Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ameriško-izraelski napadi na Iran se nadaljujejo četrti dan, prav tako iranski povračilni napadi na države v regiji. Ameriški predsednik Donald Trump je danes dejal, da se Iran hoče pogajati, a je čas za to minil. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Ali Bahreini je Trumpove trditve, da se Teheran želi pogajati, zavrnil. Kot je dejal, je zdaj edini jezik za pogovore z Združenimi državami jezik obrambe. Druge teme: - Nocoj naj bi iz Omana odletelo prvo letalo s slovenskimi državljani - V združenju deviznih varčevalcev NLB v Sarajevu ogorčeni nad sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice - Škocjanske jame zaznamujejo 40 let na seznamu svetovne dediščine UNESCO
Ameriško-izraelski napadi na Iran se nadaljujejo četrti dan, prav tako iranski povračilni napadi na države v regiji. Ameriški predsednik Donald Trump je danes dejal, da se Iran hoče pogajati, a je čas za to minil. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Ali Bahreini je Trumpove trditve, da se Teheran želi pogajati, zavrnil. Kot je dejal, je zdaj edini jezik za pogovore z Združenimi državami jezik obrambe. Druge teme: - Nocoj naj bi iz Omana odletelo prvo letalo s slovenskimi državljani - V združenju deviznih varčevalcev NLB v Sarajevu ogorčeni nad sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice - Škocjanske jame zaznamujejo 40 let na seznamu svetovne dediščine UNESCO
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Tudi današnje popoldne vam v izteku ponuja Pol ure kulture. Tokratno glasbeno ogrlico posvečamo reviji Primorska poje ter hkrati tudi Dragotinu Ketteju; pesnik s Prema bo našel pot tudi v naš prvi prispevek, v katerem bomo predstavili faksimile pesnikove zbirke Poezij. V nadaljevanju bomo predstavili obsežno retrospektivo filmov Wernerja Herzoga v Slovenski kinoteki v Ljubljani ter se podali še v Rim, kjer so ob 400-letnici vatikanske bazilike pripravili veliko razstavo del kiparja Gian Lorenza Berninija. Zaključili bomo v sežanski osnovni šoli, kjer so s predstavo znova obudili Srečka Kosovela.
Tudi današnje popoldne vam v izteku ponuja Pol ure kulture. Tokratno glasbeno ogrlico posvečamo reviji Primorska poje ter hkrati tudi Dragotinu Ketteju; pesnik s Prema bo našel pot tudi v naš prvi prispevek, v katerem bomo predstavili faksimile pesnikove zbirke Poezij. V nadaljevanju bomo predstavili obsežno retrospektivo filmov Wernerja Herzoga v Slovenski kinoteki v Ljubljani ter se podali še v Rim, kjer so ob 400-letnici vatikanske bazilike pripravili veliko razstavo del kiparja Gian Lorenza Berninija. Zaključili bomo v sežanski osnovni šoli, kjer so s predstavo znova obudili Srečka Kosovela.
Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.
Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.
Napetost na Bližnjem vzhodu se zaostruje, posledično je tamkajšnji zračni prostor večinoma zaprt. Tam so obtičali tudi slovenski državljani, med drugim v Dubaju mnogi čakajo na vrnitev domov. Trenutne razmere v regiji je pojasnil zgodovinar in profesor na Oddelku za zgodovino na mariborski Filozofski fakulteti Dragan Potočnik, pogovarjali pa smo se tudi z Mariborčanom, ujetim v Dubaju.
Napetost na Bližnjem vzhodu se zaostruje, posledično je tamkajšnji zračni prostor večinoma zaprt. Tam so obtičali tudi slovenski državljani, med drugim v Dubaju mnogi čakajo na vrnitev domov. Trenutne razmere v regiji je pojasnil zgodovinar in profesor na Oddelku za zgodovino na mariborski Filozofski fakulteti Dragan Potočnik, pogovarjali pa smo se tudi z Mariborčanom, ujetim v Dubaju.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V domove za starejše trenutno praviloma ne sprejemajo novih stanovalcev po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi, saj je čakanje na odločbo predolgo. To pa lahko predstavlja več sto evrov višji znesek na položnici za posameznika. Ob tem poračuni za nazaj niso predvideni. Tudi za dodatek za pomoč in postrežbo od decembra ni več mogoče zaprositi. Dolgotrajna oskrba na domu kot najpomembnejša pravica za ljudi, ki si želijo čim dlje ostati v domačem okolju, se izvaja v zelo majhnem obsegu. Ne samo neprijazni in dolgotrajni postopki, težave povzroča tudi izrazito pomanjkanje kadra. Zvišanje minimalne plače, ki je večino stisnilo v iste okvirje, zaposlene še dodatno demotivira. Kje smo s pravicami do dolgotrajne oskrbe, katere storitve je mogoče dobiti, kaj pa bo očitno počakalo na spremembe, ki se jih bo lotila prihodnja vlada oziroma naslednji sklic parlamenta? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD; Andrej Štesl, predsednik združenja direktorjev članov socialnih zavodov; Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan. Avtorica oddaje Alenka Terlep.
V domove za starejše trenutno praviloma ne sprejemajo novih stanovalcev po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi, saj je čakanje na odločbo predolgo. To pa lahko predstavlja več sto evrov višji znesek na položnici za posameznika. Ob tem poračuni za nazaj niso predvideni. Tudi za dodatek za pomoč in postrežbo od decembra ni več mogoče zaprositi. Dolgotrajna oskrba na domu kot najpomembnejša pravica za ljudi, ki si želijo čim dlje ostati v domačem okolju, se izvaja v zelo majhnem obsegu. Ne samo neprijazni in dolgotrajni postopki, težave povzroča tudi izrazito pomanjkanje kadra. Zvišanje minimalne plače, ki je večino stisnilo v iste okvirje, zaposlene še dodatno demotivira. Kje smo s pravicami do dolgotrajne oskrbe, katere storitve je mogoče dobiti, kaj pa bo očitno počakalo na spremembe, ki se jih bo lotila prihodnja vlada oziroma naslednji sklic parlamenta? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD; Andrej Štesl, predsednik združenja direktorjev članov socialnih zavodov; Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan. Avtorica oddaje Alenka Terlep.
Orkester Romanske Švice je 26. novembra lani v Viktorijini dvorani v Ženevi izvedel koncert pod taktirko Jonathana Notta. V vlogi solista se je predstavil pianist Nelson Goerner, ki je zaigral Mozartov Klavirski koncert, št. 23, zazveneli pa sta še Simfonija št. 3 Petra Iljiča Čajkovskega in skladba Molitev za godalni orkester britanske skladateljice Roxanne Panufnik. Gre za revizijo skladbe , ki jo je v letih 1990 in 1997 za zbor napisal njen oče Andrzej Panufnik.
Orkester Romanske Švice je 26. novembra lani v Viktorijini dvorani v Ženevi izvedel koncert pod taktirko Jonathana Notta. V vlogi solista se je predstavil pianist Nelson Goerner, ki je zaigral Mozartov Klavirski koncert, št. 23, zazveneli pa sta še Simfonija št. 3 Petra Iljiča Čajkovskega in skladba Molitev za godalni orkester britanske skladateljice Roxanne Panufnik. Gre za revizijo skladbe , ki jo je v letih 1990 in 1997 za zbor napisal njen oče Andrzej Panufnik.
Te dni nekoliko trpimo zaradi akutnega pomanjkanja vpliva, ker so vsi vplivneži v Dubaju okupirani z vojno. Pa se bomo kljub temu poskušali znajti in razložiti, kako in kaj je po novem z mednarodnimi potovanji. Niso le zvezde Instagrama nasedle na brezkončnih plažah, v senci najboljšega hotela na svetu, kjer se cedita med in mleko, ter alkohol le tu in tam sramežljivo krši božje zakone. Tudi ambasadorji slovenskega blagostanja, ki so med zimskimi počitnicami, kot to poetično povedo v obrekljivih revijah, »skočili v tople kraje«, so ujeti v Dubaju. V hotelih, na letališčih, nekaj jih je celo na potniški križarki. In medtem ko se začenja evakuacija nesrečnikov, ki so preživeli nepozabne počitnice med plavanjem v turkiznem morju, si oglejmo nekaj geopolitičnih gradnikov svetovnega turizma. Najprej razmišljujočega začudi, kako malo hasnejo naše in ostale informativne oddaje. Če človek vsaj približno prisluhne dnevnim novicam, je nekako logično, da ni modro potovati v ali prek ali v bližino zalivskih držav. Seveda je nerodno, ker se večina letov v tisti smeri za nekaj ur spočije v Dubaju – ali v katerem bližnjih srednjeveških kraljestev – ker je tam gorivo poceni in duty free ugoden. Ampak kljub temu so informativne oddaje kričale o tem, kako bodo Izraelci in Američani izvedli svoje redno bombardiranje Irana, ki je postalo v zadnjih desetletjih že stalnica. Drugače povedano ... Od vsakega ameriškega predsednika se pričakuje, da vrže nekaj bomb na zibelko civilizacij. Ampak tej naši skepsi se nasproti postavijo turistični delavci, lastniki turističnih agencij, turistični vodniki in seveda zbiratelji carinskih deklaracij sami. »Kam naj sploh še gremo?« v obupu vijejo roke slovenski daljnosežni turisti, ki se odpravljajo v svet zato, da vidijo druge kraje, drugačne običaje in drugačne ljudi – ter so lahko potem z razlogom ksenofobi, ko hoče ta svet k nam. In kako prav imajo! Svet je postal neurejena šlamastika in da bi se izognili prihodnjim čarterskim poletom po načelu »ženske in otroci najprej«, poglejmo, kam se nima smisla odpravljati. Najprej odpadejo države, ki so predrage … Razne Švice, Luksemburgi in podobno. Potem odpadejo države, ki so prerevne. Razni Sudani, Centralnoafriške republike in podobno. Potem ne moremo na evropski vzhod, ker tam preži ruska nevarnost. V Centralni Aziji imajo moški brke, v Avstraliji lahko povoziš kenguruja, v Srednji Ameriki se streljajo karteli, v Južni Ameriki predsednik vihti motorko, v Severni Ameriki predsednik ujčka demenco. V zalivu je vojna, na Kitajskem so komunisti, v Vietnamu ob njih še poplave, v Indiji so povsod ljudje, na skrajnem severu in jugu je hladno. Ob ekvatorju je vroče in vlažno. Lahko bi šli na Hrvaško, ampak imajo višji standard, kot je pri nas, Bosanci so začeli v čevape mešati vegeto, Srbi pa imajo proteste. Torej je edino logično, da ostanemo doma. Ampak naše morje je mlaka, naše planine so polne Čehov, Prekmurje pa je polno holesterola. Na Štajerskem imajo problem z alkoholom, na Dolenjskem pa z industrijo. Notranjci imajo zimo tudi poleti, na Koroško pa ni mogoče z nobenim znanim prevoznim sredstvom. Izkaže se, da je najboljše, najceneje, najbolj zdravo in najbolj poučno biti v dnevni sobi. Včasih so zapečkarje, ki jih ne mikajo čudesa planeta, hecali, da potujejo s prstom po zemljevidu. Danes je metoda potovanja iz udobja lastnega doma že zelo izpopolnjena in se je približala, dosegla ali pa večkrat celo presegla izkušnjo analognega vandranja. Če se prijavite na katero družbenih omrežij, ali pa več njih, ugotovite, da je ves svet poslikan, pofilman in opremljen s komentarji. Ni ga kvadratnega metra planeta, ki ne bi bil digitaliziran in opisan. Sploh znamenitosti, ki nas kot turiste najbolj zanimajo, so predstavljene iz stoterih kotov, in o njih je napisanih na tisoče mnenj. Se pravi, da ni prav nobene potrebe, da bi svoje telo mučili s potjo do tja. Prav vse, kar vam nudi destinacija, je mogoče doživeti v miru domače dnevne sobe. Ali pa si natočite kad tople vode in v kopel vzamete prenosni računalnik … Mogoče na ta način ne boste dobili spominka v fizični obliki, se pravi magnetka za hladilnik ali keramičnega krožnička, prav tako pa ne boste dobili trebušnih težav in blažje oblike hemoroidov. Če je že vojna necivilizacijska oblika reševanja konfliktov, imamo kot postindustrijska družba tehnološke možnosti vsaj potovanja spraviti na postmoderno raven. Kdo ve; če ne bo nikjer po planetu več turistov, bodo mogoče tudi gospodarji vojne izgubili del zagona.
Te dni nekoliko trpimo zaradi akutnega pomanjkanja vpliva, ker so vsi vplivneži v Dubaju okupirani z vojno. Pa se bomo kljub temu poskušali znajti in razložiti, kako in kaj je po novem z mednarodnimi potovanji. Niso le zvezde Instagrama nasedle na brezkončnih plažah, v senci najboljšega hotela na svetu, kjer se cedita med in mleko, ter alkohol le tu in tam sramežljivo krši božje zakone. Tudi ambasadorji slovenskega blagostanja, ki so med zimskimi počitnicami, kot to poetično povedo v obrekljivih revijah, »skočili v tople kraje«, so ujeti v Dubaju. V hotelih, na letališčih, nekaj jih je celo na potniški križarki. In medtem ko se začenja evakuacija nesrečnikov, ki so preživeli nepozabne počitnice med plavanjem v turkiznem morju, si oglejmo nekaj geopolitičnih gradnikov svetovnega turizma. Najprej razmišljujočega začudi, kako malo hasnejo naše in ostale informativne oddaje. Če človek vsaj približno prisluhne dnevnim novicam, je nekako logično, da ni modro potovati v ali prek ali v bližino zalivskih držav. Seveda je nerodno, ker se večina letov v tisti smeri za nekaj ur spočije v Dubaju – ali v katerem bližnjih srednjeveških kraljestev – ker je tam gorivo poceni in duty free ugoden. Ampak kljub temu so informativne oddaje kričale o tem, kako bodo Izraelci in Američani izvedli svoje redno bombardiranje Irana, ki je postalo v zadnjih desetletjih že stalnica. Drugače povedano ... Od vsakega ameriškega predsednika se pričakuje, da vrže nekaj bomb na zibelko civilizacij. Ampak tej naši skepsi se nasproti postavijo turistični delavci, lastniki turističnih agencij, turistični vodniki in seveda zbiratelji carinskih deklaracij sami. »Kam naj sploh še gremo?« v obupu vijejo roke slovenski daljnosežni turisti, ki se odpravljajo v svet zato, da vidijo druge kraje, drugačne običaje in drugačne ljudi – ter so lahko potem z razlogom ksenofobi, ko hoče ta svet k nam. In kako prav imajo! Svet je postal neurejena šlamastika in da bi se izognili prihodnjim čarterskim poletom po načelu »ženske in otroci najprej«, poglejmo, kam se nima smisla odpravljati. Najprej odpadejo države, ki so predrage … Razne Švice, Luksemburgi in podobno. Potem odpadejo države, ki so prerevne. Razni Sudani, Centralnoafriške republike in podobno. Potem ne moremo na evropski vzhod, ker tam preži ruska nevarnost. V Centralni Aziji imajo moški brke, v Avstraliji lahko povoziš kenguruja, v Srednji Ameriki se streljajo karteli, v Južni Ameriki predsednik vihti motorko, v Severni Ameriki predsednik ujčka demenco. V zalivu je vojna, na Kitajskem so komunisti, v Vietnamu ob njih še poplave, v Indiji so povsod ljudje, na skrajnem severu in jugu je hladno. Ob ekvatorju je vroče in vlažno. Lahko bi šli na Hrvaško, ampak imajo višji standard, kot je pri nas, Bosanci so začeli v čevape mešati vegeto, Srbi pa imajo proteste. Torej je edino logično, da ostanemo doma. Ampak naše morje je mlaka, naše planine so polne Čehov, Prekmurje pa je polno holesterola. Na Štajerskem imajo problem z alkoholom, na Dolenjskem pa z industrijo. Notranjci imajo zimo tudi poleti, na Koroško pa ni mogoče z nobenim znanim prevoznim sredstvom. Izkaže se, da je najboljše, najceneje, najbolj zdravo in najbolj poučno biti v dnevni sobi. Včasih so zapečkarje, ki jih ne mikajo čudesa planeta, hecali, da potujejo s prstom po zemljevidu. Danes je metoda potovanja iz udobja lastnega doma že zelo izpopolnjena in se je približala, dosegla ali pa večkrat celo presegla izkušnjo analognega vandranja. Če se prijavite na katero družbenih omrežij, ali pa več njih, ugotovite, da je ves svet poslikan, pofilman in opremljen s komentarji. Ni ga kvadratnega metra planeta, ki ne bi bil digitaliziran in opisan. Sploh znamenitosti, ki nas kot turiste najbolj zanimajo, so predstavljene iz stoterih kotov, in o njih je napisanih na tisoče mnenj. Se pravi, da ni prav nobene potrebe, da bi svoje telo mučili s potjo do tja. Prav vse, kar vam nudi destinacija, je mogoče doživeti v miru domače dnevne sobe. Ali pa si natočite kad tople vode in v kopel vzamete prenosni računalnik … Mogoče na ta način ne boste dobili spominka v fizični obliki, se pravi magnetka za hladilnik ali keramičnega krožnička, prav tako pa ne boste dobili trebušnih težav in blažje oblike hemoroidov. Če je že vojna necivilizacijska oblika reševanja konfliktov, imamo kot postindustrijska družba tehnološke možnosti vsaj potovanja spraviti na postmoderno raven. Kdo ve; če ne bo nikjer po planetu več turistov, bodo mogoče tudi gospodarji vojne izgubili del zagona.
Izrael in Združene države nadaljujejo napade na Iran, po podatkih Rdečega polmeseca je bilo tam doslej ubitih skoraj 800 ljudi; tarče izraelskih napadov so tudi položaji Hezbolaha v Libanonu. Iran je medtem pozval ZDA in Izrael k ustavitvi napadov ter Varnostni svet Združenih narodov, naj ukrepa za ustavitev vojne. Drugi poudarki oddaje: - Iz Omana bo v večernih urah proti Sloveniji poletelo prvo letalo s slovenskimi državljani, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu - Ministra za gospodarstvo in energijo Matjaž Han in Bojan Kumer: Dobava naftnih derivatov v Slovenijo za zdaj poteka brez motenj - Slovenija pozdravlja odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da Slovenija ni odgovorna za terjatve v primeru prenesenih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini
Izrael in Združene države nadaljujejo napade na Iran, po podatkih Rdečega polmeseca je bilo tam doslej ubitih skoraj 800 ljudi; tarče izraelskih napadov so tudi položaji Hezbolaha v Libanonu. Iran je medtem pozval ZDA in Izrael k ustavitvi napadov ter Varnostni svet Združenih narodov, naj ukrepa za ustavitev vojne. Drugi poudarki oddaje: - Iz Omana bo v večernih urah proti Sloveniji poletelo prvo letalo s slovenskimi državljani, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu - Ministra za gospodarstvo in energijo Matjaž Han in Bojan Kumer: Dobava naftnih derivatov v Slovenijo za zdaj poteka brez motenj - Slovenija pozdravlja odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da Slovenija ni odgovorna za terjatve v primeru prenesenih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Naslednji teden bo potekal vpis v mariborske javne vrtce. Na voljo bo nekaj manj kot tisoč prostih mest, od tega 650 za otroke prvega starostnega obdobja oziroma za otroke do tretjega leta, in za otroke drugega starostnega obdobja 350 mest, kar je približno toliko kot prejšnja leta.
Naslednji teden bo potekal vpis v mariborske javne vrtce. Na voljo bo nekaj manj kot tisoč prostih mest, od tega 650 za otroke prvega starostnega obdobja oziroma za otroke do tretjega leta, in za otroke drugega starostnega obdobja 350 mest, kar je približno toliko kot prejšnja leta.
Po razveljavljenem razpisu za gradnjo nujno potrebne mariborske Infekcijske klinike, ki trenutno deluje v zasilnih prostorih, se danes izteče rok za oddajo revidirane ponudbe. Kot so zagotovili v podjetju GH Holding, ki se je po ustavljenem razpisu v januarju edino imelo možnost prijaviti, so to tudi storili, a večjega odstopanja od prvotno ponujene cene ne bo.
Po razveljavljenem razpisu za gradnjo nujno potrebne mariborske Infekcijske klinike, ki trenutno deluje v zasilnih prostorih, se danes izteče rok za oddajo revidirane ponudbe. Kot so zagotovili v podjetju GH Holding, ki se je po ustavljenem razpisu v januarju edino imelo možnost prijaviti, so to tudi storili, a večjega odstopanja od prvotno ponujene cene ne bo.
Volkovi so se po daljšem času vrnili na območje Pohorja. Njihova prisotnost je pomemben pokazatelj zdrave narave. Na Zavodu za gozdove smo preverili, koliko volkov je v tropu in kako ravnamo, če kakšnega srečamo. (Foto Pixabay)
Volkovi so se po daljšem času vrnili na območje Pohorja. Njihova prisotnost je pomemben pokazatelj zdrave narave. Na Zavodu za gozdove smo preverili, koliko volkov je v tropu in kako ravnamo, če kakšnega srečamo. (Foto Pixabay)
Andreja Rauch Podrzavnik je ustvarjalka na področju uprizoritvenih umetnosti, koreografinja, režiserka, performerka. Svoje delo opravlja in razvija več kot 30 let, tako v polju uprizoritvenih in raziskovalnih projektov kot na področju poučevanja kompozicije, tehnike, improvizacije in performativnih veščin. Njena praksa na področju performativne umetnosti pogosto združuje koreografijo z glasbeno in vizualno umetnostjo in instalacijami, specifičnimi za posamezno lokacijo. Prostor uprizoritve in izvedbe projekta je zanjo odločilen soigralec in ga vključuje kot aktiven del svojega ustvarjalnega procesa. Njeni projekti se včasih povežejo v sklope, serije, nekateri projekti so rezultirali v publikacijah. Tudi v slednjih deluje kot koreografinja in uporablja svoje kompozicijske veščine. Za svoje delo je Andreja Rauch Podrzavnik prejela številne nagrade in priznanja, med njimi tudi letošnjo nagrado Ksenije Hribar za koreografsko delo.
Andreja Rauch Podrzavnik je ustvarjalka na področju uprizoritvenih umetnosti, koreografinja, režiserka, performerka. Svoje delo opravlja in razvija več kot 30 let, tako v polju uprizoritvenih in raziskovalnih projektov kot na področju poučevanja kompozicije, tehnike, improvizacije in performativnih veščin. Njena praksa na področju performativne umetnosti pogosto združuje koreografijo z glasbeno in vizualno umetnostjo in instalacijami, specifičnimi za posamezno lokacijo. Prostor uprizoritve in izvedbe projekta je zanjo odločilen soigralec in ga vključuje kot aktiven del svojega ustvarjalnega procesa. Njeni projekti se včasih povežejo v sklope, serije, nekateri projekti so rezultirali v publikacijah. Tudi v slednjih deluje kot koreografinja in uporablja svoje kompozicijske veščine. Za svoje delo je Andreja Rauch Podrzavnik prejela številne nagrade in priznanja, med njimi tudi letošnjo nagrado Ksenije Hribar za koreografsko delo.
V velikem preddverju Cankarjevega doma je na ogled razstava arhitekturne fotografije 'Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo'. Razstava ponuja nov pogled na 150-letni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo ter s fotografskimi diptihi razkriva vzporednice med mesti, kulturami in narodoma. Osemdeset velikoformatnih fotografij, ki sta jih posnela italijanski in slovenski fotograf, Roberto Conte in Miran Kambič, govori o izjemni dinamiki tega prostora, o mnogih skupnih idejah arhitektov na obeh straneh meje, čeprav se nista nikoli srečala.
V velikem preddverju Cankarjevega doma je na ogled razstava arhitekturne fotografije 'Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo'. Razstava ponuja nov pogled na 150-letni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo ter s fotografskimi diptihi razkriva vzporednice med mesti, kulturami in narodoma. Osemdeset velikoformatnih fotografij, ki sta jih posnela italijanski in slovenski fotograf, Roberto Conte in Miran Kambič, govori o izjemni dinamiki tega prostora, o mnogih skupnih idejah arhitektov na obeh straneh meje, čeprav se nista nikoli srečala.
Drugi poudarki: - V Izoli se na komunalni privez čaka 19 let - Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta praznuje 80 letnico - Vodna pot Kamniško Savinjskih Alp zgodba o trajnostnem turizmu, ki se skorajda piše kar sama
Drugi poudarki: - V Izoli se na komunalni privez čaka 19 let - Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta praznuje 80 letnico - Vodna pot Kamniško Savinjskih Alp zgodba o trajnostnem turizmu, ki se skorajda piše kar sama
Drugi poudarki: - V Izoli se na komunalni privez čaka 19 let - Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta praznuje 80 letnico - Vodna pot Kamniško Savinjskih Alp zgodba o trajnostnem turizmu, ki se skorajda piše kar sama
Drugi poudarki: - V Izoli se na komunalni privez čaka 19 let - Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta praznuje 80 letnico - Vodna pot Kamniško Savinjskih Alp zgodba o trajnostnem turizmu, ki se skorajda piše kar sama
Evropska zveza radijskih postaj že 60 let organizira izjenmen projekt, Evroradijski jazzovski orkester. Vsako leto z drugimi glasbeniki, drugim dirigentom, drugim programom in v drugi državi. Organizacijo jubilejnega dogodka so zaupali RTV Slovenija, oziroma Programu Ars. Slovenski predstavniki so bili dirigent, komponist in aranžer Matjaž Mikuletič, basist Jošt Lampret in vokalna solistka Joliette Anžlovar.
Evropska zveza radijskih postaj že 60 let organizira izjenmen projekt, Evroradijski jazzovski orkester. Vsako leto z drugimi glasbeniki, drugim dirigentom, drugim programom in v drugi državi. Organizacijo jubilejnega dogodka so zaupali RTV Slovenija, oziroma Programu Ars. Slovenski predstavniki so bili dirigent, komponist in aranžer Matjaž Mikuletič, basist Jošt Lampret in vokalna solistka Joliette Anžlovar.
Na obratu nove plošče kvarteta Tomeke Reid, avstrijskega komba Shake Stew in kanadskega ustroja spiritualnega jazza Atlantis Jazz Ensemble. Zapustil nas je velikan ganske scene Ebo Taylor, ki se je v 60. letih kalil v Londonu, v 70. pisal številna poglavja ganske popularne muzike, v zadnjem desetletju pa si pridobil številne fene med mlajšimi zvedavimi publikami po celem svetu. 01 The Tomeka Reid Quartet - dance! skip! Hop! 02 _by.ALEXANDER - BYA 03 _by.ALEXANDER – BLUH BLUH BLUH 04 Grupo Serenata - Sodade, Tem Pena D'Mim 05 Mark de Clive-Lowe - Kaze No Michi 06 Ebo Taylor - Heaven 07 Ebo Taylor – Mizin 08 Shake Stew - Tristan Junk ft. JJ Whitefield 09 Shake Stew - Garage 10 Atlantis Jazz Ensemble -Spirits Unseen 11 Resavoir - Memories of Dreams
Na obratu nove plošče kvarteta Tomeke Reid, avstrijskega komba Shake Stew in kanadskega ustroja spiritualnega jazza Atlantis Jazz Ensemble. Zapustil nas je velikan ganske scene Ebo Taylor, ki se je v 60. letih kalil v Londonu, v 70. pisal številna poglavja ganske popularne muzike, v zadnjem desetletju pa si pridobil številne fene med mlajšimi zvedavimi publikami po celem svetu. 01 The Tomeka Reid Quartet - dance! skip! Hop! 02 _by.ALEXANDER - BYA 03 _by.ALEXANDER – BLUH BLUH BLUH 04 Grupo Serenata - Sodade, Tem Pena D'Mim 05 Mark de Clive-Lowe - Kaze No Michi 06 Ebo Taylor - Heaven 07 Ebo Taylor – Mizin 08 Shake Stew - Tristan Junk ft. JJ Whitefield 09 Shake Stew - Garage 10 Atlantis Jazz Ensemble -Spirits Unseen 11 Resavoir - Memories of Dreams
Vojna, ki jo Izrael in Združene države vodijo proti Iranu, naj bi zahtevala že 787 smrtnih žrtev in nič ne kaže, da bi se lahko kmalu končala. Po izbruhu spopadov, ko so številni potniki zaradi zaprtja zračnega prostora ostali ujeti na letališčih, se razmere postopno umirjajo. Zračni prostor se delno odpira, prvi letala so že poletela, slovenske oblasti pa nadaljujejo pripravo evakuacijskih postopkov. Predvidoma danes naj bi sicer iz Omana proti Sloveniji poletelo prvo posebno letalo, za jutri pa sta načrtovana še dva poleta. Prednost pri vračanju bodo imele družine z otroki. V oddaji tudi o tem: - Slovenija ni odgovorna za prenesene devizne vloge varčevalcev Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini - Bolnišnica Valdoltra lani izvedla rekordno število posegov, presežek prihodkov namenja razvojnim projektom - V Bovcu drevi predstavitev projekta za oživitev smučišča Kanin
Vojna, ki jo Izrael in Združene države vodijo proti Iranu, naj bi zahtevala že 787 smrtnih žrtev in nič ne kaže, da bi se lahko kmalu končala. Po izbruhu spopadov, ko so številni potniki zaradi zaprtja zračnega prostora ostali ujeti na letališčih, se razmere postopno umirjajo. Zračni prostor se delno odpira, prvi letala so že poletela, slovenske oblasti pa nadaljujejo pripravo evakuacijskih postopkov. Predvidoma danes naj bi sicer iz Omana proti Sloveniji poletelo prvo posebno letalo, za jutri pa sta načrtovana še dva poleta. Prednost pri vračanju bodo imele družine z otroki. V oddaji tudi o tem: - Slovenija ni odgovorna za prenesene devizne vloge varčevalcev Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini - Bolnišnica Valdoltra lani izvedla rekordno število posegov, presežek prihodkov namenja razvojnim projektom - V Bovcu drevi predstavitev projekta za oživitev smučišča Kanin
Iz Omana proti Ljubljani bo zvečer poletelo prvo posebno letalo s slovenskimi državljani, ki so na Bližnjem vzhodu obtičali zaradi prekinitve letov po napadu na Iran. Kot je napovedala vlada, bodo v prihodnjih dneh organizirali še več čarterskih letov. Na današnji dopisni seji je za ta namen iz splošne proračunske rezervacije prerazporedila poldrugi milijon evrov. V oddaji tudi o tem: - Izolski svetniki pričakovali korenitejše spremembe Odloka o občinskem pristanišču. - Bo sežanski zdravstveni dom prihodnji teden vendarle dobil novega direktorja? - Po več kot 25 letih prizadevanj v Balinarskem klubu Hrast Kobjeglava-Tupelče končno do nove dvorane
Iz Omana proti Ljubljani bo zvečer poletelo prvo posebno letalo s slovenskimi državljani, ki so na Bližnjem vzhodu obtičali zaradi prekinitve letov po napadu na Iran. Kot je napovedala vlada, bodo v prihodnjih dneh organizirali še več čarterskih letov. Na današnji dopisni seji je za ta namen iz splošne proračunske rezervacije prerazporedila poldrugi milijon evrov. V oddaji tudi o tem: - Izolski svetniki pričakovali korenitejše spremembe Odloka o občinskem pristanišču. - Bo sežanski zdravstveni dom prihodnji teden vendarle dobil novega direktorja? - Po več kot 25 letih prizadevanj v Balinarskem klubu Hrast Kobjeglava-Tupelče končno do nove dvorane
Napadi na Iran in regijo se nadaljujejo, spopadi na Bližnjem vzhodu se širijo na Libanon in po regiji. Iran medtem izvaja povračilne napade in oznanja zaprtje Hormuške ožine, ključne za svetovno trgovino z nafto. Kaos občutijo turisti, tudi slovenski, katerih del je že na poti z avtobusi proti Omanu, od koder jih bo v Slovenijo odpeljalo posebno letalo. Kje in kakšne pa so sploh meje nove vojne? Kako je z dodatnimi varnostnimi tveganji v regiji in tudi širše, kakšne bodo gospodarske in politične posledice? So pogajanja sploh še mogoča, koliko sta v resnici pomembna jedrski program in demokracija v Iranu? Zakaj se lahko smeji Putinu? Analiziramo in komentiramo z obramboslovko dr. Jeleno Juvan in mednarodnim politologom dr. Farisom Kočanom.
Napadi na Iran in regijo se nadaljujejo, spopadi na Bližnjem vzhodu se širijo na Libanon in po regiji. Iran medtem izvaja povračilne napade in oznanja zaprtje Hormuške ožine, ključne za svetovno trgovino z nafto. Kaos občutijo turisti, tudi slovenski, katerih del je že na poti z avtobusi proti Omanu, od koder jih bo v Slovenijo odpeljalo posebno letalo. Kje in kakšne pa so sploh meje nove vojne? Kako je z dodatnimi varnostnimi tveganji v regiji in tudi širše, kakšne bodo gospodarske in politične posledice? So pogajanja sploh še mogoča, koliko sta v resnici pomembna jedrski program in demokracija v Iranu? Zakaj se lahko smeji Putinu? Analiziramo in komentiramo z obramboslovko dr. Jeleno Juvan in mednarodnim politologom dr. Farisom Kočanom.
Lina Erjavec že 13 let živi v Abu Dabiju, v glavnem mestu Združenih arabskih emiratov. Kako se tam čutijo vojaški spopadi, ali je tamkajšnje letališče še zaprto in kako je poskrbljeno za tiste, ki se ne morejo vrniti domov?
Lina Erjavec že 13 let živi v Abu Dabiju, v glavnem mestu Združenih arabskih emiratov. Kako se tam čutijo vojaški spopadi, ali je tamkajšnje letališče še zaprto in kako je poskrbljeno za tiste, ki se ne morejo vrniti domov?
V ponovitvi osme oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo poslušali skladbe, ki jih je za orkester napisal dirigent, pozavnist, skladatelj in aranžer Lojze Krajnčan. Pri enaintridesetih letih – leta 1992 je Krajnčan postal tudi umetniški vodja in dirigent Big Banda RTV Slovenija. Nasledil je karizmatičnega Jožeta Privška, kar je bil velik zalogaj. Zdaj se poslavlja tudi Krajnčan.
V ponovitvi osme oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo poslušali skladbe, ki jih je za orkester napisal dirigent, pozavnist, skladatelj in aranžer Lojze Krajnčan. Pri enaintridesetih letih – leta 1992 je Krajnčan postal tudi umetniški vodja in dirigent Big Banda RTV Slovenija. Nasledil je karizmatičnega Jožeta Privška, kar je bil velik zalogaj. Zdaj se poslavlja tudi Krajnčan.
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del, začetnik sodobne meteorološke znanosti pri nas, zaradi ohladitve veliko škode v sadovnjakih in vinogradih
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del, začetnik sodobne meteorološke znanosti pri nas, zaradi ohladitve veliko škode v sadovnjakih in vinogradih
Po prvih tekmah v smučarskih poletih za točke svetovnega pokala je v podkastu 254,5 gostoval tehnični delegat na letalnici na Kulmu Aljoša Dolhar, sicer tudi vodja tekmovanja finala sezone v Planici. Dolhar je odkrito priznal, da bi Domna Prevca ob rekordnem poletu raje videl poleteti z nižjega zaletišča, podrobno je govoril o ne najboljši pripravi letalnice v Avstriji, beseda je tekla tudi o povečavah največjih naprav na svetu, ugotavljali smo tudi, kdaj bodo možni poleti prek 300 metrov. Pogovor se je razvil v zanimiv vpogled v življenje in filozofijo Domna Prevca ter izzive, s katerimi se spoprijemajo skakalnice svetovne ravni.
Po prvih tekmah v smučarskih poletih za točke svetovnega pokala je v podkastu 254,5 gostoval tehnični delegat na letalnici na Kulmu Aljoša Dolhar, sicer tudi vodja tekmovanja finala sezone v Planici. Dolhar je odkrito priznal, da bi Domna Prevca ob rekordnem poletu raje videl poleteti z nižjega zaletišča, podrobno je govoril o ne najboljši pripravi letalnice v Avstriji, beseda je tekla tudi o povečavah največjih naprav na svetu, ugotavljali smo tudi, kdaj bodo možni poleti prek 300 metrov. Pogovor se je razvil v zanimiv vpogled v življenje in filozofijo Domna Prevca ter izzive, s katerimi se spoprijemajo skakalnice svetovne ravni.
Sopranistka Elvira Hasanagić je po šolanju v Sloveniji petje študirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu ter je v tem mestu tudi magistrirala iz opernega in koncertnega petja na Gledališki akademiji August Everding. Debitirala je v Berlinski operi kot Irina v operi Tri sestre madžarskega skladatelja Petra Eötvösa, pozneje je nastopila še v Nemški operi v Berlinu, v gledališču Maggio Musicale Fiorentino, v Bavarski operi, Nizozemski operi, v opernih hišah v Münchnu, Saarbrücknu in Mannheimu, predstavila se je tudi v vlogah v Ljubljanski in Mariborski operni hiši. Rada nastopa tudi na koncertih samospevov.
Sopranistka Elvira Hasanagić je po šolanju v Sloveniji petje študirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu ter je v tem mestu tudi magistrirala iz opernega in koncertnega petja na Gledališki akademiji August Everding. Debitirala je v Berlinski operi kot Irina v operi Tri sestre madžarskega skladatelja Petra Eötvösa, pozneje je nastopila še v Nemški operi v Berlinu, v gledališču Maggio Musicale Fiorentino, v Bavarski operi, Nizozemski operi, v opernih hišah v Münchnu, Saarbrücknu in Mannheimu, predstavila se je tudi v vlogah v Ljubljanski in Mariborski operni hiši. Rada nastopa tudi na koncertih samospevov.
Tokrat bomo bedeli ob vročih pečeh pekarne, v kateri ustvarja Klemen Jančič. V slaščičarni in pekarni Klemen uporabljajo čim bolj lokalne sestavine in ne pečejo v pretiranih količinah, saj kruha ne želijo metati stran. Zato, če nisi dovolj hiter, ne dobiš tega, kar si želiš.
Tokrat bomo bedeli ob vročih pečeh pekarne, v kateri ustvarja Klemen Jančič. V slaščičarni in pekarni Klemen uporabljajo čim bolj lokalne sestavine in ne pečejo v pretiranih količinah, saj kruha ne želijo metati stran. Zato, če nisi dovolj hiter, ne dobiš tega, kar si želiš.
"Bil sem glasbenik; med dobrimi sem veljal za dobrega, med nevednimi pa za nevednega." Tako je zapisal francoski skladatelj Marc-Antoine Charpentier v eni svojih najbolj nenavadnih skladb, latinski kantati z naslovom "Epitaphium Carpentarii" ali "Charpentierjev nagrobni napis". V kratkem stavku občutimo nekoliko grenkobe. Charpentier si je gotovo želel nekoliko več slave in malenkost manj truda in nepravičnosti. Dolgo je stal v senci svojega enajst let starejšega sodobnika Jean-Baptista Lullyja in vsi učbeniki glasbene zgodovine mu namenjajo neprimerno manj pozornosti. A sodeč po številu posnetkov in koncertnih izvedb je njegova glasba danes veliko bolj priljubljena od Lullyjeve.
"Bil sem glasbenik; med dobrimi sem veljal za dobrega, med nevednimi pa za nevednega." Tako je zapisal francoski skladatelj Marc-Antoine Charpentier v eni svojih najbolj nenavadnih skladb, latinski kantati z naslovom "Epitaphium Carpentarii" ali "Charpentierjev nagrobni napis". V kratkem stavku občutimo nekoliko grenkobe. Charpentier si je gotovo želel nekoliko več slave in malenkost manj truda in nepravičnosti. Dolgo je stal v senci svojega enajst let starejšega sodobnika Jean-Baptista Lullyja in vsi učbeniki glasbene zgodovine mu namenjajo neprimerno manj pozornosti. A sodeč po številu posnetkov in koncertnih izvedb je njegova glasba danes veliko bolj priljubljena od Lullyjeve.
Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.
Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.
Eva Hren, slovenska akademska glasbenica in kitaristka, ki je svoje glasbene korake začela v skupini Katrinas, kot samostojna izvajalka pa nastopa pri različnih projektih, nas je razveselila z novo pesmijo 'Ker si', ki je postala Pesem in pol.
Eva Hren, slovenska akademska glasbenica in kitaristka, ki je svoje glasbene korake začela v skupini Katrinas, kot samostojna izvajalka pa nastopa pri različnih projektih, nas je razveselila z novo pesmijo 'Ker si', ki je postala Pesem in pol.
Izraelsko – ameriški napad na Iran je svetu znova poslal sporočilo, da mednarodno pravo za močne ne velja in da si velesile pravila lahko krojijo po svoje, ta pravila pa postajajo precej sprevržena. Vse bolj namreč živimo v svetu, kjer šibki niso zaščiteni. Poleg tega je v nov bližnjevzhodni vojaški konflikt aktivno vpleten ameriški predsednik, ki trdi, da je končal že osem vojn. O posledicah za svetovni red ter kaj samopašno obnašanje velikih pomeni za Evropo in Slovenijo, v tokratni oddaji Ob osmih z mednarodnim pravnikom in nekdanjim slovenskim predsednikom Danilom Türkom.
Izraelsko – ameriški napad na Iran je svetu znova poslal sporočilo, da mednarodno pravo za močne ne velja in da si velesile pravila lahko krojijo po svoje, ta pravila pa postajajo precej sprevržena. Vse bolj namreč živimo v svetu, kjer šibki niso zaščiteni. Poleg tega je v nov bližnjevzhodni vojaški konflikt aktivno vpleten ameriški predsednik, ki trdi, da je končal že osem vojn. O posledicah za svetovni red ter kaj samopašno obnašanje velikih pomeni za Evropo in Slovenijo, v tokratni oddaji Ob osmih z mednarodnim pravnikom in nekdanjim slovenskim predsednikom Danilom Türkom.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Prvo letalo s slovenskimi turisti naj bi iz Omana v domovino poletelo danes - Kmalu znano, kako se bo nadaljeval projekt gradnje nove mariborske Infekcijske klinike - Naslednji teden bo potekal vpis v mariborske javne vrtce - Slovenske nogometašice začenjajo kvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu leta 2027
- Prvo letalo s slovenskimi turisti naj bi iz Omana v domovino poletelo danes - Kmalu znano, kako se bo nadaljeval projekt gradnje nove mariborske Infekcijske klinike - Naslednji teden bo potekal vpis v mariborske javne vrtce - Slovenske nogometašice začenjajo kvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu leta 2027
Prvi dnevi meteorološke pomladi in toplo vreme že vabijo na vrtove in v sadovnjake. In prav je tako, saj morate v teh dneh ujeti pravi čas za obrezovanje, škropljenje in sajenje sadnega drevja. Kako se tega lotiti in kako preprečiti različne težave z vašim sadnim drevjem, bo v torkovem Svetovalnem servisu ob pol devetih pojasnil agronom Vanes Husić. Svoja vprašanja zanj pošljite na prvi@rtvslo.si ali vpišite v obrazec na spletni strani Prvega.
Prvi dnevi meteorološke pomladi in toplo vreme že vabijo na vrtove in v sadovnjake. In prav je tako, saj morate v teh dneh ujeti pravi čas za obrezovanje, škropljenje in sajenje sadnega drevja. Kako se tega lotiti in kako preprečiti različne težave z vašim sadnim drevjem, bo v torkovem Svetovalnem servisu ob pol devetih pojasnil agronom Vanes Husić. Svoja vprašanja zanj pošljite na prvi@rtvslo.si ali vpišite v obrazec na spletni strani Prvega.
22-letni študent medicine Maks Matej Cuzak namerava preteči sedem največjih maratonov na svetu. "Človek zmore skoraj vse, če ima razlog, zakaj," pravi. In smisel z njim iščemo tudi mi.
22-letni študent medicine Maks Matej Cuzak namerava preteči sedem največjih maratonov na svetu. "Človek zmore skoraj vse, če ima razlog, zakaj," pravi. In smisel z njim iščemo tudi mi.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Poljski pesnik Tadeusz Różewicz je leta 1947 izdal zbirko Nemir, s katero je vstopil v poljsko poezijo nov, prepoznaven pesniški glas. Izoblikovala ga je travmatična vojna izkušnja, ki ga je ves čas spremljala. Ena izmed njegovih značilnih tem je preprost, anonimen človek, ki ni idealiziran, ampak je "siv človek z malo kamnitno neizprosno domišljijo". Różewiczev verz je jedrnat, brez okrasja, pogosto na meji molka. Mars je ena izmed njegovih protivojnih pesmi. Prevajalec Lojze Krakar, interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Staša Grahek, Matej Juh. Posneto leta 2022.
Poljski pesnik Tadeusz Różewicz je leta 1947 izdal zbirko Nemir, s katero je vstopil v poljsko poezijo nov, prepoznaven pesniški glas. Izoblikovala ga je travmatična vojna izkušnja, ki ga je ves čas spremljala. Ena izmed njegovih značilnih tem je preprost, anonimen človek, ki ni idealiziran, ampak je "siv človek z malo kamnitno neizprosno domišljijo". Różewiczev verz je jedrnat, brez okrasja, pogosto na meji molka. Mars je ena izmed njegovih protivojnih pesmi. Prevajalec Lojze Krakar, interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Staša Grahek, Matej Juh. Posneto leta 2022.
Tokrat bomo v oddaji Drugi pogled odpotovali dobrih deset tisoč kilometrov proti zahodu - v Mehiko bomo zavili. Od tam namreč prihaja Daniela Barajas Garcia, ki se je zaradi ljubezni preselila v Slovenijo. Tu najbolj pogreša okuse doma, zato je Mehičanka začela objavljati različne tradicionalne recepte mehiških jedi tudi na svojih socialnih omrežjih. Kaj ji je v Sloveniji všeč in kaj še pogreša, pa slišite v oddaji Drugi pogled, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Tokrat bomo v oddaji Drugi pogled odpotovali dobrih deset tisoč kilometrov proti zahodu - v Mehiko bomo zavili. Od tam namreč prihaja Daniela Barajas Garcia, ki se je zaradi ljubezni preselila v Slovenijo. Tu najbolj pogreša okuse doma, zato je Mehičanka začela objavljati različne tradicionalne recepte mehiških jedi tudi na svojih socialnih omrežjih. Kaj ji je v Sloveniji všeč in kaj še pogreša, pa slišite v oddaji Drugi pogled, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Ob svetovnem dnevu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst smo se spomnili, da nismo edini, ki imamo pravico do prostora, zraka in dobrega razgleda na sončni zahod. Čeprav se včasih obnašamo, kot da smo rezervirali cel planet prek Bookinga. Pri nas je nagrado sicer rezervirala poslualka Silva, rezervirala pa jo je s pomočjo znanja, ki ga je uporabila za reševanje sledečih zagonetk: Teza 1: Sloni so ogroženi predvsem zaradi podnebnih sprememb. DA / NE Teza 2: Na Galapaških otokih so znanstveniki iz letal metali sterilne muhe, da bi rešili lokalne vrste muh. DA / NE Teza 3: Na Kitajskem so ljudje ročno opraševali sadna drevesa zaradi pomanjkanja čebel. DA / NE Teza 4 V Južni Afriki so nosorogom vbrizgali barvilo v rogove. DA / NE Teza 5: Urbano čebelarjenje se je pri nas začelo na eni od strešnih teras slovenskega parlamenta. DA / NE
Ob svetovnem dnevu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst smo se spomnili, da nismo edini, ki imamo pravico do prostora, zraka in dobrega razgleda na sončni zahod. Čeprav se včasih obnašamo, kot da smo rezervirali cel planet prek Bookinga. Pri nas je nagrado sicer rezervirala poslualka Silva, rezervirala pa jo je s pomočjo znanja, ki ga je uporabila za reševanje sledečih zagonetk: Teza 1: Sloni so ogroženi predvsem zaradi podnebnih sprememb. DA / NE Teza 2: Na Galapaških otokih so znanstveniki iz letal metali sterilne muhe, da bi rešili lokalne vrste muh. DA / NE Teza 3: Na Kitajskem so ljudje ročno opraševali sadna drevesa zaradi pomanjkanja čebel. DA / NE Teza 4 V Južni Afriki so nosorogom vbrizgali barvilo v rogove. DA / NE Teza 5: Urbano čebelarjenje se je pri nas začelo na eni od strešnih teras slovenskega parlamenta. DA / NE
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Endometrioza je pri ženskah pogostejša od sladkorne bolezni in pogostejša od raka dojk, a različno vpliva na zdravje in kakovost življenja pacientke. Najbolj izraziti ali očitni težavi sta bolečina in težave pri zanositvi, tudi neplodnost. Tema je torej zelo pomembna za ženske in širšo družbo. O njej govorita dr. Vesna Šalamun iz Dnevnega centra za endometriozo in njena pacientka ter študentka medicine Nika Žnidaršič. Pripoveduje, da je diagnozo dobila zelo hitro, po hudih bolečinah, govori o svojem ciklu in hormonskem zdravljenju ter razmišlja o prihodnosti, tudi svoji plodnosti.
Endometrioza je pri ženskah pogostejša od sladkorne bolezni in pogostejša od raka dojk, a različno vpliva na zdravje in kakovost življenja pacientke. Najbolj izraziti ali očitni težavi sta bolečina in težave pri zanositvi, tudi neplodnost. Tema je torej zelo pomembna za ženske in širšo družbo. O njej govorita dr. Vesna Šalamun iz Dnevnega centra za endometriozo in njena pacientka ter študentka medicine Nika Žnidaršič. Pripoveduje, da je diagnozo dobila zelo hitro, po hudih bolečinah, govori o svojem ciklu in hormonskem zdravljenju ter razmišlja o prihodnosti, tudi svoji plodnosti.
Vojna na Bližnjem vzhodu je povzročila številne motnje v letalskem prometu. Letalske družbe so odpovedale več kot 2 tisoč letov, zlasti na ključnih tranzitnih točkah v Dohi in Dubaju. Številni potniki so obtičali na letališčih. Med njimi so tudi številni Slovenci, ki jih naše oblasti poskušajo rešiti prek Omana. Iz te države proti Sloveniji naj bi danes poletelo prvo posebno letalo. Prednost bodo imele družine z otroki. V oddaji tudi o teh temah: - V Bovcu bodo predstavili projektno dokumentacijo za Kanin. - Ortopedska bolnišnica Valdoltra v lanskem letu izvedla rekordno število posegov. - Slovenska ženska nogometna reprezentanca začenja nastope v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2027.
Vojna na Bližnjem vzhodu je povzročila številne motnje v letalskem prometu. Letalske družbe so odpovedale več kot 2 tisoč letov, zlasti na ključnih tranzitnih točkah v Dohi in Dubaju. Številni potniki so obtičali na letališčih. Med njimi so tudi številni Slovenci, ki jih naše oblasti poskušajo rešiti prek Omana. Iz te države proti Sloveniji naj bi danes poletelo prvo posebno letalo. Prednost bodo imele družine z otroki. V oddaji tudi o teh temah: - V Bovcu bodo predstavili projektno dokumentacijo za Kanin. - Ortopedska bolnišnica Valdoltra v lanskem letu izvedla rekordno število posegov. - Slovenska ženska nogometna reprezentanca začenja nastope v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2027.
Uporaba klepetalnikov, ki jih poganja generativna umetna inteligenca, je zelo raznolika. V tokratni oddaji Intelekta nas bo zanimalo predvsem, kakšne so posledice antropomorfizacije teh orodij? Zakaj nekatere uporabnice in uporabniki v pogovorih s klepetalniki razvijejo prijateljska in ljubezenska čustva? Ali lahko klepetanje povzroči manije, psihoze in vodi v samomor? Kako prepoznati tvegane rabe? Se ekonomija pozornosti spreminja v ekonomijo navezanosti in kako preprečiti črne scenarije? Odgovore na vprašanja išče Urška Henigman s sogovorniki: - Nuša Detiček s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Hana Hawlina z Inštituta za kriminologijo in Filozofske fakultete Univerze v LJubljani in - Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in portala #to sem jaz. Če čutite hudo duševno stisko ali imate samomorilne misli, poiščite strokovno pomoč v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahko se obrnete na svojega osebnega zdravnika ali na: 112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč) 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 ur/dan) 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro) https://medijimladih.si/
Uporaba klepetalnikov, ki jih poganja generativna umetna inteligenca, je zelo raznolika. V tokratni oddaji Intelekta nas bo zanimalo predvsem, kakšne so posledice antropomorfizacije teh orodij? Zakaj nekatere uporabnice in uporabniki v pogovorih s klepetalniki razvijejo prijateljska in ljubezenska čustva? Ali lahko klepetanje povzroči manije, psihoze in vodi v samomor? Kako prepoznati tvegane rabe? Se ekonomija pozornosti spreminja v ekonomijo navezanosti in kako preprečiti črne scenarije? Odgovore na vprašanja išče Urška Henigman s sogovorniki: - Nuša Detiček s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Hana Hawlina z Inštituta za kriminologijo in Filozofske fakultete Univerze v LJubljani in - Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in portala #to sem jaz. Če čutite hudo duševno stisko ali imate samomorilne misli, poiščite strokovno pomoč v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahko se obrnete na svojega osebnega zdravnika ali na: 112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč) 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 ur/dan) 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro) https://medijimladih.si/
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Volna je eden najstarejših materialov za izdelavo oblačil. Merino volna je na seznamu tem Torkovega kviza, ki ste jim v preteklosti že lahko prisluhnili. Lahko pa volno uporabimo tudi v gradbeništvu, kmetijstvu in vrtnarstvu. O slednjem več Marija Srblin iz podjetja SOVEN, kjer se že 30 let ukvarjajo s predelavo naravne slovenske ovčje volne.
Volna je eden najstarejših materialov za izdelavo oblačil. Merino volna je na seznamu tem Torkovega kviza, ki ste jim v preteklosti že lahko prisluhnili. Lahko pa volno uporabimo tudi v gradbeništvu, kmetijstvu in vrtnarstvu. O slednjem več Marija Srblin iz podjetja SOVEN, kjer se že 30 let ukvarjajo s predelavo naravne slovenske ovčje volne.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«