Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V Kranjski Gori sta končana slalom in veleslalom za svetovni pokal za alpske smučarke. Košarkarji Ilirije pa so v jadranski ligi gostili Crveno zvezdo.
V Kranjski Gori sta končana slalom in veleslalom za svetovni pokal za alpske smučarke. Košarkarji Ilirije pa so v jadranski ligi gostili Crveno zvezdo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Od začetka leta je mogoče tudi v Bolgariji plačevati z evri. Najrevnejša članica Evropske unije je 21. država, ki je prevzela skupno valuto, in to kljub nasprotovanju približno polovice prebivalstva.
Od začetka leta je mogoče tudi v Bolgariji plačevati z evri. Najrevnejša članica Evropske unije je 21. država, ki je prevzela skupno valuto, in to kljub nasprotovanju približno polovice prebivalstva.
Tomo Godnič, doma iz Komna, je lani drugo leto zapored osvojil naslov državnega prvaka v podvodni fotografiji, s soprogo Ireno pa sta se udeležila tudi svetovnega prvenstva v Španiji. Tomo se je v morje sicer zaljubil že v rani mladosti, resnega potapljanja in podvodne fotografije pa se je lotil pred komaj šestimi leti. Od takrat s soprogo praktično vsak konec tedna preživita v morju in odkrivata njegove skrivnosti in lepote. Tomo rad svoje fotografske dosežke predstavi tudi v domačem okolju, sicer pa pravi, da se s podvodno fotografijo ne namerava preživljati. Ireno in Toma Godniča je pred mikrofon povabila Irena Cunja.
Tomo Godnič, doma iz Komna, je lani drugo leto zapored osvojil naslov državnega prvaka v podvodni fotografiji, s soprogo Ireno pa sta se udeležila tudi svetovnega prvenstva v Španiji. Tomo se je v morje sicer zaljubil že v rani mladosti, resnega potapljanja in podvodne fotografije pa se je lotil pred komaj šestimi leti. Od takrat s soprogo praktično vsak konec tedna preživita v morju in odkrivata njegove skrivnosti in lepote. Tomo rad svoje fotografske dosežke predstavi tudi v domačem okolju, sicer pa pravi, da se s podvodno fotografijo ne namerava preživljati. Ireno in Toma Godniča je pred mikrofon povabila Irena Cunja.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Trump še zaostruje situacijo, ki jo je povzročil v Južni Ameriki - slovenske volivke in volivce letos čakajo dvojne volitve - po enajstih prazničnih in počitniških dnevih se danes v šole vrača okoli 278 tisoč učencev
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Trump še zaostruje situacijo, ki jo je povzročil v Južni Ameriki - slovenske volivke in volivce letos čakajo dvojne volitve - po enajstih prazničnih in počitniških dnevih se danes v šole vrača okoli 278 tisoč učencev
Na sporedu Valček iz Suite za flavto in orkester, op. 116 Benjamina Godarda, Rapsodija v modrem za klavir in orkester Georgea Gershwina, Suita za štiri rogove v F-duru Eugena Bozzaja, Koncertna fantazija Carmen po fantazijah Sarasateja in Borneja Mateta Bekavca, Šest skladb za flavto in klavir Fikreta Amirova, Švedska rapsodija št. 1, op. 19 Huga Alfvéna, Pripovedke za klarinet in klavir, op. 46 Blaža Arniča in Ljubljanski koncert za klavir in orkester Bojana Adamiča.
Na sporedu Valček iz Suite za flavto in orkester, op. 116 Benjamina Godarda, Rapsodija v modrem za klavir in orkester Georgea Gershwina, Suita za štiri rogove v F-duru Eugena Bozzaja, Koncertna fantazija Carmen po fantazijah Sarasateja in Borneja Mateta Bekavca, Šest skladb za flavto in klavir Fikreta Amirova, Švedska rapsodija št. 1, op. 19 Huga Alfvéna, Pripovedke za klarinet in klavir, op. 46 Blaža Arniča in Ljubljanski koncert za klavir in orkester Bojana Adamiča.
Pesem Carji sodi v Sibirski ciklus in tematizira vse čase, ki jih zaznamujejo vojne, tak je seveda tudi sedanji. Interpretacija Sabina Kogovšek, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Pesem Carji sodi v Sibirski ciklus in tematizira vse čase, ki jih zaznamujejo vojne, tak je seveda tudi sedanji. Interpretacija Sabina Kogovšek, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Tudi v letu 2026 bomo ob ponedeljkih zjutraj poslušali zgodbe non in nonotov. Veronika Volk ima 84 let, prihaja z Bača (pri Knežaku). V družini so bili trije otroci in ker so živeli na kmetiji, so veliko pomagali odraslim. Pozneje je bila zaposlena v proizvodnji. V Domu starejših občanov Ilirska Bistrica se je z njo pogovarjala Mateja Grebenjak. Gospa ji je pripovedovala tudi zgodbe, kako so jih fantje »osvajali«.
Tudi v letu 2026 bomo ob ponedeljkih zjutraj poslušali zgodbe non in nonotov. Veronika Volk ima 84 let, prihaja z Bača (pri Knežaku). V družini so bili trije otroci in ker so živeli na kmetiji, so veliko pomagali odraslim. Pozneje je bila zaposlena v proizvodnji. V Domu starejših občanov Ilirska Bistrica se je z njo pogovarjala Mateja Grebenjak. Gospa ji je pripovedovala tudi zgodbe, kako so jih fantje »osvajali«.
Na sporedu Koncertantna simfonija za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija in Andante cantabile za violončelo in godalni orkester v D-duru Petra Iljiča Čajkovskega.
Na sporedu Koncertantna simfonija za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija in Andante cantabile za violončelo in godalni orkester v D-duru Petra Iljiča Čajkovskega.
V New Yorku bo pred sodnika stopil zajeti venezuelski predsednik Nicolas Maduro, o razmerah v Venezueli po sobotnem ameriškem napadu nanj pa bo razpravljal Varnostni svet združenih narodov. Ameriški predsednik Donald Trump medtem razburja z nepriznavanjem začasnega vodstva v državi. Napoveduje pa celo morebitne podobne operacije v Kolumbiji. V oddaji tudi o teh temah: - Slovenija začenja triletni mandat v Svetu Združenih narodov za človekove pravice. - V Vrtcu Ajdovščina z novim letom višje cene. - Gradnjo odseka prenosnega plinovoda Ajdovščina - Sežana naj bi končali v sredini prihodnjega leta.
V New Yorku bo pred sodnika stopil zajeti venezuelski predsednik Nicolas Maduro, o razmerah v Venezueli po sobotnem ameriškem napadu nanj pa bo razpravljal Varnostni svet združenih narodov. Ameriški predsednik Donald Trump medtem razburja z nepriznavanjem začasnega vodstva v državi. Napoveduje pa celo morebitne podobne operacije v Kolumbiji. V oddaji tudi o teh temah: - Slovenija začenja triletni mandat v Svetu Združenih narodov za človekove pravice. - V Vrtcu Ajdovščina z novim letom višje cene. - Gradnjo odseka prenosnega plinovoda Ajdovščina - Sežana naj bi končali v sredini prihodnjega leta.
Ob že sicer razgretem ozračju v državah Latinske Amerike po zajetju venezuelskega predsednika Nicolasa Madura je ameriški predsednik Donald Trump ponoči zagrozil še z vojaškim posredovanjem proti Kolumbiji. Na vprašanje, ali bodo Združene države izvedle vojaško operacijo proti Kolubiji, je namreč odgovoril, da se mu to zdi dobra ideja. Drugi poudarki oddaje: Dansko politiko vnovič razburile Trumpove ambicije po prisvojitvi Grenlandije. Med prednostnimi nalogami slovenskega članstva v Svetu OZN za človekove pravice enakost spolov in pravice žensk. V Bischofshofnu danes kvalifikacije pred zadnjo tekmo 74. novoletne skakalne turneje.
Ob že sicer razgretem ozračju v državah Latinske Amerike po zajetju venezuelskega predsednika Nicolasa Madura je ameriški predsednik Donald Trump ponoči zagrozil še z vojaškim posredovanjem proti Kolumbiji. Na vprašanje, ali bodo Združene države izvedle vojaško operacijo proti Kolubiji, je namreč odgovoril, da se mu to zdi dobra ideja. Drugi poudarki oddaje: Dansko politiko vnovič razburile Trumpove ambicije po prisvojitvi Grenlandije. Med prednostnimi nalogami slovenskega članstva v Svetu OZN za človekove pravice enakost spolov in pravice žensk. V Bischofshofnu danes kvalifikacije pred zadnjo tekmo 74. novoletne skakalne turneje.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako ameriško intervencijo v Venezueli ocenjujejo na Bližnjem vzhodu. Trump je nedavno posvaril tudi Iran. Kako obsežni so protesti v Iranu in kaj z njmi zares lahko dosežejo protestniki? Ali novo leto prinaša nove vojne? Kako se izvaja premirje v Gazi, ali je Trump pozabil na drugo fazo? Zakaj se je Izrael odločil za priznanje Somalilanda?
Kako ameriško intervencijo v Venezueli ocenjujejo na Bližnjem vzhodu. Trump je nedavno posvaril tudi Iran. Kako obsežni so protesti v Iranu in kaj z njmi zares lahko dosežejo protestniki? Ali novo leto prinaša nove vojne? Kako se izvaja premirje v Gazi, ali je Trump pozabil na drugo fazo? Zakaj se je Izrael odločil za priznanje Somalilanda?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Najboljše alpske smučarke sveta so bile konec tedna zbrane v Kranjski Gori na veleslalomu in slalomu za svetovni pokal.
Najboljše alpske smučarke sveta so bile konec tedna zbrane v Kranjski Gori na veleslalomu in slalomu za svetovni pokal.
Na sporedu Pavana-Capricho za kitaro solo, op. 12 Isaaca Albéniza, Koncert v F-duru za tri violine, godala in basso continuo Georga Philippa Telemanna, Klavirska sonata v B-duru, op. 24, št. 2 Muzia Clementija, Godalni kvartet v F-duru, op. 2, št. 4 Josepha Haydna.
Na sporedu Pavana-Capricho za kitaro solo, op. 12 Isaaca Albéniza, Koncert v F-duru za tri violine, godala in basso continuo Georga Philippa Telemanna, Klavirska sonata v B-duru, op. 24, št. 2 Muzia Clementija, Godalni kvartet v F-duru, op. 2, št. 4 Josepha Haydna.
Ta anekdota pojasni, zakaj smo lahko sočutni tudi do tistih, ki zagrešijo slaba dejanja. Nekoč je neki zen menih živel in meditiral v jami v nekem odmaknjenem predelu. Pri sebi je imel nekaj denarja, ki ga je hranil v leseni skrinjici. Nekega dne, ko meniha ni bilo, je prišel tat, vlomil v skrinjico in odnesel denar. Ko se je menih vrnil domov in opazil, da njegovega denarja ni več, je spoznal, da ga nikakor ne more dobiti nazaj, zato se je odločil, da je najbolje, da ga spusti in posveti. Dejal je: »Ta denar posvečam in podarjam tistemu, ki ga je vzel. Naj mu čim bolj koristi in naj ga ta posvetitev spremeni v dobrega človeka.« S to molitvijo je bilo za meniha tega pripetljaja konec, spustil je svojo navezanost in mirno živel naprej. Čez nekaj časa so tatu aretirali. Njegovo vrečo z denarjem so prinesli menihu in ga vprašali: »Ali ni to vaš ukradeni denar?« Menih je odvrnil: »Da, to je moj denar, vendar ga tat ni ukradel. Ta denar sem mu podaril.« Zaradi menihovega pojasnila policistom ni preostalo nič drugega, kot da so moža izpustili. Menihova dobrota je tatu globoko ganila, zato je znova prišel k njemu in mu vrnil denar, rekoč: »Prosim, vzemite ga. Niti sanjalo se mi ni, da bi lahko obstajal nekdo, ki je tako radodaren, da zmore oprostiti nekomu, kot sem jaz. Prosim vas, postanite moj učitelj!« Tako je tat postal menihov učenec in popolnoma spremenil svoj način življenja. Morda nam ne bo uspelo ravnati kot ta menih, vendar se moramo vsaj potruditi, da ne gojimo slabih misli ne glede na to, kaj se nam zgodi. Gojenje jeze in zamere škoduje nam samim in vsem, ki nas obdajajo. Veliki mojster Šantideva je učil: »Če lahko težavo rešimo, nam ni treba skrbeti. Če pa težave ne moremo rešiti, potem nima smisla skrbeti.« Kar smo izgubili, moramo spustiti, in to lahko posvetimo tistemu, ki je to povzročil, z željo, da bi to tej osebi kolikor se le da koristilo. Na ta način lahko izgubo spremenimo v radodarnost in morda bo tudi nam uspelo, da bomo tistemu, ki nam je težavo povzročil, pomagali postati boljši človek.
Ta anekdota pojasni, zakaj smo lahko sočutni tudi do tistih, ki zagrešijo slaba dejanja. Nekoč je neki zen menih živel in meditiral v jami v nekem odmaknjenem predelu. Pri sebi je imel nekaj denarja, ki ga je hranil v leseni skrinjici. Nekega dne, ko meniha ni bilo, je prišel tat, vlomil v skrinjico in odnesel denar. Ko se je menih vrnil domov in opazil, da njegovega denarja ni več, je spoznal, da ga nikakor ne more dobiti nazaj, zato se je odločil, da je najbolje, da ga spusti in posveti. Dejal je: »Ta denar posvečam in podarjam tistemu, ki ga je vzel. Naj mu čim bolj koristi in naj ga ta posvetitev spremeni v dobrega človeka.« S to molitvijo je bilo za meniha tega pripetljaja konec, spustil je svojo navezanost in mirno živel naprej. Čez nekaj časa so tatu aretirali. Njegovo vrečo z denarjem so prinesli menihu in ga vprašali: »Ali ni to vaš ukradeni denar?« Menih je odvrnil: »Da, to je moj denar, vendar ga tat ni ukradel. Ta denar sem mu podaril.« Zaradi menihovega pojasnila policistom ni preostalo nič drugega, kot da so moža izpustili. Menihova dobrota je tatu globoko ganila, zato je znova prišel k njemu in mu vrnil denar, rekoč: »Prosim, vzemite ga. Niti sanjalo se mi ni, da bi lahko obstajal nekdo, ki je tako radodaren, da zmore oprostiti nekomu, kot sem jaz. Prosim vas, postanite moj učitelj!« Tako je tat postal menihov učenec in popolnoma spremenil svoj način življenja. Morda nam ne bo uspelo ravnati kot ta menih, vendar se moramo vsaj potruditi, da ne gojimo slabih misli ne glede na to, kaj se nam zgodi. Gojenje jeze in zamere škoduje nam samim in vsem, ki nas obdajajo. Veliki mojster Šantideva je učil: »Če lahko težavo rešimo, nam ni treba skrbeti. Če pa težave ne moremo rešiti, potem nima smisla skrbeti.« Kar smo izgubili, moramo spustiti, in to lahko posvetimo tistemu, ki je to povzročil, z željo, da bi to tej osebi kolikor se le da koristilo. Na ta način lahko izgubo spremenimo v radodarnost in morda bo tudi nam uspelo, da bomo tistemu, ki nam je težavo povzročil, pomagali postati boljši človek.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Katarina Minatti, pesnica in lektorica na Radiu Slovenija, je konec leta 2025 objavila novo knjigo Sporočila narave (spremno besedo je prispeval Andrej Arko). Kaj nam sporoča narava in kako občutljiva poslušalka je pesnica, lahko slišite v Literarnem nokturnu. Interpretka Ana Urbanc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2025.
Katarina Minatti, pesnica in lektorica na Radiu Slovenija, je konec leta 2025 objavila novo knjigo Sporočila narave (spremno besedo je prispeval Andrej Arko). Kaj nam sporoča narava in kako občutljiva poslušalka je pesnica, lahko slišite v Literarnem nokturnu. Interpretka Ana Urbanc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2025.
Prvi del diptiha prinaša tri glasbene prizore iz suite Tracyja Silvermana, posvečene delom slovitih umetnikov Michelangela, Henrija Matissa in Georgie O’Keeffe. Silverman iz domišljijskih trenutkov, v katerih bi se umetnine lahko rodile, ustvari glasbeni dialog med ustvarjalcem in njegovim navdihom.
Prvi del diptiha prinaša tri glasbene prizore iz suite Tracyja Silvermana, posvečene delom slovitih umetnikov Michelangela, Henrija Matissa in Georgie O’Keeffe. Silverman iz domišljijskih trenutkov, v katerih bi se umetnine lahko rodile, ustvari glasbeni dialog med ustvarjalcem in njegovim navdihom.
Združene države so pod določenimi pogoji pripravljene sodelovati z zdajšnjimi voditelji Venezuele, je sporočil ameriški zunanji minister Marco Rubio. Ob tem je zavrnil navedbe, da je bila včerajšnja ameriška akcija, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, invazija. Kot je še dejal, so v vojni s skupinami za tihotapljenje mamil, ne z Venezuelo. Ameriški predsednik Donald Trump je sicer naznanil, da bodo Združene države upravljale Venezuelo do političnega prenosa oblasti, a je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno vodenje države pooblastilo podpredsednico Delcy Rodriguez, ki jo je že podprla tudi vojska.
Združene države so pod določenimi pogoji pripravljene sodelovati z zdajšnjimi voditelji Venezuele, je sporočil ameriški zunanji minister Marco Rubio. Ob tem je zavrnil navedbe, da je bila včerajšnja ameriška akcija, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, invazija. Kot je še dejal, so v vojni s skupinami za tihotapljenje mamil, ne z Venezuelo. Ameriški predsednik Donald Trump je sicer naznanil, da bodo Združene države upravljale Venezuelo do političnega prenosa oblasti, a je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno vodenje države pooblastilo podpredsednico Delcy Rodriguez, ki jo je že podprla tudi vojska.
V središču oddaje, ki jo je pripravila Tina Poglajen, sta ameriška feministična pisateljica in aktivistka Marge Piercy in njen roman Ženska na robu časa. Ta je postavljen v utopično prihodnost, v kateri je uresničenih veliko ciljev političnih in družbenih prizadevanj radikalnih gibanj poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let. Interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar, vezno besedilo bereta Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2017.
V središču oddaje, ki jo je pripravila Tina Poglajen, sta ameriška feministična pisateljica in aktivistka Marge Piercy in njen roman Ženska na robu časa. Ta je postavljen v utopično prihodnost, v kateri je uresničenih veliko ciljev političnih in družbenih prizadevanj radikalnih gibanj poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let. Interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar, vezno besedilo bereta Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2017.
Gost tokratnega pogovora, ki ga vodi Jože Možina, je vrhunski slovenski slikar in grafik Andrej Jemec. Jemec spada v sam vrh slovenskega abstraktnega slikarstva, saj je že v šestdesetih letih prejemal najvišje nagrade v svetovnem merilu, npr. nagrado grand prix v Tokiu. Rojen je bil v Šentvidu pri Ljubljani leta 1934. Močno so ga zaznamovali vojna, streljanje talcev, povojni pomori in leta diktature. Zaradi izjemne nadarjenosti mu je uspelo priti na Likovno akademijo. Pozneje je bil tam tudi profesor in dekan. Že na začetku kariere so ga kot nadarjenega študenta silili, da se pridruži Komunistični partiji. Ko je to zavrnil, je njegov študij visel v zraku. A pomagal mu je slikar Božidar Jakac. Prejšnji režim je abstraktno umetnost zavračal, za Jemca pa je ta pomenila večjo osebno in umetniško svobodo, saj funkcionarji niso razumeli izpovedne ravni njegovih del, ki so vsebovala kritiko. V nadaljevanju pogovora se akademik Jemec dotakne aktualnih vprašanj v slovenski umetnosti, družbi in politiki. Skrbi ga upadanje slovenstva, tako številčno kot tudi v umetniškem izrazu. Prihodnost vidi v vračanju k tistim vrednotam, ki so Slovence oblikovale. Voditelj: Jože Možina
Gost tokratnega pogovora, ki ga vodi Jože Možina, je vrhunski slovenski slikar in grafik Andrej Jemec. Jemec spada v sam vrh slovenskega abstraktnega slikarstva, saj je že v šestdesetih letih prejemal najvišje nagrade v svetovnem merilu, npr. nagrado grand prix v Tokiu. Rojen je bil v Šentvidu pri Ljubljani leta 1934. Močno so ga zaznamovali vojna, streljanje talcev, povojni pomori in leta diktature. Zaradi izjemne nadarjenosti mu je uspelo priti na Likovno akademijo. Pozneje je bil tam tudi profesor in dekan. Že na začetku kariere so ga kot nadarjenega študenta silili, da se pridruži Komunistični partiji. Ko je to zavrnil, je njegov študij visel v zraku. A pomagal mu je slikar Božidar Jakac. Prejšnji režim je abstraktno umetnost zavračal, za Jemca pa je ta pomenila večjo osebno in umetniško svobodo, saj funkcionarji niso razumeli izpovedne ravni njegovih del, ki so vsebovala kritiko. V nadaljevanju pogovora se akademik Jemec dotakne aktualnih vprašanj v slovenski umetnosti, družbi in politiki. Skrbi ga upadanje slovenstva, tako številčno kot tudi v umetniškem izrazu. Prihodnost vidi v vračanju k tistim vrednotam, ki so Slovence oblikovale. Voditelj: Jože Možina
Ali Dermelj je kot dolgoletni koncertni mojster Slovenske filharmonije in profesor violine na akademiji za glasbo v Ljubljani zapustil neizbrisne sledi v našem kulturnem prostoru. O njegovi življenjski poti in njegovem umetniškem delu so za oddajo spregovorili umetnikov brat Mire Dermelj, hči Irena Debeljak, dirigent Samo Hubad, sopranistka Zlata Ognjanovič, violinistka Alenka Maier Popov, tonski mojster Borut Turk ter akademski kipar in violist Viktor Plestenjak.
Ali Dermelj je kot dolgoletni koncertni mojster Slovenske filharmonije in profesor violine na akademiji za glasbo v Ljubljani zapustil neizbrisne sledi v našem kulturnem prostoru. O njegovi življenjski poti in njegovem umetniškem delu so za oddajo spregovorili umetnikov brat Mire Dermelj, hči Irena Debeljak, dirigent Samo Hubad, sopranistka Zlata Ognjanovič, violinistka Alenka Maier Popov, tonski mojster Borut Turk ter akademski kipar in violist Viktor Plestenjak.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Prevajalec in esejist Slavo Šerc je obogatil slovensko prevodno književnost z vrsto proznih prevodov iz nemške, švicarske in avstrijske književnosti (Elfriede Jelinek, Herta Müller, Robert Walser), skoraj praviloma pa svoje prevode pospremi s tehtnimi spremnimi besedili. V Spominih, pismih in potopisih pa se vrhunski prevajalec predstavlja kot avtor: v besedilu z naslovom Danes je umrla mamika se spominja svojega otroštva, stare mame in mame ter marsikatere težke izkušnje. Interpret Gregor Gruden, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2025.
Prevajalec in esejist Slavo Šerc je obogatil slovensko prevodno književnost z vrsto proznih prevodov iz nemške, švicarske in avstrijske književnosti (Elfriede Jelinek, Herta Müller, Robert Walser), skoraj praviloma pa svoje prevode pospremi s tehtnimi spremnimi besedili. V Spominih, pismih in potopisih pa se vrhunski prevajalec predstavlja kot avtor: v besedilu z naslovom Danes je umrla mamika se spominja svojega otroštva, stare mame in mame ter marsikatere težke izkušnje. Interpret Gregor Gruden, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2025.
O oblačku in mavrični vili. Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Matea Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
O oblačku in mavrični vili. Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Matea Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Združene države so pod določenimi pogoji pripravljene sodelovati z zdajšnjimi voditelji Venezuele, je sporočil ameriški zunanji minister Marco Rubio. Ob tem je zavrnil navedbe, da je bila včerajšnja ameriška akcija, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, invazija. Kot je dejal, so v vojni s skupinami za tihotapljenje mamil, ne z Venezuelo. Venezuelsko obrambno ministrstvo medtem zatrjuje, da je vojska v pripravljenosti, da zagotovi suverenost države. Drugi poudarki: - Berlinska policija za izpad elektrike v več kot 45 tisoč gospodinjstvih sumi skrajno levo skupino. - V Sloveniji 60 odstotkov odraslih s prekomerno telesno težo. - Smučarski skakalec Domen Prevc z drugim mestom v Innsbrucku povečal prednost v boju za zlatega orla.
Združene države so pod določenimi pogoji pripravljene sodelovati z zdajšnjimi voditelji Venezuele, je sporočil ameriški zunanji minister Marco Rubio. Ob tem je zavrnil navedbe, da je bila včerajšnja ameriška akcija, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, invazija. Kot je dejal, so v vojni s skupinami za tihotapljenje mamil, ne z Venezuelo. Venezuelsko obrambno ministrstvo medtem zatrjuje, da je vojska v pripravljenosti, da zagotovi suverenost države. Drugi poudarki: - Berlinska policija za izpad elektrike v več kot 45 tisoč gospodinjstvih sumi skrajno levo skupino. - V Sloveniji 60 odstotkov odraslih s prekomerno telesno težo. - Smučarski skakalec Domen Prevc z drugim mestom v Innsbrucku povečal prednost v boju za zlatega orla.
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V prvem letošnjem feljtonu smo se dotaknili prazničnega dogajanja in skoka v novo leto, ki je tudi v Mariboru minilo v znamenju silvestrovanj na prostem. Žal so čestitke in dobre želje, že v uvodnih urah novega leta preglasile tragične novice iz Švice, kjer je v požaru v Crans Montani izgubilo življenje 40 ljudi. Ob tragediji v Švici pa so oči svetovne javnosti uprte v ZDA, ki so napadle Venezuelo in ugrabile predsednika države Nicolása Maduro in njegovo ženo. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA vodile državo do prenosa oblasti in prevzele nadzor nad ogromnimi venezuelskimi naftnimi rezervami.
V prvem letošnjem feljtonu smo se dotaknili prazničnega dogajanja in skoka v novo leto, ki je tudi v Mariboru minilo v znamenju silvestrovanj na prostem. Žal so čestitke in dobre želje, že v uvodnih urah novega leta preglasile tragične novice iz Švice, kjer je v požaru v Crans Montani izgubilo življenje 40 ljudi. Ob tragediji v Švici pa so oči svetovne javnosti uprte v ZDA, ki so napadle Venezuelo in ugrabile predsednika države Nicolása Maduro in njegovo ženo. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA vodile državo do prenosa oblasti in prevzele nadzor nad ogromnimi venezuelskimi naftnimi rezervami.
Lani smo v nedeljskih športnih popoldnevih izpostavili tiste, ki ponavadi niso v ospredju športnih dogodkov, a imajo ključno vlogo, da je šport takšen kot je. Vsak mesec ste lahko v Multimedijskem centru RTV Slovenija, torej na spletni strani rtvslo.si, izbrali tistega, ki vas je najbolj prepričal, v letnem glasovanju mesečnih zmagovalcev pa ste prejšnji teden največ glasov namenili Darji Grimšič. Podpredsednica Zveze za bejzbol in softbol Slovenije je gonilna sila teh dveh olimpijskih športov v Sloveniji. Dela z mladimi in starejšimi, je organizatorka in trenerka. V pogovoru z Luko Petričem razlaga, da so vse bolj priljubljene rekreativne oblike bejzbola. Primerne so za vse, tudi za tiste, ki morda niso športno zelo aktivni, slišite pa lahko tudi, da je ta šport po eni strani zelo taktičen, po drugi pa prvinski, saj je osnova metati in loviti žogo ter jo udarjati s palico, nekaj, kar počnemo vsi že od malih nog naprej.
Lani smo v nedeljskih športnih popoldnevih izpostavili tiste, ki ponavadi niso v ospredju športnih dogodkov, a imajo ključno vlogo, da je šport takšen kot je. Vsak mesec ste lahko v Multimedijskem centru RTV Slovenija, torej na spletni strani rtvslo.si, izbrali tistega, ki vas je najbolj prepričal, v letnem glasovanju mesečnih zmagovalcev pa ste prejšnji teden največ glasov namenili Darji Grimšič. Podpredsednica Zveze za bejzbol in softbol Slovenije je gonilna sila teh dveh olimpijskih športov v Sloveniji. Dela z mladimi in starejšimi, je organizatorka in trenerka. V pogovoru z Luko Petričem razlaga, da so vse bolj priljubljene rekreativne oblike bejzbola. Primerne so za vse, tudi za tiste, ki morda niso športno zelo aktivni, slišite pa lahko tudi, da je ta šport po eni strani zelo taktičen, po drugi pa prvinski, saj je osnova metati in loviti žogo ter jo udarjati s palico, nekaj, kar počnemo vsi že od malih nog naprej.
Komorni orkester Festivala Verbier je 30. julija lani nastopil v dvorani Combins v Verbieru, slikoviti in mondeni vasici v švicarskem kantonu Valais. Festivalski orkester je na koncertu vodil ugledni madžarski dirigent Gábor Takács-Nagy, ki se je marca lani uspešno predstavil tudi v Ljubljani kot gostujoči dirigent Orkestra Slovenske filharmonije. Najprej je zazvenela Simfonija št. 101 v D-duru z vzdevkom 'Ura' Josepha Haydna. Sledil je nekoliko redkeje izvajani Dvojni koncert za klarinet in violo v e-molu, op. 88 Maxa Brucha, v katerem sta kot solista nastopila klarinetist Pierre Génisson in violist Antoine Tamestit, spored pa je zaokrožila še Simfonija št. 2 v C-duru, op. 61 Roberta Schumanna.
Komorni orkester Festivala Verbier je 30. julija lani nastopil v dvorani Combins v Verbieru, slikoviti in mondeni vasici v švicarskem kantonu Valais. Festivalski orkester je na koncertu vodil ugledni madžarski dirigent Gábor Takács-Nagy, ki se je marca lani uspešno predstavil tudi v Ljubljani kot gostujoči dirigent Orkestra Slovenske filharmonije. Najprej je zazvenela Simfonija št. 101 v D-duru z vzdevkom 'Ura' Josepha Haydna. Sledil je nekoliko redkeje izvajani Dvojni koncert za klarinet in violo v e-molu, op. 88 Maxa Brucha, v katerem sta kot solista nastopila klarinetist Pierre Génisson in violist Antoine Tamestit, spored pa je zaokrožila še Simfonija št. 2 v C-duru, op. 61 Roberta Schumanna.
Venezuelo bo po ameriškem zajetju predsednika Nicolasa Madura začasno vodila podpredsednica Delcy Rodriguez, je sklenilo venezuelsko vrhovno sodišče. Ameriški predsednik Donald Trump je zagotovil, da bo Washington tisti, ki bo do mirne politične tranzicije upravljal državo in njene zaloge nafte. Kot vedno so v ozadju ekonomski interesi, pravi politolog Tomaž Deželan. V Venezueli danes sicer odmevajo navedbe, da je bilo v ameriškem napadu nanjo včeraj ubitih najmanj 40 ljudi. Ostali poudarki oddaje: - Švicarski preiskovalci doslej identificirali 24 smrtnih žrtev požara. - Nova zdravstvena zakonodaja še ne zagotavlja skrajšanja čakalnih vrst. - Švicarka Camile Rast po veleslalomu v Podkorenu zmagala še v slalomu.
Venezuelo bo po ameriškem zajetju predsednika Nicolasa Madura začasno vodila podpredsednica Delcy Rodriguez, je sklenilo venezuelsko vrhovno sodišče. Ameriški predsednik Donald Trump je zagotovil, da bo Washington tisti, ki bo do mirne politične tranzicije upravljal državo in njene zaloge nafte. Kot vedno so v ozadju ekonomski interesi, pravi politolog Tomaž Deželan. V Venezueli danes sicer odmevajo navedbe, da je bilo v ameriškem napadu nanjo včeraj ubitih najmanj 40 ljudi. Ostali poudarki oddaje: - Švicarski preiskovalci doslej identificirali 24 smrtnih žrtev požara. - Nova zdravstvena zakonodaja še ne zagotavlja skrajšanja čakalnih vrst. - Švicarka Camile Rast po veleslalomu v Podkorenu zmagala še v slalomu.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Bellinija, Puccinija, Mozarta, Rossinija, Straussa mloajšega, Händla, Rimskega-Korsakova in Verdija.
Bellinija, Puccinija, Mozarta, Rossinija, Straussa mloajšega, Händla, Rimskega-Korsakova in Verdija.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Kurt Tucholsky velja za pomembnega pisatelja Weimarske republike. Živel je med letoma 1890 in 1935. Najbolj znan je po svojem romanu Grad Gripsholm. V njem pisatelj Peter z zaročenko preživlja poletje daleč od živahnega Berlina. Nastanita se na Švedskem in pet tednov dolgih dni in belih noči se sprehajata, pogovarjata, plavata in se ljubita. Obiščeta ju tudi prijatelja. Popolne poletne počitnice, vse dokler ne srečajo objokane deklice. Roman je poln duhovitih prizorov in besednih domislekov. Izšel je leta 1931 in v vseh teh letih ohranil svežino in z vidika pisateljske drže nenavadno inovativnost. Tucholsky zgodbo začne presenetljivo, s satiričnim zamahom, to je s korespondeco med njim in založnikom glede nove knjige in honorarja. V odlomku pa se seznanimo tudi z glavnima popotnikoma, pisateljem Petrom in Lydio ter njeno navezanostjo na dolnjo nemščino oziroma misingščino. Prevod Tina Štrancar, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.
Kurt Tucholsky velja za pomembnega pisatelja Weimarske republike. Živel je med letoma 1890 in 1935. Najbolj znan je po svojem romanu Grad Gripsholm. V njem pisatelj Peter z zaročenko preživlja poletje daleč od živahnega Berlina. Nastanita se na Švedskem in pet tednov dolgih dni in belih noči se sprehajata, pogovarjata, plavata in se ljubita. Obiščeta ju tudi prijatelja. Popolne poletne počitnice, vse dokler ne srečajo objokane deklice. Roman je poln duhovitih prizorov in besednih domislekov. Izšel je leta 1931 in v vseh teh letih ohranil svežino in z vidika pisateljske drže nenavadno inovativnost. Tucholsky zgodbo začne presenetljivo, s satiričnim zamahom, to je s korespondeco med njim in založnikom glede nove knjige in honorarja. V odlomku pa se seznanimo tudi z glavnima popotnikoma, pisateljem Petrom in Lydio ter njeno navezanostjo na dolnjo nemščino oziroma misingščino. Prevod Tina Štrancar, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.
Kaj so ogledala, zrcala in druge odsevne površine? To niso samo sestavni del opreme naših bivališč, so tudi odsev naših podob in še marsičesa. Ogledala imajo bogato in zanimivo zgodovino: od odsevov na vodni gladini, skrivnostnega vulkanskega stekla - obsidiana, do muranskega ali beneškega ogledala, pa vse do industrijsko izdelanih steklenih površin. Poleg tega nosijo v sebi tudi magične in simbolne moči, kot vrata v svetove onkraj vsakdana. Na te poti se bomo podali v oddaji Sledi časa.
Kaj so ogledala, zrcala in druge odsevne površine? To niso samo sestavni del opreme naših bivališč, so tudi odsev naših podob in še marsičesa. Ogledala imajo bogato in zanimivo zgodovino: od odsevov na vodni gladini, skrivnostnega vulkanskega stekla - obsidiana, do muranskega ali beneškega ogledala, pa vse do industrijsko izdelanih steklenih površin. Poleg tega nosijo v sebi tudi magične in simbolne moči, kot vrata v svetove onkraj vsakdana. Na te poti se bomo podali v oddaji Sledi časa.
Zima se sicer obotavlja, ampak povsem pozabila pa le ni na nas. Zimske radosti na snegu so postale tako zelo redke zaradi podnebnih sprememb, ko pa sneg le pobeli tudi našo deželo nam jo zagode draginja. Ker je smučanje mnogim našim sodržavljanom postalo skoraj nedostopno, se velja spomniti da za sproščeno uživanje na snegu, obstajajo tudi alternative. Sani so ena izmed možnosti. In o teoriji in praksi sankanja govori majhna razstava v majhnem, skoraj neopaznem mariborske razstavišču. Veselo nasankani, je hudomušen naslov tako razstave, kot tudi Nedeljske reportaže. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič
Zima se sicer obotavlja, ampak povsem pozabila pa le ni na nas. Zimske radosti na snegu so postale tako zelo redke zaradi podnebnih sprememb, ko pa sneg le pobeli tudi našo deželo nam jo zagode draginja. Ker je smučanje mnogim našim sodržavljanom postalo skoraj nedostopno, se velja spomniti da za sproščeno uživanje na snegu, obstajajo tudi alternative. Sani so ena izmed možnosti. In o teoriji in praksi sankanja govori majhna razstava v majhnem, skoraj neopaznem mariborske razstavišču. Veselo nasankani, je hudomušen naslov tako razstave, kot tudi Nedeljske reportaže. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič
V prvi oddaji Od setve do žetve v letu 2026 oddaji govorimo o uvajanju novih tehnologij na področju kmetijstva kot ene najhitreje rastočih panog na svetu. V testiranje in prakso tudi pri nas prihajajo orodja, kot so brezpilotni letalniki, robotski sistemi in digitalizacija. Druga tema pa je opozarjanje Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, da so razpisi za posodabljanje gorskih kmetij glede na potrebe finančno podhranjeni in da ob velikih besedah o modernizaciji in digitalizaciji po razpisu za naložbe gorskih kmetij zavrnjenim prosilcem ostanejo le kosa, grablje in vile.
V prvi oddaji Od setve do žetve v letu 2026 oddaji govorimo o uvajanju novih tehnologij na področju kmetijstva kot ene najhitreje rastočih panog na svetu. V testiranje in prakso tudi pri nas prihajajo orodja, kot so brezpilotni letalniki, robotski sistemi in digitalizacija. Druga tema pa je opozarjanje Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, da so razpisi za posodabljanje gorskih kmetij glede na potrebe finančno podhranjeni in da ob velikih besedah o modernizaciji in digitalizaciji po razpisu za naložbe gorskih kmetij zavrnjenim prosilcem ostanejo le kosa, grablje in vile.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Koprska občina, Zavod za mladino, kulturo in turizem ter Inkubator Sežana so nagradili ideje, ki so nastale v sklopu natečaja Inova Tour Koper. Program je združil petnajst posameznikov in ekip, ki so razvijali inovativne podjetniške rešitve na področju turizma, kulturne dediščine, gastronomije in kreativnih doživetij. V oddaji tudi o tem: - Tudi danes v mednarodni javnosti odmeva vojaški poseg ZDA zoper suvereno državo Venezuelo - Švica razglasila 9. januar za dan žalovanja po smrtonosnem požaru - V javnem sektorju začel veljati nov način izplačevanja delovne uspešnosti - Podjetnik Marko Prunk načrtuje pakirnico mesa
Koprska občina, Zavod za mladino, kulturo in turizem ter Inkubator Sežana so nagradili ideje, ki so nastale v sklopu natečaja Inova Tour Koper. Program je združil petnajst posameznikov in ekip, ki so razvijali inovativne podjetniške rešitve na področju turizma, kulturne dediščine, gastronomije in kreativnih doživetij. V oddaji tudi o tem: - Tudi danes v mednarodni javnosti odmeva vojaški poseg ZDA zoper suvereno državo Venezuelo - Švica razglasila 9. januar za dan žalovanja po smrtonosnem požaru - V javnem sektorju začel veljati nov način izplačevanja delovne uspešnosti - Podjetnik Marko Prunk načrtuje pakirnico mesa