Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Z učenci Osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, ki obiskujejo planinski krožek, in njihovo mentorico, smo govorili o tem, kako osnovnošolcem na kar najbolj zanimiv način približati odhod na planinske poti in v naravo nasploh. Omenjena osnovna šola je namreč prejemnica priznanja Mladina in gore 2025, prejme pa ga za dolgoletno neprekinjeno delo, predanost mentorjev in pomemben prispevek k vzgoji planinske mladine. Narava je za mlade čudovit učni poligon, ki ponuja neskončno možnosti. V oddaji smo z njimi nanizali številne ideje, ki jih boste na svojih izletih lahko uporabili tudi poslušalke in poslušalci.
Z učenci Osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, ki obiskujejo planinski krožek, in njihovo mentorico, smo govorili o tem, kako osnovnošolcem na kar najbolj zanimiv način približati odhod na planinske poti in v naravo nasploh. Omenjena osnovna šola je namreč prejemnica priznanja Mladina in gore 2025, prejme pa ga za dolgoletno neprekinjeno delo, predanost mentorjev in pomemben prispevek k vzgoji planinske mladine. Narava je za mlade čudovit učni poligon, ki ponuja neskončno možnosti. V oddaji smo z njimi nanizali številne ideje, ki jih boste na svojih izletih lahko uporabili tudi poslušalke in poslušalci.
Hribe je letos sneg pobelil nekoliko prej kot v zadnjih letih, zato so upravljavci ponekod že zagnali žičniške naprave. V turistični oddaji smo slišali, da se smučarska sezona počasi začenja tudi na Mariborskem Pohorju, Arehu in Treh kraljih; preverili smo tudi novosti, cene, ponudbo in pričakovanja v novi sezoni. Čaka pa nas še zadnji del v nizu potovanja okoli sveta.
Hribe je letos sneg pobelil nekoliko prej kot v zadnjih letih, zato so upravljavci ponekod že zagnali žičniške naprave. V turistični oddaji smo slišali, da se smučarska sezona počasi začenja tudi na Mariborskem Pohorju, Arehu in Treh kraljih; preverili smo tudi novosti, cene, ponudbo in pričakovanja v novi sezoni. Čaka pa nas še zadnji del v nizu potovanja okoli sveta.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na letošnjem državnem tekmovanju za Zlato kuhalnico, ki je potekalo novembra, se je najbolj izkazala ekipa Osnovne šole Rudolfa Ukoviča iz Podgrada. Devetošolke Mila, Nuša, Brina in Zoja so žirijo prepričale s pripravo svoje verzije jesenskega menija. S katerimi skrivnimi sestavinami so ga zabelile in ali je morda katero zamikalo, da bi šolanje nadaljevala na področju gostinstva, so nam razkrile v pogovoru.
Na letošnjem državnem tekmovanju za Zlato kuhalnico, ki je potekalo novembra, se je najbolj izkazala ekipa Osnovne šole Rudolfa Ukoviča iz Podgrada. Devetošolke Mila, Nuša, Brina in Zoja so žirijo prepričale s pripravo svoje verzije jesenskega menija. S katerimi skrivnimi sestavinami so ga zabelile in ali je morda katero zamikalo, da bi šolanje nadaljevala na področju gostinstva, so nam razkrile v pogovoru.
Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej je ena najpomembnejših avtoric mlajše generacije. Za dramo Naše skladišče je prejela nagrado Slavka Gruma, besedilo pa je bilo vključeno tudi v lanski izbor za maturitetni esej iz slovenščine. Letos je v SNG Drama Ljubljana zaživela njena nova drama Prva beseda je mama, za katero je bila avtorica nominirana za nagrado Slavka Gruma in nagrajena na Draminem natečaju za izvirno dramsko besedilo. Radijsko izvedbo besedila smo jeseni kot petdelno serijo predvajali tudi na Radiu Slovenija. Tjaša Mislej se letos prvič predstavlja tudi kot pisateljica s svežo zbirko kratke proze Ocean na steni. O svojem aktualnem ustvarjanju in novih projektih govori v pogovoru s Kajo Novosel. Tonska mojstrica: Klara Otorepec
Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej je ena najpomembnejših avtoric mlajše generacije. Za dramo Naše skladišče je prejela nagrado Slavka Gruma, besedilo pa je bilo vključeno tudi v lanski izbor za maturitetni esej iz slovenščine. Letos je v SNG Drama Ljubljana zaživela njena nova drama Prva beseda je mama, za katero je bila avtorica nominirana za nagrado Slavka Gruma in nagrajena na Draminem natečaju za izvirno dramsko besedilo. Radijsko izvedbo besedila smo jeseni kot petdelno serijo predvajali tudi na Radiu Slovenija. Tjaša Mislej se letos prvič predstavlja tudi kot pisateljica s svežo zbirko kratke proze Ocean na steni. O svojem aktualnem ustvarjanju in novih projektih govori v pogovoru s Kajo Novosel. Tonska mojstrica: Klara Otorepec
Curling so na Škotskem igrali že v 16. stoletju, pri nas pa je prisoten šele 15 let. Gre za nekakšno balinanje na ledu, ki je najbolj popularno v Združenem kraljestvu, Skandinaviji, Kanadi in ZDA, kjer izmečeš težek kamen proti tarči na ledeni stezi, pometaš progo pred njim in izbijaš nasprotnikove kamne. Ta olimpijski šport obvladata tudi Liza Gregori in Simon Langus iz Curling kluba Ljubljana, ki sta se ravnokar vrnila iz evropskega prvenstva in z nami delila kar nekaj zanimivosti o tej pri nas ne preveč znani športni panogi. Veste, da so kamni za curling narejeni iz prav posebne vrste granita, ki se jo dobi le na enem otoku na svetu?
Curling so na Škotskem igrali že v 16. stoletju, pri nas pa je prisoten šele 15 let. Gre za nekakšno balinanje na ledu, ki je najbolj popularno v Združenem kraljestvu, Skandinaviji, Kanadi in ZDA, kjer izmečeš težek kamen proti tarči na ledeni stezi, pometaš progo pred njim in izbijaš nasprotnikove kamne. Ta olimpijski šport obvladata tudi Liza Gregori in Simon Langus iz Curling kluba Ljubljana, ki sta se ravnokar vrnila iz evropskega prvenstva in z nami delila kar nekaj zanimivosti o tej pri nas ne preveč znani športni panogi. Veste, da so kamni za curling narejeni iz prav posebne vrste granita, ki se jo dobi le na enem otoku na svetu?
V tokratnem Glasbenem radiogramu gostimo Manco Pirc – ustvarjalko, ki svojo glasbeno pot gradi med violino, popom, družinskimi zgodbami in iskrenimi trenutki. V pogovoru razkrije, kako so jo zaznamovale korenine v narodno-zabavni glasbi, kaj jo danes navdihuje v pop svetu ter kako doživlja ustvarjanje doma in v tujini. Prisluhnite pogovoru, ki odpira njen glas, njen značaj in njen svet glasbe.
V tokratnem Glasbenem radiogramu gostimo Manco Pirc – ustvarjalko, ki svojo glasbeno pot gradi med violino, popom, družinskimi zgodbami in iskrenimi trenutki. V pogovoru razkrije, kako so jo zaznamovale korenine v narodno-zabavni glasbi, kaj jo danes navdihuje v pop svetu ter kako doživlja ustvarjanje doma in v tujini. Prisluhnite pogovoru, ki odpira njen glas, njen značaj in njen svet glasbe.
Letošnja slovenska božična zgodba z naslovom UBI CARITAS ET AMOR/KJER JE RESNIČNA LJUBEZEN vodi po poti različnih slogov in glasbenih govoric od brezmadežnega spočetja prek adventnega časa pa vse do božiča. Slovenski evroradijski božični koncert bo v petek, 12. decembra, ob 19.30 v uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani. Na programu Ars ga boste lahko spremljali dva dneva pozneje, v nedeljo, 14. decembra, ob 17.00. Nastopili bodo Komorni zbor Glasbene matice Ljubljana z umetniškim vodjem Sebastjanom Vrhovnikom, Ansambel za zgodnjo glasbo Audíte! in povezovalec Renato Horvat. Program Ars Radia Slovenija koncert pripravlja skupaj z Glasbeno matico Ljubljana in Kulturnim društvom Schellenburg – oziroma Sakralnim abonmajem uršulinske cerkve. Zato so naši gostje Veronika Brvar, predsednica Glasbene matice Ljubljana, Diana Novak, snovalka sakralnega abonmaja, Janez Jocif, umetniški vodjo ansambla Audite!, in Sebastjan Vrhovnik, umetniški vodja Komornega zbora Glasbene matice Ljubljana.
Letošnja slovenska božična zgodba z naslovom UBI CARITAS ET AMOR/KJER JE RESNIČNA LJUBEZEN vodi po poti različnih slogov in glasbenih govoric od brezmadežnega spočetja prek adventnega časa pa vse do božiča. Slovenski evroradijski božični koncert bo v petek, 12. decembra, ob 19.30 v uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani. Na programu Ars ga boste lahko spremljali dva dneva pozneje, v nedeljo, 14. decembra, ob 17.00. Nastopili bodo Komorni zbor Glasbene matice Ljubljana z umetniškim vodjem Sebastjanom Vrhovnikom, Ansambel za zgodnjo glasbo Audíte! in povezovalec Renato Horvat. Program Ars Radia Slovenija koncert pripravlja skupaj z Glasbeno matico Ljubljana in Kulturnim društvom Schellenburg – oziroma Sakralnim abonmajem uršulinske cerkve. Zato so naši gostje Veronika Brvar, predsednica Glasbene matice Ljubljana, Diana Novak, snovalka sakralnega abonmaja, Janez Jocif, umetniški vodjo ansambla Audite!, in Sebastjan Vrhovnik, umetniški vodja Komornega zbora Glasbene matice Ljubljana.
Tokratna pravljična dogodivščina prihaja iz zakladnice kitajskih ljudskih pravljic. Prisluhnili bomo zgodbi Srečni in nesrečni otrok, ki jo pripoveduje Robert Kereži iz Mariborske knjižnice. Zgodba nas popelje v svet starodavne modrosti, kjer usodo in srečo pogosto krojita premišljenost, pogum in srce. Vabljeni, da se nam pridružite v pravljičnem svetu, kjer se skrite življenjske lekcije razkrivajo skozi preprosto, a globoko pripoved.
Tokratna pravljična dogodivščina prihaja iz zakladnice kitajskih ljudskih pravljic. Prisluhnili bomo zgodbi Srečni in nesrečni otrok, ki jo pripoveduje Robert Kereži iz Mariborske knjižnice. Zgodba nas popelje v svet starodavne modrosti, kjer usodo in srečo pogosto krojita premišljenost, pogum in srce. Vabljeni, da se nam pridružite v pravljičnem svetu, kjer se skrite življenjske lekcije razkrivajo skozi preprosto, a globoko pripoved.
V Zvedavčkih smo tudi tokrat objavili utrinke s slovesne akademije ob 70. letnici osnovne šole Martina Konšaka Maribor. V pravljičnih minutah pa prisluhnite kitajski ljudski pravljici Srečni in nesrečni otrok, ki jo pripoveduje Robert Kereži iz Mariborske knjižnice.
V Zvedavčkih smo tudi tokrat objavili utrinke s slovesne akademije ob 70. letnici osnovne šole Martina Konšaka Maribor. V pravljičnih minutah pa prisluhnite kitajski ljudski pravljici Srečni in nesrečni otrok, ki jo pripoveduje Robert Kereži iz Mariborske knjižnice.
V naši radijski kuhinji se vračamo k domačim klasikam! Tokrat smo pripravili izjemno preprost in hiter, a nepozaben ajdov praženec. Izvedeli ste, kako v samo nekaj minutah razžvrkljate, spečete in natrgate popolno ajdovo poslastico. Odličen je samostojno, s sladkorjem v prahu ali pa kot dodatek k bogati solati! Naučite se vseh trikov za popoln praženec v oddaji Z vami v kuhinji.
V naši radijski kuhinji se vračamo k domačim klasikam! Tokrat smo pripravili izjemno preprost in hiter, a nepozaben ajdov praženec. Izvedeli ste, kako v samo nekaj minutah razžvrkljate, spečete in natrgate popolno ajdovo poslastico. Odličen je samostojno, s sladkorjem v prahu ali pa kot dodatek k bogati solati! Naučite se vseh trikov za popoln praženec v oddaji Z vami v kuhinji.
December je za marsikaterega otroka eden najlepših mesecev v letu. V mestih se prižgejo lučke, vse naokoli je pravljično in čarobno. Otroci pišejo pisma dobrim trem možem. Naši domovi zadišijo po cimetu, piškotih in drugih dobrotah, vsa družina pa zbrana okrašuje svoje domove z venčki, smrekicami, snežinkami in še čim … December je prav poseben tudi za našo oddajo Radijski ringaraja prvo soboto v mesecu zdaj že tradicionalno vsako leto v studio povabi najmlajše poslušalce. In tudi letos je tako – v studiu se nam bodo pridružili otroci, s katerimi bomo klepetali, skupaj zapeli, zaigrali in tudi zastavili kakšno zanimivo uganko.
December je za marsikaterega otroka eden najlepših mesecev v letu. V mestih se prižgejo lučke, vse naokoli je pravljično in čarobno. Otroci pišejo pisma dobrim trem možem. Naši domovi zadišijo po cimetu, piškotih in drugih dobrotah, vsa družina pa zbrana okrašuje svoje domove z venčki, smrekicami, snežinkami in še čim … December je prav poseben tudi za našo oddajo Radijski ringaraja prvo soboto v mesecu zdaj že tradicionalno vsako leto v studio povabi najmlajše poslušalce. In tudi letos je tako – v studiu se nam bodo pridružili otroci, s katerimi bomo klepetali, skupaj zapeli, zaigrali in tudi zastavili kakšno zanimivo uganko.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Aleksander Sergejevič Puškin je eno največjih imen ruske romantike in ruske književnosti nasploh. Času primerno smi izbrali pesem Zimska pot. Prevajalec Mile Klopčič, interpret Ivo Ban, režiser Alen Jelen, tonski mojster Andrej Kocan, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija Radia Slovenija 2011.
Aleksander Sergejevič Puškin je eno največjih imen ruske romantike in ruske književnosti nasploh. Času primerno smi izbrali pesem Zimska pot. Prevajalec Mile Klopčič, interpret Ivo Ban, režiser Alen Jelen, tonski mojster Andrej Kocan, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija Radia Slovenija 2011.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V novi dan za glasbo Correllija, Vivaldija, Josepha in Michaela Haydna v prvem, Cherubinija v drugem ter Tárrege, Wolfganga Amadeusa in Leopolda Mozarta, Turine in Čiurlionisa v tretjem delu.
V novi dan za glasbo Correllija, Vivaldija, Josepha in Michaela Haydna v prvem, Cherubinija v drugem ter Tárrege, Wolfganga Amadeusa in Leopolda Mozarta, Turine in Čiurlionisa v tretjem delu.
V teh dneh so mesta že praznično okrašena, vse naokoli se sveti in blešči … Mnogim je to všeč, nekaterim morda malce manj … Sem pa prepričana, da si je večina od vas - ali pa si še boste - vzela čas in ste odšli v mesto na lučke. Pa je, če pogledamo v naše slovarje, ta izraz sploh pravilen? Bi morali reči, da gremo v mesto na sijalke? Morda na žarnice? Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V teh dneh so mesta že praznično okrašena, vse naokoli se sveti in blešči … Mnogim je to všeč, nekaterim morda malce manj … Sem pa prepričana, da si je večina od vas - ali pa si še boste - vzela čas in ste odšli v mesto na lučke. Pa je, če pogledamo v naše slovarje, ta izraz sploh pravilen? Bi morali reči, da gremo v mesto na sijalke? Morda na žarnice? Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Uvajanje novega sistema dolgotrajne oskrbe prehaja v sklepno fazo. V domovih za starejše upajo, da bodo do konca meseca uspeli za vse, ki so oddali prevedbo, izdelali osebni načrt. Premier Robert Golob pa poudarja, da je glavnic cilj znižanje stroškov za stanovalce. V oddaji tudi: - Ob preusmerjanju bolnikov iz novomeške bolnišnice h koncesionarju oškodovani težji bolniki - V Nemčiji kritike zaradi jutrišnjega srečanja kanclerja Merza z izraelskim premierjem Netanjahujem - Tadej Pogačar tretjič dobitnik zlatega kolesa za najboljšega kolesarja sezone
Uvajanje novega sistema dolgotrajne oskrbe prehaja v sklepno fazo. V domovih za starejše upajo, da bodo do konca meseca uspeli za vse, ki so oddali prevedbo, izdelali osebni načrt. Premier Robert Golob pa poudarja, da je glavnic cilj znižanje stroškov za stanovalce. V oddaji tudi: - Ob preusmerjanju bolnikov iz novomeške bolnišnice h koncesionarju oškodovani težji bolniki - V Nemčiji kritike zaradi jutrišnjega srečanja kanclerja Merza z izraelskim premierjem Netanjahujem - Tadej Pogačar tretjič dobitnik zlatega kolesa za najboljšega kolesarja sezone
Pol leta je še do začetka svetovnega prvenstva v nogometu. V Severni Ameriki ne bo slovenske reprezentance, bo pa na prvenstvu prvič kar 48 ekip. Sinoči je bil žreb skupin v Washingtonu.
Pol leta je še do začetka svetovnega prvenstva v nogometu. V Severni Ameriki ne bo slovenske reprezentance, bo pa na prvenstvu prvič kar 48 ekip. Sinoči je bil žreb skupin v Washingtonu.
V novi dan za glasbo Correllija, Vivaldija, Josepha in Michaela Haydna v prvem, Cherubinija v drugem ter Tárrege, Wolfganga Amadeusa in Leopolda Mozarta, Turine in Čiurlionisa v tretjem delu.
V novi dan za glasbo Correllija, Vivaldija, Josepha in Michaela Haydna v prvem, Cherubinija v drugem ter Tárrege, Wolfganga Amadeusa in Leopolda Mozarta, Turine in Čiurlionisa v tretjem delu.
Filozofi so že od nekdaj opominjali ljudi, naj ne pretiravajo v materialnih dobrinah, pač pa naj se zadovoljijo z malim – človek namreč za življenje ne potrebuje obilice eksotične hrane in pijače, pač pa lačnemu in žejnemu povsem zadostuje preprost obrok. To je v svojih filozofskih delih zagovarjal tudi Ciceron, rimski govornik, politik in filozof iz 1. stol. pr. Kr., ki je v prid temu prepričanju zbral številne zglede iz grške in rimske zgodovine ter na ta način svoje sodržavljane pozival k preproščini. Kot primer tako navaja nekega skitskega filozofa Anaharzisa, ki je zaničeval materialne dobrine in živel sila preprosto, kot piše svojemu prijatelju v pismu: »Za ogrinjanje imam skitsko ogrinjalo,« pravi, »za obuvalo trdo kožo podplatov, za ležišče zemljo, za prikuho lakoto, za jed pa mleko, sir in meso.« V zgled bi nam moral biti tudi slavni atenski filozof Sokrat, ki naj bi ob neki priložnosti, ko so v sprevodu mimo njega nosili izredno veliko količino zlata in srebra, presenečeno vzkliknil: »Koliko je reči, ki jih sploh ne potrebujem!« Da se ljudje običajno sploh ne zavedajo, kako malo v resnici potrebujejo za življenje, pričajo naslednje anekdote o vladarjih, ki so imeli vsega v izobilju in tako niso nikdar občutili lakote in žeje. Ko je tako perzijski kraj Darej na begu pil skaljeno vodo, umazano od trupel, je rekel, da ni nikdar pil z večjim užitkom – kajti še nikdar ni pil žejen. Podobno se je zgodilo tudi z egiptovskim vladarjem Ptolemajem, ko so mu na poti čez Egipt dali jesti navaden črni kruh, ki je veljal za hrano revežev – ker je tedaj prvič začutil lakoto, je izjavil, da ni nič okusnejše od tistega kruha. S tem je poskušal Ciceron pokazati, da za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb človek ne potrebuje razkošnih in preobilnih obrokov, poleg tega pa hrane nasploh niti ne bo znal primerno ceniti, če ne bo nikdar okusil pomanjkanja. Zaradi tega je izredno občudoval Spartance, ki so zagovarjali precej preprost in asketski način življenja. Ko je nekoč pri njih večerjal sirakuški tiran Dionizij, je potožil, da ni nič kaj užival v črni juhi, ki je bila prvi obrok večerje. Kuhar mu je odvrnil: »Nič čudnega, kajti manjkale so začimbe.« Dionizij je seveda takoj nato povprašal, katere začimbe misli, kuhar pa je mu takole odgovoril: »Napor pri lovu, znoj, lakota in žeja; kajti s temi rečmi se navadno začinijo pojedine pri Spartancih.«
Filozofi so že od nekdaj opominjali ljudi, naj ne pretiravajo v materialnih dobrinah, pač pa naj se zadovoljijo z malim – človek namreč za življenje ne potrebuje obilice eksotične hrane in pijače, pač pa lačnemu in žejnemu povsem zadostuje preprost obrok. To je v svojih filozofskih delih zagovarjal tudi Ciceron, rimski govornik, politik in filozof iz 1. stol. pr. Kr., ki je v prid temu prepričanju zbral številne zglede iz grške in rimske zgodovine ter na ta način svoje sodržavljane pozival k preproščini. Kot primer tako navaja nekega skitskega filozofa Anaharzisa, ki je zaničeval materialne dobrine in živel sila preprosto, kot piše svojemu prijatelju v pismu: »Za ogrinjanje imam skitsko ogrinjalo,« pravi, »za obuvalo trdo kožo podplatov, za ležišče zemljo, za prikuho lakoto, za jed pa mleko, sir in meso.« V zgled bi nam moral biti tudi slavni atenski filozof Sokrat, ki naj bi ob neki priložnosti, ko so v sprevodu mimo njega nosili izredno veliko količino zlata in srebra, presenečeno vzkliknil: »Koliko je reči, ki jih sploh ne potrebujem!« Da se ljudje običajno sploh ne zavedajo, kako malo v resnici potrebujejo za življenje, pričajo naslednje anekdote o vladarjih, ki so imeli vsega v izobilju in tako niso nikdar občutili lakote in žeje. Ko je tako perzijski kraj Darej na begu pil skaljeno vodo, umazano od trupel, je rekel, da ni nikdar pil z večjim užitkom – kajti še nikdar ni pil žejen. Podobno se je zgodilo tudi z egiptovskim vladarjem Ptolemajem, ko so mu na poti čez Egipt dali jesti navaden črni kruh, ki je veljal za hrano revežev – ker je tedaj prvič začutil lakoto, je izjavil, da ni nič okusnejše od tistega kruha. S tem je poskušal Ciceron pokazati, da za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb človek ne potrebuje razkošnih in preobilnih obrokov, poleg tega pa hrane nasploh niti ne bo znal primerno ceniti, če ne bo nikdar okusil pomanjkanja. Zaradi tega je izredno občudoval Spartance, ki so zagovarjali precej preprost in asketski način življenja. Ko je nekoč pri njih večerjal sirakuški tiran Dionizij, je potožil, da ni nič kaj užival v črni juhi, ki je bila prvi obrok večerje. Kuhar mu je odvrnil: »Nič čudnega, kajti manjkale so začimbe.« Dionizij je seveda takoj nato povprašal, katere začimbe misli, kuhar pa je mu takole odgovoril: »Napor pri lovu, znoj, lakota in žeja; kajti s temi rečmi se navadno začinijo pojedine pri Spartancih.«
Daria Mandžuka že 17 let vodi Društvo diabetikov Posavja, ki v tem letu obeležuje 40 let delovanja. Je ambasadorka njihove zveze, saj je s številnimi idejami in projekti, ki jih je vpletla v društvo, ki šteje preko 500 članov, obogatila življenje starostnikov. Je srčna prostovoljka, za starostnike skrbi tudi v Društvu upokojencev Brežice in nič nenavadnega ni, da speče pecivo in se z njim odpravi na obisk k starejšim v njeni okolici. V akciji nabiranja korakov je združila številna društva in generacije. Lani so nabrali 70 tisoč korakov in bili peto leto najuspešnejši. Kot nekdanja učiteljica ohranja medgeneracijski stik in v prvi triadi brežiške šole rada pripoveduje pravljice in poučuje na krožkih o sladkorni bolezni. Letošnjo oktobrsko nagrado Občine Brežice je sprejela z besedami, da je to nagrada vseh prostovoljcev.
Daria Mandžuka že 17 let vodi Društvo diabetikov Posavja, ki v tem letu obeležuje 40 let delovanja. Je ambasadorka njihove zveze, saj je s številnimi idejami in projekti, ki jih je vpletla v društvo, ki šteje preko 500 članov, obogatila življenje starostnikov. Je srčna prostovoljka, za starostnike skrbi tudi v Društvu upokojencev Brežice in nič nenavadnega ni, da speče pecivo in se z njim odpravi na obisk k starejšim v njeni okolici. V akciji nabiranja korakov je združila številna društva in generacije. Lani so nabrali 70 tisoč korakov in bili peto leto najuspešnejši. Kot nekdanja učiteljica ohranja medgeneracijski stik in v prvi triadi brežiške šole rada pripoveduje pravljice in poučuje na krožkih o sladkorni bolezni. Letošnjo oktobrsko nagrado Občine Brežice je sprejela z besedami, da je to nagrada vseh prostovoljcev.
Letos mineva sto let od rojstva slovitega pianista Oscarja Petersona. Bil je eden najpomembnejših pianistov z izjemno tehniko, primerljivo le z njegovim vzornikom Artom Tatumom. Njegova hitrost igranja, spretnost ter občutek za swing so bili prav osupljivi. V izbiri akordov, harmonij in intervalov je ostajal zvest tradiciji bluesa, njegovo igranje odseva popolno poznavanje klasične pianistične literature.
Letos mineva sto let od rojstva slovitega pianista Oscarja Petersona. Bil je eden najpomembnejših pianistov z izjemno tehniko, primerljivo le z njegovim vzornikom Artom Tatumom. Njegova hitrost igranja, spretnost ter občutek za swing so bili prav osupljivi. V izbiri akordov, harmonij in intervalov je ostajal zvest tradiciji bluesa, njegovo igranje odseva popolno poznavanje klasične pianistične literature.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Šesti december je god sv. Nikolaja, škofa iz Mire v Mali Aziji, tam je umrl leta 324. "Njegovo čaščenje se je v trenutku razširilo po Vzhodni cerkvi in nič manj po vsej Zahodni Evropi. V 12. stoletju je preplavilo svet tostran Alp," piše etnolog Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. V njej najdemo opise šeg in navad na Slovenskem in kako je Miklavž prišel med otroke ter jih obdaroval. Miklavžev obisk, torej. Režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, redaktorici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Petra Meterc. Posneto leta 2020.
Šesti december je god sv. Nikolaja, škofa iz Mire v Mali Aziji, tam je umrl leta 324. "Njegovo čaščenje se je v trenutku razširilo po Vzhodni cerkvi in nič manj po vsej Zahodni Evropi. V 12. stoletju je preplavilo svet tostran Alp," piše etnolog Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. V njej najdemo opise šeg in navad na Slovenskem in kako je Miklavž prišel med otroke ter jih obdaroval. Miklavžev obisk, torej. Režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, redaktorici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Petra Meterc. Posneto leta 2020.
Pier Paolo Pasolini, eden največjih evropskih in italijanskih eruditov, vsestranski sodobni mislec in umetnik – letos je minilo 50 let od njegove smrti – je bil in ostaja v mnogih ozirih nedognana, globoka, človeško in socialno občutljiva, kompleksna in angažirana, strastno nemirna, neskončno kreativna osebnost, še vedno izmikajoča figura za bralce, gledalce in interprete njegovega veličastnega opusa. Še vedno je mogoče odkriti nove drobce iz njegovega zamotanega življenja in jih povezati z manj poznanimi verzi, izreki, kraji bivanja …
Pier Paolo Pasolini, eden največjih evropskih in italijanskih eruditov, vsestranski sodobni mislec in umetnik – letos je minilo 50 let od njegove smrti – je bil in ostaja v mnogih ozirih nedognana, globoka, človeško in socialno občutljiva, kompleksna in angažirana, strastno nemirna, neskončno kreativna osebnost, še vedno izmikajoča figura za bralce, gledalce in interprete njegovega veličastnega opusa. Še vedno je mogoče odkriti nove drobce iz njegovega zamotanega življenja in jih povezati z manj poznanimi verzi, izreki, kraji bivanja …
Zdravstvo pretresata zgodbi, ki se tako ali drugače dotikata prepleta dela v javnem zavodu in pri koncesionarjih ter dolgih čakalnih vrst. Izredni nadzor v Splošni bolnišnici Novo mesto je pokazal, da je vodja ortopedskega oddelka Gregor Kavčič v zadnjih mesecih k zasebnemu koncesionarju preusmeril 150 pacientov, ki jih je nato sam operiral, zato je ostal brez službe. Kavčič navedbe vodstva bolnišnice zavrača kot neresnične in žaljive. Težave so tudi na oddelku za maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana, saj odhajajo najmanj štirje kirurgi. Eden od razlogov je novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je omejila možnosti dela tako v javnih zavodih kot pri koncesionarjih.
Zdravstvo pretresata zgodbi, ki se tako ali drugače dotikata prepleta dela v javnem zavodu in pri koncesionarjih ter dolgih čakalnih vrst. Izredni nadzor v Splošni bolnišnici Novo mesto je pokazal, da je vodja ortopedskega oddelka Gregor Kavčič v zadnjih mesecih k zasebnemu koncesionarju preusmeril 150 pacientov, ki jih je nato sam operiral, zato je ostal brez službe. Kavčič navedbe vodstva bolnišnice zavrača kot neresnične in žaljive. Težave so tudi na oddelku za maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana, saj odhajajo najmanj štirje kirurgi. Eden od razlogov je novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je omejila možnosti dela tako v javnih zavodih kot pri koncesionarjih.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Zbora Monteverdi in Angleških baročnih solistov pod vodstvom Jonathana Sellsa. Na letošnjem Festivalu v Edinburghu so avgusta letos uzvočili Händlovo, Bachovo in Purcllovo glasbo.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Zbora Monteverdi in Angleških baročnih solistov pod vodstvom Jonathana Sellsa. Na letošnjem Festivalu v Edinburghu so avgusta letos uzvočili Händlovo, Bachovo in Purcllovo glasbo.
V oddaji se odpravljamo na Švedsko, kjer ta konec tedna slovenski rojaki v mestih Göteborg in Malmö pripravljajo veselo Miklavževanje, v švedski prestolnici Stockholm pa je učence slovenske dopolnilne šole Miklavž že obiskal, ob tej priložnosti pa so pripravili tudi slavnostni koncert in okroglo mizo. Popeljemo vas tudi v svet filma; v Sarajevu namreč potekajo Dnevi novega slovenskega filma, nekaj pozornosti namenjamo tudi predavanju o Slovencih v Veliki Kladuši, ustavljamo pa se tudi v Švici, kjer so imeli v okviru slovenske dopolnilne šole pred nedavnim obisk iz Slovenije, med katerim so učenci podrobneje spoznali posebno glasbilo - najstarejšo piščal na svetu in njene zvoke.
V oddaji se odpravljamo na Švedsko, kjer ta konec tedna slovenski rojaki v mestih Göteborg in Malmö pripravljajo veselo Miklavževanje, v švedski prestolnici Stockholm pa je učence slovenske dopolnilne šole Miklavž že obiskal, ob tej priložnosti pa so pripravili tudi slavnostni koncert in okroglo mizo. Popeljemo vas tudi v svet filma; v Sarajevu namreč potekajo Dnevi novega slovenskega filma, nekaj pozornosti namenjamo tudi predavanju o Slovencih v Veliki Kladuši, ustavljamo pa se tudi v Švici, kjer so imeli v okviru slovenske dopolnilne šole pred nedavnim obisk iz Slovenije, med katerim so učenci podrobneje spoznali posebno glasbilo - najstarejšo piščal na svetu in njene zvoke.
Če parafraziram našega raperskega pionirja, bi se reklo “Fajn je, da firma (vsake toliko) še dela!” Legendarni De La Soul, eden ključnih hiphop kolektivov iz žanrske prve razvojne faze, še zlasti podžanra jazz-rap, se je opogumil po devetih letih. Album Cabin In The Sky slavi lik in delo Davea (David Jude Jolicoeur) ustavnovnega člana, ki ga je predlani izdalo srce. Če prav jih je skupaj kar dvajset, se pretežno sončnih funky songov in humornih nagovorov, pač, ne morete nasititi! De La Soul so delo Cabin In The Sky oblikovali zelo sproščeno in dosledno zafrkantsko, tako kot so to počeli nekoč. Ekipa z Long Islanda bo zasedla slabo četrtino Galerije, vključno s hitom Day In The Sun, pri katerem gostuje Q-Tip, njihov brat iz sosedske zasedbe A Tribe Called Quest. Tako bo dovolj prostora tudi za nov banger elektroničarke Kelly Lee Owens, prav tako za priljubljeno soularko Summer Walker. Kodak Black in That Maxican OT bosta dodatno branila ameriške, Knucks in Kofi Stone angleške ter YngFireFly skupaj s Tunjo domačinske rap okope. In še playlista: 1. KNUCKS FT. TIWA SAVAGE - Yam Porridge 2. DE LA SOUL - Cabin Talk 3. DE LA SOUL - Sunny Storms 4. THAT MEXICAN OT FT. PESO PESO - Accessories 5. KODAK BLACK - Imma Shot 6. DE LA SOUL - Day In The Sun 7. FLOFLIZ x KOFI STONE - Doves 8. YNGFIREFLY FT. TUNJA - Šanson 9. LA DATA - Messing Again 10. MIGUEL - CAOS 11. DE LA SOUL FT. JAY PHAROH & GARETH DONKIN - Just How It Is (Sometimes) 12. OBONGJAYAR - Lipdance 13. SUMMER WALER FT. 21 SAVAGE - Get Yo Boy 14. DE LA SOUL FT. LADY STOUT, K.BUTLER & THE COLLECTIVE - Believe 15. KELLY LEE OWENS - 132 Techno
Če parafraziram našega raperskega pionirja, bi se reklo “Fajn je, da firma (vsake toliko) še dela!” Legendarni De La Soul, eden ključnih hiphop kolektivov iz žanrske prve razvojne faze, še zlasti podžanra jazz-rap, se je opogumil po devetih letih. Album Cabin In The Sky slavi lik in delo Davea (David Jude Jolicoeur) ustavnovnega člana, ki ga je predlani izdalo srce. Če prav jih je skupaj kar dvajset, se pretežno sončnih funky songov in humornih nagovorov, pač, ne morete nasititi! De La Soul so delo Cabin In The Sky oblikovali zelo sproščeno in dosledno zafrkantsko, tako kot so to počeli nekoč. Ekipa z Long Islanda bo zasedla slabo četrtino Galerije, vključno s hitom Day In The Sun, pri katerem gostuje Q-Tip, njihov brat iz sosedske zasedbe A Tribe Called Quest. Tako bo dovolj prostora tudi za nov banger elektroničarke Kelly Lee Owens, prav tako za priljubljeno soularko Summer Walker. Kodak Black in That Maxican OT bosta dodatno branila ameriške, Knucks in Kofi Stone angleške ter YngFireFly skupaj s Tunjo domačinske rap okope. In še playlista: 1. KNUCKS FT. TIWA SAVAGE - Yam Porridge 2. DE LA SOUL - Cabin Talk 3. DE LA SOUL - Sunny Storms 4. THAT MEXICAN OT FT. PESO PESO - Accessories 5. KODAK BLACK - Imma Shot 6. DE LA SOUL - Day In The Sun 7. FLOFLIZ x KOFI STONE - Doves 8. YNGFIREFLY FT. TUNJA - Šanson 9. LA DATA - Messing Again 10. MIGUEL - CAOS 11. DE LA SOUL FT. JAY PHAROH & GARETH DONKIN - Just How It Is (Sometimes) 12. OBONGJAYAR - Lipdance 13. SUMMER WALER FT. 21 SAVAGE - Get Yo Boy 14. DE LA SOUL FT. LADY STOUT, K.BUTLER & THE COLLECTIVE - Believe 15. KELLY LEE OWENS - 132 Techno
Tokrat nas Brane Rončel vabi v Afriko, s čimer se veseli december Radia Koper začenja tudi ob petkovih večerih. Za uvod: senegalski zvezdnik Youssou N'Dour, ki mu bo sledil zimbabvejski velikan Oliver Mtukudzi. V toplih ritmih se bomo nato preselili v Nigerijo, kjer nas bo pozdravil sončni kralj King Sunny Adé. Za konec: svetovno znani gambijski mojster kore Foday Musa Suso v družbi Jacka DeJohnetta ter njuna »Party«.
Tokrat nas Brane Rončel vabi v Afriko, s čimer se veseli december Radia Koper začenja tudi ob petkovih večerih. Za uvod: senegalski zvezdnik Youssou N'Dour, ki mu bo sledil zimbabvejski velikan Oliver Mtukudzi. V toplih ritmih se bomo nato preselili v Nigerijo, kjer nas bo pozdravil sončni kralj King Sunny Adé. Za konec: svetovno znani gambijski mojster kore Foday Musa Suso v družbi Jacka DeJohnetta ter njuna »Party«.
Otroci, ali kdaj pogledate večerno zarjo? Če ni megle, če vidite rdeče obarvano zarjo, takrat Miklavž piškote peče ... In če sneži, jih že posipa z moko ... Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Otroci, ali kdaj pogledate večerno zarjo? Če ni megle, če vidite rdeče obarvano zarjo, takrat Miklavž piškote peče ... In če sneži, jih že posipa z moko ... Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Danes smo bili v Gorici in Novi Gorici, kjer se je po slabem letu in več kot 1600 prireditvah slovesno poslovila prva čezmejna Evropska prestolnica kulture. S prizorišča se nam je v živo pridružila Eva Furlan. Evropska prestolnica kulture GO!25 je pomembno prispevala k vidnosti Slovencev v Italiji, predvsem pa povezala somestje in prebivalce obeh Goric. Za vodjo goriškega Kinoateljeja, Matejo Zorn, je EPK v tem smislu pravi presežek. Koreografski opus Mateje Bučar je v našem prostoru edinstven: zaradi svoje večmedijskosti presega zgolj gibalno umetnost. Industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig pa je s svojim uličnim pohištvom iz poliestra - med kultnimi izdelki je znameniti Kiosk K67 - postavil temelje slovenske oblikovalske identitete. Oba sta prejemnika Prešernove nagrade za leto 2026 in smo ju v oddaji tudi podrobneje predstavili. Današnja glasbena ogrlica Gorana Gregoriča je ritmično obarvana s ska, reggae in soul ustvarjalnostjo jamajškega glasbenika Jimmyja Cliffa, pionirja reggae glasbe.
Danes smo bili v Gorici in Novi Gorici, kjer se je po slabem letu in več kot 1600 prireditvah slovesno poslovila prva čezmejna Evropska prestolnica kulture. S prizorišča se nam je v živo pridružila Eva Furlan. Evropska prestolnica kulture GO!25 je pomembno prispevala k vidnosti Slovencev v Italiji, predvsem pa povezala somestje in prebivalce obeh Goric. Za vodjo goriškega Kinoateljeja, Matejo Zorn, je EPK v tem smislu pravi presežek. Koreografski opus Mateje Bučar je v našem prostoru edinstven: zaradi svoje večmedijskosti presega zgolj gibalno umetnost. Industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig pa je s svojim uličnim pohištvom iz poliestra - med kultnimi izdelki je znameniti Kiosk K67 - postavil temelje slovenske oblikovalske identitete. Oba sta prejemnika Prešernove nagrade za leto 2026 in smo ju v oddaji tudi podrobneje predstavili. Današnja glasbena ogrlica Gorana Gregoriča je ritmično obarvana s ska, reggae in soul ustvarjalnostjo jamajškega glasbenika Jimmyja Cliffa, pionirja reggae glasbe.
Potem ko je novomeška splošna bolnišnica odpustila vodjo ortopedskega oddelka zaradi namernega preusmerjanja čakajočih pacientov h koncesionarju, se o prirejanju seznamov čakajočih porajajo vprašanja tudi po odhodu štirih kirurgov z UKC Ljubljana. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel zdravstvene zavode zato poziva k pregledu seznamov. Če se čakajoči na seznamih podvajajo, tisti pacienti, ki storitev potrebujejo, do nje na pridejo, je ob tem dejala ministrica. Zdravniška zbornica obravnavo novomeškega primera označuje kot primerno, a dodaja, da takšne nepravilnost ne smejo biti razlog za uvajanje sistemskih prepovedi. Druge teme: - Socialni partnerji na sestanku med drugim o odsotnosti z dela in dostopnosti zdravstvenega varstva. - Merz in von der Leynova z Belgijo iščeta možnost uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za potrebe Ukrajine. - S slovesnostjo v Novi Gorici se končuje Evropska prestolnica kulture.
Potem ko je novomeška splošna bolnišnica odpustila vodjo ortopedskega oddelka zaradi namernega preusmerjanja čakajočih pacientov h koncesionarju, se o prirejanju seznamov čakajočih porajajo vprašanja tudi po odhodu štirih kirurgov z UKC Ljubljana. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel zdravstvene zavode zato poziva k pregledu seznamov. Če se čakajoči na seznamih podvajajo, tisti pacienti, ki storitev potrebujejo, do nje na pridejo, je ob tem dejala ministrica. Zdravniška zbornica obravnavo novomeškega primera označuje kot primerno, a dodaja, da takšne nepravilnost ne smejo biti razlog za uvajanje sistemskih prepovedi. Druge teme: - Socialni partnerji na sestanku med drugim o odsotnosti z dela in dostopnosti zdravstvenega varstva. - Merz in von der Leynova z Belgijo iščeta možnost uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za potrebe Ukrajine. - S slovesnostjo v Novi Gorici se končuje Evropska prestolnica kulture.
Slikar, performer in vsestranski umetnik Yoshio Nakajima ustvarja že sedem desetletij. Pri štirinajstih letih je pobegnil od doma in se v iskanju svojega lastnega umetniškega izraza iz vaškega okolja preselil v velemesto, Tokio. Na začetku ustvarjalne poti sta ga navdihovala dadaizem in takrat sodobna japonska umetniška skupina Gutai. Pozneje se je preselil v Evropo, kjer živi in dela še danes. Navkljub častitljivi starosti, Nakajima ima kar 85 let, je na povabilo Galerije Vžigalica prišel v Ljubljano in svojo retrospektivo Umetnost je vedno naslednja možnost odprl z dolgim in živahnim performansom skupaj z umetnico Chico Fukushima. Pred mikrofon smo poleg umetnika povabili tudi poznavalca Nakajimove umetniške prakse dr. Williama Marottija, profesorja zgodovine na Univerzi Kalifornije v Los Angelesu. Na povabilo oddelka za japonologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je Marotti ob razstavi pripravil tudi predavanje o Nakajimovem ustvarjanju. Nakajima je ustvarjal v obdobju, ki je bilo zaznamovano z umetniškim in političnim vrenjem. Njegovo delo simbolizira takraten izstop umetnikov iz muzejev in galerij ter upor proti konformizmu. Yoshio Nakajima, Ginza, Tokio, Japonska, 2023 © foto Sakae Okatomi / Arhiv družine Nakajima (izrez)
Slikar, performer in vsestranski umetnik Yoshio Nakajima ustvarja že sedem desetletij. Pri štirinajstih letih je pobegnil od doma in se v iskanju svojega lastnega umetniškega izraza iz vaškega okolja preselil v velemesto, Tokio. Na začetku ustvarjalne poti sta ga navdihovala dadaizem in takrat sodobna japonska umetniška skupina Gutai. Pozneje se je preselil v Evropo, kjer živi in dela še danes. Navkljub častitljivi starosti, Nakajima ima kar 85 let, je na povabilo Galerije Vžigalica prišel v Ljubljano in svojo retrospektivo Umetnost je vedno naslednja možnost odprl z dolgim in živahnim performansom skupaj z umetnico Chico Fukushima. Pred mikrofon smo poleg umetnika povabili tudi poznavalca Nakajimove umetniške prakse dr. Williama Marottija, profesorja zgodovine na Univerzi Kalifornije v Los Angelesu. Na povabilo oddelka za japonologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je Marotti ob razstavi pripravil tudi predavanje o Nakajimovem ustvarjanju. Nakajima je ustvarjal v obdobju, ki je bilo zaznamovano z umetniškim in političnim vrenjem. Njegovo delo simbolizira takraten izstop umetnikov iz muzejev in galerij ter upor proti konformizmu. Yoshio Nakajima, Ginza, Tokio, Japonska, 2023 © foto Sakae Okatomi / Arhiv družine Nakajima (izrez)
Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.
Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Tokrat se bomo posvetili triu Orelon s člani: violinistko Judith Stapf, violončelistom Arnauom Roviro i Bascomptejem ter pianistom Marcom Sanno. V samo nekaj letih je trio osvojil prestižne nagrade na več vodilnih svetovnih tekmovanjih komorne glasbe, med drugim: prvo nagrado in nagrado občinstva na mednarodnem glasbenem tekmovanju ARD v Münchnu, prvo nagrado in posebno nagrado na mednarodnem tekmovanju komorne glasbe v Melbournu ter prvo nagrado in posebno nagrado na tekmovanju Schubert in moderna glasba v Gradcu. Samo kot zanimivost še dodajmo, da ime »Orelon« izvira iz esperanta. Pomeni »uho«, ki simbolizira umetnost pozornega poslušanja njihove glasbe.
Tokrat se bomo posvetili triu Orelon s člani: violinistko Judith Stapf, violončelistom Arnauom Roviro i Bascomptejem ter pianistom Marcom Sanno. V samo nekaj letih je trio osvojil prestižne nagrade na več vodilnih svetovnih tekmovanjih komorne glasbe, med drugim: prvo nagrado in nagrado občinstva na mednarodnem glasbenem tekmovanju ARD v Münchnu, prvo nagrado in posebno nagrado na mednarodnem tekmovanju komorne glasbe v Melbournu ter prvo nagrado in posebno nagrado na tekmovanju Schubert in moderna glasba v Gradcu. Samo kot zanimivost še dodajmo, da ime »Orelon« izvira iz esperanta. Pomeni »uho«, ki simbolizira umetnost pozornega poslušanja njihove glasbe.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Obglavili so Titov kip v Velenju. Zdi se, da so izgubili glave tudi svetovni politiki, ki kažejo mišice in se igrajo vojno.
Obglavili so Titov kip v Velenju. Zdi se, da so izgubili glave tudi svetovni politiki, ki kažejo mišice in se igrajo vojno.
Ilustracija je odlično darilo, pravijo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer se je odprl že enajsti decembrski sejem ilustracije. Obiskovalci lahko letos izbirajo med deli 32-ih naših ustvarjalcev različnih generacij in profilov, sejem pa živi tudi na spletu. Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij in spor najboljših prijateljev pa sta vsebinski izhodišči radijske igre za otroke Moja skrivnost, ki je nastala v koprodukciji našega radia in ŠKUC gledališča.
Ilustracija je odlično darilo, pravijo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer se je odprl že enajsti decembrski sejem ilustracije. Obiskovalci lahko letos izbirajo med deli 32-ih naših ustvarjalcev različnih generacij in profilov, sejem pa živi tudi na spletu. Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij in spor najboljših prijateljev pa sta vsebinski izhodišči radijske igre za otroke Moja skrivnost, ki je nastala v koprodukciji našega radia in ŠKUC gledališča.
Izredni nadzor je razkril, da je vodja novomeške ortopedije umetno podaljševal čakalne vrste in preusmeril več kot 150 lažje bolnih v zasebni zavod s koncesijo. Ob robu prizadevanj za mir v Ukrajini: Indija krepi zavezništvo z Rusijo, Ukrajina z Evropo, Evropa s Kitajsko Izrael ostaja na Evroviziji; Slovenija in še najmanj tri države se ji odpovedujejo. EBU v spremembe glasovanja Končuje se Evropska prestolnica kulture: projekt obeh Goric je okrepil sobivanje jezikov, umetnosti in turizma.
Izredni nadzor je razkril, da je vodja novomeške ortopedije umetno podaljševal čakalne vrste in preusmeril več kot 150 lažje bolnih v zasebni zavod s koncesijo. Ob robu prizadevanj za mir v Ukrajini: Indija krepi zavezništvo z Rusijo, Ukrajina z Evropo, Evropa s Kitajsko Izrael ostaja na Evroviziji; Slovenija in še najmanj tri države se ji odpovedujejo. EBU v spremembe glasovanja Končuje se Evropska prestolnica kulture: projekt obeh Goric je okrepil sobivanje jezikov, umetnosti in turizma.
Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij in spor najboljših prijateljev sta vsebinski izhodišči radijske igre za otroke Moja skrivnost. Ta je nastala v koprodukciji Uredništva igranega programa našega radia in ŠKUC gledališča. Soavtorici scenarija sta Nina Kokelj in Saška Rakef Perko, ki je igro tudi režirala.
Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij in spor najboljših prijateljev sta vsebinski izhodišči radijske igre za otroke Moja skrivnost. Ta je nastala v koprodukciji Uredništva igranega programa našega radia in ŠKUC gledališča. Soavtorici scenarija sta Nina Kokelj in Saška Rakef Perko, ki je igro tudi režirala.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Teden mineva v znamenju bolj ali manj iskrenih prizadevanj za mir v Ukrajini. Sestanki v Moskvi, na Floridi in v Bruslju za zdaj ne prinašajo miru, dajejo pa vtis, da se vse strani v sporu zavedajo, da se vojna ne bo končala na bojiščih. Kljub temu bi bilo zelo težko oceniti, da si v Moskvi dejansko prizadevajo za mir, še posebej v luči stališč ruskega predsednika, da je pripravljen tudi na vojno z Evropo, če bi bilo to potrebno. Vojna je beseda, ki je v zraku tudi pri Trumpovem ravnanju glede Venezuele, vojna pa je še naprej tudi očitno naravno stanje za Palestince. Čeprav naj bi v Gazi veljalo premirje, miru ni. Po labirintih sveta vas bo ta teden popeljal Matjaž Trošt.
Teden mineva v znamenju bolj ali manj iskrenih prizadevanj za mir v Ukrajini. Sestanki v Moskvi, na Floridi in v Bruslju za zdaj ne prinašajo miru, dajejo pa vtis, da se vse strani v sporu zavedajo, da se vojna ne bo končala na bojiščih. Kljub temu bi bilo zelo težko oceniti, da si v Moskvi dejansko prizadevajo za mir, še posebej v luči stališč ruskega predsednika, da je pripravljen tudi na vojno z Evropo, če bi bilo to potrebno. Vojna je beseda, ki je v zraku tudi pri Trumpovem ravnanju glede Venezuele, vojna pa je še naprej tudi očitno naravno stanje za Palestince. Čeprav naj bi v Gazi veljalo premirje, miru ni. Po labirintih sveta vas bo ta teden popeljal Matjaž Trošt.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je obiskala UKC Maribor, ki je trenutno v največjem investicijskem ciklusu in so na njegovem območju kar 4 gradbišča. Kljub temu pa je glede projektov še več neznank.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je obiskala UKC Maribor, ki je trenutno v največjem investicijskem ciklusu in so na njegovem območju kar 4 gradbišča. Kljub temu pa je glede projektov še več neznank.
Sicer je mesec črnih petkov že mimo, ampak našo sedemletno poslušalko iz Rogoze še vedno zanima, zakaj je črni petek dobil tako ime. Ker je imela v zvezi s tem toliko dodatnih vprašanj, na katera pa njen oče ni znal odgovoriti, ji je predlagal, naj o ozadju in razlogih za to poimenovanje vpraša Radiovedne. In je.
Sicer je mesec črnih petkov že mimo, ampak našo sedemletno poslušalko iz Rogoze še vedno zanima, zakaj je črni petek dobil tako ime. Ker je imela v zvezi s tem toliko dodatnih vprašanj, na katera pa njen oče ni znal odgovoriti, ji je predlagal, naj o ozadju in razlogih za to poimenovanje vpraša Radiovedne. In je.