Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Dramaturg, dramatik, prevajalec, esejist, naš nekdanji sodelavec v igranem programu in predvsem pesnik Ervin Fritz je obogatil slovensko poezijo s številnimi pesniškimi zbirkami. V pesmih pogosto združuje bridke in humorne tone, tako tudi v ciklu pesmi Drobižki. Ubrane so na temo starosti, minevanja in spominov. Interpreta Boris Juh in Mojca Ribič Juh, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič. Produkcija 2026.
Dramaturg, dramatik, prevajalec, esejist, naš nekdanji sodelavec v igranem programu in predvsem pesnik Ervin Fritz je obogatil slovensko poezijo s številnimi pesniškimi zbirkami. V pesmih pogosto združuje bridke in humorne tone, tako tudi v ciklu pesmi Drobižki. Ubrane so na temo starosti, minevanja in spominov. Interpreta Boris Juh in Mojca Ribič Juh, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič. Produkcija 2026.
V intervjuju je dr. Jože Možina s sogovornikom, dr. Gamsom, načel temi, pri katerih je ta kot znanstvenik izjemno suveren. Prva tema je umetna inteligenca, druga pa izjemno slaba demografska projekcija za slovenski narod. Gost oddaje, ki je pionir umetne inteligence pri nas in ki je doma in v tujini prejel številne znanstvene nagrade, nam razkrije izjemno moč umetne inteligence pri reševanju praktičnih problemov v prometu in zdravstvu. Dr. Gams umetno inteligenco predstavlja kot eno od najmočnejših orodij našega časa, ki lahko pomaga pri urejanju prometnih tokov, zmanjševanju zastojev in boljšem upravljanju velikih mest. Velik potencial vidi tudi v zdravstvu, kjer lahko umetna inteligenca pomaga pri hitrejši orientaciji bolnikov, podpori zdravnikom in skrajševanju čakalnih vrst. Ob tem opozarja, da tehnologija ni nevtralna, saj je njena moč odvisna od tega, kdo in s kakšnim namenom jo uporablja. Drugi velik poudarek intervjuja je demografija. Na tem področju so po besedah dr. Gamsa izračuni zelo resni. Kot opozarja, je rodnost v Sloveniji prenizka za dolgoročen obstoj naroda. Posebej kritičen je do nekaterih ukrepov, med katere uvršča protidružinsko politiko, spodkopavanje družine in ideologijo spolov. Prepričan je, da družina ostaja ključen prostor varnosti in podpore, brez katere se ženske težje odločajo za materinstvo. Stanje je primerjal s Titanikom, ki pluje proti ledeni gori. A je obenem poudaril, da še ni prepozno za streznitev in ukrepanje. Ob koncu oddaje je vendarle prevladal optimizem, saj dr. Gams verjame, da bo prav razvoj superinteligence lahko pomagal človeštvu preživeti in najti pot v boljšo prihodnost.
V intervjuju je dr. Jože Možina s sogovornikom, dr. Gamsom, načel temi, pri katerih je ta kot znanstvenik izjemno suveren. Prva tema je umetna inteligenca, druga pa izjemno slaba demografska projekcija za slovenski narod. Gost oddaje, ki je pionir umetne inteligence pri nas in ki je doma in v tujini prejel številne znanstvene nagrade, nam razkrije izjemno moč umetne inteligence pri reševanju praktičnih problemov v prometu in zdravstvu. Dr. Gams umetno inteligenco predstavlja kot eno od najmočnejših orodij našega časa, ki lahko pomaga pri urejanju prometnih tokov, zmanjševanju zastojev in boljšem upravljanju velikih mest. Velik potencial vidi tudi v zdravstvu, kjer lahko umetna inteligenca pomaga pri hitrejši orientaciji bolnikov, podpori zdravnikom in skrajševanju čakalnih vrst. Ob tem opozarja, da tehnologija ni nevtralna, saj je njena moč odvisna od tega, kdo in s kakšnim namenom jo uporablja. Drugi velik poudarek intervjuja je demografija. Na tem področju so po besedah dr. Gamsa izračuni zelo resni. Kot opozarja, je rodnost v Sloveniji prenizka za dolgoročen obstoj naroda. Posebej kritičen je do nekaterih ukrepov, med katere uvršča protidružinsko politiko, spodkopavanje družine in ideologijo spolov. Prepričan je, da družina ostaja ključen prostor varnosti in podpore, brez katere se ženske težje odločajo za materinstvo. Stanje je primerjal s Titanikom, ki pluje proti ledeni gori. A je obenem poudaril, da še ni prepozno za streznitev in ukrepanje. Ob koncu oddaje je vendarle prevladal optimizem, saj dr. Gams verjame, da bo prav razvoj superinteligence lahko pomagal človeštvu preživeti in najti pot v boljšo prihodnost.
Vojna na Bližnjem vzhodu ne pojenja. Izraelske sile so sporočile, da imajo v Iranu še več tisoč vojaških ciljev, zato bodo obsežne zračne napade nadaljevali še najmanj tri tedne. Teheran v odgovor obstreljuje judovsko državo in druge cilje v širši regiji. Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da ne vidi razloga za pogajanja o premirju z Združenimi državami.
Vojna na Bližnjem vzhodu ne pojenja. Izraelske sile so sporočile, da imajo v Iranu še več tisoč vojaških ciljev, zato bodo obsežne zračne napade nadaljevali še najmanj tri tedne. Teheran v odgovor obstreljuje judovsko državo in druge cilje v širši regiji. Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da ne vidi razloga za pogajanja o premirju z Združenimi državami.
Slovenija se uvršča med države, v katerih živi zelo veliko število medvedov. Dolgo je veljala za mednarodni zgled sobivanja te živali in človeka. Se to zdaj spreminja? V oddaji sodelujejo Marija Jakopin, ki vodi podjetje za upravljanje gozda, je pa tudi lovka, matematičarka in publicistka; prof. dr. Klemen Jerina, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, eden od najbolj cenjenih evropskih strokovnjakov za upravljanje medveda, in Miha Marenče, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov v Zavodu za gozdove Slovenije.
Slovenija se uvršča med države, v katerih živi zelo veliko število medvedov. Dolgo je veljala za mednarodni zgled sobivanja te živali in človeka. Se to zdaj spreminja? V oddaji sodelujejo Marija Jakopin, ki vodi podjetje za upravljanje gozda, je pa tudi lovka, matematičarka in publicistka; prof. dr. Klemen Jerina, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, eden od najbolj cenjenih evropskih strokovnjakov za upravljanje medveda, in Miha Marenče, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov v Zavodu za gozdove Slovenije.
Novo sezono sta v tem tednu začela Primož Roglič in Jonas Vingegaard, Slovenec na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja, ki jo je dobil Isaac del Toro, Danec pa na preizkušnji Pariz - Nice, kjer je zanesljivo zmagal. Radijska reporterja Dare Rupar in Igor Tominec sta z voditeljico Mojco Breskvar govorila o tem, da je to najboljši začetek sezone Rogliča v zadnjih treh letih ter kaj lahko v prihodnosti pričakujemo od mladega Mehičana. V vlogi pomočnika zmagovalcu je bil Domen Novak, ki je povedal, kakšen kapetan je Isaac del Toro. V novi epizodi podkasta boste lahko ob Primožu Rogliču in Domnu Novaku slišali tudi Jana Tratnika, športni direktor ekipe Bahrain Victorius, Gorazd Štangelj, pa je spregovoril tudi o Jakobu Omrzelu. Po komentiranju obeh dirk so se ob koncu Dare Rupar, Igor Tominec in Mojca Breskvar pogovarjali tudi o prihajajočem prvem spomeniku sezone ter favoritih za zmago na dirki Milano - San Remo.
Novo sezono sta v tem tednu začela Primož Roglič in Jonas Vingegaard, Slovenec na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja, ki jo je dobil Isaac del Toro, Danec pa na preizkušnji Pariz - Nice, kjer je zanesljivo zmagal. Radijska reporterja Dare Rupar in Igor Tominec sta z voditeljico Mojco Breskvar govorila o tem, da je to najboljši začetek sezone Rogliča v zadnjih treh letih ter kaj lahko v prihodnosti pričakujemo od mladega Mehičana. V vlogi pomočnika zmagovalcu je bil Domen Novak, ki je povedal, kakšen kapetan je Isaac del Toro. V novi epizodi podkasta boste lahko ob Primožu Rogliču in Domnu Novaku slišali tudi Jana Tratnika, športni direktor ekipe Bahrain Victorius, Gorazd Štangelj, pa je spregovoril tudi o Jakobu Omrzelu. Po komentiranju obeh dirk so se ob koncu Dare Rupar, Igor Tominec in Mojca Breskvar pogovarjali tudi o prihajajočem prvem spomeniku sezone ter favoritih za zmago na dirki Milano - San Remo.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Violistka Rebecca Clarke je bila ena najbolj nadarjenih britanskih skladateljic zgodnjega 20. stoletja. Čeprav je najbolj znana po svoji Sonati za violo, je napisala tudi vrsto drugih izvrstnih del. Ta pogosto združujejo pozno romantični glasbeni jezik z rahlimi primesmi britanske ljudske glasbe. Vsa so zapisana v njenem lastnem, edinstveno osebnem in globoko čustvenem izrazu. V tokratni portretni oddaji predstavljamo njeno življenje in izbor najboljših del iz skladateljskega opusa Rebecce Clarke.
Violistka Rebecca Clarke je bila ena najbolj nadarjenih britanskih skladateljic zgodnjega 20. stoletja. Čeprav je najbolj znana po svoji Sonati za violo, je napisala tudi vrsto drugih izvrstnih del. Ta pogosto združujejo pozno romantični glasbeni jezik z rahlimi primesmi britanske ljudske glasbe. Vsa so zapisana v njenem lastnem, edinstveno osebnem in globoko čustvenem izrazu. V tokratni portretni oddaji predstavljamo njeno življenje in izbor najboljših del iz skladateljskega opusa Rebecce Clarke.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
V dnevniškem romanu Haaška priča Nedžad Avdić in Amela Avdić Unkić, brat in sestra, pričata o genocidu v Srebrenici pred 30 leti. Nedžad Avdić je leta 1995, pri komaj sedemnajstih letih, preživel enega od takratnih množičnih pobojev. Ko je iz Srebrenice bežal z očetom Alijo ter številnimi prijatelji in znanci, je na poti namreč preživel streljanje pred strelskim vodom. Dvajset let kot zaščitena priča Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo v Haagu o tem, kar je preživel, ni govoril. Ko se je odločil, da bo razkril svojo identiteto, sta s sestro Amelo v knjigi Haaška priča popisala njegovo osebno izkušnjo, da bi jo ohranila kot večen opomin na grozote devetdesetih, ki bi jih mnogi še danes radi zanikali. Knjigo je v slovenščino prevedla Sonja Cekova Stojanoska. Prevajalka Sonja Cekova Stojanoska, režiser Klemen Markovčič, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2026.
V dnevniškem romanu Haaška priča Nedžad Avdić in Amela Avdić Unkić, brat in sestra, pričata o genocidu v Srebrenici pred 30 leti. Nedžad Avdić je leta 1995, pri komaj sedemnajstih letih, preživel enega od takratnih množičnih pobojev. Ko je iz Srebrenice bežal z očetom Alijo ter številnimi prijatelji in znanci, je na poti namreč preživel streljanje pred strelskim vodom. Dvajset let kot zaščitena priča Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo v Haagu o tem, kar je preživel, ni govoril. Ko se je odločil, da bo razkril svojo identiteto, sta s sestro Amelo v knjigi Haaška priča popisala njegovo osebno izkušnjo, da bi jo ohranila kot večen opomin na grozote devetdesetih, ki bi jih mnogi še danes radi zanikali. Knjigo je v slovenščino prevedla Sonja Cekova Stojanoska. Prevajalka Sonja Cekova Stojanoska, režiser Klemen Markovčič, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2026.
Bela štorklja - po domače štrk - gre na zabavo in nima pravih škornjev … Pripoveduje: Nadja Strajnar Zadnik. Napisala: Aureliu Busujok. Posneto v studiih Radia Slovenija 1984.
Bela štorklja - po domače štrk - gre na zabavo in nima pravih škornjev … Pripoveduje: Nadja Strajnar Zadnik. Napisala: Aureliu Busujok. Posneto v studiih Radia Slovenija 1984.
Izraelske sile navajajo, da imajo v Iranu še več tisoč vojaških ciljev, zato bodo obsežne zračne napade nadaljevali še najmanj tri tedne. Teheran v odgovor obstreljuje judovsko državo in druge cilje v širši regiji. Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da ne vidi razloga za pogajanja o premirju z Združenimi državami. Kot je zatrdil, so ameriške sile že drugič napadle Islamsko republiko v času pogajanj, zato bodo po njegovem nadaljevali samoobrambo, dokler bo treba. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Okoljevarstveniki svarijo pred ekološko katastrofo na Bližnjem vzhodu. - Ob povečanju števila voznikov pod vplivom prepovedanih substanc stroka poziva k iskanju pomoči. - Smučarski skakalec Anže Lanišek po odpovedani drugi seriji na Holmenkollnu drugi.
Izraelske sile navajajo, da imajo v Iranu še več tisoč vojaških ciljev, zato bodo obsežne zračne napade nadaljevali še najmanj tri tedne. Teheran v odgovor obstreljuje judovsko državo in druge cilje v širši regiji. Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da ne vidi razloga za pogajanja o premirju z Združenimi državami. Kot je zatrdil, so ameriške sile že drugič napadle Islamsko republiko v času pogajanj, zato bodo po njegovem nadaljevali samoobrambo, dokler bo treba. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Okoljevarstveniki svarijo pred ekološko katastrofo na Bližnjem vzhodu. - Ob povečanju števila voznikov pod vplivom prepovedanih substanc stroka poziva k iskanju pomoči. - Smučarski skakalec Anže Lanišek po odpovedani drugi seriji na Holmenkollnu drugi.
V sedemnajstem stoletju je nekaj nemških protestantskih pastorjev želelo poglobiti vero svojih skupnosti. Rezultat so bile daljnosežne reforme, ki v marsičem še zdaj vplivajo na različne protestantske Cerkve in denominacije po vsem svetu. Vplivale pa so tudi na šolstvo v katoliških deželah, vključno s slovenskimi v drugi polovici 18. stoletja. O pietizmu, ki še zdaj povzroča polemike, bo v oddaji govoril profesor na TEOF dr. Simon Malmenvall.
V sedemnajstem stoletju je nekaj nemških protestantskih pastorjev želelo poglobiti vero svojih skupnosti. Rezultat so bile daljnosežne reforme, ki v marsičem še zdaj vplivajo na različne protestantske Cerkve in denominacije po vsem svetu. Vplivale pa so tudi na šolstvo v katoliških deželah, vključno s slovenskimi v drugi polovici 18. stoletja. O pietizmu, ki še zdaj povzroča polemike, bo v oddaji govoril profesor na TEOF dr. Simon Malmenvall.
Michelangelo Rossi in Louis Clérambault sta stara mojstra orgelske glasbe, ki ju v letošnjem letu družijo obletnice – od rojstva Michelangela Rossija letos mineva 425 let, od rojstva Louisa Clérambaulta pa 350 let. Oba sta torej ustvarjala v času baroka, čeprav sta njuna kompozicijska sloga že zaradi narodnosti pa tudi stoletja, ki razmejuje čas njunega delovanja, med seboj različna.
Michelangelo Rossi in Louis Clérambault sta stara mojstra orgelske glasbe, ki ju v letošnjem letu družijo obletnice – od rojstva Michelangela Rossija letos mineva 425 let, od rojstva Louisa Clérambaulta pa 350 let. Oba sta torej ustvarjala v času baroka, čeprav sta njuna kompozicijska sloga že zaradi narodnosti pa tudi stoletja, ki razmejuje čas njunega delovanja, med seboj različna.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Poljčanski svetniki so na izredni seji potrdili investicijsko dokumentacijo za obnovo hiše pisateljice Erne Starovasnik, ene vidnejših slovenskih pisateljic 20. stoletja. Objekt nameravajo preobraziti v večnamensko kulturno-kreativno in medgeneracijsko središče. S projektom se je občina prijavila na javni razpis Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Prihodnje leto bo sicer 50. obletnica smrti Erne Starovasnik, ki ga občina Poljčane namerava zaznamovati kot spominsko leto.
Poljčanski svetniki so na izredni seji potrdili investicijsko dokumentacijo za obnovo hiše pisateljice Erne Starovasnik, ene vidnejših slovenskih pisateljic 20. stoletja. Objekt nameravajo preobraziti v večnamensko kulturno-kreativno in medgeneracijsko središče. S projektom se je občina prijavila na javni razpis Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Prihodnje leto bo sicer 50. obletnica smrti Erne Starovasnik, ki ga občina Poljčane namerava zaznamovati kot spominsko leto.
Uprizoritev združuje dve enodejanki, ki jih je Anton Pavlovič Čehov napisal po vzoru francoskega vodvila. Ustvarjalke in ustvarjalci v obeh aktualizirajo nerazumevanje lastnih čustev in preobremenjenost, ki je v času nastanka izhajala iz ukleščenosti v okolje in družbeni položaj, danes pa se zdi posledica družbene preobremenjenosti, nerazumevanja lastnih čustev in pomanjkanja stika s samim seboj. Režiser, skladatelj in scenograf: Marjan Nečak Prevajalca: Mile Klopčič (Medved), Janko Moder (Tragik po sili) Koreografinja: Anja Möderndorfer Kostumograf: Blagoj Micevski Avtor videa: Marin Lukanović Lektor: Martin Vrtačnik Oblikovalca in izdelovalca mask: Damijan Kracina, Katarina Toman Kracina Igrajo: Patrizia Jurinčič Finžgar, Luka Cimprič, Rok Matek
Uprizoritev združuje dve enodejanki, ki jih je Anton Pavlovič Čehov napisal po vzoru francoskega vodvila. Ustvarjalke in ustvarjalci v obeh aktualizirajo nerazumevanje lastnih čustev in preobremenjenost, ki je v času nastanka izhajala iz ukleščenosti v okolje in družbeni položaj, danes pa se zdi posledica družbene preobremenjenosti, nerazumevanja lastnih čustev in pomanjkanja stika s samim seboj. Režiser, skladatelj in scenograf: Marjan Nečak Prevajalca: Mile Klopčič (Medved), Janko Moder (Tragik po sili) Koreografinja: Anja Möderndorfer Kostumograf: Blagoj Micevski Avtor videa: Marin Lukanović Lektor: Martin Vrtačnik Oblikovalca in izdelovalca mask: Damijan Kracina, Katarina Toman Kracina Igrajo: Patrizia Jurinčič Finžgar, Luka Cimprič, Rok Matek
Freiburški baročni orkester je eden vodilnih evropskih sestavov, ki neguje zgodovinsko ustrezno izvajalsko prakso na historičnih glasbilih. 28. novembra lani je nastopil v Koncertni dvorani mesta Freiburg im Breisgau. To živahno univerzitetno mesto stoji ob Črnem gozdu na jugozahodu Nemčije. Tam je v uvodu zazvenela Serenata notturna v D-duru, K. 239 Wolfganga Amadeusa Mozarta. Sledil je Koncert za instrument s tipkami št. 6 v D-duru Josepha Haydna, v katerem se je kot solist pri fortepianu predstavil Sebastian Wienand, ki živi v Baslu, doma je iz Schwarzwalda, v drugem delu koncerta pa sta se zvrstili še dve Haydnovi deli – Divertimento v Es-duru in Simfonija št. 94 v G-duru, z vzdevkom 'Presenečenje'. Freiburški baročni orkester je vodil violinist Gottfried von der Goltz.
Freiburški baročni orkester je eden vodilnih evropskih sestavov, ki neguje zgodovinsko ustrezno izvajalsko prakso na historičnih glasbilih. 28. novembra lani je nastopil v Koncertni dvorani mesta Freiburg im Breisgau. To živahno univerzitetno mesto stoji ob Črnem gozdu na jugozahodu Nemčije. Tam je v uvodu zazvenela Serenata notturna v D-duru, K. 239 Wolfganga Amadeusa Mozarta. Sledil je Koncert za instrument s tipkami št. 6 v D-duru Josepha Haydna, v katerem se je kot solist pri fortepianu predstavil Sebastian Wienand, ki živi v Baslu, doma je iz Schwarzwalda, v drugem delu koncerta pa sta se zvrstili še dve Haydnovi deli – Divertimento v Es-duru in Simfonija št. 94 v G-duru, z vzdevkom 'Presenečenje'. Freiburški baročni orkester je vodil violinist Gottfried von der Goltz.
Na Bližnjem vzhodu nič novega. Nadaljujejo se namreč izraelsko-ameriški napadi na Iran in povračilni na zalivske države in judovsko, pri čemer z Islamsko republiko sodeluje gibanje Hezbolah. Izrael je danes zavrnil možnost neposrednih pogajanj z Libanonom. Nepripravljenost na premirje z Iranom je izrazil ameriški predsednik Donald Trump, katerega izjave v povezavi s to vojno so si sicer nasprotujoče. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vplačila v prihodnji evropski večletni proračun bi se lahko povečala za 60 odstotkov - Tretjina mladih, ki klepeta z umetno inteligenco, pri njej išče pomoč pri osebnih težavah - Zimske paraolimpijske igre se bodo sklenile z drevišnjo slovesnostjo v Cortini
Na Bližnjem vzhodu nič novega. Nadaljujejo se namreč izraelsko-ameriški napadi na Iran in povračilni na zalivske države in judovsko, pri čemer z Islamsko republiko sodeluje gibanje Hezbolah. Izrael je danes zavrnil možnost neposrednih pogajanj z Libanonom. Nepripravljenost na premirje z Iranom je izrazil ameriški predsednik Donald Trump, katerega izjave v povezavi s to vojno so si sicer nasprotujoče. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vplačila v prihodnji evropski večletni proračun bi se lahko povečala za 60 odstotkov - Tretjina mladih, ki klepeta z umetno inteligenco, pri njej išče pomoč pri osebnih težavah - Zimske paraolimpijske igre se bodo sklenile z drevišnjo slovesnostjo v Cortini
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
izvajajo odlomke iz del Mascagnija, Wagnerja, Thomasa, Offenbacha, Giordana, Verdija in Puccinija.
izvajajo odlomke iz del Mascagnija, Wagnerja, Thomasa, Offenbacha, Giordana, Verdija in Puccinija.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Hendrik Groen je psevdonim, pod katerim objavlja knjižničar Peter de Smet, star nekaj čez šestdeset let. Naslovni nizozemski starostnik, ki v domu za ostarele na severu Amsterdama piše skrivni dnevnik, tokrat poroča o zapletih pri tomboli, o odstopu nizozemske kraljice s položaja, predvsem pa o novi sostanovalki, ki se mu zdi zelo simpatična in ima podoben smisel za humor, kot je njegov. Prevajalka Stana Anželj, interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Hendrik Groen je psevdonim, pod katerim objavlja knjižničar Peter de Smet, star nekaj čez šestdeset let. Naslovni nizozemski starostnik, ki v domu za ostarele na severu Amsterdama piše skrivni dnevnik, tokrat poroča o zapletih pri tomboli, o odstopu nizozemske kraljice s položaja, predvsem pa o novi sostanovalki, ki se mu zdi zelo simpatična in ima podoben smisel za humor, kot je njegov. Prevajalka Stana Anželj, interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Slovenijo lahko spoznamo na različne načine – z branjem knjig, obiskom zgodovinskih krajev ali ogledom muzejev. V Šenčurju pa so zgodovino predstavili nekoliko drugače. V muzeju Slovenija v malem so ključni trenutki slovenske preteklosti ujeti v miniaturnem svetu maket oziroma dioram. Predstavljamo jih v Nedeljski reportaži, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
Slovenijo lahko spoznamo na različne načine – z branjem knjig, obiskom zgodovinskih krajev ali ogledom muzejev. V Šenčurju pa so zgodovino predstavili nekoliko drugače. V muzeju Slovenija v malem so ključni trenutki slovenske preteklosti ujeti v miniaturnem svetu maket oziroma dioram. Predstavljamo jih v Nedeljski reportaži, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
Z 21. marcem začne veljati pravilnik o uporabi grafične podobe slovenske zastave za označevanje kmetijskih proizvodov in živil. To namreč določa novi zakon o hrani, pomeni pa, da bodo lahko proizvajalci, ki izpolnjujejo vse predpisane pogoje, označevali svoje proizvode s slovensko zastavo. Njena uporaba je namenjena kmetijskim proizvodom in živilom, ki so vključeni v sheme kakovosti in pri katerih so vsi postopki – pridelava, predelava in pakiranje – zagotovljeni v Sloveniji. S tem dobivajo kmetje potrdilo o prepoznavnosti svojih pridelkov in izdelkov, kupci pa jamstvo, da gre resnično za slovensko živilo.V oddaji smo se seznanili še z rezultati in dosežki čezmejnega evropskega projekta Ero-STOP, ki se loteva problematike erozije oziroma odnašanja zemlje s kmetijskih površin v vipavskih gričih. Poizvedeli pa smo tudi, kako se rejci drobnice in goveda odzivajo na cepljenje proti bolezni modrikastega jezika, ki ga morajo opraviti do 24. aprila.
Z 21. marcem začne veljati pravilnik o uporabi grafične podobe slovenske zastave za označevanje kmetijskih proizvodov in živil. To namreč določa novi zakon o hrani, pomeni pa, da bodo lahko proizvajalci, ki izpolnjujejo vse predpisane pogoje, označevali svoje proizvode s slovensko zastavo. Njena uporaba je namenjena kmetijskim proizvodom in živilom, ki so vključeni v sheme kakovosti in pri katerih so vsi postopki – pridelava, predelava in pakiranje – zagotovljeni v Sloveniji. S tem dobivajo kmetje potrdilo o prepoznavnosti svojih pridelkov in izdelkov, kupci pa jamstvo, da gre resnično za slovensko živilo.V oddaji smo se seznanili še z rezultati in dosežki čezmejnega evropskega projekta Ero-STOP, ki se loteva problematike erozije oziroma odnašanja zemlje s kmetijskih površin v vipavskih gričih. Poizvedeli pa smo tudi, kako se rejci drobnice in goveda odzivajo na cepljenje proti bolezni modrikastega jezika, ki ga morajo opraviti do 24. aprila.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Plovbna pot od Bovca do Tolmina je pregledana, očiščena in varna za plovbo, nakup dovolilnic pa je mogoč na spletni strani Go-Soča. Dnevna dovolilnica bo letos stala 15 evrov za kobariški odsek in 6 evrov za bovški. Tri zgornjeposoške občine se še niso zedinile o enotni dovolilnici. V oddaji tudi o teh temah: - Končuje se svetovni teden glavkoma. - Po obnovi mansarde bo Lokarjeva hiša obogatila turistično ponudbo v Ajdovščini. - Na koprski Bonifiki bo nogometni derbi med domačo ekipo in Celjem.
Plovbna pot od Bovca do Tolmina je pregledana, očiščena in varna za plovbo, nakup dovolilnic pa je mogoč na spletni strani Go-Soča. Dnevna dovolilnica bo letos stala 15 evrov za kobariški odsek in 6 evrov za bovški. Tri zgornjeposoške občine se še niso zedinile o enotni dovolilnici. V oddaji tudi o teh temah: - Končuje se svetovni teden glavkoma. - Po obnovi mansarde bo Lokarjeva hiša obogatila turistično ponudbo v Ajdovščini. - Na koprski Bonifiki bo nogometni derbi med domačo ekipo in Celjem.
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga, začetnik novejše slovenske grafike, prvi planiški smučarski polet čez 100 metrov
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga, začetnik novejše slovenske grafike, prvi planiški smučarski polet čez 100 metrov
V nedeljski oddaji V dobri družbi s Kristijanom je v studiu zazvenela živa narodnozabavna glasba. Ansambel Glas je z večglasnim petjem in harmoniko obudil zimzelene melodije Lojzeta Slaka, ansambel Posluh je predstavil novo skladbo, z ansamblom Jureta Zajca pa smo spregovorili o njihovem novem valčku. Dve uri dobre glasbe, pogovorov in prijetne nedeljske družbe.
V nedeljski oddaji V dobri družbi s Kristijanom je v studiu zazvenela živa narodnozabavna glasba. Ansambel Glas je z večglasnim petjem in harmoniko obudil zimzelene melodije Lojzeta Slaka, ansambel Posluh je predstavil novo skladbo, z ansamblom Jureta Zajca pa smo spregovorili o njihovem novem valčku. Dve uri dobre glasbe, pogovorov in prijetne nedeljske družbe.
Ste se že dali na seznam? Daj se na seznam, je plemenita akcija, za katero skrbi Zavod RS za transfuzijsko medicino. Pogovarjali smo se z dr. Sendi Montanič, vodjo registra Slovenija Donor. Vabljeni k poslušanju in delitvi posnetka! FOTO: ZTM
Ste se že dali na seznam? Daj se na seznam, je plemenita akcija, za katero skrbi Zavod RS za transfuzijsko medicino. Pogovarjali smo se z dr. Sendi Montanič, vodjo registra Slovenija Donor. Vabljeni k poslušanju in delitvi posnetka! FOTO: ZTM
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo odpravili v Štandrež, kjer smo obiskali člane Klape EnGINe - četverico pustolovcev, ki se je z legendarno Fiat pando podala na dolgo dobrodelno pot po Evropi in širše. Leta 2024 so se z legendarno Fiat pando, ki jo ljubkovalno kličejo Dindi, podali na neobičajno avtomobilsko dirko Poles of Inconvenience. Pravilo je preprosto: vozilo mora biti majhno, staro in čim bolj neudobno. A prav s takšnim avtom so prevozili več kot deset tisoč kilometrov, dosegli Nordkap, obiskali tudi estonski Tartu, ta kratno Evropsko prestolnico kulture. Lani pa so si zadali še drznejšo in daljšo pustolovščino. Na pot proti Mongoliji so se odpravili z dobrodelnim namenom - zbirati sredstva za projekte, ki pomagajo otrokom z avtizmom. Kako poteka takšna odprava brez spremljevalnih ekip, kako se pripraviš na več kot 25 tisoč kilometrov dolgo pot in kaj vse doživiš na cesti. Kaj žene prijatelje iz Štandreža na takšne poti, komu pomagajo in kako je potovati tisoče kilometrov v majhni pandi.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo odpravili v Štandrež, kjer smo obiskali člane Klape EnGINe - četverico pustolovcev, ki se je z legendarno Fiat pando podala na dolgo dobrodelno pot po Evropi in širše. Leta 2024 so se z legendarno Fiat pando, ki jo ljubkovalno kličejo Dindi, podali na neobičajno avtomobilsko dirko Poles of Inconvenience. Pravilo je preprosto: vozilo mora biti majhno, staro in čim bolj neudobno. A prav s takšnim avtom so prevozili več kot deset tisoč kilometrov, dosegli Nordkap, obiskali tudi estonski Tartu, ta kratno Evropsko prestolnico kulture. Lani pa so si zadali še drznejšo in daljšo pustolovščino. Na pot proti Mongoliji so se odpravili z dobrodelnim namenom - zbirati sredstva za projekte, ki pomagajo otrokom z avtizmom. Kako poteka takšna odprava brez spremljevalnih ekip, kako se pripraviš na več kot 25 tisoč kilometrov dolgo pot in kaj vse doživiš na cesti. Kaj žene prijatelje iz Štandreža na takšne poti, komu pomagajo in kako je potovati tisoče kilometrov v majhni pandi.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tokrat bo v oddaji zazvenelo res obsežno delo, in sicer bosta Nemški simfonični orkester iz Berlina in dirigent Robin Ticciati izvedla »Simfonijo št. 6 v a-molu« Gustava Mahlerja. Posnetek je nastal 21. decembra lani v Berlinski filharmoniji. Gustav Mahler, eden največjih skladateljev poznega romantizma, je znan po svojih monumentalnih simfonijah in globoko čustvenih glasbenih izrazih. Rodil se je leta 1860 v Avstriji in se uveljavil kot dirigent in kot skladatelj, pri tem je njegovo delo močno zaznamovalo poznejše generacije skladateljev. Njegova Šesta simfonija, znana tudi kot »Tragična«, je nastala v letih 1903 in 1904 in velja za eno njegovih najbolj dramatičnih del. Skladba izstopa po intenzivni čustveni napetosti, kontrastih med temami in motoričnimi ritmi ter prefinjeni orkestraciji, ki ustvarja občutek neizprosne usode. Mahler je v tej simfoniji uporabil tudi inovativne zvočne učinke, kot so udarci kladiva, to pa poudarja tragični karakter dela. Simfonija je zaradi svoje kompleksnosti in čustvene moči postala ena najbolj prepoznavnih in pogosto izvajanih Mahlerjevih skladb.
Tokrat bo v oddaji zazvenelo res obsežno delo, in sicer bosta Nemški simfonični orkester iz Berlina in dirigent Robin Ticciati izvedla »Simfonijo št. 6 v a-molu« Gustava Mahlerja. Posnetek je nastal 21. decembra lani v Berlinski filharmoniji. Gustav Mahler, eden največjih skladateljev poznega romantizma, je znan po svojih monumentalnih simfonijah in globoko čustvenih glasbenih izrazih. Rodil se je leta 1860 v Avstriji in se uveljavil kot dirigent in kot skladatelj, pri tem je njegovo delo močno zaznamovalo poznejše generacije skladateljev. Njegova Šesta simfonija, znana tudi kot »Tragična«, je nastala v letih 1903 in 1904 in velja za eno njegovih najbolj dramatičnih del. Skladba izstopa po intenzivni čustveni napetosti, kontrastih med temami in motoričnimi ritmi ter prefinjeni orkestraciji, ki ustvarja občutek neizprosne usode. Mahler je v tej simfoniji uporabil tudi inovativne zvočne učinke, kot so udarci kladiva, to pa poudarja tragični karakter dela. Simfonija je zaradi svoje kompleksnosti in čustvene moči postala ena najbolj prepoznavnih in pogosto izvajanih Mahlerjevih skladb.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Evangeličansko bogoslužje duhovnice Violete Vladimire Mesarič iz Maribora.
Evangeličansko bogoslužje duhovnice Violete Vladimire Mesarič iz Maribora.
Sredi postnega časa smo, v obdobju, v katerem je v ospredju premišljevanje o Kristusovem trpljenju. Opeva ga tudi mnogo čudovitih spevov, čeprav so se nekateri skozi čas porazgubili ali se jih danes skoraj ne izvaja več. Eden takih je himna Crux fidelis (Zvesti križ), ki jo le še redko slišimo v péti obliki, čeprav je del precej bolj poznane evharistične sekvence Pange lingua oz. Jezik moj, skrivnost opevaj.
Sredi postnega časa smo, v obdobju, v katerem je v ospredju premišljevanje o Kristusovem trpljenju. Opeva ga tudi mnogo čudovitih spevov, čeprav so se nekateri skozi čas porazgubili ali se jih danes skoraj ne izvaja več. Eden takih je himna Crux fidelis (Zvesti križ), ki jo le še redko slišimo v péti obliki, čeprav je del precej bolj poznane evharistične sekvence Pange lingua oz. Jezik moj, skrivnost opevaj.
Smučarske skakalke in skakalce v Oslu čaka še druga tekma svetovnega pokala na tem prizorišču. Kolesarska dirka od Tirenskega do Jadranskega morja se danes končuje. Hokejisti Olimpije so včeraj na tretji tekmi četrtfinala v regionalnem tekmovanju gostovali v Bolzanu.
Smučarske skakalke in skakalce v Oslu čaka še druga tekma svetovnega pokala na tem prizorišču. Kolesarska dirka od Tirenskega do Jadranskega morja se danes končuje. Hokejisti Olimpije so včeraj na tretji tekmi četrtfinala v regionalnem tekmovanju gostovali v Bolzanu.
V oddaji smo odprli temo osamljenosti in ranljivosti – izkušenj, ki se dotikata mnogih, tudi v času navidezne povezanosti. Gost je bil evangeličanski duhovnik mag. Simon Sever iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci v Prekmurju. Razmišljali smo, kako vera nagovarja človekovo krhkost in kako lahko cerkvena skupnost postane prostor bližine, sprejetosti in opore.
V oddaji smo odprli temo osamljenosti in ranljivosti – izkušenj, ki se dotikata mnogih, tudi v času navidezne povezanosti. Gost je bil evangeličanski duhovnik mag. Simon Sever iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci v Prekmurju. Razmišljali smo, kako vera nagovarja človekovo krhkost in kako lahko cerkvena skupnost postane prostor bližine, sprejetosti in opore.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Regionalna, kaj šele lokalna zgodovina pogosto pade iz fokusa, kajti Slovenci še vedno razrešujemo temeljna poglavja nacionalne zgodovine. Tako zavedanje, da so velike zgodbe stkane iz množice manjših, odpade na ljubiteljske raziskovalce, arhivarje, zbiratelje in tudi dokumentariste. V Dokumentarnem uredništvu tako mnogokrat posežejo po izgubljenih drobcih zgodovine najrazličnejših slovenskih krajev in pokrajin. Marko Radmilovič je tako na domačem pokopališču v štajerski vasici Svečine našel zapuščen nagrobnik in okoli njega spletel zanimivo zgodbo.
Regionalna, kaj šele lokalna zgodovina pogosto pade iz fokusa, kajti Slovenci še vedno razrešujemo temeljna poglavja nacionalne zgodovine. Tako zavedanje, da so velike zgodbe stkane iz množice manjših, odpade na ljubiteljske raziskovalce, arhivarje, zbiratelje in tudi dokumentariste. V Dokumentarnem uredništvu tako mnogokrat posežejo po izgubljenih drobcih zgodovine najrazličnejših slovenskih krajev in pokrajin. Marko Radmilovič je tako na domačem pokopališču v štajerski vasici Svečine našel zapuščen nagrobnik in okoli njega spletel zanimivo zgodbo.
To igro moramo poslušati, tako kot vsako slušno igro, z veliko domišljije. Deklica z imenom Medvedek namreč zleze vase, da bi videla, kakšna je od znotraj, in odpotuje vse do svojega srca. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Plezalček – Jurij Souček Medvedek – Jana Osojnik Mlinar – Polde Bibič Prvi kmetič – Tone Homar Drugi kmetič – Janez Hočevar Tretji kmetič – Andrej Nahtigal Učenjak – Laci Cigoj Sodelujejo še – Alja Tkačev, Marjan Hlastec, Mara Černe, Janez Hočevar, Zlatko Stanko, Veronika Drolc, Mina Jeraj in Milena Grm Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1969
To igro moramo poslušati, tako kot vsako slušno igro, z veliko domišljije. Deklica z imenom Medvedek namreč zleze vase, da bi videla, kakšna je od znotraj, in odpotuje vse do svojega srca. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Plezalček – Jurij Souček Medvedek – Jana Osojnik Mlinar – Polde Bibič Prvi kmetič – Tone Homar Drugi kmetič – Janez Hočevar Tretji kmetič – Andrej Nahtigal Učenjak – Laci Cigoj Sodelujejo še – Alja Tkačev, Marjan Hlastec, Mara Černe, Janez Hočevar, Zlatko Stanko, Veronika Drolc, Mina Jeraj in Milena Grm Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1969
Z nami je koncertna mojstrica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Jerica Kozole, ki je v poslušanje izbrala tri zanimiva dela: simfonično pesnitev Junakovo življenje, op. 40 Richarda Straussa, Beethovnovo Sonato za klavir in violino v F-duru, op. 24 ter Mozartov Divertimento v D-duru. Zakaj prav te skladbe in zakaj prav specifične interpretacije teh skladb? Kaj ji pomeni glasba, koliko časa posveti vadenju in kako pogosto si vzame čas, da igra le »za svojo dušo«? Kako komorno muziciranje pripomore k boljši medsebojni komunikaciji in kako so običajno videti njena nedeljska jutra? O vsem tem in še čem v pogovoru z našo tokratno gostjo Glasbene jutranjice.
Z nami je koncertna mojstrica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Jerica Kozole, ki je v poslušanje izbrala tri zanimiva dela: simfonično pesnitev Junakovo življenje, op. 40 Richarda Straussa, Beethovnovo Sonato za klavir in violino v F-duru, op. 24 ter Mozartov Divertimento v D-duru. Zakaj prav te skladbe in zakaj prav specifične interpretacije teh skladb? Kaj ji pomeni glasba, koliko časa posveti vadenju in kako pogosto si vzame čas, da igra le »za svojo dušo«? Kako komorno muziciranje pripomore k boljši medsebojni komunikaciji in kako so običajno videti njena nedeljska jutra? O vsem tem in še čem v pogovoru z našo tokratno gostjo Glasbene jutranjice.
Za Lirični utrinek smo izbrali pesem Jennifer Clement z naslovom V Odeso – s pripisom Za Richarda. V Mehiki živeča ameriška pesnica in pisateljica Jennifer Clement je napisala vrsto proznih in pesniških knjig, bila je tudi predsednica mednarodnega PEN-a. Pesem V Odeso je nastala pred štirimi leti kot odziv na ruski napad na Ukrajino. Po pesničinih besedah se za njo skriva troje: najprej želja, da bi besede lahko postale to, kar govorijo. Drugo je žalost ob tem, kar se dogaja, ta žalost pa je povezana z dolgotrajnejšo žalostjo: del pesničine družine namreč izvira iz Odese – večina članov je bila ubitih v pogromu. Tretje je spomin na Odeso, ki jo je leta 2017 – ob kongresu PEN-a v Lvovu – obiskala s sinom Richardom. Pesem V Odeso Jennifer Clement je prevedla Neža Vilhelm, interpretira jo dramska igralka Sara Dirnbek. Tonska mojstrica Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Za Lirični utrinek smo izbrali pesem Jennifer Clement z naslovom V Odeso – s pripisom Za Richarda. V Mehiki živeča ameriška pesnica in pisateljica Jennifer Clement je napisala vrsto proznih in pesniških knjig, bila je tudi predsednica mednarodnega PEN-a. Pesem V Odeso je nastala pred štirimi leti kot odziv na ruski napad na Ukrajino. Po pesničinih besedah se za njo skriva troje: najprej želja, da bi besede lahko postale to, kar govorijo. Drugo je žalost ob tem, kar se dogaja, ta žalost pa je povezana z dolgotrajnejšo žalostjo: del pesničine družine namreč izvira iz Odese – večina članov je bila ubitih v pogromu. Tretje je spomin na Odeso, ki jo je leta 2017 – ob kongresu PEN-a v Lvovu – obiskala s sinom Richardom. Pesem V Odeso Jennifer Clement je prevedla Neža Vilhelm, interpretira jo dramska igralka Sara Dirnbek. Tonska mojstrica Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Poslušamo Suito za klavir št. 2, op. 10 Georgeja Enescuja, Stare arije in plese suito št. 1 Ottorina Respighija, Suito v d-molu za kitaro solo Roberta de Viséeja in Slovanski ples št. 4 v F-duru Antonína Leopolda Dvořáka.
Poslušamo Suito za klavir št. 2, op. 10 Georgeja Enescuja, Stare arije in plese suito št. 1 Ottorina Respighija, Suito v d-molu za kitaro solo Roberta de Viséeja in Slovanski ples št. 4 v F-duru Antonína Leopolda Dvořáka.
Letošnja meteorološka zima je bila v Sloveniji precej mila in skromna s snegom, povprečna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem. Ob začetku zime je povprečna količina snega na naši najvišji meteorološki postaji na Kredarici približno meter, ob koncu, torej konec februarja, po približno tri metre in pol. Letos pa smo januarja izmerili le pol metra snega, ob koncu zime pa 170 cm. Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje nas popelje po meteorološkem pregledu decembra, januarja in februarja.
Letošnja meteorološka zima je bila v Sloveniji precej mila in skromna s snegom, povprečna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem. Ob začetku zime je povprečna količina snega na naši najvišji meteorološki postaji na Kredarici približno meter, ob koncu, torej konec februarja, po približno tri metre in pol. Letos pa smo januarja izmerili le pol metra snega, ob koncu zime pa 170 cm. Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje nas popelje po meteorološkem pregledu decembra, januarja in februarja.
Pozivi k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu že 16-i dan vojne odmevajo v prazno. Napadi se nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Ob tem je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da še ni pripravljen skleniti sporazuma z Iranom. Druge teme: - Zaostrovanje spora v poljski politiki. - Erozija tal vse večja težava kmetijstva. - Hokejisti olimpije po preobratu boljši od Bolzana.
Pozivi k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu že 16-i dan vojne odmevajo v prazno. Napadi se nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Ob tem je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da še ni pripravljen skleniti sporazuma z Iranom. Druge teme: - Zaostrovanje spora v poljski politiki. - Erozija tal vse večja težava kmetijstva. - Hokejisti olimpije po preobratu boljši od Bolzana.
V Italiji vsak krožnik pripoveduje zgodbo: o ljudeh, ki kuhajo z ljubeznijo, o družinah, ki se zberejo za mizo, in o tradiciji, ki je postala del svetovne dediščine človeštva. 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca. Začenjamo v Italiji, državi, ki ima tudi sicer največ vpisov na Unescovem seznamu svetovne dediščine, od decembra lani pa še zelo odmeven novi vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 'Italijanska kuhinja med trajnostjo in biokulturno raznolikostjo', kot je poimenovana nova zaščitena enota, obsega cel sklop praks, povezanih s pridelavo in pripravo hrane, medgeneracijskim prenosom tega znanja ter predvsem tradicijo skupnega obedovanja in družinskih kosil. Vse omenjeno je v italijanski deželi Emilija-Romanja raziskovala Andreja Čokl.
V Italiji vsak krožnik pripoveduje zgodbo: o ljudeh, ki kuhajo z ljubeznijo, o družinah, ki se zberejo za mizo, in o tradiciji, ki je postala del svetovne dediščine človeštva. 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca. Začenjamo v Italiji, državi, ki ima tudi sicer največ vpisov na Unescovem seznamu svetovne dediščine, od decembra lani pa še zelo odmeven novi vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 'Italijanska kuhinja med trajnostjo in biokulturno raznolikostjo', kot je poimenovana nova zaščitena enota, obsega cel sklop praks, povezanih s pridelavo in pripravo hrane, medgeneracijskim prenosom tega znanja ter predvsem tradicijo skupnega obedovanja in družinskih kosil. Vse omenjeno je v italijanski deželi Emilija-Romanja raziskovala Andreja Čokl.
Preteklost Dolenjskih Toplic je neločljivo povezana s sistemom zdravilnih termalnih izvirov, ki so kraju ne le dali ime, ampak tudi pomembno oblikovali njegovo stavbno in drugo infrastrukturo ter način življenja. O topliških vrelcih poroča že polihistor Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske, kjer med drugim omenja, da so "ene /toplice/ nadvse dobre, da jih od daleč obiskujejo /.../". Tadeja Bizilj se je odpravila tja in nastali so tokratni naPOTki.
Preteklost Dolenjskih Toplic je neločljivo povezana s sistemom zdravilnih termalnih izvirov, ki so kraju ne le dali ime, ampak tudi pomembno oblikovali njegovo stavbno in drugo infrastrukturo ter način življenja. O topliških vrelcih poroča že polihistor Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske, kjer med drugim omenja, da so "ene /toplice/ nadvse dobre, da jih od daleč obiskujejo /.../". Tadeja Bizilj se je odpravila tja in nastali so tokratni naPOTki.