Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddajo bomo namenili glasbi in skladbam kitarista Ralpha Townerja, enega redkih jazzovskih glasbenikov, ki se je vso svojo kariero posvečal akustični kitari. Za vedno nas je zapustil 17. januarja, star 85 let. Ralph Towner je bil plodovit avtor in pravi multiinstrumentalist, ob 6- in 12-strunski kitari je obvladal tudi klavir, francoski rog, trobento ter različna tolkala in klaviature.
Oddajo bomo namenili glasbi in skladbam kitarista Ralpha Townerja, enega redkih jazzovskih glasbenikov, ki se je vso svojo kariero posvečal akustični kitari. Za vedno nas je zapustil 17. januarja, star 85 let. Ralph Towner je bil plodovit avtor in pravi multiinstrumentalist, ob 6- in 12-strunski kitari je obvladal tudi klavir, francoski rog, trobento ter različna tolkala in klaviature.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Sara Virk, priznana prevajalka in prejemnica nagrade Radojke Vrančič, se tokrat prvič predstavlja kot pesnica. V ciklu pesmi z naslovom Šabesa se njena poezija zadržuje med drobnimi vsakdanjimi prizori, notranjimi pokrajinami in igrivimi jezikovnimi premiki. Režiserka: Saška Rakef; igralka: Sabina Kogovšek; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.
Sara Virk, priznana prevajalka in prejemnica nagrade Radojke Vrančič, se tokrat prvič predstavlja kot pesnica. V ciklu pesmi z naslovom Šabesa se njena poezija zadržuje med drobnimi vsakdanjimi prizori, notranjimi pokrajinami in igrivimi jezikovnimi premiki. Režiserka: Saška Rakef; igralka: Sabina Kogovšek; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.
Glasovnice iz tujine, ki so jih danes prišteli k delnim neuradnim izidom parlamentarnih volitev, niso spremenile razmerij med strankami, kažejo podatki Državne volilne komisije. Od 8 tisoč 100 veljavnih glasovnic iz tujine jih je največ prejelo Gibanje Svoboda, sledijo SDS, Levica in Vesna, Demokrati, SD, lista NSI, SLS in Fokus ter Resnica. DVK bo podatke na spletu znova posodobila jutri dopoldne.
Glasovnice iz tujine, ki so jih danes prišteli k delnim neuradnim izidom parlamentarnih volitev, niso spremenile razmerij med strankami, kažejo podatki Državne volilne komisije. Od 8 tisoč 100 veljavnih glasovnic iz tujine jih je največ prejelo Gibanje Svoboda, sledijo SDS, Levica in Vesna, Demokrati, SD, lista NSI, SLS in Fokus ter Resnica. DVK bo podatke na spletu znova posodobila jutri dopoldne.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V romskem naselju Vanča vas - Borejci deluje Društvo Grand šun, ki s svojim delom dokazuje, da solidarnost in podjetnost lahko hodita z roko v roki. Njihovo poslanstvo je predvsem pomoč gluhonemim in invalidnim, a so svojo dejavnost razširili še na gostinstvo. Tako obiskovalcem ponujajo predvsem jedi z žara in tudi pice. V oddaji razkrivamo tudi novosti letošnjega javnega razpisa za zveze romskih društev, ki ga je objavil Svet romske skupnosti. Eden od ključnih pogojev po novem zahteva, da ima vsak prijavitelj v delovanje zveze vključenih najmanj pet nevladnih organizacij, ki delujejo na področju romske skupnosti. Razpis je vreden 210 000 evrov. Kot veleva tradicija, bo na vrsti še nova rubrika romskega jezika, v kateri se bomo osredotočili na izraze v romščini s področja literature, saj 2. aprila zaznamujemo svetovni dan mladinske književnosti.
V romskem naselju Vanča vas - Borejci deluje Društvo Grand šun, ki s svojim delom dokazuje, da solidarnost in podjetnost lahko hodita z roko v roki. Njihovo poslanstvo je predvsem pomoč gluhonemim in invalidnim, a so svojo dejavnost razširili še na gostinstvo. Tako obiskovalcem ponujajo predvsem jedi z žara in tudi pice. V oddaji razkrivamo tudi novosti letošnjega javnega razpisa za zveze romskih društev, ki ga je objavil Svet romske skupnosti. Eden od ključnih pogojev po novem zahteva, da ima vsak prijavitelj v delovanje zveze vključenih najmanj pet nevladnih organizacij, ki delujejo na področju romske skupnosti. Razpis je vreden 210 000 evrov. Kot veleva tradicija, bo na vrsti še nova rubrika romskega jezika, v kateri se bomo osredotočili na izraze v romščini s področja literature, saj 2. aprila zaznamujemo svetovni dan mladinske književnosti.
Pogledali smo v zgodovino ansambla, ki polni dvorane še danes, doma in na tujem. Slišali boste že pokojnega vodjo ansambla, ki je bil ustanovitelj zasedbe, kitarista Jožeta Antoniča, pa tudi nekdanja člana: Ivana Prešerna Žana in Ivanko Kraševec ter odličnega vokalista Ota Pestnerja, ki z Alpskim kvintetom še vedno sodeluje in ki nam je predstavil svoje letošnje 'posebno leto'. Vse skupaj pa sva v oddaji povezala s trenutnim in dolgoletnim vodjem ansambla Janezom Perom. Vabljeni k poslušanju!
Pogledali smo v zgodovino ansambla, ki polni dvorane še danes, doma in na tujem. Slišali boste že pokojnega vodjo ansambla, ki je bil ustanovitelj zasedbe, kitarista Jožeta Antoniča, pa tudi nekdanja člana: Ivana Prešerna Žana in Ivanko Kraševec ter odličnega vokalista Ota Pestnerja, ki z Alpskim kvintetom še vedno sodeluje in ki nam je predstavil svoje letošnje 'posebno leto'. Vse skupaj pa sva v oddaji povezala s trenutnim in dolgoletnim vodjem ansambla Janezom Perom. Vabljeni k poslušanju!
... O ŽLAHTNA VEZENINA, ČUDEŽNO DREVO ŽIVLJENJA ... "Zadnji mornar sicer zelo celinske slovenske poezije," je nekoč o Miroslavu Košuti dejal literarni zgodovinar dr. Boris Paternu. Avtor številnih pesniških zbirk in tudi dolgoletni direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, Miroslav Košuta, bi 11. marca letos dopolnil 90 let, vendar se je poslovil že prej, 2. februarja. Njegovi življenjski poti in delu se poklanjamo z Literarnim večerom cikla Ars teatralis z naslovom Drevo življenja v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Scenarij in izbor besedil: Tatjana Rojc Režija: Alen Jelen Radijska ekipa Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Gledališka ekipa Tehnični vodja: Peter Furlan Tonski mojster: Diego Sedmak Lučna mojstrica: Cristina Pristavec Video projekcija: Erika Pernarcich Nastopajoči: Primož Forte Tina Gunzek Marinka Počkaj Tomaž Susič Glasbenika: Martina Feri Aleksander Ipavec - Ipo Program Ars v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu, Radijskim odrom in Slovenskim programom Radia Trst A.
... O ŽLAHTNA VEZENINA, ČUDEŽNO DREVO ŽIVLJENJA ... "Zadnji mornar sicer zelo celinske slovenske poezije," je nekoč o Miroslavu Košuti dejal literarni zgodovinar dr. Boris Paternu. Avtor številnih pesniških zbirk in tudi dolgoletni direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, Miroslav Košuta, bi 11. marca letos dopolnil 90 let, vendar se je poslovil že prej, 2. februarja. Njegovi življenjski poti in delu se poklanjamo z Literarnim večerom cikla Ars teatralis z naslovom Drevo življenja v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Scenarij in izbor besedil: Tatjana Rojc Režija: Alen Jelen Radijska ekipa Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Gledališka ekipa Tehnični vodja: Peter Furlan Tonski mojster: Diego Sedmak Lučna mojstrica: Cristina Pristavec Video projekcija: Erika Pernarcich Nastopajoči: Primož Forte Tina Gunzek Marinka Počkaj Tomaž Susič Glasbenika: Martina Feri Aleksander Ipavec - Ipo Program Ars v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu, Radijskim odrom in Slovenskim programom Radia Trst A.
Prisluhnili bomo posnetkom ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi iz arhivov Radia Slovenija in Narodopisnega inštituta.
Prisluhnili bomo posnetkom ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi iz arhivov Radia Slovenija in Narodopisnega inštituta.
Sraka sploh ni opazila, da je spotaknila rogača, prestrašila nekaj klopov in prepodila dve srni … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Sraka sploh ni opazila, da je spotaknila rogača, prestrašila nekaj klopov in prepodila dve srni … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Slovenija čim prej potrebuje trdno vlado, je po pogovorih z vodji strank, izvoljenih v parlament, danes dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Stranke je pozvala, da se v prihodnjih tednih posvetijo iskanju skupnih izhodišč. Kot je dodala, so ji stranke zatrdile, da bodo sodelovale pri sprejemanju interventnih ukrepov. Ostali poudarki oddaje: Na bencinskih servisih zunaj avtocest opolnoči občutna podražitev goriv. Ameriška vojska bi se lahko pripravljala na dolgotrajno kopensko ofenzivo v Iranu. Nemški kancler Merz ob obisku sirskega predsednika Al Šare: v treh letih bi se iz Nemčije v domovino lahko vrnilo 80 odstotkov Sircev. Zavod za gozdove ocenjuje, da je nedavni vetrolom po državi poškodoval več kot 200 tisoč kubičnih metrov lesne mase, največ na Gorenjskem.
Slovenija čim prej potrebuje trdno vlado, je po pogovorih z vodji strank, izvoljenih v parlament, danes dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Stranke je pozvala, da se v prihodnjih tednih posvetijo iskanju skupnih izhodišč. Kot je dodala, so ji stranke zatrdile, da bodo sodelovale pri sprejemanju interventnih ukrepov. Ostali poudarki oddaje: Na bencinskih servisih zunaj avtocest opolnoči občutna podražitev goriv. Ameriška vojska bi se lahko pripravljala na dolgotrajno kopensko ofenzivo v Iranu. Nemški kancler Merz ob obisku sirskega predsednika Al Šare: v treh letih bi se iz Nemčije v domovino lahko vrnilo 80 odstotkov Sircev. Zavod za gozdove ocenjuje, da je nedavni vetrolom po državi poškodoval več kot 200 tisoč kubičnih metrov lesne mase, največ na Gorenjskem.
Piše Sanja Podržaj, bere Eva Longyka Marušič. Majo B. Kranjc smo že lahko spoznali kot pesnico, ki je leta 2024 objavila prvenec Mreža na dlani, konec lanskega leta je izšel njen prvi roman Klopotec in skoraj hkrati je prejela še nagrado modra ptica za še neobjavljeno delo, tako da bomo njen drugi roman lahko brali že letos! Zdi se, da je Maja B. Kranjc doživela nenaden ustvarjalni razcvet, a pravzaprav gre za vseživljenjsko gojenje veščine, saj v pesniški zbirki Mreža na dlani lahko preberemo, da se s poezijo sooča že od otroštva. Avtorico je pot vodila od dramaturgije do psihologije, zato nas ne preseneča, da se roman Klopotec ne razpira v široko zastavljeno zgodbo, temveč gre v globino in se odvija na ravni čustev, notranjih doživljanj in odnosov. Vse zunanje praktično odpade, v kratkih poglavjih se izmenjujeta glasova Vere in njene hčerke Nine, zadaj slišimo zvok klopotca, ki je včasih tišji in počasnejši, spet drugič pa glasno tolče v neusmiljenem ritmu. Klopotec iz naslova je osrednja metafora romana, je tisto, kar si mati in hči delita, čeprav tega dolgo ne vesta. Obe ga čutita v trebuhu in v prsih, ta klopotec, ki je pravzaprav ime za tesnobo in osamljenost. Vsaka zase se v samoti borita s temi občutki. Kar ju združuje, ju hkrati tudi ločuje, zaradi tesnobe se ogradita tako druga od druge kot tudi od sveta nasploh. V ospredju romana je zapleten odnos med materjo in hčerjo. Vera je mamo izgubila, ko je bila še otrok. Njeno otroštvo se je takrat končalo, saj je morala stopiti v prevelike mamine čevlje in prevzeti skrb za starejšega, a manj zrelega brata. Strogi oče je pričakoval, da bo prevzela gospodinjsko in skrbstveno delo ter da bo odgovorna, vestna in resna. Merila, ki so veljala zanjo, so bila za njenega brata drugačna, bolj ohlapna. Morda si zato kasneje ne želi otrok, morda je skrbela že dovolj. Verina želja je bila, da bi živela sama, da bi učila in pisala, zato se sprva ne želi vezati s Tinetom, ki jo sicer očara, a čuti, da je med njima preveč razlik. Njeno življenje se zasuče v drugo smer, ko zanosi. Otrok jo je prisilil k vrnitvi k Tinetu, razmišlja Vera, in ta otrok jo od njega začne oddaljevati. Tine je presrečen, ona pa je obupana v krču poporodne depresije. Občutek osamljenosti se dodatno poglablja zaradi stigme. Komu bi sploh lahko povedala, da otrok v njeno življenje ni prinesel veselja, ampak še več skrbi in bolečine? Uteho začne iskati v alkoholu. Medtem že zaslišimo drugi pripovedni glas: Nina ponudi otroški pogled na Vero, Tineta in njun odnos. Začutimo lahko njeno željo po materini toplini, a Vera tega ne zmore. Po ločitvi se odnos med materjo in hčerjo le še ohladi, Vera je do Nine stroga, nepopustljiva in nadzorovalna. Nina možnost drugačnega življenja vidi z Bojanom in ko z njim nepričakovano zanosi, se veseli nove družine, ki jo bosta skupaj ustvarila. A mladostna idealizacija kaj kmalu zbledi, saj je Bojan nasilen in oblastniški, k čemur njegove težave z alkoholom ne pripomorejo. Tako Vero kot Nino spremljamo od dekliških let naprej, roman pa spretno preskakuje v času, saj prizore filmsko niza v kratkih poglavjih. Dogajanje je razpeto v širok časovni lok, a ni preobloženo. Avtorica Maja B. Kranjc je precizno odbrala ključne momente za razvoj glavnih junakinj, ker pa je roman tako zelo osredotočen na notranjost Vere in Nine, se bralci težko orientiramo, kje in kdaj se pravzaprav nahajamo. Ko se Vera loči od Tineta, izvemo, da se je osamosvojila na isti dan kot država – šele na tem mestu je prvič jasno, kdaj se zgodba dogaja in to je ena redkih orientacijskih točk v romanu. Roman se tako zelo osredotoča na notranjost, na tisto, kar se dogaja v posameznici, in na tisto, kar se dogaja v družinski celici, da popolnoma odmisli širšo, družbeno dimenzijo. Posebej za Ninino zgodbo se občasno zdi, da bi se lahko dogajala tudi petdeset let prej, le v njenih pogovorih s samozavestno, odločno in svobodomiselno prijateljico Sandro, ki jo spodbuja, naj Bojana zapusti, dobimo občutek, da se zgodba dogaja v sedanjosti oziroma bližnji preteklosti. Lažje bi razumeli tudi Verin občutek osamljenosti, krivde in sramu ob poporodni depresiji, ki je sicer še danes tabu, a vseeno nekaj, o čemer smo bolj ozaveščeni kot v poznih sedemdesetih oziroma zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko Vera najverjetneje sploh ni vedela, kaj se z njo dogaja. Poleg psihološkega raziskovanja likov se roman osredinja tudi na vzorce, ki jih podedujemo od prednikov. Čeprav Verina mama v romanu nikoli ne spregovori, se izkaže, da je tudi ona čutila klopotec v trebuhu. Zgodba kaže nekakšno napredovanje, od Verine mame, ki s klopotcem ni zmogla živeti, prek Vere, ki se je z njim borila po svoje, z alkoholom in pisanjem poezije, do Nine, za katero lahko ob koncu optimistično upamo, da ji bo uspelo razbiti okove podedovane travme. Prav tako se zasveti možnost, da bosta Vera in Nina premostili razdaljo, ki se je z leti ustvarila med njima, ter vzpostavili bolj pristen in topel odnos. Roman tako deluje očiščevalno, saj sporoča, da je mogoče zaživeti drugače in da za to nikoli ni prepozno. Veliko vlogo pri tem ima za obe junakinji prav pisanje – to je poleg klopotca, ki se vrtinči v njunem drobovju, še ena stvar, ki jo imata skupno. S pisanjem ta klopotec pravzaprav premagujeta. Vera poezijo piše ponoči, ko ima čas in mir, Nina v najstniških letih poskuša tudi sama, a jo od pisanja odvrne prav Vera, ki njene pesmi brez dovoljenja pokaže stricu. Nina to občuti kot izdajo in pisanje za dolga leta opusti, želja pa v njej ponovno vzbrsti, ko se po ločitvi in bolezni sooča s svojo preteklostjo, s klopotcem. Roman je tako tudi svojevrstna hvalnica terapevtski in katarzični moči besed, izlitih na papir. Moški liki v romanu nastopajo samo obrobno, a vendarle je vredno omeniti, da jih je Maja B. Kranjc prikazala plastično, in ne zgolj stereotipno v vlogi antagonistov. Tine, Verin mož in Ninin oče, si želi, da bi družina ostala skupaj, a ga Verin hlad potiska vse dlje od doma. Ne on ne Vera nista dovolj čustveno opremljena, da bi odnos lahko rešila. Nina ima pravzaprav več lepih in toplih spominov nanj kot na Vero, pa vendar Tine v njenem življenju nima večje vloge in v celoti zbledi v Verini senci. Ninin partner Bojan je Tinetovo nasprotje, bolj je podoben Veri, saj je oblasten in obsojajoč, s taščo pa si delita tudi odvisnost od alkohola, na nek način postaneta zaveznika, zaradi česar postane Nina še bolj priklenjena nanj. Bojan je do Nine in do njunega sina Petra tako verbalno kot fizično nasilen, a se v ozadju nakazujejo tudi njegovi notranji boji, posebej z odvisnostjo, ki se je zmore rešiti. Roman je do njega prizanesljiv in dopušča, da se lahko spremeni, vendar pa z jasnim sporočilom, da gre za odnos, od katerega se mora Nina oddaljiti. Kdo smo brez tistih, na katere nas vežejo nevidne niti, se sprašuje roman Klopotec. Oblikujejo nas družina, odnosi, ki jih pletemo z ljudmi okoli sebe. Roman se osredotoča predvsem na družinske in partnerske vezi, na družino kot osnovno celico. Odsotnost širše družbene dimenzije sicer povzroča dezorientiranost v času in prostoru, po drugi strani pa ustvari toliko bolj precizno izrisane psihološke portrete glavnih junakinj. Dogajanje teče gladko in čeprav zajema dolgo obdobje, je avtorica dobro izbrala in izpostavila ključne momente v življenju protagonistk. Roman Klopotec je suveren prehod Maje B. Krajnc od poezije k prozi, pri čemer je avtorica ohranila poetičnost jezika in slogovno izpiljenost. Kljub nekaterim pomanjkljivostim lahko rečemo, da je to tenkočuten roman, ki bo gotovo nagovoril marsikaterega bralca, in predvsem bralke, in da se že veselimo njenega drugega romana.
Piše Sanja Podržaj, bere Eva Longyka Marušič. Majo B. Kranjc smo že lahko spoznali kot pesnico, ki je leta 2024 objavila prvenec Mreža na dlani, konec lanskega leta je izšel njen prvi roman Klopotec in skoraj hkrati je prejela še nagrado modra ptica za še neobjavljeno delo, tako da bomo njen drugi roman lahko brali že letos! Zdi se, da je Maja B. Kranjc doživela nenaden ustvarjalni razcvet, a pravzaprav gre za vseživljenjsko gojenje veščine, saj v pesniški zbirki Mreža na dlani lahko preberemo, da se s poezijo sooča že od otroštva. Avtorico je pot vodila od dramaturgije do psihologije, zato nas ne preseneča, da se roman Klopotec ne razpira v široko zastavljeno zgodbo, temveč gre v globino in se odvija na ravni čustev, notranjih doživljanj in odnosov. Vse zunanje praktično odpade, v kratkih poglavjih se izmenjujeta glasova Vere in njene hčerke Nine, zadaj slišimo zvok klopotca, ki je včasih tišji in počasnejši, spet drugič pa glasno tolče v neusmiljenem ritmu. Klopotec iz naslova je osrednja metafora romana, je tisto, kar si mati in hči delita, čeprav tega dolgo ne vesta. Obe ga čutita v trebuhu in v prsih, ta klopotec, ki je pravzaprav ime za tesnobo in osamljenost. Vsaka zase se v samoti borita s temi občutki. Kar ju združuje, ju hkrati tudi ločuje, zaradi tesnobe se ogradita tako druga od druge kot tudi od sveta nasploh. V ospredju romana je zapleten odnos med materjo in hčerjo. Vera je mamo izgubila, ko je bila še otrok. Njeno otroštvo se je takrat končalo, saj je morala stopiti v prevelike mamine čevlje in prevzeti skrb za starejšega, a manj zrelega brata. Strogi oče je pričakoval, da bo prevzela gospodinjsko in skrbstveno delo ter da bo odgovorna, vestna in resna. Merila, ki so veljala zanjo, so bila za njenega brata drugačna, bolj ohlapna. Morda si zato kasneje ne želi otrok, morda je skrbela že dovolj. Verina želja je bila, da bi živela sama, da bi učila in pisala, zato se sprva ne želi vezati s Tinetom, ki jo sicer očara, a čuti, da je med njima preveč razlik. Njeno življenje se zasuče v drugo smer, ko zanosi. Otrok jo je prisilil k vrnitvi k Tinetu, razmišlja Vera, in ta otrok jo od njega začne oddaljevati. Tine je presrečen, ona pa je obupana v krču poporodne depresije. Občutek osamljenosti se dodatno poglablja zaradi stigme. Komu bi sploh lahko povedala, da otrok v njeno življenje ni prinesel veselja, ampak še več skrbi in bolečine? Uteho začne iskati v alkoholu. Medtem že zaslišimo drugi pripovedni glas: Nina ponudi otroški pogled na Vero, Tineta in njun odnos. Začutimo lahko njeno željo po materini toplini, a Vera tega ne zmore. Po ločitvi se odnos med materjo in hčerjo le še ohladi, Vera je do Nine stroga, nepopustljiva in nadzorovalna. Nina možnost drugačnega življenja vidi z Bojanom in ko z njim nepričakovano zanosi, se veseli nove družine, ki jo bosta skupaj ustvarila. A mladostna idealizacija kaj kmalu zbledi, saj je Bojan nasilen in oblastniški, k čemur njegove težave z alkoholom ne pripomorejo. Tako Vero kot Nino spremljamo od dekliških let naprej, roman pa spretno preskakuje v času, saj prizore filmsko niza v kratkih poglavjih. Dogajanje je razpeto v širok časovni lok, a ni preobloženo. Avtorica Maja B. Kranjc je precizno odbrala ključne momente za razvoj glavnih junakinj, ker pa je roman tako zelo osredotočen na notranjost Vere in Nine, se bralci težko orientiramo, kje in kdaj se pravzaprav nahajamo. Ko se Vera loči od Tineta, izvemo, da se je osamosvojila na isti dan kot država – šele na tem mestu je prvič jasno, kdaj se zgodba dogaja in to je ena redkih orientacijskih točk v romanu. Roman se tako zelo osredotoča na notranjost, na tisto, kar se dogaja v posameznici, in na tisto, kar se dogaja v družinski celici, da popolnoma odmisli širšo, družbeno dimenzijo. Posebej za Ninino zgodbo se občasno zdi, da bi se lahko dogajala tudi petdeset let prej, le v njenih pogovorih s samozavestno, odločno in svobodomiselno prijateljico Sandro, ki jo spodbuja, naj Bojana zapusti, dobimo občutek, da se zgodba dogaja v sedanjosti oziroma bližnji preteklosti. Lažje bi razumeli tudi Verin občutek osamljenosti, krivde in sramu ob poporodni depresiji, ki je sicer še danes tabu, a vseeno nekaj, o čemer smo bolj ozaveščeni kot v poznih sedemdesetih oziroma zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko Vera najverjetneje sploh ni vedela, kaj se z njo dogaja. Poleg psihološkega raziskovanja likov se roman osredinja tudi na vzorce, ki jih podedujemo od prednikov. Čeprav Verina mama v romanu nikoli ne spregovori, se izkaže, da je tudi ona čutila klopotec v trebuhu. Zgodba kaže nekakšno napredovanje, od Verine mame, ki s klopotcem ni zmogla živeti, prek Vere, ki se je z njim borila po svoje, z alkoholom in pisanjem poezije, do Nine, za katero lahko ob koncu optimistično upamo, da ji bo uspelo razbiti okove podedovane travme. Prav tako se zasveti možnost, da bosta Vera in Nina premostili razdaljo, ki se je z leti ustvarila med njima, ter vzpostavili bolj pristen in topel odnos. Roman tako deluje očiščevalno, saj sporoča, da je mogoče zaživeti drugače in da za to nikoli ni prepozno. Veliko vlogo pri tem ima za obe junakinji prav pisanje – to je poleg klopotca, ki se vrtinči v njunem drobovju, še ena stvar, ki jo imata skupno. S pisanjem ta klopotec pravzaprav premagujeta. Vera poezijo piše ponoči, ko ima čas in mir, Nina v najstniških letih poskuša tudi sama, a jo od pisanja odvrne prav Vera, ki njene pesmi brez dovoljenja pokaže stricu. Nina to občuti kot izdajo in pisanje za dolga leta opusti, želja pa v njej ponovno vzbrsti, ko se po ločitvi in bolezni sooča s svojo preteklostjo, s klopotcem. Roman je tako tudi svojevrstna hvalnica terapevtski in katarzični moči besed, izlitih na papir. Moški liki v romanu nastopajo samo obrobno, a vendarle je vredno omeniti, da jih je Maja B. Kranjc prikazala plastično, in ne zgolj stereotipno v vlogi antagonistov. Tine, Verin mož in Ninin oče, si želi, da bi družina ostala skupaj, a ga Verin hlad potiska vse dlje od doma. Ne on ne Vera nista dovolj čustveno opremljena, da bi odnos lahko rešila. Nina ima pravzaprav več lepih in toplih spominov nanj kot na Vero, pa vendar Tine v njenem življenju nima večje vloge in v celoti zbledi v Verini senci. Ninin partner Bojan je Tinetovo nasprotje, bolj je podoben Veri, saj je oblasten in obsojajoč, s taščo pa si delita tudi odvisnost od alkohola, na nek način postaneta zaveznika, zaradi česar postane Nina še bolj priklenjena nanj. Bojan je do Nine in do njunega sina Petra tako verbalno kot fizično nasilen, a se v ozadju nakazujejo tudi njegovi notranji boji, posebej z odvisnostjo, ki se je zmore rešiti. Roman je do njega prizanesljiv in dopušča, da se lahko spremeni, vendar pa z jasnim sporočilom, da gre za odnos, od katerega se mora Nina oddaljiti. Kdo smo brez tistih, na katere nas vežejo nevidne niti, se sprašuje roman Klopotec. Oblikujejo nas družina, odnosi, ki jih pletemo z ljudmi okoli sebe. Roman se osredotoča predvsem na družinske in partnerske vezi, na družino kot osnovno celico. Odsotnost širše družbene dimenzije sicer povzroča dezorientiranost v času in prostoru, po drugi strani pa ustvari toliko bolj precizno izrisane psihološke portrete glavnih junakinj. Dogajanje teče gladko in čeprav zajema dolgo obdobje, je avtorica dobro izbrala in izpostavila ključne momente v življenju protagonistk. Roman Klopotec je suveren prehod Maje B. Krajnc od poezije k prozi, pri čemer je avtorica ohranila poetičnost jezika in slogovno izpiljenost. Kljub nekaterim pomanjkljivostim lahko rečemo, da je to tenkočuten roman, ki bo gotovo nagovoril marsikaterega bralca, in predvsem bralke, in da se že veselimo njenega drugega romana.
Piše Vid Bešter, bere Aleksander Golja. Roman Ivana Vogriča Iz strasti se začne z umorom. Leta 1908 je Anton Nanut v Štandrežu pri Gorici streljal najprej na nekdanjo zaročenko Marijo Pavlin, nato pa je skušal soditi še sebi. Kljub umoru pa ne beremo kriminalnega romana ‒ z romantiko zločinstva se nič ne ukvarja. Pa tudi zagonetka ni ‒ ne žandarji ne kakšni zasebni vohljači v romanu nimajo preveč dela. Vse okoliščine nesrečnega dogodka že na prvih straneh romana priobčujejo časniki. Sicer pa tudi ni kakšne velike skrivnosti. Zločin je navsezadnje eden še danes najbolj znanih in domačih: umor ženske v njenem domu. Morilec je prav tako tipičen: žrtvin nekdanji zaročenec, ki se kar ne more sprijazniti s tem, da ga Marija zavrača. Iz strasti je roman o usodi preživelega morilca. Najprej v že omenjenih citatih časnikarskih poročil beremo, kako je o umoru in razmerju sodila javnost. Nato se dogajanje preseli v sodno dvorano: govorita tožilec in advokat. Antona oziroma, kot ga kliče pripovedovalec, Tonija najprej obsodijo na smrt, nato mu sam cesar zniža kazen na desetletje “težke ječe”. Nazadnje spremljamo Tonija za zapahe v mariborsko kaznilnico, kjer pa po treh letih znova dvigne roko nadse. Roman so navdihnili resnični dogodki in tudi žanrsko ga moremo umestiti med zgodovinske romane. Očitno je, da hoče avtor Ivan Vogrič umor in njegove posledice umestiti v sorazmerno podrobno podobo časov in navad v notranjeavstrijskih deželah pred prvo svetovno vojno. Ta ambicija se kaže v stalnem prekinjanju osrednjega toka pripovedi z zastranitvami. Pripovedovalec se kar ne more zadržati, da ne bi navrgel še kakšne etnografske ali zgodovinske kuriozitete. Večinoma so to raznorazni z dogajanjem romana sočasni, a nepovezani dogodki. Ta navdušena raztresenost, ki kar naprej skače od ene zadeve k drugi, ne zna pa ločevati med bistvenim in odvečnim, povzroča, da zgodovinska dejstva v romanu niso povezana v celoto. Da bi to prikril, se tretjeosebni pripovedovalec pogosto zateka k zvijači: svoje zastranitve pripisuje Tonijevemu doživljanju in notranjemu življenju. Kot strela z jasnega nam na primer postreže z nekaj odstavkov dolgo klasifikacijo zločinov in pripadajočih jim načinov usmrtitve skozi stoletja … nakar, kot bi mu postalo nerodno, medlo doda: “... si je mislil Toni”. Vsevedni pripovedovalec se, da bi se prizemljil, pretvarja, da je pripovedna perspektiva pravzaprav Tonijeva. Posledica tega je, da svoje meje izgubijo protagonistovo védenje, razmišljanje in čustvovanje. Ko na primer Toni stopi pred sodišče, pripovedovalec odtava v katalogiziranje mučilnih naprav in praks skozi stoletja. Natezalnice in čarovniški stoli naj bi ponazorili Tonijevo čustveno stanje. Toda kdo neki čustvuje prek naštevanja mučilnih tehnik? Zelo daleč smo od premišljevanj kakšnega kneza Miškina o čustvovanju obsojenca na smrt. Posledice teh preskokov so lahko prav čudne in celo nelogične. Poglavitnega premisleka o povoda za Marijin umor ‒ in o ljubosumju nasploh ‒ ne dobimo ne od Tonija ne od pripovedovalca. Posredovan nam je s citati iz premislekov Henrika Tume in škofa Jegliča. Tako se znajdemo v nenavadnem položaju: javno objavljena premišljevanja izobraženega in naprednega advokata stojijo na mestu, kjer bi pričakovali razmišljanje in intimno doživljanje njegove stranke, običajnega delavca in morilca. Protagonist za nas tako ostaja čudno abstrakten. Stoji sredi vseh teh besed in pripovedovalec nanj obeša anekdote, zgodovinske detajle, citate iz razumniških spisov in spomine na posočje … to naj bi sprejeli namesto protagonistovega doživljanja in mišljenja. Toni sam pa molči. Nikdar se ne ubesedi, to pa je v romanu tako, kot če bi rekli, da je brez telesa. Prav z razmišljanjem, čustvovanjem in izražanjem likov ima roman tudi sicer težavo. Vse misli, spomini in pogovori zvenijo nekam togo. Ne bi bilo čisto zgrešeno pomisliti, da je kleč v tem, da zaporniki filozofirajo prav tako abstraktno kakor advokat Tuma pri večerji. Vogrič piše, kot bi ves čas nekaj dokazoval in argumentiral. Še posebej v prvi polovici romana, pri prikazu zločina in njegovega konteksta ter sodne obravnave, se bolj kot pisatelj kaže kot zgodovinar in odkrito navaja – oziroma trdi, da navaja – časopise in govore iz sodne dvorane, citira in ocenjuje sočasna literarna dela, spise, zakone. Vse svoje napore usmerja k poantam, ki pa so jim liki in situacije skoraj samo didaktični pripomočki. V drugem delu romana, v zaporu, postane to nagnjenje k poantiranju tako izrazito, da razprave med zaporniki skoraj spominjajo na platonske dialoge, tako zelo se njihovi glasovi zlivajo. Vidi se, da je Vogrič vajen akademskega stila, in kadar je potrebna podpora za misel, argument pa tudi prikaz čustva, potegne na plan kak citat. Žal si je pustil preveč svobode. Vse se pomeša in porazgubi, ker pripovedovalec ni omejen samo na vire, ampak si prav nestrokovno domišlja, da ima dostop tudi v glave in srca. Seveda to ne bi bil problem, če ne bi bil površen tudi pri argumentaciji svojih poant. Ne moremo mimo tega, da so umor, povod zanj in njegov družbeni vzrok v romanu obravnavani bolj kot ne klišejsko. Skoraj prelahko je pozabiti, da je Marija mrtva. Pripoved problem strasti tako ali tako pozabi oziroma ga razreši tako, da pač Toni Marije nikdar ni nehal ljubiti. To ni roman za moraliste. Koliko bolje bi bilo, če bi pripovedovalec ostal pri sestavljanju drobcev, ki nam jih razkrivajo viri, in če bi kot detektiv na delu, namesto da poskuša zapolniti luknje in razpoke v znanih dejstvih, nanje opozarjal.
Piše Vid Bešter, bere Aleksander Golja. Roman Ivana Vogriča Iz strasti se začne z umorom. Leta 1908 je Anton Nanut v Štandrežu pri Gorici streljal najprej na nekdanjo zaročenko Marijo Pavlin, nato pa je skušal soditi še sebi. Kljub umoru pa ne beremo kriminalnega romana ‒ z romantiko zločinstva se nič ne ukvarja. Pa tudi zagonetka ni ‒ ne žandarji ne kakšni zasebni vohljači v romanu nimajo preveč dela. Vse okoliščine nesrečnega dogodka že na prvih straneh romana priobčujejo časniki. Sicer pa tudi ni kakšne velike skrivnosti. Zločin je navsezadnje eden še danes najbolj znanih in domačih: umor ženske v njenem domu. Morilec je prav tako tipičen: žrtvin nekdanji zaročenec, ki se kar ne more sprijazniti s tem, da ga Marija zavrača. Iz strasti je roman o usodi preživelega morilca. Najprej v že omenjenih citatih časnikarskih poročil beremo, kako je o umoru in razmerju sodila javnost. Nato se dogajanje preseli v sodno dvorano: govorita tožilec in advokat. Antona oziroma, kot ga kliče pripovedovalec, Tonija najprej obsodijo na smrt, nato mu sam cesar zniža kazen na desetletje “težke ječe”. Nazadnje spremljamo Tonija za zapahe v mariborsko kaznilnico, kjer pa po treh letih znova dvigne roko nadse. Roman so navdihnili resnični dogodki in tudi žanrsko ga moremo umestiti med zgodovinske romane. Očitno je, da hoče avtor Ivan Vogrič umor in njegove posledice umestiti v sorazmerno podrobno podobo časov in navad v notranjeavstrijskih deželah pred prvo svetovno vojno. Ta ambicija se kaže v stalnem prekinjanju osrednjega toka pripovedi z zastranitvami. Pripovedovalec se kar ne more zadržati, da ne bi navrgel še kakšne etnografske ali zgodovinske kuriozitete. Večinoma so to raznorazni z dogajanjem romana sočasni, a nepovezani dogodki. Ta navdušena raztresenost, ki kar naprej skače od ene zadeve k drugi, ne zna pa ločevati med bistvenim in odvečnim, povzroča, da zgodovinska dejstva v romanu niso povezana v celoto. Da bi to prikril, se tretjeosebni pripovedovalec pogosto zateka k zvijači: svoje zastranitve pripisuje Tonijevemu doživljanju in notranjemu življenju. Kot strela z jasnega nam na primer postreže z nekaj odstavkov dolgo klasifikacijo zločinov in pripadajočih jim načinov usmrtitve skozi stoletja … nakar, kot bi mu postalo nerodno, medlo doda: “... si je mislil Toni”. Vsevedni pripovedovalec se, da bi se prizemljil, pretvarja, da je pripovedna perspektiva pravzaprav Tonijeva. Posledica tega je, da svoje meje izgubijo protagonistovo védenje, razmišljanje in čustvovanje. Ko na primer Toni stopi pred sodišče, pripovedovalec odtava v katalogiziranje mučilnih naprav in praks skozi stoletja. Natezalnice in čarovniški stoli naj bi ponazorili Tonijevo čustveno stanje. Toda kdo neki čustvuje prek naštevanja mučilnih tehnik? Zelo daleč smo od premišljevanj kakšnega kneza Miškina o čustvovanju obsojenca na smrt. Posledice teh preskokov so lahko prav čudne in celo nelogične. Poglavitnega premisleka o povoda za Marijin umor ‒ in o ljubosumju nasploh ‒ ne dobimo ne od Tonija ne od pripovedovalca. Posredovan nam je s citati iz premislekov Henrika Tume in škofa Jegliča. Tako se znajdemo v nenavadnem položaju: javno objavljena premišljevanja izobraženega in naprednega advokata stojijo na mestu, kjer bi pričakovali razmišljanje in intimno doživljanje njegove stranke, običajnega delavca in morilca. Protagonist za nas tako ostaja čudno abstrakten. Stoji sredi vseh teh besed in pripovedovalec nanj obeša anekdote, zgodovinske detajle, citate iz razumniških spisov in spomine na posočje … to naj bi sprejeli namesto protagonistovega doživljanja in mišljenja. Toni sam pa molči. Nikdar se ne ubesedi, to pa je v romanu tako, kot če bi rekli, da je brez telesa. Prav z razmišljanjem, čustvovanjem in izražanjem likov ima roman tudi sicer težavo. Vse misli, spomini in pogovori zvenijo nekam togo. Ne bi bilo čisto zgrešeno pomisliti, da je kleč v tem, da zaporniki filozofirajo prav tako abstraktno kakor advokat Tuma pri večerji. Vogrič piše, kot bi ves čas nekaj dokazoval in argumentiral. Še posebej v prvi polovici romana, pri prikazu zločina in njegovega konteksta ter sodne obravnave, se bolj kot pisatelj kaže kot zgodovinar in odkrito navaja – oziroma trdi, da navaja – časopise in govore iz sodne dvorane, citira in ocenjuje sočasna literarna dela, spise, zakone. Vse svoje napore usmerja k poantam, ki pa so jim liki in situacije skoraj samo didaktični pripomočki. V drugem delu romana, v zaporu, postane to nagnjenje k poantiranju tako izrazito, da razprave med zaporniki skoraj spominjajo na platonske dialoge, tako zelo se njihovi glasovi zlivajo. Vidi se, da je Vogrič vajen akademskega stila, in kadar je potrebna podpora za misel, argument pa tudi prikaz čustva, potegne na plan kak citat. Žal si je pustil preveč svobode. Vse se pomeša in porazgubi, ker pripovedovalec ni omejen samo na vire, ampak si prav nestrokovno domišlja, da ima dostop tudi v glave in srca. Seveda to ne bi bil problem, če ne bi bil površen tudi pri argumentaciji svojih poant. Ne moremo mimo tega, da so umor, povod zanj in njegov družbeni vzrok v romanu obravnavani bolj kot ne klišejsko. Skoraj prelahko je pozabiti, da je Marija mrtva. Pripoved problem strasti tako ali tako pozabi oziroma ga razreši tako, da pač Toni Marije nikdar ni nehal ljubiti. To ni roman za moraliste. Koliko bolje bi bilo, če bi pripovedovalec ostal pri sestavljanju drobcev, ki nam jih razkrivajo viri, in če bi kot detektiv na delu, namesto da poskuša zapolniti luknje in razpoke v znanih dejstvih, nanje opozarjal.
Piše Tonja Jelen, bereta Jure Franko in Eva Longyka Marušič. Moč pesniške zbirke pesnice, moderatorke in literarne kritičarke Petre Koršič Oslo v dlani je v tehtnih razmislekih in jeziku, ki stremi k spoštovanju izraza in osebnega spoznanja. Zbirka je zgrajena iz več delov, ki bi lahko delovali tudi samostojno. V ospredju je naslov Ti povem, ki se ponavlja skozi vso zbirko. Nagovarja bralstvo, se z njim spušča v pogovor in odpira subjektkine različne plasti in doživetja. Pesnica je pozorna detajle, kot so vrabci na počivališču v največji pretočnosti avtoceste ali preprosto tesnjenje pokrovčkov. Na poseben način je to poezija čakanja, vaje v opazovanju in potrpežljivosti in posvečenje sedanjosti. Če je bil pesničin prvenec Furlanka je dvignila krilo močan v izraznosti podob in moči subjektke, je v zbirki Oslo v dlani veliko filozofskih premišljevanj in odkritij v še tako majhnih vzgibih. Družina kot jedro, skupnost kot zmožnost iti naprej sta temeljni ideji. Tu pa v središče prihajata poezija in pesnik, ki pa samosti in svobode ne zmore nujno. Pesnica Petra Koršič postavlja v ospredje tudi življenje samo, in to v podobi dečka in moža ali kot spomin na prababico in zdajšnjo žensko. Prepričljivi so prehodi zorenja k modrosti, ki delujejo kot postopki premišljevanja in končnega spoznanja. Vse to nenehno traja in ni nikoli dokončno, poudarjeno je razmerje med posameznikovo mentalnostjo in fizičnostjo. Avtorica se s konkretno zastavljenimi vprašanji postavlja tudi v vlogo ponižne preizpraševalke. Različno dolge pesmi uspešno ohranjajo intenzivnost. Pesnica ustvarila svoj slog, ki je bolj svoboden v idejah in izraznosti. Odprt je razmislek o zgodovini ter slabih in dobrih dejanjih. O tem, kako so nekateri vojaki obsojenim vendarle pustili živeti. Subjektkina prednica je namreč v mladosti zaradi ene same plemenite odločitve ostala živa in s tem se je nadaljeval tudi njen rod. Časovnica je v zbirki Oslo v dlani v ospredju, pomembna sta spomin in zdajšnjost, ki pa je seveda težišče za prihodnost. Ena najbolj odmevnih pesmi Ti povem pravi: »Zločin je pristajati na vlogo, / v katero smo potisnjeni. // Biti žrtev je nasilno. // Odpustiti brez notranje sprave / je usodna, ponavljajoča se vojna.« Pesmi delujejo osvobajajoče, saj kličejo k osebni in kolektivni spravi, najsi gre za zgodovinske razprave ali vsakdanje razprtije posameznikov ali skupnosti. Sporočilnost teh pesmih je jasna, kar sicer pojasni tudi avtorica na začetku knjige. Posamezne pesmi je zato mogoče razumeti tudi kot spodbude ali dnevne mantre: »Samo vse dobro / naj pride vate.« Pesniška zbirka Petre Koršič Oslo v dlani je poezija, ki poudarja tudi zahvaljevanje, premirje in pomiritev. S tem se zbirka tudi konča: »Mir in vse dobro.« V umetnosti je to nujno in v življenju prav tako. Skratka to je zbirka, ki spodbuja vztrajanje bivanja in slavi življenje.
Piše Tonja Jelen, bereta Jure Franko in Eva Longyka Marušič. Moč pesniške zbirke pesnice, moderatorke in literarne kritičarke Petre Koršič Oslo v dlani je v tehtnih razmislekih in jeziku, ki stremi k spoštovanju izraza in osebnega spoznanja. Zbirka je zgrajena iz več delov, ki bi lahko delovali tudi samostojno. V ospredju je naslov Ti povem, ki se ponavlja skozi vso zbirko. Nagovarja bralstvo, se z njim spušča v pogovor in odpira subjektkine različne plasti in doživetja. Pesnica je pozorna detajle, kot so vrabci na počivališču v največji pretočnosti avtoceste ali preprosto tesnjenje pokrovčkov. Na poseben način je to poezija čakanja, vaje v opazovanju in potrpežljivosti in posvečenje sedanjosti. Če je bil pesničin prvenec Furlanka je dvignila krilo močan v izraznosti podob in moči subjektke, je v zbirki Oslo v dlani veliko filozofskih premišljevanj in odkritij v še tako majhnih vzgibih. Družina kot jedro, skupnost kot zmožnost iti naprej sta temeljni ideji. Tu pa v središče prihajata poezija in pesnik, ki pa samosti in svobode ne zmore nujno. Pesnica Petra Koršič postavlja v ospredje tudi življenje samo, in to v podobi dečka in moža ali kot spomin na prababico in zdajšnjo žensko. Prepričljivi so prehodi zorenja k modrosti, ki delujejo kot postopki premišljevanja in končnega spoznanja. Vse to nenehno traja in ni nikoli dokončno, poudarjeno je razmerje med posameznikovo mentalnostjo in fizičnostjo. Avtorica se s konkretno zastavljenimi vprašanji postavlja tudi v vlogo ponižne preizpraševalke. Različno dolge pesmi uspešno ohranjajo intenzivnost. Pesnica ustvarila svoj slog, ki je bolj svoboden v idejah in izraznosti. Odprt je razmislek o zgodovini ter slabih in dobrih dejanjih. O tem, kako so nekateri vojaki obsojenim vendarle pustili živeti. Subjektkina prednica je namreč v mladosti zaradi ene same plemenite odločitve ostala živa in s tem se je nadaljeval tudi njen rod. Časovnica je v zbirki Oslo v dlani v ospredju, pomembna sta spomin in zdajšnjost, ki pa je seveda težišče za prihodnost. Ena najbolj odmevnih pesmi Ti povem pravi: »Zločin je pristajati na vlogo, / v katero smo potisnjeni. // Biti žrtev je nasilno. // Odpustiti brez notranje sprave / je usodna, ponavljajoča se vojna.« Pesmi delujejo osvobajajoče, saj kličejo k osebni in kolektivni spravi, najsi gre za zgodovinske razprave ali vsakdanje razprtije posameznikov ali skupnosti. Sporočilnost teh pesmih je jasna, kar sicer pojasni tudi avtorica na začetku knjige. Posamezne pesmi je zato mogoče razumeti tudi kot spodbude ali dnevne mantre: »Samo vse dobro / naj pride vate.« Pesniška zbirka Petre Koršič Oslo v dlani je poezija, ki poudarja tudi zahvaljevanje, premirje in pomiritev. S tem se zbirka tudi konča: »Mir in vse dobro.« V umetnosti je to nujno in v življenju prav tako. Skratka to je zbirka, ki spodbuja vztrajanje bivanja in slavi življenje.
Petra Koršič: Oslo v dlani, Maja B. Kranjc: Klopotec, Ivan Vogrič: Iz strasti. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Sanja Podržaj in Vid Bešter.
Petra Koršič: Oslo v dlani, Maja B. Kranjc: Klopotec, Ivan Vogrič: Iz strasti. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Sanja Podržaj in Vid Bešter.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Po prvi tekmi na klopi slovenske nogometne reprezentance smo se na Brdu pogovarjali z Boštjanom Cesarjem, v skupini, ki se bori za obstanek v košarkarski jadranski ligi, pa smo spremljali slovenski dvoboj Ilirije in Krke.
Po prvi tekmi na klopi slovenske nogometne reprezentance smo se na Brdu pogovarjali z Boštjanom Cesarjem, v skupini, ki se bori za obstanek v košarkarski jadranski ligi, pa smo spremljali slovenski dvoboj Ilirije in Krke.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je sinoči razglasil zmago koalicije, zbrane okoli njegove Srbske napredne stranke v vseh desetih mestih, kjer so potekale lokalne volitve. Komentatorji jo že označujejo za »pirovo zmago«. Volilni dan so zaznamovale številne nepravilnosti in incidenti, ki so jih spremljali fizični obračuni. Zato je zdaj za nekaj več pojasnil z nami naša beograjska dopisnica Saša Banjanac Lubej.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je sinoči razglasil zmago koalicije, zbrane okoli njegove Srbske napredne stranke v vseh desetih mestih, kjer so potekale lokalne volitve. Komentatorji jo že označujejo za »pirovo zmago«. Volilni dan so zaznamovale številne nepravilnosti in incidenti, ki so jih spremljali fizični obračuni. Zato je zdaj za nekaj več pojasnil z nami naša beograjska dopisnica Saša Banjanac Lubej.
Ob stoletnici smrti Srečka Kosovela je v zbirki Novi pristopi pred dnevi izšlo novo delo kosovelologa dr. Janeza Vrečka, ki nosi naslov Čas je prostor. Vrečko se v študiji posveča do zdaj neznani razsežnosti Kosovelovega opusa v odnosu do newtonovske fizike ob soočenju z Einsteinovimi dognanji in porajajočo se kvantno fiziko. V mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu bo nocoj ob 20-ih v okviru cikla Ars teatralis potekal literarni večer z naslovom Drevo življenja – hommage Miroslavu Košuti. V galeriji Javnega sklada za kulturne dejavnosti na Kidričevi ulici v Kopru je na ogled razstava Izum. Avtorica je Eva Vasilyeva.
Ob stoletnici smrti Srečka Kosovela je v zbirki Novi pristopi pred dnevi izšlo novo delo kosovelologa dr. Janeza Vrečka, ki nosi naslov Čas je prostor. Vrečko se v študiji posveča do zdaj neznani razsežnosti Kosovelovega opusa v odnosu do newtonovske fizike ob soočenju z Einsteinovimi dognanji in porajajočo se kvantno fiziko. V mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu bo nocoj ob 20-ih v okviru cikla Ars teatralis potekal literarni večer z naslovom Drevo življenja – hommage Miroslavu Košuti. V galeriji Javnega sklada za kulturne dejavnosti na Kidričevi ulici v Kopru je na ogled razstava Izum. Avtorica je Eva Vasilyeva.
Ob stoletnici smrti Srečka Kosovela je v zbirki Novi pristopi izšlo novo delo kosovelologa dr. Janeza Vrečka, ki nosi naslov Čas je prostor. Vrečko se v študiji posveča do zdaj neznani razsežnosti Kosovelovega opusa v odnosu do newtonovske fizike ob soočenju z Einsteinovimi dognanji in porajajočo se kvantno fiziko. Kosovelovo novo razumevanje človeka je s slednjim tesno povezano, trdi raziskovalec. Z njim se je pogovarjal Janko Petrovec.
Ob stoletnici smrti Srečka Kosovela je v zbirki Novi pristopi izšlo novo delo kosovelologa dr. Janeza Vrečka, ki nosi naslov Čas je prostor. Vrečko se v študiji posveča do zdaj neznani razsežnosti Kosovelovega opusa v odnosu do newtonovske fizike ob soočenju z Einsteinovimi dognanji in porajajočo se kvantno fiziko. Kosovelovo novo razumevanje človeka je s slednjim tesno povezano, trdi raziskovalec. Z njim se je pogovarjal Janko Petrovec.
Ljubljanski mestni svet je pred dnevi sprejel spremembe odloka za ureditev parkirne problematike v zgoščenih stanovanjskih soseskah. Vsakodnevno iskanje parkirnega prostora ni neprijetno le v prestolnici, temveč tudi v številnih drugih mestih. Problematika odpira vprašanja kakovosti javnega prostora in javnega prevoza, lastništva zemljišč med bloki in avtomobilov, občinskih regulativ, mobilnostnih navad občanov ter druga. O tem v tokratnem Studiu ob 17h.
Ljubljanski mestni svet je pred dnevi sprejel spremembe odloka za ureditev parkirne problematike v zgoščenih stanovanjskih soseskah. Vsakodnevno iskanje parkirnega prostora ni neprijetno le v prestolnici, temveč tudi v številnih drugih mestih. Problematika odpira vprašanja kakovosti javnega prostora in javnega prevoza, lastništva zemljišč med bloki in avtomobilov, občinskih regulativ, mobilnostnih navad občanov ter druga. O tem v tokratnem Studiu ob 17h.
Ime tedna je postala Eva Novak, dijakinja 2. letnika Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ki ji je Dijaška organizacija Slovenije podelila naziv naj dijakinja Slovenije 2026. Odlična učenka in glasbenica igra violino, kitaro, klavir in orgle ter vodi otroški zbor, svoje talente nadgrajuje tudi z aktivnim sodelovanjem v skupnosti in prostovoljstvom. Pred dvema letoma je na natečaju Mladi pisatelj za knjižni prvenec z naslovom Zaslužiš si živeti večno prejela drugo mesto.
Ime tedna je postala Eva Novak, dijakinja 2. letnika Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ki ji je Dijaška organizacija Slovenije podelila naziv naj dijakinja Slovenije 2026. Odlična učenka in glasbenica igra violino, kitaro, klavir in orgle ter vodi otroški zbor, svoje talente nadgrajuje tudi z aktivnim sodelovanjem v skupnosti in prostovoljstvom. Pred dvema letoma je na natečaju Mladi pisatelj za knjižni prvenec z naslovom Zaslužiš si živeti večno prejela drugo mesto.
V tretji izmed šestih oddaj, posvečenih drugemu mednarodnemu klavirskemu tekmovanju Festivala Ljubljana 2026 bomo poslušali nastop pianista, ki je osvojil četrto mesto. To je kanadski pianist Jonathan Mak, sicer zmagovalec mednarodnega klavirskega tekmovanja Sorel-Tracy, ki je prvič potekalo leta 2024. Svoj orkestralni debi je doživel že pri štirih letih. Diplomiral je na Glasbeni šoli Yale in Inštitutu za glasbo v Clevelandu, ta hip pa je vpisan na doktorski študij iz glasbenih umetnosti na Šoli za glasbo Shepherd na Univerzi Rice, in sicer pri Jonu Kimuri Parkerju. Na tekmovanju je osvojil 4. nagrado v vrednosti 8000 evrov, in sicer za izvedbo Koncerta za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 83 Johannesa Brahmsa, poleg tega pa je osvojil še posebno nagrado za najboljšo izvedbo glasbenega dela iz obdobja romantike. Poustvaril je Sonato št. 3 v f-molu, op. 5, ravno tako Johannesa Brahmsa.
V tretji izmed šestih oddaj, posvečenih drugemu mednarodnemu klavirskemu tekmovanju Festivala Ljubljana 2026 bomo poslušali nastop pianista, ki je osvojil četrto mesto. To je kanadski pianist Jonathan Mak, sicer zmagovalec mednarodnega klavirskega tekmovanja Sorel-Tracy, ki je prvič potekalo leta 2024. Svoj orkestralni debi je doživel že pri štirih letih. Diplomiral je na Glasbeni šoli Yale in Inštitutu za glasbo v Clevelandu, ta hip pa je vpisan na doktorski študij iz glasbenih umetnosti na Šoli za glasbo Shepherd na Univerzi Rice, in sicer pri Jonu Kimuri Parkerju. Na tekmovanju je osvojil 4. nagrado v vrednosti 8000 evrov, in sicer za izvedbo Koncerta za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 83 Johannesa Brahmsa, poleg tega pa je osvojil še posebno nagrado za najboljšo izvedbo glasbenega dela iz obdobja romantike. Poustvaril je Sonato št. 3 v f-molu, op. 5, ravno tako Johannesa Brahmsa.
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.
Mariborska občina je bila uspešna na razpisu in si zagotovila evropska in državna sredstva za obnovo Mestne hiše Rotovž.
Mariborska občina je bila uspešna na razpisu in si zagotovila evropska in državna sredstva za obnovo Mestne hiše Rotovž.
Prvič po volitvah se je z vodji izvoljenih strank danes pogovarjala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Po pogovorih je potrdila, da bo konstitutivna seja državnega zbora 10. aprila ter dodala, da obrisa bodoče koalicije še ni na vidiku. Dejala pa je, da so ji vse stranke zagotovile sodelovanje pri sprejemanju interventnih ukrepov. Predsednica pa je zavrnila kakršne koli dvome o legitimnosti volitev. Drugi poudarki: - Dizelsko gorivo bi bilo lahko od jutri naprej najdražje po letu 2022; vlada nima več veliko možnosti za blaženje podražitev. - Evropski kmetijski ministri v Bruslju zaradi podražitve goriva in gnojil iščejo rešitve; na slovenskem ministrstvu o posebni finančni pomoči za zdaj ne razmišljajo. - Španska vlada zaprla španski zračni prostor za ameriška letala, ki sodelujejo v napadih na Iran.
Prvič po volitvah se je z vodji izvoljenih strank danes pogovarjala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Po pogovorih je potrdila, da bo konstitutivna seja državnega zbora 10. aprila ter dodala, da obrisa bodoče koalicije še ni na vidiku. Dejala pa je, da so ji vse stranke zagotovile sodelovanje pri sprejemanju interventnih ukrepov. Predsednica pa je zavrnila kakršne koli dvome o legitimnosti volitev. Drugi poudarki: - Dizelsko gorivo bi bilo lahko od jutri naprej najdražje po letu 2022; vlada nima več veliko možnosti za blaženje podražitev. - Evropski kmetijski ministri v Bruslju zaradi podražitve goriva in gnojil iščejo rešitve; na slovenskem ministrstvu o posebni finančni pomoči za zdaj ne razmišljajo. - Španska vlada zaprla španski zračni prostor za ameriška letala, ki sodelujejo v napadih na Iran.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Koroški Slovenci, ki si prizadevajo za učenje slovenščine od vrtca do univerze, bi radi poenotili standarde poučevanja jezika v zasebnih in javnih dvojezičnih vrtcih. To pa ni edini izziv, pojasnjuje predsednik Skupnosti dvo in večjezičnih vrtcev Roman Verdel. Pridružimo se Mladim Celovčanom, ki so z lutkovno predstavo Zopet doma gostovali na tokratnih koroških kulturnih dnevih v Ljubljani, in v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu na operni matineji prisluhnemo družini Ražem Locatelli. Ustavimo se v Porabju, kjer želijo ob pomoči regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slovenije krepiti športno dejavnost med mladimi in jih ob tem spodbujati k uporabi slovenskega jezika. V Zagrebu pa preverjamo, kako uspešen je pri svojem delu mestni svet slovenske narodne manjšine. Izzivov ne manjka.
Koroški Slovenci, ki si prizadevajo za učenje slovenščine od vrtca do univerze, bi radi poenotili standarde poučevanja jezika v zasebnih in javnih dvojezičnih vrtcih. To pa ni edini izziv, pojasnjuje predsednik Skupnosti dvo in večjezičnih vrtcev Roman Verdel. Pridružimo se Mladim Celovčanom, ki so z lutkovno predstavo Zopet doma gostovali na tokratnih koroških kulturnih dnevih v Ljubljani, in v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu na operni matineji prisluhnemo družini Ražem Locatelli. Ustavimo se v Porabju, kjer želijo ob pomoči regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slovenije krepiti športno dejavnost med mladimi in jih ob tem spodbujati k uporabi slovenskega jezika. V Zagrebu pa preverjamo, kako uspešen je pri svojem delu mestni svet slovenske narodne manjšine. Izzivov ne manjka.
Še tretjič zapored se ustavljamo pri ustvarjanju flamskega skladatelja srednjega rodu, leta 1973 rojenega Berta Appermonta. Že dvakrat ste se ob poslušanju njegove glasbe lahko prepričali, da je njegov pristop do zvočnega medija godbe zelo napreden in da ga brez zadržkov označimo za pogumnega, zato bomo tako nadaljevali tudi danes, ko boste spet slišali zelo drzno zasnovano delo z naslovom Bruseljski rekviem, zraven pa še koncertno koračnico Vojak in kraljična. Igra Simfonična godba kraljevih stražnikov pod vodstvom našega starega znanca Jana Van der Roosta.
Še tretjič zapored se ustavljamo pri ustvarjanju flamskega skladatelja srednjega rodu, leta 1973 rojenega Berta Appermonta. Že dvakrat ste se ob poslušanju njegove glasbe lahko prepričali, da je njegov pristop do zvočnega medija godbe zelo napreden in da ga brez zadržkov označimo za pogumnega, zato bomo tako nadaljevali tudi danes, ko boste spet slišali zelo drzno zasnovano delo z naslovom Bruseljski rekviem, zraven pa še koncertno koračnico Vojak in kraljična. Igra Simfonična godba kraljevih stražnikov pod vodstvom našega starega znanca Jana Van der Roosta.
Prebivalce Nove vasi v Mariboru razburja napoved o spremembi poslovanja priljubljene bančne poslovalnice Delavske hranilnice. V sredo prvega aprila bodo namreč v tej enoti prenehali poslovati z gotovino.
Prebivalce Nove vasi v Mariboru razburja napoved o spremembi poslovanja priljubljene bančne poslovalnice Delavske hranilnice. V sredo prvega aprila bodo namreč v tej enoti prenehali poslovati z gotovino.
Junija 1991 je bil na obrobju Osijeka ubit Josip Reihl Kir, takratni načelnik osiješke policije. Kir je bil tik pred izbruhom vojne v hrvaški Slavoniji eden redkih, ki si je med naraščajočimi trenji med hrvaško in srbsko stranjo na tem območju vse do zadnjega prizadeval za dialog in mir, danes pa se ga uradna zgodovina na Hrvaškem nerada spominja. Film režiserja Ivana Ramljaka z naslovom Mirovnik, ki z več vidikov razmišlja o liku in delu Kira, pa tudi o predvojnih dogodkih na tem območju, je lani na hrvaškem festivalu nacionalnega filma v Pulju prejel veliko zlato areno, obenem pa je del hrvaške politike razburil do te mere, da so morali nekatere projekcije na Hrvaškem odpovedati in da so o filmu razpravljali celo v hrvaškem parlamentu. Pogovarjamo se z Ivanom Ramljakom, režiserjem filma Mirovnik, ki je bil nedavno prikazan na Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani. Foto – vir: Festival dokumentarnega filma
Junija 1991 je bil na obrobju Osijeka ubit Josip Reihl Kir, takratni načelnik osiješke policije. Kir je bil tik pred izbruhom vojne v hrvaški Slavoniji eden redkih, ki si je med naraščajočimi trenji med hrvaško in srbsko stranjo na tem območju vse do zadnjega prizadeval za dialog in mir, danes pa se ga uradna zgodovina na Hrvaškem nerada spominja. Film režiserja Ivana Ramljaka z naslovom Mirovnik, ki z več vidikov razmišlja o liku in delu Kira, pa tudi o predvojnih dogodkih na tem območju, je lani na hrvaškem festivalu nacionalnega filma v Pulju prejel veliko zlato areno, obenem pa je del hrvaške politike razburil do te mere, da so morali nekatere projekcije na Hrvaškem odpovedati in da so o filmu razpravljali celo v hrvaškem parlamentu. Pogovarjamo se z Ivanom Ramljakom, režiserjem filma Mirovnik, ki je bil nedavno prikazan na Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani. Foto – vir: Festival dokumentarnega filma
Podražitev napovedduje tudi Kmunala Sežana. Drugi poudarki: - Edina prometnica med Čatežem ob Savi in Slovensko vasjo ob avtocesti v slabem stanju in povsem neprimerna za sodobne prometne tokove - Kmetijski strokovnjaki svarijo pred prevelikim zaraščanjem krajine - Akcija "Zgeni se" poziv zdravstvenih oblasti Pomurcem k zdravemu življenjskemu slogu - S Pivškega in Postojnskega zgodbe o srčnih ljudeh
Podražitev napovedduje tudi Kmunala Sežana. Drugi poudarki: - Edina prometnica med Čatežem ob Savi in Slovensko vasjo ob avtocesti v slabem stanju in povsem neprimerna za sodobne prometne tokove - Kmetijski strokovnjaki svarijo pred prevelikim zaraščanjem krajine - Akcija "Zgeni se" poziv zdravstvenih oblasti Pomurcem k zdravemu življenjskemu slogu - S Pivškega in Postojnskega zgodbe o srčnih ljudeh
V izvedbi sopranistke Sonje Hočevar poslušajte arije iz oper Gaetana Donizettija, Giuseppa Verdija, Charlesa Bizeta in Jacquesa Offenbacha.
V izvedbi sopranistke Sonje Hočevar poslušajte arije iz oper Gaetana Donizettija, Giuseppa Verdija, Charlesa Bizeta in Jacquesa Offenbacha.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je začela neformalne pogovore z vodji strank izvoljenih v državni zbor o sklicu prve seje državnega zbora v novem mandatu. Ta bo desetega aprila. Prvak Svobode Robert Golob je po srečanju dejal, da ne pričakuje hitrih rešitev, govoril je tudi o krizi, ki prihaja. Prvak SDS Janez Janša pa je ponovil kritike na račun dela državne volilne komisije. K izidom volitev bodo danes prišteli še glasove prispele po pošti iz tujine in oddane na diplomatsko konzularnih predstavništvih. Ob tesnem izidu bi ti glasovi še lahko vplivali na volilni rezultat. Koliko glasovnic se je vrnilo za zdaj še ni znano. V oddaji tudi o tem: - Trump omenil možnost zavzetja iranskega otok Harg, ključnega za izvoz nafte. - Tretjo izdajo ljudskih obveznic vpisalo 6 tisoč 900 vlagateljev. - V Ljubljani vse bolj vroča razprava o projektu izgradnje sežigalnice
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je začela neformalne pogovore z vodji strank izvoljenih v državni zbor o sklicu prve seje državnega zbora v novem mandatu. Ta bo desetega aprila. Prvak Svobode Robert Golob je po srečanju dejal, da ne pričakuje hitrih rešitev, govoril je tudi o krizi, ki prihaja. Prvak SDS Janez Janša pa je ponovil kritike na račun dela državne volilne komisije. K izidom volitev bodo danes prišteli še glasove prispele po pošti iz tujine in oddane na diplomatsko konzularnih predstavništvih. Ob tesnem izidu bi ti glasovi še lahko vplivali na volilni rezultat. Koliko glasovnic se je vrnilo za zdaj še ni znano. V oddaji tudi o tem: - Trump omenil možnost zavzetja iranskega otok Harg, ključnega za izvoz nafte. - Tretjo izdajo ljudskih obveznic vpisalo 6 tisoč 900 vlagateljev. - V Ljubljani vse bolj vroča razprava o projektu izgradnje sežigalnice
V Mariboru so 20.marca podelili Glazerjeve nagrade, najvišje nagrade za dosežke v kulturi in umetnosti v Mariboru. Veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo so izročili etnologinji dr. Maji Godina Golija. Univerzitetna profesorica in znanstvenica je z dolgoletnim in poglobljenim raziskovanjem mariborske kulturne dediščine postavila domačemu mestu vrsto trajnih spomenikov. Maribor je tako najbolje etnološko raziskano slovensko mesto, a je po besedah nagrajenke etnologija kot veda potisnjena na obrobje, tudi v slovenskem prostoru. Oddajo je pripravila Brigita Mohorič. FOTO: Maja Godina Golija VIR: www.rtvslo.si
V Mariboru so 20.marca podelili Glazerjeve nagrade, najvišje nagrade za dosežke v kulturi in umetnosti v Mariboru. Veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo so izročili etnologinji dr. Maji Godina Golija. Univerzitetna profesorica in znanstvenica je z dolgoletnim in poglobljenim raziskovanjem mariborske kulturne dediščine postavila domačemu mestu vrsto trajnih spomenikov. Maribor je tako najbolje etnološko raziskano slovensko mesto, a je po besedah nagrajenke etnologija kot veda potisnjena na obrobje, tudi v slovenskem prostoru. Oddajo je pripravila Brigita Mohorič. FOTO: Maja Godina Golija VIR: www.rtvslo.si
Sončen konec tedna so v zgornjem Posočju izkoristili za sanacijo poškodb na objektih, ki jih je povzročil močan veter. Največ dela so imeli gasilci, civilna zaščita in druge službe na Kobariškem in Bovškem, še posebej pri podjetju TKK Srpenica v občini Bovec, kjer je močno poškodovalo skladišče in tudi druge stavbe. V oddaji tudi o tem: -Predsednica države Nataša Pirc Musar gosti neformalne pogovore z vodji v Državni zbor izvoljenih strank. -Nova direktorica Krajinskega parka Strunjan se bo zavzemala tudi za obnovo Strunjanskih solin. -Rekordna zimska turistična sezona v Furlaniji Julijski krajini. -Začenja se jadralna regata princese Sofije.
Sončen konec tedna so v zgornjem Posočju izkoristili za sanacijo poškodb na objektih, ki jih je povzročil močan veter. Največ dela so imeli gasilci, civilna zaščita in druge službe na Kobariškem in Bovškem, še posebej pri podjetju TKK Srpenica v občini Bovec, kjer je močno poškodovalo skladišče in tudi druge stavbe. V oddaji tudi o tem: -Predsednica države Nataša Pirc Musar gosti neformalne pogovore z vodji v Državni zbor izvoljenih strank. -Nova direktorica Krajinskega parka Strunjan se bo zavzemala tudi za obnovo Strunjanskih solin. -Rekordna zimska turistična sezona v Furlaniji Julijski krajini. -Začenja se jadralna regata princese Sofije.
Potem ko so bili nekateri dnevi – kljub hladnim jutrom – in večeri že topli, se je te dni občutno ohladilo. Aktualna kurilna sezona pa se vendarle počasi končuje, v Energetiki Maribor pričakujejo, da bo trajala še približno en mesec.
Potem ko so bili nekateri dnevi – kljub hladnim jutrom – in večeri že topli, se je te dni občutno ohladilo. Aktualna kurilna sezona pa se vendarle počasi končuje, v Energetiki Maribor pričakujejo, da bo trajala še približno en mesec.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Premier ob začetku pogovorov s predsednico o pomembnosti ukvarjanja s prihajajočo krizo - V Sloveniji smo leta 2024 zavrgli skoraj 80 kilogramov hrane na prebivalca, od tega skoraj tretjino še užitne - Letos začetek 3,8 milijona evrov vredne obnove ptujske mestne hiše
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Premier ob začetku pogovorov s predsednico o pomembnosti ukvarjanja s prihajajočo krizo - V Sloveniji smo leta 2024 zavrgli skoraj 80 kilogramov hrane na prebivalca, od tega skoraj tretjino še užitne - Letos začetek 3,8 milijona evrov vredne obnove ptujske mestne hiše
Najpomembnejše svetovne oskrbovalne poti niso več nedotakljive, kot se je zdelo v zadnjih nekaj desetletjih. Morske ožine, prek katerih poteka velik del svetovne trgovine, so spet postale svetovne vroče točke: zaprtje Hormuške ožine zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran, hutijevski napadi na ladje v Rdečem morju, napadi piratov na trgovske ladje … Vse to zmanjšuje zanesljivost oskrbovalnih verig in prinaša višje cene izdelkov za potrošnike na vseh koncih sveta. A koliko sploh vemo o tem, od kod prihajajo surovine in sestavine, ki jih potrebujemo za normalno delovanje naših družb? Zakaj postaja vse bolj pomembno, da poznamo svoje oskrbovalne verige in skušamo zmanjšati tveganja? O tem v Zeleni luči razmišljamo s sodelavci Fakultete za logistiko v Celju, ki preučujejo vpliv geopolitičnih spopadov na svetovne trgovinske poti.
Najpomembnejše svetovne oskrbovalne poti niso več nedotakljive, kot se je zdelo v zadnjih nekaj desetletjih. Morske ožine, prek katerih poteka velik del svetovne trgovine, so spet postale svetovne vroče točke: zaprtje Hormuške ožine zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran, hutijevski napadi na ladje v Rdečem morju, napadi piratov na trgovske ladje … Vse to zmanjšuje zanesljivost oskrbovalnih verig in prinaša višje cene izdelkov za potrošnike na vseh koncih sveta. A koliko sploh vemo o tem, od kod prihajajo surovine in sestavine, ki jih potrebujemo za normalno delovanje naših družb? Zakaj postaja vse bolj pomembno, da poznamo svoje oskrbovalne verige in skušamo zmanjšati tveganja? O tem v Zeleni luči razmišljamo s sodelavci Fakultete za logistiko v Celju, ki preučujejo vpliv geopolitičnih spopadov na svetovne trgovinske poti.
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Začetnik apiterapije v srednji Evropi Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas V noči na 30. marec leta 1811 je okrog druge ure po polnoči v Tržiču izbruhnil silovit požar, ki je uničil vse naselje ob Mošeniku in na desnem bregu Tržiške Bistrice. Zgorelo je 150 hiš in 60 delavnic, hlevov in skednjev, ogenj je zahteval tudi 75 smrtnih žrtev. Ogenj se je razširil iz kovačnice, ki je bila v hiši pred današnjim muzejem, kjer je delavec pozabil zapreti železna vrata, ki so odpirala pot do skladišča za oglje, tisto noč pa je pihal tudi močan veter, ki je pripomogel, da se je ogenj hitro razširil. Obnova Tržiča po požaru je potekala počasi. Zaradi te nesreče so pozneje izdali poseben predpis, ki je določal obvezno namestitev kovinskih vrat in polken, ki so postala krajevna posebnost. Zdravnik in apiterapevt Filip Terč je medicino študiral na Dunaju, po prihodu v Maribor pa se je posvetil splošni medicinski praksi. Že takrat je bil velik ljubitelj čebel. Na moškem učiteljišču je predaval splošno higieno in stomatologijo ter pomagal pri praktičnem pouku čebelarstva. Bil je tudi predsednik mariborske podružnice Štajerskih čebelarjev, pisec, planinec, član Slovanske čitalnice in eden od ustanoviteljev Narodnega doma. Leta 1878 se je posvetil raziskovanju vpliva čebeljega strupa ali apitoksina na zdrav in bolan organizem. S pravilno zastavljenimi, načrtovanimi poskusi in kritičnim kliničnim opazovanjem je iznašel svojo čebeljo terapijo in hkrati utiral pot poznejši alergologiji in imunologiji, farmacevtsko industrijo pa posredno spodbudil k izdelavi apitoksinskih pripravkov. Doktor Gregor Pivec, avtor knjižnega dela z naslovom: Filip Terč – je začetnik moderne apiterapije. Zdravnik revmatolog in apiterapevt Filip Terč je neodvisno od tujih avtorjev spoznal zdravilnost apitoksina, zato v srednji Evropi velja za začetnika apiterapije. Rodil se je leta 1844 v Praporžištu na Češkem. V drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja je v Kamniku in Ljubljani delovala slikarska družina Koželj. Slikarsko delavnico v Kamniku je ustanovil Matija Koželj, kranjski slikar pozne nazarenske smeri. Sin Anton je bil eden izmed najbolj priljubljenih ilustratorjev prve polovice 20. stoletja; izdelal je niz portretov slovenskih književnikov in slikal religiozne podobe. Drugi sin, Maks Koželj – rodil se je na današnji dan leta 1883 v Kamniku, se je po študiju v Pragi in Münchnu najprej pridružil očetu v njegovi delavnici, nato pa se je posvetil krajinarstvu. Njegove krajine v olju, temperi in akvarelu, predvsem panorame Kamniško-Savinjskih Alp, so slikane realistično in v umirjenih barvah.
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Začetnik apiterapije v srednji Evropi Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas V noči na 30. marec leta 1811 je okrog druge ure po polnoči v Tržiču izbruhnil silovit požar, ki je uničil vse naselje ob Mošeniku in na desnem bregu Tržiške Bistrice. Zgorelo je 150 hiš in 60 delavnic, hlevov in skednjev, ogenj je zahteval tudi 75 smrtnih žrtev. Ogenj se je razširil iz kovačnice, ki je bila v hiši pred današnjim muzejem, kjer je delavec pozabil zapreti železna vrata, ki so odpirala pot do skladišča za oglje, tisto noč pa je pihal tudi močan veter, ki je pripomogel, da se je ogenj hitro razširil. Obnova Tržiča po požaru je potekala počasi. Zaradi te nesreče so pozneje izdali poseben predpis, ki je določal obvezno namestitev kovinskih vrat in polken, ki so postala krajevna posebnost. Zdravnik in apiterapevt Filip Terč je medicino študiral na Dunaju, po prihodu v Maribor pa se je posvetil splošni medicinski praksi. Že takrat je bil velik ljubitelj čebel. Na moškem učiteljišču je predaval splošno higieno in stomatologijo ter pomagal pri praktičnem pouku čebelarstva. Bil je tudi predsednik mariborske podružnice Štajerskih čebelarjev, pisec, planinec, član Slovanske čitalnice in eden od ustanoviteljev Narodnega doma. Leta 1878 se je posvetil raziskovanju vpliva čebeljega strupa ali apitoksina na zdrav in bolan organizem. S pravilno zastavljenimi, načrtovanimi poskusi in kritičnim kliničnim opazovanjem je iznašel svojo čebeljo terapijo in hkrati utiral pot poznejši alergologiji in imunologiji, farmacevtsko industrijo pa posredno spodbudil k izdelavi apitoksinskih pripravkov. Doktor Gregor Pivec, avtor knjižnega dela z naslovom: Filip Terč – je začetnik moderne apiterapije. Zdravnik revmatolog in apiterapevt Filip Terč je neodvisno od tujih avtorjev spoznal zdravilnost apitoksina, zato v srednji Evropi velja za začetnika apiterapije. Rodil se je leta 1844 v Praporžištu na Češkem. V drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja je v Kamniku in Ljubljani delovala slikarska družina Koželj. Slikarsko delavnico v Kamniku je ustanovil Matija Koželj, kranjski slikar pozne nazarenske smeri. Sin Anton je bil eden izmed najbolj priljubljenih ilustratorjev prve polovice 20. stoletja; izdelal je niz portretov slovenskih književnikov in slikal religiozne podobe. Drugi sin, Maks Koželj – rodil se je na današnji dan leta 1883 v Kamniku, se je po študiju v Pragi in Münchnu najprej pridružil očetu v njegovi delavnici, nato pa se je posvetil krajinarstvu. Njegove krajine v olju, temperi in akvarelu, predvsem panorame Kamniško-Savinjskih Alp, so slikane realistično in v umirjenih barvah.
V tokratnem 3. polčasu smo gostili trenerja mariborskih odbojkarjev i-Venta, ki so nekoliko nepričakovano izpadli že v četrtfinalu državnega prvenstva in tako končali sezono. Matej Štrafela je Sebastijana Škorca prosil za oceno prehitro končane sezone, beseda pa je tekla tudi o tem, kako naprej.
V tokratnem 3. polčasu smo gostili trenerja mariborskih odbojkarjev i-Venta, ki so nekoliko nepričakovano izpadli že v četrtfinalu državnega prvenstva in tako končali sezono. Matej Štrafela je Sebastijana Škorca prosil za oceno prehitro končane sezone, beseda pa je tekla tudi o tem, kako naprej.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Hrvaško gospodarstvo že pet let zapored raste bliskovito, bistveno hitreje od povprečja Evropske unije. BDP se je od prve vlade premierja Andreja Plenkovića pred devetimi leti in pol skoraj podvojil, nezaposlenost nikoli ni bila nižja. Po drugi strani ima država eno najvišjih inflacij, slabe pokojnine, vse težje dostopne zdravstvene storitve. Na čem temelji hrvaška gospodarska rast, ali ljudje res živijo bolje, je Hrvaška ekonomija zgodba o uspehu ali milni mehurček, ki bi v kriznih okoliščinah in brez bogate podpore evropskih skladov lahko počil? O tem govori tokratna oddaja Eppur si muove - In vendar se vrti, ki jo je pripravila naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Hrvaško gospodarstvo že pet let zapored raste bliskovito, bistveno hitreje od povprečja Evropske unije. BDP se je od prve vlade premierja Andreja Plenkovića pred devetimi leti in pol skoraj podvojil, nezaposlenost nikoli ni bila nižja. Po drugi strani ima država eno najvišjih inflacij, slabe pokojnine, vse težje dostopne zdravstvene storitve. Na čem temelji hrvaška gospodarska rast, ali ljudje res živijo bolje, je Hrvaška ekonomija zgodba o uspehu ali milni mehurček, ki bi v kriznih okoliščinah in brez bogate podpore evropskih skladov lahko počil? O tem govori tokratna oddaja Eppur si muove - In vendar se vrti, ki jo je pripravila naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Kavč festival je največji festival v Sloveniji. Letos je na njem nastopilo približno 150 skupin tako glasbenih, gledaliških kot lutkovnih iz 35 držav z vsega sveta, od Indije do Argentine. Na festivalu se najde prostor za vse, za kar ga običajno ni. Obiskovalcem je v različnih okoljih ponudil pester izbor različnih glasbenih žanrov: od etna do tehna, od roka do soula, od popa do indija ter od avtorske glasbe do priredb.
Kavč festival je največji festival v Sloveniji. Letos je na njem nastopilo približno 150 skupin tako glasbenih, gledaliških kot lutkovnih iz 35 držav z vsega sveta, od Indije do Argentine. Na festivalu se najde prostor za vse, za kar ga običajno ni. Obiskovalcem je v različnih okoljih ponudil pester izbor različnih glasbenih žanrov: od etna do tehna, od roka do soula, od popa do indija ter od avtorske glasbe do priredb.
Protesti proti politiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa z naslovom »Brez kraljev« so se konec tedna preselili tudi v evropska mesta. V Rimu je v soboto več tisoč ljudi izrazilo nasprotovanje vladi premierke Giorgie Meloni ter posvarilo pred avtoritarnostjo, vojno, oboroževanjem in represijo.
Protesti proti politiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa z naslovom »Brez kraljev« so se konec tedna preselili tudi v evropska mesta. V Rimu je v soboto več tisoč ljudi izrazilo nasprotovanje vladi premierke Giorgie Meloni ter posvarilo pred avtoritarnostjo, vojno, oboroževanjem in represijo.
Disleksija je najpogostejša nevrološko pogojena motnja, ki jo povezujemo predvsem s težavami pri branju ali razumevanju, pa tudi pisanju, saj ljudje z disleksijo pogosto mešajo ali težje opazijo razliko med črkami ali besedami, ko jih berejo ali zapisujejo. Ocene o tem, koliko je med nami ljudi z disleksijo, se razlikujejo, od 5 do 10 odstotkov, temeljijo pa predvsem na številu otrok, pri katerih je bila ugotovljena disleksija. A ker ta motnja ni ozdravljiva in človek z njo odraste, so med nami tudi odrasli z disleksijo, ki v času šolanja niso bili deležni ustrezne obravnave. Številni med njimi so šele v odraslosti ugotovili, kaj je vzrok za njihove težave. Takšen je tudi Dejan Čegovnik, ki je bil z nami pripravljen deliti svojo zgodbo. Z njim se je pogovarjala Lidija Cokan.
Disleksija je najpogostejša nevrološko pogojena motnja, ki jo povezujemo predvsem s težavami pri branju ali razumevanju, pa tudi pisanju, saj ljudje z disleksijo pogosto mešajo ali težje opazijo razliko med črkami ali besedami, ko jih berejo ali zapisujejo. Ocene o tem, koliko je med nami ljudi z disleksijo, se razlikujejo, od 5 do 10 odstotkov, temeljijo pa predvsem na številu otrok, pri katerih je bila ugotovljena disleksija. A ker ta motnja ni ozdravljiva in človek z njo odraste, so med nami tudi odrasli z disleksijo, ki v času šolanja niso bili deležni ustrezne obravnave. Številni med njimi so šele v odraslosti ugotovili, kaj je vzrok za njihove težave. Takšen je tudi Dejan Čegovnik, ki je bil z nami pripravljen deliti svojo zgodbo. Z njim se je pogovarjala Lidija Cokan.
Georg Muffat je bil škotskega porekla, rojen leta 1653 v kraju Megeve v Savoji. Več let je študiral v Parizu pri Jean-Baptistu Lullyju in pozneje v Rimu pri Bernardu Pasquiniju in Arcangelu Corelliju. Bil je pravi Evropejec: v svoji glasbi je združeval francoski in italijanski slog, naslove skladb in svoje predgovore pa je objavljal v kar štirih jezikih: francoščini, latinščini, nemščini in italijanščini.
Georg Muffat je bil škotskega porekla, rojen leta 1653 v kraju Megeve v Savoji. Več let je študiral v Parizu pri Jean-Baptistu Lullyju in pozneje v Rimu pri Bernardu Pasquiniju in Arcangelu Corelliju. Bil je pravi Evropejec: v svoji glasbi je združeval francoski in italijanski slog, naslove skladb in svoje predgovore pa je objavljal v kar štirih jezikih: francoščini, latinščini, nemščini in italijanščini.