Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V več krajih po državi so bile danes slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je dopoldne položila venec k spomeniku OF v Rožni dolini v Ljubljani. Udeležila se je tudi slovesnosti na Nanosu, kjer so - poleg današnjega praznika - obeležili tudi 84-letnico nanoše bitke, ki je zaznamovala začetek upora proti italijanskim okupatorjem ob zahodni meji. Ob današnjem prazniku sta državljane nagovorila tudi predsednik vlade in predsednik Državnega zbora.
V več krajih po državi so bile danes slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je dopoldne položila venec k spomeniku OF v Rožni dolini v Ljubljani. Udeležila se je tudi slovesnosti na Nanosu, kjer so - poleg današnjega praznika - obeležili tudi 84-letnico nanoše bitke, ki je zaznamovala začetek upora proti italijanskim okupatorjem ob zahodni meji. Ob današnjem prazniku sta državljane nagovorila tudi predsednik vlade in predsednik Državnega zbora.
Nocojšnja oddaja bo izrazito slogovno barvita in glasbeno bogata, saj se bomo prepustili raznovrstnim zvokom, ki segajo od tradicije do sodobnih preobrazb. Podali se bomo na zvočno potovanje, kjer se prepletajo čustvena globina, ritmična razgibanost in kulturna raznolikost. V ospredju bodo melodije, ki nosijo močno dediščino, a hkrati živijo in dihajo v današnjem času. Slišali bomo tako umirjene, introspektivne trenutke kot tudi energične ritme, ki vabijo k gibanju. Naše poti bodo obarvane z močnim utripom romske glasbene dediščine, ki jo bomo raziskovali skozi različne generacije in sloge. Kot veleva tradicija, zadnji ponedeljek v mesecu prinaša še rubriko romskega jezika.
Nocojšnja oddaja bo izrazito slogovno barvita in glasbeno bogata, saj se bomo prepustili raznovrstnim zvokom, ki segajo od tradicije do sodobnih preobrazb. Podali se bomo na zvočno potovanje, kjer se prepletajo čustvena globina, ritmična razgibanost in kulturna raznolikost. V ospredju bodo melodije, ki nosijo močno dediščino, a hkrati živijo in dihajo v današnjem času. Slišali bomo tako umirjene, introspektivne trenutke kot tudi energične ritme, ki vabijo k gibanju. Naše poti bodo obarvane z močnim utripom romske glasbene dediščine, ki jo bomo raziskovali skozi različne generacije in sloge. Kot veleva tradicija, zadnji ponedeljek v mesecu prinaša še rubriko romskega jezika.
Imenitno 20-letno tradicijo delovanja izrisujemo v oddaji s članoma KD Kraški šopek. Zgodbo ohranjanja kulturne dediščine s slovenske in italijanske strani, opisujeta strokovna vodja Miranda Novak in harmonikar Rado Andolšek. V oddaji boste slišali tudi kolegico Simono Moličnik in njen spomin iz leta 2011, o sodelovanju Rada Andolška z Radiem Slovenija.
Imenitno 20-letno tradicijo delovanja izrisujemo v oddaji s članoma KD Kraški šopek. Zgodbo ohranjanja kulturne dediščine s slovenske in italijanske strani, opisujeta strokovna vodja Miranda Novak in harmonikar Rado Andolšek. V oddaji boste slišali tudi kolegico Simono Moličnik in njen spomin iz leta 2011, o sodelovanju Rada Andolška z Radiem Slovenija.
Melodično iskren in ritmično očarljiv – Dvořákov violinski koncert združuje elemente češke plesne glasbe z bujnimi barvami poznoromantične orkestracije. Solist bo Benjamin Beilman, ki v nežne in strastne trenutke dela vnese svojo izraznost. Dirigent Andris Nelsons nas nato z Deseto simfonijo Dmitrija Šostakoviča popelje v povsem drugačen zvočni svet – oster obračun s Stalinovim režimom, ki ga zaznamujejo agresivni ritmi koračnic, disonantne harmonije in globoka žalost. Koncert se bo začel s slovesnim delom Cortège et Litanie Marcela Dupréja, v katerem Jan Liebermann igra na orgle Berlinske filharmonije.
Melodično iskren in ritmično očarljiv – Dvořákov violinski koncert združuje elemente češke plesne glasbe z bujnimi barvami poznoromantične orkestracije. Solist bo Benjamin Beilman, ki v nežne in strastne trenutke dela vnese svojo izraznost. Dirigent Andris Nelsons nas nato z Deseto simfonijo Dmitrija Šostakoviča popelje v povsem drugačen zvočni svet – oster obračun s Stalinovim režimom, ki ga zaznamujejo agresivni ritmi koračnic, disonantne harmonije in globoka žalost. Koncert se bo začel s slovesnim delom Cortège et Litanie Marcela Dupréja, v katerem Jan Liebermann igra na orgle Berlinske filharmonije.
V tokratni oddaji o ljudskih napevih Za en bokal muzike lahko prisluhnete ljudski glasbi, ki opeva jurjevo. Poznajo ga predvsem v izročilu Bele krajine, zaznamuje pa začetek pomladi.
V tokratni oddaji o ljudskih napevih Za en bokal muzike lahko prisluhnete ljudski glasbi, ki opeva jurjevo. Poznajo ga predvsem v izročilu Bele krajine, zaznamuje pa začetek pomladi.
Pravljica o tem, da je včasih lahko pozabljivost naravnost očarljiva, če nam zato ni treba v vrtec in lahko cel dan počnemo kar nas je volja … Pripoveduje: Maša Derganc. Napisala: Darja Marinšek. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Cikel pravljic iz knjižne zbirke Čebelica. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.
Pravljica o tem, da je včasih lahko pozabljivost naravnost očarljiva, če nam zato ni treba v vrtec in lahko cel dan počnemo kar nas je volja … Pripoveduje: Maša Derganc. Napisala: Darja Marinšek. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Cikel pravljic iz knjižne zbirke Čebelica. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Ob današnjem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, so bile po državi številne slovesnosti, na katerih so se spomnili ustanovitve Osvobodilne fronte, osrednje odporniške organizacije na Slovenskem v drugi svetovni vojni. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob prazniku med drugim poudarila, da se moramo zavedati, da demokracija in svoboda nista nikoli samoumevni in da se je za njiju treba boriti. Njej osebno ta dan simbolizira še, da takrat, kadar smo enotni, zmoremo največ in lahko dosežemo največje zmage. Druge teme: - Nemški kancler Merz nakazal možnost,da bo Ukrajina morda morala sprejeti izgubo svojega ozemlja. - V Romuniji se stopnjuje politična kriza, premiera Bolojana čaka glasovanje o nezaupnici. - Koroški Slovenci dobili prvi Leksikon slovenskega narečja v pliberškem okolju.
Ob današnjem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, so bile po državi številne slovesnosti, na katerih so se spomnili ustanovitve Osvobodilne fronte, osrednje odporniške organizacije na Slovenskem v drugi svetovni vojni. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob prazniku med drugim poudarila, da se moramo zavedati, da demokracija in svoboda nista nikoli samoumevni in da se je za njiju treba boriti. Njej osebno ta dan simbolizira še, da takrat, kadar smo enotni, zmoremo največ in lahko dosežemo največje zmage. Druge teme: - Nemški kancler Merz nakazal možnost,da bo Ukrajina morda morala sprejeti izgubo svojega ozemlja. - V Romuniji se stopnjuje politična kriza, premiera Bolojana čaka glasovanje o nezaupnici. - Koroški Slovenci dobili prvi Leksikon slovenskega narečja v pliberškem okolju.
Aleš Učakar: Enakonočja, Andrej Lutman: Zarodek z vratarko, Mitja Velikonja: Po–mišljaj. Recenzije so napisali Tatjana Pregl Kobe, Pia Zala Meden in Jože Štucin.
Aleš Učakar: Enakonočja, Andrej Lutman: Zarodek z vratarko, Mitja Velikonja: Po–mišljaj. Recenzije so napisali Tatjana Pregl Kobe, Pia Zala Meden in Jože Štucin.
Piše Pia Zala Meden, bereta Igor Velše in Eva longyka Marušič. Najnovejša knjiga pesnika in pisatelja Andreja Lutmana Zarodek z vratarko je formalno razdeljena na tri dele: prvi je prozni, drugi pesniški, tretji del pa je dramsko besedilo. Prozni del sestavljajo od nekaj vrstic do nekaj strani dolgi zapiski, ki imajo vsi isti datum: 26. april 1986. Poznavanje pomena, skritega v dataciji odklene celotno delo: na ta dan se je zgodila nesreča v jedrski elektrarni v Černobilu. V začetku besedila je še zaznati obrise zgodbe, ki pa nato bolj in bolj razpada. Razpadanje pomena je vzporednica razpadu življenja po nesreči. Dogajanje v knjigi lahko razumemo kot striktno vezano le na černobilsko nesrečo in na razkrajanje celostne podobe sveta po njej, a v bistvu černobilska nesreča v knjigi predstavlja sodobni, postmoderni svet: tudi v njem je vse razpadlo, pomen so nadomestili možni pomeni in odsotnost Resnice. Svet, v katerem živimo, je enako zastrupljen, nenaraven in iznakažen kot Černobil po katastrofi. Prozni del je dadaističen v svojem aktivnem zoperstavljanju tvorjenju pomena v govorici, ki ironizira intelektualistični žargon in temelji na jezikovnih igrah. V tem delu ne moremo govoriti o sklenjeni, ali nasploh kakršni koli zgodbi: 120 strani besedila se vedno bolj giblje zunaj območja pomena in temelji na ludističnih besednih in jezikovnih igrah. Besede imajo pogosto isti koren ali se razlikujejo le v eni črki in se kot celota ne poigravajo niti na višji sintaktični ravni. Prozni del tematizira odnose med ženskim in moškim spolom, žensko plodnost, spolnost in razvoj zarodka, vsebuje pa tudi družbenokritične komentarje kulture wellnessa, na primer jemanja raznih dodatkov in izvajanja pomlajevalnih tretmajev. Vse to pa so le pomenski prebliski znotraj besedila, ki je na koncu le še izjemno gosto jezikovno poigravanje. V proznem delu nastopa veliko oseb: “plastični pesek” Pruton, Prutonka, Aknarka, Magin, Letalec, Piščalkar, Vohljavka, praktikant Kedves, čigar ime v madžarščini pomeni prijazen, Avatarka, vodja Histrion in Fukarka, ki je včasih tudi Fukinja, in tako naprej. Osebe večinoma spoznavamo prek imena kot tipološke oznake. Drugi del tvori kratka pesem v prostem verzu z naslovom Strah +. Ritem v pesmi gradijo ponavljanja iste stavčne strukture v zaporednih verzih, metaforike ni, so pa zamolki na začetku verzov. Kar je prvotno, to je zamolčano. Izražen je strah lirskega subjekta, skrbijo ga sile, ki vodijo in upravljajo svet. Hkrati je pesem vrnitev na čisti začetek knjige, k opisom oblastniškega razreda, ter prehod na zadnji del, ki je poskus upora. Tretji del je dramska igra, ki obsega okrog trideset strani. Dramsko dogajanje je postavljeno v preddverje podjetja, kjer Vratarka in Upravnica skušata razdreti zabavo ostalih nastopajočih – Vratarja, Pripravnika, Nadzornice, Voznika … Osebe plešejo ob glasbi, ki se predvaja na radiu, in zraven pojejo: “Glasbe ni, zapojmo sami, o gospodar, zapleši še ti,” ali pa: “koga briga in skrbi, rajši rajajmo vsi, pohitimo, pohitimo, gospodarja veselimo, juhej!” Na koncu ostaneta le Vratarka in Vratar, ki ji obljubi, da ji bo napisal priporočilno pismo, da bi lahko postala nadzornica. Predvajajo se poročila, nato spet glasba. Vsebinsko igra ustreza pripovedi Zarodek v času Černobila. V Lutmanovem delu ni razpadel le pomen, temveč tudi slovnica. V velikem delu knjige je popolnoma ignorirana pravilna raba tropičja in z njim povezane velike in male začetnice, veliko je tudi mest, kjer se nam zdi, da gre za tipkarske napake, na primer: “Vse se je zrelo skrivnostno okoli njega.” Takšnih napak je toliko, da že morajo biti namerne; slovnica je torej še eno sredstvo, prek katerega je prikazano razpadanje ustaljenega reda sveta. Vsekakor pa zmotijo slogovni spodrsljaji, na primer uporaba besede “močnil” namesto “postajal je močnejši.” Drugi del besedila na zadnji strani platnice pa deluje, kot da bi bil napisan za neko popolnoma drugo delo: opisuje dogodke in osebe, ki se v knjigi ne pojavijo. Marsikdo se bo gotovo spotaknil tudi ob vulgarnih in tipoloških poimenovanjih ženskih likov Fukarke in Fukinje, tudi drugi ženski liki so pogosto le seksualni objekti. Avtor to sicer skuša problematizirati z epizodo, kjer ima Histrion spolne odnose s “hčerko,” a vulgarni opisi, pripovedovani z njegovega zornega kota, to razveljavijo: “Ujezi ga dejstvo, da je fukarka prenehala z jemanjem kontracepcije z utemeljitvijo: pretirano doziranje s kontracepcijo me naredi frigidno. Ujezi ga, da mora zdaj paziti. Ujezi ga, da naj fuka na poteg. Jezen nase se spusti vanjo, ko mu strela spara telo.” Težko si predstavljamo, da bi bili moški liki opisovani in poimenovani na enak način kot obravnavani ženski liki. Delo Andreja Lutmana Zarodek z vratarko je zanimivo predvsem zato, ker močno odstopa od osebnoizpovedne in avtofikcijske literature, ki trenutno prevladuje v slovenski literarni produkciji. Formalna intrigantnost dela za seboj skriva jezikovne in slogovne nedoslednosti, problematičen prikaz ženskih likov in družbeno kritičnost na prvo žogo. Zarodek z vratarko deluje kot kolaž idej, prebliskov in imenitnih jezikovnih domislic, ki pa bi najbolje delovale močno zgoščene v pesniško obliko.
Piše Pia Zala Meden, bereta Igor Velše in Eva longyka Marušič. Najnovejša knjiga pesnika in pisatelja Andreja Lutmana Zarodek z vratarko je formalno razdeljena na tri dele: prvi je prozni, drugi pesniški, tretji del pa je dramsko besedilo. Prozni del sestavljajo od nekaj vrstic do nekaj strani dolgi zapiski, ki imajo vsi isti datum: 26. april 1986. Poznavanje pomena, skritega v dataciji odklene celotno delo: na ta dan se je zgodila nesreča v jedrski elektrarni v Černobilu. V začetku besedila je še zaznati obrise zgodbe, ki pa nato bolj in bolj razpada. Razpadanje pomena je vzporednica razpadu življenja po nesreči. Dogajanje v knjigi lahko razumemo kot striktno vezano le na černobilsko nesrečo in na razkrajanje celostne podobe sveta po njej, a v bistvu černobilska nesreča v knjigi predstavlja sodobni, postmoderni svet: tudi v njem je vse razpadlo, pomen so nadomestili možni pomeni in odsotnost Resnice. Svet, v katerem živimo, je enako zastrupljen, nenaraven in iznakažen kot Černobil po katastrofi. Prozni del je dadaističen v svojem aktivnem zoperstavljanju tvorjenju pomena v govorici, ki ironizira intelektualistični žargon in temelji na jezikovnih igrah. V tem delu ne moremo govoriti o sklenjeni, ali nasploh kakršni koli zgodbi: 120 strani besedila se vedno bolj giblje zunaj območja pomena in temelji na ludističnih besednih in jezikovnih igrah. Besede imajo pogosto isti koren ali se razlikujejo le v eni črki in se kot celota ne poigravajo niti na višji sintaktični ravni. Prozni del tematizira odnose med ženskim in moškim spolom, žensko plodnost, spolnost in razvoj zarodka, vsebuje pa tudi družbenokritične komentarje kulture wellnessa, na primer jemanja raznih dodatkov in izvajanja pomlajevalnih tretmajev. Vse to pa so le pomenski prebliski znotraj besedila, ki je na koncu le še izjemno gosto jezikovno poigravanje. V proznem delu nastopa veliko oseb: “plastični pesek” Pruton, Prutonka, Aknarka, Magin, Letalec, Piščalkar, Vohljavka, praktikant Kedves, čigar ime v madžarščini pomeni prijazen, Avatarka, vodja Histrion in Fukarka, ki je včasih tudi Fukinja, in tako naprej. Osebe večinoma spoznavamo prek imena kot tipološke oznake. Drugi del tvori kratka pesem v prostem verzu z naslovom Strah +. Ritem v pesmi gradijo ponavljanja iste stavčne strukture v zaporednih verzih, metaforike ni, so pa zamolki na začetku verzov. Kar je prvotno, to je zamolčano. Izražen je strah lirskega subjekta, skrbijo ga sile, ki vodijo in upravljajo svet. Hkrati je pesem vrnitev na čisti začetek knjige, k opisom oblastniškega razreda, ter prehod na zadnji del, ki je poskus upora. Tretji del je dramska igra, ki obsega okrog trideset strani. Dramsko dogajanje je postavljeno v preddverje podjetja, kjer Vratarka in Upravnica skušata razdreti zabavo ostalih nastopajočih – Vratarja, Pripravnika, Nadzornice, Voznika … Osebe plešejo ob glasbi, ki se predvaja na radiu, in zraven pojejo: “Glasbe ni, zapojmo sami, o gospodar, zapleši še ti,” ali pa: “koga briga in skrbi, rajši rajajmo vsi, pohitimo, pohitimo, gospodarja veselimo, juhej!” Na koncu ostaneta le Vratarka in Vratar, ki ji obljubi, da ji bo napisal priporočilno pismo, da bi lahko postala nadzornica. Predvajajo se poročila, nato spet glasba. Vsebinsko igra ustreza pripovedi Zarodek v času Černobila. V Lutmanovem delu ni razpadel le pomen, temveč tudi slovnica. V velikem delu knjige je popolnoma ignorirana pravilna raba tropičja in z njim povezane velike in male začetnice, veliko je tudi mest, kjer se nam zdi, da gre za tipkarske napake, na primer: “Vse se je zrelo skrivnostno okoli njega.” Takšnih napak je toliko, da že morajo biti namerne; slovnica je torej še eno sredstvo, prek katerega je prikazano razpadanje ustaljenega reda sveta. Vsekakor pa zmotijo slogovni spodrsljaji, na primer uporaba besede “močnil” namesto “postajal je močnejši.” Drugi del besedila na zadnji strani platnice pa deluje, kot da bi bil napisan za neko popolnoma drugo delo: opisuje dogodke in osebe, ki se v knjigi ne pojavijo. Marsikdo se bo gotovo spotaknil tudi ob vulgarnih in tipoloških poimenovanjih ženskih likov Fukarke in Fukinje, tudi drugi ženski liki so pogosto le seksualni objekti. Avtor to sicer skuša problematizirati z epizodo, kjer ima Histrion spolne odnose s “hčerko,” a vulgarni opisi, pripovedovani z njegovega zornega kota, to razveljavijo: “Ujezi ga dejstvo, da je fukarka prenehala z jemanjem kontracepcije z utemeljitvijo: pretirano doziranje s kontracepcijo me naredi frigidno. Ujezi ga, da mora zdaj paziti. Ujezi ga, da naj fuka na poteg. Jezen nase se spusti vanjo, ko mu strela spara telo.” Težko si predstavljamo, da bi bili moški liki opisovani in poimenovani na enak način kot obravnavani ženski liki. Delo Andreja Lutmana Zarodek z vratarko je zanimivo predvsem zato, ker močno odstopa od osebnoizpovedne in avtofikcijske literature, ki trenutno prevladuje v slovenski literarni produkciji. Formalna intrigantnost dela za seboj skriva jezikovne in slogovne nedoslednosti, problematičen prikaz ženskih likov in družbeno kritičnost na prvo žogo. Zarodek z vratarko deluje kot kolaž idej, prebliskov in imenitnih jezikovnih domislic, ki pa bi najbolje delovale močno zgoščene v pesniško obliko.
Piše Jože Štucin, bereta Igor Velše in Ava Longyka Marušič. Po–mišljaj je zbirka osemnajstih besedil, ki jih je Mitja Velikonja napisal za različne namene. Nekaj je esejev, ostalo pa so razni predgovori, nagovori, spremne besede in recenzije del drugih avtorjev, celo besedila z zavihkov knjig ali gledaliških listov; spremljajoče fotografije pa so nekakšni intelektualni utrinki s potovanj po svetu. Zelo pester nabor izbranih besedil je avtor za tokratno izdajo delno priredil in osvežil, nekatere zapise je korigiral in ažuriral na način, da bolj ustrezajo sedanjemu trenutku. Bralca, kljub časovni oddaljenosti vsebine, tu so recimo tudi zapisi, ki se navezujejo na nekdaj skupno državo, še vedno opominjajo, da "na zahodu ni nič novega", še več, da na svetu, ni nič novega. Ali kot avtor v predgovoru z naslovom Metuljček iz rezalne žice, lepo pojasni: "Nenazadnje, je bilo v zgodovini kadarkoli kako drugače? Oblike, strategije in tehnike nadvlade ljudi se spreminjajo, da bi oblast ostala nedotaknjena – spreminjajo in prilagajajo pa se tudi oblike, strategije in tehnike rezistence in emancipacije, ki jo sproti rušijo." Svet je igra jojo, bi pomislili, je boj med dobrim in zlom, popolna preslikava risanke o Tomu in Jerryu, ki v pop kulturi izjemno natančno slika realnost. Primerjava naj mi bo oproščena, saj se tudi Velikonja pogosto ukvarja s sistemi popularne kreativnosti, rokenrola in reperskih gurujev, Hollywood pa je tako ali drugače kreator duhovnega stanja sveta, še več, v tem "bodljikavem" gozdu na nas prežita tako razodetje kot tudi satan civilizacije. Kljub široki časovni amplitudi – najstarejša besedila so stara že četrt stoletja –pretakanje časa ne more škodovati; vsi zapisi so aktualni ne glede na zgodovinske okoliščine. Pri Velikonji gre namreč za način pisanja, ki izhaja iz kritične analize vsakokratnega družbenega in političnega stanja, zato je humanistično angažirano in intelektualno prečiščeno, nemalokrat ironično, polemično, celo zajedljivo, saj avtor ne odstopa od svojih stališč. Njegova družbena kritika izhaja iz pozicije levo usmerjene kulturološke znanosti, kjer ni prostora za zatohle nacionalistične dinozavre ali kapitalistične neoliberalizme vseh vrst, ki vedno znova in znova skušajo klestiti svobodomiselne duhove, človekovo umsko in siceršnjo svobodo, da ne govorimo o pravicah, ter jih skušajo reducirati na stanje podrejenosti ljudi kapitalu, ideologijam in strukturam sveta, ki temeljijo na razlikovanju človeštva na liderje in podanike, na bogate in revne, na svobodne in zasužnjene. Če zaobljimo nekoliko bolj dramatično, pa vseeno: teksti v knjigi Po–mišljaj na polno kažejo bistro-umnost, pronicljivo iskanje odgovorov na temeljna vprašanja. Če začnemo na začetku: človek se ne rodi po svoji volji; pade na svet in ta svet postane njegov utelešeni dom. Že na tej točki se pričnejo njegovi po–mišljaji. In potem vse do smrti in nemara še čez, se mu odpirajo vprašanja o identiteti, vlogi na svetu, pravicah, dolžnostih, svobodi in vrednosti svoje eksistence. Ni konca dilem; ko se ravno razvnamejo, pa se osebek stopi z vesoljem in vse je spet tako, kot je bilo pred rojstvom. Ja, ko beremo salamensko zanimivo knjigo, smo priče izumu hrepenenja vseh znanstvenikov, analitikov, mislečih ljudi, priče smo izumu perpetuum mobila, nenehnega vračanja istega, brez ostankov in izgub pri morebitnem trenju. Avtor izhaja iz spoznanja o "nemogoči sedanjosti", saj žaromet obtožbe sije v obraz posameznika tako v antiki, kot v srednjem veku, komunizmu ali v samicah neoliberalnega sveta ... Svet je arest, vsi smo ujeti, vsi smo zaprti v Alkatrazu, ki ga tista narcistična glomaznost in poosebljena defektnost zadnje ameriške nanizanke spet hoče aktivirati, oživiti, osmisliti. Alora, tu je sedaj aktualen Arestej, ki se iskreno bori za preživetje Evridike, a je bil na koncu, lej jo miselno hudičevko, kaznovan, in je izgubil svoje čebele. Kazen pa je bila še hujša, kot samo ekonomska. Njegova dobromisleča nrav se je morala očistiti in se darovati bogovom. Kot slehernik, ki ga za svoj ponucljiv artikel jemlje država, sistem, politika, oblast ... Je pač padel v nemilost "nemogoče sedanjosti", tako nekoč kot včeraj in tudi danes. Velikonja temeljito preverja sedanjost, ponovno premišljuje o vlogi subjekta v družbi, ki valovi od demokracije k teokraciji, od ideologije do ideologije in jo preplavljajo pop kultura, rokenrol, naci-onalizmi, stanje stvari same po sebi, pa kreativnost politik, vibriranje smisla. Knjiga Po–mišljaj je čista analiza socioloških (dis)funkcij časa. Vse ga pritegne, celo bistroumnost Jugoslovanskih glasbenih ikon: "Potem so prišli, kot pravi Djordje Balašević, prišli popovi, pa lopovi, od vsepovsod ispuzali so grabljivci pa lažljivci pa snalažljivci." Vse kulminira v raznih oblikah nadzora nad posameznikom, ki je vedno podrejeni, nusproduktni, pomanjšani del sistema. Človek izza sosednjih blokovskih vrat je tvoj človek, je molekula sivine, ki jo izbrani, vzvišeni, od Sistema poklicani vedno gnetejo po svoji podobi. Tudi eksperimenti naše polpreteklosti (samoupravni socializem, pa te reči) so obilno razčiščeni, ampak tokrat zares, razkrinkani in pojasnjeni. Vsaj v nekaterih poglavjih, za podpisanega še najbolj eksplicitno v zelo kratki spremni besedi za knjigo Olega Sinjeokega, kjer z eno potezo, tako v haiku maniri, perfektno izriše pomen jugo rokenrola z mislijo: "Če kje, je Jugoslavija zares zaživela in še danes živi na jugoslovanski glasbeni scen!" Drugi zapis, ki je tudi krvavo aktualen, ima naslov Stari odgovori novim vprašanjem. Tu avtor preplete lucidne misli o političnem plakatu, ki mu lepo doda artistično noto z razširivijo besede v – plaka(r)t. Za mlajše bralce bo to že kar nova tema, odkritje, "starejšim", pa bo tekst obudil spomine ne ključne dogodke razkroja Jugoslavije iz časa "plakatnih afer". Če povzamemo iz tega teksta in s tem naredimo krivico ostalim sedemnajstim zapisom, ki so zelo široko zastavljeni, bogato raznorodni in prepričljivo zapisani, bomo citirali tale sugestivni pasus: "Jugoslavija kot najbolj napredna, liberalna in odprta med evropskimi socialističnimi državami je najbolj krvavo razpadla, njen avtentični protifašizem se je sprevrgel v najhujše nacionalizme, njena s težavo izpogajana solidarnost v nepredstavljive morije."
Piše Jože Štucin, bereta Igor Velše in Ava Longyka Marušič. Po–mišljaj je zbirka osemnajstih besedil, ki jih je Mitja Velikonja napisal za različne namene. Nekaj je esejev, ostalo pa so razni predgovori, nagovori, spremne besede in recenzije del drugih avtorjev, celo besedila z zavihkov knjig ali gledaliških listov; spremljajoče fotografije pa so nekakšni intelektualni utrinki s potovanj po svetu. Zelo pester nabor izbranih besedil je avtor za tokratno izdajo delno priredil in osvežil, nekatere zapise je korigiral in ažuriral na način, da bolj ustrezajo sedanjemu trenutku. Bralca, kljub časovni oddaljenosti vsebine, tu so recimo tudi zapisi, ki se navezujejo na nekdaj skupno državo, še vedno opominjajo, da "na zahodu ni nič novega", še več, da na svetu, ni nič novega. Ali kot avtor v predgovoru z naslovom Metuljček iz rezalne žice, lepo pojasni: "Nenazadnje, je bilo v zgodovini kadarkoli kako drugače? Oblike, strategije in tehnike nadvlade ljudi se spreminjajo, da bi oblast ostala nedotaknjena – spreminjajo in prilagajajo pa se tudi oblike, strategije in tehnike rezistence in emancipacije, ki jo sproti rušijo." Svet je igra jojo, bi pomislili, je boj med dobrim in zlom, popolna preslikava risanke o Tomu in Jerryu, ki v pop kulturi izjemno natančno slika realnost. Primerjava naj mi bo oproščena, saj se tudi Velikonja pogosto ukvarja s sistemi popularne kreativnosti, rokenrola in reperskih gurujev, Hollywood pa je tako ali drugače kreator duhovnega stanja sveta, še več, v tem "bodljikavem" gozdu na nas prežita tako razodetje kot tudi satan civilizacije. Kljub široki časovni amplitudi – najstarejša besedila so stara že četrt stoletja –pretakanje časa ne more škodovati; vsi zapisi so aktualni ne glede na zgodovinske okoliščine. Pri Velikonji gre namreč za način pisanja, ki izhaja iz kritične analize vsakokratnega družbenega in političnega stanja, zato je humanistično angažirano in intelektualno prečiščeno, nemalokrat ironično, polemično, celo zajedljivo, saj avtor ne odstopa od svojih stališč. Njegova družbena kritika izhaja iz pozicije levo usmerjene kulturološke znanosti, kjer ni prostora za zatohle nacionalistične dinozavre ali kapitalistične neoliberalizme vseh vrst, ki vedno znova in znova skušajo klestiti svobodomiselne duhove, človekovo umsko in siceršnjo svobodo, da ne govorimo o pravicah, ter jih skušajo reducirati na stanje podrejenosti ljudi kapitalu, ideologijam in strukturam sveta, ki temeljijo na razlikovanju človeštva na liderje in podanike, na bogate in revne, na svobodne in zasužnjene. Če zaobljimo nekoliko bolj dramatično, pa vseeno: teksti v knjigi Po–mišljaj na polno kažejo bistro-umnost, pronicljivo iskanje odgovorov na temeljna vprašanja. Če začnemo na začetku: človek se ne rodi po svoji volji; pade na svet in ta svet postane njegov utelešeni dom. Že na tej točki se pričnejo njegovi po–mišljaji. In potem vse do smrti in nemara še čez, se mu odpirajo vprašanja o identiteti, vlogi na svetu, pravicah, dolžnostih, svobodi in vrednosti svoje eksistence. Ni konca dilem; ko se ravno razvnamejo, pa se osebek stopi z vesoljem in vse je spet tako, kot je bilo pred rojstvom. Ja, ko beremo salamensko zanimivo knjigo, smo priče izumu hrepenenja vseh znanstvenikov, analitikov, mislečih ljudi, priče smo izumu perpetuum mobila, nenehnega vračanja istega, brez ostankov in izgub pri morebitnem trenju. Avtor izhaja iz spoznanja o "nemogoči sedanjosti", saj žaromet obtožbe sije v obraz posameznika tako v antiki, kot v srednjem veku, komunizmu ali v samicah neoliberalnega sveta ... Svet je arest, vsi smo ujeti, vsi smo zaprti v Alkatrazu, ki ga tista narcistična glomaznost in poosebljena defektnost zadnje ameriške nanizanke spet hoče aktivirati, oživiti, osmisliti. Alora, tu je sedaj aktualen Arestej, ki se iskreno bori za preživetje Evridike, a je bil na koncu, lej jo miselno hudičevko, kaznovan, in je izgubil svoje čebele. Kazen pa je bila še hujša, kot samo ekonomska. Njegova dobromisleča nrav se je morala očistiti in se darovati bogovom. Kot slehernik, ki ga za svoj ponucljiv artikel jemlje država, sistem, politika, oblast ... Je pač padel v nemilost "nemogoče sedanjosti", tako nekoč kot včeraj in tudi danes. Velikonja temeljito preverja sedanjost, ponovno premišljuje o vlogi subjekta v družbi, ki valovi od demokracije k teokraciji, od ideologije do ideologije in jo preplavljajo pop kultura, rokenrol, naci-onalizmi, stanje stvari same po sebi, pa kreativnost politik, vibriranje smisla. Knjiga Po–mišljaj je čista analiza socioloških (dis)funkcij časa. Vse ga pritegne, celo bistroumnost Jugoslovanskih glasbenih ikon: "Potem so prišli, kot pravi Djordje Balašević, prišli popovi, pa lopovi, od vsepovsod ispuzali so grabljivci pa lažljivci pa snalažljivci." Vse kulminira v raznih oblikah nadzora nad posameznikom, ki je vedno podrejeni, nusproduktni, pomanjšani del sistema. Človek izza sosednjih blokovskih vrat je tvoj človek, je molekula sivine, ki jo izbrani, vzvišeni, od Sistema poklicani vedno gnetejo po svoji podobi. Tudi eksperimenti naše polpreteklosti (samoupravni socializem, pa te reči) so obilno razčiščeni, ampak tokrat zares, razkrinkani in pojasnjeni. Vsaj v nekaterih poglavjih, za podpisanega še najbolj eksplicitno v zelo kratki spremni besedi za knjigo Olega Sinjeokega, kjer z eno potezo, tako v haiku maniri, perfektno izriše pomen jugo rokenrola z mislijo: "Če kje, je Jugoslavija zares zaživela in še danes živi na jugoslovanski glasbeni scen!" Drugi zapis, ki je tudi krvavo aktualen, ima naslov Stari odgovori novim vprašanjem. Tu avtor preplete lucidne misli o političnem plakatu, ki mu lepo doda artistično noto z razširivijo besede v – plaka(r)t. Za mlajše bralce bo to že kar nova tema, odkritje, "starejšim", pa bo tekst obudil spomine ne ključne dogodke razkroja Jugoslavije iz časa "plakatnih afer". Če povzamemo iz tega teksta in s tem naredimo krivico ostalim sedemnajstim zapisom, ki so zelo široko zastavljeni, bogato raznorodni in prepričljivo zapisani, bomo citirali tale sugestivni pasus: "Jugoslavija kot najbolj napredna, liberalna in odprta med evropskimi socialističnimi državami je najbolj krvavo razpadla, njen avtentični protifašizem se je sprevrgel v najhujše nacionalizme, njena s težavo izpogajana solidarnost v nepredstavljive morije."
Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Zbirka Enakonočja Aleša Učakarja je poezija velike eksistencialne razprtosti in ranljivosti pesnika, ki gre vase in v jezik intimno, a z zrelejšim soočanjem z moralnim propadom družbe in bivanjsko tesnobo. Pri ustvarjanju ga žene zanesljiv občutek, da ima njegovo početje smisel. Videti je, da pisanje pesmi zanj ni nekaj varnega in obvladljivega, še manj le prijetno opravilo v prostem času. Je razgaljanje samotnega premišljevalca pred bralci, predvsem pa pred samim seboj. Je meditacija lirskega glasnika, ki v zadnji pesmi fermijev paradoks v zadnjem verzu samemu sebi dahne: »kje vendar sploh je kdorkoli?« Kmalu po prvi prozni objavi Veliki Mhrann iz leta 1996 je Učakar s pesniško zbirko Mesta tihe sreče vstopil v svet poezije. Pesmi so prežete s subtilno melanholijo in razmišljanjem o osamljenosti in krhkosti medsebojnih odnosov. Pesniškemu prvencu, zasnovanemu na ravnovesju med svetlobo in melanholijo in intimnem iskanju miru in sreče, je šele po četrt stoletja sledila zbirka pesmi Naposled, katere del zlovešče opisuje moralni propad družbe, kjer človek podobno kot v Orwellovem romanu 1984 postane sofisticiran stroj za evtanazijo duše. Lirski subjekt pri tem ohranja svojo prepoznavno noto raziskovanja notranjih svetov in tihih trenutkov, kot se kaže v pesmi Čarobno jutro, kjer ugotavlja, da mora včasih kako jutro nahraniti vsa nadaljnja, s svojimi presenetljivimi strastmi pojiti poznejša hrepenenja ter s svojo nezasluženo srečo dojiti njihovo vsakdanjost in starčevsko čemernost. A če ta zbirka pomeni pesnikov obračun s svetom, potem mu naslednja prinaša pomiritev s seboj in premik od zunanje kritike k notranji harmoniji, kjer sprejme, da bivanje vedno niha med skrajnostmi. V tretji zbirki z zelo povednim naslovom Enakonočja valovi niz štiridesetih skrbno izbranih in urejenih pesmi v prostem verzu (napisanih s samimi malimi črkami in skoraj brez ločil), ki raziskujejo krhko ravnovesje med osebnimi čustvi in širšim bivanjem. Zbirka ni intelektualistično hermetična, ni zastavljena kot ena izmed konstitutivnih liričnih zasnov 20. stoletja, pesnikova čustvena nota je bralcu dosegljiva. Treba ji je ne le prisluhniti, ampak tudi poiskati bistvo njenega poetičnega sporočila. Pri poglabljanju v posamezne pesmi je zgovoren vsak detajl, ki tudi izza na prvi pogled jasnega motiva ponuja presenetljive obrate. Pesmi lahko z nekaj besedami prikličejo v našo zavest cele romane, vesolja spominov avtorja, ki nima strogo vnaprej določene smeri, temveč se odpira na vse strani bivajočega in se manifestira v širokem emocionalnem razponu, vključujoč negativna in pozitivna čustva. Že uvodna kitica v prvo pesem človek in reka bralca popelje v intimni svet, ki pa ni le idealiziran, temveč ga zaznamuje tudi krhkost. Sprimeva se, pravi, v trenutku odpre telo zmehčane, zrele pore. Sprostijo se obljube in skomine, kriki, potajeni vzdihi. Seževa si v medžilje in se prelijeva. V pesmi ostanki dneva pa avtor spretno prehaja med občutki zastrtosti vase in stanji popolne, mirne sreče: »na kak tak dan / bi samo molčal / zaprl zapahe / in molčal / presahli so slapovi / preutrujene reke / naveličani grobovi / ujet v vračanje vedno istega // in prideš mimo / dih tvojih bokov / na moji pesmi / in verzi padajo / iz partiture / in dan se nagne / viseče zavese / razpirajo / kar bi moralo ostati prikrito / in tak dan / miroljubno / mine.« Pesnik, čigar kašelj je kot bolhe redni spremljevalec v pesmi prokrastinacija, čaka na marec, ki nikoli ne pride, a ga na koncu, ko je opustil že vse upe, le odkrije. In ima znova še leto dni časa. Če je bilo čakanje v prejšnji zbirki mučno, polno tesnobe in občutka, da zamujamo zadnji vlak pred katastrofo, postane v tej zbirki bolj kontemplativno, potrpežljivo. V pesmi hipna zaznava smo neposredna priča osupljivim zaznavam, ki se izogibajoč se soncu plazijo vzdolž časa in čez stoletja tišine prehajajo v komaj verjetno dozdevnost. V prejšnji zbirki je bila tišina grozeča in težka, tu je domala zdravilna, saj je prostor, v katerem pesnik končno lahko prisluhne svojim mislim in najde mir sredi svetovnega kaosa, odrešujoč. Svet, v katerem živimo, je krut in neusmiljen, zdi se, da je obrnjen na glavo. Aleš Učakar ga opazuje z vsemi značilnostmi časa, v katerem biva, ko na koncu pesmi chiaroscuro zapiše: »To je ta naš svet, premalokdaj ga obžari oko, da se razpeni v brezdanje nebo.« Čustveno doživetje ponuja le priložnost, da premisli svoje osebno doživljanje. Resničnost ne more zares prodreti v pesem, večinoma se le sprehaja po površini, saj pesnik šele po doživetju išče smisel v lastni izpovedi. Nastanek pesmi in sama pesem sta navadno skrivnost, ki se ji lirski subjekt lahko približa le v globoki kontemplaciji s seboj. Ne le, da izostri čustva in z enigmatičnim besedilom vzpostavi kompleksno besedilo, ki tudi od bralca zahteva pozorno branje, temveč vanj vpne tudi drugačno, izvirno, v lirično govorico uprizorjeno pripoved. V mnogih tradicijah je enakonočje magičen čas spodbujanja k povezovanju z naravo in notranjo preobrazbo. Simbolizira popolno ravnovesje med svetlobo in temo, dnevom in nočjo. Označuje prelomno točko v naravi, ki prinaša harmonijo, prenovo in enakopravnost nasprotij – jin in jang. Pomladno enakonočje simbolizira rast in novo življenje, jesensko pa hvaležnost in opuščanje starega. V tem kontekstu naslov zbirke namiguje na trenutek mirovanja ali prevešanja, kar se v pesmih zrcali skozi motiviko čakanja in minevanja časa. V prejšnji zbirki je bil pesnik ranljiv, podvržen bolečini in propadu kot svet okoli njega, v tej je vzpostavil ravnovesje. Navidezno prikrita erotika v pesmi vrata tvojega doma se vrne kot uteha, ki vsaj za trenutek zapolni bivanjsko praznino: ko »zavesa obarva stanovanje v dom … da lahko pridem k tebi tudi na vlažen dan / in da mi ni treba oditi, kadar bi raje ostal.« Primerjava med zbirkama Naposled in Enakonočja razkriva zanimiv pesniški obrat, kjer se Učakarjev temačni nihilizem preobrazi v iskanje krhkega miru. Od kaosa k redu. V obeh zbirkah uporablja nekatere ključne motive, ki pa v vsaki knjigi dobijo drugačen pomen. Pri prvi prevladuje mrak, svetloba je varljiva ali ugaša pod težo civilizacijskega propada, kar simbolizira konec in brezizhodnost. V drugi sta v dialogu svetloba in tema. Ni več boja za prevlado, temveč sprejemanje, da ena brez druge ne obstajata, saj motiv sončnega obrata postane simbol za trenutek, ko se obe sili srečata v mirovanju. V zadnji pesmi fermijev paradoks avtor črpa iz zgodovine spomina, iz položaja, ki simbolizira premor, umik in prostor za drugačen pogled. Njegovi poetični razmisleki razumljivo odpirajo premislek o vsem, kar v današnjem turbulentnem času sprejemamo kot samoumevno. Pri upesnjevanju drobcev zgodb, ki so tematsko tako sodobno aktualne kot univerzalno človeške, hodi po tenki napeti vrvi, kjer prihajajo na površje najbolj ekspresivne podobe in čustva. Vsaka pesem v zbirki Enakonočja prinaša ogromno, treba je le do zadnjega verza potovati po njej in jo odkrivati kot neraziskano pokrajino. »Kje vendar sploh je kdorkoli?«
Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Zbirka Enakonočja Aleša Učakarja je poezija velike eksistencialne razprtosti in ranljivosti pesnika, ki gre vase in v jezik intimno, a z zrelejšim soočanjem z moralnim propadom družbe in bivanjsko tesnobo. Pri ustvarjanju ga žene zanesljiv občutek, da ima njegovo početje smisel. Videti je, da pisanje pesmi zanj ni nekaj varnega in obvladljivega, še manj le prijetno opravilo v prostem času. Je razgaljanje samotnega premišljevalca pred bralci, predvsem pa pred samim seboj. Je meditacija lirskega glasnika, ki v zadnji pesmi fermijev paradoks v zadnjem verzu samemu sebi dahne: »kje vendar sploh je kdorkoli?« Kmalu po prvi prozni objavi Veliki Mhrann iz leta 1996 je Učakar s pesniško zbirko Mesta tihe sreče vstopil v svet poezije. Pesmi so prežete s subtilno melanholijo in razmišljanjem o osamljenosti in krhkosti medsebojnih odnosov. Pesniškemu prvencu, zasnovanemu na ravnovesju med svetlobo in melanholijo in intimnem iskanju miru in sreče, je šele po četrt stoletja sledila zbirka pesmi Naposled, katere del zlovešče opisuje moralni propad družbe, kjer človek podobno kot v Orwellovem romanu 1984 postane sofisticiran stroj za evtanazijo duše. Lirski subjekt pri tem ohranja svojo prepoznavno noto raziskovanja notranjih svetov in tihih trenutkov, kot se kaže v pesmi Čarobno jutro, kjer ugotavlja, da mora včasih kako jutro nahraniti vsa nadaljnja, s svojimi presenetljivimi strastmi pojiti poznejša hrepenenja ter s svojo nezasluženo srečo dojiti njihovo vsakdanjost in starčevsko čemernost. A če ta zbirka pomeni pesnikov obračun s svetom, potem mu naslednja prinaša pomiritev s seboj in premik od zunanje kritike k notranji harmoniji, kjer sprejme, da bivanje vedno niha med skrajnostmi. V tretji zbirki z zelo povednim naslovom Enakonočja valovi niz štiridesetih skrbno izbranih in urejenih pesmi v prostem verzu (napisanih s samimi malimi črkami in skoraj brez ločil), ki raziskujejo krhko ravnovesje med osebnimi čustvi in širšim bivanjem. Zbirka ni intelektualistično hermetična, ni zastavljena kot ena izmed konstitutivnih liričnih zasnov 20. stoletja, pesnikova čustvena nota je bralcu dosegljiva. Treba ji je ne le prisluhniti, ampak tudi poiskati bistvo njenega poetičnega sporočila. Pri poglabljanju v posamezne pesmi je zgovoren vsak detajl, ki tudi izza na prvi pogled jasnega motiva ponuja presenetljive obrate. Pesmi lahko z nekaj besedami prikličejo v našo zavest cele romane, vesolja spominov avtorja, ki nima strogo vnaprej določene smeri, temveč se odpira na vse strani bivajočega in se manifestira v širokem emocionalnem razponu, vključujoč negativna in pozitivna čustva. Že uvodna kitica v prvo pesem človek in reka bralca popelje v intimni svet, ki pa ni le idealiziran, temveč ga zaznamuje tudi krhkost. Sprimeva se, pravi, v trenutku odpre telo zmehčane, zrele pore. Sprostijo se obljube in skomine, kriki, potajeni vzdihi. Seževa si v medžilje in se prelijeva. V pesmi ostanki dneva pa avtor spretno prehaja med občutki zastrtosti vase in stanji popolne, mirne sreče: »na kak tak dan / bi samo molčal / zaprl zapahe / in molčal / presahli so slapovi / preutrujene reke / naveličani grobovi / ujet v vračanje vedno istega // in prideš mimo / dih tvojih bokov / na moji pesmi / in verzi padajo / iz partiture / in dan se nagne / viseče zavese / razpirajo / kar bi moralo ostati prikrito / in tak dan / miroljubno / mine.« Pesnik, čigar kašelj je kot bolhe redni spremljevalec v pesmi prokrastinacija, čaka na marec, ki nikoli ne pride, a ga na koncu, ko je opustil že vse upe, le odkrije. In ima znova še leto dni časa. Če je bilo čakanje v prejšnji zbirki mučno, polno tesnobe in občutka, da zamujamo zadnji vlak pred katastrofo, postane v tej zbirki bolj kontemplativno, potrpežljivo. V pesmi hipna zaznava smo neposredna priča osupljivim zaznavam, ki se izogibajoč se soncu plazijo vzdolž časa in čez stoletja tišine prehajajo v komaj verjetno dozdevnost. V prejšnji zbirki je bila tišina grozeča in težka, tu je domala zdravilna, saj je prostor, v katerem pesnik končno lahko prisluhne svojim mislim in najde mir sredi svetovnega kaosa, odrešujoč. Svet, v katerem živimo, je krut in neusmiljen, zdi se, da je obrnjen na glavo. Aleš Učakar ga opazuje z vsemi značilnostmi časa, v katerem biva, ko na koncu pesmi chiaroscuro zapiše: »To je ta naš svet, premalokdaj ga obžari oko, da se razpeni v brezdanje nebo.« Čustveno doživetje ponuja le priložnost, da premisli svoje osebno doživljanje. Resničnost ne more zares prodreti v pesem, večinoma se le sprehaja po površini, saj pesnik šele po doživetju išče smisel v lastni izpovedi. Nastanek pesmi in sama pesem sta navadno skrivnost, ki se ji lirski subjekt lahko približa le v globoki kontemplaciji s seboj. Ne le, da izostri čustva in z enigmatičnim besedilom vzpostavi kompleksno besedilo, ki tudi od bralca zahteva pozorno branje, temveč vanj vpne tudi drugačno, izvirno, v lirično govorico uprizorjeno pripoved. V mnogih tradicijah je enakonočje magičen čas spodbujanja k povezovanju z naravo in notranjo preobrazbo. Simbolizira popolno ravnovesje med svetlobo in temo, dnevom in nočjo. Označuje prelomno točko v naravi, ki prinaša harmonijo, prenovo in enakopravnost nasprotij – jin in jang. Pomladno enakonočje simbolizira rast in novo življenje, jesensko pa hvaležnost in opuščanje starega. V tem kontekstu naslov zbirke namiguje na trenutek mirovanja ali prevešanja, kar se v pesmih zrcali skozi motiviko čakanja in minevanja časa. V prejšnji zbirki je bil pesnik ranljiv, podvržen bolečini in propadu kot svet okoli njega, v tej je vzpostavil ravnovesje. Navidezno prikrita erotika v pesmi vrata tvojega doma se vrne kot uteha, ki vsaj za trenutek zapolni bivanjsko praznino: ko »zavesa obarva stanovanje v dom … da lahko pridem k tebi tudi na vlažen dan / in da mi ni treba oditi, kadar bi raje ostal.« Primerjava med zbirkama Naposled in Enakonočja razkriva zanimiv pesniški obrat, kjer se Učakarjev temačni nihilizem preobrazi v iskanje krhkega miru. Od kaosa k redu. V obeh zbirkah uporablja nekatere ključne motive, ki pa v vsaki knjigi dobijo drugačen pomen. Pri prvi prevladuje mrak, svetloba je varljiva ali ugaša pod težo civilizacijskega propada, kar simbolizira konec in brezizhodnost. V drugi sta v dialogu svetloba in tema. Ni več boja za prevlado, temveč sprejemanje, da ena brez druge ne obstajata, saj motiv sončnega obrata postane simbol za trenutek, ko se obe sili srečata v mirovanju. V zadnji pesmi fermijev paradoks avtor črpa iz zgodovine spomina, iz položaja, ki simbolizira premor, umik in prostor za drugačen pogled. Njegovi poetični razmisleki razumljivo odpirajo premislek o vsem, kar v današnjem turbulentnem času sprejemamo kot samoumevno. Pri upesnjevanju drobcev zgodb, ki so tematsko tako sodobno aktualne kot univerzalno človeške, hodi po tenki napeti vrvi, kjer prihajajo na površje najbolj ekspresivne podobe in čustva. Vsaka pesem v zbirki Enakonočja prinaša ogromno, treba je le do zadnjega verza potovati po njej in jo odkrivati kot neraziskano pokrajino. »Kje vendar sploh je kdorkoli?«
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Predvajamo tri dela, ki združujejo svetove jazzovske in klasične glasbe: Koncert za trobento in orkester Darijana Božiča, Trojni koncert za klavir, simfonični orkester in big band Milka Lazarja ter Crosswinds za jazzovsko trobento, altovski saksofon in orkester Božidarja Kosa.
Predvajamo tri dela, ki združujejo svetove jazzovske in klasične glasbe: Koncert za trobento in orkester Darijana Božiča, Trojni koncert za klavir, simfonični orkester in big band Milka Lazarja ter Crosswinds za jazzovsko trobento, altovski saksofon in orkester Božidarja Kosa.
V ospredju odzivi po še zadnji spomladanski kolesarski klasiki in državno nogometno prvenstvo, ki je v sklepnem delu.
V ospredju odzivi po še zadnji spomladanski kolesarski klasiki in državno nogometno prvenstvo, ki je v sklepnem delu.
Ime tedna je Jakob Erhartič, vodja študentske ekipe Edvard Rusjan Team s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki je z radijsko vodenim brezpilotnim letalom Brvinc na mednarodnem tekmovanju Design/Build/Fly (Načrtuj/izdelaj/leti) 2026 v ZDA osvojila 1. mesto v konkurenci 98 univerzitetnih ekip z vsega sveta. Več kot 30-članska ekipa s sedmih ljubljanskih fakultet je z večmesečnim intenzivnim delom, znanjem in vztrajnostjo dosegla sam vrh enega najzahtevnejših študentskih tekmovanj na področju letalstva.
Ime tedna je Jakob Erhartič, vodja študentske ekipe Edvard Rusjan Team s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki je z radijsko vodenim brezpilotnim letalom Brvinc na mednarodnem tekmovanju Design/Build/Fly (Načrtuj/izdelaj/leti) 2026 v ZDA osvojila 1. mesto v konkurenci 98 univerzitetnih ekip z vsega sveta. Več kot 30-članska ekipa s sedmih ljubljanskih fakultet je z večmesečnim intenzivnim delom, znanjem in vztrajnostjo dosegla sam vrh enega najzahtevnejših študentskih tekmovanj na področju letalstva.
Konec marca se je s slavnostno podelitvijo nagrad prvonagrajencem 55. Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije – TEMSIG sklenilo letošnje največje slovensko glasbeno tekmovanje, ki je potekalo od 3. do 24. marca 2026 na glasbenih šolah v Ljubljani ter Akademiji za glasbo. Letos je bilo odprto za 12 disciplin: trobenta, rog, pozavna, tuba, evfonij, tolkala, harmonika, tamburica, kitarski duo, klavirski duo, komorne skupine z godali in klavirjem, jazz solo, predstavniki teh disciplin pa so 31. marca nastopili na koncertu na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Ta teden poslušamo njihove nastope, povedali pa bomo tudi, kateri so bili prvonagrajenci posameznih kategorij za vsako disciplino.
Konec marca se je s slavnostno podelitvijo nagrad prvonagrajencem 55. Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije – TEMSIG sklenilo letošnje največje slovensko glasbeno tekmovanje, ki je potekalo od 3. do 24. marca 2026 na glasbenih šolah v Ljubljani ter Akademiji za glasbo. Letos je bilo odprto za 12 disciplin: trobenta, rog, pozavna, tuba, evfonij, tolkala, harmonika, tamburica, kitarski duo, klavirski duo, komorne skupine z godali in klavirjem, jazz solo, predstavniki teh disciplin pa so 31. marca nastopili na koncertu na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Ta teden poslušamo njihove nastope, povedali pa bomo tudi, kateri so bili prvonagrajenci posameznih kategorij za vsako disciplino.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob dnevu upora proti okupatorju dopoldne položila venec k spomeniku Osvobodilne fronte v Rožni dolini v Ljubljani in ob tem opomnila, da svoboda in demokracija nikoli nista samoumevni. Ob prazniku sta državljane nagovorila tudi predsednik vlade in predsednik Državnega zbora. Čas je, da interese ljudi postavimo pred politiko, je v poslanici zapisal Zoran Stevanović, premier Robert Golob pa je v svoji poslanici pozval h krepitvi zaupanja, potrpljenja, spoštovanja in povezovanja. V oddaji tudi o tem: - Iran še naprej nezainteresiran za pogajanja o jedrskem programu - Evropska unija podaljšala sankcije proti Mjanmaru zaradi kršitev človekovih pravic - Hokejist Anže Kopitar v Los Angelesu končal bogato kariero
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob dnevu upora proti okupatorju dopoldne položila venec k spomeniku Osvobodilne fronte v Rožni dolini v Ljubljani in ob tem opomnila, da svoboda in demokracija nikoli nista samoumevni. Ob prazniku sta državljane nagovorila tudi predsednik vlade in predsednik Državnega zbora. Čas je, da interese ljudi postavimo pred politiko, je v poslanici zapisal Zoran Stevanović, premier Robert Golob pa je v svoji poslanici pozval h krepitvi zaupanja, potrpljenja, spoštovanja in povezovanja. V oddaji tudi o tem: - Iran še naprej nezainteresiran za pogajanja o jedrskem programu - Evropska unija podaljšala sankcije proti Mjanmaru zaradi kršitev človekovih pravic - Hokejist Anže Kopitar v Los Angelesu končal bogato kariero
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Iz starodavne Galije se spet vračamo v njen osrednji del, današnjo Francijo. Predvajamo zelo sveži deli, obe vrhunski umetnini, ki bosta potrjevali, da obstajata le dve vrsti glasbe – dobra in slaba. Za začetek boste slišali skladbo s skrivnostnim naslovom Obsedenost Matla 2, v izvirniku Les Obsessions de Matl 2, francoskega skladatelja starejšega rodu, leta 1951 rojenega Jeana-Pierra Pommierja, nato pa še Talisman leta 1983 rojenega Thierryja Deleruyella.
Iz starodavne Galije se spet vračamo v njen osrednji del, današnjo Francijo. Predvajamo zelo sveži deli, obe vrhunski umetnini, ki bosta potrjevali, da obstajata le dve vrsti glasbe – dobra in slaba. Za začetek boste slišali skladbo s skrivnostnim naslovom Obsedenost Matla 2, v izvirniku Les Obsessions de Matl 2, francoskega skladatelja starejšega rodu, leta 1951 rojenega Jeana-Pierra Pommierja, nato pa še Talisman leta 1983 rojenega Thierryja Deleruyella.
Nada Vidmar je bila od leta 1945 do leta 1972 solistka opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.
Nada Vidmar je bila od leta 1945 do leta 1972 solistka opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Argument »treba bo delati do poznih let« je eden od pogostih stavkov, s katerimi globalistične elite in njihovi lokalni lakaji utemeljujejo podaljševanje delovne dobe pred pokojem, ki naj bi bil celo privilegij. Sociolog doc. dr. Otto Gerdina (UL FDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij) pa s povzemanjem študije Neoliberalizacija starosti (založba cf*, 2025) profesorja Johna Macnicola z londonske šola za ekonomske in politične vede tudi sprašuje, »kje pa bodo delovna mesta za 70-letnike«? Avtor že več let preučuje fenomene pokojninskih sistemov, staranja, ideologije neoliberalizma v sodobnem svetu in trdi, da je temeljni (zakriti) namen zviševanja delovne dobe ustvarjanje rezervne delovne armade, ki ji tako lažje vsiliš nižje plačilo. Koristi pa pravzaprav le skromnemu delu starostne populacije, vsekakor pa ne zgaranim fizičnim delavcem. Poučno in koristno za tiste, ki niso vedeli, koga so volili na zadnjih volitvah! Založba je zapisala, da je referenčno delo Johna Macnicola Neoliberalizacija starosti posvečeno vplivom neoliberalizma na socialno državo in na politike ob staranju prebivalstva: prepričljivo opisuje, kako krepitev hegemonije neoliberalnih razprav ogroža starost kot z instrumenti države blaginje zavarovano obdobje človekovega življenja. FOTO: Ali starim rokam na starost preti le drobiž? VIR: Program Ars
Argument »treba bo delati do poznih let« je eden od pogostih stavkov, s katerimi globalistične elite in njihovi lokalni lakaji utemeljujejo podaljševanje delovne dobe pred pokojem, ki naj bi bil celo privilegij. Sociolog doc. dr. Otto Gerdina (UL FDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij) pa s povzemanjem študije Neoliberalizacija starosti (založba cf*, 2025) profesorja Johna Macnicola z londonske šola za ekonomske in politične vede tudi sprašuje, »kje pa bodo delovna mesta za 70-letnike«? Avtor že več let preučuje fenomene pokojninskih sistemov, staranja, ideologije neoliberalizma v sodobnem svetu in trdi, da je temeljni (zakriti) namen zviševanja delovne dobe ustvarjanje rezervne delovne armade, ki ji tako lažje vsiliš nižje plačilo. Koristi pa pravzaprav le skromnemu delu starostne populacije, vsekakor pa ne zgaranim fizičnim delavcem. Poučno in koristno za tiste, ki niso vedeli, koga so volili na zadnjih volitvah! Založba je zapisala, da je referenčno delo Johna Macnicola Neoliberalizacija starosti posvečeno vplivom neoliberalizma na socialno državo in na politike ob staranju prebivalstva: prepričljivo opisuje, kako krepitev hegemonije neoliberalnih razprav ogroža starost kot z instrumenti države blaginje zavarovano obdobje človekovega življenja. FOTO: Ali starim rokam na starost preti le drobiž? VIR: Program Ars
Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda je trajni opomin in dokaz, da smo Slovenke in Slovenci v prelomnih trenutkih znali stopiti skupaj, je ob dnevu upora proti okupatorju sporočil premier Robert Golob. Po Sloveniji potekaj številne slovesnosti, tudi na Nanosu, kjer se spominjajo ene prvih bitk primorskih partizanov. V oddaji tudi o tem: - Načrt stečajnega postopka Primorja potrjen do konca letošnjega leta. - Akcijski načrt razvoj turizma v občini Piran: čas je za usmeritev h kakovosti. - Na prvomajske praznike v tujino premišljeno in varno. - Bo v Novi Gorici znan novi košarkarski prvoligaš?
Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda je trajni opomin in dokaz, da smo Slovenke in Slovenci v prelomnih trenutkih znali stopiti skupaj, je ob dnevu upora proti okupatorju sporočil premier Robert Golob. Po Sloveniji potekaj številne slovesnosti, tudi na Nanosu, kjer se spominjajo ene prvih bitk primorskih partizanov. V oddaji tudi o tem: - Načrt stečajnega postopka Primorja potrjen do konca letošnjega leta. - Akcijski načrt razvoj turizma v občini Piran: čas je za usmeritev h kakovosti. - Na prvomajske praznike v tujino premišljeno in varno. - Bo v Novi Gorici znan novi košarkarski prvoligaš?
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V oddaji se bomo v štirih nadaljevanjih spomnili slovenskih jazzovskih solistov na kontrabasu in električnem basu. V drugem delu bodo zaigrali Matevž Smerkol, Manč Kovačič, Nikola Sekulović, Traja Brizani, Saša Borovec, Nino de Gleria in Aleš Avbelj.
V oddaji se bomo v štirih nadaljevanjih spomnili slovenskih jazzovskih solistov na kontrabasu in električnem basu. V drugem delu bodo zaigrali Matevž Smerkol, Manč Kovačič, Nikola Sekulović, Traja Brizani, Saša Borovec, Nino de Gleria in Aleš Avbelj.
Kam se raje usedete - na klop, ki stoji sredi odprtega travnika brez sence, ali na zid, obdan z zelenjem, v kotu majhnega trga, kjer se zadržuje veliko ljudi? To se je v začetku svoje kariere vprašal Jan Gehl, danski urbanist, ki je zaslovel s svojim preučevanje gibanja ljudi po odprtih javnih prostorih v mestih. Njegove ideje in pristopi so zato v središče razmišljanja o mestih postavili ljudi, naše potrebe po intimnosti in udobju, poskušal je spremeniti modernistično logiko oblikovanja mest po meri avtomobilov. Med obiskom v njegovem domu v prijetnem kobenhavnskem predmestju je za Zeleno luč pojasnil načela oblikovanja kakovostnih javnih prostorov, izkušnje, ki jih je zbral med delom po vsem svetu, in celo to, kaj se je o ulicah in trgih naučil med igranjem trombona v ulični jazz skupini.
Kam se raje usedete - na klop, ki stoji sredi odprtega travnika brez sence, ali na zid, obdan z zelenjem, v kotu majhnega trga, kjer se zadržuje veliko ljudi? To se je v začetku svoje kariere vprašal Jan Gehl, danski urbanist, ki je zaslovel s svojim preučevanje gibanja ljudi po odprtih javnih prostorih v mestih. Njegove ideje in pristopi so zato v središče razmišljanja o mestih postavili ljudi, naše potrebe po intimnosti in udobju, poskušal je spremeniti modernistično logiko oblikovanja mest po meri avtomobilov. Med obiskom v njegovem domu v prijetnem kobenhavnskem predmestju je za Zeleno luč pojasnil načela oblikovanja kakovostnih javnih prostorov, izkušnje, ki jih je zbral med delom po vsem svetu, in celo to, kaj se je o ulicah in trgih naučil med igranjem trombona v ulični jazz skupini.
Praznična oddaja je v znamenju že več kot 100 let trajajočega upora koroških Slovencev. Čušn pašjon je literarno glasbeni projekt skupine Praprotnice in Martina Sadunika, ki je nastal ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Z njim nas popeljejo skozi zgodovino koroških Slovencev, diskriminacijo, ki so jo doživljali, in nam predstavijo tudi vidik nemško govorečih Korošcev. Praprotnice s Čušn pašjonom gostujejo po južnem avstrijskem Koroškem; od Škofič, Šentjakoba v Rožu in Pliberka do Celovca. Z izbranimi pesmimi in avtorskimi besedili spodbujajo k premisleku o vojni in miru, spoštovanju in razumevanju. Nekoč in danes. Prisluhnite jim!
Praznična oddaja je v znamenju že več kot 100 let trajajočega upora koroških Slovencev. Čušn pašjon je literarno glasbeni projekt skupine Praprotnice in Martina Sadunika, ki je nastal ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Z njim nas popeljejo skozi zgodovino koroških Slovencev, diskriminacijo, ki so jo doživljali, in nam predstavijo tudi vidik nemško govorečih Korošcev. Praprotnice s Čušn pašjonom gostujejo po južnem avstrijskem Koroškem; od Škofič, Šentjakoba v Rožu in Pliberka do Celovca. Z izbranimi pesmimi in avtorskimi besedili spodbujajo k premisleku o vojni in miru, spoštovanju in razumevanju. Nekoč in danes. Prisluhnite jim!
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Po štirinajstih letih še vedno ni zaključen stečaj ajdovskega Primorja. Iz pisarne stečajnega upravitelja Rudolfa Hramca pojasnjujejo, da je načrt stečajnega postopka potrjen do konca letošnjega leta ter da so bili upniki v tem stečaju nadpovprečno poplačani glede na povprečen stečaj v državi. Vseeno pa je zlom največjega slovenskega gradbinca ostro zarezal predvsem na ajdovskem, česar se še dobro spominjajo nekdanji zaposleni in predstavniki sindikata. Zgodbo je pripravila Katja Munih.
Po štirinajstih letih še vedno ni zaključen stečaj ajdovskega Primorja. Iz pisarne stečajnega upravitelja Rudolfa Hramca pojasnjujejo, da je načrt stečajnega postopka potrjen do konca letošnjega leta ter da so bili upniki v tem stečaju nadpovprečno poplačani glede na povprečen stečaj v državi. Vseeno pa je zlom največjega slovenskega gradbinca ostro zarezal predvsem na ajdovskem, česar se še dobro spominjajo nekdanji zaposleni in predstavniki sindikata. Zgodbo je pripravila Katja Munih.
Partizanska in borčevska literatura je zelo pomemben del kulturne zgodovine v Sloveniji. V nekdanji skupni državi Jugoslaviji ni bila le umetnost, ampak tudi sredstvo odpora, propagande in povojnega oblikovanja nove družbe ter kolektivnega spomina, danes pa je predvsem pomnik minulih časov in del zgodovinske dediščine.
Partizanska in borčevska literatura je zelo pomemben del kulturne zgodovine v Sloveniji. V nekdanji skupni državi Jugoslaviji ni bila le umetnost, ampak tudi sredstvo odpora, propagande in povojnega oblikovanja nove družbe ter kolektivnega spomina, danes pa je predvsem pomnik minulih časov in del zgodovinske dediščine.
Glasbena terapija je terapevtska metoda, pri kateri terapevt s klientom komunicira prek glasbe. Klara Klančnik je pevka, avtorica besedil in glasbe, pa tudi socialna pedagoginja in glasbena terapevtka, ki je magisterij iz glasbene terapije opravila na Univerzi v Rotterdamu. Že pred študijem je kot glasbena pedagoginja delala v mladinskem domu v Radečah, po magisteriju pa v zaporu za mladostnike na Nizozemskem. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.
Glasbena terapija je terapevtska metoda, pri kateri terapevt s klientom komunicira prek glasbe. Klara Klančnik je pevka, avtorica besedil in glasbe, pa tudi socialna pedagoginja in glasbena terapevtka, ki je magisterij iz glasbene terapije opravila na Univerzi v Rotterdamu. Že pred študijem je kot glasbena pedagoginja delala v mladinskem domu v Radečah, po magisteriju pa v zaporu za mladostnike na Nizozemskem. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.
John Aaron Lewis je bil rojen 3. maja 1920 v La Grangeu v državi Illinois. Klavir je začel igrati pri sedmih letih. Študiral je antropologijo in glasbo na univerzi v New Mexicu. Leta 1942 je šel v vojsko, kjer se je spoprijateljil s poznejšim prvim bobnarjem Modern Jazz Quarteta Kennyjem Clarkom. Po koncu vojne ga je prav Clarke uvedel v Gillespiejev veliki orkester, v katerem je na klavirju nadomestil večno nezanesljivega Buda Powella, za orkester pa je tudi aranžiral.
John Aaron Lewis je bil rojen 3. maja 1920 v La Grangeu v državi Illinois. Klavir je začel igrati pri sedmih letih. Študiral je antropologijo in glasbo na univerzi v New Mexicu. Leta 1942 je šel v vojsko, kjer se je spoprijateljil s poznejšim prvim bobnarjem Modern Jazz Quarteta Kennyjem Clarkom. Po koncu vojne ga je prav Clarke uvedel v Gillespiejev veliki orkester, v katerem je na klavirju nadomestil večno nezanesljivega Buda Powella, za orkester pa je tudi aranžiral.
V ospredju odzivi po še zadnji spomladanski kolesarski klasiki in državno nogometno prvenstvo, ki je v sklepnem delu.
V ospredju odzivi po še zadnji spomladanski kolesarski klasiki in državno nogometno prvenstvo, ki je v sklepnem delu.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Prvomajski prazniki so pred vrati in veliko Slovencev tudi letos načrtuje pobeg v toplejše kraje, v evropske prestolnice ali krajša raziskovanja bližnjih destinacij. Turizem se v zadnjem času spopada z novimi izzivi – med drugim z negotovostjo zaradi razmer na Bližnjem vzhodu, ki vplivajo na izbiro potovanj. Prisluhnite, kako se tem spremembam prilagajajo turistične agencije in kam Slovenci najraje potujemo. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Prvomajski prazniki so pred vrati in veliko Slovencev tudi letos načrtuje pobeg v toplejše kraje, v evropske prestolnice ali krajša raziskovanja bližnjih destinacij. Turizem se v zadnjem času spopada z novimi izzivi – med drugim z negotovostjo zaradi razmer na Bližnjem vzhodu, ki vplivajo na izbiro potovanj. Prisluhnite, kako se tem spremembam prilagajajo turistične agencije in kam Slovenci najraje potujemo. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Maribor je v letošnjih prvih treh mesecih obiskalo 15 odstotkov več turistov kot v enakem obdobju lani, nočitev je bilo več za 7 odstotkov. Letos ponovno pričakujejo rekorden obisk, saj računajo na 5- do 6-odstotno rast.
Maribor je v letošnjih prvih treh mesecih obiskalo 15 odstotkov več turistov kot v enakem obdobju lani, nočitev je bilo več za 7 odstotkov. Letos ponovno pričakujejo rekorden obisk, saj računajo na 5- do 6-odstotno rast.
Danes je državni praznik, Dan upora proti okupatorju, ki je po osamosvojitvi zamenjal Dan osvobodilne fronte slovenskega naroda. Tedaj mu je bil pripisan tudi spomin na celotno narodovo uporništvo 20. stoletja. Sosledje dveh dogodkov, pred natanko 85 leti, ki ju loči le nekaj ur, pa govori pomenu upora zoper nasilje in načrt narodnega izbrisa. Foto: BoBo
Danes je državni praznik, Dan upora proti okupatorju, ki je po osamosvojitvi zamenjal Dan osvobodilne fronte slovenskega naroda. Tedaj mu je bil pripisan tudi spomin na celotno narodovo uporništvo 20. stoletja. Sosledje dveh dogodkov, pred natanko 85 leti, ki ju loči le nekaj ur, pa govori pomenu upora zoper nasilje in načrt narodnega izbrisa. Foto: BoBo
V Tolminu so v soboto, 25. aprila, priredili dan odprtih vrat novega interpretacijskega centra na Kozlovem robu. Na vzpetini blizu mesta je nekoč stal grad, ki je s časom spreminjal svojo obliko, dokler niso ostale samo še današnje ruševine. Toda le na prvi pogled: Občina Tolmin, Tolminski muzej in Javni zavod za turizem doline Soče so Kozlov rob izkoristili za novo točko tamkajšnjega turizma: eden od stolpov je tako postal novo žarišče vsebine. S številnimi sogovorniki ga predstavlja dopisnica Mariša Bizjak.
V Tolminu so v soboto, 25. aprila, priredili dan odprtih vrat novega interpretacijskega centra na Kozlovem robu. Na vzpetini blizu mesta je nekoč stal grad, ki je s časom spreminjal svojo obliko, dokler niso ostale samo še današnje ruševine. Toda le na prvi pogled: Občina Tolmin, Tolminski muzej in Javni zavod za turizem doline Soče so Kozlov rob izkoristili za novo točko tamkajšnjega turizma: eden od stolpov je tako postal novo žarišče vsebine. S številnimi sogovorniki ga predstavlja dopisnica Mariša Bizjak.
Znanstvena beseda in beseda z odra rock`n`rolla hkrati. Morda se komu zdi prevratniško, nekateri bodo v tem videli navzkrižje interesov, zadržani znanstveniki se bodo ustrašili za svojo integriteto. Ampak gost tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da ima vsak človek več identitet in da vsak človek igra več družbenih vlog. Doktor zgodovine, ki je v svoji disertaciji vlekel vzporednice med slovensko in slovaško zgodovino zadnjih sto petdeset let, kustos, ki je navdušil z razstavo Puške in pisma, raziskovalec, ki že deset let vodi Muzej novejše zgodovine Celje. Pravi, da bi se lahko z zgodovine marsikaj naučili, a smo slabi učenci. Svojo prvo pesem je pri sedmih letih objavil v Cicibanu, nekaj deset besedil, ki jih je napisal za skladbe zasedbe MI2 večinoma prinašajo družbeno kritiko in refleksijo časa, ki ga živimo. V eni izmed zadnjih z naslovom Kaj bi ti govoril, Ivan?, ki je bila objavljena na predvečer slovenskega kulturnega praznika velikanu slovenske književnosti pripoveduje o razkroju sodobnega sveta ter se sprašuje, kaj bi dejal ob nerazumnih nečloveških dogajanjih v globalnem svetu, ki imajo svoje derivate tudi v lokalnem okolju. Letos mineva 150 let od rojstva Ivana Cankarja. Ista vprašanja bi lahko naslovili tudi na Srečka Kosovela, saj je leto 2026 Kosovelovo leto. Zasedba MI2 je po lanski tridesetletnici letos ob napovedani energetski krizi sprejela odločitev za odklop od elektrike in se podala na akustično turnejo. Ali v sodobnem potrošniškem svetu pomehkuženi in utrujeni od preobilja res pišemo zgodovino neupora? Ali se zgodovina ponavlja, se ponavlja na isti način? Gost Prvakov tedna je zgodovinar, rocker, kulturnik, upornik doktor Tonček Tone Kregar.
Znanstvena beseda in beseda z odra rock`n`rolla hkrati. Morda se komu zdi prevratniško, nekateri bodo v tem videli navzkrižje interesov, zadržani znanstveniki se bodo ustrašili za svojo integriteto. Ampak gost tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da ima vsak človek več identitet in da vsak človek igra več družbenih vlog. Doktor zgodovine, ki je v svoji disertaciji vlekel vzporednice med slovensko in slovaško zgodovino zadnjih sto petdeset let, kustos, ki je navdušil z razstavo Puške in pisma, raziskovalec, ki že deset let vodi Muzej novejše zgodovine Celje. Pravi, da bi se lahko z zgodovine marsikaj naučili, a smo slabi učenci. Svojo prvo pesem je pri sedmih letih objavil v Cicibanu, nekaj deset besedil, ki jih je napisal za skladbe zasedbe MI2 večinoma prinašajo družbeno kritiko in refleksijo časa, ki ga živimo. V eni izmed zadnjih z naslovom Kaj bi ti govoril, Ivan?, ki je bila objavljena na predvečer slovenskega kulturnega praznika velikanu slovenske književnosti pripoveduje o razkroju sodobnega sveta ter se sprašuje, kaj bi dejal ob nerazumnih nečloveških dogajanjih v globalnem svetu, ki imajo svoje derivate tudi v lokalnem okolju. Letos mineva 150 let od rojstva Ivana Cankarja. Ista vprašanja bi lahko naslovili tudi na Srečka Kosovela, saj je leto 2026 Kosovelovo leto. Zasedba MI2 je po lanski tridesetletnici letos ob napovedani energetski krizi sprejela odločitev za odklop od elektrike in se podala na akustično turnejo. Ali v sodobnem potrošniškem svetu pomehkuženi in utrujeni od preobilja res pišemo zgodovino neupora? Ali se zgodovina ponavlja, se ponavlja na isti način? Gost Prvakov tedna je zgodovinar, rocker, kulturnik, upornik doktor Tonček Tone Kregar.
Philippe Sands je vrhunski strokovnjak za mednarodno pravo, je pa tudi pisatelj. Napisal je več pomembnih del, ki zanimivo in tehtno povezujejo zgodovino, pravo in osebne zgodbe, med njimi je tudi nedavno prevedena Vrnitev v Lemberg (prevod Marko Košan, Založba Beletrina). S Philippom Sandsom se je konec marca, ko je obiskal Ljubljano in sodeloval na Festivalu Fabula, pogovarjala Staša Grahek. Bere Igor Velše, ton in montaža Miha Klemenčič.
Philippe Sands je vrhunski strokovnjak za mednarodno pravo, je pa tudi pisatelj. Napisal je več pomembnih del, ki zanimivo in tehtno povezujejo zgodovino, pravo in osebne zgodbe, med njimi je tudi nedavno prevedena Vrnitev v Lemberg (prevod Marko Košan, Založba Beletrina). S Philippom Sandsom se je konec marca, ko je obiskal Ljubljano in sodeloval na Festivalu Fabula, pogovarjala Staša Grahek. Bere Igor Velše, ton in montaža Miha Klemenčič.
April je mesec knjige, 23. aprila pa zaznamujemo tudi svetovni dan knjige. Nekaj s knjigami in branjem povezanih razmislekov delimo v tokratnem Jezikanju.
April je mesec knjige, 23. aprila pa zaznamujemo tudi svetovni dan knjige. Nekaj s knjigami in branjem povezanih razmislekov delimo v tokratnem Jezikanju.
Na sporedu uvertura k ljudski spevoigri Rokovnjači Viktorja Parme, Histria et amor za flavto, rog in klavir Andreja Makorja, Sinfonietta Stanka Premrla, Adagio za flavto in klavir Janeza Komarja, simfonična pesnitev Gozdovi pojejo, op. 27 Blaža Arniča, Oj, deklica, povej mi to, za klarinet in klavir Petra Šavlija, Adagio za simfonični orkester Antona Lajovca in Žica – baletna suita za big band in simfonični orkester v štirih stavkih Janeza Gregorca.
Na sporedu uvertura k ljudski spevoigri Rokovnjači Viktorja Parme, Histria et amor za flavto, rog in klavir Andreja Makorja, Sinfonietta Stanka Premrla, Adagio za flavto in klavir Janeza Komarja, simfonična pesnitev Gozdovi pojejo, op. 27 Blaža Arniča, Oj, deklica, povej mi to, za klarinet in klavir Petra Šavlija, Adagio za simfonični orkester Antona Lajovca in Žica – baletna suita za big band in simfonični orkester v štirih stavkih Janeza Gregorca.
Pesem Bobnajte! Bobnajte! Bobni! je ameriški pesnik Walt Whitman napisal leta 1861, kmalu po prvi veliki bitki državljanske vojne. Bobni, o katerih piše, so vojaški bobni – zaradi vojne se vsakdanje življenje ne more nadaljevati; vojna je sila, ki vse spremeni. Čeprav je bil Whitman na strani unionistov, je njegovo pesem mogoče brati in slišati kot protivojno. Prevod Uroš Mozetič, interpretacija Karel Brišnik. Posneto 2004.
Pesem Bobnajte! Bobnajte! Bobni! je ameriški pesnik Walt Whitman napisal leta 1861, kmalu po prvi veliki bitki državljanske vojne. Bobni, o katerih piše, so vojaški bobni – zaradi vojne se vsakdanje življenje ne more nadaljevati; vojna je sila, ki vse spremeni. Čeprav je bil Whitman na strani unionistov, je njegovo pesem mogoče brati in slišati kot protivojno. Prevod Uroš Mozetič, interpretacija Karel Brišnik. Posneto 2004.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Silva Uršič, ki danes šteje 79 let, se je rodila na Jesenicah. Rojena je bila v družini s štirimi otroki, bila je edino dekle. Že kot otrok se je preselila v Vrhpolje v Vipavski dolini. Tam je spoznala moža in se z njim poročila pri 20 letih. Z gospo se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Silva Uršič, ki danes šteje 79 let, se je rodila na Jesenicah. Rojena je bila v družini s štirimi otroki, bila je edino dekle. Že kot otrok se je preselila v Vrhpolje v Vipavski dolini. Tam je spoznala moža in se z njim poročila pri 20 letih. Z gospo se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Na sporedu Suita št. 2 v G-duru, op. 35 Josepha Bodina de Boismortierja, Koncert v G-duru, Seibel 213 Johanna Davida Heinichena, Kvintet št. 2 v E-duru, G. 446 Luigija Boccherinija in Preludij k favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja.
Na sporedu Suita št. 2 v G-duru, op. 35 Josepha Bodina de Boismortierja, Koncert v G-duru, Seibel 213 Johanna Davida Heinichena, Kvintet št. 2 v E-duru, G. 446 Luigija Boccherinija in Preludij k favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja.
Danes je državni praznik, dan upora proti okupatorju, ki je po osamosvojitvi zamenjal dan osvobodilne fronte slovenskega naroda. Tedaj mu je bil pripisan tudi spomin na celotno narodovo uporništvo 20. stoletja. Sosledje dveh dogodkov, pred natanko 85 leti, ki ju loči le nekaj ur, pa govori pomenu upora zoper nasilje in načrt narodnega izbrisa. Drugi poudarki oddaje: - Na kolegiju predsednika državnega zbora bodo jutri obravnavali predlog sprememb zakona o vladi, ki ga je vložila SDS. - V Združenih državah Amerike še naprej odmeva poskus napada na predsednika Donalda Trumpa in njegove najožje sodelavce. - Pri frančiškanskem samostanu Nova Štifta pri Sodražici se bodo danes že 28-tič zbrali motoristi iz domovine in tujine.
Danes je državni praznik, dan upora proti okupatorju, ki je po osamosvojitvi zamenjal dan osvobodilne fronte slovenskega naroda. Tedaj mu je bil pripisan tudi spomin na celotno narodovo uporništvo 20. stoletja. Sosledje dveh dogodkov, pred natanko 85 leti, ki ju loči le nekaj ur, pa govori pomenu upora zoper nasilje in načrt narodnega izbrisa. Drugi poudarki oddaje: - Na kolegiju predsednika državnega zbora bodo jutri obravnavali predlog sprememb zakona o vladi, ki ga je vložila SDS. - V Združenih državah Amerike še naprej odmeva poskus napada na predsednika Donalda Trumpa in njegove najožje sodelavce. - Pri frančiškanskem samostanu Nova Štifta pri Sodražici se bodo danes že 28-tič zbrali motoristi iz domovine in tujine.
Od življenja na razdeljenem Cipru do največjega muzeja belgijske čokolade na svetu v Antwerpnu nas v Klicni kodi popelje bruseljski dopisnik Igor Jurič.
Od življenja na razdeljenem Cipru do največjega muzeja belgijske čokolade na svetu v Antwerpnu nas v Klicni kodi popelje bruseljski dopisnik Igor Jurič.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.