Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V rokah sem imel nova Pixla in par izkušenj z Boox bralniki.
V rokah sem imel nova Pixla in par izkušenj z Boox bralniki.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Poslanci med drugim tudi o pokojninski reformi, vlada o božičnici - Danes mineva pol stoletja od ustanovitve Univerze v Mariboru - Ptujski učenci ustvarjali plakate o medvrstniškem nasilju - Začenja se 14. mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc
- Poslanci med drugim tudi o pokojninski reformi, vlada o božičnici - Danes mineva pol stoletja od ustanovitve Univerze v Mariboru - Ptujski učenci ustvarjali plakate o medvrstniškem nasilju - Začenja se 14. mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc
18. septembra mineva natanko pol stoletja od slovesnosti ob ustanovitvi Univerze v Mariboru, zato smo Radijsko tribuno posvetili prav temu njenemu jubileju – z aktualnimi razmišljanji in z odlomki, ki so bili posneti pred 50-imi leti prav na današnji dan.
18. septembra mineva natanko pol stoletja od slovesnosti ob ustanovitvi Univerze v Mariboru, zato smo Radijsko tribuno posvetili prav temu njenemu jubileju – z aktualnimi razmišljanji in z odlomki, ki so bili posneti pred 50-imi leti prav na današnji dan.
Slovenski odbojkarji so skupinski del svetovnega prvenstva na Filipinih končali s tekmo proti Nemčiji, ki je odločala tudi o potniku v izločilne boje. Ob odbojki se posvetimo še zasedanju foruma o nordijskih smučarskih disciplinah, ki v teh dneh poteka v dolini Fiemme.
Slovenski odbojkarji so skupinski del svetovnega prvenstva na Filipinih končali s tekmo proti Nemčiji, ki je odločala tudi o potniku v izločilne boje. Ob odbojki se posvetimo še zasedanju foruma o nordijskih smučarskih disciplinah, ki v teh dneh poteka v dolini Fiemme.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Greg Black & The Bad Notion je udaren rokovski trio, ki črpa vzgibe iz bogate zakladnice bluesa in rocka, a doda tudi svojsko noto. Na albumu Brewing My Storm boste slišali ognjevito, tehnično dovršeno in čustveno iskreno glasbo. Vzadnjem desetletju so možje nabrali veliko koncertno kilometrino, ki so jo prenesli na prvenec. Poglobljeno o njihovem delu pevec in kitarist Greg Black oziroma Grega Smola Crnkovič.
Greg Black & The Bad Notion je udaren rokovski trio, ki črpa vzgibe iz bogate zakladnice bluesa in rocka, a doda tudi svojsko noto. Na albumu Brewing My Storm boste slišali ognjevito, tehnično dovršeno in čustveno iskreno glasbo. Vzadnjem desetletju so možje nabrali veliko koncertno kilometrino, ki so jo prenesli na prvenec. Poglobljeno o njihovem delu pevec in kitarist Greg Black oziroma Grega Smola Crnkovič.
Koliko sami uporabljate umetno inteligenco? Je sploh ne? Morda le takrat, kadar vam brskalnik Google na vrhu strani ponudi odgovor v obliki povzetka, ki ga pripravi umetna inteligenca? Ali pa morda redno klepetate s ChatGPT-jem in ga uporabljate za šolo ali delo?
Koliko sami uporabljate umetno inteligenco? Je sploh ne? Morda le takrat, kadar vam brskalnik Google na vrhu strani ponudi odgovor v obliki povzetka, ki ga pripravi umetna inteligenca? Ali pa morda redno klepetate s ChatGPT-jem in ga uporabljate za šolo ali delo?
S specialistom za bolezni srca in ožilja o novi metodi zdravljenja motenj srčnega ritma – o katetrski ablaciji z elektroporacijo.
S specialistom za bolezni srca in ožilja o novi metodi zdravljenja motenj srčnega ritma – o katetrski ablaciji z elektroporacijo.
Študijske in praktične izkušnje je nekdaj zlati maturant Marko Dimač nabiral po številnih evropskih državah. Ustalil pa se je v Angliji, v Nottinghamu, kjer živi slabo desetletje. Diplomirani mediator jezikov in kultur je sprva pomagal beguncem pri integraciji. Po opravljenem izobraževanju o delavskem pravu je zdaj sindikalist v angleškem zdravstvenem sistemu. V času Jeremyja Corbyna se je včlanil tudi v laburistično stranko, zdaj pa ni več član. Rad poudari in to podkrepi tudi s primeri, da trava drugje ni nujno bolj zelena kot doma.
Študijske in praktične izkušnje je nekdaj zlati maturant Marko Dimač nabiral po številnih evropskih državah. Ustalil pa se je v Angliji, v Nottinghamu, kjer živi slabo desetletje. Diplomirani mediator jezikov in kultur je sprva pomagal beguncem pri integraciji. Po opravljenem izobraževanju o delavskem pravu je zdaj sindikalist v angleškem zdravstvenem sistemu. V času Jeremyja Corbyna se je včlanil tudi v laburistično stranko, zdaj pa ni več član. Rad poudari in to podkrepi tudi s primeri, da trava drugje ni nujno bolj zelena kot doma.
Srečko Kosovel je svojemu času primerno veliko pesmi posvetil političnim vprašanjem slovenstva, Evrope in nujne preobrazbe sveta. Uporniška je tudi njegova pesem Pot do človeka. Interpretira jo dramski igralec Branko Jordan. Produkcija 2014.
Srečko Kosovel je svojemu času primerno veliko pesmi posvetil političnim vprašanjem slovenstva, Evrope in nujne preobrazbe sveta. Uporniška je tudi njegova pesem Pot do človeka. Interpretira jo dramski igralec Branko Jordan. Produkcija 2014.
Znano je, da imajo otroci radi sladkarije. Vedo pa tudi, da ni dobro pojesti veliko bombonov, lizik in čokolad. Zakaj, smo jih vprašali v tokratni anketi Bim bum bam klepetam.
Znano je, da imajo otroci radi sladkarije. Vedo pa tudi, da ni dobro pojesti veliko bombonov, lizik in čokolad. Zakaj, smo jih vprašali v tokratni anketi Bim bum bam klepetam.
Tik pred letošnjim svetovnim dnevom Alzheimerjeve bolezni se bomo spomnili na epizodo, v kateri je Mojca Delač gostila prof. dr. Johna Hardyja. Prof. Sir John Hardy je največkrat citirani britanski raziskovalec na področju Alzheimerjeve bolezni. Poleg viteškega naslova in članstva v britanski kraljevi družbi, je tudi dobitnik priznanja Breaktrough Prize in pa prestižne nagrade The Brain Prize za izreden doprinos k nevroznanosti, z njim smo se poglobili v svet Alzheimerjeve bolezni in genetike.
Tik pred letošnjim svetovnim dnevom Alzheimerjeve bolezni se bomo spomnili na epizodo, v kateri je Mojca Delač gostila prof. dr. Johna Hardyja. Prof. Sir John Hardy je največkrat citirani britanski raziskovalec na področju Alzheimerjeve bolezni. Poleg viteškega naslova in članstva v britanski kraljevi družbi, je tudi dobitnik priznanja Breaktrough Prize in pa prestižne nagrade The Brain Prize za izreden doprinos k nevroznanosti, z njim smo se poglobili v svet Alzheimerjeve bolezni in genetike.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ključni ukrepi pokojninske novele bodo najbolj vplivali na tiste, ki se bodo upokojevali čez 10 let. Za vse, ki se nameravajo upokojiti v prihodnjih mesecih, se upokojitveni pogoji ne spreminjajo. Za upokojence sta najpomembnejši spremembi povezani z usklajevanjem pokojnin ter izplačilom zimskega dodatka. V oddaji tudi o tem: - Znanstveniki iščejo rešitve, da veliki leščur ne bi izumrl, vendar še niso optimistični - Flores Musicae v Novo Gorico in Goriška brda prinaša zvočnost stare glasbe v prepletu s sodobnostjo - Zgodnje slovo Kopra v pokalnem tekmovanju, izločili so ga Kraševci
Ključni ukrepi pokojninske novele bodo najbolj vplivali na tiste, ki se bodo upokojevali čez 10 let. Za vse, ki se nameravajo upokojiti v prihodnjih mesecih, se upokojitveni pogoji ne spreminjajo. Za upokojence sta najpomembnejši spremembi povezani z usklajevanjem pokojnin ter izplačilom zimskega dodatka. V oddaji tudi o tem: - Znanstveniki iščejo rešitve, da veliki leščur ne bi izumrl, vendar še niso optimistični - Flores Musicae v Novo Gorico in Goriška brda prinaša zvočnost stare glasbe v prepletu s sodobnostjo - Zgodnje slovo Kopra v pokalnem tekmovanju, izločili so ga Kraševci
Vojna v Gazi je tudi največji pokol novinarjev v zgodovini, opozarjajo novinarske organizacije. Od 7. oktobra 2023 je po podatkih palestinskega novinarskega sindikata izraelska vojska vsak mesec ubila v povprečju 11 novinarjev, ti pa kljub apokaliptičnim okoliščinam nadaljujejo svoje delo. Kako je opravljati poklic, ko stradaš in nenehno tvegaš svoje življenje ter življenja bližnjih, se v tokratni oddaji Ob osmih pogovarjamo s predsednikom palestinskega novinarskega sindikata Naserjem Abu Bakrom.
Vojna v Gazi je tudi največji pokol novinarjev v zgodovini, opozarjajo novinarske organizacije. Od 7. oktobra 2023 je po podatkih palestinskega novinarskega sindikata izraelska vojska vsak mesec ubila v povprečju 11 novinarjev, ti pa kljub apokaliptičnim okoliščinam nadaljujejo svoje delo. Kako je opravljati poklic, ko stradaš in nenehno tvegaš svoje življenje ter življenja bližnjih, se v tokratni oddaji Ob osmih pogovarjamo s predsednikom palestinskega novinarskega sindikata Naserjem Abu Bakrom.
Kristina Angelov Troha, ravnateljica Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina in Kristina Valič, pomočnica ravnateljice ter vodja razvojnega tima, skupaj s kolektivom načrtujeta razvoj šole na podlagi samoevalvacijskih spoznanj in v skladu s smernicami iz Zbirke Kakovost v vrtcih in šolah. Njihova prednostna cilja v triletnem razvojnem in akcijskem načrtu sta povečati delež učencev, ki se počutijo sprejete v oddelku, ter delež tistih, ki se dobro počutijo v šoli – saj je kakovost mogoče graditi le v okolju, kjer se vsi počutijo vključene in varne. Tretje leto zapored izvajajo program tutorstva, v katerem starejši učenci nudijo podporo mlajšim – ne nujno pri učenju, temveč v obliki medvrstniškega povezovanja. V okviru »prijateljskih razredov« skupaj kuhajo, urejajo vrt, se športno udejstvujejo, berejo v angleščini. Ta vez med prijateljskima razredoma se ohranja štiri leta, kar ustvarja občutek pripadnosti in varnosti. Posebej so pozorni na učence s priseljenskim ozadjem – želijo povečati njihove učne dosežke in izboljšati sodelovanje s starši. Izpeljali so intervjuje s starši, ki so izrazili željo po vključevanju v skupne dejavnosti, ne zgolj ločenih dogodkih. Ustanovili so delovno skupino, ki se s tem sistematično ukvarja. Učencem nudijo družabne igre in skupno branje, kjer krepijo znanje jezika in razvijajo socialne veščine. Že več kot desetletje si prizadevajo za povezovanje med učenci in zaposlenimi. Poseben poudarek dajejo vključevanju otrok s posebnimi potrebami – skupaj z ostalimi učenci hodijo v šolo v naravi in se družijo na skupnem atriju, kjer se igrajo glede na interese, ne glede na odločbo. Poseben poudarek dajejo razrednim uram – uvajajo jih tedensko, obravnavajo aktualne teme, razvijajo odnose, gradijo skupnost. Ne želijo več, da bi bile razredne ure na urniku kot zadnja ura dneva. Ustvarili so tudi gradivo za razrednike, za vse učitelje pa izvajajo usposabljanja na teme, ki jih obravnavajo na razrednih urah. Pri spremljanju počutja in potreb učencev ne uporabljajo več samo klasičnih anket, temveč metodo svetovne kavarne (»world café«), kjer vlogo moderatorja prevzame učenec. Skrb za kakovost vključuje tudi zaposlene in njihovo dobro počutje v službi – izvajajo intervizije, sodelujejo s Centrom za krepitev zdravja Ajdovščina, omogočajo rekreativno plavanje, organizirajo čajanke, praznovanja ter neformalna druženja. Na podatkovni steni si med seboj izmenjujejo spodbudne misli. Zaposleni svoje znanje in kompetence delijo z drugimi – denimo z delavnicami kamišibaja in kvačkanja. Z lokalno skupnostjo sodelujejo na tematskih srečanjih, kjer se pogovarjajo o skupnih izzivih in dobrih praksah. Aktivno sodelujejo z občino, vrtcem, CSD-jem, Rdečim križem, Ljudsko univerzo – na tematskih srečanjih, kjer si izmenjujejo dobre prakse in izzive. Vse to je del celostnega pristopa h kakovosti, ki temelji na vključevanju – učencev, staršev, zaposlenih in okolja. Vabljeni k poslušanju!
Kristina Angelov Troha, ravnateljica Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina in Kristina Valič, pomočnica ravnateljice ter vodja razvojnega tima, skupaj s kolektivom načrtujeta razvoj šole na podlagi samoevalvacijskih spoznanj in v skladu s smernicami iz Zbirke Kakovost v vrtcih in šolah. Njihova prednostna cilja v triletnem razvojnem in akcijskem načrtu sta povečati delež učencev, ki se počutijo sprejete v oddelku, ter delež tistih, ki se dobro počutijo v šoli – saj je kakovost mogoče graditi le v okolju, kjer se vsi počutijo vključene in varne. Tretje leto zapored izvajajo program tutorstva, v katerem starejši učenci nudijo podporo mlajšim – ne nujno pri učenju, temveč v obliki medvrstniškega povezovanja. V okviru »prijateljskih razredov« skupaj kuhajo, urejajo vrt, se športno udejstvujejo, berejo v angleščini. Ta vez med prijateljskima razredoma se ohranja štiri leta, kar ustvarja občutek pripadnosti in varnosti. Posebej so pozorni na učence s priseljenskim ozadjem – želijo povečati njihove učne dosežke in izboljšati sodelovanje s starši. Izpeljali so intervjuje s starši, ki so izrazili željo po vključevanju v skupne dejavnosti, ne zgolj ločenih dogodkih. Ustanovili so delovno skupino, ki se s tem sistematično ukvarja. Učencem nudijo družabne igre in skupno branje, kjer krepijo znanje jezika in razvijajo socialne veščine. Že več kot desetletje si prizadevajo za povezovanje med učenci in zaposlenimi. Poseben poudarek dajejo vključevanju otrok s posebnimi potrebami – skupaj z ostalimi učenci hodijo v šolo v naravi in se družijo na skupnem atriju, kjer se igrajo glede na interese, ne glede na odločbo. Poseben poudarek dajejo razrednim uram – uvajajo jih tedensko, obravnavajo aktualne teme, razvijajo odnose, gradijo skupnost. Ne želijo več, da bi bile razredne ure na urniku kot zadnja ura dneva. Ustvarili so tudi gradivo za razrednike, za vse učitelje pa izvajajo usposabljanja na teme, ki jih obravnavajo na razrednih urah. Pri spremljanju počutja in potreb učencev ne uporabljajo več samo klasičnih anket, temveč metodo svetovne kavarne (»world café«), kjer vlogo moderatorja prevzame učenec. Skrb za kakovost vključuje tudi zaposlene in njihovo dobro počutje v službi – izvajajo intervizije, sodelujejo s Centrom za krepitev zdravja Ajdovščina, omogočajo rekreativno plavanje, organizirajo čajanke, praznovanja ter neformalna druženja. Na podatkovni steni si med seboj izmenjujejo spodbudne misli. Zaposleni svoje znanje in kompetence delijo z drugimi – denimo z delavnicami kamišibaja in kvačkanja. Z lokalno skupnostjo sodelujejo na tematskih srečanjih, kjer se pogovarjajo o skupnih izzivih in dobrih praksah. Aktivno sodelujejo z občino, vrtcem, CSD-jem, Rdečim križem, Ljudsko univerzo – na tematskih srečanjih, kjer si izmenjujejo dobre prakse in izzive. Vse to je del celostnega pristopa h kakovosti, ki temelji na vključevanju – učencev, staršev, zaposlenih in okolja. Vabljeni k poslušanju!
Državni zbor bo na današnji izredni seji med drugim obravnaval pokojninsko reformo. Na odboru je dobila zeleno luč koalicije, opozicija pa ni glasovala proti, zato je pričakovati, da jo bodo poslanci podprli. Državni zbor bi jo predvidoma lahko sprejel na oktobrski seji, a v zraku je še vedno napoved referenduma. Ključni ukrepi novele bodo najbolj vplivali na tiste, ki se bodo upokojevali čez 10 let. Za tiste, ki se nameravajo upokojiti v prihodnjih mesecih, se upokojitveni pogoji ne spreminjajo. Najpomembnejši spremembi sta sicer povezani z usklajevanjem pokojnin ter izplačilom zimskega dodatka. Drugi poudarki oddaje: - Ameriška centralna banka je prvič po devetih mesecih znižala obrestne mere, po mnenju Trumpa prepozno in premalo. - Rožančeva nagrada Urši Zabukovec za knjigo esejev o Dostojevskem. - Slovenski odbojkarji so se prebili v osmino finala svetovnega prvenstva, čakajo jih Američani.
Državni zbor bo na današnji izredni seji med drugim obravnaval pokojninsko reformo. Na odboru je dobila zeleno luč koalicije, opozicija pa ni glasovala proti, zato je pričakovati, da jo bodo poslanci podprli. Državni zbor bi jo predvidoma lahko sprejel na oktobrski seji, a v zraku je še vedno napoved referenduma. Ključni ukrepi novele bodo najbolj vplivali na tiste, ki se bodo upokojevali čez 10 let. Za tiste, ki se nameravajo upokojiti v prihodnjih mesecih, se upokojitveni pogoji ne spreminjajo. Najpomembnejši spremembi sta sicer povezani z usklajevanjem pokojnin ter izplačilom zimskega dodatka. Drugi poudarki oddaje: - Ameriška centralna banka je prvič po devetih mesecih znižala obrestne mere, po mnenju Trumpa prepozno in premalo. - Rožančeva nagrada Urši Zabukovec za knjigo esejev o Dostojevskem. - Slovenski odbojkarji so se prebili v osmino finala svetovnega prvenstva, čakajo jih Američani.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V tokratnem lokalnem času nam bo naš celjski dopisnik predstavil letošnji utrip na sejmu MOS, njegovo bogato zgodovino, načrte za prihodnost in kaj ta dogodek pomeni za lokalno skupnost ter državo. V zadnjem obdobju ta sejem obišče približno 65 tisoč obiskovalcev letno. Čeprav se v zadnjih letih na njem predstavlja nekoliko manj razstavljavcev kot pred epidemijo covida-19, gre še vedno za največji obrtno-poslovni sejemski dogodek v Sloveniji.
V tokratnem lokalnem času nam bo naš celjski dopisnik predstavil letošnji utrip na sejmu MOS, njegovo bogato zgodovino, načrte za prihodnost in kaj ta dogodek pomeni za lokalno skupnost ter državo. V zadnjem obdobju ta sejem obišče približno 65 tisoč obiskovalcev letno. Čeprav se v zadnjih letih na njem predstavlja nekoliko manj razstavljavcev kot pred epidemijo covida-19, gre še vedno za največji obrtno-poslovni sejemski dogodek v Sloveniji.
Skok s palico je atletska disciplina, ki je olimpijska postala šele z igrami v Sydneyju. Od takrat je doživela največji napredek pri premikanju meja svetovnih rekordov. Močno adutinjo v tej disciplini ima tudi Slovenija, in sicer v Tini Šutej, ki je poskrbela za prvi slovenski vrhunec na letošnjem svetovnem prvenstvu v Tokiu.
Skok s palico je atletska disciplina, ki je olimpijska postala šele z igrami v Sydneyju. Od takrat je doživela največji napredek pri premikanju meja svetovnih rekordov. Močno adutinjo v tej disciplini ima tudi Slovenija, in sicer v Tini Šutej, ki je poskrbela za prvi slovenski vrhunec na letošnjem svetovnem prvenstvu v Tokiu.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V ponovljeni Duhovni misli filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc govori o kmetih, o kmečkem delu, ki danes velikokrat ni cenjeno.
V ponovljeni Duhovni misli filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc govori o kmetih, o kmečkem delu, ki danes velikokrat ni cenjeno.
Državni zbor bo na današnji izredni seji med drugim obravnaval pokojninsko reformo. Glede na to, da je na odboru dobila zeleno luč koalicije, opozicija pa ni glasovala proti, se ji obeta podpora. Predvidoma bi jo lahko sprejeli na oktobrski seji, a je v zraku še vedno napoved referenduma. Poslanke in poslanci bodo danes odločali tudi o predlogu novele zakona o vrtcih. Ta med drugim predvideva, da bi bili iz javnih sredstev financirani samo še vrtci s koncesijo, ki pa je občina ne bi smela podeliti, če bi bilo v javnih vrtcih dovolj prostora. V oddaji tudi: - Vlada o obvezni božičnici in spremembi obdavčitve normirancev. - Ameriška centralna banka znižala ključne obrestne mere. - Prizidek tržiškega zdravstvenega doma rešil prostorsko stisko.
Državni zbor bo na današnji izredni seji med drugim obravnaval pokojninsko reformo. Glede na to, da je na odboru dobila zeleno luč koalicije, opozicija pa ni glasovala proti, se ji obeta podpora. Predvidoma bi jo lahko sprejeli na oktobrski seji, a je v zraku še vedno napoved referenduma. Poslanke in poslanci bodo danes odločali tudi o predlogu novele zakona o vrtcih. Ta med drugim predvideva, da bi bili iz javnih sredstev financirani samo še vrtci s koncesijo, ki pa je občina ne bi smela podeliti, če bi bilo v javnih vrtcih dovolj prostora. V oddaji tudi: - Vlada o obvezni božičnici in spremembi obdavčitve normirancev. - Ameriška centralna banka znižala ključne obrestne mere. - Prizidek tržiškega zdravstvenega doma rešil prostorsko stisko.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V Godbah z zgodbo smo se preselili v 70. leta prejšnjega stoletja, ko so na glasbenih lestvicah kraljevali glasbeni rokovski idoli in bili s svojim ustvarjanjem pomemben del revolucij, ki so spreminjale svet. Uspešnice iz sedemdesetih prepevajo David Bowie, Lou Reed, zasedba Wings, John Lennon, Al Green, Marvin Gaye, Dobbie Brothers in Bob Marley.
V Godbah z zgodbo smo se preselili v 70. leta prejšnjega stoletja, ko so na glasbenih lestvicah kraljevali glasbeni rokovski idoli in bili s svojim ustvarjanjem pomemben del revolucij, ki so spreminjale svet. Uspešnice iz sedemdesetih prepevajo David Bowie, Lou Reed, zasedba Wings, John Lennon, Al Green, Marvin Gaye, Dobbie Brothers in Bob Marley.
Slikarka, ilustratorka, pesnica in pisateljica Nevenka Miklič Perne je doslej objavila tri pesniške in eno pripovedno zbirko ter tako ustvarila prepoznaven univerzum, nabit s čustvi, izpovedjo in samozavestjo. V Nokturnu lahko slišite pesmi iz njene druge pesniške zbirke z naslovom Lisičja vstopnica. Režiser Klemen Markovčič, interpretka Maja Sever, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2019.
Slikarka, ilustratorka, pesnica in pisateljica Nevenka Miklič Perne je doslej objavila tri pesniške in eno pripovedno zbirko ter tako ustvarila prepoznaven univerzum, nabit s čustvi, izpovedjo in samozavestjo. V Nokturnu lahko slišite pesmi iz njene druge pesniške zbirke z naslovom Lisičja vstopnica. Režiser Klemen Markovčič, interpretka Maja Sever, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2019.
V tokratni oddaji se bomo vtrli v polje elektroakustične in elektronske glasbe z novimi stvaritvami švedske skladateljice Marje Ahti in njene nove solistične plošče ter sodelovanja s srbsko zvočno umetnico in skladateljico Manjo Ristić ter se potopili v nova sintetična elektronska sozvočja elektrofonika Thomasa Ankersmita.
V tokratni oddaji se bomo vtrli v polje elektroakustične in elektronske glasbe z novimi stvaritvami švedske skladateljice Marje Ahti in njene nove solistične plošče ter sodelovanja s srbsko zvočno umetnico in skladateljico Manjo Ristić ter se potopili v nova sintetična elektronska sozvočja elektrofonika Thomasa Ankersmita.
Armando Šturman je v napovedi za nocojšnjo oddajo AriZONA napovedal obilo trdih kitarskih rifov. Izola bo namreč v petek postala Metal island! »Pripravite se na nor koncert, kjer vas bomo z glasno muziko in odličnimi bendi popeljali v svet trših rifov svetovnih bendov«, obljubljata organizatorja Sandi Šavron in Erik Toth, ki ju je v svoj snemalnik ujel občasni in zvesti sodelavec oddaje AriZONA, Blaž Lenarčič. Vabljeni k poslušanju …
Armando Šturman je v napovedi za nocojšnjo oddajo AriZONA napovedal obilo trdih kitarskih rifov. Izola bo namreč v petek postala Metal island! »Pripravite se na nor koncert, kjer vas bomo z glasno muziko in odličnimi bendi popeljali v svet trših rifov svetovnih bendov«, obljubljata organizatorja Sandi Šavron in Erik Toth, ki ju je v svoj snemalnik ujel občasni in zvesti sodelavec oddaje AriZONA, Blaž Lenarčič. Vabljeni k poslušanju …
Delodajalci so se danes z zaskrbljenostjo in nasprotovanjem odzvali na včerajšnjo napoved predsednika vlade Roberta Goloba o uvedbi obvezne božičnice, češ da to ni usklajeno s socialnimi partnerji, pa tudi nima pravne podlage. Sindikati pa obvezno izplačilo neobdavčene božičnice vidijo kot dobrodošlo izboljšavo položaja zaposlenih.
Delodajalci so se danes z zaskrbljenostjo in nasprotovanjem odzvali na včerajšnjo napoved predsednika vlade Roberta Goloba o uvedbi obvezne božičnice, češ da to ni usklajeno s socialnimi partnerji, pa tudi nima pravne podlage. Sindikati pa obvezno izplačilo neobdavčene božičnice vidijo kot dobrodošlo izboljšavo položaja zaposlenih.
Marko Soršak – Soki o spektaklu Masters of Rock & Soki's Masterclass, Glenn Hughes, Primal Fear in Helloween z novimi in napoved novega albuma Dirkschneider & The Old Gang.
Marko Soršak – Soki o spektaklu Masters of Rock & Soki's Masterclass, Glenn Hughes, Primal Fear in Helloween z novimi in napoved novega albuma Dirkschneider & The Old Gang.
V tokratni oddaji Sami naši predstavljamo projekt Pot v Dramo, ki pomaga pri integraciji priseljncev in učenju slovenskega jezika. Potem smo govorili z dolgoletno mirovno aktivistko Stašo Zajović iz organizacije Ženske v črnem o spominu na vojne zločine, tranzicijski pravičnosti in današnjih političnih razmerah v Srbiji. Za konec pa smo se ustavili v Kraljevu, kjer so udeleženci projekta Pisma iz Kraljeva – Na mostovih besed in v ritmu skupnosti tri dni iskali nove načine ustvarjanja skupnosti, dialoga in sobivanja.
V tokratni oddaji Sami naši predstavljamo projekt Pot v Dramo, ki pomaga pri integraciji priseljncev in učenju slovenskega jezika. Potem smo govorili z dolgoletno mirovno aktivistko Stašo Zajović iz organizacije Ženske v črnem o spominu na vojne zločine, tranzicijski pravičnosti in današnjih političnih razmerah v Srbiji. Za konec pa smo se ustavili v Kraljevu, kjer so udeleženci projekta Pisma iz Kraljeva – Na mostovih besed in v ritmu skupnosti tri dni iskali nove načine ustvarjanja skupnosti, dialoga in sobivanja.
V tokratni oddaji ponujamo najnovejšo epizodo podkasta Tour 202, katere gost je bil slovenski kolesarski selektor Uroš Murn. Lani je na svetovnem prvenstvu s Tadejem Pogačarjem osvojil zlato odličje, na prihajajočem v Ruandi meri na ponovitev tega uspeha. Tadej Pogačar je v zadnjem tednu pred odhodom na prvenstvo nastopil na enodnevnih dirkah v Kanadi, kjer je prikazal dobro formo, svoj rezultat pa žrtvoval za moštvene kolege. Selektor Murn je s športnim reporterjem Igorjem Tomincem in voditeljem Luko Petričem govoril še o kolesarski dirki po Španiji, ki je bila ohromljena s številnimi protesti, na tej pa je sicer zmagal Danec Jonas Vingegaard.
V tokratni oddaji ponujamo najnovejšo epizodo podkasta Tour 202, katere gost je bil slovenski kolesarski selektor Uroš Murn. Lani je na svetovnem prvenstvu s Tadejem Pogačarjem osvojil zlato odličje, na prihajajočem v Ruandi meri na ponovitev tega uspeha. Tadej Pogačar je v zadnjem tednu pred odhodom na prvenstvo nastopil na enodnevnih dirkah v Kanadi, kjer je prikazal dobro formo, svoj rezultat pa žrtvoval za moštvene kolege. Selektor Murn je s športnim reporterjem Igorjem Tomincem in voditeljem Luko Petričem govoril še o kolesarski dirki po Španiji, ki je bila ohromljena s številnimi protesti, na tej pa je sicer zmagal Danec Jonas Vingegaard.
Je rutina dobra in kako izboljšati svoje življenje, odnose, skratka, kako biti zadovoljen in obenem še odgovoren? Na vprašanja, povezana s prebujanjem odgovornosti od malih nog dalje, sta razmišljali zdravnica, psihoterapevtka, predavateljica in avtorica, Tina Bončina in dr. Gaja Kos, urednica, pisateljica, prevajalka in od letos tudi predsednice Društva Bralna značka Slovenije. Na pogovor ju je povabila Karin Sabadin.
Je rutina dobra in kako izboljšati svoje življenje, odnose, skratka, kako biti zadovoljen in obenem še odgovoren? Na vprašanja, povezana s prebujanjem odgovornosti od malih nog dalje, sta razmišljali zdravnica, psihoterapevtka, predavateljica in avtorica, Tina Bončina in dr. Gaja Kos, urednica, pisateljica, prevajalka in od letos tudi predsednice Društva Bralna značka Slovenije. Na pogovor ju je povabila Karin Sabadin.
V oddaji Gymnasium smo govorili o svetovnem prvenstvu v robotiki, ki je julija potekalo v mestu Salvador v Braziliji. V kategoriji reševalnih robotov je tam nastopila tudi ekipa Mechatronics rescue team s Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje. Dosegli so vrhunski uspeh, saj so postali svetovni podprvaki. Člani ekipe so nam predstavili, kako je potekala gradnja njihovega robota in s kakšnimi nalogami so se soočili na tekmovanju v Braziliji.
V oddaji Gymnasium smo govorili o svetovnem prvenstvu v robotiki, ki je julija potekalo v mestu Salvador v Braziliji. V kategoriji reševalnih robotov je tam nastopila tudi ekipa Mechatronics rescue team s Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje. Dosegli so vrhunski uspeh, saj so postali svetovni podprvaki. Člani ekipe so nam predstavili, kako je potekala gradnja njihovega robota in s kakšnimi nalogami so se soočili na tekmovanju v Braziliji.
Ob praznovanju 60-letnice oddaje Lahko noč, otroci! na Prvem pripravljamo 12 posebnih sred z 12 novimi pravljicami in presenečenjem 22. oktobra! Nocoj bomo premierno slišali pravljico Kdo je prebudil Sonce? avtorice Simone Kopinšek. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Pravljica o Vešči, ki išče svetlobo takrat, kadar je ni, in si od vseh edina upa leteti v globoki temi … Pripoveduje: Nataša Barbara Gračner. Avtorica besedila: Simona Kopinšek. Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiserka: Špela Kravogel. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, avgust 2025.
Ob praznovanju 60-letnice oddaje Lahko noč, otroci! na Prvem pripravljamo 12 posebnih sred z 12 novimi pravljicami in presenečenjem 22. oktobra! Nocoj bomo premierno slišali pravljico Kdo je prebudil Sonce? avtorice Simone Kopinšek. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Pravljica o Vešči, ki išče svetlobo takrat, kadar je ni, in si od vseh edina upa leteti v globoki temi … Pripoveduje: Nataša Barbara Gračner. Avtorica besedila: Simona Kopinšek. Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiserka: Špela Kravogel. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, avgust 2025.
Od berlinskih pobalink do surabajskega Johnnyja, v oddaji bomo prisluhnili kabaretskim pesmim v izvedbi Claire Waldoff, Kate Kühl, Margo Lion, Marlene Dietrich in drugih.
Od berlinskih pobalink do surabajskega Johnnyja, v oddaji bomo prisluhnili kabaretskim pesmim v izvedbi Claire Waldoff, Kate Kühl, Margo Lion, Marlene Dietrich in drugih.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
Slovenski odbojkarji so se z zmago nad Nemčijo s tri proti ena uvrstili v osmino finala svetovnega prevenstva na Filipinih. Pred tem je ljubitelje atletike razveselila skakalka s palico Tina Šutej, ki je na svetovnem prvenstvu na Japonskem osvojila bronasto medaljo. Drugi poudarki oddaje: - V gospodarstvu nasprotujejo uvedbi obvezne božičnice; sindikati zadovoljni. - Izrael nadaljuje napade na Gazo, Evropsko unijo pa svari pred posledicami uvedbe sankcij. - Številne zdravstvene ustanove na svetovni dan varstva pacientov odprle svoja vrata.
Slovenski odbojkarji so se z zmago nad Nemčijo s tri proti ena uvrstili v osmino finala svetovnega prevenstva na Filipinih. Pred tem je ljubitelje atletike razveselila skakalka s palico Tina Šutej, ki je na svetovnem prvenstvu na Japonskem osvojila bronasto medaljo. Drugi poudarki oddaje: - V gospodarstvu nasprotujejo uvedbi obvezne božičnice; sindikati zadovoljni. - Izrael nadaljuje napade na Gazo, Evropsko unijo pa svari pred posledicami uvedbe sankcij. - Številne zdravstvene ustanove na svetovni dan varstva pacientov odprle svoja vrata.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Velika mesta se ponašajo z imenitnimi opernimi hišami in koncertnimi dvoranami. Tradicija ima svojo ceno. Glasba mora imeti svoj dom. V današnji oddaji Čas, prostor in glasba bomo tako govorili o koncertnih dvoranah. Poslušali pa bomo Passacaglio in Fugo v c-molu Johanna Sebastiana Bacha, prvi stavek Allegro vivace iz Simfonije št. 4 v A-duru, opus 90, Italijanske Felixa Mendelssohna, prvi stavek Un poco sostenuto Allegro iz Simfonije št. 1 v c-molu, opus 68 Johannesa Brahmsa, drugi stavek Allegretto iz Simfonije št. 5, opus 47 Dmitrija Šostakoviča in četrti stavek Allegro giusto e con brio iz Simfonije št. 4 v h-molu Lucijana Marije Škerjanca.
Velika mesta se ponašajo z imenitnimi opernimi hišami in koncertnimi dvoranami. Tradicija ima svojo ceno. Glasba mora imeti svoj dom. V današnji oddaji Čas, prostor in glasba bomo tako govorili o koncertnih dvoranah. Poslušali pa bomo Passacaglio in Fugo v c-molu Johanna Sebastiana Bacha, prvi stavek Allegro vivace iz Simfonije št. 4 v A-duru, opus 90, Italijanske Felixa Mendelssohna, prvi stavek Un poco sostenuto Allegro iz Simfonije št. 1 v c-molu, opus 68 Johannesa Brahmsa, drugi stavek Allegretto iz Simfonije št. 5, opus 47 Dmitrija Šostakoviča in četrti stavek Allegro giusto e con brio iz Simfonije št. 4 v h-molu Lucijana Marije Škerjanca.
Posebnih presenečenj ni, čeprav je sprva kazalo, da bo novi album Eda Sheerana senzacionalno drugačen od prejšnjih. Pest vzhodnjaške melodike, ki jo je slavni angleški kantavtor vključil v svoji spomladanski singlici, na albumu ne prevlada. Kajti okrog skupno treh takih songov je še kopica novih Sheeranovih klasik, tudi solzavih balad. In te celoti Play namenjajo največ značaja. Tako kot vedno pa pri vseprisotnem Edu Sheeranu izstopa en podatek: tip jih šteje še kar naprej rosnih 34.
Posebnih presenečenj ni, čeprav je sprva kazalo, da bo novi album Eda Sheerana senzacionalno drugačen od prejšnjih. Pest vzhodnjaške melodike, ki jo je slavni angleški kantavtor vključil v svoji spomladanski singlici, na albumu ne prevlada. Kajti okrog skupno treh takih songov je še kopica novih Sheeranovih klasik, tudi solzavih balad. In te celoti Play namenjajo največ značaja. Tako kot vedno pa pri vseprisotnem Edu Sheeranu izstopa en podatek: tip jih šteje še kar naprej rosnih 34.
Na svetovnem odbojkarskem prvenstvu na Filipinih se končuje skupinski del tekmovanja, po katerem bo turnir nadaljevalo le najboljših šestnajst ekip. Za mesto v osmini finala se bo potegovala tudi Slovenija, ki se bo v popoldnevu pomerila z Nemčijo. Popoldan bo znova tudi v znamenju atletike, osrednjo pozornost namenimo finalu skoka s palico, med 14 najboljšimi je tudi Tina Šutej.
Na svetovnem odbojkarskem prvenstvu na Filipinih se končuje skupinski del tekmovanja, po katerem bo turnir nadaljevalo le najboljših šestnajst ekip. Za mesto v osmini finala se bo potegovala tudi Slovenija, ki se bo v popoldnevu pomerila z Nemčijo. Popoldan bo znova tudi v znamenju atletike, osrednjo pozornost namenimo finalu skoka s palico, med 14 najboljšimi je tudi Tina Šutej.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Izpadanje las, stigmatizacija, nevidni boj - življenje s to avtoimunsko boleznijo je lahko izjemno težko. Katera terapija prinaša upanje, kako se spoprijeti s psihološkimi posledicami bolezni in zakaj je ključna podpora družine in družbe?
Izpadanje las, stigmatizacija, nevidni boj - življenje s to avtoimunsko boleznijo je lahko izjemno težko. Katera terapija prinaša upanje, kako se spoprijeti s psihološkimi posledicami bolezni in zakaj je ključna podpora družine in družbe?
V Nasvetu za izlet vas tokrat vabimo na Kras, kjer se v soboto začenja Festival Kraška gmajna. Edinstven festival naravoslovnega in dediščinskega turizma vas bo v mesecu dni s pohodi, kolesarjenjem in delavnicami popeljal po znameniti kraški pokrajini na slovenski in italijanski strani meje. FOTO: www.visitkras.info
V Nasvetu za izlet vas tokrat vabimo na Kras, kjer se v soboto začenja Festival Kraška gmajna. Edinstven festival naravoslovnega in dediščinskega turizma vas bo v mesecu dni s pohodi, kolesarjenjem in delavnicami popeljal po znameniti kraški pokrajini na slovenski in italijanski strani meje. FOTO: www.visitkras.info
V parku Pečno v Kanalu bodo to soboto predstavili še četrti projekt v sklopu uradnega programa evropske prestolnice kulture. To bo prostorska postavitev Insitu, oziroma In si-tu. Avtor je vizualni umetnik Gregor Maver. Letošnja prejemnica Arsove lastovke je Nina Dragičević, pesnica, esejistka, skladateljica ter avtorica osmih knjig. Za svoje delo je prejela številne nagrade, Arsovo lastovko pa je dobila za kratko zgodbo z naslovom: Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije. Kdor je samo za hip videl kak načrt Jožeta Plečnika ali pa na primer njegovo delo Architectura perennis, da o realiziranih projektih ne govorimo, ve, da je bil mojster perfekcionist v vsaki podrobnosti. To velja tudi za njegovo grafično oblikovanje, verjetno manj znano področje njegovega ustvarjanja. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so odprli razstavo z zgovornim naslovom Forma perennis: Jože Plečnik kot grafični oblikovalec. Avtor razstave je Andrej Hrausky.
V parku Pečno v Kanalu bodo to soboto predstavili še četrti projekt v sklopu uradnega programa evropske prestolnice kulture. To bo prostorska postavitev Insitu, oziroma In si-tu. Avtor je vizualni umetnik Gregor Maver. Letošnja prejemnica Arsove lastovke je Nina Dragičević, pesnica, esejistka, skladateljica ter avtorica osmih knjig. Za svoje delo je prejela številne nagrade, Arsovo lastovko pa je dobila za kratko zgodbo z naslovom: Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije. Kdor je samo za hip videl kak načrt Jožeta Plečnika ali pa na primer njegovo delo Architectura perennis, da o realiziranih projektih ne govorimo, ve, da je bil mojster perfekcionist v vsaki podrobnosti. To velja tudi za njegovo grafično oblikovanje, verjetno manj znano področje njegovega ustvarjanja. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so odprli razstavo z zgovornim naslovom Forma perennis: Jože Plečnik kot grafični oblikovalec. Avtor razstave je Andrej Hrausky.
V tokratnem Studiu ob 17ih o spremembah, ki se obetajo na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so namreč pripravili zakonodajne spremembe. Pedagoška stroka nekaterim predlaganim rešitvam ostro nasprotuje. Zakaj se število učencev in učenk z dodeljeno dodatno strokovno pomočjo zadnja leta povečuje? Kaj predlagane spremembe prinašajo učencem, ki imajo na primer avtizem ali motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo, in kaj učencem, ki imajo učne težave ali so priseljenci? Bo dodatna strokovna pomoč otrokom po novem bolj ali manj dostopna? Gostje: dr. Natalija Vovk Ornik, vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na zavodu za šolstvo; dr. Milena Košak Babuder, profesorica za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani; Aleksandra Valančič, ravnateljica Osnovne šole Poldeta Stražišarja za otroke s posebnimi potrebami; Sara Rotar, socialna pedagoginja in članica izvršilnega odbora Društva šolskih svetovalnih delavcev. Avtorica oddaje Lucija Dimnik Rikić.
V tokratnem Studiu ob 17ih o spremembah, ki se obetajo na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so namreč pripravili zakonodajne spremembe. Pedagoška stroka nekaterim predlaganim rešitvam ostro nasprotuje. Zakaj se število učencev in učenk z dodeljeno dodatno strokovno pomočjo zadnja leta povečuje? Kaj predlagane spremembe prinašajo učencem, ki imajo na primer avtizem ali motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo, in kaj učencem, ki imajo učne težave ali so priseljenci? Bo dodatna strokovna pomoč otrokom po novem bolj ali manj dostopna? Gostje: dr. Natalija Vovk Ornik, vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na zavodu za šolstvo; dr. Milena Košak Babuder, profesorica za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani; Aleksandra Valančič, ravnateljica Osnovne šole Poldeta Stražišarja za otroke s posebnimi potrebami; Sara Rotar, socialna pedagoginja in članica izvršilnega odbora Društva šolskih svetovalnih delavcev. Avtorica oddaje Lucija Dimnik Rikić.
Bili smo tudi na 105. Salzburških slavnostnih igrah.
Bili smo tudi na 105. Salzburških slavnostnih igrah.
Letos mineva 150 let od smrti skladatelja Georgesa Bizeta. Živel in ustvarjal je v zagrenjenosti, saj je pariško občinstvo, očarano nad šarmom in dostopnostjo glasbe nekaterih njegovih sodobnikov, npr. Rossinija, preziralo njegove opere in druga obsežnejša dela. Opera Carmen na primer ni doživela priznanja vse do skladateljeve smrti, kljub temu pa danes velja za eno osrednjih opernih del vseh časov, prav tako njegovi samospevi oziroma melodije, ki očarajo predvsem zaradi izredne spevnosti.
Letos mineva 150 let od smrti skladatelja Georgesa Bizeta. Živel in ustvarjal je v zagrenjenosti, saj je pariško občinstvo, očarano nad šarmom in dostopnostjo glasbe nekaterih njegovih sodobnikov, npr. Rossinija, preziralo njegove opere in druga obsežnejša dela. Opera Carmen na primer ni doživela priznanja vse do skladateljeve smrti, kljub temu pa danes velja za eno osrednjih opernih del vseh časov, prav tako njegovi samospevi oziroma melodije, ki očarajo predvsem zaradi izredne spevnosti.
Kdor je samo za hip videl kak načrt Jožeta Plečnika ali pa na primer njegovo delo Architectura perennis, da o realiziranih projektih ne govorimo, ve, da je bil mojster perfekcionist v vsaki podrobnosti. To velja tudi za njegovo grafično oblikovanje, verjetno manj znano področje njegovega ustvarjanja. A le do torka zvečer, ko so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani odprli razstavo z zgovornim naslovom Forma perennis: Jože Plečnik kot grafični oblikovalec. V tokratni oddaji tudi malce več o dobitnici Arsove lastovke Nini Dragičević. Pesnica, esejistka in skladateljica je včeraj v Cankarjevem domu nagrado prejela za kratko zgodbo Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije.
Kdor je samo za hip videl kak načrt Jožeta Plečnika ali pa na primer njegovo delo Architectura perennis, da o realiziranih projektih ne govorimo, ve, da je bil mojster perfekcionist v vsaki podrobnosti. To velja tudi za njegovo grafično oblikovanje, verjetno manj znano področje njegovega ustvarjanja. A le do torka zvečer, ko so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani odprli razstavo z zgovornim naslovom Forma perennis: Jože Plečnik kot grafični oblikovalec. V tokratni oddaji tudi malce več o dobitnici Arsove lastovke Nini Dragičević. Pesnica, esejistka in skladateljica je včeraj v Cankarjevem domu nagrado prejela za kratko zgodbo Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije.
Dr. Gordon Neufeld, klinični psiholog, eden največjih mednarodnih strokovnjakov za razvoj otrok, v svoji knjigi Otroci nas potrebujejo piše o razliki med silo in močjo. Moč ne kot nekaj, ki hlepi po oblasti in povzpetništvu, temveč moč kot avtoriteta starševskega vzgajanja. Ki pa ne izhaja iz sile, prisile, temveč iz ustrezno usklajenega odnosa z otrokom. Torej v tem, da znamo pritegniti pozornost naših otrok, izvabiti njihove dobre namene, vzbuditi v njih spoštovanje in zagotoviti njihovo sodelovanje. Brez teh štirih sposobnosti nam preostaneta samo še prisila in podkupovanje. In zdi se, da v tem zeitgeistu kot starši in kot družba operiramo predvsem s slednjim. K temu dodajte še to, da je naša kultura prežeta z narcisizmom in spektakularnim. Hitreje, višje in močneje ni več le olimpijski moto, temveč postaja splošno gonilo kapitalizma. Lahko dodamo še lepše, bogatejše, glasnejše, boljše, učinkovitejše etc., skratka, borba za uspeh je ime igre, ki nam jo ponuja duh časa. Uspeh je imeti obilje vsega, hkrati pa, se zdi, stradamo osnov človečnosti. In v tem duhu se lomijo kopja predvsem na telesih otrok, ki so vse bolj sedeča, negibljiva in posledično zanemarjana. In drug ekstrem, v šport se jih peha s starševsko željo po doseganju in preseganju - prehitro, previsoko in premočno, če parafraziramo olimpijski moto. V tokratnih Glasovih svetov smo se pogovarjali o tem, kaj se dogaja s telesno vzgojo naših otrok in kaj se dogaja z njimi pri športnih udejstvovanjih, ki vse bolj spominjajo na brutalno gladiatorstvo. Naša družba, se zdi, zdravega razvoja otrok ne ceni. Za debato z avtorico in voditeljico oddaje Liano Buršič sta z vami gosta: - dr. Milan Hosta, predavatelj humanistike in etike za kineziologe in športne pedagoge na Fakulteti za vede o zdravju pri Univerzi na Primorskem ter od leta 2001 vodja programa Sportikus za razvoj življenjskih veščin v športu - dr. Klemen Lah s Filozofske fakultete v Ljubljani, član strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, nekdanji atlet in reprezentant, nekdanji predsednik Akademskega atletskega društva Slovan.
Dr. Gordon Neufeld, klinični psiholog, eden največjih mednarodnih strokovnjakov za razvoj otrok, v svoji knjigi Otroci nas potrebujejo piše o razliki med silo in močjo. Moč ne kot nekaj, ki hlepi po oblasti in povzpetništvu, temveč moč kot avtoriteta starševskega vzgajanja. Ki pa ne izhaja iz sile, prisile, temveč iz ustrezno usklajenega odnosa z otrokom. Torej v tem, da znamo pritegniti pozornost naših otrok, izvabiti njihove dobre namene, vzbuditi v njih spoštovanje in zagotoviti njihovo sodelovanje. Brez teh štirih sposobnosti nam preostaneta samo še prisila in podkupovanje. In zdi se, da v tem zeitgeistu kot starši in kot družba operiramo predvsem s slednjim. K temu dodajte še to, da je naša kultura prežeta z narcisizmom in spektakularnim. Hitreje, višje in močneje ni več le olimpijski moto, temveč postaja splošno gonilo kapitalizma. Lahko dodamo še lepše, bogatejše, glasnejše, boljše, učinkovitejše etc., skratka, borba za uspeh je ime igre, ki nam jo ponuja duh časa. Uspeh je imeti obilje vsega, hkrati pa, se zdi, stradamo osnov človečnosti. In v tem duhu se lomijo kopja predvsem na telesih otrok, ki so vse bolj sedeča, negibljiva in posledično zanemarjana. In drug ekstrem, v šport se jih peha s starševsko željo po doseganju in preseganju - prehitro, previsoko in premočno, če parafraziramo olimpijski moto. V tokratnih Glasovih svetov smo se pogovarjali o tem, kaj se dogaja s telesno vzgojo naših otrok in kaj se dogaja z njimi pri športnih udejstvovanjih, ki vse bolj spominjajo na brutalno gladiatorstvo. Naša družba, se zdi, zdravega razvoja otrok ne ceni. Za debato z avtorico in voditeljico oddaje Liano Buršič sta z vami gosta: - dr. Milan Hosta, predavatelj humanistike in etike za kineziologe in športne pedagoge na Fakulteti za vede o zdravju pri Univerzi na Primorskem ter od leta 2001 vodja programa Sportikus za razvoj življenjskih veščin v športu - dr. Klemen Lah s Filozofske fakultete v Ljubljani, član strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, nekdanji atlet in reprezentant, nekdanji predsednik Akademskega atletskega društva Slovan.