Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zoí Karélli (1901–1998) je umetniško ime pesnice, gledališke pisateljice, esejistke in prevajalke Hrysoúle Argyriádou, ene najzanimivejših osebnosti novogrške književnosti prejšnjega stoletja. Rojena je bila leta 1901 v Solunu v bogati družini izobražencev. Njena prva pesniška zbirka z naslovom "Potek" je izšla leta 1940. Največ je ustvarjala v desetletju po vojni, ko je izdala devet pesniških zbirk. Pesniški opus Zoi Karelli zajema dvanajst pesniških zbirk. V svojem književnem delu je združila antično, bizantinsko in sodobno grško ter evropsko tradicijo. Tako v njeni poeziji kot tudi gledaliških delih se čutijo vplivi filozofa Nikolaja Berdjajeva ter pesnikov Paula Claudela in Thomasa Stearnsa Eliota. V svojih pesmih, katerih osrednje teme so čas, samota, izguba, ljubezen in smrt, se giblje med žensko občutljivostjo in intelektom, grštvom in občečloveškim, med verskim nemirom in ljubezensko izkušnjo. Njena poezija je poezija notranjega prostora, duhovnega in umetniškega nemira ter bivanjskih vprašanj. Leta 1974 je za pesniško ustvarjalnost prejela veliko državno nagrado ter osem let pozneje postala prva članica atenske Akademije. Prejela je tudi častni doktorat solunske univerze. Izbor iz avtoričine poezije je pripravila in prevedla dr. Dragica Fabjan Andritsakos. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2026.
Zoí Karélli (1901–1998) je umetniško ime pesnice, gledališke pisateljice, esejistke in prevajalke Hrysoúle Argyriádou, ene najzanimivejših osebnosti novogrške književnosti prejšnjega stoletja. Rojena je bila leta 1901 v Solunu v bogati družini izobražencev. Njena prva pesniška zbirka z naslovom "Potek" je izšla leta 1940. Največ je ustvarjala v desetletju po vojni, ko je izdala devet pesniških zbirk. Pesniški opus Zoi Karelli zajema dvanajst pesniških zbirk. V svojem književnem delu je združila antično, bizantinsko in sodobno grško ter evropsko tradicijo. Tako v njeni poeziji kot tudi gledaliških delih se čutijo vplivi filozofa Nikolaja Berdjajeva ter pesnikov Paula Claudela in Thomasa Stearnsa Eliota. V svojih pesmih, katerih osrednje teme so čas, samota, izguba, ljubezen in smrt, se giblje med žensko občutljivostjo in intelektom, grštvom in občečloveškim, med verskim nemirom in ljubezensko izkušnjo. Njena poezija je poezija notranjega prostora, duhovnega in umetniškega nemira ter bivanjskih vprašanj. Leta 1974 je za pesniško ustvarjalnost prejela veliko državno nagrado ter osem let pozneje postala prva članica atenske Akademije. Prejela je tudi častni doktorat solunske univerze. Izbor iz avtoričine poezije je pripravila in prevedla dr. Dragica Fabjan Andritsakos. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2026.
Peti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Ivan Repušić Roman Simović, violina Dmitrij Šostakovič: Violinski koncert št. 1 v a-molu op. 77 (99) (dodatek) Eugène Ysaÿe: Sonata za violino solo št. 3 v d-molu, op. 27 Antonín Dvořák: Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88, B. 163
Peti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Ivan Repušić Roman Simović, violina Dmitrij Šostakovič: Violinski koncert št. 1 v a-molu op. 77 (99) (dodatek) Eugène Ysaÿe: Sonata za violino solo št. 3 v d-molu, op. 27 Antonín Dvořák: Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88, B. 163
Na neformalnem vrhu voditeljev članic Evropske unije v Belgiji sta bila v ospredju razprava o krepitvi evropske gospodarske konkurenčnosti ter poglabljanje enotnega trga Unije. Konkretne zaveze in časovnico za to naj bi sprejeli na rednem zasedanju sredi marca. Ostali poudarki oddaje: Generalni sekretar Nata Mark Rutte: zavezništvo postaja močnejše Trumpova vlada končala regulacijo avtomobilskih izpustov toplogrednih plinov Kmetijska ministrica kmetom obljubila pripravo predlogov za rešitve njihovih zahtev
Na neformalnem vrhu voditeljev članic Evropske unije v Belgiji sta bila v ospredju razprava o krepitvi evropske gospodarske konkurenčnosti ter poglabljanje enotnega trga Unije. Konkretne zaveze in časovnico za to naj bi sprejeli na rednem zasedanju sredi marca. Ostali poudarki oddaje: Generalni sekretar Nata Mark Rutte: zavezništvo postaja močnejše Trumpova vlada končala regulacijo avtomobilskih izpustov toplogrednih plinov Kmetijska ministrica kmetom obljubila pripravo predlogov za rešitve njihovih zahtev
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na delo kanadske pesnice, romanopiske in esejistke Anne Carson (1950) je močno vplivala starogrška književnost, ki jo je kot profesorica na Univerzi Princeton poučevala in prevajala. Ta vpliv se kaže na vseh področjih njenega ustvarjanja, tudi v njeni poeziji, po kateri je najbolj znana. Sicer pa je njena dela težko uvrstiti v neko literarno zvrst, saj v njih velikokrat prepleta poezijo, prozo, esejistiko, akademski diskurz in humor. Pri nas Anne Carson ni uveljavljena avtorica, v slovenščini namreč v knjižni obliki lahko beremo le njen literarnokritiški esejistični prvenec Grenko-sladki eros (LUD Literatura, 2022), ki je v izvirniku izšel pred štiridesetimi leti. Zato je tu priložnost, da njeno literarno ustvarjanje bolje spoznamo. Avtorica scenarija in prevajalka Tina Poglajen, interpretki Pia Zemljič in Barbara Žefran, bralka Alenka Resman, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar, leto nastanka 2018.
Na delo kanadske pesnice, romanopiske in esejistke Anne Carson (1950) je močno vplivala starogrška književnost, ki jo je kot profesorica na Univerzi Princeton poučevala in prevajala. Ta vpliv se kaže na vseh področjih njenega ustvarjanja, tudi v njeni poeziji, po kateri je najbolj znana. Sicer pa je njena dela težko uvrstiti v neko literarno zvrst, saj v njih velikokrat prepleta poezijo, prozo, esejistiko, akademski diskurz in humor. Pri nas Anne Carson ni uveljavljena avtorica, v slovenščini namreč v knjižni obliki lahko beremo le njen literarnokritiški esejistični prvenec Grenko-sladki eros (LUD Literatura, 2022), ki je v izvirniku izšel pred štiridesetimi leti. Zato je tu priložnost, da njeno literarno ustvarjanje bolje spoznamo. Avtorica scenarija in prevajalka Tina Poglajen, interpretki Pia Zemljič in Barbara Žefran, bralka Alenka Resman, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar, leto nastanka 2018.
Federica Brignone je aprila lani, že po koncu svetovnega pokala in po njeni drugi osvojitvi velikega kristalnega globus, na tekmi državnega prvenstva utrpela dvojni zlom noge. Pot nazaj med najboljše je bila trnava, polna žalosti in bolečin, a tudi poguma, je Brignonejega povedala za Val 202. V svetovnem pokalu je prvič po poškodbi tekmovala šele 20. januarja. Teden pozneje je superveleslalom v Crans Montani končala na 18. mestu, Puščica iz La Salle, kot kličejo izkušeno Italijanko, pa v isti disciplini na domačem snegu postala olimpijska prvakinja. Šest sezon zapored je bila bodisi prva bodisi druga v superveleslalomskem seštevku svetovnega pokala, a do Milana in Cortine še ni imela olimpijske medalje v tej disciplini. Svoj največji uspeh, v karieri sicer polni presežkov, je dosegla manj kot leto po najtežjem trenutku svoje športne poti. Igor Tominec poroča, da je njena zmaga presenetila marsikoga, v zahtevnem superveleslalomu pa je do izraza prišla njena izjemna veleslalomska tehnika. Marko Cirman pravi, da so Italijani navdušeni nad svojimi alpskimi smučarji, da je v Bormio vzdušje nogometno, ko gre Italijan na progo. Slovenska reprezentanca ima še enega prvokategornika v igri na preostalih štirih tekmah alpskega smučanja. To je Žan Kranjec, Cirman pa pravi, da Kranjec ne spada v ožji krog favoritov. Kranjec je 13. veleslalomist sezone. Resda tudi pred štirimi leti ni imel najboljše sezone, a Tominec opozarja, da je takrat imel pravi veleslalomski zavoj, v tej zimi pa ga še vedno išče. Tominec trdi, da je Slovenija edino možnost za medaljo v alpskem smučanju na teh igrah izgubila, ko se je na začetku sezone poškodovala Andreja Slokar, ki je bila, sodeč po informacijah iz njenega tabora, v fantastični formi. Pričakovati je bilo, da se bo borila za najvišja mesta v tej sezoni, razmišlja Tominec. Prihodnost ni rožnata, pravi tudi eden najboljših slovenskih smučarjev vseh časov Jure Košir. "Rezultati niso takšni, kakršni bi morali biti, v ozadju pa nimamo nikogar od mladih, ki prihaja," pravi Košir, Tominec pa dodaja, da bo Slovenija nekaj predstavnikov imela tudi v prihodnje v svetovnem pokalu, vprašanje je, kako uspešni bodo, je pa številčnost šla za vedno, saj Slovenija ne bo več imela največ finalistov na tekmah najvišje ravni, kot se je nekoč dogajalo, predvsem na slalomih ob prelomu tisočletja. Igor Tominec in Marko Cirman se o alpskem smučanju pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.
Federica Brignone je aprila lani, že po koncu svetovnega pokala in po njeni drugi osvojitvi velikega kristalnega globus, na tekmi državnega prvenstva utrpela dvojni zlom noge. Pot nazaj med najboljše je bila trnava, polna žalosti in bolečin, a tudi poguma, je Brignonejega povedala za Val 202. V svetovnem pokalu je prvič po poškodbi tekmovala šele 20. januarja. Teden pozneje je superveleslalom v Crans Montani končala na 18. mestu, Puščica iz La Salle, kot kličejo izkušeno Italijanko, pa v isti disciplini na domačem snegu postala olimpijska prvakinja. Šest sezon zapored je bila bodisi prva bodisi druga v superveleslalomskem seštevku svetovnega pokala, a do Milana in Cortine še ni imela olimpijske medalje v tej disciplini. Svoj največji uspeh, v karieri sicer polni presežkov, je dosegla manj kot leto po najtežjem trenutku svoje športne poti. Igor Tominec poroča, da je njena zmaga presenetila marsikoga, v zahtevnem superveleslalomu pa je do izraza prišla njena izjemna veleslalomska tehnika. Marko Cirman pravi, da so Italijani navdušeni nad svojimi alpskimi smučarji, da je v Bormio vzdušje nogometno, ko gre Italijan na progo. Slovenska reprezentanca ima še enega prvokategornika v igri na preostalih štirih tekmah alpskega smučanja. To je Žan Kranjec, Cirman pa pravi, da Kranjec ne spada v ožji krog favoritov. Kranjec je 13. veleslalomist sezone. Resda tudi pred štirimi leti ni imel najboljše sezone, a Tominec opozarja, da je takrat imel pravi veleslalomski zavoj, v tej zimi pa ga še vedno išče. Tominec trdi, da je Slovenija edino možnost za medaljo v alpskem smučanju na teh igrah izgubila, ko se je na začetku sezone poškodovala Andreja Slokar, ki je bila, sodeč po informacijah iz njenega tabora, v fantastični formi. Pričakovati je bilo, da se bo borila za najvišja mesta v tej sezoni, razmišlja Tominec. Prihodnost ni rožnata, pravi tudi eden najboljših slovenskih smučarjev vseh časov Jure Košir. "Rezultati niso takšni, kakršni bi morali biti, v ozadju pa nimamo nikogar od mladih, ki prihaja," pravi Košir, Tominec pa dodaja, da bo Slovenija nekaj predstavnikov imela tudi v prihodnje v svetovnem pokalu, vprašanje je, kako uspešni bodo, je pa številčnost šla za vedno, saj Slovenija ne bo več imela največ finalistov na tekmah najvišje ravni, kot se je nekoč dogajalo, predvsem na slalomih ob prelomu tisočletja. Igor Tominec in Marko Cirman se o alpskem smučanju pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Konec meseca januarja smo vam v oddaji predstavili 1.del posnetkov Ansambla Štajerskih 7, ki je lani obeležil štirideset letnico delovanja. Začeli smo pri letu 1987 in prišli do leta 1997. Takrat sta pri ZKP RTV Slovenija izšli dve izdaji in tokratno retrospektivo posnetkov ansambla nadaljujemo pri drugi z naslovom Prijateljem...Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Konec meseca januarja smo vam v oddaji predstavili 1.del posnetkov Ansambla Štajerskih 7, ki je lani obeležil štirideset letnico delovanja. Začeli smo pri letu 1987 in prišli do leta 1997. Takrat sta pri ZKP RTV Slovenija izšli dve izdaji in tokratno retrospektivo posnetkov ansambla nadaljujemo pri drugi z naslovom Prijateljem...Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Kako pravzaprav vrednotiti ulično likovno umetnost? Kako pomemben del naše kulturne dediščine so grafiti, murali in druge poslikave, ki jih najdemo na ljubljanski Metelkovi?
Kako pravzaprav vrednotiti ulično likovno umetnost? Kako pomemben del naše kulturne dediščine so grafiti, murali in druge poslikave, ki jih najdemo na ljubljanski Metelkovi?
Kako nastanejo sanje ... Pripoveduje: Ivan Rupnik. Napisal: Daniel Hevier. Prevedla: Barbara Šterbenc Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Kako nastanejo sanje ... Pripoveduje: Ivan Rupnik. Napisal: Daniel Hevier. Prevedla: Barbara Šterbenc Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Odsotnost ameriškega obrambnega ministra na zasedanju preostalih kolegov v severnoatlantskem zavezništvu v Bruslju bi lahko pomenila nasprotno, a generalni sekretar NATA Mark Rutte zagotavlja, da so Združene države trdno usidrane v zavezništvu ter da mu odnosi v zavezništvu vlivajo optimizem. Druge teme: - Po dveh smrtih in številnih protestih ameriška vlada končuje operacije proti nezakonitim priseljencem v Minnesoti. - Državnega podjetja za urejanje voda letos ne bo, ministrstvo o konceptu njegove organizacije še odloča - Tudi v Mariboru pomisleki o graditvi sežigalnice odpadkov, napovedano je tudi odločanje na referendumu.
Odsotnost ameriškega obrambnega ministra na zasedanju preostalih kolegov v severnoatlantskem zavezništvu v Bruslju bi lahko pomenila nasprotno, a generalni sekretar NATA Mark Rutte zagotavlja, da so Združene države trdno usidrane v zavezništvu ter da mu odnosi v zavezništvu vlivajo optimizem. Druge teme: - Po dveh smrtih in številnih protestih ameriška vlada končuje operacije proti nezakonitim priseljencem v Minnesoti. - Državnega podjetja za urejanje voda letos ne bo, ministrstvo o konceptu njegove organizacije še odloča - Tudi v Mariboru pomisleki o graditvi sežigalnice odpadkov, napovedano je tudi odločanje na referendumu.
Z ženskim superveleslalomom v Cortini d'Ampezzo so se na letošnjih olimpijskih igrah končala tekmovanja alpskih smučarjev v hitrih disciplinah. Zadnjič je na največjem zimskem športnem dogodku nastopila tudi edina slovenska predstavnica Ilka Štuhec. V domačih športnih logih pa se bo nocoj nadaljevala odbojkarska liga prvakov. Ljubljanski ACH Volley bo v dvorani Tivoli gostil eno najuspešnejših evropskih ekip, slovito moštvo iz Trentina.
Z ženskim superveleslalomom v Cortini d'Ampezzo so se na letošnjih olimpijskih igrah končala tekmovanja alpskih smučarjev v hitrih disciplinah. Zadnjič je na največjem zimskem športnem dogodku nastopila tudi edina slovenska predstavnica Ilka Štuhec. V domačih športnih logih pa se bo nocoj nadaljevala odbojkarska liga prvakov. Ljubljanski ACH Volley bo v dvorani Tivoli gostil eno najuspešnejših evropskih ekip, slovito moštvo iz Trentina.
Ta teden vstopamo v cikel devetih oddaj, v katerih bomo poslušali posnetke koncertov, ki so potekali v okviru dejavnosti festivala stare glasbe Seviqc. Otvoritveni koncert z naslovom Mozart in Beethoven za klavir in pihala je potekal 8. avgusta 2025 v Narodnem domu v Celju, na njem pa je Fortepiano Ensemble izvedel Kvintet za klavir, klarinet, oboo, rog in fagot v Es-duru, K. 452 Wolfganga Amadeusa Mozarta ter Kvintet za klavir, oboo, klarinet, fagot in rog v Es-duru, op. 16 Ludwiga van Beethovna. Fortepiano ensemble: Michele Bolla, klavir s kladivci Paolo Faldi, klasična oboa Luca Lucchetta, klasični klarinet Elisa Bognetti, klasični rog Stefano Sopranzi, klasični fagot
Ta teden vstopamo v cikel devetih oddaj, v katerih bomo poslušali posnetke koncertov, ki so potekali v okviru dejavnosti festivala stare glasbe Seviqc. Otvoritveni koncert z naslovom Mozart in Beethoven za klavir in pihala je potekal 8. avgusta 2025 v Narodnem domu v Celju, na njem pa je Fortepiano Ensemble izvedel Kvintet za klavir, klarinet, oboo, rog in fagot v Es-duru, K. 452 Wolfganga Amadeusa Mozarta ter Kvintet za klavir, oboo, klarinet, fagot in rog v Es-duru, op. 16 Ludwiga van Beethovna. Fortepiano ensemble: Michele Bolla, klavir s kladivci Paolo Faldi, klasična oboa Luca Lucchetta, klasični klarinet Elisa Bognetti, klasični rog Stefano Sopranzi, klasični fagot
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Francoski slikar Vianney Lefebvre v slovenski Istri živi in ustvarja že skoraj desetletje. V Domu krajanov v Šmarjah se predstavlja z novim ciklom del v slogu abstraktnega ekspresionizma, ki ga je naslovil Het gloren ali Zora – nova svetloba dneva. Kulturno dogajanje se seli tudi čez mejo: v Berlinu se začenja 76. mednarodni filmski festival Berlinale. Medtem ko se bo za zlatega in srebrne medvede potegovalo 22 filmov, slovenske barve v programu zastopa kratki animirani film Lea Černica z naslovom Kozmonavti, ki bo tam doživel svetovno premiero. Vrhunec večera na domačih odrih pripravljajo v Mestnem gledališču ljubljanskem. Nocoj bodo premierno uprizorili predstavo z naslovom Leta v režiji Jaše Kocelija. Nastala je na osnovi istoimenskega avtobiografskega romana francoske nobelovke za literaturo Annie Ernaux. Glasbeno ogrlico oddaje je Armando Šturman stkal s pravo eksplozijo ritmov. V izbor je vpletel skladbe francoske skupine Les Bombes 2 Bal in jim dodal še slovenske Bombe.
Francoski slikar Vianney Lefebvre v slovenski Istri živi in ustvarja že skoraj desetletje. V Domu krajanov v Šmarjah se predstavlja z novim ciklom del v slogu abstraktnega ekspresionizma, ki ga je naslovil Het gloren ali Zora – nova svetloba dneva. Kulturno dogajanje se seli tudi čez mejo: v Berlinu se začenja 76. mednarodni filmski festival Berlinale. Medtem ko se bo za zlatega in srebrne medvede potegovalo 22 filmov, slovenske barve v programu zastopa kratki animirani film Lea Černica z naslovom Kozmonavti, ki bo tam doživel svetovno premiero. Vrhunec večera na domačih odrih pripravljajo v Mestnem gledališču ljubljanskem. Nocoj bodo premierno uprizorili predstavo z naslovom Leta v režiji Jaše Kocelija. Nastala je na osnovi istoimenskega avtobiografskega romana francoske nobelovke za literaturo Annie Ernaux. Glasbeno ogrlico oddaje je Armando Šturman stkal s pravo eksplozijo ritmov. V izbor je vpletel skladbe francoske skupine Les Bombes 2 Bal in jim dodal še slovenske Bombe.
Izobraževalne ustanove ta konec tedna odpirajo vrata za bodoče dijake in študente. Na informativnih dnevih se bodo lahko seznanili z izobraževalnimi programi, obšolskimi dejavnostmi in možnostjo zaposlitve. Odločitev, kje nadaljevati izobraževalno pot, je zelo pomembna in za večino mladostnikov zahtevna. Pregled trga dela sicer razkriva, da je trenutno na voljo veliko delovnih mest, primanjkuje pa specifičnih znanj in kompetenc. O izbiri srednješolske in študijske smeri kot podlagi za čim boljše zaposlitvene možnosti, novostih v študijskih programih in kariernem usmerjanju mladih v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Urban Kodrič, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije; Julija Pirnat, zavod za zaposlovanje.
Izobraževalne ustanove ta konec tedna odpirajo vrata za bodoče dijake in študente. Na informativnih dnevih se bodo lahko seznanili z izobraževalnimi programi, obšolskimi dejavnostmi in možnostjo zaposlitve. Odločitev, kje nadaljevati izobraževalno pot, je zelo pomembna in za večino mladostnikov zahtevna. Pregled trga dela sicer razkriva, da je trenutno na voljo veliko delovnih mest, primanjkuje pa specifičnih znanj in kompetenc. O izbiri srednješolske in študijske smeri kot podlagi za čim boljše zaposlitvene možnosti, novostih v študijskih programih in kariernem usmerjanju mladih v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Urban Kodrič, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije; Julija Pirnat, zavod za zaposlovanje.
Katja Bidovec rada potuje, raziskuje in fotografira. V objektiv najraje zajema vzhodne kulture, ulično življenje, mlajše generacije in ženske. V Marmeladi o modrostih, ki jih daje pot, (ne)moči fotografije in pogledu na človeštvo.
Katja Bidovec rada potuje, raziskuje in fotografira. V objektiv najraje zajema vzhodne kulture, ulično življenje, mlajše generacije in ženske. V Marmeladi o modrostih, ki jih daje pot, (ne)moči fotografije in pogledu na človeštvo.
Maj Brinovec je bil lani slovenski predstavnik mednarodne skladateljske tribune Rostrum v kategorji do 30 let, za svoj skladateljski opus pa je letos prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Skladatelj in saksofonist je svoje glasbeno izobraževanje začel na Glasbeni šoli Krško, kjer se je saksofon učil pri Matjažu Škobernetu ter glasbeno teorijo pri dr. Petru Ureku. Potem je končal študij saksofona in glasbene teorije na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod mentorstvom Oskarja Laznika in Vitje Avsca, na Akademiji za glasbo pa je bil njegov profesor saksofona Dejan Prešiček, kompozicije pa Vito Žuraj. Poleg svoje glasbene poti bo v oddaji opisal še svoj kompozicijski slog in pristop k skladanju ter predstavil skladbi Anthem (Duo flauccord) ter Variacije Odradek (Ansambel Dissonance).
Maj Brinovec je bil lani slovenski predstavnik mednarodne skladateljske tribune Rostrum v kategorji do 30 let, za svoj skladateljski opus pa je letos prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Skladatelj in saksofonist je svoje glasbeno izobraževanje začel na Glasbeni šoli Krško, kjer se je saksofon učil pri Matjažu Škobernetu ter glasbeno teorijo pri dr. Petru Ureku. Potem je končal študij saksofona in glasbene teorije na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod mentorstvom Oskarja Laznika in Vitje Avsca, na Akademiji za glasbo pa je bil njegov profesor saksofona Dejan Prešiček, kompozicije pa Vito Žuraj. Poleg svoje glasbene poti bo v oddaji opisal še svoj kompozicijski slog in pristop k skladanju ter predstavil skladbi Anthem (Duo flauccord) ter Variacije Odradek (Ansambel Dissonance).
V Berlinu se nocoj začenja 76. mednarodni filmski festival, na katerem bodo skupaj prikazali okoli 200 filmov. Za zlatega in srebrne medvede se bo v glavnem tekmovalnem programu potegovalo 22 filmov. V tekmovalnem programu Perspektive in v tekmovalnem programu kratkih filmov je zastopana tudi Slovenija. V oddaji več tudi premieri v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer na Mali sceni na oder postavljajo dramatizacijo romana Leta Annie Ernaux. Predstavo je režiral Jaša Koceli, avtorica odrske priredbe je Eva Mahkovic. Novo predstavo z naslovom Učiteljica pripravljajo tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Nastala je po predlogi istoimenske slikanice avtorice Susanne Mattiangeli.
V Berlinu se nocoj začenja 76. mednarodni filmski festival, na katerem bodo skupaj prikazali okoli 200 filmov. Za zlatega in srebrne medvede se bo v glavnem tekmovalnem programu potegovalo 22 filmov. V tekmovalnem programu Perspektive in v tekmovalnem programu kratkih filmov je zastopana tudi Slovenija. V oddaji več tudi premieri v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer na Mali sceni na oder postavljajo dramatizacijo romana Leta Annie Ernaux. Predstavo je režiral Jaša Koceli, avtorica odrske priredbe je Eva Mahkovic. Novo predstavo z naslovom Učiteljica pripravljajo tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Nastala je po predlogi istoimenske slikanice avtorice Susanne Mattiangeli.
Evropski voditelji na neformalnem srečanju iščejo rešitve za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva. Nemčija in Francija poudarjata nujnost hitrega ukrepanja pri poenostavljanju predpisov, v zadnjem obdobju pa je bilo slišati tudi o okrepljenem sodelovanju manjše skupine držav, čemur je naklonjena tudi Slovenija. Preostali poudarki oddje: Izraelski premier Netanjahu na srečanju s Trumpom skušal doseči ostrejši nastop ZDA do Irana. Trump poudarja: diplomacija ostaja prednostna naloga. Na zimskih olimpijskih igrah v Italiji ukrajinski športnik diskvalificiran zaradi čelade z motivi žrtev vojne. Nov mejnik v slovenskem zdravstvu. V ljubljanskem kliničnem centru z novo metodo za boljše življenje bolnikov z razširjeno aorto.
Evropski voditelji na neformalnem srečanju iščejo rešitve za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva. Nemčija in Francija poudarjata nujnost hitrega ukrepanja pri poenostavljanju predpisov, v zadnjem obdobju pa je bilo slišati tudi o okrepljenem sodelovanju manjše skupine držav, čemur je naklonjena tudi Slovenija. Preostali poudarki oddje: Izraelski premier Netanjahu na srečanju s Trumpom skušal doseči ostrejši nastop ZDA do Irana. Trump poudarja: diplomacija ostaja prednostna naloga. Na zimskih olimpijskih igrah v Italiji ukrajinski športnik diskvalificiran zaradi čelade z motivi žrtev vojne. Nov mejnik v slovenskem zdravstvu. V ljubljanskem kliničnem centru z novo metodo za boljše življenje bolnikov z razširjeno aorto.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Podjetje za proizvodnjo pralnih sredstev Ecolab zapira proizvodnjo v Mariboru in jo bo prerazporedilo po svojih drugih evropskih obratih. To kemično podjetje v ameriški lasti naj bi obdržalo v Sloveniji le svoj prodajni del. Odpustili naj bi 56 delavcev, glavnina odpuščanj naj bi bila aprila.
Podjetje za proizvodnjo pralnih sredstev Ecolab zapira proizvodnjo v Mariboru in jo bo prerazporedilo po svojih drugih evropskih obratih. To kemično podjetje v ameriški lasti naj bi obdržalo v Sloveniji le svoj prodajni del. Odpustili naj bi 56 delavcev, glavnina odpuščanj naj bi bila aprila.
Mariborska občina pripravlja strategijo, s katero bi izboljšala položaj prostovoljcev. Ti so ključni za ohranjanje vitalne družbe, saj pomagajo pri izobraževanju, zdravstvu, šibkejšim, ob naravnih nesrečah in še kje. Zato je občina pripravila posvet z nevladnimi, izobraževalnimi in drugimi organizacijami, ki delujejo na področju prostovoljstva ali si pri izvajanju nalog pomagajo s to nesebično obliko pomoči.
Mariborska občina pripravlja strategijo, s katero bi izboljšala položaj prostovoljcev. Ti so ključni za ohranjanje vitalne družbe, saj pomagajo pri izobraževanju, zdravstvu, šibkejšim, ob naravnih nesrečah in še kje. Zato je občina pripravila posvet z nevladnimi, izobraževalnimi in drugimi organizacijami, ki delujejo na področju prostovoljstva ali si pri izvajanju nalog pomagajo s to nesebično obliko pomoči.
Jaroslav Ježek je bil učenec Aloisa Habe in Josefa Suka, njegova glasba pa je združevala evropsko modernistično estetiko z ameriškimi vplivi. Konec 19. stoletja so v New Yorku vodenje novega Narodnega glasbenega konservatorija zaupali Dvořáku, čez 20 let pa je ameriška glasba zaznamovala ustvarjalno iskanje nekaterih ustvarjalcev generacije, ki je v novoustanovljeni državi – Češkoslovaški – iskala nov, sodoben izraz.
Jaroslav Ježek je bil učenec Aloisa Habe in Josefa Suka, njegova glasba pa je združevala evropsko modernistično estetiko z ameriškimi vplivi. Konec 19. stoletja so v New Yorku vodenje novega Narodnega glasbenega konservatorija zaupali Dvořáku, čez 20 let pa je ameriška glasba zaznamovala ustvarjalno iskanje nekaterih ustvarjalcev generacije, ki je v novoustanovljeni državi – Češkoslovaški – iskala nov, sodoben izraz.
Mariborska občina namerava v stavbi na Trubarjevi ulici, kjer je sedež invalidskih društev, v Zdravstvenem domu Studenci in stavbi Mestne četrti Brezje - Dogoše -Zrkovci postaviti dvigala. S tem nadaljujejo prilagajanje objektov potrebam gibalno oviranih oseb. O investicijskem programu bodo ta mesec odločali mestni svetniki.
Mariborska občina namerava v stavbi na Trubarjevi ulici, kjer je sedež invalidskih društev, v Zdravstvenem domu Studenci in stavbi Mestne četrti Brezje - Dogoše -Zrkovci postaviti dvigala. S tem nadaljujejo prilagajanje objektov potrebam gibalno oviranih oseb. O investicijskem programu bodo ta mesec odločali mestni svetniki.
Nehvaležna bitja so četrti celovečerec na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omêrzuja. Kot že v Družinskem filmu, je tudi tokrat v središču družina – ločena starša, hčerka s prehransko motnjo in sin, ki se počuti zapostavljenega. Eno od ključnih vlog igra Timon Šturbej, glavno vlogo očeta pa irski igralec Barry Ward, ki je bil pri filmu tudi izvršni producent. Ob premieri filma je pogovor z režiserjem posnela Tesa Drev Juh. V njem Omerzu med drugim govori o občutku brezizhodnosti, ki ga je želel vnesti v film, o tem, kako težko je danes nagovoriti gledalce, pa o posebnem razmerju med otroki in odraslimi v okviru družine, ki otežuje resnično poznavanje drug drugega.
Nehvaležna bitja so četrti celovečerec na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omêrzuja. Kot že v Družinskem filmu, je tudi tokrat v središču družina – ločena starša, hčerka s prehransko motnjo in sin, ki se počuti zapostavljenega. Eno od ključnih vlog igra Timon Šturbej, glavno vlogo očeta pa irski igralec Barry Ward, ki je bil pri filmu tudi izvršni producent. Ob premieri filma je pogovor z režiserjem posnela Tesa Drev Juh. V njem Omerzu med drugim govori o občutku brezizhodnosti, ki ga je želel vnesti v film, o tem, kako težko je danes nagovoriti gledalce, pa o posebnem razmerju med otroki in odraslimi v okviru družine, ki otežuje resnično poznavanje drug drugega.
Večina občin danes za komuniciranje in obveščanje občanov uporablja družbena omrežja, najpogosteje Facebook. Na uradnih profilih lahko uporabniki objavljajo komentarje, predloge, pohvale ali kritike. Kje pa je meja, ko komentar preseže dopustno in postane žaljiv, sovražen, nasilen ali nadlegujoč - torej tak, ki ga Facebook kot platforma dopušča odstraniti? Na to je opozorila poslušalka, ki je prepričana, da so ji na Facebook strani Mestne občine Nova Gorica z uporabo tako imenovanega »senčnega blokiranja« odstranili več komentarjev. Tjaša Škamperle in Nataša Uršič sta preverili, kaj senčno blokiranje je in kakšna so pravila pri komuniciranju na kanalih lokalnih skupnosti.
Večina občin danes za komuniciranje in obveščanje občanov uporablja družbena omrežja, najpogosteje Facebook. Na uradnih profilih lahko uporabniki objavljajo komentarje, predloge, pohvale ali kritike. Kje pa je meja, ko komentar preseže dopustno in postane žaljiv, sovražen, nasilen ali nadlegujoč - torej tak, ki ga Facebook kot platforma dopušča odstraniti? Na to je opozorila poslušalka, ki je prepričana, da so ji na Facebook strani Mestne občine Nova Gorica z uporabo tako imenovanega »senčnega blokiranja« odstranili več komentarjev. Tjaša Škamperle in Nataša Uršič sta preverili, kaj senčno blokiranje je in kakšna so pravila pri komuniciranju na kanalih lokalnih skupnosti.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Ostali poudarki: -V Idriji načrtujejo uvedbo dovolilnic za parkiranje v mestnem jedru - Gasilci v Občini Vojnik so končno našli lokacijo za nov dom - Občina Ajdovščina za postavitev dolgo pričakovanega kulturnega centra ustanavlja proračunski sklad - V občini Starše je v ospredju cestna infrastruktura in zaključna dela na novi knjižnici - V Dornavi v Zavodu dr. Marijana Borštnarja, kjer skrbijo za osebe s posebnimi potebami, je bilo veselo na pustno valentinovem rajanju.
Ostali poudarki: -V Idriji načrtujejo uvedbo dovolilnic za parkiranje v mestnem jedru - Gasilci v Občini Vojnik so končno našli lokacijo za nov dom - Občina Ajdovščina za postavitev dolgo pričakovanega kulturnega centra ustanavlja proračunski sklad - V občini Starše je v ospredju cestna infrastruktura in zaključna dela na novi knjižnici - V Dornavi v Zavodu dr. Marijana Borštnarja, kjer skrbijo za osebe s posebnimi potebami, je bilo veselo na pustno valentinovem rajanju.
V Bruslju zasedajo obrambni ministri članic zveze Nato. Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je pred srečanjem znova opozoril na dolgoročno grožnjo Rusije. Spomnil je na njene okrepljene vojaške dejavnosti in zanimanje Kitajske za območje Arktike. Ponovil je, da bodo danes razpravljali predvsem o izvajanju dogovorov, doseženih na lanskem vrhu v Haagu, oziroma povečanju vlaganj Kanade in Evrope v obrambo. Po njegovih besedah bodo govorili še o podpori Ukrajini. V oddaji tudi o tem: - Voditelji Unije o krepitvi konkurenčnosti povezave - V Gorjah znova opozarjajo na neurejena razmerja pri upravljanju soteske Vintgar - Oblast v Cerknici na debeli četrtek prevzemajo Butalci.
V Bruslju zasedajo obrambni ministri članic zveze Nato. Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je pred srečanjem znova opozoril na dolgoročno grožnjo Rusije. Spomnil je na njene okrepljene vojaške dejavnosti in zanimanje Kitajske za območje Arktike. Ponovil je, da bodo danes razpravljali predvsem o izvajanju dogovorov, doseženih na lanskem vrhu v Haagu, oziroma povečanju vlaganj Kanade in Evrope v obrambo. Po njegovih besedah bodo govorili še o podpori Ukrajini. V oddaji tudi o tem: - Voditelji Unije o krepitvi konkurenčnosti povezave - V Gorjah znova opozarjajo na neurejena razmerja pri upravljanju soteske Vintgar - Oblast v Cerknici na debeli četrtek prevzemajo Butalci.
Na pobudo več svetov Krajevnih skupnosti Mestne občine Koper, zaskrbljenih zaradi varnostnih razmer v občini, so se predstavniki ožjih delov občine sestali s predstavniki policije in Medobčinskega redarstva. Po več odmevnih dogodkih vandalizma in divjanja s skuterji se občani ne počutijo več varne. Pogrešajo vidno prisotnost policistov predvsem na območjih, kjer se je zgodilo več neprijetnih dogodkov. V oddaji tudi o tem: - Začenja se sodno leto, v Kopru znova iščejo predsednika ali predsednico sodišča - Država načrtuje ukinitev železniške postaje Gornje Ležeče in postajališča Košana - Kdo odloča, kateri komentarji na socialnih omrežjih bodo vidni in kateri zasenčeni
Na pobudo več svetov Krajevnih skupnosti Mestne občine Koper, zaskrbljenih zaradi varnostnih razmer v občini, so se predstavniki ožjih delov občine sestali s predstavniki policije in Medobčinskega redarstva. Po več odmevnih dogodkih vandalizma in divjanja s skuterji se občani ne počutijo več varne. Pogrešajo vidno prisotnost policistov predvsem na območjih, kjer se je zgodilo več neprijetnih dogodkov. V oddaji tudi o tem: - Začenja se sodno leto, v Kopru znova iščejo predsednika ali predsednico sodišča - Država načrtuje ukinitev železniške postaje Gornje Ležeče in postajališča Košana - Kdo odloča, kateri komentarji na socialnih omrežjih bodo vidni in kateri zasenčeni
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · Bo o gradnji sežigalnice v Mariboru odločal referendum? · V Makolah veliko zanimanje za Prostoferja · Med informativnimi dnevi v Mariboru brezplačna avtobusna linija G5
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · Bo o gradnji sežigalnice v Mariboru odločal referendum? · V Makolah veliko zanimanje za Prostoferja · Med informativnimi dnevi v Mariboru brezplačna avtobusna linija G5
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Turistično oddajo smo posvetili vinskemu turizmu. Maribor je bil v zadnjih dneh januarja razglašen za evropsko vinsko prestolnico 2026. Vino in kultura pa sta bila osrednji temi tudi na 5. turističnem forumu, ki je bil tokrat umeščen v znamenito mariborsko vinsko klet.
Turistično oddajo smo posvetili vinskemu turizmu. Maribor je bil v zadnjih dneh januarja razglašen za evropsko vinsko prestolnico 2026. Vino in kultura pa sta bila osrednji temi tudi na 5. turističnem forumu, ki je bil tokrat umeščen v znamenito mariborsko vinsko klet.
Pisateljica Tina Vrščaj je doživela čast, ki so jo v minulih tridesetih in več letih doživele redke, preredke slovenske pisateljice: o njenem romanu Na Klancu bodo dijaki in dijakinje pisali maturitetni esej. Pred kratkim je pri založbi Beletrina objavila obsežen roman Učne ure Eve. K. V novem romanu nastopa že znana junakinja, le da je tokrat v ospredju njeno poklicno delovanje. Kot učiteljica biologije v izmišljeni osnovni šoli se srečuje z vrsto težav, pri tem pa nima podpore pri ravnateljici in v kolektivu. Pisateljica je v svojem opisu šolskih ekscesov zelo nazorna in sugestivna, zato bi bil njen roman primerno berilo za učiteljstvo in vse, ki sooblikujejo šolsko politiko. Več o romanu Učne ure Eve K. pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz romana, ki lepo ponazori junakinjino stanje. Nikar ne zamudite.
Pisateljica Tina Vrščaj je doživela čast, ki so jo v minulih tridesetih in več letih doživele redke, preredke slovenske pisateljice: o njenem romanu Na Klancu bodo dijaki in dijakinje pisali maturitetni esej. Pred kratkim je pri založbi Beletrina objavila obsežen roman Učne ure Eve. K. V novem romanu nastopa že znana junakinja, le da je tokrat v ospredju njeno poklicno delovanje. Kot učiteljica biologije v izmišljeni osnovni šoli se srečuje z vrsto težav, pri tem pa nima podpore pri ravnateljici in v kolektivu. Pisateljica je v svojem opisu šolskih ekscesov zelo nazorna in sugestivna, zato bi bil njen roman primerno berilo za učiteljstvo in vse, ki sooblikujejo šolsko politiko. Več o romanu Učne ure Eve K. pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz romana, ki lepo ponazori junakinjino stanje. Nikar ne zamudite.
Innsbruck je drugič organiziral igre in športniki so se znova zbrali na Tirolskem po dvanajsstih letih. Nastopilo je 26 slovenskih predstavnikov. Prvič je nastopil Bojan Križaj, v slalomu je odstopil, v veleslalomu pa je bil 18..
Innsbruck je drugič organiziral igre in športniki so se znova zbrali na Tirolskem po dvanajsstih letih. Nastopilo je 26 slovenskih predstavnikov. Prvič je nastopil Bojan Križaj, v slalomu je odstopil, v veleslalomu pa je bil 18..
Leta 1980 je ameriški Lake Placid drugič v zgodovini gostil zimske olimpijske igre. Slovenski ljubitelji športa so si jih zapomnili predvsem po tem, da je Bojan Križaj za malenkost zgrešil medaljo na veleslalomski tekmi. Kraljeval je Šved Ingemar Stenmark, ki je dobil obe tehnični disciplini v alpskem smučanju.
Leta 1980 je ameriški Lake Placid drugič v zgodovini gostil zimske olimpijske igre. Slovenski ljubitelji športa so si jih zapomnili predvsem po tem, da je Bojan Križaj za malenkost zgrešil medaljo na veleslalomski tekmi. Kraljeval je Šved Ingemar Stenmark, ki je dobil obe tehnični disciplini v alpskem smučanju.
Italijani zelo resno jemljejo prvakinjo njihove kulinarike, najbolj znano italijansko jed. Seveda govorimo o pici. Prav v Neaplju naj bi leta 1889 nastala znamenita pica margherita – v čast italijanski kraljici Margeriti, z barvami italijanske zastave: rdeč paradižnik, bela mocarela in zelena bazilika. Pica je jed, ki je preprosta za pripravo, vseeno pa postane zapletena, ko tehtamo med vsemi načini priprave, ki jih je ogromno. Napolitanska pica je danes zaščitena kot tradicionalna posebnost, njena priprava pa ima natančno določena pravila – od vrste moke do temperature peči.
Italijani zelo resno jemljejo prvakinjo njihove kulinarike, najbolj znano italijansko jed. Seveda govorimo o pici. Prav v Neaplju naj bi leta 1889 nastala znamenita pica margherita – v čast italijanski kraljici Margeriti, z barvami italijanske zastave: rdeč paradižnik, bela mocarela in zelena bazilika. Pica je jed, ki je preprosta za pripravo, vseeno pa postane zapletena, ko tehtamo med vsemi načini priprave, ki jih je ogromno. Napolitanska pica je danes zaščitena kot tradicionalna posebnost, njena priprava pa ima natančno določena pravila – od vrste moke do temperature peči.
Jože Berce se je kot 17-letni gorenjski mladenič pridružil upornikom proti nacizmu in v nekaj mesecih prehodil pot od borca – vojaka do namestnika političnega komisarja jurišnega bataljona 31. divizije. Po vojni je v vojaški službi deloval tudi v Mariboru in poveljeval inženircem, ki so na Pohorju gradili ceste ter položili na stotine kilometrov vodovodnih cevi. Kot predsednik mariborske organizacije Zveze borcev je v plebiscitnem času leta 1990 odločno podprl prizadevanja za samostojno slovensko državo, kasneje pa v domačem okolju povezoval vsa tri veteranska združenja. Rodil se je 12. februarja 1926 v Selcah na Gorenjskem.
Jože Berce se je kot 17-letni gorenjski mladenič pridružil upornikom proti nacizmu in v nekaj mesecih prehodil pot od borca – vojaka do namestnika političnega komisarja jurišnega bataljona 31. divizije. Po vojni je v vojaški službi deloval tudi v Mariboru in poveljeval inženircem, ki so na Pohorju gradili ceste ter položili na stotine kilometrov vodovodnih cevi. Kot predsednik mariborske organizacije Zveze borcev je v plebiscitnem času leta 1990 odločno podprl prizadevanja za samostojno slovensko državo, kasneje pa v domačem okolju povezoval vsa tri veteranska združenja. Rodil se je 12. februarja 1926 v Selcah na Gorenjskem.
Olimpijske igre so predvsem doživetja in tokrat bomo obujali spomine na tekmovanja, pritiske, ponos, zmage in morda tudi razočaranja. Z nami bosta Jure Franko in Robi Kranjec, moža, ki olimpijski oder poznata od blizu, kakšni so njuni spomini na igre, občutki in zgodbe, ki jih ne najdemo v rezultatih, a jih vsak športnik nosi s seboj za vedno. Oddajo vodi Špela Močnik Paradiž.
Olimpijske igre so predvsem doživetja in tokrat bomo obujali spomine na tekmovanja, pritiske, ponos, zmage in morda tudi razočaranja. Z nami bosta Jure Franko in Robi Kranjec, moža, ki olimpijski oder poznata od blizu, kakšni so njuni spomini na igre, občutki in zgodbe, ki jih ne najdemo v rezultatih, a jih vsak športnik nosi s seboj za vedno. Oddajo vodi Špela Močnik Paradiž.
Danes predstavljamo kriminalni roman Karmen Petric SMRT V REZIDENCI. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi tako v tiskani obliki kot tudi kot zvočna knjiga. Smrt v rezidenci je napeta in zelo berljiva kriminalka, ki pritegne že od prvih strani. Z logičnim razmišljanjem in natančnim razkrivanjem dejstev zgodba stopnjuje napetost vse do osupljivega razkritja na koncu. Kot zvočna knjiga je prva v aplikaciji Mladinska knjiga PLUS, ki jo bereta dva igralca: dialoge namreč interpretirata Marjan Bunič in Lija Trunkelj. Karmen Pétric je eden najopaznejših pripovednih glasov nove generacije slovenskih žanrskih pisateljic. Njen prvenec Prste stran je v zelo kratkem času doživel ponatis in jo uvrstil med najbolj izposojane slovenske avtorice leta 2024 v kategoriji romanov za odrasle, izdanih tisto leto. Z romanom Smrt v rezidenci se je med bralke in bralce vrnila na predvečer obletnice svojega prvenca. Roman je bil v štirih mesecih razprodan in je hitro doživel dotis, kar ga uvršča med vidnejše slovenske kriminalne romane lanskega leta.
Danes predstavljamo kriminalni roman Karmen Petric SMRT V REZIDENCI. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi tako v tiskani obliki kot tudi kot zvočna knjiga. Smrt v rezidenci je napeta in zelo berljiva kriminalka, ki pritegne že od prvih strani. Z logičnim razmišljanjem in natančnim razkrivanjem dejstev zgodba stopnjuje napetost vse do osupljivega razkritja na koncu. Kot zvočna knjiga je prva v aplikaciji Mladinska knjiga PLUS, ki jo bereta dva igralca: dialoge namreč interpretirata Marjan Bunič in Lija Trunkelj. Karmen Pétric je eden najopaznejših pripovednih glasov nove generacije slovenskih žanrskih pisateljic. Njen prvenec Prste stran je v zelo kratkem času doživel ponatis in jo uvrstil med najbolj izposojane slovenske avtorice leta 2024 v kategoriji romanov za odrasle, izdanih tisto leto. Z romanom Smrt v rezidenci se je med bralke in bralce vrnila na predvečer obletnice svojega prvenca. Roman je bil v štirih mesecih razprodan in je hitro doživel dotis, kar ga uvršča med vidnejše slovenske kriminalne romane lanskega leta.
Zimska rez kakija je ključna za dosego bogatega pridelka in zdravih rastlin. Pravilen rez omogoča, da drevo usmeri svojo energijo v najbolj produktivne veje, hkrati pa preprečuje bolezni in omogoča dobro zračenje krošnje. Kako se lotiti, da bo pridelek čim večji, je povedala specialistka za oljkarstvo in vinogradništvo s Kmetijsko - gozdarskega zavoda Nova Gorica, Urška Klančar.
Zimska rez kakija je ključna za dosego bogatega pridelka in zdravih rastlin. Pravilen rez omogoča, da drevo usmeri svojo energijo v najbolj produktivne veje, hkrati pa preprečuje bolezni in omogoča dobro zračenje krošnje. Kako se lotiti, da bo pridelek čim večji, je povedala specialistka za oljkarstvo in vinogradništvo s Kmetijsko - gozdarskega zavoda Nova Gorica, Urška Klančar.
V naših oddajah ste spoznali že precej sodelujočih z natečaja Mestne knjižnice Ljubljana, ki že nekaj let poteka v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in je namenjen starejšim od 60 let. Gre za Zgodbe mojega kraja, lanski podnaslov je bil Najprej štalca, potem pa kravca. Čeprav gospa Marjana Vrhovnik dotlej kot učiteljica matematike ni veliko pisala, so jo besede vendarle zanimale in se je po upokojitvi želela vpisati na tečaj kreativnega pisanja. Zaradi oddaljenosti ji to sicer ni uspelo, ko pa je videla vabilo za Zgodbe mojega kraja, je takoj vedela, o čem bo tekla njena beseda. Z zgodbo je prepričala tudi žirijo. Gospo Marjano Vrhovnik je obiskala Lucija Fatur.
V naših oddajah ste spoznali že precej sodelujočih z natečaja Mestne knjižnice Ljubljana, ki že nekaj let poteka v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in je namenjen starejšim od 60 let. Gre za Zgodbe mojega kraja, lanski podnaslov je bil Najprej štalca, potem pa kravca. Čeprav gospa Marjana Vrhovnik dotlej kot učiteljica matematike ni veliko pisala, so jo besede vendarle zanimale in se je po upokojitvi želela vpisati na tečaj kreativnega pisanja. Zaradi oddaljenosti ji to sicer ni uspelo, ko pa je videla vabilo za Zgodbe mojega kraja, je takoj vedela, o čem bo tekla njena beseda. Z zgodbo je prepričala tudi žirijo. Gospo Marjano Vrhovnik je obiskala Lucija Fatur.
Klasično obdobje ameriškega simfonizma se je porodilo sredi najhujše gospodarske krize, nekako na začetku Rooseveltovega New Deala, izzvenelo pa s prihodom Kennedyja in prevlado dodekafonije v ameriški klasični glasbi. Četrto oddajo namenjamo skladatelju Howardu Hansonu.
Klasično obdobje ameriškega simfonizma se je porodilo sredi najhujše gospodarske krize, nekako na začetku Rooseveltovega New Deala, izzvenelo pa s prihodom Kennedyja in prevlado dodekafonije v ameriški klasični glasbi. Četrto oddajo namenjamo skladatelju Howardu Hansonu.
Srednje šole in fakultete bodo v petek in soboto odprle vrata in na informativnih dnevih predstavile svoje programe. V Radijski tribuni smo podrobneje predstavili informativne dneve na mariborski univerzi in v srednjih šolah, vpisni postopek in roke in seveda bodočim dijakom in študentom ponudili tudi nekaj nasvetov pred pomembno življenjsko prelomnico.
Srednje šole in fakultete bodo v petek in soboto odprle vrata in na informativnih dnevih predstavile svoje programe. V Radijski tribuni smo podrobneje predstavili informativne dneve na mariborski univerzi in v srednjih šolah, vpisni postopek in roke in seveda bodočim dijakom in študentom ponudili tudi nekaj nasvetov pred pomembno življenjsko prelomnico.
Četrtek prinaša ženski superveleslalom z Ilko Štuhec, v moški konkurenci pa je zmagal Franjo von Allmen. S tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva.
Četrtek prinaša ženski superveleslalom z Ilko Štuhec, v moški konkurenci pa je zmagal Franjo von Allmen. S tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva.
Nekatere vrhunske primere znanstvenofantastične proze bi lahko označili kar za vesoljske opere. Seveda obstajajo tudi tovrstna dela, v katerih bolj ali manj pomembno vlogo igra tudi opera, v enem primeru pa je celotna zgodba zgrajena okoli ideje, da je operna zgodba resnična. Leta 1985 je izšel roman Hči noči ameriške pisateljice Marion Zimmer Bradley, roman, ki ga je navdihnila čudovita stvaritev Wolfganga Amadeusa Mozarta in Emanuela Schikanederja iz leta 1791, torej Čarobna piščal. Kaj če bi bila Pamina v resnici hčerka Kraljice noči? Kaj če bi bil Papageno v resnici pol človek pol ptič in bi njegov problem pri iskanju Papagene izhajal ravno iz njegovega edinstvenega izvora? Marion Bradley gre po sledi, ki jo je v filmu začrtal Ingmar Bergman, v katerem je Sarastro Paminin oče, ne pa vladarski sosed z močjo, po kateri hrepeni Kraljica; zato avtorica v romanu ta obzorja zastavi zelo široko, da bi čim bolje osvetlila osebe in položaje, v katere se te zapletajo.
Nekatere vrhunske primere znanstvenofantastične proze bi lahko označili kar za vesoljske opere. Seveda obstajajo tudi tovrstna dela, v katerih bolj ali manj pomembno vlogo igra tudi opera, v enem primeru pa je celotna zgodba zgrajena okoli ideje, da je operna zgodba resnična. Leta 1985 je izšel roman Hči noči ameriške pisateljice Marion Zimmer Bradley, roman, ki ga je navdihnila čudovita stvaritev Wolfganga Amadeusa Mozarta in Emanuela Schikanederja iz leta 1791, torej Čarobna piščal. Kaj če bi bila Pamina v resnici hčerka Kraljice noči? Kaj če bi bil Papageno v resnici pol človek pol ptič in bi njegov problem pri iskanju Papagene izhajal ravno iz njegovega edinstvenega izvora? Marion Bradley gre po sledi, ki jo je v filmu začrtal Ingmar Bergman, v katerem je Sarastro Paminin oče, ne pa vladarski sosed z močjo, po kateri hrepeni Kraljica; zato avtorica v romanu ta obzorja zastavi zelo široko, da bi čim bolje osvetlila osebe in položaje, v katere se te zapletajo.
Družinsko življenje je danes zelo raznovrstno. Veliko otrok živi s starši v istem domu, nekateri otroci živijo v sestavljenih družinah, z biološkimi in socialnimi starši, številni otroci pa živijo le z enim od staršev. In ko govorimo o enostarševskih družinah, moramo vedeti, da so po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije enostarševske družine tretji najpogostejši tip družine v Sloveniji. Glavnina teh družin, sto devet tisoč jih je v Sloveniji, so matere z otroki. Raziskave kažejo, da so enostarševska gospodinjstva izpostavljena večjemu tveganju glede socialne izključenosti, doživljajo višje stopnje revščine in diskriminacije. O položaju in stiskah enostarševskih družin smo govorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila vodjo raziskovalnega projekta o enostarševskih družinah doc. dr. Ano Marijo Sobočan s Fakultete za socialno delo.
Družinsko življenje je danes zelo raznovrstno. Veliko otrok živi s starši v istem domu, nekateri otroci živijo v sestavljenih družinah, z biološkimi in socialnimi starši, številni otroci pa živijo le z enim od staršev. In ko govorimo o enostarševskih družinah, moramo vedeti, da so po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije enostarševske družine tretji najpogostejši tip družine v Sloveniji. Glavnina teh družin, sto devet tisoč jih je v Sloveniji, so matere z otroki. Raziskave kažejo, da so enostarševska gospodinjstva izpostavljena večjemu tveganju glede socialne izključenosti, doživljajo višje stopnje revščine in diskriminacije. O položaju in stiskah enostarševskih družin smo govorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila vodjo raziskovalnega projekta o enostarševskih družinah doc. dr. Ano Marijo Sobočan s Fakultete za socialno delo.