Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Politično s Tanjo Gobec, avdio

Politično s Tanjo Gobec

30. 11. 2025

Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku, ob 19.10.

13 min

Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku, ob 19.10.

Spomini, pisma in potopisi

Elizabeth Griffin Moj kraški pristan

30. 11. 2025

Američanka Elizabeth Griffin se je po študiju podala na potovanje po svetu in se leta 1993 ustalila na tržaškem Krasu ter si ustvarila družino. Še zdaj živi tam, dejavno vključena v kar kompleksno skupnost. Opazuje življenje in naravo okoli sebe, se čudi, sprejema in piše. Pri tržaški založbi Mladika je izšla knjižica njenih zapisov 'Moj kraški pristan' in iz nje smo izbrali nekaj odlomkov Prevajalka Breda Biščak, igralka Darja Reichman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto leta 2025.

25 min

Američanka Elizabeth Griffin se je po študiju podala na potovanje po svetu in se leta 1993 ustalila na tržaškem Krasu ter si ustvarila družino. Še zdaj živi tam, dejavno vključena v kar kompleksno skupnost. Opazuje življenje in naravo okoli sebe, se čudi, sprejema in piše. Pri tržaški založbi Mladika je izšla knjižica njenih zapisov 'Moj kraški pristan' in iz nje smo izbrali nekaj odlomkov Prevajalka Breda Biščak, igralka Darja Reichman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto leta 2025.

Lahko noč, otroci!

Papirnata zgodba

30. 11. 2025

Svet pozdravov in dobrih želja. Pripovedujeta: Jelena Sitar in Igor Cvetko. Avtorica besedila: Jelena Sitar. Avtor glasbe: Igor Cvetko. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

8 min

Svet pozdravov in dobrih želja. Pripovedujeta: Jelena Sitar in Igor Cvetko. Avtorica besedila: Jelena Sitar. Avtor glasbe: Igor Cvetko. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Radijski dnevnik

Papež s sporočilom miru dopotoval v Libanon

30. 11. 2025

Združene države v teh dneh vodijo intenzivna diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini, v Gazi pa se nadaljuje krhko premirje. Iz enklave tudi danes poročajo o novih smrtonosnih izraelskih napadih. Razmere ostajajo napete tudi med Izraelom in Libanonom, kamor je danes dopotoval papež Leon 14-i. Kot edino možnost za končanje konflikta med Izraelci in Palestinci je navedel rešitev dveh držav. Drugi poudarki oddaje: - Na Hrvaškem množična zborovanja proti fašizmu. - Od jutri v veljavi zadnji dve pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi. - V Puconcih umestili novega evangeličanskega škofa.

18 min

Združene države v teh dneh vodijo intenzivna diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini, v Gazi pa se nadaljuje krhko premirje. Iz enklave tudi danes poročajo o novih smrtonosnih izraelskih napadih. Razmere ostajajo napete tudi med Izraelom in Libanonom, kamor je danes dopotoval papež Leon 14-i. Kot edino možnost za končanje konflikta med Izraelci in Palestinci je navedel rešitev dveh držav. Drugi poudarki oddaje: - Na Hrvaškem množična zborovanja proti fašizmu. - Od jutri v veljavi zadnji dve pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi. - V Puconcih umestili novega evangeličanskega škofa.

Obiski kraljice

Adventna orgelska glasba

30. 11. 2025

Na prvo adventno nedeljo predstavljamo orgelsko glasbo, ki so jo na melodije protestantskih koralov Kako lepo sveti zvezda danica, Zdramite se, kliče nas glas, Pridi zdaj, Odrešenik sveta in Vzbrstel je cvet pisali skladatelji različnih glasbenih obdobij.

57 min

Na prvo adventno nedeljo predstavljamo orgelsko glasbo, ki so jo na melodije protestantskih koralov Kako lepo sveti zvezda danica, Zdramite se, kliče nas glas, Pridi zdaj, Odrešenik sveta in Vzbrstel je cvet pisali skladatelji različnih glasbenih obdobij.

Poročila Radia Maribor

Poročila Radia Maribor ob 17.00 30.11.2025

30. 11. 2025

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

6 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 17h

30. 11. 2025

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zverinice

Los: Rastlinojedi uživač življenja

30. 11. 2025

Los je največji predstavnik družine jelenov. Odrasel samec lahko v plečno višino meri dva metra in trideset centimetrov, navadni jelen pa je visok največ meter in pol. Hrani se z mladimi in mehkimi poganjki, koščki lubja ter z listi dreves, kot so vrbe in breze. Prehranjevanje je zanj kot nacionalni šport, tako preživlja cele dneve. V enem dnevu lahko poje vsaj petindvajset kilogramov rastlin, to pa je približno pet odstotkov njegove telesne mase. Odrasel samec losa je težak približno petsto kilogramov. Kljub svoji teži lahko galopira kot konj in dirja s hitrostjo več kot trideset kilometrov na uro. Vendar te hitrosti ne more doseči v strnjenem gozdu, ker ga pri teku ovirajo rogovi. Več o losu pa izveste v tokratni epizodi Zverinic.

11 min

Los je največji predstavnik družine jelenov. Odrasel samec lahko v plečno višino meri dva metra in trideset centimetrov, navadni jelen pa je visok največ meter in pol. Hrani se z mladimi in mehkimi poganjki, koščki lubja ter z listi dreves, kot so vrbe in breze. Prehranjevanje je zanj kot nacionalni šport, tako preživlja cele dneve. V enem dnevu lahko poje vsaj petindvajset kilogramov rastlin, to pa je približno pet odstotkov njegove telesne mase. Odrasel samec losa je težak približno petsto kilogramov. Kljub svoji teži lahko galopira kot konj in dirja s hitrostjo več kot trideset kilometrov na uro. Vendar te hitrosti ne more doseči v strnjenem gozdu, ker ga pri teku ovirajo rogovi. Več o losu pa izveste v tokratni epizodi Zverinic.

Musica noster amor

Fauré in Mendelssohn v Pragi

30. 11. 2025

Predvajamo posnetke s koncerta Simfoničnega orkestra Praškega radia, ki je 9. decembra lani nastopil v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Umetniško vodstvo na koncertu je prevzel violinist Renaud Capuçon in se predstavil tudi kot solist v redkeje izvajanem Violinskem koncertu Gabriela Fauréja. Spored sta dopolnili Fauréjeva suita Pelléas in Melisanda, op. 80 in Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56 'Škotska' Felixa Mendelssohna. Naročnica glasbe za londonsko uprizoritev simbolistične igre Maurica Maeterlincka gospa Campbell je o Fauréju zapisala: "Z najnežnejšim navdihom je dojel poetično čistost, ki prežema in obdaja Maeterlinckovo ljubko igro."

75 min

Predvajamo posnetke s koncerta Simfoničnega orkestra Praškega radia, ki je 9. decembra lani nastopil v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Umetniško vodstvo na koncertu je prevzel violinist Renaud Capuçon in se predstavil tudi kot solist v redkeje izvajanem Violinskem koncertu Gabriela Fauréja. Spored sta dopolnili Fauréjeva suita Pelléas in Melisanda, op. 80 in Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56 'Škotska' Felixa Mendelssohna. Naročnica glasbe za londonsko uprizoritev simbolistične igre Maurica Maeterlincka gospa Campbell je o Fauréju zapisala: "Z najnežnejšim navdihom je dojel poetično čistost, ki prežema in obdaja Maeterlinckovo ljubko igro."

Dogodki in odmevi

Smučarska skakalka Nika Prevc v Falunu na Švedskem do 23-e posamične zmage v svetovnem pokalu

30. 11. 2025

Slovenski športniki iz dneva v dan skrbijo za veselje navijačev. Po včerajšnji zmagi smučarskega skaklca Anžeta Laniška je danes Nika Prevc na tekmi svetovnega pokola v Falunu na Švedskem z dvema vrhunskima skokoma prvič v novi sezoni skočila na najvišjo stopničko in s tem prekinila zmagovalni niz Japonke Nozomi Marujama. To je že njena 23-a posamična zmaga. Drugi poudarki oddaje: - Zadnji pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi jutri stopata v veljavo: namesto dodatka za pomoč in postrežbo denarni prejemek - Izraelski premier Netanjahu predsednika države zaprosil za pomilostitev v sojenju zaradi korupcije. - Sredi kurilne sezone opozorila na težave z nadzorom kurilnih naprav.

24 min

Slovenski športniki iz dneva v dan skrbijo za veselje navijačev. Po včerajšnji zmagi smučarskega skaklca Anžeta Laniška je danes Nika Prevc na tekmi svetovnega pokola v Falunu na Švedskem z dvema vrhunskima skokoma prvič v novi sezoni skočila na najvišjo stopničko in s tem prekinila zmagovalni niz Japonke Nozomi Marujama. To je že njena 23-a posamična zmaga. Drugi poudarki oddaje: - Zadnji pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi jutri stopata v veljavo: namesto dodatka za pomoč in postrežbo denarni prejemek - Izraelski premier Netanjahu predsednika države zaprosil za pomilostitev v sojenju zaradi korupcije. - Sredi kurilne sezone opozorila na težave z nadzorom kurilnih naprav.

Poročila Radia Maribor

Poročila Radia Maribor ob 14.30 30.11.2025

30. 11. 2025

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

9 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Sledi časa

Kavarna Evropa, dunajski tip kavarne

27. 11. 2025

Kavarna Evropa je bila nekdaj priljubljeno zbirališče Ljubljančanov. To je bila kavarna dunajskega tipa, kjer so kavo pili meščani in izobraženci: Josip Jurčič, Janko Kersnik, Lili Novy, Gojmir Anton Kos, Stane Kregar, Dana Pajnič Oražem in mnogi drugi. Predvsem pa je bil to prostor, kjer so se kresala mnenja in rojevale ideje, ki so pomembno vplivale na razvoj slovenske kulture in družbe. Nastanek, razvoj in zaton kavarne Evrope v okviru razvoja dunajskega tipa kavarne in kavarniške kulture obeh mest (Dunaja in Ljubljane) je v Sledeh časa raziskala Darja Pograjc. Sogovornika: Bogo Zupančič, arhitekturni zgodovinar in muzejski svetnik v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter dr. Božidar Jezernik, redni in zaslužni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

28 min

Kavarna Evropa je bila nekdaj priljubljeno zbirališče Ljubljančanov. To je bila kavarna dunajskega tipa, kjer so kavo pili meščani in izobraženci: Josip Jurčič, Janko Kersnik, Lili Novy, Gojmir Anton Kos, Stane Kregar, Dana Pajnič Oražem in mnogi drugi. Predvsem pa je bil to prostor, kjer so se kresala mnenja in rojevale ideje, ki so pomembno vplivale na razvoj slovenske kulture in družbe. Nastanek, razvoj in zaton kavarne Evrope v okviru razvoja dunajskega tipa kavarne in kavarniške kulture obeh mest (Dunaja in Ljubljane) je v Sledeh časa raziskala Darja Pograjc. Sogovornika: Bogo Zupančič, arhitekturni zgodovinar in muzejski svetnik v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter dr. Božidar Jezernik, redni in zaslužni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Nedeljsko operno popoldne

Svetovne operne zvezde

30. 11. 2025

v odlomkih Gounoda, Smetane, Wagnerja, Puccinija, Rossinija, Donizettija in Bizeta.

58 min

v odlomkih Gounoda, Smetane, Wagnerja, Puccinija, Rossinija, Donizettija in Bizeta.

Glasba po željah

Nedelja, 30. november

30. 11. 2025

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

62 min

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Humoreska tega tedna

Jelica Greganović: Naši ljubi otroci

30. 11. 2025

Težko je biti mama, ugotavlja srbska pisateljica Jelica Greganović, pa najsi bo otrok še v vrtcu ali pa že bolj ali manj odrasel. Prevajalec Štefan Kutoš, igralka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Sonja Strenar in Nejc Zupančič. Posneto aprila 2017. Posneto aprila 2017.

18 min

Težko je biti mama, ugotavlja srbska pisateljica Jelica Greganović, pa najsi bo otrok še v vrtcu ali pa že bolj ali manj odrasel. Prevajalec Štefan Kutoš, igralka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Sonja Strenar in Nejc Zupančič. Posneto aprila 2017. Posneto aprila 2017.

Musica sacra

Na 1. adventno nedeljo - z glasbo upanja in svetlobe

30. 11. 2025

Z adventom se začne 1. obdobje novega cerkvenega leta, v njem pa je v ospredju pričakovanje Odrešenika in njegovega rojstva. Odlomki iz Svetega Pisma, ki se v tem času berejo pri liturgiji, sicer govorijo tudi o Kristusovem drugem prihodu, ki naj bi bil ob koncu sveta, témi, ki kliče posebej k razmisleku v kratkih in temačnih adventnih dnevih. Smiselna in sporočilna pa je tudi adventna glasba, ki z mistično, ponekod skoraj magično komponento zveni skrivnostno in hkrati optimistično. Predvsem je polna svetlobe in upanja, ki ju ljudje potrebujemo v tem času.

28 min

Z adventom se začne 1. obdobje novega cerkvenega leta, v njem pa je v ospredju pričakovanje Odrešenika in njegovega rojstva. Odlomki iz Svetega Pisma, ki se v tem času berejo pri liturgiji, sicer govorijo tudi o Kristusovem drugem prihodu, ki naj bi bil ob koncu sveta, témi, ki kliče posebej k razmisleku v kratkih in temačnih adventnih dnevih. Smiselna in sporočilna pa je tudi adventna glasba, ki z mistično, ponekod skoraj magično komponento zveni skrivnostno in hkrati optimistično. Predvsem je polna svetlobe in upanja, ki ju ljudje potrebujemo v tem času.

Po Sloveniji

Po Sloveniji

30. 11. 2025

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

1 min

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Od setve do žetve

Kmetijsko-prehranski sistem vse manj odporen proti krizam

30. 11. 2025

V oddaji Od setve do žetve smo pozornost namenili prehranski varnosti. Spomnili smo na opozorilo Zavezništva za odgovoren prehranski sistem Slovenije, da sedanji kmetijsko-prehranski sistem ni odporen proti krizam. Kot eno od rešitev izpostavljamo povečanje deleža ekološkega kmetovanja, za večji delež domače pridelave pa bi morali ohranjati tudi slovenska semena. Dodali smo še zamisel, kako z inovativnimi izdelki povečati oskrbo v lokalnem okolju.

20 min

V oddaji Od setve do žetve smo pozornost namenili prehranski varnosti. Spomnili smo na opozorilo Zavezništva za odgovoren prehranski sistem Slovenije, da sedanji kmetijsko-prehranski sistem ni odporen proti krizam. Kot eno od rešitev izpostavljamo povečanje deleža ekološkega kmetovanja, za večji delež domače pridelave pa bi morali ohranjati tudi slovenska semena. Dodali smo še zamisel, kako z inovativnimi izdelki povečati oskrbo v lokalnem okolju.

Arsove spominčice

Arsove spominčice 13:05

30. 11. 2025

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

54 min

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Opoldnevnik

Hidria Advancetec iz Tolmina ob 70. obletnici z rekordnimi prihodki

30. 11. 2025

Hidria Advancetec iz Tolmina bo jubilejno 70. leto predvidoma zaključila z rekordnimi 80 milijoni evrov prihodkov od prodaje. Ob tem napovedujejo začetek proizvodnje njihove lastne večkrat nagrajene inovacije, ki bo pomembno prispevala k zmanjševanju emisij v prometu. V prenovo proizvodne hale so vožili 5 milijonov evrov. V oddaji tudi o tem: - Slovenska kulturno gospodarska zveza ima novo predsednico. - Izolska Osnovna šola Vojke Šmuc gostila uvodni dogodek projekta 'Z znanjem nad nasilje v šolah' - V poplavah na Šrilanki skoraj 200 mrtvih, žrtve tudi v neurju v Vietnamu. - Nika Prevc v Falunu do svoje 23. posamične zmage v karieri.

12 min

Hidria Advancetec iz Tolmina bo jubilejno 70. leto predvidoma zaključila z rekordnimi 80 milijoni evrov prihodkov od prodaje. Ob tem napovedujejo začetek proizvodnje njihove lastne večkrat nagrajene inovacije, ki bo pomembno prispevala k zmanjševanju emisij v prometu. V prenovo proizvodne hale so vožili 5 milijonov evrov. V oddaji tudi o tem: - Slovenska kulturno gospodarska zveza ima novo predsednico. - Izolska Osnovna šola Vojke Šmuc gostila uvodni dogodek projekta 'Z znanjem nad nasilje v šolah' - V poplavah na Šrilanki skoraj 200 mrtvih, žrtve tudi v neurju v Vietnamu. - Nika Prevc v Falunu do svoje 23. posamične zmage v karieri.

Ars aktualno

SKS - o svetlobah Charlesa Julieta in Jeana-Pierra Siméona - Živa Čebulj in Nadja Dobnik

30. 11. 2025

Na Slovenskem knjižnem sejmu so predstavili pet novih knjig pomembnih imen svetovne poezije, osredotočili smo se na dve – v knjižni obliki se v slovenskem prevodu prvič predstavlja francoski književnik Charles Juliet, v slovenščini prav tako manj znan pa je večkrat nagrajeni književnik Jean-Pierre Siméon, njegova Teorija ljubezni je po lanski izdaji njegove poezije šele druga knjižna izdaja tega avtorja. Oboje je izšlo pri založbi Hiša Poezije. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma. Gostji sta bili prevajalki Živa Čebulj in Nadja Dobnik.

21 min

Na Slovenskem knjižnem sejmu so predstavili pet novih knjig pomembnih imen svetovne poezije, osredotočili smo se na dve – v knjižni obliki se v slovenskem prevodu prvič predstavlja francoski književnik Charles Juliet, v slovenščini prav tako manj znan pa je večkrat nagrajeni književnik Jean-Pierre Siméon, njegova Teorija ljubezni je po lanski izdaji njegove poezije šele druga knjižna izdaja tega avtorja. Oboje je izšlo pri založbi Hiša Poezije. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma. Gostji sta bili prevajalki Živa Čebulj in Nadja Dobnik.

Na današnji dan

30. november - Slavist z graškega liceja

21. 11. 2025

Osamljen nosilec krščanskosocialne misli Arhitekt in vsestranski oblikovalec Študija o jezikovnih in družbeno-ekonomskih vidikih Kanalske doline Učitelj Koloman Kvas je po šolanju v domačem kraju leta 1804 postal dijak mariborske klasične gimnazije – bil je sošolec Antona Krempla in ves čas odličnjak. Pozneje je v Gradcu obiskoval licej in študij prava. Ko je bilo po bolezni Janeza Primca in skoraj desetih letih nezasedenosti katedre za slovenski jezik na graškem liceju leta 1823 znova razpisano mesto slavista, so (26. 3. 1823) sprejeli Kvasa, ki je postal najprej začasni in po natečaju leta 1834 stalni profesor. Za to mesto se je tedaj potegovalo 14 prosilcev, med njimi Anton Murko, Franc Miklošič in Oroslav Caf. Kvas je pomagal do znanja slovenskega jezika predvsem štajerskim Slovencem, ki so pozneje službovali kot duhovniki, notarji, uradniki in učitelji. Učitelj Koloman Kvas, ki je bil leta 1848 nekaj časa tudi predsednik graškega društva Slovenija, se je rodil leta 1790 na Rožičkem vrhu pri Svetem Juriju ob Ščavnici.

7 min

Osamljen nosilec krščanskosocialne misli Arhitekt in vsestranski oblikovalec Študija o jezikovnih in družbeno-ekonomskih vidikih Kanalske doline Učitelj Koloman Kvas je po šolanju v domačem kraju leta 1804 postal dijak mariborske klasične gimnazije – bil je sošolec Antona Krempla in ves čas odličnjak. Pozneje je v Gradcu obiskoval licej in študij prava. Ko je bilo po bolezni Janeza Primca in skoraj desetih letih nezasedenosti katedre za slovenski jezik na graškem liceju leta 1823 znova razpisano mesto slavista, so (26. 3. 1823) sprejeli Kvasa, ki je postal najprej začasni in po natečaju leta 1834 stalni profesor. Za to mesto se je tedaj potegovalo 14 prosilcev, med njimi Anton Murko, Franc Miklošič in Oroslav Caf. Kvas je pomagal do znanja slovenskega jezika predvsem štajerskim Slovencem, ki so pozneje službovali kot duhovniki, notarji, uradniki in učitelji. Učitelj Koloman Kvas, ki je bil leta 1848 nekaj časa tudi predsednik graškega društva Slovenija, se je rodil leta 1790 na Rožičkem vrhu pri Svetem Juriju ob Ščavnici.

Ars aktualno

SKS - o Lászlu Krasznahorkaiju in madžarski književnosti z Marjanco Mihelič

30. 11. 2025

S prevajalko Marjanco Mihelič smo se ozrli po madžarski književnosti, ki je bila v fokusu Slovenskega knjižnega sejma 2025, predvsem na delo letošnjega Nobelovca Lászla Krasznahorkaia in razmišljali, kaj nagrada pomeni za madžarsko književnost in medkulturni dialog. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma.

15 min

S prevajalko Marjanco Mihelič smo se ozrli po madžarski književnosti, ki je bila v fokusu Slovenskega knjižnega sejma 2025, predvsem na delo letošnjega Nobelovca Lászla Krasznahorkaia in razmišljali, kaj nagrada pomeni za madžarsko književnost in medkulturni dialog. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma.

V dobri družbi

Festival Oplotnica 2025 1. del, Fantje spod Šilentabra, Ansambel dveh dolin

30. 11. 2025

Vstopamo v nov mesec in z njim prihaja tudi nova Lojtrca novih – sveže skladbe in predlogi, sveži obrazi. Tokrat prinašamo še nekaj posebnega – vstopnice za nove koncerte V dobri družbi v živo. Če ste radi tam, kjer je doma dobra glasba, nikar ne zamudite. Poleg tega ste lahko ujeli tudi utrinke s festivala Pod Pohorjem – Oplotnica 2025, ki znova združuje ustvarjalce, zven in energijo naše glasbene pokrajine. Prijeten ritem, dobre zgodbe in najboljša družba.

111 min

Vstopamo v nov mesec in z njim prihaja tudi nova Lojtrca novih – sveže skladbe in predlogi, sveži obrazi. Tokrat prinašamo še nekaj posebnega – vstopnice za nove koncerte V dobri družbi v živo. Če ste radi tam, kjer je doma dobra glasba, nikar ne zamudite. Poleg tega ste lahko ujeli tudi utrinke s festivala Pod Pohorjem – Oplotnica 2025, ki znova združuje ustvarjalce, zven in energijo naše glasbene pokrajine. Prijeten ritem, dobre zgodbe in najboljša družba.

Čestitke in pozdravi

Čestitke in pozdravi, prvi del

30. 11. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo  svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

102 min

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo  svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Prenos bogoslužij, avdio

Nedeljsko katoliško bogoslužje, prenos iz Mengša

30. 11. 2025

Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.

55 min

Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.

Evroradijski koncert

Berlinski filharmoniki

30. 11. 2025

Evroradijski koncert tokrat predstavlja znani Berlinski filharmonični orkester – Berlinsko filharmonijo, pred katerega bo stopil dirigent Kirill Petrenko. V koncertu za oboo in mali orkester se bo pridružil še solist Albrech Mayer. Posnetki, ki jih bomo predvajali, so nastali v sklopu Festivala Berlinske filharmonije 19. septembra letos.

81 min

Evroradijski koncert tokrat predstavlja znani Berlinski filharmonični orkester – Berlinsko filharmonijo, pred katerega bo stopil dirigent Kirill Petrenko. V koncertu za oboo in mali orkester se bo pridružil še solist Albrech Mayer. Posnetki, ki jih bomo predvajali, so nastali v sklopu Festivala Berlinske filharmonije 19. septembra letos.

Sedmi dan

Začetek adventnega časa: priložnost za duhovno prenovo

30. 11. 2025

Adventni čas je priprava na praznik rojstva Jezusa Kristusa. Ta čas je zelo pomemben v liturgičnem letu, za verujoče pomeni tudi obdobje duhovne prenove. O pripravah na Božični praznik bo govorila asistentka na TEOF dr. Cecilija Oblonšek.

18 min

Adventni čas je priprava na praznik rojstva Jezusa Kristusa. Ta čas je zelo pomemben v liturgičnem letu, za verujoče pomeni tudi obdobje duhovne prenove. O pripravah na Božični praznik bo govorila asistentka na TEOF dr. Cecilija Oblonšek.

Nedeljski gost

Marina Abramovič: Sovražim ateljeje, z Ulajem sva želela ustvariti življenje!

29. 11. 2025

Marina Abramović in Ulay, ikoni performativne umetnosti, sta se spoznala pred 50 leti v Amsterdamu in ugotovila, da imata oba rojstni dan 30. novembra. Prihajala sta vsak iz svojega družbeno-političnega okolja – ona iz Jugoslavije, on iz Nemčije. Postala sta ljubimca in umetniški tandem, ki je spreminjal zgodovino. Velika razstava v Cukrarni z naslovom Art Vital, ki jo bodo to nedeljo odprli na rojstni dan obeh umetnikov, se osredotoča prav na njuno skupno pot. Ob tej priložnosti se je s tokratno Nedeljsko gostjo Vala 202 Marino Abramovič, eno najbolj prepoznavnih in provokativnih umetnic na svetu ter pionirko performansa, katere dela so razstavljena v najuglednejših in najbolj priznanih svetovnih muzejih in galerijah, pogovarjal Žiga Bratoš.

35 min

Marina Abramović in Ulay, ikoni performativne umetnosti, sta se spoznala pred 50 leti v Amsterdamu in ugotovila, da imata oba rojstni dan 30. novembra. Prihajala sta vsak iz svojega družbeno-političnega okolja – ona iz Jugoslavije, on iz Nemčije. Postala sta ljubimca in umetniški tandem, ki je spreminjal zgodovino. Velika razstava v Cukrarni z naslovom Art Vital, ki jo bodo to nedeljo odprli na rojstni dan obeh umetnikov, se osredotoča prav na njuno skupno pot. Ob tej priložnosti se je s tokratno Nedeljsko gostjo Vala 202 Marino Abramovič, eno najbolj prepoznavnih in provokativnih umetnic na svetu ter pionirko performansa, katere dela so razstavljena v najuglednejših in najbolj priznanih svetovnih muzejih in galerijah, pogovarjal Žiga Bratoš.

Bogoslužje

Prenos maše iz Mengša

30. 11. 2025

Na 1. adventno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Mihaela v Mengšu. Mašuje župnik Marko Košir. Mešani pevski zbor svetega Mihaela vodi Andrej Levec. Na orgle igra Ana Kešnar.

56 min

Na 1. adventno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Mihaela v Mengšu. Mašuje župnik Marko Košir. Mešani pevski zbor svetega Mihaela vodi Andrej Levec. Na orgle igra Ana Kešnar.

Naval na šport

Biatlon in smučarski teki

30. 11. 2025

Biatlonci in biatlonke so na uvodni postaji tekem za svetovni pokal v Oestersundu, smučarski tekači in tekačice so sezono začeli v Ruki, uvodne preizkušnje je izpustila Eva Urevc.

10 min

Biatlonci in biatlonke so na uvodni postaji tekem za svetovni pokal v Oestersundu, smučarski tekači in tekačice so sezono začeli v Ruki, uvodne preizkušnje je izpustila Eva Urevc.

Iz roda v rod

Bodoča redovnica Beti Žust

30. 11. 2025

26-letna Beti Žust se je odločila za življenjsko pot, ki je za mnoge skrivnostna, za njo pa posebej navdihujoča. Sprejela je odločitev, da bo redovnica, pot do tja pa jo vodi v skupnosti Marijinih sester čudodelne svetinje v Ljubljani. Ali je takšna odločitev in pot enostavna? Kdaj je pravzaprav dozorela odločitev, da se posveti Božji poti?

21 min

26-letna Beti Žust se je odločila za življenjsko pot, ki je za mnoge skrivnostna, za njo pa posebej navdihujoča. Sprejela je odločitev, da bo redovnica, pot do tja pa jo vodi v skupnosti Marijinih sester čudodelne svetinje v Ljubljani. Ali je takšna odločitev in pot enostavna? Kdaj je pravzaprav dozorela odločitev, da se posveti Božji poti?

RIO radijska igra za otroke

Ruska ljudska: Na ščukino zapoved

30. 11. 2025

Bili so trije bratje, dva sta si hitro uredila življenje, tretji, Jemelja, pa je bil v vsem počasen in ni rad delal. Imeli so ga za norčka. A je prav on ujel čudežno ščuko, ki je lahko izpolnila vse njegove želje. Za njegovo skrivno moč pa je izvedel veliki car in takrat se je njegovo življenje obrnilo na glavo. Režiser: Jože Vozny Prevajalka in dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Jemelja - Janez Hočevar Prva svakinja - Majda Potokar Druga svakinja - Meta Vranič Ščuka - Mojca Ribič Carski častnik - Kristijan Muck Car - France Presetnik Prvi dvorjan - Tone Homar Carična Marja - Alja Tkačev Pripovedovalec - Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1971.

30 min

Bili so trije bratje, dva sta si hitro uredila življenje, tretji, Jemelja, pa je bil v vsem počasen in ni rad delal. Imeli so ga za norčka. A je prav on ujel čudežno ščuko, ki je lahko izpolnila vse njegove želje. Za njegovo skrivno moč pa je izvedel veliki car in takrat se je njegovo življenje obrnilo na glavo. Režiser: Jože Vozny Prevajalka in dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Jemelja - Janez Hočevar Prva svakinja - Majda Potokar Druga svakinja - Meta Vranič Ščuka - Mojca Ribič Carski častnik - Kristijan Muck Car - France Presetnik Prvi dvorjan - Tone Homar Carična Marja - Alja Tkačev Pripovedovalec - Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1971.

Glasbena jutranjica

Prokofjev, Schobert, Holst in Rahmaninov

30. 11. 2025

Poslušamo Simfonični koncert za violončelo in orkester v e-molu, op. 125 Sergeja Prokofjeva, Kvartet v Es-duru, št. 1, op. 7 Johanna Schoberta, staro angleško balado Kralj Estmere za zbor in orkester Gustava Holsta ter Glasbeni utrinek v h-molu št. 5, op. 16 Sergeja Rahmaninova.

84 min

Poslušamo Simfonični koncert za violončelo in orkester v e-molu, op. 125 Sergeja Prokofjeva, Kvartet v Es-duru, št. 1, op. 7 Johanna Schoberta, staro angleško balado Kralj Estmere za zbor in orkester Gustava Holsta ter Glasbeni utrinek v h-molu št. 5, op. 16 Sergeja Rahmaninova.

Lirični utrinek

Dorothea Grünzweig: Ni snega, ki bi se spustil

30. 11. 2025

Pesnica Dorothea Grünzweig se je rodila leta 1952 v Nemčiji. Od konca 80-ih let živi na Finskem kot pisateljica in prevajalka. Življenje Nemke na Finskem, tujstvo, zadržanost do domačega in znanega, a nič manj do novega, spraševanje o zmožnosti prilagajanja, predvsem pa cela paleta zimskih občutij - vse to so sestavni deli njene poezije. Pesem Ni snega, ki bi se spustil je iz zbirke Stekleni glasovi. Prevedla jo je Tesa Drev Juh. Interpretira Saša Mihelčič, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič, posneto leta 2014.

1 min

Pesnica Dorothea Grünzweig se je rodila leta 1952 v Nemčiji. Od konca 80-ih let živi na Finskem kot pisateljica in prevajalka. Življenje Nemke na Finskem, tujstvo, zadržanost do domačega in znanega, a nič manj do novega, spraševanje o zmožnosti prilagajanja, predvsem pa cela paleta zimskih občutij - vse to so sestavni deli njene poezije. Pesem Ni snega, ki bi se spustil je iz zbirke Stekleni glasovi. Prevedla jo je Tesa Drev Juh. Interpretira Saša Mihelčič, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič, posneto leta 2014.

Spominčice

O arhitektu, ki ga je odlikovala izjemna ustvarjalnost

30. 11. 2025

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

2 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

7. stran

Fotini Epanomitis: Mulino žrebe

30. 11. 2025

Avstralska pisateljica grških korenin Fotini Epanomitis je avtorica romana z naslovom Mulino žrebe, ki pripoveduje zgodbo treh družin v vasi, kjer so pogosta splošno uveljavljena prepričanja, ki določajo potek življenja, na primer, če stvarem pustimo, da gredo svojo pot, se bodo zagotovo uredile. Roman, mi se mestoma bere kot pravljica nas nagovarja tudi k sprejemanju drugačnosti. V oddaji 7. stran se je Bojan Leskovec o pričujočem romanu pogovarjal s pisateljico in scenaristko Nino Kokelj.

9 min

Avstralska pisateljica grških korenin Fotini Epanomitis je avtorica romana z naslovom Mulino žrebe, ki pripoveduje zgodbo treh družin v vasi, kjer so pogosta splošno uveljavljena prepričanja, ki določajo potek življenja, na primer, če stvarem pustimo, da gredo svojo pot, se bodo zagotovo uredile. Roman, mi se mestoma bere kot pravljica nas nagovarja tudi k sprejemanju drugačnosti. V oddaji 7. stran se je Bojan Leskovec o pričujočem romanu pogovarjal s pisateljico in scenaristko Nino Kokelj.

Glasbena jutranjica

Prokofjev, Schobert, Holst in Rahmaninov

30. 11. 2025

Poslušamo Simfonični koncert za violončelo in orkester v e-molu, op. 125 Sergeja Prokofjeva, Kvartet v Es-duru, št. 1, op. 7 Johanna Schoberta, staro angleško balado Kralj Estmere za zbor in orkester Gustava Holsta ter Glasbeni utrinek v h-molu št. 5, op. 16 Sergeja Rahmaninova.

29 min

Poslušamo Simfonični koncert za violončelo in orkester v e-molu, op. 125 Sergeja Prokofjeva, Kvartet v Es-duru, št. 1, op. 7 Johanna Schoberta, staro angleško balado Kralj Estmere za zbor in orkester Gustava Holsta ter Glasbeni utrinek v h-molu št. 5, op. 16 Sergeja Rahmaninova.

Glasbeni poudarki

Glasbeni poudarki 07:25

30. 11. 2025

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

2 min

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Jutranja kronika

Jutranja kronika

30. 11. 2025

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

20 min

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

naPOTki

Semič: od zgodovinsko bogatega trškega jedra do edine jamske školjke na svetu

28. 11. 2025

Semič je kraj bogate zgodovine, arheoloških odkritij in živahne kulturne dediščine. Sprehodili se bomo med ostanki taborskega obzidja, ki je domačine varoval pred vpadi Turkov, prisluhnili pripovedi o gradu Krupa, ki ga danes ni več, ter vstopili v Muzejsko hišo Semič, kjer bomo slišali zgodbo o edini jamski školjki na svetu, ki pa domuje le v reki Krupi. Foto: Uroš Novina

12 min

Semič je kraj bogate zgodovine, arheoloških odkritij in živahne kulturne dediščine. Sprehodili se bomo med ostanki taborskega obzidja, ki je domačine varoval pred vpadi Turkov, prisluhnili pripovedi o gradu Krupa, ki ga danes ni več, ter vstopili v Muzejsko hišo Semič, kjer bomo slišali zgodbo o edini jamski školjki na svetu, ki pa domuje le v reki Krupi. Foto: Uroš Novina

Športna zgodba

Svetovno prvenstvo za rokometašice

30. 11. 2025

Nemčija in Nizozemska gostita svetovno rokometno prvenstvo za ženske, tam pa ni slovenske reprezentance, ki je izgubila v kvalfikacijah. Naslov svetovnih prvakinj brani Francija.

2 min

Nemčija in Nizozemska gostita svetovno rokometno prvenstvo za ženske, tam pa ni slovenske reprezentance, ki je izgubila v kvalfikacijah. Naslov svetovnih prvakinj brani Francija.

Glasbena jutranjica

Tanejev in Haydn

30. 11. 2025

Poslušamo Koncertno suito za violončelo in orkester, op. 28 Alexandra Sergejeviča Tanejeva in Sonato za klavir v B-duru, št. 20 Josepha Haydna.

59 min

Poslušamo Koncertno suito za violončelo in orkester, op. 28 Alexandra Sergejeviča Tanejeva in Sonato za klavir v B-duru, št. 20 Josepha Haydna.

Duhovna misel

Milan Knep: Izkušnja ubožnega časa

30. 11. 2025

Friedrich Hölderlin (1770–1843), eden največjih pesnikov Zahoda, je na prehodu iz osemnajstega v devetnajsto stoletje, ko je številne razganjalo od zanosa, ki ga je sprožila francoska revolucija, s trpkostjo v duši zapisal, da živi v ubožnem času. Nekaj podobnega občutimo tudi mi, ki smo na eni strani zazrti v neslutene možnosti umetne inteligence, na drugi strani pa govorimo o zeleni utrujenosti, nezaupanju v zeleni prehod, o krizi mednarodnih institucij in demokracije. Izkušnja ubožnega časa je univerzalna, le da vzroka zanj ne vidimo vsi enako. Na prvo adventno nedeljo o ubožnem času govori prerok Izaija. V prvih poglavjih, v tako imenovani Knjigi sodbe, Izaija svojemu ljudstvu, kraljem in plemstvu očita, da je dežela polna malikov, ošabnega in prevzetnega čaščenja del, ki so jih opravile človeške roke. Namesto enega Boga Stvarnika številni Judje častijo malike, sebe in svoje zasluge. Hölderlin, romantični pesnik, očaran nad antiko, pa misli, da je ubožni čas posledica tega, da se bogovi nič več ne razodevajo neposredno, marveč le prek znamenj v naravi, denimo ob nevihti in gromu. Še drugače o ubožnem času govori filozof Slavoj Žižek v eni svojih zadnjih knjig – Nebesa v razsulu. Ugotavlja, da v nebesih večine Evropejcev ni Boga Očeta in ne grških bogov, marveč idealizirana Evropska unija, ki pa je skupaj s preostalim planetom v globoki krizi. Žižek meni, da je kriza tako globoka zaradi odsotnosti merila ali standarda, s katerim bi merili nered, v katerem se nahajamo. Tema o ubožnem času je torej aktualna. V adventu, ki pomeni prihod, se vsi sprašujemo, kdo naj pride, da bi ubožni čas preobrnil v kaj obetavnega. Žižek polaga upanje v močno mednarodno sodelovanje in oblikovanje močnih držav, ki bi krotile prosti trg, monopole in korupcijo. A najtežje vprašanje, kdo naj ta premik sproži, tudi pri njem ostane odprto. Hölderlin pa samo posredno razodevanje bogov v naravi ne razvodeni do konca, kot denimo Nietzsche, ki razglasi »smrt Boga«, marveč slavi spominjanje na nekdanje čase, ko so se bogovi razodevali neposredno. V tem spominjanju pa ne gre za prazno nostalgijo, marveč za upanje o vrnitvi bogov ob koncu časov, ko bosta nebo in zemlja zopet povezana. Hölderlinov Oče, kot pravi pesnikov interpret, dr. Vid Snoj, je Arché, Začetek, torej Stvarnik, ki je samo začasno odvrnil svoj pogled od zemlje, dejansko pa vlada izpred časa, ves čas, in bo vladal, ko se bo čas obrnil v večer, torej tudi na koncu. To pa je že blizu preroku Izaiji, ki danes kliče, naj vsi pridemo na Gospodovo goro, da tam svoje meče prekujemo v lémeže in svoje sulice v srpe. Seveda pa to ne bo najprej politični akt, marveč obrat srca h Gospodovi milosti.

6 min

Friedrich Hölderlin (1770–1843), eden največjih pesnikov Zahoda, je na prehodu iz osemnajstega v devetnajsto stoletje, ko je številne razganjalo od zanosa, ki ga je sprožila francoska revolucija, s trpkostjo v duši zapisal, da živi v ubožnem času. Nekaj podobnega občutimo tudi mi, ki smo na eni strani zazrti v neslutene možnosti umetne inteligence, na drugi strani pa govorimo o zeleni utrujenosti, nezaupanju v zeleni prehod, o krizi mednarodnih institucij in demokracije. Izkušnja ubožnega časa je univerzalna, le da vzroka zanj ne vidimo vsi enako. Na prvo adventno nedeljo o ubožnem času govori prerok Izaija. V prvih poglavjih, v tako imenovani Knjigi sodbe, Izaija svojemu ljudstvu, kraljem in plemstvu očita, da je dežela polna malikov, ošabnega in prevzetnega čaščenja del, ki so jih opravile človeške roke. Namesto enega Boga Stvarnika številni Judje častijo malike, sebe in svoje zasluge. Hölderlin, romantični pesnik, očaran nad antiko, pa misli, da je ubožni čas posledica tega, da se bogovi nič več ne razodevajo neposredno, marveč le prek znamenj v naravi, denimo ob nevihti in gromu. Še drugače o ubožnem času govori filozof Slavoj Žižek v eni svojih zadnjih knjig – Nebesa v razsulu. Ugotavlja, da v nebesih večine Evropejcev ni Boga Očeta in ne grških bogov, marveč idealizirana Evropska unija, ki pa je skupaj s preostalim planetom v globoki krizi. Žižek meni, da je kriza tako globoka zaradi odsotnosti merila ali standarda, s katerim bi merili nered, v katerem se nahajamo. Tema o ubožnem času je torej aktualna. V adventu, ki pomeni prihod, se vsi sprašujemo, kdo naj pride, da bi ubožni čas preobrnil v kaj obetavnega. Žižek polaga upanje v močno mednarodno sodelovanje in oblikovanje močnih držav, ki bi krotile prosti trg, monopole in korupcijo. A najtežje vprašanje, kdo naj ta premik sproži, tudi pri njem ostane odprto. Hölderlin pa samo posredno razodevanje bogov v naravi ne razvodeni do konca, kot denimo Nietzsche, ki razglasi »smrt Boga«, marveč slavi spominjanje na nekdanje čase, ko so se bogovi razodevali neposredno. V tem spominjanju pa ne gre za prazno nostalgijo, marveč za upanje o vrnitvi bogov ob koncu časov, ko bosta nebo in zemlja zopet povezana. Hölderlinov Oče, kot pravi pesnikov interpret, dr. Vid Snoj, je Arché, Začetek, torej Stvarnik, ki je samo začasno odvrnil svoj pogled od zemlje, dejansko pa vlada izpred časa, ves čas, in bo vladal, ko se bo čas obrnil v večer, torej tudi na koncu. To pa je že blizu preroku Izaiji, ki danes kliče, naj vsi pridemo na Gospodovo goro, da tam svoje meče prekujemo v lémeže in svoje sulice v srpe. Seveda pa to ne bo najprej politični akt, marveč obrat srca h Gospodovi milosti.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

30. 11. 2025

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Literarni nokturno

Thomas Mann: Smrt v Benetkah - ob 100. obletnici rojstva Herberta Grüna

29. 11. 2025

Herbert Grün (1925-1961) je bil novinar, dramaturg, umetniški vodja Prešernovega gledališča v Kranju in pozneje Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, kulturni urednik Naših razgledov, gledališki režiser, publicist, prevajalec (med drugim Franza Kafke) in avtor zanimive knjige Proces v Jeruzalemu (o sojenju Adolfu Eichmannu). Vsestranskega, razgledanega in ustvarjalnega avtorja se spominjamo v Literarnem nokturnu ob 100. obletnici rojstva z odlomkom iz novele Smrt v Benetkah Thomasa Manna. Avtor prevoda Herbert Grün, režiserka Ana Krauthaker, interpret Blaž Šef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Maja Žvokelj. Narejeno 2020.

10 min

Herbert Grün (1925-1961) je bil novinar, dramaturg, umetniški vodja Prešernovega gledališča v Kranju in pozneje Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, kulturni urednik Naših razgledov, gledališki režiser, publicist, prevajalec (med drugim Franza Kafke) in avtor zanimive knjige Proces v Jeruzalemu (o sojenju Adolfu Eichmannu). Vsestranskega, razgledanega in ustvarjalnega avtorja se spominjamo v Literarnem nokturnu ob 100. obletnici rojstva z odlomkom iz novele Smrt v Benetkah Thomasa Manna. Avtor prevoda Herbert Grün, režiserka Ana Krauthaker, interpret Blaž Šef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Maja Žvokelj. Narejeno 2020.

Kratka radijska igra

Kaja Novosel: Sanjam

29. 11. 2025

Avtorica dogajanje postavi v taksi na križišču, kjer semafor ne deluje in promet stoji. V taksiju je mlada noseča ženska, ki noče roditi. Monolog ženske prevladuje nad skopim pogovorom s taksistom. Giblje se na tanki meji med sanjami in resničnostjo, vprašanje pravega obstoja nosečnosti in rojstva pa do konca ostane nedorečeno. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženska s trebuhom – Maša Grošelj Taksist – Vid Klemenc Pia in Lea – Tamara Avguštin Igrali so še – Alen Jelen, Heidi Pungartnik in Suzana Tratnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2022.

8 min

Avtorica dogajanje postavi v taksi na križišču, kjer semafor ne deluje in promet stoji. V taksiju je mlada noseča ženska, ki noče roditi. Monolog ženske prevladuje nad skopim pogovorom s taksistom. Giblje se na tanki meji med sanjami in resničnostjo, vprašanje pravega obstoja nosečnosti in rojstva pa do konca ostane nedorečeno. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženska s trebuhom – Maša Grošelj Taksist – Vid Klemenc Pia in Lea – Tamara Avguštin Igrali so še – Alen Jelen, Heidi Pungartnik in Suzana Tratnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2022.

Zrcalo dneva

Zrcalo dneva

29. 11. 2025

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

5 min

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Glasba svetov

Marko Zorec, Lucas Santtana, Wes, Stay Hazan, Kutiman, Ouzo Bazooka

29. 11. 2025

Po prvencu Parallel World nam Marko Zorec z osmimi izvrstnimi glasbeniki v poslušanje ponuja svoj imaginarni izmišljeni vrt, spomine bomo obujali s Kameruncem Wesom Madiko, v drugem delu oddaje pa se zvrstijo Stay Hazan Kutiman, Sababa Hamesh in Ouzo Bazooka. Za začetek oddaje pa bo Brazilec Lucas Santtana z Gilbertom Gilom predstavil pesem A História Da Nossa Língu s svojega novega albuma Brasiliano.

120 min

Po prvencu Parallel World nam Marko Zorec z osmimi izvrstnimi glasbeniki v poslušanje ponuja svoj imaginarni izmišljeni vrt, spomine bomo obujali s Kameruncem Wesom Madiko, v drugem delu oddaje pa se zvrstijo Stay Hazan Kutiman, Sababa Hamesh in Ouzo Bazooka. Za začetek oddaje pa bo Brazilec Lucas Santtana z Gilbertom Gilom predstavil pesem A História Da Nossa Língu s svojega novega albuma Brasiliano.

Primorski kraji in ljudje

Srednjeveški grad, ki očara

30. 11. 2025

Morda veste, kateri grad iz 11. stoletja je najbližji Novi Gorici? Skrit za Kostanjevico ali Kapelo, kot 143 metrov visokemu griču pravijo domačini, ostaja skorajda neviden in kdo ve, koliko Novogoričanom ga je sploh že obiskalo. A prav po griču, na katerem je zrastel, je Gorica, ki ima pomembno vlogo tudi za Slovence, dobila ime. Tokrat je goriški grad, ki je v času Evropske prestolnice kulture ena najbolj obiskanih turističnih točk, prvič obiskala tudi Eva Furlan.

12 min

Morda veste, kateri grad iz 11. stoletja je najbližji Novi Gorici? Skrit za Kostanjevico ali Kapelo, kot 143 metrov visokemu griču pravijo domačini, ostaja skorajda neviden in kdo ve, koliko Novogoričanom ga je sploh že obiskalo. A prav po griču, na katerem je zrastel, je Gorica, ki ima pomembno vlogo tudi za Slovence, dobila ime. Tokrat je goriški grad, ki je v času Evropske prestolnice kulture ena najbolj obiskanih turističnih točk, prvič obiskala tudi Eva Furlan.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine