) je prva pisateljica, ki je dobila mesto v Zbranih delih slovenskih pisateljev. Dolgo je bila v literarni zgodovini odrinjena, v zadnjih desetletjih pa zanimanje za njeno delo narašča. Za Literarni nokturno smo izbrali črtico z naslovom Potovalci. Objavljena je bila leta 1906 v Ljubljanskem zvonu in obravnava temo izseljenstva. Postavljena je v Hamburg, od koder se množice iz vse Evrope vkrcavajo na ladje, ki jih bodo popeljale v novi svet, v Ameriko. Besedilo je posodobila Saša Grčman. Interpretacija Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
V oddaji poslušamo skladbe: Igor Lumpert/Lojze Krajnčan: Peace for Children – solist saksofonist Igor Lumpert McCoy Tyner/Peter Herborn: Search for Peace – solista kitarist Primož Grašič in trobentač Petar Ugrin Stan Kenton/Jože Privšek: Eager Beaver – solist saksofonist Adam Klemm in pianist Blaž Jurjevčič Janez Gregorc: Silky Tuesday – solista pozavnist Emil Spruk in saksofonist Tadej Tomšič
V oddaji poslušamo skladbe: Igor Lumpert/Lojze Krajnčan: Peace for Children – solist saksofonist Igor Lumpert McCoy Tyner/Peter Herborn: Search for Peace – solista kitarist Primož Grašič in trobentač Petar Ugrin Stan Kenton/Jože Privšek: Eager Beaver – solist saksofonist Adam Klemm in pianist Blaž Jurjevčič Janez Gregorc: Silky Tuesday – solista pozavnist Emil Spruk in saksofonist Tadej Tomšič
Državni zbor je danes potrdil vodstvo treh delovnih teles in na tajnem glasovanju izvolil dva podpredsednika DZ. Nedavno izvolitev predsednika zbora Zorana Stevanovića pa bo Gibanje Svoboda skušalo izpodbijati z ustavno pritožbo.
Državni zbor je danes potrdil vodstvo treh delovnih teles in na tajnem glasovanju izvolil dva podpredsednika DZ. Nedavno izvolitev predsednika zbora Zorana Stevanovića pa bo Gibanje Svoboda skušalo izpodbijati z ustavno pritožbo.
Ko človek v iskanju svoje identitete prestopi prag svojega stanovanja, se znajde v svetu, kjer se prepletata resničnost in domišljija. Tako se junakovo življenje zelo zaplete, saj je v svet mešane resničnosti prinesel s seboj tudi svojo paranojo. Predvajanje radijske igre smo posvetili dramskemu igralcu Vladu Novaku, letošnjemu prejemniku igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Marija Vera« za življenjsko delo. Režiser: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Človek – Vlado Novak Njegova žena – Minu Kjuder Človek z ulice – Voja Soldatović Prvi bolničar – Peter Ternovšek Drugi bolničar – Zvonko Funda Sestra – Anica Veble Doktor – Marjan Bačko Pacient – Franci Gabrovšek Inšpektor – Rado Pavalec Sodnica – Milena Muhič Veleposestnik – Janez Klasinc Paznik – Peter Šprajc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana in Radia Maribor septembra in oktobra 1988
Ko človek v iskanju svoje identitete prestopi prag svojega stanovanja, se znajde v svetu, kjer se prepletata resničnost in domišljija. Tako se junakovo življenje zelo zaplete, saj je v svet mešane resničnosti prinesel s seboj tudi svojo paranojo. Predvajanje radijske igre smo posvetili dramskemu igralcu Vladu Novaku, letošnjemu prejemniku igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Marija Vera« za življenjsko delo. Režiser: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Človek – Vlado Novak Njegova žena – Minu Kjuder Človek z ulice – Voja Soldatović Prvi bolničar – Peter Ternovšek Drugi bolničar – Zvonko Funda Sestra – Anica Veble Doktor – Marjan Bačko Pacient – Franci Gabrovšek Inšpektor – Rado Pavalec Sodnica – Milena Muhič Veleposestnik – Janez Klasinc Paznik – Peter Šprajc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana in Radia Maribor septembra in oktobra 1988
Rea Galanaki se je rodila leta 1947 na Kreti. Je ena izmed vodilnih sodobnih grških prozaistk, ki je prenovila zvrst zgodovinskega romana. Napisala je osem romanov, od Življenja Ismaila Ferika Paše (1989), prek Eleni ali Nihče (1998), Stoletja labirintov (2002), Skrajnega ponižanja (2015) do romana Emanuil in Ekaterini, pravljice, ki niso pravljice (2022). Napisala je tudi novelo Dve ženski, dve boginji in več pesniških zbirk, med temi zbirki Torta in Rudnine. Ukvarja se z zgodovinskimi in političnimi temami, ki se jim približuje lirično in z veliko občutljivosti za posameznika, vrženega v vrtince zgodovine. Pogosto črpa motive tudi iz grške mitologije. Prejela je številna priznanja, na primer trikrat grško državno nagrado za literaturo in nagrado balkanika. Njeni romani so prevedeni v devetnajst jezikov. Literarni večer o njenem delu je pripravila Lara Unuk, ki je tudi prevedla odlomke, ki jih boste slišali. Urednica oddaje je Tesa Drev. Produkcija 2026.
Rea Galanaki se je rodila leta 1947 na Kreti. Je ena izmed vodilnih sodobnih grških prozaistk, ki je prenovila zvrst zgodovinskega romana. Napisala je osem romanov, od Življenja Ismaila Ferika Paše (1989), prek Eleni ali Nihče (1998), Stoletja labirintov (2002), Skrajnega ponižanja (2015) do romana Emanuil in Ekaterini, pravljice, ki niso pravljice (2022). Napisala je tudi novelo Dve ženski, dve boginji in več pesniških zbirk, med temi zbirki Torta in Rudnine. Ukvarja se z zgodovinskimi in političnimi temami, ki se jim približuje lirično in z veliko občutljivosti za posameznika, vrženega v vrtince zgodovine. Pogosto črpa motive tudi iz grške mitologije. Prejela je številna priznanja, na primer trikrat grško državno nagrado za literaturo in nagrado balkanika. Njeni romani so prevedeni v devetnajst jezikov. Literarni večer o njenem delu je pripravila Lara Unuk, ki je tudi prevedla odlomke, ki jih boste slišali. Urednica oddaje je Tesa Drev. Produkcija 2026.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V oddaji razmišljamo o odnosu med človekom in prašičem, kot je ta viden v slovenskem pregovornem izročilu. Z izredno profesorico dr. Sašo Poljak Istenič in dr. Rokom Mrvičem iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU se pogovarjamo o dvoličnosti človekovega vrednotenja živali, katere meso je tolmačeno kot zlato, njeno (nečisto) vedenje pa pogosto grajano.
V oddaji razmišljamo o odnosu med človekom in prašičem, kot je ta viden v slovenskem pregovornem izročilu. Z izredno profesorico dr. Sašo Poljak Istenič in dr. Rokom Mrvičem iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU se pogovarjamo o dvoličnosti človekovega vrednotenja živali, katere meso je tolmačeno kot zlato, njeno (nečisto) vedenje pa pogosto grajano.