Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Pričevalci, avdio

Marjan Šef, 1.del

28. 4. 2026

Zanimive življenjske zgodbe naše starejše generacije iz Slovenije in sveta. Avtor: Jože Možina

90 min

Zanimive življenjske zgodbe naše starejše generacije iz Slovenije in sveta. Avtor: Jože Možina

Literarni nokturno

Nelle Harper Lee: Pojdi, postavi stražarja

28. 4. 2026

Kultni ameriški roman Če ubiješ oponašalca je ameriška pisateljica Nelle Harper Lee napisala leta 1960 in zanj prejela Pulitzerjevo nagrado. Leta 2015, leto dni pred smrtjo, je potem izdala nadaljevanje Pojdi, postavi stražarja. V obeh romanih je obravnavala temo rasne segregacije in z njo povezanega nasilja, ki je globoko brazdalo države ameriškega juga. Alabama, kjer se je Nelle Harper Lee rodila 28. aprila pred 100 leti, je ameriška zvezna država, v katero je postavila dogajanje obeh romanov. Pisateljičine pisave se v Literarnem nokturnu spominjamo z odlomkom iz romana Pojdi, postavi stražarja. Prevajalka: Polona Glavan. Režiserka: Špela Kravogel. Igralka: Maja Sever. Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Redaktorja: Marko Golja, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2016.

12 min

Kultni ameriški roman Če ubiješ oponašalca je ameriška pisateljica Nelle Harper Lee napisala leta 1960 in zanj prejela Pulitzerjevo nagrado. Leta 2015, leto dni pred smrtjo, je potem izdala nadaljevanje Pojdi, postavi stražarja. V obeh romanih je obravnavala temo rasne segregacije in z njo povezanega nasilja, ki je globoko brazdalo države ameriškega juga. Alabama, kjer se je Nelle Harper Lee rodila 28. aprila pred 100 leti, je ameriška zvezna država, v katero je postavila dogajanje obeh romanov. Pisateljičine pisave se v Literarnem nokturnu spominjamo z odlomkom iz romana Pojdi, postavi stražarja. Prevajalka: Polona Glavan. Režiserka: Špela Kravogel. Igralka: Maja Sever. Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Redaktorja: Marko Golja, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2016.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 23h

28. 4. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

3 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Glasba našega časa

Glasba s tribune Rostrum I

28. 4. 2026

V prvi od dveh oddaj poslušamo izbor del z lanske mednarodne skladateljske tribune Rostrum, pred naslednjo izvedbo dogodka v maju. Izbrali smo dela štirih skladateljic: Evelin Seppar, Báre Gísladóttir, Rute Paidere in Anne Berg.

52 min

V prvi od dveh oddaj poslušamo izbor del z lanske mednarodne skladateljske tribune Rostrum, pred naslednjo izvedbo dogodka v maju. Izbrali smo dela štirih skladateljic: Evelin Seppar, Báre Gísladóttir, Rute Paidere in Anne Berg.

41 stopinj vročine

Sprehod po galeriji

28. 4. 2026

V oddaji poslušamo skladbe: Allan Botschinsky: Flowers in Bloom – solist trobentač Alaln Botschinsky Vinko Globokar: Osebno – solist pozavnist Vinko Globokar Jože Privšek: Sprehod po galeriji – solisti klaviaturist Silvo Stingl, saksofonista Tone Janša in Ati Soss, trobentač Petar Ugrin, basist Lado Rebrek

24 min

V oddaji poslušamo skladbe: Allan Botschinsky: Flowers in Bloom – solist trobentač Alaln Botschinsky Vinko Globokar: Osebno – solist pozavnist Vinko Globokar Jože Privšek: Sprehod po galeriji – solisti klaviaturist Silvo Stingl, saksofonista Tone Janša in Ati Soss, trobentač Petar Ugrin, basist Lado Rebrek

Zrcalo dneva

Skupni odbor DZ podprl predlog sprememb Zakona o vladi

28. 4. 2026

Člani skupnega odbora Državnega zbora so podprli predlog sprememb Zakona o vladi poslanske skupine SDS. O noveli bodo jutri odločali na izredni seji parlamenta. Stranke, ki ga bodo podprle, bodo po napovedi predsednika SDS Janeza Janše dobile izhodišča koalicijske pogodbe. Predsednik Resnice Zoran Stevanovič pa je napovedal, da stranka v koalicijskih pogovorih ne bo sodelovala in tudi ne pričakuje ločenega sporazuma o sodelovanju z vlado.

5 min

Člani skupnega odbora Državnega zbora so podprli predlog sprememb Zakona o vladi poslanske skupine SDS. O noveli bodo jutri odločali na izredni seji parlamenta. Stranke, ki ga bodo podprle, bodo po napovedi predsednika SDS Janeza Janše dobile izhodišča koalicijske pogodbe. Predsednik Resnice Zoran Stevanovič pa je napovedal, da stranka v koalicijskih pogovorih ne bo sodelovala in tudi ne pričakuje ločenega sporazuma o sodelovanju z vlado.

Jazz in jaz

Ella Fitzgerald

28. 4. 2026

Tokratno večerno srečanje posvečamo legendarni Elli Fitzgerald.

62 min

Tokratno večerno srečanje posvečamo legendarni Elli Fitzgerald.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Pri vruji in z Vrujo

28. 4. 2026

Posnetek koncerta ob 25. obletnici istrske glasbene zasedbe Vruja iz studia Hendrix Radia Koper. Soustanovitelj skupine Vruja je Marino Kranjac, izjemen poznavalec, raziskovalec in izvajalec starih glasbenih praks, s posebnim ozirom na istrsko dediščino. Marino že štirideset let vztraja in se zaveda, da je potrebno pogledati na dno zgodovinskega spomina in vedno znova pokazati javnosti tiste lepote naših korenin, ki so pozabljene. Koncert je povezovala glasbena urednica Simona Moličnik. Vruja: Marino Kranjac (vokal, violina, dude, mandolina, sopele, kitara), Peter Kaligarič (harmonika), Gabrijel Križman (vokal, kitara, mandola), Gorast Radojevič (bajs in el. bas kitara), Veronika Črešnik (vokal in zvočila) Matic Črešnik (kahon, zvočila) Niki Germovšek (violina).

78 min

Posnetek koncerta ob 25. obletnici istrske glasbene zasedbe Vruja iz studia Hendrix Radia Koper. Soustanovitelj skupine Vruja je Marino Kranjac, izjemen poznavalec, raziskovalec in izvajalec starih glasbenih praks, s posebnim ozirom na istrsko dediščino. Marino že štirideset let vztraja in se zaveda, da je potrebno pogledati na dno zgodovinskega spomina in vedno znova pokazati javnosti tiste lepote naših korenin, ki so pozabljene. Koncert je povezovala glasbena urednica Simona Moličnik. Vruja: Marino Kranjac (vokal, violina, dude, mandolina, sopele, kitara), Peter Kaligarič (harmonika), Gabrijel Križman (vokal, kitara, mandola), Gorast Radojevič (bajs in el. bas kitara), Veronika Črešnik (vokal in zvočila) Matic Črešnik (kahon, zvočila) Niki Germovšek (violina).

Radijska igra

Žarko Petan: Maturantje

28. 4. 2026

Gre za groteskno igro o treh ostarelih možakih, ki se gredo v svoji senilnosti vsak teden maturante. Igrivo in humorno dogajanje, v katerem se razkriva njihova neugotovljiva skupna preteklost, pa nam nevsiljivo razkrije tudi njen globlji pomen. Režiser: Aleš Jan Tonski mojster: Staš Janež Jakob Mraz – France Presetnik Martin Zorc – Aleksander Valič Ivan Petrič – Vladimir Skrbinšek Natakar – Slavko Cerjak Kuharica – Marijana Klanšek Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1982.

34 min

Gre za groteskno igro o treh ostarelih možakih, ki se gredo v svoji senilnosti vsak teden maturante. Igrivo in humorno dogajanje, v katerem se razkriva njihova neugotovljiva skupna preteklost, pa nam nevsiljivo razkrije tudi njen globlji pomen. Režiser: Aleš Jan Tonski mojster: Staš Janež Jakob Mraz – France Presetnik Martin Zorc – Aleksander Valič Ivan Petrič – Vladimir Skrbinšek Natakar – Slavko Cerjak Kuharica – Marijana Klanšek Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1982.

Literarni večer

Evald Flisar: Popotnik po kraljestvu zgodb

28. 4. 2026

Avtorica Alenka Urh začne Literarni večer z naslovom Evald Flisar: Popotnik po kraljestvu zgodb z nedvoumno ugotovitvijo: "Pisec, dramatik, esejist, urednik in prevajalec Evald Flisar je eden največjih sodobnih slovenskih pisateljskih popotnikov," nato pa nam približa pisateljevo kompleksno in izvirno pisavo ter jo ponazori z odlomki iz pisateljevih romanov Na zlati obali (Mladinska knjiga), Začarani Odisej (Litera), Moje kraljestvo umira (Sodobnost) in Trgovec z dušami (Sodobnost). Skratka, v Literarnem večeru lahko spoznate avtorja kultnega romana Čarovnikov vajenec in prevajalca Zweigove mojstrovine Graditelji sveta v družbi njegovih poznejših romanov in v vrhunski pripovedni kondiciji. Avtorica scenarija Alenka Urh, režiser Klemen Markovčič, bralka Mateja Perpar, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.

38 min

Avtorica Alenka Urh začne Literarni večer z naslovom Evald Flisar: Popotnik po kraljestvu zgodb z nedvoumno ugotovitvijo: "Pisec, dramatik, esejist, urednik in prevajalec Evald Flisar je eden največjih sodobnih slovenskih pisateljskih popotnikov," nato pa nam približa pisateljevo kompleksno in izvirno pisavo ter jo ponazori z odlomki iz pisateljevih romanov Na zlati obali (Mladinska knjiga), Začarani Odisej (Litera), Moje kraljestvo umira (Sodobnost) in Trgovec z dušami (Sodobnost). Skratka, v Literarnem večeru lahko spoznate avtorja kultnega romana Čarovnikov vajenec in prevajalca Zweigove mojstrovine Graditelji sveta v družbi njegovih poznejših romanov in v vrhunski pripovedni kondiciji. Avtorica scenarija Alenka Urh, režiser Klemen Markovčič, bralka Mateja Perpar, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.

Glasba, gledališče ... in ves ta jazz

Muzikal Levji kralj (1)

28. 4. 2026

V tokratni in prihodnji oddaji vas vabimo med leve v afriško savano. Podlaga za nastanek muzikala Levji kralj, ki je pred nami, je bil Disneyjev animirani film z istim naslovom iz leta 1994. Glasbo je prispeval Elton John, besedila pa Time Rice. Muzikal, v katerem so igralci oblečeni v živalske kostume, je režirala Julie Taymor. Muzikal, ki so ga prvič uprizorili 8. julija leta 1997 v Minneapolisu, je doživel takojšen uspeh in to še preden so ga uprizorili na znamenitem Broadwayu. Levji kralj je na evropske odrske deske stopil 19. oktobra leta 1999 na W est Endu. Muzikal sicer velja za enega največjih zaslužkarjev, ki je prehitel celo Webbrovega Fantoma iz opere, ki je prvi dosegel in presegel magično mejo šest milijard dolarjev.

34 min

V tokratni in prihodnji oddaji vas vabimo med leve v afriško savano. Podlaga za nastanek muzikala Levji kralj, ki je pred nami, je bil Disneyjev animirani film z istim naslovom iz leta 1994. Glasbo je prispeval Elton John, besedila pa Time Rice. Muzikal, v katerem so igralci oblečeni v živalske kostume, je režirala Julie Taymor. Muzikal, ki so ga prvič uprizorili 8. julija leta 1997 v Minneapolisu, je doživel takojšen uspeh in to še preden so ga uprizorili na znamenitem Broadwayu. Levji kralj je na evropske odrske deske stopil 19. oktobra leta 1999 na W est Endu. Muzikal sicer velja za enega največjih zaslužkarjev, ki je prehitel celo Webbrovega Fantoma iz opere, ki je prvi dosegel in presegel magično mejo šest milijard dolarjev.

Lahko noč, otroci!

Škrat in kapa nevidnica

28. 4. 2026

... in raziskovanje človeške vasi. Pripovedujeta: Judita Zidar in Zvone Hribar. Napisal: Zdenko Matoz. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

11 min

... in raziskovanje človeške vasi. Pripovedujeta: Judita Zidar in Zvone Hribar. Napisal: Zdenko Matoz. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Odprta knjiga na radiu

Štefan Kardoš: Veter in odmev 8/26

28. 4. 2026

Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.

24 min

Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.

Radijski dnevnik

Državni zbor jutri o zmanjšanju številna ministrstev

28. 4. 2026

Pred jutrišnjo obravnavo sprememb Zakona o vladi na izredni seji Državnega zbora prav zdaj o tem razpravlja skupni odbor. Glede na izraženo podporo poslancev bo jutri zakon, ki predvideva zmanjšanje števila ministrstev na 14 in enega ministra brez resorjev, sprejet. Temu pa bo najverjetneje sledilo oblikovanje četrte vlade pod vodstvom Janeza Janše, a še ni povsem jasno, katere stranke bodo v njej zastopane. Druge teme: - Združeni arabski emirati izstopajo iz Organizacije držav izvoznic nafte - Evropski parlament potrdil izhodišča za pogajanja o dolgoročnem proračunu Unije - Predstavljene prve zamisli za porabo prostora po opustitvi starega železniškega tira med Dekani in Prešnico

15 min

Pred jutrišnjo obravnavo sprememb Zakona o vladi na izredni seji Državnega zbora prav zdaj o tem razpravlja skupni odbor. Glede na izraženo podporo poslancev bo jutri zakon, ki predvideva zmanjšanje števila ministrstev na 14 in enega ministra brez resorjev, sprejet. Temu pa bo najverjetneje sledilo oblikovanje četrte vlade pod vodstvom Janeza Janše, a še ni povsem jasno, katere stranke bodo v njej zastopane. Druge teme: - Združeni arabski emirati izstopajo iz Organizacije držav izvoznic nafte - Evropski parlament potrdil izhodišča za pogajanja o dolgoročnem proračunu Unije - Predstavljene prve zamisli za porabo prostora po opustitvi starega železniškega tira med Dekani in Prešnico

Naval na šport

Dirka po Romandiji in konec sezone v jadranski ligi za Krko

28. 4. 2026

Kolesarska dirka po Romandiji je naslednja v vrsti dirk svetovne serije. Košarkarji Krke so včeraj sklenili drugi del jadranske lige.

10 min

Kolesarska dirka po Romandiji je naslednja v vrsti dirk svetovne serije. Košarkarji Krke so včeraj sklenili drugi del jadranske lige.

Aktualno regionalno

Aktualno regionalno

28. 4. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

7 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

Studio ob 17.00

Prvi semafor 12 okrasnih invazivnih rastlin, ki jih strokovnjaki odsvetujejo saditi na vrtovih

28. 4. 2026

Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. O tej problematiki vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj; Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok; Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje; Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.

50 min

Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. O tej problematiki vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj; Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok; Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje; Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.

Aktualno 202

Hans C. Andersen: "Življenje je najbolj čudovita pravljica"

28. 4. 2026

Če ste v vedno prehitrem svetu odraslih pozabili na čarobnost in barve, bomo na Valu 202 poskrbeli, da vsaj danes vanj vnesete nekaj pravljičnosti. Morda vas celo prepričamo, da pravljice niso le za najmlajše in da se kakšna na vašem meniju znajde tudi takrat, ko otrok ni v bližini. Na Danskem smo v letu, ko praznujemo 150.obletnico smrti Hansa C. Andersena, poiskali zgodbo najbolj znanega pravljičarja na svetu.

14 min

Če ste v vedno prehitrem svetu odraslih pozabili na čarobnost in barve, bomo na Valu 202 poskrbeli, da vsaj danes vanj vnesete nekaj pravljičnosti. Morda vas celo prepričamo, da pravljice niso le za najmlajše in da se kakšna na vašem meniju znajde tudi takrat, ko otrok ni v bližini. Na Danskem smo v letu, ko praznujemo 150.obletnico smrti Hansa C. Andersena, poiskali zgodbo najbolj znanega pravljičarja na svetu.

Koncertni dogodki na tujem

Janine Jansen, Kirill Petrenko in Berlinski filharmoniki

28. 4. 2026

Violinski koncert Johannesa Brahmsa je pomembno zaznamoval zvrst poznoromantične dobe. Kljub velikim tehničnim zahtevam, ki jih postavlja solistu, ima delo izrazito simfonično naravo. Rezidenčna umetnica Berlinskih filharmonikov, violinistka Janine Jansen, ki združuje izjemno moč z občutljivo muzikalnostjo in prepričljivo pripovednostjo, ga je izvedla na koncertu 31. januarja v Berlinski filharmoniji. Program je zaokrožila Tretja simfonija Aleksandra Skrjabina, mistična, opojna in intenzivna, ki prikazuje vzpon človeškega duha iz teme v razsvetljenje.

91 min

Violinski koncert Johannesa Brahmsa je pomembno zaznamoval zvrst poznoromantične dobe. Kljub velikim tehničnim zahtevam, ki jih postavlja solistu, ima delo izrazito simfonično naravo. Rezidenčna umetnica Berlinskih filharmonikov, violinistka Janine Jansen, ki združuje izjemno moč z občutljivo muzikalnostjo in prepričljivo pripovednostjo, ga je izvedla na koncertu 31. januarja v Berlinski filharmoniji. Program je zaokrožila Tretja simfonija Aleksandra Skrjabina, mistična, opojna in intenzivna, ki prikazuje vzpon človeškega duha iz teme v razsvetljenje.

Svet kulture

Biografski film o Ivanu Sancinu in nova knjiga dr. Pirjevca o Kardelju

28. 4. 2026

V Gledališkem muzeju v Trstu so predstavili biografski dokumentarec o življenju opernega basista Giannija Sancina. Tržaški rojak, ki je velik del svoje kariere preživel na ljubljanskem in drugih odrih Evrope, je slovel predvsem po interpretativni prodornosti in glasovni eleganci, bil pa je tudi vzor mlajšim kolegom. V maju bo pri Beletrini izšla nova knjiga dr. Jožeta Pirjevca Kardelj: socialistični utopist na oblasti. Avtor se osredotoča na Kardeljeva leta na oblasti, ko se je iz discipliniranega agenta Kominterne po razkolu s Stalinom preobrazil v vodilnega ideološkega revizionista stalinizma in arhitekta sistema samoupravnega socializma.

12 min

V Gledališkem muzeju v Trstu so predstavili biografski dokumentarec o življenju opernega basista Giannija Sancina. Tržaški rojak, ki je velik del svoje kariere preživel na ljubljanskem in drugih odrih Evrope, je slovel predvsem po interpretativni prodornosti in glasovni eleganci, bil pa je tudi vzor mlajšim kolegom. V maju bo pri Beletrini izšla nova knjiga dr. Jožeta Pirjevca Kardelj: socialistični utopist na oblasti. Avtor se osredotoča na Kardeljeva leta na oblasti, ko se je iz discipliniranega agenta Kominterne po razkolu s Stalinom preobrazil v vodilnega ideološkega revizionista stalinizma in arhitekta sistema samoupravnega socializma.

Dogodki in odmevi

DZ jutri o spremembah zakona o vladi po predlogu SDS

28. 4. 2026

Poslanke in poslanci bodo na jutrišnji izredni seji obravnavali predlog sprememb zakona o vladi, ki po predlogu SDS med drugim krči število ministrstev, je odločil kolegij predsednika parlamenta. Zoran Stevanović je po srečanju med drugim dejal, da le malo ve o oblikovanju nove desne koalicije, kljub temu pa je poudaril, da bodo podprli predloge o sestavljanju vlade, ki so v skladju z njihovim programom. Zagotavlja pa, da se Resni.ca ne bo udeleževala koalicijskih pogajanj. V oddaji tudi o tem: - KPK: zavezanci po večini ne razumejo zakona o lobiranju, o stikih poročalo le šest občin. - Evropski poslanci želijo za desetino večji dolgoročni proračun Unije od predloga Bruslja. - Ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu opozorila na veliko število smrtnih delovnih nesreč.

28 min

Poslanke in poslanci bodo na jutrišnji izredni seji obravnavali predlog sprememb zakona o vladi, ki po predlogu SDS med drugim krči število ministrstev, je odločil kolegij predsednika parlamenta. Zoran Stevanović je po srečanju med drugim dejal, da le malo ve o oblikovanju nove desne koalicije, kljub temu pa je poudaril, da bodo podprli predloge o sestavljanju vlade, ki so v skladju z njihovim programom. Zagotavlja pa, da se Resni.ca ne bo udeleževala koalicijskih pogajanj. V oddaji tudi o tem: - KPK: zavezanci po večini ne razumejo zakona o lobiranju, o stikih poročalo le šest občin. - Evropski poslanci želijo za desetino večji dolgoročni proračun Unije od predloga Bruslja. - Ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu opozorila na veliko število smrtnih delovnih nesreč.

Do popoldneva

Do popoldneva Radia Maribor

28. 4. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

10 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Oder

"In najin edini greh je bila želja: njena, da stopi v teater, in moja, da stopim v galerijo." Alenka Domjan o kostumografinji Cveti Mirnik.

24. 4. 2026

V prostorih Slovenskega gledališkega inštituta smo si ogledali razstavo Cveta Mirnik: kostumografinja in njen svet. Obsežna in več-delna razstava, ki obsega še postavitev v Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu, njenem rojstnem kraju, v katerem je tudi vse življenje živela, ter načrtovana potujoča razstava, je prikaz njenega bogatega opusa, ki ga je začela ustvarjati že med študijem na beograjski Akademiji za uporabne umetnosti. Bogastvo njene zapuščine razkriva njeno pretanjeno branje dramskih besedil in preliv v osnutke kostumov, ki jih je, po izobrazbi likovna umetnica, likovno estetsko dovrševala in jih pogosto umeščala v zamišljene prizore in scenske postavitve. O razstavi je več povedala Tea Rogelj, kustosinja razstave. Vabimo vas k poslušanju!

38 min

V prostorih Slovenskega gledališkega inštituta smo si ogledali razstavo Cveta Mirnik: kostumografinja in njen svet. Obsežna in več-delna razstava, ki obsega še postavitev v Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu, njenem rojstnem kraju, v katerem je tudi vse življenje živela, ter načrtovana potujoča razstava, je prikaz njenega bogatega opusa, ki ga je začela ustvarjati že med študijem na beograjski Akademiji za uporabne umetnosti. Bogastvo njene zapuščine razkriva njeno pretanjeno branje dramskih besedil in preliv v osnutke kostumov, ki jih je, po izobrazbi likovna umetnica, likovno estetsko dovrševala in jih pogosto umeščala v zamišljene prizore in scenske postavitve. O razstavi je več povedala Tea Rogelj, kustosinja razstave. Vabimo vas k poslušanju!

Kulturnice

Novosti na področju otroškega in mladinskega leposlovja

28. 4. 2026

Pri Mladinski knjigi je izšlo več novosti s področja otroškega in mladinskega leposlovja. Večina jih je izvirnih del slovenskih avtorjev, izšel pa je tudi slovenski prevod novega romana Dana Browna Skrivnost vseh skrivnosti. Tako kot njegove prejšnje uspešnice tudi ta roman prinaša napet preplet skrivnostnih simbolov, zgodovinskih aluzij, geolokacijskih podatkov ter vprašanj na presečišču znanosti, umetnosti in religije.

9 min

Pri Mladinski knjigi je izšlo več novosti s področja otroškega in mladinskega leposlovja. Večina jih je izvirnih del slovenskih avtorjev, izšel pa je tudi slovenski prevod novega romana Dana Browna Skrivnost vseh skrivnosti. Tako kot njegove prejšnje uspešnice tudi ta roman prinaša napet preplet skrivnostnih simbolov, zgodovinskih aluzij, geolokacijskih podatkov ter vprašanj na presečišču znanosti, umetnosti in religije.

Jezikovni pogovori

Aktivno državljanstvo za lepšo Ljubljano

24. 4. 2026

V centru Ljubljane se širijo javni napisi gostinskih lokalov, salonov in trgovin, ki imajo prostore opremljene le v angleškem jeziku. Predstojnik Inštituta za slovenski jezik dr. Kozma Ahačič je v manjši raziskavi ugotovil, da je veliko nevednosti in neosveščenosti. Potem pa ko je naslovil več prijav na Tržni inšpektorat, so mnogi lastniki hitro popravili javne napise. Z Ahačičem smo se pogovarjali o tem njegovem novem projektu za osveščanje civilne družbe, ki je tudi poziv k aktivnem državljanstvu (foto: Pixabay).

17 min

V centru Ljubljane se širijo javni napisi gostinskih lokalov, salonov in trgovin, ki imajo prostore opremljene le v angleškem jeziku. Predstojnik Inštituta za slovenski jezik dr. Kozma Ahačič je v manjši raziskavi ugotovil, da je veliko nevednosti in neosveščenosti. Potem pa ko je naslovil več prijav na Tržni inšpektorat, so mnogi lastniki hitro popravili javne napise. Z Ahačičem smo se pogovarjali o tem njegovem novem projektu za osveščanje civilne družbe, ki je tudi poziv k aktivnem državljanstvu (foto: Pixabay).

Sejemo nasvete

Ne hitimo s sajenjem paradižnika in drugih plodovk na prosto

28. 4. 2026

Kmalu bo pravi čas, da sadike paradižnika, ki smo si jih vzgojili doma ali pa jih bomo kupili, posadimo na prosto. A pri tem ne smemo prehitevati, saj za plodovke velja, da potrebujejo veliko sonca in toplote. Za več nasvetov je bila z nami specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.

18 min

Kmalu bo pravi čas, da sadike paradižnika, ki smo si jih vzgojili doma ali pa jih bomo kupili, posadimo na prosto. A pri tem ne smemo prehitevati, saj za plodovke velja, da potrebujejo veliko sonca in toplote. Za več nasvetov je bila z nami specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.

V ospredju

Mariborski dijaki blesteli na CanSat 2026

28. 4. 2026

Dijaki Srednje elektro-računalniške šole Maribor so na državnem tekmovanju CanSat 2026, kjer razvijajo mini satelite v velikosti pločevinke, dosegli izjemen uspeh. Ekipi SAT1 in SAT2 sta osvojili 1. in 3. mesto.

1 min

Dijaki Srednje elektro-računalniške šole Maribor so na državnem tekmovanju CanSat 2026, kjer razvijajo mini satelite v velikosti pločevinke, dosegli izjemen uspeh. Ekipi SAT1 in SAT2 sta osvojili 1. in 3. mesto.

Po Sloveniji

Največji projekt v občini Loški Potok prenova ceste skozi Travnik

28. 4. 2026

Vreden je kar polovico občinskega proračuna, zato brez pomoči države ne bi šlo. Drugi poudarki oddaje: - V Mariboru turizem cveti, a za rast bo v prihodnje potrebnih več namestitev. - Izjemno zanimanje za urbane vrtičke v medvoški in koprski občini. - Geopark Idrija tudi uradno s certifikatom Unescovih geoparkov.

16 min

Vreden je kar polovico občinskega proračuna, zato brez pomoči države ne bi šlo. Drugi poudarki oddaje: - V Mariboru turizem cveti, a za rast bo v prihodnje potrebnih več namestitev. - Izjemno zanimanje za urbane vrtičke v medvoški in koprski občini. - Geopark Idrija tudi uradno s certifikatom Unescovih geoparkov.

Danes do 13:00

Drugi krog iskanja mandatarja prihodnji teden

28. 4. 2026

Drugi krog iskanja mandatarja se bo začel prihodnji teden v sredo, dan potem, ko se bodo poslanci seznanili z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata. Predsednik državnega zbora in stranke Resnica Zoran Stevanovič je ob tem izrazil željo, da bi bil nov premier izvoljen čimprej, in napovedal podporo stranke zakonu o vladi, o katerem bodo razpravljali jutri. V oddaji tudi: - Strelec na večerji dopisnikov Bele hiše obtožen poskusa atentata na ameriškega predsednika - Trump skeptičen do novega iranskega predloga za končanje vojne - Pred prvim majem tradicionalno srečanje sosednjih občin na mostu prijateljstva Kunšperk - Gmajna

13 min

Drugi krog iskanja mandatarja se bo začel prihodnji teden v sredo, dan potem, ko se bodo poslanci seznanili z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata. Predsednik državnega zbora in stranke Resnica Zoran Stevanovič je ob tem izrazil željo, da bi bil nov premier izvoljen čimprej, in napovedal podporo stranke zakonu o vladi, o katerem bodo razpravljali jutri. V oddaji tudi: - Strelec na večerji dopisnikov Bele hiše obtožen poskusa atentata na ameriškega predsednika - Trump skeptičen do novega iranskega predloga za končanje vojne - Pred prvim majem tradicionalno srečanje sosednjih občin na mostu prijateljstva Kunšperk - Gmajna

Kdo smo?

Nikjer nobenega ni

28. 4. 2026

Dan se je prebudil in zasijalo je sonce. Toplo in prijetno je postalo, kakor bi narava hotela umiti in izbrisati trpljenje preteklih petih let. “Svoboda!” je glasna misel, še hitrejša kot vihar, preletela Evropo. In nenavadna tišina je oznanila: “Nikjer nobenega ni!” Okupator je v naglici zbežal … Le na Koroškem je še govorilo orožje … (ponovitev).

35 min

Dan se je prebudil in zasijalo je sonce. Toplo in prijetno je postalo, kakor bi narava hotela umiti in izbrisati trpljenje preteklih petih let. “Svoboda!” je glasna misel, še hitrejša kot vihar, preletela Evropo. In nenavadna tišina je oznanila: “Nikjer nobenega ni!” Okupator je v naglici zbežal … Le na Koroškem je še govorilo orožje … (ponovitev).

Opoldnevnik

Drugi krog za predlaganje kandidata za mandatarja bo stekel 6. maja

28. 4. 2026

Dan po seznanitvi državnega zbora z obvestilom predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu kandidata ne bo predlagala bo stekel drugi krog za predlaganje kandidata za mandatarja. V oddaji tudi o tem: -Dubrovnik gosti Pobudo treh morij. -Ajdovščina z novimi pametnimi parkirišči izboljšuje dostopnost in pretočnost prometa. -Divaška kurilnica danes center za vleko in tehniko neprekinjeno deluje že 150 let. -Začenja se polfinale nogometne Lige prvakov.

10 min

Dan po seznanitvi državnega zbora z obvestilom predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu kandidata ne bo predlagala bo stekel drugi krog za predlaganje kandidata za mandatarja. V oddaji tudi o tem: -Dubrovnik gosti Pobudo treh morij. -Ajdovščina z novimi pametnimi parkirišči izboljšuje dostopnost in pretočnost prometa. -Divaška kurilnica danes center za vleko in tehniko neprekinjeno deluje že 150 let. -Začenja se polfinale nogometne Lige prvakov.

V ospredju

Revitalizacija mariborske Langerjeve vile med finalisti za naziv EU projekt, moj projekt

28. 4. 2026

Obnova Langerjeve vile z okolico v Mariboru je med 16-imi slovenskimi finalisti za naziv 'EU projekt, moj projekt 2026'. Glasovanje poteka do 8. maja, razglasitev rezultatov pa bo dan pozneje, na dan Evrope.

1 min

Obnova Langerjeve vile z okolico v Mariboru je med 16-imi slovenskimi finalisti za naziv 'EU projekt, moj projekt 2026'. Glasovanje poteka do 8. maja, razglasitev rezultatov pa bo dan pozneje, na dan Evrope.

Arsove spominčice

Iz opusa Alberta Ginastere

28. 4. 2026

Argentinski skladatelj Alberto Ginastera je ustvaril zelo raznovrsten opus. Prvo obdobje je sam poimenoval objektivni nacionalizem, zanj pa je značilna neposredna uporaba ljudskih vplivov. V svojem drugem ustvarjalnem obdobju, imenovanem tudi subjektivni nacionalizem. je poskušal ljudske glasbene vplive povezati s sodobno glasbeno govorico, za zadnje ustvarjano obdobje, neoekspresionizem, pa je značilna abstraktna obravnava glasbene snovi. Na sporedu: Alberto Ginastera: Trije argentinski plesi, op. 2, za solo klavir, Koncert za harfo in orkester, op. 25, Sonata za kitaro, op. 47 in dva samospeva.

53 min

Argentinski skladatelj Alberto Ginastera je ustvaril zelo raznovrsten opus. Prvo obdobje je sam poimenoval objektivni nacionalizem, zanj pa je značilna neposredna uporaba ljudskih vplivov. V svojem drugem ustvarjalnem obdobju, imenovanem tudi subjektivni nacionalizem. je poskušal ljudske glasbene vplive povezati s sodobno glasbeno govorico, za zadnje ustvarjano obdobje, neoekspresionizem, pa je značilna abstraktna obravnava glasbene snovi. Na sporedu: Alberto Ginastera: Trije argentinski plesi, op. 2, za solo klavir, Koncert za harfo in orkester, op. 25, Sonata za kitaro, op. 47 in dva samospeva.

Točno opoldne

Nesreč pri delu je vse več, med žrtvami veliko tujih delavcev

28. 4. 2026

V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · Poslanci jutri o zakonu o vladi in interventnem zakonu; o odločitvi Pirc Musarjeve glede kandidata za premierja šele po praznikih · Nesreč pri delu je vse več, med žrtvami veliko tujih delavcev · Revitalizacija mariborske Langerjeve vile med finalisti za naziv EU projekt, moj projekt

8 min

V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · Poslanci jutri o zakonu o vladi in interventnem zakonu; o odločitvi Pirc Musarjeve glede kandidata za premierja šele po praznikih · Nesreč pri delu je vse več, med žrtvami veliko tujih delavcev · Revitalizacija mariborske Langerjeve vile med finalisti za naziv EU projekt, moj projekt

Vroči mikrofon

Pri podnebnih spremembah se vedemo kot otrok, ki se skrije pod odejo

28. 4. 2026

"Živimo v obdobju tesnobe," pravi dr. Leerom Medovoi z Univerze v Arizoni. Podnebne spremembe so samo eden izmed vzrokov za tesnobo. Zanikanje človeške odgovornosti se zdi najlažja pot iz te stiske. Kakšno vlogo imajo pri tem magično razmišljanje in fetiši? Zakaj se ljudje počutijo varnejše, če lahko s prstom pokažejo na sovražnika?

22 min

"Živimo v obdobju tesnobe," pravi dr. Leerom Medovoi z Univerze v Arizoni. Podnebne spremembe so samo eden izmed vzrokov za tesnobo. Zanikanje človeške odgovornosti se zdi najlažja pot iz te stiske. Kakšno vlogo imajo pri tem magično razmišljanje in fetiši? Zakaj se ljudje počutijo varnejše, če lahko s prstom pokažejo na sovražnika?

Na današnji dan

28. april 2026

28. 4. 2026

Pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije; začetek osvobajanja Trsta; politični pogrom nad revijo Perspektive 

5 min

Pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije; začetek osvobajanja Trsta; politični pogrom nad revijo Perspektive 

Dopoldan in pol

Na pogorišču primorskih velikanov: Stečaj Stavbenika

24. 4. 2026

Z verižnimi stečaji slovenskih gradbenih podjetij je bila le v nekaj letih na kolenih skoraj vsa slovenska gradbena panoga. Začelo se je z Vegradom leta 2010, naslednje leto nadaljevalo z SCT-jem, še leto pozneje pa s Primorjem, Kraškim zidarjem in Stavbenikom. S padcem koprskega gradbenega podjetja je ostalo na cesti več kot sto delavcev. In če so se ti na začetku spraševali, zakaj je njihovo podjetje moralo pasti in kdaj, če sploh bodo dobili svoj denar, se zdaj sprašujejo predvsem to, kako je mogoče, da so prvo delno poplačilo svojih terjatev dobili šele po petih letih in da se stečaj vleče že skoraj desetletje in pol.

7 min

Z verižnimi stečaji slovenskih gradbenih podjetij je bila le v nekaj letih na kolenih skoraj vsa slovenska gradbena panoga. Začelo se je z Vegradom leta 2010, naslednje leto nadaljevalo z SCT-jem, še leto pozneje pa s Primorjem, Kraškim zidarjem in Stavbenikom. S padcem koprskega gradbenega podjetja je ostalo na cesti več kot sto delavcev. In če so se ti na začetku spraševali, zakaj je njihovo podjetje moralo pasti in kdaj, če sploh bodo dobili svoj denar, se zdaj sprašujejo predvsem to, kako je mogoče, da so prvo delno poplačilo svojih terjatev dobili šele po petih letih in da se stečaj vleče že skoraj desetletje in pol.

Dopoldan in pol

Na pogorišču primorskih velikanov: Stečaj Stavbenika

24. 4. 2026

Z verižnimi stečaji slovenskih gradbenih podjetij je bila le v nekaj letih na kolenih skoraj vsa slovenska gradbena panoga. Začelo se je z Vegradom leta 2010, naslednje leto nadaljevalo z SCT-jem, še leto pozneje pa s Primorjem, Kraškim zidarjem in Stavbenikom. S padcem koprskega gradbenega podjetja je ostalo na cesti več kot sto delavcev. In če so se ti na začetku spraševali, zakaj je njihovo podjetje moralo pasti in kdaj, če sploh bodo dobili svoj denar, se zdaj sprašujejo predvsem to, kako je mogoče, da so prvo delno poplačilo svojih terjatev dobili šele po petih letih in da se stečaj vleče že skoraj desetletje in pol.

7 min

Z verižnimi stečaji slovenskih gradbenih podjetij je bila le v nekaj letih na kolenih skoraj vsa slovenska gradbena panoga. Začelo se je z Vegradom leta 2010, naslednje leto nadaljevalo z SCT-jem, še leto pozneje pa s Primorjem, Kraškim zidarjem in Stavbenikom. S padcem koprskega gradbenega podjetja je ostalo na cesti več kot sto delavcev. In če so se ti na začetku spraševali, zakaj je njihovo podjetje moralo pasti in kdaj, če sploh bodo dobili svoj denar, se zdaj sprašujejo predvsem to, kako je mogoče, da so prvo delno poplačilo svojih terjatev dobili šele po petih letih in da se stečaj vleče že skoraj desetletje in pol.

Poslovne krivulje

Tečajnica: Odboj na borzah, kaj sledi?

28. 4. 2026

Po šestih epizodah Tečajnice, v kateri smo iskali boljše načine za upravljanje naših financ, v zadnji epizodi sezone preverjamo, kaj se dogaja na borznih trgih. Ti so se odkar Združene države Amerike vodi Donald Trump zamajali že večkrat. Najprej z napovedjo carin, sledila je vojna v Iranu, ki je povzročila zaprtje hormuške ožine in velik nihaj na borzah. Po velikem padcu v marcu, so borze doživele opazen odboj, a razmere še vedno ostajajo negotove.

15 min

Po šestih epizodah Tečajnice, v kateri smo iskali boljše načine za upravljanje naših financ, v zadnji epizodi sezone preverjamo, kaj se dogaja na borznih trgih. Ti so se odkar Združene države Amerike vodi Donald Trump zamajali že večkrat. Najprej z napovedjo carin, sledila je vojna v Iranu, ki je povzročila zaprtje hormuške ožine in velik nihaj na borzah. Po velikem padcu v marcu, so borze doživele opazen odboj, a razmere še vedno ostajajo negotove.

Skladatelj tedna

John Lewis, 2. del

28. 4. 2026

Skladbe, ki jih je John Lewis namenil svoji primarni zasedbi Modem Jazz Quartetu, so bile globoko zasidrane v evropski klasični tradiciji, predvsem baroku, ki je prav tako uporabljal elemente improvizacije. Modem Jazz Quartet je leta 1958 pripravil album European Windows, posneli so ga ob spremljavi Newyorškega komornega simfoničnega orkestra.

56 min

Skladbe, ki jih je John Lewis namenil svoji primarni zasedbi Modem Jazz Quartetu, so bile globoko zasidrane v evropski klasični tradiciji, predvsem baroku, ki je prav tako uporabljal elemente improvizacije. Modem Jazz Quartet je leta 1958 pripravil album European Windows, posneli so ga ob spremljavi Newyorškega komornega simfoničnega orkestra.

Radijska tribuna

Mariborski turizem cveti

28. 4. 2026

V torkovi Radijski tribuni smo govorili o mariborskem turizmu. Za nami je zimska sezona, ki je postregla z dobrimi rezultati. A mariborski turizem že dolgo ni več samo to – rekordne številke obiskovalcev, novi nazivi in priznanja ter vedno bolj raznolika turistična ponudba postavljajo mesto na zemljevid vse bolj prepoznavnih evropskih destinacij. O vsem tem, pa tudi o izzivih, ki čakajo mariborski turizem, z gostom, direktorjem tukajšnjega Zavoda za turizem Juretom Strucem.

30 min

V torkovi Radijski tribuni smo govorili o mariborskem turizmu. Za nami je zimska sezona, ki je postregla z dobrimi rezultati. A mariborski turizem že dolgo ni več samo to – rekordne številke obiskovalcev, novi nazivi in priznanja ter vedno bolj raznolika turistična ponudba postavljajo mesto na zemljevid vse bolj prepoznavnih evropskih destinacij. O vsem tem, pa tudi o izzivih, ki čakajo mariborski turizem, z gostom, direktorjem tukajšnjega Zavoda za turizem Juretom Strucem.

Naval na šport

Dirka po Romandiji in konec sezone v jadranski ligi za Krko

28. 4. 2026

Kolesarska dirka po Romandiji je naslednja v vrsti dirk svetovne serije. Košarkarji Krke so včeraj sklenili drugi del jadranske lige.

11 min

Kolesarska dirka po Romandiji je naslednja v vrsti dirk svetovne serije. Košarkarji Krke so včeraj sklenili drugi del jadranske lige.

Svetovalni servis

Bolezni, ki jih prenašajo klopi

28. 4. 2026

Klopi so zaradi dokaj tople zime in relativno veliko vlage dejavni že nekaj časa. Slovenija spada med države z najvišjo pojavnostjo lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa. Za tem najpogosteje obolijo prebivalci na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in na območju Ljubljane; lymska borelioza pa je najpogostejša na Goriškem, Gorenjskem in v mursko-soboški regiji. Kako se zaščititi pred vbodi klopov ter kako deluje cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu, boste izvedeli v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo mag. Eva Grilc, zdravnica specialistka v Centru za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

28 min

Klopi so zaradi dokaj tople zime in relativno veliko vlage dejavni že nekaj časa. Slovenija spada med države z najvišjo pojavnostjo lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa. Za tem najpogosteje obolijo prebivalci na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in na območju Ljubljane; lymska borelioza pa je najpogostejša na Goriškem, Gorenjskem in v mursko-soboški regiji. Kako se zaščititi pred vbodi klopov ter kako deluje cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu, boste izvedeli v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo mag. Eva Grilc, zdravnica specialistka v Centru za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 06:00

28. 4. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

115 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Jutranja poročila Radia Maribor

Na današnji dan varnosti pri delu v ospredju pomen zdravega psihosocialnega delovnega okolja

28. 4. 2026

V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Kolegij predsednika Državnega zbora bo odločil o izredni seji za obravnavo sprememb Zakona o vladi · Na današnji dan varnosti pri delu v ospredju pomen zdravega psihosocialnega delovnega okolja · Mariborski turizem cveti; v prvih treh mesecih 15 odstotkov več turistov kot v enakem obdobju lani

9 min

V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Kolegij predsednika Državnega zbora bo odločil o izredni seji za obravnavo sprememb Zakona o vladi · Na današnji dan varnosti pri delu v ospredju pomen zdravega psihosocialnega delovnega okolja · Mariborski turizem cveti; v prvih treh mesecih 15 odstotkov več turistov kot v enakem obdobju lani

Intelekta

Na platformah za trgovanje z dogodki lahko stavite na vse: od vojaških napadov do vremena

28. 4. 2026

Na platformah, kot je Polymarket, se danes lahko stavi na marsikaj. Kdaj bo odprta Hormuška ožina, kdo bo v slovenski vladi, kolikokrat bo jutri tvitnil Trump? Vse od vremena, športnih stav, do vojaških napadov je danes lahko zapakirano kot finančni instrument in potencialni vir zaslužka.

52 min

Na platformah, kot je Polymarket, se danes lahko stavi na marsikaj. Kdaj bo odprta Hormuška ožina, kdo bo v slovenski vladi, kolikokrat bo jutri tvitnil Trump? Vse od vremena, športnih stav, do vojaških napadov je danes lahko zapakirano kot finančni instrument in potencialni vir zaslužka.

Finomeni!

Frontman: Drago Mislej - Mef

28. 4. 2026

Morda ni frontman v najbolj očitnem pomenu besede, je pa vseeno frontman neke cele generacije glasbenikov. Malo je ljudi, ki ne vedo, kdo je Mef.

34 min

Morda ni frontman v najbolj očitnem pomenu besede, je pa vseeno frontman neke cele generacije glasbenikov. Malo je ljudi, ki ne vedo, kdo je Mef.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica

28. 4. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

115 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Lirični utrinek

Carol Ann Duffy: Anonimna

28. 4. 2026

Škotska pesnica in dramatičarka Carol Ann Duffy se je rodila leta 1950 in sodi med najpomembnejše sodobne škotske, britanske in evropske pesnike. O svoji poeziji je nekoč povedala: "V vsaki pesmi skušam razkriti resnico, zato ne more imeti izmišljenega začetka." Prevod Ifigenija Simonovič, interpretacija Ljerka Belak. Posneto 2007.

2 min

Škotska pesnica in dramatičarka Carol Ann Duffy se je rodila leta 1950 in sodi med najpomembnejše sodobne škotske, britanske in evropske pesnike. O svoji poeziji je nekoč povedala: "V vsaki pesmi skušam razkriti resnico, zato ne more imeti izmišljenega začetka." Prevod Ifigenija Simonovič, interpretacija Ljerka Belak. Posneto 2007.

Drugi pogled

Hui Hui Peng, Kitajska

22. 4. 2026

V tokratni rubriki Drugi pogled bomo spoznali mlado učiteljico, ki prihaja iz Kitajske. Hui Hui Peng v Sloveniji živi od leta 2022. Čeprav je prišla k nam predvsem z željo po izobraževanju in pridobivanju novih izkušenj, pa je se tukaj kmalu po prihodu zaljubila, poročila in se z možem iz našega glavnega mesta preselila v Novo Gorico, kjer živi danes. Kaj ji je najbolj všeč v Sloveniji, kako pogosto obišče kitajske restavracije in katero je njeno najljubše prevozno sredstvo – vse to je med drugim povedala kolegici Tadeji Bizilj.

11 min

V tokratni rubriki Drugi pogled bomo spoznali mlado učiteljico, ki prihaja iz Kitajske. Hui Hui Peng v Sloveniji živi od leta 2022. Čeprav je prišla k nam predvsem z željo po izobraževanju in pridobivanju novih izkušenj, pa je se tukaj kmalu po prihodu zaljubila, poročila in se z možem iz našega glavnega mesta preselila v Novo Gorico, kjer živi danes. Kaj ji je najbolj všeč v Sloveniji, kako pogosto obišče kitajske restavracije in katero je njeno najljubše prevozno sredstvo – vse to je med drugim povedala kolegici Tadeji Bizilj.


Čakalna vrsta

Prispevki Drugi pogled

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine