Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Alessandro Scarlatti je svoj mladostni, redko izvajan oratorij Mučeništvo svete Teodozije zložil po naročilu kraljice Kristine Švedske, prvič pa so ga izvedli leta 1684 v Rimu. Oratorij so "obudili" 8. decembra lani v andaluzijskem kraju Úbeda, kjer so ga v sklopu festivala za zgodnjo glasbo Úbeda in Baeza izvedli člani ansambla Al Ayre Español. Ansambel je vodil Eduardo López Banzo, vokalni solisti pa so bili Belén Vaquero (sopran), Bruno Campelo (kontratenor), Luken Munguira (tenor), Javier Blanco (bas). Alessandro Scarlatti je bil eden ključnih mož italijanskega baroka in danes velja za očeta "belcanta". Rodil se je v Palermu, mojstril v Rimu, veliko priznanje in slavo pa je dosegel v Neaplju, kjer je neapeljsko šolo pripeljal do njenega vrha. Njegov oratorij Mučeništvo svete Teodozije prinaša zgodbo o mladi Palestinki, ki zavrne ljubezen sina rimskega guvernerja in umre kot mučenka. Delo z avtobiografskimi odmevi življenja Kristine Švedske je tokrat zazvenelo v novi različici ansambla Al Ayre Español, ki je rezultat dolgotrajnih raziskav Eduarda Lópeza Banza.
Alessandro Scarlatti je svoj mladostni, redko izvajan oratorij Mučeništvo svete Teodozije zložil po naročilu kraljice Kristine Švedske, prvič pa so ga izvedli leta 1684 v Rimu. Oratorij so "obudili" 8. decembra lani v andaluzijskem kraju Úbeda, kjer so ga v sklopu festivala za zgodnjo glasbo Úbeda in Baeza izvedli člani ansambla Al Ayre Español. Ansambel je vodil Eduardo López Banzo, vokalni solisti pa so bili Belén Vaquero (sopran), Bruno Campelo (kontratenor), Luken Munguira (tenor), Javier Blanco (bas). Alessandro Scarlatti je bil eden ključnih mož italijanskega baroka in danes velja za očeta "belcanta". Rodil se je v Palermu, mojstril v Rimu, veliko priznanje in slavo pa je dosegel v Neaplju, kjer je neapeljsko šolo pripeljal do njenega vrha. Njegov oratorij Mučeništvo svete Teodozije prinaša zgodbo o mladi Palestinki, ki zavrne ljubezen sina rimskega guvernerja in umre kot mučenka. Delo z avtobiografskimi odmevi življenja Kristine Švedske je tokrat zazvenelo v novi različici ansambla Al Ayre Español, ki je rezultat dolgotrajnih raziskav Eduarda Lópeza Banza.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Simon Tecco je rojen v Čilu, a leta 1973, po državnem udaru, ga je življenjska pot vodila v Evropo. Kot vsak begunec svoje rodne zemlje in svojih najbližjih ni pustil za seboj z lahkim srcem. Teccova pot bi se prav lahko končala v Italiji, na Švedskem, v Nemčiji, a je novo življenje začel v Ljubljani, v Sloveniji. General Augusto Pinochet je umrl leta 2006, za nekatere Čilence je še danes narodni junak, ki naj bi državo rešil pred komunizmom. Simon Tecco je poročen in živi v Ljubljani. Svojo domovino Čile je ponovno obiskal skoraj trideset let po državnem udaru.
Simon Tecco je rojen v Čilu, a leta 1973, po državnem udaru, ga je življenjska pot vodila v Evropo. Kot vsak begunec svoje rodne zemlje in svojih najbližjih ni pustil za seboj z lahkim srcem. Teccova pot bi se prav lahko končala v Italiji, na Švedskem, v Nemčiji, a je novo življenje začel v Ljubljani, v Sloveniji. General Augusto Pinochet je umrl leta 2006, za nekatere Čilence je še danes narodni junak, ki naj bi državo rešil pred komunizmom. Simon Tecco je poročen in živi v Ljubljani. Svojo domovino Čile je ponovno obiskal skoraj trideset let po državnem udaru.
Zbor BBC Singers in Koncertni orkester BBC-ja sta 26. februarja v dvorani Milton Court v londonskem koncertnem središču Barbican pod vodstvom Sofi Jeannin izvedla "globoko čustven glasbeni program, ki se dotika nebes", še zlasti z osrednjim delom sporeda – vokalno-instrumentalno skladbo Hymnus Paradisi Herberta Howellsa. Spored so dopolnila še dela Who are these angels? Sira Jamesa MacMillana, To the Hands Caroline Shaw, My Guardian Angel Judith Weir in Prva elegija Einojuhanija Rautavaare.
Zbor BBC Singers in Koncertni orkester BBC-ja sta 26. februarja v dvorani Milton Court v londonskem koncertnem središču Barbican pod vodstvom Sofi Jeannin izvedla "globoko čustven glasbeni program, ki se dotika nebes", še zlasti z osrednjim delom sporeda – vokalno-instrumentalno skladbo Hymnus Paradisi Herberta Howellsa. Spored so dopolnila še dela Who are these angels? Sira Jamesa MacMillana, To the Hands Caroline Shaw, My Guardian Angel Judith Weir in Prva elegija Einojuhanija Rautavaare.
V Planici se je na letalnici se je zgodaj popoldne končala sezona smučarskih skokov. Domen Prevc jo je zaključil z drugim mestom in nato pred 26 tisoč navijači dvignil oba globusa - mali za seštevek v poletih ter veliki globus za skupno zmago v svetovnem pokalu.
V Planici se je na letalnici se je zgodaj popoldne končala sezona smučarskih skokov. Domen Prevc jo je zaključil z drugim mestom in nato pred 26 tisoč navijači dvignil oba globusa - mali za seštevek v poletih ter veliki globus za skupno zmago v svetovnem pokalu.
V tokratnih Debatah z Bergantom bo pogovor tekel o spomladanskem premikanju ure; to se bo zgodilo prav na dan oddaje. V Sloveniji to počnemo že 43 let. Ukrep je bil v mnogih delih sveta uveden zaradi nižanja stroškov energije, a številne študije kažejo, da cilja sploh ne dosega. Še več –premikanje ure dvakrat na leto pri mnogo ljudeh vpliva na slabo počutje, dodatne stroške pa ima tudi gospodarstvo. Evropski parlament je že leta 2019 izglasoval ukinitev premikanja ure z letom 2021, a to se ni zgodilo, saj se države članice EU ne morejo poenotiti o tem, kateri čas bo obveljal vse leto. Gostje oddaje bodo: dr. Barbara Gnidovec Stražišar, nevrologinja in ena najbolj cenjenih evropskih strokovnjakinj za medicino spanja, dr. Vita Štukovnik, klinična psihologinja in pionirka kognitivno-vedenjske terapije za nespečnost v Sloveniji in evropska komisarka za promet Violeta Bulc, že v času mandata ena od pobudnic ukinjanja premika ure v Evropi.
V tokratnih Debatah z Bergantom bo pogovor tekel o spomladanskem premikanju ure; to se bo zgodilo prav na dan oddaje. V Sloveniji to počnemo že 43 let. Ukrep je bil v mnogih delih sveta uveden zaradi nižanja stroškov energije, a številne študije kažejo, da cilja sploh ne dosega. Še več –premikanje ure dvakrat na leto pri mnogo ljudeh vpliva na slabo počutje, dodatne stroške pa ima tudi gospodarstvo. Evropski parlament je že leta 2019 izglasoval ukinitev premikanja ure z letom 2021, a to se ni zgodilo, saj se države članice EU ne morejo poenotiti o tem, kateri čas bo obveljal vse leto. Gostje oddaje bodo: dr. Barbara Gnidovec Stražišar, nevrologinja in ena najbolj cenjenih evropskih strokovnjakinj za medicino spanja, dr. Vita Štukovnik, klinična psihologinja in pionirka kognitivno-vedenjske terapije za nespečnost v Sloveniji in evropska komisarka za promet Violeta Bulc, že v času mandata ena od pobudnic ukinjanja premika ure v Evropi.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Včasih glasba sledi podobi, drugič ideji, včasih pa se srečata v skupnem občutju prostora, svetlobe in časa. V nocojšnji oddaji bomo prisluhnili, kako se svetloba in tišina, ki ju v svojih slikah oblikuje nizozemski slikar Johannes Vermeer, zrcalita tudi v glasbi.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Včasih glasba sledi podobi, drugič ideji, včasih pa se srečata v skupnem občutju prostora, svetlobe in časa. V nocojšnji oddaji bomo prisluhnili, kako se svetloba in tišina, ki ju v svojih slikah oblikuje nizozemski slikar Johannes Vermeer, zrcalita tudi v glasbi.
Litovski radio je v ponudbo za veliki teden posredoval koncert pod naslovom V Kristusovem trpljenju in smrti. Odvisl se je v cerkvi Najdenja sv. Križa v mestecu Šeduva. Motete iz opusov litovskih skladateljev Juozasa Naujalisa in Kristine Vasiliauskaitė je uzvočil Državni komorni zbor Polifonija iz Šiauliaija pod vodstvom Linasa Balandisa.
Litovski radio je v ponudbo za veliki teden posredoval koncert pod naslovom V Kristusovem trpljenju in smrti. Odvisl se je v cerkvi Najdenja sv. Križa v mestecu Šeduva. Motete iz opusov litovskih skladateljev Juozasa Naujalisa in Kristine Vasiliauskaitė je uzvočil Državni komorni zbor Polifonija iz Šiauliaija pod vodstvom Linasa Balandisa.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Izbrali smo nekaj odlomkov iz dnevnika britanskega pisatelja Johna Fowlesa, avtorja romanov Mag, Mušica, Ženska francoskega poročnika, Ebenovinasti stolp. John Fowles se je rodil zadnjega marca pred stotimi leti, umrl pa leta 2005. Leta 1966 se je naselil v Lyme Regisu na dorsetski obali in že kmalu začel pisati verjetno svoj najznamenitejši roman Ženska francoskega poročnika. Odlomki iz njegovih dnevnikov spremljajo petnajstletno obdobje, od časa, ko je začel pisati roman, do premiere filma, ki so ga posneli po njem. Prevod Ingrid Kovač Brus, interpretacija Branko Šturbej, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Ana Krauthaker. Posneto 2005. Redakcija Ingrid Kovač Brus in Staša Grahek.
Izbrali smo nekaj odlomkov iz dnevnika britanskega pisatelja Johna Fowlesa, avtorja romanov Mag, Mušica, Ženska francoskega poročnika, Ebenovinasti stolp. John Fowles se je rodil zadnjega marca pred stotimi leti, umrl pa leta 2005. Leta 1966 se je naselil v Lyme Regisu na dorsetski obali in že kmalu začel pisati verjetno svoj najznamenitejši roman Ženska francoskega poročnika. Odlomki iz njegovih dnevnikov spremljajo petnajstletno obdobje, od časa, ko je začel pisati roman, do premiere filma, ki so ga posneli po njem. Prevod Ingrid Kovač Brus, interpretacija Branko Šturbej, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Ana Krauthaker. Posneto 2005. Redakcija Ingrid Kovač Brus in Staša Grahek.
…vsak večer ugaša luči in raznaša sanje … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
…vsak večer ugaša luči in raznaša sanje … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
V tokratni oddaji Sedmi dan bomo osvetlili eno najdragocenejših kulturnih in duhovnih dediščin slovenskega prostora – Več kot 300 let star Škofjeloški pasijon je eno od najdragocenejših kulturnih in duhovnih dediščin slovenskega prostora. To izjemno delo, ki ga je leta 1721 zapisal pater Romuald Marušič, velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Oddaja bo raziskovala, kako pomembna je uprizoritev pasijona za ohranjanje kulturne identitete ter kako globoko je vpeta v duhovno življenje skupnosti. Škofjeloški pasijon ni zgolj gledališki dogodek, temveč edinstvena procesijska predstava, ki združuje vero, umetnost in skupnostno izkušnjo ter vsakič znova nagovarja sodobnega človeka. Dotaknili se bomo tudi razlogov, zakaj je pasijon skozi stoletja ostal živ in izjemno priljubljen – tako med ustvarjalci kot občinstvom. Njegova moč se skriva v univerzalnih temah trpljenja, odrešenja, solidarnosti in upanja, ki presegajo čas in prostor. Gost v oddaji je eden od organizatorjev in tudi igralcev v pasijonu Jernej Tavčar.
V tokratni oddaji Sedmi dan bomo osvetlili eno najdragocenejših kulturnih in duhovnih dediščin slovenskega prostora – Več kot 300 let star Škofjeloški pasijon je eno od najdragocenejših kulturnih in duhovnih dediščin slovenskega prostora. To izjemno delo, ki ga je leta 1721 zapisal pater Romuald Marušič, velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Oddaja bo raziskovala, kako pomembna je uprizoritev pasijona za ohranjanje kulturne identitete ter kako globoko je vpeta v duhovno življenje skupnosti. Škofjeloški pasijon ni zgolj gledališki dogodek, temveč edinstvena procesijska predstava, ki združuje vero, umetnost in skupnostno izkušnjo ter vsakič znova nagovarja sodobnega človeka. Dotaknili se bomo tudi razlogov, zakaj je pasijon skozi stoletja ostal živ in izjemno priljubljen – tako med ustvarjalci kot občinstvom. Njegova moč se skriva v univerzalnih temah trpljenja, odrešenja, solidarnosti in upanja, ki presegajo čas in prostor. Gost v oddaji je eden od organizatorjev in tudi igralcev v pasijonu Jernej Tavčar.
Glasbena in baletna šola Slovenska Bistrica je na že 55. državnem tekmovanju mladih glasbenikov – TEMSIG, ki je bilo med 3. in 24. marcem na osmih prizoriščih v Ljubljani, dosegla zavidljiv uspeh. Osvojili so sedem zlatih plaket in eno srebrno.
Glasbena in baletna šola Slovenska Bistrica je na že 55. državnem tekmovanju mladih glasbenikov – TEMSIG, ki je bilo med 3. in 24. marcem na osmih prizoriščih v Ljubljani, dosegla zavidljiv uspeh. Osvojili so sedem zlatih plaket in eno srebrno.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Glasbeni program, ki so ga izvedli 20. marca v nemško govoreči Luteranski evangeličanski cerkvi v Barceloni, poustvarja izjemen dogodek, veliki petek leta 1747, ko je Johann Sebastian Bach izvedel izbrane Händlove arije v Leizpzigu med izvedbo Pasijona po Marku neznanega avtorja, ki so ga sicer začeli izvajati leta 1705 v Hamburgu. To je bil resnično enkraten dogodek in je še danes edini znani primer umetniške interakcije teh dveh velikih baročnih skladateljev in njunih sodobnikov. Spored vključuje sedem Händlovih arij, ki jih je Bach ta dan izvedel v Leipzigu, poleg tega pa tudi nekaj recitativov, s katerimi se je natančno navezal na kontekst pasijona in njegovih odlomkov, na katere se glasbene točke navezujejo. Bach pa je dodal tudi nekaj svojih arij, povezanih z velikonočno liturgijo ... Vokalni solisti so sopranistka Mariana Rodrigues, mezzosopranistka Jana Corominas, tenorist Itamar Hildesheim in baritonist Luís Arratia, glasbenike ansambla Barcelona Consort vodi čembalist Daniel Tarrida.
Glasbeni program, ki so ga izvedli 20. marca v nemško govoreči Luteranski evangeličanski cerkvi v Barceloni, poustvarja izjemen dogodek, veliki petek leta 1747, ko je Johann Sebastian Bach izvedel izbrane Händlove arije v Leizpzigu med izvedbo Pasijona po Marku neznanega avtorja, ki so ga sicer začeli izvajati leta 1705 v Hamburgu. To je bil resnično enkraten dogodek in je še danes edini znani primer umetniške interakcije teh dveh velikih baročnih skladateljev in njunih sodobnikov. Spored vključuje sedem Händlovih arij, ki jih je Bach ta dan izvedel v Leipzigu, poleg tega pa tudi nekaj recitativov, s katerimi se je natančno navezal na kontekst pasijona in njegovih odlomkov, na katere se glasbene točke navezujejo. Bach pa je dodal tudi nekaj svojih arij, povezanih z velikonočno liturgijo ... Vokalni solisti so sopranistka Mariana Rodrigues, mezzosopranistka Jana Corominas, tenorist Itamar Hildesheim in baritonist Luís Arratia, glasbenike ansambla Barcelona Consort vodi čembalist Daniel Tarrida.
Cvetna nedelja zaznamuje začetek velikega tedna in pomeni prehod v osrednje obdobje cerkvenega leta. Spremlja jo preprost obred z zelenjem, ki poudarja skupnostni značaj dneva. Pomen tega dne presega liturgični okvir: vzpostavi umirjen ritem, zbranost in jasen občutek skupnosti. V ospredje stopajo ponavljanje, ritem in urejena skupna gesta – elementi, ki dajejo dnevu notranjo strukturo. Podoben princip oblikuje tudi današnji koncert, v katerem se različni glasovi in zasedbe združujejo v premišljeno celoto. Na sporedu sta Kanon v D-duru Johanna Pachelbela in Maša otrok Johna Rutterja. Nastopili so Simfonični orkester RTV Slovenija, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, sopranistka Beti Bratina, baritonist Lovro Korošec in organist Tomaž Sevšek. Vodila jih je Alenka Podpečan.
Cvetna nedelja zaznamuje začetek velikega tedna in pomeni prehod v osrednje obdobje cerkvenega leta. Spremlja jo preprost obred z zelenjem, ki poudarja skupnostni značaj dneva. Pomen tega dne presega liturgični okvir: vzpostavi umirjen ritem, zbranost in jasen občutek skupnosti. V ospredje stopajo ponavljanje, ritem in urejena skupna gesta – elementi, ki dajejo dnevu notranjo strukturo. Podoben princip oblikuje tudi današnji koncert, v katerem se različni glasovi in zasedbe združujejo v premišljeno celoto. Na sporedu sta Kanon v D-duru Johanna Pachelbela in Maša otrok Johna Rutterja. Nastopili so Simfonični orkester RTV Slovenija, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, sopranistka Beti Bratina, baritonist Lovro Korošec in organist Tomaž Sevšek. Vodila jih je Alenka Podpečan.
V Planici se je končala sezona svetovnega pokala za smučarske skakalce. Junak dneva je Domen Prevc. Dobitnik olimpijskih medalj in velikega kristalnega globusa je z današnjim drugim mestom potrdil še mali globus za polete. Dogajanje v dolini pod Poncami si je v štirih dneh ogledalo več kot 83 tisoč obiskovalcev. Druge teme: - Iran prepričan, da ZDA v javnosti govorijo o pogajanjih, skrivoma pa načrtujejo kopenski napad - Papež Leon 14-ti na cvetno nedeljo obsodil uporabljanje vere za opravičevanje vojn - V desetih občinah v Srbiji potekajo lokalne volitve, ki veljajo za pomemben pokazatelj podpore Srbski napredni stranki predsednika Aleksandra Vučića.
V Planici se je končala sezona svetovnega pokala za smučarske skakalce. Junak dneva je Domen Prevc. Dobitnik olimpijskih medalj in velikega kristalnega globusa je z današnjim drugim mestom potrdil še mali globus za polete. Dogajanje v dolini pod Poncami si je v štirih dneh ogledalo več kot 83 tisoč obiskovalcev. Druge teme: - Iran prepričan, da ZDA v javnosti govorijo o pogajanjih, skrivoma pa načrtujejo kopenski napad - Papež Leon 14-ti na cvetno nedeljo obsodil uporabljanje vere za opravičevanje vojn - V desetih občinah v Srbiji potekajo lokalne volitve, ki veljajo za pomemben pokazatelj podpore Srbski napredni stranki predsednika Aleksandra Vučića.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Offenbacha, Wagnerja, Bellinija, Verdija, Gounoda, Čajkovskega in Saint-Saënsa.
Offenbacha, Wagnerja, Bellinija, Verdija, Gounoda, Čajkovskega in Saint-Saënsa.
Danski nacionalni vokalni ansambel je 26. marca v cerkvi svete Trojice v Københavnu nastopil pod vodstvom ene najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kriste Audere. Na programu Velikonočnega koncerta so se tokrat znaška raznorodna in slogovno raznovrstna dela iz različnih zgodovinskih obdobij, vse od baroka (Johann Sebastian Bach), prek romantike (Franz Liszt in Samuel Sebastian Wesley), pa do poznega 20. stoletja in našega časa (Martin Ødegaard, Judith Bingham, Sven-David Sandström, Joseph Twist). Zazveneli bosta kar dve uglasbitvi besedila Hvalite gospoda, vsi narodi, ki temelji na psalmu 117, ustvarila pa sta ju Bach in Sandström.
Danski nacionalni vokalni ansambel je 26. marca v cerkvi svete Trojice v Københavnu nastopil pod vodstvom ene najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kriste Audere. Na programu Velikonočnega koncerta so se tokrat znaška raznorodna in slogovno raznovrstna dela iz različnih zgodovinskih obdobij, vse od baroka (Johann Sebastian Bach), prek romantike (Franz Liszt in Samuel Sebastian Wesley), pa do poznega 20. stoletja in našega časa (Martin Ødegaard, Judith Bingham, Sven-David Sandström, Joseph Twist). Zazveneli bosta kar dve uglasbitvi besedila Hvalite gospoda, vsi narodi, ki temelji na psalmu 117, ustvarila pa sta ju Bach in Sandström.
Marčevske Humoreske tega tedna so posvečene Skrivnemu dnevniku Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Nizozemski starostnik z veliko trpkega humorja opisuje svoje doživljanje staranja, pa tudi dogajanje v domu za starejše, v katerem živi. V zadnji oddaji iz cikla bomo izvedeli vse o klubu upornikov, ki ga ustanovijo naključno. Knjigo je prevedla Stana Anželj, interpretira dramski igralec Željo Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Marčevske Humoreske tega tedna so posvečene Skrivnemu dnevniku Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Nizozemski starostnik z veliko trpkega humorja opisuje svoje doživljanje staranja, pa tudi dogajanje v domu za starejše, v katerem živi. V zadnji oddaji iz cikla bomo izvedeli vse o klubu upornikov, ki ga ustanovijo naključno. Knjigo je prevedla Stana Anželj, interpretira dramski igralec Željo Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Urbane zelene površine postajajo vse bolj pomembne, še zlasti ko gre za takoimenovane mestne gozdove. Eden takih zelo uspešnih projektov je celjski mestni gozd. To je največji javni zeleni prostor v Celju. Ponuja več kot 14 kilometrov gozdnih poti, razgledne točke, učne in rekreativne poti, otroška igrišča, fitnes v naravi in največjo hišo na drevesu v Sloveniji.
Urbane zelene površine postajajo vse bolj pomembne, še zlasti ko gre za takoimenovane mestne gozdove. Eden takih zelo uspešnih projektov je celjski mestni gozd. To je največji javni zeleni prostor v Celju. Ponuja več kot 14 kilometrov gozdnih poti, razgledne točke, učne in rekreativne poti, otroška igrišča, fitnes v naravi in največjo hišo na drevesu v Sloveniji.
V oddaji Od setve do žetve bomo slišali, zakaj se je več mladih prevzemnikov kmetij, ki so lani kandidirali na razpis, namenjen gorsko hribovskim kmetijam za dvig produktivnosti, pritožilo na negativne odločbe. Dokazujejo, da je bil eden od pogojev postavljen tako, da ga noben prevzemnik, ki je kmetijo prevzel v letu 2024, ni mogel izpolnjevati. Pozornost bomo namenili tudi gozdarstvu, točneje ekonomskim vidikom gozdov. O varni sečnji in o poklicu arborista pa se bomo pogovarjali z Robertom Čukom, podprvakom svetovnega gozdarskega prvenstva, ki ga je letos prvič gostila Slovenija.
V oddaji Od setve do žetve bomo slišali, zakaj se je več mladih prevzemnikov kmetij, ki so lani kandidirali na razpis, namenjen gorsko hribovskim kmetijam za dvig produktivnosti, pritožilo na negativne odločbe. Dokazujejo, da je bil eden od pogojev postavljen tako, da ga noben prevzemnik, ki je kmetijo prevzel v letu 2024, ni mogel izpolnjevati. Pozornost bomo namenili tudi gozdarstvu, točneje ekonomskim vidikom gozdov. O varni sečnji in o poklicu arborista pa se bomo pogovarjali z Robertom Čukom, podprvakom svetovnega gozdarskega prvenstva, ki ga je letos prvič gostila Slovenija.
Danski nacionalni vokalni ansambel je 26. marca v cerkvi svete Trojice v Københavnu nastopil pod vodstvom ene najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kriste Audere. Na programu Velikonočnega koncerta so se tokrat znaška raznorodna in slogovno raznovrstna dela iz različnih zgodovinskih obdobij, vse od baroka (Johann Sebastian Bach), prek romantike (Franz Liszt in Samuel Sebastian Wesley), pa do poznega 20. stoletja in našega časa (Martin Ødegaard, Judith Bingham, Sven-David Sandström, Joseph Twist). Zazveneli bosta kar dve uglasbitvi besedila Hvalite gospoda, vsi narodi, ki temelji na psalmu 117, ustvarila pa sta ju Bach in Sandström.
Danski nacionalni vokalni ansambel je 26. marca v cerkvi svete Trojice v Københavnu nastopil pod vodstvom ene najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kriste Audere. Na programu Velikonočnega koncerta so se tokrat znaška raznorodna in slogovno raznovrstna dela iz različnih zgodovinskih obdobij, vse od baroka (Johann Sebastian Bach), prek romantike (Franz Liszt in Samuel Sebastian Wesley), pa do poznega 20. stoletja in našega časa (Martin Ødegaard, Judith Bingham, Sven-David Sandström, Joseph Twist). Zazveneli bosta kar dve uglasbitvi besedila Hvalite gospoda, vsi narodi, ki temelji na psalmu 117, ustvarila pa sta ju Bach in Sandström.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Sprememba dve desetletji starega Zakona o javnem redu in miru, ki je začela veljati konec januarja, je pristojnost ukrepanja na področju nedovoljenega kampiranja prepustila lokalnim skupnostim. Enajst posoških in gorenjskih županov je sprejelo odločitev, da bodo občinskim svetom predlagali spremembe občinskih odlokov z enotno globo za kampiranje na črno v znesku 500 evrov. Tolminski svetniki so spremembo odloka že potrdili. . V oddaji tudi o tem: - Tehnološke novosti v oljkarstvu dobrodošle, a zaradi majhnih oljčnikov še predrage. - V Podnanosu bodo sredi aprila odprli prenovljeno Hišo Zdravljica. - Domen Prevc na finalni tekmi sezone v Planici z drugim mestom potrdil še mali globus za polete.
Sprememba dve desetletji starega Zakona o javnem redu in miru, ki je začela veljati konec januarja, je pristojnost ukrepanja na področju nedovoljenega kampiranja prepustila lokalnim skupnostim. Enajst posoških in gorenjskih županov je sprejelo odločitev, da bodo občinskim svetom predlagali spremembe občinskih odlokov z enotno globo za kampiranje na črno v znesku 500 evrov. Tolminski svetniki so spremembo odloka že potrdili. . V oddaji tudi o tem: - Tehnološke novosti v oljkarstvu dobrodošle, a zaradi majhnih oljčnikov še predrage. - V Podnanosu bodo sredi aprila odprli prenovljeno Hišo Zdravljica. - Domen Prevc na finalni tekmi sezone v Planici z drugim mestom potrdil še mali globus za polete.
Radio Vatikan je v posebno ponudbo Evroradijskega glasbenega niza za veliki teden 2026 poslal posnetek koncerta Nacionalnega baročnega orkestra italijanskih konservatorijev, ki je 25. novembra lani nastopil v dvorani Assunta, torej dvorani Vnebovzetja, v Vatikanu. Tam je zazvenela uglasbitev sekvence Stabat mater / Mati žalostna je stala Alessandra Scarlattija, ki so jo glasbeniki izvedli ob spominu na 300. obletnico smrti tega velikega baročnega skladatelja. Scarlatti jo je zložil med letoma 1723 in 1724 v Neaplju, in sicer po naročilu Bratovščine vitezov Device žalosti, reda, ki je vodil obrede velikega tedna v cerkvi svetega Ludvika, ki meji na kraljevo palačo. Scarlattijevo Stabat mater so nato redno, vsakoletno izvajali vse do leta 1736, ko jo je nadomestila nova uglasbitev Giovannija Battiste Draghija, ki ga bolje poznamo pod imenom Pergolesi. Nacionalni baročni orkester italijanskih konservatorijev je vodil Ignazio Maria Schifani, solistki sta sopranistka Paola Valentina Molinari in kontraaltistka Chiara Brunello.
Radio Vatikan je v posebno ponudbo Evroradijskega glasbenega niza za veliki teden 2026 poslal posnetek koncerta Nacionalnega baročnega orkestra italijanskih konservatorijev, ki je 25. novembra lani nastopil v dvorani Assunta, torej dvorani Vnebovzetja, v Vatikanu. Tam je zazvenela uglasbitev sekvence Stabat mater / Mati žalostna je stala Alessandra Scarlattija, ki so jo glasbeniki izvedli ob spominu na 300. obletnico smrti tega velikega baročnega skladatelja. Scarlatti jo je zložil med letoma 1723 in 1724 v Neaplju, in sicer po naročilu Bratovščine vitezov Device žalosti, reda, ki je vodil obrede velikega tedna v cerkvi svetega Ludvika, ki meji na kraljevo palačo. Scarlattijevo Stabat mater so nato redno, vsakoletno izvajali vse do leta 1736, ko jo je nadomestila nova uglasbitev Giovannija Battiste Draghija, ki ga bolje poznamo pod imenom Pergolesi. Nacionalni baročni orkester italijanskih konservatorijev je vodil Ignazio Maria Schifani, solistki sta sopranistka Paola Valentina Molinari in kontraaltistka Chiara Brunello.
Izbor šestih koncertnih posnetkov iz posebne ponudbe Evroradijski glasbeni niz za veliki teden začenja posnetek koncerta iz dvorane Vnebovzetja v Vatikanu, kjer je 25. novembra lani Nacionalni baročni orkester italijanskih konservatorijev izvedel Stabat mater Alessandra Scarlattija ob 300. obletnici smrti tega velikega baročnega mojstra. Scarlattijeva glasba bo zvenela tudi za konec posebnega programa – ob 22.30 bo namreč zvenel njegov mladostni, izjemno redko izvajan oratorij Mučeništvo svete Teodozije, ki ga je pri skladatelju naročila kraljica Kristina Švedska. Prvič so ga izvedli leta 1684 v Rimu, tokrat pa so ga v andaluzijskem kraju Úbeda, v sklopu tamkajšnjega festivala za zgodnjo glasbo, predstavili člani ansambla Al Ayre Español. Evroradijski program na cvetno nedeljo dopolnjujejo še Velikonočni koncert Danskega nacionalnega ansambla z eno najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kristo Audere v Københavnu (13.05), koncert z naslovom Veliki petek, 1747: poustvaritev Bachove izvedbe Händlovih arij z ansamblom Bachcelona Consort v Barceloni (16.00), Devet motetov za veliki petek Kristine Vasiliauskaité, ki jih bo ob 18.30 v cerkvi Najdenja sv. Križa v litovskem kraju Šeduva uzvočil Državni komorni zbor Polifonija iz Šiauliaija, ter posnetek koncerta iz Londona (20.00), kjer sta zbor BBC Singers in Koncertni orkester BBC-ja konec februarja pod vodstvom Sofi Jeannin izvedla “globoko čustven glasbeni program, ki se dotika nebes”, kar velja še zlasti za osrednje delo sporeda – vokalno-instrumentalno skladbo Hymnus Paradisi Herberta Howellsa.
Izbor šestih koncertnih posnetkov iz posebne ponudbe Evroradijski glasbeni niz za veliki teden začenja posnetek koncerta iz dvorane Vnebovzetja v Vatikanu, kjer je 25. novembra lani Nacionalni baročni orkester italijanskih konservatorijev izvedel Stabat mater Alessandra Scarlattija ob 300. obletnici smrti tega velikega baročnega mojstra. Scarlattijeva glasba bo zvenela tudi za konec posebnega programa – ob 22.30 bo namreč zvenel njegov mladostni, izjemno redko izvajan oratorij Mučeništvo svete Teodozije, ki ga je pri skladatelju naročila kraljica Kristina Švedska. Prvič so ga izvedli leta 1684 v Rimu, tokrat pa so ga v andaluzijskem kraju Úbeda, v sklopu tamkajšnjega festivala za zgodnjo glasbo, predstavili člani ansambla Al Ayre Español. Evroradijski program na cvetno nedeljo dopolnjujejo še Velikonočni koncert Danskega nacionalnega ansambla z eno najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kristo Audere v Københavnu (13.05), koncert z naslovom Veliki petek, 1747: poustvaritev Bachove izvedbe Händlovih arij z ansamblom Bachcelona Consort v Barceloni (16.00), Devet motetov za veliki petek Kristine Vasiliauskaité, ki jih bo ob 18.30 v cerkvi Najdenja sv. Križa v litovskem kraju Šeduva uzvočil Državni komorni zbor Polifonija iz Šiauliaija, ter posnetek koncerta iz Londona (20.00), kjer sta zbor BBC Singers in Koncertni orkester BBC-ja konec februarja pod vodstvom Sofi Jeannin izvedla “globoko čustven glasbeni program, ki se dotika nebes”, kar velja še zlasti za osrednje delo sporeda – vokalno-instrumentalno skladbo Hymnus Paradisi Herberta Howellsa.
Inovator v zdravstvu 17. stoletja, ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta, vojak in pesnik – ena osrednjih osebnosti naše zgodovine
Inovator v zdravstvu 17. stoletja, ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta, vojak in pesnik – ena osrednjih osebnosti naše zgodovine
Spremljali smo poseben koncert v živo – z nami je bil ansambel Petovia, ki je poskrbel za odlično glasbeno vzdušje. Spregovorili smo tudi o novi skladbi ansambla Pojoči dohtarji, Kerlci pa so razkrili, kaj novega pripravljajo in kam jih vodi njihova glasbena pot. Seveda ni manjkalo niti napetosti – razglasili smo zmagovalca meseca marca na Lojtrci novih.
Spremljali smo poseben koncert v živo – z nami je bil ansambel Petovia, ki je poskrbel za odlično glasbeno vzdušje. Spregovorili smo tudi o novi skladbi ansambla Pojoči dohtarji, Kerlci pa so razkrili, kaj novega pripravljajo in kam jih vodi njihova glasbena pot. Seveda ni manjkalo niti napetosti – razglasili smo zmagovalca meseca marca na Lojtrci novih.
Na valovih programa Ars bo zazvenelo šest evroradijskih koncertov z glasbo od baročnih mojstrov pa vse do sodobnejših zborovskih uglasbitev za postni in velikonočni čas. Od poldneva do poznih večernih ur se bodo zvrstili raznovrstni temtaski koncerti iz Vatikana, Danske, Španije, Litve in Velike Britanije. Obdobje postnega časa in velikega tedna je v evropskih glasbenih tradicijah skozi stoletja navdihnilo nastanek več glasbenih del, v katerih so skladatelji ponazorili dramatične dogodke Kristusovega trpljenja in preizkušenj. Skupina za klasično glasbo znotraj Evroradia je tudi letos zasnovala nabor tematskih koncertov, ki pod imenom Evroradijski glasbeni niz za veliki teden zajema trinajst koncertov. Na Arsu se bo danes zvrstilo šest koncertov, začenši s Scarlattijevo uglasbitvijo postne sekvence Stabat mater v Vatikanu, ki ji bo sledil programsko razgiban Velikonočni koncert odličnega Danskega nacionalnega vokalnega ansambla pod vodstvom Latvijke Kriste Audere. Prav gotovo nekaj posebnega bo koncertna poustvaritev Velikega petka leta 1747 v Leipzigu, kot ga je nekoč izvedel Johann Sebastian Bach. Bach je Pasijon po Marku neznanega avtorja prepletel s Händlovimi in svojimi lastnimi arijami, tokrat pa glasbeno rekonstrukcijo dogodka predstavlja ansambel Bachcelona Consort. Zvečer odpotujemo še v litovski kraj Šeduva, kjer bo Državni komorni zbor Polifonija uzvočil Devet motetov za veliki petek Kristine Vasiliauskaite, v London, kjer bo ob 20. uri zazvenel kontemplativni, s svetlobo ožarjeni Hymnus Paradisi Herberta Howellsa, ter v Andaluzijo, kjer so člani ansambla Al Ayre Espanol po več kot treh stoletjih obudili Scarlattijev oratorij Mučeništvo svete Teodozije.
Na valovih programa Ars bo zazvenelo šest evroradijskih koncertov z glasbo od baročnih mojstrov pa vse do sodobnejših zborovskih uglasbitev za postni in velikonočni čas. Od poldneva do poznih večernih ur se bodo zvrstili raznovrstni temtaski koncerti iz Vatikana, Danske, Španije, Litve in Velike Britanije. Obdobje postnega časa in velikega tedna je v evropskih glasbenih tradicijah skozi stoletja navdihnilo nastanek več glasbenih del, v katerih so skladatelji ponazorili dramatične dogodke Kristusovega trpljenja in preizkušenj. Skupina za klasično glasbo znotraj Evroradia je tudi letos zasnovala nabor tematskih koncertov, ki pod imenom Evroradijski glasbeni niz za veliki teden zajema trinajst koncertov. Na Arsu se bo danes zvrstilo šest koncertov, začenši s Scarlattijevo uglasbitvijo postne sekvence Stabat mater v Vatikanu, ki ji bo sledil programsko razgiban Velikonočni koncert odličnega Danskega nacionalnega vokalnega ansambla pod vodstvom Latvijke Kriste Audere. Prav gotovo nekaj posebnega bo koncertna poustvaritev Velikega petka leta 1747 v Leipzigu, kot ga je nekoč izvedel Johann Sebastian Bach. Bach je Pasijon po Marku neznanega avtorja prepletel s Händlovimi in svojimi lastnimi arijami, tokrat pa glasbeno rekonstrukcijo dogodka predstavlja ansambel Bachcelona Consort. Zvečer odpotujemo še v litovski kraj Šeduva, kjer bo Državni komorni zbor Polifonija uzvočil Devet motetov za veliki petek Kristine Vasiliauskaite, v London, kjer bo ob 20. uri zazvenel kontemplativni, s svetlobo ožarjeni Hymnus Paradisi Herberta Howellsa, ter v Andaluzijo, kjer so člani ansambla Al Ayre Espanol po več kot treh stoletjih obudili Scarlattijev oratorij Mučeništvo svete Teodozije.
Migracije običajno pustijo pečat v obeh svetovih: v tistem, od koder se ljudje izselijo, in tam, kamor pridejo. Migrantke in migranti s seboj ne prinašajo le kovčkov s stvarmi, ampak tudi spomine na domače kraje. Po čem torej najbolj dišijo spomini na dom? Po domačem kruhu? Odgovor na to vprašanje je presenetil študentke in študente Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, ki skupaj z Društvom ljubiteljev pašte iz Ajdovščine v Rustjevi hiši pripravlja niz pogovornih večerov na temo dediščine pekarstva in mlinarstva. V tej luči so spregovorili tudi o dediščini migracij in njihovem pomenu pri vzpostavljanju današnje večkulturne družbe, kot primer pa so izpostavili aleksandrinke.
Migracije običajno pustijo pečat v obeh svetovih: v tistem, od koder se ljudje izselijo, in tam, kamor pridejo. Migrantke in migranti s seboj ne prinašajo le kovčkov s stvarmi, ampak tudi spomine na domače kraje. Po čem torej najbolj dišijo spomini na dom? Po domačem kruhu? Odgovor na to vprašanje je presenetil študentke in študente Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, ki skupaj z Društvom ljubiteljev pašte iz Ajdovščine v Rustjevi hiši pripravlja niz pogovornih večerov na temo dediščine pekarstva in mlinarstva. V tej luči so spregovorili tudi o dediščini migracij in njihovem pomenu pri vzpostavljanju današnje večkulturne družbe, kot primer pa so izpostavili aleksandrinke.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Na cvetno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveti Peter pri Mariboru - Malečnik. Daruje jo župnik dr. Sebastijan Valentan. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor pod vodstvom Marije Duh. Pasijon berejo: kronist: Bernarda Kelbič, Jezus: župnik dr. Sebastijan Valentan, Peter: Ivan Dajčman, Juda Iškarijot: Andrej Perko, veliki duhovnik: Milan Čivre, Pilat: Robert Stopajnik, Pilatova žena: Anita Košir, Prva dekla: Darinka Budja, Druga dekla: Simona Kocbek.
Na cvetno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveti Peter pri Mariboru - Malečnik. Daruje jo župnik dr. Sebastijan Valentan. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor pod vodstvom Marije Duh. Pasijon berejo: kronist: Bernarda Kelbič, Jezus: župnik dr. Sebastijan Valentan, Peter: Ivan Dajčman, Juda Iškarijot: Andrej Perko, veliki duhovnik: Milan Čivre, Pilat: Robert Stopajnik, Pilatova žena: Anita Košir, Prva dekla: Darinka Budja, Druga dekla: Simona Kocbek.
S cvetno nedeljo se za kristjane začenjajo najpomembnejši dnevi cerkvenega leta. Današnja nedelja pa z imenom nikakor ne namiguje na dneve Jezusovega trpljenja, ampak s cvetjem, oljkami in butarami pomeni predvsem spomin na dogodek, ko je Jezus na oslici prijahal v Jeruzalem, Judje pa so ga navdušeno sprejeli z oljčnimi in palmovimi vejami ter cvetjem. Malo pred tem je namreč obudil Lazarja od mrtvih. Ker pa s pasijonom pomeni tudi uvod v veliki teden, se v njej srečujeta veselje in žalost; taka je liturgija in z njo vred liturgična glasba.
S cvetno nedeljo se za kristjane začenjajo najpomembnejši dnevi cerkvenega leta. Današnja nedelja pa z imenom nikakor ne namiguje na dneve Jezusovega trpljenja, ampak s cvetjem, oljkami in butarami pomeni predvsem spomin na dogodek, ko je Jezus na oslici prijahal v Jeruzalem, Judje pa so ga navdušeno sprejeli z oljčnimi in palmovimi vejami ter cvetjem. Malo pred tem je namreč obudil Lazarja od mrtvih. Ker pa s pasijonom pomeni tudi uvod v veliki teden, se v njej srečujeta veselje in žalost; taka je liturgija in z njo vred liturgična glasba.
Dobra dela so del našega življenja in s tem tudi pomoč sočloveku. Doc. dr. Matjaž Celarc s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, nam je osvetlil teološki pogled na dobra dela. Jezusov nauk in tudi številni primeri iz Stare zaveze govorijo o pomembnosti dobrih del.
Dobra dela so del našega življenja in s tem tudi pomoč sočloveku. Doc. dr. Matjaž Celarc s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, nam je osvetlil teološki pogled na dobra dela. Jezusov nauk in tudi številni primeri iz Stare zaveze govorijo o pomembnosti dobrih del.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Pred 6600 leti je naše kraje, še zlasti pa Bohinjski konec, stresel potres, ki je po moči daleč presegel vse, ki jih je zabeležila zgodovina. Mnogo močnejši je bil od znanega ljubljanskega pa celo od idrijskega potresa iz začetka 16. stoletja. Sledi o tem silovitem tresenju tal v daljni preteklosti so našli globoko pod dnom Bohinjskega jezera. Kakšna je bila takrat pravzaprav okolica našega največjega jezera in kaj nam o alpskem prostoru in ljudeh, ki so tam živeli v oddaljenih tisočletjih, povejo jezerske usedline? V to zgodbo so nas v Sledeh časa odpeljali geolog prof. dr. Andrej Šmuc z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Maja Andrič in dr. Nina Caf ter arheologinja dr. Jana Horvat z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Foto: Bohinjsko jezero, Wiki Commons
Pred 6600 leti je naše kraje, še zlasti pa Bohinjski konec, stresel potres, ki je po moči daleč presegel vse, ki jih je zabeležila zgodovina. Mnogo močnejši je bil od znanega ljubljanskega pa celo od idrijskega potresa iz začetka 16. stoletja. Sledi o tem silovitem tresenju tal v daljni preteklosti so našli globoko pod dnom Bohinjskega jezera. Kakšna je bila takrat pravzaprav okolica našega največjega jezera in kaj nam o alpskem prostoru in ljudeh, ki so tam živeli v oddaljenih tisočletjih, povejo jezerske usedline? V to zgodbo so nas v Sledeh časa odpeljali geolog prof. dr. Andrej Šmuc z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Maja Andrič in dr. Nina Caf ter arheologinja dr. Jana Horvat z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Foto: Bohinjsko jezero, Wiki Commons
Igra o znanem krojačku, ki jih je sedem na mah – muh, namreč – in o tem, kaj vse se je zgodilo, ko se je to razvedelo. Režiser: Hinko Košak Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Skladatelj: Urban Koder Prevajalec: Janko Moder Krojaček – Janez Hočevar Pevec Bogomil – Jurij Souček Kmetica – Mila Kačič Soldat – Tone Homar Velikan Črnugelj – Jože Zupan Velikan Zelenec – France Presetnik Kralj – Aleksander Valič Stotnik Jeklenec – Boris Kralj Kraljična – Majda Potokar Dvorjan – Branko Miklavc Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1970.
Igra o znanem krojačku, ki jih je sedem na mah – muh, namreč – in o tem, kaj vse se je zgodilo, ko se je to razvedelo. Režiser: Hinko Košak Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Skladatelj: Urban Koder Prevajalec: Janko Moder Krojaček – Janez Hočevar Pevec Bogomil – Jurij Souček Kmetica – Mila Kačič Soldat – Tone Homar Velikan Črnugelj – Jože Zupan Velikan Zelenec – France Presetnik Kralj – Aleksander Valič Stotnik Jeklenec – Boris Kralj Kraljična – Majda Potokar Dvorjan – Branko Miklavc Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1970.
Tokratna gostja je umetnica in novinarka Urška Savič, ki je v poslušanje izbrala zanimiv nabor sodobnejših skladb na presečišču etno in improvizirano eksperimentalne glasbe. Izvedeli boste, zakaj pogovor začenjamo ob poslušanju simfonične pesnitve Višegrad Bedřicha Smetane, kako sta radio in poslušanje glasbe vpeta v ustvarjalni vsakdan naše sogovornice, kako so videti njena nedeljska jutra, kdaj se je začela ukvarjati s snemanjem terenskih posnetkov in še kaj.
Tokratna gostja je umetnica in novinarka Urška Savič, ki je v poslušanje izbrala zanimiv nabor sodobnejših skladb na presečišču etno in improvizirano eksperimentalne glasbe. Izvedeli boste, zakaj pogovor začenjamo ob poslušanju simfonične pesnitve Višegrad Bedřicha Smetane, kako sta radio in poslušanje glasbe vpeta v ustvarjalni vsakdan naše sogovornice, kako so videti njena nedeljska jutra, kdaj se je začela ukvarjati s snemanjem terenskih posnetkov in še kaj.
Sveženj asociacij, ki so se pesniku porodile ob pogledu na trdoživo drevo, katerega vejica je simbol miru. Igralec Blaž Šef. Posneto februarja 2018.
Sveženj asociacij, ki so se pesniku porodile ob pogledu na trdoživo drevo, katerega vejica je simbol miru. Igralec Blaž Šef. Posneto februarja 2018.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Čeprav so posamezni vodotoki zaradi človekovih vplivov slabše ohranjeni, je večina slovenskih voda v dobrem ali zelo dobrem ekološkem stanju. Tega strokovnjaki ocenijo predvsem na podlagi bioloških elementov, kot so vodni nevretenčarji, alge in ribe. Gostja oddaje je Nataša Dolinar z ARSO.
Čeprav so posamezni vodotoki zaradi človekovih vplivov slabše ohranjeni, je večina slovenskih voda v dobrem ali zelo dobrem ekološkem stanju. Tega strokovnjaki ocenijo predvsem na podlagi bioloških elementov, kot so vodni nevretenčarji, alge in ribe. Gostja oddaje je Nataša Dolinar z ARSO.
Poslušamo Sonato št. 12 v F-duru, op. 1 Giuseppa Tartinija, prvi stavek Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksandra von Zemlinskega, Koncert za violino in orkester v C-duru, op. 48 Dimitrija Kabalevskega in Sonato v c-molu, op. 65 št. 2 za orgle Felixa Mendelssohna.
Poslušamo Sonato št. 12 v F-duru, op. 1 Giuseppa Tartinija, prvi stavek Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksandra von Zemlinskega, Koncert za violino in orkester v C-duru, op. 48 Dimitrija Kabalevskega in Sonato v c-molu, op. 65 št. 2 za orgle Felixa Mendelssohna.
Poslušamo Sonato št. 12 v F-duru, op. 1 Giuseppa Tartinija, prvi stavek Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksandra von Zemlinskega, Koncert za violino in orkester v C-duru, op. 48 Dimitrija Kabalevskega in Sonato v c-molu, op. 65 št. 2 za orgle Felixa Mendelssohna.
Poslušamo Sonato št. 12 v F-duru, op. 1 Giuseppa Tartinija, prvi stavek Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksandra von Zemlinskega, Koncert za violino in orkester v C-duru, op. 48 Dimitrija Kabalevskega in Sonato v c-molu, op. 65 št. 2 za orgle Felixa Mendelssohna.
Po včerajšnjem vstopu v vojno na Bližnjem vzhodu jemenski hutijevci nadaljujejo napade na Izrael. Izstrelki iz Irana so znova leteli tudi na zalivske države. Pobudo za umiritev razmer pa je prevzel Pakistan. V oddaji tudi: - Ob lokalnih volitvah v delu Srbije analitiki kritični do njihove izvedbe. - Kristjani na cvetno nedeljo k mašam z butarami in oljčnimi vejicami. - Svetovni pokal bodo v Planici danes sklenili še skakalci.
Po včerajšnjem vstopu v vojno na Bližnjem vzhodu jemenski hutijevci nadaljujejo napade na Izrael. Izstrelki iz Irana so znova leteli tudi na zalivske države. Pobudo za umiritev razmer pa je prevzel Pakistan. V oddaji tudi: - Ob lokalnih volitvah v delu Srbije analitiki kritični do njihove izvedbe. - Kristjani na cvetno nedeljo k mašam z butarami in oljčnimi vejicami. - Svetovni pokal bodo v Planici danes sklenili še skakalci.