Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Digitalni svet, kjer danes poteka kar znaten del naših življenj in komunikacije, si pogosto prestavljamo zelo nematerialno. Vanj vstopamo preko gladkih in svetlečih zaslonov, vsebine, ki nas zanimajo, so shranjene nekje v spletnih oblakih. Vse poteka gladko. Vse, kar potrebujemo: naše slike, dokumenti in zanimive povezave so nekje varno shranjene, nobenih težav ni z založenimi papirji in nikjer nobenih smeti.
Digitalni svet, kjer danes poteka kar znaten del naših življenj in komunikacije, si pogosto prestavljamo zelo nematerialno. Vanj vstopamo preko gladkih in svetlečih zaslonov, vsebine, ki nas zanimajo, so shranjene nekje v spletnih oblakih. Vse poteka gladko. Vse, kar potrebujemo: naše slike, dokumenti in zanimive povezave so nekje varno shranjene, nobenih težav ni z založenimi papirji in nikjer nobenih smeti.
Nocojšnjo oddajo bomo namenili besedilom Dušana Velkaverha, sijajnega avtorja, ki je zaznamoval slovensko glasbeno zgodovino dvajsetega stoletja. Rodil se je leta 1943 v Georgetownu, glavnem mestu francoske Gvajane in je v Slovenijo prišel šele leta 1956. Glasbeni sceni se je pridružil s pomočjo skupine Mladi levi. Njegovi teksti so moderni, nič solzavi in ceneni, a vendar značilno naši
Nocojšnjo oddajo bomo namenili besedilom Dušana Velkaverha, sijajnega avtorja, ki je zaznamoval slovensko glasbeno zgodovino dvajsetega stoletja. Rodil se je leta 1943 v Georgetownu, glavnem mestu francoske Gvajane in je v Slovenijo prišel šele leta 1956. Glasbeni sceni se je pridružil s pomočjo skupine Mladi levi. Njegovi teksti so moderni, nič solzavi in ceneni, a vendar značilno naši
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Domovi za starejše napovedujejo višje oskrbnine - Župane skrbijo posledice, ki jih je na cestah pustilo večkratno pluženje in izdatno soljenje cest - V Mariboru opozorilo zaradi nevarnosti lomljenja vej in drevja
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Domovi za starejše napovedujejo višje oskrbnine - Župane skrbijo posledice, ki jih je na cestah pustilo večkratno pluženje in izdatno soljenje cest - V Mariboru opozorilo zaradi nevarnosti lomljenja vej in drevja
Ko se peljete po kolesarski stezi, verjetno razmišljate o prometu, luknjah v asfaltu ali avtomobilih ob cesti. Vsaka kolesarska pot ima veliko lastnosti, ki vplivajo na varnost. Od širine in označb do križišč, ovir in preglednosti. Zato je AMZS skupaj s partnerji v petih slovenskih mestih ocenila 75 kilometrov kolesarske infrastrukture. Pri tem so uporabili posebno digitalno orodje, ki med vožnjo zajema geolocirane posnetke, nato pa vsakih nekaj metrov analizirali več kot 40 različnih atributov poti. V sodelovanju s španskim podjetjem Factual bodo do konca marca pripravili poglobljeno poročilo, ki bo podalo natančno oceno kolesarskih poti in bi v prihodnje lahko služilo kot temelj za obnove in načrtovanje varne kolesarske infrastrukture. Kako varne so torej prometne površine za kolesarje v Sloveniji?
Ko se peljete po kolesarski stezi, verjetno razmišljate o prometu, luknjah v asfaltu ali avtomobilih ob cesti. Vsaka kolesarska pot ima veliko lastnosti, ki vplivajo na varnost. Od širine in označb do križišč, ovir in preglednosti. Zato je AMZS skupaj s partnerji v petih slovenskih mestih ocenila 75 kilometrov kolesarske infrastrukture. Pri tem so uporabili posebno digitalno orodje, ki med vožnjo zajema geolocirane posnetke, nato pa vsakih nekaj metrov analizirali več kot 40 različnih atributov poti. V sodelovanju s španskim podjetjem Factual bodo do konca marca pripravili poglobljeno poročilo, ki bo podalo natančno oceno kolesarskih poti in bi v prihodnje lahko služilo kot temelj za obnove in načrtovanje varne kolesarske infrastrukture. Kako varne so torej prometne površine za kolesarje v Sloveniji?
Gost Tretjega polčasa je bil igralec dvoranskega nogometa Matej Fideršek, ki je na domačem evropskem prvenstvu končal reprezentančno pot. Za Radio Maribor je spregovoril o svoji karieri, reprezentanci in o razvoju tega športa v Sloveniji.
Gost Tretjega polčasa je bil igralec dvoranskega nogometa Matej Fideršek, ki je na domačem evropskem prvenstvu končal reprezentančno pot. Za Radio Maribor je spregovoril o svoji karieri, reprezentanci in o razvoju tega športa v Sloveniji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Po Sočiju leta 2014 se je zdelo, da bo težko priti blizu izjemnemu dosežku osmih osvojenih medalj, slovenski športniki pa so bili v Pekingu pred štirimi leti zelo blizu ponovitvi tega dosežka. Na največjem zimskem športnem tekmovanju so osvojili kar sedem odličij.
Po Sočiju leta 2014 se je zdelo, da bo težko priti blizu izjemnemu dosežku osmih osvojenih medalj, slovenski športniki pa so bili v Pekingu pred štirimi leti zelo blizu ponovitvi tega dosežka. Na največjem zimskem športnem tekmovanju so osvojili kar sedem odličij.
Ment, festival glasbenih odkritij in konferenca, je že dvanajstič prevzel slovensko prestolnico. Zopet smo imeli priložnost slišati še neslišano s celega sveta. Za glasbenike je to edinstvena priložnost povezovanja z glasbenimi profesionalci, za obiskovalce pa širjenje glasbenega obzorja, onkraj ustaljenih Spotify algoritmov. Zakaj obiskovalci prihajajo, zakaj se vračajo in ostanejo, v tokratni Ment reportaži.
Ment, festival glasbenih odkritij in konferenca, je že dvanajstič prevzel slovensko prestolnico. Zopet smo imeli priložnost slišati še neslišano s celega sveta. Za glasbenike je to edinstvena priložnost povezovanja z glasbenimi profesionalci, za obiskovalce pa širjenje glasbenega obzorja, onkraj ustaljenih Spotify algoritmov. Zakaj obiskovalci prihajajo, zakaj se vračajo in ostanejo, v tokratni Ment reportaži.
Dr. Peter Millonig je uspešen poslovnež. Dolgo je deloval med Evropo in Združenimi državami Amerike. Hkrati pa je tudi izpričan kristjan -katoličan, ki je napisal tri knjige s skupnim naslovom »Zasidran v veri – Kako je mogoče s pomočjo duhovne proze najti Boga."
Dr. Peter Millonig je uspešen poslovnež. Dolgo je deloval med Evropo in Združenimi državami Amerike. Hkrati pa je tudi izpričan kristjan -katoličan, ki je napisal tri knjige s skupnim naslovom »Zasidran v veri – Kako je mogoče s pomočjo duhovne proze najti Boga."
Ob dnevu redkih bolezni, ki ga bomo zaznamovali 28. februarja letos, smo v oddajo Med štirimi stenami povabili Sanjo Smukavec, ki je zmogla sprejeti izziv, ki ga je prednjo postavilo življenje. Je mama 10-letne deklice Lane, ki ima redko genetsko bolezen. Lana ne hodi, ne govori, ne je sama, ima okvarjen vid, vključena je v paliativno oskrbo. Že od njenega rojstva skrbi zanjo sama doma. O tem, s kakšnimi težavami se spoprijema pri negi hčerke, kako naporno je skrbeti za takšnega bolnika in kakšno veselje prinaša Lana v njeno življenje, bo spregovorila v oddaji Med štirimi stenami. Pogovor je nastal v Bolnišnici za otroke Šentvid pri Stični, kjer je bila Lana na zdravljenju. S Sanjo Smukavec se je pogovarjala Petra Medved.
Ob dnevu redkih bolezni, ki ga bomo zaznamovali 28. februarja letos, smo v oddajo Med štirimi stenami povabili Sanjo Smukavec, ki je zmogla sprejeti izziv, ki ga je prednjo postavilo življenje. Je mama 10-letne deklice Lane, ki ima redko genetsko bolezen. Lana ne hodi, ne govori, ne je sama, ima okvarjen vid, vključena je v paliativno oskrbo. Že od njenega rojstva skrbi zanjo sama doma. O tem, s kakšnimi težavami se spoprijema pri negi hčerke, kako naporno je skrbeti za takšnega bolnika in kakšno veselje prinaša Lana v njeno življenje, bo spregovorila v oddaji Med štirimi stenami. Pogovor je nastal v Bolnišnici za otroke Šentvid pri Stični, kjer je bila Lana na zdravljenju. S Sanjo Smukavec se je pogovarjala Petra Medved.
Nemški skladatelj, pianist, organist in dirigent Felix Mendelssohn se je rodil v ugledni in premožni judovski družini, in sicer leta 1809, kot drugi izmed štirih otrok. Vsi so bili pozneje glasbeniki. Sploh je bilo to okolje, v katerem so glasbo cenili kot vir navdiha in življenjski vzor. Starši so glasbeni razvoj svojih otrok podpirali – oče Abraham je bil bogat židovski bankir, mati Leah, rojena Solomon, je izvirala iz družine industrialca. Tudi ded Moses, filozof in velik prijatelj razsvetljenskega dramatika Lessinga, je bil podpornik umetnosti. Potem je bila tu še teta, prva očetova sestra, poročena s hannovrskim filozofom Friedrichom von Schleglom. Druga je živela v Parizu. Tam je bila lastnica salona – v njih pa se je včasih igralo in pelo, skratka veliko muziciralo.
Nemški skladatelj, pianist, organist in dirigent Felix Mendelssohn se je rodil v ugledni in premožni judovski družini, in sicer leta 1809, kot drugi izmed štirih otrok. Vsi so bili pozneje glasbeniki. Sploh je bilo to okolje, v katerem so glasbo cenili kot vir navdiha in življenjski vzor. Starši so glasbeni razvoj svojih otrok podpirali – oče Abraham je bil bogat židovski bankir, mati Leah, rojena Solomon, je izvirala iz družine industrialca. Tudi ded Moses, filozof in velik prijatelj razsvetljenskega dramatika Lessinga, je bil podpornik umetnosti. Potem je bila tu še teta, prva očetova sestra, poročena s hannovrskim filozofom Friedrichom von Schleglom. Druga je živela v Parizu. Tam je bila lastnica salona – v njih pa se je včasih igralo in pelo, skratka veliko muziciralo.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Nemčija, že od konca 19. stoletja obsedena z izvoznimi presežki, je svoj gospodarski model naravnala na čim cenejše vire energije, delovno silo in doseganje čim večje dodane vrednosti v proizvodnji nepogrešljivih industrijskih dobrin. V minulih letih se je ta model zamajal. Nemčija izgublja industrijo. Kako to občutijo v Kölnu? Po odgovore se je odpravila berlinska dopisnica Maja Derčar.
Nemčija, že od konca 19. stoletja obsedena z izvoznimi presežki, je svoj gospodarski model naravnala na čim cenejše vire energije, delovno silo in doseganje čim večje dodane vrednosti v proizvodnji nepogrešljivih industrijskih dobrin. V minulih letih se je ta model zamajal. Nemčija izgublja industrijo. Kako to občutijo v Kölnu? Po odgovore se je odpravila berlinska dopisnica Maja Derčar.
Informativna, pogovorna oddaja vsak dan zimskih olimpijskih iger. Dolimita prinaša najzanimivejše zgodbe iz Dolomitov. Voditelj Luka Petrič z radijskimi reporterji na prizorišču debatira o odločilnih trenutkih slovenskih nastopov in ključnih potezah najboljših.
Informativna, pogovorna oddaja vsak dan zimskih olimpijskih iger. Dolimita prinaša najzanimivejše zgodbe iz Dolomitov. Voditelj Luka Petrič z radijskimi reporterji na prizorišču debatira o odločilnih trenutkih slovenskih nastopov in ključnih potezah najboljših.
Akcija 40 dni brez alkohola spodbuja posameznike, da se v postnem času odpovejo alkoholu kot znamenju solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi njegovih posledic. Pobuda vabi k odgovornemu odnosu do alkohola in opozarja, da prekomerno pitje alkohola v Sloveniji povzroča številne stiske, povezane s skrhanimi odnosi, nasiljem, prometnimi nesrečami in boleznimi. Več v Izluščeno v ponedeljek 23.2. med 9.in 10.uro.
Akcija 40 dni brez alkohola spodbuja posameznike, da se v postnem času odpovejo alkoholu kot znamenju solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi njegovih posledic. Pobuda vabi k odgovornemu odnosu do alkohola in opozarja, da prekomerno pitje alkohola v Sloveniji povzroča številne stiske, povezane s skrhanimi odnosi, nasiljem, prometnimi nesrečami in boleznimi. Več v Izluščeno v ponedeljek 23.2. med 9.in 10.uro.
Na sporedu FUNtazija za flavto in klavir Anžeta Rozmana, Rondo za violino in orkester v B-duru, K. 269 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Suita iz opere Psiha Jeana-Baptista Lullyja v priredbi za trobilni ansambel Stevena Verhaerta.
Na sporedu FUNtazija za flavto in klavir Anžeta Rozmana, Rondo za violino in orkester v B-duru, K. 269 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Suita iz opere Psiha Jeana-Baptista Lullyja v priredbi za trobilni ansambel Stevena Verhaerta.
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna že skoraj štiri desetletja opravlja delo športne novinarke in komentatorke. Nedavno je prejela priznanje Mednarodnega združenja športnih novinarjev za deseto poročanje neposredno z olimpijskih iger. V skupnem seštevku je na njenem novinarskem kontu zabeleženih že 22 zimskih in poletnih iger pod petimi krogi, s katerih je komentirala prenose in pripravljala novinarske prispevke. Bila je prva redno zaposlena novinarka v športni redakciji TV Slovenija in dolgo časa pri nas edina ženska med športnimi komentatorji. Začela je z ritmično gimnastiko, v kolektivni spomin Slovencev se je zapisala s komentiranjem prenosov umetnostnega drsanja in plavanja, nato je prišlo še jadranje, v zadnjih letih pa še dva nova športa, plezanje in deskanje na snegu. Prepričana je, da je temelj kakovostnega in verodostojnega športnega komentiranja temeljita priprava. Zato je skozi leta ustvarila obsežen lasten arhiv športnih zapiskov. To je hkrati odgovor vsem, ki trdijo, da je mogoče vse najti na svetovnem spletu. Zagovarja sproščeno, ljudem razumljivo športno komentiranje, ki pa ne sme biti rumeno, ampak strokovno oziroma poznavalsko utemeljeno. Pravi, da opravlja lep poklic, a hkrati zelo nepredvidljivo delo, saj je vsako prvenstvo, tekmovanje ali tekma neponovljiv dogodek. Najbolje se regenerira, če se izrazim po športno ob morju. Njen hobi je zbiranje grških otokov. Kaj to pomeni, bomo izvedeli v pogovoru. Še včeraj na olimpijskih prizoriščih Milano- Cortina, dan pozneje pa v studiu prvega programa kot gostja Prvakov tedna- Jolanda Bertole.
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna že skoraj štiri desetletja opravlja delo športne novinarke in komentatorke. Nedavno je prejela priznanje Mednarodnega združenja športnih novinarjev za deseto poročanje neposredno z olimpijskih iger. V skupnem seštevku je na njenem novinarskem kontu zabeleženih že 22 zimskih in poletnih iger pod petimi krogi, s katerih je komentirala prenose in pripravljala novinarske prispevke. Bila je prva redno zaposlena novinarka v športni redakciji TV Slovenija in dolgo časa pri nas edina ženska med športnimi komentatorji. Začela je z ritmično gimnastiko, v kolektivni spomin Slovencev se je zapisala s komentiranjem prenosov umetnostnega drsanja in plavanja, nato je prišlo še jadranje, v zadnjih letih pa še dva nova športa, plezanje in deskanje na snegu. Prepričana je, da je temelj kakovostnega in verodostojnega športnega komentiranja temeljita priprava. Zato je skozi leta ustvarila obsežen lasten arhiv športnih zapiskov. To je hkrati odgovor vsem, ki trdijo, da je mogoče vse najti na svetovnem spletu. Zagovarja sproščeno, ljudem razumljivo športno komentiranje, ki pa ne sme biti rumeno, ampak strokovno oziroma poznavalsko utemeljeno. Pravi, da opravlja lep poklic, a hkrati zelo nepredvidljivo delo, saj je vsako prvenstvo, tekmovanje ali tekma neponovljiv dogodek. Najbolje se regenerira, če se izrazim po športno ob morju. Njen hobi je zbiranje grških otokov. Kaj to pomeni, bomo izvedeli v pogovoru. Še včeraj na olimpijskih prizoriščih Milano- Cortina, dan pozneje pa v studiu prvega programa kot gostja Prvakov tedna- Jolanda Bertole.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Sanacija elektro omrežja pri koncu - Župane skrbijo posledice, ki jih je na cestah pustilo večkratno pluženje in izdatno soljenje cest - Zlata trsna rumenica bo tudi letos izziv za vinogradnike
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Sanacija elektro omrežja pri koncu - Župane skrbijo posledice, ki jih je na cestah pustilo večkratno pluženje in izdatno soljenje cest - Zlata trsna rumenica bo tudi letos izziv za vinogradnike
Na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani so v novo leto vstopili z dvema novima jezikovnima igrama. Cvetki, Besedolovu in Vezalki sta se pridružila še Kombinator in Ugibanka. Na Centru pa se med drugim ukvarjajo tudi z raziskovanjem sodobne slovenščine. Zato bomo v tokratnem Jezikanju govorili tudi o tem, katere nove besede smo dobili v zadnjem letu.
Na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani so v novo leto vstopili z dvema novima jezikovnima igrama. Cvetki, Besedolovu in Vezalki sta se pridružila še Kombinator in Ugibanka. Na Centru pa se med drugim ukvarjajo tudi z raziskovanjem sodobne slovenščine. Zato bomo v tokratnem Jezikanju govorili tudi o tem, katere nove besede smo dobili v zadnjem letu.
Na sporedu 2 Nokturna za klavir, op. 27 Frédérica Chopina, Concertino za rog in orkester v e-molu, op. 45 Carla Marie von Webra, Septet v Es-duru za flavto, klarinet, rog, violino, violo, violončelo in kontrabas Franza Lachnerja, Impromptu v C-duru št. 3, D. 946 Franza Schuberta in Klavirski koncert v a-molu, op. 17 Ignaca Jana Paderewskega.
Na sporedu 2 Nokturna za klavir, op. 27 Frédérica Chopina, Concertino za rog in orkester v e-molu, op. 45 Carla Marie von Webra, Septet v Es-duru za flavto, klarinet, rog, violino, violo, violončelo in kontrabas Franza Lachnerja, Impromptu v C-duru št. 3, D. 946 Franza Schuberta in Klavirski koncert v a-molu, op. 17 Ignaca Jana Paderewskega.
Umberto Saba, italijanski pesnik, pisatelj in afroist, naš sosed, saj se je rodil leta 1883 v Trstu, umrl pa leta 1957 v Gorici. Njegov izbor motivov za lirske pesmi je bil zanimiv, če se spomnimo pesmi, kot so Prašič, Gol ali Ljudska kuhinja. Med motivi iz narave je na primer tudi sneg. Prevajalec Matej Venier, interpret Robert Prebil. mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Joež Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2017.
Umberto Saba, italijanski pesnik, pisatelj in afroist, naš sosed, saj se je rodil leta 1883 v Trstu, umrl pa leta 1957 v Gorici. Njegov izbor motivov za lirske pesmi je bil zanimiv, če se spomnimo pesmi, kot so Prašič, Gol ali Ljudska kuhinja. Med motivi iz narave je na primer tudi sneg. Prevajalec Matej Venier, interpret Robert Prebil. mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Joež Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2017.
Današnja zgodba Non in nonotov prihaja s celjskega konca. Tam se je rodila danes 82-letna Karolina Terezija Stožir. Doma, na veliki kmetiji, so Karolina in njeni dve sestri trdo delale. Imeli so 14 hektarov zemlje in 5 hektarov gozda. Ko je odrasla, se je zaposlila v proizvodnji. Zadnja štiri leta živi v Domu starejših občanov Kresnice v Ajdovščini. Tam se je z njo pogovarjala Mateja Grebenjak.
Današnja zgodba Non in nonotov prihaja s celjskega konca. Tam se je rodila danes 82-letna Karolina Terezija Stožir. Doma, na veliki kmetiji, so Karolina in njeni dve sestri trdo delale. Imeli so 14 hektarov zemlje in 5 hektarov gozda. Ko je odrasla, se je zaposlila v proizvodnji. Zadnja štiri leta živi v Domu starejših občanov Kresnice v Ajdovščini. Tam se je z njo pogovarjala Mateja Grebenjak.
Na sporedu FUNtazija za flavto in klavir Anžeta Rozmana, Rondo za violino in orkester v B-duru, K. 269 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Suita iz opere Psiha Jeana-Baptista Lullyja v priredbi za trobilni ansambel Stevena Verhaerta.
Na sporedu FUNtazija za flavto in klavir Anžeta Rozmana, Rondo za violino in orkester v B-duru, K. 269 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Suita iz opere Psiha Jeana-Baptista Lullyja v priredbi za trobilni ansambel Stevena Verhaerta.
S slovesnostjo v znameniti areni v Veroni so se končale zimske olimpijske igre Milano Cortina 2026, prve, ki sta jih uradno gostili dve prizorišči. Na obeh je ugasnil tudi olimpijski ogenj, zastavo s petimi krogi pa so prevzeli predstavniki francoskih Alp, kjer se bodo na prav tako več lokacijah čez štiri leta odvijale naslednje zimske igre. V jutranjiku tudi o tem: - Letošnje tekmovanje mladih v podjetniških idejah POPRI z rekordnimi številkami - Novogoriško gledališče velik zmagovalec Dnevov komedije - Pred 100 leti je Srečko Kosovel v Zagorju nastopil na literarnem večeru - to jutro bo tja iz Sežane odpeljal vlak
S slovesnostjo v znameniti areni v Veroni so se končale zimske olimpijske igre Milano Cortina 2026, prve, ki sta jih uradno gostili dve prizorišči. Na obeh je ugasnil tudi olimpijski ogenj, zastavo s petimi krogi pa so prevzeli predstavniki francoskih Alp, kjer se bodo na prav tako več lokacijah čez štiri leta odvijale naslednje zimske igre. V jutranjiku tudi o tem: - Letošnje tekmovanje mladih v podjetniških idejah POPRI z rekordnimi številkami - Novogoriško gledališče velik zmagovalec Dnevov komedije - Pred 100 leti je Srečko Kosovel v Zagorju nastopil na literarnem večeru - to jutro bo tja iz Sežane odpeljal vlak
V veronski areni je bila sinoči slovesnost ob koncu 25. zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina. Potekala je v znamenju športnega duha, glasbe in umetnosti. Predsednica Mednarodnega olimpijskega komiteja Kirsty Coventry je ob koncu iger med drugim poudarila, da so športnice in športniki na njih pokazali, kako so videti odličnost, spoštovanje in prijateljstvo. Ob tem je mlade po vsem svetu in vse navzoče na slovesnosti pozvala, naj čez štiri leta pridejo v francoske Alpe na prihodnje olimpijske igre. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Po štirih letih vojne se Ukrajina spopada s kritično demografsko podobo - Oskrbnine v domovih za starejše se utegnejo zvišati zaradi dviga pokojnin - Zmagovalka 34. Dnevov komedije je predstava »Usje se je dalu«
V veronski areni je bila sinoči slovesnost ob koncu 25. zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina. Potekala je v znamenju športnega duha, glasbe in umetnosti. Predsednica Mednarodnega olimpijskega komiteja Kirsty Coventry je ob koncu iger med drugim poudarila, da so športnice in športniki na njih pokazali, kako so videti odličnost, spoštovanje in prijateljstvo. Ob tem je mlade po vsem svetu in vse navzoče na slovesnosti pozvala, naj čez štiri leta pridejo v francoske Alpe na prihodnje olimpijske igre. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Po štirih letih vojne se Ukrajina spopada s kritično demografsko podobo - Oskrbnine v domovih za starejše se utegnejo zvišati zaradi dviga pokojnin - Zmagovalka 34. Dnevov komedije je predstava »Usje se je dalu«
Ameriško vrhovno sodišče je odločilo, da je predsednik z zaščitnimi carinami prekoračil pooblastila. Ker so carine v zadnjem letu postale nekakšno orodje za oblikovanje ameriških odnosov s svetom, se seveda ves svet sprašuje, kako naprej? Donald Trump se bo s tradicionalnim letnim nagovorom State of The Union obrnil na oba domova kongresa in ameriško javnost. Zaradi tega so še posebej v ospredju pozornosti javnomnenjske raziskave podpore predsednikovi politiki. V kolikšni meri po letu dni drugega mandata Američani podpirajo predsednika Trumpa? Ameriški hokejisti so osvojili zlato odličje na olimpijskih igrah Milano Cortina, saj so po napeti končnici z zlatim golom premagali severne sosede Kanadčane. Zmaga, ki je več kot zmaga.
Ameriško vrhovno sodišče je odločilo, da je predsednik z zaščitnimi carinami prekoračil pooblastila. Ker so carine v zadnjem letu postale nekakšno orodje za oblikovanje ameriških odnosov s svetom, se seveda ves svet sprašuje, kako naprej? Donald Trump se bo s tradicionalnim letnim nagovorom State of The Union obrnil na oba domova kongresa in ameriško javnost. Zaradi tega so še posebej v ospredju pozornosti javnomnenjske raziskave podpore predsednikovi politiki. V kolikšni meri po letu dni drugega mandata Američani podpirajo predsednika Trumpa? Ameriški hokejisti so osvojili zlato odličje na olimpijskih igrah Milano Cortina, saj so po napeti končnici z zlatim golom premagali severne sosede Kanadčane. Zmaga, ki je več kot zmaga.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Z zaključno slovesnostjo v Cortini d'Ampezzo so se v Italiji končale 25. zimske olimpijske igre.
Z zaključno slovesnostjo v Cortini d'Ampezzo so se v Italiji končale 25. zimske olimpijske igre.
Na sporedu Clair de lune iz Suite Bergamasque Clauda Debussyja, Koncert v D-duru za dve violini, rogova, godala in basso continuo Georga Friedricha Händla, Francoska suita št. 3 v h-molu, BWV 814 Johanna Sebastiana Bacha, Adagio za godala, op. 11 Samuela Barberja in Simfonija št. 97 v C-duru Josepha Haydna.
Na sporedu Clair de lune iz Suite Bergamasque Clauda Debussyja, Koncert v D-duru za dve violini, rogova, godala in basso continuo Georga Friedricha Händla, Francoska suita št. 3 v h-molu, BWV 814 Johanna Sebastiana Bacha, Adagio za godala, op. 11 Samuela Barberja in Simfonija št. 97 v C-duru Josepha Haydna.
Mnogi med nami ste se že udeležili službenih usposabljanj in izobraževanj. Na enem takšnih seminarjev, ki se ga je udeleževalo približno petdeset oseb, je predavatelj sredi svojega referata presenetil zbrane. Nenadoma se je odločil za skupinsko igro. Vsakemu izmed zbranih je razdelil po en balon in jih prosil, da nanje napišejo svoje ime. Nato so vse balone zbrali in jih dali v drugo sobo. Tedaj so udeležence seminarja napotili v to sobo in jim naročili, naj vsak izmed njih v petih minutah najde balon s svojim imenom. Udeleženci so se zagnali v sobo in mrzlično iskali svoje ime na balonu. Pri tem so se zaletavali drug v drugega, se prerivali in si stopali na prste. Vse skupaj je v petih minutah prerastlo v popoln kaos. Po koncu odmerjenega časa ni bilo prav nobenega udeleženca, ki bi v rokah držal svoj balon. Takrat je predavatelj zaprosil zbrane, naj poberejo najbližji balon, pokličejo ime, ki je napisano na balonu, in ga izročijo lastniku. V nekaj minutah je imel vsak izmed njih pripadajoči balon. Predavatelj je povzel izkušnjo skupinske igre: »To je kazalec dogajanja v naših življenjih. Vsak izmed nas kot ves iz sebe išče uresničitev vsenaokrog, ne da bi vedel, kje jo najti. Naša uresničitev pa je povezana z uresničitvijo drugih. Ko pomagamo drugim odkrivati njihovo srečo, bomo našli tudi svojo.« Nekdo je dejal, da je ljubezen stanje, ko nam sreča drugih ljudi pomeni takšno nujnost kot naša sreča. Kot udeleženci seminarja nas zasledovanje le lastne sreče lahko tako zaslepi, da lahko pri tem pohodimo ljudi okrog sebe. Tako smo osredinjeni na ’svoj’ balon sreče, da kar pozabimo, da srečo iščejo tudi drugi okrog nas. Pa sreče končno sploh ne dočakamo, saj nam običajno zmanjka časa. » Vsi ljudje hitijo, v panje, kjer živijo, z obrazi, obrnjenimi v tla, nihče nikogar ne pozna,« je pred leti napisal Andrej Šifrer za Neco Falk. Tudi danes se bomo morda znašli med temi ljudmi, ki hitijo za srečo. Pa čeprav se je že tolikokrat izkazalo, da je ne dosežemo in da se nam vedno znova izmuzne. Morda bi jo lažje našli, če bi se znali kdaj ustaviti, si pogledati v oči in si podariti nasmeh. Morda pa je vredno poskusiti. Namesto da se prerivamo za svojem balonom, ga podajmo in bomo prejeli svojega.
Mnogi med nami ste se že udeležili službenih usposabljanj in izobraževanj. Na enem takšnih seminarjev, ki se ga je udeleževalo približno petdeset oseb, je predavatelj sredi svojega referata presenetil zbrane. Nenadoma se je odločil za skupinsko igro. Vsakemu izmed zbranih je razdelil po en balon in jih prosil, da nanje napišejo svoje ime. Nato so vse balone zbrali in jih dali v drugo sobo. Tedaj so udeležence seminarja napotili v to sobo in jim naročili, naj vsak izmed njih v petih minutah najde balon s svojim imenom. Udeleženci so se zagnali v sobo in mrzlično iskali svoje ime na balonu. Pri tem so se zaletavali drug v drugega, se prerivali in si stopali na prste. Vse skupaj je v petih minutah prerastlo v popoln kaos. Po koncu odmerjenega časa ni bilo prav nobenega udeleženca, ki bi v rokah držal svoj balon. Takrat je predavatelj zaprosil zbrane, naj poberejo najbližji balon, pokličejo ime, ki je napisano na balonu, in ga izročijo lastniku. V nekaj minutah je imel vsak izmed njih pripadajoči balon. Predavatelj je povzel izkušnjo skupinske igre: »To je kazalec dogajanja v naših življenjih. Vsak izmed nas kot ves iz sebe išče uresničitev vsenaokrog, ne da bi vedel, kje jo najti. Naša uresničitev pa je povezana z uresničitvijo drugih. Ko pomagamo drugim odkrivati njihovo srečo, bomo našli tudi svojo.« Nekdo je dejal, da je ljubezen stanje, ko nam sreča drugih ljudi pomeni takšno nujnost kot naša sreča. Kot udeleženci seminarja nas zasledovanje le lastne sreče lahko tako zaslepi, da lahko pri tem pohodimo ljudi okrog sebe. Tako smo osredinjeni na ’svoj’ balon sreče, da kar pozabimo, da srečo iščejo tudi drugi okrog nas. Pa sreče končno sploh ne dočakamo, saj nam običajno zmanjka časa. » Vsi ljudje hitijo, v panje, kjer živijo, z obrazi, obrnjenimi v tla, nihče nikogar ne pozna,« je pred leti napisal Andrej Šifrer za Neco Falk. Tudi danes se bomo morda znašli med temi ljudmi, ki hitijo za srečo. Pa čeprav se je že tolikokrat izkazalo, da je ne dosežemo in da se nam vedno znova izmuzne. Morda bi jo lažje našli, če bi se znali kdaj ustaviti, si pogledati v oči in si podariti nasmeh. Morda pa je vredno poskusiti. Namesto da se prerivamo za svojem balonom, ga podajmo in bomo prejeli svojega.
S slovesnostjo v znameniti areni v Veroni so se končale zimske olimpijske igre Milano Cortina 2026, prve, ki sta jih uradno gostili dve prizorišči. Na obeh je ugasnil tudi olimpijski ogenj, zastavo s petimi krogi pa so prevzeli predstavniki francoskih Alp, kjer se bodo na prav tako več lokacijah čez štiri leta odvijale naslednje zimske igre. V oddaji tudi o tem: - Razseljenost zaradi štiriletne vojne je postala ena osrednjih značilnosti ukrajinske družbe - Na območju Elektra Maribor danes predvidoma dokončano priključevanje vseh uporabnikov na elektro omrežje - Medvoška občina išče izvajalca za graditev prizidka zdravstvenega doma
S slovesnostjo v znameniti areni v Veroni so se končale zimske olimpijske igre Milano Cortina 2026, prve, ki sta jih uradno gostili dve prizorišči. Na obeh je ugasnil tudi olimpijski ogenj, zastavo s petimi krogi pa so prevzeli predstavniki francoskih Alp, kjer se bodo na prav tako več lokacijah čez štiri leta odvijale naslednje zimske igre. V oddaji tudi o tem: - Razseljenost zaradi štiriletne vojne je postala ena osrednjih značilnosti ukrajinske družbe - Na območju Elektra Maribor danes predvidoma dokončano priključevanje vseh uporabnikov na elektro omrežje - Medvoška občina išče izvajalca za graditev prizidka zdravstvenega doma
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Verjetno je malo Slovencev, ki ne bi poznali Sidra na ljubljanskem Kongresnem trgu. Čeprav je le sidro, in ne spomenik konjenika z dvignjenim mečem, je več kot uspešno prestalo sodbo časa. Z razlogom! Na medeninasti tablici na njegovem podnožju piše: "Simbol ponovne pridobitve slovenskega izhoda na morje, 5. oktober 1954." O Slovencih in morju v intervjuju z dr. Nadjo Terčon, kustosinjo za novejšo zgodovino pomorstva v Pomorskem muzeju "Sergej Mašera" v Piranu. Voditelj: Edvard Žitnik
Verjetno je malo Slovencev, ki ne bi poznali Sidra na ljubljanskem Kongresnem trgu. Čeprav je le sidro, in ne spomenik konjenika z dvignjenim mečem, je več kot uspešno prestalo sodbo časa. Z razlogom! Na medeninasti tablici na njegovem podnožju piše: "Simbol ponovne pridobitve slovenskega izhoda na morje, 5. oktober 1954." O Slovencih in morju v intervjuju z dr. Nadjo Terčon, kustosinjo za novejšo zgodovino pomorstva v Pomorskem muzeju "Sergej Mašera" v Piranu. Voditelj: Edvard Žitnik
Italijanski pisatelj, esejist in pesnik judovskih korenin Primo Levi (1919–1987) je pri nas znan kot avtor spominskih zapiskov iz koncentracijskega taborišča Manowitz-Auschwitz z naslovom Ali je to človek, ki so v originalu izšli leta 1947, slovenski prevod pa pri Cankarjevi založbi leta 2004. Med vojno je bil partizan, nato pa so ga ujeli Nemci in zaprli v omenjeno taborišče. To ga je močno zaznamovalo, in zato je tudi velik del literarnega ustvarjanja posvetil vojnim in taboriščnim izkušnjam. Po vojni je napisal precej knjig in zanje prejel številne nagrade in priznanja. Sicer pa je bil Levi po izobrazbi kemik in je ta poklic opravljal do upokojitve. Manj znano je, da je Levi ob tem ves čas pisal tudi poezijo. Podobno kot v drugih delih, na primer esejih in kratkih zgodbah, je v središču njegovega pesniškega ustvarjanja človek. V pesmih s prefinjeno občutljivostjo ubesedi njegove težave, sanje, želje in drugo. Objavljamo pet njegovih pesmi iz pesniške zbirke Ob negotovi uri (izdana leta 1984, slovenski prevod je izšel leta 2007 pri Centru za slovensko književnost), ki jih je Levi napisal v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prevajalka Jolka Milič, interpret Pavle Ravnohrib, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.
Italijanski pisatelj, esejist in pesnik judovskih korenin Primo Levi (1919–1987) je pri nas znan kot avtor spominskih zapiskov iz koncentracijskega taborišča Manowitz-Auschwitz z naslovom Ali je to človek, ki so v originalu izšli leta 1947, slovenski prevod pa pri Cankarjevi založbi leta 2004. Med vojno je bil partizan, nato pa so ga ujeli Nemci in zaprli v omenjeno taborišče. To ga je močno zaznamovalo, in zato je tudi velik del literarnega ustvarjanja posvetil vojnim in taboriščnim izkušnjam. Po vojni je napisal precej knjig in zanje prejel številne nagrade in priznanja. Sicer pa je bil Levi po izobrazbi kemik in je ta poklic opravljal do upokojitve. Manj znano je, da je Levi ob tem ves čas pisal tudi poezijo. Podobno kot v drugih delih, na primer esejih in kratkih zgodbah, je v središču njegovega pesniškega ustvarjanja človek. V pesmih s prefinjeno občutljivostjo ubesedi njegove težave, sanje, želje in drugo. Objavljamo pet njegovih pesmi iz pesniške zbirke Ob negotovi uri (izdana leta 1984, slovenski prevod je izšel leta 2007 pri Centru za slovensko književnost), ki jih je Levi napisal v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prevajalka Jolka Milič, interpret Pavle Ravnohrib, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.
Tretji godalni kvartet ameriškega skladatelja Dana Welcherja so navdihnile tri slike Mary Cassatt, ene redkih žensk v krogu impresionistov. Vsak stavek izhaja iz drugega obdobja njenega ustvarjanja – od zgodnje Bakhantke prek skrivnostnega prizora V operi do pozne slike Mlada ženska v zelenem. Welcher v celotnem delu razvija osrednjo glasbeno temo, izpeljano iz Cassattinega imena, ter z njo zvočno oriše razvoj slikarkine umetnosti, njen odnos do pogleda, svetlobe in zaznave.
Tretji godalni kvartet ameriškega skladatelja Dana Welcherja so navdihnile tri slike Mary Cassatt, ene redkih žensk v krogu impresionistov. Vsak stavek izhaja iz drugega obdobja njenega ustvarjanja – od zgodnje Bakhantke prek skrivnostnega prizora V operi do pozne slike Mlada ženska v zelenem. Welcher v celotnem delu razvija osrednjo glasbeno temo, izpeljano iz Cassattinega imena, ter z njo zvočno oriše razvoj slikarkine umetnosti, njen odnos do pogleda, svetlobe in zaznave.
Sanacija po izrednem sneženju poteka uspešno, so sporočili z Elektra Maribor. Po najnovejših podatkih je brez električne energije še manj kot sto uporabnikov. Vse transformatorske postaje na srednjenapetostnem omrežju so že uspešno vključene v omrežje in obratujejo. Jutri bodo ekipe nadaljevale s sanacijo ter z dokončnim priključevanjem vseh uporabnikov.
Sanacija po izrednem sneženju poteka uspešno, so sporočili z Elektra Maribor. Po najnovejših podatkih je brez električne energije še manj kot sto uporabnikov. Vse transformatorske postaje na srednjenapetostnem omrežju so že uspešno vključene v omrežje in obratujejo. Jutri bodo ekipe nadaljevale s sanacijo ter z dokončnim priključevanjem vseh uporabnikov.
Literarni portret tokrat namenjamo Andréju Bretonu, utemeljitelju ene najbolj prevratniških, hkrati pa poetično tvornih struj v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja – nadrealizma. Aleš Berger, ki je oddajo pripravil leta 1977, se je odločil Bretona – ta se je rodil leta 1896, umrl pa leta 1966 – predstaviti kot teoretika in ustvarjalca: ob odlomkih iz Manifesta nadrealizma, ki je izšel leta 1924, je izbral nekaj reprezentativnih zgledov Bretonove poezije. Avtor scenarija in prevajalec Aleš Berger, interpreta Ivo Ban, Boris Juh, tonski mojster Jure Culiberg, režija Aleš Jan. Posneto 1977. Urednica oddaje Staša Grahek.
Literarni portret tokrat namenjamo Andréju Bretonu, utemeljitelju ene najbolj prevratniških, hkrati pa poetično tvornih struj v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja – nadrealizma. Aleš Berger, ki je oddajo pripravil leta 1977, se je odločil Bretona – ta se je rodil leta 1896, umrl pa leta 1966 – predstaviti kot teoretika in ustvarjalca: ob odlomkih iz Manifesta nadrealizma, ki je izšel leta 1924, je izbral nekaj reprezentativnih zgledov Bretonove poezije. Avtor scenarija in prevajalec Aleš Berger, interpreta Ivo Ban, Boris Juh, tonski mojster Jure Culiberg, režija Aleš Jan. Posneto 1977. Urednica oddaje Staša Grahek.
Tema tokratne debate je silovita vojna na vzhodu Evrope, ki se je razplamtela z obsežnim ruskim vojaškim napadom 24. februarja 2022 na Ukrajino. Ali štiri leta pozneje kaže vsaj na prekinitev sovražnosti? Kako je vojna vplivala na svet, Evropo in Slovenijo ter kakšne bodo posledice, tudi za nas? V oddaji bodo sodelovali dr. Sabina Lange, direktorica mislišča Evropa misli, profesor Rudi Rizman, sociolog in politolog, ki že od začetka sovražnosti poziva k miru, in dr. Denis Mancevič, geopolitični analitik in kolumnist, ki izvrstno pozna območje, na katerem divja vojna.
Tema tokratne debate je silovita vojna na vzhodu Evrope, ki se je razplamtela z obsežnim ruskim vojaškim napadom 24. februarja 2022 na Ukrajino. Ali štiri leta pozneje kaže vsaj na prekinitev sovražnosti? Kako je vojna vplivala na svet, Evropo in Slovenijo ter kakšne bodo posledice, tudi za nas? V oddaji bodo sodelovali dr. Sabina Lange, direktorica mislišča Evropa misli, profesor Rudi Rizman, sociolog in politolog, ki že od začetka sovražnosti poziva k miru, in dr. Denis Mancevič, geopolitični analitik in kolumnist, ki izvrstno pozna območje, na katerem divja vojna.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Zaigrali bodo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni) Neposredni avdio- in videoprenos.
Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Zaigrali bodo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni) Neposredni avdio- in videoprenos.
Zima si je decembra poškodovala nogo in zato tudi danes ne more stresati snega … Pripoveduje: Judita Zidar. Napisala: Alenka Juvan. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Zima si je decembra poškodovala nogo in zato tudi danes ne more stresati snega … Pripoveduje: Judita Zidar. Napisala: Alenka Juvan. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Že na začetku kolesarske sezone je pestro dogajanje. Na dirki po Združenih arabskih emiratih je bil najboljši član domače ekipe UAE, Isaac del Toro, na dirki po Algarveju pa njegov nekdanji moštveni kolega, zdaj član ekipe Lidl Trek, Juan Ayuso. V epizodi boste lahko po zmagi na domači dirki slišali športnega direktorja UAE, Andreja Hauptmana in tudi Luko Mezgeca, ki je dva sprinta v Emiratih končal med najboljšo desetrico. Gost tokratne epizode je član strokovnega štaba in maser ekipe Uno X, Rok Bukovec. Rok je že pet let član norveške ekipe, ki je od letos naprej ekipa svetovne serije. Govoril je o spremembah, ki so se posledično zgodile in razmišljal, kakšna prednost je imeti v ekipi kolesarje iz le dveh držav. Radijski reporter Igor Tominec, član ekipe Uno X - Rok Bukovec in voditeljica Mojca Breskvar so govorili tudi o morebitnem prihodu norveškega zvezdnika teka na smučeh Johannes Høsflota Klæba v kolesarstvo ter o srečanjih navijačev in profesionalnih kolesarjev med treningom.
Že na začetku kolesarske sezone je pestro dogajanje. Na dirki po Združenih arabskih emiratih je bil najboljši član domače ekipe UAE, Isaac del Toro, na dirki po Algarveju pa njegov nekdanji moštveni kolega, zdaj član ekipe Lidl Trek, Juan Ayuso. V epizodi boste lahko po zmagi na domači dirki slišali športnega direktorja UAE, Andreja Hauptmana in tudi Luko Mezgeca, ki je dva sprinta v Emiratih končal med najboljšo desetrico. Gost tokratne epizode je član strokovnega štaba in maser ekipe Uno X, Rok Bukovec. Rok je že pet let član norveške ekipe, ki je od letos naprej ekipa svetovne serije. Govoril je o spremembah, ki so se posledično zgodile in razmišljal, kakšna prednost je imeti v ekipi kolesarje iz le dveh držav. Radijski reporter Igor Tominec, član ekipe Uno X - Rok Bukovec in voditeljica Mojca Breskvar so govorili tudi o morebitnem prihodu norveškega zvezdnika teka na smučeh Johannes Høsflota Klæba v kolesarstvo ter o srečanjih navijačev in profesionalnih kolesarjev med treningom.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
V oddaji Politično o začetku volilne kampanje, razmerjih na levem in desnem polu ter o programskih izhodiščih strank. Gosta analitika Gorazd Kovačič in Uroš Esih.
V oddaji Politično o začetku volilne kampanje, razmerjih na levem in desnem polu ter o programskih izhodiščih strank. Gosta analitika Gorazd Kovačič in Uroš Esih.
Veliki imeni povojne evropske literarne scene, avstrijska pesnica in pisateljica Ingeborg Bachmann (1926–1973) in nemški pisatelj Heinrich Böll (1917–1985), sta se spoznala leta 1952 na znamenitem srečanju Skupine 47 v Niendorfu. Bila sta na začetku ustvarjalne poti in drug za drugega še nepopisan list, njuno prijateljstvo pa se je, neskaljeno s poznejšo slavo, tako v pismih kot v živo obdržalo naslednji dve desetletji. V pismih, ki so bila prvič skupaj objavljena leta 2025, sta razmišljala o politiki, literaturi, veri, potovanjih, vedno znova pa tudi o materialnih možnostih za pisanje: o denarnih sredstvih, prostoru in času. Oba je kljub želji po varnosti in pripadnosti vleklo v tujino, družinskega očeta Bölla na Irsko, Bachmannovo, ki je bila štiri leta v razmerju s pisateljem Maxom Frischem, tudi leta 1958, iz katerega so izbrana pisma, v Italijo. Oba pa sta se spopadala z notranjo tèmo: njun uspeh sta spremljali izčrpanost in depresija. Prevajalka Ana Grmek, igralca Maja Sever in Matej Puc, urednica oddaje Staša Grahek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026.
Veliki imeni povojne evropske literarne scene, avstrijska pesnica in pisateljica Ingeborg Bachmann (1926–1973) in nemški pisatelj Heinrich Böll (1917–1985), sta se spoznala leta 1952 na znamenitem srečanju Skupine 47 v Niendorfu. Bila sta na začetku ustvarjalne poti in drug za drugega še nepopisan list, njuno prijateljstvo pa se je, neskaljeno s poznejšo slavo, tako v pismih kot v živo obdržalo naslednji dve desetletji. V pismih, ki so bila prvič skupaj objavljena leta 2025, sta razmišljala o politiki, literaturi, veri, potovanjih, vedno znova pa tudi o materialnih možnostih za pisanje: o denarnih sredstvih, prostoru in času. Oba je kljub želji po varnosti in pripadnosti vleklo v tujino, družinskega očeta Bölla na Irsko, Bachmannovo, ki je bila štiri leta v razmerju s pisateljem Maxom Frischem, tudi leta 1958, iz katerega so izbrana pisma, v Italijo. Oba pa sta se spopadala z notranjo tèmo: njun uspeh sta spremljali izčrpanost in depresija. Prevajalka Ana Grmek, igralca Maja Sever in Matej Puc, urednica oddaje Staša Grahek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Na vzhodu države se nadaljuje odpravljanje posledic petkove snežne ujme, ki je najbolj prizadela električno omrežje. Število odjemalcev brez električne energije se je po podatkih Elektra Maribor s prvotnih 70 tisoč doslej znižalo na nekaj sto. Težave ostajajo predvsem na odročnejših območjih, je pojasnila predsednica uprave Tatjana Vogrinec Burgar, trenutno predvsem na območju Haloz na ptujskem koncu. Druge teme: - Grenlandija in Danska zavrnili Trumpovo odločitev, da na Grenlandijo pošlje bolniško ladjo. - Agenti ameriške tajne službe ustrelili moškega, ki je skušal vstopiti na posestvo Mar-a-Lago. - Olimpijsko hokejsko zlato se po 46-tih letih in napetem dvoboju s Kanado vrača v Združene države.
Na vzhodu države se nadaljuje odpravljanje posledic petkove snežne ujme, ki je najbolj prizadela električno omrežje. Število odjemalcev brez električne energije se je po podatkih Elektra Maribor s prvotnih 70 tisoč doslej znižalo na nekaj sto. Težave ostajajo predvsem na odročnejših območjih, je pojasnila predsednica uprave Tatjana Vogrinec Burgar, trenutno predvsem na območju Haloz na ptujskem koncu. Druge teme: - Grenlandija in Danska zavrnili Trumpovo odločitev, da na Grenlandijo pošlje bolniško ladjo. - Agenti ameriške tajne službe ustrelili moškega, ki je skušal vstopiti na posestvo Mar-a-Lago. - Olimpijsko hokejsko zlato se po 46-tih letih in napetem dvoboju s Kanado vrača v Združene države.
V svoji kompoziciji z naslovom Poveličana telesa je francoski skladatelj Olivier Messiaen s svojo izvirno glasbeno govorico upodobil skrivnost posmrtnega življenja in veličastno veselje ter radost vseh, ki so premagali smrt. Skladbo z izvirnim naslovom Les Corps Glorieux je napisal leta 1939, ko je bil star 21 let. Nekaj let pozneje, 15. novembra 1943, jo je prvič izvedel v pariški cerkvi sv. Trojice. Ima sedem delov oziroma sedem kratkih videnj o življenju vstalih.
V svoji kompoziciji z naslovom Poveličana telesa je francoski skladatelj Olivier Messiaen s svojo izvirno glasbeno govorico upodobil skrivnost posmrtnega življenja in veličastno veselje ter radost vseh, ki so premagali smrt. Skladbo z izvirnim naslovom Les Corps Glorieux je napisal leta 1939, ko je bil star 21 let. Nekaj let pozneje, 15. novembra 1943, jo je prvič izvedel v pariški cerkvi sv. Trojice. Ima sedem delov oziroma sedem kratkih videnj o življenju vstalih.