Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Elizabeth Griffin je Američanka, ki od leta 1993 živi na Opčinah. Domuje v stari železničarski stavbi ob opuščeni progi, po kateri je nekoč vozil tudi Orient Express. Angleščino poučuje na slovenskih šolah in s pretanjeno, neobremenjeno distanco opazuje odnose med dvema narodoma na Kraškem robu. Slovence in Italijane spoznava tudi med vrtnarjenjem; na blokovskem dvorišču je uredila tudi gredico v spomin na pokojnega očeta, ki jo je ob pomoči svojih učencev poimenovala "tihi dom".
Elizabeth Griffin je Američanka, ki od leta 1993 živi na Opčinah. Domuje v stari železničarski stavbi ob opuščeni progi, po kateri je nekoč vozil tudi Orient Express. Angleščino poučuje na slovenskih šolah in s pretanjeno, neobremenjeno distanco opazuje odnose med dvema narodoma na Kraškem robu. Slovence in Italijane spoznava tudi med vrtnarjenjem; na blokovskem dvorišču je uredila tudi gredico v spomin na pokojnega očeta, ki jo je ob pomoči svojih učencev poimenovala "tihi dom".
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Književnica Anise Koltz se je rodila v Luksemburgu leta 1928. Pisala je v treh jezikih, že v petdesetih pravljice, večinoma v nemščini in luksemburščini. Najbolj znana pa je po svoji poeziji in pesniških prevodih. Veliko njenih del je bilo prevedenih v angleščino, španščino in italijanščino, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Med tem čakanjem pa v Literarnem nokturnu že kukamo v zanimivi, tudi duhoviti pesniški svet te pomembne evropske avtorice. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Književnica Anise Koltz se je rodila v Luksemburgu leta 1928. Pisala je v treh jezikih, že v petdesetih pravljice, večinoma v nemščini in luksemburščini. Najbolj znana pa je po svoji poeziji in pesniških prevodih. Veliko njenih del je bilo prevedenih v angleščino, španščino in italijanščino, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Med tem čakanjem pa v Literarnem nokturnu že kukamo v zanimivi, tudi duhoviti pesniški svet te pomembne evropske avtorice. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Štajerska avtocesta se je sredi popoldneva znova odprla za promet v obe smeri. Pri Slovenski Bistrici je bila zaprta od osmih, ko se je tovornjak s cisterno prevrnil in zdrsnil na drugo smerno vozišče, kjer je trčil v kombi. Vozili sta nato zagoreli, požar se je razširil po celotni širini avtoceste. Voznik kombija je na kraju nesreče umrl, njegov sopotnik in voznik tovornjaka sta poškodovana.
Štajerska avtocesta se je sredi popoldneva znova odprla za promet v obe smeri. Pri Slovenski Bistrici je bila zaprta od osmih, ko se je tovornjak s cisterno prevrnil in zdrsnil na drugo smerno vozišče, kjer je trčil v kombi. Vozili sta nato zagoreli, požar se je razširil po celotni širini avtoceste. Voznik kombija je na kraju nesreče umrl, njegov sopotnik in voznik tovornjaka sta poškodovana.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Pesnik, pisatelj in prevajalec Vladimir Levstik je bil po Cankarju prvi slovenski književnik, ki se je preživljal izključno s pisanjem. Rodil se je 19. januarja 1886 v Šmihelu nad Mozirjem, prvo pesem je objavil na začetku 20. stoletja, zadnjo povest sredi tridesetih let, kot prevajalec pa nam je približal predvsem ruske klasike. V oddaji bomo spremljali pisateljevo zanimivo življenjsko pot in odlomke iz humorne novele Nenormalni piščanec ter iz romanov Gadje gnezdo in Dejanje. Scenarist in redaktor Matej Juh, igralci Boris Juh, Zvone Hribar in Stannia Boninsegna, bralka Nataša Bolčina, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg. Režija: Irena Glonar. Posneto januarja 2006.
Pesnik, pisatelj in prevajalec Vladimir Levstik je bil po Cankarju prvi slovenski književnik, ki se je preživljal izključno s pisanjem. Rodil se je 19. januarja 1886 v Šmihelu nad Mozirjem, prvo pesem je objavil na začetku 20. stoletja, zadnjo povest sredi tridesetih let, kot prevajalec pa nam je približal predvsem ruske klasike. V oddaji bomo spremljali pisateljevo zanimivo življenjsko pot in odlomke iz humorne novele Nenormalni piščanec ter iz romanov Gadje gnezdo in Dejanje. Scenarist in redaktor Matej Juh, igralci Boris Juh, Zvone Hribar in Stannia Boninsegna, bralka Nataša Bolčina, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg. Režija: Irena Glonar. Posneto januarja 2006.
V oddaji Glasbeni abonma premierno predvajamo koncert Jureta Ivanušiča z naslovom Brezmejna. Zmagovalec Festivala slovenskega šansona 2025 Jure Ivanušič je pri založbi ZKP izdal novi zvočni album z zasedbo Nordung in ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V ponedeljek ga je prvič javno izvedel v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica, in poslušalci ga bodo prvič slišali na valovih Radia Koper v oddaji Glasbeni abonma. Posnetek koncert bo obogaten z intervjujem, v katerem Jure Ivanušič razkriva ozadje dvajsetletnega nastajanja šansonov, stkanih v glasbeno zgodbo Brezmejna. Glasba in besedilo: Jure Ivanušič Aranžmaji: Leon Firš Dirigent: Patrik Greblo
V oddaji Glasbeni abonma premierno predvajamo koncert Jureta Ivanušiča z naslovom Brezmejna. Zmagovalec Festivala slovenskega šansona 2025 Jure Ivanušič je pri založbi ZKP izdal novi zvočni album z zasedbo Nordung in ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V ponedeljek ga je prvič javno izvedel v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica, in poslušalci ga bodo prvič slišali na valovih Radia Koper v oddaji Glasbeni abonma. Posnetek koncert bo obogaten z intervjujem, v katerem Jure Ivanušič razkriva ozadje dvajsetletnega nastajanja šansonov, stkanih v glasbeno zgodbo Brezmejna. Glasba in besedilo: Jure Ivanušič Aranžmaji: Leon Firš Dirigent: Patrik Greblo
Glasbeniki ansambla za staro glasbo Il Parrasio iz Nizozemske izvajajo 3. koncert 13. cikla Carpe artem z naslovom Italijanske resonance v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor.
Glasbeniki ansambla za staro glasbo Il Parrasio iz Nizozemske izvajajo 3. koncert 13. cikla Carpe artem z naslovom Italijanske resonance v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor.
Program Divje vrtnice je posvečen evropskim režiserkam. Doslej so se v njemu predstavile avtorice iz Poljske, Gruzije, Ukrajine, Nemčije in Srbije, letos pa so na vrsti režiserke iz Slovenije. Slovenska kinematografija je na Tržaškem filmskem festivalu prisotna že od samega začetka, zato že od nekdaj igra ključno vlogo, zato ji Tržaški festival ponuja več kot vsi ostali evropski festivali … V festivalskem katalogu je Nerina Kocjančič izpostavila ženski dokumentarni pogled, ki ga ustvarjajo režiserke Petra Seliškar, Nina Blažin, Maja Doroteja Prelog, Maja Prettner in Nina Blažin, avtorice različnih generacij, ki se lotevajo posebnih izzivov in zgodb.
Program Divje vrtnice je posvečen evropskim režiserkam. Doslej so se v njemu predstavile avtorice iz Poljske, Gruzije, Ukrajine, Nemčije in Srbije, letos pa so na vrsti režiserke iz Slovenije. Slovenska kinematografija je na Tržaškem filmskem festivalu prisotna že od samega začetka, zato že od nekdaj igra ključno vlogo, zato ji Tržaški festival ponuja več kot vsi ostali evropski festivali … V festivalskem katalogu je Nerina Kocjančič izpostavila ženski dokumentarni pogled, ki ga ustvarjajo režiserke Petra Seliškar, Nina Blažin, Maja Doroteja Prelog, Maja Prettner in Nina Blažin, avtorice različnih generacij, ki se lotevajo posebnih izzivov in zgodb.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Prejšnji teden smo se spomnili Avgusta Stanka, legendarnega slovenskega harmonikarja, za katerega je Lojze Slak nekoč dejal: “Zame je najboljši harmonikar na svetu.” Tokrat pa imamo priložnost za obuditev spomina na zlati glas prve zasedbe vokalne skupine Fantje s Praprotna, to je drugega tenorja, Jožeta Šifrarja. Zakaj ravno zdaj? Šestnajstega januarja bo namreč minilo enainpetdeset let, kar se je Jože Šifrer tragično ponesrečil v prometni nesreči. To je bilo tik pred deseto obletnico Ansambla Lojzeta Slaka in kazalo je, da bo ansambel zaradi tega dogodka razpadel. A to ni bil konec, usoda je sestavu namenila dolgo, uspešno življenje, in tudi na prva leta delovanja zasedbe so ostali lepi spomini. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Prejšnji teden smo se spomnili Avgusta Stanka, legendarnega slovenskega harmonikarja, za katerega je Lojze Slak nekoč dejal: “Zame je najboljši harmonikar na svetu.” Tokrat pa imamo priložnost za obuditev spomina na zlati glas prve zasedbe vokalne skupine Fantje s Praprotna, to je drugega tenorja, Jožeta Šifrarja. Zakaj ravno zdaj? Šestnajstega januarja bo namreč minilo enainpetdeset let, kar se je Jože Šifrer tragično ponesrečil v prometni nesreči. To je bilo tik pred deseto obletnico Ansambla Lojzeta Slaka in kazalo je, da bo ansambel zaradi tega dogodka razpadel. A to ni bil konec, usoda je sestavu namenila dolgo, uspešno življenje, in tudi na prva leta delovanja zasedbe so ostali lepi spomini. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Yared, dobitnik oskarja za glasbo k filmu Angleški pacient, slovi po izjemni občutljivosti za dramski prostor. Njegova glasba nikoli ne kriči, temveč zadržano posluša svoje like. V Eleganci ježa se ta njegova značilnost razkrije v polni meri. Partitura je skoraj komorna: zgrajena je okrog klavirja, ki ga spremljajo topla, zračna godala in skromno odmerjeni pihalni vložki. V tem zvočnem svetu ni bleščavega orkestralnega razkošja; prevladujejo notranja umirjenost, drobne geste in elegantni premiki.
Yared, dobitnik oskarja za glasbo k filmu Angleški pacient, slovi po izjemni občutljivosti za dramski prostor. Njegova glasba nikoli ne kriči, temveč zadržano posluša svoje like. V Eleganci ježa se ta njegova značilnost razkrije v polni meri. Partitura je skoraj komorna: zgrajena je okrog klavirja, ki ga spremljajo topla, zračna godala in skromno odmerjeni pihalni vložki. V tem zvočnem svetu ni bleščavega orkestralnega razkošja; prevladujejo notranja umirjenost, drobne geste in elegantni premiki.
Babica plete šal za vnučke … Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Valerija Skrinjar Tvrz. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Babica plete šal za vnučke … Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Valerija Skrinjar Tvrz. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Domače dogajanje je zaznamovala huda nesreča na štajerski avtocesti. Ta je med Slovenskimi Konjicami in Slovensko Bistrico vnovič odprta v obe smeri. V nesreči sta bila udeležena tovornjak s cisterno in kombi, en človek je umrl. Na omenjenem odseku bo promet brez omejitev vnovič stekel v soboto. Druge teme: - Dokazov o morebitnih agresivnih načrtih Rusije ali Kitajske glede Grenlandije ni, poudarjajo v Moskvi. - Washington zaradi nasilnega zatiranja protestov v Iranu uvedel sankcije proti več tamkajšnjim uradnikom. - V tovarni Lesonit v Ilirski Bistrici opozorilna stavka delavcev.
Domače dogajanje je zaznamovala huda nesreča na štajerski avtocesti. Ta je med Slovenskimi Konjicami in Slovensko Bistrico vnovič odprta v obe smeri. V nesreči sta bila udeležena tovornjak s cisterno in kombi, en človek je umrl. Na omenjenem odseku bo promet brez omejitev vnovič stekel v soboto. Druge teme: - Dokazov o morebitnih agresivnih načrtih Rusije ali Kitajske glede Grenlandije ni, poudarjajo v Moskvi. - Washington zaradi nasilnega zatiranja protestov v Iranu uvedel sankcije proti več tamkajšnjim uradnikom. - V tovarni Lesonit v Ilirski Bistrici opozorilna stavka delavcev.
Marko Bratuš izgleda kot Smaal Tokk, a mu v resnici ni podoben. Je Ljubljančan, ki je hodil k verouku in tam pecal punce. Ko to ni več vžgalo, je šel na AGRFT. Danes je umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, ki se že 1186 zaporednih dni uči jezikov na Duolingu. Še vedno ima krizo srednjih let in še vedno je izjemno ponosen na Debilde.
Marko Bratuš izgleda kot Smaal Tokk, a mu v resnici ni podoben. Je Ljubljančan, ki je hodil k verouku in tam pecal punce. Ko to ni več vžgalo, je šel na AGRFT. Danes je umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, ki se že 1186 zaporednih dni uči jezikov na Duolingu. Še vedno ima krizo srednjih let in še vedno je izjemno ponosen na Debilde.
Odbojkarice mariborskega Branika so včeraj gostile povratno tekmo 2. kroga evropskega pokala. Mariborčanke so bile pred zahtevno nalogo, saj so bile poljske nasprotnice na prvi tekmi boljše s 3 :0 v nizih. Ob razpletu odbojkarskega obračuna boste lahko slišali še nekdanjega odličnega norveškega smučarja Aksla Lunda Svindala, ki je eden najzaslužnejših za drugo pomlad Američanke Lindsey Vonn, vodilne tekmovalke v smukaškem seštevku alpskih smučark.
Odbojkarice mariborskega Branika so včeraj gostile povratno tekmo 2. kroga evropskega pokala. Mariborčanke so bile pred zahtevno nalogo, saj so bile poljske nasprotnice na prvi tekmi boljše s 3 :0 v nizih. Ob razpletu odbojkarskega obračuna boste lahko slišali še nekdanjega odličnega norveškega smučarja Aksla Lunda Svindala, ki je eden najzaslužnejših za drugo pomlad Američanke Lindsey Vonn, vodilne tekmovalke v smukaškem seštevku alpskih smučark.
Razstava Plasti vizualne umetnice Sonje Vulpes je osebna, posebna in zelo močna, je ob včerajšnjem odprtju v Kosovelovem domu v Sežani izpostavila kuratorka Anamarija Stibilj Šajn. Prvič pri nas sta skupaj predstavljena cikla grafik Limbo in Cake, ki sta sicer vsebinsko povezana. Izhajata iz avtoričine osebne izkušnje, a govorita o dveh različnih notranjih stanjih: o ujetosti in krhkosti ter o možnosti preobrazbe. Razstavo je zasnovala tudi z namenom destigmatizacije psihičnih stisk in spodbujanja k odprtemu pogovoru o njih. V Ljubljani se odpira osrednje letošnje razstave Slovenskega etnografskega muzeja. Pod naslovom bo do prihodnjega poletja na ogled več kot 120 mask iz domačih in zunajevropskih zbirk. Ustavili se bomo še na Ptuju, kjer v mestni galeriji predstavljajo pregledno razstavo kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča ob njegovi osemdesetletnici. V glasbeni ogrlici pa Armando Šturman z izborom skladb komentira aktualno dogajanje, v katerem svetovne sile vse manj skrivajo svoje imperialne apetite. Rdeča nit je misel francoskega filozofa in očeta anarhizma Pierra-Josepha Proudhona: Lastnina je kraja.
Razstava Plasti vizualne umetnice Sonje Vulpes je osebna, posebna in zelo močna, je ob včerajšnjem odprtju v Kosovelovem domu v Sežani izpostavila kuratorka Anamarija Stibilj Šajn. Prvič pri nas sta skupaj predstavljena cikla grafik Limbo in Cake, ki sta sicer vsebinsko povezana. Izhajata iz avtoričine osebne izkušnje, a govorita o dveh različnih notranjih stanjih: o ujetosti in krhkosti ter o možnosti preobrazbe. Razstavo je zasnovala tudi z namenom destigmatizacije psihičnih stisk in spodbujanja k odprtemu pogovoru o njih. V Ljubljani se odpira osrednje letošnje razstave Slovenskega etnografskega muzeja. Pod naslovom bo do prihodnjega poletja na ogled več kot 120 mask iz domačih in zunajevropskih zbirk. Ustavili se bomo še na Ptuju, kjer v mestni galeriji predstavljajo pregledno razstavo kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča ob njegovi osemdesetletnici. V glasbeni ogrlici pa Armando Šturman z izborom skladb komentira aktualno dogajanje, v katerem svetovne sile vse manj skrivajo svoje imperialne apetite. Rdeča nit je misel francoskega filozofa in očeta anarhizma Pierra-Josepha Proudhona: Lastnina je kraja.
Oba sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju ves čas zanimale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljali duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na prvem koncertu, ki je bil v ponedeljek, štiriindvajsetega novembra, sta nastopila basist Lisandro Abadie in lutnjarica Mónica Pustilnik. Na njunem sporedu je bila glasba Purcella, Weldona, Fingerja, Ecclesa in neznanih avtorjev iz druge polovice sedemnajstega stoletja.
Oba sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju ves čas zanimale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljali duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na prvem koncertu, ki je bil v ponedeljek, štiriindvajsetega novembra, sta nastopila basist Lisandro Abadie in lutnjarica Mónica Pustilnik. Na njunem sporedu je bila glasba Purcella, Weldona, Fingerja, Ecclesa in neznanih avtorjev iz druge polovice sedemnajstega stoletja.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Evropski kmetje, tudi slovenski, nasprotujejo enemu največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini, ki ga bodo v soboto podpisali predstavniki Evropske unije in četverice južnoameriških držav, članic Mercosurja. Na čem temelji njihov strah pred uvozom kmetijskih pridelkov iz teh držav na evropski trg? Bo ta sporazum res neposredno ogrozil slovensko kmetijstvo? Katere usmeritve za večjo samooskrbo s hrano ter krepitev in odpornost kmetijstva prinaša predlog Vizije za kmetijstvo in hrano 2040? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Mateja Čalušić, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Emil Erjavec, agrarnim ekonomistom z Biotehniške fakultete; dr. Jože Podgoršek, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in dr. Tatjana Zagorc, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Avtorica oddaje Jernejka Drolec.
Evropski kmetje, tudi slovenski, nasprotujejo enemu največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini, ki ga bodo v soboto podpisali predstavniki Evropske unije in četverice južnoameriških držav, članic Mercosurja. Na čem temelji njihov strah pred uvozom kmetijskih pridelkov iz teh držav na evropski trg? Bo ta sporazum res neposredno ogrozil slovensko kmetijstvo? Katere usmeritve za večjo samooskrbo s hrano ter krepitev in odpornost kmetijstva prinaša predlog Vizije za kmetijstvo in hrano 2040? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Mateja Čalušić, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Emil Erjavec, agrarnim ekonomistom z Biotehniške fakultete; dr. Jože Podgoršek, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in dr. Tatjana Zagorc, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Avtorica oddaje Jernejka Drolec.
19. maja 2025 je bil v dvorani Julija Betetta na ljubljanski Akademiji za glasbo koncert cikla Solo e da camera. Na njem je nastopil kontrabasist Veljko Stanković, ki se v oddaji predstavlja z glasbo Nina Rote. Ob klavirski spremljavi Maje Klinar Bertoncelj bo izvedel njegov Koncertantni divertimento. Veljko Stanković je v Čupriji obiskoval Šolo za nadarjene učence in igral kontrabas v razredu Dušana Zdravkovića. Udeleževal se je mojstrskih tečajev pri profesorjih, kot so Slobodan Gerić, Danijel Petrović in Zoran Marković, ta je pozneje postal njegov mentor na ljubljanski Akademiji za glasbo. Leta 2019 je bil član Mladinskega orkestra ESYO - European Spirit of Youth Orchestra, kot substitut je sodeloval v skoraj vseh slovenskih poklicnih orkestrih, od oktobra 2024 pa je namestnik solo kontrabasista v orkestru ljubljanske operne hiše.
19. maja 2025 je bil v dvorani Julija Betetta na ljubljanski Akademiji za glasbo koncert cikla Solo e da camera. Na njem je nastopil kontrabasist Veljko Stanković, ki se v oddaji predstavlja z glasbo Nina Rote. Ob klavirski spremljavi Maje Klinar Bertoncelj bo izvedel njegov Koncertantni divertimento. Veljko Stanković je v Čupriji obiskoval Šolo za nadarjene učence in igral kontrabas v razredu Dušana Zdravkovića. Udeleževal se je mojstrskih tečajev pri profesorjih, kot so Slobodan Gerić, Danijel Petrović in Zoran Marković, ta je pozneje postal njegov mentor na ljubljanski Akademiji za glasbo. Leta 2019 je bil član Mladinskega orkestra ESYO - European Spirit of Youth Orchestra, kot substitut je sodeloval v skoraj vseh slovenskih poklicnih orkestrih, od oktobra 2024 pa je namestnik solo kontrabasista v orkestru ljubljanske operne hiše.
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani novo razstavo odpirajo mesec dni pred pustnim torkom, a njena vsebina se ne konča pri pustnih maskah, čeprav jih izpostavlja. Med 120-imi maskami lahko vidimo poskus prikaza njihovega nastanka, razvoja, nenazadnje pa tudi poskus prikaza »družbenih mask«, torej vlog, ki jih ljudje igrajo v različnih življenskih situacijah. V Kosovelovem domu v Sežani so sinoči odprli razstavo Plasti vizualne umetnice Sonje Vulpes. V Veliki galeriji Ivana Varla sta na ogled dva vsebinsko povezana cikla njenih del: Limbo in Cake. Oba cikla izhajata iz osebne izkušnje, a govorita o dveh različnih notranjih stanjih: o ujetosti in krhkosti ter o možnosti preobrazbe.V Mestni galeriji Ptuj pa je na ogled pregledna razstava del kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča ob njegovi osemdesetletnici, ki jo je praznoval lani. Razstavo v poklon domačinu, čigar številne javne skulpture in kipi so postavljeni na več mestih na Ptuju in okolici, so v galeriji pripravili v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož.
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani novo razstavo odpirajo mesec dni pred pustnim torkom, a njena vsebina se ne konča pri pustnih maskah, čeprav jih izpostavlja. Med 120-imi maskami lahko vidimo poskus prikaza njihovega nastanka, razvoja, nenazadnje pa tudi poskus prikaza »družbenih mask«, torej vlog, ki jih ljudje igrajo v različnih življenskih situacijah. V Kosovelovem domu v Sežani so sinoči odprli razstavo Plasti vizualne umetnice Sonje Vulpes. V Veliki galeriji Ivana Varla sta na ogled dva vsebinsko povezana cikla njenih del: Limbo in Cake. Oba cikla izhajata iz osebne izkušnje, a govorita o dveh različnih notranjih stanjih: o ujetosti in krhkosti ter o možnosti preobrazbe.V Mestni galeriji Ptuj pa je na ogled pregledna razstava del kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča ob njegovi osemdesetletnici, ki jo je praznoval lani. Razstavo v poklon domačinu, čigar številne javne skulpture in kipi so postavljeni na več mestih na Ptuju in okolici, so v galeriji pripravili v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož.
Sistem normiranih odhodkov je ena najpogosteje uporabljenih davčnih ureditev za samostojne podjetnike, predvsem zaradi svoje enostavnosti in preglednosti ter nizke davčne stopnje. Z letom 2026 pa se pravila tega sistema pomembno spreminjajo. Država na eni strani zvišuje prihodkovne pragove za ohranitev statusa normiranca, po drugi pa zaostruje pogoje za obvezen izstop in predvsem za vnovični vstop v sistem. Posebej pomembna novost je omejitev, po kateri se zavezanec, ki zapre dejavnost ali izstopi iz sistema normiranih odhodkov, vanj ne more vrniti več let, ne glede na razlog zaprtja. Kaj te spremembe pomenijo v praksi, kdo bo moral iz normiranstva izstopiti že v letu 2026 in kako naj se podjetniki pravočasno in pravilno pripravijo? O tem smo se pogovarjali z davčno svetovalko Natalijo Kunstek, ki je med drugim tudi članica upravnega odbora Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije.
Sistem normiranih odhodkov je ena najpogosteje uporabljenih davčnih ureditev za samostojne podjetnike, predvsem zaradi svoje enostavnosti in preglednosti ter nizke davčne stopnje. Z letom 2026 pa se pravila tega sistema pomembno spreminjajo. Država na eni strani zvišuje prihodkovne pragove za ohranitev statusa normiranca, po drugi pa zaostruje pogoje za obvezen izstop in predvsem za vnovični vstop v sistem. Posebej pomembna novost je omejitev, po kateri se zavezanec, ki zapre dejavnost ali izstopi iz sistema normiranih odhodkov, vanj ne more vrniti več let, ne glede na razlog zaprtja. Kaj te spremembe pomenijo v praksi, kdo bo moral iz normiranstva izstopiti že v letu 2026 in kako naj se podjetniki pravočasno in pravilno pripravijo? O tem smo se pogovarjali z davčno svetovalko Natalijo Kunstek, ki je med drugim tudi članica upravnega odbora Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije.
V hudi prometni nesreči, ki se je zjutraj zgodila na štajerski avtocesti, je umrl en človek, dva sta poškodovana. Intervencija je bila zaradi požara, ki je izbruhnil ob trku tovornega vozila s cisterno v kombi na nasprotni strani, obsežna. Pristojni so poledico izključili kot vzrok nesreče. Ostali poudarki oddaje: - Skupnost socialnih zavodov opozarja na pomanjkljivosti sistema dolgotrajne oskrbe, predvsem na kadrovsko stisko. - Srečanje danskih, grenlandskih in ameriških predstavnikov glede Grenlandije brez preboja. Washington vztraja pri prisvojitvi, Evropa na otok pošilja vojake, tamkajšnji prebivalci v strahu. - Ameriška centralna banka tarča pritiskov aktualne vlade. Vlagatelji in centralne banke zaradi Trumpove politike k zlatu in razpršitvi rezerv.
V hudi prometni nesreči, ki se je zjutraj zgodila na štajerski avtocesti, je umrl en človek, dva sta poškodovana. Intervencija je bila zaradi požara, ki je izbruhnil ob trku tovornega vozila s cisterno v kombi na nasprotni strani, obsežna. Pristojni so poledico izključili kot vzrok nesreče. Ostali poudarki oddaje: - Skupnost socialnih zavodov opozarja na pomanjkljivosti sistema dolgotrajne oskrbe, predvsem na kadrovsko stisko. - Srečanje danskih, grenlandskih in ameriških predstavnikov glede Grenlandije brez preboja. Washington vztraja pri prisvojitvi, Evropa na otok pošilja vojake, tamkajšnji prebivalci v strahu. - Ameriška centralna banka tarča pritiskov aktualne vlade. Vlagatelji in centralne banke zaradi Trumpove politike k zlatu in razpršitvi rezerv.
Na obisk v Slovenijo iz ZDA ni prišla le upokojena astronavtka slovenskih korenin Sunita Wiliams, domov je na dopust prišel tudi dopisnik RTV iz ZDA Andrej Stopar. Je sredi drugega dopisniškega mandata, glede izjav ameriškega predsednika ga nič več ne preseneča, v ZDA pa ne bi živel za vedno. Tjaša Škamperle ga je ob njegovem obisku Kopra dopoldan povabila v studio Radia Koper.
Na obisk v Slovenijo iz ZDA ni prišla le upokojena astronavtka slovenskih korenin Sunita Wiliams, domov je na dopust prišel tudi dopisnik RTV iz ZDA Andrej Stopar. Je sredi drugega dopisniškega mandata, glede izjav ameriškega predsednika ga nič več ne preseneča, v ZDA pa ne bi živel za vedno. Tjaša Škamperle ga je ob njegovem obisku Kopra dopoldan povabila v studio Radia Koper.
Danes dopoldne se je na avtocesti A1 pri Slovenski Bistrici zgodila huda prometna nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje. Štajerska avtocesta med Slovenskimi Konjicami in Slovensko Bistrico v obe smeri je ponovno odprta, promet poteka po enem prometnem pasu v vsako smer, še vedno je zastoj.
Danes dopoldne se je na avtocesti A1 pri Slovenski Bistrici zgodila huda prometna nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje. Štajerska avtocesta med Slovenskimi Konjicami in Slovensko Bistrico v obe smeri je ponovno odprta, promet poteka po enem prometnem pasu v vsako smer, še vedno je zastoj.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Začenja se cikel Čas je za Brechta! Ob 70-letnici smrti enega največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča se bodo zvrstili dogodki, ki ne govorijo samo o mračnih časih, v katerih je živel avtor potujitvenega učinka, ampak tudi o mračnem obdobju, v katerem živimo danes. Zakaj nas najbolj potuji tisto, kar se nam zdi domače, samoumevno? Gorazd Rečnik se je pred ljubljansko premiero predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v produkciji Anton Podbevšek Tearta v Cankarjevem domu o aktualnosti Brechtova danes pogovarjal z Mladenom Dolarjem, Matjažem Bergerjem, Jakobom Ribičem, Aldom Milohnićem in Leno Prents.
Začenja se cikel Čas je za Brechta! Ob 70-letnici smrti enega največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča se bodo zvrstili dogodki, ki ne govorijo samo o mračnih časih, v katerih je živel avtor potujitvenega učinka, ampak tudi o mračnem obdobju, v katerem živimo danes. Zakaj nas najbolj potuji tisto, kar se nam zdi domače, samoumevno? Gorazd Rečnik se je pred ljubljansko premiero predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v produkciji Anton Podbevšek Tearta v Cankarjevem domu o aktualnosti Brechtova danes pogovarjal z Mladenom Dolarjem, Matjažem Bergerjem, Jakobom Ribičem, Aldom Milohnićem in Leno Prents.
V dozdajšnjih šestih oddajah o glasbi zgodovinske Bohemije smo predstavili le delček umetnosti čeških skladateljev. Pojavi se novo ime, ki ga ne gre izpustiti, ali pa nova skladba iz obsežnih opusov že obravnavanih komponistov. Znanih opernih in simfoničnih del se ne dotikamo; naše raziskovanje je povezano z instrumenti s tipkami in različnimi zasedbami, v katere so vključeni … in tako spoznamo številne nam še neznane zaklade.
V dozdajšnjih šestih oddajah o glasbi zgodovinske Bohemije smo predstavili le delček umetnosti čeških skladateljev. Pojavi se novo ime, ki ga ne gre izpustiti, ali pa nova skladba iz obsežnih opusov že obravnavanih komponistov. Znanih opernih in simfoničnih del se ne dotikamo; naše raziskovanje je povezano z instrumenti s tipkami in različnimi zasedbami, v katere so vključeni … in tako spoznamo številne nam še neznane zaklade.
Drugi poudarki: - Koprska enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje začasno deluje na novih lokacijah. Skupaj z državo iščejo trajno rešitev. - Belokranjci si ne želijo množičnega turizma, sezono pa bi radi raztegnili na spomladanske in jesenske mesece. - Vaško smučišče Globoki klanec sredi Prlekije, ki omogoča prve smučarske korake, je vse bolj priljubljeno med šolarji ter obiskovalci od blizu in daleč. - Mineva 70 let od obuditve cerkljanske Laufarije, ki nastavlja ogledalo družbi in skrbi, da je repa b'l debela.
Drugi poudarki: - Koprska enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje začasno deluje na novih lokacijah. Skupaj z državo iščejo trajno rešitev. - Belokranjci si ne želijo množičnega turizma, sezono pa bi radi raztegnili na spomladanske in jesenske mesece. - Vaško smučišče Globoki klanec sredi Prlekije, ki omogoča prve smučarske korake, je vse bolj priljubljeno med šolarji ter obiskovalci od blizu in daleč. - Mineva 70 let od obuditve cerkljanske Laufarije, ki nastavlja ogledalo družbi in skrbi, da je repa b'l debela.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušič in minister za notranje zadeve Branko Zlobko sta v Kopru podpisala pismo o nameri o prenosu plovila, s katerim upravlja kmetijsko ministrstvo in ga uporablja ribiška inšpekcija za nadzor na morju, na policijo oziroma pomorsko policijo. Ta je čoln ribiške inšpekcije v preteklosti za posredovanje na morju že pogosto uporabljala. V lanskem letu kar 15-krat. Gre za začasno rešitev, dokler pomorski policisti ne dobijo novih plovil. V oddaji tudi o tem: - Več evropskih držav pošilja vojake na Grenlandijo - Kobariški svetniki proračun znižali z amandmaji - Pred 150 leti je v Trstu izšel slovenski časnik Edinost - Začenja se evropsko prvenstvo rokometašev
Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušič in minister za notranje zadeve Branko Zlobko sta v Kopru podpisala pismo o nameri o prenosu plovila, s katerim upravlja kmetijsko ministrstvo in ga uporablja ribiška inšpekcija za nadzor na morju, na policijo oziroma pomorsko policijo. Ta je čoln ribiške inšpekcije v preteklosti za posredovanje na morju že pogosto uporabljala. V lanskem letu kar 15-krat. Gre za začasno rešitev, dokler pomorski policisti ne dobijo novih plovil. V oddaji tudi o tem: - Več evropskih držav pošilja vojake na Grenlandijo - Kobariški svetniki proračun znižali z amandmaji - Pred 150 leti je v Trstu izšel slovenski časnik Edinost - Začenja se evropsko prvenstvo rokometašev
Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.
Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.
Podjetniška pot se pogosto začne z dobro idejo, zagnanostjo in željo po samostojnosti. A še preden se posameznik odloči za odprtje podjetja, je pomembno, da razmisli o nekaj ključnih vprašanjih. Ali ima jasno opredeljeno dejavnost in trg, kakšna so finančna tveganja ter koliko zagonskih sredstev in varnostne rezerve potrebuje? Podjetništvo namreč poleg svobode prinaša tudi veliko odgovornosti, zato je dobro, da vsak pri sebi razmisli, ali mu tak način dela ustreza, je izpostavila Petra Weber podjetniška svetovalka na SPOT svetovanju obalno-kraške regije.
Podjetniška pot se pogosto začne z dobro idejo, zagnanostjo in željo po samostojnosti. A še preden se posameznik odloči za odprtje podjetja, je pomembno, da razmisli o nekaj ključnih vprašanjih. Ali ima jasno opredeljeno dejavnost in trg, kakšna so finančna tveganja ter koliko zagonskih sredstev in varnostne rezerve potrebuje? Podjetništvo namreč poleg svobode prinaša tudi veliko odgovornosti, zato je dobro, da vsak pri sebi razmisli, ali mu tak način dela ustreza, je izpostavila Petra Weber podjetniška svetovalka na SPOT svetovanju obalno-kraške regije.
V prometni nesreči, ki se je zjutraj zgodila na štajerski avtocesti, je umrl voznik manjšega tovornega vozila, ki je ostal ujet v vozilu, poškodovana sta dva človeka. Po prvih informacijah se je cisterna z gorivom med vožnjo prevrnila in zdrsnila na drugo smerno vozišče. Zgoreli sta obe omenjeni vozili. V oddaji tudi o tem: - Vlada v okviru obiska obalno-kraške regije zagotovila zemljišče za postavitev dvigala na Markovec - Iran za zdaj izključuje usmrtitve protestnikov z obešanjem, ZDA še niso izključile vojaškega posredovanja - Nasi uspela prva medicinska evakuacija z Mednarodne vesoljske postaje
V prometni nesreči, ki se je zjutraj zgodila na štajerski avtocesti, je umrl voznik manjšega tovornega vozila, ki je ostal ujet v vozilu, poškodovana sta dva človeka. Po prvih informacijah se je cisterna z gorivom med vožnjo prevrnila in zdrsnila na drugo smerno vozišče. Zgoreli sta obe omenjeni vozili. V oddaji tudi o tem: - Vlada v okviru obiska obalno-kraške regije zagotovila zemljišče za postavitev dvigala na Markovec - Iran za zdaj izključuje usmrtitve protestnikov z obešanjem, ZDA še niso izključile vojaškega posredovanja - Nasi uspela prva medicinska evakuacija z Mednarodne vesoljske postaje
Po novoletnem premoru nadaljujemo serijo koncertov Radio Si Main Stage. Tokrat smo gostili še zadnje finaliste lanskoletnega natečaja Standouts 2025, zasedbo Infected. Po krajšem ustvarjalnem postu se vračajo zrelejši in z drugačnim zvokom. Infected so pred dobrim desetletjem udarno vstopili na domačo glasbeno sceno in z zmagami na različnih natečajih hitro opozorili nase. Prvi album Kolaž so izdali leta 2018, leto pozneje pa kot zmagovalci natečaja nastopili na glavnem odru festivala INmusic v Zagrebu. Po letih kreativnega zatišja in potrebnega miselnega reseta se leta 2025 vračajo kot peterica s svežim pristopom in novo glasbo.
Po novoletnem premoru nadaljujemo serijo koncertov Radio Si Main Stage. Tokrat smo gostili še zadnje finaliste lanskoletnega natečaja Standouts 2025, zasedbo Infected. Po krajšem ustvarjalnem postu se vračajo zrelejši in z drugačnim zvokom. Infected so pred dobrim desetletjem udarno vstopili na domačo glasbeno sceno in z zmagami na različnih natečajih hitro opozorili nase. Prvi album Kolaž so izdali leta 2018, leto pozneje pa kot zmagovalci natečaja nastopili na glavnem odru festivala INmusic v Zagrebu. Po letih kreativnega zatišja in potrebnega miselnega reseta se leta 2025 vračajo kot peterica s svežim pristopom in novo glasbo.
Akvarij-terarij Maribor od ponedeljka deluje spet kot običajno, obiskovalci pa plačajo polno vstopnino. Prejšnji teden je bil terarijski del zaprt zaradi vzdrževalnih del, ki so jih morali opraviti po odločbi pristojne inšpekcije. V stavbi, starejši od stoletja, je bila nekoč kavarna in mlečna restavracija. Leta 1953 so v njej uredili in za obiskovalce odprli akvarijski del, 38 let pozneje pa še terarijski. Ustanova v Mestnem parku je bila nekoč vrhunska v evropskem merilu, zdaj pa jo je čas prehitel. Nenehno odpravljajo okvare in nepravilnosti in korakajo za fatamorgano – zamisli o gradnji nove stavbe. Zdi se, da se v daljavi kažejo njeni obrisi, že zdaj pa je jasno – tako ne bo več dolgo šlo.
Akvarij-terarij Maribor od ponedeljka deluje spet kot običajno, obiskovalci pa plačajo polno vstopnino. Prejšnji teden je bil terarijski del zaprt zaradi vzdrževalnih del, ki so jih morali opraviti po odločbi pristojne inšpekcije. V stavbi, starejši od stoletja, je bila nekoč kavarna in mlečna restavracija. Leta 1953 so v njej uredili in za obiskovalce odprli akvarijski del, 38 let pozneje pa še terarijski. Ustanova v Mestnem parku je bila nekoč vrhunska v evropskem merilu, zdaj pa jo je čas prehitel. Nenehno odpravljajo okvare in nepravilnosti in korakajo za fatamorgano – zamisli o gradnji nove stavbe. Zdi se, da se v daljavi kažejo njeni obrisi, že zdaj pa je jasno – tako ne bo več dolgo šlo.
1. Jean Sibelius: Karelia suita, Op. 11 Izv.: Orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Marko Munih 2. Andre Caplet: Fantastična pripovedka za harfo in godalni kvartet Izv.: Godalni Kvartet Tartini: Harfa: Mojca Zlobko Vajgl Violina (1.): Miran Kolbl Violina (2.): Rok Zgonc Violončelo: Miloš Mlejnik 3.Claude Debussy: Igre Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Ernest Bour
1. Jean Sibelius: Karelia suita, Op. 11 Izv.: Orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Marko Munih 2. Andre Caplet: Fantastična pripovedka za harfo in godalni kvartet Izv.: Godalni Kvartet Tartini: Harfa: Mojca Zlobko Vajgl Violina (1.): Miran Kolbl Violina (2.): Rok Zgonc Violončelo: Miloš Mlejnik 3.Claude Debussy: Igre Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Ernest Bour
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · na štajerski avtocesti trčila kombi in cisterna; izbruhnil obsežen požar, ena oseba umrla · Maribor korak bliže prvemu skupnostnemu centru za demenco · drevi začetek evropskega rokometnega prvenstva, Slovenci nastope začnejo jutri
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · na štajerski avtocesti trčila kombi in cisterna; izbruhnil obsežen požar, ena oseba umrla · Maribor korak bliže prvemu skupnostnemu centru za demenco · drevi začetek evropskega rokometnega prvenstva, Slovenci nastope začnejo jutri
Pisateljica in pedagoginja Tatjana Plevnik je pričela pisati šele po upokojitvi, toda kako pisati! Z vrsto kratkih zgodb je zmagala na različnih natečajih, med drugim je leta 2023 dobila Arsovo lastovko za zgodbo Jablana, njena prvenka Vabe (2022) se med drugim odlikuje z lucidnostjo in natančnostjo, njen priročnik Pišmeuk, prišepnica za kreativno pisanje (2023) je koristen in humoren, z najnovejšo zbirko Poskusni svetovi (LUD Literatura) pa je ponovno dokazala, da je mojstrica raznotere pripovedi. V zgodbah piše o istem vodilnem motivu, o smrti in odsotnosti ljubljene osebe, toda vsaka zgodba je samosvoja in prepoznavna kot odlična miniatura. Več pove Tatjana Plevnik v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Pisateljica in pedagoginja Tatjana Plevnik je pričela pisati šele po upokojitvi, toda kako pisati! Z vrsto kratkih zgodb je zmagala na različnih natečajih, med drugim je leta 2023 dobila Arsovo lastovko za zgodbo Jablana, njena prvenka Vabe (2022) se med drugim odlikuje z lucidnostjo in natančnostjo, njen priročnik Pišmeuk, prišepnica za kreativno pisanje (2023) je koristen in humoren, z najnovejšo zbirko Poskusni svetovi (LUD Literatura) pa je ponovno dokazala, da je mojstrica raznotere pripovedi. V zgodbah piše o istem vodilnem motivu, o smrti in odsotnosti ljubljene osebe, toda vsaka zgodba je samosvoja in prepoznavna kot odlična miniatura. Več pove Tatjana Plevnik v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Na ulicah Nuuka, glavnega mesta na Grenlandiji, tuji novinarji skoraj vsakega mimoidočega sprašujejo, kako se počuti ta trenutek. Prihodnost Grenlandije je zaradi čedalje bolj ostrih izjav ameriškega predsednika negotova. Ampak, kaj Donald Trump sploh hoče? So to nove arktične plovne poti? Redke surovine pod arktičnim ledom? Ali gre res zgolj in samo za varnost Združenih držav Amerike? Analitiki opozarjajo, da bi ameriško zavzetje z vojaškim posegom pomenilo konec zveze Nato. Kaj predstavlja bitka za Grenlandijo? Smo priča začetku velikih svetovnih sprememb?
Na ulicah Nuuka, glavnega mesta na Grenlandiji, tuji novinarji skoraj vsakega mimoidočega sprašujejo, kako se počuti ta trenutek. Prihodnost Grenlandije je zaradi čedalje bolj ostrih izjav ameriškega predsednika negotova. Ampak, kaj Donald Trump sploh hoče? So to nove arktične plovne poti? Redke surovine pod arktičnim ledom? Ali gre res zgolj in samo za varnost Združenih držav Amerike? Analitiki opozarjajo, da bi ameriško zavzetje z vojaškim posegom pomenilo konec zveze Nato. Kaj predstavlja bitka za Grenlandijo? Smo priča začetku velikih svetovnih sprememb?
V prometni nesreči, ki se je zgodila na štajerski avtocesti pri Slovenski Bistrici in v kateri sta trčila tovorno vozilo (cisterna) in kombi, je en človek umrl, dva sta poškodovana. Avtocesta je proti Mariboru zdaj znova odprta. Še vedno je zaradi odstranjevanja posledic prometne nesreče zaprta med Slovensko Bistrico jug in Slovenskimi Konjicami proti Ljubljani predvidoma do večera.Promet je na regionalno cesto proti Celju preusmerjen na izvoz Slovenska Bistrica jug. Vozniki osebnih vozil se lahko na regionalno cesto preusmerijo že na Framu proti Celju. Policisti so sicer bili okrog 8. ure obveščeni o prometni nesreči na avtocesti A1, v bližini priključka Slovenska Bistrica - jug. Kot so zapisali s Policijske uprave Maribor je po prvih informacijah je do prometne nesreče prišlo, ko je voznik tovornega vozila - cisterne, ki je prevažala gorivo, vozil v smeri proti Mariboru, tovorno vozilo naj bi se prevrnilo in zdrsnilo na drugo smerno vozišče, torej tisto v smeri proti Ljubljani, po katerem je pripeljal voznik manjšega tovornega vozila s sopotnikom. Ob teme so dodali: »Dve osebi sta se pri tem, po zadnjih informacijah, poškodovali, voznik manjšega tovornega vozila, ki je ostal ujet v vozilu, je na kraju nesreče umrl. Gre za prvo smrtno žrtev na cestah na območju PU Maribor letos«. Poveljnik Gasilske zveze Slovenska Bistrica David Prelog o poteku intervencije.
V prometni nesreči, ki se je zgodila na štajerski avtocesti pri Slovenski Bistrici in v kateri sta trčila tovorno vozilo (cisterna) in kombi, je en človek umrl, dva sta poškodovana. Avtocesta je proti Mariboru zdaj znova odprta. Še vedno je zaradi odstranjevanja posledic prometne nesreče zaprta med Slovensko Bistrico jug in Slovenskimi Konjicami proti Ljubljani predvidoma do večera.Promet je na regionalno cesto proti Celju preusmerjen na izvoz Slovenska Bistrica jug. Vozniki osebnih vozil se lahko na regionalno cesto preusmerijo že na Framu proti Celju. Policisti so sicer bili okrog 8. ure obveščeni o prometni nesreči na avtocesti A1, v bližini priključka Slovenska Bistrica - jug. Kot so zapisali s Policijske uprave Maribor je po prvih informacijah je do prometne nesreče prišlo, ko je voznik tovornega vozila - cisterne, ki je prevažala gorivo, vozil v smeri proti Mariboru, tovorno vozilo naj bi se prevrnilo in zdrsnilo na drugo smerno vozišče, torej tisto v smeri proti Ljubljani, po katerem je pripeljal voznik manjšega tovornega vozila s sopotnikom. Ob teme so dodali: »Dve osebi sta se pri tem, po zadnjih informacijah, poškodovali, voznik manjšega tovornega vozila, ki je ostal ujet v vozilu, je na kraju nesreče umrl. Gre za prvo smrtno žrtev na cestah na območju PU Maribor letos«. Poveljnik Gasilske zveze Slovenska Bistrica David Prelog o poteku intervencije.
Mariborska občina je bila uspešna pri pridobivanju denarja za vzpostavitev novega centra za oskrbo oseb z demenco. Ministrstvo za solidarno prihodnost je namreč odobrilo milijon 158 tisoč evrov. Občina bo center vzpostavila v Bresternici, v objektu nekdanje podružnične osnovne šole.
Mariborska občina je bila uspešna pri pridobivanju denarja za vzpostavitev novega centra za oskrbo oseb z demenco. Ministrstvo za solidarno prihodnost je namreč odobrilo milijon 158 tisoč evrov. Občina bo center vzpostavila v Bresternici, v objektu nekdanje podružnične osnovne šole.
V oddaji Razgledi in razmisleki se poklanjamo enemu najradikalnejših avtorjev sodobnega filma, nedavno preminulemu madžarskemu režiserju Béli Tarru. Njegovi filmi, znani po izjemno dolgih kadrih, hipnotični črno-beli fotografiji in neizprosnem pogledu na človeško eksistenco, so za vedno preoblikovali predstavo o filmskem času, ritmu in pripovedi. Svoje vtise, spomine in razmisleke bodo z nami delili filmski kritiki, publicisti in programski selektorji, ki bodo osvetlili, zakaj so dela, kot sta sedeminpolurni Satanov tango ter asketski Torinski konj, postali kanonične referenčne točke sodobnega avtorskega filma. Sogovorniki Tine Poglajen: Anja Banko, Ema Kugler, Robert Kuret, Ana Šturm in Denis Valič. Bere Igor Velše, ton in montaža Miha Klemenčič.
V oddaji Razgledi in razmisleki se poklanjamo enemu najradikalnejših avtorjev sodobnega filma, nedavno preminulemu madžarskemu režiserju Béli Tarru. Njegovi filmi, znani po izjemno dolgih kadrih, hipnotični črno-beli fotografiji in neizprosnem pogledu na človeško eksistenco, so za vedno preoblikovali predstavo o filmskem času, ritmu in pripovedi. Svoje vtise, spomine in razmisleke bodo z nami delili filmski kritiki, publicisti in programski selektorji, ki bodo osvetlili, zakaj so dela, kot sta sedeminpolurni Satanov tango ter asketski Torinski konj, postali kanonične referenčne točke sodobnega avtorskega filma. Sogovorniki Tine Poglajen: Anja Banko, Ema Kugler, Robert Kuret, Ana Šturm in Denis Valič. Bere Igor Velše, ton in montaža Miha Klemenčič.
Grenlandija je zaradi teženj po zasedbi ameriškega predsednika Donalda Trumpa zadnje čase veliko v medijih. Vprašanje pa je, kaj sploh vemo o tem največjem otoku med Evropo in Severno Ameriko. Rožle Bregar je uveljavljen snemalec, direktor fotografije in režiser, ki ga poznamo po številnih naravovarstvenih filmih. Islandija je kot pravi njegov drugi dom, večkrat pa je obiskal tudi že Grenlandijo, kjer je pred skoraj desetimi leti z Juretom Breceljnikom posnel tudi film ‘Zadnji ledeni lovci’ o generaciji lovcev inuitske skupnosti v vzhodni Grenlandiji. Nazadnje je bil na Grenlandiji z jadrnico lansko poletje.
Grenlandija je zaradi teženj po zasedbi ameriškega predsednika Donalda Trumpa zadnje čase veliko v medijih. Vprašanje pa je, kaj sploh vemo o tem največjem otoku med Evropo in Severno Ameriko. Rožle Bregar je uveljavljen snemalec, direktor fotografije in režiser, ki ga poznamo po številnih naravovarstvenih filmih. Islandija je kot pravi njegov drugi dom, večkrat pa je obiskal tudi že Grenlandijo, kjer je pred skoraj desetimi leti z Juretom Breceljnikom posnel tudi film ‘Zadnji ledeni lovci’ o generaciji lovcev inuitske skupnosti v vzhodni Grenlandiji. Nazadnje je bil na Grenlandiji z jadrnico lansko poletje.
V minulem tednu smo se kot vsako leto spomnili nesrečne usode bork in borcev Pohorskega bataljona, ki so umrli 8. januarja 1942. Leta 1959 so na prizorišču boja postavili spomenik, delo akademskega kiparja Slavka Tihca. Manj znano pa je, da je narodno zabavni ansambel Štirje kovači leta 1974 izdal glasbeni album z naslovom Pohorje v tišini na katerem je istoimenska skladba posvečena spominu prav na Pohorski bataljon.
V minulem tednu smo se kot vsako leto spomnili nesrečne usode bork in borcev Pohorskega bataljona, ki so umrli 8. januarja 1942. Leta 1959 so na prizorišču boja postavili spomenik, delo akademskega kiparja Slavka Tihca. Manj znano pa je, da je narodno zabavni ansambel Štirje kovači leta 1974 izdal glasbeni album z naslovom Pohorje v tišini na katerem je istoimenska skladba posvečena spominu prav na Pohorski bataljon.
Tokrat predstavljamo predstavljamo roman Tine Vrščaj, UČNE URE EVE K., ki je izšel pri založbi Beletrina.Na svetlo prihaja nekakšna »črna knjiga« o šoli. Eva Krhlikar iz nagrajenega romana Na Klancu postane naslovna junakinja novega. S svojima deklicama, zdaj že šolarkama Brino in Višnjo, živi v mestu blizu Ljubljane. Po veliki osebni preizkušnji se mora sestaviti na novo. Zaposli se kot učiteljica biologije na ljubljanski Osnovni šoli Viljenke Čas. Mestno življenje ni v ničemer podobno nekdanjemu sobivanju z naravo in sodobni ritem človeka peha vstran od njegovega bistva.
Tokrat predstavljamo predstavljamo roman Tine Vrščaj, UČNE URE EVE K., ki je izšel pri založbi Beletrina.Na svetlo prihaja nekakšna »črna knjiga« o šoli. Eva Krhlikar iz nagrajenega romana Na Klancu postane naslovna junakinja novega. S svojima deklicama, zdaj že šolarkama Brino in Višnjo, živi v mestu blizu Ljubljane. Po veliki osebni preizkušnji se mora sestaviti na novo. Zaposli se kot učiteljica biologije na ljubljanski Osnovni šoli Viljenke Čas. Mestno življenje ni v ničemer podobno nekdanjemu sobivanju z naravo in sodobni ritem človeka peha vstran od njegovega bistva.
Zame najbolj zanimive novosti s sejma CES 2026 in novica, da bo Apple za svojo "umetno inteligenco" uporabljal Googlov Gemini.
Zame najbolj zanimive novosti s sejma CES 2026 in novica, da bo Apple za svojo "umetno inteligenco" uporabljal Googlov Gemini.
Dragana Mitića smo v naši oddaji že spoznali, a od takrat se je njegova zbirka poezije, proze in nagrad bogato dopolnila. Rodil se je v Nišu, zato piše v srbščini in slovenščini. Njegovi ljubezni sta tudi fotografija in glasba, sicer pa je delal kot jedrski fizik. Ob koncu lanskega leta se je njegova zgodba na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije - "Zgodbe mojega kraja: Najprej štalca, potem pa kravca" uvrstila med deset najboljših. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.
Dragana Mitića smo v naši oddaji že spoznali, a od takrat se je njegova zbirka poezije, proze in nagrad bogato dopolnila. Rodil se je v Nišu, zato piše v srbščini in slovenščini. Njegovi ljubezni sta tudi fotografija in glasba, sicer pa je delal kot jedrski fizik. Ob koncu lanskega leta se je njegova zgodba na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije - "Zgodbe mojega kraja: Najprej štalca, potem pa kravca" uvrstila med deset najboljših. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.
Tridentinski koncil je bil skupaj s protireformacijo, ki mu je sledila, osrednji dogodek v katoliškem delu sveta za Palestrinovega življenja. Na koncilu niso sprejeli zakonodaje za reformo cerkvene glasbe, temveč so se odločili samo za načelna stališča in njihovo uresničitev prepustili lokalnim oblastem. Ob koncu koncila leta 1563 so izdali navodila, da je treba iz glasbe odstraniti opolzke in nečiste elemente in da morajo biti duhovna besedila vselej razumljiva ljudstvu.
Tridentinski koncil je bil skupaj s protireformacijo, ki mu je sledila, osrednji dogodek v katoliškem delu sveta za Palestrinovega življenja. Na koncilu niso sprejeli zakonodaje za reformo cerkvene glasbe, temveč so se odločili samo za načelna stališča in njihovo uresničitev prepustili lokalnim oblastem. Ob koncu koncila leta 1563 so izdali navodila, da je treba iz glasbe odstraniti opolzke in nečiste elemente in da morajo biti duhovna besedila vselej razumljiva ljudstvu.