Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ameriški predsednik Donald Trump je pozval države, naj v Hormuško ožino napotijo svoje vojaške ladje, da je Iran ne bo več ogrožal in bo varna za plovbo. Ob tem obljublja, da bo ožina kmalu spet odprta. Potem ko so ameriške sile ponoči napadle strateško pomemben iranski otok Harg v Perzijskem zalivu, je iranski zunanji minister Abas Aragči zagrozil, da bo Teheran v primeru ameriško-izraelskih napadov na energetsko infrastrukturo v Islamski republiki za cilje izbral ameriška podjetja v regiji.
Ameriški predsednik Donald Trump je pozval države, naj v Hormuško ožino napotijo svoje vojaške ladje, da je Iran ne bo več ogrožal in bo varna za plovbo. Ob tem obljublja, da bo ožina kmalu spet odprta. Potem ko so ameriške sile ponoči napadle strateško pomemben iranski otok Harg v Perzijskem zalivu, je iranski zunanji minister Abas Aragči zagrozil, da bo Teheran v primeru ameriško-izraelskih napadov na energetsko infrastrukturo v Islamski republiki za cilje izbral ameriška podjetja v regiji.
Sonja Bezjak je doktorica sociologije, deluje v Arhivu družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Sicer pa je vodja Muzeja norosti, ki že trinajsto leto deluje na gradu Cmurek na Tratah, izven vseh institucionalnih okvirjev, brez kakršnihkoli državnih in Evropskih sredstev, ampak na pobudo in zagnanost nekaj zanimivih lokalnih prebivalcev, ki so ga obnovili in mu dodali zanimivo vsebino. Na nek specifičen način, skupaj še z nekaterimi strokovnjaki in poznavalci zgodovine umetnosti, skrbijo tudi za kulturno dediščino. Ali bo med 35 nominiranci zmagal prav slovenski Muzej norosti, bomo izvedeli junija letos na razglasitvi v španskem v Bilbau.
Sonja Bezjak je doktorica sociologije, deluje v Arhivu družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Sicer pa je vodja Muzeja norosti, ki že trinajsto leto deluje na gradu Cmurek na Tratah, izven vseh institucionalnih okvirjev, brez kakršnihkoli državnih in Evropskih sredstev, ampak na pobudo in zagnanost nekaj zanimivih lokalnih prebivalcev, ki so ga obnovili in mu dodali zanimivo vsebino. Na nek specifičen način, skupaj še z nekaterimi strokovnjaki in poznavalci zgodovine umetnosti, skrbijo tudi za kulturno dediščino. Ali bo med 35 nominiranci zmagal prav slovenski Muzej norosti, bomo izvedeli junija letos na razglasitvi v španskem v Bilbau.
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V drugem delu se Dajbog naveliča iskanja praznine, na Luni se srečata kurent in človek, Vesna pa povije Jurija. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V drugem delu se Dajbog naveliča iskanja praznine, na Luni se srečata kurent in človek, Vesna pa povije Jurija. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Nocojšnja pravljica govori o pametnem mačku, ki si je obul škornje … Pripoveduje: Barbara Žefran. Avtorja: Jacob in Wilhelm Grimm. Avtor priredbe: Christine Rettl Prevedla: Sonja Kert Wakounig. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Nocojšnja pravljica govori o pametnem mačku, ki si je obul škornje … Pripoveduje: Barbara Žefran. Avtorja: Jacob in Wilhelm Grimm. Avtor priredbe: Christine Rettl Prevedla: Sonja Kert Wakounig. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Anonimni pionirji političnih memov v Sloveniji
Anonimni pionirji političnih memov v Sloveniji
Smučarska skakalka Nika Prevc je zmagovalka tekme na Holmenkollnu nad Oslom. Po prvi seriji je pristala na petem mestu, potem pa s 127-imi metri premagala konkurenco. Najboljša skakalka te zime je s 17-o zmago v letošnji sezoni po številu zbranih točk izboljšala rekord svojega brata Petra izpred 10-ih let. Na istem prizorišču so se pomerili tudi skakalci. Domen Prevc se s slabim skokom v prvi seriji ni uvrstil v finale. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Trump obljubil odprtje Hormuške ožine in pozval države k napotitvi vojaških ladij na to območje. - Petrol kljub občasnemu pomanjkanju goriva zatrjuje, da ne potrebuje sproščanja iz državnih rezerv. - V 97-em letu umrl Jürgen Habermas - eden najpomembnejših sodobnih intelektualcev.
Smučarska skakalka Nika Prevc je zmagovalka tekme na Holmenkollnu nad Oslom. Po prvi seriji je pristala na petem mestu, potem pa s 127-imi metri premagala konkurenco. Najboljša skakalka te zime je s 17-o zmago v letošnji sezoni po številu zbranih točk izboljšala rekord svojega brata Petra izpred 10-ih let. Na istem prizorišču so se pomerili tudi skakalci. Domen Prevc se s slabim skokom v prvi seriji ni uvrstil v finale. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Trump obljubil odprtje Hormuške ožine in pozval države k napotitvi vojaških ladij na to območje. - Petrol kljub občasnemu pomanjkanju goriva zatrjuje, da ne potrebuje sproščanja iz državnih rezerv. - V 97-em letu umrl Jürgen Habermas - eden najpomembnejših sodobnih intelektualcev.
Letos mineva sto let od rojstva nemškega pisatelja Siegfrieda Lenza, enega ključnih avtorjev povojne nemške literature. Med njegova dolgo prezrta dela sodi roman Prebežnik, ki ga je napisal že v začetku petdesetih let, a je zaradi političnih razmer izšel šele leta 2016, dve leti po avtorjevi smrti. Zgodba o nemškem vojaku, ki med drugo svetovno vojno dezertira k sovjetskim partizanom, odpira vprašanja vesti, dolžnosti in odgovornosti posameznika v vojni. Dogajanje je postavljeno na skrajni rob vzhodne Evrope, kjer se usode peščice vojakov vermahta prepletejo s poljskimi in ruskimi partizani ter civilnim prebivalstvom. Roman je v slovenščino prevedla Ana Jasmina Oseban. Interpretacija Saša Tabaković, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krautkhaker, urednica oddaje Tesa Drev, Tina Poglajen (ponovitve), produkcija 2023.
Letos mineva sto let od rojstva nemškega pisatelja Siegfrieda Lenza, enega ključnih avtorjev povojne nemške literature. Med njegova dolgo prezrta dela sodi roman Prebežnik, ki ga je napisal že v začetku petdesetih let, a je zaradi političnih razmer izšel šele leta 2016, dve leti po avtorjevi smrti. Zgodba o nemškem vojaku, ki med drugo svetovno vojno dezertira k sovjetskim partizanom, odpira vprašanja vesti, dolžnosti in odgovornosti posameznika v vojni. Dogajanje je postavljeno na skrajni rob vzhodne Evrope, kjer se usode peščice vojakov vermahta prepletejo s poljskimi in ruskimi partizani ter civilnim prebivalstvom. Roman je v slovenščino prevedla Ana Jasmina Oseban. Interpretacija Saša Tabaković, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krautkhaker, urednica oddaje Tesa Drev, Tina Poglajen (ponovitve), produkcija 2023.
Na kolesarski dirki od Tirenskega do Jadranskega morja je danes na sporedu 6. etapa. Košarkarji Ilirije so sinoči v Jadranski ligi v dvorani Tivoli gostili FMP.
Na kolesarski dirki od Tirenskega do Jadranskega morja je danes na sporedu 6. etapa. Košarkarji Ilirije so sinoči v Jadranski ligi v dvorani Tivoli gostili FMP.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Mladi, prodorni in že večkrat nagrajeni ukrajinski pianist Dmytro Choni je 14. februarja letos izvedel solistični recital v Studiu 1 Koncertne in radijske hiše Flagey v Bruslju. S tega recitala smo za predvajanje pripravili izbor posnetkov, ki zajema nekaj klavirskih Preludijev Clauda Debussyja, niz Štirih klavirskih skladb, op. 119 Johannesa Brahmsa, izbrane Pesmi brez besed Felixa Mendelssohna in Ukrajinsko rapsodijo št. 2 'Dumka-Schumka', op. 18 pianistovega rojaka Mykole Lysenka.
Mladi, prodorni in že večkrat nagrajeni ukrajinski pianist Dmytro Choni je 14. februarja letos izvedel solistični recital v Studiu 1 Koncertne in radijske hiše Flagey v Bruslju. S tega recitala smo za predvajanje pripravili izbor posnetkov, ki zajema nekaj klavirskih Preludijev Clauda Debussyja, niz Štirih klavirskih skladb, op. 119 Johannesa Brahmsa, izbrane Pesmi brez besed Felixa Mendelssohna in Ukrajinsko rapsodijo št. 2 'Dumka-Schumka', op. 18 pianistovega rojaka Mykole Lysenka.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Ameriški predsednik Donald Trump je po napadu na iranski otok Harg, prek katerega Islamska republika izvozi večino nafte, poudaril, da so tam uničili vojaške tarče. Dodal je, da za zdaj med cilji ni naftne infrastrukture. Teheran je zagrozil z napadi na energetsko infrastrukturo v regiji. Prebivalce v okolici treh pristanišč v Združenih arabskih emiratih so že pozvali k evakuaciji. Iz tistega v Fudžajri, ki je največje mesto na vzhodni obali Emiratov, poročajo o požaru. Nekaj drugih poudarkov: - Trump po koncu operacije v Iranu načrtuje preusmeritev pozornosti na Kubo - Janša napovedal izpodbijanje izidov predčasnega glasovanja, češ da bo 26 volišč nezakonitih - Dvakratna svetovna prvakinja v smuku Ilka Štuhec končuje tekmovalno kariero
Ameriški predsednik Donald Trump je po napadu na iranski otok Harg, prek katerega Islamska republika izvozi večino nafte, poudaril, da so tam uničili vojaške tarče. Dodal je, da za zdaj med cilji ni naftne infrastrukture. Teheran je zagrozil z napadi na energetsko infrastrukturo v regiji. Prebivalce v okolici treh pristanišč v Združenih arabskih emiratih so že pozvali k evakuaciji. Iz tistega v Fudžajri, ki je največje mesto na vzhodni obali Emiratov, poročajo o požaru. Nekaj drugih poudarkov: - Trump po koncu operacije v Iranu načrtuje preusmeritev pozornosti na Kubo - Janša napovedal izpodbijanje izidov predčasnega glasovanja, češ da bo 26 volišč nezakonitih - Dvakratna svetovna prvakinja v smuku Ilka Štuhec končuje tekmovalno kariero
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V tokratnih Dobrih novicah govorimo tudi o pomenu zbiranja in ohranjanja spominov. Naš sogovornik je koordinator zavoda Dobra pot, ki deluje na Krasu in v Brkinih, Miha Ravbar, ki nam predstavlja letošnjo vseslovensko akcijo zbiranja spominov starejših. V drugi polovici tega meseca bo potekala pod naslovom »Zapišimo spomine".
V tokratnih Dobrih novicah govorimo tudi o pomenu zbiranja in ohranjanja spominov. Naš sogovornik je koordinator zavoda Dobra pot, ki deluje na Krasu in v Brkinih, Miha Ravbar, ki nam predstavlja letošnjo vseslovensko akcijo zbiranja spominov starejših. V drugi polovici tega meseca bo potekala pod naslovom »Zapišimo spomine".
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Joanna Elmy je bolgarska pisateljica mlajše generacije, ki je svoj prvenec umestila v kraje in države, ki jih dobro pozna in v katerih tudi preživi največ časa, saj živi med svojo domovino in Združenimi državami Amerike. Že danes velja za eno najbolj prepoznavnih mladih pisateljskih imen, ne le v Bolgariji, kjer je leta 2022 prejela najprestižnejšo bolgarsko nagrado za vzhajajočo literaturo. Njen prvenec Narejeni iz krivde žanje uspehe tudi drugod, saj je bil njen roman o treh ženskah iz iste družine, ki pripadajo različnim generacijam, doslej preveden v najmanj petnajst jezikov. Zgodbe, teme in motivi, ki se spletajo v romanu, ne potekajo linearno, temveč se počasi gradijo v celoto, čeprav obrisi strukture na začetku še niso povsem jasni. Knjiga prinaša marsikaj, kar je bilo v preteklih desetletjih potisnjeno v ozadje velikih zgodb o Evropi in svetu ter pozabljeno v času bolgarske tranzicije, medtem ko jih Elmy zelo neposredno osvetljuje.
Joanna Elmy je bolgarska pisateljica mlajše generacije, ki je svoj prvenec umestila v kraje in države, ki jih dobro pozna in v katerih tudi preživi največ časa, saj živi med svojo domovino in Združenimi državami Amerike. Že danes velja za eno najbolj prepoznavnih mladih pisateljskih imen, ne le v Bolgariji, kjer je leta 2022 prejela najprestižnejšo bolgarsko nagrado za vzhajajočo literaturo. Njen prvenec Narejeni iz krivde žanje uspehe tudi drugod, saj je bil njen roman o treh ženskah iz iste družine, ki pripadajo različnim generacijam, doslej preveden v najmanj petnajst jezikov. Zgodbe, teme in motivi, ki se spletajo v romanu, ne potekajo linearno, temveč se počasi gradijo v celoto, čeprav obrisi strukture na začetku še niso povsem jasni. Knjiga prinaša marsikaj, kar je bilo v preteklih desetletjih potisnjeno v ozadje velikih zgodb o Evropi in svetu ter pozabljeno v času bolgarske tranzicije, medtem ko jih Elmy zelo neposredno osvetljuje.
Raziskovalna pot dr. Dominika Kozjeka se odvija na presečišču strojništva in podatkovne znanosti, zlasti umetne inteligence, z izjemnim poudarkom na prenosu znanstvenih dosežkov v industrijsko prakso. Tako je med letoma 2021 in 2023 kot podoktorski raziskovalec na Northwestern University v ZDA razvil prelomne pristope h krmiljenju procesov 3D-tiska kovin. Njegovi dosežki so objavljeni v vodilnih svetovnih znanstvenih revijah, kar ga uvršča med vidnejše raziskovalce na področju naprednih proizvodnih tehnologij. Kljub številnim ponudbam za prestižne položaje v ZDA, pa se je zavestno odločil vrniti se v Slovenijo.
Raziskovalna pot dr. Dominika Kozjeka se odvija na presečišču strojništva in podatkovne znanosti, zlasti umetne inteligence, z izjemnim poudarkom na prenosu znanstvenih dosežkov v industrijsko prakso. Tako je med letoma 2021 in 2023 kot podoktorski raziskovalec na Northwestern University v ZDA razvil prelomne pristope h krmiljenju procesov 3D-tiska kovin. Njegovi dosežki so objavljeni v vodilnih svetovnih znanstvenih revijah, kar ga uvršča med vidnejše raziskovalce na področju naprednih proizvodnih tehnologij. Kljub številnim ponudbam za prestižne položaje v ZDA, pa se je zavestno odločil vrniti se v Slovenijo.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je poveljnik Gasilske brigade Maribor, Primož Osojnik. Z njim smo se pogovarjali o pomembni in odgovorni nalogi gasilcev v naši skupnosti. Spregovorili smo tudi o tem, kako poteka delo gasilcev na terenu, s kakšnimi intervencijami se najpogosteje srečujejo in kateri so največji izzivi pri reševanju ljudi in premoženja.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je poveljnik Gasilske brigade Maribor, Primož Osojnik. Z njim smo se pogovarjali o pomembni in odgovorni nalogi gasilcev v naši skupnosti. Spregovorili smo tudi o tem, kako poteka delo gasilcev na terenu, s kakšnimi intervencijami se najpogosteje srečujejo in kateri so največji izzivi pri reševanju ljudi in premoženja.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Ljudsko pripovedno izročilo je bogata zakladnica različnih zvrsti, kot so pravljice, povedke, pripovedke, basni, anekdote, legende. Približa nam vrednote, kot so ljubezen do sočloveka, skrb za živali in spoštovanje narave. Povezuje starejše in mlajše in ustvarja mostove med različnimi generacijami na različnih pripovedovalskih dogodkih. Tudi na festivalu. S prvo izvedbo vokalno-glasbeno-pripovedovalske potorisbe ''Isimangaliso'' glasbenika in performerja Boštjana Gombača se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel letošnji Pripovedovalski festival.
Ljudsko pripovedno izročilo je bogata zakladnica različnih zvrsti, kot so pravljice, povedke, pripovedke, basni, anekdote, legende. Približa nam vrednote, kot so ljubezen do sočloveka, skrb za živali in spoštovanje narave. Povezuje starejše in mlajše in ustvarja mostove med različnimi generacijami na različnih pripovedovalskih dogodkih. Tudi na festivalu. S prvo izvedbo vokalno-glasbeno-pripovedovalske potorisbe ''Isimangaliso'' glasbenika in performerja Boštjana Gombača se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel letošnji Pripovedovalski festival.
V Vrtojbi so namenu predali prenovljeno razdelilno transformatorsko postajo, kar bo okoli 9.000 odjemalcem na območju občin Vrtojbe in Šempetra z okolico, dela Vipavske doline ter spodnjega Krasa, omogočalo bolj stabilno oskrbo z električno energijo. Celotna naložba je veljala štiri milijone evrov, od tega je 1,6 milijona nepovratnih sredstev iz modernizacijskega sklada prispevalo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. V oddaji tudi o teh temah: - Ob prihajajoči 50. obletnici uničujočega potresa v Furaljniji Julijski krajini vrsta izobraževalnih programov za okrevanje in odpornost. - Koprski Titov trg preplavili starodobniki. - Šport ostaja še naprej pomemben most med obema Goricama.
V Vrtojbi so namenu predali prenovljeno razdelilno transformatorsko postajo, kar bo okoli 9.000 odjemalcem na območju občin Vrtojbe in Šempetra z okolico, dela Vipavske doline ter spodnjega Krasa, omogočalo bolj stabilno oskrbo z električno energijo. Celotna naložba je veljala štiri milijone evrov, od tega je 1,6 milijona nepovratnih sredstev iz modernizacijskega sklada prispevalo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. V oddaji tudi o teh temah: - Ob prihajajoči 50. obletnici uničujočega potresa v Furaljniji Julijski krajini vrsta izobraževalnih programov za okrevanje in odpornost. - Koprski Titov trg preplavili starodobniki. - Šport ostaja še naprej pomemben most med obema Goricama.
S pripovedovalskim koncertom Isimangaliso z Boštjanom Gombačem se je začel že 29. Pripovedovalski festival, letos je osrednja tema čudež. Kot zapiše programska vodja Tjaša Koprivec Vuga, je "čudež v tej viharni dobi, ko vsi nevarno odtekamo v zavedanju pozornosti, svojevrstna svetlina, nadvse razsijan prostor upanja in zaupanja.'' Festival literature sveta Fabula med drugim prinaša švicarsko-nemškega pisatelja in esejista Jonasa Lüscherja, ki v intelektualno nabitih in satiričnih delih obravnava moralno odgovornost, krhkost civilizacije in vpliv kapitalističnega sistema na družbo. V Parizu rojena potomka priseljencev iz nekdanje Jugoslavije, pisateljica Jákuta Alikavázovic, pa v številna svoja dela vpeljuje prav izkušnjo izseljenstva. Posvetimo se še sodobni madžarski fotografiji, na ogled sta dve razstavi avtoric Zsuzsanne Kemenesi in Anne Tihanyi, in pa vizualnim bodicam tandema Small but Dangers, ki nas spodbujajo k čudenju.
S pripovedovalskim koncertom Isimangaliso z Boštjanom Gombačem se je začel že 29. Pripovedovalski festival, letos je osrednja tema čudež. Kot zapiše programska vodja Tjaša Koprivec Vuga, je "čudež v tej viharni dobi, ko vsi nevarno odtekamo v zavedanju pozornosti, svojevrstna svetlina, nadvse razsijan prostor upanja in zaupanja.'' Festival literature sveta Fabula med drugim prinaša švicarsko-nemškega pisatelja in esejista Jonasa Lüscherja, ki v intelektualno nabitih in satiričnih delih obravnava moralno odgovornost, krhkost civilizacije in vpliv kapitalističnega sistema na družbo. V Parizu rojena potomka priseljencev iz nekdanje Jugoslavije, pisateljica Jákuta Alikavázovic, pa v številna svoja dela vpeljuje prav izkušnjo izseljenstva. Posvetimo se še sodobni madžarski fotografiji, na ogled sta dve razstavi avtoric Zsuzsanne Kemenesi in Anne Tihanyi, in pa vizualnim bodicam tandema Small but Dangers, ki nas spodbujajo k čudenju.
Mladi danes odraščajo v svetu, kjer so nezdrava živila najbolj dostopna, najbolj oglaševana in pogosto najcenejša izbira. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da se delež otrok in mladostnikov s prekomerno telesno težo povečuje. Leta 2022 je bilo 24,9% otrok in mladostnikov prekomerno prehranjenih. Prehranski strokovnjaki zato opozarjajo na dolgoročne posledice takšnega načina življenja in na pomembnost ozaveščanja o zdravih prehranskih navadah. Zaskrbljenost glede negativnih vplivov oglaševanja in dostopnosti nezdravih živil pa izražajo tudi pri UNICEF-u.
Mladi danes odraščajo v svetu, kjer so nezdrava živila najbolj dostopna, najbolj oglaševana in pogosto najcenejša izbira. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da se delež otrok in mladostnikov s prekomerno telesno težo povečuje. Leta 2022 je bilo 24,9% otrok in mladostnikov prekomerno prehranjenih. Prehranski strokovnjaki zato opozarjajo na dolgoročne posledice takšnega načina življenja in na pomembnost ozaveščanja o zdravih prehranskih navadah. Zaskrbljenost glede negativnih vplivov oglaševanja in dostopnosti nezdravih živil pa izražajo tudi pri UNICEF-u.
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas, politik, ki je oblikoval slovenski parlamentarni jezik, Slovenka, po kateri so poimenovali park v tržaški občini
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas, politik, ki je oblikoval slovenski parlamentarni jezik, Slovenka, po kateri so poimenovali park v tržaški občini
Madžarska je država s pestro zgodovino in bogato kulturo. Je večinoma ravna z nizkimi hribovji in neskončnimi polji. Ima čudovito arhitekturo in mesta. Kljub močnim zunanjim vplivom so njeni prebivalci ohranili svoj edinstveni jezik. Orkester Slovenske filharmonije Mojca Lavrenčič, dirigentka Tibor Kerekeš, trobenta Erzsébet Gódor, cimbale Franci Krevh, Beata Ilona Barcza, povezovalca Spored: Bartók, Haydn, Brahms
Madžarska je država s pestro zgodovino in bogato kulturo. Je večinoma ravna z nizkimi hribovji in neskončnimi polji. Ima čudovito arhitekturo in mesta. Kljub močnim zunanjim vplivom so njeni prebivalci ohranili svoj edinstveni jezik. Orkester Slovenske filharmonije Mojca Lavrenčič, dirigentka Tibor Kerekeš, trobenta Erzsébet Gódor, cimbale Franci Krevh, Beata Ilona Barcza, povezovalca Spored: Bartók, Haydn, Brahms
Oddaja Hudo je bila planinsko obarvana. Konec januarja so Pirniče gostile 36. državno tekmovanje Mladina in gore, ki je najbolj uveljavljeno planinsko tekmovanje za mlade iz znanj, veščin in izkušenj z vseh področij planinskega delovanja. To tekmovanje mlade pripravlja na samostojen obisk gora, ponuja pa tudi ogromno možnosti za druženje in pridobivanje izkušenj za življenje. Z nami v studiu so bile članice ekipe Planinske brihte iz Planinskega društva Medvode, ki so v osnovnošolski konkurenci že tretjič zapored postale državne prvakinje, z njimi je bila tudi mentorica Mojca Resnik. Skupaj smo vam približali veliko uporabnih planinskih znanj, povedale so tudi vse o njihovi poti do uspeha, ki so ga dosegle. Nihče pred njimi v 36 letni zgodovini tekmovanja namreč še ni dosegel treh zaporednih naslovov.
Oddaja Hudo je bila planinsko obarvana. Konec januarja so Pirniče gostile 36. državno tekmovanje Mladina in gore, ki je najbolj uveljavljeno planinsko tekmovanje za mlade iz znanj, veščin in izkušenj z vseh področij planinskega delovanja. To tekmovanje mlade pripravlja na samostojen obisk gora, ponuja pa tudi ogromno možnosti za druženje in pridobivanje izkušenj za življenje. Z nami v studiu so bile članice ekipe Planinske brihte iz Planinskega društva Medvode, ki so v osnovnošolski konkurenci že tretjič zapored postale državne prvakinje, z njimi je bila tudi mentorica Mojca Resnik. Skupaj smo vam približali veliko uporabnih planinskih znanj, povedale so tudi vse o njihovi poti do uspeha, ki so ga dosegle. Nihče pred njimi v 36 letni zgodovini tekmovanja namreč še ni dosegel treh zaporednih naslovov.
Ljudstvo Fon je najštevilčnejše ljudstvo v današnjem Beninu, znani so tudi po imenu Dahomejci. Zgradili so zgodovinsko mesto Ahomej, ki je bilo središče kraljestva Dahomej. Ljudsko pevsko izročilo ljudstva Fon je živo, posebej to velja za pripovedne pesmi, ki še vedno opevajo preteklost in prednike. Poslušamo primer sodobnega izročila, kot še dandanes živi, zvočni zapisi pa so sicer z začetka osemdesetih let.
Ljudstvo Fon je najštevilčnejše ljudstvo v današnjem Beninu, znani so tudi po imenu Dahomejci. Zgradili so zgodovinsko mesto Ahomej, ki je bilo središče kraljestva Dahomej. Ljudsko pevsko izročilo ljudstva Fon je živo, posebej to velja za pripovedne pesmi, ki še vedno opevajo preteklost in prednike. Poslušamo primer sodobnega izročila, kot še dandanes živi, zvočni zapisi pa so sicer z začetka osemdesetih let.
"Zanimanje za humanistiko v zadnjih letih upada, rastoča pa je v tistih državah, kjer so jo uspeli približati sodobni tehnologiji, torej kjer je dobila inovativne poti in smeri", pravi klasična filologinja in predstojnica oddelka za italijanistiko na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem Jadranka Cergol Gabrovec. V lepih spominih ima še obdobje, ko je poučevala na šolah v Trstu, Gorici in na avstrijskem Koroškem. Ukvarja se s humanistično tradicijo na Primorskem in s slovensko književnostjo v Italiji. Pravkar zaključuje monografijo Sprehodi in prepleti besed ob meji.
"Zanimanje za humanistiko v zadnjih letih upada, rastoča pa je v tistih državah, kjer so jo uspeli približati sodobni tehnologiji, torej kjer je dobila inovativne poti in smeri", pravi klasična filologinja in predstojnica oddelka za italijanistiko na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem Jadranka Cergol Gabrovec. V lepih spominih ima še obdobje, ko je poučevala na šolah v Trstu, Gorici in na avstrijskem Koroškem. Ukvarja se s humanistično tradicijo na Primorskem in s slovensko književnostjo v Italiji. Pravkar zaključuje monografijo Sprehodi in prepleti besed ob meji.
Petra Seliškar je večkrat nagrajena režiserka, producentka in scenaristka, ki na področju dokumentarnega filma deluje že več kot dve desetletji. Ob filmskem ustvarjanju in vodenju svoje produkcijske hiše Petra Pan film je tudi soustanoviteljica in programska svetovalka kreativnega festivala dokumentarnega filma MakeDox, ki že šestnajst let vsako poletje poteka v Skopju. V utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada je komisija zapisala, da Petra Seliškar še posebej z zadnjimi tremi filmi, Telo, Poletne počitnice in Gora se ne bo premaknila, potrjuje eno najcelovitejših vizij sodobnega dokumentarnega filma, njeno filmsko ustvarjanje pa označila za prakso pozornosti, ki vrača sposobnost poslušanja sveta. Režiserko je pred mikrofon povabila Petra Meterc. Tehnična izvedba Mirta Berlan, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026
Petra Seliškar je večkrat nagrajena režiserka, producentka in scenaristka, ki na področju dokumentarnega filma deluje že več kot dve desetletji. Ob filmskem ustvarjanju in vodenju svoje produkcijske hiše Petra Pan film je tudi soustanoviteljica in programska svetovalka kreativnega festivala dokumentarnega filma MakeDox, ki že šestnajst let vsako poletje poteka v Skopju. V utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada je komisija zapisala, da Petra Seliškar še posebej z zadnjimi tremi filmi, Telo, Poletne počitnice in Gora se ne bo premaknila, potrjuje eno najcelovitejših vizij sodobnega dokumentarnega filma, njeno filmsko ustvarjanje pa označila za prakso pozornosti, ki vrača sposobnost poslušanja sveta. Režiserko je pred mikrofon povabila Petra Meterc. Tehnična izvedba Mirta Berlan, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026
Pri Policiji in Agenciji za varnost prometa za vzroke nesreč pri motoristih praviloma navajata neprilagojeno hitrost, nepravilno smer vožnje, nepravilno prehitevanje in napačno oceno razmer v ovinku. Zdaj že dobro vemo tudi, da prometne nesreče motoristov najpogosteje povzroči slabo predvidevanje. Bi nesreče lahko preprečili, če bi tvegane dogodke motoristov v digitalni obliki zbrali in prikazali na prav posebnem motorističnem zemljevidu? Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Pri Policiji in Agenciji za varnost prometa za vzroke nesreč pri motoristih praviloma navajata neprilagojeno hitrost, nepravilno smer vožnje, nepravilno prehitevanje in napačno oceno razmer v ovinku. Zdaj že dobro vemo tudi, da prometne nesreče motoristov najpogosteje povzroči slabo predvidevanje. Bi nesreče lahko preprečili, če bi tvegane dogodke motoristov v digitalni obliki zbrali in prikazali na prav posebnem motorističnem zemljevidu? Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
18. festival Bobri bo tudi tokrat ponudil pester izbor predstav, delavnic in drugih dogodkov za otroke, mlade in družine. Festival letos v ospredje postavlja moč skupnosti, izpostavlja vrednote empatije, solidarnosti in medkulturnega dialoga. Kako skozi umetnost predstaviti moč skupnosti, je zanimalo tudi Lano Furlan, ki se je podala med hodnike SVŠGUGL-a in tam o tem povprašala ustvarjalke dveh predstav, ki se bodo predstavile tudi na festivalu Bobri. Več pa v Kulturomatu.
18. festival Bobri bo tudi tokrat ponudil pester izbor predstav, delavnic in drugih dogodkov za otroke, mlade in družine. Festival letos v ospredje postavlja moč skupnosti, izpostavlja vrednote empatije, solidarnosti in medkulturnega dialoga. Kako skozi umetnost predstaviti moč skupnosti, je zanimalo tudi Lano Furlan, ki se je podala med hodnike SVŠGUGL-a in tam o tem povprašala ustvarjalke dveh predstav, ki se bodo predstavile tudi na festivalu Bobri. Več pa v Kulturomatu.
Hokej je olimpijski šport že 100 let, od zimskih olimpijskih iger leta 1924 v Chamonixu naprej je namreč na rednem olimpijskem programu. Igrajo ga tudi ženske, ki se lahko za olimpijske kolajne borijo od leta 1998. Kakšen šport je hokej, kako potekajo treningi, kakšna je oprema in kako hitro letijo paki pri profesionalnih igralcih, izvemo od gostov iz Hokejskega kluba Olimpija: mladih hokejistov Timoteja Kuralta in Tomaža Koloniča ter vodje mladinskih selekcij Mitje Šivica. Fanta, ki sicer obiskujeta 6. razred, sta člana najbolje uvrščene slovenske ekipe v mednarodni hokejski ligi v kategoriji U13.
Hokej je olimpijski šport že 100 let, od zimskih olimpijskih iger leta 1924 v Chamonixu naprej je namreč na rednem olimpijskem programu. Igrajo ga tudi ženske, ki se lahko za olimpijske kolajne borijo od leta 1998. Kakšen šport je hokej, kako potekajo treningi, kakšna je oprema in kako hitro letijo paki pri profesionalnih igralcih, izvemo od gostov iz Hokejskega kluba Olimpija: mladih hokejistov Timoteja Kuralta in Tomaža Koloniča ter vodje mladinskih selekcij Mitje Šivica. Fanta, ki sicer obiskujeta 6. razred, sta člana najbolje uvrščene slovenske ekipe v mednarodni hokejski ligi v kategoriji U13.
Rossinijevo Petite messe solennelle/Malo slavnostno mašo bomo slišali v nedeljo, 22. marca, ob pol osmih zvečer v Gallusovi dvorani v okviru srebrnega abonmaja Cankarjevega doma. Nastopili bodo solisti, sopranistka Mojca Bitenc Križaj, mezzosopranistka Nuška Drašček, tenorist Martin Sušnik, baritonist Domen Križaj, za harmonijem bo Tomaž Sevšek, na dva klavirja bosta igrali Andreja Kosmač in Meta Fajdiga. Pel bo Mešani zbor Glasbene matice Ljubljana, dirigent bo Sebastjan Vrhovnik. Zato v današnjem druženju lepo pozdravljamo Veroniko Bravr, predsednico Glasbene matice Ljubljana in dirigenta, Sebastjana Vrhovnika.
Rossinijevo Petite messe solennelle/Malo slavnostno mašo bomo slišali v nedeljo, 22. marca, ob pol osmih zvečer v Gallusovi dvorani v okviru srebrnega abonmaja Cankarjevega doma. Nastopili bodo solisti, sopranistka Mojca Bitenc Križaj, mezzosopranistka Nuška Drašček, tenorist Martin Sušnik, baritonist Domen Križaj, za harmonijem bo Tomaž Sevšek, na dva klavirja bosta igrali Andreja Kosmač in Meta Fajdiga. Pel bo Mešani zbor Glasbene matice Ljubljana, dirigent bo Sebastjan Vrhovnik. Zato v današnjem druženju lepo pozdravljamo Veroniko Bravr, predsednico Glasbene matice Ljubljana in dirigenta, Sebastjana Vrhovnika.
Vabljeni k poslušanju bolgarske ljudske pravljice Čisto za skupaj, tople in hudomušne zgodbe o povezanosti, sodelovanju in moči skupnosti. Pravljico pripoveduje Tanja Vreš iz Mariborske knjižnice, ki je z besedo in glasom oživila staro modrost, da smo skupaj močnejši.
Vabljeni k poslušanju bolgarske ljudske pravljice Čisto za skupaj, tople in hudomušne zgodbe o povezanosti, sodelovanju in moči skupnosti. Pravljico pripoveduje Tanja Vreš iz Mariborske knjižnice, ki je z besedo in glasom oživila staro modrost, da smo skupaj močnejši.
Učenci in učenke osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj pripovedujejo o športnem in kulturnem dnevu, pa tudi o prihajajoči valeti. Prisluhnite tudi bolgarski pravljici Čisto za skupaj.
Učenci in učenke osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj pripovedujejo o športnem in kulturnem dnevu, pa tudi o prihajajoči valeti. Prisluhnite tudi bolgarski pravljici Čisto za skupaj.
Na kolesarski dirki od Tirenskega do Jadranskega morja je danes na sporedu 6. etapa. Košarkarji Ilirije so sinoči v Jadranski ligi v dvorani Tivoli gostili FMP.
Na kolesarski dirki od Tirenskega do Jadranskega morja je danes na sporedu 6. etapa. Košarkarji Ilirije so sinoči v Jadranski ligi v dvorani Tivoli gostili FMP.
Danes se v Radiovednih posvečamo živalim, ki lahko preživijo pri plus štiridesetih in minus štiridesetih stopinjah Celzija. Vse o kamelah, pravih mojstricah preživetja v puščavi, bo v tokratni epizodi razkrila Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja živalskega vrta v Ljubljani.
Danes se v Radiovednih posvečamo živalim, ki lahko preživijo pri plus štiridesetih in minus štiridesetih stopinjah Celzija. Vse o kamelah, pravih mojstricah preživetja v puščavi, bo v tokratni epizodi razkrila Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja živalskega vrta v Ljubljani.
Tokrat smo pripravili pravo kulinarično posebnost: ocvrto telečjo glavo. Izvedeli boste, kako telečjo glavo najprej pravilno skuhamo z jušno zelenjavo in začimbami, nato pa izberemo najokusnejše kose – lične mišice, gobec in del vratu. Sledi paniranje v moki, jajcih in drobtinah ter cvrtje do zlato rjave hrustljavosti. Namig za postrežbo? Tatarska omaka ali vložena paprika, ki lepo dopolni bogat okus mesa. Diši po tradiciji! RECEPT: Sestavine: - ½ telečje glave - Jušna zelenjava - Sol, poper - Moka - 2 jajci - Drobtine - Maščoba Postopek: Telečjo glavo, ki ji je mesar odstranil nosno kost in lobanjo, kuhamo v slani vodi, dodamo nekaj jušne zelenjave in nekaj zrn popra. Na pol skuhamo in odstranimo meso s kosti. Za cvrtje porabimo lične mišice in gobec ter del vratu, ki se drži ob glavi. Meso spaniramo in ocvremo. Zraven ponudimo tatarsko omako ali vloženo papriko.
Tokrat smo pripravili pravo kulinarično posebnost: ocvrto telečjo glavo. Izvedeli boste, kako telečjo glavo najprej pravilno skuhamo z jušno zelenjavo in začimbami, nato pa izberemo najokusnejše kose – lične mišice, gobec in del vratu. Sledi paniranje v moki, jajcih in drobtinah ter cvrtje do zlato rjave hrustljavosti. Namig za postrežbo? Tatarska omaka ali vložena paprika, ki lepo dopolni bogat okus mesa. Diši po tradiciji! RECEPT: Sestavine: - ½ telečje glave - Jušna zelenjava - Sol, poper - Moka - 2 jajci - Drobtine - Maščoba Postopek: Telečjo glavo, ki ji je mesar odstranil nosno kost in lobanjo, kuhamo v slani vodi, dodamo nekaj jušne zelenjave in nekaj zrn popra. Na pol skuhamo in odstranimo meso s kosti. Za cvrtje porabimo lične mišice in gobec ter del vratu, ki se drži ob glavi. Meso spaniramo in ocvremo. Zraven ponudimo tatarsko omako ali vloženo papriko.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Dnevi postajajo daljši in toplejši, narava nas že razveseljuje s svojimi prvimi znanilci pomladi, hkrati pa se pred začetkom novega letnega časa številne družine pripravljajo na spomladansko čiščenje. Pri tem staršem in starim staršem pomagajo tudi tretješolci z OŠ Ketteja in Murna v Ljubljani, ki so Sari Medved povedali, da jim sicer pospravljanje ne diši najbolj, pa vendar jim postaneta čiščenje in pospravljanje zanimivejša, ko odkrijejo najrazličnejše njim zanimive ali pa neznane predmete, ki jih zelo dobro poznajo njihovi starši in stari starši. Med njimi so tudi pisalni stroj, kaseta, stacionarni telefon in gramofon. V tokratni oddaji Radijski ringaraja se bomo skupaj odpravili na potovanje po preteklosti in odkrivali delovanje ter namen predmetov, ki že dolgo prebivajo na marsikaterih podstrešjih ali v kleteh hiš in stanovanj.
Dnevi postajajo daljši in toplejši, narava nas že razveseljuje s svojimi prvimi znanilci pomladi, hkrati pa se pred začetkom novega letnega časa številne družine pripravljajo na spomladansko čiščenje. Pri tem staršem in starim staršem pomagajo tudi tretješolci z OŠ Ketteja in Murna v Ljubljani, ki so Sari Medved povedali, da jim sicer pospravljanje ne diši najbolj, pa vendar jim postaneta čiščenje in pospravljanje zanimivejša, ko odkrijejo najrazličnejše njim zanimive ali pa neznane predmete, ki jih zelo dobro poznajo njihovi starši in stari starši. Med njimi so tudi pisalni stroj, kaseta, stacionarni telefon in gramofon. V tokratni oddaji Radijski ringaraja se bomo skupaj odpravili na potovanje po preteklosti in odkrivali delovanje ter namen predmetov, ki že dolgo prebivajo na marsikaterih podstrešjih ali v kleteh hiš in stanovanj.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Angleška pesnica Christina Georgina Rossetti je živela v letih od 1830 do 1894. Zlasti znane so njene balade in mistične religiozne pesmi. Za njeno poezijo sta značilna globoko doživljanje in simbolika. Njeno pesem z naslovom Počitek je prevedel Matej Venier. Interpretacija Darja Reichman, ton in montaža Mirta Berlan, režija Milan Golob. Posneto 2020. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.
Angleška pesnica Christina Georgina Rossetti je živela v letih od 1830 do 1894. Zlasti znane so njene balade in mistične religiozne pesmi. Za njeno poezijo sta značilna globoko doživljanje in simbolika. Njeno pesem z naslovom Počitek je prevedel Matej Venier. Interpretacija Darja Reichman, ton in montaža Mirta Berlan, režija Milan Golob. Posneto 2020. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kraji Ahvaz, Isfahan, Širaz in Maskat, otok Hormuz in Hormuška ožina, dinastija Pahlavi – aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu je tudi v radijski eter zaneslo obilico tujih osebnih in zemljepisnih imen. V KiKsu danes zato Darja Pograjc in Saša Grčman pojasnita pravila naglaševanja pri prevzemanju besed iz perzijskega in arabskega jezika.
Kraji Ahvaz, Isfahan, Širaz in Maskat, otok Hormuz in Hormuška ožina, dinastija Pahlavi – aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu je tudi v radijski eter zaneslo obilico tujih osebnih in zemljepisnih imen. V KiKsu danes zato Darja Pograjc in Saša Grčman pojasnita pravila naglaševanja pri prevzemanju besed iz perzijskega in arabskega jezika.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Napadi na Bližnjem vzhodu ne pojenjajo. "Vojna bo trajala, dokler bo treba," je vnovič zatrdil ameriški predsednik Trump. Sporočil je, da so ameriške sile uničile vojaške tarče na otoku Karg, ki je znan kot kronski dragulj iranske naftne industrije. Druge teme: - Razbremenitev plač med možnimi ukrepi za okrepitev gospodarske konkurenčnosti. - Glavkom učinkovito upočasnimo s preventivo, pravi stroka. - Po državi bodo tradicionalne čistilne akcije.
Napadi na Bližnjem vzhodu ne pojenjajo. "Vojna bo trajala, dokler bo treba," je vnovič zatrdil ameriški predsednik Trump. Sporočil je, da so ameriške sile uničile vojaške tarče na otoku Karg, ki je znan kot kronski dragulj iranske naftne industrije. Druge teme: - Razbremenitev plač med možnimi ukrepi za okrepitev gospodarske konkurenčnosti. - Glavkom učinkovito upočasnimo s preventivo, pravi stroka. - Po državi bodo tradicionalne čistilne akcije.
S tretjimi tekmami se nadaljuje četrtfinale razširjene hokejske regionalne lige. Na gostovanju pri Bolzanu serijo na 4 zmage nadaljuje tudi Olimpija.
S tretjimi tekmami se nadaljuje četrtfinale razširjene hokejske regionalne lige. Na gostovanju pri Bolzanu serijo na 4 zmage nadaljuje tudi Olimpija.
V nov dan z glasbo Emanuela in Sebastiana Bacha, Scarlattija, Vivaldija in Corellija v prvem, Rodriga in Sibeliusa v drugem ter Thalberga, Boccherinija, Diabellija, Mozarta, Katsarisa, Ashmora in Haydna v tretjem delu.
V nov dan z glasbo Emanuela in Sebastiana Bacha, Scarlattija, Vivaldija in Corellija v prvem, Rodriga in Sibeliusa v drugem ter Thalberga, Boccherinija, Diabellija, Mozarta, Katsarisa, Ashmora in Haydna v tretjem delu.