Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Roman Šepetulje je druga knjiga Alene Sabuchove, slovaške pisateljice in scenaristke. Avtorica je zanjo prejela osrednjo slovaško nagrado anasoft litera za najboljše prozno delo leta 2020 in nagrado Jána Johanidesa 2020 v kategoriji do 35 let. Knjiga je nastala na podlagi terenskega dela na severovzhodu Poljske v Podlašju. Tam se je pisateljica srečevala z domačini in obiskala tudi lokalne zdravilke – šepetulje. Na podlagi teh doživetij je napisala roman o veri in upanju, ki ga ljudem vlivajo prav ljudske zdravilke. Prevajalka: Diana Pungeršič; režiserka: Saška Rakef; interpretka: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Gal Nagode, Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2021.
Roman Šepetulje je druga knjiga Alene Sabuchove, slovaške pisateljice in scenaristke. Avtorica je zanjo prejela osrednjo slovaško nagrado anasoft litera za najboljše prozno delo leta 2020 in nagrado Jána Johanidesa 2020 v kategoriji do 35 let. Knjiga je nastala na podlagi terenskega dela na severovzhodu Poljske v Podlašju. Tam se je pisateljica srečevala z domačini in obiskala tudi lokalne zdravilke – šepetulje. Na podlagi teh doživetij je napisala roman o veri in upanju, ki ga ljudem vlivajo prav ljudske zdravilke. Prevajalka: Diana Pungeršič; režiserka: Saška Rakef; interpretka: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Gal Nagode, Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2021.
Slovenski rokometaši so uspešno začeli evropsko prvenstvo, saj so nanizali tri zmage in se s polnim izkupičkom selijo na Švedsko. Tekme je analiziral nekdanji reprezentant Ognjen Backović, ki pa se je razgovoril tudi o drugih tekmah, še posebej o Ligi NFL.
Slovenski rokometaši so uspešno začeli evropsko prvenstvo, saj so nanizali tri zmage in se s polnim izkupičkom selijo na Švedsko. Tekme je analiziral nekdanji reprezentant Ognjen Backović, ki pa se je razgovoril tudi o drugih tekmah, še posebej o Ligi NFL.
V prime time-u sredinega večera na RA KP, kamor je odslej programsko umeščena oddaja AriZONA, dobite ne samo znanilcev pomladi ampak tudi prve, čisto konkretne znake glasbenega poletja, kar se koncertov, festivalov in glasbenih izdaj tiče. Napovedim in pregledu bo sledil glasbeni izbor oddaje AriZONA. Armando Šturman vabi k poslušanju že ob 20h …
V prime time-u sredinega večera na RA KP, kamor je odslej programsko umeščena oddaja AriZONA, dobite ne samo znanilcev pomladi ampak tudi prve, čisto konkretne znake glasbenega poletja, kar se koncertov, festivalov in glasbenih izdaj tiče. Napovedim in pregledu bo sledil glasbeni izbor oddaje AriZONA. Armando Šturman vabi k poslušanju že ob 20h …
Ameriški predsednik Donald Trump je preklical grožnjo z dodatnimi carinami na uvoz iz osmih evropskih držav, ki so na Grenlandijo napotile svoje vojaške sile.
Ameriški predsednik Donald Trump je preklical grožnjo z dodatnimi carinami na uvoz iz osmih evropskih držav, ki so na Grenlandijo napotile svoje vojaške sile.
V oddaji Gymnasium smo pogovor namenili izzivom, s katerimi se mladi srečujejo kot potrošniki. V času uporabe digitalnih storitev mladi potrebujejo jasna znanja o svojih pravicah in odgovornostih, finančni pismenosti ter varni in premišljeni rabi digitalnih okolij. Govorili smo o tem, zakaj je ciljno usmerjeno potrošniško izobraževanje ključno za opolnomočenje mladih, da bodo znali sprejemati informirane, odgovorne in trajnostne potrošniške odločitve. Kakšni potrošniki so mladi, ali nakupujejo le na spletu, koliko zaupajo oglasom na družbenih omrežjih in vplivnežem, ki jim skušajo različne izdelke predstaviti kot najboljše na trgu, so nam predstavili dijakinje in dijaki Gimnazije Ledina in Ekonomske šole Ljubljana.
V oddaji Gymnasium smo pogovor namenili izzivom, s katerimi se mladi srečujejo kot potrošniki. V času uporabe digitalnih storitev mladi potrebujejo jasna znanja o svojih pravicah in odgovornostih, finančni pismenosti ter varni in premišljeni rabi digitalnih okolij. Govorili smo o tem, zakaj je ciljno usmerjeno potrošniško izobraževanje ključno za opolnomočenje mladih, da bodo znali sprejemati informirane, odgovorne in trajnostne potrošniške odločitve. Kakšni potrošniki so mladi, ali nakupujejo le na spletu, koliko zaupajo oglasom na družbenih omrežjih in vplivnežem, ki jim skušajo različne izdelke predstaviti kot najboljše na trgu, so nam predstavili dijakinje in dijaki Gimnazije Ledina in Ekonomske šole Ljubljana.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V tokratni oddaji vam ponujamo novo epizodo podkasta o smučarskih skokih z naslovom 254,5. V 6. epizodi bo voditelj Luka Dolar gostil enega od slovenskih reprezentantov, pogovarjal se bo z Anžetom Laniškom.
V tokratni oddaji vam ponujamo novo epizodo podkasta o smučarskih skokih z naslovom 254,5. V 6. epizodi bo voditelj Luka Dolar gostil enega od slovenskih reprezentantov, pogovarjal se bo z Anžetom Laniškom.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
… brati! Pripoveduje: Blaž Šef. Napisala: Staša Tajana Grgovič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
… brati! Pripoveduje: Blaž Šef. Napisala: Staša Tajana Grgovič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Ameriški predsednik Donald Trump je v nagovoru v Davosu dejal, da si Grenlandije ne želi prisvojiti s silo, kar Danska označuje za pozitiven korak. Trump kljub temu ne odstopa od prevzema otoka, ki je po njegovem le kos ledu, a velikega strateškega pomena. Napovedal je nadaljevanje pogajanj z Dansko, češ da je Grenlandija del Severne Amerike in zato ameriško ozemlje; skliceval se je tudi na pogoste zavojevalske dosežke velesil v zgodovini. Drugi poudarki oddaje: - Evropski poslanci zadržali odločanje o trgovinskem dogovoru z ZDA. - Premier Golob: Slovenija za zdaj ne bo vstopila v Trumpov Odbor za mir. - Koalicija naj bi podprla zvišanje minimalne plače na tisoč evrov neto.
Ameriški predsednik Donald Trump je v nagovoru v Davosu dejal, da si Grenlandije ne želi prisvojiti s silo, kar Danska označuje za pozitiven korak. Trump kljub temu ne odstopa od prevzema otoka, ki je po njegovem le kos ledu, a velikega strateškega pomena. Napovedal je nadaljevanje pogajanj z Dansko, češ da je Grenlandija del Severne Amerike in zato ameriško ozemlje; skliceval se je tudi na pogoste zavojevalske dosežke velesil v zgodovini. Drugi poudarki oddaje: - Evropski poslanci zadržali odločanje o trgovinskem dogovoru z ZDA. - Premier Golob: Slovenija za zdaj ne bo vstopila v Trumpov Odbor za mir. - Koalicija naj bi podprla zvišanje minimalne plače na tisoč evrov neto.
Nov izdelek neumornega pevca in zabavljača naj bi bil nekolikanj drugačen, poseben. Po številnih odpovedih in nato svežih napovedih o tem, kdaj naj bi bil album Britpop izdan, se je položaj umiril, Britpop pa slogovno uravnotežil. Peščica (slabših) songov na trinajstem albumu zimzelenega Robbieja Williamsa je resnično trše-zvenečih. Uspešni angleški popevkar je tako vsaj delno opravičil izbiro naslova. Večino novega pridelka pa je vedno izvrstno razpoloženi Williams, navkljub poprejšnji zamisli in razglasu, da se bo razpištolil še bolj goreče brit-popovsko, ni uspel skombinirati. Pa saj je tudi standarden Robbie Williams vedno specialen.
Nov izdelek neumornega pevca in zabavljača naj bi bil nekolikanj drugačen, poseben. Po številnih odpovedih in nato svežih napovedih o tem, kdaj naj bi bil album Britpop izdan, se je položaj umiril, Britpop pa slogovno uravnotežil. Peščica (slabših) songov na trinajstem albumu zimzelenega Robbieja Williamsa je resnično trše-zvenečih. Uspešni angleški popevkar je tako vsaj delno opravičil izbiro naslova. Večino novega pridelka pa je vedno izvrstno razpoloženi Williams, navkljub poprejšnji zamisli in razglasu, da se bo razpištolil še bolj goreče brit-popovsko, ni uspel skombinirati. Pa saj je tudi standarden Robbie Williams vedno specialen.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Boštjan Cesar je postal novi selektor slovenske nogometne reprezentance. Dopoldne se je predstavil javnosti in začrtal cilje izbrane vrste. Slovenija se bo skušala v naslednjem ciklu uvrstiti na evropsko prvenstvo leta 2028. Smučarske skakalke so v Zau na Japonskem, kjer je bila dopoldne še druga tekma na tem prizorišču.
Boštjan Cesar je postal novi selektor slovenske nogometne reprezentance. Dopoldne se je predstavil javnosti in začrtal cilje izbrane vrste. Slovenija se bo skušala v naslednjem ciklu uvrstiti na evropsko prvenstvo leta 2028. Smučarske skakalke so v Zau na Japonskem, kjer je bila dopoldne še druga tekma na tem prizorišču.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Ali v ušesih slišite piskanje, zvonjenje ali šumenje, čeprav okoli vas ni zvoka? To je tínitus – težava, ki prizadéne kar petino ljudi, še posebej starejše. Kaj se dogaja u našem telesu in kako si lahko pomagamo?
Ali v ušesih slišite piskanje, zvonjenje ali šumenje, čeprav okoli vas ni zvoka? To je tínitus – težava, ki prizadéne kar petino ljudi, še posebej starejše. Kaj se dogaja u našem telesu in kako si lahko pomagamo?
V oddaji Mladi mladim smo ta teden gostili mlado balerino Nuško Gujt, ki se je izkazala tudi na Dunaju; razkrila nam je več o samem plesu. Z nami pa je bila tudi poznavalka mačk in njihovih vedenj Helena Pauko, sicer znana pod imenom Tolmačka; govorila je o mačkah in o vzgoji le-teh.
V oddaji Mladi mladim smo ta teden gostili mlado balerino Nuško Gujt, ki se je izkazala tudi na Dunaju; razkrila nam je več o samem plesu. Z nami pa je bila tudi poznavalka mačk in njihovih vedenj Helena Pauko, sicer znana pod imenom Tolmačka; govorila je o mačkah in o vzgoji le-teh.
Boštjan Cesar je novi selektor nogometne reprezentance. Spomladi ga čakajo prve pripravljalne tekme, jeseni želi obstati v ligi B lige narodov, naslednje leto pa ga čakajo kvalifikacije za naslednje evropsko prvenstvo. Cesarja ne skrbi pomanjkanje izkušenj, kar so mnogi v nogometni in tudi širši javnosti izpostavili kot glavni pomislek ob njegovem imenovanju. Kot glavni trener je doslej namreč vodil le Maribor, zavrača pa namigovanja, da nima podpore ključnih igralcev izbrane vrste. Jože Pepevnik, Marko Cirman, Boštjan Janežič in voditelj Luka Petrič debatirajo o tem, kako bo Slovenija igrala pod njegovim vodstvom. Pričakujejo, da bo v ospredju pragmatizem in rezultat. Pepevnik je izpostavil, da ga ne gre le ocenjevati po neuspešnem obdobju v Mariboru, saj so imeli tam mnogi trenerji težave, Janežič pravi, da je bil Cesar praktično edini kandidat nogometne zveze, Cirman pa pove, da je bila lanska izbira papeža precej bolj dramatična kot slovenski izbor novega selektorja. V prvem letošnjem podkastu Žoga je okrogla tudi o propadu Domžal. Slovenija bo imela v nadaljevanju sezone zgolj devet prvoligašev. Sandi Škvarč pravi, da bi se lahko slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu na domačem Euru daleč prebila, če bo dovolj trdna in obrambno čvrsta, več pa tudi o neverjetnem zaključku finala afriškega prvenstva, ko so Senegalci zaradi sodniških odločitev zapustili igrišče, se vrnili, po ubranjeni 11-metrovki pa zadeli v podaljšku in se veselili novega naslova.
Boštjan Cesar je novi selektor nogometne reprezentance. Spomladi ga čakajo prve pripravljalne tekme, jeseni želi obstati v ligi B lige narodov, naslednje leto pa ga čakajo kvalifikacije za naslednje evropsko prvenstvo. Cesarja ne skrbi pomanjkanje izkušenj, kar so mnogi v nogometni in tudi širši javnosti izpostavili kot glavni pomislek ob njegovem imenovanju. Kot glavni trener je doslej namreč vodil le Maribor, zavrača pa namigovanja, da nima podpore ključnih igralcev izbrane vrste. Jože Pepevnik, Marko Cirman, Boštjan Janežič in voditelj Luka Petrič debatirajo o tem, kako bo Slovenija igrala pod njegovim vodstvom. Pričakujejo, da bo v ospredju pragmatizem in rezultat. Pepevnik je izpostavil, da ga ne gre le ocenjevati po neuspešnem obdobju v Mariboru, saj so imeli tam mnogi trenerji težave, Janežič pravi, da je bil Cesar praktično edini kandidat nogometne zveze, Cirman pa pove, da je bila lanska izbira papeža precej bolj dramatična kot slovenski izbor novega selektorja. V prvem letošnjem podkastu Žoga je okrogla tudi o propadu Domžal. Slovenija bo imela v nadaljevanju sezone zgolj devet prvoligašev. Sandi Škvarč pravi, da bi se lahko slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu na domačem Euru daleč prebila, če bo dovolj trdna in obrambno čvrsta, več pa tudi o neverjetnem zaključku finala afriškega prvenstva, ko so Senegalci zaradi sodniških odločitev zapustili igrišče, se vrnili, po ubranjeni 11-metrovki pa zadeli v podaljšku in se veselili novega naslova.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Letos mineva 180 let od pesnikovega rojstva. Njegova poezija je navdihnila tudi precej samospevnih glasbenih ustvarjalcev, med drugim Benjamina Ipavca, Saša Šantla, Rista Savina in Danila Švara.
Letos mineva 180 let od pesnikovega rojstva. Njegova poezija je navdihnila tudi precej samospevnih glasbenih ustvarjalcev, med drugim Benjamina Ipavca, Saša Šantla, Rista Savina in Danila Švara.
Revija Dialogi, ena najstarejših slovenskih kulturnih revij, ki je v Mariboru izhajala 61 let, in so jo soustvarjale številne generacije mariborskih izobražencev in literatov, pozneje vseslovenskih piscev in urednikov, se poslavlja. V galeriji Kresija pa je na ogled razstava Tanje Devetak 7.00 - 15.00, ki na primeru slovenske oblačilne industrije razkriva napetost med industrijsko disciplino in svobodo ustvarjanja ter prikazuje razvoj slovenskega modnega oblikovanja.
Revija Dialogi, ena najstarejših slovenskih kulturnih revij, ki je v Mariboru izhajala 61 let, in so jo soustvarjale številne generacije mariborskih izobražencev in literatov, pozneje vseslovenskih piscev in urednikov, se poslavlja. V galeriji Kresija pa je na ogled razstava Tanje Devetak 7.00 - 15.00, ki na primeru slovenske oblačilne industrije razkriva napetost med industrijsko disciplino in svobodo ustvarjanja ter prikazuje razvoj slovenskega modnega oblikovanja.
Dr. Eva Pirc, razvojna inženirka v zasavskem podjetju Dewesoft je inženirka leta 2025. Foto: arhiv Dewesofta
Dr. Eva Pirc, razvojna inženirka v zasavskem podjetju Dewesoft je inženirka leta 2025. Foto: arhiv Dewesofta
Ameriški predsednik Donald Trump je na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu v nagovoru najprej laskal samemu sebi in ameriškemu gospodarstvu, v Evropo pa usmeril številne ostre puščice, češ da si škoduje z množičnimi migracijami in zelenim prehodom. Ponovil je tudi zahtevo po Grenlandiji. Kot je dejal, ne bo uporabil sile. Po njegovih besedah je vse, kar si želijo, lastništvo Grenlandije v celoti. Drugi poudarki: - Častnika Slovenske vojske bosta ta konec tedna odpotovala na Grenlandijo; tam bosta nekaj dni. - Kaj bi ob ameriških carinskih grožnjah pomenil evropski povračilen ukrep prodaje ameriških dolžniških papirjev? - Zakon o dolgotrajni oskrbi obšel ljudi s posebnimi potrebami, ki si želijo enakopravne obravnave.
Ameriški predsednik Donald Trump je na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu v nagovoru najprej laskal samemu sebi in ameriškemu gospodarstvu, v Evropo pa usmeril številne ostre puščice, češ da si škoduje z množičnimi migracijami in zelenim prehodom. Ponovil je tudi zahtevo po Grenlandiji. Kot je dejal, ne bo uporabil sile. Po njegovih besedah je vse, kar si želijo, lastništvo Grenlandije v celoti. Drugi poudarki: - Častnika Slovenske vojske bosta ta konec tedna odpotovala na Grenlandijo; tam bosta nekaj dni. - Kaj bi ob ameriških carinskih grožnjah pomenil evropski povračilen ukrep prodaje ameriških dolžniških papirjev? - Zakon o dolgotrajni oskrbi obšel ljudi s posebnimi potrebami, ki si želijo enakopravne obravnave.
Z januarjem je na trgu dela stopilo v veljavo več zakonodajnih novosti. Ob višjih nadomestilih brezposelnim tudi ugodnosti in spodbude za ponovno zaposlitev starejših od 59 let. Več lahko po novem delajo tudi upokojenci, ki si na ta način izboljšujejo dohodke, ne da bi to vplivalo na višino njihove pokojnine.
Z januarjem je na trgu dela stopilo v veljavo več zakonodajnih novosti. Ob višjih nadomestilih brezposelnim tudi ugodnosti in spodbude za ponovno zaposlitev starejših od 59 let. Več lahko po novem delajo tudi upokojenci, ki si na ta način izboljšujejo dohodke, ne da bi to vplivalo na višino njihove pokojnine.
Tina Marinšek, nekoč vokalistka v skupinah Ultra in Tabu, se je po ločitvi od slednje podala na samostojno glasbeno pot. Že več kot desetletje deluje kot samostojna ustvarjalka, izvajalka in glasbena potovalka. POTOVALKA je tudi naslov njenega prvenca z letnico 2024. Na plošči je nabor trinajstih pesmi v slovenskem jeziku, ki jih je Tina ustvarila skupaj z nekaj sopotniki. Pesmi, za večino katerih je sama napisala besedilo in glasbo, jih tudi producirala in posnela, so njena pripoved o doživljanju življenja, ljubezni, sveta in človeka. Na njem smo poiskali tokratno Pesem tedna RA KP: VSE KAR JE, IZGINE. Pod skladbo, »z žilorezom na začetku«, je avtorsko v celoti podpisana Tina in nam jo tudi lepo predstavila ... VSE KAR JE IZGINE Vse kar je izgine In na koncu še spomin Žalost bolečine Tega nič ne spremeni Tu se potikam bos in dobre volje A ne morem sam Vse kar je naj pride.. Nihče te ne vpraša Iz ljubezni se zgodiš In duša čista plaha Iz ljubezni izgubiš Ti bodi to nebo Jaz bom tvoje zvezde štela vsako noč Vse kar je gre s soncem Vse kar je Vse mine Vse kar je
Tina Marinšek, nekoč vokalistka v skupinah Ultra in Tabu, se je po ločitvi od slednje podala na samostojno glasbeno pot. Že več kot desetletje deluje kot samostojna ustvarjalka, izvajalka in glasbena potovalka. POTOVALKA je tudi naslov njenega prvenca z letnico 2024. Na plošči je nabor trinajstih pesmi v slovenskem jeziku, ki jih je Tina ustvarila skupaj z nekaj sopotniki. Pesmi, za večino katerih je sama napisala besedilo in glasbo, jih tudi producirala in posnela, so njena pripoved o doživljanju življenja, ljubezni, sveta in človeka. Na njem smo poiskali tokratno Pesem tedna RA KP: VSE KAR JE, IZGINE. Pod skladbo, »z žilorezom na začetku«, je avtorsko v celoti podpisana Tina in nam jo tudi lepo predstavila ... VSE KAR JE IZGINE Vse kar je izgine In na koncu še spomin Žalost bolečine Tega nič ne spremeni Tu se potikam bos in dobre volje A ne morem sam Vse kar je naj pride.. Nihče te ne vpraša Iz ljubezni se zgodiš In duša čista plaha Iz ljubezni izgubiš Ti bodi to nebo Jaz bom tvoje zvezde štela vsako noč Vse kar je gre s soncem Vse kar je Vse mine Vse kar je
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Zsofi had wanted to play in an orchestra pit since she was a child. After completing her master’s at the Liszt Academy of Music in Budapest she successfully auditioned for a position in Maribor, and today plays the cello at the SNG Maribor Opera and Ballet Orchestra. Zsofi says she loves her job and that creating with others is a feeling like no other... Zsofi's music choice: Katalena - "(Rad imel bi) Jabuko".
Zsofi had wanted to play in an orchestra pit since she was a child. After completing her master’s at the Liszt Academy of Music in Budapest she successfully auditioned for a position in Maribor, and today plays the cello at the SNG Maribor Opera and Ballet Orchestra. Zsofi says she loves her job and that creating with others is a feeling like no other... Zsofi's music choice: Katalena - "(Rad imel bi) Jabuko".
Andrej Pirjevec je redni profesor tolkal na Glasbeni matici v Trstu, ki se je lani po dolgoletnem prijateljstvu pridružili pivški skupini Ana Pupedan. Vseskozi ustvarja avtorsko glasbo, 5. januarja je izdal novo skladbo z naslovom Pasivčki, ki jo je predstavil v oddaji.
Andrej Pirjevec je redni profesor tolkal na Glasbeni matici v Trstu, ki se je lani po dolgoletnem prijateljstvu pridružili pivški skupini Ana Pupedan. Vseskozi ustvarja avtorsko glasbo, 5. januarja je izdal novo skladbo z naslovom Pasivčki, ki jo je predstavil v oddaji.
Sicer mrzli, a sončni dnevi marsikaterega Novogoričana privabijo v gozd Panovec, ki se na 360 hektarjih razprostira ob mestu. Konec leta pa je sprehajalce presenetilo, da so bila posekana nekatera večstoletna drevesa neposredno ob gozdni poti. Zakaj je Zavod za gozdove sprejel takšno odločitev, boste slišali v današnji oddaji Aktualno. Njihovo upravno stavbo, ki stoji tik ob vstopu v mestni gozd Panovec, je obiskala Eva Furlan.
Sicer mrzli, a sončni dnevi marsikaterega Novogoričana privabijo v gozd Panovec, ki se na 360 hektarjih razprostira ob mestu. Konec leta pa je sprehajalce presenetilo, da so bila posekana nekatera večstoletna drevesa neposredno ob gozdni poti. Zakaj je Zavod za gozdove sprejel takšno odločitev, boste slišali v današnji oddaji Aktualno. Njihovo upravno stavbo, ki stoji tik ob vstopu v mestni gozd Panovec, je obiskala Eva Furlan.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - V Mariboru nadaljujejo prizadevanja za ureditev hospica. - Preventivni program za starše "Vlagaj v igro" zaživel tudi v Murski Soboti. - V Ormožu so odprli tehnološki park in novo, komunalno opremljeno poslovno cono Glinokop. - Na občini Postojna se bojijo, da se bo zaradi neodgovornega posega udrl del ceste Postojna - Predjama.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - V Mariboru nadaljujejo prizadevanja za ureditev hospica. - Preventivni program za starše "Vlagaj v igro" zaživel tudi v Murski Soboti. - V Ormožu so odprli tehnološki park in novo, komunalno opremljeno poslovno cono Glinokop. - Na občini Postojna se bojijo, da se bo zaradi neodgovornega posega udrl del ceste Postojna - Predjama.
V Katoliški cerkvi se je 6. januarja sklenilo jubilejno sveto leto 2025 z geslom Romarji upanja, ki je zaznamovalo vernike po svetu in pri nas. V oddaji smo osvetlili slovensko izkušnjo jubileja, njegove duhovne poudarke ter razstavo Odsevi upanja, ki je potovala po vseh slovenskih škofijah. Gostji oddaje sta bili sestra Božena Kutnar in umetnostna zgodovinarka Bernarda Stenovec. Na razstavi so sodelovali: Igor Banfi, Jože Bartolj, Evgen Bavčar, Katja Bednařik Sudec, Maša Bersan Mašuk, Lucijan Bratuš, Lojze Čemažar, Edo Dolinar, Marjan Drev, Klementina Golija, Herman Gvardjančič, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Azad Karim, Silva Karim, Andrej Kosič, Janez Kovačič, Sara Križaj, David Ličen, Mira Ličen, Nikolaj Mašukov, Matej Metlikovič, Žiga Okorn, Valentin Oman, Janko Orač, Tomaž Perko, Gregor Pratneker, Jurij Selan, Darko Slavec, Jošt Snoj, Veljko Toman, Klavdij Tutta in Lona Verlich. Foto: novinarka Ksenja Hočevar, ki je zasnovala razstavo Odsevi upanja skupaj z Bernardo Stenovec. Fotografija je nastala na razstavi po piranskih cerkvah.
V Katoliški cerkvi se je 6. januarja sklenilo jubilejno sveto leto 2025 z geslom Romarji upanja, ki je zaznamovalo vernike po svetu in pri nas. V oddaji smo osvetlili slovensko izkušnjo jubileja, njegove duhovne poudarke ter razstavo Odsevi upanja, ki je potovala po vseh slovenskih škofijah. Gostji oddaje sta bili sestra Božena Kutnar in umetnostna zgodovinarka Bernarda Stenovec. Na razstavi so sodelovali: Igor Banfi, Jože Bartolj, Evgen Bavčar, Katja Bednařik Sudec, Maša Bersan Mašuk, Lucijan Bratuš, Lojze Čemažar, Edo Dolinar, Marjan Drev, Klementina Golija, Herman Gvardjančič, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Azad Karim, Silva Karim, Andrej Kosič, Janez Kovačič, Sara Križaj, David Ličen, Mira Ličen, Nikolaj Mašukov, Matej Metlikovič, Žiga Okorn, Valentin Oman, Janko Orač, Tomaž Perko, Gregor Pratneker, Jurij Selan, Darko Slavec, Jošt Snoj, Veljko Toman, Klavdij Tutta in Lona Verlich. Foto: novinarka Ksenja Hočevar, ki je zasnovala razstavo Odsevi upanja skupaj z Bernardo Stenovec. Fotografija je nastala na razstavi po piranskih cerkvah.
Pred prihodom ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Davos poskušajo vpleteni nekoliko omiliti retoriko glede Grenlandije. Poudarjajo nujnost diplomacije; umirjene tone je ubral tudi generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. Kot je dejal, imajo ameriški predsednik Trump in nekateri drugi voditelji prav - območje Arktike je treba zavarovati predvsem pred ruskim in kitajskim vplivom. Druge teme: - Slovenska častnika na Grenlandijo odhajata konec tedna. - Delavska koalicija poziva k še višji minimalni plači - tisoč 107 evrov neto. - Nika Prevc na drugi tekmi smučarskih skakalk v Zau do drugega mesta.
Pred prihodom ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Davos poskušajo vpleteni nekoliko omiliti retoriko glede Grenlandije. Poudarjajo nujnost diplomacije; umirjene tone je ubral tudi generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. Kot je dejal, imajo ameriški predsednik Trump in nekateri drugi voditelji prav - območje Arktike je treba zavarovati predvsem pred ruskim in kitajskim vplivom. Druge teme: - Slovenska častnika na Grenlandijo odhajata konec tedna. - Delavska koalicija poziva k še višji minimalni plači - tisoč 107 evrov neto. - Nika Prevc na drugi tekmi smučarskih skakalk v Zau do drugega mesta.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Kompetenčni center za umetno inteligenco Slovenije je osrednja nacionalna pobuda za podporo razvoju, uvajanju in odgovorni rabi umetne inteligence v gospodarstvu, javnem sektorju in v družbi. V konzorciju, ki ga vodi Gospodarska zbornica Slovenije sodelujeta tudi Univerza v Novi Gorici in Univerza na Primorskem. V oddaji tudi o tem: - Slovenija vabilu v Odbor za mir trenutno ni naklonjena. - Ukinitev številnih linij nizkocenovnega letalskega prevoznika Ryanair bo vplivala tudi na potovalne navade Slovenk in Slovencev. - Zaradi neodgovornega posega v obcestni pas grozi udor dela ceste med Postojno in Predjamskim gradom.
Kompetenčni center za umetno inteligenco Slovenije je osrednja nacionalna pobuda za podporo razvoju, uvajanju in odgovorni rabi umetne inteligence v gospodarstvu, javnem sektorju in v družbi. V konzorciju, ki ga vodi Gospodarska zbornica Slovenije sodelujeta tudi Univerza v Novi Gorici in Univerza na Primorskem. V oddaji tudi o tem: - Slovenija vabilu v Odbor za mir trenutno ni naklonjena. - Ukinitev številnih linij nizkocenovnega letalskega prevoznika Ryanair bo vplivala tudi na potovalne navade Slovenk in Slovencev. - Zaradi neodgovornega posega v obcestni pas grozi udor dela ceste med Postojno in Predjamskim gradom.
V izvedbi hornista Jožeta Falouta poslušajte skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija, Richarda Straussa in Jacquesa Iberta. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s hornistom Jožetom Faloutom, ki je bil dolgoletni solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Član orkestra je bil od sezone 1965/1966 do sezone 1976/1977 in med letoma 1983/1984 in 1987/1988. Od ustanovitve leta 1958 je bil tudi član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana in je v njem igral do prenehanja delovanja leta 1990. Fože Falout je bil med letoma 1962 in 1982 tudi redni član Ansambla Slavko Osterc in dolgoletni redni ter nato zaslužni profesor za rog na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prejel je dve nagradi Prešernovega sklada: leta 1964 za svoje solistične umetniške dosežke, leta 1983 pa kot član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, nato je leta 1988 prejel še Betettovo nagrado Društva slovenskih glasbenih umetnikov. Jožeta Falouta bomo poslušali kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika: v Koncertu za rog in orkester št. 2 v Es-duru, K417, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pihalnem kvartetu št. 4 v B-duru Gioacchina Rossinija, Koncertu za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11, Richarda Straussa in Treh kratkih skladbah za pihalni kvintet Jacquesa Iberta. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 22. januarja, ob 17.05.
V izvedbi hornista Jožeta Falouta poslušajte skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija, Richarda Straussa in Jacquesa Iberta. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s hornistom Jožetom Faloutom, ki je bil dolgoletni solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Član orkestra je bil od sezone 1965/1966 do sezone 1976/1977 in med letoma 1983/1984 in 1987/1988. Od ustanovitve leta 1958 je bil tudi član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana in je v njem igral do prenehanja delovanja leta 1990. Fože Falout je bil med letoma 1962 in 1982 tudi redni član Ansambla Slavko Osterc in dolgoletni redni ter nato zaslužni profesor za rog na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prejel je dve nagradi Prešernovega sklada: leta 1964 za svoje solistične umetniške dosežke, leta 1983 pa kot član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, nato je leta 1988 prejel še Betettovo nagrado Društva slovenskih glasbenih umetnikov. Jožeta Falouta bomo poslušali kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika: v Koncertu za rog in orkester št. 2 v Es-duru, K417, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pihalnem kvartetu št. 4 v B-duru Gioacchina Rossinija, Koncertu za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11, Richarda Straussa in Treh kratkih skladbah za pihalni kvintet Jacquesa Iberta. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 22. januarja, ob 17.05.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - radar v Mariboru odslej na Gosposvetski cesti - izšla je zadnja številka revije za kulturo in humanistiko Dialogi - smučarska skakalka Nika Prevc tokrat druga
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - radar v Mariboru odslej na Gosposvetski cesti - izšla je zadnja številka revije za kulturo in humanistiko Dialogi - smučarska skakalka Nika Prevc tokrat druga
Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja.
Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja.
Grad Borl je že dve leti spet prepoznaven kraj dogajanja. Zasluge za to ima v prvi vrsti Društvo za oživitev gradu Borl, ki si že dvajset let neutrudno prizadeva oživiti ta kraj in to zgradbo, občina Cirkulane in Zavod Belana pa želita zdaj doseči še več. Pred dnevi so obvestili javnost, da pripravljajo – v tesnem sodelovanju z lokalno in tudi širšo skupnostjo – načrt za upravljanje tega kulturnega spomenika državnega pomena do leta 2031. Pripravili ga bodo do aprila, da ga bo lahko vlada obravnavala in potrdila jeseni. Veter v jadra njihovih prizadevanj so rezultati zadnjih dveh let in vizija butičnega turizma, ki bi mu dala piko na i grajska terasa.
Grad Borl je že dve leti spet prepoznaven kraj dogajanja. Zasluge za to ima v prvi vrsti Društvo za oživitev gradu Borl, ki si že dvajset let neutrudno prizadeva oživiti ta kraj in to zgradbo, občina Cirkulane in Zavod Belana pa želita zdaj doseči še več. Pred dnevi so obvestili javnost, da pripravljajo – v tesnem sodelovanju z lokalno in tudi širšo skupnostjo – načrt za upravljanje tega kulturnega spomenika državnega pomena do leta 2031. Pripravili ga bodo do aprila, da ga bo lahko vlada obravnavala in potrdila jeseni. Veter v jadra njihovih prizadevanj so rezultati zadnjih dveh let in vizija butičnega turizma, ki bi mu dala piko na i grajska terasa.
V tem tednu mineva 150 let od rojstva Dragotina Ketteja, ki ga je življenjska pot med drugim vodila v Novo mesto. Kot je zapisal v pismu prijatelju Ivanu Cankarju, je v mestu ob Krki, kjer je dokončal gimnazijo, doživel najlepši leti svojega življenja. Podrobneje o Kettejevih stopinjah v Novem mestu, opernem muzikalu in slaščici, ki sta posvečena pomembnemu predstavniku slovenske moderne, sredi srede na Prvem – z glavnega novomeškega trga, kjer stoji Kettejev vodnjak.
V tem tednu mineva 150 let od rojstva Dragotina Ketteja, ki ga je življenjska pot med drugim vodila v Novo mesto. Kot je zapisal v pismu prijatelju Ivanu Cankarju, je v mestu ob Krki, kjer je dokončal gimnazijo, doživel najlepši leti svojega življenja. Podrobneje o Kettejevih stopinjah v Novem mestu, opernem muzikalu in slaščici, ki sta posvečena pomembnemu predstavniku slovenske moderne, sredi srede na Prvem – z glavnega novomeškega trga, kjer stoji Kettejev vodnjak.
Beletrina je bila – ob Mladinski knjigi, založbi Učila in založbi Družina – dolga leta med našimi največjimi, najmočnejšimi založbami. V komunikacijskem krogu slovenske knjige je delovala tudi kot pomemben infrastrukturni akter – ob izdajanju knjig je skrbela za njihovo prepoznavnost in kroženje, ustvarjala je nove avtorje, soustvarjala je literarni kanon, literarno javnost, skrbela za prepoznavnost naših avtorjev v tujini in tujih pri nas. Konec leta 2025 je postalo uradno to, o čemer se je že nekaj časa govorilo, namreč, da se Beletrina sooča s finančnimi težavami, zaradi katerih so, kot so zapisali na spletni strani založbe, uvedli »kadrovske spremembe, usklajene z novo poslovno strategijo. Poleg primarne založniške dejavnosti in mednarodnih kulturnih projektov se založba usmerja v dolgoročni razvoj digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«. Kaj konkretno bo obsegala »digitalizacija kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«? Kako velik segment delovanja Beletrine bo predstavljala založniška dejavnost? Kaj njen nadaljnji razvoj v smer digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev pomeni za druge akterje komunikacijskega kroga slovenske knjige? O teh in drugih vprašanjih, ki jih odpira prestrukturiranje poslovnega modela Beletrine danes razmišljamo z dr. Mihom Kovačem, rednim profesorjem na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in z založnikom, urednikom in avtorjem dr. Samom Rugljem. K sodelovanju smo povabili tudi direktorico Beletrine, Almo Čaušević Klemenčič, ki se zaradi drugih obveznosti pogovora ni mogla udeležiti, nam je pa poslala pisne odgovore na nekaj naših vprašanj.
Beletrina je bila – ob Mladinski knjigi, založbi Učila in založbi Družina – dolga leta med našimi največjimi, najmočnejšimi založbami. V komunikacijskem krogu slovenske knjige je delovala tudi kot pomemben infrastrukturni akter – ob izdajanju knjig je skrbela za njihovo prepoznavnost in kroženje, ustvarjala je nove avtorje, soustvarjala je literarni kanon, literarno javnost, skrbela za prepoznavnost naših avtorjev v tujini in tujih pri nas. Konec leta 2025 je postalo uradno to, o čemer se je že nekaj časa govorilo, namreč, da se Beletrina sooča s finančnimi težavami, zaradi katerih so, kot so zapisali na spletni strani založbe, uvedli »kadrovske spremembe, usklajene z novo poslovno strategijo. Poleg primarne založniške dejavnosti in mednarodnih kulturnih projektov se založba usmerja v dolgoročni razvoj digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«. Kaj konkretno bo obsegala »digitalizacija kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«? Kako velik segment delovanja Beletrine bo predstavljala založniška dejavnost? Kaj njen nadaljnji razvoj v smer digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev pomeni za druge akterje komunikacijskega kroga slovenske knjige? O teh in drugih vprašanjih, ki jih odpira prestrukturiranje poslovnega modela Beletrine danes razmišljamo z dr. Mihom Kovačem, rednim profesorjem na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in z založnikom, urednikom in avtorjem dr. Samom Rugljem. K sodelovanju smo povabili tudi direktorico Beletrine, Almo Čaušević Klemenčič, ki se zaradi drugih obveznosti pogovora ni mogla udeležiti, nam je pa poslala pisne odgovore na nekaj naših vprašanj.
V začetku januarja je grafični oblikovalec in vizualni komentator Tomato Košir pozornost domače in svetovne javnosti pritegnil z naslovnico Dnevnikovega Objektiva »Ameriški napad na Venezuelo«. Dosegla je več milijonov ljudi. Tista, s katero je povedal zgodbo o pomoru novinarjev v Gazi se je uvrstila med 10 najboljših leta 2025 po izboru Creative Reviewa. Tomato Košir je za svoje delo prejel več domačih in tujih nagrad, med drugim tudi Veliko Brumnovo nagrado ter Brumnovo nagrado bienala vidnih sporočil in leta 2024 tudi nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju grafičnega oblikovanja. Lucidno, pronicljivo in natančno s svojim delom odpira prostor za širši družbeni razmislek in nastavlja ogledalo času, ki ga živimo. Tomato Košir je gost osrednjega Intervjuja na Prvem, v studio ga je povabila Mojca Delač.
V začetku januarja je grafični oblikovalec in vizualni komentator Tomato Košir pozornost domače in svetovne javnosti pritegnil z naslovnico Dnevnikovega Objektiva »Ameriški napad na Venezuelo«. Dosegla je več milijonov ljudi. Tista, s katero je povedal zgodbo o pomoru novinarjev v Gazi se je uvrstila med 10 najboljših leta 2025 po izboru Creative Reviewa. Tomato Košir je za svoje delo prejel več domačih in tujih nagrad, med drugim tudi Veliko Brumnovo nagrado ter Brumnovo nagrado bienala vidnih sporočil in leta 2024 tudi nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju grafičnega oblikovanja. Lucidno, pronicljivo in natančno s svojim delom odpira prostor za širši družbeni razmislek in nastavlja ogledalo času, ki ga živimo. Tomato Košir je gost osrednjega Intervjuja na Prvem, v studio ga je povabila Mojca Delač.
Edward Elgar je občudoval pesem Geroncijeve sanje takrat popularnega angleškega pisatelja Johna Henryja Newmana in je dolgo pestoval zamisel o uglasbitvi. Zato ne preseneča, da je naročilo Birminghamskega trienala za leto 1900 izkoristil, da na podlagi Newmanove poezije zloži oratorij. Pesem s katoliško temo očiščenja je imela za Elgarja poseben osebni in univerzalni pomen - hrepenel je po tolažbi, ki bi mu pomagala ukrotiti nemirni temperament in vrniti vero v delo, potem ko mu je neusmiljeno sito visoke družbe velikokrat onemogočilo vstop v londonsko glasbeno življenje. Elgar je v oratorij vnesel vso svojo ustvarjalno in duhovno vnemo.
Edward Elgar je občudoval pesem Geroncijeve sanje takrat popularnega angleškega pisatelja Johna Henryja Newmana in je dolgo pestoval zamisel o uglasbitvi. Zato ne preseneča, da je naročilo Birminghamskega trienala za leto 1900 izkoristil, da na podlagi Newmanove poezije zloži oratorij. Pesem s katoliško temo očiščenja je imela za Elgarja poseben osebni in univerzalni pomen - hrepenel je po tolažbi, ki bi mu pomagala ukrotiti nemirni temperament in vrniti vero v delo, potem ko mu je neusmiljeno sito visoke družbe velikokrat onemogočilo vstop v londonsko glasbeno življenje. Elgar je v oratorij vnesel vso svojo ustvarjalno in duhovno vnemo.
»Težke stvari so me naredile človeka in zdravnika, kot sem danes,« pravi sogovornik, eden prvih otrok, ki so pred 15 leti dobili svojega botra v programu Botrstvo v Sloveniji Zveze Anita Ogulin in tudi s to pomočjo uspeli doseči življenjske cilje. A še zmeraj je zelo živ spomin na revščino, na to, kako se je vedelo, koga kam povabiti in koga ne, ker starši ne morejo plačati, pa kako je pred razredom prejemal opomine za neplačano šolsko prehrano: »Še zdaj je neprijeten občutek, ko govorim o tem. In veliko takih opomnikov je bilo, da sva revna, da nisva kot ostali,« se spominja sogovornik, ki je kljub hudim finančnim stiskam uspel diplomirati in opraviti specializacijo, zdaj pa kot zaposlen zdravnik pomaga drugim. »Ampak rane ostanejo.« Prav zaradi prehojene poti, stisk, pomanjkanja in negotovosti, ki jih je izkusil, se toliko bolj zaveda dragocenosti pomoči programa Botrstvo.
»Težke stvari so me naredile človeka in zdravnika, kot sem danes,« pravi sogovornik, eden prvih otrok, ki so pred 15 leti dobili svojega botra v programu Botrstvo v Sloveniji Zveze Anita Ogulin in tudi s to pomočjo uspeli doseči življenjske cilje. A še zmeraj je zelo živ spomin na revščino, na to, kako se je vedelo, koga kam povabiti in koga ne, ker starši ne morejo plačati, pa kako je pred razredom prejemal opomine za neplačano šolsko prehrano: »Še zdaj je neprijeten občutek, ko govorim o tem. In veliko takih opomnikov je bilo, da sva revna, da nisva kot ostali,« se spominja sogovornik, ki je kljub hudim finančnim stiskam uspel diplomirati in opraviti specializacijo, zdaj pa kot zaposlen zdravnik pomaga drugim. »Ampak rane ostanejo.« Prav zaradi prehojene poti, stisk, pomanjkanja in negotovosti, ki jih je izkusil, se toliko bolj zaveda dragocenosti pomoči programa Botrstvo.
Martina et al. je trio, ki raziskuje svet alterpopa in indieja. Mimo ustaljenih okvirov se neobremenjeno poigrava z barvitimi vokalnimi harmonijami, pestro ritmiko, poglobljenimi besedili in značilnim vokalnim izrazom. Podrobno o prvencu 3, 2, 1 basist Domen Bohte in bobnar Primož Velikonja.
Martina et al. je trio, ki raziskuje svet alterpopa in indieja. Mimo ustaljenih okvirov se neobremenjeno poigrava z barvitimi vokalnimi harmonijami, pestro ritmiko, poglobljenimi besedili in značilnim vokalnim izrazom. Podrobno o prvencu 3, 2, 1 basist Domen Bohte in bobnar Primož Velikonja.
V minulem tednu je Mariborčane razjezila obširna poledica na površinah za pešce in kolesarje. Ta je povzročila veliko nejevolje, pa tudi številne padce in poškodbe. Zanimalo nas je, zakaj se komunalno podjetje Nigrad ni učinkoviteje odzvalo in kako bodo ukrepali, da se nevšečnost v prihodnje ne bi ponovila.
V minulem tednu je Mariborčane razjezila obširna poledica na površinah za pešce in kolesarje. Ta je povzročila veliko nejevolje, pa tudi številne padce in poškodbe. Zanimalo nas je, zakaj se komunalno podjetje Nigrad ni učinkoviteje odzvalo in kako bodo ukrepali, da se nevšečnost v prihodnje ne bi ponovila.
V Mariboru so stacionarni radar preselili na Gosposvetsko cesto. Na občini ob tem izpostavljajo, da dosedanje meritve kažejo umirjanje prometa in manj prekoračitev hitrosti. Fotografija: zajem zaslona MOM
V Mariboru so stacionarni radar preselili na Gosposvetsko cesto. Na občini ob tem izpostavljajo, da dosedanje meritve kažejo umirjanje prometa in manj prekoračitev hitrosti. Fotografija: zajem zaslona MOM
Slovenski rokometaši se po tekmi s Ferskimi Otoki z Norveške selijo na Švedsko v Malmö, kjer bodo igrali v drugem delu prvenstva stare celine. Smučarske skakalke so v svetovnem pokalu zbrane v Japonskem Zau, kjer je po včerajšnji tekmi na sporedu še ena. Košarkarji Olimpije so se v Evropskem pokalu včeraj po več letih vrnili v dvorano Tivoli, kjer so v 15. kolu gostili Cluj.
Slovenski rokometaši se po tekmi s Ferskimi Otoki z Norveške selijo na Švedsko v Malmö, kjer bodo igrali v drugem delu prvenstva stare celine. Smučarske skakalke so v svetovnem pokalu zbrane v Japonskem Zau, kjer je po včerajšnji tekmi na sporedu še ena. Košarkarji Olimpije so se v Evropskem pokalu včeraj po več letih vrnili v dvorano Tivoli, kjer so v 15. kolu gostili Cluj.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
V studiu Radia Maribor so v jutranjem koncertu nastopili Kokosy – Boris Kokalj, Izidor Valič in Anže Lajevec. V akustični preobleki so predstavili svojo glasbo skozi ritem, melodijo in zgodbe, ki jih zaznamujeta iskrenost in energija. Jutranji koncert je poslušalcem ponudil intimen glasbeni začetek dneva ter vpogled v ustvarjanje skupine.
V studiu Radia Maribor so v jutranjem koncertu nastopili Kokosy – Boris Kokalj, Izidor Valič in Anže Lajevec. V akustični preobleki so predstavili svojo glasbo skozi ritem, melodijo in zgodbe, ki jih zaznamujeta iskrenost in energija. Jutranji koncert je poslušalcem ponudil intimen glasbeni začetek dneva ter vpogled v ustvarjanje skupine.
Decembra lani je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija prejela rekordnih 299 odzivov. Glavni razlog za visoko število odzivov zadnjega meseca v letu je 67 verižnih odzivov uporabnikov spletnega portala rtvslo.si, ki so predlagali ukinitev komentiranja. Na radijske programe se je nanašalo samo pet odzivov. Kakšna priporočila je varuhinje dala za letošnje leto? Kateri so najpogostejši odzivi na tehnične zadeve, kakšne odzive v zadnjem času beleži varuhinja v povezavi z informativnim, razvedrilnim in športnim programom? V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala Marica Uršič Zupan, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija.
Decembra lani je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija prejela rekordnih 299 odzivov. Glavni razlog za visoko število odzivov zadnjega meseca v letu je 67 verižnih odzivov uporabnikov spletnega portala rtvslo.si, ki so predlagali ukinitev komentiranja. Na radijske programe se je nanašalo samo pet odzivov. Kakšna priporočila je varuhinje dala za letošnje leto? Kateri so najpogostejši odzivi na tehnične zadeve, kakšne odzive v zadnjem času beleži varuhinja v povezavi z informativnim, razvedrilnim in športnim programom? V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala Marica Uršič Zupan, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija.