Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je konec avgusta potekal že 26. Poletni tabor inovativnih tehnologij. Udeležili so se ga osnovnošolci in srednješolci, ob prijavi pa so lahko izbirali med 11 različnimi delavnicami. Vse delavnice so zasnovane tako, da v njih mladi tehnologijo ne le uporabljajo, temveč tudi soustvarjajo. V oddaji Gymnasium smo z udeleženci in mentorjem predstavili nekatere izmed njih.
Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je konec avgusta potekal že 26. Poletni tabor inovativnih tehnologij. Udeležili so se ga osnovnošolci in srednješolci, ob prijavi pa so lahko izbirali med 11 različnimi delavnicami. Vse delavnice so zasnovane tako, da v njih mladi tehnologijo ne le uporabljajo, temveč tudi soustvarjajo. V oddaji Gymnasium smo z udeleženci in mentorjem predstavili nekatere izmed njih.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Miška skupaj s prijateljico hrčico uredi novo shrambo. Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Miška skupaj s prijateljico hrčico uredi novo shrambo. Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Če bi Dante moral obiskati ta kraj, bi spil strup, da bi se mu izognil. Tako je Erich Kästner opisal vzdušje plešočega Berlina ponorelih dvajsetih, ki je bil valilnica največjih kabaretistov 20. stoletja.
Če bi Dante moral obiskati ta kraj, bi spil strup, da bi se mu izognil. Tako je Erich Kästner opisal vzdušje plešočega Berlina ponorelih dvajsetih, ki je bil valilnica največjih kabaretistov 20. stoletja.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
Slovenija si neznosno gnečo na cestah prizadeva omiliti tudi v dogovoru z italijansko stranjo. Ta je potrdila, da bo vzpostavila nov pas, s katerim bi razbremenili tovorni promet čez mejni prehod Fernetiči, a to bo verjetno trajalo več tednov. Pristojna ministrica Alenka Bratušek na očitke o slabi organiziranosti prometa v času del na vipavski hitri cesti odgovarja. Drugi poudarki oddaje: Vrh evropske politike od državnem prazniku podprl Moldavijo na poti v Evropsko unijo Prašičerejski protest na sejmu Agra: predstavniki kmetijskega ministrstva zapustili dogodek V obeh Goricah začetek Gongfesta z zvezdniškim džezistom Šabako Hačingsom na čelu
Slovenija si neznosno gnečo na cestah prizadeva omiliti tudi v dogovoru z italijansko stranjo. Ta je potrdila, da bo vzpostavila nov pas, s katerim bi razbremenili tovorni promet čez mejni prehod Fernetiči, a to bo verjetno trajalo več tednov. Pristojna ministrica Alenka Bratušek na očitke o slabi organiziranosti prometa v času del na vipavski hitri cesti odgovarja. Drugi poudarki oddaje: Vrh evropske politike od državnem prazniku podprl Moldavijo na poti v Evropsko unijo Prašičerejski protest na sejmu Agra: predstavniki kmetijskega ministrstva zapustili dogodek V obeh Goricah začetek Gongfesta z zvezdniškim džezistom Šabako Hačingsom na čelu
Tako kot v življenju ali v poslu tudi v uspešnih pop ali pop rock bendih ne gre drugače, kot da mora eden pač biti glavni. Kalifornijski Maroon 5 nizajo radijsko slastne uspešnice in z njimi komercialne viktorije že dobri dve desetletji. Kot osrednji lik se ob tem vedno pojavlja karizmatični pevec in glavni avtor Adam Levine. Ta je s svojo druščino ustvarjene songe redno ponujal še v dopolnilno obdelavo, tako skladenjsko kot seveda tudi produkcijsko, zunanjim sodelavcem. Sploh je bila taka praksa pri Maroon 5 običajna v zadnjem desetletju. Z albumom Love Is Like se večji del avtorstva znova deli med ožje člane benda. Kljub temu te tudi na aktualnem delu Maroon 5 ne zvenijo kaj prida avtohtono. Generičen pop rock Maroon 5 je zdaj postal pretežno disko pop. Album je prijeten na posluh in zelo dobrodošel ob koncu avgusta, to drži. Vseeno pa (spet) nekolikanj spužvast in karaktetno neizrazit. Toda. Maroon 5 vse pasti in trike vrhunskega šovbiznisa dobro poznajo. Zato njihovemu svežemu paketu všečnih songov, kakor koli smo že kritični, v resnici ne gre oporekati kaj dosti. Prej gre Maroon priznanje, da smelo ohranjajo vlogo trendsetterjev – ali pa vsaj spretnost, da se jim uspe podvizati o pravem času.
Tako kot v življenju ali v poslu tudi v uspešnih pop ali pop rock bendih ne gre drugače, kot da mora eden pač biti glavni. Kalifornijski Maroon 5 nizajo radijsko slastne uspešnice in z njimi komercialne viktorije že dobri dve desetletji. Kot osrednji lik se ob tem vedno pojavlja karizmatični pevec in glavni avtor Adam Levine. Ta je s svojo druščino ustvarjene songe redno ponujal še v dopolnilno obdelavo, tako skladenjsko kot seveda tudi produkcijsko, zunanjim sodelavcem. Sploh je bila taka praksa pri Maroon 5 običajna v zadnjem desetletju. Z albumom Love Is Like se večji del avtorstva znova deli med ožje člane benda. Kljub temu te tudi na aktualnem delu Maroon 5 ne zvenijo kaj prida avtohtono. Generičen pop rock Maroon 5 je zdaj postal pretežno disko pop. Album je prijeten na posluh in zelo dobrodošel ob koncu avgusta, to drži. Vseeno pa (spet) nekolikanj spužvast in karaktetno neizrazit. Toda. Maroon 5 vse pasti in trike vrhunskega šovbiznisa dobro poznajo. Zato njihovemu svežemu paketu všečnih songov, kakor koli smo že kritični, v resnici ne gre oporekati kaj dosti. Prej gre Maroon priznanje, da smelo ohranjajo vlogo trendsetterjev – ali pa vsaj spretnost, da se jim uspe podvizati o pravem času.
»Delal sem marsikaj in izgubljal čas in včasih tudi voljo. Velke opere 'Kasandra' nisem dokončal, napisal pa sem dve mali operi in vsaj 300 malih in večjih skladb,« pripoveduje Pavel Mihelčič, hkrati pa se spominja svojega prvega profesorja Marjana Kozine in njegovih hudomušnih zapisov. Na sporedu je deseta oddaja 'Skrivnosti' iz novega cikla Modrost hitrih sprememb.
»Delal sem marsikaj in izgubljal čas in včasih tudi voljo. Velke opere 'Kasandra' nisem dokončal, napisal pa sem dve mali operi in vsaj 300 malih in večjih skladb,« pripoveduje Pavel Mihelčič, hkrati pa se spominja svojega prvega profesorja Marjana Kozine in njegovih hudomušnih zapisov. Na sporedu je deseta oddaja 'Skrivnosti' iz novega cikla Modrost hitrih sprememb.
Svetovni pokal v slalomu na divjih vodah se bo ta teden nadaljeval v Tacnu, kjer se je danes predstavila slovenska reprezentanca in na domači progi opravila prvi uradni trening. Kolesarska moštva na dirki po Španiji pa so se danes pomerila v ekipni vožnji na čas.
Svetovni pokal v slalomu na divjih vodah se bo ta teden nadaljeval v Tacnu, kjer se je danes predstavila slovenska reprezentanca in na domači progi opravila prvi uradni trening. Kolesarska moštva na dirki po Španiji pa so se danes pomerila v ekipni vožnji na čas.
Danes se začenja glasbeni festival Gongfest, ki v somestju obeh Goric vsako leto ponudi sprehode po čezmejnih odrih sodobne urbane glasbe. Letošnji osrednji gost je britanski multiinstrumentalist in skladatelj Shabaka Hutchings. Z novim filmom velikega italijanskega režiserja Paola Sorrentina Milost se nocoj na Lidu slovesno odpira 82. Beneški filmski festival. Aktivisti, združenja, igralci, režiserji in drugi filmski ustvarjalci pa organizatorje Mostre pozivajo, naj obsodijo genocid v Gazi in pripravljajo velik shod v podporo Palestini. Pol minute poezije namenjamo Cesareju Paveseju z njegovo pesmijo Noč. Glasbena ogrlica Iztoka Novaka Easya piše zgodbe zasedb, ki so se zgodile prav na 27. avgusta in zaznamovale cele generacije.
Danes se začenja glasbeni festival Gongfest, ki v somestju obeh Goric vsako leto ponudi sprehode po čezmejnih odrih sodobne urbane glasbe. Letošnji osrednji gost je britanski multiinstrumentalist in skladatelj Shabaka Hutchings. Z novim filmom velikega italijanskega režiserja Paola Sorrentina Milost se nocoj na Lidu slovesno odpira 82. Beneški filmski festival. Aktivisti, združenja, igralci, režiserji in drugi filmski ustvarjalci pa organizatorje Mostre pozivajo, naj obsodijo genocid v Gazi in pripravljajo velik shod v podporo Palestini. Pol minute poezije namenjamo Cesareju Paveseju z njegovo pesmijo Noč. Glasbena ogrlica Iztoka Novaka Easya piše zgodbe zasedb, ki so se zgodile prav na 27. avgusta in zaznamovale cele generacije.
Poletna turistična sezona bo odlična, kažejo številke. To tudi pomeni, da se povečujejo že znane in še nerešene težave glavnih turističnih destinacij. V tokratnem Studiu ob 17-tih se bomo sprehodili skozi zgodovinsko zgodbo slovenskega turizma in preverili, kako uspešne so bile različne turistične zvrsti letos. Ob tem ne bo manjkalo niti izzivov za prihodnost. Vabljeni k poslušanju! Avtorji Katja Arhar in dopisniki.
Poletna turistična sezona bo odlična, kažejo številke. To tudi pomeni, da se povečujejo že znane in še nerešene težave glavnih turističnih destinacij. V tokratnem Studiu ob 17-tih se bomo sprehodili skozi zgodovinsko zgodbo slovenskega turizma in preverili, kako uspešne so bile različne turistične zvrsti letos. Ob tem ne bo manjkalo niti izzivov za prihodnost. Vabljeni k poslušanju! Avtorji Katja Arhar in dopisniki.
Od rojstva Carla Nielsena, danskega skladatelja, letos mineva 160 let. Violinist, dirigent in najpomembnejši danski skladatelj je še posebej občudovan kot simfonik, zelo cenjeni pa so tudi njegovi samospevi, zasnovani na elementih danske ljudske tradicije. Po njih je tudi najbolj poznan, v njegovi skladateljski zapuščini jih najdemo več kot 250.
Od rojstva Carla Nielsena, danskega skladatelja, letos mineva 160 let. Violinist, dirigent in najpomembnejši danski skladatelj je še posebej občudovan kot simfonik, zelo cenjeni pa so tudi njegovi samospevi, zasnovani na elementih danske ljudske tradicije. Po njih je tudi najbolj poznan, v njegovi skladateljski zapuščini jih najdemo več kot 250.
V tokratni oddaji najprej malce več o dobitnici Veronikine nagrade Nataliji Milovanović, ki je sinoči na na Starem gradu v Celju prejela nagrado za zbirko Tuja mehkoba. Skočili bomo v Benetke, kjer svoja vrata odpira 82. Beneški filmski festival, v znamenju filma pa bodo v naslednjih dneh tudi Brežice – tam se obeta drugi festival evropskega filma Brežice.
V tokratni oddaji najprej malce več o dobitnici Veronikine nagrade Nataliji Milovanović, ki je sinoči na na Starem gradu v Celju prejela nagrado za zbirko Tuja mehkoba. Skočili bomo v Benetke, kjer svoja vrata odpira 82. Beneški filmski festival, v znamenju filma pa bodo v naslednjih dneh tudi Brežice – tam se obeta drugi festival evropskega filma Brežice.
Tuja mehkoba je naslov druge samostojne knjige poezije pesnice in prevajalke Natalije Milovanović. Spomnimo: za knjigo poezije z naslovom Samoumevno je leta 2021 prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši literarni prvenec, knjiga je bila izbrana za obravnavo na festivalu Pranger in uvrščena v kritiški izbor 10 Books from Slovenia za leto 2022. Obe avtoričini pesniški zbirki sta izšli pri Centru za slovensko književnost, v zbirki Aleph. Natalija Milovanović poezijo piše v srbščini in slovenščini, kot je večkrat poudarila že ob izidu prvenca, pa proces pisanja poezije zanjo pomeni tudi nenehno deavtomatizacijo maternega jezika kot samoumevnosti. Tokrat zato z njo med drugim razmišljamo tudi o njenem razmerju do slovenščine, v kateri je napisala že drugo vrhunsko pesniško knjigo. In o njenem razmerju do sodobne slovenske poezije, predvsem pa o tem, kakšno je tujstvo, ki ga prinaša mehkoba in kako je nastajala Tuja mehkoba – ta na prvi vtis tiha, refleksivna, a izjemno pronicljiva, suverena, subtilna knjiga, ki jo prežemata empatija in odprtost do drugega in drugačnega.
Tuja mehkoba je naslov druge samostojne knjige poezije pesnice in prevajalke Natalije Milovanović. Spomnimo: za knjigo poezije z naslovom Samoumevno je leta 2021 prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši literarni prvenec, knjiga je bila izbrana za obravnavo na festivalu Pranger in uvrščena v kritiški izbor 10 Books from Slovenia za leto 2022. Obe avtoričini pesniški zbirki sta izšli pri Centru za slovensko književnost, v zbirki Aleph. Natalija Milovanović poezijo piše v srbščini in slovenščini, kot je večkrat poudarila že ob izidu prvenca, pa proces pisanja poezije zanjo pomeni tudi nenehno deavtomatizacijo maternega jezika kot samoumevnosti. Tokrat zato z njo med drugim razmišljamo tudi o njenem razmerju do slovenščine, v kateri je napisala že drugo vrhunsko pesniško knjigo. In o njenem razmerju do sodobne slovenske poezije, predvsem pa o tem, kakšno je tujstvo, ki ga prinaša mehkoba in kako je nastajala Tuja mehkoba – ta na prvi vtis tiha, refleksivna, a izjemno pronicljiva, suverena, subtilna knjiga, ki jo prežemata empatija in odprtost do drugega in drugačnega.
V Goriških brdih in Vipavski dolini je trgatev v polnem zamahu. Začeli so z obiranjem grozdja za penine, predvidoma konec tedna in v prihodnjem tednu pa sledi trgatev za mirna vina. Po prvih ocenah tako stroke kot vinogradnikov se obeta zelo kakovosten letnik, ki bo tudi po količini izdatnejši od lanskega. Značilnost letošnje trgatve v vipavskem in briškem vinorodnem okolišu je velika izenačenost dozorevanja vinskih sort, pri čemer prehiteva predvsem dozorevanje rdečih sort grozdja. Zato bodo ta vina po mnenju enološke stroke v Brdih izjemno dobra. Medtem ko cena odkupljenega grozdja ostaja v briški zadružni kleti na lanski ravni, je vipavska klet v tem pogledu naredila korak naprej.
V Goriških brdih in Vipavski dolini je trgatev v polnem zamahu. Začeli so z obiranjem grozdja za penine, predvidoma konec tedna in v prihodnjem tednu pa sledi trgatev za mirna vina. Po prvih ocenah tako stroke kot vinogradnikov se obeta zelo kakovosten letnik, ki bo tudi po količini izdatnejši od lanskega. Značilnost letošnje trgatve v vipavskem in briškem vinorodnem okolišu je velika izenačenost dozorevanja vinskih sort, pri čemer prehiteva predvsem dozorevanje rdečih sort grozdja. Zato bodo ta vina po mnenju enološke stroke v Brdih izjemno dobra. Medtem ko cena odkupljenega grozdja ostaja v briški zadružni kleti na lanski ravni, je vipavska klet v tem pogledu naredila korak naprej.
Poletni zastoji na avtocestah so že stalnica, a letošnje razmere še posebej izstopajo. Avtoprevozniki od države zahtevajo ukrepanje, sestanki se vrstijo na več ravneh, a sodeč po valjenju krivde z ene strani na drugi se zdi, da rešitve za zdaj ni. Druge teme: - Nakup helikopterjev kljub političnemu pritisku lahko ustavi samo Državna revzijska komisija, ki pa še ni dobila pobude za to. - Izrael v mestu Gaza uničuje celotne soseske, medtem ko iz enklave poročajo o vse več smrtnih žrtvah lakote. - Operna zvezdnika Ana Netrebko in Jusif Ejvazov sinoči navdušila ljubljansko publiko
Poletni zastoji na avtocestah so že stalnica, a letošnje razmere še posebej izstopajo. Avtoprevozniki od države zahtevajo ukrepanje, sestanki se vrstijo na več ravneh, a sodeč po valjenju krivde z ene strani na drugi se zdi, da rešitve za zdaj ni. Druge teme: - Nakup helikopterjev kljub političnemu pritisku lahko ustavi samo Državna revzijska komisija, ki pa še ni dobila pobude za to. - Izrael v mestu Gaza uničuje celotne soseske, medtem ko iz enklave poročajo o vse več smrtnih žrtvah lakote. - Operna zvezdnika Ana Netrebko in Jusif Ejvazov sinoči navdušila ljubljansko publiko
Etceteral je mednarodno profilirana novogoriška elektronska jazz zasedba, v kateri ustvarjalne sile združujejo Boštjan Simon na bariton saksofonu in elektroniki, Marek Fakuč na bobnih ter Lina Rica z vizualnimi elementi. Že dobro petletko so zaposleni z iskanjem prostora, ki leži nekoliko na robu prevladujoče slovenske glasbene krajine. In 5. septembra bo zasedba tudi uradno predstavila svojo tretjo ploščo Kimatika. »Gre za očarljivo in gosto tapiserijo teksture in napetosti, kjer se hrup in poliritmi prepletajo z nujnimi, melodičnimi rifi.« Tretji album slovenskega avdiovizualnega tria izhaja pri svetovno priznani založbi Glitterbeat Records, tudi zato skladbo s pomenljivim naslovom Zlatko poslušamo kot Pesem tedna Radia Koper.
Etceteral je mednarodno profilirana novogoriška elektronska jazz zasedba, v kateri ustvarjalne sile združujejo Boštjan Simon na bariton saksofonu in elektroniki, Marek Fakuč na bobnih ter Lina Rica z vizualnimi elementi. Že dobro petletko so zaposleni z iskanjem prostora, ki leži nekoliko na robu prevladujoče slovenske glasbene krajine. In 5. septembra bo zasedba tudi uradno predstavila svojo tretjo ploščo Kimatika. »Gre za očarljivo in gosto tapiserijo teksture in napetosti, kjer se hrup in poliritmi prepletajo z nujnimi, melodičnimi rifi.« Tretji album slovenskega avdiovizualnega tria izhaja pri svetovno priznani založbi Glitterbeat Records, tudi zato skladbo s pomenljivim naslovom Zlatko poslušamo kot Pesem tedna Radia Koper.
Slovenci so najbrž najštevilčnejši gostje na hrvaški obali in iz medijskih poročil je videti, kot da so tudi najbolj razgrajaški ali pa največkrat pretepeni od hrvaških varnostnikov. Vsaj pet hujših incidentov so v zadnjem mesecu zabeležili slovenski mediji.
Slovenci so najbrž najštevilčnejši gostje na hrvaški obali in iz medijskih poročil je videti, kot da so tudi najbolj razgrajaški ali pa največkrat pretepeni od hrvaških varnostnikov. Vsaj pet hujših incidentov so v zadnjem mesecu zabeležili slovenski mediji.
Nadškofijska Karitas Maribor je zaznamovala 5-letnico delovanja podmladka – Mlade Karitas Maribor. Pomagajo pri raznolikih dobrodelnih dejavnostih, pravkar končujejo izmenjavo v sklopu programa Erasmus +, na kateri gostijo vrstnike iz Srbije in Črne gore.
Nadškofijska Karitas Maribor je zaznamovala 5-letnico delovanja podmladka – Mlade Karitas Maribor. Pomagajo pri raznolikih dobrodelnih dejavnostih, pravkar končujejo izmenjavo v sklopu programa Erasmus +, na kateri gostijo vrstnike iz Srbije in Črne gore.
Po novih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bil letošnji julij glede obiska turistov najbolj obiskan mesec doslej. Na začetku letošnje turistične sezone so namreč našteli več kot milijon prihodov in skoraj tri milijone prenočitev. Izkušnje turistov smo tokrat primerjali z izkušnjami domačinov ter jih vprašali, kako so oni doživljali vrhunec turistične sezone.
Po novih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bil letošnji julij glede obiska turistov najbolj obiskan mesec doslej. Na začetku letošnje turistične sezone so namreč našteli več kot milijon prihodov in skoraj tri milijone prenočitev. Izkušnje turistov smo tokrat primerjali z izkušnjami domačinov ter jih vprašali, kako so oni doživljali vrhunec turistične sezone.
V slovenski Istri je trgatev v polnem teku že dva tedna, na Krasu pa se je šele dobro začela. Za krajši čas so jo sicer prekinile padavine, ki so nekoliko ustavile tudi dozorevanje, vendar se je kmalu spet nadaljevala. Kakšen je bil vpliv dežja, bo pokazalo današnje vzorčenje. Na splošno pa velja, da je grozdje zdravo in da bo pridelka več kot lani. O poteku trgatve in letošnji letini v slovenski Istri in na Krasu se je pozanimala Jasna Preskar.
V slovenski Istri je trgatev v polnem teku že dva tedna, na Krasu pa se je šele dobro začela. Za krajši čas so jo sicer prekinile padavine, ki so nekoliko ustavile tudi dozorevanje, vendar se je kmalu spet nadaljevala. Kakšen je bil vpliv dežja, bo pokazalo današnje vzorčenje. Na splošno pa velja, da je grozdje zdravo in da bo pridelka več kot lani. O poteku trgatve in letošnji letini v slovenski Istri in na Krasu se je pozanimala Jasna Preskar.
V oddaji tudi o naslednjih temah: - Pred začetkom šolskega leta po državi številne prenove šolskih in športnih objektov. - Dobrih 500 kvadratnih metrov novih površin v zdravstvenem domu Tržič občutno zmanjšuje prostorsko stisko in omogoča nove dejavnosti. - Med Izolo in Žusterno kartirajo morsko dno. - Ali je odmevna mariborska problematika v zvezi z drogami res tako pereča?
V oddaji tudi o naslednjih temah: - Pred začetkom šolskega leta po državi številne prenove šolskih in športnih objektov. - Dobrih 500 kvadratnih metrov novih površin v zdravstvenem domu Tržič občutno zmanjšuje prostorsko stisko in omogoča nove dejavnosti. - Med Izolo in Žusterno kartirajo morsko dno. - Ali je odmevna mariborska problematika v zvezi z drogami res tako pereča?
7. septembra bo Lenart v Slovenskih goricah obiskala delegacija iz francoskega romarskega mesteca Saint-Léonard de Noblat na zahodu osrednje Francije, v katerem je živel in je pokopan sveti Leonard Noblaški. Mednarodno združenje svetega Lenarta si prizadeva tesno povezati mesta in cerkve, ki se imenujejo po svetem Lenartu, zato njegovi člani potujejo v te kraje in spodbujajo svetnikovo čaščenje. Sveti Lenart velja za enega izmed najbolj priljubljenih svetnikov v Franciji, v Sloveniji pa je več kot 60 cerkva, ki se imenujejo po tem svetniku. Naš gost je lenarški župnik Marjan Pučko.
7. septembra bo Lenart v Slovenskih goricah obiskala delegacija iz francoskega romarskega mesteca Saint-Léonard de Noblat na zahodu osrednje Francije, v katerem je živel in je pokopan sveti Leonard Noblaški. Mednarodno združenje svetega Lenarta si prizadeva tesno povezati mesta in cerkve, ki se imenujejo po svetem Lenartu, zato njegovi člani potujejo v te kraje in spodbujajo svetnikovo čaščenje. Sveti Lenart velja za enega izmed najbolj priljubljenih svetnikov v Franciji, v Sloveniji pa je več kot 60 cerkva, ki se imenujejo po tem svetniku. Naš gost je lenarški župnik Marjan Pučko.
Od danes veljajo spremembe prometnega režima pri uvozu v mariborsko bolnišnico. V osnovi pa gre zgolj za obrat uvoza in izvoza v garažo, ki pa je zahteval tudi druge prilagoditve.
Od danes veljajo spremembe prometnega režima pri uvozu v mariborsko bolnišnico. V osnovi pa gre zgolj za obrat uvoza in izvoza v garažo, ki pa je zahteval tudi druge prilagoditve.
Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.
Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.
Generacije, ki so odraščale v 80. letih preteklega stoletja in tisočletja, smo bile neizbrisljivo zaznamovane tudi s čisto posebnim filmom – Poletje v školjki. Postal je del kolektivnega spomina na naša otroštva. In nas s Tomažem, Mileno in drugimi otroki še danes vsakič znova s svojevrstno melanholijo vrne v brezskrbno poletje na Sečoveljske soline. Poletje, ki ga že zdavnaj ni več, vendar se je ohranilo na celulojdnem traku. Režiser Tugo Štiglic je ustvaril scenarij za film s pisateljem Vitanom Malom po njegovi knjižni predlogi Ime mi je Tomaž iz leta 1972. Film iz leta 1986 je zdaj doživel svojo restavrirano digitalno različico. Na projekciji v sklopu projekta Naši filmi doma Slovenskega filmskega centra pa pred filmskim platnom letošnjega maja v Cankarjevem domu po letih spet združil ustvarjalce in nostalgike. Zgodba o Tomažu, njegovem zadnjem otroškem poletju, ločenih starših, ki ne opazita, da njun sin odrašča hitreje, kot sta pričakovala, prvih ljubeznih, romantičnih dotikih in poletnih prijateljih je univerzalna in s čustveno paleto gotovo preči časovne limite. Vsako poletje, vsako otroštvo ima namreč svoje Tomaže in svoje Milene. Samo eno, zelo posebno, tisto iz leta 1985, ko je potekalo snemanje, pa je že štirideset let ujeto na film in s posebnim mestom v naših spominih. V tokratnem Grafoskopu, v pogovoru z Davidom Slugo, ob Mileni Kaji Štiglic je na filmu upodobil Tomaža, med drugim tudi o spominih na tisto poletje in tem, kje se morda še skriva njegov najstniški Tomaž. Sogovornik – David Sluga Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, avgust 2025
Generacije, ki so odraščale v 80. letih preteklega stoletja in tisočletja, smo bile neizbrisljivo zaznamovane tudi s čisto posebnim filmom – Poletje v školjki. Postal je del kolektivnega spomina na naša otroštva. In nas s Tomažem, Mileno in drugimi otroki še danes vsakič znova s svojevrstno melanholijo vrne v brezskrbno poletje na Sečoveljske soline. Poletje, ki ga že zdavnaj ni več, vendar se je ohranilo na celulojdnem traku. Režiser Tugo Štiglic je ustvaril scenarij za film s pisateljem Vitanom Malom po njegovi knjižni predlogi Ime mi je Tomaž iz leta 1972. Film iz leta 1986 je zdaj doživel svojo restavrirano digitalno različico. Na projekciji v sklopu projekta Naši filmi doma Slovenskega filmskega centra pa pred filmskim platnom letošnjega maja v Cankarjevem domu po letih spet združil ustvarjalce in nostalgike. Zgodba o Tomažu, njegovem zadnjem otroškem poletju, ločenih starših, ki ne opazita, da njun sin odrašča hitreje, kot sta pričakovala, prvih ljubeznih, romantičnih dotikih in poletnih prijateljih je univerzalna in s čustveno paleto gotovo preči časovne limite. Vsako poletje, vsako otroštvo ima namreč svoje Tomaže in svoje Milene. Samo eno, zelo posebno, tisto iz leta 1985, ko je potekalo snemanje, pa je že štirideset let ujeto na film in s posebnim mestom v naših spominih. V tokratnem Grafoskopu, v pogovoru z Davidom Slugo, ob Mileni Kaji Štiglic je na filmu upodobil Tomaža, med drugim tudi o spominih na tisto poletje in tem, kje se morda še skriva njegov najstniški Tomaž. Sogovornik – David Sluga Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, avgust 2025
Več županov se je namreč odločilo za ustanovitev politične stranke Zveza list lokalnih skupnosti, na kratko Skupnost. Zdaj vlagajo potrebno dokumentacijo za ustanovitev stranke, na ustanovnem dogodku pa so za predsednika izvolili župana Hrastnika Marka Funkla. V oddaji tudi o tem: - Danes razmere na avtocesti proti meji z Italiji niso tako problematične, kot včeraj - Selekcijsko-trsničarsko središče Vrhpolje: Predstavili nove načine obdelave tal v vinogradih - Po ogledu geologa odprta večina poti v Tolminskih koritih - Začenja se evropsko prvenstvo v košarki.
Več županov se je namreč odločilo za ustanovitev politične stranke Zveza list lokalnih skupnosti, na kratko Skupnost. Zdaj vlagajo potrebno dokumentacijo za ustanovitev stranke, na ustanovnem dogodku pa so za predsednika izvolili župana Hrastnika Marka Funkla. V oddaji tudi o tem: - Danes razmere na avtocesti proti meji z Italiji niso tako problematične, kot včeraj - Selekcijsko-trsničarsko središče Vrhpolje: Predstavili nove načine obdelave tal v vinogradih - Po ogledu geologa odprta večina poti v Tolminskih koritih - Začenja se evropsko prvenstvo v košarki.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Knjigi je želel dati naslov Mein Kampf, pa ga je soavtor prepričal, naj ne rine v nov plagiat. Ker je od Trsta do Ljubljane oziroma obratno 100 kilometrov, je ta razdalja postala naslov zanimive knjige, biografije Borisa Kobala. Nastala je po intervjujih, ki jih je opravil s pisateljem Davorinom Lenkom. Pronicljivo, ostro, intimno, kritično besedilo razkriva življenjsko pot igralca, humorista, tudi dolgoletnega direktorja Mestnega gledališča ljubljanskega, kulturnika, zamejskega Slovenca Borisa Kobala. Afera s plagiatom, ki ga je za nekaj let družbeno osamila, ni zamolčana. Kaj počne danes?
Knjigi je želel dati naslov Mein Kampf, pa ga je soavtor prepričal, naj ne rine v nov plagiat. Ker je od Trsta do Ljubljane oziroma obratno 100 kilometrov, je ta razdalja postala naslov zanimive knjige, biografije Borisa Kobala. Nastala je po intervjujih, ki jih je opravil s pisateljem Davorinom Lenkom. Pronicljivo, ostro, intimno, kritično besedilo razkriva življenjsko pot igralca, humorista, tudi dolgoletnega direktorja Mestnega gledališča ljubljanskega, kulturnika, zamejskega Slovenca Borisa Kobala. Afera s plagiatom, ki ga je za nekaj let družbeno osamila, ni zamolčana. Kaj počne danes?
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Za višjo raven glasbenega poučevanja pri nas Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja Škofja Loka dobi muzej Ko so Slovenci oktobra 1918 proslavljali vključitev v južnoslovansko državo, so pričakovali, da bo v njenem okviru vključeno vse slovensko narodnostno ozemlje, vsa Zedinjena Slovenija. Vedeli so sicer, da si bodo Nemci na Štajerskem in Koroškem na vso moč prizadevali ohraniti čim več ozemlja za avstrijsko državo, pa tudi, da italijanski imperializem, ki ga je spodbudil Londonski sporazum iz leta 1915, računa na zasedbo slovenskega Primorja, Trsta in Gorice. O razmejitvi so odločali na mirovni konferenci v Parizu. Po dolgih pogajanjih velikih sil, ki so imele različne predloge, so 27. avgusta 1919 sklenili, naj o usodi Celovške kotline odloči plebiscit. Plebiscit na Koroškem bi morali izvesti pol leta po podpisu mirovne pogodbe, vendar se je to zgodilo šele čez več kot leto dni.
Za višjo raven glasbenega poučevanja pri nas Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja Škofja Loka dobi muzej Ko so Slovenci oktobra 1918 proslavljali vključitev v južnoslovansko državo, so pričakovali, da bo v njenem okviru vključeno vse slovensko narodnostno ozemlje, vsa Zedinjena Slovenija. Vedeli so sicer, da si bodo Nemci na Štajerskem in Koroškem na vso moč prizadevali ohraniti čim več ozemlja za avstrijsko državo, pa tudi, da italijanski imperializem, ki ga je spodbudil Londonski sporazum iz leta 1915, računa na zasedbo slovenskega Primorja, Trsta in Gorice. O razmejitvi so odločali na mirovni konferenci v Parizu. Po dolgih pogajanjih velikih sil, ki so imele različne predloge, so 27. avgusta 1919 sklenili, naj o usodi Celovške kotline odloči plebiscit. Plebiscit na Koroškem bi morali izvesti pol leta po podpisu mirovne pogodbe, vendar se je to zgodilo šele čez več kot leto dni.
V zbirki Črna skrinjica pri Literarnem društvu IA (njen spiritus movens je pesnik, organizator pesniških dogodkov in montažer na Televiziji Slovenija Dejan Koban) je že pred časom izšla pesniška zbirka z naslovom Jaz in jaz in jaz in jaz … Zbirko je napisala pesnica in dijakinja Ana Štular, spremno besedo je prispevala Hana Bujanović Kokot, pod ilustracije se je podpisal Andrej Štular, knjigo pa je še v temi prepoznavno in elegantno oblikoval Gal Grobovšek. Več o svoji pesniški prvenki – ki zagotovo nadaljuje tradicijo vznemirljivih pesniških zbirk, objavljenih v Črni skrinjici –, pove pesnica v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kar nekaj svojih pesmi. Nikar ne zamudite.
V zbirki Črna skrinjica pri Literarnem društvu IA (njen spiritus movens je pesnik, organizator pesniških dogodkov in montažer na Televiziji Slovenija Dejan Koban) je že pred časom izšla pesniška zbirka z naslovom Jaz in jaz in jaz in jaz … Zbirko je napisala pesnica in dijakinja Ana Štular, spremno besedo je prispevala Hana Bujanović Kokot, pod ilustracije se je podpisal Andrej Štular, knjigo pa je še v temi prepoznavno in elegantno oblikoval Gal Grobovšek. Več o svoji pesniški prvenki – ki zagotovo nadaljuje tradicijo vznemirljivih pesniških zbirk, objavljenih v Črni skrinjici –, pove pesnica v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kar nekaj svojih pesmi. Nikar ne zamudite.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Končuje se drugi prijavni rok za študijske programe - Nov prometni režim pri UKC Maribor za zdaj gneče ne zmanjšuje - Murskosoboški policisti za varne poti otrok v šolo
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Končuje se drugi prijavni rok za študijske programe - Nov prometni režim pri UKC Maribor za zdaj gneče ne zmanjšuje - Murskosoboški policisti za varne poti otrok v šolo
Ste se kdaj vprašali, kako v puščavah, kjer ni deževalo že leta, preživijo pajki, hrošči in gekoni? V tokratni Xkurziji se z raziskovalkama Nacionalnega inštituta za biologijo Anamarijo Žagar in Evo Turk podajamo v enega od najbolj suhih predelov na svetu, puščavo Namib. Prisluhnite njuni pripovedi o lovljenju majhnih puščavskih kuščaric in pajkih, ki prebivajo v peščenih rovih, izvedeli pa boste tudi, zakaj je megla v puščavi ključen vir življenja in kako ekstremne razmere vplivajo na telesne prilagoditve živali.
Ste se kdaj vprašali, kako v puščavah, kjer ni deževalo že leta, preživijo pajki, hrošči in gekoni? V tokratni Xkurziji se z raziskovalkama Nacionalnega inštituta za biologijo Anamarijo Žagar in Evo Turk podajamo v enega od najbolj suhih predelov na svetu, puščavo Namib. Prisluhnite njuni pripovedi o lovljenju majhnih puščavskih kuščaric in pajkih, ki prebivajo v peščenih rovih, izvedeli pa boste tudi, zakaj je megla v puščavi ključen vir življenja in kako ekstremne razmere vplivajo na telesne prilagoditve živali.
Prva tekmovanja v dviganju uteži so poznali že v antični Grčiji, na Kitajskem in v starodavnem Egiptu, pravi razvoj tega športa pa se je začel v 19. stoletju. Za šport, v katerem so dolgo vladali le moški, so se le počasi začele zanimati tudi ženske, prvo žensko tekmovanje je bilo tako organizirano šele leta 1987. A tudi po skoraj štirih desetletjih še vedno ostaja prepričanje, da je to šport le za moške in da so tiste redke dvigovalke uteži možače, podobne sumo borcem. Vsaj nekaj tovrstnih predsodkov smo skušali ovreči v dvigovalnici uteži 'Weightlifting Dolgi most' v Ljubljani. Foto: osebni arhiv Urške Jankovič
Prva tekmovanja v dviganju uteži so poznali že v antični Grčiji, na Kitajskem in v starodavnem Egiptu, pravi razvoj tega športa pa se je začel v 19. stoletju. Za šport, v katerem so dolgo vladali le moški, so se le počasi začele zanimati tudi ženske, prvo žensko tekmovanje je bilo tako organizirano šele leta 1987. A tudi po skoraj štirih desetletjih še vedno ostaja prepričanje, da je to šport le za moške in da so tiste redke dvigovalke uteži možače, podobne sumo borcem. Vsaj nekaj tovrstnih predsodkov smo skušali ovreči v dvigovalnici uteži 'Weightlifting Dolgi most' v Ljubljani. Foto: osebni arhiv Urške Jankovič
Ženski nogomet pridobiva na prepoznavnosti, vse bolj je pristen v medijih, gledalci prihajajo na tribune stadionov, opaznejši je tudi delež, ki ga nogometašicam namenjajo pokrovitelji. V takšnem vzdušju, primerljivem z razmerami pri nas seveda, se razvija tudi Ajdovščina, eden slovenskih centrov ženskega nogometa. Ena izmed pobudnikov njegove zgodbe, njena nepogrešljiva ustvarjalka in sopotnica je Bojana Pižent Kompara, lahko bi ji rekli kar mama ajdovskega ženskega nogometa.
Ženski nogomet pridobiva na prepoznavnosti, vse bolj je pristen v medijih, gledalci prihajajo na tribune stadionov, opaznejši je tudi delež, ki ga nogometašicam namenjajo pokrovitelji. V takšnem vzdušju, primerljivem z razmerami pri nas seveda, se razvija tudi Ajdovščina, eden slovenskih centrov ženskega nogometa. Ena izmed pobudnikov njegove zgodbe, njena nepogrešljiva ustvarjalka in sopotnica je Bojana Pižent Kompara, lahko bi ji rekli kar mama ajdovskega ženskega nogometa.
30. avgusta 1917 je bil v uradniški dunajski vladi Ernsta Seidlerja za ministra brez listnice imenovan ugledni pravnik dr. Ivan Žolger (1867-1925) iz Slovenske Bistrice. Pred prvo svetovno vpojno se je razvil v enega vodilnih strokovnjakov za habsburško dvorno pravo in ustavni dualistični kompromis med Dunajem in Budimpešto. Za nas še pomembnejše pa je njegovo širši javnosti skoraj povsem neznano in v učbenikih zgodovine spregledano prizadevaje v času mirovne konference v Parizu leta 1919. Takrat je Rim po posredovanju Dunaja zahteval plebiscit glede ozemeljske pripadnosti Maribora. Kakšna je bila vloga dr. Ivana Žolgerja in zakaj je v tistem času zelo pomemben kasnejši zunanji minister Republike Francije André Tardieu (1876 -1945)? O tem smo se pogovarjal z zgodovinarjem dr. Andrejem Rahtenom, predstojnikom oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru in znanstvenim svetnikom ZRC SAZU Zgodovinskega inštituta Milka Kosa. Foto: prof. dr. Andrej Rahten, avtor: S.K.
30. avgusta 1917 je bil v uradniški dunajski vladi Ernsta Seidlerja za ministra brez listnice imenovan ugledni pravnik dr. Ivan Žolger (1867-1925) iz Slovenske Bistrice. Pred prvo svetovno vpojno se je razvil v enega vodilnih strokovnjakov za habsburško dvorno pravo in ustavni dualistični kompromis med Dunajem in Budimpešto. Za nas še pomembnejše pa je njegovo širši javnosti skoraj povsem neznano in v učbenikih zgodovine spregledano prizadevaje v času mirovne konference v Parizu leta 1919. Takrat je Rim po posredovanju Dunaja zahteval plebiscit glede ozemeljske pripadnosti Maribora. Kakšna je bila vloga dr. Ivana Žolgerja in zakaj je v tistem času zelo pomemben kasnejši zunanji minister Republike Francije André Tardieu (1876 -1945)? O tem smo se pogovarjal z zgodovinarjem dr. Andrejem Rahtenom, predstojnikom oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru in znanstvenim svetnikom ZRC SAZU Zgodovinskega inštituta Milka Kosa. Foto: prof. dr. Andrej Rahten, avtor: S.K.
Doživljajsko igrišče v malem Betnavskem gozdu na Taboru v Mariboru je prvo tovrstno pri nas, ki je pred skoraj natanko petnajstimi leti otrokom omogočilo samostojno, nestrukturirano igro z robinzonskimi in pustolovskimi elementi. Igra vključuje reciklažo, ponovno uporabo, pa nabiranje dodatnih veščin in znanj v različnih delavnicah, buri domišljijo s pravljičnimi uricami, pripovedovalnimi nastopi, lutkovnimi in drugimi otroškimi predstavami, poslikavami obraza, spoznavanjem živali, med počitnicami pa je tam potekalo tudi počitniško varstvo. Zanimanje zanj nekajkrat presega kapacitete, kar kaže, da je potreba po tovrstnih igriščih, na katere je vstop brezplačen, zelo velika. Pridružite se Ireni Kodrič Cizerl na tem neobičajnem mariborskem igrišču.
Doživljajsko igrišče v malem Betnavskem gozdu na Taboru v Mariboru je prvo tovrstno pri nas, ki je pred skoraj natanko petnajstimi leti otrokom omogočilo samostojno, nestrukturirano igro z robinzonskimi in pustolovskimi elementi. Igra vključuje reciklažo, ponovno uporabo, pa nabiranje dodatnih veščin in znanj v različnih delavnicah, buri domišljijo s pravljičnimi uricami, pripovedovalnimi nastopi, lutkovnimi in drugimi otroškimi predstavami, poslikavami obraza, spoznavanjem živali, med počitnicami pa je tam potekalo tudi počitniško varstvo. Zanimanje zanj nekajkrat presega kapacitete, kar kaže, da je potreba po tovrstnih igriščih, na katere je vstop brezplačen, zelo velika. Pridružite se Ireni Kodrič Cizerl na tem neobičajnem mariborskem igrišču.
Thomas Tallis se je rodil v prvem desetletju 16. stoletja. Po več krajših zaposlitvah kot organist in pevec v poklicnih cerkvenih zborih je leta 1542 postal član angleške kraljeve kapele Chapel Royal. Tam je ostal vse do svoje smrti triinštirideset let pozneje. Živel je v času izrednih političnih in verskih nemirov in služil kar štirim angleškim vladarjem: Henriku Osmemu, Edvardu Šestemu, Mariji Tudor in Elizabeti Prvi. Takrat so v angleško cerkveno glasbo prodirale kompozicijske tehnike s celine. V njej je bilo manj melizmatike in več akordske homofonije, besedilo pa je postajalo vedno pomembnejše za čustveni izraz glasbe.
Thomas Tallis se je rodil v prvem desetletju 16. stoletja. Po več krajših zaposlitvah kot organist in pevec v poklicnih cerkvenih zborih je leta 1542 postal član angleške kraljeve kapele Chapel Royal. Tam je ostal vse do svoje smrti triinštirideset let pozneje. Živel je v času izrednih političnih in verskih nemirov in služil kar štirim angleškim vladarjem: Henriku Osmemu, Edvardu Šestemu, Mariji Tudor in Elizabeti Prvi. Takrat so v angleško cerkveno glasbo prodirale kompozicijske tehnike s celine. V njej je bilo manj melizmatike in več akordske homofonije, besedilo pa je postajalo vedno pomembnejše za čustveni izraz glasbe.
Zadnjih nekaj let se delodajalci spopadajo s precej zahtevno nalogo – iskanjem delavcev. Pred nekaj leti je bilo ravno obratno: brezposelni so iskali zaposlitev, danes pa delodajalci iščejo kadre, saj jih na trgu primanjkuje. Kljub temu pa določen odstotek ljudi ostaja brez zaposlitve, predvsem gre za dolgotrajno brezposelne. Prav za njih je Zavod za zaposlovanje pripravil programe, s katerimi jim želi pomagati pri ponovni vključitvi na trg dela.
Zadnjih nekaj let se delodajalci spopadajo s precej zahtevno nalogo – iskanjem delavcev. Pred nekaj leti je bilo ravno obratno: brezposelni so iskali zaposlitev, danes pa delodajalci iščejo kadre, saj jih na trgu primanjkuje. Kljub temu pa določen odstotek ljudi ostaja brez zaposlitve, predvsem gre za dolgotrajno brezposelne. Prav za njih je Zavod za zaposlovanje pripravil programe, s katerimi jim želi pomagati pri ponovni vključitvi na trg dela.
Slovensko nogometno reprezentanco v začetku prihodnjega meseca čakata prvi tekmi kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo 2026. Selektor Matjaž Kek je izbral igralce, na katere računa na zahtevnih tekmah proti Švedski in Švici.
Slovensko nogometno reprezentanco v začetku prihodnjega meseca čakata prvi tekmi kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo 2026. Selektor Matjaž Kek je izbral igralce, na katere računa na zahtevnih tekmah proti Švedski in Švici.
Predstavniki policije se bodo danes v Trstu udeležili sestanka, ki ga je sklical prefekt Furlanije - Julijske krajine Giuseppe Petronzi, govorili bodo o preusmeritvi tranzitnega tovornega prometa na mejni prehod Fernetiči in zastojih, ki nastajajo. V jutranjiku tudi o tem: - V turističnem gospodarstvu so z rezultati zadovoljni- trudijo se poletno sezono podaljšati v jesen - Kartiranje morskega dna za trajnostno ureditev območja nekdanje obalne ceste - V Benetkah se začenja filmski festival
Predstavniki policije se bodo danes v Trstu udeležili sestanka, ki ga je sklical prefekt Furlanije - Julijske krajine Giuseppe Petronzi, govorili bodo o preusmeritvi tranzitnega tovornega prometa na mejni prehod Fernetiči in zastojih, ki nastajajo. V jutranjiku tudi o tem: - V turističnem gospodarstvu so z rezultati zadovoljni- trudijo se poletno sezono podaljšati v jesen - Kartiranje morskega dna za trajnostno ureditev območja nekdanje obalne ceste - V Benetkah se začenja filmski festival
Nekateri so jo oklicali kar za kugo 21. stoletja. Pogovor z enim od najvidnejših slovenskih raziskovalcev sladkorne bolezni dr. Andražem Stožerjem.
Nekateri so jo oklicali kar za kugo 21. stoletja. Pogovor z enim od najvidnejših slovenskih raziskovalcev sladkorne bolezni dr. Andražem Stožerjem.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Avtoprevozniki zagrozili z zaprtjem primorske avtoceste - Nov režim dostopa do garažnih hiš ob mariborskem UKC-ju - Slovenske odbojkarice z zgodovinsko zmago v osmino finala svetovnega prvenstva
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Avtoprevozniki zagrozili z zaprtjem primorske avtoceste - Nov režim dostopa do garažnih hiš ob mariborskem UKC-ju - Slovenske odbojkarice z zgodovinsko zmago v osmino finala svetovnega prvenstva
Na sporedu: Claude Debussy: Sanjarjenje in Preludij k favnovemu popoldnevu; Augustin Millares Torres: Fantazija za trobento v As-duru, Aldo Kumar: Tehtanje duš in Timotej Kosovinc: Za Lea.
Na sporedu: Claude Debussy: Sanjarjenje in Preludij k favnovemu popoldnevu; Augustin Millares Torres: Fantazija za trobento v As-duru, Aldo Kumar: Tehtanje duš in Timotej Kosovinc: Za Lea.
Pesem z naslovom Dve cigareti je napisal eden najbolj znanih italijanskih literatov 20. stoletja, Cesare Pavese, ki se je rodil leta 1908, umrl pa na današnji dan leta 1950. Alenka Jovanovski, prevajalka pesmi, poudarja, da je za njegovo poezijo značilen spoj realizma in simbolike, njegova pesniška govorica pa je okužena s prozaičnim jezikom in narativnostjo. Interpretira Brane Grubar, tonski mojster Urban Gruden, režiserka Špela Kravogel. Produkcija 2017. Urednici oddaje Maja Žvokelj, Staša Grahek (ponovitev).
Pesem z naslovom Dve cigareti je napisal eden najbolj znanih italijanskih literatov 20. stoletja, Cesare Pavese, ki se je rodil leta 1908, umrl pa na današnji dan leta 1950. Alenka Jovanovski, prevajalka pesmi, poudarja, da je za njegovo poezijo značilen spoj realizma in simbolike, njegova pesniška govorica pa je okužena s prozaičnim jezikom in narativnostjo. Interpretira Brane Grubar, tonski mojster Urban Gruden, režiserka Špela Kravogel. Produkcija 2017. Urednici oddaje Maja Žvokelj, Staša Grahek (ponovitev).
Budour Hassan je mednarodna pravnica, nekdanja novinarka in raziskovalka pri organizaciji Amnesty International. Intervjuvala je več kot tisoč Palestink in Palestincev, živečih v Gazi, na okupiranih ozemljih in v Izraelu. Sodelovala je pri pripravi poročila »Počutiš se, kot da si manj kot človek«: Genocid Izraela nad Palestinci v Gazi,« prvem tovrstnem poročilu katerekoli nevladne organizacije, v katerem so Izrael obtožili genocidnih dejanj. Slovenijo je obiskala pretekli teden na povabilo festivala Grounded, na povabilo Pekarne Magdalenske mreže tudi Maribor. Govorili smo o zgodbah žensk – mater, ki poskušajo ustvariti življenje iz neživljenjskih pogojev. O tistih, ki so genocid fizično preživeli, njihove duše in srca pa ne. Starših, ki z golimi rokami iščejo ostanke svojih otrok in o vojni brez bomb, kakor je dogajanje na Zahodnem bregu opisala tja prisilno preseljena Palestinka. Pa tudi o empatiji, solidarnosti in upanju.
Budour Hassan je mednarodna pravnica, nekdanja novinarka in raziskovalka pri organizaciji Amnesty International. Intervjuvala je več kot tisoč Palestink in Palestincev, živečih v Gazi, na okupiranih ozemljih in v Izraelu. Sodelovala je pri pripravi poročila »Počutiš se, kot da si manj kot človek«: Genocid Izraela nad Palestinci v Gazi,« prvem tovrstnem poročilu katerekoli nevladne organizacije, v katerem so Izrael obtožili genocidnih dejanj. Slovenijo je obiskala pretekli teden na povabilo festivala Grounded, na povabilo Pekarne Magdalenske mreže tudi Maribor. Govorili smo o zgodbah žensk – mater, ki poskušajo ustvariti življenje iz neživljenjskih pogojev. O tistih, ki so genocid fizično preživeli, njihove duše in srca pa ne. Starših, ki z golimi rokami iščejo ostanke svojih otrok in o vojni brez bomb, kakor je dogajanje na Zahodnem bregu opisala tja prisilno preseljena Palestinka. Pa tudi o empatiji, solidarnosti in upanju.
Na sporedu Ignaz Moscheles: Grande sonata op. 47 za klavir štiriročno.
Na sporedu Ignaz Moscheles: Grande sonata op. 47 za klavir štiriročno.