Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Še drugi poudarki iz oddaje: - Mariborski svetniki tudi o strategiji razvoja mestnih četrti. - Kobariška občina bo graditev bloka vendarle prijavila na razpis stanovanjskega sklada. - Blagovna znamka »Idrija izbrano« širi nabor ponudnikov, izdelkov in storitev. - V KUD Liber iz Krškega, v katerem se ukvarjajo s sodobno keramiko, ostali brez prostorov v središču mesta.
Še drugi poudarki iz oddaje: - Mariborski svetniki tudi o strategiji razvoja mestnih četrti. - Kobariška občina bo graditev bloka vendarle prijavila na razpis stanovanjskega sklada. - Blagovna znamka »Idrija izbrano« širi nabor ponudnikov, izdelkov in storitev. - V KUD Liber iz Krškega, v katerem se ukvarjajo s sodobno keramiko, ostali brez prostorov v središču mesta.
Nasilje je kruta resnica, ki vsak dan zaznamuje življenja preveč žensk. Pretresljivi podatki so glasen opomin, da je nujen vsak korak k ničelni toleranci. Ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami se zato vrstijo opozorila, da mora biti družba za ženske varna - doma, na ulici in na spletu. Druge teme: - Nadaljevanje ključnih pogajanj o okleščenem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. - Ljubljanski župan Jankovič prvoosumljen v postopku po lanskih preiskavah. - Vse več incidentov na železniških tirih: celjski mladoletnik v priporu; motiv dejanj še ni znan.
Nasilje je kruta resnica, ki vsak dan zaznamuje življenja preveč žensk. Pretresljivi podatki so glasen opomin, da je nujen vsak korak k ničelni toleranci. Ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami se zato vrstijo opozorila, da mora biti družba za ženske varna - doma, na ulici in na spletu. Druge teme: - Nadaljevanje ključnih pogajanj o okleščenem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. - Ljubljanski župan Jankovič prvoosumljen v postopku po lanskih preiskavah. - Vse več incidentov na železniških tirih: celjski mladoletnik v priporu; motiv dejanj še ni znan.
V teh temačnih jesenskih dneh ponavljamo oddajo o očem skriti energiji – o elektriki in elektrifikaciji Slovenije. Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica in tako rekoč za vedno pregnala temo z naših domov. Kmalu so z elektiko tudi poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omerežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neslutenih možnosti.
V teh temačnih jesenskih dneh ponavljamo oddajo o očem skriti energiji – o elektriki in elektrifikaciji Slovenije. Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica in tako rekoč za vedno pregnala temo z naših domov. Kmalu so z elektiko tudi poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omerežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neslutenih možnosti.
Slovenija je pridobila Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost. V okviru projekta bodo delno obnovili koprski servitski samostan, Arheološki park Simonov zaliv pa bo postal živi laboratorij. Ob 80-letnici obuditve slovenskega stalnega gledališča v Trstu je sinoči potekala okrogla miza z naslovom "Spomin je prihodnost". Društvo Slovensko gledališče je z dogodkom želelo spodbuditi razpravo o osrednji kulturni ustanovi Slovencev v Italiji. V oddaji tudi o tem: - Na deželnih volitvah v Benečiji zmagala desnica, v Kampaniji in Apuliji leva sredina. - Umar: Razpoloženje v gospodarstvu se izboljšuje. - Smučarski skakalci nastopajo na Švedskem.
Slovenija je pridobila Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost. V okviru projekta bodo delno obnovili koprski servitski samostan, Arheološki park Simonov zaliv pa bo postal živi laboratorij. Ob 80-letnici obuditve slovenskega stalnega gledališča v Trstu je sinoči potekala okrogla miza z naslovom "Spomin je prihodnost". Društvo Slovensko gledališče je z dogodkom želelo spodbuditi razpravo o osrednji kulturni ustanovi Slovencev v Italiji. V oddaji tudi o tem: - Na deželnih volitvah v Benečiji zmagala desnica, v Kampaniji in Apuliji leva sredina. - Umar: Razpoloženje v gospodarstvu se izboljšuje. - Smučarski skakalci nastopajo na Švedskem.
Smučarska sezona je pred vrati, zato smo v svetovalni oddaji Koristnice ob pol enih govorili o pripravi in vzdrževanju smučarske opreme.
Smučarska sezona je pred vrati, zato smo v svetovalni oddaji Koristnice ob pol enih govorili o pripravi in vzdrževanju smučarske opreme.
Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami statistika opozarja na številne primere nasilja v družini. Policija je letos obravnavala več ko 1100 takih primerov in izrekla več kot 900 prepovedi približevanja. Kako ravnamo, če opazimo, da se to dogaja v naši bližini, soseščini? Počakamo, da mine? Pokličemo policijo?
Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami statistika opozarja na številne primere nasilja v družini. Policija je letos obravnavala več ko 1100 takih primerov in izrekla več kot 900 prepovedi približevanja. Kako ravnamo, če opazimo, da se to dogaja v naši bližini, soseščini? Počakamo, da mine? Pokličemo policijo?
Peto simfonijo je Čajkovski napisal leta 1888, tega leta je bila pod njegovim vodstvom tudi krstno izvedena v Sankt Peterburgu. Delo je zasnoval v štirih stavkih. V sedemdesetih letih 20. stoletja je Simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada s tem delom večkrat nastopil tudi v tujih koncertnih dvoranah, kjer je doživel veliko pozitivnih odmevov.
Peto simfonijo je Čajkovski napisal leta 1888, tega leta je bila pod njegovim vodstvom tudi krstno izvedena v Sankt Peterburgu. Delo je zasnoval v štirih stavkih. V sedemdesetih letih 20. stoletja je Simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada s tem delom večkrat nastopil tudi v tujih koncertnih dvoranah, kjer je doživel veliko pozitivnih odmevov.
Ustanovitelj štipendijskega sklada za slovenske dijake Voda v Gruberjev prekop Pomembno ime slovenske umetnostne zgodovine 25. november leta 1909 štejemo za začetek slovenskega letalstva, saj je na ta dan Edvard Rusjan na Malih Rojcah med Štandrežem in Novo Gorico opravil prvi polet z doma izdelanim letalom Eda-1. Rusjan se je z letalom dvignil dva metra visoko in poletel 60 metrov daleč. Slovenija je že zelo zgodaj dobila prve letalske zanesenjake, to sta bila predvsem brata Rusjan, še posebno mlajši Edvard. Leta 1909 sta začela delati maketo, iz te pa je nastalo njuno prvo letalo. Pozneje je Rusjan v Gorici izdelal še sedem letal z oznako "Eda"; z vsemi je létal, dokler jih ni po večini razbil. Smrtno se je ponesrečil januarja leta 1911 na mitingu v Beogradu, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.
Ustanovitelj štipendijskega sklada za slovenske dijake Voda v Gruberjev prekop Pomembno ime slovenske umetnostne zgodovine 25. november leta 1909 štejemo za začetek slovenskega letalstva, saj je na ta dan Edvard Rusjan na Malih Rojcah med Štandrežem in Novo Gorico opravil prvi polet z doma izdelanim letalom Eda-1. Rusjan se je z letalom dvignil dva metra visoko in poletel 60 metrov daleč. Slovenija je že zelo zgodaj dobila prve letalske zanesenjake, to sta bila predvsem brata Rusjan, še posebno mlajši Edvard. Leta 1909 sta začela delati maketo, iz te pa je nastalo njuno prvo letalo. Pozneje je Rusjan v Gorici izdelal še sedem letal z oznako "Eda"; z vsemi je létal, dokler jih ni po večini razbil. Smrtno se je ponesrečil januarja leta 1911 na mitingu v Beogradu, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - danes je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami - mariborski svetniki tudi o strategiji razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti - pred Domom starejših Rakičan precejšnji finančni in pravni izzivi - Marino Kegl izgubil boj za medaljo na poletni olimpijadi gluhih športnikov
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - danes je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami - mariborski svetniki tudi o strategiji razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti - pred Domom starejših Rakičan precejšnji finančni in pravni izzivi - Marino Kegl izgubil boj za medaljo na poletni olimpijadi gluhih športnikov
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na Gospodarskem razstavišču se je včeraj začel že 41. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Branje je potovanje in ki bo v tednu dni ponudil kar 300 dogodkov. Na slavnostnem odprtju sejma so podelili tudi Schwentnerjevo nagrado. Z nagrajencem se je pogovarjala Petra Meterc.
Na Gospodarskem razstavišču se je včeraj začel že 41. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Branje je potovanje in ki bo v tednu dni ponudil kar 300 dogodkov. Na slavnostnem odprtju sejma so podelili tudi Schwentnerjevo nagrado. Z nagrajencem se je pogovarjala Petra Meterc.
Prvega grammyja si je prislužil leta 2007 s ploščo Simpatico, skupaj z Eddiejem Palmierijem, naslednji grammy pa je prišel s ploščo The Omni-American Book Club. K sodelovanju je povabil kar nekaj uglednih gostov - to so bobnar Dafnis Prieto, saksofonist Jim Snidero, David Liebman, Donald Harrison in flavtist Orlando Maraca Valle ter violinistka Regina Carter. Vse skladbe in priredbe so njegovo delo.
Prvega grammyja si je prislužil leta 2007 s ploščo Simpatico, skupaj z Eddiejem Palmierijem, naslednji grammy pa je prišel s ploščo The Omni-American Book Club. K sodelovanju je povabil kar nekaj uglednih gostov - to so bobnar Dafnis Prieto, saksofonist Jim Snidero, David Liebman, Donald Harrison in flavtist Orlando Maraca Valle ter violinistka Regina Carter. Vse skladbe in priredbe so njegovo delo.
Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava letos obeležuje 60 let delovanja. V ustanovi, kjer predšolske otroke in učence z gibalnimi oviranostmi ter motnjami v duševnem razvoju spremlja več kot 220 zaposlenih, danes najde podporo približno 150 otrok. Jutri pripravljajo dan odprtih vrat. Pred obletnico smo obiskali center, ki mnogim družinam pomeni drugi dom, in prisluhnili zgodbam učiteljev, mame ter učenca, ki Cirius obiskuje že šesto leto. V reportažnem zapisu Nataše Uršič prinašamo vpogled v njihov vsakdan ter izzive in toplino, ki jih ustvarjajo skupaj.
Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava letos obeležuje 60 let delovanja. V ustanovi, kjer predšolske otroke in učence z gibalnimi oviranostmi ter motnjami v duševnem razvoju spremlja več kot 220 zaposlenih, danes najde podporo približno 150 otrok. Jutri pripravljajo dan odprtih vrat. Pred obletnico smo obiskali center, ki mnogim družinam pomeni drugi dom, in prisluhnili zgodbam učiteljev, mame ter učenca, ki Cirius obiskuje že šesto leto. V reportažnem zapisu Nataše Uršič prinašamo vpogled v njihov vsakdan ter izzive in toplino, ki jih ustvarjajo skupaj.
Na leto ljudje po svetu odvržejo več kot štiri bilijone cigaretnih ogorkov. Čeprav so majhni, vsebujejo 150 strupenih snovi, ki končajo v tleh, vodi in v naših telesih. Tudi kot mikroplastika, so ob Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov opozorili na strokovnem posvetu Od ogorkov do mikroplastike: kako zavarovati svoje zdravje in naravo.
Na leto ljudje po svetu odvržejo več kot štiri bilijone cigaretnih ogorkov. Čeprav so majhni, vsebujejo 150 strupenih snovi, ki končajo v tleh, vodi in v naših telesih. Tudi kot mikroplastika, so ob Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov opozorili na strokovnem posvetu Od ogorkov do mikroplastike: kako zavarovati svoje zdravje in naravo.
Leta 2008 je Slovenija uvedla vinjetni sistem, potem ko smo avtoceste prej plačevali z ustavljanjem na cestninskih postajah in plačevanjem posameznih odsekov. Prva letna vinjeta je stala 55 evrov, danes pa, ko je način cestninjenja januarja leta 2022 prerasel iz nalepk v elektronski sistem, elektronska letna vinjeta za osebna vozila znaša 117,50 evra.
Leta 2008 je Slovenija uvedla vinjetni sistem, potem ko smo avtoceste prej plačevali z ustavljanjem na cestninskih postajah in plačevanjem posameznih odsekov. Prva letna vinjeta je stala 55 evrov, danes pa, ko je način cestninjenja januarja leta 2022 prerasel iz nalepk v elektronski sistem, elektronska letna vinjeta za osebna vozila znaša 117,50 evra.
"Moraš se sprijazniti, da okužba otroka lahko tudi ubije," kljub izjemnemu razvoju pri zdravljenju okužb priznava pediatrinja dr. Tina Plankar Srovin s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. In včasih se to zgodi v le nekaj urah. Še vedno se ji vsi alarmi prižgejo takrat, ko znaki kažejo, da bi šlo lahko za meningokokno sepso, ki je za otroke vsemu zdravljenju navkljub lahko tudi usodna. In za uspešno zdravljenje okužb so antibiotiki še zmeraj neprekosljivo zdravilo. Prav čudežno, trdi sogovornica, a pa je zaradi malomarne rabe in zlorab vse manj učinkovito.
"Moraš se sprijazniti, da okužba otroka lahko tudi ubije," kljub izjemnemu razvoju pri zdravljenju okužb priznava pediatrinja dr. Tina Plankar Srovin s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. In včasih se to zgodi v le nekaj urah. Še vedno se ji vsi alarmi prižgejo takrat, ko znaki kažejo, da bi šlo lahko za meningokokno sepso, ki je za otroke vsemu zdravljenju navkljub lahko tudi usodna. In za uspešno zdravljenje okužb so antibiotiki še zmeraj neprekosljivo zdravilo. Prav čudežno, trdi sogovornica, a pa je zaradi malomarne rabe in zlorab vse manj učinkovito.
Oddaja zaznamuje jutra na programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Druga simfonija Rodiona Ščedrina je za številne brez dvoma njegova najboljša skladba. Napisal jo je poleti 1964 na obalah slikovitega jezera Sevan v Armeniji, kjer je Tihon Hrenikov kolegom skladateljem izbojeval čudovito dačo, v kateri so lahko v miru ustvarjali svoja najboljša dela, in tudi to je nastajalo v soseščini z velikim Šostakovičem, ki se je tedaj ukvarjal s svojima Devetim in Desetim godalnim kvartetom. Glede zasnove je delo precej nenavadno, saj gre za petindvajset orkestrskih preludijev, organiziranih v pet simfoničnih stavkov, pri katerih je Ščedrin uporabil dodekafonski način zlaganja glasbe.
Oddaja zaznamuje jutra na programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Druga simfonija Rodiona Ščedrina je za številne brez dvoma njegova najboljša skladba. Napisal jo je poleti 1964 na obalah slikovitega jezera Sevan v Armeniji, kjer je Tihon Hrenikov kolegom skladateljem izbojeval čudovito dačo, v kateri so lahko v miru ustvarjali svoja najboljša dela, in tudi to je nastajalo v soseščini z velikim Šostakovičem, ki se je tedaj ukvarjal s svojima Devetim in Desetim godalnim kvartetom. Glede zasnove je delo precej nenavadno, saj gre za petindvajset orkestrskih preludijev, organiziranih v pet simfoničnih stavkov, pri katerih je Ščedrin uporabil dodekafonski način zlaganja glasbe.
Ta teden je v znamenju tradicionalnega Tedna Karitas. Slovenska Karitas pomaga kar 91 tisoč ljudem, večinoma z materialnimi dobrinami, s hrano in plačilom položnic; vsako leto razdelijo več kot 3.700 ton hrane. S sogovorniki iz mariborske Nadškofijske karitas smo podrobneje osvetlili njihove programe na širšem mariborskem območju in spregovorili o stiskah ljudi, ki jih ta organizacija blaži. Z nami je bila tudi dolgoletna prostovoljka, ki med drugim pomaga v programu Donirana hrana in v Ljudski kuhinji v Mariboru.
Ta teden je v znamenju tradicionalnega Tedna Karitas. Slovenska Karitas pomaga kar 91 tisoč ljudem, večinoma z materialnimi dobrinami, s hrano in plačilom položnic; vsako leto razdelijo več kot 3.700 ton hrane. S sogovorniki iz mariborske Nadškofijske karitas smo podrobneje osvetlili njihove programe na širšem mariborskem območju in spregovorili o stiskah ljudi, ki jih ta organizacija blaži. Z nami je bila tudi dolgoletna prostovoljka, ki med drugim pomaga v programu Donirana hrana in v Ljudski kuhinji v Mariboru.
Zimski svetovni pokali so v polnem razmahu. Na novo tekmovalno sezono, katere vrhunec bodo februarske olimpijske igre v Italiji, so pripravljeni tudi deskarji in deskarke alpskega sloga. Zimske igre v Cortini in Milanu bodo zanje morda celo zadnje. Svetovni pokal se bo sicer konec prihodnjega tedna začel na Kitajskem. Na Kolesarski zvezi Slovenije pa se medtem pripravljajo na tekmovanja v prihodnjem letu. Med vrhunci sezone 2026 bo evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu, ki ga bo gostila Slovenija. Po uradnem podpisu pogodbe s predstavniki Evropske zveze prejšnji teden je naslednji korak načrtovanje trase dirke.
Zimski svetovni pokali so v polnem razmahu. Na novo tekmovalno sezono, katere vrhunec bodo februarske olimpijske igre v Italiji, so pripravljeni tudi deskarji in deskarke alpskega sloga. Zimske igre v Cortini in Milanu bodo zanje morda celo zadnje. Svetovni pokal se bo sicer konec prihodnjega tedna začel na Kitajskem. Na Kolesarski zvezi Slovenije pa se medtem pripravljajo na tekmovanja v prihodnjem letu. Med vrhunci sezone 2026 bo evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu, ki ga bo gostila Slovenija. Po uradnem podpisu pogodbe s predstavniki Evropske zveze prejšnji teden je naslednji korak načrtovanje trase dirke.
Kremna rezina, tiramisu, čokoladni mouse, ledene kocke. Vse to in še kaj bo na našem meniju v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo učiteljica slaščičarstva v Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, avtorica mnogih slaščičarskih knjig ter prejemnica vrste priznanj in nagrad s slaščičarskih tekmovanj Alenka Kodele, s katero bomo pripravljali kremne sladice.
Kremna rezina, tiramisu, čokoladni mouse, ledene kocke. Vse to in še kaj bo na našem meniju v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo učiteljica slaščičarstva v Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, avtorica mnogih slaščičarskih knjig ter prejemnica vrste priznanj in nagrad s slaščičarskih tekmovanj Alenka Kodele, s katero bomo pripravljali kremne sladice.
V jutranjem programu smo gostili Tila Čeha, ki je predstavil novo skladbo Šminka in povedal, da ravno ni jutranji tik...
V jutranjem programu smo gostili Tila Čeha, ki je predstavil novo skladbo Šminka in povedal, da ravno ni jutranji tik...
V severnem Atlantskem oceanu med Grenlandijo in Britanskim otočjem se nahaja drugi največji evropski otok – Islandija. Država z le okoli 400 tisoč prebivalci je znana po svoji unikatni naravi. Okoli 14 % površine pokrivajo jezera in ledeniki, na otoku je okoli 250 t. i. vročih točk ter 800 izvirov vroče vode. Zaradi tega državi mnogi rečejo dežela ognja in ledu. Glavna gospodarska panoga je sicer ribištvo in z njim povezana industrija. Valuta je islandska krona, klicna koda, če bi želeli poklicati tja, pa 354. Gremo na Islandijo.
V severnem Atlantskem oceanu med Grenlandijo in Britanskim otočjem se nahaja drugi največji evropski otok – Islandija. Država z le okoli 400 tisoč prebivalci je znana po svoji unikatni naravi. Okoli 14 % površine pokrivajo jezera in ledeniki, na otoku je okoli 250 t. i. vročih točk ter 800 izvirov vroče vode. Zaradi tega državi mnogi rečejo dežela ognja in ledu. Glavna gospodarska panoga je sicer ribištvo in z njim povezana industrija. Valuta je islandska krona, klicna koda, če bi želeli poklicati tja, pa 354. Gremo na Islandijo.
Iskanje kvadrature kroga v ukrajinsko-ruskem sporu te dni dobiva ogromen pospešek. Ameriški mirovni načrt v 28 točkah je Rusija najprej sprejela kot dobro izhodišče, nato pa so ga Američani z Ukrajino in njenimi zaveznicami dopolnili - in v Moskvi zdaj pravijo, da je nesprejemljiv. Je sploh mogoče najti kompromis, ki bi bil sprejemljiv za obe strani? Bo Ukrajina tudi pod ameriškim pritiskom prisiljena podpisati nekaj, kar bo v resnici pomenilo njeno kapitulacijo? Koliko se mudi Kijevu in koliko Moskvi? O tem z nekdanjim diplomatom ter geopolotičnim in varnostnim analitikom Mirkom Ciglerjem.
Iskanje kvadrature kroga v ukrajinsko-ruskem sporu te dni dobiva ogromen pospešek. Ameriški mirovni načrt v 28 točkah je Rusija najprej sprejela kot dobro izhodišče, nato pa so ga Američani z Ukrajino in njenimi zaveznicami dopolnili - in v Moskvi zdaj pravijo, da je nesprejemljiv. Je sploh mogoče najti kompromis, ki bi bil sprejemljiv za obe strani? Bo Ukrajina tudi pod ameriškim pritiskom prisiljena podpisati nekaj, kar bo v resnici pomenilo njeno kapitulacijo? Koliko se mudi Kijevu in koliko Moskvi? O tem z nekdanjim diplomatom ter geopolotičnim in varnostnim analitikom Mirkom Ciglerjem.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih prisluhnite naslednjim temam: - policija letos obravnavala več kot 1100 primerov nasilja v družini - pred mariborskimi svetniki redna in izredna seja - ob Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov tudi o cigaretnih ogorkih in mikroplastiki - letošnja Praznična Bistrica z novostmi
V jutranjih poročilih prisluhnite naslednjim temam: - policija letos obravnavala več kot 1100 primerov nasilja v družini - pred mariborskimi svetniki redna in izredna seja - ob Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov tudi o cigaretnih ogorkih in mikroplastiki - letošnja Praznična Bistrica z novostmi
Družba raste in napreduje tudi zaradi ljudi, ki ji nastavljajo ogledalo. Ravno zaradi teh pronicljivih posameznikov konstruktivne in tehtne kritike ne ostajajo skrite nekje v kotičku, temveč pri prejemnikih sporočila sprožijo tudi proces samorefleksije in ovrednotenje družbenega stanja, v katerem živimo in delujemo, v najbolj idealnih scenarijih pa postanejo tudi katalizator za spremembe. V tej Intelekti, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, bomo govorili o treh konkretnih žanrih družbenega komentarja: radijska glosa, časopisni vizualni komentar in televizijska satirična oddaja ter kako se ustvarjalci teh lotevajo svojega dela in razumejo svojo umeščenost v družbeno tkivo. Vabljeni k poslušanju. - oblikovalec in prejemnik nagrade Prešernovega sklada Tomato Košir; - radijski sodelavec s Prvega programa, kjer ustvarja oddaje za Dokumentarno-feljtonsko uredništvo, in z Drugega programa, kjer že 25 let piše Zapise iz močvirja, Marko Radmilovič; - glasbenik in tekstopisec Igor Bračič iz dueta Slon in Sadež ter ekipe Kaj dogaja na TV Slovenija; - doc.dr. Jernej Kaluža s Katedre za kulturologijo ljubljanskega FDV-ja; - asist. Robert Bobnič s Katedre za kulturologijo ljubljanskega FDV-ja.
Družba raste in napreduje tudi zaradi ljudi, ki ji nastavljajo ogledalo. Ravno zaradi teh pronicljivih posameznikov konstruktivne in tehtne kritike ne ostajajo skrite nekje v kotičku, temveč pri prejemnikih sporočila sprožijo tudi proces samorefleksije in ovrednotenje družbenega stanja, v katerem živimo in delujemo, v najbolj idealnih scenarijih pa postanejo tudi katalizator za spremembe. V tej Intelekti, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, bomo govorili o treh konkretnih žanrih družbenega komentarja: radijska glosa, časopisni vizualni komentar in televizijska satirična oddaja ter kako se ustvarjalci teh lotevajo svojega dela in razumejo svojo umeščenost v družbeno tkivo. Vabljeni k poslušanju. - oblikovalec in prejemnik nagrade Prešernovega sklada Tomato Košir; - radijski sodelavec s Prvega programa, kjer ustvarja oddaje za Dokumentarno-feljtonsko uredništvo, in z Drugega programa, kjer že 25 let piše Zapise iz močvirja, Marko Radmilovič; - glasbenik in tekstopisec Igor Bračič iz dueta Slon in Sadež ter ekipe Kaj dogaja na TV Slovenija; - doc.dr. Jernej Kaluža s Katedre za kulturologijo ljubljanskega FDV-ja; - asist. Robert Bobnič s Katedre za kulturologijo ljubljanskega FDV-ja.
Dobrodošli v podkastu Frontman, v katerem negujemo in na novo izprašujemo napihnjene, nerazumljene, ranljive in nastopaške, vizionarske in svojeglave, shizofrene in genialne, egocentrične in samoreflektirane, skratka take in drugačne frontmane oziroma frontžene. Tokratni izbor bi marsikdo označil za nasprotje nekoga, ki si želi biti v ospredju. Prihaja precej sramežljiva frontžena – Zala Kralj.
Dobrodošli v podkastu Frontman, v katerem negujemo in na novo izprašujemo napihnjene, nerazumljene, ranljive in nastopaške, vizionarske in svojeglave, shizofrene in genialne, egocentrične in samoreflektirane, skratka take in drugačne frontmane oziroma frontžene. Tokratni izbor bi marsikdo označil za nasprotje nekoga, ki si želi biti v ospredju. Prihaja precej sramežljiva frontžena – Zala Kralj.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesem Ljubi svoje življenje sodobne nikaragovske pesnice Gioconde Belli je bila objavljena v zbirki Bojna črta. Iz te in drugih njenih zbirk je izbor in prevod za slovensko izdajo z naslovom Ognjeno drevo naredila Sara Virk. V izboru se prepletajo trije pesničini temeljni motivi: bivanjski, erotično-ljubezenski in aktivistično-politični. Vselej pa so postavljeni na temelj poetične obravnave vloge in poslanstva ustvarjalnega človeka, zlasti v kaosu današnjega obstoja. Interpretka Darja Reichman, prevajalka Sara Virk, režiser Klemen Markovčič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
Pesem Ljubi svoje življenje sodobne nikaragovske pesnice Gioconde Belli je bila objavljena v zbirki Bojna črta. Iz te in drugih njenih zbirk je izbor in prevod za slovensko izdajo z naslovom Ognjeno drevo naredila Sara Virk. V izboru se prepletajo trije pesničini temeljni motivi: bivanjski, erotično-ljubezenski in aktivistično-politični. Vselej pa so postavljeni na temelj poetične obravnave vloge in poslanstva ustvarjalnega človeka, zlasti v kaosu današnjega obstoja. Interpretka Darja Reichman, prevajalka Sara Virk, režiser Klemen Markovčič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
»Lepo je, da se na ulici vsi pozdravljate. Manj prijetna pa je slovenska zima.« Tako pravi Thandiwe Ketiš Ngoma, ki prihaja iz Zambije. Že slabih 10 let ne živi več tam, temveč v Rušah, od koder je njen mož. V nadaljevanju spregovori o nekaterih izzivih, s katerimi se je soočila po selitvi k nam.
»Lepo je, da se na ulici vsi pozdravljate. Manj prijetna pa je slovenska zima.« Tako pravi Thandiwe Ketiš Ngoma, ki prihaja iz Zambije. Že slabih 10 let ne živi več tam, temveč v Rušah, od koder je njen mož. V nadaljevanju spregovori o nekaterih izzivih, s katerimi se je soočila po selitvi k nam.
Danes smo v radijskem kvizu raziskali, ali se svet raje rokuje, priklanja ali teatralno razkazuje jezike. Ob tem smo ugotovili, da je pozdrav morda najstarejši socialni izum, starejši od interneta ali celo od kave kot izgovor za snidenja. Zmaga je tokrat romala v Maribor, to se ni zgodilo prvič. V radijskem kvizu smo ugotovili, da je tranzverzala Primorska-Štajerska še kako živa. Prisluhnite, kako se je v kvizu odrezal Borut. Teza 1: Japonci se ob pozdravu objamejo. da/ne Teza 2: V Indiji se ljudje pozdravijo z »Namaste«, kar pomeni »poklanjam se božanskemu v tebi.« da/ne Teza 3: V Tanzaniji je vljudno, da si pred rokovanjem pljuneš v dlan. da/ne Teza 4: V Grčiji je znak spoštovanja, če sogovornika pozdraviš z odprto dlanjo obrnjeno proti njemu. da/ne Teza 5: V Butanu se ob pozdravu pokaže jezik. da/ne
Danes smo v radijskem kvizu raziskali, ali se svet raje rokuje, priklanja ali teatralno razkazuje jezike. Ob tem smo ugotovili, da je pozdrav morda najstarejši socialni izum, starejši od interneta ali celo od kave kot izgovor za snidenja. Zmaga je tokrat romala v Maribor, to se ni zgodilo prvič. V radijskem kvizu smo ugotovili, da je tranzverzala Primorska-Štajerska še kako živa. Prisluhnite, kako se je v kvizu odrezal Borut. Teza 1: Japonci se ob pozdravu objamejo. da/ne Teza 2: V Indiji se ljudje pozdravijo z »Namaste«, kar pomeni »poklanjam se božanskemu v tebi.« da/ne Teza 3: V Tanzaniji je vljudno, da si pred rokovanjem pljuneš v dlan. da/ne Teza 4: V Grčiji je znak spoštovanja, če sogovornika pozdraviš z odprto dlanjo obrnjeno proti njemu. da/ne Teza 5: V Butanu se ob pozdravu pokaže jezik. da/ne
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na železniških tirih zaznavamo vse več vandalizma, kraj materialov in namernih poškodb. Policija bo v prihodnjih dneh predstavila primere, ki jih je raziskala, v Slovenskih železnicah pa medtem krepijo preventivne ukrepe. Luka Koper je bila uspešna na dveh razpisih za evropska sredstva s področja t.i. zelenega prehoda. V obeh primerih gre pretežno za elektrifikacijo. V oddaji tudi o tem: - Policija v Sloveniji samo letos obravnavala več kot tisoč primerov nasilja v družini. - Italijanski pisatelj Ezio Gavazzeni, ki je milanskemu tožilstvu prijavil organizirane izlete tujcev med obleganjem Sarajeva, napoveduje izid knjige. - V Falunu na Švedskem se bodo smučarski skakalci pomerili na tretji posamični tekmi sezone.
Na železniških tirih zaznavamo vse več vandalizma, kraj materialov in namernih poškodb. Policija bo v prihodnjih dneh predstavila primere, ki jih je raziskala, v Slovenskih železnicah pa medtem krepijo preventivne ukrepe. Luka Koper je bila uspešna na dveh razpisih za evropska sredstva s področja t.i. zelenega prehoda. V obeh primerih gre pretežno za elektrifikacijo. V oddaji tudi o tem: - Policija v Sloveniji samo letos obravnavala več kot tisoč primerov nasilja v družini. - Italijanski pisatelj Ezio Gavazzeni, ki je milanskemu tožilstvu prijavil organizirane izlete tujcev med obleganjem Sarajeva, napoveduje izid knjige. - V Falunu na Švedskem se bodo smučarski skakalci pomerili na tretji posamični tekmi sezone.
Diplomacija je v minulih dneh dobila pospešek pri iskanju rešitev za končanje vojne v Ukrajini. Načrt, ki ga je Rusija najprej sprejela z odobravanjem, so Američani z Ukrajino in njenimi zaveznicami dopolnili ter s tem znova sklenili začaran krog. Svetovalec Kremlja Jurij Ušakov je načrt namreč zdaj označil za nesprejemljiv. Druge teme: - Washington na trgovinskem področju od Evropske unije pričakuje spremembo predpisov o urejanju digitalnega trga in storitev. - Opozorila o nedopustnosti nasilja nad ženskami v ospredju mednarodnega dneva. Nasilje na podlagi spola je v Uniji doživela vsaka tretja ženka. - Schwentnerjeva nagrada v roke Andreju Blatniku za celovit in trajen prispevek k razvoju slovenskega založništva
Diplomacija je v minulih dneh dobila pospešek pri iskanju rešitev za končanje vojne v Ukrajini. Načrt, ki ga je Rusija najprej sprejela z odobravanjem, so Američani z Ukrajino in njenimi zaveznicami dopolnili ter s tem znova sklenili začaran krog. Svetovalec Kremlja Jurij Ušakov je načrt namreč zdaj označil za nesprejemljiv. Druge teme: - Washington na trgovinskem področju od Evropske unije pričakuje spremembo predpisov o urejanju digitalnega trga in storitev. - Opozorila o nedopustnosti nasilja nad ženskami v ospredju mednarodnega dneva. Nasilje na podlagi spola je v Uniji doživela vsaka tretja ženka. - Schwentnerjeva nagrada v roke Andreju Blatniku za celovit in trajen prispevek k razvoju slovenskega založništva
Mišice nam omogočajo gibanje. Zato še toliko bolj občutimo, ko nekega giba pri vsakdanjih opravilih in premikih – zaradi muskelfibra – ne moremo izvesti tako kot bi ga sicer. Kaj sploh je muskelfiber, zakaj drugi dan po vadbi bolj boli kot prvi in ali lahko kaj storimo, da prej mine? Odgovore poiščemo v Torkovem kvizu s pomočjo sogovornika Vedrana Hadžića s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani.
Mišice nam omogočajo gibanje. Zato še toliko bolj občutimo, ko nekega giba pri vsakdanjih opravilih in premikih – zaradi muskelfibra – ne moremo izvesti tako kot bi ga sicer. Kaj sploh je muskelfiber, zakaj drugi dan po vadbi bolj boli kot prvi in ali lahko kaj storimo, da prej mine? Odgovore poiščemo v Torkovem kvizu s pomočjo sogovornika Vedrana Hadžića s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V olimpijsko zimo bodo konec tedna vstopili tudi biatlonci in biatlonke. Tekmovalna sezona se bo začela v Östersundu na Švedskem.
V olimpijsko zimo bodo konec tedna vstopili tudi biatlonci in biatlonke. Tekmovalna sezona se bo začela v Östersundu na Švedskem.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Vedno redkeje pišemo pisma. Raje telefoniramo, pošiljamo sporočila po prenosnem telefonu ali pa po elektronski pošti. Tako ni treba iskati niti pisemske ovojnice, niti znamke, niti ni treba odkorakati do najbližjega poštnega nabiralnika. Vse lahko urediš od doma. Vse, kar napišemo ali tudi sporočimo na tak način, ima zelo pogosto povsem drugačno obliko, pa tudi vsebino. Polno okrajšav, morda v jeziku, ki je vse prej kot pravilno slovenski. Kako lepi pozdravi se skrivajo za kratico »lp«, bi bilo treba raziskati. V to poplavo povsem drugačne pošte, kot smo je navajeni, pa sem in tja dobimo tudi čisto pravo pošto. Tako sem sama doživela kot pravo razkošje, ko sem od kolegice dobila tako pismo. Dolgo skoraj dve strani, napisani z roko, z lično pisavo. Seveda je bila tudi vsebina toplo človeška, tako da sem bila pisma zares zelo vesela in mi je polepšal dan. Tako redko dobivamo taka pisma. Čeprav načelno ne shranjujem veliko stvari, sem se takoj odločila, da pismo shranim. Ob tem sem se nehote spet spomnila na božična in novoletna voščila. V velikih količinah jih pošiljamo, pa je v njih pogosto tako malo osebne angažiranosti, osebnega odnosa do tistega, ki so mu namenjena. Saj ni treba, da napišemo kakšne posebne verze, kakšno posebno misel, ki jo od nekod prepišemo. Dovolj je že, če preprosto z roko napišemo, da na tega človeka mislimo, in mu želimo vse dobro za praznike. Za dokaz človeške naklonjenosti in povezanosti ni treba dragih daril, ni treba nič posebnega. Tudi ne kakšnih posebnih slikovnih voščil po internetu. Morda sem s takim razmišljanjem malo staromodna in ne spadam čisto v ta čas, ki gleda na marsikaj drugače. Morda pa bi se pisma, napisanega na roko, ali pa čestitke, ki je več kot samo podpis pod natisnjenim, razveselil še kdo. Prav je, da si to povemo in se morda tudi spodbudimo, da kljub drugačnim časom še sežemo po papirju in peresu in kaj napišemo – drugemu in sebi v veselje.
Vedno redkeje pišemo pisma. Raje telefoniramo, pošiljamo sporočila po prenosnem telefonu ali pa po elektronski pošti. Tako ni treba iskati niti pisemske ovojnice, niti znamke, niti ni treba odkorakati do najbližjega poštnega nabiralnika. Vse lahko urediš od doma. Vse, kar napišemo ali tudi sporočimo na tak način, ima zelo pogosto povsem drugačno obliko, pa tudi vsebino. Polno okrajšav, morda v jeziku, ki je vse prej kot pravilno slovenski. Kako lepi pozdravi se skrivajo za kratico »lp«, bi bilo treba raziskati. V to poplavo povsem drugačne pošte, kot smo je navajeni, pa sem in tja dobimo tudi čisto pravo pošto. Tako sem sama doživela kot pravo razkošje, ko sem od kolegice dobila tako pismo. Dolgo skoraj dve strani, napisani z roko, z lično pisavo. Seveda je bila tudi vsebina toplo človeška, tako da sem bila pisma zares zelo vesela in mi je polepšal dan. Tako redko dobivamo taka pisma. Čeprav načelno ne shranjujem veliko stvari, sem se takoj odločila, da pismo shranim. Ob tem sem se nehote spet spomnila na božična in novoletna voščila. V velikih količinah jih pošiljamo, pa je v njih pogosto tako malo osebne angažiranosti, osebnega odnosa do tistega, ki so mu namenjena. Saj ni treba, da napišemo kakšne posebne verze, kakšno posebno misel, ki jo od nekod prepišemo. Dovolj je že, če preprosto z roko napišemo, da na tega človeka mislimo, in mu želimo vse dobro za praznike. Za dokaz človeške naklonjenosti in povezanosti ni treba dragih daril, ni treba nič posebnega. Tudi ne kakšnih posebnih slikovnih voščil po internetu. Morda sem s takim razmišljanjem malo staromodna in ne spadam čisto v ta čas, ki gleda na marsikaj drugače. Morda pa bi se pisma, napisanega na roko, ali pa čestitke, ki je več kot samo podpis pod natisnjenim, razveselil še kdo. Prav je, da si to povemo in se morda tudi spodbudimo, da kljub drugačnim časom še sežemo po papirju in peresu in kaj napišemo – drugemu in sebi v veselje.
Danes je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Podatki raziskave iz leta 2020 kažejo, da je v Sloveniji 16 odstotkov žensk po 15. letu izkusilo fizično ali spolno nasilje osebe, ki ni bila njihov partner. Nasilje v partnerskem odnosu je pri skoraj polovici žensk v Sloveniji trajalo več kot pet let. V oddaji tudi o tem: - Diplomatski napori za konec vojne v Ukrajini se nadaljujejo - V Bruslju o prihodnosti čezatlantskih trgovinskih odnosov - Občina Kočevje zaključila projekt urejanja Rudniškega jezera - Oblačno bo, padavine bodo čez dan ponehale. Jutri bolj jasno
Danes je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Podatki raziskave iz leta 2020 kažejo, da je v Sloveniji 16 odstotkov žensk po 15. letu izkusilo fizično ali spolno nasilje osebe, ki ni bila njihov partner. Nasilje v partnerskem odnosu je pri skoraj polovici žensk v Sloveniji trajalo več kot pet let. V oddaji tudi o tem: - Diplomatski napori za konec vojne v Ukrajini se nadaljujejo - V Bruslju o prihodnosti čezatlantskih trgovinskih odnosov - Občina Kočevje zaključila projekt urejanja Rudniškega jezera - Oblačno bo, padavine bodo čez dan ponehale. Jutri bolj jasno
Big Band RTV Slovenija bo osemdesetletnico delovanja počastil s koncertom s slovitim solistom ? saksofonistom in skladateljem Chrisom Potterjem. Na jubilejnem koncertu v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo Potter v petek, 28. novembra ob dvajsetih skupaj z našim velikim orkestrom izvedel izbor iz železnega džezovskega repertoarja in tudi nekaj svojih avtorskih skladb v novih aranžmajih.
Big Band RTV Slovenija bo osemdesetletnico delovanja počastil s koncertom s slovitim solistom ? saksofonistom in skladateljem Chrisom Potterjem. Na jubilejnem koncertu v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo Potter v petek, 28. novembra ob dvajsetih skupaj z našim velikim orkestrom izvedel izbor iz železnega džezovskega repertoarja in tudi nekaj svojih avtorskih skladb v novih aranžmajih.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Varja Balžalorsky Antič je marsikaj: med drugim literarna zgodovinarka, teoretičarka in urednica, ne nazadnje pa tudi pesnica in avtorica zanimive modernistične lirike. To dokazuje tudi njen Dunajski cikel. Režiserka je Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja.
Varja Balžalorsky Antič je marsikaj: med drugim literarna zgodovinarka, teoretičarka in urednica, ne nazadnje pa tudi pesnica in avtorica zanimive modernistične lirike. To dokazuje tudi njen Dunajski cikel. Režiserka je Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja.
Pionirska tuareška zasedba Tinariwen, ki deluje že od leta 1979, je utrla pot številnim zasedbam, ki z vijugastimi kitarskimi melodijami in hipnotičnim petjem slavijo boj razseljenega tuareškega ljudstva za neodvisnost in samostojnost. V oddaji predstavljamo album Idrache (Traces Of The Past) z doslej po večini neobjavljenimi različicami pesmi, ki so bile posnete pred več kot dvajsetimi leti. Album, ki je izšel novembra 2024 pri založbi Wedge, prinaša tako štiri doslej neobjavljene pesmi kakor tudi drugačne različice oziroma demoposnetke pesmi, ki so pozneje našle pot na redne albume zasedbe.
Pionirska tuareška zasedba Tinariwen, ki deluje že od leta 1979, je utrla pot številnim zasedbam, ki z vijugastimi kitarskimi melodijami in hipnotičnim petjem slavijo boj razseljenega tuareškega ljudstva za neodvisnost in samostojnost. V oddaji predstavljamo album Idrache (Traces Of The Past) z doslej po večini neobjavljenimi različicami pesmi, ki so bile posnete pred več kot dvajsetimi leti. Album, ki je izšel novembra 2024 pri založbi Wedge, prinaša tako štiri doslej neobjavljene pesmi kakor tudi drugačne različice oziroma demoposnetke pesmi, ki so pozneje našle pot na redne albume zasedbe.
Glasovnice po pošti iz Slovenije pričakovano niso spremenile izidov včerajšnjega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja niso spremenile. PROTI je glasovalo 53,45 odstotka udeležencev in ZA 46,55 odstotka. Udeležba je bila skoraj 41-odstotna. Čez teden dni bodo prišteli še glasovnice po pošti iz tujine ter na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Medtem ko so nasprotniki zakona v odzivu poudarjali, da je zmagalo življenje, so podporniki s premierom Robertom Golobom na čelu napovedali nadaljevanje prizadevanj na tem področju.
Glasovnice po pošti iz Slovenije pričakovano niso spremenile izidov včerajšnjega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja niso spremenile. PROTI je glasovalo 53,45 odstotka udeležencev in ZA 46,55 odstotka. Udeležba je bila skoraj 41-odstotna. Čez teden dni bodo prišteli še glasovnice po pošti iz tujine ter na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Medtem ko so nasprotniki zakona v odzivu poudarjali, da je zmagalo življenje, so podporniki s premierom Robertom Golobom na čelu napovedali nadaljevanje prizadevanj na tem področju.
Zidar je bil eden najbolj plodovitih slovenskih pisateljev; v svojih delih je prikazoval sončne in senčne plati sodobne eksistence. V romanu, ki je izšel leta 1973, je ustvaril pronicljivo podobo ljubezni, himno plemenitemu čustvu in hkrati banalno zgodbo o njenih vsakdanjih razsežnostih, vse pa je presvetlil z metaforično bogatim jezikom. Režiser: Aleš Jan Prirejevalec: Jaša Zlobec Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Jože Blagovič Ernest - Boris Juh Marija, njegova žena - Milena Zupančič Mladenič - Radko Polič Mladeničeva žena - Mojca Ribič Mladeničev odvetnik - Rudi Kosmač Ženin odvetnik - Andrej Kurent Sodnik - Jurij Souček Melita, natakarica - Duša Počkaj Mati - Ivanka Mežan Župnik - Vladimir Skrbinšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1974
Zidar je bil eden najbolj plodovitih slovenskih pisateljev; v svojih delih je prikazoval sončne in senčne plati sodobne eksistence. V romanu, ki je izšel leta 1973, je ustvaril pronicljivo podobo ljubezni, himno plemenitemu čustvu in hkrati banalno zgodbo o njenih vsakdanjih razsežnostih, vse pa je presvetlil z metaforično bogatim jezikom. Režiser: Aleš Jan Prirejevalec: Jaša Zlobec Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Jože Blagovič Ernest - Boris Juh Marija, njegova žena - Milena Zupančič Mladenič - Radko Polič Mladeničeva žena - Mojca Ribič Mladeničev odvetnik - Rudi Kosmač Ženin odvetnik - Andrej Kurent Sodnik - Jurij Souček Melita, natakarica - Duša Počkaj Mati - Ivanka Mežan Župnik - Vladimir Skrbinšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1974
Slovenska skupina v okviru Erasmus+ programa je obiskala Kragujevac v Srbiji, kjer so spoznavali življenje tamkajšnje romske skupnosti, njeno bogato zgodovino ter današnje prizadevanja za boljšo socialno in ekonomsko vključenost. Ob obisku organizacije Romanipen so se seznanili z izobraževalnimi programi, podporo otrokom in staršem ter z inovativno knjižnico igrač, ki pomembno vpliva na razvoj najmlajših. Udeleženci so si ogledali tudi romska naselja ter spominski park in muzej Šumarice, posvečen žrtvam nacističnega pokola, med katerimi so bili tudi številni Romi. Izmenjava je odprla vpogled v izzive in napredek romske skupnosti v Kragujevcu ter okrepila razumevanje pomena vključevanja, izobraževanja in medkulturnega dialoga.
Slovenska skupina v okviru Erasmus+ programa je obiskala Kragujevac v Srbiji, kjer so spoznavali življenje tamkajšnje romske skupnosti, njeno bogato zgodovino ter današnje prizadevanja za boljšo socialno in ekonomsko vključenost. Ob obisku organizacije Romanipen so se seznanili z izobraževalnimi programi, podporo otrokom in staršem ter z inovativno knjižnico igrač, ki pomembno vpliva na razvoj najmlajših. Udeleženci so si ogledali tudi romska naselja ter spominski park in muzej Šumarice, posvečen žrtvam nacističnega pokola, med katerimi so bili tudi številni Romi. Izmenjava je odprla vpogled v izzive in napredek romske skupnosti v Kragujevcu ter okrepila razumevanje pomena vključevanja, izobraževanja in medkulturnega dialoga.