Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Danes mineva 170 let od rojstva pesnika balad in roman Antona Aškerca, zato smo se z radijskim mikrofonom napotili v njegov rojstni kraj, kjer je spomin na rojaka in enega naših najpomembnejših literarnih ustvarjalcev še vedno zelo živ …
Danes mineva 170 let od rojstva pesnika balad in roman Antona Aškerca, zato smo se z radijskim mikrofonom napotili v njegov rojstni kraj, kjer je spomin na rojaka in enega naših najpomembnejših literarnih ustvarjalcev še vedno zelo živ …
V ligi prvakov so za slovenske klube pester evropski odbojkarski teden sklenili odbojkarji ACH Volleyja, ki so pod Rožnikom gostil turški Ziraat.
V ligi prvakov so za slovenske klube pester evropski odbojkarski teden sklenili odbojkarji ACH Volleyja, ki so pod Rožnikom gostil turški Ziraat.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Kje je peron 94 ali 97? Ali je tudi tam blagajna za nakup vozovnice? Zakaj ne gre brez zamud? Kako dobro je Slovenija z vlaki povezana s tujino? Bo znova obujena parna lokomotiva vozila le Božička ali tudi med letom? To je nekaj od vprašanj, ki jih bomo zastavili v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo predstavnik Slovenskih železnic – potniški promet Primož Kokalj, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja.
Kje je peron 94 ali 97? Ali je tudi tam blagajna za nakup vozovnice? Zakaj ne gre brez zamud? Kako dobro je Slovenija z vlaki povezana s tujino? Bo znova obujena parna lokomotiva vozila le Božička ali tudi med letom? To je nekaj od vprašanj, ki jih bomo zastavili v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo predstavnik Slovenskih železnic – potniški promet Primož Kokalj, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja.
Leto smo začeli precej zmagovalno. V mislih imamo športno področje, predvsem zmagi Domna in Nike Prevc na obeh novoletnih skakalnih turnejah. Kar je zelo lepa napoved pred olimpijskimi igrami. Če športniki zmagajo, kako bi jih nagradili tretješolci z osnovne šole Spodnja Šiška v Ljubljani? Tukaj so ideje.
Leto smo začeli precej zmagovalno. V mislih imamo športno področje, predvsem zmagi Domna in Nike Prevc na obeh novoletnih skakalnih turnejah. Kar je zelo lepa napoved pred olimpijskimi igrami. Če športniki zmagajo, kako bi jih nagradili tretješolci z osnovne šole Spodnja Šiška v Ljubljani? Tukaj so ideje.
Do 31. januarja imajo imetniki orožja oz. streliva še čas, da pokličejo policijo na 080 22 35 ter se s policisti dogovorijo za prevzem orožja oz. streliva, ki ga posedujejo. Prisluhnite, kakšen je postopek izročitve. (Foto: TV Slovenija, zajem zaslona)
Do 31. januarja imajo imetniki orožja oz. streliva še čas, da pokličejo policijo na 080 22 35 ter se s policisti dogovorijo za prevzem orožja oz. streliva, ki ga posedujejo. Prisluhnite, kakšen je postopek izročitve. (Foto: TV Slovenija, zajem zaslona)
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - članice Evropske unije danes o podpisu trgovinskega sporazuma z Mercosurjem - zaradi nizkih temperatur nevarnost poledice in žleda - izdano gradbeno dovoljenje za park ob Pekrskem potoku
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - članice Evropske unije danes o podpisu trgovinskega sporazuma z Mercosurjem - zaradi nizkih temperatur nevarnost poledice in žleda - izdano gradbeno dovoljenje za park ob Pekrskem potoku
Dr. Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU se kot raziskovalec dejavno posveča slovenski literaturi in kulturi med 16. in 19. stoletjem. Ob delu z dragocenimi rokopisi in ostalinami tistega obdobja pravi, da ga materialne priče preteklosti vsakič znova vznemirijo in odnesejo v drug čas, ob čemer viri niso le nosilci podatkov, temveč zgodbe, ki jih je treba znati povedati. Foto: Matjaž Tavčar
Dr. Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU se kot raziskovalec dejavno posveča slovenski literaturi in kulturi med 16. in 19. stoletjem. Ob delu z dragocenimi rokopisi in ostalinami tistega obdobja pravi, da ga materialne priče preteklosti vsakič znova vznemirijo in odnesejo v drug čas, ob čemer viri niso le nosilci podatkov, temveč zgodbe, ki jih je treba znati povedati. Foto: Matjaž Tavčar
Devetega januarja 1856 se je v bližini Rimskih Toplic rodil Anton Aškerc. Lirske pesmi je pisal po Stritarjevem in Gregorčičevem zgledu, po 1882 pa vse bolj epsko poezijo. Za Lirični utrinek smo izbrali njegovo znamenito balado Brodnik, v kateri obravnava turške vpade v naše kraje in odpor proti njim. Interpret Gregor Gruden, režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2025.
Devetega januarja 1856 se je v bližini Rimskih Toplic rodil Anton Aškerc. Lirske pesmi je pisal po Stritarjevem in Gregorčičevem zgledu, po 1882 pa vse bolj epsko poezijo. Za Lirični utrinek smo izbrali njegovo znamenito balado Brodnik, v kateri obravnava turške vpade v naše kraje in odpor proti njim. Interpret Gregor Gruden, režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2025.
Ob včerajšnjem obisku vlade v primorsko-notranjski regiji je bila ob problematiki slabih prometnih povezav z ostalo državo in nezavidljivi gospodarski situaciji – regija je po številnih kazalnikih najslabše razvita v državi – izpostavljena tudi problematika Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna s poligonoma Poček in Bač. Občane Postojne, Pivke in Ilirske Bistrice to namreč vznemirja, dogovor, v skladu s katerim država občinam odmerja odškodnino za uporabo vadišča, pa je star že 18 let. Da ga je treba posodobiti, se strinjajo tudi na obrambnem ministrstvu, župani pa dodajajo, da se bodo pogovarjali tudi o zmanjšanju števila vaj. Ostali poudarki oddaje: - 'Vsak ima pravico delati, kjer želi,' se je na odhode ortopedov odzval premier. - Na Lokvah se ob koncu tedna obeta odprtje otroške žičnice, a zimsko idilo motijo objestni vozniki z driftanjem. - V Cankarjevem domu svoja vrata odpira Informativa.
Ob včerajšnjem obisku vlade v primorsko-notranjski regiji je bila ob problematiki slabih prometnih povezav z ostalo državo in nezavidljivi gospodarski situaciji – regija je po številnih kazalnikih najslabše razvita v državi – izpostavljena tudi problematika Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna s poligonoma Poček in Bač. Občane Postojne, Pivke in Ilirske Bistrice to namreč vznemirja, dogovor, v skladu s katerim država občinam odmerja odškodnino za uporabo vadišča, pa je star že 18 let. Da ga je treba posodobiti, se strinjajo tudi na obrambnem ministrstvu, župani pa dodajajo, da se bodo pogovarjali tudi o zmanjšanju števila vaj. Ostali poudarki oddaje: - 'Vsak ima pravico delati, kjer želi,' se je na odhode ortopedov odzval premier. - Na Lokvah se ob koncu tedna obeta odprtje otroške žičnice, a zimsko idilo motijo objestni vozniki z driftanjem. - V Cankarjevem domu svoja vrata odpira Informativa.
Če nas zajame plaz in se znajdemo znotraj neprebojnega oklepa, nam ostane kisika za približno 15 minut. V Jutranji vremenski fronti se pogovarjamo z Jako Ortarjem z ARSO, ki nam predstavi obvezno gorniško opremo v zimskih razmerah ter izpostavi, da je verjetnost, da nas plaz zasuje, sicer majhna, so pa zato tudi možnosti za preživetje manjše.
Če nas zajame plaz in se znajdemo znotraj neprebojnega oklepa, nam ostane kisika za približno 15 minut. V Jutranji vremenski fronti se pogovarjamo z Jako Ortarjem z ARSO, ki nam predstavi obvezno gorniško opremo v zimskih razmerah ter izpostavi, da je verjetnost, da nas plaz zasuje, sicer majhna, so pa zato tudi možnosti za preživetje manjše.
Ta teden se spominjamo obletnic štirih umetnikov. LUIS GIANNEO: SEIS COPLAS Mezzosopran: BERNARDA FINK, Klavir: CARMEN PIAZZINI KAZIMIERZ SEROCKI: KONCERT ZA TROMBON IN ORKESTER Pozavna: CHRISTIAN LINDBERG, ŠVEDSKI RADIJSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: LEIF SEGERSTAM STEVAN STOJANOVIĆ MOKRANJAC: PRIMORSKI NAPEVI AKADEMSKI PEVSKI ZBOR TONE TOMŠIČ UNIVERZE V LJUBLJANI, Dirigent: JOŽE FÜRST MARJAN KOZINA: SIMFONIJA - 4. stavek PROTI MORJU ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: MARKO MUNIH
Ta teden se spominjamo obletnic štirih umetnikov. LUIS GIANNEO: SEIS COPLAS Mezzosopran: BERNARDA FINK, Klavir: CARMEN PIAZZINI KAZIMIERZ SEROCKI: KONCERT ZA TROMBON IN ORKESTER Pozavna: CHRISTIAN LINDBERG, ŠVEDSKI RADIJSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: LEIF SEGERSTAM STEVAN STOJANOVIĆ MOKRANJAC: PRIMORSKI NAPEVI AKADEMSKI PEVSKI ZBOR TONE TOMŠIČ UNIVERZE V LJUBLJANI, Dirigent: JOŽE FÜRST MARJAN KOZINA: SIMFONIJA - 4. stavek PROTI MORJU ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: MARKO MUNIH
Ste kdaj pomislili, kako bi se spremenilo vaše življenje, če bi vam nekega povsem običajnega dne uspelo nekaj povsem neobičajnega – zadeti na lotu? Ne govorimo o manjšem dobitku, ki pokrije vikend oddih ali novo belo tehniko, ampak o vsoti, ki življenje postavi na glavo. Prav tisti zadetek, ob katerem se vprašanje ne glasi več »Ali si to lahko privoščim?«, ampak »Kaj naj sploh naredim s tem denarjem?« Novoletni loto je tudi letos sprožil pravo loterijsko mrzlico. Prodaja srečk je bila v prazničnem času opazno višja, saj ljudje ob prehodu v novo leto radi dodamo še kanček upanja – za srečo, za spremembo, za nov začetek. Podobno velja tudi drugod po svetu. V Združenih državah Amerike so lani zabeležili enega največjih dobitkov v zgodovini loterij, vreden skoraj 2 milijardi dolarjev. Zanimivo je, da statistike kažejo precej drugačno sliko, kot si jo pogosto predstavljamo. Večina dobitnikov lota ne zapusti službe takoj, ampak počaka – včasih mesece, celo leta. Prva skrb so dolgovi: hipoteke, krediti, lizingi. Šele nato pridejo na vrsto večji načrti. Raziskave kažejo, da velik delež dobitnikov denar porabi za nepremičnine, prenovo doma ali varno naložbo, precej manj pa za razkošje, ki ga vidimo v filmih – jahte, športne avtomobile in zasebne otoke. Če bi danes ali jutri zadeli na lotu – kaj bi naredili vi? Bi o tem povedali komurkoli ali bi skrivnost zadržali zase? Bi še vedno vstajali ob isti uri in hodili v isto službo? Bi denar porabili hitro ali bi si vzeli čas in premišljeno načrtovali prihodnost? In nenazadnje: ali mislite, da denar res spremeni človeka – ali pa samo pokaže, kakšen je v resnici?
Ste kdaj pomislili, kako bi se spremenilo vaše življenje, če bi vam nekega povsem običajnega dne uspelo nekaj povsem neobičajnega – zadeti na lotu? Ne govorimo o manjšem dobitku, ki pokrije vikend oddih ali novo belo tehniko, ampak o vsoti, ki življenje postavi na glavo. Prav tisti zadetek, ob katerem se vprašanje ne glasi več »Ali si to lahko privoščim?«, ampak »Kaj naj sploh naredim s tem denarjem?« Novoletni loto je tudi letos sprožil pravo loterijsko mrzlico. Prodaja srečk je bila v prazničnem času opazno višja, saj ljudje ob prehodu v novo leto radi dodamo še kanček upanja – za srečo, za spremembo, za nov začetek. Podobno velja tudi drugod po svetu. V Združenih državah Amerike so lani zabeležili enega največjih dobitkov v zgodovini loterij, vreden skoraj 2 milijardi dolarjev. Zanimivo je, da statistike kažejo precej drugačno sliko, kot si jo pogosto predstavljamo. Večina dobitnikov lota ne zapusti službe takoj, ampak počaka – včasih mesece, celo leta. Prva skrb so dolgovi: hipoteke, krediti, lizingi. Šele nato pridejo na vrsto večji načrti. Raziskave kažejo, da velik delež dobitnikov denar porabi za nepremičnine, prenovo doma ali varno naložbo, precej manj pa za razkošje, ki ga vidimo v filmih – jahte, športne avtomobile in zasebne otoke. Če bi danes ali jutri zadeli na lotu – kaj bi naredili vi? Bi o tem povedali komurkoli ali bi skrivnost zadržali zase? Bi še vedno vstajali ob isti uri in hodili v isto službo? Bi denar porabili hitro ali bi si vzeli čas in premišljeno načrtovali prihodnost? In nenazadnje: ali mislite, da denar res spremeni človeka – ali pa samo pokaže, kakšen je v resnici?
Slovensko javnost je te dni pretresel primer 44-letne Korošice, ki je umrla po lepotnem posegu v Turčiji. Vse več ljudi se odloča za estetske posege v tujini in Turčija je trenutno verjetno najbolj vroča destinacija. Medtem se pri nas pojavljajo primeri lažjih estetskih posegov, ki jih izvajajo nepooblaščene osebe. Kakšna so pri vsem tem tveganja, kdo nosi odgovornost, če gre kaj narobe, in ali take posege podcenjujemo kot kozmetične in brez tveganj? O vsem v tokratni epizodi Ob osmih z dr. Urošem Ahčanom, specialistom plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije.
Slovensko javnost je te dni pretresel primer 44-letne Korošice, ki je umrla po lepotnem posegu v Turčiji. Vse več ljudi se odloča za estetske posege v tujini in Turčija je trenutno verjetno najbolj vroča destinacija. Medtem se pri nas pojavljajo primeri lažjih estetskih posegov, ki jih izvajajo nepooblaščene osebe. Kakšna so pri vsem tem tveganja, kdo nosi odgovornost, če gre kaj narobe, in ali take posege podcenjujemo kot kozmetične in brez tveganj? O vsem v tokratni epizodi Ob osmih z dr. Urošem Ahčanom, specialistom plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije.
Odgovornost za spoštovanje pravil, kdaj in v kakšni obliki lahko poslej zdravniki dodatno delajo tudi zunaj javnih zavodov, je zdaj na strani direktorjev, je ob robu včerajšnjega vladnega obiska v Postojni dejala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Direktorji so tisti, ki odločajo o soglasjih za delo in ki morajo odkrivati kršitve. Na odhode ortopedov iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pa se je odzval tudi predsednik Robert Golob. Druge teme: - Tudi slovenski kmetje zaskrbljeni zaradi predvidene sklenitve trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem. - Ameriški predsednik Trump krepi namigovanja po zavzetju Grenlandije; podrobnosti srečanja med ameriško, grenlandsko in dansko stranjo niso znane. - Iranske ulice vnovič preplavili protestniki, iz države poročajo o obsežnem izpadu internetnih povezav.
Odgovornost za spoštovanje pravil, kdaj in v kakšni obliki lahko poslej zdravniki dodatno delajo tudi zunaj javnih zavodov, je zdaj na strani direktorjev, je ob robu včerajšnjega vladnega obiska v Postojni dejala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Direktorji so tisti, ki odločajo o soglasjih za delo in ki morajo odkrivati kršitve. Na odhode ortopedov iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pa se je odzval tudi predsednik Robert Golob. Druge teme: - Tudi slovenski kmetje zaskrbljeni zaradi predvidene sklenitve trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem. - Ameriški predsednik Trump krepi namigovanja po zavzetju Grenlandije; podrobnosti srečanja med ameriško, grenlandsko in dansko stranjo niso znane. - Iranske ulice vnovič preplavili protestniki, iz države poročajo o obsežnem izpadu internetnih povezav.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Ali januarja fitnes centri res beležijo povečano povpraševanje in če da, kdaj se obisk vrne v običajno statistiko oziroma v prisotnost le rednih/celoletnih obiskovalcev? V Petku brez pravila gostimo osebnega trenerja, ki objektivno oceni stanje ene izmed najpogostejših novoletnih zaobljub. Tim Gradišek posameznikom pomaga pri doseganju različnih ciljev, povezanih s preoblikovanjem telesa, najpogosteje pa gre za željo po izgubi kilogramov. Kje se srečajo cilji, disciplina in motivacija?
Ali januarja fitnes centri res beležijo povečano povpraševanje in če da, kdaj se obisk vrne v običajno statistiko oziroma v prisotnost le rednih/celoletnih obiskovalcev? V Petku brez pravila gostimo osebnega trenerja, ki objektivno oceni stanje ene izmed najpogostejših novoletnih zaobljub. Tim Gradišek posameznikom pomaga pri doseganju različnih ciljev, povezanih s preoblikovanjem telesa, najpogosteje pa gre za željo po izgubi kilogramov. Kje se srečajo cilji, disciplina in motivacija?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Evropski odbojkarski teden je prinesel vrsto tekem slovenskih klubov. V dvorani Tivoli so se v ligi prvakov včeraj pomerili slovenski in turški prvaki, ACH Volley je gostil Ziraat.
Evropski odbojkarski teden je prinesel vrsto tekem slovenskih klubov. V dvorani Tivoli so se v ligi prvakov včeraj pomerili slovenski in turški prvaki, ACH Volley je gostil Ziraat.
V zadnjem letu se je spremenilo res marsikaj in tako lahko tudi vesolje in vse dogajanje v bližnjih in bolj oddaljenih orbitah nenadoma opazujemo skozi precej drugačna očala.
V zadnjem letu se je spremenilo res marsikaj in tako lahko tudi vesolje in vse dogajanje v bližnjih in bolj oddaljenih orbitah nenadoma opazujemo skozi precej drugačna očala.
Ta teden se spominjamo obletnic štirih umetnikov. LUIS GIANNEO: SEIS COPLAS Mezzosopran: BERNARDA FINK, Klavir: CARMEN PIAZZINI KAZIMIERZ SEROCKI: KONCERT ZA TROMBON IN ORKESTER Pozavna: CHRISTIAN LINDBERG, ŠVEDSKI RADIJSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: LEIF SEGERSTAM STEVAN STOJANOVIĆ MOKRANJAC: PRIMORSKI NAPEVI AKADEMSKI PEVSKI ZBOR TONE TOMŠIČ UNIVERZE V LJUBLJANI, Dirigent: JOŽE FÜRST MARJAN KOZINA: SIMFONIJA - 4. stavek PROTI MORJU ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: MARKO MUNIH
Ta teden se spominjamo obletnic štirih umetnikov. LUIS GIANNEO: SEIS COPLAS Mezzosopran: BERNARDA FINK, Klavir: CARMEN PIAZZINI KAZIMIERZ SEROCKI: KONCERT ZA TROMBON IN ORKESTER Pozavna: CHRISTIAN LINDBERG, ŠVEDSKI RADIJSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: LEIF SEGERSTAM STEVAN STOJANOVIĆ MOKRANJAC: PRIMORSKI NAPEVI AKADEMSKI PEVSKI ZBOR TONE TOMŠIČ UNIVERZE V LJUBLJANI, Dirigent: JOŽE FÜRST MARJAN KOZINA: SIMFONIJA - 4. stavek PROTI MORJU ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: MARKO MUNIH
Sufizem, duhovno-mistična tradicija islama, je s svojimi nauki, praksami in vrednotami stoletja dolgo pomenil ideal religiozno-moralnega življenja muslimanov in muslimank. Tudi danes ima v različnih predelih islamskega sveta zelo velik vpliv na vsakdanjo pobožnost verujočih. V ospredju sufizma kot poti duhovnega izpopolnjevanja in mističnega spoznanja stoji nauk o vrlinah, ena izmed osnovnih kategorij tega nauka pa je – revščina. Seveda je v kontekstu sufizma revščina (Arab. faqr) razumljena v duhovnem smislu, torej kot zavestno prizadevanje za skromnost in materialno neodvisnost. Zato lahko govorimo o »kultivirani« ali »hoteni revščini« kot notranji drži in religiozni vrlini. Tak pomen pojma revščine ustreza njeni duhovno-eksistencialni razsežnosti, ki muslimanskim mistikom pomeni eno izmed tako imenovanih »postajališč« na poti k Bogu. V tem smislu revščina ne pomeni mistikovega cilja samega na sebi, temveč metodo za doseg svoje notranje čistosti in Božje bližine. Sufi je nekdo, ki je ravnodušen do materialnega izobilja in bogastva: v tem smislu je preprosto faqir, »reven«. Revščina je »protiutež poželenja«, »vzgojiteljica osebnega značaja«, »dresura jaza«. Kot asketska drža ni nujno v eksplicitnem nasprotju do bogastva, čeprav njegovo legitimnost napravi vprašljivo. Znameniti sufijski mojster iz 9. stoletja, Ibrahim Al-Khawas, hvali revščino kot duhovno-religiozno vrlino z najlepšimi oznakami in nazivi. Tako je revščina zanj »ogrinjalo plemenitosti, obleka Božjih poslancev, plašč dobrosrčnih, krona bogaboječih, okrasje verujočih, zakladnica spoznavalcev, hrepenenje novincev, trdnjava poslušnih in ječa grešnikov«. »Kultura revščine« ima v zgodovini islamske pobožnosti dolgo in bogato tradicijo. Toda šele z uveljavitvijo sufizma kot duhovne znanosti je kot osebna lastnost postala nujna dimenzija islamske duhovnosti in religiozne moralnosti. Nauk o revščini, ki v tem kontekstu združuje asketsko držo in voljo po samopremagovanju, pa tudi skromnost, zaupanje, hvaležnost in radodarnost, je tako sestavni del sufijske literature in učenja o duhovno-moralnem samoizpopolnjevanju človeka. Toda sufiji imajo ob učenju o revščini v duhovnem smislu v mislih tudi čisto konkretno socialno revščino, ki jo obravnavajo kot del človekovega položaja v svetu. Pri tem sufijski mojstri in učenjaki soglasno poudarjajo pravičen, sočuten in predvsem milosten odnos do revnih. Koransko oznanilo in prerokovo izročilo sta tudi v tem primeru pomembna vira njihovega učenja. Tako se sufiji pogosto sklicujejo na prerokovo izjavo, po kateri je ravno ljubezen do revnih ključ do raja. Poudarjajo, da je za revne treba poskrbeti in da jim je treba pomagati po svojih najboljših močeh. S tem skrb za revne postane religijska dolžnost in duhovna naloga tako posameznika kot tudi skupnosti. Naklonjen, prizanesljiv in strpen odnos do revnih je tako eden ključnih aspektov kolektivne moralnosti v sufizmu. Dovzetnost za revščino in sočutje do revnih sta pomembni lastnosti duhovne zavesti v islamu. Znameniti sufijski mojster iz Bagdada je opozarjal: »Če srečaš revnega človeka, se mu približaj z milino in blagostjo, ne z učenjaštvom in znanjem.« Kajti milina vzpostavi zaupanje, medtem ko pretirana vednost revnega lahko spravi v zadrego. Vrlina prijaznosti ima pri tem pomembno vlogo: revnim iskrena prijaznost včasih pomeni več kot materialna pomoč, ki jo damo z notranjo prisilo ali očitno ošabnostjo.
Sufizem, duhovno-mistična tradicija islama, je s svojimi nauki, praksami in vrednotami stoletja dolgo pomenil ideal religiozno-moralnega življenja muslimanov in muslimank. Tudi danes ima v različnih predelih islamskega sveta zelo velik vpliv na vsakdanjo pobožnost verujočih. V ospredju sufizma kot poti duhovnega izpopolnjevanja in mističnega spoznanja stoji nauk o vrlinah, ena izmed osnovnih kategorij tega nauka pa je – revščina. Seveda je v kontekstu sufizma revščina (Arab. faqr) razumljena v duhovnem smislu, torej kot zavestno prizadevanje za skromnost in materialno neodvisnost. Zato lahko govorimo o »kultivirani« ali »hoteni revščini« kot notranji drži in religiozni vrlini. Tak pomen pojma revščine ustreza njeni duhovno-eksistencialni razsežnosti, ki muslimanskim mistikom pomeni eno izmed tako imenovanih »postajališč« na poti k Bogu. V tem smislu revščina ne pomeni mistikovega cilja samega na sebi, temveč metodo za doseg svoje notranje čistosti in Božje bližine. Sufi je nekdo, ki je ravnodušen do materialnega izobilja in bogastva: v tem smislu je preprosto faqir, »reven«. Revščina je »protiutež poželenja«, »vzgojiteljica osebnega značaja«, »dresura jaza«. Kot asketska drža ni nujno v eksplicitnem nasprotju do bogastva, čeprav njegovo legitimnost napravi vprašljivo. Znameniti sufijski mojster iz 9. stoletja, Ibrahim Al-Khawas, hvali revščino kot duhovno-religiozno vrlino z najlepšimi oznakami in nazivi. Tako je revščina zanj »ogrinjalo plemenitosti, obleka Božjih poslancev, plašč dobrosrčnih, krona bogaboječih, okrasje verujočih, zakladnica spoznavalcev, hrepenenje novincev, trdnjava poslušnih in ječa grešnikov«. »Kultura revščine« ima v zgodovini islamske pobožnosti dolgo in bogato tradicijo. Toda šele z uveljavitvijo sufizma kot duhovne znanosti je kot osebna lastnost postala nujna dimenzija islamske duhovnosti in religiozne moralnosti. Nauk o revščini, ki v tem kontekstu združuje asketsko držo in voljo po samopremagovanju, pa tudi skromnost, zaupanje, hvaležnost in radodarnost, je tako sestavni del sufijske literature in učenja o duhovno-moralnem samoizpopolnjevanju človeka. Toda sufiji imajo ob učenju o revščini v duhovnem smislu v mislih tudi čisto konkretno socialno revščino, ki jo obravnavajo kot del človekovega položaja v svetu. Pri tem sufijski mojstri in učenjaki soglasno poudarjajo pravičen, sočuten in predvsem milosten odnos do revnih. Koransko oznanilo in prerokovo izročilo sta tudi v tem primeru pomembna vira njihovega učenja. Tako se sufiji pogosto sklicujejo na prerokovo izjavo, po kateri je ravno ljubezen do revnih ključ do raja. Poudarjajo, da je za revne treba poskrbeti in da jim je treba pomagati po svojih najboljših močeh. S tem skrb za revne postane religijska dolžnost in duhovna naloga tako posameznika kot tudi skupnosti. Naklonjen, prizanesljiv in strpen odnos do revnih je tako eden ključnih aspektov kolektivne moralnosti v sufizmu. Dovzetnost za revščino in sočutje do revnih sta pomembni lastnosti duhovne zavesti v islamu. Znameniti sufijski mojster iz Bagdada je opozarjal: »Če srečaš revnega človeka, se mu približaj z milino in blagostjo, ne z učenjaštvom in znanjem.« Kajti milina vzpostavi zaupanje, medtem ko pretirana vednost revnega lahko spravi v zadrego. Vrlina prijaznosti ima pri tem pomembno vlogo: revnim iskrena prijaznost včasih pomeni več kot materialna pomoč, ki jo damo z notranjo prisilo ali očitno ošabnostjo.
Google ima monopol nad iskanjem po spletu in vsaj do zdaj je veljalo, da z dobrim strokovnjakom lahko vplivamo na prikazovanje spletnih strani. Veliki jezikovni modeli umetne inteligence pa pravila igra spreminjajo. Lahko Chat GPT prepričam, da omeni ravno mojo picerijo, ko ga uporabnik sprašuje po najboljših picah v Ljubljani? Lahko (že) zmanipuliramo umetno inteligenco in ji sugeriramo odgovore?
Google ima monopol nad iskanjem po spletu in vsaj do zdaj je veljalo, da z dobrim strokovnjakom lahko vplivamo na prikazovanje spletnih strani. Veliki jezikovni modeli umetne inteligence pa pravila igra spreminjajo. Lahko Chat GPT prepričam, da omeni ravno mojo picerijo, ko ga uporabnik sprašuje po najboljših picah v Ljubljani? Lahko (že) zmanipuliramo umetno inteligenco in ji sugeriramo odgovore?
Drugi poudarki oddaje: - Trump za pridobitev Grenlandije ne izključuje vojaških posredovanj - Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo nad umik Združenih držav iz 66 mednarodnih organizacij - V Mariboru bodo uredili park ob Pekrskem potoku - Trg revolucije v Trbovljah vse bolj dobiva urbano parkovno podobo
Drugi poudarki oddaje: - Trump za pridobitev Grenlandije ne izključuje vojaških posredovanj - Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo nad umik Združenih držav iz 66 mednarodnih organizacij - V Mariboru bodo uredili park ob Pekrskem potoku - Trg revolucije v Trbovljah vse bolj dobiva urbano parkovno podobo
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Francosko-belgijska pisateljica Diane Ducret (1982) je študirala filozofijo, pisala je scenarije za televizijske serije, objavila je več romanov, znana pa je tudi po študijah žensk, ki so bile povezane z zloglasnimi diktatorji ali gangsterji. V romanu Diktatorka ponudi romantično vizijo Zahoda, ki tone v kaos ter najde novega idola in voditelja v ženski s čezmernimi ambicijami. Prevajalka Tadeja Šergan, igralka Ana Urbanc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Francosko-belgijska pisateljica Diane Ducret (1982) je študirala filozofijo, pisala je scenarije za televizijske serije, objavila je več romanov, znana pa je tudi po študijah žensk, ki so bile povezane z zloglasnimi diktatorji ali gangsterji. V romanu Diktatorka ponudi romantično vizijo Zahoda, ki tone v kaos ter najde novega idola in voditelja v ženski s čezmernimi ambicijami. Prevajalka Tadeja Šergan, igralka Ana Urbanc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Vlada je na terenski seji ob obisku v primorsko-notranjske regije potrdila zakon o pomoči elektrointenzivnim podjetjem pri stroških električne energije. Med upravičenci naj bi bilo približno 40 podjetij, a v Slovenski industriji jekla opozarjajo, da kljub možnosti prijave do pomoči po vsebini zakona ne bodo upravičeni.
Vlada je na terenski seji ob obisku v primorsko-notranjske regije potrdila zakon o pomoči elektrointenzivnim podjetjem pri stroških električne energije. Med upravičenci naj bi bilo približno 40 podjetij, a v Slovenski industriji jekla opozarjajo, da kljub možnosti prijave do pomoči po vsebini zakona ne bodo upravičeni.
V osišču dogajanja je sprva uspešen uslužbenec Statističnega urada, ki postane dobrodelnež in začne zaradi človekoljubnih akcij zanemarjati svojo uradniško službo. A kot nam v igri pove pripovedovalec, bi bilo vse v redu, če življenje ne bi imelo tudi druge plati ... Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Dane Gorjanc – Frane Milčinski - Ježek Gorjančeva žena – Majda Potokar Pripovedovalec – Jurij Souček Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1962.
V osišču dogajanja je sprva uspešen uslužbenec Statističnega urada, ki postane dobrodelnež in začne zaradi človekoljubnih akcij zanemarjati svojo uradniško službo. A kot nam v igri pove pripovedovalec, bi bilo vse v redu, če življenje ne bi imelo tudi druge plati ... Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Dane Gorjanc – Frane Milčinski - Ježek Gorjančeva žena – Majda Potokar Pripovedovalec – Jurij Souček Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1962.
Daniil Harms (1905–1942) je ruski avantgardist z začetka 20. stoletja. Bil je eden prvih satirikov, ki je v zgodnjem obdobju Sovjetske zveze pisal pod vplivom nadrealizma ter na podlagi absurda ustvaril edinstveni literarni izraz. Najbolj je znan po kratkih zgodbah, ki so zgoščene miniature in običajno razkrivajo nesmisel življenja. Svet v njih je nepredvidljiv in neurejen, liki pa se mnogokrat obnašajo nerazumsko, zato je pisatelj prav skozi njih tok zgodbe mnogokrat zapeljal v nepredvidljivo smer. Pred nekaj dnevi, 30. decembra, bi Daniil Harms dopolnil 120 let, ob tem jubileju predstavljamo njegovo ustvarjanje. Avtorica oddaje Matej Juh, prevajalec Drago Bajt, interpreti Slavko Cerjak, Boris Mihalj, Barbara Novakovič, bralca Jure Franko in Lidija Hartman, režiser Igor Likar, glasbena opremljevalka Darka Hlavka Godina, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar, leto nastanka 2006.
Daniil Harms (1905–1942) je ruski avantgardist z začetka 20. stoletja. Bil je eden prvih satirikov, ki je v zgodnjem obdobju Sovjetske zveze pisal pod vplivom nadrealizma ter na podlagi absurda ustvaril edinstveni literarni izraz. Najbolj je znan po kratkih zgodbah, ki so zgoščene miniature in običajno razkrivajo nesmisel življenja. Svet v njih je nepredvidljiv in neurejen, liki pa se mnogokrat obnašajo nerazumsko, zato je pisatelj prav skozi njih tok zgodbe mnogokrat zapeljal v nepredvidljivo smer. Pred nekaj dnevi, 30. decembra, bi Daniil Harms dopolnil 120 let, ob tem jubileju predstavljamo njegovo ustvarjanje. Avtorica oddaje Matej Juh, prevajalec Drago Bajt, interpreti Slavko Cerjak, Boris Mihalj, Barbara Novakovič, bralca Jure Franko in Lidija Hartman, režiser Igor Likar, glasbena opremljevalka Darka Hlavka Godina, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar, leto nastanka 2006.
Na 2. koncertu Carpe artem, ki so ga izvedli v sodelovanju s Koncertnim ateljejem Društva slovenskih skladateljev, so zazvenela nova dela štirih slovenskih skladateljev: Janija Goloba, Tomaža Habeta, Slavka Šuklarja in Roka Goloba.
Na 2. koncertu Carpe artem, ki so ga izvedli v sodelovanju s Koncertnim ateljejem Društva slovenskih skladateljev, so zazvenela nova dela štirih slovenskih skladateljev: Janija Goloba, Tomaža Habeta, Slavka Šuklarja in Roka Goloba.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Ker se je leto komaj začelo in smo sredi zime, se je glasbeni urednik Tomaž Guček tokrat odločil, da pripravi glasbeni izbor enega izmed prvih sodelavcev ali, bolje povedano, soustvarjalcev glasbenih oddaj na takratnem Radiu Ljubljana, med drugim seveda oddaje Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Mogoče ste uganili, da gre za harmonikarja Avgusta Stanka. Spremljal je številne pevke in pevce ali pa je igral z instrumentalnim Triom Avgusta Stanka (Avgust Stanko – harmonika, Miha Gunzek – klarinet in Miško Hočevar – kontrabas). V arhivu Radia Slovenija je zbrano lepo število ljudskih skladb v njegovi izvedbi, nekaj posnetih tudi s triom. In izbor vsega naštetega vam ponujamo v posluh v tokratni oddaji. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Ker se je leto komaj začelo in smo sredi zime, se je glasbeni urednik Tomaž Guček tokrat odločil, da pripravi glasbeni izbor enega izmed prvih sodelavcev ali, bolje povedano, soustvarjalcev glasbenih oddaj na takratnem Radiu Ljubljana, med drugim seveda oddaje Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Mogoče ste uganili, da gre za harmonikarja Avgusta Stanka. Spremljal je številne pevke in pevce ali pa je igral z instrumentalnim Triom Avgusta Stanka (Avgust Stanko – harmonika, Miha Gunzek – klarinet in Miško Hočevar – kontrabas). V arhivu Radia Slovenija je zbrano lepo število ljudskih skladb v njegovi izvedbi, nekaj posnetih tudi s triom. In izbor vsega naštetega vam ponujamo v posluh v tokratni oddaji. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Rota je v glasbi za film uporabil kombinacijo preprostih, a izrazito čustvenih melodij, ki pogosto spominjajo na renesančno glasbo, a so povsem izvirne in prilagojene filmskemu pripovednemu toku. Njegov slog združuje nežnost, romantičnost in meditativno melanholijo z dramatičnimi poudarki, kar ustvarja edinstveno harmonsko in čustveno izkušnjo.
Rota je v glasbi za film uporabil kombinacijo preprostih, a izrazito čustvenih melodij, ki pogosto spominjajo na renesančno glasbo, a so povsem izvirne in prilagojene filmskemu pripovednemu toku. Njegov slog združuje nežnost, romantičnost in meditativno melanholijo z dramatičnimi poudarki, kar ustvarja edinstveno harmonsko in čustveno izkušnjo.
Mala čarovnica je zajahala metlo in obiskala kostanjarja. Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisal: Otfried Preussler. Prevod: Katja Ogrin. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Mala čarovnica je zajahala metlo in obiskala kostanjarja. Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisal: Otfried Preussler. Prevod: Katja Ogrin. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Vlada je potrdila zakon o pomoči elektrointenzivnim podjetjem pri stroških električne energije. Med upravičenci naj bi bilo približno 40 podjetij, a v Slovenski industriji jekla opozarjajo, da kljub možnosti prijave do pomoči po vsebini zakona ne bodo upravičeni. V oddaji tudi o tem: - Primorsko-notranjska podjetja ob obisku vlade poudarila številne težave. - Kmetje na ulicah Pariza proti trgovinskemu sporazumu Bruslja z Mercosurjem. - Dokument o varnostnih zagotovilih pripravljen na potrditev v Washingtonu, trdi Kijev.
Vlada je potrdila zakon o pomoči elektrointenzivnim podjetjem pri stroških električne energije. Med upravičenci naj bi bilo približno 40 podjetij, a v Slovenski industriji jekla opozarjajo, da kljub možnosti prijave do pomoči po vsebini zakona ne bodo upravičeni. V oddaji tudi o tem: - Primorsko-notranjska podjetja ob obisku vlade poudarila številne težave. - Kmetje na ulicah Pariza proti trgovinskemu sporazumu Bruslja z Mercosurjem. - Dokument o varnostnih zagotovilih pripravljen na potrditev v Washingtonu, trdi Kijev.
Tomi Mulec in Simon Marčič nadaljujeta nastope na reliju Dakar. Za tekmovalci je četrta, maratonska preizkušnja v Savdski Arabiji. Odbojkarji Kanala pa so na povratni tekmi evropskega pokala gostili Murso iz Osijeka.
Tomi Mulec in Simon Marčič nadaljujeta nastope na reliju Dakar. Za tekmovalci je četrta, maratonska preizkušnja v Savdski Arabiji. Odbojkarji Kanala pa so na povratni tekmi evropskega pokala gostili Murso iz Osijeka.
V Kosovelovem domu v Sežani se na razstavi Celota predstavljata umetnici Sibila Leskovec in Špela Šedivy s skulpturo, ki sta jo ustvarili skupaj. Gre za njuno prvo skupno delo, v katerem se individualna likovna izraza združita v enoten, premišljen umetniški dialog. Pomembna pridobitev je zaznamovala Narodno in študijsko knjižnico v Trstu, ki odslej hrani prvo izdajo Dalmatinove Biblije iz leta 1584. Dragoceno in redko knjigo je knjižnici podaril Tržačan Sergij Premru. S tem se je uvrstila med redke evropske knjižnice, ki hranijo ta temeljni spomenik slovenske pisane besede. Tržaški filmski festival letos v ospredje postavlja uveljavljene slovenske režiserke in njihova dela. Med ostalimi bo predstavljen eden najbolj nagrajevanih celovečernih prvencev zadnjih let z naslovom Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo mlade slovenske režiserke Ester Ivakič. Glasbeno ogrlico je Armando Šturman posvetil junaškemu Pohorskemu bataljonu, ki je svojo poslednjo bitko bojeval prav na današnji dan, 8. januarja 1943, na Osankarici.
V Kosovelovem domu v Sežani se na razstavi Celota predstavljata umetnici Sibila Leskovec in Špela Šedivy s skulpturo, ki sta jo ustvarili skupaj. Gre za njuno prvo skupno delo, v katerem se individualna likovna izraza združita v enoten, premišljen umetniški dialog. Pomembna pridobitev je zaznamovala Narodno in študijsko knjižnico v Trstu, ki odslej hrani prvo izdajo Dalmatinove Biblije iz leta 1584. Dragoceno in redko knjigo je knjižnici podaril Tržačan Sergij Premru. S tem se je uvrstila med redke evropske knjižnice, ki hranijo ta temeljni spomenik slovenske pisane besede. Tržaški filmski festival letos v ospredje postavlja uveljavljene slovenske režiserke in njihova dela. Med ostalimi bo predstavljen eden najbolj nagrajevanih celovečernih prvencev zadnjih let z naslovom Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo mlade slovenske režiserke Ester Ivakič. Glasbeno ogrlico je Armando Šturman posvetil junaškemu Pohorskemu bataljonu, ki je svojo poslednjo bitko bojeval prav na današnji dan, 8. januarja 1943, na Osankarici.
Izbrali smo renesančno glasbo za lutnjo, ki združuje polifonijo in diminucije. Mojstri poznega petnajstega in zgodnjega šestnajstega stoletja, kakršna sta Ockeghem in Josquin, so ustvarjali polifono večglasje, ki je dobro ustrezalo renesančnemu pogledu na svet in ga lahko opišemo kot tonsko arhitekturo. Diminuiranje ali okraševanje obstoječih melodij s hitrejšimi pasažami je bila povsem drugačna umetnost. Pogosto so jo povezovali z improvizacijo, a so menili, da je nepogrešljiva pri vseh oblikah muziciranja. Opisujejo jo učbeniki v sredini šestnajstega stoletja, a viri glasbe za lutnjo in glasbila s tipkami kažejo, da je bila veliko starejša. Ohranjene tabulature pričajo, da so renesančni lutnjisti diminucije posebno radi dodajali polifonemu večglasju.
Izbrali smo renesančno glasbo za lutnjo, ki združuje polifonijo in diminucije. Mojstri poznega petnajstega in zgodnjega šestnajstega stoletja, kakršna sta Ockeghem in Josquin, so ustvarjali polifono večglasje, ki je dobro ustrezalo renesančnemu pogledu na svet in ga lahko opišemo kot tonsko arhitekturo. Diminuiranje ali okraševanje obstoječih melodij s hitrejšimi pasažami je bila povsem drugačna umetnost. Pogosto so jo povezovali z improvizacijo, a so menili, da je nepogrešljiva pri vseh oblikah muziciranja. Opisujejo jo učbeniki v sredini šestnajstega stoletja, a viri glasbe za lutnjo in glasbila s tipkami kažejo, da je bila veliko starejša. Ohranjene tabulature pričajo, da so renesančni lutnjisti diminucije posebno radi dodajali polifonemu večglasju.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
BigScreen tokrat posvečamo luksuzu. Filmskemu festivalu, ki se vrača s svojo 23.izdajo. In tudi letos nadaljuje podporo neodvisnemu filmu z vsega sveta.
BigScreen tokrat posvečamo luksuzu. Filmskemu festivalu, ki se vrača s svojo 23.izdajo. In tudi letos nadaljuje podporo neodvisnemu filmu z vsega sveta.
Z novim letom se uveljavljajo prve vsebinske novosti pokojninske reforme, povezane predvsem z bolj dostojnimi pokojninami za najbolj ranljive. A tokrat se osredotočamo na vzdržni del pokojninske zakonodaje ter vsebine, ki so bile v tokratni reformi spregledane. Zanima nas, kako dolgo bo zdaj veljaven sistem ob demografskih trendih še vzdržen. Podobno se sprašujejo v Nemčiji, kjer imajo hude težave pri prenovi pokojninskega sistema. Čeprav so številke na prvi pogled suhoparne, je zgodba, ki jo razkrivajo, skrb vzbujajoča. Pokojnine sicer bodo, vprašanje pa je, kolikšna bo njihova realna vrednost. Bodo čez nekaj desetletij sploh zadoščale za kaj drugega kot osnovne dobrine in storitve? Kje bo država iskala dodatna sredstva za financiranje prvega stebra - in ali bo to pomenilo višje obremenitve dela, prerazporejanje drugih javnih izdatkov ali tiho zmanjševanje pravic prihodnjih upokojencev? Odgovori vnovič v Studiu ob 17-ih. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Žiga Vižintin, direktor pokojninskih zavarovanj v Pokojninski družbi A; Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije.
Z novim letom se uveljavljajo prve vsebinske novosti pokojninske reforme, povezane predvsem z bolj dostojnimi pokojninami za najbolj ranljive. A tokrat se osredotočamo na vzdržni del pokojninske zakonodaje ter vsebine, ki so bile v tokratni reformi spregledane. Zanima nas, kako dolgo bo zdaj veljaven sistem ob demografskih trendih še vzdržen. Podobno se sprašujejo v Nemčiji, kjer imajo hude težave pri prenovi pokojninskega sistema. Čeprav so številke na prvi pogled suhoparne, je zgodba, ki jo razkrivajo, skrb vzbujajoča. Pokojnine sicer bodo, vprašanje pa je, kolikšna bo njihova realna vrednost. Bodo čez nekaj desetletij sploh zadoščale za kaj drugega kot osnovne dobrine in storitve? Kje bo država iskala dodatna sredstva za financiranje prvega stebra - in ali bo to pomenilo višje obremenitve dela, prerazporejanje drugih javnih izdatkov ali tiho zmanjševanje pravic prihodnjih upokojencev? Odgovori vnovič v Studiu ob 17-ih. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Žiga Vižintin, direktor pokojninskih zavarovanj v Pokojninski družbi A; Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije.
Februarja lani je Vitja Kovačević nastopil na koncertu cikla Solo e da camera, za svoj nastop pa je izbral dokaj sodoben program. Svojo glasbeno pot je sicer začel na podružnici Konservatorija za glasbo in balet Maribor na Taboru pod mentorstvom Bogdana Štabuca. Sledil je vpis na Konservatorij za glasbo in balet Maribor, kjer je bil njegov mentor Vojko Vešligaj, nato pa še na Akademijo za glasbo, kjer je njegov profesor Tomaž Rajterič. JULIAN BREAM: INVOCATION AND DANCE ZA KITARO TORU TAKEMITSU: ALL IN TWILIGHT (ŠTIRI SKLADBE ZA KITARO) VITJA KOVAČEVIĆ: PASSACAGLIA ZA KITARO
Februarja lani je Vitja Kovačević nastopil na koncertu cikla Solo e da camera, za svoj nastop pa je izbral dokaj sodoben program. Svojo glasbeno pot je sicer začel na podružnici Konservatorija za glasbo in balet Maribor na Taboru pod mentorstvom Bogdana Štabuca. Sledil je vpis na Konservatorij za glasbo in balet Maribor, kjer je bil njegov mentor Vojko Vešligaj, nato pa še na Akademijo za glasbo, kjer je njegov profesor Tomaž Rajterič. JULIAN BREAM: INVOCATION AND DANCE ZA KITARO TORU TAKEMITSU: ALL IN TWILIGHT (ŠTIRI SKLADBE ZA KITARO) VITJA KOVAČEVIĆ: PASSACAGLIA ZA KITARO
Na redni spored Kinodvora prihaja eden najbolj pričakovanih filmov preteklega leta – film Sentimentalna vrednost Joachima Trierja, ki občinstva navdušuje že vse od premiere v Cannesu. Razstavišče Magazzino delle idee/Skladišče idej v Trstu pa še do 25. januarja ponuja razstavo z izborom del tržaškega slikarja slovenskega rodu Bogdana Groma.
Na redni spored Kinodvora prihaja eden najbolj pričakovanih filmov preteklega leta – film Sentimentalna vrednost Joachima Trierja, ki občinstva navdušuje že vse od premiere v Cannesu. Razstavišče Magazzino delle idee/Skladišče idej v Trstu pa še do 25. januarja ponuja razstavo z izborom del tržaškega slikarja slovenskega rodu Bogdana Groma.
Na redni spored Kinodvora prihaja eden najbolj pričakovanih filmov preteklega leta – film Sentimentalna vrednost Joachima Trierja, ki občinstva navdušuje že vse od premiere v Cannesu, kjer je režiser za film prejel veliko nagrado žirije.
Na redni spored Kinodvora prihaja eden najbolj pričakovanih filmov preteklega leta – film Sentimentalna vrednost Joachima Trierja, ki občinstva navdušuje že vse od premiere v Cannesu, kjer je režiser za film prejel veliko nagrado žirije.
Razstavišče Magazzino delle idee/Skladišče idej v Trstu ponuja še do 25. januarja razstavo z izborom del tržaškega slikarja slovenskega rodu Bogdana Groma. Njeno poimenovanje Temporary/začasno je nekakšna predhodnica, ki napoveduje skorajšnjo otvoritev stalne postavitve v Palači Galatti, nastale iz slikarjeve donacije.
Razstavišče Magazzino delle idee/Skladišče idej v Trstu ponuja še do 25. januarja razstavo z izborom del tržaškega slikarja slovenskega rodu Bogdana Groma. Njeno poimenovanje Temporary/začasno je nekakšna predhodnica, ki napoveduje skorajšnjo otvoritev stalne postavitve v Palači Galatti, nastale iz slikarjeve donacije.
Vlada je danes na obisku v notranjsko-primorski regiji. Dopoldne je imela terensko sejo v Ilirski Bistrici in med drugim sprejela predlog zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij. Ta bodo upravičena do cenejše električne energije, kar omogoča evropski akt o čisti industriji, ki naj bi evropskim podjetjem omogočil boljši konkurenčen položaj na svetovnih trgih. Drugi poudarki: - Premier Golob izrazil zaskrbljenost zaradi prestopa Vatovca, a zatrdil, da koalicija ostaja trdna in zavezana vnovičnemu mandatu. - V ZDA se krepijo kritike zaradi groženj o priključitvi Grenlandije, protesti tudi zaradi uboja ženske, ki jo je ustrelil agent zvezne službe za priseljevanje in carine. - Ob nizkih temperaturah in poledici pristojni pozivajo k omejitvi gibanja na prostem, saj so urgence že polne poškodovanih.
Vlada je danes na obisku v notranjsko-primorski regiji. Dopoldne je imela terensko sejo v Ilirski Bistrici in med drugim sprejela predlog zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij. Ta bodo upravičena do cenejše električne energije, kar omogoča evropski akt o čisti industriji, ki naj bi evropskim podjetjem omogočil boljši konkurenčen položaj na svetovnih trgih. Drugi poudarki: - Premier Golob izrazil zaskrbljenost zaradi prestopa Vatovca, a zatrdil, da koalicija ostaja trdna in zavezana vnovičnemu mandatu. - V ZDA se krepijo kritike zaradi groženj o priključitvi Grenlandije, protesti tudi zaradi uboja ženske, ki jo je ustrelil agent zvezne službe za priseljevanje in carine. - Ob nizkih temperaturah in poledici pristojni pozivajo k omejitvi gibanja na prostem, saj so urgence že polne poškodovanih.
Po ohladitvi in obilnem sneženju v zadnjih dneh se bodo po napovedih vremenske ujme nadaljevale tudi ta petek. Pristojni zato svetujejo previdnost v prometu, prebivalcem pa omogočajo brezplačen prevzem posipnih materialov.
Po ohladitvi in obilnem sneženju v zadnjih dneh se bodo po napovedih vremenske ujme nadaljevale tudi ta petek. Pristojni zato svetujejo previdnost v prometu, prebivalcem pa omogočajo brezplačen prevzem posipnih materialov.
V informativni oddaji Do popoldneva prisluhnite naslednjim temama: · vodenje poslanske skupine Levica prevzema Nataša Sukič · izdano gradbeno dovoljenje za park ob Pekrskem potoku · na mariborski urgenci zaradi zimskih razmer sto poškodovanih v dveh dneh; število bolnikov z gripo se umirja
V informativni oddaji Do popoldneva prisluhnite naslednjim temama: · vodenje poslanske skupine Levica prevzema Nataša Sukič · izdano gradbeno dovoljenje za park ob Pekrskem potoku · na mariborski urgenci zaradi zimskih razmer sto poškodovanih v dveh dneh; število bolnikov z gripo se umirja