Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Studiu Hendrix je tokrat nastopila izjemna mlada sila, reški kitarist FRANO LIVINGSTON! Mojster fingerpicking tehnike že od zgodnjega otroštva navdušuje občinstvo po vsem svetu, tokrat pa predstavlja svoj novi solistični album The graduation.
V Studiu Hendrix je tokrat nastopila izjemna mlada sila, reški kitarist FRANO LIVINGSTON! Mojster fingerpicking tehnike že od zgodnjega otroštva navdušuje občinstvo po vsem svetu, tokrat pa predstavlja svoj novi solistični album The graduation.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Dvajset let po dveh razprodanih koncertih s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Križankah, se Terrafolk, pod umetniškim vodstvom Bojana Cvetrežnika, s Simfoniki vrača z akustično izvedbo avtorske glasbe svojih sedanjih in nekdanjih članov. Koncert bo 21. marca 2026 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Z Bojanom Cvetrežnikom se je pogovarjala glasbena urednica Alja Kramar.
Dvajset let po dveh razprodanih koncertih s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Križankah, se Terrafolk, pod umetniškim vodstvom Bojana Cvetrežnika, s Simfoniki vrača z akustično izvedbo avtorske glasbe svojih sedanjih in nekdanjih članov. Koncert bo 21. marca 2026 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Z Bojanom Cvetrežnikom se je pogovarjala glasbena urednica Alja Kramar.
In zdaj nekaj povsem drugačnega. Sicer gremo v središče Ljubljane, a po drugačnih opravkih, kot bi se pričakovalo. Središče Ljubljane – ta antični pojem, kjer se je vsa moč, vpliv in usodnost naroda skoncentrirala na enem kvadratnem kilometru – je bilo v preteklem tednu prizorišče tudi nekoliko drugačne drame. Drame v prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Hočemo povedati, da so ob običajnem naboru tamkajšnjih in javnosti znanih sociopatov na sceno stopili tudi tisti manj izpostavljeni. Kot zdaj že nekaj mesecev, se obnova ljubljanske Drame in z njo kulturnega hrama vseh Slovencev, ne začne zaradi nasprotovanja sosedov. »Nasprotovanje sosedov« je po dnevnih pozdravih najbolj uporabljana besedna zveza v Sloveniji, in tokrat se širi po ulicah z mitskimi imeni, ki obkrožajo Dramo. Zgodba je sila enostavna. Obnova bi bila seveda hrupna, prašna, prostorsko potratna, zmotila bi mir in parkirišča stanovalcev tam ene ulice in tam ene bajte. Če ne moreš zmotiti miru sosedov v Halozah, kako so investitorji pričakovali, da bodo lahko zmotili mir stanovalcev v središču Ljubljane? Sploh po fiasku z obnovo Plečnikovega stadiona. Kakorkoli; obe strani javkata v javnosti. Tako stanovalci kot umetniki oziroma dramski igralci, ki zmrzujejo in se gredo gledališče v nekem skladišču. In ko razumni prebere vse javne nastope, oziroma sporočila za javnost, ki jih obe strani plasirata v medije, je jasno predvsem eno. V tisti ogroženi hiši, primerno se imenuje Nemška hiša in je elitna lokacija sredi elitnih lokacij, stanuje kar nekaj odvetnikov. Ali pa premožnežev, ki si lahko privoščijo dobre odvetnike. Čeprav bi bilo čudno, ako bi na elitni lokaciji v središču Ljubljane ne živela manjša komuna juristov. Kajti jezik, ki ga uporabljajo stanovalci med blokiranjem začetka graditve, je vrhunsko pravniški. Suh. Zakoni in dejstva in pravice in tako naprej in tako nazaj. Tako je izjava dramskih umetnikov v primerjavi s sporočilom stanovalcev eno samo jamranje in pozivanje na nekakšne nepravne, humanistične in občečloveške kategorije. Jasno, da v skromni radijski oddaji ne moremo biti razsodniki in da zaradi spora med umetniki in odvetniki ne moremo fabricirati globljih razmislekov – poskusimo pa vseeno lahko! Osrednje vprašanje današnje analize je: »Koliko naj bo v družbi odvetnikov in koliko naj bo umetnikov?« Kakšno naj bo razmerje med njimi? Na prvi pogled bi rekli, da gre za dve kategoriji, ali poklica, ali stanja duha, ki si ne bi mogla biti bolj vsaksebi. Pa nič ni dlje od resnice. Oboji živijo v zablodi. Umetniki v zablodi, da lahko z umetnostjo izboljšajo družbo, odvetniki v zablodi, da je mogoče družbo izboljšati s pravom. Kot smo se naučili, je družbo mogoče izboljšati s prisluhi, a o tem kdaj drugič. Najbolj preprosto bi bilo, če bi imeli v družbi enega umetnika na enega odvetnika. Ampak to se ne zdi realno, ker bi imeli v Drami potem same monodrame, en odvetnik pa je kljub temu sposoben preprečiti zaprtje ulice. Bolj razumno se zdi, da bi imeli na enega odvetnika deset umetnikov, a to bi nas popeljalo na pot brezzakonja, kjer bi hipiji zganjali gledališče v parkih in na rečnih bregovih, družba kot organizem, ki ga skupaj drži zakonodaja, pa bi razpadala. Tako smo po preučitvi dejstev in pregledu evidenc tako odvetniške zbornice kot združenja dramskih igralcev prišli na plano s številko: trije umetniki na enega odvetnika. Trideset umetnikov na deset odvetnikov. Tristo umetnikov na sto odvetnikov, tri tisoč umetnikov na tisoč odvetnikov. Ta številka se nam zdi umetniško-odvetniški zlati rez slovenske družbe in predlagamo, da se je v prihodnje držimo, pa bomo lahko obnavljali gledališča, sploh pa bomo lahko uveljavljali pravila pravne države. Obstaja pa problem, da razmerje tri proti ena deluje zgolj in le v središču Ljubljane. Če pogledamo razmerje recimo v Celju, kjer sicer imajo tako odvetnike kot umetnike, je to drugačno, da ne govorimo o slovenskem podeželju, kjer ni niti umetnikov niti odvetnikov. Je pa res, da je obnova kulturne infrastrukture na podeželju tako redka, da se celo najbolj nestrpni sosedje nimajo priložnosti pritožiti. Kaj šele najeti odvetnika. Kako se bo končal spor, oziroma kdaj se bo začela obnova Drame? Država, ki je vsaj za zdaj na strani umetnikov in ne odvetnikov, grozi z nekakšnimi razlastninjenji; ta bo verjetno morala sprovesti slovenska vojska, pa še to bo težko, kajti kot vemo, je odvetniško pero ostrejše od meča. Obstaja pa še ena možnost Pozivamo igralce ljubljanske Drame, da na javnem prostoru med Gregorčičevo in Gradiščem postavijo oder na prostem in brezplačno širnemu slovenskemu občinstvu v slogu partizanskega gledališča odigrajo dve predstavi … Prvi večer Brechtovo Malomeščansko svatbo, da se spomnimo, kako zelo zlagan je lokalni hohštapleraj, drugi večer Cankarjev Za narodov blagor. Da se spomnimo, kaj je to nacionalni interes.
In zdaj nekaj povsem drugačnega. Sicer gremo v središče Ljubljane, a po drugačnih opravkih, kot bi se pričakovalo. Središče Ljubljane – ta antični pojem, kjer se je vsa moč, vpliv in usodnost naroda skoncentrirala na enem kvadratnem kilometru – je bilo v preteklem tednu prizorišče tudi nekoliko drugačne drame. Drame v prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Hočemo povedati, da so ob običajnem naboru tamkajšnjih in javnosti znanih sociopatov na sceno stopili tudi tisti manj izpostavljeni. Kot zdaj že nekaj mesecev, se obnova ljubljanske Drame in z njo kulturnega hrama vseh Slovencev, ne začne zaradi nasprotovanja sosedov. »Nasprotovanje sosedov« je po dnevnih pozdravih najbolj uporabljana besedna zveza v Sloveniji, in tokrat se širi po ulicah z mitskimi imeni, ki obkrožajo Dramo. Zgodba je sila enostavna. Obnova bi bila seveda hrupna, prašna, prostorsko potratna, zmotila bi mir in parkirišča stanovalcev tam ene ulice in tam ene bajte. Če ne moreš zmotiti miru sosedov v Halozah, kako so investitorji pričakovali, da bodo lahko zmotili mir stanovalcev v središču Ljubljane? Sploh po fiasku z obnovo Plečnikovega stadiona. Kakorkoli; obe strani javkata v javnosti. Tako stanovalci kot umetniki oziroma dramski igralci, ki zmrzujejo in se gredo gledališče v nekem skladišču. In ko razumni prebere vse javne nastope, oziroma sporočila za javnost, ki jih obe strani plasirata v medije, je jasno predvsem eno. V tisti ogroženi hiši, primerno se imenuje Nemška hiša in je elitna lokacija sredi elitnih lokacij, stanuje kar nekaj odvetnikov. Ali pa premožnežev, ki si lahko privoščijo dobre odvetnike. Čeprav bi bilo čudno, ako bi na elitni lokaciji v središču Ljubljane ne živela manjša komuna juristov. Kajti jezik, ki ga uporabljajo stanovalci med blokiranjem začetka graditve, je vrhunsko pravniški. Suh. Zakoni in dejstva in pravice in tako naprej in tako nazaj. Tako je izjava dramskih umetnikov v primerjavi s sporočilom stanovalcev eno samo jamranje in pozivanje na nekakšne nepravne, humanistične in občečloveške kategorije. Jasno, da v skromni radijski oddaji ne moremo biti razsodniki in da zaradi spora med umetniki in odvetniki ne moremo fabricirati globljih razmislekov – poskusimo pa vseeno lahko! Osrednje vprašanje današnje analize je: »Koliko naj bo v družbi odvetnikov in koliko naj bo umetnikov?« Kakšno naj bo razmerje med njimi? Na prvi pogled bi rekli, da gre za dve kategoriji, ali poklica, ali stanja duha, ki si ne bi mogla biti bolj vsaksebi. Pa nič ni dlje od resnice. Oboji živijo v zablodi. Umetniki v zablodi, da lahko z umetnostjo izboljšajo družbo, odvetniki v zablodi, da je mogoče družbo izboljšati s pravom. Kot smo se naučili, je družbo mogoče izboljšati s prisluhi, a o tem kdaj drugič. Najbolj preprosto bi bilo, če bi imeli v družbi enega umetnika na enega odvetnika. Ampak to se ne zdi realno, ker bi imeli v Drami potem same monodrame, en odvetnik pa je kljub temu sposoben preprečiti zaprtje ulice. Bolj razumno se zdi, da bi imeli na enega odvetnika deset umetnikov, a to bi nas popeljalo na pot brezzakonja, kjer bi hipiji zganjali gledališče v parkih in na rečnih bregovih, družba kot organizem, ki ga skupaj drži zakonodaja, pa bi razpadala. Tako smo po preučitvi dejstev in pregledu evidenc tako odvetniške zbornice kot združenja dramskih igralcev prišli na plano s številko: trije umetniki na enega odvetnika. Trideset umetnikov na deset odvetnikov. Tristo umetnikov na sto odvetnikov, tri tisoč umetnikov na tisoč odvetnikov. Ta številka se nam zdi umetniško-odvetniški zlati rez slovenske družbe in predlagamo, da se je v prihodnje držimo, pa bomo lahko obnavljali gledališča, sploh pa bomo lahko uveljavljali pravila pravne države. Obstaja pa problem, da razmerje tri proti ena deluje zgolj in le v središču Ljubljane. Če pogledamo razmerje recimo v Celju, kjer sicer imajo tako odvetnike kot umetnike, je to drugačno, da ne govorimo o slovenskem podeželju, kjer ni niti umetnikov niti odvetnikov. Je pa res, da je obnova kulturne infrastrukture na podeželju tako redka, da se celo najbolj nestrpni sosedje nimajo priložnosti pritožiti. Kaj šele najeti odvetnika. Kako se bo končal spor, oziroma kdaj se bo začela obnova Drame? Država, ki je vsaj za zdaj na strani umetnikov in ne odvetnikov, grozi z nekakšnimi razlastninjenji; ta bo verjetno morala sprovesti slovenska vojska, pa še to bo težko, kajti kot vemo, je odvetniško pero ostrejše od meča. Obstaja pa še ena možnost Pozivamo igralce ljubljanske Drame, da na javnem prostoru med Gregorčičevo in Gradiščem postavijo oder na prostem in brezplačno širnemu slovenskemu občinstvu v slogu partizanskega gledališča odigrajo dve predstavi … Prvi večer Brechtovo Malomeščansko svatbo, da se spomnimo, kako zelo zlagan je lokalni hohštapleraj, drugi večer Cankarjev Za narodov blagor. Da se spomnimo, kaj je to nacionalni interes.
17. Grošljev simpozij poteka v organizaciji Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in Društva za antične in humanistične študije. Razloge za izbor letošnje teme: »Mitični in zgodovinski Rim do 2. punske vojne« je povzela ena od začetnih organizatoric, docentka z Univerze v Ljubljani, dr. Nada Grošelj, ki jo je v studio povabil Goran Tenze.
17. Grošljev simpozij poteka v organizaciji Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in Društva za antične in humanistične študije. Razloge za izbor letošnje teme: »Mitični in zgodovinski Rim do 2. punske vojne« je povzela ena od začetnih organizatoric, docentka z Univerze v Ljubljani, dr. Nada Grošelj, ki jo je v studio povabil Goran Tenze.
Na Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani je bil včeraj premierno prikazan slovenski film Kdor ne skače režiserja Borisa Petkoviča, ki premišljuje o športu, spominu in narodni identiteti. V Atriju ZRC SAZU pa se danes začenja 17. Grošljev simpozij, ki bo v znamenju tematike, s katero se je ukvarjal starorimski zgodovinar Tit Livij – z zgodovino Rima vse od prvih začetkov, ovitih v mite in legende. Poročamo pa tudi iz Milana, kjer razstavlja nemški sodobni umetnik Anselm Kiefer.
Na Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani je bil včeraj premierno prikazan slovenski film Kdor ne skače režiserja Borisa Petkoviča, ki premišljuje o športu, spominu in narodni identiteti. V Atriju ZRC SAZU pa se danes začenja 17. Grošljev simpozij, ki bo v znamenju tematike, s katero se je ukvarjal starorimski zgodovinar Tit Livij – z zgodovino Rima vse od prvih začetkov, ovitih v mite in legende. Poročamo pa tudi iz Milana, kjer razstavlja nemški sodobni umetnik Anselm Kiefer.
Na 98-ih voliščih po državi poteka predčasno glasovanje - pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami lahko upravičenci svoj glas od sedme do 19-te ure oddajo še jutri in v četrtek. Največje volišče za predčasno glasovanje je v ljubljanskih Stožicah. Kot je povedal koordinator ljubljanskih okrajnih volilnih komisij Ernest Mencigar, glasovanje tam poteka brez težav, obisk pa je na ravni povprečja zadnjih volitev. Ostali poudarki oddaje: V povezavi z nedavno objavljenimi prisluhi sta SDS in Zoran Jankovič napovedala vložitev tožb Izrael naj bi v Iranu ubil dva visoka predstavnika Teherana; napade stopnjujejo vsi vpleteni Na Kubi zaradi ameriške blokade goriva električni mrki, Trump grozi z zavzetjem otoka
Na 98-ih voliščih po državi poteka predčasno glasovanje - pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami lahko upravičenci svoj glas od sedme do 19-te ure oddajo še jutri in v četrtek. Največje volišče za predčasno glasovanje je v ljubljanskih Stožicah. Kot je povedal koordinator ljubljanskih okrajnih volilnih komisij Ernest Mencigar, glasovanje tam poteka brez težav, obisk pa je na ravni povprečja zadnjih volitev. Ostali poudarki oddaje: V povezavi z nedavno objavljenimi prisluhi sta SDS in Zoran Jankovič napovedala vložitev tožb Izrael naj bi v Iranu ubil dva visoka predstavnika Teherana; napade stopnjujejo vsi vpleteni Na Kubi zaradi ameriške blokade goriva električni mrki, Trump grozi z zavzetjem otoka
Eden najpomembnejših bobnarjev v zgodovini slovenskega jazza ni samo instrumentalist, ampak tudi skladatelj. Pred koncertom v SiTi Teatru (petek, 20. marca) z Big Bandom RTV Slovenija (dirigent Matjaž Mikuletič) smo se z Rendlo na kratko pogovarjali v studiju Programa Ars.
Eden najpomembnejših bobnarjev v zgodovini slovenskega jazza ni samo instrumentalist, ampak tudi skladatelj. Pred koncertom v SiTi Teatru (petek, 20. marca) z Big Bandom RTV Slovenija (dirigent Matjaž Mikuletič) smo se z Rendlo na kratko pogovarjali v studiju Programa Ars.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Izogibanje stereotipnemu in diskriminatornemu naslavljanju žensk ni vedno enostavno in zahteva premislek. Tudi med jezikoslovci so mnenja različna. Zgodovinski razvoj jezika ni vedno kompatibilen z uvajanjem novih jezikovnih sredstev, to pa še ne pomeni, da je jezik nedotakljiv in da se ne sme spreminjati. Gost oddaje je akad. prof. dr. Marko Snoj, ki je na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti pripravil javno predavanje z naslovom Slovnični spol od spočetja do rojstva … in danes. Snoj je kritičen do smernic za spolno občutljivo rabo jezika. Meni, da priporočena raba – npr. Kovač je rekla – ženskam odreka slovnični spol in je z vidika zgodovinskega razvoja jezika nepremišljena, saj vodi v razgradnjo sistema slovenskega jezika. Vabljeni tudi k poslušanju preteklih oddaj, ki smo jih pripravili na temo spolno občutljive rabe jezika.
Izogibanje stereotipnemu in diskriminatornemu naslavljanju žensk ni vedno enostavno in zahteva premislek. Tudi med jezikoslovci so mnenja različna. Zgodovinski razvoj jezika ni vedno kompatibilen z uvajanjem novih jezikovnih sredstev, to pa še ne pomeni, da je jezik nedotakljiv in da se ne sme spreminjati. Gost oddaje je akad. prof. dr. Marko Snoj, ki je na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti pripravil javno predavanje z naslovom Slovnični spol od spočetja do rojstva … in danes. Snoj je kritičen do smernic za spolno občutljivo rabo jezika. Meni, da priporočena raba – npr. Kovač je rekla – ženskam odreka slovnični spol in je z vidika zgodovinskega razvoja jezika nepremišljena, saj vodi v razgradnjo sistema slovenskega jezika. Vabljeni tudi k poslušanju preteklih oddaj, ki smo jih pripravili na temo spolno občutljive rabe jezika.
Letos mineva 70 let od smrti nemškega dramatika in pesnika Bertolta Brechta, dialektika in misleca nasprotij, ki je znal v vsakem redu videti nered in v vsakem neredu možnost transformacije, ki bi vzpostavila novi red. Je umetnik, ki je močno spremenil način ustvarjanja in razumevanja evropskega gledališča, znan je po songih, političnem gledališču, učinku potujitve in gestusu. Ob obletnici njegove smrti je vse do septembra v Cankarjevem domu v okviru cikla predavanj Čas je za Brechta! mogoče spremljati pogovore mednarodnih in tujih družboslovcev, prevajalcev in gledališčnikov, ki aktualizirajo, interpretirajo in reflektirajo Brechtova dela in misel. Skupaj z Urbanom Šrimpfom je cikel predavanj zasnoval dr. Mladen Dolar, ki je med drugim prevajal Brechtova dela in pisal o njegovi teoriji potujitve. Vabljeni k poslušanju!
Letos mineva 70 let od smrti nemškega dramatika in pesnika Bertolta Brechta, dialektika in misleca nasprotij, ki je znal v vsakem redu videti nered in v vsakem neredu možnost transformacije, ki bi vzpostavila novi red. Je umetnik, ki je močno spremenil način ustvarjanja in razumevanja evropskega gledališča, znan je po songih, političnem gledališču, učinku potujitve in gestusu. Ob obletnici njegove smrti je vse do septembra v Cankarjevem domu v okviru cikla predavanj Čas je za Brechta! mogoče spremljati pogovore mednarodnih in tujih družboslovcev, prevajalcev in gledališčnikov, ki aktualizirajo, interpretirajo in reflektirajo Brechtova dela in misel. Skupaj z Urbanom Šrimpfom je cikel predavanj zasnoval dr. Mladen Dolar, ki je med drugim prevajal Brechtova dela in pisal o njegovi teoriji potujitve. Vabljeni k poslušanju!
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Hitrorastoče mariborsko podjetje na področju vesoljskih tehnologij SkyLabs bo ob bodoči južni obvoznici, zgradilo nov razvojni center. Pet milijonov šeststo tisoč evrov vredno naložbo, ki bo omogočala nadaljnji tehnološki razvoj mednarodno prepoznavnega podjetja, je z dobrima dvema milijonoma podprla država, danes pa so podpisali sofinancersko pogodbo.
Hitrorastoče mariborsko podjetje na področju vesoljskih tehnologij SkyLabs bo ob bodoči južni obvoznici, zgradilo nov razvojni center. Pet milijonov šeststo tisoč evrov vredno naložbo, ki bo omogočala nadaljnji tehnološki razvoj mednarodno prepoznavnega podjetja, je z dobrima dvema milijonoma podprla država, danes pa so podpisali sofinancersko pogodbo.
Drugi poudarki: - V Majšperku bodo po več kot 40-ih letih začeli graditi nov center zdravja. - V Bovcu so na ponovljenem javnem razpisu le našli izvajalca za zgraditev doma starejših občanov. - Mariborski gasilci komaj čakajo začetek postavitve vadbenega poligona v Pekrah. - Turistične kmetije so vse pomembnejši del butične turistične ponudbe.
Drugi poudarki: - V Majšperku bodo po več kot 40-ih letih začeli graditi nov center zdravja. - V Bovcu so na ponovljenem javnem razpisu le našli izvajalca za zgraditev doma starejših občanov. - Mariborski gasilci komaj čakajo začetek postavitve vadbenega poligona v Pekrah. - Turistične kmetije so vse pomembnejši del butične turistične ponudbe.
Po navedbah Izraela so v včerajšnjih napadih na Iran ubili vodjo iranskega sveta za nacionalno varnost Alija Laridžanija in poveljnika milice Basidž Golamrezo Solejmanija. Če informacija drži, bi to pomenilo smrt najbolj izpostavljenih članov politične in vojaške elite po napadih prvi dan vojne, ko so med drugimi ubili iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Druge teme: - Začelo se je predčasno glasovanje na državnozborskih volitvah. - Kmetijsko-gozdarska zbornica predlaga prednostne bencinske servise za oskrbovanje kmetov. - V Mariboru javna razprava o prihodnosti in obnovi Slomškovega trga.
Po navedbah Izraela so v včerajšnjih napadih na Iran ubili vodjo iranskega sveta za nacionalno varnost Alija Laridžanija in poveljnika milice Basidž Golamrezo Solejmanija. Če informacija drži, bi to pomenilo smrt najbolj izpostavljenih članov politične in vojaške elite po napadih prvi dan vojne, ko so med drugimi ubili iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Druge teme: - Začelo se je predčasno glasovanje na državnozborskih volitvah. - Kmetijsko-gozdarska zbornica predlaga prednostne bencinske servise za oskrbovanje kmetov. - V Mariboru javna razprava o prihodnosti in obnovi Slomškovega trga.
Te dni se v Škofji Loki spet pripravljajo na uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini. Danes ponavljamo oddajo, ki smo jo o Škofjeloškem pasijonu posneli pred nekaj leti, ko so ga obnovili po daljšem obdobju. Škofjeloški pasijon je napisal pater Romuald oziroma Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in je hkrati najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga iz baročnega obdobja. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon, Processio locopolitana, vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Te dni se v Škofji Loki spet pripravljajo na uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini. Danes ponavljamo oddajo, ki smo jo o Škofjeloškem pasijonu posneli pred nekaj leti, ko so ga obnovili po daljšem obdobju. Škofjeloški pasijon je napisal pater Romuald oziroma Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in je hkrati najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga iz baročnega obdobja. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon, Processio locopolitana, vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Na razpis so se prijavila tri podjetja, za več kot dva milijona ugodnejšo ponudbo - vredno dobrih 8 milijonov evrov in pol - je oddala Gorenjska gradbena družba. Postopek izbire še ni zaključen, saj še tečejo zakonsko določeni roki. V oddaji tudi o tem: -Začelo se je predčasno glasovanje na državnozborskih volitvah. -Slovenija dobro sodeluje z rojaki v Italiji. -Direkcija za infrastrukturo bo na Belvederju nad Izolo začela urejati trajno krožišče, med deli bo delna zapora ceste -Eni večjih porabnikov energije so sistemi umetne inteligence. -Nogometni selektor Boštjan Cesar je objavil svoj prvi seznam.
Na razpis so se prijavila tri podjetja, za več kot dva milijona ugodnejšo ponudbo - vredno dobrih 8 milijonov evrov in pol - je oddala Gorenjska gradbena družba. Postopek izbire še ni zaključen, saj še tečejo zakonsko določeni roki. V oddaji tudi o tem: -Začelo se je predčasno glasovanje na državnozborskih volitvah. -Slovenija dobro sodeluje z rojaki v Italiji. -Direkcija za infrastrukturo bo na Belvederju nad Izolo začela urejati trajno krožišče, med deli bo delna zapora ceste -Eni večjih porabnikov energije so sistemi umetne inteligence. -Nogometni selektor Boštjan Cesar je objavil svoj prvi seznam.
Opravil na vrtu je ob tem spomladanskem vremenu vse več, nekateri pa se bodo lotili tudi priprave sadik sladkega krompirja, ki je na naših vrtovih vse bolj prisoten.
Opravil na vrtu je ob tem spomladanskem vremenu vse več, nekateri pa se bodo lotili tudi priprave sadik sladkega krompirja, ki je na naših vrtovih vse bolj prisoten.
Novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega snemamo pet dni pred volilno nedeljo. Različne javnomnenjske raziskave kažejo podobne trende. Na prvih dveh mestih sta SDS in Gibanje Svoboda, v zadnjem tednu pa je Svoboda dohitela in celo prehitela največjo opozicijsko stranko. Interval zaupanja kaže, da lahko zmaga ena ali druga stranka. Podobno velja za četverico Levica, SD, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati Anžeta Logarja, ki bi zanesljivo prestopile prag, a imajo skoraj identično podporo. In še: katera od strank, ki se gnetejo na robu, bo prestopila prag? Gost epizode Miran Lesjak, odgovorni urednik časopisa Dnevnik, komentator in analitik, meni, da lahko v parlament pride sedem strank, manj verjetno je, da jih bo osem. V vsakem primeru podatki kažejo, da bo vlado težko sestavila desna ali leva stran, za politično sredino pa tokrat ni veliko prostora. Pogovarjamo se tudi o aferah, o obveščevalnih podatkih, skrivaj posnetih pogovorih in o sproščenih večerjah zgovornih slovenskih »elit«. Na poslušanje!
Novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega snemamo pet dni pred volilno nedeljo. Različne javnomnenjske raziskave kažejo podobne trende. Na prvih dveh mestih sta SDS in Gibanje Svoboda, v zadnjem tednu pa je Svoboda dohitela in celo prehitela največjo opozicijsko stranko. Interval zaupanja kaže, da lahko zmaga ena ali druga stranka. Podobno velja za četverico Levica, SD, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati Anžeta Logarja, ki bi zanesljivo prestopile prag, a imajo skoraj identično podporo. In še: katera od strank, ki se gnetejo na robu, bo prestopila prag? Gost epizode Miran Lesjak, odgovorni urednik časopisa Dnevnik, komentator in analitik, meni, da lahko v parlament pride sedem strank, manj verjetno je, da jih bo osem. V vsakem primeru podatki kažejo, da bo vlado težko sestavila desna ali leva stran, za politično sredino pa tokrat ni veliko prostora. Pogovarjamo se tudi o aferah, o obveščevalnih podatkih, skrivaj posnetih pogovorih in o sproščenih večerjah zgovornih slovenskih »elit«. Na poslušanje!
Ruski skladatelj, rojen 18. marca 1844, je bil velik mojster orkestracije, svoja največja dela pa je ustvaril na področju opere in programske simfonične glasbe. Med njegova najbolj priljubljena dela sodi simfonična pesnitev Šeherezada, ki jo je napisal leta 1888 po navdihu zgodb iz zbirke Tisoč in ena noč. Skladbo Čmrljev let je ustvaril za opero Pravljica o carju Sultanu, zaradi svoje virtuoznosti je doživela zelo veliko priredb.Tokrat predstavljamo priredbo za klarinet in klavir ter priredbo za ksilofon in klavir.
Ruski skladatelj, rojen 18. marca 1844, je bil velik mojster orkestracije, svoja največja dela pa je ustvaril na področju opere in programske simfonične glasbe. Med njegova najbolj priljubljena dela sodi simfonična pesnitev Šeherezada, ki jo je napisal leta 1888 po navdihu zgodb iz zbirke Tisoč in ena noč. Skladbo Čmrljev let je ustvaril za opero Pravljica o carju Sultanu, zaradi svoje virtuoznosti je doživela zelo veliko priredb.Tokrat predstavljamo priredbo za klarinet in klavir ter priredbo za ksilofon in klavir.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · Začelo se je predčasno glasovanje; tudi v Mariboru prvi glasovi že oddani · Kmetje imajo še vedno težave pri oskrbi z gorivom · Načrtovana obnova mariborskega Slomškovega trga še naprej razdvaja stroko, politiko in javnost
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · Začelo se je predčasno glasovanje; tudi v Mariboru prvi glasovi že oddani · Kmetje imajo še vedno težave pri oskrbi z gorivom · Načrtovana obnova mariborskega Slomškovega trga še naprej razdvaja stroko, politiko in javnost
V preteklem letu so mladi med 15 in 29 letom predstavljali dobrih 15 % prebivalstva v Sloveniji. To je za 7,3 % manj kot ob osamosvojitvi države. Mladih je torej čedalje manj, a zato njihovo mnenje ni nič manj pomembno. Pred državnozborskimi volitvami v Vročem mikrofonu gostimo šest mladih, ki razmišljajo o zanje perečih problematikah. Kako brez pomoči staršev sploh priti do stanovanja, kako v prvih letih kariere živeti z občutkom začasnosti - brez stabilnega dohodka, brez dolgoročnega načrtovanja, pogosto tudi brez možnosti kredita? Kaj se mora spremeniti, da bi bila Slovenija čez 20 let boljša država za mlade?
V preteklem letu so mladi med 15 in 29 letom predstavljali dobrih 15 % prebivalstva v Sloveniji. To je za 7,3 % manj kot ob osamosvojitvi države. Mladih je torej čedalje manj, a zato njihovo mnenje ni nič manj pomembno. Pred državnozborskimi volitvami v Vročem mikrofonu gostimo šest mladih, ki razmišljajo o zanje perečih problematikah. Kako brez pomoči staršev sploh priti do stanovanja, kako v prvih letih kariere živeti z občutkom začasnosti - brez stabilnega dohodka, brez dolgoročnega načrtovanja, pogosto tudi brez možnosti kredita? Kaj se mora spremeniti, da bi bila Slovenija čez 20 let boljša država za mlade?
Slovenščina z odredbo na sodiščih, notranja in zunanja vrednost denarja, človekova intima v literarnem ustvarjanju
Slovenščina z odredbo na sodiščih, notranja in zunanja vrednost denarja, človekova intima v literarnem ustvarjanju
Kaj se zgodi, če se dve zasedbi srečujeta v vadnici in na odrih? Seveda: slej ko prej »pade« skupna skladba! Andrej Stanič (Caro Mio) je predstavil aktualno Pesem in pol, skladbo 'Princ'.
Kaj se zgodi, če se dve zasedbi srečujeta v vadnici in na odrih? Seveda: slej ko prej »pade« skupna skladba! Andrej Stanič (Caro Mio) je predstavil aktualno Pesem in pol, skladbo 'Princ'.
Erich Wolfgang Korngold je izhajal iz premožne judovske družine, njegov oče pa je bil priznan glasbeni kritik, ki je deloval na Dunaju. Že pri štirih letih, ko se je družina iz Brna preselila v tedanjo avstro-ogrsko prestolnico, sta oče in sin skupaj igrala na klavir, pri petih pa je Erich zmogel odigrati katero koli melodijo, pri čemer ji je sproti dodajal še akorde in spremljavo. Prve skladbe tega mladega glasbenega genija, kot sta Korngolda poimenovala Richard Strauss in Gustav Mahler, so nastale pri njegovih osmih letih.
Erich Wolfgang Korngold je izhajal iz premožne judovske družine, njegov oče pa je bil priznan glasbeni kritik, ki je deloval na Dunaju. Že pri štirih letih, ko se je družina iz Brna preselila v tedanjo avstro-ogrsko prestolnico, sta oče in sin skupaj igrala na klavir, pri petih pa je Erich zmogel odigrati katero koli melodijo, pri čemer ji je sproti dodajal še akorde in spremljavo. Prve skladbe tega mladega glasbenega genija, kot sta Korngolda poimenovala Richard Strauss in Gustav Mahler, so nastale pri njegovih osmih letih.
Pet minut zamude - za nekatere nepomembna malenkost, za druge znak nespoštovanja. Odnos do časa ni pri vseh enak: nekateri so skoraj obsesivno točni, drugi kronično zamujajo. Od kod izvirajo te razlike, ali je zamujanje zavestna odločitev ali nezavedna navada in kako ga lahko spremenimo? O tem, kaj o zamujanju pravijo psihologija, vzgoja in družbeni vzorci, v pogovoru z Dašo Grajfoner z oddelka za psihologijo na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.
Pet minut zamude - za nekatere nepomembna malenkost, za druge znak nespoštovanja. Odnos do časa ni pri vseh enak: nekateri so skoraj obsesivno točni, drugi kronično zamujajo. Od kod izvirajo te razlike, ali je zamujanje zavestna odločitev ali nezavedna navada in kako ga lahko spremenimo? O tem, kaj o zamujanju pravijo psihologija, vzgoja in družbeni vzorci, v pogovoru z Dašo Grajfoner z oddelka za psihologijo na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.
Smo v zadnjem tednu kampanje pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami, v zadnjih dneh pa so ospredju predvsem objave skrivaj posnetih pogovorov. Kakšen obraz naše politike kaže ta kampanja, kaj pričakovati od volivcev in kako težavno bo sestavljanje koalicije? O tem smo se v Radijski tribuni pogovarjali z izrednima profesorjema na mariborski Filozofski fakulteti – filozofom Borisom Vezjakom in sociologom Rudijem Klanjškom.
Smo v zadnjem tednu kampanje pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami, v zadnjih dneh pa so ospredju predvsem objave skrivaj posnetih pogovorov. Kakšen obraz naše politike kaže ta kampanja, kaj pričakovati od volivcev in kako težavno bo sestavljanje koalicije? O tem smo se v Radijski tribuni pogovarjali z izrednima profesorjema na mariborski Filozofski fakulteti – filozofom Borisom Vezjakom in sociologom Rudijem Klanjškom.
Slovenske košarkarice bodo na Kodeljevem zvečer igrale zadnjo tekmo prvega dela kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Hokejiste Olimpije čaka četrta tekma četrtfinala regionalnega tekmovanja proti Bolzanu.
Slovenske košarkarice bodo na Kodeljevem zvečer igrale zadnjo tekmo prvega dela kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Hokejiste Olimpije čaka četrta tekma četrtfinala regionalnega tekmovanja proti Bolzanu.
Po raziskavah materinstvo postaja vedno težje, čeprav še danes mnogokrat slišimo, da ni nič posebnega, saj matere obstajajo od nekdaj. Ampak nekaj pa se je spremenilo: včasih ženske niso hodile v službo, nihče ni od njih zahteval, da poleg vzgoje in skrbi za dom še odlično izgledajo, hodijo v fitnes, imajo čas za otroka, se posvečajo partnerju, družijo s prijatelji in blestijo v službi. Ker smo razpete med mnogimi področji, nam pogosto ne uspeva biti stoodstotne na vseh. Če pa nismo najbolj prisotne na področju starševstva, se lahko pojavi materinska krivda, občutek, da za otroka ne naredimo dovolj. Socialna pedagoginja Petra Kolarič pravi, da je to pogosto, saj družba od nas zahteva popolnost, čeprav je v redu, da smo ‘dovolj dobra mama’. V pogovoru se dotaknemo še mentalnega bremena, nevidnega dela, vloge primarnega starša, partnerskega odnosa, postavljanja mej in nujnosti počitka.
Po raziskavah materinstvo postaja vedno težje, čeprav še danes mnogokrat slišimo, da ni nič posebnega, saj matere obstajajo od nekdaj. Ampak nekaj pa se je spremenilo: včasih ženske niso hodile v službo, nihče ni od njih zahteval, da poleg vzgoje in skrbi za dom še odlično izgledajo, hodijo v fitnes, imajo čas za otroka, se posvečajo partnerju, družijo s prijatelji in blestijo v službi. Ker smo razpete med mnogimi področji, nam pogosto ne uspeva biti stoodstotne na vseh. Če pa nismo najbolj prisotne na področju starševstva, se lahko pojavi materinska krivda, občutek, da za otroka ne naredimo dovolj. Socialna pedagoginja Petra Kolarič pravi, da je to pogosto, saj družba od nas zahteva popolnost, čeprav je v redu, da smo ‘dovolj dobra mama’. V pogovoru se dotaknemo še mentalnega bremena, nevidnega dela, vloge primarnega starša, partnerskega odnosa, postavljanja mej in nujnosti počitka.
Vojna med Iranom, Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki se vleče že tretji teden, kljub vojaški premoči napadalcev ostaja odprta in vse bolj globalna kriza. Slovenski veleposlanik v Iranu Igor Jukič opozarja, da razmere na terenu niso črno-bele: medtem ko svet govori o geopolitiki in padcih režimov, je za večino Irancev v ospredju golo preživetje.
Vojna med Iranom, Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki se vleče že tretji teden, kljub vojaški premoči napadalcev ostaja odprta in vse bolj globalna kriza. Slovenski veleposlanik v Iranu Igor Jukič opozarja, da razmere na terenu niso črno-bele: medtem ko svet govori o geopolitiki in padcih režimov, je za večino Irancev v ospredju golo preživetje.
Tako imenovani trn v peti je pogost problem v stopalih in zanj obstaja več različnih vzrokov: degenerativne spremembe tkiv, preobremenjevanje stopala, poškodba, ploska stopala … Bolečina se najpogosteje pojavlja zjutraj. Pa je trn v peti res tako trdovraten? Kako nam lahko pomaga ortoped, kako si lahko pomagamo sami? Na vaša vprašanja bo v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped iz UKC Maribor. Pokličite ali nam pišite.
Tako imenovani trn v peti je pogost problem v stopalih in zanj obstaja več različnih vzrokov: degenerativne spremembe tkiv, preobremenjevanje stopala, poškodba, ploska stopala … Bolečina se najpogosteje pojavlja zjutraj. Pa je trn v peti res tako trdovraten? Kako nam lahko pomaga ortoped, kako si lahko pomagamo sami? Na vaša vprašanja bo v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped iz UKC Maribor. Pokličite ali nam pišite.
Slomškov trg je dragulj med mariborskimi trgi, z znamenitimi mestnimi stavbami na eni strani in parkom na drugi. Prav o tem trgu je včeraj v Vetrinjskem dvoru potekala živahna razprava tako laične kot strokovne javnosti o tem, kako naj bi trg izgledal v prihodnosti in kaj naj bi prinesla že trideset in več let načrtovana obnova.
Slomškov trg je dragulj med mariborskimi trgi, z znamenitimi mestnimi stavbami na eni strani in parkom na drugi. Prav o tem trgu je včeraj v Vetrinjskem dvoru potekala živahna razprava tako laične kot strokovne javnosti o tem, kako naj bi trg izgledal v prihodnosti in kaj naj bi prinesla že trideset in več let načrtovana obnova.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Začenja se predčasno glasovanje · Načrtovana obnova Slomškovega trga še naprej razdvaja stroko, politiko in javnost · Mariborska občina podpisala financerske pogodbe z gasilci
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Začenja se predčasno glasovanje · Načrtovana obnova Slomškovega trga še naprej razdvaja stroko, politiko in javnost · Mariborska občina podpisala financerske pogodbe z gasilci
Dobrodošli v drugi sezoni podkasta Frontman, v katerem bomo negovali in na novo izpraševali napihnjene, nerazumljene, ranljive in nastopaške, vizionarske in svojeglave, shizofrene in genialne, egocentrične in samoreflektirane, skratka take in drugačne frontmane. Naš prvi prijatelj podkasta je izbran z zelo dobrim razlogom. Kako najti svojo indentiteto in kaj je smisel vsega skupaj, glasbe in sveta nasploh, bo osrednja tema druge sezone. Jani Kutin z Bakaline Velike.
Dobrodošli v drugi sezoni podkasta Frontman, v katerem bomo negovali in na novo izpraševali napihnjene, nerazumljene, ranljive in nastopaške, vizionarske in svojeglave, shizofrene in genialne, egocentrične in samoreflektirane, skratka take in drugačne frontmane. Naš prvi prijatelj podkasta je izbran z zelo dobrim razlogom. Kako najti svojo indentiteto in kaj je smisel vsega skupaj, glasbe in sveta nasploh, bo osrednja tema druge sezone. Jani Kutin z Bakaline Velike.
Filmi, dokumentarci, televizijske serije, podkasti, literatura. Ni ga medija, v katerem se ne bi pojavljala ena najbolj - za nekatere navdihujoča, za druge strašljiva - figura sodobnega časa – serijski morilec. Naj gre za medijsko, popkulturno ali literarno reprezentacijo, nas zanima ta ekstrem človeštva: kaj ga žene? Zakaj je postal pošast? Kako izbira žrtev? Kako ga bodo oziroma so ga ujeli? Statistično gledano, so serijski umori redki, medijsko gledano, pa nemalokrat zapolnjujejo prostor in čas ter seveda vse kotičke naše domišljije. Pri tem nas ne zanima kriminal kot dejanje, temveč gre tudi za potrebo po pripovedovanju zgodb o zlu. V oddaji Intelekta o tem, kako mediji in pop kultura konstruirajo naše zaznavanje o serijskih morilcih in zakaj so tako priljubljen narativni element, ki pritegne pozornost.
Filmi, dokumentarci, televizijske serije, podkasti, literatura. Ni ga medija, v katerem se ne bi pojavljala ena najbolj - za nekatere navdihujoča, za druge strašljiva - figura sodobnega časa – serijski morilec. Naj gre za medijsko, popkulturno ali literarno reprezentacijo, nas zanima ta ekstrem človeštva: kaj ga žene? Zakaj je postal pošast? Kako izbira žrtev? Kako ga bodo oziroma so ga ujeli? Statistično gledano, so serijski umori redki, medijsko gledano, pa nemalokrat zapolnjujejo prostor in čas ter seveda vse kotičke naše domišljije. Pri tem nas ne zanima kriminal kot dejanje, temveč gre tudi za potrebo po pripovedovanju zgodb o zlu. V oddaji Intelekta o tem, kako mediji in pop kultura konstruirajo naše zaznavanje o serijskih morilcih in zakaj so tako priljubljen narativni element, ki pritegne pozornost.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
S Sprehajalcem ptic, prvo zbirko pesnika Denisa Škofiča, vstopamo v krajino nadrealističnih zasukov. Pesnikov pogled je uprt v zemljo – skozi čutenje in čudenje. Pa tudi z obsodbo in upiranjem se izrisuje izvirna in obvladana pesniška drža, ki se zaveda, da je potreben čas, »da se navadiš svojih lastnih navad«. Interpret Jožef Ropoša, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2019.
S Sprehajalcem ptic, prvo zbirko pesnika Denisa Škofiča, vstopamo v krajino nadrealističnih zasukov. Pesnikov pogled je uprt v zemljo – skozi čutenje in čudenje. Pa tudi z obsodbo in upiranjem se izrisuje izvirna in obvladana pesniška drža, ki se zaveda, da je potreben čas, »da se navadiš svojih lastnih navad«. Interpret Jožef Ropoša, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2019.
Rusko mesto Novosibirsk je od Ljubljane oddaljeno približno 5600 kilometrov. Zakaj nas zanima ta razdalja? Ker od tam prihaja sogovornik tokratne oddaje Drugi pogled, čeprav sam pravi, da ga je bolj zaznamovalo in oblikovalo mesto Kazan. Pavel Fedorovski je lani dopolnil 40 let. Vpogled v njegov življenjepis pa je prav osupljiv: dramski igralec, novinar, radijski dídžêj, pivovar, gostinec, računalniški programer, ustanovitelj platforme za podkaste, organizator koncertov, pobudnik protestov proti vojnam in oporečnik. Slovenijo je prvič obiskal leta 2013, leto pozneje se je k nam preselil, kot se zdi, za stalno. Pred mikrofon Drugega pogleda ga je povabil Bojan Leskovec.
Rusko mesto Novosibirsk je od Ljubljane oddaljeno približno 5600 kilometrov. Zakaj nas zanima ta razdalja? Ker od tam prihaja sogovornik tokratne oddaje Drugi pogled, čeprav sam pravi, da ga je bolj zaznamovalo in oblikovalo mesto Kazan. Pavel Fedorovski je lani dopolnil 40 let. Vpogled v njegov življenjepis pa je prav osupljiv: dramski igralec, novinar, radijski dídžêj, pivovar, gostinec, računalniški programer, ustanovitelj platforme za podkaste, organizator koncertov, pobudnik protestov proti vojnam in oporečnik. Slovenijo je prvič obiskal leta 2013, leto pozneje se je k nam preselil, kot se zdi, za stalno. Pred mikrofon Drugega pogleda ga je povabil Bojan Leskovec.
Jutri bomo obeležili obletnico rojstva Srečka Kosovela, pesnika, ki je iz kamna, burje in nemira svojega časa znal narediti nekaj, kar še danes zveni presenetljivo sodobno. Srečko Kosovel je živel komaj dvaindvajset let. A v tem kratkem času je napisal toliko misli, verzov in idej, da jih slovenska literatura še vedno razporeja, bere in na novo razume. Njegove pesmi niso bile vedno udobne: bile so vprašanja, opozorila, včasih celo alarmi. Zato smo danes, dan pred obletnico njegovega rojstva, radijski kviz posvetili njemu. Teza 1 Srečko Kosovél se je rodil v Ljubljani. DA / NE Teza 2: Kosovel je bil v času življenja zelo slaven pesnik. DA / NE Teza 3: Kosovel je povezan z naturalizmom. (umetniška smer) DA / NE Teza 4: Kosovel je veliko pisal o Krasu. DA / NE Teza 5: Kosovel je umrl zaradi prometne nesreče. DA / NE
Jutri bomo obeležili obletnico rojstva Srečka Kosovela, pesnika, ki je iz kamna, burje in nemira svojega časa znal narediti nekaj, kar še danes zveni presenetljivo sodobno. Srečko Kosovel je živel komaj dvaindvajset let. A v tem kratkem času je napisal toliko misli, verzov in idej, da jih slovenska literatura še vedno razporeja, bere in na novo razume. Njegove pesmi niso bile vedno udobne: bile so vprašanja, opozorila, včasih celo alarmi. Zato smo danes, dan pred obletnico njegovega rojstva, radijski kviz posvetili njemu. Teza 1 Srečko Kosovél se je rodil v Ljubljani. DA / NE Teza 2: Kosovel je bil v času življenja zelo slaven pesnik. DA / NE Teza 3: Kosovel je povezan z naturalizmom. (umetniška smer) DA / NE Teza 4: Kosovel je veliko pisal o Krasu. DA / NE Teza 5: Kosovel je umrl zaradi prometne nesreče. DA / NE
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Opolnoči se je iztekel rok za glasovanje po pošti na državnozborskih volitvah, danes pa se je začelo predčasno glasovanje, ki bo potekalo do vključno četrtka. Medtem je volilna kampanja z novimi trditvami o izvoru nedavno objavljenih prisluhov, ki kažejo na koruprivna dejanja dosegla vrhunec pet dni pred rednimi volitvami. V oddaji tudi o tem: -Podpisana pogodba za razširitev bertoške vpadnice v štiripasovnico. -Trst gosti mednarodno politično srečanje. -Začenja se trijezični festival Komigo.
Opolnoči se je iztekel rok za glasovanje po pošti na državnozborskih volitvah, danes pa se je začelo predčasno glasovanje, ki bo potekalo do vključno četrtka. Medtem je volilna kampanja z novimi trditvami o izvoru nedavno objavljenih prisluhov, ki kažejo na koruprivna dejanja dosegla vrhunec pet dni pred rednimi volitvami. V oddaji tudi o tem: -Podpisana pogodba za razširitev bertoške vpadnice v štiripasovnico. -Trst gosti mednarodno politično srečanje. -Začenja se trijezični festival Komigo.
Do rednih parlamentarnih volitev je še 5 dni, danes se začenja predčasno glasovanje. Trajalo bo do vključno četrtka, vsak dan od 7-ih do 19-ih na 98-ih namenskih voliščih. Druge teme: - Države Evropske unije se ne želijo pridružiti koaliciji ameriškega predsednika Trumpa, ki bi varovala ladje v Hormuški ožini. - Trumpova hotenja po zavzetju Kube vse bolj očitna, potem ko je ameriška blokada državo pahnila v električni mrk. - Uporabljati se je začel zakon o Skladu za financiranje zdravljenja redkih bolezni.
Do rednih parlamentarnih volitev je še 5 dni, danes se začenja predčasno glasovanje. Trajalo bo do vključno četrtka, vsak dan od 7-ih do 19-ih na 98-ih namenskih voliščih. Druge teme: - Države Evropske unije se ne želijo pridružiti koaliciji ameriškega predsednika Trumpa, ki bi varovala ladje v Hormuški ožini. - Trumpova hotenja po zavzetju Kube vse bolj očitna, potem ko je ameriška blokada državo pahnila v električni mrk. - Uporabljati se je začel zakon o Skladu za financiranje zdravljenja redkih bolezni.
Čeprav kačje pastirje opažamo predvsem poleti in kot odrasle živali, pravzaprav večino svojega življenja preživijo kot ličinke. Kako živijo, kaj počnejo trenutno oz. kje se nahajajo in v kakšni obliki, med drugim izveste v Torkovem kvizu o kačjih pastirjih. Sogovornik: Ali Šalamun, biolog, zaposlen v Centru za kartografijo favne in flore, kjer se tudi ukvarja s kačjimi pastirji (in podatkovnimi zbirkami).
Čeprav kačje pastirje opažamo predvsem poleti in kot odrasle živali, pravzaprav večino svojega življenja preživijo kot ličinke. Kako živijo, kaj počnejo trenutno oz. kje se nahajajo in v kakšni obliki, med drugim izveste v Torkovem kvizu o kačjih pastirjih. Sogovornik: Ali Šalamun, biolog, zaposlen v Centru za kartografijo favne in flore, kjer se tudi ukvarja s kačjimi pastirji (in podatkovnimi zbirkami).
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zanimivosti, analize, družbeni vidiki športnega dogajanja.
Zanimivosti, analize, družbeni vidiki športnega dogajanja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Spoštovani, krščanski Bog se dobesedno ponuja grešnemu človeku in tako rekoč brska po košu človekovega umazanega perila, pa ne zato, da bi nas poniževal in sramotil, ampak zato, ker komaj čaka priliko, da nas preobleče v nova in čista oblačila. Neki slikar je iskal človeka, ki naj bi mu služil kot model, medtem ko bi slikal podobo izgubljenega sina iz Jezusove zgodbe, ki je odšel od očeta v daljni svet in je postal potepuh. Slikar je na ulici srečal raztrganega in umazanega berača in ga zaprosil, naj pride v njegov slikarski atelje, za kar mu je obljubil ustrezno plačilo. Dogovorjeno uro je berač res prišel, vendar urejen, obrit in lepo oblečen. Slikar ga je vprašal: »Kdo pa ste vi?« Možak je dogovoril: »Jaz sem berač, ki ste ga povabili v atelje. Mislil sem, da je bolje, če se umijem, uredim in lepo oblečem, preden me naslikate.« Slikar mu je odvrnil: »Žal mi je. Takšen mi več ne ustrezate.« Spoštovani, k Bogu pridimo takšni, kakršni smo. Nič bolj ne gane Božjega srca kot naše priznanje, da se sami ne moremo rešiti. Običajno se za Boga polepšamo, da bi nanj naredili vtis, ga navdušili, dobili njegovo pozornost, naklonjenost in zaslúženje. Pozabljamo, da so naši grehi gorivo za Božjo ljubezen. Naš največji greh je ta, da nočemo biti grešniki. Kajti nihče ne bo prišel v nebesa zato, ker je dober, ampak zato, ker je Bog dober. Žal smo Evropejci na to pozabili. Slišal sem, da je Evropejec, ki se je sprehajal ob potoku, vprašal Afričana, kako ocenjuje krščanstvo v Evropi. Afričan je vzel iz potoka kamen in ga z drugim kamnom razbil, nato pa rekel: »Vidiš, kamen je zunaj moker, znotraj pa suh. Tako jaz ocenjujem evropsko krščanstvo. Srce večine ljudi ni spremenjeno. Tako kot se voda ni dotaknila notranjosti kamna, se tudi Bog ni dotaknil src večine ljudi, čeprav je zakoreninjen v duši vsakega človeka. Po moji oceni ste nepotešeni in tako nesrečni zato, ker odklanjate Boga.« Katastrofe v svetu poosebljajo vse, kar delamo narobe v odnosu do Boga, ljudi in narave, zato prosimo Boga, da bi imeli srce, ki je dovzetno za Boga. Ne pozabimo, da smo stalno na bojišču izbire med svojim suženjstvom in svobodo. Molimo za naš planet, ki je naš skupni dom, in je v resni preizkušnji zaradi našega požrešnega plenjenja. Zahodna civilizacija je namreč kot nabita pištola, ki je usmerjena v glavo našega planeta (Terrence McKenna).
Spoštovani, krščanski Bog se dobesedno ponuja grešnemu človeku in tako rekoč brska po košu človekovega umazanega perila, pa ne zato, da bi nas poniževal in sramotil, ampak zato, ker komaj čaka priliko, da nas preobleče v nova in čista oblačila. Neki slikar je iskal človeka, ki naj bi mu služil kot model, medtem ko bi slikal podobo izgubljenega sina iz Jezusove zgodbe, ki je odšel od očeta v daljni svet in je postal potepuh. Slikar je na ulici srečal raztrganega in umazanega berača in ga zaprosil, naj pride v njegov slikarski atelje, za kar mu je obljubil ustrezno plačilo. Dogovorjeno uro je berač res prišel, vendar urejen, obrit in lepo oblečen. Slikar ga je vprašal: »Kdo pa ste vi?« Možak je dogovoril: »Jaz sem berač, ki ste ga povabili v atelje. Mislil sem, da je bolje, če se umijem, uredim in lepo oblečem, preden me naslikate.« Slikar mu je odvrnil: »Žal mi je. Takšen mi več ne ustrezate.« Spoštovani, k Bogu pridimo takšni, kakršni smo. Nič bolj ne gane Božjega srca kot naše priznanje, da se sami ne moremo rešiti. Običajno se za Boga polepšamo, da bi nanj naredili vtis, ga navdušili, dobili njegovo pozornost, naklonjenost in zaslúženje. Pozabljamo, da so naši grehi gorivo za Božjo ljubezen. Naš največji greh je ta, da nočemo biti grešniki. Kajti nihče ne bo prišel v nebesa zato, ker je dober, ampak zato, ker je Bog dober. Žal smo Evropejci na to pozabili. Slišal sem, da je Evropejec, ki se je sprehajal ob potoku, vprašal Afričana, kako ocenjuje krščanstvo v Evropi. Afričan je vzel iz potoka kamen in ga z drugim kamnom razbil, nato pa rekel: »Vidiš, kamen je zunaj moker, znotraj pa suh. Tako jaz ocenjujem evropsko krščanstvo. Srce večine ljudi ni spremenjeno. Tako kot se voda ni dotaknila notranjosti kamna, se tudi Bog ni dotaknil src večine ljudi, čeprav je zakoreninjen v duši vsakega človeka. Po moji oceni ste nepotešeni in tako nesrečni zato, ker odklanjate Boga.« Katastrofe v svetu poosebljajo vse, kar delamo narobe v odnosu do Boga, ljudi in narave, zato prosimo Boga, da bi imeli srce, ki je dovzetno za Boga. Ne pozabimo, da smo stalno na bojišču izbire med svojim suženjstvom in svobodo. Molimo za naš planet, ki je naš skupni dom, in je v resni preizkušnji zaradi našega požrešnega plenjenja. Zahodna civilizacija je namreč kot nabita pištola, ki je usmerjena v glavo našega planeta (Terrence McKenna).