Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Za krono Mednarodne skladateljske tribune Rostrum bodo v soboto na Blejskem otoku družno zvenele orgle, orglice, harmonika in neandertalčeva piščal: sami aerofoni, ki bodo podirali zvočne meje običajnega. Vabimo vas k spremljanju pogovora z izvajalci koncerta.
Za krono Mednarodne skladateljske tribune Rostrum bodo v soboto na Blejskem otoku družno zvenele orgle, orglice, harmonika in neandertalčeva piščal: sami aerofoni, ki bodo podirali zvočne meje običajnega. Vabimo vas k spremljanju pogovora z izvajalci koncerta.
Želite spoznati unikatno terapijo za bolnike z dolgotrajnim covidom, ki dobijo napotnico za program dihanja in petja Angleške narodne opere (ENO Breathe)? V epizodi ta program slikovito opisujeta Suzi Zumpe, umetniška direktorica ENO Breathe, in udeleženec programa Adrian Hillier, ki iskreno pripoveduje tudi o svoji izkušnji z dolgim covidom. Na vrata Angleške narodne opere v Londonu je potrkala novinarka Mojca Delač.
Želite spoznati unikatno terapijo za bolnike z dolgotrajnim covidom, ki dobijo napotnico za program dihanja in petja Angleške narodne opere (ENO Breathe)? V epizodi ta program slikovito opisujeta Suzi Zumpe, umetniška direktorica ENO Breathe, in udeleženec programa Adrian Hillier, ki iskreno pripoveduje tudi o svoji izkušnji z dolgim covidom. Na vrata Angleške narodne opere v Londonu je potrkala novinarka Mojca Delač.
Slovenski hokejisti so se v 4. krogu svetovnega prvenstva elitne skupine v Skandinaviji včeraj pomerili s Finsko. V zgoščenem sporedu tekem rise že danes v Stockholmu čaka obračun proti gostiteljici Švedski, ki na domačem turnirju sodi v najožji krog favoritov za naslov svetovnih prvakov. Na olimpijskem prizorišču v predmestju Pariza pa se je včeraj z ekipnimi tekmami kanuistov in kajakašev začelo evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah, na katerem Slovenija nastopa s svojo najmočnejšo zasedbo.
Slovenski hokejisti so se v 4. krogu svetovnega prvenstva elitne skupine v Skandinaviji včeraj pomerili s Finsko. V zgoščenem sporedu tekem rise že danes v Stockholmu čaka obračun proti gostiteljici Švedski, ki na domačem turnirju sodi v najožji krog favoritov za naslov svetovnih prvakov. Na olimpijskem prizorišču v predmestju Pariza pa se je včeraj z ekipnimi tekmami kanuistov in kajakašev začelo evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah, na katerem Slovenija nastopa s svojo najmočnejšo zasedbo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Jagodičje sodi med najbolj zdrava živila, primerno je tudi za tiste, ki vestno štejete zaužite kalorije. Je ribez in borovnice pred zaužitjem treba oprati? Lahko gozdne jagode uspevajo tudi na domačem vrtu? In predvsem, kako pravilno skrbeti za jagodičje ter katere so letošnje novosti v tej zelo raznoliki množici plodov? Na vaša vprašanja o oskrbi jagodičja, ki jih lahko pošljete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali zapišite v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si, bo odgovarjala dr. Nika Cvelbar Weber s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Jagodičje sodi med najbolj zdrava živila, primerno je tudi za tiste, ki vestno štejete zaužite kalorije. Je ribez in borovnice pred zaužitjem treba oprati? Lahko gozdne jagode uspevajo tudi na domačem vrtu? In predvsem, kako pravilno skrbeti za jagodičje ter katere so letošnje novosti v tej zelo raznoliki množici plodov? Na vaša vprašanja o oskrbi jagodičja, ki jih lahko pošljete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali zapišite v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si, bo odgovarjala dr. Nika Cvelbar Weber s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Eden glavnih sponzorjev Evrovizije je izraelsko podjetje, ki svoje izdelke prodaja pod maroškim imenom. Svetovno nogometno prvenstvo smo pred leti videli v državi, kjer se nad našim razumevanjem človekovih pravic samo nasmehnejo. Kaj skušajo doseči arabske države z odločnim vstopanjem na področje športa? Kakšen je torej tudi dobro prikrit vpliv denarja na to, kaj si mislimo o neki državi, nekem podjetju? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z direktorjem agencije Taktik Matjažem Klipšteterjem.
Eden glavnih sponzorjev Evrovizije je izraelsko podjetje, ki svoje izdelke prodaja pod maroškim imenom. Svetovno nogometno prvenstvo smo pred leti videli v državi, kjer se nad našim razumevanjem človekovih pravic samo nasmehnejo. Kaj skušajo doseči arabske države z odločnim vstopanjem na področje športa? Kakšen je torej tudi dobro prikrit vpliv denarja na to, kaj si mislimo o neki državi, nekem podjetju? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z direktorjem agencije Taktik Matjažem Klipšteterjem.
Poslušajte vseh 9 tekmovalnih posnetkov in se odločite, katera skupina novinark in novinarjev vas je najbolj navdušila? Katera šola, ki je to šoslko leto sodelovalo v projektu radijskih novinarskih delavnic, je pripravila najbolj zanimiv, izviren in poučen prispevek o svojem domačem kraju? Če se ne morete odločiti, prisluhnite predstavitvam krajev še enkrat, nato pa glasujete!
Poslušajte vseh 9 tekmovalnih posnetkov in se odločite, katera skupina novinark in novinarjev vas je najbolj navdušila? Katera šola, ki je to šoslko leto sodelovalo v projektu radijskih novinarskih delavnic, je pripravila najbolj zanimiv, izviren in poučen prispevek o svojem domačem kraju? Če se ne morete odločiti, prisluhnite predstavitvam krajev še enkrat, nato pa glasujete!
NEJC BEČAN: ZLATOUSTOVA PESEM ZA FLAVTO IN KLAVIR Klavir: KATALIN PÉTER KRIVOKAPIČ, flavta: IRENA ROVTAR TILEN SLAKAN: SERENADA ZA GODALA KOMORNI GODALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO ALOJZ AJDIČ: PASTIRSKA PESEM ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ
NEJC BEČAN: ZLATOUSTOVA PESEM ZA FLAVTO IN KLAVIR Klavir: KATALIN PÉTER KRIVOKAPIČ, flavta: IRENA ROVTAR TILEN SLAKAN: SERENADA ZA GODALA KOMORNI GODALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO ALOJZ AJDIČ: PASTIRSKA PESEM ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · socialni partnerji bodo nadaljevali pogajanja o zakonodaji, ki ureja trg dela · več kot 300 strani pripomb na umeščanje vetrnih elektrarn v občinah Žetale in Rogatec · začenja se sedmi mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Prestopi
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · socialni partnerji bodo nadaljevali pogajanja o zakonodaji, ki ureja trg dela · več kot 300 strani pripomb na umeščanje vetrnih elektrarn v občinah Žetale in Rogatec · začenja se sedmi mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Prestopi
Skupaj, a vsak v svoji sobi. Mladi danes ob pomoči platform za videoprenose istočasno gledajo filme, se učijo in družijo ob pogovoru in kavi.
Skupaj, a vsak v svoji sobi. Mladi danes ob pomoči platform za videoprenose istočasno gledajo filme, se učijo in družijo ob pogovoru in kavi.
Kako bi se utegnilo nekoč naše vesolje končati, je odprto vprašanje. Najpogosteje se domneva, da se bo širilo v neskončnost, dokler ne bi to raztezanje izničilo celo posameznih atomov. Po drugi teoriji bi se lahko začelo v nekem trenutku spet krčiti in se zaključiti v imploziji nekakšnega obratnega velikega poka. Možen pa je tudi scenarij, ki se mu reče razpad lažnega vakuma, v katerem bi vesolje povsem spremenilo svojo strukturo in vse, kar danes poznamo, bi izginilo z nastopom t. i. pravega vakuma. Kako bi se takšna sprememba utegnila zgoditi, je s pomočjo kvantnega računalnika kot prvi simuliral dr. Jaka Vodeb z odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan". S pomočjo verige kubitov je simuliral nastajanje mehurčkov pravega vakuma, kako poteka njegovo širjenje in interakcija med mehurčki. Kaj pravzaprav pomeni, da je naše vesolje v metastabilnem stanju, kaj je zlom lažnega vakuma in kako se danes lahko za tovrstne raziskave uporablja kvantne računalnike, je Jaka Vodeb pojasnil v Podobah znanja.
Kako bi se utegnilo nekoč naše vesolje končati, je odprto vprašanje. Najpogosteje se domneva, da se bo širilo v neskončnost, dokler ne bi to raztezanje izničilo celo posameznih atomov. Po drugi teoriji bi se lahko začelo v nekem trenutku spet krčiti in se zaključiti v imploziji nekakšnega obratnega velikega poka. Možen pa je tudi scenarij, ki se mu reče razpad lažnega vakuma, v katerem bi vesolje povsem spremenilo svojo strukturo in vse, kar danes poznamo, bi izginilo z nastopom t. i. pravega vakuma. Kako bi se takšna sprememba utegnila zgoditi, je s pomočjo kvantnega računalnika kot prvi simuliral dr. Jaka Vodeb z odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan". S pomočjo verige kubitov je simuliral nastajanje mehurčkov pravega vakuma, kako poteka njegovo širjenje in interakcija med mehurčki. Kaj pravzaprav pomeni, da je naše vesolje v metastabilnem stanju, kaj je zlom lažnega vakuma in kako se danes lahko za tovrstne raziskave uporablja kvantne računalnike, je Jaka Vodeb pojasnil v Podobah znanja.
Zbigniew Herbert (1924–1998) spada v zlato generacijo poljskih pesnikov in pesnic, med katere prištevamo še Wisławo Szymborsko, Czesława Miłosza, Tadeusza Różewicza idr. V svoji poeziji pa je velikokrat v ospredje postavljal intelektualno refleksijo o človeku. To velja tudi za njegovo pesem Zrelost, ki jo je prevedla Jana Unuk, interpretira pa jo dramski igralec Brane Grubar.
Zbigniew Herbert (1924–1998) spada v zlato generacijo poljskih pesnikov in pesnic, med katere prištevamo še Wisławo Szymborsko, Czesława Miłosza, Tadeusza Różewicza idr. V svoji poeziji pa je velikokrat v ospredje postavljal intelektualno refleksijo o človeku. To velja tudi za njegovo pesem Zrelost, ki jo je prevedla Jana Unuk, interpretira pa jo dramski igralec Brane Grubar.
Vsakdanje skrbi nas pogosto ujamejo nepripravljene – ali smo res zaklenili vrata, izklopili likalnik, zaprli okna? Če ste se v teh vprašanjih prepoznali, niste edini. Najnovejša raziskava razkriva, kaj Slovence najbolj spravlja v stres – in zakaj niso vedno krive velike življenjske prelomnice, temveč pogosto prav drobne, vsakodnevne skrbi. V petkovi anketi vas sprašujemo, kaj najbolj obremeni vaš vsakdan in kako se soočate s stresom?
Vsakdanje skrbi nas pogosto ujamejo nepripravljene – ali smo res zaklenili vrata, izklopili likalnik, zaprli okna? Če ste se v teh vprašanjih prepoznali, niste edini. Najnovejša raziskava razkriva, kaj Slovence najbolj spravlja v stres – in zakaj niso vedno krive velike življenjske prelomnice, temveč pogosto prav drobne, vsakodnevne skrbi. V petkovi anketi vas sprašujemo, kaj najbolj obremeni vaš vsakdan in kako se soočate s stresom?
NEJC BEČAN: ZLATOUSTOVA PESEM ZA FLAVTO IN KLAVIR Klavir: KATALIN PÉTER KRIVOKAPIČ, flavta: IRENA ROVTAR TILEN SLAKAN: SERENADA ZA GODALA KOMORNI GODALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO ALOJZ AJDIČ: PASTIRSKA PESEM ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ
NEJC BEČAN: ZLATOUSTOVA PESEM ZA FLAVTO IN KLAVIR Klavir: KATALIN PÉTER KRIVOKAPIČ, flavta: IRENA ROVTAR TILEN SLAKAN: SERENADA ZA GODALA KOMORNI GODALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO ALOJZ AJDIČ: PASTIRSKA PESEM ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ
Mateja Nadbath se na Agenciji Republike Slovenije za okolje ukvarja z arhivi meteoroloških poročil. Medtem ko najstarejši popis vremena s področja današnje Slovenije sega vse v leto 1785, jih sistematizirano zbiramo od leta 1850. Ker so takrat uporabljali druge merske enote, uporabljali drugačno pisavo, tudi druge jezike, je za razumevanje starih meteoroloških poročil potrebno širše zgodovinsko znanje. V Jutranji vremenski fronti tokrat prebrskamo po najstarejših zapisih, se dotaknemo zanimivih vidikov tovrstnih meritev in izvemo več o zdaj zastarelih merskih enotah.
Mateja Nadbath se na Agenciji Republike Slovenije za okolje ukvarja z arhivi meteoroloških poročil. Medtem ko najstarejši popis vremena s področja današnje Slovenije sega vse v leto 1785, jih sistematizirano zbiramo od leta 1850. Ker so takrat uporabljali druge merske enote, uporabljali drugačno pisavo, tudi druge jezike, je za razumevanje starih meteoroloških poročil potrebno širše zgodovinsko znanje. V Jutranji vremenski fronti tokrat prebrskamo po najstarejših zapisih, se dotaknemo zanimivih vidikov tovrstnih meritev in izvemo več o zdaj zastarelih merskih enotah.
Nacionalna televizija je v sinočnji oddaja Tarča razkrila sume trgovine z belim blagom v dveh primorskih gostilnah. Pridobili so pričevanja filipinskih delavcev. Povedali so, da so v kobariški gostilni Topli val in Ribič v Seči delali v nevzdržnih in izkoriščevalskih razmerah, zaradi česar so od delodajalcev pobegnili in pridobili uradne statuse žrtev trgovine z ljudmi. Preiskava sumov je na policijski upravi Nova Gorica v predkazenskem postopku, inšpekcija za delo je po dosedanjih nadzorih v Kobaridu in Seči izdala le opomine. Ostali poudarki oddaje: - Na Kobariškem so se lotili začasne sanacije priljubljene brvi, ki je zaprta že od lanskega poletja. - Kljub zelo dobri zakonodaji pri dostopnosti za ranljive skupine je še veliko težav v praksi. - Najboljši slovenski telovadki sta z odliko opravili kvalifikacije svetovnega izziva v Kopru.
Nacionalna televizija je v sinočnji oddaja Tarča razkrila sume trgovine z belim blagom v dveh primorskih gostilnah. Pridobili so pričevanja filipinskih delavcev. Povedali so, da so v kobariški gostilni Topli val in Ribič v Seči delali v nevzdržnih in izkoriščevalskih razmerah, zaradi česar so od delodajalcev pobegnili in pridobili uradne statuse žrtev trgovine z ljudmi. Preiskava sumov je na policijski upravi Nova Gorica v predkazenskem postopku, inšpekcija za delo je po dosedanjih nadzorih v Kobaridu in Seči izdala le opomine. Ostali poudarki oddaje: - Na Kobariškem so se lotili začasne sanacije priljubljene brvi, ki je zaprta že od lanskega poletja. - Kljub zelo dobri zakonodaji pri dostopnosti za ranljive skupine je še veliko težav v praksi. - Najboljši slovenski telovadki sta z odliko opravili kvalifikacije svetovnega izziva v Kopru.
V Carigradu naj bi se po včerajšnji zmešnjavi dopoldne le začela neposredna pogajanja med Ukrajino in Rusijo o končanju vojne, a brez predsednikov obeh držav. Ameriški zunanji minister Marco Rubio ocenjuje, da preboja ni pričakovati. Druge teme: - Pogajanja o spremembah na trgu dela: višje nadomestilo za brezposelnost, dodatne ure dela upokojencev - Dolgotrajna oskrba: bodo njene stroške - ki naj bi jih pokrival namenski davek - morale pokrivati občine? - Dela so štajersko avtocesto ohromila bolj, kot so pričakovali na Darsu; zastoji bodo poleti še pogostejši.
V Carigradu naj bi se po včerajšnji zmešnjavi dopoldne le začela neposredna pogajanja med Ukrajino in Rusijo o končanju vojne, a brez predsednikov obeh držav. Ameriški zunanji minister Marco Rubio ocenjuje, da preboja ni pričakovati. Druge teme: - Pogajanja o spremembah na trgu dela: višje nadomestilo za brezposelnost, dodatne ure dela upokojencev - Dolgotrajna oskrba: bodo njene stroške - ki naj bi jih pokrival namenski davek - morale pokrivati občine? - Dela so štajersko avtocesto ohromila bolj, kot so pričakovali na Darsu; zastoji bodo poleti še pogostejši.
Kako spremeniti pri Slovencih močno ukoreninjeno navado, da tudi za manjše razdalje večinoma uporabljamo avto? Morda z iniciativami kot je Polni zagona kolesarimo v službo. Gre za nacionalno pobudo Inštituta za politike prostora (IPOP), Ministrstva za okolje in Urbanističnega inštituta. Prek zabavnega beleženja prekolesarjenih kilometrov v osem tedenskem izzivu tekmujejo posamezniki, timi in delodajalci. Sogovornica: Nela Halilović, IPOP.
Kako spremeniti pri Slovencih močno ukoreninjeno navado, da tudi za manjše razdalje večinoma uporabljamo avto? Morda z iniciativami kot je Polni zagona kolesarimo v službo. Gre za nacionalno pobudo Inštituta za politike prostora (IPOP), Ministrstva za okolje in Urbanističnega inštituta. Prek zabavnega beleženja prekolesarjenih kilometrov v osem tedenskem izzivu tekmujejo posamezniki, timi in delodajalci. Sogovornica: Nela Halilović, IPOP.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V kraju Vaires sur Marne, ki je v preteklem letu gostil tekme za olimpijska odličja, se je včeraj z ekipnimi tekmami kanuistov in kajakašev začelo evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah.
V kraju Vaires sur Marne, ki je v preteklem letu gostil tekme za olimpijska odličja, se je včeraj z ekipnimi tekmami kanuistov in kajakašev začelo evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah.
LUDWIG VAN BEETHOVEN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 2 V A-DURU, OP. 2, ŠT. 2 Klavir: FRIEDRICH GULDA GABRIEL FAURÉ/JEAN RACINE: CANTIQUE DE JEAN RACINE, OP. 11 CÉSAR FRANCK/WOLFGANG HOCHSTEIN: PANIS ANGELICUS ZBOR KOLIDŽA SV. JANEZA V CAMBRIDGEU, tenor: PABLO STRONG, violončelo: GRAHAM WALKER, orgle: TIMOTHY RAVALDE, dirigent: ANDREW NETHSINGHA JOHANN GEORG ALBRECHTSBERGER: KONCERT V D-DURU JUGOZAHODNONEMŠKI KOMORNI ORKESTER, pozavna: BRANIMIR SLOKAR, dirigent: PAUL ANGERER LEONE SINIGAGLIA: HUMORESKA ZA ROG IN KLAVIR ŠT. 2 OP. 28 Rog: JOŽE FALOUT, klavir: ACI BERTONCELJ
LUDWIG VAN BEETHOVEN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 2 V A-DURU, OP. 2, ŠT. 2 Klavir: FRIEDRICH GULDA GABRIEL FAURÉ/JEAN RACINE: CANTIQUE DE JEAN RACINE, OP. 11 CÉSAR FRANCK/WOLFGANG HOCHSTEIN: PANIS ANGELICUS ZBOR KOLIDŽA SV. JANEZA V CAMBRIDGEU, tenor: PABLO STRONG, violončelo: GRAHAM WALKER, orgle: TIMOTHY RAVALDE, dirigent: ANDREW NETHSINGHA JOHANN GEORG ALBRECHTSBERGER: KONCERT V D-DURU JUGOZAHODNONEMŠKI KOMORNI ORKESTER, pozavna: BRANIMIR SLOKAR, dirigent: PAUL ANGERER LEONE SINIGAGLIA: HUMORESKA ZA ROG IN KLAVIR ŠT. 2 OP. 28 Rog: JOŽE FALOUT, klavir: ACI BERTONCELJ
Lepo majsko jutro. Sonce je pozlatilo nebo, trava je dvignila svoje mokre cvetove in zazelenela z najbolj zeleno barvo na svetu, ptice so v gručah začele izvajati svoj neponovljivi jutranji koncert! Toliko sonca, toliko upanja, veselja, da te kar vrže iz postelje. Potem pa … stopim pred ogledalo in se zazrem v obraz, ki me gleda. Obraz, ki ni nič podoben cvetočemu maju, obraz, ki je zjutraj ves prepreden z malimi in večjimi gubami in gubicami, lasje, ki so na sencih začeli počasi, toda vztrajno siveti, veke, ki so se povesile, podbradek, ki raste in raste… Ja, staram se, cvetoča pomlad je zunaj, toda človeški obraz se spreminja in se ne obnavlja z vsako pomladjo kot narava, ampak z vsakim novim rojstnim dnevom doda kašno starostno spremembo. In tako se nehote spomnim na velike napore mnogih ljudi, posebej žena, posebej tistih v javnosti, ki jih gledamo na vse mogočih zaslonih in plakatih. Kaj vse naredijo, da bi čim dlje ostale mlade, zanosne, cvetoče in sijoče. Kako močna industrija stoji za temi ženskimi željami po večni mladosti in nespremenljivi lepoti! Nehote se nasmehnem. Ne želim biti del tega sveta, ki ne dovoli, da je videti drugače kot pred dvajsetimi leti! Ne želim biti del sveta, ki občuduje ženo predvsem zato, ker je čim dlje časa mlada in sijoča, ki je tudi pri šestdesetih videti kot pri dvajsetih! Mislim, da bi si žene morale izbojevati pravico do starosti, do tega, da so lahko tudi stare. Da so pri šestdesetih enako vredne, tudi če niso več poskočne in cvetoče, tudi če imajo deset gub na obrazu več kot pred enim letom in tudi če so njihovi lasje vse bolj sijoče srebro. Lepota žene, tista prava lepota, o kateri govori Sveto pismo, ni v zunanji podobi. Lepota žene je v njenem srcu, v njenih dejanjih in besedah. Vprašajte otroke, vnuke, tudi mlade! Ali imajo manj radi svoje mame in babice, ko se postarajo in jih ne morejo več uloviti na dvorišču? Oni vedo, da pravo lepoto daje ljubezen, tista tako sijoča in cvetoča ljubezen, ki jo rodi materinstvo, vendar zna žensko srce, tudi če ni telesna mati, vzljubiti tako kot nobeno drugo srce. Obrnem ogledalo narobe in se glasno zasmejem. Dovolite mi, da sem danes stara toliko, kot sem, toda moje srce je ostalo mlado, zato vas ljubim enako kot pred dvajsetimi ali tudi petdesetimi leti. Dobro jutro, moja starost!
Lepo majsko jutro. Sonce je pozlatilo nebo, trava je dvignila svoje mokre cvetove in zazelenela z najbolj zeleno barvo na svetu, ptice so v gručah začele izvajati svoj neponovljivi jutranji koncert! Toliko sonca, toliko upanja, veselja, da te kar vrže iz postelje. Potem pa … stopim pred ogledalo in se zazrem v obraz, ki me gleda. Obraz, ki ni nič podoben cvetočemu maju, obraz, ki je zjutraj ves prepreden z malimi in večjimi gubami in gubicami, lasje, ki so na sencih začeli počasi, toda vztrajno siveti, veke, ki so se povesile, podbradek, ki raste in raste… Ja, staram se, cvetoča pomlad je zunaj, toda človeški obraz se spreminja in se ne obnavlja z vsako pomladjo kot narava, ampak z vsakim novim rojstnim dnevom doda kašno starostno spremembo. In tako se nehote spomnim na velike napore mnogih ljudi, posebej žena, posebej tistih v javnosti, ki jih gledamo na vse mogočih zaslonih in plakatih. Kaj vse naredijo, da bi čim dlje ostale mlade, zanosne, cvetoče in sijoče. Kako močna industrija stoji za temi ženskimi željami po večni mladosti in nespremenljivi lepoti! Nehote se nasmehnem. Ne želim biti del tega sveta, ki ne dovoli, da je videti drugače kot pred dvajsetimi leti! Ne želim biti del sveta, ki občuduje ženo predvsem zato, ker je čim dlje časa mlada in sijoča, ki je tudi pri šestdesetih videti kot pri dvajsetih! Mislim, da bi si žene morale izbojevati pravico do starosti, do tega, da so lahko tudi stare. Da so pri šestdesetih enako vredne, tudi če niso več poskočne in cvetoče, tudi če imajo deset gub na obrazu več kot pred enim letom in tudi če so njihovi lasje vse bolj sijoče srebro. Lepota žene, tista prava lepota, o kateri govori Sveto pismo, ni v zunanji podobi. Lepota žene je v njenem srcu, v njenih dejanjih in besedah. Vprašajte otroke, vnuke, tudi mlade! Ali imajo manj radi svoje mame in babice, ko se postarajo in jih ne morejo več uloviti na dvorišču? Oni vedo, da pravo lepoto daje ljubezen, tista tako sijoča in cvetoča ljubezen, ki jo rodi materinstvo, vendar zna žensko srce, tudi če ni telesna mati, vzljubiti tako kot nobeno drugo srce. Obrnem ogledalo narobe in se glasno zasmejem. Dovolite mi, da sem danes stara toliko, kot sem, toda moje srce je ostalo mlado, zato vas ljubim enako kot pred dvajsetimi ali tudi petdesetimi leti. Dobro jutro, moja starost!
Po včerajšnjem neuspešnem poskusu ukrajinsko-ruskih mirovnih pogajanj v Carigradu naj bi se ta danes vendarle začela. Kot je dejal Medinski , je ruska delegacija po navodilih predsednika Vladimirja Putina prišla v Carigrad na neposredne, dvostranske in brezpogojne pogovore z Ukrajino. Dodal je, da so pripravljeni na delo in da pričakujejo udeležbo predstavnikov Ukrajine. Drugi poudarki: - Najnižje nadomestilo za brezposelnost po prenovi zakonodaje predvidoma pri 760 evrih - Stari trg pri Ložu danes dobiva prenovljen stadion s tekaško stezo - Slovenija na svetovnem prvenstvu še naprej brez zmage - Zmerno do pretežno oblačno bo, na severu lahko nastane kakšna ploha.
Po včerajšnjem neuspešnem poskusu ukrajinsko-ruskih mirovnih pogajanj v Carigradu naj bi se ta danes vendarle začela. Kot je dejal Medinski , je ruska delegacija po navodilih predsednika Vladimirja Putina prišla v Carigrad na neposredne, dvostranske in brezpogojne pogovore z Ukrajino. Dodal je, da so pripravljeni na delo in da pričakujejo udeležbo predstavnikov Ukrajine. Drugi poudarki: - Najnižje nadomestilo za brezposelnost po prenovi zakonodaje predvidoma pri 760 evrih - Stari trg pri Ložu danes dobiva prenovljen stadion s tekaško stezo - Slovenija na svetovnem prvenstvu še naprej brez zmage - Zmerno do pretežno oblačno bo, na severu lahko nastane kakšna ploha.
Psihopati iščejo izključno moč in nadzor. Njih samo to zanima.
Psihopati iščejo izključno moč in nadzor. Njih samo to zanima.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Skupina dvanajstih mladih, navdušenih nad raziskovanjem zvoka, je v 70. letih v Ljubljani ustvarjala v danes kultni zasedbi Salamander. Pol stoletja pozneje nam znova združena zasedba predstavlja svoj prvenec s povsem novimi skladbami: album »Salamander«. Pripoved o skupinskem ustvarjalnem druženju nam v Pesem v žepu prinašajo avtor glasbe in besedil ter pianist Milan Dekleva, kitarist in avtor aranžmajev Jerko Novak, vokalistka Bogdana Herman, violinist Božo Ogorevc, klarinetist Lado Jakša ter flavtist Aleš Kacjan.
Skupina dvanajstih mladih, navdušenih nad raziskovanjem zvoka, je v 70. letih v Ljubljani ustvarjala v danes kultni zasedbi Salamander. Pol stoletja pozneje nam znova združena zasedba predstavlja svoj prvenec s povsem novimi skladbami: album »Salamander«. Pripoved o skupinskem ustvarjalnem druženju nam v Pesem v žepu prinašajo avtor glasbe in besedil ter pianist Milan Dekleva, kitarist in avtor aranžmajev Jerko Novak, vokalistka Bogdana Herman, violinist Božo Ogorevc, klarinetist Lado Jakša ter flavtist Aleš Kacjan.
Dora Arh iz Kočevja je predstavnica najmlajše generacije slovenskih ustvarjalk. Enaindvajsetletna glasbenica in avtorica lirskih pesmi je študentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je privržena umetnosti, ne le besedni, tudi gledališki, likovni, plesni. Sodeluje pri oblikovanju večerov Šentjakobsko je poezija, ki jih vodi pesnik Marko Skok. Tiste babičine hruške je naslov daljše pesmi, ki nas uvede v doživljajski svet spominov in pretanjenega opazovanja sedanjosti, ubeseden v preprosti, zato pa ekspresivni leksiki. Igralka Alja Krhin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Dora Arh iz Kočevja je predstavnica najmlajše generacije slovenskih ustvarjalk. Enaindvajsetletna glasbenica in avtorica lirskih pesmi je študentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je privržena umetnosti, ne le besedni, tudi gledališki, likovni, plesni. Sodeluje pri oblikovanju večerov Šentjakobsko je poezija, ki jih vodi pesnik Marko Skok. Tiste babičine hruške je naslov daljše pesmi, ki nas uvede v doživljajski svet spominov in pretanjenega opazovanja sedanjosti, ubeseden v preprosti, zato pa ekspresivni leksiki. Igralka Alja Krhin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Ukrajinsko-ruska pogajanja v Carigradu se, kot kaže, kljub napovedim še niso začela. Udeležiti se jih ne namerava nobeden od predsednikov, ne ruski Vladimir Putin ne ukrajinski Volodimir Zelenski, ta naj bi Turčijo že zapustil. Ukrajinsko delegacijo vodi obrambni minister Rustem Umerov, rusko pa predsednikov svetovalec Vladimir Medinski. Z njim naj bi se še danes srečal turški zunanji minister Hakan Fidan.
Ukrajinsko-ruska pogajanja v Carigradu se, kot kaže, kljub napovedim še niso začela. Udeležiti se jih ne namerava nobeden od predsednikov, ne ruski Vladimir Putin ne ukrajinski Volodimir Zelenski, ta naj bi Turčijo že zapustil. Ukrajinsko delegacijo vodi obrambni minister Rustem Umerov, rusko pa predsednikov svetovalec Vladimir Medinski. Z njim naj bi se še danes srečal turški zunanji minister Hakan Fidan.
Simfonični orkester RTV Slovenija Catherine Larsen Maguire, dirigentka Rok Zaletel Černoš, violina Vito Žuraj: Api-danza macabra Felix Mendelssohn Bartholdy: Koncert za violino in orkester v e-molu op. 64 (dodatek) Manuel Ponce: Estrellita Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu op. 64
Simfonični orkester RTV Slovenija Catherine Larsen Maguire, dirigentka Rok Zaletel Černoš, violina Vito Žuraj: Api-danza macabra Felix Mendelssohn Bartholdy: Koncert za violino in orkester v e-molu op. 64 (dodatek) Manuel Ponce: Estrellita Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu op. 64
Z igro se spominjamo slovenskega pisatelja, dramatika, publicista, ene od ključnih osebnosti slovenske osamosvojitve v idejnem in političnem smislu Rudija Šeliga, ki bi te dni praznoval devetdeset let. V dramskem besedilu Razveza ali Sveta sarmatska kri obravnava tematiko balkanske morije z začetka devetdesetih let. V apokaliptični zgodbi, ki jo simbolika imen in melodika prvinskih dialogov sicer varno odmikata v davne čase plemenskega obredja Sarmatov, za bajeslovnimi podobami lahko jasno razpoznavamo povsem sodobno, krvavo poezijo sovraštva, kot je čas takratne vojne morije občutil in dojel avtor, in ki nas v času aktualnih vojn prav zdaj tudi obkroža. Režiserka in prirejevalka: Maria Millas Dramaturginja: Gabrijela Gruden Tonski mojster: Dejan Guzelj Glasbena opremljevalka: Zdenka Majerič Igralci – Marko Simčič, Peter Ternovšek, Sonja Blaž, Irena Varga, Alojz Svete, Bojan Maroševič, Anica Sivec, Jože Mraz Posneto v studiih Radia Maribor oktobra 1996.
Z igro se spominjamo slovenskega pisatelja, dramatika, publicista, ene od ključnih osebnosti slovenske osamosvojitve v idejnem in političnem smislu Rudija Šeliga, ki bi te dni praznoval devetdeset let. V dramskem besedilu Razveza ali Sveta sarmatska kri obravnava tematiko balkanske morije z začetka devetdesetih let. V apokaliptični zgodbi, ki jo simbolika imen in melodika prvinskih dialogov sicer varno odmikata v davne čase plemenskega obredja Sarmatov, za bajeslovnimi podobami lahko jasno razpoznavamo povsem sodobno, krvavo poezijo sovraštva, kot je čas takratne vojne morije občutil in dojel avtor, in ki nas v času aktualnih vojn prav zdaj tudi obkroža. Režiserka in prirejevalka: Maria Millas Dramaturginja: Gabrijela Gruden Tonski mojster: Dejan Guzelj Glasbena opremljevalka: Zdenka Majerič Igralci – Marko Simčič, Peter Ternovšek, Sonja Blaž, Irena Varga, Alojz Svete, Bojan Maroševič, Anica Sivec, Jože Mraz Posneto v studiih Radia Maribor oktobra 1996.
Katerina Mirović, programska kuratorica in producentka Svetlobne gverile( 23.5. - 14.6), festivala, ki v iskanju novih prostorov za umetnost, razkriva načine sobivanja svetlobe, zvoka in prostora. Osrednja tema letošnje 19.edicije festivala nosi naslov Motnje. Avtorice in avtorji bodo na 31. mestih naše prestolnice interpretirali različne fenomene sodobnega sveta. Svetlobna gverila nastaja v organizaciji: Strip Cora/Foruma Ljubljana, Fakultete za arhitekturo, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Muzeji in galerije mesta Ljubljane, Katedre za oblikovanje tekstilije in oblačil FNT, Društva Ljudmila in Srednje šole za oblikovanje in fotografijo.
Katerina Mirović, programska kuratorica in producentka Svetlobne gverile( 23.5. - 14.6), festivala, ki v iskanju novih prostorov za umetnost, razkriva načine sobivanja svetlobe, zvoka in prostora. Osrednja tema letošnje 19.edicije festivala nosi naslov Motnje. Avtorice in avtorji bodo na 31. mestih naše prestolnice interpretirali različne fenomene sodobnega sveta. Svetlobna gverila nastaja v organizaciji: Strip Cora/Foruma Ljubljana, Fakultete za arhitekturo, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Muzeji in galerije mesta Ljubljane, Katedre za oblikovanje tekstilije in oblačil FNT, Društva Ljudmila in Srednje šole za oblikovanje in fotografijo.
Francoskega pisatelja Raymonda Queneauja (1903–1976) poznamo v Sloveniji po njegovih najbolj priljubljenih proznih delih, Cica v metroju, Moj prijatelj Pierrot, Vaje v slogu in Modre cvetke, medtem ko ostaja kot pesnik slovenskemu bralcu neznan, četudi je napisal več kot deset pesniških zbirk. Za Literarni večer smo izbrali zbirko z naslovom Pouličevanja, ki je izšla leta 1967. Avtor oddaje in prevajalec: Aleš Berger, interpreti: Brane Grubar, Matej Puc, Branko Šturbej in Boris Ostan, režiser: Igor Likar, napovedovalka: Alenka Resman Langus, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednici: Maja Žel Nolda, Ana Rozman, leto nastanka: 2013.
Francoskega pisatelja Raymonda Queneauja (1903–1976) poznamo v Sloveniji po njegovih najbolj priljubljenih proznih delih, Cica v metroju, Moj prijatelj Pierrot, Vaje v slogu in Modre cvetke, medtem ko ostaja kot pesnik slovenskemu bralcu neznan, četudi je napisal več kot deset pesniških zbirk. Za Literarni večer smo izbrali zbirko z naslovom Pouličevanja, ki je izšla leta 1967. Avtor oddaje in prevajalec: Aleš Berger, interpreti: Brane Grubar, Matej Puc, Branko Šturbej in Boris Ostan, režiser: Igor Likar, napovedovalka: Alenka Resman Langus, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednici: Maja Žel Nolda, Ana Rozman, leto nastanka: 2013.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Tokrat vas znova vabimo v družbo cvetja. Z glasbo, seveda! Zveni nekaj zimzelenih, vmes pa se najde tudi kakšna novejša viža, nikakor pa naslova oddaje ne vzemite preveč zares ... Vseh rož sveta se v eno oddajo ne da spraviti. Prav gotovo vam na to temo ponudimo nadaljevanje! Prav vse (rože namreč). Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Tokrat vas znova vabimo v družbo cvetja. Z glasbo, seveda! Zveni nekaj zimzelenih, vmes pa se najde tudi kakšna novejša viža, nikakor pa naslova oddaje ne vzemite preveč zares ... Vseh rož sveta se v eno oddajo ne da spraviti. Prav gotovo vam na to temo ponudimo nadaljevanje! Prav vse (rože namreč). Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Nočni veter bo pomagal deklici rešiti vilinčka. Pripovedujejo: Iva Babić, Zvone Hribar in Gregor Čušin. Napisala: Irena Androjna Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Nočni veter bo pomagal deklici rešiti vilinčka. Pripovedujejo: Iva Babić, Zvone Hribar in Gregor Čušin. Napisala: Irena Androjna Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela nastajati Nova Gorica. Pred pisanjem romana je pisateljica poglobljeno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela nastajati Nova Gorica. Pred pisanjem romana je pisateljica poglobljeno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
Ukrajina bo na pogovore z rusko delegacijo v Carigrad poslala obrambnega ministra Umerova. Ukrajinski predsednik Zelenski, ki se je v Ankari srečal s turškim kolegom Erdoganom, se je bil pripravljen srečati neposredno z ruskim voditeljem Putinom, ki pa ga v Carigrad ne bo. Nad rusko delegacijo je razočaran. Rusija glede na svojo delegacijo pogajanja jemlje zelo neresno, je dejal Zelenski, saj po njegovih besedah med temi, ki jih pošilja Kremelj, ni nikogar, ki sprejema dejanske odločitve. Ob tem je spomnil, da je Rusija tista, ki je predlagala neposredna pogajanja. V oddaji tudi o tem: - Resolucija o razvoju slovenske vojske do leta 2040 poudarja celosten pristop k obrambi - Gospodarska zbornica dvomi, da se je slovensko gospodarstvo res skrčilo za 0,7 odstotka - Slovenski kanuisti srebrni na ekipni tekmi evropskega prvenstva v Parizu
Ukrajina bo na pogovore z rusko delegacijo v Carigrad poslala obrambnega ministra Umerova. Ukrajinski predsednik Zelenski, ki se je v Ankari srečal s turškim kolegom Erdoganom, se je bil pripravljen srečati neposredno z ruskim voditeljem Putinom, ki pa ga v Carigrad ne bo. Nad rusko delegacijo je razočaran. Rusija glede na svojo delegacijo pogajanja jemlje zelo neresno, je dejal Zelenski, saj po njegovih besedah med temi, ki jih pošilja Kremelj, ni nikogar, ki sprejema dejanske odločitve. Ob tem je spomnil, da je Rusija tista, ki je predlagala neposredna pogajanja. V oddaji tudi o tem: - Resolucija o razvoju slovenske vojske do leta 2040 poudarja celosten pristop k obrambi - Gospodarska zbornica dvomi, da se je slovensko gospodarstvo res skrčilo za 0,7 odstotka - Slovenski kanuisti srebrni na ekipni tekmi evropskega prvenstva v Parizu
S ciljem v Neaplju se je končala šesta etapa kolesarske dirke po Italiji, po kateri se bo karavana začela pomikati proti Apeninom in prvi gorski preizkušnji. Na olimpijskem prizorišču v Parizu pa se je danes začelo evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah.
S ciljem v Neaplju se je končala šesta etapa kolesarske dirke po Italiji, po kateri se bo karavana začela pomikati proti Apeninom in prvi gorski preizkušnji. Na olimpijskem prizorišču v Parizu pa se je danes začelo evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah.
Uslužbenci finančne uprave so pri nadzoru pošiljke blaga v carinskem skladišču v Sežani posumili, da v tovornjaku ni čaj, kot je bilo navedeno v dokumentaciji, ampak konoplja. V zavoje pakirano blago ni odstopalo ne po videzu, ne po vonju. A cariniki so se na podlagi analize tveganja vseeno odločili za analizo vzorcev pošiljke, ki je potrdila - skoraj tona blaga je bila konoplja. V oddaji boste slišali še: - Koprski občinski svet prihodnji teden ne bo obravnaval ustanovitve javnega holdinga. - Sončni Kanin bo prihodnji mesec začel voditi Bovčan Uroš Sovdat. - Na Vzhodni obvoznici Hrpelj in Kozine mora izvajalec odpraviti še nekaj tehničnih pomanjkljivosti.
Uslužbenci finančne uprave so pri nadzoru pošiljke blaga v carinskem skladišču v Sežani posumili, da v tovornjaku ni čaj, kot je bilo navedeno v dokumentaciji, ampak konoplja. V zavoje pakirano blago ni odstopalo ne po videzu, ne po vonju. A cariniki so se na podlagi analize tveganja vseeno odločili za analizo vzorcev pošiljke, ki je potrdila - skoraj tona blaga je bila konoplja. V oddaji boste slišali še: - Koprski občinski svet prihodnji teden ne bo obravnaval ustanovitve javnega holdinga. - Sončni Kanin bo prihodnji mesec začel voditi Bovčan Uroš Sovdat. - Na Vzhodni obvoznici Hrpelj in Kozine mora izvajalec odpraviti še nekaj tehničnih pomanjkljivosti.
Na sedmem koncertu festivala stare glasbe Seviqc 2024 je 20. avgusta lani v Hudičevem turnu v Soteski nastopila španska glasbenica Pilar Almalé, ki poje in igra na violo da gamba. Predstavila je program z naslovom Golondrinas – Lastovke. Lastovke pojejo v petih jezikih in združujejo glasbo različnih izvorov ter obdobij, zajemajo pa tudi tradicijo avantgarde. Iščejo nove načine letenja skozi staro glasbo: sefardsko, baročno in celo nekatere lastne skladbe. Kot je zapisala v koncertni list, Pilar Almale na koncertu igra nekaj, kar nekateri imenujejo »nova stara glasba«, saj načinu igranja in aranžiranja glasbe dodaja svojo lastno vizijo. Sama pravi, da je njeno umetniško poslanstvo, da s svojo glasbo navduši in se na nove načine poveže s svojimi čustvi, da se ljudje počutijo žive z zvoki in harmonijo.
Na sedmem koncertu festivala stare glasbe Seviqc 2024 je 20. avgusta lani v Hudičevem turnu v Soteski nastopila španska glasbenica Pilar Almalé, ki poje in igra na violo da gamba. Predstavila je program z naslovom Golondrinas – Lastovke. Lastovke pojejo v petih jezikih in združujejo glasbo različnih izvorov ter obdobij, zajemajo pa tudi tradicijo avantgarde. Iščejo nove načine letenja skozi staro glasbo: sefardsko, baročno in celo nekatere lastne skladbe. Kot je zapisala v koncertni list, Pilar Almale na koncertu igra nekaj, kar nekateri imenujejo »nova stara glasba«, saj načinu igranja in aranžiranja glasbe dodaja svojo lastno vizijo. Sama pravi, da je njeno umetniško poslanstvo, da s svojo glasbo navduši in se na nove načine poveže s svojimi čustvi, da se ljudje počutijo žive z zvoki in harmonijo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Znani katoliški duhovnik in eksorcist, 5. maja 2017 umrli, Marijan Arhar je kot bogoslovec pisal posebni, duhovni dnevnik. Kot knjigo z naslovom »Duhodnevnik« ga je uredila psihologinja iz Skupnosti Emanuel Helena Reberc.
Znani katoliški duhovnik in eksorcist, 5. maja 2017 umrli, Marijan Arhar je kot bogoslovec pisal posebni, duhovni dnevnik. Kot knjigo z naslovom »Duhodnevnik« ga je uredila psihologinja iz Skupnosti Emanuel Helena Reberc.
S Tedni ljubiteljske kulture v Javnem skladu za kulturne dejavnosti opozarjajo na številčnost, kakovost in pomen ljubiteljskega ustvarjanja. O vseslovenski akciji in njeni letošnji izvedbi z vodjo koprske območne izpostave Matejo Palčič Puzzer. V Opernem gledališču Verdi v Trstu so minuli teden predstavili novo sezono. Aleš Šteger pesnik, pisatelj, prevajalec, esejist in urednik pri založbi Beletrina, je prav tam izdal svoje tretje prozno delo – roman Ogenj po motivih življenja Ptujčanke Štefke Cobelj. S pomočjo arhivskega gradiva je v literarni fikciji zgradil zgodbo o ženski, ki se je popolnoma predala vrednotam prelomnega časa po drugi svetovni vojni in poniknila v pozabo. Konfucijeva učilnica Fakultete za humansitične študije Univerze na Primorskem je v Kopru danes gostila mednarodno razstavo kitajske oblačilne kulturne dediščine. Glasbeno ogrlico: »Česa od zgodovine se lahko naučimo iz glasbe?« je nanizal Armando Šturman.
S Tedni ljubiteljske kulture v Javnem skladu za kulturne dejavnosti opozarjajo na številčnost, kakovost in pomen ljubiteljskega ustvarjanja. O vseslovenski akciji in njeni letošnji izvedbi z vodjo koprske območne izpostave Matejo Palčič Puzzer. V Opernem gledališču Verdi v Trstu so minuli teden predstavili novo sezono. Aleš Šteger pesnik, pisatelj, prevajalec, esejist in urednik pri založbi Beletrina, je prav tam izdal svoje tretje prozno delo – roman Ogenj po motivih življenja Ptujčanke Štefke Cobelj. S pomočjo arhivskega gradiva je v literarni fikciji zgradil zgodbo o ženski, ki se je popolnoma predala vrednotam prelomnega časa po drugi svetovni vojni in poniknila v pozabo. Konfucijeva učilnica Fakultete za humansitične študije Univerze na Primorskem je v Kopru danes gostila mednarodno razstavo kitajske oblačilne kulturne dediščine. Glasbeno ogrlico: »Česa od zgodovine se lahko naučimo iz glasbe?« je nanizal Armando Šturman.
Veliko je motivike noči, teme, podzavesti, pa pozabe in žalosti, o svojem novem že težko pričakovanem romanu Ženske v temi, ki je letos v prevodu Štefana Vevarja izšel pri Založbi Goga, pove koroška pesnica in pisateljica Maja Haderlap. V središču so tri generacije žensk v prostoru in času, ki nista dobro ravnala z njimi. Vstopimo v njihovo življenje, vpetost v vsiljene in ponotranjene modele ter boj za avtonomijo. V knjigi se denimo soočimo tudi z likom hladne matere. Nemški izvirnik iz leta 2023 ima naslov Nachtfrauen, a če bi ga prevedli dobesedno, doda avtorica, bi šlo za nočne ženske, kar pa ima v slovenščini slabšalen prizvok, ki ga v nemščini ni, saj si je pojem izmislila sama. Majo Haderlap poznamo po več pesniških zbirkah in še posebej romanu Angel pozabe o koroških Slovencih, izvirno Engel des Vergessens, napisanem kot spomin na nacistično zatiranje, ki ji je med drugim prinesel nagrado Ingeborg Bachmann. O zadnjem romanu, zakaj piše v nemščini, zakaj si ženske včasih niso mogle privoščiti besede ''jaz'', ali fantazije osvobajajo, iskanju čustvene in miselne sreče zunaj materialnega, zakaj bi naj njena dela brali počasi in še čem je več povedala v oddaji Izšlo je. Foto: Marko Golja
Veliko je motivike noči, teme, podzavesti, pa pozabe in žalosti, o svojem novem že težko pričakovanem romanu Ženske v temi, ki je letos v prevodu Štefana Vevarja izšel pri Založbi Goga, pove koroška pesnica in pisateljica Maja Haderlap. V središču so tri generacije žensk v prostoru in času, ki nista dobro ravnala z njimi. Vstopimo v njihovo življenje, vpetost v vsiljene in ponotranjene modele ter boj za avtonomijo. V knjigi se denimo soočimo tudi z likom hladne matere. Nemški izvirnik iz leta 2023 ima naslov Nachtfrauen, a če bi ga prevedli dobesedno, doda avtorica, bi šlo za nočne ženske, kar pa ima v slovenščini slabšalen prizvok, ki ga v nemščini ni, saj si je pojem izmislila sama. Majo Haderlap poznamo po več pesniških zbirkah in še posebej romanu Angel pozabe o koroških Slovencih, izvirno Engel des Vergessens, napisanem kot spomin na nacistično zatiranje, ki ji je med drugim prinesel nagrado Ingeborg Bachmann. O zadnjem romanu, zakaj piše v nemščini, zakaj si ženske včasih niso mogle privoščiti besede ''jaz'', ali fantazije osvobajajo, iskanju čustvene in miselne sreče zunaj materialnega, zakaj bi naj njena dela brali počasi in še čem je več povedala v oddaji Izšlo je. Foto: Marko Golja
V Carigradu potekajo neposredna pogajanja med Rusijo in Ukrajino po treh letih vojne. Ruskega predsednika Vladimirja Putina ni v Turčijo. Je Rusija sploh pripravljena končati vojno? Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil, da bo končal svoje posredovanje, če ne bo pripravljenosti za pogovore. Hkrati pa se zdi, da je pozornost Združenih držav vse bolj usmerjena v druga krizna žarišča. Smo priča nastajanju novega svetovnega reda? Bomo to izvedeli šele po srečanju Trumpa in Putina? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; dr. Faris Kočan, strokovnjak za mednarodne odnose, FDV Univerze v Ljubljani; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Ruske federacije; Karmen Švegelj, dopisnica RTV Slovenija iz Bližnjega vzhoda.
V Carigradu potekajo neposredna pogajanja med Rusijo in Ukrajino po treh letih vojne. Ruskega predsednika Vladimirja Putina ni v Turčijo. Je Rusija sploh pripravljena končati vojno? Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil, da bo končal svoje posredovanje, če ne bo pripravljenosti za pogovore. Hkrati pa se zdi, da je pozornost Združenih držav vse bolj usmerjena v druga krizna žarišča. Smo priča nastajanju novega svetovnega reda? Bomo to izvedeli šele po srečanju Trumpa in Putina? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; dr. Faris Kočan, strokovnjak za mednarodne odnose, FDV Univerze v Ljubljani; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Ruske federacije; Karmen Švegelj, dopisnica RTV Slovenija iz Bližnjega vzhoda.
Trinajstega novembra 2024 je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila Zala Ažbe. Glasbenica je svojo glasbeno pot začela kot učenka klavirja na Glasbeni šoli Škofja Loka. Z enajstimi leti je začela igrati orgle in končala štiri letnike v razredu Klemena Karlina. Šolanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer se je prvo leto kalila pod vodstvom Nine Frank, zadnje tri letnike pa je opravila pri Renati Bauer, ki je njena mentorica tudi na Akademiji za glasbo, kjer Zala Ažbe obiskuje 2. letnik. CHARLES MARIE WIDOR: SIMFONIJA V G-MOLU ZA ORGLE ŠT. 6, OP. 42, ŠT. 2, 1. ALLEGRO JOHANN SEBASTIAN BACH: TOCCATA, ADAGIO IN FUGA V C-DURU, BWV 564
Trinajstega novembra 2024 je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila Zala Ažbe. Glasbenica je svojo glasbeno pot začela kot učenka klavirja na Glasbeni šoli Škofja Loka. Z enajstimi leti je začela igrati orgle in končala štiri letnike v razredu Klemena Karlina. Šolanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer se je prvo leto kalila pod vodstvom Nine Frank, zadnje tri letnike pa je opravila pri Renati Bauer, ki je njena mentorica tudi na Akademiji za glasbo, kjer Zala Ažbe obiskuje 2. letnik. CHARLES MARIE WIDOR: SIMFONIJA V G-MOLU ZA ORGLE ŠT. 6, OP. 42, ŠT. 2, 1. ALLEGRO JOHANN SEBASTIAN BACH: TOCCATA, ADAGIO IN FUGA V C-DURU, BWV 564
Oglašamo se iz Cannesa, kjer se je pričel 78. mednarodni filmski festival. Žiriji, ki bo odločala o najboljših filmih, letos predseduje igralka Juliette Binoche. Na oder SNG Opera balet Ljubljana prihaja Manon Lescaut, opera Giacoma Puccinija v režiji Manfreda Schweigkoflerja, Novo mesto pa praznuje svojo 660. obletnico, med drugim z umetniško akademijo z naslovom Ljubite tisto, česar ne boste videli dvakrat.
Oglašamo se iz Cannesa, kjer se je pričel 78. mednarodni filmski festival. Žiriji, ki bo odločala o najboljših filmih, letos predseduje igralka Juliette Binoche. Na oder SNG Opera balet Ljubljana prihaja Manon Lescaut, opera Giacoma Puccinija v režiji Manfreda Schweigkoflerja, Novo mesto pa praznuje svojo 660. obletnico, med drugim z umetniško akademijo z naslovom Ljubite tisto, česar ne boste videli dvakrat.
V Carigradu naj bi se danes začeli mirovni pogovori med Rusijo in Ukrajino, prvo neposredno mirovno srečanje delegacij obeh držav po treh letih. Obe delegaciji sta v Turčiji, a se pogovori še niso začeli. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je najprej v Ankari sešel s turškim kolegom Redžepom Tajipom Erdoganom, Vladimir Putin pa je v Carigrad poslal uradnike na nižjih položajih, povečini svetovalce in namestnike ministrov. V oddaji tudi: - Generalni sekretar Nata Rutte je na srečanju zunanjih ministrov zaveznic v Antalji pozdravil napoved Slovenije o zvišanju obrambnih izdatkov na 2 odstotka BDP še letos - K prvemu padcu slovenske gospodarske rasti po več kot štirih letih sta najbolj prispevala zmanjšanje naložb in menjava s tujino - Rešitve za težave turških delavcev, ki so obtičali v Orehku, iščejo predstavniki več pristojnih služb
V Carigradu naj bi se danes začeli mirovni pogovori med Rusijo in Ukrajino, prvo neposredno mirovno srečanje delegacij obeh držav po treh letih. Obe delegaciji sta v Turčiji, a se pogovori še niso začeli. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je najprej v Ankari sešel s turškim kolegom Redžepom Tajipom Erdoganom, Vladimir Putin pa je v Carigrad poslal uradnike na nižjih položajih, povečini svetovalce in namestnike ministrov. V oddaji tudi: - Generalni sekretar Nata Rutte je na srečanju zunanjih ministrov zaveznic v Antalji pozdravil napoved Slovenije o zvišanju obrambnih izdatkov na 2 odstotka BDP še letos - K prvemu padcu slovenske gospodarske rasti po več kot štirih letih sta najbolj prispevala zmanjšanje naložb in menjava s tujino - Rešitve za težave turških delavcev, ki so obtičali v Orehku, iščejo predstavniki več pristojnih služb
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.