Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Miška išče nov dom. Pripoveduje: Polde Bibič. Napisal: Etienne Dellesert. Prevedla: Nea Mužič Naser. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Miška išče nov dom. Pripoveduje: Polde Bibič. Napisal: Etienne Dellesert. Prevedla: Nea Mužič Naser. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Iranske oblasti so zavrnile najnovejši predlog za premirje. V odgovoru, ki so ga poslale pakistanskim posrednikom, med drugim navajajo potrebo po trajnem končanju vojne, a ob upoštevanju iranskih zahtev - te med drugim vključujejo oblikovanje protokola za varno prečkanje Hormuške ožine, povojno obnovo in ukinitev sankcij. Ameriški predsednik Donald Trump medtem vztraja, da bodo izpolnili svoje cilje v Iranu. Drugi poudarki: - Pred zdajšnjo vlado zadnji teden s polnimi pooblastili. - V srednjo šolo v Pliberku poskusno uvajajo dvojezični pouk. - Roglič za začetek dirke po Baskiji četrti na kronometru.
Iranske oblasti so zavrnile najnovejši predlog za premirje. V odgovoru, ki so ga poslale pakistanskim posrednikom, med drugim navajajo potrebo po trajnem končanju vojne, a ob upoštevanju iranskih zahtev - te med drugim vključujejo oblikovanje protokola za varno prečkanje Hormuške ožine, povojno obnovo in ukinitev sankcij. Ameriški predsednik Donald Trump medtem vztraja, da bodo izpolnili svoje cilje v Iranu. Drugi poudarki: - Pred zdajšnjo vlado zadnji teden s polnimi pooblastili. - V srednjo šolo v Pliberku poskusno uvajajo dvojezični pouk. - Roglič za začetek dirke po Baskiji četrti na kronometru.
Bina Štampe Žmavc: Strmoglavljenje sanj, Nataša Konc Lorenzutti: Vse je postalo plamen, Brane Senegačnik: Lirični prostor. Recenzije so napisali Andrej Lutman, Tonja Jelen in Meta Kušar.
Bina Štampe Žmavc: Strmoglavljenje sanj, Nataša Konc Lorenzutti: Vse je postalo plamen, Brane Senegačnik: Lirični prostor. Recenzije so napisali Andrej Lutman, Tonja Jelen in Meta Kušar.
Piše: Tonja Jelen, bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko. Roman igralke in pisateljice Nataše Konc Lorenzutti Vse je postalo plamen sodi med biografska dela. Predstavlja življenje intelektualke in umetnice Lize Hribar, rojene Obereigner (1913–1996). Kiparka je znana predvsem po izdelovanju jaslic, njen odnos do dela je subtilno orisan, pa vendar roman prikazuje še marsikaj. Predstavljeni so tedanje intelektualno življenje, vzpostavitev pomembnih ustanov nacionalnega pomena in pogled na žensko v njenih različnih vlogah. Prikazuje nam političen pogled in polemične odločitve predvsem v povojnem obdobju. Zelo dobro je prikazana podoba Ljubljane z njenimi ulicami in stavbami in s tem je dodan tudi fokus takratnega meščanskega življenja. Pred nami se razgrne življenje Lize in njene primarne in sekundarne družine. Pisateljica se najbolj živo posveča družini Lize in Zorana Hribarja, večkrat pa se pojavljajo liki, ki imajo le statično obliko ali pa so pogoste vesti o smrtih. Delo je obširno in prikazuje širšo sliko. Družinsko drevo je premišljeno orisano, pisateljica prikazuje številne, med sabo prepleteni sorodniki. Natančno se spušča v detajle, ki pričajo o pomembnih ljudeh z gospodarskega, znanstvenega in kulturniškega področja. Poudari na primer povezavo s Tovarno kanditov in sladčic Josephine Šumi, gospodarstvenice, ki je po ločitvi od moža Franca vse vodila sama. Moč in sposobnost žensk avtorica pogosto poudarja. Motiv bombonov se kot nostalgičen spomin pojavlja kot pomembna točka v različnih okoliščinah dialogov. Romaneskna zgodba zelo neposredno govori ljubezenskih razmerjih med znanimi Slovenci, pri čemer ni prizanesljiva do razhodov, ločitev in prešuštev. Zgodba je postavljena v čas, ko so živeli priznani umetniki in umetnice, na primer Lizina tesna prijateljica Lily Novy, pa Ljuba Prenner, Oton Zupančič, Izidor Cankar, Josip Vidmar, France Bevk in drugi. Prav ta del romana je eden izmed močnejših, saj se pred nami razvije bogata plejada družinskih in prijateljskih povezav ter njihovo druženje in razmišljanje. Predstavljeni so kot polnokrvne osebe s svojimi nazori in pogledi na takratno dogajanje. Trpko predstavlja tudi različna izgnanstva posameznikov in njihovih družin. Zgodba teče v sedanjiku, zaradi česar je dogajanje še bolj živo. Pri tem se pisateljica posveča predvsem ženskam in njihovemu delovanju na pisateljskem oziroma pesniškem področju. Roman Vse je postalo plamen je zasnovan na resničnih osebah in dogodkih. kar je značilno za dela Nataše Konc Lorenzutti. Ob tem pa pisateljica ostaja zvesta simboličnemu izražanju in prefinjenemu jeziku: »Minilo bo dolgo poletje, prišla bo jesen, vlakna smisla bodo rumenela, se cefrala, ona pa jih bo nabirala in jih vpletala v tapiserijo, ki ne sme razpasti, saj so bili drugače vsi napori zaman.« Vse je postalo plamen je delo, ki ne prizanaša sistemu, zločinom, nemorali, neetičnemu ravnanju. Poudarja, kako pomembno je biti človek in to, da »Delo je zmeraj blagoslov.«
Piše: Tonja Jelen, bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko. Roman igralke in pisateljice Nataše Konc Lorenzutti Vse je postalo plamen sodi med biografska dela. Predstavlja življenje intelektualke in umetnice Lize Hribar, rojene Obereigner (1913–1996). Kiparka je znana predvsem po izdelovanju jaslic, njen odnos do dela je subtilno orisan, pa vendar roman prikazuje še marsikaj. Predstavljeni so tedanje intelektualno življenje, vzpostavitev pomembnih ustanov nacionalnega pomena in pogled na žensko v njenih različnih vlogah. Prikazuje nam političen pogled in polemične odločitve predvsem v povojnem obdobju. Zelo dobro je prikazana podoba Ljubljane z njenimi ulicami in stavbami in s tem je dodan tudi fokus takratnega meščanskega življenja. Pred nami se razgrne življenje Lize in njene primarne in sekundarne družine. Pisateljica se najbolj živo posveča družini Lize in Zorana Hribarja, večkrat pa se pojavljajo liki, ki imajo le statično obliko ali pa so pogoste vesti o smrtih. Delo je obširno in prikazuje širšo sliko. Družinsko drevo je premišljeno orisano, pisateljica prikazuje številne, med sabo prepleteni sorodniki. Natančno se spušča v detajle, ki pričajo o pomembnih ljudeh z gospodarskega, znanstvenega in kulturniškega področja. Poudari na primer povezavo s Tovarno kanditov in sladčic Josephine Šumi, gospodarstvenice, ki je po ločitvi od moža Franca vse vodila sama. Moč in sposobnost žensk avtorica pogosto poudarja. Motiv bombonov se kot nostalgičen spomin pojavlja kot pomembna točka v različnih okoliščinah dialogov. Romaneskna zgodba zelo neposredno govori ljubezenskih razmerjih med znanimi Slovenci, pri čemer ni prizanesljiva do razhodov, ločitev in prešuštev. Zgodba je postavljena v čas, ko so živeli priznani umetniki in umetnice, na primer Lizina tesna prijateljica Lily Novy, pa Ljuba Prenner, Oton Zupančič, Izidor Cankar, Josip Vidmar, France Bevk in drugi. Prav ta del romana je eden izmed močnejših, saj se pred nami razvije bogata plejada družinskih in prijateljskih povezav ter njihovo druženje in razmišljanje. Predstavljeni so kot polnokrvne osebe s svojimi nazori in pogledi na takratno dogajanje. Trpko predstavlja tudi različna izgnanstva posameznikov in njihovih družin. Zgodba teče v sedanjiku, zaradi česar je dogajanje še bolj živo. Pri tem se pisateljica posveča predvsem ženskam in njihovemu delovanju na pisateljskem oziroma pesniškem področju. Roman Vse je postalo plamen je zasnovan na resničnih osebah in dogodkih. kar je značilno za dela Nataše Konc Lorenzutti. Ob tem pa pisateljica ostaja zvesta simboličnemu izražanju in prefinjenemu jeziku: »Minilo bo dolgo poletje, prišla bo jesen, vlakna smisla bodo rumenela, se cefrala, ona pa jih bo nabirala in jih vpletala v tapiserijo, ki ne sme razpasti, saj so bili drugače vsi napori zaman.« Vse je postalo plamen je delo, ki ne prizanaša sistemu, zločinom, nemorali, neetičnemu ravnanju. Poudarja, kako pomembno je biti človek in to, da »Delo je zmeraj blagoslov.«
Piše Andrej Lutman, bereta Jure Franko in Eva Longyka Marušič. Pesniška zbirka Bine Štampe Žmavc Strmoglavljenje sanj si zasluži oznako lepotica med knjigami, za kar gre zahvala prefinjenosti oblikovalke Tanje Radež. Izdelek je tržno naravnan, saj mora zadovoljiti kriterije konkurenčnosti na trgu pesniških zbirk, ki izhajajo brez podpore raznih javnih skladov. Knjižno napotilo je prispeval Matej Krajnc, njegovo vsebino pa nakazuje naslov: Ko bi šel in nimaš kam iti, pojdi k sebi. A takšno usmeritev zavračajo verzi s platnice: »Ko pride knjiga, / malo polistaš, / samo malo.« Nasprotje interesov je idealno za vznik zanimanja za knjigo. Povzetek teh nasprotij označuje ugotovitev, da je pot k sebi speljana prek knjige, skozi njo in ob njej. Da pa bo takšnih nasprotij še več, je povsem uporaben konec pesmi z naslovom Zarisana pot: »Toda vedel si – / pot / ni bila tvoja.« Zbirko Strmoglavljenje sanj je skorajda nujno imeti pri sebi. Bina Štampe Žmavc s svojim pesnjenjem nadaljuje žlahtno tradicijo kontrapunktično zasnovanega razmišljanja, čustvovanja in dojemanja, saj naj bi strmoglavljenje pomenilo, da so sanje zgoraj. Uvodna pesem, ki daje naslov celotni knjigi, delno pojasnjuje, kaj strmoglavljenje sanj pomeni: »Kot v najjasnejši budnosti, / se je nenadoma zavedela, / da zlato jabolko / nikoli ne bo prišlo v njene roke.« Pesniti o sanjah, upesnjevati sanje, sanjati o pesnjenju so dejavnosti, ki jih je posebej zaznamovalo gibanje, znano pod imenom nadrealizem, ki predpostavlja, da je nekaj nad tako imenovanim realnim. Tudi oznaka nova stvarnost lahko vsaj delno osvetli pesnjenje Bine Štampe Žmavc. In še nekaj je treba poudariti: ženstvenost dojemkov takšne stvarnosti. Ob tem je nujno omeniti tudi pesnico Nežo Zajc, ki s svojim pesnjenjem še koreniteje posega v domene, ki so vsem, bivajočim pred ali pod tako imenovano stvarnostjo, redkeje dostopne. Še bolj redko je, da bi se o tem pisalo na širšemu bralstvu pristopen način, in prav v tem je srž pesnjenja Bine Štampe Žmavc. Svoje dojemanje polstanj, dremeža, polbudnosti, globinskosti ali plitvine sanjskega sporoča pristopno in s tem omogoča lažji pogled v tavajočnost, kamor pač zmore seči pesniška duša.
Piše Andrej Lutman, bereta Jure Franko in Eva Longyka Marušič. Pesniška zbirka Bine Štampe Žmavc Strmoglavljenje sanj si zasluži oznako lepotica med knjigami, za kar gre zahvala prefinjenosti oblikovalke Tanje Radež. Izdelek je tržno naravnan, saj mora zadovoljiti kriterije konkurenčnosti na trgu pesniških zbirk, ki izhajajo brez podpore raznih javnih skladov. Knjižno napotilo je prispeval Matej Krajnc, njegovo vsebino pa nakazuje naslov: Ko bi šel in nimaš kam iti, pojdi k sebi. A takšno usmeritev zavračajo verzi s platnice: »Ko pride knjiga, / malo polistaš, / samo malo.« Nasprotje interesov je idealno za vznik zanimanja za knjigo. Povzetek teh nasprotij označuje ugotovitev, da je pot k sebi speljana prek knjige, skozi njo in ob njej. Da pa bo takšnih nasprotij še več, je povsem uporaben konec pesmi z naslovom Zarisana pot: »Toda vedel si – / pot / ni bila tvoja.« Zbirko Strmoglavljenje sanj je skorajda nujno imeti pri sebi. Bina Štampe Žmavc s svojim pesnjenjem nadaljuje žlahtno tradicijo kontrapunktično zasnovanega razmišljanja, čustvovanja in dojemanja, saj naj bi strmoglavljenje pomenilo, da so sanje zgoraj. Uvodna pesem, ki daje naslov celotni knjigi, delno pojasnjuje, kaj strmoglavljenje sanj pomeni: »Kot v najjasnejši budnosti, / se je nenadoma zavedela, / da zlato jabolko / nikoli ne bo prišlo v njene roke.« Pesniti o sanjah, upesnjevati sanje, sanjati o pesnjenju so dejavnosti, ki jih je posebej zaznamovalo gibanje, znano pod imenom nadrealizem, ki predpostavlja, da je nekaj nad tako imenovanim realnim. Tudi oznaka nova stvarnost lahko vsaj delno osvetli pesnjenje Bine Štampe Žmavc. In še nekaj je treba poudariti: ženstvenost dojemkov takšne stvarnosti. Ob tem je nujno omeniti tudi pesnico Nežo Zajc, ki s svojim pesnjenjem še koreniteje posega v domene, ki so vsem, bivajočim pred ali pod tako imenovano stvarnostjo, redkeje dostopne. Še bolj redko je, da bi se o tem pisalo na širšemu bralstvu pristopen način, in prav v tem je srž pesnjenja Bine Štampe Žmavc. Svoje dojemanje polstanj, dremeža, polbudnosti, globinskosti ali plitvine sanjskega sporoča pristopno in s tem omogoča lažji pogled v tavajočnost, kamor pač zmore seči pesniška duša.
Piše Meta Kušar, bereta Eva Longyla Marušič in Jure Franko. Lirični prostor je velika knjiga o resnični liričnosti. Avtor Brane Senegačnik se je s to temo ukvarjal že v dveh knjigah: Smrt lirike? (2015) in Dežela, ki je ni na zemljevidu: lirični vidiki antropologije (2019). Vsak, ki se posveča svoji notranjosti, opazi, da nam v umetnosti zdaj velikokrat porušene duše vsiljujejo svoj revolucionarni, rušilni sistem reševanja sveta, tisti ki sledijo notranjemu glasu, krhki, a s posebno iskreno svetlobo, pa jim morajo to dovoliti. Zaradi trenda. Brane Senegačnik, pesnik in univerzitetni profesor klasične filologije, se je tokrat še bolj sistematično in megalomansko, v najboljšem pomenu besede, spet lotil vprašanj »Kakšen je lirični človek in kakšen njegov lirični prostor?« Pregledal je enormno število zahodnih literarnih znanstvenikov, filozofov in pesnikov, sedeminsedemdeset jih je. Razmislek se začne z enostavnimi ugotovitvami: »Poezija je jezik naše življenjske spontanosti, nikakor samo mišljenjske. V resnični poeziji je nekaj arhetipičnega, kar je filozof Jan Patočka poimenoval kot zajemanje sveta naivnega doživljanja, ki ga je potrebno abstraktno ohraniti.« Naivno ni mišljeno slabšalno, ampak je občečloveško s prvotnimi vzorci, arhetipi, ki niso ideje, ampak oblike, ponavljajo se od pradavnih začetkov do trenutka, ko jih posameznik zaživi v svojem življenju. Ob tem se bo kdo celo vprašal, ali se je pisanja poezije mogoče naučiti iz priročnikov in filozofskih razprav, teh, ki jih je avtor preštudiral in nam jih v svoji eruditski knjigi ponudil. Gotovo je v Senegačnikovi knjigi upoštevano prav vse, kar je bilo resnega o tej zadevi v sodobnem času natisnjenega. Dobro, da ob takem opusu ni izgorel. Vedno obstajajo razlike med akademskim in pristno človeškim konceptom liričnosti. Knjiga Lirični prostor nas s svojo razkošnostjo ugotovitev desetin in desetin raziskovalcev utrjuje v stališču, da je neizprosna iskrenost poezije ena tistih veščin, ki je človek ne more pretentati. Seveda je tu duhovita trditev Wolfganga Iserja, ki je sodobno raziskovanje umetnosti oziroma literature posrečeno označil kot proizvodnjo teorij. »Množica vseh teorij kaže, da je umetniško delo mnogoplastno, da pomeni zelo veliko različnih stvari, vendar iz tega ne sledi, da ga ni mogoče ontološko razložiti.« Velik del problema je v tem, da bistvo poezije ni dosegljivo prek natančnega vedenja, do njega se ne dokopljemo z informacijami, ampak s pomeni. Pamet ne more dobro skozi življenje, čeravno so od vseh štirih funkcij zaznavanja misli najbližje realnosti sveta; ne pa tudi najbližje smislu življenja. Bistvo je dosegljivo intuiciji, ki jo človek pri sebi zazna ali pa je ostala v nezavednem. Nedosegljiva. Poezija je zvrst človeškega ustvarjanja, ki zadeva svobodo. Danes že zelo zoženo antropološko obzorje, posthumanizem, cunamiji informacij, orientiranost k objektom, introvertiranost, ožigosana z avtizmom, muza, zasmehovana kot romantična izmišljotina – vse to množi viruse mnogih literarnoteoretskih in šolskih razlag, tistih, ki se ukvarjajo s poezijo bolj zaradi službenega imperativa, manj pa zaradi notranje nuje. Brane Senegačnik, pesnik in senzibilen bralec poezije, s široko paleto znanja, kulturne osveščenosti in zgodovinskega čuta, še posebej za muze, saj antična pota poezije izvrstno pozna, kot pesnik pa praktikant notranjega samoizpraševanja, se že dolgo spopada z dejstvom, ki ga v sodobni poeziji lahko vsak zazna: sodobni zahodni človek je izšolan in streniran za obvladovanje vsega, kar obstaja, manj vešč je za dojemanje svojega bistva. Prav to pa nam z empatijo omogoči zaznati skupno bistvo vsega, kar je. Kar je pesnik Dylan Thomas imenoval Ta moč: In naprej: »Ta moč, ki skozi zeleno bilko žene cvet / žene moj zeleni čas; in ta, ki uničuje žile korenin, / pustoši tudi mene.« Po branju dragocene Senegačnikove knjige Lirični prostor mi je žal, da ob vseh teh eruditih ni nihče omenil muze, brez katere že v antiki ni šlo. Priznam, da me muza pokliče k zapisu in brez nje ne začnem. Muza je garancija za tisto nujo, da pesmi pišemo samo zato, ker bi umrli, če jih ne bi pisali. Muza je resnica poezije in ona je tista, ki varuje poezijo, da je ni mogoče našminkati. Prav zaradi te resnice naroda brez poezije ni. Prav zaradi te resnice pri poeziji ni emeritusa. Knjiga Lirični prostor razkriva, da so naše kariere različne; nekatere zahtevajo bibliografske enote, druge pa izkušnjo maksimalne iskrenosti duha. Senegačnikova zahteva oboje. So celo znanstveniki, ki čutijo krvavo nujo po celovitosti, ki je objektiven dejavnik in se s subjektom sooča neodvisno od njega. Zapišejo sebstvo. Redki ga definirajo. Če verjamemo Carlu Gustavu Jungu je sebstvo entiteta, ki ni psihična. Obstaja tudi akademsko brez pristno človeškega koncepta. Kakorkoli že, znanstveniki iščejo in definirajo lirični prostor, poezija pa skrbi sama zase in je ne briga usoda pesnika – človeka. Kadar so filozofi bratje lirikov, razumejo tudi to. Senegačnik omenja Franca Vebra, »ki je vedel, da nas lirika postavlja pred vsebinsko načelno uganko sveta in življenja: v njiju odkriva usodno sporočilo, zapisano v neznanem jeziku. To sporočilo pa je naslovljeno na vsakega človeka, je sporočilo o njegovi nenadomestljivosti.«
Piše Meta Kušar, bereta Eva Longyla Marušič in Jure Franko. Lirični prostor je velika knjiga o resnični liričnosti. Avtor Brane Senegačnik se je s to temo ukvarjal že v dveh knjigah: Smrt lirike? (2015) in Dežela, ki je ni na zemljevidu: lirični vidiki antropologije (2019). Vsak, ki se posveča svoji notranjosti, opazi, da nam v umetnosti zdaj velikokrat porušene duše vsiljujejo svoj revolucionarni, rušilni sistem reševanja sveta, tisti ki sledijo notranjemu glasu, krhki, a s posebno iskreno svetlobo, pa jim morajo to dovoliti. Zaradi trenda. Brane Senegačnik, pesnik in univerzitetni profesor klasične filologije, se je tokrat še bolj sistematično in megalomansko, v najboljšem pomenu besede, spet lotil vprašanj »Kakšen je lirični človek in kakšen njegov lirični prostor?« Pregledal je enormno število zahodnih literarnih znanstvenikov, filozofov in pesnikov, sedeminsedemdeset jih je. Razmislek se začne z enostavnimi ugotovitvami: »Poezija je jezik naše življenjske spontanosti, nikakor samo mišljenjske. V resnični poeziji je nekaj arhetipičnega, kar je filozof Jan Patočka poimenoval kot zajemanje sveta naivnega doživljanja, ki ga je potrebno abstraktno ohraniti.« Naivno ni mišljeno slabšalno, ampak je občečloveško s prvotnimi vzorci, arhetipi, ki niso ideje, ampak oblike, ponavljajo se od pradavnih začetkov do trenutka, ko jih posameznik zaživi v svojem življenju. Ob tem se bo kdo celo vprašal, ali se je pisanja poezije mogoče naučiti iz priročnikov in filozofskih razprav, teh, ki jih je avtor preštudiral in nam jih v svoji eruditski knjigi ponudil. Gotovo je v Senegačnikovi knjigi upoštevano prav vse, kar je bilo resnega o tej zadevi v sodobnem času natisnjenega. Dobro, da ob takem opusu ni izgorel. Vedno obstajajo razlike med akademskim in pristno človeškim konceptom liričnosti. Knjiga Lirični prostor nas s svojo razkošnostjo ugotovitev desetin in desetin raziskovalcev utrjuje v stališču, da je neizprosna iskrenost poezije ena tistih veščin, ki je človek ne more pretentati. Seveda je tu duhovita trditev Wolfganga Iserja, ki je sodobno raziskovanje umetnosti oziroma literature posrečeno označil kot proizvodnjo teorij. »Množica vseh teorij kaže, da je umetniško delo mnogoplastno, da pomeni zelo veliko različnih stvari, vendar iz tega ne sledi, da ga ni mogoče ontološko razložiti.« Velik del problema je v tem, da bistvo poezije ni dosegljivo prek natančnega vedenja, do njega se ne dokopljemo z informacijami, ampak s pomeni. Pamet ne more dobro skozi življenje, čeravno so od vseh štirih funkcij zaznavanja misli najbližje realnosti sveta; ne pa tudi najbližje smislu življenja. Bistvo je dosegljivo intuiciji, ki jo človek pri sebi zazna ali pa je ostala v nezavednem. Nedosegljiva. Poezija je zvrst človeškega ustvarjanja, ki zadeva svobodo. Danes že zelo zoženo antropološko obzorje, posthumanizem, cunamiji informacij, orientiranost k objektom, introvertiranost, ožigosana z avtizmom, muza, zasmehovana kot romantična izmišljotina – vse to množi viruse mnogih literarnoteoretskih in šolskih razlag, tistih, ki se ukvarjajo s poezijo bolj zaradi službenega imperativa, manj pa zaradi notranje nuje. Brane Senegačnik, pesnik in senzibilen bralec poezije, s široko paleto znanja, kulturne osveščenosti in zgodovinskega čuta, še posebej za muze, saj antična pota poezije izvrstno pozna, kot pesnik pa praktikant notranjega samoizpraševanja, se že dolgo spopada z dejstvom, ki ga v sodobni poeziji lahko vsak zazna: sodobni zahodni človek je izšolan in streniran za obvladovanje vsega, kar obstaja, manj vešč je za dojemanje svojega bistva. Prav to pa nam z empatijo omogoči zaznati skupno bistvo vsega, kar je. Kar je pesnik Dylan Thomas imenoval Ta moč: In naprej: »Ta moč, ki skozi zeleno bilko žene cvet / žene moj zeleni čas; in ta, ki uničuje žile korenin, / pustoši tudi mene.« Po branju dragocene Senegačnikove knjige Lirični prostor mi je žal, da ob vseh teh eruditih ni nihče omenil muze, brez katere že v antiki ni šlo. Priznam, da me muza pokliče k zapisu in brez nje ne začnem. Muza je garancija za tisto nujo, da pesmi pišemo samo zato, ker bi umrli, če jih ne bi pisali. Muza je resnica poezije in ona je tista, ki varuje poezijo, da je ni mogoče našminkati. Prav zaradi te resnice naroda brez poezije ni. Prav zaradi te resnice pri poeziji ni emeritusa. Knjiga Lirični prostor razkriva, da so naše kariere različne; nekatere zahtevajo bibliografske enote, druge pa izkušnjo maksimalne iskrenosti duha. Senegačnikova zahteva oboje. So celo znanstveniki, ki čutijo krvavo nujo po celovitosti, ki je objektiven dejavnik in se s subjektom sooča neodvisno od njega. Zapišejo sebstvo. Redki ga definirajo. Če verjamemo Carlu Gustavu Jungu je sebstvo entiteta, ki ni psihična. Obstaja tudi akademsko brez pristno človeškega koncepta. Kakorkoli že, znanstveniki iščejo in definirajo lirični prostor, poezija pa skrbi sama zase in je ne briga usoda pesnika – človeka. Kadar so filozofi bratje lirikov, razumejo tudi to. Senegačnik omenja Franca Vebra, »ki je vedel, da nas lirika postavlja pred vsebinsko načelno uganko sveta in življenja: v njiju odkriva usodno sporočilo, zapisano v neznanem jeziku. To sporočilo pa je naslovljeno na vsakega človeka, je sporočilo o njegovi nenadomestljivosti.«
Dirka po Flandriji je znova postregla z zanimivim dogajanjem. Razširjena avstrijska hokejska liga pa se bliža odločitvi o prvaku.
Dirka po Flandriji je znova postregla z zanimivim dogajanjem. Razširjena avstrijska hokejska liga pa se bliža odločitvi o prvaku.
Pomlad je zacvetela in na rastline privabila številne opraševalce, brez katerih ne bi bilo niti sadja niti zelenjave. Ker so številni divji opraševalci ogroženi, je v brezplačni Mali enciklopediji o opraševalcih na Goričkem in v Medžimurju, ki je izšla nedavno, zapisano tudi, kako lahko sami pripomoremo k zaščiti opraševalcev. FOTO: Damijan Toth
Pomlad je zacvetela in na rastline privabila številne opraševalce, brez katerih ne bi bilo niti sadja niti zelenjave. Ker so številni divji opraševalci ogroženi, je v brezplačni Mali enciklopediji o opraševalcih na Goričkem in v Medžimurju, ki je izšla nedavno, zapisano tudi, kako lahko sami pripomoremo k zaščiti opraševalcev. FOTO: Damijan Toth
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ime tedna sta postala Arne Hodalič in Katja Bidovec, fotografski tandem in prva slovenska fotografa, ki sta uspela priti na naslovnico ikonične ameriške revije National Geographic. Fotografijo zlate pasne zaponke sta posnela med petletnim dokumentiranjem potopljene ladje iz 7. stoletja ob otoku Mljet. Ob tem njune fotografije ne le dokumentirajo odkritja, temveč tudi soustvarjajo njegovo zgodbo, predstavljeno na več kot dvajsetih straneh aprilske številke revije.
Ime tedna sta postala Arne Hodalič in Katja Bidovec, fotografski tandem in prva slovenska fotografa, ki sta uspela priti na naslovnico ikonične ameriške revije National Geographic. Fotografijo zlate pasne zaponke sta posnela med petletnim dokumentiranjem potopljene ladje iz 7. stoletja ob otoku Mljet. Ob tem njune fotografije ne le dokumentirajo odkritja, temveč tudi soustvarjajo njegovo zgodbo, predstavljeno na več kot dvajsetih straneh aprilske številke revije.
Četrta izmed šestih oddaj, posvečenih drugemu mednarodnemu klavirskemu tekmovanju Festivala Ljubljana 2026, ponuja posnetek Klavirskega koncerta št. 3 v C-duru, op. 26 Sergeja Prokofjeva za interpretacijo katerega je pianist Zhiquan Wang osvojil tretjo nagrado. Poleg te je na tekmovanju osvojil tudi eno izmed posebnih nagrad, in sicer za najboljšo izvedbo glasbenega dela iz 20. stoletja. Zhiquan Wang je bil pri osmih letih sprejet na Glasbeno srednjo šolo Šanghajskega konservatorija, kjer študira pri Z. Tangu. Prejel je številna priznanja, med drugim prvo nagrado in štiri posebne nagrade na 66. Mednarodnem klavirskem tekmovanju Prize Jaén v Španiji, kjer je postal najmlajši zmagovalec v zgodovini tega tekmovanja. Leta 2024 je bil nagrajen tudi na Mednarodnem tekmovanju klavirja Classic Piano v Dubaju v Združenih arabskih emiratih.
Četrta izmed šestih oddaj, posvečenih drugemu mednarodnemu klavirskemu tekmovanju Festivala Ljubljana 2026, ponuja posnetek Klavirskega koncerta št. 3 v C-duru, op. 26 Sergeja Prokofjeva za interpretacijo katerega je pianist Zhiquan Wang osvojil tretjo nagrado. Poleg te je na tekmovanju osvojil tudi eno izmed posebnih nagrad, in sicer za najboljšo izvedbo glasbenega dela iz 20. stoletja. Zhiquan Wang je bil pri osmih letih sprejet na Glasbeno srednjo šolo Šanghajskega konservatorija, kjer študira pri Z. Tangu. Prejel je številna priznanja, med drugim prvo nagrado in štiri posebne nagrade na 66. Mednarodnem klavirskem tekmovanju Prize Jaén v Španiji, kjer je postal najmlajši zmagovalec v zgodovini tega tekmovanja. Leta 2024 je bil nagrajen tudi na Mednarodnem tekmovanju klavirja Classic Piano v Dubaju v Združenih arabskih emiratih.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Velikonočni ponedeljek, ki je po tradiciji namenjen obiskom sorodnikov in prijateljev, pri nas mineva mirno, z nekaj gneče na cestah. Povsem drugače je na Bližnjem vzhodu, kjer se spopadi nadaljujejo z nezmanjšano močjo. ZDA in Iran naj bi sicer preučevala najnovejši predlog Pakistana o začasnem premirju. Iran je že posredoval svoja stališča. Predstavnik iranskega zunanjega ministrstva ob tem poudarja, da so pogajanja popolnoma nezdružljiva z ultimati, zločini in grožnjami z vojnimi zločini. V Teheranu tudi menijo, da ZDA niso pripravljene na mir. Drugi poudarki: - Petrodolarski sistem, na katerem temelji ameriška ekonomska prevlada, v zatonu. - Svoboda bo ta teden predstavila osnutek koalicijske pogodbe, pogovore bo nadaljeval tudi sredinski trojček. - V več krajih po državi blagoslovi motoristov, v Mirni peči se jih je zbralo 18 tisoč.
Velikonočni ponedeljek, ki je po tradiciji namenjen obiskom sorodnikov in prijateljev, pri nas mineva mirno, z nekaj gneče na cestah. Povsem drugače je na Bližnjem vzhodu, kjer se spopadi nadaljujejo z nezmanjšano močjo. ZDA in Iran naj bi sicer preučevala najnovejši predlog Pakistana o začasnem premirju. Iran je že posredoval svoja stališča. Predstavnik iranskega zunanjega ministrstva ob tem poudarja, da so pogajanja popolnoma nezdružljiva z ultimati, zločini in grožnjami z vojnimi zločini. V Teheranu tudi menijo, da ZDA niso pripravljene na mir. Drugi poudarki: - Petrodolarski sistem, na katerem temelji ameriška ekonomska prevlada, v zatonu. - Svoboda bo ta teden predstavila osnutek koalicijske pogodbe, pogovore bo nadaljeval tudi sredinski trojček. - V več krajih po državi blagoslovi motoristov, v Mirni peči se jih je zbralo 18 tisoč.
Predstavljamo pred kratkim nastali skladbi za pihalni orkester flamskega mojstra Jana Van der Roosta – Rapsodijo Namasé in Grimmov pravljični gozd, veliko suito iz spevoigre Bilo je nekoč, nastalo leta 2013 ob 200. obletnici prve izdaje Otroških in hišnih pravljic bratov Grimm. Obe deli izvaja Filharmonična godba Osakan iz Osake.
Predstavljamo pred kratkim nastali skladbi za pihalni orkester flamskega mojstra Jana Van der Roosta – Rapsodijo Namasé in Grimmov pravljični gozd, veliko suito iz spevoigre Bilo je nekoč, nastalo leta 2013 ob 200. obletnici prve izdaje Otroških in hišnih pravljic bratov Grimm. Obe deli izvaja Filharmonična godba Osakan iz Osake.
Človek v svoji najgloblji notranjosti ni sam, ampak je naseljen z božjo navzočnostjo, je bil prepričan francoski pesnik in filozof Jean-Louis Chrétien. Nekdanji predavatelj na pariški Sorboni v knjigi Notranji prostor, ki je izšla pri založbi KUD Logos, prikaže različne opise notranjega življenja od antike do novega veka in prelome, ki so povzročili, da se je človek v svoji notranjosti začel srečevati le s samim seboj. O njegovem delu smo se pogovarjali z doc. dr. Alenom Širco z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter teologom Jernejem Levo (foto: ponovitev).
Človek v svoji najgloblji notranjosti ni sam, ampak je naseljen z božjo navzočnostjo, je bil prepričan francoski pesnik in filozof Jean-Louis Chrétien. Nekdanji predavatelj na pariški Sorboni v knjigi Notranji prostor, ki je izšla pri založbi KUD Logos, prikaže različne opise notranjega življenja od antike do novega veka in prelome, ki so povzročili, da se je človek v svoji notranjosti začel srečevati le s samim seboj. O njegovem delu smo se pogovarjali z doc. dr. Alenom Širco z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter teologom Jernejem Levo (foto: ponovitev).
Poslušajte arije Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija in Giacoma Puccinija ter samospeve Vítězslava Nováka, Marijana Lipovška in Josipa Pavčiča. Tokrat predstavljamo sopranistko Sonjo Hočevar kot operno in koncertno pevko, ki je bila ena najopaznejših slovenskih umetnostnih vokalnih solistk druge polovice 20. stoletja. Sopranistka Sonja Hočevar je študirala solopetje pri profesorici Kseniji Kušej Novak v Ljubljani. Leta 1948 je postala članica opernega zbora, kot solistka pa je debitirala leta 1953. V drugi oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo predstavili njene izvedbe opernih arij in samospevov: arijo Suzane iz Figarove svatbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, kavatino Rozine iz opere Seviljski brivec Gioacchina Rossinija in arijo Musette iz opere La Bohème Giacoma Puccinija ter samospeve: Kje si bila Vítězslava Nováka, Dvojni cvet Marijana Lipovška ter Vrabci in strašilo Josipa Pavčiča.
Poslušajte arije Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija in Giacoma Puccinija ter samospeve Vítězslava Nováka, Marijana Lipovška in Josipa Pavčiča. Tokrat predstavljamo sopranistko Sonjo Hočevar kot operno in koncertno pevko, ki je bila ena najopaznejših slovenskih umetnostnih vokalnih solistk druge polovice 20. stoletja. Sopranistka Sonja Hočevar je študirala solopetje pri profesorici Kseniji Kušej Novak v Ljubljani. Leta 1948 je postala članica opernega zbora, kot solistka pa je debitirala leta 1953. V drugi oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo predstavili njene izvedbe opernih arij in samospevov: arijo Suzane iz Figarove svatbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, kavatino Rozine iz opere Seviljski brivec Gioacchina Rossinija in arijo Musette iz opere La Bohème Giacoma Puccinija ter samospeve: Kje si bila Vítězslava Nováka, Dvojni cvet Marijana Lipovška ter Vrabci in strašilo Josipa Pavčiča.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Na državni praznik, katoliški dan vstajenja Jezusa Kristusa, ki ga krščanska religija razume kot enega v konceptu troedinosti Boga, vas vabimo, da prisluhnete eseju z naslovom »Ali je Bog pisatelj ali urar?«. Gre za besedilo, ki ga je pred leti napisal eden najbolj izpostavljenih popularizatorjev znanosti pri nas, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc, sicer tudi eden ustanovnih članov spletne platforme »Kvarkadabra« oziroma društva za tolmačenje znanosti. Iz izhodišča kompleksne prepletenosti zgodovine razmerij med religijo in znanostjo avtor povzema in hkrati razkriva razlike med grško filozofsko tradicijo in začetki krščanske vere. Ta je med drugim z doktrino »božjega stvarjenja iz nič« oziroma »creatio ex nihilo« v svet prvih stoletij našega štetja vnesla za grško pojmovanje popolnoma drugačen način razumevanja sveta in človeka v njem. In ta eksplozivna mešanica je skozi stoletja ustvarila pogoje za nastanek znanosti, kakršno bolj ali manj poznamo v evropski civilizacijski izkušnji od 17. stoletja naprej. Vabljeni k poslušanju! FOTO: Izsek iz mozaika na steni Monrealske stolnice, Palermo, Sicilija, ki prikazuje na Zemlji sedečega Kristusa Pantokratorja, kako iz nič ustvarja nebo, sonce, luno in planete (12. stoletje) VIR: https://it.wikipedia.org/wiki/Duomo_di_Monreale#/media/File:Monreale_creation_earth.jpg
Na državni praznik, katoliški dan vstajenja Jezusa Kristusa, ki ga krščanska religija razume kot enega v konceptu troedinosti Boga, vas vabimo, da prisluhnete eseju z naslovom »Ali je Bog pisatelj ali urar?«. Gre za besedilo, ki ga je pred leti napisal eden najbolj izpostavljenih popularizatorjev znanosti pri nas, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc, sicer tudi eden ustanovnih članov spletne platforme »Kvarkadabra« oziroma društva za tolmačenje znanosti. Iz izhodišča kompleksne prepletenosti zgodovine razmerij med religijo in znanostjo avtor povzema in hkrati razkriva razlike med grško filozofsko tradicijo in začetki krščanske vere. Ta je med drugim z doktrino »božjega stvarjenja iz nič« oziroma »creatio ex nihilo« v svet prvih stoletij našega štetja vnesla za grško pojmovanje popolnoma drugačen način razumevanja sveta in človeka v njem. In ta eksplozivna mešanica je skozi stoletja ustvarila pogoje za nastanek znanosti, kakršno bolj ali manj poznamo v evropski civilizacijski izkušnji od 17. stoletja naprej. Vabljeni k poslušanju! FOTO: Izsek iz mozaika na steni Monrealske stolnice, Palermo, Sicilija, ki prikazuje na Zemlji sedečega Kristusa Pantokratorja, kako iz nič ustvarja nebo, sonce, luno in planete (12. stoletje) VIR: https://it.wikipedia.org/wiki/Duomo_di_Monreale#/media/File:Monreale_creation_earth.jpg
Univerza na Primorskem obnavlja nekdanje poslovne prostore objekta v Kopru, ki ga je kupila od zdravstvene zavarovalnice Triglav. Po končanih delih bo univerza pridobila tudi nov prireditveni prostor, ki ga bo namenila različnim internim in javnim dogodkom. V oddaji tudi o tem: - S povečevanjem obiskovalcev v Krajinskem parku Strunjan tudi bolj pozorni na kršitve. - Mednarodni mladinski komorni orkester ESYO bo nocoj nastopil v miramarskem gradu pri Trstu, jutri v Vili Vipolže. - Končnica nogometnega prvenstva prinaša številne izzive.
Univerza na Primorskem obnavlja nekdanje poslovne prostore objekta v Kopru, ki ga je kupila od zdravstvene zavarovalnice Triglav. Po končanih delih bo univerza pridobila tudi nov prireditveni prostor, ki ga bo namenila različnim internim in javnim dogodkom. V oddaji tudi o tem: - S povečevanjem obiskovalcev v Krajinskem parku Strunjan tudi bolj pozorni na kršitve. - Mednarodni mladinski komorni orkester ESYO bo nocoj nastopil v miramarskem gradu pri Trstu, jutri v Vili Vipolže. - Končnica nogometnega prvenstva prinaša številne izzive.
Kot je že tradicija, na praznični velikonočni ponedeljek prisluhnemo reviji Koroška poje, ki jo pripravlja Krščanska kulturna zveza vse od leta 1972. "Ko glas žensk postane zgodba" je bil naslov tokratnega koncerta, ki je potekal 8. marca. Z njim so se poklonili skladateljicam, pevkam, zborovodkinjam, instrumentalistkam in glasbenim pedagoginjam. Prek videoportretov smo spoznali njihova razmišljanja o vlogi glasbe in ženske, izvedeli več o njihovem poslanstvu ter prisluhnili njihovi ustvarjalnosti. V celovškem Domu glasbe so nastopili moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka, mladinski pevski zbor Oisternig iz Zilje, kvartet Ave, vokalna skupina Tambula, skupina Akzent, zasedba Oktakord, Shifting Roots in Lara Rutar ter projektni zbor Mladina poje. Iz Italije, iz Devina, so prvič na koncert Koroška poje prišli Fantje izpod Grmade, komorni zbor Limbar pa iz Moravč. Prisluhnite jim!!
Kot je že tradicija, na praznični velikonočni ponedeljek prisluhnemo reviji Koroška poje, ki jo pripravlja Krščanska kulturna zveza vse od leta 1972. "Ko glas žensk postane zgodba" je bil naslov tokratnega koncerta, ki je potekal 8. marca. Z njim so se poklonili skladateljicam, pevkam, zborovodkinjam, instrumentalistkam in glasbenim pedagoginjam. Prek videoportretov smo spoznali njihova razmišljanja o vlogi glasbe in ženske, izvedeli več o njihovem poslanstvu ter prisluhnili njihovi ustvarjalnosti. V celovškem Domu glasbe so nastopili moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka, mladinski pevski zbor Oisternig iz Zilje, kvartet Ave, vokalna skupina Tambula, skupina Akzent, zasedba Oktakord, Shifting Roots in Lara Rutar ter projektni zbor Mladina poje. Iz Italije, iz Devina, so prvič na koncert Koroška poje prišli Fantje izpod Grmade, komorni zbor Limbar pa iz Moravč. Prisluhnite jim!!
Pred šolsko čolnarno v Portorožu je znova privezana lesena jadrnica, ki so jo pred dvajsetimi leti pripeljali iz Italije. V prihodnje jo bodo lahko študentje Fakultete za pomorstvo in promet uporabljali za različne aktivnosti na morju, je povedal dekan fakultete Peter Vidmar. Zadnje pol leta je doživela obsežnejšo prenovo s pomočjo evropskih sredstev in izolskega ladjedelskega mojstra Tomija Sinožiča. Kako je potekala obnova, katere so posebnosti jadrnice in zakaj so ji nadeli ime Čudo, pa v oddaji Morje in mi.
Pred šolsko čolnarno v Portorožu je znova privezana lesena jadrnica, ki so jo pred dvajsetimi leti pripeljali iz Italije. V prihodnje jo bodo lahko študentje Fakultete za pomorstvo in promet uporabljali za različne aktivnosti na morju, je povedal dekan fakultete Peter Vidmar. Zadnje pol leta je doživela obsežnejšo prenovo s pomočjo evropskih sredstev in izolskega ladjedelskega mojstra Tomija Sinožiča. Kako je potekala obnova, katere so posebnosti jadrnice in zakaj so ji nadeli ime Čudo, pa v oddaji Morje in mi.
V ponovitvi devete oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo poslušali skladbe, ki jih je za orkester napisal dirigent, pihalec, pianist, skladatelj in aranžer Milko Lazar.
V ponovitvi devete oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo poslušali skladbe, ki jih je za orkester napisal dirigent, pihalec, pianist, skladatelj in aranžer Milko Lazar.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Kaj so Brinova glava, Krstenica, Vošca in Kozice? Pravzaprav bo bolj na mestu vprašanje, kje so. Gre namreč za kraje, opisane v novem vodniku Planinske zveze z naslovom Čarobni zakladi Slovenije.
Kaj so Brinova glava, Krstenica, Vošca in Kozice? Pravzaprav bo bolj na mestu vprašanje, kje so. Gre namreč za kraje, opisane v novem vodniku Planinske zveze z naslovom Čarobni zakladi Slovenije.
Kako nenavadne so zgodbe nekaterih ljudi! Največkrat naletimo nanje povsem nepričakovano. Ta, ki vam jo povemo danes, je komajda verjetna, a je resnična in pripoveduje o časih pred 80 leti in več, o vojni, kjer pa se vrti in konča le eno od življenjskih poglavij moža, ki so ga v Kopru klicali Jackie.
Kako nenavadne so zgodbe nekaterih ljudi! Največkrat naletimo nanje povsem nepričakovano. Ta, ki vam jo povemo danes, je komajda verjetna, a je resnična in pripoveduje o časih pred 80 leti in več, o vojni, kjer pa se vrti in konča le eno od življenjskih poglavij moža, ki so ga v Kopru klicali Jackie.
Penderecki je navdih za skladbo Jutranjice dobil ob preučevanju starodavnega obrednega pravoslavnega petja Razkoinikova v stari cerkveni slovanščini na estonski obali Čudskega jezera. Komponirati jih je začel leta 1970 in je v tem letu tudi končal prvi del skladbe, ki ga je posvetil velikemu ameriško-madžarsko-judovskemu dirigentu Eugenu Ormandyju, vendar ta s prvo izvedbo ni imel nič, saj sta delo prva izvedla zbor in orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom Andrzeja Markowskega, ki sta delo tudi naročila. Skladba je bila dobro sprejeta, namenjena pa je bila za drugi del velikonočne trilogije.
Penderecki je navdih za skladbo Jutranjice dobil ob preučevanju starodavnega obrednega pravoslavnega petja Razkoinikova v stari cerkveni slovanščini na estonski obali Čudskega jezera. Komponirati jih je začel leta 1970 in je v tem letu tudi končal prvi del skladbe, ki ga je posvetil velikemu ameriško-madžarsko-judovskemu dirigentu Eugenu Ormandyju, vendar ta s prvo izvedbo ni imel nič, saj sta delo prva izvedla zbor in orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom Andrzeja Markowskega, ki sta delo tudi naročila. Skladba je bila dobro sprejeta, namenjena pa je bila za drugi del velikonočne trilogije.
5. aprila leta 1992 se je začelo eno najdaljših obleganj v sodobni vojaški zgodovini, začeli so se boji v Sarajevu, ki so trajali do leta 1996. Italijanski javnosti je o vojni na Balkanu takrat pripovedoval oz. poročal Toni Capuozzo, ki je pri zahodnih sosedih sinonim za novinarja, dopisnika z vojnih področjih. A brez pomoči Slovencev, Koprčanov, mu to ne bi uspelo. Snemalec Igor Vučič je bil namreč del ekipe, ki je v Sarajevu delala za italijansko komercialno mrežo Mediaset. In tja so se vrnili pred leti zato, da bi posneli dokumentarni film Vrnitev v pekel. Pred dnevi so ga prvič predvajali v Sloveniji, v Kopru. Na povabilo Skupnosti Italijanov Santorio Santorio (foto) se je z avtorji pogovarjal urednik Radia Capodistria Stefano Lusa.
5. aprila leta 1992 se je začelo eno najdaljših obleganj v sodobni vojaški zgodovini, začeli so se boji v Sarajevu, ki so trajali do leta 1996. Italijanski javnosti je o vojni na Balkanu takrat pripovedoval oz. poročal Toni Capuozzo, ki je pri zahodnih sosedih sinonim za novinarja, dopisnika z vojnih področjih. A brez pomoči Slovencev, Koprčanov, mu to ne bi uspelo. Snemalec Igor Vučič je bil namreč del ekipe, ki je v Sarajevu delala za italijansko komercialno mrežo Mediaset. In tja so se vrnili pred leti zato, da bi posneli dokumentarni film Vrnitev v pekel. Pred dnevi so ga prvič predvajali v Sloveniji, v Kopru. Na povabilo Skupnosti Italijanov Santorio Santorio (foto) se je z avtorji pogovarjal urednik Radia Capodistria Stefano Lusa.
Velika noč je srčika krščanstva – vstajenje Jezusa Kristusa. To je sporočilo upanja, prenove in življenja, ki presega čas in prostor. V oddaji smo se med drugim spraševali, kako to sporočilo nagovarja ljudi. Kako se lahko zgodba vstalega Kristusa danes dotakne srca in življenja posameznika? Naš gost je bil mag. Simon Sever, evangeličanski duhovnik iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci, s katerim smo raziskovali prav to – kako velikonočno sporočilo živi danes in kako se prepleta s sodobno evangelizacijo.
Velika noč je srčika krščanstva – vstajenje Jezusa Kristusa. To je sporočilo upanja, prenove in življenja, ki presega čas in prostor. V oddaji smo se med drugim spraševali, kako to sporočilo nagovarja ljudi. Kako se lahko zgodba vstalega Kristusa danes dotakne srca in življenja posameznika? Naš gost je bil mag. Simon Sever, evangeličanski duhovnik iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci, s katerim smo raziskovali prav to – kako velikonočno sporočilo živi danes in kako se prepleta s sodobno evangelizacijo.
O zaščiti pred klopi smo govorili ob začetku akcije cepljenja proti klopnemu meningo-encefalitisu, a prav lepo vreme, prazniki in priložnosti za sprehode po naravi narekujejo dodatna opozorila o zaščiti pred klopi. Kaj je dobro vedeti in kako se zaščiti pa podrobneje s predstojnikom območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Maribor, Zoranom Simonovićem v Izluščeno v ponedeljek 6.4. med 9. in 10. uro! Foto: Pixabay
O zaščiti pred klopi smo govorili ob začetku akcije cepljenja proti klopnemu meningo-encefalitisu, a prav lepo vreme, prazniki in priložnosti za sprehode po naravi narekujejo dodatna opozorila o zaščiti pred klopi. Kaj je dobro vedeti in kako se zaščiti pa podrobneje s predstojnikom območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Maribor, Zoranom Simonovićem v Izluščeno v ponedeljek 6.4. med 9. in 10. uro! Foto: Pixabay
Dirka po Flandriji je znova postregla z zanimivim dogajanjem. Razširjena avstrijska hokejska liga pa se bliža odločitvi o prvaku.
Dirka po Flandriji je znova postregla z zanimivim dogajanjem. Razširjena avstrijska hokejska liga pa se bliža odločitvi o prvaku.
Na sporedu Simfonija št. 19 v D-duru Josepha Haydna, Osem variacij za klavir v F-duru na Süssmayerjevo temo 'Tändeln und Scherzen', WoO 76 Ludwiga van Beethovna in uvertura k Rossinijevi operi Italijanka v Alžiru.
Na sporedu Simfonija št. 19 v D-duru Josepha Haydna, Osem variacij za klavir v F-duru na Süssmayerjevo temo 'Tändeln und Scherzen', WoO 76 Ludwiga van Beethovna in uvertura k Rossinijevi operi Italijanka v Alžiru.
» V potrpljenju marsikam pridemo. Problem današnjega časa pa je, da ljudje te potrpežljivosti nimamo«, pravi Klemen Balažič, ki se je po šolanju na Gimnaziji Želimlje odločil, da postane Don Boskov salezijanec. Na teološki fakulteti je diplomiral 2004, leto pozneje je bil posvečen v duhovnika. 14 let je preživel v salezijanski skupnosti v Želimljah, kjer je bil vzgojitelj v Domu Janeza Boska, poučeval je vero in kulture ter vodil duhovne vaje za otroke in mlade. Zdaj domuje na Rakovniku v Ljubljani, kjer je delegat za poklicno pastoralo in duhovni asistent salezijanskih sotrudnikov. Širša javnost ga je spoznala kot iskrivega sogovornika, ko je v oddaji »Na žaru« na komercialni televiziji POP TV »popekel« pevca Magnifica. Kot razmišljujoč sogovornik presega klasične predstave o vlogi Cerkve in institucij v sodobni družbi. Klemen Balažič poudarja, da kdor se vzpenja, vedno znova začenja.
» V potrpljenju marsikam pridemo. Problem današnjega časa pa je, da ljudje te potrpežljivosti nimamo«, pravi Klemen Balažič, ki se je po šolanju na Gimnaziji Želimlje odločil, da postane Don Boskov salezijanec. Na teološki fakulteti je diplomiral 2004, leto pozneje je bil posvečen v duhovnika. 14 let je preživel v salezijanski skupnosti v Želimljah, kjer je bil vzgojitelj v Domu Janeza Boska, poučeval je vero in kulture ter vodil duhovne vaje za otroke in mlade. Zdaj domuje na Rakovniku v Ljubljani, kjer je delegat za poklicno pastoralo in duhovni asistent salezijanskih sotrudnikov. Širša javnost ga je spoznala kot iskrivega sogovornika, ko je v oddaji »Na žaru« na komercialni televiziji POP TV »popekel« pevca Magnifica. Kot razmišljujoč sogovornik presega klasične predstave o vlogi Cerkve in institucij v sodobni družbi. Klemen Balažič poudarja, da kdor se vzpenja, vedno znova začenja.
Na sporedu samospev Melanholija, prijazna nimfa Vincenza Bellinija, Štiri simfonične medigre iz opere Intermezzo Richarda Straussa, Koncertna parafraza na motive iz Bellinijeve opere Norma Franza Liszta, Divertimento za orkester Leonarda Bernsteina, Koncertna fantazija za violino in klavir na teme iz Gershwinove opere Porgy in Bess Igorja Aleksandroviča Frolova, Adagio za flavto, klarinet, trobento in godala Mikisa Theodorakisa, Trije preludiji za klavir Georgea Gershwina, Concertino za klarinet in komorni orkester, op. 48 Ferrucia Busonija in klavirska skladba V pokrajini Johna Cagea.
Na sporedu samospev Melanholija, prijazna nimfa Vincenza Bellinija, Štiri simfonične medigre iz opere Intermezzo Richarda Straussa, Koncertna parafraza na motive iz Bellinijeve opere Norma Franza Liszta, Divertimento za orkester Leonarda Bernsteina, Koncertna fantazija za violino in klavir na teme iz Gershwinove opere Porgy in Bess Igorja Aleksandroviča Frolova, Adagio za flavto, klarinet, trobento in godala Mikisa Theodorakisa, Trije preludiji za klavir Georgea Gershwina, Concertino za klarinet in komorni orkester, op. 48 Ferrucia Busonija in klavirska skladba V pokrajini Johna Cagea.
Pesem Kje naj te najdem? smo za praznični ponedeljek izbrali iz Berglesove knjige poezije Tvoja roka na mojem čelu, ki je izšla leta leta 2006 pri založbi Družina. V njej je Bergles zbral svojo religiozno poezijo, natančneje: pesmi o religioznem iskanju in najdevanju Boga. Pesem Kje naj te najdem? tematizira osnovni vzgib vere, namreč iskanje, ki ni prazno, saj izhaja iz spomina na razodetje. Interpretira dramski igralec Žan Brelih Hatunić.
Pesem Kje naj te najdem? smo za praznični ponedeljek izbrali iz Berglesove knjige poezije Tvoja roka na mojem čelu, ki je izšla leta leta 2006 pri založbi Družina. V njej je Bergles zbral svojo religiozno poezijo, natančneje: pesmi o religioznem iskanju in najdevanju Boga. Pesem Kje naj te najdem? tematizira osnovni vzgib vere, namreč iskanje, ki ni prazno, saj izhaja iz spomina na razodetje. Interpretira dramski igralec Žan Brelih Hatunić.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Baški grapi se je rodila in odraščala danes 88-letna Ivana Pajntar. Kot otrok je veliko pomagala doma, na kmetiji, in že pri sedmih letih začela delati v proizvodnji, v podjetju v Podbrdu. Poročila se je v Novo Gorico in si tam ustvarila družino. Je mama dveh otrok, mlajši se je rodil z Downovim sindromom. Mateja Grebenjak.
V Baški grapi se je rodila in odraščala danes 88-letna Ivana Pajntar. Kot otrok je veliko pomagala doma, na kmetiji, in že pri sedmih letih začela delati v proizvodnji, v podjetju v Podbrdu. Poročila se je v Novo Gorico in si tam ustvarila družino. Je mama dveh otrok, mlajši se je rodil z Downovim sindromom. Mateja Grebenjak.
Na sporedu Simfonija št. 19 v D-duru Josepha Haydna, Osem variacij za klavir v F-duru na Süssmayerjevo temo 'Tändeln und Scherzen', WoO 76 Ludwiga van Beethovna in uvertura k Rossinijevi operi Italijanka v Alžiru.
Na sporedu Simfonija št. 19 v D-duru Josepha Haydna, Osem variacij za klavir v F-duru na Süssmayerjevo temo 'Tändeln und Scherzen', WoO 76 Ludwiga van Beethovna in uvertura k Rossinijevi operi Italijanka v Alžiru.
Bližnji vzhod še naprej pretresajo spopadi. Po uspešnem ameriškem reševanju enega od sestreljenih pilotov je ameriški predsednik Trump Iranu spet zagrozil z uničenjem, a rok za odprtje Hormuške ožine vseeno nekoliko podaljšal. Pojavljajo se namigi, da strani v zadnjem trenutku le poskušata zbližati stališči. Druge teme: - Hamas do umika Izraela iz Gaze zavrača razorožitev - Po Sloveniji različne rešitve za težave parkirnih politik - Velikonočni ponedeljek pri nas tradicionalno namenjen obiskom in izletom
Bližnji vzhod še naprej pretresajo spopadi. Po uspešnem ameriškem reševanju enega od sestreljenih pilotov je ameriški predsednik Trump Iranu spet zagrozil z uničenjem, a rok za odprtje Hormuške ožine vseeno nekoliko podaljšal. Pojavljajo se namigi, da strani v zadnjem trenutku le poskušata zbližati stališči. Druge teme: - Hamas do umika Izraela iz Gaze zavrača razorožitev - Po Sloveniji različne rešitve za težave parkirnih politik - Velikonočni ponedeljek pri nas tradicionalno namenjen obiskom in izletom
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Končana je kolesarska dirka po Flandriji, ki je znova postregla z zanimivim dogajanjem.
Končana je kolesarska dirka po Flandriji, ki je znova postregla z zanimivim dogajanjem.
Na sporedu Velikonočna kantata Christiana Friedricha Ruppeja, Koncert za dve mandolini, godala in continuo v G-duru, RV 532 Antonia Vivaldija in Sonata za violončelo in klavir Francisa Poulenca.
Na sporedu Velikonočna kantata Christiana Friedricha Ruppeja, Koncert za dve mandolini, godala in continuo v G-duru, RV 532 Antonia Vivaldija in Sonata za violončelo in klavir Francisa Poulenca.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Psalm je pesem, ki razkriva razmerje posameznika ali skupnosti do Boga. Izraža tožbo, prošnjo, pokoro, čaščenje, hvalo in zahvalo. Že v času starega Izraela so bili psalmi uglasbljene pesmi, ki so jih peli ob raznih obredih in slovesnostih. Svetopisemske starozavezne psalme iz Knjige psalmov sestavljajo zaporedni stihi, skupna prvina te poezije pa je paralelizem členov, ki bralcu ali poslušalcu daje priložnost, da se nekoliko pomudi ob mislih in čustvih ter ponotranji sporočilo pesmi. Velikonočne psalme je prevedel Jakob Aleksič. Igralca Slavko Cerjak in Boris Ostan, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1993.
Psalm je pesem, ki razkriva razmerje posameznika ali skupnosti do Boga. Izraža tožbo, prošnjo, pokoro, čaščenje, hvalo in zahvalo. Že v času starega Izraela so bili psalmi uglasbljene pesmi, ki so jih peli ob raznih obredih in slovesnostih. Svetopisemske starozavezne psalme iz Knjige psalmov sestavljajo zaporedni stihi, skupna prvina te poezije pa je paralelizem členov, ki bralcu ali poslušalcu daje priložnost, da se nekoliko pomudi ob mislih in čustvih ter ponotranji sporočilo pesmi. Velikonočne psalme je prevedel Jakob Aleksič. Igralca Slavko Cerjak in Boris Ostan, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1993.
V tokratni oddaji Intervju, ki jo vodi Jože Možina, je gost režiser Škofjeloškega pasijona Marcelo Brula. Sin slovenskih političnih emigrantov, rojen v Argentini, govori o svoji življenjski poti, ustvarjanju med Slovenci v Argentini in o prihodu v Slovenijo. Posebej poudarja, da mu je bilo v veliko čast, da je bil izbran za režiserja najstarejše in daleč najobsežnejše dramske uprizoritve v Sloveniji, ki je vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Ob tem opozarja, da je treba pri takem delu »točno premisliti, da se pove pravo sporočilo pasijona«, saj po njegovih besedah pasijon ne sme postati spektakel, ampak »prava duhovna priprava na veliko noč«, in ob tem pojasnjuje, kako pod njegovim vodstvom poteka doslej najbolj množična uprizoritev pasijona, saj je sodelujočih več kot 1200. V oddaji razkriva zanimive podrobnosti s priprav in z nasmehom pove, da je med mladimi sodelujočimi največja želja prav vloga angela. Dotakne se še boleče družinske izkušnje, ko so bili njegovi otroci kljub znanju slovenščine in navezanosti na slovensko kulturo po prihodu v našo deželo v šoli deležni tudi nerazumevanja in šikaniranja. Marcelo Brula prav tako spregovori o travmatični zgodovinski izkušnji svojih staršev, posebej o očetu, ki je po vojni kot ujetnik dvakrat ušel s komunističnih morišč. Ob koncu pa opozarja na nesmiselne delitve med Slovenci in poudarja, da moramo pri ključnih vprašanjih za narod in državo držati skupaj kot bratje.
V tokratni oddaji Intervju, ki jo vodi Jože Možina, je gost režiser Škofjeloškega pasijona Marcelo Brula. Sin slovenskih političnih emigrantov, rojen v Argentini, govori o svoji življenjski poti, ustvarjanju med Slovenci v Argentini in o prihodu v Slovenijo. Posebej poudarja, da mu je bilo v veliko čast, da je bil izbran za režiserja najstarejše in daleč najobsežnejše dramske uprizoritve v Sloveniji, ki je vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Ob tem opozarja, da je treba pri takem delu »točno premisliti, da se pove pravo sporočilo pasijona«, saj po njegovih besedah pasijon ne sme postati spektakel, ampak »prava duhovna priprava na veliko noč«, in ob tem pojasnjuje, kako pod njegovim vodstvom poteka doslej najbolj množična uprizoritev pasijona, saj je sodelujočih več kot 1200. V oddaji razkriva zanimive podrobnosti s priprav in z nasmehom pove, da je med mladimi sodelujočimi največja želja prav vloga angela. Dotakne se še boleče družinske izkušnje, ko so bili njegovi otroci kljub znanju slovenščine in navezanosti na slovensko kulturo po prihodu v našo deželo v šoli deležni tudi nerazumevanja in šikaniranja. Marcelo Brula prav tako spregovori o travmatični zgodovinski izkušnji svojih staršev, posebej o očetu, ki je po vojni kot ujetnik dvakrat ušel s komunističnih morišč. Ob koncu pa opozarja na nesmiselne delitve med Slovenci in poudarja, da moramo pri ključnih vprašanjih za narod in državo držati skupaj kot bratje.
Na drugem spomeniku v letošnji sezoni je Tadej Pogačar še drugič zmagal, najboljši je bil na dirki po Flandriji. Za zmago je ugnal svojega rivala van der Poela. Uspešen slovenski dan je z osmim mestom dopolnil Matej Mohorič, ki je bil zadovoljen s svojo predstavo. Gost v tokratni epizodi je nekdanji profesionalni kolesar, Jure Zrimšek, ki meni, da če Tadej naredi vse kot so dogovorjeni v ekipi, mu je nemogoče slediti. Zrimšku in voditeljici Mojci Breskvar se pridružita tudi radijska reporterja, Luka Dolar in Igor Tominec. Vsi se strinjajo, da je bila dirka kljub pričakovanemu razpletu in brez veliko drame vseeno zelo zanimiva ter da ima v naslednjih letih tudi Remco Evenepoel možnosti za zmago. Ob tem pa smo na tokratni izvedbi dirke po Flandriji videli, da se tudi v Belgiji vlak ne ustavi, ko gre mimo peloton ene največjih dirk. Po dirki smo pred mikrofon ujeli tako Tadeja Pogačarja kot Mateja Mohoriča pa tudi kolesarja, ki sta stala na zmagovalnem odru - van der Poela in Evenepoela. Jure Zrimšek, Luka Dolar in Igor Tominec se strinjajo, da smo lahko optimistični pred naslednjim spomenikom Paris-Roubaix ter tudi pred dirko po Baskiji, kjer bo tekmoval Primož Roglič.
Na drugem spomeniku v letošnji sezoni je Tadej Pogačar še drugič zmagal, najboljši je bil na dirki po Flandriji. Za zmago je ugnal svojega rivala van der Poela. Uspešen slovenski dan je z osmim mestom dopolnil Matej Mohorič, ki je bil zadovoljen s svojo predstavo. Gost v tokratni epizodi je nekdanji profesionalni kolesar, Jure Zrimšek, ki meni, da če Tadej naredi vse kot so dogovorjeni v ekipi, mu je nemogoče slediti. Zrimšku in voditeljici Mojci Breskvar se pridružita tudi radijska reporterja, Luka Dolar in Igor Tominec. Vsi se strinjajo, da je bila dirka kljub pričakovanemu razpletu in brez veliko drame vseeno zelo zanimiva ter da ima v naslednjih letih tudi Remco Evenepoel možnosti za zmago. Ob tem pa smo na tokratni izvedbi dirke po Flandriji videli, da se tudi v Belgiji vlak ne ustavi, ko gre mimo peloton ene največjih dirk. Po dirki smo pred mikrofon ujeli tako Tadeja Pogačarja kot Mateja Mohoriča pa tudi kolesarja, ki sta stala na zmagovalnem odru - van der Poela in Evenepoela. Jure Zrimšek, Luka Dolar in Igor Tominec se strinjajo, da smo lahko optimistični pred naslednjim spomenikom Paris-Roubaix ter tudi pred dirko po Baskiji, kjer bo tekmoval Primož Roglič.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Včasih glasba sledi podobi, drugič ideji, včasih pa ujame tisto, kar slika doseže s svetlobo in senco. V današnji oddaji bomo vstopili v svet enega najbolj dramatičnih slikarjev evropske umetnosti – Michelangela Merisija da Caravaggia – in prisluhnili glasbi, ki z enako intenzivnostjo oblikuje prostor napetosti, tišine in razodetja.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Včasih glasba sledi podobi, drugič ideji, včasih pa ujame tisto, kar slika doseže s svetlobo in senco. V današnji oddaji bomo vstopili v svet enega najbolj dramatičnih slikarjev evropske umetnosti – Michelangela Merisija da Caravaggia – in prisluhnili glasbi, ki z enako intenzivnostjo oblikuje prostor napetosti, tišine in razodetja.