Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V letu, ko smo med drugim obeleževali 80. obletnico konca druge svetovne vojne, 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe in 50. obletnico podpisa osimskih sporazumov, sta svoja jubileja praznovali tudi dve zamejski rock zasedbi. Doberdobska skupina Blek Panters je v goriškem Kulturnem domu s tremi razprodanimi koncerti proslavila 30. rojstni dan. Koroška slovenska zasedba Bališ pa je v K in K centru v Šentjanžu v Rožu z Bališ Areno praznovala prvih 25 let delovanja. Prisluhnite izboru skladb z obeh koncertov, izjavam glasbenikov in občinstva!
V letu, ko smo med drugim obeleževali 80. obletnico konca druge svetovne vojne, 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe in 50. obletnico podpisa osimskih sporazumov, sta svoja jubileja praznovali tudi dve zamejski rock zasedbi. Doberdobska skupina Blek Panters je v goriškem Kulturnem domu s tremi razprodanimi koncerti proslavila 30. rojstni dan. Koroška slovenska zasedba Bališ pa je v K in K centru v Šentjanžu v Rožu z Bališ Areno praznovala prvih 25 let delovanja. Prisluhnite izboru skladb z obeh koncertov, izjavam glasbenikov in občinstva!
Pogovor za skupno mesečno oddajo, ki nastaja v sodelovanju Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, je tokrat usmerjen v pregled dogajanja v letošnjem letu, in sicer s poudarkom na tem, kar se je dogajalo na tržaškem, na avstrijskem Koroškem in kaj je doprineslo čezmejno dogajanje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica. Tako poleg tega projekta izpostavljamo nekatere izstopajoče pretrese, na primer žaljivi napis na slovenskem konzulatu v Trstu, prodaja tržaškega kulturnega doma, racija na Peršmanovi domačiji ter se posredno naslonimo tudi na 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Sodelujejo – iz ljubljanskega studia Ervin Hladnik Milharčič, iz tržaškega studia Marij Čuk in iz celovškem studia dr. Karla Hrena.
Pogovor za skupno mesečno oddajo, ki nastaja v sodelovanju Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, je tokrat usmerjen v pregled dogajanja v letošnjem letu, in sicer s poudarkom na tem, kar se je dogajalo na tržaškem, na avstrijskem Koroškem in kaj je doprineslo čezmejno dogajanje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica. Tako poleg tega projekta izpostavljamo nekatere izstopajoče pretrese, na primer žaljivi napis na slovenskem konzulatu v Trstu, prodaja tržaškega kulturnega doma, racija na Peršmanovi domačiji ter se posredno naslonimo tudi na 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Sodelujejo – iz ljubljanskega studia Ervin Hladnik Milharčič, iz tržaškega studia Marij Čuk in iz celovškem studia dr. Karla Hrena.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ko so leta 1889 postavili Eifflov stolp kot glavno atrakcijo za takratno mednarodno razstavo, je Idrijčan Cene, kot so ga klicali doma, dobil zamisel, da se tudi sam nameni v Pariz. A kako potovati? Po dolgem premišljevanju se je odločil, da se bo dal nesti v košu. In kje drugje kot v Šebreljah, kjer so znani po močnih ljudeh, je našel nosača Anžeta.
Ko so leta 1889 postavili Eifflov stolp kot glavno atrakcijo za takratno mednarodno razstavo, je Idrijčan Cene, kot so ga klicali doma, dobil zamisel, da se tudi sam nameni v Pariz. A kako potovati? Po dolgem premišljevanju se je odločil, da se bo dal nesti v košu. In kje drugje kot v Šebreljah, kjer so znani po močnih ljudeh, je našel nosača Anžeta.
Prihodnje leto bo zaživela platforma Povezani za morje. Gre za projekt, ki spodbuja povezovanje, izobraževanje ter vključuje širšo javnost v spremljanje stanja morja z namenom trajnostnega varovanja morskih ekosistemov. Del tega projekta so bili tudi osnovnošolci in dijaki istrskih šol, ki so se ukvarjali z mikroplastiko in delfini. Z raziskovanjem in pogovori s strokovnjaki so o tem napisali časopisni članek in posneli radijski prispevek pod okriljem Zavoda Nomed.
Prihodnje leto bo zaživela platforma Povezani za morje. Gre za projekt, ki spodbuja povezovanje, izobraževanje ter vključuje širšo javnost v spremljanje stanja morja z namenom trajnostnega varovanja morskih ekosistemov. Del tega projekta so bili tudi osnovnošolci in dijaki istrskih šol, ki so se ukvarjali z mikroplastiko in delfini. Z raziskovanjem in pogovori s strokovnjaki so o tem napisali časopisni članek in posneli radijski prispevek pod okriljem Zavoda Nomed.
Drugi poudarki: - V Veliki Nedelji se obeta ena največjih naložb v šolsko infrastrukturo na Ormoškem, graditev nove osnovne šole. - Tudi po Bledu bosta vozila električna kavalirja. Kako ju bodo poimenovali, bodo s spletno anketo odločili občani. - V Hribarjevi vili v Cerkljah na Gorenjskem, ki je spomenik nacionalnega pomena, so skupaj z Gorenjskim muzejem in snovalci uredili več razstav. - Ob 45-letnici galerijske dejavnosti v Murski Soboti v zdajšnjih prostorih dnevi odprtih vrat.
Drugi poudarki: - V Veliki Nedelji se obeta ena največjih naložb v šolsko infrastrukturo na Ormoškem, graditev nove osnovne šole. - Tudi po Bledu bosta vozila električna kavalirja. Kako ju bodo poimenovali, bodo s spletno anketo odločili občani. - V Hribarjevi vili v Cerkljah na Gorenjskem, ki je spomenik nacionalnega pomena, so skupaj z Gorenjskim muzejem in snovalci uredili več razstav. - Ob 45-letnici galerijske dejavnosti v Murski Soboti v zdajšnjih prostorih dnevi odprtih vrat.
Tina Žerdin bo predstavila dela za harfo skladateljev Tournierja, Rousseauja in Grandjanyja. Predstavljamo harfistko Tino Žerdin, ki se je najprej začela učiti klavirja na glasbeni šoli v Velenju. Poleg klavirja se je učila tudi solopetja, nato pa se je zavzeto posvetila harfi in ji ostala zvesta vse do danes. Že po letu dni igranja nanjo je zmagala na državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov, nato pa je začela uspešno nastopati tudi na slovenskih koncertnih odrih. Harfo je študirala na univerzi za glasbo na Dunaju pri profesorici Adelheid Blovsky-Miller; pri njej je z odliko končala magistrski študij harfe, hkrati pa se je intenzivno izobraževala pri številnih tujih profesorjih, predvsem predstavnikih francoske šole igranja. V prvi oddaji lahko slišite izvajanje Tine Žerdin v skladbah francoskih skladateljev Marcela Luciena Tournierja, Marcela Samuela Rousseauja in Marcela Grandjanyja ter pogovor glasbene urednice Tjaše Krajnc s harfistko o njenem izobraževanju, glasbenem okusu in priljubljeni glasbi za harfo.
Tina Žerdin bo predstavila dela za harfo skladateljev Tournierja, Rousseauja in Grandjanyja. Predstavljamo harfistko Tino Žerdin, ki se je najprej začela učiti klavirja na glasbeni šoli v Velenju. Poleg klavirja se je učila tudi solopetja, nato pa se je zavzeto posvetila harfi in ji ostala zvesta vse do danes. Že po letu dni igranja nanjo je zmagala na državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov, nato pa je začela uspešno nastopati tudi na slovenskih koncertnih odrih. Harfo je študirala na univerzi za glasbo na Dunaju pri profesorici Adelheid Blovsky-Miller; pri njej je z odliko končala magistrski študij harfe, hkrati pa se je intenzivno izobraževala pri številnih tujih profesorjih, predvsem predstavnikih francoske šole igranja. V prvi oddaji lahko slišite izvajanje Tine Žerdin v skladbah francoskih skladateljev Marcela Luciena Tournierja, Marcela Samuela Rousseauja in Marcela Grandjanyja ter pogovor glasbene urednice Tjaše Krajnc s harfistko o njenem izobraževanju, glasbenem okusu in priljubljeni glasbi za harfo.
Tudi med letošnjimi božičnimi prazniki so imeli na urgenci mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra obilo dela. Mnogi so poiskali pomoč zaradi gripe oziroma dihalnih težav, ob tem pa so davek terjali tudi prvi sneg, poledica in začetek smučarske sezone.
Tudi med letošnjimi božičnimi prazniki so imeli na urgenci mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra obilo dela. Mnogi so poiskali pomoč zaradi gripe oziroma dihalnih težav, ob tem pa so davek terjali tudi prvi sneg, poledica in začetek smučarske sezone.
Nadaljujejo se okrepljena prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Po besedah tamkajšnjega predsednika Volodimirja Zelenskega je Washington na včerajšnjih pogovorih ponudil trdna varnostna jamstva Kijevu. Ta zagotovila pa niso za nedoločen čas - za zdaj veljajo 15 let z možnostjo podaljšanja, a si Kijev želi daljšega obdobja, je še povedal Zelenski. Med odprtimi vprašanji sicer ostajata prihodnost Donbasa in nuklearke v Zaporožju. Več po teh poudarkih oddaje: - Kitajska z vojaškimi vajami blizu Tajvana simulira zavzetje otoka. - Davčni zavezanci lahko še do srede namenijo odstotek dohodnine za donacije. - V koprsko občinsko blagajno bo pritekala tudi turistična taksa potnikov s potniških ladij.
Nadaljujejo se okrepljena prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Po besedah tamkajšnjega predsednika Volodimirja Zelenskega je Washington na včerajšnjih pogovorih ponudil trdna varnostna jamstva Kijevu. Ta zagotovila pa niso za nedoločen čas - za zdaj veljajo 15 let z možnostjo podaljšanja, a si Kijev želi daljšega obdobja, je še povedal Zelenski. Med odprtimi vprašanji sicer ostajata prihodnost Donbasa in nuklearke v Zaporožju. Več po teh poudarkih oddaje: - Kitajska z vojaškimi vajami blizu Tajvana simulira zavzetje otoka. - Davčni zavezanci lahko še do srede namenijo odstotek dohodnine za donacije. - V koprsko občinsko blagajno bo pritekala tudi turistična taksa potnikov s potniških ladij.
Prof.dr. Marko Robnik-Šikonja, predstojnik Laboratorija za strojno učenje in jezikovne tehnologije na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani sodeluje tako pri ustvarjanju t. i. velikih jezikovnih modelov v našem jeziku kot pri poučevanju tistih, ki jih bodo kmalu začeli izdelovati. O umetni inteligenci v digitalni humanistiki in jezikovnih modelih zanjo bo povedal več v pogovoru. FOTO: Marko Robnik-Šikonja v svoji pisarni VIR: Finvina
Prof.dr. Marko Robnik-Šikonja, predstojnik Laboratorija za strojno učenje in jezikovne tehnologije na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani sodeluje tako pri ustvarjanju t. i. velikih jezikovnih modelov v našem jeziku kot pri poučevanju tistih, ki jih bodo kmalu začeli izdelovati. O umetni inteligenci v digitalni humanistiki in jezikovnih modelih zanjo bo povedal več v pogovoru. FOTO: Marko Robnik-Šikonja v svoji pisarni VIR: Finvina
- Ameriški načrt za končanje vojne v Ukrajini predvideva 15-letna varnostna zagotovila Združenih držav - Tudi letošnje božične praznike so imeli na urgenci mariborskega UKC-ja obilo dela - Pri Zvezi prijateljev mladine bodo danes pomahali v slovo dedku Mrazu
- Ameriški načrt za končanje vojne v Ukrajini predvideva 15-letna varnostna zagotovila Združenih držav - Tudi letošnje božične praznike so imeli na urgenci mariborskega UKC-ja obilo dela - Pri Zvezi prijateljev mladine bodo danes pomahali v slovo dedku Mrazu
Kako bo država zaključila proračunsko leto, še ni natančno znano, vsi računi še niso zaključeni. Predvidoma pa bo primankljaj v takšnem okviru, kot ga je potrdil Državni zbor. To je nekaj manj kot 1,9 milijarde. Naložb bo vsaj za petino manj od načrtovanih. Za skupno 5-milijonsko naložbo iz lastnih sredstev pa so se odločile tri občine - lastnice centralne čistilne naprave Nova Gorica. V oddaji tudi o tem: - V koprsko občinsko blagajno bo pritekala tudi turistična taksa za potnike s potniških ladij. - Za sanacijo zahodne cevi avtocestnega predora Karavanke izbran Kolektor CPG. - O ameriškem mirovnem načrtu bi lahko Ukrajinci odločali na referendumu. - Začenja se skakalna novoletna turneja, glavni favorit v lovu na zlatega orla je Domen Prevc.
Kako bo država zaključila proračunsko leto, še ni natančno znano, vsi računi še niso zaključeni. Predvidoma pa bo primankljaj v takšnem okviru, kot ga je potrdil Državni zbor. To je nekaj manj kot 1,9 milijarde. Naložb bo vsaj za petino manj od načrtovanih. Za skupno 5-milijonsko naložbo iz lastnih sredstev pa so se odločile tri občine - lastnice centralne čistilne naprave Nova Gorica. V oddaji tudi o tem: - V koprsko občinsko blagajno bo pritekala tudi turistična taksa za potnike s potniških ladij. - Za sanacijo zahodne cevi avtocestnega predora Karavanke izbran Kolektor CPG. - O ameriškem mirovnem načrtu bi lahko Ukrajinci odločali na referendumu. - Začenja se skakalna novoletna turneja, glavni favorit v lovu na zlatega orla je Domen Prevc.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Plečnikov učenec iz prve generacije slovenskih arhitektov, izšolanih v domovini Atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Po drugi svetovni vojni so tudi na glasbenem področju v Sloveniji nastale nove razmere. Dobili smo vrsto novih kulturnih ustanov. Tako so skladatelj Marjan Kozina, dirigent Samo Hubad in muzikolog Vlado Golob pripravili predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije. Ta je imela svoj simfonični orkester, mešani in mladinski zbor, godalni kvartet (znan kot Ljubljanski kvartet) in koncertno poslovalnico. Orkester so sestavljali glasbeniki simfoničnega orkestra Radia Ljubljana in člani Tržaške filharmonije, s katerimi je po vojni prišel v Ljubljano tudi njen dirigent Jakov Cipci. Slovenska vlada je na predlog ministra za kulturo in prosveto dr. Jožeta Potrča 30. decembra 1947 izdala odločbo o ustanovitvi Slovenske filharmonije. Marjan Kozina je postal njen direktor in umetniški vodja, Jakov Cipci in Samo Hubad stalna dirigenta, Rado Simoniti in Valens Vodušek pa zborovodji. Prvi koncert novega orkestra Slovenske filharmonije pod taktirko španskega dirigenta Salvadorja Bacarisseja je bil 13. januarja 1948 v Unionski dvorani v Ljubljani.
Plečnikov učenec iz prve generacije slovenskih arhitektov, izšolanih v domovini Atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Po drugi svetovni vojni so tudi na glasbenem področju v Sloveniji nastale nove razmere. Dobili smo vrsto novih kulturnih ustanov. Tako so skladatelj Marjan Kozina, dirigent Samo Hubad in muzikolog Vlado Golob pripravili predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije. Ta je imela svoj simfonični orkester, mešani in mladinski zbor, godalni kvartet (znan kot Ljubljanski kvartet) in koncertno poslovalnico. Orkester so sestavljali glasbeniki simfoničnega orkestra Radia Ljubljana in člani Tržaške filharmonije, s katerimi je po vojni prišel v Ljubljano tudi njen dirigent Jakov Cipci. Slovenska vlada je na predlog ministra za kulturo in prosveto dr. Jožeta Potrča 30. decembra 1947 izdala odločbo o ustanovitvi Slovenske filharmonije. Marjan Kozina je postal njen direktor in umetniški vodja, Jakov Cipci in Samo Hubad stalna dirigenta, Rado Simoniti in Valens Vodušek pa zborovodji. Prvi koncert novega orkestra Slovenske filharmonije pod taktirko španskega dirigenta Salvadorja Bacarisseja je bil 13. januarja 1948 v Unionski dvorani v Ljubljani.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V zadnji izdaji Zelene luči z letnikom 2025 bomo potegnili črto pod političnimi premiki in zastoji na podnebnem področju. V razmerah vse večjih svetovnih nasprotij, konfliktov in pozivov k oboroževanju so politični voditelji soočanje s podnebno krizo postavili na neprednostni seznam. Evropska unija se zdaj namesto na zeleni prehod osredotoča na oboroževanje, pomanjkanje podnebnih ambicij je bilo očitno tudi na podnebni konferenci v brazilskem Belemu. Slovenija je sicer vendarle dobila podnebni zakon, ki pa je veliko premalo ambiciozen. Kje so se torej znašli načrti za podnebne ukrepe, kaj se je spremenilo tudi na prometnem področju?
V zadnji izdaji Zelene luči z letnikom 2025 bomo potegnili črto pod političnimi premiki in zastoji na podnebnem področju. V razmerah vse večjih svetovnih nasprotij, konfliktov in pozivov k oboroževanju so politični voditelji soočanje s podnebno krizo postavili na neprednostni seznam. Evropska unija se zdaj namesto na zeleni prehod osredotoča na oboroževanje, pomanjkanje podnebnih ambicij je bilo očitno tudi na podnebni konferenci v brazilskem Belemu. Slovenija je sicer vendarle dobila podnebni zakon, ki pa je veliko premalo ambiciozen. Kje so se torej znašli načrti za podnebne ukrepe, kaj se je spremenilo tudi na prometnem področju?
V predpraznični oddaji slovenskega jazza bomo slišali izbor nekaterih najbolj poskočnih uspešnic iz zgodovine slovenskega jazza v izvedbi malih in velikih zasedb.
V predpraznični oddaji slovenskega jazza bomo slišali izbor nekaterih najbolj poskočnih uspešnic iz zgodovine slovenskega jazza v izvedbi malih in velikih zasedb.
Oglaševanje prehranskih izdelkov se v zadnjem obdobju hitro prenaša v digitalno okolje. Potrošniške raziskave kažejo na razširjenost prikritega oglaševanja prehranskih vplivnežev na družabnih omrežjih, kot so Tik-Tok, Instagram, You Tube in SnapChat. Evropska potrošniška raziskava iz leta 2023 je pokazala, da se skoraj ¾ potrošnikov srečuje z vplivneži, ki promovirajo izdelke, več kot polovica pa jih izdelke ali storitve tudi kupi. To lahko vpliva na oblikovanje potrošniških preferenc in prehranskih navad. Evropska krovna potrošniška organizacija BEUC, katere članica je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, pozivajo Evropsko Unijo, naj nujno omeji vplivnostni marketing s posodobitvijo evropske zakonodaje in prepreči, da bi vplivneži promovirali nezdrava živila. Eden od fokusov letošnjih raziskav je bila prehrana in s tem povezana tveganja za uživanje nezdravih živil in pijač. Kako ščititi otroke pred trženjem nezdrave hrane na družabnih omrežjih? O vsem tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Matjažem Pircem, vodjo prehranskega oddelka na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Oglaševanje prehranskih izdelkov se v zadnjem obdobju hitro prenaša v digitalno okolje. Potrošniške raziskave kažejo na razširjenost prikritega oglaševanja prehranskih vplivnežev na družabnih omrežjih, kot so Tik-Tok, Instagram, You Tube in SnapChat. Evropska potrošniška raziskava iz leta 2023 je pokazala, da se skoraj ¾ potrošnikov srečuje z vplivneži, ki promovirajo izdelke, več kot polovica pa jih izdelke ali storitve tudi kupi. To lahko vpliva na oblikovanje potrošniških preferenc in prehranskih navad. Evropska krovna potrošniška organizacija BEUC, katere članica je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, pozivajo Evropsko Unijo, naj nujno omeji vplivnostni marketing s posodobitvijo evropske zakonodaje in prepreči, da bi vplivneži promovirali nezdrava živila. Eden od fokusov letošnjih raziskav je bila prehrana in s tem povezana tveganja za uživanje nezdravih živil in pijač. Kako ščititi otroke pred trženjem nezdrave hrane na družabnih omrežjih? O vsem tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Matjažem Pircem, vodjo prehranskega oddelka na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Veseli december pri Zvezi prijateljev mladine Maribor še posebej zaznamuje dedek Mraz. Prišel je v začetku meseca, danes pa mu bomo še zadnjič pomahali v slovo.
Veseli december pri Zvezi prijateljev mladine Maribor še posebej zaznamuje dedek Mraz. Prišel je v začetku meseca, danes pa mu bomo še zadnjič pomahali v slovo.
Govorili smo o najzanimivejšem dogajanju v svetu športa in se posvetili aktualnim temam z domačih športnih prizorišč.
Govorili smo o najzanimivejšem dogajanju v svetu športa in se posvetili aktualnim temam z domačih športnih prizorišč.
Če smo še pred nekaj leti poslušali zelo jasno, skoraj brezpogojno sporočilo, da bo leto 2035 pomenilo konec motorjev z notranjim izgorevanjem v Evropi, danes poslušamo zelo drugačno zgodbo. Evropska komisija ne govori več o absolutni prepovedi, ampak o 90 % zmanjšanju izpustov. Za nekatere je to zdrs, za druge realnost, za tretje pa priznanje, da se tehnološke in družbene spremembe ne zgodijo na ukaz. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Če smo še pred nekaj leti poslušali zelo jasno, skoraj brezpogojno sporočilo, da bo leto 2035 pomenilo konec motorjev z notranjim izgorevanjem v Evropi, danes poslušamo zelo drugačno zgodbo. Evropska komisija ne govori več o absolutni prepovedi, ampak o 90 % zmanjšanju izpustov. Za nekatere je to zdrs, za druge realnost, za tretje pa priznanje, da se tehnološke in družbene spremembe ne zgodijo na ukaz. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Gostja, asistentka na TEOF, Liza Primec, bo govorila o genezi praznika Svete družine. Kristjanke in kristjani so jo že v zgodnjih obdobjih zelo cenili in dajali za zgled vsem družinam. Praznik pa se je uveljavil v poznejših obdobjih.
Gostja, asistentka na TEOF, Liza Primec, bo govorila o genezi praznika Svete družine. Kristjanke in kristjani so jo že v zgodnjih obdobjih zelo cenili in dajali za zgled vsem družinam. Praznik pa se je uveljavil v poznejših obdobjih.
V oddaji Odkrivamo smo govorili o tem, kako poteka smučarska sezona na Mariborskem Pohorju z Arehom. Preverili pa smo tudi trenutno dogajanje v Športnih objektih Maribor, zlasti obiskanost kopališča Pristan in Ledne dvorane v tem zimskem času. Foto: FB profil Visit Pohorje
V oddaji Odkrivamo smo govorili o tem, kako poteka smučarska sezona na Mariborskem Pohorju z Arehom. Preverili pa smo tudi trenutno dogajanje v Športnih objektih Maribor, zlasti obiskanost kopališča Pristan in Ledne dvorane v tem zimskem času. Foto: FB profil Visit Pohorje
Atletinja Gaja Rutar iz Tekaškega kluba Kobarid je letos postala najboljša pionirka po izboru Atletske zveze Slovenije. 15-letnica se je tako znašla v družbi slovenskega rekorderja v metu diska Kristjana Čeha, ki je že šestič zapored prejel naziv najboljšega v članski kategoriji, in ob boku slovenske rekorderke v skoku s palico Tine Šutej. Gaja je mnogobojka, uspešno nastopa v več atletskih disciplinah, njena paradna pa je 60 metrov z ovirami. Na treningu v Kobaridu jo je obiskala Mariša Bizjak.
Atletinja Gaja Rutar iz Tekaškega kluba Kobarid je letos postala najboljša pionirka po izboru Atletske zveze Slovenije. 15-letnica se je tako znašla v družbi slovenskega rekorderja v metu diska Kristjana Čeha, ki je že šestič zapored prejel naziv najboljšega v članski kategoriji, in ob boku slovenske rekorderke v skoku s palico Tine Šutej. Gaja je mnogobojka, uspešno nastopa v več atletskih disciplinah, njena paradna pa je 60 metrov z ovirami. Na treningu v Kobaridu jo je obiskala Mariša Bizjak.
Živi v svetu videčih in se trudi, da slepota ni njena glavna in najpomembnejša lastnost. Dvaintridesetletna Zala Hreščak je magistrica angleščine in pevka. Je prva pri nas, ki je začela in končala osnovno šolo z brajevim sistemom. Bila je tudi prva slepa učiteljica angleškega jezika v redni osnovni šoli. Obožuje nove izzive in v prostem času rada poskuša stvari, ki morda niso samoumevne za slepo osebo z majhnim ostankom vida. Z Zalo Hreščak se bo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.
Živi v svetu videčih in se trudi, da slepota ni njena glavna in najpomembnejša lastnost. Dvaintridesetletna Zala Hreščak je magistrica angleščine in pevka. Je prva pri nas, ki je začela in končala osnovno šolo z brajevim sistemom. Bila je tudi prva slepa učiteljica angleškega jezika v redni osnovni šoli. Obožuje nove izzive in v prostem času rada poskuša stvari, ki morda niso samoumevne za slepo osebo z majhnim ostankom vida. Z Zalo Hreščak se bo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.
Včasih pesem ne potrebuje razlage. Dovolj je, da se nas dotakne. Morje Adrijansko kolektiva JahMoodOnJe je v rubriki Zimska pesem in pol prepričalo poslušalce in postalo njihov izbor – morda zaradi reggae pulza, morda zaradi sporočila, ali pa preprosto zato, ker zveni iskreno. JahMoodOnJe Collective je zasedba brez vodje, a z jasno skupno mislijo, da te glasba zaziblje v revolucijo. O novem krogu okoli sonca, o kolektivu in o raggae glasbi v današnjih časih, smo se pogovarjali z Jakobom – Jacuzzyjem Kralljem.
Včasih pesem ne potrebuje razlage. Dovolj je, da se nas dotakne. Morje Adrijansko kolektiva JahMoodOnJe je v rubriki Zimska pesem in pol prepričalo poslušalce in postalo njihov izbor – morda zaradi reggae pulza, morda zaradi sporočila, ali pa preprosto zato, ker zveni iskreno. JahMoodOnJe Collective je zasedba brez vodje, a z jasno skupno mislijo, da te glasba zaziblje v revolucijo. O novem krogu okoli sonca, o kolektivu in o raggae glasbi v današnjih časih, smo se pogovarjali z Jakobom – Jacuzzyjem Kralljem.
Tokrat dajemo besedo lažjemu glasbenemu žanru in predvajamo odlomke iz najbolj znanih operet, kot so Netopir, Lepa Helena, Grofica Marica in Dežela smehljaja, zvrsti torej, ki je pri nas že več kot pol stoletja zapostavljena. Predstavljamo najpomembnejše operetne skladatelje, kot so Johann Strauss, Jacques Offenbach, Imre Kalman, Franz Lehar in drugi. V prvi oddaji bomo poslušamo odlomke iz operete Netopir Johanna Straussa.
Tokrat dajemo besedo lažjemu glasbenemu žanru in predvajamo odlomke iz najbolj znanih operet, kot so Netopir, Lepa Helena, Grofica Marica in Dežela smehljaja, zvrsti torej, ki je pri nas že več kot pol stoletja zapostavljena. Predstavljamo najpomembnejše operetne skladatelje, kot so Johann Strauss, Jacques Offenbach, Imre Kalman, Franz Lehar in drugi. V prvi oddaji bomo poslušamo odlomke iz operete Netopir Johanna Straussa.
V kaj se oblečete na novoletno noč in kdo je prvo oseba, ki prestopi prag vašega doma 1. januarja? Novo leto je čas za obeleževanje prehoda v novo obdobje in je tudi čas, ko Slovenci ohranjamo številne običaje in vraže, ki naj bi zagotavljali srečo, zdravje in uspeh v prihajajočem letu. Slovenske novoletne običaje in vraže z etnologom Janezom Bogatajem preverimo v današnjem Izuščeno.
V kaj se oblečete na novoletno noč in kdo je prvo oseba, ki prestopi prag vašega doma 1. januarja? Novo leto je čas za obeleževanje prehoda v novo obdobje in je tudi čas, ko Slovenci ohranjamo številne običaje in vraže, ki naj bi zagotavljali srečo, zdravje in uspeh v prihajajočem letu. Slovenske novoletne običaje in vraže z etnologom Janezom Bogatajem preverimo v današnjem Izuščeno.
V Navalu na šport bo v ospredju včerajšnja domača tekma hokejistov Olimpije, v Tivoliju je gostoval madžarski Fehervar. Po včerajšnjih kvalifikacijah danes še prva tekma novoletne turneje v smučarskih skokih v Oberstdorfu.
V Navalu na šport bo v ospredju včerajšnja domača tekma hokejistov Olimpije, v Tivoliju je gostoval madžarski Fehervar. Po včerajšnjih kvalifikacijah danes še prva tekma novoletne turneje v smučarskih skokih v Oberstdorfu.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Fiskalni svet in opozicija vladi očitata rekordno porabo in previsok proračunski primanjkljaj - Zaradi vedno več birokracije in novih bremen vse več mladih zapušča kmetije - Zavezanci lahko tudi letos del dohodnine namenijo kot donacijo družbeno pomembnim ustanovam
- Fiskalni svet in opozicija vladi očitata rekordno porabo in previsok proračunski primanjkljaj - Zaradi vedno več birokracije in novih bremen vse več mladih zapušča kmetije - Zavezanci lahko tudi letos del dohodnine namenijo kot donacijo družbeno pomembnim ustanovam
Pet podatkov iz Antikvizov leta 2025. Iščemo napačnega!
Pet podatkov iz Antikvizov leta 2025. Iščemo napačnega!
O letu kače, nenavadnih loterijskih zgodbah, Live Aid-u, mp3-ju in o tem, kaj dela 2461 Čehov v ledeno mrzli vodi v štirinajsti vreči sreče.
O letu kače, nenavadnih loterijskih zgodbah, Live Aid-u, mp3-ju in o tem, kaj dela 2461 Čehov v ledeno mrzli vodi v štirinajsti vreči sreče.
Na sporedu Ruska pesem iz opere Mavra Igorja Stravinskega v priredbi za violino in klavir Samuela Duškina, Colas Breugnon – suita v starem slogu za godalni orkester s flavto Tadeusza Bairda, Koncertna etuda v Des-duru, imenovana 'Vzdihljaj' Franza Liszta, Simfonija št. 6 v D-duru, op. 60 Antonína Dvořáka, Štiri klavirske skladbe, op. 119 Johannesa Brahmsa, Elektra – simfonična suita po Sofoklovi tragediji Alphonsa Diepenbrocka in Variacije na slovaško ljudsko pesem za violončelo in klavir Bohuslava Martinůja.
Na sporedu Ruska pesem iz opere Mavra Igorja Stravinskega v priredbi za violino in klavir Samuela Duškina, Colas Breugnon – suita v starem slogu za godalni orkester s flavto Tadeusza Bairda, Koncertna etuda v Des-duru, imenovana 'Vzdihljaj' Franza Liszta, Simfonija št. 6 v D-duru, op. 60 Antonína Dvořáka, Štiri klavirske skladbe, op. 119 Johannesa Brahmsa, Elektra – simfonična suita po Sofoklovi tragediji Alphonsa Diepenbrocka in Variacije na slovaško ljudsko pesem za violončelo in klavir Bohuslava Martinůja.
Gasan Zaktan sodi med najpomembnejše živeče palestinske pesnike. Živi in ustvarja na zahodnem bregu v Ramali, rodil se je v kraju Bejt Žala blizu Betlehema. Pesem Slika hiše v Bejt Žali je lep primer njegove poezije, v kateri vsakdanji opravki in predmeti postanejo neme priče življenja pod vojaško agresijo. V slovenskem prevodu Zarje Vršič je izšla v zbirki Sledi mi kot slamnat ptič. Prevajalka Zarja Vršič, interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Aleksander Čobec. Posneto leta 2025.
Gasan Zaktan sodi med najpomembnejše živeče palestinske pesnike. Živi in ustvarja na zahodnem bregu v Ramali, rodil se je v kraju Bejt Žala blizu Betlehema. Pesem Slika hiše v Bejt Žali je lep primer njegove poezije, v kateri vsakdanji opravki in predmeti postanejo neme priče življenja pod vojaško agresijo. V slovenskem prevodu Zarje Vršič je izšla v zbirki Sledi mi kot slamnat ptič. Prevajalka Zarja Vršič, interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Aleksander Čobec. Posneto leta 2025.
V rubriki None in nonoti bomo danes poslušali zgodbo 89-letnega Ivana Črnigoja, rojenega v družini z osmimi otroki na Gradišču pri Vipavi. Kasneje si je z družino dom ustvaril na Cesti. Veliko je delal doma na kmetiji, profesionalno pa je opravljal poklic natakarja na različnih koncih Slovenije. V Domu starejših občanov Vrtojba se je z njim pogovarjala Mateja Grebenjak.
V rubriki None in nonoti bomo danes poslušali zgodbo 89-letnega Ivana Črnigoja, rojenega v družini z osmimi otroki na Gradišču pri Vipavi. Kasneje si je z družino dom ustvaril na Cesti. Veliko je delal doma na kmetiji, profesionalno pa je opravljal poklic natakarja na različnih koncih Slovenije. V Domu starejših občanov Vrtojba se je z njim pogovarjala Mateja Grebenjak.
Na sporedu Aria cantilena iz suite Bachianas brasileiras št. 5 Heitorja Ville Lobosa v priredbi za za sopran in ansambel harf Ruth Valadares Correia in Kasacija za orkester v G-duru, K. 63 Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Na sporedu Aria cantilena iz suite Bachianas brasileiras št. 5 Heitorja Ville Lobosa v priredbi za za sopran in ansambel harf Ruth Valadares Correia in Kasacija za orkester v G-duru, K. 63 Wolfganga Amadeusa Mozarta.
V prihodnjih tednih naj bi bilo jasno, ali se bo vojna v Ukrajini končala. Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta po pogovorih na Floridi zatrdila, da je bil dosežen velik napredek o mirovnem načrtu za Ukrajino. Z evropskimi voditelji naj bi se po napovedih srečala januarja v Washingtonu. Eno od ključnih odprtih vprašanj ostaja usoda pokrajine Donbas. Trump bo danes gostil izraelskega premierja Netanjahuja. V Gazi se medtem povečuje število smrti zaradi hudega mraza in deževja. V oddaji tudi o tem: - Na volitvah na Kosovu po še neuradnih podatkih zmagala stranka premierja Kurtija. - Državni proračun ob koncu leta: naložb bo vsaj za petino manj od načrtovanih. - Občina Renče-Vogrsko sprejela dvoletni proračun in načrtuje milijonski primanjkljaj. - Izteka se rok za zamenjavo dovolilnice za parkiranje na območju s posebnim prometnim režimom v Izoli - Domen Prevc prepričljivi zmagovalec kvalifikacij za prvo tekmo turneje štirih skakalnic.
V prihodnjih tednih naj bi bilo jasno, ali se bo vojna v Ukrajini končala. Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta po pogovorih na Floridi zatrdila, da je bil dosežen velik napredek o mirovnem načrtu za Ukrajino. Z evropskimi voditelji naj bi se po napovedih srečala januarja v Washingtonu. Eno od ključnih odprtih vprašanj ostaja usoda pokrajine Donbas. Trump bo danes gostil izraelskega premierja Netanjahuja. V Gazi se medtem povečuje število smrti zaradi hudega mraza in deževja. V oddaji tudi o tem: - Na volitvah na Kosovu po še neuradnih podatkih zmagala stranka premierja Kurtija. - Državni proračun ob koncu leta: naložb bo vsaj za petino manj od načrtovanih. - Občina Renče-Vogrsko sprejela dvoletni proračun in načrtuje milijonski primanjkljaj. - Izteka se rok za zamenjavo dovolilnice za parkiranje na območju s posebnim prometnim režimom v Izoli - Domen Prevc prepričljivi zmagovalec kvalifikacij za prvo tekmo turneje štirih skakalnic.
Ameriški in ukrajinski predsednik Donald Trump in Volodimir Zelenski sta zadovoljna z izkupičkom sinočnjih pogovorov na Floridi. Napredek je viden na več področjih, je dejal Zelenski in dodal, da je mirovni sporazum v 20-ih točkah 90-odstotno usklajen. V celoti so usklajena tudi ameriška varnostna zagotovila Kijevu, je povedal Zelenski. Kot pravi, so se strinjali, da so prav ta ključni korak za dosego trajnega miru, zato bodo o njih razpravljali še naprej. Drugi poudarki: - Volitve na Kosovu neuradno osvojila vladajoča stranka Samoodločba. - Slovenija bo leto sklenila s pričakovanim proračunskim primanjkljajem. - Domen Prevc pred prvo tekmo novoletne turneje osvojil kvalifikacije v Oberstdorfu.
Ameriški in ukrajinski predsednik Donald Trump in Volodimir Zelenski sta zadovoljna z izkupičkom sinočnjih pogovorov na Floridi. Napredek je viden na več področjih, je dejal Zelenski in dodal, da je mirovni sporazum v 20-ih točkah 90-odstotno usklajen. V celoti so usklajena tudi ameriška varnostna zagotovila Kijevu, je povedal Zelenski. Kot pravi, so se strinjali, da so prav ta ključni korak za dosego trajnega miru, zato bodo o njih razpravljali še naprej. Drugi poudarki: - Volitve na Kosovu neuradno osvojila vladajoča stranka Samoodločba. - Slovenija bo leto sklenila s pričakovanim proračunskim primanjkljajem. - Domen Prevc pred prvo tekmo novoletne turneje osvojil kvalifikacije v Oberstdorfu.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kakšen je prednovoletni utrip v mrzlem Berlinu? Kaj pravijo tržni raziskovalci, zakaj se je potrošniško razpoloženje v Nemčiji tik pred božičem spustilo na najnižjo raven po 14 letih? Kako pa bo v nemški prestolnici potekalo silvestrsko slavje?
Kakšen je prednovoletni utrip v mrzlem Berlinu? Kaj pravijo tržni raziskovalci, zakaj se je potrošniško razpoloženje v Nemčiji tik pred božičem spustilo na najnižjo raven po 14 letih? Kako pa bo v nemški prestolnici potekalo silvestrsko slavje?
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
V Italiji se je že začela novoletna turneja v smučarskih tekih. Slovita turneja bo v naslednjih dneh potekala na dveh prizoriščih, po Toblachu še v dolini Fiemme.
V Italiji se je že začela novoletna turneja v smučarskih tekih. Slovita turneja bo v naslednjih dneh potekala na dveh prizoriščih, po Toblachu še v dolini Fiemme.
Musette in Pastorala Clauda Balbastreja, Brandenburški koncert št. 2 v F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Trio sonata v D-duru, op. 1/12 Arcangela Corellija, Simfonija št. 101 v D-duru, 'Ura' Josepha Haydna in Variacije v F-duru Františka Josefa Benedikta Dusika.
Musette in Pastorala Clauda Balbastreja, Brandenburški koncert št. 2 v F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Trio sonata v D-duru, op. 1/12 Arcangela Corellija, Simfonija št. 101 v D-duru, 'Ura' Josepha Haydna in Variacije v F-duru Františka Josefa Benedikta Dusika.
Vedno redkeje pišemo pisma. Raje telefoniramo, pošiljamo sporočila po mobilnem telefonu ali pa po elektronski pošti. Tako ni treba iskati niti pisemske ovojnice, niti znamke, niti ni treba odkorakati do najbližjega poštnega nabiralnika. Vse lahko urediš od doma. Vse, kar napišemo ali tudi sporočimo na tak način, ima zelo pogosto povsem drugačno obliko, pa tudi vsebino. Polno okrajšav, morda v jeziku, ki je vse prej kot pravilno slovenski. Kako lepi pozdravi se skrivajo za kratico »lp«, bi bilo treba raziskati. V to poplavo povsem drugačne pošte, kot smo je navajeni, pa sem in tja dobimo tudi čisto pravo pošto. Tako sem sama doživela kot pravo razkošje, ko sem od kolegice dobila takšno pismo. Dolgo skoraj dve strani, napisani z roko, z lično pisavo. Seveda je bila tudi vsebina toplo človeška, tako da sem bila pisma zares zelo vesela in mi je polepšal dan. Tako redko dobivamo takšna pisma. Čeprav načelno ne shranjujem veliko stvari, sem se takoj odločila, da pismo shranim. Ob tem sem se nehote spet spomnila na božična in novoletna voščila. V velikih količinah jih pošiljamo, pa je v njih pogosto tako malo osebne angažiranosti, osebnega odnosa do tistega, ki so mu namenjena. Saj ni treba, da napišemo kakšne posebne verze, kakšno posebno misel, ki jo od nekod prepišemo. Dovolj je že, če preprosto z roko napišemo, da na tega človeka mislimo in mu želimo vse dobro za praznike. Za dokaz človeške naklonjenosti in povezanosti ni treba dragih daril, ni treba nič posebnega. Tudi ne kakšnih posebnih slikovnih voščil po internetu. Morda sem s takšnim razmišljanjem malo staromodna in ne spadam čisto v ta čas, ki gleda na marsikaj drugače. Morda pa bi se pisma, napisanega na roko, ali pa čestitke, ki je več kot samo podpis pod natisnjenim, razveselil še kdo. Prav je, da si to povemo in se morda tudi vzpodbudimo, da kljub drugačnim časom še sežemo po papirju in peresu in kaj napišemo – drugemu in sebi v veselje.
Vedno redkeje pišemo pisma. Raje telefoniramo, pošiljamo sporočila po mobilnem telefonu ali pa po elektronski pošti. Tako ni treba iskati niti pisemske ovojnice, niti znamke, niti ni treba odkorakati do najbližjega poštnega nabiralnika. Vse lahko urediš od doma. Vse, kar napišemo ali tudi sporočimo na tak način, ima zelo pogosto povsem drugačno obliko, pa tudi vsebino. Polno okrajšav, morda v jeziku, ki je vse prej kot pravilno slovenski. Kako lepi pozdravi se skrivajo za kratico »lp«, bi bilo treba raziskati. V to poplavo povsem drugačne pošte, kot smo je navajeni, pa sem in tja dobimo tudi čisto pravo pošto. Tako sem sama doživela kot pravo razkošje, ko sem od kolegice dobila takšno pismo. Dolgo skoraj dve strani, napisani z roko, z lično pisavo. Seveda je bila tudi vsebina toplo človeška, tako da sem bila pisma zares zelo vesela in mi je polepšal dan. Tako redko dobivamo takšna pisma. Čeprav načelno ne shranjujem veliko stvari, sem se takoj odločila, da pismo shranim. Ob tem sem se nehote spet spomnila na božična in novoletna voščila. V velikih količinah jih pošiljamo, pa je v njih pogosto tako malo osebne angažiranosti, osebnega odnosa do tistega, ki so mu namenjena. Saj ni treba, da napišemo kakšne posebne verze, kakšno posebno misel, ki jo od nekod prepišemo. Dovolj je že, če preprosto z roko napišemo, da na tega človeka mislimo in mu želimo vse dobro za praznike. Za dokaz človeške naklonjenosti in povezanosti ni treba dragih daril, ni treba nič posebnega. Tudi ne kakšnih posebnih slikovnih voščil po internetu. Morda sem s takšnim razmišljanjem malo staromodna in ne spadam čisto v ta čas, ki gleda na marsikaj drugače. Morda pa bi se pisma, napisanega na roko, ali pa čestitke, ki je več kot samo podpis pod natisnjenim, razveselil še kdo. Prav je, da si to povemo in se morda tudi vzpodbudimo, da kljub drugačnim časom še sežemo po papirju in peresu in kaj napišemo – drugemu in sebi v veselje.
Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta po pogovorih na Floridi zatrdila, da je bil dosežen velik napredek o mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je dejal, da se bodo pogovori nadaljevali, v prihodnjih tednih pa naj bi bilo jasno, ali se bo vojna v Ukrajini končala. Zelenski in Trump sta po pogovorih že govorila z evropskimi voditelji, skupaj pa naj bi se srečali januarja v Washingtonu. Eno od ključnih odprtih vprašanj ostaja usoda pokrajine Donbas. V oddaji tudi o tem: - Na predčasnih parlamentarnih volitvah na Kosovu slavila vladajoča Kurtijeva stranka - V Bistrici ob Sotli končujejo obnovo dela kulturnega doma - Domen Prevc kot glavni favorit začenja prvo tekmo turneje štirih skakalnic v Oberstdorfu
Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta po pogovorih na Floridi zatrdila, da je bil dosežen velik napredek o mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je dejal, da se bodo pogovori nadaljevali, v prihodnjih tednih pa naj bi bilo jasno, ali se bo vojna v Ukrajini končala. Zelenski in Trump sta po pogovorih že govorila z evropskimi voditelji, skupaj pa naj bi se srečali januarja v Washingtonu. Eno od ključnih odprtih vprašanj ostaja usoda pokrajine Donbas. V oddaji tudi o tem: - Na predčasnih parlamentarnih volitvah na Kosovu slavila vladajoča Kurtijeva stranka - V Bistrici ob Sotli končujejo obnovo dela kulturnega doma - Domen Prevc kot glavni favorit začenja prvo tekmo turneje štirih skakalnic v Oberstdorfu
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
O tako imenovanem exodusu italijanskega prebivalstva iz Istre in Dalmacije se v nekdanji Jugoslaviji in tudi v Sloveniji desetletja ni govorilo. O tem sta molčali stara in nova oblast. Kot se nemalokrat zgodi, so vrata prvič odškrnili pisatelji. Ena od prvih takih "lastovk" je etnologinja in profesorica na Primorski univerzi, dr. Katja Hrobat Virloget. Njena knjiga V tišini spomina nas seznanja z zgodovinskim dejstvom težkega odhoda skoraj tristo tisoč italijanskih državljanov iz naše skupne države, o čemer se v šoli nismo nikoli učili. Voditej: Edvard Žitnik
O tako imenovanem exodusu italijanskega prebivalstva iz Istre in Dalmacije se v nekdanji Jugoslaviji in tudi v Sloveniji desetletja ni govorilo. O tem sta molčali stara in nova oblast. Kot se nemalokrat zgodi, so vrata prvič odškrnili pisatelji. Ena od prvih takih "lastovk" je etnologinja in profesorica na Primorski univerzi, dr. Katja Hrobat Virloget. Njena knjiga V tišini spomina nas seznanja z zgodovinskim dejstvom težkega odhoda skoraj tristo tisoč italijanskih državljanov iz naše skupne države, o čemer se v šoli nismo nikoli učili. Voditej: Edvard Žitnik
Ameriški skladatelj John Cage (1912–1992) je bil tudi odličen pisec. Na njegovo pisanje je najbolj vplivalo obdobje historičnih avantgard, umetnost dade in umetnika, kot sta Marcel Duchamp in Gertrude Stein, precej pa tudi zenbudistične ideje. Cage je v pisanju sledil principom, ki jih je uporabljal že pri ustvarjanju glasbe. Svoje pisno, lahko bi rekli literarno ustvarjanje, je zbral in objavil v številnih knjigah, med njimi pa osrednje mesto zavzema delo Tišina (1961, slovenski prevod 2025, LUD Šerpa). To delo si je zamislil kot zbirko besedil, ki jih je napisal za različne priložnosti in revije med poznimi tridesetimi in zgodnjimi šestdesetimi leti 20. stoletja. Vendar pa tega dela ne gre razumeti samo kot predstavitev in apologijo njegovih estetskih hotenj ter kompozicijskih postopkov, temveč tudi kot prestopanje meja glasbe in literature. Cage je bil v svojem umetniškem ustvarjanju vedno iskriv. In prav nekateri zapisi iz dela Tišina to nazorno potrjujejo. Objavljamo jih enajst. Prevajalca Primož Čučnik in Gregor Pompe, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Ameriški skladatelj John Cage (1912–1992) je bil tudi odličen pisec. Na njegovo pisanje je najbolj vplivalo obdobje historičnih avantgard, umetnost dade in umetnika, kot sta Marcel Duchamp in Gertrude Stein, precej pa tudi zenbudistične ideje. Cage je v pisanju sledil principom, ki jih je uporabljal že pri ustvarjanju glasbe. Svoje pisno, lahko bi rekli literarno ustvarjanje, je zbral in objavil v številnih knjigah, med njimi pa osrednje mesto zavzema delo Tišina (1961, slovenski prevod 2025, LUD Šerpa). To delo si je zamislil kot zbirko besedil, ki jih je napisal za različne priložnosti in revije med poznimi tridesetimi in zgodnjimi šestdesetimi leti 20. stoletja. Vendar pa tega dela ne gre razumeti samo kot predstavitev in apologijo njegovih estetskih hotenj ter kompozicijskih postopkov, temveč tudi kot prestopanje meja glasbe in literature. Cage je bil v svojem umetniškem ustvarjanju vedno iskriv. In prav nekateri zapisi iz dela Tišina to nazorno potrjujejo. Objavljamo jih enajst. Prevajalca Primož Čučnik in Gregor Pompe, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Henri Matisse je svojo pozno mojstrovino La tristesse du roi – Žalost kralja ustvaril kot osebno, skoraj avtobiografsko refleksijo o starosti, ustvarjanju in spominu. Kolaž iz izrezanega papirja odpira dialog s svetopisemsko zgodbo o kralju Savlu in Davidu ter združuje temo žalosti z živahnim plesom barv in oblik. Delo je navdihnilo dva sodobna britanska skladatelja: Petra Seabourna, ki motiv razširi v nemiren, skoraj baletni septet, ter Grahama Lyncha, ki ga pretvori v intimno klavirsko miniaturo. Oddaja prinaša glasbeni dvojni portret Matissovega kralja – med zunanjo razklanostjo in tiho notranjo žalostjo.
Henri Matisse je svojo pozno mojstrovino La tristesse du roi – Žalost kralja ustvaril kot osebno, skoraj avtobiografsko refleksijo o starosti, ustvarjanju in spominu. Kolaž iz izrezanega papirja odpira dialog s svetopisemsko zgodbo o kralju Savlu in Davidu ter združuje temo žalosti z živahnim plesom barv in oblik. Delo je navdihnilo dva sodobna britanska skladatelja: Petra Seabourna, ki motiv razširi v nemiren, skoraj baletni septet, ter Grahama Lyncha, ki ga pretvori v intimno klavirsko miniaturo. Oddaja prinaša glasbeni dvojni portret Matissovega kralja – med zunanjo razklanostjo in tiho notranjo žalostjo.