Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poljski pesnik Czesław Miłosz (1911–2004) se je rodil v kraju Šeteniai v Litvi. Študiral je v tedanjem poljskem Wilnu, zdaj Vilni, in v Parizu. Med drugo svetovno vojno je bil član poljskega odporniškega gibanja. Od leta 1946 do 1950 je bil poljski kulturni ataše v Washingtonu in Parizu, leta 1951 pa je v Franciji zaprosil za politični azil. Od leta 1960 je živel v Združenih državah Amerike in bil sedemnajst let profesor slavistike na univerzi v Berkeleyju. Pisal je refleksivno poezijo, angažirano kratko prozo, romane, razprave in avtobiografska besedila. Leta 1991 je prvič po letu 1939 obiskal Litvo, leta 2000 pa se je preselil v Krakov, kjer je leta 2004 tudi umrl. V slovenščini je doslej izšlo pet knjig zbranih pesmi Czesława Miłosza v prevodu Jane Unuk, tokrat pa ga bomo slišali v prevodu Katarine Šalamun-Biedrzycke, in sicer štiri pesmi iz zbirke Kronike iz leta 1987. Prva pesem v tem izboru z naslovom Ponovno najdenje je nastala leta 1943. Prevajalka Katarina Šalamun-Biedrzycka, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Poljski pesnik Czesław Miłosz (1911–2004) se je rodil v kraju Šeteniai v Litvi. Študiral je v tedanjem poljskem Wilnu, zdaj Vilni, in v Parizu. Med drugo svetovno vojno je bil član poljskega odporniškega gibanja. Od leta 1946 do 1950 je bil poljski kulturni ataše v Washingtonu in Parizu, leta 1951 pa je v Franciji zaprosil za politični azil. Od leta 1960 je živel v Združenih državah Amerike in bil sedemnajst let profesor slavistike na univerzi v Berkeleyju. Pisal je refleksivno poezijo, angažirano kratko prozo, romane, razprave in avtobiografska besedila. Leta 1991 je prvič po letu 1939 obiskal Litvo, leta 2000 pa se je preselil v Krakov, kjer je leta 2004 tudi umrl. V slovenščini je doslej izšlo pet knjig zbranih pesmi Czesława Miłosza v prevodu Jane Unuk, tokrat pa ga bomo slišali v prevodu Katarine Šalamun-Biedrzycke, in sicer štiri pesmi iz zbirke Kronike iz leta 1987. Prva pesem v tem izboru z naslovom Ponovno najdenje je nastala leta 1943. Prevajalka Katarina Šalamun-Biedrzycka, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Po napovedi morebitnega skupnega odhoda na parlamentarne volitve Socialnih demokratov in stranke Prerod, je nocoj svet stranke, ki jo vodi evropski poslanec Vladimir Prebilič, vendarle sklenil, da se na spomladanske volitve podajajo samostojno.
Po napovedi morebitnega skupnega odhoda na parlamentarne volitve Socialnih demokratov in stranke Prerod, je nocoj svet stranke, ki jo vodi evropski poslanec Vladimir Prebilič, vendarle sklenil, da se na spomladanske volitve podajajo samostojno.
Poslušamp ekskluziven posnetek koncerta svetovno priznanega kitarista Ala Di Meole, ki je v Ljubljani, v Cankarjevem domu, nastopil pred dvema tednoma s svojim akustičnim triom s Peom Alfonsijem in Sergiom Martinezom ter gostom, klarinetistom Goranom Bojčevskim. Za posnetek so poskrbeli tonski mojster Grega Samar, glasbeni producent Rok Lopatič in asistent Damir Ibrahimkadić. Ekipo Cankarjevega doma, ki je poskrbela za izvedbo koncerta so sestavljali: producentka koncerta Mojca Zupanič, tonski tehnik Matej Čelik, inspicient Uroš Plestenjak, organizator Samo Klemenčič in lučkar Matjaž Bajc, vodja programa za jazz in druge glasbe je Tina Lešničar, direktor kulturno-umetniškega programa pa Peter Baroš. Uurednica snemanja koncerta je bila Alja Kramar, urednik Sobotnega glasbenega večera je Jane Weber, urednik uredništva pa Matej Jevnišek.
Poslušamp ekskluziven posnetek koncerta svetovno priznanega kitarista Ala Di Meole, ki je v Ljubljani, v Cankarjevem domu, nastopil pred dvema tednoma s svojim akustičnim triom s Peom Alfonsijem in Sergiom Martinezom ter gostom, klarinetistom Goranom Bojčevskim. Za posnetek so poskrbeli tonski mojster Grega Samar, glasbeni producent Rok Lopatič in asistent Damir Ibrahimkadić. Ekipo Cankarjevega doma, ki je poskrbela za izvedbo koncerta so sestavljali: producentka koncerta Mojca Zupanič, tonski tehnik Matej Čelik, inspicient Uroš Plestenjak, organizator Samo Klemenčič in lučkar Matjaž Bajc, vodja programa za jazz in druge glasbe je Tina Lešničar, direktor kulturno-umetniškega programa pa Peter Baroš. Uurednica snemanja koncerta je bila Alja Kramar, urednik Sobotnega glasbenega večera je Jane Weber, urednik uredništva pa Matej Jevnišek.
V nizu telefonskih pogovorov med žensko na tako imenovani vroči liniji in naključnim klicateljem se namesto pričakovanega erotičnega pogovora razvije nekaj veliko bolj intimnega. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Zapeljivka – Polona Juh Moški glas – Sebastian Cavazza Glas na odzivniku – Mateja Perpar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2013.
V nizu telefonskih pogovorov med žensko na tako imenovani vroči liniji in naključnim klicateljem se namesto pričakovanega erotičnega pogovora razvije nekaj veliko bolj intimnega. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Zapeljivka – Polona Juh Moški glas – Sebastian Cavazza Glas na odzivniku – Mateja Perpar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2013.
Le kdo je prinesel darilo psičku, mucki in miški? Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Anja Štefan. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Le kdo je prinesel darilo psičku, mucki in miški? Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Anja Štefan. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Ljubiteljice in ljubitelji smučarskih skokov so se popoldne razveselili novega uspeha slovenskih športnikov. Domen Prevc je namreč na prvi od dveh tekem svetovnega pokala v Wisli na Poljskem slavil prvo zmago v olimpijski zimi, skupno pa deseto v karieri. Anže Lanišek je obdržal rumeno majico vodilnega v svetovnem pokalu in končal tik za stopničkami na četrtem mestu. Tretji slovenski finalist Timi Zajc je bil 12. Drugi poudarki oddaje: - Stranka Prerod se na volitve podaja samostojno - Katar in Egipt pozivata k čimprejšnjemu umiku izraelske vojske iz Gaze in nastanitvi mednarodnih sil - Mariborski študenti gostinstva in turizma uspešni na prestižnih tekmovanjih doma in v tujini
Ljubiteljice in ljubitelji smučarskih skokov so se popoldne razveselili novega uspeha slovenskih športnikov. Domen Prevc je namreč na prvi od dveh tekem svetovnega pokala v Wisli na Poljskem slavil prvo zmago v olimpijski zimi, skupno pa deseto v karieri. Anže Lanišek je obdržal rumeno majico vodilnega v svetovnem pokalu in končal tik za stopničkami na četrtem mestu. Tretji slovenski finalist Timi Zajc je bil 12. Drugi poudarki oddaje: - Stranka Prerod se na volitve podaja samostojno - Katar in Egipt pozivata k čimprejšnjemu umiku izraelske vojske iz Gaze in nastanitvi mednarodnih sil - Mariborski študenti gostinstva in turizma uspešni na prestižnih tekmovanjih doma in v tujini
John Banville (1945) velja za vrhunskega proznega stilista in za enega najboljših literarnih ustvarjalcev ob koncu 20. in na začetku 21. stoletja na Irskem. Njegov opus romanesknih del je precej obsežen, s svojim romanom Morje pa si je leta 2005 prislužil ugledno literarno nagrado booker. Prvoosebni pripovedovalec in glavni lik romana je umetnostni zgodovinar Max Morden, ki se vrne v obmorsko vasico, v kateri je kot otrok preživljal počitnice. Vrne se zato, da bi pobegnil pred mislijo na smrt nedavno preminule žene in se spoprijel s travmo iz otroških let. Roman je hkrati sprava s smrtjo ter globoko premišljevanje o identiteti in spominjanju. Osmega decembra bo minilo 80 let od rojstva tega pomembnega irskega književnika. Interpret Zvone Hribar, režiserka Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg, urednik oddaje in prevajalec Matej Juh. Produkcija 2006.
John Banville (1945) velja za vrhunskega proznega stilista in za enega najboljših literarnih ustvarjalcev ob koncu 20. in na začetku 21. stoletja na Irskem. Njegov opus romanesknih del je precej obsežen, s svojim romanom Morje pa si je leta 2005 prislužil ugledno literarno nagrado booker. Prvoosebni pripovedovalec in glavni lik romana je umetnostni zgodovinar Max Morden, ki se vrne v obmorsko vasico, v kateri je kot otrok preživljal počitnice. Vrne se zato, da bi pobegnil pred mislijo na smrt nedavno preminule žene in se spoprijel s travmo iz otroških let. Roman je hkrati sprava s smrtjo ter globoko premišljevanje o identiteti in spominjanju. Osmega decembra bo minilo 80 let od rojstva tega pomembnega irskega književnika. Interpret Zvone Hribar, režiserka Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg, urednik oddaje in prevajalec Matej Juh. Produkcija 2006.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Sibilinska prerokba je judovskega izvora in je nastala v drugem stoletju pred Kristusom. Preroško izročilo Sibile, kot pričajo Heraklit, Ovid, Vergil, izvira iz prvotnega prebivalstva Sredozemlja. S tem imenom so označevali device, ki so v stanju zamaknjenosti po Apolonovem navdihu napovedovale tesnobno usodo. Bile so bajeslovne osebnosti, včasih tudi resnične, če prisluhnemo Pavzaniju, ki je zapisal, da je v lidijskem mestu Eritra prebivala Sibila, ki je imela 990 let. Prav toliko je bila stara druga Sibila, ki je živela v neki jami blizu Kum v Italiji. Sibilinske prerokbe oziroma pesmi o Sibilah najdemo že v prastarih aramejskih napevih, pozneje pa med drugim tudi v glasbi Tommasa de Celana, Orlanda di Lassa, Richarda Wagnerja in Carla Orffa, ki je silovitost sibilskih prerokb zajel v apokaliptični viziji svojega zadnjega dela Temporum Fine Comoedia.
Sibilinska prerokba je judovskega izvora in je nastala v drugem stoletju pred Kristusom. Preroško izročilo Sibile, kot pričajo Heraklit, Ovid, Vergil, izvira iz prvotnega prebivalstva Sredozemlja. S tem imenom so označevali device, ki so v stanju zamaknjenosti po Apolonovem navdihu napovedovale tesnobno usodo. Bile so bajeslovne osebnosti, včasih tudi resnične, če prisluhnemo Pavzaniju, ki je zapisal, da je v lidijskem mestu Eritra prebivala Sibila, ki je imela 990 let. Prav toliko je bila stara druga Sibila, ki je živela v neki jami blizu Kum v Italiji. Sibilinske prerokbe oziroma pesmi o Sibilah najdemo že v prastarih aramejskih napevih, pozneje pa med drugim tudi v glasbi Tommasa de Celana, Orlanda di Lassa, Richarda Wagnerja in Carla Orffa, ki je silovitost sibilskih prerokb zajel v apokaliptični viziji svojega zadnjega dela Temporum Fine Comoedia.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Zdravstvo je ta teden poskrbelo za dve ne ravno dobri zgodbi. Vodstvo novomeške bolnišnice je odpustilo predstojnika ortopedskega oddelka Gregorja Kavčiča, saj je izredni nadzor pokazal, da je umetno daljšal seznam čakalnih vrst, paciente pa preusmerjal v zasebni zavod s koncesijo, kjer je operiral. Kavčič je navedbe vodstva zavrnil kot neresnične in žaljive. Težave pa imajo tudi na oddelku maksilofacialne kirurgije v univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, kjer so dali odpoved štirje kirurgi. Zaplete bodo na ministrstvu za zdravje skušali rešiti sredi tedna. V oddaji tudi: - V Dohi pogovori o Gazi. Katarski premier Al Tani: pogajanja na kritični točki. - Ruski napadi znova ohromili ukrajinsko energetsko omrežje. - Začetek smučarske sezone z opozorili žičničarjev na nujnost državnega sofinanciranja.
Zdravstvo je ta teden poskrbelo za dve ne ravno dobri zgodbi. Vodstvo novomeške bolnišnice je odpustilo predstojnika ortopedskega oddelka Gregorja Kavčiča, saj je izredni nadzor pokazal, da je umetno daljšal seznam čakalnih vrst, paciente pa preusmerjal v zasebni zavod s koncesijo, kjer je operiral. Kavčič je navedbe vodstva zavrnil kot neresnične in žaljive. Težave pa imajo tudi na oddelku maksilofacialne kirurgije v univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, kjer so dali odpoved štirje kirurgi. Zaplete bodo na ministrstvu za zdravje skušali rešiti sredi tedna. V oddaji tudi: - V Dohi pogovori o Gazi. Katarski premier Al Tani: pogajanja na kritični točki. - Ruski napadi znova ohromili ukrajinsko energetsko omrežje. - Začetek smučarske sezone z opozorili žičničarjev na nujnost državnega sofinanciranja.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Pot vaškega fanta, ki je postal zgodovinar, predsednik Grboslovnega in zastavoslovnega društva Heraldica Slovenica. In tudi član Evropskega reda svetega Jurija hiše Habsburg-Lothringen, kjer zaseda mesto vicekomturja komture Slovenije. To je pot Aleksandra Hribovška, ki smo ga psoznali v oddaji Razkošje v glavi.
Pot vaškega fanta, ki je postal zgodovinar, predsednik Grboslovnega in zastavoslovnega društva Heraldica Slovenica. In tudi član Evropskega reda svetega Jurija hiše Habsburg-Lothringen, kjer zaseda mesto vicekomturja komture Slovenije. To je pot Aleksandra Hribovška, ki smo ga psoznali v oddaji Razkošje v glavi.
O univerzalnosti hoje, o tem prvinskem gibanju, ki je bliže kot športu meditativnemu razmisleku, pišejo številni avtorji v svojih knjigah. Da hoja, kot gibanje, spravi v pogon različne dele in funkcije možganov, je znana in večna modrost. Sproža spomine, razmisleke in čustva, vodi pa tudi v rešitve in odrešitve.
O univerzalnosti hoje, o tem prvinskem gibanju, ki je bliže kot športu meditativnemu razmisleku, pišejo številni avtorji v svojih knjigah. Da hoja, kot gibanje, spravi v pogon različne dele in funkcije možganov, je znana in večna modrost. Sproža spomine, razmisleke in čustva, vodi pa tudi v rešitve in odrešitve.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je tokrat mariborska frizerka Viktorija Jarc. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ji je ob 55-letnici njenega salona podelila naziv – najstarejša obrtnica leta 2025. Zgodba o njeni vztrajnosti, strokovnosti in ljubezni do dela navdihuje generacije mladih frizerjev.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je tokrat mariborska frizerka Viktorija Jarc. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ji je ob 55-letnici njenega salona podelila naziv – najstarejša obrtnica leta 2025. Zgodba o njeni vztrajnosti, strokovnosti in ljubezni do dela navdihuje generacije mladih frizerjev.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Evropska prestolnica kulture Nova Gorica-Gorica, prvi čezmejni EPK v zgodovini te evropske pobude, se je včeraj po skoraj letu dni prireditev tudi uradno končala. Osrednji del slovesnosti je bila javna predaja naziva finskemu Ouluju in slovaškemu Trenčinu. Uro pred tem sta z novogoriškega Bevkovega trga in iz Gorice proti Trgu Evrope krenili Svetlobni paradi in tako simbolično povezali obe mesti, obenem pa poudarili sporočilo EPK, da kultura briše meje. V oddaji tudi o tem: - Evropski projekti Agrotur prispevali k sonaravnemu vinogradništvu na čezmejnem Krasu. - Občina Kanal ob Soči po dveh letih od izkazanega zanimanja zdaj v nakup gostišča Križnič. - Odbojkarko prvenstvo prinaša dvoboj Novogoričank in Ankarančank .
Evropska prestolnica kulture Nova Gorica-Gorica, prvi čezmejni EPK v zgodovini te evropske pobude, se je včeraj po skoraj letu dni prireditev tudi uradno končala. Osrednji del slovesnosti je bila javna predaja naziva finskemu Ouluju in slovaškemu Trenčinu. Uro pred tem sta z novogoriškega Bevkovega trga in iz Gorice proti Trgu Evrope krenili Svetlobni paradi in tako simbolično povezali obe mesti, obenem pa poudarili sporočilo EPK, da kultura briše meje. V oddaji tudi o tem: - Evropski projekti Agrotur prispevali k sonaravnemu vinogradništvu na čezmejnem Krasu. - Občina Kanal ob Soči po dveh letih od izkazanega zanimanja zdaj v nakup gostišča Križnič. - Odbojkarko prvenstvo prinaša dvoboj Novogoričank in Ankarančank .
Teden je zaznamoval Ta veseli dan kulture, ko je minilo dve sto petindvajset let od rojstva pesnika Franceta Prešerna in smo izvedeli, kdo so letošnji Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada. Slavnostno se je zaključilo leto Nove Gorice - Gorice 2025, evropske prestolnice kulture. Kako živijo in delajo slovenski kulturni ustvarjalci je pokazala raziskava Poligon, na Vodnikovi domačiji v Šiški pa je mogoče obiskati sejem ilustracije. Grad Črnomelj je prenovljen in so ga ta teden odprli za javnost, Mestno gledališče Ptuj praznuje tri desetletja delovanja. Če bi si ogledali več kot šestdeset del od Picassovih pa v času nazaj vse do Van Gogha, jih boste našli v muzeju svete Katarine v Trevizu.
Teden je zaznamoval Ta veseli dan kulture, ko je minilo dve sto petindvajset let od rojstva pesnika Franceta Prešerna in smo izvedeli, kdo so letošnji Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada. Slavnostno se je zaključilo leto Nove Gorice - Gorice 2025, evropske prestolnice kulture. Kako živijo in delajo slovenski kulturni ustvarjalci je pokazala raziskava Poligon, na Vodnikovi domačiji v Šiški pa je mogoče obiskati sejem ilustracije. Grad Črnomelj je prenovljen in so ga ta teden odprli za javnost, Mestno gledališče Ptuj praznuje tri desetletja delovanja. Če bi si ogledali več kot šestdeset del od Picassovih pa v času nazaj vse do Van Gogha, jih boste našli v muzeju svete Katarine v Trevizu.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Friderik tretji v Ljubljani ustanovi škofijo Kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku Utrjevalec kulturnih vezi med Slovenci in Čehi 6. decembra 1990 je bilo v slovenski skupščini glasovanje o Zakonu o plebiscitu o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije. Sprejet je bil z 203 glasovi za. Nihče ni bil proti, štirje glasovalci so se vzdržali. Glasovanje je potekalo v močno zastraženi stavbi skupščine, saj so se odgovorni bali, da bi v času glasovanja lahko posegle armadne ali zvezne sile za notranje zadeve. Po sprejetju tega zakona – pred 35 leti – je bil podpisan medstrankarski sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu, s katerim so se vse politične stranke zavezale, da bodo delovale usklajeno, saj se zavedajo zgodovinskega pomena odločanja na tem plebiscitu.
Friderik tretji v Ljubljani ustanovi škofijo Kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku Utrjevalec kulturnih vezi med Slovenci in Čehi 6. decembra 1990 je bilo v slovenski skupščini glasovanje o Zakonu o plebiscitu o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije. Sprejet je bil z 203 glasovi za. Nihče ni bil proti, štirje glasovalci so se vzdržali. Glasovanje je potekalo v močno zastraženi stavbi skupščine, saj so se odgovorni bali, da bi v času glasovanja lahko posegle armadne ali zvezne sile za notranje zadeve. Po sprejetju tega zakona – pred 35 leti – je bil podpisan medstrankarski sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu, s katerim so se vse politične stranke zavezale, da bodo delovale usklajeno, saj se zavedajo zgodovinskega pomena odločanja na tem plebiscitu.
Prostovoljke in prostovoljci s svojim delom na različnih področjih bogatijo skupnosti, krepijo kulturo solidarnosti in povezujejo različne generacije. Pogovarjali smo se z mentoricami in mentrorji prostovoljk in prostovoljcev iz Slovenske filantropije, Doma starejših občanov Fužine, organizacij tabornikov in skavtov, društva Parada ponosa, UKC Ljubljana, slovenskega društva Hospic. Kaj jih motivira, s kakšnimi sistemskimi izzivi se srečujejo, kako premagujejo nestrpnost v družbi in kaj imajo od tega, da se odločijo pomagati?
Prostovoljke in prostovoljci s svojim delom na različnih področjih bogatijo skupnosti, krepijo kulturo solidarnosti in povezujejo različne generacije. Pogovarjali smo se z mentoricami in mentrorji prostovoljk in prostovoljcev iz Slovenske filantropije, Doma starejših občanov Fužine, organizacij tabornikov in skavtov, društva Parada ponosa, UKC Ljubljana, slovenskega društva Hospic. Kaj jih motivira, s kakšnimi sistemskimi izzivi se srečujejo, kako premagujejo nestrpnost v družbi in kaj imajo od tega, da se odločijo pomagati?
Z učenci Osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, ki obiskujejo planinski krožek, in njihovo mentorico, smo govorili o tem, kako osnovnošolcem na kar najbolj zanimiv način približati odhod na planinske poti in v naravo nasploh. Omenjena osnovna šola je namreč prejemnica priznanja Mladina in gore 2025, prejme pa ga za dolgoletno neprekinjeno delo, predanost mentorjev in pomemben prispevek k vzgoji planinske mladine. Narava je za mlade čudovit učni poligon, ki ponuja neskončno možnosti. V oddaji smo z njimi nanizali številne ideje, ki jih boste na svojih izletih lahko uporabili tudi poslušalke in poslušalci.
Z učenci Osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, ki obiskujejo planinski krožek, in njihovo mentorico, smo govorili o tem, kako osnovnošolcem na kar najbolj zanimiv način približati odhod na planinske poti in v naravo nasploh. Omenjena osnovna šola je namreč prejemnica priznanja Mladina in gore 2025, prejme pa ga za dolgoletno neprekinjeno delo, predanost mentorjev in pomemben prispevek k vzgoji planinske mladine. Narava je za mlade čudovit učni poligon, ki ponuja neskončno možnosti. V oddaji smo z njimi nanizali številne ideje, ki jih boste na svojih izletih lahko uporabili tudi poslušalke in poslušalci.
Ljudstvo Bara je polnomadsko ljudstvo, ki živi v notranjosti južnega Madagaskarja. V preteklosti je bilo po večini razdeljeno v različna kraljestva znotraj območja, kjer živi, kljub temu pa je ohranilo tudi veliko skupnega izročila. Glasba ljudstva Bara je raznovrstna in bogata, pa najsi gre za petje ali za številna zanimiva glasbila. Srečali smo se že z glasbo kot sestavnim delom obredij, tokrat spoznavamo predvsem tradicionalna glasbila.
Ljudstvo Bara je polnomadsko ljudstvo, ki živi v notranjosti južnega Madagaskarja. V preteklosti je bilo po večini razdeljeno v različna kraljestva znotraj območja, kjer živi, kljub temu pa je ohranilo tudi veliko skupnega izročila. Glasba ljudstva Bara je raznovrstna in bogata, pa najsi gre za petje ali za številna zanimiva glasbila. Srečali smo se že z glasbo kot sestavnim delom obredij, tokrat spoznavamo predvsem tradicionalna glasbila.
Hribe je letos sneg pobelil nekoliko prej kot v zadnjih letih, zato so upravljavci ponekod že zagnali žičniške naprave. V turistični oddaji smo slišali, da se smučarska sezona počasi začenja tudi na Mariborskem Pohorju, Arehu in Treh kraljih; preverili smo tudi novosti, cene, ponudbo in pričakovanja v novi sezoni. Čaka pa nas še zadnji del v nizu potovanja okoli sveta.
Hribe je letos sneg pobelil nekoliko prej kot v zadnjih letih, zato so upravljavci ponekod že zagnali žičniške naprave. V turistični oddaji smo slišali, da se smučarska sezona počasi začenja tudi na Mariborskem Pohorju, Arehu in Treh kraljih; preverili smo tudi novosti, cene, ponudbo in pričakovanja v novi sezoni. Čaka pa nas še zadnji del v nizu potovanja okoli sveta.
Na letošnjem državnem tekmovanju za Zlato kuhalnico, ki je potekalo novembra, se je najbolj izkazala ekipa Osnovne šole Rudolfa Ukoviča iz Podgrada. Devetošolke Mila, Nuša, Brina in Zoja so žirijo prepričale s pripravo svoje verzije jesenskega menija. S katerimi skrivnimi sestavinami so ga zabelile in ali je morda katero zamikalo, da bi šolanje nadaljevala na področju gostinstva, so nam razkrile v pogovoru.
Na letošnjem državnem tekmovanju za Zlato kuhalnico, ki je potekalo novembra, se je najbolj izkazala ekipa Osnovne šole Rudolfa Ukoviča iz Podgrada. Devetošolke Mila, Nuša, Brina in Zoja so žirijo prepričale s pripravo svoje verzije jesenskega menija. S katerimi skrivnimi sestavinami so ga zabelile in ali je morda katero zamikalo, da bi šolanje nadaljevala na področju gostinstva, so nam razkrile v pogovoru.
Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej je ena najpomembnejših avtoric mlajše generacije. Za dramo Naše skladišče je prejela nagrado Slavka Gruma, besedilo pa je bilo vključeno tudi v lanski izbor za maturitetni esej iz slovenščine. Letos je v SNG Drama Ljubljana zaživela njena nova drama Prva beseda je mama, za katero je bila avtorica nominirana za nagrado Slavka Gruma in nagrajena na Draminem natečaju za izvirno dramsko besedilo. Radijsko izvedbo besedila smo jeseni kot petdelno serijo predvajali tudi na Radiu Slovenija. Tjaša Mislej se letos prvič predstavlja tudi kot pisateljica s svežo zbirko kratke proze Ocean na steni. O svojem aktualnem ustvarjanju in novih projektih govori v pogovoru s Kajo Novosel. Tonska mojstrica: Klara Otorepec
Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej je ena najpomembnejših avtoric mlajše generacije. Za dramo Naše skladišče je prejela nagrado Slavka Gruma, besedilo pa je bilo vključeno tudi v lanski izbor za maturitetni esej iz slovenščine. Letos je v SNG Drama Ljubljana zaživela njena nova drama Prva beseda je mama, za katero je bila avtorica nominirana za nagrado Slavka Gruma in nagrajena na Draminem natečaju za izvirno dramsko besedilo. Radijsko izvedbo besedila smo jeseni kot petdelno serijo predvajali tudi na Radiu Slovenija. Tjaša Mislej se letos prvič predstavlja tudi kot pisateljica s svežo zbirko kratke proze Ocean na steni. O svojem aktualnem ustvarjanju in novih projektih govori v pogovoru s Kajo Novosel. Tonska mojstrica: Klara Otorepec
Curling so na Škotskem igrali že v 16. stoletju, pri nas pa je prisoten šele 15 let. Gre za nekakšno balinanje na ledu, ki je najbolj popularno v Združenem kraljestvu, Skandinaviji, Kanadi in ZDA, kjer izmečeš težek kamen proti tarči na ledeni stezi, pometaš progo pred njim in izbijaš nasprotnikove kamne. Ta olimpijski šport obvladata tudi Liza Gregori in Simon Langus iz Curling kluba Ljubljana, ki sta se ravnokar vrnila iz evropskega prvenstva in z nami delila kar nekaj zanimivosti o tej pri nas ne preveč znani športni panogi. Veste, da so kamni za curling narejeni iz prav posebne vrste granita, ki se jo dobi le na enem otoku na svetu?
Curling so na Škotskem igrali že v 16. stoletju, pri nas pa je prisoten šele 15 let. Gre za nekakšno balinanje na ledu, ki je najbolj popularno v Združenem kraljestvu, Skandinaviji, Kanadi in ZDA, kjer izmečeš težek kamen proti tarči na ledeni stezi, pometaš progo pred njim in izbijaš nasprotnikove kamne. Ta olimpijski šport obvladata tudi Liza Gregori in Simon Langus iz Curling kluba Ljubljana, ki sta se ravnokar vrnila iz evropskega prvenstva in z nami delila kar nekaj zanimivosti o tej pri nas ne preveč znani športni panogi. Veste, da so kamni za curling narejeni iz prav posebne vrste granita, ki se jo dobi le na enem otoku na svetu?
V tokratnem Glasbenem radiogramu gostimo Manco Pirc – ustvarjalko, ki svojo glasbeno pot gradi med violino, popom, družinskimi zgodbami in iskrenimi trenutki. V pogovoru razkrije, kako so jo zaznamovale korenine v narodno-zabavni glasbi, kaj jo danes navdihuje v pop svetu ter kako doživlja ustvarjanje doma in v tujini. Prisluhnite pogovoru, ki odpira njen glas, njen značaj in njen svet glasbe.
V tokratnem Glasbenem radiogramu gostimo Manco Pirc – ustvarjalko, ki svojo glasbeno pot gradi med violino, popom, družinskimi zgodbami in iskrenimi trenutki. V pogovoru razkrije, kako so jo zaznamovale korenine v narodno-zabavni glasbi, kaj jo danes navdihuje v pop svetu ter kako doživlja ustvarjanje doma in v tujini. Prisluhnite pogovoru, ki odpira njen glas, njen značaj in njen svet glasbe.
Letošnja slovenska božična zgodba z naslovom UBI CARITAS ET AMOR/KJER JE RESNIČNA LJUBEZEN vodi po poti različnih slogov in glasbenih govoric od brezmadežnega spočetja prek adventnega časa pa vse do božiča. Slovenski evroradijski božični koncert bo v petek, 12. decembra, ob 19.30 v uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani. Na programu Ars ga boste lahko spremljali dva dneva pozneje, v nedeljo, 14. decembra, ob 17.00. Nastopili bodo Komorni zbor Glasbene matice Ljubljana z umetniškim vodjem Sebastjanom Vrhovnikom, Ansambel za zgodnjo glasbo Audíte! in povezovalec Renato Horvat. Program Ars Radia Slovenija koncert pripravlja skupaj z Glasbeno matico Ljubljana in Kulturnim društvom Schellenburg – oziroma Sakralnim abonmajem uršulinske cerkve. Zato so naši gostje Veronika Brvar, predsednica Glasbene matice Ljubljana, Diana Novak, snovalka sakralnega abonmaja, Janez Jocif, umetniški vodjo ansambla Audite!, in Sebastjan Vrhovnik, umetniški vodja Komornega zbora Glasbene matice Ljubljana.
Letošnja slovenska božična zgodba z naslovom UBI CARITAS ET AMOR/KJER JE RESNIČNA LJUBEZEN vodi po poti različnih slogov in glasbenih govoric od brezmadežnega spočetja prek adventnega časa pa vse do božiča. Slovenski evroradijski božični koncert bo v petek, 12. decembra, ob 19.30 v uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani. Na programu Ars ga boste lahko spremljali dva dneva pozneje, v nedeljo, 14. decembra, ob 17.00. Nastopili bodo Komorni zbor Glasbene matice Ljubljana z umetniškim vodjem Sebastjanom Vrhovnikom, Ansambel za zgodnjo glasbo Audíte! in povezovalec Renato Horvat. Program Ars Radia Slovenija koncert pripravlja skupaj z Glasbeno matico Ljubljana in Kulturnim društvom Schellenburg – oziroma Sakralnim abonmajem uršulinske cerkve. Zato so naši gostje Veronika Brvar, predsednica Glasbene matice Ljubljana, Diana Novak, snovalka sakralnega abonmaja, Janez Jocif, umetniški vodjo ansambla Audite!, in Sebastjan Vrhovnik, umetniški vodja Komornega zbora Glasbene matice Ljubljana.
Tokratna pravljična dogodivščina prihaja iz zakladnice kitajskih ljudskih pravljic. Prisluhnili bomo zgodbi Srečni in nesrečni otrok, ki jo pripoveduje Robert Kereži iz Mariborske knjižnice. Zgodba nas popelje v svet starodavne modrosti, kjer usodo in srečo pogosto krojita premišljenost, pogum in srce. Vabljeni, da se nam pridružite v pravljičnem svetu, kjer se skrite življenjske lekcije razkrivajo skozi preprosto, a globoko pripoved.
Tokratna pravljična dogodivščina prihaja iz zakladnice kitajskih ljudskih pravljic. Prisluhnili bomo zgodbi Srečni in nesrečni otrok, ki jo pripoveduje Robert Kereži iz Mariborske knjižnice. Zgodba nas popelje v svet starodavne modrosti, kjer usodo in srečo pogosto krojita premišljenost, pogum in srce. Vabljeni, da se nam pridružite v pravljičnem svetu, kjer se skrite življenjske lekcije razkrivajo skozi preprosto, a globoko pripoved.
V Zvedavčkih smo tudi tokrat objavili utrinke s slovesne akademije ob 70. letnici osnovne šole Martina Konšaka Maribor. V pravljičnih minutah pa prisluhnite kitajski ljudski pravljici Srečni in nesrečni otrok, ki jo pripoveduje Robert Kereži iz Mariborske knjižnice.
V Zvedavčkih smo tudi tokrat objavili utrinke s slovesne akademije ob 70. letnici osnovne šole Martina Konšaka Maribor. V pravljičnih minutah pa prisluhnite kitajski ljudski pravljici Srečni in nesrečni otrok, ki jo pripoveduje Robert Kereži iz Mariborske knjižnice.
V naši radijski kuhinji se vračamo k domačim klasikam! Tokrat smo pripravili izjemno preprost in hiter, a nepozaben ajdov praženec. Izvedeli ste, kako v samo nekaj minutah razžvrkljate, spečete in natrgate popolno ajdovo poslastico. Odličen je samostojno, s sladkorjem v prahu ali pa kot dodatek k bogati solati! Naučite se vseh trikov za popoln praženec v oddaji Z vami v kuhinji.
V naši radijski kuhinji se vračamo k domačim klasikam! Tokrat smo pripravili izjemno preprost in hiter, a nepozaben ajdov praženec. Izvedeli ste, kako v samo nekaj minutah razžvrkljate, spečete in natrgate popolno ajdovo poslastico. Odličen je samostojno, s sladkorjem v prahu ali pa kot dodatek k bogati solati! Naučite se vseh trikov za popoln praženec v oddaji Z vami v kuhinji.
December je za marsikaterega otroka eden najlepših mesecev v letu. V mestih se prižgejo lučke, vse naokoli je pravljično in čarobno. Otroci pišejo pisma dobrim trem možem. Naši domovi zadišijo po cimetu, piškotih in drugih dobrotah, vsa družina pa zbrana okrašuje svoje domove z venčki, smrekicami, snežinkami in še čim … December je prav poseben tudi za našo oddajo Radijski ringaraja prvo soboto v mesecu zdaj že tradicionalno vsako leto v studio povabi najmlajše poslušalce. In tudi letos je tako – v studiu se nam bodo pridružili otroci, s katerimi bomo klepetali, skupaj zapeli, zaigrali in tudi zastavili kakšno zanimivo uganko.
December je za marsikaterega otroka eden najlepših mesecev v letu. V mestih se prižgejo lučke, vse naokoli je pravljično in čarobno. Otroci pišejo pisma dobrim trem možem. Naši domovi zadišijo po cimetu, piškotih in drugih dobrotah, vsa družina pa zbrana okrašuje svoje domove z venčki, smrekicami, snežinkami in še čim … December je prav poseben tudi za našo oddajo Radijski ringaraja prvo soboto v mesecu zdaj že tradicionalno vsako leto v studio povabi najmlajše poslušalce. In tudi letos je tako – v studiu se nam bodo pridružili otroci, s katerimi bomo klepetali, skupaj zapeli, zaigrali in tudi zastavili kakšno zanimivo uganko.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Aleksander Sergejevič Puškin je eno največjih imen ruske romantike in ruske književnosti nasploh. Času primerno smi izbrali pesem Zimska pot. Prevajalec Mile Klopčič, interpret Ivo Ban, režiser Alen Jelen, tonski mojster Andrej Kocan, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija Radia Slovenija 2011.
Aleksander Sergejevič Puškin je eno največjih imen ruske romantike in ruske književnosti nasploh. Času primerno smi izbrali pesem Zimska pot. Prevajalec Mile Klopčič, interpret Ivo Ban, režiser Alen Jelen, tonski mojster Andrej Kocan, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija Radia Slovenija 2011.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V novi dan za glasbo Correllija, Vivaldija, Josepha in Michaela Haydna v prvem, Cherubinija v drugem ter Tárrege, Wolfganga Amadeusa in Leopolda Mozarta, Turine in Čiurlionisa v tretjem delu.
V novi dan za glasbo Correllija, Vivaldija, Josepha in Michaela Haydna v prvem, Cherubinija v drugem ter Tárrege, Wolfganga Amadeusa in Leopolda Mozarta, Turine in Čiurlionisa v tretjem delu.
V teh dneh so mesta že praznično okrašena, vse naokoli se sveti in blešči … Mnogim je to všeč, nekaterim morda malce manj … Sem pa prepričana, da si je večina od vas - ali pa si še boste - vzela čas in ste odšli v mesto na lučke. Pa je, če pogledamo v naše slovarje, ta izraz sploh pravilen? Bi morali reči, da gremo v mesto na sijalke? Morda na žarnice? Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V teh dneh so mesta že praznično okrašena, vse naokoli se sveti in blešči … Mnogim je to všeč, nekaterim morda malce manj … Sem pa prepričana, da si je večina od vas - ali pa si še boste - vzela čas in ste odšli v mesto na lučke. Pa je, če pogledamo v naše slovarje, ta izraz sploh pravilen? Bi morali reči, da gremo v mesto na sijalke? Morda na žarnice? Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Uvajanje novega sistema dolgotrajne oskrbe prehaja v sklepno fazo. V domovih za starejše upajo, da bodo do konca meseca uspeli za vse, ki so oddali prevedbo, izdelali osebni načrt. Premier Robert Golob pa poudarja, da je glavnic cilj znižanje stroškov za stanovalce. V oddaji tudi: - Ob preusmerjanju bolnikov iz novomeške bolnišnice h koncesionarju oškodovani težji bolniki - V Nemčiji kritike zaradi jutrišnjega srečanja kanclerja Merza z izraelskim premierjem Netanjahujem - Tadej Pogačar tretjič dobitnik zlatega kolesa za najboljšega kolesarja sezone
Uvajanje novega sistema dolgotrajne oskrbe prehaja v sklepno fazo. V domovih za starejše upajo, da bodo do konca meseca uspeli za vse, ki so oddali prevedbo, izdelali osebni načrt. Premier Robert Golob pa poudarja, da je glavnic cilj znižanje stroškov za stanovalce. V oddaji tudi: - Ob preusmerjanju bolnikov iz novomeške bolnišnice h koncesionarju oškodovani težji bolniki - V Nemčiji kritike zaradi jutrišnjega srečanja kanclerja Merza z izraelskim premierjem Netanjahujem - Tadej Pogačar tretjič dobitnik zlatega kolesa za najboljšega kolesarja sezone
Pol leta je še do začetka svetovnega prvenstva v nogometu. V Severni Ameriki ne bo slovenske reprezentance, bo pa na prvenstvu prvič kar 48 ekip. Sinoči je bil žreb skupin v Washingtonu.
Pol leta je še do začetka svetovnega prvenstva v nogometu. V Severni Ameriki ne bo slovenske reprezentance, bo pa na prvenstvu prvič kar 48 ekip. Sinoči je bil žreb skupin v Washingtonu.
V novi dan za glasbo Correllija, Vivaldija, Josepha in Michaela Haydna v prvem, Cherubinija v drugem ter Tárrege, Wolfganga Amadeusa in Leopolda Mozarta, Turine in Čiurlionisa v tretjem delu.
V novi dan za glasbo Correllija, Vivaldija, Josepha in Michaela Haydna v prvem, Cherubinija v drugem ter Tárrege, Wolfganga Amadeusa in Leopolda Mozarta, Turine in Čiurlionisa v tretjem delu.
Filozofi so že od nekdaj opominjali ljudi, naj ne pretiravajo v materialnih dobrinah, pač pa naj se zadovoljijo z malim – človek namreč za življenje ne potrebuje obilice eksotične hrane in pijače, pač pa lačnemu in žejnemu povsem zadostuje preprost obrok. To je v svojih filozofskih delih zagovarjal tudi Ciceron, rimski govornik, politik in filozof iz 1. stol. pr. Kr., ki je v prid temu prepričanju zbral številne zglede iz grške in rimske zgodovine ter na ta način svoje sodržavljane pozival k preproščini. Kot primer tako navaja nekega skitskega filozofa Anaharzisa, ki je zaničeval materialne dobrine in živel sila preprosto, kot piše svojemu prijatelju v pismu: »Za ogrinjanje imam skitsko ogrinjalo,« pravi, »za obuvalo trdo kožo podplatov, za ležišče zemljo, za prikuho lakoto, za jed pa mleko, sir in meso.« V zgled bi nam moral biti tudi slavni atenski filozof Sokrat, ki naj bi ob neki priložnosti, ko so v sprevodu mimo njega nosili izredno veliko količino zlata in srebra, presenečeno vzkliknil: »Koliko je reči, ki jih sploh ne potrebujem!« Da se ljudje običajno sploh ne zavedajo, kako malo v resnici potrebujejo za življenje, pričajo naslednje anekdote o vladarjih, ki so imeli vsega v izobilju in tako niso nikdar občutili lakote in žeje. Ko je tako perzijski kraj Darej na begu pil skaljeno vodo, umazano od trupel, je rekel, da ni nikdar pil z večjim užitkom – kajti še nikdar ni pil žejen. Podobno se je zgodilo tudi z egiptovskim vladarjem Ptolemajem, ko so mu na poti čez Egipt dali jesti navaden črni kruh, ki je veljal za hrano revežev – ker je tedaj prvič začutil lakoto, je izjavil, da ni nič okusnejše od tistega kruha. S tem je poskušal Ciceron pokazati, da za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb človek ne potrebuje razkošnih in preobilnih obrokov, poleg tega pa hrane nasploh niti ne bo znal primerno ceniti, če ne bo nikdar okusil pomanjkanja. Zaradi tega je izredno občudoval Spartance, ki so zagovarjali precej preprost in asketski način življenja. Ko je nekoč pri njih večerjal sirakuški tiran Dionizij, je potožil, da ni nič kaj užival v črni juhi, ki je bila prvi obrok večerje. Kuhar mu je odvrnil: »Nič čudnega, kajti manjkale so začimbe.« Dionizij je seveda takoj nato povprašal, katere začimbe misli, kuhar pa je mu takole odgovoril: »Napor pri lovu, znoj, lakota in žeja; kajti s temi rečmi se navadno začinijo pojedine pri Spartancih.«
Filozofi so že od nekdaj opominjali ljudi, naj ne pretiravajo v materialnih dobrinah, pač pa naj se zadovoljijo z malim – človek namreč za življenje ne potrebuje obilice eksotične hrane in pijače, pač pa lačnemu in žejnemu povsem zadostuje preprost obrok. To je v svojih filozofskih delih zagovarjal tudi Ciceron, rimski govornik, politik in filozof iz 1. stol. pr. Kr., ki je v prid temu prepričanju zbral številne zglede iz grške in rimske zgodovine ter na ta način svoje sodržavljane pozival k preproščini. Kot primer tako navaja nekega skitskega filozofa Anaharzisa, ki je zaničeval materialne dobrine in živel sila preprosto, kot piše svojemu prijatelju v pismu: »Za ogrinjanje imam skitsko ogrinjalo,« pravi, »za obuvalo trdo kožo podplatov, za ležišče zemljo, za prikuho lakoto, za jed pa mleko, sir in meso.« V zgled bi nam moral biti tudi slavni atenski filozof Sokrat, ki naj bi ob neki priložnosti, ko so v sprevodu mimo njega nosili izredno veliko količino zlata in srebra, presenečeno vzkliknil: »Koliko je reči, ki jih sploh ne potrebujem!« Da se ljudje običajno sploh ne zavedajo, kako malo v resnici potrebujejo za življenje, pričajo naslednje anekdote o vladarjih, ki so imeli vsega v izobilju in tako niso nikdar občutili lakote in žeje. Ko je tako perzijski kraj Darej na begu pil skaljeno vodo, umazano od trupel, je rekel, da ni nikdar pil z večjim užitkom – kajti še nikdar ni pil žejen. Podobno se je zgodilo tudi z egiptovskim vladarjem Ptolemajem, ko so mu na poti čez Egipt dali jesti navaden črni kruh, ki je veljal za hrano revežev – ker je tedaj prvič začutil lakoto, je izjavil, da ni nič okusnejše od tistega kruha. S tem je poskušal Ciceron pokazati, da za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb človek ne potrebuje razkošnih in preobilnih obrokov, poleg tega pa hrane nasploh niti ne bo znal primerno ceniti, če ne bo nikdar okusil pomanjkanja. Zaradi tega je izredno občudoval Spartance, ki so zagovarjali precej preprost in asketski način življenja. Ko je nekoč pri njih večerjal sirakuški tiran Dionizij, je potožil, da ni nič kaj užival v črni juhi, ki je bila prvi obrok večerje. Kuhar mu je odvrnil: »Nič čudnega, kajti manjkale so začimbe.« Dionizij je seveda takoj nato povprašal, katere začimbe misli, kuhar pa je mu takole odgovoril: »Napor pri lovu, znoj, lakota in žeja; kajti s temi rečmi se navadno začinijo pojedine pri Spartancih.«
Daria Mandžuka že 17 let vodi Društvo diabetikov Posavja, ki v tem letu obeležuje 40 let delovanja. Je ambasadorka njihove zveze, saj je s številnimi idejami in projekti, ki jih je vpletla v društvo, ki šteje preko 500 članov, obogatila življenje starostnikov. Je srčna prostovoljka, za starostnike skrbi tudi v Društvu upokojencev Brežice in nič nenavadnega ni, da speče pecivo in se z njim odpravi na obisk k starejšim v njeni okolici. V akciji nabiranja korakov je združila številna društva in generacije. Lani so nabrali 70 tisoč korakov in bili peto leto najuspešnejši. Kot nekdanja učiteljica ohranja medgeneracijski stik in v prvi triadi brežiške šole rada pripoveduje pravljice in poučuje na krožkih o sladkorni bolezni. Letošnjo oktobrsko nagrado Občine Brežice je sprejela z besedami, da je to nagrada vseh prostovoljcev.
Daria Mandžuka že 17 let vodi Društvo diabetikov Posavja, ki v tem letu obeležuje 40 let delovanja. Je ambasadorka njihove zveze, saj je s številnimi idejami in projekti, ki jih je vpletla v društvo, ki šteje preko 500 članov, obogatila življenje starostnikov. Je srčna prostovoljka, za starostnike skrbi tudi v Društvu upokojencev Brežice in nič nenavadnega ni, da speče pecivo in se z njim odpravi na obisk k starejšim v njeni okolici. V akciji nabiranja korakov je združila številna društva in generacije. Lani so nabrali 70 tisoč korakov in bili peto leto najuspešnejši. Kot nekdanja učiteljica ohranja medgeneracijski stik in v prvi triadi brežiške šole rada pripoveduje pravljice in poučuje na krožkih o sladkorni bolezni. Letošnjo oktobrsko nagrado Občine Brežice je sprejela z besedami, da je to nagrada vseh prostovoljcev.
Letos mineva sto let od rojstva slovitega pianista Oscarja Petersona. Bil je eden najpomembnejših pianistov z izjemno tehniko, primerljivo le z njegovim vzornikom Artom Tatumom. Njegova hitrost igranja, spretnost ter občutek za swing so bili prav osupljivi. V izbiri akordov, harmonij in intervalov je ostajal zvest tradiciji bluesa, njegovo igranje odseva popolno poznavanje klasične pianistične literature.
Letos mineva sto let od rojstva slovitega pianista Oscarja Petersona. Bil je eden najpomembnejših pianistov z izjemno tehniko, primerljivo le z njegovim vzornikom Artom Tatumom. Njegova hitrost igranja, spretnost ter občutek za swing so bili prav osupljivi. V izbiri akordov, harmonij in intervalov je ostajal zvest tradiciji bluesa, njegovo igranje odseva popolno poznavanje klasične pianistične literature.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Šesti december je god sv. Nikolaja, škofa iz Mire v Mali Aziji, tam je umrl leta 324. "Njegovo čaščenje se je v trenutku razširilo po Vzhodni cerkvi in nič manj po vsej Zahodni Evropi. V 12. stoletju je preplavilo svet tostran Alp," piše etnolog Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. V njej najdemo opise šeg in navad na Slovenskem in kako je Miklavž prišel med otroke ter jih obdaroval. Miklavžev obisk, torej. Režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, redaktorici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Petra Meterc. Posneto leta 2020.
Šesti december je god sv. Nikolaja, škofa iz Mire v Mali Aziji, tam je umrl leta 324. "Njegovo čaščenje se je v trenutku razširilo po Vzhodni cerkvi in nič manj po vsej Zahodni Evropi. V 12. stoletju je preplavilo svet tostran Alp," piše etnolog Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. V njej najdemo opise šeg in navad na Slovenskem in kako je Miklavž prišel med otroke ter jih obdaroval. Miklavžev obisk, torej. Režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, redaktorici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Petra Meterc. Posneto leta 2020.
Pier Paolo Pasolini, eden največjih evropskih in italijanskih eruditov, vsestranski sodobni mislec in umetnik – letos je minilo 50 let od njegove smrti – je bil in ostaja v mnogih ozirih nedognana, globoka, človeško in socialno občutljiva, kompleksna in angažirana, strastno nemirna, neskončno kreativna osebnost, še vedno izmikajoča figura za bralce, gledalce in interprete njegovega veličastnega opusa. Še vedno je mogoče odkriti nove drobce iz njegovega zamotanega življenja in jih povezati z manj poznanimi verzi, izreki, kraji bivanja …
Pier Paolo Pasolini, eden največjih evropskih in italijanskih eruditov, vsestranski sodobni mislec in umetnik – letos je minilo 50 let od njegove smrti – je bil in ostaja v mnogih ozirih nedognana, globoka, človeško in socialno občutljiva, kompleksna in angažirana, strastno nemirna, neskončno kreativna osebnost, še vedno izmikajoča figura za bralce, gledalce in interprete njegovega veličastnega opusa. Še vedno je mogoče odkriti nove drobce iz njegovega zamotanega življenja in jih povezati z manj poznanimi verzi, izreki, kraji bivanja …