Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Novice Radia Slovenija

Novice ob 6h

4. 5. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Jutranja kronika

Začenja se politično pester teden

4. 5. 2026

Po prazničnem koncu tedna je pred nami znova pestro dogajanje na domačem političnem parketu. Že danes se bodo začela prva usklajevanja najverjenejše bodoče vlade pod vodstvom SDS-a. Kandidaturo njenega vodje Janeza Janše je pričakovati v drugem krogu, ki začne teči po jutrišnji seznanitvi državnega zbora z odločitvijo predsednice republike, da v prvem krogu ni predlagala kandidata za novega premiera. V oddaji tudi: - Iran Trumpovo napoved o pomoči ladjam, ki so obtičale v Hormuški ožini, označil za kršitev premirja - V trčenju treh vozil na primorski avtocesti 8 poškodovanih, trije huje - Kolesarski as Tadej Pogačar osvojil dirko po Romandiji

10 min

Po prazničnem koncu tedna je pred nami znova pestro dogajanje na domačem političnem parketu. Že danes se bodo začela prva usklajevanja najverjenejše bodoče vlade pod vodstvom SDS-a. Kandidaturo njenega vodje Janeza Janše je pričakovati v drugem krogu, ki začne teči po jutrišnji seznanitvi državnega zbora z odločitvijo predsednice republike, da v prvem krogu ni predlagala kandidata za novega premiera. V oddaji tudi: - Iran Trumpovo napoved o pomoči ladjam, ki so obtičale v Hormuški ožini, označil za kršitev premirja - V trčenju treh vozil na primorski avtocesti 8 poškodovanih, trije huje - Kolesarski as Tadej Pogačar osvojil dirko po Romandiji

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

4. 5. 2026

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Intervju, avdio

Nataša Kramberger

3. 5. 2026

Nataša Kramberger je pisateljica, kolumnistka in kmetica. Ima majhno biodinamično kmetijo in predvsem drugačen, pogumen pogled na svet. Ta mordu komu prikliče nejeveren, tudi ciničen nasmeh na obraz, marsikoga pa očara in navdihne. Voditelj: Edvard Žitnik

50 min

Nataša Kramberger je pisateljica, kolumnistka in kmetica. Ima majhno biodinamično kmetijo in predvsem drugačen, pogumen pogled na svet. Ta mordu komu prikliče nejeveren, tudi ciničen nasmeh na obraz, marsikoga pa očara in navdihne. Voditelj: Edvard Žitnik

Novice Radia Slovenija

Novice ob 23h

3. 5. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Literarni nokturno

Ernesto Cardenal: Pomlad, ki diši po Nikaragvi

3. 5. 2026

Pomlad, ki diši po Nikaragvi je naslov izbranih pesmi Ernesta Cardenala, ki so izšle leta 1997 v prevodu Cirila Berglesa pri Študentski založbi. V slovenščini imamo samo še eno starejšo knjigo njegovih pesmi. Je pa Ernesto Cardenal, rojen leta 1925, že v visoki starosti pred nekaj leti obiskal Ljubljano in se pogovarjal z Andrejem Rotom za naš radio. "In če moram pričati o svojem času, je tole: Bil je barbarski in primitiven, toda poetičen," je zapisal Ernesto Cardenal, pesnik, katoliški duhovnik, revolucionar in politik. S tem je izrazil bistvo svojega pesnjenja, saj so njegovi verzi polni navdušenja nad stvarstvom, nad veličino bivanja, nad tistim, ki človeka presega, pa hkrati potrtosti zaradi bede resničnosti malega človeka in prek tega družbene kritičnosti. Igralec Gregor Zorc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič. Produkcija 2026.

9 min

Pomlad, ki diši po Nikaragvi je naslov izbranih pesmi Ernesta Cardenala, ki so izšle leta 1997 v prevodu Cirila Berglesa pri Študentski založbi. V slovenščini imamo samo še eno starejšo knjigo njegovih pesmi. Je pa Ernesto Cardenal, rojen leta 1925, že v visoki starosti pred nekaj leti obiskal Ljubljano in se pogovarjal z Andrejem Rotom za naš radio. "In če moram pričati o svojem času, je tole: Bil je barbarski in primitiven, toda poetičen," je zapisal Ernesto Cardenal, pesnik, katoliški duhovnik, revolucionar in politik. S tem je izrazil bistvo svojega pesnjenja, saj so njegovi verzi polni navdušenja nad stvarstvom, nad veličino bivanja, nad tistim, ki človeka presega, pa hkrati potrtosti zaradi bede resničnosti malega človeka in prek tega družbene kritičnosti. Igralec Gregor Zorc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič. Produkcija 2026.

Debate z Bergantom, avdio

Slovenija kot dežela dolgoživosti

3. 5. 2026

Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je nad svetovnim in evropskim povprečjem, a z našimi naravnimi in družbenimi danostmi bi bila lahko še višja. Kaj nam manjka, da bi postali modra cona, torej okolje, v katerem ljudje v povprečju živijo najdlje na svetu in tudi najdlje ostanejo zdravi? V oddaji bodo sodelovali zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani dr. Branka Javornik, dolgoletna predavateljica in raziskovalka Biotehniške fakultete na področjih biotehnologije in genetike, ki se po upokojitvi posveča znanstvenim vidikom biologije staranja; zdravnica Marija Lucija Antolič, specialistka medicine dela, prometa in športa ter ustanoviteljica prve slovenske klinike za dolgoživost Epik; in upokojeni profesor pedagogike Milan Pavliha, izjemen človek, ki ga morda še najbolje opiše besedna zveza »aktivni državljan«.

48 min

Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je nad svetovnim in evropskim povprečjem, a z našimi naravnimi in družbenimi danostmi bi bila lahko še višja. Kaj nam manjka, da bi postali modra cona, torej okolje, v katerem ljudje v povprečju živijo najdlje na svetu in tudi najdlje ostanejo zdravi? V oddaji bodo sodelovali zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani dr. Branka Javornik, dolgoletna predavateljica in raziskovalka Biotehniške fakultete na področjih biotehnologije in genetike, ki se po upokojitvi posveča znanstvenim vidikom biologije staranja; zdravnica Marija Lucija Antolič, specialistka medicine dela, prometa in športa ter ustanoviteljica prve slovenske klinike za dolgoživost Epik; in upokojeni profesor pedagogike Milan Pavliha, izjemen človek, ki ga morda še najbolje opiše besedna zveza »aktivni državljan«.

Zrcalo dneva

Na primorski avtocesti v nesreči poškodovanih 8 ljudi

3. 5. 2026

Ta konec tedna je bil na naših cestah zgoščen promet, saj se končujejo prazniki in s tem čas, ki so ga številni izkoristili za počitnikovanje. Žal povratek ni minil povsem brez najhujšega, saj se je popoldne na primorski avtocesti pred počivališčem Studenec zgodila huda prometna nesreča. V trčenju treh vozil je bilo poškodovanih 8 ljudi, od tega 3 huje.

6 min

Ta konec tedna je bil na naših cestah zgoščen promet, saj se končujejo prazniki in s tem čas, ki so ga številni izkoristili za počitnikovanje. Žal povratek ni minil povsem brez najhujšega, saj se je popoldne na primorski avtocesti pred počivališčem Studenec zgodila huda prometna nesreča. V trčenju treh vozil je bilo poškodovanih 8 ljudi, od tega 3 huje.

Literarni portret

Blaž Božič – "lebdeli in padali, ko bomo ob hudi uri krenili na pot"

3. 5. 2026

Blaž Božič (1991) je vsestranski ustvarjalec, ki jezik obvladuje na več načinov: po eni strani kot priznan pesnik, po drugi kot prevajalec iz številnih jezikov, tako živih kot historičnih. To seveda ni nenavadno, saj je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani končal študij klasične grščine in primerjalnega indoevropskega jezikoslovja, zdaj pa je doktorski študent na Oddelku za klasično filologijo. Sodeloval je pri integralni izdaji Homerskih himen (2019), nedavno pa je izšel tudi njegov prevod antologije osmanske lirike Čas divjega tulipana (2026). S poezijo se je začel ukvarjati že zgodaj, leta 2011 je izšel chapbook njegovih pesmi z naslovom Grč, dve leti pozneje je izšla še njegova prva pesniška zbirka Potem smo si vranice odprli na nežno valujoči livadi. Leta 2016 je pri svojih pesniških izdajah začel sodelovati z umetnikom Matejem Stupico, ki je pri zbirki K območnim poročilom poskrbel za naslovnico in ilustracije v notranjosti, sodelovanje se je ponovilo tudi pri naslednji zbirki Mleček, žbunje: grobovi v njem (2022). Za zbirko je avtor leta 2023 prejel Jenkovo nagrado. Blaž Božič pa se ne ukvarja samo s pisano besedo, zavezan je tudi področju glasbe in zvoka. Na alternativni glasbeni sceni je znan kot kitarist skupine nevemnevem ter glasbenik pod imenom SsmKOSK. Predanost zvoku in glasbi se izrazi tudi v ritmiki njegove poezije. Več o njej pa v predstavitvi njegovega pesniškega opusa. Avtorica oddaje Silvija Žnidar, interpret Urban Kuntarič, bralka Sanja Rejc, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Gašper Loborec, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2026.

26 min

Blaž Božič (1991) je vsestranski ustvarjalec, ki jezik obvladuje na več načinov: po eni strani kot priznan pesnik, po drugi kot prevajalec iz številnih jezikov, tako živih kot historičnih. To seveda ni nenavadno, saj je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani končal študij klasične grščine in primerjalnega indoevropskega jezikoslovja, zdaj pa je doktorski študent na Oddelku za klasično filologijo. Sodeloval je pri integralni izdaji Homerskih himen (2019), nedavno pa je izšel tudi njegov prevod antologije osmanske lirike Čas divjega tulipana (2026). S poezijo se je začel ukvarjati že zgodaj, leta 2011 je izšel chapbook njegovih pesmi z naslovom Grč, dve leti pozneje je izšla še njegova prva pesniška zbirka Potem smo si vranice odprli na nežno valujoči livadi. Leta 2016 je pri svojih pesniških izdajah začel sodelovati z umetnikom Matejem Stupico, ki je pri zbirki K območnim poročilom poskrbel za naslovnico in ilustracije v notranjosti, sodelovanje se je ponovilo tudi pri naslednji zbirki Mleček, žbunje: grobovi v njem (2022). Za zbirko je avtor leta 2023 prejel Jenkovo nagrado. Blaž Božič pa se ne ukvarja samo s pisano besedo, zavezan je tudi področju glasbe in zvoka. Na alternativni glasbeni sceni je znan kot kitarist skupine nevemnevem ter glasbenik pod imenom SsmKOSK. Predanost zvoku in glasbi se izrazi tudi v ritmiki njegove poezije. Več o njej pa v predstavitvi njegovega pesniškega opusa. Avtorica oddaje Silvija Žnidar, interpret Urban Kuntarič, bralka Sanja Rejc, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Gašper Loborec, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2026.

Tour 202

Kristijan Koren: Pogačar ostaja kralj, Roglič se je odlično podredil ekipi, na daljši dirki bi bil še veliko boljši

3. 5. 2026

Tadej Pogačar piše novo zgodovinsko sezono. Le teden dni po zmagi na dirki Liege-Bastogne-Liege je na svoj račun dodal še zmago na krstnem nastopu na dirki po Romandiji. Osvojil jo je preudarno, s kar štirimi etapnimi zmagami v petih dneh. Prvi kolesar sveta je bil najboljši na vzponih, dokazal pa tudi, da je najboljši sprinter med kolesarji, ki se potegujejo za visoke uvrstitve v skupnem seštevku. Edini, ki je uspel vsaj približno slediti njegovemu ritmu, je bil tretji z lanske dirke po Franciji Florian Lipowitz. Nemcu je do vrhunskega rezultata poleg Jana Tratnika odločilno pomagal tudi Primož Roglič. Ta se je moštveni taktiki podredil celo z namernim izgubljanjem časa v skupnem seštevku in poskušal presenetiti s pobegom. Zaradi svojega stila dirkanja pa je bil deležen kritik kolesarske javnosti. Nekdanji profesionalni kolesar Kristijan Koren, ki je tokratni gost oddaje, je prepričan, da bo Roglič v nadaljevanju sezone še imel priložnost dokazati svojo kakovost. Meni celo, da bi to v precej večji meri lahko storil že na dirki po Lombardiji, če bi imela ta več etap. Igor Tominec je novo dominantno zmago Tadeja Pogačar pospremil na prizorišču in že pogledoval tudi proti začetku dirke po Italiji. Voditelj je Klemen Verlič.

57 min

Tadej Pogačar piše novo zgodovinsko sezono. Le teden dni po zmagi na dirki Liege-Bastogne-Liege je na svoj račun dodal še zmago na krstnem nastopu na dirki po Romandiji. Osvojil jo je preudarno, s kar štirimi etapnimi zmagami v petih dneh. Prvi kolesar sveta je bil najboljši na vzponih, dokazal pa tudi, da je najboljši sprinter med kolesarji, ki se potegujejo za visoke uvrstitve v skupnem seštevku. Edini, ki je uspel vsaj približno slediti njegovemu ritmu, je bil tretji z lanske dirke po Franciji Florian Lipowitz. Nemcu je do vrhunskega rezultata poleg Jana Tratnika odločilno pomagal tudi Primož Roglič. Ta se je moštveni taktiki podredil celo z namernim izgubljanjem časa v skupnem seštevku in poskušal presenetiti s pobegom. Zaradi svojega stila dirkanja pa je bil deležen kritik kolesarske javnosti. Nekdanji profesionalni kolesar Kristijan Koren, ki je tokratni gost oddaje, je prepričan, da bo Roglič v nadaljevanju sezone še imel priložnost dokazati svojo kakovost. Meni celo, da bi to v precej večji meri lahko storil že na dirki po Lombardiji, če bi imela ta več etap. Igor Tominec je novo dominantno zmago Tadeja Pogačar pospremil na prizorišču in že pogledoval tudi proti začetku dirke po Italiji. Voditelj je Klemen Verlič.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom

Z Branetom Rončelom

3. 5. 2026

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

119 min

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Glasbeni portret

Manuel de Falla

3. 5. 2026

V današnji oddaji bomo pod drobnogled vzeli velikega glasbenika – španskega skladatelja Manuela de Fallio.

118 min

V današnji oddaji bomo pod drobnogled vzeli velikega glasbenika – španskega skladatelja Manuela de Fallio.

Politično s Tanjo Gobec, avdio

Politično s Tanjo Gobec

3. 5. 2026

Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.

15 min

Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.

Spomini, pisma in potopisi

Ivo Zorman: Spomini na mladost

3. 5. 2026

Pred stotimi leti se je na današnji dan na Gori pri Komendi rodil pisatelj Ivo Zorman, avtor več kot štiridesetih proznih del za odrasle in mladino, več radijskih iger in televizijske komedije. V romanih je pisal predvsem o svoji generaciji, zaznamovani z vojno in povojnim dogajanjem, največ pozornosti pa je pritegnil z romanom Draga moja Iza, po katerem je bil posnet celovečerni film z enakim naslovom. Mladost je preživel v Kamniku in na to obdobje se nanašajo njegovi spomini v knjigi Lectovo srce. Igralec Gregor Zorc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto aprila 2026.

17 min

Pred stotimi leti se je na današnji dan na Gori pri Komendi rodil pisatelj Ivo Zorman, avtor več kot štiridesetih proznih del za odrasle in mladino, več radijskih iger in televizijske komedije. V romanih je pisal predvsem o svoji generaciji, zaznamovani z vojno in povojnim dogajanjem, največ pozornosti pa je pritegnil z romanom Draga moja Iza, po katerem je bil posnet celovečerni film z enakim naslovom. Mladost je preživel v Kamniku in na to obdobje se nanašajo njegovi spomini v knjigi Lectovo srce. Igralec Gregor Zorc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto aprila 2026.

Karneval, avdio

Podkast Joker Out: Starši, 5/10

30. 4. 2026

V peti epizodi Joker Out Podcasta smo gostili pet ljudi, ki nas poznajo od samih začetkov. O tem, kako so se začele naše glasbene poti in kakšni smo bili v otroštvu, smo spregovorili z našimi starši.

116 min

V peti epizodi Joker Out Podcasta smo gostili pet ljudi, ki nas poznajo od samih začetkov. O tem, kako so se začele naše glasbene poti in kakšni smo bili v otroštvu, smo spregovorili z našimi starši.

Lahko noč, otroci!

Mama žaba in žabčki - 3.del

30. 4. 2026

Nocoj vas vabimo na žabji koncert. Nikar ga ne zamudite. Napnite ušesa – vsak čas bodo tu mama žaba in njeni žabčki. Pripovedujeta: Janez Hočevar Rifle in Majda Potokar. Avtor literarnega dela: Gvido Tartalja. Avtor prevoda: Ivan Minatti. Posneto v studiu 02 Radiotelevizije Ljubljana 1981.

9 min

Nocoj vas vabimo na žabji koncert. Nikar ga ne zamudite. Napnite ušesa – vsak čas bodo tu mama žaba in njeni žabčki. Pripovedujeta: Janez Hočevar Rifle in Majda Potokar. Avtor literarnega dela: Gvido Tartalja. Avtor prevoda: Ivan Minatti. Posneto v studiu 02 Radiotelevizije Ljubljana 1981.

Sedmi dan

Dr. Miran Špelič o patristiki

3. 5. 2026

V oddaji ponavljamo pogovor s frančiškanom, profesorjem na Teološki fakulteti dr. Miranom Špeličem o obdobju patristike. To je bilo prvo obdobje krščanske Cerkve, v katerem so nastala številna pomembna dela, zaznamovano pa je bilo tudi z občasnim preganjanjem prvih krščanskih skupnosti.

20 min

V oddaji ponavljamo pogovor s frančiškanom, profesorjem na Teološki fakulteti dr. Miranom Špeličem o obdobju patristike. To je bilo prvo obdobje krščanske Cerkve, v katerem so nastala številna pomembna dela, zaznamovano pa je bilo tudi z občasnim preganjanjem prvih krščanskih skupnosti.

Radijski dnevnik

Pogačar osvojil še Romandijo

3. 5. 2026

Tadej Pogačar je zmagal tudi na današnji sklepni etapi kolesarske dirke po Romandiji, kar je njegova četrta etapna zmaga na dirki. Pogačar je zmagal tudi v skupnem seštevku, drugi danes in prav tako skupno je bil Nemec Florian Lipowitz, tretji v etapi pa je bil Primož Roglič, na koncu je bil skupno 18. Drugi poudarki: - Ob dnevu svobode medijev novinarji opozarjajo na slabšanje razmer, številnih zapuščajo poklic. - Najnovejši mirovni predlog Irana med drugim predvideva konec vojne z Združenimi državami v 30 dneh. - Mineva 15 let od dogovora, ki je prinesel dodatne dvojezične krajevne table na avstrijskem Koroškem.

19 min

Tadej Pogačar je zmagal tudi na današnji sklepni etapi kolesarske dirke po Romandiji, kar je njegova četrta etapna zmaga na dirki. Pogačar je zmagal tudi v skupnem seštevku, drugi danes in prav tako skupno je bil Nemec Florian Lipowitz, tretji v etapi pa je bil Primož Roglič, na koncu je bil skupno 18. Drugi poudarki: - Ob dnevu svobode medijev novinarji opozarjajo na slabšanje razmer, številnih zapuščajo poklic. - Najnovejši mirovni predlog Irana med drugim predvideva konec vojne z Združenimi državami v 30 dneh. - Mineva 15 let od dogovora, ki je prinesel dodatne dvojezične krajevne table na avstrijskem Koroškem.

Obiski kraljice

Orgelska glasba Marcela Dupréja

3. 5. 2026

Marcel Dupré, francoski skladatelj 20. stoletja, se je v glasbeno zgodovino zapisal najbolj prav zaradi svojih izjemnih orgelskih del. Letos mineva 140 let od njegovega rojstva. Njegove skladbe: "Cortege et Litanie", "Preludij in fuga v f-molu št. 2, op. 7", "Allegro deciso" iz simfonične pesnitve "Evocation, op. 37" in "Druga simfonija za orgle, op. 26", bo poustvaril organist John Scott.

56 min

Marcel Dupré, francoski skladatelj 20. stoletja, se je v glasbeno zgodovino zapisal najbolj prav zaradi svojih izjemnih orgelskih del. Letos mineva 140 let od njegovega rojstva. Njegove skladbe: "Cortege et Litanie", "Preludij in fuga v f-molu št. 2, op. 7", "Allegro deciso" iz simfonične pesnitve "Evocation, op. 37" in "Druga simfonija za orgle, op. 26", bo poustvaril organist John Scott.

Musica noster amor

Kraljevi orkester Concertgebouw in Klaus Mäkelä

3. 5. 2026

Predvajamo posnetka s koncerta Kraljevega orkestra Concertgebouw, ki je 21. avgusta lani nastopil v Veliki festivalski dvorani v Salzburgu. Tam ga je na koncertu v sklopu Salzburških slavnostnih iger vodil eden najvznemirljivejših dirigentov mlade generacije, Finec Klaus Mäkelä, sicer šef dirigent Filharmoničnega orkestra iz Osla in Pariškega orkestra. Najprej je bila na sporedu tristavčna skladba z naslovom Rendering Luciana Beria, ki je za osnovo vzel skice Schubertove nedokončane Simfonije v D-duru, D. 936a ter jih vstavil in združil s svojim lastnim zvočnim idiomom poznega 20. stoletja. Spored je dopolnila še Simfonija št. 5 v cis-molu Gustava Mahlerja.

118 min

Predvajamo posnetka s koncerta Kraljevega orkestra Concertgebouw, ki je 21. avgusta lani nastopil v Veliki festivalski dvorani v Salzburgu. Tam ga je na koncertu v sklopu Salzburških slavnostnih iger vodil eden najvznemirljivejših dirigentov mlade generacije, Finec Klaus Mäkelä, sicer šef dirigent Filharmoničnega orkestra iz Osla in Pariškega orkestra. Najprej je bila na sporedu tristavčna skladba z naslovom Rendering Luciana Beria, ki je za osnovo vzel skice Schubertove nedokončane Simfonije v D-duru, D. 936a ter jih vstavil in združil s svojim lastnim zvočnim idiomom poznega 20. stoletja. Spored je dopolnila še Simfonija št. 5 v cis-molu Gustava Mahlerja.

Dogodki in odmevi

Svetovni dan svobode medijev: razmere se slabšajo

3. 5. 2026

Vprašanje svobode medijev je povezano tudi s kakovostjo naše demokracije, je ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Posebej je izpostavila pomen javnega medija v času, ko se razmere v novinarski dejavnosti slabšajo. Tako v javnih kot zasebnih medijih je ključno, da je novinarsko delo pravilno ovrednoteno in nagrajeno, pravi predsednica Sindikata novinarjev Alenka Potočnik. Novinarske organizacije ocenjujejo, da je pred nami zahteven boj za novinarsko avtonomijo. Druge teme: - Slovenska podjetja ostajajo zadržana glede rabe umetne inteligence. - Trump ob nezadovoljstvu z iranskim mirovnim predlogom grozi z novimi napadi. - Planinka, ki jo je ugriznil modras, po prejemu protistrupa dobro okreva.

25 min

Vprašanje svobode medijev je povezano tudi s kakovostjo naše demokracije, je ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Posebej je izpostavila pomen javnega medija v času, ko se razmere v novinarski dejavnosti slabšajo. Tako v javnih kot zasebnih medijih je ključno, da je novinarsko delo pravilno ovrednoteno in nagrajeno, pravi predsednica Sindikata novinarjev Alenka Potočnik. Novinarske organizacije ocenjujejo, da je pred nami zahteven boj za novinarsko avtonomijo. Druge teme: - Slovenska podjetja ostajajo zadržana glede rabe umetne inteligence. - Trump ob nezadovoljstvu z iranskim mirovnim predlogom grozi z novimi napadi. - Planinka, ki jo je ugriznil modras, po prejemu protistrupa dobro okreva.

Glasba po željah

Nedelja, 03. maj

3. 5. 2026

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

56 min

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Poročila Radia Maribor

Poročila Radia Maribor ob 14.30

3. 5. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

8 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Nedeljsko operno popoldne

Operni odlomki

3. 5. 2026

Händla, Hasseja, Mozarta, Adama, Donizettija, Lea, Richarda Straussa, Leoncavalla in Čajkovskega.

55 min

Händla, Hasseja, Mozarta, Adama, Donizettija, Lea, Richarda Straussa, Leoncavalla in Čajkovskega.

Humoreska tega tedna

Fran Milčinski: O modnih podobah, Radio in Revije

3. 5. 2026

Pisatelj, mladinski pisatelj in dramatik Fran Milčinski se je rodil leta 1867 v Ložu na Notranjskem, umrl pa leta 1932 v Ljubljani. Služboval je po sodiščih v Idriji, Ljubljani in Zagrebu. Humoristične spise je pisal že kot dijak v Škratu in Rogaču, kot pravi začetek njegovega pisanja pa po navadi velja leto 1900, ko je bila ugodno sprejeta njegova humoreska Zoper samobeležnik. V prvi majski Humoreski tega tedna – vseh pet bo namenjenih slovenskemu humorju – boste slišali tri njegove družbene satire, ki jih je napisal v letih od 1925 do 1927. Interpretacija Jožef Ropoša, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Jože Valentič. Redakcija Matej Juh. Posneto 2010.

27 min

Pisatelj, mladinski pisatelj in dramatik Fran Milčinski se je rodil leta 1867 v Ložu na Notranjskem, umrl pa leta 1932 v Ljubljani. Služboval je po sodiščih v Idriji, Ljubljani in Zagrebu. Humoristične spise je pisal že kot dijak v Škratu in Rogaču, kot pravi začetek njegovega pisanja pa po navadi velja leto 1900, ko je bila ugodno sprejeta njegova humoreska Zoper samobeležnik. V prvi majski Humoreski tega tedna – vseh pet bo namenjenih slovenskemu humorju – boste slišali tri njegove družbene satire, ki jih je napisal v letih od 1925 do 1927. Interpretacija Jožef Ropoša, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Jože Valentič. Redakcija Matej Juh. Posneto 2010.

Od setve do žetve

Evropski parlament 18. maja o rahljanju pravil o gensko spremenjenih organizmih

3. 5. 2026

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred kratkim odprlo dva razpisa – IRP 24 daje podporo za vzpostavitev kmetij za mlade kmete, IRP 30 pa je namenjen prenosnikom – za prenos znanja na novo generacijo. V oddaji podrobno o pogojih za prijavo na razpis. Primorsko-Notranjska regija se na področju kmetijstva srečuje z mnogimi izzivi. RRA Zeleni kras je pred kratkim v Pivki pripravila srečanje, na katerem je želela udeležence spodbuditi k razmisleku o vzpostavitvi boljše samooskrbe. Evropski parlament pa bo 18. maja glasoval o rahljanju pravil o gensko spremenjenih organizmih v EU. Če bodo poslanci predlog potrdili, označevanje GSO, ki je zdaj obvezno, ne bo več potrebno, to pa je med potrošniki dvignilo veliko prahu. Po vsej Evropi zato poteka intenzivna kampanja proti tej načrtovani deregulaciji novih genomskih tehnik.

20 min

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred kratkim odprlo dva razpisa – IRP 24 daje podporo za vzpostavitev kmetij za mlade kmete, IRP 30 pa je namenjen prenosnikom – za prenos znanja na novo generacijo. V oddaji podrobno o pogojih za prijavo na razpis. Primorsko-Notranjska regija se na področju kmetijstva srečuje z mnogimi izzivi. RRA Zeleni kras je pred kratkim v Pivki pripravila srečanje, na katerem je želela udeležence spodbuditi k razmisleku o vzpostavitvi boljše samooskrbe. Evropski parlament pa bo 18. maja glasoval o rahljanju pravil o gensko spremenjenih organizmih v EU. Če bodo poslanci predlog potrdili, označevanje GSO, ki je zdaj obvezno, ne bo več potrebno, to pa je med potrošniki dvignilo veliko prahu. Po vsej Evropi zato poteka intenzivna kampanja proti tej načrtovani deregulaciji novih genomskih tehnik.

Arsove spominčice

Arsove spominčice 13:05

3. 5. 2026

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

53 min

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Danes do 13:00

Danes do trinajstih

3. 5. 2026

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

2 min

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Zgodbe

Pank — zgodovina neposlušnosti: Punk’s not dead*

20. 4. 2026

Pank ni ostal ujet v sedemdesetih. Prav nasprotno: čeprav ga danes pogosto spremlja močna nostalgija po “pravih časih”, po usnju in zadimljenih klubih, njegova moč ni le v spominu, ampak v tem, da se vedno znova vrača v novih oblikah. Novejše zasedbe morda nimajo več istega zgodovinskega trenutka, imajo pa podoben notranji pogon: odpor do družbenih pravil, nezaupanje v avtoritete, potrebo po neposrednosti in glasnosti. Ne gre več nujno za isti zvok, še manj za enako estetiko, a ostaja ista nuja: povedati nekaj brez olepševanja. V zadnji epizodi se poklanjamo domačim pankericam in pankerjem, ki gradijo skupnosti in geslo: naredi sam. *Pank ni mrtev

43 min

Pank ni ostal ujet v sedemdesetih. Prav nasprotno: čeprav ga danes pogosto spremlja močna nostalgija po “pravih časih”, po usnju in zadimljenih klubih, njegova moč ni le v spominu, ampak v tem, da se vedno znova vrača v novih oblikah. Novejše zasedbe morda nimajo več istega zgodovinskega trenutka, imajo pa podoben notranji pogon: odpor do družbenih pravil, nezaupanje v avtoritete, potrebo po neposrednosti in glasnosti. Ne gre več nujno za isti zvok, še manj za enako estetiko, a ostaja ista nuja: povedati nekaj brez olepševanja. V zadnji epizodi se poklanjamo domačim pankericam in pankerjem, ki gradijo skupnosti in geslo: naredi sam. *Pank ni mrtev

Opoldnevnik

V mednarodno priznanem vodniku oljčnih olj cenjena slovenska olja avtohtonih sort

3. 5. 2026

V Gibanju Slow food, ki spodbuja spoštovanje do proizvajalcev, ohranjanje lokalnega znanja in biotske raznovrstnosti, so v vodič ekstra deviških oljčnih olj uvrstili tudi slovenska. 14 pridelovalcev si je uvrstitev prislužilo s kakovostjo in zaradi gojenja avtohtonih sort, 10 jih je prejelo naziv velika olja. V oddaji tudi o tem: - Do uspešne obnove travniških in pašnih površin s setvijo avtohtonih mešanic. - Slovenska narodna skupnost v Terski dolini pod pritiskom. - Tadej Pogačar pred zmago na kolesarski dirki po Romandiji.

12 min

V Gibanju Slow food, ki spodbuja spoštovanje do proizvajalcev, ohranjanje lokalnega znanja in biotske raznovrstnosti, so v vodič ekstra deviških oljčnih olj uvrstili tudi slovenska. 14 pridelovalcev si je uvrstitev prislužilo s kakovostjo in zaradi gojenja avtohtonih sort, 10 jih je prejelo naziv velika olja. V oddaji tudi o tem: - Do uspešne obnove travniških in pašnih površin s setvijo avtohtonih mešanic. - Slovenska narodna skupnost v Terski dolini pod pritiskom. - Tadej Pogačar pred zmago na kolesarski dirki po Romandiji.

Mariborski feljton

Pregled tedna

3. 5. 2026

Zadnji aprilski praznični in tudi počitniški teden je spomnil na razmere in pravice na področju dela v vse bolj zahtevnih časih, ob tem pa izpostavil eno pomembnejših tem prihodnosti dela: umetno inteligenco in algoritemsko upravljanje, ki že najema ali odpušča zaposlene. Bolj spodbudno je, da v Maribor prihaja vse več turistov. V prvih treh mesecih jih je bilo 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Izjemno pa je, da so bili dijaki mariborske Srednje elektro-računalniške šole zelo uspešni na državnem tekmovanju CanSat v razvijanju mini satelitov.

16 min

Zadnji aprilski praznični in tudi počitniški teden je spomnil na razmere in pravice na področju dela v vse bolj zahtevnih časih, ob tem pa izpostavil eno pomembnejših tem prihodnosti dela: umetno inteligenco in algoritemsko upravljanje, ki že najema ali odpušča zaposlene. Bolj spodbudno je, da v Maribor prihaja vse več turistov. V prvih treh mesecih jih je bilo 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Izjemno pa je, da so bili dijaki mariborske Srednje elektro-računalniške šole zelo uspešni na državnem tekmovanju CanSat v razvijanju mini satelitov.

Na današnji dan

3. maj 2026

3. 5. 2026

Zdravnik in izvedenec za sodno medicino; družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva; z lutkami med otroke na avstrijskem Koroškem

6 min

Zdravnik in izvedenec za sodno medicino; družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva; z lutkami med otroke na avstrijskem Koroškem

V dobri družbi s Kristijanom

Ansambel Golte V ŽIVO, Pokal Šaleške harmonike, Vista rekord

3. 5. 2026

Oddaja V dobri družbi s Kristijanom je tokrat bila v znamenju harmonike. Povabili smo vas na Pokal Šaleške harmonike, kjer zazvenijo melodije odličnih harmonikarjev in prava tekmovalna energija. Izvedeli ste tudi več o posebnem glasbenem izzivu v bližini – postavljanju rekorda v igranju harmonike, ki že buri radovednost. Za pravo domače vzdušje je poskrbel Ansambel Golte s koncertom v živo. Prisluhnite oddaji, kjer se prepletajo dobra glasba, zanimive zgodbe in pristna energija harmonike.

106 min

Oddaja V dobri družbi s Kristijanom je tokrat bila v znamenju harmonike. Povabili smo vas na Pokal Šaleške harmonike, kjer zazvenijo melodije odličnih harmonikarjev in prava tekmovalna energija. Izvedeli ste tudi več o posebnem glasbenem izzivu v bližini – postavljanju rekorda v igranju harmonike, ki že buri radovednost. Za pravo domače vzdušje je poskrbel Ansambel Golte s koncertom v živo. Prisluhnite oddaji, kjer se prepletajo dobra glasba, zanimive zgodbe in pristna energija harmonike.

Prenos bogoslužij, avdio

Nedeljsko katoliško bogoslužje, prenos iz Pirnič

3. 5. 2026

Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.

61 min

Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.

Čestitke in pozdravi

Čestitke in pozdravi, prvi del

3. 5. 2026

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo  svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

103 min

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo  svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Evroradijski koncert

Philharmonia Orchestra iz Londona z dirigentko Marin Alsop in solistko violončelistko Aliso Weilerstein

3. 5. 2026

12. marca letos se je v Kraljevi festivalni dvorani v Londonu odvil koncert, na katerem so nastopili orkester Philharmonia Orchestra iz Londona pod taktirko dirigentke Marin Alsop, v vlogi solistke pa violončelistka Alisa Weilerstein. Program je bil izjemno barvit: začel se je z navdihom latinske Amerike v skladbi Danzón št. 2 Artura Márqueza, sledil je koncert za violončelo Dzonot sodobne skladateljice Gabriele Ortiz, nato orientalsko obarvana simfonična suita Šeherezada, op. 35 Nikolaja Andrejeviča Rimskega-Korsakova, koncert pa se je sklenil s sodobno skladbo Restless Oceans Anne Clyne, ki nosi sporočilo moči ženske energije (pon).

113 min

12. marca letos se je v Kraljevi festivalni dvorani v Londonu odvil koncert, na katerem so nastopili orkester Philharmonia Orchestra iz Londona pod taktirko dirigentke Marin Alsop, v vlogi solistke pa violončelistka Alisa Weilerstein. Program je bil izjemno barvit: začel se je z navdihom latinske Amerike v skladbi Danzón št. 2 Artura Márqueza, sledil je koncert za violončelo Dzonot sodobne skladateljice Gabriele Ortiz, nato orientalsko obarvana simfonična suita Šeherezada, op. 35 Nikolaja Andrejeviča Rimskega-Korsakova, koncert pa se je sklenil s sodobno skladbo Restless Oceans Anne Clyne, ki nosi sporočilo moči ženske energije (pon).

Nedeljski gost

Boštjan Napotnik: V pravi gostilni ni prostora za tišino

1. 5. 2026

Popraznično nedeljo takoj po prvomajskih praznikih, ko se začne glavna sezona žarov, smo popoprali s kuhinjo za prave moške. Boštjan Napotnik poleg kulinarike in gastronomije obvlada še marsikaj drugega, od radijskega in televizijskega vodenja do pripovedovanja zgodb. A do »penzije« bo še najraje vztrajal kot kreativni direktor znane oglaševalske agencije.

38 min

Popraznično nedeljo takoj po prvomajskih praznikih, ko se začne glavna sezona žarov, smo popoprali s kuhinjo za prave moške. Boštjan Napotnik poleg kulinarike in gastronomije obvlada še marsikaj drugega, od radijskega in televizijskega vodenja do pripovedovanja zgodb. A do »penzije« bo še najraje vztrajal kot kreativni direktor znane oglaševalske agencije.

Bogoslužje

Prenos maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah

3. 5. 2026

Na peto velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah. Mašuje dr. Robert Bahčič. Poje zbor bazilike, na orgle igra Marjeta Anderle.

51 min

Na peto velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah. Mašuje dr. Robert Bahčič. Poje zbor bazilike, na orgle igra Marjeta Anderle.

Musica sacra

Marijine pesmi v izvedbi Komornega zbora Ave

3. 5. 2026

V začetku meseca maja, ki je v katoliški Cerkvi Marijin mesec, vas vabimo k poslušanju pesmi, ustvarjenih Mariji na čast - tokrat v izvedbi Komornega zbora Ave. Omenjeni vokalni sestav, ustanovljen leta 1984, je vseskozi nizal zavidljive uspehe, tako doma kot v tujini, vseskozi pa poustvarja tudi glasbo z marijansko tematiko.

28 min

V začetku meseca maja, ki je v katoliški Cerkvi Marijin mesec, vas vabimo k poslušanju pesmi, ustvarjenih Mariji na čast - tokrat v izvedbi Komornega zbora Ave. Omenjeni vokalni sestav, ustanovljen leta 1984, je vseskozi nizal zavidljive uspehe, tako doma kot v tujini, vseskozi pa poustvarja tudi glasbo z marijansko tematiko.

Naval na šport

Zadnja etapa dirke po Romandiji in evropski pokal v rokometu

3. 5. 2026

V francosko govorečem delu Švice se bo danes končala 79. kolesarska dirka po Romandiji. O skupnem zmagovalcu dirke bo odločal ciljni vzpon na Leysin. V dopoldanskih športnih minutah podrobneje še o razpletu polfinala evropskega pokala v rokometu. Celje je včeraj v Severni Makedoni proti ekipi Ohrida branilo zadetek prednosti z domače tekme.

8 min

V francosko govorečem delu Švice se bo danes končala 79. kolesarska dirka po Romandiji. O skupnem zmagovalcu dirke bo odločal ciljni vzpon na Leysin. V dopoldanskih športnih minutah podrobneje še o razpletu polfinala evropskega pokala v rokometu. Celje je včeraj v Severni Makedoni proti ekipi Ohrida branilo zadetek prednosti z domače tekme.

Iz roda v rod

Young Caritas odpira prostor bližine preko telefona

3. 5. 2026

V času epidemije covida-19 je pri Young Caritas nastal projekt Povezani preko telefona, ki povezuje mlade prostovoljce in starejše ljudi v preprostih, a dragocenih telefonskih pogovorih. Pobuda je prerasla začetni okvir epidemije in danes odpira pomembna vprašanja bližine, poslušanja in medgeneracijske povezanosti. O tem, kako lahko že kratek telefonski pogovor človeku prinese občutek sprejetosti, zaupanja in upanja, smo govorili z dr. Matejem Šadlom iz Young Caritas, ki projekt vodi in ga razvija naprej.

17 min

V času epidemije covida-19 je pri Young Caritas nastal projekt Povezani preko telefona, ki povezuje mlade prostovoljce in starejše ljudi v preprostih, a dragocenih telefonskih pogovorih. Pobuda je prerasla začetni okvir epidemije in danes odpira pomembna vprašanja bližine, poslušanja in medgeneracijske povezanosti. O tem, kako lahko že kratek telefonski pogovor človeku prinese občutek sprejetosti, zaupanja in upanja, smo govorili z dr. Matejem Šadlom iz Young Caritas, ki projekt vodi in ga razvija naprej.

Sledi časa

Kako je Krka v 70-ih zagnala prvo tovarno zdravil v Keniji

3. 5. 2026

Zgodba o pionirskem podvigu dolenjskih farmacevtov, ki so s podjetjem Dawa sredi Afrike postavili temelje za lokalno proizvodnjo zdravil

40 min

Zgodba o pionirskem podvigu dolenjskih farmacevtov, ki so s podjetjem Dawa sredi Afrike postavili temelje za lokalno proizvodnjo zdravil

RIO radijska igra za otroke

Marjan Marinc: Nenavadni polet

3. 5. 2026

Igra, polna zabave, veselja in smeha ob razposajenih dogodivščinah in pesmih glavnih junakov – prav posebnih navihancev, ki po vrhu vsega še celo letajo po zraku. Režiser: Marjan Marinc Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Milni mehurček Bim – Milan Kalan Milni mehurček Bam – Branko Starič Milni mehurček Bum – Tone Gogala Umetni satelit – Jurij Souček Izgubljeni zmaj – Rudi Kosmač Mavrica – Majda Potokar Vojak – Franjo Kumer General – Jože Zupan Čarovnica – Duša Počkaj Mesec – Boris Kralj Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1973

37 min

Igra, polna zabave, veselja in smeha ob razposajenih dogodivščinah in pesmih glavnih junakov – prav posebnih navihancev, ki po vrhu vsega še celo letajo po zraku. Režiser: Marjan Marinc Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Milni mehurček Bim – Milan Kalan Milni mehurček Bam – Branko Starič Milni mehurček Bum – Tone Gogala Umetni satelit – Jurij Souček Izgubljeni zmaj – Rudi Kosmač Mavrica – Majda Potokar Vojak – Franjo Kumer General – Jože Zupan Čarovnica – Duša Počkaj Mesec – Boris Kralj Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1973

Glasbena jutranjica

Glasba in ples

3. 5. 2026

Osrednji del tokratne jutranjice smo zasnovali z mislijo na mednarodni dan plesa, ki ga od leta 1982 praznujemo 29. aprila. Poslušamo Passamezzo in saltarelo Michelagnola Galileija, Pavano in gagliardo Izaka Poša, baletno suito Zmagoslavje ljubezni Jeana-Baptista Lullya, Francosko suito št. 3 Johanna Sebastiana Bacha ter baletno suito Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega.

87 min

Osrednji del tokratne jutranjice smo zasnovali z mislijo na mednarodni dan plesa, ki ga od leta 1982 praznujemo 29. aprila. Poslušamo Passamezzo in saltarelo Michelagnola Galileija, Pavano in gagliardo Izaka Poša, baletno suito Zmagoslavje ljubezni Jeana-Baptista Lullya, Francosko suito št. 3 Johanna Sebastiana Bacha ter baletno suito Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega.

Lirični utrinek

Jehuda Amichai: Kar se tiče sveta

3. 5. 2026

Tretjega maja 1924 se je v Würzburgu v Nemčiji rodil judovski pesnik Jehuda Amichai. Družina je že v tridesetih letih emigrirala v Palestino, med drugo svetovno vojno se je Amichai bojeval v britanski vojski. Poezijo je pisal v pogovorni hebrejščini, velja za pesnika vsakdanjega življenja, ljubezni in smrti. Pesem Kar se tiče sveta je prevedel Uroš Zupan, leta 2006 jo je interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib.

2 min

Tretjega maja 1924 se je v Würzburgu v Nemčiji rodil judovski pesnik Jehuda Amichai. Družina je že v tridesetih letih emigrirala v Palestino, med drugo svetovno vojno se je Amichai bojeval v britanski vojski. Poezijo je pisal v pogovorni hebrejščini, velja za pesnika vsakdanjega življenja, ljubezni in smrti. Pesem Kar se tiče sveta je prevedel Uroš Zupan, leta 2006 jo je interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib.

Spominčice

Kako so slovenski otroci na avstrijskem Koroškem vstopali v svet lutk?

3. 5. 2026

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Glasbena jutranjica

Glasba in ples

3. 5. 2026

Osrednji del tokratne jutranjice smo zasnovali z mislijo na mednarodni dan plesa, ki ga od leta 1982 praznujemo 29. aprila. Poslušamo Passamezzo in saltarelo Michelagnola Galileija, Pavano in gagliardo Izaka Poša, baletno suito Zmagoslavje ljubezni Jeana-Baptista Lullya, Francosko suito št. 3 Johanna Sebastiana Bacha ter baletno suito Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega.

30 min

Osrednji del tokratne jutranjice smo zasnovali z mislijo na mednarodni dan plesa, ki ga od leta 1982 praznujemo 29. aprila. Poslušamo Passamezzo in saltarelo Michelagnola Galileija, Pavano in gagliardo Izaka Poša, baletno suito Zmagoslavje ljubezni Jeana-Baptista Lullya, Francosko suito št. 3 Johanna Sebastiana Bacha ter baletno suito Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega.

Jutranja kronika

Ob svetovnem dnevu svobode medijev opozorila o slabih razmerah na področju

3. 5. 2026

Danes je svetovni dan svobode medijev, ob katerem stroka opozarja, da so razmere na tem področju daleč od idealnih. Nasprotno - novinarski poklic v spreminjajočem se svetu postaja vedno bolj negotov, ukrepi za njegovo ohranitev pa ne zadostujejo resnosti situacije. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob svetovnem dnevu spomnil na številne novinarje, ubite med poročanjem na vojnih območjih. Več pa po teh poudarkih oddaje: - Trump nakazal na možnost novih napadov na Iran - Iz Nemčije bi lahko odšlo več kot le 5 tisoč ameriških vojakov - Okoljevarstveniki z manifestom o lokalni in trajnostni prehrani poudarjajo okoljsko ranljivost kmetijstva

16 min

Danes je svetovni dan svobode medijev, ob katerem stroka opozarja, da so razmere na tem področju daleč od idealnih. Nasprotno - novinarski poklic v spreminjajočem se svetu postaja vedno bolj negotov, ukrepi za njegovo ohranitev pa ne zadostujejo resnosti situacije. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob svetovnem dnevu spomnil na številne novinarje, ubite med poročanjem na vojnih območjih. Več pa po teh poudarkih oddaje: - Trump nakazal na možnost novih napadov na Iran - Iz Nemčije bi lahko odšlo več kot le 5 tisoč ameriških vojakov - Okoljevarstveniki z manifestom o lokalni in trajnostni prehrani poudarjajo okoljsko ranljivost kmetijstva

naPOTki

Talaso Strunjan: Zdravilišče v osrčju krajinskega parka

3. 5. 2026

Zadnja postaja v aktualni sezoni naPOTkov, ki odkriva slovenska naravna zdravilišča, je Talaso Strunjan. Ključne besede so morska voda, morska sol, morska klima in morsko blato ali fango. T.i. črno zlato se uporablja tudi v zdraviliški dejavnosti, v obliki toplotnih oblog. Sicer pa že okolica Krajinskega parka Strunjan poskrbi za svojevrstno sprostitev. naPOTki nas peljejo na slovensko obalo.

10 min

Zadnja postaja v aktualni sezoni naPOTkov, ki odkriva slovenska naravna zdravilišča, je Talaso Strunjan. Ključne besede so morska voda, morska sol, morska klima in morsko blato ali fango. T.i. črno zlato se uporablja tudi v zdraviliški dejavnosti, v obliki toplotnih oblog. Sicer pa že okolica Krajinskega parka Strunjan poskrbi za svojevrstno sprostitev. naPOTki nas peljejo na slovensko obalo.

Športna zgodba

Končnica evropskega rokometnega pokala

3. 5. 2026

V lovu na finale evropskega tekmovanja so celjski rokometaši sinoči gostovali v Severni Makedoniji. Na povratni polfinalni tekmi so proti Ohridu branili le zadetek prednosti z domačega obračuna.

3 min

V lovu na finale evropskega tekmovanja so celjski rokometaši sinoči gostovali v Severni Makedoniji. Na povratni polfinalni tekmi so proti Ohridu branili le zadetek prednosti z domačega obračuna.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine