Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Klingenthalu se je danes nadaljeval zmagoviti pohod družine Prevc. Nekaj ur po zmagi Nike Prevc na ženski posamični tekmi je moško konkurenco z velikansko prednostjo pokoril njen brat Domen in s tretjo zaporedno zmago še utrdil vodstvo v svetovnem pokalu. V oddaji tudi o tem: - Premier Golob od pristojnih organov zahteva transparentnost preiskave smrti Aleša Šutarja - Belorusija v Litvo in Ukrajino izpustila 123 političnih zapornikov - V Prekmurju rešili zaplet zaradi odvoza mleka z odročnejših kmetij
V Klingenthalu se je danes nadaljeval zmagoviti pohod družine Prevc. Nekaj ur po zmagi Nike Prevc na ženski posamični tekmi je moško konkurenco z velikansko prednostjo pokoril njen brat Domen in s tretjo zaporedno zmago še utrdil vodstvo v svetovnem pokalu. V oddaji tudi o tem: - Premier Golob od pristojnih organov zahteva transparentnost preiskave smrti Aleša Šutarja - Belorusija v Litvo in Ukrajino izpustila 123 političnih zapornikov - V Prekmurju rešili zaplet zaradi odvoza mleka z odročnejših kmetij
Pred kratkim je izšel roman B s podnaslovom Trdo pripovedništvo – to je druga knjiga obsežne trilogije Igorja Krivokapiča s preprostim naslovom A, B, C. Kot nakazuje že podnaslov, je roman v sami zasnovi precej drugačen od predhodnika, v katerem je avtor pri pisanju sledil načinu, ki ga uporabljajo pri zlaganju glasbe. B je torej pripovedno delo in pripoved zgodbe je njegovo temeljno in trdno jedro. Tako v njem ni različnih ravni jezika, ki bi jih kot večglasno polifonijo zatem stkal v naracijo, tudi kontrapunktičnega prepleta samih zgodb in leitmotivov v B-ju ne najdemo več. Kronološko se B godi malo pred koncem dogajanja A-ja in večina junakov iz prve knjige tudi nastopi v drugi, čeprav se vloge zamenjajo in prejšnji glavni postanejo le občasni in obstranski, obstranski iz A-ja pa skupaj z novo vpeljanimi postanejo osrednji. Igor Krivokapič je slovenski skladatelj, tubist, pedagog in glasbeni urednik, vedno pa mu je bila blizu tudi književnost. Izbrali smo odlomek iz 7. dela te druge knjige trilogije, v katerem se prijateljici Anika in Iza pogovarjata o Izinih dvomih o partnerjevi zvestobi. Interpretka Nina Valič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Pred kratkim je izšel roman B s podnaslovom Trdo pripovedništvo – to je druga knjiga obsežne trilogije Igorja Krivokapiča s preprostim naslovom A, B, C. Kot nakazuje že podnaslov, je roman v sami zasnovi precej drugačen od predhodnika, v katerem je avtor pri pisanju sledil načinu, ki ga uporabljajo pri zlaganju glasbe. B je torej pripovedno delo in pripoved zgodbe je njegovo temeljno in trdno jedro. Tako v njem ni različnih ravni jezika, ki bi jih kot večglasno polifonijo zatem stkal v naracijo, tudi kontrapunktičnega prepleta samih zgodb in leitmotivov v B-ju ne najdemo več. Kronološko se B godi malo pred koncem dogajanja A-ja in večina junakov iz prve knjige tudi nastopi v drugi, čeprav se vloge zamenjajo in prejšnji glavni postanejo le občasni in obstranski, obstranski iz A-ja pa skupaj z novo vpeljanimi postanejo osrednji. Igor Krivokapič je slovenski skladatelj, tubist, pedagog in glasbeni urednik, vedno pa mu je bila blizu tudi književnost. Izbrali smo odlomek iz 7. dela te druge knjige trilogije, v katerem se prijateljici Anika in Iza pogovarjata o Izinih dvomih o partnerjevi zvestobi. Interpretka Nina Valič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Sobotno popoldne prinaša paleto zimskih športnih dogodkov. V prepletu tekem v smučarskih skokih, biatlonu in alpskem smučanju se posvetimo izidom in odzivom slovenskih tekmovalk in tekmovalcev.
Sobotno popoldne prinaša paleto zimskih športnih dogodkov. V prepletu tekem v smučarskih skokih, biatlonu in alpskem smučanju se posvetimo izidom in odzivom slovenskih tekmovalk in tekmovalcev.
Apolon, sin Zevsa in Latone ter brat dvojček boginje lova in lune Artemide, v resnici ni samo gospod luči, bog, ki vse ve o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, temveč je tudi bog ustvarjalnega uma, petja, glasbe, poezije. Na tokratnem 24. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero se bomo temeljito seznanili z Apolonom in muzami, obiskali bomo tudi (glasbeni) Parnas. Spremljala nas bo glasba Benjamina Brittna, Igorja Stravinskega, Francoisa Couperina, Georga Friedricha Händla, Jeana-Josepha Cassanéa de Mondonvilla, Johanna Christiana Friedricha Bacha, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Hansa Wernerja Henzeja.
Apolon, sin Zevsa in Latone ter brat dvojček boginje lova in lune Artemide, v resnici ni samo gospod luči, bog, ki vse ve o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, temveč je tudi bog ustvarjalnega uma, petja, glasbe, poezije. Na tokratnem 24. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero se bomo temeljito seznanili z Apolonom in muzami, obiskali bomo tudi (glasbeni) Parnas. Spremljala nas bo glasba Benjamina Brittna, Igorja Stravinskega, Francoisa Couperina, Georga Friedricha Händla, Jeana-Josepha Cassanéa de Mondonvilla, Johanna Christiana Friedricha Bacha, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Hansa Wernerja Henzeja.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Skakalka Nika Prevc je v Klingenthalu slavila že 25. zmago v svetovnem pokalu. Z jubilejno zmago je v letošnji sezoni odprt boj za rumeno majico skupaj z Japonko Nozomi Maruyama. Na lestvici slovenskih zmagovalcev svetovnega pokala je na čelu prehitela tekmovalno upokojenega brata Petra Prevca, ki je dosegel 24 zmag. Pri nas je sicer še vedno v ospredju zadeva Šutar. Zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi so iz zapora včeraj izpustili glavnega osumljenca: Teme: - Policija zagotavlja, da je bil predkazenski postopek ustrezen. - V Berlin na pogajanja za mir v Ukrajini tudi ameriška delegacija, najtrši oreh varnostna jamstva. - Tudi v Evropi pobude o strožjih omejitvah za mladoletne pri uporabi družbenih omrežij.
Skakalka Nika Prevc je v Klingenthalu slavila že 25. zmago v svetovnem pokalu. Z jubilejno zmago je v letošnji sezoni odprt boj za rumeno majico skupaj z Japonko Nozomi Maruyama. Na lestvici slovenskih zmagovalcev svetovnega pokala je na čelu prehitela tekmovalno upokojenega brata Petra Prevca, ki je dosegel 24 zmag. Pri nas je sicer še vedno v ospredju zadeva Šutar. Zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi so iz zapora včeraj izpustili glavnega osumljenca: Teme: - Policija zagotavlja, da je bil predkazenski postopek ustrezen. - V Berlin na pogajanja za mir v Ukrajini tudi ameriška delegacija, najtrši oreh varnostna jamstva. - Tudi v Evropi pobude o strožjih omejitvah za mladoletne pri uporabi družbenih omrežij.
V slikovitih gorskih gozdovih Madagaskarja je slovenska raziskovalna ekipa naletela na nov rod in vrsto pajka. Poimenovali so ga Osmooka aphana, odkritje pa je presenetljivo, ker odpira vprašanja o evoluciji pajkov, njihovem sorodstvu in celo o pradavnih povezavah med celinami. Kako je muzejskemu primerku iz San Francisca uspelo zanetiti radovednost slovenskega raziskovalca, da je ta z ekipo kar dvakrat odrinil na Madagaskar in ga iskal kot iglo v kopici sena? Sogovornik Maje Ratej je vodja raziskave Matjaž Kuntner iz Nacionalnega inštituta za biologijo.
V slikovitih gorskih gozdovih Madagaskarja je slovenska raziskovalna ekipa naletela na nov rod in vrsto pajka. Poimenovali so ga Osmooka aphana, odkritje pa je presenetljivo, ker odpira vprašanja o evoluciji pajkov, njihovem sorodstvu in celo o pradavnih povezavah med celinami. Kako je muzejskemu primerku iz San Francisca uspelo zanetiti radovednost slovenskega raziskovalca, da je ta z ekipo kar dvakrat odrinil na Madagaskar in ga iskal kot iglo v kopici sena? Sogovornik Maje Ratej je vodja raziskave Matjaž Kuntner iz Nacionalnega inštituta za biologijo.
Didier Eribon v svoji najnovejši knjigi z naslovom Življenje, starost in smrt navadne delavke strne svoje spomine na pokojno mamo ter jih stke s sociološko analizo izkušnje staranja v neoliberalnem sistemu razredne razslojenosti družbe. Knjiga je v slovenskem prevodu Iztoka Ilca izšla pri Založbi Cf. Avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer se je o knjigi pogovarjala z dr. Ano Kralj.
Didier Eribon v svoji najnovejši knjigi z naslovom Življenje, starost in smrt navadne delavke strne svoje spomine na pokojno mamo ter jih stke s sociološko analizo izkušnje staranja v neoliberalnem sistemu razredne razslojenosti družbe. Knjiga je v slovenskem prevodu Iztoka Ilca izšla pri Založbi Cf. Avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer se je o knjigi pogovarjala z dr. Ano Kralj.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Milan Hosta, športni pedagog s trimesečnim stažem učitelja v srednji šoli, se je nato odločil za študij filozofije in doktoriral na temo s področja etike športa in je danes polovično zaposlen na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Vzporedno je ves čas raziskoval še dihanje, tako da je Buteykov dihalni terapevt in častni član Buteyko Breathing Professionals, usposobljen tudi pri Bolnišnici Golnik za podporo bolnikom z astmo. Lani je napisal knjigo Zadihaj, kjer dih postavi med telo in duha. Sčasoma sta ljubezen do filozofije in diha prerastli v raziskovanje zavesti in seveda do iskanja praktičnih rešitev, kako ravnati v stresnih situacijah, ohranjati odpornost na stres ali izboljšati zdravje, s čimer se poklicno ukvarja kot trener osebnostnega razvoja. Na tej poti je postal prvi certificirani Enneagram trener v Sloveniji, na podlagi česar je razvil svojo metodo, poimenovano 369matrica, ki združuje metafiziko s prizemljeno telesnostjo. Milan Hosta je tudi član projekta Global Consciousness, ki ga vodi Univerza Princeton, in sodeluje v delovni skupini Consciousness Education pri mednarodni komisiji Galileo. To je le del njegove osebne in poklicne poti, spekter njegovih poglabljanj v življenje in vase pa je izjemno prostran in globok, več lahko slišite v tokratni oddaji Razkošje v glavi.
Milan Hosta, športni pedagog s trimesečnim stažem učitelja v srednji šoli, se je nato odločil za študij filozofije in doktoriral na temo s področja etike športa in je danes polovično zaposlen na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Vzporedno je ves čas raziskoval še dihanje, tako da je Buteykov dihalni terapevt in častni član Buteyko Breathing Professionals, usposobljen tudi pri Bolnišnici Golnik za podporo bolnikom z astmo. Lani je napisal knjigo Zadihaj, kjer dih postavi med telo in duha. Sčasoma sta ljubezen do filozofije in diha prerastli v raziskovanje zavesti in seveda do iskanja praktičnih rešitev, kako ravnati v stresnih situacijah, ohranjati odpornost na stres ali izboljšati zdravje, s čimer se poklicno ukvarja kot trener osebnostnega razvoja. Na tej poti je postal prvi certificirani Enneagram trener v Sloveniji, na podlagi česar je razvil svojo metodo, poimenovano 369matrica, ki združuje metafiziko s prizemljeno telesnostjo. Milan Hosta je tudi član projekta Global Consciousness, ki ga vodi Univerza Princeton, in sodeluje v delovni skupini Consciousness Education pri mednarodni komisiji Galileo. To je le del njegove osebne in poklicne poti, spekter njegovih poglabljanj v življenje in vase pa je izjemno prostran in globok, več lahko slišite v tokratni oddaji Razkošje v glavi.
Mariborčanka Sabina Fras Popović, nekdanja knjižničarka in bibliotekarka Mariborske knjižnice, danes predavateljica na ljubljanski filozofski fakulteti, je prejemnica mnogih strokovnih nagrad za ustvarjalne projekte in delo na področju promocije knjig, branja, bralne kulture in mladinske književnosti. Knjiga je moje življenje, pravi avtorica mladinske trilogije Prava hokejska banda in jo poklanja mladim športnikom in mladim bralcem. (foto: Maja Modrinjak)
Mariborčanka Sabina Fras Popović, nekdanja knjižničarka in bibliotekarka Mariborske knjižnice, danes predavateljica na ljubljanski filozofski fakulteti, je prejemnica mnogih strokovnih nagrad za ustvarjalne projekte in delo na področju promocije knjig, branja, bralne kulture in mladinske književnosti. Knjiga je moje življenje, pravi avtorica mladinske trilogije Prava hokejska banda in jo poklanja mladim športnikom in mladim bralcem. (foto: Maja Modrinjak)
Enemu najbolj priljubljenih glasbenih projektov Evroradia – Evroradijskemu božičnemu glasbenemu dnevu, ki bo letos v nedeljo, 14. 12., se tokrat po več letih ponovno pridružuje Program Ars Radia Slovenija. Iz obsežne ponudbe, ki jo je tokrat izbral direktor zbora BBC Singers Jonathan Manners in šteje 14 zaokroženih tematskih koncertov, boste na Arsu lahko slišali osem najzanimivejših. Med njimi je seveta tudi slovenski koncert z naslovom Ubi caritas et amor/Kjer je resnična ljubezen, ki so ga v petek, 12. 12., v Uršulinski cerkvi Svete trojice v Ljubljani izvedli člani Mešanega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana pod umetniškim vodstvom Sebastjana Vrhovnika in ansambel za zgodnjo glasbo Audite!, ki ga vodi Janez Jocif. Evroradijski božični glasbeni dan na Arsu ob 11.10 začenja koncert Danskega nacionalnega vokalnega ansambla pod vodstvom Marcusa Creeda, ki bo v garnizijski cerkvi v Københavnu predstavil slogovno raznovrsten splet pesmi za božični čas nemških in danskih skladateljev. Opoldne se bomo odpravili na Dunaj na koncert italijanske baročne glasbe s skupino Gabetta Consort, pet minut čez eno v London, kjer bodo zvenele adventne O antifone v uglasbitvah raznorodnih skladateljic, tudi Slovenke Tadeje Vulc, ob 14. uri pa bo prvi sklop koncertov zaokrožil ženski del slovitega Komornega zbora RIAS, ki bo v Berlinu izvedel glasbo Benjamina Brittna Francisa Poulenca. Pred slovenskim prispevkom ob 17. uri bodo uro prej v cerkvi Kallio v Helsinkih zveneli finski tradicijski in božični napevi v sodobnejših zvočnih preoblekah ansambla Gamut!, v katerem sodelujejo mednarodno prepoznavni finski ljudski glasbeniki "pelimanni". Ob pol sedmih bomo predvajali posnetek koncerta iz Kijeva, kjer je zazvenel Božični oratorij Camilla Saint-Saënsa, letošnje božično glasbeno popotovanje na Arsu pa bo pozno zvečer sklenil koncert pirenejskih renesančnih, pretežno vokalnih del, ki jih bo v Madridu predstavil ansambel Cantoría!.
Enemu najbolj priljubljenih glasbenih projektov Evroradia – Evroradijskemu božičnemu glasbenemu dnevu, ki bo letos v nedeljo, 14. 12., se tokrat po več letih ponovno pridružuje Program Ars Radia Slovenija. Iz obsežne ponudbe, ki jo je tokrat izbral direktor zbora BBC Singers Jonathan Manners in šteje 14 zaokroženih tematskih koncertov, boste na Arsu lahko slišali osem najzanimivejših. Med njimi je seveta tudi slovenski koncert z naslovom Ubi caritas et amor/Kjer je resnična ljubezen, ki so ga v petek, 12. 12., v Uršulinski cerkvi Svete trojice v Ljubljani izvedli člani Mešanega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana pod umetniškim vodstvom Sebastjana Vrhovnika in ansambel za zgodnjo glasbo Audite!, ki ga vodi Janez Jocif. Evroradijski božični glasbeni dan na Arsu ob 11.10 začenja koncert Danskega nacionalnega vokalnega ansambla pod vodstvom Marcusa Creeda, ki bo v garnizijski cerkvi v Københavnu predstavil slogovno raznovrsten splet pesmi za božični čas nemških in danskih skladateljev. Opoldne se bomo odpravili na Dunaj na koncert italijanske baročne glasbe s skupino Gabetta Consort, pet minut čez eno v London, kjer bodo zvenele adventne O antifone v uglasbitvah raznorodnih skladateljic, tudi Slovenke Tadeje Vulc, ob 14. uri pa bo prvi sklop koncertov zaokrožil ženski del slovitega Komornega zbora RIAS, ki bo v Berlinu izvedel glasbo Benjamina Brittna Francisa Poulenca. Pred slovenskim prispevkom ob 17. uri bodo uro prej v cerkvi Kallio v Helsinkih zveneli finski tradicijski in božični napevi v sodobnejših zvočnih preoblekah ansambla Gamut!, v katerem sodelujejo mednarodno prepoznavni finski ljudski glasbeniki "pelimanni". Ob pol sedmih bomo predvajali posnetek koncerta iz Kijeva, kjer je zazvenel Božični oratorij Camilla Saint-Saënsa, letošnje božično glasbeno popotovanje na Arsu pa bo pozno zvečer sklenil koncert pirenejskih renesančnih, pretežno vokalnih del, ki jih bo v Madridu predstavil ansambel Cantoría!.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Opozarjamo na razstavo Valentina Omana z naslovom In memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod, ki so jo odprli v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Napovedujemo Kosovelovo leto, ki ga je ob 100. obletnici smrti pesnika Srečka Kosovela razglasila Vlada Republike Slovenije, in Evroradijski božični dan, pri katerem tudi letos sodeluje Program Ars Radia Slovenija. Predstavljamo dva izmed letošnjih prejemnikov Trubarjevega priznanja, ki ga podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Poročamo o razstavi Fragmenti v Galeriji Miklova hiša v Ribnici in o razstavi Janeza Bogataja Koga sem videl? v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani.
Opozarjamo na razstavo Valentina Omana z naslovom In memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod, ki so jo odprli v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Napovedujemo Kosovelovo leto, ki ga je ob 100. obletnici smrti pesnika Srečka Kosovela razglasila Vlada Republike Slovenije, in Evroradijski božični dan, pri katerem tudi letos sodeluje Program Ars Radia Slovenija. Predstavljamo dva izmed letošnjih prejemnikov Trubarjevega priznanja, ki ga podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Poročamo o razstavi Fragmenti v Galeriji Miklova hiša v Ribnici in o razstavi Janeza Bogataja Koga sem videl? v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani.
Zavod za ribištvo Slovenije je v ribogojnici Soča v Kobaridu včeraj obeležil 40 let od izjemno pomembnega mejnika pri ohranjanju domorodne soške postrvi v Sloveniji. Novembra 1985 so namreč strokovnjaki prav tam prvič uspešno zaključili cikel vzreje soške postrvi in kritično ogroženo vrsto uspeli rešiti pred izumrtjem. Tako zavod za ribištvo kot severnoprimorske ribiške družine še vedno skrbijo za vzrejo in vlaganje soške postrvi v reke. V oddaji tudi o tem: - V koprski stolni cerkvi nocoj praznični koncert s 100-člansko zasedbo - Na barikadah - Avtobiografija nekdanjega slovenskega senatorja v Rimu - Odbojkarski spored prinaša derbi Koprčank in Ankarančank
Zavod za ribištvo Slovenije je v ribogojnici Soča v Kobaridu včeraj obeležil 40 let od izjemno pomembnega mejnika pri ohranjanju domorodne soške postrvi v Sloveniji. Novembra 1985 so namreč strokovnjaki prav tam prvič uspešno zaključili cikel vzreje soške postrvi in kritično ogroženo vrsto uspeli rešiti pred izumrtjem. Tako zavod za ribištvo kot severnoprimorske ribiške družine še vedno skrbijo za vzrejo in vlaganje soške postrvi v reke. V oddaji tudi o tem: - V koprski stolni cerkvi nocoj praznični koncert s 100-člansko zasedbo - Na barikadah - Avtobiografija nekdanjega slovenskega senatorja v Rimu - Odbojkarski spored prinaša derbi Koprčank in Ankarančank
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani Savinjski narodni buditelj Pisatelj, ki je vrnil podeljeno najvišje državno odlikovanje Pesnik in narodni heroj Karel Destovnik - Kajuh je začel pesniti že v nižji gimnaziji in objavljal v “Slovenski mladini” in “Sodobnosti”, aprila leta 1940 pa je bil kot šestošolec zaradi komunizma izključen iz šole. S svojimi pesmimi, napisanimi med narodnoosvobodilnim bojem, se je povsem približal idejnim in političnim težnjam slovenskih ljudi v tistih časih, v mnogih pa je izvirno in izoblikovano združil osebno lirično izpoved in narodnoosvobodilno tematiko. Kot vodja kulturniške skupine v 14. diviziji je recitiral na številnih mitingih. Poslušalci so njegove pesmi sprejemali kot izpoved svojega trpljenja, jih zapisovali in pripovedovali naprej. Karel Destovnik - Kajuh je umrl, preden je dopolnil 22 let – 22. februarja 1944 v Šentvidu pri Zavodnju med pohodom XIV. divizije na Štajersko. Rodil se je leta 1922 v Šoštanju.
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani Savinjski narodni buditelj Pisatelj, ki je vrnil podeljeno najvišje državno odlikovanje Pesnik in narodni heroj Karel Destovnik - Kajuh je začel pesniti že v nižji gimnaziji in objavljal v “Slovenski mladini” in “Sodobnosti”, aprila leta 1940 pa je bil kot šestošolec zaradi komunizma izključen iz šole. S svojimi pesmimi, napisanimi med narodnoosvobodilnim bojem, se je povsem približal idejnim in političnim težnjam slovenskih ljudi v tistih časih, v mnogih pa je izvirno in izoblikovano združil osebno lirično izpoved in narodnoosvobodilno tematiko. Kot vodja kulturniške skupine v 14. diviziji je recitiral na številnih mitingih. Poslušalci so njegove pesmi sprejemali kot izpoved svojega trpljenja, jih zapisovali in pripovedovali naprej. Karel Destovnik - Kajuh je umrl, preden je dopolnil 22 let – 22. februarja 1944 v Šentvidu pri Zavodnju med pohodom XIV. divizije na Štajersko. Rodil se je leta 1922 v Šoštanju.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Številni nižje ležeči cilji po vsej Sloveniji omogočajo raznolike možnosti za izlete v hribe in gore tudi pozimi. Zimski cilj pa je lahko tudi marsikatera planinska koča, saj jih je tudi čez zimo po vsej Sloveniji odprtih več kot sto. Premišljeno, postopno in odgovorno lahko tudi pozimi najdemo ustrezen planinski cilj, primeren našim sposobnostim.
Številni nižje ležeči cilji po vsej Sloveniji omogočajo raznolike možnosti za izlete v hribe in gore tudi pozimi. Zimski cilj pa je lahko tudi marsikatera planinska koča, saj jih je tudi čez zimo po vsej Sloveniji odprtih več kot sto. Premišljeno, postopno in odgovorno lahko tudi pozimi najdemo ustrezen planinski cilj, primeren našim sposobnostim.
Okrožna sodišča v teh dneh iščejo kandidate za sodnike porotnike. Poleg predstavniških organov občin so lahko predlagatelji tudi društva ali združenja. Politične stranke ne morejo neposredno predlagati kandidatov, so pa lahko sodniki porotniki člani stranke. Tjaša Škamperle je za več pojasnil, kaj delajo sodniki porotniki, kakšni so pogoji za kandidaturo in koliko so plačani poklicala predsednika Društva sodnikov porotnikov Petra Hartmana.
Okrožna sodišča v teh dneh iščejo kandidate za sodnike porotnike. Poleg predstavniških organov občin so lahko predlagatelji tudi društva ali združenja. Politične stranke ne morejo neposredno predlagati kandidatov, so pa lahko sodniki porotniki člani stranke. Tjaša Škamperle je za več pojasnil, kaj delajo sodniki porotniki, kakšni so pogoji za kandidaturo in koliko so plačani poklicala predsednika Društva sodnikov porotnikov Petra Hartmana.
Klasična glasba v južnem delu Indije je bila od nekdaj močneje vpletena v vse dele življenja sploh, kot je bilo to v severnem delu dežele, kjer je bila bolj povezana z dvornim življenjem. Obe pa sta se razvijali in sprejemali različne vplive ter doživljali spremembe in tako so se sčasoma vanju vrinila tudi nekatera tuja glasbila. Poslušamo violino kot del klasične glasbe južne Indije v izvedbi mojstra Subramaniama, ki je sicer deloval tudi v okviru drugih zvrsti glasbe in sodeloval z mnogimi slavnimi glasbeniki.
Klasična glasba v južnem delu Indije je bila od nekdaj močneje vpletena v vse dele življenja sploh, kot je bilo to v severnem delu dežele, kjer je bila bolj povezana z dvornim življenjem. Obe pa sta se razvijali in sprejemali različne vplive ter doživljali spremembe in tako so se sčasoma vanju vrinila tudi nekatera tuja glasbila. Poslušamo violino kot del klasične glasbe južne Indije v izvedbi mojstra Subramaniama, ki je sicer deloval tudi v okviru drugih zvrsti glasbe in sodeloval z mnogimi slavnimi glasbeniki.
Kdo je mladim vzgled? Sploh imajo vzornike? In kaj je tisto, zaradi česar so sami lahko vzor drugim? Radijske novinarske delavnice smo izpeljali na I. OŠ Celje, kjer so se učenci prelevili v novinarje, tonske mojstre in glasbene urednike in na svoji šoli posneli zanimive ankete in pogovore. Pred mikrofon so povabili tudi Ireno König in Gregorja Poljanca Kirscha.
Kdo je mladim vzgled? Sploh imajo vzornike? In kaj je tisto, zaradi česar so sami lahko vzor drugim? Radijske novinarske delavnice smo izpeljali na I. OŠ Celje, kjer so se učenci prelevili v novinarje, tonske mojstre in glasbene urednike in na svoji šoli posneli zanimive ankete in pogovore. Pred mikrofon so povabili tudi Ireno König in Gregorja Poljanca Kirscha.
V turistični oddaji smo obiskali Selnico ob Dravi. Kot že ime pove, je to občina v Dravski dolini, ob reki, ki je imela pomembno vlogo pri nastanku, zgodovini in razvoju kraja. Za promocijo kraja, ki je znan po pridelavi jabolk, si prizadeva tudi turistično društvo Godi mi. Z nami je bil še dobrodelni kolesar Iztok Kočevar; pred nekaj meseci je prekolesaril pot od Maribora do Carigrada in zbiral denar za otroke iz socialno ogroženih družin.
V turistični oddaji smo obiskali Selnico ob Dravi. Kot že ime pove, je to občina v Dravski dolini, ob reki, ki je imela pomembno vlogo pri nastanku, zgodovini in razvoju kraja. Za promocijo kraja, ki je znan po pridelavi jabolk, si prizadeva tudi turistično društvo Godi mi. Z nami je bil še dobrodelni kolesar Iztok Kočevar; pred nekaj meseci je prekolesaril pot od Maribora do Carigrada in zbiral denar za otroke iz socialno ogroženih družin.
V nasedanjih minutah se bomo odpravili v srednjo soško dolino na desni breg Soče. Včasih nam kraji šepetajo zgodbe, ki jih ne moremo nikjer prebrati. Tam, kjer se Soča lomi čez skale in kar tri hidroelektrarne, stoji vas Prilesje v občini Kanal ob Soči. Tako kot v vsaki sleherni vasi na Primorskem tudi to majhno vasico in nje hiše krasijo posebna hišna imena, ki nosijo spomin na ljudi, ki so tu živeli, delali, ljubili in odhajali. Z nami bo Nevenka Volk Rožič, avtorica knjige Prebivalci in hišna imena Prilesja in Saptina v začetku 19. stoletja. Gre za dragoceno raziskavo, ki povezuje stare katastre, ustno izročilo, hišna imena ter zgodbe ljudi, ki so oblikovali ta delček naših krajev. Z gostjo bomo govorili o tem, kako so nastajala hišna imena, kaj razkrivajo o preteklosti in zakaj je tako pomembno, da jih ohranimo.
V nasedanjih minutah se bomo odpravili v srednjo soško dolino na desni breg Soče. Včasih nam kraji šepetajo zgodbe, ki jih ne moremo nikjer prebrati. Tam, kjer se Soča lomi čez skale in kar tri hidroelektrarne, stoji vas Prilesje v občini Kanal ob Soči. Tako kot v vsaki sleherni vasi na Primorskem tudi to majhno vasico in nje hiše krasijo posebna hišna imena, ki nosijo spomin na ljudi, ki so tu živeli, delali, ljubili in odhajali. Z nami bo Nevenka Volk Rožič, avtorica knjige Prebivalci in hišna imena Prilesja in Saptina v začetku 19. stoletja. Gre za dragoceno raziskavo, ki povezuje stare katastre, ustno izročilo, hišna imena ter zgodbe ljudi, ki so oblikovali ta delček naših krajev. Z gostjo bomo govorili o tem, kako so nastajala hišna imena, kaj razkrivajo o preteklosti in zakaj je tako pomembno, da jih ohranimo.
Pesnik in prevajalec Mile Klopčič se je rodil leta 1905 v Franciji. Ko je bil star približno štiri leta, se je z družino preselil v Zagorje ob Savi in tam preživel večji del otroštva. Težko življenje rudarjev in njihovih družin ga je temeljno zaznamovalo in vplivalo na njegov izostreni socialni čut, ki ga je ubesedil tudi v poeziji. Objavil je dve pesniški zbirki: Plamteči okovi in Preproste pesmi. Predvsem pa je bil plodovit prevajalec temeljnih književnih del iz ruščine, na primer Lermontova, Puškina, Bloka, in iz nemščine, na primer Heinricha Heineja. Mile Klopčič je razmišljanje o svojem življenju in delu posnel v studiu Radia Slovenija leta 1980. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Pesnik in prevajalec Mile Klopčič se je rodil leta 1905 v Franciji. Ko je bil star približno štiri leta, se je z družino preselil v Zagorje ob Savi in tam preživel večji del otroštva. Težko življenje rudarjev in njihovih družin ga je temeljno zaznamovalo in vplivalo na njegov izostreni socialni čut, ki ga je ubesedil tudi v poeziji. Objavil je dve pesniški zbirki: Plamteči okovi in Preproste pesmi. Predvsem pa je bil plodovit prevajalec temeljnih književnih del iz ruščine, na primer Lermontova, Puškina, Bloka, in iz nemščine, na primer Heinricha Heineja. Mile Klopčič je razmišljanje o svojem življenju in delu posnel v studiu Radia Slovenija leta 1980. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Na II. osnovni šoli Celje smo z učenko Nežo Kunej govorili o športu, ki od mladih zahteva veliko koordinacije in dobrega zavedanja o položaju telesa v prostoru. Aleš Ogrin sicer ni šel skakat po mali in veliki prožni ponjavi, a Neža ga je precej navdušila za akrobatiko, ki je skupni imenovalec obema vrstama skokov.
Na II. osnovni šoli Celje smo z učenko Nežo Kunej govorili o športu, ki od mladih zahteva veliko koordinacije in dobrega zavedanja o položaju telesa v prostoru. Aleš Ogrin sicer ni šel skakat po mali in veliki prožni ponjavi, a Neža ga je precej navdušila za akrobatiko, ki je skupni imenovalec obema vrstama skokov.
Prvo nedeljo v decembru je komorni zbor Musica viva iz Tolmina pod vodstvom dirigentke Erike Bizjak pripravil v domači cerkvi adventni koncert. Zborovski večer je potekal v okviru abonmaja, drugega cikla koncertov sakralne glasbe, ki ga organizira Primož Hvala Kamenšček. Poleg Rebeke Rutar, ki je poskrbela za več instrumentalnih intermezzov na večeru in ga tako povezala v zaokroženo celoto, so na koncertu gostovali Psalmisti. Vokalna skupina, ki jo vodi Marjan Grdadolnik, deluje od leta 2022.
Prvo nedeljo v decembru je komorni zbor Musica viva iz Tolmina pod vodstvom dirigentke Erike Bizjak pripravil v domači cerkvi adventni koncert. Zborovski večer je potekal v okviru abonmaja, drugega cikla koncertov sakralne glasbe, ki ga organizira Primož Hvala Kamenšček. Poleg Rebeke Rutar, ki je poskrbela za več instrumentalnih intermezzov na večeru in ga tako povezala v zaokroženo celoto, so na koncertu gostovali Psalmisti. Vokalna skupina, ki jo vodi Marjan Grdadolnik, deluje od leta 2022.
Tokrat vam prinašamo pravljično zgodbo iz bosanske ljudske tradicije, ki jo pripoveduje Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice. Prisluhnili bomo pravljici Fata in Zlata, ki skozi preizkušnje, bistrost in življenjske odločitve razkriva, kako se lahko pravica in dobrota na koncu vedno pokažeta v pravi luči. Vabljeni, da se prepustite pripovedi, ki odpira vrata modrosti in topline Balkana.
Tokrat vam prinašamo pravljično zgodbo iz bosanske ljudske tradicije, ki jo pripoveduje Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice. Prisluhnili bomo pravljici Fata in Zlata, ki skozi preizkušnje, bistrost in življenjske odločitve razkriva, kako se lahko pravica in dobrota na koncu vedno pokažeta v pravi luči. Vabljeni, da se prepustite pripovedi, ki odpira vrata modrosti in topline Balkana.
Učenke osnovne šole Jakobskega dola so pripravile pregled dogajanja na njihovi šoli od septembra do najlepšega meseca v letu, do decembra, ko so na šoli pripravili tudi Miklavžev sejem. Prisluhnite tudi bosanski pravljici Fata in Zlata, ki jo pripoveduje Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice.
Učenke osnovne šole Jakobskega dola so pripravile pregled dogajanja na njihovi šoli od septembra do najlepšega meseca v letu, do decembra, ko so na šoli pripravili tudi Miklavžev sejem. Prisluhnite tudi bosanski pravljici Fata in Zlata, ki jo pripoveduje Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice.
Tekmovalni spored svetovnega pokala v biatlonu se je v Hochfilznu začel s tekmama v sprintu. Biatlonke danes čaka štafetna preizkušnja, biatlonci pa se bodo pomerili v zasledovanju. Dvojni tekmovalni spored je danes tudi v Klingenthalu, kjer se nadaljuje sezona v smučarskih skokih.
Tekmovalni spored svetovnega pokala v biatlonu se je v Hochfilznu začel s tekmama v sprintu. Biatlonke danes čaka štafetna preizkušnja, biatlonci pa se bodo pomerili v zasledovanju. Dvojni tekmovalni spored je danes tudi v Klingenthalu, kjer se nadaljuje sezona v smučarskih skokih.
V naši radijski kuhinji vam tokrat predstavljamo pravo zimsko klasiko: ječmenčkovo juho. Spoznali ste preprost recept, ki je idealen za okrepitev v teh zimskih dneh. Zaupali smo vam, kako pripravite ješprenj ter kako s preprostim dodatkom krompirja, česna in peteršilja ustvarite bogato in krepko juho. In seveda: delili smo trik, kako juha dobi globok, mesnat okus – tudi če kuhate brez mesa.
V naši radijski kuhinji vam tokrat predstavljamo pravo zimsko klasiko: ječmenčkovo juho. Spoznali ste preprost recept, ki je idealen za okrepitev v teh zimskih dneh. Zaupali smo vam, kako pripravite ješprenj ter kako s preprostim dodatkom krompirja, česna in peteršilja ustvarite bogato in krepko juho. In seveda: delili smo trik, kako juha dobi globok, mesnat okus – tudi če kuhate brez mesa.
V tokratni oddaji Morje in mi tudi o skupni ribiški politiki. Sprva je bila osredotočena v ohranjanje in upravljanje ribjih staležev, danes pa je njen cilj zagotoviti, da je ribištvo Evropske unije trajnostno tako z okoljskega kot z gospodarskega in socialnega vidika. Nekatere države so bile še pred vstopom v Evropsko unijo članice mednarodne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki določa letni dovoljeni ulov modroplavutega tuna. Zakaj kljub skupni evropski ribiški politiki naša država nima kvote, ki bi ribičem dovolila, da lovijo tudi modroplavute tune, je zanimalo Tjašo Škamperle.
V tokratni oddaji Morje in mi tudi o skupni ribiški politiki. Sprva je bila osredotočena v ohranjanje in upravljanje ribjih staležev, danes pa je njen cilj zagotoviti, da je ribištvo Evropske unije trajnostno tako z okoljskega kot z gospodarskega in socialnega vidika. Nekatere države so bile še pred vstopom v Evropsko unijo članice mednarodne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki določa letni dovoljeni ulov modroplavutega tuna. Zakaj kljub skupni evropski ribiški politiki naša država nima kvote, ki bi ribičem dovolila, da lovijo tudi modroplavute tune, je zanimalo Tjašo Škamperle.
V tokratni oddaji Radijski ringaraja izvemo, kako se decembrsko razpoloženje pozna tudi že v šolskih klopeh drugošolcev in tretješolcev, ki si znajo z malo domišljije kar sami pričarati praznično zimsko razpoloženje. Vabimo vas tudi k poslušanju radijskih Zverinic - tokrat bomo spoznali žival, ki jo prepoznamo tudi po prijateljstvu.
V tokratni oddaji Radijski ringaraja izvemo, kako se decembrsko razpoloženje pozna tudi že v šolskih klopeh drugošolcev in tretješolcev, ki si znajo z malo domišljije kar sami pričarati praznično zimsko razpoloženje. Vabimo vas tudi k poslušanju radijskih Zverinic - tokrat bomo spoznali žival, ki jo prepoznamo tudi po prijateljstvu.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Poezija Roberta Blya (1926–2021) temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. To ustvarjalno načelo je izrazito tudi v pesmi v prozi Skalnati rokav na Pacifiku, ki smo jo izbrali iz avtorjeve knjige Segati k svetu. Bly danes velja za enega izmed najpomembnejših in najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Interpret Matej Puc, prevajalka Tina Kozin.
Poezija Roberta Blya (1926–2021) temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. To ustvarjalno načelo je izrazito tudi v pesmi v prozi Skalnati rokav na Pacifiku, ki smo jo izbrali iz avtorjeve knjige Segati k svetu. Bly danes velja za enega izmed najpomembnejših in najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Interpret Matej Puc, prevajalka Tina Kozin.
Kratko informativno koristno slovenščino danes posvetimo dilemi, ki spremlja zapisovanje besede »božič«. Sogovornik prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU med drugim opredeli vzroke za zmedo in spremembe v zapisu, ki so se dogajale skozi obdobja oz. bolje rečeno sisteme.
Kratko informativno koristno slovenščino danes posvetimo dilemi, ki spremlja zapisovanje besede »božič«. Sogovornik prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU med drugim opredeli vzroke za zmedo in spremembe v zapisu, ki so se dogajale skozi obdobja oz. bolje rečeno sisteme.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sneg se v letošnjem decembru bolj sramežljivo kaže, je pa zato marsikje že zazeblo, zato bomo v tokratnih Radiovednih govorili o nečem, kar greje. Dobili smo namreč kar dve vprašanji o energiji. In sicer: ali lahko toploto iz jedrske elektrarne uporabimo tudi za ogrevanje naših domov? In še bolj drzno: ali bi lahko energijo iz strel nekega dne tudi shranjevali in izkoriščali? Kako blizu ali daleč smo od uresničitve takih idej, izveste v najnovejših Radiovednih. Gost: Dr. Igor Lengar, Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Reaktorski center v Dolu pri Ljubljani
Sneg se v letošnjem decembru bolj sramežljivo kaže, je pa zato marsikje že zazeblo, zato bomo v tokratnih Radiovednih govorili o nečem, kar greje. Dobili smo namreč kar dve vprašanji o energiji. In sicer: ali lahko toploto iz jedrske elektrarne uporabimo tudi za ogrevanje naših domov? In še bolj drzno: ali bi lahko energijo iz strel nekega dne tudi shranjevali in izkoriščali? Kako blizu ali daleč smo od uresničitve takih idej, izveste v najnovejših Radiovednih. Gost: Dr. Igor Lengar, Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Reaktorski center v Dolu pri Ljubljani
Policija je zagotovila, da so predkazenski postopek v primeru Šutar izvedli ustrezno, potem ko je novomeško sodišče glavnega osumljenca izpustilo iz pripora zaradi pomanjkanja dokazov. Na občini so nad dogajanjem ogorčeni, v vladi bolj zadržani. Drugi poudarki oddaje - Evropa v teh dneh središče pogovorov za končanje vojne v Ukrajini. - Kambodža in Tajska v nasprotju z napovedmi nadaljujeta medsebojne napade - Planinska zveza pred bližajočimi se prazniki poziva k previdnosti v gorah
Policija je zagotovila, da so predkazenski postopek v primeru Šutar izvedli ustrezno, potem ko je novomeško sodišče glavnega osumljenca izpustilo iz pripora zaradi pomanjkanja dokazov. Na občini so nad dogajanjem ogorčeni, v vladi bolj zadržani. Drugi poudarki oddaje - Evropa v teh dneh središče pogovorov za končanje vojne v Ukrajini. - Kambodža in Tajska v nasprotju z napovedmi nadaljujeta medsebojne napade - Planinska zveza pred bližajočimi se prazniki poziva k previdnosti v gorah
Biatlonci in biatlonke so se iz Švedske preselili na drugo postajo letošnje sezone, ki se nadaljuje v Hochfilznu v Avstriji.
Biatlonci in biatlonke so se iz Švedske preselili na drugo postajo letošnje sezone, ki se nadaljuje v Hochfilznu v Avstriji.
V novi dan z glasbo Scarlattija, Emanuela Bacha, Vivladija in Mozarta v prvem, Ivančiča in Rossinija v drugem ter Castella, Myslivečka, Mozarta, Albrechtsbergerja, Rosettija, Griega, Schumanna, Brahmsa in Čajkovskega v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Scarlattija, Emanuela Bacha, Vivladija in Mozarta v prvem, Ivančiča in Rossinija v drugem ter Castella, Myslivečka, Mozarta, Albrechtsbergerja, Rosettija, Griega, Schumanna, Brahmsa in Čajkovskega v tretjem delu.
Dosti lepše bi živeli, če bi se znali bolje dogovarjati, iskati skupne poti, če bi znali sem in tja odstopiti od svojih predstav in želja in sprejeti predloge drugega. Vsak dan nam daje dovolj priložnosti, da se vadimo v tem. Včasih gre za zelo drobne stvari, včasih pa tudi za večje odločitve. Prav o tem sem premišljevala, ko so mi pripovedovali, kako sta se bodoča ženin in nevesta dogovarjala za poročno kosilo. Sestaviti je bilo treba ves jedilnik, od začetne zdravljice, predjedi in prav do konca z vsem, kar spada zraven. Vse je bilo treba natanko premisliti in seveda tudi cenovno uskladiti s finančnimi zmogljivostmi. Glavno besedo je pri tem imela bodoča nevesta. Ženin se je nekajkrat oglasil s svojim predlogom, ki nikakor ni zahteval prevelikih financ. Zdelo se mu je, da bi bilo dobro, če bi bila pri nekaterih jedeh še večja pestrost. Toda nevesta je vsakokrat vzkliknila. »Ni govora!« Tako je šlo do konca. Kar nekajkrat je ponovila: »Ni govora!« Ko sta odhajala, je ženin tiho rekel: »Pa je nazadnje le vse tako, kot si hotela ti.« Taka situacija verjetno sploh ni tako redka. Morda ne ravno ob naročanju poročnega jedilnika, ampak pozneje ob marsičem, kar se v življenju dogaja. »Ni govora!« prihaja včasih iz ust moža, včasih iz ust žene. Zanimivo bi bilo slišati, kaj tak »Ni govora!« zapusti v duši drugega človeka. In ko se takih »Ni govora!« nabere preveč, naenkrat poči. Skupno življenje je gotovo ena najtežjih stvari, pa naj bo kjer koli že. Seveda je to najbolj intenzivno v družini, pa tudi sicer povsod, kjer ljudje bivajo skupaj, delajo skupaj, načrtujejo skupaj, in seveda še veliko drugega, kjer je potrebno, da pri tem vsi sodelujejo. Vedno je treba iskati skupno pot in pri tem je navadno tako, da mora vsak tudi vsaj malo popustiti. Ne vem, kako bosta mladoporočenca v prihodnosti urejala skupno življenje. Vsekakor jima želim, da bi čim manjkrat rekla »Ni govora!«.
Dosti lepše bi živeli, če bi se znali bolje dogovarjati, iskati skupne poti, če bi znali sem in tja odstopiti od svojih predstav in želja in sprejeti predloge drugega. Vsak dan nam daje dovolj priložnosti, da se vadimo v tem. Včasih gre za zelo drobne stvari, včasih pa tudi za večje odločitve. Prav o tem sem premišljevala, ko so mi pripovedovali, kako sta se bodoča ženin in nevesta dogovarjala za poročno kosilo. Sestaviti je bilo treba ves jedilnik, od začetne zdravljice, predjedi in prav do konca z vsem, kar spada zraven. Vse je bilo treba natanko premisliti in seveda tudi cenovno uskladiti s finančnimi zmogljivostmi. Glavno besedo je pri tem imela bodoča nevesta. Ženin se je nekajkrat oglasil s svojim predlogom, ki nikakor ni zahteval prevelikih financ. Zdelo se mu je, da bi bilo dobro, če bi bila pri nekaterih jedeh še večja pestrost. Toda nevesta je vsakokrat vzkliknila. »Ni govora!« Tako je šlo do konca. Kar nekajkrat je ponovila: »Ni govora!« Ko sta odhajala, je ženin tiho rekel: »Pa je nazadnje le vse tako, kot si hotela ti.« Taka situacija verjetno sploh ni tako redka. Morda ne ravno ob naročanju poročnega jedilnika, ampak pozneje ob marsičem, kar se v življenju dogaja. »Ni govora!« prihaja včasih iz ust moža, včasih iz ust žene. Zanimivo bi bilo slišati, kaj tak »Ni govora!« zapusti v duši drugega človeka. In ko se takih »Ni govora!« nabere preveč, naenkrat poči. Skupno življenje je gotovo ena najtežjih stvari, pa naj bo kjer koli že. Seveda je to najbolj intenzivno v družini, pa tudi sicer povsod, kjer ljudje bivajo skupaj, delajo skupaj, načrtujejo skupaj, in seveda še veliko drugega, kjer je potrebno, da pri tem vsi sodelujejo. Vedno je treba iskati skupno pot in pri tem je navadno tako, da mora vsak tudi vsaj malo popustiti. Ne vem, kako bosta mladoporočenca v prihodnosti urejala skupno življenje. Vsekakor jima želim, da bi čim manjkrat rekla »Ni govora!«.
Dolgoletna humanitarka in prostovoljka Majda Smrekar, ki je v Novi Gorici skoraj dve desetletji pomagala ljudem v stiski, se je poslovila od svojega dela. Med prvimi je priskočila na pomoč otrokom, beguncem, poplavljencem, ob požaru na Krasu, opozarjala je na stiske upokojencev in pomagala mamam otrok s posebnimi potrebami. S svojim delom je pustila pomemben pečat v lokalnem okolju.
Dolgoletna humanitarka in prostovoljka Majda Smrekar, ki je v Novi Gorici skoraj dve desetletji pomagala ljudem v stiski, se je poslovila od svojega dela. Med prvimi je priskočila na pomoč otrokom, beguncem, poplavljencem, ob požaru na Krasu, opozarjala je na stiske upokojencev in pomagala mamam otrok s posebnimi potrebami. S svojim delom je pustila pomemben pečat v lokalnem okolju.
Letos mineva sto let od rojstva Boba Cooperja - solista na različnih pihalih: saksofonih, flavti, bas klarinetu, oboi in angleškem rogu. Bil je inovativen in spreten glasbenik in skladatelj, ki se tudi v svojem bopovskem izrazu ni nikoli odrekel veseljaškemu - svingovskemu igranju.
Letos mineva sto let od rojstva Boba Cooperja - solista na različnih pihalih: saksofonih, flavti, bas klarinetu, oboi in angleškem rogu. Bil je inovativen in spreten glasbenik in skladatelj, ki se tudi v svojem bopovskem izrazu ni nikoli odrekel veseljaškemu - svingovskemu igranju.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Nizozemski starostnik Hendrik Groen je pozornost bralske javnosti pritegnil s skrivnim dnevnikom v več delih, v katerem je popisal življenje prebivalcev amsterdamskega doma starejših občanov Dom zahajajočega sonca. Kar nekaj let ni bilo znano, da se za psevdonimom Hendrik Groen skriva knjižničar Peter de Smet. Ta z zajetno mero grenkosladkega humorja piše o posebni družbi starostnikov, ki jim je prepovedano tarnati o boleznih, njihov cilj pa je v maniri carpe diem uživanje do konca svojih dni. Za Literarni nokturno je Stana Anželj prevedla odlomek iz romana Majhno presenečenje. Ali kako sta se Hendrik in Evert spravila v škripce. Ta se odvija, preden Hendrik zaživi v Domu zahajajočega sonca, v odlomku pa je predstavljen zaplet z dojenčkom. Evert po spletu naključij, ko skoči v najbližjo šolo, da bi si olajšal mehur, v trenutku panike namreč s seboj odpelje otroški voziček. Interpretira Uroš Smolej, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Vladimir Jovanović, režija Alen Jelen, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Nizozemski starostnik Hendrik Groen je pozornost bralske javnosti pritegnil s skrivnim dnevnikom v več delih, v katerem je popisal življenje prebivalcev amsterdamskega doma starejših občanov Dom zahajajočega sonca. Kar nekaj let ni bilo znano, da se za psevdonimom Hendrik Groen skriva knjižničar Peter de Smet. Ta z zajetno mero grenkosladkega humorja piše o posebni družbi starostnikov, ki jim je prepovedano tarnati o boleznih, njihov cilj pa je v maniri carpe diem uživanje do konca svojih dni. Za Literarni nokturno je Stana Anželj prevedla odlomek iz romana Majhno presenečenje. Ali kako sta se Hendrik in Evert spravila v škripce. Ta se odvija, preden Hendrik zaživi v Domu zahajajočega sonca, v odlomku pa je predstavljen zaplet z dojenčkom. Evert po spletu naključij, ko skoči v najbližjo šolo, da bi si olajšal mehur, v trenutku panike namreč s seboj odpelje otroški voziček. Interpretira Uroš Smolej, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Vladimir Jovanović, režija Alen Jelen, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Okrožno sodišče v Novem mestu je iz pripora izpustilo 21-letnika, osumljenega oktobrskega napada na Novomeščana Aleša Šutarja, ki je nato zaradi poškodb umrl. Po nekaterih informacijah je namreč več prič v preiskavi zatrdilo, da 21-letnik ni napadalec, pač pa naj bi to bil mladoletni Rom, ki je bratranec zdajšnjega osumljenca. Na generalni policijski upravi zagotavljajo, da je policija v predkazenskem postopku izvedla vse potrebne aktivnosti. Kot dodajajo, so v Novo mesto danes napotili dodatne kriminaliste. Župan Gregor Macedoni je nad dogajanjem zgrožen in razočaran.Pravosodno ministrstvo je ob tem sporočilo, da posameznih odprtih sodnih ali preiskovalnih postopkov ne more komentirati.
Okrožno sodišče v Novem mestu je iz pripora izpustilo 21-letnika, osumljenega oktobrskega napada na Novomeščana Aleša Šutarja, ki je nato zaradi poškodb umrl. Po nekaterih informacijah je namreč več prič v preiskavi zatrdilo, da 21-letnik ni napadalec, pač pa naj bi to bil mladoletni Rom, ki je bratranec zdajšnjega osumljenca. Na generalni policijski upravi zagotavljajo, da je policija v predkazenskem postopku izvedla vse potrebne aktivnosti. Kot dodajajo, so v Novo mesto danes napotili dodatne kriminaliste. Župan Gregor Macedoni je nad dogajanjem zgrožen in razočaran.Pravosodno ministrstvo je ob tem sporočilo, da posameznih odprtih sodnih ali preiskovalnih postopkov ne more komentirati.