Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Bruslju srečal z visokimi predstavniki Nata in Evropske unije. Pred tem je bil v Londonu, kjer so se z voditelji Ukrajine, Velike Britanije, Nemčije in Francije zavzeli za enotnost v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da Ukrajina nima pravne podlage za predajo svojega ozemlja Rusiji. Pogovore je označil za produktivne in napovedal, da bo mirovni načrt Ukrajine in Evrope predvidoma pripravljen do jutri zvečer, nato ga bodo predstavili Združenim državam.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Bruslju srečal z visokimi predstavniki Nata in Evropske unije. Pred tem je bil v Londonu, kjer so se z voditelji Ukrajine, Velike Britanije, Nemčije in Francije zavzeli za enotnost v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da Ukrajina nima pravne podlage za predajo svojega ozemlja Rusiji. Pogovore je označil za produktivne in napovedal, da bo mirovni načrt Ukrajine in Evrope predvidoma pripravljen do jutri zvečer, nato ga bodo predstavili Združenim državam.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Župani štirih pomurskih občin, Murske Sobote, Lendave, Beltincev in Turnišča, ki naj bi po informativnem delilniku sredstev na podlagi zakona o financiranju občin dobile v prihodnjem letu skupno za nekaj več kot 800 tisoč evrov manj denarja, so v Murski Soboti na novinarski konferenci izrazili ogorčenje. Vlado pozivajo k vnovičnemu izračunu pri razdeljevanju sredstev, ki jih bo opravil vladni urad za narodnosti skupaj z ministrstvom za javno upravo. V oddaji tudi o tem, kako Finančna uprava in policija v zadnjem mesecu opravljata poostren nadzor prometa na območju jugovzhodne Slovenije. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu vam ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny, ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso & Fanfare Ciocarlia.
Župani štirih pomurskih občin, Murske Sobote, Lendave, Beltincev in Turnišča, ki naj bi po informativnem delilniku sredstev na podlagi zakona o financiranju občin dobile v prihodnjem letu skupno za nekaj več kot 800 tisoč evrov manj denarja, so v Murski Soboti na novinarski konferenci izrazili ogorčenje. Vlado pozivajo k vnovičnemu izračunu pri razdeljevanju sredstev, ki jih bo opravil vladni urad za narodnosti skupaj z ministrstvom za javno upravo. V oddaji tudi o tem, kako Finančna uprava in policija v zadnjem mesecu opravljata poostren nadzor prometa na območju jugovzhodne Slovenije. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu vam ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny, ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso & Fanfare Ciocarlia.
Leta 1985 so bili ustanoviljeni: Bratje iz Oplotnice, Ansambel Mira Klinca, Vesna in Stoparji. Deset let pozneje pa Dori, Vrisk, Frajkinclari, Rosa in Zamejski kvintet. Ne boste verjetli, koliko pesmi teh ansamblov poznate!
Leta 1985 so bili ustanoviljeni: Bratje iz Oplotnice, Ansambel Mira Klinca, Vesna in Stoparji. Deset let pozneje pa Dori, Vrisk, Frajkinclari, Rosa in Zamejski kvintet. Ne boste verjetli, koliko pesmi teh ansamblov poznate!
Sredi decembra leta 1991 so se na Vidmu v Dobrepolju na Dolenjskem zbrali izvajalci ljudskega izročila iz različnih krajev naše dežele in v začetku naslednjega leta so bili zvočni zapisi s srečanja predstavljeni v okviru cikla Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Skozi pesmi in viže si delimo del takratnega razpoloženja.
Sredi decembra leta 1991 so se na Vidmu v Dobrepolju na Dolenjskem zbrali izvajalci ljudskega izročila iz različnih krajev naše dežele in v začetku naslednjega leta so bili zvočni zapisi s srečanja predstavljeni v okviru cikla Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Skozi pesmi in viže si delimo del takratnega razpoloženja.
Evropska prestolnica kulture se je uradno poslovila, v oddaji pa boste slišali, da se je Nova Gorica z MN Dance Company, prav zahvaljujoč EPK-ju, vzpostavila kot pomembno plesno središče. V Kinodvodu v Ljubljani se začenja 41. Festival LGBT filma, najstarejši kvir festival v Evropi. Odprla ga bo biografska drama Nisem nihče režiserke Geraldine Ottier. Pripoveduje zgodbo o Mariasilviji Spolato, pionirki gibanja za pravice LGBT oseb in prvi ženski v Italiji, ki je javno razkrila svojo istospolno usmerjenost. Predstavljamo tudi edinstveno slovensko platformo in tiskani časopis o sodobni dokumentarni in avtorski fotografiji z naslovom Henrik. Glasbena ogrlica Gorana Gregoriča pa je bluzovsko obarvana s skladbami Chesterja Arthurja Burnetta, znanega kot Howlin’ Wolf.
Evropska prestolnica kulture se je uradno poslovila, v oddaji pa boste slišali, da se je Nova Gorica z MN Dance Company, prav zahvaljujoč EPK-ju, vzpostavila kot pomembno plesno središče. V Kinodvodu v Ljubljani se začenja 41. Festival LGBT filma, najstarejši kvir festival v Evropi. Odprla ga bo biografska drama Nisem nihče režiserke Geraldine Ottier. Pripoveduje zgodbo o Mariasilviji Spolato, pionirki gibanja za pravice LGBT oseb in prvi ženski v Italiji, ki je javno razkrila svojo istospolno usmerjenost. Predstavljamo tudi edinstveno slovensko platformo in tiskani časopis o sodobni dokumentarni in avtorski fotografiji z naslovom Henrik. Glasbena ogrlica Gorana Gregoriča pa je bluzovsko obarvana s skladbami Chesterja Arthurja Burnetta, znanega kot Howlin’ Wolf.
Gremo na severni tečaj - po sneg … Pripoveduje: Vera Per. Napisala: Sunčana Skrinjarić. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Gremo na severni tečaj - po sneg … Pripoveduje: Vera Per. Napisala: Sunčana Skrinjarić. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri svojih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri svojih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na vnovično iskanje guvernerja Banke Slovenije se je prijavilo deset kandidatov. Med njimi naj ne bi bilo favoritinje koalicije v prvem izboru Saše Jazbec. O imenih v oddaji, ki prinaša tudi: - Po zavrnitvi ugovorov na nedavni referendum napovedana vložitev tožbe - Usoda Ukrajine je usoda Evrope, na vrhu v Londonu poudaril nemški kancler - Sirija praznovala prvo obletnico padca Asadovega režima
Na vnovično iskanje guvernerja Banke Slovenije se je prijavilo deset kandidatov. Med njimi naj ne bi bilo favoritinje koalicije v prvem izboru Saše Jazbec. O imenih v oddaji, ki prinaša tudi: - Po zavrnitvi ugovorov na nedavni referendum napovedana vložitev tožbe - Usoda Ukrajine je usoda Evrope, na vrhu v Londonu poudaril nemški kancler - Sirija praznovala prvo obletnico padca Asadovega režima
Vrhunska teniška igralka Tamara Zidanšek o tem kako težko je ostati med svetovno teniško elito, o finančni plati športa in o mladih v tenisu.
Vrhunska teniška igralka Tamara Zidanšek o tem kako težko je ostati med svetovno teniško elito, o finančni plati športa in o mladih v tenisu.
Piše Silvija Žnidar, bereta Ajda Sokler in Igor Velše. Pri Črni skrinjici lahko vselej računamo na to, da bo njihov program plaval proti toku osrednjih literarnih trendov oziroma da bodo v njej izhajale knjige, ki z vsebino razburkajo mirne valove slovenske pesniške produkcije. V zadnjem letniku sta na primer izšli zbirki Vida Kavčiča in Andreja Lupinca, ki se bodisi s približevanjem svojstveni baladi bodisi z apropriacijo otroških izštevank približujeta najbolj krutim, nokturnim plastem in obrazom človeške biti. Lupinčeve Iz-šte-va-nke za mo-ri-šča že z svojim povednim imenom namigujejo na morbidnejšo rabo otroških pesmi, bralca pripravljajo na opuščanje vsakršnega upa na kaj lažjega, svetlejšega. Kot je v spremnem zapisu poudaril Zdravko Duša, imajo izštevanke svojo temačno zgodovino, s sabo nosijo delce ljudske folklor. Izvoru te pesniške oblike bi lahko namreč sledili do vraževerne prakse vedeževanja z žrebom. Med drugim Duša omenja druidski čarovniški obred, pri katerem je izbranec, določen z izštevanjem, usmrčen. Izštevanka, kot se uporablja pri otroških igrah ali kakšni drugi tovrstni zabavi, pa, kot vemo, služi kot nekakšna iniciacija v igro, pri čemer lahko z izštevanjem vanjo vstopiš ali iz nje izpadeš. Kot taka je izštevanka pomemben ritual igre, ki se začne z uvajanjem pravil le te. Če jih analiziramo in obravnavamo kot pesniške oblike, pa ugotovimo, da se naslanjajo na nonsensno poetično tradicijo, vsebujejo veliko onomatopoij, izmišljenih besed, pri čemer je močan poudarek na ritmu, ki ga pogosto generira ravno ujemanje nesmiselnih, a blizuzvočnih besed. Lupinčeva zbirka sicer ne vodi v otroške igre, ampak gre za izštevanke, ki nas z vsako kratko poemo pahnejo v brutalno igro vojne, agresije vsakega proti vsakemu in vsemu, izštevanje preprosto izigrava posameznike iz linije življenja. Kot bralci takoj, in medias res, brez kakršnega koli opozorila, pademo v nekakšno vsesplošno, vseprežemajoče bojno stanje, kjer bolj ali manj velja pravilo »človek človeku volk«, subjekt(iv)nost je bolj ali manj izbrisana v kataklizmah okrutnosti, tudi živali so bolj ali manj vpete v igro nenehnega, perpetuirajočega se nasilja. »Ni bilo dvoma, da bo nasilje kmalu postalo močno družbeno vezivo", je v svoji radikalni in šokantni Stolpnici zapisal Ballard, in to lahko apliciramo tudi na tukaj obravnavano delo, kjer smo vrženi v brutalno mesoreznico obstoja. Nobena pesem-izštevanka nam ne pusti do sape, znajdemo se v bojnih jarkih, soočeni smo z raznoraznim orožjem, vojnim žargonom, klanjem, mučenjem, izdajami. Besede, ki jih pesnik uporablja, so v skladu s tem izrazito visceralno-telesne, ne izogiba se niti izrazom raznoraznih telesnih izločkov, takšna skorajda jarryjevska vulgarnost v jeziku pa je seveda namenska, saj zbirka verjetno želi zbujati močne učinke. Formalno avtor sicer večinoma sledi »zakonom« izštevanke, gradi močan ritem in tempo, ki sicer ni povsod enakomerno umerjen, občasno si domisli ali dogradi svoje nonsensne besede kot so »žinga žinga raja« in »bigola ragola hopsasa«, uporablja stopnjevanje k izpadanju deležnikov oziroma kazanju na izbranega, ki pa ponavadi pomeni nekakšno morbidno izključitev, temačen konec ali ne nazadnje smrt. V izboru rim se sicer avtor drži manj drznih »parjenj«, tako da večinoma kombinira zvočno ujemajoče se samostalnike, pridevnike in glagole, redkejša so druga ujemanja. Tu in tam deluje, kot da je neka beseda postavljena na svoje mesto zgolj zato, ker je bila dovolj »ustrezna«, v celotnem kontekstu pa deluje »neorgansko«, vsiljeno, kot na primer v naslednji izštevanki: »Čelada, ščit in bodeča žica / gužva, hrana, vrsta, skret / denar v podlogi, mrzla pica / naj miži ta prasica«. Pica tukaj deluje kot beseda, ki je bila vpeljana zgolj zaradi metruma, rime. Veliko je tudi naštevanja, kar sicer lahko potencira moč prisotnosti nekega pomenskega polja, ali poudarja intenzivnost dogajanja ali situacije, lahko pa pomeni tudi manko uporabe drugih pesniških sredstev in postopkov. Seveda lahko upoštevamo, da gre pri takšnih pesniških oblikah za preproste forme, kot bi rekel Andre Jolles, vendar se kljub temu zdi, da je namen zbirke nadgradnja le teh, podajanje drugačnega sporočila in ekspresije, ki ga izštevanke, razen igrivega konteksta in morebitnih ostankov folklore in tradicije, načeloma nimajo. Sporočilo oziroma v Lupinčevem primeru namembnost bi bilo torej bizarno, črnohumorno in sarkastično podajanje človeškega stanja v njegovi najbolj skrajni, surovi, apokaliptični formi, kot take pa so lahko kritika vojnega, sovražnega stanja. Ostaja pa tukaj še veliko manevrskega prostora. Zdravko Duša sicer Izštevanke z morišča primerja z Izštevanji Svetlane Makarovič, vendar gre pri pesnici za mnogo kompleksnejše strukture, daljše pesmi in niansirano podano podobo zla. Lupinčeve Izštevanke nekoliko premalo izrabljajo možnost razčlenjevanja, nadgrajevanja in poigravanja s formo, z večpomenskimi paronomazijami, potencialno vzpostavitvijo dramaturškega loka. Po nekaj pesmih z močnim nabojem nasilja je bralec tako že hitro uveden v monotonost ponavljanja podobnega, z nekaj razlike v menjavi besed. Pohvalne so sicer vpeljava onomatopoij, imitacija in opisnost delovanja vojnih mašinerij, kar je na primer uporabljal že Marinetti, le ta žal za precej bolj vojno-pozitivno sporočilo, dobrodošla pa je tudi raba obešenjaškega humorja, čeprav tudi ta običajno ne preči običajnih tropov oziroma izrazov tovrstne poezije: »Obešenci bingljajo / z jablan visijo / veter jih ziblje / se nemo smejijo«. Lupinc v bistvu najbolj briljira v pesmih, kjer združujeta in izmenjujeta premišljen ludizem in piker humor na temačni matrici, takrat se na primer približuje obešenjaškim, črnohumornim pesnikom, kot je bil na primer Otto Nebel s satirično pesmijo Zuginsfeld. Izštevanke za morišča dosegajo poetično-srhljiv učinek z nekakšno omniprezentno, malodane ahumano pozicijo pisanja, pri čemer se zdi, da se človeška drama odvija v neusmiljenem, fatalističnem, na nasilje obsojenem svetu. Pogrešam sicer nekaj temporalne aktualnosti; večina poem, z izjemo tistih, ki bežno vpeljejo partizane, komuniste in kapitalizem, se zdi ahistoričnih. Pod črto gre torej za zbirko, ki s svojo temačno zasnovo in raznimi transformacijami preobražanja otroške forme gradi dobro in potencialno privlačno strukturo, ki pa ji manjka nekaj oblikovne drznosti in premišljenosti ter vsebinske razvejenosti.
Piše Silvija Žnidar, bereta Ajda Sokler in Igor Velše. Pri Črni skrinjici lahko vselej računamo na to, da bo njihov program plaval proti toku osrednjih literarnih trendov oziroma da bodo v njej izhajale knjige, ki z vsebino razburkajo mirne valove slovenske pesniške produkcije. V zadnjem letniku sta na primer izšli zbirki Vida Kavčiča in Andreja Lupinca, ki se bodisi s približevanjem svojstveni baladi bodisi z apropriacijo otroških izštevank približujeta najbolj krutim, nokturnim plastem in obrazom človeške biti. Lupinčeve Iz-šte-va-nke za mo-ri-šča že z svojim povednim imenom namigujejo na morbidnejšo rabo otroških pesmi, bralca pripravljajo na opuščanje vsakršnega upa na kaj lažjega, svetlejšega. Kot je v spremnem zapisu poudaril Zdravko Duša, imajo izštevanke svojo temačno zgodovino, s sabo nosijo delce ljudske folklor. Izvoru te pesniške oblike bi lahko namreč sledili do vraževerne prakse vedeževanja z žrebom. Med drugim Duša omenja druidski čarovniški obred, pri katerem je izbranec, določen z izštevanjem, usmrčen. Izštevanka, kot se uporablja pri otroških igrah ali kakšni drugi tovrstni zabavi, pa, kot vemo, služi kot nekakšna iniciacija v igro, pri čemer lahko z izštevanjem vanjo vstopiš ali iz nje izpadeš. Kot taka je izštevanka pomemben ritual igre, ki se začne z uvajanjem pravil le te. Če jih analiziramo in obravnavamo kot pesniške oblike, pa ugotovimo, da se naslanjajo na nonsensno poetično tradicijo, vsebujejo veliko onomatopoij, izmišljenih besed, pri čemer je močan poudarek na ritmu, ki ga pogosto generira ravno ujemanje nesmiselnih, a blizuzvočnih besed. Lupinčeva zbirka sicer ne vodi v otroške igre, ampak gre za izštevanke, ki nas z vsako kratko poemo pahnejo v brutalno igro vojne, agresije vsakega proti vsakemu in vsemu, izštevanje preprosto izigrava posameznike iz linije življenja. Kot bralci takoj, in medias res, brez kakršnega koli opozorila, pademo v nekakšno vsesplošno, vseprežemajoče bojno stanje, kjer bolj ali manj velja pravilo »človek človeku volk«, subjekt(iv)nost je bolj ali manj izbrisana v kataklizmah okrutnosti, tudi živali so bolj ali manj vpete v igro nenehnega, perpetuirajočega se nasilja. »Ni bilo dvoma, da bo nasilje kmalu postalo močno družbeno vezivo", je v svoji radikalni in šokantni Stolpnici zapisal Ballard, in to lahko apliciramo tudi na tukaj obravnavano delo, kjer smo vrženi v brutalno mesoreznico obstoja. Nobena pesem-izštevanka nam ne pusti do sape, znajdemo se v bojnih jarkih, soočeni smo z raznoraznim orožjem, vojnim žargonom, klanjem, mučenjem, izdajami. Besede, ki jih pesnik uporablja, so v skladu s tem izrazito visceralno-telesne, ne izogiba se niti izrazom raznoraznih telesnih izločkov, takšna skorajda jarryjevska vulgarnost v jeziku pa je seveda namenska, saj zbirka verjetno želi zbujati močne učinke. Formalno avtor sicer večinoma sledi »zakonom« izštevanke, gradi močan ritem in tempo, ki sicer ni povsod enakomerno umerjen, občasno si domisli ali dogradi svoje nonsensne besede kot so »žinga žinga raja« in »bigola ragola hopsasa«, uporablja stopnjevanje k izpadanju deležnikov oziroma kazanju na izbranega, ki pa ponavadi pomeni nekakšno morbidno izključitev, temačen konec ali ne nazadnje smrt. V izboru rim se sicer avtor drži manj drznih »parjenj«, tako da večinoma kombinira zvočno ujemajoče se samostalnike, pridevnike in glagole, redkejša so druga ujemanja. Tu in tam deluje, kot da je neka beseda postavljena na svoje mesto zgolj zato, ker je bila dovolj »ustrezna«, v celotnem kontekstu pa deluje »neorgansko«, vsiljeno, kot na primer v naslednji izštevanki: »Čelada, ščit in bodeča žica / gužva, hrana, vrsta, skret / denar v podlogi, mrzla pica / naj miži ta prasica«. Pica tukaj deluje kot beseda, ki je bila vpeljana zgolj zaradi metruma, rime. Veliko je tudi naštevanja, kar sicer lahko potencira moč prisotnosti nekega pomenskega polja, ali poudarja intenzivnost dogajanja ali situacije, lahko pa pomeni tudi manko uporabe drugih pesniških sredstev in postopkov. Seveda lahko upoštevamo, da gre pri takšnih pesniških oblikah za preproste forme, kot bi rekel Andre Jolles, vendar se kljub temu zdi, da je namen zbirke nadgradnja le teh, podajanje drugačnega sporočila in ekspresije, ki ga izštevanke, razen igrivega konteksta in morebitnih ostankov folklore in tradicije, načeloma nimajo. Sporočilo oziroma v Lupinčevem primeru namembnost bi bilo torej bizarno, črnohumorno in sarkastično podajanje človeškega stanja v njegovi najbolj skrajni, surovi, apokaliptični formi, kot take pa so lahko kritika vojnega, sovražnega stanja. Ostaja pa tukaj še veliko manevrskega prostora. Zdravko Duša sicer Izštevanke z morišča primerja z Izštevanji Svetlane Makarovič, vendar gre pri pesnici za mnogo kompleksnejše strukture, daljše pesmi in niansirano podano podobo zla. Lupinčeve Izštevanke nekoliko premalo izrabljajo možnost razčlenjevanja, nadgrajevanja in poigravanja s formo, z večpomenskimi paronomazijami, potencialno vzpostavitvijo dramaturškega loka. Po nekaj pesmih z močnim nabojem nasilja je bralec tako že hitro uveden v monotonost ponavljanja podobnega, z nekaj razlike v menjavi besed. Pohvalne so sicer vpeljava onomatopoij, imitacija in opisnost delovanja vojnih mašinerij, kar je na primer uporabljal že Marinetti, le ta žal za precej bolj vojno-pozitivno sporočilo, dobrodošla pa je tudi raba obešenjaškega humorja, čeprav tudi ta običajno ne preči običajnih tropov oziroma izrazov tovrstne poezije: »Obešenci bingljajo / z jablan visijo / veter jih ziblje / se nemo smejijo«. Lupinc v bistvu najbolj briljira v pesmih, kjer združujeta in izmenjujeta premišljen ludizem in piker humor na temačni matrici, takrat se na primer približuje obešenjaškim, črnohumornim pesnikom, kot je bil na primer Otto Nebel s satirično pesmijo Zuginsfeld. Izštevanke za morišča dosegajo poetično-srhljiv učinek z nekakšno omniprezentno, malodane ahumano pozicijo pisanja, pri čemer se zdi, da se človeška drama odvija v neusmiljenem, fatalističnem, na nasilje obsojenem svetu. Pogrešam sicer nekaj temporalne aktualnosti; večina poem, z izjemo tistih, ki bežno vpeljejo partizane, komuniste in kapitalizem, se zdi ahistoričnih. Pod črto gre torej za zbirko, ki s svojo temačno zasnovo in raznimi transformacijami preobražanja otroške forme gradi dobro in potencialno privlačno strukturo, ki pa ji manjka nekaj oblikovne drznosti in premišljenosti ter vsebinske razvejenosti.
Piše Marija Švajncer, bereta Ajda Sokler in Igor Velše. Naslov Nebesa v razsulu je mogoče razumeti tako, pojasnjuje avtor Slavoj Žižek, da se spomnimo enega najbolj znanih citatov Mao Zedonga, dobesednega navedka, ki se glasi, češ da je pod nebesi vse v razsulu, situacija je odlična. To naj bi po Žižkovem mnenju pomenilo, da tkivo trenutnega družbenega reda razpada, bližajoči se kaos pa revolucionarnim silam ponuja izjemno priložnost za odločno akcijo in prevzem politične oblasti. Strinja se, da je pod nebesi zares vse v razsulu, v razsulu so pravzaprav nebesa sama. Zamisli se nad dogajanjem v letih 2020 in 2021, času pandemije covida-19, globalnega segrevanja, znakov nove hladne vojne, izbruha državljanskih protestov in družbenih odporov po vsem svetu. V knjigi se filozof Žižek kaže kot prodoren politični analitik, proučevalec dogajanja v svetu, razrednega in strankarskega boja in vstaje množic ter dober poznavalec antagonizmov današnjega časa. Tu in tam se navezuje na filozofe, zlasti na Hegla in Marxa ter sodobnike, omeni Mladena Dolarja in Alenko Zupančič, kar nekaj Freudovih in Lacanovih spoznanj je zanj še vedno uporabnih, toda poglaviten pomen imajo poglabljanje v politične položaje v različnih državah, prikazovanje nasprotij, odkrivanje paradoksov in razkrivanje negativnosti. Žižek proučuje sodobno demokracijo in anarhijo, slika moč kapitalizma in hkrati poskuse, da bi v svetu zavladale napredne sile. Brez dlake na jeziku opisuje ravnanje populističnih politikov, nekakšno novo brezsramnost in načrtno obscenost, tako rekoč zaničevanje osnovnih pravil olike in demokratične odprtosti. Videti je, kot da vrnitev v staro spodobnost ni več mogoča. Iz trenutnega stanja in političnih navzkrižij napoveduje, kaj se bo iz vsega tega izcimilo, kako se bodo končale ameriške volitve, na katerih je na koncu zmagal Biden. Ugotavlja, da so obubožani v najrevnejših delih Združenih držav Amerike kljub zmagi demokratskega predsednika podpirali republikanski populizem. To se je na naslednjih volitvah tudi potrdilo. Filozof trdi, da zgodovina ni objektiven razvoj, temveč dialektičen proces, v katerem je neločljiv pogoj za tisto, kar se v resnici dogaja, njegova ideološka simbolizacija. Med drugim opozarja, da Izrael igra nevarno igro. Palestinci na Zahodnem bregu so dan za dnem izpostavljeni administrativnemu in fizičnemu nasilju; izhoda iz krize ne bo brez pristnega glasu Palestincev. »Zame je edini način iz tega zapletenega položaja etičen. Na koncu koncev ni konflikta med bojem proti antisemitizmu in bojem proti temu, kar država Izrael počne na Zahodnem bregu. Oba boja sta del enega in istega boja za suverenost.« Zaustavi se pri koronski pandemiji in trdi, da so nekatere države kapitulirale pred virusom. Pandemija ni zgolj znanstveni in zdravstveni pojav, temveč je naravna katastrofa, prav tako pa še družbeni, ekonomski in ideološki pojav, ki vzbuja strah pred dolgoročnimi gospodarskimi posledicami in vpliva na duševno zdravje. Edino upanje preostane sprejeti izziv postčloveškosti in si prizadevati za vzpostavitev nove normalnosti. »Ta vzpostavitev ni zdravstven ali gospodarski problem, temveč je v svojem bistvu političen: prisiljeni smo na novo izumiti naše celotno družbeno življenje.« Slavoj Žižek napoveduje tako imenovani komunizem vojne dobe, se pravi panevropsko izredno stanje s strogo disciplino in podrejanjem gospodarstva v boju proti vsem izzivom. Pravi, da potrebujemo novo obliko komunizma, nekakšen zmernokonservativni komunizem. Konservativnost pomeni prizadevanje, da se ohranijo razmere, ki so primerne za življenje ljudi. »… potrebujemo globalne ukrepe za boj proti zdravstvenim in okoljskim grožnjam, tako da bo gospodarstvo treba nekako socializirati.« Odgovori si na vprašanje, zakaj se oklepa imena komunizem, tako rekoč prekletega imena, ko pa se zaveda, da je komunistični projekt 20. stoletja propadel in pripomogel k vzponu novih oblik morilske groze. Komunizma ne jemlje kot rešitev vseh zagat, temveč kot še zmeraj najboljše poimenovanje za tisto, kar nam omogoča, da pravilno dojamemo težave, s katerimi se danes soočamo, in skušamo najti izhod iz njih. Komunizem je zanj edina možnost, saj verjame, da je svobodna izbira tistega, kar mora narediti in kar je nujno storiti. Spomni se besed Grete Thunberg, da je treba doseči, kar se zdi nemogoče. Slavoj Žižek torej še vedno ostaja komunist. Predlaga, da je treba odpreti prostor za nove svoboščine, take, katerih čas šele prihaja. Išče pot iz nezavidljivega položaja sodobnega sveta in skrajnosti v njem. Prepričan je, da potrebujemo globalno solidarnost, mednarodno sodelovanje in novi red. Edina resnična rešitev je po njegovem mnenju sprememba svetovnega ekonomskega sistema. Pravi cilj bi morala biti družba, ki bi bila postavljena na takšnih temeljih, da do revščine sploh ne bi prišlo. Demokracija za Žižka pomeni moč ljudstva oziroma idejo, da bi se substancialna volja večine morala izraziti v delovanju države in zaupanju v volilne mehanizme. Zavzema se za ekološko gibanje in feministični boj. Po robu se je treba postaviti prepletenosti države in civilne družbe, pomembne so svoboda in človekove pravice. Ekološka kriza je eno od osrednjih vprašanj sodobnega časa, zato se je z njo treba spopadati premišljeno in intenzivno. Današnji čas potrebuje žvižgače, pritrjuje avtor, se pravi ljudi, ki razkrivajo laži in pokvarjenost oblastnikov. Slavoj Žižek verjame, da je demokratični socializem mogoč, zaveda pa se začetka nevarne poti, od katere je odvisno naše preživetje. Zaupa v načelnost politike radikalne izbire ter predlaga izbiro tam, kjer je ta nujna, in jo zavrača, kjer je lažna. Poziva nas, naj kot edino upanje sprejmemo izziv postčloveškosti in si prizadevamo za vzpostavitev nove normalnosti. V sedanjem času, v katerem je Evropa v zatonu in so napadi na evropsko zapuščino na vrhuncu, poudarja avtor, se moramo odločiti prav za Evropo in si prizadevati za razsvetljenstvo, človekove pravice in svoboščine, družbeno solidarnost in feminizem. Slavoj Žižek v svojih prizadevanjih ostaja zvest samemu sebi tako s provokativnimi kot z revolucionarnimi pobudami. V marsičem bi bili lahko ponosni nanj in na njegov nadvse odmevni filozofski opus, vendar se to v podalpski kokoški, v kateri so ljudje nadvse kritični, zgodi le redko.
Piše Marija Švajncer, bereta Ajda Sokler in Igor Velše. Naslov Nebesa v razsulu je mogoče razumeti tako, pojasnjuje avtor Slavoj Žižek, da se spomnimo enega najbolj znanih citatov Mao Zedonga, dobesednega navedka, ki se glasi, češ da je pod nebesi vse v razsulu, situacija je odlična. To naj bi po Žižkovem mnenju pomenilo, da tkivo trenutnega družbenega reda razpada, bližajoči se kaos pa revolucionarnim silam ponuja izjemno priložnost za odločno akcijo in prevzem politične oblasti. Strinja se, da je pod nebesi zares vse v razsulu, v razsulu so pravzaprav nebesa sama. Zamisli se nad dogajanjem v letih 2020 in 2021, času pandemije covida-19, globalnega segrevanja, znakov nove hladne vojne, izbruha državljanskih protestov in družbenih odporov po vsem svetu. V knjigi se filozof Žižek kaže kot prodoren politični analitik, proučevalec dogajanja v svetu, razrednega in strankarskega boja in vstaje množic ter dober poznavalec antagonizmov današnjega časa. Tu in tam se navezuje na filozofe, zlasti na Hegla in Marxa ter sodobnike, omeni Mladena Dolarja in Alenko Zupančič, kar nekaj Freudovih in Lacanovih spoznanj je zanj še vedno uporabnih, toda poglaviten pomen imajo poglabljanje v politične položaje v različnih državah, prikazovanje nasprotij, odkrivanje paradoksov in razkrivanje negativnosti. Žižek proučuje sodobno demokracijo in anarhijo, slika moč kapitalizma in hkrati poskuse, da bi v svetu zavladale napredne sile. Brez dlake na jeziku opisuje ravnanje populističnih politikov, nekakšno novo brezsramnost in načrtno obscenost, tako rekoč zaničevanje osnovnih pravil olike in demokratične odprtosti. Videti je, kot da vrnitev v staro spodobnost ni več mogoča. Iz trenutnega stanja in političnih navzkrižij napoveduje, kaj se bo iz vsega tega izcimilo, kako se bodo končale ameriške volitve, na katerih je na koncu zmagal Biden. Ugotavlja, da so obubožani v najrevnejših delih Združenih držav Amerike kljub zmagi demokratskega predsednika podpirali republikanski populizem. To se je na naslednjih volitvah tudi potrdilo. Filozof trdi, da zgodovina ni objektiven razvoj, temveč dialektičen proces, v katerem je neločljiv pogoj za tisto, kar se v resnici dogaja, njegova ideološka simbolizacija. Med drugim opozarja, da Izrael igra nevarno igro. Palestinci na Zahodnem bregu so dan za dnem izpostavljeni administrativnemu in fizičnemu nasilju; izhoda iz krize ne bo brez pristnega glasu Palestincev. »Zame je edini način iz tega zapletenega položaja etičen. Na koncu koncev ni konflikta med bojem proti antisemitizmu in bojem proti temu, kar država Izrael počne na Zahodnem bregu. Oba boja sta del enega in istega boja za suverenost.« Zaustavi se pri koronski pandemiji in trdi, da so nekatere države kapitulirale pred virusom. Pandemija ni zgolj znanstveni in zdravstveni pojav, temveč je naravna katastrofa, prav tako pa še družbeni, ekonomski in ideološki pojav, ki vzbuja strah pred dolgoročnimi gospodarskimi posledicami in vpliva na duševno zdravje. Edino upanje preostane sprejeti izziv postčloveškosti in si prizadevati za vzpostavitev nove normalnosti. »Ta vzpostavitev ni zdravstven ali gospodarski problem, temveč je v svojem bistvu političen: prisiljeni smo na novo izumiti naše celotno družbeno življenje.« Slavoj Žižek napoveduje tako imenovani komunizem vojne dobe, se pravi panevropsko izredno stanje s strogo disciplino in podrejanjem gospodarstva v boju proti vsem izzivom. Pravi, da potrebujemo novo obliko komunizma, nekakšen zmernokonservativni komunizem. Konservativnost pomeni prizadevanje, da se ohranijo razmere, ki so primerne za življenje ljudi. »… potrebujemo globalne ukrepe za boj proti zdravstvenim in okoljskim grožnjam, tako da bo gospodarstvo treba nekako socializirati.« Odgovori si na vprašanje, zakaj se oklepa imena komunizem, tako rekoč prekletega imena, ko pa se zaveda, da je komunistični projekt 20. stoletja propadel in pripomogel k vzponu novih oblik morilske groze. Komunizma ne jemlje kot rešitev vseh zagat, temveč kot še zmeraj najboljše poimenovanje za tisto, kar nam omogoča, da pravilno dojamemo težave, s katerimi se danes soočamo, in skušamo najti izhod iz njih. Komunizem je zanj edina možnost, saj verjame, da je svobodna izbira tistega, kar mora narediti in kar je nujno storiti. Spomni se besed Grete Thunberg, da je treba doseči, kar se zdi nemogoče. Slavoj Žižek torej še vedno ostaja komunist. Predlaga, da je treba odpreti prostor za nove svoboščine, take, katerih čas šele prihaja. Išče pot iz nezavidljivega položaja sodobnega sveta in skrajnosti v njem. Prepričan je, da potrebujemo globalno solidarnost, mednarodno sodelovanje in novi red. Edina resnična rešitev je po njegovem mnenju sprememba svetovnega ekonomskega sistema. Pravi cilj bi morala biti družba, ki bi bila postavljena na takšnih temeljih, da do revščine sploh ne bi prišlo. Demokracija za Žižka pomeni moč ljudstva oziroma idejo, da bi se substancialna volja večine morala izraziti v delovanju države in zaupanju v volilne mehanizme. Zavzema se za ekološko gibanje in feministični boj. Po robu se je treba postaviti prepletenosti države in civilne družbe, pomembne so svoboda in človekove pravice. Ekološka kriza je eno od osrednjih vprašanj sodobnega časa, zato se je z njo treba spopadati premišljeno in intenzivno. Današnji čas potrebuje žvižgače, pritrjuje avtor, se pravi ljudi, ki razkrivajo laži in pokvarjenost oblastnikov. Slavoj Žižek verjame, da je demokratični socializem mogoč, zaveda pa se začetka nevarne poti, od katere je odvisno naše preživetje. Zaupa v načelnost politike radikalne izbire ter predlaga izbiro tam, kjer je ta nujna, in jo zavrača, kjer je lažna. Poziva nas, naj kot edino upanje sprejmemo izziv postčloveškosti in si prizadevamo za vzpostavitev nove normalnosti. V sedanjem času, v katerem je Evropa v zatonu in so napadi na evropsko zapuščino na vrhuncu, poudarja avtor, se moramo odločiti prav za Evropo in si prizadevati za razsvetljenstvo, človekove pravice in svoboščine, družbeno solidarnost in feminizem. Slavoj Žižek v svojih prizadevanjih ostaja zvest samemu sebi tako s provokativnimi kot z revolucionarnimi pobudami. V marsičem bi bili lahko ponosni nanj in na njegov nadvse odmevni filozofski opus, vendar se to v podalpski kokoški, v kateri so ljudje nadvse kritični, zgodi le redko.
Piše Andrej Lutman, bereta Igor Velše in Ajda Sokler. Poklicno se Peter Krkoč ukvarja z marketingom, njegovo poslanstvo pa je ustvarjanje umetnosti. V mlajših letih je bil vodilni pri skupini Skalp, ki se je napajala v psihedeličnem rocku in punku. Ko je še živel v Vipavski dolini, se je v ustvarjalni literarni delavnici otresal vplivov, prejetih prek državnega šolskega sistema. Posledica tega je skupinski roman Otok pozabe, v katerem je sodeloval z Lauro Brataševec, Dominikom Kobolom, Jolando Lesnik, Matjažem Stibiljem in Bojanom Bizjakom. Roman Zrna norosti, od leta 2020 po delih objavljan na portalu Burjač, je obsežna in tudi težka knjiga. Prek tristo potiskanih strani je vezanih v trde in trdne platnice bledo modre barve, ki jih krasijo le štiri stilizirana zrna, postavljena navpično. Od daleč spominjajo na razmajan silos. Knjiga je brez navedbe o številu izvodov in ceni. Takšna je pač navada pri samozaložbah, ki so lahko opremljene le z res kar najmanj podatki, kar je vsekakor prednost, saj so samozaložbe praviloma ljubiteljski projekti. In prav ljubiteljstvo je osnovno gonilo pisave Petra Krkoča. Pisec uvodnih strani Bojan Bizjak – Zakawsky, ki je bil pisateljev mentor v šoli ustvarjalnega pisanja, poudarja, da je to pisanje zmes kar najrazličnejših žanrov, pripovednih postopkov, eksperimentiranja in še česa. Pravo branje pa se začne s predstavitvijo vseh nastopajočih likov in njihovih značilnosti. Sestavljajo pahljačo zgodb, ki jih povezuje le nagnjenost do upora proti ustaljenim pisateljskim postopkom, proti tržni naravnanosti, proti vsem oblikam totalitarizmov. A pisanje se ukvarja z realnim, se spogleduje z aktualnostjo, kar pisatelj, ki je tudi neke vrste pisar, doseže s prevračanjem imen in poimenovanj oseb in pojavov. To počne tako duhovito, da ni težko prepoznati realnih oseb in pojavov. Sama naracija ali kar rdeča nit je pravzaprav postranska, kar nekakšen blef ali zasilna struktura. Poudarek je predvsem na sprotnih domislicah, ki relativno kratka poglavja spravljajo v senco kratkih zgodb, nemara kar črtic. Posebnost je ta, da se vsako tako poglavje konča s kratko povedjo, ki napoveduje naslednje dogodke in črtice povezuje v verigo spretno postavljenih označevalcev. Nekakšen vrh enega od strukturnih lokov je poglavje z naslovom Nova ustava: rob norosti, ki se končuje s povedma: „Zrno norosti ti je le odprlo pot do mene. Od tu naprej sva neločljivo zvezana v pogovor, če boš želel.“ Introvertirano diskurznost na drugi strani uravnoveša pisateljevo ukvarjanje s tako imenovano socialnostjo, ki jo ustrezno ponazarjata stavka na koncu poglavja Balet za revolucijo: „Naša moč so zastave v vetru. / Čas je za revolucijo.“ Izpostavljena navedka sta strop in dno istega silosa, napolnjenega z zrni norosti, ki jih prozni liki goltajo kot nekakšne pilule, s katerimi zaznavajo svet in svoj položaj v njem. Morda bi bila ena od asociacij tudi misel na psihiatrično ustanovo, a takšna primerjava je preskromna. Zrna norosti so razmetana tudi poleg silosa, morda jih je okoli še več kot v silosu. In tudi na takšen metaforičen način knjiga Zrna norosti opozarja, da je prava norišnica vsenaokrog. Pisatelj pa si dovoli, da na kar najbolj neustaljen način takšna zrna pedantno posadi v upanju, da nas dosežejo s svojim homeopatskim učinkom.
Piše Andrej Lutman, bereta Igor Velše in Ajda Sokler. Poklicno se Peter Krkoč ukvarja z marketingom, njegovo poslanstvo pa je ustvarjanje umetnosti. V mlajših letih je bil vodilni pri skupini Skalp, ki se je napajala v psihedeličnem rocku in punku. Ko je še živel v Vipavski dolini, se je v ustvarjalni literarni delavnici otresal vplivov, prejetih prek državnega šolskega sistema. Posledica tega je skupinski roman Otok pozabe, v katerem je sodeloval z Lauro Brataševec, Dominikom Kobolom, Jolando Lesnik, Matjažem Stibiljem in Bojanom Bizjakom. Roman Zrna norosti, od leta 2020 po delih objavljan na portalu Burjač, je obsežna in tudi težka knjiga. Prek tristo potiskanih strani je vezanih v trde in trdne platnice bledo modre barve, ki jih krasijo le štiri stilizirana zrna, postavljena navpično. Od daleč spominjajo na razmajan silos. Knjiga je brez navedbe o številu izvodov in ceni. Takšna je pač navada pri samozaložbah, ki so lahko opremljene le z res kar najmanj podatki, kar je vsekakor prednost, saj so samozaložbe praviloma ljubiteljski projekti. In prav ljubiteljstvo je osnovno gonilo pisave Petra Krkoča. Pisec uvodnih strani Bojan Bizjak – Zakawsky, ki je bil pisateljev mentor v šoli ustvarjalnega pisanja, poudarja, da je to pisanje zmes kar najrazličnejših žanrov, pripovednih postopkov, eksperimentiranja in še česa. Pravo branje pa se začne s predstavitvijo vseh nastopajočih likov in njihovih značilnosti. Sestavljajo pahljačo zgodb, ki jih povezuje le nagnjenost do upora proti ustaljenim pisateljskim postopkom, proti tržni naravnanosti, proti vsem oblikam totalitarizmov. A pisanje se ukvarja z realnim, se spogleduje z aktualnostjo, kar pisatelj, ki je tudi neke vrste pisar, doseže s prevračanjem imen in poimenovanj oseb in pojavov. To počne tako duhovito, da ni težko prepoznati realnih oseb in pojavov. Sama naracija ali kar rdeča nit je pravzaprav postranska, kar nekakšen blef ali zasilna struktura. Poudarek je predvsem na sprotnih domislicah, ki relativno kratka poglavja spravljajo v senco kratkih zgodb, nemara kar črtic. Posebnost je ta, da se vsako tako poglavje konča s kratko povedjo, ki napoveduje naslednje dogodke in črtice povezuje v verigo spretno postavljenih označevalcev. Nekakšen vrh enega od strukturnih lokov je poglavje z naslovom Nova ustava: rob norosti, ki se končuje s povedma: „Zrno norosti ti je le odprlo pot do mene. Od tu naprej sva neločljivo zvezana v pogovor, če boš želel.“ Introvertirano diskurznost na drugi strani uravnoveša pisateljevo ukvarjanje s tako imenovano socialnostjo, ki jo ustrezno ponazarjata stavka na koncu poglavja Balet za revolucijo: „Naša moč so zastave v vetru. / Čas je za revolucijo.“ Izpostavljena navedka sta strop in dno istega silosa, napolnjenega z zrni norosti, ki jih prozni liki goltajo kot nekakšne pilule, s katerimi zaznavajo svet in svoj položaj v njem. Morda bi bila ena od asociacij tudi misel na psihiatrično ustanovo, a takšna primerjava je preskromna. Zrna norosti so razmetana tudi poleg silosa, morda jih je okoli še več kot v silosu. In tudi na takšen metaforičen način knjiga Zrna norosti opozarja, da je prava norišnica vsenaokrog. Pisatelj pa si dovoli, da na kar najbolj neustaljen način takšna zrna pedantno posadi v upanju, da nas dosežejo s svojim homeopatskim učinkom.
Andrej Lupinc: Izštevanke za morišča, Peter Krkoč: Zrna norosti, Slavoj Žižek: Nebesa v razsulu. Recenzije so napisali Silvija Žnidar, Andrej Lutman in Marija Švajncer.
Andrej Lupinc: Izštevanke za morišča, Peter Krkoč: Zrna norosti, Slavoj Žižek: Nebesa v razsulu. Recenzije so napisali Silvija Žnidar, Andrej Lutman in Marija Švajncer.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Po zaslugi številnih programov in projektov Zveze prijateljev mladine Slovenije bo v marsikateri dom znova posijalo sonce. Z nami bosta generalna sekretarka in predsednica Zveze, Breda Krašna in Darja Groznik. Eno srce bodo skupaj z vašo pomočjo, z njima se bo pogovarjala voditeljica Karin Sabadin.
Po zaslugi številnih programov in projektov Zveze prijateljev mladine Slovenije bo v marsikateri dom znova posijalo sonce. Z nami bosta generalna sekretarka in predsednica Zveze, Breda Krašna in Darja Groznik. Eno srce bodo skupaj z vašo pomočjo, z njima se bo pogovarjala voditeljica Karin Sabadin.
Sinoči se je za alpske smučarje in smučarke končala turneja po smučarskih postajah čez lužo. Moški so v veleslalomu tekmovali v ameriškem Beaver Creeku, ženske prav tako v veleslalomu v kanadskem Tremblantu. V devetem krogu jadranske košarkarske lige pa sta se včeraj v Stožicah v ljubljanskem derbiju pomerili Olimpija in Ilirija.
Sinoči se je za alpske smučarje in smučarke končala turneja po smučarskih postajah čez lužo. Moški so v veleslalomu tekmovali v ameriškem Beaver Creeku, ženske prav tako v veleslalomu v kanadskem Tremblantu. V devetem krogu jadranske košarkarske lige pa sta se včeraj v Stožicah v ljubljanskem derbiju pomerili Olimpija in Ilirija.
Kemikalije so vseprisotne, žal pa številne tudi škodljive. Kje so najpogostejše in kako se jim izogniti predvsem pri izbiri čistil in kozmetike, v embalaži za živila, pa tudi kje na nas preži mikroplastika, boste ta teden izvedeli na brezplačnih spletnih delavnicah Zveze potrošnikov Slovenije. FOTO: Pixabay
Kemikalije so vseprisotne, žal pa številne tudi škodljive. Kje so najpogostejše in kako se jim izogniti predvsem pri izbiri čistil in kozmetike, v embalaži za živila, pa tudi kje na nas preži mikroplastika, boste ta teden izvedeli na brezplačnih spletnih delavnicah Zveze potrošnikov Slovenije. FOTO: Pixabay
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Prejšnji teden je v državnem zboru prestal prvo obravnavo, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje; Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi; Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka; Deja Kozjek, višja sodnica; Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Jolanda Lebar.
Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Prejšnji teden je v državnem zboru prestal prvo obravnavo, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje; Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi; Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka; Deja Kozjek, višja sodnica; Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Jolanda Lebar.
Ime tedna je postal Bojan Pollak, alpinist in gorski vodnik, ki mu je Planinska zveza Slovenije podelila najvišje priznanje – naziv častni član – za življenjsko delo. V planinski organizaciji je opravljal številne organizacijske naloge, veliko se je ukvarjal z vzgojo in izobraževanjem, velik pečat pa je pustil tudi na področju vodništva in izobraževanja vodnikov. Opravil je več kot 2.500 alpinističnih vzponov, od tega približno 130 prvenstvenih, ter bil član treh jugoslovanskih alpinističnih odprav v Himalajo, med drugim tudi odprave Everest leta 1979.
Ime tedna je postal Bojan Pollak, alpinist in gorski vodnik, ki mu je Planinska zveza Slovenije podelila najvišje priznanje – naziv častni član – za življenjsko delo. V planinski organizaciji je opravljal številne organizacijske naloge, veliko se je ukvarjal z vzgojo in izobraževanjem, velik pečat pa je pustil tudi na področju vodništva in izobraževanja vodnikov. Opravil je več kot 2.500 alpinističnih vzponov, od tega približno 130 prvenstvenih, ter bil član treh jugoslovanskih alpinističnih odprav v Himalajo, med drugim tudi odprave Everest leta 1979.
Petega februarja je v okviru cikla Tutti Akademije za glasbo v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji potekal koncert Orkestra Slovenske filharmonije in študentov. Pod taktirko dirigenta Slavena Kulenovića so nastopili violinistka Nuša Rejc, tolkalca Peter Jeretina in Inti Pucihar, violinistka Hana Krivcova in pianist Sven Brajković. Ta teden poslušamo nastopa zadnjih dveh. Hana Krivcova bo izvedla rapsodijo Cigan Mauricea Ravela, Sven Brajković pa Koncert za klavir št. 3 v C-duru, op. 26 Sergeja Prokofjeva.
Petega februarja je v okviru cikla Tutti Akademije za glasbo v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji potekal koncert Orkestra Slovenske filharmonije in študentov. Pod taktirko dirigenta Slavena Kulenovića so nastopili violinistka Nuša Rejc, tolkalca Peter Jeretina in Inti Pucihar, violinistka Hana Krivcova in pianist Sven Brajković. Ta teden poslušamo nastopa zadnjih dveh. Hana Krivcova bo izvedla rapsodijo Cigan Mauricea Ravela, Sven Brajković pa Koncert za klavir št. 3 v C-duru, op. 26 Sergeja Prokofjeva.
Danes se v Kinodvoru v Ljubljani začenja že 41. festival LGBT filma. Festival je bil prvič organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival LGBT filma v Evropi ter najstarejši mednarodni filmski festival v Sloveniji. Potekal bo do 15. decembra. V oddaji boste slišali tudi oceno predstave Erotika, ki je na sporedu SLG Celje in nekaj knjižnih novosti, ki so izšle pri založbi Mladinska knjiga.
Danes se v Kinodvoru v Ljubljani začenja že 41. festival LGBT filma. Festival je bil prvič organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival LGBT filma v Evropi ter najstarejši mednarodni filmski festival v Sloveniji. Potekal bo do 15. decembra. V oddaji boste slišali tudi oceno predstave Erotika, ki je na sporedu SLG Celje in nekaj knjižnih novosti, ki so izšle pri založbi Mladinska knjiga.
Slovenija je brez guvernerja Banke Slovenije že 11 mesecev, kar je tudi rekord med državami z evrom, glavni vzrok pa politično merjenje moči med predsednico republike in vlado. V prihodnjih minutah naj bi izvedeli, kdo so novi mogoči kandidati za guvernerski položaj. Drugi poudarki: - V Londonu se začenjajo pogovori Ukrajine in njenih evropskih zaveznic o najnovejšem besedilu ameriškega mirovnega predloga. - Po ameriških kritikah v novi strategiji nacionalne varnosti v Berlinu odgovarjajo: Združenim državam je cilj vmešavanje v evropske notranje zadeve. - Policisti v prazničnem decembru pozivajo k odgovornemu uživanju alkohola ter k previdnosti pri uporabi petard.
Slovenija je brez guvernerja Banke Slovenije že 11 mesecev, kar je tudi rekord med državami z evrom, glavni vzrok pa politično merjenje moči med predsednico republike in vlado. V prihodnjih minutah naj bi izvedeli, kdo so novi mogoči kandidati za guvernerski položaj. Drugi poudarki: - V Londonu se začenjajo pogovori Ukrajine in njenih evropskih zaveznic o najnovejšem besedilu ameriškega mirovnega predloga. - Po ameriških kritikah v novi strategiji nacionalne varnosti v Berlinu odgovarjajo: Združenim državam je cilj vmešavanje v evropske notranje zadeve. - Policisti v prazničnem decembru pozivajo k odgovornemu uživanju alkohola ter k previdnosti pri uporabi petard.
Predstavitev projekta Balkan News – Brass AG, ki ga je v letih 2016 in 2017 v studiu 26 Radia Slovenija snemal Trobilni ansambel Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani (Brass AG) pod vodstvom prof. Dušana Krajnca, sklepamo z izborom treh del z zgoščenke: Capricciem Mire Milosavljević, skladbo Tutta la forza Davida Mastikose in delom z naslovom East Balkan Flavour, torej Vzhodno-balkanski okus Živka Vasileva.
Predstavitev projekta Balkan News – Brass AG, ki ga je v letih 2016 in 2017 v studiu 26 Radia Slovenija snemal Trobilni ansambel Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani (Brass AG) pod vodstvom prof. Dušana Krajnca, sklepamo z izborom treh del z zgoščenke: Capricciem Mire Milosavljević, skladbo Tutta la forza Davida Mastikose in delom z naslovom East Balkan Flavour, torej Vzhodno-balkanski okus Živka Vasileva.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Poškodbe s pirotehniko prinašajo tragične posledice, zato tako policisti kot zdravniki svetujejo previdnost, da bodo bližajoči se prazniki lepi in varni. Lani so na območju Policijske uprave Maribor obravnavali 14 kršitev na tem področju, polovica kršiteljev je bila mladoletnih. Na oddelku za plastično in rekonstrukcijsko kirurgijo ter opekline UKC Maribor pa so zaradi pirotehnike obravnavali dve poškodbi.
Poškodbe s pirotehniko prinašajo tragične posledice, zato tako policisti kot zdravniki svetujejo previdnost, da bodo bližajoči se prazniki lepi in varni. Lani so na območju Policijske uprave Maribor obravnavali 14 kršitev na tem področju, polovica kršiteljev je bila mladoletnih. Na oddelku za plastično in rekonstrukcijsko kirurgijo ter opekline UKC Maribor pa so zaradi pirotehnike obravnavali dve poškodbi.
Celjski nogometaši imajo 12 točk naskoka po prvi polovici prvenstva, kar pomeni, da je jesenski prvak še tretjič v zadnjih štirih letih daleč pred zasledovalci v prvi ligi. Gost je nekdanji trener kluba Simon Rožman. Donedavno je bil trener Osijeka, pravi, da bi bili Celjani tudi na Hrvaškem pri vrhu lestvice, Hrvati pa iz leta v leto ustvarjajo odlične igralce zaradi tamkajšnje kulture nogometa. Rožman pravi, da ni dileme, kateri šport je na Hrvaškem številka ena, zveza pa je tam ustvarila izjemen reprezentančni ustroj. Rožman tudi pove, da je Darko Milanič edini pravi kandidat za Kekovega naslednika na slovenskem selektorskem stolčku, zavrača pa idejo dvojne vloge, torej da bi bil nekdo hkrati trener kluba in selektor reprezentance. V tem primeru bi prišlo do konflikta interesov, meni Rožman. Rožman o nogometu debatira z Boštjanom Janežičem, Jožetom Pepevnikom in Markom Cirmanom, voditelj podkasta je Luka Petrič, v drugem polčasu pa ujemite pogovor Aljaža Golčerja z direktorjem angleškega drugoligaša Wrexhama Shaunom Harveyjem. Wrexham je trikrat zapored napovedoval, iz pete je prišel do druge lige. Katalizatorja vzpona sta nova lastnika, igralca Ryan Reynolds in Rob McElhenney, vzpon kluba pa je podrobno zabeležen v televizijski seriji Welcome to Wrexham.
Celjski nogometaši imajo 12 točk naskoka po prvi polovici prvenstva, kar pomeni, da je jesenski prvak še tretjič v zadnjih štirih letih daleč pred zasledovalci v prvi ligi. Gost je nekdanji trener kluba Simon Rožman. Donedavno je bil trener Osijeka, pravi, da bi bili Celjani tudi na Hrvaškem pri vrhu lestvice, Hrvati pa iz leta v leto ustvarjajo odlične igralce zaradi tamkajšnje kulture nogometa. Rožman pravi, da ni dileme, kateri šport je na Hrvaškem številka ena, zveza pa je tam ustvarila izjemen reprezentančni ustroj. Rožman tudi pove, da je Darko Milanič edini pravi kandidat za Kekovega naslednika na slovenskem selektorskem stolčku, zavrača pa idejo dvojne vloge, torej da bi bil nekdo hkrati trener kluba in selektor reprezentance. V tem primeru bi prišlo do konflikta interesov, meni Rožman. Rožman o nogometu debatira z Boštjanom Janežičem, Jožetom Pepevnikom in Markom Cirmanom, voditelj podkasta je Luka Petrič, v drugem polčasu pa ujemite pogovor Aljaža Golčerja z direktorjem angleškega drugoligaša Wrexhama Shaunom Harveyjem. Wrexham je trikrat zapored napovedoval, iz pete je prišel do druge lige. Katalizatorja vzpona sta nova lastnika, igralca Ryan Reynolds in Rob McElhenney, vzpon kluba pa je podrobno zabeležen v televizijski seriji Welcome to Wrexham.
Novinarka in urednica na slovenskem programu RAIa v Trstu Lucija Tavčar sodi v mlajšo generacijo Slovencev v Italiji, v svojih genih pa nosi tudi koroške Slovence. Poklicno je šla po očetovih stopinjah in se zaposlila na slovenskem programu RAI-a. Službeno jo pot pogosto vodi v Benečijo in Rezijo in tam živeči Slovenci jo spominjajo na rojake na avstrijskem Koroškem, pravi. Ponosna je na oddaje v narečjih, ki jih Radio Trsta A neguje že desetletja. Kako pa se sooča z vprašanji lastne identitete, jo je kdaj zamikalo, da bi ostala v Sloveniji, kjer je študirala? Kakšne perspektive imajo mladi Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini in kakšen je njihov odnos do uveljavljenih manjšinskih struktur? Prisluhnite!
Novinarka in urednica na slovenskem programu RAIa v Trstu Lucija Tavčar sodi v mlajšo generacijo Slovencev v Italiji, v svojih genih pa nosi tudi koroške Slovence. Poklicno je šla po očetovih stopinjah in se zaposlila na slovenskem programu RAI-a. Službeno jo pot pogosto vodi v Benečijo in Rezijo in tam živeči Slovenci jo spominjajo na rojake na avstrijskem Koroškem, pravi. Ponosna je na oddaje v narečjih, ki jih Radio Trsta A neguje že desetletja. Kako pa se sooča z vprašanji lastne identitete, jo je kdaj zamikalo, da bi ostala v Sloveniji, kjer je študirala? Kakšne perspektive imajo mladi Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini in kakšen je njihov odnos do uveljavljenih manjšinskih struktur? Prisluhnite!
V mariborskem Zdravstvenem domu so odprli Referenčni center Atletske zveze Slovenije. Gre za prvi tovrstni center v državi, ki v Mariboru deluje ob olimpijskem in paraolimpijskem. Namenjen je vrhunskim in rekreativnim športnikom, obravnave pa bodo v okviru zdravstvenega zavarovanja, dodatnih zavarovanj za športnike in programov Zveze.
V mariborskem Zdravstvenem domu so odprli Referenčni center Atletske zveze Slovenije. Gre za prvi tovrstni center v državi, ki v Mariboru deluje ob olimpijskem in paraolimpijskem. Namenjen je vrhunskim in rekreativnim športnikom, obravnave pa bodo v okviru zdravstvenega zavarovanja, dodatnih zavarovanj za športnike in programov Zveze.
Urednica in režiserka na slovenskem programu RAI v Trstu Lucija Tavčar pripada mlajši generaciji. Po mami koroška in po očetu tržaška Slovenka je zelo ukoreninjena v obeh prostorih. Z vprašanjem identitete se slej kot prej sooči vsak zamejec, pravi. Kakšne perspektive pa imajo mladi? Celovška Posojilnica Bank se vnovič prodaja. Kaj bi to lahko pomenilo za dvojezične poslovalnice na avstrijskem Koroškem in kaj za sponzoriranje dejavnosti koroških Slovencev? Gostimo doktorico Anito Peti Stantić, predstojnico katedre za slovenski jezik in književnost na zagrebški Filozofski fakulteti, prevajalko in letošnjo dobitnico Lavrinove diplome. Naša sogovornica pa je tudi Jelka Pšajd, raziskovalka, tesno povezana s Porabjem. Za svoje delo je dobila Murkovo nagrado, najvišje strokovno priznanje na področju etnologije
Urednica in režiserka na slovenskem programu RAI v Trstu Lucija Tavčar pripada mlajši generaciji. Po mami koroška in po očetu tržaška Slovenka je zelo ukoreninjena v obeh prostorih. Z vprašanjem identitete se slej kot prej sooči vsak zamejec, pravi. Kakšne perspektive pa imajo mladi? Celovška Posojilnica Bank se vnovič prodaja. Kaj bi to lahko pomenilo za dvojezične poslovalnice na avstrijskem Koroškem in kaj za sponzoriranje dejavnosti koroških Slovencev? Gostimo doktorico Anito Peti Stantić, predstojnico katedre za slovenski jezik in književnost na zagrebški Filozofski fakulteti, prevajalko in letošnjo dobitnico Lavrinove diplome. Naša sogovornica pa je tudi Jelka Pšajd, raziskovalka, tesno povezana s Porabjem. Za svoje delo je dobila Murkovo nagrado, najvišje strokovno priznanje na področju etnologije
Projekt prve čezmejne Evropske prestolnice kulture se je s predajo naslova slovaškemu mestu Trenčin in finskemu Ouluju zaključil 5. decembra. Skupno je EPK GO!2025 Nova Gorica – Gorica gostila prek tisoč 600 dogodkov. Na Slovenski strani meje se je zvrstilo 870 kulturnih, gastronomskih, športnih in drugih dogodkov, kar je dvakrat več od načrtovanega. Kakšne so izkušnje in kaj se čezmejnemu sodelovanju obeta v prihodnje? Gostje: Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025; Neda Rusjan Bric, režiserka in pobudnica EPK GO! 25; Sabrina Volk Simčič, vodja novogoriške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti; Štefan Krapše, založnik; Vladimir Peruničič, direktor Goriškega muzeja.
Projekt prve čezmejne Evropske prestolnice kulture se je s predajo naslova slovaškemu mestu Trenčin in finskemu Ouluju zaključil 5. decembra. Skupno je EPK GO!2025 Nova Gorica – Gorica gostila prek tisoč 600 dogodkov. Na Slovenski strani meje se je zvrstilo 870 kulturnih, gastronomskih, športnih in drugih dogodkov, kar je dvakrat več od načrtovanega. Kakšne so izkušnje in kaj se čezmejnemu sodelovanju obeta v prihodnje? Gostje: Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025; Neda Rusjan Bric, režiserka in pobudnica EPK GO! 25; Sabrina Volk Simčič, vodja novogoriške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti; Štefan Krapše, založnik; Vladimir Peruničič, direktor Goriškega muzeja.
V duu Ritmo Classico igrata harfistka Nicoletta Sanzin in tolkalka Barbara Kresnik na marimbi.
V duu Ritmo Classico igrata harfistka Nicoletta Sanzin in tolkalka Barbara Kresnik na marimbi.
Ostali poudarki: - V Rogaški Slatini krajani proti morebitni širitvi odlagališča v Tuncovcu - Grafist bi gradil hotel tudi na Bonifiki, v zameno bi nadgradil nogometni stadion - Miklavž ni le dobrotnik najmlajših, je tudi zavetnik največjega pomurskega mesta - V prazničnem decembru se povezujejo v mariborskih okoliških občinah z namenom, da bi ljudem pokazali, da niso sami.
Ostali poudarki: - V Rogaški Slatini krajani proti morebitni širitvi odlagališča v Tuncovcu - Grafist bi gradil hotel tudi na Bonifiki, v zameno bi nadgradil nogometni stadion - Miklavž ni le dobrotnik najmlajših, je tudi zavetnik največjega pomurskega mesta - V prazničnem decembru se povezujejo v mariborskih okoliških občinah z namenom, da bi ljudem pokazali, da niso sami.
Na obratu sveži albumi novega jazza:domačega kolektiva Zhlehtet, grških punk-jazzerjev MOb, londonskega projekta SHOLTO ... Poslušamo tudi sodobni rap naveze Anti-Lilly & Phoniks. In še marsikaj drugega. 01 Jodesha & Star Ride - The Answer 02 Anti-Lilly & Phoniks - Too Late (Feat. Scienze) 03 Anti-Lilly & Phoniks - Swim In Fire (Feat. Awon) 04 Lord Shepherd - 24th and Lake Street Omaha Nebrask 05 Syphax - Thamghra 06 Hailu Mergia – Gum Gum 07 MOb - Fall 08 MOb - The Listener (feat. Yusef Lateef) 09 Rok Zalokar Zhlehtet – rhythm-tu-ning 10 SHOLTO - Ghibli's Dream 11 SHOLTO - Swampland of the Soul 12 Gianni Brezzo - Heisenberg 2.0 13 Fly Anakin, Quelle Chris, $ilkMoney, Fatima - Socks Over the Smoke Detector
Na obratu sveži albumi novega jazza:domačega kolektiva Zhlehtet, grških punk-jazzerjev MOb, londonskega projekta SHOLTO ... Poslušamo tudi sodobni rap naveze Anti-Lilly & Phoniks. In še marsikaj drugega. 01 Jodesha & Star Ride - The Answer 02 Anti-Lilly & Phoniks - Too Late (Feat. Scienze) 03 Anti-Lilly & Phoniks - Swim In Fire (Feat. Awon) 04 Lord Shepherd - 24th and Lake Street Omaha Nebrask 05 Syphax - Thamghra 06 Hailu Mergia – Gum Gum 07 MOb - Fall 08 MOb - The Listener (feat. Yusef Lateef) 09 Rok Zalokar Zhlehtet – rhythm-tu-ning 10 SHOLTO - Ghibli's Dream 11 SHOLTO - Swampland of the Soul 12 Gianni Brezzo - Heisenberg 2.0 13 Fly Anakin, Quelle Chris, $ilkMoney, Fatima - Socks Over the Smoke Detector
Svetovno gospodarstvo v umetno inteligenco, po nekaterih ocenah, investira več kot 30 milijard dolarjev na leto, a inštitut MIT ugotavlja, da 95% teh podjetij ne zaznava merljivih učinkov. Podobne vzorce Ekonomska fakulteta opaža v Sloveniji. Kaj so razlogi in kako to spremeniti, so profesorji in predstavniki podjetij razpravljali na nedavnem pogovoru fakultetnega Centra poslovne odličnosti. Ob tem so kritično ocenili predlagano novo strategijo na tem področju. Nacionalni program za umetno inteligenco 2030 je v javni razpravi do 18. decembra.
Svetovno gospodarstvo v umetno inteligenco, po nekaterih ocenah, investira več kot 30 milijard dolarjev na leto, a inštitut MIT ugotavlja, da 95% teh podjetij ne zaznava merljivih učinkov. Podobne vzorce Ekonomska fakulteta opaža v Sloveniji. Kaj so razlogi in kako to spremeniti, so profesorji in predstavniki podjetij razpravljali na nedavnem pogovoru fakultetnega Centra poslovne odličnosti. Ob tem so kritično ocenili predlagano novo strategijo na tem področju. Nacionalni program za umetno inteligenco 2030 je v javni razpravi do 18. decembra.
Diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini se bodo danes nadaljevala v Bruslju in Londonu. Tam se bo ukrajinski predsednik Zelenski sešel z voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije. Zelenski je pred tem dejal, da je ameriška stran seznanjena z osnovnimi stališči Ukrajine. Druge teme: - Evropski notranji ministri podprli prvi seznam varnih izvornih držav. - Komisija za preprečevanje korupcije svari pred neupoštevanjem njenih priporočil in odločitev. - Z brezplačnimi vadbami do več gibanja in veselja za ljudi z invalidnostjo.
Diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini se bodo danes nadaljevala v Bruslju in Londonu. Tam se bo ukrajinski predsednik Zelenski sešel z voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije. Zelenski je pred tem dejal, da je ameriška stran seznanjena z osnovnimi stališči Ukrajine. Druge teme: - Evropski notranji ministri podprli prvi seznam varnih izvornih držav. - Komisija za preprečevanje korupcije svari pred neupoštevanjem njenih priporočil in odločitev. - Z brezplačnimi vadbami do več gibanja in veselja za ljudi z invalidnostjo.
V koordinaciji raziskovalcev iz Univerze v Ljubljani se začenja oblikovati infrastrukturni in raziskovalni Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost »GreenHer«, v katerem sodelujejo še raziskovalci Univerze na Primorskem v Kopru in Univerze v Mariboru, zraven pa so tudi konservatorsko-restavratorski strokovnjaki iz muzejev, NUK-a ter Zavod za gradbeništvo. Z vsoto dobrih 26 milijonov evrov – polovico daje Evropska unija, polovico pa resorno ministrstvo - bo povezal humanistične in družboslovne, v veliki meri arheološke, in kar je pri dediščinskih vedah dokaj razveseljivo, predvsem pa nujno - naravoslovne in tehniške vede. Financirali pa bodo tudi vrsto novih raziskovalnih zmogljivosti, tako s posodabljanjem raziskovalne opreme kot z gradnjo novih stavb. O projektu novega Centra odličnosti, ki ga vodi in koordinira, govori prof.dr. Matija Strlič iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. FOTO: Matija Strlič že dolgo ne le z lupo raziskuje in ohranja materiale kulturne dediščine VIR: avtor fotografije je Uroš Hočevar
V koordinaciji raziskovalcev iz Univerze v Ljubljani se začenja oblikovati infrastrukturni in raziskovalni Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost »GreenHer«, v katerem sodelujejo še raziskovalci Univerze na Primorskem v Kopru in Univerze v Mariboru, zraven pa so tudi konservatorsko-restavratorski strokovnjaki iz muzejev, NUK-a ter Zavod za gradbeništvo. Z vsoto dobrih 26 milijonov evrov – polovico daje Evropska unija, polovico pa resorno ministrstvo - bo povezal humanistične in družboslovne, v veliki meri arheološke, in kar je pri dediščinskih vedah dokaj razveseljivo, predvsem pa nujno - naravoslovne in tehniške vede. Financirali pa bodo tudi vrsto novih raziskovalnih zmogljivosti, tako s posodabljanjem raziskovalne opreme kot z gradnjo novih stavb. O projektu novega Centra odličnosti, ki ga vodi in koordinira, govori prof.dr. Matija Strlič iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. FOTO: Matija Strlič že dolgo ne le z lupo raziskuje in ohranja materiale kulturne dediščine VIR: avtor fotografije je Uroš Hočevar
Skladno s spremembami omrežninskega akta se bo postavka za najdražji blok dvigovala postopoma skozi tri sezone in bo letos znašala le 50 odstotkov ciljnega zneska. V oddaji tudi o tem: -V Tolminu novo vozilo za pomoč na domu. -Raziskave za prenovo palače de Belli v Kopru razkrile stenske poslikave iz 16. stoletja. -Primorje je jesenski del nogometnega prvenstva zaključilo s porazom.
Skladno s spremembami omrežninskega akta se bo postavka za najdražji blok dvigovala postopoma skozi tri sezone in bo letos znašala le 50 odstotkov ciljnega zneska. V oddaji tudi o tem: -V Tolminu novo vozilo za pomoč na domu. -Raziskave za prenovo palače de Belli v Kopru razkrile stenske poslikave iz 16. stoletja. -Primorje je jesenski del nogometnega prvenstva zaključilo s porazom.
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Radijska športna legenda Na današnji dan pred 80 leti je po končani vojni vihri začel oddajati redni slovenski program Radia Trst. Leta 1946 se je tržaška slovenska postaja osamosvojila. Do leta 1954 je delovala pod zavezniško vojaško upravo, od takrat pa deluje v sklopu italijanske državne radiotelevizije RAI oziroma njenega deželnega sedeža za Furlanijo - Julijsko krajino (FJK).
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Radijska športna legenda Na današnji dan pred 80 leti je po končani vojni vihri začel oddajati redni slovenski program Radia Trst. Leta 1946 se je tržaška slovenska postaja osamosvojila. Do leta 1954 je delovala pod zavezniško vojaško upravo, od takrat pa deluje v sklopu italijanske državne radiotelevizije RAI oziroma njenega deželnega sedeža za Furlanijo - Julijsko krajino (FJK).
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - gospodarstveniki po mesecih pozivov dočakali shemo skrajšanega delovnega časa - na Ptuju so se z razstavo poklonili Francetu Miheliču - mariborska in okoliške občine vabijo s pestrim prazničnim dogajanjem
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - gospodarstveniki po mesecih pozivov dočakali shemo skrajšanega delovnega časa - na Ptuju so se z razstavo poklonili Francetu Miheliču - mariborska in okoliške občine vabijo s pestrim prazničnim dogajanjem
Oddaja bo v znamenju violine v slovenskem jazzu. Vodilna slovenska jazzovska violinista v tem prostoru sta oče in sin Peter Ugrin. Sledile bodo še skladbe zasedbe Nakana, Petre Onderuf, Vlada Batiste, Jelene Ždrale in Jerneja Brenceta.
Oddaja bo v znamenju violine v slovenskem jazzu. Vodilna slovenska jazzovska violinista v tem prostoru sta oče in sin Peter Ugrin. Sledile bodo še skladbe zasedbe Nakana, Petre Onderuf, Vlada Batiste, Jelene Ždrale in Jerneja Brenceta.
Voznikov avtobusov v Sloveniji že dolgo primanjkuje. Če povemo drugače - vse manj ljudi se odloča za to delo, saj delovne pogoje ocenjujejo za slabe in plačilo za prenizko. Avtobusna podjetja zaposlujejo vse več tujcev, v zadnjih sedmih letih se je število tujih voznikov povečalo za trikrat. Hkrati vozniki poročajo tudi o vse več incidentih na avtobusih, nedavno se je zgodil tudi tragičen napad z nožem na voznika avtobusa v Ljubljani. V Zeleni luči se o aktualnih problematikah pogovorimo s predstavnikom Sindikata voznikov avtobusov Damjanom Volfom, ki opozarja na slabe delovne pogoje ter nevarnost kartelnega dogovarjanja med avtobusnimi podjetji. Bodo vozniki avtobusov v kratkem napovedali stavko?
Voznikov avtobusov v Sloveniji že dolgo primanjkuje. Če povemo drugače - vse manj ljudi se odloča za to delo, saj delovne pogoje ocenjujejo za slabe in plačilo za prenizko. Avtobusna podjetja zaposlujejo vse več tujcev, v zadnjih sedmih letih se je število tujih voznikov povečalo za trikrat. Hkrati vozniki poročajo tudi o vse več incidentih na avtobusih, nedavno se je zgodil tudi tragičen napad z nožem na voznika avtobusa v Ljubljani. V Zeleni luči se o aktualnih problematikah pogovorimo s predstavnikom Sindikata voznikov avtobusov Damjanom Volfom, ki opozarja na slabe delovne pogoje ter nevarnost kartelnega dogovarjanja med avtobusnimi podjetji. Bodo vozniki avtobusov v kratkem napovedali stavko?
V patronažnem zdravstvenem varstvu opozarjajo na nujne spremembe sistema. Na eni strani se soočajo z vse večjimi potrebami prebivalstva, na drugi pa s pomanjkanjem kadra. Pristojni ocenjujejo, da bi za normalno delovanje patronažnih služb potrebovali še dodatnih 200 medicinskih sester. Patronažne medicinske sestre so pogosto prve, ki vstopijo v dom mlade družine, starejšega ali bolnega človeka — in tiste, ki tam ostanejo najdlje. Njihova vloga je pomembna, še posebej v času staranja prebivalstva, naraščanja kroničnih bolezni in vse večje potrebe po oskrbi na domu. O tem, s kakšnimi izzivi se soočajo, se je Nataša Mulec pogovarjala s koordinatorico za patronažno dejavnosti pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Martino Horvat.
V patronažnem zdravstvenem varstvu opozarjajo na nujne spremembe sistema. Na eni strani se soočajo z vse večjimi potrebami prebivalstva, na drugi pa s pomanjkanjem kadra. Pristojni ocenjujejo, da bi za normalno delovanje patronažnih služb potrebovali še dodatnih 200 medicinskih sester. Patronažne medicinske sestre so pogosto prve, ki vstopijo v dom mlade družine, starejšega ali bolnega človeka — in tiste, ki tam ostanejo najdlje. Njihova vloga je pomembna, še posebej v času staranja prebivalstva, naraščanja kroničnih bolezni in vse večje potrebe po oskrbi na domu. O tem, s kakšnimi izzivi se soočajo, se je Nataša Mulec pogovarjala s koordinatorico za patronažno dejavnosti pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Martino Horvat.
Pogovorna oddaja o športu.
Pogovorna oddaja o športu.
Avtomobilska vrata so morda prva stvar, ki jo opazimo, verjetno prva, ki jo primemo, a pogosto tudi zadnja, ki nas rešijo. Dva tečaja, jeziček, steklo in nekaj kovine sestavljajo zelo pomemben del avtomobilske varnosti, hkrati pa vrata odpirajo tudi zgodbo estetike, uporabnosti in bontona. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Avtomobilska vrata so morda prva stvar, ki jo opazimo, verjetno prva, ki jo primemo, a pogosto tudi zadnja, ki nas rešijo. Dva tečaja, jeziček, steklo in nekaj kovine sestavljajo zelo pomemben del avtomobilske varnosti, hkrati pa vrata odpirajo tudi zgodbo estetike, uporabnosti in bontona. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Hamo in Tribute 2 Love napovedujejo 20-letnico delovanja z novim singlom S tabo je lepo. Pesem odpira pogled na odnos, ki gre tudi skozi težje trenutke, a vztraja s toplino in z bližino. Motiv ostaja odprt poslušalcu – kdo je tisti, s katerim je lepo, si izbere vsak sam. »Najbrž je bila kaka punca«, o tem, kdo ga je navdihnil, pove Hamo. Izdal nam je delovni naslov že sedmega studijskega albuma, kako je bilo prejšnji teden v Cankarjevem domu, pa tudi, zakaj zasedbe do konca leta ne bo več na odrih.
Hamo in Tribute 2 Love napovedujejo 20-letnico delovanja z novim singlom S tabo je lepo. Pesem odpira pogled na odnos, ki gre tudi skozi težje trenutke, a vztraja s toplino in z bližino. Motiv ostaja odprt poslušalcu – kdo je tisti, s katerim je lepo, si izbere vsak sam. »Najbrž je bila kaka punca«, o tem, kdo ga je navdihnil, pove Hamo. Izdal nam je delovni naslov že sedmega studijskega albuma, kako je bilo prejšnji teden v Cankarjevem domu, pa tudi, zakaj zasedbe do konca leta ne bo več na odrih.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Ruska agresija na Ukrajino in nekatere ocene evropskih obveščevalnih služb, da bi bila lahko Rusija v naslednjih 3-5-ih letih sposobna napasti tudi katero od članic Unije oziroma zveze NATO, so v tem letu v Evropski uniji sprožile prelomne odločitve na področju obrambe, kot jih po koncu hladne vojne še nismo videli. Evropska sedemindvajseterica je sprejela nove strateške in tudi konkretne načrte za krepitev lastnih obrambnih zmogljivosti, do leta 2030 pa naj bi članice Unije za obrambo namenile do 800 milijard evrov dodatnega denarja.
Ruska agresija na Ukrajino in nekatere ocene evropskih obveščevalnih služb, da bi bila lahko Rusija v naslednjih 3-5-ih letih sposobna napasti tudi katero od članic Unije oziroma zveze NATO, so v tem letu v Evropski uniji sprožile prelomne odločitve na področju obrambe, kot jih po koncu hladne vojne še nismo videli. Evropska sedemindvajseterica je sprejela nove strateške in tudi konkretne načrte za krepitev lastnih obrambnih zmogljivosti, do leta 2030 pa naj bi članice Unije za obrambo namenile do 800 milijard evrov dodatnega denarja.