Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Snežaki z glasbo kličejo zimo. Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
Snežaki z glasbo kličejo zimo. Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
December in januar sta v upodobitvah iz zgodovine umetnosti prikazana kot meseca obdarovanj in gostij, a tudi refleksije časa, pravi umetnostna zgodovinarka dvojna doktorica Nataša Golob, ki se je ikonografiji dvanajstih mesecev od pozne antike do renesanse posvetila tudi v magistrski nalogi. Kako so čas dojemali v srednjem veku, smo se z njo pogovarjali ob izteku leta 2021.
December in januar sta v upodobitvah iz zgodovine umetnosti prikazana kot meseca obdarovanj in gostij, a tudi refleksije časa, pravi umetnostna zgodovinarka dvojna doktorica Nataša Golob, ki se je ikonografiji dvanajstih mesecev od pozne antike do renesanse posvetila tudi v magistrski nalogi. Kako so čas dojemali v srednjem veku, smo se z njo pogovarjali ob izteku leta 2021.
Znane so nove podrobnosti smrtonosnega požara v baru v Crans-Montani. Ogenj naj bi izbruhnil zaradi pirotehničnih sredstev, nameščenih na steklenice šampanjca, ki so jih preveč približali stropu. V tragediji na silvestrsko noč je umrlo najmanj 40 ljudi, številni ostajajo v kritičnem stanju. Približno 50 poškodovanih bodo premestili v več evropskih bolnišnic, specializiranih za zdravljenje najhujših opeklin, je napovedal vodja regionalne vlade kantona Valais Mathias Reynard. Drugi poudarki: - Iran svari pred morebitnim ameriškim vmešavanjem v proteste. - Bo začetek novega leta vendarle prinesel imenovanje novega guvernerja Banke Slovenije? - Spremenjene cene daljinskega ogrevanja v več mestih.
Znane so nove podrobnosti smrtonosnega požara v baru v Crans-Montani. Ogenj naj bi izbruhnil zaradi pirotehničnih sredstev, nameščenih na steklenice šampanjca, ki so jih preveč približali stropu. V tragediji na silvestrsko noč je umrlo najmanj 40 ljudi, številni ostajajo v kritičnem stanju. Približno 50 poškodovanih bodo premestili v več evropskih bolnišnic, specializiranih za zdravljenje najhujših opeklin, je napovedal vodja regionalne vlade kantona Valais Mathias Reynard. Drugi poudarki: - Iran svari pred morebitnim ameriškim vmešavanjem v proteste. - Bo začetek novega leta vendarle prinesel imenovanje novega guvernerja Banke Slovenije? - Spremenjene cene daljinskega ogrevanja v več mestih.
Slovenske alpske smučarke se pripravljajo na domačo tekmo svetovnega pokala v Kranjski Gori, bliža se tudi evropsko prvenstvo za rokometaše.
Slovenske alpske smučarke se pripravljajo na domačo tekmo svetovnega pokala v Kranjski Gori, bliža se tudi evropsko prvenstvo za rokometaše.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Studio Hendrix je v letu 2025 odzvanjal tudi jazzovsko pestro. V oddaji Jazz v Hendrixu, ki jo pripravlja Mojca Maljevac, smo gostili kar 13 zasedb, ki so se nam predstavile z odličnimi in samosvojimi avtorskimi zgodbami. Z nami so bili: Klara Veteršek in Jazz sindikat, Toni Lah Quintet, David Mozetič Quintet, Teo Collori Trio, Band-it Orchestra, Pickpocket swingers, Godalni orkester Stretto in Izidor Erazem Grafenauer, Big Band Cerknica in Goran Krmac, Ablaye Cissoko in Cyrille Brotto, Soul Encounters, Tonč Feinig & band, Slovenia Ska Collective ter Gaj Bostič Sextet. Raznolike glasbene projekte smo preleteli in ponujamo vam jih v pokušino. Uživajte in vabljeni v novo sezono!
Studio Hendrix je v letu 2025 odzvanjal tudi jazzovsko pestro. V oddaji Jazz v Hendrixu, ki jo pripravlja Mojca Maljevac, smo gostili kar 13 zasedb, ki so se nam predstavile z odličnimi in samosvojimi avtorskimi zgodbami. Z nami so bili: Klara Veteršek in Jazz sindikat, Toni Lah Quintet, David Mozetič Quintet, Teo Collori Trio, Band-it Orchestra, Pickpocket swingers, Godalni orkester Stretto in Izidor Erazem Grafenauer, Big Band Cerknica in Goran Krmac, Ablaye Cissoko in Cyrille Brotto, Soul Encounters, Tonč Feinig & band, Slovenia Ska Collective ter Gaj Bostič Sextet. Raznolike glasbene projekte smo preleteli in ponujamo vam jih v pokušino. Uživajte in vabljeni v novo sezono!
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. Svetovna raven miru se je poslabšala že trinajstič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po drugi svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na devetem mestu med samo dvanajstimi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00 skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dopisniki RTV Slovenija iz tujine: dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA; Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije; Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitičnem uredništvu; Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja.
Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. Svetovna raven miru se je poslabšala že trinajstič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po drugi svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na devetem mestu med samo dvanajstimi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00 skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dopisniki RTV Slovenija iz tujine: dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA; Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije; Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitičnem uredništvu; Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja.
Kljub vse slabši bralni pismenosti smo pogumno vstopili, ne samo v volilno, ampak tudi Kosovelovo leto in leto Zofke Kveder. Zato bi morda lahko vzeli v roke roman ene prvih slovenskih pisateljic Njeno življenje, v katerem med drugim piše, kako mora ženska v patriarhalni družbi ubogati moškega, kar je žal pogosto aktualno še danes. A če med preštevilnimi, ki ne berejo knjig, nekateri tega ne počnejo z izgovorom pomanjkanja časa, za kar temeljito poskrbi kapitalizem, ki ima raje čips kot misli, bi morda lahko preberali vsaj kakšno pesem. Na primer Evropa umira.
Kljub vse slabši bralni pismenosti smo pogumno vstopili, ne samo v volilno, ampak tudi Kosovelovo leto in leto Zofke Kveder. Zato bi morda lahko vzeli v roke roman ene prvih slovenskih pisateljic Njeno življenje, v katerem med drugim piše, kako mora ženska v patriarhalni družbi ubogati moškega, kar je žal pogosto aktualno še danes. A če med preštevilnimi, ki ne berejo knjig, nekateri tega ne počnejo z izgovorom pomanjkanja časa, za kar temeljito poskrbi kapitalizem, ki ima raje čips kot misli, bi morda lahko preberali vsaj kakšno pesem. Na primer Evropa umira.
Švicarske oblasti si prizadevajo prepoznati približno 40 smrtnih žrtev požara na silvestsko noč v Crans-Montani, kar bi lahko trajalo tudi več dni ali tednov. Mediji danes kot eno od žrtev navajajo 16-letnega Italijana, tako Italija kot Francija pa pogrešata več svojih državljanov. Druge teme: - Ameriška zunanja politika postala igrišče Trumpovih interesov. - Veljati so začele novosti glede dela starejših. - Več kot 20 plavalcev pogumno skočilo v Rakiško jezero.
Švicarske oblasti si prizadevajo prepoznati približno 40 smrtnih žrtev požara na silvestsko noč v Crans-Montani, kar bi lahko trajalo tudi več dni ali tednov. Mediji danes kot eno od žrtev navajajo 16-letnega Italijana, tako Italija kot Francija pa pogrešata več svojih državljanov. Druge teme: - Ameriška zunanja politika postala igrišče Trumpovih interesov. - Veljati so začele novosti glede dela starejših. - Več kot 20 plavalcev pogumno skočilo v Rakiško jezero.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
v letu 2025 so bile mnoge premiere na festivalih v tujini, od Rotterdama, Berlinala pa do Sarajeva ter kar nekaj nagrad, pri čemer so bili v ospredju prvenci mlajše generacije režiserk. Kaj ti je deklica Urške Djukić, Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo Ester Ivakič ter Kuklin Fantasy so dokazali, da je slovenski film v še kako dobri formi. Medtem ko kinodvorane še vedno polni film Belo se pere na devetdeset Marka Naberšnika, na sporedih kinodvoran pa je še vedno mogoče ujeti tudi najbolj uspešno slovensko manjšinsko koprodukcijo preteklega leta Fiume o morte! Igorja Bezinovića, se Petra Meterc sprašuje, katere nove slovenske filme nam prinaša leto 2026.
v letu 2025 so bile mnoge premiere na festivalih v tujini, od Rotterdama, Berlinala pa do Sarajeva ter kar nekaj nagrad, pri čemer so bili v ospredju prvenci mlajše generacije režiserk. Kaj ti je deklica Urške Djukić, Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo Ester Ivakič ter Kuklin Fantasy so dokazali, da je slovenski film v še kako dobri formi. Medtem ko kinodvorane še vedno polni film Belo se pere na devetdeset Marka Naberšnika, na sporedih kinodvoran pa je še vedno mogoče ujeti tudi najbolj uspešno slovensko manjšinsko koprodukcijo preteklega leta Fiume o morte! Igorja Bezinovića, se Petra Meterc sprašuje, katere nove slovenske filme nam prinaša leto 2026.
Sourednica filmskega programa v Slovenski kinoteki Anja Banko predstavlja nekaj dogodkov, ki jih tam pripravljajo v letu 2026.
Sourednica filmskega programa v Slovenski kinoteki Anja Banko predstavlja nekaj dogodkov, ki jih tam pripravljajo v letu 2026.
Kateri so najbolj pričakovani filmi leta 2026? Katere slovenske filme bomo gledali v novem letu in katere retrospektive se obetajo v Slovenski kinoteki?
Kateri so najbolj pričakovani filmi leta 2026? Katere slovenske filme bomo gledali v novem letu in katere retrospektive se obetajo v Slovenski kinoteki?
Silvestrski večer so številni znova preživeli na mestnih ulicah in trgih. Eno bolj množičnih javnih praznovanj je bilo v Mariboru, kjer se je zbrala več tisočglava množica. Po čem so si Mariborčanke in Mariborčani zapomnili leto 2025 in s kakšnimi željami so vstopili v novo? Sara Zmrzlak je najdaljšo noč v letu preživela na Trgu Leona Štuklja.
Silvestrski večer so številni znova preživeli na mestnih ulicah in trgih. Eno bolj množičnih javnih praznovanj je bilo v Mariboru, kjer se je zbrala več tisočglava množica. Po čem so si Mariborčanke in Mariborčani zapomnili leto 2025 in s kakšnimi željami so vstopili v novo? Sara Zmrzlak je najdaljšo noč v letu preživela na Trgu Leona Štuklja.
Takole ob začetku novega leta je odlično narediti prostor za modre misli, izkušnje in tudi vizijo. Zato vas, drage poslušalke in poslušalci, v naslednje pol ure vabimo k poslušanju pogovora z dr. Juretom Kneza, večinskim lastnikom trboveljskega podjetja Dewesoft, enim najuspešnejših slovenskih podjetnikov, strojnikom in vizionarjem, ki je ob zaključku leta 2025 za svoje delo, prispevek k razvoju lokalnega okolja in kroženju znanja prejel nagrado Društva v tujini izobraženih Slovencev – Vtis leta 2025. Mojca Delač ga je povabila pred radijski mikrofon in dr. Jureta Kneza najprej prosila, da pod drobnogled vzame leto, ki se je izteklo.
Takole ob začetku novega leta je odlično narediti prostor za modre misli, izkušnje in tudi vizijo. Zato vas, drage poslušalke in poslušalci, v naslednje pol ure vabimo k poslušanju pogovora z dr. Juretom Kneza, večinskim lastnikom trboveljskega podjetja Dewesoft, enim najuspešnejših slovenskih podjetnikov, strojnikom in vizionarjem, ki je ob zaključku leta 2025 za svoje delo, prispevek k razvoju lokalnega okolja in kroženju znanja prejel nagrado Društva v tujini izobraženih Slovencev – Vtis leta 2025. Mojca Delač ga je povabila pred radijski mikrofon in dr. Jureta Kneza najprej prosila, da pod drobnogled vzame leto, ki se je izteklo.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Poslušamo skladateljevo zborovsko skladbo z naslovom Čebele in cvetice, simfonično pesnitev Pesem planin, Godalni kvartet, op. 16 ter prvi stavek iz suite Pripovedke za klarinet in klavir, op. 46.
Poslušamo skladateljevo zborovsko skladbo z naslovom Čebele in cvetice, simfonično pesnitev Pesem planin, Godalni kvartet, op. 16 ter prvi stavek iz suite Pripovedke za klarinet in klavir, op. 46.
Dokazi Evropskih potrošniških organizacij o razširjenosti prikritega oglaševanja nezdrave hrane in pijač so zakrbljujoči. Evropske odločevalce pozivajo, naj posodobijo evropsko zakonodajo in s tem omejijo t.i. vplivnostni marketing. V Strunjanu pa si prizadevajo za ohranitev in vnovično uveljavitev avtohtone artičoke, ki je sestavni del tamkajšnje kulturne in naravne identitete. Leto 2026 ne bo samo Kosovelovo leto, temveč tudi leto pisateljice Zofke Kveder. Mineva stoletje od smrti te avtorice, ki je premikala meje svojega časa. V oddaji tudi o tem: - Kriza italijanskih tiskanih medijev - bosta tujim lastnikom prodana tudi vodilna dnevnika? - Izraelske sile se pripravljajo na vnovično zaostritev napadov na Hamas v Gazi in vztrajajo pri prepovedi delovanja človekoljubnih organizacij. - Nova tatvina plošče v spomin na narodnoosvobodilni boj. - Športno leto 2026 bo v znamenju zimskih olimpijskih iger in svetovnega prvenstva v nogometu.
Dokazi Evropskih potrošniških organizacij o razširjenosti prikritega oglaševanja nezdrave hrane in pijač so zakrbljujoči. Evropske odločevalce pozivajo, naj posodobijo evropsko zakonodajo in s tem omejijo t.i. vplivnostni marketing. V Strunjanu pa si prizadevajo za ohranitev in vnovično uveljavitev avtohtone artičoke, ki je sestavni del tamkajšnje kulturne in naravne identitete. Leto 2026 ne bo samo Kosovelovo leto, temveč tudi leto pisateljice Zofke Kveder. Mineva stoletje od smrti te avtorice, ki je premikala meje svojega časa. V oddaji tudi o tem: - Kriza italijanskih tiskanih medijev - bosta tujim lastnikom prodana tudi vodilna dnevnika? - Izraelske sile se pripravljajo na vnovično zaostritev napadov na Hamas v Gazi in vztrajajo pri prepovedi delovanja človekoljubnih organizacij. - Nova tatvina plošče v spomin na narodnoosvobodilni boj. - Športno leto 2026 bo v znamenju zimskih olimpijskih iger in svetovnega prvenstva v nogometu.
S hrvaško dopisnico analiziramo odmeve na nedavno provokacijo pevca in političnega ideologa Marka Perkovića - Thompsona, s katero je sprožil nov val prerekanj o tem, kako naj se država spopade s porastom podpore skrajno desničarskim gibanjem. Sicer pa so hrvaški kolegi pripravili tudi posebno praznovanje z radijskim maratonom, ko se v 100 urah programa izmenja 100 voditeljev. Hrvaški radio namreč v letu 2026 praznuje 100 let.
S hrvaško dopisnico analiziramo odmeve na nedavno provokacijo pevca in političnega ideologa Marka Perkovića - Thompsona, s katero je sprožil nov val prerekanj o tem, kako naj se država spopade s porastom podpore skrajno desničarskim gibanjem. Sicer pa so hrvaški kolegi pripravili tudi posebno praznovanje z radijskim maratonom, ko se v 100 urah programa izmenja 100 voditeljev. Hrvaški radio namreč v letu 2026 praznuje 100 let.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas Zavzemanje za arhitekturno identiteto podeželja Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini Leta 1897 je izšla prva številka glasila slovenskih žena v Trstu “Slovenke”. Tri leta je izhajala kot polmesečna priloga časnika “Edinost”, potem pa kot samostojni mesečnik. V “Slovenki” so ob znanih pesnikih in pripovednikih sodelovale tudi pesnice Vida Jeraj, Ljudmila Poljanec, Kristina Šuler in Marica Strnad ter priznani pisateljici Marica Nadlišek Bartol in Zofka Kveder. Po zgledu neke dunajske revije je uredništvo objavljalo članke o ženski enakopravnosti, čeprav “Slovenka” ni bila izrazito feministična revija. Ves čas je zavračala odvisnost od političnih strank; to je tudi pripomoglo k prenehanju izhajanja leta 1902. Sicer pa je tržaški mesečnik “Slovenka” prebujal narodno zavest in se zavzemal za panslavistično misel.
Zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas Zavzemanje za arhitekturno identiteto podeželja Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini Leta 1897 je izšla prva številka glasila slovenskih žena v Trstu “Slovenke”. Tri leta je izhajala kot polmesečna priloga časnika “Edinost”, potem pa kot samostojni mesečnik. V “Slovenki” so ob znanih pesnikih in pripovednikih sodelovale tudi pesnice Vida Jeraj, Ljudmila Poljanec, Kristina Šuler in Marica Strnad ter priznani pisateljici Marica Nadlišek Bartol in Zofka Kveder. Po zgledu neke dunajske revije je uredništvo objavljalo članke o ženski enakopravnosti, čeprav “Slovenka” ni bila izrazito feministična revija. Ves čas je zavračala odvisnost od političnih strank; to je tudi pripomoglo k prenehanju izhajanja leta 1902. Sicer pa je tržaški mesečnik “Slovenka” prebujal narodno zavest in se zavzemal za panslavistično misel.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Oddaja je namenjena kulturnemu in umetniškemu dogajanju v Mariboru in širše. V njej napovedujemo premiere ter druge kulturne dogodke prireditve v severovzhodni Sloveniji in poročamo o njih.
Oddaja je namenjena kulturnemu in umetniškemu dogajanju v Mariboru in širše. V njej napovedujemo premiere ter druge kulturne dogodke prireditve v severovzhodni Sloveniji in poročamo o njih.
Kako se v romanih in kratkih zgodbah aktualnega prejemnika Nobelove nagrade za književnost prepletata eksistencialna groza in bivanjski nesmisel na eni strani ter presežna lepota stvarstva in jezika na drugi?
Kako se v romanih in kratkih zgodbah aktualnega prejemnika Nobelove nagrade za književnost prepletata eksistencialna groza in bivanjski nesmisel na eni strani ter presežna lepota stvarstva in jezika na drugi?
Posebno mesto v Jarrettovi karieri predstavljajo solistični koncerti. Plošča The Bordeaux Concert je bila posneta v živo v francoskem Bordeauxu, v dvorani nacionalne opere, 6. julija 2016. Izšla je pri založbi ECM Manfreda Eicherja.
Posebno mesto v Jarrettovi karieri predstavljajo solistični koncerti. Plošča The Bordeaux Concert je bila posneta v živo v francoskem Bordeauxu, v dvorani nacionalne opere, 6. julija 2016. Izšla je pri založbi ECM Manfreda Eicherja.
Danes vas povabimo v zaodrje gledališča. Spoznali boste zgodbo 25-letne Brigite Gregorič, ki je v SNG Nova Gorica zaposlena kot šepetalka. Z gledališčem se je srečala že v osnovni šoli, ko je obiskovala dramski krožek. Ko si je kot dijakinja ogledala predstavo Iztoka Mlakarja, Sljehrnik, se je njeno življenje spremenilo. Boste slišali, zakaj. Mateja Grebenjak se je z Brigito odpravila v novogoriško gledališče.
Danes vas povabimo v zaodrje gledališča. Spoznali boste zgodbo 25-letne Brigite Gregorič, ki je v SNG Nova Gorica zaposlena kot šepetalka. Z gledališčem se je srečala že v osnovni šoli, ko je obiskovala dramski krožek. Ko si je kot dijakinja ogledala predstavo Iztoka Mlakarja, Sljehrnik, se je njeno življenje spremenilo. Boste slišali, zakaj. Mateja Grebenjak se je z Brigito odpravila v novogoriško gledališče.
Novo leto spremljajo ognjemeti, lučke, pa tudi stiski rok in iskrena voščila. Kdo še manjka? Koledniki, seveda! So vas v teh prazničnih dneh morebiti obiskali? Če ne, vam jih preko radijskih sprejemnikov pripeljemo mi. V posebni praznični oddaji pozornost namenjamo ponekod že izumrli glasbeni dediščini slovenske zemlje, ki, kot nam razloži kustodinja Pokrajinskega muzeja Maribor, etnologinja Nives Cvikl, izvira že iz rimskih časov. Na terenu smo obiskali dva ljudska pevca, Miho Fridriha s Keblja in Hinka Frešerja s Kovače vasi pri Slovenski Bistrici. Slednji je z Vaberškimi fanti koledoval več desetletij, zdaj so pa to navado opustili, medtem ko na Keblju in v okolici Miha Fridrih še koleduje s skupino pevcev. Oddaja, ki je bogato glasbeno obarvana, vam v poslušanje ponuja mnogo kolednic, ki jih pojejo in igrajo: Vaberški fantje, družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, Pevke in Godci Akademske folklorne skupine France Marolt, ansambel Terlep, Miro Božič ter Hedera Vento. Naj se ob poslušanju slovenskega glasbenega izročila ustavi vaš čas.
Novo leto spremljajo ognjemeti, lučke, pa tudi stiski rok in iskrena voščila. Kdo še manjka? Koledniki, seveda! So vas v teh prazničnih dneh morebiti obiskali? Če ne, vam jih preko radijskih sprejemnikov pripeljemo mi. V posebni praznični oddaji pozornost namenjamo ponekod že izumrli glasbeni dediščini slovenske zemlje, ki, kot nam razloži kustodinja Pokrajinskega muzeja Maribor, etnologinja Nives Cvikl, izvira že iz rimskih časov. Na terenu smo obiskali dva ljudska pevca, Miho Fridriha s Keblja in Hinka Frešerja s Kovače vasi pri Slovenski Bistrici. Slednji je z Vaberškimi fanti koledoval več desetletij, zdaj so pa to navado opustili, medtem ko na Keblju in v okolici Miha Fridrih še koleduje s skupino pevcev. Oddaja, ki je bogato glasbeno obarvana, vam v poslušanje ponuja mnogo kolednic, ki jih pojejo in igrajo: Vaberški fantje, družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, Pevke in Godci Akademske folklorne skupine France Marolt, ansambel Terlep, Miro Božič ter Hedera Vento. Naj se ob poslušanju slovenskega glasbenega izročila ustavi vaš čas.
Tokrat dajemo besedo lažjemu glasbenemu žanru in predvajamo odlomke iz najbolj znanih operet. V peti oddaji poslušamo odlomke iz slovenskih spevoiger in operet, in sicer iz spevoigre Tičnik Benjamina Ipavca ter operet Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca, Smuk in Študentje smo Danila Bučarja, Planinska roža Radovana Gobca in Melodije srca Janka Gregorca.
Tokrat dajemo besedo lažjemu glasbenemu žanru in predvajamo odlomke iz najbolj znanih operet. V peti oddaji poslušamo odlomke iz slovenskih spevoiger in operet, in sicer iz spevoigre Tičnik Benjamina Ipavca ter operet Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca, Smuk in Študentje smo Danila Bučarja, Planinska roža Radovana Gobca in Melodije srca Janka Gregorca.
Smučarski skakalci so s tekmo v Garmisch-Partenkirchnu opravili prvo polovico novoletne turneje, ki se seli v Avstrijo. Končana pa je turneja dveh večerov za smučarske skakalke, ki so se na prvi dan novega leta merile v Oberstdorfu.
Smučarski skakalci so s tekmo v Garmisch-Partenkirchnu opravili prvo polovico novoletne turneje, ki se seli v Avstrijo. Končana pa je turneja dveh večerov za smučarske skakalke, ki so se na prvi dan novega leta merile v Oberstdorfu.
V občini Poljčane poteka zanimiv projekt, katerega namen je poskrbeti za boljše življenjske razmere za čebele in druge opraševalce. Gre za projekt Čebelam prijazno naselje, ki ga v sklopu mednarodnega programa URBACT - BiodiverCity izvaja tamkajšnji Inštitut za promocijo varstva okolja v sodelovanju z občino Poljčane. V tem okviru se je zvrstilo že več aktivnosti, med drugim so v poljčanskem Medgeneracijskem parku postavili medovito gredo in bivališča za divje opraševalce.
V občini Poljčane poteka zanimiv projekt, katerega namen je poskrbeti za boljše življenjske razmere za čebele in druge opraševalce. Gre za projekt Čebelam prijazno naselje, ki ga v sklopu mednarodnega programa URBACT - BiodiverCity izvaja tamkajšnji Inštitut za promocijo varstva okolja v sodelovanju z občino Poljčane. V tem okviru se je zvrstilo že več aktivnosti, med drugim so v poljčanskem Medgeneracijskem parku postavili medovito gredo in bivališča za divje opraševalce.
Drugi dan leta 2026 je prinesel finalni žreb in kviz v petih krogih. Skulptura iz 87 tisoč tulcev toaletnega papirja, 148 šopkov 24 urah, slovenski rekord v neprekinjenem igranju harmonike, pa rekord z Maratoniko, Gašperjev kostanj, psička Petunia, temnomodre uniforme Slovenskih železnic, atletski državni praznik v Bocvani in najstarejši poljub. Poslušalka Janja iz Portoroža je bila z izidom 3.1 boljša od poslušalke Lili iz Ljubljane. Čestitamo obema in hvala vsem, ki ste sodelovali v Vrečah sreče 2025.
Drugi dan leta 2026 je prinesel finalni žreb in kviz v petih krogih. Skulptura iz 87 tisoč tulcev toaletnega papirja, 148 šopkov 24 urah, slovenski rekord v neprekinjenem igranju harmonike, pa rekord z Maratoniko, Gašperjev kostanj, psička Petunia, temnomodre uniforme Slovenskih železnic, atletski državni praznik v Bocvani in najstarejši poljub. Poslušalka Janja iz Portoroža je bila z izidom 3.1 boljša od poslušalke Lili iz Ljubljane. Čestitamo obema in hvala vsem, ki ste sodelovali v Vrečah sreče 2025.
Virusne bolezni kot sta covid-19 in gripa pa tudi razna rakava obolenja kljub stalnemu raziskovanju še vedno porajajo številna vprašanja.
Virusne bolezni kot sta covid-19 in gripa pa tudi razna rakava obolenja kljub stalnemu raziskovanju še vedno porajajo številna vprašanja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Kitajci kar dvakrat vstopijo v novo leto, najprej po svetovnem koledarju, čez nekaj tednov pa še po svojem. Kitajski pesnik Li Taipo ali Li Bai iz 8. stoletja je na zahod prodrl prek japonskih in pozneje ameriških prevodov, v slovenščino pa ga je prepesnil Alojz Gradnik. Tudi njegovo pesem Vprašanje, ki jo lahko beremo kot različico slovitega izreka Horaca: Carpe diem. Prevajalec Alojz Gradnik, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2017.
Kitajci kar dvakrat vstopijo v novo leto, najprej po svetovnem koledarju, čez nekaj tednov pa še po svojem. Kitajski pesnik Li Taipo ali Li Bai iz 8. stoletja je na zahod prodrl prek japonskih in pozneje ameriških prevodov, v slovenščino pa ga je prepesnil Alojz Gradnik. Tudi njegovo pesem Vprašanje, ki jo lahko beremo kot različico slovitega izreka Horaca: Carpe diem. Prevajalec Alojz Gradnik, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2017.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Plazovina, sploh, če je sveža, je znak, da je pobočje nevarno in da je verjetnost plazov velika. Sicer pa lahko podatke o stabilnosti snežne odeje in možnosti plazov razberemo z Evropske petstopenjske lestvice nevarnosti proženja snežnih plazov. Lestvico in znake, po katerih prepoznamo, da se je ali se bo sprožil plaz, nam je v oddaji predstavil Jaka Ortar z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Plazovina, sploh, če je sveža, je znak, da je pobočje nevarno in da je verjetnost plazov velika. Sicer pa lahko podatke o stabilnosti snežne odeje in možnosti plazov razberemo z Evropske petstopenjske lestvice nevarnosti proženja snežnih plazov. Lestvico in znake, po katerih prepoznamo, da se je ali se bo sprožil plaz, nam je v oddaji predstavil Jaka Ortar z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Švica žaluje po požaru, ki je na včerajšnji novoletni zabavi v smučarskem središču Crans-Montana zahteval več deset življenj, ranjenih je več kot 100 ljudi. Sinoči je pred krajem dogodka potekal spominski shod, na katerem so žalujoči polagali rože in prižigali sveče, številni še ne vedo, ali so med žrtvami tudi njihovi svojci. Pristojni ocenjujejo, da bo postopek prepoznavanja trajal več dni ali celo tednov. Drugi poudarki oddaje: - Rusija naj bi Združenim državam predala dokaze o poskusu napada na rezidenco ruskega predsednika. - Kriza italijanskih tiskanih medijev - bosta tujim lastnikom prodana tudi vodilna dnevnika? - Letošnje leto poleg Kosovelovega tudi leto Zofke Kveder.
Švica žaluje po požaru, ki je na včerajšnji novoletni zabavi v smučarskem središču Crans-Montana zahteval več deset življenj, ranjenih je več kot 100 ljudi. Sinoči je pred krajem dogodka potekal spominski shod, na katerem so žalujoči polagali rože in prižigali sveče, številni še ne vedo, ali so med žrtvami tudi njihovi svojci. Pristojni ocenjujejo, da bo postopek prepoznavanja trajal več dni ali celo tednov. Drugi poudarki oddaje: - Rusija naj bi Združenim državam predala dokaze o poskusu napada na rezidenco ruskega predsednika. - Kriza italijanskih tiskanih medijev - bosta tujim lastnikom prodana tudi vodilna dnevnika? - Letošnje leto poleg Kosovelovega tudi leto Zofke Kveder.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Končana je polovica novoletne turneje za smučarske skakalce, ki se iz Nemčijo selijo v Avstrijo z željo po osvojitvi zlatega orla.
Končana je polovica novoletne turneje za smučarske skakalce, ki se iz Nemčijo selijo v Avstrijo z željo po osvojitvi zlatega orla.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Čeprav imamo tradicijo radi, ker je tradicija nekaj, kar daje človeku občutek trdnosti, stalnosti in zato neke določene varnosti, je tradicija hkrati prav zato tudi nekaj precej nevarnega. Človeka lahko prepriča, da obstane na mestu, da ne raste in se ne premika ter da dela neke stvari samo zato, ker jih mora ali pa ker jih je navajen, ker je pač tako vedno bilo – ne da bi vedel, zakaj. Tako se številne stvari izvotlijo, tako se številne stvari izpraznijo, tako se številne stvari ohladijo in počasi umrejo. Ne mislim samo na vero. Mislim tudi na vse druge odnose, na vse preostale ljubezni. Naše ljubezni, naši odnosi zlahka zaidejo na področje rutine. Vsakdanji postanejo. Tako je zato, ker je dan enak dnevu in teden tednu, življenje pa stotinam drugih življenj, ki umirajo od utrujenosti. Človek pa ni enak. Nikoli ni enak. Človek, hočeš nočeš, hodi svojo pot. In je nekdo, ki ga včeraj še ni bilo in ga jutri ne bo več. Nikoli več. Danes bi moral naslikati dekleta v tej pomladi, može v tem poletju, starce v tej jeseni, kajti drugič bodo drugi ljudje, drugi ljudje in drug svet. (Tone Kuntner, Slikarjeva pesem) Zato je vsaka rutina za ljubezen nevarna. In je vsaka navada smrtonosna. Ker lahko izgubi vsebino. Ker se ne sklada s človekom, s katerim živimo, ker nas tako od človeka, kakršnega smo poznali, oddaljuje. Tako se postane neznanec. Tako umre ljubezen. Ko je vsak dan enaka, ko je vsak dan bolj neznana človeku, ki smo ga ljubili – in se zdi, da ga danes ne več. Zato se mora ljubezen vsak dan na novo zgraditi, vsak odnos se mora vsakokrat na novo spočeti. Ker noben dan ne moremo ljubiti istega človeka, kot smo ga včeraj. Vedno vnovično zidanje in podiranje našega odnosa nam je zato potrebno. Ne zato, ker bi bili obsedeni z novostjo ali ker bi se ob starem lahko dolgočasili, ampak zato, da bi vedno znova razumeli in uvideli, kakšna je pravzaprav vsebina naše ljubezni. Kdor namreč spreminja obliko svoje ljubezni, zagotovo tudi pride do njenega bistva, do notranjosti, do srca. In šele takrat zares ljubi. Ker je takrat njegova ljubezen resnično velikonočna: odprta življenju, ki vedno preseneča.
Čeprav imamo tradicijo radi, ker je tradicija nekaj, kar daje človeku občutek trdnosti, stalnosti in zato neke določene varnosti, je tradicija hkrati prav zato tudi nekaj precej nevarnega. Človeka lahko prepriča, da obstane na mestu, da ne raste in se ne premika ter da dela neke stvari samo zato, ker jih mora ali pa ker jih je navajen, ker je pač tako vedno bilo – ne da bi vedel, zakaj. Tako se številne stvari izvotlijo, tako se številne stvari izpraznijo, tako se številne stvari ohladijo in počasi umrejo. Ne mislim samo na vero. Mislim tudi na vse druge odnose, na vse preostale ljubezni. Naše ljubezni, naši odnosi zlahka zaidejo na področje rutine. Vsakdanji postanejo. Tako je zato, ker je dan enak dnevu in teden tednu, življenje pa stotinam drugih življenj, ki umirajo od utrujenosti. Človek pa ni enak. Nikoli ni enak. Človek, hočeš nočeš, hodi svojo pot. In je nekdo, ki ga včeraj še ni bilo in ga jutri ne bo več. Nikoli več. Danes bi moral naslikati dekleta v tej pomladi, može v tem poletju, starce v tej jeseni, kajti drugič bodo drugi ljudje, drugi ljudje in drug svet. (Tone Kuntner, Slikarjeva pesem) Zato je vsaka rutina za ljubezen nevarna. In je vsaka navada smrtonosna. Ker lahko izgubi vsebino. Ker se ne sklada s človekom, s katerim živimo, ker nas tako od človeka, kakršnega smo poznali, oddaljuje. Tako se postane neznanec. Tako umre ljubezen. Ko je vsak dan enaka, ko je vsak dan bolj neznana človeku, ki smo ga ljubili – in se zdi, da ga danes ne več. Zato se mora ljubezen vsak dan na novo zgraditi, vsak odnos se mora vsakokrat na novo spočeti. Ker noben dan ne moremo ljubiti istega človeka, kot smo ga včeraj. Vedno vnovično zidanje in podiranje našega odnosa nam je zato potrebno. Ne zato, ker bi bili obsedeni z novostjo ali ker bi se ob starem lahko dolgočasili, ampak zato, da bi vedno znova razumeli in uvideli, kakšna je pravzaprav vsebina naše ljubezni. Kdor namreč spreminja obliko svoje ljubezni, zagotovo tudi pride do njenega bistva, do notranjosti, do srca. In šele takrat zares ljubi. Ker je takrat njegova ljubezen resnično velikonočna: odprta življenju, ki vedno preseneča.
Matematik Tomaž Pisanski je pred nekaj tedni prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. V pogovoru se je spomnil svojih začetkov, matematičnih navdihov, prebral je svojo pesem, ki jo je napisal pred 60 leti, a nikoli prej javno prebral. Vabljeni k poslušanju navdihujočega pogovora!
Matematik Tomaž Pisanski je pred nekaj tedni prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. V pogovoru se je spomnil svojih začetkov, matematičnih navdihov, prebral je svojo pesem, ki jo je napisal pred 60 leti, a nikoli prej javno prebral. Vabljeni k poslušanju navdihujočega pogovora!
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ali je res, da nas bo vse, kar naredimo na prvi dan novega leta, spremljalo potem vse leto? S tem vprašanjem se je ukvarjal slovenski pisatelj Ferdo Godina v svoji duhoviti miniaturi Na novo leto se ne smeš umiti, ki je izšla v knjigi Sezidala si bova hišico (Mladinska knjiga, 1991). Poleg strica Poldeta, ki v pripovedi nekaj podobnega namigne, je osrednji lik mladi Ferdo, ki želi priti stvari do dna. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Ali je res, da nas bo vse, kar naredimo na prvi dan novega leta, spremljalo potem vse leto? S tem vprašanjem se je ukvarjal slovenski pisatelj Ferdo Godina v svoji duhoviti miniaturi Na novo leto se ne smeš umiti, ki je izšla v knjigi Sezidala si bova hišico (Mladinska knjiga, 1991). Poleg strica Poldeta, ki v pripovedi nekaj podobnega namigne, je osrednji lik mladi Ferdo, ki želi priti stvari do dna. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
V Švici so razglasili petdnevno žalovanje po nočni eksploziji in požaru na novoletni zabavi v lokalu v smučarskem središču Crans-Montana. Policija je sporočila, da je umrlo približno 40 ljudi, med katerimi je veliko mladih. Točnega števila še ni potrdila, saj še vedno poteka identifikacija žrtev. Poškodovanih je 115 ljudi, mnogi huje.
V Švici so razglasili petdnevno žalovanje po nočni eksploziji in požaru na novoletni zabavi v lokalu v smučarskem središču Crans-Montana. Policija je sporočila, da je umrlo približno 40 ljudi, med katerimi je veliko mladih. Točnega števila še ni potrdila, saj še vedno poteka identifikacija žrtev. Poškodovanih je 115 ljudi, mnogi huje.
Igra je večno priljubljenost pridobila zaradi izvrstne situacijske komike, zapletov, spletk in pasti, ki jih predstavniku buržoazije, baronu Naletelu, nastavljajo drugi liki – predvsem protagonist, bistri in okretni vrtnar Matiček. Radijsko priredbo, ki je nastala pred sedemdesetimi leti s takratno vrhunsko igralsko zasedbo, kiti še natančno arhaično gorenjsko narečje, ki ohranja živost, hkrati pa poudarja univerzalnost človeških muh in vragolij. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalka: Rapa Šuklje Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Lektorja: Anton Bajec in Mirko Mahnič Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Baron Naletel – Stane Sever Baronica Rozala – Ančka Levar Matiček – Stane Česnik Nežka – Vika Gril Advokat Zmešnjava – Aleksander Valič Žužek – Milan Skrbinšek Budalo – Jože Zupan Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1953.
Igra je večno priljubljenost pridobila zaradi izvrstne situacijske komike, zapletov, spletk in pasti, ki jih predstavniku buržoazije, baronu Naletelu, nastavljajo drugi liki – predvsem protagonist, bistri in okretni vrtnar Matiček. Radijsko priredbo, ki je nastala pred sedemdesetimi leti s takratno vrhunsko igralsko zasedbo, kiti še natančno arhaično gorenjsko narečje, ki ohranja živost, hkrati pa poudarja univerzalnost človeških muh in vragolij. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalka: Rapa Šuklje Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Lektorja: Anton Bajec in Mirko Mahnič Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Baron Naletel – Stane Sever Baronica Rozala – Ančka Levar Matiček – Stane Česnik Nežka – Vika Gril Advokat Zmešnjava – Aleksander Valič Žužek – Milan Skrbinšek Budalo – Jože Zupan Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1953.
Prvi Literarni večer v letošnjem letu posvečamo Richardu Englanderju, ki se je rodil leta 1859 na Dunaju in tam umrl v 60. letu starosti leta 1919. S psevdonimom Peter Altenberg je objavljal impresionistične, humorne in melanholične »prozne skice« ter aforistične »drobce«, kakor jih je sam imenoval. V literarno zgodovino se je z zamikom pozabljenega avtorja zapisal kot kavarniški literat dunajske moderne. Veljal je za mestnega prismuknjenca, ki je bil naklonjen dekletom, pijači in naravi, dokler ga ni izčrpalo nestanovitno življenje v hotelih, kavarnah in sanatorijih. Oddajo, ki je bila prvič na sporedu leta 2014, je pripravila Stana Anželj, ki je zanjo tudi prevedla nekaj proznih skic. Interpretirajo dramski igralci Branko Jordan, Gregor Gruden, Ana Urbanc, Blaž Šef, Sabina Kogovšek in Brane Grubar, vezno besedilo bere Eva Longyka Marušič, glasbena oprema Tina Ogrin, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje je Tesa Drev Juh.
Prvi Literarni večer v letošnjem letu posvečamo Richardu Englanderju, ki se je rodil leta 1859 na Dunaju in tam umrl v 60. letu starosti leta 1919. S psevdonimom Peter Altenberg je objavljal impresionistične, humorne in melanholične »prozne skice« ter aforistične »drobce«, kakor jih je sam imenoval. V literarno zgodovino se je z zamikom pozabljenega avtorja zapisal kot kavarniški literat dunajske moderne. Veljal je za mestnega prismuknjenca, ki je bil naklonjen dekletom, pijači in naravi, dokler ga ni izčrpalo nestanovitno življenje v hotelih, kavarnah in sanatorijih. Oddajo, ki je bila prvič na sporedu leta 2014, je pripravila Stana Anželj, ki je zanjo tudi prevedla nekaj proznih skic. Interpretirajo dramski igralci Branko Jordan, Gregor Gruden, Ana Urbanc, Blaž Šef, Sabina Kogovšek in Brane Grubar, vezno besedilo bere Eva Longyka Marušič, glasbena oprema Tina Ogrin, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje je Tesa Drev Juh.
Zaključni koncert festivala Prečkanja – Sconfinamenti, ki ga je v Mestnem gledališču Giuseppe Verdi v Gorici izvedel umetniški vodja festivala, ambasador Evropske prestolnice kulture GO! 2025, pianist Alexander Gadjiev. Povzetek iz koncertnega lista: Klavirski zvezdnik Alexander Gadjiev je poosebljena nadnacionalnost. Rojen v mednarodno družino v Gorici, mestu, ki združuje dve državi, je kmalu razvil izredno sposobnost vpijanja in predelovanja različnih glasbenih slogov ter jezikov. Kot solist je z orkestrom prvič nastopil pri devetih letih, pri desetih pa izvedel prvi samostojni klavirski recital. Pri sedemnajstih letih je z odliko diplomiral in zmagal na prestižnem klavirskem tekmovanju najbolj nadarjenih mladih glasbenikov Italije, Premio Venezia. Zatem je neustavljivo zmagoval na najvidnejših klavirskih tekmovanjih sveta. Mednarodno javnost je nase opozoril leta 2015, ko je prejel prvo nagrado in nagrado občinstva na prestižnem trienalnem mednarodnem tekmovanju Hamamatsu na Japonskem, in nato leta 2017, ko je žiriji predsedovala legendarna Martha Argerich. Leta 2018 je zmagal na prestižnem tekmovanju Svetovni mojstri klavirja v Monte Carlu. Med letoma 2019 in 2022 je bil BBC-jev umetnik nove generacije (BBC New generation Aritst), vmes pa je poleti 2021 usvojil prvo in več drugih nagrad na Mednarodnem pianističnem tekmovanju v Sydneyju, nato tudi drugo mesto in nagrado za najboljšo poustvaritev sonate na 18. Chopinovem tekmovanju v Varšavi. Sydneyjsko tekmovanje mu je odprlo pot na največje odre južne poloble – tako je leto 2022 veličastno sklenil z več kot trimesečno turnejo po Avstraliji in Daljnem vzhodu, leta 2023 pa odigral turnejo po Japonski. Nedavno je z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopil v dunajskem Musikvereinu ter v Firencah z orkestrom in zborom Maggio Musicale Fiorentino pod taktirko slovitega Zubina Mehte. V mesecu novembru je z orkestrom Slovenske filharmonije koncertiral na Japonskem. Koncert je potekal 6. julija 2025. Spored: Ludwig van Beethoven (1770-1827): Šest bagatel za klavir, op. 126 1. Andante con moto, cantabile e compiacevole 2. Allegro 4. Presto 6. Presto - Andante amabile e con moto Claude Debussy (1862-1918): Preludiji za klavir (2. knjiga), L. 123 7. Ploščad za sprejeme v mesečini (La terrasse des audiences du clair de lune) 8. Rusalka (Ondine) 9. Hommage a S. Pickwick esq. P.P.M.P.C. 12. Ognjemet (Faux d'artifice) Béla Bartók (1881-1945): Im Freien, SZ 81 1. With Drums and Pipes 2. Barcaroll 3. Musettes 4. The Night's Music 5. The Chase Modest Petrovič Musorgski (1839-1881): Slike z razstave 1. Promenada 2. Pritlikavec 3. Promenada 4. Stari grad 5. Promenada 6. Tuilerijski vrt 7. Bydlo 8. Promenada 9. Balet piščančkov v lupinah 10. Dva Juda 11. Promenada 12. Tržnica v Limogesu 13. Katakombe: Rimska grobnica, 14. Katakombe: Z mrtveci v mrtvem jeziku 15. Baba jaga ali koča na kurjih nogah 16. Velika kijevska vrata DODATEK: Frédéric Chopin (1810-1849): Mazurka št. 47 v a-molu, op. 68, št. 2 Aleksander Skrjabin (1872-1915): Etuda: Patetico v dis-molu, op. 8, št. 12 Johann Sebastian Bach (1685-1750) / Alexander Siloti (1863-1945): Preludij v h-molu, BWV 855/I
Zaključni koncert festivala Prečkanja – Sconfinamenti, ki ga je v Mestnem gledališču Giuseppe Verdi v Gorici izvedel umetniški vodja festivala, ambasador Evropske prestolnice kulture GO! 2025, pianist Alexander Gadjiev. Povzetek iz koncertnega lista: Klavirski zvezdnik Alexander Gadjiev je poosebljena nadnacionalnost. Rojen v mednarodno družino v Gorici, mestu, ki združuje dve državi, je kmalu razvil izredno sposobnost vpijanja in predelovanja različnih glasbenih slogov ter jezikov. Kot solist je z orkestrom prvič nastopil pri devetih letih, pri desetih pa izvedel prvi samostojni klavirski recital. Pri sedemnajstih letih je z odliko diplomiral in zmagal na prestižnem klavirskem tekmovanju najbolj nadarjenih mladih glasbenikov Italije, Premio Venezia. Zatem je neustavljivo zmagoval na najvidnejših klavirskih tekmovanjih sveta. Mednarodno javnost je nase opozoril leta 2015, ko je prejel prvo nagrado in nagrado občinstva na prestižnem trienalnem mednarodnem tekmovanju Hamamatsu na Japonskem, in nato leta 2017, ko je žiriji predsedovala legendarna Martha Argerich. Leta 2018 je zmagal na prestižnem tekmovanju Svetovni mojstri klavirja v Monte Carlu. Med letoma 2019 in 2022 je bil BBC-jev umetnik nove generacije (BBC New generation Aritst), vmes pa je poleti 2021 usvojil prvo in več drugih nagrad na Mednarodnem pianističnem tekmovanju v Sydneyju, nato tudi drugo mesto in nagrado za najboljšo poustvaritev sonate na 18. Chopinovem tekmovanju v Varšavi. Sydneyjsko tekmovanje mu je odprlo pot na največje odre južne poloble – tako je leto 2022 veličastno sklenil z več kot trimesečno turnejo po Avstraliji in Daljnem vzhodu, leta 2023 pa odigral turnejo po Japonski. Nedavno je z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopil v dunajskem Musikvereinu ter v Firencah z orkestrom in zborom Maggio Musicale Fiorentino pod taktirko slovitega Zubina Mehte. V mesecu novembru je z orkestrom Slovenske filharmonije koncertiral na Japonskem. Koncert je potekal 6. julija 2025. Spored: Ludwig van Beethoven (1770-1827): Šest bagatel za klavir, op. 126 1. Andante con moto, cantabile e compiacevole 2. Allegro 4. Presto 6. Presto - Andante amabile e con moto Claude Debussy (1862-1918): Preludiji za klavir (2. knjiga), L. 123 7. Ploščad za sprejeme v mesečini (La terrasse des audiences du clair de lune) 8. Rusalka (Ondine) 9. Hommage a S. Pickwick esq. P.P.M.P.C. 12. Ognjemet (Faux d'artifice) Béla Bartók (1881-1945): Im Freien, SZ 81 1. With Drums and Pipes 2. Barcaroll 3. Musettes 4. The Night's Music 5. The Chase Modest Petrovič Musorgski (1839-1881): Slike z razstave 1. Promenada 2. Pritlikavec 3. Promenada 4. Stari grad 5. Promenada 6. Tuilerijski vrt 7. Bydlo 8. Promenada 9. Balet piščančkov v lupinah 10. Dva Juda 11. Promenada 12. Tržnica v Limogesu 13. Katakombe: Rimska grobnica, 14. Katakombe: Z mrtveci v mrtvem jeziku 15. Baba jaga ali koča na kurjih nogah 16. Velika kijevska vrata DODATEK: Frédéric Chopin (1810-1849): Mazurka št. 47 v a-molu, op. 68, št. 2 Aleksander Skrjabin (1872-1915): Etuda: Patetico v dis-molu, op. 8, št. 12 Johann Sebastian Bach (1685-1750) / Alexander Siloti (1863-1945): Preludij v h-molu, BWV 855/I
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je v lanski sezoni izvedel izjemen 3. koncert v 24. ciklu Sozvočje svetov v Narodni galeriji v Ljubljani z naslovom Zahodni veter, ki ga je z godalci pripravil umetniški vodja in dirigent Steven Loy.
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je v lanski sezoni izvedel izjemen 3. koncert v 24. ciklu Sozvočje svetov v Narodni galeriji v Ljubljani z naslovom Zahodni veter, ki ga je z godalci pripravil umetniški vodja in dirigent Steven Loy.