Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
- Marca bodo zaživeli individualni naložbeni računi - Danes je mednarodni dan žensk in deklet v znanosti - Mariborska občina uspešna na razpisu za vzpostavitev Centra za oskrbo oseb z demenco
- Marca bodo zaživeli individualni naložbeni računi - Danes je mednarodni dan žensk in deklet v znanosti - Mariborska občina uspešna na razpisu za vzpostavitev Centra za oskrbo oseb z demenco
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Evropska unija mora na obrambnem področju delovati enotno in tesno sodelovati z zvezo Nato. Takšen je bil poudarkom s katerim se je končala razprava evropskih poslancev s komisarjem za obrambo. Več v EU minuti v sredo 11.2. ob 11.55
Evropska unija mora na obrambnem področju delovati enotno in tesno sodelovati z zvezo Nato. Takšen je bil poudarkom s katerim se je končala razprava evropskih poslancev s komisarjem za obrambo. Več v EU minuti v sredo 11.2. ob 11.55
Pri Založbi Univerze v Novi Gorici je pred kratkim izšla nova monografija z naslovom Z besedami stkana bližina. V njej bralec skozi pisma družin Šušmelj in Kosič vstopa v intimni svet ljudi s Primorske, razpetih med domačimi kraji in Egiptom. Osebna pisma razkrivajo vsakdanje življenje, čustvovanje in medosebne vezi v času migracij, vojne in dolgotrajnih ločitev. Knjiga hkrati ponuja nov pogled na izkušnjo aleksandrinstva skozi perspektivo tako imenovanih »malih ljudi«. S sourednico knjige, doktorico Katjo Mihurko iz Univerze v Novi Gorici, se je pogovarjala Nataša Uršič.
Pri Založbi Univerze v Novi Gorici je pred kratkim izšla nova monografija z naslovom Z besedami stkana bližina. V njej bralec skozi pisma družin Šušmelj in Kosič vstopa v intimni svet ljudi s Primorske, razpetih med domačimi kraji in Egiptom. Osebna pisma razkrivajo vsakdanje življenje, čustvovanje in medosebne vezi v času migracij, vojne in dolgotrajnih ločitev. Knjiga hkrati ponuja nov pogled na izkušnjo aleksandrinstva skozi perspektivo tako imenovanih »malih ljudi«. S sourednico knjige, doktorico Katjo Mihurko iz Univerze v Novi Gorici, se je pogovarjala Nataša Uršič.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Vas skrbi, ker se besedni zaklad vašega malčka ne širi tako hitro kot pri vrstnikih? Opažate zatikanje pri govoru? Se vaš otrok sooča s težavami pri izgovarjavi šumnikov? V kontaktni oddaji Radijski SOS smo iskali odgovore na vprašanja, ki si jih postavlja marsikateri od staršev. Z nami je bila Nina Štrekelj, specialistka klinične logopedije iz mariborskega Centra za sluh in govor.
Vas skrbi, ker se besedni zaklad vašega malčka ne širi tako hitro kot pri vrstnikih? Opažate zatikanje pri govoru? Se vaš otrok sooča s težavami pri izgovarjavi šumnikov? V kontaktni oddaji Radijski SOS smo iskali odgovore na vprašanja, ki si jih postavlja marsikateri od staršev. Z nami je bila Nina Štrekelj, specialistka klinične logopedije iz mariborskega Centra za sluh in govor.
Zimske olimpijske igre leta 1972 je odprl japonski cesar Hirohito. Na igrah je bilo 23 slovenskih športnikov. Najbolj so se izkazali skakalci. Danilo Pudgar je na 90 metrski skakalnici zasedel 8. mesto, Peter Štefančič pa je bil 10..
Zimske olimpijske igre leta 1972 je odprl japonski cesar Hirohito. Na igrah je bilo 23 slovenskih športnikov. Najbolj so se izkazali skakalci. Danilo Pudgar je na 90 metrski skakalnici zasedel 8. mesto, Peter Štefančič pa je bil 10..
Mariborska občina je naredila prvi veliki korak v prizadevanjih za gradnjo objekta za energijsko izrabo odpadkov oziroma t. i. sežigalnice – prijavila se je na državni razpis za koncesijo. Zakaj in kako nameravajo projekt izvesti, katere so še neznanke in kako bodo komunicirali s skeptičnim delom javnosti, o tem v oddaji Maribor, imamo problem!
Mariborska občina je naredila prvi veliki korak v prizadevanjih za gradnjo objekta za energijsko izrabo odpadkov oziroma t. i. sežigalnice – prijavila se je na državni razpis za koncesijo. Zakaj in kako nameravajo projekt izvesti, katere so še neznanke in kako bodo komunicirali s skeptičnim delom javnosti, o tem v oddaji Maribor, imamo problem!
Rojena Koštabonka in rojena pevka. Leta 1963 je prišla v Ljubljano na snemanje in že naslednje leto nastopila na festivalu Slovenska popevka na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Sledili so koncerti in sodelovanja z najpomembnejšimi avtorji popevke, prišle so nagrade in zmage na različnih festivalih, prišla so gostovanja v tujini. In po 60 letih pevske kariere tudi red za zasluge predsednice države. V sredinem intervjuju gostimo pevko Eldo Viler. Foto: Adrian Pregelj
Rojena Koštabonka in rojena pevka. Leta 1963 je prišla v Ljubljano na snemanje in že naslednje leto nastopila na festivalu Slovenska popevka na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Sledili so koncerti in sodelovanja z najpomembnejšimi avtorji popevke, prišle so nagrade in zmage na različnih festivalih, prišla so gostovanja v tujini. In po 60 letih pevske kariere tudi red za zasluge predsednice države. V sredinem intervjuju gostimo pevko Eldo Viler. Foto: Adrian Pregelj
Klasično obdobje ameriškega simfonizma se je porodilo sredi najhujše gospodarske krize, nekako na začetku Rooseveltovega New Deala, izzvenelo pa s prihodom Kennedyja in prevlado dodekafonije v ameriški klasični glasbi. Tretjo oddajo namenjamo skladatelju Giuseppu Guttoveggiu, bolj znanemu kot Paul Creston.
Klasično obdobje ameriškega simfonizma se je porodilo sredi najhujše gospodarske krize, nekako na začetku Rooseveltovega New Deala, izzvenelo pa s prihodom Kennedyja in prevlado dodekafonije v ameriški klasični glasbi. Tretjo oddajo namenjamo skladatelju Giuseppu Guttoveggiu, bolj znanemu kot Paul Creston.
»Že tekmovanja v Sloveniji so bila za nas velik strošek. Ko so se nadaljevala v tujini in so se pridružili stroški prevoza in nastanitev, pa nismo več zmogli. Se je zgodilo, da nismo mogli na tekmo in smo si pri sosedi sposodili denar, da smo lahko šli,« se športnih začetkov svojega sina spominja njegova mama. Sin je ljubezen do športa odkril pri šestih letih in od takrat razvija svoj talent. Zdaj njegovi uspehi segajo že v svetovni vrh, športno pot nadaljuje v članski kategoriji, postal pa je tudi študent fizioterapije. In morda vsega tega ne bi bilo, če mladenič ne bi dobil materialne pomoči programa za pomoč talentom Botrstvo.
»Že tekmovanja v Sloveniji so bila za nas velik strošek. Ko so se nadaljevala v tujini in so se pridružili stroški prevoza in nastanitev, pa nismo več zmogli. Se je zgodilo, da nismo mogli na tekmo in smo si pri sosedi sposodili denar, da smo lahko šli,« se športnih začetkov svojega sina spominja njegova mama. Sin je ljubezen do športa odkril pri šestih letih in od takrat razvija svoj talent. Zdaj njegovi uspehi segajo že v svetovni vrh, športno pot nadaljuje v članski kategoriji, postal pa je tudi študent fizioterapije. In morda vsega tega ne bi bilo, če mladenič ne bi dobil materialne pomoči programa za pomoč talentom Botrstvo.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
V sredinem jutru so bili v oddaji Jutro ob kavi in kitari z nami člani slovenske avtorske skupine Enjoy Your Privacy. Zasedba iz Gorenjske svojo glasbo gradi na iskrenih besedilih, osebnih zgodbah in izraziti avtorski drži. Njihove pesmi, večinoma v slovenščini, govorijo o odnosih, bližini, dvomih in trenutkih, ki jih pogosto nosimo v sebi, a jih redko izrečemo na glas. V intimnem jutranjem koncertu so v živo predstavili svoje skladbe, med njimi tudi pesmi s prvenca Mali kabinet. Njihova glasba se je lepo zlila z jutranjim ritmom – mirna, a hkrati neposredna, preprosta in čustveno nabita. Koncert ob kavi in kitari je bil povabilo, da si vzamemo trenutek zase, prisluhnemo glasbi in dovolimo jutru, da se začne nekoliko drugače.
V sredinem jutru so bili v oddaji Jutro ob kavi in kitari z nami člani slovenske avtorske skupine Enjoy Your Privacy. Zasedba iz Gorenjske svojo glasbo gradi na iskrenih besedilih, osebnih zgodbah in izraziti avtorski drži. Njihove pesmi, večinoma v slovenščini, govorijo o odnosih, bližini, dvomih in trenutkih, ki jih pogosto nosimo v sebi, a jih redko izrečemo na glas. V intimnem jutranjem koncertu so v živo predstavili svoje skladbe, med njimi tudi pesmi s prvenca Mali kabinet. Njihova glasba se je lepo zlila z jutranjim ritmom – mirna, a hkrati neposredna, preprosta in čustveno nabita. Koncert ob kavi in kitari je bil povabilo, da si vzamemo trenutek zase, prisluhnemo glasbi in dovolimo jutru, da se začne nekoliko drugače.
V sredini Jazzovski jutranjici na Programu Ars ob 9.00 bomo v živo gostili Nino Strnad - pevko, tekstopisko, komponistko in še marsikaj. O nedeljskem koncertu v ljubljanski Drami in še o marsičem se bo z njo pogovarjal Hugo Šekoranja.
V sredini Jazzovski jutranjici na Programu Ars ob 9.00 bomo v živo gostili Nino Strnad - pevko, tekstopisko, komponistko in še marsikaj. O nedeljskem koncertu v ljubljanski Drami in še o marsičem se bo z njo pogovarjal Hugo Šekoranja.
V Sloveniji je bilo konec decembra lani vseh zaposlenih nekaj več kot 942 tisoč ljudi, od tega nekaj več kot 36 tisoč invalidov, ki so ena najranljivejših skupin na trgu dela. Kakšni so pogoji in postopki pri zaposlovanju invalidov in ali delodajalci poznajo vse ugodnosti, ki jim jih daje država, če zaposlijo invalida? O tem bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu. Z nami bo Aleksandra Kuhar iz Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, pišite na prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.
V Sloveniji je bilo konec decembra lani vseh zaposlenih nekaj več kot 942 tisoč ljudi, od tega nekaj več kot 36 tisoč invalidov, ki so ena najranljivejših skupin na trgu dela. Kakšni so pogoji in postopki pri zaposlovanju invalidov in ali delodajalci poznajo vse ugodnosti, ki jim jih daje država, če zaposlijo invalida? O tem bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu. Z nami bo Aleksandra Kuhar iz Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, pišite na prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Maribor se poteguje za koncesijo za sežigalnico odpadkov - Kdor namerava darovati kri, naj daruje s srcem, ne pa za denar - Vpis v prvi razred mariborskih osnovnih šol bo 17.,18. in 19. februarja
- Maribor se poteguje za koncesijo za sežigalnico odpadkov - Kdor namerava darovati kri, naj daruje s srcem, ne pa za denar - Vpis v prvi razred mariborskih osnovnih šol bo 17.,18. in 19. februarja
Oddaja Izštekani to pomlad nadaljuje z gostovanjem v ljubljanskem Cankarjevem domu. V Linhartovi dvorani se bodo do poletja izštekali trije bendi, nekateri prvič, spet drugi so si že prislužili status izštekanih veteranov. Kdo? Kdaj? Najprej Koala Voice, 12. marca.
Oddaja Izštekani to pomlad nadaljuje z gostovanjem v ljubljanskem Cankarjevem domu. V Linhartovi dvorani se bodo do poletja izštekali trije bendi, nekateri prvič, spet drugi so si že prislužili status izštekanih veteranov. Kdo? Kdaj? Najprej Koala Voice, 12. marca.
250 let od njegovega rojstva o enem najvplivnejših evropskih politikov zgodnjega 19. stoletja
250 let od njegovega rojstva o enem najvplivnejših evropskih politikov zgodnjega 19. stoletja
Na sporedu: Jurij Mihevec: Hvalnica ptic, invokacija, op. 156 Izvajalka: Marina Horak, klavir Wolfgang Amadeus Mozart: Alcandro, lo confesso (KV 294) (recitativ in arija) Izvajalci: Irena Baar, sopran; Komorni orkester Slovenicum in dirigent Uroš Lajovic Ignaz Joseph Pleyel: Kvartet za oboo v D-duru, op. 25 Izvajalci: Pierre W. Feit, oboa, Günther Volmer, violina, Pavel Škabar, viola, Ciril Škerjanec, violončelo Aivars Kalējs: Toccata Izvajalka: Iveta Apkalna, orgle Astor Piazzolla: Štirje letni časi v Buenos Airesu Izvajalec: Pihalni kvintet Ariart v zasedbi: Matej Zupan, flavta, Maja Kojc, oboa, Jože Kotar, klarinet, Damir Huljev, fagot, Andrej Žust, rog
Na sporedu: Jurij Mihevec: Hvalnica ptic, invokacija, op. 156 Izvajalka: Marina Horak, klavir Wolfgang Amadeus Mozart: Alcandro, lo confesso (KV 294) (recitativ in arija) Izvajalci: Irena Baar, sopran; Komorni orkester Slovenicum in dirigent Uroš Lajovic Ignaz Joseph Pleyel: Kvartet za oboo v D-duru, op. 25 Izvajalci: Pierre W. Feit, oboa, Günther Volmer, violina, Pavel Škabar, viola, Ciril Škerjanec, violončelo Aivars Kalējs: Toccata Izvajalka: Iveta Apkalna, orgle Astor Piazzolla: Štirje letni časi v Buenos Airesu Izvajalec: Pihalni kvintet Ariart v zasedbi: Matej Zupan, flavta, Maja Kojc, oboa, Jože Kotar, klarinet, Damir Huljev, fagot, Andrej Žust, rog
Gregor Strniša je eden redkih slovenskih pesnikov, ki je znal občutja, na primer občutje oddaljevanja ali celo sovraštva ljubljenega človeka ali koga drugega, preliti v vizualno razkošen pesniški jezik – v pesmi Ladja duhov se primera oči oziroma pogleda v prvem verzu razvije v podobo ali kar zgodbo naslovne ladje in se šele na koncu pesmi spet vrne v izvirno občutje. Pesem je izšla v Strniševem prvencu Mozaiki. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2021.
Gregor Strniša je eden redkih slovenskih pesnikov, ki je znal občutja, na primer občutje oddaljevanja ali celo sovraštva ljubljenega človeka ali koga drugega, preliti v vizualno razkošen pesniški jezik – v pesmi Ladja duhov se primera oči oziroma pogleda v prvem verzu razvije v podobo ali kar zgodbo naslovne ladje in se šele na koncu pesmi spet vrne v izvirno občutje. Pesem je izšla v Strniševem prvencu Mozaiki. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2021.
Andrej Murenc in Edvard Benedetič sta Brica, ki nimata svojega vina, imata pa svoj vinjak, ki ga pridelujeta iz rebule. Čeprav nista v sorodu, sta si nadela ime KuBrata ZBrd (kot brata iz Brd). V oddaji Pod pokrovko povesta, zakaj veliko stavita na leto 2032, opišeta proces izdelave tega destilata, ki mu v Franciji pravijo konjak, in pojasnita, zakaj pravimo, da si angeli prisvojijo kar 45 odstotkov vinjaka.
Andrej Murenc in Edvard Benedetič sta Brica, ki nimata svojega vina, imata pa svoj vinjak, ki ga pridelujeta iz rebule. Čeprav nista v sorodu, sta si nadela ime KuBrata ZBrd (kot brata iz Brd). V oddaji Pod pokrovko povesta, zakaj veliko stavita na leto 2032, opišeta proces izdelave tega destilata, ki mu v Franciji pravijo konjak, in pojasnita, zakaj pravimo, da si angeli prisvojijo kar 45 odstotkov vinjaka.
Na sporedu: Ferdinand Rebay: Sonata za klarinet in kitaro v d-molu Izvajalca: Slavko Kovačič, klarinet, in Žarko Ignjatović, kitara Robert Fuchs: Dueti za violino in violo, op. 60 Izvajalca: Arnaud Kaminski, violina, in Krysztof Tymendorf, viola
Na sporedu: Ferdinand Rebay: Sonata za klarinet in kitaro v d-molu Izvajalca: Slavko Kovačič, klarinet, in Žarko Ignjatović, kitara Robert Fuchs: Dueti za violino in violo, op. 60 Izvajalca: Arnaud Kaminski, violina, in Krysztof Tymendorf, viola
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Slovenski smučarski skakalci so na zimskih olimpijskih igrah poskrbeli še za drugo slovensko odličje. Četverica Nika Vodan, Anže Lanišek ter Nika in Domen Prevc je bila najboljša na mešani ekipni tekmi. In to z naskokom višjim od 30 točk. Ubranili so naslov olimpijskih prvakov. V oddaji tudi o tem: - Evropska unija zaostruje migracijsko politiko. - Delavsko naselje v Orehku po odhodu zaposlenih Yapi Merkezi sameva. Kakšna bo njegova usoda? - Gimnastični klub Salto Koper bo junija ostal brez prostorov. Bo 400 otrok in mladih res ostalo brez možnosti za nadaljevanje športnega udejstvovanja?
Slovenski smučarski skakalci so na zimskih olimpijskih igrah poskrbeli še za drugo slovensko odličje. Četverica Nika Vodan, Anže Lanišek ter Nika in Domen Prevc je bila najboljša na mešani ekipni tekmi. In to z naskokom višjim od 30 točk. Ubranili so naslov olimpijskih prvakov. V oddaji tudi o tem: - Evropska unija zaostruje migracijsko politiko. - Delavsko naselje v Orehku po odhodu zaposlenih Yapi Merkezi sameva. Kakšna bo njegova usoda? - Gimnastični klub Salto Koper bo junija ostal brez prostorov. Bo 400 otrok in mladih res ostalo brez možnosti za nadaljevanje športnega udejstvovanja?
Slovenski smučarski skakalci so na zimskih olimpijskih igrah poskrbeli še za drugo slovensko odličje. Četverica, ki jo sestavljajo Nika Vodan, Anže Lanišek ter Nika in Domen Prevc, je bila najboljša na mešani ekipni tekmi - in to s prednostjo, višjo od 30 točk. Drugi poudarki: - Z marcem individualni naložbeni računi, ki bodo davčno ugodnejši, prvo leto bo mogoče naložiti 20 tisoč evrov. - Evropski poslanci potrdili zaostritev migracijske politike, zaostreno podeljevanje azila, lažje deportacije. - Znameniti Washington Post tone, odpuščena tretjina zaposlenih.
Slovenski smučarski skakalci so na zimskih olimpijskih igrah poskrbeli še za drugo slovensko odličje. Četverica, ki jo sestavljajo Nika Vodan, Anže Lanišek ter Nika in Domen Prevc, je bila najboljša na mešani ekipni tekmi - in to s prednostjo, višjo od 30 točk. Drugi poudarki: - Z marcem individualni naložbeni računi, ki bodo davčno ugodnejši, prvo leto bo mogoče naložiti 20 tisoč evrov. - Evropski poslanci potrdili zaostritev migracijske politike, zaostreno podeljevanje azila, lažje deportacije. - Znameniti Washington Post tone, odpuščena tretjina zaposlenih.
Že začetna brskanja po dokumentih zadeve Epstein razkrivajo neslutene razsežnosti mreže moči, ki je segla v samo jedro svetovnih elit. Sistemska zloraba oblasti, v kateri je spolnost orodje nadzora, je naplavila tudi številna evropska imena, tresejo se vlade in dvori. Je primer Epstein simbol širše moralne krize sveta? V tokratni epizodi Ob osmih o tem z antropologinjo Svetlano Slapšak.
Že začetna brskanja po dokumentih zadeve Epstein razkrivajo neslutene razsežnosti mreže moči, ki je segla v samo jedro svetovnih elit. Sistemska zloraba oblasti, v kateri je spolnost orodje nadzora, je naplavila tudi številna evropska imena, tresejo se vlade in dvori. Je primer Epstein simbol širše moralne krize sveta? V tokratni epizodi Ob osmih o tem z antropologinjo Svetlano Slapšak.
Bormio gosti moške tekme alpskih smučarjev. Na sloviti progi Stelvio bodo nastope na igrah sklenili specialisti za hitre discipline, ki se bodo pomerili v superveleslalomu.
Bormio gosti moške tekme alpskih smučarjev. Na sloviti progi Stelvio bodo nastope na igrah sklenili specialisti za hitre discipline, ki se bodo pomerili v superveleslalomu.
Na sporedu: Johann Sebastian Bach: Suita v E-duru, BWV 1006A Izvajalka: Janja Brlec, citre Gaspar Sanz (priredba Abel Carlevaro): Suita antičnih španskih plesov Izvajalec: Janez Gregorič, kitara Antonio Soler: Koncert za dvoje orgel št. 3 v G-duru Izvajalca: Tini Mathot, orgle, in Ton Koopman, orgle Antonio Vivaldi: Koncert za lutnjo in orkester, RV 93 (priredba za kitaro in orkester) Izvajalca: John Williams, kitara, in Angleški komorni orkester Domenico Scarlatti: Sonata v E-duru, K. 380 Izvajalec: John Williams, kitara
Na sporedu: Johann Sebastian Bach: Suita v E-duru, BWV 1006A Izvajalka: Janja Brlec, citre Gaspar Sanz (priredba Abel Carlevaro): Suita antičnih španskih plesov Izvajalec: Janez Gregorič, kitara Antonio Soler: Koncert za dvoje orgel št. 3 v G-duru Izvajalca: Tini Mathot, orgle, in Ton Koopman, orgle Antonio Vivaldi: Koncert za lutnjo in orkester, RV 93 (priredba za kitaro in orkester) Izvajalca: John Williams, kitara, in Angleški komorni orkester Domenico Scarlatti: Sonata v E-duru, K. 380 Izvajalec: John Williams, kitara
Motnje hranjenja so prisotne – vse bolj. Jih pa velikokrat ne opazimo, jih niti ne želimo ozavestiti, kaj šele nagovoriti. Pri sebi in pri drugih. Iza je 20-letno dekle z izkušnjo anoreksije. Vsaka zgodba je unikatna. Potek bolezni, proces priznavanja, zdravljenje in rehabilitacija so različni, odvisni od posameznika. Pa vendar pomaga, ko slišiš, da v stiski nisi edini in sam. Izin glas pa lahko koristi tudi drugim, da bolje razumemo tiste, ki se z motnjami hranjenja soočajo. Da bomo vedeli, kako biti v oporo, pa tudi, kako se NE obnašati.
Motnje hranjenja so prisotne – vse bolj. Jih pa velikokrat ne opazimo, jih niti ne želimo ozavestiti, kaj šele nagovoriti. Pri sebi in pri drugih. Iza je 20-letno dekle z izkušnjo anoreksije. Vsaka zgodba je unikatna. Potek bolezni, proces priznavanja, zdravljenje in rehabilitacija so različni, odvisni od posameznika. Pa vendar pomaga, ko slišiš, da v stiski nisi edini in sam. Izin glas pa lahko koristi tudi drugim, da bolje razumemo tiste, ki se z motnjami hranjenja soočajo. Da bomo vedeli, kako biti v oporo, pa tudi, kako se NE obnašati.
Skorajda prepričan sem, da si vsak od nas talente predstavlja kot zlato in dragulje, torej kot nekaj svetlega in bleščečega in vsekakor vrednega poželenja. Zato življenje razumemo kot dobro, ko je takšno, in slabo, kadar ni tako. Toda talent ni nujno zlato. Talent je samo utežna mera, dobrih 34 kilogramov, torej nekaj, kar ima v življenju veliko težo, kar se šteje kot pomembno, morda celo odločilno. Material je pa lahko … kakršen koli. To razmišljanje bi lahko krenilo v različne smeri. Glede na to, da sem v preteklem tednu doživljal nekatere osebno precej težke stvari, pa so vse te besede moj odziv na stvari, ki mi jih je življenje – kaj vem, zakaj že – spet naneslo pred vrata mojega malega vsakdana in ki jih – kot malodane vedno doslej – nisem hotel sprejeti. Težke stvari so to. Ali pa morda tehtne? Tudi zaradi bremen sedanjega trenutka zdaj še bolj razmišljam, če nista ti dve stvari ne samo povezani, ampak tudi precej podobni … če ne celo enaki. Težko in tehtno. In da prihajajo pred moja vrata vse manj naključno, vedno težje stvari z vse bolj tehtnim sporočilom. Te talente lahko zakopljemo, jih odmaknemo na stran, jih ignoriramo in jih preprosto prezremo. Ker pa prihajajo vedno znova, ne da bi jih kar koli od tega odvrnilo, se mi zdi, da je njihovo stalno trkanje na moja vrata poziv, naj z njimi sodelujem. Naj z njimi nekaj naredim. Naj jih uporabim za nekaj, kar me bo premaknilo. Če sem prav pošten, me te težke stvari pravzaprav hranijo, ohranjajo me pri življenju, ker sem živ, vse dokler se premikam. Ne razumem jih in niti malo mi niso všeč. Nisem tiste vrste pobožen kristjan, ki bi samo sklonil glavo in prikimal. Ne, jaz vpijem, pritožujem se, z vsemi štirimi se upiram. In med tem razmišljam o njih in o sebi. In o tem, kaj želijo od mene. Mislim, da takrat z njimi sodelujem, da me takrat začnejo spreminjati. Kajti talenti so tistemu, ki jih nosi, breme. Tistemu, ki z njimi sodeluje, rodovitnost.
Skorajda prepričan sem, da si vsak od nas talente predstavlja kot zlato in dragulje, torej kot nekaj svetlega in bleščečega in vsekakor vrednega poželenja. Zato življenje razumemo kot dobro, ko je takšno, in slabo, kadar ni tako. Toda talent ni nujno zlato. Talent je samo utežna mera, dobrih 34 kilogramov, torej nekaj, kar ima v življenju veliko težo, kar se šteje kot pomembno, morda celo odločilno. Material je pa lahko … kakršen koli. To razmišljanje bi lahko krenilo v različne smeri. Glede na to, da sem v preteklem tednu doživljal nekatere osebno precej težke stvari, pa so vse te besede moj odziv na stvari, ki mi jih je življenje – kaj vem, zakaj že – spet naneslo pred vrata mojega malega vsakdana in ki jih – kot malodane vedno doslej – nisem hotel sprejeti. Težke stvari so to. Ali pa morda tehtne? Tudi zaradi bremen sedanjega trenutka zdaj še bolj razmišljam, če nista ti dve stvari ne samo povezani, ampak tudi precej podobni … če ne celo enaki. Težko in tehtno. In da prihajajo pred moja vrata vse manj naključno, vedno težje stvari z vse bolj tehtnim sporočilom. Te talente lahko zakopljemo, jih odmaknemo na stran, jih ignoriramo in jih preprosto prezremo. Ker pa prihajajo vedno znova, ne da bi jih kar koli od tega odvrnilo, se mi zdi, da je njihovo stalno trkanje na moja vrata poziv, naj z njimi sodelujem. Naj z njimi nekaj naredim. Naj jih uporabim za nekaj, kar me bo premaknilo. Če sem prav pošten, me te težke stvari pravzaprav hranijo, ohranjajo me pri življenju, ker sem živ, vse dokler se premikam. Ne razumem jih in niti malo mi niso všeč. Nisem tiste vrste pobožen kristjan, ki bi samo sklonil glavo in prikimal. Ne, jaz vpijem, pritožujem se, z vsemi štirimi se upiram. In med tem razmišljam o njih in o sebi. In o tem, kaj želijo od mene. Mislim, da takrat z njimi sodelujem, da me takrat začnejo spreminjati. Kajti talenti so tistemu, ki jih nosi, breme. Tistemu, ki z njimi sodeluje, rodovitnost.
Slovenija ima prvo zlato medaljo na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Italiji. Na mešani ekipni tekmi smučarskih skakalcev so jo v Predazzu osvojili Nika Vodan, Anže Lanišek, Nika Prevc in Domen Prevc. Četverica je tako ubranila zlato v tej disciplini iz olimpijskih iger v Pekingu. Ostali poudarki oddaje: - Vlada na Gorenjskem razpravljala tudi o gospodarskih težavah regije. - Netanjahu in Trump danes v Beli hiši predvsem o pogajanjih med ZDA in Iranom. - V ruskem napadu na Ukrajino več mrtvih, večina otrok.
Slovenija ima prvo zlato medaljo na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Italiji. Na mešani ekipni tekmi smučarskih skakalcev so jo v Predazzu osvojili Nika Vodan, Anže Lanišek, Nika Prevc in Domen Prevc. Četverica je tako ubranila zlato v tej disciplini iz olimpijskih iger v Pekingu. Ostali poudarki oddaje: - Vlada na Gorenjskem razpravljala tudi o gospodarskih težavah regije. - Netanjahu in Trump danes v Beli hiši predvsem o pogajanjih med ZDA in Iranom. - V ruskem napadu na Ukrajino več mrtvih, večina otrok.
Znova slovenske solze v dolini Fiemme, a sinoči le solze veselja in sreče. Nika Vodan, Anže Lanišek ter Nika in Domen Prevc so skočili na Olimp, Slovenija pa je ubranila zlato medaljo na mešani ekipni tekmi in ostala 100-odstotna v tej disciplini na olimpijskih igrah. Slovenci so precej bolje skakali na ekipni tekmi kot na obeh posamičnih. Anže Lanišek je dosegel najboljši rezultat med vsemi, Domen Prevc pa drugega. Radijski reporter Miha Trošt pravi, da so si Slovenci nadeli preveliko breme na začetku iger, na ekipni tekmi pa so bili precej bolj sproščeni, morda ker se je pritisk porazdelil na celotno ekipo. Voditelj Luka Petrič opozori na besede Petra Prevca z ženske posamične tekme, ko je Prevc rekel, da bo ključen uvodni skok Nike Prevc, tokrat pa je bil zelo pomembni prvi skok Anžeta Laniška. Tako je bil srečen, da mu je uspel, da je celo zavil v napačno smer in povozil napis v izteku. Slišite lahko vse štiri skakalce, tudi Domna Prevc, ki pravi, da so skakalci zdaj osvojili tisto, po kar so prišli v Predazzo, upa pa, da to ni zadnja medalja, da bi lahko v naslednjih dneh pokazali nekaj lepega in dobrega. Moška tekma na veliki skakalnici je v soboto, ženska v nedeljo, v ponedeljek pa se skakalni program konča z moško tekmo dvojic. Trošt poroča, da so cenejše vstopnice na voljo le za žensko preizkušnjo, medtem ko so za obe moški na voljo le še najdražje. Ekipno kombinacijo alpskih smučark so presenetljivo dobile Avstrijke, potem ko najboljša slalomistka sveta Mikaela Shiffrin ni zadržala vodstva Breezy Johnson s smukaške preizkušnje. Nova disciplina ponuja manj možnosti za presenečenja kot klasična kombinacija, reporterka Nina Smole pa poroča, da je ta različica te discipline precej priljubljena med navijači, ki, kot je povedal zlat iz moške kombinacije Tanguy Nef, lahko na delu vidijo najboljše smukače in slalomist ter tako dobijo dve tekmi za ceno ene. Danes bo v Bormiu superveleslalom, kjer bo v vlogi favorita Marco Odermatt, najboljši smučar zadnjih sezon pa na teh olimpijskih igrah še ni našel svoje prave forme. Nina Smole in Miha Trošt o dogajanju na olimpijskih igrah debatirata z voditeljem Luko Petričem.
Znova slovenske solze v dolini Fiemme, a sinoči le solze veselja in sreče. Nika Vodan, Anže Lanišek ter Nika in Domen Prevc so skočili na Olimp, Slovenija pa je ubranila zlato medaljo na mešani ekipni tekmi in ostala 100-odstotna v tej disciplini na olimpijskih igrah. Slovenci so precej bolje skakali na ekipni tekmi kot na obeh posamičnih. Anže Lanišek je dosegel najboljši rezultat med vsemi, Domen Prevc pa drugega. Radijski reporter Miha Trošt pravi, da so si Slovenci nadeli preveliko breme na začetku iger, na ekipni tekmi pa so bili precej bolj sproščeni, morda ker se je pritisk porazdelil na celotno ekipo. Voditelj Luka Petrič opozori na besede Petra Prevca z ženske posamične tekme, ko je Prevc rekel, da bo ključen uvodni skok Nike Prevc, tokrat pa je bil zelo pomembni prvi skok Anžeta Laniška. Tako je bil srečen, da mu je uspel, da je celo zavil v napačno smer in povozil napis v izteku. Slišite lahko vse štiri skakalce, tudi Domna Prevc, ki pravi, da so skakalci zdaj osvojili tisto, po kar so prišli v Predazzo, upa pa, da to ni zadnja medalja, da bi lahko v naslednjih dneh pokazali nekaj lepega in dobrega. Moška tekma na veliki skakalnici je v soboto, ženska v nedeljo, v ponedeljek pa se skakalni program konča z moško tekmo dvojic. Trošt poroča, da so cenejše vstopnice na voljo le za žensko preizkušnjo, medtem ko so za obe moški na voljo le še najdražje. Ekipno kombinacijo alpskih smučark so presenetljivo dobile Avstrijke, potem ko najboljša slalomistka sveta Mikaela Shiffrin ni zadržala vodstva Breezy Johnson s smukaške preizkušnje. Nova disciplina ponuja manj možnosti za presenečenja kot klasična kombinacija, reporterka Nina Smole pa poroča, da je ta različica te discipline precej priljubljena med navijači, ki, kot je povedal zlat iz moške kombinacije Tanguy Nef, lahko na delu vidijo najboljše smukače in slalomist ter tako dobijo dve tekmi za ceno ene. Danes bo v Bormiu superveleslalom, kjer bo v vlogi favorita Marco Odermatt, najboljši smučar zadnjih sezon pa na teh olimpijskih igrah še ni našel svoje prave forme. Nina Smole in Miha Trošt o dogajanju na olimpijskih igrah debatirata z voditeljem Luko Petričem.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Andreas Reimann se je rodil leta 1946 v Leipzigu. V sedemdesetih letih je objavil dve knjigi pesmi, vendar v Nemški demokratični republiki s svojo poezijo, ki ji ne manjka ne ostrine ne jezikovnega hedonizma, ni bil zaželen, zato je lahko šele po padcu železne zavese nemoteno objavljal. Njegova poezija je slikovita, hudomušno uporniška, mikavna tako v svoji specifičnosti izkušnje življenja v komunizmu kot tudi v obravnavi univerzalnih človeških tem, pospremljena s pogledom človeka, ki se nikoli ni odrekel svoji kritični drži. Tesa Drev Juh je izbrala in prevedla nekaj njegovih pesmi. Interpretira dramski igralec Gašper Jarni, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Jože Valetič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija 2013.
Andreas Reimann se je rodil leta 1946 v Leipzigu. V sedemdesetih letih je objavil dve knjigi pesmi, vendar v Nemški demokratični republiki s svojo poezijo, ki ji ne manjka ne ostrine ne jezikovnega hedonizma, ni bil zaželen, zato je lahko šele po padcu železne zavese nemoteno objavljal. Njegova poezija je slikovita, hudomušno uporniška, mikavna tako v svoji specifičnosti izkušnje življenja v komunizmu kot tudi v obravnavi univerzalnih človeških tem, pospremljena s pogledom človeka, ki se nikoli ni odrekel svoji kritični drži. Tesa Drev Juh je izbrala in prevedla nekaj njegovih pesmi. Interpretira dramski igralec Gašper Jarni, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Jože Valetič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija 2013.
V oddaji poslušamo: Bojan Adamič: 6. stavek iz suite 7 folklornih skic Ati Soss: Januarska tema Jože Privšek: Balada - solist trobentač Petar Ugrin Janez Gregorc: Žica, 1. stavek Milko Lazar: Triple Concerta za klavir, simfonični orkester in big band s solisti – 3. stavek
V oddaji poslušamo: Bojan Adamič: 6. stavek iz suite 7 folklornih skic Ati Soss: Januarska tema Jože Privšek: Balada - solist trobentač Petar Ugrin Janez Gregorc: Žica, 1. stavek Milko Lazar: Triple Concerta za klavir, simfonični orkester in big band s solisti – 3. stavek
Slovenski smučarski skakalci so v Predazzu na olimpijskih igrah osvojili zlato na mešani ekipni tekmi v postavi Nika Vodan, Anže Lanišek, Nika Prevc in Domen Prevc. S tem so ubranili zlato iz Pekinga.
Slovenski smučarski skakalci so v Predazzu na olimpijskih igrah osvojili zlato na mešani ekipni tekmi v postavi Nika Vodan, Anže Lanišek, Nika Prevc in Domen Prevc. S tem so ubranili zlato iz Pekinga.
Tereza Boučková, rojena leta 1957, je češka pisateljica, scenaristka in publicistka, hči pisatelja Pavla Kohouta. Pri dvajsetih je podpisala Listino 77. Hčeri nasprotnika režima in enega izmed soustanoviteljev Listine niso dovolili študirati in je bila tako do leta 1989 prisiljena opravljati neintelektualna dela, med drugim je bila snažilka in poštarka, vendar je to ni ustavilo pri ustvarjanju. Leta 1990 je dobila nagrado Jiřija Ortna za roman Čez drn in strn, ki ga je izdala še v samizdatu. Roman Leto petelina, izdan leta 2008, je na Češkem postal literarna uspešnica. Omenjeni roman je tudi prvo njeno delo, prevedeno v slovenščino. V literarnem večeru, ki ga je leta 2011 pripravila Nives Vidrih, boste slišali odlomke iz treh njenih del – iz romana Čez drn in strn, novele Ko ljubiš moža in romana Leto petelina. Avtorica scenarija in prevajalka Nives Vidrih, režiser Igor Likar, bralca Alenka Resman Langus in Aleksander Golja, igralki Vesna Jevnikar in Polona Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Andrej Kocan in Jure Culiberg, urednika Matej Juh in Petra Meterc. Produkcija leta 2011.
Tereza Boučková, rojena leta 1957, je češka pisateljica, scenaristka in publicistka, hči pisatelja Pavla Kohouta. Pri dvajsetih je podpisala Listino 77. Hčeri nasprotnika režima in enega izmed soustanoviteljev Listine niso dovolili študirati in je bila tako do leta 1989 prisiljena opravljati neintelektualna dela, med drugim je bila snažilka in poštarka, vendar je to ni ustavilo pri ustvarjanju. Leta 1990 je dobila nagrado Jiřija Ortna za roman Čez drn in strn, ki ga je izdala še v samizdatu. Roman Leto petelina, izdan leta 2008, je na Češkem postal literarna uspešnica. Omenjeni roman je tudi prvo njeno delo, prevedeno v slovenščino. V literarnem večeru, ki ga je leta 2011 pripravila Nives Vidrih, boste slišali odlomke iz treh njenih del – iz romana Čez drn in strn, novele Ko ljubiš moža in romana Leto petelina. Avtorica scenarija in prevajalka Nives Vidrih, režiser Igor Likar, bralca Alenka Resman Langus in Aleksander Golja, igralki Vesna Jevnikar in Polona Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Andrej Kocan in Jure Culiberg, urednika Matej Juh in Petra Meterc. Produkcija leta 2011.
Job Mrmolja nekega dne ugotovi, da je izgubil svoje prepričanje. V iskanju izgubljenega smisla se poda med ljudi, ki pa prepričanja ne razumejo kot notranje vodilo, temveč kot blago, navado ali modni dodatek. Njegovi sogovorniki razkrivajo svet, v katerem se prepričanja menjavajo, prodajajo, skrivajo ali zavržejo, resnice pa nadomeščajo predsodki in prazne besede. In kaj je človek, ko nima več prepričanja? Prirejevalec: Ludvik Kaluža Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor glasbe: Gustav Ipavec Izvajalec glasbe (tubist): Uroš Vegelj Pripovedovalka – Nika Rozman Job Mrmolja – Blaž Šef Filemon Sova – Miha Bezeljak Sempronij Sljuka – Anže Zevnik Mavricij Trska – Lidija Sušnik Gospod poslanec – Miha Rodman Policist – Maruša Kink Urednik pri časopisu Resnica – Peter Harl Prvi najditelj Jobovega prepričanja – Tina Vrbnjak Drugi najditelj Jobovega prepričanja – Predrag Mitrović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v okviru študija radijske igre in režije na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo v razredu rednega profesorja Aleša Jana maja 2009
Job Mrmolja nekega dne ugotovi, da je izgubil svoje prepričanje. V iskanju izgubljenega smisla se poda med ljudi, ki pa prepričanja ne razumejo kot notranje vodilo, temveč kot blago, navado ali modni dodatek. Njegovi sogovorniki razkrivajo svet, v katerem se prepričanja menjavajo, prodajajo, skrivajo ali zavržejo, resnice pa nadomeščajo predsodki in prazne besede. In kaj je človek, ko nima več prepričanja? Prirejevalec: Ludvik Kaluža Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor glasbe: Gustav Ipavec Izvajalec glasbe (tubist): Uroš Vegelj Pripovedovalka – Nika Rozman Job Mrmolja – Blaž Šef Filemon Sova – Miha Bezeljak Sempronij Sljuka – Anže Zevnik Mavricij Trska – Lidija Sušnik Gospod poslanec – Miha Rodman Policist – Maruša Kink Urednik pri časopisu Resnica – Peter Harl Prvi najditelj Jobovega prepričanja – Tina Vrbnjak Drugi najditelj Jobovega prepričanja – Predrag Mitrović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v okviru študija radijske igre in režije na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo v razredu rednega profesorja Aleša Jana maja 2009
V Cankarjevem domu poteka danes Festival zvončki in trobentice, v Studiu Hendrix bomo čez dober teden dni gostili mednarodni kvartet Jureta Pukla, ki bo konec aprila branil slovenske barve na velikem sejmu Jazz ahead v Bremnu, Jazz festival Ljubljana pa sporoča, da bomo v poletnih dneh na odru Križank znova slišali legendarnega Pata Methenyja.
V Cankarjevem domu poteka danes Festival zvončki in trobentice, v Studiu Hendrix bomo čez dober teden dni gostili mednarodni kvartet Jureta Pukla, ki bo konec aprila branil slovenske barve na velikem sejmu Jazz ahead v Bremnu, Jazz festival Ljubljana pa sporoča, da bomo v poletnih dneh na odru Križank znova slišali legendarnega Pata Methenyja.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V oddaji se z avtorico, kustosinjo pedagoginjo Sonjo Kogej Rus, sprehodimo po razstavi Spominske knjige v Slovenskem etnografskem muzeju. Ob več deseterih spominskih knjigah razmišljamo o njihovi preteklosti, nostalgiji in praksi spominjanja na intimni in širše družbeni ravni.
V oddaji se z avtorico, kustosinjo pedagoginjo Sonjo Kogej Rus, sprehodimo po razstavi Spominske knjige v Slovenskem etnografskem muzeju. Ob več deseterih spominskih knjigah razmišljamo o njihovi preteklosti, nostalgiji in praksi spominjanja na intimni in širše družbeni ravni.
Pozimi jih sploh ne bodo rabili. Pripoveduje: Marijana Brecelj. Napisala: Eva Bilov. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Pozimi jih sploh ne bodo rabili. Pripoveduje: Marijana Brecelj. Napisala: Eva Bilov. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Z Zimskim festivalom organizator – Festival Ljubljana – zdaj že tradicionalno vstopa v novo koncertno leto in z nastopi priznanih domačih in tujih umetnikov bogati kulturno življenje mesta ter ustvarja edinstveno glasbeno vzdušje. Na nocojšnjem otvoritvenem koncertu bo nastopil Orkester Slovenske filharmonije, ki je tudi rezidenčni orkester Festivala Ljubljana 2026. Vodil ga bo slavni in orkestru dobo znani dirigent Charles Dutoit, pridružili pa se mu bodo različni mednarodno priznani umetniki in skupaj z njim poustvarili mojstrsko delo Hectorja Berlioza, njegovo dramsko simfonijo Romeo in Julija, op. 17. Kot solisti se bodo predstavili: tenorist Cyrille Dubois, ki ga francoski in mednarodni mediji uvrščajo med vodilne glasove njegove generacije, mezzosopranistka Julie Boulianne, znana po vlogah v delih Wolfganga Amadeusa Mozarta in novih pristopih k francoskemu vokalnemu repertoarju, ter basist Edwin Crossley-Mercer, ki pogosto gostuje v Berlinski filharmoniji, Dunajski državni operi in na Salzburškem festivalu. Vsem pa se bo pridružila še mogočna zborovska zasedba, v kateri bosta nastopila ugledni litovski Državni zbor iz Kaunasa – ta žanje uspehe že od svoje ustanovitve leta 1969, in Festivalski zbor Virtuozi, ki ga vodi maestro Bojan Suđić.
Z Zimskim festivalom organizator – Festival Ljubljana – zdaj že tradicionalno vstopa v novo koncertno leto in z nastopi priznanih domačih in tujih umetnikov bogati kulturno življenje mesta ter ustvarja edinstveno glasbeno vzdušje. Na nocojšnjem otvoritvenem koncertu bo nastopil Orkester Slovenske filharmonije, ki je tudi rezidenčni orkester Festivala Ljubljana 2026. Vodil ga bo slavni in orkestru dobo znani dirigent Charles Dutoit, pridružili pa se mu bodo različni mednarodno priznani umetniki in skupaj z njim poustvarili mojstrsko delo Hectorja Berlioza, njegovo dramsko simfonijo Romeo in Julija, op. 17. Kot solisti se bodo predstavili: tenorist Cyrille Dubois, ki ga francoski in mednarodni mediji uvrščajo med vodilne glasove njegove generacije, mezzosopranistka Julie Boulianne, znana po vlogah v delih Wolfganga Amadeusa Mozarta in novih pristopih k francoskemu vokalnemu repertoarju, ter basist Edwin Crossley-Mercer, ki pogosto gostuje v Berlinski filharmoniji, Dunajski državni operi in na Salzburškem festivalu. Vsem pa se bo pridružila še mogočna zborovska zasedba, v kateri bosta nastopila ugledni litovski Državni zbor iz Kaunasa – ta žanje uspehe že od svoje ustanovitve leta 1969, in Festivalski zbor Virtuozi, ki ga vodi maestro Bojan Suđić.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
V Predazzu poteka tretja olimpijska preizkušnja v smučarskih skokih, po posamičnih bo na srednji skakalnici boj za medalje potekal še na mešani ekipni tekmi. Slovenija je ob premierni izvedbi takšne preizkušnje pred štirimi leti osvojila zlato olimpijsko medaljo, del ekipe pa je bila tudi Nika Vodan, ki bo danes skakala kot prva in bo z Anžetom Laniškom ter Niko in Domnom Prevcem napadala novo medaljo. Drugi poudarki oddaje: Vlada na Gorenjskem preverila najpomembnejše razvojne naložbe v regiji V Gazi znova več ubitih v izraelskih napadih, na Zahodnem bregu pa novi ukrepi proti Palestincem Glasbeno dogajanje v Ljubljani bo drevi popestril začetek Zimskega festivala
V Predazzu poteka tretja olimpijska preizkušnja v smučarskih skokih, po posamičnih bo na srednji skakalnici boj za medalje potekal še na mešani ekipni tekmi. Slovenija je ob premierni izvedbi takšne preizkušnje pred štirimi leti osvojila zlato olimpijsko medaljo, del ekipe pa je bila tudi Nika Vodan, ki bo danes skakala kot prva in bo z Anžetom Laniškom ter Niko in Domnom Prevcem napadala novo medaljo. Drugi poudarki oddaje: Vlada na Gorenjskem preverila najpomembnejše razvojne naložbe v regiji V Gazi znova več ubitih v izraelskih napadih, na Zahodnem bregu pa novi ukrepi proti Palestincem Glasbeno dogajanje v Ljubljani bo drevi popestril začetek Zimskega festivala
V sredini Jazzovski jutranjici na Programu Ars bomo ob 9.00 v živo gostili Nino Strnad - pevko, tekstopisko, komponistko in še marsikaj. O nedeljskem koncertu v ljubljanski Drami in še o marsičem se bo z njo pogovarjal Hugo Šekoranja.
V sredini Jazzovski jutranjici na Programu Ars bomo ob 9.00 v živo gostili Nino Strnad - pevko, tekstopisko, komponistko in še marsikaj. O nedeljskem koncertu v ljubljanski Drami in še o marsičem se bo z njo pogovarjal Hugo Šekoranja.
Vabimo vas v družbo glasbe angleškega ustvarjalca: Maše v g-molu Ralpha Vaughana Williamsa. Priljubljeno delo, zasnovano na koralnih modusih, bo zvenelo v izvedbi Zbora Corydon Singers pod vodstvom Matthewa Besta.
Vabimo vas v družbo glasbe angleškega ustvarjalca: Maše v g-molu Ralpha Vaughana Williamsa. Priljubljeno delo, zasnovano na koralnih modusih, bo zvenelo v izvedbi Zbora Corydon Singers pod vodstvom Matthewa Besta.
Četrti tekmovalni dan zimskih olimpijskih je prinesel številne slovenske nastope. V dopoldnevu so nastope opravili smučarski tekači in tekačice, ki so se pomerili v sprintu, paradni slovenski disciplini teka na smučeh. Za alpskimi smučarkami je nastop v ekipni kombinaciji, za biatlonci pa najdaljša posamična preizkušnja iger. V večeru bo sledil nov vrhunec za ekipo v smučarskih skokih. V Predazzu bo nocoj mešana ekipna tekma, na kateri bo slovenska četverica branila olimpijski naslov iz Pekinga. Ob odzivih in pregledu pestrega olimpijskega dogajanja se posvetimo še sinočnji slavnostni prireditvi na Brdu pri Kranju, kjer so podelili najvišja državna priznanja na področju športa.
Četrti tekmovalni dan zimskih olimpijskih je prinesel številne slovenske nastope. V dopoldnevu so nastope opravili smučarski tekači in tekačice, ki so se pomerili v sprintu, paradni slovenski disciplini teka na smučeh. Za alpskimi smučarkami je nastop v ekipni kombinaciji, za biatlonci pa najdaljša posamična preizkušnja iger. V večeru bo sledil nov vrhunec za ekipo v smučarskih skokih. V Predazzu bo nocoj mešana ekipna tekma, na kateri bo slovenska četverica branila olimpijski naslov iz Pekinga. Ob odzivih in pregledu pestrega olimpijskega dogajanja se posvetimo še sinočnji slavnostni prireditvi na Brdu pri Kranju, kjer so podelili najvišja državna priznanja na področju športa.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bo do 8. marca na ogled razstava Dodekafonija – Variacije/Variazioni. Gre za drugi del skupinske razstave treh umetnikov Duše Jesih, Maria Pallija in Manuele Toselli, ki jih povezuje skupen umetniški jezik, abstrakcija. Z naslovom, izposojenim iz sveta glasbe, se Dodekafonija naslanja tudi na izvorno obdobje modernosti oziroma na najradikalnejše glasbeno raziskovanje zgodnjega 20. stoletja. Dan po kulturnem prazniku so abonmajski koncert Kulturnega doma Nova Gorica ustvarili pevke in pevci Komornega zbora Ipavska. Zbor umetniško vodi Damjana Vončina. Ponesla ga je v svet, na prestižna mednarodna zborovska tekmovanja, kjer usvajajo najvišja priznanja. Sinočnji koncert je v osredje postavil bogastvo slovenske zborovske ustvarjalnosti. V Gledališču Koper so v soboto premierno uprizorili mladinsko predstavo Martin Krpan reši Dunaj v režiji Katje Pegan. Režiserka je Levstikovo klasiko presnovila v sodobno pripoved, ki nagovarja najširšo publiko. Tričlanska igralska zasedba ob spremljavi pianista brezhibno odigra vrsto vlog in gledalca potegne na satirično-komični vrtiljak merjenja moči med pretkano oblastjo ter bistroumnim Krpanom. Pragmatični junak ljudstva si s strategijami, ki jih sicer uporablja oblast, izbori dovoljenje za svobodno trgovanje s soljo, režiserka pa v prizor zmage nad Brdavsom, namesto krvavega sovražnikovega konca, vtke humanistični klic k miru in opomin na nesmiselnost nasilja. Na Reki se začenjajo Dnevi slovenske kulture
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bo do 8. marca na ogled razstava Dodekafonija – Variacije/Variazioni. Gre za drugi del skupinske razstave treh umetnikov Duše Jesih, Maria Pallija in Manuele Toselli, ki jih povezuje skupen umetniški jezik, abstrakcija. Z naslovom, izposojenim iz sveta glasbe, se Dodekafonija naslanja tudi na izvorno obdobje modernosti oziroma na najradikalnejše glasbeno raziskovanje zgodnjega 20. stoletja. Dan po kulturnem prazniku so abonmajski koncert Kulturnega doma Nova Gorica ustvarili pevke in pevci Komornega zbora Ipavska. Zbor umetniško vodi Damjana Vončina. Ponesla ga je v svet, na prestižna mednarodna zborovska tekmovanja, kjer usvajajo najvišja priznanja. Sinočnji koncert je v osredje postavil bogastvo slovenske zborovske ustvarjalnosti. V Gledališču Koper so v soboto premierno uprizorili mladinsko predstavo Martin Krpan reši Dunaj v režiji Katje Pegan. Režiserka je Levstikovo klasiko presnovila v sodobno pripoved, ki nagovarja najširšo publiko. Tričlanska igralska zasedba ob spremljavi pianista brezhibno odigra vrsto vlog in gledalca potegne na satirično-komični vrtiljak merjenja moči med pretkano oblastjo ter bistroumnim Krpanom. Pragmatični junak ljudstva si s strategijami, ki jih sicer uporablja oblast, izbori dovoljenje za svobodno trgovanje s soljo, režiserka pa v prizor zmage nad Brdavsom, namesto krvavega sovražnikovega konca, vtke humanistični klic k miru in opomin na nesmiselnost nasilja. Na Reki se začenjajo Dnevi slovenske kulture