Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na 37. festivalu Imago Sloveniae 2025 sta leta 2025 med drugimi igrala mednarodni trio v izvedbi klarineta, violo in klavir in slovenski duo violončela in kitare. Predstavimo posnetke dveh koncertov 37. Festivala Imago Sloveniae. Julija 2025 je v Mestnem muzeju v Ljubljani nastopil mednarodni klavirski trio, avgusta pa je koncert v katedrali v Gornjem Gradu izvedel uveljavljeni duo violončela in kitare. Trio je nastopil v zasedbi: klarinetist Domen Marn, violist Robèrto Papi – oba sta člana in solista Simfoničnega orkestra SNG Maribor – in avstrijska pianistka Kristin Sophie Hütter. Glasbeniki so predstavili pester spored glasbe iz druge polovice 18. stoletja in iz 20. stoletja: Trio “Kegelstatt” za klarinet, violo in klavir v Es-duru, Koechel 498, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pravljice za klarinet, violino in klavir, op. 132 Roberta Schumanna in Mali koncert za violo, klarinet in klavir Alfreda Uhla. V sklopu 37. festivala Imago Sloveniae sta avgusta 2025 nastopila v katedrali v Gornjem Gradu ugledna slovenska glasbenika: violončelist Bernardo Brizani in kitarist Izidor Erazem Grafenauer. Posvetila sta se izvajanju raznolikega sporeda glasbe od druge polovice 18. stoletja, prek 19. do začetka 20. stoletja in sodobnosti: predstavila sta skladbe Luigija Boccherinija, Franza Schuberta, Enríqueja Granádosa in Izidorja Erazma Grafenauerja. Predvajali bomo Sonato za violončelo in klavir v A-duru, št. 6, Gerard 4, Luigija Boccherinija in Sonato Arpeggione v a-molu, Deutsch 821, Franza Schuberta ter Španski ples št. 2: Oriental Enríqueja Granadosa.
Na 37. festivalu Imago Sloveniae 2025 sta leta 2025 med drugimi igrala mednarodni trio v izvedbi klarineta, violo in klavir in slovenski duo violončela in kitare. Predstavimo posnetke dveh koncertov 37. Festivala Imago Sloveniae. Julija 2025 je v Mestnem muzeju v Ljubljani nastopil mednarodni klavirski trio, avgusta pa je koncert v katedrali v Gornjem Gradu izvedel uveljavljeni duo violončela in kitare. Trio je nastopil v zasedbi: klarinetist Domen Marn, violist Robèrto Papi – oba sta člana in solista Simfoničnega orkestra SNG Maribor – in avstrijska pianistka Kristin Sophie Hütter. Glasbeniki so predstavili pester spored glasbe iz druge polovice 18. stoletja in iz 20. stoletja: Trio “Kegelstatt” za klarinet, violo in klavir v Es-duru, Koechel 498, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pravljice za klarinet, violino in klavir, op. 132 Roberta Schumanna in Mali koncert za violo, klarinet in klavir Alfreda Uhla. V sklopu 37. festivala Imago Sloveniae sta avgusta 2025 nastopila v katedrali v Gornjem Gradu ugledna slovenska glasbenika: violončelist Bernardo Brizani in kitarist Izidor Erazem Grafenauer. Posvetila sta se izvajanju raznolikega sporeda glasbe od druge polovice 18. stoletja, prek 19. do začetka 20. stoletja in sodobnosti: predstavila sta skladbe Luigija Boccherinija, Franza Schuberta, Enríqueja Granádosa in Izidorja Erazma Grafenauerja. Predvajali bomo Sonato za violončelo in klavir v A-duru, št. 6, Gerard 4, Luigija Boccherinija in Sonato Arpeggione v a-molu, Deutsch 821, Franza Schuberta ter Španski ples št. 2: Oriental Enríqueja Granadosa.
Na 37. festivalu Imago Sloveniae 2025 sta leta 2025 med drugimi igrala mednarodni trio v izvedbi klarineta, violo in klavir in slovenski duo violončela in kitare. Predstavimo posnetke dveh koncertov 37. Festivala Imago Sloveniae. Julija 2025 je v Mestnem muzeju v Ljubljani nastopil mednarodni klavirski trio, avgusta pa je koncert v katedrali v Gornjem Gradu izvedel uveljavljeni duo violončela in kitare. Trio je nastopil v zasedbi: klarinetist Domen Marn, violist Robèrto Papi – oba sta člana in solista Simfoničnega orkestra SNG Maribor – in avstrijska pianistka Kristin Sophie Hütter. Glasbeniki so predstavili pester spored glasbe iz druge polovice 18. stoletja in iz 20. stoletja: Trio “Kegelstatt” za klarinet, violo in klavir v Es-duru, Koechel 498, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pravljice za klarinet, violino in klavir, op. 132 Roberta Schumanna in Mali koncert za violo, klarinet in klavir Alfreda Uhla. V sklopu 37. festivala Imago Sloveniae sta avgusta 2025 nastopila v katedrali v Gornjem Gradu ugledna slovenska glasbenika: violončelist Bernardo Brizani in kitarist Izidor Erazem Grafenauer. Posvetila sta se izvajanju raznolikega sporeda glasbe od druge polovice 18. stoletja, prek 19. do začetka 20. stoletja in sodobnosti: predstavila sta skladbe Luigija Boccherinija, Franza Schuberta, Enríqueja Granádosa in Izidorja Erazma Grafenauerja. Predvajali bomo Sonato za violončelo in klavir v A-duru, št. 6, Gerard 4, Luigija Boccherinija in Sonato Arpeggione v a-molu, Deutsch 821, Franza Schuberta ter Španski ples št. 2: Oriental Enríqueja Granadosa.
Na 37. festivalu Imago Sloveniae 2025 sta leta 2025 med drugimi igrala mednarodni trio v izvedbi klarineta, violo in klavir in slovenski duo violončela in kitare. Predstavimo posnetke dveh koncertov 37. Festivala Imago Sloveniae. Julija 2025 je v Mestnem muzeju v Ljubljani nastopil mednarodni klavirski trio, avgusta pa je koncert v katedrali v Gornjem Gradu izvedel uveljavljeni duo violončela in kitare. Trio je nastopil v zasedbi: klarinetist Domen Marn, violist Robèrto Papi – oba sta člana in solista Simfoničnega orkestra SNG Maribor – in avstrijska pianistka Kristin Sophie Hütter. Glasbeniki so predstavili pester spored glasbe iz druge polovice 18. stoletja in iz 20. stoletja: Trio “Kegelstatt” za klarinet, violo in klavir v Es-duru, Koechel 498, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pravljice za klarinet, violino in klavir, op. 132 Roberta Schumanna in Mali koncert za violo, klarinet in klavir Alfreda Uhla. V sklopu 37. festivala Imago Sloveniae sta avgusta 2025 nastopila v katedrali v Gornjem Gradu ugledna slovenska glasbenika: violončelist Bernardo Brizani in kitarist Izidor Erazem Grafenauer. Posvetila sta se izvajanju raznolikega sporeda glasbe od druge polovice 18. stoletja, prek 19. do začetka 20. stoletja in sodobnosti: predstavila sta skladbe Luigija Boccherinija, Franza Schuberta, Enríqueja Granádosa in Izidorja Erazma Grafenauerja. Predvajali bomo Sonato za violončelo in klavir v A-duru, št. 6, Gerard 4, Luigija Boccherinija in Sonato Arpeggione v a-molu, Deutsch 821, Franza Schuberta ter Španski ples št. 2: Oriental Enríqueja Granadosa.
Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.
Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.
Tinčkov plašč se zaman ponuja ljudem, dokler se v njem ne pogreje Barbara. Pripoveduje: Vera Per. Napisal: Vitomil Zupan. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Tinčkov plašč se zaman ponuja ljudem, dokler se v njem ne pogreje Barbara. Pripoveduje: Vera Per. Napisal: Vitomil Zupan. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Naša prva današnja zgodba je umetniško gibanje OHO – dokumentarec o njih je bil včeraj na ogled v Novi Gorici –, ki velja za eno najradikalnejših slovenskih avantgardnih skupin. Še enkrat vas bomo spomnili na regijsko razstavo južnoprimorskih likovnih ustvarjalcev Gnoj je zlato, ki jo pripravlja Javni sklad za kulturne dejavnosti in je letos posvečena Srečku Kosovelu. V Los Angelesu pa so danes sporočili, kdo so nominiranci za letošnje Oskarje. Novi rekorder po številu nominacij je s 16-imi postala grozljivka Grešniki. Armando Šturman je za rdečo nit glasbene ogrlice, ki jo je poimenoval Princeps mundi ali Princ sveta, izbral pesmi o Donaldu Trumpu.
Naša prva današnja zgodba je umetniško gibanje OHO – dokumentarec o njih je bil včeraj na ogled v Novi Gorici –, ki velja za eno najradikalnejših slovenskih avantgardnih skupin. Še enkrat vas bomo spomnili na regijsko razstavo južnoprimorskih likovnih ustvarjalcev Gnoj je zlato, ki jo pripravlja Javni sklad za kulturne dejavnosti in je letos posvečena Srečku Kosovelu. V Los Angelesu pa so danes sporočili, kdo so nominiranci za letošnje Oskarje. Novi rekorder po številu nominacij je s 16-imi postala grozljivka Grešniki. Armando Šturman je za rdečo nit glasbene ogrlice, ki jo je poimenoval Princeps mundi ali Princ sveta, izbral pesmi o Donaldu Trumpu.
Prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini se nadaljujejo tudi v Davosu v Švici. O tem sta danes govorila predsednika Združenih držav Amerike in Ukrajine, Donald Trump in Volodimir Zelenski. Ta trdi, da so dokumenti za končanje vojne skoraj pripravljeni. Kot je dejal, so blizu dogovora glede varnostnih zagotovil; nekaj vprašanj še imajo v zvezi z gospodarskim svežnjem, še vedno pa so odprta ozemeljska vprašanja. Zelenski je sicer za jutri in soboto napovedal tristranske pogovore med predstavniki Ukrajine, ZDA in Rusije v Združenih arabskih emiratih. V oddaji tudi o tem: - Grenlandija in Danska pripravljeni na pogovore z ZDA o arktičnem otoku, o njegovi suverenosti ne odstopata. - Sindikati ob dvigu minimalne plače opozarjajo na vse višje stroške, delodajalci na politično kupčkanje - Protipoplavna zaščita ključna tudi za umestitev hitre ceste med Celjem in Novim mestom
Prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini se nadaljujejo tudi v Davosu v Švici. O tem sta danes govorila predsednika Združenih držav Amerike in Ukrajine, Donald Trump in Volodimir Zelenski. Ta trdi, da so dokumenti za končanje vojne skoraj pripravljeni. Kot je dejal, so blizu dogovora glede varnostnih zagotovil; nekaj vprašanj še imajo v zvezi z gospodarskim svežnjem, še vedno pa so odprta ozemeljska vprašanja. Zelenski je sicer za jutri in soboto napovedal tristranske pogovore med predstavniki Ukrajine, ZDA in Rusije v Združenih arabskih emiratih. V oddaji tudi o tem: - Grenlandija in Danska pripravljeni na pogovore z ZDA o arktičnem otoku, o njegovi suverenosti ne odstopata. - Sindikati ob dvigu minimalne plače opozarjajo na vse višje stroške, delodajalci na politično kupčkanje - Protipoplavna zaščita ključna tudi za umestitev hitre ceste med Celjem in Novim mestom
Pevka popularne glasbe, jazza in opere. Učiteljica petja. Predvsem pa ženska, ki je ni strah boriti se za boljši svet in dati glas tistim, ki ga nimajo. Jadranka Juras je v oddaji razkrila, kako je preživela nasilen rop, kako je njena družbena angažiranost zavirala njen uspeh in kako se je nedavno soočila z izgubo glasu. Aja, pove tudi, če ubija komarje!
Pevka popularne glasbe, jazza in opere. Učiteljica petja. Predvsem pa ženska, ki je ni strah boriti se za boljši svet in dati glas tistim, ki ga nimajo. Jadranka Juras je v oddaji razkrila, kako je preživela nasilen rop, kako je njena družbena angažiranost zavirala njen uspeh in kako se je nedavno soočila z izgubo glasu. Aja, pove tudi, če ubija komarje!
V Oberstdorfu se s kvalifikacijami začenja svetovno prvenstvo v poletih. Z visokimi cilji tja odhaja slovenska reprezentanca, na čelu s svetovnim rekorderjem in vodilnim v seštevku svetovnega pokala Domnom Prevcem. Preverili bomo vzdušje v ekipi ACH Volley, ki bo v Tivoliju v večeru gostil Tours. Državni prvaki bodo lovili prvo zmago in točke v letošnji ligi prvakov, na nasprotni strani mreže jim bo stal tudi slovenski reprezentant Nik Mujanović.
V Oberstdorfu se s kvalifikacijami začenja svetovno prvenstvo v poletih. Z visokimi cilji tja odhaja slovenska reprezentanca, na čelu s svetovnim rekorderjem in vodilnim v seštevku svetovnega pokala Domnom Prevcem. Preverili bomo vzdušje v ekipi ACH Volley, ki bo v Tivoliju v večeru gostil Tours. Državni prvaki bodo lovili prvo zmago in točke v letošnji ligi prvakov, na nasprotni strani mreže jim bo stal tudi slovenski reprezentant Nik Mujanović.
Sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju vseskozi fascinirale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljala duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na drugem koncertu, ki je bil v torek, petindvajstega novembra, je nastopil ansambel musica cubicularis s poljsko-slovensko sopranistko Heleno Bregar. Na sporedu so bile pesmi Henryja in Daniela Purcella, Blowa in Ecclesa, pa tudi več instrumentalnih skladb.
Sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju vseskozi fascinirale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljala duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na drugem koncertu, ki je bil v torek, petindvajstega novembra, je nastopil ansambel musica cubicularis s poljsko-slovensko sopranistko Heleno Bregar. Na sporedu so bile pesmi Henryja in Daniela Purcella, Blowa in Ecclesa, pa tudi več instrumentalnih skladb.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Dr. Nada Grošelj je pred leti poslovenila daljšo novelo Henryja Jamesa Aspernovi rokopisi. Februarja bo minilo 110. let od Jamesove smrti, zato se v oddaji posvečamo temu pisatelju ameriškega rodu, ki je malo pred smrtjo sprejel britansko državljanstvo in velja za enega glavnih predstavnikov psihološkega realizma svojega časa, čeprav je bila recepcija njegovih del precej ambivalentna. V Aspernovih rokopisih je Henry James načel vprašanje, ki naj bi ga intenzivno zaposlovalo tudi v stvarnem življenju, namreč razmerje med umetnostjo in življenjem, konkretneje: med avtorjem kot zgodovinskim posameznikom in njegovimi deli. Z dr. Nado Grošelj se je leta 2014 pogovarjala Tina Kozin.
Dr. Nada Grošelj je pred leti poslovenila daljšo novelo Henryja Jamesa Aspernovi rokopisi. Februarja bo minilo 110. let od Jamesove smrti, zato se v oddaji posvečamo temu pisatelju ameriškega rodu, ki je malo pred smrtjo sprejel britansko državljanstvo in velja za enega glavnih predstavnikov psihološkega realizma svojega časa, čeprav je bila recepcija njegovih del precej ambivalentna. V Aspernovih rokopisih je Henry James načel vprašanje, ki naj bi ga intenzivno zaposlovalo tudi v stvarnem življenju, namreč razmerje med umetnostjo in življenjem, konkretneje: med avtorjem kot zgodovinskim posameznikom in njegovimi deli. Z dr. Nado Grošelj se je leta 2014 pogovarjala Tina Kozin.
V evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu bomo v tokratnem Studiu ob 17-ih ugotavljali, kako blizu smo morebitnemu izkoreninjenju te vrste raka, saj je edina, za katero imamo učinkovito cepivo. Pogledali bomo, kako smo sicer uspešni pri obvladovanju bremena raka, saj je pojavnost tega pri nas precej pogostejša od povprečja v Evropski uniji, večja je tudi stopnja umrljivosti. Govorili bomo o dostopnosti najnovejših zdravil in novih tehnologij ter uvajanju novih presejalnih programov. Gostje: dr. Urška Ivanuš, Onkološki inštitut, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku; dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta; dr. Milica Stefanović, Pediatrična klinika Univerzitetni klinični center Ljubljana; Tanja Španić, predsednica Europa Donna Slovenija. Avtorica oddaje Helena Lovinčič.
V evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu bomo v tokratnem Studiu ob 17-ih ugotavljali, kako blizu smo morebitnemu izkoreninjenju te vrste raka, saj je edina, za katero imamo učinkovito cepivo. Pogledali bomo, kako smo sicer uspešni pri obvladovanju bremena raka, saj je pojavnost tega pri nas precej pogostejša od povprečja v Evropski uniji, večja je tudi stopnja umrljivosti. Govorili bomo o dostopnosti najnovejših zdravil in novih tehnologij ter uvajanju novih presejalnih programov. Gostje: dr. Urška Ivanuš, Onkološki inštitut, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku; dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta; dr. Milica Stefanović, Pediatrična klinika Univerzitetni klinični center Ljubljana; Tanja Španić, predsednica Europa Donna Slovenija. Avtorica oddaje Helena Lovinčič.
Evropsko filmsko nagrado za najboljši evropski dokumentarni film je pred dnevi v Berlinu prejela slovenska manjšinska koprodukcija Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića. Med nominiranimi filmi za letošnje evropske filmske nagrade so bili sicer prvič v zgodovini slovenskega filma kar trije slovenski filmi. Več v BigScreenu v četrtek 22.1. med 17. in 18.uro.
Evropsko filmsko nagrado za najboljši evropski dokumentarni film je pred dnevi v Berlinu prejela slovenska manjšinska koprodukcija Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića. Med nominiranimi filmi za letošnje evropske filmske nagrade so bili sicer prvič v zgodovini slovenskega filma kar trije slovenski filmi. Več v BigScreenu v četrtek 22.1. med 17. in 18.uro.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebno izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden se posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo v pogovorih, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebno izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden se posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo v pogovorih, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Razstava z naslovom Usode neznanca s Prul, ki je na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana, je zdaj obogatena z arheološkimi najdbami. Na Prulah v Ljubljani, ob Karlovški cesti, kjer bo stal novi prizidek Centra Janeza Levca, so arheologi lani odkrili pomembno najdišče. Posebno pozornost je vzbudila grobna jama, ki so jo arheologi našli ob prazgodovinski in poznejši rimski cesti – v njej pa pokojnika v skrčenem položaju. Najdbe so zdaj del omenjene razstave. V oddaji tudi o koncertu Simfoničnega orkestra SNG Maribor, ki ga bo drevi v Mariboru vodil dirigent Dayner Tafur-Diaz iz Peruja, solistka bo izvrstna slovenska violinistka Lana Trotovšek.
Razstava z naslovom Usode neznanca s Prul, ki je na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana, je zdaj obogatena z arheološkimi najdbami. Na Prulah v Ljubljani, ob Karlovški cesti, kjer bo stal novi prizidek Centra Janeza Levca, so arheologi lani odkrili pomembno najdišče. Posebno pozornost je vzbudila grobna jama, ki so jo arheologi našli ob prazgodovinski in poznejši rimski cesti – v njej pa pokojnika v skrčenem položaju. Najdbe so zdaj del omenjene razstave. V oddaji tudi o koncertu Simfoničnega orkestra SNG Maribor, ki ga bo drevi v Mariboru vodil dirigent Dayner Tafur-Diaz iz Peruja, solistka bo izvrstna slovenska violinistka Lana Trotovšek.
Na regijskem obisku vlade v savinjski regiji je minister za delo Luka Mesec sporočil, da je nova višina minimalne plače 1000 evrov neto oziroma 1482 evrov bruto. Ocenjuje, da bodo posledice zvišanja predvsem pozitivne in ne bodo negativno vplivale na gospodarstvo. A prvi odzivi na končno odločitev ministra iz vrst gospodarstva so zelo ostri: »Minister za delo in vlada sta z dvigom minimalne plače zabila žebelj v krsto slovenskega gospodarstva.« Drugi poudarki oddaje: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo namesto Barbare Kresal za ustavnega sodnika predlagala Cirila Keršmanca, Primož Dolenc ima po njenih besedah zadostno podporo za izvolitev na mesto guvernerja Banke Slovenije. - Ustanovljen Odbor za mir kot širši organ za reševanje mednarodnih kriz, ameriški predsednik napovedal sodelovanje z Združenimi narodi. - V večjem delu celinske Slovenije vremenoslovci za danes in jutri pričakujejo povišane ravni delcev PM10, inštitut za javno zdravje odsvetuje daljše zadrževanje na prostem.
Na regijskem obisku vlade v savinjski regiji je minister za delo Luka Mesec sporočil, da je nova višina minimalne plače 1000 evrov neto oziroma 1482 evrov bruto. Ocenjuje, da bodo posledice zvišanja predvsem pozitivne in ne bodo negativno vplivale na gospodarstvo. A prvi odzivi na končno odločitev ministra iz vrst gospodarstva so zelo ostri: »Minister za delo in vlada sta z dvigom minimalne plače zabila žebelj v krsto slovenskega gospodarstva.« Drugi poudarki oddaje: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo namesto Barbare Kresal za ustavnega sodnika predlagala Cirila Keršmanca, Primož Dolenc ima po njenih besedah zadostno podporo za izvolitev na mesto guvernerja Banke Slovenije. - Ustanovljen Odbor za mir kot širši organ za reševanje mednarodnih kriz, ameriški predsednik napovedal sodelovanje z Združenimi narodi. - V večjem delu celinske Slovenije vremenoslovci za danes in jutri pričakujejo povišane ravni delcev PM10, inštitut za javno zdravje odsvetuje daljše zadrževanje na prostem.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V letošnji mrzli zimi so se povečale stiske ljudi, ki ne zmorejo sami plačati visokih stroškov ogrevanja in poravnati drugih izdatkov. V mariborskih Karitas in Centru za socialno delo opažajo vidno povečanje prošenj oziroma vlog za pomoč.
V letošnji mrzli zimi so se povečale stiske ljudi, ki ne zmorejo sami plačati visokih stroškov ogrevanja in poravnati drugih izdatkov. V mariborskih Karitas in Centru za socialno delo opažajo vidno povečanje prošenj oziroma vlog za pomoč.
Prvo nedeljo v novem letu so - kot veleva tradicija - po ulicah Cerknega začeli tekati prvi laufarji. Letos v Cerknem praznujejo 70-letnico ponovne oživitve Cerkljanske laufarije, ki velja za enega najbolj prepoznavnih izrazov lokalne identitete, in je bila leta 2014 razglašena za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Niz dogodkov ob jubileju, ki bodo potekali vse do pusta, so poimenovali ''Laufarija, srce Cerkljanske''. Poleg tradicionalnih sprevodov, branja obtožnice in eksekucije pusta, ki je vrhunec Laufarije, pripravljajo tudi več spremljevalnih dogodkov, od fotografske razstave Larfe, ki bo vključevala najstarejšo ohranjeno masko enega osrednjih likov Laufarije, ''Ta star'ga'', iz leta 1938, do premiere dokumentarnega filma.
Prvo nedeljo v novem letu so - kot veleva tradicija - po ulicah Cerknega začeli tekati prvi laufarji. Letos v Cerknem praznujejo 70-letnico ponovne oživitve Cerkljanske laufarije, ki velja za enega najbolj prepoznavnih izrazov lokalne identitete, in je bila leta 2014 razglašena za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Niz dogodkov ob jubileju, ki bodo potekali vse do pusta, so poimenovali ''Laufarija, srce Cerkljanske''. Poleg tradicionalnih sprevodov, branja obtožnice in eksekucije pusta, ki je vrhunec Laufarije, pripravljajo tudi več spremljevalnih dogodkov, od fotografske razstave Larfe, ki bo vključevala najstarejšo ohranjeno masko enega osrednjih likov Laufarije, ''Ta star'ga'', iz leta 1938, do premiere dokumentarnega filma.
Že od rane mladosti je Dvořák izkazoval nadarjenost za glasbo. Učil se je igranja na violino in pozneje obiskoval orglarsko šolo, ki jo je tudi uspešno končal. Čeprav se je njegov oče preživljal z glasbo, igral je citre, je bilo potrebnega kar nekaj prigovarjanja učiteljev, da je svojega najstarejšega sina pustil v glasbeni svet. Antonín je odpotoval v Prago in se učil teorije, petja in orglanja.
Že od rane mladosti je Dvořák izkazoval nadarjenost za glasbo. Učil se je igranja na violino in pozneje obiskoval orglarsko šolo, ki jo je tudi uspešno končal. Čeprav se je njegov oče preživljal z glasbo, igral je citre, je bilo potrebnega kar nekaj prigovarjanja učiteljev, da je svojega najstarejšega sina pustil v glasbeni svet. Antonín je odpotoval v Prago in se učil teorije, petja in orglanja.
V bližini Osnovne šole Dušana Bordona v Kopru so se nedavno pojavili grafiti, ki so vzbudili veliko nelagodja v javnosti. Neznanci so zidove pomazali z nacističnimi simboli in zapisi proti priseljencem. Policisti so dejanje opredelili kot kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ne vedo še, kdo je bil ali so bili storilci. In prav to je ključno vprašanje, ko skušamo razumeti, kaj je sporočilnost in kaj je namen teh grafitov, meni doktorica sociologije, predstojnica Inštituta za družboslovne študije Znanstveno raziskovalnega središča Koper, Mateja Sedmak. Pred mikrofon jo je povabila Barbara Kampos.
V bližini Osnovne šole Dušana Bordona v Kopru so se nedavno pojavili grafiti, ki so vzbudili veliko nelagodja v javnosti. Neznanci so zidove pomazali z nacističnimi simboli in zapisi proti priseljencem. Policisti so dejanje opredelili kot kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ne vedo še, kdo je bil ali so bili storilci. In prav to je ključno vprašanje, ko skušamo razumeti, kaj je sporočilnost in kaj je namen teh grafitov, meni doktorica sociologije, predstojnica Inštituta za družboslovne študije Znanstveno raziskovalnega središča Koper, Mateja Sedmak. Pred mikrofon jo je povabila Barbara Kampos.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Za parkirno kartico stojijo v vrsti tudi ponoči. Drugi poudarki: - Kakšen bo nov most v Mostu na Soči? - Časa za oddajo vlog na tretji poziv Lokalne akcijske skupine Krasa in Brkinov je do 3. marca. Med potencialnimi prijavitelji pa je dilem in vprašanj veliko, predvsem glede zagotavljanja sredstev. - Na Ptuju že vse nared za že 66-to Kurentovanje.
Za parkirno kartico stojijo v vrsti tudi ponoči. Drugi poudarki: - Kakšen bo nov most v Mostu na Soči? - Časa za oddajo vlog na tretji poziv Lokalne akcijske skupine Krasa in Brkinov je do 3. marca. Med potencialnimi prijavitelji pa je dilem in vprašanj veliko, predvsem glede zagotavljanja sredstev. - Na Ptuju že vse nared za že 66-to Kurentovanje.
Minimalna plača bo tisoč evrov neto, je ob robu seje vlade v Podčetrtku sporočil minister Luka Mesec, potem ko se je tudi koalicija v torek dogovorila, da bo podprla njegov predlog. Upoštevan bo že z januarsko plačo. Potrdili so tudi spremembo uredbe o določitvi zdravstvenih regij, ki določa le šest takšnih regij v državi. Druge teme: - Omilitev ameriške retorike o Grenlandiji in carinah borzne indekse spet pognala v zelene številke. - Minimalna plača po novem tisoč evrov neto, upoštevana bo že z januarsko plačo. - Evropski parlament ni izglasoval nezaupnice Evropski komisiji zaradi podpisa trgovinskega sporazuma z državami Mercosur.
Minimalna plača bo tisoč evrov neto, je ob robu seje vlade v Podčetrtku sporočil minister Luka Mesec, potem ko se je tudi koalicija v torek dogovorila, da bo podprla njegov predlog. Upoštevan bo že z januarsko plačo. Potrdili so tudi spremembo uredbe o določitvi zdravstvenih regij, ki določa le šest takšnih regij v državi. Druge teme: - Omilitev ameriške retorike o Grenlandiji in carinah borzne indekse spet pognala v zelene številke. - Minimalna plača po novem tisoč evrov neto, upoštevana bo že z januarsko plačo. - Evropski parlament ni izglasoval nezaupnice Evropski komisiji zaradi podpisa trgovinskega sporazuma z državami Mercosur.
V novi epizodi serije koncertov Radio Si Main Stage, ki navdušuje že vse od leta 2021, smo tokrat gostili Rudija Bučarja. Preplet novih skladb z aktualnega albuma Kamen, trn in brin ter njegovih 'železnih', zdaj že skoraj ponarodelih pesmi, zrcali njegovo neločljivo vez z istrsko grudo. Setlista je ponudila vsega z občutkom – od energične in čustvene Lačn bluz ali Leta grejo ter Istra ostaja, do introspektivne izpovedi v Otrocih tistega časa. Manjkala ni niti zimzelena Greva naprej ter seveda naslovna skladba novega albuma Kamen, trn in brin. Z iskrenim nastopom ob spremljavi izvrstne zasedbe je Rudi ustvaril emotivno izkušnjo, ki je bila več kot vredna naših ušes.
V novi epizodi serije koncertov Radio Si Main Stage, ki navdušuje že vse od leta 2021, smo tokrat gostili Rudija Bučarja. Preplet novih skladb z aktualnega albuma Kamen, trn in brin ter njegovih 'železnih', zdaj že skoraj ponarodelih pesmi, zrcali njegovo neločljivo vez z istrsko grudo. Setlista je ponudila vsega z občutkom – od energične in čustvene Lačn bluz ali Leta grejo ter Istra ostaja, do introspektivne izpovedi v Otrocih tistega časa. Manjkala ni niti zimzelena Greva naprej ter seveda naslovna skladba novega albuma Kamen, trn in brin. Z iskrenim nastopom ob spremljavi izvrstne zasedbe je Rudi ustvaril emotivno izkušnjo, ki je bila več kot vredna naših ušes.
Koalicijske poslanske skupine so v Državni zbor vložile predlog sprememb zakona o financiranju občin, s katerimi bi določili minimalni obseg sofinanciranja občinskih investicij občin v vrednosti najmanj 60 odstotkov upravičenih stroškov. V oddaji tudi o tem: -Minimalna plača se bo letos zvišala na 1482 evrov bruto oziroma tisoč evrov neto. -Rejci predlagajo naj država krije ali vsaj omeji stroške cepljenja proti bolezni modrikastega jezika. -Dokumentarni film o skupini OHO, ki je s konceptualno umetnostjo prodrla vse do newyorške MoME. -V Gorici gostuje mikro muzej slovenskega centra vesoljskih tehnologij. -Začenja se svetovno prvenstvo v smučarskih poletih.
Koalicijske poslanske skupine so v Državni zbor vložile predlog sprememb zakona o financiranju občin, s katerimi bi določili minimalni obseg sofinanciranja občinskih investicij občin v vrednosti najmanj 60 odstotkov upravičenih stroškov. V oddaji tudi o tem: -Minimalna plača se bo letos zvišala na 1482 evrov bruto oziroma tisoč evrov neto. -Rejci predlagajo naj država krije ali vsaj omeji stroške cepljenja proti bolezni modrikastega jezika. -Dokumentarni film o skupini OHO, ki je s konceptualno umetnostjo prodrla vse do newyorške MoME. -V Gorici gostuje mikro muzej slovenskega centra vesoljskih tehnologij. -Začenja se svetovno prvenstvo v smučarskih poletih.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je v soboto v Paragvaju z zunanjimi ministri Argentine, Brazilije, Urugvaja in Paragvaja podpisal trgovinski dogovor med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Sporazum po 25 letih zahtevnih pogajanj ustvarja eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu s 700 milijoni potrošnikov. Kmetje in okoljevarstveniki sporazumu nasprotujejo. Včeraj je Evropski parlament Sodišče Evropske unije zaprosil za mnenje o tem, ali je trgovinski dogovor v skladu s pogodbami EU. Kakšni izračuni so v ozadju?
Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je v soboto v Paragvaju z zunanjimi ministri Argentine, Brazilije, Urugvaja in Paragvaja podpisal trgovinski dogovor med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Sporazum po 25 letih zahtevnih pogajanj ustvarja eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu s 700 milijoni potrošnikov. Kmetje in okoljevarstveniki sporazumu nasprotujejo. Včeraj je Evropski parlament Sodišče Evropske unije zaprosil za mnenje o tem, ali je trgovinski dogovor v skladu s pogodbami EU. Kakšni izračuni so v ozadju?
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V prihodnjem tednu (27.1.-1.2.) nas Društvo za opazovanje in preučevanje ptic vabi, da skupaj preštejemo ptice okoli naših domov. Kako poteka akciija in zakaj so ti podatki pomembni, je razložil direktor Dopps-a Tilen Basle. Prisluhnite! (Foto: ptice.si)
V prihodnjem tednu (27.1.-1.2.) nas Društvo za opazovanje in preučevanje ptic vabi, da skupaj preštejemo ptice okoli naših domov. Kako poteka akciija in zakaj so ti podatki pomembni, je razložil direktor Dopps-a Tilen Basle. Prisluhnite! (Foto: ptice.si)
V Pragi rojena pianistka judovskega rodu Alice Herz Sommer je med ljudmi, ki so preživeli holokavst, dočakala najvišjo starost. Rodila se je leta 1903 v Pragi v takratni avstro-ogrski monarhiji; nekaj let po drugi svetovni vojni je iz Češkoslovaške emigrirala v Izrael, potem pa se pri triinosemdesetih letih preselila v Anglijo. Knjigo o njenem življenju, z naslovom 110 let modrosti, je na podlagi pogovorov z njo napisala Caroline Stoessinger. Alice Herz Sommer je umrla stara 110 let februarja 2014. Do zadnjega dne je ohranila samostojnost, predvsem pa bistrino uma, humor in kljub bolečim izkušnjam tudi neverjetno navdihujoč pogled na svet in ljudi, ki ga širila okrog sebe. Vabimo vas, da v današnji oddaji Razgledi in razmisleki prisluhnete odlomku iz knjige o življenju Alice Herz Sommer, ki je leta 2014 izšla pri Celjski Mohorjevi družbi v prevodu Miriam Drev. Bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.
V Pragi rojena pianistka judovskega rodu Alice Herz Sommer je med ljudmi, ki so preživeli holokavst, dočakala najvišjo starost. Rodila se je leta 1903 v Pragi v takratni avstro-ogrski monarhiji; nekaj let po drugi svetovni vojni je iz Češkoslovaške emigrirala v Izrael, potem pa se pri triinosemdesetih letih preselila v Anglijo. Knjigo o njenem življenju, z naslovom 110 let modrosti, je na podlagi pogovorov z njo napisala Caroline Stoessinger. Alice Herz Sommer je umrla stara 110 let februarja 2014. Do zadnjega dne je ohranila samostojnost, predvsem pa bistrino uma, humor in kljub bolečim izkušnjam tudi neverjetno navdihujoč pogled na svet in ljudi, ki ga širila okrog sebe. Vabimo vas, da v današnji oddaji Razgledi in razmisleki prisluhnete odlomku iz knjige o življenju Alice Herz Sommer, ki je leta 2014 izšla pri Celjski Mohorjevi družbi v prevodu Miriam Drev. Bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.
Zima je za našo kožo pravi preizkus – mraz, veter in suh zrak v ogrevanih prostorih jo hitro izsušijo in naredijo občutljivo. Zato je zdaj pravi čas, da ji namenimo malo več pozornosti. Kako kožo pozimi pravilno negovati, katere napake najpogosteje delamo in kako ohraniti zdrav, sijoč videz tudi v najhladnejših mesecih, je povedala Žaklin Lazar, diplomirana kozmetičarka, ki na Srednji šoli Izola poučuje kozmetično nego.
Zima je za našo kožo pravi preizkus – mraz, veter in suh zrak v ogrevanih prostorih jo hitro izsušijo in naredijo občutljivo. Zato je zdaj pravi čas, da ji namenimo malo več pozornosti. Kako kožo pozimi pravilno negovati, katere napake najpogosteje delamo in kako ohraniti zdrav, sijoč videz tudi v najhladnejših mesecih, je povedala Žaklin Lazar, diplomirana kozmetičarka, ki na Srednji šoli Izola poučuje kozmetično nego.
Konec tedna so na že 54. novoletnem srečanju Slovencev Videnske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, tradicionalno podelili Gujonovi priznanji. Letos sta si ga prislužili Luisa Battistig za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije ter za delo na literarnem področju in skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije ter Andreina Trusgnach za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek k utrjevanju in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji – Julijski krajini.
Konec tedna so na že 54. novoletnem srečanju Slovencev Videnske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, tradicionalno podelili Gujonovi priznanji. Letos sta si ga prislužili Luisa Battistig za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije ter za delo na literarnem področju in skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije ter Andreina Trusgnach za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek k utrjevanju in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji – Julijski krajini.
Časnik Jutro je 26. januarja 1926 prinesel novico, da je inž. Marij Osana pred dvema dnevoma uspešno opravil prvo uradno radijsko oddajanje na Slovenskem. To je bil pomemben korak na poti do začetka delovanja naše prve radijske postaje, a sta do začetka oddajanja Radia Ljubljana morali miniti še dobri dve leti in pol.
Časnik Jutro je 26. januarja 1926 prinesel novico, da je inž. Marij Osana pred dvema dnevoma uspešno opravil prvo uradno radijsko oddajanje na Slovenskem. To je bil pomemben korak na poti do začetka delovanja naše prve radijske postaje, a sta do začetka oddajanja Radia Ljubljana morali miniti še dobri dve leti in pol.
Danes predstavljamo tretji del trilogije avtorice Sally Gardner GOSPOD TIGER, BETKA IN ZLATI MORSKI KONJIČEK, ki je izšel ta mesec pri založbi Pivec. Pred tem je Zala Stanonik prevedla tudi knjigi Gospod Tiger, Betka in modra luna in Gospod Tiger, Betka in morski zmaj. Skupno jim je tudi to, da so knjige z barvo in vrsto pisave prilagojene otrokom z disleksijo; povedi so kratke in razumljive, poglavja pa v večini obsegajo le nekaj odstavkov … V knjigi spremljamo zadnjo dogodivščino skrivnostnega gospoda Tigra in Betke K. / Slave se z otoka, ki so ga pozabili označiti na zemljevidu sveta, seli pod gladino morja. Med hobotnico velikanko in morskim rilčarjem se je vnel spor, ki bi prav lahko uničil podvodni svet. V središču vsega sta čajnik brez pokrova in morska žrebička z imenom Smešna Salamca. Gospod Tiger in Betka se znajdeta v dirki s časom, v kateri morata poiskati izgubljeni pokrov, zgladiti spor med pošastma in se pravočasno udeležiti kraljeve poroke princese Bini in Sedmerčka Plankarja.
Danes predstavljamo tretji del trilogije avtorice Sally Gardner GOSPOD TIGER, BETKA IN ZLATI MORSKI KONJIČEK, ki je izšel ta mesec pri založbi Pivec. Pred tem je Zala Stanonik prevedla tudi knjigi Gospod Tiger, Betka in modra luna in Gospod Tiger, Betka in morski zmaj. Skupno jim je tudi to, da so knjige z barvo in vrsto pisave prilagojene otrokom z disleksijo; povedi so kratke in razumljive, poglavja pa v večini obsegajo le nekaj odstavkov … V knjigi spremljamo zadnjo dogodivščino skrivnostnega gospoda Tigra in Betke K. / Slave se z otoka, ki so ga pozabili označiti na zemljevidu sveta, seli pod gladino morja. Med hobotnico velikanko in morskim rilčarjem se je vnel spor, ki bi prav lahko uničil podvodni svet. V središču vsega sta čajnik brez pokrova in morska žrebička z imenom Smešna Salamca. Gospod Tiger in Betka se znajdeta v dirki s časom, v kateri morata poiskati izgubljeni pokrov, zgladiti spor med pošastma in se pravočasno udeležiti kraljeve poroke princese Bini in Sedmerčka Plankarja.
Jasen pogled in jasne misli – to je prof. dr. Jože Lipnik iz Irja pri Rogaški Slatini. In morda zdaj vprašanje: kje si predstavljate praznovanje svoje devetdesetletnice? Verjetno bi si večina zaželela druženja s svojimi bližnjimi na dobrem kosilu. Prof. dr. Jože Lipnik je to zastavil nekoliko drugače. Konec lanskega februarja je dopolnil lepih 90 let – praznoval pa nekaj mesecev pozneje kar 4.000 metrov visoko. Švicarski Breithorn je bil cilj njegovega praznovanja, nanj se je povzpel s sinom in vnukom, ki pa je tako praznoval 20 pomladi. O svojih življenjskih korakih in doživetjih je prof. dr. Jože Lipnik pripovedoval Luciji Fatur.
Jasen pogled in jasne misli – to je prof. dr. Jože Lipnik iz Irja pri Rogaški Slatini. In morda zdaj vprašanje: kje si predstavljate praznovanje svoje devetdesetletnice? Verjetno bi si večina zaželela druženja s svojimi bližnjimi na dobrem kosilu. Prof. dr. Jože Lipnik je to zastavil nekoliko drugače. Konec lanskega februarja je dopolnil lepih 90 let – praznoval pa nekaj mesecev pozneje kar 4.000 metrov visoko. Švicarski Breithorn je bil cilj njegovega praznovanja, nanj se je povzpel s sinom in vnukom, ki pa je tako praznoval 20 pomladi. O svojih življenjskih korakih in doživetjih je prof. dr. Jože Lipnik pripovedoval Luciji Fatur.
Sony in TCL sta podpisala sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja, v okviru katerega bo TCL prevzel nadzor nad Sonyjevo divizijo, ki dela televizorje. Potem pa še o podražitvah pomnilnika in telefonov, nakupu neumnih telefonov ter zrcaljenju zaslona telefona na TV.
Sony in TCL sta podpisala sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja, v okviru katerega bo TCL prevzel nadzor nad Sonyjevo divizijo, ki dela televizorje. Potem pa še o podražitvah pomnilnika in telefonov, nakupu neumnih telefonov ter zrcaljenju zaslona telefona na TV.
Z oratorijem Geroncijeve sanje in Enigma variacijami si je angleški skladatelj Edward Elgar počasi ustvaril ime v angleški glasbi svoje dobe. V obdobju nastanka teh del – to je na začetku 20. stoletja – je zakoračil v štirideseta leta in šele tedaj si je lahko obetal, da bodo njegove skladbe začeli pogosteje uvrščati na spored tudi najboljši londonski orkestri.
Z oratorijem Geroncijeve sanje in Enigma variacijami si je angleški skladatelj Edward Elgar počasi ustvaril ime v angleški glasbi svoje dobe. V obdobju nastanka teh del – to je na začetku 20. stoletja – je zakoračil v štirideseta leta in šele tedaj si je lahko obetal, da bodo njegove skladbe začeli pogosteje uvrščati na spored tudi najboljši londonski orkestri.
V občini Poljčane so z novim letom zaprli edino bančno poslovalnico, v sosednji občini Makole, kjer je sploh nimajo, pa bodo v prihodnjih mesecih umaknili edini bankomat. Na Pošti Slovenije pa so presenetili z novico, da bodo s februarjem v številnih poslovalnicah, tudi na širšem mariborskem območju, skrajšali delovni čas. Občine opozarjajo, da so takšne odločitve nesprejemljive, saj bodo – predvsem starejšim – otežile dostopnost storitev, še posebej sporno pa se jim zdi zmanjševanje dostopnosti storitev v odročnejših krajih. Kako na to odgovarjajo na Ministrstvu za finance, v Banki Slovenije in Pošti Slovenije?
V občini Poljčane so z novim letom zaprli edino bančno poslovalnico, v sosednji občini Makole, kjer je sploh nimajo, pa bodo v prihodnjih mesecih umaknili edini bankomat. Na Pošti Slovenije pa so presenetili z novico, da bodo s februarjem v številnih poslovalnicah, tudi na širšem mariborskem območju, skrajšali delovni čas. Občine opozarjajo, da so takšne odločitve nesprejemljive, saj bodo – predvsem starejšim – otežile dostopnost storitev, še posebej sporno pa se jim zdi zmanjševanje dostopnosti storitev v odročnejših krajih. Kako na to odgovarjajo na Ministrstvu za finance, v Banki Slovenije in Pošti Slovenije?
V Sloveniji imamo 229 registriranih ledenih jam in marsičesa o njih sploh še ne vemo. A zelo kmalu utegnemo ostati brez njih, saj led v njih pospešeno izginja. Natanko zato prav v tem trenutku ponujajo svojevrsten in dragocen vpogled tako v bolj oddaljeno podnebno preteklost kot tudi v spremembe, ki se odvijajo danes. Podzemni led nam namreč lahko razkrije marsikatero podrobnost o okolju izpred stoletij, ki so vpisane vanj. Kako shraniti podatke, ki so danes še vpisani v led, in kaj vse nam lahko povejo, je v središču projekta Skrivnostno taljenje, ki ga na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU vodi dr. Jure Tičar, tokratni gost Radiosfere.
V Sloveniji imamo 229 registriranih ledenih jam in marsičesa o njih sploh še ne vemo. A zelo kmalu utegnemo ostati brez njih, saj led v njih pospešeno izginja. Natanko zato prav v tem trenutku ponujajo svojevrsten in dragocen vpogled tako v bolj oddaljeno podnebno preteklost kot tudi v spremembe, ki se odvijajo danes. Podzemni led nam namreč lahko razkrije marsikatero podrobnost o okolju izpred stoletij, ki so vpisane vanj. Kako shraniti podatke, ki so danes še vpisani v led, in kaj vse nam lahko povejo, je v središču projekta Skrivnostno taljenje, ki ga na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU vodi dr. Jure Tičar, tokratni gost Radiosfere.
V evropskem odbojkarskem pokalu je Kanal gostil favorizirani Fenerbahče, ki ga vodi nekdanji slovenski selektor Slobodan Kovač. Za rokometaše je končan prvi del evropskega rokometnega prvenstva. Slovenci so se iz Norveške preselili na Švedsko, kjer se bodo poskusili uvrstiti v izločilne boje.
V evropskem odbojkarskem pokalu je Kanal gostil favorizirani Fenerbahče, ki ga vodi nekdanji slovenski selektor Slobodan Kovač. Za rokometaše je končan prvi del evropskega rokometnega prvenstva. Slovenci so se iz Norveške preselili na Švedsko, kjer se bodo poskusili uvrstiti v izločilne boje.
Vsakdo se je že znašel v situaciji, ko smo želeli izdelek vrniti, vendar smo pri tem naleteli na odprta vprašanja, recimo, ali smo upravičeni do vračila denarja ali moramo morda sprejeti ponujen dobropis, zamenjavo za drug izdelek ali pa sploh nismo upravičeni do ničesar. Petra Lovišček, vodja pravne pisarne Zveze potrošnikov Slovenije, se nam bo pridružila v četrtkovem Svetovalnem servisu in odgovarjala na vprašanja o neskladnosti izdelkov ter možnostih in pravicah, ki jih imamo ob vračilu izdelkov, kupljenih po spletu. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.
Vsakdo se je že znašel v situaciji, ko smo želeli izdelek vrniti, vendar smo pri tem naleteli na odprta vprašanja, recimo, ali smo upravičeni do vračila denarja ali moramo morda sprejeti ponujen dobropis, zamenjavo za drug izdelek ali pa sploh nismo upravičeni do ničesar. Petra Lovišček, vodja pravne pisarne Zveze potrošnikov Slovenije, se nam bo pridružila v četrtkovem Svetovalnem servisu in odgovarjala na vprašanja o neskladnosti izdelkov ter možnostih in pravicah, ki jih imamo ob vračilu izdelkov, kupljenih po spletu. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.
Leto 1828 je pomemben mejnik v zgodovini glasbe, saj je takrat oder zasedla »pionirka« povsem nove operne zvrsti, tako imenovana vélika opera. Tovrstna dela imajo štiri ali pet dejanj, ki slikajo romantično ljubezen in strast na ozadju zgodovinskih dogodkov, sestavna elementa operne fabule sta mimika in gestikulacija, obsežen orkester in množični zbori pa so generatorji popularnih melodij.
Leto 1828 je pomemben mejnik v zgodovini glasbe, saj je takrat oder zasedla »pionirka« povsem nove operne zvrsti, tako imenovana vélika opera. Tovrstna dela imajo štiri ali pet dejanj, ki slikajo romantično ljubezen in strast na ozadju zgodovinskih dogodkov, sestavna elementa operne fabule sta mimika in gestikulacija, obsežen orkester in množični zbori pa so generatorji popularnih melodij.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Trump umaknil grožnjo z dodatnimi carinami - Mariborski mestni svet danes o poslovnem načrtu holdinga - Na letalnici v Oberstdorfu danes začetek svetovnega prvenstva v smučarskih poletih
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Trump umaknil grožnjo z dodatnimi carinami - Mariborski mestni svet danes o poslovnem načrtu holdinga - Na letalnici v Oberstdorfu danes začetek svetovnega prvenstva v smučarskih poletih
Petra Peršolja je pianistka, ki je doktorirala na Univerzi Kalifornije v Santa Barbari, danes pa s hčerko in možem, doktorjem fizike, živi in dela v San Diegu. Ko so ji ponudili delo v akademski in klasični koncertni sferi, je spoznala, da je dolg in naporen urnik nezdružljiv z življenjem mlade mame. Če bi se odločila za nastope klasične glasbe, bi bila na poti približno 38 tednov na leto, igrala pa bi zgolj dva programa letno. Mož Fernando jo je spodbujal, naj poskusi z nastopi v zabavni industriji. Poskusila je. Danes nastopa tudi večkrat tedensko, pravi, da razkošnih dogodkov, prireditev in porok v Kaliforniji nikoli ne zmanjka. Doma so trojezični, prvi jezik gospodinjstva pa je španščina!
Petra Peršolja je pianistka, ki je doktorirala na Univerzi Kalifornije v Santa Barbari, danes pa s hčerko in možem, doktorjem fizike, živi in dela v San Diegu. Ko so ji ponudili delo v akademski in klasični koncertni sferi, je spoznala, da je dolg in naporen urnik nezdružljiv z življenjem mlade mame. Če bi se odločila za nastope klasične glasbe, bi bila na poti približno 38 tednov na leto, igrala pa bi zgolj dva programa letno. Mož Fernando jo je spodbujal, naj poskusi z nastopi v zabavni industriji. Poskusila je. Danes nastopa tudi večkrat tedensko, pravi, da razkošnih dogodkov, prireditev in porok v Kaliforniji nikoli ne zmanjka. Doma so trojezični, prvi jezik gospodinjstva pa je španščina!
Je Evropa dokončno spoznala, da dozdajšnja politika do Trumpa vodi v slepo ulico in da bo treba zravnati hrbtenico? Ameriško izsiljevanje s carinami zaradi Grenlandije je bilo, kot kaže, kaplja čez rob - in Trump jih je sinoči nenadoma umaknil z mize. A kot pravi Ursula von der Leyen je jasno, da je premik v mednarodnem redu trajen, francoski predsednik Macron pa ocenjuje, da je Evropa preveč naivna - in da se moramo zaščititi. O tem, ali se je v Evropi zgodil strateški premik in kako naj se postavimo, smo se za oddajo Ob osmih pogovarjali s politologom Markom Lovcem.
Je Evropa dokončno spoznala, da dozdajšnja politika do Trumpa vodi v slepo ulico in da bo treba zravnati hrbtenico? Ameriško izsiljevanje s carinami zaradi Grenlandije je bilo, kot kaže, kaplja čez rob - in Trump jih je sinoči nenadoma umaknil z mize. A kot pravi Ursula von der Leyen je jasno, da je premik v mednarodnem redu trajen, francoski predsednik Macron pa ocenjuje, da je Evropa preveč naivna - in da se moramo zaščititi. O tem, ali se je v Evropi zgodil strateški premik in kako naj se postavimo, smo se za oddajo Ob osmih pogovarjali s politologom Markom Lovcem.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Osip Mandelšam, ruski pesnik judovskega rodu, je začel objavljati v letih pred začetkom prve svetovne vojne. V rusko poezijo je vnašal duha svetovne kulture in poudarjal moralno moč posameznika. Toda družbene okoliščine so bile močnejše od prepričanja, umrl je v stalinističnem gulagu na skrajnem vzhodu Sibirije. Prevajalec Drago Bajt, igralec Pavle Ravnohrib. Posneto decembra 2002.
Osip Mandelšam, ruski pesnik judovskega rodu, je začel objavljati v letih pred začetkom prve svetovne vojne. V rusko poezijo je vnašal duha svetovne kulture in poudarjal moralno moč posameznika. Toda družbene okoliščine so bile močnejše od prepričanja, umrl je v stalinističnem gulagu na skrajnem vzhodu Sibirije. Prevajalec Drago Bajt, igralec Pavle Ravnohrib. Posneto decembra 2002.