Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Nikaragovski pesnik Rubén Darío, rojen leta 1867, je bil oče špansko-ameriške literarne smeri modernismo, ki je bila značilna za špansko govoreče države ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Za začetek obdobja velja prav njegova zbirka Azul … (slovensko: modra). Značaj njegove pisave in smeri so bili zasledovanje lepote in ideala v poeziji, liričen izraz ter vpeljava nove metrike in ritma. Ob 110. obletnici smrti, umrl je namreč 6. februarja leta 1916, se tega vplivnega pesnika spominjamo z izborom njegovih pesmi. Prevajalec: Ciril Bergles, igralec: Matej Recer, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2012.
Nikaragovski pesnik Rubén Darío, rojen leta 1867, je bil oče špansko-ameriške literarne smeri modernismo, ki je bila značilna za špansko govoreče države ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Za začetek obdobja velja prav njegova zbirka Azul … (slovensko: modra). Značaj njegove pisave in smeri so bili zasledovanje lepote in ideala v poeziji, liričen izraz ter vpeljava nove metrike in ritma. Ob 110. obletnici smrti, umrl je namreč 6. februarja leta 1916, se tega vplivnega pesnika spominjamo z izborom njegovih pesmi. Prevajalec: Ciril Bergles, igralec: Matej Recer, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2012.
Vlada se je na obisku Koroške med drugim pozanimala o poteku protipoplavnih ukrepov v tem delu države, o obnovi cest po veliki povodnji ter o napredku pri gradnji hitre ceste, ki bo Koroško povezala s štajersko avtocesto. Na terenski seji je med drugim v okviru zakona o obnovi po poplavah potrdila program razvojnih spodbud.
Vlada se je na obisku Koroške med drugim pozanimala o poteku protipoplavnih ukrepov v tem delu države, o obnovi cest po veliki povodnji ter o napredku pri gradnji hitre ceste, ki bo Koroško povezala s štajersko avtocesto. Na terenski seji je med drugim v okviru zakona o obnovi po poplavah potrdila program razvojnih spodbud.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Literarni večer je oddaja, ki predstavlja pesnike in prozaiste vseh časov. V njej slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Literarni večer je oddaja, ki predstavlja pesnike in prozaiste vseh časov. V njej slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Kitarski kvartet Aïghetta iz Francije je po petih letih drugič gostoval na Festivalu Ljubljana. V Komornem studiu bomo predstavili posnetke koncerta kvarteta kitar Aïghétta, ki je 28. julija 2025 nastopil v Križevniški cerkvi na 73. Festivalu Ljubljana. Kvartet Aïghetta je bil ustanovljen leta 1979 v Monte Carlu, prvič pa je nastopil že leta 1980. Mednarodno se je uveljavil leta 1982 z izvedbo Aranjueškega koncerta Joaquina Rodriga s Filharmoničnim orkestrom iz Monte Carla. Sledile so koncertne turneje po Francij in evropskih državah, od leta 1987 pa so posneli raznovrsten diskografski repertoar. Koncertni spored kitaristov Aïghetta je bil posvečen izvirnim delom in priredbam skladb za kitarski kvartet iz različnih obdobij od klasicizma druge polovice 18. stoletja ter od romantičnih kitar 19. stoletja do sodobnosti. Kitaristi so na koncertu v Križevniški cerkvi izvedli skladbe Ferdinanda Carullija, Gioacchina Rossinija, Manuela de Falle, Georgesa Bizeta in sodobnih skladateljev, ki so hkrati kitaristi tega kvarteta: Philippa Lolija, Oliviera Fautrata in Alexandra Del Faja.
Kitarski kvartet Aïghetta iz Francije je po petih letih drugič gostoval na Festivalu Ljubljana. V Komornem studiu bomo predstavili posnetke koncerta kvarteta kitar Aïghétta, ki je 28. julija 2025 nastopil v Križevniški cerkvi na 73. Festivalu Ljubljana. Kvartet Aïghetta je bil ustanovljen leta 1979 v Monte Carlu, prvič pa je nastopil že leta 1980. Mednarodno se je uveljavil leta 1982 z izvedbo Aranjueškega koncerta Joaquina Rodriga s Filharmoničnim orkestrom iz Monte Carla. Sledile so koncertne turneje po Francij in evropskih državah, od leta 1987 pa so posneli raznovrsten diskografski repertoar. Koncertni spored kitaristov Aïghetta je bil posvečen izvirnim delom in priredbam skladb za kitarski kvartet iz različnih obdobij od klasicizma druge polovice 18. stoletja ter od romantičnih kitar 19. stoletja do sodobnosti. Kitaristi so na koncertu v Križevniški cerkvi izvedli skladbe Ferdinanda Carullija, Gioacchina Rossinija, Manuela de Falle, Georgesa Bizeta in sodobnih skladateljev, ki so hkrati kitaristi tega kvarteta: Philippa Lolija, Oliviera Fautrata in Alexandra Del Faja.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Prvi četrtek v mesecu je čas, ko vam predstavljamo glasbo iz bogatega arhiva Radia Slovenija. In ker je mesec februar mesec kulture, vam tokrat predstavljamo moško vokalno zasedbo, ki od ustanovitve leta 1951 velja za najbolj reprezentativen slovenski moški vokalni komorni ansambel - Slovenski oktet. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje in plemenitenje slovenske vokalne glasbe, tokrat pa vam v posluh ponujamo arhivske posnetke iz različnih obdobij delovanja zasedbe. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Prvi četrtek v mesecu je čas, ko vam predstavljamo glasbo iz bogatega arhiva Radia Slovenija. In ker je mesec februar mesec kulture, vam tokrat predstavljamo moško vokalno zasedbo, ki od ustanovitve leta 1951 velja za najbolj reprezentativen slovenski moški vokalni komorni ansambel - Slovenski oktet. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje in plemenitenje slovenske vokalne glasbe, tokrat pa vam v posluh ponujamo arhivske posnetke iz različnih obdobij delovanja zasedbe. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Avatar, tokrat Ogenj in pepel, z izvirnim naslovom Avatar: Fire and Ash, je tretji del izjemnega znanstvenofantastičnega cikla Avatar, ki ga režira in soustvarja James Cameron. Scenarij sta s Cameronom ustvarila Rick Jaffa in Amanda Silver, ki sta sodelovala že pri drugem delu. Glasbo za tretji dela Avatarja, Ogenj in pepel, je ustvaril skladatelj Simon Franglen, ki že več desetletij ustvarja filmsko glasbo. Z Jamesom Cameronom je sodeloval že pri prvem Avatarju, kjer je najprej delal kot aranžer elektronske glasbe, pozneje pa prevzel polno avtorsko vlogo, in sicer po smrti prvotnega skladatelja Jamesa Hornerja. Cameron in Franglen sta tesno sodelovala skozi celoten ustvarjalni proces, saj Cameron glasbi pripisuje ključno vlogo pri čustveni globini filma. Franglen je tako za Ogenj in pepel napisal skoraj 2000 strani glasbe, kar kaže na obseg in kompleksnost partiturne zasnove.
Avatar, tokrat Ogenj in pepel, z izvirnim naslovom Avatar: Fire and Ash, je tretji del izjemnega znanstvenofantastičnega cikla Avatar, ki ga režira in soustvarja James Cameron. Scenarij sta s Cameronom ustvarila Rick Jaffa in Amanda Silver, ki sta sodelovala že pri drugem delu. Glasbo za tretji dela Avatarja, Ogenj in pepel, je ustvaril skladatelj Simon Franglen, ki že več desetletij ustvarja filmsko glasbo. Z Jamesom Cameronom je sodeloval že pri prvem Avatarju, kjer je najprej delal kot aranžer elektronske glasbe, pozneje pa prevzel polno avtorsko vlogo, in sicer po smrti prvotnega skladatelja Jamesa Hornerja. Cameron in Franglen sta tesno sodelovala skozi celoten ustvarjalni proces, saj Cameron glasbi pripisuje ključno vlogo pri čustveni globini filma. Franglen je tako za Ogenj in pepel napisal skoraj 2000 strani glasbe, kar kaže na obseg in kompleksnost partiturne zasnove.
Ker Laž nima več veljave, si omisli moža Prilažiča … Pripoveduje: Frane Milčinski - Ježek Napisal: Fran Milčinski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1988.
Ker Laž nima več veljave, si omisli moža Prilažiča … Pripoveduje: Frane Milčinski - Ježek Napisal: Fran Milčinski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1988.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Vlada je bila danes na obisku na Koroškem, kjer se je med drugim seznanila s potekom obnove po poplavah. V obnovo in vzdrževanje vodotokov v tem delu države so do zdaj vložili 69 milijonov evrov, za protipoplavne ukrepe pa so zagotovili 58 milijonov evropskih sredstev. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ukrajina vztraja, da njeno ozemlje ne sme biti predmet kompromisov. - Zaposleni v centrih za obveščanje po skoraj dveh letih prekinili stavko. - V kmetijski zbornici kritični do umika publikacije o trajnostni oskrbi s hrano.
Vlada je bila danes na obisku na Koroškem, kjer se je med drugim seznanila s potekom obnove po poplavah. V obnovo in vzdrževanje vodotokov v tem delu države so do zdaj vložili 69 milijonov evrov, za protipoplavne ukrepe pa so zagotovili 58 milijonov evropskih sredstev. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ukrajina vztraja, da njeno ozemlje ne sme biti predmet kompromisov. - Zaposleni v centrih za obveščanje po skoraj dveh letih prekinili stavko. - V kmetijski zbornici kritični do umika publikacije o trajnostni oskrbi s hrano.
V središču tokratne oddaje je Koprčan Martin Mikolič s pesniškim prvencem »G. In«. V ciklu drobnih pesniških zgodb spremljamo dan, oziroma, življenje junaka Ina. Dadaistično razigrano pesniško ustvarjanje z elementi nadrealizma pa pomene skriva tudi v simbole, ki se navdihujejo pri prostozidarski abecedi. Celoti dajejo satiričen prizvok in sooblikujejo likovno podobno drobne knjižice v formatu japonskih razglednic. K pogovoru smo povabili skladateljico Petro Strahovnik, letošnjo dobitnico nagrade Prešernovega sklada, ki je s svojim raziskovanjem presečišč med zvokom, performansom, vizualno umetnostjo in znanostjo dosegla mednarodno prepoznavnost. Razstava Divja 70. leta na Koroškem v Šentjanžu v Rožu pa 50 let po znamenitem "preštevanju" manjšine odpira vprašanja o dediščini drznega študentskega in mladinskega gibanja za pravice Slovencev v Avstriji. Na glasbeno ogrlico je Armando Šturman nanizal glasbenike raznolikih slogov, vendar pa imajo izbrane skladbe Marka Breclja, Riblje čorbe, bendov Elio e le Storie Tese ter Soundsystem kljub vsemu rdečo nit.
V središču tokratne oddaje je Koprčan Martin Mikolič s pesniškim prvencem »G. In«. V ciklu drobnih pesniških zgodb spremljamo dan, oziroma, življenje junaka Ina. Dadaistično razigrano pesniško ustvarjanje z elementi nadrealizma pa pomene skriva tudi v simbole, ki se navdihujejo pri prostozidarski abecedi. Celoti dajejo satiričen prizvok in sooblikujejo likovno podobno drobne knjižice v formatu japonskih razglednic. K pogovoru smo povabili skladateljico Petro Strahovnik, letošnjo dobitnico nagrade Prešernovega sklada, ki je s svojim raziskovanjem presečišč med zvokom, performansom, vizualno umetnostjo in znanostjo dosegla mednarodno prepoznavnost. Razstava Divja 70. leta na Koroškem v Šentjanžu v Rožu pa 50 let po znamenitem "preštevanju" manjšine odpira vprašanja o dediščini drznega študentskega in mladinskega gibanja za pravice Slovencev v Avstriji. Na glasbeno ogrlico je Armando Šturman nanizal glasbenike raznolikih slogov, vendar pa imajo izbrane skladbe Marka Breclja, Riblje čorbe, bendov Elio e le Storie Tese ter Soundsystem kljub vsemu rdečo nit.
Urška Centa je mednarodno uveljavljena plesalka, koreografinja, pedagoginja, glasbena ustvarjalka, predvsem pa avtorica, ki deluje na presečišču flamenka, sodobnega plesa in glasbe. Živela in izobraževala se je v Madridu, diplomirala v Ljubljani iz sodobnega plesa in koreografije. Nastopila je na številnih prizoriščih in festivalih doma in v tujini, tudi v Mehiki, Italiji in Turčiji. Nenehno se razvija in raziskuje, se povezuje in ustvarja z vrhunskimi glasbeniki, predvsem jazzovskimi.
Urška Centa je mednarodno uveljavljena plesalka, koreografinja, pedagoginja, glasbena ustvarjalka, predvsem pa avtorica, ki deluje na presečišču flamenka, sodobnega plesa in glasbe. Živela in izobraževala se je v Madridu, diplomirala v Ljubljani iz sodobnega plesa in koreografije. Nastopila je na številnih prizoriščih in festivalih doma in v tujini, tudi v Mehiki, Italiji in Turčiji. Nenehno se razvija in raziskuje, se povezuje in ustvarja z vrhunskimi glasbeniki, predvsem jazzovskimi.
Montreux v Švici gosti namiznoteniško elito. Na turnirju najboljše šestnajsterice s svetovne lestvice nastopa tudi prvi slovenski loparček Darko Jorgić. Hrastničan je sicer po koncu lanske sezone zamenjal delodajalca in se iz Nemčije preselil na Poljsko. V popoldanskih športnih minutah se bo prvič z olimpijskega prizorišča oglasila radijska ekipa, saj so prve treninge v Italiji opravili slovenski alpski smučarji in smučarke. Konec tedna prinaša prvi tekmi v hitrih disciplinah, boj za odličja čaka predstavnike in predstavnice v smuku.
Montreux v Švici gosti namiznoteniško elito. Na turnirju najboljše šestnajsterice s svetovne lestvice nastopa tudi prvi slovenski loparček Darko Jorgić. Hrastničan je sicer po koncu lanske sezone zamenjal delodajalca in se iz Nemčije preselil na Poljsko. V popoldanskih športnih minutah se bo prvič z olimpijskega prizorišča oglasila radijska ekipa, saj so prve treninge v Italiji opravili slovenski alpski smučarji in smučarke. Konec tedna prinaša prvi tekmi v hitrih disciplinah, boj za odličja čaka predstavnike in predstavnice v smuku.
20. Festival gorniškega filma bo 9. februarja ob 20. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani odprl težko pričakovani film Triglav: Pot odrešitve, žal že razprodan, a ga bo možno na festivalu seveda še videt. Sicer pa jubilejni festival prinaša rekordno število slovenskih filmov – kar devet. Več pa v pogovoru z direktorjem in alpinistično legendo Silvom Karo v BigScreenu v četrtek 5.2. ob 17:30
20. Festival gorniškega filma bo 9. februarja ob 20. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani odprl težko pričakovani film Triglav: Pot odrešitve, žal že razprodan, a ga bo možno na festivalu seveda še videt. Sicer pa jubilejni festival prinaša rekordno število slovenskih filmov – kar devet. Več pa v pogovoru z direktorjem in alpinistično legendo Silvom Karo v BigScreenu v četrtek 5.2. ob 17:30
François Couperin je komponiral predvsem čembalske skladbe, glasbo za manjše komorne zasedbe, kratke posvetne pesmi in motete za največ tri glasove in basso continuo. Ni se ukvarjal z opero in dolgo je veljalo prepričanje, da nikoli ni pisal za orkester — vse dokler ni angleški muzikolog Peter Holman odkril, da je glasba enega izmed Couperinovih komornih koncertov povezana z nekim danes izgubljenim baletom. Pri baletnih predstavah v Franciji Ludvika XIV. se je plesna glasba izmenjevala s petjem.
François Couperin je komponiral predvsem čembalske skladbe, glasbo za manjše komorne zasedbe, kratke posvetne pesmi in motete za največ tri glasove in basso continuo. Ni se ukvarjal z opero in dolgo je veljalo prepričanje, da nikoli ni pisal za orkester — vse dokler ni angleški muzikolog Peter Holman odkril, da je glasba enega izmed Couperinovih komornih koncertov povezana z nekim danes izgubljenim baletom. Pri baletnih predstavah v Franciji Ludvika XIV. se je plesna glasba izmenjevala s petjem.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Kdo so posamezniki, ki so s svojim ustvarjanjem skozi desetletja ali pa s stvaritvami zadnjih treh let zaznamovali slovensko kulturo in družbo? Kako gledajo na svojo pot, svoje delo, in kakšen odnos imajo do sveta? Dobitnikoma Prešernovih nagrad za življenjsko delo - plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter arhitektu in industrijskemu oblikovalcu Saši Mächtigu -, pa tudi šestim prejemnikom nagrad Prešernovega sklada, namenjamo četrtkov Studio ob 17h.
Kdo so posamezniki, ki so s svojim ustvarjanjem skozi desetletja ali pa s stvaritvami zadnjih treh let zaznamovali slovensko kulturo in družbo? Kako gledajo na svojo pot, svoje delo, in kakšen odnos imajo do sveta? Dobitnikoma Prešernovih nagrad za življenjsko delo - plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter arhitektu in industrijskemu oblikovalcu Saši Mächtigu -, pa tudi šestim prejemnikom nagrad Prešernovega sklada, namenjamo četrtkov Studio ob 17h.
Karlo Posnjak je februarja 2025 v okviru cikla Tutti nastopil s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo ter dirigentom Simonom Dvoršakom in izvedel Koncert za klavir in orkester v F-duru Georga Gershwina. S to izvedbo si je priigral Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo in ob tem dosežku, smo ga povabili v studio, da nam predstavi svojo glasbeno pot, hobije in pove kaj o skrbi za fizično pripravljenost glasbenika.
Karlo Posnjak je februarja 2025 v okviru cikla Tutti nastopil s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo ter dirigentom Simonom Dvoršakom in izvedel Koncert za klavir in orkester v F-duru Georga Gershwina. S to izvedbo si je priigral Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo in ob tem dosežku, smo ga povabili v studio, da nam predstavi svojo glasbeno pot, hobije in pove kaj o skrbi za fizično pripravljenost glasbenika.
Izpostavljamo premiero opere Tristan in Izolda Richarda Wagnerja, ki velja za eno najpomembnejših del zahodne glasbene tradicije in za enega od vrhuncev evropske umetnosti nasploh. Pri projektu, ki bo premiero doživel nocoj v ljubljanski Operi, so združila moči štiri evropska operna gledališča iz Belgije, Poljske, Španije in Slovenije. Predstavljamo še novosti prevodnega leposlovja Mladinske knjige, Iskanje življenja Iide Turpeinen, Palisandrovec Gaëla Faya, Moje tretje življenje Daniele Krien, S seboj bom odnesla ogenj Leïle Slimani in Narejeni iz krivde Joanne Elmy.
Izpostavljamo premiero opere Tristan in Izolda Richarda Wagnerja, ki velja za eno najpomembnejših del zahodne glasbene tradicije in za enega od vrhuncev evropske umetnosti nasploh. Pri projektu, ki bo premiero doživel nocoj v ljubljanski Operi, so združila moči štiri evropska operna gledališča iz Belgije, Poljske, Španije in Slovenije. Predstavljamo še novosti prevodnega leposlovja Mladinske knjige, Iskanje življenja Iide Turpeinen, Palisandrovec Gaëla Faya, Moje tretje življenje Daniele Krien, S seboj bom odnesla ogenj Leïle Slimani in Narejeni iz krivde Joanne Elmy.
To je zadnji koncert 15. festivala Flores musicae, festivala srednjeveške in renesančne glasbe, ki poteka v organizaciji Kulturnega doma Nova Gorica, umetniško ga vodi Bor Zuljan. Peltomaa Fraanje Perkola je finsko-nizozemski trio v sestavi: Aino Peltomaa, glas in srednjeveška harfa Harmen Fraanje, klavir in sintetizator Mikko Perkola, viola da gamba in efekti. Trio združuje zvoke človeškega glasu, klavirja in viole da gamba ter elektronske efekte in srednjeveško harfo. Glasbeniki prepletajo izkušnje z raznolikimi glasbenimi zvrstmi: staro glasbo, jazzom, finsko ljudsko in sodobno glasbo, čeprav je bila ravno srednjeveška glasba navdih za njihov zelo oseben in prepoznaven zvok. Naslov koncerta: Ær & Komorebi Iz spremne besede: "Skupina se potaplja v napeve Hildegarde iz Bingna (1098-1179), srednjeveške brigitinske napeve in romarske pesmi 14. stoletja. Odmevi samostanov, katedral in romarskih krajev združeni z nežnimi improvizacijami in izvirnimi skladbami povezujejo obdobja in stoletja ter vabijo poslušalca na potovanje proti miru in spokojnosti." Spored koncerta: Mikka Perkola Komorebi Brigitinski koral (antifona), 15. stoletje Magnificetur Brigitinski koral (antifona), 15. stoletje Jukundum Codex Las Huelgas, 14. stoletje Quis dabit Aino Peltomaa Ær Miko Perkola – Harmen Franje Lohtu / Or his Myth Llibre Vermell de Montserrat, 14. stoletje Polorum regina Dodatek: Aino Peltomaa – Harmen Franje – Mikko Perkola Improvizacija Koncert je potekal 21. septembra 2025 v Vili Vipolže v Goriških brdih
To je zadnji koncert 15. festivala Flores musicae, festivala srednjeveške in renesančne glasbe, ki poteka v organizaciji Kulturnega doma Nova Gorica, umetniško ga vodi Bor Zuljan. Peltomaa Fraanje Perkola je finsko-nizozemski trio v sestavi: Aino Peltomaa, glas in srednjeveška harfa Harmen Fraanje, klavir in sintetizator Mikko Perkola, viola da gamba in efekti. Trio združuje zvoke človeškega glasu, klavirja in viole da gamba ter elektronske efekte in srednjeveško harfo. Glasbeniki prepletajo izkušnje z raznolikimi glasbenimi zvrstmi: staro glasbo, jazzom, finsko ljudsko in sodobno glasbo, čeprav je bila ravno srednjeveška glasba navdih za njihov zelo oseben in prepoznaven zvok. Naslov koncerta: Ær & Komorebi Iz spremne besede: "Skupina se potaplja v napeve Hildegarde iz Bingna (1098-1179), srednjeveške brigitinske napeve in romarske pesmi 14. stoletja. Odmevi samostanov, katedral in romarskih krajev združeni z nežnimi improvizacijami in izvirnimi skladbami povezujejo obdobja in stoletja ter vabijo poslušalca na potovanje proti miru in spokojnosti." Spored koncerta: Mikka Perkola Komorebi Brigitinski koral (antifona), 15. stoletje Magnificetur Brigitinski koral (antifona), 15. stoletje Jukundum Codex Las Huelgas, 14. stoletje Quis dabit Aino Peltomaa Ær Miko Perkola – Harmen Franje Lohtu / Or his Myth Llibre Vermell de Montserrat, 14. stoletje Polorum regina Dodatek: Aino Peltomaa – Harmen Franje – Mikko Perkola Improvizacija Koncert je potekal 21. septembra 2025 v Vili Vipolže v Goriških brdih
Vlada je na seji na Koroškem potrdila 135 milijonov evrov za obnovo po poplavah, od česar bo večina namenjena prav omenjeni pokrajini. Po državi medtem še bolj odmeva napovedana omejitev uporabe družbenih omrežij za mlade do 15 let. Svetovalka z ene od mariborskih osnovnih šol Nadja Štumberger je do predloga zadržana, saj pri mladostnikih prepoved le še dodatno vzbudi zanimanje in vodi do iskanja alternativnih načinov dostopa. V oddaji tudi o tem: - Na obisku v Sloveniji tri največje evropske politične skupine - Združene države pred pogajanji z Iranom grozijo z vojaškim posredovanjem - Znan je tekmovalni program 61-tega Borštnikovega srečanja
Vlada je na seji na Koroškem potrdila 135 milijonov evrov za obnovo po poplavah, od česar bo večina namenjena prav omenjeni pokrajini. Po državi medtem še bolj odmeva napovedana omejitev uporabe družbenih omrežij za mlade do 15 let. Svetovalka z ene od mariborskih osnovnih šol Nadja Štumberger je do predloga zadržana, saj pri mladostnikih prepoved le še dodatno vzbudi zanimanje in vodi do iskanja alternativnih načinov dostopa. V oddaji tudi o tem: - Na obisku v Sloveniji tri največje evropske politične skupine - Združene države pred pogajanji z Iranom grozijo z vojaškim posredovanjem - Znan je tekmovalni program 61-tega Borštnikovega srečanja
Selektorica Kaja Novosel je dopoldne v Slovenskem narodnem gledališču Maribor predstavila tekmovalni spored 61. Borštnikovega srečanja, osrednjega slovenskega gledališkega festivala. Izbrala je 12 predstav med več kot stotimi, ki so imele premiero v prejšnjem koledarskem letu. Njen izbor bomo videli med 8. in 21. Junijem, ob njem pa tradicionalno spremljevalni spored, ki ga je sestavil umetniški vodja festivala Aleš Novak. Selektorica ne želi na silo iskati skupne rdeče niti uprizoritev, ugotavlja pa podobnosti, med drugim v tem, da postajajo uprizoritve vse daljše in da so na splošno empatične. Prav tako je empatičen igralski kolektiv, ki omogoča varno okolje - tudi to je močno sporočilo.
Selektorica Kaja Novosel je dopoldne v Slovenskem narodnem gledališču Maribor predstavila tekmovalni spored 61. Borštnikovega srečanja, osrednjega slovenskega gledališkega festivala. Izbrala je 12 predstav med več kot stotimi, ki so imele premiero v prejšnjem koledarskem letu. Njen izbor bomo videli med 8. in 21. Junijem, ob njem pa tradicionalno spremljevalni spored, ki ga je sestavil umetniški vodja festivala Aleš Novak. Selektorica ne želi na silo iskati skupne rdeče niti uprizoritev, ugotavlja pa podobnosti, med drugim v tem, da postajajo uprizoritve vse daljše in da so na splošno empatične. Prav tako je empatičen igralski kolektiv, ki omogoča varno okolje - tudi to je močno sporočilo.
Pisatelj in publicist Miha Mazzini je pred kratkim dobil priznanje, ki ga dobijo le redki slovenski književniki: v zbirki Kondor je izšlo njegovo literarno delo, njegov prvi roman Drobtinice. Pri založbi Goga je Mazzini objavil tudi novo zbirko kratkih zgodb z naslovom Druga življenja in tako ponovno dokazal, da je mojster kratke zgodbe. Objavljene zgodbe so zelo različne, imajo pa skupen imenovalec: izpeljane so prepričljivo, natančno in zanimivo. Mazzini pa je tudi zanimiv sogovornik. Nikar ne zamudite.
Pisatelj in publicist Miha Mazzini je pred kratkim dobil priznanje, ki ga dobijo le redki slovenski književniki: v zbirki Kondor je izšlo njegovo literarno delo, njegov prvi roman Drobtinice. Pri založbi Goga je Mazzini objavil tudi novo zbirko kratkih zgodb z naslovom Druga življenja in tako ponovno dokazal, da je mojster kratke zgodbe. Objavljene zgodbe so zelo različne, imajo pa skupen imenovalec: izpeljane so prepričljivo, natančno in zanimivo. Mazzini pa je tudi zanimiv sogovornik. Nikar ne zamudite.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Francosko-ameriška pevka nove generacije je kljub mladosti že trikratna dobitnica nagrade Grammy. Revija Downbeat jo že nekaj let uvršča med najboljše jazzovske pevke na svetu. Pred nami je njen novi izdelek, plošča Oh Snap, na kateri so izključno njene avtroske skladbe. Predstavljamo.
Francosko-ameriška pevka nove generacije je kljub mladosti že trikratna dobitnica nagrade Grammy. Revija Downbeat jo že nekaj let uvršča med najboljše jazzovske pevke na svetu. Pred nami je njen novi izdelek, plošča Oh Snap, na kateri so izključno njene avtroske skladbe. Predstavljamo.
Evropa se je zaradi varovanja podnebja in okolja odločila, da se odreče fosilnim gorivom. Dve slovenski premogovni regiji – zasavska in savinjsko-šaleška, sta zato prisiljeni v prestrukturiranje. Nepravično bi bilo, da sami nosita vse posledice, in to priznava tudi Evropska unija, zato jim zagotavlja tudi izdatna sredstva. Po dolgotrajnih usklajevanjih med državo, lokalno skupnostjo, podjetjem in zaposlenimi je državni zbor v torek sprejel zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Ureja tehnične in postopkovne korake, financiranje in socialne ukrepe za zaposlene. Premog bodo opustili najpozneje do leta 2033, zapiralna dela končali do 2045, iz državnega proračuna pa namenili okoli 1,3 milijarde evrov.
Evropa se je zaradi varovanja podnebja in okolja odločila, da se odreče fosilnim gorivom. Dve slovenski premogovni regiji – zasavska in savinjsko-šaleška, sta zato prisiljeni v prestrukturiranje. Nepravično bi bilo, da sami nosita vse posledice, in to priznava tudi Evropska unija, zato jim zagotavlja tudi izdatna sredstva. Po dolgotrajnih usklajevanjih med državo, lokalno skupnostjo, podjetjem in zaposlenimi je državni zbor v torek sprejel zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Ureja tehnične in postopkovne korake, financiranje in socialne ukrepe za zaposlene. Premog bodo opustili najpozneje do leta 2033, zapiralna dela končali do 2045, iz državnega proračuna pa namenili okoli 1,3 milijarde evrov.
Strip o Srečku Kosovelu, njegovi ustvarjalnosti, življenju in sodobnikih Srečkonstrip, ki sta ga ustvarila pisatelj Žiga X Gombač in ilustrator Jaka Vukotič, je izhodišče za interaktivni gledališki dogodek z naslovom ''SREČKONSTRIPredstava je res čuden naslov za predstavo''. Premieri bosta 8. februarja v Ljubljani in 21. februarja v Sežani. ''Ostri ritmi'' – Srečko Kosovel & Andrej Štular (Stripburger) – prinašajo vizualne kompozicije izbora del pesnika Krasa. Iz stripa se prelivajo tudi v druge načine upodabljanja. Po predstavitvah in gostovanjih v tujini bo Andrej Štular Ostre ritme predstavil tudi na razstavi v Layerjevi hiši v Kranju.
Strip o Srečku Kosovelu, njegovi ustvarjalnosti, življenju in sodobnikih Srečkonstrip, ki sta ga ustvarila pisatelj Žiga X Gombač in ilustrator Jaka Vukotič, je izhodišče za interaktivni gledališki dogodek z naslovom ''SREČKONSTRIPredstava je res čuden naslov za predstavo''. Premieri bosta 8. februarja v Ljubljani in 21. februarja v Sežani. ''Ostri ritmi'' – Srečko Kosovel & Andrej Štular (Stripburger) – prinašajo vizualne kompozicije izbora del pesnika Krasa. Iz stripa se prelivajo tudi v druge načine upodabljanja. Po predstavitvah in gostovanjih v tujini bo Andrej Štular Ostre ritme predstavil tudi na razstavi v Layerjevi hiši v Kranju.
Antonin Dvořák je 27. septembra leta 1892 skupaj z ženo in otroki prispel v Združene države. Plovba iz Bremerhavna v New Jersey je trajala devet dni, kmalu po prihodu pa ga je čakala prva naloga: izza dirigentskega pulta je vodil izvedbo svojega Te Deuma v Carnegiejevi dvorani. Dvořák je dobil povabilo za mesto vodje Narodnega glasbenega konservatorija v New Yorku. Američani so poznali njegova dela in slišali za sloves, ki ga je imel v Evropi. Te Deum so skladatelju naročili za njegov prvi nastop v Združenih državah.
Antonin Dvořák je 27. septembra leta 1892 skupaj z ženo in otroki prispel v Združene države. Plovba iz Bremerhavna v New Jersey je trajala devet dni, kmalu po prihodu pa ga je čakala prva naloga: izza dirigentskega pulta je vodil izvedbo svojega Te Deuma v Carnegiejevi dvorani. Dvořák je dobil povabilo za mesto vodje Narodnega glasbenega konservatorija v New Yorku. Američani so poznali njegova dela in slišali za sloves, ki ga je imel v Evropi. Te Deum so skladatelju naročili za njegov prvi nastop v Združenih državah.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Drugi poudarki: - Zdravstveni dom Idrija s prenovljenim laboratorijem, izboljšuje se tudi kadrovska slika. - Občina Izola je po referendumski zavrnitvi občinskega prostorskega načrta pripravila nov predlog tega prostorskega akta. Največ pripomb občanov namenjenih pozidavi ob morju in parkiranju. - Hrami - svetost kraškega podzemlja: dokumentarni film, ki razkriva globoko povezanost človeka z jamami; premiera v Lipici.
Drugi poudarki: - Zdravstveni dom Idrija s prenovljenim laboratorijem, izboljšuje se tudi kadrovska slika. - Občina Izola je po referendumski zavrnitvi občinskega prostorskega načrta pripravila nov predlog tega prostorskega akta. Največ pripomb občanov namenjenih pozidavi ob morju in parkiranju. - Hrami - svetost kraškega podzemlja: dokumentarni film, ki razkriva globoko povezanost človeka z jamami; premiera v Lipici.
Vlada, ki je danes na obisku na Koroškem, je po besedah podpredsednika Mateja Arčona potrdila izhodišča za pripravo zakonske omejitve uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let. V nadaljevanju jih bo obravnavala tudi stroka. Ostali poudarki oddaje: - Pred slovesnim odprtjem ZOI ima središče Milana zaradi ostrih varnostnih ukrepov močno spremenjeno podobo. - S slovesnostjo ob kulturnem prazniku bodo obeležili 70-letnico Zveze kulturnih društev Nova Gorica. - V Kulturnem centru Lojze Bratuž bo nocoj premiera muzikala Besneče morje. - Zavetišče Horjul občini Sežana odpoveduje skrb za zapuščene živali, v Komnu bodo za oskrbo morali plačevati več. - Novogoriške odbojkarice so se poslovile od evropskega tekmovanja.
Vlada, ki je danes na obisku na Koroškem, je po besedah podpredsednika Mateja Arčona potrdila izhodišča za pripravo zakonske omejitve uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let. V nadaljevanju jih bo obravnavala tudi stroka. Ostali poudarki oddaje: - Pred slovesnim odprtjem ZOI ima središče Milana zaradi ostrih varnostnih ukrepov močno spremenjeno podobo. - S slovesnostjo ob kulturnem prazniku bodo obeležili 70-letnico Zveze kulturnih društev Nova Gorica. - V Kulturnem centru Lojze Bratuž bo nocoj premiera muzikala Besneče morje. - Zavetišče Horjul občini Sežana odpoveduje skrb za zapuščene živali, v Komnu bodo za oskrbo morali plačevati več. - Novogoriške odbojkarice so se poslovile od evropskega tekmovanja.
Vlada je danes, kot omenjeno, na obisku na Koroškem. V skladu z zakonom o obnovi po poplavah je med drugim potrdila 135 milijonov evrov za projekte tamkajšnjih skupnosti v okviru programa ukrepov razvojnih spodbud. Od tega si Koroška lahko obeta približno 65 milijonov evrov. Vlada se je seznanila tudi z idejno zasnovo Doma slovenskega športa, s Koroškega pa je še sporočila, da bo 5. marec po novem nacionalni dan branja ter da podpira zakonsko omejitev uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Drugi poudarki oddaje: - Vodstva evropskih političnih skupin na obisku pri nas. - V Abu Dabiju dogovor o izmenjavi ujetnikov med Rusijo in Ukrajino. - Dalmacijo prizadelo močno neurje: številne ulice pod vodo, težave tudi v ladijskem prometu.
Vlada je danes, kot omenjeno, na obisku na Koroškem. V skladu z zakonom o obnovi po poplavah je med drugim potrdila 135 milijonov evrov za projekte tamkajšnjih skupnosti v okviru programa ukrepov razvojnih spodbud. Od tega si Koroška lahko obeta približno 65 milijonov evrov. Vlada se je seznanila tudi z idejno zasnovo Doma slovenskega športa, s Koroškega pa je še sporočila, da bo 5. marec po novem nacionalni dan branja ter da podpira zakonsko omejitev uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Drugi poudarki oddaje: - Vodstva evropskih političnih skupin na obisku pri nas. - V Abu Dabiju dogovor o izmenjavi ujetnikov med Rusijo in Ukrajino. - Dalmacijo prizadelo močno neurje: številne ulice pod vodo, težave tudi v ladijskem prometu.
Pri Nadškofijski Karitas Maribor opozarjajo, da je stisk med ljudmi zadnje mesece ponovno vse več. Dnevno za pomoč pri plačilu najnujnejših življenjskih potrebščin potrka na njihova vrata tudi do 300 ljudi. Lani so pri tej organizaciji s humanitarnimi in socialnimi programi pomagali več kot 2 tisoč 700 posameznikom in družinam v stiski in mednje razdelili več kot tisoč 100 ton različne humanitarne pomoči.
Pri Nadškofijski Karitas Maribor opozarjajo, da je stisk med ljudmi zadnje mesece ponovno vse več. Dnevno za pomoč pri plačilu najnujnejših življenjskih potrebščin potrka na njihova vrata tudi do 300 ljudi. Lani so pri tej organizaciji s humanitarnimi in socialnimi programi pomagali več kot 2 tisoč 700 posameznikom in družinam v stiski in mednje razdelili več kot tisoč 100 ton različne humanitarne pomoči.
Tokratni Main Stage Radia Si je gostil skupino Kreera, zmagovalce lanskega natečaja Šourock 2025, katerega ponosni medijski pokrovitelj je Radio Si. Koncert je postregel s svežo energijo in premišljenim glasbenim popotovanjem skozi njihov repertoar. Dobre tri leta delujoča ljubljanska zasedba je nastop odprla s svojim debitantskim singlom "Šamar". Sledil je preplet skladb z že izdanega EP-ja »Samo za eno noč« in prihajajočega, še neimenovanega albuma, ki naj bi izšel do poletja. Tako smo med drugim slišali skladbe "Brina" in "Diši po pravljici", edino balado "Kraja srca" ter zaključno "Noč in dan". Skratka, dobre pol ure obetajočega indie-alt-pop-rocka, ki ga ne gre zamuditi!
Tokratni Main Stage Radia Si je gostil skupino Kreera, zmagovalce lanskega natečaja Šourock 2025, katerega ponosni medijski pokrovitelj je Radio Si. Koncert je postregel s svežo energijo in premišljenim glasbenim popotovanjem skozi njihov repertoar. Dobre tri leta delujoča ljubljanska zasedba je nastop odprla s svojim debitantskim singlom "Šamar". Sledil je preplet skladb z že izdanega EP-ja »Samo za eno noč« in prihajajočega, še neimenovanega albuma, ki naj bi izšel do poletja. Tako smo med drugim slišali skladbe "Brina" in "Diši po pravljici", edino balado "Kraja srca" ter zaključno "Noč in dan". Skratka, dobre pol ure obetajočega indie-alt-pop-rocka, ki ga ne gre zamuditi!
Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se je iz Rima začasno preselila v prestolnico Lombardije.
Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se je iz Rima začasno preselila v prestolnico Lombardije.
Spored: 1. Zvonimir Ciglič: Tri simfonične skice za orkester Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Marko Munih 2. Peter Kopač: Concertino za flavto in godala "Pour le temps passé" Izv.: Flavta: Aleš Kacjan Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Marko Letonja 3. Božidar Kos: Koncert za violino in orkester Izv.: Violina: Monika Skalar Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Anton Nanut
Spored: 1. Zvonimir Ciglič: Tri simfonične skice za orkester Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Marko Munih 2. Peter Kopač: Concertino za flavto in godala "Pour le temps passé" Izv.: Flavta: Aleš Kacjan Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Marko Letonja 3. Božidar Kos: Koncert za violino in orkester Izv.: Violina: Monika Skalar Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Anton Nanut
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Vlada na Koroškem o obnovi po poplavah in o razmerah v regijskem zdravstvu - Stiska med ljudmi zadnje mesece ponovno narašča - Drevi premiera lutkovne predstave Skrinjica sinjega maka mariborskih lutkarjev
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Vlada na Koroškem o obnovi po poplavah in o razmerah v regijskem zdravstvu - Stiska med ljudmi zadnje mesece ponovno narašča - Drevi premiera lutkovne predstave Skrinjica sinjega maka mariborskih lutkarjev
Med slovensko mladino je raba angleščine vse pogostejša tako v vsakdanji medosebni komunikaciji kot na družbenih omrežjih. Angleški izrazi po njihovem mnenju delujejo bolj sproščeno, z uporabo angleščine so tudi bolje povezani z globalnim svetom, v katerem odraščajo. Uporabljajo jo tudi zaradi novih pojmov, ki se pojavijo, pa zanje (še) nimamo ustreznega slovenskega poimenovanja. Trend je vse bolj prisoten tudi v medijih in popularni kulturi. Strokovnjaki opozarjajo, da so spremembe v jeziku naravne in da večjezičnost praviloma bogati posameznika ter jezik kot tak, in poudarjajo, da angleščina ne izpodriva slovenščine, temveč sobiva z njo in se prilagaja novemu času. Bolj zaskrbljujoče je, da imajo mladi vse več težav z razumevanjem zahtevnejših besedil v maternem jeziku. Zato je pomembno, da so jim v slovenščini na voljo kakovostne vsebine, ki so jim blizu in v katerih se prepoznajo.
Med slovensko mladino je raba angleščine vse pogostejša tako v vsakdanji medosebni komunikaciji kot na družbenih omrežjih. Angleški izrazi po njihovem mnenju delujejo bolj sproščeno, z uporabo angleščine so tudi bolje povezani z globalnim svetom, v katerem odraščajo. Uporabljajo jo tudi zaradi novih pojmov, ki se pojavijo, pa zanje (še) nimamo ustreznega slovenskega poimenovanja. Trend je vse bolj prisoten tudi v medijih in popularni kulturi. Strokovnjaki opozarjajo, da so spremembe v jeziku naravne in da večjezičnost praviloma bogati posameznika ter jezik kot tak, in poudarjajo, da angleščina ne izpodriva slovenščine, temveč sobiva z njo in se prilagaja novemu času. Bolj zaskrbljujoče je, da imajo mladi vse več težav z razumevanjem zahtevnejših besedil v maternem jeziku. Zato je pomembno, da so jim v slovenščini na voljo kakovostne vsebine, ki so jim blizu in v katerih se prepoznajo.
Koroška plemkinja, usmiljenka in ljudska svetnica, naša prva policistka je bila Danica Melihar Lovrečič, Rok Petrovič je bil v sezoni 1985/86 nesporni slalomski kralj
Koroška plemkinja, usmiljenka in ljudska svetnica, naša prva policistka je bila Danica Melihar Lovrečič, Rok Petrovič je bil v sezoni 1985/86 nesporni slalomski kralj
V turistični oddaji smo pred informativnimi dnevi obiskali Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor in preverili, kako bodo mlade nagovarjali k vpisu. Slišali smo tudi, kako so svojo kariero začeli nekateri priznani kuharji.
V turistični oddaji smo pred informativnimi dnevi obiskali Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor in preverili, kako bodo mlade nagovarjali k vpisu. Slišali smo tudi, kako so svojo kariero začeli nekateri priznani kuharji.
Podnebne spremembe vplivajo tudi na temeljne pogoje za pridelavo hrane. V Kataloniji, eni od evropskih regij, ki jih suše in vročinski valovi še posebej prizadenejo, se tega tudi kmetje in znanstveniki močno zavedajo. Katalonijo je na povabilo inštituta Catalonia International obiskala Špela Novak.
Podnebne spremembe vplivajo tudi na temeljne pogoje za pridelavo hrane. V Kataloniji, eni od evropskih regij, ki jih suše in vročinski valovi še posebej prizadenejo, se tega tudi kmetje in znanstveniki močno zavedajo. Katalonijo je na povabilo inštituta Catalonia International obiskala Špela Novak.
Garmisch-Partenkirchen je četrte zimske olimpijske igre gostil februarja 1936. Režim tedanje Nemčije je igre izkoristil v propagandne namene, kancler Adolf Hitler je imel otvoritveni govor. Slovenska zasedba na igrah je štela 18 članov. Franc Smolej je v smučarskem teku osvojil 10. mesto, izkazal se je tudi alpski smučar Ciril Praček, ki je v kombinaciji končal na 15. mestu.
Garmisch-Partenkirchen je četrte zimske olimpijske igre gostil februarja 1936. Režim tedanje Nemčije je igre izkoristil v propagandne namene, kancler Adolf Hitler je imel otvoritveni govor. Slovenska zasedba na igrah je štela 18 članov. Franc Smolej je v smučarskem teku osvojil 10. mesto, izkazal se je tudi alpski smučar Ciril Praček, ki je v kombinaciji končal na 15. mestu.
Spoznali bomo zanimivo praznično navado, ki je izšla iz planinskih vrst, danes pa za njo stoji Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor. Že trideset let se vsakega 8. februarja skupina častilcev slovenske kulture v organizaciji Aleša Ariha in Ivana Tuška odpravi na izlet v duhu praznika.
Spoznali bomo zanimivo praznično navado, ki je izšla iz planinskih vrst, danes pa za njo stoji Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor. Že trideset let se vsakega 8. februarja skupina častilcev slovenske kulture v organizaciji Aleša Ariha in Ivana Tuška odpravi na izlet v duhu praznika.
O spominih z nekdanjih zimskih Olimpijskih iger bomo govorili z nekdanjo alpsko smučarko in dobitnico olimpijske medalje Alenko Dovžan in olimpijsko prvakinjo v smučarskih skokih Uršo Bogataj Križnar. Pravkar se namreč začenjajo letošnje Olimpijske igre, ki združujejo vrhunski šport, nepozabne zgodbe, trenutke slave in tudi razočaranj. Zanimivo bo slišati, kakšni so pritiski na športnike, njihova pričakovanja in kakšen pomen ima olimpijski duh danes ter kako se vrhunski šport skozi leta spreminja. Z izjemnima gostjama se bo pogovarjala Špela Močnik Paradiž.
O spominih z nekdanjih zimskih Olimpijskih iger bomo govorili z nekdanjo alpsko smučarko in dobitnico olimpijske medalje Alenko Dovžan in olimpijsko prvakinjo v smučarskih skokih Uršo Bogataj Križnar. Pravkar se namreč začenjajo letošnje Olimpijske igre, ki združujejo vrhunski šport, nepozabne zgodbe, trenutke slave in tudi razočaranj. Zanimivo bo slišati, kakšni so pritiski na športnike, njihova pričakovanja in kakšen pomen ima olimpijski duh danes ter kako se vrhunski šport skozi leta spreminja. Z izjemnima gostjama se bo pogovarjala Špela Močnik Paradiž.
Tokrat predstavljamo roman Aliane Moscatello Grob kot obložena miza. Vzgojiteljica, obramboslovka in socialna delavka ima za seboj desetletja dela z otroki in odraslimi. Ta leta poslušanja pa so ji naplavila številne pripovedi, ki jih avtorica spretno preliva v polifonično pripoved. Roman Grob kot obložena miza, ki je izšel pri založbi knjig Kulturni center Maribor, prinaša tako širok nabor zgodb, o kakršnih se po navadi govori le po tiho. Zgodb o strasti. Zgodb o nasilju. Zgodb o ljubezni, ki ne upa povedati imena. Aliana Moscatello je v tej knjigi dodala temni strani človeštva nov odtenek. Njen družbenokritični roman je poln pripovedi o dogajanju, ob katerem se večina družbe obrne stran, pisateljica pa se je zazrla globoko vanj in ga spletla v ljubezensko zgodbo. Tako je to roman, v katerem je razlika med maskami, ki jih nosimo v javnosti, in željami, ki nam parajo srce, še zmeraj usodna. Osrednjo pripoved podpira mnogoglasen preplet različnih zgodb, ki pokažejo, kako daleč segata prisila in hinavščina družbe. V svetu, ki se je le stežka sprijaznil, da lahko imajo fantje radi tudi fante, postavlja naslednje logično vprašanje – kaj če se zaljubijo trije ljudje? S tem pa bolj kot k pisanju nove zakonodaje vabi nemara k temu, da ljudem – kljub morebitnemu nelagodju – enostavno prisluhnemo.
Tokrat predstavljamo roman Aliane Moscatello Grob kot obložena miza. Vzgojiteljica, obramboslovka in socialna delavka ima za seboj desetletja dela z otroki in odraslimi. Ta leta poslušanja pa so ji naplavila številne pripovedi, ki jih avtorica spretno preliva v polifonično pripoved. Roman Grob kot obložena miza, ki je izšel pri založbi knjig Kulturni center Maribor, prinaša tako širok nabor zgodb, o kakršnih se po navadi govori le po tiho. Zgodb o strasti. Zgodb o nasilju. Zgodb o ljubezni, ki ne upa povedati imena. Aliana Moscatello je v tej knjigi dodala temni strani človeštva nov odtenek. Njen družbenokritični roman je poln pripovedi o dogajanju, ob katerem se večina družbe obrne stran, pisateljica pa se je zazrla globoko vanj in ga spletla v ljubezensko zgodbo. Tako je to roman, v katerem je razlika med maskami, ki jih nosimo v javnosti, in željami, ki nam parajo srce, še zmeraj usodna. Osrednjo pripoved podpira mnogoglasen preplet različnih zgodb, ki pokažejo, kako daleč segata prisila in hinavščina družbe. V svetu, ki se je le stežka sprijaznil, da lahko imajo fantje radi tudi fante, postavlja naslednje logično vprašanje – kaj če se zaljubijo trije ljudje? S tem pa bolj kot k pisanju nove zakonodaje vabi nemara k temu, da ljudem – kljub morebitnemu nelagodju – enostavno prisluhnemo.
Smučanje je za mnoge sinonim za veselje, gibanje in stik z naravo. Hkrati pa gre za šport, ki zahteva dobro telesno pripravljenost, znanje in predvsem premišljenost. V zadnjih letih je vse več smučarskih nesreč, pri katerih pogosto niso krive razmere na smučiščih, temveč človek sam. O tem, kako se pripraviti na smučanje, da bo to zabavno in brez poškodb, je povedal Vid Baruca, edini Primorec med demonstratorji Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.
Smučanje je za mnoge sinonim za veselje, gibanje in stik z naravo. Hkrati pa gre za šport, ki zahteva dobro telesno pripravljenost, znanje in predvsem premišljenost. V zadnjih letih je vse več smučarskih nesreč, pri katerih pogosto niso krive razmere na smučiščih, temveč človek sam. O tem, kako se pripraviti na smučanje, da bo to zabavno in brez poškodb, je povedal Vid Baruca, edini Primorec med demonstratorji Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.
Se spomnite legendarne glasbene skupine Šok? Danes lahko poslušamo Dixie Šok Band, ki je pravzaprav podskupina ansambla Šok. Da je dobra volja najbolja, boste izvedeli v prihodnjih minutah, in da jo vedno znova lahko pričara glasba, vam bo raložil tokratni gost Lucije Fatur klarinetist Iztok Pečar.
Se spomnite legendarne glasbene skupine Šok? Danes lahko poslušamo Dixie Šok Band, ki je pravzaprav podskupina ansambla Šok. Da je dobra volja najbolja, boste izvedeli v prihodnjih minutah, in da jo vedno znova lahko pričara glasba, vam bo raložil tokratni gost Lucije Fatur klarinetist Iztok Pečar.
ASML je nizozemsko podjetje, ki edino na svetu izdeluje najbolj napredne stroje za izdelavo procesorjev. Potem pa še vaša vprašanja.
ASML je nizozemsko podjetje, ki edino na svetu izdeluje najbolj napredne stroje za izdelavo procesorjev. Potem pa še vaša vprašanja.