Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Navalu na šport pogled usmerimo k nedeljski enodnevni klasiki Liege - Bastogne - Liege, na kateri bo zmago branil Tadej Pogačar. Poleg kolesarstva bo osrednja tematika še atletika, Klara Lukan ima v teku na 10 kilometrov nov evropski rekord.
V Navalu na šport pogled usmerimo k nedeljski enodnevni klasiki Liege - Bastogne - Liege, na kateri bo zmago branil Tadej Pogačar. Poleg kolesarstva bo osrednja tematika še atletika, Klara Lukan ima v teku na 10 kilometrov nov evropski rekord.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
"Teksas" v slovenski politiki se nadaljuje. Nova koalicija je izrisana, četrta Janševa vlada pravzaprav sestavljena, pa nas imajo še vedno za norce in nadaljujejo skrivalnice. Še predsednica republike je zmedena. Pa družinski člani morebitnih bodočih ministrov tudi, zato je prvak SDS moral končno javno spregovoriti o potencialnem mandatarstvu. Medtem ko poslanci v državnem zboru na glasovnicah igrajo "tri v vrsto", evropski komisar za energijo napoveduje najhujšo energetsko krizo v zgodovini. 40 let po najhujši jedrski nesreči v zgodovini.
"Teksas" v slovenski politiki se nadaljuje. Nova koalicija je izrisana, četrta Janševa vlada pravzaprav sestavljena, pa nas imajo še vedno za norce in nadaljujejo skrivalnice. Še predsednica republike je zmedena. Pa družinski člani morebitnih bodočih ministrov tudi, zato je prvak SDS moral končno javno spregovoriti o potencialnem mandatarstvu. Medtem ko poslanci v državnem zboru na glasovnicah igrajo "tri v vrsto", evropski komisar za energijo napoveduje najhujšo energetsko krizo v zgodovini. 40 let po najhujši jedrski nesreči v zgodovini.
S premiero Shakespearjeve drame Rihard III., bodo zaokrožili dramsko sezono v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Prav tako v Mariboru, v razstavišču artKIT, bodo drevi odprli razstavo ilustracij Lile Prap. Izjemno naravoslovno najdbo jelovih debel, starih več kot 6.000 let, ki so jih leta 2023 našli v mulju in blatu v Čadrgu pri Tolminu, predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju.
S premiero Shakespearjeve drame Rihard III., bodo zaokrožili dramsko sezono v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Prav tako v Mariboru, v razstavišču artKIT, bodo drevi odprli razstavo ilustracij Lile Prap. Izjemno naravoslovno najdbo jelovih debel, starih več kot 6.000 let, ki so jih leta 2023 našli v mulju in blatu v Čadrgu pri Tolminu, predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju.
Arhitekturni mislec Juhani Pallasmaa meni, da se o arhitekturi ne naučimo največ iz priročnikov, temveč iz literature, filozofije, filma in drugih umetnosti, pa tudi od prijateljev in mentorjev, ki so morda že stoletja pokojni. Leta 1936 rojeni finski arhitekt, pedagog in teoretik še danes spodkopava samoumevnosti stroke. Namesto gotovosti ponuja dvom kot temeljno ustvarjalno orodje; namesto podob poudarja telo, čute in izkušnjo prostora; namesto o rešitvi govori o izpovedi ter poudarja sposobnost empatičnega vživljanja. Arhitektura pri njem ni le funkcionalna, temveč način vzpostavljanja odnosa do sveta – »kako se jaz in svet prepletata«, kot je zapisal sam. Pri Outsiderju je nedavno izšel prevod njegovega dela Ukoreninjenost: Refleksije za mlade arhitekte, ki je nastalo po zgledu Rilkejevih pisem mlademu pesniku in razpira ključne vidike njegove misli. Toda knjiga je dragoceno branje za vse, ki se sprašujejo o svojem odnosu do prostora, poudarjata prevajalec Luka O. Jerman in strokovni sodelavec Matevž Granda.
Arhitekturni mislec Juhani Pallasmaa meni, da se o arhitekturi ne naučimo največ iz priročnikov, temveč iz literature, filozofije, filma in drugih umetnosti, pa tudi od prijateljev in mentorjev, ki so morda že stoletja pokojni. Leta 1936 rojeni finski arhitekt, pedagog in teoretik še danes spodkopava samoumevnosti stroke. Namesto gotovosti ponuja dvom kot temeljno ustvarjalno orodje; namesto podob poudarja telo, čute in izkušnjo prostora; namesto o rešitvi govori o izpovedi ter poudarja sposobnost empatičnega vživljanja. Arhitektura pri njem ni le funkcionalna, temveč način vzpostavljanja odnosa do sveta – »kako se jaz in svet prepletata«, kot je zapisal sam. Pri Outsiderju je nedavno izšel prevod njegovega dela Ukoreninjenost: Refleksije za mlade arhitekte, ki je nastalo po zgledu Rilkejevih pisem mlademu pesniku in razpira ključne vidike njegove misli. Toda knjiga je dragoceno branje za vse, ki se sprašujejo o svojem odnosu do prostora, poudarjata prevajalec Luka O. Jerman in strokovni sodelavec Matevž Granda.
Vodja SDS-a Janez Janša je napovedal, da bo strankam, ki bodo podprle zakon o vladi, poslal izhodišča koalicijske pogodbe. Kot je dodal, vlade ne bo sestavljal za vsako ceno. Druge teme: - Iranski zunanji minister Abas Aragči drevi v Islamabadu, poročajo iz Pakistana - Vsak tretji zdravstveni delavec v Evropi s simptomi depresije ali anksioznosti - Zaradi praznikov in šolskih počitnic že danes pričakujejo povečan promet in zastoje že danes
Vodja SDS-a Janez Janša je napovedal, da bo strankam, ki bodo podprle zakon o vladi, poslal izhodišča koalicijske pogodbe. Kot je dodal, vlade ne bo sestavljal za vsako ceno. Druge teme: - Iranski zunanji minister Abas Aragči drevi v Islamabadu, poročajo iz Pakistana - Vsak tretji zdravstveni delavec v Evropi s simptomi depresije ali anksioznosti - Zaradi praznikov in šolskih počitnic že danes pričakujejo povečan promet in zastoje že danes
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Ponovno se bliža Beneški bienale sodobne umetnosti. Na njem nas bo letos zastopala skupina Nonument s projektom o džamiji, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom za potrebe bošnjaških vojakov, ki so se med prvo svetovno vojno bojevali na soški fronti. Stala je le nekaj mesecev, vendar njena sled odpira vprašanja spomina ter politične, verske in teritorialne zgodovine. Pot do odprtja džamije v Ljubljani leta 2020 je bila dolga in polna napetosti, predsodkov in nestrpnosti. Toda džamija je na ozemlju današnje Slovenije nekoč že stala, in čeprav je v Logu pod Mangartom danes le še travnik, lahko ta prostor razkriva marsikaj. Govori o vpetosti religije v interese imperija in oblasti ter razkriva, kako izginula arhitektura omogoča nov pogled na preteklost in razumevanje sedanjosti, obremenjene s pogosto nestrpnim pogledom na drugega. To izginotje pa v projektu Zvočna sled nevidne hiše dobi zvočno obliko – paviljon je zasnovan kot zvočna skulptura, slišna zgodba, ki lebdi nad navidezno praznim prostorom.
Ponovno se bliža Beneški bienale sodobne umetnosti. Na njem nas bo letos zastopala skupina Nonument s projektom o džamiji, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom za potrebe bošnjaških vojakov, ki so se med prvo svetovno vojno bojevali na soški fronti. Stala je le nekaj mesecev, vendar njena sled odpira vprašanja spomina ter politične, verske in teritorialne zgodovine. Pot do odprtja džamije v Ljubljani leta 2020 je bila dolga in polna napetosti, predsodkov in nestrpnosti. Toda džamija je na ozemlju današnje Slovenije nekoč že stala, in čeprav je v Logu pod Mangartom danes le še travnik, lahko ta prostor razkriva marsikaj. Govori o vpetosti religije v interese imperija in oblasti ter razkriva, kako izginula arhitektura omogoča nov pogled na preteklost in razumevanje sedanjosti, obremenjene s pogosto nestrpnim pogledom na drugega. To izginotje pa v projektu Zvočna sled nevidne hiše dobi zvočno obliko – paviljon je zasnovan kot zvočna skulptura, slišna zgodba, ki lebdi nad navidezno praznim prostorom.
V novem delu opazne madžarske avtorice Ildikó Enyedi, mojstrice ustvarjanja atmosfere in nenavadnih prispodob, je čutiti velik romaneskni zamah. V središču je skoraj dvestoletno drevo, ginko, ki raste sredi botaničnega vrta v starem univerzitetnem mestu Marburg, v katerega se nevroznanstvenik iz Hongkonga pride ukvarjat z nenavadnim eksperimentom. Na istem vrtu se je v začetku 20. stoletja mlada dama kot prva ženska, sprejeta na naravoslovni program univerze, začela ob pomoči fotografskega objektiva poglabljati v rastlinske detajle, v hipijevskem obdobju sedemdesetih let pa je mlad študentski par naredil poskus, v katerem je preučeval odzive geranije na bližnjem oknu na razne dražljaje. Podobno kot celovečerni film Ildikó Enyedi O telesu in duši iz leta 2017, ki je prikazoval nenavadno vzpostavljanje vezi med parom zaposlenih v klavnici in je bil upravičeno nagrajen z zlatim medvedom na Berlinalu, je tudi Tiha prijateljica vznemirljiva zmes čutnega in intelektualnega. Čeprav je v ospredju akademsko raziskovanje zaznavanja rastlin in ljudi ter slikovito povezovanje mikro- in makrokozmosa, spretno vpleta tudi prerez družbenih obdobij in analize medčloveških odnosov. Film je, mimogrede, posvečen spominu na nemškega producenta Karla Baumgartnerja, ki je podpiral drzne mednarodne koprodukcije, neredko nanašajoče se na okoljske teme. Za pripravo na ogled filma bi sicer lahko priporočili znamenito esejistično delo Vrata zaznavanja Aldousa Huxleya, v katerem se je pisatelj ukvarjal z omejitvami našega zavestnega zaznavanja pri doživljanju in razumevanju sveta. Film Tiha prijateljica poskuša v mojstrskem vizualnem jeziku opozoriti prav na to čudenje čudežu bivanja in ozaveščanje nevidnega. Hkrati pa se ne moremo izogniti niti aktualni politični razsežnosti pri uveljavitvi znanosti kot tistega področja, ki s stalno radovednostjo širi obzorja in ki je danes pod populističnim udarom domnevne enakovrednosti vseh mnenj. Z bolj kritičnega stališča glede celovečernega filma bi zapisal, da je izkazovanje in dokazovanje poetične razsežnosti filma kot medija popolnoma razumljivo in legitimno avtorsko početje, vendar je ta pristop najuspešnejši, kadar ni zelo neposreden. Ali drugače: ob Tihi prijateljici mi je večkrat prišel na misel drugi del opusa Terrencea Malicka s pogostim obračanjem kamere proti oblakom in soncu. Saj razumemo, da gre za iskanje presežnega v naravnih pojavih. Delo Ildikó Enyedi je v tem pogledu resno in premišljeno, pa tudi poglobljeno in nežno ljubeče. Vendarle se lahko vprašamo, koliko je zares mogoče prikazati »transcendentalno na filmu«, če si lahko izposodim naslov pomembnega filmskoteoretičnega dela Paula Schraderja. Avtor recenzije je Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše
V novem delu opazne madžarske avtorice Ildikó Enyedi, mojstrice ustvarjanja atmosfere in nenavadnih prispodob, je čutiti velik romaneskni zamah. V središču je skoraj dvestoletno drevo, ginko, ki raste sredi botaničnega vrta v starem univerzitetnem mestu Marburg, v katerega se nevroznanstvenik iz Hongkonga pride ukvarjat z nenavadnim eksperimentom. Na istem vrtu se je v začetku 20. stoletja mlada dama kot prva ženska, sprejeta na naravoslovni program univerze, začela ob pomoči fotografskega objektiva poglabljati v rastlinske detajle, v hipijevskem obdobju sedemdesetih let pa je mlad študentski par naredil poskus, v katerem je preučeval odzive geranije na bližnjem oknu na razne dražljaje. Podobno kot celovečerni film Ildikó Enyedi O telesu in duši iz leta 2017, ki je prikazoval nenavadno vzpostavljanje vezi med parom zaposlenih v klavnici in je bil upravičeno nagrajen z zlatim medvedom na Berlinalu, je tudi Tiha prijateljica vznemirljiva zmes čutnega in intelektualnega. Čeprav je v ospredju akademsko raziskovanje zaznavanja rastlin in ljudi ter slikovito povezovanje mikro- in makrokozmosa, spretno vpleta tudi prerez družbenih obdobij in analize medčloveških odnosov. Film je, mimogrede, posvečen spominu na nemškega producenta Karla Baumgartnerja, ki je podpiral drzne mednarodne koprodukcije, neredko nanašajoče se na okoljske teme. Za pripravo na ogled filma bi sicer lahko priporočili znamenito esejistično delo Vrata zaznavanja Aldousa Huxleya, v katerem se je pisatelj ukvarjal z omejitvami našega zavestnega zaznavanja pri doživljanju in razumevanju sveta. Film Tiha prijateljica poskuša v mojstrskem vizualnem jeziku opozoriti prav na to čudenje čudežu bivanja in ozaveščanje nevidnega. Hkrati pa se ne moremo izogniti niti aktualni politični razsežnosti pri uveljavitvi znanosti kot tistega področja, ki s stalno radovednostjo širi obzorja in ki je danes pod populističnim udarom domnevne enakovrednosti vseh mnenj. Z bolj kritičnega stališča glede celovečernega filma bi zapisal, da je izkazovanje in dokazovanje poetične razsežnosti filma kot medija popolnoma razumljivo in legitimno avtorsko početje, vendar je ta pristop najuspešnejši, kadar ni zelo neposreden. Ali drugače: ob Tihi prijateljici mi je večkrat prišel na misel drugi del opusa Terrencea Malicka s pogostim obračanjem kamere proti oblakom in soncu. Saj razumemo, da gre za iskanje presežnega v naravnih pojavih. Delo Ildikó Enyedi je v tem pogledu resno in premišljeno, pa tudi poglobljeno in nežno ljubeče. Vendarle se lahko vprašamo, koliko je zares mogoče prikazati »transcendentalno na filmu«, če si lahko izposodim naslov pomembnega filmskoteoretičnega dela Paula Schraderja. Avtor recenzije je Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše
Zadnja leta smo priča poplavi filmskih biografij slavnih glasbenikov. Ta trend je sprožil z več oskarji nagrajeni film Bohemian Rhapsody o Freddieju Mercuryju, ki je precej jasno določil vzorec za naprej. Ključni sodelavci tega filma so bili preživeli člani skupine Queen, ki niso primarno skrbeli za verističen prikaz ljudi in dogodkov, temveč za čim bolj polikan in čim manj kontroverzen izdelek, ki bi lahko ponovno zbudil navdušenje nad glasbo skupine in tako pripomogel k višjim prihodkom iz naslova avtorskih pravic. To je bil tudi ključni povod za večino drugih bolj ali manj dodelanih in navdihnjenih glasbenih biografij od Eltona Johna do Boba Dylana, Amy Winehouse in Brucea Sprinsteena. Z osredinjenostjo na posamezno obdobje ali perspektivo so filmski ustvarjalci na veselje glasbenikov in njihovih založb ustvarili za družine primerne zgodbe, ob tem pa so bolj ali manj vsi filmi prejeli tudi pozitivne kritike, predvsem za glavne igralce. Vseeno pa so ti filmi, čeprav prikazani skozi rožnati filter, odpirali pomembne teme, ki so zaznamovale glasbenike, recimo zlorabo mamil, boj z depresijo ali težavne partnerske odnose. Ti vidiki so bili precej površinski in so vsi brez izjeme prikazali protagonista kot žrtev okoliščin – oziroma v Dylanovem primeru kot nekoga, ki je pač preveč kul za ves svet. To celo velja za ustvarjalnejše pristope, kot sta recimo Better Man, ki pop zvezdnika Robbieja Williamsa upodobi kot šimpanza, ali pa biografija o Weirdu Alu Yankovicu, ki je mojstru glasbenih parodij ustrezno parodija prav te zvrsti. Ob taki popularnosti glasbenih biografij je bilo le vprašanje časa, kdaj bomo trčili ob pravo kontroverznost – in ali jo bo to ustavilo. Tako smo prišli do filma Michael. V biografiji kralja popa Michaela Jacksona ga upodobi njegov nečak Jaafar in zgodba obravnava zgodnje obdobje njegovega ustvarjanja do leta 1985. Tako se film izogne številnim težavnim vidikom njegovega življenja, predvsem pa preskoči obtožbe o spolni zlorabi otrok, ki naj bi se po informacijah tožečih strank začele proti koncu osemdesetih let. Michael Jackson je bil velik del življenja kontroverzen človek že zaradi neverjetnega uspeha, ki ga je doživela njegova glasba, dodatno pa je vse okrepil rasizem; recimo tabloidne govorice, da si je pobelil kožo s plastičnimi operacijami, čeprav je to bila posledica boleče avtoimunske bolezni. Toda najodmevnejše so bile obtožbe o domnevni spolni zlorabi otrok, ki so se začele v devetdesetih letih in niso nikoli potihnile, po njegovi smrti pa so se dodatno razmahnile z dokumentarnim filmom Zapustiti Neverland. Ta je s srhljivimi in prepričljivimi pričevanji nekdanjih domnevnih žrtev razgalil metode, ki naj bi jih Jacksonovi ljudje uporabljali, da so prepričevali otroke, naj se družijo z Jacksonom, njihove starše pa medtem zamotili, da niso ničesar opazili. Nikoli ne bomo zatrdno vedeli, kaj se je dogajalo med Michaelom Jacksonom in temi otroki, je pa gotovo, da so preživeli veliko časa skupaj in da je Jacksonova ekipa zares dobro skrbela za svojega šefa. To so ne nazadnje dokazali tudi leta 2009, ko so se postavili okrog njega, da bi ga spravili na še eno turnejo, to pa je privedlo do glasbenikove prezgodnje smrti pri petdesetih zaradi prevelikega odmerka zdravil proti bolečinam in za zdravljenje anksioznosti. Ne glede na to, kako dobra je njegova glasba in kako močno se potrudimo ločiti umetnika od njegovega dela, je to včasih nemogoče. Glasba je primarna stvar, ki se lahko oklene človekove duše in spominov na posebej izstopajoče trenutke iz preteklosti. To še toliko bolj velja za Jacksonovo glasbo, ob kateri so odraščale, plesale in se zaljubljale generacije. Že gola verjetnost, da so te obtožbe resnične, lahko povzroči prav nasilen odziv – in to ne samo na glasbo, temveč prek nje tudi na spomine, ki smo jih povezali z njo. Kaj si lahko torej vnaprej mislim o filmu Michael, ki ga sam ne bom šel gledat? Produkcijsko bo brez dvoma popoln izdelek, čeprav je režiser Antoine Fuqua v svoji dolgi karieri zares posnel samo en res dober film, in to je bil Dan za trening pred četrt stoletja. Film prihaja na valu vse bolj izpetega žanra, vendar bo, kot kažejo projekcije, najbrž finančno najuspešnejši. S stališča filmske umetnosti torej ne kaže, da bomo dobili presežek, to pomeni, da je odločitev za ogled odvisna le od gledalčevega odnosa do Michaela Jacksona in njegove glasbe. Skratka, oglejte si človeka v zrcalu in ugotovite, kakšne vrste triler bi ta film pomenil za vas. Avtor besedila je Igor Harb, bere Eva Longyka Marušič
Zadnja leta smo priča poplavi filmskih biografij slavnih glasbenikov. Ta trend je sprožil z več oskarji nagrajeni film Bohemian Rhapsody o Freddieju Mercuryju, ki je precej jasno določil vzorec za naprej. Ključni sodelavci tega filma so bili preživeli člani skupine Queen, ki niso primarno skrbeli za verističen prikaz ljudi in dogodkov, temveč za čim bolj polikan in čim manj kontroverzen izdelek, ki bi lahko ponovno zbudil navdušenje nad glasbo skupine in tako pripomogel k višjim prihodkom iz naslova avtorskih pravic. To je bil tudi ključni povod za večino drugih bolj ali manj dodelanih in navdihnjenih glasbenih biografij od Eltona Johna do Boba Dylana, Amy Winehouse in Brucea Sprinsteena. Z osredinjenostjo na posamezno obdobje ali perspektivo so filmski ustvarjalci na veselje glasbenikov in njihovih založb ustvarili za družine primerne zgodbe, ob tem pa so bolj ali manj vsi filmi prejeli tudi pozitivne kritike, predvsem za glavne igralce. Vseeno pa so ti filmi, čeprav prikazani skozi rožnati filter, odpirali pomembne teme, ki so zaznamovale glasbenike, recimo zlorabo mamil, boj z depresijo ali težavne partnerske odnose. Ti vidiki so bili precej površinski in so vsi brez izjeme prikazali protagonista kot žrtev okoliščin – oziroma v Dylanovem primeru kot nekoga, ki je pač preveč kul za ves svet. To celo velja za ustvarjalnejše pristope, kot sta recimo Better Man, ki pop zvezdnika Robbieja Williamsa upodobi kot šimpanza, ali pa biografija o Weirdu Alu Yankovicu, ki je mojstru glasbenih parodij ustrezno parodija prav te zvrsti. Ob taki popularnosti glasbenih biografij je bilo le vprašanje časa, kdaj bomo trčili ob pravo kontroverznost – in ali jo bo to ustavilo. Tako smo prišli do filma Michael. V biografiji kralja popa Michaela Jacksona ga upodobi njegov nečak Jaafar in zgodba obravnava zgodnje obdobje njegovega ustvarjanja do leta 1985. Tako se film izogne številnim težavnim vidikom njegovega življenja, predvsem pa preskoči obtožbe o spolni zlorabi otrok, ki naj bi se po informacijah tožečih strank začele proti koncu osemdesetih let. Michael Jackson je bil velik del življenja kontroverzen človek že zaradi neverjetnega uspeha, ki ga je doživela njegova glasba, dodatno pa je vse okrepil rasizem; recimo tabloidne govorice, da si je pobelil kožo s plastičnimi operacijami, čeprav je to bila posledica boleče avtoimunske bolezni. Toda najodmevnejše so bile obtožbe o domnevni spolni zlorabi otrok, ki so se začele v devetdesetih letih in niso nikoli potihnile, po njegovi smrti pa so se dodatno razmahnile z dokumentarnim filmom Zapustiti Neverland. Ta je s srhljivimi in prepričljivimi pričevanji nekdanjih domnevnih žrtev razgalil metode, ki naj bi jih Jacksonovi ljudje uporabljali, da so prepričevali otroke, naj se družijo z Jacksonom, njihove starše pa medtem zamotili, da niso ničesar opazili. Nikoli ne bomo zatrdno vedeli, kaj se je dogajalo med Michaelom Jacksonom in temi otroki, je pa gotovo, da so preživeli veliko časa skupaj in da je Jacksonova ekipa zares dobro skrbela za svojega šefa. To so ne nazadnje dokazali tudi leta 2009, ko so se postavili okrog njega, da bi ga spravili na še eno turnejo, to pa je privedlo do glasbenikove prezgodnje smrti pri petdesetih zaradi prevelikega odmerka zdravil proti bolečinam in za zdravljenje anksioznosti. Ne glede na to, kako dobra je njegova glasba in kako močno se potrudimo ločiti umetnika od njegovega dela, je to včasih nemogoče. Glasba je primarna stvar, ki se lahko oklene človekove duše in spominov na posebej izstopajoče trenutke iz preteklosti. To še toliko bolj velja za Jacksonovo glasbo, ob kateri so odraščale, plesale in se zaljubljale generacije. Že gola verjetnost, da so te obtožbe resnične, lahko povzroči prav nasilen odziv – in to ne samo na glasbo, temveč prek nje tudi na spomine, ki smo jih povezali z njo. Kaj si lahko torej vnaprej mislim o filmu Michael, ki ga sam ne bom šel gledat? Produkcijsko bo brez dvoma popoln izdelek, čeprav je režiser Antoine Fuqua v svoji dolgi karieri zares posnel samo en res dober film, in to je bil Dan za trening pred četrt stoletja. Film prihaja na valu vse bolj izpetega žanra, vendar bo, kot kažejo projekcije, najbrž finančno najuspešnejši. S stališča filmske umetnosti torej ne kaže, da bomo dobili presežek, to pomeni, da je odločitev za ogled odvisna le od gledalčevega odnosa do Michaela Jacksona in njegove glasbe. Skratka, oglejte si človeka v zrcalu in ugotovite, kakšne vrste triler bi ta film pomenil za vas. Avtor besedila je Igor Harb, bere Eva Longyka Marušič
V ospredju mednarodnega dogajanja je zaostrovanje odnosov med Združenimi državami Amerike in Iranom, saj se kljub uradnemu premirju razmere nevarno približujejo novi eskalaciji. Premirje je sicer podaljšano v ozračju medsebojnih obtožb in vse manjšega zaupanja. Posledice krize občutijo po vsem svetu. »Še nikoli ni bilo tako mračne in dolge sence geopolitike nad energetiko«, opozarja direktor Mednarodne agencije za energijo.
V ospredju mednarodnega dogajanja je zaostrovanje odnosov med Združenimi državami Amerike in Iranom, saj se kljub uradnemu premirju razmere nevarno približujejo novi eskalaciji. Premirje je sicer podaljšano v ozračju medsebojnih obtožb in vse manjšega zaupanja. Posledice krize občutijo po vsem svetu. »Še nikoli ni bilo tako mračne in dolge sence geopolitike nad energetiko«, opozarja direktor Mednarodne agencije za energijo.
Tokrat jemljemo pod drobnogled dva filma, v središču katerih je svet rastlin – to sta animirani film Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto in Tiha prijateljica (film o dogajanju okrog starega ginka) madžarske cineastke Ildikó Enyedi. Poleg tega na primeru filma Michael razmišljamo o problematičnosti biografij glasbenikov, ki morajo ustrezati lastnikom avtorskih pravic te glasbe in se posledično izogibajo kontroverznostim.
Tokrat jemljemo pod drobnogled dva filma, v središču katerih je svet rastlin – to sta animirani film Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto in Tiha prijateljica (film o dogajanju okrog starega ginka) madžarske cineastke Ildikó Enyedi. Poleg tega na primeru filma Michael razmišljamo o problematičnosti biografij glasbenikov, ki morajo ustrezati lastnikom avtorskih pravic te glasbe in se posledično izogibajo kontroverznostim.
Uprizoritvene akcije 2026 so dvodnevni festival umetniških gimnazij Slovenije, ki včeraj in danes poteka na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana. Da bi izmenjali svoje izkušnje, svojo ustvarjalnost predstavili drugim mladim in prejeli tudi novo znanje in navdih, se je v Ljubljani zbralo kar nekaj mladih in njihovih profesorjev in mentorjev iz Gimnazije Nova Gorica, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazije Ptuj, Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter gostiteljice Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Zvrstilo se je 19 različnih uprozoritvenih akcij in nekaj delavnic, ki so jih vodili bivši dijaki, zdaj pa že uveljavljeni umetniki. Kaj se je dogajalo na festivalu, izvemo v pogovoru s sogovonicami: pedagoginjo iz SVŠGUGL Mojco Dimec, plesalko in kulturno delavko v Plesnem teatru Ljubljana Aljo Lacković in trimi dijakinjami različnih umetniških gimnazij (LJ, NG in Ljutomer).
Uprizoritvene akcije 2026 so dvodnevni festival umetniških gimnazij Slovenije, ki včeraj in danes poteka na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana. Da bi izmenjali svoje izkušnje, svojo ustvarjalnost predstavili drugim mladim in prejeli tudi novo znanje in navdih, se je v Ljubljani zbralo kar nekaj mladih in njihovih profesorjev in mentorjev iz Gimnazije Nova Gorica, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazije Ptuj, Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter gostiteljice Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Zvrstilo se je 19 različnih uprozoritvenih akcij in nekaj delavnic, ki so jih vodili bivši dijaki, zdaj pa že uveljavljeni umetniki. Kaj se je dogajalo na festivalu, izvemo v pogovoru s sogovonicami: pedagoginjo iz SVŠGUGL Mojco Dimec, plesalko in kulturno delavko v Plesnem teatru Ljubljana Aljo Lacković in trimi dijakinjami različnih umetniških gimnazij (LJ, NG in Ljutomer).
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Skalni podor nad vasjo Črnotiče na Kraškem robu bodo sanirali do jeseni. - Kostanjevica na Krki zaznamuje 240 let šolstva, 120 let šolske zgradbe in 70 let Gorjupove galerije. - Za obiskovalce znova odpirajo grad Kostel, prenovljen biser v dolini zgornje Kolpe. - Simpozij na gradu Negova kot poklon velikemu mislecu Antonu Trstenjaku, graditelju mostov.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Skalni podor nad vasjo Črnotiče na Kraškem robu bodo sanirali do jeseni. - Kostanjevica na Krki zaznamuje 240 let šolstva, 120 let šolske zgradbe in 70 let Gorjupove galerije. - Za obiskovalce znova odpirajo grad Kostel, prenovljen biser v dolini zgornje Kolpe. - Simpozij na gradu Negova kot poklon velikemu mislecu Antonu Trstenjaku, graditelju mostov.
Ob deseti obletnici svoje prve (male) plošče Chapter 7 je odrska atrakcija iz Londona Ezra Collective zadevo ponovno izdala. Ameriški producent vsega soulovskega in raperskega Adrian Younge izdal orkestralno ploščo Younge. Pri založbi Analog Africa so pripravili mini antologijo beninskega glasbenika Antoina Dougbéja. 01 Oddisee & Heno - MIMS 02 Ezra Collective - Enter the Jungle 03 Ezra Collective - Chasing the Square 04 heavensouls - playing around wit a flip 05 heavensouls – creek ala 06 Adrian Younge - Human Absence 07 Adrian Younge - Galt 08 Antoine Dougbé - We Tayi Sin Assi Tche 09 Antoine Dougbé - Djomido Ma Dougbe Tche 10 IKE - SIDDA (London Version) 11 IKE - Risorgini (London Version) 12 Guido Spannocchi – DKT
Ob deseti obletnici svoje prve (male) plošče Chapter 7 je odrska atrakcija iz Londona Ezra Collective zadevo ponovno izdala. Ameriški producent vsega soulovskega in raperskega Adrian Younge izdal orkestralno ploščo Younge. Pri založbi Analog Africa so pripravili mini antologijo beninskega glasbenika Antoina Dougbéja. 01 Oddisee & Heno - MIMS 02 Ezra Collective - Enter the Jungle 03 Ezra Collective - Chasing the Square 04 heavensouls - playing around wit a flip 05 heavensouls – creek ala 06 Adrian Younge - Human Absence 07 Adrian Younge - Galt 08 Antoine Dougbé - We Tayi Sin Assi Tche 09 Antoine Dougbé - Djomido Ma Dougbe Tche 10 IKE - SIDDA (London Version) 11 IKE - Risorgini (London Version) 12 Guido Spannocchi – DKT
Predsednik SDS Janez Janša je napovedal, da bodo prve korake za oblikovanje nove koalicije naredili po obravnavi njihovega predloga sprememb zakona o vladi v državnem zboru. Če bo zakon, ki predvideva zmanjšanje števila ministrskih resorjev, potrjen, bo SDS morebitnim koalicijskim partnericam poslala izhodišča za usklajevanje koalicijske pogodbe. Če bodo našle skupni jezik, se bo nadaljevalo usklajevanje resornih programov za prihodnja 4 leta, in šele zatem sledi sestavljanje morebitne vlade. Ob tem poudarja, da SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. V oddaji tudi o tem: - Evropska unija vztraja pri odprtju Hormuške ožine - Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas: še naprej bomo podpirali Ukrajino - Piran z okolico v prihodnjih dneh v znamenju solinarskega praznika
Predsednik SDS Janez Janša je napovedal, da bodo prve korake za oblikovanje nove koalicije naredili po obravnavi njihovega predloga sprememb zakona o vladi v državnem zboru. Če bo zakon, ki predvideva zmanjšanje števila ministrskih resorjev, potrjen, bo SDS morebitnim koalicijskim partnericam poslala izhodišča za usklajevanje koalicijske pogodbe. Če bodo našle skupni jezik, se bo nadaljevalo usklajevanje resornih programov za prihodnja 4 leta, in šele zatem sledi sestavljanje morebitne vlade. Ob tem poudarja, da SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. V oddaji tudi o tem: - Evropska unija vztraja pri odprtju Hormuške ožine - Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas: še naprej bomo podpirali Ukrajino - Piran z okolico v prihodnjih dneh v znamenju solinarskega praznika
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Črt Sojar Voglar pravi: "Od začetka do današnjih dni ima glasba tri glavne temelje, brez katerih ne more obstajati: melodijo, ritem in harmonijo. Kdor teh elementov ne uporablja, ne piše glasbe, čeprav ustvarja – sklada. Kako te elemente čim izvirneje uporabiti danes, ne da bi pri tem zapadel v pretiran eklekticizem ali pa ne le eksperimentiral?" Odgovor na to in še marsikatero drugo vprašanje izveste v pogovoru s skladateljem.
Črt Sojar Voglar pravi: "Od začetka do današnjih dni ima glasba tri glavne temelje, brez katerih ne more obstajati: melodijo, ritem in harmonijo. Kdor teh elementov ne uporablja, ne piše glasbe, čeprav ustvarja – sklada. Kako te elemente čim izvirneje uporabiti danes, ne da bi pri tem zapadel v pretiran eklekticizem ali pa ne le eksperimentiral?" Odgovor na to in še marsikatero drugo vprašanje izveste v pogovoru s skladateljem.
Na Kraškem robu nad vasjo Črnotiče bodo do jeseni sanirali sklani podor. Februarski podor ni ogrožal stanovalcev, se pa to v bodoče lahko zgodi, zato bodo potrebni sistemski sanacijski ukrepi. V Sloveniji smo po podatkih statističnega urada v letu 2024 v vseh členih prehrambne verige skupno zavrgli skoraj 170.000 ton hrane. Ali preračunano: 4 članska družina na tak način letno izgubi med 500 do 600 evrov. To je sicer najmanj v Evropski Uniji, kar pa ne pomeni, da so podatki obetavni. Tudi na to opozarjamo ob današnjem dnevu brez zavržene hrane. V oddaji tudi o tem: - Janša napovedal korake za sestavo koalicije, a SDS je za vsako ceno ne bo sestavljala. - Mednarodna agencija za energijo pričakuje, da bodo dobave utekočinjenega zemeljskega plina ostale omejene do konca prihodnjega leta. - Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper obeležuje 70-letnico delovanja. - V Ilirski Bistrici se začenja boj za košarkarsko prvo ligo.
Na Kraškem robu nad vasjo Črnotiče bodo do jeseni sanirali sklani podor. Februarski podor ni ogrožal stanovalcev, se pa to v bodoče lahko zgodi, zato bodo potrebni sistemski sanacijski ukrepi. V Sloveniji smo po podatkih statističnega urada v letu 2024 v vseh členih prehrambne verige skupno zavrgli skoraj 170.000 ton hrane. Ali preračunano: 4 članska družina na tak način letno izgubi med 500 do 600 evrov. To je sicer najmanj v Evropski Uniji, kar pa ne pomeni, da so podatki obetavni. Tudi na to opozarjamo ob današnjem dnevu brez zavržene hrane. V oddaji tudi o tem: - Janša napovedal korake za sestavo koalicije, a SDS je za vsako ceno ne bo sestavljala. - Mednarodna agencija za energijo pričakuje, da bodo dobave utekočinjenega zemeljskega plina ostale omejene do konca prihodnjega leta. - Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper obeležuje 70-letnico delovanja. - V Ilirski Bistrici se začenja boj za košarkarsko prvo ligo.
Nekaj kratkih odlomkov za poizkušnjo - še preden vam 30. aprila ponudimo v poslušanje celotno, šestdelno serijo Prelomnic.
Nekaj kratkih odlomkov za poizkušnjo - še preden vam 30. aprila ponudimo v poslušanje celotno, šestdelno serijo Prelomnic.
Hormuška ožina je najbolj razširjeno zemljepisno ime, ki ga že nekaj tednov najpogosteje omenjajo vsi svetovni mediji. Kdo jo bo zaprl, kdo nadzoroval, kdo poskrbel za njeno odprtje? Ker je od nje odvisno trgovanje z nafto, pa tudi z mazivi, gnojili in z drugimi izdelki, se zanjo med vse večjo draginjo zanima ves svet. Opišemo razmere v okolici celotnega Perzijskega zaliva, obenem pa tudi aktualna dogajanja povezana z Izraelom, Libanonom in seveda Združenimi državami Amerike, ki se z Iranom še naprej pogajajo o dokončni ustavitvi sovražnosti.
Hormuška ožina je najbolj razširjeno zemljepisno ime, ki ga že nekaj tednov najpogosteje omenjajo vsi svetovni mediji. Kdo jo bo zaprl, kdo nadzoroval, kdo poskrbel za njeno odprtje? Ker je od nje odvisno trgovanje z nafto, pa tudi z mazivi, gnojili in z drugimi izdelki, se zanjo med vse večjo draginjo zanima ves svet. Opišemo razmere v okolici celotnega Perzijskega zaliva, obenem pa tudi aktualna dogajanja povezana z Izraelom, Libanonom in seveda Združenimi državami Amerike, ki se z Iranom še naprej pogajajo o dokončni ustavitvi sovražnosti.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Referenduma o sežigalnici v Mariboru še ne bo - Mariborski Dom pod gorco v sodelovanju pripravlja drevi dobrodelni koncert - Vaterpolisti mariborskega Branika v finalu državnega prvenstva
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Referenduma o sežigalnici v Mariboru še ne bo - Mariborski Dom pod gorco v sodelovanju pripravlja drevi dobrodelni koncert - Vaterpolisti mariborskega Branika v finalu državnega prvenstva
Da bi bili z Bogom, nam ni treba biti vedno v cerkvi. Vsak si lahko v svojem srcu postavi kapelico, kamor se umakne, da se tam ponižno, skromno in v ljubezni pogovarja z Bogom, je zapisano v knjigi Življenje v božji navzočnosti. V njej so zbrane misli brata Lovrenca od vstajenja, ki je bil v 17. stoletju samostanski kuhar in čevljar. Kot smo poudarili v pretekli oddaji, je ta knjiga zaznamovala življenje Roberta Prevosta, zdajšnjega papeža Leona XIV. Nagovarjala pa naj bi tudi nekrščanske kroge. Kaj pomeni živeti v božji navzočnosti, kot je priporočal Nicolas Herman z meniškim imenom brat Lovrenc od vstajenja, ki je deloval v redu bosonogih karmeličanov v Parizu. V 2. delu oddaje smo obiskali samostan Sora, v katerem deluje Red bosonogih karmeličank. Pogovarjali smo se s karmeličanko sestro Moniko in laikom bratom Marjanom, članom tretjega svetnega reda karmeličanov.
Da bi bili z Bogom, nam ni treba biti vedno v cerkvi. Vsak si lahko v svojem srcu postavi kapelico, kamor se umakne, da se tam ponižno, skromno in v ljubezni pogovarja z Bogom, je zapisano v knjigi Življenje v božji navzočnosti. V njej so zbrane misli brata Lovrenca od vstajenja, ki je bil v 17. stoletju samostanski kuhar in čevljar. Kot smo poudarili v pretekli oddaji, je ta knjiga zaznamovala življenje Roberta Prevosta, zdajšnjega papeža Leona XIV. Nagovarjala pa naj bi tudi nekrščanske kroge. Kaj pomeni živeti v božji navzočnosti, kot je priporočal Nicolas Herman z meniškim imenom brat Lovrenc od vstajenja, ki je deloval v redu bosonogih karmeličanov v Parizu. V 2. delu oddaje smo obiskali samostan Sora, v katerem deluje Red bosonogih karmeličank. Pogovarjali smo se s karmeličanko sestro Moniko in laikom bratom Marjanom, članom tretjega svetnega reda karmeličanov.
Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali; etnolog, lutkar in radijec; raziskovalka ljudske glasbe
Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali; etnolog, lutkar in radijec; raziskovalka ljudske glasbe
Evropska unija je tudi uradno odobrila 90 milijard evrov vredno posojilo Ukrajini in 20. sveženj sankcij proti Rusiji. Slovaška in Madžarska pa sta znova začeli prejemati rusko nafto po naftovodu Družba.
Evropska unija je tudi uradno odobrila 90 milijard evrov vredno posojilo Ukrajini in 20. sveženj sankcij proti Rusiji. Slovaška in Madžarska pa sta znova začeli prejemati rusko nafto po naftovodu Družba.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V Mariboru se v poklon knjigi in literatom vrstijo literarni dogodki: v Slovenskem narodnem gledališču dramsko sezono zaključujejo s premiero Shakespearove drame Rihard III, v Galeriji mesta Ptuju pa vabi skupinska razstava dokumentarnih fotografij. To so vsebine, ki jih predstavljamo tokrat.
V Mariboru se v poklon knjigi in literatom vrstijo literarni dogodki: v Slovenskem narodnem gledališču dramsko sezono zaključujejo s premiero Shakespearove drame Rihard III, v Galeriji mesta Ptuju pa vabi skupinska razstava dokumentarnih fotografij. To so vsebine, ki jih predstavljamo tokrat.
Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2015 pri nas delovno aktivnih 46 Filipincev, lani, deset let kasneje, pa kar 955. Med njimi je tudi April Rose Vizintin, ki jo je v Slovenijo pripeljala ljubezen. Dom si je ustvarila v Novi Gorici, kjer dela kot prodajalka. Je mama dveh hčerk in poročena z zamejskim Slovencem.
Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2015 pri nas delovno aktivnih 46 Filipincev, lani, deset let kasneje, pa kar 955. Med njimi je tudi April Rose Vizintin, ki jo je v Slovenijo pripeljala ljubezen. Dom si je ustvarila v Novi Gorici, kjer dela kot prodajalka. Je mama dveh hčerk in poročena z zamejskim Slovencem.
V udobju Dnevne sobe gostimo znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjamo o dilemah vsakdanjega življenja, svetujemo o različnih življenjskih temah, komentiramo trende in družbene fenomene.
V udobju Dnevne sobe gostimo znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjamo o dilemah vsakdanjega življenja, svetujemo o različnih življenjskih temah, komentiramo trende in družbene fenomene.
Pri ocenjevanju kave se začne z videzom, nadaljuje s kremo in vonjem, pravi strokovnjak Krešo Marin, direktor razvoja kave Barcaffe, ki je nedavno na prestižnem mednarodnem tekmovanju "International Coffee Tasting" v Italiji prejel priznanje za najboljšega pokuševalca kave. Izbran je bil med 50 sodniki, ki so lani ocenjevali kavne mešanice na mednarodnih tekmovanjih.
Pri ocenjevanju kave se začne z videzom, nadaljuje s kremo in vonjem, pravi strokovnjak Krešo Marin, direktor razvoja kave Barcaffe, ki je nedavno na prestižnem mednarodnem tekmovanju "International Coffee Tasting" v Italiji prejel priznanje za najboljšega pokuševalca kave. Izbran je bil med 50 sodniki, ki so lani ocenjevali kavne mešanice na mednarodnih tekmovanjih.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
V zadnji oddaji cikla Skladatelj tedna, ki ga ta teden namenjamo skladateljem, katerih doprsni kipi ponosno stojijo na Aleji skladateljev pred stavbo Glasbene matice Ljubljana, spoznavamo življenje in delo Emila Adamiča. Emil Adamič, eden izmed najpomembnejših slovenskih skladateljev prve polovice 20. stoletja, je bil vse življenje tesno povezan z Glasbeno matico. V tej ustanovi je pridobil svojo prvo formalno glasbeno izobrazbo in po prvi svetovni vojni postal eden izmed najdejavnejših članov društva Glasbene matice. V njem je bil odbornik, tri leta pa je vodil tudi Orkestralno društvo Glasbene matice.
V zadnji oddaji cikla Skladatelj tedna, ki ga ta teden namenjamo skladateljem, katerih doprsni kipi ponosno stojijo na Aleji skladateljev pred stavbo Glasbene matice Ljubljana, spoznavamo življenje in delo Emila Adamiča. Emil Adamič, eden izmed najpomembnejših slovenskih skladateljev prve polovice 20. stoletja, je bil vse življenje tesno povezan z Glasbeno matico. V tej ustanovi je pridobil svojo prvo formalno glasbeno izobrazbo in po prvi svetovni vojni postal eden izmed najdejavnejših članov društva Glasbene matice. V njem je bil odbornik, tri leta pa je vodil tudi Orkestralno društvo Glasbene matice.
Tokrat smo se odpravili v občino Majšperk. Občino, ki leži na zahodnem delu Haloz, krasi pa jo tudi najlepši gotski kulturni spomenik v državi – bazilika Marije Zavetnice s plaščem. Govorili smo o dogajanju v občini, projektih, prireditvah, dosežkih in še marsičem.
Tokrat smo se odpravili v občino Majšperk. Občino, ki leži na zahodnem delu Haloz, krasi pa jo tudi najlepši gotski kulturni spomenik v državi – bazilika Marije Zavetnice s plaščem. Govorili smo o dogajanju v občini, projektih, prireditvah, dosežkih in še marsičem.
Ena od bolj vročih tem letošnje mednarodne politike je tudi izbira novega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov, saj dosedanjemu s koncem leta poteče mandat. O tem, kako se izbira novega, kakšne naj bi bile njegove ali njene kvalifikacije in kako se spreminja vloga Svetovne organizacije v svetu, se je Marjan Vešligaj pogovarjal z nekdanjim predsednikom države in nekoč kandidatom za to najvišjo mednarodno funkcijo profesorjem Danilom Türkom.
Ena od bolj vročih tem letošnje mednarodne politike je tudi izbira novega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov, saj dosedanjemu s koncem leta poteče mandat. O tem, kako se izbira novega, kakšne naj bi bile njegove ali njene kvalifikacije in kako se spreminja vloga Svetovne organizacije v svetu, se je Marjan Vešligaj pogovarjal z nekdanjim predsednikom države in nekoč kandidatom za to najvišjo mednarodno funkcijo profesorjem Danilom Türkom.
V Stožicah smo sinoči dobili še drugega finalista slovenskega nogometnega pokala. Slovenska hokejska reprezentanca pa v pripravah na majsko svetovno prvenstvo gostuje na Poljskem.
V Stožicah smo sinoči dobili še drugega finalista slovenskega nogometnega pokala. Slovenska hokejska reprezentanca pa v pripravah na majsko svetovno prvenstvo gostuje na Poljskem.
Pomlad se v Sloveniji ne začne 20. marca ali pa takrat, ko zacvetijo prva drevesa. Pomlad se uradno začne, ko sosed zažene kosilnico in žar! Pred podaljšanim koncem tedna iščemo torej termin, preverjamo vreme in se sprašujemo, kdo prinese kaj. Koliko hrane kupiti, da je ne bo zmanjkalo. Nakupovalni seznam so z nami sestavljali tretješolci z Osnovne šole Naklo.
Pomlad se v Sloveniji ne začne 20. marca ali pa takrat, ko zacvetijo prva drevesa. Pomlad se uradno začne, ko sosed zažene kosilnico in žar! Pred podaljšanim koncem tedna iščemo torej termin, preverjamo vreme in se sprašujemo, kdo prinese kaj. Koliko hrane kupiti, da je ne bo zmanjkalo. Nakupovalni seznam so z nami sestavljali tretješolci z Osnovne šole Naklo.
Najpogostejši hišni ljubljenček Slovencev je mačka ali pes, redki pa niso niti tisti, ki imajo doma katerega izmed glodalcev, ptico ali plazilca. O njih bomo govorili v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami dr. vet. med. Marjan Kastelic, specialist medicine ptic, malih sesalcev in plazilcev. Z njim o najpogostejših boleznih in drugih zagatah, ki tarejo naštete živalske vrste. Pa tudi o tem, kaj vse potrebujemo, če želimo v svoj dom sprejeti novega – živalskega – člana.
Najpogostejši hišni ljubljenček Slovencev je mačka ali pes, redki pa niso niti tisti, ki imajo doma katerega izmed glodalcev, ptico ali plazilca. O njih bomo govorili v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami dr. vet. med. Marjan Kastelic, specialist medicine ptic, malih sesalcev in plazilcev. Z njim o najpogostejših boleznih in drugih zagatah, ki tarejo naštete živalske vrste. Pa tudi o tem, kaj vse potrebujemo, če želimo v svoj dom sprejeti novega – živalskega – člana.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Digitalni odpadki niso samo zavrženi telefoni, računalniki ali električna kolesa, največja težava je nevidnost digitalnih odpadkov, ki se nam zato ne zdijo tako pomembni: fotografije, ki stojijo na telefonu, neprebrana elektronska sporočila ali poln koš na namizju računalnika. Zakaj se izplača ozaveščati in digitalno čistiti naše naprave in kako se poraba energije spreminja zaradi umetne inteligence?
Digitalni odpadki niso samo zavrženi telefoni, računalniki ali električna kolesa, največja težava je nevidnost digitalnih odpadkov, ki se nam zato ne zdijo tako pomembni: fotografije, ki stojijo na telefonu, neprebrana elektronska sporočila ali poln koš na namizju računalnika. Zakaj se izplača ozaveščati in digitalno čistiti naše naprave in kako se poraba energije spreminja zaradi umetne inteligence?
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Referenduma o sežigalnici v Mariboru za zdaj ne bo - Maribor načrtuje dograditev manjkajoče kanalizacije - Mariborčani v finalu vaterpolskega državnega prvenstva
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Referenduma o sežigalnici v Mariboru za zdaj ne bo - Maribor načrtuje dograditev manjkajoče kanalizacije - Mariborčani v finalu vaterpolskega državnega prvenstva
Travniki, ki sta jih skozi zgodovino družno oblikovala človek in narava, so prava zakladnica raznovrstnih rastlin.
Travniki, ki sta jih skozi zgodovino družno oblikovala človek in narava, so prava zakladnica raznovrstnih rastlin.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Jorge Carrera Andrade, ekvadorski pesnik in diplomat, je znan po kratkih, slikovitih pesmih, ki jih je sam imenoval “mikrogrami”. Njegova poetika temelji na zgoščenem izrazu in natančni podobi, pogosto povezani z naravnimi motivi. Inačica o zemlji ponuja refleksijo sveta prek fragmentarne, toda jasno strukturirane pesniške forme. Prevajalec Ciril Bergles, režiser Klemen Markovčič, interpret Željko Hrs, tonski mojster Nejc Zupančič, redakcija Maja Žvokelj, Tina Poglajen. Posneto leta 2016.
Jorge Carrera Andrade, ekvadorski pesnik in diplomat, je znan po kratkih, slikovitih pesmih, ki jih je sam imenoval “mikrogrami”. Njegova poetika temelji na zgoščenem izrazu in natančni podobi, pogosto povezani z naravnimi motivi. Inačica o zemlji ponuja refleksijo sveta prek fragmentarne, toda jasno strukturirane pesniške forme. Prevajalec Ciril Bergles, režiser Klemen Markovčič, interpret Željko Hrs, tonski mojster Nejc Zupančič, redakcija Maja Žvokelj, Tina Poglajen. Posneto leta 2016.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
To vprašanje je v zadnjih tednih dodobra razdelilo novogoriško in širšo javnost. Župan Samo Turel po zavrnitvi predloga žogico vrača svetnikom, od katerih pričakuje rešitve glede zapuščine EPK V oddaji tudi o tem: - V Piranu se začenja tradicionalni Solinarski praznik s praznikom svetega Jurija - V okolici naselij Bonini in Cerej v koprski občini naj bi domačini videli medveda - Zaradi prazničnega mostu in počitnic pričakovati povečan promet in zastoje
To vprašanje je v zadnjih tednih dodobra razdelilo novogoriško in širšo javnost. Župan Samo Turel po zavrnitvi predloga žogico vrača svetnikom, od katerih pričakuje rešitve glede zapuščine EPK V oddaji tudi o tem: - V Piranu se začenja tradicionalni Solinarski praznik s praznikom svetega Jurija - V okolici naselij Bonini in Cerej v koprski občini naj bi domačini videli medveda - Zaradi prazničnega mostu in počitnic pričakovati povečan promet in zastoje
Prvič v novem sklicu parlamenta bodo poslanci razpravljali o ukrepih in zakonskih predlogih. Spremembe pri dolgotrajni oskrbi in ukinitev obveznega zdravstvenega prispevka, posledično pa višje prispevne stopnje za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe zunaj dela, bodo sicer najverjetneje zavrnjene. Drugi poudarki oddaje: - Voditelji članic EU na Cipru o visokih cenah energije zaradi vojne v Iranu in o približevanju Ukrajine povezavi - Libanon in Izrael podaljšala prekinitev ognja do 17-ega maja - Slovenski dan brez zavržene hrane opominja na odgovornejši odnos do hrane
Prvič v novem sklicu parlamenta bodo poslanci razpravljali o ukrepih in zakonskih predlogih. Spremembe pri dolgotrajni oskrbi in ukinitev obveznega zdravstvenega prispevka, posledično pa višje prispevne stopnje za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe zunaj dela, bodo sicer najverjetneje zavrnjene. Drugi poudarki oddaje: - Voditelji članic EU na Cipru o visokih cenah energije zaradi vojne v Iranu in o približevanju Ukrajine povezavi - Libanon in Izrael podaljšala prekinitev ognja do 17-ega maja - Slovenski dan brez zavržene hrane opominja na odgovornejši odnos do hrane
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Ob dnevu brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, v Petku brez pravila raziskujemo, koliko hrane zavržemo, katero najpogosteje in kako zmanjšati količino odpadne hrane - od pravilnega shranjevanja živil do načrtovanja jedilnikov. K premišljeni zasnovi jedilnika nas povabi Jernej Zver, kuhar, ustvarjalec vsebin in ambasador projekta Za hrano, za planet, zavrzimo manj, Tadeja Kvas Majer z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa nam pove, da največji delež zavržene hrane predstavlja zelenjava, ki jo lahko uporabimo tudi za domači kompost.
Ob dnevu brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, v Petku brez pravila raziskujemo, koliko hrane zavržemo, katero najpogosteje in kako zmanjšati količino odpadne hrane - od pravilnega shranjevanja živil do načrtovanja jedilnikov. K premišljeni zasnovi jedilnika nas povabi Jernej Zver, kuhar, ustvarjalec vsebin in ambasador projekta Za hrano, za planet, zavrzimo manj, Tadeja Kvas Majer z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa nam pove, da največji delež zavržene hrane predstavlja zelenjava, ki jo lahko uporabimo tudi za domači kompost.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«