Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pričevanje Marjana Šefa bo zadovoljilo še tako zahtevne gledalce, saj odstira zgodbo moža z izjemnimi življenjski izkušnjami. V spominih seže celo v daljno preteklost, vse do umora jugoslovanskega kralja Aleksandra leta 1934, spremlja pa tudi sodobno politiko. Marjan Šef je bil rojen v Zagrebu slovenskim staršem, ki so se pogosto selili. Nekateri njegovi sorodniki so bili znameniti učitelji, sam pa se je usmeril v elektroniko in s sinovoma vodil uspešno inovativno podjetje. Njegova življenjska zgodba je presenetljiva freska največjih preizkušenj, skozi katere je šel slovenski narod med drugo svetovno vojno in po njej. Pričevalec Šef je doživel strahote fašizma, nacizma in komunizma. Vsi trije režimi so prizadeli tudi njegovo družino.
Pričevanje Marjana Šefa bo zadovoljilo še tako zahtevne gledalce, saj odstira zgodbo moža z izjemnimi življenjski izkušnjami. V spominih seže celo v daljno preteklost, vse do umora jugoslovanskega kralja Aleksandra leta 1934, spremlja pa tudi sodobno politiko. Marjan Šef je bil rojen v Zagrebu slovenskim staršem, ki so se pogosto selili. Nekateri njegovi sorodniki so bili znameniti učitelji, sam pa se je usmeril v elektroniko in s sinovoma vodil uspešno inovativno podjetje. Njegova življenjska zgodba je presenetljiva freska največjih preizkušenj, skozi katere je šel slovenski narod med drugo svetovno vojno in po njej. Pričevalec Šef je doživel strahote fašizma, nacizma in komunizma. Vsi trije režimi so prizadeli tudi njegovo družino.
Izvedeli bomo vrsto zanimivosti o delu mojstra zvoka. Ob poslušanju posnetkov del Jeana Feryja Rebela, Giuseppa Verdija in Richarda Straussa nas bo po poteh svojega poklica, zlasti nastajanju simfoničnih in opernih posnetkov, popeljala tokratna gostja muzikologinje Mojce Menart, tonska mojstrica Aleks Pirkmajer Penko.
Izvedeli bomo vrsto zanimivosti o delu mojstra zvoka. Ob poslušanju posnetkov del Jeana Feryja Rebela, Giuseppa Verdija in Richarda Straussa nas bo po poteh svojega poklica, zlasti nastajanju simfoničnih in opernih posnetkov, popeljala tokratna gostja muzikologinje Mojce Menart, tonska mojstrica Aleks Pirkmajer Penko.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Tokrat še zadnjič poslušamo izbor del z Mednarodne skladateljske tribune Rostrum 2025. Teden dni pred naslednjo izvedbo dogodka predstavljamo še izbor skladb mladih skladateljev, tri orkestrska dela in komorno skladbo Joãa Caldasa, Lukasa Butkusa, Pavla Vaklinova in Aleksandrsa Avramecsa.
Tokrat še zadnjič poslušamo izbor del z Mednarodne skladateljske tribune Rostrum 2025. Teden dni pred naslednjo izvedbo dogodka predstavljamo še izbor skladb mladih skladateljev, tri orkestrska dela in komorno skladbo Joãa Caldasa, Lukasa Butkusa, Pavla Vaklinova in Aleksandrsa Avramecsa.
"Zaradi kostanja ne vidiš gob in zaradi gob ne vidiš kostanja," je v enem od še neobjavljenih besedil zapisal Primož Čučnik (1971), eden bolj uveljavljenih pesnikov srednje generacije. Ta avtor, ki je do zdaj objavil deset samostojnih pesniških zbirk, se v novejših besedilih naslanja na skladatelja Johna Cagea (1912–1992) in njegovo knjižno delo Tišina (1961, slovenski prevod 2025), ki ga je Čučnik tudi prevajal. Na ameriškega skladatelja se navezuje tako po naslovu kot tudi po načinu ubesedovanja. Gre za krajša besedila, ki so med poezijo v prozi in kratko zgodbo, vezana pa so predvsem na vsakdanje življenje. Izbrali smo jih šest. Interpret Urban Kuntarič, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Gašper Loborec, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2026.
"Zaradi kostanja ne vidiš gob in zaradi gob ne vidiš kostanja," je v enem od še neobjavljenih besedil zapisal Primož Čučnik (1971), eden bolj uveljavljenih pesnikov srednje generacije. Ta avtor, ki je do zdaj objavil deset samostojnih pesniških zbirk, se v novejših besedilih naslanja na skladatelja Johna Cagea (1912–1992) in njegovo knjižno delo Tišina (1961, slovenski prevod 2025), ki ga je Čučnik tudi prevajal. Na ameriškega skladatelja se navezuje tako po naslovu kot tudi po načinu ubesedovanja. Gre za krajša besedila, ki so med poezijo v prozi in kratko zgodbo, vezana pa so predvsem na vsakdanje življenje. Izbrali smo jih šest. Interpret Urban Kuntarič, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Gašper Loborec, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2026.
Po izredni seji državnega zbora, na kateri so se poslanci seznanili z obvestilom predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja, smo očitno še korak bližje k novi, četrti vladi Janeza Janše. Predsednik SDS in najverjetnejši mandatar je namreč sporočil, da so v njegovi stranki s prihodnjimi koalicijskimi partnerji potrdili izhodišča za oblikovanje tako imenovane Koalicije za uspešno Slovenijo.
Po izredni seji državnega zbora, na kateri so se poslanci seznanili z obvestilom predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja, smo očitno še korak bližje k novi, četrti vladi Janeza Janše. Predsednik SDS in najverjetnejši mandatar je namreč sporočil, da so v njegovi stranki s prihodnjimi koalicijskimi partnerji potrdili izhodišča za oblikovanje tako imenovane Koalicije za uspešno Slovenijo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Intimna zgodba ženske, ki je preživela partizanstvo, se poročila in v brutalnem vojnem obdobju imela skrivno intimno razmerje, je večplastna in fragmentarna. Prek kratkih reminiscenc in komentarja pa odslikava tudi položaj in borbo žensk za druge ideale, kot se sicer izkazujejo v sedanjosti. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mila – Ivanka Mežan Mlada Mila – Tina Potočnik Milin vnuk – Gregor Gruden Tone – Gaber Trseglav Tonetova sestra – Sabina Kogovšek Angleški vojak – Vito Weiss Soseda – Mojca Funkl Tonetov soborec – Matej Recer Moški v gostilni – Uroš Maček Dekle iz množice – Miranda Trnjanin Ženska – Marinka Štern Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2015.
Intimna zgodba ženske, ki je preživela partizanstvo, se poročila in v brutalnem vojnem obdobju imela skrivno intimno razmerje, je večplastna in fragmentarna. Prek kratkih reminiscenc in komentarja pa odslikava tudi položaj in borbo žensk za druge ideale, kot se sicer izkazujejo v sedanjosti. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mila – Ivanka Mežan Mlada Mila – Tina Potočnik Milin vnuk – Gregor Gruden Tone – Gaber Trseglav Tonetova sestra – Sabina Kogovšek Angleški vojak – Vito Weiss Soseda – Mojca Funkl Tonetov soborec – Matej Recer Moški v gostilni – Uroš Maček Dekle iz množice – Miranda Trnjanin Ženska – Marinka Štern Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2015.
Mineva sto let (8. maja) odkar se je rodil Mitja Mejak, literarni kritik in esejist, tudi urednik Uredništva kulturnih in literarnih oddaj Radia Ljubljana v letih od 1952 do prezgodnje smrti 28. avgusta leta 1975. Četrt stoletja je spremljal novosti slovenskega leposlovja in svoje prodorne kritike objavljal v periodiki, na radiu, nato pa jih je zbral v dveh Književnih kronikah. Literarni eseji o sodobnikih so leta 1977 izšli v knjigi Portreti. Oddajo o Mitju Mejaku je leta 1996 pripravil France Vurnik, v njej je avtorjeva zgodnja pesem in izbor odlomkov iz Mejakovih kritik.
Mineva sto let (8. maja) odkar se je rodil Mitja Mejak, literarni kritik in esejist, tudi urednik Uredništva kulturnih in literarnih oddaj Radia Ljubljana v letih od 1952 do prezgodnje smrti 28. avgusta leta 1975. Četrt stoletja je spremljal novosti slovenskega leposlovja in svoje prodorne kritike objavljal v periodiki, na radiu, nato pa jih je zbral v dveh Književnih kronikah. Literarni eseji o sodobnikih so leta 1977 izšli v knjigi Portreti. Oddajo o Mitju Mejaku je leta 1996 pripravil France Vurnik, v njej je avtorjeva zgodnja pesem in izbor odlomkov iz Mejakovih kritik.
Napovedujemo nedeljski koncert v portoroškem Avditoriju, kjer bodo gostili zasedbo vrhunskega bobnarja, ki je svetovno slavo dosegel kot dolgoletni član ameriške zasedbe Toto. Simon Phillips na tokratni evropski turneji predstavlja svoj novi projekt Protocol 6. Mojca Maljevac se je o legendarnem jazz rock fenomenu pogovarjala z odličnim bobnarjem Davidom Morganom. V nadaljevanju oddaje pa se bomo spomnili tudi Keitha Jarretta, ki bo konec tedna obrnil 81. stran v svoji knjigi življenja.
Napovedujemo nedeljski koncert v portoroškem Avditoriju, kjer bodo gostili zasedbo vrhunskega bobnarja, ki je svetovno slavo dosegel kot dolgoletni član ameriške zasedbe Toto. Simon Phillips na tokratni evropski turneji predstavlja svoj novi projekt Protocol 6. Mojca Maljevac se je o legendarnem jazz rock fenomenu pogovarjala z odličnim bobnarjem Davidom Morganom. V nadaljevanju oddaje pa se bomo spomnili tudi Keitha Jarretta, ki bo konec tedna obrnil 81. stran v svoji knjigi življenja.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Tokratno oddajo posvečamo petdeseti obletnici delovanja Folklornega društva Kres iz Novega Mesta. Gre za eno vidnejših folklornih skupin na Dolenjskem, ki že pol stoletja raziskuje in ohranja ljudsko izročilo, pri čemer posebej izpostavlja svoje delo na področju tradicionalne dolenjske noše ter plesnega in glasbenega izročila. V oddaji poslušamo tudi skladbe iz novega albuma, ki so ga Kresovci izdali ob omenjeni obletnici.
Tokratno oddajo posvečamo petdeseti obletnici delovanja Folklornega društva Kres iz Novega Mesta. Gre za eno vidnejših folklornih skupin na Dolenjskem, ki že pol stoletja raziskuje in ohranja ljudsko izročilo, pri čemer posebej izpostavlja svoje delo na področju tradicionalne dolenjske noše ter plesnega in glasbenega izročila. V oddaji poslušamo tudi skladbe iz novega albuma, ki so ga Kresovci izdali ob omenjeni obletnici.
In veliko, veliko dreves. In veliko bušk tudi … Pripovedujeta: Violeta Tomič in Zvone Hribar. Napisal: Toon Tellegen. Prevod: Anita Srebnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
In veliko, veliko dreves. In veliko bušk tudi … Pripovedujeta: Violeta Tomič in Zvone Hribar. Napisal: Toon Tellegen. Prevod: Anita Srebnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Tudi tokrat vas vabim med leve v afriško savano. Glasba, tudi drugega dela muzikala Levji kralj, je delo Eltona Johna, besedila pa Tima Ricea. Muzikal so v ZDA prvič uprizorili 8. julija leta 1997, na evropske odrske deske pa je prišel 19. oktobra leta 1999. Pripoveduje pa zgodbo o mladem levjem princu Simba, ki dneve preživlja v raziskovanju afriške savane. Ko tragedija, ki jo je zrežiral Simbijev zlobni stric Scar, terja očetovo življenje, Simba zbeži iz dežele, za sabo pa pusti življenje, kakršnega je poznal. A ne mine dolgo časa, ko se mora upreti mogočnemu sovražniku, slediti svoji usodi in postati kralj.
Tudi tokrat vas vabim med leve v afriško savano. Glasba, tudi drugega dela muzikala Levji kralj, je delo Eltona Johna, besedila pa Tima Ricea. Muzikal so v ZDA prvič uprizorili 8. julija leta 1997, na evropske odrske deske pa je prišel 19. oktobra leta 1999. Pripoveduje pa zgodbo o mladem levjem princu Simba, ki dneve preživlja v raziskovanju afriške savane. Ko tragedija, ki jo je zrežiral Simbijev zlobni stric Scar, terja očetovo življenje, Simba zbeži iz dežele, za sabo pa pusti življenje, kakršnega je poznal. A ne mine dolgo časa, ko se mora upreti mogočnemu sovražniku, slediti svoji usodi in postati kralj.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in celovito upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in celovito upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Stranke najverjetnejše koalicije so dorekle vsebinska izhodišča za novo vlado, kjer na prvo mesto postavljajo gospodarsko rast ter vitko decentralizirano državo. Vodja SDS Janez Janša, ki meri na četrti mandat na čelu vlade, je ob tem razčistil tudi status Resnice - ta bo po njegovih besedah ostala v opoziciji, a naj bi kljub temu prispevala ključne glasove za oblikovanje vlade. Druge teme: - Bela hiša žuga Iranu zaradi napadov, a vztraja pri premirju. - Evropsko združenje socialnih zavarovanj opozarja na previsoke cene novih zdravil. - V Dobrunjah slovesno odprli nov moški zapor.
Stranke najverjetnejše koalicije so dorekle vsebinska izhodišča za novo vlado, kjer na prvo mesto postavljajo gospodarsko rast ter vitko decentralizirano državo. Vodja SDS Janez Janša, ki meri na četrti mandat na čelu vlade, je ob tem razčistil tudi status Resnice - ta bo po njegovih besedah ostala v opoziciji, a naj bi kljub temu prispevala ključne glasove za oblikovanje vlade. Druge teme: - Bela hiša žuga Iranu zaradi napadov, a vztraja pri premirju. - Evropsko združenje socialnih zavarovanj opozarja na previsoke cene novih zdravil. - V Dobrunjah slovesno odprli nov moški zapor.
Karola Szymanowskega je globoko ganila stara perzijska poezija; njegovo Simfonijo št. 3 je vzpodbudilo besedilo Džalala-ad-Din Rumija – Mavlana iz 13. stoletja, ustanovitelja meniškega reda plešočih dervišev. Simfonija št. 3, Pesem o noči, je skladateljeva zvočna predstava noči – kozmičnega misterija, iz katerega nastaja individuum. Odnos med nočjo in jazom pa simbolizirata jaz – solist tenorist – in ti – zbor. Orkester skrbi za več sto zvočnih barv, predvsem s početverjeno zasedbo pihal in trobil ter z bogato zasedbo tolkalcev, pa še s klavirjem, čelesto, harfama in orglami. Simfonijo izvajajo Zbor in Simfonični orkester iz Birminghama ter solist, tenorist Jon Garrison pod vodstvom Simona Rattla.
Karola Szymanowskega je globoko ganila stara perzijska poezija; njegovo Simfonijo št. 3 je vzpodbudilo besedilo Džalala-ad-Din Rumija – Mavlana iz 13. stoletja, ustanovitelja meniškega reda plešočih dervišev. Simfonija št. 3, Pesem o noči, je skladateljeva zvočna predstava noči – kozmičnega misterija, iz katerega nastaja individuum. Odnos med nočjo in jazom pa simbolizirata jaz – solist tenorist – in ti – zbor. Orkester skrbi za več sto zvočnih barv, predvsem s početverjeno zasedbo pihal in trobil ter z bogato zasedbo tolkalcev, pa še s klavirjem, čelesto, harfama in orglami. Simfonijo izvajajo Zbor in Simfonični orkester iz Birminghama ter solist, tenorist Jon Garrison pod vodstvom Simona Rattla.
V nogometni ligi prvakov bomo nocoj dobili prvega finalista. Arsenal bo gostil Atletico, v Madridu je bil prejšnji teden rezultat 1 : 1. Slišali boste tudi košček sveže epizode nogometnega podkasta Žoga je okrogla.
V nogometni ligi prvakov bomo nocoj dobili prvega finalista. Arsenal bo gostil Atletico, v Madridu je bil prejšnji teden rezultat 1 : 1. Slišali boste tudi košček sveže epizode nogometnega podkasta Žoga je okrogla.
Še trije krogi so ostali do konca sezone v nogometnem državnem prvenstvu. Ta konec tedna se bosta v Ljudskem vrtu pomerila večna rivala. Maribor in Olimpijo loči ena točka na lestvici, a trenutno sta na četrtem in petem mestu, šest oz. sedem točk oddaljena od tretjega mesta, ki še pelje v Evropo. Ljubljanski navijači so že nekaj časa apatični, mariborski, po novem porazu v nedeljo, pa vse bolj, v najnovejši epizodi ugotavlja Jože Pepevnik. V Olimpiji se gredo skrivalnici, tako glede morebitne prodaje kluba kot glede proračuna za naslednjo sezono, pravi Boštjan Janežič, Marko Cirman pa ugotavlja, da imajo Mariborčani težavo, ker so del turške nogometne piramide, v katerem je osrednji klub Hull City, Maribor pa je precej nižje v tej hierarhiji, zato se turški lastniki s klubom manj ukvarjajo kot sicer. Gost je Tilen Trotovšek. Nekoč urednik na Šport TV, še vedno pa velik navijač Tottenhama. Trotovšek pravi, da je klub precej zgrešeno kupoval v zadnjih letih, neposrečeno je tudi kadroval, v zadnjem letu je trikrat menjal trenerja, nesrečo pa je imel tudi s poškodbami. Londončani se borijo za obstanek. Po dveh zaporednih zmagah, sploh prvih ligaških v letu 2026, so le uspeli splezati z mest, ki vodijo v drugo ligo. V valovskem nogometnem podkastu lahko tudi slišite pogovor s članom Leedsa Jako Bijolom. Zadovoljen je s svojo krstno sezono v najmočnejši ligi na svetu, ustreza pa mu umirjeno življenje v Yorkshiru. Kljub temu, da tam daleč največ ljudi navija za Leeds, Bijol pravi, da ima dovolj miru in zasebnosti.
Še trije krogi so ostali do konca sezone v nogometnem državnem prvenstvu. Ta konec tedna se bosta v Ljudskem vrtu pomerila večna rivala. Maribor in Olimpijo loči ena točka na lestvici, a trenutno sta na četrtem in petem mestu, šest oz. sedem točk oddaljena od tretjega mesta, ki še pelje v Evropo. Ljubljanski navijači so že nekaj časa apatični, mariborski, po novem porazu v nedeljo, pa vse bolj, v najnovejši epizodi ugotavlja Jože Pepevnik. V Olimpiji se gredo skrivalnici, tako glede morebitne prodaje kluba kot glede proračuna za naslednjo sezono, pravi Boštjan Janežič, Marko Cirman pa ugotavlja, da imajo Mariborčani težavo, ker so del turške nogometne piramide, v katerem je osrednji klub Hull City, Maribor pa je precej nižje v tej hierarhiji, zato se turški lastniki s klubom manj ukvarjajo kot sicer. Gost je Tilen Trotovšek. Nekoč urednik na Šport TV, še vedno pa velik navijač Tottenhama. Trotovšek pravi, da je klub precej zgrešeno kupoval v zadnjih letih, neposrečeno je tudi kadroval, v zadnjem letu je trikrat menjal trenerja, nesrečo pa je imel tudi s poškodbami. Londončani se borijo za obstanek. Po dveh zaporednih zmagah, sploh prvih ligaških v letu 2026, so le uspeli splezati z mest, ki vodijo v drugo ligo. V valovskem nogometnem podkastu lahko tudi slišite pogovor s članom Leedsa Jako Bijolom. Zadovoljen je s svojo krstno sezono v najmočnejši ligi na svetu, ustreza pa mu umirjeno življenje v Yorkshiru. Kljub temu, da tam daleč največ ljudi navija za Leeds, Bijol pravi, da ima dovolj miru in zasebnosti.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
V državnem zboru se je danes iztekel prvi krog iskanja mandatarja. V drugem, štirinajstdnevnem, lahko kandidata predlagajo tudi poslanske skupine. Kje je slovenska politika skoraj mesec in pol po volitvah? Kako je s spoštovanjem zavez in obljub in ali bi po zadnjih volitvah sploh lahko dobili koalicijo strank, ki tako ali drugače ne bi »izdale« svojih volilcev? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih s poznavalci politike. Gostje: dr. Miro Haček; dr. Igor Lukšič; dr. Dejan Verčič.
V državnem zboru se je danes iztekel prvi krog iskanja mandatarja. V drugem, štirinajstdnevnem, lahko kandidata predlagajo tudi poslanske skupine. Kje je slovenska politika skoraj mesec in pol po volitvah? Kako je s spoštovanjem zavez in obljub in ali bi po zadnjih volitvah sploh lahko dobili koalicijo strank, ki tako ali drugače ne bi »izdale« svojih volilcev? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih s poznavalci politike. Gostje: dr. Miro Haček; dr. Igor Lukšič; dr. Dejan Verčič.
Podatki zadnjih let kažejo, da bere približno 70 odstotkov vseh osnovnošolcev. Vsako leto je v Bralno značko vključenih približno 6000 bralcev, med njimi je pomemben delež tistih, ki z branjem vztrajajo vseh devet let osnovne šole. In pravi ti, Zlate bralke in Zlati bralci, so se danes zbrali na slavnostni prireditvi Društva Bralna značka –ZPMS v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Podatki zadnjih let kažejo, da bere približno 70 odstotkov vseh osnovnošolcev. Vsako leto je v Bralno značko vključenih približno 6000 bralcev, med njimi je pomemben delež tistih, ki z branjem vztrajajo vseh devet let osnovne šole. In pravi ti, Zlate bralke in Zlati bralci, so se danes zbrali na slavnostni prireditvi Društva Bralna značka –ZPMS v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Simfonični orkester Bavarskega radia je na koncertu 7. novembra lani v Filharmoniji na Isarju v Münchnu vodil sir Simon Rattle. Na programu sta bili SImfonija št. 2 Roberta Schumanna in baletna suita Ognjena ptica Igorja Stravinskega.
Simfonični orkester Bavarskega radia je na koncertu 7. novembra lani v Filharmoniji na Isarju v Münchnu vodil sir Simon Rattle. Na programu sta bili SImfonija št. 2 Roberta Schumanna in baletna suita Ognjena ptica Igorja Stravinskega.
Pri založbi Umco je izšla knjiga Zakon privlačnosti Jurija Hudolina, ki se giblje med potopisom, romanom in zgodovinsko čitanko, v njej pa avtor raziskuje območje med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom. Pri Založbi ZRC SAZU pa so izdali Etimološki slovar slovenskih zoonimov avtorice dr. Metke Furlan, v katerem je zbranih več kot 6700 analiz poimenovanj za živali.
Pri založbi Umco je izšla knjiga Zakon privlačnosti Jurija Hudolina, ki se giblje med potopisom, romanom in zgodovinsko čitanko, v njej pa avtor raziskuje območje med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom. Pri Založbi ZRC SAZU pa so izdali Etimološki slovar slovenskih zoonimov avtorice dr. Metke Furlan, v katerem je zbranih več kot 6700 analiz poimenovanj za živali.
Nova vlada pod vodstvom SDS je vse bliže. Najverjetnejši prihodnji premier Janez Janša je sporočil, da so uskladili izhodišča koalicijske pogodbe.Poleg trojčka okrog Nove Slovenije in Demokratov računa še na podporo Resnice, ki naj bi bila sicer v opoziciji. Druge teme: - Slovenska podjetja zaradi bližnjevzhodne vojne trpijo zaradi zamud in višjih stroškov - Trump zaostruje retoriko in Iranu grozi, da ga bo izbrisal z obličja Zemlje - Z esejem iz materinščine se je začela splošna matura.
Nova vlada pod vodstvom SDS je vse bliže. Najverjetnejši prihodnji premier Janez Janša je sporočil, da so uskladili izhodišča koalicijske pogodbe.Poleg trojčka okrog Nove Slovenije in Demokratov računa še na podporo Resnice, ki naj bi bila sicer v opoziciji. Druge teme: - Slovenska podjetja zaradi bližnjevzhodne vojne trpijo zaradi zamud in višjih stroškov - Trump zaostruje retoriko in Iranu grozi, da ga bo izbrisal z obličja Zemlje - Z esejem iz materinščine se je začela splošna matura.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Kako ravnamo kot stranka, kot potrošnik? Ali dosledno zahtevamo račun pri vseh storitvah? Ali se zavedamo, da davki omogočajo javne storitve?
Kako ravnamo kot stranka, kot potrošnik? Ali dosledno zahtevamo račun pri vseh storitvah? Ali se zavedamo, da davki omogočajo javne storitve?
Danes se je za več kot 7.200 gimnazijskih maturantov s pisanjem eseja iz materinščine začel spomladanski rok splošne mature. Obvezno branje letos vključuje Ivana Cankarja in Tino Vrščaj, tematski sklop pa nosi naslov Klanec nekoč, danes, vedno? Za večino dijakov matura predstavlja največji preizkus zrelosti, a Filip Vidušin je svoj preizkus zrelosti doživel nekoliko drugače, in sicer kar na Evrovizijskem odru. Pevec skupine LPS - Filip Vidušin se namreč maturitetnega eseja v prvem roku ni udeležil, saj je takrat zastopal Slovenijo v Torinu. Kako je ob tem usklajeval priprave na maturo, koliko odrekanja je to zahtevalo in ali danes svojo odločitev obžaluje, je preverila Lana Furlan.
Danes se je za več kot 7.200 gimnazijskih maturantov s pisanjem eseja iz materinščine začel spomladanski rok splošne mature. Obvezno branje letos vključuje Ivana Cankarja in Tino Vrščaj, tematski sklop pa nosi naslov Klanec nekoč, danes, vedno? Za večino dijakov matura predstavlja največji preizkus zrelosti, a Filip Vidušin je svoj preizkus zrelosti doživel nekoliko drugače, in sicer kar na Evrovizijskem odru. Pevec skupine LPS - Filip Vidušin se namreč maturitetnega eseja v prvem roku ni udeležil, saj je takrat zastopal Slovenijo v Torinu. Kako je ob tem usklajeval priprave na maturo, koliko odrekanja je to zahtevalo in ali danes svojo odločitev obžaluje, je preverila Lana Furlan.
Dijaki so danes pisali prvi maturitetni izpit -- esej iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine kot maternega jezika. Na prvi del izpita se je prijavilo 7251 kandidatov, mi pa smo po eseju obiskali gimnazijski oddelek na mariborski Srednji elektro-računalniški šoli. Foto: Radio Slovenija
Dijaki so danes pisali prvi maturitetni izpit -- esej iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine kot maternega jezika. Na prvi del izpita se je prijavilo 7251 kandidatov, mi pa smo po eseju obiskali gimnazijski oddelek na mariborski Srednji elektro-računalniški šoli. Foto: Radio Slovenija
V Prvi vrsti živo v studiu 13 nastopa zasedba Caminoigra, ki jo sestavljajo Jan Tomšič, Blaž Celarec, Boštjan Gombač in Žiga Golob.
V Prvi vrsti živo v studiu 13 nastopa zasedba Caminoigra, ki jo sestavljajo Jan Tomšič, Blaž Celarec, Boštjan Gombač in Žiga Golob.
Dramaturginja Maja Borin, dolgoletna članica Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor in letošnja nagrajenka Združenja dramskih umetnikov Slovenije, je gostja današnje oddaje Oder. Maja Borin je nagrado Marko Slodnjak Združenja dramskih umetnikov Slovenije dobila za dramaturgijo štirih predstav: Toxic, Toxic 2, Kot noč in dan ter Lav iz in di er. Borinova si je nagrado prislužila tudi za štiri avtorske literarno-gledališke projekte, v katerih je občinstvu na dogodkih zunaj gledališke hiše med drugim predstavila kultnega avtorja Kekčevih zgodb Josipa Vandota, mariborsko legendo Rudolfa Maistra in pesnika Pohorja Janka Glazerja. Dramaturginjo je nedavno pred mikrofon povabila Brigita Mohorič, novinarka Radia Maribor, v ospredju pogovora pa so bila vprašanja o vlogi in delu dramaturginje pri nastajanju gledališke predstave, o gledališko literarnih projektih, ki nastajajo zunaj gledališča, pa tudi o tem, zakaj ljudje še vedno radi prihajajo v gledališče. Vabimo vas k poslušanju!
Dramaturginja Maja Borin, dolgoletna članica Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor in letošnja nagrajenka Združenja dramskih umetnikov Slovenije, je gostja današnje oddaje Oder. Maja Borin je nagrado Marko Slodnjak Združenja dramskih umetnikov Slovenije dobila za dramaturgijo štirih predstav: Toxic, Toxic 2, Kot noč in dan ter Lav iz in di er. Borinova si je nagrado prislužila tudi za štiri avtorske literarno-gledališke projekte, v katerih je občinstvu na dogodkih zunaj gledališke hiše med drugim predstavila kultnega avtorja Kekčevih zgodb Josipa Vandota, mariborsko legendo Rudolfa Maistra in pesnika Pohorja Janka Glazerja. Dramaturginjo je nedavno pred mikrofon povabila Brigita Mohorič, novinarka Radia Maribor, v ospredju pogovora pa so bila vprašanja o vlogi in delu dramaturginje pri nastajanju gledališke predstave, o gledališko literarnih projektih, ki nastajajo zunaj gledališča, pa tudi o tem, zakaj ljudje še vedno radi prihajajo v gledališče. Vabimo vas k poslušanju!
Kekec je v nadiškem narečju poimenovanje za petelinčka. To pa verjetno nima nobene zveze s filmskim junakom Kekcem. Zoonim kekec je tvorjenka iz nadiške besede keka in označuje srako, je razložila dr. Metka Furlan, avtorica Etimološkega slovarja slovenskih zoonimov, ki je nedavno izšel pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Z doktorico Furlan smo se pogovarjali tudi o drugih zanimivih zoonimih, kot so volk, opica, kokoš in gož (Foto: Danganhfoto / Pixabay).
Kekec je v nadiškem narečju poimenovanje za petelinčka. To pa verjetno nima nobene zveze s filmskim junakom Kekcem. Zoonim kekec je tvorjenka iz nadiške besede keka in označuje srako, je razložila dr. Metka Furlan, avtorica Etimološkega slovarja slovenskih zoonimov, ki je nedavno izšel pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Z doktorico Furlan smo se pogovarjali tudi o drugih zanimivih zoonimih, kot so volk, opica, kokoš in gož (Foto: Danganhfoto / Pixabay).
Tik čez zahodno mejo, na Devinskem gradu so na ogled postavili prav posebno zbirko instalacij iz legokock. Grad že več kot 400 let poseduje in upravlja ena najstarejših evropskih plemiških rodbin, nemška družina italijanskega porekla Thurn und Taxis. Zakon privlačnosti pa je naslov knjige pesnika, pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina. Gre za svojevrsten, zelo oseben potopis ustvarjalca, ki ga posveča območju med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom.
Tik čez zahodno mejo, na Devinskem gradu so na ogled postavili prav posebno zbirko instalacij iz legokock. Grad že več kot 400 let poseduje in upravlja ena najstarejših evropskih plemiških rodbin, nemška družina italijanskega porekla Thurn und Taxis. Zakon privlačnosti pa je naslov knjige pesnika, pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina. Gre za svojevrsten, zelo oseben potopis ustvarjalca, ki ga posveča območju med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom.
Energetika Maribor je s 1. majem spremenila cene oskrbe s toploto. Medtem ko se je fiksni del zneska podražil, se je variabilni del pocenil.
Energetika Maribor je s 1. majem spremenila cene oskrbe s toploto. Medtem ko se je fiksni del zneska podražil, se je variabilni del pocenil.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Zahodni breg je bojno polje za zemljo. Judovski naseljenci so vse bolj drzni, agresivni. Pri belem dnevu napadajo beduinske vasi, požigajo mošeje, šole. Pretepajo Palestince, celo streljajo nanje, da bi jih pregnali ter se polastili hribov in dolin, o katerih so prepričani, da jim jih je namenil Bog. Podali smo se po biblijski pokrajini, ki je na pogled mehka, a za prebivalce neusmiljena. Na cesti prerokov, v vaseh in mestih bijejo tihi boj za prevlado. Govorili smo z žrtvami, spremljali napadalce, vojsko, se podali v nemirne kraje z aktivisti, ki še verjamejo v mir. Nasilje na Zahodnem bregu je sistematično. Naseljenci, največkrat pripadniki tako imenovane Mladine s hribov, imajo podporo države, na njihovi strani je vojska. Za svoja dejanja niso kaznovani. Cilj je etnično čiščenje, prilaščanje ozemlja, pregon prebivalstva. Uresničujejo načrt za poselitev pokrajine, ki ji pravijo Judeja in Samarija. To je Zahodni breg, kjer živijo Palestinci, ki si želijo svoje lastne neodvisne države. A ozemlje je vse bolj razkosano, kot švicarski sir. Ljudje živijo obdani z zidovi, ograjami, nadzornih točk je vsako leto več. Vse bolj razdeljena pa je tudi izraelska družba: med tiste, ki še verjamejo v mir, ter številne, ki jim ni mar in omogočajo peščici, da brez zavor uničuje državo. Reportažo z Zahodnega brega je pripravila bližnje-vzhodna dopisnica Karmen Švegl.
Zahodni breg je bojno polje za zemljo. Judovski naseljenci so vse bolj drzni, agresivni. Pri belem dnevu napadajo beduinske vasi, požigajo mošeje, šole. Pretepajo Palestince, celo streljajo nanje, da bi jih pregnali ter se polastili hribov in dolin, o katerih so prepričani, da jim jih je namenil Bog. Podali smo se po biblijski pokrajini, ki je na pogled mehka, a za prebivalce neusmiljena. Na cesti prerokov, v vaseh in mestih bijejo tihi boj za prevlado. Govorili smo z žrtvami, spremljali napadalce, vojsko, se podali v nemirne kraje z aktivisti, ki še verjamejo v mir. Nasilje na Zahodnem bregu je sistematično. Naseljenci, največkrat pripadniki tako imenovane Mladine s hribov, imajo podporo države, na njihovi strani je vojska. Za svoja dejanja niso kaznovani. Cilj je etnično čiščenje, prilaščanje ozemlja, pregon prebivalstva. Uresničujejo načrt za poselitev pokrajine, ki ji pravijo Judeja in Samarija. To je Zahodni breg, kjer živijo Palestinci, ki si želijo svoje lastne neodvisne države. A ozemlje je vse bolj razkosano, kot švicarski sir. Ljudje živijo obdani z zidovi, ograjami, nadzornih točk je vsako leto več. Vse bolj razdeljena pa je tudi izraelska družba: med tiste, ki še verjamejo v mir, ter številne, ki jim ni mar in omogočajo peščici, da brez zavor uničuje državo. Reportažo z Zahodnega brega je pripravila bližnje-vzhodna dopisnica Karmen Švegl.
Slovensko leposlovje je bogatejše za novo delo pesnika, pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina. Gre za svojevrsten, zelo oseben potopis ustvarjalca, ki živi med Ljubljano in hrvaško Istro – posveča pa ga območju med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom. Knjiga nosi naslov Zakon privlačnosti, izšla pa je pri založbi Umco.
Slovensko leposlovje je bogatejše za novo delo pesnika, pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina. Gre za svojevrsten, zelo oseben potopis ustvarjalca, ki živi med Ljubljano in hrvaško Istro – posveča pa ga območju med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom. Knjiga nosi naslov Zakon privlačnosti, izšla pa je pri založbi Umco.
Zaradi obnove priključnih krakov pa bo od jutri do 25. maja zaprt avtocestni priključek Slovenska Bistrica sever iz Maribora proti Ljubljani. Obvoz bo urejen po državni cesti skozi Slovensko Bistrico do avtocestnega priključka Slovenska Bistrica jug in obratno. Na občini Slovenska Bistrica in DARS-u pozivajo vse voznike k spoštovanju prometne signalizacije in k previdni vožnji skozi mesto, kjer bo prihajalo do zastojev. Podrobneje pa direktor slovenskobistriške občinske uprave Branko Žnidar.
Zaradi obnove priključnih krakov pa bo od jutri do 25. maja zaprt avtocestni priključek Slovenska Bistrica sever iz Maribora proti Ljubljani. Obvoz bo urejen po državni cesti skozi Slovensko Bistrico do avtocestnega priključka Slovenska Bistrica jug in obratno. Na občini Slovenska Bistrica in DARS-u pozivajo vse voznike k spoštovanju prometne signalizacije in k previdni vožnji skozi mesto, kjer bo prihajalo do zastojev. Podrobneje pa direktor slovenskobistriške občinske uprave Branko Žnidar.
Drugi poudarki oddaje: - Članice večgeneracijskega centra Posavje + klepetajo in kvačkajo tudi med potepanjem, na vlakih. - V Ajdovščini bodo zaznamovali občinski praznik. Občina, pravi župan, je v dobri kondiciji. - V Črenšovcih ob občinskem prazniku dajo besedo tudi mladim. - Ljudski pevci Jezerci, ki ohranjajo ljudsko pesem svojih babic, v prazničnih dneh gostovali v Sarajevu
Drugi poudarki oddaje: - Članice večgeneracijskega centra Posavje + klepetajo in kvačkajo tudi med potepanjem, na vlakih. - V Ajdovščini bodo zaznamovali občinski praznik. Občina, pravi župan, je v dobri kondiciji. - V Črenšovcih ob občinskem prazniku dajo besedo tudi mladim. - Ljudski pevci Jezerci, ki ohranjajo ljudsko pesem svojih babic, v prazničnih dneh gostovali v Sarajevu
Pred sobotnim začetkom 61. umetniškega bienala vas popeljemo v Benetke, kjer sicer letošnjo manifestacijo spremlja kar nekaj zapletov. V slovenskem paviljonu bo skupina Nonument Group predstavila projekt Zvočna sled nevidne hiše – ta temelji na začasni leseni džamiji, ki jo je leta 1917 postavila Avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom. V Kettejevem letu so v Ilirski Bistrici sklenili počastiti pesnikov jubilej z izdajo njegovega najbolj znanega dela za otroke Šivilja in škarjice. Izvirno likovno opremo so zaupali priznanemu ustvarjalcu in raziskovalcu ljudskega izročila Romeu Volku. V drugem delu oddaje pa vam predstavimo še knjigo Gledalec misli: Umetnikovo delo in njegov interpret, v kateri so zbrani članki in predavanja Aleksandra Bassina.
Pred sobotnim začetkom 61. umetniškega bienala vas popeljemo v Benetke, kjer sicer letošnjo manifestacijo spremlja kar nekaj zapletov. V slovenskem paviljonu bo skupina Nonument Group predstavila projekt Zvočna sled nevidne hiše – ta temelji na začasni leseni džamiji, ki jo je leta 1917 postavila Avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom. V Kettejevem letu so v Ilirski Bistrici sklenili počastiti pesnikov jubilej z izdajo njegovega najbolj znanega dela za otroke Šivilja in škarjice. Izvirno likovno opremo so zaupali priznanemu ustvarjalcu in raziskovalcu ljudskega izročila Romeu Volku. V drugem delu oddaje pa vam predstavimo še knjigo Gledalec misli: Umetnikovo delo in njegov interpret, v kateri so zbrani članki in predavanja Aleksandra Bassina.
Prvak stranke SDS Janez Janša je sporočil, da so s strankami nove morebitne koalicije uskladili izhodišča za koalicijsko pogodbo. Nov 14-dnevni rok za predlaganje mandatarskega kandidata sicer začenja teči jutri, stranke imajo po morebitni uskladitvi koalicijske pogodbe tako še teden dni časa, da jo potrdijo ter razdelijo resorje. Janša je ob tem dejal, da koalicije ne bodo sestavljali v tretjem krogu, ko bi za potrditev kandidata za premierja zadostovala navadna parlamentarna večina. Drugi poudarki oddaje: - Finančni minister Boštjančič: ukrepi nekaterih resorjev za zmanjšanje javnofinančnih odhodkov za zdaj niso zadostni. - Iran ob napetostih v Hormuški ožini grozi z novimi napadi, Trump odgovarja, da ga bo izbrisal z obličja Zemlje. - Občina Gorje: Upravljanje soteske VIntgar ostaja nezakonito in nepregledno.
Prvak stranke SDS Janez Janša je sporočil, da so s strankami nove morebitne koalicije uskladili izhodišča za koalicijsko pogodbo. Nov 14-dnevni rok za predlaganje mandatarskega kandidata sicer začenja teči jutri, stranke imajo po morebitni uskladitvi koalicijske pogodbe tako še teden dni časa, da jo potrdijo ter razdelijo resorje. Janša je ob tem dejal, da koalicije ne bodo sestavljali v tretjem krogu, ko bi za potrditev kandidata za premierja zadostovala navadna parlamentarna večina. Drugi poudarki oddaje: - Finančni minister Boštjančič: ukrepi nekaterih resorjev za zmanjšanje javnofinančnih odhodkov za zdaj niso zadostni. - Iran ob napetostih v Hormuški ožini grozi z novimi napadi, Trump odgovarja, da ga bo izbrisal z obličja Zemlje. - Občina Gorje: Upravljanje soteske VIntgar ostaja nezakonito in nepregledno.
Fižol velja za najbolj priljubljeno stročnico pri nas. Ker so vse vrste fižola občutljive na zmrzal in nizke temperature, je pomembno, da s setvijo ne hitimo. Več o tem, kako do zdravega in obilnega pridelka fižola, je povedala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.
Fižol velja za najbolj priljubljeno stročnico pri nas. Ker so vse vrste fižola občutljive na zmrzal in nizke temperature, je pomembno, da s setvijo ne hitimo. Več o tem, kako do zdravega in obilnega pridelka fižola, je povedala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.
V dneh na prelomu aprila v maj se spominjamo zadnjih bojev pred koncem druge svetovne vojne, ki so zagotovili, da je danes Primorska del Slovenije. Tokrat ponavljamo oddajo o letalskih napadih zavezniških letalskih sil na nemške postojanke na Colu, v Idriji in v drugih krajih na obrobju Trnovskega gozda. Cilj teh napadov je bil pomagati borcem 9. Korpusa narodno-osvobodilne vojske, ki so Primorsko branili pred umikajočo se vojsko 100 tisoč mož Nemcev, četnikov, Kozakov in drugih nemških podanikov na zahod.
V dneh na prelomu aprila v maj se spominjamo zadnjih bojev pred koncem druge svetovne vojne, ki so zagotovili, da je danes Primorska del Slovenije. Tokrat ponavljamo oddajo o letalskih napadih zavezniških letalskih sil na nemške postojanke na Colu, v Idriji in v drugih krajih na obrobju Trnovskega gozda. Cilj teh napadov je bil pomagati borcem 9. Korpusa narodno-osvobodilne vojske, ki so Primorsko branili pred umikajočo se vojsko 100 tisoč mož Nemcev, četnikov, Kozakov in drugih nemških podanikov na zahod.
Poslanci so se seznanili z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu kandidata za mandatarja ne bo predlagala. V sredo bo stekel drugi krog iskanja mandatarja, v katerem lahko v 14 dneh svojega kandidata poleg predsednika republike predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. V oddaji tudi o tem: - Srednješolci s pisanjem eseja začeli splošno maturo. - Srečanje srednjih šol Slovenije v znamenju tehnološke prihodnosti. - Kaj je evropska prestolnica kulture prinesla prostoru ob meji in kaj lahko ostane po koncu projekta?
Poslanci so se seznanili z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu kandidata za mandatarja ne bo predlagala. V sredo bo stekel drugi krog iskanja mandatarja, v katerem lahko v 14 dneh svojega kandidata poleg predsednika republike predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. V oddaji tudi o tem: - Srednješolci s pisanjem eseja začeli splošno maturo. - Srečanje srednjih šol Slovenije v znamenju tehnološke prihodnosti. - Kaj je evropska prestolnica kulture prinesla prostoru ob meji in kaj lahko ostane po koncu projekta?
- Državni zbor omogočil začetek drugega kroga iskanja mandatarja - Energetika Maribor s spremenjenimi cenami toplote - Od jutri zapora avtocestnega priključka Slovenska Bistrica sever iz smeri Maribora proti Ljubljani
- Državni zbor omogočil začetek drugega kroga iskanja mandatarja - Energetika Maribor s spremenjenimi cenami toplote - Od jutri zapora avtocestnega priključka Slovenska Bistrica sever iz smeri Maribora proti Ljubljani
Na sporedu: Peter Iljič Čajkovski: Serenada za godalni orkester v C-duru, op. 48; Italijanski capriccio, op. 45 in Sladko sanjarjenje v priredbi za violo in klavir.
Na sporedu: Peter Iljič Čajkovski: Serenada za godalni orkester v C-duru, op. 48; Italijanski capriccio, op. 45 in Sladko sanjarjenje v priredbi za violo in klavir.
V naših informativnih oddajah smo poročali, da je prišlo v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica do izjemnih težav pri ginekološki oskrbi pacientk. Razlogi za to tičijo v odhodu enega ginekologa in nepričakovani odsotnosti drugega. Za odziv glede nastale zelo neprijetne situacije za pacientke smo prosili direktorico Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica Ksenijo Trčko, ki je med drugim pojasnila, kako rešujejo nastale zaplete.
V naših informativnih oddajah smo poročali, da je prišlo v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica do izjemnih težav pri ginekološki oskrbi pacientk. Razlogi za to tičijo v odhodu enega ginekologa in nepričakovani odsotnosti drugega. Za odziv glede nastale zelo neprijetne situacije za pacientke smo prosili direktorico Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica Ksenijo Trčko, ki je med drugim pojasnila, kako rešujejo nastale zaplete.
Začetek delovanja ljubljanske borze, vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači
Začetek delovanja ljubljanske borze, vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači
Leto 2026 je Kosovelovo leto, saj obeležujemo 100-letnico smrti Srečka Kosovela, pesnika Krasa, ki je pomembno zaznamoval slovensko literarno obdobje 20. stoletja. Njegova dela odražajo družbeno kritičnost, vizionarsko misel in globoko humanistična sporočila, ki so še danes izjemno aktualna. In, kot boste slišali v nadaljevanju, lahko tudi povezujejo in spodbujajo, tudi pri drobnih zmagah ob vsakdanjih izzivih. Kosovelovo poezijo so namreč v minulih tednih prebirali tudi učenke in učenci Centra za komunikacijo, sluh in govor Portorož. Kosovelova beseda jim je odprla nova obzorja, obenem pa se jim z vajo tako odprla, da so bili pri deklamiranju ne le suvereni, ampak predvsem samozavestni.
Leto 2026 je Kosovelovo leto, saj obeležujemo 100-letnico smrti Srečka Kosovela, pesnika Krasa, ki je pomembno zaznamoval slovensko literarno obdobje 20. stoletja. Njegova dela odražajo družbeno kritičnost, vizionarsko misel in globoko humanistična sporočila, ki so še danes izjemno aktualna. In, kot boste slišali v nadaljevanju, lahko tudi povezujejo in spodbujajo, tudi pri drobnih zmagah ob vsakdanjih izzivih. Kosovelovo poezijo so namreč v minulih tednih prebirali tudi učenke in učenci Centra za komunikacijo, sluh in govor Portorož. Kosovelova beseda jim je odprla nova obzorja, obenem pa se jim z vajo tako odprla, da so bili pri deklamiranju ne le suvereni, ampak predvsem samozavestni.
Oddelek za jazz na Konzervatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ima tudi veliki jazzovski orkester. Njegov dirigent je Jaka Kopač, za koncert v Jazz Klubu Kazina pa ga je vodila češka komponistka Štěpánka Balcarová.
Oddelek za jazz na Konzervatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ima tudi veliki jazzovski orkester. Njegov dirigent je Jaka Kopač, za koncert v Jazz Klubu Kazina pa ga je vodila češka komponistka Štěpánka Balcarová.
Kako poteka reševanje najhuje poškodovanih motoristov in motoristk pri nas? Kaj je pomembno že v trenutkih na asfaltu, kako zahteven je boj za življenje v intenzivni enoti bolnišnice in kaj čaka poškodovance med rehabilitacijo? Kaj ob tem doživljajo profesionalci, zakaj je naš zdravstveni sistem pri tem vrhunski in v marsičem boljši in radodarnejši celo od švicarskega? Kako odločilen dejavnik pri teži poškodbe je dobra zaščitna oprema in na kaj bi moral pomisliti vsakdo, preden se odpravi na vožnjo? Svoje izkušnje v epizodi, posneti v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem, z nami delijo: •Marin Kernc, dolgoletni izkušeni motorist reševalec, Reševana postaja UKC LJ, •Sergej Godec, dr. med., spec. anesteziologije in intenzivne medicine, Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno medicino UKC LJ, •Marko Sremec, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, edini slovenski zdravnik s FIM-licenco in član strokovnega sveta AMZS za šport, •Primož Velikonja, strokovni sovoditelj podkasta, izkušen reševalec, tudi na motorju, inštruktor in vodja Satelitskega urgentnega centra v Kočevju.
Kako poteka reševanje najhuje poškodovanih motoristov in motoristk pri nas? Kaj je pomembno že v trenutkih na asfaltu, kako zahteven je boj za življenje v intenzivni enoti bolnišnice in kaj čaka poškodovance med rehabilitacijo? Kaj ob tem doživljajo profesionalci, zakaj je naš zdravstveni sistem pri tem vrhunski in v marsičem boljši in radodarnejši celo od švicarskega? Kako odločilen dejavnik pri teži poškodbe je dobra zaščitna oprema in na kaj bi moral pomisliti vsakdo, preden se odpravi na vožnjo? Svoje izkušnje v epizodi, posneti v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem, z nami delijo: •Marin Kernc, dolgoletni izkušeni motorist reševalec, Reševana postaja UKC LJ, •Sergej Godec, dr. med., spec. anesteziologije in intenzivne medicine, Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno medicino UKC LJ, •Marko Sremec, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, edini slovenski zdravnik s FIM-licenco in član strokovnega sveta AMZS za šport, •Primož Velikonja, strokovni sovoditelj podkasta, izkušen reševalec, tudi na motorju, inštruktor in vodja Satelitskega urgentnega centra v Kočevju.
Novomeška glasbenica Talia je v pomlad stopila z novo pesmijo s pomenljivim naslovom - Zažarim. Gre za osebno izpoved o notranji preobrazbi, trenutkih negotovosti in pogumu, ki je potreben za korak naprej.
Novomeška glasbenica Talia je v pomlad stopila z novo pesmijo s pomenljivim naslovom - Zažarim. Gre za osebno izpoved o notranji preobrazbi, trenutkih negotovosti in pogumu, ki je potreben za korak naprej.