Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Premier Robert Golob se je zadržano odzval na opozorila Evropske komisije, da bi bil lahko slovenski proračun za prihodnje leto v neskladju z evropskimi javnofinančnimi pravili. Na finančnem ministrstvu napovedujejo, da bodo vnovič pregledali rast očiščenih izdatkov. Ekonomisti ob opozorilih Bruslja poudarjajo, da so na javnofinančne pasti opozarjali še pred začetkom sprejemanja proračuna za prihodnje leto. Razlog pa so manjši prihodki in podcenjeni finančni učinki reforme plač v javnem sektorju. Slovenija ta trenutek še ne krši evropskih fiskalnih pravil, a je blizu tega, opozarjajo ekonomisti. V oddaji tudi o tem: - Finančno ministrstvo opozorila Bruslja glede proračuna jemlje resno. - Država bo stanovanjske projekte še naprej sofinancirala z viri evropskih bank. - Nova ravnateljica ljubljanske Drame bo Ivana Djilas.
Premier Robert Golob se je zadržano odzval na opozorila Evropske komisije, da bi bil lahko slovenski proračun za prihodnje leto v neskladju z evropskimi javnofinančnimi pravili. Na finančnem ministrstvu napovedujejo, da bodo vnovič pregledali rast očiščenih izdatkov. Ekonomisti ob opozorilih Bruslja poudarjajo, da so na javnofinančne pasti opozarjali še pred začetkom sprejemanja proračuna za prihodnje leto. Razlog pa so manjši prihodki in podcenjeni finančni učinki reforme plač v javnem sektorju. Slovenija ta trenutek še ne krši evropskih fiskalnih pravil, a je blizu tega, opozarjajo ekonomisti. V oddaji tudi o tem: - Finančno ministrstvo opozorila Bruslja glede proračuna jemlje resno. - Država bo stanovanjske projekte še naprej sofinancirala z viri evropskih bank. - Nova ravnateljica ljubljanske Drame bo Ivana Djilas.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Po več mesecih čakanja so dogajanje v Kosovelovem domu na zadnji seji obravnavali sežanski svetniki. Kot smo že poročali, predsednica sveta zavoda že več mesecev direktorici očita neustrezno in nezakonito vodenje. Pregledi inšpekcij in nadzornega odbora občine pa v poslovanju niso odkrili hujših nepravilnosti. Tudi na seji občinskega sveta je bilo slišali vrsto očitkov, nekateri so leteli tudi na župana, svetniki pa so v razpravi poudarili, da so zadeve prestopile mejo dobrega okusa. Ker je pred vrati Kosovelovo leto, pričakujejo umiritev razmer. V oddaji poročamo še: - Tolminska občina prihodnje leto tudi z zadolževanjem do večjih naložb. - V Idriji si prizadevajo za vnovično državno financiranje sanacije po rudarjenju. - Novogoriške odbojkarice gostujejo na Slovaškem.
Po več mesecih čakanja so dogajanje v Kosovelovem domu na zadnji seji obravnavali sežanski svetniki. Kot smo že poročali, predsednica sveta zavoda že več mesecev direktorici očita neustrezno in nezakonito vodenje. Pregledi inšpekcij in nadzornega odbora občine pa v poslovanju niso odkrili hujših nepravilnosti. Tudi na seji občinskega sveta je bilo slišali vrsto očitkov, nekateri so leteli tudi na župana, svetniki pa so v razpravi poudarili, da so zadeve prestopile mejo dobrega okusa. Ker je pred vrati Kosovelovo leto, pričakujejo umiritev razmer. V oddaji poročamo še: - Tolminska občina prihodnje leto tudi z zadolževanjem do večjih naložb. - V Idriji si prizadevajo za vnovično državno financiranje sanacije po rudarjenju. - Novogoriške odbojkarice gostujejo na Slovaškem.
Mestni kino Ptuj zaznamuje 128 let delovanja in je najstarejši delujoči kino pri nas in tudi eden najstarejših v Evropi. Je aktiven član Art kino mreže Slovenije in mednarodne mreže Europa Cinemas. Letos se je končno uresničila želja po obnovi – za zdaj le kinodvorane v zgradbi na Cvetkovem trgu, ki približno od sredine 18. stoletja stoji v delu mesta, kjer je bila nekoč rokodelska in gostilničarska dejavnost, in so jo skupaj z lastniškimi spremembami spremljale tudi arhitekturne. V soboto bodo prenovljeno veliko kinodvorano uradno odprli s starim filmom, ki ga bodo predvajali z novim projektorjem. Ta je skupaj z nadgradnjo zvočnega sistema vreden približno polovico celotne investicije, za katero so iz občinske in državne blagajne odšteli 244 tisoč evrov. O vsebinskih podrobnostih v pogovoru z vodjo Mestnega kina Ptuj Nino Milošič. Na fotografiji kaže motiv fototapete, ki bo krasila zadnjo steno dvorane; v pogovoru tudi o njej.
Mestni kino Ptuj zaznamuje 128 let delovanja in je najstarejši delujoči kino pri nas in tudi eden najstarejših v Evropi. Je aktiven član Art kino mreže Slovenije in mednarodne mreže Europa Cinemas. Letos se je končno uresničila želja po obnovi – za zdaj le kinodvorane v zgradbi na Cvetkovem trgu, ki približno od sredine 18. stoletja stoji v delu mesta, kjer je bila nekoč rokodelska in gostilničarska dejavnost, in so jo skupaj z lastniškimi spremembami spremljale tudi arhitekturne. V soboto bodo prenovljeno veliko kinodvorano uradno odprli s starim filmom, ki ga bodo predvajali z novim projektorjem. Ta je skupaj z nadgradnjo zvočnega sistema vreden približno polovico celotne investicije, za katero so iz občinske in državne blagajne odšteli 244 tisoč evrov. O vsebinskih podrobnostih v pogovoru z vodjo Mestnega kina Ptuj Nino Milošič. Na fotografiji kaže motiv fototapete, ki bo krasila zadnjo steno dvorane; v pogovoru tudi o njej.
Poslušajte orkestrske suite Uroša Kreka in Demetrija Žebreta ter Manuela de Falle in Clauda Debussyja. V Arsovih spominčicah poslušajte skladbe za različne orkestre slovenskih in tujih skladateljev s konca 19. in iz 20. stoletja, ki jih bodo predstavili priznani slovenski ansambli in orkestri. Predstavili bomo Malo suito za simfonični orkester Uroša Kreka, drugo suito Trirogeljnik Manuela de Falle, Suito za mali orkester Demetrija Žebreta in simfonično suito Pomlad Clauda Debussyja. Ponovitev oddaje poslušajte v četrtek, 27. novembra, ob 5.05.
Poslušajte orkestrske suite Uroša Kreka in Demetrija Žebreta ter Manuela de Falle in Clauda Debussyja. V Arsovih spominčicah poslušajte skladbe za različne orkestre slovenskih in tujih skladateljev s konca 19. in iz 20. stoletja, ki jih bodo predstavili priznani slovenski ansambli in orkestri. Predstavili bomo Malo suito za simfonični orkester Uroša Kreka, drugo suito Trirogeljnik Manuela de Falle, Suito za mali orkester Demetrija Žebreta in simfonično suito Pomlad Clauda Debussyja. Ponovitev oddaje poslušajte v četrtek, 27. novembra, ob 5.05.
Pravnik in organizator slovenskega planinstva Veliko ime slovenskega partizanskega zdravstva Eden izmed začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru 26. novembra 1929 se je v Begunjah na Gorenjskem rodil glasbenik in skladatelj Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe. Oba z bratom Vilkom veljata za največkrat izvajana in prodajana avtorja narodno-zabavne glasbe v Evropi. Napisala sta več kot tisoč skladb. Najbolj znana je Na Golici, ki je doživela 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Skladbo Na Golici so prvič posneli pred 70 leti (1955) na celovškem radiu, leta 2003 pa jo je nemška televizijska postaja ARD uvrstila na seznam 20 najbolj izvajanih skladb na svetu. V kategoriji instrumentalnih skladb je zasedla prvo mesto.
Pravnik in organizator slovenskega planinstva Veliko ime slovenskega partizanskega zdravstva Eden izmed začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru 26. novembra 1929 se je v Begunjah na Gorenjskem rodil glasbenik in skladatelj Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe. Oba z bratom Vilkom veljata za največkrat izvajana in prodajana avtorja narodno-zabavne glasbe v Evropi. Napisala sta več kot tisoč skladb. Najbolj znana je Na Golici, ki je doživela 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Skladbo Na Golici so prvič posneli pred 70 leti (1955) na celovškem radiu, leta 2003 pa jo je nemška televizijska postaja ARD uvrstila na seznam 20 najbolj izvajanih skladb na svetu. V kategoriji instrumentalnih skladb je zasedla prvo mesto.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Organizacija združenih narodov je začela postopek za izbiro novega generalnega sekretarja - Mariborski svetniki potrdili razvojne strategije, razpravo zaznamovale cene Nigrada - V Domu starejših Rakičan se po mesecih napetosti zaradi menjav vodstva in pisanju številnih anonimk razmere umirjajo
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Organizacija združenih narodov je začela postopek za izbiro novega generalnega sekretarja - Mariborski svetniki potrdili razvojne strategije, razpravo zaznamovale cene Nigrada - V Domu starejših Rakičan se po mesecih napetosti zaradi menjav vodstva in pisanju številnih anonimk razmere umirjajo
Slovenski proračunski načrt za leto 2026 bi bil lahko v neskladju z evropskimi javnofinančnimi pravili, je ob objavi jesenskega svežnja dokumentov evropskega semestra opozorila Evropska komisija. Več v EU minuti!
Slovenski proračunski načrt za leto 2026 bi bil lahko v neskladju z evropskimi javnofinančnimi pravili, je ob objavi jesenskega svežnja dokumentov evropskega semestra opozorila Evropska komisija. Več v EU minuti!
Bicycles, trains, and walking... That's how Colin Tueck, a German in Old Ljubljana gets around. He lives between Ljubljana and Brussels. He says more people cycle in Brussels, but adds that using his bicycle in and around Ljubljana is more enjoyable... Colin moved to Ljubljana because of love. He's been here for 15 years now. He would like to see more frequent and faster trains in Slovenia, and wishes for Slovenians to lose their inferiority complex. Join us for a walk in Ljubljana and a sit down for some of his homemade kombucha ;) Colin's music choice: Kasalla - "Alle Jläser huh". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=-S2QB1emWZo&list=RD-S2QB1emWZo&start_radio=1
Bicycles, trains, and walking... That's how Colin Tueck, a German in Old Ljubljana gets around. He lives between Ljubljana and Brussels. He says more people cycle in Brussels, but adds that using his bicycle in and around Ljubljana is more enjoyable... Colin moved to Ljubljana because of love. He's been here for 15 years now. He would like to see more frequent and faster trains in Slovenia, and wishes for Slovenians to lose their inferiority complex. Join us for a walk in Ljubljana and a sit down for some of his homemade kombucha ;) Colin's music choice: Kasalla - "Alle Jläser huh". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=-S2QB1emWZo&list=RD-S2QB1emWZo&start_radio=1
Tokrat se dotikamo petih tem: slovenske reprezentance, Prve lige, nogometašev Celja, smučarskih skokov in olimpijskih iger. Vabljeni k poslušanju!
Tokrat se dotikamo petih tem: slovenske reprezentance, Prve lige, nogometašev Celja, smučarskih skokov in olimpijskih iger. Vabljeni k poslušanju!
Prvi program se je tudi letos preselil med pisave, pogovore in radovedne obiskovalce 41. Slovenskega knjižnega sejma. Med več kot 110 razstavljavci, skoraj 300 dogodki in neštetimi knjižnimi svetovi se je naš mobilni studio znašel sredi najbolj živahnega dogajanja. Z gosti se bomo podali na potep med platnice, mednarodne literarne dialoge, celjske zgodbe in najmlajše obiskovalce, ki letos uživajo v posebej bogatem programu. Pridružite se nam v sejemskem vrvežu in odkrijte, kam se splača zaviti, katere zgodbe so letos najbolj odmevne ter kako sejem še naprej krepi svojo vlogo osrednje slovenske kulturne platforme.
Prvi program se je tudi letos preselil med pisave, pogovore in radovedne obiskovalce 41. Slovenskega knjižnega sejma. Med več kot 110 razstavljavci, skoraj 300 dogodki in neštetimi knjižnimi svetovi se je naš mobilni studio znašel sredi najbolj živahnega dogajanja. Z gosti se bomo podali na potep med platnice, mednarodne literarne dialoge, celjske zgodbe in najmlajše obiskovalce, ki letos uživajo v posebej bogatem programu. Pridružite se nam v sejemskem vrvežu in odkrijte, kam se splača zaviti, katere zgodbe so letos najbolj odmevne ter kako sejem še naprej krepi svojo vlogo osrednje slovenske kulturne platforme.
Julija Potrč Šavli je uveljavljena književna prevajalka iz finščine in angleščine, v zadnjih letih pa jo vse bolj spoznavamo tudi prek njenih prevodov estonskega leposlovja. Je edina slovenska prevajalka leposlovja s tega govornega območja, v nekaj letih pa je slovenskim bralcem, tudi najmlajšim, omogočila branje priljubljenih vrhunskih sodobnih del estonske književnosti. Med njimi je tudi knjiga kratkih pripovedi Urmasa Vadija Duša ob cesti, za katero je Julija Potrč Šavli letos prejela Sovretovo nagrado. Prav ob tej knjigi smo z njo lani razmišljali o posebnostih estonskega jezika, o sodobni estonski književnosti ter, seveda, o Urmasu Vadiju in njegovem ustvarjanju. Ponovitev.
Julija Potrč Šavli je uveljavljena književna prevajalka iz finščine in angleščine, v zadnjih letih pa jo vse bolj spoznavamo tudi prek njenih prevodov estonskega leposlovja. Je edina slovenska prevajalka leposlovja s tega govornega območja, v nekaj letih pa je slovenskim bralcem, tudi najmlajšim, omogočila branje priljubljenih vrhunskih sodobnih del estonske književnosti. Med njimi je tudi knjiga kratkih pripovedi Urmasa Vadija Duša ob cesti, za katero je Julija Potrč Šavli letos prejela Sovretovo nagrado. Prav ob tej knjigi smo z njo lani razmišljali o posebnostih estonskega jezika, o sodobni estonski književnosti ter, seveda, o Urmasu Vadiju in njegovem ustvarjanju. Ponovitev.
Skupina Bogunov na tretji plošči Voda niz lice prinaša glasbo, ki vam pomaga pobegniti od vsakdanjih skrbi in vas hkrati spodbuja k razmišljanju. Besedila raziskujejo odnose med posameznikom in družbo, razgaljajo pa tudi najintimnejša čustva. Prejeli boste različna vzdušja, ki se spreminjajo iz pesmi v pesem – od temnega in surovega do ljubezenskega, melanholičnega in optimističnega. O plošči podrobneje pevec Ognjen Zeljić.
Skupina Bogunov na tretji plošči Voda niz lice prinaša glasbo, ki vam pomaga pobegniti od vsakdanjih skrbi in vas hkrati spodbuja k razmišljanju. Besedila raziskujejo odnose med posameznikom in družbo, razgaljajo pa tudi najintimnejša čustva. Prejeli boste različna vzdušja, ki se spreminjajo iz pesmi v pesem – od temnega in surovega do ljubezenskega, melanholičnega in optimističnega. O plošči podrobneje pevec Ognjen Zeljić.
To, kakšno vrednoto predstavlja v posameznikovem življenju branje, ima največji vpliv družinsko okolje, nato pa tudi šola in družba nasploh, vseeno pa vsi branja in pisanja ne usvojijo brez težav. Učne težave ima v Sloveniji 20 odstotkov otrok in skoraj vse so povezane z bralnimi težavami, pravi izredna profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Milena Košak Babuder. Specialna in rehabilitacijska pedagoginja je pred leti delala v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, že vrsto let je aktivna v društvu Bravo, društvu za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, na Prvem pa smo z njo letos sodelovali pri izdaji zbirke pravljic Lahko noč, otroci! 60 let, ki smo jo oblikovali in natisnili tako, da je primerno branje tudi za osebe z disleksijo. V oddaji Intervju smo se z njo pogovarjali o pomenu branja, bralnih izzivih in učnih težavah.
To, kakšno vrednoto predstavlja v posameznikovem življenju branje, ima največji vpliv družinsko okolje, nato pa tudi šola in družba nasploh, vseeno pa vsi branja in pisanja ne usvojijo brez težav. Učne težave ima v Sloveniji 20 odstotkov otrok in skoraj vse so povezane z bralnimi težavami, pravi izredna profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Milena Košak Babuder. Specialna in rehabilitacijska pedagoginja je pred leti delala v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, že vrsto let je aktivna v društvu Bravo, društvu za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, na Prvem pa smo z njo letos sodelovali pri izdaji zbirke pravljic Lahko noč, otroci! 60 let, ki smo jo oblikovali in natisnili tako, da je primerno branje tudi za osebe z disleksijo. V oddaji Intervju smo se z njo pogovarjali o pomenu branja, bralnih izzivih in učnih težavah.
V EPIC-u, prenovljeni stavbi nekdanje novogoriške železniške postaje, se popoldne odpira težko pričakovana razstava v okviru Evropske prestolnice kulture - Mesto na meji. Obiskovalcem ponuja vpogled v zgodovino Goriške skozi vojne, meje, migracije in različne interpretacije istih dogodkov. Posebno težo razstavi dajejo osebna pričevanja ljudi z obeh strani meje - Slovencev in Italijanov - ki so burno zgodovino Goriške v 20. stoletju doživljali vsak skozi svoje izkušnje. Z domiselnimi postavitvami, kot so kapelica, voz beguncev, instalacija mejnega zidu, fojbe in opeke, iz katerih je nastajala Nova Gorica, razstava obiskovalca povabi k premisleku o identiteti čezmejnega prostora in pomenu skupne, prepletene dediščine. Razstavo je tik pred odprtjem Nataši Uršič predstavila njena avtorica, zgodovinarka Kaja Širok.
V EPIC-u, prenovljeni stavbi nekdanje novogoriške železniške postaje, se popoldne odpira težko pričakovana razstava v okviru Evropske prestolnice kulture - Mesto na meji. Obiskovalcem ponuja vpogled v zgodovino Goriške skozi vojne, meje, migracije in različne interpretacije istih dogodkov. Posebno težo razstavi dajejo osebna pričevanja ljudi z obeh strani meje - Slovencev in Italijanov - ki so burno zgodovino Goriške v 20. stoletju doživljali vsak skozi svoje izkušnje. Z domiselnimi postavitvami, kot so kapelica, voz beguncev, instalacija mejnega zidu, fojbe in opeke, iz katerih je nastajala Nova Gorica, razstava obiskovalca povabi k premisleku o identiteti čezmejnega prostora in pomenu skupne, prepletene dediščine. Razstavo je tik pred odprtjem Nataši Uršič predstavila njena avtorica, zgodovinarka Kaja Širok.
Rodion Ščedrin se je rodil šestnajstega decembra leta 1932 v Moskvi v glasbeno družino. Oče je bil že uveljavljen zborovski skladatelj in profesor nauka o glasbi na Pevovodski šoli v prestolnici. Sama družina je izhajala iz Tulske gubernije in je bila do Rodionovega deda predana izrecno pravoslavnemu duhovništvu. Oziraje se na to izročilo, pomnoženo s časom, ki se ga rado označuje za dobo Stalinovih čistk, je Rodion preživel sorazmerno mirno otroštvo. Kmalu so zaznali njegovo posebno glasbeno nadarjenost tako za koncertnega pianista kot skladatelja.
Rodion Ščedrin se je rodil šestnajstega decembra leta 1932 v Moskvi v glasbeno družino. Oče je bil že uveljavljen zborovski skladatelj in profesor nauka o glasbi na Pevovodski šoli v prestolnici. Sama družina je izhajala iz Tulske gubernije in je bila do Rodionovega deda predana izrecno pravoslavnemu duhovništvu. Oziraje se na to izročilo, pomnoženo s časom, ki se ga rado označuje za dobo Stalinovih čistk, je Rodion preživel sorazmerno mirno otroštvo. Kmalu so zaznali njegovo posebno glasbeno nadarjenost tako za koncertnega pianista kot skladatelja.
Pohorje je že pobelil prvi sneg, ljubitelji smučanja pa nestrpno pričakujejo zagon žičniških naprav. V tokratni oddaji smo preverili, kako daleč so priprave na smučarsko sezono na Mariborskem Pohorju, Arehu in Treh kraljih.
Pohorje je že pobelil prvi sneg, ljubitelji smučanja pa nestrpno pričakujejo zagon žičniških naprav. V tokratni oddaji smo preverili, kako daleč so priprave na smučarsko sezono na Mariborskem Pohorju, Arehu in Treh kraljih.
Sogovornica, mama dveh otrok, mora po petih letih življenja v najemniškem stanovanju tega zapustiti, saj ga sicer zelo razumevajoči lastniki prodajajo. Kljub mesece dolgemu intenzivnemu iskanju najemniškega stanovanja v Ljubljani, rešitve še nimajo: nihče stanovanja noče oddati enostarševski družini z dvema najstnikoma in dvema majhnima kužkoma, sploh, ker poleg doma potrebujejo tudi prijavo naslova. Na to ne želi pristati večina lastnikov, še manj jih pristaja na subvencijo stanarine oz. želijo, da se v pogodbe vpišejo lažni, nižji zneski najemnin. Nato zahtevajo plačilo razlike v gotovini ali pa od najemnika izsilijo plačilo davka, ki ga sicer državi plačuje lastnik. Posebej enostarševske družine so na najemniškem trgu popolnoma stisnjene v kot, ob tem pa sogovornica opozarja, da pa bi bilo kar nekaj lastnikov pripravljenih stanovanje oddati, če bi ob najemnini lahko prejemali tudi spolne usluge.
Sogovornica, mama dveh otrok, mora po petih letih življenja v najemniškem stanovanju tega zapustiti, saj ga sicer zelo razumevajoči lastniki prodajajo. Kljub mesece dolgemu intenzivnemu iskanju najemniškega stanovanja v Ljubljani, rešitve še nimajo: nihče stanovanja noče oddati enostarševski družini z dvema najstnikoma in dvema majhnima kužkoma, sploh, ker poleg doma potrebujejo tudi prijavo naslova. Na to ne želi pristati večina lastnikov, še manj jih pristaja na subvencijo stanarine oz. želijo, da se v pogodbe vpišejo lažni, nižji zneski najemnin. Nato zahtevajo plačilo razlike v gotovini ali pa od najemnika izsilijo plačilo davka, ki ga sicer državi plačuje lastnik. Posebej enostarševske družine so na najemniškem trgu popolnoma stisnjene v kot, ob tem pa sogovornica opozarja, da pa bi bilo kar nekaj lastnikov pripravljenih stanovanje oddati, če bi ob najemnini lahko prejemali tudi spolne usluge.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob 35-letnici delovanja podelila državno odlikovanje medalja za zasluge Nacionalni mreži TOM telefon. Ob tem je na slovesnosti na ljubljanskem gradu poudarila, da "skupnost ki zna poslušati svoje otroke, gradi prihodnost na razumevanju, enakosti in sočutju". Več Ivo Kores v Izluščeno v sredo 26.11. med 9.in 10.uro.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob 35-letnici delovanja podelila državno odlikovanje medalja za zasluge Nacionalni mreži TOM telefon. Ob tem je na slovesnosti na ljubljanskem gradu poudarila, da "skupnost ki zna poslušati svoje otroke, gradi prihodnost na razumevanju, enakosti in sočutju". Več Ivo Kores v Izluščeno v sredo 26.11. med 9.in 10.uro.
Rokometaši Slovana so v evropski ligi odigrali še drugo zaporedno tekmo v gosteh. V 5. krogu so se v Romuniji pomerili z moštvom Baia Mare. Slovenski prvaki morajo za napredovanje v drugi del tekmovanja osvojiti vsaj 2. mesto v skupini. Na slavnostni prireditvi Avto moto zveze Slovenije pa so včeraj razglasili najboljše voznike in voznice v motošportu in kartingu v letošnjem letu.
Rokometaši Slovana so v evropski ligi odigrali še drugo zaporedno tekmo v gosteh. V 5. krogu so se v Romuniji pomerili z moštvom Baia Mare. Slovenski prvaki morajo za napredovanje v drugi del tekmovanja osvojiti vsaj 2. mesto v skupini. Na slavnostni prireditvi Avto moto zveze Slovenije pa so včeraj razglasili najboljše voznike in voznice v motošportu in kartingu v letošnjem letu.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
To je bil naš jutranji trenutek z Okttobrom – skupino, ki nas je spomnila, da se najlepše zgodbe zgodijo, ko se za hip ustavimo. Njihove pesmi padajo med nas kot nežno listje: preproste, iskrene in polne pomena, če si dovolimo prisluhniti. Ujemite vzdušje, ki so ga ustvarili v studiu, in se za trenutek prepustite njihovemu glasbenemu svetu.
To je bil naš jutranji trenutek z Okttobrom – skupino, ki nas je spomnila, da se najlepše zgodbe zgodijo, ko se za hip ustavimo. Njihove pesmi padajo med nas kot nežno listje: preproste, iskrene in polne pomena, če si dovolimo prisluhniti. Ujemite vzdušje, ki so ga ustvarili v studiu, in se za trenutek prepustite njihovemu glasbenemu svetu.
Do deset odstotkov otrok ima težave z branjem. Te težave vplivajo tudi na slabšo uspešnost pri vseh šolskih predmetih. Pri blažje izraženih težavah je otrok v šoli manj uspešen, a še izpolnjuje minimalne standarde znanja. Kako torej pomagati otrokom z učnimi težavami? Kako prepričati najmlajše, da bi izboljšali branje, in na kakšen način jim približati svet literature? O vsem tem smo govorili v sredinem Svetovalnem servisu, ki je potekal na Knjižnem sejmu v Ljubljani. Na vprašanja je odgovarjal dr. Marko Kalan, profesor defektologije, iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.
Do deset odstotkov otrok ima težave z branjem. Te težave vplivajo tudi na slabšo uspešnost pri vseh šolskih predmetih. Pri blažje izraženih težavah je otrok v šoli manj uspešen, a še izpolnjuje minimalne standarde znanja. Kako torej pomagati otrokom z učnimi težavami? Kako prepričati najmlajše, da bi izboljšali branje, in na kakšen način jim približati svet literature? O vsem tem smo govorili v sredinem Svetovalnem servisu, ki je potekal na Knjižnem sejmu v Ljubljani. Na vprašanja je odgovarjal dr. Marko Kalan, profesor defektologije, iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
V tokratni podjetniški Radiosferi odpremo vrata naših domov in vanj povabimo direktorja soustanoviteja platforme Beeping. Gre za spletno platformo, ki poleg čiščenja stanovanj in poslovnih objektov ponuja tudi druge storitve - od likanja, čiščenja oken, hladilnika, tudi oskrbe in pomoči na domu. V oddaji se dotaknemo predvsem naših navad čiščenja in pospravljanja - kot ugotavlja tokratni sogovornik, v Sloveniji namreč čiščenje naročamo ob petkih, največje povpraševanje pa je ravno pred prazniki.
V tokratni podjetniški Radiosferi odpremo vrata naših domov in vanj povabimo direktorja soustanoviteja platforme Beeping. Gre za spletno platformo, ki poleg čiščenja stanovanj in poslovnih objektov ponuja tudi druge storitve - od likanja, čiščenja oken, hladilnika, tudi oskrbe in pomoči na domu. V oddaji se dotaknemo predvsem naših navad čiščenja in pospravljanja - kot ugotavlja tokratni sogovornik, v Sloveniji namreč čiščenje naročamo ob petkih, največje povpraševanje pa je ravno pred prazniki.
Že več tednov se vrstijo incidenti na naših železnicah, segajo od najstniške objestnosti do takega poškodovanja železniške infrastrukture, ki bi lahko pomenilo množične žrtve. Zadeve preiskujejo vsi pristojni organi, tudi obveščevalne službe in Svet za nacionalno varnost. Doslej so na območju Celja prijeli mladoletnika. Kako ta niz incidentov vpliva na občutek varnosti v državi in kakšni so motivi storilcev? Gost Ob osmih je Aleš Bučar Ručman z mariborske Fakultete za varnostne vede.
Že več tednov se vrstijo incidenti na naših železnicah, segajo od najstniške objestnosti do takega poškodovanja železniške infrastrukture, ki bi lahko pomenilo množične žrtve. Zadeve preiskujejo vsi pristojni organi, tudi obveščevalne službe in Svet za nacionalno varnost. Doslej so na območju Celja prijeli mladoletnika. Kako ta niz incidentov vpliva na občutek varnosti v državi in kakšni so motivi storilcev? Gost Ob osmih je Aleš Bučar Ručman z mariborske Fakultete za varnostne vede.
Različni pogledi in interesi pogosto vodijo v spore in konflikte, ki jih je mogoče preseči le z dogovorom. Ključna veščina pri tem so pogajanja, s katerimi se srečujemo na številnih ravneh. V zasebnem življenju, v službenem okolju, pogajajo se sindikati in podjetja, pogaja se vlada, pogajajo se politiki, diplomacija skuša s pogajanji končati vojne. Za vsakimi pogajanji stojijo specifični mehanizmi, strategije, veščine, kompetence, simulacijske prakse in diplomatski postopki, ki sooblikujejo razplete v politiki, pravu, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju.
Različni pogledi in interesi pogosto vodijo v spore in konflikte, ki jih je mogoče preseči le z dogovorom. Ključna veščina pri tem so pogajanja, s katerimi se srečujemo na številnih ravneh. V zasebnem življenju, v službenem okolju, pogajajo se sindikati in podjetja, pogaja se vlada, pogajajo se politiki, diplomacija skuša s pogajanji končati vojne. Za vsakimi pogajanji stojijo specifični mehanizmi, strategije, veščine, kompetence, simulacijske prakse in diplomatski postopki, ki sooblikujejo razplete v politiki, pravu, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju.
Sto let od vselitve v Oražnov dom, ki ga je skupaj z vsem svojim imetjem ljubljanski Medicinski fakulteti zapustil veliki humanist, domoljub, zdravnik in dobrotnik dr. Ivan Oražen.
Sto let od vselitve v Oražnov dom, ki ga je skupaj z vsem svojim imetjem ljubljanski Medicinski fakulteti zapustil veliki humanist, domoljub, zdravnik in dobrotnik dr. Ivan Oražen.
Ko ste v avtomobilu sami, je jasno, da se vrti glasba ali vsebina po vašem okusu. V kolikor v potovalno enačbo dodate enega ali več sopotnikov, pa se lahko izbor zvočnega ambienta precej zaplete. Ali naj ima pri izbiri postale ali vsebine res prednost voznik? Ali pa se je o tem vseeno treba pogovarjati? Morda celo določiti razmerja, kdo, kdaj in koliko?
Ko ste v avtomobilu sami, je jasno, da se vrti glasba ali vsebina po vašem okusu. V kolikor v potovalno enačbo dodate enega ali več sopotnikov, pa se lahko izbor zvočnega ambienta precej zaplete. Ali naj ima pri izbiri postale ali vsebine res prednost voznik? Ali pa se je o tem vseeno treba pogovarjati? Morda celo določiti razmerja, kdo, kdaj in koliko?
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Evropska komisija opozorila, da je slovenski proračunski neskladen s fiskalnimi pravili Unije - Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev je zavrnil zahtevo hrvaške Fine za vstop v lastništvo Ljubljanske borze - Danes dobrodelni koncert Klic dobrote
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Evropska komisija opozorila, da je slovenski proračunski neskladen s fiskalnimi pravili Unije - Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev je zavrnil zahtevo hrvaške Fine za vstop v lastništvo Ljubljanske borze - Danes dobrodelni koncert Klic dobrote
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
Ruska avantgardna pesnica Ana Ahmatova je med drugim znana po tem, da je v obdobju stalinističnega terorja prostovoljno ostala v Sovjetski zvezi, ker je hotela biti pričevalka zgodovinskega dogajanja v svoji domovini. Pesem z naslovom Prava nežnost je prevedel Drago Bajt. Interpretira dramska igralka Saša Mihelčič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2016.
Ruska avantgardna pesnica Ana Ahmatova je med drugim znana po tem, da je v obdobju stalinističnega terorja prostovoljno ostala v Sovjetski zvezi, ker je hotela biti pričevalka zgodovinskega dogajanja v svoji domovini. Pesem z naslovom Prava nežnost je prevedel Drago Bajt. Interpretira dramska igralka Saša Mihelčič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2016.
Večino svetovne pridelave kave predstavljata dve vrsti: arabika in robusta. Če torej manj znanim zemeljskim notam robuste ob bok postavimo cvetlične, sadne, čokoladne okuse, ki jih v sebi skriva nam bolj znana arabika, bi se slovenski kavoljubci verjetno odločili za skodelico slednje. Ampak arabika je vse dražja. Na pridelano količino in posledično ceno med drugim vplivajo podnebne spremembe, ki robusti ne pridejo do živega. Ali to pomeni, da bo robusta morda dobila svojo priložnost na evropskem trgu? Sogovornik: Peter Ševič, trener in vodja Stow Akademije ter direktor mednarodnega Ljubljana coffee festivala.
Večino svetovne pridelave kave predstavljata dve vrsti: arabika in robusta. Če torej manj znanim zemeljskim notam robuste ob bok postavimo cvetlične, sadne, čokoladne okuse, ki jih v sebi skriva nam bolj znana arabika, bi se slovenski kavoljubci verjetno odločili za skodelico slednje. Ampak arabika je vse dražja. Na pridelano količino in posledično ceno med drugim vplivajo podnebne spremembe, ki robusti ne pridejo do živega. Ali to pomeni, da bo robusta morda dobila svojo priložnost na evropskem trgu? Sogovornik: Peter Ševič, trener in vodja Stow Akademije ter direktor mednarodnega Ljubljana coffee festivala.
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
Vipavska hitra cesta , na kateri je med Nanosom in Vipavo, zaradi obsežnih obnovitvenih del veljal spremenjen prometni režim, je znova odprta v obe smeri. Bodo pa na ravninskem delu vse do sredine prihodnjega leta še krajše zapore posameznih voznih pasov zaradi postavitve protivetrne ograje. Predvidoma julija prihodnje leto se obeta nova 100 dnevna popolna zapora še druge polovice vipavske hitre ceste. V oddaji tudi o tem: - V Novi Gorici bodo odprli razstavo Mesto na meji, v celoti bo zaživel EPIC center. - Agencija za trg vrednostnih papirjev je zavrnila zahtevo hrvaške državne finančne agencije Fina za prevzem Ljubljanske borze. - Mladi ne vozijo, ko pijejo; pri drogah so bolj tolerantni.
Vipavska hitra cesta , na kateri je med Nanosom in Vipavo, zaradi obsežnih obnovitvenih del veljal spremenjen prometni režim, je znova odprta v obe smeri. Bodo pa na ravninskem delu vse do sredine prihodnjega leta še krajše zapore posameznih voznih pasov zaradi postavitve protivetrne ograje. Predvidoma julija prihodnje leto se obeta nova 100 dnevna popolna zapora še druge polovice vipavske hitre ceste. V oddaji tudi o tem: - V Novi Gorici bodo odprli razstavo Mesto na meji, v celoti bo zaživel EPIC center. - Agencija za trg vrednostnih papirjev je zavrnila zahtevo hrvaške državne finančne agencije Fina za prevzem Ljubljanske borze. - Mladi ne vozijo, ko pijejo; pri drogah so bolj tolerantni.
Vrh slovenske politike je pozdravil včerajšnjo odločitev sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki je zavrnil zahtevo hrvaške državne finančne agencije Fina za vstop v lastništvo Ljubljanske borze. Kot so utemeljili na ATVP, Fina ne izpolnjuje zakonskih meril. Poznavalci razmer medtem pričakujejo, da se bo hrvaška agencija na odločbo pritožila. V oddaji tudi: - Opozorilo Bruslja Sloveniji zaradi proračuna - je bila božičnica kaplja čez rob? - Trump: Ukrajina in Rusija tik pred mirovnim dogovorom. V Moskvo in Kijev potujeta odposlanca iz Bele hiše. - Policija za praznični december napoveduje poostren nadzor psihofizičnega stanja voznikov. Med povzročitelji nesreč desetina alkoholiziranih.
Vrh slovenske politike je pozdravil včerajšnjo odločitev sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki je zavrnil zahtevo hrvaške državne finančne agencije Fina za vstop v lastništvo Ljubljanske borze. Kot so utemeljili na ATVP, Fina ne izpolnjuje zakonskih meril. Poznavalci razmer medtem pričakujejo, da se bo hrvaška agencija na odločbo pritožila. V oddaji tudi: - Opozorilo Bruslja Sloveniji zaradi proračuna - je bila božičnica kaplja čez rob? - Trump: Ukrajina in Rusija tik pred mirovnim dogovorom. V Moskvo in Kijev potujeta odposlanca iz Bele hiše. - Policija za praznični december napoveduje poostren nadzor psihofizičnega stanja voznikov. Med povzročitelji nesreč desetina alkoholiziranih.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Za slovensko košarkarsko reprezentanco se začenjajo kvalifikacije za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki ga bo leta 2027 gostil Katar. Slovenija bo uvodni tekmi presenetljivo igrala brez nekaterih nosilcev z letošnjega evropskega prvenstva, selektor Aleksander Sekulić pa je v moštvo povabil tudi dva novinca.
Za slovensko košarkarsko reprezentanco se začenjajo kvalifikacije za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki ga bo leta 2027 gostil Katar. Slovenija bo uvodni tekmi presenetljivo igrala brez nekaterih nosilcev z letošnjega evropskega prvenstva, selektor Aleksander Sekulić pa je v moštvo povabil tudi dva novinca.
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
Ste že kdaj izkusili hudo žejo? Takšno, da se ti jezik suši in se ti megli pred očmi, tako da bi vse na svetu dal za kozarec vode? Ali pa ste v kakšni zatohli sobi občutili pomanjkanje zraka? V času covida je marsikoga doletela takšna preizkušnja. Na tak način je neki puščavski duhovni oče preizkusil svojega učenca. Popeljal ga je v vodo in mu glavo tiščal pod gladino, da se je ta boril in se rešil vseh drugih želja, razen ene: da bi prišel do zraka. Toda puščavski oče ga je na temelju te izkušnje popeljal naprej, v globino duše in resničnega hrepenenja, ki ga Puškin v svoji pesmi Prerok takole predstavi: »Od žeje v duši komaj živ, po mračni blodil sem puščavi, kar serafin šesterokril se na križpotju mi pojavi.« Človek je sam v sebi bitje žeje, hrepenenja, odprtosti, iskanja. V nas je nekakšen nemir srca, kot je to stanje poimenoval sveti Avguštin. S to duhovno žejo se rodimo in umremo, del nas je, del naše identitete. Lačni in žejni smo, a ne le tega sveta, s katerim se hranimo, da nas nekaj časa ohranja pri življenju. Naša duhovna žeja je bivanjska. Celotno človeško bitje se želi odžejati, najti smisel svojega obstoja, občutiti gotovost in dobiti odgovore na številna zapletena vprašanja. Miselnost, ki danes prevladuje v svetu, se v prvi vrsti upira tej duhovni žeji. Človeka želi prepričati, da je to hrepenenje le privid, da ni resnično, zato ga je treba utišati, ga zavrniti, se mu upreti. Da, nekateri menijo, da človek postane zares človek šele, ko v sebi potepta ta »krik po drugem« in si z golo svobodo, ki si jo je priboril, privošči vse, kar mu pride na pamet. Tako z maliki tega sveta nekako zapolni to praznino, a prave sreče ne občuti. Krščanska veroizpoved pa na začetek vsega postavi Boga Očeta. Ta je v svojem Sinu vse ustvaril in človeku vdahnil nekaj svojega, svojega Duha. On je ta žeja, to hrepenenje, ki v nas kliče: Abba, Oče! Ta žeja je torej nekaj najbolj svetega, saj nas spominja in vabi k božanskemu dostojanstvu, kar je naša najgloblja poklicanost. Je od Boga v srce položeno vseživljenjsko hrepenenje po odnosu, po: ne biti sam, ampak biti del, pripadati nekomu, biti Božji. Vsak pristen, svobodno-ljubeči odnos na tem svetu je odsev in pot do tistega izpolnjujočega odnosa z Bogom, v katerem se to naše hrepenenje poteši, kjer končno najdemo sami sebe. Na več načinov nam Bog pošilja takšne »serafine«, ki nam osvetljujejo to pot. Ne bojmo se jih videti in sprejeti. Ne bojmo se v vsaki žeji in lakoti prepoznati duhovne žeje. Popeljala nas bo naprej, k resničnemu odgovoru, ki ga je zapisal sveti Avguštin: Gospod, ti nas spodbujaš, da te z veseljem hvalimo, ker si nas ustvaril zase, in nemirno je naše srce, dokler ne počiva v tebi.
Ste že kdaj izkusili hudo žejo? Takšno, da se ti jezik suši in se ti megli pred očmi, tako da bi vse na svetu dal za kozarec vode? Ali pa ste v kakšni zatohli sobi občutili pomanjkanje zraka? V času covida je marsikoga doletela takšna preizkušnja. Na tak način je neki puščavski duhovni oče preizkusil svojega učenca. Popeljal ga je v vodo in mu glavo tiščal pod gladino, da se je ta boril in se rešil vseh drugih želja, razen ene: da bi prišel do zraka. Toda puščavski oče ga je na temelju te izkušnje popeljal naprej, v globino duše in resničnega hrepenenja, ki ga Puškin v svoji pesmi Prerok takole predstavi: »Od žeje v duši komaj živ, po mračni blodil sem puščavi, kar serafin šesterokril se na križpotju mi pojavi.« Človek je sam v sebi bitje žeje, hrepenenja, odprtosti, iskanja. V nas je nekakšen nemir srca, kot je to stanje poimenoval sveti Avguštin. S to duhovno žejo se rodimo in umremo, del nas je, del naše identitete. Lačni in žejni smo, a ne le tega sveta, s katerim se hranimo, da nas nekaj časa ohranja pri življenju. Naša duhovna žeja je bivanjska. Celotno človeško bitje se želi odžejati, najti smisel svojega obstoja, občutiti gotovost in dobiti odgovore na številna zapletena vprašanja. Miselnost, ki danes prevladuje v svetu, se v prvi vrsti upira tej duhovni žeji. Človeka želi prepričati, da je to hrepenenje le privid, da ni resnično, zato ga je treba utišati, ga zavrniti, se mu upreti. Da, nekateri menijo, da človek postane zares človek šele, ko v sebi potepta ta »krik po drugem« in si z golo svobodo, ki si jo je priboril, privošči vse, kar mu pride na pamet. Tako z maliki tega sveta nekako zapolni to praznino, a prave sreče ne občuti. Krščanska veroizpoved pa na začetek vsega postavi Boga Očeta. Ta je v svojem Sinu vse ustvaril in človeku vdahnil nekaj svojega, svojega Duha. On je ta žeja, to hrepenenje, ki v nas kliče: Abba, Oče! Ta žeja je torej nekaj najbolj svetega, saj nas spominja in vabi k božanskemu dostojanstvu, kar je naša najgloblja poklicanost. Je od Boga v srce položeno vseživljenjsko hrepenenje po odnosu, po: ne biti sam, ampak biti del, pripadati nekomu, biti Božji. Vsak pristen, svobodno-ljubeči odnos na tem svetu je odsev in pot do tistega izpolnjujočega odnosa z Bogom, v katerem se to naše hrepenenje poteši, kjer končno najdemo sami sebe. Na več načinov nam Bog pošilja takšne »serafine«, ki nam osvetljujejo to pot. Ne bojmo se jih videti in sprejeti. Ne bojmo se v vsaki žeji in lakoti prepoznati duhovne žeje. Popeljala nas bo naprej, k resničnemu odgovoru, ki ga je zapisal sveti Avguštin: Gospod, ti nas spodbujaš, da te z veseljem hvalimo, ker si nas ustvaril zase, in nemirno je naše srce, dokler ne počiva v tebi.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Rolf Dieter Brinkmann (1940–1975), avtor pesmi, kratkih zgodb, romana in esejev, velja za predhodnika nemške tako imenovane pop literature. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je objavil devet pesniških knjig, v katerih se je ukvarjal tudi s fenomeni takratne popularne kulture in svojimi lastnimi subjektivnimi čutnimi izkušnjami. Vplivi na njegovo poezijo so izvirali iz takratne sočasne ameriške pesniške tradicije in pesnikov, kot so Frank O'Hara, Allen Ginsberg in Ted Berrigan. To pomeni, da je Brinkmann izhajal iz pogovornega jezika, fragmentarnosti čutnih zaznav, veliko pozornosti pa je v svojem pisanju namenjal naključnosti. Zato tematika njegovih del ni bila zavezana eksistenčnim vprašanjem, ki so konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let zaposlovala takrat vodilne nemške pesnike. Verjetno je tudi zato šele po smrti postal bolj znan in uveljavljen pesnik. Brinkmann je umrl pred natanko petdesetimi leti v starosti 35 let in pozneje postal kultna osebnost nemške književnosti. Njegove brezkompromisne, radikalne pesmi še naprej navdušujejo in navdihujejo tako bralce kot ustvarjalce. Predvajamo njegovi pesmi, ki sta izšli v njegovi knjigi izbranih pesmi z naslovom Mrtev skunk (LUD Šerpa, 2006). Prevajalki Urška P. Černe in Lučka Jenčič, interpretka Nadja Vidmar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Rolf Dieter Brinkmann (1940–1975), avtor pesmi, kratkih zgodb, romana in esejev, velja za predhodnika nemške tako imenovane pop literature. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je objavil devet pesniških knjig, v katerih se je ukvarjal tudi s fenomeni takratne popularne kulture in svojimi lastnimi subjektivnimi čutnimi izkušnjami. Vplivi na njegovo poezijo so izvirali iz takratne sočasne ameriške pesniške tradicije in pesnikov, kot so Frank O'Hara, Allen Ginsberg in Ted Berrigan. To pomeni, da je Brinkmann izhajal iz pogovornega jezika, fragmentarnosti čutnih zaznav, veliko pozornosti pa je v svojem pisanju namenjal naključnosti. Zato tematika njegovih del ni bila zavezana eksistenčnim vprašanjem, ki so konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let zaposlovala takrat vodilne nemške pesnike. Verjetno je tudi zato šele po smrti postal bolj znan in uveljavljen pesnik. Brinkmann je umrl pred natanko petdesetimi leti v starosti 35 let in pozneje postal kultna osebnost nemške književnosti. Njegove brezkompromisne, radikalne pesmi še naprej navdušujejo in navdihujejo tako bralce kot ustvarjalce. Predvajamo njegovi pesmi, ki sta izšli v njegovi knjigi izbranih pesmi z naslovom Mrtev skunk (LUD Šerpa, 2006). Prevajalki Urška P. Černe in Lučka Jenčič, interpretka Nadja Vidmar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Predstavljamo novejšo glasbo ameriškega skladatelja, violinista, violista Andrewa McIntosha, ki smo ga že spoznavali kot izvajalca eksperimentalnih del, pa tudi že kot avtorja glasbenega sožitja instrumentalnih tekstur in terenskih posnetkov s plošče izdane pri založbi KAIROS. Tokrat je pred nami nova izdaja te založbe, plošča FIXATIONS s skladateljevo glasbo za godala.
Predstavljamo novejšo glasbo ameriškega skladatelja, violinista, violista Andrewa McIntosha, ki smo ga že spoznavali kot izvajalca eksperimentalnih del, pa tudi že kot avtorja glasbenega sožitja instrumentalnih tekstur in terenskih posnetkov s plošče izdane pri založbi KAIROS. Tokrat je pred nami nova izdaja te založbe, plošča FIXATIONS s skladateljevo glasbo za godala.
V oddaji poslušamo skladbe: Kamil Hala: A Drop of Dew – solist trobentač Petar Ugrin Jože Privšek: Nekaj za Aleša – solist bobnar Aleš Rendla Orlando Murden, Ron Miller/Jože Privšek: For Once In My Life – solistka pevka Etta Cameron Stepanka Balcarova: 1918–1938 – solist trobentač Tomaž Gajšt
V oddaji poslušamo skladbe: Kamil Hala: A Drop of Dew – solist trobentač Petar Ugrin Jože Privšek: Nekaj za Aleša – solist bobnar Aleš Rendla Orlando Murden, Ron Miller/Jože Privšek: For Once In My Life – solistka pevka Etta Cameron Stepanka Balcarova: 1918–1938 – solist trobentač Tomaž Gajšt
Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev je zavrnil zahtevo hrvaške državne finančne agencije Fina za vstop v lastništvo Ljubljanske borze. Kot so poudarili, Fina ne ustreza zakonskim merilom.
Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev je zavrnil zahtevo hrvaške državne finančne agencije Fina za vstop v lastništvo Ljubljanske borze. Kot so poudarili, Fina ne ustreza zakonskim merilom.
Prostor ob slovensko-italijanski meji je od nekdaj občutljivo območje, ki se predvsem na italijanski strani stežka celostno sooča z dogajanjem v času italijanskega fašizma. V drugem delu se brata z različno zgodovino, politično usmeritvijo in prepričanjem srečata v svoji stari kmečki rojstni hiši na Krasu, kjer se očitno razkrijeta subjektivnost in izmuzljivost spomina. Skozi psihološki razrez likov in njihove družinske drame igra ubira pot spominov polpretekle zgodovine, njenih krivic in zamolčanih skrivnosti. Režiserka: Ana Krauthaker Prirejevalka in dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar Giuseppe Materazzi/Marjan Ramovš – Radoš Bolčina Stane Ramovš – Aleš Valič Anna Vieri/Ivana Župančič – Urška Taufer Metka Ramovš – Vesna Pernarčič Mateja Ramovš – Lara Fortuna Franc Žnidaršič, rojen Vatovec – Gorazd Jakomini Uredništvo igranega programa Posneto v vili Zlatica in studiih Radia Slovenija junija 2025 Igra je nastala v koprodukciji, za katero so poskrbeli Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, Deželni sedež RAI za Furlanijo - Julijsko krajino – slovenski in italijanski program in 3. program Radia Slovenija – Program Ars
Prostor ob slovensko-italijanski meji je od nekdaj občutljivo območje, ki se predvsem na italijanski strani stežka celostno sooča z dogajanjem v času italijanskega fašizma. V drugem delu se brata z različno zgodovino, politično usmeritvijo in prepričanjem srečata v svoji stari kmečki rojstni hiši na Krasu, kjer se očitno razkrijeta subjektivnost in izmuzljivost spomina. Skozi psihološki razrez likov in njihove družinske drame igra ubira pot spominov polpretekle zgodovine, njenih krivic in zamolčanih skrivnosti. Režiserka: Ana Krauthaker Prirejevalka in dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar Giuseppe Materazzi/Marjan Ramovš – Radoš Bolčina Stane Ramovš – Aleš Valič Anna Vieri/Ivana Župančič – Urška Taufer Metka Ramovš – Vesna Pernarčič Mateja Ramovš – Lara Fortuna Franc Žnidaršič, rojen Vatovec – Gorazd Jakomini Uredništvo igranega programa Posneto v vili Zlatica in studiih Radia Slovenija junija 2025 Igra je nastala v koprodukciji, za katero so poskrbeli Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, Deželni sedež RAI za Furlanijo - Julijsko krajino – slovenski in italijanski program in 3. program Radia Slovenija – Program Ars
Konstantin Kavafis (1863–1933) spada med najpomembnejše predstavnike sodobne grške in tudi svetovne književnosti. Osrednje teme Kavafisove poezije so zaprtost in izključenost človeka, samota posameznika, ki kaže na vso globino njegove tragične eksistence, nespremenljivost in neizogibnost, ki določa človekovo bivanje na tem svetu, za njegov izraz pa je značilna ironija – tako v besedi kot v dogajanju, meni dr. Dragica Fabjan Andritsakos, avtorica predloge za Literarni večer.
Konstantin Kavafis (1863–1933) spada med najpomembnejše predstavnike sodobne grške in tudi svetovne književnosti. Osrednje teme Kavafisove poezije so zaprtost in izključenost človeka, samota posameznika, ki kaže na vso globino njegove tragične eksistence, nespremenljivost in neizogibnost, ki določa človekovo bivanje na tem svetu, za njegov izraz pa je značilna ironija – tako v besedi kot v dogajanju, meni dr. Dragica Fabjan Andritsakos, avtorica predloge za Literarni večer.