Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dr. Peter Wostner je ekonomist, univerzitetni profesor ter soavtor Poročila o razvoju 2025. Pripravil ga je Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. V njem so podatki o tem, kakšna je kakovost življenja v Sloveniji. Peter Wostner je nekoč dejal, da moramo iz slovenskega DNK-ja izbrisati zadovoljstvo s povprečnim in ga nadomestiti z miselnostjo zmagovalcev. Voditelj: Edvard Žitnik.
Dr. Peter Wostner je ekonomist, univerzitetni profesor ter soavtor Poročila o razvoju 2025. Pripravil ga je Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. V njem so podatki o tem, kakšna je kakovost življenja v Sloveniji. Peter Wostner je nekoč dejal, da moramo iz slovenskega DNK-ja izbrisati zadovoljstvo s povprečnim in ga nadomestiti z miselnostjo zmagovalcev. Voditelj: Edvard Žitnik.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Celovita občutljivost do vseh živih bitij, postavljena pred vse drugo, je tisto, kar zaznamuje tako delo kot tudi osebnost Jureta Detele (1951–1992), enega najbolj vznemirljivih in samosvojih slovenskih pesnikov. Za časa življenja sta izšli le dve njegovi pesniški zbirki – Zemljevidi (1978) in Mah in srebro (1983). Posthumno so izšla še druga njegova dela, tudi njegove zbrane pesmi v dveh obsežnih knjigah. Detela je s svojim zavezujočim ustvarjanjem, pretresljivo predanimi opisi narave in aforistično izostrenimi premišljanji o mestu človeka v svetu pustil globok pečat. Objavljamo izbor njegovih pesmi iz knjige s preprostim naslovom Pesmi (1992), v kateri je bila poleg omenjenih dveh zbirk objavljena še zbirka Tisoči krotkih oči. Interpret Željko Hrs, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Celovita občutljivost do vseh živih bitij, postavljena pred vse drugo, je tisto, kar zaznamuje tako delo kot tudi osebnost Jureta Detele (1951–1992), enega najbolj vznemirljivih in samosvojih slovenskih pesnikov. Za časa življenja sta izšli le dve njegovi pesniški zbirki – Zemljevidi (1978) in Mah in srebro (1983). Posthumno so izšla še druga njegova dela, tudi njegove zbrane pesmi v dveh obsežnih knjigah. Detela je s svojim zavezujočim ustvarjanjem, pretresljivo predanimi opisi narave in aforistično izostrenimi premišljanji o mestu človeka v svetu pustil globok pečat. Objavljamo izbor njegovih pesmi iz knjige s preprostim naslovom Pesmi (1992), v kateri je bila poleg omenjenih dveh zbirk objavljena še zbirka Tisoči krotkih oči. Interpret Željko Hrs, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
V prvih Debatah z Bergantom bodo o ponorelem svetu in načinih, da se v njem čim bolje znajdemo kot posamezniki in skupnost, razpravljali zgodovinarka dr. Mateja Ratej z ZRC SAZU, ki proučuje tudi zgodovino slehernikov, psihiatrinja in pesnica dr. Breda Jelen Sobočan ter naš priznani in večkrat nagrajeni pisatelj dr. Miha Mazzini, ki na svet gleda tudi kot antropolog.
V prvih Debatah z Bergantom bodo o ponorelem svetu in načinih, da se v njem čim bolje znajdemo kot posamezniki in skupnost, razpravljali zgodovinarka dr. Mateja Ratej z ZRC SAZU, ki proučuje tudi zgodovino slehernikov, psihiatrinja in pesnica dr. Breda Jelen Sobočan ter naš priznani in večkrat nagrajeni pisatelj dr. Miha Mazzini, ki na svet gleda tudi kot antropolog.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Sopranistka Irena Baar je slovela po raznovrstnem repertoarju, ki je segal od baroka do sodobnih skladb, pri čemer se je še posebej posvečala glasbi slovenskih avtorjev. Letošnje leto zaznamuje dvajseto obletnico njene smrti, ki še vedno odmeva v spominu in glasbi, ki jo je ljubila.
Sopranistka Irena Baar je slovela po raznovrstnem repertoarju, ki je segal od baroka do sodobnih skladb, pri čemer se je še posebej posvečala glasbi slovenskih avtorjev. Letošnje leto zaznamuje dvajseto obletnico njene smrti, ki še vedno odmeva v spominu in glasbi, ki jo je ljubila.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Slovenka, ki že skoraj štiri desetletja živi v Združenih državah Amerike, se je po prebolelem raku in drugih hudih življenjskih preizkušnjah odpravila na 3500 km dolgo kolesarsko pot po Kaliforniji in Mehiki. Samotni kilometri ob hudem telesnem naporu ji ponujajo tudi priložnost za pogled vase in ob vrtenju pedalov se vrtijo tudi spomini. Prevajalka Lili Potpara, igralka Vesna Jevnikar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiser: Marko Rengeo. Posneto januarja 2026.
Slovenka, ki že skoraj štiri desetletja živi v Združenih državah Amerike, se je po prebolelem raku in drugih hudih življenjskih preizkušnjah odpravila na 3500 km dolgo kolesarsko pot po Kaliforniji in Mehiki. Samotni kilometri ob hudem telesnem naporu ji ponujajo tudi priložnost za pogled vase in ob vrtenju pedalov se vrtijo tudi spomini. Prevajalka Lili Potpara, igralka Vesna Jevnikar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiser: Marko Rengeo. Posneto januarja 2026.
Carjevič naj bi vzel za ženo prvo dekle, ki jo sreča … Pripoveduje: Urška Hlebec. Karelska ljudska pravljica. Prevod: Zdenka Škerlj Jerman. Posneto v studiih Radia Slovenija 1966.
Carjevič naj bi vzel za ženo prvo dekle, ki jo sreča … Pripoveduje: Urška Hlebec. Karelska ljudska pravljica. Prevod: Zdenka Škerlj Jerman. Posneto v studiih Radia Slovenija 1966.
Po prevladi Domna Prevca na svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdorfu smo danes upali še na stopničke naše ekipe in dva dolga poleta Prevca. A videli smo samo enega, potem ko so mu v prvi seriji z vrha skakalnice ponesreči padle smuči. Ker mu žirija nastopa v prvi seriji ni dovolila, je Slovenija s skokom manj osvojila končno šesto mesto. V boju za polfinale evropskega prvenstva pa po zmagi nad Madžarsko ostajajo slovenski rokometaši. Drugi poudarki oddaje: - Guverner Minnesote ameriškemu predsedniku Trumpu sporoča, naj umakne agente službe za priseljevanje in carine iz države. - Nemčija nadaljuje razogljičenje proizvodnje energije navkljub kritikam doma in iz tujine. - V Piranu celostno prenovljajo tamkajšnji akvarij.
Po prevladi Domna Prevca na svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdorfu smo danes upali še na stopničke naše ekipe in dva dolga poleta Prevca. A videli smo samo enega, potem ko so mu v prvi seriji z vrha skakalnice ponesreči padle smuči. Ker mu žirija nastopa v prvi seriji ni dovolila, je Slovenija s skokom manj osvojila končno šesto mesto. V boju za polfinale evropskega prvenstva pa po zmagi nad Madžarsko ostajajo slovenski rokometaši. Drugi poudarki oddaje: - Guverner Minnesote ameriškemu predsedniku Trumpu sporoča, naj umakne agente službe za priseljevanje in carine iz države. - Nemčija nadaljuje razogljičenje proizvodnje energije navkljub kritikam doma in iz tujine. - V Piranu celostno prenovljajo tamkajšnji akvarij.
Olivier Messiaen je v svojem orgelskem opusu najmočneje izrazil svoja globoka verska čustva, krščanske skrivnosti pa je upodobil z izvirno glasbeno govorico: lastnimi tonskimi modusi, ritmično ametriko in imitacijami ptičjega petja. Tudi nekatere skladbe iz Orgelske knjige je opremil z navedki iz Svetega pisma, vsem pa je dodal razlago o uporabljeni skladateljski tehniki.
Olivier Messiaen je v svojem orgelskem opusu najmočneje izrazil svoja globoka verska čustva, krščanske skrivnosti pa je upodobil z izvirno glasbeno govorico: lastnimi tonskimi modusi, ritmično ametriko in imitacijami ptičjega petja. Tudi nekatere skladbe iz Orgelske knjige je opremil z navedki iz Svetega pisma, vsem pa je dodal razlago o uporabljeni skladateljski tehniki.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Za predvajanje smo iz bogatega nabora koncertnih posnetkov v izmenjavi Evroradia tokrat izbrali koncert sopranistke Barbare Hannigan, pianista Bertranda Chamayouja in Lozanskega komornega orkestra, ki so 15. oktobra lani nastopili v Gledališču Beaulieu v Lozani. Spored slogovno raznovrstne glasbe je uvedlo delo Carla Nielsena z naslovom Ved en ung Kunstners Baare (Ob oltarju mladega umetnika), v nadaljevanju pa so glasbeniki izvedli še Irsko suito Henryja Cowella, Simfonijo št. 64 v A-duru Josepha Haydna, Malédiction (Prekletstvo) za klavir in godala, S. 121 Franza Liszta in Mendelssohnovo koncertno uverturo Mirno morje in srečna plovba, op. 27.
Za predvajanje smo iz bogatega nabora koncertnih posnetkov v izmenjavi Evroradia tokrat izbrali koncert sopranistke Barbare Hannigan, pianista Bertranda Chamayouja in Lozanskega komornega orkestra, ki so 15. oktobra lani nastopili v Gledališču Beaulieu v Lozani. Spored slogovno raznovrstne glasbe je uvedlo delo Carla Nielsena z naslovom Ved en ung Kunstners Baare (Ob oltarju mladega umetnika), v nadaljevanju pa so glasbeniki izvedli še Irsko suito Henryja Cowella, Simfonijo št. 64 v A-duru Josepha Haydna, Malédiction (Prekletstvo) za klavir in godala, S. 121 Franza Liszta in Mendelssohnovo koncertno uverturo Mirno morje in srečna plovba, op. 27.
V Minneapolisu je pod streli agenta službe za priseljevanje in carine ICE padla še ena žrtev protestov, ki so se v Minnesoti razplamteli v zadnjih tednih oziroma po napotitvi zveznih agentov nad nezakonite priseljence. Protest je bil tokrat usoden za ameriškega državljana, 37-letnega zdravstvenega delavca Alexa Prettija. Tako kot streljanje na mater treh otrok pred 14imi dnevi je tudi ta uboj ujela kamera in tudi tokrat se uradna razlaga dogodka bistveno razlikuje od navedb prič. Drugi poudarki oddaje: - Evropska unija krepi kibernetsko odpornost in nadzor nad dobavitelji, kot sta Huawei in ZTE - Slovenska častnika odpotovala na Grenlandijo. - Smučarska skakalka Nika Prevc znova prepričljivo na vrhu v Sapporu. Skakalci v Oberstdorfu v ubranitev naslova svetovnih prvakov v poletih. Pomembna tekma danes tudi pred rokometaši na evroskem prvenstvu.
V Minneapolisu je pod streli agenta službe za priseljevanje in carine ICE padla še ena žrtev protestov, ki so se v Minnesoti razplamteli v zadnjih tednih oziroma po napotitvi zveznih agentov nad nezakonite priseljence. Protest je bil tokrat usoden za ameriškega državljana, 37-letnega zdravstvenega delavca Alexa Prettija. Tako kot streljanje na mater treh otrok pred 14imi dnevi je tudi ta uboj ujela kamera in tudi tokrat se uradna razlaga dogodka bistveno razlikuje od navedb prič. Drugi poudarki oddaje: - Evropska unija krepi kibernetsko odpornost in nadzor nad dobavitelji, kot sta Huawei in ZTE - Slovenska častnika odpotovala na Grenlandijo. - Smučarska skakalka Nika Prevc znova prepričljivo na vrhu v Sapporu. Skakalci v Oberstdorfu v ubranitev naslova svetovnih prvakov v poletih. Pomembna tekma danes tudi pred rokometaši na evroskem prvenstvu.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Socialno delo se je kot organizirana družbena praksa razvilo v 19. stoletju ob industrijski revoluciji, ko je odgovarjalo na množično obubožanje delavstva, pozneje pa se je oblikovalo tudi kot strokovna in akademska veda. Nastanek socialnega dela so odločilno zaznamovale pionirke, kot so Helen Bosanquet, Octavia Hill, Jane Addams, Alice Salomon, Ilse Arlt in druge. Te so sprva delovale v okviru dobrodelnosti, hkrati pa razvijale emancipacijske teorije, povezane z bojem proti revščini, sufražetskim gibanjem, državo blaginje, etiko skrbi in človekovimi pravicami. Ob minuli stoti obletnici socialnega dela na območju Jugoslavije in Slovenije bosta o zgodovini socialnega dela spregovorili red. prof. dr. Darja Zaviršek in doc. dr. Sara Pistotnik s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Gostji je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
Socialno delo se je kot organizirana družbena praksa razvilo v 19. stoletju ob industrijski revoluciji, ko je odgovarjalo na množično obubožanje delavstva, pozneje pa se je oblikovalo tudi kot strokovna in akademska veda. Nastanek socialnega dela so odločilno zaznamovale pionirke, kot so Helen Bosanquet, Octavia Hill, Jane Addams, Alice Salomon, Ilse Arlt in druge. Te so sprva delovale v okviru dobrodelnosti, hkrati pa razvijale emancipacijske teorije, povezane z bojem proti revščini, sufražetskim gibanjem, državo blaginje, etiko skrbi in človekovimi pravicami. Ob minuli stoti obletnici socialnega dela na območju Jugoslavije in Slovenije bosta o zgodovini socialnega dela spregovorili red. prof. dr. Darja Zaviršek in doc. dr. Sara Pistotnik s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Gostji je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
... pojejo odlomke iz del Bacha, Händla, Reyerja, Hahna, Prokofjeva, Rossinija in Čajkovskega.
... pojejo odlomke iz del Bacha, Händla, Reyerja, Hahna, Prokofjeva, Rossinija in Čajkovskega.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Roman Grad Gripsholm nemškega avtorja Kurta Tucholskega je zaradi iskrive lahkotnosti že takoj po izidu leta 1931 doživel velik in naklonjen odmev tako doma kot na tujem. V njem pisatelj Peter z zaročenko preživlja poletje daleč od živahnega Berlina. Na Švedskem najameta hišico ob starem gradu. Pet tednov dolgih dni in belih noči se sprehajata, pogovarjata, plavata in se ljubita. V prejšnji oddaji smo spoznali norčavega Petrovega prijatelja Karlchena, ki ju obišče med dopustom, tokrat pa razpoloženje za hip postane nekoliko bolj zlovešče. Peter, Lydia in Karlchen srečajo najprej objokano deklico in potem še nasilno ravnateljico dekliške šole. Vendar značaj je značaj in prijateljem tudi ob žalostnem pripetljaju humorja ne zmanjka. Roman Grad Gripsholm je prevedla Tina Štrancar. Interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek (ponovitev).
Roman Grad Gripsholm nemškega avtorja Kurta Tucholskega je zaradi iskrive lahkotnosti že takoj po izidu leta 1931 doživel velik in naklonjen odmev tako doma kot na tujem. V njem pisatelj Peter z zaročenko preživlja poletje daleč od živahnega Berlina. Na Švedskem najameta hišico ob starem gradu. Pet tednov dolgih dni in belih noči se sprehajata, pogovarjata, plavata in se ljubita. V prejšnji oddaji smo spoznali norčavega Petrovega prijatelja Karlchena, ki ju obišče med dopustom, tokrat pa razpoloženje za hip postane nekoliko bolj zlovešče. Peter, Lydia in Karlchen srečajo najprej objokano deklico in potem še nasilno ravnateljico dekliške šole. Vendar značaj je značaj in prijateljem tudi ob žalostnem pripetljaju humorja ne zmanjka. Roman Grad Gripsholm je prevedla Tina Štrancar. Interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek (ponovitev).
V oddaji, posvečeni kmetijskim vsebinam, se bomo tokrat najprej ustavili pri zloglasnem trgovinskem sporazumu z Mercosurjem. Znano je namreč, da evropski in slovenski kmetje sporazum zavračajo, ker je po njihovem mnenju škodljiv, saj odpira vrata nelojalni konkurenci. Ob tem bomo govorili še o graditvi namakalnega sistema v občini Kidričevo, dali besedo mladim mamicam na podeželju v zvezi z izzivi, kaj zanje pomeni delo na kmetiji, opozorili pa bomo še na razpis, na katerega lahko kmetije prijavijo svoje izdelke za ocenjevanje na Dobrotah slovenskih kmetij.
V oddaji, posvečeni kmetijskim vsebinam, se bomo tokrat najprej ustavili pri zloglasnem trgovinskem sporazumu z Mercosurjem. Znano je namreč, da evropski in slovenski kmetje sporazum zavračajo, ker je po njihovem mnenju škodljiv, saj odpira vrata nelojalni konkurenci. Ob tem bomo govorili še o graditvi namakalnega sistema v občini Kidričevo, dali besedo mladim mamicam na podeželju v zvezi z izzivi, kaj zanje pomeni delo na kmetiji, opozorili pa bomo še na razpis, na katerega lahko kmetije prijavijo svoje izdelke za ocenjevanje na Dobrotah slovenskih kmetij.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Poleg različnih predmetov so našli tudi rimsko zidno strukturo, katere namembnost še ugotavljajo. Gre sicer za območje, ki je bilo poseljeno že v antičnem obdobju. V Opoldnevniku pa tudi o drugih temah. - Častnika Slovenske vojske sta danes odpotovala na Grenlandijo. - Val protestov se širi po San Franciscu, Los Angelesu, Chicagu in Washingtonu. - V Taboru nad Dornberkom bodo do konca leta obnovili večnamenski prostor. - Zbirka o staroverstvu Pavla Medveščka se bo z Vogrskega preselila v Kobarid. - Slovenski rokometaši bodo igrali z Madžari, ajdovske rokometašice so se poslovile od Evrope.
Poleg različnih predmetov so našli tudi rimsko zidno strukturo, katere namembnost še ugotavljajo. Gre sicer za območje, ki je bilo poseljeno že v antičnem obdobju. V Opoldnevniku pa tudi o drugih temah. - Častnika Slovenske vojske sta danes odpotovala na Grenlandijo. - Val protestov se širi po San Franciscu, Los Angelesu, Chicagu in Washingtonu. - V Taboru nad Dornberkom bodo do konca leta obnovili večnamenski prostor. - Zbirka o staroverstvu Pavla Medveščka se bo z Vogrskega preselila v Kobarid. - Slovenski rokometaši bodo igrali z Madžari, ajdovske rokometašice so se poslovile od Evrope.
Številni se že pripravljajo na prihod pusta; pustna sobota bo sicer čez približno tri tedne, na valentinovo, 14-ega februarja. Pust v Sloveniji bodo, po tradiciji, prvi pozdravili kurenti, s kurentovim skokom, v noči z drugega na tretji februar v Budini pri Ptuju. Že danes pa se lahko med izbranimi pustnimi liki sprehodite v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer so pred dnevi odprli razstavo Maske: od rituala do karnevala.
Številni se že pripravljajo na prihod pusta; pustna sobota bo sicer čez približno tri tedne, na valentinovo, 14-ega februarja. Pust v Sloveniji bodo, po tradiciji, prvi pozdravili kurenti, s kurentovim skokom, v noči z drugega na tretji februar v Budini pri Ptuju. Že danes pa se lahko med izbranimi pustnimi liki sprehodite v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer so pred dnevi odprli razstavo Maske: od rituala do karnevala.
Na nedavnem obisku v Sloveniji se je Sunita Williams ustavila tudi v Planici. Z dobrim razlogom. Dolina pod Poncami ni le dom znamenitim planiškim poletom, ampak tudi raziskavam, ki tlakujejo pot še mnogo daljšim poletom - v globoko vesolje.
Na nedavnem obisku v Sloveniji se je Sunita Williams ustavila tudi v Planici. Z dobrim razlogom. Dolina pod Poncami ni le dom znamenitim planiškim poletom, ampak tudi raziskavam, ki tlakujejo pot še mnogo daljšim poletom - v globoko vesolje.
Zaradi svoje jabolčno zelene barve se bogomolka odlično skrije med rastlinami. Ima podolgovato telo, kratki tipalnici in velikanski očesi, zaradi katerih ima njena glava obliko srca. Ima dolgi sprednji nogi, ki ju med mirovanjem pokrči ob telesu in tako spominja na človeka pri molitvi. Iz te pobožne drže tudi izvira njeno ime, toda videz vara, v resnici je le na preži za svojim plenom. Je požrešna mesojedka. Ima neverjetno moč in med žuželkami velja za eno najstrašnejših plenilk. Bogomolka je edina žuželka, ki lahko obrača glavo v vse smeri. Njena gibljiva glava in dobro razvite, široko postavljene oči ji omogočajo, da sledi gibanju svojega plena, ne da bi ji bilo treba premikati telo, in zato lahko ostane skoraj povsem neopazna. Bogomolka je glavna zvezda tokratne epizode Zverinic - prisluhnite ji!
Zaradi svoje jabolčno zelene barve se bogomolka odlično skrije med rastlinami. Ima podolgovato telo, kratki tipalnici in velikanski očesi, zaradi katerih ima njena glava obliko srca. Ima dolgi sprednji nogi, ki ju med mirovanjem pokrči ob telesu in tako spominja na človeka pri molitvi. Iz te pobožne drže tudi izvira njeno ime, toda videz vara, v resnici je le na preži za svojim plenom. Je požrešna mesojedka. Ima neverjetno moč in med žuželkami velja za eno najstrašnejših plenilk. Bogomolka je edina žuželka, ki lahko obrača glavo v vse smeri. Njena gibljiva glava in dobro razvite, široko postavljene oči ji omogočajo, da sledi gibanju svojega plena, ne da bi ji bilo treba premikati telo, in zato lahko ostane skoraj povsem neopazna. Bogomolka je glavna zvezda tokratne epizode Zverinic - prisluhnite ji!
V dobri družbi s Kristijanom smo skupaj doživeli koncert v živo z Vrabci, spoznali ansambel Sympatic, predstavili pa tudi svežo skladbo ansambla Dar. Naša Lojtrca novih pa je tokrat še posebej napeta, saj iščemo zmagovalca meseca januarja. Glasba, nova imena, doživetja z odra in dobra družba.
V dobri družbi s Kristijanom smo skupaj doživeli koncert v živo z Vrabci, spoznali ansambel Sympatic, predstavili pa tudi svežo skladbo ansambla Dar. Naša Lojtrca novih pa je tokrat še posebej napeta, saj iščemo zmagovalca meseca januarja. Glasba, nova imena, doživetja z odra in dobra družba.
Zadnji dan 37. tržaškega filmskega festivala je bil, tako kot prvi dnevi, slovenski. Že popoldne je v gledališču Rossetti svoj zadnji film, vse bolj aktualno dramedijo Zemljo krast pokazal Žiga Virc, zvečer pa je osrednjo nagrado festivala, nagrado Trst, prejela slovenska režiserka Kukla za prvenec Fantasy.
Zadnji dan 37. tržaškega filmskega festivala je bil, tako kot prvi dnevi, slovenski. Že popoldne je v gledališču Rossetti svoj zadnji film, vse bolj aktualno dramedijo Zemljo krast pokazal Žiga Virc, zvečer pa je osrednjo nagrado festivala, nagrado Trst, prejela slovenska režiserka Kukla za prvenec Fantasy.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Pred nami je Evroradijski koncert, v katerem bomo tokrat predstavili Nacionalni orkester romunskega radia, dirigenta Zhanga Yina in pianista Zijiana Weia. 14. novembra lani so v Koncertni dvorani Mihailija Jore, v prostorih Romunskega radia v Bukarešti, zazvenela dela Ludwiga van Beethovna, in sicer: Uvertura Coriolan, op. 62, Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37, Simfonijo št. 7 v A-duru, o. 92. Slišali bomo tudi kar tri dodatke. Solist bo samostojno izvedel priredbi za klavir: Jesensko luno na mirnem jezeru kitajskega skladatelja Luo Wenchenga ter Dunajski večer, op. 56 Johanna Straussa Ml.. Koncert se bo sklenil s Čudovitim večerom Liu Tianhuaa.
Pred nami je Evroradijski koncert, v katerem bomo tokrat predstavili Nacionalni orkester romunskega radia, dirigenta Zhanga Yina in pianista Zijiana Weia. 14. novembra lani so v Koncertni dvorani Mihailija Jore, v prostorih Romunskega radia v Bukarešti, zazvenela dela Ludwiga van Beethovna, in sicer: Uvertura Coriolan, op. 62, Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37, Simfonijo št. 7 v A-duru, o. 92. Slišali bomo tudi kar tri dodatke. Solist bo samostojno izvedel priredbi za klavir: Jesensko luno na mirnem jezeru kitajskega skladatelja Luo Wenchenga ter Dunajski večer, op. 56 Johanna Straussa Ml.. Koncert se bo sklenil s Čudovitim večerom Liu Tianhuaa.
Roman Mojster in Margareta Mihaila Bulgakova je literarna mojstrovina 20. stoletja, v kateri avtor skozi tri sočasne svetove (Moskva v času Sovjetske zveze, Jeruzalem in svet nadnaravnega) raziskuje človekovo naravo, pravičnost, oblast, svobodo, ustvarjalnost in moč ljubezni. Roman, ki opisuje hudičeve vragolije v Moskvi med velikonočnim koncem tedna in na novo pripoveduje zgodbo o Jezusovem trpljenju z vidika Poncija Pilata, na izviren način premišljuje o vprašanju odnosa med dobrim in zlim ter o osebni odgovornosti in moralni izbiri posameznika. O etičnih, filozofskih in religioznih temah, ki jih roman odpira, bo spregovorila dr. Neža Zajc, rusistka in slovenistka z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU.
Roman Mojster in Margareta Mihaila Bulgakova je literarna mojstrovina 20. stoletja, v kateri avtor skozi tri sočasne svetove (Moskva v času Sovjetske zveze, Jeruzalem in svet nadnaravnega) raziskuje človekovo naravo, pravičnost, oblast, svobodo, ustvarjalnost in moč ljubezni. Roman, ki opisuje hudičeve vragolije v Moskvi med velikonočnim koncem tedna in na novo pripoveduje zgodbo o Jezusovem trpljenju z vidika Poncija Pilata, na izviren način premišljuje o vprašanju odnosa med dobrim in zlim ter o osebni odgovornosti in moralni izbiri posameznika. O etičnih, filozofskih in religioznih temah, ki jih roman odpira, bo spregovorila dr. Neža Zajc, rusistka in slovenistka z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU.
Silva Kara je v več kot štiridesetletni alpinistični karieri pot vodila vse od domačih sten do Himalaje in Patagonije. Sodeloval je na 27 odpravah, opravil več kot 2000 plezalnih vzponov, med njimi več kot 300 prvenstvenih, svoje spomine nanje pa je strnil v biografiji z naslovom Alpinist.
Silva Kara je v več kot štiridesetletni alpinistični karieri pot vodila vse od domačih sten do Himalaje in Patagonije. Sodeloval je na 27 odpravah, opravil več kot 2000 plezalnih vzponov, med njimi več kot 300 prvenstvenih, svoje spomine nanje pa je strnil v biografiji z naslovom Alpinist.
V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali Gabra Radojevića, Izolana, ki je kot glasbeni producent veliko časa preživel v studiu v Prešnici. Svoj podpis je pustil na več zvočnih izdelkih slovenskih glasbenikov, sodeloval je pri večjih glasbenih projektih, kjer je sedel v kontrolni sobi za mešalno mizo. A to je bil Gaber, preden ga je prevzel zvok narave. Nedavno je bil izbran na natečaju za inovativne turistične projekte v koprski občini. Njegova zamisel je vinilni album, ki združuje kantavtorje iz treh držav in raziskuje zvočno krajino Istre, Krasa in Trsta. Tjaša Škamperle se je z njim sprehodila skozi spremembe, ki jih je doživel.
V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali Gabra Radojevića, Izolana, ki je kot glasbeni producent veliko časa preživel v studiu v Prešnici. Svoj podpis je pustil na več zvočnih izdelkih slovenskih glasbenikov, sodeloval je pri večjih glasbenih projektih, kjer je sedel v kontrolni sobi za mešalno mizo. A to je bil Gaber, preden ga je prevzel zvok narave. Nedavno je bil izbran na natečaju za inovativne turistične projekte v koprski občini. Njegova zamisel je vinilni album, ki združuje kantavtorje iz treh držav in raziskuje zvočno krajino Istre, Krasa in Trsta. Tjaša Škamperle se je z njim sprehodila skozi spremembe, ki jih je doživel.
Na tretjo nedeljo med letom, nedeljo Božje besede, neposredno prenašamo sveto mašo iz celjske stolne cerkve svetega Danijela. Mašuje škof dr. Maksimilijan Matjaž. Pri maši sodeluje župnijski zbor družin pod vodstvom Lidije in Mateja Prepadnika. Na orgle igra Tomaž Marčič.
Na tretjo nedeljo med letom, nedeljo Božje besede, neposredno prenašamo sveto mašo iz celjske stolne cerkve svetega Danijela. Mašuje škof dr. Maksimilijan Matjaž. Pri maši sodeluje župnijski zbor družin pod vodstvom Lidije in Mateja Prepadnika. Na orgle igra Tomaž Marčič.
O božji besedi govorijo psalmi in mnoga druga sveta besedila, z glasbo in besedo pa se bomo tokrat osredinili na eno samo besedo, ki je povezana z božjim, to je - blagoslov. Izraz izhaja iz starocerkvene slovanščine in je sestavljen iz besedic blag, kar pomeni dober ter slóvo, kar je beseda. V prevodu torej dobra beseda, sicer pa znamenje oz. dejanje, s katerim medse povabimo ali prikličemo Boga. Tudi z glasbo, ki se vsebinsko nanaša na blagoslov ali je celo nastala z namenom blagoslavljanja.
O božji besedi govorijo psalmi in mnoga druga sveta besedila, z glasbo in besedo pa se bomo tokrat osredinili na eno samo besedo, ki je povezana z božjim, to je - blagoslov. Izraz izhaja iz starocerkvene slovanščine in je sestavljen iz besedic blag, kar pomeni dober ter slóvo, kar je beseda. V prevodu torej dobra beseda, sicer pa znamenje oz. dejanje, s katerim medse povabimo ali prikličemo Boga. Tudi z glasbo, ki se vsebinsko nanaša na blagoslov ali je celo nastala z namenom blagoslavljanja.
Po posamični preizkušnji v poletih danes skakalce čaka še ekipna tekma, na kateri bodo Slovenci spet merili na najvišja mesta. Biatlonci in biatlonke so ta konec tedna na Češkem v Novem Mestu, rokometaši pa nadaljujejo nastope na evropskem prvenstvu.
Po posamični preizkušnji v poletih danes skakalce čaka še ekipna tekma, na kateri bodo Slovenci spet merili na najvišja mesta. Biatlonci in biatlonke so ta konec tedna na Češkem v Novem Mestu, rokometaši pa nadaljujejo nastope na evropskem prvenstvu.
V Katoliški cerkvi se je 6. januarja sklenilo jubilejno sveto leto 2025 z geslom Romarji upanja, ki je zaznamovalo vernike po svetu in pri nas. V oddaji podrobneje o slovenski izkušnji jubileja, njegovih duhovnih poudarkih ter o razstavi Odsevi upanja, ki je potovala po vseh slovenskih škofijah. Gostji oddaje sta sestra Božena Kutnar in umetnostna zgodovinarka Bernarda Stenovec. Na razstavi so sodelovali: Igor Banfi, Jože Bartolj, Evgen Bavčar, Katja Bednařik Sudec, Maša Bersan Mašuk, Lucijan Bratuš, Lojze Čemažar, Edo Dolinar, Marjan Drev, Klementina Golija, Herman Gvardjančič, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Azad Karim, Silva Karim, Andrej Kosič, Janez Kovačič, Sara Križaj, David Ličen, Mira Ličen, Nikolaj Mašukov, Matej Metlikovič, Žiga Okorn, Valentin Oman, Janko Orač, Tomaž Perko, Gregor Pratneker, Jurij Selan, Darko Slavec, Jošt Snoj, Veljko Toman, Klavdij Tutta in Lona Verlich.
V Katoliški cerkvi se je 6. januarja sklenilo jubilejno sveto leto 2025 z geslom Romarji upanja, ki je zaznamovalo vernike po svetu in pri nas. V oddaji podrobneje o slovenski izkušnji jubileja, njegovih duhovnih poudarkih ter o razstavi Odsevi upanja, ki je potovala po vseh slovenskih škofijah. Gostji oddaje sta sestra Božena Kutnar in umetnostna zgodovinarka Bernarda Stenovec. Na razstavi so sodelovali: Igor Banfi, Jože Bartolj, Evgen Bavčar, Katja Bednařik Sudec, Maša Bersan Mašuk, Lucijan Bratuš, Lojze Čemažar, Edo Dolinar, Marjan Drev, Klementina Golija, Herman Gvardjančič, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Azad Karim, Silva Karim, Andrej Kosič, Janez Kovačič, Sara Križaj, David Ličen, Mira Ličen, Nikolaj Mašukov, Matej Metlikovič, Žiga Okorn, Valentin Oman, Janko Orač, Tomaž Perko, Gregor Pratneker, Jurij Selan, Darko Slavec, Jošt Snoj, Veljko Toman, Klavdij Tutta in Lona Verlich.
Hudobna mačeha v gozd izžene kraljično Eliso, njenih enajst bratov pa začara v divje labode. Ko Elisa dopolni šestnajst let, se odpravi iskat brate, da bi jih rešila uroka. Režiser: Hinko Košak Prevajalec: Rudolf Kresal Prirejevalka in dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Interpretka – Štefka Drolc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1975.
Hudobna mačeha v gozd izžene kraljično Eliso, njenih enajst bratov pa začara v divje labode. Ko Elisa dopolni šestnajst let, se odpravi iskat brate, da bi jih rešila uroka. Režiser: Hinko Košak Prevajalec: Rudolf Kresal Prirejevalka in dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Interpretka – Štefka Drolc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1975.
Poslušamo skladbi Tota pulchra es in Unicornis caprivatur sodobnega norveškega Oleja Gjeila, skladbi Saman in Remember islandskega multiinštrumentalista Olafurja Arnaldsa, odlomek s koncerta švedskega džezovskega klavirskega tria Esbjorn Svensson Trio, ki je leta 2001 nastopil na Festivalu Lent, skladbo z naslovom Catharsis zasedbe Mind Tree, za katero je pianist Matic Štemberger prejel skladateljsko nagrado jazzon 2023, prvi stavek iz Serenade za godala Tilna Slakana, Rapsodijo Anžeta Rozmana, finale iz Godalnega kvarteta št. 3 v G-duru, op. 26 Aleksandra Glazunova, Dve arabeski Clauda Debussyja in drugi stavek iz Tria za violino, violo in violončelo v d-molu, op.141b Maxa Regerja.
Poslušamo skladbi Tota pulchra es in Unicornis caprivatur sodobnega norveškega Oleja Gjeila, skladbi Saman in Remember islandskega multiinštrumentalista Olafurja Arnaldsa, odlomek s koncerta švedskega džezovskega klavirskega tria Esbjorn Svensson Trio, ki je leta 2001 nastopil na Festivalu Lent, skladbo z naslovom Catharsis zasedbe Mind Tree, za katero je pianist Matic Štemberger prejel skladateljsko nagrado jazzon 2023, prvi stavek iz Serenade za godala Tilna Slakana, Rapsodijo Anžeta Rozmana, finale iz Godalnega kvarteta št. 3 v G-duru, op. 26 Aleksandra Glazunova, Dve arabeski Clauda Debussyja in drugi stavek iz Tria za violino, violo in violončelo v d-molu, op.141b Maxa Regerja.
Pesniška upodobitev zimske pokrajine in nadzemskega občutja. Igralec Branko Jordan. Posneto decembra 2007.
Pesniška upodobitev zimske pokrajine in nadzemskega občutja. Igralec Branko Jordan. Posneto decembra 2007.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Znamenita švedska pisateljica Astrid Lindgren je poleg Pike Nogavičke ustvarila vsaj še eno literarno junakinjo, ki se je hitro prikupila bralcem. Knjiga Ronja, razbojniška hči je v švedščini izšla leta 1981, v slovenščini pa prvič že leta 1985. Zaživela je tudi na filmskem platnu, na gledaliških in lutkovnih odrih, kot muzikal in animirani film. Optimistično, toplo pripoved o odraščajoči razbojniški deklici nam bo v oddaji 7. stran predstavila Luna Jurančič Šribar, doktorica antropologije in pisateljica, ki pravi, da je Ronja, razbojniška hči njena najljubša knjiga.
Znamenita švedska pisateljica Astrid Lindgren je poleg Pike Nogavičke ustvarila vsaj še eno literarno junakinjo, ki se je hitro prikupila bralcem. Knjiga Ronja, razbojniška hči je v švedščini izšla leta 1981, v slovenščini pa prvič že leta 1985. Zaživela je tudi na filmskem platnu, na gledaliških in lutkovnih odrih, kot muzikal in animirani film. Optimistično, toplo pripoved o odraščajoči razbojniški deklici nam bo v oddaji 7. stran predstavila Luna Jurančič Šribar, doktorica antropologije in pisateljica, ki pravi, da je Ronja, razbojniška hči njena najljubša knjiga.
Poslušamo skladbi Tota pulchra es in Unicornis caprivatur sodobnega norveškega Oleja Gjeila, skladbi Saman in Remember islandskega multiinštrumentalista Olafurja Arnaldsa, odlomek s koncerta švedskega džezovskega klavirskega tria Esbjorn Svensson Trio, ki je leta 2001 nastopil na Festivalu Lent, skladbo z naslovom Catharsis zasedbe Mind Tree, za katero je pianist Matic Štemberger prejel skladateljsko nagrado jazzon 2023, prvi stavek iz Serenade za godala Tilna Slakana, Rapsodijo Anžeta Rozmana, finale iz Godalnega kvarteta št. 3 v G-duru, op. 26 Aleksandra Glazunova, Dve arabeski Clauda Debussyja in drugi stavek iz Tria za violino, violo in violončelo v d-molu, op.141b Maxa Regerja.
Poslušamo skladbi Tota pulchra es in Unicornis caprivatur sodobnega norveškega Oleja Gjeila, skladbi Saman in Remember islandskega multiinštrumentalista Olafurja Arnaldsa, odlomek s koncerta švedskega džezovskega klavirskega tria Esbjorn Svensson Trio, ki je leta 2001 nastopil na Festivalu Lent, skladbo z naslovom Catharsis zasedbe Mind Tree, za katero je pianist Matic Štemberger prejel skladateljsko nagrado jazzon 2023, prvi stavek iz Serenade za godala Tilna Slakana, Rapsodijo Anžeta Rozmana, finale iz Godalnega kvarteta št. 3 v G-duru, op. 26 Aleksandra Glazunova, Dve arabeski Clauda Debussyja in drugi stavek iz Tria za violino, violo in violončelo v d-molu, op.141b Maxa Regerja.
Domen Prevc je svetovni prvak v poletih. V Oberstdorfu je konkurenco premagal za 59 točk in pol. Svetovni rekorder in lanski dobitnik malega globusa za polete je po Robertu Kranjcu in Petru Prevcu tretji prvak v poletih iz Slovenije. Četverica slovenskih skakalcev pa bo danes v Oberstdorfu branila ekipni naslov iz svetovnih prvenstev pred dvema in štirimi leti. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - V Minneapolisu po novem smrtonosnem incidentu vse glasnejše zahteve za odhod zveznih agentov - Ameriške ladje plujejo proti Perzijskemu zalivu, Iran v visoki pripravljenosti - Med kandidati za župana v občini Pliberk dva koroška Slovenca
Domen Prevc je svetovni prvak v poletih. V Oberstdorfu je konkurenco premagal za 59 točk in pol. Svetovni rekorder in lanski dobitnik malega globusa za polete je po Robertu Kranjcu in Petru Prevcu tretji prvak v poletih iz Slovenije. Četverica slovenskih skakalcev pa bo danes v Oberstdorfu branila ekipni naslov iz svetovnih prvenstev pred dvema in štirimi leti. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - V Minneapolisu po novem smrtonosnem incidentu vse glasnejše zahteve za odhod zveznih agentov - Ameriške ladje plujejo proti Perzijskemu zalivu, Iran v visoki pripravljenosti - Med kandidati za župana v občini Pliberk dva koroška Slovenca
NaPOTki so obiskali Črnomelj, kjer je na naravnem pomolu med rekama Lahinjo in Dobličico 3000 let zgodovine. Črnomaljski grad, Zakladnica, Posojilnica, Kulturni dom, kjer je bilo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in kjer je delovalo tudi prvo Slovensko narodno gledališče. Ali ste vedeli, da ima tudi Črnomelj »tromostovje« in najlepše urejena javna stranišča v slovenskih nemestnih občinah? Pa še o Zelenem Juriju, bližajočem se Župančičevem letu in tudi o prestah.
NaPOTki so obiskali Črnomelj, kjer je na naravnem pomolu med rekama Lahinjo in Dobličico 3000 let zgodovine. Črnomaljski grad, Zakladnica, Posojilnica, Kulturni dom, kjer je bilo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in kjer je delovalo tudi prvo Slovensko narodno gledališče. Ali ste vedeli, da ima tudi Črnomelj »tromostovje« in najlepše urejena javna stranišča v slovenskih nemestnih občinah? Pa še o Zelenem Juriju, bližajočem se Župančičevem letu in tudi o prestah.
Alpski smučarji so ta konec tedna zbrani v Kitzbühlu. Včeraj so se pomerili v superveleslalomu, danes pa smučarje na Petelinjem grebenu čaka eden najzahtevnejših smukov v sezoni.
Alpski smučarji so ta konec tedna zbrani v Kitzbühlu. Včeraj so se pomerili v superveleslalomu, danes pa smučarje na Petelinjem grebenu čaka eden najzahtevnejših smukov v sezoni.
Poslušamo Chopinov Klavirski trio v g-molu, op. 8, Variacije in fugo na izvirno temo v a-molu, op. 11 Ignacyja Jana Paderewskega, Simfonijo v C-duru Carla Philippa Emanuela Bacha in prvi stavek iz Kvarteta za oboo v D-duru, op. 25 Ignaza Josepha Pleyela.
Poslušamo Chopinov Klavirski trio v g-molu, op. 8, Variacije in fugo na izvirno temo v a-molu, op. 11 Ignacyja Jana Paderewskega, Simfonijo v C-duru Carla Philippa Emanuela Bacha in prvi stavek iz Kvarteta za oboo v D-duru, op. 25 Ignaza Josepha Pleyela.