Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Še nekaj ur in padel bo zastor na 25-ih zimskih olimpijskih igrah. V marsičem so bile posebne in zaradi rekordne razpršenosti prizorišč deležne očitkov o umanjkanju olimpijskega vzdušja. Slovenskim ljubiteljem dogajanja pod petimi krogi so največ veselja prinesle tekme smučarskih skakalk in skakalcev v Predazzu. Druge teme: - Na vzhodu države že tretji dan brez elektrike približno dva tisoč 500 odjemalcev. - Ukrajina, Slovaška in Madžarska zaostrujejo spor glede energentov. - V Iranu največji protesti po njihovem nasilnem zatrtju minuli mesec.
Še nekaj ur in padel bo zastor na 25-ih zimskih olimpijskih igrah. V marsičem so bile posebne in zaradi rekordne razpršenosti prizorišč deležne očitkov o umanjkanju olimpijskega vzdušja. Slovenskim ljubiteljem dogajanja pod petimi krogi so največ veselja prinesle tekme smučarskih skakalk in skakalcev v Predazzu. Druge teme: - Na vzhodu države že tretji dan brez elektrike približno dva tisoč 500 odjemalcev. - Ukrajina, Slovaška in Madžarska zaostrujejo spor glede energentov. - V Iranu največji protesti po njihovem nasilnem zatrtju minuli mesec.
izpod peres Händla, Lea, Donizettija, Porpore, Richarda Straussa, Gastaldona, Puccinija in Offenbacha.
izpod peres Händla, Lea, Donizettija, Porpore, Richarda Straussa, Gastaldona, Puccinija in Offenbacha.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Tudi to nedeljo lahko prisluhnete vsestranskemu belgijskemu ustvarjalcu Marcelu Mariёnu. Tokrat smo iz njegove knjige Liki s krme izbrali zgodbi Polovični liki in Slikarski prostor. Prevajalka Suzana Koncut, igralec Matej Puc, urednica oddaje Tina Kozin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026
Tudi to nedeljo lahko prisluhnete vsestranskemu belgijskemu ustvarjalcu Marcelu Mariёnu. Tokrat smo iz njegove knjige Liki s krme izbrali zgodbi Polovični liki in Slikarski prostor. Prevajalka Suzana Koncut, igralec Matej Puc, urednica oddaje Tina Kozin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
V oddaji Od setve do žetve se bomo dotaknili priseljevanja v ruralno okolje in spregovorili o izzivih in težavah, ki jih ima to lahko za kmete. Izpostavili bomo Goričko kot primer prostora, kjer brez aktivnih kmetij ni ne krajine, ne lokalne hrane in ne prihodnosti. Ker so se dela v vinogradih že začela, nas bo tudi zanimalo, ali se stanje zlate trsne rumenice – neozdravljive bolezni vinske trte – po letošnji nekoliko hladnejši zimi izboljšuje.
V oddaji Od setve do žetve se bomo dotaknili priseljevanja v ruralno okolje in spregovorili o izzivih in težavah, ki jih ima to lahko za kmete. Izpostavili bomo Goričko kot primer prostora, kjer brez aktivnih kmetij ni ne krajine, ne lokalne hrane in ne prihodnosti. Ker so se dela v vinogradih že začela, nas bo tudi zanimalo, ali se stanje zlate trsne rumenice – neozdravljive bolezni vinske trte – po letošnji nekoliko hladnejši zimi izboljšuje.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Mesec februar, pa tudi marec – ne pozabimo na gregorjevo – sta poznana kot meseca ljubezni. Ravno zato želijo v okviru LUV festa v Turizmu Ljubljana pokazati našo prestolnico kot kraj, kjer se srečujejo in dogajajo različne ljubezenske zgodbe in občutki. Tina Lamovšek se je za Nedeljsko reportažo s turističnima vodnikoma odpravila na sprehod po našem glavnem mestu in odkrila, da najdemo številne primere ljubezni: do sočloveka, arhitekture, umetnosti, kulture in jezika. Vabljeni k poslušanju! Foto: Prvi program Radia Slovenija
Mesec februar, pa tudi marec – ne pozabimo na gregorjevo – sta poznana kot meseca ljubezni. Ravno zato želijo v okviru LUV festa v Turizmu Ljubljana pokazati našo prestolnico kot kraj, kjer se srečujejo in dogajajo različne ljubezenske zgodbe in občutki. Tina Lamovšek se je za Nedeljsko reportažo s turističnima vodnikoma odpravila na sprehod po našem glavnem mestu in odkrila, da najdemo številne primere ljubezni: do sočloveka, arhitekture, umetnosti, kulture in jezika. Vabljeni k poslušanju! Foto: Prvi program Radia Slovenija
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
V Areni Verona je vse pripravljeno na sklepno slovesnost zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina 2026, ki bo združila 1500 športnikov in predajo olimpijske zastave Franciji ob glasbi in plesu. 6. marca pa bo gostila tudi odprtje paraolimpijskih iger. Slovenska odprava se z zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina vrača s štirimi medaljami. Uspehe družine Prevc so v Mednarodni smučarski zvezi označili kot svetovno zgodbo o uspehu. V oddaji tudi o tem: - Zadruga Novi Matajur izdala dvojezično knjigo Pešpoti po Nediških in Terskih dolinah. - Izšla nova publikacija, ki ponuja vpogled v bogastvo rastlinskega sveta slovenske Istre. - Premiera "Srečkonstripredstava je res čuden naslov" sinoči navdušila občinstvo v Sežani. - Na 25-ih zimskih olimpijskih igrah bodo podelili še zadnje komplete odličij.
V Areni Verona je vse pripravljeno na sklepno slovesnost zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina 2026, ki bo združila 1500 športnikov in predajo olimpijske zastave Franciji ob glasbi in plesu. 6. marca pa bo gostila tudi odprtje paraolimpijskih iger. Slovenska odprava se z zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina vrača s štirimi medaljami. Uspehe družine Prevc so v Mednarodni smučarski zvezi označili kot svetovno zgodbo o uspehu. V oddaji tudi o tem: - Zadruga Novi Matajur izdala dvojezično knjigo Pešpoti po Nediških in Terskih dolinah. - Izšla nova publikacija, ki ponuja vpogled v bogastvo rastlinskega sveta slovenske Istre. - Premiera "Srečkonstripredstava je res čuden naslov" sinoči navdušila občinstvo v Sežani. - Na 25-ih zimskih olimpijskih igrah bodo podelili še zadnje komplete odličij.
Začetnik slovenske enigmatike, lirične operne vloge, pesnik upora, domoljubja in ljubezni
Začetnik slovenske enigmatike, lirične operne vloge, pesnik upora, domoljubja in ljubezni
Tudi tokrat smo preživeli prav poseben nedeljski dopoldan. V ospredju je bilo finale februarske Lojtrce novih, kjer smo skupaj z vami odločali, katera pesem je v tem mesecu najbolj ogrela vaša srca. Hvala za vsak glas – znova ste dokazali, da domača glasba živi med poslušalci. V studio so prišli fantje iz ansambla Zgled, ki z mladostno energijo, spoštovanjem do tradicije in iskrenostjo stopajo po poti domače glasbe. Predstavili so se tudi s svojo pesmijo Kaj bi dal. Povabili smo vas na koncert V dobri družbi v živo, kjer se srečamo tako, kot je najlepše – iz oči v oči, ob glasbi, ki povezuje. Poseben pečat oddaji pa je dal še tretji del jubilejnega koncerta ob 60-letnici Slakove glasbe – poklon melodijam, ki že desetletja spremljajo naše praznike, nedelje in najlepše trenutke.
Tudi tokrat smo preživeli prav poseben nedeljski dopoldan. V ospredju je bilo finale februarske Lojtrce novih, kjer smo skupaj z vami odločali, katera pesem je v tem mesecu najbolj ogrela vaša srca. Hvala za vsak glas – znova ste dokazali, da domača glasba živi med poslušalci. V studio so prišli fantje iz ansambla Zgled, ki z mladostno energijo, spoštovanjem do tradicije in iskrenostjo stopajo po poti domače glasbe. Predstavili so se tudi s svojo pesmijo Kaj bi dal. Povabili smo vas na koncert V dobri družbi v živo, kjer se srečamo tako, kot je najlepše – iz oči v oči, ob glasbi, ki povezuje. Poseben pečat oddaji pa je dal še tretji del jubilejnega koncerta ob 60-letnici Slakove glasbe – poklon melodijam, ki že desetletja spremljajo naše praznike, nedelje in najlepše trenutke.
Eno izmed najbolj znanih del slikarja Vena Pilona je portret njegovega očeta, ki je imel v Ajdovščini pekarno. Domenico, tako je bilo očetu ime, je bil nanj zelo ponosen in ga je nerad pustil iz hiše na razstave. Že leta je ta portret na ogled v Pilonovi galeriji, ki domuje v njihovi družinski hiši. In zanimivo. Ob galeriji je tudi kavarna s pekarno. In ker je mamljivo dan začeti z vonjem po svežem kruhu in vprašanjem, ali je ta pekarna vsaj malo povezana tudi s Pilonovim očetom, je Eva Furlan zgodaj zjutraj z mikrofonom v roki že hodila v smeri proti ajdovskemu 'placu'. Rečeno ji je bilo, naj potrka na okno in vrata pekarne se bodo odprla. Upajmo, da ji je uspelo.
Eno izmed najbolj znanih del slikarja Vena Pilona je portret njegovega očeta, ki je imel v Ajdovščini pekarno. Domenico, tako je bilo očetu ime, je bil nanj zelo ponosen in ga je nerad pustil iz hiše na razstave. Že leta je ta portret na ogled v Pilonovi galeriji, ki domuje v njihovi družinski hiši. In zanimivo. Ob galeriji je tudi kavarna s pekarno. In ker je mamljivo dan začeti z vonjem po svežem kruhu in vprašanjem, ali je ta pekarna vsaj malo povezana tudi s Pilonovim očetom, je Eva Furlan zgodaj zjutraj z mikrofonom v roki že hodila v smeri proti ajdovskemu 'placu'. Rečeno ji je bilo, naj potrka na okno in vrata pekarne se bodo odprla. Upajmo, da ji je uspelo.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
14. novembra lani so v Koncertni dvorani Mihaila Jore v prostorih Romunskega radia v Bukarešti zazvenela dela Ludwiga van Beethovna, in sicer: »Uvertura Coriolan, op. 62«, »Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37« ter »Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92«. Slišali bomo tudi kar tri dodatke. Solist bo samostojno izvedel priredbi za klavir: »Jesensko luno na mirnem jezeru« kitajskega skladatelja Liu Wenchenga ter »Dunajski večer, op. 56« Johanna Straussa ml. Koncert se bo sklenil s »Čudovitim večerom« Liu Tianhuaja (pon).
14. novembra lani so v Koncertni dvorani Mihaila Jore v prostorih Romunskega radia v Bukarešti zazvenela dela Ludwiga van Beethovna, in sicer: »Uvertura Coriolan, op. 62«, »Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37« ter »Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92«. Slišali bomo tudi kar tri dodatke. Solist bo samostojno izvedel priredbi za klavir: »Jesensko luno na mirnem jezeru« kitajskega skladatelja Liu Wenchenga ter »Dunajski večer, op. 56« Johanna Straussa ml. Koncert se bo sklenil s »Čudovitim večerom« Liu Tianhuaja (pon).
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Zimske olimpijske igre je leta 2018 gostil južnokorejski Pjongčang, Slovenci so po zaslugi biatlonca Jakova Faka in deskarja Žana Koširja osvojili dve medalji.
Zimske olimpijske igre je leta 2018 gostil južnokorejski Pjongčang, Slovenci so po zaslugi biatlonca Jakova Faka in deskarja Žana Koširja osvojili dve medalji.
Med pregledovanjem končnih uvrstitev na olimpijskih tekmovanjih pozornost športnega navdušenca ali novinarja redko traja do 74. in 99. mesta. Tja je bila na posamičnih tekmah v smučarskem teku uvrščena Bruna Moura. Brazilka je v ekipnem sprintu dodala še 21. mesto. Zanjo so te uvrstitve enakovredne osvojeni olimpijski kolajni. Da se je sploh pojavila na igrah, je ob vseh življenjskih preizkušnjah namreč izjemen dosežek.
Med pregledovanjem končnih uvrstitev na olimpijskih tekmovanjih pozornost športnega navdušenca ali novinarja redko traja do 74. in 99. mesta. Tja je bila na posamičnih tekmah v smučarskem teku uvrščena Bruna Moura. Brazilka je v ekipnem sprintu dodala še 21. mesto. Zanjo so te uvrstitve enakovredne osvojeni olimpijski kolajni. Da se je sploh pojavila na igrah, je ob vseh življenjskih preizkušnjah namreč izjemen dosežek.
Chris Stokes je bil eden izmed štirih jamajških tekmovalcev v bobu na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988. Njihova zgodba je navdihnila film Cool Runnings (1993), ki ga pri nas poznamo pod naslovom Ledene steze. Stokes je danes predsednik jamajške zveze za bob. Po dobrih treh desetletjih njihovi tekmovalci niso več le simpatična atrakcija, temveč nastopajo s pogumnimi načrti in več ekipami. Z največjimi reprezentancami se finančno sicer ne morejo kosati, poskušajo pa to nadomestiti s talentom in voljo. Na ulicah Cortine jih mimoidoči še vedno ustavljajo in prosijo za fotografijo.
Chris Stokes je bil eden izmed štirih jamajških tekmovalcev v bobu na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988. Njihova zgodba je navdihnila film Cool Runnings (1993), ki ga pri nas poznamo pod naslovom Ledene steze. Stokes je danes predsednik jamajške zveze za bob. Po dobrih treh desetletjih njihovi tekmovalci niso več le simpatična atrakcija, temveč nastopajo s pogumnimi načrti in več ekipami. Z največjimi reprezentancami se finančno sicer ne morejo kosati, poskušajo pa to nadomestiti s talentom in voljo. Na ulicah Cortine jih mimoidoči še vedno ustavljajo in prosijo za fotografijo.
Na prvo letošnjo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveto Rešnje Telo v Mariboru. Mašuje župnik Francesco – Franček Bertolini. Zbor vodi Helena Štajnmec, na orgle igra Jože Vagner.
Na prvo letošnjo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveto Rešnje Telo v Mariboru. Mašuje župnik Francesco – Franček Bertolini. Zbor vodi Helena Štajnmec, na orgle igra Jože Vagner.
Letos mineva 40 let od smrti Matije Tomca, skladatelja, ki spada med najbolj plodovite slovenske glasbene ustvarjalce. Njegovo skladateljsko delo je zelo obsežno na področju cerk¬vene glasbe, še bolj na področju posvetne in narodne glasbe. Največ je napisal za zbore, nekatere med njimi pa je navdahnilo tudi Jezusovo trpljenje.
Letos mineva 40 let od smrti Matije Tomca, skladatelja, ki spada med najbolj plodovite slovenske glasbene ustvarjalce. Njegovo skladateljsko delo je zelo obsežno na področju cerk¬vene glasbe, še bolj na področju posvetne in narodne glasbe. Največ je napisal za zbore, nekatere med njimi pa je navdahnilo tudi Jezusovo trpljenje.
Johannesa Hesflota Klaeba je drugi teden olimpijskih iger skrbelo, da ne bo zbolel. Precej njegovih tekmecev je staknilo virozo ali prehlad, nemalo jih je zaradi tega odstopilo med najdaljšo tekaško preizkušnjo na 50 kilometrov, najuspešnejši športnik zimskih olimpijskih iger pa je pil poseben zvarek iz česna, ingverja, medu in limon. Njegov oče pravi, da očitno to pomagalo, da je njegov sin med igrami ostal zdrav. V oddaji Dolimita pa več tudi pred finalom hokejskega turnirja med Kanado in ZDA. Radijski reporter Tomaž Langerholz pravi, da bi lahko bila ključna dnevna forma obeh vratarjev Connora Hellebuycka in Jordana Binningtona. Langerholz se o dogajanju na igrah pogovarja z Anjo Hlača Ferjančič in voditeljem Luko Petričem.
Johannesa Hesflota Klaeba je drugi teden olimpijskih iger skrbelo, da ne bo zbolel. Precej njegovih tekmecev je staknilo virozo ali prehlad, nemalo jih je zaradi tega odstopilo med najdaljšo tekaško preizkušnjo na 50 kilometrov, najuspešnejši športnik zimskih olimpijskih iger pa je pil poseben zvarek iz česna, ingverja, medu in limon. Njegov oče pravi, da očitno to pomagalo, da je njegov sin med igrami ostal zdrav. V oddaji Dolimita pa več tudi pred finalom hokejskega turnirja med Kanado in ZDA. Radijski reporter Tomaž Langerholz pravi, da bi lahko bila ključna dnevna forma obeh vratarjev Connora Hellebuycka in Jordana Binningtona. Langerholz se o dogajanju na igrah pogovarja z Anjo Hlača Ferjančič in voditeljem Luko Petričem.
Mark Pleško je fizik, soustanovitelj podjetja Cosylab, ki med drugim razvija programsko opremo in elektroniko za fuzijske reaktorje, kot je ITER, sodelujejo še s CERN-om, kliniko Mayo in harvardsko univerzo. Tokratni nedeljski gost spretno povezuje znanost in ekonomijo, lani je postal tudi podjetnik leta, sodeloval je v številnih svetih za znanost v Sloveniji, sicer pa je najraje oče in mož, ki je svoj dom našel na Krasu. Spregovori o tem, kako je v otroštvu spoznaval inflacijo prek nakupov gumijastih medvedkov, zakaj ceni skromnost in iznajdljivost, kje je znanost v Sloveniji, kje podjetništvo in da sta z ženo še po štiridesetih letih skupnega življenja zaljubljena kot prvi dan.
Mark Pleško je fizik, soustanovitelj podjetja Cosylab, ki med drugim razvija programsko opremo in elektroniko za fuzijske reaktorje, kot je ITER, sodelujejo še s CERN-om, kliniko Mayo in harvardsko univerzo. Tokratni nedeljski gost spretno povezuje znanost in ekonomijo, lani je postal tudi podjetnik leta, sodeloval je v številnih svetih za znanost v Sloveniji, sicer pa je najraje oče in mož, ki je svoj dom našel na Krasu. Spregovori o tem, kako je v otroštvu spoznaval inflacijo prek nakupov gumijastih medvedkov, zakaj ceni skromnost in iznajdljivost, kje je znanost v Sloveniji, kje podjetništvo in da sta z ženo še po štiridesetih letih skupnega življenja zaljubljena kot prvi dan.
Nedavno je v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana potekal medverski zajtrk, ki so se ga na povabilo muftija Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji mag. Nevzeta Porića, udeležili predstavniki štirih največjih verskih skupnosti v Sloveniji. “Odnosi med verskimi voditelji v Sloveniji niso le formalnost, temveč tudi odraz globokega spoštovanja,” je po besedah muftija tudi osrednje sporočilo medverskega zajtrka.
Nedavno je v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana potekal medverski zajtrk, ki so se ga na povabilo muftija Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji mag. Nevzeta Porića, udeležili predstavniki štirih največjih verskih skupnosti v Sloveniji. “Odnosi med verskimi voditelji v Sloveniji niso le formalnost, temveč tudi odraz globokega spoštovanja,” je po besedah muftija tudi osrednje sporočilo medverskega zajtrka.
Ob robu Solkanskega polja, obsežnega kmetijskega zemljišča, ki je po razmejitvi leta 1947 ostalo v Italiji, stoji nenavadna vila, ali dvorec. Opasana z visokim zidom, ki šele na južni strani omogoči pogled na prekrasen vrt, z mogočno alejo dreves proti glavnemu vhodu. Če popotnik vsaj malo sledi logiki meje, ki poteka po polju kmalu ugotovi, da je dvorec anomalija. Meja namreč pri njem sunkovito zavije, tako da ga izvzame iz tega, kar je danes Slovensko, včasih pa je bilo Jugoslovansko ozemlje. Že samo to dejstvo je dovolj nenavadno, ko pa se poučimo še o zadnji prebivalci dvorca, postane zgodba nadvse zanimiva. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
Ob robu Solkanskega polja, obsežnega kmetijskega zemljišča, ki je po razmejitvi leta 1947 ostalo v Italiji, stoji nenavadna vila, ali dvorec. Opasana z visokim zidom, ki šele na južni strani omogoči pogled na prekrasen vrt, z mogočno alejo dreves proti glavnemu vhodu. Če popotnik vsaj malo sledi logiki meje, ki poteka po polju kmalu ugotovi, da je dvorec anomalija. Meja namreč pri njem sunkovito zavije, tako da ga izvzame iz tega, kar je danes Slovensko, včasih pa je bilo Jugoslovansko ozemlje. Že samo to dejstvo je dovolj nenavadno, ko pa se poučimo še o zadnji prebivalci dvorca, postane zgodba nadvse zanimiva. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
Tone in Tine sta čisto običajna fanta, ki v svojih dogodivščinah s hruške padeta naravnost v srednji vek. Tam spoznata neverjetne zaplete, ki so se dogajali v tistem času. Med drugim srečata tudi grajskega duha, ki mu je ime Dideldudel. Režiser: Marjan Marinc Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Tone – Matija Poglajen Tine – Andrej Trkov Krepelec, razbojniški poglavar – Polde Bibič Malha in Krempelj, razbojnika – Franjo Kumer Dideldudel, grajski duh – Stane Sever Vitez Popendekl – Bert Sotlar Adelajda, hči viteza Popendekla – Majda Grbac Slovenikus, modrec – Aleksander Valič Bimbolin, valpet pri vitezu Popendeklu – Milan Brezigar Vitez Sigismund – Tone Homar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana aprila 1969
Tone in Tine sta čisto običajna fanta, ki v svojih dogodivščinah s hruške padeta naravnost v srednji vek. Tam spoznata neverjetne zaplete, ki so se dogajali v tistem času. Med drugim srečata tudi grajskega duha, ki mu je ime Dideldudel. Režiser: Marjan Marinc Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Tone – Matija Poglajen Tine – Andrej Trkov Krepelec, razbojniški poglavar – Polde Bibič Malha in Krempelj, razbojnika – Franjo Kumer Dideldudel, grajski duh – Stane Sever Vitez Popendekl – Bert Sotlar Adelajda, hči viteza Popendekla – Majda Grbac Slovenikus, modrec – Aleksander Valič Bimbolin, valpet pri vitezu Popendeklu – Milan Brezigar Vitez Sigismund – Tone Homar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana aprila 1969
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Zakaj je France Prešeren pisal v nemščini, lahko ugibamo. Pred časom je Andrej Rozman - Roza podal zanimivo razlago, toda Prešeren je morda pisal v nemščini iz neizmerne samozavesti, ki jo je zajemal iz ustvarjalnosti in jo z njo krepil. Toda naj so bili njegovi vzgibi takšni ali drugačni, resnica je, da je njegov sonet Nichts trägt an ihm des Dichtergeists Gepräge vrhunska apoteoza pesniškega ustvarjanja. Prevajalec in interpret Niko Grafenauer, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2009.
Zakaj je France Prešeren pisal v nemščini, lahko ugibamo. Pred časom je Andrej Rozman - Roza podal zanimivo razlago, toda Prešeren je morda pisal v nemščini iz neizmerne samozavesti, ki jo je zajemal iz ustvarjalnosti in jo z njo krepil. Toda naj so bili njegovi vzgibi takšni ali drugačni, resnica je, da je njegov sonet Nichts trägt an ihm des Dichtergeists Gepräge vrhunska apoteoza pesniškega ustvarjanja. Prevajalec in interpret Niko Grafenauer, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2009.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Hitrost taljenja ledenikov in ledenih površin ni povsod enaka. Odvisna je od lege, nadmorske višine, velikosti ledenika, senčnosti in regionalnega segrevanja. Najhitreje se segrevajo polarna območja. Arktika se segreva tudi do štirikrat hitreje od svetovnega povprečja, kar močno pospešuje taljenje tamkajšnjih ledenikov in ledenih pokrovov. Drugod, na primer na visokih delih Antarktike, temperature zaradi izjemne nadmorske višine in lege še vedno ostajajo zelo nizke, zato se led tam ohranja dlje. Prav zato so znanstveniki tja umestili arhiv ledu z ogroženih gorskih ledenikov. O tem smo govorili z gostom Jutranje vremenske fronte, Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Hitrost taljenja ledenikov in ledenih površin ni povsod enaka. Odvisna je od lege, nadmorske višine, velikosti ledenika, senčnosti in regionalnega segrevanja. Najhitreje se segrevajo polarna območja. Arktika se segreva tudi do štirikrat hitreje od svetovnega povprečja, kar močno pospešuje taljenje tamkajšnjih ledenikov in ledenih pokrovov. Drugod, na primer na visokih delih Antarktike, temperature zaradi izjemne nadmorske višine in lege še vedno ostajajo zelo nizke, zato se led tam ohranja dlje. Prav zato so znanstveniki tja umestili arhiv ledu z ogroženih gorskih ledenikov. O tem smo govorili z gostom Jutranje vremenske fronte, Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Po petkovem sneženju, ki je zajelo severovzhod države, ostaja brez elektrike nekaj manj kot 4 tisoč odjemalcev, kažejo najnovejši podatki Elektra Maribor. Pristojne službe bodo danes nadaljevale odpravljanje težav. Ob tem številni za zlom omrežja krivijo slabo vzdrževanje. Premier Robert Golob očitke zavrača. Ostali poudarki oddaje: - Trump napovedal dvig novih globalnih carin z 10 na 15 odstotkov. - Na več univerzah v Iranu novi protivladni protesti. - Zlati medved 76-ega Berlinala politični drami Rumena pisma.
Po petkovem sneženju, ki je zajelo severovzhod države, ostaja brez elektrike nekaj manj kot 4 tisoč odjemalcev, kažejo najnovejši podatki Elektra Maribor. Pristojne službe bodo danes nadaljevale odpravljanje težav. Ob tem številni za zlom omrežja krivijo slabo vzdrževanje. Premier Robert Golob očitke zavrača. Ostali poudarki oddaje: - Trump napovedal dvig novih globalnih carin z 10 na 15 odstotkov. - Na več univerzah v Iranu novi protivladni protesti. - Zlati medved 76-ega Berlinala politični drami Rumena pisma.
Dobrih 100 kilometrov iz Ljubljane leži majhno mesto s približno 3.000 prebivalci – Zreče. V tem mestu v severovzhodni Sloveniji, ob vznožju Pohorja, pa stojijo Terme Zreče. Termalna voda, šota in srednjegorska klima – vse to so zdravilni elementi Term Zreče. Na Štajersko se je tokrat odpravila Lana Furlan.
Dobrih 100 kilometrov iz Ljubljane leži majhno mesto s približno 3.000 prebivalci – Zreče. V tem mestu v severovzhodni Sloveniji, ob vznožju Pohorja, pa stojijo Terme Zreče. Termalna voda, šota in srednjegorska klima – vse to so zdravilni elementi Term Zreče. Na Štajersko se je tokrat odpravila Lana Furlan.
Na zadnji tekmovalni dan olimpijskih iger v Italiji prepletemo vrhunce največjega zimskega športnega dogodka.
Na zadnji tekmovalni dan olimpijskih iger v Italiji prepletemo vrhunce največjega zimskega športnega dogodka.
Poslušamo koncertno uverturo V naravi, op. 91 in Sonatino v G-duru za violino in klavir, op. 100 Antonina Dvořáka, Baletno glasbo za orkester iz opere Demon Antona Rubinsteina in Havanaise, op. 83 Camilla Saint-Saënsa.
Poslušamo koncertno uverturo V naravi, op. 91 in Sonatino v G-duru za violino in klavir, op. 100 Antonina Dvořáka, Baletno glasbo za orkester iz opere Demon Antona Rubinsteina in Havanaise, op. 83 Camilla Saint-Saënsa.
Pri graditvi železniške proge so zgradili dolg in visok most čez široko reko. Ponosni so bili na ta most in hoteli so tudi dokazati, kako trden je. Na dolg tovorni vlak so naložili tovor, dvakratno težji od vlaka. Vlak so zapeljali na most in ga pustili stati tam ves dan. Eden izmed delavcev je vprašal: »Ali hočete zrušiti novi most?« »Nikakor!« je odvrnil graditelj, »dokazati hočem, da se most tudi pod tako težo ne bo zrušil« (Zgodbe za post in veliko noč, 25). Podobno so bile skušnjave, s katerimi je hudič napadel Jezusa, dokaz njegove zvestobe Očetu. Eden največjih in najskrivnostnejših duhovnih bojev vseh časov je zapisan v opisu Kristusovih skušnjav. Satan napade Božjega Sina s tremi močnimi skušnjavami. Skušnjavec je počakal, da so bile razmere najugodnejše, da je začel z njimi skušati Jezusa. Evangelij pravi, da je »Duh odvedel Jezusa v puščavo« (Mt 4,1). Judejska puščava se razprostira med Jeruzalemom in Mrtvim morjem. Puščava je kraj skal in peska, brez rastlinja in vode ter kraj pekoče vročine. Zato še bolj poveča Jezusovo lakoto. Bil je sestradan. Pravijo, da v času daljšega posta občutek lakote izgine po treh ali štirih dneh, vendar se pozneje vrne še z veliko večjo močjo. Lakota je potreba, ki jo je v nas položil Bog, da bi zadovoljil našo potrebo po hrani. In to potrebo je izkoristil Satan za prvo skušnjavo. Satan je skušal Jezusa, da bi uporabil svojo moč in si »pričaral« hrano. Jezus se upre skušnjavi z navedkom iz Svetega pisma. Skušnjavec pa se boji Svetega pisma, Božje besede bolj kot vsega drugega. Jezus kot Sin je bil pokoren Očetu, ko je šel v puščavo. Zato je zaupal, da bo Bog poskrbel zanj. Na podoben način moramo tudi mi zaupati v Božjo previdnost, zato je Kristus v zaupanju v Očetovo skrb prvo skušnjavo zavrnil. Potem je satan odvedel Jezusa na tempelj. Dejal mu je, naj skoči z višine. Preprosto je hotel, naj Odrešenik skoči in se ubije. To bi izničilo Božji načrt odrešenja. Tudi tokrat Kristus odgovori z vrsticami iz Svetega pisma: »Ne skušaj Gospoda, svojega Boga,« (Mt 4,7) in tako zavrne drugo skušnjavo. Za tretjo skušnjavo Satan prevzame čisto drug način, da bi dosegel svoj namen. Sam navede besede Svetega pisma in tako pokaže, kako je oče laži, ki ne misli resno, ampak se samo pretvarja, igra. Nadene si masko, ko navaja Sveto pismo, a z zlobnim namenom, da bi preprečil delo odrešenja. Zavaja in laže. Toda tudi takrat mu Odrešenik odgovori z besedami Svetega pisma, da je prepovedano častiti kogar koli kakor Boga samega. Kristusov boj s skušnjavami je zgled, da se tudi mi zlu upremo v prvem trenutku in s pomočjo Božje besede.
Pri graditvi železniške proge so zgradili dolg in visok most čez široko reko. Ponosni so bili na ta most in hoteli so tudi dokazati, kako trden je. Na dolg tovorni vlak so naložili tovor, dvakratno težji od vlaka. Vlak so zapeljali na most in ga pustili stati tam ves dan. Eden izmed delavcev je vprašal: »Ali hočete zrušiti novi most?« »Nikakor!« je odvrnil graditelj, »dokazati hočem, da se most tudi pod tako težo ne bo zrušil« (Zgodbe za post in veliko noč, 25). Podobno so bile skušnjave, s katerimi je hudič napadel Jezusa, dokaz njegove zvestobe Očetu. Eden največjih in najskrivnostnejših duhovnih bojev vseh časov je zapisan v opisu Kristusovih skušnjav. Satan napade Božjega Sina s tremi močnimi skušnjavami. Skušnjavec je počakal, da so bile razmere najugodnejše, da je začel z njimi skušati Jezusa. Evangelij pravi, da je »Duh odvedel Jezusa v puščavo« (Mt 4,1). Judejska puščava se razprostira med Jeruzalemom in Mrtvim morjem. Puščava je kraj skal in peska, brez rastlinja in vode ter kraj pekoče vročine. Zato še bolj poveča Jezusovo lakoto. Bil je sestradan. Pravijo, da v času daljšega posta občutek lakote izgine po treh ali štirih dneh, vendar se pozneje vrne še z veliko večjo močjo. Lakota je potreba, ki jo je v nas položil Bog, da bi zadovoljil našo potrebo po hrani. In to potrebo je izkoristil Satan za prvo skušnjavo. Satan je skušal Jezusa, da bi uporabil svojo moč in si »pričaral« hrano. Jezus se upre skušnjavi z navedkom iz Svetega pisma. Skušnjavec pa se boji Svetega pisma, Božje besede bolj kot vsega drugega. Jezus kot Sin je bil pokoren Očetu, ko je šel v puščavo. Zato je zaupal, da bo Bog poskrbel zanj. Na podoben način moramo tudi mi zaupati v Božjo previdnost, zato je Kristus v zaupanju v Očetovo skrb prvo skušnjavo zavrnil. Potem je satan odvedel Jezusa na tempelj. Dejal mu je, naj skoči z višine. Preprosto je hotel, naj Odrešenik skoči in se ubije. To bi izničilo Božji načrt odrešenja. Tudi tokrat Kristus odgovori z vrsticami iz Svetega pisma: »Ne skušaj Gospoda, svojega Boga,« (Mt 4,7) in tako zavrne drugo skušnjavo. Za tretjo skušnjavo Satan prevzame čisto drug način, da bi dosegel svoj namen. Sam navede besede Svetega pisma in tako pokaže, kako je oče laži, ki ne misli resno, ampak se samo pretvarja, igra. Nadene si masko, ko navaja Sveto pismo, a z zlobnim namenom, da bi preprečil delo odrešenja. Zavaja in laže. Toda tudi takrat mu Odrešenik odgovori z besedami Svetega pisma, da je prepovedano častiti kogar koli kakor Boga samega. Kristusov boj s skušnjavami je zgled, da se tudi mi zlu upremo v prvem trenutku in s pomočjo Božje besede.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Johannesa Hesflota Klaeba je drugi teden olimpijskih iger skrbelo, da ne bo zbolel. Precej njegovih tekmecev je staknilo virozo ali prehlad, nemalo jih je zaradi tega odstopilo med najdaljšo tekaško preizkušnjo na 50 kilometrov, najuspešnejši športnik zimskih olimpijskih iger pa je pil poseben zvarek iz česna, ingverja, medu in limon. Njegov oče pravi, da očitno to pomagalo, da je njegov sin med igrami ostal zdrav. Klaebo je včeraj izpolnil svojo misijo in kot prvi športnik na enih igrah osvojil šest zlatih medalj. Skupaj jih ima enajst, na olimpijskih igrah, zimskih ali poletnih, je več naslovov prvaka osvojil le Michael Phelps. Nekdanji slovenski biatlonec Peter Dokl je povlekel vzporednico med Klaebom in Tadejem Pogačarjem, poroča radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič. Dokl pravi, da je Klaebova prevlada med smučarskimi tekači takšna kot Pogačarjeva med kolesarji. Finale hokejskega turnirja prinaša dvoboj favoritov. Radijski reporter Tomaž Langerholz pravi, da imajo Kanadčani morda več zvezdnikov v svoji ekipi, a, kot se pogosto dogaja na hokejskih tekmah, bi lahko bila odločilna moža tekme oba vratarja. Ameriški Connor Hellebuyck ima za zdaj boljše olimpijske igre. Med vratarji, ki so odigrali vsaj dve tekmi, ima najvišji odstotek ubranjenih strelov na tem turnirju. Hellebuyck je ubranil skoraj 95% vseh strelov. Prvi mož v kanadskem golu Jordan Binnington, ki je v povprečju prejel pol gola več na tekmo, njegov odstotek pa je skromnejši. Ubranil je dobrih 91% strelov in je na tej lestvici peti vratar Milana in Cortine. Langerholz tudi razlaga, da so bili Čehi izjemno veseli bronaste medalje Terese Vobornikove na zadnji biatlonski tekmi v Anterselvi. Češka je tako postala osma država z medaljo na biatlonskem prizorišču teh iger, kraljevali pa so Francozi. Osvojili so šest zlatih medalj, skupaj pa 13 medalj, kar pomeni, da so francoski biatlonci osvojili več kot polovico vseh francoskih medalj na teh igrah. Anja Hlača Ferjančič in Tomaž Langerholz se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.
Johannesa Hesflota Klaeba je drugi teden olimpijskih iger skrbelo, da ne bo zbolel. Precej njegovih tekmecev je staknilo virozo ali prehlad, nemalo jih je zaradi tega odstopilo med najdaljšo tekaško preizkušnjo na 50 kilometrov, najuspešnejši športnik zimskih olimpijskih iger pa je pil poseben zvarek iz česna, ingverja, medu in limon. Njegov oče pravi, da očitno to pomagalo, da je njegov sin med igrami ostal zdrav. Klaebo je včeraj izpolnil svojo misijo in kot prvi športnik na enih igrah osvojil šest zlatih medalj. Skupaj jih ima enajst, na olimpijskih igrah, zimskih ali poletnih, je več naslovov prvaka osvojil le Michael Phelps. Nekdanji slovenski biatlonec Peter Dokl je povlekel vzporednico med Klaebom in Tadejem Pogačarjem, poroča radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič. Dokl pravi, da je Klaebova prevlada med smučarskimi tekači takšna kot Pogačarjeva med kolesarji. Finale hokejskega turnirja prinaša dvoboj favoritov. Radijski reporter Tomaž Langerholz pravi, da imajo Kanadčani morda več zvezdnikov v svoji ekipi, a, kot se pogosto dogaja na hokejskih tekmah, bi lahko bila odločilna moža tekme oba vratarja. Ameriški Connor Hellebuyck ima za zdaj boljše olimpijske igre. Med vratarji, ki so odigrali vsaj dve tekmi, ima najvišji odstotek ubranjenih strelov na tem turnirju. Hellebuyck je ubranil skoraj 95% vseh strelov. Prvi mož v kanadskem golu Jordan Binnington, ki je v povprečju prejel pol gola več na tekmo, njegov odstotek pa je skromnejši. Ubranil je dobrih 91% strelov in je na tej lestvici peti vratar Milana in Cortine. Langerholz tudi razlaga, da so bili Čehi izjemno veseli bronaste medalje Terese Vobornikove na zadnji biatlonski tekmi v Anterselvi. Češka je tako postala osma država z medaljo na biatlonskem prizorišču teh iger, kraljevali pa so Francozi. Osvojili so šest zlatih medalj, skupaj pa 13 medalj, kar pomeni, da so francoski biatlonci osvojili več kot polovico vseh francoskih medalj na teh igrah. Anja Hlača Ferjančič in Tomaž Langerholz se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.
Avtor je v obliki radijske kontaktne oddaje vzpostavil polemiko o obstoju vampirjev in hrkati raziskal vprašanje o medijskem ponarejanju dogodkov in naivnosti poslušalcev. Srhljivka se tako dogaja kot polemika med različnimi razlagalci zgodovinsko-kriminalističnega dogodka: policistom, vampirologom in arheologom. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka. Darja Hlavka Godina Reporterka Taja Pregelj – Eva Furlan Radijski voditelj – Damjan Zorc Policijski inšpektor Zupančič – Janez Starina Upokojeni komisar Gombač – Andrej Nahtigal Predsednik Vampirološkega društva Jazbec – Boris Ostan Docent arheologije – Gašper Tič Fant – Gašper Tesner Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2008
Avtor je v obliki radijske kontaktne oddaje vzpostavil polemiko o obstoju vampirjev in hrkati raziskal vprašanje o medijskem ponarejanju dogodkov in naivnosti poslušalcev. Srhljivka se tako dogaja kot polemika med različnimi razlagalci zgodovinsko-kriminalističnega dogodka: policistom, vampirologom in arheologom. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka. Darja Hlavka Godina Reporterka Taja Pregelj – Eva Furlan Radijski voditelj – Damjan Zorc Policijski inšpektor Zupančič – Janez Starina Upokojeni komisar Gombač – Andrej Nahtigal Predsednik Vampirološkega društva Jazbec – Boris Ostan Docent arheologije – Gašper Tič Fant – Gašper Tesner Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2008
Po včerajšnji snežni ujmi na vzhodu države je več tisoč ljudi še vedno brez elektrike. Ekipe Elektra Maribor si jo ob pomoči kolegov iz drugih delov države ter gasilcev in pripadnikov civilne zaščite skušajo čim prej vnovič zagotoviti. Civilna zaščita bo na območje dobavila dodatne agregate, prednostno ranljivim skupinam.
Po včerajšnji snežni ujmi na vzhodu države je več tisoč ljudi še vedno brez elektrike. Ekipe Elektra Maribor si jo ob pomoči kolegov iz drugih delov države ter gasilcev in pripadnikov civilne zaščite skušajo čim prej vnovič zagotoviti. Civilna zaščita bo na območje dobavila dodatne agregate, prednostno ranljivim skupinam.
Dramatično zgodbo dopolnjujejo groteskni, sentimentalni in burleskni elementi - prvič na naših valovih.
Dramatično zgodbo dopolnjujejo groteskni, sentimentalni in burleskni elementi - prvič na naših valovih.
Na odru Kina Šiška je 26. januarja nastopila ameriška rock skupina The Dream Syndicate. Eden ključnih bendov znamenite losangeleške psihedelične scene 80. let prejšnjega stoletja je ob novejšem gradivu v celoti predstavil kultni album Medicine Show, ki je po mnenju britanskega Guardiana ena najboljših rock izdaj vseh časov. Poslušajte ekskluzivni posnetek in sledite seznamu skladb. SET ONE WHERE I’LL STAND FILTER ME THROUGH YOU OUT OF MY HEAD BLACK LIGHT LIKE MARY 80 WEST HOW DID I FIND MYSELF HERE GLIDE SET TWO STILL HOLDING ON TO YOU BULLET WITH MY NAME ON IT DADDY’S GIRL BURN THE MEDICINE SHOW ARMED WITH AN EMPTY GUN MERRITTVILLE JOHN COLTRANE STEREO BLUES (feat. Chris Eckman) ENCORE: TELL ME WHEN IT’S OVER THAT’S WHAT YOU ALWAYS SAY BOSTON
Na odru Kina Šiška je 26. januarja nastopila ameriška rock skupina The Dream Syndicate. Eden ključnih bendov znamenite losangeleške psihedelične scene 80. let prejšnjega stoletja je ob novejšem gradivu v celoti predstavil kultni album Medicine Show, ki je po mnenju britanskega Guardiana ena najboljših rock izdaj vseh časov. Poslušajte ekskluzivni posnetek in sledite seznamu skladb. SET ONE WHERE I’LL STAND FILTER ME THROUGH YOU OUT OF MY HEAD BLACK LIGHT LIKE MARY 80 WEST HOW DID I FIND MYSELF HERE GLIDE SET TWO STILL HOLDING ON TO YOU BULLET WITH MY NAME ON IT DADDY’S GIRL BURN THE MEDICINE SHOW ARMED WITH AN EMPTY GUN MERRITTVILLE JOHN COLTRANE STEREO BLUES (feat. Chris Eckman) ENCORE: TELL ME WHEN IT’S OVER THAT’S WHAT YOU ALWAYS SAY BOSTON
…živijo pod drevesnimi koreninami … Vsaka od njih je svet zase … Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Amanda Mlakar Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
…živijo pod drevesnimi koreninami … Vsaka od njih je svet zase … Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Amanda Mlakar Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
Zvočna miniatura v svoje središče postavi dialog moškega in ženske nekje v prostoru in času. Na videz banalna situacija pa razkriva globlje izzive, ki jih prinašajo medosebni odnosi, zlasti v zrelem življenjskem obdobju. To so recimo obujanje mladostniške ljubezni, spolnost v zreli dobi in dilema, ali imajo zakonci lahko tudi svoje ljubimce. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Manja – Polona Juh Blaž – Matjaž Tribušon Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Zvočna miniatura v svoje središče postavi dialog moškega in ženske nekje v prostoru in času. Na videz banalna situacija pa razkriva globlje izzive, ki jih prinašajo medosebni odnosi, zlasti v zrelem življenjskem obdobju. To so recimo obujanje mladostniške ljubezni, spolnost v zreli dobi in dilema, ali imajo zakonci lahko tudi svoje ljubimce. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Manja – Polona Juh Blaž – Matjaž Tribušon Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Po snežni ujmi, ki je včeraj prizadela vzhodno Slovenijo, je veliko ljudi še vedno brez elektrike. Na prizadetem območju deluje več kot 50 agregatov, poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan pa poudarja, da bodo imele prednost ranljive skupine. Druge teme: - Nemški kancler Merz po odpravi ameriških carin pričakuje znižano breme za gospodarstvo. - Iranski predsednik Pezeškjan zatrdil, da se država ne bo uklonila svetovnemu pritisku. - Zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov sodišča z vse pogostejšim odpadanjem obravnav.
Po snežni ujmi, ki je včeraj prizadela vzhodno Slovenijo, je veliko ljudi še vedno brez elektrike. Na prizadetem območju deluje več kot 50 agregatov, poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan pa poudarja, da bodo imele prednost ranljive skupine. Druge teme: - Nemški kancler Merz po odpravi ameriških carin pričakuje znižano breme za gospodarstvo. - Iranski predsednik Pezeškjan zatrdil, da se država ne bo uklonila svetovnemu pritisku. - Zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov sodišča z vse pogostejšim odpadanjem obravnav.
Poljski pisatelj, pesnik in novinar Bartosz Sadulski, rojen leta 1986, je doslej izdal pesniško knjižico proizvodi živalskega izvora (2009), pesniške zbirke post (2012), sitnosti (2016) in manj kot ena žival (2019) ter romana Rešeto, za katerega je leta 2022 prejel nagrado Kościelskih, in Šestnajst jih pluje na Burbon (2024). Piše tudi turistične vodnike. Živi v Nowi Huti pri Krakovu. Romana Sadulskega sta zgodovinska, vrveča od podatkov in dejstev, vendar zapisana v postmodernistični maniri in z veliko svobode. Odlikujejo ju napetost hitro odvijajočih se dogodkov, občasna fantastičnost v motiviki ter duhovitost in zabavnost naracije. Prvi tematizira poljsko zgodovino in galicijsko naftno industrijo, Šestnajst jih pluje na Burbon pa francosko kolonizacijo v 17. stoletju in usodo v nove kolonije napol prisilno poslanih žensk: revnih, prestopniških, transgresivnih ali politično nevarnih, na primer zavrženih metres vplivnih moških. Prevajalka Jana Unuk, igralec Matej Puc, urednica oddaje Tesa Drev Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser: Klemen Markovčič. Produkcija 2026.
Poljski pisatelj, pesnik in novinar Bartosz Sadulski, rojen leta 1986, je doslej izdal pesniško knjižico proizvodi živalskega izvora (2009), pesniške zbirke post (2012), sitnosti (2016) in manj kot ena žival (2019) ter romana Rešeto, za katerega je leta 2022 prejel nagrado Kościelskih, in Šestnajst jih pluje na Burbon (2024). Piše tudi turistične vodnike. Živi v Nowi Huti pri Krakovu. Romana Sadulskega sta zgodovinska, vrveča od podatkov in dejstev, vendar zapisana v postmodernistični maniri in z veliko svobode. Odlikujejo ju napetost hitro odvijajočih se dogodkov, občasna fantastičnost v motiviki ter duhovitost in zabavnost naracije. Prvi tematizira poljsko zgodovino in galicijsko naftno industrijo, Šestnajst jih pluje na Burbon pa francosko kolonizacijo v 17. stoletju in usodo v nove kolonije napol prisilno poslanih žensk: revnih, prestopniških, transgresivnih ali politično nevarnih, na primer zavrženih metres vplivnih moških. Prevajalka Jana Unuk, igralec Matej Puc, urednica oddaje Tesa Drev Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser: Klemen Markovčič. Produkcija 2026.
Predzadnji tekmovalni dan na zimskih olimpijskih igrah prinaša kar enajst končnih odločitev. Zadnji nastop na igrah so opravile biatlonke, ki so se v zgodnjem popoldnevu pomerile na tekmi s skupinskim startom. Za rokometašice Krima pa se končuje evropska sezona. V zadnjem krogu rednega dela tekmovanja gostijo francosko ekipo iz Bresta.
Predzadnji tekmovalni dan na zimskih olimpijskih igrah prinaša kar enajst končnih odločitev. Zadnji nastop na igrah so opravile biatlonke, ki so se v zgodnjem popoldnevu pomerile na tekmi s skupinskim startom. Za rokometašice Krima pa se končuje evropska sezona. V zadnjem krogu rednega dela tekmovanja gostijo francosko ekipo iz Bresta.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.