Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Drskovčah pri Pivki se je rodila danes 84-letna Zofija Pecman, Sonja za prijatelje. Skupaj s starši in tremi sestrami je odraščala na kmetiji. Punce so pomagale, kolikor so lahko, in se pri tem vedno zabavale. Delala je kot šivilja in še danes pri človeku najprej opazi obleko. Z njo se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
V Drskovčah pri Pivki se je rodila danes 84-letna Zofija Pecman, Sonja za prijatelje. Skupaj s starši in tremi sestrami je odraščala na kmetiji. Punce so pomagale, kolikor so lahko, in se pri tem vedno zabavale. Delala je kot šivilja in še danes pri človeku najprej opazi obleko. Z njo se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Na poslanskih klopeh bo do tretjega februarja obsežen nabor zakonov. Med drugim bodo glasovali o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije in tri ustavne sodnike, ki naj bi imeli zagotovljeno podporo. To še ni znano glede kandidatke za varuhinjo človekovih pravic. v oddaji tudi o tem: -V agrarni skupnosti Podpeč - Praproče zgledno skrbijo za svojo skupno lastnino. -V Akvariju Piran poteka dolgo pričakovana prenova. -Slovenski rokometaši so na evropskem prvenstvu premagali Madžare.
Na poslanskih klopeh bo do tretjega februarja obsežen nabor zakonov. Med drugim bodo glasovali o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije in tri ustavne sodnike, ki naj bi imeli zagotovljeno podporo. To še ni znano glede kandidatke za varuhinjo človekovih pravic. v oddaji tudi o tem: -V agrarni skupnosti Podpeč - Praproče zgledno skrbijo za svojo skupno lastnino. -V Akvariju Piran poteka dolgo pričakovana prenova. -Slovenski rokometaši so na evropskem prvenstvu premagali Madžare.
Poslanke in poslanci bodo opoldne začeli zadnjo, 38-to redno sejo tega sklica državnega zbora. Na podlagi števila obravnavanih točk gre očitno za eno od najbolj dejavnih sej tega mandata, saj se bo na poslanskih klopeh znašlo več kot štirideset zakonskih predlogov. Med drugim poslance čaka glasovanje o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije, varuhinjo človekovih pravic in tri ustavne sodnike. Po dolgotrajnih usklajevanjih pri predsednici republike Nataši Pirc Musar bo mandatno-volilna komisija danes obravnavala predloge za imenovanje Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije, Tamare Kek, Marka Starmana in Cirila Keršmanca za ustavne sodnike in Simone Drenik Bavdek za varuhinjo človekovih pravic. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vnovični pozivi Izraelu, naj odpre mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. - Združene države v primežu arktične nevihte, brez elektrike več 100 tisoč ljudi. - Slovenija po zapletu s pobeglimi smučmi na svetovnem prvenstvu v poletih do šestega mesta.
Poslanke in poslanci bodo opoldne začeli zadnjo, 38-to redno sejo tega sklica državnega zbora. Na podlagi števila obravnavanih točk gre očitno za eno od najbolj dejavnih sej tega mandata, saj se bo na poslanskih klopeh znašlo več kot štirideset zakonskih predlogov. Med drugim poslance čaka glasovanje o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije, varuhinjo človekovih pravic in tri ustavne sodnike. Po dolgotrajnih usklajevanjih pri predsednici republike Nataši Pirc Musar bo mandatno-volilna komisija danes obravnavala predloge za imenovanje Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije, Tamare Kek, Marka Starmana in Cirila Keršmanca za ustavne sodnike in Simone Drenik Bavdek za varuhinjo človekovih pravic. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vnovični pozivi Izraelu, naj odpre mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. - Združene države v primežu arktične nevihte, brez elektrike več 100 tisoč ljudi. - Slovenija po zapletu s pobeglimi smučmi na svetovnem prvenstvu v poletih do šestega mesta.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Dvoranski nogometaši škofijskega Bronxa so imeli lani dobro sezono. Bili so pokalni podprvaki, v državnem prvenstvu so dosegli tretje mesto. Dober rezultat je privedel do tega, da je slovensko Istro zapustila praktično cela ekipa, tako da je moral trener Alen Mordej sestaviti novo in začeti iz ničle. Po prvem delu sezone so tako Bronxi na zadnjem mestu prvenstvene lestvice. S trenerjem Alenom Mordejem se je pogovarjal Andraž Velkavrh.
Dvoranski nogometaši škofijskega Bronxa so imeli lani dobro sezono. Bili so pokalni podprvaki, v državnem prvenstvu so dosegli tretje mesto. Dober rezultat je privedel do tega, da je slovensko Istro zapustila praktično cela ekipa, tako da je moral trener Alen Mordej sestaviti novo in začeti iz ničle. Po prvem delu sezone so tako Bronxi na zadnjem mestu prvenstvene lestvice. S trenerjem Alenom Mordejem se je pogovarjal Andraž Velkavrh.
V Oberstdorfu je končan drugi vrhunec sezone za smučarske skakalce. Po novoletni turneji in zmagi Domna Prevca smo zdaj dobili še najboljše v poletih, skakalce pa že kmalu čakajo olimpijske igre v Italiji.
V Oberstdorfu je končan drugi vrhunec sezone za smučarske skakalce. Po novoletni turneji in zmagi Domna Prevca smo zdaj dobili še najboljše v poletih, skakalce pa že kmalu čakajo olimpijske igre v Italiji.
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Vedno sem rada potovala in včasih mi je kar malo žal, da zdaj, ko imam čas, tega ne morem več. Če se primerjam z drugimi, sem nekje v sredi. Številni prepotujejo veliko več in so skoraj ves čas nekje na poti. Drugi pa morda sploh ne potujejo in ostajajo ves čas doma. Sicer pa sploh ni pomembno, koliko potuješ, ampak kako zadovoljno živiš. Nič ti ne pomaga, če si ves čas na poti, pa nikjer ne najdeš miru. Prav tako hudo je tudi, če si ves nesrečen doma in si nemiren zaradi nezadovoljstva. Pogovarjala sem se z znanko, malo mlajšo od mene. Potovala je približno toliko kot jaz, pred kratkim je ovdovela. Zdaj bi lahko več potovala, pa razmišlja malo drugače: »Ljudje danes zelo veliko potujejo, v daljne dežele, o katerih se nam včasih še sanjalo ni. V enem samem letu so v Avstraliji, pa v Peruju in nekje v Afriki in ne vem kje še vse. O Evropi sploh ni vredno govoriti. Ampak ali ni to tudi neke vrste beg pred seboj? Ne znajo biti sami s seboj. Lahko greš na konec sveta, ampak samemu sebi ne moreš uiti.« Premišljujem o teh njenih besedah. Morda ne veljajo za vse ljudi, ki potujejo, za nekatere pa prav gotovo. Tudi reklame govorijo o daljnih potovanjih in junak si, če greš daleč, na kraj, kjer drugi še niso bili. Nikjer pa ne najdemo reklame, ki bi ljudi spodbujala, naj se ustavijo, pogledajo vase in preprosto samo so. To ne prinaša posebnega priznanja, prinaša pa človeku, ki to dela, veliko notranje zadovoljstvo. Samo tega ne moreš izmeriti, tehtati, prešteti … Očitno gre za neko drugačno resničnost. Vsem ljudem, ki se odločajo za svoj dopust, bi želela, da se odločijo za takšnega, ki jim bo osebno najbolj v pomoč. Ne vem, ali se bodo spočiti vrnili z dopusta, na katerega so odšli v stresu, ves čas živeli pod adrenalinsko napetostjo in se potem čisto v zadnjem trenutku vrnili domov. Čim starejši človek postaja, toliko več miru potrebuje. In dovolj časa, da pogleda vase, se ozre nazaj na prehojeno pot in o njej premisli. Pa da se ozre tudi na vse, kar je onkraj te resničnosti, ki jo lahko vidimo, slišimo in otipamo.
Vedno sem rada potovala in včasih mi je kar malo žal, da zdaj, ko imam čas, tega ne morem več. Če se primerjam z drugimi, sem nekje v sredi. Številni prepotujejo veliko več in so skoraj ves čas nekje na poti. Drugi pa morda sploh ne potujejo in ostajajo ves čas doma. Sicer pa sploh ni pomembno, koliko potuješ, ampak kako zadovoljno živiš. Nič ti ne pomaga, če si ves čas na poti, pa nikjer ne najdeš miru. Prav tako hudo je tudi, če si ves nesrečen doma in si nemiren zaradi nezadovoljstva. Pogovarjala sem se z znanko, malo mlajšo od mene. Potovala je približno toliko kot jaz, pred kratkim je ovdovela. Zdaj bi lahko več potovala, pa razmišlja malo drugače: »Ljudje danes zelo veliko potujejo, v daljne dežele, o katerih se nam včasih še sanjalo ni. V enem samem letu so v Avstraliji, pa v Peruju in nekje v Afriki in ne vem kje še vse. O Evropi sploh ni vredno govoriti. Ampak ali ni to tudi neke vrste beg pred seboj? Ne znajo biti sami s seboj. Lahko greš na konec sveta, ampak samemu sebi ne moreš uiti.« Premišljujem o teh njenih besedah. Morda ne veljajo za vse ljudi, ki potujejo, za nekatere pa prav gotovo. Tudi reklame govorijo o daljnih potovanjih in junak si, če greš daleč, na kraj, kjer drugi še niso bili. Nikjer pa ne najdemo reklame, ki bi ljudi spodbujala, naj se ustavijo, pogledajo vase in preprosto samo so. To ne prinaša posebnega priznanja, prinaša pa človeku, ki to dela, veliko notranje zadovoljstvo. Samo tega ne moreš izmeriti, tehtati, prešteti … Očitno gre za neko drugačno resničnost. Vsem ljudem, ki se odločajo za svoj dopust, bi želela, da se odločijo za takšnega, ki jim bo osebno najbolj v pomoč. Ne vem, ali se bodo spočiti vrnili z dopusta, na katerega so odšli v stresu, ves čas živeli pod adrenalinsko napetostjo in se potem čisto v zadnjem trenutku vrnili domov. Čim starejši človek postaja, toliko več miru potrebuje. In dovolj časa, da pogleda vase, se ozre nazaj na prehojeno pot in o njej premisli. Pa da se ozre tudi na vse, kar je onkraj te resničnosti, ki jo lahko vidimo, slišimo in otipamo.
Poslanke in poslanci bodo opoldne začeli 38-to, zadnjo redno sejo tega sklica državnega zbora. Na poslanskih klopeh se bo znašlo več kot štirideset zakonskih predlogov. Vlada in vladna koalicija si očitno skušata pred koncem mandata in pred kampanjo priskrbeti čim več, vsaj na papirju, končanih nalog, zagotovo pa bomo do razpustitve parlamenta opazovali tudi še kar nekaj izredni sej. V delu trenutnega sklica Državnega zbora se namreč veliko točk z rednih seli na izredne seje, teh je bilo v tem mandatu že 128. Drugi poudarki oddaje: - Poslanke in poslanci bodo predvidoma sprejeli spremenjen in dopolnjen zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. - Po uboju še enega civilista se poglablja spor med Washingtonom in oblastmi zvezne države Minnesota. - Zdravstveni dom Vrhnika napoveduje postopno izboljšanje kadrovske slike.
Poslanke in poslanci bodo opoldne začeli 38-to, zadnjo redno sejo tega sklica državnega zbora. Na poslanskih klopeh se bo znašlo več kot štirideset zakonskih predlogov. Vlada in vladna koalicija si očitno skušata pred koncem mandata in pred kampanjo priskrbeti čim več, vsaj na papirju, končanih nalog, zagotovo pa bomo do razpustitve parlamenta opazovali tudi še kar nekaj izredni sej. V delu trenutnega sklica Državnega zbora se namreč veliko točk z rednih seli na izredne seje, teh je bilo v tem mandatu že 128. Drugi poudarki oddaje: - Poslanke in poslanci bodo predvidoma sprejeli spremenjen in dopolnjen zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. - Po uboju še enega civilista se poglablja spor med Washingtonom in oblastmi zvezne države Minnesota. - Zdravstveni dom Vrhnika napoveduje postopno izboljšanje kadrovske slike.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Dr. Peter Wostner je ekonomist, univerzitetni profesor ter soavtor Poročila o razvoju 2025. Pripravil ga je Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. V njem so podatki o tem, kakšna je kakovost življenja v Sloveniji. Peter Wostner je nekoč dejal, da moramo iz slovenskega DNK-ja izbrisati zadovoljstvo s povprečnim in ga nadomestiti z miselnostjo zmagovalcev. Voditelj: Edvard Žitnik.
Dr. Peter Wostner je ekonomist, univerzitetni profesor ter soavtor Poročila o razvoju 2025. Pripravil ga je Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. V njem so podatki o tem, kakšna je kakovost življenja v Sloveniji. Peter Wostner je nekoč dejal, da moramo iz slovenskega DNK-ja izbrisati zadovoljstvo s povprečnim in ga nadomestiti z miselnostjo zmagovalcev. Voditelj: Edvard Žitnik.
Celovita občutljivost do vseh živih bitij, postavljena pred vse drugo, je tisto, kar zaznamuje tako delo kot tudi osebnost Jureta Detele (1951–1992), enega najbolj vznemirljivih in samosvojih slovenskih pesnikov. Za časa življenja sta izšli le dve njegovi pesniški zbirki – Zemljevidi (1978) in Mah in srebro (1983). Posthumno so izšla še druga njegova dela, tudi njegove zbrane pesmi v dveh obsežnih knjigah. Detela je s svojim zavezujočim ustvarjanjem, pretresljivo predanimi opisi narave in aforistično izostrenimi premišljanji o mestu človeka v svetu pustil globok pečat. Objavljamo izbor njegovih pesmi iz knjige s preprostim naslovom Pesmi (1992), v kateri je bila poleg omenjenih dveh zbirk objavljena še zbirka Tisoči krotkih oči. Interpret Željko Hrs, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Celovita občutljivost do vseh živih bitij, postavljena pred vse drugo, je tisto, kar zaznamuje tako delo kot tudi osebnost Jureta Detele (1951–1992), enega najbolj vznemirljivih in samosvojih slovenskih pesnikov. Za časa življenja sta izšli le dve njegovi pesniški zbirki – Zemljevidi (1978) in Mah in srebro (1983). Posthumno so izšla še druga njegova dela, tudi njegove zbrane pesmi v dveh obsežnih knjigah. Detela je s svojim zavezujočim ustvarjanjem, pretresljivo predanimi opisi narave in aforistično izostrenimi premišljanji o mestu človeka v svetu pustil globok pečat. Objavljamo izbor njegovih pesmi iz knjige s preprostim naslovom Pesmi (1992), v kateri je bila poleg omenjenih dveh zbirk objavljena še zbirka Tisoči krotkih oči. Interpret Željko Hrs, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Drugi del diptiha prinaša še pet stavkov Schoenbergovega cikla Slikarske študije, ki so ga navdihnila umetniška dela iz muzeja Nelson-Atkins. Od Calderjevega zračnega mobilnega sveta, Mirójeve avtomatike in Sugimotove megle nad oceanom do Blakovega revolucionarnega posnetka ptic v letu – glasba postane živa galerija, ki se spreminja z vsakim zvočnim hipom.
Drugi del diptiha prinaša še pet stavkov Schoenbergovega cikla Slikarske študije, ki so ga navdihnila umetniška dela iz muzeja Nelson-Atkins. Od Calderjevega zračnega mobilnega sveta, Mirójeve avtomatike in Sugimotove megle nad oceanom do Blakovega revolucionarnega posnetka ptic v letu – glasba postane živa galerija, ki se spreminja z vsakim zvočnim hipom.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Nizozemska pisateljica in publicistka Jente Posthuma, rojena leta 1974, je debitirala leta 2016 z romanom Ljudje brez karizme. V njem v anekdotičnih poglavjih predstavlja odraščanje dekleta ob očetu, direktorju psihiatrične ustanove, in ob materi igralki, ki umre za rakom. Delo je bilo nominirano za več nagrad. Leta 2020 je izdala svoj drugi roman Na kar raje ne mislim, ki bo izšel v slovenskem prevodu pri Založbi Pivec. V njem v fragmentarnih poglavjih predstavlja povezanost sestre z bratom dvojčkom in njeno predelovanje žalosti po bratovem samomoru. Delo je prišlo v ožji izbor za nagrado Evropske unije za književnost in za mednarodnega bookerja. Oddajo, v kateri bomo spoznali avtoričino pisanje, zaznamovano s težko tematiko in lakoničnim slogom ter nemalokrat tudi s tragikomiko, je pripravila Stana Anželj, ki je tudi prevedla odlomke iz literarnih del, ki jih je vključila v oddajo. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, vezno besedilo bere Igor Velše, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Nizozemska pisateljica in publicistka Jente Posthuma, rojena leta 1974, je debitirala leta 2016 z romanom Ljudje brez karizme. V njem v anekdotičnih poglavjih predstavlja odraščanje dekleta ob očetu, direktorju psihiatrične ustanove, in ob materi igralki, ki umre za rakom. Delo je bilo nominirano za več nagrad. Leta 2020 je izdala svoj drugi roman Na kar raje ne mislim, ki bo izšel v slovenskem prevodu pri Založbi Pivec. V njem v fragmentarnih poglavjih predstavlja povezanost sestre z bratom dvojčkom in njeno predelovanje žalosti po bratovem samomoru. Delo je prišlo v ožji izbor za nagrado Evropske unije za književnost in za mednarodnega bookerja. Oddajo, v kateri bomo spoznali avtoričino pisanje, zaznamovano s težko tematiko in lakoničnim slogom ter nemalokrat tudi s tragikomiko, je pripravila Stana Anželj, ki je tudi prevedla odlomke iz literarnih del, ki jih je vključila v oddajo. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, vezno besedilo bere Igor Velše, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
V prvih Debatah z Bergantom bodo o ponorelem svetu in načinih, da se v njem čim bolje znajdemo kot posamezniki in skupnost, razpravljali zgodovinarka dr. Mateja Ratej z ZRC SAZU, ki proučuje tudi zgodovino slehernikov, psihiatrinja in pesnica dr. Breda Jelen Sobočan ter naš priznani in večkrat nagrajeni pisatelj dr. Miha Mazzini, ki na svet gleda tudi kot antropolog.
V prvih Debatah z Bergantom bodo o ponorelem svetu in načinih, da se v njem čim bolje znajdemo kot posamezniki in skupnost, razpravljali zgodovinarka dr. Mateja Ratej z ZRC SAZU, ki proučuje tudi zgodovino slehernikov, psihiatrinja in pesnica dr. Breda Jelen Sobočan ter naš priznani in večkrat nagrajeni pisatelj dr. Miha Mazzini, ki na svet gleda tudi kot antropolog.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Sopranistka Irena Baar je slovela po raznovrstnem repertoarju, ki je segal od baroka do sodobnih skladb, pri čemer se je še posebej posvečala glasbi slovenskih avtorjev. Letošnje leto zaznamuje dvajseto obletnico njene smrti, ki še vedno odmeva v spominu in glasbi, ki jo je ljubila.
Sopranistka Irena Baar je slovela po raznovrstnem repertoarju, ki je segal od baroka do sodobnih skladb, pri čemer se je še posebej posvečala glasbi slovenskih avtorjev. Letošnje leto zaznamuje dvajseto obletnico njene smrti, ki še vedno odmeva v spominu in glasbi, ki jo je ljubila.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Slovenka, ki že skoraj štiri desetletja živi v Združenih državah Amerike, se je po prebolelem raku in drugih hudih življenjskih preizkušnjah odpravila na 3500 km dolgo kolesarsko pot po Kaliforniji in Mehiki. Samotni kilometri ob hudem telesnem naporu ji ponujajo tudi priložnost za pogled vase in ob vrtenju pedalov se vrtijo tudi spomini. Prevajalka Lili Potpara, igralka Vesna Jevnikar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiser: Marko Rengeo. Posneto januarja 2026.
Slovenka, ki že skoraj štiri desetletja živi v Združenih državah Amerike, se je po prebolelem raku in drugih hudih življenjskih preizkušnjah odpravila na 3500 km dolgo kolesarsko pot po Kaliforniji in Mehiki. Samotni kilometri ob hudem telesnem naporu ji ponujajo tudi priložnost za pogled vase in ob vrtenju pedalov se vrtijo tudi spomini. Prevajalka Lili Potpara, igralka Vesna Jevnikar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiser: Marko Rengeo. Posneto januarja 2026.
Carjevič naj bi vzel za ženo prvo dekle, ki jo sreča … Pripoveduje: Urška Hlebec. Karelska ljudska pravljica. Prevod: Zdenka Škerlj Jerman. Posneto v studiih Radia Slovenija 1966.
Carjevič naj bi vzel za ženo prvo dekle, ki jo sreča … Pripoveduje: Urška Hlebec. Karelska ljudska pravljica. Prevod: Zdenka Škerlj Jerman. Posneto v studiih Radia Slovenija 1966.
Po prevladi Domna Prevca na svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdorfu smo danes upali še na stopničke naše ekipe in dva dolga poleta Prevca. A videli smo samo enega, potem ko so mu v prvi seriji z vrha skakalnice ponesreči padle smuči. Ker mu žirija nastopa v prvi seriji ni dovolila, je Slovenija s skokom manj osvojila končno šesto mesto. V boju za polfinale evropskega prvenstva pa po zmagi nad Madžarsko ostajajo slovenski rokometaši. Drugi poudarki oddaje: - Guverner Minnesote ameriškemu predsedniku Trumpu sporoča, naj umakne agente službe za priseljevanje in carine iz države. - Nemčija nadaljuje razogljičenje proizvodnje energije navkljub kritikam doma in iz tujine. - V Piranu celostno prenovljajo tamkajšnji akvarij.
Po prevladi Domna Prevca na svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdorfu smo danes upali še na stopničke naše ekipe in dva dolga poleta Prevca. A videli smo samo enega, potem ko so mu v prvi seriji z vrha skakalnice ponesreči padle smuči. Ker mu žirija nastopa v prvi seriji ni dovolila, je Slovenija s skokom manj osvojila končno šesto mesto. V boju za polfinale evropskega prvenstva pa po zmagi nad Madžarsko ostajajo slovenski rokometaši. Drugi poudarki oddaje: - Guverner Minnesote ameriškemu predsedniku Trumpu sporoča, naj umakne agente službe za priseljevanje in carine iz države. - Nemčija nadaljuje razogljičenje proizvodnje energije navkljub kritikam doma in iz tujine. - V Piranu celostno prenovljajo tamkajšnji akvarij.
Olivier Messiaen je v svojem orgelskem opusu najmočneje izrazil svoja globoka verska čustva, krščanske skrivnosti pa je upodobil z izvirno glasbeno govorico: lastnimi tonskimi modusi, ritmično ametriko in imitacijami ptičjega petja. Tudi nekatere skladbe iz Orgelske knjige je opremil z navedki iz Svetega pisma, vsem pa je dodal razlago o uporabljeni skladateljski tehniki.
Olivier Messiaen je v svojem orgelskem opusu najmočneje izrazil svoja globoka verska čustva, krščanske skrivnosti pa je upodobil z izvirno glasbeno govorico: lastnimi tonskimi modusi, ritmično ametriko in imitacijami ptičjega petja. Tudi nekatere skladbe iz Orgelske knjige je opremil z navedki iz Svetega pisma, vsem pa je dodal razlago o uporabljeni skladateljski tehniki.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Za predvajanje smo iz bogatega nabora koncertnih posnetkov v izmenjavi Evroradia tokrat izbrali koncert sopranistke Barbare Hannigan, pianista Bertranda Chamayouja in Lozanskega komornega orkestra, ki so 15. oktobra lani nastopili v Gledališču Beaulieu v Lozani. Spored slogovno raznovrstne glasbe je uvedlo delo Carla Nielsena z naslovom Ved en ung Kunstners Baare (Ob oltarju mladega umetnika), v nadaljevanju pa so glasbeniki izvedli še Irsko suito Henryja Cowella, Simfonijo št. 64 v A-duru Josepha Haydna, Malédiction (Prekletstvo) za klavir in godala, S. 121 Franza Liszta in Mendelssohnovo koncertno uverturo Mirno morje in srečna plovba, op. 27.
Za predvajanje smo iz bogatega nabora koncertnih posnetkov v izmenjavi Evroradia tokrat izbrali koncert sopranistke Barbare Hannigan, pianista Bertranda Chamayouja in Lozanskega komornega orkestra, ki so 15. oktobra lani nastopili v Gledališču Beaulieu v Lozani. Spored slogovno raznovrstne glasbe je uvedlo delo Carla Nielsena z naslovom Ved en ung Kunstners Baare (Ob oltarju mladega umetnika), v nadaljevanju pa so glasbeniki izvedli še Irsko suito Henryja Cowella, Simfonijo št. 64 v A-duru Josepha Haydna, Malédiction (Prekletstvo) za klavir in godala, S. 121 Franza Liszta in Mendelssohnovo koncertno uverturo Mirno morje in srečna plovba, op. 27.
V Minneapolisu je pod streli agenta službe za priseljevanje in carine ICE padla še ena žrtev protestov, ki so se v Minnesoti razplamteli v zadnjih tednih oziroma po napotitvi zveznih agentov nad nezakonite priseljence. Protest je bil tokrat usoden za ameriškega državljana, 37-letnega zdravstvenega delavca Alexa Prettija. Tako kot streljanje na mater treh otrok pred 14imi dnevi je tudi ta uboj ujela kamera in tudi tokrat se uradna razlaga dogodka bistveno razlikuje od navedb prič. Drugi poudarki oddaje: - Evropska unija krepi kibernetsko odpornost in nadzor nad dobavitelji, kot sta Huawei in ZTE - Slovenska častnika odpotovala na Grenlandijo. - Smučarska skakalka Nika Prevc znova prepričljivo na vrhu v Sapporu. Skakalci v Oberstdorfu v ubranitev naslova svetovnih prvakov v poletih. Pomembna tekma danes tudi pred rokometaši na evroskem prvenstvu.
V Minneapolisu je pod streli agenta službe za priseljevanje in carine ICE padla še ena žrtev protestov, ki so se v Minnesoti razplamteli v zadnjih tednih oziroma po napotitvi zveznih agentov nad nezakonite priseljence. Protest je bil tokrat usoden za ameriškega državljana, 37-letnega zdravstvenega delavca Alexa Prettija. Tako kot streljanje na mater treh otrok pred 14imi dnevi je tudi ta uboj ujela kamera in tudi tokrat se uradna razlaga dogodka bistveno razlikuje od navedb prič. Drugi poudarki oddaje: - Evropska unija krepi kibernetsko odpornost in nadzor nad dobavitelji, kot sta Huawei in ZTE - Slovenska častnika odpotovala na Grenlandijo. - Smučarska skakalka Nika Prevc znova prepričljivo na vrhu v Sapporu. Skakalci v Oberstdorfu v ubranitev naslova svetovnih prvakov v poletih. Pomembna tekma danes tudi pred rokometaši na evroskem prvenstvu.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Socialno delo se je kot organizirana družbena praksa razvilo v 19. stoletju ob industrijski revoluciji, ko je odgovarjalo na množično obubožanje delavstva, pozneje pa se je oblikovalo tudi kot strokovna in akademska veda. Nastanek socialnega dela so odločilno zaznamovale pionirke, kot so Helen Bosanquet, Octavia Hill, Jane Addams, Alice Salomon, Ilse Arlt in druge. Te so sprva delovale v okviru dobrodelnosti, hkrati pa razvijale emancipacijske teorije, povezane z bojem proti revščini, sufražetskim gibanjem, državo blaginje, etiko skrbi in človekovimi pravicami. Ob minuli stoti obletnici socialnega dela na območju Jugoslavije in Slovenije bosta o zgodovini socialnega dela spregovorili red. prof. dr. Darja Zaviršek in doc. dr. Sara Pistotnik s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Gostji je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
Socialno delo se je kot organizirana družbena praksa razvilo v 19. stoletju ob industrijski revoluciji, ko je odgovarjalo na množično obubožanje delavstva, pozneje pa se je oblikovalo tudi kot strokovna in akademska veda. Nastanek socialnega dela so odločilno zaznamovale pionirke, kot so Helen Bosanquet, Octavia Hill, Jane Addams, Alice Salomon, Ilse Arlt in druge. Te so sprva delovale v okviru dobrodelnosti, hkrati pa razvijale emancipacijske teorije, povezane z bojem proti revščini, sufražetskim gibanjem, državo blaginje, etiko skrbi in človekovimi pravicami. Ob minuli stoti obletnici socialnega dela na območju Jugoslavije in Slovenije bosta o zgodovini socialnega dela spregovorili red. prof. dr. Darja Zaviršek in doc. dr. Sara Pistotnik s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Gostji je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
... pojejo odlomke iz del Bacha, Händla, Reyerja, Hahna, Prokofjeva, Rossinija in Čajkovskega.
... pojejo odlomke iz del Bacha, Händla, Reyerja, Hahna, Prokofjeva, Rossinija in Čajkovskega.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Roman Grad Gripsholm nemškega avtorja Kurta Tucholskega je zaradi iskrive lahkotnosti že takoj po izidu leta 1931 doživel velik in naklonjen odmev tako doma kot na tujem. V njem pisatelj Peter z zaročenko preživlja poletje daleč od živahnega Berlina. Na Švedskem najameta hišico ob starem gradu. Pet tednov dolgih dni in belih noči se sprehajata, pogovarjata, plavata in se ljubita. V prejšnji oddaji smo spoznali norčavega Petrovega prijatelja Karlchena, ki ju obišče med dopustom, tokrat pa razpoloženje za hip postane nekoliko bolj zlovešče. Peter, Lydia in Karlchen srečajo najprej objokano deklico in potem še nasilno ravnateljico dekliške šole. Vendar značaj je značaj in prijateljem tudi ob žalostnem pripetljaju humorja ne zmanjka. Roman Grad Gripsholm je prevedla Tina Štrancar. Interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek (ponovitev).
Roman Grad Gripsholm nemškega avtorja Kurta Tucholskega je zaradi iskrive lahkotnosti že takoj po izidu leta 1931 doživel velik in naklonjen odmev tako doma kot na tujem. V njem pisatelj Peter z zaročenko preživlja poletje daleč od živahnega Berlina. Na Švedskem najameta hišico ob starem gradu. Pet tednov dolgih dni in belih noči se sprehajata, pogovarjata, plavata in se ljubita. V prejšnji oddaji smo spoznali norčavega Petrovega prijatelja Karlchena, ki ju obišče med dopustom, tokrat pa razpoloženje za hip postane nekoliko bolj zlovešče. Peter, Lydia in Karlchen srečajo najprej objokano deklico in potem še nasilno ravnateljico dekliške šole. Vendar značaj je značaj in prijateljem tudi ob žalostnem pripetljaju humorja ne zmanjka. Roman Grad Gripsholm je prevedla Tina Štrancar. Interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek (ponovitev).
V oddaji, posvečeni kmetijskim vsebinam, se bomo tokrat najprej ustavili pri zloglasnem trgovinskem sporazumu z Mercosurjem. Znano je namreč, da evropski in slovenski kmetje sporazum zavračajo, ker je po njihovem mnenju škodljiv, saj odpira vrata nelojalni konkurenci. Ob tem bomo govorili še o graditvi namakalnega sistema v občini Kidričevo, dali besedo mladim mamicam na podeželju v zvezi z izzivi, kaj zanje pomeni delo na kmetiji, opozorili pa bomo še na razpis, na katerega lahko kmetije prijavijo svoje izdelke za ocenjevanje na Dobrotah slovenskih kmetij.
V oddaji, posvečeni kmetijskim vsebinam, se bomo tokrat najprej ustavili pri zloglasnem trgovinskem sporazumu z Mercosurjem. Znano je namreč, da evropski in slovenski kmetje sporazum zavračajo, ker je po njihovem mnenju škodljiv, saj odpira vrata nelojalni konkurenci. Ob tem bomo govorili še o graditvi namakalnega sistema v občini Kidričevo, dali besedo mladim mamicam na podeželju v zvezi z izzivi, kaj zanje pomeni delo na kmetiji, opozorili pa bomo še na razpis, na katerega lahko kmetije prijavijo svoje izdelke za ocenjevanje na Dobrotah slovenskih kmetij.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Poleg različnih predmetov so našli tudi rimsko zidno strukturo, katere namembnost še ugotavljajo. Gre sicer za območje, ki je bilo poseljeno že v antičnem obdobju. V Opoldnevniku pa tudi o drugih temah. - Častnika Slovenske vojske sta danes odpotovala na Grenlandijo. - Val protestov se širi po San Franciscu, Los Angelesu, Chicagu in Washingtonu. - V Taboru nad Dornberkom bodo do konca leta obnovili večnamenski prostor. - Zbirka o staroverstvu Pavla Medveščka se bo z Vogrskega preselila v Kobarid. - Slovenski rokometaši bodo igrali z Madžari, ajdovske rokometašice so se poslovile od Evrope.
Poleg različnih predmetov so našli tudi rimsko zidno strukturo, katere namembnost še ugotavljajo. Gre sicer za območje, ki je bilo poseljeno že v antičnem obdobju. V Opoldnevniku pa tudi o drugih temah. - Častnika Slovenske vojske sta danes odpotovala na Grenlandijo. - Val protestov se širi po San Franciscu, Los Angelesu, Chicagu in Washingtonu. - V Taboru nad Dornberkom bodo do konca leta obnovili večnamenski prostor. - Zbirka o staroverstvu Pavla Medveščka se bo z Vogrskega preselila v Kobarid. - Slovenski rokometaši bodo igrali z Madžari, ajdovske rokometašice so se poslovile od Evrope.
Številni se že pripravljajo na prihod pusta; pustna sobota bo sicer čez približno tri tedne, na valentinovo, 14-ega februarja. Pust v Sloveniji bodo, po tradiciji, prvi pozdravili kurenti, s kurentovim skokom, v noči z drugega na tretji februar v Budini pri Ptuju. Že danes pa se lahko med izbranimi pustnimi liki sprehodite v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer so pred dnevi odprli razstavo Maske: od rituala do karnevala.
Številni se že pripravljajo na prihod pusta; pustna sobota bo sicer čez približno tri tedne, na valentinovo, 14-ega februarja. Pust v Sloveniji bodo, po tradiciji, prvi pozdravili kurenti, s kurentovim skokom, v noči z drugega na tretji februar v Budini pri Ptuju. Že danes pa se lahko med izbranimi pustnimi liki sprehodite v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer so pred dnevi odprli razstavo Maske: od rituala do karnevala.
Iztekajoči se teden je prinesel pestro dogajanje tako doma kot v tujini. Za mednarodno razburjenje je poskrbel ameriški predsednik Donald Trump s svojimi zahtevami za prevzem Grenlandije. Slovenska vlada je napovedala dvig minimalnih dohodkov, mariborsko zdravstvo pa skrbi ponovni neuspeh razpisa za gradnjo Infekcijske klinike.
Iztekajoči se teden je prinesel pestro dogajanje tako doma kot v tujini. Za mednarodno razburjenje je poskrbel ameriški predsednik Donald Trump s svojimi zahtevami za prevzem Grenlandije. Slovenska vlada je napovedala dvig minimalnih dohodkov, mariborsko zdravstvo pa skrbi ponovni neuspeh razpisa za gradnjo Infekcijske klinike.
Zaradi svoje jabolčno zelene barve se bogomolka odlično skrije med rastlinami. Ima podolgovato telo, kratki tipalnici in velikanski očesi, zaradi katerih ima njena glava obliko srca. Ima dolgi sprednji nogi, ki ju med mirovanjem pokrči ob telesu in tako spominja na človeka pri molitvi. Iz te pobožne drže tudi izvira njeno ime, toda videz vara, v resnici je le na preži za svojim plenom. Je požrešna mesojedka. Ima neverjetno moč in med žuželkami velja za eno najstrašnejših plenilk. Bogomolka je edina žuželka, ki lahko obrača glavo v vse smeri. Njena gibljiva glava in dobro razvite, široko postavljene oči ji omogočajo, da sledi gibanju svojega plena, ne da bi ji bilo treba premikati telo, in zato lahko ostane skoraj povsem neopazna. Bogomolka je glavna zvezda tokratne epizode Zverinic - prisluhnite ji!
Zaradi svoje jabolčno zelene barve se bogomolka odlično skrije med rastlinami. Ima podolgovato telo, kratki tipalnici in velikanski očesi, zaradi katerih ima njena glava obliko srca. Ima dolgi sprednji nogi, ki ju med mirovanjem pokrči ob telesu in tako spominja na človeka pri molitvi. Iz te pobožne drže tudi izvira njeno ime, toda videz vara, v resnici je le na preži za svojim plenom. Je požrešna mesojedka. Ima neverjetno moč in med žuželkami velja za eno najstrašnejših plenilk. Bogomolka je edina žuželka, ki lahko obrača glavo v vse smeri. Njena gibljiva glava in dobro razvite, široko postavljene oči ji omogočajo, da sledi gibanju svojega plena, ne da bi ji bilo treba premikati telo, in zato lahko ostane skoraj povsem neopazna. Bogomolka je glavna zvezda tokratne epizode Zverinic - prisluhnite ji!
Na nedavnem obisku v Sloveniji se je Sunita Williams ustavila tudi v Planici. Z dobrim razlogom. Dolina pod Poncami ni le dom znamenitim planiškim poletom, ampak tudi raziskavam, ki tlakujejo pot še mnogo daljšim poletom - v globoko vesolje.
Na nedavnem obisku v Sloveniji se je Sunita Williams ustavila tudi v Planici. Z dobrim razlogom. Dolina pod Poncami ni le dom znamenitim planiškim poletom, ampak tudi raziskavam, ki tlakujejo pot še mnogo daljšim poletom - v globoko vesolje.
V dobri družbi s Kristijanom smo skupaj doživeli koncert v živo z Vrabci, spoznali ansambel Sympatic, predstavili pa tudi svežo skladbo ansambla Dar. Naša Lojtrca novih pa je tokrat še posebej napeta, saj iščemo zmagovalca meseca januarja. Glasba, nova imena, doživetja z odra in dobra družba.
V dobri družbi s Kristijanom smo skupaj doživeli koncert v živo z Vrabci, spoznali ansambel Sympatic, predstavili pa tudi svežo skladbo ansambla Dar. Naša Lojtrca novih pa je tokrat še posebej napeta, saj iščemo zmagovalca meseca januarja. Glasba, nova imena, doživetja z odra in dobra družba.
Zadnji dan 37. tržaškega filmskega festivala je bil, tako kot prvi dnevi, slovenski. Že popoldne je v gledališču Rossetti svoj zadnji film, vse bolj aktualno dramedijo Zemljo krast pokazal Žiga Virc, zvečer pa je osrednjo nagrado festivala, nagrado Trst, prejela slovenska režiserka Kukla za prvenec Fantasy.
Zadnji dan 37. tržaškega filmskega festivala je bil, tako kot prvi dnevi, slovenski. Že popoldne je v gledališču Rossetti svoj zadnji film, vse bolj aktualno dramedijo Zemljo krast pokazal Žiga Virc, zvečer pa je osrednjo nagrado festivala, nagrado Trst, prejela slovenska režiserka Kukla za prvenec Fantasy.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Pred nami je Evroradijski koncert, v katerem bomo tokrat predstavili Nacionalni orkester romunskega radia, dirigenta Zhanga Yina in pianista Zijiana Weia. 14. novembra lani so v Koncertni dvorani Mihailija Jore, v prostorih Romunskega radia v Bukarešti, zazvenela dela Ludwiga van Beethovna, in sicer: Uvertura Coriolan, op. 62, Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37, Simfonijo št. 7 v A-duru, o. 92. Slišali bomo tudi kar tri dodatke. Solist bo samostojno izvedel priredbi za klavir: Jesensko luno na mirnem jezeru kitajskega skladatelja Luo Wenchenga ter Dunajski večer, op. 56 Johanna Straussa Ml.. Koncert se bo sklenil s Čudovitim večerom Liu Tianhuaa.
Pred nami je Evroradijski koncert, v katerem bomo tokrat predstavili Nacionalni orkester romunskega radia, dirigenta Zhanga Yina in pianista Zijiana Weia. 14. novembra lani so v Koncertni dvorani Mihailija Jore, v prostorih Romunskega radia v Bukarešti, zazvenela dela Ludwiga van Beethovna, in sicer: Uvertura Coriolan, op. 62, Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37, Simfonijo št. 7 v A-duru, o. 92. Slišali bomo tudi kar tri dodatke. Solist bo samostojno izvedel priredbi za klavir: Jesensko luno na mirnem jezeru kitajskega skladatelja Luo Wenchenga ter Dunajski večer, op. 56 Johanna Straussa Ml.. Koncert se bo sklenil s Čudovitim večerom Liu Tianhuaa.
Roman Mojster in Margareta Mihaila Bulgakova je literarna mojstrovina 20. stoletja, v kateri avtor skozi tri sočasne svetove (Moskva v času Sovjetske zveze, Jeruzalem in svet nadnaravnega) raziskuje človekovo naravo, pravičnost, oblast, svobodo, ustvarjalnost in moč ljubezni. Roman, ki opisuje hudičeve vragolije v Moskvi med velikonočnim koncem tedna in na novo pripoveduje zgodbo o Jezusovem trpljenju z vidika Poncija Pilata, na izviren način premišljuje o vprašanju odnosa med dobrim in zlim ter o osebni odgovornosti in moralni izbiri posameznika. O etičnih, filozofskih in religioznih temah, ki jih roman odpira, bo spregovorila dr. Neža Zajc, rusistka in slovenistka z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU.
Roman Mojster in Margareta Mihaila Bulgakova je literarna mojstrovina 20. stoletja, v kateri avtor skozi tri sočasne svetove (Moskva v času Sovjetske zveze, Jeruzalem in svet nadnaravnega) raziskuje človekovo naravo, pravičnost, oblast, svobodo, ustvarjalnost in moč ljubezni. Roman, ki opisuje hudičeve vragolije v Moskvi med velikonočnim koncem tedna in na novo pripoveduje zgodbo o Jezusovem trpljenju z vidika Poncija Pilata, na izviren način premišljuje o vprašanju odnosa med dobrim in zlim ter o osebni odgovornosti in moralni izbiri posameznika. O etičnih, filozofskih in religioznih temah, ki jih roman odpira, bo spregovorila dr. Neža Zajc, rusistka in slovenistka z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU.
Silva Kara je v več kot štiridesetletni alpinistični karieri pot vodila vse od domačih sten do Himalaje in Patagonije. Sodeloval je na 27 odpravah, opravil več kot 2000 plezalnih vzponov, med njimi več kot 300 prvenstvenih, svoje spomine nanje pa je strnil v biografiji z naslovom Alpinist.
Silva Kara je v več kot štiridesetletni alpinistični karieri pot vodila vse od domačih sten do Himalaje in Patagonije. Sodeloval je na 27 odpravah, opravil več kot 2000 plezalnih vzponov, med njimi več kot 300 prvenstvenih, svoje spomine nanje pa je strnil v biografiji z naslovom Alpinist.
V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali Gabra Radojevića, Izolana, ki je kot glasbeni producent veliko časa preživel v studiu v Prešnici. Svoj podpis je pustil na več zvočnih izdelkih slovenskih glasbenikov, sodeloval je pri večjih glasbenih projektih, kjer je sedel v kontrolni sobi za mešalno mizo. A to je bil Gaber, preden ga je prevzel zvok narave. Nedavno je bil izbran na natečaju za inovativne turistične projekte v koprski občini. Njegova zamisel je vinilni album, ki združuje kantavtorje iz treh držav in raziskuje zvočno krajino Istre, Krasa in Trsta. Tjaša Škamperle se je z njim sprehodila skozi spremembe, ki jih je doživel.
V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali Gabra Radojevića, Izolana, ki je kot glasbeni producent veliko časa preživel v studiu v Prešnici. Svoj podpis je pustil na več zvočnih izdelkih slovenskih glasbenikov, sodeloval je pri večjih glasbenih projektih, kjer je sedel v kontrolni sobi za mešalno mizo. A to je bil Gaber, preden ga je prevzel zvok narave. Nedavno je bil izbran na natečaju za inovativne turistične projekte v koprski občini. Njegova zamisel je vinilni album, ki združuje kantavtorje iz treh držav in raziskuje zvočno krajino Istre, Krasa in Trsta. Tjaša Škamperle se je z njim sprehodila skozi spremembe, ki jih je doživel.
Na tretjo nedeljo med letom, nedeljo Božje besede, neposredno prenašamo sveto mašo iz celjske stolne cerkve svetega Danijela. Mašuje škof dr. Maksimilijan Matjaž. Pri maši sodeluje župnijski zbor družin pod vodstvom Lidije in Mateja Prepadnika. Na orgle igra Tomaž Marčič.
Na tretjo nedeljo med letom, nedeljo Božje besede, neposredno prenašamo sveto mašo iz celjske stolne cerkve svetega Danijela. Mašuje škof dr. Maksimilijan Matjaž. Pri maši sodeluje župnijski zbor družin pod vodstvom Lidije in Mateja Prepadnika. Na orgle igra Tomaž Marčič.