Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Performerka, vokalistka in pedagoginja Irena Tomažin Zagoričnik, po izobrazbi filozofinja, se že dobri dve desetletji posveča raziskovanju odnosa med telesom, glasom in prostorom. Pred kratkim je predstavila nov projekt – glasbeni album in predstavo Še ena igra solz. V preteklem letu je bila kot angažirana ustvarjalka uvrščena na mednarodno skupinsko razstavo Osvobajanje glasov v graškem muzeju Kunsthaus. Nastopila je tudi v mednarodni filmski uspešnici Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić in na berlinskem festivalu Tanznacht, v ospredju katerega je bila umetniška in politična umestitev feminističnega glasu v patriarhalni družbi. V glasu Irene Z. Tomažin se zrcalijo sodobni čas, modrost in sila starodavnega ljudskega petja. Njen glas, ki je krhek in močan obenem, nikogar ne pusti ravnodušnega in izvabi smeh ali solze celo ob posnetkih. Najmočneje pa se poslušalca seveda dotakne v živo.
Performerka, vokalistka in pedagoginja Irena Tomažin Zagoričnik, po izobrazbi filozofinja, se že dobri dve desetletji posveča raziskovanju odnosa med telesom, glasom in prostorom. Pred kratkim je predstavila nov projekt – glasbeni album in predstavo Še ena igra solz. V preteklem letu je bila kot angažirana ustvarjalka uvrščena na mednarodno skupinsko razstavo Osvobajanje glasov v graškem muzeju Kunsthaus. Nastopila je tudi v mednarodni filmski uspešnici Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić in na berlinskem festivalu Tanznacht, v ospredju katerega je bila umetniška in politična umestitev feminističnega glasu v patriarhalni družbi. V glasu Irene Z. Tomažin se zrcalijo sodobni čas, modrost in sila starodavnega ljudskega petja. Njen glas, ki je krhek in močan obenem, nikogar ne pusti ravnodušnega in izvabi smeh ali solze celo ob posnetkih. Najmočneje pa se poslušalca seveda dotakne v živo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Sonja Votolen je pesnica, pisateljica in dramatičarka. Poezijo je začela objavljati v dijaškem glasilu in literarni prilogi ptujskega Tednika, nato pa tudi v revijah Mentor, Dialogi, Sodobnost, Primorska srečanja in drugih. Na več mednarodnih natečajih za poezijo je bila uvrščena med finaliste. Objavila je deset knjig poezije, nazadnje lani zbirko z naslovom Pankrt pri Kulturnem centru Maribor. V Literarnem nokturnu se predstavlja s še neobjavljenim ciklom pesmi Krhke razdrobljene misli. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Sonja Votolen je pesnica, pisateljica in dramatičarka. Poezijo je začela objavljati v dijaškem glasilu in literarni prilogi ptujskega Tednika, nato pa tudi v revijah Mentor, Dialogi, Sodobnost, Primorska srečanja in drugih. Na več mednarodnih natečajih za poezijo je bila uvrščena med finaliste. Objavila je deset knjig poezije, nazadnje lani zbirko z naslovom Pankrt pri Kulturnem centru Maribor. V Literarnem nokturnu se predstavlja s še neobjavljenim ciklom pesmi Krhke razdrobljene misli. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
»Morda se naša zmota začne pri tem, da naravo razumemo kot ozadje. Kot bi bila zgrajena za nas ljudi kot nepremičen oder, kot da sploh ne bi bili narejeni iz iste snovi.« Eva von Redecker Pred izvedbo dvojnega klavirskega koncerta Odtekanje časa 7 v abonmaju SOS Slovenske filharmonije se z Urošem Rojkom ob izboru skladb cikla Odtekanje časa pogovarjamo o glasbenih posebnostih tega in o okoljskih, političnih in duhovnozgodovinskih tematikah, ki pronicajo v njegova dela.
»Morda se naša zmota začne pri tem, da naravo razumemo kot ozadje. Kot bi bila zgrajena za nas ljudi kot nepremičen oder, kot da sploh ne bi bili narejeni iz iste snovi.« Eva von Redecker Pred izvedbo dvojnega klavirskega koncerta Odtekanje časa 7 v abonmaju SOS Slovenske filharmonije se z Urošem Rojkom ob izboru skladb cikla Odtekanje časa pogovarjamo o glasbenih posebnostih tega in o okoljskih, političnih in duhovnozgodovinskih tematikah, ki pronicajo v njegova dela.
»Gre za glasbeno pričevanje o življenju pod represijo.« »V tem koncertu se čuti ogromna človeška tragedija.« To sta misli gostov pogovora o Šostakovičevem Violinskem koncertu št. 1 v a-molu op. 77, violinista Romana Simovića in dirigenta Ivana Repušića, ki bosta delo izvedla s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija na petem večeru cikla Kromatika.
»Gre za glasbeno pričevanje o življenju pod represijo.« »V tem koncertu se čuti ogromna človeška tragedija.« To sta misli gostov pogovora o Šostakovičevem Violinskem koncertu št. 1 v a-molu op. 77, violinista Romana Simovića in dirigenta Ivana Repušića, ki bosta delo izvedla s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija na petem večeru cikla Kromatika.
Poslanci in poslanke so danes med drugim potrdili novelo zakona o pirotehniki, ki fizičnim osebam prepoveduje prodajo, uporabo, nakup in posedovanje pirotehničnih izdelkov razen izjem. Prepoved ne bo veljala za izdelke iz skupine F1 in za pravne osebe, tako da bodo občine še vedno lahko prirejale ognjemete. Državni zbor je podprl tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim skušajo z ugodnejšo davčno obravnavo motivirati zaposlene in povečati dodano vrednost gospodarstva.
Poslanci in poslanke so danes med drugim potrdili novelo zakona o pirotehniki, ki fizičnim osebam prepoveduje prodajo, uporabo, nakup in posedovanje pirotehničnih izdelkov razen izjem. Prepoved ne bo veljala za izdelke iz skupine F1 in za pravne osebe, tako da bodo občine še vedno lahko prirejale ognjemete. Državni zbor je podprl tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim skušajo z ugodnejšo davčno obravnavo motivirati zaposlene in povečati dodano vrednost gospodarstva.
Po osvojeni zlati medalji na mešani ekipni tekmi na 25. zimskih olimpijskih igrah v Italiji je bila gostja podkasta 254,5 članica zlate slovenske zasedbe Nika Vodan. Voditelja, Luka Dolar in Cene Prevc, sta podoživela trenutke ob tretji zlati medalji za slovenske skoke, z Niko Vodan sta se pogovarjala tudi o zahtevni poti, ki jo je prehodila po rehabilitaciji. Najizkušenejša slovenska skakalka je razmišljala tudi o primerjavi medalj, ki jih je osvojila v Pekingu pred štirimi leti, razkrila pa je tudi načrte o svoji prihodnosti, o tem do kdaj še želi tekmovati.
Po osvojeni zlati medalji na mešani ekipni tekmi na 25. zimskih olimpijskih igrah v Italiji je bila gostja podkasta 254,5 članica zlate slovenske zasedbe Nika Vodan. Voditelja, Luka Dolar in Cene Prevc, sta podoživela trenutke ob tretji zlati medalji za slovenske skoke, z Niko Vodan sta se pogovarjala tudi o zahtevni poti, ki jo je prehodila po rehabilitaciji. Najizkušenejša slovenska skakalka je razmišljala tudi o primerjavi medalj, ki jih je osvojila v Pekingu pred štirimi leti, razkrila pa je tudi načrte o svoji prihodnosti, o tem do kdaj še želi tekmovati.
V tokratnem Gymnasiumu smo z mladimi debaterji spoznavali srednješolsko debato, ki v Sloveniji velja za eno bolj priljubljenih obšolskih dejavnosti. Soočita se stran, ki dano trditev zagovarja, in stran, ki jo zavrača. O debati kot tekmovalni disciplini, mednarodnih turnirjih, pa tudi o tem, kako mladi ocenjujejo raven javnega dialoga v družbi, kje vidijo prostor za izboljšave, pa v oddaji.
V tokratnem Gymnasiumu smo z mladimi debaterji spoznavali srednješolsko debato, ki v Sloveniji velja za eno bolj priljubljenih obšolskih dejavnosti. Soočita se stran, ki dano trditev zagovarja, in stran, ki jo zavrača. O debati kot tekmovalni disciplini, mednarodnih turnirjih, pa tudi o tem, kako mladi ocenjujejo raven javnega dialoga v družbi, kje vidijo prostor za izboljšave, pa v oddaji.
V AriZONI nocoj MENT festival, katerega osrednje poslanstvo je predstavljanje novih talentov, spodbujanje ustvarjalnosti in omogočanje priložnosti za spoznavanje v neodvisni glasbeni industriji. Dvanajsta edicija tega »festivala glasbenih odkritij«, se bo pričela danes teden in prinaša najbolj drzen in vznemirljiv program doslej, s pomembnim deležem primorskih akterjev. Vabljeni k poslušanju …
V AriZONI nocoj MENT festival, katerega osrednje poslanstvo je predstavljanje novih talentov, spodbujanje ustvarjalnosti in omogočanje priložnosti za spoznavanje v neodvisni glasbeni industriji. Dvanajsta edicija tega »festivala glasbenih odkritij«, se bo pričela danes teden in prinaša najbolj drzen in vznemirljiv program doslej, s pomembnim deležem primorskih akterjev. Vabljeni k poslušanju …
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Franjo von Allmen je s tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Švicar je postal prvak v smuku in v kombinaciji, trojček pa dopolnil v superveleslalomu. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva. Hlača Ferjančič tudi razlaga, da so te igre precej manj sterilne kot prejšnje. V Sočiju in Pekingu so na novo zgradili mnoga prizorišča, četudi so bila prelepa, pa niso imela toliko duše in patine kot letošnja v Dolomitih. Skoraj vsako prizorišče v Italiji je uveljavljeno in tradicionalno, na mnogih najboljši tekmujejo že vrsto let, toda na nekaterih področjih zaostaja preostala infrastruktura. Predazzo je majhen kraj, morda premajhen za prirejanje olimpijskih tekem, pravijo nekateri obiskovalci, med biatlonci v Anterselvi je vsak tekmovalni dan prometni kaos, podobno pa je tudi v Cortini, za katero pa še en radijski reporter Klemen Verlič pravi, da ima najbolj olimpijsko vzdušje med vsemi prizorišči v Dolomitih. Slišite lahko tudi, da je vzdušje na tekmah curlinga podobno tistemu s teniških dvobojev, kjer se tišina med točkami prepleta z glasnimi aplavzi in vzkliki. Led je povsem drugačen kot tisti na drsališčih, ravno zaradi tega pa je šport precej drag. Verlič pravi, da morajo zato najboljši Slovenci trenirati v sosednjih državah, saj v Sloveniji ni primerne ledene ploskve za igranje curlinga. Klemen Verlič in Anja Hlača Ferjančič se o aktualnem dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.
Franjo von Allmen je s tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Švicar je postal prvak v smuku in v kombinaciji, trojček pa dopolnil v superveleslalomu. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva. Hlača Ferjančič tudi razlaga, da so te igre precej manj sterilne kot prejšnje. V Sočiju in Pekingu so na novo zgradili mnoga prizorišča, četudi so bila prelepa, pa niso imela toliko duše in patine kot letošnja v Dolomitih. Skoraj vsako prizorišče v Italiji je uveljavljeno in tradicionalno, na mnogih najboljši tekmujejo že vrsto let, toda na nekaterih področjih zaostaja preostala infrastruktura. Predazzo je majhen kraj, morda premajhen za prirejanje olimpijskih tekem, pravijo nekateri obiskovalci, med biatlonci v Anterselvi je vsak tekmovalni dan prometni kaos, podobno pa je tudi v Cortini, za katero pa še en radijski reporter Klemen Verlič pravi, da ima najbolj olimpijsko vzdušje med vsemi prizorišči v Dolomitih. Slišite lahko tudi, da je vzdušje na tekmah curlinga podobno tistemu s teniških dvobojev, kjer se tišina med točkami prepleta z glasnimi aplavzi in vzkliki. Led je povsem drugačen kot tisti na drsališčih, ravno zaradi tega pa je šport precej drag. Verlič pravi, da morajo zato najboljši Slovenci trenirati v sosednjih državah, saj v Sloveniji ni primerne ledene ploskve za igranje curlinga. Klemen Verlič in Anja Hlača Ferjančič se o aktualnem dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Kaj vse se lahko zgodi, če se črka odpravi na potep … Pripoveduje: Polde Bibič. Napisala: Draga Puc. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Kaj vse se lahko zgodi, če se črka odpravi na potep … Pripoveduje: Polde Bibič. Napisala: Draga Puc. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.
V oddaji Mladi mladim smo – pred valentinovim – govorili o spolnosti med mladimi. Pogovarjali smo se z Majo Grintal, Somatsko coachinjo za intimo, spolnost in odnose, bolj poznano pod imenom Pleasure Mermaid.
V oddaji Mladi mladim smo – pred valentinovim – govorili o spolnosti med mladimi. Pogovarjali smo se z Majo Grintal, Somatsko coachinjo za intimo, spolnost in odnose, bolj poznano pod imenom Pleasure Mermaid.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Državni zbor je potrdil novelo zakona o pirotehniki, ki fizičnim osebam prepoveduje prodajo, uporabo, nakup in posedovanje pirotehničnih izdelkov razen izjem. Prepoved ne bo veljala za izdelke iz skupine F1 in za pravne osebe, tako da bodo na primer občine še vedno lahko prirejale ognjemete. Poslanci so potrdili tudi sveženj zakonov, namenjenih skladnejšemu razvoju in enakomernejši dostopnosti osnovnih storitev po vsej državi. Brez glasu poti so podprli tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim skušajo t ugodnejšo davčno obravnavo motivirati zaposlene in povečati dodano vrednost gospodarstva. Druge teme: - Nizozemski pivovarski gigant Heineken napoveduje odpuščanja - bodo veljala tudi za slovenske proizvajalce? - V Beli hiši danes novo srečanje Trumpa in Netanjahuja - Izrael od ameriških oblasti pričakuje, da bodo Iranu postavile ostrejše pogoje. - V Štepanjskem naselju s tožbo od ljubljanske občine zahtevajo preklic novega parkirnega režima.
Državni zbor je potrdil novelo zakona o pirotehniki, ki fizičnim osebam prepoveduje prodajo, uporabo, nakup in posedovanje pirotehničnih izdelkov razen izjem. Prepoved ne bo veljala za izdelke iz skupine F1 in za pravne osebe, tako da bodo na primer občine še vedno lahko prirejale ognjemete. Poslanci so potrdili tudi sveženj zakonov, namenjenih skladnejšemu razvoju in enakomernejši dostopnosti osnovnih storitev po vsej državi. Brez glasu poti so podprli tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim skušajo t ugodnejšo davčno obravnavo motivirati zaposlene in povečati dodano vrednost gospodarstva. Druge teme: - Nizozemski pivovarski gigant Heineken napoveduje odpuščanja - bodo veljala tudi za slovenske proizvajalce? - V Beli hiši danes novo srečanje Trumpa in Netanjahuja - Izrael od ameriških oblasti pričakuje, da bodo Iranu postavile ostrejše pogoje. - V Štepanjskem naselju s tožbo od ljubljanske občine zahtevajo preklic novega parkirnega režima.
Joji v četrto nima kaj dosti razpletati. Zato v svojem prepoznavnem štihu kvačka naprej: eno desno, eno levo. Pri čemer naj desna predstavlja sorazmerno konvencionalni soul-pop, leva pa eksperimentalne vinjete, pogosto pospremljene z lomljenim ali distoričnim ritmom. Kljub temu novi album Piss In The Wind japonsko-avstralskega pevca in avtorja za posluh ostaja privlačen in mehak pop paravan.
Joji v četrto nima kaj dosti razpletati. Zato v svojem prepoznavnem štihu kvačka naprej: eno desno, eno levo. Pri čemer naj desna predstavlja sorazmerno konvencionalni soul-pop, leva pa eksperimentalne vinjete, pogosto pospremljene z lomljenim ali distoričnim ritmom. Kljub temu novi album Piss In The Wind japonsko-avstralskega pevca in avtorja za posluh ostaja privlačen in mehak pop paravan.
Radio je dragocena glasbena skrinjica, ki poslušalcem posreduje tudi tista drobna glasbena dela, ki jih s koncertnega odra skoraj nikoli ne slišimo. Pogosto jih uvrstimo prav v oddajo Čas, prostor in glasba.
Radio je dragocena glasbena skrinjica, ki poslušalcem posreduje tudi tista drobna glasbena dela, ki jih s koncertnega odra skoraj nikoli ne slišimo. Pogosto jih uvrstimo prav v oddajo Čas, prostor in glasba.
Nika Vodan, Anže Lanišek ter Nika in Domen Prevc so skočili na Olimp, Slovenija pa je ubranila zlato medaljo na mešani ekipni tekmi in ostala 100-odstotna v tej disciplini na olimpijskih igrah. Debata radijskih reporterjev na prizorišču o tem, zakaj so bili Slovenci boljši na ekipni tekmi kot na posamičnih, je bilo v izteku čutiti več veselja ali več olajšanja in kaj to pomeni za prihajajoče tekme na veliki skakalnici. Miha Trošt in Nina Smole o dogajanju na olimpijskih igrah govorita z voditeljem Luko Petričem.
Nika Vodan, Anže Lanišek ter Nika in Domen Prevc so skočili na Olimp, Slovenija pa je ubranila zlato medaljo na mešani ekipni tekmi in ostala 100-odstotna v tej disciplini na olimpijskih igrah. Debata radijskih reporterjev na prizorišču o tem, zakaj so bili Slovenci boljši na ekipni tekmi kot na posamičnih, je bilo v izteku čutiti več veselja ali več olajšanja in kaj to pomeni za prihajajoče tekme na veliki skakalnici. Miha Trošt in Nina Smole o dogajanju na olimpijskih igrah govorita z voditeljem Luko Petričem.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Koncertna izvedba opere Zlatorog slovenskega skladatelja Viktorja Parme je v ponedeljek napolnila Gledališče Verdi v Trstu. To je bilo prvič, da je Zlatorog, ki ga je Parma napisal leta 1919, zaživel v skladateljevem rojstnem mestu. Prvič je v gledališču Verdi zazvenela tudi slovenska beseda. Novinar Lucio Santin iz tržaškega Novinarskega krožka, ki je bil pobudnik oživitve spomina na skoraj pozabljenega Viktorja Parmo v okviru projekta Izgubljena muza, je ob njegovi predstavitvi poudaril: »Mestu smo vrnili opero, a tudi kamenček v naš zgodovinski večkulturni mozaik.« V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu se bodo z žalno slovesnostjo poklonili nedavno preminulemu književniku Miroslavu Košuti. V naši oddaji se mu poklanjamo z literarnim utrinkom. Njegovo pesem Albatros interpretira igralka Nikla Panizon. Piranski slikar Gani Llaloshi z razstavo Nostalgija gostuje na Ptuju. Z glasbeno ogrlico po izboru Iztoka Novaka Easya obeležujemo 11. februar 1990, dan, ko je bil po 27 letih zapora izpuščen Nelson Mandela. Njegovo ime je v času apartheida postalo simbol odpora.
Koncertna izvedba opere Zlatorog slovenskega skladatelja Viktorja Parme je v ponedeljek napolnila Gledališče Verdi v Trstu. To je bilo prvič, da je Zlatorog, ki ga je Parma napisal leta 1919, zaživel v skladateljevem rojstnem mestu. Prvič je v gledališču Verdi zazvenela tudi slovenska beseda. Novinar Lucio Santin iz tržaškega Novinarskega krožka, ki je bil pobudnik oživitve spomina na skoraj pozabljenega Viktorja Parmo v okviru projekta Izgubljena muza, je ob njegovi predstavitvi poudaril: »Mestu smo vrnili opero, a tudi kamenček v naš zgodovinski večkulturni mozaik.« V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu se bodo z žalno slovesnostjo poklonili nedavno preminulemu književniku Miroslavu Košuti. V naši oddaji se mu poklanjamo z literarnim utrinkom. Njegovo pesem Albatros interpretira igralka Nikla Panizon. Piranski slikar Gani Llaloshi z razstavo Nostalgija gostuje na Ptuju. Z glasbeno ogrlico po izboru Iztoka Novaka Easya obeležujemo 11. februar 1990, dan, ko je bil po 27 letih zapora izpuščen Nelson Mandela. Njegovo ime je v času apartheida postalo simbol odpora.
Od najobsežnejših poplav v zgodovini Slovenije je minilo dve leti in pol, največ škode so takrat utrpeli ljudje ob reki Savinji ter njenih pritokih. Da se katastrofa ne bi ponovila, je država med drugim konec prejšnjega leta javno razgrnila težko pričakovani Državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Finančna ocena ukrepov iz načrta je 490 milijonov evrov. A nekateri lokalni kmetje, pa tudi drugi prebivalci, z dokumentom niso zadovoljni. Kamen spotike so predvsem načrtovani suhi zadrževalniki; opozarjajo, da bodo zaradi njih izgubili več hektarjev najrodovitnejše zemlje, poplavna varnost se po njihovem ne bo povečala, ampak celo poslabšala, nekateri pogrešajo tudi več sonaravnih rešitev. Kako zaščititi kraje v porečju Savinje, kako na nasprotovanja in pomisleke odgovarjajo pristojni in kako se država loteva protipoplavnih ukrepov tudi v Zgornji Savinjski dolini ter v spodnjem toku pri Celju in Laškem, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje so: Sergej Hiti, vodja projekta priprave DPN-ja za Spodnjo Savinjsko dolino z Ljubljanskega urbanističnega zavoda; dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor; Alenka Zupančič, direktorica urada za planiranje in načrtovanje na direkciji za vode; Rok Sedminek, predstavnik kmetov Spodnje Savinjske doline; ddr. Ana Vovk, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.
Od najobsežnejših poplav v zgodovini Slovenije je minilo dve leti in pol, največ škode so takrat utrpeli ljudje ob reki Savinji ter njenih pritokih. Da se katastrofa ne bi ponovila, je država med drugim konec prejšnjega leta javno razgrnila težko pričakovani Državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Finančna ocena ukrepov iz načrta je 490 milijonov evrov. A nekateri lokalni kmetje, pa tudi drugi prebivalci, z dokumentom niso zadovoljni. Kamen spotike so predvsem načrtovani suhi zadrževalniki; opozarjajo, da bodo zaradi njih izgubili več hektarjev najrodovitnejše zemlje, poplavna varnost se po njihovem ne bo povečala, ampak celo poslabšala, nekateri pogrešajo tudi več sonaravnih rešitev. Kako zaščititi kraje v porečju Savinje, kako na nasprotovanja in pomisleke odgovarjajo pristojni in kako se država loteva protipoplavnih ukrepov tudi v Zgornji Savinjski dolini ter v spodnjem toku pri Celju in Laškem, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje so: Sergej Hiti, vodja projekta priprave DPN-ja za Spodnjo Savinjsko dolino z Ljubljanskega urbanističnega zavoda; dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor; Alenka Zupančič, direktorica urada za planiranje in načrtovanje na direkciji za vode; Rok Sedminek, predstavnik kmetov Spodnje Savinjske doline; ddr. Ana Vovk, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Ob pomembnih dogodkih velikokrat nazdravimo z mehurčkastim vinom, in to velja tudi za uspehe v športu. Olimpijske igre se odvijajo v Italiji, zato je skorajda logično, da bomo uspehom nazdravili s proseccom. Ta ni le prijetnega okusa, ampak je cenovno dostopno in z leti vedno bolj popularno peneče vino. Kako in zakaj je nastalo in predvsem, zakaj je tako priljubljeno, spoznavata Katja Stojnič in Maja Stepančič.
Ob pomembnih dogodkih velikokrat nazdravimo z mehurčkastim vinom, in to velja tudi za uspehe v športu. Olimpijske igre se odvijajo v Italiji, zato je skorajda logično, da bomo uspehom nazdravili s proseccom. Ta ni le prijetnega okusa, ampak je cenovno dostopno in z leti vedno bolj popularno peneče vino. Kako in zakaj je nastalo in predvsem, zakaj je tako priljubljeno, spoznavata Katja Stojnič in Maja Stepančič.
11. februar je mednarodni dan enotne evropske številke za klic v sili. Namenjen je ozaveščanju javnosti o pravilni uporabi številke 112 in pomenu hitrega ukrepanja v nujnih primerih. Lani so Centri za obveščanje na številko 112 prejeli več kot 518 tisoč klicev na pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, kar je v povprečju več kot tisoč 400 na dan.
11. februar je mednarodni dan enotne evropske številke za klic v sili. Namenjen je ozaveščanju javnosti o pravilni uporabi številke 112 in pomenu hitrega ukrepanja v nujnih primerih. Lani so Centri za obveščanje na številko 112 prejeli več kot 518 tisoč klicev na pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, kar je v povprečju več kot tisoč 400 na dan.
Nedavno je minilo 150 let od rojstva pesnika Dragotina Ketteja. »Vtis, ki ga budi delo v duši, je merilo, po katerem mu prisojamo stopnjo vrednosti, so leta 1903 ob eni njegovih, do takrat še neobjavljenih pesmi zapisali v reviji Ljubljanski zvon. S svojimi lirično zasnovanimi pesmimi je Kette skozi čas in že kmalu po nastanku navdihnil tudi nekatere skladatelje samospevov in zborovske glasbe.
Nedavno je minilo 150 let od rojstva pesnika Dragotina Ketteja. »Vtis, ki ga budi delo v duši, je merilo, po katerem mu prisojamo stopnjo vrednosti, so leta 1903 ob eni njegovih, do takrat še neobjavljenih pesmi zapisali v reviji Ljubljanski zvon. S svojimi lirično zasnovanimi pesmimi je Kette skozi čas in že kmalu po nastanku navdihnil tudi nekatere skladatelje samospevov in zborovske glasbe.
Na odru Gledališča Verdi v Trstu je zaživela opera Zlatorog Viktorja Parme. V Trstu rojeni skladatelj je delo napisal v času prve svetovne vojne. Opero so v obliki scenskega koncerta izvedli orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena, zbor tržaške Glasbene matice Jacobus Gallus in zbor Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. V Mestni galeriji Ptuj je na ogled razstava Ganija Llalloshija z naslovom Nostalgija. Platna velikega formata gledalca vabijo v slikarjev intimni svet, kjer se v sanjskih podobah srečujejo umetnik, žena in hčerka.
Na odru Gledališča Verdi v Trstu je zaživela opera Zlatorog Viktorja Parme. V Trstu rojeni skladatelj je delo napisal v času prve svetovne vojne. Opero so v obliki scenskega koncerta izvedli orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena, zbor tržaške Glasbene matice Jacobus Gallus in zbor Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. V Mestni galeriji Ptuj je na ogled razstava Ganija Llalloshija z naslovom Nostalgija. Platna velikega formata gledalca vabijo v slikarjev intimni svet, kjer se v sanjskih podobah srečujejo umetnik, žena in hčerka.
Potrjen je še en zakon za prestrukturiranje savinjsko-šaleške regije. Za omilitev posledic opuščanja premoga prinaša več kot 280 milijonov evrov, pravi pristojni minister Aleksander Jevšek. Šlo bo za evropski in državni denar. Druge teme: - Pripravljena pobuda za presojo ustavnosti rubežev denarnih socialnih pomoči po Šutarjevem zakonu - Integracija evropskih kapitalskih trgov med ključnimi poudarki predsednice Evropske komisije von der Leyen v razpravi o krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva. - Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi že ta mesec predstavil načrt za predsedniške volitve in referendum o morebitnem mirovnem sporazumu.
Potrjen je še en zakon za prestrukturiranje savinjsko-šaleške regije. Za omilitev posledic opuščanja premoga prinaša več kot 280 milijonov evrov, pravi pristojni minister Aleksander Jevšek. Šlo bo za evropski in državni denar. Druge teme: - Pripravljena pobuda za presojo ustavnosti rubežev denarnih socialnih pomoči po Šutarjevem zakonu - Integracija evropskih kapitalskih trgov med ključnimi poudarki predsednice Evropske komisije von der Leyen v razpravi o krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva. - Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi že ta mesec predstavil načrt za predsedniške volitve in referendum o morebitnem mirovnem sporazumu.
Šank Rock, skupina s skorajda petinštiridesetletnim stažem, je pred kratkim postregla z novim singlom. Že drugim v pričakovanju petnajstega studijskega albuma. Besedilo podpisuje preverjeni dr. Leon Oblak, glasbo pa je ustvaril kitarist Bor Zuljan, ki bo v govorni intervenci osmislil tokratni izbor za Pesem tedna RA KP.
Šank Rock, skupina s skorajda petinštiridesetletnim stažem, je pred kratkim postregla z novim singlom. Že drugim v pričakovanju petnajstega studijskega albuma. Besedilo podpisuje preverjeni dr. Leon Oblak, glasbo pa je ustvaril kitarist Bor Zuljan, ki bo v govorni intervenci osmislil tokratni izbor za Pesem tedna RA KP.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Mariborska občina se je prek svojih javnih podjetij prijavila na državni razpis za koncesijo za energijsko izrabo odpadkov. V ta namen bi zgradili sežigalnico odpadkov na območju nekdanje Smreke na Teznu, ki naj bi s pridelano energijo oskrbovala sistem daljinskega ogrevanja in proizvajala elektriko ter ugodno vplivala na zneske na položnicah. Preverili smo, kako se na to odzivajo v mestni politiki.
Mariborska občina se je prek svojih javnih podjetij prijavila na državni razpis za koncesijo za energijsko izrabo odpadkov. V ta namen bi zgradili sežigalnico odpadkov na območju nekdanje Smreke na Teznu, ki naj bi s pridelano energijo oskrbovala sistem daljinskega ogrevanja in proizvajala elektriko ter ugodno vplivala na zneske na položnicah. Preverili smo, kako se na to odzivajo v mestni politiki.
Kultna fusion jazz zasedba z legendarnim vokalnim solistom posneta v živo na jazz festivalu Leverkusen. EBU koncert.
Kultna fusion jazz zasedba z legendarnim vokalnim solistom posneta v živo na jazz festivalu Leverkusen. EBU koncert.
Tschimyjeva nova skladba Ruševine je nastala v sodelovanju s KiKi in izšla pri založbi Ente Tapes. Ozadje njenega nastanka razkrijeta v oddaji.
Tschimyjeva nova skladba Ruševine je nastala v sodelovanju s KiKi in izšla pri založbi Ente Tapes. Ozadje njenega nastanka razkrijeta v oddaji.
Še drugi poudarki iz oddaje: - K trajnostni prihodnosti Ljubljane naj bi prispeval tudi nov polnilni park za alternativna goriva v Stanežičah. - Kakšni so načrti lastnika za naselje v Orehku pri Postojni, ki je bilo zgrajeno za turške delavce in od poletja sameva? - Slovenski sadjarji po več slabih zaporednih letinah bijejo plat zvona. - 19 mariborskih osnovnih šol se pripravlja na vpis prvošolcev, ki bo med 17-im in 19-im februarjem.
Še drugi poudarki iz oddaje: - K trajnostni prihodnosti Ljubljane naj bi prispeval tudi nov polnilni park za alternativna goriva v Stanežičah. - Kakšni so načrti lastnika za naselje v Orehku pri Postojni, ki je bilo zgrajeno za turške delavce in od poletja sameva? - Slovenski sadjarji po več slabih zaporednih letinah bijejo plat zvona. - 19 mariborskih osnovnih šol se pripravlja na vpis prvošolcev, ki bo med 17-im in 19-im februarjem.
Sinodalna pot v Katoliški cerkvi je v izvedbeni fazi 2025-2028, ta pa je usmerjena v poglobitev občestva, k temu da Cerkev postane skupnost poslušanja in tudi dialoga. Papež Leon XIV. vabi, naj Cerkev ostane »misijonarska, Cerkev, ki gradi mostove. Sinoda o sinodalnosti, ki jo je papež Frančišek začel leta 2021, je večletni svetovni podvig. Decembra lani je bilo tudi vseslovensko srečanje Ogenj upanja, ki je eden od korakov izvedbene faze sinode o sinodalnosti v Sloveniji. Gostje v oddaji so bili sestra Marjeta Pija Cevc, dr. Igor Bahovec in Matej Cepin.
Sinodalna pot v Katoliški cerkvi je v izvedbeni fazi 2025-2028, ta pa je usmerjena v poglobitev občestva, k temu da Cerkev postane skupnost poslušanja in tudi dialoga. Papež Leon XIV. vabi, naj Cerkev ostane »misijonarska, Cerkev, ki gradi mostove. Sinoda o sinodalnosti, ki jo je papež Frančišek začel leta 2021, je večletni svetovni podvig. Decembra lani je bilo tudi vseslovensko srečanje Ogenj upanja, ki je eden od korakov izvedbene faze sinode o sinodalnosti v Sloveniji. Gostje v oddaji so bili sestra Marjeta Pija Cevc, dr. Igor Bahovec in Matej Cepin.
Je rubež socialne pomoči, ki ga omogoča Šutarjev zakon, ustaven? V Pravni mreži za demokracijo zahtevajo presojo ustavnosti, saj menijo, da gre za sistemsko kršitev človekovih pravic. Več po preostalih poudarkih oddaje: - Zelenski naj bi ob skorajšnji obletnici ruske invazije na Ukrajino napovedal predsedniške volitve in referendum o mirovnem dogovoru. - Kanado pretresa strelski napad v srednji šoli, ki je zahteval 9 življenj, 27 ljudi je ranjenih. - Najbolj obremenjena gorska reševalna služba, bohinjska, bo dobila nove prostore.
Je rubež socialne pomoči, ki ga omogoča Šutarjev zakon, ustaven? V Pravni mreži za demokracijo zahtevajo presojo ustavnosti, saj menijo, da gre za sistemsko kršitev človekovih pravic. Več po preostalih poudarkih oddaje: - Zelenski naj bi ob skorajšnji obletnici ruske invazije na Ukrajino napovedal predsedniške volitve in referendum o mirovnem dogovoru. - Kanado pretresa strelski napad v srednji šoli, ki je zahteval 9 življenj, 27 ljudi je ranjenih. - Najbolj obremenjena gorska reševalna služba, bohinjska, bo dobila nove prostore.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Komu oddati gradbene posle, če vemo, da so tujci cenejši, domači pa prispevajo več multiplikativnih učinkov v domače gospodarstvo, je le eno od vprašanj, ki so se ga danes lotili na poslovni konferenci v Portorožu. Države že imajo mehanizme proti socialnemu dumpingu tujcev, denimo kaznovanje na javnem naročilu. Novogoriška, šempetrska in goriška občina bodo popoldan zasedale na skupni seji. Želja po nadaljnjem povezovanju ostaja tudi po EPK. Koliko pa novogoriška občina nameni za vzdrževanje njene stavbne dediščine? V oddaji tudi o tem: - Občina Ajdovščina bo sredstva za izgraditev kulturnega centra zbirala v posebnem proračunskem skladu. - Fon der Leyen se zavzema za sprejetje zakonodaje za integracijo evropskih kapitalskih trgov do konca leta. - Na peti dan olimpijskih iger se Slovenci merijo na treh prizoriščih.
Komu oddati gradbene posle, če vemo, da so tujci cenejši, domači pa prispevajo več multiplikativnih učinkov v domače gospodarstvo, je le eno od vprašanj, ki so se ga danes lotili na poslovni konferenci v Portorožu. Države že imajo mehanizme proti socialnemu dumpingu tujcev, denimo kaznovanje na javnem naročilu. Novogoriška, šempetrska in goriška občina bodo popoldan zasedale na skupni seji. Želja po nadaljnjem povezovanju ostaja tudi po EPK. Koliko pa novogoriška občina nameni za vzdrževanje njene stavbne dediščine? V oddaji tudi o tem: - Občina Ajdovščina bo sredstva za izgraditev kulturnega centra zbirala v posebnem proračunskem skladu. - Fon der Leyen se zavzema za sprejetje zakonodaje za integracijo evropskih kapitalskih trgov do konca leta. - Na peti dan olimpijskih iger se Slovenci merijo na treh prizoriščih.
Kljub vse bolj naprednemu zdravljenju, novim tehnologijam in zdravilom, je rak pri nas še vedno vodilni vzrok smrti, imamo 6. najvišjo stopnjo umrljivosti v EU in tudi pojavnost vseh najpogostejših rakov pri nas je precej višja od povprečja EU. V zadnjih 20 letih se nam je podvojila, kar lahko sicer pripisujemo staranju prebivalcev, velik delež pa gotovo življenjskemu slogu, tveganem vedenju, tudi onesnaženemu okolju. Za uspešno zdravljenje pa je pomembno zgodnje odkrivanje, prvi sum postavi družinski zdravnik. O vlogi družinskega zdravnika na tem področju se je Helena Lovinčič pogovarjala z družinsko zdravnico Neno Kopčavar Guček.
Kljub vse bolj naprednemu zdravljenju, novim tehnologijam in zdravilom, je rak pri nas še vedno vodilni vzrok smrti, imamo 6. najvišjo stopnjo umrljivosti v EU in tudi pojavnost vseh najpogostejših rakov pri nas je precej višja od povprečja EU. V zadnjih 20 letih se nam je podvojila, kar lahko sicer pripisujemo staranju prebivalcev, velik delež pa gotovo življenjskemu slogu, tveganem vedenju, tudi onesnaženemu okolju. Za uspešno zdravljenje pa je pomembno zgodnje odkrivanje, prvi sum postavi družinski zdravnik. O vlogi družinskega zdravnika na tem področju se je Helena Lovinčič pogovarjala z družinsko zdravnico Neno Kopčavar Guček.
- Marca bodo zaživeli individualni naložbeni računi - Danes je mednarodni dan žensk in deklet v znanosti - Mariborska občina uspešna na razpisu za vzpostavitev Centra za oskrbo oseb z demenco
- Marca bodo zaživeli individualni naložbeni računi - Danes je mednarodni dan žensk in deklet v znanosti - Mariborska občina uspešna na razpisu za vzpostavitev Centra za oskrbo oseb z demenco
Ciril Veronek je bil prvi koncertni mojster Orkestra Radia Ljubljana od leta 1955 do 1958, nato je bil dolgoletni profesor violine in vodja godalnega ansambla na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Bil je tudi član Klavirskega tria in ansambla Slovenski solisti. V oddaji Arsove spominčice poslušajte skladbe z violinistom Cirilom Veronkom, ki je bil koncertni mojster Orkestra Radia Ljubljana tri leta: od sezone 1955/1956 do 1957/1958. Ciril Veronek je diplomiral iz violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Karlu Ruplu. Od leta 1954 je poučeval violino na glasbeni šoli v Šiški, od leta 1958 pa je bil dolgoletni profesor violine na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Vzgojil je vrsto odličnih violinistov, sam pa je kot solist nastopal le na začetku svoje profesionalne glasbene poti. Violinista Cirila Veronka bomo predstavili kot solista z orkestrom in kot dirigenta. Poslušali bomo enega najzgodnejših posnetkov Orkestra Radia Ljubljana: Pravljico za violino in godalni orkester Josefa Suka, pod njegovo taktirko pa bosta zazveneli Simfonija za godala št. 2 v B-duru, Wotquenne 182/2, Carla Philippa Emanuela Bacha in Sonata a quatro št. 1 v G-duru Gioacchina Rossinija. Ponovitev bo v četrtek, 12. februarja, ob 5.05.
Ciril Veronek je bil prvi koncertni mojster Orkestra Radia Ljubljana od leta 1955 do 1958, nato je bil dolgoletni profesor violine in vodja godalnega ansambla na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Bil je tudi član Klavirskega tria in ansambla Slovenski solisti. V oddaji Arsove spominčice poslušajte skladbe z violinistom Cirilom Veronkom, ki je bil koncertni mojster Orkestra Radia Ljubljana tri leta: od sezone 1955/1956 do 1957/1958. Ciril Veronek je diplomiral iz violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Karlu Ruplu. Od leta 1954 je poučeval violino na glasbeni šoli v Šiški, od leta 1958 pa je bil dolgoletni profesor violine na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Vzgojil je vrsto odličnih violinistov, sam pa je kot solist nastopal le na začetku svoje profesionalne glasbene poti. Violinista Cirila Veronka bomo predstavili kot solista z orkestrom in kot dirigenta. Poslušali bomo enega najzgodnejših posnetkov Orkestra Radia Ljubljana: Pravljico za violino in godalni orkester Josefa Suka, pod njegovo taktirko pa bosta zazveneli Simfonija za godala št. 2 v B-duru, Wotquenne 182/2, Carla Philippa Emanuela Bacha in Sonata a quatro št. 1 v G-duru Gioacchina Rossinija. Ponovitev bo v četrtek, 12. februarja, ob 5.05.
Duhovnik, domač v naravoslovju, ljubljanska livarna oskrbovala Avstro-Ogrsko, poeziji zapisana koroška Slovenka, od Muce Copatarice do Radia Ljubljana
Duhovnik, domač v naravoslovju, ljubljanska livarna oskrbovala Avstro-Ogrsko, poeziji zapisana koroška Slovenka, od Muce Copatarice do Radia Ljubljana
Evropska unija mora na obrambnem področju delovati enotno in tesno sodelovati z zvezo Nato. Takšen je bil poudarkom s katerim se je končala razprava evropskih poslancev s komisarjem za obrambo. Več v EU minuti v sredo 11.2. ob 11.55
Evropska unija mora na obrambnem področju delovati enotno in tesno sodelovati z zvezo Nato. Takšen je bil poudarkom s katerim se je končala razprava evropskih poslancev s komisarjem za obrambo. Več v EU minuti v sredo 11.2. ob 11.55
V Cerknem pravijo, da pusta ni, če po ulicah ne divjajo laufarji. Cerkljanska laufarija je eden najstarejših in najbolj samosvojih pustnih običajev v Sloveniji. Zanjo so značilni lesene obrazne maske – larfe, pustni liki, pa tudi obtožnica Pustu, v kateri komentirajo razmere v kraju in širši družbi. Pustni čas se sklene s simbolno obsodbo in usmrtitvijo Pusta. V oddaji Prvi na obisku smoob 70-letnici vnovične obuditve laufarije obiskali Cerkno, osvetlili zgodovinske korenine tega običaja, predstavili rokodelsko znanje izdelovalcev larf in delo društva, ki to dediščino že desetletja ohranja živo.
V Cerknem pravijo, da pusta ni, če po ulicah ne divjajo laufarji. Cerkljanska laufarija je eden najstarejših in najbolj samosvojih pustnih običajev v Sloveniji. Zanjo so značilni lesene obrazne maske – larfe, pustni liki, pa tudi obtožnica Pustu, v kateri komentirajo razmere v kraju in širši družbi. Pustni čas se sklene s simbolno obsodbo in usmrtitvijo Pusta. V oddaji Prvi na obisku smoob 70-letnici vnovične obuditve laufarije obiskali Cerkno, osvetlili zgodovinske korenine tega običaja, predstavili rokodelsko znanje izdelovalcev larf in delo društva, ki to dediščino že desetletja ohranja živo.
Pri Založbi Univerze v Novi Gorici je pred kratkim izšla nova monografija z naslovom Z besedami stkana bližina. V njej bralec skozi pisma družin Šušmelj in Kosič vstopa v intimni svet ljudi s Primorske, razpetih med domačimi kraji in Egiptom. Osebna pisma razkrivajo vsakdanje življenje, čustvovanje in medosebne vezi v času migracij, vojne in dolgotrajnih ločitev. Knjiga hkrati ponuja nov pogled na izkušnjo aleksandrinstva skozi perspektivo tako imenovanih »malih ljudi«. S sourednico knjige, doktorico Katjo Mihurko iz Univerze v Novi Gorici, se je pogovarjala Nataša Uršič.
Pri Založbi Univerze v Novi Gorici je pred kratkim izšla nova monografija z naslovom Z besedami stkana bližina. V njej bralec skozi pisma družin Šušmelj in Kosič vstopa v intimni svet ljudi s Primorske, razpetih med domačimi kraji in Egiptom. Osebna pisma razkrivajo vsakdanje življenje, čustvovanje in medosebne vezi v času migracij, vojne in dolgotrajnih ločitev. Knjiga hkrati ponuja nov pogled na izkušnjo aleksandrinstva skozi perspektivo tako imenovanih »malih ljudi«. S sourednico knjige, doktorico Katjo Mihurko iz Univerze v Novi Gorici, se je pogovarjala Nataša Uršič.
Vas skrbi, ker se besedni zaklad vašega malčka ne širi tako hitro kot pri vrstnikih? Opažate zatikanje pri govoru? Se vaš otrok sooča s težavami pri izgovarjavi šumnikov? V kontaktni oddaji Radijski SOS smo iskali odgovore na vprašanja, ki si jih postavlja marsikateri od staršev. Z nami je bila Nina Štrekelj, specialistka klinične logopedije iz mariborskega Centra za sluh in govor.
Vas skrbi, ker se besedni zaklad vašega malčka ne širi tako hitro kot pri vrstnikih? Opažate zatikanje pri govoru? Se vaš otrok sooča s težavami pri izgovarjavi šumnikov? V kontaktni oddaji Radijski SOS smo iskali odgovore na vprašanja, ki si jih postavlja marsikateri od staršev. Z nami je bila Nina Štrekelj, specialistka klinične logopedije iz mariborskega Centra za sluh in govor.
Zimske olimpijske igre leta 1972 je odprl japonski cesar Hirohito. Na igrah je bilo 23 slovenskih športnikov. Najbolj so se izkazali skakalci. Danilo Pudgar je na 90 metrski skakalnici zasedel 8. mesto, Peter Štefančič pa je bil 10..
Zimske olimpijske igre leta 1972 je odprl japonski cesar Hirohito. Na igrah je bilo 23 slovenskih športnikov. Najbolj so se izkazali skakalci. Danilo Pudgar je na 90 metrski skakalnici zasedel 8. mesto, Peter Štefančič pa je bil 10..
Mariborska občina je naredila prvi veliki korak v prizadevanjih za gradnjo objekta za energijsko izrabo odpadkov oziroma t. i. sežigalnice – prijavila se je na državni razpis za koncesijo. Zakaj in kako nameravajo projekt izvesti, katere so še neznanke in kako bodo komunicirali s skeptičnim delom javnosti, o tem v oddaji Maribor, imamo problem!
Mariborska občina je naredila prvi veliki korak v prizadevanjih za gradnjo objekta za energijsko izrabo odpadkov oziroma t. i. sežigalnice – prijavila se je na državni razpis za koncesijo. Zakaj in kako nameravajo projekt izvesti, katere so še neznanke in kako bodo komunicirali s skeptičnim delom javnosti, o tem v oddaji Maribor, imamo problem!
Rojena Koštabonka in rojena pevka. Leta 1963 je prišla v Ljubljano na snemanje in že naslednje leto nastopila na festivalu Slovenska popevka na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Sledili so koncerti in sodelovanja z najpomembnejšimi avtorji popevke, prišle so nagrade in zmage na različnih festivalih, prišla so gostovanja v tujini. In po 60 letih pevske kariere tudi red za zasluge predsednice države. V sredinem intervjuju gostimo pevko Eldo Viler. Foto: Adrian Pregelj
Rojena Koštabonka in rojena pevka. Leta 1963 je prišla v Ljubljano na snemanje in že naslednje leto nastopila na festivalu Slovenska popevka na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Sledili so koncerti in sodelovanja z najpomembnejšimi avtorji popevke, prišle so nagrade in zmage na različnih festivalih, prišla so gostovanja v tujini. In po 60 letih pevske kariere tudi red za zasluge predsednice države. V sredinem intervjuju gostimo pevko Eldo Viler. Foto: Adrian Pregelj