Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gost Profila bo svetovno znani violončelist Luka Šulić, virtuoz, ki staplja klasično in popularno glasbo z osupljivo tehnično briljanco in karizmatično odrsko prezenco. S svojimi interpretacijami briše meje med žanri in redefinira vlogo violončela v sodobni glasbi. Kot soustanovitelj dua 2 Cellos je skupaj s Stjepanom Hauserjem navduševal milijone poslušalcev po vsem svetu prav z drznostjo in edinstvenim pristopom. Po koncu sodelovanja v duu je nadaljeval s solistično kariero in različnimi spremljevalnimi ansambli ter poleg priredb najbolj znanih skladb Vivaldija, Bacha in Mozarta, začel ustvarjati tudi lastne. Nekaj jih je izvedel tudi lani v Union Chapel v Londonu, ta koncert bo junija na ogled tudi na TVS, pred tem pa boste v Profilu lahko slišali pogovor z umetnikom, v katerem bo spregovoril o svoji glasbeni karieri, ki se je začela v Veliki Britaniji med študijem na Royal Academy of Music v Londonu. Intervju je bil posnet pred njegovo veliko majsko turnejo po Kanadi in ZDA, med drugim bo nastopil v New Yorku in Washingtonu. Pogovor z Luko Šulićem bo vodila Darja Korez Korenčan.
Gost Profila bo svetovno znani violončelist Luka Šulić, virtuoz, ki staplja klasično in popularno glasbo z osupljivo tehnično briljanco in karizmatično odrsko prezenco. S svojimi interpretacijami briše meje med žanri in redefinira vlogo violončela v sodobni glasbi. Kot soustanovitelj dua 2 Cellos je skupaj s Stjepanom Hauserjem navduševal milijone poslušalcev po vsem svetu prav z drznostjo in edinstvenim pristopom. Po koncu sodelovanja v duu je nadaljeval s solistično kariero in različnimi spremljevalnimi ansambli ter poleg priredb najbolj znanih skladb Vivaldija, Bacha in Mozarta, začel ustvarjati tudi lastne. Nekaj jih je izvedel tudi lani v Union Chapel v Londonu, ta koncert bo junija na ogled tudi na TVS, pred tem pa boste v Profilu lahko slišali pogovor z umetnikom, v katerem bo spregovoril o svoji glasbeni karieri, ki se je začela v Veliki Britaniji med študijem na Royal Academy of Music v Londonu. Intervju je bil posnet pred njegovo veliko majsko turnejo po Kanadi in ZDA, med drugim bo nastopil v New Yorku in Washingtonu. Pogovor z Luko Šulićem bo vodila Darja Korez Korenčan.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
William Shakespeare (1564-1616) je bil osrednji ustvarjalec renesančne dramatike. Izbrali smo odlomek ene njegovih najbolj priljubljenih komedij, Sen kresne noči, ki je nastala okoli leta 1595. V njej se prepletajo usode atenskih plemičev, rokodelcev in vilinskih bitij, v ospredju pa je vprašanje nestanovitne ljubezenske sle. Avtor je navdih črpal iz antike, srednjeveških romanc in Chaucerjevih Canterburyjskih zgodb in ustvaril brezčasno delo o prepletu realnosti in domišljije. Izbrani odlomek z začetka igre pripoveduje o Lisandrovih načrtih za poroko s Hermijo in o Helenini žalosti, ker je Demetrij ne ljubi, ljubi pa Hermijo. Interpretirajo študentki in študent AGRFT: Čarna Lampret, Neža Dvorščak in Maksim Mićković mentorica in režiserka Saške Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, prevajalec Jernej Županič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
William Shakespeare (1564-1616) je bil osrednji ustvarjalec renesančne dramatike. Izbrali smo odlomek ene njegovih najbolj priljubljenih komedij, Sen kresne noči, ki je nastala okoli leta 1595. V njej se prepletajo usode atenskih plemičev, rokodelcev in vilinskih bitij, v ospredju pa je vprašanje nestanovitne ljubezenske sle. Avtor je navdih črpal iz antike, srednjeveških romanc in Chaucerjevih Canterburyjskih zgodb in ustvaril brezčasno delo o prepletu realnosti in domišljije. Izbrani odlomek z začetka igre pripoveduje o Lisandrovih načrtih za poroko s Hermijo in o Helenini žalosti, ker je Demetrij ne ljubi, ljubi pa Hermijo. Interpretirajo študentki in študent AGRFT: Čarna Lampret, Neža Dvorščak in Maksim Mićković mentorica in režiserka Saške Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, prevajalec Jernej Županič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Politično dogajanje kaže, da počasi nastaja desnosredinska vlada. Skupni začasni odbor bi danes v državnem zboru moral med drugim obravnavati predlog zakona o vladi, ki ga je vložila Svoboda, a ga je pred sejo umaknila, potem pa je takoj pohitel SDS in vložil svoj predlog zakona o vladi, ki prinaša 14 resorjev.
Politično dogajanje kaže, da počasi nastaja desnosredinska vlada. Skupni začasni odbor bi danes v državnem zboru moral med drugim obravnavati predlog zakona o vladi, ki ga je vložila Svoboda, a ga je pred sejo umaknila, potem pa je takoj pohitel SDS in vložil svoj predlog zakona o vladi, ki prinaša 14 resorjev.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Tomaž Domicelj se je sredi marca na deset let približal tov. Titu. Pionir rocka na slovenskem je, kot piše v slovenski biografiji, »kantavtor z akustično kitaro in orglicami, ki k besedilom pogosto pristopa z družbeno satiro in zanj značilno »flaškolin« kitarsko tehniko« … Letos je prvega marca skorajda izšla kompilacijska vinilka z naslovom »Življenje je lepo ... Tudi z orkestrom«. Če bo vse lepo in prav, bo resnično kmalu na voljo. Do takrat pa, ne samo v smislu lajšanja pričakovanj, Tomaž Domicelj v oddaji AriZONA na sporedu RA KP ob 20h.
Tomaž Domicelj se je sredi marca na deset let približal tov. Titu. Pionir rocka na slovenskem je, kot piše v slovenski biografiji, »kantavtor z akustično kitaro in orglicami, ki k besedilom pogosto pristopa z družbeno satiro in zanj značilno »flaškolin« kitarsko tehniko« … Letos je prvega marca skorajda izšla kompilacijska vinilka z naslovom »Življenje je lepo ... Tudi z orkestrom«. Če bo vse lepo in prav, bo resnično kmalu na voljo. Do takrat pa, ne samo v smislu lajšanja pričakovanj, Tomaž Domicelj v oddaji AriZONA na sporedu RA KP ob 20h.
Muzikologinja dr. Sonja Kralj že vrsto let raziskuje razvoj, poslanstvo, koncertno, založniško in druge različne dejavnosti Društva slovenskih skladateljev.
Muzikologinja dr. Sonja Kralj že vrsto let raziskuje razvoj, poslanstvo, koncertno, založniško in druge različne dejavnosti Društva slovenskih skladateljev.
Ni samo pevka in besedilopiska ter snovalka glasbe. Je tudi igralka in lutkarica, ki je bila zaposlena v Berlinu, kjer je nastopala v muzikalih. Z njo tokrat ne bomo nabirali vijolic, ki so ji prinesle prepoznavnost na domačih tleh in zaradi katerih so jo označili celo za prešuštnico in tisto fračo, ki s pesmijo razdira zakone: v pogovoru bomo začutili, zakaj se v glasbi tako rada igra. V tem čisto samosvojem prepoznavnem glasbenem slogu rada zahaja v džezovsko interpretacijo in šanson ter obenem razloži, kako in zakaj se v muzikalu poje drugače ter kako interpretacija sama narekuje tehniko – tam pa se počuti najbolj domače (pon).
Ni samo pevka in besedilopiska ter snovalka glasbe. Je tudi igralka in lutkarica, ki je bila zaposlena v Berlinu, kjer je nastopala v muzikalih. Z njo tokrat ne bomo nabirali vijolic, ki so ji prinesle prepoznavnost na domačih tleh in zaradi katerih so jo označili celo za prešuštnico in tisto fračo, ki s pesmijo razdira zakone: v pogovoru bomo začutili, zakaj se v glasbi tako rada igra. V tem čisto samosvojem prepoznavnem glasbenem slogu rada zahaja v džezovsko interpretacijo in šanson ter obenem razloži, kako in zakaj se v muzikalu poje drugače ter kako interpretacija sama narekuje tehniko – tam pa se počuti najbolj domače (pon).
Kako je Tonček zdravil Zemljo. Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Napisal: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Kako je Tonček zdravil Zemljo. Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Napisal: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in celovito upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in celovito upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
SDS je v parlamentarni postopek vložila zakon, ki bi število ministrstev skrčil z 19 na 14. Svoboda je pred tem umaknila svoj predlog za spremembo števila ministrstev, češ da ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade. Kakšna bo, sicer ni jasno, saj desne stranke trdijo, da uradni pogovori o tem ne potekajo. Druge teme: - V Kijevu zadovoljni s sprostitvijo evropske pomoči in novimi sankcijami proti Rusiji - Iran ob podaljšani prekinitvi ognja ne kaže večje pripravljenosti na nove pogovore - Ob dnevu Zemlje v ospredju okoljske krize s podnebnimi spremembami na čelu
SDS je v parlamentarni postopek vložila zakon, ki bi število ministrstev skrčil z 19 na 14. Svoboda je pred tem umaknila svoj predlog za spremembo števila ministrstev, češ da ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade. Kakšna bo, sicer ni jasno, saj desne stranke trdijo, da uradni pogovori o tem ne potekajo. Druge teme: - V Kijevu zadovoljni s sprostitvijo evropske pomoči in novimi sankcijami proti Rusiji - Iran ob podaljšani prekinitvi ognja ne kaže večje pripravljenosti na nove pogovore - Ob dnevu Zemlje v ospredju okoljske krize s podnebnimi spremembami na čelu
Razstava 'Tone Kralj – vizionarski mistik', s katero se v Narodni galeriji v Ljubljani poklanjajo 125-letnici rojstva in 50. obletnici umetnikove smrti, je nastala v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki. V oddaji tudi o predstavi 'Konec epohe', kjer uspe tekst, poln bahavosti, humorja in cinizma, ujeti duha divjanja skupine prijateljev skozi tri različna življenjska obdobja. Osem desetletij dolgo obdobje pa zaobjame razstava Društva slovenskih skladateljev. 22. april je dan planeta Zemlje, ki nas vsako leto opomni, da nimamo rezervnega doma. Zato Iztok Novak v tokratni glasbeni zavesi ponuja nekaj raznolikih skladb z ekološkim sporočilom.
Razstava 'Tone Kralj – vizionarski mistik', s katero se v Narodni galeriji v Ljubljani poklanjajo 125-letnici rojstva in 50. obletnici umetnikove smrti, je nastala v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki. V oddaji tudi o predstavi 'Konec epohe', kjer uspe tekst, poln bahavosti, humorja in cinizma, ujeti duha divjanja skupine prijateljev skozi tri različna življenjska obdobja. Osem desetletij dolgo obdobje pa zaobjame razstava Društva slovenskih skladateljev. 22. april je dan planeta Zemlje, ki nas vsako leto opomni, da nimamo rezervnega doma. Zato Iztok Novak v tokratni glasbeni zavesi ponuja nekaj raznolikih skladb z ekološkim sporočilom.
Londonska pevka in avtorica Jessie Ware ostaja funk-soul diva tudi na na šestem albumu Superbloom. Tolikor bolj, ker je ta vpadljiva posebnost v njenem opusu. Še vedno lahkoten, a vselej bogat in sočen izbor songov Jessie Ware zdaj dobiva novo razsežnost. Če smo Wareovo, ki je na sceno vstopila leta 2012 z delom Devotion, plaho povezovali z rojakinjo Liso Stansfield, sta njeni prejšnji dve albumski deli neomajno izzveneli v romantičnem disco ključu. Jessie Ware se je tako vnevarno približala žanrskemu fevdu, ki ga goreče nadzira Kylie Minogue. Zato je aktualija Superbloom še bolj bohotna. Album je veličastna pop revijalnost, ki si jo brez dinamičnega gospelovskega zbora in dolge četice dolgonogih spremljevalnih plesalk v kostumih iz Moulin Rougea niti ne moremo predstavljati. In začne se dejansko odkrivanje paradigme, ki jo predstavlja Jessie Ware. Drugače rečeno, Britanci v teh nepredvidljivih in neizprosno zahtevnih časih potrebujejo novo Shirley Bassey. Jessie Ware odlično sprejema to vlogo.
Londonska pevka in avtorica Jessie Ware ostaja funk-soul diva tudi na na šestem albumu Superbloom. Tolikor bolj, ker je ta vpadljiva posebnost v njenem opusu. Še vedno lahkoten, a vselej bogat in sočen izbor songov Jessie Ware zdaj dobiva novo razsežnost. Če smo Wareovo, ki je na sceno vstopila leta 2012 z delom Devotion, plaho povezovali z rojakinjo Liso Stansfield, sta njeni prejšnji dve albumski deli neomajno izzveneli v romantičnem disco ključu. Jessie Ware se je tako vnevarno približala žanrskemu fevdu, ki ga goreče nadzira Kylie Minogue. Zato je aktualija Superbloom še bolj bohotna. Album je veličastna pop revijalnost, ki si jo brez dinamičnega gospelovskega zbora in dolge četice dolgonogih spremljevalnih plesalk v kostumih iz Moulin Rougea niti ne moremo predstavljati. In začne se dejansko odkrivanje paradigme, ki jo predstavlja Jessie Ware. Drugače rečeno, Britanci v teh nepredvidljivih in neizprosno zahtevnih časih potrebujejo novo Shirley Bassey. Jessie Ware odlično sprejema to vlogo.
Viola ima svojo stalno vlogo med violino in violončelom. Simfonična pesnitev Don Kihot Richarda Straussa na poseben način združuje vse tri inštrumente. Je pesnitev in simfonija, je pesem s programsko osnovo fantastičnih variacij na viteško temo.
Viola ima svojo stalno vlogo med violino in violončelom. Simfonična pesnitev Don Kihot Richarda Straussa na poseben način združuje vse tri inštrumente. Je pesnitev in simfonija, je pesem s programsko osnovo fantastičnih variacij na viteško temo.
Radomlje in Brinje iz Grosupljega se merita v prvi polfinalni tekmi nogometnega pokala, več pa tudi o svetovnem prvenstvu skupine C, ki bo začetek maja v Zalogu v Ljubljani.
Radomlje in Brinje iz Grosupljega se merita v prvi polfinalni tekmi nogometnega pokala, več pa tudi o svetovnem prvenstvu skupine C, ki bo začetek maja v Zalogu v Ljubljani.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Današnjo oddajo namenjamo spolno prenosljivim okužbam, ki jih je v zadnjih desetletjih vse več. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se vsako leto na novo okuži več kot 370 milijonov ljudi. Slovenija pri tem ni izjema. Te okužbe so večinoma ozdravljive, če jih z ustreznim testiranjem dovolj zgodaj odkrijemo.
Današnjo oddajo namenjamo spolno prenosljivim okužbam, ki jih je v zadnjih desetletjih vse več. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se vsako leto na novo okuži več kot 370 milijonov ljudi. Slovenija pri tem ni izjema. Te okužbe so večinoma ozdravljive, če jih z ustreznim testiranjem dovolj zgodaj odkrijemo.
V Sloveniji se je 30 odstotkov študentov že spogledovalo z idejo, da bi opravljali seksualno delo. So se vrednote med mladimi spremenile? Ali je platforma Only Fans res pot do hitrega zaslužka? O študentskem seksualnem delu, digitalnih platformah in generacijskih razlikah smo se pogovarjali z Živo Gornik, antropologinjo, sociologinjo in doktorsko študentko. V drugem delu oddaje pa smo z dijakinjo II. Gimnazije Hano Špičko odkrivali, zakaj je pomembno, da so mladi izobraženi in aktivni v politiki, nekaj minut pa smo namenili še umetnosti in poeziji.
V Sloveniji se je 30 odstotkov študentov že spogledovalo z idejo, da bi opravljali seksualno delo. So se vrednote med mladimi spremenile? Ali je platforma Only Fans res pot do hitrega zaslužka? O študentskem seksualnem delu, digitalnih platformah in generacijskih razlikah smo se pogovarjali z Živo Gornik, antropologinjo, sociologinjo in doktorsko študentko. V drugem delu oddaje pa smo z dijakinjo II. Gimnazije Hano Špičko odkrivali, zakaj je pomembno, da so mladi izobraženi in aktivni v politiki, nekaj minut pa smo namenili še umetnosti in poeziji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Prekinitev ognja med Združenimi državami in Iranom je na trhlih nogah, Hormuška ožina je spet zaprta in dobava nafte in utekočinjenega zemeljskega plina z Bližnjega vzhoda prekinjena. Napetostim ni videti konca, na stari celini pa se že oblikujejo ukrepi za zagotovitev oskrbe z energenti po še znosnih cenah ob povečani porabi jeseni. Kaj trenutna situacija pomeni za cene nafte, zemeljskega plina in električne energije, kako so te povezane med sabo, kateri so načrtovani ukrepi za ublažitev cenovnih skokov v Evropi in doma ter kako zanesljiva je oskrba? O vsem tem, pa tudi o načrtih Evrope za večjo energetsko neodvisnost v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Nada Drobne Popović, generalna direktorica Gen energije; Matija Bitenc, glavni direktor Plinovodov; Tilen Šarlah, finančni analitik; Duška Godina, direktorica Agencije za energijo. Avtorica oddaje Erna Strniša
Prekinitev ognja med Združenimi državami in Iranom je na trhlih nogah, Hormuška ožina je spet zaprta in dobava nafte in utekočinjenega zemeljskega plina z Bližnjega vzhoda prekinjena. Napetostim ni videti konca, na stari celini pa se že oblikujejo ukrepi za zagotovitev oskrbe z energenti po še znosnih cenah ob povečani porabi jeseni. Kaj trenutna situacija pomeni za cene nafte, zemeljskega plina in električne energije, kako so te povezane med sabo, kateri so načrtovani ukrepi za ublažitev cenovnih skokov v Evropi in doma ter kako zanesljiva je oskrba? O vsem tem, pa tudi o načrtih Evrope za večjo energetsko neodvisnost v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Nada Drobne Popović, generalna direktorica Gen energije; Matija Bitenc, glavni direktor Plinovodov; Tilen Šarlah, finančni analitik; Duška Godina, direktorica Agencije za energijo. Avtorica oddaje Erna Strniša
Glasbeni utrip tokrat v ospredje postavlja balet. Poročali bomo o premieri Alice v čudežni deželi v režiji in koreografiji Howarda Quintera Lopeza, ki smo jo obiskali v SNG Operi in baletu Ljubljana. Sledilo bo še nekaj dogodkov, predvsem iz Cankarjevega doma: dotaknili se bomo petega koncerta Zlatega abonmaja s Simfoničnim orkestrom iz Vancouvra ter tretjega koncerta cikla Sodobne orkestrske skladbe, na katerem je zazvenelo delo Alexa Hrena. Nadaljevali bomo s koncertom Kromatike – sedmim po vrsti –, kjer se bomo posvetili domači virtuozinji, violončelistki Sari Čano. Družinski abonma Slovenske filharmonije je te dni predstavil še zadnji koncert sezone, ob koncu oddaje pa še kanček opere: bili smo tudi na predstavi Lohengrina Richarda Wagnerja v Benetkah.
Glasbeni utrip tokrat v ospredje postavlja balet. Poročali bomo o premieri Alice v čudežni deželi v režiji in koreografiji Howarda Quintera Lopeza, ki smo jo obiskali v SNG Operi in baletu Ljubljana. Sledilo bo še nekaj dogodkov, predvsem iz Cankarjevega doma: dotaknili se bomo petega koncerta Zlatega abonmaja s Simfoničnim orkestrom iz Vancouvra ter tretjega koncerta cikla Sodobne orkestrske skladbe, na katerem je zazvenelo delo Alexa Hrena. Nadaljevali bomo s koncertom Kromatike – sedmim po vrsti –, kjer se bomo posvetili domači virtuozinji, violončelistki Sari Čano. Družinski abonma Slovenske filharmonije je te dni predstavil še zadnji koncert sezone, ob koncu oddaje pa še kanček opere: bili smo tudi na predstavi Lohengrina Richarda Wagnerja v Benetkah.
Čeprav samospevi niso bili v ospredju njegovega ustvarjanja, jih je pisal ves čas – približno 40 let, kot je trajala njegova glasbena kariera. Večina jih je kljub temu nastala v 40-ih letih 19. stoletja, k številnim pa se je vračal večkrat, jih revidiral ali jih preoblikoval v samostojne klavirske skladbe. Nekatere njegove samospeve bosta poustvarila sopranistka Margaret Price in tenorist Kevin Mcmillan.
Čeprav samospevi niso bili v ospredju njegovega ustvarjanja, jih je pisal ves čas – približno 40 let, kot je trajala njegova glasbena kariera. Večina jih je kljub temu nastala v 40-ih letih 19. stoletja, k številnim pa se je vračal večkrat, jih revidiral ali jih preoblikoval v samostojne klavirske skladbe. Nekatere njegove samospeve bosta poustvarila sopranistka Margaret Price in tenorist Kevin Mcmillan.
V okviru letošnjih 40. Slovenskih glasbenih dnevov, ki so se pričeli v petek 17. aprila, končali pa se bodo jutri s koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, je danes v Viteški dvorani v Križankah v Ljubljani potekal tudi dopoldanski program razprav, predstavitev in premier, posvečenih razvoju slovenske glasbene umetnosti, radijskim praksam ter zgodovinskim in sodobnim ustvarjalnim projektom.
V okviru letošnjih 40. Slovenskih glasbenih dnevov, ki so se pričeli v petek 17. aprila, končali pa se bodo jutri s koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, je danes v Viteški dvorani v Križankah v Ljubljani potekal tudi dopoldanski program razprav, predstavitev in premier, posvečenih razvoju slovenske glasbene umetnosti, radijskim praksam ter zgodovinskim in sodobnim ustvarjalnim projektom.
Na malem odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici bo drevi in jutri ob 20. uri premiera drame Konec epohe, ki je nastala v koprodukciji novogoriškega gledališkega ansambla s Kulturno umetniškim društvom Svobodno neinstitucionalno gledališče in Cankarjevim domom Ljubljana. Besedilo hrvaškega dramatika, dramaturga in pisatelja Dina Pešuta ponuja odkrito, pristno, neposredno in duhovito razlago sveta mladih. V režiji se je prvič preizkusil Jaka Smerkolj Simoneti, ki Pešutovo literarno ustvarjanje zelo dobro spremlja.
Na malem odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici bo drevi in jutri ob 20. uri premiera drame Konec epohe, ki je nastala v koprodukciji novogoriškega gledališkega ansambla s Kulturno umetniškim društvom Svobodno neinstitucionalno gledališče in Cankarjevim domom Ljubljana. Besedilo hrvaškega dramatika, dramaturga in pisatelja Dina Pešuta ponuja odkrito, pristno, neposredno in duhovito razlago sveta mladih. V režiji se je prvič preizkusil Jaka Smerkolj Simoneti, ki Pešutovo literarno ustvarjanje zelo dobro spremlja.
Odkrito, pristno, neposredno nas bo med mlade popeljala premiera milenijske drame Konec epohe na malem odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici. V režiji se je prvič preizkusil Jaka Smerkolj Simoneti. Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega pa bo predstava Buržoazija, navdihnjena po filmu Luisa Buñuela, smešila ne le predstavnike elite, premožnežev, ki se skušajo zbrati na večerji, temveč nastavljala zrcalo družbeno-razrednemu ustroju v celoti. Subtilno, prepleteno z humorjem, ki se napaja iz absurda, v nadrealistični maniri. Režira jo Nina Ramšak Marković. In še zadnji koncert letošnjega koncertnega abonmaja z naslovom Sosedje Zavoda Celeia Celje napovedujemo, v okviru letošnjih 40. Slovenskih glasbenih dni pa je v Viteški dvorani v Križankah potekal tudi dopoldanski program razprav, predstavitev in premier, posvečenih razvoju slovenske glasbene umetnosti, radijskim praksam ter zgodovinskim in sodobnim ustvarjalnim projektom.
Odkrito, pristno, neposredno nas bo med mlade popeljala premiera milenijske drame Konec epohe na malem odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici. V režiji se je prvič preizkusil Jaka Smerkolj Simoneti. Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega pa bo predstava Buržoazija, navdihnjena po filmu Luisa Buñuela, smešila ne le predstavnike elite, premožnežev, ki se skušajo zbrati na večerji, temveč nastavljala zrcalo družbeno-razrednemu ustroju v celoti. Subtilno, prepleteno z humorjem, ki se napaja iz absurda, v nadrealistični maniri. Režira jo Nina Ramšak Marković. In še zadnji koncert letošnjega koncertnega abonmaja z naslovom Sosedje Zavoda Celeia Celje napovedujemo, v okviru letošnjih 40. Slovenskih glasbenih dni pa je v Viteški dvorani v Križankah potekal tudi dopoldanski program razprav, predstavitev in premier, posvečenih razvoju slovenske glasbene umetnosti, radijskim praksam ter zgodovinskim in sodobnim ustvarjalnim projektom.
Bližajoča se energetska kriza bo tako resna kot tisti v letih 1973 in 2022 skupaj, je danes poudaril evropski komisar za energijo Dan Joergensen. Bruselj je zato med drugim podal priporočila za zmanjšanje porabe energije v gospodinjstvih in gospodarstvu ter napovedal zapolnitev skladišč plina še pred zimo. Joergenssen je še napovedal pospešitev prizadevanj za boljše spremljanje zalog goriv v povezavi, tudi letalskega. Druge teme: - Madžarska in Slovaška sta vendarle znova pričakali rusko nafto, ki je po ukrajinskem popravilu naftovoda Družba znova stekla po njem, Ukrajina pa se je razveselila današnje novice iz Bruslja. Stalni predstavniki članic Unije so se namreč dogovorili o izplačilu 90 milijard evrov vrednega posojila Kijevu in 20-tem svežnju sankcij proti Moskvi. - Spremembe zakona o vladi, ki jih je predlagalo Gibanje Svoboda, je njena poslanska skupina umaknila še pred začetkom obravnave na današnji prvi seji parlamentarnega skupnega odbora. Kot so pojasnili, ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade, kot si jo je zamislila nastajajoča koalicija. Medtem je svoj predlog zakona o vladi vložila SDS. Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović pa je izrazil prepričanje, da bi mandatarja lahko izvolili v prvem krogu. - Zaradi zahtevnih razmer v bolnišnici Slovenj Gradec je odstopil začasni strokovni direktor Rok Vačovnik. O odstopu razmišlja tudi poslovni direktor Vladimir Topler, če s pristojnimi ne bodo našli rešitev. GREGOR: Tudi jutri bo sončno, zjutraj bo ponekod slana. KATJA: Z vami sva Gregor Budal in Katja Podgoršek.
Bližajoča se energetska kriza bo tako resna kot tisti v letih 1973 in 2022 skupaj, je danes poudaril evropski komisar za energijo Dan Joergensen. Bruselj je zato med drugim podal priporočila za zmanjšanje porabe energije v gospodinjstvih in gospodarstvu ter napovedal zapolnitev skladišč plina še pred zimo. Joergenssen je še napovedal pospešitev prizadevanj za boljše spremljanje zalog goriv v povezavi, tudi letalskega. Druge teme: - Madžarska in Slovaška sta vendarle znova pričakali rusko nafto, ki je po ukrajinskem popravilu naftovoda Družba znova stekla po njem, Ukrajina pa se je razveselila današnje novice iz Bruslja. Stalni predstavniki članic Unije so se namreč dogovorili o izplačilu 90 milijard evrov vrednega posojila Kijevu in 20-tem svežnju sankcij proti Moskvi. - Spremembe zakona o vladi, ki jih je predlagalo Gibanje Svoboda, je njena poslanska skupina umaknila še pred začetkom obravnave na današnji prvi seji parlamentarnega skupnega odbora. Kot so pojasnili, ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade, kot si jo je zamislila nastajajoča koalicija. Medtem je svoj predlog zakona o vladi vložila SDS. Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović pa je izrazil prepričanje, da bi mandatarja lahko izvolili v prvem krogu. - Zaradi zahtevnih razmer v bolnišnici Slovenj Gradec je odstopil začasni strokovni direktor Rok Vačovnik. O odstopu razmišlja tudi poslovni direktor Vladimir Topler, če s pristojnimi ne bodo našli rešitev. GREGOR: Tudi jutri bo sončno, zjutraj bo ponekod slana. KATJA: Z vami sva Gregor Budal in Katja Podgoršek.
Generator, nadvse zanimiv in priljubljen glasbeni kolektiv, bo sredi meseca maja gostoval v eni od pomladnih epizod iz serije Radio Live. Tik pred pomladjo so vrli Dolenjci postregli z albumom Iluzije, s katerega prihaja tokratna izbranka za Pesem tedna RA KP. Iluzijo predstavlja AninaTrobec.
Generator, nadvse zanimiv in priljubljen glasbeni kolektiv, bo sredi meseca maja gostoval v eni od pomladnih epizod iz serije Radio Live. Tik pred pomladjo so vrli Dolenjci postregli z albumom Iluzije, s katerega prihaja tokratna izbranka za Pesem tedna RA KP. Iluzijo predstavlja AninaTrobec.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Ob današnjem mednarodnem dnevu Zemlje se vrstijo pozivi k resnejšemu in bolj premišljenemu spopadu s podenbnimi spremembami, ki imajo med drugim za posledico hujše in daljše vročinske valove, premile zime brez snega in ekstremne vremenske dogodke. Ti so povezani tudi z globalnim pojavom, znanim pod imenom El Niño, katerega učinki so zaradi segrevanja ozračja še bolj izraziti. Nedolgo nazaj so bile naslovnice medijev polne napovedi o takoimenovanem super el niñu, ki naj bi nas čakal jeseni oziroma pozimi. O tem se je Erna Strniša pogovarjala z Gregorjem Vertačnikom, klimatologom z Agencije za okolje.
Ob današnjem mednarodnem dnevu Zemlje se vrstijo pozivi k resnejšemu in bolj premišljenemu spopadu s podenbnimi spremembami, ki imajo med drugim za posledico hujše in daljše vročinske valove, premile zime brez snega in ekstremne vremenske dogodke. Ti so povezani tudi z globalnim pojavom, znanim pod imenom El Niño, katerega učinki so zaradi segrevanja ozračja še bolj izraziti. Nedolgo nazaj so bile naslovnice medijev polne napovedi o takoimenovanem super el niñu, ki naj bi nas čakal jeseni oziroma pozimi. O tem se je Erna Strniša pogovarjala z Gregorjem Vertačnikom, klimatologom z Agencije za okolje.
Dr. Marko Sremec je strokovnjak medicine dela, prometa in športa, ki pa ima tudi zelo posebno licenco Mednarodne motociklistične zveze. To enostavno povedano pomeni, da kot uradni zdravnik sodeluje tudi na različnih motociklističnih dirkah. Kot zdravnik na motorju posreduje tam, kjer ostala vozila zaradi zahtevnosti terena ne morejo dostopati do poškodovancev. O svojih izkušnjah je spregovoril v terenskem studiu Vala 202 v Centru varne vožnje na Vranskem.
Dr. Marko Sremec je strokovnjak medicine dela, prometa in športa, ki pa ima tudi zelo posebno licenco Mednarodne motociklistične zveze. To enostavno povedano pomeni, da kot uradni zdravnik sodeluje tudi na različnih motociklističnih dirkah. Kot zdravnik na motorju posreduje tam, kjer ostala vozila zaradi zahtevnosti terena ne morejo dostopati do poškodovancev. O svojih izkušnjah je spregovoril v terenskem studiu Vala 202 v Centru varne vožnje na Vranskem.
Srečanje pisateljice Tine Vrščaj in letošnjih maturantov v radijskem studiu, kjer je beseda tekla o maturi, pisanju eseja, pisateljevanju, predvsem pa o romanu Na Klancu. Mladi so imeli za avtorico kar nekaj vprašanj, izvedeli pa smo tudi, kako oni sami razmišljajo o temah, ki jih odpira obvezno maturitetno čtivo: o okoljski problematiki, zasvojenosti s tehnologijo, vprašanju materinstva in starševstva ter o brezbrižnih medosebnih odnosih.
Srečanje pisateljice Tine Vrščaj in letošnjih maturantov v radijskem studiu, kjer je beseda tekla o maturi, pisanju eseja, pisateljevanju, predvsem pa o romanu Na Klancu. Mladi so imeli za avtorico kar nekaj vprašanj, izvedeli pa smo tudi, kako oni sami razmišljajo o temah, ki jih odpira obvezno maturitetno čtivo: o okoljski problematiki, zasvojenosti s tehnologijo, vprašanju materinstva in starševstva ter o brezbrižnih medosebnih odnosih.
S prireditvijo na Glavnem trgu v Mariboru se je na dan Zemlje končala velika občinska okoljska akcija Moji odpadki, moja skrb. Rdeča nit dogajanja in vodenih ogledov v sortirnici in v zbirnem centru Lahova je bila, javnosti predstaviti pot odpadkov, da bi dobili jasno predstavo o tem, kaj se z njimi dogaja po tem, ko jih vržemo v zabojnik. Še zdaleč ni res, da na koncu vse pristane na enem kupu. Cilj odgovornega ravnanja z odpadki je namreč njihova ponovna uporaba oziroma predelava v novo surovino. V središču mesta je bil v živo mikrofon Radia Maribor.
S prireditvijo na Glavnem trgu v Mariboru se je na dan Zemlje končala velika občinska okoljska akcija Moji odpadki, moja skrb. Rdeča nit dogajanja in vodenih ogledov v sortirnici in v zbirnem centru Lahova je bila, javnosti predstaviti pot odpadkov, da bi dobili jasno predstavo o tem, kaj se z njimi dogaja po tem, ko jih vržemo v zabojnik. Še zdaleč ni res, da na koncu vse pristane na enem kupu. Cilj odgovornega ravnanja z odpadki je namreč njihova ponovna uporaba oziroma predelava v novo surovino. V središču mesta je bil v živo mikrofon Radia Maribor.
V našem terenskem studi v Centru varne vožnje na Vranskem smo gostili zanimiv dvojec: o prvi pomoči motoristom neposredno po nesreči sta se pogovorila slovenski motociklistični dirkač Toni Mulec, ki je na letošnjem reliju Dakar v Savdski Arabiji dosegel izjemen uspeh, in zdravnica urgentne medicine, motoristka in tekmovalka v trialu Ines Pezić Pregrad. Pred desetletjem je sama doživela hudo prometno nesrečo, danes pa se kot zdravnica na terenu pogosto srečuje prav s poškodbami motoristov. Kako poteka pomoč v prvih, ključnih minutah? Katere napake najpogosteje naredijo očividci in kaj v resnici odloča o tem, kako bo poškodovanec okreval?
V našem terenskem studi v Centru varne vožnje na Vranskem smo gostili zanimiv dvojec: o prvi pomoči motoristom neposredno po nesreči sta se pogovorila slovenski motociklistični dirkač Toni Mulec, ki je na letošnjem reliju Dakar v Savdski Arabiji dosegel izjemen uspeh, in zdravnica urgentne medicine, motoristka in tekmovalka v trialu Ines Pezić Pregrad. Pred desetletjem je sama doživela hudo prometno nesrečo, danes pa se kot zdravnica na terenu pogosto srečuje prav s poškodbami motoristov. Kako poteka pomoč v prvih, ključnih minutah? Katere napake najpogosteje naredijo očividci in kaj v resnici odloča o tem, kako bo poškodovanec okreval?
V zadnjih desetletjih so v motorističnih krogih vse popularnejši blagoslovi motoristov. Največji pri nas je bil pred dnevi v Mirni Peči, prvi v samostojni državi pa je bil leta 1998 v Novi Štifti. Vse od takrat je njegov skorajda zaščitni znak pater Niko Žvokelj, ki zdaj sicer deluje v Novem mestu, a bo že v ponedeljek motoristično sezono blagoslovil na izvornem mestu – v Novi Štifti.
V zadnjih desetletjih so v motorističnih krogih vse popularnejši blagoslovi motoristov. Največji pri nas je bil pred dnevi v Mirni Peči, prvi v samostojni državi pa je bil leta 1998 v Novi Štifti. Vse od takrat je njegov skorajda zaščitni znak pater Niko Žvokelj, ki zdaj sicer deluje v Novem mestu, a bo že v ponedeljek motoristično sezono blagoslovil na izvornem mestu – v Novi Štifti.
Med najbolj znanimi motociklisti v Sloveniji je petkratni svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser, ki smo ga o motorističnih izkušnjah povprašali po VN Trentina, na kateri je osvojil 2. mesto. 29-letnik je zelo pozno opravil vozniški izpit A kategorije, saj mu med tekmovalnimi sezonami tega niso dopuščale številne obveznosti. Izpit je opravil v sezoni, med katero je staknil hudo poškodbo. Pobudo za to je dala njegova zaročenka Špela, ki si je zaželela tudi potovanj z motociklom.
Med najbolj znanimi motociklisti v Sloveniji je petkratni svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser, ki smo ga o motorističnih izkušnjah povprašali po VN Trentina, na kateri je osvojil 2. mesto. 29-letnik je zelo pozno opravil vozniški izpit A kategorije, saj mu med tekmovalnimi sezonami tega niso dopuščale številne obveznosti. Izpit je opravil v sezoni, med katero je staknil hudo poškodbo. Pobudo za to je dala njegova zaročenka Špela, ki si je zaželela tudi potovanj z motociklom.
Papež Frančišek je o molitvi dejal, da je prav molitev tista, ki ohranja plamen vere, in da je bistvena naloga Cerkve moliti ter vzgajati za molitev. Molitev vernikom odpira nekaj bistvenega: odnos med človekom in Bogom. Včasih je polna besed, drugič zaznamovana s tišino, prošnjo, hvaležnostjo ali iskanjem. Za nekoga je molitev opora, za drugega vprašanje, za tretjega prostor notranjega miru. Človek v molitvi pred Boga pravzaprav prinaša marsikaj. O tem, kako razumeti molitev in kako oblikuje človeka, smo se pogovarjali z župnikom Simonom Potnikom iz Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec.
Papež Frančišek je o molitvi dejal, da je prav molitev tista, ki ohranja plamen vere, in da je bistvena naloga Cerkve moliti ter vzgajati za molitev. Molitev vernikom odpira nekaj bistvenega: odnos med človekom in Bogom. Včasih je polna besed, drugič zaznamovana s tišino, prošnjo, hvaležnostjo ali iskanjem. Za nekoga je molitev opora, za drugega vprašanje, za tretjega prostor notranjega miru. Človek v molitvi pred Boga pravzaprav prinaša marsikaj. O tem, kako razumeti molitev in kako oblikuje človeka, smo se pogovarjali z župnikom Simonom Potnikom iz Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec.
Tudi mariborska varuhinja bolnikovih pravic kot eno najpogostejših težav opaža nezmožnost izbora osebnega zdravnika, pa tudi vse manjši osebni stik med bolnikom in zdravnikom. Drugi poudarki: - V petek začetek zbiranja podpisov za referendum o ureditvi parkiranja v ljubljanskih soseskah. Številne ljubljanske ceste v teh dneh delovišča. - V Notranjskem regijskem parku bodo naravovarstveniki odslej kot eni prvih v Evropi obhode opravljali s konji. - Po Radovljici bo tudi Podčetrtek v znamenju čokolade.
Tudi mariborska varuhinja bolnikovih pravic kot eno najpogostejših težav opaža nezmožnost izbora osebnega zdravnika, pa tudi vse manjši osebni stik med bolnikom in zdravnikom. Drugi poudarki: - V petek začetek zbiranja podpisov za referendum o ureditvi parkiranja v ljubljanskih soseskah. Številne ljubljanske ceste v teh dneh delovišča. - V Notranjskem regijskem parku bodo naravovarstveniki odslej kot eni prvih v Evropi obhode opravljali s konji. - Po Radovljici bo tudi Podčetrtek v znamenju čokolade.
Evropska komisija je v senci vojne na Bližnjem vzhodu in zaradi posledične energetske krize predlagala sveženj ukrepov za njeno blaženje. Med drugim bodo države članice usklajevale polnjenje skladišč plina in sprostitve zalog energentov, omogočile prerazporejanje letalskega goriva, mogoči bodo tudi začasni ukrepi za najranljivejše, kot so energetski boni. Kot je dejal komisar za energijo Dan Jørgensen, pa je danes bolj kot kadar koli prej jasno, da čista energija pomeni varnost, dostopnost in neodvisnost. V ta namen so predlagali tudi pospešitev prehoda na električno energijo, je dodal. Ostali poudarki oddaje: V Hormuški ožini se razmere kljub ameriškemu podaljšanju premirja zaostrujejo. Po naftovodu Družba znova stekla nafta, na Slovaškem in Madžarskem jo pričakujejo jutri. Šempetrska bolnišnica z obnovo pridobila 12 dializnih mest.
Evropska komisija je v senci vojne na Bližnjem vzhodu in zaradi posledične energetske krize predlagala sveženj ukrepov za njeno blaženje. Med drugim bodo države članice usklajevale polnjenje skladišč plina in sprostitve zalog energentov, omogočile prerazporejanje letalskega goriva, mogoči bodo tudi začasni ukrepi za najranljivejše, kot so energetski boni. Kot je dejal komisar za energijo Dan Jørgensen, pa je danes bolj kot kadar koli prej jasno, da čista energija pomeni varnost, dostopnost in neodvisnost. V ta namen so predlagali tudi pospešitev prehoda na električno energijo, je dodal. Ostali poudarki oddaje: V Hormuški ožini se razmere kljub ameriškemu podaljšanju premirja zaostrujejo. Po naftovodu Družba znova stekla nafta, na Slovaškem in Madžarskem jo pričakujejo jutri. Šempetrska bolnišnica z obnovo pridobila 12 dializnih mest.
Idrija je kot prva občina na Goriškem pridobila certifikat »Voda iz pipe«, ki ga podeljuje Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije. S tem se je zavezala, da bo spodbujala k pitju vode iz pipe, ki je bolj kakovostna in bolj prijazna do okolja kot ustekleničena voda. Hkrati bo ozaveščala o pomenu varovanja vodnih virov in skrbi za okolje. V oddaji tudi o tem: - Kako ohranjati neoporečnost medu na evropskem trgu? - V SNG Nova Gorica drevi premiera milenijske drame Konec epohe. - Novogoriške odbojkarice lovijo tretje mesto v državnem prvenstvu.
Idrija je kot prva občina na Goriškem pridobila certifikat »Voda iz pipe«, ki ga podeljuje Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije. S tem se je zavezala, da bo spodbujala k pitju vode iz pipe, ki je bolj kakovostna in bolj prijazna do okolja kot ustekleničena voda. Hkrati bo ozaveščala o pomenu varovanja vodnih virov in skrbi za okolje. V oddaji tudi o tem: - Kako ohranjati neoporečnost medu na evropskem trgu? - V SNG Nova Gorica drevi premiera milenijske drame Konec epohe. - Novogoriške odbojkarice lovijo tretje mesto v državnem prvenstvu.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Franza Lachnerja in Danile Švare. V Arsovih spominčicah predstavljamo izbor skladb z oboistko Irmgard Anderl Krajter, ki je 1. aprila 1997 postala redna članica in solistka oboistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Rodila se je v Salzburgu, študirala je na Visoki šoli za glasbo Mozarteum pri profesorjih Arthurju Jensnu in Lotharju Kochu. V času študija je prejela več nagrad na avstrijskih tekmovanjih mladih glasbenikov. Leta 1996 je z odliko diplomirala in postala magistrica glasbe. Oboistko Irmgard Anderl Krajter bomo predstavili kot solistko z orkestrom in kot komorno glasbenico. Nastopila bo v Koncertu za oboo d’amore, godala in generalni bas v A-duru, z oznako del 1055, Johanna Sebastiana Bacha, v prvem stavku Okteta za pihala v B-duru, op. 156, Franza Lachnerja in v Suiti concertante za tri soliste Danila Švare. Ponovitev bo v četrtek, 23. aprila ob 17.05.
Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Franza Lachnerja in Danile Švare. V Arsovih spominčicah predstavljamo izbor skladb z oboistko Irmgard Anderl Krajter, ki je 1. aprila 1997 postala redna članica in solistka oboistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Rodila se je v Salzburgu, študirala je na Visoki šoli za glasbo Mozarteum pri profesorjih Arthurju Jensnu in Lotharju Kochu. V času študija je prejela več nagrad na avstrijskih tekmovanjih mladih glasbenikov. Leta 1996 je z odliko diplomirala in postala magistrica glasbe. Oboistko Irmgard Anderl Krajter bomo predstavili kot solistko z orkestrom in kot komorno glasbenico. Nastopila bo v Koncertu za oboo d’amore, godala in generalni bas v A-duru, z oznako del 1055, Johanna Sebastiana Bacha, v prvem stavku Okteta za pihala v B-duru, op. 156, Franza Lachnerja in v Suiti concertante za tri soliste Danila Švare. Ponovitev bo v četrtek, 23. aprila ob 17.05.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Mariborski mestni svet jutri o posvetovalnem referendumu o sežigalnici - Mariborska varuhinja bolnikovih pravic opaža, da je v primarnem zdravstvu največja težava nezmožnost izbora osebnega zdravnika - Odbojkarice mariborskega Branika so ubranile naslov državnih prvakinj
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Mariborski mestni svet jutri o posvetovalnem referendumu o sežigalnici - Mariborska varuhinja bolnikovih pravic opaža, da je v primarnem zdravstvu največja težava nezmožnost izbora osebnega zdravnika - Odbojkarice mariborskega Branika so ubranile naslov državnih prvakinj
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Če prisegate na sveža, sezonska in sledljiva živila, ste gotovo že slišali za projekt Mali plac za prihodnost, ki združuje več ekoloških kmetij po Sloveniji in gradi skupnost ljudi, ki jim ni vseeno, od kod prihaja njihova hrana. Poleg redne tedenske dostave živil na prevzemna mesta po vsej Sloveniji organizirajo tudi dogodke, izobraževanja in obiske kmetij, kjer lahko člani pobliže spoznajo način pridelave ter ljudi, ki se z njo ukvarjajo. Prvi na obisku je na Ekološki kmetiji Avšič raziskal, kako ta model deluje v praksi, kakšne spremembe prinaša v lokalno okolje ter kako je biti del takšne skupnosti.
Če prisegate na sveža, sezonska in sledljiva živila, ste gotovo že slišali za projekt Mali plac za prihodnost, ki združuje več ekoloških kmetij po Sloveniji in gradi skupnost ljudi, ki jim ni vseeno, od kod prihaja njihova hrana. Poleg redne tedenske dostave živil na prevzemna mesta po vsej Sloveniji organizirajo tudi dogodke, izobraževanja in obiske kmetij, kjer lahko člani pobliže spoznajo način pridelave ter ljudi, ki se z njo ukvarjajo. Prvi na obisku je na Ekološki kmetiji Avšič raziskal, kako ta model deluje v praksi, kakšne spremembe prinaša v lokalno okolje ter kako je biti del takšne skupnosti.
Tekmovanje First Lego League mladim približuje znanost in jih navdušuje za raziskovanje. V Sloveniji ta mednarodni multidisciplinarni raziskovalni program pod okriljem zavoda Super glavce poteka že 15. leto, v njem pa sodeluje tudi nekaj ekip iz primorskih osnovnih šol. Med njimi je ekipa Čeljustniki iz OŠ Dr. Bogomirja Magajne iz Divače, ki je na letošnjem državnem tekmovanju osvojila peto mesto in si zagotovila eno od petih vstopnic na svetovno prvenstvo. Junija se tako 11 učencev z mentorji odpravlja v Združene države Amerike.
Tekmovanje First Lego League mladim približuje znanost in jih navdušuje za raziskovanje. V Sloveniji ta mednarodni multidisciplinarni raziskovalni program pod okriljem zavoda Super glavce poteka že 15. leto, v njem pa sodeluje tudi nekaj ekip iz primorskih osnovnih šol. Med njimi je ekipa Čeljustniki iz OŠ Dr. Bogomirja Magajne iz Divače, ki je na letošnjem državnem tekmovanju osvojila peto mesto in si zagotovila eno od petih vstopnic na svetovno prvenstvo. Junija se tako 11 učencev z mentorji odpravlja v Združene države Amerike.
23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic – dan, ko naj knjige ne bi le ostajale na policah, ampak zares zaživele med ljudmi. Letos so se ob tej priložnosti ljubljanske knjigarne povezale v skupno pobudo in odprle svoje prostore širše kot običajno – z dogodki, pogovori in srečanji, ki vabijo k branju, razmisleku in druženju. Knjigarne niso le prodajni prostori, ampak pomembni kulturni in družabni prostori mesta – kraji, kjer nastajajo ideje, pogovori in skupnosti. So fizične knjigarne danes še nepogrešljive? Kaj pomeni voditi knjigarno? Kako se spreminja branje? O teh in drugih vprašanjih bomo razmišljali z vodjo knjigarne Lutkovnega gledališča Ljubljana, Natašo Antunićević Vižintin, z vodjo knjigarne Konzorcij Katarino Modic in Andrejo Udovč, urednico pri založbi Sanje in predstavnico knjigarne Hiše sanjajočih knjig.
23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic – dan, ko naj knjige ne bi le ostajale na policah, ampak zares zaživele med ljudmi. Letos so se ob tej priložnosti ljubljanske knjigarne povezale v skupno pobudo in odprle svoje prostore širše kot običajno – z dogodki, pogovori in srečanji, ki vabijo k branju, razmisleku in druženju. Knjigarne niso le prodajni prostori, ampak pomembni kulturni in družabni prostori mesta – kraji, kjer nastajajo ideje, pogovori in skupnosti. So fizične knjigarne danes še nepogrešljive? Kaj pomeni voditi knjigarno? Kako se spreminja branje? O teh in drugih vprašanjih bomo razmišljali z vodjo knjigarne Lutkovnega gledališča Ljubljana, Natašo Antunićević Vižintin, z vodjo knjigarne Konzorcij Katarino Modic in Andrejo Udovč, urednico pri založbi Sanje in predstavnico knjigarne Hiše sanjajočih knjig.
S staranjem se povečuje nevarnost za padce zaradi zdrsa ali spotikanja. Zaradi poškodb pri padcih vsako leto išče pomoč v urgentni službi skoraj 25 tisoč starejših odraslih, od tega jih več kot devet tisoč potrebuje zdravljenje v bolnišnici, 510 pa jih umre. O tem, kaj lahko sami naredimo za zmanjšanje nevarnosti za padce, smo govorili v tokratni rubriki Radijski SOS.
S staranjem se povečuje nevarnost za padce zaradi zdrsa ali spotikanja. Zaradi poškodb pri padcih vsako leto išče pomoč v urgentni službi skoraj 25 tisoč starejših odraslih, od tega jih več kot devet tisoč potrebuje zdravljenje v bolnišnici, 510 pa jih umre. O tem, kaj lahko sami naredimo za zmanjšanje nevarnosti za padce, smo govorili v tokratni rubriki Radijski SOS.
Naravo varujemo predvsem zaradi ljudi, poudarja Martina Kačičnik Jančar z Zavoda za varstvo narave, kjer je vodja sektorja za biotsko raznovrstnost. Varstvo narave je stvar družbenega dogovora o tem, katere storitve bomo v kakšni meri črpali iz narave. Da pri tem največkrat prevladajo ozki gospodarski interesi, pa je posledica iluzije o nenehni gospodarski rasti in – človekove grabežljivosti. Martina Kačičnik Jančar je gostja tokratnega Intervjuja.
Naravo varujemo predvsem zaradi ljudi, poudarja Martina Kačičnik Jančar z Zavoda za varstvo narave, kjer je vodja sektorja za biotsko raznovrstnost. Varstvo narave je stvar družbenega dogovora o tem, katere storitve bomo v kakšni meri črpali iz narave. Da pri tem največkrat prevladajo ozki gospodarski interesi, pa je posledica iluzije o nenehni gospodarski rasti in – človekove grabežljivosti. Martina Kačičnik Jančar je gostja tokratnega Intervjuja.
Benjamin Ipavec je bil član znane družine šentjurskih zdravnikov in glasbenikov, ki so pustili pomembno sled v slovenski glasbeni kulturi. Benjamin Ipavec se je v slovensko glasbeno zgodovino zapisal tudi kot eden prvih posvetnih pevovodij in dirigentov, kot prvi slovenski mladinski skladatelj in kot ustvarjalec prve slovenske opere, komorne glasbe in na splošno začetnik različnih zvrsti, najbolj pa je znan po svoji vokalni in zborovski glasbi.
Benjamin Ipavec je bil član znane družine šentjurskih zdravnikov in glasbenikov, ki so pustili pomembno sled v slovenski glasbeni kulturi. Benjamin Ipavec se je v slovensko glasbeno zgodovino zapisal tudi kot eden prvih posvetnih pevovodij in dirigentov, kot prvi slovenski mladinski skladatelj in kot ustvarjalec prve slovenske opere, komorne glasbe in na splošno začetnik različnih zvrsti, najbolj pa je znan po svoji vokalni in zborovski glasbi.