Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tudi danes je, podobno kot včeraj, promet na cestah zaznamovala nesreča na primorski avtocesti med Razdrtim in Studencem. Danes zjutraj se je na istem odseku prevrnilo tovorno vozilo, spet je prišlo do popolne zapore avtoceste. Do zastojev prometa skozi Postojno pa prihaja vsak dan, tudi če ni nesreč. V oddaji tudi o tem: -Pri hrvaškem Karlovcu blizu slovenske meje so našli štiri mrtve migrante. -Krajani Šebrelj opozarjajo na parkirni kaos v vasi. -Policija je na območju vipavske občine lani zabeležila za tretjino več prometnih nesreč kot leto prej. -Nogometno prvenstvo z vse manj neznankami.
Tudi danes je, podobno kot včeraj, promet na cestah zaznamovala nesreča na primorski avtocesti med Razdrtim in Studencem. Danes zjutraj se je na istem odseku prevrnilo tovorno vozilo, spet je prišlo do popolne zapore avtoceste. Do zastojev prometa skozi Postojno pa prihaja vsak dan, tudi če ni nesreč. V oddaji tudi o tem: -Pri hrvaškem Karlovcu blizu slovenske meje so našli štiri mrtve migrante. -Krajani Šebrelj opozarjajo na parkirni kaos v vasi. -Policija je na območju vipavske občine lani zabeležila za tretjino več prometnih nesreč kot leto prej. -Nogometno prvenstvo z vse manj neznankami.
- Suša zlasti na Koroškem in v Podravju - Energetika Maribor formalno končala ogrevalno sezono - Poraz proti Radomljam poglobil krizo nogometašev Maribora
- Suša zlasti na Koroškem in v Podravju - Energetika Maribor formalno končala ogrevalno sezono - Poraz proti Radomljam poglobil krizo nogometašev Maribora
David Sim je škotski arhitekt in urbanist, ki večino življenja živi in dela na Danskem. Tja se je preselil po tem, ko je na univerzi poslušal predavanje legendarnega danskega urbanista Jana Gehla, ki je pozneje postal njegov mentor. Pred kratkim je tudi v slovenščini izšla Simova knjiga Mehka mesta, v kateri razmišlja o oblikovanju javnih prostorov po človeški meri. V Zeleni luči razlaga, zakaj meni, da moramo začeti urejati drugačne trge in ulice, ki temeljijo na štirih enostavnih načelih: manjše, nižje, počasneje, preprostejše. Taka mesta, pravi, lahko ponudijo protistrup za prehiter in obremenjujoč način sodobnega življenja. V oddaji pa spoznamo še zgodbo o trdih pristankih na ljubljanskih kolesarskih stezah.
David Sim je škotski arhitekt in urbanist, ki večino življenja živi in dela na Danskem. Tja se je preselil po tem, ko je na univerzi poslušal predavanje legendarnega danskega urbanista Jana Gehla, ki je pozneje postal njegov mentor. Pred kratkim je tudi v slovenščini izšla Simova knjiga Mehka mesta, v kateri razmišlja o oblikovanju javnih prostorov po človeški meri. V Zeleni luči razlaga, zakaj meni, da moramo začeti urejati drugačne trge in ulice, ki temeljijo na štirih enostavnih načelih: manjše, nižje, počasneje, preprostejše. Taka mesta, pravi, lahko ponudijo protistrup za prehiter in obremenjujoč način sodobnega življenja. V oddaji pa spoznamo še zgodbo o trdih pristankih na ljubljanskih kolesarskih stezah.
V oddaji se bomo v štirih nadaljevanjih spomnili slovenskih jazzovskih solistov na kontrabasu in električnem basu. V tretjem delu bodo Marko Korošec, Jani Hace, Robert Jukič, Tomaž Grom, Nikola Matošić, Janez Moder, Matjaž Bajec in Žiga Golob.
V oddaji se bomo v štirih nadaljevanjih spomnili slovenskih jazzovskih solistov na kontrabasu in električnem basu. V tretjem delu bodo Marko Korošec, Jani Hace, Robert Jukič, Tomaž Grom, Nikola Matošić, Janez Moder, Matjaž Bajec in Žiga Golob.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V soboto, 9. maja, se bo začela finalna serija za naslov državnega prvaka v vaterpolu. Naslov brani mariborski AVK Branik, ki se bo za drugo zaporedno lovoriko boril s kranjskim Triglavom. Med ekipama praktično ni skrivnosti, kljub temu pa Mariborčani pred novim vrhuncem sezone pilijo formo. Kako, pa smo razkrili v Tretjem polčasu.
V soboto, 9. maja, se bo začela finalna serija za naslov državnega prvaka v vaterpolu. Naslov brani mariborski AVK Branik, ki se bo za drugo zaporedno lovoriko boril s kranjskim Triglavom. Med ekipama praktično ni skrivnosti, kljub temu pa Mariborčani pred novim vrhuncem sezone pilijo formo. Kako, pa smo razkrili v Tretjem polčasu.
"Imel sem deda, sedeminsedemdeset let starega. Sedeli so vso božjo zimo za pečjo, z roko so podpirali pipico ,z devetimi orli' (kajti zob niso več imeli, da bi jim bila pipica sama v ustih stala) pa pripovedovali so ven in ven, kaj se v tem in tem kraju od ,njega dni' pripoveduje, kaj so sami doživeli in kaj se je v starih časih godilo." O rojstni domačiji, krajih in ljudeh, predvsem pa o dedu in zgodbah, ki jih je pripovedoval, je v delu Spomini na deda pisal Josip Jurčič. Prav ded je bil tisti, ki je tihega, toda čuječega dečka vzel v svoje varstvo in mu dovolil, da skupaj z odraslimi posluša njegove pripovedi.
"Imel sem deda, sedeminsedemdeset let starega. Sedeli so vso božjo zimo za pečjo, z roko so podpirali pipico ,z devetimi orli' (kajti zob niso več imeli, da bi jim bila pipica sama v ustih stala) pa pripovedovali so ven in ven, kaj se v tem in tem kraju od ,njega dni' pripoveduje, kaj so sami doživeli in kaj se je v starih časih godilo." O rojstni domačiji, krajih in ljudeh, predvsem pa o dedu in zgodbah, ki jih je pripovedoval, je v delu Spomini na deda pisal Josip Jurčič. Prav ded je bil tisti, ki je tihega, toda čuječega dečka vzel v svoje varstvo in mu dovolil, da skupaj z odraslimi posluša njegove pripovedi.
Danes je mednarodni dan gasilcev. Gre za enega izmed javno najbolj cenjenih poklicev in poslanstev. Kljub temu pa tudi v njihovih vrstah ni vse brezhibno, saj se predvsem poklicni gasilci precej neuspešno borijo za bolj pošteno plačilo, prostovoljni pa so kljub številnim obljubam še vedno prikrajšani za nekatere ugodnosti, ki bi njihov trud vsaj nekoliko nagradile. Ob tem se slabša tudi stanje na področju zanimanja za poklic ter za operativno delo v prostovoljnih društvih.
Danes je mednarodni dan gasilcev. Gre za enega izmed javno najbolj cenjenih poklicev in poslanstev. Kljub temu pa tudi v njihovih vrstah ni vse brezhibno, saj se predvsem poklicni gasilci precej neuspešno borijo za bolj pošteno plačilo, prostovoljni pa so kljub številnim obljubam še vedno prikrajšani za nekatere ugodnosti, ki bi njihov trud vsaj nekoliko nagradile. Ob tem se slabša tudi stanje na področju zanimanja za poklic ter za operativno delo v prostovoljnih društvih.
Čez tri dni se bo začela letošnja 68. izvedba športno rekreativne prireditve Pot ob žici. Gost tokratne epizode Prvakov tedna že 50 let soustvarja organizacijo Pohoda ob žici. Za svoje dolgoletno delo je letos ob Poti ob žici dobil svoje drevo. Četrt stoletja je bil tudi na čelu Ljubljanskega maratona, vse od njegovih začetkov do uvrstitve v kategorijo najelitnejših maratonov na svetu, Športnik po duši in po poklicu se je v različnih obdobjih svojega življenja kot tekmovalec, sodnik in trener ukvarjal z alpskim smučanjem, biatlonom, gimnastiko in seveda atletiko. Zakaj je Pot ob žici eden najbolj posebnih športno-rekreativnih prostorov v evropskem prostoru? Kaj pomeni za identiteto Ljubljane in kako je usidrana v slovenski kolektivni spomin? Gost Prvakov tedna je Gojko Zalokar.
Čez tri dni se bo začela letošnja 68. izvedba športno rekreativne prireditve Pot ob žici. Gost tokratne epizode Prvakov tedna že 50 let soustvarja organizacijo Pohoda ob žici. Za svoje dolgoletno delo je letos ob Poti ob žici dobil svoje drevo. Četrt stoletja je bil tudi na čelu Ljubljanskega maratona, vse od njegovih začetkov do uvrstitve v kategorijo najelitnejših maratonov na svetu, Športnik po duši in po poklicu se je v različnih obdobjih svojega življenja kot tekmovalec, sodnik in trener ukvarjal z alpskim smučanjem, biatlonom, gimnastiko in seveda atletiko. Zakaj je Pot ob žici eden najbolj posebnih športno-rekreativnih prostorov v evropskem prostoru? Kaj pomeni za identiteto Ljubljane in kako je usidrana v slovenski kolektivni spomin? Gost Prvakov tedna je Gojko Zalokar.
Kako bi otroku odgovorili na vprašanje, kako nastane dojenček? Bi se razlage lotili ob pomoči čebelic in štorkelj ali bi mu poskusili čim bolj realno razložiti biološko stran nastanka novega življenja? V svetu, kjer sta golota in spolnost vsakdanji del medijske ponudbe, marsikdo še vedno težko spregovori o spolnosti, intimi, spolnih organih. Toda to, da s svojimi potomci govorimo o teh temah, je pomembno. Tako gradimo zaupanje v našem odnosu z njimi, prav tako pa jim s tem posredujemo svoje vrednote.
Kako bi otroku odgovorili na vprašanje, kako nastane dojenček? Bi se razlage lotili ob pomoči čebelic in štorkelj ali bi mu poskusili čim bolj realno razložiti biološko stran nastanka novega življenja? V svetu, kjer sta golota in spolnost vsakdanji del medijske ponudbe, marsikdo še vedno težko spregovori o spolnosti, intimi, spolnih organih. Toda to, da s svojimi potomci govorimo o teh temah, je pomembno. Tako gradimo zaupanje v našem odnosu z njimi, prav tako pa jim s tem posredujemo svoje vrednote.
Bedřich Smetana se je v zgodovino zapisal s svojimi čudovitimi simfoničnimi pesnitvami, osmimi nacionalnimi operami in ne nazadnje tudi bogatim klavirskim in komornim opusom.
Bedřich Smetana se je v zgodovino zapisal s svojimi čudovitimi simfoničnimi pesnitvami, osmimi nacionalnimi operami in ne nazadnje tudi bogatim klavirskim in komornim opusom.
Gasilci, poklicni in seveda tudi prostovoljni, so nepogrešljiv del naše družbe. Gasijo požare, posredujejo ob prometnih nesrečah, v zadnjem času so vse pogosteje prvi posredovalci ob vremenskih ujmah in reševanju življenj. Njihovo nesebično delo še posebej izpostavimo 4. maja ob mednarodnem dnevu gasilcev. Njihov pomen je v ospredju ponedeljkovega Odprtega mikrofona; ali so dovolj cenjeni, pa ste povedali tudi vi.
Gasilci, poklicni in seveda tudi prostovoljni, so nepogrešljiv del naše družbe. Gasijo požare, posredujejo ob prometnih nesrečah, v zadnjem času so vse pogosteje prvi posredovalci ob vremenskih ujmah in reševanju življenj. Njihovo nesebično delo še posebej izpostavimo 4. maja ob mednarodnem dnevu gasilcev. Njihov pomen je v ospredju ponedeljkovega Odprtega mikrofona; ali so dovolj cenjeni, pa ste povedali tudi vi.
V Švici se je končala kolesarska dirka po Romandiji, na kateri sta nastopila oba slovenska zvezdnika, Tadej Pogačar in Primož Roglič. O zmagovalcu 79. izvedbe dirke je odločal včerajšnji zaključni vzpon na Leysin.
V Švici se je končala kolesarska dirka po Romandiji, na kateri sta nastopila oba slovenska zvezdnika, Tadej Pogačar in Primož Roglič. O zmagovalcu 79. izvedbe dirke je odločal včerajšnji zaključni vzpon na Leysin.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Danes prvi sestanki glede usklajevanja koalicijskih izhodišč za novo vlado - Danes je mednarodni dan gasilcev - Nogometaši Maribora po porazu z Radomljami v vedno večji krizi
- Danes prvi sestanki glede usklajevanja koalicijskih izhodišč za novo vlado - Danes je mednarodni dan gasilcev - Nogometaši Maribora po porazu z Radomljami v vedno večji krizi
Več kot četrtina odraslih v Sloveniji lahko prebere in razume le preprosta besedila, najvišjo stopnjo besedilnih spretnosti dosega le 5,4 % Slovencev (povprečje OECD je sicer 10,6 %). Približno polovica Slovencev letno ne prebere niti ene knjige. O tem govorimo s sogovornicama: dr. Tina Bilban je predsednica slovenske sekcije IBBY (Združenje za uveljavljanje mladinske književnosti), mag. Darja Lavrenčič Vrabec pa vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo.
Več kot četrtina odraslih v Sloveniji lahko prebere in razume le preprosta besedila, najvišjo stopnjo besedilnih spretnosti dosega le 5,4 % Slovencev (povprečje OECD je sicer 10,6 %). Približno polovica Slovencev letno ne prebere niti ene knjige. O tem govorimo s sogovornicama: dr. Tina Bilban je predsednica slovenske sekcije IBBY (Združenje za uveljavljanje mladinske književnosti), mag. Darja Lavrenčič Vrabec pa vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo.
Na sporedu arija Farfalletta festosetta Mauricea Greena, Fugalni koncert za flavto, oboo in godala, op. 40/2 Gustava Holsta, Nočne prikazni – tri klavirske skladbe po Aloysiusu Bertrandu Mauricea Ravela, Simfonija št. 5 v F-duru, op. 76 Antonína Dvořáka, Sonata št. 2 za harfo in klavir Milka Lazarja, Dundonnell Philipa Sparka in Rapsodija v modrem Georgea Gershwina.
Na sporedu arija Farfalletta festosetta Mauricea Greena, Fugalni koncert za flavto, oboo in godala, op. 40/2 Gustava Holsta, Nočne prikazni – tri klavirske skladbe po Aloysiusu Bertrandu Mauricea Ravela, Simfonija št. 5 v F-duru, op. 76 Antonína Dvořáka, Sonata št. 2 za harfo in klavir Milka Lazarja, Dundonnell Philipa Sparka in Rapsodija v modrem Georgea Gershwina.
Poljski pesnik Czesław Miłosz se je rodil leta 1911 v Litvi, umrl je leta 2004 v Krakovu na Poljskem. Preživel je nemško zasedbo Varšave med drugo svetovno vojno. Po vojni se je pred komunističnim preganjanjem umaknil v Francijo in se potem naselil v Združenih državah Amerike. Leta 1980 je prejel Nobelovo nagrado za književnost; v utemeljitvi med drugim piše, da v svoji poeziji "z nepopustljivo jasnovidnostjo izraža človekov izpostavljeni položaj v svetu hudih konfliktov". Prevod Rozka Štefan, interpretacija Jernej Gašperin, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Posneto 2022.
Poljski pesnik Czesław Miłosz se je rodil leta 1911 v Litvi, umrl je leta 2004 v Krakovu na Poljskem. Preživel je nemško zasedbo Varšave med drugo svetovno vojno. Po vojni se je pred komunističnim preganjanjem umaknil v Francijo in se potem naselil v Združenih državah Amerike. Leta 1980 je prejel Nobelovo nagrado za književnost; v utemeljitvi med drugim piše, da v svoji poeziji "z nepopustljivo jasnovidnostjo izraža človekov izpostavljeni položaj v svetu hudih konfliktov". Prevod Rozka Štefan, interpretacija Jernej Gašperin, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Posneto 2022.
93 let bo letos dopolnila Roža Žorž z Gradišča nad Prvačino. Danes biva v novogoriškem domu upokojencev. Šolala se je za medicinsko sestro. Službo je dobila v Kopru, kjer je tudi živela. Mateji Grebenjak je večkrat poudarila, da njeno življenje ni bilo lahko.
93 let bo letos dopolnila Roža Žorž z Gradišča nad Prvačino. Danes biva v novogoriškem domu upokojencev. Šolala se je za medicinsko sestro. Službo je dobila v Kopru, kjer je tudi živela. Mateji Grebenjak je večkrat poudarila, da njeno življenje ni bilo lahko.
Na sporedu arija Farfalletta festosetta Mauricea Greena, Fugalni koncert za flavto, oboo in godala, op. 40/2 Gustava Holsta, Nočne prikazni – tri klavirske skladbe po Aloysiusu Bertrandu Mauricea Ravela, Simfonija št. 5 v F-duru, op. 76 Antonína Dvořáka, Sonata št. 2 za harfo in klavir Milka Lazarja, Dundonnell Philipa Sparka in Rapsodija v modrem Georgea Gershwina.
Na sporedu arija Farfalletta festosetta Mauricea Greena, Fugalni koncert za flavto, oboo in godala, op. 40/2 Gustava Holsta, Nočne prikazni – tri klavirske skladbe po Aloysiusu Bertrandu Mauricea Ravela, Simfonija št. 5 v F-duru, op. 76 Antonína Dvořáka, Sonata št. 2 za harfo in klavir Milka Lazarja, Dundonnell Philipa Sparka in Rapsodija v modrem Georgea Gershwina.
Jutri se bo državni zbor na izredni seji seznanil z odločitvijo predsednice države Nataše Pirc Musar, da predčasno zaključi prvi krog iskanja mandatarja in v izvolitev ne predlaga nobenega imena. S tem bo v sredo začel teči 14 dnevni drugi rok, v katerem je pričakovati kandidaturo prvaka SDS Janeza Janše za novega mandatarja. V oddaji tudi o tem: -Začenja se vrh Evropske politične skupnosti. -Gasilska brigada Koper pred kadrovskimi in infrastrukturnimi izzivi. -Šest električnih kombijev za ajdovske osnovne šole. -Za koraj 276 tisoč učencev in dijakov so se končale prvomajske počitnice. -Nogometaši Kopra so zmagali v Murski Soboti in potrdili evropsko vozovnico.
Jutri se bo državni zbor na izredni seji seznanil z odločitvijo predsednice države Nataše Pirc Musar, da predčasno zaključi prvi krog iskanja mandatarja in v izvolitev ne predlaga nobenega imena. S tem bo v sredo začel teči 14 dnevni drugi rok, v katerem je pričakovati kandidaturo prvaka SDS Janeza Janše za novega mandatarja. V oddaji tudi o tem: -Začenja se vrh Evropske politične skupnosti. -Gasilska brigada Koper pred kadrovskimi in infrastrukturnimi izzivi. -Šest električnih kombijev za ajdovske osnovne šole. -Za koraj 276 tisoč učencev in dijakov so se končale prvomajske počitnice. -Nogometaši Kopra so zmagali v Murski Soboti in potrdili evropsko vozovnico.
Pred nami je pester teden na političnem parketu. Po napovedih se bo začelo usklajevanje koalicijskih izhodišč, ki so jih pripravili v SDS. Neuradno naj bi se vodja SDS Janez Janša popoldne o njih pogovarjal z vodji NSi in Demokratov, Jernejem Vrtovcem in Anžetom Logarjem. Drugi poudarki oddaje: - Po napovedih ameriškega predsednika Trumpa bodo ZDA pomagale ladjam, ki so obtičale v Hormuški ožini. - Na vrhu Evropske politične skupnosti o evropski varnosti, Ukrajini, energetiki, povezljivosti in gospodarski odpornosti. - Tadej Pogačar zmagal na kolesarski dirki po Romandiji in osvojil dvajseto etapno dirko v karieri.
Pred nami je pester teden na političnem parketu. Po napovedih se bo začelo usklajevanje koalicijskih izhodišč, ki so jih pripravili v SDS. Neuradno naj bi se vodja SDS Janez Janša popoldne o njih pogovarjal z vodji NSi in Demokratov, Jernejem Vrtovcem in Anžetom Logarjem. Drugi poudarki oddaje: - Po napovedih ameriškega predsednika Trumpa bodo ZDA pomagale ladjam, ki so obtičale v Hormuški ožini. - Na vrhu Evropske politične skupnosti o evropski varnosti, Ukrajini, energetiki, povezljivosti in gospodarski odpornosti. - Tadej Pogačar zmagal na kolesarski dirki po Romandiji in osvojil dvajseto etapno dirko v karieri.
V Klicni kodi o tem, da te dni mineva 50 let od uničujočih potresov, ki so maja in septembra leta 1976 prizadela Furlanijo, pa tudi Posočje. Kako bodo sosednje obeležili za spomin? Pa tudi o bolj vedrih temah. Tako kot marsikje po Sloveniji, so tudi tu med Slovenci v Italiji prvi majski dnevi posvečeni postavljanju mlajev oziroma majev kot pravijo zamejci. Po vaseh stojijo večinoma že od prvomajskega praznika, v Dolini pri Trstu pa ga bodo postavili v soboto (9.5.). Prihaja Majenca, priljubljen praznik pomladi in mladosti. Kogar bolj zanimajo koncerti, pa bo najbrž navdušen nad novico, da se dela na nekdanjem goriškem letališču zaključujejo. Konec maja bo kot kaže prvi novo glasbeno stičišče otvoril italijanski kantavtor Cesare Cremonini.
V Klicni kodi o tem, da te dni mineva 50 let od uničujočih potresov, ki so maja in septembra leta 1976 prizadela Furlanijo, pa tudi Posočje. Kako bodo sosednje obeležili za spomin? Pa tudi o bolj vedrih temah. Tako kot marsikje po Sloveniji, so tudi tu med Slovenci v Italiji prvi majski dnevi posvečeni postavljanju mlajev oziroma majev kot pravijo zamejci. Po vaseh stojijo večinoma že od prvomajskega praznika, v Dolini pri Trstu pa ga bodo postavili v soboto (9.5.). Prihaja Majenca, priljubljen praznik pomladi in mladosti. Kogar bolj zanimajo koncerti, pa bo najbrž navdušen nad novico, da se dela na nekdanjem goriškem letališču zaključujejo. Konec maja bo kot kaže prvi novo glasbeno stičišče otvoril italijanski kantavtor Cesare Cremonini.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Švici se je končala 79. kolesarska dirka po Romandiji, na kateri sta nastopila oba slovenska zvezdnika, Primož Roglič in Tadej Pogačar. Za prvega kolesarja sveta Pogačarja je bila to prva večetapna dirka po enodnevnih spomladanskih klasikah.
V Švici se je končala 79. kolesarska dirka po Romandiji, na kateri sta nastopila oba slovenska zvezdnika, Primož Roglič in Tadej Pogačar. Za prvega kolesarja sveta Pogačarja je bila to prva večetapna dirka po enodnevnih spomladanskih klasikah.
Na sporedu Hvalnica morju Jamesa Hornerja, Bitka Heinricha Ignaza Franza von Bibra, Chopinov Valček št. 9 v As-duru, op. 69/1, Concerto grosso v D-duru, op. 3/5 Pietra Hellendaala in Veliki koncertantni duo, op. 52 Maura Giulianija.
Na sporedu Hvalnica morju Jamesa Hornerja, Bitka Heinricha Ignaza Franza von Bibra, Chopinov Valček št. 9 v As-duru, op. 69/1, Concerto grosso v D-duru, op. 3/5 Pietra Hellendaala in Veliki koncertantni duo, op. 52 Maura Giulianija.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Po prazničnem koncu tedna je pred nami znova pestro dogajanje na domačem političnem parketu. Že danes se bodo začela prva usklajevanja najverjenejše bodoče vlade pod vodstvom SDS-a. Kandidaturo njenega vodje Janeza Janše je pričakovati v drugem krogu, ki začne teči po jutrišnji seznanitvi državnega zbora z odločitvijo predsednice republike, da v prvem krogu ni predlagala kandidata za novega premiera. V oddaji tudi: - Iran Trumpovo napoved o pomoči ladjam, ki so obtičale v Hormuški ožini, označil za kršitev premirja - V trčenju treh vozil na primorski avtocesti 8 poškodovanih, trije huje - Kolesarski as Tadej Pogačar osvojil dirko po Romandiji
Po prazničnem koncu tedna je pred nami znova pestro dogajanje na domačem političnem parketu. Že danes se bodo začela prva usklajevanja najverjenejše bodoče vlade pod vodstvom SDS-a. Kandidaturo njenega vodje Janeza Janše je pričakovati v drugem krogu, ki začne teči po jutrišnji seznanitvi državnega zbora z odločitvijo predsednice republike, da v prvem krogu ni predlagala kandidata za novega premiera. V oddaji tudi: - Iran Trumpovo napoved o pomoči ladjam, ki so obtičale v Hormuški ožini, označil za kršitev premirja - V trčenju treh vozil na primorski avtocesti 8 poškodovanih, trije huje - Kolesarski as Tadej Pogačar osvojil dirko po Romandiji
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Nataša Kramberger je pisateljica, kolumnistka in kmetica. Ima majhno biodinamično kmetijo in predvsem drugačen, pogumen pogled na svet. Ta mordu komu prikliče nejeveren, tudi ciničen nasmeh na obraz, marsikoga pa očara in navdihne. Voditelj: Edvard Žitnik
Nataša Kramberger je pisateljica, kolumnistka in kmetica. Ima majhno biodinamično kmetijo in predvsem drugačen, pogumen pogled na svet. Ta mordu komu prikliče nejeveren, tudi ciničen nasmeh na obraz, marsikoga pa očara in navdihne. Voditelj: Edvard Žitnik
Pomlad, ki diši po Nikaragvi je naslov izbranih pesmi Ernesta Cardenala, ki so izšle leta 1997 v prevodu Cirila Berglesa pri Študentski založbi. V slovenščini imamo samo še eno starejšo knjigo njegovih pesmi. Je pa Ernesto Cardenal, rojen leta 1925, že v visoki starosti pred nekaj leti obiskal Ljubljano in se pogovarjal z Andrejem Rotom za naš radio. "In če moram pričati o svojem času, je tole: Bil je barbarski in primitiven, toda poetičen," je zapisal Ernesto Cardenal, pesnik, katoliški duhovnik, revolucionar in politik. S tem je izrazil bistvo svojega pesnjenja, saj so njegovi verzi polni navdušenja nad stvarstvom, nad veličino bivanja, nad tistim, ki človeka presega, pa hkrati potrtosti zaradi bede resničnosti malega človeka in prek tega družbene kritičnosti. Igralec Gregor Zorc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič. Produkcija 2026.
Pomlad, ki diši po Nikaragvi je naslov izbranih pesmi Ernesta Cardenala, ki so izšle leta 1997 v prevodu Cirila Berglesa pri Študentski založbi. V slovenščini imamo samo še eno starejšo knjigo njegovih pesmi. Je pa Ernesto Cardenal, rojen leta 1925, že v visoki starosti pred nekaj leti obiskal Ljubljano in se pogovarjal z Andrejem Rotom za naš radio. "In če moram pričati o svojem času, je tole: Bil je barbarski in primitiven, toda poetičen," je zapisal Ernesto Cardenal, pesnik, katoliški duhovnik, revolucionar in politik. S tem je izrazil bistvo svojega pesnjenja, saj so njegovi verzi polni navdušenja nad stvarstvom, nad veličino bivanja, nad tistim, ki človeka presega, pa hkrati potrtosti zaradi bede resničnosti malega človeka in prek tega družbene kritičnosti. Igralec Gregor Zorc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič. Produkcija 2026.
Instalacija Cadillac Ranch (1974) v Teksasu – deset avtomobilov, zapičenih v zemljo – je ena najbolj prepoznavnih podob ameriške pokrajinske umetnosti in hkrati umetnina, ki nikoli ni dokončana. Skozi čas jo preoblikujejo vreme, rja in posegi obiskovalcev, zato postaja prostor nenehne spremembe in sodelovanja. To idejo preobrazbe, časa in plastenja je v glasbo prenesel Michael Daugherty v skladbi Cadillac Ranch (2024), napisani ob stoletnici tehniške univerze Texas Tech. Deset avtomobilov postane izhodišče za niz variacij, v katerih se zrcalijo tudi zvočni odmevi ameriške popularne kulture druge polovice 20. stoletja. V oddaji poslušamo svetovno krstno izvedbo dela v izvedbi orkestra Amarillo Symphony pod vodstvom Georgea Jacksona. Oddaja razkriva, kako lahko umetnina, zasidrana v pokrajini, zaživi kot proces v zvoku – kot partitura, ki se nenehno piše na novo.
Instalacija Cadillac Ranch (1974) v Teksasu – deset avtomobilov, zapičenih v zemljo – je ena najbolj prepoznavnih podob ameriške pokrajinske umetnosti in hkrati umetnina, ki nikoli ni dokončana. Skozi čas jo preoblikujejo vreme, rja in posegi obiskovalcev, zato postaja prostor nenehne spremembe in sodelovanja. To idejo preobrazbe, časa in plastenja je v glasbo prenesel Michael Daugherty v skladbi Cadillac Ranch (2024), napisani ob stoletnici tehniške univerze Texas Tech. Deset avtomobilov postane izhodišče za niz variacij, v katerih se zrcalijo tudi zvočni odmevi ameriške popularne kulture druge polovice 20. stoletja. V oddaji poslušamo svetovno krstno izvedbo dela v izvedbi orkestra Amarillo Symphony pod vodstvom Georgea Jacksona. Oddaja razkriva, kako lahko umetnina, zasidrana v pokrajini, zaživi kot proces v zvoku – kot partitura, ki se nenehno piše na novo.
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je nad svetovnim in evropskim povprečjem, a z našimi naravnimi in družbenimi danostmi bi bila lahko še višja. Kaj nam manjka, da bi postali modra cona, torej okolje, v katerem ljudje v povprečju živijo najdlje na svetu in tudi najdlje ostanejo zdravi? V oddaji bodo sodelovali zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani dr. Branka Javornik, dolgoletna predavateljica in raziskovalka Biotehniške fakultete na področjih biotehnologije in genetike, ki se po upokojitvi posveča znanstvenim vidikom biologije staranja; zdravnica Marija Lucija Antolič, specialistka medicine dela, prometa in športa ter ustanoviteljica prve slovenske klinike za dolgoživost Epik; in upokojeni profesor pedagogike Milan Pavliha, izjemen človek, ki ga morda še najbolje opiše besedna zveza »aktivni državljan«.
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je nad svetovnim in evropskim povprečjem, a z našimi naravnimi in družbenimi danostmi bi bila lahko še višja. Kaj nam manjka, da bi postali modra cona, torej okolje, v katerem ljudje v povprečju živijo najdlje na svetu in tudi najdlje ostanejo zdravi? V oddaji bodo sodelovali zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani dr. Branka Javornik, dolgoletna predavateljica in raziskovalka Biotehniške fakultete na področjih biotehnologije in genetike, ki se po upokojitvi posveča znanstvenim vidikom biologije staranja; zdravnica Marija Lucija Antolič, specialistka medicine dela, prometa in športa ter ustanoviteljica prve slovenske klinike za dolgoživost Epik; in upokojeni profesor pedagogike Milan Pavliha, izjemen človek, ki ga morda še najbolje opiše besedna zveza »aktivni državljan«.
Ta konec tedna je bil na naših cestah zgoščen promet, saj se končujejo prazniki in s tem čas, ki so ga številni izkoristili za počitnikovanje. Žal povratek ni minil povsem brez najhujšega, saj se je popoldne na primorski avtocesti pred počivališčem Studenec zgodila huda prometna nesreča. V trčenju treh vozil je bilo poškodovanih 8 ljudi, od tega 3 huje.
Ta konec tedna je bil na naših cestah zgoščen promet, saj se končujejo prazniki in s tem čas, ki so ga številni izkoristili za počitnikovanje. Žal povratek ni minil povsem brez najhujšega, saj se je popoldne na primorski avtocesti pred počivališčem Studenec zgodila huda prometna nesreča. V trčenju treh vozil je bilo poškodovanih 8 ljudi, od tega 3 huje.
Blaž Božič (1991) je vsestranski ustvarjalec, ki jezik obvladuje na več načinov: po eni strani kot priznan pesnik, po drugi kot prevajalec iz številnih jezikov, tako živih kot historičnih. To seveda ni nenavadno, saj je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani končal študij klasične grščine in primerjalnega indoevropskega jezikoslovja, zdaj pa je doktorski študent na Oddelku za klasično filologijo. Sodeloval je pri integralni izdaji Homerskih himen (2019), nedavno pa je izšel tudi njegov prevod antologije osmanske lirike Čas divjega tulipana (2026). S poezijo se je začel ukvarjati že zgodaj, leta 2011 je izšel chapbook njegovih pesmi z naslovom Grč, dve leti pozneje je izšla še njegova prva pesniška zbirka Potem smo si vranice odprli na nežno valujoči livadi. Leta 2016 je pri svojih pesniških izdajah začel sodelovati z umetnikom Matejem Stupico, ki je pri zbirki K območnim poročilom poskrbel za naslovnico in ilustracije v notranjosti, sodelovanje se je ponovilo tudi pri naslednji zbirki Mleček, žbunje: grobovi v njem (2022). Za zbirko je avtor leta 2023 prejel Jenkovo nagrado. Blaž Božič pa se ne ukvarja samo s pisano besedo, zavezan je tudi področju glasbe in zvoka. Na alternativni glasbeni sceni je znan kot kitarist skupine nevemnevem ter glasbenik pod imenom SsmKOSK. Predanost zvoku in glasbi se izrazi tudi v ritmiki njegove poezije. Več o njej pa v predstavitvi njegovega pesniškega opusa. Avtorica oddaje Silvija Žnidar, interpret Urban Kuntarič, bralka Sanja Rejc, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Gašper Loborec, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2026.
Blaž Božič (1991) je vsestranski ustvarjalec, ki jezik obvladuje na več načinov: po eni strani kot priznan pesnik, po drugi kot prevajalec iz številnih jezikov, tako živih kot historičnih. To seveda ni nenavadno, saj je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani končal študij klasične grščine in primerjalnega indoevropskega jezikoslovja, zdaj pa je doktorski študent na Oddelku za klasično filologijo. Sodeloval je pri integralni izdaji Homerskih himen (2019), nedavno pa je izšel tudi njegov prevod antologije osmanske lirike Čas divjega tulipana (2026). S poezijo se je začel ukvarjati že zgodaj, leta 2011 je izšel chapbook njegovih pesmi z naslovom Grč, dve leti pozneje je izšla še njegova prva pesniška zbirka Potem smo si vranice odprli na nežno valujoči livadi. Leta 2016 je pri svojih pesniških izdajah začel sodelovati z umetnikom Matejem Stupico, ki je pri zbirki K območnim poročilom poskrbel za naslovnico in ilustracije v notranjosti, sodelovanje se je ponovilo tudi pri naslednji zbirki Mleček, žbunje: grobovi v njem (2022). Za zbirko je avtor leta 2023 prejel Jenkovo nagrado. Blaž Božič pa se ne ukvarja samo s pisano besedo, zavezan je tudi področju glasbe in zvoka. Na alternativni glasbeni sceni je znan kot kitarist skupine nevemnevem ter glasbenik pod imenom SsmKOSK. Predanost zvoku in glasbi se izrazi tudi v ritmiki njegove poezije. Več o njej pa v predstavitvi njegovega pesniškega opusa. Avtorica oddaje Silvija Žnidar, interpret Urban Kuntarič, bralka Sanja Rejc, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Gašper Loborec, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2026.
Tadej Pogačar piše novo zgodovinsko sezono. Le teden dni po zmagi na dirki Liège–Bastogne–Liège je na svoj račun dodal še zmago na krstnem nastopu na dirki po Romandiji. Osvojil jo je preudarno, s kar štirimi etapnimi zmagami v petih dneh. Prvi kolesar sveta je bil najboljši na vzponih, dokazal pa je tudi, da je najboljši sprinter med kolesarji, ki se potegujejo za visoke uvrstitve v skupnem seštevku. Edini, ki je vsaj približno sledil njegovemu ritmu, je bil tretji z lanske dirke po Franciji Florian Lipowitz. Nemcu je do vrhunskega rezultata poleg Jana Tratnika odločilno pomagal tudi Primož Roglič. Ta se je moštveni taktiki podredil celo z namernim izgubljanjem časa v skupnem seštevku in poskušal presenetiti s pobegom. Zaradi svojega sloga dirkanja pa je bil deležen kritik kolesarske javnosti. Nekdanji profesionalni kolesar Kristijan Koren, ki je tokratni gost oddaje, je prepričan, da bo Roglič v nadaljevanju sezone še imel priložnost dokazati svojo kakovost. Meni celo, da bi to v precej večji meri lahko storil že na dirki po Lombardiji, če bi imela ta več etap. Igor Tominec je novo dominantno zmago Tadeja Pogačar pospremil na prizorišču in že pogledoval tudi proti začetku dirke po Italiji. Voditelj je Klemen Verlič.
Tadej Pogačar piše novo zgodovinsko sezono. Le teden dni po zmagi na dirki Liège–Bastogne–Liège je na svoj račun dodal še zmago na krstnem nastopu na dirki po Romandiji. Osvojil jo je preudarno, s kar štirimi etapnimi zmagami v petih dneh. Prvi kolesar sveta je bil najboljši na vzponih, dokazal pa je tudi, da je najboljši sprinter med kolesarji, ki se potegujejo za visoke uvrstitve v skupnem seštevku. Edini, ki je vsaj približno sledil njegovemu ritmu, je bil tretji z lanske dirke po Franciji Florian Lipowitz. Nemcu je do vrhunskega rezultata poleg Jana Tratnika odločilno pomagal tudi Primož Roglič. Ta se je moštveni taktiki podredil celo z namernim izgubljanjem časa v skupnem seštevku in poskušal presenetiti s pobegom. Zaradi svojega sloga dirkanja pa je bil deležen kritik kolesarske javnosti. Nekdanji profesionalni kolesar Kristijan Koren, ki je tokratni gost oddaje, je prepričan, da bo Roglič v nadaljevanju sezone še imel priložnost dokazati svojo kakovost. Meni celo, da bi to v precej večji meri lahko storil že na dirki po Lombardiji, če bi imela ta več etap. Igor Tominec je novo dominantno zmago Tadeja Pogačar pospremil na prizorišču in že pogledoval tudi proti začetku dirke po Italiji. Voditelj je Klemen Verlič.
V današnji oddaji bomo pod drobnogled vzeli velikega glasbenika – španskega skladatelja Manuela de Fallio.
V današnji oddaji bomo pod drobnogled vzeli velikega glasbenika – španskega skladatelja Manuela de Fallio.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
V torek se bo v parlamentu končal prvi in začel drugi krog iskanja mandatarja. O sestavljanju vlade, prelomljenih obljubah in pravni državi z Mihom Brejcem in Igorjem Lukšičem v oddaji Politično.
V torek se bo v parlamentu končal prvi in začel drugi krog iskanja mandatarja. O sestavljanju vlade, prelomljenih obljubah in pravni državi z Mihom Brejcem in Igorjem Lukšičem v oddaji Politično.
Pred stotimi leti se je na današnji dan na Gori pri Komendi rodil pisatelj Ivo Zorman, avtor več kot štiridesetih proznih del za odrasle in mladino, več radijskih iger in televizijske komedije. V romanih je pisal predvsem o svoji generaciji, zaznamovani z vojno in povojnim dogajanjem, največ pozornosti pa je pritegnil z romanom Draga moja Iza, po katerem je bil posnet celovečerni film z enakim naslovom. Mladost je preživel v Kamniku in na to obdobje se nanašajo njegovi spomini v knjigi Lectovo srce. Igralec Gregor Zorc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto aprila 2026.
Pred stotimi leti se je na današnji dan na Gori pri Komendi rodil pisatelj Ivo Zorman, avtor več kot štiridesetih proznih del za odrasle in mladino, več radijskih iger in televizijske komedije. V romanih je pisal predvsem o svoji generaciji, zaznamovani z vojno in povojnim dogajanjem, največ pozornosti pa je pritegnil z romanom Draga moja Iza, po katerem je bil posnet celovečerni film z enakim naslovom. Mladost je preživel v Kamniku in na to obdobje se nanašajo njegovi spomini v knjigi Lectovo srce. Igralec Gregor Zorc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto aprila 2026.
V peti epizodi Joker Out Podcasta smo gostili pet ljudi, ki nas poznajo od samih začetkov. O tem, kako so se začele naše glasbene poti in kakšni smo bili v otroštvu, smo spregovorili z našimi starši.
V peti epizodi Joker Out Podcasta smo gostili pet ljudi, ki nas poznajo od samih začetkov. O tem, kako so se začele naše glasbene poti in kakšni smo bili v otroštvu, smo spregovorili z našimi starši.
Nocoj vas vabimo na žabji koncert. Nikar ga ne zamudite. Napnite ušesa – vsak čas bodo tu mama žaba in njeni žabčki. Pripovedujeta: Janez Hočevar Rifle in Majda Potokar. Avtor literarnega dela: Gvido Tartalja. Avtor prevoda: Ivan Minatti. Posneto v studiu 02 Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Nocoj vas vabimo na žabji koncert. Nikar ga ne zamudite. Napnite ušesa – vsak čas bodo tu mama žaba in njeni žabčki. Pripovedujeta: Janez Hočevar Rifle in Majda Potokar. Avtor literarnega dela: Gvido Tartalja. Avtor prevoda: Ivan Minatti. Posneto v studiu 02 Radiotelevizije Ljubljana 1981.
V oddaji ponavljamo pogovor s frančiškanom, profesorjem na Teološki fakulteti dr. Miranom Špeličem o obdobju patristike. To je bilo prvo obdobje krščanske Cerkve, v katerem so nastala številna pomembna dela, zaznamovano pa je bilo tudi z občasnim preganjanjem prvih krščanskih skupnosti.
V oddaji ponavljamo pogovor s frančiškanom, profesorjem na Teološki fakulteti dr. Miranom Špeličem o obdobju patristike. To je bilo prvo obdobje krščanske Cerkve, v katerem so nastala številna pomembna dela, zaznamovano pa je bilo tudi z občasnim preganjanjem prvih krščanskih skupnosti.
Tadej Pogačar je zmagal tudi na današnji sklepni etapi kolesarske dirke po Romandiji, kar je njegova četrta etapna zmaga na dirki. Pogačar je zmagal tudi v skupnem seštevku, drugi danes in prav tako skupno je bil Nemec Florian Lipowitz, tretji v etapi pa je bil Primož Roglič, na koncu je bil skupno 18. Drugi poudarki: - Ob dnevu svobode medijev novinarji opozarjajo na slabšanje razmer, številnih zapuščajo poklic. - Najnovejši mirovni predlog Irana med drugim predvideva konec vojne z Združenimi državami v 30 dneh. - Mineva 15 let od dogovora, ki je prinesel dodatne dvojezične krajevne table na avstrijskem Koroškem.
Tadej Pogačar je zmagal tudi na današnji sklepni etapi kolesarske dirke po Romandiji, kar je njegova četrta etapna zmaga na dirki. Pogačar je zmagal tudi v skupnem seštevku, drugi danes in prav tako skupno je bil Nemec Florian Lipowitz, tretji v etapi pa je bil Primož Roglič, na koncu je bil skupno 18. Drugi poudarki: - Ob dnevu svobode medijev novinarji opozarjajo na slabšanje razmer, številnih zapuščajo poklic. - Najnovejši mirovni predlog Irana med drugim predvideva konec vojne z Združenimi državami v 30 dneh. - Mineva 15 let od dogovora, ki je prinesel dodatne dvojezične krajevne table na avstrijskem Koroškem.
Marcel Dupré, francoski skladatelj 20. stoletja, se je v glasbeno zgodovino zapisal najbolj prav zaradi svojih izjemnih orgelskih del. Letos mineva 140 let od njegovega rojstva. Njegove skladbe: "Cortege et Litanie", "Preludij in fuga v f-molu št. 2, op. 7", "Allegro deciso" iz simfonične pesnitve "Evocation, op. 37" in "Druga simfonija za orgle, op. 26", bo poustvaril organist John Scott.
Marcel Dupré, francoski skladatelj 20. stoletja, se je v glasbeno zgodovino zapisal najbolj prav zaradi svojih izjemnih orgelskih del. Letos mineva 140 let od njegovega rojstva. Njegove skladbe: "Cortege et Litanie", "Preludij in fuga v f-molu št. 2, op. 7", "Allegro deciso" iz simfonične pesnitve "Evocation, op. 37" in "Druga simfonija za orgle, op. 26", bo poustvaril organist John Scott.
Predvajamo posnetka s koncerta Kraljevega orkestra Concertgebouw, ki je 21. avgusta lani nastopil v Veliki festivalski dvorani v Salzburgu. Tam ga je na koncertu v sklopu Salzburških slavnostnih iger vodil eden najvznemirljivejših dirigentov mlade generacije, Finec Klaus Mäkelä, sicer šef dirigent Filharmoničnega orkestra iz Osla in Pariškega orkestra. Najprej je bila na sporedu tristavčna skladba z naslovom Rendering Luciana Beria, ki je za osnovo vzel skice Schubertove nedokončane Simfonije v D-duru, D. 936a ter jih vstavil in združil s svojim lastnim zvočnim idiomom poznega 20. stoletja. Spored je dopolnila še Simfonija št. 5 v cis-molu Gustava Mahlerja.
Predvajamo posnetka s koncerta Kraljevega orkestra Concertgebouw, ki je 21. avgusta lani nastopil v Veliki festivalski dvorani v Salzburgu. Tam ga je na koncertu v sklopu Salzburških slavnostnih iger vodil eden najvznemirljivejših dirigentov mlade generacije, Finec Klaus Mäkelä, sicer šef dirigent Filharmoničnega orkestra iz Osla in Pariškega orkestra. Najprej je bila na sporedu tristavčna skladba z naslovom Rendering Luciana Beria, ki je za osnovo vzel skice Schubertove nedokončane Simfonije v D-duru, D. 936a ter jih vstavil in združil s svojim lastnim zvočnim idiomom poznega 20. stoletja. Spored je dopolnila še Simfonija št. 5 v cis-molu Gustava Mahlerja.
Vprašanje svobode medijev je povezano tudi s kakovostjo naše demokracije, je ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Posebej je izpostavila pomen javnega medija v času, ko se razmere v novinarski dejavnosti slabšajo. Tako v javnih kot zasebnih medijih je ključno, da je novinarsko delo pravilno ovrednoteno in nagrajeno, pravi predsednica Sindikata novinarjev Alenka Potočnik. Novinarske organizacije ocenjujejo, da je pred nami zahteven boj za novinarsko avtonomijo. Druge teme: - Slovenska podjetja ostajajo zadržana glede rabe umetne inteligence. - Trump ob nezadovoljstvu z iranskim mirovnim predlogom grozi z novimi napadi. - Planinka, ki jo je ugriznil modras, po prejemu protistrupa dobro okreva.
Vprašanje svobode medijev je povezano tudi s kakovostjo naše demokracije, je ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Posebej je izpostavila pomen javnega medija v času, ko se razmere v novinarski dejavnosti slabšajo. Tako v javnih kot zasebnih medijih je ključno, da je novinarsko delo pravilno ovrednoteno in nagrajeno, pravi predsednica Sindikata novinarjev Alenka Potočnik. Novinarske organizacije ocenjujejo, da je pred nami zahteven boj za novinarsko avtonomijo. Druge teme: - Slovenska podjetja ostajajo zadržana glede rabe umetne inteligence. - Trump ob nezadovoljstvu z iranskim mirovnim predlogom grozi z novimi napadi. - Planinka, ki jo je ugriznil modras, po prejemu protistrupa dobro okreva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.