Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V sredo (4. 2.) se bo končal že drugi teden, odkar mariborski občinski prometni radar, ki ga občina trenutno seli med tremi lokacijami, lovi prehitre voznike na Gosposvetski cesti, na križišču z Vrbansko. Prvi podatki so razveseljujoči, občina pa je prepričana o učinkovitosti radarja in napoveduje, da bi jih lahko bilo v Mariboru kmalu še več.
V sredo (4. 2.) se bo končal že drugi teden, odkar mariborski občinski prometni radar, ki ga občina trenutno seli med tremi lokacijami, lovi prehitre voznike na Gosposvetski cesti, na križišču z Vrbansko. Prvi podatki so razveseljujoči, občina pa je prepričana o učinkovitosti radarja in napoveduje, da bi jih lahko bilo v Mariboru kmalu še več.
6. maja 2026 bo minilo 50 let od rušilnega potresa v Benečiji in Reziji, ki je prizadel tudi Posočje. Umrlo je skoraj 1000 ljudi, 2 tisoč 400 je bilo poškodovanih, številne vasi pa so bile uničene. Je pa potres spodbudil beneške Slovence k razmisleku, kdo so in kako naprej, pravi znana beneška pesnica in vsestranska kulturna delavka Marina Černetič. Poleg obnove porušenih domov so se začela formalno ustanavljati slovenska društva, nastalo je Beneško gledališče, skrb za otroke, ustvarjalne delavnice in tabori pa so bili prvi zametki dvojezične večstopenjske šole v Špetru. O posledicah potresa in pestrem kulturnem delovanju se z Marino Černetič pogovarja Lucija Tavčar, urednica Radia Trst A.
6. maja 2026 bo minilo 50 let od rušilnega potresa v Benečiji in Reziji, ki je prizadel tudi Posočje. Umrlo je skoraj 1000 ljudi, 2 tisoč 400 je bilo poškodovanih, številne vasi pa so bile uničene. Je pa potres spodbudil beneške Slovence k razmisleku, kdo so in kako naprej, pravi znana beneška pesnica in vsestranska kulturna delavka Marina Černetič. Poleg obnove porušenih domov so se začela formalno ustanavljati slovenska društva, nastalo je Beneško gledališče, skrb za otroke, ustvarjalne delavnice in tabori pa so bili prvi zametki dvojezične večstopenjske šole v Špetru. O posledicah potresa in pestrem kulturnem delovanju se z Marino Černetič pogovarja Lucija Tavčar, urednica Radia Trst A.
MJQ spada med tiste legendarne jazzovske zasedbe, ki so skozi svoja ustvarjanja združevali različne glasbene stile. Gospodje so dolga desetletja kraljevali v najbolj eminentnih koncertnih dvoranah in jazzovskih klubih po vsem svetu. Leta 1960 so koncertirali tudi v Ljubljani in posnetke posvetili dolgoletnemu članu skupine, bobnarju Connieju Kayu.
MJQ spada med tiste legendarne jazzovske zasedbe, ki so skozi svoja ustvarjanja združevali različne glasbene stile. Gospodje so dolga desetletja kraljevali v najbolj eminentnih koncertnih dvoranah in jazzovskih klubih po vsem svetu. Leta 1960 so koncertirali tudi v Ljubljani in posnetke posvetili dolgoletnemu članu skupine, bobnarju Connieju Kayu.
V Rotterdamu se začenja že 55. mednarodni filmski festival, v Trstu pa je ob koncu tamkajšnjega festivala nagrado vzhodna zvezda prejela režiserka Ildikó Enyedi. V oddaji pa tudi več o filmih DJ Ahmet Georgija M. Unkovskega, To je rop! Gregorja Andolška in Nehvaležna bitja Olma Omerzuja.
V Rotterdamu se začenja že 55. mednarodni filmski festival, v Trstu pa je ob koncu tamkajšnjega festivala nagrado vzhodna zvezda prejela režiserka Ildikó Enyedi. V oddaji pa tudi več o filmih DJ Ahmet Georgija M. Unkovskega, To je rop! Gregorja Andolška in Nehvaležna bitja Olma Omerzuja.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Nehvaležna bitja so četrti celovečerec na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omerzuja. Ponovno je v središču družina – ločena starša, hčerka s prehransko motnjo in sin, ki se počuti zapostavljenega. Eno od ključnih vlog igra tudi igralec Timon Šturbej.
Nehvaležna bitja so četrti celovečerec na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omerzuja. Ponovno je v središču družina – ločena starša, hčerka s prehransko motnjo in sin, ki se počuti zapostavljenega. Eno od ključnih vlog igra tudi igralec Timon Šturbej.
Prejšnjo soboto se je v Trstu končal poseben festival, ki polni kinodvorane s skrbnim izborom srednje- in vzhodnoevropskih filmov – kratkih, dokumentarnih, eksperimentalnih, igranih. Velika zmagovalka festivala in dobitnica nagrade Trst za najboljši film je postala Kukla. Njen film Fantasy, ki ga je delno posnela prav tam, je prejel tudi nagrado filmskega portala Cineuropa. Na zaključnem večeru v gledališču Rossetti pa je nagrado prejela tudi madžarska režiserka Íldikó Ényedi, nagrado za življenjsko delo imenovano vzhodna zvezda.
Prejšnjo soboto se je v Trstu končal poseben festival, ki polni kinodvorane s skrbnim izborom srednje- in vzhodnoevropskih filmov – kratkih, dokumentarnih, eksperimentalnih, igranih. Velika zmagovalka festivala in dobitnica nagrade Trst za najboljši film je postala Kukla. Njen film Fantasy, ki ga je delno posnela prav tam, je prejel tudi nagrado filmskega portala Cineuropa. Na zaključnem večeru v gledališču Rossetti pa je nagrado prejela tudi madžarska režiserka Íldikó Ényedi, nagrado za življenjsko delo imenovano vzhodna zvezda.
Večkrat nagrajeni najnovejši celovečerni film makedonskega režiserja in scenarista Georgija M. Unkovskega DJ Ahmet, ki ga je bilo moč videti tudi na lanskem Ljubljanskem filmskem festivalu, ima skoraj pravljično zasnovo. Ahmet, petnajstletni pastir ovac v neki odročni makedonski vasici, se zaljubi v premožno vrstnico Ayo, ki se je vrnila iz Nemčije zaradi dogovorjene poroke, ki si je seveda ne želi. Simpatija je obojestranska in pastirjeva naloga – v maniri dobrih starih klasičnih pravljic – je seveda dekletu pomagati pobegniti. Pri tem si, kakor se za tovrstni lik tudi spodobi, pomaga z zvijačo, ki pa ni nič drugega kakor elektronska glasba in težko bi si zamislili bolj slikovit prikaz trka dveh popolnoma različnih si svetov. Na eni strani izrazito tradicionalno ruralno okolje s stoletnimi pravili in tradicijo, ki ga poosebljajo Ahmetov oče in Ayina družina, na drugi mladi, svobodomiselni najstniki, ki se sredi gozda udeležijo rejverske zabave in objavljajo na TikToku. Ko se vmes vmeša še čreda pobeglih ovac, je kulisa za prepovedano ljubezensko zgodbo skoraj popolna. Prav podoba tehno rejva v gozdu je bila glavno režiserjevo izhodišče za zasnovo tega filma, ki se mu je potrdila kot pravilna, ko je nekega dne med iskanjem snemalnih lokacij opazil nekega pastirja z najnovejšim iPhonom in takoj vedel, da ima svoj film. Do končne oblike, v kateri se tako kot v življenju spretno prepletajo humor, žalost, toplina in melanholija, je nato minilo še pet let, rezultat pa je izrazito topla pripoved o odraščanju v svetu, ki mu v resnici ne pripadaš več. Da je Ahmetova usoda še bolj zapletena, mu je pred kratkim umrla mama, na katero je bil očitno zelo navezan in je bila tisti bolj svobodomiselni člen družine, njegov precej mlajši bratec Naim pa od takrat ne spregovori več niti besede. Oče, zavezan tradiciji in popolnoma nesposoben izražati svoja čustva do sinov, svojo nemoč ob tem preliva v trdo vzgojo, kar le še povečuje prepad med njimi. Igra Aksela Mehmeta je tako osredinjena predvsem na njegove oči, ki boleče močno izražajo vse tisto, česar ni sposoben izreči z besedo, spretna dramaturgija prizorov pa večkrat vzbudi upanje, da bo končno le že prišlo do preobrata. A za to se mora zgoditi nekaj zares posebnega, močnejšega od besed. Glasba. Kot univerzalni jezik, ki presega besedno komunikacijo, Ahmetova glasba, predvajana na izjemno duhovit način, nazadnje prebije zid medgeneracijskega nerazumevanja in premaga urok mamine smrti. Poleg glavnih treh igralcev, Arifa Jakupa kot ravno prav svojeglavega Ahmeta, izjemno simpatičnega Agusha Agusheva, ki je nalogo molčečega Naima opravil z odliko, ter Dore Akan Zlatanove, kot sodobne princeske Aye, ki ne potrebuje več rešitelja na belem konju, ampak samo pomočnika za izpeljavo svojega načrta, prav posebno vlogo odigrajo tudi številni slikoviti stranski liki ter pristno in izjemno fotogenično makedonsko okolje. Da o roza ovci niti ne govorimo. Bere: Maja Moll Piše: Gaja Pöschl
Večkrat nagrajeni najnovejši celovečerni film makedonskega režiserja in scenarista Georgija M. Unkovskega DJ Ahmet, ki ga je bilo moč videti tudi na lanskem Ljubljanskem filmskem festivalu, ima skoraj pravljično zasnovo. Ahmet, petnajstletni pastir ovac v neki odročni makedonski vasici, se zaljubi v premožno vrstnico Ayo, ki se je vrnila iz Nemčije zaradi dogovorjene poroke, ki si je seveda ne želi. Simpatija je obojestranska in pastirjeva naloga – v maniri dobrih starih klasičnih pravljic – je seveda dekletu pomagati pobegniti. Pri tem si, kakor se za tovrstni lik tudi spodobi, pomaga z zvijačo, ki pa ni nič drugega kakor elektronska glasba in težko bi si zamislili bolj slikovit prikaz trka dveh popolnoma različnih si svetov. Na eni strani izrazito tradicionalno ruralno okolje s stoletnimi pravili in tradicijo, ki ga poosebljajo Ahmetov oče in Ayina družina, na drugi mladi, svobodomiselni najstniki, ki se sredi gozda udeležijo rejverske zabave in objavljajo na TikToku. Ko se vmes vmeša še čreda pobeglih ovac, je kulisa za prepovedano ljubezensko zgodbo skoraj popolna. Prav podoba tehno rejva v gozdu je bila glavno režiserjevo izhodišče za zasnovo tega filma, ki se mu je potrdila kot pravilna, ko je nekega dne med iskanjem snemalnih lokacij opazil nekega pastirja z najnovejšim iPhonom in takoj vedel, da ima svoj film. Do končne oblike, v kateri se tako kot v življenju spretno prepletajo humor, žalost, toplina in melanholija, je nato minilo še pet let, rezultat pa je izrazito topla pripoved o odraščanju v svetu, ki mu v resnici ne pripadaš več. Da je Ahmetova usoda še bolj zapletena, mu je pred kratkim umrla mama, na katero je bil očitno zelo navezan in je bila tisti bolj svobodomiselni člen družine, njegov precej mlajši bratec Naim pa od takrat ne spregovori več niti besede. Oče, zavezan tradiciji in popolnoma nesposoben izražati svoja čustva do sinov, svojo nemoč ob tem preliva v trdo vzgojo, kar le še povečuje prepad med njimi. Igra Aksela Mehmeta je tako osredinjena predvsem na njegove oči, ki boleče močno izražajo vse tisto, česar ni sposoben izreči z besedo, spretna dramaturgija prizorov pa večkrat vzbudi upanje, da bo končno le že prišlo do preobrata. A za to se mora zgoditi nekaj zares posebnega, močnejšega od besed. Glasba. Kot univerzalni jezik, ki presega besedno komunikacijo, Ahmetova glasba, predvajana na izjemno duhovit način, nazadnje prebije zid medgeneracijskega nerazumevanja in premaga urok mamine smrti. Poleg glavnih treh igralcev, Arifa Jakupa kot ravno prav svojeglavega Ahmeta, izjemno simpatičnega Agusha Agusheva, ki je nalogo molčečega Naima opravil z odliko, ter Dore Akan Zlatanove, kot sodobne princeske Aye, ki ne potrebuje več rešitelja na belem konju, ampak samo pomočnika za izpeljavo svojega načrta, prav posebno vlogo odigrajo tudi številni slikoviti stranski liki ter pristno in izjemno fotogenično makedonsko okolje. Da o roza ovci niti ne govorimo. Bere: Maja Moll Piše: Gaja Pöschl
To je rop! je samostojni režijski celovečerni prvenec Gregorja Andolška, ki je pred več kot desetletjem skupaj s Tijano Zijanić posnel edinstveni milenijski portret Zgodbe iz sekreta. Najnovejši film je bolj neposredno žanrski, saj ima ogrodje kriminalke, ki jo izpopolni izdatna mera satire in skoznjo družbeni komentar. Zgodba se začne s čarodejem Rajkom, ki želi po poškodbi med predstavo v nakupovalnem centru uveljaviti zavarovalno polico, sklenjeno prav za tak namen. Zavarovalnica ga zaradi administrativne napake zavrne, potem pristopi k svojemu agentu, samosvojemu in osamljenemu Marcelu, ki dela iz majhne pisarne v blokovskem naselju. Marcel se razhudi in se odloči posredovati, vendar tudi on naleti na gluha ušesa birokratov, kar ga še bolj podžge. Z Rajkom, ki povečini samo pasivno spremlja svojega vse bolj maničnega agenta, gresta vse do vrha, do samega direktorja zavarovalnice, potem ga v trenutku obupa ugrabita. A tudi direktor je v škripcih, saj ga zaradi malverzacij preiskuje finančna uprava, tako da policija pravzaprav misli, da je pobegnil in da je ugrabitev samo krinka. Močna stran filma so številni dobro razviti liki, saj izvemo nekaj zgodbe in zgodovine tudi denimo direktorjeve žene, naključnega zavarovalničarja in kriminalistov, ki preiskujeta ugrabitev. Najbolj izstopa Gregor Čušin v vlogi Marcela, ki lik oživi s kopico nevsakdanjih in povečini komično prikupnih posebnosti, od pohrkavanja do navdušenja nad narodo-zabavno glasbo. Dober vtis pustita tudi Matej Puc in Tjaša Železnik kot neuravnoteženi policijski dvojec s potencialom za lastni film, vendar ima To je rop! tudi številne pomanjkljivosti. Te povečini izhajajo iz scenarija, saj se v drugi polovici filma tempo upočasni in prepogosto zavije na tangente, ki dogajanje prepočasi pomikajo naprej. To je sicer najbrž nastavek za končno razkritje, ko film predstavi dobesedne strice iz ozadja, kar je sicer ljubek štos, vendar niti približno ne tako huronski, kot se je najbrž zdelo avtorjem filma ob pisanju scenarija. To je rop! ima zanimivo in aktualno premiso, boj človeka proti birokratskemu sistemu v časih vse večje prekarizacije in rastoče neenakopravnosti. Z zavarovalnico premišljeno izbere tarčo v času, ko družba nejevoljno in z vse večjim ogorčenjem spremlja, kako poskušajo zavarovalnice privatizirati zdravstvo. Še toliko bolj, ker obstaja vse več dokazov z druge strani Atlantika, kako slabo se lahko to izide za običajne ljudi. Kar je nenazadnje bojda tudi privedlo do umora direktorja zdravstvene zavarovalnice Briana Thompsona sredi New Yorka in iz osumljenega Luigia Mangioneja naredilo ljudskega junaka. A film je nastal pred tem incidentom in čeprav dogajanje v tek spravi podobno občutje, si s koncem ne drzne iti tako daleč, temveč se raje odloči za prej omenjeni veličastni zaključni štos. Tako občinstvo iz kinodvorane pospremita smeh in absurdnost teh podob, namesto da bi se spraševalo, kaj se je zalomilo v delovanju sveta in kako to popraviti. Bere: Dejan Kaloper Piše: Igor Harb
To je rop! je samostojni režijski celovečerni prvenec Gregorja Andolška, ki je pred več kot desetletjem skupaj s Tijano Zijanić posnel edinstveni milenijski portret Zgodbe iz sekreta. Najnovejši film je bolj neposredno žanrski, saj ima ogrodje kriminalke, ki jo izpopolni izdatna mera satire in skoznjo družbeni komentar. Zgodba se začne s čarodejem Rajkom, ki želi po poškodbi med predstavo v nakupovalnem centru uveljaviti zavarovalno polico, sklenjeno prav za tak namen. Zavarovalnica ga zaradi administrativne napake zavrne, potem pristopi k svojemu agentu, samosvojemu in osamljenemu Marcelu, ki dela iz majhne pisarne v blokovskem naselju. Marcel se razhudi in se odloči posredovati, vendar tudi on naleti na gluha ušesa birokratov, kar ga še bolj podžge. Z Rajkom, ki povečini samo pasivno spremlja svojega vse bolj maničnega agenta, gresta vse do vrha, do samega direktorja zavarovalnice, potem ga v trenutku obupa ugrabita. A tudi direktor je v škripcih, saj ga zaradi malverzacij preiskuje finančna uprava, tako da policija pravzaprav misli, da je pobegnil in da je ugrabitev samo krinka. Močna stran filma so številni dobro razviti liki, saj izvemo nekaj zgodbe in zgodovine tudi denimo direktorjeve žene, naključnega zavarovalničarja in kriminalistov, ki preiskujeta ugrabitev. Najbolj izstopa Gregor Čušin v vlogi Marcela, ki lik oživi s kopico nevsakdanjih in povečini komično prikupnih posebnosti, od pohrkavanja do navdušenja nad narodo-zabavno glasbo. Dober vtis pustita tudi Matej Puc in Tjaša Železnik kot neuravnoteženi policijski dvojec s potencialom za lastni film, vendar ima To je rop! tudi številne pomanjkljivosti. Te povečini izhajajo iz scenarija, saj se v drugi polovici filma tempo upočasni in prepogosto zavije na tangente, ki dogajanje prepočasi pomikajo naprej. To je sicer najbrž nastavek za končno razkritje, ko film predstavi dobesedne strice iz ozadja, kar je sicer ljubek štos, vendar niti približno ne tako huronski, kot se je najbrž zdelo avtorjem filma ob pisanju scenarija. To je rop! ima zanimivo in aktualno premiso, boj človeka proti birokratskemu sistemu v časih vse večje prekarizacije in rastoče neenakopravnosti. Z zavarovalnico premišljeno izbere tarčo v času, ko družba nejevoljno in z vse večjim ogorčenjem spremlja, kako poskušajo zavarovalnice privatizirati zdravstvo. Še toliko bolj, ker obstaja vse več dokazov z druge strani Atlantika, kako slabo se lahko to izide za običajne ljudi. Kar je nenazadnje bojda tudi privedlo do umora direktorja zdravstvene zavarovalnice Briana Thompsona sredi New Yorka in iz osumljenega Luigia Mangioneja naredilo ljudskega junaka. A film je nastal pred tem incidentom in čeprav dogajanje v tek spravi podobno občutje, si s koncem ne drzne iti tako daleč, temveč se raje odloči za prej omenjeni veličastni zaključni štos. Tako občinstvo iz kinodvorane pospremita smeh in absurdnost teh podob, namesto da bi se spraševalo, kaj se je zalomilo v delovanju sveta in kako to popraviti. Bere: Dejan Kaloper Piše: Igor Harb
Vsi klici v dispečerski center na številko 112. Drugi poudarki: - Mariborski zdravstveni dom uspešen pri zaposlovanju kadra iz tujine. - Tudi primorsko gospodarstvo pred številnimi izzivi - infrastruktura, pomanjkanje zemljišč in staranje prebivalstva so med nekaterimi. - 80-letnica knjižnice v Borovnici in 50-letnica Folklornega društva Kres iz Novega mesta.
Vsi klici v dispečerski center na številko 112. Drugi poudarki: - Mariborski zdravstveni dom uspešen pri zaposlovanju kadra iz tujine. - Tudi primorsko gospodarstvo pred številnimi izzivi - infrastruktura, pomanjkanje zemljišč in staranje prebivalstva so med nekaterimi. - 80-letnica knjižnice v Borovnici in 50-letnica Folklornega društva Kres iz Novega mesta.
Zdravstveni delavci opozarjajo, da so vse pogosteje tarča nasilja, predvsem verbalnega. Žaljivk, groženj, agresivnih izpadov in zmerjanj je še vedno veliko, mnogi dogodki pa zaradi (pre)velike strpnosti in strahu zaposlenih sploh niso prijavljeni. Ključna je sprememba zakonodaje, opozarjajo sogovorniki.
Zdravstveni delavci opozarjajo, da so vse pogosteje tarča nasilja, predvsem verbalnega. Žaljivk, groženj, agresivnih izpadov in zmerjanj je še vedno veliko, mnogi dogodki pa zaradi (pre)velike strpnosti in strahu zaposlenih sploh niso prijavljeni. Ključna je sprememba zakonodaje, opozarjajo sogovorniki.
Javni napisi v slovenskem jeziku – brez izjeme, dijak med organizatorji protifašističnega odpora, filmski režiser in njegov »Ples v dežju«
Javni napisi v slovenskem jeziku – brez izjeme, dijak med organizatorji protifašističnega odpora, filmski režiser in njegov »Ples v dežju«
Združenje kmečke iniciative je ob podpori kmečkih nevladnih organizacij za prihodnji petek napovedalo vseslovenski kmečki protest. Predsednik združenja Boštjan Slemenšek je kot razlog navedel nezadovoljstvo z odgovorom vlade oziroma kmetijskega ministrstva na njihove zahteve, ki so jim jih poslali pred tednom dni. V oddaji tudi o tem: - Predsednica republike umika predlog za imenovanje Cirila Keršmanca za ustavnega sodnika - Putin privolil v ustavitev napadov na Ukrajino do nedelje - Večnamenska ladja Triglav po petih letih remonta spet v domačem morju
Združenje kmečke iniciative je ob podpori kmečkih nevladnih organizacij za prihodnji petek napovedalo vseslovenski kmečki protest. Predsednik združenja Boštjan Slemenšek je kot razlog navedel nezadovoljstvo z odgovorom vlade oziroma kmetijskega ministrstva na njihove zahteve, ki so jim jih poslali pred tednom dni. V oddaji tudi o tem: - Predsednica republike umika predlog za imenovanje Cirila Keršmanca za ustavnega sodnika - Putin privolil v ustavitev napadov na Ukrajino do nedelje - Večnamenska ladja Triglav po petih letih remonta spet v domačem morju
V Splošni bolnišnici Izola so nedavno ostali brez dveh ginekologinj. Strokovni direktor Tomaž Gantar pojasnjuje, da nameravajo prazni mesti zapolniti, a se zavedajo, da ob splošnem pomanjkanju specialistov to ne bo enostavno. Na bolnišničnem oddelku in v ambulantah pa delo kljub vsemu poteka dokaj ustaljeno, še zagotavlja strokovni direktor. V oddaji tudi o tem: - Za glasove italijanske narodne skupnosti se bodo najverjetneje potegovali štirje kandidati. - V Ankaranu ob Dnevu 430. mornariškega diviziona predstavili prenovljeno ladjo Triglav. - Mineva 10 let od ene najhujših prometnih nesreč v Sloveniji.
V Splošni bolnišnici Izola so nedavno ostali brez dveh ginekologinj. Strokovni direktor Tomaž Gantar pojasnjuje, da nameravajo prazni mesti zapolniti, a se zavedajo, da ob splošnem pomanjkanju specialistov to ne bo enostavno. Na bolnišničnem oddelku in v ambulantah pa delo kljub vsemu poteka dokaj ustaljeno, še zagotavlja strokovni direktor. V oddaji tudi o tem: - Za glasove italijanske narodne skupnosti se bodo najverjetneje potegovali štirje kandidati. - V Ankaranu ob Dnevu 430. mornariškega diviziona predstavili prenovljeno ladjo Triglav. - Mineva 10 let od ene najhujših prometnih nesreč v Sloveniji.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Gost oddaje je skladatelj, inštrumentalist in pedagog, ki se je v zgodnjih letih izobraževal v klasični glasbi, pozneje pa spoznal svet džezovske harmonije in improvizacije, ki jo izvaja tudi na violini. Domač mu je glasbeni svet, ki prosto prehaja iz enega žanra v drugega. Poslušamo njegove skladbe Beli konji, Jupiter v tehtnici, Hambedaj – duša Indijanca in Druga priložnost.
Gost oddaje je skladatelj, inštrumentalist in pedagog, ki se je v zgodnjih letih izobraževal v klasični glasbi, pozneje pa spoznal svet džezovske harmonije in improvizacije, ki jo izvaja tudi na violini. Domač mu je glasbeni svet, ki prosto prehaja iz enega žanra v drugega. Poslušamo njegove skladbe Beli konji, Jupiter v tehtnici, Hambedaj – duša Indijanca in Druga priložnost.
V Srbiji se študentski protivladni protesti kar nadaljujejo, zdaj pa je temperaturo dodatno dvignil še upor tovornjakarjev, ki so zaprli mejne prehode z Evropsko unijo. Predsednik Aleksandar Vučić je iz dneva v dan v težjem položaju, saj si zaradi žvižganja navijačev ne more več privoščiti niti obiska športnih prireditev. V javnosti se po novem še najraje pojavlja na platformi TikTok.
V Srbiji se študentski protivladni protesti kar nadaljujejo, zdaj pa je temperaturo dodatno dvignil še upor tovornjakarjev, ki so zaprli mejne prehode z Evropsko unijo. Predsednik Aleksandar Vučić je iz dneva v dan v težjem položaju, saj si zaradi žvižganja navijačev ne more več privoščiti niti obiska športnih prireditev. V javnosti se po novem še najraje pojavlja na platformi TikTok.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Državni zbor danes o prehajanju urgentnih zdravnikov v družinsko medicino - Oplotniška knjižnica po selitvi v nove prostore z rastjo števila obiskovalcev, izposoje gradiva in vpisa novih članov - Žiga Šeško -- prvi slovenski teniški igralec, ki je na mladinskem turnirju velike četverice prišel v polfinale
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Državni zbor danes o prehajanju urgentnih zdravnikov v družinsko medicino - Oplotniška knjižnica po selitvi v nove prostore z rastjo števila obiskovalcev, izposoje gradiva in vpisa novih članov - Žiga Šeško -- prvi slovenski teniški igralec, ki je na mladinskem turnirju velike četverice prišel v polfinale
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi in umetnosti je bil naš gost prejemnik Zlate plakete za življenjsko delo v slovenski ljubiteljski kulturi Mitja Gobec s Ptuja, ki je več kot 70 let deloval na področju zborovske dejavnosti. Spomnili smo še na nocojšnjo premiero Marija Stuart v režiji Diega de Bree v mariborski Drami.
V oddaji o kulturi in umetnosti je bil naš gost prejemnik Zlate plakete za življenjsko delo v slovenski ljubiteljski kulturi Mitja Gobec s Ptuja, ki je več kot 70 let deloval na področju zborovske dejavnosti. Spomnili smo še na nocojšnjo premiero Marija Stuart v režiji Diega de Bree v mariborski Drami.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Druženje, krepitev socialnih vezi in kakovostno preživljanje časa, to so bili vzgibi za domačinko iz Kazelj Nevenko Žiberna Remic, ko se je domislila, da bi v vasi dvakrat na mesec organizirali srečanja za starejše sovaščane. Poimenovali so jih Popoldne v dobri družbi. Povezali so se z Zavodom Aktivna starost, ki jim je zagotovil strokovno pomoč, pobudo prijavili na razpis participativnega proračuna občine Sežana, dobili denar in začeli. Sedem starostnikov, ki se petkovih popoldnevov redno udeležuje, je zelo zadovoljnih.
Druženje, krepitev socialnih vezi in kakovostno preživljanje časa, to so bili vzgibi za domačinko iz Kazelj Nevenko Žiberna Remic, ko se je domislila, da bi v vasi dvakrat na mesec organizirali srečanja za starejše sovaščane. Poimenovali so jih Popoldne v dobri družbi. Povezali so se z Zavodom Aktivna starost, ki jim je zagotovil strokovno pomoč, pobudo prijavili na razpis participativnega proračuna občine Sežana, dobili denar in začeli. Sedem starostnikov, ki se petkovih popoldnevov redno udeležuje, je zelo zadovoljnih.
Od sončnega Rodosa do zasnežene Štajerske. 27-letni Odisseas Shtylla, rojen v Grčiji albanskim staršem, danes v Sloveniji gradi nov vsakdan. V pogovoru se spominja otroštva na otoku, kjer so dnevi minevali med plažo in kolesi, ter govori o življenju, ki so ga vedno zaznamovali različni jeziki. Slovenščina je že njegov četrti. Kako je grško musako in tzatziki zamenjal za govejo juho in krompir ter kako sta grško sproščenost in ples nadomestila slovenski red in čistoča? Foto: Na fotografiji sta Odisseas in njegov prvi snežak.
Od sončnega Rodosa do zasnežene Štajerske. 27-letni Odisseas Shtylla, rojen v Grčiji albanskim staršem, danes v Sloveniji gradi nov vsakdan. V pogovoru se spominja otroštva na otoku, kjer so dnevi minevali med plažo in kolesi, ter govori o življenju, ki so ga vedno zaznamovali različni jeziki. Slovenščina je že njegov četrti. Kako je grško musako in tzatziki zamenjal za govejo juho in krompir ter kako sta grško sproščenost in ples nadomestila slovenski red in čistoča? Foto: Na fotografiji sta Odisseas in njegov prvi snežak.
Tokrat bomo slišali zgodbo izjemnega športnika in motivatorja. Darko Đurić je paralimpijski plavalec, ki je s svojo odločnostjo, disciplino in nepopustljivim duhom postal navdih mnogim – tako v Sloveniji kot po svetu. Njegova zgodba ni le športna, temveč globoko osebna. Je zgodba o tem, kako se tudi iz najtežjih trenutkov lahko rodi nepredstavljiva moč. Darko je dokaz, da omejitve obstajajo le toliko, kolikor jim to dovolimo sami – in da je s pogumom, vztrajnostjo in humorjem mogoče presegati meje. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.
Tokrat bomo slišali zgodbo izjemnega športnika in motivatorja. Darko Đurić je paralimpijski plavalec, ki je s svojo odločnostjo, disciplino in nepopustljivim duhom postal navdih mnogim – tako v Sloveniji kot po svetu. Njegova zgodba ni le športna, temveč globoko osebna. Je zgodba o tem, kako se tudi iz najtežjih trenutkov lahko rodi nepredstavljiva moč. Darko je dokaz, da omejitve obstajajo le toliko, kolikor jim to dovolimo sami – in da je s pogumom, vztrajnostjo in humorjem mogoče presegati meje. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.
Balet Dafnis in Hloa je nastal po naročilu Sergeja Djagileva, ki je s svojo skupino Ballets Russes na začetku 20. stoletja osvojil pariško občinstvo in je zato vse od leta 1909 vsako leto pripravil tako imenovano Rusko sezono. Vsako leto je torej potreboval nov scenarij in novo glasbo, zato je Djagilev Ravelu leta 1909 naročil balet Dafnis in Hloa. Skladatelj je hitro napisal klavirski osnutek, nato pa tri leta izdeloval orkestracijo. Tako počasi je skladba nastajala zaradi Ravelove pikolovskosti in zaradi tega, ker se ni mogel uskladiti s koreografom Mihailom Fokinom, ki je za balet napisal tudi scenarij.
Balet Dafnis in Hloa je nastal po naročilu Sergeja Djagileva, ki je s svojo skupino Ballets Russes na začetku 20. stoletja osvojil pariško občinstvo in je zato vse od leta 1909 vsako leto pripravil tako imenovano Rusko sezono. Vsako leto je torej potreboval nov scenarij in novo glasbo, zato je Djagilev Ravelu leta 1909 naročil balet Dafnis in Hloa. Skladatelj je hitro napisal klavirski osnutek, nato pa tri leta izdeloval orkestracijo. Tako počasi je skladba nastajala zaradi Ravelove pikolovskosti in zaradi tega, ker se ni mogel uskladiti s koreografom Mihailom Fokinom, ki je za balet napisal tudi scenarij.
Črna na Koroškem bo ta konec tedna znova v znamenju prireditve Gradovi kralja Matjaža – ene največjih koroških tradicionalnih prireditev. Tudi letošnja, že v 34-ta izvedba gradnje najrazličnejših snežnih skulptur obljublja veliko zabave in užitkov tako tekmovalcem kot tudi obiskovalcem. Črno na Koroškem, ki se bo za nekaj dni spremenila v snežno pravljično vas, smo predstavili v oddaji Malo naokrog. Foto: Bobo
Črna na Koroškem bo ta konec tedna znova v znamenju prireditve Gradovi kralja Matjaža – ene največjih koroških tradicionalnih prireditev. Tudi letošnja, že v 34-ta izvedba gradnje najrazličnejših snežnih skulptur obljublja veliko zabave in užitkov tako tekmovalcem kot tudi obiskovalcem. Črno na Koroškem, ki se bo za nekaj dni spremenila v snežno pravljično vas, smo predstavili v oddaji Malo naokrog. Foto: Bobo
Humanitarni projekt SRCE ZA SONČKE povezuje številne soorganizatorje in podpornike. Namenjen je uporabnikom Društva Sonček – osebam s cerebralno paralizo, z njim pa se zbirajo finančna sredstva, ki bodo omogočila zdravstveno-terapevtske kolonije ter nakup terapevtskih lutk. Te namreč pomembno prispevajo h kakovostnejšemu življenju in večji samostojnosti uporabnikov. Donacije v okviru projekta zbirajo tudi s pomočjo likovnih del, ki so nastala na likovni koloniji v Bresternici. Na ogled so v posebnem spletnem katalogu, v fizični obliki pa so del potujoče razstave. Ta bo do konca januarja na ogled v Europarku, nato pa se do konca februarja seli v prostore mariborskega Društva TOTI DCA. SRCE ZA SONČKE je predstavila pobudnica Mateja Ogorevc.
Humanitarni projekt SRCE ZA SONČKE povezuje številne soorganizatorje in podpornike. Namenjen je uporabnikom Društva Sonček – osebam s cerebralno paralizo, z njim pa se zbirajo finančna sredstva, ki bodo omogočila zdravstveno-terapevtske kolonije ter nakup terapevtskih lutk. Te namreč pomembno prispevajo h kakovostnejšemu življenju in večji samostojnosti uporabnikov. Donacije v okviru projekta zbirajo tudi s pomočjo likovnih del, ki so nastala na likovni koloniji v Bresternici. Na ogled so v posebnem spletnem katalogu, v fizični obliki pa so del potujoče razstave. Ta bo do konca januarja na ogled v Europarku, nato pa se do konca februarja seli v prostore mariborskega Društva TOTI DCA. SRCE ZA SONČKE je predstavila pobudnica Mateja Ogorevc.
V dopoldanskih športnih minutah podrobneje o koncu skupinskega dela evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu. Slovenija je sinoči proti Belorusiji skušala izenačiti svojo najboljšo uvrstitev doslej in se uvrstiti v četrtfinale tekmovanja. Na prvem teniškem grand slamu sezone pa bosta danes znana oba finalista.
V dopoldanskih športnih minutah podrobneje o koncu skupinskega dela evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu. Slovenija je sinoči proti Belorusiji skušala izenačiti svojo najboljšo uvrstitev doslej in se uvrstiti v četrtfinale tekmovanja. Na prvem teniškem grand slamu sezone pa bosta danes znana oba finalista.
Debelost je bolezen, ki je povezana z več kot 200 drugimi kroničnimi boleznimi. V zadnjem času so se zgodili veliki premiki na področju zdravljenja debelosti, h kateremu je prispevalo odkritje učinkovine semaglutid. Ta uravnava apetit in posledično pomaga pri hujšanju. Pa je to prava pot? Za koga so zdravila s semaglutidom primerna in za koga ne? Je dovolj jemanje zdravil ali je treba narediti še kaj? Kaj se zgodi, ko zdravila ne jemljemo več? O vsem tem v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Debelost je bolezen, ki je povezana z več kot 200 drugimi kroničnimi boleznimi. V zadnjem času so se zgodili veliki premiki na področju zdravljenja debelosti, h kateremu je prispevalo odkritje učinkovine semaglutid. Ta uravnava apetit in posledično pomaga pri hujšanju. Pa je to prava pot? Za koga so zdravila s semaglutidom primerna in za koga ne? Je dovolj jemanje zdravil ali je treba narediti še kaj? Kaj se zgodi, ko zdravila ne jemljemo več? O vsem tem v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Kava je več kot očitno zelo pomemben del odraslega sveta. Raje ne pomislimo, kaj bi se zgodilo, če ne bi prejeli svojega dnevnega odmerka. Mi odgovora nismo iskali, so ga pa zato ponudili osnovnošolci z OŠ Lenart.
Kava je več kot očitno zelo pomemben del odraslega sveta. Raje ne pomislimo, kaj bi se zgodilo, če ne bi prejeli svojega dnevnega odmerka. Mi odgovora nismo iskali, so ga pa zato ponudili osnovnošolci z OŠ Lenart.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Poslanke in poslanci tudi o lažjem prehajanju urgentnih zdravnikov v družinsko medicino - Mariborski zdravstveni dom lansko poslvno leto sklenil s pozitivnim rezultatom - Drevi premiera zgodovinske politične drame Marija Stuart - Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu ostala brez želene uvrstitve v izločilne boje
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Poslanke in poslanci tudi o lažjem prehajanju urgentnih zdravnikov v družinsko medicino - Mariborski zdravstveni dom lansko poslvno leto sklenil s pozitivnim rezultatom - Drevi premiera zgodovinske politične drame Marija Stuart - Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu ostala brez želene uvrstitve v izločilne boje
Slovenski raziskovalci z Inštituta "Jožef Stefan" so nedavno podrli povsem nov mejnik. Razvili so način, kako lahko neposredno v živih celicah ustvarijo tridimenzionalne mikroskopske strukture, ki odpirajo povsem nove možnosti za raziskave znotrajceličnih procesov. Te strukture so namreč uporabne za sledenje celicam pa kot senzorji ali kot mikrolaserji. Kot demonstracijo te nove, osupljive zmožnosti pa so - v velikosti 10 mikrometrov - natisnili tudi podobo slončka in logotip inštituta.
Slovenski raziskovalci z Inštituta "Jožef Stefan" so nedavno podrli povsem nov mejnik. Razvili so način, kako lahko neposredno v živih celicah ustvarijo tridimenzionalne mikroskopske strukture, ki odpirajo povsem nove možnosti za raziskave znotrajceličnih procesov. Te strukture so namreč uporabne za sledenje celicam pa kot senzorji ali kot mikrolaserji. Kot demonstracijo te nove, osupljive zmožnosti pa so - v velikosti 10 mikrometrov - natisnili tudi podobo slončka in logotip inštituta.
Predvsem v tujini se pojavljajo po večini mladi moški, ki v javnosti berejo knjige. Želijo biti kot intelektualci, videti pametno in so odgovor na družbo, ki v javnosti ne odloži telefona. Tudi če jih vsebina knjige zares ne zanima, je pomembneje, da ustvarijo vtis drugačnosti.
Predvsem v tujini se pojavljajo po večini mladi moški, ki v javnosti berejo knjige. Želijo biti kot intelektualci, videti pametno in so odgovor na družbo, ki v javnosti ne odloži telefona. Tudi če jih vsebina knjige zares ne zanima, je pomembneje, da ustvarijo vtis drugačnosti.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Štefan Strážay (1940) je eden najbolj svojevrstnih in cenjenih slovaških pesnikov, prepoznaven je po izraznem minimalizmu in prodornih spoznavnih obratih, ki ponujajo vse prej kot črno-belo videnje intimnega sveta, je zapisal Andrej Peric, ki je prevedel Strážayeve pesmi. Izšle so pri KUD Apokalipsa leta 2015 z naslovom Interier in druge pesmi. Interpret Vito Weiss, prevajalec Andrej Peric, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2020.
Štefan Strážay (1940) je eden najbolj svojevrstnih in cenjenih slovaških pesnikov, prepoznaven je po izraznem minimalizmu in prodornih spoznavnih obratih, ki ponujajo vse prej kot črno-belo videnje intimnega sveta, je zapisal Andrej Peric, ki je prevedel Strážayeve pesmi. Izšle so pri KUD Apokalipsa leta 2015 z naslovom Interier in druge pesmi. Interpret Vito Weiss, prevajalec Andrej Peric, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2020.
29. srečanje gospodarstvenikov Primorske je potekalo v luči razprave o prednostih in pomanjkljivostih Primorske z vidika gospodarstva. Med področji, ki jih Gospodarska zbornica v programu Made in Slovenija 2035 izpostavlja kot osrednje jedro slovenskega gospodarstva, sta tudi logistika in avtomobilska industrija oz. trajnostna mobilnost, ki v veliki meri poganjata tudi primorsko gospodarstvo. Ostali poudarki: - Slovenija v okviru evropskega solidarnostnega mehanizma za migracije ne bo sprejela nobenega prosilca za azil, namesto tega bo v sklad letos plačala 1,8 milijona evrov. Nevladniki pa so kritični. - O tem, kdo bo upravljal z zapuščino EPK novogoriški svetniki včeraj niso odločali, potrebna bo širša razprava. - Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu se ni uvrstila v izločilne boje evropskega prvenstva.
29. srečanje gospodarstvenikov Primorske je potekalo v luči razprave o prednostih in pomanjkljivostih Primorske z vidika gospodarstva. Med področji, ki jih Gospodarska zbornica v programu Made in Slovenija 2035 izpostavlja kot osrednje jedro slovenskega gospodarstva, sta tudi logistika in avtomobilska industrija oz. trajnostna mobilnost, ki v veliki meri poganjata tudi primorsko gospodarstvo. Ostali poudarki: - Slovenija v okviru evropskega solidarnostnega mehanizma za migracije ne bo sprejela nobenega prosilca za azil, namesto tega bo v sklad letos plačala 1,8 milijona evrov. Nevladniki pa so kritični. - O tem, kdo bo upravljal z zapuščino EPK novogoriški svetniki včeraj niso odločali, potrebna bo širša razprava. - Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu se ni uvrstila v izločilne boje evropskega prvenstva.
Dogajanje v Združenih državah Amerike spremljamo skoraj tako redno kot vremensko napoved. Samo da je pri vremenu vsaj jasno: po dežju pride sonce. Pri Ameriki pa nikoli ne veš. Zdi se, kot da ZDA niso več samo država, ampak globalni oder. Predstava, ki jo svet spremlja hkrati z zanimanjem, zaskrbljenostjo in utrujenostjo. Kar se zgodi tam, se prej ali slej znajde v naših medijih, naših pogovorih in pogosto tudi v našem vsakdanjem življenju. ZDA so še vedno velesila, ki oblikuje svetovno politiko, gospodarstvo in kulturo. A hkrati se zdi, da je vse bolj razklana sama v sebi. In ta dvojnost Amerike je danes morda najbolj zanimiva: po eni strani država inovacij in velikih priložnosti, po drugi pa prostor politične polarizacije, kulturnih vojn in občutka, da se družba vse težje pogovarja sama s sabo. V takšnem kontekstu se postavlja vprašanje, kako običajni ljudje danes doživljajo Ameriko. Je ta svetovna velesila še vedno destinacija sanj – ali prostor, kjer se politične odločitve zelo hitro prelijejo v vsakdanjo negotovost?
Dogajanje v Združenih državah Amerike spremljamo skoraj tako redno kot vremensko napoved. Samo da je pri vremenu vsaj jasno: po dežju pride sonce. Pri Ameriki pa nikoli ne veš. Zdi se, kot da ZDA niso več samo država, ampak globalni oder. Predstava, ki jo svet spremlja hkrati z zanimanjem, zaskrbljenostjo in utrujenostjo. Kar se zgodi tam, se prej ali slej znajde v naših medijih, naših pogovorih in pogosto tudi v našem vsakdanjem življenju. ZDA so še vedno velesila, ki oblikuje svetovno politiko, gospodarstvo in kulturo. A hkrati se zdi, da je vse bolj razklana sama v sebi. In ta dvojnost Amerike je danes morda najbolj zanimiva: po eni strani država inovacij in velikih priložnosti, po drugi pa prostor politične polarizacije, kulturnih vojn in občutka, da se družba vse težje pogovarja sama s sabo. V takšnem kontekstu se postavlja vprašanje, kako običajni ljudje danes doživljajo Ameriko. Je ta svetovna velesila še vedno destinacija sanj – ali prostor, kjer se politične odločitve zelo hitro prelijejo v vsakdanjo negotovost?
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V zadnjih letih imamo manj kot polovico ledu v Alpah, kot ga je bilo pred približno dvesto leti. To se najbolj pozna na ledenikih, na ledeniku pod Skuto in Triglavskem ledeniku. Za slednjega je lahko usodno že eno samo nadpovprečno vroče poletje, opozarja Gregor Vertačnik, ki se na Agenciji Republike Slovenije za okolje ukvarja s klimatologijo in podnebnimi projekcijami.
V zadnjih letih imamo manj kot polovico ledu v Alpah, kot ga je bilo pred približno dvesto leti. To se najbolj pozna na ledenikih, na ledeniku pod Skuto in Triglavskem ledeniku. Za slednjega je lahko usodno že eno samo nadpovprečno vroče poletje, opozarja Gregor Vertačnik, ki se na Agenciji Republike Slovenije za okolje ukvarja s klimatologijo in podnebnimi projekcijami.
V Stožicah že teden dni potekajo tekme evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu, med navijače (ne nujno le nogometne) nas pelje tudi lastnik največje navijaške slovenske zastave Dominik Zupančič. Njegova zastava velikanka ima skoraj 40 kg, navijači pa so ji nedeli ime Marjanova zastava, po pokojnem očetu in idejnem vodji izdelave take zastave Marjanu Zupančiču. Poznajo jo tudi slovenski športniki, nekoč je Dominika poklical Goran Dragić osebno in prosil, ali lahko zastavo pošlje na tekmo v Španijo.
V Stožicah že teden dni potekajo tekme evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu, med navijače (ne nujno le nogometne) nas pelje tudi lastnik največje navijaške slovenske zastave Dominik Zupančič. Njegova zastava velikanka ima skoraj 40 kg, navijači pa so ji nedeli ime Marjanova zastava, po pokojnem očetu in idejnem vodji izdelave take zastave Marjanu Zupančiču. Poznajo jo tudi slovenski športniki, nekoč je Dominika poklical Goran Dragić osebno in prosil, ali lahko zastavo pošlje na tekmo v Španijo.
Evropska komisija je včeraj predstavila petletno strategijo za upravljanje migracij. Ob tem odmeva odločitev Slovenije, da ne bo sprejela nobenega migranta, ampak bo raje plačala finančni prispevek. Letos bo znašal milijon 800 tisoč evrov. Odzivi nevladnikov na to so ostri. V oddaji tudi: - Evropska unija iransko revolucionarno gardo uvrstila na seznam terorističnih organizacij, Trump Iranu znova zagrozil z napadom. - Zavod za zdravstveno zavarovanje želi zmanjšati napotovanje na nepotrebne storitve. Teh naj bi bilo kar za tretjino. - Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu po porazu proti Belorusiji ostala brez četrtfinala evropskega prvenstva.
Evropska komisija je včeraj predstavila petletno strategijo za upravljanje migracij. Ob tem odmeva odločitev Slovenije, da ne bo sprejela nobenega migranta, ampak bo raje plačala finančni prispevek. Letos bo znašal milijon 800 tisoč evrov. Odzivi nevladnikov na to so ostri. V oddaji tudi: - Evropska unija iransko revolucionarno gardo uvrstila na seznam terorističnih organizacij, Trump Iranu znova zagrozil z napadom. - Zavod za zdravstveno zavarovanje želi zmanjšati napotovanje na nepotrebne storitve. Teh naj bi bilo kar za tretjino. - Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu po porazu proti Belorusiji ostala brez četrtfinala evropskega prvenstva.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
S tekmami zadnjega kroga se je sinoči končal skupinski del evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu. Slovenija je uvrstitev v četrtfinale lovila proti Belorusiji.
S tekmami zadnjega kroga se je sinoči končal skupinski del evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu. Slovenija je uvrstitev v četrtfinale lovila proti Belorusiji.
Pred letom in pol so v Ankari opravili največjo izmenjavo zapornikov med Rusijo in zahodnimi državami po koncu hladne vojne. V menjavi sta bila vključena tudi zakonca Dulcev, ki so ju ujele slovenske tajne službe. Ruska stran pa je na zahod izpustila nekaj ruskih opozicijskih politikov, ki so bili obsojeni na večletne zaporne kazni zaradi širjenja informacij, kritičnih do politilčnega vodstva in ruske vojske. Med njimi je bil tudi eden najvidnejših ruskih opozicijskih politikov mlajše generacije, Ilja Jašin, ki je bil v Rusiji obsojen na osem let in pol strogega zapora. Zdaj deluje v Berlinu, te dni pa je obiskal Slovenijo.
Pred letom in pol so v Ankari opravili največjo izmenjavo zapornikov med Rusijo in zahodnimi državami po koncu hladne vojne. V menjavi sta bila vključena tudi zakonca Dulcev, ki so ju ujele slovenske tajne službe. Ruska stran pa je na zahod izpustila nekaj ruskih opozicijskih politikov, ki so bili obsojeni na večletne zaporne kazni zaradi širjenja informacij, kritičnih do politilčnega vodstva in ruske vojske. Med njimi je bil tudi eden najvidnejših ruskih opozicijskih politikov mlajše generacije, Ilja Jašin, ki je bil v Rusiji obsojen na osem let in pol strogega zapora. Zdaj deluje v Berlinu, te dni pa je obiskal Slovenijo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Evropska komisija predstavila petletno strategijo za upravljanje z migracijami. Ta prinaša nova pravila pri upravljanju migracij in mednarodne zaščite v Evropski uniji. Ob tem odmeva odločitev Slovenije, da ne bo sprejela nobenega migranta, ampak bo raje plačala finančni prispevek. Ta bo letos znašal 1 800 000 evrov. Pravila bodo v celoti začela veljati junija letos. Odzivi nevladnikov na odločitev Slovenije so ostri. Ostali poudarki oddaje: - Zunanji ministri članic Evropske unije podprli uvrstitev iranske revolucionarne garde na evropski seznam terorističnih organizacij. - Vladimir Putin naj bi pristal na enotedensko prekinitev napadov na Ukrajino. - Ljubljanski župan Zoran Janković se je sestal s prebivalci Štepanjskega naselja.
Evropska komisija predstavila petletno strategijo za upravljanje z migracijami. Ta prinaša nova pravila pri upravljanju migracij in mednarodne zaščite v Evropski uniji. Ob tem odmeva odločitev Slovenije, da ne bo sprejela nobenega migranta, ampak bo raje plačala finančni prispevek. Ta bo letos znašal 1 800 000 evrov. Pravila bodo v celoti začela veljati junija letos. Odzivi nevladnikov na odločitev Slovenije so ostri. Ostali poudarki oddaje: - Zunanji ministri članic Evropske unije podprli uvrstitev iranske revolucionarne garde na evropski seznam terorističnih organizacij. - Vladimir Putin naj bi pristal na enotedensko prekinitev napadov na Ukrajino. - Ljubljanski župan Zoran Janković se je sestal s prebivalci Štepanjskega naselja.
Martin Bajželj že več kot 15 let deluje na Statističnem uradu Republike Slovenije, med drugim je zadolžen predvsem za komuniciranje z javnostjo, kar mu odlično uspeva, saj je SURS v zadnjem obdobju znan po zanimivem in duhovitem sporočanju podatkov. Vabljeni k poslušanju.
Martin Bajželj že več kot 15 let deluje na Statističnem uradu Republike Slovenije, med drugim je zadolžen predvsem za komuniciranje z javnostjo, kar mu odlično uspeva, saj je SURS v zadnjem obdobju znan po zanimivem in duhovitem sporočanju podatkov. Vabljeni k poslušanju.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.