Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Novice Radia Slovenija

Novice ob 17h

3. 5. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Dogodki in odmevi

Svetovni dan svobode medijev: razmere se slabšajo

3. 5. 2026

Vprašanje svobode medijev je povezano tudi s kakovostjo naše demokracije, je ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Posebej je izpostavila pomen javnega medija v času, ko se razmere v novinarski dejavnosti slabšajo. Tako v javnih kot zasebnih medijih je ključno, da je novinarsko delo pravilno ovrednoteno in nagrajeno, pravi predsednica Sindikata novinarjev Alenka Potočnik. Novinarske organizacije ocenjujejo, da je pred nami zahteven boj za novinarsko avtonomijo. Druge teme: - Slovenska podjetja ostajajo zadržana glede rabe umetne inteligence. - Trump ob nezadovoljstvu z iranskim mirovnim predlogom grozi z novimi napadi. - Planinka, ki jo je ugriznil modras, po prejemu protistrupa dobro okreva.

25 min

Vprašanje svobode medijev je povezano tudi s kakovostjo naše demokracije, je ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Posebej je izpostavila pomen javnega medija v času, ko se razmere v novinarski dejavnosti slabšajo. Tako v javnih kot zasebnih medijih je ključno, da je novinarsko delo pravilno ovrednoteno in nagrajeno, pravi predsednica Sindikata novinarjev Alenka Potočnik. Novinarske organizacije ocenjujejo, da je pred nami zahteven boj za novinarsko avtonomijo. Druge teme: - Slovenska podjetja ostajajo zadržana glede rabe umetne inteligence. - Trump ob nezadovoljstvu z iranskim mirovnim predlogom grozi z novimi napadi. - Planinka, ki jo je ugriznil modras, po prejemu protistrupa dobro okreva.

Glasba po željah

Nedelja, 03. maj

3. 5. 2026

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

56 min

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Poročila Radia Maribor

Poročila Radia Maribor ob 14.30

3. 5. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

8 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Nedeljsko operno popoldne

Operni odlomki

3. 5. 2026

Händla, Hasseja, Mozarta, Adama, Donizettija, Lea, Richarda Straussa, Leoncavalla in Čajkovskega.

55 min

Händla, Hasseja, Mozarta, Adama, Donizettija, Lea, Richarda Straussa, Leoncavalla in Čajkovskega.

Humoreska tega tedna

Fran Milčinski: O modnih podobah, Radio in Revije

3. 5. 2026

Pisatelj, mladinski pisatelj in dramatik Fran Milčinski se je rodil leta 1867 v Ložu na Notranjskem, umrl pa leta 1932 v Ljubljani. Služboval je po sodiščih v Idriji, Ljubljani in Zagrebu. Humoristične spise je pisal že kot dijak v Škratu in Rogaču, kot pravi začetek njegovega pisanja pa po navadi velja leto 1900, ko je bila ugodno sprejeta njegova humoreska Zoper samobeležnik. V prvi majski Humoreski tega tedna – vseh pet bo namenjenih slovenskemu humorju – boste slišali tri njegove družbene satire, ki jih je napisal v letih od 1925 do 1927. Interpretacija Jožef Ropoša, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Jože Valentič. Redakcija Matej Juh. Posneto 2010.

27 min

Pisatelj, mladinski pisatelj in dramatik Fran Milčinski se je rodil leta 1867 v Ložu na Notranjskem, umrl pa leta 1932 v Ljubljani. Služboval je po sodiščih v Idriji, Ljubljani in Zagrebu. Humoristične spise je pisal že kot dijak v Škratu in Rogaču, kot pravi začetek njegovega pisanja pa po navadi velja leto 1900, ko je bila ugodno sprejeta njegova humoreska Zoper samobeležnik. V prvi majski Humoreski tega tedna – vseh pet bo namenjenih slovenskemu humorju – boste slišali tri njegove družbene satire, ki jih je napisal v letih od 1925 do 1927. Interpretacija Jožef Ropoša, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Jože Valentič. Redakcija Matej Juh. Posneto 2010.

Od setve do žetve

Evropski parlament 18. maja o rahljanju pravil o gensko spremenjenih organizmih

3. 5. 2026

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred kratkim odprlo dva razpisa – IRP 24 daje podporo za vzpostavitev kmetij za mlade kmete, IRP 30 pa je namenjen prenosnikom – za prenos znanja na novo generacijo. V oddaji podrobno o pogojih za prijavo na razpis. Primorsko-Notranjska regija se na področju kmetijstva srečuje z mnogimi izzivi. RRA Zeleni kras je pred kratkim v Pivki pripravila srečanje, na katerem je želela udeležence spodbuditi k razmisleku o vzpostavitvi boljše samooskrbe. Evropski parlament pa bo 18. maja glasoval o rahljanju pravil o gensko spremenjenih organizmih v EU. Če bodo poslanci predlog potrdili, označevanje GSO, ki je zdaj obvezno, ne bo več potrebno, to pa je med potrošniki dvignilo veliko prahu. Po vsej Evropi zato poteka intenzivna kampanja proti tej načrtovani deregulaciji novih genomskih tehnik.

20 min

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred kratkim odprlo dva razpisa – IRP 24 daje podporo za vzpostavitev kmetij za mlade kmete, IRP 30 pa je namenjen prenosnikom – za prenos znanja na novo generacijo. V oddaji podrobno o pogojih za prijavo na razpis. Primorsko-Notranjska regija se na področju kmetijstva srečuje z mnogimi izzivi. RRA Zeleni kras je pred kratkim v Pivki pripravila srečanje, na katerem je želela udeležence spodbuditi k razmisleku o vzpostavitvi boljše samooskrbe. Evropski parlament pa bo 18. maja glasoval o rahljanju pravil o gensko spremenjenih organizmih v EU. Če bodo poslanci predlog potrdili, označevanje GSO, ki je zdaj obvezno, ne bo več potrebno, to pa je med potrošniki dvignilo veliko prahu. Po vsej Evropi zato poteka intenzivna kampanja proti tej načrtovani deregulaciji novih genomskih tehnik.

Arsove spominčice

Arsove spominčice 13:05

3. 5. 2026

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

53 min

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Zgodbe

Pank — zgodovina neposlušnosti: Punk’s not dead*

20. 4. 2026

Pank ni ostal ujet v sedemdesetih. Prav nasprotno: čeprav ga danes pogosto spremlja močna nostalgija po “pravih časih”, po usnju in zadimljenih klubih, njegova moč ni le v spominu, ampak v tem, da se vedno znova vrača v novih oblikah. Novejše zasedbe morda nimajo več istega zgodovinskega trenutka, imajo pa podoben notranji pogon: odpor do družbenih pravil, nezaupanje v avtoritete, potrebo po neposrednosti in glasnosti. Ne gre več nujno za isti zvok, še manj za enako estetiko, a ostaja ista nuja: povedati nekaj brez olepševanja. V zadnji epizodi se poklanjamo domačim pankericam in pankerjem, ki gradijo skupnosti in geslo: naredi sam. *Pank ni mrtev

43 min

Pank ni ostal ujet v sedemdesetih. Prav nasprotno: čeprav ga danes pogosto spremlja močna nostalgija po “pravih časih”, po usnju in zadimljenih klubih, njegova moč ni le v spominu, ampak v tem, da se vedno znova vrača v novih oblikah. Novejše zasedbe morda nimajo več istega zgodovinskega trenutka, imajo pa podoben notranji pogon: odpor do družbenih pravil, nezaupanje v avtoritete, potrebo po neposrednosti in glasnosti. Ne gre več nujno za isti zvok, še manj za enako estetiko, a ostaja ista nuja: povedati nekaj brez olepševanja. V zadnji epizodi se poklanjamo domačim pankericam in pankerjem, ki gradijo skupnosti in geslo: naredi sam. *Pank ni mrtev

Danes do 13:00

Danes do trinajstih

3. 5. 2026

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

2 min

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Opoldnevnik

V mednarodno priznanem vodniku oljčnih olj cenjena slovenska olja avtohtonih sort

3. 5. 2026

V Gibanju Slow food, ki spodbuja spoštovanje do proizvajalcev, ohranjanje lokalnega znanja in biotske raznovrstnosti, so v vodič ekstra deviških oljčnih olj uvrstili tudi slovenska. 14 pridelovalcev si je uvrstitev prislužilo s kakovostjo in zaradi gojenja avtohtonih sort, 10 jih je prejelo naziv velika olja. V oddaji tudi o tem: - Do uspešne obnove travniških in pašnih površin s setvijo avtohtonih mešanic. - Slovenska narodna skupnost v Terski dolini pod pritiskom. - Tadej Pogačar pred zmago na kolesarski dirki po Romandiji.

12 min

V Gibanju Slow food, ki spodbuja spoštovanje do proizvajalcev, ohranjanje lokalnega znanja in biotske raznovrstnosti, so v vodič ekstra deviških oljčnih olj uvrstili tudi slovenska. 14 pridelovalcev si je uvrstitev prislužilo s kakovostjo in zaradi gojenja avtohtonih sort, 10 jih je prejelo naziv velika olja. V oddaji tudi o tem: - Do uspešne obnove travniških in pašnih površin s setvijo avtohtonih mešanic. - Slovenska narodna skupnost v Terski dolini pod pritiskom. - Tadej Pogačar pred zmago na kolesarski dirki po Romandiji.

Na današnji dan

3. maj 2026

3. 5. 2026

Zdravnik in izvedenec za sodno medicino; družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva; z lutkami med otroke na avstrijskem Koroškem

6 min

Zdravnik in izvedenec za sodno medicino; družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva; z lutkami med otroke na avstrijskem Koroškem

V dobri družbi s Kristijanom

Ansambel Golte V ŽIVO, Pokal Šaleške harmonike, Vista rekord

3. 5. 2026

Oddaja V dobri družbi s Kristijanom je tokrat bila v znamenju harmonike. Povabili smo vas na Pokal Šaleške harmonike, kjer zazvenijo melodije odličnih harmonikarjev in prava tekmovalna energija. Izvedeli ste tudi več o posebnem glasbenem izzivu v bližini – postavljanju rekorda v igranju harmonike, ki že buri radovednost. Za pravo domače vzdušje je poskrbel Ansambel Golte s koncertom v živo. Prisluhnite oddaji, kjer se prepletajo dobra glasba, zanimive zgodbe in pristna energija harmonike.

106 min

Oddaja V dobri družbi s Kristijanom je tokrat bila v znamenju harmonike. Povabili smo vas na Pokal Šaleške harmonike, kjer zazvenijo melodije odličnih harmonikarjev in prava tekmovalna energija. Izvedeli ste tudi več o posebnem glasbenem izzivu v bližini – postavljanju rekorda v igranju harmonike, ki že buri radovednost. Za pravo domače vzdušje je poskrbel Ansambel Golte s koncertom v živo. Prisluhnite oddaji, kjer se prepletajo dobra glasba, zanimive zgodbe in pristna energija harmonike.

Prenos bogoslužij, avdio

Nedeljsko katoliško bogoslužje, prenos iz Pirnič

3. 5. 2026

Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.

61 min

Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.

Čestitke in pozdravi

Čestitke in pozdravi, prvi del

3. 5. 2026

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo  svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

103 min

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo  svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Evroradijski koncert

Philharmonia Orchestra iz Londona z dirigentko Marin Alsop in solistko violončelistko Aliso Weilerstein

3. 5. 2026

12. marca letos se je v Kraljevi festivalni dvorani v Londonu odvil koncert, na katerem so nastopili orkester Philharmonia Orchestra iz Londona pod taktirko dirigentke Marin Alsop, v vlogi solistke pa violončelistka Alisa Weilerstein. Program je bil izjemno barvit: začel se je z navdihom latinske Amerike v skladbi Danzón št. 2 Artura Márqueza, sledil je koncert za violončelo Dzonot sodobne skladateljice Gabriele Ortiz, nato orientalsko obarvana simfonična suita Šeherezada, op. 35 Nikolaja Andrejeviča Rimskega-Korsakova, koncert pa se je sklenil s sodobno skladbo Restless Oceans Anne Clyne, ki nosi sporočilo moči ženske energije (pon).

113 min

12. marca letos se je v Kraljevi festivalni dvorani v Londonu odvil koncert, na katerem so nastopili orkester Philharmonia Orchestra iz Londona pod taktirko dirigentke Marin Alsop, v vlogi solistke pa violončelistka Alisa Weilerstein. Program je bil izjemno barvit: začel se je z navdihom latinske Amerike v skladbi Danzón št. 2 Artura Márqueza, sledil je koncert za violončelo Dzonot sodobne skladateljice Gabriele Ortiz, nato orientalsko obarvana simfonična suita Šeherezada, op. 35 Nikolaja Andrejeviča Rimskega-Korsakova, koncert pa se je sklenil s sodobno skladbo Restless Oceans Anne Clyne, ki nosi sporočilo moči ženske energije (pon).

Nedeljski gost

Boštjan Napotnik: V pravi gostilni ni prostora za tišino

1. 5. 2026

Popraznično nedeljo takoj po prvomajskih praznikih, ko se začne glavna sezona žarov, smo popoprali s kuhinjo za prave moške. Boštjan Napotnik poleg kulinarike in gastronomije obvlada še marsikaj drugega, od radijskega in televizijskega vodenja do pripovedovanja zgodb. A do »penzije« bo še najraje vztrajal kot kreativni direktor znane oglaševalske agencije.

38 min

Popraznično nedeljo takoj po prvomajskih praznikih, ko se začne glavna sezona žarov, smo popoprali s kuhinjo za prave moške. Boštjan Napotnik poleg kulinarike in gastronomije obvlada še marsikaj drugega, od radijskega in televizijskega vodenja do pripovedovanja zgodb. A do »penzije« bo še najraje vztrajal kot kreativni direktor znane oglaševalske agencije.

Bogoslužje

Prenos maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah

3. 5. 2026

Na peto velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah. Mašuje dr. Robert Bahčič. Poje zbor bazilike, na orgle igra Marjeta Anderle.

51 min

Na peto velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah. Mašuje dr. Robert Bahčič. Poje zbor bazilike, na orgle igra Marjeta Anderle.

Musica sacra

Marijine pesmi v izvedbi Komornega zbora Ave

3. 5. 2026

V začetku meseca maja, ki je v katoliški Cerkvi Marijin mesec, vas vabimo k poslušanju pesmi, ustvarjenih Mariji na čast - tokrat v izvedbi Komornega zbora Ave. Omenjeni vokalni sestav, ustanovljen leta 1984, je vseskozi nizal zavidljive uspehe, tako doma kot v tujini, vseskozi pa poustvarja tudi glasbo z marijansko tematiko.

28 min

V začetku meseca maja, ki je v katoliški Cerkvi Marijin mesec, vas vabimo k poslušanju pesmi, ustvarjenih Mariji na čast - tokrat v izvedbi Komornega zbora Ave. Omenjeni vokalni sestav, ustanovljen leta 1984, je vseskozi nizal zavidljive uspehe, tako doma kot v tujini, vseskozi pa poustvarja tudi glasbo z marijansko tematiko.

Naval na šport

Zadnja etapa dirke po Romandiji in evropski pokal v rokometu

3. 5. 2026

V francosko govorečem delu Švice se bo danes končala 79. kolesarska dirka po Romandiji. O skupnem zmagovalcu dirke bo odločal ciljni vzpon na Leysin. V dopoldanskih športnih minutah podrobneje še o razpletu polfinala evropskega pokala v rokometu. Celje je včeraj v Severni Makedoni proti ekipi Ohrida branilo zadetek prednosti z domače tekme.

8 min

V francosko govorečem delu Švice se bo danes končala 79. kolesarska dirka po Romandiji. O skupnem zmagovalcu dirke bo odločal ciljni vzpon na Leysin. V dopoldanskih športnih minutah podrobneje še o razpletu polfinala evropskega pokala v rokometu. Celje je včeraj v Severni Makedoni proti ekipi Ohrida branilo zadetek prednosti z domače tekme.

Iz roda v rod

Young Caritas odpira prostor bližine preko telefona

3. 5. 2026

V času epidemije covida-19 je pri Young Caritas nastal projekt Povezani preko telefona, ki povezuje mlade prostovoljce in starejše ljudi v preprostih, a dragocenih telefonskih pogovorih. Pobuda je prerasla začetni okvir epidemije in danes odpira pomembna vprašanja bližine, poslušanja in medgeneracijske povezanosti. O tem, kako lahko že kratek telefonski pogovor človeku prinese občutek sprejetosti, zaupanja in upanja, smo govorili z dr. Matejem Šadlom iz Young Caritas, ki projekt vodi in ga razvija naprej.

17 min

V času epidemije covida-19 je pri Young Caritas nastal projekt Povezani preko telefona, ki povezuje mlade prostovoljce in starejše ljudi v preprostih, a dragocenih telefonskih pogovorih. Pobuda je prerasla začetni okvir epidemije in danes odpira pomembna vprašanja bližine, poslušanja in medgeneracijske povezanosti. O tem, kako lahko že kratek telefonski pogovor človeku prinese občutek sprejetosti, zaupanja in upanja, smo govorili z dr. Matejem Šadlom iz Young Caritas, ki projekt vodi in ga razvija naprej.

Sledi časa

Kako je Krka v 70-ih zagnala prvo tovarno zdravil v Keniji

3. 5. 2026

Zgodba o pionirskem podvigu dolenjskih farmacevtov, ki so s podjetjem Dawa sredi Afrike postavili temelje za lokalno proizvodnjo zdravil

40 min

Zgodba o pionirskem podvigu dolenjskih farmacevtov, ki so s podjetjem Dawa sredi Afrike postavili temelje za lokalno proizvodnjo zdravil

RIO radijska igra za otroke

Marjan Marinc: Nenavadni polet

3. 5. 2026

Igra, polna zabave, veselja in smeha ob razposajenih dogodivščinah in pesmih glavnih junakov – prav posebnih navihancev, ki po vrhu vsega še celo letajo po zraku. Režiser: Marjan Marinc Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Milni mehurček Bim – Milan Kalan Milni mehurček Bam – Branko Starič Milni mehurček Bum – Tone Gogala Umetni satelit – Jurij Souček Izgubljeni zmaj – Rudi Kosmač Mavrica – Majda Potokar Vojak – Franjo Kumer General – Jože Zupan Čarovnica – Duša Počkaj Mesec – Boris Kralj Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1973

37 min

Igra, polna zabave, veselja in smeha ob razposajenih dogodivščinah in pesmih glavnih junakov – prav posebnih navihancev, ki po vrhu vsega še celo letajo po zraku. Režiser: Marjan Marinc Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Milni mehurček Bim – Milan Kalan Milni mehurček Bam – Branko Starič Milni mehurček Bum – Tone Gogala Umetni satelit – Jurij Souček Izgubljeni zmaj – Rudi Kosmač Mavrica – Majda Potokar Vojak – Franjo Kumer General – Jože Zupan Čarovnica – Duša Počkaj Mesec – Boris Kralj Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1973

Glasbena jutranjica

Glasba in ples

3. 5. 2026

Osrednji del tokratne jutranjice smo zasnovali z mislijo na mednarodni dan plesa, ki ga od leta 1982 praznujemo 29. aprila. Poslušamo Passamezzo in saltarelo Michelagnola Galileija, Pavano in gagliardo Izaka Poša, baletno suito Zmagoslavje ljubezni Jeana-Baptista Lullya, Francosko suito št. 3 Johanna Sebastiana Bacha ter baletno suito Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega.

87 min

Osrednji del tokratne jutranjice smo zasnovali z mislijo na mednarodni dan plesa, ki ga od leta 1982 praznujemo 29. aprila. Poslušamo Passamezzo in saltarelo Michelagnola Galileija, Pavano in gagliardo Izaka Poša, baletno suito Zmagoslavje ljubezni Jeana-Baptista Lullya, Francosko suito št. 3 Johanna Sebastiana Bacha ter baletno suito Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega.

Lirični utrinek

Jehuda Amichai: Kar se tiče sveta

3. 5. 2026

Tretjega maja 1924 se je v Würzburgu v Nemčiji rodil judovski pesnik Jehuda Amichai. Družina je že v tridesetih letih emigrirala v Palestino, med drugo svetovno vojno se je Amichai bojeval v britanski vojski. Poezijo je pisal v pogovorni hebrejščini, velja za pesnika vsakdanjega življenja, ljubezni in smrti. Pesem Kar se tiče sveta je prevedel Uroš Zupan, leta 2006 jo je interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib.

2 min

Tretjega maja 1924 se je v Würzburgu v Nemčiji rodil judovski pesnik Jehuda Amichai. Družina je že v tridesetih letih emigrirala v Palestino, med drugo svetovno vojno se je Amichai bojeval v britanski vojski. Poezijo je pisal v pogovorni hebrejščini, velja za pesnika vsakdanjega življenja, ljubezni in smrti. Pesem Kar se tiče sveta je prevedel Uroš Zupan, leta 2006 jo je interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib.

Spominčice

Kako so slovenski otroci na avstrijskem Koroškem vstopali v svet lutk?

3. 5. 2026

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Glasbena jutranjica

Glasba in ples

3. 5. 2026

Osrednji del tokratne jutranjice smo zasnovali z mislijo na mednarodni dan plesa, ki ga od leta 1982 praznujemo 29. aprila. Poslušamo Passamezzo in saltarelo Michelagnola Galileija, Pavano in gagliardo Izaka Poša, baletno suito Zmagoslavje ljubezni Jeana-Baptista Lullya, Francosko suito št. 3 Johanna Sebastiana Bacha ter baletno suito Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega.

30 min

Osrednji del tokratne jutranjice smo zasnovali z mislijo na mednarodni dan plesa, ki ga od leta 1982 praznujemo 29. aprila. Poslušamo Passamezzo in saltarelo Michelagnola Galileija, Pavano in gagliardo Izaka Poša, baletno suito Zmagoslavje ljubezni Jeana-Baptista Lullya, Francosko suito št. 3 Johanna Sebastiana Bacha ter baletno suito Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega.

Jutranja kronika

Ob svetovnem dnevu svobode medijev opozorila o slabih razmerah na področju

3. 5. 2026

Danes je svetovni dan svobode medijev, ob katerem stroka opozarja, da so razmere na tem področju daleč od idealnih. Nasprotno - novinarski poklic v spreminjajočem se svetu postaja vedno bolj negotov, ukrepi za njegovo ohranitev pa ne zadostujejo resnosti situacije. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob svetovnem dnevu spomnil na številne novinarje, ubite med poročanjem na vojnih območjih. Več pa po teh poudarkih oddaje: - Trump nakazal na možnost novih napadov na Iran - Iz Nemčije bi lahko odšlo več kot le 5 tisoč ameriških vojakov - Okoljevarstveniki z manifestom o lokalni in trajnostni prehrani poudarjajo okoljsko ranljivost kmetijstva

16 min

Danes je svetovni dan svobode medijev, ob katerem stroka opozarja, da so razmere na tem področju daleč od idealnih. Nasprotno - novinarski poklic v spreminjajočem se svetu postaja vedno bolj negotov, ukrepi za njegovo ohranitev pa ne zadostujejo resnosti situacije. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob svetovnem dnevu spomnil na številne novinarje, ubite med poročanjem na vojnih območjih. Več pa po teh poudarkih oddaje: - Trump nakazal na možnost novih napadov na Iran - Iz Nemčije bi lahko odšlo več kot le 5 tisoč ameriških vojakov - Okoljevarstveniki z manifestom o lokalni in trajnostni prehrani poudarjajo okoljsko ranljivost kmetijstva

naPOTki

Talaso Strunjan: Zdravilišče v osrčju krajinskega parka

3. 5. 2026

Zadnja postaja v aktualni sezoni naPOTkov, ki odkriva slovenska naravna zdravilišča, je Talaso Strunjan. Ključne besede so morska voda, morska sol, morska klima in morsko blato ali fango. T.i. črno zlato se uporablja tudi v zdraviliški dejavnosti, v obliki toplotnih oblog. Sicer pa že okolica Krajinskega parka Strunjan poskrbi za svojevrstno sprostitev. naPOTki nas peljejo na slovensko obalo.

10 min

Zadnja postaja v aktualni sezoni naPOTkov, ki odkriva slovenska naravna zdravilišča, je Talaso Strunjan. Ključne besede so morska voda, morska sol, morska klima in morsko blato ali fango. T.i. črno zlato se uporablja tudi v zdraviliški dejavnosti, v obliki toplotnih oblog. Sicer pa že okolica Krajinskega parka Strunjan poskrbi za svojevrstno sprostitev. naPOTki nas peljejo na slovensko obalo.

Športna zgodba

Končnica evropskega rokometnega pokala

3. 5. 2026

V lovu na finale evropskega tekmovanja so celjski rokometaši sinoči gostovali v Severni Makedoniji. Na povratni polfinalni tekmi so proti Ohridu branili le zadetek prednosti z domačega obračuna.

3 min

V lovu na finale evropskega tekmovanja so celjski rokometaši sinoči gostovali v Severni Makedoniji. Na povratni polfinalni tekmi so proti Ohridu branili le zadetek prednosti z domačega obračuna.

Glasbena jutranjica

Haydn, Pergolesi, Danzi, Sibelius in Mendelssohn

3. 5. 2026

Poslušamo Trio sonato v E-duru Josepha Haydna, Koncert za flavto v G-duru Giovannija Battiste Pergolesija, Pihalni kvintet v B-duru, op. 56, št. 1 Franza Danzija, prvi stavek iz Godalnega kvarteta v d-molu Jeana Sibeliusa in Pesem brez besed, op. 62, št. 1 v G-duru Felixa Mendelssohna.

59 min

Poslušamo Trio sonato v E-duru Josepha Haydna, Koncert za flavto v G-duru Giovannija Battiste Pergolesija, Pihalni kvintet v B-duru, op. 56, št. 1 Franza Danzija, prvi stavek iz Godalnega kvarteta v d-molu Jeana Sibeliusa in Pesem brez besed, op. 62, št. 1 v G-duru Felixa Mendelssohna.

Duhovna misel

Daniel Brkič: Zadnjo besedo ima Bog

3. 5. 2026

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

5 min

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

3. 5. 2026

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Literarni nokturno

Oton Župančič: Delavske

2. 5. 2026

Za praznik dela smo izbrali arhivsko oddajo iz leta 1994, v kateri dramski igralec Zvone Hribar interpretira tri pesmi Otona Župančiča z delavsko tematiko. Glasbena oprema Andrej Ožbalt, režija Elza Rituper, urednik oddaje Andrej Arko (urednica ponovitve Tesa Drev Juh).

7 min

Za praznik dela smo izbrali arhivsko oddajo iz leta 1994, v kateri dramski igralec Zvone Hribar interpretira tri pesmi Otona Župančiča z delavsko tematiko. Glasbena oprema Andrej Ožbalt, režija Elza Rituper, urednik oddaje Andrej Arko (urednica ponovitve Tesa Drev Juh).

Kratka radijska igra

Zdenko Kodrič, Jože Valentič: Kabinski – dvakrat živ

2. 5. 2026

Igra v obliki dnevnika, torej notranjega monologa, v nekaj potezah izriše življenje, strasti in obzorje voznika težkega priklopnika na dolgih progah. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena opremljevalka: Sara Železnik Kabinski – Kristijan Ostanek Medicinska sestra – Jana Zupančič Doktor – Uroš Maček Šef – Branko Završan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v septembru 2013

19 min

Igra v obliki dnevnika, torej notranjega monologa, v nekaj potezah izriše življenje, strasti in obzorje voznika težkega priklopnika na dolgih progah. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena opremljevalka: Sara Železnik Kabinski – Kristijan Ostanek Medicinska sestra – Jana Zupančič Doktor – Uroš Maček Šef – Branko Završan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v septembru 2013

Glasbena skrinjica

Ruth Slenczynska – In memoriam

2. 5. 2026

Virtuozna pianistka Ruth Slenczynska, zadnja živeča učenka Sergeja Rahmaninova, je 22. aprila preminila v 101. letu starosti, po osupljivi, skoraj devet desetletij trajajoči umetniški poti. Glasbenica, rojena poljskim staršem v Kaliforniji, je že pri štirih letih stopila pred občinstvo s samostojnim recitalom, pri sedmih pa v Parizu debitirala s simfoničnim orkestrom. Slovela je po izbrušeni tehnični suverenosti in pronicljivem glasbenem uvidu, ki sta njene interpretacije zaznamovala z redko prepričljivostjo. V svoji dolgi karieri je nastopila tudi za pet ameriških predsednikov; v Beli hiši je s Harryjem Trumanom celo izvedla štiriročni duet na glasbo Wolfganga Amadeusa Mozarta. Njena umetniška navzočnost ni usihala z leti – koncertirala je še v devetem desetletju življenja, svoj zadnji album pa izdala leta 2022 ter tako sklenila izjemno poglavje glasbene zgodovine.

30 min

Virtuozna pianistka Ruth Slenczynska, zadnja živeča učenka Sergeja Rahmaninova, je 22. aprila preminila v 101. letu starosti, po osupljivi, skoraj devet desetletij trajajoči umetniški poti. Glasbenica, rojena poljskim staršem v Kaliforniji, je že pri štirih letih stopila pred občinstvo s samostojnim recitalom, pri sedmih pa v Parizu debitirala s simfoničnim orkestrom. Slovela je po izbrušeni tehnični suverenosti in pronicljivem glasbenem uvidu, ki sta njene interpretacije zaznamovala z redko prepričljivostjo. V svoji dolgi karieri je nastopila tudi za pet ameriških predsednikov; v Beli hiši je s Harryjem Trumanom celo izvedla štiriročni duet na glasbo Wolfganga Amadeusa Mozarta. Njena umetniška navzočnost ni usihala z leti – koncertirala je še v devetem desetletju življenja, svoj zadnji album pa izdala leta 2022 ter tako sklenila izjemno poglavje glasbene zgodovine.

Zrcalo dneva

Iran pripravljen tako na vojno kot na mir z ZDA

2. 5. 2026

Iranske oblasti so danes sporočile, da so pripravljene tako na pogajanja kot na vojno in da je odločitev na strani Združenih držav. Med državama od 8-ega aprila velja prekinitev ognja, a so pogajanja zastala. Iran je najnovejši predlog o premirju posrednikom posredoval v četrtek, a podrobnosti niso znane. Ameriški predsednik Donald Trump je le dejal, da z njim ni zadovoljen.

5 min

Iranske oblasti so danes sporočile, da so pripravljene tako na pogajanja kot na vojno in da je odločitev na strani Združenih držav. Med državama od 8-ega aprila velja prekinitev ognja, a so pogajanja zastala. Iran je najnovejši predlog o premirju posrednikom posredoval v četrtek, a podrobnosti niso znane. Ameriški predsednik Donald Trump je le dejal, da z njim ni zadovoljen.

Sobotni operni večer

Hector Berlioz: Faustovo pogubljenje iz Pariza

2. 5. 2026

Dramatična legenda o Faustu presega tradicionalne oblike in spominja na simfonično-operno fantazijo.

150 min

Dramatična legenda o Faustu presega tradicionalne oblike in spominja na simfonično-operno fantazijo.

Sobotni glasbeni večer

Skupina Amazing Blondel v radijskem koncertu

2. 5. 2026

Skupina Amazing Blondel – snemali smo jo na festivalu Okarina na Bledu – spada med najbolj samosvoje pojave britanske folk scene zgodnjih sedemdesetih let. Nastala je leta 1969 v Angliji, njen zaščitni znak pa je bil pretanjen, skoraj renesančni zvočni izraz, ki se je močno oddaljil od tipičnega folk rocka tistega časa. Jedro zasedbe so sestavljali John Gladwin, Terry Wincott in Edward Baird, multiinstrumentalisti, ki so poleg kitar uporabljali še lutnjo, flavte, čembalo in številna druga zgodovinska glasbila. Njihova glasba združuje prvine stare angleške glasbene tradicije, pastoralne lirike in nežnega večglasnega petja. SEZNAM SKLADB: Toye Paintings: Seascape Cawdor Under the Greenwood Tree Celestial Light (For Lincoln Cat.) Sailing/Young Man's Fancy Interlude Spring Season Pavan Benedictus Es Domine Shepherds Song Weaver's Market Will Wood

119 min

Skupina Amazing Blondel – snemali smo jo na festivalu Okarina na Bledu – spada med najbolj samosvoje pojave britanske folk scene zgodnjih sedemdesetih let. Nastala je leta 1969 v Angliji, njen zaščitni znak pa je bil pretanjen, skoraj renesančni zvočni izraz, ki se je močno oddaljil od tipičnega folk rocka tistega časa. Jedro zasedbe so sestavljali John Gladwin, Terry Wincott in Edward Baird, multiinstrumentalisti, ki so poleg kitar uporabljali še lutnjo, flavte, čembalo in številna druga zgodovinska glasbila. Njihova glasba združuje prvine stare angleške glasbene tradicije, pastoralne lirike in nežnega večglasnega petja. SEZNAM SKLADB: Toye Paintings: Seascape Cawdor Under the Greenwood Tree Celestial Light (For Lincoln Cat.) Sailing/Young Man's Fancy Interlude Spring Season Pavan Benedictus Es Domine Shepherds Song Weaver's Market Will Wood

Aktualno Radia Koper

Matic Štemberger: Zakaj ne bi pomagali, če lahko?

2. 5. 2026

Matic Štemberger je zgodba. Doma je iz Vrbice pri Ilirski Bistrici, je nekdanji koprski dijak in zdaj ljubljanski študent. Je prostovoljec ter "deklica za vse", kot sam pravi, v Dijaškem in študentskem domu v Kopru. Svoj nekdanji "dom" pozna bolje kot kdorkoli, v teh dneh pa dejavno sodeluje pri pripravi 80-letnice ustanovitve in 50-letnice gradnje nove stavbe DŠD Koper. Ob pogovoru z njim so se sprožili spomini nekdanjih obiskovalcev koprskega doma, ki so z nami delili tudi svoje zgodbe.

25 min

Matic Štemberger je zgodba. Doma je iz Vrbice pri Ilirski Bistrici, je nekdanji koprski dijak in zdaj ljubljanski študent. Je prostovoljec ter "deklica za vse", kot sam pravi, v Dijaškem in študentskem domu v Kopru. Svoj nekdanji "dom" pozna bolje kot kdorkoli, v teh dneh pa dejavno sodeluje pri pripravi 80-letnice ustanovitve in 50-letnice gradnje nove stavbe DŠD Koper. Ob pogovoru z njim so se sprožili spomini nekdanjih obiskovalcev koprskega doma, ki so z nami delili tudi svoje zgodbe.

Kratka radijska igra

Suzana Tratnik: Lep dan še naprej

2. 5. 2026

V središču dogajanja kratke radijske igre sta brezdomki Vanja in Iva, ki prebivata pod drevesom na zelenici med bloki, vendar so ju tamkajšnji prebivalci izločili. V realistični dialog, ki odstira konflikt med brezdomci in družbo, pa se vpleta tudi njun medsebojni odnos. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vanja – Nataša Tič Ralijan Iva – Iva Krajnc Bagola Ženska na oknu – Vesna Jevnikar Delavec – Blaž Šef Otroci – Lucija Križ, Miha Vidmar, Nina Ambrožič, Neža Dvorščak, Kaja Vrakelja Ljuboja Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2011

12 min

V središču dogajanja kratke radijske igre sta brezdomki Vanja in Iva, ki prebivata pod drevesom na zelenici med bloki, vendar so ju tamkajšnji prebivalci izločili. V realistični dialog, ki odstira konflikt med brezdomci in družbo, pa se vpleta tudi njun medsebojni odnos. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vanja – Nataša Tič Ralijan Iva – Iva Krajnc Bagola Ženska na oknu – Vesna Jevnikar Delavec – Blaž Šef Otroci – Lucija Križ, Miha Vidmar, Nina Ambrožič, Neža Dvorščak, Kaja Vrakelja Ljuboja Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2011

RADIO Si EXCLUSIVE

Vključevanje v praksi: zgodba iz zaposlitvenega centra

2. 5. 2026

Na obronkih Pohorja, nad idilično vasico Fram, najdemo zaposlitveni center, ki omogoča socialno vključenost invalidom ter drugim ranljivim skupinam. Prisluhnite oddaji!

12 min

Na obronkih Pohorja, nad idilično vasico Fram, najdemo zaposlitveni center, ki omogoča socialno vključenost invalidom ter drugim ranljivim skupinam. Prisluhnite oddaji!

Lahko noč, otroci!

Mama žaba in žabčki - 2.del

30. 4. 2026

Ste pripravljeni na novo dogodivščino? Vabimo vas na žabji nogomet. Pripovedujeta: Janez Hočevar Rifle in Majda Potokar. Avtor literarnega dela: Gvido Tartalja. Avtor prevoda: Ivan Minatti. Posneto v studiu 02 Radiotelevizije Ljubljana 1981.

8 min

Ste pripravljeni na novo dogodivščino? Vabimo vas na žabji nogomet. Pripovedujeta: Janez Hočevar Rifle in Majda Potokar. Avtor literarnega dela: Gvido Tartalja. Avtor prevoda: Ivan Minatti. Posneto v studiu 02 Radiotelevizije Ljubljana 1981.

Radijski dnevnik

Nemčija poziva h krepitvi evropske obrambe

2. 5. 2026

Po kritičnih izjavah nemškega kanclerja Friedricha Merza o ameriškem vodenju vojne v Iranu se odnosi med Berlinom in Washingtonom zaostrujejo. Ameriški vojni minister Pete Hegseth je napovedal umik dela ameriških vojakov iz Nemčije, tamkajšnji obrambni minister Boris Pistorius pa je to odločitev izkoristil kot priložnost za vnovični poziv h krepitvi evropske obrambe in prispevka stare celine v zvezi Nato. Druge teme: - Italijanska vlada delno spremenila sporno zakonodajo o migracijah. - Slovenija pri črpanju kohezijskih sredstev lani nakopičila zamude. - Tadej Pogačar osvojil kraljevsko etapo dirke po Romandiji.

16 min

Po kritičnih izjavah nemškega kanclerja Friedricha Merza o ameriškem vodenju vojne v Iranu se odnosi med Berlinom in Washingtonom zaostrujejo. Ameriški vojni minister Pete Hegseth je napovedal umik dela ameriških vojakov iz Nemčije, tamkajšnji obrambni minister Boris Pistorius pa je to odločitev izkoristil kot priložnost za vnovični poziv h krepitvi evropske obrambe in prispevka stare celine v zvezi Nato. Druge teme: - Italijanska vlada delno spremenila sporno zakonodajo o migracijah. - Slovenija pri črpanju kohezijskih sredstev lani nakopičila zamude. - Tadej Pogačar osvojil kraljevsko etapo dirke po Romandiji.

Izbrana proza

Franz Kafka: Grad

2. 5. 2026

Grad je zadnji, nedokončani roman Franza Kafke (1883–1924), ki je bil prvič objavljen leta 1926, to je dve leti po njegovi smrti. V njem protagonist, zemljemerec, znan le kot K., prispe v vas in se trudi, da bi prišel v stik z oblastniki, ki upravljajo grad grofa Westwesta. Ta preprosta zgodba je tu in tam temačna, tu in tam tudi nadrealistična, v njej pa avtor raziskuje občutke odtujenosti, nemoči in nesmisla v svetu zapletenih birokratskih struktur. K. se namreč nenehno sooča z nejasnimi pravili, nedostopnimi uradniki in absurdnimi ovirami. Zato roman Grad lahko razumemo kot roman o odtujenosti, neodzivni birokraciji in absurdnosti sistema. Njegova večplastna sporočila so aktualna še danes, predvsem tista, ki se nanašajo na delovanje oblastnih struktur in človekovo odtujenost. Ob stoti obletnici izida romana objavljamo začetni odlomek. Prevajalec Jože Udovič, interpret Urban Kuntarič, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gašper Loborec, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2026.

20 min

Grad je zadnji, nedokončani roman Franza Kafke (1883–1924), ki je bil prvič objavljen leta 1926, to je dve leti po njegovi smrti. V njem protagonist, zemljemerec, znan le kot K., prispe v vas in se trudi, da bi prišel v stik z oblastniki, ki upravljajo grad grofa Westwesta. Ta preprosta zgodba je tu in tam temačna, tu in tam tudi nadrealistična, v njej pa avtor raziskuje občutke odtujenosti, nemoči in nesmisla v svetu zapletenih birokratskih struktur. K. se namreč nenehno sooča z nejasnimi pravili, nedostopnimi uradniki in absurdnimi ovirami. Zato roman Grad lahko razumemo kot roman o odtujenosti, neodzivni birokraciji in absurdnosti sistema. Njegova večplastna sporočila so aktualna še danes, predvsem tista, ki se nanašajo na delovanje oblastnih struktur in človekovo odtujenost. Ob stoti obletnici izida romana objavljamo začetni odlomek. Prevajalec Jože Udovič, interpret Urban Kuntarič, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gašper Loborec, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2026.

Naval na šport

Vse ožji krog favoritov na dirki po Romandiji

2. 5. 2026

Z včerajšnjo prvo izmed treh zaporednih gorskih etap se je boj za skupno zmago na kolesarski dirki po Romandiji še zaostril. V francoskem delu Švice nastopata oba slovenska zvezdnika, Tadej Pogačar in Primož Roglič.

10 min

Z včerajšnjo prvo izmed treh zaporednih gorskih etap se je boj za skupno zmago na kolesarski dirki po Romandiji še zaostril. V francoskem delu Švice nastopata oba slovenska zvezdnika, Tadej Pogačar in Primož Roglič.

Sobotni koncert

Ansambel Brecon Baroque z glasbo Heinricha Ignaza Franza von Bibra v Londonu

2. 5. 2026

Predvajamo posnetke s koncerta violinistke Rachel Podger in dveh članov njenega ansambla Brecon Baroque, ki so 14. julija lani nastopili v dvorani Wigmore v Londonu. Koncert je bil del BBC-jevega koncertnega cikla The Lunchtime Concerts, torej Koncertov ob kosilu. Spored so skoraj v celoti zapolnile violinske sonate, ki jih je leta 1681 v Nürnbergu izdal na ozemlju današnje Češke rojen Heinrich Ignaz Franz von Biber. Na sporedu je bila tudi Suita za instrument s tipkami v a-molu Johanna Jakoba Frobergerja, ki pa je zaradi časovne omejitve oddaje Sobotni koncert ne bomo predvajali. Ansambel Brecon Baroque, ki je poimenovan po istoimenskem glasbenem festivalu in ga je pred natanko 20-imi leti ustanovila Rachel Podger na baročni violini, sestavljata še lutnjistka Elizabeth Kenny in čembalist Marcin Świątkiewicz.

56 min

Predvajamo posnetke s koncerta violinistke Rachel Podger in dveh članov njenega ansambla Brecon Baroque, ki so 14. julija lani nastopili v dvorani Wigmore v Londonu. Koncert je bil del BBC-jevega koncertnega cikla The Lunchtime Concerts, torej Koncertov ob kosilu. Spored so skoraj v celoti zapolnile violinske sonate, ki jih je leta 1681 v Nürnbergu izdal na ozemlju današnje Češke rojen Heinrich Ignaz Franz von Biber. Na sporedu je bila tudi Suita za instrument s tipkami v a-molu Johanna Jakoba Frobergerja, ki pa je zaradi časovne omejitve oddaje Sobotni koncert ne bomo predvajali. Ansambel Brecon Baroque, ki je poimenovan po istoimenskem glasbenem festivalu in ga je pred natanko 20-imi leti ustanovila Rachel Podger na baročni violini, sestavljata še lutnjistka Elizabeth Kenny in čembalist Marcin Świątkiewicz.

Baletna glasba

Baletna glasba

2. 5. 2026

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

51 min

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Dogodki in odmevi

ZDA iz Nemčije umikajo vojake

2. 5. 2026

Združene države Amerike bodo v prihodnjih 12 mesecih iz Nemčije umaknile približno 5 tisoč vojakov. Napoved zveni dramatično, a to pomeni le vrnitev na število pred letom 2022, ko je bilo v Nemčiji približno 30 tisoč ameriških vojakov. Berlin odgovarja: odločitev je pričakovana, Evropa mora storiti več za svojo varnost. Drugi poudarki: - Vojaški izdatki zlasti na stari celini poskočili. - Sindikati poudarjajo: morebitna razbremenitev plač za vse, ne le za najbogatejše. - Plezalka Janja Garnbret sezono začela z drugim mestom v kitajskem Kečiau.

21 min

Združene države Amerike bodo v prihodnjih 12 mesecih iz Nemčije umaknile približno 5 tisoč vojakov. Napoved zveni dramatično, a to pomeni le vrnitev na število pred letom 2022, ko je bilo v Nemčiji približno 30 tisoč ameriških vojakov. Berlin odgovarja: odločitev je pričakovana, Evropa mora storiti več za svojo varnost. Drugi poudarki: - Vojaški izdatki zlasti na stari celini poskočili. - Sindikati poudarjajo: morebitna razbremenitev plač za vse, ne le za najbogatejše. - Plezalka Janja Garnbret sezono začela z drugim mestom v kitajskem Kečiau.

Poročila Radia Maribor

Poročila Radia Maribor ob 14.30

2. 5. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

8 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine