Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
O tako imenovanem exodusu italijanskega prebivalstva iz Istre in Dalmacije se v nekdanji Jugoslaviji in tudi v Sloveniji desetletja ni govorilo. O tem sta molčali stara in nova oblast. Kot se nemalokrat zgodi, so vrata prvič odškrnili pisatelji. Ena od prvih takih "lastovk" je etnologinja in profesorica na Primorski univerzi, dr. Katja Hrobat Virloget. Njena knjiga V tišini spomina nas seznanja z zgodovinskim dejstvom težkega odhoda skoraj tristo tisoč italijanskih državljanov iz naše skupne države, o čemer se v šoli nismo nikoli učili. Voditej: Edvard Žitnik
O tako imenovanem exodusu italijanskega prebivalstva iz Istre in Dalmacije se v nekdanji Jugoslaviji in tudi v Sloveniji desetletja ni govorilo. O tem sta molčali stara in nova oblast. Kot se nemalokrat zgodi, so vrata prvič odškrnili pisatelji. Ena od prvih takih "lastovk" je etnologinja in profesorica na Primorski univerzi, dr. Katja Hrobat Virloget. Njena knjiga V tišini spomina nas seznanja z zgodovinskim dejstvom težkega odhoda skoraj tristo tisoč italijanskih državljanov iz naše skupne države, o čemer se v šoli nismo nikoli učili. Voditej: Edvard Žitnik
Ameriški skladatelj John Cage (1912–1992) je bil tudi odličen pisec. Na njegovo pisanje je najbolj vplivalo obdobje historičnih avantgard, umetnost dade in umetnika, kot sta Marcel Duchamp in Gertrude Stein, precej pa tudi zenbudistične ideje. Cage je v pisanju sledil principom, ki jih je uporabljal že pri ustvarjanju glasbe. Svoje pisno, lahko bi rekli literarno ustvarjanje, je zbral in objavil v številnih knjigah, med njimi pa osrednje mesto zavzema delo Tišina (1961, slovenski prevod 2025, LUD Šerpa). To delo si je zamislil kot zbirko besedil, ki jih je napisal za različne priložnosti in revije med poznimi tridesetimi in zgodnjimi šestdesetimi leti 20. stoletja. Vendar pa tega dela ne gre razumeti samo kot predstavitev in apologijo njegovih estetskih hotenj ter kompozicijskih postopkov, temveč tudi kot prestopanje meja glasbe in literature. Cage je bil v svojem umetniškem ustvarjanju vedno iskriv. In prav nekateri zapisi iz dela Tišina to nazorno potrjujejo. Objavljamo jih enajst. Prevajalca Primož Čučnik in Gregor Pompe, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Ameriški skladatelj John Cage (1912–1992) je bil tudi odličen pisec. Na njegovo pisanje je najbolj vplivalo obdobje historičnih avantgard, umetnost dade in umetnika, kot sta Marcel Duchamp in Gertrude Stein, precej pa tudi zenbudistične ideje. Cage je v pisanju sledil principom, ki jih je uporabljal že pri ustvarjanju glasbe. Svoje pisno, lahko bi rekli literarno ustvarjanje, je zbral in objavil v številnih knjigah, med njimi pa osrednje mesto zavzema delo Tišina (1961, slovenski prevod 2025, LUD Šerpa). To delo si je zamislil kot zbirko besedil, ki jih je napisal za različne priložnosti in revije med poznimi tridesetimi in zgodnjimi šestdesetimi leti 20. stoletja. Vendar pa tega dela ne gre razumeti samo kot predstavitev in apologijo njegovih estetskih hotenj ter kompozicijskih postopkov, temveč tudi kot prestopanje meja glasbe in literature. Cage je bil v svojem umetniškem ustvarjanju vedno iskriv. In prav nekateri zapisi iz dela Tišina to nazorno potrjujejo. Objavljamo jih enajst. Prevajalca Primož Čučnik in Gregor Pompe, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se na Floridi sestaja z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom glede mirovnega načrta za Ukrajino. Oba bosta po srečanju opravila še pogovor z evropskimi voditelji.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se na Floridi sestaja z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom glede mirovnega načrta za Ukrajino. Oba bosta po srečanju opravila še pogovor z evropskimi voditelji.
Malteška pisateljica, dramatičarka, prevajalka in predavateljica Clare Azzopardi veliko piše tudi za otroke in to izključno v malteščini, kar pomeni, za kakih 350 000 potencialnih bralcev. Zakaj ne piše v angleščini, ki je poleg malteščine uradni jezik na Malti, jo je nekoč vprašal novinar. "Ker angleščina ni moja materinščina. Ne mislim v angleščini, tudi sanjam ne. Pisati pomeni igrati se z besedami in ritmi, ritmom in slogom in vse to lahko delam samo v malteščini, svojem rodnem jeziku. In čeprav prevajam iz angleščine v malteščino, svojih knjig ne bi mogla brez nelagodja prevesti v angleščino." Avtorica oddaje in urednica Tadeja Krečič Scholten, igralka Saša Mihelčič, bralec Renato Horvat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel. Posneto na Radiu Slovenija 2025.
Malteška pisateljica, dramatičarka, prevajalka in predavateljica Clare Azzopardi veliko piše tudi za otroke in to izključno v malteščini, kar pomeni, za kakih 350 000 potencialnih bralcev. Zakaj ne piše v angleščini, ki je poleg malteščine uradni jezik na Malti, jo je nekoč vprašal novinar. "Ker angleščina ni moja materinščina. Ne mislim v angleščini, tudi sanjam ne. Pisati pomeni igrati se z besedami in ritmi, ritmom in slogom in vse to lahko delam samo v malteščini, svojem rodnem jeziku. In čeprav prevajam iz angleščine v malteščino, svojih knjig ne bi mogla brez nelagodja prevesti v angleščino." Avtorica oddaje in urednica Tadeja Krečič Scholten, igralka Saša Mihelčič, bralec Renato Horvat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel. Posneto na Radiu Slovenija 2025.
Med glasbenimi portreti slovenskih skladateljev smo nocojšnjega namenili skladatelju Marijanu Lipovšku. Njegova bogata življenjska in umetniška pot - sklenila se je 25. decembra 1995 - je vpeta v dolge loke časa od cesarske monarhije pa do moderne in osvobajajoče miselnosti na pragu 21. stoletja. Po tej poti je hodil skladatelj, pianist, komorni muzik, pedagog in zaslužni profesor, gornik in vrhunski alpinist, mislec in pisec strokovnih del ter pisatelj in prevajalec dragocenih spisov, posvečenih goram.
Med glasbenimi portreti slovenskih skladateljev smo nocojšnjega namenili skladatelju Marijanu Lipovšku. Njegova bogata življenjska in umetniška pot - sklenila se je 25. decembra 1995 - je vpeta v dolge loke časa od cesarske monarhije pa do moderne in osvobajajoče miselnosti na pragu 21. stoletja. Po tej poti je hodil skladatelj, pianist, komorni muzik, pedagog in zaslužni profesor, gornik in vrhunski alpinist, mislec in pisec strokovnih del ter pisatelj in prevajalec dragocenih spisov, posvečenih goram.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku, ob 19.10.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku, ob 19.10.
Letos mineva šestdeset let od predvajanja prve naše radijske oddaje Lahko noč, otroci!. Ob tem visokem jubileju je svoje spomine ob poslušanju te priljubljene oddaje v poetičnem besedilu Božja umetnost domišljije strnil Uroš Zupan (1963), pesnik, esejist in prevajalec, ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen. Vabimo vas na potovanje po preteklosti, kot jo doživlja pesnik in ki je zaznamovana z omenjeno otroško in mladinsko oddajo. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2025.
Letos mineva šestdeset let od predvajanja prve naše radijske oddaje Lahko noč, otroci!. Ob tem visokem jubileju je svoje spomine ob poslušanju te priljubljene oddaje v poetičnem besedilu Božja umetnost domišljije strnil Uroš Zupan (1963), pesnik, esejist in prevajalec, ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen. Vabimo vas na potovanje po preteklosti, kot jo doživlja pesnik in ki je zaznamovana z omenjeno otroško in mladinsko oddajo. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2025.
.. se spominja davnih dni … Pripoveduje: Pavel Rakovec. Napisala: Marianne Kaindl. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
.. se spominja davnih dni … Pripoveduje: Pavel Rakovec. Napisala: Marianne Kaindl. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Oči svetovne javnosti so uprte v rezidenco ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Floridi. Nocojšnje srečanje z Volodimirjem Zelenskim bi lahko pomembno vplivalo na razrešitev vojne v Ukrajini. A vprašanje za evropske zaveznice ostaja - ali ameriški predsednik ovire do miru vidi na ukrajinski ali ruski strani? Trump je namreč sporočil, da se je pred srečanjem najprej po telefonu konstruktivno pogovoril z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. V oddaji tudi: - Ameriški kongres v sprejetem zakonu izpostavil korupcijo v Srbiji in republiki Srbski - Srbski študenti beležijo množičen odziv na akcijo za predčasne volitve - Prevc z kvalifikacijsko zmago začel lov za zmago na novoletni skakalni turneji
Oči svetovne javnosti so uprte v rezidenco ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Floridi. Nocojšnje srečanje z Volodimirjem Zelenskim bi lahko pomembno vplivalo na razrešitev vojne v Ukrajini. A vprašanje za evropske zaveznice ostaja - ali ameriški predsednik ovire do miru vidi na ukrajinski ali ruski strani? Trump je namreč sporočil, da se je pred srečanjem najprej po telefonu konstruktivno pogovoril z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. V oddaji tudi: - Ameriški kongres v sprejetem zakonu izpostavil korupcijo v Srbiji in republiki Srbski - Srbski študenti beležijo množičen odziv na akcijo za predčasne volitve - Prevc z kvalifikacijsko zmago začel lov za zmago na novoletni skakalni turneji
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Felix Mendelssohn je svojo Simfonijo št. 2 v B-duru, imenovano 'Hvalospev' označil celo za "simfonično kantato". 4. septembra lani so jo v Katedrali božjega odrešenika v Ostravi izvedli trije vokalni solisti – sopranistka Simona Houda-Šaturová, mezzosopranistka Štĕpánka Pučálková in tenorist Sung-Min Song – Češki filharmonični zbor iz Brna (pripravil ga je Joel Hána) ter Simfonični orkester Praškega radia, dirigiral je Guntis Kuzma. Koncert je bil del ostravskega Glasbenega festivala sv. Venčeslava.
Felix Mendelssohn je svojo Simfonijo št. 2 v B-duru, imenovano 'Hvalospev' označil celo za "simfonično kantato". 4. septembra lani so jo v Katedrali božjega odrešenika v Ostravi izvedli trije vokalni solisti – sopranistka Simona Houda-Šaturová, mezzosopranistka Štĕpánka Pučálková in tenorist Sung-Min Song – Češki filharmonični zbor iz Brna (pripravil ga je Joel Hána) ter Simfonični orkester Praškega radia, dirigiral je Guntis Kuzma. Koncert je bil del ostravskega Glasbenega festivala sv. Venčeslava.
Doma po božičnih praznikih in v pričakovanju novega leta vlada zatišje. Pogled svetovne javnosti pa je uprt v prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski pred srečanjem z ameriškim kolegom Trumpom zagotavlja, da bo Kijev storil vse, kar je v njegovi moči, za dosego miru, zaveznike pa poziva k večjemu pritisku na Moskvo. Ostali poudarki oddaje: V Srbiji velik odziv na študentsko akcijo zbiranja podpisov za predčasne volitve Thompson na koncertu v Zagrebu pozval k strmoglavljenju mestnih oblasti Umrla francoska filmska ikona Brigitte Bardot
Doma po božičnih praznikih in v pričakovanju novega leta vlada zatišje. Pogled svetovne javnosti pa je uprt v prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski pred srečanjem z ameriškim kolegom Trumpom zagotavlja, da bo Kijev storil vse, kar je v njegovi moči, za dosego miru, zaveznike pa poziva k večjemu pritisku na Moskvo. Ostali poudarki oddaje: V Srbiji velik odziv na študentsko akcijo zbiranja podpisov za predčasne volitve Thompson na koncertu v Zagrebu pozval k strmoglavljenju mestnih oblasti Umrla francoska filmska ikona Brigitte Bardot
Letos na RTV Slovenija izpostavljamo ljudi, ki pogosto niso v ospredju, a imajo ključno vlogo v športu. Od trenerjev do šoferjev, od ekonomov do analitikov. To so ljudje brez katerih šport ne bi bil takšen kot je, ljudje, ki tudi v veliki meri skrbijo za to, da lahko uživamo v športu. Vsak mesec ste lahko izbrali tistega ali tisto, ki vam je najbližje, med dvanajstimi zmagovalci mesečnih glasovanj pa lahko v naslednjem tednu na multimedijskem centru RTV Slovenija izberete tistega kandidata, tisto zgodbo, ki vas je najbolj prepričala v letu 2025. Dvanajsterica je ekonom nogometne reprezentance Igor Benčič, član strokovnega štaba reprezentance smučarskih skakalcev Jani Grilc, vodja skakalnice v Planici Martin Pavlovčič, ekonomka celjskega nogometnega kluba Nataša Potočnik, tehnični vodja jeseniških hokejistov Jože Remar, analitik celjskih nogometašev Anže Džumhur, tekmovalka v ritmični gimnastiki Brigita Krašovec, podpredsednica Zveze za bejzbol in softbol Slovenije Darja Grimšič, regijski koordinator Odbojkarske zveze Slovenije v severovzhodni Sloveniji Peter Možič, selektor reprezentance v ragbiju Peter Kavčič, sovoznica državnega prvaka v reliju Blanka Kacin in trener badmintona Urban Herman.
Letos na RTV Slovenija izpostavljamo ljudi, ki pogosto niso v ospredju, a imajo ključno vlogo v športu. Od trenerjev do šoferjev, od ekonomov do analitikov. To so ljudje brez katerih šport ne bi bil takšen kot je, ljudje, ki tudi v veliki meri skrbijo za to, da lahko uživamo v športu. Vsak mesec ste lahko izbrali tistega ali tisto, ki vam je najbližje, med dvanajstimi zmagovalci mesečnih glasovanj pa lahko v naslednjem tednu na multimedijskem centru RTV Slovenija izberete tistega kandidata, tisto zgodbo, ki vas je najbolj prepričala v letu 2025. Dvanajsterica je ekonom nogometne reprezentance Igor Benčič, član strokovnega štaba reprezentance smučarskih skakalcev Jani Grilc, vodja skakalnice v Planici Martin Pavlovčič, ekonomka celjskega nogometnega kluba Nataša Potočnik, tehnični vodja jeseniških hokejistov Jože Remar, analitik celjskih nogometašev Anže Džumhur, tekmovalka v ritmični gimnastiki Brigita Krašovec, podpredsednica Zveze za bejzbol in softbol Slovenije Darja Grimšič, regijski koordinator Odbojkarske zveze Slovenije v severovzhodni Sloveniji Peter Možič, selektor reprezentance v ragbiju Peter Kavčič, sovoznica državnega prvaka v reliju Blanka Kacin in trener badmintona Urban Herman.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
prepevajo odlomke izpod peres Bassolsa, Wagnerja, Rossinija, Verdija, Webra, Bellinija in Richarda Straussa.
prepevajo odlomke izpod peres Bassolsa, Wagnerja, Rossinija, Verdija, Webra, Bellinija in Richarda Straussa.
V decembrskih Humoreskah tega tedna se ob 650. obletnici njegove smrti posvečamo italijanskemu renesančnemu pesniku in pisatelju Giovanniju Boccacciu. "Koliko bolj od moževih teknejo ljubimčevi poljubi" je motiv šeste novele tretjega dne Dekamerona: Ricciardo Minutolo ljubi ženo Filippella Fighinolfija po imenu Catella. Ko izve, da je ta ljubosumna, ji Ricciardo razkrije, da bo Filippello drugi dan z njegovo lastno ženo v nekem kopališču. Tako doseže, da gre ona tja, in ko žena misli, da je bila z možem, se mora prepričati, da je ležala pri Ricciardu. Navihano zgodbo pripoveduje Fiammetta trem mladeničem in šestim mladenkam, ubežnikom pred kugo v Firencah. Avtor literarnega dela Giovanni Boccaccio, prevod Andrej Budal, igralca Blaž Šef, Lara Wolf in Asja Kahrimanović, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, redaktorja oddaje Matej Juh in Petra Meterc. Posneto leta 2023.
V decembrskih Humoreskah tega tedna se ob 650. obletnici njegove smrti posvečamo italijanskemu renesančnemu pesniku in pisatelju Giovanniju Boccacciu. "Koliko bolj od moževih teknejo ljubimčevi poljubi" je motiv šeste novele tretjega dne Dekamerona: Ricciardo Minutolo ljubi ženo Filippella Fighinolfija po imenu Catella. Ko izve, da je ta ljubosumna, ji Ricciardo razkrije, da bo Filippello drugi dan z njegovo lastno ženo v nekem kopališču. Tako doseže, da gre ona tja, in ko žena misli, da je bila z možem, se mora prepričati, da je ležala pri Ricciardu. Navihano zgodbo pripoveduje Fiammetta trem mladeničem in šestim mladenkam, ubežnikom pred kugo v Firencah. Avtor literarnega dela Giovanni Boccaccio, prevod Andrej Budal, igralca Blaž Šef, Lara Wolf in Asja Kahrimanović, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, redaktorja oddaje Matej Juh in Petra Meterc. Posneto leta 2023.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Tudi letos so arheološka najdišča po Ljubljani razkrila nekaj skrivnosti, ki so bile pokrite s stoletji in tisočletji nenehnih sprememb in preureditev v krajinah podzemlja, površja in podnebja.
Tudi letos so arheološka najdišča po Ljubljani razkrila nekaj skrivnosti, ki so bile pokrite s stoletji in tisočletji nenehnih sprememb in preureditev v krajinah podzemlja, površja in podnebja.
Po številu samostanov in redovnikov so bili kapucini v 18. stoletju najštevilčnejša redovna skupnost na Slovenskem. Gre za katoliški red, ki sledi miselnosti in učenjem redovnega ustanovitelja in svetnika Frančiška Asiškega. Med drugim jih poznamo tudi zaradi Škofjeloškega pasijona, najstarejšega dramskega besedila v slovenščini, ki ga je napisal brat Romuald in ga hranijo v Kapucinski knjižnici samostana v Škofji Loki. A ta knjiga še zdaleč ni edino pomembno knjižno delo, za katerega skrbijo. Kapucinski samostan, ki deluje od leta 1707, ima namreč kar 6 knjižnic. Najdragocenejša dela sicer niso na ogled, smo pa v oddaji Nedeljska reportaža obiskali njihovo knjižnico spomeniško zavarovanih starih knjig.
Po številu samostanov in redovnikov so bili kapucini v 18. stoletju najštevilčnejša redovna skupnost na Slovenskem. Gre za katoliški red, ki sledi miselnosti in učenjem redovnega ustanovitelja in svetnika Frančiška Asiškega. Med drugim jih poznamo tudi zaradi Škofjeloškega pasijona, najstarejšega dramskega besedila v slovenščini, ki ga je napisal brat Romuald in ga hranijo v Kapucinski knjižnici samostana v Škofji Loki. A ta knjiga še zdaleč ni edino pomembno knjižno delo, za katerega skrbijo. Kapucinski samostan, ki deluje od leta 1707, ima namreč kar 6 knjižnic. Najdragocenejša dela sicer niso na ogled, smo pa v oddaji Nedeljska reportaža obiskali njihovo knjižnico spomeniško zavarovanih starih knjig.
V zadnji oddaji Od setve do žetve se bomo ozrli na leto, ki se počasi izteka, in spregovorili o številnih izzivih, ki jih prinaša novo leto – tudi za mlade kmete in prav njim bomo prepustili besedo. Kako se spopadajo s težavami, zakaj se vse manj mladih odloča za kmetovanje. Kako inovativni morajo biti pri svojem delu, je podeželje res priložnost za nov začetek ali nadaljevanje tradicije?
V zadnji oddaji Od setve do žetve se bomo ozrli na leto, ki se počasi izteka, in spregovorili o številnih izzivih, ki jih prinaša novo leto – tudi za mlade kmete in prav njim bomo prepustili besedo. Kako se spopadajo s težavami, zakaj se vse manj mladih odloča za kmetovanje. Kako inovativni morajo biti pri svojem delu, je podeželje res priložnost za nov začetek ali nadaljevanje tradicije?
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
V Ajdovščini se bodo s prvim januarjem prihodnje leto zvišale cene komunalnih storitev. Povprečna štiričlanska družina bo za mesečno porabo vode plačala nekaj več kot šest evrov več. V oddaji tudi o tem: - Do konca leta 2029 želi občina Ilirska Bistrica na centralno čistilno napravo priključiti naselji Koseze in Rečica. - Ankaranska župnija je dobila zvonik. - S kvalifikacijami se bo začela novoletna turneja smučarskih skakalcev.
V Ajdovščini se bodo s prvim januarjem prihodnje leto zvišale cene komunalnih storitev. Povprečna štiričlanska družina bo za mesečno porabo vode plačala nekaj več kot šest evrov več. V oddaji tudi o tem: - Do konca leta 2029 želi občina Ilirska Bistrica na centralno čistilno napravo priključiti naselji Koseze in Rečica. - Ankaranska župnija je dobila zvonik. - S kvalifikacijami se bo začela novoletna turneja smučarskih skakalcev.
Tudi v Mariborskem feljtonu se oziramo na dogajanje v letu 2025 in gledamo, kaj nam v političnem smislu prinaša novo leto, v katerem nas že konec marca čakajo parlamentarne volitve, ki bodo pomembne tudi zaradi dogajanja v svetu.
Tudi v Mariborskem feljtonu se oziramo na dogajanje v letu 2025 in gledamo, kaj nam v političnem smislu prinaša novo leto, v katerem nas že konec marca čakajo parlamentarne volitve, ki bodo pomembne tudi zaradi dogajanja v svetu.
Urednik slovenskih časopisov v Argentini Glasbeni pedagog in publicist Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Po tistem, ko se je pisatelju Borisu Pahorju marca 1976 iztekla petletna prepoved vstopa v Jugoslavijo, ker je uredil knjižico z naslovom »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«, v kateri je pisatelj ob svoji 70-letnici javno govoril o poboju slovenskih domobrancev, je Pahor nekajkrat obiskal Ljubljano, potem pa zaradi aretacije sodnika Franca Miklavčiča in novinarja Viktorja Blažiča protestno ni hotel več prestopiti italijansko-jugoslovanske meje. Ko so obsojena Blažiča in Miklavčiča vendarle izpustili iz zapora, je Boris Pahor 28. decembra 1977 hotel obiskati Ljubljano, a so ga obmejni organi na Fernetičih zavrnili in mu onemogočili prehod državne meje. Pahor je v javnem protestu poudaril, da zavrnitev na meji razume kot povračilni ukrep, ker je o političnih zapornikih v Sloveniji obvestil mednarodno javnost.
Urednik slovenskih časopisov v Argentini Glasbeni pedagog in publicist Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Po tistem, ko se je pisatelju Borisu Pahorju marca 1976 iztekla petletna prepoved vstopa v Jugoslavijo, ker je uredil knjižico z naslovom »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«, v kateri je pisatelj ob svoji 70-letnici javno govoril o poboju slovenskih domobrancev, je Pahor nekajkrat obiskal Ljubljano, potem pa zaradi aretacije sodnika Franca Miklavčiča in novinarja Viktorja Blažiča protestno ni hotel več prestopiti italijansko-jugoslovanske meje. Ko so obsojena Blažiča in Miklavčiča vendarle izpustili iz zapora, je Boris Pahor 28. decembra 1977 hotel obiskati Ljubljano, a so ga obmejni organi na Fernetičih zavrnili in mu onemogočili prehod državne meje. Pahor je v javnem protestu poudaril, da zavrnitev na meji razume kot povračilni ukrep, ker je o političnih zapornikih v Sloveniji obvestil mednarodno javnost.
V letu 2025 smo v oddaji V dobri družbi s Kristijanom doživeli kar 30 koncertov V ŽIVO – 30 glasbenih srečanj, 30 iskrenih nastopov in nešteto trenutkov, ko je studio zaživel, kot pravi mali koncertni oder. Od nežnih valčkov do energičnih nastopov, od znanih imen do tistih, ki so se poslušalcem predstavili prvič – skupna točka je bila vedno ista: glasba v živo, brez filtrov in brez bližnjic. Oddaja je prostor srečevanj, pogovorov, smeha in glasbe, ki zveni drugače, ko nastane tukaj in zdaj. Hvala vsem glasbenikom in poslušalcem, ki ste bili del te zgodbe. Obudimo jo ponovno ob 20.00.
V letu 2025 smo v oddaji V dobri družbi s Kristijanom doživeli kar 30 koncertov V ŽIVO – 30 glasbenih srečanj, 30 iskrenih nastopov in nešteto trenutkov, ko je studio zaživel, kot pravi mali koncertni oder. Od nežnih valčkov do energičnih nastopov, od znanih imen do tistih, ki so se poslušalcem predstavili prvič – skupna točka je bila vedno ista: glasba v živo, brez filtrov in brez bližnjic. Oddaja je prostor srečevanj, pogovorov, smeha in glasbe, ki zveni drugače, ko nastane tukaj in zdaj. Hvala vsem glasbenikom in poslušalcem, ki ste bili del te zgodbe. Obudimo jo ponovno ob 20.00.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
V oddaji Evroradijski koncert predstavljamo Nacionalni orkester Romunskega radia, ki ga bo vodil dirigent John Axelrod. Na koncertu, ki je bil 24. oktobra letos v Koncertni dvorani Mihajla Jore Romunskega radia v Bukarešti, sta pod taktirko maestra Axelroda zazveneli »Simfonija št. 6 v F-duru, op. 68 – Pastoralna« Ludwiga van Beethovna ter »Fantastična simfonija, op. 14« Hectorja Berlioza.
V oddaji Evroradijski koncert predstavljamo Nacionalni orkester Romunskega radia, ki ga bo vodil dirigent John Axelrod. Na koncertu, ki je bil 24. oktobra letos v Koncertni dvorani Mihajla Jore Romunskega radia v Bukarešti, sta pod taktirko maestra Axelroda zazveneli »Simfonija št. 6 v F-duru, op. 68 – Pastoralna« Ludwiga van Beethovna ter »Fantastična simfonija, op. 14« Hectorja Berlioza.
Več kot dvajset let nas pozdravlja z glasbenih in gledaliških odrov, iz zaodrja modnih in družbenih dogodkov ter kot avtor člankov in knjig. Za javnost še vedno po večini Sestra Marlenna, v zadnjih letih tudi pohodnik in avtor uspešnice 33: To ni še ena knjiga o Caminu.
Več kot dvajset let nas pozdravlja z glasbenih in gledaliških odrov, iz zaodrja modnih in družbenih dogodkov ter kot avtor člankov in knjig. Za javnost še vedno po večini Sestra Marlenna, v zadnjih letih tudi pohodnik in avtor uspešnice 33: To ni še ena knjiga o Caminu.
Na zadnjo letošnjo nedeljo, nedeljo Svete družine, neposredno prenašamo sveto mašo z Raven na Koroškem. Mašuje Jure Sojč. Pri sveti maši sodeluje Župnijski pevski zbor Ravne pod vodstvom Zale Dvoršek in otroški pevski zbor, ki ga vodi Marija Prikeržnik.
Na zadnjo letošnjo nedeljo, nedeljo Svete družine, neposredno prenašamo sveto mašo z Raven na Koroškem. Mašuje Jure Sojč. Pri sveti maši sodeluje Župnijski pevski zbor Ravne pod vodstvom Zale Dvoršek in otroški pevski zbor, ki ga vodi Marija Prikeržnik.
Angelsko petje se sliši v višavah je ena pogosteje izvajanih slovenskih božičnih pesmi. Navdahnila je številne slovenske glasbene ustvarjalce, ki so jo uglasbili vsak na svoj način – Ignacija Hladnika, Alojzija Mihelčiča, Franca Kimovca, Leopolda Cveka, Matija Tomca in Stanka Premrla. Gre za eno izmed pesmi, ki so v slovenskem božiču nepogrešljive oz. pesem, ki jo, kot je zapisal skladatelj in dirigent Damijan Močnik, lahko uvrstimo med »miniaturne mojstrovine, ki nas nagovarjajo tudi danes in nam z zvočnimi freskami naslikajo čudovito skrivnost božjega učlovečenja.«
Angelsko petje se sliši v višavah je ena pogosteje izvajanih slovenskih božičnih pesmi. Navdahnila je številne slovenske glasbene ustvarjalce, ki so jo uglasbili vsak na svoj način – Ignacija Hladnika, Alojzija Mihelčiča, Franca Kimovca, Leopolda Cveka, Matija Tomca in Stanka Premrla. Gre za eno izmed pesmi, ki so v slovenskem božiču nepogrešljive oz. pesem, ki jo, kot je zapisal skladatelj in dirigent Damijan Močnik, lahko uvrstimo med »miniaturne mojstrovine, ki nas nagovarjajo tudi danes in nam z zvočnimi freskami naslikajo čudovito skrivnost božjega učlovečenja.«
V Navalu na šport ponudimo delček letošnjega pregleda športa v letu, ki se izteka.
V Navalu na šport ponudimo delček letošnjega pregleda športa v letu, ki se izteka.
V jubilejnem svetem letu, posvečenem upanju v Katoliški cerkvi, mineva 1700 let od prvega ekumenskega koncila v Niceji. Veroizpoved, ki jo je določil nicejski koncil je danes temelj vere kristjanov vseh Cerkva. Papež Leon XIV. se je nedavno mudil na obisku po Turčiji in Libanonu, tudi v Škofiji Celje pa so oktobra romali v Turčijo na kraje prvih krščanskih cerkva. Naš gost je bil celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž.
V jubilejnem svetem letu, posvečenem upanju v Katoliški cerkvi, mineva 1700 let od prvega ekumenskega koncila v Niceji. Veroizpoved, ki jo je določil nicejski koncil je danes temelj vere kristjanov vseh Cerkva. Papež Leon XIV. se je nedavno mudil na obisku po Turčiji in Libanonu, tudi v Škofiji Celje pa so oktobra romali v Turčijo na kraje prvih krščanskih cerkva. Naš gost je bil celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž.
V trinajsti letošnji vreči smo s pomočjo meteorologa Braneta Gregorčiča naredili inventuro vremena v letu 2025. Izteka se nadpovprečno toplo in osončeno, na Primorskem pa tudi nadpovprečno mokro leto.
V trinajsti letošnji vreči smo s pomočjo meteorologa Braneta Gregorčiča naredili inventuro vremena v letu 2025. Izteka se nadpovprečno toplo in osončeno, na Primorskem pa tudi nadpovprečno mokro leto.
V priredbi Andersenove pravljice o deklici Gerdi in dečku Kaju se prepletata stvarni in domišljijski svet. Otroka se igrata, dokler Kaju nekaj ne pade v oko in ga zbode v srce. Takrat odide zdoma, Gerda pa se odpravi na pot, da poišče prijatelja in ga pripelje nazaj domov. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Gerda – Tanja Žagar Kaj – Martin Petrovčič Babica – Iva Zupančič Ded – Polde Bibič Snežna kraljica – Bogdana Herman Krokar – Dare Valič Princ – Zvone Hribar Princesa – Nataša Tič Ralijan Razbojnik – Jurij Souček Razbojnikova žena – Polona Vetrih Razbojnikova hči – Polona Juh Finka – Ljerka Belak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1996.
V priredbi Andersenove pravljice o deklici Gerdi in dečku Kaju se prepletata stvarni in domišljijski svet. Otroka se igrata, dokler Kaju nekaj ne pade v oko in ga zbode v srce. Takrat odide zdoma, Gerda pa se odpravi na pot, da poišče prijatelja in ga pripelje nazaj domov. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Gerda – Tanja Žagar Kaj – Martin Petrovčič Babica – Iva Zupančič Ded – Polde Bibič Snežna kraljica – Bogdana Herman Krokar – Dare Valič Princ – Zvone Hribar Princesa – Nataša Tič Ralijan Razbojnik – Jurij Souček Razbojnikova žena – Polona Vetrih Razbojnikova hči – Polona Juh Finka – Ljerka Belak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1996.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Poslušamo Pet divertimentov za tri basetne rogove št. 3 v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta, Dvanajstih fantazij za oboo solo Georga Philippa Telemanna, Pihalni kvintet št. 5 v B-duru, op. 88 Antonina Reiche, Mediteranske preludije za klarinet solo Iva Petrića in Kvintet v d-molu, op. 68 Franza Danzija.
Poslušamo Pet divertimentov za tri basetne rogove št. 3 v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta, Dvanajstih fantazij za oboo solo Georga Philippa Telemanna, Pihalni kvintet št. 5 v B-duru, op. 88 Antonina Reiche, Mediteranske preludije za klarinet solo Iva Petrića in Kvintet v d-molu, op. 68 Franza Danzija.
Srbska pesnica Ana Ristović (1972), ki je nekaj let živela tudi v Sloveniji in pripada srednji generaciji, je za svoje delo prejela več nagrad. Njena poezija je subtilna in osebna, mnogokrat pa tudi nenavadna, celo nadrealistična. Avtorica v pesmi Nikogaršnja postelja, ki vključuje tudi pogovor s sabo, vse omenjeno poveže v celoto. Prevajalka Jana Putrle Srdić, interpretka Petra Govc, režiser Klemen Markovčič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, posneto leta 2014.
Srbska pesnica Ana Ristović (1972), ki je nekaj let živela tudi v Sloveniji in pripada srednji generaciji, je za svoje delo prejela več nagrad. Njena poezija je subtilna in osebna, mnogokrat pa tudi nenavadna, celo nadrealistična. Avtorica v pesmi Nikogaršnja postelja, ki vključuje tudi pogovor s sabo, vse omenjeno poveže v celoto. Prevajalka Jana Putrle Srdić, interpretka Petra Govc, režiser Klemen Markovčič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, posneto leta 2014.
Poslušamo Enigma variacije, op. 36 Edwarda Elgarja v občuteni interpretaciji Filharmoničnega orkestra BBC pod vodstvom dirigenta Juanja Mene.
Poslušamo Enigma variacije, op. 36 Edwarda Elgarja v občuteni interpretaciji Filharmoničnega orkestra BBC pod vodstvom dirigenta Juanja Mene.
Poslušamo Enigma variacije, op. 36 Edwarda Elgarja v občuteni interpretaciji Filharmoničnega orkestra BBC pod vodstvom dirigenta Juanja Mene.
Poslušamo Enigma variacije, op. 36 Edwarda Elgarja v občuteni interpretaciji Filharmoničnega orkestra BBC pod vodstvom dirigenta Juanja Mene.
Na Floridi se bosta danes sešla ameriški in ukrajinski predsednik Donald Trump in Volodimir Zelenski ter govorila o mirovnem načrtu za Ukrajino. Zelenski se je pred današnjim srečanjem o ključnih vprašanjih pogovarjal z voditelji Unije. Po njegovih besedah so se pogovori osredotočili na stališča glede teritorialnih vprašanj, jedrskih elektrarn, varnostnih jamstev in gospodarske podpore. Večina predlaganih točk je v veliki meri usklajena. Zelenski je poudaril, da so varnostna jamstva prednostna naloga. V ospredju pogovorov Trumpom naj bi bila namreč zlasti varnostna jamstva za Ukrajino in njene morebitne ozemeljske koncesije. V oddaji tudi: - Na Kosovu predčasne parlamentarne volitve, zmaga se znova obeta Kurtiju - V veljavi novela zakona o ohranjanju narave, ki omogoča interventno ukrepanje zaradi zveri - Domen Prevc novoletno turnejo štirih skakalnic odpira kot vodilni v pokalu
Na Floridi se bosta danes sešla ameriški in ukrajinski predsednik Donald Trump in Volodimir Zelenski ter govorila o mirovnem načrtu za Ukrajino. Zelenski se je pred današnjim srečanjem o ključnih vprašanjih pogovarjal z voditelji Unije. Po njegovih besedah so se pogovori osredotočili na stališča glede teritorialnih vprašanj, jedrskih elektrarn, varnostnih jamstev in gospodarske podpore. Večina predlaganih točk je v veliki meri usklajena. Zelenski je poudaril, da so varnostna jamstva prednostna naloga. V ospredju pogovorov Trumpom naj bi bila namreč zlasti varnostna jamstva za Ukrajino in njene morebitne ozemeljske koncesije. V oddaji tudi: - Na Kosovu predčasne parlamentarne volitve, zmaga se znova obeta Kurtiju - V veljavi novela zakona o ohranjanju narave, ki omogoča interventno ukrepanje zaradi zveri - Domen Prevc novoletno turnejo štirih skakalnic odpira kot vodilni v pokalu
22. sezona oddaje naPotki nas vsako nedeljo odpelje na pot raziskovanja enega izmed slovenskih zgodovinskih mest. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Od letošnjega julija naziv zgodovinskega mesta nosi Krško. Srce Posavja je nabito z zanimivimi drobci zgodovine in močno kulturno energijo. Janez Vajkard Valvasor, Vladimir Štoviček ali Janez Mencinger, vsi so pomembno zaznamovali te kraje. Preplet zgodovine in sodobnosti se razkriva tudi v Mestnem muzeju Krško – osrednji točki našega tokratnega obiska. Tam se je avtorica oddaje Nika Vrabec srečala s Kristino Ogorevc Račič, direktorico Centra za podjetništvo in turizem Krško, ter zgodovinarko in etnologinjo dr. Heleno Rožman. Več o izjemno zanimivi domači umetnici Vladki Štoviček pa ji je razkrila zgodovinarka Maruša Erpič.
22. sezona oddaje naPotki nas vsako nedeljo odpelje na pot raziskovanja enega izmed slovenskih zgodovinskih mest. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Od letošnjega julija naziv zgodovinskega mesta nosi Krško. Srce Posavja je nabito z zanimivimi drobci zgodovine in močno kulturno energijo. Janez Vajkard Valvasor, Vladimir Štoviček ali Janez Mencinger, vsi so pomembno zaznamovali te kraje. Preplet zgodovine in sodobnosti se razkriva tudi v Mestnem muzeju Krško – osrednji točki našega tokratnega obiska. Tam se je avtorica oddaje Nika Vrabec srečala s Kristino Ogorevc Račič, direktorico Centra za podjetništvo in turizem Krško, ter zgodovinarko in etnologinjo dr. Heleno Rožman. Več o izjemno zanimivi domači umetnici Vladki Štoviček pa ji je razkrila zgodovinarka Maruša Erpič.
Po krajšem premoru so alpski smučarji in smučarke nazaj na snežnih strminah. Smučarji so tekmovali v Livignu na superveleslalomu, smučarke pa na Semmeringu v veleslalomu, danes jih čaka še slalom.
Po krajšem premoru so alpski smučarji in smučarke nazaj na snežnih strminah. Smučarji so tekmovali v Livignu na superveleslalomu, smučarke pa na Semmeringu v veleslalomu, danes jih čaka še slalom.
Poslušamo Trio v C-duru za dve violini in violo, op. 74 Antonina Dvoržaka, Uverturo v g-molu Antona Brucknerja, Pet fantazij, op. 3 Sergeja Rahmaninova in Simfonijo za godala v A-duru Antonia Vivaldija.
Poslušamo Trio v C-duru za dve violini in violo, op. 74 Antonina Dvoržaka, Uverturo v g-molu Antona Brucknerja, Pet fantazij, op. 3 Sergeja Rahmaninova in Simfonijo za godala v A-duru Antonia Vivaldija.
Legenda pripoveduje o zanimivem dogodku, ki sta ga na begu v Egipt doživela Jožef in Marija. Ko se je zvečerilo, si je sveta družina morala poiskati zavetje v votlini. Bilo je mrzlo in zjutraj je bila zunaj slana. Pajek je videl dete Jezusa in v srcu se mu je porodila misel, da bi naredil nekaj, s čemer bi Božje Dete in vso sveto družino obvaroval pred mrazom. Vedel je, da lahko naredi samo eno stvar in sicer tisto, katero zna. Tako je na vhodu v votlino spletel mrežo, da bi jo kot zavesa branila pred mrazom. Sveto družino pa so zasledovali vojaki, ki jih je poslal Herod, da bi izpolnili njegovo kruto povelje. Ko so prišli do vhoda v jamo, so jo hoteli preiskati, a ko je stotnik videl, da je vhod prepleten s pajkovo mrežo, je dejal: »Poglejte, pajkova mreža. Nepoškodovana je, zato je nemogoče, da bi pred kratkim kdorkoli vstopil vanjo, kajti sicer bi bila mreža pretrgana.« Vojaki so šli naprej in nadaljevali svoje iskanje. Tako je pajek rešil sveto družino. Nekateri pravijo, da zato božično drevo krasimo z bleščečimi trakovi. Spominjali naj bi nas na niti pajkove mreže, ki je stala na vhodu jame, kjer je bila sveta družina. Sneg, s katerim posujemo božično drevesce ali božično ikebano, pa nas spominja na slano in mraz, pred katerima je pajek želel zavarovati sveto družino. Pomenljiva in zgovorna legenda pa skriva v sebi še globljo misel: Bogu je pri srcu družina in ima rad otroke, zato jih varuje in zanje skrbi. Morda smo le mi izgubili vero v to Božje varstvo. Danes obhajamo praznik svete družine. Zavedamo sem da ni idealne družine in ni idealnih staršev. Da o idealni tašči niti ne govorimo. Smo samo mi, grešni in nepopolni ljudje. Bog varuje prav to nepopolno družino. A treba je, da se tudi mi potrudimo za lepo življenje v družini. Za zdravo življenje v družini je pokojni papež Frančišek že zaročencem položil na srce tri kratke stavke: »Smem?« »Hvala.« in »Oprosti«. Kolikokrat jih uporabljamo v naših družinah? Papež je še dodal, naj ne mine dan ne da bi se zakonca pobotala. Ne smeta iti skregana spat. Sv. Pavel je v pismu Kološanom, ki ga danes beremo, to sporočilo družinam strnil v besede: »Oblecite si globoko usmiljenje, dobrotljivost, … krotkost, potrpežljivost« (Kol 3,12). Vse to pa zaradi Kristusa, ki nas vedno sprejema in nam odpušča (Kol 3,13).
Legenda pripoveduje o zanimivem dogodku, ki sta ga na begu v Egipt doživela Jožef in Marija. Ko se je zvečerilo, si je sveta družina morala poiskati zavetje v votlini. Bilo je mrzlo in zjutraj je bila zunaj slana. Pajek je videl dete Jezusa in v srcu se mu je porodila misel, da bi naredil nekaj, s čemer bi Božje Dete in vso sveto družino obvaroval pred mrazom. Vedel je, da lahko naredi samo eno stvar in sicer tisto, katero zna. Tako je na vhodu v votlino spletel mrežo, da bi jo kot zavesa branila pred mrazom. Sveto družino pa so zasledovali vojaki, ki jih je poslal Herod, da bi izpolnili njegovo kruto povelje. Ko so prišli do vhoda v jamo, so jo hoteli preiskati, a ko je stotnik videl, da je vhod prepleten s pajkovo mrežo, je dejal: »Poglejte, pajkova mreža. Nepoškodovana je, zato je nemogoče, da bi pred kratkim kdorkoli vstopil vanjo, kajti sicer bi bila mreža pretrgana.« Vojaki so šli naprej in nadaljevali svoje iskanje. Tako je pajek rešil sveto družino. Nekateri pravijo, da zato božično drevo krasimo z bleščečimi trakovi. Spominjali naj bi nas na niti pajkove mreže, ki je stala na vhodu jame, kjer je bila sveta družina. Sneg, s katerim posujemo božično drevesce ali božično ikebano, pa nas spominja na slano in mraz, pred katerima je pajek želel zavarovati sveto družino. Pomenljiva in zgovorna legenda pa skriva v sebi še globljo misel: Bogu je pri srcu družina in ima rad otroke, zato jih varuje in zanje skrbi. Morda smo le mi izgubili vero v to Božje varstvo. Danes obhajamo praznik svete družine. Zavedamo sem da ni idealne družine in ni idealnih staršev. Da o idealni tašči niti ne govorimo. Smo samo mi, grešni in nepopolni ljudje. Bog varuje prav to nepopolno družino. A treba je, da se tudi mi potrudimo za lepo življenje v družini. Za zdravo življenje v družini je pokojni papež Frančišek že zaročencem položil na srce tri kratke stavke: »Smem?« »Hvala.« in »Oprosti«. Kolikokrat jih uporabljamo v naših družinah? Papež je še dodal, naj ne mine dan ne da bi se zakonca pobotala. Ne smeta iti skregana spat. Sv. Pavel je v pismu Kološanom, ki ga danes beremo, to sporočilo družinam strnil v besede: »Oblecite si globoko usmiljenje, dobrotljivost, … krotkost, potrpežljivost« (Kol 3,12). Vse to pa zaradi Kristusa, ki nas vedno sprejema in nam odpušča (Kol 3,13).
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.