Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob včerajšnjem prvem nacionalnem dnevu branja smo bili na prireditvi Maribor v Trstu. V oddaji smo napovedali Bajko o koščeni piščali, ki jo bodo jutri uprizorili v Cerknem. Nekoliko manj konvencionalen pa utegne biti še en jutrišnji dogodek; gre za odprtje umetniške instalacije INSTINCT - BLOOM (IN) v Brdih.
Ob včerajšnjem prvem nacionalnem dnevu branja smo bili na prireditvi Maribor v Trstu. V oddaji smo napovedali Bajko o koščeni piščali, ki jo bodo jutri uprizorili v Cerknem. Nekoliko manj konvencionalen pa utegne biti še en jutrišnji dogodek; gre za odprtje umetniške instalacije INSTINCT - BLOOM (IN) v Brdih.
Nadaljuje se pester spored svetovnega pokala v smučarskih skokih v Lahtiju. Na Finskem so tudi biatlonci, ki tekmujejo v Kontiolahtiju. Val di Fassa pa je gostila prvo od dveh smukaških tekem alpskih smučark ta konec tedna v sezoni svetovnega pokala.
Nadaljuje se pester spored svetovnega pokala v smučarskih skokih v Lahtiju. Na Finskem so tudi biatlonci, ki tekmujejo v Kontiolahtiju. Val di Fassa pa je gostila prvo od dveh smukaških tekem alpskih smučark ta konec tedna v sezoni svetovnega pokala.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Ne samo politični nasprotniki Trumpu očitajo, da se v poskusu, da bi preusmeril pozornost z Epsteinovih dosjejev, igra s tretjo svetovno vojno. Vpletenih je vse več držav. Brezpilotnik je v teh dneh poletel tudi proti britanskemu oporišču na Cipru, balistična raketa proti Turčiji. Ob takih dogodkih se sprožajo mehanizmi za preživetje. Medtem pa se podpisujejo pogodbe.
Ne samo politični nasprotniki Trumpu očitajo, da se v poskusu, da bi preusmeril pozornost z Epsteinovih dosjejev, igra s tretjo svetovno vojno. Vpletenih je vse več držav. Brezpilotnik je v teh dneh poletel tudi proti britanskemu oporišču na Cipru, balistična raketa proti Turčiji. Ob takih dogodkih se sprožajo mehanizmi za preživetje. Medtem pa se podpisujejo pogodbe.
Izraelska vojska je okrepila napade na Teheran in Bejrut, tudi ameriška napoveduje dodatne zaostritve. Iran medtem obstreljuje vojaške objekte Združenih držav v regiji. Ker umirjanja razmer za zdaj ni na vidiku, evropske države od tam še naprej umikajo svoje državljane. Drugi poudarki oddaje: - Z Bližnjega vzhoda v domovino priletelo že več kot 700 Slovencev, načrtovani dodatni leti. - Minister Boštjančič: od državnih podjetij za kotiranje na borzi primerni Sava Turizem, Istrabenz Turizem in Mladinska knjiga založba. - Nika Prevc v Lahtiju do rekordne 16. zmage v sezoni, na Finskem še moška preizkušnja z eno serijo.
Izraelska vojska je okrepila napade na Teheran in Bejrut, tudi ameriška napoveduje dodatne zaostritve. Iran medtem obstreljuje vojaške objekte Združenih držav v regiji. Ker umirjanja razmer za zdaj ni na vidiku, evropske države od tam še naprej umikajo svoje državljane. Drugi poudarki oddaje: - Z Bližnjega vzhoda v domovino priletelo že več kot 700 Slovencev, načrtovani dodatni leti. - Minister Boštjančič: od državnih podjetij za kotiranje na borzi primerni Sava Turizem, Istrabenz Turizem in Mladinska knjiga založba. - Nika Prevc v Lahtiju do rekordne 16. zmage v sezoni, na Finskem še moška preizkušnja z eno serijo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Združene države Amerike so ob izdatnem prigovarjanju Izraela nenapovedano napadle Iran in usmrtile njegovo vojaško vodstvo z verskim voditeljem, ajatolo Hameneijem na čelu. Bližnji vzhod se je tako znašel sredi novega katastrofalnega konflikta, kar močno čutimo tudi v Evropi. V zalivskih državah je ostalo ujetih na desettisoče zahodnih državljanov, tudi mnogi Slovenci. Evropska unija je ostro obsodila iranski odgovor na napad, ob samem napadu je molčala. Tudi o tem v Labirintih sveta.
Združene države Amerike so ob izdatnem prigovarjanju Izraela nenapovedano napadle Iran in usmrtile njegovo vojaško vodstvo z verskim voditeljem, ajatolo Hameneijem na čelu. Bližnji vzhod se je tako znašel sredi novega katastrofalnega konflikta, kar močno čutimo tudi v Evropi. V zalivskih državah je ostalo ujetih na desettisoče zahodnih državljanov, tudi mnogi Slovenci. Evropska unija je ostro obsodila iranski odgovor na napad, ob samem napadu je molčala. Tudi o tem v Labirintih sveta.
S svojim scenaristično-režijskim prvencem, priredbo romana Elene Ferrante Izgubljena hči, je Maggie Gylenhaal izkazala izredno ambicioznost v pristopih k pripovedovanju zgodb in uporabi široke palete filmskih prijemov. Z Nevesto! gre korak dlje, toda pri tem za slog in eksperimentalnost žrtvuje narativno in sporočilno konsistentnost. Film se začne z duhom Mary Shelley, avtorice romana Frankenstein ali Sodobni Prometej, ki se po skoraj stoletju ujetosti v nekakšnih vicah odloči obsesti mlado in divjo prostitutko Ido, ravno ko je ta v mondeni restavraciji na večerji. Po vse bolj podivjanih izpadih se Ida spravi nad mafijskega šefa, ki sedi za sosednjo mizo, in ga obtoži serije femicidov. Njegova pomočnika jo promptno odstranita po strmih stopnicah in tako pristane v mrtvašnici. Ravno v tem trenutku – in to je le eno izmed številnih tovrstnih naključij – v Chicago prispe Frankensteinova pošast, ki zdaj nosi stvariteljevo ime, in prosi znanstvenico Cornelio Euphronius, naj mu naredi družico, da ne bo več osamljen. Tako dobita Idino truplo in kmalu je ta oživljena, še bolj podivjana in neustavljiva kot prej. Zgodba potem zavije v gangsterske vode, sploh ko se nanju spravi detektiv Wiles s svojo izjemno sposobno pomočnico Myrno. Avtorica se v nadaljevanju osredini še na tretjo nit pripovedi, Frankensteinovo obsedenost s filmskim zvezdnikom Ronnniejem Reedom, saj se je iz njegovih filmov in predstav naučil vsega, kar ve o življenju, z empatijo in plesom vred. Vse te zgodbe se razvijejo do precej pričakovanih zaključkov, vendar pri izvedbi precej zmanjka, sploh v povezavah med nitmi in odločitvami likov, ki vodijo k spremembam. Ti narativni pristopi bodo marsikoga vrgli iz ritma in prepričljivosti filmskega sveta, čeprav je vsaka scena zgrajena z neverjetnim občutkom za detajl in estetiko. Skoraj zagotovo pa nihče ne bo spregledal mogočnega in očitnega feminističnega sporočila, ki prežema ves film, od občutkov ujetosti in zlorabljenosti Mary Shelley do nezmožnosti poklicnega napredovanja doktorice Euphronius in nesojene detektivke Myrne ter seveda Idinega boja za pravico in svobodo, ko se preimenuje v Nevesto. V drugi polovici filma postane ikona feminističnega gibanja, ko si ženske začnejo tetovirati črno packo ob ustih, ki je njej ostala od postopka oživljanja, medtem ko streljajo v zrak ter naznanjajo svojo neodvisnost in neustrašnost. Tu in tam se zdi, da je Maggie Gylenhaal preveč neposredna, ko recimo Nevesta kriči »Jaz tudi!«, toda to je samo ena izmed številnih namernih, eksplicitnih metafor in simbolov, ki gradijo širši narativ filma. Ker sta med osrednjimi temami ljubezen do filma in njegova osvobajajoča moč, je film Nevesta! seveda poln poklonov in pomežikov, od pričakovane klasike Frankensteinova nevesta iz leta 1935 do kultnega muzikala Rocky Horror Show, mojstrovine Freda Astaira Cilinder in pa seveda gangsteriade Bonnie & Clyde, ki je zlomila stari Hollywood. Ta referenca je precej jasno razvidna že z zgodbo o morilskem pohodu ljubimcev, ki nista za ta svet, dodatno pa se Glyenhaal filmu Bonnie & Clyde pokloni z izbiro Annette Bening, žene glavnega igralca tega filma Warrena Beatyja, v eni osrednjih vlog. Zasedba je v celoti fenomenalna. Čeprav zaradi prej omenjenih nekonsistentnosti v naraciji ni zmeraj povsem jasno, zakaj kateri izmed likov ravna tako, kot ravna, pa je vsak izmed njih zmeraj povsem prepričljiv v tem, kar počne, še najbolj pa Jessie Buckley v naslovni vlogi, ko z neverjetnim zanosom preklaplja med osebnostmi in kompleksnimi duševnimi stanji. Nevesta! je svojevrstna filmska izkušnja, ki bo marsikoga razočarala. Ker je delno gangsteriada, kdaj pa kdaj muzikal, občasno družbena drama in tu in tam znanstvenofantastična grozljivka, na koncu ni prepričljiva v nobenem izmed teh žanrov, je pa ves čas model za divji upor proti sistemu diskriminacije. To je drznost, ki je povsem v duhu časa, če je moč soditi po poplavi nagrad za Eno bitko za drugo in za Grešnike. Recenzijo je napisal Igor Harb, bere Igor Velše.
S svojim scenaristično-režijskim prvencem, priredbo romana Elene Ferrante Izgubljena hči, je Maggie Gylenhaal izkazala izredno ambicioznost v pristopih k pripovedovanju zgodb in uporabi široke palete filmskih prijemov. Z Nevesto! gre korak dlje, toda pri tem za slog in eksperimentalnost žrtvuje narativno in sporočilno konsistentnost. Film se začne z duhom Mary Shelley, avtorice romana Frankenstein ali Sodobni Prometej, ki se po skoraj stoletju ujetosti v nekakšnih vicah odloči obsesti mlado in divjo prostitutko Ido, ravno ko je ta v mondeni restavraciji na večerji. Po vse bolj podivjanih izpadih se Ida spravi nad mafijskega šefa, ki sedi za sosednjo mizo, in ga obtoži serije femicidov. Njegova pomočnika jo promptno odstranita po strmih stopnicah in tako pristane v mrtvašnici. Ravno v tem trenutku – in to je le eno izmed številnih tovrstnih naključij – v Chicago prispe Frankensteinova pošast, ki zdaj nosi stvariteljevo ime, in prosi znanstvenico Cornelio Euphronius, naj mu naredi družico, da ne bo več osamljen. Tako dobita Idino truplo in kmalu je ta oživljena, še bolj podivjana in neustavljiva kot prej. Zgodba potem zavije v gangsterske vode, sploh ko se nanju spravi detektiv Wiles s svojo izjemno sposobno pomočnico Myrno. Avtorica se v nadaljevanju osredini še na tretjo nit pripovedi, Frankensteinovo obsedenost s filmskim zvezdnikom Ronnniejem Reedom, saj se je iz njegovih filmov in predstav naučil vsega, kar ve o življenju, z empatijo in plesom vred. Vse te zgodbe se razvijejo do precej pričakovanih zaključkov, vendar pri izvedbi precej zmanjka, sploh v povezavah med nitmi in odločitvami likov, ki vodijo k spremembam. Ti narativni pristopi bodo marsikoga vrgli iz ritma in prepričljivosti filmskega sveta, čeprav je vsaka scena zgrajena z neverjetnim občutkom za detajl in estetiko. Skoraj zagotovo pa nihče ne bo spregledal mogočnega in očitnega feminističnega sporočila, ki prežema ves film, od občutkov ujetosti in zlorabljenosti Mary Shelley do nezmožnosti poklicnega napredovanja doktorice Euphronius in nesojene detektivke Myrne ter seveda Idinega boja za pravico in svobodo, ko se preimenuje v Nevesto. V drugi polovici filma postane ikona feminističnega gibanja, ko si ženske začnejo tetovirati črno packo ob ustih, ki je njej ostala od postopka oživljanja, medtem ko streljajo v zrak ter naznanjajo svojo neodvisnost in neustrašnost. Tu in tam se zdi, da je Maggie Gylenhaal preveč neposredna, ko recimo Nevesta kriči »Jaz tudi!«, toda to je samo ena izmed številnih namernih, eksplicitnih metafor in simbolov, ki gradijo širši narativ filma. Ker sta med osrednjimi temami ljubezen do filma in njegova osvobajajoča moč, je film Nevesta! seveda poln poklonov in pomežikov, od pričakovane klasike Frankensteinova nevesta iz leta 1935 do kultnega muzikala Rocky Horror Show, mojstrovine Freda Astaira Cilinder in pa seveda gangsteriade Bonnie & Clyde, ki je zlomila stari Hollywood. Ta referenca je precej jasno razvidna že z zgodbo o morilskem pohodu ljubimcev, ki nista za ta svet, dodatno pa se Glyenhaal filmu Bonnie & Clyde pokloni z izbiro Annette Bening, žene glavnega igralca tega filma Warrena Beatyja, v eni osrednjih vlog. Zasedba je v celoti fenomenalna. Čeprav zaradi prej omenjenih nekonsistentnosti v naraciji ni zmeraj povsem jasno, zakaj kateri izmed likov ravna tako, kot ravna, pa je vsak izmed njih zmeraj povsem prepričljiv v tem, kar počne, še najbolj pa Jessie Buckley v naslovni vlogi, ko z neverjetnim zanosom preklaplja med osebnostmi in kompleksnimi duševnimi stanji. Nevesta! je svojevrstna filmska izkušnja, ki bo marsikoga razočarala. Ker je delno gangsteriada, kdaj pa kdaj muzikal, občasno družbena drama in tu in tam znanstvenofantastična grozljivka, na koncu ni prepričljiva v nobenem izmed teh žanrov, je pa ves čas model za divji upor proti sistemu diskriminacije. To je drznost, ki je povsem v duhu časa, če je moč soditi po poplavi nagrad za Eno bitko za drugo in za Grešnike. Recenzijo je napisal Igor Harb, bere Igor Velše.
Glede na izjemen uspeh pred tremi leti posnetega Dnevnika Pauline P., ki je postal najuspešnejši hrvaški film zadnjega desetletja, prikazan na več kot tridesetih mednarodnih festivalih, je bilo njegovo nadaljevanje pravzaprav le vprašanje časa, živahnim zgodbam o odraščanju pa tako in tako nikoli ne zmanjka ciljnega občinstva. Paulina P., še vedno zvedav, pogumen in energičen deklič, je zdaj stara enajst let in hodi v peti razred osnovne šole, še vedno pa svoje stiske in težave rešuje na meji stilizirane pravljičnosti, kar v knjižni predlogi bržkone učinkuje nekoliko boljše kakor na filmskem platnu. Tudi dnevniški format pripovedovanja je za filmsko adaptacijo nekoliko nehvaležna naloga, saj je reflektiranje Paulininega vsakdana, kar naj bi bila primarna funkcija pisanja dnevnika, precej nedomiselno zreducirano samo na njen notranji monolog. Podobno neizvirno je tudi dekličino soočanje s problemi, saj so ustvarjalci z režiserjem Nevenom Hitrecem na čelu raje uporabili že preizkušeno formulo prvega dela, namesto da bi v skladu s Paulinino res bogato in živahno domišljijo vsaj nekoliko razbili ustaljeno dramaturško formo in se pripovedi lotili z drugačnega zornega kota. Skorajšnjo ločitev staršev je zamenjala babičina neozdravljiva bolezen, novo sošolko nasilna deklica iz paralelke, vse ostalo – zaplet in njegovo reševanje – pa se odvija po sicer čisto korektnem, a vendarle že videnem ključu prvega dela. Posledično tudi teme, ki se jih film tokrat dotika in so izjemno izhodišče za pogovore po njem, ne pridejo zares do izraza. K temu svoje pripomore tudi izredno živahen tempo, ki se je devetletnici izvrstno podal, pri enajstletni glavni junakinji pa bi vendarle že pričakovali vsaj rahlo bolj poglobljeno soočanje s tako perečimi vprašanji, kot so medvrstniško nasilje ali napredujoča demenca, saj preveč površinska obravnava samo podcenjuje svoje mlado občinstvo. Film je primeren za starejše od osmih let, poleg že omenjenih tem pa med drugim spodbuja tudi refleksijo otrokovih lastnih izkušenj, razvija empatijo tako do starejših kot do sovrstnikov in spodbuja pozitiven pristop k reševanju problemov. Predvsem to – glavni Paulinin obrambni mehanizem je skorajda nalezljiv, predvsem pa neusahljiv humor – je poleg pristne igre mlade Katje Matković največja odlika tega sončnega filma. Drugi dnevnik Pauline P. bržkone ne bo takšna neverjetna zgodba o uspehu, kot je bil njegov predhodnik, vseeno pa se bodo predvsem mlajši gledalci zlahka vživeli v napeto, živahno in izjemno razgibano poldomišljijsko pustolovščino ter ob pravilnem usmerjanju pogovora ob njej vsaj načeli tudi marsikatero pomembno vprašanje. Recenzijo je napisala Gaja Pöschl, besedilo bere Maja Moll.
Glede na izjemen uspeh pred tremi leti posnetega Dnevnika Pauline P., ki je postal najuspešnejši hrvaški film zadnjega desetletja, prikazan na več kot tridesetih mednarodnih festivalih, je bilo njegovo nadaljevanje pravzaprav le vprašanje časa, živahnim zgodbam o odraščanju pa tako in tako nikoli ne zmanjka ciljnega občinstva. Paulina P., še vedno zvedav, pogumen in energičen deklič, je zdaj stara enajst let in hodi v peti razred osnovne šole, še vedno pa svoje stiske in težave rešuje na meji stilizirane pravljičnosti, kar v knjižni predlogi bržkone učinkuje nekoliko boljše kakor na filmskem platnu. Tudi dnevniški format pripovedovanja je za filmsko adaptacijo nekoliko nehvaležna naloga, saj je reflektiranje Paulininega vsakdana, kar naj bi bila primarna funkcija pisanja dnevnika, precej nedomiselno zreducirano samo na njen notranji monolog. Podobno neizvirno je tudi dekličino soočanje s problemi, saj so ustvarjalci z režiserjem Nevenom Hitrecem na čelu raje uporabili že preizkušeno formulo prvega dela, namesto da bi v skladu s Paulinino res bogato in živahno domišljijo vsaj nekoliko razbili ustaljeno dramaturško formo in se pripovedi lotili z drugačnega zornega kota. Skorajšnjo ločitev staršev je zamenjala babičina neozdravljiva bolezen, novo sošolko nasilna deklica iz paralelke, vse ostalo – zaplet in njegovo reševanje – pa se odvija po sicer čisto korektnem, a vendarle že videnem ključu prvega dela. Posledično tudi teme, ki se jih film tokrat dotika in so izjemno izhodišče za pogovore po njem, ne pridejo zares do izraza. K temu svoje pripomore tudi izredno živahen tempo, ki se je devetletnici izvrstno podal, pri enajstletni glavni junakinji pa bi vendarle že pričakovali vsaj rahlo bolj poglobljeno soočanje s tako perečimi vprašanji, kot so medvrstniško nasilje ali napredujoča demenca, saj preveč površinska obravnava samo podcenjuje svoje mlado občinstvo. Film je primeren za starejše od osmih let, poleg že omenjenih tem pa med drugim spodbuja tudi refleksijo otrokovih lastnih izkušenj, razvija empatijo tako do starejših kot do sovrstnikov in spodbuja pozitiven pristop k reševanju problemov. Predvsem to – glavni Paulinin obrambni mehanizem je skorajda nalezljiv, predvsem pa neusahljiv humor – je poleg pristne igre mlade Katje Matković največja odlika tega sončnega filma. Drugi dnevnik Pauline P. bržkone ne bo takšna neverjetna zgodba o uspehu, kot je bil njegov predhodnik, vseeno pa se bodo predvsem mlajši gledalci zlahka vživeli v napeto, živahno in izjemno razgibano poldomišljijsko pustolovščino ter ob pravilnem usmerjanju pogovora ob njej vsaj načeli tudi marsikatero pomembno vprašanje. Recenzijo je napisala Gaja Pöschl, besedilo bere Maja Moll.
Plakati po Ljubljani in drugod, na katerih se na zmečkanem papirju nekdo igra vislice z besedama »človekove pravice«, že napovedujejo Festival dokumentarnega filma, ki bo med 11. in 18. marcem potekal v dvoranah Cankarjevega dvora, v Slovenski kinoteki in Kinodvoru. Kot med drugim poudarja Taja Premk pri Amnesty International Slovenija, so namreč »v svetu, v katerem se zaradi množičnih kršitev in napadov zdi, da so človekove pravice le črka na papirju, ter da so tisti, ki bi se morali zanje boriti, postali njihovi največji sovražniki, dokumentarni filmi in festivali ostali zavezniki človekovih pravic, ki ne razočarajo«. Z vodjo filmskega programa Cankarjevega doma Simonom Popkom, se je o tem, kaj prinaša letošnji festival, pogovarjal Matej Juh.
Plakati po Ljubljani in drugod, na katerih se na zmečkanem papirju nekdo igra vislice z besedama »človekove pravice«, že napovedujejo Festival dokumentarnega filma, ki bo med 11. in 18. marcem potekal v dvoranah Cankarjevega dvora, v Slovenski kinoteki in Kinodvoru. Kot med drugim poudarja Taja Premk pri Amnesty International Slovenija, so namreč »v svetu, v katerem se zaradi množičnih kršitev in napadov zdi, da so človekove pravice le črka na papirju, ter da so tisti, ki bi se morali zanje boriti, postali njihovi največji sovražniki, dokumentarni filmi in festivali ostali zavezniki človekovih pravic, ki ne razočarajo«. Z vodjo filmskega programa Cankarjevega doma Simonom Popkom, se je o tem, kaj prinaša letošnji festival, pogovarjal Matej Juh.
Slovenska kinoteka je te dni pripravila dva tematska sklopa. Cikel Pogled z družbenega roba prinaša filme avtorjev, kot so Ken Loach, Andrea Arnold in brata Dardenne, ki na različne načine portretirajo ljudi na družbenih obrobjih – od delavskega razreda do mladih brez perspektive. Hkrati Kinoteka obeležuje tudi 30 let samostojnega delovanja: v jubilejnem programu Kinoteka 30! filme iz kinotečnega arhiva izbirajo ustvarjalci in intelektualci, ki jih je kinotečna kultura pomembno zaznamovala. O obeh sklopih se je Iza Pevec pogovarjala z urednico filmskega programa v Slovenski kinoteki Anjo Banko.
Slovenska kinoteka je te dni pripravila dva tematska sklopa. Cikel Pogled z družbenega roba prinaša filme avtorjev, kot so Ken Loach, Andrea Arnold in brata Dardenne, ki na različne načine portretirajo ljudi na družbenih obrobjih – od delavskega razreda do mladih brez perspektive. Hkrati Kinoteka obeležuje tudi 30 let samostojnega delovanja: v jubilejnem programu Kinoteka 30! filme iz kinotečnega arhiva izbirajo ustvarjalci in intelektualci, ki jih je kinotečna kultura pomembno zaznamovala. O obeh sklopih se je Iza Pevec pogovarjala z urednico filmskega programa v Slovenski kinoteki Anjo Banko.
28. izdajo Festivala dokumentarnega filma 11. 3. odpirajo z delom režiserja Srđana Kovačevića o Delavski svetovalnici v Ljubljani, med tekmovalnimi filmi v okviru festivala bo tudi Ples življenja Siniše Gačića, ki ima v središču dilemo okoli pravice do prostovoljnega končanja življenja. V Slovenski kinoteki začenjajo z rubriko Pogled z družbenih robov, ki se osredotoča na filmske podobe z margine, poleg tega s ciklom Kinoteka 30! obeležujejo 30 let od uradne ustanovitve javnega zavoda, ki je bil pred tem podružnica Jugoslovanske kinoteke. V kinih sta se zavrtela težko pričakovana Nevesta! režiserke Maggie Gyllenhaal in film o odraščanju – slovenska koprodukcija Drugi dnevnik Pauline P. režiserja Nevena Hitreca.
28. izdajo Festivala dokumentarnega filma 11. 3. odpirajo z delom režiserja Srđana Kovačevića o Delavski svetovalnici v Ljubljani, med tekmovalnimi filmi v okviru festivala bo tudi Ples življenja Siniše Gačića, ki ima v središču dilemo okoli pravice do prostovoljnega končanja življenja. V Slovenski kinoteki začenjajo z rubriko Pogled z družbenih robov, ki se osredotoča na filmske podobe z margine, poleg tega s ciklom Kinoteka 30! obeležujejo 30 let od uradne ustanovitve javnega zavoda, ki je bil pred tem podružnica Jugoslovanske kinoteke. V kinih sta se zavrtela težko pričakovana Nevesta! režiserke Maggie Gyllenhaal in film o odraščanju – slovenska koprodukcija Drugi dnevnik Pauline P. režiserja Nevena Hitreca.
Letošnji proračun v občini Oplotnica še vedno ni pod streho. Svetniki naj bi o predlogu proračuna v prvem branju razpravljali na seji pred nekaj dnevi, a niso. Svetniška skupina SDS je namreč zahtevala, da to točko umaknejo z dnevnega reda, kar je svet tudi potrdil, sejo pa je nato župan Matjaž Orter – po zgolj nekaj minutah – končal. Svetniki so sicer decembra potrdili začasno financiranje občine, in sicer do konca marca.
Letošnji proračun v občini Oplotnica še vedno ni pod streho. Svetniki naj bi o predlogu proračuna v prvem branju razpravljali na seji pred nekaj dnevi, a niso. Svetniška skupina SDS je namreč zahtevala, da to točko umaknejo z dnevnega reda, kar je svet tudi potrdil, sejo pa je nato župan Matjaž Orter – po zgolj nekaj minutah – končal. Svetniki so sicer decembra potrdili začasno financiranje občine, in sicer do konca marca.
Ostali poudarki: - Na odlagališču v Podbrežju bo sončna elektrarna - Kamnolom v Solkanu želi še dodatnih 35 let koncesije - Kaj je semafor invazivnih okrasnih rastlin? - Nova sezona v muzeju v Bistri - Ptujski kino uspešno že 129 let
Ostali poudarki: - Na odlagališču v Podbrežju bo sončna elektrarna - Kamnolom v Solkanu želi še dodatnih 35 let koncesije - Kaj je semafor invazivnih okrasnih rastlin? - Nova sezona v muzeju v Bistri - Ptujski kino uspešno že 129 let
Plovba po reki Soči je bila ponovno glavna tema včerajšnje seje kobariškega občinskega sveta. Med drugim so večinsko izglasovali 50-odstotni popust za vse uporabnike v pred- in posezoni. Še vedno pa upajo, da bi lahko z bovško in tolminsko občino sklenili sporazum in enotno ceno, zato so oblikovali delovno skupino. Plovba se sicer, kot kaže, zaradi zapletov pri iskanju izvajalca za pregledovanje in vzdrževanje plovbne poti 15. marca še ne bo začela. V oddaji tudi o tem: - V Slovenski Istri septembra odpira vrata prva Montessori šola. - V Vipavi bodo v sklopu ozelenitve mesta ponovno oživeli tudi eno najpomembnejših baročnih zasnov parka v državi. - V Veroni bo danes otvoritev paraolimpijskih iger.
Plovba po reki Soči je bila ponovno glavna tema včerajšnje seje kobariškega občinskega sveta. Med drugim so večinsko izglasovali 50-odstotni popust za vse uporabnike v pred- in posezoni. Še vedno pa upajo, da bi lahko z bovško in tolminsko občino sklenili sporazum in enotno ceno, zato so oblikovali delovno skupino. Plovba se sicer, kot kaže, zaradi zapletov pri iskanju izvajalca za pregledovanje in vzdrževanje plovbne poti 15. marca še ne bo začela. V oddaji tudi o tem: - V Slovenski Istri septembra odpira vrata prva Montessori šola. - V Vipavi bodo v sklopu ozelenitve mesta ponovno oživeli tudi eno najpomembnejših baročnih zasnov parka v državi. - V Veroni bo danes otvoritev paraolimpijskih iger.
Po Sloveniji so se – predvsem v zadnjem desetletju – razširile trgovine z rabljenimi oblačili. Kakšne so prednosti nakupovanja v takšnih trgovinah, kakšne kose tam sploh iskati in ali je res, da lahko v teh trgovinah najdemo tudi dizajnerska oblačila?
Po Sloveniji so se – predvsem v zadnjem desetletju – razširile trgovine z rabljenimi oblačili. Kakšne so prednosti nakupovanja v takšnih trgovinah, kakšne kose tam sploh iskati in ali je res, da lahko v teh trgovinah najdemo tudi dizajnerska oblačila?
Izrael krepi napade na Iran in Libanon, Teheran pa izvaja povračilne napade na Izrael in ameriška oporišča v Zalivu. Ameriški predsednik Trump je iranske sile pozval k vdaji in sprejetju amnestije, sicer pripadnikom grozi smrt. Medtem ameriški vojaški preiskovalci ugotavljajo, da so za sobotni napad na dekliško šolo na jugu Irana, v katerem je bilo ubitih približno 170 ljudi, verjetno odgovorne ameriške sile. Druge teme: - Zaostrovanje napetosti med Kijevom in Budimpešto; Zelenski zagrozil Orbanu. - V Kočevju se bodo kmalu lotili graditve najsodobnejšega heliporta v državi. - Nika Prevc v Lahtiju do rekordne 16-te zmage v sezoni.
Izrael krepi napade na Iran in Libanon, Teheran pa izvaja povračilne napade na Izrael in ameriška oporišča v Zalivu. Ameriški predsednik Trump je iranske sile pozval k vdaji in sprejetju amnestije, sicer pripadnikom grozi smrt. Medtem ameriški vojaški preiskovalci ugotavljajo, da so za sobotni napad na dekliško šolo na jugu Irana, v katerem je bilo ubitih približno 170 ljudi, verjetno odgovorne ameriške sile. Druge teme: - Zaostrovanje napetosti med Kijevom in Budimpešto; Zelenski zagrozil Orbanu. - V Kočevju se bodo kmalu lotili graditve najsodobnejšega heliporta v državi. - Nika Prevc v Lahtiju do rekordne 16-te zmage v sezoni.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Z nami bo skladateljica, pianistka in dolgoletna profesorica glasbenoteoretskih predmetov na Srednji glasbeni šoli Celje, Brina Zupančič. Zazvenelo bo pet njenih skladb za raznovrstne zasedbe, v poslušanje pa nas bodo popeljali komentarji o nastanku skladb, o njihovi strukturi, premiernih izvedbah in še čem.
Z nami bo skladateljica, pianistka in dolgoletna profesorica glasbenoteoretskih predmetov na Srednji glasbeni šoli Celje, Brina Zupančič. Zazvenelo bo pet njenih skladb za raznovrstne zasedbe, v poslušanje pa nas bodo popeljali komentarji o nastanku skladb, o njihovi strukturi, premiernih izvedbah in še čem.
Z našo dopisnico govorimo o evakuacijah nemških državljanov z Bližnjega vzhoda in številnih daljnosežnih posledicah ameriškega napada na Iran za Nemčijo. Strah in naraščajočo negotovost tamkajšnjih volivcev vse uspešneje nagovarja skrajna desnica na čelu z AfD, stranko, ki jo zadnje dni pretresajo obtožbe o sistematičnem nepotizmu, saj naj bi njihovi poslanci v deželnem in evropskem parlamentu navzkrižno zaposlovali svoje sorodnike in zunajzakonske partnerje.
Z našo dopisnico govorimo o evakuacijah nemških državljanov z Bližnjega vzhoda in številnih daljnosežnih posledicah ameriškega napada na Iran za Nemčijo. Strah in naraščajočo negotovost tamkajšnjih volivcev vse uspešneje nagovarja skrajna desnica na čelu z AfD, stranko, ki jo zadnje dni pretresajo obtožbe o sistematičnem nepotizmu, saj naj bi njihovi poslanci v deželnem in evropskem parlamentu navzkrižno zaposlovali svoje sorodnike in zunajzakonske partnerje.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - V Slovenijo z vojnih območij doslej prepeljali 732 oseb - Zaradi vandalizma v mariborskem Mestnem parku strožji nadzor - Nika Prevc tudi danes zmagala, Ilka Štuhec v boju za stopničke
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - V Slovenijo z vojnih območij doslej prepeljali 732 oseb - Zaradi vandalizma v mariborskem Mestnem parku strožji nadzor - Nika Prevc tudi danes zmagala, Ilka Štuhec v boju za stopničke
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Predstavljamo koncert Zborovski pevci za zborovske pevce, ki ga vsako leto spomladi pripravi Glasbena mladina ljubljanska. Na njem nastopita Mešani mladinski pevski zbor Veter in gostujoči pevski zbor iz Slovenije ali tujine. Leta 2025 je bil to Mešani mladinski pevski zbor Viški slavčki. Koncert, ki je bil 28. marca lani v Mestnem muzeju v Ljubljani, so že tradicionalno začeli gostitelji. Pod vodstvom zborovodkinje Tereze Podlogar so pevci zbora Veter najprej izvedli dela s sakralno tematiko, potem pa še priredbe ljudskih skladb in avtorski deli slovenske skladateljice Nane Forte in ameriške skladateljice Reene Esmail.
Predstavljamo koncert Zborovski pevci za zborovske pevce, ki ga vsako leto spomladi pripravi Glasbena mladina ljubljanska. Na njem nastopita Mešani mladinski pevski zbor Veter in gostujoči pevski zbor iz Slovenije ali tujine. Leta 2025 je bil to Mešani mladinski pevski zbor Viški slavčki. Koncert, ki je bil 28. marca lani v Mestnem muzeju v Ljubljani, so že tradicionalno začeli gostitelji. Pod vodstvom zborovodkinje Tereze Podlogar so pevci zbora Veter najprej izvedli dela s sakralno tematiko, potem pa še priredbe ljudskih skladb in avtorski deli slovenske skladateljice Nane Forte in ameriške skladateljice Reene Esmail.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V mariborskem gledališču bo nocoj svetovna premiera celovečernega baleta Tramvaj Poželenje koreografinje Valentine Turcu. V mednarodnem prostoru uveljavljena umetnica na oder znova postavlja dramski balet, tokrat po motivih drame slovitega ameriškega avtorja Tennesseeja Williamsa. To 150. uprizoritev v njeni karieri mariborski baletni ansambel uprizarja v sodelovanju z Baletom Grške nacionalne opere v Atenah. Pogovor z Valentino Turcu, dolgoletno koreografinjo SNG Maribor o tej najnovejši baletni postaviti smo predstavili v oddaji o kulturi umetnosti, ko smo govorili tudi prizadevanjih za večjo bralno kulturo pri nas in Manifestu za branje v 21. stoletju, ki so ga ob včerajšnjem nacionalnem dnevu branja predstavili v Mariboru.
V mariborskem gledališču bo nocoj svetovna premiera celovečernega baleta Tramvaj Poželenje koreografinje Valentine Turcu. V mednarodnem prostoru uveljavljena umetnica na oder znova postavlja dramski balet, tokrat po motivih drame slovitega ameriškega avtorja Tennesseeja Williamsa. To 150. uprizoritev v njeni karieri mariborski baletni ansambel uprizarja v sodelovanju z Baletom Grške nacionalne opere v Atenah. Pogovor z Valentino Turcu, dolgoletno koreografinjo SNG Maribor o tej najnovejši baletni postaviti smo predstavili v oddaji o kulturi umetnosti, ko smo govorili tudi prizadevanjih za večjo bralno kulturo pri nas in Manifestu za branje v 21. stoletju, ki so ga ob včerajšnjem nacionalnem dnevu branja predstavili v Mariboru.
Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je ob 100. obletnici rojstva Bogdana Borčića, enega najpomembnejših umetnikov druge polovice 20. stoletja pri nas, pripravila zaokrožen vpogled v obširen avtorjev opus. Poleg slik, grafik, risb in skulptur predstavlja tudi dokumentarno gradivo, s čimer se KGLU povezuje z Galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici, ki ji je umetnik poklonil celoten grafični opus. Razstavo je predstavil kustos Jernej Kožar.
Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je ob 100. obletnici rojstva Bogdana Borčića, enega najpomembnejših umetnikov druge polovice 20. stoletja pri nas, pripravila zaokrožen vpogled v obširen avtorjev opus. Poleg slik, grafik, risb in skulptur predstavlja tudi dokumentarno gradivo, s čimer se KGLU povezuje z Galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici, ki ji je umetnik poklonil celoten grafični opus. Razstavo je predstavil kustos Jernej Kožar.
Jurij Spitzen je Ljubljančan že dve leti in pol. Sin Rusa in Ukrajinke, ki je živel razpet med domovinama staršev, je bil že pred začetkom ruske agresije odločen, da se bo preselil nekam v Evropo, vojna vihra je namero samo pospešila. Z ženo Ukrajinko in hčerko Slovenije niso izbrali naključno, na prihod v našo deželo se je Jurij pripravljal tudi z učenjem slovenščine. In to ob pomoči risank in filmov. Znanje našega jezika mu pride zelo prav, saj je lastnik družinske pekarnice »Mama peče«, mama je njegova žena, pekovka in slaščičarka, on, pravnik po izobrazbi, pa je njen asistent in prodajalec. Čeprav si želi, da bi v Ukrajini čim prej zavladal mir, pa ne čaka na vrnitev, ampak bi rad v Sloveniji ostal za vedno.
Jurij Spitzen je Ljubljančan že dve leti in pol. Sin Rusa in Ukrajinke, ki je živel razpet med domovinama staršev, je bil že pred začetkom ruske agresije odločen, da se bo preselil nekam v Evropo, vojna vihra je namero samo pospešila. Z ženo Ukrajinko in hčerko Slovenije niso izbrali naključno, na prihod v našo deželo se je Jurij pripravljal tudi z učenjem slovenščine. In to ob pomoči risank in filmov. Znanje našega jezika mu pride zelo prav, saj je lastnik družinske pekarnice »Mama peče«, mama je njegova žena, pekovka in slaščičarka, on, pravnik po izobrazbi, pa je njen asistent in prodajalec. Čeprav si želi, da bi v Ukrajini čim prej zavladal mir, pa ne čaka na vrnitev, ampak bi rad v Sloveniji ostal za vedno.
V Dnevni sobi tokrat gostimo izjemno glasbenico Neisho, ki nas že ob prvem tonu naravna na svoje frekvence. Njen markanten glas in izrazit glasbeni slog nas nagovarjata že 20 let. Eno najprepoznavnejših slovenskih kantavtoric in pianistk gosti voditeljica Karin Sabadin. Z gostjo Neisho bosta govorili tudi o tem, kako se pripravlja na enega pomembnejših mejnikov v karieri - jubilejni koncert s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v ljubljanskih Križankah, kjer se je njena zgodba samostojne izvajalke začela.
V Dnevni sobi tokrat gostimo izjemno glasbenico Neisho, ki nas že ob prvem tonu naravna na svoje frekvence. Njen markanten glas in izrazit glasbeni slog nas nagovarjata že 20 let. Eno najprepoznavnejših slovenskih kantavtoric in pianistk gosti voditeljica Karin Sabadin. Z gostjo Neisho bosta govorili tudi o tem, kako se pripravlja na enega pomembnejših mejnikov v karieri - jubilejni koncert s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v ljubljanskih Križankah, kjer se je njena zgodba samostojne izvajalke začela.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
"Le čemu zmeraj ti pastirji? Povsod vidiš same pastirje." Tako naveličano vzklikne gospod Jourdain v Molièrovi komediji "Žlahtni meščan", ko mu učitelj glasbe predstavi skupino pevcev in mu naroči, naj si predstavlja, da so oblečeni v pastirje. Njegov komentar je razumljiv, saj so v glasbi takrat že dolgo prevladovale bukolične teme. Prvi poskusi prekomponiranih uglasbitev pastirske poezije so se v Franciji ujemali z oživitvijo pastoralnih dram sredi 17. stoletja. V Charpentierjevi komorni operi "Treba se je smejati in prepevati" ali "Razprava pastirjev" nastopajoči pastirji in pastirice niso individualne osebnosti, temveč poosebljajo človeške lastnosti.
"Le čemu zmeraj ti pastirji? Povsod vidiš same pastirje." Tako naveličano vzklikne gospod Jourdain v Molièrovi komediji "Žlahtni meščan", ko mu učitelj glasbe predstavi skupino pevcev in mu naroči, naj si predstavlja, da so oblečeni v pastirje. Njegov komentar je razumljiv, saj so v glasbi takrat že dolgo prevladovale bukolične teme. Prvi poskusi prekomponiranih uglasbitev pastirske poezije so se v Franciji ujemali z oživitvijo pastoralnih dram sredi 17. stoletja. V Charpentierjevi komorni operi "Treba se je smejati in prepevati" ali "Razprava pastirjev" nastopajoči pastirji in pastirice niso individualne osebnosti, temveč poosebljajo človeške lastnosti.
Prvi petek v mesecu marcu posvečamo tudi prvemu nacionalnemu dnevu branja - zato je edino prav, da smo tokrat zavili med knjige. Na Ptuju te bivajo v prenovljenem kompleksu Malega gradu. Pogledali smo na tamkajšnje knjižne police in se pogovorili s knjžničarji, kakor tudi s pobudnico bralnega kluba na Ptuju in učiteljico, ki na sosednji osnovni šoli Olge Meglič vzgaja Knjigoljubce.
Prvi petek v mesecu marcu posvečamo tudi prvemu nacionalnemu dnevu branja - zato je edino prav, da smo tokrat zavili med knjige. Na Ptuju te bivajo v prenovljenem kompleksu Malega gradu. Pogledali smo na tamkajšnje knjižne police in se pogovorili s knjžničarji, kakor tudi s pobudnico bralnega kluba na Ptuju in učiteljico, ki na sosednji osnovni šoli Olge Meglič vzgaja Knjigoljubce.
Smučarske skakalke in skakalci so še naprej v Lahtiju na Finskem, kjer nadaljujejo nove tekme svetovnega pokala. ACH Volley je sinoči v Tivoliju v četrtfinalu Pokala Evropske odbojkarske zveze gostil turški klub Fenerbahče.
Smučarske skakalke in skakalci so še naprej v Lahtiju na Finskem, kjer nadaljujejo nove tekme svetovnega pokala. ACH Volley je sinoči v Tivoliju v četrtfinalu Pokala Evropske odbojkarske zveze gostil turški klub Fenerbahče.
Če imaš rad avtomobile, boš avtomehanik. Če rad ustvarjaš, boš slikar. Če rad pečeš torte, boš slaščičar. Logika v otroških očeh je precej jasna. V službi delaš to, kar imaš rad. Z osnovnošolci z OŠ Lenart smo klepetali o tem, zakaj pa toliko odraslih vseeno hodi v takšno službo, ki jim ni všeč.
Če imaš rad avtomobile, boš avtomehanik. Če rad ustvarjaš, boš slikar. Če rad pečeš torte, boš slaščičar. Logika v otroških očeh je precej jasna. V službi delaš to, kar imaš rad. Z osnovnošolci z OŠ Lenart smo klepetali o tem, zakaj pa toliko odraslih vseeno hodi v takšno službo, ki jim ni všeč.
Živahen borzni teden je za nami. Dokončno je zaživel sistem individualnih naložbenih računov, prvih 6 ponudnikov - bank in borznih hiš - so včeraj vpisali v register, prvi vlagatelj bi ga lahko odprl že danes. Katera bo prva delnica, naložena na enega teh INR-jev bo stvar prestiža. Edina delnica, ki jo bo mogoče naložiti na račun s prenosom in ne z nakupom pa bo delnica Vzajemne. Ta šele dva dneva kotira na ljubljanski borzi, oblikovanje tržne cene je bilo izjemno zanimivo. O vsem tem se bomo Ob osmih pogovarjali s članico uprave Aljo Markovič Čas.
Živahen borzni teden je za nami. Dokončno je zaživel sistem individualnih naložbenih računov, prvih 6 ponudnikov - bank in borznih hiš - so včeraj vpisali v register, prvi vlagatelj bi ga lahko odprl že danes. Katera bo prva delnica, naložena na enega teh INR-jev bo stvar prestiža. Edina delnica, ki jo bo mogoče naložiti na račun s prenosom in ne z nakupom pa bo delnica Vzajemne. Ta šele dva dneva kotira na ljubljanski borzi, oblikovanje tržne cene je bilo izjemno zanimivo. O vsem tem se bomo Ob osmih pogovarjali s članico uprave Aljo Markovič Čas.
Izbira cvetja, ki ga lahko podarimo ob mednarodnem dnevu žensk, je velika, zato je odločitev, kaj podariti, lahko težka. Obenem pa ob nepravilnem ravnanju šopki in rezano cvetje kmalu ovenijo. Kako skrbeti za rezano cvetje, katere barve izbrati za 8. marec in koliko cvetlic podariti – o tem v petkovem svetovalnem servisu. Z nami bo Simon Ogrizek, predsednik sekcije cvetličarjev in vrtnarjev na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
Izbira cvetja, ki ga lahko podarimo ob mednarodnem dnevu žensk, je velika, zato je odločitev, kaj podariti, lahko težka. Obenem pa ob nepravilnem ravnanju šopki in rezano cvetje kmalu ovenijo. Kako skrbeti za rezano cvetje, katere barve izbrati za 8. marec in koliko cvetlic podariti – o tem v petkovem svetovalnem servisu. Z nami bo Simon Ogrizek, predsednik sekcije cvetličarjev in vrtnarjev na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Na Brniku pristalo še peto letalo s slovenskimi evakuiranci - Pragersko ima znova lekarno - Drevi se začenja Festival komedije Pekre
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Na Brniku pristalo še peto letalo s slovenskimi evakuiranci - Pragersko ima znova lekarno - Drevi se začenja Festival komedije Pekre
Prosojne elektronske naprave, denimo prosojni televizijski zasloni ter pametne steklenice, niso zgolj stvar prihodnosti.
Prosojne elektronske naprave, denimo prosojni televizijski zasloni ter pametne steklenice, niso zgolj stvar prihodnosti.
NINO ROTA: LJUBEZENSKA TEMA IZ FILMA BOTER SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: HELMUT IMIG ILDEBRANDO PIZZETTI: TRIJE SPEVI ZA VIOLINO IN KLAVIR Violina: KAREL ŽUŽEK, klavir: ANDREJ JARC ALFREDO CASELLA: SONATA A TRE OP. 62 TRIO PARNASSUS: violina – WOLF DIETER STREICHER, violončelo – MICHAEL GROß, klavir – CHIA CHOU NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN AARON COPLAND: KVARTET ZA KLAVIR IN GODALA KLAVIRSKI KVARTET RTV LJUBLJANA: violina – KAREL ŽUŽEK, viola – FRANC AVSENEK, violončelo – STANE DEMŠAR, klavir – ANDREJ JARC SAMUEL BARBER: BALADA, OP. 46 Klavir: PETER JABLONSKI DANNY ELFMAN / MARCO PIEROBON: CHICAGO Trobenta: MARCO PIEROBON, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA NINO ROTA: LA DOLCE VITA – TEMI Sopranski saksofon: JOHN SURMAN, trobenta: DAVE DOUGLAS, tolkala: CLARENCE PENN, kontrabas: BORIS KOZLOV, harmonika: RICHARD GALLIANO
NINO ROTA: LJUBEZENSKA TEMA IZ FILMA BOTER SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: HELMUT IMIG ILDEBRANDO PIZZETTI: TRIJE SPEVI ZA VIOLINO IN KLAVIR Violina: KAREL ŽUŽEK, klavir: ANDREJ JARC ALFREDO CASELLA: SONATA A TRE OP. 62 TRIO PARNASSUS: violina – WOLF DIETER STREICHER, violončelo – MICHAEL GROß, klavir – CHIA CHOU NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN AARON COPLAND: KVARTET ZA KLAVIR IN GODALA KLAVIRSKI KVARTET RTV LJUBLJANA: violina – KAREL ŽUŽEK, viola – FRANC AVSENEK, violončelo – STANE DEMŠAR, klavir – ANDREJ JARC SAMUEL BARBER: BALADA, OP. 46 Klavir: PETER JABLONSKI DANNY ELFMAN / MARCO PIEROBON: CHICAGO Trobenta: MARCO PIEROBON, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA NINO ROTA: LA DOLCE VITA – TEMI Sopranski saksofon: JOHN SURMAN, trobenta: DAVE DOUGLAS, tolkala: CLARENCE PENN, kontrabas: BORIS KOZLOV, harmonika: RICHARD GALLIANO
V teh dneh vse preveč gledamo na zemljevide vojn, nič pa na zemljevide miru. O tem, kaj pomenijo zemljevidi mirnosti, v pesmi razmišlja britanski pesnik Hugh Dunkerly. Interpret Gašper Jarni, prevajalka Tina Kozin, režiser Jože Valentič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2013.
V teh dneh vse preveč gledamo na zemljevide vojn, nič pa na zemljevide miru. O tem, kaj pomenijo zemljevidi mirnosti, v pesmi razmišlja britanski pesnik Hugh Dunkerly. Interpret Gašper Jarni, prevajalka Tina Kozin, režiser Jože Valentič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2013.
Vsakdan se pogosto začne precej preprosto: jutranja kava, hiter zajtrk, morda časopis ali telefon v roki – in že nastane prvi odpadek dneva. Prazen lonček od jogurta, vrečka od kruha, papirnata brisača. Do večera se jim pridružijo še plastenka, pločevinka, kakšna embalaža od kosila ali večerje. Če bi vse to zložili na kup, bi hitro videli, koliko sledi za seboj pušča povsem običajen dan. Ločevanje odpadkov je danes ena najbolj razširjenih okoljskih navad. Pred večino blokov in hiš stojijo zabojniki za papir, embalažo, steklo, biološke in mešane odpadke, večina ljudi pa vsaj približno ve, kam sodijo posamezni materiali. Sistem ločevanja odpadkov je v Sloveniji razmeroma dobro razvit, vprašanje pa ostaja, kako dosledni smo pri tem v resnici. Ali doma res pazite, da vsak odpadek konča v pravem zabojniku, ali pa se vam kdaj zgodi, da kakšna plastenka, papir ali bioodpadek konča kar med mešanimi odpadki? In še: menite, da v Sloveniji ločujemo dovolj dobro ali bi lahko bili pri tem še precej bolj dosledni?
Vsakdan se pogosto začne precej preprosto: jutranja kava, hiter zajtrk, morda časopis ali telefon v roki – in že nastane prvi odpadek dneva. Prazen lonček od jogurta, vrečka od kruha, papirnata brisača. Do večera se jim pridružijo še plastenka, pločevinka, kakšna embalaža od kosila ali večerje. Če bi vse to zložili na kup, bi hitro videli, koliko sledi za seboj pušča povsem običajen dan. Ločevanje odpadkov je danes ena najbolj razširjenih okoljskih navad. Pred večino blokov in hiš stojijo zabojniki za papir, embalažo, steklo, biološke in mešane odpadke, večina ljudi pa vsaj približno ve, kam sodijo posamezni materiali. Sistem ločevanja odpadkov je v Sloveniji razmeroma dobro razvit, vprašanje pa ostaja, kako dosledni smo pri tem v resnici. Ali doma res pazite, da vsak odpadek konča v pravem zabojniku, ali pa se vam kdaj zgodi, da kakšna plastenka, papir ali bioodpadek konča kar med mešanimi odpadki? In še: menite, da v Sloveniji ločujemo dovolj dobro ali bi lahko bili pri tem še precej bolj dosledni?
JEAN XAVIER LEFEVRE: SONATA ŠT. 7 ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ JÓN NORDAL: ALDASÖNGUR (Pesem valov) Sopran: HELLVEIG RÚNARSDÓTTIR, zbor: HLJÓMEYKI, dirigent: BERNHARĐUR WILKINSON KNUDAGE RIISAGER: DIVERTIMENTO KVARTET RONDO IZ BELGIJE: flavta – RAYMOND CORBEL, klarinet – MARCEL ANCION, fagot – IWEIN D'HAESE, rog – JEAN MARIE CARRETTE OSCAR NATHAN STRAUS: SERENADA ZA GODALA V G-MOLU, OP.35 KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, koncertna mojstrica: ANA DOLŽAN
JEAN XAVIER LEFEVRE: SONATA ŠT. 7 ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ JÓN NORDAL: ALDASÖNGUR (Pesem valov) Sopran: HELLVEIG RÚNARSDÓTTIR, zbor: HLJÓMEYKI, dirigent: BERNHARĐUR WILKINSON KNUDAGE RIISAGER: DIVERTIMENTO KVARTET RONDO IZ BELGIJE: flavta – RAYMOND CORBEL, klarinet – MARCEL ANCION, fagot – IWEIN D'HAESE, rog – JEAN MARIE CARRETTE OSCAR NATHAN STRAUS: SERENADA ZA GODALA V G-MOLU, OP.35 KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, koncertna mojstrica: ANA DOLŽAN
Konflikt na Bližnjem vzhodu se nadaljuje sedmi dan. Izrael obstreljuje Teheran in Bejrut, nadaljevanje napadov na Iran napovedujejo Združene države. Islamska republika odgovarja z raketami in brezpilotniki. Z območja se nadaljuje tudi evakuacija Slovencev. Do zdaj so jih v domovino vrnili več kot 580. Na brniškem letališču je peti takšen pristanek napovedan čez pol ure. V oddaji poročamo še: - V občini Ilirska Bistrica za odplačilo več kot 4-milijonskega dolga državi sklenili zastavno pogodbo na stavbah na območju nekdanje vojašnice. - Tik pred plovbno sezono na Soči še niso sklenili sporazuma med občinami. - Kamnolom v Solkanu želi še dodatnih 35 let koncesije.
Konflikt na Bližnjem vzhodu se nadaljuje sedmi dan. Izrael obstreljuje Teheran in Bejrut, nadaljevanje napadov na Iran napovedujejo Združene države. Islamska republika odgovarja z raketami in brezpilotniki. Z območja se nadaljuje tudi evakuacija Slovencev. Do zdaj so jih v domovino vrnili več kot 580. Na brniškem letališču je peti takšen pristanek napovedan čez pol ure. V oddaji poročamo še: - V občini Ilirska Bistrica za odplačilo več kot 4-milijonskega dolga državi sklenili zastavno pogodbo na stavbah na območju nekdanje vojašnice. - Tik pred plovbno sezono na Soči še niso sklenili sporazuma med občinami. - Kamnolom v Solkanu želi še dodatnih 35 let koncesije.
Izrael še naprej obstreljuje Teheran in Bejrut, Združene države napovedujejo nadaljevanje napadov na Iran. Islamska republika, ki v regiji odgovarja z raketami in brezpilotniki, zavrača navedbe, da je prosila za premirje. Druge teme: - Vlada še naprej evakuira Slovence, ki jim po mnenju ministrstva za delo pripada institut višje sile. - Odzivi na 3 do zdaj predstavljene načrte železniške povezave Ljubljane z Brnikom negativni. - Policisti nadaljujejo preiskavo včerajšnjega streljanja, v katerem so ubili moškega, ki jim je grozil z nožema.
Izrael še naprej obstreljuje Teheran in Bejrut, Združene države napovedujejo nadaljevanje napadov na Iran. Islamska republika, ki v regiji odgovarja z raketami in brezpilotniki, zavrača navedbe, da je prosila za premirje. Druge teme: - Vlada še naprej evakuira Slovence, ki jim po mnenju ministrstva za delo pripada institut višje sile. - Odzivi na 3 do zdaj predstavljene načrte železniške povezave Ljubljane z Brnikom negativni. - Policisti nadaljujejo preiskavo včerajšnjega streljanja, v katerem so ubili moškega, ki jim je grozil z nožema.
Petek brez pravila v prvem vremensko in meteorološko pomladnem tednu gosti ustanovitelja projekta PiBiP Kids, ki nagovarja najmlajše uporabnike (in njihove starše) k aktivnemu gibanju na kolesu. Tudi s kolesi, ki jih lahko najamejo. PiBiP Kids je namreč nekakšna izposojevalnica koles in poganjalcev za otroke od enega do 12 leta starosti. Kako deluje, zakaj sploh obstaja in kakšna (kolesarska) skupnost se je razvila v petih letih delovanja? O tem v petkovem jutru na Prvem.
Petek brez pravila v prvem vremensko in meteorološko pomladnem tednu gosti ustanovitelja projekta PiBiP Kids, ki nagovarja najmlajše uporabnike (in njihove starše) k aktivnemu gibanju na kolesu. Tudi s kolesi, ki jih lahko najamejo. PiBiP Kids je namreč nekakšna izposojevalnica koles in poganjalcev za otroke od enega do 12 leta starosti. Kako deluje, zakaj sploh obstaja in kakšna (kolesarska) skupnost se je razvila v petih letih delovanja? O tem v petkovem jutru na Prvem.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
ACH Volley se ni prebil v izločilne boje lige prvakov, tako da evropsko sezono nadaljuje v četrtfinalu pokala Evropske odbojkarske zveze. Slovenski prvaki so se sinoči v Tivoliju pomerili s turškim Fenerbahčejem.
ACH Volley se ni prebil v izločilne boje lige prvakov, tako da evropsko sezono nadaljuje v četrtfinalu pokala Evropske odbojkarske zveze. Slovenski prvaki so se sinoči v Tivoliju pomerili s turškim Fenerbahčejem.
JEAN XAVIER LEFEVRE: SONATA ŠT. 7 ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ JÓN NORDAL: ALDASÖNGUR (Pesem valov) Sopran: HELLVEIG RÚNARSDÓTTIR, zbor: HLJÓMEYKI, dirigent: BERNHARĐUR WILKINSON KNUDAGE RIISAGER: DIVERTIMENTO KVARTET RONDO IZ BELGIJE: flavta – RAYMOND CORBEL, klarinet – MARCEL ANCION, fagot – IWEIN D'HAESE, rog – JEAN MARIE CARRETTE OSCAR NATHAN STRAUS: SERENADA ZA GODALA V G-MOLU, OP.35 KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, koncertna mojstrica: ANA DOLŽAN
JEAN XAVIER LEFEVRE: SONATA ŠT. 7 ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ JÓN NORDAL: ALDASÖNGUR (Pesem valov) Sopran: HELLVEIG RÚNARSDÓTTIR, zbor: HLJÓMEYKI, dirigent: BERNHARĐUR WILKINSON KNUDAGE RIISAGER: DIVERTIMENTO KVARTET RONDO IZ BELGIJE: flavta – RAYMOND CORBEL, klarinet – MARCEL ANCION, fagot – IWEIN D'HAESE, rog – JEAN MARIE CARRETTE OSCAR NATHAN STRAUS: SERENADA ZA GODALA V G-MOLU, OP.35 KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, koncertna mojstrica: ANA DOLŽAN
Morje je eden tistih motivov, ki se je pojavljajo v skoraj vseh svetovnih kulturah, in ima pomembno literarno-kulturno vlogo za kolektivno zavest posameznega naroda. Morje, ki najpogosteje simbolizira mogočnost in neskončnost, v opazovalcu vzbuja različne eksistencialne občutke in notranja stanja, kot so osuplost, odtujenost, tesnoba, navdušenje, ataraksija in vznemirjenost. Številne kulture morje povezujejo bodisi z nevarnostjo, pred katero se mora posameznik braniti, bodisi s preizkušnjo, ki jo mora prestati. Prav toliko stara kakor metafora nepredvidljivega in ogrožajočega morja pa je tudi predstava barke ali ladje, ki ima po navadi rešilno, skoraj odrešujočo funkcijo. Tudi v islamski kulturi morje (Arab. bahr) zavzema pomembno mesto, četudi je bilo v zgodovini islama le redko eksplicitno obravnavano. Morje nastopa že v Koranu, predvsem v zvezi z Božjo enostjo, vsemogočnostjo in ustvarjalnostjo (Koran 24:44; 25:53–54; 55:19–20). Poleg tega Koran življenje in dejanje nevernikov primerja s fatamorgano v puščavi in s temò od nevihte razburkanega morja (Koran 24:39–40). Simbolika morja ima pomembno vlogo tudi v okviru islamske mistike in mistične eksegeze Korana, za katero je značilna predvsem ezoterična, alegorično-simbolična interpretacija zunanjih pojavov. Morje je tako s svojo globino, brezdanjostjo in nenehno gibljivostjo v sufijski hermenevtiki postalo simbol za človekovo srce, ki je subtilen organ spoznanja in verovanja. Na drugi strani pa sufiji v morju prepoznavajo simbol za samo duhovno potovanje, ki je polno ovir, preizkušenj, skušnjav, preobratov, izzivov in presenečenj. Sufijski mojster Al-Kušajri recimo primerja tri faze mistične ekstaze s tremi različnimi izkušnjami morja: začetek ekstaze s hipnotičnim pogledom na morje, sredino ekstaze s plovbo po razburkanem morju in vrhunec ekstaze s popolnim potopom v morsko globino. Ta povezava med morjem in duhovno-mističnim izkustvom se lepo izrazi v delu zgodnjega muslimanskega mistika an-Niffarija. V poglavju z naslovom »postajališče morja« (mawqif al-bahr) an-Niffari bralcu najprej pojasni, da ga je Bog postavil v morje, tam pa je videl, da razbite ladje plavajo na gladini, preden dokončno potonejo. An-Niffarī nam potem posreduje, kar naj bi mu v mistični viziji razodel božji Logos. To nenavadno in izredno enigmatično razkritje, polno simbolike, s katerim želim končati svoj razmislek, se glasi: »Kdor plava, se ne more rešiti. Vendar tvega, kdor se vrže v morje, a ne plava. Potone, kdor plava, a ne tvega. V tveganju je del odrešitve […]. Če potoneš drugje kot v Meni, pripadaš temu, v kar si potonil. Tostranstvo pripada tistemu, ki sem ga odvrnil od njega samega in od katerega sem odvrnil tostranstvo; onstranstvo pa pripada tistemu, ki sem mu ga približal in ki sem ga približal Sebi.« Osrednje sporočilo pričujočega navedka v kontekstu an-Niffarījeve mistične teologije je seveda to, da plovbo po morju, ki simbolizira duhovno potovanje k Bogu in minljivost vsega razen božje Resničnosti, navsezadnje preživi le tisti, ki se opira samo na Boga kot vsemogočnega Stvarnika, čigar bistvo je Milost.
Morje je eden tistih motivov, ki se je pojavljajo v skoraj vseh svetovnih kulturah, in ima pomembno literarno-kulturno vlogo za kolektivno zavest posameznega naroda. Morje, ki najpogosteje simbolizira mogočnost in neskončnost, v opazovalcu vzbuja različne eksistencialne občutke in notranja stanja, kot so osuplost, odtujenost, tesnoba, navdušenje, ataraksija in vznemirjenost. Številne kulture morje povezujejo bodisi z nevarnostjo, pred katero se mora posameznik braniti, bodisi s preizkušnjo, ki jo mora prestati. Prav toliko stara kakor metafora nepredvidljivega in ogrožajočega morja pa je tudi predstava barke ali ladje, ki ima po navadi rešilno, skoraj odrešujočo funkcijo. Tudi v islamski kulturi morje (Arab. bahr) zavzema pomembno mesto, četudi je bilo v zgodovini islama le redko eksplicitno obravnavano. Morje nastopa že v Koranu, predvsem v zvezi z Božjo enostjo, vsemogočnostjo in ustvarjalnostjo (Koran 24:44; 25:53–54; 55:19–20). Poleg tega Koran življenje in dejanje nevernikov primerja s fatamorgano v puščavi in s temò od nevihte razburkanega morja (Koran 24:39–40). Simbolika morja ima pomembno vlogo tudi v okviru islamske mistike in mistične eksegeze Korana, za katero je značilna predvsem ezoterična, alegorično-simbolična interpretacija zunanjih pojavov. Morje je tako s svojo globino, brezdanjostjo in nenehno gibljivostjo v sufijski hermenevtiki postalo simbol za človekovo srce, ki je subtilen organ spoznanja in verovanja. Na drugi strani pa sufiji v morju prepoznavajo simbol za samo duhovno potovanje, ki je polno ovir, preizkušenj, skušnjav, preobratov, izzivov in presenečenj. Sufijski mojster Al-Kušajri recimo primerja tri faze mistične ekstaze s tremi različnimi izkušnjami morja: začetek ekstaze s hipnotičnim pogledom na morje, sredino ekstaze s plovbo po razburkanem morju in vrhunec ekstaze s popolnim potopom v morsko globino. Ta povezava med morjem in duhovno-mističnim izkustvom se lepo izrazi v delu zgodnjega muslimanskega mistika an-Niffarija. V poglavju z naslovom »postajališče morja« (mawqif al-bahr) an-Niffari bralcu najprej pojasni, da ga je Bog postavil v morje, tam pa je videl, da razbite ladje plavajo na gladini, preden dokončno potonejo. An-Niffarī nam potem posreduje, kar naj bi mu v mistični viziji razodel božji Logos. To nenavadno in izredno enigmatično razkritje, polno simbolike, s katerim želim končati svoj razmislek, se glasi: »Kdor plava, se ne more rešiti. Vendar tvega, kdor se vrže v morje, a ne plava. Potone, kdor plava, a ne tvega. V tveganju je del odrešitve […]. Če potoneš drugje kot v Meni, pripadaš temu, v kar si potonil. Tostranstvo pripada tistemu, ki sem ga odvrnil od njega samega in od katerega sem odvrnil tostranstvo; onstranstvo pa pripada tistemu, ki sem mu ga približal in ki sem ga približal Sebi.« Osrednje sporočilo pričujočega navedka v kontekstu an-Niffarījeve mistične teologije je seveda to, da plovbo po morju, ki simbolizira duhovno potovanje k Bogu in minljivost vsega razen božje Resničnosti, navsezadnje preživi le tisti, ki se opira samo na Boga kot vsemogočnega Stvarnika, čigar bistvo je Milost.
Zakaj vse pogosteje gledamo v več zaslonov hkrati? Odpisovanje na e-pošto na računalniku in sočasno brskanje po spletu na telefonu se ne zdita nič nenavadnega, več kot en zaslon uporabljamo tudi med preživljanjem prostega časa. Zakaj se znajdemo na Instagramu, če smo se odločili za ogled serije na Netflixu? Kakšna je povezava med nenehnim preklapljanjem pozornosti in količino stresa in tesnobe, ki ju doživljamo? In kako se na spremenjene navade gledalcev odziva industrija popkulture?
Zakaj vse pogosteje gledamo v več zaslonov hkrati? Odpisovanje na e-pošto na računalniku in sočasno brskanje po spletu na telefonu se ne zdita nič nenavadnega, več kot en zaslon uporabljamo tudi med preživljanjem prostega časa. Zakaj se znajdemo na Instagramu, če smo se odločili za ogled serije na Netflixu? Kakšna je povezava med nenehnim preklapljanjem pozornosti in količino stresa in tesnobe, ki ju doživljamo? In kako se na spremenjene navade gledalcev odziva industrija popkulture?