Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Novice Radia Slovenija

Novice ob 17h

19. 4. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

3 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Ocene

Lucy Kirkwood: Komarji

19. 4. 2026

NAPOVED: Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani je bila sinoči zadnja premiera te sezone, hkrati pa prva slovenska uprizoritev drame Komarji Lucy Kirkwood v režiji Maše Pelko. Prevedla jo je Tina Mahkota, dramaturg je bil Rok Ándres. Sodobna britanska avtorica Lucy Kirkwood nam je že dobro poznana po dveh uspešnih predstavah v ljubljanski Drami, to sta Otroci in Nebesje, zdaj sledi torej še drama Komarji iz leta 2017. Na premieri je bila Tadeja Krečič. Igrajo Saša Tabaković, Nika Rozman, Maruša Majer, Zvezdana Mlakar, Jure Šimonka, Mina Švajger in Rok Vihar. Avtorsko ekipo uprizoritve, ki je nastala po prevodu Tine Mahkota in pod vodstvom režiserke Maše Pelko, sestavljajo dramaturg (in urednik gledališkega lista) Rok Andres, lektor Arko, scenograf in avtor videa Dorian Šilec Petek, kostumografinja Tina Bonča, oblikovalka odrskega giba Vita Osojnik, skladatelja Val Fürst in Pavel Panon Raščan, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalec maske Tomaž Erjavec, asistentka režiserke Luna Pentek, asistentka scenografa Sara Kastelic in študijska asistentka dramaturga Nastja Uršula Virk.

1 min

NAPOVED: Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani je bila sinoči zadnja premiera te sezone, hkrati pa prva slovenska uprizoritev drame Komarji Lucy Kirkwood v režiji Maše Pelko. Prevedla jo je Tina Mahkota, dramaturg je bil Rok Ándres. Sodobna britanska avtorica Lucy Kirkwood nam je že dobro poznana po dveh uspešnih predstavah v ljubljanski Drami, to sta Otroci in Nebesje, zdaj sledi torej še drama Komarji iz leta 2017. Na premieri je bila Tadeja Krečič. Igrajo Saša Tabaković, Nika Rozman, Maruša Majer, Zvezdana Mlakar, Jure Šimonka, Mina Švajger in Rok Vihar. Avtorsko ekipo uprizoritve, ki je nastala po prevodu Tine Mahkota in pod vodstvom režiserke Maše Pelko, sestavljajo dramaturg (in urednik gledališkega lista) Rok Andres, lektor Arko, scenograf in avtor videa Dorian Šilec Petek, kostumografinja Tina Bonča, oblikovalka odrskega giba Vita Osojnik, skladatelja Val Fürst in Pavel Panon Raščan, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalec maske Tomaž Erjavec, asistentka režiserke Luna Pentek, asistentka scenografa Sara Kastelic in študijska asistentka dramaturga Nastja Uršula Virk.

Dogodki in odmevi

Trump za jutri napovedal nov krog pogajanj z Iranom

19. 4. 2026

Mirovna pogajanja med Združenimi državami in Iranom bodo jutri v Pakistanu, je danes znova napovedal ameriški predsednik Donald Trump. Kljub določenemu napredku v pogovorih po navedbah Irana ostajajo odprta nekatera ključna vprašanja, tako glede Hormuške ožine, ki je znova pod strogim nadzorom iranske vojske, kot tudi glede jedrskega programa. Kot je danes dejal iranski predsednik Masud Pezeškjan, Iran ni začel te vojne niti nikogar ne napada, želi pa si svojih pravic, tudi do jedrskega orožja. Washington se je po njegovih besedah odločil, da Teheran te pravice ne sme uveljavljati, čeprav za tako odločitev nima pristojnosti. V oddaji tudi o tem: - Bolgari znova na predčasnih volitvah, ki razgaljajo politično krizo. - Izvolitev Stevanovića na čelo Državnega zbora še vedno buri duhove. - Judoistka Metka Lobnik bronasta na evropskem prvenstvu v Gruziji.

25 min

Mirovna pogajanja med Združenimi državami in Iranom bodo jutri v Pakistanu, je danes znova napovedal ameriški predsednik Donald Trump. Kljub določenemu napredku v pogovorih po navedbah Irana ostajajo odprta nekatera ključna vprašanja, tako glede Hormuške ožine, ki je znova pod strogim nadzorom iranske vojske, kot tudi glede jedrskega programa. Kot je danes dejal iranski predsednik Masud Pezeškjan, Iran ni začel te vojne niti nikogar ne napada, želi pa si svojih pravic, tudi do jedrskega orožja. Washington se je po njegovih besedah odločil, da Teheran te pravice ne sme uveljavljati, čeprav za tako odločitev nima pristojnosti. V oddaji tudi o tem: - Bolgari znova na predčasnih volitvah, ki razgaljajo politično krizo. - Izvolitev Stevanovića na čelo Državnega zbora še vedno buri duhove. - Judoistka Metka Lobnik bronasta na evropskem prvenstvu v Gruziji.

Nedeljsko operno popoldne

Zvezde svetovnih opernih odrov

19. 4. 2026

izvajajo odlomke iz del Mozarta, Wagnerja, Gounoda, Donizettija in Verdija.

55 min

izvajajo odlomke iz del Mozarta, Wagnerja, Gounoda, Donizettija in Verdija.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 14h

19. 4. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

3 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Humoreska tega tedna

Miguel de Cervantes Saavedra: Nevarnosti v noči

19. 4. 2026

"O nikoli videni in nezaslišani prigodi, ki jo je hrabri don Kihot izpeljal brez nevarnosti, tako brez nevarnosti, kakor je še nikoli ni izpeljal noben drug sloveč vitez na svetu." Tako Miguel de Cervantes Saavedra uvede 20. poglavje 1. dela svojega slovitega romana o hrabrem vitezu. Intrerpret Gregor Zorc, prevajalec Niko Košir, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.

29 min

"O nikoli videni in nezaslišani prigodi, ki jo je hrabri don Kihot izpeljal brez nevarnosti, tako brez nevarnosti, kakor je še nikoli ni izpeljal noben drug sloveč vitez na svetu." Tako Miguel de Cervantes Saavedra uvede 20. poglavje 1. dela svojega slovitega romana o hrabrem vitezu. Intrerpret Gregor Zorc, prevajalec Niko Košir, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.

Nedeljska reportaža

Nedeljska reportaža - Mavrični tlakovci

19. 4. 2026

Ste se kdaj vprašali, katere skrivnosti hranijo stene na Kersnikovi 4? Ali kakšne zgodbe pripovedujejo javna stranišča na Tromostovju? Ste se kdaj sprehodili po Ljubljani in odkrivali skrito zgodovino mesta in ljudi, o katerih ne piše v turističnih vodnikih? V tokratni Nedeljski reportaži bomo razgrnili nevidni zemljevid Ljubljane, odpravili se bomo na alternativno turistično turo, v kateri bomo spoznali zgodovino LGBT skupnosti. Po nepoznani Ljubljani nas bo z zgodbami popeljala pisateljica in aktivistka Suzana Tratnik. Nedeljsko reportažo je posnel Miha Žorž.

26 min

Ste se kdaj vprašali, katere skrivnosti hranijo stene na Kersnikovi 4? Ali kakšne zgodbe pripovedujejo javna stranišča na Tromostovju? Ste se kdaj sprehodili po Ljubljani in odkrivali skrito zgodovino mesta in ljudi, o katerih ne piše v turističnih vodnikih? V tokratni Nedeljski reportaži bomo razgrnili nevidni zemljevid Ljubljane, odpravili se bomo na alternativno turistično turo, v kateri bomo spoznali zgodovino LGBT skupnosti. Po nepoznani Ljubljani nas bo z zgodbami popeljala pisateljica in aktivistka Suzana Tratnik. Nedeljsko reportažo je posnel Miha Žorž.

Od setve do žetve

Racionalno ravnanje z vodo v kmetijstvu in pridelava hrane

19. 4. 2026

Podnebne spremembe narekujejo precejšnja prilagajanja tudi v kmetijstvu oziroma pri pridelavi hrane. Vse pogostejše suše zahtevajo namakanje, le-to pa racionalno ravnanje z vodo. Pri nas za zdaj namakamo samo odstotek vseh obdelovalnih površin, o gospodarnem ravnanju z vodo pa vse bolj razmišljajo tudi živinorejci. V tokratni oddaji predstavljamo tudi projekt INCREASE, ki se ponaša z nagrado Evropske komisije v natečaju poskusov o občanskem raziskovanju. Z njim v posameznih državah preučujejo vedenje različnih sort fižola oziroma nekaterih stročnic.

19 min

Podnebne spremembe narekujejo precejšnja prilagajanja tudi v kmetijstvu oziroma pri pridelavi hrane. Vse pogostejše suše zahtevajo namakanje, le-to pa racionalno ravnanje z vodo. Pri nas za zdaj namakamo samo odstotek vseh obdelovalnih površin, o gospodarnem ravnanju z vodo pa vse bolj razmišljajo tudi živinorejci. V tokratni oddaji predstavljamo tudi projekt INCREASE, ki se ponaša z nagrado Evropske komisije v natečaju poskusov o občanskem raziskovanju. Z njim v posameznih državah preučujejo vedenje različnih sort fižola oziroma nekaterih stročnic.

Arsove spominčice

Arsove spominčice 13:05

19. 4. 2026

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

53 min

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Zgodbe

Pank — zgodovina neposlušnosti: Epicenter Slovenija

14. 4. 2026

Pank nastane kot odziv na nevzdržno stanje. Gre za držo, način razmišljanja, ki obrodi sadove z novim načinom ustvarjalne samouprave. Fanzini, lastne založbe, lastni koncerti, pisanje lastnih pravil. V preteklih dveh epizodah smo se s pankericami in pankerji sprehodili od izmuzljivega rojstva panka skozi prizorišča, kjer je dobil glas in obliko, do različnih obdobij, v katerih se je vedno znova spreminjal. Pank ni nikoli obstajal samo kot glasba, ampak kot odziv na čas, prostor in razmere. Že od začetka je bil poln protislovij, različnih vplivov in nenehnih mutacij. Tokrat se podamo v šole, galerije, muzeje, pred filmska platna, poletimo celo v Las Vegas.

38 min

Pank nastane kot odziv na nevzdržno stanje. Gre za držo, način razmišljanja, ki obrodi sadove z novim načinom ustvarjalne samouprave. Fanzini, lastne založbe, lastni koncerti, pisanje lastnih pravil. V preteklih dveh epizodah smo se s pankericami in pankerji sprehodili od izmuzljivega rojstva panka skozi prizorišča, kjer je dobil glas in obliko, do različnih obdobij, v katerih se je vedno znova spreminjal. Pank ni nikoli obstajal samo kot glasba, ampak kot odziv na čas, prostor in razmere. Že od začetka je bil poln protislovij, različnih vplivov in nenehnih mutacij. Tokrat se podamo v šole, galerije, muzeje, pred filmska platna, poletimo celo v Las Vegas.

Danes do 13:00

Danes do trinajstih

19. 4. 2026

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

3 min

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Opoldnevnik

Čezmejna pomoč in oskrba starejših

19. 4. 2026

Obalni dom upokojencev Koper je vodilni partner novega projekta, ki bo na čezmejnem območju Hrvaške in Slovenije razvijal konkretne rešitve za podporo starejšim v njihovih okoljih in na njihovih domovih. Vzpostavili pa naj bi tudi nadgradnjo dnevnih centrov, uporabnikom in njihovim družinam pa omogočili lažji dostop do informacij o razpoložljivih storitvah. Temeljni cilj je zmanjševanje pravnih in administrativnih ovir ter razvoj skupnih rešitev v sistemu oskrbe. V Opoldnevniku pa tudi o drugih temah. - Razmere v Hormuški ožini so se zaostrile, promet v njej je zastal. - Deležniki v verigi oskrbe s hrano pričakujejo ukrepanje države. - Prihodnji teden se začenja že 20. sezona projekta Primorci beremo. - V Mestni občini Koper leto posvetili zdravniku Santoriu Santoriu. - V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo nogometašic boljše Norvežanke.

15 min

Obalni dom upokojencev Koper je vodilni partner novega projekta, ki bo na čezmejnem območju Hrvaške in Slovenije razvijal konkretne rešitve za podporo starejšim v njihovih okoljih in na njihovih domovih. Vzpostavili pa naj bi tudi nadgradnjo dnevnih centrov, uporabnikom in njihovim družinam pa omogočili lažji dostop do informacij o razpoložljivih storitvah. Temeljni cilj je zmanjševanje pravnih in administrativnih ovir ter razvoj skupnih rešitev v sistemu oskrbe. V Opoldnevniku pa tudi o drugih temah. - Razmere v Hormuški ožini so se zaostrile, promet v njej je zastal. - Deležniki v verigi oskrbe s hrano pričakujejo ukrepanje države. - Prihodnji teden se začenja že 20. sezona projekta Primorci beremo. - V Mestni občini Koper leto posvetili zdravniku Santoriu Santoriu. - V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo nogometašic boljše Norvežanke.

I fatti del giorno

I fatti del giorno - 1.edizione

19. 4. 2026

Il Notiziario di Radio Capodistria.

13 min

Il Notiziario di Radio Capodistria.

Na današnji dan

19. april 2026

19. 4. 2026

Kipar in grafik z obsežnim opusom, svetovalec Združenih narodov za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali, opereta “Pomlad v Rogaški Slatini”

4 min

Kipar in grafik z obsežnim opusom, svetovalec Združenih narodov za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali, opereta “Pomlad v Rogaški Slatini”

V dobri družbi s Kristijanom

Ansambel Škof V ŽIVO, Števerjan 2026, Ansambel Kiper

19. 4. 2026

Tudi to nedeljo med deseto in dvanajsto je bilo zelo veselo. V živo nam je V dobri družbi s Kristijanom zaigral Ansambel Škof, gostili smo tudi Ansambel Kiper, ki je predstavil novo skladbo. Pogledali smo k razpisu za festival Števerjan ter povabili na koncert Pesem pomladi.

112 min

Tudi to nedeljo med deseto in dvanajsto je bilo zelo veselo. V živo nam je V dobri družbi s Kristijanom zaigral Ansambel Škof, gostili smo tudi Ansambel Kiper, ki je predstavil novo skladbo. Pogledali smo k razpisu za festival Števerjan ter povabili na koncert Pesem pomladi.

Primorski kraji in ljudje

Oče slovenskega jadralstva Mirko Bogić

19. 4. 2026

Mineva 10 let od smrti in 110 let od rojstva Mirka Bogića. Mlad je prišel iz Šibenika v LJubljano in na Ljubljanici zasnoval Prvi slovenski jadralni klub. Pozneje se je preselil v Piran. Prejemnik študentske Prešernove nagrade in Bloudkove nagrade na področju telesne kulture, je bil zmagovalec številnih regat in njegovo barko L-5 Pi1500 še danes najdemo pred Pomorskim muzejem v Piranu. Profesor geografije, kustos v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani, je bil velik poznavalec vremenoslovja in jadranja. Bil je pisec knjig in Ladijskega dnevnika. V oddaji slišimo tudi Mirkovega sina Mladena in predsednika Jadralske zveze Slovenije Sama Lozeja.

16 min

Mineva 10 let od smrti in 110 let od rojstva Mirka Bogića. Mlad je prišel iz Šibenika v LJubljano in na Ljubljanici zasnoval Prvi slovenski jadralni klub. Pozneje se je preselil v Piran. Prejemnik študentske Prešernove nagrade in Bloudkove nagrade na področju telesne kulture, je bil zmagovalec številnih regat in njegovo barko L-5 Pi1500 še danes najdemo pred Pomorskim muzejem v Piranu. Profesor geografije, kustos v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani, je bil velik poznavalec vremenoslovja in jadranja. Bil je pisec knjig in Ladijskega dnevnika. V oddaji slišimo tudi Mirkovega sina Mladena in predsednika Jadralske zveze Slovenije Sama Lozeja.

Čestitke in pozdravi

19.04.2026

19. 4. 2026

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo  svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

102 min

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo  svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Prenos bogoslužij, avdio

Nedeljsko katoliško bogoslužje, prenos iz Pirnič

19. 4. 2026

Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.

55 min

Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.

Evroradijski koncert

Mahlerjeva Deveta v izvedbi Simfoničnega orkestra Frankfurtskega radia pod vodstvom Alaina Altinogluja

19. 4. 2026

»Simfonija št. 9 v D-duru« Gustava Mahlerja je izjemno obsežno delo, ki s svojo skoraj uro in pol trajajočo zvočno pokrajino poslušalca ne vodi skozi klasično pripoved, temveč skozi razplasteno izkušnjo časa, spomina in tihega poslavljanja. In prav to bomo zdaj slišali v Evroradijskem koncertu. Mahler v njej razširi simfonično formo do skrajnosti – prvi in zadnji stavek se razpirata kot velika loka, med katerima se srednja stavka pojavita kot ironičen, skoraj grotesken odsev sveta. Namesto dramatičnega vrhunca se glasba postopno umika, vse do skoraj neslišnega izginotja, ki bolj kot sklep ponuja občutek raztapljanja v tišini. Izvedel jo je Simfonični orkester Frankfurtskega radia pod vodstvom Alaina Altinogluja

113 min

»Simfonija št. 9 v D-duru« Gustava Mahlerja je izjemno obsežno delo, ki s svojo skoraj uro in pol trajajočo zvočno pokrajino poslušalca ne vodi skozi klasično pripoved, temveč skozi razplasteno izkušnjo časa, spomina in tihega poslavljanja. In prav to bomo zdaj slišali v Evroradijskem koncertu. Mahler v njej razširi simfonično formo do skrajnosti – prvi in zadnji stavek se razpirata kot velika loka, med katerima se srednja stavka pojavita kot ironičen, skoraj grotesken odsev sveta. Namesto dramatičnega vrhunca se glasba postopno umika, vse do skoraj neslišnega izginotja, ki bolj kot sklep ponuja občutek raztapljanja v tišini. Izvedel jo je Simfonični orkester Frankfurtskega radia pod vodstvom Alaina Altinogluja

Nedeljski gost

Fulvio Dovgan: namesto zločincem bi morali pozornost posvečati žrtvam (o primeru M. Trobec)

17. 4. 2026

Fulvio Dovgan je specialni pedagog z desetletji izkušenj pri delu s priprtimi in zaprtimi v slovenskih zaporih. Tudi z najbolj zloglasnimi in nevarnimi zločinci, ki jih pozna širša slovenska javnost: med drugim s serijskim morilcem Metodom Trobcem, o čemer sicer izrazito nerad razglablja. V intervjuju pripoveduje o naravi dela in svojem odnosu do njega, kariernih vrhuncih, med katere gotovo spada častni viteški naziv, ki mu ga je pred par leti podelil predsednik Italije Sergio Mattarella, pa tudi o svojem upornem mladostništvu, zaradi katerega se je sam kdaj znašel v navzkrižju z zakonom.

37 min

Fulvio Dovgan je specialni pedagog z desetletji izkušenj pri delu s priprtimi in zaprtimi v slovenskih zaporih. Tudi z najbolj zloglasnimi in nevarnimi zločinci, ki jih pozna širša slovenska javnost: med drugim s serijskim morilcem Metodom Trobcem, o čemer sicer izrazito nerad razglablja. V intervjuju pripoveduje o naravi dela in svojem odnosu do njega, kariernih vrhuncih, med katere gotovo spada častni viteški naziv, ki mu ga je pred par leti podelil predsednik Italije Sergio Mattarella, pa tudi o svojem upornem mladostništvu, zaradi katerega se je sam kdaj znašel v navzkrižju z zakonom.

Bogoslužje

Prenos maše iz Ribnice na Dolenjskem

19. 4. 2026

Na tretjo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Svetega Štefana v Ribnici na Dolenjskem. Mašuje župnik mag. Anton Berčan. Župnijski pevski zbor vodi Alojz Osvald.

56 min

Na tretjo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Svetega Štefana v Ribnici na Dolenjskem. Mašuje župnik mag. Anton Berčan. Župnijski pevski zbor vodi Alojz Osvald.

Musica sacra

Duhovna glasba Arnolda Schönberga

19. 4. 2026

Od skladateljeve smrti letos mineva 70 let. Gre za glasbenega ustvarjalca, ob imenu katerega navadno najprej pomislimo na dodekafonijo oz. dvanajstonsko kompozicijsko tehniko, s katero je malodane izvedel pravo revolucijo v glasbi 20. stoletja. Njegova religiozno obarvana dela pa ostajajo v ozadju in jih ne slišimo pogosto, čeprav so večinoma vsaj deloma tonalna, skladatelj pa je v njih razodel svojo osebno vero, natančneje svoj kompleksen odnos do vere, judovske identitete ter iskanja Boga.

28 min

Od skladateljeve smrti letos mineva 70 let. Gre za glasbenega ustvarjalca, ob imenu katerega navadno najprej pomislimo na dodekafonijo oz. dvanajstonsko kompozicijsko tehniko, s katero je malodane izvedel pravo revolucijo v glasbi 20. stoletja. Njegova religiozno obarvana dela pa ostajajo v ozadju in jih ne slišimo pogosto, čeprav so večinoma vsaj deloma tonalna, skladatelj pa je v njih razodel svojo osebno vero, natančneje svoj kompleksen odnos do vere, judovske identitete ter iskanja Boga.

Naval na šport

Naval na šport ob 09:15

19. 4. 2026

V navalu na šport v ospredju zaključni deli ekipnih športov: rokometni pokal, državno prvenstvo košarkaric in državno prvenstvo odbojkarjev. Govor pa bo tudi o ženski nogometni reprezentanci, ki je včeraj v ligi narodov igrala z Norveško.

10 min

V navalu na šport v ospredju zaključni deli ekipnih športov: rokometni pokal, državno prvenstvo košarkaric in državno prvenstvo odbojkarjev. Govor pa bo tudi o ženski nogometni reprezentanci, ki je včeraj v ligi narodov igrala z Norveško.

Sledi časa

Bitka za absolutno belino: čas pred pralnimi stroji

19. 4. 2026

Nekateri predmeti, gospodinjski pripomočki so med njimi na prvem mestu, so postali tako običajni, da se o njih ne sprašujemo več. Pa bi se morali. Mnoge naprave, ki jih danes uporabljamo v gospodinjstvu, niso tako spektakularne, kot so nova tehnološka čudesa, ali recimo avtomobili in podobno tehnološko razviti stroji. A njihov vpliv na razvoj družbe, lahko zapišemo: celo civilizacije kot take, je neprecenljiv. Eden takih danes samoumevnih aparatov, ki je pretresel družbo do obisti, je pralni stroj. Če hočemo v celoti razumeti revolucijo, ki jo je prineslo strojno pranje perila, se moramo vsaj za trenutek potopiti v čas ročnega pranja. O dejavnosti, o katere posebnih pogojih in naporih danes starejši poskušajo ponovno seznaniti mlade generacije, govori tudi ponovitev oddaje Sledi časa. Pripravil jo je Marko Radmilovič.

33 min

Nekateri predmeti, gospodinjski pripomočki so med njimi na prvem mestu, so postali tako običajni, da se o njih ne sprašujemo več. Pa bi se morali. Mnoge naprave, ki jih danes uporabljamo v gospodinjstvu, niso tako spektakularne, kot so nova tehnološka čudesa, ali recimo avtomobili in podobno tehnološko razviti stroji. A njihov vpliv na razvoj družbe, lahko zapišemo: celo civilizacije kot take, je neprecenljiv. Eden takih danes samoumevnih aparatov, ki je pretresel družbo do obisti, je pralni stroj. Če hočemo v celoti razumeti revolucijo, ki jo je prineslo strojno pranje perila, se moramo vsaj za trenutek potopiti v čas ročnega pranja. O dejavnosti, o katere posebnih pogojih in naporih danes starejši poskušajo ponovno seznaniti mlade generacije, govori tudi ponovitev oddaje Sledi časa. Pripravil jo je Marko Radmilovič.

RIO radijska igra za otroke

Ljudska, Brane Dolinar: Pravljica o repi

19. 4. 2026

Repa, o kateri tokrat teče pravljica, je zrastla tako velika, da jo je skoraj nemogoče izpuliti. Za to pa bo potrebno veliko rok in medsebojne pomoči, tokrat mogoče celo vaše. Pravljica o repi je preprost naslov današnje radijske igre, govori pa o tem, kako pomembno je sodelovati in kako na videz še tako neznatna pomoč lahko pripomore k skupnemu uspehu. Režiser: Dušan Mauser Tonski mojster: Staš Janež Dedek – Aleksander Valič Babica – Mila Kačič Boštjan – Brane Demšar Sultan – Nace Simončič Vnučka – Marija Bernot Pripovedovala je Ivanka Mežan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1975

54 min

Repa, o kateri tokrat teče pravljica, je zrastla tako velika, da jo je skoraj nemogoče izpuliti. Za to pa bo potrebno veliko rok in medsebojne pomoči, tokrat mogoče celo vaše. Pravljica o repi je preprost naslov današnje radijske igre, govori pa o tem, kako pomembno je sodelovati in kako na videz še tako neznatna pomoč lahko pripomore k skupnemu uspehu. Režiser: Dušan Mauser Tonski mojster: Staš Janež Dedek – Aleksander Valič Babica – Mila Kačič Boštjan – Brane Demšar Sultan – Nace Simončič Vnučka – Marija Bernot Pripovedovala je Ivanka Mežan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1975

Glasbena jutranjica

Goldmark, Holst, Ljapunov in Beethoven

19. 4. 2026

Koncert za violino in orkester v a-molu Karla Goldmarka, Druga suita v F-duru za pihalni orkester, op. 28 Gustava Holsta, Rapsodija na ukrajinsko temo Sergeja Mihajloviča Ljapunova in Sonata za klavir št. 28 v A-duru, op. 101 Ludwiga van Beethovna.

87 min

Koncert za violino in orkester v a-molu Karla Goldmarka, Druga suita v F-duru za pihalni orkester, op. 28 Gustava Holsta, Rapsodija na ukrajinsko temo Sergeja Mihajloviča Ljapunova in Sonata za klavir št. 28 v A-duru, op. 101 Ludwiga van Beethovna.

Glasbena jutranjica

Goldmark, Holst, Ljapunov in Beethoven

19. 4. 2026

Koncert za violino in orkester v a-molu Karla Goldmarka, Druga suita v F-duru za pihalni orkester, op. 28 Gustava Holsta, Rapsodija na ukrajinsko temo Sergeja Mihajloviča Ljapunova in Sonata za klavir št. 28 v A-duru, op. 101 Ludwiga van Beethovna.

87 min

Koncert za violino in orkester v a-molu Karla Goldmarka, Druga suita v F-duru za pihalni orkester, op. 28 Gustava Holsta, Rapsodija na ukrajinsko temo Sergeja Mihajloviča Ljapunova in Sonata za klavir št. 28 v A-duru, op. 101 Ludwiga van Beethovna.

Lirični utrinek

Maruša Krese: Spomin me drži

19. 4. 2026

Pesnica, pisateljica in novinarka Maruša Krese (1947–2013) je dolga leta živela in ustvarjala v tujini, potem pa se je vrnila v Ljubljano. Je avtorica več pesniških zbirk, zbirk kratkih zgodb in romana. Za zbirko Vsi moji božiči je prejela nagrado fabula, za roman Da me je strah? pa nagrado kritiško sito. Za svoja humanitarna prizadevanja v bosanski vojni zlati križec nemške države, avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi. Režiserka Špela Kravogel, igralka Maja Končar, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2017.

2 min

Pesnica, pisateljica in novinarka Maruša Krese (1947–2013) je dolga leta živela in ustvarjala v tujini, potem pa se je vrnila v Ljubljano. Je avtorica več pesniških zbirk, zbirk kratkih zgodb in romana. Za zbirko Vsi moji božiči je prejela nagrado fabula, za roman Da me je strah? pa nagrado kritiško sito. Za svoja humanitarna prizadevanja v bosanski vojni zlati križec nemške države, avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi. Režiserka Špela Kravogel, igralka Maja Končar, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2017.

Spominčice

Kdo je bil Lojze Dolinar, eden naših najbolj prepoznavnih kiparjev?

19. 4. 2026

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Jutranja vremenska fronta

Letno načrpamo za 75 tisoč olimpijskih bazenov pitne vode

19. 4. 2026

V Sloveniji podzemna voda zagotavlja približno 97 % vse pitne vode, vsako leto pa je načrpamo skoraj 190 milijonov kubičnih metrov, kar ustreza približno 75 tisoč olimpijskim bazenom. V primerjavi z Evropo, kjer iz podzemlja prihaja približno šest od desetih kozarcev pitne vode, je Slovenija še posebej odvisna od teh virov. “Prav tako se podzemna voda obnavlja počasi, zato je njeno varovanje ključnega pomena,” sporoča tokratna sogovornica, Polona Mihorko z Urada za stanje okolja, ARSO.

8 min

V Sloveniji podzemna voda zagotavlja približno 97 % vse pitne vode, vsako leto pa je načrpamo skoraj 190 milijonov kubičnih metrov, kar ustreza približno 75 tisoč olimpijskim bazenom. V primerjavi z Evropo, kjer iz podzemlja prihaja približno šest od desetih kozarcev pitne vode, je Slovenija še posebej odvisna od teh virov. “Prav tako se podzemna voda obnavlja počasi, zato je njeno varovanje ključnega pomena,” sporoča tokratna sogovornica, Polona Mihorko z Urada za stanje okolja, ARSO.

Glasbena jutranjica

Schubert in Bartók

19. 4. 2026

Poslušamo Godalni kvartet št. 2 v C-duru Franza Schuberta in Romunske ljudske plese Béle Bartóka.

31 min

Poslušamo Godalni kvartet št. 2 v C-duru Franza Schuberta in Romunske ljudske plese Béle Bartóka.

Aktualna tema

Unescovih 80: Veter miru povezal otroke z vsega sveta

10. 4. 2026

Kaj lahko prinese veter? Glasove, ki jih sicer ne bi slišali. Tudi glasove otrok z vsega sveta, ki želijo živeti v miru. 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.

23 min

Kaj lahko prinese veter? Glasove, ki jih sicer ne bi slišali. Tudi glasove otrok z vsega sveta, ki želijo živeti v miru. 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.

Jutranja kronika

Jutranja kronika

19. 4. 2026

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

21 min

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

naPOTki

Terme Šmarješke toplice: litoželezni vodnjak, lotosovo jezero in leseni bazen

17. 4. 2026

Terme Šmarješke Toplice so eno od treh naravnih zdravilišč, ki sodijo pod okrilje Term Krka. Ležijo sredi gozdov in travnikov, zunaj urbanega naselja, v zavetju dolenjskih gričev. Darja Pograjc se je s sogovornicama sprehodila po zdraviliškem parku in raziskala bogato zgodovino in razvoj term, na poti do zunanjega lesenega bazena, ki je posebnost brez primere, pa spoznala še tamkajšnji živalski in rastlinski svet. Ste vedeli, da poleti v ribniku v parku cveti indijski lotos?

14 min

Terme Šmarješke Toplice so eno od treh naravnih zdravilišč, ki sodijo pod okrilje Term Krka. Ležijo sredi gozdov in travnikov, zunaj urbanega naselja, v zavetju dolenjskih gričev. Darja Pograjc se je s sogovornicama sprehodila po zdraviliškem parku in raziskala bogato zgodovino in razvoj term, na poti do zunanjega lesenega bazena, ki je posebnost brez primere, pa spoznala še tamkajšnji živalski in rastlinski svet. Ste vedeli, da poleti v ribniku v parku cveti indijski lotos?

Športna zgodba

Svetovno prvenstvo v motokrosu

19. 4. 2026

Najboljši motokrosisti so zbrani na naslednji postaji svetovnega prvenstva v motokrosu. V Trentinu jih danes čaka nova tekma.

3 min

Najboljši motokrosisti so zbrani na naslednji postaji svetovnega prvenstva v motokrosu. V Trentinu jih danes čaka nova tekma.

Glasbena jutranjica

Ponce, Williams in Grieg

19. 4. 2026

Poslušamo Južni koncert mehiškega skladatelja Manuela Maríe Ponceja, tri skladbe iz filma Schindlerjev seznam Johna Williamsa ter Norveške plese, op. 35 Edvarda Griega.

61 min

Poslušamo Južni koncert mehiškega skladatelja Manuela Maríe Ponceja, tri skladbe iz filma Schindlerjev seznam Johna Williamsa ter Norveške plese, op. 35 Edvarda Griega.

Duhovna misel

Mitja Markovič: Jezus se dela, da gre dalje

19. 4. 2026

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

6 min

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

19. 4. 2026

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Neposredni prenos

Nevidne niti

18. 4. 2026

V frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani je v okviru 40. Slovenski glasbenih dnevov in v sklopu Arsovega cikla Obiski kraljice v živo 2026 nastopila priznana koncertna organistka Polona Gantar. Recital z naslovom »Nevidne niti« razkriva pozabljene prehode med slovenskim orgelskim ustvarjanjem, dunajsko glasbeno tradicijo in pionirskimi radijskimi prenosi iz 30-ih let 20. stoletja. Programska zasnova sledi tem zgodovinskim potem in oživlja nevidne vezi, s katerimi so radijski valovi povezovali ljubljanska svetišča z domovi poslušalcev. V ospredju so dela dunajskih šolancev Stanka Premrla, Franca Kimovca in Matije Tomca, zaslužnih za prodor slovenske ustvarjalnosti v takratni radijski eter, ob njih pa tudi skladbe Antona Foersterja ter edina orgelska skladba Arnolda Schönberga. Program vključuje tudi ustvarjalnost njihovih sodobnikov, med njimi Roberta Fuchsa, in razkriva razpon slogov od pozne romantike do modernističnih premikov. Izbrana dela bodo v avtentičnem okolju ponovno izrisala zvočno podobo časa, ko so slovenski ustvarjalci dejavno sooblikovali evropski glasbeni prostor. Polona Gantar, izkušena solistka in poznavalka orgelskega repertoarja, je s tem oživila preplet dediščine, ki še danes povezuje slovenski prostor s širšim evropskim kulturnim krogom.

79 min

V frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani je v okviru 40. Slovenski glasbenih dnevov in v sklopu Arsovega cikla Obiski kraljice v živo 2026 nastopila priznana koncertna organistka Polona Gantar. Recital z naslovom »Nevidne niti« razkriva pozabljene prehode med slovenskim orgelskim ustvarjanjem, dunajsko glasbeno tradicijo in pionirskimi radijskimi prenosi iz 30-ih let 20. stoletja. Programska zasnova sledi tem zgodovinskim potem in oživlja nevidne vezi, s katerimi so radijski valovi povezovali ljubljanska svetišča z domovi poslušalcev. V ospredju so dela dunajskih šolancev Stanka Premrla, Franca Kimovca in Matije Tomca, zaslužnih za prodor slovenske ustvarjalnosti v takratni radijski eter, ob njih pa tudi skladbe Antona Foersterja ter edina orgelska skladba Arnolda Schönberga. Program vključuje tudi ustvarjalnost njihovih sodobnikov, med njimi Roberta Fuchsa, in razkriva razpon slogov od pozne romantike do modernističnih premikov. Izbrana dela bodo v avtentičnem okolju ponovno izrisala zvočno podobo časa, ko so slovenski ustvarjalci dejavno sooblikovali evropski glasbeni prostor. Polona Gantar, izkušena solistka in poznavalka orgelskega repertoarja, je s tem oživila preplet dediščine, ki še danes povezuje slovenski prostor s širšim evropskim kulturnim krogom.

Kratka radijska igra

William Shakespeare, Aleš Jan: Hamlet Express

18. 4. 2026

Igra je ena najkrajših doslej znanih uprizoritev Shakespearjeve tragedije Hamlet. Režiser Aleš Jan, tudi avtor radijske priredbe, si je namreč zastavil svojevrstno in težko nalogo. Uprizoriti celotno tragedijo v petih dejanjih samo z univerzalnimi sredstvi radijskega medija in povrhu tega še tako, da bo uprizoritev trajala manj kot deset minut. Režiser: Aleš Jan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Hamlet – Branko Šturbej Kralj – Aleš Valič Duh, Polonij – Boris Juh Ofelija – Jerica Mrzel Kraljica – Mojca Ribič Komedijant – Stannia Boninsegna Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1989

10 min

Igra je ena najkrajših doslej znanih uprizoritev Shakespearjeve tragedije Hamlet. Režiser Aleš Jan, tudi avtor radijske priredbe, si je namreč zastavil svojevrstno in težko nalogo. Uprizoriti celotno tragedijo v petih dejanjih samo z univerzalnimi sredstvi radijskega medija in povrhu tega še tako, da bo uprizoritev trajala manj kot deset minut. Režiser: Aleš Jan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Hamlet – Branko Šturbej Kralj – Aleš Valič Duh, Polonij – Boris Juh Ofelija – Jerica Mrzel Kraljica – Mojca Ribič Komedijant – Stannia Boninsegna Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1989

Zrcalo dneva

Iran vnovič zaprl Hormuško ožino

18. 4. 2026

Teheran je odločen izvajati nadzor nad plovbo skozi Hormuško ožino, dokler ne bo na tem območju vzpostavljen trajen mir, je sporočil najvišji varnostni organ v državi, Iranski vrhovni svet za nacionalno varnost. Ameriški predsednik Donald Trump pa je v odzivu na vnovično zaprtje ožine Iran posvaril, naj ne poskuša izsiljevati Združenih držav.

4 min

Teheran je odločen izvajati nadzor nad plovbo skozi Hormuško ožino, dokler ne bo na tem območju vzpostavljen trajen mir, je sporočil najvišji varnostni organ v državi, Iranski vrhovni svet za nacionalno varnost. Ameriški predsednik Donald Trump pa je v odzivu na vnovično zaprtje ožine Iran posvaril, naj ne poskuša izsiljevati Združenih držav.

Jamcoast radio

Jamcoast Reggae Radio 18.04.2026

18. 4. 2026

V imenu kolektiva Jamcoast se je tokrat Boštjan Pišlar potrudil biti ne samo reggae selektor ampak tudi informativno poučen. Tako boste vsoboto zvečer ob 21h na RA KP dobili brezplačno in izdatno lekcijo rastafarjanstva. Vsi ukaželjni, vabljeni k poslušanju …

64 min

V imenu kolektiva Jamcoast se je tokrat Boštjan Pišlar potrudil biti ne samo reggae selektor ampak tudi informativno poučen. Tako boste vsoboto zvečer ob 21h na RA KP dobili brezplačno in izdatno lekcijo rastafarjanstva. Vsi ukaželjni, vabljeni k poslušanju …

Sobotni operni večer

Giuseppe Verdi: Rigoletto iz Münchna

18. 4. 2026

Dvorni norček poskuša zaščititi hčerko, ampak ga spletke in prekletstvo pahnejo v pogubo.

138 min

Dvorni norček poskuša zaščititi hčerko, ampak ga spletke in prekletstvo pahnejo v pogubo.

Sobotni glasbeni večer

Debbie Davies Blues Band v koncertu za Radio Slovenija (posnetek iz studia 26)

18. 4. 2026

Debbie Davies je ena vidnejših sodobnih bluesovskih kitaristk. Znana je po energičnem slogu, tehnični dovršenosti in globokem spoštovanju tradicije električnega bluesa. Njena glasba združuje vplive čikaškega bluesa, teksaškega bluesa in rhythm & bluesa, pri čemer vseskozi ohranja izrazito osebno noto. Kariero je začela v Kaliforniji, širšo prepoznavnost pa je dosegla kot članica legendarne skupine Albert Collins and the Icebreakers, s katero je štiri leta koncertirala in snemala. V samostojni karieri je pri različnih založbah izdala vrsto odmevnih albumov, ki so ji prinesli številne nominacije in nagrade v svetu bluesa. Debbie Davies slovi po svojem izjemnem občutku za fraziranje, suverenem obvladovanju kitare ter izrazitem, čustveno nabitem vokalu. Njeni nastopi v živo so dinamični in prepričljivi, saj združujejo virtuoznost, energijo in pristno bluesovsko izkušnjo. Tako je bilo tudi aprila leta 1996 v Studiu 26 Radia Slovenija na Tavčarjevi 17 v Ljubljani.

119 min

Debbie Davies je ena vidnejših sodobnih bluesovskih kitaristk. Znana je po energičnem slogu, tehnični dovršenosti in globokem spoštovanju tradicije električnega bluesa. Njena glasba združuje vplive čikaškega bluesa, teksaškega bluesa in rhythm & bluesa, pri čemer vseskozi ohranja izrazito osebno noto. Kariero je začela v Kaliforniji, širšo prepoznavnost pa je dosegla kot članica legendarne skupine Albert Collins and the Icebreakers, s katero je štiri leta koncertirala in snemala. V samostojni karieri je pri različnih založbah izdala vrsto odmevnih albumov, ki so ji prinesli številne nominacije in nagrade v svetu bluesa. Debbie Davies slovi po svojem izjemnem občutku za fraziranje, suverenem obvladovanju kitare ter izrazitem, čustveno nabitem vokalu. Njeni nastopi v živo so dinamični in prepričljivi, saj združujejo virtuoznost, energijo in pristno bluesovsko izkušnjo. Tako je bilo tudi aprila leta 1996 v Studiu 26 Radia Slovenija na Tavčarjevi 17 v Ljubljani.

Kratka radijska igra

Eva Stražar, Urban Kunatrič: Žetev in kletev – 4 – Podzemlje ali Konec sveta

18. 4. 2026

Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom ter v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V četrtem, sklepnem delu spoznamo izgubljenega ženina in se z roba zazremo v konec sveta. Interpreta: Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020

16 min

Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom ter v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V četrtem, sklepnem delu spoznamo izgubljenega ženina in se z roba zazremo v konec sveta. Interpreta: Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020

Lahko noč, otroci!

Metuljevo rojstvo

18. 4. 2026

Nocoj bomo spoznali metulja, ki vas bo s svojo zgodbo pospremil v svet sanj … Pripoveduje: Saša Mihelčič. Napisala: Mira Dobravec. Posneto v studiih Radia Slovenija 2002.

8 min

Nocoj bomo spoznali metulja, ki vas bo s svojo zgodbo pospremil v svet sanj … Pripoveduje: Saša Mihelčič. Napisala: Mira Dobravec. Posneto v studiih Radia Slovenija 2002.

Radijski dnevnik

Iran: Hormuška ožina zaradi ameriškega neupoštevanja dogovora znova zaprta

18. 4. 2026

Iranska revolucionarna garda je vnovič naznanila zaprtje Hormuške ožine in Združene države obtožila, da s svojo lastno blokado ožine izvajajo piratstvo. Ameriški predsednik Donald Trump medtem vztraja pri blokadi, dokler ne bodo izpolnjeni njihovi vojaški cilji. Drugi poudarki: - V streljanju blizu Kijeva najmanj pet mrtvih, tudi napadalec. - Ob digitalizaciji zdravstva sistem posodablja tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje. - Čebelarski sektor z novimi pravili za označevanje medu.

18 min

Iranska revolucionarna garda je vnovič naznanila zaprtje Hormuške ožine in Združene države obtožila, da s svojo lastno blokado ožine izvajajo piratstvo. Ameriški predsednik Donald Trump medtem vztraja pri blokadi, dokler ne bodo izpolnjeni njihovi vojaški cilji. Drugi poudarki: - V streljanju blizu Kijeva najmanj pet mrtvih, tudi napadalec. - Ob digitalizaciji zdravstva sistem posodablja tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje. - Čebelarski sektor z novimi pravili za označevanje medu.

Izbrana proza

Charlotte Brontë: Profesor

18. 4. 2026

Roman z naslovom Profesor je prvo delo angleške pisateljice Charlotte Brontë. Njeno najbolj znano delo je roman Jane Eyre, ki ga je najprej objavila pod psevdonimom Currer Bell. Knjiga je takoj postala uspešnica in še danes velja za eno klasičnih del angleške literature. Charlotte Brontë je bila najstarejša med pisateljskimi sestrami Brontë. Rodila se je leta 1816, s sestrama je živela odmaknjeno na podeželju. Leta 1830 je odšla v šolo Roe Head, po letu dni jo je zapustila in nato doma poučevala sestri Emily in Anne. Nekaj let pozneje se je v isto šolo vrnila kot učiteljica, delala je tudi kot guvernanta. Pozneje je odšla v dekliško internatsko šolo v Bruselj, najprej se je tam šolala, nato poučevala. Po razmerju s poročenim ravnateljem je morala oditi. Lik ravnatelja ji je dal navdih za roman Profesor. Delo je manj mračno od njenih drugih del, tudi konec je optimističen. Gre za prvoosebno pripoved o življenjski poti osirotelega mladeniča Williama Crimswortha. Knjigo je Charlotte Brontë napisala leta 1846, več založnikov je natis zavrnilo. Knjiga je izšla leta 1957, dve leti po pisateljičini smrti. Slovenski prevod Mete Osredkar je leta 2023 izšel pri Založbi Miš. V drugem poglavju se William sreča s svojim premožnim bratom Edwardom. Ta mu v svojem podjetju ponudi delo tajnika. Interpretacija Gregor Zorc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.

17 min

Roman z naslovom Profesor je prvo delo angleške pisateljice Charlotte Brontë. Njeno najbolj znano delo je roman Jane Eyre, ki ga je najprej objavila pod psevdonimom Currer Bell. Knjiga je takoj postala uspešnica in še danes velja za eno klasičnih del angleške literature. Charlotte Brontë je bila najstarejša med pisateljskimi sestrami Brontë. Rodila se je leta 1816, s sestrama je živela odmaknjeno na podeželju. Leta 1830 je odšla v šolo Roe Head, po letu dni jo je zapustila in nato doma poučevala sestri Emily in Anne. Nekaj let pozneje se je v isto šolo vrnila kot učiteljica, delala je tudi kot guvernanta. Pozneje je odšla v dekliško internatsko šolo v Bruselj, najprej se je tam šolala, nato poučevala. Po razmerju s poročenim ravnateljem je morala oditi. Lik ravnatelja ji je dal navdih za roman Profesor. Delo je manj mračno od njenih drugih del, tudi konec je optimističen. Gre za prvoosebno pripoved o življenjski poti osirotelega mladeniča Williama Crimswortha. Knjigo je Charlotte Brontë napisala leta 1846, več založnikov je natis zavrnilo. Knjiga je izšla leta 1957, dve leti po pisateljičini smrti. Slovenski prevod Mete Osredkar je leta 2023 izšel pri Založbi Miš. V drugem poglavju se William sreča s svojim premožnim bratom Edwardom. Ta mu v svojem podjetju ponudi delo tajnika. Interpretacija Gregor Zorc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.

Statistically Dave

Astrološka znamenja in rojstni dnevi

18. 4. 2026

Astrološka znamenja in rojstni dnevi

1 min

Astrološka znamenja in rojstni dnevi

Naval na šport

Zaključni turnir rokometnega pokala, finale državnega prvenstva v odbojki in evropsko prvenstvo v judu

18. 4. 2026

V dvorani Tivoli sta bila včeraj na sporedu polfinalna obračuna pokala, danes še tekma za tretje mesto in finale. V teh dneh se igrata tudi finalni seriji državnega prvenstva v odbojki tako v ženski kot tudi moški konkurenci. V Tbilisiju se nadaljuje evropsko prvenstvo v judu.

11 min

V dvorani Tivoli sta bila včeraj na sporedu polfinalna obračuna pokala, danes še tekma za tretje mesto in finale. V teh dneh se igrata tudi finalni seriji državnega prvenstva v odbojki tako v ženski kot tudi moški konkurenci. V Tbilisiju se nadaljuje evropsko prvenstvo v judu.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine