Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tri novitete iz sveta elektronske glasbe in več kot enourna definicija house glasbe, ki nam jo s pomočjo gramofonov in vinilk predstavlja Jan Sekalski. 01. deadmau5 & Stevie Appleton - Science (mau5trap) 02. ZHU - LEVEL (Broke Records) 03. BUNT. x The Temper Trap - What If I Fly (Sweet Disposition) (Arista Records)
Tri novitete iz sveta elektronske glasbe in več kot enourna definicija house glasbe, ki nam jo s pomočjo gramofonov in vinilk predstavlja Jan Sekalski. 01. deadmau5 & Stevie Appleton - Science (mau5trap) 02. ZHU - LEVEL (Broke Records) 03. BUNT. x The Temper Trap - What If I Fly (Sweet Disposition) (Arista Records)
Zaradi obsežnih snegolomov na severovzhodu države brez oskrbe z elektriko ostaja približno 35.000 odjemalcev. Po navedbah pristojnih bo tako vsaj še nekaj dni. Razmere so najbolj zahtevne na območju Maribora. Medtem ko so težave s pitno vodo odpravlili, razmere ostajajo zahtevne v gozdovih, kjer je po prvih ocenah poškodovanih približno 50 tisoč kubičnih metrov drevja. Zaradi snežnih razmer so v nekaterih šolah danes so odpovedali pouk.
Zaradi obsežnih snegolomov na severovzhodu države brez oskrbe z elektriko ostaja približno 35.000 odjemalcev. Po navedbah pristojnih bo tako vsaj še nekaj dni. Razmere so najbolj zahtevne na območju Maribora. Medtem ko so težave s pitno vodo odpravlili, razmere ostajajo zahtevne v gozdovih, kjer je po prvih ocenah poškodovanih približno 50 tisoč kubičnih metrov drevja. Zaradi snežnih razmer so v nekaterih šolah danes so odpovedali pouk.
Smučanje, blejske kremne rezine in izleti po Prešernovih sledeh so tudi del tradicionalne Zimske šole v naravi na Gorenjskem, na kateri so se ta teden zbrali učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz nemške zvezne dežele Baden Württemberg in njihovi starši. Kaj vse so doživeli in kako to zimsko druženje v domovini poteka? Strnili smo kulturne utrinke iz Prage, kjer je zelo dejavno Slovensko društvo Jože Plečnik, na praški univerzi pa se sliši tudi slovenski jezik, saj tam deluje tudi slovenski lektorat. Zabeležili smo dogajanje na društveni volilni skupščini in pustovanju v Banja Luki. V pogovoru z dolgoletno profesorico slovenščine na univerzi v Tokiu Jelisavo Dobovšek Sethna pa več o povezovanju Slovencev na Japonskem, ob krepitvi tečajev slovenščine.
Smučanje, blejske kremne rezine in izleti po Prešernovih sledeh so tudi del tradicionalne Zimske šole v naravi na Gorenjskem, na kateri so se ta teden zbrali učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz nemške zvezne dežele Baden Württemberg in njihovi starši. Kaj vse so doživeli in kako to zimsko druženje v domovini poteka? Strnili smo kulturne utrinke iz Prage, kjer je zelo dejavno Slovensko društvo Jože Plečnik, na praški univerzi pa se sliši tudi slovenski jezik, saj tam deluje tudi slovenski lektorat. Zabeležili smo dogajanje na društveni volilni skupščini in pustovanju v Banja Luki. V pogovoru z dolgoletno profesorico slovenščine na univerzi v Tokiu Jelisavo Dobovšek Sethna pa več o povezovanju Slovencev na Japonskem, ob krepitvi tečajev slovenščine.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Vsaka šola nekaj stane! Pripoveduje: Boris Kralj. Napisala: Karolina Kolmanič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Vsaka šola nekaj stane! Pripoveduje: Boris Kralj. Napisala: Karolina Kolmanič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Težak in moker sneg je predvsem na vzhodu države danes povzročil nemalo nevšečnosti, predvsem v prometu. Brez elektrike ostaja več deset tisoč odjemalcev, marsikje so zato za nekaj časa ostali tudi brez oskrbe z vodo. Poškodovanih je več kot 50 tisoč kubičnih metrov dreves, zato Direktor zavoda za gozdove Gregor Danev poziva, naj ljudje ne hodijo v gozdove. Pregledali jih bodo, ko se bodo razmere umirile in bo to varno. Drugi poudarki oddaje: - Ameriško vrhovno sodišče razveljavilo večino Trumpovih carin. - Pet evropskih držav v Krakovu z načrti za krepitev protizračne obrambe. - Državna volilna komisija v osmih volilnih enotah prejela 18 kandidatnih list.
Težak in moker sneg je predvsem na vzhodu države danes povzročil nemalo nevšečnosti, predvsem v prometu. Brez elektrike ostaja več deset tisoč odjemalcev, marsikje so zato za nekaj časa ostali tudi brez oskrbe z vodo. Poškodovanih je več kot 50 tisoč kubičnih metrov dreves, zato Direktor zavoda za gozdove Gregor Danev poziva, naj ljudje ne hodijo v gozdove. Pregledali jih bodo, ko se bodo razmere umirile in bo to varno. Drugi poudarki oddaje: - Ameriško vrhovno sodišče razveljavilo večino Trumpovih carin. - Pet evropskih držav v Krakovu z načrti za krepitev protizračne obrambe. - Državna volilna komisija v osmih volilnih enotah prejela 18 kandidatnih list.
V današnjem druženju s kulturo bomo predstavili letošnjo umetniško rezidenco v Kubedu. V njej bodo do konca decembra ustvarjali književniki. Spoznali bomo urugvajskega pesnika, prevajalca, slikarja, vizualnega umetnika in oblikovalca, ki že nekaj let živi in ustvarja v Izoli. Francisco Tomsich je te dni sicer odpotoval v domovino, kjer bo že drugič prejel urugvajsko nacionalno nagrado za literaturo. Naši ljubljanski kolegi pa so bili na predpremieri slovenskega filma Exodus 1945: Naša kri. Glasbeno vezivo oddaje Pol ure kulture pa bo danes Fleurs - studijski album italijanskega kantavtorja Franca Battiata.
V današnjem druženju s kulturo bomo predstavili letošnjo umetniško rezidenco v Kubedu. V njej bodo do konca decembra ustvarjali književniki. Spoznali bomo urugvajskega pesnika, prevajalca, slikarja, vizualnega umetnika in oblikovalca, ki že nekaj let živi in ustvarja v Izoli. Francisco Tomsich je te dni sicer odpotoval v domovino, kjer bo že drugič prejel urugvajsko nacionalno nagrado za literaturo. Naši ljubljanski kolegi pa so bili na predpremieri slovenskega filma Exodus 1945: Naša kri. Glasbeno vezivo oddaje Pol ure kulture pa bo danes Fleurs - studijski album italijanskega kantavtorja Franca Battiata.
Tekmovalni spored olimpijskih iger v Italiji prinaša sedem končnih odločitev, med katerimi je tudi moška biatlonska tekma s skupinskim startom. Ob odzivih slovenskih tekmovalcev in pregledu pestrega dogajanja v Italiji se posvetimo še odzivom celjskih nogometašev po včerajšnjem gostovanju v konferenčni ligi in preverimo utrip s finala pokalnega tekmovanja Slovenije v košarki. V ženskem finalu se v Šenčurju za prvo letošnjo domačo lovoriko merita ekipi Maribora in Celja.
Tekmovalni spored olimpijskih iger v Italiji prinaša sedem končnih odločitev, med katerimi je tudi moška biatlonska tekma s skupinskim startom. Ob odzivih slovenskih tekmovalcev in pregledu pestrega dogajanja v Italiji se posvetimo še odzivom celjskih nogometašev po včerajšnjem gostovanju v konferenčni ligi in preverimo utrip s finala pokalnega tekmovanja Slovenije v košarki. V ženskem finalu se v Šenčurju za prvo letošnjo domačo lovoriko merita ekipi Maribora in Celja.
Tina Modotti, ki se je pred 130 leti rodila v Vidmu v Italiji, danes velja za pomembno ustvarjalko moderne fotografije 20. stoletja. In vendar je njen inteziven in dovršen umetniški opus nastajal le dobrih sedem let. Kmalu zatem je kot članica mehiške komunistične partije postala prepoznavna figura revolucionarnega gibanja – in fotografijo je povsem opustila.
Tina Modotti, ki se je pred 130 leti rodila v Vidmu v Italiji, danes velja za pomembno ustvarjalko moderne fotografije 20. stoletja. In vendar je njen inteziven in dovršen umetniški opus nastajal le dobrih sedem let. Kmalu zatem je kot članica mehiške komunistične partije postala prepoznavna figura revolucionarnega gibanja – in fotografijo je povsem opustila.
Tokrat se bomo podali v Koncertno dvorano v St. Irénée – občino v regiji Quebec v Kanadi, kjer sta 26. julija lani v sklopu Festivala Le Domaine Forget de Charlevoix zazveneli deli Felixa Mendelssohna in Cesarja Francka. Glasbeniki: violinisti – Ramsey Husser, Aaron Schwebel, Marianne Dugal, Annick Roussin, violista – Jean-Baptiste Magnon, Isaak Chalk in violončelistki – Elizabeth Dolin, Chloé Dominguez – so se v prvem delu predstavili z »Oktetom v Es-duru, op. 20« Felixa Mendelssohna (pon.).
Tokrat se bomo podali v Koncertno dvorano v St. Irénée – občino v regiji Quebec v Kanadi, kjer sta 26. julija lani v sklopu Festivala Le Domaine Forget de Charlevoix zazveneli deli Felixa Mendelssohna in Cesarja Francka. Glasbeniki: violinisti – Ramsey Husser, Aaron Schwebel, Marianne Dugal, Annick Roussin, violista – Jean-Baptiste Magnon, Isaak Chalk in violončelistki – Elizabeth Dolin, Chloé Dominguez – so se v prvem delu predstavili z »Oktetom v Es-duru, op. 20« Felixa Mendelssohna (pon.).
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, gospodarska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, gospodarska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Ne moremo vsi biti zmagovalci, tudi pusta so ta teden sežgali. Če ste na počitnicah, niste veliko zamudili, v glavnem olimpijske medalje in nekaj s tem povezanih solza. A pred nami so zelo zanimivi tedni. Kampanja pred volitvami se je začela, v mednarodni areni pa, kljub ustanovitvi Odbora za mir, miru ne kaže najbolje.
Ne moremo vsi biti zmagovalci, tudi pusta so ta teden sežgali. Če ste na počitnicah, niste veliko zamudili, v glavnem olimpijske medalje in nekaj s tem povezanih solza. A pred nami so zelo zanimivi tedni. Kampanja pred volitvami se je začela, v mednarodni areni pa, kljub ustanovitvi Odbora za mir, miru ne kaže najbolje.
Do konca olimpijskih iger je sicer samo še nekaj dni, v podkastu SOS-odmev pa smo že potegnili prvo črto. Gost tokratne epizode je komentator TV Slovenija Aleš Potočnik, ki je v Predazzu od blizu spremljal vse štiri slovenske medalje in podal svoj odziv na družino Prevc. Vabljeni k poslušanju.
Do konca olimpijskih iger je sicer samo še nekaj dni, v podkastu SOS-odmev pa smo že potegnili prvo črto. Gost tokratne epizode je komentator TV Slovenija Aleš Potočnik, ki je v Predazzu od blizu spremljal vse štiri slovenske medalje in podal svoj odziv na družino Prevc. Vabljeni k poslušanju.
Med 26. februarjem in 11. aprilom bodo v Ljubljani potekali tradicionalni Koroški kulturni dnevi. V mesecu in pol se bo zvrstilo 12 različnih kulturnih dogodkov, prek katerih bomo lahko nekoliko bolje spoznali življenje in kulturno ustvarjanje koroških Slovencev.
Med 26. februarjem in 11. aprilom bodo v Ljubljani potekali tradicionalni Koroški kulturni dnevi. V mesecu in pol se bo zvrstilo 12 različnih kulturnih dogodkov, prek katerih bomo lahko nekoliko bolje spoznali življenje in kulturno ustvarjanje koroških Slovencev.
Scenski koreografski esej o »mogočem« stanju stvari skozi gib in odrsko podobo, ki jo ustvarjata igralska zasedba in tehnični ansambel, razmišlja o neučinkovitosti napredka, ki naj bi razbremenil družbo, a vse prepogosto vodi v negotovost, neenakost in odtujenost. Avtorja koncepta: Sebastijan Horvat, Milan Ramšak Marković Režiser: Sebastijan Horvat Dramaturg: Milan Ramšak Marković Scenograf: Igor Vasilijev Kostumografinja: Belinda Radulović Avtor glasbe: Drago Ivanuša Koreografinja in oblikovalka odrskega giba: Lada Petrovski Ternovšek Oblikovalec svetlobe: Aleksandar Čavlek Oblikovalec zvoka: Stojan Nemec Asistentka dramaturgije in režije: Lana Krmelj Igrajo: Ana Facchini, Lara Fortuna, Peter Harl, Gorazd Jakomini, Jure Kopušar, Miha Nemec, Medea Novak, Helena Peršuh, Maja Poljanec, Jakob Šfiligoj, Urška Taufer, Žiga Udir, Blaž Valič, Andrej Zalesjak Nastopajo tudi: Rok Cuznar, Filip Čebašek / Jan Svenšek, Brigita Gregorič, Miralem Hrnjica, Blaž Kovač, Gorazd Prinčič, Kaja Trkman
Scenski koreografski esej o »mogočem« stanju stvari skozi gib in odrsko podobo, ki jo ustvarjata igralska zasedba in tehnični ansambel, razmišlja o neučinkovitosti napredka, ki naj bi razbremenil družbo, a vse prepogosto vodi v negotovost, neenakost in odtujenost. Avtorja koncepta: Sebastijan Horvat, Milan Ramšak Marković Režiser: Sebastijan Horvat Dramaturg: Milan Ramšak Marković Scenograf: Igor Vasilijev Kostumografinja: Belinda Radulović Avtor glasbe: Drago Ivanuša Koreografinja in oblikovalka odrskega giba: Lada Petrovski Ternovšek Oblikovalec svetlobe: Aleksandar Čavlek Oblikovalec zvoka: Stojan Nemec Asistentka dramaturgije in režije: Lana Krmelj Igrajo: Ana Facchini, Lara Fortuna, Peter Harl, Gorazd Jakomini, Jure Kopušar, Miha Nemec, Medea Novak, Helena Peršuh, Maja Poljanec, Jakob Šfiligoj, Urška Taufer, Žiga Udir, Blaž Valič, Andrej Zalesjak Nastopajo tudi: Rok Cuznar, Filip Čebašek / Jan Svenšek, Brigita Gregorič, Miralem Hrnjica, Blaž Kovač, Gorazd Prinčič, Kaja Trkman
V Semiču te dni praznujejo stoto obletnico rojstva pesnika, prevajalca in urednika Lojzeta Krakarja. Od nocoj naprej pa si bo mogoče v kinematografih Cineplexxa in v kinih Art kino mreže ogledati novi slovenski film Exodus 1945: Naša kri režiserja in scenarista filma Vida Planinca. V Slovenski kinoteki v Ljubljani bodo s filmom Mama in kurba Jeana Eustacheja odprli jubilejni cikel Kinoteka 30!, s katerim Kinoteka praznuje 30 let. Vabljeni k poslušanju!
V Semiču te dni praznujejo stoto obletnico rojstva pesnika, prevajalca in urednika Lojzeta Krakarja. Od nocoj naprej pa si bo mogoče v kinematografih Cineplexxa in v kinih Art kino mreže ogledati novi slovenski film Exodus 1945: Naša kri režiserja in scenarista filma Vida Planinca. V Slovenski kinoteki v Ljubljani bodo s filmom Mama in kurba Jeana Eustacheja odprli jubilejni cikel Kinoteka 30!, s katerim Kinoteka praznuje 30 let. Vabljeni k poslušanju!
Obilno sneženje je zlasti na severovzhodu države močno zagodlo tamkajšnjim prebivalcem: kar približno 40 tisoč jih je še vedno brez elektrike. Elektrodistributerji sporočajo, da bodo oskrbo za vse težko obnovili še danes, saj so razmere na terenu izjemno zahtevne. Obilen sneg - ponekod po nižinah ga je zapadlo več kot 25 centimetrov - ovira tudi promet, pri čemer železniški promet po nekaj ustavitvah znova deluje. Drugi poudarki oddaje: - SDS in NSi vložili ustavno presojo glede prispevka za dolgotrajno oskrbo - Ameriške sile nakopičene blizu Irana, Trumpov kabinet naj bi bil razdeljen v zvezi z napadom - Peterica evropskih obrambnih ministrov za skupni razvoj protizračne obrambe
Obilno sneženje je zlasti na severovzhodu države močno zagodlo tamkajšnjim prebivalcem: kar približno 40 tisoč jih je še vedno brez elektrike. Elektrodistributerji sporočajo, da bodo oskrbo za vse težko obnovili še danes, saj so razmere na terenu izjemno zahtevne. Obilen sneg - ponekod po nižinah ga je zapadlo več kot 25 centimetrov - ovira tudi promet, pri čemer železniški promet po nekaj ustavitvah znova deluje. Drugi poudarki oddaje: - SDS in NSi vložili ustavno presojo glede prispevka za dolgotrajno oskrbo - Ameriške sile nakopičene blizu Irana, Trumpov kabinet naj bi bil razdeljen v zvezi z napadom - Peterica evropskih obrambnih ministrov za skupni razvoj protizračne obrambe
V Malo naokrog o težavah zaradi obilnih snežnih padavin. Kako je v Mariboru, kako v okoliških občinah, kako na Goričkem? O odpravljanju težav z zimskimi službami in gasilci, kako je v vrtcih in šolah, kjer so ostali brez elektrike, ogrevanja in vode. V živo s terena.
V Malo naokrog o težavah zaradi obilnih snežnih padavin. Kako je v Mariboru, kako v okoliških občinah, kako na Goričkem? O odpravljanju težav z zimskimi službami in gasilci, kako je v vrtcih in šolah, kjer so ostali brez elektrike, ogrevanja in vode. V živo s terena.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Olupljeni iglavci z okrašenimi krošnjami in debli, na katerih se pogosto znajde prometni znak za omejitev hitrosti, v zadnjem času pa tudi pravcate improvizirane skulpture ali jumbo plakati – to so rojstnodnevni mlaji, ki naj bi se pravzaprav razvili iz obeležij, povezanih s plemstvom. Čeprav jih danes povezujemo predvsem s podeželjem, jih lahko opazimo tudi v mestnih okoljih, pred leti pa so ujeli zanimanje mlade fotografinje Lucije Rosc, ki se pri svojem delu pogosto posveča spominu, trenutno pa se z razstavo Vozi počasi predstavlja v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.
Olupljeni iglavci z okrašenimi krošnjami in debli, na katerih se pogosto znajde prometni znak za omejitev hitrosti, v zadnjem času pa tudi pravcate improvizirane skulpture ali jumbo plakati – to so rojstnodnevni mlaji, ki naj bi se pravzaprav razvili iz obeležij, povezanih s plemstvom. Čeprav jih danes povezujemo predvsem s podeželjem, jih lahko opazimo tudi v mestnih okoljih, pred leti pa so ujeli zanimanje mlade fotografinje Lucije Rosc, ki se pri svojem delu pogosto posveča spominu, trenutno pa se z razstavo Vozi počasi predstavlja v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.
Živimo v času, ki si ga verjetno ne bi izbrali, če bi imeli to možnost. V času, ko se piše zgodovina. Ko se sklicujemo na mednarodno pravo, dobimo odgovor, da to obstaja samo toliko, kolikor ga kdo potrebuje, da se nanj sklicuje. Trkamo na vrata organizacij, kot sta Evropska unija ali NATO, pa dobimo odgovor, da ne vemo, kako dolgo bosta še pri življenju. Kdo riše meje novih vplivnih območij? Ali lahko na to kaj vplivamo? Pravijo, da se moramo postaviti na svoje noge. Res? Kot Evropejci ali kot Slovenci?
Živimo v času, ki si ga verjetno ne bi izbrali, če bi imeli to možnost. V času, ko se piše zgodovina. Ko se sklicujemo na mednarodno pravo, dobimo odgovor, da to obstaja samo toliko, kolikor ga kdo potrebuje, da se nanj sklicuje. Trkamo na vrata organizacij, kot sta Evropska unija ali NATO, pa dobimo odgovor, da ne vemo, kako dolgo bosta še pri življenju. Kdo riše meje novih vplivnih območij? Ali lahko na to kaj vplivamo? Pravijo, da se moramo postaviti na svoje noge. Res? Kot Evropejci ali kot Slovenci?
Južni sneg je danes ohromil vzhod države. V Mariboru, Ptuju, Prekmurju in drugod se še zmeraj spopadajo z izpadi električne energije. Ponekod pa imajo težave tudi z vodo in kanalizacijo.
Južni sneg je danes ohromil vzhod države. V Mariboru, Ptuju, Prekmurju in drugod se še zmeraj spopadajo z izpadi električne energije. Ponekod pa imajo težave tudi z vodo in kanalizacijo.
O vtisih iz 76. berlinskega filmskega festivala in ugibanjih o filmih, ki utegnejo prejeti katerega od berlinskih medvedov, se pogovarjamo z Ingrid Kovač Brus.
O vtisih iz 76. berlinskega filmskega festivala in ugibanjih o filmih, ki utegnejo prejeti katerega od berlinskih medvedov, se pogovarjamo z Ingrid Kovač Brus.
V Berlinu se bo ta konec tedna sklenil že 76. mednarodni filmski festival. V oddaji se o vtisih iz festivala in ugibanjih o filmih, ki utegnejo prejeti katerega od berlinskih medvedov, pogovarjamo z Ingrid Kovač Brus. Poleg tega tokrat ocenjujemo filma Tajni agent Kleberja Mendonçe Filha in Viharni Vrh Emerald Fennell, poklonili pa se bomo tudi v torek preminulemu slavnemu ustvarjalcu ameriških dokumentarnih filmov, Fredericku Wisemanu.
V Berlinu se bo ta konec tedna sklenil že 76. mednarodni filmski festival. V oddaji se o vtisih iz festivala in ugibanjih o filmih, ki utegnejo prejeti katerega od berlinskih medvedov, pogovarjamo z Ingrid Kovač Brus. Poleg tega tokrat ocenjujemo filma Tajni agent Kleberja Mendonçe Filha in Viharni Vrh Emerald Fennell, poklonili pa se bomo tudi v torek preminulemu slavnemu ustvarjalcu ameriških dokumentarnih filmov, Fredericku Wisemanu.
Ostali poudarki oddaje: - Z dopisniki obeležujemo dva mednarodna dneva: turističnih vodnikov z aktivnostmi v Loški dolini in dan maternega jezika, z najmlajšimi na Postojnskem - V Semiču bodo z literarnim večerom začeli jubilejne 30. Krakarjeve dneve - V Žalcu opozarjajo, da je država na rimsko nekropolo v Šempetru pozabila - V Murski Soboti so uspeli popraviti poškodovan krstni kamen, ki je zdaj spet na svojem mestu v evengeličanski cerkvi .
Ostali poudarki oddaje: - Z dopisniki obeležujemo dva mednarodna dneva: turističnih vodnikov z aktivnostmi v Loški dolini in dan maternega jezika, z najmlajšimi na Postojnskem - V Semiču bodo z literarnim večerom začeli jubilejne 30. Krakarjeve dneve - V Žalcu opozarjajo, da je država na rimsko nekropolo v Šempetru pozabila - V Murski Soboti so uspeli popraviti poškodovan krstni kamen, ki je zdaj spet na svojem mestu v evengeličanski cerkvi .
Kot je dandanes že v navadi, smo prvi vpogled v najnovejšo priredbo klasičnega romana Viharni vrh dobili skoraj leto pred premiero s pomočjo neuradnih fotografij s snemanja. Te so ponujale precej transgresivno vizijo viktorijanske ljubezenske zgodbe, ki prek tragičnega odnosa med Catherine Earnshaw in Heathcliffom, temnopoltim varovancem njenega očeta, tematizira vprašanja medgeneracijske travme ter rasnih in razrednih trenj v angleški družbi 18. stoletja. Tudi pred prvimi podobami Margot Robbie kot Catherine in Jacoba Elordija kot Heathcliffa pa nas večina verjetno ni pričakovala tradicionalne priredbe. Fennell se je v svojem dosedanjem delu namreč precej zavestno in z veseljem predala vlogi provokatorke. Vseeno so prej omenjene fotografije prizorov s kostumi v slogu osemdesetih let prejšnjega stoletja, svetlolaso Robbie v vlogi temnolase Catherine in izrazito erotičnimi trenutki razburili marsikaterega oboževalca izvirnika. Še večja tarča pomislekov pa sta bila glavna igralca. Kljub pogostim diskrepancam v starosti igralcev in njihovih likov, je petintridesetletna Robbie precej vprašljiva kandidatka za vlogo Cathy, ki v romanu umre pri svojih osemnajstih. Še bolj problematičen pa je seveda izbris Heathcliffove rase. Prav sedaj, ko je javni diskurz tako osredotočen na probleme reprezentacije, razmerij moči in prevpraševanje zgodovine, bi lahko Fennell v svoji priredbi povedala kaj zares pomembnega. A se je odločila, da ne bo. Kot režiserka tudi sama prizna, je omenjeni konteksti pri pisanju scenarija niso zanimali. Fennell je želela prej kot samo knjižno predlogo na veliki zaslon prenesti svoj najstniški vtis romana. Za ta namen si je pred ponovnim prebiranjem knjige tudi izpisala vse, česar se je spominjala od preteklih branj. Med temi zapiski so se tako znašle reči, ki so se režiserki skozi leta vtisnile v spomin, pa tudi tisto, kar je v procesu pozabljanja in fantaziranja sama dodala. Sodeč po filmu in njenih besedah, je pri adaptiranju bolj zvesto sledila tem vtisom kot Brontëjinemu romanu. Njeno priredbo bi lahko zato ustrezneje karakterizirali kot fanovsko literaturo v filmski različici. Kot številne priredbe romana prej Fennell v svoji v ospredje postavi del zgodbe, ki se osredotoča na odnos med Catherine in Heathcliffom – izpusti torej knjižno sedanjost, v kateri Brontë izriše usodo naslednje generacije na Viharnem vrhu. Fennell vsebinsko niti v najširšem smislu ni zvesta sporočilu ali resnici romana, temveč raje sledi svoji čustveni resnici. Heathcliffov lik je tako odrešen praktično vseh svojih okrutnih lastnosti ter s tem zravnan v idealiziranega romantičnega junaka. Mnogo drugih likov je iz zgodbe izbrisanih ali združenih v en lik, pa tudi njihove motivacije in dejanja so drugačni. Vse te spremembe služijo izbrisu kompleksnejših družbenih vidikov romana ter osredotočenju na trenutke zgodbe, ki lahko samo v takšnem vakuumu zares delujejo kot epska romantična tragedija. Tako se najnovejši Viharni vrh popolnoma preda erotičnim podtonom romana in estetiki kiča iz osemdesetih. Fluorescenčno oranžno-rožnato nebo in razkošna kostumografija bi lahko bili vzeti naravnost s platnic cenenih zgodovinskih ljubezenskih romanov – ti so nenazadnje navdihnili tudi plakat filma. Mogočna scenografija prehaja med meglenimi travnatimi griči in izumetničenimi notranjščinami, ki obenem spominjajo na Drakulo Francisa Forda Coppole in Rocky Horror Picture Show režiserja Jima Sharmana. Namesto zgodovinsko ali literarno ustrezne priredbe nam Fennell s tem ponudi čutno, impresionistično, stilizirano izkušnjo. Če uspemo ob ogledu tudi sami popolnoma zanemariti izvirni roman, lahko s potopitvijo v to izkušnjo film doživimo kot učinkovit, koherenten in estetsko presunljiv izdelek. Bere: Maja Moll Piše: Vanja Gajić
Kot je dandanes že v navadi, smo prvi vpogled v najnovejšo priredbo klasičnega romana Viharni vrh dobili skoraj leto pred premiero s pomočjo neuradnih fotografij s snemanja. Te so ponujale precej transgresivno vizijo viktorijanske ljubezenske zgodbe, ki prek tragičnega odnosa med Catherine Earnshaw in Heathcliffom, temnopoltim varovancem njenega očeta, tematizira vprašanja medgeneracijske travme ter rasnih in razrednih trenj v angleški družbi 18. stoletja. Tudi pred prvimi podobami Margot Robbie kot Catherine in Jacoba Elordija kot Heathcliffa pa nas večina verjetno ni pričakovala tradicionalne priredbe. Fennell se je v svojem dosedanjem delu namreč precej zavestno in z veseljem predala vlogi provokatorke. Vseeno so prej omenjene fotografije prizorov s kostumi v slogu osemdesetih let prejšnjega stoletja, svetlolaso Robbie v vlogi temnolase Catherine in izrazito erotičnimi trenutki razburili marsikaterega oboževalca izvirnika. Še večja tarča pomislekov pa sta bila glavna igralca. Kljub pogostim diskrepancam v starosti igralcev in njihovih likov, je petintridesetletna Robbie precej vprašljiva kandidatka za vlogo Cathy, ki v romanu umre pri svojih osemnajstih. Še bolj problematičen pa je seveda izbris Heathcliffove rase. Prav sedaj, ko je javni diskurz tako osredotočen na probleme reprezentacije, razmerij moči in prevpraševanje zgodovine, bi lahko Fennell v svoji priredbi povedala kaj zares pomembnega. A se je odločila, da ne bo. Kot režiserka tudi sama prizna, je omenjeni konteksti pri pisanju scenarija niso zanimali. Fennell je želela prej kot samo knjižno predlogo na veliki zaslon prenesti svoj najstniški vtis romana. Za ta namen si je pred ponovnim prebiranjem knjige tudi izpisala vse, česar se je spominjala od preteklih branj. Med temi zapiski so se tako znašle reči, ki so se režiserki skozi leta vtisnile v spomin, pa tudi tisto, kar je v procesu pozabljanja in fantaziranja sama dodala. Sodeč po filmu in njenih besedah, je pri adaptiranju bolj zvesto sledila tem vtisom kot Brontëjinemu romanu. Njeno priredbo bi lahko zato ustrezneje karakterizirali kot fanovsko literaturo v filmski različici. Kot številne priredbe romana prej Fennell v svoji v ospredje postavi del zgodbe, ki se osredotoča na odnos med Catherine in Heathcliffom – izpusti torej knjižno sedanjost, v kateri Brontë izriše usodo naslednje generacije na Viharnem vrhu. Fennell vsebinsko niti v najširšem smislu ni zvesta sporočilu ali resnici romana, temveč raje sledi svoji čustveni resnici. Heathcliffov lik je tako odrešen praktično vseh svojih okrutnih lastnosti ter s tem zravnan v idealiziranega romantičnega junaka. Mnogo drugih likov je iz zgodbe izbrisanih ali združenih v en lik, pa tudi njihove motivacije in dejanja so drugačni. Vse te spremembe služijo izbrisu kompleksnejših družbenih vidikov romana ter osredotočenju na trenutke zgodbe, ki lahko samo v takšnem vakuumu zares delujejo kot epska romantična tragedija. Tako se najnovejši Viharni vrh popolnoma preda erotičnim podtonom romana in estetiki kiča iz osemdesetih. Fluorescenčno oranžno-rožnato nebo in razkošna kostumografija bi lahko bili vzeti naravnost s platnic cenenih zgodovinskih ljubezenskih romanov – ti so nenazadnje navdihnili tudi plakat filma. Mogočna scenografija prehaja med meglenimi travnatimi griči in izumetničenimi notranjščinami, ki obenem spominjajo na Drakulo Francisa Forda Coppole in Rocky Horror Picture Show režiserja Jima Sharmana. Namesto zgodovinsko ali literarno ustrezne priredbe nam Fennell s tem ponudi čutno, impresionistično, stilizirano izkušnjo. Če uspemo ob ogledu tudi sami popolnoma zanemariti izvirni roman, lahko s potopitvijo v to izkušnjo film doživimo kot učinkovit, koherenten in estetsko presunljiv izdelek. Bere: Maja Moll Piše: Vanja Gajić
V poznih 70. letih, v obdobju brazilske vojaške diktature, nekdanji profesor Armando Solimões pod krinko potuje v nekakšno komuno, zavetišče za politične begunce, kjer nadaljuje svoje življenje kot Marcelo. Medtem ko raziskuje tudi preteklost svoje družine in se druži z drugimi disidenti, njegovi nekdanji nasprotniki nadenj pošljejo atentatorje ... V današnjem času študentke zgodovine raziskujejo dokumente o brazilski preteklosti in skušajo z avdioposnetki rekonstruirati mrežo političnega odpora; pri tem pa v živo srečajo tudi zdravnika, nenavadno podobnega Armandu. Povzetek zgodbe brazilskega celovečerca Tajni agent (O Agente Secreto, 2025) pove pravzaprav zelo malo o tem vznemirljivem filmskem organizmu, ki ga podpisuje scenarist in režiser Kleber Mendonça Filho. Film postavi enačaj med osebnim in političnim; medtem ko gledalec skoraj kot forenzik po koščkih sestavlja usodo profesorja Armanda, se pred nami izrisuje tudi freska brazilske družbe in časa, oziroma značaja nekega represivnega obdobja. A hkrati je film na nek način zelo igriv, tudi duhovit; Mendonça Filho se spretno poigrava z nekaterimi žanrskimi zakonitostmi, etnološkimi posebnostmi in suvereno plava v »grindhouse« barvni paleti, ki še dodatno priklicuje sedemdeseta leta. Uspe mu biti celo smešen na preganjavičen na način Kafke, z vdori absurda, ki pa hkrati sledi sanjski logiki pripovedi. Ali bolje rečeno, pošlje nas na potovanje po meandrih spomina, ki preskakujejo med časovnimi obdobji, dogodki in identitetami. Film bi s svojo konstrukcijo zlahka zdrsnil v neprebavljiv solipsizem, vendar brez skrbi: ves čas smo v varnih rokah zrelega avtorja, ki ga je užitek opazovati pri delu. Na lanskem festivalu v Cannesu sta bila nagrajena Mendonça Filho kot režiser in Wagner Moura kot glavni igralec; njegov portret zadržanega intelektualca pooseblja tudi samega gledalca kot »divjega detektiva«, če lahko uporabim sintagmo Roberta Bolaña. Ta se mora znajti v kaotičnih situacijah, kjer nihče ni nujno to, za kar se sprva predstavlja, in kjer posamezna podoba ni nujno tudi resnična. Morda je neko širšo zgodovinsko resnico zares mogoče izkusiti samo z bogatim mozaikom fiktivnih anekdot. Tajni agent je slikovita, karnevalska filmska izkušnja mojstrskega cineasta, ki v domiselnem valovanju pripovedi utopi bolečino zgodovinske izkušnje. Film zares velikega platna in velikega avtorskega zamaha. In – nenazadnje – tudi slovo Uda Kierja, ki tu nastopi v svoji zadnji filmski vlogi. Bere: Igor Velše Piše: Gorazd Trušnovec
V poznih 70. letih, v obdobju brazilske vojaške diktature, nekdanji profesor Armando Solimões pod krinko potuje v nekakšno komuno, zavetišče za politične begunce, kjer nadaljuje svoje življenje kot Marcelo. Medtem ko raziskuje tudi preteklost svoje družine in se druži z drugimi disidenti, njegovi nekdanji nasprotniki nadenj pošljejo atentatorje ... V današnjem času študentke zgodovine raziskujejo dokumente o brazilski preteklosti in skušajo z avdioposnetki rekonstruirati mrežo političnega odpora; pri tem pa v živo srečajo tudi zdravnika, nenavadno podobnega Armandu. Povzetek zgodbe brazilskega celovečerca Tajni agent (O Agente Secreto, 2025) pove pravzaprav zelo malo o tem vznemirljivem filmskem organizmu, ki ga podpisuje scenarist in režiser Kleber Mendonça Filho. Film postavi enačaj med osebnim in političnim; medtem ko gledalec skoraj kot forenzik po koščkih sestavlja usodo profesorja Armanda, se pred nami izrisuje tudi freska brazilske družbe in časa, oziroma značaja nekega represivnega obdobja. A hkrati je film na nek način zelo igriv, tudi duhovit; Mendonça Filho se spretno poigrava z nekaterimi žanrskimi zakonitostmi, etnološkimi posebnostmi in suvereno plava v »grindhouse« barvni paleti, ki še dodatno priklicuje sedemdeseta leta. Uspe mu biti celo smešen na preganjavičen na način Kafke, z vdori absurda, ki pa hkrati sledi sanjski logiki pripovedi. Ali bolje rečeno, pošlje nas na potovanje po meandrih spomina, ki preskakujejo med časovnimi obdobji, dogodki in identitetami. Film bi s svojo konstrukcijo zlahka zdrsnil v neprebavljiv solipsizem, vendar brez skrbi: ves čas smo v varnih rokah zrelega avtorja, ki ga je užitek opazovati pri delu. Na lanskem festivalu v Cannesu sta bila nagrajena Mendonça Filho kot režiser in Wagner Moura kot glavni igralec; njegov portret zadržanega intelektualca pooseblja tudi samega gledalca kot »divjega detektiva«, če lahko uporabim sintagmo Roberta Bolaña. Ta se mora znajti v kaotičnih situacijah, kjer nihče ni nujno to, za kar se sprva predstavlja, in kjer posamezna podoba ni nujno tudi resnična. Morda je neko širšo zgodovinsko resnico zares mogoče izkusiti samo z bogatim mozaikom fiktivnih anekdot. Tajni agent je slikovita, karnevalska filmska izkušnja mojstrskega cineasta, ki v domiselnem valovanju pripovedi utopi bolečino zgodovinske izkušnje. Film zares velikega platna in velikega avtorskega zamaha. In – nenazadnje – tudi slovo Uda Kierja, ki tu nastopi v svoji zadnji filmski vlogi. Bere: Igor Velše Piše: Gorazd Trušnovec
Severovzhod države je prizadelo močno sneženje, ki je ohromilo cestni in železniški promet, več deset tisoč ljudi na Štajerskem in Koroškem je ostalo brez elektrike. Zaradi obsežnega snegoloma so ljudem ponekod odsvetovali zadrževanje zunaj. Intervencijske službe delajo s polno paro. Po besedah Darje Kocjan iz Slovenskih železnic vlaki zamujajo, a razmere se izboljšujejo. Na območju Ptuja utegne pitna voda postati kalna zaradi ustavljenih črpališč. Druge teme: - Opozicija z ustavno presojo nad prispevek za dolgotrajno oskrb. - Teheran in Washington znova izmenujeta grožnje in vabila k pogajanjem. - Mariborski svetniki z več pomisleki glede graditve sežigalnice.
Severovzhod države je prizadelo močno sneženje, ki je ohromilo cestni in železniški promet, več deset tisoč ljudi na Štajerskem in Koroškem je ostalo brez elektrike. Zaradi obsežnega snegoloma so ljudem ponekod odsvetovali zadrževanje zunaj. Intervencijske službe delajo s polno paro. Po besedah Darje Kocjan iz Slovenskih železnic vlaki zamujajo, a razmere se izboljšujejo. Na območju Ptuja utegne pitna voda postati kalna zaradi ustavljenih črpališč. Druge teme: - Opozicija z ustavno presojo nad prispevek za dolgotrajno oskrb. - Teheran in Washington znova izmenujeta grožnje in vabila k pogajanjem. - Mariborski svetniki z več pomisleki glede graditve sežigalnice.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Štuhec je iz kompoziicje diplomiral leta 1960 na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Matije Bravničarja, glasbeno šolanje pa je nadaljeval na Dunaju. Njegov opus obsega orkestralne, komorne, solistične in mladinske skladbe ter samospeve. Za svoje delo je prejel mnoge nagrade, med drugim leta 1961 Prešernovo študentsko nagrado, leta 1976 drugo nagrado jugoslovanskih radijskih postaj in leta 2004 nagrado Prešernovega sklada za skladbo Simfonieta.
Štuhec je iz kompoziicje diplomiral leta 1960 na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Matije Bravničarja, glasbeno šolanje pa je nadaljeval na Dunaju. Njegov opus obsega orkestralne, komorne, solistične in mladinske skladbe ter samospeve. Za svoje delo je prejel mnoge nagrade, med drugim leta 1961 Prešernovo študentsko nagrado, leta 1976 drugo nagrado jugoslovanskih radijskih postaj in leta 2004 nagrado Prešernovega sklada za skladbo Simfonieta.
Luka Koper je lani ob večjem pretovoru kontejnerjev in avtomobilov ter višjih prihodkih iz skladiščnin pridelala 380 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 15 odstotkov več kot v letu prej. Čisti dobiček se je zvišal za 35 odstotkov na 81,5 milijona evrov. Za osem odstotkov je povečala tudi število zaposlenih. V oddaji tudi o tem: - Zaradi birokratskega zapleta v dveh občinah na Goriškem umaknili razpis za protitočno zaščito. - Začelo se je zbiranje vlog v kmetijstvu za letos. - Na olimpijskih igrah danes slovenske barve zastopa Jakov Fak.
Luka Koper je lani ob večjem pretovoru kontejnerjev in avtomobilov ter višjih prihodkih iz skladiščnin pridelala 380 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 15 odstotkov več kot v letu prej. Čisti dobiček se je zvišal za 35 odstotkov na 81,5 milijona evrov. Za osem odstotkov je povečala tudi število zaposlenih. V oddaji tudi o tem: - Zaradi birokratskega zapleta v dveh občinah na Goriškem umaknili razpis za protitočno zaščito. - Začelo se je zbiranje vlog v kmetijstvu za letos. - Na olimpijskih igrah danes slovenske barve zastopa Jakov Fak.
Iz olimpijske Italije se nam je oglasil Nejc Jemec. Predstavil nam je spremenjeno podobo Cortine d'Ampezzo ter nekaterih drugih bližnjih (in malo manj bližnjih) krajev, v katerih so uredili prizorišča tekmovanj. Govorili smo o mobilnosti osebja in obiskovalcev, nekoliko manj megalomansko zastavljeni organizaciji tekmovanja od običajnih izvedb olimpijskih iger, pa tudi o nekoliko bolj ležerni atmosferi, kar zadeva varnostne protokole.
Iz olimpijske Italije se nam je oglasil Nejc Jemec. Predstavil nam je spremenjeno podobo Cortine d'Ampezzo ter nekaterih drugih bližnjih (in malo manj bližnjih) krajev, v katerih so uredili prizorišča tekmovanj. Govorili smo o mobilnosti osebja in obiskovalcev, nekoliko manj megalomansko zastavljeni organizaciji tekmovanja od običajnih izvedb olimpijskih iger, pa tudi o nekoliko bolj ležerni atmosferi, kar zadeva varnostne protokole.
Novità al cinema ma anche film che raccontano il legame tra la settima arte e lo sport, dai classici come Momenti di gloria o Rocky ai più recenti Marty Supreme e F1. Con Francesco Ruzzier, critico cinematografico.
Novità al cinema ma anche film che raccontano il legame tra la settima arte e lo sport, dai classici come Momenti di gloria o Rocky ai più recenti Marty Supreme e F1. Con Francesco Ruzzier, critico cinematografico.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - ob obilnem sneženju kaos na cestah, prekinjene dobave elektrike in vode ter zaprta vrata nekaterih šol - v Framu odprli obnovljen osrednji vrtec - v Križevcih popoldne odprtje nove šolske telovadnice
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - ob obilnem sneženju kaos na cestah, prekinjene dobave elektrike in vode ter zaprta vrata nekaterih šol - v Framu odprli obnovljen osrednji vrtec - v Križevcih popoldne odprtje nove šolske telovadnice
Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju, Janez Gregorc eden od začetnikov slovenskega jazza, v Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju, Janez Gregorc eden od začetnikov slovenskega jazza, v Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Marij Kogoj je ustvaril več del za mlade glasove. Poleg glasbe k pravljični igri Josipa Ribičiča V kraljestvu palčkov je, večinoma med letoma 1922 in 1923, uglasbil več besedil slovenskih pesnikov. Njegove skladbe za otroke in mladino so prvič izšle leta 1924 v Trstu in pozneje doživele še več natisov. Kogojevo glasbo na koncertnih odrih rad oživlja tržaški dirigent Stojan Kuret, ki opus skladatelja še posebej ceni. Njegove skladbe za mladino je kot mlad dirigent prvič posnel z Mladinskim pevskim zborom Glasbene matice Trst, več let pozneje, leta 2005, pa z Vokalno skupino Čarnice.
Marij Kogoj je ustvaril več del za mlade glasove. Poleg glasbe k pravljični igri Josipa Ribičiča V kraljestvu palčkov je, večinoma med letoma 1922 in 1923, uglasbil več besedil slovenskih pesnikov. Njegove skladbe za otroke in mladino so prvič izšle leta 1924 v Trstu in pozneje doživele še več natisov. Kogojevo glasbo na koncertnih odrih rad oživlja tržaški dirigent Stojan Kuret, ki opus skladatelja še posebej ceni. Njegove skladbe za mladino je kot mlad dirigent prvič posnel z Mladinskim pevskim zborom Glasbene matice Trst, več let pozneje, leta 2005, pa z Vokalno skupino Čarnice.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V Mariboru bo konec tedna potekala tridnevna 41. mednarodna zimska plesna šola, na kateri bodo plesalci, koreografi, mentorji in drugi ljubitelji plesa dobili novo znanje z različnih področjih in o različnih plesnih zvrsteh ter izmenjali izkušnje. Obiskali smo tudi Galerijo Murska Sobota, kjer je na ogled ena najpomembnejših zasebnih umetniških zbirk pri nas, zbirka Galerije Žula, in kjer bodo letos med drugim posebej izpostavili mlade pomurske ustvarjalce.
V Mariboru bo konec tedna potekala tridnevna 41. mednarodna zimska plesna šola, na kateri bodo plesalci, koreografi, mentorji in drugi ljubitelji plesa dobili novo znanje z različnih področjih in o različnih plesnih zvrsteh ter izmenjali izkušnje. Obiskali smo tudi Galerijo Murska Sobota, kjer je na ogled ena najpomembnejših zasebnih umetniških zbirk pri nas, zbirka Galerije Žula, in kjer bodo letos med drugim posebej izpostavili mlade pomurske ustvarjalce.
Vse klasične italijanske jedi so nastale iz pomanjkanja, pravi italijanski kuhar Maurizio Meccoli. Bolonjsko omako so recimo začeli kuhati bolonjski mesarji, ki so po koncu tedna zmleli vse ostanke mesa, ki jih čez teden niso uspeli prodati. Zalili so jih z vinom, jim dodali zelenjavo in jih dolgo kuhali, da so se znebili vseh neprijetnih priokusov starega mesa. Na začetku so bolonjsko omako pripravljali brez paradižnika, tega so začeli dodajati pozneje. V tokratni Mimo grede bomo v nekaj minut stisnili okuse, ki nastajajo več ur. Vsaj šest ur bomo namreč potrebovali za pravo italijansko bolonjsko omako!
Vse klasične italijanske jedi so nastale iz pomanjkanja, pravi italijanski kuhar Maurizio Meccoli. Bolonjsko omako so recimo začeli kuhati bolonjski mesarji, ki so po koncu tedna zmleli vse ostanke mesa, ki jih čez teden niso uspeli prodati. Zalili so jih z vinom, jim dodali zelenjavo in jih dolgo kuhali, da so se znebili vseh neprijetnih priokusov starega mesa. Na začetku so bolonjsko omako pripravljali brez paradižnika, tega so začeli dodajati pozneje. V tokratni Mimo grede bomo v nekaj minut stisnili okuse, ki nastajajo več ur. Vsaj šest ur bomo namreč potrebovali za pravo italijansko bolonjsko omako!
Konec preteklega leta je izšla nova knjiga Inter montes: Kobariška tisočletja. Izdala jo je Fundacija Poti miru v Posočju ob 30. obletnici ustanovitve Občine Kobarid. Avtorji v svojih prispevkih orišejo zgodovino tega območja vse od kamene dobe do današnjih dni. S tem želijo bralcem približati bogato izročilo teh krajev, pravi odgovorni urednik publikacije Mihael Uršič. Hkrati opozarja, kako pomembno je sistematično zbiranje osebnih pričevanj ter fotografskega in dokumentarnega gradiva.
Konec preteklega leta je izšla nova knjiga Inter montes: Kobariška tisočletja. Izdala jo je Fundacija Poti miru v Posočju ob 30. obletnici ustanovitve Občine Kobarid. Avtorji v svojih prispevkih orišejo zgodovino tega območja vse od kamene dobe do današnjih dni. S tem želijo bralcem približati bogato izročilo teh krajev, pravi odgovorni urednik publikacije Mihael Uršič. Hkrati opozarja, kako pomembno je sistematično zbiranje osebnih pričevanj ter fotografskega in dokumentarnega gradiva.
Na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru je Slovenija osvojila tri medalje. Za dve je poskrbela alpska smučarka Tina Maze, smučarska tekačica Petra Majdič pa se je na oder za zmagovalke prebila z zlomljenimi rebri.
Na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru je Slovenija osvojila tri medalje. Za dve je poskrbela alpska smučarka Tina Maze, smučarska tekačica Petra Majdič pa se je na oder za zmagovalke prebila z zlomljenimi rebri.
Igor Gombač že skoraj 30 let živi v Cortini d'Ampezzo. V Dolomite se je preselil iz Trsta, navdušuje ga narava, vsak prosti trenutek skuša preživeti v hribih. Pravi, da so igre prinesle veliko dobre volje in tudi nekaj kaosa. Njegov najljubši dogodek z iger pa ni povezan z zimskim športnikom.
Igor Gombač že skoraj 30 let živi v Cortini d'Ampezzo. V Dolomite se je preselil iz Trsta, navdušuje ga narava, vsak prosti trenutek skuša preživeti v hribih. Pravi, da so igre prinesle veliko dobre volje in tudi nekaj kaosa. Njegov najljubši dogodek z iger pa ni povezan z zimskim športnikom.
Tokrat vas vabimo v družbo Ceneta Prevca in Gašperja Berganta. Cene Prevc je nekdanji slovenski skakalni šampion, lastnik medalje z Olimpijskih iger, zdaj pa je komentator, stand up komik in gostinec. Gašper Bergant pa je eden izmed najbolj prepoznavnih imen slovenske stand-up scene. Skupaj z drugimi stand-up komiki navdušujeta v komediji Janezi. Z njima se bo pogovarjala Bernarda Žarn.
Tokrat vas vabimo v družbo Ceneta Prevca in Gašperja Berganta. Cene Prevc je nekdanji slovenski skakalni šampion, lastnik medalje z Olimpijskih iger, zdaj pa je komentator, stand up komik in gostinec. Gašper Bergant pa je eden izmed najbolj prepoznavnih imen slovenske stand-up scene. Skupaj z drugimi stand-up komiki navdušujeta v komediji Janezi. Z njima se bo pogovarjala Bernarda Žarn.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saša Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celotnem tednu.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saša Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celotnem tednu.
Zadnje in najobsežnejše Osterčevo delo je baletna pantomima Iluzije v treh dejanjih in osmih slikah, ki jo je ustvarjal med letoma 1937 in 1941. Skladatelj je dokončal in v samozaložbi izdal klavirski izvleček. Orkestrsko partituro je dokončal le do začetka pete slike, saj se je po hudi napredujoči bolezni 23. maja 1941 za vedno poslovil.
Zadnje in najobsežnejše Osterčevo delo je baletna pantomima Iluzije v treh dejanjih in osmih slikah, ki jo je ustvarjal med letoma 1937 in 1941. Skladatelj je dokončal in v samozaložbi izdal klavirski izvleček. Orkestrsko partituro je dokončal le do začetka pete slike, saj se je po hudi napredujoči bolezni 23. maja 1941 za vedno poslovil.
Kanada-Finska in ZDA-Slovaška sta polfinalna para moškega hokejskega turnirja. Le Slovaki za preboj med štiri niso potrebovali podaljška. Čehi so proti Kanadčanom vdrugo povedli, potem ko so zadeli z igralcem preveč na ledu, preden so se favoriti rešili. Marko Pangerc iz Milana poroča, da v zvezdniški zasedbi Kanadčanov izstopa bliskoviti Connor McDavid, Dare Rupar pa pravi, da bo tudi v moški tekaški preizkušnji na 50 kilometrov Johannes Hesflot Klaebo izrazit favorit. Pangerc in Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem
Kanada-Finska in ZDA-Slovaška sta polfinalna para moškega hokejskega turnirja. Le Slovaki za preboj med štiri niso potrebovali podaljška. Čehi so proti Kanadčanom vdrugo povedli, potem ko so zadeli z igralcem preveč na ledu, preden so se favoriti rešili. Marko Pangerc iz Milana poroča, da v zvezdniški zasedbi Kanadčanov izstopa bliskoviti Connor McDavid, Dare Rupar pa pravi, da bo tudi v moški tekaški preizkušnji na 50 kilometrov Johannes Hesflot Klaebo izrazit favorit. Pangerc in Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem
Kurilne naprave za lokalno ogrevanje so običajno namenjene ogrevanju prostora, v katerem so postavljene. Pri njihovi uporabi moramo paziti, da v napravo pride dovolj zraka za zgorevanje in poskrbeti za kakovosten odvod dimnih plinov. Kaj pomeni toplozračni in kaj toplovodni kamin? Katere so slabosti odprtih kaminov? Kako zagotoviti zrakotesnost peči? Katere so prednosti lončenih peči? Zakaj so spet priljubljeni večfunkcijski štedilniki na lesna goriva? Gost petkovega svetovalnega servisa na Prvem bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Vprašanja lahko zastavite tudi na spletni strani www.prvi.rtvslo.si.
Kurilne naprave za lokalno ogrevanje so običajno namenjene ogrevanju prostora, v katerem so postavljene. Pri njihovi uporabi moramo paziti, da v napravo pride dovolj zraka za zgorevanje in poskrbeti za kakovosten odvod dimnih plinov. Kaj pomeni toplozračni in kaj toplovodni kamin? Katere so slabosti odprtih kaminov? Kako zagotoviti zrakotesnost peči? Katere so prednosti lončenih peči? Zakaj so spet priljubljeni večfunkcijski štedilniki na lesna goriva? Gost petkovega svetovalnega servisa na Prvem bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Vprašanja lahko zastavite tudi na spletni strani www.prvi.rtvslo.si.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Zaradi sneženja težave v prometu, železniški promet med Mariborom in Ljubljano obstal - Prenova Slomškovega trga za zdaj na čakanju - Štajerska prejemnica prestižnega turističnega naziva
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Zaradi sneženja težave v prometu, železniški promet med Mariborom in Ljubljano obstal - Prenova Slomškovega trga za zdaj na čakanju - Štajerska prejemnica prestižnega turističnega naziva
V svetu mikroorganizmov je lahko vsak encim, ki ga zna mikrob izdelati, svojevrstna prednost. Ta prednost je posebej izrazita pri nekaterih bakterijah in kvasovkah, ki zmorejo s svojimi encimi razgraditi celulozo, ki gradi rastline in je celo najpogostejša biološka snov na Zemlji. In če je razgrajevanje celuloze za mikrobe vir hrane ter način preživetja, človek te njihove načine razgradnje posnema v tehnoloških procesih. Odpadni slama in žagovina na eni strani ter les, travna vlakna na drugi so namreč pomembne surovine za izdelavo papirja, oblačil, pa tudi biogoriva. Eden izmed načinov, kako bi lahko rastlinski material predelali ne s kemikalijami, temveč kar mikrobi samimi, so celulosomi - poseben preplet encimov in proteinov na površini teh enoceličnih organizmov. Na Biotehniški fakulteti tako iščejo okolju prijaznejše načine razgradnje celuloze, kar med drugim raziskuje tokratna gostja Podob znanja doc. dr. Maša Vodovnik z Oddelka za mikrobiologijo Biotehniške fakultete.
V svetu mikroorganizmov je lahko vsak encim, ki ga zna mikrob izdelati, svojevrstna prednost. Ta prednost je posebej izrazita pri nekaterih bakterijah in kvasovkah, ki zmorejo s svojimi encimi razgraditi celulozo, ki gradi rastline in je celo najpogostejša biološka snov na Zemlji. In če je razgrajevanje celuloze za mikrobe vir hrane ter način preživetja, človek te njihove načine razgradnje posnema v tehnoloških procesih. Odpadni slama in žagovina na eni strani ter les, travna vlakna na drugi so namreč pomembne surovine za izdelavo papirja, oblačil, pa tudi biogoriva. Eden izmed načinov, kako bi lahko rastlinski material predelali ne s kemikalijami, temveč kar mikrobi samimi, so celulosomi - poseben preplet encimov in proteinov na površini teh enoceličnih organizmov. Na Biotehniški fakulteti tako iščejo okolju prijaznejše načine razgradnje celuloze, kar med drugim raziskuje tokratna gostja Podob znanja doc. dr. Maša Vodovnik z Oddelka za mikrobiologijo Biotehniške fakultete.