Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Na silvestrski večer smo se v Vrečah sreče spomnili uglednih in vplivnih glasbenikov, ki so se poslovili v letošnjem letu. Ostala pa je njihova izjemna glasbena zapuščina, ki nas bo spremljala, razveseljevala, bodrila še mnoga leta poslej. Marko Doles, Stipica Kalogjera, Ozzy Osbourne, Halid Bešlič, Aleš Hadalin, Jimmy Cliff, Brian Wilson, Chris Rea
Na silvestrski večer smo se v Vrečah sreče spomnili uglednih in vplivnih glasbenikov, ki so se poslovili v letošnjem letu. Ostala pa je njihova izjemna glasbena zapuščina, ki nas bo spremljala, razveseljevala, bodrila še mnoga leta poslej. Marko Doles, Stipica Kalogjera, Ozzy Osbourne, Halid Bešlič, Aleš Hadalin, Jimmy Cliff, Brian Wilson, Chris Rea
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Deček potuje na Severni tečaj k dedku Mrazu … Pripoveduje: Aleš Valič. Napisal: Chris Van Allsburg. Prevedla: Tilka Jamnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Deček potuje na Severni tečaj k dedku Mrazu … Pripoveduje: Aleš Valič. Napisal: Chris Van Allsburg. Prevedla: Tilka Jamnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
V letu 2026 je vse večji del našega planeta. Pred približno pol ure so v novo leto vstopile države indokitajskega polotoka in del Rusije, čez pol ure se jim bodo pridružili še v Indiji. Silvestrski dogodki se ob spremljavi glasbe in pirotehnike začenjajo tudi pri nas. Najpogumnejši na Jezerskem so se od leta 2025 poslovili s skokom v tamkajšnje jezero. Druge teme: - Koalicijski poslanci predlagali dan Triglava za nov državni praznik - Visokopredelane hrane zaužijemo vse več, in to kljub slabemu vplivu na zdravje - Ukrajina potrdila nove napade na rusko naftno industrijo
V letu 2026 je vse večji del našega planeta. Pred približno pol ure so v novo leto vstopile države indokitajskega polotoka in del Rusije, čez pol ure se jim bodo pridružili še v Indiji. Silvestrski dogodki se ob spremljavi glasbe in pirotehnike začenjajo tudi pri nas. Najpogumnejši na Jezerskem so se od leta 2025 poslovili s skokom v tamkajšnje jezero. Druge teme: - Koalicijski poslanci predlagali dan Triglava za nov državni praznik - Visokopredelane hrane zaužijemo vse več, in to kljub slabemu vplivu na zdravje - Ukrajina potrdila nove napade na rusko naftno industrijo
Oddaja Top 17 je letos praznovala 40-let. Z nekdanjimi sodelavci; Teom Pajnikom, Ido Baš, Stojanom Auerjem, Sašom Pappom, Koro Čeh, Mašo Pavoković, Martinom Možino, Zoranom Perkom, Zoranom Turkom in Tinčkom Bradačem, se bomo sprehodili med domačimi in tujimi uspešnicami preteklih štirih desetletij.
Oddaja Top 17 je letos praznovala 40-let. Z nekdanjimi sodelavci; Teom Pajnikom, Ido Baš, Stojanom Auerjem, Sašom Pappom, Koro Čeh, Mašo Pavoković, Martinom Možino, Zoranom Perkom, Zoranom Turkom in Tinčkom Bradačem, se bomo sprehodili med domačimi in tujimi uspešnicami preteklih štirih desetletij.
Ali znajo slovenski skladatelji ustvarjati tudi vedro, lahkotnejšo glasbo? Na to vprašanje bomo odgovorili z glasbo. Izbira ni bila težka; glasba je prijetna, vedra, včasih celo bolj, kot si upamo priznati.
Ali znajo slovenski skladatelji ustvarjati tudi vedro, lahkotnejšo glasbo? Na to vprašanje bomo odgovorili z glasbo. Izbira ni bila težka; glasba je prijetna, vedra, včasih celo bolj, kot si upamo priznati.
Prebiramo le še najboljše! Ker je cederamski izbori najbolj žlahtnih med vsemi preposlušanimi in nato kritično obdelanimi v iztekajočem se letu zgolj in samo posvetovalne narave, dobra volja ne izostane. Selekcija in pregled najboljših albumov na tuji glasbeni sceni bo razdeljena v dve etapi, začenjši s spomladansko, ki ji bo čez teden sledila še jesenska. Prvi del - zadržano izdamo vnaprej - bosta meddrugimi zaznamovala tudi nastopa indie-folk prvakov Bon Iver in neumornega country princa Morgana Wallena.
Prebiramo le še najboljše! Ker je cederamski izbori najbolj žlahtnih med vsemi preposlušanimi in nato kritično obdelanimi v iztekajočem se letu zgolj in samo posvetovalne narave, dobra volja ne izostane. Selekcija in pregled najboljših albumov na tuji glasbeni sceni bo razdeljena v dve etapi, začenjši s spomladansko, ki ji bo čez teden sledila še jesenska. Prvi del - zadržano izdamo vnaprej - bosta meddrugimi zaznamovala tudi nastopa indie-folk prvakov Bon Iver in neumornega country princa Morgana Wallena.
Košarkarji Cedevite Olimpije so v evropskem pokalu gostovali še v Solunu pri slovitem Arisu, skakalke in skakalci pa so zbrani v Garmisch-Partenkirchnu za novoletni turneji.
Košarkarji Cedevite Olimpije so v evropskem pokalu gostovali še v Solunu pri slovitem Arisu, skakalke in skakalci pa so zbrani v Garmisch-Partenkirchnu za novoletni turneji.
V začetku tokratne oddaje smo potegnili črto pod slovensko kulturno politiko v letu 2025 ter pod največji kulturno-umetniški projekt minulega leta, pod Evropsko kulturno prestolnico. V zaključku oddaje še nekaj kulturniških zamisli za najdaljšo noč in najbolj utrujeni dan v letu, vmes pa glasbeni zbor, ki smo ga tokrat posvetili prehodom – med leti, med ljudmi in med poglavji življenja.
V začetku tokratne oddaje smo potegnili črto pod slovensko kulturno politiko v letu 2025 ter pod največji kulturno-umetniški projekt minulega leta, pod Evropsko kulturno prestolnico. V zaključku oddaje še nekaj kulturniških zamisli za najdaljšo noč in najbolj utrujeni dan v letu, vmes pa glasbeni zbor, ki smo ga tokrat posvetili prehodom – med leti, med ljudmi in med poglavji življenja.
Kaj oz. kdo je zaznamoval domače glasbeno prizorišče? - 70. obletnica delovanja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, - jazz na programu Ars v letu 2025 in 80. obletnica Big Banda RTV Slovenija, - koncerti zborov Vikra, Voces8, Tenebrae in Cappella pratensis, - novi glasbeno-odrski deli Sopra lo amore in Razcvet, - prva slovenska izvedba Thomaseve opere Hamlet v SNG Maribor, - nastop Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna, - obsežna turneja orkestra Slovenske filharmonije v Južni Koreji in na Japonskem ter - nastop izjemnega v Berlinu delujočega tria Tempestoso.
Kaj oz. kdo je zaznamoval domače glasbeno prizorišče? - 70. obletnica delovanja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, - jazz na programu Ars v letu 2025 in 80. obletnica Big Banda RTV Slovenija, - koncerti zborov Vikra, Voces8, Tenebrae in Cappella pratensis, - novi glasbeno-odrski deli Sopra lo amore in Razcvet, - prva slovenska izvedba Thomaseve opere Hamlet v SNG Maribor, - nastop Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna, - obsežna turneja orkestra Slovenske filharmonije v Južni Koreji in na Japonskem ter - nastop izjemnega v Berlinu delujočega tria Tempestoso.
V dneh, ko se staro leto prevesi v novo, nas misli pogosto zanesejo k premišljevanju o sreči, prihodnosti in času, ki mineva. To so hkrati tudi teme glasbenih del, ki bodo zvenela v tokratni oddaji.
V dneh, ko se staro leto prevesi v novo, nas misli pogosto zanesejo k premišljevanju o sreči, prihodnosti in času, ki mineva. To so hkrati tudi teme glasbenih del, ki bodo zvenela v tokratni oddaji.
Magnifico se na plošči Alpe Adria Club odziva na vzpon povampirjenega nacionalizma, v odgovor na katerega se je zatekel v namišljeni, utopični, z ljubeznijo in romantiko naphani svet rajske regije Alpe-Adria, ki je presečna množica romanske, slovanske in germanske kulturne tradicije. Deset skladb ponuja vsebinsko razgibano glasbeno doživetje, prepleteno z njegovo prepoznavno lirično noto.
Magnifico se na plošči Alpe Adria Club odziva na vzpon povampirjenega nacionalizma, v odgovor na katerega se je zatekel v namišljeni, utopični, z ljubeznijo in romantiko naphani svet rajske regije Alpe-Adria, ki je presečna množica romanske, slovanske in germanske kulturne tradicije. Deset skladb ponuja vsebinsko razgibano glasbeno doživetje, prepleteno z njegovo prepoznavno lirično noto.
Na najdaljšo noč v letu bo pestro na odrih profesionalnih slovenskih gledališč – pregledali smo, katere predstave bodo na ogled. Ozrli pa smo se tudi v jutrišnji novoletni dan, ki tradicionalno prinaša dva koncerta: novoletni koncert Dunajskih filharmonikov in novoletni koncert Orkestra Slovenske filharmonije. Oba boste lahko spremljali v neposrednem prenosu na Programu Ars.
Na najdaljšo noč v letu bo pestro na odrih profesionalnih slovenskih gledališč – pregledali smo, katere predstave bodo na ogled. Ozrli pa smo se tudi v jutrišnji novoletni dan, ki tradicionalno prinaša dva koncerta: novoletni koncert Dunajskih filharmonikov in novoletni koncert Orkestra Slovenske filharmonije. Oba boste lahko spremljali v neposrednem prenosu na Programu Ars.
Po Sloveniji je vse nared za številna silvestrovanja na prostem. Ob jasnem in mrzlem vremenu je pričakovati, da bo ognjemet dobro viden. Na tujem so v leto 2026 ponekod že vstopili, najprej na otočjih v Tihem oceanu. Ponekod so zaradi varnostnih zadržkov praznovanja okrnjena. Druge teme: - Leto 2025 je prineslo podnebni zakon - bo učinkovit? - Slovenski turizem, ob visokih prihodkih, pred številnimi izzivi - Na skakalnici v Garmisch-Partenkirchnu najboljša Nika Prevc
Po Sloveniji je vse nared za številna silvestrovanja na prostem. Ob jasnem in mrzlem vremenu je pričakovati, da bo ognjemet dobro viden. Na tujem so v leto 2026 ponekod že vstopili, najprej na otočjih v Tihem oceanu. Ponekod so zaradi varnostnih zadržkov praznovanja okrnjena. Druge teme: - Leto 2025 je prineslo podnebni zakon - bo učinkovit? - Slovenski turizem, ob visokih prihodkih, pred številnimi izzivi - Na skakalnici v Garmisch-Partenkirchnu najboljša Nika Prevc
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Peter Lovšin za skladbo, ki jo poslušate kot Pesem tedna Radia Koper, pravi, da je še posebno primerna v času prazničnih radosti, ko slavimo življenje in ljubezen. Pri tem četrtem singlu gre pravzaprav za uvodno pesem albuma Za sto let naprej. V tej radijski različici jo je Pero še dodatno začinil z orglicami in zborom, naše poslušalke in poslušalce pa zelo odkrito in neposredno nagovoril.
Peter Lovšin za skladbo, ki jo poslušate kot Pesem tedna Radia Koper, pravi, da je še posebno primerna v času prazničnih radosti, ko slavimo življenje in ljubezen. Pri tem četrtem singlu gre pravzaprav za uvodno pesem albuma Za sto let naprej. V tej radijski različici jo je Pero še dodatno začinil z orglicami in zborom, naše poslušalke in poslušalce pa zelo odkrito in neposredno nagovoril.
V Galeriji Družina v Ljubljani je na ogled razstava jaslic iz zasebne zbirke Andreja Dobleharja, doktorja umetnostne zgodovine, etnologa, našega televizijskega sodelavca ter velikega poznavalca in ljubitelja jaslic. Razstavo so pripravili ob 30-letnici galerije in bo na ogled do sredine januarja. Jaslice ga navdušujejo od otroštva, s fenomenom jaslic pa se ukvarja na več načinov.
V Galeriji Družina v Ljubljani je na ogled razstava jaslic iz zasebne zbirke Andreja Dobleharja, doktorja umetnostne zgodovine, etnologa, našega televizijskega sodelavca ter velikega poznavalca in ljubitelja jaslic. Razstavo so pripravili ob 30-letnici galerije in bo na ogled do sredine januarja. Jaslice ga navdušujejo od otroštva, s fenomenom jaslic pa se ukvarja na več načinov.
Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja
Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja
Oddaja in podkast Grafoskop zrcali razmisleke o kulturno-umetnostni vzgoji že tri leta. Današnja oddaja je 36. v nizu, ko enkrat mesečno v osišče radijskega etra postavimo to vseživljenjsko vzgojo. Ta se namreč ne konča s koncem formalnega izobraževanja in ni le del obdobja odraščanja, ampak je svojevrstna redna disciplina duha, tek na dolge proge k sebi in drugim. Je zavestna odločitev, torej, s tem pa presega svojo le terminološko opredelitev. Je široko polje duhovne, humane omikanosti v izrazito dehumaniziranem obdobju človeštva. Kulturno-umetnostna vzgoja predvsem razpira in širi pogled daleč onkraj zasidranih pričakovanih horizontov. Bogati človeka, ga spodbuja h kompleksnejšim razmislekom in mu v njegovih nizkih dnevih daje up v prepogosto prevladujočem brezupu. »Zaželel bi jim čim več poguma, čim več odprtosti in seveda tudi tega, da se ukvarjajo z lepimi stvarmi, kot je umetnost, ki ima to zmožnost, da osmisli človekovo življenje, tudi položaje, ki so boleči.« Tako pa je med drugim za Grafoskop odgovoril pesnik in prevajalec Boris A. Novak na vprašanje o tem, kaj bi zaželel mladim v današnjem svetu. Tretje leto oddaje Grafoskop prav na silvestrovo sklepamo z razmisleki antropologinje dr. Vesne Vuk Godina med drugim tudi o pomenu abstraktnega mišljenja, ki človeka loči od živali. Pogovor je nastal leta 2015 kot izključno spletni za rubriko Zvočni pogovori na tedanjem otroškem, danes RTV Živ Žav portalu v razdelku Radijska igra za otroke. Zaradi njegove vsebinske univerzalnosti pa ga tokrat predvajamo prvič tudi v radijskem etru. Razumemo ga namreč kot spodbudo in popotnico k novim in stalnim dialogom o pomenu vzgoje na polju kulture, umetnosti, kot tudi sicer. Moramo namreč verjeti, da je to ena od pravih poti v smeri bolj strpne in široko sprejemajoče družbe. Sogovornica – dr. Vesna Vuk Godina, antropologinja Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, december 2025
Oddaja in podkast Grafoskop zrcali razmisleke o kulturno-umetnostni vzgoji že tri leta. Današnja oddaja je 36. v nizu, ko enkrat mesečno v osišče radijskega etra postavimo to vseživljenjsko vzgojo. Ta se namreč ne konča s koncem formalnega izobraževanja in ni le del obdobja odraščanja, ampak je svojevrstna redna disciplina duha, tek na dolge proge k sebi in drugim. Je zavestna odločitev, torej, s tem pa presega svojo le terminološko opredelitev. Je široko polje duhovne, humane omikanosti v izrazito dehumaniziranem obdobju človeštva. Kulturno-umetnostna vzgoja predvsem razpira in širi pogled daleč onkraj zasidranih pričakovanih horizontov. Bogati človeka, ga spodbuja h kompleksnejšim razmislekom in mu v njegovih nizkih dnevih daje up v prepogosto prevladujočem brezupu. »Zaželel bi jim čim več poguma, čim več odprtosti in seveda tudi tega, da se ukvarjajo z lepimi stvarmi, kot je umetnost, ki ima to zmožnost, da osmisli človekovo življenje, tudi položaje, ki so boleči.« Tako pa je med drugim za Grafoskop odgovoril pesnik in prevajalec Boris A. Novak na vprašanje o tem, kaj bi zaželel mladim v današnjem svetu. Tretje leto oddaje Grafoskop prav na silvestrovo sklepamo z razmisleki antropologinje dr. Vesne Vuk Godina med drugim tudi o pomenu abstraktnega mišljenja, ki človeka loči od živali. Pogovor je nastal leta 2015 kot izključno spletni za rubriko Zvočni pogovori na tedanjem otroškem, danes RTV Živ Žav portalu v razdelku Radijska igra za otroke. Zaradi njegove vsebinske univerzalnosti pa ga tokrat predvajamo prvič tudi v radijskem etru. Razumemo ga namreč kot spodbudo in popotnico k novim in stalnim dialogom o pomenu vzgoje na polju kulture, umetnosti, kot tudi sicer. Moramo namreč verjeti, da je to ena od pravih poti v smeri bolj strpne in široko sprejemajoče družbe. Sogovornica – dr. Vesna Vuk Godina, antropologinja Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, december 2025
V nekaterih tihomorskih državah so že pozdravili novo leto, v Sloveniji pa je vse v pričakovanju njegovega prihoda. Po državi bodo ob tej priložnosti številna praznovanja. Na Obali hoteli pokajo po šivih, s prazničnim obiskom zaokrožajo že doslej uspešno turistično leto. Drugi poudarki: - V reševalni akciji v Škocjanskih jamah sodelovalo več kot sto ljudi - Izrael prepovedal delovanje nekaterih človekoljubnih organizacij - Finska zajela ladjo, osumljeno poškodovanja podvodnih kablov
V nekaterih tihomorskih državah so že pozdravili novo leto, v Sloveniji pa je vse v pričakovanju njegovega prihoda. Po državi bodo ob tej priložnosti številna praznovanja. Na Obali hoteli pokajo po šivih, s prazničnim obiskom zaokrožajo že doslej uspešno turistično leto. Drugi poudarki: - V reševalni akciji v Škocjanskih jamah sodelovalo več kot sto ljudi - Izrael prepovedal delovanje nekaterih človekoljubnih organizacij - Finska zajela ladjo, osumljeno poškodovanja podvodnih kablov
Novo leto bodo številni po Sloveniji pričakali na prostem. Silvestrovanje v prestolnici bo znova popestril ognjemet, v več drugih mestih pa se mu bodo odpovedali. Veliko ljudi pričakujejo tudi v slovenski Istri - tako na prostem, kot tudi v hotelih in restavracijah. Leto, ki odhaja, bo, tako kot vsako, pustilo sledi. V oddaji tudi o tem: - Koprski policisti so tudi včeraj zasegli veliko petard. - V občini Piran se lahko tudi letos pohvalijo z dobrim turističnim obiskom. - Pri reševanju umrlega jamarja sodelovalo več kot sto ljudi.
Novo leto bodo številni po Sloveniji pričakali na prostem. Silvestrovanje v prestolnici bo znova popestril ognjemet, v več drugih mestih pa se mu bodo odpovedali. Veliko ljudi pričakujejo tudi v slovenski Istri - tako na prostem, kot tudi v hotelih in restavracijah. Leto, ki odhaja, bo, tako kot vsako, pustilo sledi. V oddaji tudi o tem: - Koprski policisti so tudi včeraj zasegli veliko petard. - V občini Piran se lahko tudi letos pohvalijo z dobrim turističnim obiskom. - Pri reševanju umrlega jamarja sodelovalo več kot sto ljudi.
Ob koncu leta imamo običajno polna usta novoletnih zaobljub. Ena, ki bi jo kot družba morali izpolniti, je ta, da bi pogosteje jedli lokalno pridelano hrano. S tem bi naredili veliko uslugo našemu kmetijstvu, okolju, zdravju in tudi denarnici. FOTO: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Ob koncu leta imamo običajno polna usta novoletnih zaobljub. Ena, ki bi jo kot družba morali izpolniti, je ta, da bi pogosteje jedli lokalno pridelano hrano. S tem bi naredili veliko uslugo našemu kmetijstvu, okolju, zdravju in tudi denarnici. FOTO: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Svetovni rekord, veliki kristalni globus in dva naslova svetovne prvakinje za Niko Prevc. Svetovni rekord, naslov svetovnega prvaka, mali kristalni globus za Domna Prevca. Odlični dosežki tudi drugih slovenskih skakalk in skakalcev v minuli sezoni.
Svetovni rekord, veliki kristalni globus in dva naslova svetovne prvakinje za Niko Prevc. Svetovni rekord, naslov svetovnega prvaka, mali kristalni globus za Domna Prevca. Odlični dosežki tudi drugih slovenskih skakalk in skakalcev v minuli sezoni.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Poslušajte skladbe z romantično vsebino Beethovna, Chopina, J. Straussa ml., Schumanna, V. Mirka in Sarasateja. V Arsovih spominčicah bomo predstavili glasbene romance za različne komorne zasedbe in solista z orkestrom, ki jih bodo izvedli ugledni slovenski glasbeniki, skupine in Simfonični orkester RTV Slovenija. Najprej poslušajte Romanco za violino in orkester št. 2 v F-duru, op. 50 Ludwiga van Beethovna, potem Romanco, 2. stavek Koncerta za klavir in orkester v e-molu, op. 11, Fryderyka Chopina, Tri romance za oboo in klavir op. 94 Roberta Schumanna, Romanco za klavir Vasilija Mirka, Romanco št. 2 v g-molu Johanna Straussa ml. in Andaluzijsko romanco št. 1, op. 22 Pabla de Sarasateja. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 1. januarja, ob 5.05.
Poslušajte skladbe z romantično vsebino Beethovna, Chopina, J. Straussa ml., Schumanna, V. Mirka in Sarasateja. V Arsovih spominčicah bomo predstavili glasbene romance za različne komorne zasedbe in solista z orkestrom, ki jih bodo izvedli ugledni slovenski glasbeniki, skupine in Simfonični orkester RTV Slovenija. Najprej poslušajte Romanco za violino in orkester št. 2 v F-duru, op. 50 Ludwiga van Beethovna, potem Romanco, 2. stavek Koncerta za klavir in orkester v e-molu, op. 11, Fryderyka Chopina, Tri romance za oboo in klavir op. 94 Roberta Schumanna, Romanco za klavir Vasilija Mirka, Romanco št. 2 v g-molu Johanna Straussa ml. in Andaluzijsko romanco št. 1, op. 22 Pabla de Sarasateja. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 1. januarja, ob 5.05.
Novoletno Literarno matinejo posvečamo tistim izvirnim slovenskim leposlovnim govoricam, ki so bile v iztekajočem se letu kot prejemnice priznanj ali nagrad pri nas posebej izpostavljene. Izbrali smo odlomke, v katerih so zaživele v polnokrvni obliki bodisi v interpretaciji avtorice, avtorja oziroma profesionalnega bralca bodisi v interpretaciji dramskih igralk v oddajah, ki so nastale v sodelovanju Uredništva za kulturo in Uredništva igranega programa 3. programa Radia slovenija, programa Ars.
Novoletno Literarno matinejo posvečamo tistim izvirnim slovenskim leposlovnim govoricam, ki so bile v iztekajočem se letu kot prejemnice priznanj ali nagrad pri nas posebej izpostavljene. Izbrali smo odlomke, v katerih so zaživele v polnokrvni obliki bodisi v interpretaciji avtorice, avtorja oziroma profesionalnega bralca bodisi v interpretaciji dramskih igralk v oddajah, ki so nastale v sodelovanju Uredništva za kulturo in Uredništva igranega programa 3. programa Radia slovenija, programa Ars.
Primorska glasbenica Ari je februarja letos izdala skladbo 'Ne vračaj se …' In ta pesem postala je postala največkrat predvajana skladba leta 2025 na Radiu Koper.
Primorska glasbenica Ari je februarja letos izdala skladbo 'Ne vračaj se …' In ta pesem postala je postala največkrat predvajana skladba leta 2025 na Radiu Koper.
Zadnji dan leta 2025 bomo pregledali najbolj odmevne intervjuje na Prvem. Pogovarjali smo se med drugim z reševalcem, specialistom intenzivne medicine, namestnikom direktorja Svetovne poštne zveze, priznanim slovenskim kuharskim mojstrom, trobentačem, humoristom, režiserjem ter pisateljico. V nadaljevanju boste lahko poslušali povzetke najbolj poslušanih intervjujev. Gostje teh so bili Robert Sabol, Jim Down, Marjan Osvald, Uroš Štefelin, Pavel Grašič, Boris Kobal, Jan Cvitkovič in Bronja Žakelj. Izbor je pripravil Marko Rozman.
Zadnji dan leta 2025 bomo pregledali najbolj odmevne intervjuje na Prvem. Pogovarjali smo se med drugim z reševalcem, specialistom intenzivne medicine, namestnikom direktorja Svetovne poštne zveze, priznanim slovenskim kuharskim mojstrom, trobentačem, humoristom, režiserjem ter pisateljico. V nadaljevanju boste lahko poslušali povzetke najbolj poslušanih intervjujev. Gostje teh so bili Robert Sabol, Jim Down, Marjan Osvald, Uroš Štefelin, Pavel Grašič, Boris Kobal, Jan Cvitkovič in Bronja Žakelj. Izbor je pripravil Marko Rozman.
Dolga leta na Dunaju živeči Imre Kálmán je kot avtor neštetih operet največje uspehe dosegal z odrsko-glasbenimi deli, v katerih je na eni strani pozornost namenjal dunajskemu valčku, na drugi pa glasbi madžarskih Romov. Opereto Grofica Marica je Kálmán napisal leta 1924. Čeprav je zelo skrbno izbiral librete za svoje operete in je to eno njegovih najboljših del, ni imel ravno sreče – poslušalci morajo biti zares dobrohotni, da spregledajo in preslišijo nekaj očitnih nesmislov.
Dolga leta na Dunaju živeči Imre Kálmán je kot avtor neštetih operet največje uspehe dosegal z odrsko-glasbenimi deli, v katerih je na eni strani pozornost namenjal dunajskemu valčku, na drugi pa glasbi madžarskih Romov. Opereto Grofica Marica je Kálmán napisal leta 1924. Čeprav je zelo skrbno izbiral librete za svoje operete in je to eno njegovih najboljših del, ni imel ravno sreče – poslušalci morajo biti zares dobrohotni, da spregledajo in preslišijo nekaj očitnih nesmislov.
Košarkarji Cedevite Olimpije so v evropskem pokalu gostovali še v Solunu pri slovitem Arisu, skakalke in skakalci pa so zbrani v Garmisch-Partenkirchnu za novoletni turneji.
Košarkarji Cedevite Olimpije so v evropskem pokalu gostovali še v Solunu pri slovitem Arisu, skakalke in skakalci pa so zbrani v Garmisch-Partenkirchnu za novoletni turneji.
Jutri začnem! Čisto zares! Bi morda raje v ponedeljek? Ah, kaj pa če prestavim na novo leto? Januar! Takole se v naše odločitve prikrade marsikatera novoletna zaobljuba, ki jih po raziskavah kar 80 odstotkov ljudi opusti že do februarja. Zakaj želja za spremembo v življenju ni dovolj? Kako si postaviti uresničljive cilje in pri njih vztrajati? O prelomnicah in doseganju ciljev bomo govorili v zadnjem svetovalnem servisu v letu 2025, naša gostja bo univerzitetna diplomirana psihologinja Eva Kovač. Pokličite ali nam pišite!
Jutri začnem! Čisto zares! Bi morda raje v ponedeljek? Ah, kaj pa če prestavim na novo leto? Januar! Takole se v naše odločitve prikrade marsikatera novoletna zaobljuba, ki jih po raziskavah kar 80 odstotkov ljudi opusti že do februarja. Zakaj želja za spremembo v življenju ni dovolj? Kako si postaviti uresničljive cilje in pri njih vztrajati? O prelomnicah in doseganju ciljev bomo govorili v zadnjem svetovalnem servisu v letu 2025, naša gostja bo univerzitetna diplomirana psihologinja Eva Kovač. Pokličite ali nam pišite!
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Kako so letni časi, poljedelska opravila, religijski kulti in praznovanja, dnevna politika ter širitev imperija vplivali na podobo starorimskega koledarja, katerega dediči smo tudi mi danes?
Kako so letni časi, poljedelska opravila, religijski kulti in praznovanja, dnevna politika ter širitev imperija vplivali na podobo starorimskega koledarja, katerega dediči smo tudi mi danes?
V letošnjem letu sta se slovenskemu seznamu skoraj 16 tisoč jam pridružili še dve podzemni lepotici. Teleskop James Webb je v atmosferi planeta K2-18b odkril znake o prisotnosti dveh spojin, ki ju na Zemlji proizvajajo živi organizmi, kar kaže na možnost življenja na 124 svetlobnih let oddaljenem planetu. Alpinist Aleš Česen je decembra prejel zlati cepin, najvišje priznanj za alpinistične dosežke na svetu.
V letošnjem letu sta se slovenskemu seznamu skoraj 16 tisoč jam pridružili še dve podzemni lepotici. Teleskop James Webb je v atmosferi planeta K2-18b odkril znake o prisotnosti dveh spojin, ki ju na Zemlji proizvajajo živi organizmi, kar kaže na možnost življenja na 124 svetlobnih let oddaljenem planetu. Alpinist Aleš Česen je decembra prejel zlati cepin, najvišje priznanj za alpinistične dosežke na svetu.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Nocoj se poslavljamo od starega in vstopamo v leto 2026 - Množična silvestrovanja po vsej Sloveniji, tudi v Mariboru - Nika Prevc v lovu na zmago na silvestrski tekmi smučarskih skakalk
- Nocoj se poslavljamo od starega in vstopamo v leto 2026 - Množična silvestrovanja po vsej Sloveniji, tudi v Mariboru - Nika Prevc v lovu na zmago na silvestrski tekmi smučarskih skakalk
O vremenskih pregovorih, povezanih z dvanajstimi meseci leta ter glasbo na izbrane teme.
O vremenskih pregovorih, povezanih z dvanajstimi meseci leta ter glasbo na izbrane teme.
O vremenskih pregovorih, povezanih z dvanajstimi meseci leta ter glasbo na izbrane teme.
O vremenskih pregovorih, povezanih z dvanajstimi meseci leta ter glasbo na izbrane teme.
"Poezija je edina resnična umetnost življenja," je bil prepričan turški pesnik Fasil Hüsnü Daglarca, in to lahko začutimo tudi iz njegove drobne pesmice Odprta vrata, ki hkrati tematizira občutje zapiranja starega in odpiranja novega. Prevod Ivan Minatti, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2017.
"Poezija je edina resnična umetnost življenja," je bil prepričan turški pesnik Fasil Hüsnü Daglarca, in to lahko začutimo tudi iz njegove drobne pesmice Odprta vrata, ki hkrati tematizira občutje zapiranja starega in odpiranja novega. Prevod Ivan Minatti, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2017.
O vremenskih pregovorih, povezanih z dvanajstimi meseci leta ter glasbo na izbrane teme.
O vremenskih pregovorih, povezanih z dvanajstimi meseci leta ter glasbo na izbrane teme.
V naslednjih minutah bomo na Prvem z mislimi že pri silvestrski večerji pri praznično pogrnjeni mizi. Ko se srečata estetika in praktičnost, lahko nastanejo zelo domiselni pogrinjki. Tokrat pa nas bo bolj kot videz zanimalo, kako funkcionalno razporediti krožnike, pribor, kozarce in druge elemente na mizi. Sogovornica: Simona Pompe, učiteljica na Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje in avtorica priročnika Čarobni svet serviet.
V naslednjih minutah bomo na Prvem z mislimi že pri silvestrski večerji pri praznično pogrnjeni mizi. Ko se srečata estetika in praktičnost, lahko nastanejo zelo domiselni pogrinjki. Tokrat pa nas bo bolj kot videz zanimalo, kako funkcionalno razporediti krožnike, pribor, kozarce in druge elemente na mizi. Sogovornica: Simona Pompe, učiteljica na Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje in avtorica priročnika Čarobni svet serviet.
Poslavljamo se od starega leta in pričakujemo novo - leto 2026. V številnih krajih, tudi na Primorskem, ga bodo pričakali na prostem. Po svetu bodo ponekod ta praznovanja okrnjena, predvsem zaradi zaostrenih varnostnih razmer. V oddaji tudi o tem: - Reševalci iz Škocjanskih jam prinesli truplo včeraj ponesrečenega jamarja potapljača . - Občina Renče-Vogrsko (še) ne izstopa iz Zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina. - Prvotni predlog izolskega proračuna dopolnjen in sprejet.
Poslavljamo se od starega leta in pričakujemo novo - leto 2026. V številnih krajih, tudi na Primorskem, ga bodo pričakali na prostem. Po svetu bodo ponekod ta praznovanja okrnjena, predvsem zaradi zaostrenih varnostnih razmer. V oddaji tudi o tem: - Reševalci iz Škocjanskih jam prinesli truplo včeraj ponesrečenega jamarja potapljača . - Občina Renče-Vogrsko (še) ne izstopa iz Zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina. - Prvotni predlog izolskega proračuna dopolnjen in sprejet.
Svet nestrpno pričakuje silvestrsko noč in praznovanje vstopa v novo leto, ki pa bodo marsikje okrnjena. Razlogi so med drugim varnostne grožnje in nevarnost prevelike gneče, pa tudi izkazovanje spoštovanja žrtvam nedavnih tragedij. Pri nas bodo številni najdaljšo noč v letu preživeli na prostem z živo glasbo. Ognjemet pa bo razsvetlil le nebo nad Ljubljano, preostale občine so se mu namreč odpovedale. V oddaji tudi: - Po koncu mandata v varnostnem svetu Slovenija tretjič postaja članica sveta Združenih narodov za človekove pravice - Iranske oblasti voditelje protestov pozivajo k dialogu in obljubljajo monetarne reforme - Reševalci iz Škocijanskih jam prinesli truplo včeraj ponesrečenega jamarja potapljača
Svet nestrpno pričakuje silvestrsko noč in praznovanje vstopa v novo leto, ki pa bodo marsikje okrnjena. Razlogi so med drugim varnostne grožnje in nevarnost prevelike gneče, pa tudi izkazovanje spoštovanja žrtvam nedavnih tragedij. Pri nas bodo številni najdaljšo noč v letu preživeli na prostem z živo glasbo. Ognjemet pa bo razsvetlil le nebo nad Ljubljano, preostale občine so se mu namreč odpovedale. V oddaji tudi: - Po koncu mandata v varnostnem svetu Slovenija tretjič postaja članica sveta Združenih narodov za človekove pravice - Iranske oblasti voditelje protestov pozivajo k dialogu in obljubljajo monetarne reforme - Reševalci iz Škocijanskih jam prinesli truplo včeraj ponesrečenega jamarja potapljača
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Za konec leta na Frekvenci X obračamo pogled nazaj, v čas, ko so znanstvene ideje dišale po terenu, drzni radovednosti in neustrašnosti. V oddaji bomo listali po novi knjigi Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah fizika Antona Gradiška, in to vse od srednjeveških motrilcev neba do sodobnih raziskovalcev 20. stoletja. Spoznali bomo ljudi, ki so znanost pri nas soustvarjali na presenetljive načine: na primer kdo je svetu predstavil človeško ribico, kdo je prisluškoval žuželkam, katera aristokratinja je bila neumorna v arheoloških izkopavanjih in kako je slovenski raketni inženir razmišljal o vožnji po vesolju. Svoja zgodba pa je tudi, kako sta se egipčanska mumija in krokodil znašla v Ljubljani. Gost: dr. Anton Gradišek, Institut 'Jožef Stefan' V Xpertizi, kjer predstavljamo mlade raziskovalce na začetku njihovih raziskovalnih poti, pa se tokrat selimo na Štajersko. Spoznali boste Žana Mongusa, študenta doktorskega študija na Fakulteti za kmetijsko in biosistemske vede Univerze v Mariboru, ki je eden redkih srečnežev, ki lahko vsakodnevno pilotira drone in preizkuša meje njihovih sposobnosti.
Za konec leta na Frekvenci X obračamo pogled nazaj, v čas, ko so znanstvene ideje dišale po terenu, drzni radovednosti in neustrašnosti. V oddaji bomo listali po novi knjigi Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah fizika Antona Gradiška, in to vse od srednjeveških motrilcev neba do sodobnih raziskovalcev 20. stoletja. Spoznali bomo ljudi, ki so znanost pri nas soustvarjali na presenetljive načine: na primer kdo je svetu predstavil človeško ribico, kdo je prisluškoval žuželkam, katera aristokratinja je bila neumorna v arheoloških izkopavanjih in kako je slovenski raketni inženir razmišljal o vožnji po vesolju. Svoja zgodba pa je tudi, kako sta se egipčanska mumija in krokodil znašla v Ljubljani. Gost: dr. Anton Gradišek, Institut 'Jožef Stefan' V Xpertizi, kjer predstavljamo mlade raziskovalce na začetku njihovih raziskovalnih poti, pa se tokrat selimo na Štajersko. Spoznali boste Žana Mongusa, študenta doktorskega študija na Fakulteti za kmetijsko in biosistemske vede Univerze v Mariboru, ki je eden redkih srečnežev, ki lahko vsakodnevno pilotira drone in preizkuša meje njihovih sposobnosti.
V jutranji športni zgodbi podoživimo športno leto 2025. To ni bilo samo leto Tadeja Pogačarja, vnovič zmagovalca Toura in svetovnega prvaka, bilo je tudi leto Janje Garbret, slovenskih skakalnih reprezentanc, celjskih nogometašev, Luke Dončiča in še bi lahko naštevali
V jutranji športni zgodbi podoživimo športno leto 2025. To ni bilo samo leto Tadeja Pogačarja, vnovič zmagovalca Toura in svetovnega prvaka, bilo je tudi leto Janje Garbret, slovenskih skakalnih reprezentanc, celjskih nogometašev, Luke Dončiča in še bi lahko naštevali
O vremenskih pregovorih, povezanih z dvanajstimi meseci leta ter glasbo na izbrane teme.
O vremenskih pregovorih, povezanih z dvanajstimi meseci leta ter glasbo na izbrane teme.
Kratki dnevi in meglena jutra me v zimskem času pogosto odpeljejo v svet otroških spominov. Če bi me v današnjem jutru, cenjeni poslušalci in poslušalke, vprašali, ali je bilo moje otroštvo pred nekaj več kot štirimi desetletji srečno, bi vam odgovorila pritrdilno. Z otroških obrazov je kljub skromnim življenjskim razmeram in težkim družinskim preizkušnjam sijala rdečica, srečna barva peščice otrok, ki smo po tiho sanjali o prvem triciklu. Naša sreča je bila pisan mozaik majhnih koščkov, ki so sestavljeni skupaj dajali občutek popolnega kolesa sreče. Dnevi so se brezskrbno vrteli od jutra do večera. O tem, kam in kako nas bo zavrtelo ter odvrtelo življenje, nismo razmišljali, temveč smo polni upanja rosno mladi odhajali z doma in svoje prve tricikle zamenjali s pravimi kolesi. O tem, da obstaja kolo sreče, kolo rimske boginje sreče in nesreče, usode in uspeha, razmišljam šele zdaj, potem ko sem vse svoje strme klance navzgor in navzdol prevozila sama. Na njih padala, se ponovno pobirala. Koga obvozila, mogoče tudi prehitela ali pa le tiho vozila za njim. O kolesu sreče sem začela razmišljati potem, ko sem za trenutek pomislila, da bi bil vendarle že čas, da se enkrat znajdem na vrhu njegovega oboda. S kolesom Fortune – sreče – se vozimo vsi. Če gre verjeti Fortuni, antičnemu simbolu usode, nestalnosti, spremenljivosti človekove usode, se njeno kolo obrača od največje sreče zgoraj do največje nesreče spodaj. Po srednjeveških predstavah naj bi se kolo sreče zaradi neizmenljivosti usode vrnilo v začetni položaj in se ustavilo na mestu, ki je komu vnaprej namenjeno. Sama ne sodim med ljudi, ki bi slepo verjeli rimski boginji sreče, čeprav mi je velikokrat pokazala roge. Zato sem se odločila, da Fortuno, ki me je neprizanesljivo obračala, zagrabim za roge in jo postavim v kot, pokrijem z rjuho in se usedem na novo kolo. A nečesa nisem ne mogla ne smela pokriti – prtljažnika življenja, ki ga nosim s seboj. Prtljažnika, v katerem hranim življenjske preizkušnje: v njem se skriva tudi odgovor, kje tiči vzrok zanje in kakšen je njihov namen. »Nobena huda preizkušnja ni človeku pretežka, če je smiselna, in vsaka lahka preizkušnja je prehuda, če se zdi zahrbtna in krivična,« lahko preberemo v uvodu v Jobovo knjigo. Knjiga govori o možu po imenu Job, ki je živel v deželi Uc. Ta mož je bil pošten in pravičen, bal se je Boga in se varoval hudega. Rodilo se mu je sedem sinov in tri hčere. Imel je sedem tisoč ovac in tri tisoč kamel, petsto parov volov, petsto oslic in zelo veliko služinčadi. Ko je Job izgubil vse imetje in otroke – dva udarca mu je zadal človek, dva pa naravna ujma –, se mu je Božja puščica zdela zahrbtna in smrtonosna, zato je ugovarjal in se otepal. Ko pa je spoznal, da je bila puščica smiselna in zdravilna, se je oddahnil in umiril. In takrat je Gospod Jobovo usodo obrnil še enkrat. Naj tudi mojo in vašo.
Kratki dnevi in meglena jutra me v zimskem času pogosto odpeljejo v svet otroških spominov. Če bi me v današnjem jutru, cenjeni poslušalci in poslušalke, vprašali, ali je bilo moje otroštvo pred nekaj več kot štirimi desetletji srečno, bi vam odgovorila pritrdilno. Z otroških obrazov je kljub skromnim življenjskim razmeram in težkim družinskim preizkušnjam sijala rdečica, srečna barva peščice otrok, ki smo po tiho sanjali o prvem triciklu. Naša sreča je bila pisan mozaik majhnih koščkov, ki so sestavljeni skupaj dajali občutek popolnega kolesa sreče. Dnevi so se brezskrbno vrteli od jutra do večera. O tem, kam in kako nas bo zavrtelo ter odvrtelo življenje, nismo razmišljali, temveč smo polni upanja rosno mladi odhajali z doma in svoje prve tricikle zamenjali s pravimi kolesi. O tem, da obstaja kolo sreče, kolo rimske boginje sreče in nesreče, usode in uspeha, razmišljam šele zdaj, potem ko sem vse svoje strme klance navzgor in navzdol prevozila sama. Na njih padala, se ponovno pobirala. Koga obvozila, mogoče tudi prehitela ali pa le tiho vozila za njim. O kolesu sreče sem začela razmišljati potem, ko sem za trenutek pomislila, da bi bil vendarle že čas, da se enkrat znajdem na vrhu njegovega oboda. S kolesom Fortune – sreče – se vozimo vsi. Če gre verjeti Fortuni, antičnemu simbolu usode, nestalnosti, spremenljivosti človekove usode, se njeno kolo obrača od največje sreče zgoraj do največje nesreče spodaj. Po srednjeveških predstavah naj bi se kolo sreče zaradi neizmenljivosti usode vrnilo v začetni položaj in se ustavilo na mestu, ki je komu vnaprej namenjeno. Sama ne sodim med ljudi, ki bi slepo verjeli rimski boginji sreče, čeprav mi je velikokrat pokazala roge. Zato sem se odločila, da Fortuno, ki me je neprizanesljivo obračala, zagrabim za roge in jo postavim v kot, pokrijem z rjuho in se usedem na novo kolo. A nečesa nisem ne mogla ne smela pokriti – prtljažnika življenja, ki ga nosim s seboj. Prtljažnika, v katerem hranim življenjske preizkušnje: v njem se skriva tudi odgovor, kje tiči vzrok zanje in kakšen je njihov namen. »Nobena huda preizkušnja ni človeku pretežka, če je smiselna, in vsaka lahka preizkušnja je prehuda, če se zdi zahrbtna in krivična,« lahko preberemo v uvodu v Jobovo knjigo. Knjiga govori o možu po imenu Job, ki je živel v deželi Uc. Ta mož je bil pošten in pravičen, bal se je Boga in se varoval hudega. Rodilo se mu je sedem sinov in tri hčere. Imel je sedem tisoč ovac in tri tisoč kamel, petsto parov volov, petsto oslic in zelo veliko služinčadi. Ko je Job izgubil vse imetje in otroke – dva udarca mu je zadal človek, dva pa naravna ujma –, se mu je Božja puščica zdela zahrbtna in smrtonosna, zato je ugovarjal in se otepal. Ko pa je spoznal, da je bila puščica smiselna in zdravilna, se je oddahnil in umiril. In takrat je Gospod Jobovo usodo obrnil še enkrat. Naj tudi mojo in vašo.