Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ostali poudarki oddaje: - Z dopisniki obeležujemo dva mednarodna dneva: turističnih vodnikov z aktivnostmi v Loški dolini in dan maternega jezika, z najmlajšimi na Postojnskem - V Semiču bodo z literarnim večerom začeli jubilejne 30. Krakarjeve dneve - V Žalcu opozarjajo, da je država na rimsko nekropolo v Šempetru pozabila - V Murski Soboti so uspeli popraviti poškodovan krstni kamen, ki je zdaj spet na svojem mestu v evengeličanski cerkvi .
Ostali poudarki oddaje: - Z dopisniki obeležujemo dva mednarodna dneva: turističnih vodnikov z aktivnostmi v Loški dolini in dan maternega jezika, z najmlajšimi na Postojnskem - V Semiču bodo z literarnim večerom začeli jubilejne 30. Krakarjeve dneve - V Žalcu opozarjajo, da je država na rimsko nekropolo v Šempetru pozabila - V Murski Soboti so uspeli popraviti poškodovan krstni kamen, ki je zdaj spet na svojem mestu v evengeličanski cerkvi .
Kot je dandanes že v navadi, smo prvi vpogled v najnovejšo priredbo klasičnega romana Viharni vrh dobili skoraj leto pred premiero s pomočjo neuradnih fotografij s snemanja. Te so ponujale precej transgresivno vizijo viktorijanske ljubezenske zgodbe, ki prek tragičnega odnosa med Catherine Earnshaw in Heathcliffom, temnopoltim varovancem njenega očeta, tematizira vprašanja medgeneracijske travme ter rasnih in razrednih trenj v angleški družbi 18. stoletja. Tudi pred prvimi podobami Margot Robbie kot Catherine in Jacoba Elordija kot Heathcliffa pa nas večina verjetno ni pričakovala tradicionalne priredbe. Fennell se je v svojem dosedanjem delu namreč precej zavestno in z veseljem predala vlogi provokatorke. Vseeno so prej omenjene fotografije prizorov s kostumi v slogu osemdesetih let prejšnjega stoletja, svetlolaso Robbie v vlogi temnolase Catherine in izrazito erotičnimi trenutki razburili marsikaterega oboževalca izvirnika. Še večja tarča pomislekov pa sta bila glavna igralca. Kljub pogostim diskrepancam v starosti igralcev in njihovih likov, je petintridesetletna Robbie precej vprašljiva kandidatka za vlogo Cathy, ki v romanu umre pri svojih osemnajstih. Še bolj problematičen pa je seveda izbris Heathcliffove rase. Prav sedaj, ko je javni diskurz tako osredotočen na probleme reprezentacije, razmerij moči in prevpraševanje zgodovine, bi lahko Fennell v svoji priredbi povedala kaj zares pomembnega. A se je odločila, da ne bo. Kot režiserka tudi sama prizna, je omenjeni konteksti pri pisanju scenarija niso zanimali. Fennell je želela prej kot samo knjižno predlogo na veliki zaslon prenesti svoj najstniški vtis romana. Za ta namen si je pred ponovnim prebiranjem knjige tudi izpisala vse, česar se je spominjala od preteklih branj. Med temi zapiski so se tako znašle reči, ki so se režiserki skozi leta vtisnile v spomin, pa tudi tisto, kar je v procesu pozabljanja in fantaziranja sama dodala. Sodeč po filmu in njenih besedah, je pri adaptiranju bolj zvesto sledila tem vtisom kot Brontëjinemu romanu. Njeno priredbo bi lahko zato ustrezneje karakterizirali kot fanovsko literaturo v filmski različici. Kot številne priredbe romana prej Fennell v svoji v ospredje postavi del zgodbe, ki se osredotoča na odnos med Catherine in Heathcliffom – izpusti torej knjižno sedanjost, v kateri Brontë izriše usodo naslednje generacije na Viharnem vrhu. Fennell vsebinsko niti v najširšem smislu ni zvesta sporočilu ali resnici romana, temveč raje sledi svoji čustveni resnici. Heathcliffov lik je tako odrešen praktično vseh svojih okrutnih lastnosti ter s tem zravnan v idealiziranega romantičnega junaka. Mnogo drugih likov je iz zgodbe izbrisanih ali združenih v en lik, pa tudi njihove motivacije in dejanja so drugačni. Vse te spremembe služijo izbrisu kompleksnejših družbenih vidikov romana ter osredotočenju na trenutke zgodbe, ki lahko samo v takšnem vakuumu zares delujejo kot epska romantična tragedija. Tako se najnovejši Viharni vrh popolnoma preda erotičnim podtonom romana in estetiki kiča iz osemdesetih. Fluorescenčno oranžno-rožnato nebo in razkošna kostumografija bi lahko bili vzeti naravnost s platnic cenenih zgodovinskih ljubezenskih romanov – ti so nenazadnje navdihnili tudi plakat filma. Mogočna scenografija prehaja med meglenimi travnatimi griči in izumetničenimi notranjščinami, ki obenem spominjajo na Drakulo Francisa Forda Coppole in Rocky Horror Picture Show režiserja Jima Sharmana. Namesto zgodovinsko ali literarno ustrezne priredbe nam Fennell s tem ponudi čutno, impresionistično, stilizirano izkušnjo. Če uspemo ob ogledu tudi sami popolnoma zanemariti izvirni roman, lahko s potopitvijo v to izkušnjo film doživimo kot učinkovit, koherenten in estetsko presunljiv izdelek. Bere: Maja Moll Piše: Vanja Gajić
Kot je dandanes že v navadi, smo prvi vpogled v najnovejšo priredbo klasičnega romana Viharni vrh dobili skoraj leto pred premiero s pomočjo neuradnih fotografij s snemanja. Te so ponujale precej transgresivno vizijo viktorijanske ljubezenske zgodbe, ki prek tragičnega odnosa med Catherine Earnshaw in Heathcliffom, temnopoltim varovancem njenega očeta, tematizira vprašanja medgeneracijske travme ter rasnih in razrednih trenj v angleški družbi 18. stoletja. Tudi pred prvimi podobami Margot Robbie kot Catherine in Jacoba Elordija kot Heathcliffa pa nas večina verjetno ni pričakovala tradicionalne priredbe. Fennell se je v svojem dosedanjem delu namreč precej zavestno in z veseljem predala vlogi provokatorke. Vseeno so prej omenjene fotografije prizorov s kostumi v slogu osemdesetih let prejšnjega stoletja, svetlolaso Robbie v vlogi temnolase Catherine in izrazito erotičnimi trenutki razburili marsikaterega oboževalca izvirnika. Še večja tarča pomislekov pa sta bila glavna igralca. Kljub pogostim diskrepancam v starosti igralcev in njihovih likov, je petintridesetletna Robbie precej vprašljiva kandidatka za vlogo Cathy, ki v romanu umre pri svojih osemnajstih. Še bolj problematičen pa je seveda izbris Heathcliffove rase. Prav sedaj, ko je javni diskurz tako osredotočen na probleme reprezentacije, razmerij moči in prevpraševanje zgodovine, bi lahko Fennell v svoji priredbi povedala kaj zares pomembnega. A se je odločila, da ne bo. Kot režiserka tudi sama prizna, je omenjeni konteksti pri pisanju scenarija niso zanimali. Fennell je želela prej kot samo knjižno predlogo na veliki zaslon prenesti svoj najstniški vtis romana. Za ta namen si je pred ponovnim prebiranjem knjige tudi izpisala vse, česar se je spominjala od preteklih branj. Med temi zapiski so se tako znašle reči, ki so se režiserki skozi leta vtisnile v spomin, pa tudi tisto, kar je v procesu pozabljanja in fantaziranja sama dodala. Sodeč po filmu in njenih besedah, je pri adaptiranju bolj zvesto sledila tem vtisom kot Brontëjinemu romanu. Njeno priredbo bi lahko zato ustrezneje karakterizirali kot fanovsko literaturo v filmski različici. Kot številne priredbe romana prej Fennell v svoji v ospredje postavi del zgodbe, ki se osredotoča na odnos med Catherine in Heathcliffom – izpusti torej knjižno sedanjost, v kateri Brontë izriše usodo naslednje generacije na Viharnem vrhu. Fennell vsebinsko niti v najširšem smislu ni zvesta sporočilu ali resnici romana, temveč raje sledi svoji čustveni resnici. Heathcliffov lik je tako odrešen praktično vseh svojih okrutnih lastnosti ter s tem zravnan v idealiziranega romantičnega junaka. Mnogo drugih likov je iz zgodbe izbrisanih ali združenih v en lik, pa tudi njihove motivacije in dejanja so drugačni. Vse te spremembe služijo izbrisu kompleksnejših družbenih vidikov romana ter osredotočenju na trenutke zgodbe, ki lahko samo v takšnem vakuumu zares delujejo kot epska romantična tragedija. Tako se najnovejši Viharni vrh popolnoma preda erotičnim podtonom romana in estetiki kiča iz osemdesetih. Fluorescenčno oranžno-rožnato nebo in razkošna kostumografija bi lahko bili vzeti naravnost s platnic cenenih zgodovinskih ljubezenskih romanov – ti so nenazadnje navdihnili tudi plakat filma. Mogočna scenografija prehaja med meglenimi travnatimi griči in izumetničenimi notranjščinami, ki obenem spominjajo na Drakulo Francisa Forda Coppole in Rocky Horror Picture Show režiserja Jima Sharmana. Namesto zgodovinsko ali literarno ustrezne priredbe nam Fennell s tem ponudi čutno, impresionistično, stilizirano izkušnjo. Če uspemo ob ogledu tudi sami popolnoma zanemariti izvirni roman, lahko s potopitvijo v to izkušnjo film doživimo kot učinkovit, koherenten in estetsko presunljiv izdelek. Bere: Maja Moll Piše: Vanja Gajić
V poznih 70. letih, v obdobju brazilske vojaške diktature, nekdanji profesor Armando Solimões pod krinko potuje v nekakšno komuno, zavetišče za politične begunce, kjer nadaljuje svoje življenje kot Marcelo. Medtem ko raziskuje tudi preteklost svoje družine in se druži z drugimi disidenti, njegovi nekdanji nasprotniki nadenj pošljejo atentatorje ... V današnjem času študentke zgodovine raziskujejo dokumente o brazilski preteklosti in skušajo z avdioposnetki rekonstruirati mrežo političnega odpora; pri tem pa v živo srečajo tudi zdravnika, nenavadno podobnega Armandu. Povzetek zgodbe brazilskega celovečerca Tajni agent (O Agente Secreto, 2025) pove pravzaprav zelo malo o tem vznemirljivem filmskem organizmu, ki ga podpisuje scenarist in režiser Kleber Mendonça Filho. Film postavi enačaj med osebnim in političnim; medtem ko gledalec skoraj kot forenzik po koščkih sestavlja usodo profesorja Armanda, se pred nami izrisuje tudi freska brazilske družbe in časa, oziroma značaja nekega represivnega obdobja. A hkrati je film na nek način zelo igriv, tudi duhovit; Mendonça Filho se spretno poigrava z nekaterimi žanrskimi zakonitostmi, etnološkimi posebnostmi in suvereno plava v »grindhouse« barvni paleti, ki še dodatno priklicuje sedemdeseta leta. Uspe mu biti celo smešen na preganjavičen na način Kafke, z vdori absurda, ki pa hkrati sledi sanjski logiki pripovedi. Ali bolje rečeno, pošlje nas na potovanje po meandrih spomina, ki preskakujejo med časovnimi obdobji, dogodki in identitetami. Film bi s svojo konstrukcijo zlahka zdrsnil v neprebavljiv solipsizem, vendar brez skrbi: ves čas smo v varnih rokah zrelega avtorja, ki ga je užitek opazovati pri delu. Na lanskem festivalu v Cannesu sta bila nagrajena Mendonça Filho kot režiser in Wagner Moura kot glavni igralec; njegov portret zadržanega intelektualca pooseblja tudi samega gledalca kot »divjega detektiva«, če lahko uporabim sintagmo Roberta Bolaña. Ta se mora znajti v kaotičnih situacijah, kjer nihče ni nujno to, za kar se sprva predstavlja, in kjer posamezna podoba ni nujno tudi resnična. Morda je neko širšo zgodovinsko resnico zares mogoče izkusiti samo z bogatim mozaikom fiktivnih anekdot. Tajni agent je slikovita, karnevalska filmska izkušnja mojstrskega cineasta, ki v domiselnem valovanju pripovedi utopi bolečino zgodovinske izkušnje. Film zares velikega platna in velikega avtorskega zamaha. In – nenazadnje – tudi slovo Uda Kierja, ki tu nastopi v svoji zadnji filmski vlogi. Bere: Igor Velše Piše: Gorazd Trušnovec
V poznih 70. letih, v obdobju brazilske vojaške diktature, nekdanji profesor Armando Solimões pod krinko potuje v nekakšno komuno, zavetišče za politične begunce, kjer nadaljuje svoje življenje kot Marcelo. Medtem ko raziskuje tudi preteklost svoje družine in se druži z drugimi disidenti, njegovi nekdanji nasprotniki nadenj pošljejo atentatorje ... V današnjem času študentke zgodovine raziskujejo dokumente o brazilski preteklosti in skušajo z avdioposnetki rekonstruirati mrežo političnega odpora; pri tem pa v živo srečajo tudi zdravnika, nenavadno podobnega Armandu. Povzetek zgodbe brazilskega celovečerca Tajni agent (O Agente Secreto, 2025) pove pravzaprav zelo malo o tem vznemirljivem filmskem organizmu, ki ga podpisuje scenarist in režiser Kleber Mendonça Filho. Film postavi enačaj med osebnim in političnim; medtem ko gledalec skoraj kot forenzik po koščkih sestavlja usodo profesorja Armanda, se pred nami izrisuje tudi freska brazilske družbe in časa, oziroma značaja nekega represivnega obdobja. A hkrati je film na nek način zelo igriv, tudi duhovit; Mendonça Filho se spretno poigrava z nekaterimi žanrskimi zakonitostmi, etnološkimi posebnostmi in suvereno plava v »grindhouse« barvni paleti, ki še dodatno priklicuje sedemdeseta leta. Uspe mu biti celo smešen na preganjavičen na način Kafke, z vdori absurda, ki pa hkrati sledi sanjski logiki pripovedi. Ali bolje rečeno, pošlje nas na potovanje po meandrih spomina, ki preskakujejo med časovnimi obdobji, dogodki in identitetami. Film bi s svojo konstrukcijo zlahka zdrsnil v neprebavljiv solipsizem, vendar brez skrbi: ves čas smo v varnih rokah zrelega avtorja, ki ga je užitek opazovati pri delu. Na lanskem festivalu v Cannesu sta bila nagrajena Mendonça Filho kot režiser in Wagner Moura kot glavni igralec; njegov portret zadržanega intelektualca pooseblja tudi samega gledalca kot »divjega detektiva«, če lahko uporabim sintagmo Roberta Bolaña. Ta se mora znajti v kaotičnih situacijah, kjer nihče ni nujno to, za kar se sprva predstavlja, in kjer posamezna podoba ni nujno tudi resnična. Morda je neko širšo zgodovinsko resnico zares mogoče izkusiti samo z bogatim mozaikom fiktivnih anekdot. Tajni agent je slikovita, karnevalska filmska izkušnja mojstrskega cineasta, ki v domiselnem valovanju pripovedi utopi bolečino zgodovinske izkušnje. Film zares velikega platna in velikega avtorskega zamaha. In – nenazadnje – tudi slovo Uda Kierja, ki tu nastopi v svoji zadnji filmski vlogi. Bere: Igor Velše Piše: Gorazd Trušnovec
Severovzhod države je prizadelo močno sneženje, ki je ohromilo cestni in železniški promet, več deset tisoč ljudi na Štajerskem in Koroškem je ostalo brez elektrike. Zaradi obsežnega snegoloma so ljudem ponekod odsvetovali zadrževanje zunaj. Intervencijske službe delajo s polno paro. Po besedah Darje Kocjan iz Slovenskih železnic vlaki zamujajo, a razmere se izboljšujejo. Na območju Ptuja utegne pitna voda postati kalna zaradi ustavljenih črpališč. Druge teme: - Opozicija z ustavno presojo nad prispevek za dolgotrajno oskrb. - Teheran in Washington znova izmenujeta grožnje in vabila k pogajanjem. - Mariborski svetniki z več pomisleki glede graditve sežigalnice.
Severovzhod države je prizadelo močno sneženje, ki je ohromilo cestni in železniški promet, več deset tisoč ljudi na Štajerskem in Koroškem je ostalo brez elektrike. Zaradi obsežnega snegoloma so ljudem ponekod odsvetovali zadrževanje zunaj. Intervencijske službe delajo s polno paro. Po besedah Darje Kocjan iz Slovenskih železnic vlaki zamujajo, a razmere se izboljšujejo. Na območju Ptuja utegne pitna voda postati kalna zaradi ustavljenih črpališč. Druge teme: - Opozicija z ustavno presojo nad prispevek za dolgotrajno oskrb. - Teheran in Washington znova izmenujeta grožnje in vabila k pogajanjem. - Mariborski svetniki z več pomisleki glede graditve sežigalnice.
Luka Koper je lani ob večjem pretovoru kontejnerjev in avtomobilov ter višjih prihodkih iz skladiščnin pridelala 380 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 15 odstotkov več kot v letu prej. Čisti dobiček se je zvišal za 35 odstotkov na 81,5 milijona evrov. Za osem odstotkov je povečala tudi število zaposlenih. V oddaji tudi o tem: - Zaradi birokratskega zapleta v dveh občinah na Goriškem umaknili razpis za protitočno zaščito. - Začelo se je zbiranje vlog v kmetijstvu za letos. - Na olimpijskih igrah danes slovenske barve zastopa Jakov Fak.
Luka Koper je lani ob večjem pretovoru kontejnerjev in avtomobilov ter višjih prihodkih iz skladiščnin pridelala 380 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 15 odstotkov več kot v letu prej. Čisti dobiček se je zvišal za 35 odstotkov na 81,5 milijona evrov. Za osem odstotkov je povečala tudi število zaposlenih. V oddaji tudi o tem: - Zaradi birokratskega zapleta v dveh občinah na Goriškem umaknili razpis za protitočno zaščito. - Začelo se je zbiranje vlog v kmetijstvu za letos. - Na olimpijskih igrah danes slovenske barve zastopa Jakov Fak.
Iz olimpijske Italije se nam je oglasil Nejc Jemec. Predstavil nam je spremenjeno podobo Cortine d'Ampezzo ter nekaterih drugih bližnjih (in malo manj bližnjih) krajev, v katerih so uredili prizorišča tekmovanj. Govorili smo o mobilnosti osebja in obiskovalcev, nekoliko manj megalomansko zastavljeni organizaciji tekmovanja od običajnih izvedb olimpijskih iger, pa tudi o nekoliko bolj ležerni atmosferi, kar zadeva varnostne protokole.
Iz olimpijske Italije se nam je oglasil Nejc Jemec. Predstavil nam je spremenjeno podobo Cortine d'Ampezzo ter nekaterih drugih bližnjih (in malo manj bližnjih) krajev, v katerih so uredili prizorišča tekmovanj. Govorili smo o mobilnosti osebja in obiskovalcev, nekoliko manj megalomansko zastavljeni organizaciji tekmovanja od običajnih izvedb olimpijskih iger, pa tudi o nekoliko bolj ležerni atmosferi, kar zadeva varnostne protokole.
Novità al cinema ma anche film che raccontano il legame tra la settima arte e lo sport, dai classici come Momenti di gloria o Rocky ai più recenti Marty Supreme e F1. Con Francesco Ruzzier, critico cinematografico.
Novità al cinema ma anche film che raccontano il legame tra la settima arte e lo sport, dai classici come Momenti di gloria o Rocky ai più recenti Marty Supreme e F1. Con Francesco Ruzzier, critico cinematografico.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - ob obilnem sneženju kaos na cestah, prekinjene dobave elektrike in vode ter zaprta vrata nekaterih šol - v Framu odprli obnovljen osrednji vrtec - v Križevcih popoldne odprtje nove šolske telovadnice
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - ob obilnem sneženju kaos na cestah, prekinjene dobave elektrike in vode ter zaprta vrata nekaterih šol - v Framu odprli obnovljen osrednji vrtec - v Križevcih popoldne odprtje nove šolske telovadnice
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju, Janez Gregorc eden od začetnikov slovenskega jazza, v Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju, Janez Gregorc eden od začetnikov slovenskega jazza, v Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Marij Kogoj je ustvaril več del za mlade glasove. Poleg glasbe k pravljični igri Josipa Ribičiča V kraljestvu palčkov je, večinoma med letoma 1922 in 1923, uglasbil več besedil slovenskih pesnikov. Njegove skladbe za otroke in mladino so prvič izšle leta 1924 v Trstu in pozneje doživele še več natisov. Kogojevo glasbo na koncertnih odrih rad oživlja tržaški dirigent Stojan Kuret, ki opus skladatelja še posebej ceni. Njegove skladbe za mladino je kot mlad dirigent prvič posnel z Mladinskim pevskim zborom Glasbene matice Trst, več let pozneje, leta 2005, pa z Vokalno skupino Čarnice.
Marij Kogoj je ustvaril več del za mlade glasove. Poleg glasbe k pravljični igri Josipa Ribičiča V kraljestvu palčkov je, večinoma med letoma 1922 in 1923, uglasbil več besedil slovenskih pesnikov. Njegove skladbe za otroke in mladino so prvič izšle leta 1924 v Trstu in pozneje doživele še več natisov. Kogojevo glasbo na koncertnih odrih rad oživlja tržaški dirigent Stojan Kuret, ki opus skladatelja še posebej ceni. Njegove skladbe za mladino je kot mlad dirigent prvič posnel z Mladinskim pevskim zborom Glasbene matice Trst, več let pozneje, leta 2005, pa z Vokalno skupino Čarnice.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V Mariboru bo konec tedna potekala tridnevna 41. mednarodna zimska plesna šola, na kateri bodo plesalci, koreografi, mentorji in drugi ljubitelji plesa dobili novo znanje z različnih področjih in o različnih plesnih zvrsteh ter izmenjali izkušnje. Obiskali smo tudi Galerijo Murska Sobota, kjer je na ogled ena najpomembnejših zasebnih umetniških zbirk pri nas, zbirka Galerije Žula, in kjer bodo letos med drugim posebej izpostavili mlade pomurske ustvarjalce.
V Mariboru bo konec tedna potekala tridnevna 41. mednarodna zimska plesna šola, na kateri bodo plesalci, koreografi, mentorji in drugi ljubitelji plesa dobili novo znanje z različnih področjih in o različnih plesnih zvrsteh ter izmenjali izkušnje. Obiskali smo tudi Galerijo Murska Sobota, kjer je na ogled ena najpomembnejših zasebnih umetniških zbirk pri nas, zbirka Galerije Žula, in kjer bodo letos med drugim posebej izpostavili mlade pomurske ustvarjalce.
Vse klasične italijanske jedi so nastale iz pomanjkanja, pravi italijanski kuhar Maurizio Meccoli. Bolonjsko omako so recimo začeli kuhati bolonjski mesarji, ki so po koncu tedna zmleli vse ostanke mesa, ki jih čez teden niso uspeli prodati. Zalili so jih z vinom, jim dodali zelenjavo in jih dolgo kuhali, da so se znebili vseh neprijetnih priokusov starega mesa. Na začetku so bolonjsko omako pripravljali brez paradižnika, tega so začeli dodajati pozneje. V tokratni Mimo grede bomo v nekaj minut stisnili okuse, ki nastajajo več ur. Vsaj šest ur bomo namreč potrebovali za pravo italijansko bolonjsko omako!
Vse klasične italijanske jedi so nastale iz pomanjkanja, pravi italijanski kuhar Maurizio Meccoli. Bolonjsko omako so recimo začeli kuhati bolonjski mesarji, ki so po koncu tedna zmleli vse ostanke mesa, ki jih čez teden niso uspeli prodati. Zalili so jih z vinom, jim dodali zelenjavo in jih dolgo kuhali, da so se znebili vseh neprijetnih priokusov starega mesa. Na začetku so bolonjsko omako pripravljali brez paradižnika, tega so začeli dodajati pozneje. V tokratni Mimo grede bomo v nekaj minut stisnili okuse, ki nastajajo več ur. Vsaj šest ur bomo namreč potrebovali za pravo italijansko bolonjsko omako!
Konec preteklega leta je izšla nova knjiga Inter montes: Kobariška tisočletja. Izdala jo je Fundacija Poti miru v Posočju ob 30. obletnici ustanovitve Občine Kobarid. Avtorji v svojih prispevkih orišejo zgodovino tega območja vse od kamene dobe do današnjih dni. S tem želijo bralcem približati bogato izročilo teh krajev, pravi odgovorni urednik publikacije Mihael Uršič. Hkrati opozarja, kako pomembno je sistematično zbiranje osebnih pričevanj ter fotografskega in dokumentarnega gradiva.
Konec preteklega leta je izšla nova knjiga Inter montes: Kobariška tisočletja. Izdala jo je Fundacija Poti miru v Posočju ob 30. obletnici ustanovitve Občine Kobarid. Avtorji v svojih prispevkih orišejo zgodovino tega območja vse od kamene dobe do današnjih dni. S tem želijo bralcem približati bogato izročilo teh krajev, pravi odgovorni urednik publikacije Mihael Uršič. Hkrati opozarja, kako pomembno je sistematično zbiranje osebnih pričevanj ter fotografskega in dokumentarnega gradiva.
Na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru je Slovenija osvojila tri medalje. Za dve je poskrbela alpska smučarka Tina Maze, smučarska tekačica Petra Majdič pa se je na oder za zmagovalke prebila z zlomljenimi rebri.
Na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru je Slovenija osvojila tri medalje. Za dve je poskrbela alpska smučarka Tina Maze, smučarska tekačica Petra Majdič pa se je na oder za zmagovalke prebila z zlomljenimi rebri.
Igor Gombač že skoraj 30 let živi v Cortini d'Ampezzo. V Dolomite se je preselil iz Trsta, navdušuje ga narava, vsak prosti trenutek skuša preživeti v hribih. Pravi, da so igre prinesle veliko dobre volje in tudi nekaj kaosa. Njegov najljubši dogodek z iger pa ni povezan z zimskim športnikom.
Igor Gombač že skoraj 30 let živi v Cortini d'Ampezzo. V Dolomite se je preselil iz Trsta, navdušuje ga narava, vsak prosti trenutek skuša preživeti v hribih. Pravi, da so igre prinesle veliko dobre volje in tudi nekaj kaosa. Njegov najljubši dogodek z iger pa ni povezan z zimskim športnikom.
Tokrat vas vabimo v družbo Ceneta Prevca in Gašperja Berganta. Cene Prevc je nekdanji slovenski skakalni šampion, lastnik medalje z Olimpijskih iger, zdaj pa je komentator, stand up komik in gostinec. Gašper Bergant pa je eden izmed najbolj prepoznavnih imen slovenske stand-up scene. Skupaj z drugimi stand-up komiki navdušujeta v komediji Janezi. Z njima se bo pogovarjala Bernarda Žarn.
Tokrat vas vabimo v družbo Ceneta Prevca in Gašperja Berganta. Cene Prevc je nekdanji slovenski skakalni šampion, lastnik medalje z Olimpijskih iger, zdaj pa je komentator, stand up komik in gostinec. Gašper Bergant pa je eden izmed najbolj prepoznavnih imen slovenske stand-up scene. Skupaj z drugimi stand-up komiki navdušujeta v komediji Janezi. Z njima se bo pogovarjala Bernarda Žarn.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saša Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celotnem tednu.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saša Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celotnem tednu.
Zadnje in najobsežnejše Osterčevo delo je baletna pantomima Iluzije v treh dejanjih in osmih slikah, ki jo je ustvarjal med letoma 1937 in 1941. Skladatelj je dokončal in v samozaložbi izdal klavirski izvleček. Orkestrsko partituro je dokončal le do začetka pete slike, saj se je po hudi napredujoči bolezni 23. maja 1941 za vedno poslovil.
Zadnje in najobsežnejše Osterčevo delo je baletna pantomima Iluzije v treh dejanjih in osmih slikah, ki jo je ustvarjal med letoma 1937 in 1941. Skladatelj je dokončal in v samozaložbi izdal klavirski izvleček. Orkestrsko partituro je dokončal le do začetka pete slike, saj se je po hudi napredujoči bolezni 23. maja 1941 za vedno poslovil.
Kanada-Finska in ZDA-Slovaška sta polfinalna para moškega hokejskega turnirja. Le Slovaki za preboj med štiri niso potrebovali podaljška. Čehi so proti Kanadčanom vdrugo povedli, potem ko so zadeli z igralcem preveč na ledu, preden so se favoriti rešili. Marko Pangerc iz Milana poroča, da v zvezdniški zasedbi Kanadčanov izstopa bliskoviti Connor McDavid, Dare Rupar pa pravi, da bo tudi v moški tekaški preizkušnji na 50 kilometrov Johannes Hesflot Klaebo izrazit favorit. Pangerc in Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem
Kanada-Finska in ZDA-Slovaška sta polfinalna para moškega hokejskega turnirja. Le Slovaki za preboj med štiri niso potrebovali podaljška. Čehi so proti Kanadčanom vdrugo povedli, potem ko so zadeli z igralcem preveč na ledu, preden so se favoriti rešili. Marko Pangerc iz Milana poroča, da v zvezdniški zasedbi Kanadčanov izstopa bliskoviti Connor McDavid, Dare Rupar pa pravi, da bo tudi v moški tekaški preizkušnji na 50 kilometrov Johannes Hesflot Klaebo izrazit favorit. Pangerc in Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem
Kurilne naprave za lokalno ogrevanje so običajno namenjene ogrevanju prostora, v katerem so postavljene. Pri njihovi uporabi moramo paziti, da v napravo pride dovolj zraka za zgorevanje in poskrbeti za kakovosten odvod dimnih plinov. Kaj pomeni toplozračni in kaj toplovodni kamin? Katere so slabosti odprtih kaminov? Kako zagotoviti zrakotesnost peči? Katere so prednosti lončenih peči? Zakaj so spet priljubljeni večfunkcijski štedilniki na lesna goriva? Gost petkovega svetovalnega servisa na Prvem bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Vprašanja lahko zastavite tudi na spletni strani www.prvi.rtvslo.si.
Kurilne naprave za lokalno ogrevanje so običajno namenjene ogrevanju prostora, v katerem so postavljene. Pri njihovi uporabi moramo paziti, da v napravo pride dovolj zraka za zgorevanje in poskrbeti za kakovosten odvod dimnih plinov. Kaj pomeni toplozračni in kaj toplovodni kamin? Katere so slabosti odprtih kaminov? Kako zagotoviti zrakotesnost peči? Katere so prednosti lončenih peči? Zakaj so spet priljubljeni večfunkcijski štedilniki na lesna goriva? Gost petkovega svetovalnega servisa na Prvem bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Vprašanja lahko zastavite tudi na spletni strani www.prvi.rtvslo.si.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Zaradi sneženja težave v prometu, železniški promet med Mariborom in Ljubljano obstal - Prenova Slomškovega trga za zdaj na čakanju - Štajerska prejemnica prestižnega turističnega naziva
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Zaradi sneženja težave v prometu, železniški promet med Mariborom in Ljubljano obstal - Prenova Slomškovega trga za zdaj na čakanju - Štajerska prejemnica prestižnega turističnega naziva
V svetu mikroorganizmov je lahko vsak encim, ki ga zna mikrob izdelati, svojevrstna prednost. Ta prednost je posebej izrazita pri nekaterih bakterijah in kvasovkah, ki zmorejo s svojimi encimi razgraditi celulozo, ki gradi rastline in je celo najpogostejša biološka snov na Zemlji. In če je razgrajevanje celuloze za mikrobe vir hrane ter način preživetja, človek te njihove načine razgradnje posnema v tehnoloških procesih. Odpadni slama in žagovina na eni strani ter les, travna vlakna na drugi so namreč pomembne surovine za izdelavo papirja, oblačil, pa tudi biogoriva. Eden izmed načinov, kako bi lahko rastlinski material predelali ne s kemikalijami, temveč kar mikrobi samimi, so celulosomi - poseben preplet encimov in proteinov na površini teh enoceličnih organizmov. Na Biotehniški fakulteti tako iščejo okolju prijaznejše načine razgradnje celuloze, kar med drugim raziskuje tokratna gostja Podob znanja doc. dr. Maša Vodovnik z Oddelka za mikrobiologijo Biotehniške fakultete.
V svetu mikroorganizmov je lahko vsak encim, ki ga zna mikrob izdelati, svojevrstna prednost. Ta prednost je posebej izrazita pri nekaterih bakterijah in kvasovkah, ki zmorejo s svojimi encimi razgraditi celulozo, ki gradi rastline in je celo najpogostejša biološka snov na Zemlji. In če je razgrajevanje celuloze za mikrobe vir hrane ter način preživetja, človek te njihove načine razgradnje posnema v tehnoloških procesih. Odpadni slama in žagovina na eni strani ter les, travna vlakna na drugi so namreč pomembne surovine za izdelavo papirja, oblačil, pa tudi biogoriva. Eden izmed načinov, kako bi lahko rastlinski material predelali ne s kemikalijami, temveč kar mikrobi samimi, so celulosomi - poseben preplet encimov in proteinov na površini teh enoceličnih organizmov. Na Biotehniški fakulteti tako iščejo okolju prijaznejše načine razgradnje celuloze, kar med drugim raziskuje tokratna gostja Podob znanja doc. dr. Maša Vodovnik z Oddelka za mikrobiologijo Biotehniške fakultete.
CLAUDE DEBUSSY: MORJE, L. 109 L'ORCHESTRE DE LA SUISSE ROMANDE, Dirigent: ERNEST ANSERMET Švicarski dirigent Ernest Ansermet je umrl 20. februarja leta 1969. MAURICE RAVEL: SONATA ZA VIOLINO IN VIOLONČELO Violina: IGOR OZIM, Violončelo: SUSANNE BASLER SIR MALCOLM HENRY ARNOLD: SIMFONIJA ŠT. 2, OP. 40 Koncertni orkester BBC, Dirigent: BARRY WORDSWORTH Barry Wordsworth danes slavi 78 let. BENJAMIN BRITTEN: NOCTURNAL PO JOHN DOWLANDU ZA SOLO KITARO, OP. 70 Kitara: NORBERT KRAFT DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: SUITA ZA PROMENADNI ORKESTER KRALJEVI ORKESTER CONCERTGEBOUW, Dirigent: RICCARDO CHAILLY Riccardo Chailly danes slavi 73 let.
CLAUDE DEBUSSY: MORJE, L. 109 L'ORCHESTRE DE LA SUISSE ROMANDE, Dirigent: ERNEST ANSERMET Švicarski dirigent Ernest Ansermet je umrl 20. februarja leta 1969. MAURICE RAVEL: SONATA ZA VIOLINO IN VIOLONČELO Violina: IGOR OZIM, Violončelo: SUSANNE BASLER SIR MALCOLM HENRY ARNOLD: SIMFONIJA ŠT. 2, OP. 40 Koncertni orkester BBC, Dirigent: BARRY WORDSWORTH Barry Wordsworth danes slavi 78 let. BENJAMIN BRITTEN: NOCTURNAL PO JOHN DOWLANDU ZA SOLO KITARO, OP. 70 Kitara: NORBERT KRAFT DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: SUITA ZA PROMENADNI ORKESTER KRALJEVI ORKESTER CONCERTGEBOUW, Dirigent: RICCARDO CHAILLY Riccardo Chailly danes slavi 73 let.
Kar koli napiše Barbara Pešut, pa naj bo to pesem, popevka, kratka zgodba ali roman, je nabito z energijo, strastjo, pogosto tudi s humorjem. To velja tudi za pesmi v njeni zbirki Eksplicitne (samozaložba, 2016), seveda tudi za pesem z zgovornim naslovom Kako mi pride. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Kar koli napiše Barbara Pešut, pa naj bo to pesem, popevka, kratka zgodba ali roman, je nabito z energijo, strastjo, pogosto tudi s humorjem. To velja tudi za pesmi v njeni zbirki Eksplicitne (samozaložba, 2016), seveda tudi za pesem z zgovornim naslovom Kako mi pride. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Pred časom smo poročali, da je zasebnik ob cesti, ki pelje od Postojne do Predjamskega gradu, prav do asfaltirane površine odkopal toliko zemljine, da je tam zazijal trimetrski prepad. Cesta je tako poškodovana, da je postala prenevarna za promet, zato sta občina in koncesionar, CPK, tam vzpostavila semaforizirano polovično zaporo prometa. Vendar pa to ni edini nevarni odsek na omenjeni cesti, po kateri avtobusi prevažajo množice turistov do Predjamskega gradu. V oddaji pa tudi o tem: - V Washingtonu je potekalo ustanovno zasedanje Odbora za mir. - Luka Koper je zabeležila rekorden pretovor kontejnerjev. - Nove smernice za potrjevanje učnih gradiv ne bodo posegle v avtonomijo učiteljev, mirijo na ministrstvu. - Izšla je publikacija, ki odstira zgodovino stavbe, v kateri domuje galerija Hermana Pečariča v Piranu.
Pred časom smo poročali, da je zasebnik ob cesti, ki pelje od Postojne do Predjamskega gradu, prav do asfaltirane površine odkopal toliko zemljine, da je tam zazijal trimetrski prepad. Cesta je tako poškodovana, da je postala prenevarna za promet, zato sta občina in koncesionar, CPK, tam vzpostavila semaforizirano polovično zaporo prometa. Vendar pa to ni edini nevarni odsek na omenjeni cesti, po kateri avtobusi prevažajo množice turistov do Predjamskega gradu. V oddaji pa tudi o tem: - V Washingtonu je potekalo ustanovno zasedanje Odbora za mir. - Luka Koper je zabeležila rekorden pretovor kontejnerjev. - Nove smernice za potrjevanje učnih gradiv ne bodo posegle v avtonomijo učiteljev, mirijo na ministrstvu. - Izšla je publikacija, ki odstira zgodovino stavbe, v kateri domuje galerija Hermana Pečariča v Piranu.
CLAUDE DEBUSSY: MORJE, L. 109 L'ORCHESTRE DE LA SUISSE ROMANDE, Dirigent: ERNEST ANSERMET Švicarski dirigent Ernest Ansermet je umrl 20. februarja leta 1969. MAURICE RAVEL: SONATA ZA VIOLINO IN VIOLONČELO Violina: IGOR OZIM, Violončelo: SUSANNE BASLER SIR MALCOLM HENRY ARNOLD: SIMFONIJA ŠT. 2, OP. 40 Koncertni orkester BBC, Dirigent: BARRY WORDSWORTH Barry Wordsworth danes slavi 78 let. BENJAMIN BRITTEN: NOCTURNAL PO JOHN DOWLANDU ZA SOLO KITARO, OP. 70 Kitara: NORBERT KRAFT DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: SUITA ZA PROMENADNI ORKESTER KRALJEVI ORKESTER CONCERTGEBOUW, Dirigent: RICCARDO CHAILLY Riccardo Chailly danes slavi 73 let.
CLAUDE DEBUSSY: MORJE, L. 109 L'ORCHESTRE DE LA SUISSE ROMANDE, Dirigent: ERNEST ANSERMET Švicarski dirigent Ernest Ansermet je umrl 20. februarja leta 1969. MAURICE RAVEL: SONATA ZA VIOLINO IN VIOLONČELO Violina: IGOR OZIM, Violončelo: SUSANNE BASLER SIR MALCOLM HENRY ARNOLD: SIMFONIJA ŠT. 2, OP. 40 Koncertni orkester BBC, Dirigent: BARRY WORDSWORTH Barry Wordsworth danes slavi 78 let. BENJAMIN BRITTEN: NOCTURNAL PO JOHN DOWLANDU ZA SOLO KITARO, OP. 70 Kitara: NORBERT KRAFT DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: SUITA ZA PROMENADNI ORKESTER KRALJEVI ORKESTER CONCERTGEBOUW, Dirigent: RICCARDO CHAILLY Riccardo Chailly danes slavi 73 let.
Tokrat se odpravljamo na pot s književnikom in popotnikom Alešem Štegrom po sledeh njegovega literarnega potopisa Na kraju zapisano. Projekt zaobjema 12 krajev v 12-ih državah, v katerih je avtor na kraju samem napisal 12 literarnih razmislekov, ki so jih spodbudili: dežele in ljudje, njihova zgodovina in usode.
Tokrat se odpravljamo na pot s književnikom in popotnikom Alešem Štegrom po sledeh njegovega literarnega potopisa Na kraju zapisano. Projekt zaobjema 12 krajev v 12-ih državah, v katerih je avtor na kraju samem napisal 12 literarnih razmislekov, ki so jih spodbudili: dežele in ljudje, njihova zgodovina in usode.
Sneženje je zajelo večino države, največ težav pa zdaj sneg povzroča severovzhodu. Zaradi sneženje je prekinjena železniška povezava med Mariborom in Celjem. Zaradi plužnih skupin ponekod nastajajo zastoji, poročajo tudi o zdrsih tovornih vozil. Vremenoslovci opozarjajo na nevarnost snegoloma, ki je možen predvsem na območju Pohorja, Kozjaka in Haloz, kjer naj bi zapadle večje količine snega. Krajevno lahko zapade okoli 20, v višjih legah do 40 centimetrov snega. Agencija za okolje je za severovzhod izdala oranžno opozorilo zaradi snega, na severozahoda pa je nevarnost proženja plazov. V oddaji tudi o tem: - V Washingtonu je bilo prvo zasedanje Trumpovega Odbora za mir. Združene države so za njegovo delovanje napovedale 10 milijard dolarjev. - Iran ima po besedah ameriškega predsednika Trumpa le približno 10 časa za sklenitev dogovora, sicer mu grozijo novi napadi. - Celjski nogometaši zmagali na prvi tekmi kvalifikacij za osmino finala Konferenčne lige
Sneženje je zajelo večino države, največ težav pa zdaj sneg povzroča severovzhodu. Zaradi sneženje je prekinjena železniška povezava med Mariborom in Celjem. Zaradi plužnih skupin ponekod nastajajo zastoji, poročajo tudi o zdrsih tovornih vozil. Vremenoslovci opozarjajo na nevarnost snegoloma, ki je možen predvsem na območju Pohorja, Kozjaka in Haloz, kjer naj bi zapadle večje količine snega. Krajevno lahko zapade okoli 20, v višjih legah do 40 centimetrov snega. Agencija za okolje je za severovzhod izdala oranžno opozorilo zaradi snega, na severozahoda pa je nevarnost proženja plazov. V oddaji tudi o tem: - V Washingtonu je bilo prvo zasedanje Trumpovega Odbora za mir. Združene države so za njegovo delovanje napovedale 10 milijard dolarjev. - Iran ima po besedah ameriškega predsednika Trumpa le približno 10 časa za sklenitev dogovora, sicer mu grozijo novi napadi. - Celjski nogometaši zmagali na prvi tekmi kvalifikacij za osmino finala Konferenčne lige
V tokratni oddaji odpiramo vrata podzemlja. Zakaj so jame eden najdragocenejših arhivov človeške preteklosti, kakšne skrivnosti v njih ohranja čas in kako raziskovalci iz drobcev sedimentov, kosti in kapnikov sestavljajo zgodbo o življenju pred tisoči let? O jamski arheologiji, njenem pomenu in presenetljivih odkritjih arheologinja ter jamarka in članica Jamarskega kluba Novo mesto Zvonka Janežič.
V tokratni oddaji odpiramo vrata podzemlja. Zakaj so jame eden najdragocenejših arhivov človeške preteklosti, kakšne skrivnosti v njih ohranja čas in kako raziskovalci iz drobcev sedimentov, kosti in kapnikov sestavljajo zgodbo o življenju pred tisoči let? O jamski arheologiji, njenem pomenu in presenetljivih odkritjih arheologinja ter jamarka in članica Jamarskega kluba Novo mesto Zvonka Janežič.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Preizkušnja na 50 kilometrov v klasični tehniki je na vseh večjih tekmovanjih kraljevska disciplina smučarskega teka. Vse oči športne javnosti bodo uprte v norveškega zvezdnika Johannesa Hoesflota Klaeba, ki je na igrah v Italiji osvojil že pet zlatih odličij.
Preizkušnja na 50 kilometrov v klasični tehniki je na vseh večjih tekmovanjih kraljevska disciplina smučarskega teka. Vse oči športne javnosti bodo uprte v norveškega zvezdnika Johannesa Hoesflota Klaeba, ki je na igrah v Italiji osvojil že pet zlatih odličij.
Med premiero predstave "Catarina ali o lepoti ubijanja fašistov", ki jo je za gledališče v nemškem Bochumu režirala metličanka Mateja Koležnik, se je zgodil incident. Igralca, ki je igral fašista, je občinstvo najprej napadlo z žvižgi in žaljivkami, nekateri so poskušali tudi fizično. Kaj je tako razburilo občinstvo? In ali je to simptom družbe, ki razen nasilja nima pravega odgovora na naraščajoče skrajnosti? O tem Ob osmih z Matejo Koležnik.
Med premiero predstave "Catarina ali o lepoti ubijanja fašistov", ki jo je za gledališče v nemškem Bochumu režirala metličanka Mateja Koležnik, se je zgodil incident. Igralca, ki je igral fašista, je občinstvo najprej napadlo z žvižgi in žaljivkami, nekateri so poskušali tudi fizično. Kaj je tako razburilo občinstvo? In ali je to simptom družbe, ki razen nasilja nima pravega odgovora na naraščajoče skrajnosti? O tem Ob osmih z Matejo Koležnik.
MARCO ENRICO BOSSI: Pogovor z lastovkami iz cikla Trije frančiškanski trenutki, op. 140, št. 2 Orgle: PIER DAMIANO PERETTI FRANZ IGNAZ BECK: SIMFONIA V F-DURU, ŠT.2, OP.1 KOMORNI ORKESTER IZ NOVE ZELANDIJE, Dirigent: DONALD ARMSTRONG NICOLAS CHÉDEVILLE: SONATA V C-DURU, ŠT.1 PHILHARMONISCHES DUO BERLIN: Flavta - IRENA GRAFENAUER in Čembalo - BRIGITTE ENGELHARD Violončelo: JÖRG BAUMANN, Kontrabas: KLAUS STOLL WOLFGANG AMADEUS MOZART: KONCERT ZA TRI KLAVIRJE IN ORKESTER V F-DURU, K. 242 Klavir: CHRISTOPH ESCHENBACH, HELMUT SCHMIDT, JUSTUS FRANTZ, LONDONSKI FILHARMONIČNI ORKESTER, Dirigent: CHRISTOPH ESCHENBACH
MARCO ENRICO BOSSI: Pogovor z lastovkami iz cikla Trije frančiškanski trenutki, op. 140, št. 2 Orgle: PIER DAMIANO PERETTI FRANZ IGNAZ BECK: SIMFONIA V F-DURU, ŠT.2, OP.1 KOMORNI ORKESTER IZ NOVE ZELANDIJE, Dirigent: DONALD ARMSTRONG NICOLAS CHÉDEVILLE: SONATA V C-DURU, ŠT.1 PHILHARMONISCHES DUO BERLIN: Flavta - IRENA GRAFENAUER in Čembalo - BRIGITTE ENGELHARD Violončelo: JÖRG BAUMANN, Kontrabas: KLAUS STOLL WOLFGANG AMADEUS MOZART: KONCERT ZA TRI KLAVIRJE IN ORKESTER V F-DURU, K. 242 Klavir: CHRISTOPH ESCHENBACH, HELMUT SCHMIDT, JUSTUS FRANTZ, LONDONSKI FILHARMONIČNI ORKESTER, Dirigent: CHRISTOPH ESCHENBACH
Danes je petek. Za kristjane prvi postni petek. Tisti dan, torej, ko bo kdo pomislil: »Danes ne smem jesti mesa.« Drug pa se bo ob tem vprašal: »Zakaj že? A res ne smem?!« Vprašanje se zdi razumljivo. Radi imamo jasna pravila. Povej mi, kaj smem. Povej mi, česa ne smem. In bom opravil. Ampak post ni seznam prepovedi. Če je samo to, je precej dolgočasen. In precej prazen. To najlažje razumemo, če se pomnimo na valentinovo. Slab teden nazaj, torej ... Tudi takrat se je marsikomu v misli prikradlo podobno razpoloženje, kot tu in tam komu v današnji postni petek ... Nekakšen občutek obveznosti namreč: Nekaj moram kupiti. Pokazati moram pozornost. Če bi – ali morda celo je – kod to naredil zgolj zato, ker »mora« ... bi zanj tudi valentinovo bilo podobno prazno, kot postni petek, ko nekam moram, ali pač nečesa ne smem. Ljubezen ne razmišlja v kategorijah »moram« in »ne smem«. Ljubezen išče priložnost. Na valentinovo. Ali na postni petek. In post je lahko prav to: priložnost. Saj ne gre za meso. Saj ni Gospod Bog tisti, ki zlasti ob postnih petkih poostreno gleda na zemljo in preverja naše jedilnike. Ne … Post je priložnost. Kdor ga je že preizkusil, ve, da se pri odrekanju zgodi nekaj zanimivega ... Ali pa prebujajočega ... Hitro namreč začutim, kako zelo sem navezan. Kako težko je nekaj izpustiti. To pa je kaj slabo znamenje za mojo svobodo ... Za tisto razsežnost moje biti, zaradi katere se zdim samemu sebi najbolj človek. Če se bom danes nečemu odrekel, naj to ne bo zato, ker »ne smem«. Naj bo zato, ker želim Nekoga postaviti pred sebe. In ker želim srce narediti malo bolj svobodno. Post brez ljubezni je dieta. Post z ljubeznijo pa lahko postane odnos. In začetek procesa globljega samospoznanja. In prvi korak v večjo svobodo. Najlepše reči, ki jih naredimo v življenju, niso tiste, ki jih moramo ... ali tiste, za katere se spodobo, da jih naredimo ... Najlepše reči so tiste, ki jih naredimo, ker jih želimo narediti. Tiste, v katere ujamemo košček svojega srca. Lep in uspešen ... predvsem pa – osvobojen – dan nam vsem želim.
Danes je petek. Za kristjane prvi postni petek. Tisti dan, torej, ko bo kdo pomislil: »Danes ne smem jesti mesa.« Drug pa se bo ob tem vprašal: »Zakaj že? A res ne smem?!« Vprašanje se zdi razumljivo. Radi imamo jasna pravila. Povej mi, kaj smem. Povej mi, česa ne smem. In bom opravil. Ampak post ni seznam prepovedi. Če je samo to, je precej dolgočasen. In precej prazen. To najlažje razumemo, če se pomnimo na valentinovo. Slab teden nazaj, torej ... Tudi takrat se je marsikomu v misli prikradlo podobno razpoloženje, kot tu in tam komu v današnji postni petek ... Nekakšen občutek obveznosti namreč: Nekaj moram kupiti. Pokazati moram pozornost. Če bi – ali morda celo je – kod to naredil zgolj zato, ker »mora« ... bi zanj tudi valentinovo bilo podobno prazno, kot postni petek, ko nekam moram, ali pač nečesa ne smem. Ljubezen ne razmišlja v kategorijah »moram« in »ne smem«. Ljubezen išče priložnost. Na valentinovo. Ali na postni petek. In post je lahko prav to: priložnost. Saj ne gre za meso. Saj ni Gospod Bog tisti, ki zlasti ob postnih petkih poostreno gleda na zemljo in preverja naše jedilnike. Ne … Post je priložnost. Kdor ga je že preizkusil, ve, da se pri odrekanju zgodi nekaj zanimivega ... Ali pa prebujajočega ... Hitro namreč začutim, kako zelo sem navezan. Kako težko je nekaj izpustiti. To pa je kaj slabo znamenje za mojo svobodo ... Za tisto razsežnost moje biti, zaradi katere se zdim samemu sebi najbolj človek. Če se bom danes nečemu odrekel, naj to ne bo zato, ker »ne smem«. Naj bo zato, ker želim Nekoga postaviti pred sebe. In ker želim srce narediti malo bolj svobodno. Post brez ljubezni je dieta. Post z ljubeznijo pa lahko postane odnos. In začetek procesa globljega samospoznanja. In prvi korak v večjo svobodo. Najlepše reči, ki jih naredimo v življenju, niso tiste, ki jih moramo ... ali tiste, za katere se spodobo, da jih naredimo ... Najlepše reči so tiste, ki jih naredimo, ker jih želimo narediti. Tiste, v katere ujamemo košček svojega srca. Lep in uspešen ... predvsem pa – osvobojen – dan nam vsem želim.
Posnetke z največjega sejma zabavne elektronike na svetu CES polnijo roboti. Humanoidni roboti, ki se sprehajajo, pogovarjajo, boksajo, zlagajo perilo, preoblačijo posteljo, zalivajo rože in strežejo pijačo. Zakaj bi in kdaj bomo humanoidnega robota spustili v svoj dom? Kakšne dileme in vprašanja prinaša tehnološki napredek v robotiki?
Posnetke z največjega sejma zabavne elektronike na svetu CES polnijo roboti. Humanoidni roboti, ki se sprehajajo, pogovarjajo, boksajo, zlagajo perilo, preoblačijo posteljo, zalivajo rože in strežejo pijačo. Zakaj bi in kdaj bomo humanoidnega robota spustili v svoj dom? Kakšne dileme in vprašanja prinaša tehnološki napredek v robotiki?
V Washingtonu je včeraj prvič zasedal Odbor za mir, ki bo pod vodstvom ameriškega predsednika Donalda Trumpa bdel nad mirovnim procesom v Gazi in njeno obnovo. Med udeleženci uvodnega srečanja je nekaj prahu dvignila prisotnost evropske komisarke za Sredozemlje Dubravke Šuice, češ da ni nima pristojnosti na področju zunanje politike Unije. V pričakovanju, da bo vabilo v članstvo v odboru sprejelo še več držav, je bilo v ospredju zasedanja zagotavljanje sredstev za delo odbora. V oddaji tudi: - Trump Iranu postavil 10 dnevni rok za sklenitev jedrskega sporazuma. - Nove smernice o šolskih gradivih za zmanjšanje razlik v cenah. - V Intereuropi skrbi pred znižanjem stimulacij po zvišanju minimalne plače.
V Washingtonu je včeraj prvič zasedal Odbor za mir, ki bo pod vodstvom ameriškega predsednika Donalda Trumpa bdel nad mirovnim procesom v Gazi in njeno obnovo. Med udeleženci uvodnega srečanja je nekaj prahu dvignila prisotnost evropske komisarke za Sredozemlje Dubravke Šuice, češ da ni nima pristojnosti na področju zunanje politike Unije. V pričakovanju, da bo vabilo v članstvo v odboru sprejelo še več držav, je bilo v ospredju zasedanja zagotavljanje sredstev za delo odbora. V oddaji tudi: - Trump Iranu postavil 10 dnevni rok za sklenitev jedrskega sporazuma. - Nove smernice o šolskih gradivih za zmanjšanje razlik v cenah. - V Intereuropi skrbi pred znižanjem stimulacij po zvišanju minimalne plače.
Iz Dvorane Marjana Kozine smo neposredno prenašali koncert godalnega ansambla Dissonance z naslovom Srečanje glasbenih tradicij iz evropskih sredozemskih dežel.
Iz Dvorane Marjana Kozine smo neposredno prenašali koncert godalnega ansambla Dissonance z naslovom Srečanje glasbenih tradicij iz evropskih sredozemskih dežel.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Poezija pesnika Milana Novaka išče sozvočje. Neredko ga najde v naravi, še pogosteje pa v klasični glasbi, kot lahko razberemo iz pesniške zbirke z naslovom Skladatelji znotraj iz leta 2019 in iz predlani izdane zbirke Napišite mi glasbo. Igralec Saša Tabaković, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Posneto februarja 2026.
Poezija pesnika Milana Novaka išče sozvočje. Neredko ga najde v naravi, še pogosteje pa v klasični glasbi, kot lahko razberemo iz pesniške zbirke z naslovom Skladatelji znotraj iz leta 2019 in iz predlani izdane zbirke Napišite mi glasbo. Igralec Saša Tabaković, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Posneto februarja 2026.
Mariborski svetniki so se zbrali na februarski redni seji. Na dnevnem redu je bilo kar nekaj odmevnih tem. Med drugim so v prvem branju potrdili novo Celostno prometno strategijo, v drugem pa Strategijo razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Odmevno prenovo Slomškovega trga, ki predvideva ukinitev parkirnih mest, so umaknili in napovedali obširno javno seznanitev. Odredili so tudi preverbo domnevno spornega županovega nakupa občinskih nepremičnin. Najbolj pestra razprava pa se je razvnela glede prijave na državni razpis za energijsko izrabo odpadkov.
Mariborski svetniki so se zbrali na februarski redni seji. Na dnevnem redu je bilo kar nekaj odmevnih tem. Med drugim so v prvem branju potrdili novo Celostno prometno strategijo, v drugem pa Strategijo razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Odmevno prenovo Slomškovega trga, ki predvideva ukinitev parkirnih mest, so umaknili in napovedali obširno javno seznanitev. Odredili so tudi preverbo domnevno spornega županovega nakupa občinskih nepremičnin. Najbolj pestra razprava pa se je razvnela glede prijave na državni razpis za energijsko izrabo odpadkov.
Danes se je uradno začela volilna kampanja pred državnozborskimi volitvami 22-tega marca. Opolnoči poteče tudi rok za vložitev kandidatnih list. Te se vlagajo na volilnih komisijah volilnih enot in ne na državni volilni komisiji, zato še ni znano, koliko je oddanih. Natančna številka bo znana jutri, a kot pove direktor službe državne volilne komisije Igor Zorčič, še ne bo dokončna, saj bodo verjetno potrebni popravki. Danes je tudi zadnji dan, ko lahko volivci, ki bodo na dan volitev začasno v tujini, na portalu e-uprava oddajo vlogo za glasovanje po pošti iz tujine.
Danes se je uradno začela volilna kampanja pred državnozborskimi volitvami 22-tega marca. Opolnoči poteče tudi rok za vložitev kandidatnih list. Te se vlagajo na volilnih komisijah volilnih enot in ne na državni volilni komisiji, zato še ni znano, koliko je oddanih. Natančna številka bo znana jutri, a kot pove direktor službe državne volilne komisije Igor Zorčič, še ne bo dokončna, saj bodo verjetno potrebni popravki. Danes je tudi zadnji dan, ko lahko volivci, ki bodo na dan volitev začasno v tujini, na portalu e-uprava oddajo vlogo za glasovanje po pošti iz tujine.
Slovenski gledališki umetnik in zgodovinar Mirko Mahnič je v duhovito celoto povezal izbor predpustnih in pustnih pesmi iz znamenite zbirke slovenskih ljudskih pesmi Karla Štreklja. Radijski veseljaški koncert tako oživlja duha starega ljudskega izročila. Režiser: Jože Babič Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Sergio Pagani Igralke in igralci – Tone Gogala, Maja Blagovič, Bogdana Bratuž, Savina Remec, Mira Sardoč, Stojan Colja, Vladimir Jurc, Adrijan Rustja Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih RAI, Radio Trst A, februarja 1985.
Slovenski gledališki umetnik in zgodovinar Mirko Mahnič je v duhovito celoto povezal izbor predpustnih in pustnih pesmi iz znamenite zbirke slovenskih ljudskih pesmi Karla Štreklja. Radijski veseljaški koncert tako oživlja duha starega ljudskega izročila. Režiser: Jože Babič Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Sergio Pagani Igralke in igralci – Tone Gogala, Maja Blagovič, Bogdana Bratuž, Savina Remec, Mira Sardoč, Stojan Colja, Vladimir Jurc, Adrijan Rustja Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih RAI, Radio Trst A, februarja 1985.
Kanada-Finska in ZDA-Slovaška sta polfinalna para moškega hokejskega turnirja. V četrtfinalu le Slovaki niso potrebovali podaljška, da so se znova prebili med najboljše štiri na olimpijskem turnirju, favorizirani Kanadčani in Američani pa so do zadnjega trepetali na tekmah s Čehi oziroma Švedi. Radijski reporter Marko Pangerc iz Milana poroča, da so bili Kanadčani precej nejevoljni zaradi sodniškega kriterija na tekmi s Češko. Poškodbo je staknil kapetan Sidney Crosby, Čehi pa so vdrugo povedli, ko so imeli šest igralcev ob vratarju na ledu. Sodniki so to zgrešili, gol je obveljal, Kanadčani pa so tri minute pred koncem rednega dela izsilili podaljšek in potem zmagi z golom Mitcha Marnerja. Precej drugače se je tekma obeh ekip razpletla v skupinskem delu, ko so Kanadčani zmagali s 5:0. Drew Doughty je za Val 202 povedal, da je vedno tako, ko drugič igraš proti isti ekipi na turnirju, dolgoletni soigralec Anžeta Kopitarja v Los Angelesu pa je še dodal, da je bilo dobrodošlo, da so imeli težko tekmo, saj lahko takšne izkušnje ekipo povežejo, kar bi lahko bilo pred tekmami za medalje ključno. Pangerc pravi, da so bili Švedi izjemno poklapani po porazu z Američani. Mika Zibanejad je izenačil v izdihljajih rednega dela tekme, preden je Quinn Hughes poskrbel za ameriško zmago v podaljšku. "Švedi so po tekmi komaj izustili kakšno besedo ali stavek. Takšnega razočaranja ne vidiš vsak dan," pove Pangerc. Olimpijske igre so vendarle le na vsake štiri leta, mnogi hokejisti pa so na svoj olimpijski krst čakali dvanajst let. Toliko časa je namreč minilo, odkar so igralci lige NHL nazadnje igrali na olimpijskih igrah. Član ekipe Vala 202 na zimskih olimpijskih igrah je tudi Dare Rupar, ki pravi, da bo Johannes Hesflot Klaebo tudi v zadnji tekaških preizkušnji izrazit favorit za zlato medaljo, ne glede na vse kilometre, ki jih je v dolini Fiemme na smučeh že odtekel na teh igrah. Rupar pravi, da so imeli Klaebojevi konkurenti najlepše priložnosti, da ga premagajo, na štafetni preizkušnji in v ekipnem sprintu, torej takrat, ko Klaebo ni bil odvisen sam od sebe, ampak je imel zraven ekipne kolege. Presenečenje se je denimo zgodilo v ženski štafeti, ko so Švedinje zaradi padca Ebbe Anderssen ostale brez pričakovanega zlata. Moški tek na 50 kilometrov v klasičnem koraku bo predzadnji dan iger, tekaški spored pa končujejo tekačice, ki bodo letos na olimpijskih igrah prvič tekle na isti razdalji. Najdaljša ženska preizkušnja je bila doslej 30 kilometrov, v Milanu in Cortini pa bodo ženske torej tekle na 50 kilometrov. Marko Pangerc in Dare Rupar se pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.
Kanada-Finska in ZDA-Slovaška sta polfinalna para moškega hokejskega turnirja. V četrtfinalu le Slovaki niso potrebovali podaljška, da so se znova prebili med najboljše štiri na olimpijskem turnirju, favorizirani Kanadčani in Američani pa so do zadnjega trepetali na tekmah s Čehi oziroma Švedi. Radijski reporter Marko Pangerc iz Milana poroča, da so bili Kanadčani precej nejevoljni zaradi sodniškega kriterija na tekmi s Češko. Poškodbo je staknil kapetan Sidney Crosby, Čehi pa so vdrugo povedli, ko so imeli šest igralcev ob vratarju na ledu. Sodniki so to zgrešili, gol je obveljal, Kanadčani pa so tri minute pred koncem rednega dela izsilili podaljšek in potem zmagi z golom Mitcha Marnerja. Precej drugače se je tekma obeh ekip razpletla v skupinskem delu, ko so Kanadčani zmagali s 5:0. Drew Doughty je za Val 202 povedal, da je vedno tako, ko drugič igraš proti isti ekipi na turnirju, dolgoletni soigralec Anžeta Kopitarja v Los Angelesu pa je še dodal, da je bilo dobrodošlo, da so imeli težko tekmo, saj lahko takšne izkušnje ekipo povežejo, kar bi lahko bilo pred tekmami za medalje ključno. Pangerc pravi, da so bili Švedi izjemno poklapani po porazu z Američani. Mika Zibanejad je izenačil v izdihljajih rednega dela tekme, preden je Quinn Hughes poskrbel za ameriško zmago v podaljšku. "Švedi so po tekmi komaj izustili kakšno besedo ali stavek. Takšnega razočaranja ne vidiš vsak dan," pove Pangerc. Olimpijske igre so vendarle le na vsake štiri leta, mnogi hokejisti pa so na svoj olimpijski krst čakali dvanajst let. Toliko časa je namreč minilo, odkar so igralci lige NHL nazadnje igrali na olimpijskih igrah. Član ekipe Vala 202 na zimskih olimpijskih igrah je tudi Dare Rupar, ki pravi, da bo Johannes Hesflot Klaebo tudi v zadnji tekaških preizkušnji izrazit favorit za zlato medaljo, ne glede na vse kilometre, ki jih je v dolini Fiemme na smučeh že odtekel na teh igrah. Rupar pravi, da so imeli Klaebojevi konkurenti najlepše priložnosti, da ga premagajo, na štafetni preizkušnji in v ekipnem sprintu, torej takrat, ko Klaebo ni bil odvisen sam od sebe, ampak je imel zraven ekipne kolege. Presenečenje se je denimo zgodilo v ženski štafeti, ko so Švedinje zaradi padca Ebbe Anderssen ostale brez pričakovanega zlata. Moški tek na 50 kilometrov v klasičnem koraku bo predzadnji dan iger, tekaški spored pa končujejo tekačice, ki bodo letos na olimpijskih igrah prvič tekle na isti razdalji. Najdaljša ženska preizkušnja je bila doslej 30 kilometrov, v Milanu in Cortini pa bodo ženske torej tekle na 50 kilometrov. Marko Pangerc in Dare Rupar se pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.
Raymond Carver (1938–1988) je bil pesnik, pisatelj in esejist, v Literarnem večeru ga spoznamo predvsem kot pesnika, ob tem pa še njegov pesniški svet in razvoj. Avtor literarnega dela Raymond Carver, avtor oddaje in prevajalec Marko Golja, režiser Gregor Tozon, asistentka režije Daša Dovžan, bralka Simona Juvan, interpret Željko Hrs, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marjan Strojan. Posneto 1996.
Raymond Carver (1938–1988) je bil pesnik, pisatelj in esejist, v Literarnem večeru ga spoznamo predvsem kot pesnika, ob tem pa še njegov pesniški svet in razvoj. Avtor literarnega dela Raymond Carver, avtor oddaje in prevajalec Marko Golja, režiser Gregor Tozon, asistentka režije Daša Dovžan, bralka Simona Juvan, interpret Željko Hrs, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marjan Strojan. Posneto 1996.
Na 4. koncertu cikla Carpe artem je v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor prvič nastopil mednarodni klavirski kvartet z violinistko Tanjo Sonc, pianistko Marie-Sophie Hauzel, violistom Ribalom Molaebom in violončelistom Nikolajem Sajkom.
Na 4. koncertu cikla Carpe artem je v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor prvič nastopil mednarodni klavirski kvartet z violinistko Tanjo Sonc, pianistko Marie-Sophie Hauzel, violistom Ribalom Molaebom in violončelistom Nikolajem Sajkom.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Pred tremi leti je ob sedemdeseti obletnici glasbe njegovega starega očeta – ata nazadnje gostoval na Prvem. Pred šestimi leti je s svojim ansamblom sodeloval na enem od štirih Poletnih koncertov iz naših krajev, ki smo jih pripravili na Prvem (v času pandemije, seveda in ob strogih ukrepih). Pravkar se je vrnil iz Španije in gotovo ste veseli, da je tokrat gost oddaje Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Z nami je Sašo Avsenik! Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Pred tremi leti je ob sedemdeseti obletnici glasbe njegovega starega očeta – ata nazadnje gostoval na Prvem. Pred šestimi leti je s svojim ansamblom sodeloval na enem od štirih Poletnih koncertov iz naših krajev, ki smo jih pripravili na Prvem (v času pandemije, seveda in ob strogih ukrepih). Pravkar se je vrnil iz Španije in gotovo ste veseli, da je tokrat gost oddaje Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Z nami je Sašo Avsenik! Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.