Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V spominski literaturi se čas in prostor globoko odtisneta, zato prinaša vznemirljivo potovanje v preteklost, brez katere ni sedanjosti. Takšno delo dobivamo v branje izpod peresa Aleksandra Zorna, literarnega in gledališkega kritika, dramaturga in knjižnega urednika. Lahko rečemo, da je knjiga z naslovom Neumno kakor kakšno dejstvo intelektualna avtobiografija predstavnika generacije, ki je v veliki meri preoblikovala slovensko umetnost in kulturo v zadnjih štirih desetletjih 20. stoletja. Avtor nas v lucidnem pričevanju popelje od svojega otroštva do legendarne komparativistike, od alternativnih odrov in filmskih studiev do ene izmed naših osrednjih založb. Gre za dragocen dokument časa in hkrati živahno, slogovno gibko in duhovito literarno pripoved. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
V spominski literaturi se čas in prostor globoko odtisneta, zato prinaša vznemirljivo potovanje v preteklost, brez katere ni sedanjosti. Takšno delo dobivamo v branje izpod peresa Aleksandra Zorna, literarnega in gledališkega kritika, dramaturga in knjižnega urednika. Lahko rečemo, da je knjiga z naslovom Neumno kakor kakšno dejstvo intelektualna avtobiografija predstavnika generacije, ki je v veliki meri preoblikovala slovensko umetnost in kulturo v zadnjih štirih desetletjih 20. stoletja. Avtor nas v lucidnem pričevanju popelje od svojega otroštva do legendarne komparativistike, od alternativnih odrov in filmskih studiev do ene izmed naših osrednjih založb. Gre za dragocen dokument časa in hkrati živahno, slogovno gibko in duhovito literarno pripoved. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Roman Popolnosti je v zadnjem času pritegnil veliko pozornosti, tudi zaradi avtorja Vincenza Latronica, ki je oktobra obiskal Ljubljano. Delo lahko beremo, kot zapiše avtor spremne besede h knjigi Zoran Pungerčar, kot "zabavno kritiko generacije, analizo razgradnje osnovnih družbenih sistemov, ki so bili sestavni del življenja naših staršev, ali kot dokument pop kulture obdobja med letoma 2010 in 2020", to je obdobja, ki ga je Vincenzo Latronico v intervjuju za MMC poimenoval obdobje naivnega optimizma v Evropi. Avtor je bil za angleški prevod knjige letos nominiran za mednarodnega bookerja, sicer pa je delo, kot priznava sam, sodobna predelava romana Stvari Georgesa Pereca. Osrednja lika sta Anna in Tom, grafična oblikovalca svobodnjaka, ki sta se z evropske periferije preselila v Berlin, in sicer zato, ker so po njunem mnenju v domačih mestih in državah ostali samo ljudje, ki so pristali na monotono življenje. Roman dobro ubesedi milenijski občutek, da junaka za ovinkom vedno čaka nekaj boljšega, resničnost pa se z občutkom največkrat ne ujame. Izbrali smo odlomek z začetka romana, napisanega v pravcati maniri "novega romana", torej s podrobnimi opisi, ki slikajo ozadje in nekakšno duhovno kuliso osrednjega para. Prevajalec Mišo Renko, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Roman Popolnosti je v zadnjem času pritegnil veliko pozornosti, tudi zaradi avtorja Vincenza Latronica, ki je oktobra obiskal Ljubljano. Delo lahko beremo, kot zapiše avtor spremne besede h knjigi Zoran Pungerčar, kot "zabavno kritiko generacije, analizo razgradnje osnovnih družbenih sistemov, ki so bili sestavni del življenja naših staršev, ali kot dokument pop kulture obdobja med letoma 2010 in 2020", to je obdobja, ki ga je Vincenzo Latronico v intervjuju za MMC poimenoval obdobje naivnega optimizma v Evropi. Avtor je bil za angleški prevod knjige letos nominiran za mednarodnega bookerja, sicer pa je delo, kot priznava sam, sodobna predelava romana Stvari Georgesa Pereca. Osrednja lika sta Anna in Tom, grafična oblikovalca svobodnjaka, ki sta se z evropske periferije preselila v Berlin, in sicer zato, ker so po njunem mnenju v domačih mestih in državah ostali samo ljudje, ki so pristali na monotono življenje. Roman dobro ubesedi milenijski občutek, da junaka za ovinkom vedno čaka nekaj boljšega, resničnost pa se z občutkom največkrat ne ujame. Izbrali smo odlomek z začetka romana, napisanega v pravcati maniri "novega romana", torej s podrobnimi opisi, ki slikajo ozadje in nekakšno duhovno kuliso osrednjega para. Prevajalec Mišo Renko, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Združene države Amerike si v okviru dogovora za končanje vojne v Ukrajini prizadevajo za vzpostavitev demilitariziranega območja na vzhodu države, je danes dejal njen predsednik Volodimir Zelenski. Menil je še, da bi morali Ukrajinci o ozemeljskih vprašanjih odločati na referendumu in kot odprti vprašanji v pogajanjih omenil Doneck in jedrsko elektrarno v Zaporožju. Medtem je Evropska unija je, kot kaže, dosegla dogovor o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja.
Združene države Amerike si v okviru dogovora za končanje vojne v Ukrajini prizadevajo za vzpostavitev demilitariziranega območja na vzhodu države, je danes dejal njen predsednik Volodimir Zelenski. Menil je še, da bi morali Ukrajinci o ozemeljskih vprašanjih odločati na referendumu in kot odprti vprašanji v pogajanjih omenil Doneck in jedrsko elektrarno v Zaporožju. Medtem je Evropska unija je, kot kaže, dosegla dogovor o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Konec novembra je minilo 190 let od rojstva ameriškega humorističnega pisatelja Marka Twaina. Kdo ga ne pozna, kdo ni bral njegovih del? Njegovi junaki so se bralcem vseh generacij priljubili, Tom Sawyer in Huckleberry Finn pa sta spletla prijateljstvo z vsemi dečki sveta … Nekaj takega poskuša predstaviti tudi Literarni večer, ki ga je leta 1985 oblikoval Branko Šömen. Prevajalca Ferdinand Miklavc in Janez Gradišnik, avtor scenarija oddaje Branko Šömen, interpreta Srečo Špik in Vojko Zidar, bralca veznega besedila Jernej Pikel in Anica Gladek, ton in montaža Metka Rojc, režija Rosanda Sajko, urednika oddaje Branko Šömen, Matej Juh. Posneto leta 1985.
Konec novembra je minilo 190 let od rojstva ameriškega humorističnega pisatelja Marka Twaina. Kdo ga ne pozna, kdo ni bral njegovih del? Njegovi junaki so se bralcem vseh generacij priljubili, Tom Sawyer in Huckleberry Finn pa sta spletla prijateljstvo z vsemi dečki sveta … Nekaj takega poskuša predstaviti tudi Literarni večer, ki ga je leta 1985 oblikoval Branko Šömen. Prevajalca Ferdinand Miklavc in Janez Gradišnik, avtor scenarija oddaje Branko Šömen, interpreta Srečo Špik in Vojko Zidar, bralca veznega besedila Jernej Pikel in Anica Gladek, ton in montaža Metka Rojc, režija Rosanda Sajko, urednika oddaje Branko Šömen, Matej Juh. Posneto leta 1985.
V Sodnem stolpu sta 18. septembra 2025 nastopila izrazna pevka in igralka Nataša Mirković in Matthias Loibner, izvajalec na hurdy-gurdy, historično različico lajne.
V Sodnem stolpu sta 18. septembra 2025 nastopila izrazna pevka in igralka Nataša Mirković in Matthias Loibner, izvajalec na hurdy-gurdy, historično različico lajne.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Tokrat vam v posluh ponujamo posnetek prvega dela Koncerta ob trideset letnici delovanja kvinteta Dori. Posneli smo ga 20. novembra letos v Kulturnem centru Laško. Kvintet Dori je narodnozabavni ansambel, katerega začetki segajo v leto 1995. Nastanek zasedbe je povezan z znanim župnikom Izidorjem Pečovnikom - Dorijem, ki je na službovanje v Berlin odšel istega leta, kot je nastalo ime »Kvintet Dori«. Člani zasedbe so se takrat odločili, da se bodo imenovali po njem, ker jih je vzpodbujal in podpiral, da so se povezali med seboj in ustanovili ansambel. V vseh teh letih je kvintet Dori utrdil svoje ime in postal prepoznaven s svojim glasbenim slogom, odlikuje pa ga predvsem iskren odnos do domače glasbe in njenih poslušalcev. Koncert je povezoval Tilen Artač. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Tokrat vam v posluh ponujamo posnetek prvega dela Koncerta ob trideset letnici delovanja kvinteta Dori. Posneli smo ga 20. novembra letos v Kulturnem centru Laško. Kvintet Dori je narodnozabavni ansambel, katerega začetki segajo v leto 1995. Nastanek zasedbe je povezan z znanim župnikom Izidorjem Pečovnikom - Dorijem, ki je na službovanje v Berlin odšel istega leta, kot je nastalo ime »Kvintet Dori«. Člani zasedbe so se takrat odločili, da se bodo imenovali po njem, ker jih je vzpodbujal in podpiral, da so se povezali med seboj in ustanovili ansambel. V vseh teh letih je kvintet Dori utrdil svoje ime in postal prepoznaven s svojim glasbenim slogom, odlikuje pa ga predvsem iskren odnos do domače glasbe in njenih poslušalcev. Koncert je povezoval Tilen Artač. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Skupni projekt Prvega program Radia Slovenija in A1 Slovenija prinaša tri nove pravljice, ki ob četrtkovih decembrskih večerih otroke zazibajo v sladke sanje. Druga v ciklu je pravljica avtorja Žige X Gombača: Kuža brez imena. Slišali jo boste v interpretaciji dramske igralke Vesne Jevnikar. Nekoč je živel kuža brez imena. Velikokrat je bil lačen, velikokrat ga je zeblo … Pripovedovalka: Vesna Jevnikar. Avtor besedila: Žiga X Gombač. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Fonetičarka: Mateja Juričan. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladke sanje v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, november 2025.
Skupni projekt Prvega program Radia Slovenija in A1 Slovenija prinaša tri nove pravljice, ki ob četrtkovih decembrskih večerih otroke zazibajo v sladke sanje. Druga v ciklu je pravljica avtorja Žige X Gombača: Kuža brez imena. Slišali jo boste v interpretaciji dramske igralke Vesne Jevnikar. Nekoč je živel kuža brez imena. Velikokrat je bil lačen, velikokrat ga je zeblo … Pripovedovalka: Vesna Jevnikar. Avtor besedila: Žiga X Gombač. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Fonetičarka: Mateja Juričan. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladke sanje v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, november 2025.
The Man Who Would Be King - Mož, ki bi želel postati kralj je pustolovski film iz leta 1975, posnet po noveli Rudyarda Kiplinga iz leta 1888. Priredil in režiral ga je John Huston, v njem pa so igrali znani obrazi, kot so Sean Connery, Michael Caine, Saeed Jaffrey in Christopher Plummer. Glasbo za film je napisal Maurice Jarre. Filmu se je skladatelj predal z vsem srcem, tako da je k sodelovanju povabil indijske klasične glasbenike, kjer bi se na snemanju pridružili tradicionalnemu evropskemu simfoničnemu orkestru.
The Man Who Would Be King - Mož, ki bi želel postati kralj je pustolovski film iz leta 1975, posnet po noveli Rudyarda Kiplinga iz leta 1888. Priredil in režiral ga je John Huston, v njem pa so igrali znani obrazi, kot so Sean Connery, Michael Caine, Saeed Jaffrey in Christopher Plummer. Glasbo za film je napisal Maurice Jarre. Filmu se je skladatelj predal z vsem srcem, tako da je k sodelovanju povabil indijske klasične glasbenike, kjer bi se na snemanju pridružili tradicionalnemu evropskemu simfoničnemu orkestru.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Koprčanka Selma Skenderovič prinaša v slovensko literaturo dragocene poglede na migracije, večkulturnost, jezik in pripadnost. Svoje delo razume kot orodje za krepitev strpnosti in medsebojnega razumevanja. Tako so med drugim zapisali v reviji Forbes Slovenija, ki je mlado pesnico uvrstila na svoj prvi slovenski izbor 30 pod 30. Ob tej priložnosti smo jo povabili k pogovoru. Ogledali smo si premiero fantazijske satire Zmaj v Mestnem gledališču ljubljanskem, pa tudi razstavo Fragmenti v galeriji Miklova hiša v Ribnici. Glasbeno ogrlico je Armando Šturman posvetil preminulemu Alešu Hadalinu, med drugim ustanovnemu članu skupine Tantadruj in enemu naših najizvirnejših raziskovalcev človeškega glasu in petja.
Koprčanka Selma Skenderovič prinaša v slovensko literaturo dragocene poglede na migracije, večkulturnost, jezik in pripadnost. Svoje delo razume kot orodje za krepitev strpnosti in medsebojnega razumevanja. Tako so med drugim zapisali v reviji Forbes Slovenija, ki je mlado pesnico uvrstila na svoj prvi slovenski izbor 30 pod 30. Ob tej priložnosti smo jo povabili k pogovoru. Ogledali smo si premiero fantazijske satire Zmaj v Mestnem gledališču ljubljanskem, pa tudi razstavo Fragmenti v galeriji Miklova hiša v Ribnici. Glasbeno ogrlico je Armando Šturman posvetil preminulemu Alešu Hadalinu, med drugim ustanovnemu članu skupine Tantadruj in enemu naših najizvirnejših raziskovalcev človeškega glasu in petja.
Prvo zimsko marmelado je skuhala režiserka, scenaristka in glasbenica Katarina Bogdanović - Kukla. Zaupala nam je, kako pridobiš naziv "kraljice ajvarja", kako je bilo odraščati v Krškem in kakšen odnos je imela s svojo najljubšo knjižničarko. Pravi, da jo je materinstvo močno spremenilo in da jo sinček najbolj prizemlji. Kritik ne bere, je pa priznala, da še vedno nima izpita za avto in v živo obljubila, da se bo letos znova lotila vožnje.
Prvo zimsko marmelado je skuhala režiserka, scenaristka in glasbenica Katarina Bogdanović - Kukla. Zaupala nam je, kako pridobiš naziv "kraljice ajvarja", kako je bilo odraščati v Krškem in kakšen odnos je imela s svojo najljubšo knjižničarko. Pravi, da jo je materinstvo močno spremenilo in da jo sinček najbolj prizemlji. Kritik ne bere, je pa priznala, da še vedno nima izpita za avto in v živo obljubila, da se bo letos znova lotila vožnje.
Medtem ko Združene države Amerike, Ukrajina in njene evropske zaveznice izmenjujejo predloge mirovnih načrtov, Rusija nadaljuje napade na Ukrajino. Generalnega sekretarja zveze Nato Marka Rutteja skrbi, da nekateri ne dojemajo resnosti ruske grožnje. Meni, da smo mi naslednja tarča Rusije in smo že v nevarnosti. Dodal je, da moramo ukrepati takoj. Medtem Evropska unija pripravlja dolgoročnejšo zamrznitev ruskih sredstev, čemur bi sledilo njihovo izkoriščanje za pomoč Ukrajini. Drugi poudarki oddaje: - Vlada s predlogom zakona o Slovenski tiskovni agenciji želi okrepiti njeno avtonomijo - Pred parlamentarnim odborom interventni zakon o zdravstvu; vlada medtem še v zakonsko ureditev zdravstvene nege in babištva - Jutri bodo po državi začeli razdeljevati dodatnih 20 tisoč odmerkov cepiva proti gripi
Medtem ko Združene države Amerike, Ukrajina in njene evropske zaveznice izmenjujejo predloge mirovnih načrtov, Rusija nadaljuje napade na Ukrajino. Generalnega sekretarja zveze Nato Marka Rutteja skrbi, da nekateri ne dojemajo resnosti ruske grožnje. Meni, da smo mi naslednja tarča Rusije in smo že v nevarnosti. Dodal je, da moramo ukrepati takoj. Medtem Evropska unija pripravlja dolgoročnejšo zamrznitev ruskih sredstev, čemur bi sledilo njihovo izkoriščanje za pomoč Ukrajini. Drugi poudarki oddaje: - Vlada s predlogom zakona o Slovenski tiskovni agenciji želi okrepiti njeno avtonomijo - Pred parlamentarnim odborom interventni zakon o zdravstvu; vlada medtem še v zakonsko ureditev zdravstvene nege in babištva - Jutri bodo po državi začeli razdeljevati dodatnih 20 tisoč odmerkov cepiva proti gripi
Nogometaši Celja in odbojkarji ACH Volleyja nocoj nadaljujejo svojo pot na evropskih tekmovanjih - Celjani na Reki, ACH pri Trentinu.
Nogometaši Celja in odbojkarji ACH Volleyja nocoj nadaljujejo svojo pot na evropskih tekmovanjih - Celjani na Reki, ACH pri Trentinu.
Septembrski koncert cikla Harmonia Concertans — Stara glasba na Novem trgu je pod naslovom Kot ptičji spev združil angleško glasbo iz obdobja okrog leta 1700 za dve kljunasti flavti in basso continuo. Posebej za ta koncert je nastal tako spored kakor zasedba s flavtistkama Marušo Brezavšček in Urško Cvetko, gambistom Maurom Colantoniom in čembalistko Anno Kiskachi.
Septembrski koncert cikla Harmonia Concertans — Stara glasba na Novem trgu je pod naslovom Kot ptičji spev združil angleško glasbo iz obdobja okrog leta 1700 za dve kljunasti flavti in basso continuo. Posebej za ta koncert je nastal tako spored kakor zasedba s flavtistkama Marušo Brezavšček in Urško Cvetko, gambistom Maurom Colantoniom in čembalistko Anno Kiskachi.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Koncert pianista nemško-argentinskega rodu Rafaela Lipsteina, katerega posebnost je repertoar za levo roko. Rafael Lipstein je virtuoz, ki s svojim talentom in čustveno globino očara občinstvo po vsem svetu. Kot solist je nastopil v prestižnih koncertnih dvoranah po vsem svetu, kot so Oriental Art Center v Šanghaju, Kölnska filharmonija, Tonhalle v Düsseldorfu, Herkulessaal v Münchnu in drugod. Ponaša pa se tudi s prestižnimi mednarodnimi nagradami. Strokovna kritika pravi, da je Rafael Lipstein na začetku svoje veličastne kariere. Karizmatičen in v čisti tonski umetnosti najbolj poln je bil tudi njegov koncert v Vili Vipolže, 26. junija 2025. Spored koncerta: Johan Sebastian Bach (1685–1750): Adagio BWV 974 Ludwig van Beethoven (1770–1827): Klavirska sonata št. 30, op. 109 I. Vivace ma non troppo, sempre legato – Adagio espressivo II. Prestissimo III. Gesangvoll, mit innigster Empfindung. Andante molto cantabile ed espressivo Frédéric Chopin (1810–1849): Balada št. 4, op. 52 Gustav Mahler (1860–1911) / Vyacheslav Gryaznov (1982): Adagietto iz Simfonije št. 5, prirejen za levo roko Alexandr Scriabin (1872–1915): Preludij in nokturno za levo roko, op. 9 Felix Blumenfeld (1863–1931): Etuda za levo roko, op. 36 Alexandr Scriabin (1872–1915): Tri skladbe, op. 45, št. 1 Feuilliet d'album Aleksandr Scriabin (1872–1915): Sonata št. 4, op. 30 I. Andante II. Prestissimo volando Dodatki: Robert Schumann (1810–1856): Davidsbündlertänze, op. 6, št. 18 Nicht schnell Johann Sebastian Bach (1685–1750): Francoska suita št. 2 v c-molu, BWV 813, 4 Air Robert Schumann (1810–1856): Davidsbündlertänze, op. 6, št. 14 Zart und singend
Koncert pianista nemško-argentinskega rodu Rafaela Lipsteina, katerega posebnost je repertoar za levo roko. Rafael Lipstein je virtuoz, ki s svojim talentom in čustveno globino očara občinstvo po vsem svetu. Kot solist je nastopil v prestižnih koncertnih dvoranah po vsem svetu, kot so Oriental Art Center v Šanghaju, Kölnska filharmonija, Tonhalle v Düsseldorfu, Herkulessaal v Münchnu in drugod. Ponaša pa se tudi s prestižnimi mednarodnimi nagradami. Strokovna kritika pravi, da je Rafael Lipstein na začetku svoje veličastne kariere. Karizmatičen in v čisti tonski umetnosti najbolj poln je bil tudi njegov koncert v Vili Vipolže, 26. junija 2025. Spored koncerta: Johan Sebastian Bach (1685–1750): Adagio BWV 974 Ludwig van Beethoven (1770–1827): Klavirska sonata št. 30, op. 109 I. Vivace ma non troppo, sempre legato – Adagio espressivo II. Prestissimo III. Gesangvoll, mit innigster Empfindung. Andante molto cantabile ed espressivo Frédéric Chopin (1810–1849): Balada št. 4, op. 52 Gustav Mahler (1860–1911) / Vyacheslav Gryaznov (1982): Adagietto iz Simfonije št. 5, prirejen za levo roko Alexandr Scriabin (1872–1915): Preludij in nokturno za levo roko, op. 9 Felix Blumenfeld (1863–1931): Etuda za levo roko, op. 36 Alexandr Scriabin (1872–1915): Tri skladbe, op. 45, št. 1 Feuilliet d'album Aleksandr Scriabin (1872–1915): Sonata št. 4, op. 30 I. Andante II. Prestissimo volando Dodatki: Robert Schumann (1810–1856): Davidsbündlertänze, op. 6, št. 18 Nicht schnell Johann Sebastian Bach (1685–1750): Francoska suita št. 2 v c-molu, BWV 813, 4 Air Robert Schumann (1810–1856): Davidsbündlertänze, op. 6, št. 14 Zart und singend
V ponovljeni mednarodni raziskavi TIMSS, v kateri je sodelovalo devet držav, so slovenski petošolci pokazali največjo rast znanja matematike in naravoslovja. Kaj kaže ta rezultat naših 11-letnikov? Velike razlike v znanju med učenci iz različnih držav poglabljajo učni načrti; naši učenci se pri matematiki nekatere vsebine učijo v višjih razredih kot najbolj uspešni učenci, sodelujoči v raziskavi, v drugih državah. Ali bo prenovljen učni načrt za matematiko za osnovno šolo premaknil računanje z ulomki in decimalnimi števili v nižji razred? Zakaj imajo matematiko dečki raje kot deklice? Zakaj se naši učenci v šoli počutijo slabše kot njihovi vrstniki iz drugih držav? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Barbara Japelj Pavešič, nacionalna koordinatorico raziskave TIMSS, Pedagoški inštitut; Janja Zupančič, državna sekretarko na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; mag. Mojca Suban, koordinatorica predmetne kurikukularne komisije za prenovo učnega načrta za matematiko, zavod za šolstvo; Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš. Avtorica oddaje Nataša Lang.
V ponovljeni mednarodni raziskavi TIMSS, v kateri je sodelovalo devet držav, so slovenski petošolci pokazali največjo rast znanja matematike in naravoslovja. Kaj kaže ta rezultat naših 11-letnikov? Velike razlike v znanju med učenci iz različnih držav poglabljajo učni načrti; naši učenci se pri matematiki nekatere vsebine učijo v višjih razredih kot najbolj uspešni učenci, sodelujoči v raziskavi, v drugih državah. Ali bo prenovljen učni načrt za matematiko za osnovno šolo premaknil računanje z ulomki in decimalnimi števili v nižji razred? Zakaj imajo matematiko dečki raje kot deklice? Zakaj se naši učenci v šoli počutijo slabše kot njihovi vrstniki iz drugih držav? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Barbara Japelj Pavešič, nacionalna koordinatorico raziskave TIMSS, Pedagoški inštitut; Janja Zupančič, državna sekretarko na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; mag. Mojca Suban, koordinatorica predmetne kurikukularne komisije za prenovo učnega načrta za matematiko, zavod za šolstvo; Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš. Avtorica oddaje Nataša Lang.
Violinistki Neži Nahtigal posvečamo tokratno oddajo Mladi virtuozi, poslušali pa bomo koncert, na katerem je 20. januarja ob klavirski spremljavi Sae Lee nastopila v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo kot del cikla Solo e da camera. Neža Nahtigal je z učenjem violine začela v glasbeni šoli Frana Gerbiča Cerknica in osnovno glasbeno šolo končala pod mentorstvom Mojce Brank, leta 2014 pa je opravila sprejemni izpit Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, vendar se je odločila za šolanje na Škofijski gimnaziji Vipava. Leta 2018 je opravila še sprejemni izpit Akademije za glasbo v Ljubljani ter začela študirati pod vodstvom Žiga Branka. Diplomirala je leta 2021, potem pa se je vpisala na študij pri Janezu Podlesku. CLAUDE DEBUSSY: SONATA ZA VIOLINO IN KLAVIR, L. 140 EUGÈNE YSAŸE: SONATA ZA SOLO VIOLINO, ŠT. 2, OP. 27 (JACQUES THIBAUD)
Violinistki Neži Nahtigal posvečamo tokratno oddajo Mladi virtuozi, poslušali pa bomo koncert, na katerem je 20. januarja ob klavirski spremljavi Sae Lee nastopila v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo kot del cikla Solo e da camera. Neža Nahtigal je z učenjem violine začela v glasbeni šoli Frana Gerbiča Cerknica in osnovno glasbeno šolo končala pod mentorstvom Mojce Brank, leta 2014 pa je opravila sprejemni izpit Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, vendar se je odločila za šolanje na Škofijski gimnaziji Vipava. Leta 2018 je opravila še sprejemni izpit Akademije za glasbo v Ljubljani ter začela študirati pod vodstvom Žiga Branka. Diplomirala je leta 2021, potem pa se je vpisala na študij pri Janezu Podlesku. CLAUDE DEBUSSY: SONATA ZA VIOLINO IN KLAVIR, L. 140 EUGÈNE YSAŸE: SONATA ZA SOLO VIOLINO, ŠT. 2, OP. 27 (JACQUES THIBAUD)
Sinoči so v Galeriji Miklova hiša v Ribnici odprli razstavo Likovne zbirke RIKO z naslovom Fragmenti. Na tradicionalni razstavi, ki jo Miklova hiša gosti že od leta 2004, tokrat predstavljajo dela trinajstih avtorjev in enega tandema. Izpostavljamo tudi knjižni novosti Mladinske knjige, to sta Domovina Evropa Timothyja Gartona Asha in Avtokracija, d. d. Anne Applebaum, ki sta izšli v knjižni zbirki Premiki. Omenjeni deli sta v izvirniku izšli pred kratkim in prinašata premislek o novodobnem svetu.
Sinoči so v Galeriji Miklova hiša v Ribnici odprli razstavo Likovne zbirke RIKO z naslovom Fragmenti. Na tradicionalni razstavi, ki jo Miklova hiša gosti že od leta 2004, tokrat predstavljajo dela trinajstih avtorjev in enega tandema. Izpostavljamo tudi knjižni novosti Mladinske knjige, to sta Domovina Evropa Timothyja Gartona Asha in Avtokracija, d. d. Anne Applebaum, ki sta izšli v knjižni zbirki Premiki. Omenjeni deli sta v izvirniku izšli pred kratkim in prinašata premislek o novodobnem svetu.
Novi načelnik Generalštaba Slovenske vojske je brigadir Boštjan Močnik, dozdajšnji poveljnik njenih sil. Vlada ga je potrdila po predlogu obrambnega ministra Boruta Sajovica, ki je ob tem dejal, da je Močnik izjemen poznavalec obrambnega področja. Druge teme: - Vlada je potrdila predlog o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije. Za ta namen bo iz različnih virov zagotovljenih več kot 282 milijonov evrov. Podrobnosti bodo še dorekli, pravi župan Šoštanja Boris Goličnik in dodaja, da prehajajo na obnovljive vire, za kakšne projekte gre, pa je po njegovih besedah prezgodaj govoriti. - KPK poziva k zakonski ureditvi tako imenovanih vrtljivih vrat, ko se zaposleni iz javnega sektorja nato zaposlijo v zasebnem ali državnem podjetju. Izvršna direktorica Združenja nadzornikov Irena Prijović meni, da je politični mandat prav dokončati, ne pa s pozicije moči iskati nove funkcije ali boljše profesionalne priložnosti. - Združene države Amerike naj bi od Ukrajine prejele pripombe na mirovni dogovor. O njem bodo danes govorili voditelji koalicije voljnih. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v Berlinu pozval k enotnosti Evrope. Kot je dejal, deljenje bremen ni le slogan, temveč konkretna zaveza in znamenje, da zveza NATO ostaja močna, enotna in sposobna braniti svoje ozemlje.
Novi načelnik Generalštaba Slovenske vojske je brigadir Boštjan Močnik, dozdajšnji poveljnik njenih sil. Vlada ga je potrdila po predlogu obrambnega ministra Boruta Sajovica, ki je ob tem dejal, da je Močnik izjemen poznavalec obrambnega področja. Druge teme: - Vlada je potrdila predlog o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije. Za ta namen bo iz različnih virov zagotovljenih več kot 282 milijonov evrov. Podrobnosti bodo še dorekli, pravi župan Šoštanja Boris Goličnik in dodaja, da prehajajo na obnovljive vire, za kakšne projekte gre, pa je po njegovih besedah prezgodaj govoriti. - KPK poziva k zakonski ureditvi tako imenovanih vrtljivih vrat, ko se zaposleni iz javnega sektorja nato zaposlijo v zasebnem ali državnem podjetju. Izvršna direktorica Združenja nadzornikov Irena Prijović meni, da je politični mandat prav dokončati, ne pa s pozicije moči iskati nove funkcije ali boljše profesionalne priložnosti. - Združene države Amerike naj bi od Ukrajine prejele pripombe na mirovni dogovor. O njem bodo danes govorili voditelji koalicije voljnih. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v Berlinu pozval k enotnosti Evrope. Kot je dejal, deljenje bremen ni le slogan, temveč konkretna zaveza in znamenje, da zveza NATO ostaja močna, enotna in sposobna braniti svoje ozemlje.
Mariborski Hotel City, ki je bil več let v stečajni masi podjetja Mestna vrata, ima novega lastnika. Kupilo ga je ljubljansko podjetje HCMB, ki pa v Mariboru na hotelskem področju ni novinec.
Mariborski Hotel City, ki je bil več let v stečajni masi podjetja Mestna vrata, ima novega lastnika. Kupilo ga je ljubljansko podjetje HCMB, ki pa v Mariboru na hotelskem področju ni novinec.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Revija Forbes je novembra prvič pripravila slovenski izbor 30 pod 30. Gre za seznam perspektivnih mladih, na katerega je komisija uvrstila tudi 24-letno Selmo Skenderovič. Mnogi jo poznajo po njenem nagrajenem prvencu Zakaj molčiš, Hava?, a se poleg pisateljstva ukvarja tudi s pisanjem pesmi, prevajanjem in urednikovanjem. Je glavna urednica literarne revije Mentor in predsednica mladega PEN-a. Za svojo literaturo pravi, da je družbeno angažirana. Kot devetletna deklica se je iz Kosova preselila v Koper, tam obiskovala osnovno šolo in gimnazijo ter se navdušila nad knjigami in pisanjem. Danes v Ljubljani študira primerjalno književnost. Vita Zadnik je z njo spregovorila o slovenskem literarnem prostoru, o približevanju kulture branja mladim in o družbeno angažirani literaturi, ki skuša vrata odpirati še neuveljavljenim avtorjem.
Revija Forbes je novembra prvič pripravila slovenski izbor 30 pod 30. Gre za seznam perspektivnih mladih, na katerega je komisija uvrstila tudi 24-letno Selmo Skenderovič. Mnogi jo poznajo po njenem nagrajenem prvencu Zakaj molčiš, Hava?, a se poleg pisateljstva ukvarja tudi s pisanjem pesmi, prevajanjem in urednikovanjem. Je glavna urednica literarne revije Mentor in predsednica mladega PEN-a. Za svojo literaturo pravi, da je družbeno angažirana. Kot devetletna deklica se je iz Kosova preselila v Koper, tam obiskovala osnovno šolo in gimnazijo ter se navdušila nad knjigami in pisanjem. Danes v Ljubljani študira primerjalno književnost. Vita Zadnik je z njo spregovorila o slovenskem literarnem prostoru, o približevanju kulture branja mladim in o družbeno angažirani literaturi, ki skuša vrata odpirati še neuveljavljenim avtorjem.
Iztekel se je 15-letni rok, ko bi morale biti po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov vse stavbe v javni rabi prilagojene invalidom in ostalim ranljivim skupinam. Toda po nekaterih ugotovitvah so tri četrtine državnih ustanov prilagodile svoje objekte, četrtina pa ne. Zato vlada predlaga državnemu zboru spremembo in dopolnitev omenjenega zakona, vključno z rešitvijo, da se odločba o globah začne uporabljati dve leti po uveljavitvi zakonskega predloga. V invalidskih organizacijah temu niso naklonjeni, prav tako opozarjajo, da so rešitve ponekod skladne z zakonom, a ne funkcionalne oziroma uporabne za ljudi.
Iztekel se je 15-letni rok, ko bi morale biti po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov vse stavbe v javni rabi prilagojene invalidom in ostalim ranljivim skupinam. Toda po nekaterih ugotovitvah so tri četrtine državnih ustanov prilagodile svoje objekte, četrtina pa ne. Zato vlada predlaga državnemu zboru spremembo in dopolnitev omenjenega zakona, vključno z rešitvijo, da se odločba o globah začne uporabljati dve leti po uveljavitvi zakonskega predloga. V invalidskih organizacijah temu niso naklonjeni, prav tako opozarjajo, da so rešitve ponekod skladne z zakonom, a ne funkcionalne oziroma uporabne za ljudi.
V Mariboru bomo v družbi pisatelja Toneta Partljiča, ki se je lotil poglobljenega pisanja, v kar dveh knjigah, o življenje Prežihovega Voranca. Prva z naslovom Voranc je že izšla pri založbi Beletrina. Gre za epsko pripoved, spisano po motivih iz življenja koroškega pisatelja Prežihovega Voranca, velikega pisatelja iz nekega drugega časa.
V Mariboru bomo v družbi pisatelja Toneta Partljiča, ki se je lotil poglobljenega pisanja, v kar dveh knjigah, o življenje Prežihovega Voranca. Prva z naslovom Voranc je že izšla pri založbi Beletrina. Gre za epsko pripoved, spisano po motivih iz življenja koroškega pisatelja Prežihovega Voranca, velikega pisatelja iz nekega drugega časa.
Leto 1849 je bilo za Bedřicha Smetano eno srečnejših. Njegova klavirska šola je cvetela, finančno je bil preskrbljen in tistega leta je poročil svojo študentsko ljubezen, pianistko Kateřino Kolářovo. Naslednje leto je prevzel službo pianista na dvoru Ferdinanda v Pragi in hkrati obdržal klavirski inštitut. Kmalu se je v zakonu rodila prva hčerka, ki so ji sledile še tri. V tem času je nastalo mnogo klavirskih skladb, ki tvorijo osnovo klavirskega opusa Bedřicha Smetane.
Leto 1849 je bilo za Bedřicha Smetano eno srečnejših. Njegova klavirska šola je cvetela, finančno je bil preskrbljen in tistega leta je poročil svojo študentsko ljubezen, pianistko Kateřino Kolářovo. Naslednje leto je prevzel službo pianista na dvoru Ferdinanda v Pragi in hkrati obdržal klavirski inštitut. Kmalu se je v zakonu rodila prva hčerka, ki so ji sledile še tri. V tem času je nastalo mnogo klavirskih skladb, ki tvorijo osnovo klavirskega opusa Bedřicha Smetane.
Včeraj pozno zvečer je zagorelo ostrešje telovadnice Osnovne šole Dušana Muniha Most na Soči. 80 gasilcev iz šestih prostovoljnih gasilskih društev je požar hitro zajezilo, a bo škoda ogromna. V oddaji tudi o tem: - V družbi Mahle so dopoldane stavkali- stavka prekinjena -Vlada na čelo generalštaba Slovenske vosjke imenovala Boštjana Močnika -V Pokrajinskem arhivu Koper razstava o prelomnem obdobju modernizacije Kopra med 50. in 70. leti prejšnjega stoletja
Včeraj pozno zvečer je zagorelo ostrešje telovadnice Osnovne šole Dušana Muniha Most na Soči. 80 gasilcev iz šestih prostovoljnih gasilskih društev je požar hitro zajezilo, a bo škoda ogromna. V oddaji tudi o tem: - V družbi Mahle so dopoldane stavkali- stavka prekinjena -Vlada na čelo generalštaba Slovenske vosjke imenovala Boštjana Močnika -V Pokrajinskem arhivu Koper razstava o prelomnem obdobju modernizacije Kopra med 50. in 70. leti prejšnjega stoletja
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Drugi poudarki oddaje: - Varnostne razmere v Pomurju so dobre, vendar policisti obravnavajo več ilegalnih prehodov državne meje. - V štirih kraško-brkinskih občinah bodo pili dražjo vodo. - V Zeliščarskem centru jugovzhodne Slovenije v Zágradu se bodo posvetili tudi vzpostavitvi poslovnega modela izkoriščanja zelišč. - Leto 2026 so na Vrhniki razglasili za Cankarjevo leto. Ob 150-ti obletnici rojstva velikega pisatelja so izdali Cankarjev koledar in novo številko zbornika Vrhniški razgledi.
Drugi poudarki oddaje: - Varnostne razmere v Pomurju so dobre, vendar policisti obravnavajo več ilegalnih prehodov državne meje. - V štirih kraško-brkinskih občinah bodo pili dražjo vodo. - V Zeliščarskem centru jugovzhodne Slovenije v Zágradu se bodo posvetili tudi vzpostavitvi poslovnega modela izkoriščanja zelišč. - Leto 2026 so na Vrhniki razglasili za Cankarjevo leto. Ob 150-ti obletnici rojstva velikega pisatelja so izdali Cankarjev koledar in novo številko zbornika Vrhniški razgledi.
Novi načelnik generalštaba Slovenske vojske bo brigadir Boštjan Močnik, je odločila vlada. Dozdajšnji poveljnik sil Slovenske vojske bo z novim letom nasledil Roberta Glavaša. Kot je dejal obrambni minister Borut Sajovic, ima Močnik izkušnje tako doma kot na tujem, zato je prepričan tudi, da bo znal k sodelovanju v vojski nagovoriti tudi mlade. Vlada je danes med drugim potrdila tudi predlog novega zakona o Slovenski tiskovni agenciji. Preostali poudarki oddaje: Nemški kancler Merz še ta teden pričakuje razprave z ameriškimi pogajalci za mir v Ukrajini. Zaposleni v Mahleju bodo po zamrznitvi stavke za zdaj nadaljevali delo. Mednarnodni dan gora letos z opozorili pred posledicami izginjanja ledenikov.
Novi načelnik generalštaba Slovenske vojske bo brigadir Boštjan Močnik, je odločila vlada. Dozdajšnji poveljnik sil Slovenske vojske bo z novim letom nasledil Roberta Glavaša. Kot je dejal obrambni minister Borut Sajovic, ima Močnik izkušnje tako doma kot na tujem, zato je prepričan tudi, da bo znal k sodelovanju v vojski nagovoriti tudi mlade. Vlada je danes med drugim potrdila tudi predlog novega zakona o Slovenski tiskovni agenciji. Preostali poudarki oddaje: Nemški kancler Merz še ta teden pričakuje razprave z ameriškimi pogajalci za mir v Ukrajini. Zaposleni v Mahleju bodo po zamrznitvi stavke za zdaj nadaljevali delo. Mednarnodni dan gora letos z opozorili pred posledicami izginjanja ledenikov.
Šesti je štajerska skupina, ki se je iz srednješolske želje prelevila v čisto pravi band. S tem so člani in članica dobili nov zagon, simbolno stopili na novo pot in ustvarjali, spisali in izpopolnili svojo glasbo. Za prvenec Zmeden so nekatere od skladb nastale že pred leti, nekatere pa so dodali v zadnjem času. Obširno o delu skupine basist Klemen Javšovec in kitarist Mitja Galun.
Šesti je štajerska skupina, ki se je iz srednješolske želje prelevila v čisto pravi band. S tem so člani in članica dobili nov zagon, simbolno stopili na novo pot in ustvarjali, spisali in izpopolnili svojo glasbo. Za prvenec Zmeden so nekatere od skladb nastale že pred leti, nekatere pa so dodali v zadnjem času. Obširno o delu skupine basist Klemen Javšovec in kitarist Mitja Galun.
Spored: 1. Vilko Ukmar: Koncert za violončelo in orkester Izv.: Violončelo: Miloš Mlejnik Orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Anton Kolar 2. Matija Bravničar: Etudi Izv.: Klavir: Aci Bertoncelj 3. Peter Kopač: Concertino za flavto in godala Izv.: Flavta: Aleš Kacjan Godalni orkester Slovenske filharmonije Dir.: Marko Letonja
Spored: 1. Vilko Ukmar: Koncert za violončelo in orkester Izv.: Violončelo: Miloš Mlejnik Orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Anton Kolar 2. Matija Bravničar: Etudi Izv.: Klavir: Aci Bertoncelj 3. Peter Kopač: Concertino za flavto in godala Izv.: Flavta: Aleš Kacjan Godalni orkester Slovenske filharmonije Dir.: Marko Letonja
Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Pravnik in socialna vprašanja Matematik Josip Plemelj je na Dunaju študiral matematiko, fiziko in astronomijo ter leta 1898 doktoriral iz diferencialnih enačb. Te in integralne enačbe ter potencialna in funkcijska teorija so bile osrednja področja njegovega znanstvenega dela. Leta 1906 je rešil tako imenovani Riemannov problem. S tem in drugimi dosežki se je uvrstil med najpomembnejše matematike na začetku 20. stoletja. Bil je odličen pedagog in je vzgojil več rodov matematikov, med njimi Ivana Vidava, ki je bil v drugi polovici 20. stoletja ključna osebnost matematične vede pri nas, pomemben pa je tudi za razvoj slovenske matematične terminologije. Bil je prvi rektor Univerze v Ljubljani, leta 1938 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi član jugoslovanske, srbske in bavarske akademije znanosti ter častni doktor ljubljanske univerze, leta 1954 je prejel Prešernovo nagrado. Josip Plemelj se je rodil leta 1873 na Bledu.
Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Pravnik in socialna vprašanja Matematik Josip Plemelj je na Dunaju študiral matematiko, fiziko in astronomijo ter leta 1898 doktoriral iz diferencialnih enačb. Te in integralne enačbe ter potencialna in funkcijska teorija so bile osrednja področja njegovega znanstvenega dela. Leta 1906 je rešil tako imenovani Riemannov problem. S tem in drugimi dosežki se je uvrstil med najpomembnejše matematike na začetku 20. stoletja. Bil je odličen pedagog in je vzgojil več rodov matematikov, med njimi Ivana Vidava, ki je bil v drugi polovici 20. stoletja ključna osebnost matematične vede pri nas, pomemben pa je tudi za razvoj slovenske matematične terminologije. Bil je prvi rektor Univerze v Ljubljani, leta 1938 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi član jugoslovanske, srbske in bavarske akademije znanosti ter častni doktor ljubljanske univerze, leta 1954 je prejel Prešernovo nagrado. Josip Plemelj se je rodil leta 1873 na Bledu.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - pobuda glede božičnice vendarle pred ustavno sodišče - umetnostna galerija Maribor starejše vabi na Modre urice - nocoj predstavitev romana o turškem obleganju Maribora.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - pobuda glede božičnice vendarle pred ustavno sodišče - umetnostna galerija Maribor starejše vabi na Modre urice - nocoj predstavitev romana o turškem obleganju Maribora.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) že desetletja skrbi za razvoj zborovske dejavnosti otrok in odraslih. S projektom Potujoča muzika pa ustvarja posebno priložnost za mladinske zbore, ki jim v zadnjih letih namenja posebno pozornost. Potujoča muzika je bila prvič izvedena leta 2011, projekt pa izvaja sklad na dve leti. Posvečen je Svetovnemu dnevu zborovske glasbe, ki je na drugo nedeljo v decembru in predstavlja največjo prireditev te vrste pri nas. Njeno sporočilo – solidarnost, mir in razumevanje, dopolnjujejo umetniško vrednost, vse skupaj pa zborovsko petje uteleša na najlepši način. Na 7. Potujoči muziki bo v Cankarjevem domu nastopilo petnajst izbranih mladinskih zborov iz vse Slovenije – približno 450 pevcev, ki se na koncert pripravljajo že od septembra. Posamično so se srečali na eni od regijskih vaj, 14. decembra pa bodo na odru Gallusove dvorane združili glasove v mogočno pevsko celoto.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) že desetletja skrbi za razvoj zborovske dejavnosti otrok in odraslih. S projektom Potujoča muzika pa ustvarja posebno priložnost za mladinske zbore, ki jim v zadnjih letih namenja posebno pozornost. Potujoča muzika je bila prvič izvedena leta 2011, projekt pa izvaja sklad na dve leti. Posvečen je Svetovnemu dnevu zborovske glasbe, ki je na drugo nedeljo v decembru in predstavlja največjo prireditev te vrste pri nas. Njeno sporočilo – solidarnost, mir in razumevanje, dopolnjujejo umetniško vrednost, vse skupaj pa zborovsko petje uteleša na najlepši način. Na 7. Potujoči muziki bo v Cankarjevem domu nastopilo petnajst izbranih mladinskih zborov iz vse Slovenije – približno 450 pevcev, ki se na koncert pripravljajo že od septembra. Posamično so se srečali na eni od regijskih vaj, 14. decembra pa bodo na odru Gallusove dvorane združili glasove v mogočno pevsko celoto.
Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra izteče 15-letni rok, v katerem je treba objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Ampak kot kažejo stvari na terenu, bo rok podaljšan, saj številne ključne institucije, zdravstveni domovi, občine, kulturne ustanove, šole in športni objekti še vedno niso dostopni ljudem z gibalnimi oviranostmi. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja?
Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra izteče 15-letni rok, v katerem je treba objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Ampak kot kažejo stvari na terenu, bo rok podaljšan, saj številne ključne institucije, zdravstveni domovi, občine, kulturne ustanove, šole in športni objekti še vedno niso dostopni ljudem z gibalnimi oviranostmi. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja?
V jubilejnem letu spoznavamo ustvarjalce regionalnega radijskega programa Radia Maribor. Tokrat predstavljamo Teodorja Bostiča, ki ga marsikdo opisuje kar kot radijski večnamenski pripomoček: je klasični napovedovalec stare garde, mentor slovenske zborne izreke in – brez pretiravanja – enciklopedija na dveh nogah, tudi ko gre za šport. Pred mikrofon ga je povabila Helena Ajdnik.
V jubilejnem letu spoznavamo ustvarjalce regionalnega radijskega programa Radia Maribor. Tokrat predstavljamo Teodorja Bostiča, ki ga marsikdo opisuje kar kot radijski večnamenski pripomoček: je klasični napovedovalec stare garde, mentor slovenske zborne izreke in – brez pretiravanja – enciklopedija na dveh nogah, tudi ko gre za šport. Pred mikrofon ga je povabila Helena Ajdnik.
Tomaž Grušovnik je po poklicu filozof, ki pa svoje filozofske in znanstvene ugotovitve pogosto povzame in približa sleherniku z esejističnimi besedili. Tako je v esejistični zbirki Argumenti na krožniku (zbirka Klasična Šerpa, LUD Šerpa) argumentirano in berljivo predstavil prevladujoč odnos do živali in zakaj je tak odnos še kako problematičen. V pogovoru z Markom Goljo med drugim opozori, da »kjer koli se dogajajo krivice živim bitjem, je to slabo za vsako živo bitje, tako za človeka kot za živali.« Nikar ne zamudite.
Tomaž Grušovnik je po poklicu filozof, ki pa svoje filozofske in znanstvene ugotovitve pogosto povzame in približa sleherniku z esejističnimi besedili. Tako je v esejistični zbirki Argumenti na krožniku (zbirka Klasična Šerpa, LUD Šerpa) argumentirano in berljivo predstavil prevladujoč odnos do živali in zakaj je tak odnos še kako problematičen. V pogovoru z Markom Goljo med drugim opozori, da »kjer koli se dogajajo krivice živim bitjem, je to slabo za vsako živo bitje, tako za človeka kot za živali.« Nikar ne zamudite.
9. decembra 1885 v Trbižu rojeni fotograf Josip Pelikan Pelikan je v Celje prispel iz Idrije in nadaljeval delo v ateljeju fotografskega mojstra Lenza. Ni bil le portretni fotograf, ukvarjal se je tudi z dokumentarno, industrijsko in arhitekturno fotografijo, predvsem pa je bil kronist mesta Celja in njegovega širšega zaledja. Fotohiša Pelikan je danes muzejski prostor, ki sodi pod okrilje Muzeja novejše zgodovine Celje.
9. decembra 1885 v Trbižu rojeni fotograf Josip Pelikan Pelikan je v Celje prispel iz Idrije in nadaljeval delo v ateljeju fotografskega mojstra Lenza. Ni bil le portretni fotograf, ukvarjal se je tudi z dokumentarno, industrijsko in arhitekturno fotografijo, predvsem pa je bil kronist mesta Celja in njegovega širšega zaledja. Fotohiša Pelikan je danes muzejski prostor, ki sodi pod okrilje Muzeja novejše zgodovine Celje.
Razkošno leto kulture in umetnosti, naslovljeno Evropska prestolnica kulture GO!2025, je zaključeno. Odprlo je spekter širine v umevanju humanističnih pojmovanj in rezino kolača namenilo tudi glasbi v najširšem pomenu te besede. Kakšno glasbeno izkušnjo je ponudil program Evropske prestolnice kulture? Koliko pričakovanj je dejansko uresničil? Kakšen je bil pomen glasbe in kakšna je bila njena vrednost? In slednjič – je bilo v ponudbi izkustvo, ki se bo vtisnilo v zgodovinski spomin? O tej tematiki se je Simona Moličnik pogovarjala z ambasadorjem EPK Alexandrom Gadjievim, z ustvarjalci Rossinijeve opere Potovanje v Reims in s skladateljem nove skladbe za projekt Simfonični gozd / Drevesni orkester Matejem Boninom. Ton in montaža Tone Jurca
Razkošno leto kulture in umetnosti, naslovljeno Evropska prestolnica kulture GO!2025, je zaključeno. Odprlo je spekter širine v umevanju humanističnih pojmovanj in rezino kolača namenilo tudi glasbi v najširšem pomenu te besede. Kakšno glasbeno izkušnjo je ponudil program Evropske prestolnice kulture? Koliko pričakovanj je dejansko uresničil? Kakšen je bil pomen glasbe in kakšna je bila njena vrednost? In slednjič – je bilo v ponudbi izkustvo, ki se bo vtisnilo v zgodovinski spomin? O tej tematiki se je Simona Moličnik pogovarjala z ambasadorjem EPK Alexandrom Gadjievim, z ustvarjalci Rossinijeve opere Potovanje v Reims in s skladateljem nove skladbe za projekt Simfonični gozd / Drevesni orkester Matejem Boninom. Ton in montaža Tone Jurca
Danes predstavljamo pesniško zbirko mariborčanke Martine Potisk, slovenske literarne kritičarke, urednice in lektorice, ki je letos objavila tudi svoj pesniški prvenec z naslovom ENA NA ENA; ta njena pesniška zbirka je prepričala žirijo Slovenskega knjižnega sejma, da jo je nagradila z nagrado za najboljši literarni prvenec v letu 2025. Izšla je v založbi Kulturnega centra Maribor, v zbirki Frontier. V zbirki ENA NA ENA se zvrsti niz vrtoglavo intenzivnih prizorov: pesniški subjekt v njej išče svojo identiteto, se spotika ob absurdnost vsakdana, se smeji, a tudi zadržuje solze. Pesmi preskakujejo med knjižnim in pogovornim jezikom, polne so sosedskih tračev, mitoloških likov in halucinacij. pišejo, da je vsak verz je kot odmev telesa, ki pleše med stvarnim in sanjskim . Glas pesnice Martine Potisk je hkrati predrzen in ranljiv, nabrušen in zlomljen; to je glas telesa, ki v jeziku še išče svoj prostor.
Danes predstavljamo pesniško zbirko mariborčanke Martine Potisk, slovenske literarne kritičarke, urednice in lektorice, ki je letos objavila tudi svoj pesniški prvenec z naslovom ENA NA ENA; ta njena pesniška zbirka je prepričala žirijo Slovenskega knjižnega sejma, da jo je nagradila z nagrado za najboljši literarni prvenec v letu 2025. Izšla je v založbi Kulturnega centra Maribor, v zbirki Frontier. V zbirki ENA NA ENA se zvrsti niz vrtoglavo intenzivnih prizorov: pesniški subjekt v njej išče svojo identiteto, se spotika ob absurdnost vsakdana, se smeji, a tudi zadržuje solze. Pesmi preskakujejo med knjižnim in pogovornim jezikom, polne so sosedskih tračev, mitoloških likov in halucinacij. pišejo, da je vsak verz je kot odmev telesa, ki pleše med stvarnim in sanjskim . Glas pesnice Martine Potisk je hkrati predrzen in ranljiv, nabrušen in zlomljen; to je glas telesa, ki v jeziku še išče svoj prostor.
Tokratni Lokalni čas bo že nekoliko praznično obarvan, saj se bomo pred jutrišnjim uradnim odprtjem narodnih jaslic Maksima Gasparija v naravni velikosti najprej odpravili v Selšček, rojstno vas tega znamenitega notranjskega slikarja. Nato pa bomo obiskali Sodražico in tamkajšnjo cerkev Svete Marije Magdalene, kjer obeležujejo 20. obletnico postavitve orgel, ki s svojimi 2422 piščalmi sodijo med najmogočnejše v državi. Na potep nas bo pospremil naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj.
Tokratni Lokalni čas bo že nekoliko praznično obarvan, saj se bomo pred jutrišnjim uradnim odprtjem narodnih jaslic Maksima Gasparija v naravni velikosti najprej odpravili v Selšček, rojstno vas tega znamenitega notranjskega slikarja. Nato pa bomo obiskali Sodražico in tamkajšnjo cerkev Svete Marije Magdalene, kjer obeležujejo 20. obletnico postavitve orgel, ki s svojimi 2422 piščalmi sodijo med najmogočnejše v državi. Na potep nas bo pospremil naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj.
Pri starejših se potrebe telesa spreminjajo, zato je prilagojena prehrana izjemno pomembna za ohranjanje zdravja, moči in kakovostnega življenja. Pravilna izbira živil, zdravi postopki priprave hrane, redni obroki, gibanje in dober spanec lahko pomembno upočasnijo procese staranja in olajšajo simptome kronične bolezni. Več o tem dr. Tamara Poklar Vatovec z izolske Fakultete za vede o zdravju.
Pri starejših se potrebe telesa spreminjajo, zato je prilagojena prehrana izjemno pomembna za ohranjanje zdravja, moči in kakovostnega življenja. Pravilna izbira živil, zdravi postopki priprave hrane, redni obroki, gibanje in dober spanec lahko pomembno upočasnijo procese staranja in olajšajo simptome kronične bolezni. Več o tem dr. Tamara Poklar Vatovec z izolske Fakultete za vede o zdravju.
Vladimir Habjan je z gorništvom povezan vse od otroštva, ko mu je lepote hribov predstavil oče. Svet gora je spoznaval in doživljal kot planinski vodnik, gorski stražar, alpinist in gorski reševalec. Svoja spoznanja, znanje, gorniške izkušnje ter manj znane pa tudi redko prehojene poti je predstavil v desetih goriških vodnikih. Njegov najbolj znani vodnik je Brezpotja. Ta ga tudi sicer privlačijo in osvobajajo. Že štiriindvajseto leto je urednik Planinskega vestnika in Planinske založbe pri Planinski zvezi Slovenije. Njegova najnovejša knjiga z naslovom Na samotnih poteh – Peš čez Karnijce in skozi življenje pa je osebna zgodba in svojstven pregled avtorjeve življenjske poti. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.
Vladimir Habjan je z gorništvom povezan vse od otroštva, ko mu je lepote hribov predstavil oče. Svet gora je spoznaval in doživljal kot planinski vodnik, gorski stražar, alpinist in gorski reševalec. Svoja spoznanja, znanje, gorniške izkušnje ter manj znane pa tudi redko prehojene poti je predstavil v desetih goriških vodnikih. Njegov najbolj znani vodnik je Brezpotja. Ta ga tudi sicer privlačijo in osvobajajo. Že štiriindvajseto leto je urednik Planinskega vestnika in Planinske založbe pri Planinski zvezi Slovenije. Njegova najnovejša knjiga z naslovom Na samotnih poteh – Peš čez Karnijce in skozi življenje pa je osebna zgodba in svojstven pregled avtorjeve življenjske poti. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.
Chopin je oktobra 1837 o George Sand zapisal: »Trikrat sem jo videl. Medtem ko sem igral, mi je gledala globoko v oči. To je bila nekoliko žalostna muzika, Donavske legende; moje srce je plesalo z njo po polju. In njene oči v mojih očeh, temne oči, posebne oči, kaj so govorile? Naslanjala se je na piano in njeni vroči pogledi so me zalivali … Okrog naju cvetice. Moje srce je ujeto! Potem sem jo videl še dvakrat … Ljubi me … Aurora, kako očarljivo ime!«
Chopin je oktobra 1837 o George Sand zapisal: »Trikrat sem jo videl. Medtem ko sem igral, mi je gledala globoko v oči. To je bila nekoliko žalostna muzika, Donavske legende; moje srce je plesalo z njo po polju. In njene oči v mojih očeh, temne oči, posebne oči, kaj so govorile? Naslanjala se je na piano in njeni vroči pogledi so me zalivali … Okrog naju cvetice. Moje srce je ujeto! Potem sem jo videl še dvakrat … Ljubi me … Aurora, kako očarljivo ime!«
Obljuba "umetne inteligence" je, da bomo bolj učinkoviti, ker bo delala namesto nas. Kaj pa ko podjetje naredi "agenta", ki namesto nas kupuje na Amazonu, a Amazon reče ne. In jih toži. Micron ne boveč prodajal pomnilnika navadnim smrtnikom.
Obljuba "umetne inteligence" je, da bomo bolj učinkoviti, ker bo delala namesto nas. Kaj pa ko podjetje naredi "agenta", ki namesto nas kupuje na Amazonu, a Amazon reče ne. In jih toži. Micron ne boveč prodajal pomnilnika navadnim smrtnikom.
V Radijski tribuni smo gostili predstavnika Štajerske gospodarske zbornice in Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor. V ospredju so bile teme: subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, izplačilo zimskega regresa oziroma božičnice in poslabšanje gospodarskih obetov za Slovenijo.
V Radijski tribuni smo gostili predstavnika Štajerske gospodarske zbornice in Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor. V ospredju so bile teme: subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, izplačilo zimskega regresa oziroma božičnice in poslabšanje gospodarskih obetov za Slovenijo.
V prazničnem času lahko na vsakem koraku slišimo, kako lepo je praznike preživeti s svojimi najbližjimi, a ob tem pogosto pozabljamo, da dom ni za vse topel in varen pristan. Dom je namreč najpogostejše prizorišče dolgotrajnega družinskega nasilja. In tega v Sloveniji ni malo, v prazničnem obdobju pa se celo poveča. Čeprav se nasilje v večini primerov odvija med štirimi stenami, je nasilje družbeni in ne individualni problem, saj je njegovo pojavljanje odvisno od tega, kako družba nanj reagira. Lahko ga sankcionira in obsodi ter ga s tem ustavi ali vsaj zmanjša, ali pa ga tolerira, spregleda ali minimalizira. O tem so v zadnjem mesecu govorili na mednarodnih dnevih ozaveščanja javnosti o problematiki nasilja nad ženskami. Več o tem, kakšne rešitve obstajajo za žrtve intimnopartnerskega nasilja, kam se lahko obrnejo po pomoč, kako pomembna je podpora okolice in kakšen je pomen dela s povzročitelji nasilja, bo v tokratni oddaji Radiosfera povedala Katja Zabukovec Kerin z Društva za nenasilno komunikacijo. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.
V prazničnem času lahko na vsakem koraku slišimo, kako lepo je praznike preživeti s svojimi najbližjimi, a ob tem pogosto pozabljamo, da dom ni za vse topel in varen pristan. Dom je namreč najpogostejše prizorišče dolgotrajnega družinskega nasilja. In tega v Sloveniji ni malo, v prazničnem obdobju pa se celo poveča. Čeprav se nasilje v večini primerov odvija med štirimi stenami, je nasilje družbeni in ne individualni problem, saj je njegovo pojavljanje odvisno od tega, kako družba nanj reagira. Lahko ga sankcionira in obsodi ter ga s tem ustavi ali vsaj zmanjša, ali pa ga tolerira, spregleda ali minimalizira. O tem so v zadnjem mesecu govorili na mednarodnih dnevih ozaveščanja javnosti o problematiki nasilja nad ženskami. Več o tem, kakšne rešitve obstajajo za žrtve intimnopartnerskega nasilja, kam se lahko obrnejo po pomoč, kako pomembna je podpora okolice in kakšen je pomen dela s povzročitelji nasilja, bo v tokratni oddaji Radiosfera povedala Katja Zabukovec Kerin z Društva za nenasilno komunikacijo. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.