Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Nogometaši Silika Vrhnike končujejo domače nastope v ligi prvakov v dvoranskem nogometu. V 3. krogu glavnega dela tekmovanja se bodo zvečer pomerili z ukrajinskim moštvom Hit iz Kijeva. Le zmagovalec skupine bo napredoval v elitni del tekmovanja, v katerem bo igralo šestnajst najboljših ekip. Sezono na najvišji ravni pa bodo danes nadaljevale tudi rokometašice Krima, ki v 6. krogu lige prvakinj gostujejo na Norveškem.
Nogometaši Silika Vrhnike končujejo domače nastope v ligi prvakov v dvoranskem nogometu. V 3. krogu glavnega dela tekmovanja se bodo zvečer pomerili z ukrajinskim moštvom Hit iz Kijeva. Le zmagovalec skupine bo napredoval v elitni del tekmovanja, v katerem bo igralo šestnajst najboljših ekip. Sezono na najvišji ravni pa bodo danes nadaljevale tudi rokometašice Krima, ki v 6. krogu lige prvakinj gostujejo na Norveškem.
Otroci in mladostniki doživljajo smrt drugače kot odrasli. Zato v Slovenskem društvu Hospic izvajajo program celovite brezplačne podpore v procesu žalovanja za žalujoče otroke in mladostnike. Program je prilagojen starostni skupini med 5. in 17. letom starosti. S programom nudijo otrokom in mladostnikom podporo v procesu žalovanja, hkrati pa staršem ali skrbnikom omogočajo vpogled v razumevanje posebnosti v žalovanju odraščajočih ljudi. Levjesrčni, tako se imenujejo skupine in tabor in mladi ter otroci, ki se pogumno soočajo z izgubo najbližjih. Tokrat so prišli v oddajo Hudo!, z nami so bili desetletni Val, enajstletni Miha, 24-letna Eva in šestnajstletna Mija, z njimi pa sta prišla še Urška Španja, ki vodi program "Žalovanje" pri Hospicu in Miha Zimšek, eden od vodij tabora Levjesrčnih.
Otroci in mladostniki doživljajo smrt drugače kot odrasli. Zato v Slovenskem društvu Hospic izvajajo program celovite brezplačne podpore v procesu žalovanja za žalujoče otroke in mladostnike. Program je prilagojen starostni skupini med 5. in 17. letom starosti. S programom nudijo otrokom in mladostnikom podporo v procesu žalovanja, hkrati pa staršem ali skrbnikom omogočajo vpogled v razumevanje posebnosti v žalovanju odraščajočih ljudi. Levjesrčni, tako se imenujejo skupine in tabor in mladi ter otroci, ki se pogumno soočajo z izgubo najbližjih. Tokrat so prišli v oddajo Hudo!, z nami so bili desetletni Val, enajstletni Miha, 24-letna Eva in šestnajstletna Mija, z njimi pa sta prišla še Urška Španja, ki vodi program "Žalovanje" pri Hospicu in Miha Zimšek, eden od vodij tabora Levjesrčnih.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ko smo odrasli, skoraj povsem rutinsko uporabljamo besede, kot so 'včeraj', 'lani', 'prihodnjo pomlad' ali pa 'čez eno uro'. A da to zmoremo, smo morali abstrakten pojem časa osvojiti postopoma. Radiovedni smo v svoj nabiralnik prejeli vprašanje: Kdaj razvijemo občutek za čas?, ki je izvrstno izhodišče, da o njem razmislimo prav na dan, ko se še toliko bolj zavedamo minljivosti. Gostja: - prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Ko smo odrasli, skoraj povsem rutinsko uporabljamo besede, kot so 'včeraj', 'lani', 'prihodnjo pomlad' ali pa 'čez eno uro'. A da to zmoremo, smo morali abstrakten pojem časa osvojiti postopoma. Radiovedni smo v svoj nabiralnik prejeli vprašanje: Kdaj razvijemo občutek za čas?, ki je izvrstno izhodišče, da o njem razmislimo prav na dan, ko se še toliko bolj zavedamo minljivosti. Gostja: - prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, Filozofska fakulteta v Ljubljani
V Radijski kuhinji je tokrat dišalo po jeseni – pripravljali smo bučne pitice v modelčkih za mafine. Spoznali smo, zakaj je buča odlična sestavina za pripravo sladic, ter izvedeli, kako jo lahko shranimo v zamrzovalniku, da nas s svojim okusom razveseljuje vse leto.
V Radijski kuhinji je tokrat dišalo po jeseni – pripravljali smo bučne pitice v modelčkih za mafine. Spoznali smo, zakaj je buča odlična sestavina za pripravo sladic, ter izvedeli, kako jo lahko shranimo v zamrzovalniku, da nas s svojim okusom razveseljuje vse leto.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Marko Matičetov živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Pravkar je izšla njegova najnovejša zbirka V notranjosti so pokrajine, iz katere je tudi pesem A tako umre kaktus? Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Marko Matičetov živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Pravkar je izšla njegova najnovejša zbirka V notranjosti so pokrajine, iz katere je tudi pesem A tako umre kaktus? Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Gotovo ste med iskanjem kakšne besede v spletnem Franu že kdaj naleteli na kvalifikatorja »starinsko« in »zastarelo«. Oba izražata časovno zaznamovanost besed. Prvega najdemo ob besedah, ki so bile nekoč splošno rabljene, a danes niso več v rabi. Drugega ob nekoč rabljenih besedah, ki so danes v knjižnem jeziku mrtve. Slednjih se 1. novembra lotimo v Kratki informativni koristni slovenščini s prof. dr. Markom Snojem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Gotovo ste med iskanjem kakšne besede v spletnem Franu že kdaj naleteli na kvalifikatorja »starinsko« in »zastarelo«. Oba izražata časovno zaznamovanost besed. Prvega najdemo ob besedah, ki so bile nekoč splošno rabljene, a danes niso več v rabi. Drugega ob nekoč rabljenih besedah, ki so danes v knjižnem jeziku mrtve. Slednjih se 1. novembra lotimo v Kratki informativni koristni slovenščini s prof. dr. Markom Snojem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Viki Pavlič je 39-letni oče dveh otrok, samohranilec in vdovec. Z otrokoma živi na Nizozemskem, pred dvema letoma pa se je moral z družino v dveh mesecih posloviti od svoje žene, takrat 33-letne Kristine Šiplič Pavlič. Umrla je za posledicami raka trebušne slinavke, ko sta bila otroka stara pet let ter dve leti in pol. Viki Pavlič se spominja življenja pred izgubo, govori o ohranjanju spomina na mamo, o žalovanju in pomoči. Spominja se tudi, kako so se poslovili od Kristine.
Viki Pavlič je 39-letni oče dveh otrok, samohranilec in vdovec. Z otrokoma živi na Nizozemskem, pred dvema letoma pa se je moral z družino v dveh mesecih posloviti od svoje žene, takrat 33-letne Kristine Šiplič Pavlič. Umrla je za posledicami raka trebušne slinavke, ko sta bila otroka stara pet let ter dve leti in pol. Viki Pavlič se spominja življenja pred izgubo, govori o ohranjanju spomina na mamo, o žalovanju in pomoči. Spominja se tudi, kako so se poslovili od Kristine.
Danes obeležujemo dan spomina na mrtve. Tradicionalno ga zaznamujemo z obiskom pokopališč in prižiganjem sveč, vse pogosteje pa se ob tem pojavljajo tudi pobude za bolj trajnostne oblike spominjanja. V Hospicu tako že več let spodbujajo, da namesto številnih plastičnih sveč v spomin na pokojne posadimo drevo ali rožo. S tem želijo opozoriti, da spomin ne potrebuje vedno svetlobe plamena - lahko živi tudi v naravi, v rastlini, ki raste in diha naprej. O pomenu spoštovanja do umrlih, hvaležnosti do življenja pa tudi do okolja, v katerem živimo. V oddaji tudi: - Ob prvi obletnici tragedije v Novem Sadu danes spominski shod, v mesto že prispelo na tisoče ljudi - V sklepni izjavi voditelji Apeca za okrepitev trgovinskega sodelovanja, multilateralizma ne omenjajo - Tradicionalna akcija "Slovenija piha 0,0" prinaša poostren nadzor prometa po vsej državi
Danes obeležujemo dan spomina na mrtve. Tradicionalno ga zaznamujemo z obiskom pokopališč in prižiganjem sveč, vse pogosteje pa se ob tem pojavljajo tudi pobude za bolj trajnostne oblike spominjanja. V Hospicu tako že več let spodbujajo, da namesto številnih plastičnih sveč v spomin na pokojne posadimo drevo ali rožo. S tem želijo opozoriti, da spomin ne potrebuje vedno svetlobe plamena - lahko živi tudi v naravi, v rastlini, ki raste in diha naprej. O pomenu spoštovanja do umrlih, hvaležnosti do življenja pa tudi do okolja, v katerem živimo. V oddaji tudi: - Ob prvi obletnici tragedije v Novem Sadu danes spominski shod, v mesto že prispelo na tisoče ljudi - V sklepni izjavi voditelji Apeca za okrepitev trgovinskega sodelovanja, multilateralizma ne omenjajo - Tradicionalna akcija "Slovenija piha 0,0" prinaša poostren nadzor prometa po vsej državi
Nogometaši Silika Vrhnike se bodo v zadnjem krogu rednega dela lige prvakov v dvoranskem nogometu pomerili z ukrajinskim moštvom Hit iz Kijeva. Iz skupine, ki jo slovenski prvaki gostijo v ljubljanski dvorani na Kodeljevem, bo med najboljšo šestnajsterico elitnega tekmovanja napredoval le zmagovalec skupine.
Nogometaši Silika Vrhnike se bodo v zadnjem krogu rednega dela lige prvakov v dvoranskem nogometu pomerili z ukrajinskim moštvom Hit iz Kijeva. Iz skupine, ki jo slovenski prvaki gostijo v ljubljanski dvorani na Kodeljevem, bo med najboljšo šestnajsterico elitnega tekmovanja napredoval le zmagovalec skupine.
V novi dan z glasbo Galileija, Vivaldija, Kellnerja, Heinichena, Krumpholz in Händla v prvem, Mozarta v drugem ter Dvořáka, Chabrierja, Hačaturjana, Liszta, Lannerja, Schumanna, Kreislerja, Richarda Straussa in Wagnerja v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Galileija, Vivaldija, Kellnerja, Heinichena, Krumpholz in Händla v prvem, Mozarta v drugem ter Dvořáka, Chabrierja, Hačaturjana, Liszta, Lannerja, Schumanna, Kreislerja, Richarda Straussa in Wagnerja v tretjem delu.
Če me ljubiš, ktera duša, spomni se tedaj name, ko zakrije tiha ruša nikdar mirno mi srce! Lepe rože mi nasadi na gomilo za spomin, ko predrami žar pomladi cvetje hribov in dolin. Z verzi iz pesmi Po smrti pesnika, dramatika in duhovnika Antona Medveda se nežno odpira prostor med zemeljskim in večnim — prostor spomina, hvaležnosti in tihega upanja. Pesnik nas vabi, da s preprostimi, a globokimi dejanji — s spominom, molitvijo, in cvetjem — ohranjamo vez z umrlimi, ki so nam podarili del sebe. Ko stopamo v praznični dan spomina na naše drage rajne, nas Medvedovi verzi opominjajo, da ljubezen ne mine s smrtjo. Tisti, ki so nas ljubili in nas učili, še naprej živijo v naših mislih in besedah. Njihova zapuščina pa ni le v spominih, temveč tudi v doti naukov, v življenjski modrosti, ki jo nosimo naprej — v spoštovanju, sočutju in veri, da smrt ni konec, temveč prehod. Ob svečah, ki bodo nocoj razsvetljevale grobove, se prižigajo tudi notranje luči — luči hvaležnosti. Vsaka luč je molitev, vsak cvet izraz zahvale, vsaka misel povezava z večnostjo. V tihoti pokopališč se združujeta žalost in mir, zemeljsko in nebeško, spomin in upanje. Ko se človek ustavi ob grobu, začuti, kako krhka in dragocena je nit življenja. A prav v tej krhkosti se razodeva večnost — ne kot oddaljena, hladna obljuba, temveč kot neugasljiva prisotnost ljubezni, ki presega čas in smrt. Smrt, ki jo tolikokrat razumemo kot konec, je v Božjem pogledu vrata. Vodi v prostranstvo, kjer duša spozna resnico svojega obstoja — da je bila ustvarjena za večnost, za Ljubezen samo. V tej luči postane vse zemeljsko: trpljenje, izgube, bolečina — del dozorevanja za tisto polnost, ki jo slutimo, a je tukaj še ne moremo v celoti uzreti. To čutenje in hrepenenje po večnem so čudovito izrazili veliki skladatelji, če pomislimo samo na Beethovnovo Abendlied unter'm gestirntem Himmel, Handlovo I know that my Redeemer liveth ali pa na največjega slovenskega renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa in njegov motet Ecce, quomodo moritur justus. Za mnoge, ki so že odšli pred nami s tega sveta, lahko skupaj z velikim apostolom Pavlom rečemo: »Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil. Odslej mi je pripravljen venec pravičnosti, ki mi ga bo dal oni dan Gospod, pravični sodnik; pa ne le meni, ampak tudi vsem, ki v ljubezni pričakujejo njegov prihod.«
Če me ljubiš, ktera duša, spomni se tedaj name, ko zakrije tiha ruša nikdar mirno mi srce! Lepe rože mi nasadi na gomilo za spomin, ko predrami žar pomladi cvetje hribov in dolin. Z verzi iz pesmi Po smrti pesnika, dramatika in duhovnika Antona Medveda se nežno odpira prostor med zemeljskim in večnim — prostor spomina, hvaležnosti in tihega upanja. Pesnik nas vabi, da s preprostimi, a globokimi dejanji — s spominom, molitvijo, in cvetjem — ohranjamo vez z umrlimi, ki so nam podarili del sebe. Ko stopamo v praznični dan spomina na naše drage rajne, nas Medvedovi verzi opominjajo, da ljubezen ne mine s smrtjo. Tisti, ki so nas ljubili in nas učili, še naprej živijo v naših mislih in besedah. Njihova zapuščina pa ni le v spominih, temveč tudi v doti naukov, v življenjski modrosti, ki jo nosimo naprej — v spoštovanju, sočutju in veri, da smrt ni konec, temveč prehod. Ob svečah, ki bodo nocoj razsvetljevale grobove, se prižigajo tudi notranje luči — luči hvaležnosti. Vsaka luč je molitev, vsak cvet izraz zahvale, vsaka misel povezava z večnostjo. V tihoti pokopališč se združujeta žalost in mir, zemeljsko in nebeško, spomin in upanje. Ko se človek ustavi ob grobu, začuti, kako krhka in dragocena je nit življenja. A prav v tej krhkosti se razodeva večnost — ne kot oddaljena, hladna obljuba, temveč kot neugasljiva prisotnost ljubezni, ki presega čas in smrt. Smrt, ki jo tolikokrat razumemo kot konec, je v Božjem pogledu vrata. Vodi v prostranstvo, kjer duša spozna resnico svojega obstoja — da je bila ustvarjena za večnost, za Ljubezen samo. V tej luči postane vse zemeljsko: trpljenje, izgube, bolečina — del dozorevanja za tisto polnost, ki jo slutimo, a je tukaj še ne moremo v celoti uzreti. To čutenje in hrepenenje po večnem so čudovito izrazili veliki skladatelji, če pomislimo samo na Beethovnovo Abendlied unter'm gestirntem Himmel, Handlovo I know that my Redeemer liveth ali pa na največjega slovenskega renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa in njegov motet Ecce, quomodo moritur justus. Za mnoge, ki so že odšli pred nami s tega sveta, lahko skupaj z velikim apostolom Pavlom rečemo: »Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil. Odslej mi je pripravljen venec pravičnosti, ki mi ga bo dal oni dan Gospod, pravični sodnik; pa ne le meni, ampak tudi vsem, ki v ljubezni pričakujejo njegov prihod.«
Doktorica ekonomskih znanosti Iva Konda je predsednica Belokranjskega gobarskega društva, ki je minuli konec tedna v Semiču pripravilo tradicionalno razstavo gob. Njena ljubezen do gob in gobarjenja sega v otroška leta. Pred tremi leti je prevzela vodenje društva, ki se vključuje v številne dejavnosti v Beli krajini, letos so v okviru študijskega krožka izdali zloženko z naslovom Pasti podobnih gob.
Doktorica ekonomskih znanosti Iva Konda je predsednica Belokranjskega gobarskega društva, ki je minuli konec tedna v Semiču pripravilo tradicionalno razstavo gob. Njena ljubezen do gob in gobarjenja sega v otroška leta. Pred tremi leti je prevzela vodenje društva, ki se vključuje v številne dejavnosti v Beli krajini, letos so v okviru študijskega krožka izdali zloženko z naslovom Pasti podobnih gob.
Praznično oddajo bomo namenili jazzovski glasbi posneti na cerkvenih orglah, kar se sliši zelo nenavadno, pa vendar se je kar nekaj izvajalcev lotilo tovrstnega glasbenega eksperimenta. Na vrsti bodo improvizacije Keitha Jarretta, Georga Gruntza, Roka Zalokarja, Gera Kernerja, Sondreja Ferstada, Johna Zorna, Kita Downesa in Staleja Storlokkena.
Praznično oddajo bomo namenili jazzovski glasbi posneti na cerkvenih orglah, kar se sliši zelo nenavadno, pa vendar se je kar nekaj izvajalcev lotilo tovrstnega glasbenega eksperimenta. Na vrsti bodo improvizacije Keitha Jarretta, Georga Gruntza, Roka Zalokarja, Gera Kernerja, Sondreja Ferstada, Johna Zorna, Kita Downesa in Staleja Storlokkena.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Za Literarni nokturno na dan reformacije smo izbrali nekaj odlomkov iz del Primoža Trubarja. Najprej bo to odlomek iz besedila En regišter ... ena kratka postila, v katerem Trubar obsoja zidavo novih cerkva zaradi pretirane ljudske pobožnosti; v drugem odlomku iz predgovora k prevodu Matejevega evangelija si prizadeva za tak jezik, ki bi svetopisemska besedila najbolj približal vernikom; v knjigi, ki vsebuje katekizem, psalme in pesmi, priporoča ne le petje verskih pesmi, ampak tudi način, kako naj jih pojejo; v uvodu k prevodu prvega dela Nove zaveze, ki ga je iz nemščine prevedel Mirko Rupel, pa Trubar pojasnjuje, zakaj se tako zavzeto trudi s prevajanjem dobrih krščanskih knjig. Interpret Ivan Rupnik, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režija Jože Valentič. Posneto 2016. Urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).
Za Literarni nokturno na dan reformacije smo izbrali nekaj odlomkov iz del Primoža Trubarja. Najprej bo to odlomek iz besedila En regišter ... ena kratka postila, v katerem Trubar obsoja zidavo novih cerkva zaradi pretirane ljudske pobožnosti; v drugem odlomku iz predgovora k prevodu Matejevega evangelija si prizadeva za tak jezik, ki bi svetopisemska besedila najbolj približal vernikom; v knjigi, ki vsebuje katekizem, psalme in pesmi, priporoča ne le petje verskih pesmi, ampak tudi način, kako naj jih pojejo; v uvodu k prevodu prvega dela Nove zaveze, ki ga je iz nemščine prevedel Mirko Rupel, pa Trubar pojasnjuje, zakaj se tako zavzeto trudi s prevajanjem dobrih krščanskih knjig. Interpret Ivan Rupnik, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režija Jože Valentič. Posneto 2016. Urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).
Novosti domačih in tujih ustvarjalcev plesne elektronike ter enourna mešanica glasbenih producentov producentov Aarona Hopkinsa in Dillona Amesa, ki sta pred sedmimi leti opustila solo kariere in se posvetila skupnemu projektu Warung. 01. Parallelle ft. JoLy - Tastes Like Gold (Folder) 02. Danny Howard & Ejeca - Dreams (Factory 93) 03. Layton Giordani, GENESI & Be No Rain - Call You Back (MADMINDS) 04. Tourist - Embrace (Atlantic Records) 05. Paul Oakenfold x Mr. Belt & Wezol - Starry Eyed Surprise (Chrysalis / New State) 06. Stanny Abram - My Friend & My Love (Marba Records) 07. Joris Voorn - Tomorrow (Sultan + Shepard Remix) (Spectrum) 08. Chris Avantgarde ft. Poté - Down For The Night (Hyperreal) 09. Møsard - Instagram (Nervous Records) 10. Sascha Breamer - I Like The Way You Kiss Me (PLACES & SPACES) 11. HUGEL & Kurd Maverick - PYHU (Put Your Hand Up) (Cr2 Records) 12. Kaz James - On Fire (CERCLE) 13. Butch - Murcielago (SNKMAHOOL) 14. Soul II Soul, Caron Wheeler - Back To Life (However Do You Want Me) (Masters At Work House Remix) (Re:Versal)
Novosti domačih in tujih ustvarjalcev plesne elektronike ter enourna mešanica glasbenih producentov producentov Aarona Hopkinsa in Dillona Amesa, ki sta pred sedmimi leti opustila solo kariere in se posvetila skupnemu projektu Warung. 01. Parallelle ft. JoLy - Tastes Like Gold (Folder) 02. Danny Howard & Ejeca - Dreams (Factory 93) 03. Layton Giordani, GENESI & Be No Rain - Call You Back (MADMINDS) 04. Tourist - Embrace (Atlantic Records) 05. Paul Oakenfold x Mr. Belt & Wezol - Starry Eyed Surprise (Chrysalis / New State) 06. Stanny Abram - My Friend & My Love (Marba Records) 07. Joris Voorn - Tomorrow (Sultan + Shepard Remix) (Spectrum) 08. Chris Avantgarde ft. Poté - Down For The Night (Hyperreal) 09. Møsard - Instagram (Nervous Records) 10. Sascha Breamer - I Like The Way You Kiss Me (PLACES & SPACES) 11. HUGEL & Kurd Maverick - PYHU (Put Your Hand Up) (Cr2 Records) 12. Kaz James - On Fire (CERCLE) 13. Butch - Murcielago (SNKMAHOOL) 14. Soul II Soul, Caron Wheeler - Back To Life (However Do You Want Me) (Masters At Work House Remix) (Re:Versal)
Današnji praznik, dan reformacije, je posvečen verskemu, družbenopolitičnemu in kulturnemu gibanju v 16-tem stoletju. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici zapisala, da je v današnjem času še posebej pomembno negovati vrednote reformacije, kot so dostopnost izobraževanja, kritično mišljenje, odprt dialog in spoštovanje različnosti. Premier Robert Golob pa je poudaril, da je današnji dan opomin, da brez jezika ni naroda. Reformacija je namreč postavila temelje slovenskemu jeziku, pismenosti in razmišljanju s svojo glavo, prav na teh temeljih pa stoji naša sodobna družba, je zapisal.
Današnji praznik, dan reformacije, je posvečen verskemu, družbenopolitičnemu in kulturnemu gibanju v 16-tem stoletju. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici zapisala, da je v današnjem času še posebej pomembno negovati vrednote reformacije, kot so dostopnost izobraževanja, kritično mišljenje, odprt dialog in spoštovanje različnosti. Premier Robert Golob pa je poudaril, da je današnji dan opomin, da brez jezika ni naroda. Reformacija je namreč postavila temelje slovenskemu jeziku, pismenosti in razmišljanju s svojo glavo, prav na teh temeljih pa stoji naša sodobna družba, je zapisal.
Leta 1936 je Bertolt Brecht napisal besedilo, ki ga je še isto leto uglasbil Hanns Eisler po naslovom Proti vojni. Sklene se z besedami »Človek … lahko misli«. In te besede so bile vodilo koncerta Komornega zbora iz Stuttgarta julija lani v Elektorski palači v Koblenzu v Nemčiji pod okriljem Festivala RheinVokal. Na programu sta zveneli še Brucknerjeva Maša št. 2 v e-molu – predvajali smo jo pred tednom dni – in skladba Da pacem Arva Pärta.
Leta 1936 je Bertolt Brecht napisal besedilo, ki ga je še isto leto uglasbil Hanns Eisler po naslovom Proti vojni. Sklene se z besedami »Človek … lahko misli«. In te besede so bile vodilo koncerta Komornega zbora iz Stuttgarta julija lani v Elektorski palači v Koblenzu v Nemčiji pod okriljem Festivala RheinVokal. Na programu sta zveneli še Brucknerjeva Maša št. 2 v e-molu – predvajali smo jo pred tednom dni – in skladba Da pacem Arva Pärta.
Z lektorico slovenskega jezika v nemškem mestu Tübingen Petro Seitl se pogovarjamo o tem, kakšen pečat je v Tübingenu pustil utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika Primož Trubar in o prisotnosti slovenščine v tem mestu danes. Gostimo tudi vsestransko slovensko kulturno umetniško ustvarjalko Evo Petrič z Dunaja, ki prav te dni razstavlja v Ljubljani. Pripoveduje o svojem umetniškem ustvarjanju, razstavah in projektih pa tudi načrtih za prihodnje. Naš gost pa je tudi Joe Valenčič iz Clevelanda, ki se te dni mudi pri nas in občinstvu v Sloveniji predstavlja življenje in dejavnosti slovenskih izseljencev v Ameriki .
Z lektorico slovenskega jezika v nemškem mestu Tübingen Petro Seitl se pogovarjamo o tem, kakšen pečat je v Tübingenu pustil utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika Primož Trubar in o prisotnosti slovenščine v tem mestu danes. Gostimo tudi vsestransko slovensko kulturno umetniško ustvarjalko Evo Petrič z Dunaja, ki prav te dni razstavlja v Ljubljani. Pripoveduje o svojem umetniškem ustvarjanju, razstavah in projektih pa tudi načrtih za prihodnje. Naš gost pa je tudi Joe Valenčič iz Clevelanda, ki se te dni mudi pri nas in občinstvu v Sloveniji predstavlja življenje in dejavnosti slovenskih izseljencev v Ameriki .
Namerna bipolarnost novega albuma The Cool Kids je nadvse zabavna. Neformalni prvi del predstavlja historični pregled zgodovine hiphopa, od začetne viže Rockbox, ki je ukrojena po klasičnem boom-bap poli, do songa 95 South, ki sproža skomine in spomine na izvorno atlantsko bass produkcijsko metodo. Delo Hi Top Fade v zaključnem delu črpa iz R&B navdihov, kar štorijo albuma igrivo, a vseeno logično sklene. Tako čikaška veteranska raperska mojstra nikomur ne ostaneta dolžna. Štiri nove posnetke The Cool Kids izvzamemo tokrat, vsaj štirje pa se bodo v Galerijah zvrstili še v novembru. Premierno bo na Valu 202 nastopila angleška pevka in avtorica Yazmin Lacey. Njen izvrstni drugi album Teal Dreams bomo bolj pozorno pretehtali prihodnji teden. Enako prvič se v našem etru pojavi newyorški soular Moruf. Ikonski traper Gucci Mane s svojo aktualno izdajo prav tako še nekaj časa ostaja del rubrike. Na predvajalni listi so celo beloruske acid-jazz legende Soyuz. In še celotna predvajalna lista: 1. GUCCI MANE - Preference 2. THE COOL KIDS - Rockbox 3. KAYTRANADA - Space Invader 4. MORUF FT. SZA - PT Cruiser 5. THE COOL KIDS - Cinnamon Pt. 2 6. JID FT. VINCE STAPLES - VRC’s 7. ZEDD FT. JOHN MAYER - Automatic Yes 8. TOMMY RICHMAN - San Andreas 9. THE COOL KIDS FT. JESS CONNELLY - Crunchy Rap Supreme 10. 2ND CHEMISTRY - Lost In Memory 11. YAZMIN LACEY FT. TYSON - Water 12. YGNFIREFLY FT. MITO - Serpentine 13. SOYUZ FT. TIM BERNARDES - Lingua Do Mundo 14. DRAKE FT. CENTRAL CEE - Which One 15. THE COOL KIDS FT. QUIN - Live Wire 16. FABIAN KASH - Twin
Namerna bipolarnost novega albuma The Cool Kids je nadvse zabavna. Neformalni prvi del predstavlja historični pregled zgodovine hiphopa, od začetne viže Rockbox, ki je ukrojena po klasičnem boom-bap poli, do songa 95 South, ki sproža skomine in spomine na izvorno atlantsko bass produkcijsko metodo. Delo Hi Top Fade v zaključnem delu črpa iz R&B navdihov, kar štorijo albuma igrivo, a vseeno logično sklene. Tako čikaška veteranska raperska mojstra nikomur ne ostaneta dolžna. Štiri nove posnetke The Cool Kids izvzamemo tokrat, vsaj štirje pa se bodo v Galerijah zvrstili še v novembru. Premierno bo na Valu 202 nastopila angleška pevka in avtorica Yazmin Lacey. Njen izvrstni drugi album Teal Dreams bomo bolj pozorno pretehtali prihodnji teden. Enako prvič se v našem etru pojavi newyorški soular Moruf. Ikonski traper Gucci Mane s svojo aktualno izdajo prav tako še nekaj časa ostaja del rubrike. Na predvajalni listi so celo beloruske acid-jazz legende Soyuz. In še celotna predvajalna lista: 1. GUCCI MANE - Preference 2. THE COOL KIDS - Rockbox 3. KAYTRANADA - Space Invader 4. MORUF FT. SZA - PT Cruiser 5. THE COOL KIDS - Cinnamon Pt. 2 6. JID FT. VINCE STAPLES - VRC’s 7. ZEDD FT. JOHN MAYER - Automatic Yes 8. TOMMY RICHMAN - San Andreas 9. THE COOL KIDS FT. JESS CONNELLY - Crunchy Rap Supreme 10. 2ND CHEMISTRY - Lost In Memory 11. YAZMIN LACEY FT. TYSON - Water 12. YGNFIREFLY FT. MITO - Serpentine 13. SOYUZ FT. TIM BERNARDES - Lingua Do Mundo 14. DRAKE FT. CENTRAL CEE - Which One 15. THE COOL KIDS FT. QUIN - Live Wire 16. FABIAN KASH - Twin
Mali medvedek zvečer rad posluša zelo dolge pravljice … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisal: Quint Buchholz. Prevedla: Špela Pahor. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Mali medvedek zvečer rad posluša zelo dolge pravljice … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisal: Quint Buchholz. Prevedla: Špela Pahor. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in ga izdal leta 1994. Roman je podnaslovil kot kriminalko, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov - od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti predvsem s šaljivo mislijo, da se je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Posneto v študijih Radia Slovenija junija 1994.
Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in ga izdal leta 1994. Roman je podnaslovil kot kriminalko, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov - od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti predvsem s šaljivo mislijo, da se je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Posneto v študijih Radia Slovenija junija 1994.
Še pred ogledom razstave Ohlajanje v Galeriji Ravne bi se za vzdušje obiskovalec lahko odpravil nedaleč stran v novo odprti muzej Stara železarna na Ravnah na Koroškem. V teh krajih ima jeklarstvo več kot 400 let zgodovine, ki se na neki način zgosti v temačnem prostoru, polnem velikanskih hidravličnih strojev in trpkega vonja po prekajenem. V njem zdaj vse miruje, v pravem pogonu pa je sosednja proizvodnja. ''Velike in mračne proizvodne hale delujejo na obiskovalca nadrealistično in navdihujoče. Ostri kontrasti svetlobe in teme poudarjajo fotogeničnost industrijskih interierjev, ki spominjajo na prezrte periferne vedute,'' je zapisal kustos Jernej Kožar ob risbah in slikah akademskega slikarja Miha Štruklja, ki je za svoj motiv tokrat izbral SIJ Metal Ravne. Foto: Žiga Bratoš
Še pred ogledom razstave Ohlajanje v Galeriji Ravne bi se za vzdušje obiskovalec lahko odpravil nedaleč stran v novo odprti muzej Stara železarna na Ravnah na Koroškem. V teh krajih ima jeklarstvo več kot 400 let zgodovine, ki se na neki način zgosti v temačnem prostoru, polnem velikanskih hidravličnih strojev in trpkega vonja po prekajenem. V njem zdaj vse miruje, v pravem pogonu pa je sosednja proizvodnja. ''Velike in mračne proizvodne hale delujejo na obiskovalca nadrealistično in navdihujoče. Ostri kontrasti svetlobe in teme poudarjajo fotogeničnost industrijskih interierjev, ki spominjajo na prezrte periferne vedute,'' je zapisal kustos Jernej Kožar ob risbah in slikah akademskega slikarja Miha Štruklja, ki je za svoj motiv tokrat izbral SIJ Metal Ravne. Foto: Žiga Bratoš
Praznujemo dan reformacije, gibanja, ki je Slovence urstilo med učene kulture z ustvarjanjem izvirnih besedil v slovenščini, ki tako postane tudi knjižni jezik. Reformacija nam da prvi tiskani knjigi - Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja pa tudi prvi prevod Biblije Jurija Dalmatina. Prav ob tej je v koroški osrednji knjižnici shranjen manj znan Črnjanski rokopis - eno od desetih del vpisanih v Unescovo nacionalno listino Spomin sveta. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši na gospodarskem forumu APEC izpostavil nujnost sodelovanja - Svet Evrope zaskrbljen zaradi skorajšnjega izstopa Latvije iz carigrajske konvencije - Ljubljanska univerza namenja 10 milijonov evrov štirim interdisciplinarnim projektom
Praznujemo dan reformacije, gibanja, ki je Slovence urstilo med učene kulture z ustvarjanjem izvirnih besedil v slovenščini, ki tako postane tudi knjižni jezik. Reformacija nam da prvi tiskani knjigi - Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja pa tudi prvi prevod Biblije Jurija Dalmatina. Prav ob tej je v koroški osrednji knjižnici shranjen manj znan Črnjanski rokopis - eno od desetih del vpisanih v Unescovo nacionalno listino Spomin sveta. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši na gospodarskem forumu APEC izpostavil nujnost sodelovanja - Svet Evrope zaskrbljen zaradi skorajšnjega izstopa Latvije iz carigrajske konvencije - Ljubljanska univerza namenja 10 milijonov evrov štirim interdisciplinarnim projektom
Slovenska moška rokometna reprezentanca je v tem tednu začela priprave na januarsko evropsko prvenstvo. Selektor Uroš Zorman je zaradi številnih poškodb nosilcev igre v moštvo povabil nekaj mlajših rokometašev. Po skupnih treningih v Zrečah jih bo preizkusil na današnji večerni prijateljski tekmi. Slovenija se bo v sklopu priprav na prvenstvo v Loznici pomerila z reprezentanco Srbije.
Slovenska moška rokometna reprezentanca je v tem tednu začela priprave na januarsko evropsko prvenstvo. Selektor Uroš Zorman je zaradi številnih poškodb nosilcev igre v moštvo povabil nekaj mlajših rokometašev. Po skupnih treningih v Zrečah jih bo preizkusil na današnji večerni prijateljski tekmi. Slovenija se bo v sklopu priprav na prvenstvo v Loznici pomerila z reprezentanco Srbije.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Celotno Slovenijo je pretresel umor v Novem mestu. Ljudje upravičeno zahtevajo drugačno, bolj trdo politiko do kriminala. Dolga leta preveč permisivna politika do romske skupnosti oziroma do kriminalnih elementov v njej - posploševati vendarle ne gre - je pripeljala do tragedije. Se bomo na to, še posebej vlada, pravilno in učinkovito odzvali kot skupnost?
Celotno Slovenijo je pretresel umor v Novem mestu. Ljudje upravičeno zahtevajo drugačno, bolj trdo politiko do kriminala. Dolga leta preveč permisivna politika do romske skupnosti oziroma do kriminalnih elementov v njej - posploševati vendarle ne gre - je pripeljala do tragedije. Se bomo na to, še posebej vlada, pravilno in učinkovito odzvali kot skupnost?
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Na današnji dan reformacije se na Slovenskem med drugim spominjamo prizadevanj reformatorjev za knjižno produkcijo v materinščini. Kot je v poslanici ob prazniku poudaril premier Robert Golob, je bila knjiga tedaj prebojna tehnologija. Ob tem je opomnil na nalogo vseh, da v času tehnoloških in družbenih prelomnic ohranimo slovensko besedo in jo vtkemo v sodobni digitalni svet. V oddaji tudi: - Po tragediji v Novem mestu sodišča zavračajo očitke o neukrepanju, a priznavajo, da bi postopke lahko vodili hitreje - Združeni narodi pozivajo ZDA, naj končajo napade na plovila v Karibskem morju - V Novi Sad se pred jutrišnjo obletnico zrušitve nadstreška zgrinja več tisoč ljudi z vse Srbije
Na današnji dan reformacije se na Slovenskem med drugim spominjamo prizadevanj reformatorjev za knjižno produkcijo v materinščini. Kot je v poslanici ob prazniku poudaril premier Robert Golob, je bila knjiga tedaj prebojna tehnologija. Ob tem je opomnil na nalogo vseh, da v času tehnoloških in družbenih prelomnic ohranimo slovensko besedo in jo vtkemo v sodobni digitalni svet. V oddaji tudi: - Po tragediji v Novem mestu sodišča zavračajo očitke o neukrepanju, a priznavajo, da bi postopke lahko vodili hitreje - Združeni narodi pozivajo ZDA, naj končajo napade na plovila v Karibskem morju - V Novi Sad se pred jutrišnjo obletnico zrušitve nadstreška zgrinja več tisoč ljudi z vse Srbije
Letošnji Festival slovenskega filma, ki se je zaključil v nedeljo s slavnostno podelitvijo nagrad v portoroškem Avditoriju in na katerem je nagrado za najboljši film, poleg nje pa še 5 nagrad prejel celovečerni prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica, je med drugimi obiskal direktor Evropske filmske akademije Matthias Wouter Knol. Evropska filmska akademija je namreč Prvomajski trg v Piranu, ki je že večkrat služil kot filmska kulisa, uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture. Gre za prvo lokacijo v Sloveniji, ki ji je pripadla ta čast. Ob tej priložnosti se je z Matthiasom Wouterjem Knolom pogovarjala Tesa Drev Juh.
Letošnji Festival slovenskega filma, ki se je zaključil v nedeljo s slavnostno podelitvijo nagrad v portoroškem Avditoriju in na katerem je nagrado za najboljši film, poleg nje pa še 5 nagrad prejel celovečerni prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica, je med drugimi obiskal direktor Evropske filmske akademije Matthias Wouter Knol. Evropska filmska akademija je namreč Prvomajski trg v Piranu, ki je že večkrat služil kot filmska kulisa, uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture. Gre za prvo lokacijo v Sloveniji, ki ji je pripadla ta čast. Ob tej priložnosti se je z Matthiasom Wouterjem Knolom pogovarjala Tesa Drev Juh.
K ovdovelemu gospodarju dvorca na Norveškem se v pričakovanju boljšega življenja priženi ambiciozna Rebekka, prav tako ovdovela mati dveh najstniških hčera. Gospodar na poročni večer umre in na vrata kmalu potrkajo upniki. Izkaže se, da je razkošno posestvo pred bankrotom, to pa ne preprečuje gospodarjevi lepi hčerki Agnes, da se zaradi plemiškega rodu do mačehe in polsester ne bi prezirljivo vedla. Toda povzpetniška Rebekka ima svoj načrt: svojo neprivlačno hčer Elviro bo tako vzgojila in preobrazila, da bo »ustrezna« za poroko s princem. Grda polsestra (Den Stygge Stesøsteren) je celovečerni prvenec norveške avtorice mlajše generacije Emilie Blichfeldt. Gre za satirično, groteskno reinterpretacijo Pepelke s primesmi črne komedije in telesne grozljivke. Kljub prepletanju zgodovinskih obdobij in umetniških smeri, od fevdalizma in stampunka do sodobne plesne elektronske glasbe, ki se spretno meša s klasiko, gre za celovit, hipnotičen filmski organizem. S svojo drznostjo je za gledalca podobno pretresljiva izkušnja kot primitivni lepotni posegi, ki jim je pod materino taktirko podvržena grda račka Elvira. Toda pozor, v Grdi polsestri, v kateri nedolžnost velja za dragoceno valuto, ni zares nedolžen nihče. Za Elviro, ki je bila že pred materinim podjetniškim načrtom zaljubljena v princa zaradi njegove pesniške zbirke, se izkaže, da je sicer žrtev svojih fantazem – v resničnem življenju je princ plitev primitivnež – toda ker se v svoji želji voljno podvrže preobrazbi, je vsaj sokriva za svojo nemilo usodo. Pripovedka o Pepelki, katere zasnutki segajo v antiko, je v zgodovini doživela številne preobrazbe, različne psihološko-filozofske šole pa so ji pripisovale zelo nasprotujoče si pomene. Od patriarhalne fantazije o podreditvi moškemu kot končnemu cilju do Freudove analize prisile, avtoritarnosti in moči želje. Jung je v arhetipski zgodbi našel prispodobo individuacije oziroma razvojne poti k sebi in iskanja notranjih zmožnosti, sodobna feministična kritika pa v zgodbi vidi predvsem kritiko družbenih pričakovanj in nadzora. Zdi se, da je scenaristka in režiserka Emilie Blichfeldt dobro preučila vsa ta izhodišča in je nasprotja tudi mojstrsko pregnetla v svoje delo, ki sešije zgodovinski kostumski spektakel s potujitvenimi učinki nizkoproračunskega B-filma. Ob mesenosti, ki se napenja pod korzeti, telesnih tekočinah, samopoškodbah, vprašanju lepote in tekmovalnosti, pa tudi samozavedanju ženske telesnosti moramo omeniti dve francoski predhodnici, Julio Ducournau s filmom Titan (2021) in Coralie Fargeat s Substanco (2024). Vse čistune, ki bi morda oporekali suverenemu mešanju žanrov in svobodni interpretaciji Pepelke, ki si jo je privoščila Emilie Blichfeldt, pa bi bilo treba opozoriti na to, da so znameniti pravljičarji 19. stoletja, kot so Hans Christian Andersen in brata Grimm, znali za svoje obdobje podobno spretno vnašati v pripovedi krutost in družbeno kritiko z nasilnimi in seksualnimi podtoni ... Zagotovo ena presežnih filmskih izkušenj leta.
K ovdovelemu gospodarju dvorca na Norveškem se v pričakovanju boljšega življenja priženi ambiciozna Rebekka, prav tako ovdovela mati dveh najstniških hčera. Gospodar na poročni večer umre in na vrata kmalu potrkajo upniki. Izkaže se, da je razkošno posestvo pred bankrotom, to pa ne preprečuje gospodarjevi lepi hčerki Agnes, da se zaradi plemiškega rodu do mačehe in polsester ne bi prezirljivo vedla. Toda povzpetniška Rebekka ima svoj načrt: svojo neprivlačno hčer Elviro bo tako vzgojila in preobrazila, da bo »ustrezna« za poroko s princem. Grda polsestra (Den Stygge Stesøsteren) je celovečerni prvenec norveške avtorice mlajše generacije Emilie Blichfeldt. Gre za satirično, groteskno reinterpretacijo Pepelke s primesmi črne komedije in telesne grozljivke. Kljub prepletanju zgodovinskih obdobij in umetniških smeri, od fevdalizma in stampunka do sodobne plesne elektronske glasbe, ki se spretno meša s klasiko, gre za celovit, hipnotičen filmski organizem. S svojo drznostjo je za gledalca podobno pretresljiva izkušnja kot primitivni lepotni posegi, ki jim je pod materino taktirko podvržena grda račka Elvira. Toda pozor, v Grdi polsestri, v kateri nedolžnost velja za dragoceno valuto, ni zares nedolžen nihče. Za Elviro, ki je bila že pred materinim podjetniškim načrtom zaljubljena v princa zaradi njegove pesniške zbirke, se izkaže, da je sicer žrtev svojih fantazem – v resničnem življenju je princ plitev primitivnež – toda ker se v svoji želji voljno podvrže preobrazbi, je vsaj sokriva za svojo nemilo usodo. Pripovedka o Pepelki, katere zasnutki segajo v antiko, je v zgodovini doživela številne preobrazbe, različne psihološko-filozofske šole pa so ji pripisovale zelo nasprotujoče si pomene. Od patriarhalne fantazije o podreditvi moškemu kot končnemu cilju do Freudove analize prisile, avtoritarnosti in moči želje. Jung je v arhetipski zgodbi našel prispodobo individuacije oziroma razvojne poti k sebi in iskanja notranjih zmožnosti, sodobna feministična kritika pa v zgodbi vidi predvsem kritiko družbenih pričakovanj in nadzora. Zdi se, da je scenaristka in režiserka Emilie Blichfeldt dobro preučila vsa ta izhodišča in je nasprotja tudi mojstrsko pregnetla v svoje delo, ki sešije zgodovinski kostumski spektakel s potujitvenimi učinki nizkoproračunskega B-filma. Ob mesenosti, ki se napenja pod korzeti, telesnih tekočinah, samopoškodbah, vprašanju lepote in tekmovalnosti, pa tudi samozavedanju ženske telesnosti moramo omeniti dve francoski predhodnici, Julio Ducournau s filmom Titan (2021) in Coralie Fargeat s Substanco (2024). Vse čistune, ki bi morda oporekali suverenemu mešanju žanrov in svobodni interpretaciji Pepelke, ki si jo je privoščila Emilie Blichfeldt, pa bi bilo treba opozoriti na to, da so znameniti pravljičarji 19. stoletja, kot so Hans Christian Andersen in brata Grimm, znali za svoje obdobje podobno spretno vnašati v pripovedi krutost in družbeno kritiko z nasilnimi in seksualnimi podtoni ... Zagotovo ena presežnih filmskih izkušenj leta.
V zadnjih letih se je zaradi gospodarskih potreb pri nas povečalo predvsem število priseljencev s Kosova. In z njimi, ali bolje rečeno za njimi, so prišli tudi njihovi otroci, ki pa se srečujejo s številnimi izzivi pri vključevanju v slovenski šolski sistem. Kaj pomeni priti v novo okolje brez znanja jezika? Kako se ti otroci učijo slovenščine in zakaj ima marsikateri težave tudi z materinščino? Na ta vprašanja poskuša odgovoriti tudi dokumentarni film Novi sošolci. Razkriva zgodbe otrok, ki so se s Kosova preselili v Slovenijo in se tu srečali z novim okoljem, jezikom in predsodki.
V zadnjih letih se je zaradi gospodarskih potreb pri nas povečalo predvsem število priseljencev s Kosova. In z njimi, ali bolje rečeno za njimi, so prišli tudi njihovi otroci, ki pa se srečujejo s številnimi izzivi pri vključevanju v slovenski šolski sistem. Kaj pomeni priti v novo okolje brez znanja jezika? Kako se ti otroci učijo slovenščine in zakaj ima marsikateri težave tudi z materinščino? Na ta vprašanja poskuša odgovoriti tudi dokumentarni film Novi sošolci. Razkriva zgodbe otrok, ki so se s Kosova preselili v Slovenijo in se tu srečali z novim okoljem, jezikom in predsodki.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Igor Krivokapič, tubist, skladatelj in pedagog, bo predstavil svojo prvo Simfonijo, ki jo je zasnoval v štirih stavkih. Pisal jo je devet mesecev po daljši pripravi, zasnovana pa je, kot sam pravi, zelo epsko. Glasba je bujna, vedra in prinaša upanje, da lahko poiščemo novo lepoto v življenju.
Igor Krivokapič, tubist, skladatelj in pedagog, bo predstavil svojo prvo Simfonijo, ki jo je zasnoval v štirih stavkih. Pisal jo je devet mesecev po daljši pripravi, zasnovana pa je, kot sam pravi, zelo epsko. Glasba je bujna, vedra in prinaša upanje, da lahko poiščemo novo lepoto v življenju.
Krajani Loga pod Mangrtom, ki jim je grozila večmesečna popolna zapora ceste proti Bovcu, so uspeli prepričati državo, da bo njihove pripombe in predloge temeljito preučila. Po včerajšnjem sestanku, na katerem so bili prisotni predstavniki ministrstva za infrastrukturo in občine Bovec, so dobili zagotovilo, da do zapore ne bo prišlo, dokler ne najdejo rešitve, ki bo za domačine sprejemljiva. V oddaji tudi o tem: - Praznujemo dan reformacije, kot spomin na prve slovenske tiskane knjige. - V Piranu z inovativno akcijo spodbudili k zmanjšanju uporabe plastičnih nagrobnih sveč. - V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu novo sezono odpirajo z Goldonijevo Kavarno.
Krajani Loga pod Mangrtom, ki jim je grozila večmesečna popolna zapora ceste proti Bovcu, so uspeli prepričati državo, da bo njihove pripombe in predloge temeljito preučila. Po včerajšnjem sestanku, na katerem so bili prisotni predstavniki ministrstva za infrastrukturo in občine Bovec, so dobili zagotovilo, da do zapore ne bo prišlo, dokler ne najdejo rešitve, ki bo za domačine sprejemljiva. V oddaji tudi o tem: - Praznujemo dan reformacije, kot spomin na prve slovenske tiskane knjige. - V Piranu z inovativno akcijo spodbudili k zmanjšanju uporabe plastičnih nagrobnih sveč. - V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu novo sezono odpirajo z Goldonijevo Kavarno.
Nemški duhovnik je v teh dneh po naključju odkril, da je vnuk arhitekta holokavsta Heinricha Himmlerja. Med brskanjem po spletu je namreč izvedel, da je imela Hedwiga Potthast, njegova babica, med drugo svetovno vojno, preden je rodila njegovo mater, afero z nacističnim politikom.
Nemški duhovnik je v teh dneh po naključju odkril, da je vnuk arhitekta holokavsta Heinricha Himmlerja. Med brskanjem po spletu je namreč izvedel, da je imela Hedwiga Potthast, njegova babica, med drugo svetovno vojno, preden je rodila njegovo mater, afero z nacističnim politikom.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Deželni poslanec Koroške slovenske stranke Lirik, oprt na tradicijo Eden izmed utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance Reformacija je bila gibanje za reformo nauka in obredov Rimskokatoliške cerkve v 16. stoletju. Za njen začetek štejejo današnji dan leta 1517. Takrat naj bi nemški teolog in profesor filozofije na univerzi v Wittenbergu Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve nabil plakat s 95-imi tezami za prenovo Rimskokatoliške cerkve. Številni zgodovinarji menijo, da je pribijanje tez legenda, bolj verjetno je, da jih je Luther poslal nadškofu v Mainz. Luter je zahteval, naj bo cerkev preprosta, naj se bogoslužje približa človeku in opravlja v domačem jeziku. Biblijo je treba za ljudi prevesti v materni jezik in jim tako omogočiti, da jo berejo sami. Ideje reformacije so s potujočimi študenti, obrtniki in liberalnimi duhovniki prišle tudi v slovenski prostor. Prvi se je z njimi srečal tržaški škof Peter Bonomo, kmalu pa tudi Primož Trubar z Rašice na Dolenjskem, osrednja osebnost slovenskega protestantizma. Od približno petdesetih knjig, ki so jih napisali slovenski protestantski pisci, jih je Trubar polovico, med njimi tudi Katekizem in Abecednik, prvi slovenski tiskani knjigi in sploh prvi v slovenščini.
Deželni poslanec Koroške slovenske stranke Lirik, oprt na tradicijo Eden izmed utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance Reformacija je bila gibanje za reformo nauka in obredov Rimskokatoliške cerkve v 16. stoletju. Za njen začetek štejejo današnji dan leta 1517. Takrat naj bi nemški teolog in profesor filozofije na univerzi v Wittenbergu Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve nabil plakat s 95-imi tezami za prenovo Rimskokatoliške cerkve. Številni zgodovinarji menijo, da je pribijanje tez legenda, bolj verjetno je, da jih je Luther poslal nadškofu v Mainz. Luter je zahteval, naj bo cerkev preprosta, naj se bogoslužje približa človeku in opravlja v domačem jeziku. Biblijo je treba za ljudi prevesti v materni jezik in jim tako omogočiti, da jo berejo sami. Ideje reformacije so s potujočimi študenti, obrtniki in liberalnimi duhovniki prišle tudi v slovenski prostor. Prvi se je z njimi srečal tržaški škof Peter Bonomo, kmalu pa tudi Primož Trubar z Rašice na Dolenjskem, osrednja osebnost slovenskega protestantizma. Od približno petdesetih knjig, ki so jih napisali slovenski protestantski pisci, jih je Trubar polovico, med njimi tudi Katekizem in Abecednik, prvi slovenski tiskani knjigi in sploh prvi v slovenščini.
Mladi pastirji visoko v gorah sanjajo o prihodnosti in ženskah. Sredi črede 600 ovac, ki jih varujejo ogromni psi, stoji zavetišče. Iz negotovega zavetišča odmeva otroški smeh. To so bratje, stari od osem do 20 let. Kadar ne delajo, se igrajo in razpravljajo o smislu življenja. "S tem filmom se vračam nazaj v čas, ki ga več ni. Planšarstvo je pri nas skoraj že popolnoma izginilo, v severnomakedonskih gorah pa še vedno obstaja. Hkrati je to film o odraščanju mladih pastirjev, ki sanjajo o prihodnosti in ženskah," je o svojem dokumentarcu povedala režiserka Petra Seliškar.
Mladi pastirji visoko v gorah sanjajo o prihodnosti in ženskah. Sredi črede 600 ovac, ki jih varujejo ogromni psi, stoji zavetišče. Iz negotovega zavetišča odmeva otroški smeh. To so bratje, stari od osem do 20 let. Kadar ne delajo, se igrajo in razpravljajo o smislu življenja. "S tem filmom se vračam nazaj v čas, ki ga več ni. Planšarstvo je pri nas skoraj že popolnoma izginilo, v severnomakedonskih gorah pa še vedno obstaja. Hkrati je to film o odraščanju mladih pastirjev, ki sanjajo o prihodnosti in ženskah," je o svojem dokumentarcu povedala režiserka Petra Seliškar.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Andrej Firm, eden ključnih članov Momenta in kolektiva GT 22 v Mariboru, je na nedavnem festivalu mariborske alternativne gledališke produkcije prejel nagrado za predano delo na alternativni kulturni sceni. Štiridesetletni Mariborčan se je na področju fotografije, ki ga navdušuje od mladih let, več let izpopolnjeval na Danskem. Po vrniti v domače mesto se je povezal z ekipo v GT 22 in kot vodja tehnike, fotograf, oblikovalec svetlobe ter scenograf soustvarjal ta, danes prepoznavni mariborski center kulture. Andrej Firm, letošnji nagrajenec na nedavnem festivalu Dnevi mariborske alternativne gledališke produkcije, je gost oddaje o kulturi in umetnosti.
Andrej Firm, eden ključnih članov Momenta in kolektiva GT 22 v Mariboru, je na nedavnem festivalu mariborske alternativne gledališke produkcije prejel nagrado za predano delo na alternativni kulturni sceni. Štiridesetletni Mariborčan se je na področju fotografije, ki ga navdušuje od mladih let, več let izpopolnjeval na Danskem. Po vrniti v domače mesto se je povezal z ekipo v GT 22 in kot vodja tehnike, fotograf, oblikovalec svetlobe ter scenograf soustvarjal ta, danes prepoznavni mariborski center kulture. Andrej Firm, letošnji nagrajenec na nedavnem festivalu Dnevi mariborske alternativne gledališke produkcije, je gost oddaje o kulturi in umetnosti.
Praznično bogoslužje ob dnevu reformacije bomo letos prenašali iz evangeličanske cerkvene občine Gornji Slaveči. Slovesnost bo vodila duhovnica mag. Simona Prosič Filip.
Praznično bogoslužje ob dnevu reformacije bomo letos prenašali iz evangeličanske cerkvene občine Gornji Slaveči. Slovesnost bo vodila duhovnica mag. Simona Prosič Filip.
Ljubljana je v zadnjem oktobrskem tednu gostila največji plesni spektakel v zgodovini Slovenije, na katerem se je uradno začelo svetovno prvenstvo v urbanih plesnih zvrsteh hip hopa, poppinga in breakinga. Tekmovanja v več starostnih kategorijah - od otrok do odraslih, se je udeležilo več kot 4500 plesalcev iz 36 držav, ki so prestolnico za pet dni spremenili v središče svetovne plesne energije.
Ljubljana je v zadnjem oktobrskem tednu gostila največji plesni spektakel v zgodovini Slovenije, na katerem se je uradno začelo svetovno prvenstvo v urbanih plesnih zvrsteh hip hopa, poppinga in breakinga. Tekmovanja v več starostnih kategorijah - od otrok do odraslih, se je udeležilo več kot 4500 plesalcev iz 36 držav, ki so prestolnico za pet dni spremenili v središče svetovne plesne energije.
Vsako nedeljo prenašamo katoliško mašo, vsako peto nedeljo pa evangeličansko bogoslužje.
Vsako nedeljo prenašamo katoliško mašo, vsako peto nedeljo pa evangeličansko bogoslužje.
Nogometaši Silika Vrhnike so se v 2. krogu rednega dela lige prvakov v dvoranskem nogometu pomerili z makedonskim prvakom Forca. V zadnjem krogu se bodo pomerili še z drugim predstavnikom iz ukrajinske prestolnice, ekipo Hit iz Kijeva, v izločilne boje pa bo napredovala le najboljša ekipa iz skupine. Odbojkarji ACH Volleyja pa si pot v ligo prvakov utirajo skozi kvalifikacije. V 1. krogu so se včeraj še drugič pomerili z nizozemsko ekipo Orion Stars.
Nogometaši Silika Vrhnike so se v 2. krogu rednega dela lige prvakov v dvoranskem nogometu pomerili z makedonskim prvakom Forca. V zadnjem krogu se bodo pomerili še z drugim predstavnikom iz ukrajinske prestolnice, ekipo Hit iz Kijeva, v izločilne boje pa bo napredovala le najboljša ekipa iz skupine. Odbojkarji ACH Volleyja pa si pot v ligo prvakov utirajo skozi kvalifikacije. V 1. krogu so se včeraj še drugič pomerili z nizozemsko ekipo Orion Stars.
Kako se je mlad fant z dolenjskega podeželja sploh lahko seznanil z osrednjimi pisci rimske antike? In kako z Erazmom Rotterdamskim, Martinom Luthrom, Jeanom Calvinom in drugimi idejnimi utemeljitelji reformacije?
Kako se je mlad fant z dolenjskega podeželja sploh lahko seznanil z osrednjimi pisci rimske antike? In kako z Erazmom Rotterdamskim, Martinom Luthrom, Jeanom Calvinom in drugimi idejnimi utemeljitelji reformacije?