Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Hidria Advancetec iz Tolmina bo jubilejno 70. leto predvidoma zaključila z rekordnimi 80 milijoni evrov prihodkov od prodaje. Ob tem napovedujejo začetek proizvodnje njihove lastne večkrat nagrajene inovacije, ki bo pomembno prispevala k zmanjševanju emisij v prometu. V prenovo proizvodne hale so vožili 5 milijonov evrov. V oddaji tudi o tem: - Slovenska kulturno gospodarska zveza ima novo predsednico. - Izolska Osnovna šola Vojke Šmuc gostila uvodni dogodek projekta 'Z znanjem nad nasilje v šolah' - V poplavah na Šrilanki skoraj 200 mrtvih, žrtve tudi v neurju v Vietnamu. - Nika Prevc v Falunu do svoje 23. posamične zmage v karieri.
Hidria Advancetec iz Tolmina bo jubilejno 70. leto predvidoma zaključila z rekordnimi 80 milijoni evrov prihodkov od prodaje. Ob tem napovedujejo začetek proizvodnje njihove lastne večkrat nagrajene inovacije, ki bo pomembno prispevala k zmanjševanju emisij v prometu. V prenovo proizvodne hale so vožili 5 milijonov evrov. V oddaji tudi o tem: - Slovenska kulturno gospodarska zveza ima novo predsednico. - Izolska Osnovna šola Vojke Šmuc gostila uvodni dogodek projekta 'Z znanjem nad nasilje v šolah' - V poplavah na Šrilanki skoraj 200 mrtvih, žrtve tudi v neurju v Vietnamu. - Nika Prevc v Falunu do svoje 23. posamične zmage v karieri.
Na Slovenskem knjižnem sejmu so predstavili pet novih knjig pomembnih imen svetovne poezije, osredotočili smo se na dve – v knjižni obliki se v slovenskem prevodu prvič predstavlja francoski književnik Charles Juliet, v slovenščini prav tako manj znan pa je večkrat nagrajeni književnik Jean-Pierre Siméon, njegova Teorija ljubezni je po lanski izdaji njegove poezije šele druga knjižna izdaja tega avtorja. Oboje je izšlo pri založbi Hiša Poezije. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma. Gostji sta bili prevajalki Živa Čebulj in Nadja Dobnik.
Na Slovenskem knjižnem sejmu so predstavili pet novih knjig pomembnih imen svetovne poezije, osredotočili smo se na dve – v knjižni obliki se v slovenskem prevodu prvič predstavlja francoski književnik Charles Juliet, v slovenščini prav tako manj znan pa je večkrat nagrajeni književnik Jean-Pierre Siméon, njegova Teorija ljubezni je po lanski izdaji njegove poezije šele druga knjižna izdaja tega avtorja. Oboje je izšlo pri založbi Hiša Poezije. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma. Gostji sta bili prevajalki Živa Čebulj in Nadja Dobnik.
Osamljen nosilec krščanskosocialne misli Arhitekt in vsestranski oblikovalec Študija o jezikovnih in družbeno-ekonomskih vidikih Kanalske doline Učitelj Koloman Kvas je po šolanju v domačem kraju leta 1804 postal dijak mariborske klasične gimnazije – bil je sošolec Antona Krempla in ves čas odličnjak. Pozneje je v Gradcu obiskoval licej in študij prava. Ko je bilo po bolezni Janeza Primca in skoraj desetih letih nezasedenosti katedre za slovenski jezik na graškem liceju leta 1823 znova razpisano mesto slavista, so (26. 3. 1823) sprejeli Kvasa, ki je postal najprej začasni in po natečaju leta 1834 stalni profesor. Za to mesto se je tedaj potegovalo 14 prosilcev, med njimi Anton Murko, Franc Miklošič in Oroslav Caf. Kvas je pomagal do znanja slovenskega jezika predvsem štajerskim Slovencem, ki so pozneje službovali kot duhovniki, notarji, uradniki in učitelji. Učitelj Koloman Kvas, ki je bil leta 1848 nekaj časa tudi predsednik graškega društva Slovenija, se je rodil leta 1790 na Rožičkem vrhu pri Svetem Juriju ob Ščavnici.
Osamljen nosilec krščanskosocialne misli Arhitekt in vsestranski oblikovalec Študija o jezikovnih in družbeno-ekonomskih vidikih Kanalske doline Učitelj Koloman Kvas je po šolanju v domačem kraju leta 1804 postal dijak mariborske klasične gimnazije – bil je sošolec Antona Krempla in ves čas odličnjak. Pozneje je v Gradcu obiskoval licej in študij prava. Ko je bilo po bolezni Janeza Primca in skoraj desetih letih nezasedenosti katedre za slovenski jezik na graškem liceju leta 1823 znova razpisano mesto slavista, so (26. 3. 1823) sprejeli Kvasa, ki je postal najprej začasni in po natečaju leta 1834 stalni profesor. Za to mesto se je tedaj potegovalo 14 prosilcev, med njimi Anton Murko, Franc Miklošič in Oroslav Caf. Kvas je pomagal do znanja slovenskega jezika predvsem štajerskim Slovencem, ki so pozneje službovali kot duhovniki, notarji, uradniki in učitelji. Učitelj Koloman Kvas, ki je bil leta 1848 nekaj časa tudi predsednik graškega društva Slovenija, se je rodil leta 1790 na Rožičkem vrhu pri Svetem Juriju ob Ščavnici.
S prevajalko Marjanco Mihelič smo se ozrli po madžarski književnosti, ki je bila v fokusu Slovenskega knjižnega sejma 2025, predvsem na delo letošnjega Nobelovca Lászla Krasznahorkaia in razmišljali, kaj nagrada pomeni za madžarsko književnost in medkulturni dialog. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma.
S prevajalko Marjanco Mihelič smo se ozrli po madžarski književnosti, ki je bila v fokusu Slovenskega knjižnega sejma 2025, predvsem na delo letošnjega Nobelovca Lászla Krasznahorkaia in razmišljali, kaj nagrada pomeni za madžarsko književnost in medkulturni dialog. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma.
Vstopamo v nov mesec in z njim prihaja tudi nova Lojtrca novih – sveže skladbe in predlogi, sveži obrazi. Tokrat prinašamo še nekaj posebnega – vstopnice za nove koncerte V dobri družbi v živo. Če ste radi tam, kjer je doma dobra glasba, nikar ne zamudite. Poleg tega ste lahko ujeli tudi utrinke s festivala Pod Pohorjem – Oplotnica 2025, ki znova združuje ustvarjalce, zven in energijo naše glasbene pokrajine. Prijeten ritem, dobre zgodbe in najboljša družba.
Vstopamo v nov mesec in z njim prihaja tudi nova Lojtrca novih – sveže skladbe in predlogi, sveži obrazi. Tokrat prinašamo še nekaj posebnega – vstopnice za nove koncerte V dobri družbi v živo. Če ste radi tam, kjer je doma dobra glasba, nikar ne zamudite. Poleg tega ste lahko ujeli tudi utrinke s festivala Pod Pohorjem – Oplotnica 2025, ki znova združuje ustvarjalce, zven in energijo naše glasbene pokrajine. Prijeten ritem, dobre zgodbe in najboljša družba.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Evroradijski koncert tokrat predstavlja znani Berlinski filharmonični orkester – Berlinsko filharmonijo, pred katerega bo stopil dirigent Kirill Petrenko. V koncertu za oboo in mali orkester se bo pridružil še solist Albrech Mayer. Posnetki, ki jih bomo predvajali, so nastali v sklopu Festivala Berlinske filharmonije 19. septembra letos.
Evroradijski koncert tokrat predstavlja znani Berlinski filharmonični orkester – Berlinsko filharmonijo, pred katerega bo stopil dirigent Kirill Petrenko. V koncertu za oboo in mali orkester se bo pridružil še solist Albrech Mayer. Posnetki, ki jih bomo predvajali, so nastali v sklopu Festivala Berlinske filharmonije 19. septembra letos.
Adventni čas je priprava na praznik rojstva Jezusa Kristusa. Ta čas je zelo pomemben v liturgičnem letu, za verujoče pomeni tudi obdobje duhovne prenove. O pripravah na Božični praznik bo govorila asistentka na TEOF dr. Cecilija Oblonšek.
Adventni čas je priprava na praznik rojstva Jezusa Kristusa. Ta čas je zelo pomemben v liturgičnem letu, za verujoče pomeni tudi obdobje duhovne prenove. O pripravah na Božični praznik bo govorila asistentka na TEOF dr. Cecilija Oblonšek.
Marina Abramović in Ulay, ikoni performativne umetnosti, sta se spoznala pred 50 leti v Amsterdamu in ugotovila, da imata oba rojstni dan 30. novembra. Prihajala sta vsak iz svojega družbeno-političnega okolja – ona iz Jugoslavije, on iz Nemčije. Postala sta ljubimca in umetniški tandem, ki je spreminjal zgodovino. Velika razstava v Cukrarni z naslovom Art Vital, ki jo bodo to nedeljo odprli na rojstni dan obeh umetnikov, se osredotoča prav na njuno skupno pot. Ob tej priložnosti se je s tokratno Nedeljsko gostjo Vala 202 Marino Abramovič, eno najbolj prepoznavnih in provokativnih umetnic na svetu ter pionirko performansa, katere dela so razstavljena v najuglednejših in najbolj priznanih svetovnih muzejih in galerijah, pogovarjal Žiga Bratoš.
Marina Abramović in Ulay, ikoni performativne umetnosti, sta se spoznala pred 50 leti v Amsterdamu in ugotovila, da imata oba rojstni dan 30. novembra. Prihajala sta vsak iz svojega družbeno-političnega okolja – ona iz Jugoslavije, on iz Nemčije. Postala sta ljubimca in umetniški tandem, ki je spreminjal zgodovino. Velika razstava v Cukrarni z naslovom Art Vital, ki jo bodo to nedeljo odprli na rojstni dan obeh umetnikov, se osredotoča prav na njuno skupno pot. Ob tej priložnosti se je s tokratno Nedeljsko gostjo Vala 202 Marino Abramovič, eno najbolj prepoznavnih in provokativnih umetnic na svetu ter pionirko performansa, katere dela so razstavljena v najuglednejših in najbolj priznanih svetovnih muzejih in galerijah, pogovarjal Žiga Bratoš.
Na 1. adventno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Mihaela v Mengšu. Mašuje župnik Marko Košir. Mešani pevski zbor svetega Mihaela vodi Andrej Levec. Na orgle igra Ana Kešnar.
Na 1. adventno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Mihaela v Mengšu. Mašuje župnik Marko Košir. Mešani pevski zbor svetega Mihaela vodi Andrej Levec. Na orgle igra Ana Kešnar.
Biatlonci in biatlonke so na uvodni postaji tekem za svetovni pokal v Oestersundu, smučarski tekači in tekačice so sezono začeli v Ruki, uvodne preizkušnje je izpustila Eva Urevc.
Biatlonci in biatlonke so na uvodni postaji tekem za svetovni pokal v Oestersundu, smučarski tekači in tekačice so sezono začeli v Ruki, uvodne preizkušnje je izpustila Eva Urevc.
26-letna Beti Žust se je odločila za življenjsko pot, ki je za mnoge skrivnostna, za njo pa posebej navdihujoča. Sprejela je odločitev, da bo redovnica, pot do tja pa jo vodi v skupnosti Marijinih sester čudodelne svetinje v Ljubljani. Ali je takšna odločitev in pot enostavna? Kdaj je pravzaprav dozorela odločitev, da se posveti Božji poti?
26-letna Beti Žust se je odločila za življenjsko pot, ki je za mnoge skrivnostna, za njo pa posebej navdihujoča. Sprejela je odločitev, da bo redovnica, pot do tja pa jo vodi v skupnosti Marijinih sester čudodelne svetinje v Ljubljani. Ali je takšna odločitev in pot enostavna? Kdaj je pravzaprav dozorela odločitev, da se posveti Božji poti?
Bili so trije bratje, dva sta si hitro uredila življenje, tretji, Jemelja, pa je bil v vsem počasen in ni rad delal. Imeli so ga za norčka. A je prav on ujel čudežno ščuko, ki je lahko izpolnila vse njegove želje. Za njegovo skrivno moč pa je izvedel veliki car in takrat se je njegovo življenje obrnilo na glavo. Režiser: Jože Vozny Prevajalka in dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Jemelja - Janez Hočevar Prva svakinja - Majda Potokar Druga svakinja - Meta Vranič Ščuka - Mojca Ribič Carski častnik - Kristijan Muck Car - France Presetnik Prvi dvorjan - Tone Homar Carična Marja - Alja Tkačev Pripovedovalec - Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1971.
Bili so trije bratje, dva sta si hitro uredila življenje, tretji, Jemelja, pa je bil v vsem počasen in ni rad delal. Imeli so ga za norčka. A je prav on ujel čudežno ščuko, ki je lahko izpolnila vse njegove želje. Za njegovo skrivno moč pa je izvedel veliki car in takrat se je njegovo življenje obrnilo na glavo. Režiser: Jože Vozny Prevajalka in dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Jemelja - Janez Hočevar Prva svakinja - Majda Potokar Druga svakinja - Meta Vranič Ščuka - Mojca Ribič Carski častnik - Kristijan Muck Car - France Presetnik Prvi dvorjan - Tone Homar Carična Marja - Alja Tkačev Pripovedovalec - Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1971.
Poslušamo Simfonični koncert za violončelo in orkester v e-molu, op. 125 Sergeja Prokofjeva, Kvartet v Es-duru, št. 1, op. 7 Johanna Schoberta, staro angleško balado Kralj Estmere za zbor in orkester Gustava Holsta ter Glasbeni utrinek v h-molu št. 5, op. 16 Sergeja Rahmaninova.
Poslušamo Simfonični koncert za violončelo in orkester v e-molu, op. 125 Sergeja Prokofjeva, Kvartet v Es-duru, št. 1, op. 7 Johanna Schoberta, staro angleško balado Kralj Estmere za zbor in orkester Gustava Holsta ter Glasbeni utrinek v h-molu št. 5, op. 16 Sergeja Rahmaninova.
Pesnica Dorothea Grünzweig se je rodila leta 1952 v Nemčiji. Od konca 80-ih let živi na Finskem kot pisateljica in prevajalka. Življenje Nemke na Finskem, tujstvo, zadržanost do domačega in znanega, a nič manj do novega, spraševanje o zmožnosti prilagajanja, predvsem pa cela paleta zimskih občutij - vse to so sestavni deli njene poezije. Pesem Ni snega, ki bi se spustil je iz zbirke Stekleni glasovi. Prevedla jo je Tesa Drev Juh. Interpretira Saša Mihelčič, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič, posneto leta 2014.
Pesnica Dorothea Grünzweig se je rodila leta 1952 v Nemčiji. Od konca 80-ih let živi na Finskem kot pisateljica in prevajalka. Življenje Nemke na Finskem, tujstvo, zadržanost do domačega in znanega, a nič manj do novega, spraševanje o zmožnosti prilagajanja, predvsem pa cela paleta zimskih občutij - vse to so sestavni deli njene poezije. Pesem Ni snega, ki bi se spustil je iz zbirke Stekleni glasovi. Prevedla jo je Tesa Drev Juh. Interpretira Saša Mihelčič, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič, posneto leta 2014.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Avstralska pisateljica grških korenin Fotini Epanomitis je avtorica romana z naslovom Mulino žrebe, ki pripoveduje zgodbo treh družin v vasi, kjer so pogosta splošno uveljavljena prepričanja, ki določajo potek življenja, na primer, če stvarem pustimo, da gredo svojo pot, se bodo zagotovo uredile. Roman, mi se mestoma bere kot pravljica nas nagovarja tudi k sprejemanju drugačnosti. V oddaji 7. stran se je Bojan Leskovec o pričujočem romanu pogovarjal s pisateljico in scenaristko Nino Kokelj.
Avstralska pisateljica grških korenin Fotini Epanomitis je avtorica romana z naslovom Mulino žrebe, ki pripoveduje zgodbo treh družin v vasi, kjer so pogosta splošno uveljavljena prepričanja, ki določajo potek življenja, na primer, če stvarem pustimo, da gredo svojo pot, se bodo zagotovo uredile. Roman, mi se mestoma bere kot pravljica nas nagovarja tudi k sprejemanju drugačnosti. V oddaji 7. stran se je Bojan Leskovec o pričujočem romanu pogovarjal s pisateljico in scenaristko Nino Kokelj.
Poslušamo Simfonični koncert za violončelo in orkester v e-molu, op. 125 Sergeja Prokofjeva, Kvartet v Es-duru, št. 1, op. 7 Johanna Schoberta, staro angleško balado Kralj Estmere za zbor in orkester Gustava Holsta ter Glasbeni utrinek v h-molu št. 5, op. 16 Sergeja Rahmaninova.
Poslušamo Simfonični koncert za violončelo in orkester v e-molu, op. 125 Sergeja Prokofjeva, Kvartet v Es-duru, št. 1, op. 7 Johanna Schoberta, staro angleško balado Kralj Estmere za zbor in orkester Gustava Holsta ter Glasbeni utrinek v h-molu št. 5, op. 16 Sergeja Rahmaninova.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Semič je kraj bogate zgodovine, arheoloških odkritij in živahne kulturne dediščine. Sprehodili se bomo med ostanki taborskega obzidja, ki je domačine varoval pred vpadi Turkov, prisluhnili pripovedi o gradu Krupa, ki ga danes ni več, ter vstopili v Muzejsko hišo Semič, kjer bomo slišali zgodbo o edini jamski školjki na svetu, ki pa domuje le v reki Krupi. Foto: Uroš Novina
Semič je kraj bogate zgodovine, arheoloških odkritij in živahne kulturne dediščine. Sprehodili se bomo med ostanki taborskega obzidja, ki je domačine varoval pred vpadi Turkov, prisluhnili pripovedi o gradu Krupa, ki ga danes ni več, ter vstopili v Muzejsko hišo Semič, kjer bomo slišali zgodbo o edini jamski školjki na svetu, ki pa domuje le v reki Krupi. Foto: Uroš Novina
Nemčija in Nizozemska gostita svetovno rokometno prvenstvo za ženske, tam pa ni slovenske reprezentance, ki je izgubila v kvalfikacijah. Naslov svetovnih prvakinj brani Francija.
Nemčija in Nizozemska gostita svetovno rokometno prvenstvo za ženske, tam pa ni slovenske reprezentance, ki je izgubila v kvalfikacijah. Naslov svetovnih prvakinj brani Francija.
Poslušamo Koncertno suito za violončelo in orkester, op. 28 Alexandra Sergejeviča Tanejeva in Sonato za klavir v B-duru, št. 20 Josepha Haydna.
Poslušamo Koncertno suito za violončelo in orkester, op. 28 Alexandra Sergejeviča Tanejeva in Sonato za klavir v B-duru, št. 20 Josepha Haydna.
Friedrich Hölderlin (1770–1843), eden največjih pesnikov Zahoda, je na prehodu iz osemnajstega v devetnajsto stoletje, ko je številne razganjalo od zanosa, ki ga je sprožila francoska revolucija, s trpkostjo v duši zapisal, da živi v ubožnem času. Nekaj podobnega občutimo tudi mi, ki smo na eni strani zazrti v neslutene možnosti umetne inteligence, na drugi strani pa govorimo o zeleni utrujenosti, nezaupanju v zeleni prehod, o krizi mednarodnih institucij in demokracije. Izkušnja ubožnega časa je univerzalna, le da vzroka zanj ne vidimo vsi enako. Na prvo adventno nedeljo o ubožnem času govori prerok Izaija. V prvih poglavjih, v tako imenovani Knjigi sodbe, Izaija svojemu ljudstvu, kraljem in plemstvu očita, da je dežela polna malikov, ošabnega in prevzetnega čaščenja del, ki so jih opravile človeške roke. Namesto enega Boga Stvarnika številni Judje častijo malike, sebe in svoje zasluge. Hölderlin, romantični pesnik, očaran nad antiko, pa misli, da je ubožni čas posledica tega, da se bogovi nič več ne razodevajo neposredno, marveč le prek znamenj v naravi, denimo ob nevihti in gromu. Še drugače o ubožnem času govori filozof Slavoj Žižek v eni svojih zadnjih knjig – Nebesa v razsulu. Ugotavlja, da v nebesih večine Evropejcev ni Boga Očeta in ne grških bogov, marveč idealizirana Evropska unija, ki pa je skupaj s preostalim planetom v globoki krizi. Žižek meni, da je kriza tako globoka zaradi odsotnosti merila ali standarda, s katerim bi merili nered, v katerem se nahajamo. Tema o ubožnem času je torej aktualna. V adventu, ki pomeni prihod, se vsi sprašujemo, kdo naj pride, da bi ubožni čas preobrnil v kaj obetavnega. Žižek polaga upanje v močno mednarodno sodelovanje in oblikovanje močnih držav, ki bi krotile prosti trg, monopole in korupcijo. A najtežje vprašanje, kdo naj ta premik sproži, tudi pri njem ostane odprto. Hölderlin pa samo posredno razodevanje bogov v naravi ne razvodeni do konca, kot denimo Nietzsche, ki razglasi »smrt Boga«, marveč slavi spominjanje na nekdanje čase, ko so se bogovi razodevali neposredno. V tem spominjanju pa ne gre za prazno nostalgijo, marveč za upanje o vrnitvi bogov ob koncu časov, ko bosta nebo in zemlja zopet povezana. Hölderlinov Oče, kot pravi pesnikov interpret, dr. Vid Snoj, je Arché, Začetek, torej Stvarnik, ki je samo začasno odvrnil svoj pogled od zemlje, dejansko pa vlada izpred časa, ves čas, in bo vladal, ko se bo čas obrnil v večer, torej tudi na koncu. To pa je že blizu preroku Izaiji, ki danes kliče, naj vsi pridemo na Gospodovo goro, da tam svoje meče prekujemo v lémeže in svoje sulice v srpe. Seveda pa to ne bo najprej politični akt, marveč obrat srca h Gospodovi milosti.
Friedrich Hölderlin (1770–1843), eden največjih pesnikov Zahoda, je na prehodu iz osemnajstega v devetnajsto stoletje, ko je številne razganjalo od zanosa, ki ga je sprožila francoska revolucija, s trpkostjo v duši zapisal, da živi v ubožnem času. Nekaj podobnega občutimo tudi mi, ki smo na eni strani zazrti v neslutene možnosti umetne inteligence, na drugi strani pa govorimo o zeleni utrujenosti, nezaupanju v zeleni prehod, o krizi mednarodnih institucij in demokracije. Izkušnja ubožnega časa je univerzalna, le da vzroka zanj ne vidimo vsi enako. Na prvo adventno nedeljo o ubožnem času govori prerok Izaija. V prvih poglavjih, v tako imenovani Knjigi sodbe, Izaija svojemu ljudstvu, kraljem in plemstvu očita, da je dežela polna malikov, ošabnega in prevzetnega čaščenja del, ki so jih opravile človeške roke. Namesto enega Boga Stvarnika številni Judje častijo malike, sebe in svoje zasluge. Hölderlin, romantični pesnik, očaran nad antiko, pa misli, da je ubožni čas posledica tega, da se bogovi nič več ne razodevajo neposredno, marveč le prek znamenj v naravi, denimo ob nevihti in gromu. Še drugače o ubožnem času govori filozof Slavoj Žižek v eni svojih zadnjih knjig – Nebesa v razsulu. Ugotavlja, da v nebesih večine Evropejcev ni Boga Očeta in ne grških bogov, marveč idealizirana Evropska unija, ki pa je skupaj s preostalim planetom v globoki krizi. Žižek meni, da je kriza tako globoka zaradi odsotnosti merila ali standarda, s katerim bi merili nered, v katerem se nahajamo. Tema o ubožnem času je torej aktualna. V adventu, ki pomeni prihod, se vsi sprašujemo, kdo naj pride, da bi ubožni čas preobrnil v kaj obetavnega. Žižek polaga upanje v močno mednarodno sodelovanje in oblikovanje močnih držav, ki bi krotile prosti trg, monopole in korupcijo. A najtežje vprašanje, kdo naj ta premik sproži, tudi pri njem ostane odprto. Hölderlin pa samo posredno razodevanje bogov v naravi ne razvodeni do konca, kot denimo Nietzsche, ki razglasi »smrt Boga«, marveč slavi spominjanje na nekdanje čase, ko so se bogovi razodevali neposredno. V tem spominjanju pa ne gre za prazno nostalgijo, marveč za upanje o vrnitvi bogov ob koncu časov, ko bosta nebo in zemlja zopet povezana. Hölderlinov Oče, kot pravi pesnikov interpret, dr. Vid Snoj, je Arché, Začetek, torej Stvarnik, ki je samo začasno odvrnil svoj pogled od zemlje, dejansko pa vlada izpred časa, ves čas, in bo vladal, ko se bo čas obrnil v večer, torej tudi na koncu. To pa je že blizu preroku Izaiji, ki danes kliče, naj vsi pridemo na Gospodovo goro, da tam svoje meče prekujemo v lémeže in svoje sulice v srpe. Seveda pa to ne bo najprej politični akt, marveč obrat srca h Gospodovi milosti.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Herbert Grün (1925-1961) je bil novinar, dramaturg, umetniški vodja Prešernovega gledališča v Kranju in pozneje Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, kulturni urednik Naših razgledov, gledališki režiser, publicist, prevajalec (med drugim Franza Kafke) in avtor zanimive knjige Proces v Jeruzalemu (o sojenju Adolfu Eichmannu). Vsestranskega, razgledanega in ustvarjalnega avtorja se spominjamo v Literarnem nokturnu ob 100. obletnici rojstva z odlomkom iz novele Smrt v Benetkah Thomasa Manna. Avtor prevoda Herbert Grün, režiserka Ana Krauthaker, interpret Blaž Šef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Maja Žvokelj. Narejeno 2020.
Herbert Grün (1925-1961) je bil novinar, dramaturg, umetniški vodja Prešernovega gledališča v Kranju in pozneje Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, kulturni urednik Naših razgledov, gledališki režiser, publicist, prevajalec (med drugim Franza Kafke) in avtor zanimive knjige Proces v Jeruzalemu (o sojenju Adolfu Eichmannu). Vsestranskega, razgledanega in ustvarjalnega avtorja se spominjamo v Literarnem nokturnu ob 100. obletnici rojstva z odlomkom iz novele Smrt v Benetkah Thomasa Manna. Avtor prevoda Herbert Grün, režiserka Ana Krauthaker, interpret Blaž Šef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Maja Žvokelj. Narejeno 2020.
Avtorica dogajanje postavi v taksi na križišču, kjer semafor ne deluje in promet stoji. V taksiju je mlada noseča ženska, ki noče roditi. Monolog ženske prevladuje nad skopim pogovorom s taksistom. Giblje se na tanki meji med sanjami in resničnostjo, vprašanje pravega obstoja nosečnosti in rojstva pa do konca ostane nedorečeno. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženska s trebuhom – Maša Grošelj Taksist – Vid Klemenc Pia in Lea – Tamara Avguštin Igrali so še – Alen Jelen, Heidi Pungartnik in Suzana Tratnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2022.
Avtorica dogajanje postavi v taksi na križišču, kjer semafor ne deluje in promet stoji. V taksiju je mlada noseča ženska, ki noče roditi. Monolog ženske prevladuje nad skopim pogovorom s taksistom. Giblje se na tanki meji med sanjami in resničnostjo, vprašanje pravega obstoja nosečnosti in rojstva pa do konca ostane nedorečeno. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženska s trebuhom – Maša Grošelj Taksist – Vid Klemenc Pia in Lea – Tamara Avguštin Igrali so še – Alen Jelen, Heidi Pungartnik in Suzana Tratnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2022.
Po prvencu Parallel World nam Marko Zorec z osmimi izvrstnimi glasbeniki v poslušanje ponuja svoj imaginarni izmišljeni vrt, spomine bomo obujali s Kameruncem Wesom Madiko, v drugem delu oddaje pa se zvrstijo Stay Hazan Kutiman, Sababa Hamesh in Ouzo Bazooka. Za začetek oddaje pa bo Brazilec Lucas Santtana z Gilbertom Gilom predstavil pesem A História Da Nossa Língu s svojega novega albuma Brasiliano.
Po prvencu Parallel World nam Marko Zorec z osmimi izvrstnimi glasbeniki v poslušanje ponuja svoj imaginarni izmišljeni vrt, spomine bomo obujali s Kameruncem Wesom Madiko, v drugem delu oddaje pa se zvrstijo Stay Hazan Kutiman, Sababa Hamesh in Ouzo Bazooka. Za začetek oddaje pa bo Brazilec Lucas Santtana z Gilbertom Gilom predstavil pesem A História Da Nossa Língu s svojega novega albuma Brasiliano.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Morda veste, kateri grad iz 11. stoletja je najbližji Novi Gorici? Skrit za Kostanjevico ali Kapelo, kot 143 metrov visokemu griču pravijo domačini, ostaja skorajda neviden in kdo ve, koliko Novogoričanom ga je sploh že obiskalo. A prav po griču, na katerem je zrastel, je Gorica, ki ima pomembno vlogo tudi za Slovence, dobila ime. Tokrat je goriški grad, ki je v času Evropske prestolnice kulture ena najbolj obiskanih turističnih točk, prvič obiskala tudi Eva Furlan.
Morda veste, kateri grad iz 11. stoletja je najbližji Novi Gorici? Skrit za Kostanjevico ali Kapelo, kot 143 metrov visokemu griču pravijo domačini, ostaja skorajda neviden in kdo ve, koliko Novogoričanom ga je sploh že obiskalo. A prav po griču, na katerem je zrastel, je Gorica, ki ima pomembno vlogo tudi za Slovence, dobila ime. Tokrat je goriški grad, ki je v času Evropske prestolnice kulture ena najbolj obiskanih turističnih točk, prvič obiskala tudi Eva Furlan.
Sobotni glasbeni večer za vas ureja glasbeni urednik Jane WEBER. Tudi nocojšnjega, kot nekaj prejšnjih, smo posvetili posnetkom z letošnjega festivala Druga godba in iz Kina Šiška. Nastopila bosta Widad Mjama in Khalil Epi, znana kot duet Aïta Mon Amour. Seznam skladb in avtorjev s koncerta: L'wed L'wed Khalil Hentati, Widad Mjama Hajti fi grini Khalil Hentati, Widad Mjama L'hedawiyet Khalil Hentati, Widad Mjama Kebet el Khayl Khalil Hentati, Widad Mjama Radouni Khalil Hentati, Widad Mjama Dami Khalil Hentati, Widad Mjama Sidi H'med Khalil Hentati, Widad Mjama
Sobotni glasbeni večer za vas ureja glasbeni urednik Jane WEBER. Tudi nocojšnjega, kot nekaj prejšnjih, smo posvetili posnetkom z letošnjega festivala Druga godba in iz Kina Šiška. Nastopila bosta Widad Mjama in Khalil Epi, znana kot duet Aïta Mon Amour. Seznam skladb in avtorjev s koncerta: L'wed L'wed Khalil Hentati, Widad Mjama Hajti fi grini Khalil Hentati, Widad Mjama L'hedawiyet Khalil Hentati, Widad Mjama Kebet el Khayl Khalil Hentati, Widad Mjama Radouni Khalil Hentati, Widad Mjama Dami Khalil Hentati, Widad Mjama Sidi H'med Khalil Hentati, Widad Mjama
Pameti in modrosti si z zlatom ne kupiš. Pripoveduje: Pavle Ravnohrib. Uzbekistanska ljudska. Posneto v studiih Radia Slovenija 1989.
Pameti in modrosti si z zlatom ne kupiš. Pripoveduje: Pavle Ravnohrib. Uzbekistanska ljudska. Posneto v studiih Radia Slovenija 1989.
Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.
Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
V oddaji Izbrana proza predstavljamo odlomek iz knjige Velika pustolovščina Janje Vidmar. Ena izmed najbolj plodovitih slovenskih književnic – njen opus obsega več kot 70 knjig - pisateljuje že tri desetletja. Varnost redne zaposlitve je zamenjala za pisateljski poklic, ki je, kot pove v knjigi, poln vzponov in padcev. Kakšno je življenje nekoga, ki se je že v mladosti zapisal ustvarjalnosti? Kako se spopasti s pisateljsko blokado in strahom pred neuspehom? Vse to pisateljica pogumno popiše v knjigi, ki je namenjena najširšemu krogu bralcev. Interpretka: Sabina Kogovšek, režiserka: Saška Rakef, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Urban Gruden, urednica oddaje Ana Rozman, posneto leta 2025.
V oddaji Izbrana proza predstavljamo odlomek iz knjige Velika pustolovščina Janje Vidmar. Ena izmed najbolj plodovitih slovenskih književnic – njen opus obsega več kot 70 knjig - pisateljuje že tri desetletja. Varnost redne zaposlitve je zamenjala za pisateljski poklic, ki je, kot pove v knjigi, poln vzponov in padcev. Kakšno je življenje nekoga, ki se je že v mladosti zapisal ustvarjalnosti? Kako se spopasti s pisateljsko blokado in strahom pred neuspehom? Vse to pisateljica pogumno popiše v knjigi, ki je namenjena najširšemu krogu bralcev. Interpretka: Sabina Kogovšek, režiserka: Saška Rakef, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Urban Gruden, urednica oddaje Ana Rozman, posneto leta 2025.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Valkire so v nordijski mitologiji božanske device, ki med padlimi bojevniki izberejo najpogumnejše in jih privedejo v Valhalo, bajeslovno Odinovo domovanje. Ob koncu visokega srednjega veka so se v pripovedih skaldov spremenile v čudovite mlade bojevnice s šlemi in oklepi, oborožene s kopjem in morilsko dvorezno sekiro. Na nevidnih krilatih konjih so letale nad bojišči, izbirale tiste, ki jim je bilo usojeno, da se bojujejo Odinu ob boku, in jih vodile v ogromno dvorano s 540 vrati, pokrito s pozlačenimi ščiti, ki so jo razsvetljevali lesketajoči se meči. V glasbenem svetu je najbrž najbolj znano delo, v katerem najdemo Valkire, istoimenska opera Richarda Wagnerja. V Wagnerjevem Somraku bogov pa najdemo Norne iz srednjeveških skandinavskih in germanskih sag. Norne so v sredozemskih bajeslovjih boginje usode: grške mojre in rimske parke. Hčerke Zevsa in Temide; Kloto je predla nit življenja, Lahesis jo je navijala na preslico, Atropo jo je prerezala ob smrtni uri. Njihovemu početju se ni bilo mogoče upreti, niti bogovi jim niso smeli oporekati. Bile so zakon narave, ki ga je poosebljala Ananke, božanstvo, ki se je skupaj s Kronosom izvilo in prvobitnega kaosa. V Shakespearjevi tragediji Macbeth se prikažejo v prvem prizoru kot tri vešče in bojevnikom prerokujejo usodo, ki jih čaka. Najdemo pa jih tudi v glasbi Bedřicha Smetane, Christopha Willibalda Glucka, Johannesa Brahmsa in Hermanna Reuterja.
Valkire so v nordijski mitologiji božanske device, ki med padlimi bojevniki izberejo najpogumnejše in jih privedejo v Valhalo, bajeslovno Odinovo domovanje. Ob koncu visokega srednjega veka so se v pripovedih skaldov spremenile v čudovite mlade bojevnice s šlemi in oklepi, oborožene s kopjem in morilsko dvorezno sekiro. Na nevidnih krilatih konjih so letale nad bojišči, izbirale tiste, ki jim je bilo usojeno, da se bojujejo Odinu ob boku, in jih vodile v ogromno dvorano s 540 vrati, pokrito s pozlačenimi ščiti, ki so jo razsvetljevali lesketajoči se meči. V glasbenem svetu je najbrž najbolj znano delo, v katerem najdemo Valkire, istoimenska opera Richarda Wagnerja. V Wagnerjevem Somraku bogov pa najdemo Norne iz srednjeveških skandinavskih in germanskih sag. Norne so v sredozemskih bajeslovjih boginje usode: grške mojre in rimske parke. Hčerke Zevsa in Temide; Kloto je predla nit življenja, Lahesis jo je navijala na preslico, Atropo jo je prerezala ob smrtni uri. Njihovemu početju se ni bilo mogoče upreti, niti bogovi jim niso smeli oporekati. Bile so zakon narave, ki ga je poosebljala Ananke, božanstvo, ki se je skupaj s Kronosom izvilo in prvobitnega kaosa. V Shakespearjevi tragediji Macbeth se prikažejo v prvem prizoru kot tri vešče in bojevnikom prerokujejo usodo, ki jih čaka. Najdemo pa jih tudi v glasbi Bedřicha Smetane, Christopha Willibalda Glucka, Johannesa Brahmsa in Hermanna Reuterja.
Nataša Posel je dolgoletna direktorica društva Amnesty International Slovenije, ene najprepoznavnejših organizacij, ki se zavzema za človekove pravice, ozavešča javnost o položaju ranljivih družbenih skupin in izvaja različne kampanje ter izobraževalne dejavnosti. Nataša Posel vztrajno zagovarja enakopravnost, pomen enakosti, univerzalnost človekovih pravic in nedotakljivost človekovega dostojanstva. Njen dolgoletni boj za popravo krivic, ki so jih utrpeli izbrisani, in prizadevanja za izboljšanje življenjskih razmer romske skupnosti so prinesli pomembne spremembe v naši družbi. Natašo Posel je pred radijski mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
Nataša Posel je dolgoletna direktorica društva Amnesty International Slovenije, ene najprepoznavnejših organizacij, ki se zavzema za človekove pravice, ozavešča javnost o položaju ranljivih družbenih skupin in izvaja različne kampanje ter izobraževalne dejavnosti. Nataša Posel vztrajno zagovarja enakopravnost, pomen enakosti, univerzalnost človekovih pravic in nedotakljivost človekovega dostojanstva. Njen dolgoletni boj za popravo krivic, ki so jih utrpeli izbrisani, in prizadevanja za izboljšanje življenjskih razmer romske skupnosti so prinesli pomembne spremembe v naši družbi. Natašo Posel je pred radijski mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Taras Birsa – najbolj poznan fiktivni kriminalist v Sloveniji – se je vrnil že s sedmim primerom.
Taras Birsa – najbolj poznan fiktivni kriminalist v Sloveniji – se je vrnil že s sedmim primerom.
Evropska prestolnica kulture GO! 2025 se počasi sklepa, z njo pa tudi njen najobsežnejši gledališki projekt, Gledališka dodekalogija 1972 – 1983. Spremljali smo premiero predzadnje epizode, z naslovom 1982, ki jo je igralski ansambel Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica odigral natančno in suvereno. Transgeneracijsko fikcijo, ki jo sestavlja mnoštvo posameznih zgodb družine, ki je že več generacij zaznamovana z življenjem ob meji, dramaturško uokvirja in z mojstrsko režijo odrsko vodi Tomi Janežič. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, izsek
Evropska prestolnica kulture GO! 2025 se počasi sklepa, z njo pa tudi njen najobsežnejši gledališki projekt, Gledališka dodekalogija 1972 – 1983. Spremljali smo premiero predzadnje epizode, z naslovom 1982, ki jo je igralski ansambel Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica odigral natančno in suvereno. Transgeneracijsko fikcijo, ki jo sestavlja mnoštvo posameznih zgodb družine, ki je že več generacij zaznamovana z življenjem ob meji, dramaturško uokvirja in z mojstrsko režijo odrsko vodi Tomi Janežič. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, izsek
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Pogovarjali smo se z Doro Benčevič, mlado ilustratorko, striparko in tetoverko. Po bivanju v Amsterdamu in Berlinu zdaj v rojstnem Ptuju s somišljeniki zaganja nov kulturni val. Ustvarjalnost je pila z materinim mlekom, vsakomur priporoča izkušnjo delovnega migranta in se upira enemu izmed narekov kapitalistične ureditve, namreč, da je vsak izmed nas zamenljiv. (foto: Ljubo Cenčič)
Pogovarjali smo se z Doro Benčevič, mlado ilustratorko, striparko in tetoverko. Po bivanju v Amsterdamu in Berlinu zdaj v rojstnem Ptuju s somišljeniki zaganja nov kulturni val. Ustvarjalnost je pila z materinim mlekom, vsakomur priporoča izkušnjo delovnega migranta in se upira enemu izmed narekov kapitalistične ureditve, namreč, da je vsak izmed nas zamenljiv. (foto: Ljubo Cenčič)
Mestni kino Ptuj zaznamuje 128 let delovanja in je najstarejši delujoči kino pri nas in tudi eden najstarejših v Evropi. Letos se je končno uresničila želja po obnovi – za zdaj le kinodvorane v zgradbi na Cvetkovem trgu. Ob 18-ih bodo prenovljeno veliko kinodvorano odprli uradno in svečano; z novim projektorjem bodo predvajali stari film. S prenovo so poskrbeli tudi boljše doživljanje filmov gibalno oviranim in gluhim in naglušnim. Več o prenovi in kinu nam pove vodja Mestnega kina Ptuj Nina Milošič.
Mestni kino Ptuj zaznamuje 128 let delovanja in je najstarejši delujoči kino pri nas in tudi eden najstarejših v Evropi. Letos se je končno uresničila želja po obnovi – za zdaj le kinodvorane v zgradbi na Cvetkovem trgu. Ob 18-ih bodo prenovljeno veliko kinodvorano odprli uradno in svečano; z novim projektorjem bodo predvajali stari film. S prenovo so poskrbeli tudi boljše doživljanje filmov gibalno oviranim in gluhim in naglušnim. Več o prenovi in kinu nam pove vodja Mestnega kina Ptuj Nina Milošič.
Začenjamo z za mnoge ekskluzivnim pogovorom s svetovno prepoznavno performerko Marino Abramović, ki se te dni mudi v Ljubljani, nadaljujemo pa s svetovno muzealsko in dediščinsko novostjo, ki se vpisuje v enega od simbolnih vrhuncev letošnje dvojne evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica - predstavljamo sporočilo in opis v sredo odprte nastajajoče stalne razstave »Mesto na meji« v novogoriškem središču EPIC. Postavila jo je in jo dopolnjuje kustosinja Kaja Širok. Kako si predstavlja direktorovanje Drami SNG v Ljubljani nova direktorica Ivana Djilas, boste izvedeli v pogovoru z njo. Tokrat predstavljamo dobitnice in dobitnike štirih nagrad in priznanj, ki jih podeljujejo na iztekajočem se Slovenskem knjižnem sejmu, kjer kot kaže, v veliki meri ponujajo literaturo v angleškem jeziku. Podelili so Schwentnerjevo za življensko delo v založništvu in knjigotrštvu, nagrado Maruše Krese, založba Goga jo v sodelovanju z Društvom slovenskih literarnih kritikov podeljuje najboljši zbirki kratkih zgodb, DSP je podelilo nagrado za najboljši prvenec, DSKP pa je podelilo nagrado Radojke Vrančič za prevod v slovenščino. Ženski odbor Slovenskega centra PEN je podelil nagrado »mira« dvema avtoricama. Povzeli smo tudi okroglo mizo o nezavidljivem položaju Kulturnega doma v Trstu, kjer se od sredine 60-ih let preteklega stoletja nahaja Slovensko stalno gledališče v Trstu – stavbnemu kompleksu arhitekta Eda Mihevca namreč grozi, da ga utegnejo lastniki zaradi nesolventnosti prodati na trgu. Foto: Neža Tuma
Začenjamo z za mnoge ekskluzivnim pogovorom s svetovno prepoznavno performerko Marino Abramović, ki se te dni mudi v Ljubljani, nadaljujemo pa s svetovno muzealsko in dediščinsko novostjo, ki se vpisuje v enega od simbolnih vrhuncev letošnje dvojne evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica - predstavljamo sporočilo in opis v sredo odprte nastajajoče stalne razstave »Mesto na meji« v novogoriškem središču EPIC. Postavila jo je in jo dopolnjuje kustosinja Kaja Širok. Kako si predstavlja direktorovanje Drami SNG v Ljubljani nova direktorica Ivana Djilas, boste izvedeli v pogovoru z njo. Tokrat predstavljamo dobitnice in dobitnike štirih nagrad in priznanj, ki jih podeljujejo na iztekajočem se Slovenskem knjižnem sejmu, kjer kot kaže, v veliki meri ponujajo literaturo v angleškem jeziku. Podelili so Schwentnerjevo za življensko delo v založništvu in knjigotrštvu, nagrado Maruše Krese, založba Goga jo v sodelovanju z Društvom slovenskih literarnih kritikov podeljuje najboljši zbirki kratkih zgodb, DSP je podelilo nagrado za najboljši prvenec, DSKP pa je podelilo nagrado Radojke Vrančič za prevod v slovenščino. Ženski odbor Slovenskega centra PEN je podelil nagrado »mira« dvema avtoricama. Povzeli smo tudi okroglo mizo o nezavidljivem položaju Kulturnega doma v Trstu, kjer se od sredine 60-ih let preteklega stoletja nahaja Slovensko stalno gledališče v Trstu – stavbnemu kompleksu arhitekta Eda Mihevca namreč grozi, da ga utegnejo lastniki zaradi nesolventnosti prodati na trgu. Foto: Neža Tuma
V sklopu Evropske prestolnice kulture je sinoči vrazprodani konferenčni dvorani novogoriškega EPICentra slovenski filozof svetovnega slovesa Slavoj Žižek podal svoj razmislek o današnjih časih. Prepričan je, da se je svet, kateremu vlada logika globalnega kapitala, znašel v veliki godlji. Sožitje obeh Goric pa je izpostavil kot primer prave univerzalnosti. V oddaji tudi o tem: - Podjetje Fama v Gojačah odprlo nov logistični center. - Rubio bo izpustil srečanje zunanjih ministrov Nata. - Z lastništvom žarkovne linije v sinhrotronu pri Trstu boljše možnosti za slovenske raziskovalce. - Med dobitniki priznanja za promocijo mladinske književnosti tudi revija Galeb. - Slovenski košarkarji s ponesrečenim začetkom kvalifikacij za svetovno prvenstvo.
V sklopu Evropske prestolnice kulture je sinoči vrazprodani konferenčni dvorani novogoriškega EPICentra slovenski filozof svetovnega slovesa Slavoj Žižek podal svoj razmislek o današnjih časih. Prepričan je, da se je svet, kateremu vlada logika globalnega kapitala, znašel v veliki godlji. Sožitje obeh Goric pa je izpostavil kot primer prave univerzalnosti. V oddaji tudi o tem: - Podjetje Fama v Gojačah odprlo nov logistični center. - Rubio bo izpustil srečanje zunanjih ministrov Nata. - Z lastništvom žarkovne linije v sinhrotronu pri Trstu boljše možnosti za slovenske raziskovalce. - Med dobitniki priznanja za promocijo mladinske književnosti tudi revija Galeb. - Slovenski košarkarji s ponesrečenim začetkom kvalifikacij za svetovno prvenstvo.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov Priznani literarni in gledališki publicist Avnojska pobuda za drugačno Jugoslavijo Literarni in gledališki kritik, literarni zgodovinar in urednik France Koblar je na Dunaju diplomiral iz slavistike in latinščine, leta 1941 pa še doktoriral. Za doktorsko disertacijo je uredil Kettejeva zbrana dela in napisal monografsko študijo o njem. V začetnem obdobju po letu 1929 je vodil literarni in dramski program, od leta 1935 do začetka druge svetovne vojne pa je bil vodja uprave in programa Radia Ljubljana. V tem času je bil tudi sodelavec, sourednik in glavni urednik revije Dom in svet, v kateri je aprila 1937 objavil Kocbekov esej Premišljevanje o Španiji. Sredi petdesetih let je bil rektor akademije za igralsko umetnost. France Koblar je bil med prvimi člani slovenskega kluba PEN in že predvojni predsednik Društva slovenskih književnikov. Uredil je dela Ketteja, Gregorčiča, Stritarja, Bevka, Finžgarja, Preglja in Izidorja Cankarja. France Koblar je tudi prevajal pripovedna in dramska dela iz nemške in poljske književnosti. France Koblar se je rodil leta 1889 v Železnikih.
Tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov Priznani literarni in gledališki publicist Avnojska pobuda za drugačno Jugoslavijo Literarni in gledališki kritik, literarni zgodovinar in urednik France Koblar je na Dunaju diplomiral iz slavistike in latinščine, leta 1941 pa še doktoriral. Za doktorsko disertacijo je uredil Kettejeva zbrana dela in napisal monografsko študijo o njem. V začetnem obdobju po letu 1929 je vodil literarni in dramski program, od leta 1935 do začetka druge svetovne vojne pa je bil vodja uprave in programa Radia Ljubljana. V tem času je bil tudi sodelavec, sourednik in glavni urednik revije Dom in svet, v kateri je aprila 1937 objavil Kocbekov esej Premišljevanje o Španiji. Sredi petdesetih let je bil rektor akademije za igralsko umetnost. France Koblar je bil med prvimi člani slovenskega kluba PEN in že predvojni predsednik Društva slovenskih književnikov. Uredil je dela Ketteja, Gregorčiča, Stritarja, Bevka, Finžgarja, Preglja in Izidorja Cankarja. France Koblar je tudi prevajal pripovedna in dramska dela iz nemške in poljske književnosti. France Koblar se je rodil leta 1889 v Železnikih.