Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Pisave, avdio

Stripi: deveta umetnost

22. 1. 2026

Ob nacionalnem dnevu stripa, ki smo ga lani prvič zaznamovali ob stoletnici rojstva Mikija Mustra, tokratno oddajo Pisave posvečamo stripom in risoromanom. Predstavljamo Srečkonstrip o življenju in delu Srečka Kosovela, ki je ob letošnji stoti obletnici pesnikove smrti izšel pri založbi Škrateljc, ustvarila pa sta ga pisatelj Žiga X. Gombač in ilustrator Jaka Vukotič. V pogovoru s Tamaro Likon in Juretom Uletom razkrivamo nastanek stripa Pehta, v katerem literarno junakinjo Josipa Vandota spremljamo od otroštva, zaznamovanega z njeno posebno povezanostjo z naravo. O stripovskem ustvarjanju smo govorili tudi s francoskim avtorjem Edmondom Baudoinom. Pri založbi LUD Literatura je v prevodu Suzane Koncut pred kratkim izšel njegov strip Travestit, ustvarjen po romanu Mircee Cărtărescuja. S prevajalko in soustanoviteljico založbe VigeVageKnjige Katjo Šaponjić pa razmišljamo o pomenu stripa danes in o delu francoskega striparja Manuja Larceneta. V slovenščino je pred kratkim prevedla njegov risoroman Cesta, ki je nastal po istoimenskem postapokaliptičnem romanu Cormaca McCarthyja.

29 min

Ob nacionalnem dnevu stripa, ki smo ga lani prvič zaznamovali ob stoletnici rojstva Mikija Mustra, tokratno oddajo Pisave posvečamo stripom in risoromanom. Predstavljamo Srečkonstrip o življenju in delu Srečka Kosovela, ki je ob letošnji stoti obletnici pesnikove smrti izšel pri založbi Škrateljc, ustvarila pa sta ga pisatelj Žiga X. Gombač in ilustrator Jaka Vukotič. V pogovoru s Tamaro Likon in Juretom Uletom razkrivamo nastanek stripa Pehta, v katerem literarno junakinjo Josipa Vandota spremljamo od otroštva, zaznamovanega z njeno posebno povezanostjo z naravo. O stripovskem ustvarjanju smo govorili tudi s francoskim avtorjem Edmondom Baudoinom. Pri založbi LUD Literatura je v prevodu Suzane Koncut pred kratkim izšel njegov strip Travestit, ustvarjen po romanu Mircee Cărtărescuja. S prevajalko in soustanoviteljico založbe VigeVageKnjige Katjo Šaponjić pa razmišljamo o pomenu stripa danes in o delu francoskega striparja Manuja Larceneta. V slovenščino je pred kratkim prevedla njegov risoroman Cesta, ki je nastal po istoimenskem postapokaliptičnem romanu Cormaca McCarthyja.

Literarni nokturno

Katja Perat: Mazohistka

22. 1. 2026

Mazohistka je prvi roman uspešne slovenske avtorice Katje Perat. V njem bralce prestavi na Dunaj v čas prehoda iz 19. v 20. stoletje. Glavni lik je Nadežda, najdenka oziroma posvojenka avstrijskega pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha – pri tem je Nadežda v nasprotju s pisateljem izmišljen lik. Pisateljica prek nje prikaže duha časa v mestu, ki je bilo tedaj živahna prestolnica, kjer je cvetela klasična psihoanaliza, ženske pa so se začele osvobajati. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.

14 min

Mazohistka je prvi roman uspešne slovenske avtorice Katje Perat. V njem bralce prestavi na Dunaj v čas prehoda iz 19. v 20. stoletje. Glavni lik je Nadežda, najdenka oziroma posvojenka avstrijskega pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha – pri tem je Nadežda v nasprotju s pisateljem izmišljen lik. Pisateljica prek nje prikaže duha časa v mestu, ki je bilo tedaj živahna prestolnica, kjer je cvetela klasična psihoanaliza, ženske pa so se začele osvobajati. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 23h

22. 1. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva

Minimalna plača se bo zvišala na tisoč evrov neto

22. 1. 2026

Minimalna plača bo po novem tisoč evrov neto oziroma tisoč 482 evrov bruto, je sporočil minister za delo Luka Mesec. To pomeni tudi višji letni in zimski regres.

6 min

Minimalna plača bo po novem tisoč evrov neto oziroma tisoč 482 evrov bruto, je sporočil minister za delo Luka Mesec. To pomeni tudi višji letni in zimski regres.

Radijska igra

Iztok Jereb: Lotosov cvet

22. 1. 2026

Protagonista igre sta žrtev in njen rabelj – mlado dekle in njen ugrabitelj. Pretresljiva, subtilna in natančna študija psihopatologije že v uvodnih taktih zariše slutnjo nevarnosti: dekle postopno zaznava, da se za prijaznostjo odraslega moškega v hiši, polni nagačenih živali, skriva temnejša, srhljiva resnica. Režiserka: Brina Klampfer Merčnik Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Oblikovalka zvoka, glasbe in avtorica glasbe: Mateja Starič Violončelist: Klemen Hvala Dekle – Živa Selan Moški – Primož Vrhovec Uredništvo igranega programa in ŠKUC gledališče Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2022

23 min

Protagonista igre sta žrtev in njen rabelj – mlado dekle in njen ugrabitelj. Pretresljiva, subtilna in natančna študija psihopatologije že v uvodnih taktih zariše slutnjo nevarnosti: dekle postopno zaznava, da se za prijaznostjo odraslega moškega v hiši, polni nagačenih živali, skriva temnejša, srhljiva resnica. Režiserka: Brina Klampfer Merčnik Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Oblikovalka zvoka, glasbe in avtorica glasbe: Mateja Starič Violončelist: Klemen Hvala Dekle – Živa Selan Moški – Primož Vrhovec Uredništvo igranega programa in ŠKUC gledališče Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2022

Novice Radia Slovenija

Novice ob 21h

22. 1. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

V ospredju

Vpliv povišanja minimalne plače na poslovanje mariborskega holdinga še ni znan

22. 1. 2026

Mariborski mestni svet se je sestal na redni januarski seji. Med drugim so sprejeli poročilo o izvajanju Lokalnega programa za kulturo v lanskem letu in prostorski akt za gradnjo občinskih javnih stanovanj na Studencih. Z največ razprave, a brez velikega nasprotovanja pa so sprejeli tudi letošnji poslovni načrt Javnega holdinga Maribor.

1 min

Mariborski mestni svet se je sestal na redni januarski seji. Med drugim so sprejeli poročilo o izvajanju Lokalnega programa za kulturo v lanskem letu in prostorski akt za gradnjo občinskih javnih stanovanj na Studencih. Z največ razprave, a brez velikega nasprotovanja pa so sprejeli tudi letošnji poslovni načrt Javnega holdinga Maribor.

Literarni večer

Minilo je sto let od smrti poljskega pisatelja, nobelovca Wladyslawa Stanislawa Reymonta

22. 1. 2026

Władysław Stanisław Reymont, poljski avtor kratke proze in romanov, se je rodil 7. maja 1867, umrl pa je pred sto leti, 5. decembra 1925, star 58 let. Ob tej priložnostI smo za Literarni večer na Prvem programu izbrali oddajo o njegovem delu in življenju, ki jo je pred desetletjem pripravila Tadeja Šergan. Prevajalci Janko Moder (Kmetje), France Bevk (Tomek Baran), Joža Glonar (Komedijantka) in Marjan Bregant (Leto 1794), interpreta Saša Mihelčič in Gorazd Logar, bralka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič. Posneto 2015. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.

43 min

Władysław Stanisław Reymont, poljski avtor kratke proze in romanov, se je rodil 7. maja 1867, umrl pa je pred sto leti, 5. decembra 1925, star 58 let. Ob tej priložnostI smo za Literarni večer na Prvem programu izbrali oddajo o njegovem delu in življenju, ki jo je pred desetletjem pripravila Tadeja Šergan. Prevajalci Janko Moder (Kmetje), France Bevk (Tomek Baran), Joža Glonar (Komedijantka) in Marjan Bregant (Leto 1794), interpreta Saša Mihelčič in Gorazd Logar, bralka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič. Posneto 2015. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.

Komorni studio

37. Imago Sloveniae 2025: Trio Marn-Papi-Hütter in duo Brizani-Grafenauer

22. 1. 2026

Na 37. festivalu Imago Sloveniae 2025 sta nastopila glasbeno izstopajoča sestava: mednarodni trio v izvedbi klarineta, violo in klavir in slovenski duo violončela in kitare.

119 min

Na 37. festivalu Imago Sloveniae 2025 sta nastopila glasbeno izstopajoča sestava: mednarodni trio v izvedbi klarineta, violo in klavir in slovenski duo violončela in kitare.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov

Ansambel Štajerskih 7

22. 1. 2026

Štirideset let je minilo od nastanka ene najboljših narodnozabavnih zasedb, Ansambla Štajerskih 7. V tokratni in še kakšni od prihodnjih oddajah, se bomo sprehodili skozi njihove glasbene izdaje in vam v posluh ponudili skladbe po izboru glasbenega urednika Tomaža Gučka. Tokratni izbor obsega skladbe z albumov, ki so izšli med letoma 1987 do 1997.

60 min

Štirideset let je minilo od nastanka ene najboljših narodnozabavnih zasedb, Ansambla Štajerskih 7. V tokratni in še kakšni od prihodnjih oddajah, se bomo sprehodili skozi njihove glasbene izdaje in vam v posluh ponudili skladbe po izboru glasbenega urednika Tomaža Gučka. Tokratni izbor obsega skladbe z albumov, ki so izšli med letoma 1987 do 1997.

Filmska glasba

Glasbo skladateljice Germaine Franco za animirani glasbeno-fantastični komični film Encanto

22. 1. 2026

Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.

24 min

Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.

Lahko noč, otroci!

Plašček za Barbaro

22. 1. 2026

Tinčkov plašč se zaman ponuja ljudem, dokler se v njem ne pogreje Barbara. Pripoveduje: Vera Per. Napisal: Vitomil Zupan. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

11 min

Tinčkov plašč se zaman ponuja ljudem, dokler se v njem ne pogreje Barbara. Pripoveduje: Vera Per. Napisal: Vitomil Zupan. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Odprta knjiga na radiu

Tadej Golob: Jezero 27/45

22. 1. 2026

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

22 min

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Pol ure kulture

Od zgodbe o umetniškem gibanju OHO do oskarjev

22. 1. 2026

Naša prva današnja zgodba je umetniško gibanje OHO – dokumentarec o njih je bil včeraj na ogled v Novi Gorici –, ki velja za eno najradikalnejših slovenskih avantgardnih skupin. Še enkrat vas bomo spomnili na regijsko razstavo južnoprimorskih likovnih ustvarjalcev Gnoj je zlato, ki jo pripravlja Javni sklad za kulturne dejavnosti in je letos posvečena Srečku Kosovelu. V Los Angelesu pa so danes sporočili, kdo so nominiranci za letošnje Oskarje. Novi rekorder po številu nominacij je s 16-imi postala grozljivka Grešniki. Armando Šturman je za rdečo nit glasbene ogrlice, ki jo je poimenoval Princeps mundi ali Princ sveta, izbral pesmi o Donaldu Trumpu.

28 min

Naša prva današnja zgodba je umetniško gibanje OHO – dokumentarec o njih je bil včeraj na ogled v Novi Gorici –, ki velja za eno najradikalnejših slovenskih avantgardnih skupin. Še enkrat vas bomo spomnili na regijsko razstavo južnoprimorskih likovnih ustvarjalcev Gnoj je zlato, ki jo pripravlja Javni sklad za kulturne dejavnosti in je letos posvečena Srečku Kosovelu. V Los Angelesu pa so danes sporočili, kdo so nominiranci za letošnje Oskarje. Novi rekorder po številu nominacij je s 16-imi postala grozljivka Grešniki. Armando Šturman je za rdečo nit glasbene ogrlice, ki jo je poimenoval Princeps mundi ali Princ sveta, izbral pesmi o Donaldu Trumpu.

Radijski dnevnik

Predsednika Trump in Zelenski, kot kaže, v Davosu naredila korak bližje morebitni prekinitvi ognja v Ukrajini

22. 1. 2026

Prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini se nadaljujejo tudi v Davosu v Švici. O tem sta danes govorila predsednika Združenih držav Amerike in Ukrajine, Donald Trump in Volodimir Zelenski. Ta trdi, da so dokumenti za končanje vojne skoraj pripravljeni. Kot je dejal, so blizu dogovora glede varnostnih zagotovil; nekaj vprašanj še imajo v zvezi z gospodarskim svežnjem, še vedno pa so odprta ozemeljska vprašanja. Zelenski je sicer za jutri in soboto napovedal tristranske pogovore med predstavniki Ukrajine, ZDA in Rusije v Združenih arabskih emiratih. V oddaji tudi o tem: - Grenlandija in Danska pripravljeni na pogovore z ZDA o arktičnem otoku, o njegovi suverenosti ne odstopata. - Sindikati ob dvigu minimalne plače opozarjajo na vse višje stroške, delodajalci na politično kupčkanje - Protipoplavna zaščita ključna tudi za umestitev hitre ceste med Celjem in Novim mestom

21 min

Prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini se nadaljujejo tudi v Davosu v Švici. O tem sta danes govorila predsednika Združenih držav Amerike in Ukrajine, Donald Trump in Volodimir Zelenski. Ta trdi, da so dokumenti za končanje vojne skoraj pripravljeni. Kot je dejal, so blizu dogovora glede varnostnih zagotovil; nekaj vprašanj še imajo v zvezi z gospodarskim svežnjem, še vedno pa so odprta ozemeljska vprašanja. Zelenski je sicer za jutri in soboto napovedal tristranske pogovore med predstavniki Ukrajine, ZDA in Rusije v Združenih arabskih emiratih. V oddaji tudi o tem: - Grenlandija in Danska pripravljeni na pogovore z ZDA o arktičnem otoku, o njegovi suverenosti ne odstopata. - Sindikati ob dvigu minimalne plače opozarjajo na vse višje stroške, delodajalci na politično kupčkanje - Protipoplavna zaščita ključna tudi za umestitev hitre ceste med Celjem in Novim mestom

Marmelada

Jadranka Juras

22. 1. 2026

Pevka popularne glasbe, jazza in opere. Učiteljica petja. Predvsem pa ženska, ki je ni strah boriti se za boljši svet in dati glas tistim, ki ga nimajo. Jadranka Juras je v oddaji razkrila, kako je preživela nasilen rop, kako je njena družbena angažiranost zavirala njen uspeh in kako se je nedavno soočila z izgubo glasu. Aja, pove tudi, če ubija komarje!

42 min

Pevka popularne glasbe, jazza in opere. Učiteljica petja. Predvsem pa ženska, ki je ni strah boriti se za boljši svet in dati glas tistim, ki ga nimajo. Jadranka Juras je v oddaji razkrila, kako je preživela nasilen rop, kako je njena družbena angažiranost zavirala njen uspeh in kako se je nedavno soočila z izgubo glasu. Aja, pove tudi, če ubija komarje!

Naval na šport

Začetek SP v poletih in nova tekma Ljubljančanov v odbojkarski ligi prvakov

22. 1. 2026

V Oberstdorfu se s kvalifikacijami začenja svetovno prvenstvo v poletih. Z visokimi cilji tja odhaja slovenska reprezentanca, na čelu s svetovnim rekorderjem in vodilnim v seštevku svetovnega pokala Domnom Prevcem. Preverili bomo vzdušje v ekipi ACH Volley, ki bo v Tivoliju v večeru gostil Tours. Državni prvaki bodo lovili prvo zmago in točke v letošnji ligi prvakov, na nasprotni strani mreže jim bo stal tudi slovenski reprezentant Nik Mujanović.

12 min

V Oberstdorfu se s kvalifikacijami začenja svetovno prvenstvo v poletih. Z visokimi cilji tja odhaja slovenska reprezentanca, na čelu s svetovnim rekorderjem in vodilnim v seštevku svetovnega pokala Domnom Prevcem. Preverili bomo vzdušje v ekipi ACH Volley, ki bo v Tivoliju v večeru gostil Tours. Državni prvaki bodo lovili prvo zmago in točke v letošnji ligi prvakov, na nasprotni strani mreže jim bo stal tudi slovenski reprezentant Nik Mujanović.

Banchetto musicale

Pesmi norosti v Atriju ZRC – 2. koncert

22. 1. 2026

Sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju vseskozi fascinirale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljala duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na drugem koncertu, ki je bil v torek, petindvajstega novembra, je nastopil ansambel musica cubicularis s poljsko-slovensko sopranistko Heleno Bregar. Na sporedu so bile pesmi Henryja in Daniela Purcella, Blowa in Ecclesa, pa tudi več instrumentalnih skladb.

92 min

Sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju vseskozi fascinirale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljala duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na drugem koncertu, ki je bil v torek, petindvajstega novembra, je nastopil ansambel musica cubicularis s poljsko-slovensko sopranistko Heleno Bregar. Na sporedu so bile pesmi Henryja in Daniela Purcella, Blowa in Ecclesa, pa tudi več instrumentalnih skladb.

Aktualno regionalno

Aktualno regionalno 22.01.2026

22. 1. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

6 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

Izšlo je

Henry James: Aspernovi rokopisi

22. 1. 2026

Dr. Nada Grošelj je pred leti poslovenila daljšo novelo Henryja Jamesa Aspernovi rokopisi. Februarja bo minilo 110. let od Jamesove smrti, zato se v oddaji posvečamo temu pisatelju ameriškega rodu, ki je malo pred smrtjo sprejel britansko državljanstvo in velja za enega glavnih predstavnikov psihološkega realizma svojega časa, čeprav je bila recepcija njegovih del precej ambivalentna. V Aspernovih rokopisih je Henry James načel vprašanje, ki naj bi ga intenzivno zaposlovalo tudi v stvarnem življenju, namreč razmerje med umetnostjo in življenjem, konkretneje: med avtorjem kot zgodovinskim posameznikom in njegovimi deli. Z dr. Nado Grošelj se je leta 2014 pogovarjala Tina Kozin.

28 min

Dr. Nada Grošelj je pred leti poslovenila daljšo novelo Henryja Jamesa Aspernovi rokopisi. Februarja bo minilo 110. let od Jamesove smrti, zato se v oddaji posvečamo temu pisatelju ameriškega rodu, ki je malo pred smrtjo sprejel britansko državljanstvo in velja za enega glavnih predstavnikov psihološkega realizma svojega časa, čeprav je bila recepcija njegovih del precej ambivalentna. V Aspernovih rokopisih je Henry James načel vprašanje, ki naj bi ga intenzivno zaposlovalo tudi v stvarnem življenju, namreč razmerje med umetnostjo in življenjem, konkretneje: med avtorjem kot zgodovinskim posameznikom in njegovimi deli. Z dr. Nado Grošelj se je leta 2014 pogovarjala Tina Kozin.

Studio ob 17.00

Kako uspešni smo pri obvladovanju bremena raka?

22. 1. 2026

V evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu bomo v tokratnem Studiu ob 17-ih ugotavljali, kako blizu smo morebitnemu izkoreninjenju te vrste raka, saj je edina, za katero imamo učinkovito cepivo. Pogledali bomo, kako smo sicer uspešni pri obvladovanju bremena raka, saj je pojavnost tega pri nas precej pogostejša od povprečja v Evropski uniji, večja je tudi stopnja umrljivosti. Govorili bomo o dostopnosti najnovejših zdravil in novih tehnologij ter uvajanju novih presejalnih programov. Gostje: dr. Urška Ivanuš, Onkološki inštitut, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku; dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta; dr. Milica Stefanović, Pediatrična klinika Univerzitetni klinični center Ljubljana; Tanja Španić, predsednica Europa Donna Slovenija. Avtorica oddaje Helena Lovinčič.

56 min

V evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu bomo v tokratnem Studiu ob 17-ih ugotavljali, kako blizu smo morebitnemu izkoreninjenju te vrste raka, saj je edina, za katero imamo učinkovito cepivo. Pogledali bomo, kako smo sicer uspešni pri obvladovanju bremena raka, saj je pojavnost tega pri nas precej pogostejša od povprečja v Evropski uniji, večja je tudi stopnja umrljivosti. Govorili bomo o dostopnosti najnovejših zdravil in novih tehnologij ter uvajanju novih presejalnih programov. Gostje: dr. Urška Ivanuš, Onkološki inštitut, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku; dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta; dr. Milica Stefanović, Pediatrična klinika Univerzitetni klinični center Ljubljana; Tanja Španić, predsednica Europa Donna Slovenija. Avtorica oddaje Helena Lovinčič.

Izluščeno

Evropska filmska nagrada za dokumentarec Fiume o morte!

22. 1. 2026

Evropsko filmsko nagrado za najboljši evropski dokumentarni film je pred dnevi v Berlinu prejela slovenska manjšinska koprodukcija Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića. Med nominiranimi filmi za letošnje evropske filmske nagrade so bili sicer prvič v zgodovini slovenskega filma kar trije slovenski filmi. Več v BigScreenu v četrtek 22.1. med 17. in 18.uro.

2 min

Evropsko filmsko nagrado za najboljši evropski dokumentarni film je pred dnevi v Berlinu prejela slovenska manjšinska koprodukcija Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića. Med nominiranimi filmi za letošnje evropske filmske nagrade so bili sicer prvič v zgodovini slovenskega filma kar trije slovenski filmi. Več v BigScreenu v četrtek 22.1. med 17. in 18.uro.

Mladi virtuozi

Violinistka Val Jelenski

22. 1. 2026

Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebno izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden se posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo v pogovorih, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.

28 min

Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebno izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden se posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo v pogovorih, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.

Svet kulture

Razstava o nenavadnem grobu obogatena z arheološkimi najdbami

22. 1. 2026

Razstava z naslovom Usode neznanca s Prul, ki je na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana, je zdaj obogatena z arheološkimi najdbami. Na Prulah v Ljubljani, ob Karlovški cesti, kjer bo stal novi prizidek Centra Janeza Levca, so arheologi lani odkrili pomembno najdišče. Posebno pozornost je vzbudila grobna jama, ki so jo arheologi našli ob prazgodovinski in poznejši rimski cesti – v njej pa pokojnika v skrčenem položaju. Najdbe so zdaj del omenjene razstave. V oddaji tudi o koncertu Simfoničnega orkestra SNG Maribor, ki ga bo drevi v Mariboru vodil dirigent Dayner Tafur-Diaz iz Peruja, solistka bo izvrstna slovenska violinistka Lana Trotovšek.

12 min

Razstava z naslovom Usode neznanca s Prul, ki je na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana, je zdaj obogatena z arheološkimi najdbami. Na Prulah v Ljubljani, ob Karlovški cesti, kjer bo stal novi prizidek Centra Janeza Levca, so arheologi lani odkrili pomembno najdišče. Posebno pozornost je vzbudila grobna jama, ki so jo arheologi našli ob prazgodovinski in poznejši rimski cesti – v njej pa pokojnika v skrčenem položaju. Najdbe so zdaj del omenjene razstave. V oddaji tudi o koncertu Simfoničnega orkestra SNG Maribor, ki ga bo drevi v Mariboru vodil dirigent Dayner Tafur-Diaz iz Peruja, solistka bo izvrstna slovenska violinistka Lana Trotovšek.

Dogodki in odmevi

Minimalna plača po novem tisoč evrov neto

22. 1. 2026

Na regijskem obisku vlade v savinjski regiji je minister za delo Luka Mesec sporočil, da je nova višina minimalne plače 1000 evrov neto oziroma 1482 evrov bruto. Ocenjuje, da bodo posledice zvišanja predvsem pozitivne in ne bodo negativno vplivale na gospodarstvo. A prvi odzivi na končno odločitev ministra iz vrst gospodarstva so zelo ostri: »Minister za delo in vlada sta z dvigom minimalne plače zabila žebelj v krsto slovenskega gospodarstva.« Drugi poudarki oddaje: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo namesto Barbare Kresal za ustavnega sodnika predlagala Cirila Keršmanca, Primož Dolenc ima po njenih besedah zadostno podporo za izvolitev na mesto guvernerja Banke Slovenije. - Ustanovljen Odbor za mir kot širši organ za reševanje mednarodnih kriz, ameriški predsednik napovedal sodelovanje z Združenimi narodi. - V večjem delu celinske Slovenije vremenoslovci za danes in jutri pričakujejo povišane ravni delcev PM10, inštitut za javno zdravje odsvetuje daljše zadrževanje na prostem.

33 min

Na regijskem obisku vlade v savinjski regiji je minister za delo Luka Mesec sporočil, da je nova višina minimalne plače 1000 evrov neto oziroma 1482 evrov bruto. Ocenjuje, da bodo posledice zvišanja predvsem pozitivne in ne bodo negativno vplivale na gospodarstvo. A prvi odzivi na končno odločitev ministra iz vrst gospodarstva so zelo ostri: »Minister za delo in vlada sta z dvigom minimalne plače zabila žebelj v krsto slovenskega gospodarstva.« Drugi poudarki oddaje: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo namesto Barbare Kresal za ustavnega sodnika predlagala Cirila Keršmanca, Primož Dolenc ima po njenih besedah zadostno podporo za izvolitev na mesto guvernerja Banke Slovenije. - Ustanovljen Odbor za mir kot širši organ za reševanje mednarodnih kriz, ameriški predsednik napovedal sodelovanje z Združenimi narodi. - V večjem delu celinske Slovenije vremenoslovci za danes in jutri pričakujejo povišane ravni delcev PM10, inštitut za javno zdravje odsvetuje daljše zadrževanje na prostem.

Do popoldneva

Do popoldneva Radia Maribor

22. 1. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

9 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

V ospredju

Prošenj za pomoč pri plačilu ogrevanja letos za dobro desetino več

22. 1. 2026

V letošnji mrzli zimi so se povečale stiske ljudi, ki ne zmorejo sami plačati visokih stroškov ogrevanja in poravnati drugih izdatkov. V mariborskih Karitas in Centru za socialno delo opažajo vidno povečanje prošenj oziroma vlog za pomoč.

1 min

V letošnji mrzli zimi so se povečale stiske ljudi, ki ne zmorejo sami plačati visokih stroškov ogrevanja in poravnati drugih izdatkov. V mariborskih Karitas in Centru za socialno delo opažajo vidno povečanje prošenj oziroma vlog za pomoč.

Kulturnice

Cerkno letos v znamenju 70-letnice ponovne obuditve Laufarije

22. 1. 2026

Prvo nedeljo v novem letu so - kot veleva tradicija - po ulicah Cerknega začeli tekati prvi laufarji. Letos v Cerknem praznujejo 70-letnico ponovne oživitve Cerkljanske laufarije, ki velja za enega najbolj prepoznavnih izrazov lokalne identitete, in je bila leta 2014 razglašena za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Niz dogodkov ob jubileju, ki bodo potekali vse do pusta, so poimenovali ''Laufarija, srce Cerkljanske''. Poleg tradicionalnih sprevodov, branja obtožnice in eksekucije pusta, ki je vrhunec Laufarije, pripravljajo tudi več spremljevalnih dogodkov, od fotografske razstave Larfe, ki bo vključevala najstarejšo ohranjeno masko enega osrednjih likov Laufarije, ''Ta star'ga'', iz leta 1938, do premiere dokumentarnega filma.

8 min

Prvo nedeljo v novem letu so - kot veleva tradicija - po ulicah Cerknega začeli tekati prvi laufarji. Letos v Cerknem praznujejo 70-letnico ponovne oživitve Cerkljanske laufarije, ki velja za enega najbolj prepoznavnih izrazov lokalne identitete, in je bila leta 2014 razglašena za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Niz dogodkov ob jubileju, ki bodo potekali vse do pusta, so poimenovali ''Laufarija, srce Cerkljanske''. Poleg tradicionalnih sprevodov, branja obtožnice in eksekucije pusta, ki je vrhunec Laufarije, pripravljajo tudi več spremljevalnih dogodkov, od fotografske razstave Larfe, ki bo vključevala najstarejšo ohranjeno masko enega osrednjih likov Laufarije, ''Ta star'ga'', iz leta 1938, do premiere dokumentarnega filma.

Po belih in črnih tipkah

Češka glasba 8

22. 1. 2026

Že od rane mladosti je Dvořák izkazoval nadarjenost za glasbo. Učil se je igranja na violino in pozneje obiskoval orglarsko šolo, ki jo je tudi uspešno končal. Čeprav se je njegov oče preživljal z glasbo, igral je citre, je bilo potrebnega kar nekaj prigovarjanja učiteljev, da je svojega najstarejšega sina pustil v glasbeni svet. Antonín je odpotoval v Prago in se učil teorije, petja in orglanja.

83 min

Že od rane mladosti je Dvořák izkazoval nadarjenost za glasbo. Učil se je igranja na violino in pozneje obiskoval orglarsko šolo, ki jo je tudi uspešno končal. Čeprav se je njegov oče preživljal z glasbo, igral je citre, je bilo potrebnega kar nekaj prigovarjanja učiteljev, da je svojega najstarejšega sina pustil v glasbeni svet. Antonín je odpotoval v Prago in se učil teorije, petja in orglanja.

Aktualno Radia Koper

Sovražni napisi: Mladostniško zbujanje pozornosti ali radikalizirane vrednote?

22. 1. 2026

V bližini Osnovne šole Dušana Bordona v Kopru so se nedavno pojavili grafiti, ki so vzbudili veliko nelagodja v javnosti. Neznanci so zidove pomazali z nacističnimi simboli in zapisi proti priseljencem. Policisti so dejanje opredelili kot kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ne vedo še, kdo je bil ali so bili storilci. In prav to je ključno vprašanje, ko skušamo razumeti, kaj je sporočilnost in kaj je namen teh grafitov, meni doktorica sociologije, predstojnica Inštituta za družboslovne študije Znanstveno raziskovalnega središča Koper, Mateja Sedmak. Pred mikrofon jo je povabila Barbara Kampos.

13 min

V bližini Osnovne šole Dušana Bordona v Kopru so se nedavno pojavili grafiti, ki so vzbudili veliko nelagodja v javnosti. Neznanci so zidove pomazali z nacističnimi simboli in zapisi proti priseljencem. Policisti so dejanje opredelili kot kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ne vedo še, kdo je bil ali so bili storilci. In prav to je ključno vprašanje, ko skušamo razumeti, kaj je sporočilnost in kaj je namen teh grafitov, meni doktorica sociologije, predstojnica Inštituta za družboslovne študije Znanstveno raziskovalnega središča Koper, Mateja Sedmak. Pred mikrofon jo je povabila Barbara Kampos.

Naši operni umetniki

Naši operni umetniki

22. 1. 2026

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

31 min

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Po Sloveniji

Za večino zaposlenih v mariborskem Kliničnem centru parkiranje misija nemogoče

22. 1. 2026

Za parkirno kartico stojijo v vrsti tudi ponoči. Drugi poudarki: - Kakšen bo nov most v Mostu na Soči? - Časa za oddajo vlog na tretji poziv Lokalne akcijske skupine Krasa in Brkinov je do 3. marca. Med potencialnimi prijavitelji pa je dilem in vprašanj veliko, predvsem glede zagotavljanja sredstev. - Na Ptuju že vse nared za že 66-to Kurentovanje.

18 min

Za parkirno kartico stojijo v vrsti tudi ponoči. Drugi poudarki: - Kakšen bo nov most v Mostu na Soči? - Časa za oddajo vlog na tretji poziv Lokalne akcijske skupine Krasa in Brkinov je do 3. marca. Med potencialnimi prijavitelji pa je dilem in vprašanj veliko, predvsem glede zagotavljanja sredstev. - Na Ptuju že vse nared za že 66-to Kurentovanje.

Danes do 13:00

Znana nova višina minimalne plače

22. 1. 2026

Minimalna plača bo tisoč evrov neto, je ob robu seje vlade v Podčetrtku sporočil minister Luka Mesec, potem ko se je tudi koalicija v torek dogovorila, da bo podprla njegov predlog. Upoštevan bo že z januarsko plačo. Potrdili so tudi spremembo uredbe o določitvi zdravstvenih regij, ki določa le šest takšnih regij v državi. Druge teme: - Omilitev ameriške retorike o Grenlandiji in carinah borzne indekse spet pognala v zelene številke. - Minimalna plača po novem tisoč evrov neto, upoštevana bo že z januarsko plačo. - Evropski parlament ni izglasoval nezaupnice Evropski komisiji zaradi podpisa trgovinskega sporazuma z državami Mercosur.

16 min

Minimalna plača bo tisoč evrov neto, je ob robu seje vlade v Podčetrtku sporočil minister Luka Mesec, potem ko se je tudi koalicija v torek dogovorila, da bo podprla njegov predlog. Upoštevan bo že z januarsko plačo. Potrdili so tudi spremembo uredbe o določitvi zdravstvenih regij, ki določa le šest takšnih regij v državi. Druge teme: - Omilitev ameriške retorike o Grenlandiji in carinah borzne indekse spet pognala v zelene številke. - Minimalna plača po novem tisoč evrov neto, upoštevana bo že z januarsko plačo. - Evropski parlament ni izglasoval nezaupnice Evropski komisiji zaradi podpisa trgovinskega sporazuma z državami Mercosur.

RADIO Si Main Stage

Rudi Bučar

22. 1. 2026

V novi epizodi serije koncertov Radio Si Main Stage, ki navdušuje že vse od leta 2021, smo tokrat gostili Rudija Bučarja. Preplet novih skladb z aktualnega albuma Kamen, trn in brin ter njegovih 'železnih', zdaj že skoraj ponarodelih pesmi, zrcali njegovo neločljivo vez z istrsko grudo. Setlista je ponudila vsega z občutkom – od energične in čustvene Lačn bluz ali Leta grejo ter Istra ostaja, do introspektivne izpovedi v Otrocih tistega časa. Manjkala ni niti zimzelena Greva naprej ter seveda naslovna skladba novega albuma Kamen, trn in brin. Z iskrenim nastopom ob spremljavi izvrstne zasedbe je Rudi ustvaril emotivno izkušnjo, ki je bila več kot vredna naših ušes.

37 min

V novi epizodi serije koncertov Radio Si Main Stage, ki navdušuje že vse od leta 2021, smo tokrat gostili Rudija Bučarja. Preplet novih skladb z aktualnega albuma Kamen, trn in brin ter njegovih 'železnih', zdaj že skoraj ponarodelih pesmi, zrcali njegovo neločljivo vez z istrsko grudo. Setlista je ponudila vsega z občutkom – od energične in čustvene Lačn bluz ali Leta grejo ter Istra ostaja, do introspektivne izpovedi v Otrocih tistega časa. Manjkala ni niti zimzelena Greva naprej ter seveda naslovna skladba novega albuma Kamen, trn in brin. Z iskrenim nastopom ob spremljavi izvrstne zasedbe je Rudi ustvaril emotivno izkušnjo, ki je bila več kot vredna naših ušes.

Opoldnevnik

Predlog sprememb Zakona o financiranju občin prinaša zgolj kozmetične popravke

22. 1. 2026

Koalicijske poslanske skupine so v Državni zbor vložile predlog sprememb zakona o financiranju občin, s katerimi bi določili minimalni obseg sofinanciranja občinskih investicij občin v vrednosti najmanj 60 odstotkov upravičenih stroškov. V oddaji tudi o tem: -Minimalna plača se bo letos zvišala na 1482 evrov bruto oziroma tisoč evrov neto. -Rejci predlagajo naj država krije ali vsaj omeji stroške cepljenja proti bolezni modrikastega jezika. -Dokumentarni film o skupini OHO, ki je s konceptualno umetnostjo prodrla vse do newyorške MoME. -V Gorici gostuje mikro muzej slovenskega centra vesoljskih tehnologij. -Začenja se svetovno prvenstvo v smučarskih poletih.

13 min

Koalicijske poslanske skupine so v Državni zbor vložile predlog sprememb zakona o financiranju občin, s katerimi bi določili minimalni obseg sofinanciranja občinskih investicij občin v vrednosti najmanj 60 odstotkov upravičenih stroškov. V oddaji tudi o tem: -Minimalna plača se bo letos zvišala na 1482 evrov bruto oziroma tisoč evrov neto. -Rejci predlagajo naj država krije ali vsaj omeji stroške cepljenja proti bolezni modrikastega jezika. -Dokumentarni film o skupini OHO, ki je s konceptualno umetnostjo prodrla vse do newyorške MoME. -V Gorici gostuje mikro muzej slovenskega centra vesoljskih tehnologij. -Začenja se svetovno prvenstvo v smučarskih poletih.

Arsove spominčice

Glasba Gabriela Fauréja in Jeana Sibeliusa.

22. 1. 2026

Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.

54 min

Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.

Vroči mikrofon

Sporazum Mercosur: Žrtvovanje kmetijstva na račun avtomobilske in farmacevtske industrije?

22. 1. 2026

Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je v soboto v Paragvaju z zunanjimi ministri Argentine, Brazilije, Urugvaja in Paragvaja podpisal trgovinski dogovor med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Sporazum po 25 letih zahtevnih pogajanj ustvarja eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu s 700 milijoni potrošnikov. Kmetje in okoljevarstveniki sporazumu nasprotujejo. Včeraj je Evropski parlament Sodišče Evropske unije zaprosil za mnenje o tem, ali je trgovinski dogovor v skladu s pogodbami EU. Kakšni izračuni so v ozadju?

23 min

Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je v soboto v Paragvaju z zunanjimi ministri Argentine, Brazilije, Urugvaja in Paragvaja podpisal trgovinski dogovor med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Sporazum po 25 letih zahtevnih pogajanj ustvarja eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu s 700 milijoni potrošnikov. Kmetje in okoljevarstveniki sporazumu nasprotujejo. Včeraj je Evropski parlament Sodišče Evropske unije zaprosil za mnenje o tem, ali je trgovinski dogovor v skladu s pogodbami EU. Kakšni izračuni so v ozadju?

Točno opoldne

Zaposleni v mariborskem UKC tudi ponoči v lov za parkirna mesta

22. 1. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

10 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Izluščeno

Preštejmo ptice okoli nas!

22. 1. 2026

V prihodnjem tednu (27.1.-1.2.) nas Društvo za opazovanje in preučevanje ptic vabi, da skupaj preštejemo ptice okoli naših domov. Kako poteka akciija in zakaj so ti podatki pomembni, je razložil direktor Dopps-a Tilen Basle. Prisluhnite! (Foto: ptice.si)

4 min

V prihodnjem tednu (27.1.-1.2.) nas Društvo za opazovanje in preučevanje ptic vabi, da skupaj preštejemo ptice okoli naših domov. Kako poteka akciija in zakaj so ti podatki pomembni, je razložil direktor Dopps-a Tilen Basle. Prisluhnite! (Foto: ptice.si)

Razgledi in razmisleki

110 let modrosti Alice Herz Sommer – ob dnevu spomina na žrtve holokavsta

22. 1. 2026

V Pragi rojena pianistka judovskega rodu Alice Herz Sommer je med ljudmi, ki so preživeli holokavst, dočakala najvišjo starost. Rodila se je leta 1903 v Pragi v takratni avstro-ogrski monarhiji; nekaj let po drugi svetovni vojni je iz Češkoslovaške emigrirala v Izrael, potem pa se pri triinosemdesetih letih preselila v Anglijo. Knjigo o njenem življenju, z naslovom 110 let modrosti, je na podlagi pogovorov z njo napisala Caroline Stoessinger. Alice Herz Sommer je umrla stara 110 let februarja 2014. Do zadnjega dne je ohranila samostojnost, predvsem pa bistrino uma, humor in kljub bolečim izkušnjam tudi neverjetno navdihujoč pogled na svet in ljudi, ki ga širila okrog sebe. Vabimo vas, da v današnji oddaji Razgledi in razmisleki prisluhnete odlomku iz knjige o življenju Alice Herz Sommer, ki je leta 2014 izšla pri Celjski Mohorjevi družbi v prevodu Miriam Drev. Bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.

18 min

V Pragi rojena pianistka judovskega rodu Alice Herz Sommer je med ljudmi, ki so preživeli holokavst, dočakala najvišjo starost. Rodila se je leta 1903 v Pragi v takratni avstro-ogrski monarhiji; nekaj let po drugi svetovni vojni je iz Češkoslovaške emigrirala v Izrael, potem pa se pri triinosemdesetih letih preselila v Anglijo. Knjigo o njenem življenju, z naslovom 110 let modrosti, je na podlagi pogovorov z njo napisala Caroline Stoessinger. Alice Herz Sommer je umrla stara 110 let februarja 2014. Do zadnjega dne je ohranila samostojnost, predvsem pa bistrino uma, humor in kljub bolečim izkušnjam tudi neverjetno navdihujoč pogled na svet in ljudi, ki ga širila okrog sebe. Vabimo vas, da v današnji oddaji Razgledi in razmisleki prisluhnete odlomku iz knjige o življenju Alice Herz Sommer, ki je leta 2014 izšla pri Celjski Mohorjevi družbi v prevodu Miriam Drev. Bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.

Radio Koper svetuje

Kako zaščititi kožo pozimi?

22. 1. 2026

Zima je za našo kožo pravi preizkus – mraz, veter in suh zrak v ogrevanih prostorih jo hitro izsušijo in naredijo občutljivo. Zato je zdaj pravi čas, da ji namenimo malo več pozornosti. Kako kožo pozimi pravilno negovati, katere napake najpogosteje delamo in kako ohraniti zdrav, sijoč videz tudi v najhladnejših mesecih, je povedala Žaklin Lazar, diplomirana kozmetičarka, ki na Srednji šoli Izola poučuje kozmetično nego.

11 min

Zima je za našo kožo pravi preizkus – mraz, veter in suh zrak v ogrevanih prostorih jo hitro izsušijo in naredijo občutljivo. Zato je zdaj pravi čas, da ji namenimo malo več pozornosti. Kako kožo pozimi pravilno negovati, katere napake najpogosteje delamo in kako ohraniti zdrav, sijoč videz tudi v najhladnejših mesecih, je povedala Žaklin Lazar, diplomirana kozmetičarka, ki na Srednji šoli Izola poučuje kozmetično nego.

Dopoldan in pol

Letošnji Gujonovi nagrajenki sta Luisa Battistig in Andreina Trusgnach

21. 1. 2026

Konec tedna so na že 54. novoletnem srečanju Slovencev Videnske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, tradicionalno podelili Gujonovi priznanji. Letos sta si ga prislužili Luisa Battistig za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije ter za delo na literarnem področju in skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije ter Andreina Trusgnach za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek k utrjevanju in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji – Julijski krajini.

8 min

Konec tedna so na že 54. novoletnem srečanju Slovencev Videnske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, tradicionalno podelili Gujonovi priznanji. Letos sta si ga prislužili Luisa Battistig za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije ter za delo na literarnem področju in skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije ter Andreina Trusgnach za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek k utrjevanju in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji – Julijski krajini.

Poglej in povej

100 let od prvega »oficijelnega« poskusa z radiooddajno postajo v Ljubljani

22. 1. 2026

Časnik Jutro je 26. januarja 1926 prinesel novico, da je inž. Marij Osana pred dvema dnevoma uspešno opravil prvo uradno radijsko oddajanje na Slovenskem. To je bil pomemben korak na poti do začetka delovanja naše prve radijske postaje, a sta do začetka oddajanja Radia Ljubljana morali miniti še dobri dve leti in pol.

7 min

Časnik Jutro je 26. januarja 1926 prinesel novico, da je inž. Marij Osana pred dvema dnevoma uspešno opravil prvo uradno radijsko oddajanje na Slovenskem. To je bil pomemben korak na poti do začetka delovanja naše prve radijske postaje, a sta do začetka oddajanja Radia Ljubljana morali miniti še dobri dve leti in pol.

Zbrano, zapisano, prebrano

Gospod Tiger, Betka in zlati morski konjiček, Sally Gardner

22. 1. 2026

Danes predstavljamo tretji del trilogije avtorice Sally Gardner GOSPOD TIGER, BETKA IN ZLATI MORSKI KONJIČEK, ki je izšel ta mesec pri založbi Pivec. Pred tem je Zala Stanonik prevedla tudi knjigi Gospod Tiger, Betka in modra luna in Gospod Tiger, Betka in morski zmaj. Skupno jim je tudi to, da so knjige z barvo in vrsto pisave prilagojene otrokom z disleksijo; povedi so kratke in razumljive, poglavja pa v večini obsegajo le nekaj odstavkov … V knjigi spremljamo zadnjo dogodivščino skrivnostnega gospoda Tigra in Betke K. / Slave se z otoka, ki so ga pozabili označiti na zemljevidu sveta, seli pod gladino morja. Med hobotnico velikanko in morskim rilčarjem se je vnel spor, ki bi prav lahko uničil podvodni svet. V središču vsega sta čajnik brez pokrova in morska žrebička z imenom Smešna Salamca. Gospod Tiger in Betka se znajdeta v dirki s časom, v kateri morata poiskati izgubljeni pokrov, zgladiti spor med pošastma in se pravočasno udeležiti kraljeve poroke princese Bini in Sedmerčka Plankarja.

7 min

Danes predstavljamo tretji del trilogije avtorice Sally Gardner GOSPOD TIGER, BETKA IN ZLATI MORSKI KONJIČEK, ki je izšel ta mesec pri založbi Pivec. Pred tem je Zala Stanonik prevedla tudi knjigi Gospod Tiger, Betka in modra luna in Gospod Tiger, Betka in morski zmaj. Skupno jim je tudi to, da so knjige z barvo in vrsto pisave prilagojene otrokom z disleksijo; povedi so kratke in razumljive, poglavja pa v večini obsegajo le nekaj odstavkov … V knjigi spremljamo zadnjo dogodivščino skrivnostnega gospoda Tigra in Betke K. / Slave se z otoka, ki so ga pozabili označiti na zemljevidu sveta, seli pod gladino morja. Med hobotnico velikanko in morskim rilčarjem se je vnel spor, ki bi prav lahko uničil podvodni svet. V središču vsega sta čajnik brez pokrova in morska žrebička z imenom Smešna Salamca. Gospod Tiger in Betka se znajdeta v dirki s časom, v kateri morata poiskati izgubljeni pokrov, zgladiti spor med pošastma in se pravočasno udeležiti kraljeve poroke princese Bini in Sedmerčka Plankarja.

Storž

"Vse učence moraš imeti enako rad"

22. 1. 2026

Jasen pogled in jasne misli – to je prof. dr. Jože Lipnik iz Irja pri Rogaški Slatini. In morda zdaj vprašanje: kje si predstavljate praznovanje svoje devetdesetletnice? Verjetno bi si večina zaželela druženja s svojimi bližnjimi na dobrem kosilu. Prof. dr. Jože Lipnik je to zastavil nekoliko drugače. Konec lanskega februarja je dopolnil lepih 90 let – praznoval pa nekaj mesecev pozneje kar 4.000 metrov visoko. Švicarski Breithorn je bil cilj njegovega praznovanja, nanj se je povzpel s sinom in vnukom, ki pa je tako praznoval 20 pomladi. O svojih življenjskih korakih in doživetjih je prof. dr. Jože Lipnik pripovedoval Luciji Fatur.

31 min

Jasen pogled in jasne misli – to je prof. dr. Jože Lipnik iz Irja pri Rogaški Slatini. In morda zdaj vprašanje: kje si predstavljate praznovanje svoje devetdesetletnice? Verjetno bi si večina zaželela druženja s svojimi bližnjimi na dobrem kosilu. Prof. dr. Jože Lipnik je to zastavil nekoliko drugače. Konec lanskega februarja je dopolnil lepih 90 let – praznoval pa nekaj mesecev pozneje kar 4.000 metrov visoko. Švicarski Breithorn je bil cilj njegovega praznovanja, nanj se je povzpel s sinom in vnukom, ki pa je tako praznoval 20 pomladi. O svojih življenjskih korakih in doživetjih je prof. dr. Jože Lipnik pripovedoval Luciji Fatur.

Tehnična podpora

Sony bo nehal delati televizorje

22. 1. 2026

Sony in TCL sta podpisala sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja, v okviru katerega bo TCL prevzel nadzor nad Sonyjevo divizijo, ki dela televizorje. Potem pa še o podražitvah pomnilnika in telefonov, nakupu neumnih telefonov ter zrcaljenju zaslona telefona na TV.

21 min

Sony in TCL sta podpisala sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja, v okviru katerega bo TCL prevzel nadzor nad Sonyjevo divizijo, ki dela televizorje. Potem pa še o podražitvah pomnilnika in telefonov, nakupu neumnih telefonov ter zrcaljenju zaslona telefona na TV.

Skladatelj tedna

Edward Elgar, 4. del

22. 1. 2026

Z oratorijem Geroncijeve sanje in Enigma variacijami si je angleški skladatelj Edward Elgar počasi ustvaril ime v angleški glasbi svoje dobe. V obdobju nastanka teh del – to je na začetku 20. stoletja – je zakoračil v štirideseta leta in šele tedaj si je lahko obetal, da bodo njegove skladbe začeli pogosteje uvrščati na spored tudi najboljši londonski orkestri.

53 min

Z oratorijem Geroncijeve sanje in Enigma variacijami si je angleški skladatelj Edward Elgar počasi ustvaril ime v angleški glasbi svoje dobe. V obdobju nastanka teh del – to je na začetku 20. stoletja – je zakoračil v štirideseta leta in šele tedaj si je lahko obetal, da bodo njegove skladbe začeli pogosteje uvrščati na spored tudi najboljši londonski orkestri.

Radijska tribuna

Ukinjanje ali zmanjševanje obsega bančnih in poštnih storitev v lokalnih okoljih

22. 1. 2026

V občini Poljčane so z novim letom zaprli edino bančno poslovalnico, v sosednji občini Makole, kjer je sploh nimajo, pa bodo v prihodnjih mesecih umaknili edini bankomat. Na Pošti Slovenije pa so presenetili z novico, da bodo s februarjem v številnih poslovalnicah, tudi na širšem mariborskem območju, skrajšali delovni čas. Občine opozarjajo, da so takšne odločitve nesprejemljive, saj bodo – predvsem starejšim – otežile dostopnost storitev, še posebej sporno pa se jim zdi zmanjševanje dostopnosti storitev v odročnejših krajih. Kako na to odgovarjajo na Ministrstvu za finance, v Banki Slovenije in Pošti Slovenije?

27 min

V občini Poljčane so z novim letom zaprli edino bančno poslovalnico, v sosednji občini Makole, kjer je sploh nimajo, pa bodo v prihodnjih mesecih umaknili edini bankomat. Na Pošti Slovenije pa so presenetili z novico, da bodo s februarjem v številnih poslovalnicah, tudi na širšem mariborskem območju, skrajšali delovni čas. Občine opozarjajo, da so takšne odločitve nesprejemljive, saj bodo – predvsem starejšim – otežile dostopnost storitev, še posebej sporno pa se jim zdi zmanjševanje dostopnosti storitev v odročnejših krajih. Kako na to odgovarjajo na Ministrstvu za finance, v Banki Slovenije in Pošti Slovenije?

Radiosfera

Ledene jame ponujajo vpogled v preteklost in v spremembe okolja

22. 1. 2026

V Sloveniji imamo 229 registriranih ledenih jam in marsičesa o njih sploh še ne vemo. A zelo kmalu utegnemo ostati brez njih, saj led v njih pospešeno izginja. Natanko zato prav v tem trenutku ponujajo svojevrsten in dragocen vpogled tako v bolj oddaljeno podnebno preteklost kot tudi v spremembe, ki se odvijajo danes. Podzemni led nam namreč lahko razkrije marsikatero podrobnost o okolju izpred stoletij, ki so vpisane vanj. Kako shraniti podatke, ki so danes še vpisani v led, in kaj vse nam lahko povejo, je v središču projekta Skrivnostno taljenje, ki ga na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU vodi dr. Jure Tičar, tokratni gost Radiosfere.

16 min

V Sloveniji imamo 229 registriranih ledenih jam in marsičesa o njih sploh še ne vemo. A zelo kmalu utegnemo ostati brez njih, saj led v njih pospešeno izginja. Natanko zato prav v tem trenutku ponujajo svojevrsten in dragocen vpogled tako v bolj oddaljeno podnebno preteklost kot tudi v spremembe, ki se odvijajo danes. Podzemni led nam namreč lahko razkrije marsikatero podrobnost o okolju izpred stoletij, ki so vpisane vanj. Kako shraniti podatke, ki so danes še vpisani v led, in kaj vse nam lahko povejo, je v središču projekta Skrivnostno taljenje, ki ga na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU vodi dr. Jure Tičar, tokratni gost Radiosfere.

Aktualna tema

Poškodba je najtežja tekma v karieri športnika

22. 1. 2026

Ko športnika ustavi poškodba, se zanj začne najtežji del kariere – brez štartne liste in brez ciljne črte. Vanja Brodnik vrhunski šport pozna z obeh strani: kot nekdanja tekmovalka svetovnega pokala v alpskem smučanju in kot smučarka, ki so jo pestile številne poškodbe. Danes kot manualna terapevtka razume tudi tisto, kar se dogaja po tekmah – v telesu, glavi in na bolniški postelji. V pogovoru je spregovorila o bolečini, dvomih in strahu pred ponovitvijo poškodbe, o tem, kdaj in kako se športnik sploh lahko vrne k treningom, ter o pomenu zaščitne opreme in regeneracije.

17 min

Ko športnika ustavi poškodba, se zanj začne najtežji del kariere – brez štartne liste in brez ciljne črte. Vanja Brodnik vrhunski šport pozna z obeh strani: kot nekdanja tekmovalka svetovnega pokala v alpskem smučanju in kot smučarka, ki so jo pestile številne poškodbe. Danes kot manualna terapevtka razume tudi tisto, kar se dogaja po tekmah – v telesu, glavi in na bolniški postelji. V pogovoru je spregovorila o bolečini, dvomih in strahu pred ponovitvijo poškodbe, o tem, kdaj in kako se športnik sploh lahko vrne k treningom, ter o pomenu zaščitne opreme in regeneracije.


Čakalna vrsta

Prispevki Aktualna tema

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine