Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Iskali bomo odgovore na vprašanja, povezana z Božičem. Zakaj ga kristijani pišemo z veliko začetnico, kako v ospredje postaviti njegovo versko sporočilo in na kakšne načine komercializacija izkrivlja bistvo Božiča. Razmišljali bomo tudi o tem, kako se temu zoperstaviti in Božič ponovno razumeti kot praznik vere, upanja in odnosa. Naš gost bo Peter Čemažar, kaplan v Jegličevem dijaškem domu ter profesor vere in kulture na Škofijski klasični gimnaziji.
Iskali bomo odgovore na vprašanja, povezana z Božičem. Zakaj ga kristijani pišemo z veliko začetnico, kako v ospredje postaviti njegovo versko sporočilo in na kakšne načine komercializacija izkrivlja bistvo Božiča. Razmišljali bomo tudi o tem, kako se temu zoperstaviti in Božič ponovno razumeti kot praznik vere, upanja in odnosa. Naš gost bo Peter Čemažar, kaplan v Jegličevem dijaškem domu ter profesor vere in kulture na Škofijski klasični gimnaziji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na prvo adventno nedeljo je dr. Aleksander Erniša novi škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji, začel šestletni mandat. Božični prazniki so zanj nekaj posebnega, stara tradicija je že, da se prav na sveti večer po evangeličanskih cerkvah obdaruje otroke. Božič razumejo kot čas družinske bližine. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki jo je pripravila Nataša Lang.
Na prvo adventno nedeljo je dr. Aleksander Erniša novi škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji, začel šestletni mandat. Božični prazniki so zanj nekaj posebnega, stara tradicija je že, da se prav na sveti večer po evangeličanskih cerkvah obdaruje otroke. Božič razumejo kot čas družinske bližine. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki jo je pripravila Nataša Lang.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Naslednje zgodovinsko mesto, ki ga predstavljamo v aktualni sezoni naPOTkov, je Ribnica. Tja se je pretekli teden odpravila Darja Pograjc in se s sogovornicama Anjo Pugelj (turistično organizatorko Turizma Ribnica) in Polono Rigler Grm (muzejsko kustosinjo Muzeja Ribnica) podala na sprehod po mestu. Nastala je reportaža, v kateri med drugim izveste, da so v občini Ribnica svoj odtis pustili številni znani in pomembni Slovenci: arhitekt Jože Plečnik, pesnik France Prešeren, jezikoslovec Stanislav Škrabec in mnogi drugi. Kaj torej še ponuja Ribnica - poleg znamenitih lesenih izdelkov oz. suhe robe - izveste v naslednjih minutah.
Naslednje zgodovinsko mesto, ki ga predstavljamo v aktualni sezoni naPOTkov, je Ribnica. Tja se je pretekli teden odpravila Darja Pograjc in se s sogovornicama Anjo Pugelj (turistično organizatorko Turizma Ribnica) in Polono Rigler Grm (muzejsko kustosinjo Muzeja Ribnica) podala na sprehod po mestu. Nastala je reportaža, v kateri med drugim izveste, da so v občini Ribnica svoj odtis pustili številni znani in pomembni Slovenci: arhitekt Jože Plečnik, pesnik France Prešeren, jezikoslovec Stanislav Škrabec in mnogi drugi. Kaj torej še ponuja Ribnica - poleg znamenitih lesenih izdelkov oz. suhe robe - izveste v naslednjih minutah.
Nataša Barbara Gračner je letos prejela Borštnikov prstan, kdo sta žlahtna komedijantka in komedijant, kaj je nova pridobitev Gallusove dvorane Cankarjevega doma, kaj je povedal 96 letni Dušan Hren ob prejemu Ježkove nagrade?
Nataša Barbara Gračner je letos prejela Borštnikov prstan, kdo sta žlahtna komedijantka in komedijant, kaj je nova pridobitev Gallusove dvorane Cankarjevega doma, kaj je povedal 96 letni Dušan Hren ob prejemu Ježkove nagrade?
Poslušamo tretji stavek iz skladateljeve Sinfonie appasionate ter njegov Concertino za harfo in godala.
Poslušamo tretji stavek iz skladateljeve Sinfonie appasionate ter njegov Concertino za harfo in godala.
Slovenski alpinist Aleš Česen in njegov britanski soplezalec Tom Livingstone sta 4. avgusta preplezala smer, ki jo je mednarodna alpinistična skupnost nagradila z zlatim cepinom, kar je nagrada za najbolj izstopajoče dosežke na področju alpinizma na svetu. To je Česnov že tretji zlati cepin za vrhunski alpinistični dosežek in tako vstopa med šesterico alpinistov, ki so to prestižno priznanje prejeli trikrat ali večkrat. O tem, kako je potekal zadnji nagrajeni vzpon in kako se kot vrhunski alpinist odloča o izbiri ciljev, se je z Alešem Česnom pogovarjal Aleš Ogrin.
Slovenski alpinist Aleš Česen in njegov britanski soplezalec Tom Livingstone sta 4. avgusta preplezala smer, ki jo je mednarodna alpinistična skupnost nagradila z zlatim cepinom, kar je nagrada za najbolj izstopajoče dosežke na področju alpinizma na svetu. To je Česnov že tretji zlati cepin za vrhunski alpinistični dosežek in tako vstopa med šesterico alpinistov, ki so to prestižno priznanje prejeli trikrat ali večkrat. O tem, kako je potekal zadnji nagrajeni vzpon in kako se kot vrhunski alpinist odloča o izbiri ciljev, se je z Alešem Česnom pogovarjal Aleš Ogrin.
V Miamiju na Floridi so se včeraj nadaljevali pogovori o končanju vojne v Ukrajini med ameriškimi in ukrajinskimi pogajalci. Na Florido je včeraj prispel tudi odposlanec Kremlja Kiril Dmitrijev, ki se je tam srečal s predstavniki Bele hiše, neposredna pogajanja z Ukrajinci pa je ta konec tedna zavrnil. Zamisel o tristranskih pogovorih je sicer podprl ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, a zaenkrat še ne na najvišjem nivoju. V oddaji tudi o tem: - Ameriške sile ob obali Venezuele zajele še en naftni tanker - Zaključila se je modernizacija vojaške ladje Triglav - S projektom Irrigavit postavili temelje za razvoj goriškega vinogradništva
V Miamiju na Floridi so se včeraj nadaljevali pogovori o končanju vojne v Ukrajini med ameriškimi in ukrajinskimi pogajalci. Na Florido je včeraj prispel tudi odposlanec Kremlja Kiril Dmitrijev, ki se je tam srečal s predstavniki Bele hiše, neposredna pogajanja z Ukrajinci pa je ta konec tedna zavrnil. Zamisel o tristranskih pogovorih je sicer podprl ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, a zaenkrat še ne na najvišjem nivoju. V oddaji tudi o tem: - Ameriške sile ob obali Venezuele zajele še en naftni tanker - Zaključila se je modernizacija vojaške ladje Triglav - S projektom Irrigavit postavili temelje za razvoj goriškega vinogradništva
V prvi uri tokratne Glasbene jutranjice se bomo prepustili glasbi dveh uveljavljenih skladateljev iz obdobja klasicizma. Pa ne govorimo o Haydnu in Mozartu, pač pa o vplivnem italijanskem violinskem virtuozu in skladatelju Giovanniju Battisti Viottiju ter njegovem sorojaku Luigiju Boccheriniju, ki je bil priznan violončelist, napisal pa je tudi več pomembnih kitarskih kvintetov.
V prvi uri tokratne Glasbene jutranjice se bomo prepustili glasbi dveh uveljavljenih skladateljev iz obdobja klasicizma. Pa ne govorimo o Haydnu in Mozartu, pač pa o vplivnem italijanskem violinskem virtuozu in skladatelju Giovanniju Battisti Viottiju ter njegovem sorojaku Luigiju Boccheriniju, ki je bil priznan violončelist, napisal pa je tudi več pomembnih kitarskih kvintetov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pesnik in pisatelj John Peter Portelli, rojen leta 1954 na Malti, živi in dela v Torontu v Kanadi. Trenutno je zaslužni profesor na Oddelku za izobraževanje o socialni pravičnosti na Univerzi v Torontu. Na kanadskih univerzah uči že od leta 1982. Poleg enajstih akademskih knjig je izdal tudi enajst pesniških zbirk, dve zbirki kratkih zgodb in roman. Čeprav je Portelli začel pisati že v mladosti in objavljati poezijo in eseje v literarnih revijah na Malti, je njegova prva zbirka z naslovom Vmes izšla šele leta 2001 v Torontu. Od takrat je objavil več zbirk tako v malteščini kot v dvojezičnih zbirkah. Za njegovo poezijo je značilno, da je minimalistična in napisana v jasnem, preprostem jeziku, a po drugi strani ohranja kritično družbenopolitično dimenzijo. Pesnik se namreč v svoji poeziji osredotoča na teme socialne pravičnosti, migracij in eksistencialnih vsakdanjih dogodkov. Objavljamo šest njegovih pesmi. Prevajalec Pino Pograjc, interpret Aleš Valič, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Pesnik in pisatelj John Peter Portelli, rojen leta 1954 na Malti, živi in dela v Torontu v Kanadi. Trenutno je zaslužni profesor na Oddelku za izobraževanje o socialni pravičnosti na Univerzi v Torontu. Na kanadskih univerzah uči že od leta 1982. Poleg enajstih akademskih knjig je izdal tudi enajst pesniških zbirk, dve zbirki kratkih zgodb in roman. Čeprav je Portelli začel pisati že v mladosti in objavljati poezijo in eseje v literarnih revijah na Malti, je njegova prva zbirka z naslovom Vmes izšla šele leta 2001 v Torontu. Od takrat je objavil več zbirk tako v malteščini kot v dvojezičnih zbirkah. Za njegovo poezijo je značilno, da je minimalistična in napisana v jasnem, preprostem jeziku, a po drugi strani ohranja kritično družbenopolitično dimenzijo. Pesnik se namreč v svoji poeziji osredotoča na teme socialne pravičnosti, migracij in eksistencialnih vsakdanjih dogodkov. Objavljamo šest njegovih pesmi. Prevajalec Pino Pograjc, interpret Aleš Valič, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Te dni so na mednarodnem političnem parketu znova v ospredju diplomatskimi pogovori glede možnosti za končanje vojne v Ukrajini. Z namenom novih razprav z ameriško delegacijo je na Florido dopotoval ruski odposlanec Kiril Dmitrijev. Ta je izključil možnost, da bi se sešel tudi z ukrajinskimi pogajalci, ki so se z ameriškimi predstavniki srečali že včeraj.
Te dni so na mednarodnem političnem parketu znova v ospredju diplomatskimi pogovori glede možnosti za končanje vojne v Ukrajini. Z namenom novih razprav z ameriško delegacijo je na Florido dopotoval ruski odposlanec Kiril Dmitrijev. Ta je izključil možnost, da bi se sešel tudi z ukrajinskimi pogajalci, ki so se z ameriškimi predstavniki srečali že včeraj.
V Sodnem stolpu sta nastopila pevka in igralka Nataša Mirković in Matthias Loibner, izvajalec na hurdy-gurdy, historično različico lajne. Pevka in igralka Nataša Mirković prihaja iz Bosne in Hercegovine, kjer je študirala muzikologijo in klasično solopetje v Sarajevu. Študij koncertnega petja je nadaljevala v Gradcu, že vrsto let pa živi in dela na Dunaju. Kot solistka je nastopala v Graški operi in dunajski Ljudski operi, kjer je sodelovala v številnih opernih izvedbah in produkcijah muzikala. Nataša Mirković se pogosto posveča izvajanju klasičnega samospeva in baročne glasbe, pa tudi tradicionalni ljudski glasbi, jazzu in improvizaciji. Na koncertu je nastopila z Matthiasom Loibnerjem, cenjenim izvajalcem na hurdy-gurdy (hrdi-grdi) – staro strunsko glasbilo s kolescem, ki je zgodovinska različica lajne. Umetnika sta predstavila samospeve iz cikla Zimsko potovanje Franza Schuberta, enega najžlahtnejših ciklov samospevov iz zgodnjega 19. stoletja, v izvedbi za glas in lajno, ter splet ljudskih pesmi iz balkanskih dežel Bosne in Hercegovine, Srbije in Albanije v slogu sevdalínk in sefárdskih pesmi ter slovensko ljudsko pesem iz Prekmurja.
V Sodnem stolpu sta nastopila pevka in igralka Nataša Mirković in Matthias Loibner, izvajalec na hurdy-gurdy, historično različico lajne. Pevka in igralka Nataša Mirković prihaja iz Bosne in Hercegovine, kjer je študirala muzikologijo in klasično solopetje v Sarajevu. Študij koncertnega petja je nadaljevala v Gradcu, že vrsto let pa živi in dela na Dunaju. Kot solistka je nastopala v Graški operi in dunajski Ljudski operi, kjer je sodelovala v številnih opernih izvedbah in produkcijah muzikala. Nataša Mirković se pogosto posveča izvajanju klasičnega samospeva in baročne glasbe, pa tudi tradicionalni ljudski glasbi, jazzu in improvizaciji. Na koncertu je nastopila z Matthiasom Loibnerjem, cenjenim izvajalcem na hurdy-gurdy (hrdi-grdi) – staro strunsko glasbilo s kolescem, ki je zgodovinska različica lajne. Umetnika sta predstavila samospeve iz cikla Zimsko potovanje Franza Schuberta, enega najžlahtnejših ciklov samospevov iz zgodnjega 19. stoletja, v izvedbi za glas in lajno, ter splet ljudskih pesmi iz balkanskih dežel Bosne in Hercegovine, Srbije in Albanije v slogu sevdalínk in sefárdskih pesmi ter slovensko ljudsko pesem iz Prekmurja.
V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.
V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.
Kratka radijska igra na satiričen način razkriva nepremagljivo moč navade in zapeljive družbe alkoholnih napitkov. Protagonistov vzklik ''Vsak peti Slovenec je alkoholik, pa sem še jaz!'' pa kljub humorni noti daje vedeti, da je alkoholizem v našem prostoru morda bolj razširjena težava, kot bi si upali – ali želeli – priznati. Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Sara Železnik Lojze – Zvone Hribar Jože – Andrej Nahtigal Natakar – Igor Štamulak Napovedovalec – Ivan Lotrič Glasovi – Grega Zorc, Brane Grubar, Sara Železnik, Nina Skrbinšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2008.
Kratka radijska igra na satiričen način razkriva nepremagljivo moč navade in zapeljive družbe alkoholnih napitkov. Protagonistov vzklik ''Vsak peti Slovenec je alkoholik, pa sem še jaz!'' pa kljub humorni noti daje vedeti, da je alkoholizem v našem prostoru morda bolj razširjena težava, kot bi si upali – ali želeli – priznati. Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Sara Železnik Lojze – Zvone Hribar Jože – Andrej Nahtigal Natakar – Igor Štamulak Napovedovalec – Ivan Lotrič Glasovi – Grega Zorc, Brane Grubar, Sara Železnik, Nina Skrbinšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2008.
V njej pada sneg s tako hitrostjo, da v času ene pravljice prekrije celotno mesto ... Pripoveduje: Vesna Kuzmič. Napisala: Sara Šober. Pravljica z natečaja a oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
V njej pada sneg s tako hitrostjo, da v času ene pravljice prekrije celotno mesto ... Pripoveduje: Vesna Kuzmič. Napisala: Sara Šober. Pravljica z natečaja a oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
Po Niki Prevc je na zmagovalni oder na tekmi svetovnega pokala v Engelbergu stopil tudi njen brat Domen Prevc, ampak stopničko višje. Nosilec rumene majice je konkurenco pokoril petič zapored. Do prvega mesta je napredoval s tretjega po prvi seriji: Slovenski uspeh sta z devetim in enajstim mestom dopolnila Anže Lanišek in Timi Zajc. Drugi poudarki oddaje: - V povračilnem napadu ameriške vojske v Siriji ubitih več borcev Islamske države. - Predor pod gradom v Gorici spremenili v največjo digitalno galerijo v Evropi. - V Trbovljah nameravajo stanovanjsko stisko omiliti z izgradnjo dveh blokov.
Po Niki Prevc je na zmagovalni oder na tekmi svetovnega pokala v Engelbergu stopil tudi njen brat Domen Prevc, ampak stopničko višje. Nosilec rumene majice je konkurenco pokoril petič zapored. Do prvega mesta je napredoval s tretjega po prvi seriji: Slovenski uspeh sta z devetim in enajstim mestom dopolnila Anže Lanišek in Timi Zajc. Drugi poudarki oddaje: - V povračilnem napadu ameriške vojske v Siriji ubitih več borcev Islamske države. - Predor pod gradom v Gorici spremenili v največjo digitalno galerijo v Evropi. - V Trbovljah nameravajo stanovanjsko stisko omiliti z izgradnjo dveh blokov.
Dvoživke umirajo dvakrat je naslov knjige kratkih zgodb Zorana Kneževića, po rodu Vojvodinca, ki živi v Sloveniji že trideset let. Prišel je zaradi političnih razmer v Srbiji, kar je komentiral: "Bolje, da sem tujec v neki tuji državi kot v svoji." Deset let pozneje je v slovenščini objavil prvenec Dvoživke umirajo dvakrat in zanj dobil nagrado na Slovenskem knjižnem sejmu. Naslov meri na usode priseljencev, ki niso nikjer doma oziroma imajo dom v različnih krajih, pa nikjer zares. Zdaj je Zoran Knežević, sicer kulturolog, zares doma v Sloveniji in njegove zgodbe se od tematike tujosti odmikajo v doživljanje sveta, kakršen se mu kaže ta trenutek, in v spominjanje. Taka je tudi zgodba Blues za črno ruto ali ko je Bog mojo babi tretjič poklical po imenu. Igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiser Marko Rengeo, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija Radia Slovenija 2025.
Dvoživke umirajo dvakrat je naslov knjige kratkih zgodb Zorana Kneževića, po rodu Vojvodinca, ki živi v Sloveniji že trideset let. Prišel je zaradi političnih razmer v Srbiji, kar je komentiral: "Bolje, da sem tujec v neki tuji državi kot v svoji." Deset let pozneje je v slovenščini objavil prvenec Dvoživke umirajo dvakrat in zanj dobil nagrado na Slovenskem knjižnem sejmu. Naslov meri na usode priseljencev, ki niso nikjer doma oziroma imajo dom v različnih krajih, pa nikjer zares. Zdaj je Zoran Knežević, sicer kulturolog, zares doma v Sloveniji in njegove zgodbe se od tematike tujosti odmikajo v doživljanje sveta, kakršen se mu kaže ta trenutek, in v spominjanje. Taka je tudi zgodba Blues za črno ruto ali ko je Bog mojo babi tretjič poklical po imenu. Igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiser Marko Rengeo, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija Radia Slovenija 2025.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Apolonija Simon je izjemna slovenska slikarka. Poleg umetniškega ustvarjanja je ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, kjer od leta 1999 tudi poučuje. Vodenje oblikovne šole je prevzela v času, ko so težnje po selitvi srednje šole iz Križank dosegle vrhunec. Meni, da bi bila selitev iz poslopja, ki ga je arhitekt Jože Plečnik obnovil prav z namenom oblikovanja prostora za izobraževanje, velika napaka. V oddajo Razkošje v glavi je Apolonijo Simon povabil Miha Žorž.
Apolonija Simon je izjemna slovenska slikarka. Poleg umetniškega ustvarjanja je ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, kjer od leta 1999 tudi poučuje. Vodenje oblikovne šole je prevzela v času, ko so težnje po selitvi srednje šole iz Križank dosegle vrhunec. Meni, da bi bila selitev iz poslopja, ki ga je arhitekt Jože Plečnik obnovil prav z namenom oblikovanja prostora za izobraževanje, velika napaka. V oddajo Razkošje v glavi je Apolonijo Simon povabil Miha Žorž.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Ta konec tedna bo postregel z bogatim športnim dogajanjem. Na številnih prizoriščih v tujini so na delu biatlonci in biatlonke, alpski smučarji in smučarke ter tudi skakalci in skakalke. Te so že opravile prvo od dveh tekem svetovnega pokala v Engelbergu. Nika Prevc je znova skočila na zmagovalni oder - po odličnem skoku v prvi seriji je zaradi doskoka v finalu končala na drugem mestu. Tekma danes čaka še skakalce, odlično pa je danes nastopila tudi Ilka Štuhec. Na smuku v Val d'Iseru je končala na odličnem četrtem mestu, stopničke je zgrešila za štiri stotinke. Drugi poudarki oddaje: - Na Floridi ločeni pogovori ruske in ukrajinske delegacije z ameriškimi predstavniki - Kakšen je pri nas odziv na možnost prostovoljne predaje nezakonitega orožja? - Sklepna premiera gledališke Dodekalogije 1972-1983 z zgodbami iz Goriške.
Ta konec tedna bo postregel z bogatim športnim dogajanjem. Na številnih prizoriščih v tujini so na delu biatlonci in biatlonke, alpski smučarji in smučarke ter tudi skakalci in skakalke. Te so že opravile prvo od dveh tekem svetovnega pokala v Engelbergu. Nika Prevc je znova skočila na zmagovalni oder - po odličnem skoku v prvi seriji je zaradi doskoka v finalu končala na drugem mestu. Tekma danes čaka še skakalce, odlično pa je danes nastopila tudi Ilka Štuhec. Na smuku v Val d'Iseru je končala na odličnem četrtem mestu, stopničke je zgrešila za štiri stotinke. Drugi poudarki oddaje: - Na Floridi ločeni pogovori ruske in ukrajinske delegacije z ameriškimi predstavniki - Kakšen je pri nas odziv na možnost prostovoljne predaje nezakonitega orožja? - Sklepna premiera gledališke Dodekalogije 1972-1983 z zgodbami iz Goriške.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Avtobiografski roman, v katerem se bosansko-francoski pisatelj prvi zares sooči s svojo izkušnjo vojne ob razpadu Jugoslavije
Avtobiografski roman, v katerem se bosansko-francoski pisatelj prvi zares sooči s svojo izkušnjo vojne ob razpadu Jugoslavije
Gledališka dodekalogija 1972–1983 je dvanajstmesečni projekt, ki ga je v okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica 2025 v partnerstvu z nekaterimi drugimi gledališči izvedlo Slovensko narodno gledališče Nova Gorica. Pod idejnim in režijskim vodstvom Tomija Janežiča smo vse leto spremljali življenjske zgodbe ljudi, živečih in drugače povezanih z goriško pokrajino, od konca 19. stoletja do danes. Sklepni del dodekalogije je predstava z naslovom 1983. V njej sta se prostor in čas hkrati gostila in širila in izpostavila večkrat neopažene povezave med vsakdanjostjo in umetniško kreacijo.
Gledališka dodekalogija 1972–1983 je dvanajstmesečni projekt, ki ga je v okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica 2025 v partnerstvu z nekaterimi drugimi gledališči izvedlo Slovensko narodno gledališče Nova Gorica. Pod idejnim in režijskim vodstvom Tomija Janežiča smo vse leto spremljali življenjske zgodbe ljudi, živečih in drugače povezanih z goriško pokrajino, od konca 19. stoletja do danes. Sklepni del dodekalogije je predstava z naslovom 1983. V njej sta se prostor in čas hkrati gostila in širila in izpostavila večkrat neopažene povezave med vsakdanjostjo in umetniško kreacijo.
Obraz sosedje ulice je slovenski hokejski klubski in reprezentančni trener Jure Verlič. Zadnji dve leti je članski trener mariborskih hokejistov in pomočnik selektorja v izbrani vrsti do 18 in 20 let.
Obraz sosedje ulice je slovenski hokejski klubski in reprezentančni trener Jure Verlič. Zadnji dve leti je članski trener mariborskih hokejistov in pomočnik selektorja v izbrani vrsti do 18 in 20 let.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Oddaja nam prinaša prispevke o novih nagrajencih Ivane Kobilca in o Čopovih nagradah za bibliotekarstvo, pa o razstavi ob 50. obletnici delovanja Obalnih galerij Piran, v Galeriji Jakopič je razstava alumnov Od blizu: Začasni naslov, v galeriji Družina pa so na ogled jaslice Andreja Dobleharja.
Oddaja nam prinaša prispevke o novih nagrajencih Ivane Kobilca in o Čopovih nagradah za bibliotekarstvo, pa o razstavi ob 50. obletnici delovanja Obalnih galerij Piran, v Galeriji Jakopič je razstava alumnov Od blizu: Začasni naslov, v galeriji Družina pa so na ogled jaslice Andreja Dobleharja.
Ilirskobistriški občinski svetniki so potrdili celostno prometno strategijo za prihodnjih 7 let. V starem mestnem jedru občina načrtuje več prostora za pešce in kolesarje. Novih parkirišč ne bo, krepili bodo nove oblike javnega prevoza. Problematičen ostaja tranzitni promet po državni cesti skozi središče v poletni turistični sezoni. Z evropskim čezmejnim projektom pa so na širšem Goriškem in v Furalniji-Julijski krajini postavili pomembna izhodišča za prihodnji razvoj vinogradništva na tem območju. V oddaji tudi o tem: - Za nami je naporno leto, ocenjuje predsednica republike Nataša Pirc Musar. - Na Solbico vabijo z obujanjem nekdanjih običajev. - Bosta Nika in Domen Prevc nadaljevala serijo zmag?
Ilirskobistriški občinski svetniki so potrdili celostno prometno strategijo za prihodnjih 7 let. V starem mestnem jedru občina načrtuje več prostora za pešce in kolesarje. Novih parkirišč ne bo, krepili bodo nove oblike javnega prevoza. Problematičen ostaja tranzitni promet po državni cesti skozi središče v poletni turistični sezoni. Z evropskim čezmejnim projektom pa so na širšem Goriškem in v Furalniji-Julijski krajini postavili pomembna izhodišča za prihodnji razvoj vinogradništva na tem območju. V oddaji tudi o tem: - Za nami je naporno leto, ocenjuje predsednica republike Nataša Pirc Musar. - Na Solbico vabijo z obujanjem nekdanjih običajev. - Bosta Nika in Domen Prevc nadaljevala serijo zmag?
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Lipa ob skladateljevi hiši Naša najpomembnejša slikarka 9. korpus slovenske partizanske vojske Pred 130 leti (1895) se je v Vižmarjah pri Ljubljani rodil diplomat Ciril Kotnik. Njegov rod sicer izvira z Dóbrij pri Ravnah na Koroškem. Po končani trgovski akademiji je odšel v Srbijo in se kot prostovoljec pridružil srbski vojski. Po prvi svetovni vojni je deloval v diplomatski službi Kraljevine SHS v Rimu. Tam je živel in delal več kot 20 let. Ob začetku druge svetovne vojne ga je jugoslovanska begunska vlada premestila v svoje predstavništvo pri Svetem sedežu. Tam mu je uspelo pomagati številnim beguncem in internirancem. Sodeloval je z judovsko organizacijo DELASEM, ki je pomagala Judom in drugim interniranim tujcem. Oktobra 1943 ga je aretiral gestapo in ga obsodil na smrt, vendar izvršitve obsodbe zaradi uspešnega posredovanja papeža Pija XII. ni bilo. Po osvoboditvi Rima junija 1944 so Kotnika uradno povabili na slovesnost v rimski sinagogi, posmrtno pa so mu leta 1955 podelili zlato odličje Zveze italijanskih judovskih občin. Na hiši v Rimu, v kateri je živel, so mu leta 2014 odkrili dvojezično italijansko-slovensko spominsko ploščo.
Lipa ob skladateljevi hiši Naša najpomembnejša slikarka 9. korpus slovenske partizanske vojske Pred 130 leti (1895) se je v Vižmarjah pri Ljubljani rodil diplomat Ciril Kotnik. Njegov rod sicer izvira z Dóbrij pri Ravnah na Koroškem. Po končani trgovski akademiji je odšel v Srbijo in se kot prostovoljec pridružil srbski vojski. Po prvi svetovni vojni je deloval v diplomatski službi Kraljevine SHS v Rimu. Tam je živel in delal več kot 20 let. Ob začetku druge svetovne vojne ga je jugoslovanska begunska vlada premestila v svoje predstavništvo pri Svetem sedežu. Tam mu je uspelo pomagati številnim beguncem in internirancem. Sodeloval je z judovsko organizacijo DELASEM, ki je pomagala Judom in drugim interniranim tujcem. Oktobra 1943 ga je aretiral gestapo in ga obsodil na smrt, vendar izvršitve obsodbe zaradi uspešnega posredovanja papeža Pija XII. ni bilo. Po osvoboditvi Rima junija 1944 so Kotnika uradno povabili na slovesnost v rimski sinagogi, posmrtno pa so mu leta 1955 podelili zlato odličje Zveze italijanskih judovskih občin. Na hiši v Rimu, v kateri je živel, so mu leta 2014 odkrili dvojezično italijansko-slovensko spominsko ploščo.
Tokrat smo se podali v Makole, občino v Dravinjski dolini, ki se pomembno turistično razvija. Zatem pa se bomo sprehodili po 100-letni zgodovini Term Čatež in znova kolesarili z Iztokom Kočevarjem od Maribora do Carigrada.
Tokrat smo se podali v Makole, občino v Dravinjski dolini, ki se pomembno turistično razvija. Zatem pa se bomo sprehodili po 100-letni zgodovini Term Čatež in znova kolesarili z Iztokom Kočevarjem od Maribora do Carigrada.
Kora je brenkalo, na katero veliko igrajo v zahodni Afriki. Največkrat nanj igrajo ohranjevalci izročila, ki poznajo zgodovino, mite, rodovnike družin in pripovedujejo zgodbe, zato imajo v življenju skupnosti posebno vlogo. Tradicionalno so v ljudstvu Mandingo take mojstre imenovali džali, eden od zelo cenjenih v Gambiji je bil džali Njama Suso, ki je svojo umetnost ponesel tudi v svet in čigar izvedbe poslušamo na posnetkih iz leta 1972.
Kora je brenkalo, na katero veliko igrajo v zahodni Afriki. Največkrat nanj igrajo ohranjevalci izročila, ki poznajo zgodovino, mite, rodovnike družin in pripovedujejo zgodbe, zato imajo v življenju skupnosti posebno vlogo. Tradicionalno so v ljudstvu Mandingo take mojstre imenovali džali, eden od zelo cenjenih v Gambiji je bil džali Njama Suso, ki je svojo umetnost ponesel tudi v svet in čigar izvedbe poslušamo na posnetkih iz leta 1972.
Koroški Slovenec in eden izmed najpomembnejših srednjeevropskih likovnikov našega časa Valentin Oman je dopolnil 90 let. Življenje je posvetil umetnosti slikanja, v kateri je z grafičnimi postopki in z inovativnimi likovnimi intervencijami razvil izviren slog. Pomembno je sooblikoval sodobno avstrijsko slikarstvo. Pustil je globok pečat na številnih sakralnih objektih, pa tudi na posvetnih stavbah. Omanov osrednji motiv je že od nekdaj človek. Njegove fragmentirane podobe človeških figur so nedoločljive, nejasne in večplastne, tako pa namerno puščajo prostor gledalčevi domišljiji. Njegova praksa je usmerjena v postopek sam, pri katerem upošteva lastnosti materialov in se z njimi poigrava. Zanj so značilni plastenje, večkratno obdelovanje, odtiskovanje in uporaba medijskih podob ali umetnostnozgodovinskih referenc. Ob umetniškem ustvarjanju je tudi politično angažiran, poznan je kot borec za pravice koroških Slovencev in človek dejanj. V svojem najnovejšem delu dvojezične krajevne napise, simbol boja koroških Slovencev za svoje pravice, uliva v bronaste stebre, ki so in še bodo postavljeni v javni prostor na avstrijskem Koroškem. Za to delo sam pravi, da je nekaj najboljšega, kar je naredil kot umetnik do zdaj. Z Valentinom Omanom se je pred dnevi, ob odprtju nove razstave Križev pot: Ukrajina / Bližnji vzhod v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, pogovarjala Urška Savič. Gre za zadnjo razstavo v ciklu Omanovo leto, s katerim so se muzejske ustanove v Sloveniji, Avstriji in na Slovaškem poklonile umetniku ob njegovem jubileju.
Koroški Slovenec in eden izmed najpomembnejših srednjeevropskih likovnikov našega časa Valentin Oman je dopolnil 90 let. Življenje je posvetil umetnosti slikanja, v kateri je z grafičnimi postopki in z inovativnimi likovnimi intervencijami razvil izviren slog. Pomembno je sooblikoval sodobno avstrijsko slikarstvo. Pustil je globok pečat na številnih sakralnih objektih, pa tudi na posvetnih stavbah. Omanov osrednji motiv je že od nekdaj človek. Njegove fragmentirane podobe človeških figur so nedoločljive, nejasne in večplastne, tako pa namerno puščajo prostor gledalčevi domišljiji. Njegova praksa je usmerjena v postopek sam, pri katerem upošteva lastnosti materialov in se z njimi poigrava. Zanj so značilni plastenje, večkratno obdelovanje, odtiskovanje in uporaba medijskih podob ali umetnostnozgodovinskih referenc. Ob umetniškem ustvarjanju je tudi politično angažiran, poznan je kot borec za pravice koroških Slovencev in človek dejanj. V svojem najnovejšem delu dvojezične krajevne napise, simbol boja koroških Slovencev za svoje pravice, uliva v bronaste stebre, ki so in še bodo postavljeni v javni prostor na avstrijskem Koroškem. Za to delo sam pravi, da je nekaj najboljšega, kar je naredil kot umetnik do zdaj. Z Valentinom Omanom se je pred dnevi, ob odprtju nove razstave Križev pot: Ukrajina / Bližnji vzhod v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, pogovarjala Urška Savič. Gre za zadnjo razstavo v ciklu Omanovo leto, s katerim so se muzejske ustanove v Sloveniji, Avstriji in na Slovaškem poklonile umetniku ob njegovem jubileju.
Bor Prokofjev je vsestranski umetnik. Že pri zgodnjih otroških letih se je začel ukvarjati s plesom različnih zvrsti, danes pa sodeluje na najrazličnejših tekmovanjih in festivalih tako v gledališčih kot na plesnih dvobojih. Ob plesu pa se je začel ukvarjati tudi z glasbo in montažo videoposnetkov. Več o Borovem ustvarjanju in tekmovanjih, ki se jih je udeležil, izveste v tokratni oddaji Kulturomat.
Bor Prokofjev je vsestranski umetnik. Že pri zgodnjih otroških letih se je začel ukvarjati s plesom različnih zvrsti, danes pa sodeluje na najrazličnejših tekmovanjih in festivalih tako v gledališčih kot na plesnih dvobojih. Ob plesu pa se je začel ukvarjati tudi z glasbo in montažo videoposnetkov. Več o Borovem ustvarjanju in tekmovanjih, ki se jih je udeležil, izveste v tokratni oddaji Kulturomat.
Radi plavate, kolesarite in tečete? Se ne morete odločiti le za en šport? Ste radi v naravi? Potem je za vas triatlon, šport, ki ga bomo spoznali s pomočjo članov Biatlon klub Ljubljana.
Radi plavate, kolesarite in tečete? Se ne morete odločiti le za en šport? Ste radi v naravi? Potem je za vas triatlon, šport, ki ga bomo spoznali s pomočjo članov Biatlon klub Ljubljana.
V Glasbenem radiogramu gostimo pevko Ano Bezjak, ki bo skupaj s kitaristom Juretom Piškom predstavila božične pesmi v jazzovski preobleki. Pogovarjali se bomo o njenem delu z mladimi na Konservatoriju in Akademiji za glasbo, o jazzu danes ter o tem, kaj ji osebno pomeni praznični čas. Oddaja prinaša umirjen pogovor in živo glasbo, ki božične melodije postavi v nekoliko drugačno luč.
V Glasbenem radiogramu gostimo pevko Ano Bezjak, ki bo skupaj s kitaristom Juretom Piškom predstavila božične pesmi v jazzovski preobleki. Pogovarjali se bomo o njenem delu z mladimi na Konservatoriju in Akademiji za glasbo, o jazzu danes ter o tem, kaj ji osebno pomeni praznični čas. Oddaja prinaša umirjen pogovor in živo glasbo, ki božične melodije postavi v nekoliko drugačno luč.
V tokratni oddaji se posvečamo jubilejnemu koncertu Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič, ki od prvega novembra letos zaznamuje svoje stoto leto delovanja.
V tokratni oddaji se posvečamo jubilejnemu koncertu Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič, ki od prvega novembra letos zaznamuje svoje stoto leto delovanja.
Vabljeni v svet modrosti iz daljne Indije. Prisluhnili bomo ljudski zgodbi Slon in slepi bratje, ki na preprost, a globok način razkriva, kako lahko vsak človek vidi le del resnice – celota pa se razkrije šele, ko združimo različne poglede. Naj nas ta pripoved spomni na potrpežljivost, medsebojno razumevanje in spoštovanje različnosti. Pravljico pripoveduje Andreja Ploj iz Mariborske knjižnice.
Vabljeni v svet modrosti iz daljne Indije. Prisluhnili bomo ljudski zgodbi Slon in slepi bratje, ki na preprost, a globok način razkriva, kako lahko vsak človek vidi le del resnice – celota pa se razkrije šele, ko združimo različne poglede. Naj nas ta pripoved spomni na potrpežljivost, medsebojno razumevanje in spoštovanje različnosti. Pravljico pripoveduje Andreja Ploj iz Mariborske knjižnice.
Smučarski skakalci in skakalke bodo ta konec tedna v Engelbergu, včeraj so imeli skakalci kvalifikacije za prvo preizkušnjo. Hokejisti Olimpije pa so se v Tivoliju pomerili s Pustertalom, ki v regionalni ligi na lestvici lovi Ljubljančane.
Smučarski skakalci in skakalke bodo ta konec tedna v Engelbergu, včeraj so imeli skakalci kvalifikacije za prvo preizkušnjo. Hokejisti Olimpije pa so se v Tivoliju pomerili s Pustertalom, ki v regionalni ligi na lestvici lovi Ljubljančane.
Tokratni Hudo! smo namenili počitnicam in praznikom - božiču in novemu letu, a tokrat nekoliko drugače. O tem, kako te praznike praznujemo drugje po svetu in kakšne različne tradicije poznamo, so povedali mladi iz Evropske šole Ljubljana. To priložnost pa smo izkoristili tudi, da izvemo, kako je, ko se v tujo državo preseliš v mladih letih, ali smo Slovenci strpni in ali je to, da govorimo več jezikov, prednost ali slabost. Tokratna oddaja Hudo! je nastala kar na Evropski šoli Ljubljana.
Tokratni Hudo! smo namenili počitnicam in praznikom - božiču in novemu letu, a tokrat nekoliko drugače. O tem, kako te praznike praznujemo drugje po svetu in kakšne različne tradicije poznamo, so povedali mladi iz Evropske šole Ljubljana. To priložnost pa smo izkoristili tudi, da izvemo, kako je, ko se v tujo državo preseliš v mladih letih, ali smo Slovenci strpni in ali je to, da govorimo več jezikov, prednost ali slabost. Tokratna oddaja Hudo! je nastala kar na Evropski šoli Ljubljana.
Volk in mraz sta v slovenskem ljudskem izročilu krivca za marsikaj - tudi za vnetje sečil in rodil. Pa to drži? V tokratnih Radiovednih raziskujemo staro modrost, ali se nam bodo po sedenju na mrzlem res vnela sečila.
Volk in mraz sta v slovenskem ljudskem izročilu krivca za marsikaj - tudi za vnetje sečil in rodil. Pa to drži? V tokratnih Radiovednih raziskujemo staro modrost, ali se nam bodo po sedenju na mrzlem res vnela sečila.
Pozor, ljubitelji peke! V naši radijski kuhinji je tokrat dišalo po praznikih! Pripravljali smo slastno potično pletenko – potico na sodoben, pleten način. S 500 grami moke in bogatim nadevom iz lešnikov, čokolade in kakava smo vas popeljali skozi celoten postopek: od vzhajanja mehkega testa, do mazanja in umetniškega pletenja. Spoznajte recept, ki bo zasenčil klasično potico in bo prava zvezda vaše praznične mize.
Pozor, ljubitelji peke! V naši radijski kuhinji je tokrat dišalo po praznikih! Pripravljali smo slastno potično pletenko – potico na sodoben, pleten način. S 500 grami moke in bogatim nadevom iz lešnikov, čokolade in kakava smo vas popeljali skozi celoten postopek: od vzhajanja mehkega testa, do mazanja in umetniškega pletenja. Spoznajte recept, ki bo zasenčil klasično potico in bo prava zvezda vaše praznične mize.
Peto letošnjo vrečo sreče polnijo uspehi slovenskih športnic v letu 2025. Na srečo je bilo izvrstnih dosežkov naših športnic toliko, da vseh nismo uspeli spraviti v zgolj eno vrečo in bomo zato v prihodnjih dneh napolnili še kakšno vrečo. Janja Garnbret je letos dvakrat postala svetovna prvakinja, Tina Šutej se je s treh letošnjih največjih atletskih tekmovanj vrnila s tremi odličji. Dvakrat srebrna je bila tudi kajakašica na mirnih vodah Anja Osterman, izvrstno so se odrezale kajakašice na avstralskih brzicah.
Peto letošnjo vrečo sreče polnijo uspehi slovenskih športnic v letu 2025. Na srečo je bilo izvrstnih dosežkov naših športnic toliko, da vseh nismo uspeli spraviti v zgolj eno vrečo in bomo zato v prihodnjih dneh napolnili še kakšno vrečo. Janja Garnbret je letos dvakrat postala svetovna prvakinja, Tina Šutej se je s treh letošnjih največjih atletskih tekmovanj vrnila s tremi odličji. Dvakrat srebrna je bila tudi kajakašica na mirnih vodah Anja Osterman, izvrstno so se odrezale kajakašice na avstralskih brzicah.
Danes se v oddaji Radijski ringaraja pogovarjamo o prihajajočih počitnicah, praznikih, okraševanju ... Mesec december je res tak poseben mesec, ko nas ponavadi obišče tudi kakšen od dobrih treh mož – in ti včasih prinesejo tudi liofilizirano sadje. Veste, kakšno sadje je to? In s čim vse ga lahko jemo? O tem več v današnjem Zakajčku s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki.
Danes se v oddaji Radijski ringaraja pogovarjamo o prihajajočih počitnicah, praznikih, okraševanju ... Mesec december je res tak poseben mesec, ko nas ponavadi obišče tudi kakšen od dobrih treh mož – in ti včasih prinesejo tudi liofilizirano sadje. Veste, kakšno sadje je to? In s čim vse ga lahko jemo? O tem več v današnjem Zakajčku s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki.
Koroški Slovenec in eden izmed najpomembnejših srednjeevropskih likovnikov našega časa Valentin Oman je dopolnil 90 let. Življenje je posvetil umetnosti slikanja, v kateri je z grafičnimi postopki in z inovativnimi likovnimi intervencijami razvil izviren slog. Pomembno je sooblikoval sodobno avstrijsko slikarstvo. Pustil je globok pečat na premnogih sakralnih objektih, pa tudi na posvetnih stavbah. Omanov osrednji motiv je že od nekdaj človek. Njegove fragmentirane podobe človeških figur so nedoločljive, nejasne in večplastne, tako pa namerno puščajo prostor gledalčevi domišljiji. Njegova praksa je usmerjena v postopek sam, pri katerem upošteva lastnosti materialov in se z njimi poigrava. Zanj so značilni plastenje, večkratno obdelovanje, odtiskovanje in uporaba medijskih podob ali umetnostnozgodovinskih referenc. Ob umetniškem ustvarjanju je tudi politično angažiran - poznan je kot borec za pravice koroških Slovencev in človek dejanj. V svojem najnovejšem delu dvojezične krajevne napise, simbol borbe koroških Slovencev za svoje pravice, uliva v bronaste stebre, ki so in še bodo postavljeni v javni prostor na avstrijskem Koroškem. Za to delo sam pravi, da je nekaj najboljšega, kar je naredil kot umetnik do zdaj. Z Valentinom Omanom se je pred dnevi, ob odprtju nove razstave Križev pot: Ukrajina / Bližnji vzhod v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pogovarjala Urška Savič. Gre za zadnjo razstavo v ciklu Omanovo leto, s katerim so se muzejske ustanove v Sloveniji, Avstriji in na Slovaškem poklonile umetniku ob njegovem jubileju. Foto: Dobran Laznik
Koroški Slovenec in eden izmed najpomembnejših srednjeevropskih likovnikov našega časa Valentin Oman je dopolnil 90 let. Življenje je posvetil umetnosti slikanja, v kateri je z grafičnimi postopki in z inovativnimi likovnimi intervencijami razvil izviren slog. Pomembno je sooblikoval sodobno avstrijsko slikarstvo. Pustil je globok pečat na premnogih sakralnih objektih, pa tudi na posvetnih stavbah. Omanov osrednji motiv je že od nekdaj človek. Njegove fragmentirane podobe človeških figur so nedoločljive, nejasne in večplastne, tako pa namerno puščajo prostor gledalčevi domišljiji. Njegova praksa je usmerjena v postopek sam, pri katerem upošteva lastnosti materialov in se z njimi poigrava. Zanj so značilni plastenje, večkratno obdelovanje, odtiskovanje in uporaba medijskih podob ali umetnostnozgodovinskih referenc. Ob umetniškem ustvarjanju je tudi politično angažiran - poznan je kot borec za pravice koroških Slovencev in človek dejanj. V svojem najnovejšem delu dvojezične krajevne napise, simbol borbe koroških Slovencev za svoje pravice, uliva v bronaste stebre, ki so in še bodo postavljeni v javni prostor na avstrijskem Koroškem. Za to delo sam pravi, da je nekaj najboljšega, kar je naredil kot umetnik do zdaj. Z Valentinom Omanom se je pred dnevi, ob odprtju nove razstave Križev pot: Ukrajina / Bližnji vzhod v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pogovarjala Urška Savič. Gre za zadnjo razstavo v ciklu Omanovo leto, s katerim so se muzejske ustanove v Sloveniji, Avstriji in na Slovaškem poklonile umetniku ob njegovem jubileju. Foto: Dobran Laznik
Tokratna oddaja za najmlajše Radijski ringaraja bo praznično obarvana. Z drugošolci in tretješolci iz Osnovne šole Domžale smo se namreč pogovarjali o praznovanju božiča in novega leta. Povedali so nam marsikaj zanimivega, na primer kako bodo preživljali božično-novoletne počitnice, kako so okrasili božično drevesce, svoje sobe in učilnice, kakšna je njihova božična večerja in še marsikaj. Vabljeni k poslušanju!
Tokratna oddaja za najmlajše Radijski ringaraja bo praznično obarvana. Z drugošolci in tretješolci iz Osnovne šole Domžale smo se namreč pogovarjali o praznovanju božiča in novega leta. Povedali so nam marsikaj zanimivega, na primer kako bodo preživljali božično-novoletne počitnice, kako so okrasili božično drevesce, svoje sobe in učilnice, kakšna je njihova božična večerja in še marsikaj. Vabljeni k poslušanju!