Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Velikonočna nedelja mineva v znamenju sporočil miru in pozivov h končanju konfliktov po svetu. Popoldneva so se lahko veselili športni navdušenci, ki so spremljali tretjo zmago prvega kolesarja sveta Tadeja Pogačarja na dirki po Flandriji. S pobegom pred Nizozemcem Mathieujem van der Poelom je osvojil že svoj 12. spomenik. Med enodnevnimi klasikami Pogačarju manjka le še zmaga na dirki Pariz Roubaix, kjer bo tekmoval prihodnjo nedeljo. Drugi poudarki: - Trump zaostril grožnje Iranu, če ne odpre Hormuške ožine. - Več italijanskim letališčem grozi pomanjkanje goriva. - V 90-tem letu starosti umrl diplomat Anton Bebler.
Velikonočna nedelja mineva v znamenju sporočil miru in pozivov h končanju konfliktov po svetu. Popoldneva so se lahko veselili športni navdušenci, ki so spremljali tretjo zmago prvega kolesarja sveta Tadeja Pogačarja na dirki po Flandriji. S pobegom pred Nizozemcem Mathieujem van der Poelom je osvojil že svoj 12. spomenik. Med enodnevnimi klasikami Pogačarju manjka le še zmaga na dirki Pariz Roubaix, kjer bo tekmoval prihodnjo nedeljo. Drugi poudarki: - Trump zaostril grožnje Iranu, če ne odpre Hormuške ožine. - Več italijanskim letališčem grozi pomanjkanje goriva. - V 90-tem letu starosti umrl diplomat Anton Bebler.
Velika noč je srčika krščanstva – vstajenje Jezusa Kristusa. To je sporočilo upanja, prenove in življenja, ki presega čas in prostor. V oddaji se bomo med drugim spraševali, kako to sporočilo nagovarja ljudi. Kako se lahko zgodba vstalega Kristusa danes dotakne srca in življenja posameznika? Z nami bo mag. Simon Sever, evangeličanski duhovnik iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci, s katerim bomo raziskovali prav to – kako velikonočno sporočilo živi danes in kako se prepleta s sodobno evangelizacijo.
Velika noč je srčika krščanstva – vstajenje Jezusa Kristusa. To je sporočilo upanja, prenove in življenja, ki presega čas in prostor. V oddaji se bomo med drugim spraševali, kako to sporočilo nagovarja ljudi. Kako se lahko zgodba vstalega Kristusa danes dotakne srca in življenja posameznika? Z nami bo mag. Simon Sever, evangeličanski duhovnik iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci, s katerim bomo raziskovali prav to – kako velikonočno sporočilo živi danes in kako se prepleta s sodobno evangelizacijo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V duhu velikonočnih praznikov tokrat oddajo v celoti namenjamo Simfoniji št. 2, imenovani 'Vstajenje', Gustava Mahlerja. To skladateljevo obsežno glasbeno delo so 4. aprila lani v Berwaldovi dvorani v Stockholmu izvedli sopranistka Johanna Wallroth, mezzosopranistka Avery Amereau, zbor Orfeó Català, ki je sicer iz Barcelone, in Simfonični orkester Švedskega radia. Nastopajoče je vodil priznani britanski dirigent Daniel Harding, sicer umetniški in glasbeni direktor Simfonikov Švedskega radia ter šef dirigent orkestra Nacionalne akademije sv. Cecilije iz Rima. V sklepnem, najdaljšem stavku simfonije, v katerega je Mahler vključil dve kitici Pesmi o vstajenju Friedricha Klopstocka, preostanek besedila pa zapisal sam, nas skladatelj sooči z vprašanji posmrtnega življenja. "In kaj zdaj? Kaj je to življenje – in ta smrt? So to le nejasne sanje, ali imata življenje in smrt pomen?" Njegov zapis opisuje apokalipso in tudi vstajenje, ki se razkrije v vrhuncu Finala s sporočilom: "Umrl bom, da lahko živim!"
V duhu velikonočnih praznikov tokrat oddajo v celoti namenjamo Simfoniji št. 2, imenovani 'Vstajenje', Gustava Mahlerja. To skladateljevo obsežno glasbeno delo so 4. aprila lani v Berwaldovi dvorani v Stockholmu izvedli sopranistka Johanna Wallroth, mezzosopranistka Avery Amereau, zbor Orfeó Català, ki je sicer iz Barcelone, in Simfonični orkester Švedskega radia. Nastopajoče je vodil priznani britanski dirigent Daniel Harding, sicer umetniški in glasbeni direktor Simfonikov Švedskega radia ter šef dirigent orkestra Nacionalne akademije sv. Cecilije iz Rima. V sklepnem, najdaljšem stavku simfonije, v katerega je Mahler vključil dve kitici Pesmi o vstajenju Friedricha Klopstocka, preostanek besedila pa zapisal sam, nas skladatelj sooči z vprašanji posmrtnega življenja. "In kaj zdaj? Kaj je to življenje – in ta smrt? So to le nejasne sanje, ali imata življenje in smrt pomen?" Njegov zapis opisuje apokalipso in tudi vstajenje, ki se razkrije v vrhuncu Finala s sporočilom: "Umrl bom, da lahko živim!"
Letošnjo veliko noč kristjani praznujejo v svetu, polnem konfliktov in trpljenja. Papež Leon XIV., ki je v Vatikanu opoldne nagovoril vernike v tradicionalnem blagoslovu mestu in svetu, je opozoril, da se privajamo na nasilje in postajamo brezbrižni do posledic sovraštva in razdora. Drugi poudarki: - V bližini srbskega plinovoda, ki vodi proti Madžarski, našli eksplozivna sredstva. - Ameriški predsednik Trump: če Iran ne odpre Hormuške ožine, ga v torek čaka pekel. - Kolesar Tadej Pogačar v Flandriji napada zmago na drugem letošnjem spomeniku.
Letošnjo veliko noč kristjani praznujejo v svetu, polnem konfliktov in trpljenja. Papež Leon XIV., ki je v Vatikanu opoldne nagovoril vernike v tradicionalnem blagoslovu mestu in svetu, je opozoril, da se privajamo na nasilje in postajamo brezbrižni do posledic sovraštva in razdora. Drugi poudarki: - V bližini srbskega plinovoda, ki vodi proti Madžarski, našli eksplozivna sredstva. - Ameriški predsednik Trump: če Iran ne odpre Hormuške ožine, ga v torek čaka pekel. - Kolesar Tadej Pogačar v Flandriji napada zmago na drugem letošnjem spomeniku.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V današnji oddaji Sledi časa bomo izvedeli, kam segajo začetki nabožnih pesmi v slovenščini pri verskih obredih za večje krščanske praznike, in se posvetili premalo poznani Klosterneuburški evangeljski pripovedi, ki je pri nas znana kot Kranjska Marijina tožba. Gosta oddaje bosta zaslužna profesorica, raziskovalka srednjega veka dvojna doktorica Nataša Golob in doktor Aleksander Bjelčevič z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.
V današnji oddaji Sledi časa bomo izvedeli, kam segajo začetki nabožnih pesmi v slovenščini pri verskih obredih za večje krščanske praznike, in se posvetili premalo poznani Klosterneuburški evangeljski pripovedi, ki je pri nas znana kot Kranjska Marijina tožba. Gosta oddaje bosta zaslužna profesorica, raziskovalka srednjega veka dvojna doktorica Nataša Golob in doktor Aleksander Bjelčevič z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.
v odlomkih Pacinija, Puccinija, Donizettija, Mozarta, Straussa mlajšega, Graupnerja, Glinke, Rossinija, Rahmaninova in Leoncavalla.
v odlomkih Pacinija, Puccinija, Donizettija, Mozarta, Straussa mlajšega, Graupnerja, Glinke, Rossinija, Rahmaninova in Leoncavalla.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Neposredno prenašamo slovesno velikonočno bogoslužje iz cerkve sv. Štefana v Ribnici na Dolenjskem. Mašuje župnik mag. Anton Berčan. Sodeluje župnijski pevski zbor, ki ga vodi Alojz Osvald.
Neposredno prenašamo slovesno velikonočno bogoslužje iz cerkve sv. Štefana v Ribnici na Dolenjskem. Mašuje župnik mag. Anton Berčan. Sodeluje župnijski pevski zbor, ki ga vodi Alojz Osvald.
V aprilu mineva 410 let od smrti velikana španske književnosti, Miguela de Cervantesa Saavedra (1547–1616). Dodaten razlog, zakaj smo mu sklenili posvetiti aprilske oddaje Humoreska tega tedna, pa je seveda nesmrtnost njegovega Don Kihota in njegovega zvestega oprode Sanča Pansa ter njunih peripetij, sploh v svetu, v katerem je vse manj jasno, kaj je res in kaj ne. Prva epizoda v nizu pripoveduje o tem, kaj je brivska skodela in kaj bojna čelada, kaj oslovsko sedlo in kaj konjska jezdna oprava, kaj je krčma in kaj je grad. Prevajalec Severin Šali, interpret Boris Kralj, režiserka Mara Černe, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje Veno Taufer in Matej Juh. Leto nastanka 1979.
V aprilu mineva 410 let od smrti velikana španske književnosti, Miguela de Cervantesa Saavedra (1547–1616). Dodaten razlog, zakaj smo mu sklenili posvetiti aprilske oddaje Humoreska tega tedna, pa je seveda nesmrtnost njegovega Don Kihota in njegovega zvestega oprode Sanča Pansa ter njunih peripetij, sploh v svetu, v katerem je vse manj jasno, kaj je res in kaj ne. Prva epizoda v nizu pripoveduje o tem, kaj je brivska skodela in kaj bojna čelada, kaj oslovsko sedlo in kaj konjska jezdna oprava, kaj je krčma in kaj je grad. Prevajalec Severin Šali, interpret Boris Kralj, režiserka Mara Černe, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje Veno Taufer in Matej Juh. Leto nastanka 1979.
Povsod po Sloveniji se na veliko noč na mizah znajdejo številne dobrote. Vendar pa se tako praznične jedi kot tudi običaji od kraja do kraja vendarle malce razlikujejo. V Brkinih, na primer, so morali k blagoslovu nesti tudi oblate, namesto potice pa se je na mizi velikokrat znašla pinca. Kmetijski inštitut Slovenije je – po letih zagnanega dela– pred kratkim razvil novo srednje zgodnjo sorto fižola za zrnje KIS AHAC. Njeni ključni odliki sta zgodnje cvetenje in večja odpornost proti podnebnim spremembam. Intenzivno zaraščanje kraške krajine, ki je posledica opuščanja kmetijske obdelave, pa povečuje požarno ogroženost narave in naselij na območju celotnega Krasa, zato strokovnjaki z različnih področij iščejo rešitve, kako se neprijetni situaciji postaviti po robu.
Povsod po Sloveniji se na veliko noč na mizah znajdejo številne dobrote. Vendar pa se tako praznične jedi kot tudi običaji od kraja do kraja vendarle malce razlikujejo. V Brkinih, na primer, so morali k blagoslovu nesti tudi oblate, namesto potice pa se je na mizi velikokrat znašla pinca. Kmetijski inštitut Slovenije je – po letih zagnanega dela– pred kratkim razvil novo srednje zgodnjo sorto fižola za zrnje KIS AHAC. Njeni ključni odliki sta zgodnje cvetenje in večja odpornost proti podnebnim spremembam. Intenzivno zaraščanje kraške krajine, ki je posledica opuščanja kmetijske obdelave, pa povečuje požarno ogroženost narave in naselij na območju celotnega Krasa, zato strokovnjaki z različnih področij iščejo rešitve, kako se neprijetni situaciji postaviti po robu.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Druga polovica sedemdesetih. Svet je utrujen. Vera v prihodnost ni več samoumevna. Obljube prejšnjih desetletij zvenijo prazno, besede oblasti so izgubile težo, občutek varnosti je izpuhtel. Nekje med strahom in cinizmom nastaja potreba po nečem novem. Nastane nekaj surovega, neposrednega. Nekaj, kar ne čaka dovoljenja. To je – pank! V prvi epizodi radijskega dokumentarca se poglobimo v ozadje nastanka panka, obiščemo New York, se pogovarjamo s slovenskimi poznavalci, merimo utrip na še vedno živih pank prizoriščih.
Druga polovica sedemdesetih. Svet je utrujen. Vera v prihodnost ni več samoumevna. Obljube prejšnjih desetletij zvenijo prazno, besede oblasti so izgubile težo, občutek varnosti je izpuhtel. Nekje med strahom in cinizmom nastaja potreba po nečem novem. Nastane nekaj surovega, neposrednega. Nekaj, kar ne čaka dovoljenja. To je – pank! V prvi epizodi radijskega dokumentarca se poglobimo v ozadje nastanka panka, obiščemo New York, se pogovarjamo s slovenskimi poznavalci, merimo utrip na še vedno živih pank prizoriščih.
Mnogi verniki po vsem svetu danes praznujejo največji krščanski praznik, ko se po smrti na križu spominjajo Jezusovega vstajenja. Zjutraj in dopoldne so bile po cerkvah vstajenjske maše. Množica vernikov v Vatikanu spremlja papeža Leon XIV. Pred nekaj je prvič podelil velikonočni blagoslov "mestu in svetu" v nekaj jezikih. - Humanitarne organizacije opozarjajo, da vojna na Bližnjem vzhodu močno ovira njihovo zmožnost dostave hrane - Kaj je pomembno pri obrezovanju oljčnih dreves? - Cerkev v Šmarjah vse letošnje praznike že praznuje pod novo streho - Novogoriškim odbojkaricam se ni uspelo uvrstiti v finale državnega prvenstva
Mnogi verniki po vsem svetu danes praznujejo največji krščanski praznik, ko se po smrti na križu spominjajo Jezusovega vstajenja. Zjutraj in dopoldne so bile po cerkvah vstajenjske maše. Množica vernikov v Vatikanu spremlja papeža Leon XIV. Pred nekaj je prvič podelil velikonočni blagoslov "mestu in svetu" v nekaj jezikih. - Humanitarne organizacije opozarjajo, da vojna na Bližnjem vzhodu močno ovira njihovo zmožnost dostave hrane - Kaj je pomembno pri obrezovanju oljčnih dreves? - Cerkev v Šmarjah vse letošnje praznike že praznuje pod novo streho - Novogoriškim odbojkaricam se ni uspelo uvrstiti v finale državnega prvenstva
TV Slovenija bo neposredno prenašala slovesno velikonočno mašo s Trga sv. Petra. Somaševanje bo vodil papež Leon XIV.
TV Slovenija bo neposredno prenašala slovesno velikonočno mašo s Trga sv. Petra. Somaševanje bo vodil papež Leon XIV.
Velika noč je srce krščanske vere, skrivnost Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Tudi velikonočni ponedeljek nadaljuje to oznanilo v občestvu in pričevanju vere v vsakdanjem življenju. O globljem pomenu teh praznikov smo se pogovarjali. Naš gost je bil Primož Lorbek, župnijski upravitelj Univerzitetne župnije Maribor. Pogovor je pripravila Jasmina Bauman.
Velika noč je srce krščanske vere, skrivnost Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Tudi velikonočni ponedeljek nadaljuje to oznanilo v občestvu in pričevanju vere v vsakdanjem življenju. O globljem pomenu teh praznikov smo se pogovarjali. Naš gost je bil Primož Lorbek, župnijski upravitelj Univerzitetne župnije Maribor. Pogovor je pripravila Jasmina Bauman.
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni, redovnica in kuharska mojstrica, pomembno delo pravnega zgodovinarja
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni, redovnica in kuharska mojstrica, pomembno delo pravnega zgodovinarja
Nedeljska oddaja Primorski kraji in ljudje bo tokrat napovedno obarvana. Vsi, ki danes slavite ob polni mizi, morda bo to pravšnje povabilo za vas. Iz Kamenj v Vipavski dolini bo namreč na jutrišnji velikonočni ponedeljek potekal tradicionalni pohod na Malo goro. Zagotovo si je vsaj izhodiščno točko ogledala Eva Furlan, ali se ji je uspelo povzpeti na sam vrh, pa naj pove sama.
Nedeljska oddaja Primorski kraji in ljudje bo tokrat napovedno obarvana. Vsi, ki danes slavite ob polni mizi, morda bo to pravšnje povabilo za vas. Iz Kamenj v Vipavski dolini bo namreč na jutrišnji velikonočni ponedeljek potekal tradicionalni pohod na Malo goro. Zagotovo si je vsaj izhodiščno točko ogledala Eva Furlan, ali se ji je uspelo povzpeti na sam vrh, pa naj pove sama.
V Evroradijskem koncertu se bodo tokrat predstavili Bruseljski filharmoniki, ki jih bo vodil maestro Kazushi Ono, v vlogi solistov pa bomo slišali južnoafriškega violončelista, skladatelja in vokalista Abela Selaocoea in britansko mezzosopranistko Marto Fontanals-Simmons. V okviru Mendarodnega Bruseljskega glasbenega festivala Klara, ki je poteka v Studiu 4 v Flageyu, so tako 29.marca letos glasbeniki izvedli dela Florence Price, Carlosa Simonsa, Leonarda Bernsteina, Abela Selaoca in Jessie Montgomery.
V Evroradijskem koncertu se bodo tokrat predstavili Bruseljski filharmoniki, ki jih bo vodil maestro Kazushi Ono, v vlogi solistov pa bomo slišali južnoafriškega violončelista, skladatelja in vokalista Abela Selaocoea in britansko mezzosopranistko Marto Fontanals-Simmons. V okviru Mendarodnega Bruseljskega glasbenega festivala Klara, ki je poteka v Studiu 4 v Flageyu, so tako 29.marca letos glasbeniki izvedli dela Florence Price, Carlosa Simonsa, Leonarda Bernsteina, Abela Selaoca in Jessie Montgomery.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Poleg dobrega ducata nagrad za posamezne igralske dosežke je Vlado Novak med svojo dolgo poklicno kariero prejel tudi nagrade za življenjsko delo: Borštnikov prstan, Glazerjevo nagrado in pred kratkim še nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V tem tednu praznuje še rojstni dan, letos pa obhaja že okroglo deseto obletnico uradne upokojitve. Zaradi legendarnih filmskih vlog in monodramskih predstav, ki so obredle še oddaljene kotičke države, se zdi, da ga poznamo vsi, še nekoliko bolj pa ga spoznamo v pogovoru z Damjanom Zorcem.
Poleg dobrega ducata nagrad za posamezne igralske dosežke je Vlado Novak med svojo dolgo poklicno kariero prejel tudi nagrade za življenjsko delo: Borštnikov prstan, Glazerjevo nagrado in pred kratkim še nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V tem tednu praznuje še rojstni dan, letos pa obhaja že okroglo deseto obletnico uradne upokojitve. Zaradi legendarnih filmskih vlog in monodramskih predstav, ki so obredle še oddaljene kotičke države, se zdi, da ga poznamo vsi, še nekoliko bolj pa ga spoznamo v pogovoru z Damjanom Zorcem.
Društvo Tačke pomagačke je humanitarna organizacija, ki ob pomoči posebej usposobljenih psov prinaša podporo, toplino in motivacijo ljudem v različnih življenjskih situacijah. Njihovi terapevtski pari – pes in vodnik – obiskujejo bolnišnice, domove za starejše, šole ter druge ustanove ter v njih s svojo navzočnostjo izboljšujejo počutje, spodbujajo socialne stike in pomagajo pri premagovanju stisk.
Društvo Tačke pomagačke je humanitarna organizacija, ki ob pomoči posebej usposobljenih psov prinaša podporo, toplino in motivacijo ljudem v različnih življenjskih situacijah. Njihovi terapevtski pari – pes in vodnik – obiskujejo bolnišnice, domove za starejše, šole ter druge ustanove ter v njih s svojo navzočnostjo izboljšujejo počutje, spodbujajo socialne stike in pomagajo pri premagovanju stisk.
Et Resurrexit tertia die ali In tretji dan je vstal od mrtvih je stavek, ki zajema bistvo največjega krščanskega praznika, to je Veliko noč. Ne preseneča zato, da so mu glasbeni ustvarjalci različnih slogovnih obdobij v maši kot glasbeni obliki nadeli najrazkošnejše glasbene podobe, skozi stoletja pa so ustvarili tudi samostojne glasbene pripovedi s to vsebino.
Et Resurrexit tertia die ali In tretji dan je vstal od mrtvih je stavek, ki zajema bistvo največjega krščanskega praznika, to je Veliko noč. Ne preseneča zato, da so mu glasbeni ustvarjalci različnih slogovnih obdobij v maši kot glasbeni obliki nadeli najrazkošnejše glasbene podobe, skozi stoletja pa so ustvarili tudi samostojne glasbene pripovedi s to vsebino.
Kolesarska sezona se nadaljuje z novo pomembno dirko za slovenske navdušence. Svetovna serija se tokrat ustavlja v Flandriji. Državno nogometno prvenstvo pa je ponudilo dvoboj Celja in Maribora.
Kolesarska sezona se nadaljuje z novo pomembno dirko za slovenske navdušence. Svetovna serija se tokrat ustavlja v Flandriji. Državno nogometno prvenstvo pa je ponudilo dvoboj Celja in Maribora.
Velika noč je največji krščanski praznik, praznik veselja in upanja, zmaga življenja nad smrtjo. V času, ko človeka pogosto spremljajo negotovost, strah, osamljenost in vprašanja o smislu, velikonočno sporočilo vedno znova odpira temeljno resnico krščanske vere: da trpljenje in smrt nimata zadnje besede, ampak da je zadnja beseda Božja — in ta je življenje. Kaj pravzaprav pomeni Kristusovo vstajenje za človeka danes? Kako naj veliko noč ne le obhajamo, ampak tudi živimo? Kaj nam prinaša v osebnih stiskah, v naših odnosih, v družbi? Vabljeni k poslušanju, naš gost je bil koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf.
Velika noč je največji krščanski praznik, praznik veselja in upanja, zmaga življenja nad smrtjo. V času, ko človeka pogosto spremljajo negotovost, strah, osamljenost in vprašanja o smislu, velikonočno sporočilo vedno znova odpira temeljno resnico krščanske vere: da trpljenje in smrt nimata zadnje besede, ampak da je zadnja beseda Božja — in ta je življenje. Kaj pravzaprav pomeni Kristusovo vstajenje za človeka danes? Kako naj veliko noč ne le obhajamo, ampak tudi živimo? Kaj nam prinaša v osebnih stiskah, v naših odnosih, v družbi? Vabljeni k poslušanju, naš gost je bil koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Digitalna čudesa iz prve polovice enaindvajsetega stoletja vse bolj stopajo v naša življenja. Mnogi, tudi razumni glasovi, nas pred tem svarijo, večina planeta pa veselo brska, se informira, manipulira ali zlorablja možnosti, ki nam jih nudi umetna inteligenca. Včasih ti elektronski možgani posežejo tudi na področja, kjer na prvi pogled nimajo kaj iskati. Tako tudi na področje kulinarike, kjer so se informacije, pridobljene na spletu, uporabljale sicer že prej, s pomočjo klepetalnikov pa se umetnost kuhanja in peke dviguje še na višjo raven. Ampak sliši pa se vseeno nekoliko hecno, če se kdo odpravi na delavnico Velikonočne peke z umetno inteligenco. Tja se je za oddajo Nedeljska reportaža odpravil Marko Radmilovič.
Digitalna čudesa iz prve polovice enaindvajsetega stoletja vse bolj stopajo v naša življenja. Mnogi, tudi razumni glasovi, nas pred tem svarijo, večina planeta pa veselo brska, se informira, manipulira ali zlorablja možnosti, ki nam jih nudi umetna inteligenca. Včasih ti elektronski možgani posežejo tudi na področja, kjer na prvi pogled nimajo kaj iskati. Tako tudi na področje kulinarike, kjer so se informacije, pridobljene na spletu, uporabljale sicer že prej, s pomočjo klepetalnikov pa se umetnost kuhanja in peke dviguje še na višjo raven. Ampak sliši pa se vseeno nekoliko hecno, če se kdo odpravi na delavnico Velikonočne peke z umetno inteligenco. Tja se je za oddajo Nedeljska reportaža odpravil Marko Radmilovič.
Deklica Tanja in njen brat Marko se odpravita na lov za pirhe za prihajajočo veliko noč – jima bo uspelo dobiti dovolj jajčk za celo družino? Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Dramaturg: Ervin Fritz Avtor izvirne glasbe: Drago Ivanuša Marko – Martin Petrovčič Tanja – Tanja Žagar Petelin Ostroga – Ivo Godnič Puta Tutka – Maja Končar Fuj dihur – Roman Končar Fej dihur – Zvone Hribar Slikar zajček Paleta – Gregor Čušin Kuhar Jaka Kropek – Jurij Souček Otrok – Rok Babič Kokoši – Nadja Vidmar, Violeta Tomić Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1996
Deklica Tanja in njen brat Marko se odpravita na lov za pirhe za prihajajočo veliko noč – jima bo uspelo dobiti dovolj jajčk za celo družino? Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Dramaturg: Ervin Fritz Avtor izvirne glasbe: Drago Ivanuša Marko – Martin Petrovčič Tanja – Tanja Žagar Petelin Ostroga – Ivo Godnič Puta Tutka – Maja Končar Fuj dihur – Roman Končar Fej dihur – Zvone Hribar Slikar zajček Paleta – Gregor Čušin Kuhar Jaka Kropek – Jurij Souček Otrok – Rok Babič Kokoši – Nadja Vidmar, Violeta Tomić Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1996
Poslušamo Koncert za dva orkestra Georga Friedricha Händla, Kvartet za harfo Ernesta Theodorja Amadeusa Wilhelma Hoffmanna, Koncert za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija, Suito v G-duru Jeana-Philippa Rameauja in Simfonijo v E-duru Avgusta Carla Dittersa von Dittersdorfa.
Poslušamo Koncert za dva orkestra Georga Friedricha Händla, Kvartet za harfo Ernesta Theodorja Amadeusa Wilhelma Hoffmanna, Koncert za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija, Suito v G-duru Jeana-Philippa Rameauja in Simfonijo v E-duru Avgusta Carla Dittersa von Dittersdorfa.
Poezija Američana Roberta Blyja, ki je umrl leta 2021 pri 94 letih, temelji na močnih podobah, vzetih iz sveta narave. Z njimi je ubesedil bivanjsko tematiko, njegova poezija pa je tudi zelo ponotranjena. Njegovo čustveno intenzivno pesem v prozi z naslovom Zgolj dan je prevedla Tina Kozin. Interpretira dramski igralec Robert Prebil, zvok in montaža Urban Gruden, režija Alen Jelen, urednica ponovitve oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Poezija Američana Roberta Blyja, ki je umrl leta 2021 pri 94 letih, temelji na močnih podobah, vzetih iz sveta narave. Z njimi je ubesedil bivanjsko tematiko, njegova poezija pa je tudi zelo ponotranjena. Njegovo čustveno intenzivno pesem v prozi z naslovom Zgolj dan je prevedla Tina Kozin. Interpretira dramski igralec Robert Prebil, zvok in montaža Urban Gruden, režija Alen Jelen, urednica ponovitve oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Poslušamo Koncert za dva orkestra Georga Friedricha Händla, Kvartet za harfo Ernesta Theodorja Amadeusa Wilhelma Hoffmanna, Koncert za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija, Suito v G-duru Jeana-Philippa Rameauja in Simfonijo v E-duru Avgusta Carla Dittersa von Dittersdorfa.
Poslušamo Koncert za dva orkestra Georga Friedricha Händla, Kvartet za harfo Ernesta Theodorja Amadeusa Wilhelma Hoffmanna, Koncert za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija, Suito v G-duru Jeana-Philippa Rameauja in Simfonijo v E-duru Avgusta Carla Dittersa von Dittersdorfa.
Če je pred časom še veljalo, da naše vode najbolj obremenjujejo kemikalije, je danes situacija nekoliko drugačna. Gostja tokratne Jutranje vremenske fronte, biologinja Nataša Dolinar z Agencije Republike Slovenije za okolje razlaga, da na ekološko stanje voda najbolj vplivajo hidromorfološke spremembe.
Če je pred časom še veljalo, da naše vode najbolj obremenjujejo kemikalije, je danes situacija nekoliko drugačna. Gostja tokratne Jutranje vremenske fronte, biologinja Nataša Dolinar z Agencije Republike Slovenije za okolje razlaga, da na ekološko stanje voda najbolj vplivajo hidromorfološke spremembe.
Z zvonjenjem, vstajenskimi svetimi mašami in procesijami so mnogi kristjani po svetu začeli praznovanje največjega krščanskega praznika. Murskosoboški škof Janez Kozinc je v poslanici dejal, da je vsakomur dan čas izkusiti sporočilnost velike noči. Da se velikonočna skrivnost dotika srca slehernika, je dejal tudi evangeličanski škof Aleksander Erniša. Drugi poudarki oddaje: Američani iz Irana uspešno evakuirali pogrešanega pilota. Zavezniki naj bi Ukrajino pozvali k prekinitvi napadov na rusko naftno infrastrukturo. Število primerov kožnega raka še vedno narašča.
Z zvonjenjem, vstajenskimi svetimi mašami in procesijami so mnogi kristjani po svetu začeli praznovanje največjega krščanskega praznika. Murskosoboški škof Janez Kozinc je v poslanici dejal, da je vsakomur dan čas izkusiti sporočilnost velike noči. Da se velikonočna skrivnost dotika srca slehernika, je dejal tudi evangeličanski škof Aleksander Erniša. Drugi poudarki oddaje: Američani iz Irana uspešno evakuirali pogrešanega pilota. Zavezniki naj bi Ukrajino pozvali k prekinitvi napadov na rusko naftno infrastrukturo. Število primerov kožnega raka še vedno narašča.
V Napotkih bomo spoznali Terme Dobrna. Osrednji del ponudbe predstavlja termalna voda, ki jo uporabljajo v različnih zdravstvenih in rehabilitacijskih programih. Terme so med drugim znane po obravnavi nevroloških, ginekoloških, uroloških in ortopedskih težav, poleg tega pa razvijajo tudi programe za preventivo in ohranjanje zdravja ter možnosti za sprostitev in gibanje v naravi.
V Napotkih bomo spoznali Terme Dobrna. Osrednji del ponudbe predstavlja termalna voda, ki jo uporabljajo v različnih zdravstvenih in rehabilitacijskih programih. Terme so med drugim znane po obravnavi nevroloških, ginekoloških, uroloških in ortopedskih težav, poleg tega pa razvijajo tudi programe za preventivo in ohranjanje zdravja ter možnosti za sprostitev in gibanje v naravi.
Hokejistom Olimpije v polfinalu razširjene avstrijske lige italijanski Pustertal povzroča velike težave.
Hokejistom Olimpije v polfinalu razširjene avstrijske lige italijanski Pustertal povzroča velike težave.
Poslušamo Partito v G-duru Johanna Pachelbla, Sonato za orkester v D-duru Alessandra Stradelle, Koncert za lutnjo, godala in čembalo v D-duru, RV 93 Antonia Vivaldija, Litanije v G-duru za štiri soliste, zbor, orkester in orgle Jakoba Frančiška Zupana, Koncert za oboo in godalni orkester v a-molu Alessandra Scarlattija ter Sonato v G-duru za kljunasto flavto, violo da gamba in čembalo Antonia Lottija.
Poslušamo Partito v G-duru Johanna Pachelbla, Sonato za orkester v D-duru Alessandra Stradelle, Koncert za lutnjo, godala in čembalo v D-duru, RV 93 Antonia Vivaldija, Litanije v G-duru za štiri soliste, zbor, orkester in orgle Jakoba Frančiška Zupana, Koncert za oboo in godalni orkester v a-molu Alessandra Scarlattija ter Sonato v G-duru za kljunasto flavto, violo da gamba in čembalo Antonia Lottija.
»Na svetu se vsak dan znova rojeva lepota, ki spet vstane spremenjena po viharjih zgodovine – to je moč vstajenja« je v enem od svojih nagovor poudaril papež Frančišek. O tej Lepoti, piše sv. Avguštin, ki stopa po poti iskanja, dvomov, negotovosti, toda hkrati poti polni upanja in pričakovanja: Pozno sem te vzljubil, Lepota večno davna, večno nova. Vabil si in klical – in prebil si mojo gluhoto. Bliskal in žarel si – in pregnal si mojo slepoto. Dotaknil si se me – in zagorel sem po tvojem miru. Velikonočni prazniki pomenijo, da se vsako leto znova odpravimo na pot iskanja te Lepote, ki ožarja prazen grob, vabijo nas da skupaj z Marijo Magdaleno na osebni ravni odgovorimo na vprašanje vstalega Kristusa: »Koga iščeš?« (Jn 20, 15). Gre za retorično vprašanje Mariji Magdaleni. Lahko bi tudi rekli: žena, ti nekoga iščeš. Iščeš njega, ki bo obrisal tvoje solze, ki te bo v polnosti sprejemal in ljubil, ki te bo varoval. Morda niti ne veš, koga iščeš, toda ti iščeš svojega Boga. Velikonočna skrivnost tudi nam danes postavlja vprašanje: Koga iščete? Prisluhniti temu vprašanju, ustvariti v sebi razpoloženje, da bi nanj poskušali odgovoriti, to je moja in tvoja Velika noč, to pomeni, da je odvaljen kamen od našega srca, ki tako postane odprto za živega Boga. Marija je prepoznala Jezusa šele takrat, ko jo pokliče po imenu, ko v njej ponovno odkrije njeno notranje bitje, ko ponovno odkrije v njej svobodo bivanja, ko v njej odkrije bogastvo življenja darov, po katerih Bog kliče vsako osebo v življenje in ji daje enkratno poslanstvo. Zato je tudi za nas danes tako odločilnega pomena, da se srečamo z vso resničnostjo življenja, da se »zjokamo pred grobom razočaranj, padcev, nemoči, trpljenja«, kajti le tako bomo mogli prisluhniti Jezusovemu vprašanju: Koga iščeš? Prisluhniti, iskati, to pa že pomeni, da v sebi ustvarimo pripravljenost in hrepenenje, da slišimo, kako nas Bog presenečenj kliče po imenu, da bi v prijateljstvu z Njim našli mir in veselje.
»Na svetu se vsak dan znova rojeva lepota, ki spet vstane spremenjena po viharjih zgodovine – to je moč vstajenja« je v enem od svojih nagovor poudaril papež Frančišek. O tej Lepoti, piše sv. Avguštin, ki stopa po poti iskanja, dvomov, negotovosti, toda hkrati poti polni upanja in pričakovanja: Pozno sem te vzljubil, Lepota večno davna, večno nova. Vabil si in klical – in prebil si mojo gluhoto. Bliskal in žarel si – in pregnal si mojo slepoto. Dotaknil si se me – in zagorel sem po tvojem miru. Velikonočni prazniki pomenijo, da se vsako leto znova odpravimo na pot iskanja te Lepote, ki ožarja prazen grob, vabijo nas da skupaj z Marijo Magdaleno na osebni ravni odgovorimo na vprašanje vstalega Kristusa: »Koga iščeš?« (Jn 20, 15). Gre za retorično vprašanje Mariji Magdaleni. Lahko bi tudi rekli: žena, ti nekoga iščeš. Iščeš njega, ki bo obrisal tvoje solze, ki te bo v polnosti sprejemal in ljubil, ki te bo varoval. Morda niti ne veš, koga iščeš, toda ti iščeš svojega Boga. Velikonočna skrivnost tudi nam danes postavlja vprašanje: Koga iščete? Prisluhniti temu vprašanju, ustvariti v sebi razpoloženje, da bi nanj poskušali odgovoriti, to je moja in tvoja Velika noč, to pomeni, da je odvaljen kamen od našega srca, ki tako postane odprto za živega Boga. Marija je prepoznala Jezusa šele takrat, ko jo pokliče po imenu, ko v njej ponovno odkrije njeno notranje bitje, ko ponovno odkrije v njej svobodo bivanja, ko v njej odkrije bogastvo življenja darov, po katerih Bog kliče vsako osebo v življenje in ji daje enkratno poslanstvo. Zato je tudi za nas danes tako odločilnega pomena, da se srečamo z vso resničnostjo življenja, da se »zjokamo pred grobom razočaranj, padcev, nemoči, trpljenja«, kajti le tako bomo mogli prisluhniti Jezusovemu vprašanju: Koga iščeš? Prisluhniti, iskati, to pa že pomeni, da v sebi ustvarimo pripravljenost in hrepenenje, da slišimo, kako nas Bog presenečenj kliče po imenu, da bi v prijateljstvu z Njim našli mir in veselje.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pirhi, tudi pisanke in pisanice so indoevropski pomladni simbol in morda najbolj znan velikonočni simbol oziroma simbol Kristusovega vstajenja. Tudi oddaje je v znamenju pirha, tak naslov je namreč sloviti angleški humoristični pisatelj Hector Hugh Munro, bolj znan kot Saki, dal eni izmed svojih zgodbic. Pirh ima v zgodbi v resnici tako pomembno vlogo, da pretrese celo tevtonsko plemstvo. Prevod Matej Juh, interpretacija Polona Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Matej Juh in Staša Grahek.
Pirhi, tudi pisanke in pisanice so indoevropski pomladni simbol in morda najbolj znan velikonočni simbol oziroma simbol Kristusovega vstajenja. Tudi oddaje je v znamenju pirha, tak naslov je namreč sloviti angleški humoristični pisatelj Hector Hugh Munro, bolj znan kot Saki, dal eni izmed svojih zgodbic. Pirh ima v zgodbi v resnici tako pomembno vlogo, da pretrese celo tevtonsko plemstvo. Prevod Matej Juh, interpretacija Polona Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Matej Juh in Staša Grahek.
Motivno in jezikovno sočno besedilo govori o postu in spopadu Pantagruelove druščine z njim na Otoku cokel, kjer gospodarijo frančiškani. Režiser: Gregor Tozon Prevajalec: Branko Madžarevič Prirejevalec in dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Rabelais – Brane Grubar Gostolevek – Zvone Hribar Pantagruel – Slavko Cerjak Panurg – Željko Hrs Janž – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2004
Motivno in jezikovno sočno besedilo govori o postu in spopadu Pantagruelove druščine z njim na Otoku cokel, kjer gospodarijo frančiškani. Režiser: Gregor Tozon Prevajalec: Branko Madžarevič Prirejevalec in dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Rabelais – Brane Grubar Gostolevek – Zvone Hribar Pantagruel – Slavko Cerjak Panurg – Željko Hrs Janž – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2004
S profesionalnostjo in požrtvovalnostjo je bila pri pripravi premier in obnovitvah nepogrešljiva. Pevci so cenili tudi njeno energičnost in zahtevnost, čeprav je bila v osebnem življenju skromna in se ni silila v ospredje. Njenih dvajset let v ljubljanski Operi se ujema z največjimi dosežki te kulturne ustanove, plejado izvrstnih pevcev in pevk ter obdobjem izjemnih dirigentov in režiserjev. To je bilo obdobje razcveta ljubljanske Opere in Dana Hubad je bila pomemben gradnik tega.
S profesionalnostjo in požrtvovalnostjo je bila pri pripravi premier in obnovitvah nepogrešljiva. Pevci so cenili tudi njeno energičnost in zahtevnost, čeprav je bila v osebnem življenju skromna in se ni silila v ospredje. Njenih dvajset let v ljubljanski Operi se ujema z največjimi dosežki te kulturne ustanove, plejado izvrstnih pevcev in pevk ter obdobjem izjemnih dirigentov in režiserjev. To je bilo obdobje razcveta ljubljanske Opere in Dana Hubad je bila pomemben gradnik tega.
V Katoliški cerkvi je dogajanje na véliko soboto minilo v znamenju spomina na mrtvega Jezusa v grobu. Dan se je začel z blagoslovom velikonočnega ognja in vode, nadaljeval z blagoslovom prazničnih dobrot. Evangeličani velikonočnih jedi ne blagoslavljajo, na véliko soboto pa zakurijo velikonočni ogenj v znamenje veselja in svetlobe. Drugače je v katoliških cerkvah, kjer se praznovanje velike noči že danes začenja z vigilijo oziroma bedenjem.
V Katoliški cerkvi je dogajanje na véliko soboto minilo v znamenju spomina na mrtvega Jezusa v grobu. Dan se je začel z blagoslovom velikonočnega ognja in vode, nadaljeval z blagoslovom prazničnih dobrot. Evangeličani velikonočnih jedi ne blagoslavljajo, na véliko soboto pa zakurijo velikonočni ogenj v znamenje veselja in svetlobe. Drugače je v katoliških cerkvah, kjer se praznovanje velike noči že danes začenja z vigilijo oziroma bedenjem.
Mark Hummel je ameriški bluesovski orgličar, pevec in avtor, rojen leta 1955 v New Havnu v zvezni državi Connecticut. Velja za enega najpomembnejših sodobnih izvajalcev orgličarskega bluesa. Posebej ga cenijo zaradi izrazitega tona, občutka za tradicionalni blues ter prepričljivega odrskega nastopa, in kot takega smo ga slišali tudi pri nas. Glasbeno se Mark Hummel giblje med west coast bluesom (torej bluesom zahodne obale), čikaškim bluesom, swingom in starimi, že skoraj pozabljenimi koreninami ameriške popularne glasbe. Med Markovimi najpomembnejšimi vzorniki je bil skoraj zagotovo na prvem mestu Little Walter.
Mark Hummel je ameriški bluesovski orgličar, pevec in avtor, rojen leta 1955 v New Havnu v zvezni državi Connecticut. Velja za enega najpomembnejših sodobnih izvajalcev orgličarskega bluesa. Posebej ga cenijo zaradi izrazitega tona, občutka za tradicionalni blues ter prepričljivega odrskega nastopa, in kot takega smo ga slišali tudi pri nas. Glasbeno se Mark Hummel giblje med west coast bluesom (torej bluesom zahodne obale), čikaškim bluesom, swingom in starimi, že skoraj pozabljenimi koreninami ameriške popularne glasbe. Med Markovimi najpomembnejšimi vzorniki je bil skoraj zagotovo na prvem mestu Little Walter.
Zgodba o ljubezni med nimfo Galatejo, pastirjem Akisom in ljubosumnim Polifemom.
Zgodba o ljubezni med nimfo Galatejo, pastirjem Akisom in ljubosumnim Polifemom.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V tretjem delu spoznamo ajdovske deklice, zlatoroga in srebrnokrilca. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V tretjem delu spoznamo ajdovske deklice, zlatoroga in srebrnokrilca. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Zleknite se na orehovo lupino in na njej odplavajte na medeno potico! Pripovedujeta: Brane Grubar in Judita Zidar Napisal: Miroslav Slana. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Zleknite se na orehovo lupino in na njej odplavajte na medeno potico! Pripovedujeta: Brane Grubar in Judita Zidar Napisal: Miroslav Slana. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.