Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Dvorani Duše Počkaj se je na zadnji januarski večer s prvim dogodkom začel cikel Zvokotok. Zavod Sploh, ki neguje predvsem improvizacijo v glasbi in večmedijske projekte, se v ciklu Zvokotok zadnje desetletje posveča novemu osvetljevanju sodobnih kompozicij. Raziskavo kompozicijskih postopkov, pogosto v povezavi z glasbeno tehnologijo, umešča v nove prostorske in koncertne forme ter s tem povezuje različne, tradicionalne in alternativne prostore. Po več letih gostujočih umetniških vodij letošnjo sezono Zvokotok ponovno prevzema umetniški vodja zavoda Sploh Tomaž Grom, ki bo na različne načine izvedbe del odmaknil od tradicionalnega branja ter jih usmeril v odzivanje, reflektiranje zapisanih del. Projekt, predstava, performans ali koncert Mehka črta je razširitev skladbe Kamni iz znamenite Zbirke proze, Prose Collection eksperimentalnega skladatelja Christiana Wolffa, ustvarjene za neglasbenike. Tomaž Grom je Wolffovo spodbudo skozi leta večkrat sprejel in denimo z večjim kamnom igral na strune ležečega bendža, pri čemer je teža kamna skozi počasne premike ustvarjala hkrati posebno napetost, vtis latentne nevarnosti težkega kamna in hkrati minimalističnega detajla zvokov s strun. Sobotni dogodek Mehka črta je takšno akcijo z drugimi načini razširil na skupinsko dejavnost, ki jo je pod Gromovim vodstvom izvedla zasedba glasbenikov Vida Drašlerja, Lole Mlačnik, Sama Kutina, Eduarda Raona in plesalca Loupa Abramovicija. Poleg Wolffove besedilne partiture pa ima kamenje v glasbi še druge kontekste. Kot zvočila ga je uporabilo še več skladateljev, kamnite objekte srečamo v zvočnih instalacijah nemških umetnikov Bernharda Leitnerja in Rolfa Juliusa, ter kar v vrsti del slovenskih skladateljev – Peter Šavli je elektroakustično Erozijo s posnetki iz kamnolomov napolnil z neprijetno podobo sveta v razpadu, skupina JataC se je temeljito posvečala kamninam v delu Kronolit z vidika časovnosti kamna kot snovi, na kateri bivamo in ki kroži v osončju. Ob tem je še več skladateljev in izdelovalcev kamnitih glasbil sledilo kitajski tradiciji litofonov, zvenečih tankih kamnitih kosov. Referenc je polno tudi zunaj glasbe, stika zvoka – v nekem drugačnem smislu – in kamna pa se denimo poglobljeno loti filozof Mladen Dolar v eseju Kamen in glas, kjer je sicer v središču literatura. Tu naj omenim samo Dolarjevo analizo Beckettovega romana Molloy in nenavadnega razmerja med dvema pojmoma, kamnov, ki jih naslovni ne-junak prenaša v žepih, jih previdno vtika v usta in sesa ter Beckettovega odnosa do glasu kot nečesa odluščenega od notranjosti, osebnosti, identitete. Mehka črta celo vsebuje prizor govora Loupa Abramovicija, ki ga v natančno sinhroniziranih gestah zvočno prekriva posnet šum kamenja. Razgradnja stroge opozicije med nemim, pasivno obstojim, vztrajnim kamnom in minljivim, nematerialnim, a pregovorno izraznim glasom, kot jo ob literaturi in filozofiji izpostavi Dolar, pa lahko osvetli tudi nekatere glasbene pristope Zvokotoka. Cikel sicer tematizira komponirano glasbo – torej zapisano, fiksirano v oprijemljivo sled – a pogosto v stiku z improvizacijo ali drugimi načini nepripravljenega, dogovorjenega, ne pa nujno pisno overjenega načrtovanja glasbe, zvoka in giba. Torej so lahko vprašanja Mehke črte naslednja. Kako zložiti delo, ki bi nekaj storilo, premaknilo, podalo, a z materialom, kot je kamen, ki sam po sebi ne dela nič, je negiben in ne sporoča ničesar? Je sploh mogoče najti tisto, kar romantizirana predstava umetnika imenuje »lasten glas«, a s kamenjem, torej domnevno popolnim nasprotjem glasu, z anonimnim, vsakdanjim šumom, brez glasbila, na katerem so se glasbeniki skozi leta mojstrjena prebili do svojega izraza? In kako uresničiti individualno idejo s še petimi zelo različnimi posamezniki, ki niso le izvrševalci navodil? Kaj se je torej dogajalo v Mehki črti? Vstop v Dvorano Duše Počkaj je šest nastopajočih pospremilo z repetitivnim udarjanjem prodnikom, sledili pa so stebri dela – ki je bilo vnaprej natančno koordinirano, dogovorjeno, izvežbano. Abramovici je sprožal dolgo nihanje nevarno težkega kamna in obredno potiskal veliko klado po s kamni ustvarjeni prečni poti na polovici odra, Eduardo Raon, sicer harfist, je med drugim deloval s polaganjem kamnov na vibrirajoče površine, multiinstrumentalist Samo Kutin je lokoval na litofona zvočila in na opne spuščal tok peska, Lola Mlačnik in Vid Drašler sta bila kot tolkalca še najbliže svojemu lastnemu instrumentariju, Tomaž Grom pa je izza mešalne mize nadziral ozvočenje, predvajanje zvočnih zapisov ter med drugim s hidrofonom, vodnim mikrofonom lovil zvočnosti posebnih kamnov, ki – in tu spet ne moremo ne pomisliti na Molloyevo sesanje kamnov – prav obratno sami zaradi svoje sestave sesajo, vsrkavajo, pijejo vodo. Če je rob, površina kamna lahko tako propustna, če je črta med trdno in tekočo snovjo lahko tako mehka, tudi vnaprej postavljene pregrade v glasbi niso neprehodne. Raznolikost, kontrasti, zvočna in gledališka pestrost materiala je v 50-minutnem kosu skrbela za zanimivost dogajanja, a v tem se je dalo slišati Gromovo prepoznavno skladateljsko ravnanje, odrezavo, odločno, a z občutljivostjo izkušenega glasbenika, improvizatorja ozaveščeno izmenjavo odsekov, gradnje in popuščanj, repeticij in prekinitev, vrtenja prodnikov in padcev kamnov, stalnega šuma padajoče mivke in njenega prestrezanja. Skratka, v ozadju kamninske spektakelske aktivnosti šestih akterjev, v prečenju razpok med kompozicijo in spontanim odzivanjem, glasbo, prostorom in gibom smo lahko uživali tako v plastenju kontekstov, kot tudi v čisti muzikalnosti.
V Dvorani Duše Počkaj se je na zadnji januarski večer s prvim dogodkom začel cikel Zvokotok. Zavod Sploh, ki neguje predvsem improvizacijo v glasbi in večmedijske projekte, se v ciklu Zvokotok zadnje desetletje posveča novemu osvetljevanju sodobnih kompozicij. Raziskavo kompozicijskih postopkov, pogosto v povezavi z glasbeno tehnologijo, umešča v nove prostorske in koncertne forme ter s tem povezuje različne, tradicionalne in alternativne prostore. Po več letih gostujočih umetniških vodij letošnjo sezono Zvokotok ponovno prevzema umetniški vodja zavoda Sploh Tomaž Grom, ki bo na različne načine izvedbe del odmaknil od tradicionalnega branja ter jih usmeril v odzivanje, reflektiranje zapisanih del. Projekt, predstava, performans ali koncert Mehka črta je razširitev skladbe Kamni iz znamenite Zbirke proze, Prose Collection eksperimentalnega skladatelja Christiana Wolffa, ustvarjene za neglasbenike. Tomaž Grom je Wolffovo spodbudo skozi leta večkrat sprejel in denimo z večjim kamnom igral na strune ležečega bendža, pri čemer je teža kamna skozi počasne premike ustvarjala hkrati posebno napetost, vtis latentne nevarnosti težkega kamna in hkrati minimalističnega detajla zvokov s strun. Sobotni dogodek Mehka črta je takšno akcijo z drugimi načini razširil na skupinsko dejavnost, ki jo je pod Gromovim vodstvom izvedla zasedba glasbenikov Vida Drašlerja, Lole Mlačnik, Sama Kutina, Eduarda Raona in plesalca Loupa Abramovicija. Poleg Wolffove besedilne partiture pa ima kamenje v glasbi še druge kontekste. Kot zvočila ga je uporabilo še več skladateljev, kamnite objekte srečamo v zvočnih instalacijah nemških umetnikov Bernharda Leitnerja in Rolfa Juliusa, ter kar v vrsti del slovenskih skladateljev – Peter Šavli je elektroakustično Erozijo s posnetki iz kamnolomov napolnil z neprijetno podobo sveta v razpadu, skupina JataC se je temeljito posvečala kamninam v delu Kronolit z vidika časovnosti kamna kot snovi, na kateri bivamo in ki kroži v osončju. Ob tem je še več skladateljev in izdelovalcev kamnitih glasbil sledilo kitajski tradiciji litofonov, zvenečih tankih kamnitih kosov. Referenc je polno tudi zunaj glasbe, stika zvoka – v nekem drugačnem smislu – in kamna pa se denimo poglobljeno loti filozof Mladen Dolar v eseju Kamen in glas, kjer je sicer v središču literatura. Tu naj omenim samo Dolarjevo analizo Beckettovega romana Molloy in nenavadnega razmerja med dvema pojmoma, kamnov, ki jih naslovni ne-junak prenaša v žepih, jih previdno vtika v usta in sesa ter Beckettovega odnosa do glasu kot nečesa odluščenega od notranjosti, osebnosti, identitete. Mehka črta celo vsebuje prizor govora Loupa Abramovicija, ki ga v natančno sinhroniziranih gestah zvočno prekriva posnet šum kamenja. Razgradnja stroge opozicije med nemim, pasivno obstojim, vztrajnim kamnom in minljivim, nematerialnim, a pregovorno izraznim glasom, kot jo ob literaturi in filozofiji izpostavi Dolar, pa lahko osvetli tudi nekatere glasbene pristope Zvokotoka. Cikel sicer tematizira komponirano glasbo – torej zapisano, fiksirano v oprijemljivo sled – a pogosto v stiku z improvizacijo ali drugimi načini nepripravljenega, dogovorjenega, ne pa nujno pisno overjenega načrtovanja glasbe, zvoka in giba. Torej so lahko vprašanja Mehke črte naslednja. Kako zložiti delo, ki bi nekaj storilo, premaknilo, podalo, a z materialom, kot je kamen, ki sam po sebi ne dela nič, je negiben in ne sporoča ničesar? Je sploh mogoče najti tisto, kar romantizirana predstava umetnika imenuje »lasten glas«, a s kamenjem, torej domnevno popolnim nasprotjem glasu, z anonimnim, vsakdanjim šumom, brez glasbila, na katerem so se glasbeniki skozi leta mojstrjena prebili do svojega izraza? In kako uresničiti individualno idejo s še petimi zelo različnimi posamezniki, ki niso le izvrševalci navodil? Kaj se je torej dogajalo v Mehki črti? Vstop v Dvorano Duše Počkaj je šest nastopajočih pospremilo z repetitivnim udarjanjem prodnikom, sledili pa so stebri dela – ki je bilo vnaprej natančno koordinirano, dogovorjeno, izvežbano. Abramovici je sprožal dolgo nihanje nevarno težkega kamna in obredno potiskal veliko klado po s kamni ustvarjeni prečni poti na polovici odra, Eduardo Raon, sicer harfist, je med drugim deloval s polaganjem kamnov na vibrirajoče površine, multiinstrumentalist Samo Kutin je lokoval na litofona zvočila in na opne spuščal tok peska, Lola Mlačnik in Vid Drašler sta bila kot tolkalca še najbliže svojemu lastnemu instrumentariju, Tomaž Grom pa je izza mešalne mize nadziral ozvočenje, predvajanje zvočnih zapisov ter med drugim s hidrofonom, vodnim mikrofonom lovil zvočnosti posebnih kamnov, ki – in tu spet ne moremo ne pomisliti na Molloyevo sesanje kamnov – prav obratno sami zaradi svoje sestave sesajo, vsrkavajo, pijejo vodo. Če je rob, površina kamna lahko tako propustna, če je črta med trdno in tekočo snovjo lahko tako mehka, tudi vnaprej postavljene pregrade v glasbi niso neprehodne. Raznolikost, kontrasti, zvočna in gledališka pestrost materiala je v 50-minutnem kosu skrbela za zanimivost dogajanja, a v tem se je dalo slišati Gromovo prepoznavno skladateljsko ravnanje, odrezavo, odločno, a z občutljivostjo izkušenega glasbenika, improvizatorja ozaveščeno izmenjavo odsekov, gradnje in popuščanj, repeticij in prekinitev, vrtenja prodnikov in padcev kamnov, stalnega šuma padajoče mivke in njenega prestrezanja. Skratka, v ozadju kamninske spektakelske aktivnosti šestih akterjev, v prečenju razpok med kompozicijo in spontanim odzivanjem, glasbo, prostorom in gibom smo lahko uživali tako v plastenju kontekstov, kot tudi v čisti muzikalnosti.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pesnica in pisateljica Sonja Koranter tudi s svojim novim pesemskim ciklom Potomci prvega dežja nadaljuje svojo prepoznavno ustvarjalno pot: ustvarja verjetno mitološki svet, nekoliko skrivnosten in temačen, ki pa ga blaži z zvočnostjo svoje poezije in koncem cikla. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2026.
Pesnica in pisateljica Sonja Koranter tudi s svojim novim pesemskim ciklom Potomci prvega dežja nadaljuje svojo prepoznavno ustvarjalno pot: ustvarja verjetno mitološki svet, nekoliko skrivnosten in temačen, ki pa ga blaži z zvočnostjo svoje poezije in koncem cikla. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2026.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Poslanke in poslanci so na zadnji redni seji v tem mandatu potrdili vse predlagane kandidate za ustavne sodnike, guvernerja Banke Slovenija in varuhinjo človekovih pravic. Zanjo je bila potrebna dvotretinjska podpora; prejela jo je Simona Drenik Bavdek. Vlogo ombudsmana je označila kot most med državo in civilno družbo. Novi guverner Banke Slovenije je postal zdajšnji namestnik guvernerja Primož Dolenc, novi ustavni sodniki pa so postali Tamara Kek, Marko Starman in Barbara Kresal.
Poslanke in poslanci so na zadnji redni seji v tem mandatu potrdili vse predlagane kandidate za ustavne sodnike, guvernerja Banke Slovenija in varuhinjo človekovih pravic. Zanjo je bila potrebna dvotretinjska podpora; prejela jo je Simona Drenik Bavdek. Vlogo ombudsmana je označila kot most med državo in civilno družbo. Novi guverner Banke Slovenije je postal zdajšnji namestnik guvernerja Primož Dolenc, novi ustavni sodniki pa so postali Tamara Kek, Marko Starman in Barbara Kresal.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Novinar se znajde v dilemi, ali naj se konformno podredi mnenju večine ali pa ostane zvest samemu sebi. Odloči se za drugo pot, na kateri pa naleti na veliko nevšečnosti, ki bistveno določajo njegovo nadaljnjo življenjsko usodo. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Novinar – Ivo Ban Oče – Vladimir Skrbinšek Žena – Marijana Brecelj Sin – Evelin Pristavec Šef – Boris Juh Prvi zasliševalec – Marko Okorn Drugi zasliševalec – Boris Kralj Uredništvo igranega programa. Posneto marca 1984 v studiih Radiotelevizije Ljubljana.
Novinar se znajde v dilemi, ali naj se konformno podredi mnenju večine ali pa ostane zvest samemu sebi. Odloči se za drugo pot, na kateri pa naleti na veliko nevšečnosti, ki bistveno določajo njegovo nadaljnjo življenjsko usodo. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Novinar – Ivo Ban Oče – Vladimir Skrbinšek Žena – Marijana Brecelj Sin – Evelin Pristavec Šef – Boris Juh Prvi zasliševalec – Marko Okorn Drugi zasliševalec – Boris Kralj Uredništvo igranega programa. Posneto marca 1984 v studiih Radiotelevizije Ljubljana.
Monika Kompaníková, ena najbolj prevajanih sodobnih slovaških pisateljic, je avtorica ponavljajočih se tem. V njeni prozi tako najpogosteje srečamo nepopolno družino, ranljive odraščajoče deklice in matere, ki se izmikajo starševstvu. Njeno poetiko predstavlja dr. Špela Sevšek Šramel. Avtorica scenarija: Špela Sevšek Šramel; avtorica literarnega dela: Monika Kompaníková; avtorja prevoda: Andrej Peric, Špela Sevšek Šramel; režiserka: Ana Krauthaker; bralca: Ana Bohte, Igor Velše; igralki: Barbara Medvešček, Anja Novak Anjuta; glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2017.
Monika Kompaníková, ena najbolj prevajanih sodobnih slovaških pisateljic, je avtorica ponavljajočih se tem. V njeni prozi tako najpogosteje srečamo nepopolno družino, ranljive odraščajoče deklice in matere, ki se izmikajo starševstvu. Njeno poetiko predstavlja dr. Špela Sevšek Šramel. Avtorica scenarija: Špela Sevšek Šramel; avtorica literarnega dela: Monika Kompaníková; avtorja prevoda: Andrej Peric, Špela Sevšek Šramel; režiserka: Ana Krauthaker; bralca: Ana Bohte, Igor Velše; igralki: Barbara Medvešček, Anja Novak Anjuta; glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2017.
Oddaja bo odzvanjala v atmosferah minulega koncertnega dogajanja ter prihajajočih dogodkov.
Oddaja bo odzvanjala v atmosferah minulega koncertnega dogajanja ter prihajajočih dogodkov.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V soboto, 15. novembra, se je v Kulturno poslovnem centru Majšperk odvila državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev - odsev. Predstavilo se je deset najboljših ljubiteljskih zasedb poustvarjalcev glasbenega izročila, ki so bili izbrani na regijskih srečanjih. V drugem delu prireditve bomo prisluhnili: Kapelskim pubom iz Kulturnega društva Kapele, Maroltovkam iz Akademske folklorne skupine France Marolt, Vaškim pobom z Nušo in Zalo iz Kulturno prosvetnega društva Kovač Lija, Vuhred, Beročki iz Zavoda Herbija Prlekija in Maroltovskim godcem iz Akademske folklorne skupine France Marolt. Prireditev Napev-odsev, v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in njegove območne izpostave Ptuj, je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Luka Krof in Matej Jevnišek. Prireditev je povezovala Natalija Šarman Ferlež.
V soboto, 15. novembra, se je v Kulturno poslovnem centru Majšperk odvila državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev - odsev. Predstavilo se je deset najboljših ljubiteljskih zasedb poustvarjalcev glasbenega izročila, ki so bili izbrani na regijskih srečanjih. V drugem delu prireditve bomo prisluhnili: Kapelskim pubom iz Kulturnega društva Kapele, Maroltovkam iz Akademske folklorne skupine France Marolt, Vaškim pobom z Nušo in Zalo iz Kulturno prosvetnega društva Kovač Lija, Vuhred, Beročki iz Zavoda Herbija Prlekija in Maroltovskim godcem iz Akademske folklorne skupine France Marolt. Prireditev Napev-odsev, v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in njegove območne izpostave Ptuj, je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Luka Krof in Matej Jevnišek. Prireditev je povezovala Natalija Šarman Ferlež.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
V prejšnji oddaji smo slišali prvo dejanje muzikala Kamelot in zdaj je čas, da se predamo še drugemu. V Kamelotu je napeto, potem ko je Artur okoli sebe zbral viteze okrogle mize, je v svojo in ženino bližino spustil tudi Lancelota, ki je nesmrtno zaljubljen v kraljico, a kraljica, ki do Lancelota ni hladnokrvna, ostaja zvesta kralju. V drugo dejanje nas vpelje prihod Mordereda, Arturjevega nezakonskega sina, ki želi onečastiti očeta in prevzeti krono. Za pomoč se zanaša na svojo teto, ki je čarodejka in namerava neke noči v gozdu v past ujeti Arturja. Medtem ko Arturja ni, Lancelot obišče kraljico v njenih sobanah. Kraljica se zlomi in mu pove, kako zelo ga ljubi. V sobo vdre Mordred in še nekaj vitezev okrogle mize, obtoži Lancelota izdaje in ga odpelje v zapor. Lancelotu uspe pobegniti iz zapora, kraljico pa obsodijo na sežig na grmadi. Seveda jo Lancelot reši in odpelje s seboj v Francijo.
V prejšnji oddaji smo slišali prvo dejanje muzikala Kamelot in zdaj je čas, da se predamo še drugemu. V Kamelotu je napeto, potem ko je Artur okoli sebe zbral viteze okrogle mize, je v svojo in ženino bližino spustil tudi Lancelota, ki je nesmrtno zaljubljen v kraljico, a kraljica, ki do Lancelota ni hladnokrvna, ostaja zvesta kralju. V drugo dejanje nas vpelje prihod Mordereda, Arturjevega nezakonskega sina, ki želi onečastiti očeta in prevzeti krono. Za pomoč se zanaša na svojo teto, ki je čarodejka in namerava neke noči v gozdu v past ujeti Arturja. Medtem ko Arturja ni, Lancelot obišče kraljico v njenih sobanah. Kraljica se zlomi in mu pove, kako zelo ga ljubi. V sobo vdre Mordred in še nekaj vitezev okrogle mize, obtoži Lancelota izdaje in ga odpelje v zapor. Lancelotu uspe pobegniti iz zapora, kraljico pa obsodijo na sežig na grmadi. Seveda jo Lancelot reši in odpelje s seboj v Francijo.
Pravljica pravzaprav ni živela čisto tako, kot se za pravljico spodobi, ampak samo napol, ker je ni še nihče povedal … Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Nataša Konc Lorenzutti. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Pravljica pravzaprav ni živela čisto tako, kot se za pravljico spodobi, ampak samo napol, ker je ni še nihče povedal … Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Nataša Konc Lorenzutti. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Urša Križnar je edina slovenska skakalka z naslovom olimpijske prvakinje. Na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2022 se je veselila dveh zlatih odličij. Bila je tudi članica zlate mešane ekipe. Danes uživa v materinski vlogi. Olimpijske igre leta 2026 si bo ogledala od doma. Kot pravi sama, si ne zna predstavljati, s kakšnim pritiskom se pred vrhuncem štiriletnega obdobja spopada najboljša skakalka zadnjih let, Nika Prevc. Z voditeljema podkasta, Luko Dolarjem in Cenetom Prevcem, se spominja svojih skakalnih dni. Razkrije, da morda še ni naredila zadnjega skoka v življenju. Trenutno se vidi v trenerski vlogi, v kateri se je pred materinstvom že uspešno preizkusila. Beseda ne teče le o ženskih skokih in slovenskem podmladku, temveč tudi o tem, kdaj je spoznala, da bo Domen Prevc zavladal skakalnemu svetu. Razkrije tudi zanimivost, da ga je v preteklosti na srednjih skakalnicah preskakovala z nižjih zaletišč.
Urša Križnar je edina slovenska skakalka z naslovom olimpijske prvakinje. Na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2022 se je veselila dveh zlatih odličij. Bila je tudi članica zlate mešane ekipe. Danes uživa v materinski vlogi. Olimpijske igre leta 2026 si bo ogledala od doma. Kot pravi sama, si ne zna predstavljati, s kakšnim pritiskom se pred vrhuncem štiriletnega obdobja spopada najboljša skakalka zadnjih let, Nika Prevc. Z voditeljema podkasta, Luko Dolarjem in Cenetom Prevcem, se spominja svojih skakalnih dni. Razkrije, da morda še ni naredila zadnjega skoka v življenju. Trenutno se vidi v trenerski vlogi, v kateri se je pred materinstvom že uspešno preizkusila. Beseda ne teče le o ženskih skokih in slovenskem podmladku, temveč tudi o tem, kdaj je spoznala, da bo Domen Prevc zavladal skakalnemu svetu. Razkrije tudi zanimivost, da ga je v preteklosti na srednjih skakalnicah preskakovala z nižjih zaletišč.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Državni zbor je na zadnji redni seji v tem mandatu razrešil še zadnja pomembna kadrovska vprašanja. Po dolgotrajnih usklajevanjih pri predsednici republike Nataši Pirc Musar so poslanke in poslanci danes dovolj glasov namenili vsem petim kandidatom, ki jih je predlagala. Za varuhinjo človekovih pravic so z 62-imi glasovi potrdili Simono Drenik Bavdek, po 55 pa so jih dobili novi guverner Banke Slovenije Primož Dolenc ter novi ustavni sodniki Tamara Kek, Barbara Kresal in Marko Starman. V oddaji tudi: - Protikorupcijska komisija zavrača premierjeve navedbe o končanju postopka v zadevi Karigador. - Vrhniški Kemis prešel pod lastništvo krškega Kostaka. - Italija napoveduje zaostrovanje ukrepov na shodih še pred odprtjem iger Milano - Cortina.
Državni zbor je na zadnji redni seji v tem mandatu razrešil še zadnja pomembna kadrovska vprašanja. Po dolgotrajnih usklajevanjih pri predsednici republike Nataši Pirc Musar so poslanke in poslanci danes dovolj glasov namenili vsem petim kandidatom, ki jih je predlagala. Za varuhinjo človekovih pravic so z 62-imi glasovi potrdili Simono Drenik Bavdek, po 55 pa so jih dobili novi guverner Banke Slovenije Primož Dolenc ter novi ustavni sodniki Tamara Kek, Barbara Kresal in Marko Starman. V oddaji tudi: - Protikorupcijska komisija zavrača premierjeve navedbe o končanju postopka v zadevi Karigador. - Vrhniški Kemis prešel pod lastništvo krškega Kostaka. - Italija napoveduje zaostrovanje ukrepov na shodih še pred odprtjem iger Milano - Cortina.
»Kdaj, če ne zdaj? Kje, če ne tu? Kdo, če ne ti? sporoča moja glasba tistemu, ki jo posluša.« – Tako piše skladatelj Salvatore Sciarrino ob pomoči talmudskega izročila. In nadaljuje: »Umetnik v zahodni kulturi uporablja svoj umetniški jezik za podajanje svojih občutij, jaz pa ne pravim: »To je moj zvok.« Temveč: »Ta zvok se mi zdi zanimiv. Kaj pa ti meniš?« »Moji zvoki so signali, signali medčloveške komunikacije, nanašajo se na okolje, na človekovo delo, na dan in še bolj na noč – še posebno pa na resničnost.« Pojejo Novi vokalni solisti iz Stuttgarta.
»Kdaj, če ne zdaj? Kje, če ne tu? Kdo, če ne ti? sporoča moja glasba tistemu, ki jo posluša.« – Tako piše skladatelj Salvatore Sciarrino ob pomoči talmudskega izročila. In nadaljuje: »Umetnik v zahodni kulturi uporablja svoj umetniški jezik za podajanje svojih občutij, jaz pa ne pravim: »To je moj zvok.« Temveč: »Ta zvok se mi zdi zanimiv. Kaj pa ti meniš?« »Moji zvoki so signali, signali medčloveške komunikacije, nanašajo se na okolje, na človekovo delo, na dan in še bolj na noč – še posebno pa na resničnost.« Pojejo Novi vokalni solisti iz Stuttgarta.
V popoldanski športni oddaji boste lahko prisluhnili koščku skakalnega podkasta 254,5 ter odštevanju do začetka zimskih olimpijskih iger. Pregledali bomo aktualno dogajanje, pripravili zanimive zgodbe in se ogreli za vrhunec olimpijske sezone.
V popoldanski športni oddaji boste lahko prisluhnili koščku skakalnega podkasta 254,5 ter odštevanju do začetka zimskih olimpijskih iger. Pregledali bomo aktualno dogajanje, pripravili zanimive zgodbe in se ogreli za vrhunec olimpijske sezone.
V tednu, ki se bo sklenil s kulturnim praznikom, se bomo posvetili letošnjim Prešernovim lavreatom. V oddaji Pol ure kulture predstavljamo nagrajence Prešernovega sklada za ustvarjalne dosežke zadnjih treh let – danes sta na vrsti Gregor Božič in Jasmina Cibic. Obiskali smo Muzej sodobne umetnosti v Vidmu, kjer je na ogled razstava 'Impresionizem in modernizem'. Glasbeno ogrlico po izboru Simone Moličnik bodo nizale popularne pesmi, ki so jih navdihnili verzi Franceta Prešerna.
V tednu, ki se bo sklenil s kulturnim praznikom, se bomo posvetili letošnjim Prešernovim lavreatom. V oddaji Pol ure kulture predstavljamo nagrajence Prešernovega sklada za ustvarjalne dosežke zadnjih treh let – danes sta na vrsti Gregor Božič in Jasmina Cibic. Obiskali smo Muzej sodobne umetnosti v Vidmu, kjer je na ogled razstava 'Impresionizem in modernizem'. Glasbeno ogrlico po izboru Simone Moličnik bodo nizale popularne pesmi, ki so jih navdihnili verzi Franceta Prešerna.
Garažna hiša ni varna za uporabo, piše na velikih tablah ob vhodu v garažno hišo ob Klinetovi ulici v Mariboru, zato so na mariborski občini prek podjetja Mestne nepremičnine bližnje stanovalce pozvali, da do jutri iz garaže odstranijo svoje avtomobile. Jutri naj bi pred edini vhod v garažo namestili betonska korita, s katerimi bodo onemogočili dostop vozil v objekt. In kakšen je odziv tamkajšnjih prebivalcev? Presenečeni in ogorčeni stanovalci ne vedo, kje naj parkirajo svoje avtomobile, saj je območje gosto poseljeno in dodatnega prostora, razen na zelenicah, ni.
Garažna hiša ni varna za uporabo, piše na velikih tablah ob vhodu v garažno hišo ob Klinetovi ulici v Mariboru, zato so na mariborski občini prek podjetja Mestne nepremičnine bližnje stanovalce pozvali, da do jutri iz garaže odstranijo svoje avtomobile. Jutri naj bi pred edini vhod v garažo namestili betonska korita, s katerimi bodo onemogočili dostop vozil v objekt. In kakšen je odziv tamkajšnjih prebivalcev? Presenečeni in ogorčeni stanovalci ne vedo, kje naj parkirajo svoje avtomobile, saj je območje gosto poseljeno in dodatnega prostora, razen na zelenicah, ni.
Manj kot dva meseca pred parlamentarnimi volitvami je povsem razklana politika vnovič poskrbela za vtis, da živimo v vzporednih svetovih. Vladna koalicija nam slika podobo reformirane, uspešne in delujoče države, opozicija pa sliko Slovenije, v kateri sistemi ne delujejo, ki je brez strategije in v kateri živimo vse slabše. Vmesno pot bomo skušali poiskati v Studiu ob 17-ih, najprej v pogovoru s predsednikom vlade, nato pa še s predstavniki parlamentarne opozicije. Avtorja Jolanda Lebar in Tomaž Celestina.
Manj kot dva meseca pred parlamentarnimi volitvami je povsem razklana politika vnovič poskrbela za vtis, da živimo v vzporednih svetovih. Vladna koalicija nam slika podobo reformirane, uspešne in delujoče države, opozicija pa sliko Slovenije, v kateri sistemi ne delujejo, ki je brez strategije in v kateri živimo vse slabše. Vmesno pot bomo skušali poiskati v Studiu ob 17-ih, najprej v pogovoru s predsednikom vlade, nato pa še s predstavniki parlamentarne opozicije. Avtorja Jolanda Lebar in Tomaž Celestina.
Brezskrbni časi zbijanja šal so minili. Po internih zakonih se mora v času predvolilne kampanje tudi naša oddaja transformirati v odgovorno družbenopolitično glasilo nepotvorjenih informacij. Tako suhoparno preglejmo dogodke preteklih dni.
Brezskrbni časi zbijanja šal so minili. Po internih zakonih se mora v času predvolilne kampanje tudi naša oddaja transformirati v odgovorno družbenopolitično glasilo nepotvorjenih informacij. Tako suhoparno preglejmo dogodke preteklih dni.
Lara Oset, ki deluje pod umetniškim imenom Larao, je na svoj rojstni dan izdala svežo skladbo Dream. Ta je kot njene prejšnje nastala v sodelovanju s soavtorjem, aranžerjem, producentom in pianistom Leonom Firštom. Z njo napovedujeta Larin prvenec z naslovom Soft Spots, ki bo izšel 8. marca, živo pa ga bodo predstavili 9. aprila v SiTi Teatru.
Lara Oset, ki deluje pod umetniškim imenom Larao, je na svoj rojstni dan izdala svežo skladbo Dream. Ta je kot njene prejšnje nastala v sodelovanju s soavtorjem, aranžerjem, producentom in pianistom Leonom Firštom. Z njo napovedujeta Larin prvenec z naslovom Soft Spots, ki bo izšel 8. marca, živo pa ga bodo predstavili 9. aprila v SiTi Teatru.
Na programu koncerta Komornega orkestra iz Lozane 7. januarja sta bili dve emblematični značilni osebnosti dunajskega klasicizma, hkrati pa tudi dva svobodna duha, ki sta presegla svoj čas: Beethoven in Mozart. Sloviti pianist Francesco Piemontesi je izvedel Beethovnov 4. Klavirski koncert, Komorni orkester iz Lozane pa je pod taktirko Renauda Capuçona zaigral še Serenado št. 7, "Haffnerjevo" Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Na programu koncerta Komornega orkestra iz Lozane 7. januarja sta bili dve emblematični značilni osebnosti dunajskega klasicizma, hkrati pa tudi dva svobodna duha, ki sta presegla svoj čas: Beethoven in Mozart. Sloviti pianist Francesco Piemontesi je izvedel Beethovnov 4. Klavirski koncert, Komorni orkester iz Lozane pa je pod taktirko Renauda Capuçona zaigral še Serenado št. 7, "Haffnerjevo" Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Garažna hiša ni varna za uporabo, piše na velikih tablah ob vhodu v garažno hišo ob Klinetovi ulici v Mariboru, zato so na mariborski občini prek podjetja Mestne nepremičnine bližnje stanovalce pozvali, da do jutri iz garaže odstranijo svoje avtomobile. Jutri naj bi pred edini vhod v garažo namestili betonska korita, s katerimi bodo onemogočili dostop vozil v objekt. In kakšen je odziv tamkajšnjih prebivalcev? Presenečeni in ogorčeni stanovalci ne vedo, kje naj parkirajo svoje avtomobile, saj je območje gosto poseljeno in dodatnega prostora, razen na zelenicah, ni.
Garažna hiša ni varna za uporabo, piše na velikih tablah ob vhodu v garažno hišo ob Klinetovi ulici v Mariboru, zato so na mariborski občini prek podjetja Mestne nepremičnine bližnje stanovalce pozvali, da do jutri iz garaže odstranijo svoje avtomobile. Jutri naj bi pred edini vhod v garažo namestili betonska korita, s katerimi bodo onemogočili dostop vozil v objekt. In kakšen je odziv tamkajšnjih prebivalcev? Presenečeni in ogorčeni stanovalci ne vedo, kje naj parkirajo svoje avtomobile, saj je območje gosto poseljeno in dodatnega prostora, razen na zelenicah, ni.
V Rotterdamu od četrtka poteka že 55. mednarodni filmski festival, na katerem se v glavnem tekmovalnem programu med drugim predstavlja brazilski režiser Tiago Melo. V videmskem muzeju sodobne umetnosti pa bodo vse do 30. avgusta na razstavi 'Impresionizem in modernizem' na ogled mojstrovine najpomembnejših evropskih likovnih umetnikov zadnjih 150 let.
V Rotterdamu od četrtka poteka že 55. mednarodni filmski festival, na katerem se v glavnem tekmovalnem programu med drugim predstavlja brazilski režiser Tiago Melo. V videmskem muzeju sodobne umetnosti pa bodo vse do 30. avgusta na razstavi 'Impresionizem in modernizem' na ogled mojstrovine najpomembnejših evropskih likovnih umetnikov zadnjih 150 let.
Po zahtevi za izločitev namestnika predsednika KPK Aleša Kocjana v zadevi Karigador, kateri so v komisiji ugodili, Golobov zagovornik Stojan Zdolšek sedaj zahteva tudi izločitev predsednika KPK Roberta Šumija. Pri tem pa se zastavlja vprašanjem, ali bo komisija sploh lahko odločala o tej zahtevi, saj sta za odločitev potrebna najmanj dva glasova senata. Premier Golob pa je v današnjem pogovoru za naš radio presenetil z izjavo, da je šele na podlagi sodnega zahtevka pridobil dokumente KPK, ki naj bi potrjevali, da ni kršil integritete. V oddaji tudi: - Nov obsežen ruski zračni napad številne Ukrajince znova izpostavil mrazu; Kijev naj bi se medtem z zaveznicami dogovoril o varnostnih zagotovilih po premirju. - Nemčija v odnosu do Združenih držav obrača nov list in cilja na zmanjšanje odvisnosti od Amerike zlasti na tehnološkem in varnostnem področju. - V Štepanjskem naselju v Ljubljani uničeni trije parkomati; župan Janković odgovarja: parkirni red bo ostal.
Po zahtevi za izločitev namestnika predsednika KPK Aleša Kocjana v zadevi Karigador, kateri so v komisiji ugodili, Golobov zagovornik Stojan Zdolšek sedaj zahteva tudi izločitev predsednika KPK Roberta Šumija. Pri tem pa se zastavlja vprašanjem, ali bo komisija sploh lahko odločala o tej zahtevi, saj sta za odločitev potrebna najmanj dva glasova senata. Premier Golob pa je v današnjem pogovoru za naš radio presenetil z izjavo, da je šele na podlagi sodnega zahtevka pridobil dokumente KPK, ki naj bi potrjevali, da ni kršil integritete. V oddaji tudi: - Nov obsežen ruski zračni napad številne Ukrajince znova izpostavil mrazu; Kijev naj bi se medtem z zaveznicami dogovoril o varnostnih zagotovilih po premirju. - Nemčija v odnosu do Združenih držav obrača nov list in cilja na zmanjšanje odvisnosti od Amerike zlasti na tehnološkem in varnostnem področju. - V Štepanjskem naselju v Ljubljani uničeni trije parkomati; župan Janković odgovarja: parkirni red bo ostal.
Na pobudo Društva za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk je Vlada Republike Slovenije letošnje leto razglasila za leto Zofke Kveder, saj letos obeležujemo stoto obletnico smrti te pronicljive pisateljice, novinarke, prevajalke, urednice in kulturne posrednice. Pisala je tudi dramska besedila: njen opus obsega sedem enodejank (Tuje oči, Zimsko popoldne, Pri branjevki, Strti, Ljubezen; Pijanec, Egoizem) in dve štiridejanki (Pravica do življenja in Amerikanci). O avtoričinem ustvarjanju na področju dramksega pisanja smo se pogovarjali z doktorico Matejo Pezdirc Bartol, literarno zgodovinarko in redno profesorico za slovensko književnost na oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Na pobudo Društva za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk je Vlada Republike Slovenije letošnje leto razglasila za leto Zofke Kveder, saj letos obeležujemo stoto obletnico smrti te pronicljive pisateljice, novinarke, prevajalke, urednice in kulturne posrednice. Pisala je tudi dramska besedila: njen opus obsega sedem enodejank (Tuje oči, Zimsko popoldne, Pri branjevki, Strti, Ljubezen; Pijanec, Egoizem) in dve štiridejanki (Pravica do življenja in Amerikanci). O avtoričinem ustvarjanju na področju dramksega pisanja smo se pogovarjali z doktorico Matejo Pezdirc Bartol, literarno zgodovinarko in redno profesorico za slovensko književnost na oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Na mariborskem Centru za socialno delo število vlog, ki jih dobijo za področje dolgotrajne oskrbe, ne pojenja. Tedensko jih prejmejo več kot 200. Veliko ljudi se za oskrbo na domu tudi osebno obrača na izvajalce storitev, a jih ti najprej napotijo na center za socialno delo. Na območju Upravne enote Lenart je uporabnikov dolgotrajne oskrbe na domu za zdaj nekaj čez 50, toda veliko jih še čaka na izdajo odločb, ocenjujejo v Domu Danice Vogrinec, ki izvaja dolgotrajno oskrbo na domu v 6-ih slovenskogoriških občinah z 18 tisoč prebivalci.
Na mariborskem Centru za socialno delo število vlog, ki jih dobijo za področje dolgotrajne oskrbe, ne pojenja. Tedensko jih prejmejo več kot 200. Veliko ljudi se za oskrbo na domu tudi osebno obrača na izvajalce storitev, a jih ti najprej napotijo na center za socialno delo. Na območju Upravne enote Lenart je uporabnikov dolgotrajne oskrbe na domu za zdaj nekaj čez 50, toda veliko jih še čaka na izdajo odločb, ocenjujejo v Domu Danice Vogrinec, ki izvaja dolgotrajno oskrbo na domu v 6-ih slovenskogoriških občinah z 18 tisoč prebivalci.
Vokalna skupina Gallina je ženska zasedba, ki jo umetniško vodi Ana Erčulj, v njej pojejo Ireneja Nejka Čuk, Federica Lo Pinto, Ana Plemenitaš in Višnja Fičor. Skupina veliko pozornosti namenja izvajanju slovenske ljudske in umetne glasbe, skladbam svetovne zborovske literature od renesanse do sodobnosti, skladbam zlatega časa slovenske popevke, na repertoarju pa se rade znajdejo tudi tuje skladbe vokalnega jazza in popa. Še posebej pomembno poslanstvo skupine je spodbujanje mladih skladateljev k ustvarjanju novih skladb in s tem k bogatenju ženske vokalne in zborovske zakladnice. V baročni dvorani izolske palače Besenghi degli Ughi so izvedle pomenljiv damski koncert in v celovito zgodbo ujele sporočila madrigalov – pesemske glasbene oblike, ki je zacvetela v renesansi, zasedba Gallina pa jo je oživila tudi v sodobnosti. Uglajeno damsko je na primer zazvenela Prešernova poezija v madrigalu mladega skladatelja Mateja Kastelica. Koncert je potekal v organizaciji Društva prijateljev glasbe Koper. Concerto delle Donne (Damski koncert) Vokalna skupina Gallina: Ana Erčulj, umetniška vodja Ireneja Nejka Čuk, sopran Federica Lo Pinto, sopran Ana Plemenitaš, alt Višnja Fičor, alt SPORED: Jacobus Handl Gallus (1550 - 1591): Quam Gallina suum parit ovum (prir. Jakob Jež) Adrian Willaert (1490 - 1562): Amor mi fa morire (1536) Giovanni Pierluigi da Palestrina (1525 - 1594): La ver l'aurora Thomas Morley (1557 - 1603): Ho, who comes here! Thomas Morley (1557 - 1603): Round, around about a wood William Byrd (1539 - 1623): Come jolly Swains (prir. Federica Lo Pinto) Claudio Monteverdi (1567 - 1643): Raggi dov'e 'l mio bene Zoltan Kodály (1882 - 1967): Quattro madrigali 1. Chi vuol veder (Dino Frescobaldi) 2. Fior soloriti ( Matteo Maria Boiardo) 3. Chi d'amor sente (Giovanni Fiorentino) 4. Fuor de la bella caiba Federica Lo Pinto (1997): Su, su, leva, alza le ciglia (anonimo) Matej Kastelic (1994): Apel in čevljar (France Prešeren) Zvezdogledam (France Prešeren) Andrea Basevi Gambarana (1957): Nella casa di Mafalda (Roberto Piumini) Andrea Basevi Gambarana (1957): La moglie di sapone (Roberto Piumini) Aldo Kumar: Sonce
Vokalna skupina Gallina je ženska zasedba, ki jo umetniško vodi Ana Erčulj, v njej pojejo Ireneja Nejka Čuk, Federica Lo Pinto, Ana Plemenitaš in Višnja Fičor. Skupina veliko pozornosti namenja izvajanju slovenske ljudske in umetne glasbe, skladbam svetovne zborovske literature od renesanse do sodobnosti, skladbam zlatega časa slovenske popevke, na repertoarju pa se rade znajdejo tudi tuje skladbe vokalnega jazza in popa. Še posebej pomembno poslanstvo skupine je spodbujanje mladih skladateljev k ustvarjanju novih skladb in s tem k bogatenju ženske vokalne in zborovske zakladnice. V baročni dvorani izolske palače Besenghi degli Ughi so izvedle pomenljiv damski koncert in v celovito zgodbo ujele sporočila madrigalov – pesemske glasbene oblike, ki je zacvetela v renesansi, zasedba Gallina pa jo je oživila tudi v sodobnosti. Uglajeno damsko je na primer zazvenela Prešernova poezija v madrigalu mladega skladatelja Mateja Kastelica. Koncert je potekal v organizaciji Društva prijateljev glasbe Koper. Concerto delle Donne (Damski koncert) Vokalna skupina Gallina: Ana Erčulj, umetniška vodja Ireneja Nejka Čuk, sopran Federica Lo Pinto, sopran Ana Plemenitaš, alt Višnja Fičor, alt SPORED: Jacobus Handl Gallus (1550 - 1591): Quam Gallina suum parit ovum (prir. Jakob Jež) Adrian Willaert (1490 - 1562): Amor mi fa morire (1536) Giovanni Pierluigi da Palestrina (1525 - 1594): La ver l'aurora Thomas Morley (1557 - 1603): Ho, who comes here! Thomas Morley (1557 - 1603): Round, around about a wood William Byrd (1539 - 1623): Come jolly Swains (prir. Federica Lo Pinto) Claudio Monteverdi (1567 - 1643): Raggi dov'e 'l mio bene Zoltan Kodály (1882 - 1967): Quattro madrigali 1. Chi vuol veder (Dino Frescobaldi) 2. Fior soloriti ( Matteo Maria Boiardo) 3. Chi d'amor sente (Giovanni Fiorentino) 4. Fuor de la bella caiba Federica Lo Pinto (1997): Su, su, leva, alza le ciglia (anonimo) Matej Kastelic (1994): Apel in čevljar (France Prešeren) Zvezdogledam (France Prešeren) Andrea Basevi Gambarana (1957): Nella casa di Mafalda (Roberto Piumini) Andrea Basevi Gambarana (1957): La moglie di sapone (Roberto Piumini) Aldo Kumar: Sonce
Sodi med najpomembnejše aranžerje za veliki jazzovski orkester v zgodovini jazza. V njegovih orkestrih so vedno igrali prvovrstni glasbeniki, med njimi Clark Terry, Snooky Young, Bud Shank, Harold Land, Joe Pass, Bobby Hutcherson in Mel Lewis.
Sodi med najpomembnejše aranžerje za veliki jazzovski orkester v zgodovini jazza. V njegovih orkestrih so vedno igrali prvovrstni glasbeniki, med njimi Clark Terry, Snooky Young, Bud Shank, Harold Land, Joe Pass, Bobby Hutcherson in Mel Lewis.
Neodvisna gledališka skupina Globus Hystericus ustvarja iz improvizacije, v njihovih predstavah pa se srečuje telesno, ulično, klovnovsko in gledališče mask. Navdihujejo se pri tradiciji commedie dell’arte in gledališki pedagogiki Jacquesa Lecoqa, hkrati pa se s humorjem odzivajo na sodobni svet, ki je, kot jim kdo kdaj reče, res čisto preveč histeričen, tako kot njihovo ime.
Neodvisna gledališka skupina Globus Hystericus ustvarja iz improvizacije, v njihovih predstavah pa se srečuje telesno, ulično, klovnovsko in gledališče mask. Navdihujejo se pri tradiciji commedie dell’arte in gledališki pedagogiki Jacquesa Lecoqa, hkrati pa se s humorjem odzivajo na sodobni svet, ki je, kot jim kdo kdaj reče, res čisto preveč histeričen, tako kot njihovo ime.
Drugi poudarki oddaje: - Koprska občina načrtuje ureditev novega urbanega območja ob Dolinski cesti; zgradili bi sedem stanovanjskih stolpičev. - V Bovcu zaživelo večgeneracijsko središče Buška izba - prve dogodke so pripravili že januarja. - Ob odprtju nove knjižnice v Oplotnici opažajo skokovito rast števila obiskovalcev in novih članov. - V pustnem času Zveza društev kurentov in Ptujska klet predstavljata vino »mistik«.
Drugi poudarki oddaje: - Koprska občina načrtuje ureditev novega urbanega območja ob Dolinski cesti; zgradili bi sedem stanovanjskih stolpičev. - V Bovcu zaživelo večgeneracijsko središče Buška izba - prve dogodke so pripravili že januarja. - Ob odprtju nove knjižnice v Oplotnici opažajo skokovito rast števila obiskovalcev in novih članov. - V pustnem času Zveza društev kurentov in Ptujska klet predstavljata vino »mistik«.
Vlada je v poslovnem okolju ustvarila kaos, je le eden od opozicijskih očitkov premierju Robertu Golobu. Ta je v okviru odgovorov na poslanska vprašanja dejal, da je gospodarstvo stabilno in močno, kar da dokazujejo mednarodne statistike. V odzivu na očitke o neugodni davčni politiki je predsednik vlade dejal, da je vsak prispevek namenjen krepitvi socialne države. Druge teme: - Rusija prekinitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo končala z najobsežnejšim obstreljevanjem letos. - Iz Gaze prvi dan vnovičnega odprtja meje z Egiptom uspelo oditi le malo ljudem. - Na Bovškem uvajajo subvencijo za komunalne storitve.
Vlada je v poslovnem okolju ustvarila kaos, je le eden od opozicijskih očitkov premierju Robertu Golobu. Ta je v okviru odgovorov na poslanska vprašanja dejal, da je gospodarstvo stabilno in močno, kar da dokazujejo mednarodne statistike. V odzivu na očitke o neugodni davčni politiki je predsednik vlade dejal, da je vsak prispevek namenjen krepitvi socialne države. Druge teme: - Rusija prekinitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo končala z najobsežnejšim obstreljevanjem letos. - Iz Gaze prvi dan vnovičnega odprtja meje z Egiptom uspelo oditi le malo ljudem. - Na Bovškem uvajajo subvencijo za komunalne storitve.
Morje je Slovence zaznamovalo dolga stoletja. Dajalo jim je hrano, delo in lepoto bivanja. V zgodovini je skrajni sever Jadrana sodil pod različne državne uprave in tudi meje slovenskega morja so se v skladu s tem spreminjale. Danes si Tržaškega zaliva ne moremo zamisliti brez sodelovanja treh držav ob njem. Kot del Tržaškega zaliva je slovensko morje občutljiv ekosistem (ponovitev).
Morje je Slovence zaznamovalo dolga stoletja. Dajalo jim je hrano, delo in lepoto bivanja. V zgodovini je skrajni sever Jadrana sodil pod različne državne uprave in tudi meje slovenskega morja so se v skladu s tem spreminjale. Danes si Tržaškega zaliva ne moremo zamisliti brez sodelovanja treh držav ob njem. Kot del Tržaškega zaliva je slovensko morje občutljiv ekosistem (ponovitev).
Po odhodu Uroša Brežana iz poslanskih klopi, ko je postal direktor Triglavskega narodnega parka, poslanska skupina Svoboda išče nadomestnega poslanca. Mesto bi pripadlo Boštjanu Kermi, ki je pred štirimi leti kandidiral v ilirskobistriškem okraju. Ker se je poslanskemu sedežu za dober mesec dni odpovedal, so poslanski mandat ponudili Mojci Stegovec, ki je kandidirala v Piranu in je mesto poslanke sprejela. V oddaji tudi o tem: - V Vrtcu Morje Lucija si želijo, da začasno delovanje na različnih lokacijah ne bi vplivalo na letošnji vpis. - Trasa Parencane v Livadah urejena in uradno odprta- - V nogometnem derbiju se bosta pomerila Koper in Primorje.
Po odhodu Uroša Brežana iz poslanskih klopi, ko je postal direktor Triglavskega narodnega parka, poslanska skupina Svoboda išče nadomestnega poslanca. Mesto bi pripadlo Boštjanu Kermi, ki je pred štirimi leti kandidiral v ilirskobistriškem okraju. Ker se je poslanskemu sedežu za dober mesec dni odpovedal, so poslanski mandat ponudili Mojci Stegovec, ki je kandidirala v Piranu in je mesto poslanke sprejela. V oddaji tudi o tem: - V Vrtcu Morje Lucija si želijo, da začasno delovanje na različnih lokacijah ne bi vplivalo na letošnji vpis. - Trasa Parencane v Livadah urejena in uradno odprta- - V nogometnem derbiju se bosta pomerila Koper in Primorje.
22.marca bomo imeli parlamentarne volitve. Ali ste že odločeni? Po javnomnenjski anketi je neodločenih še okoli 17 odstotkov volivk in volivcev. Stališča do katerih vprašanj še čakate? Kaj vam je najbolj pomembno pri presoji, koga voliti?
22.marca bomo imeli parlamentarne volitve. Ali ste že odločeni? Po javnomnenjski anketi je neodločenih še okoli 17 odstotkov volivk in volivcev. Stališča do katerih vprašanj še čakate? Kaj vam je najbolj pomembno pri presoji, koga voliti?
V gradu Štanjel domuje Muzej slovenskega jezika in knjige, interaktivna razstava, ki predstavlja knjižne mejnike iz slovenske zgodovine. Obiskovalci lahko vzamejo v roke Trubarjev Abecednik in se čudijo, kako je lahko tako majhna knjiga prelomna za slovenščino. Če pa se jim ob tem porodi še kakšno vprašanje, ga lahko zastavijo kar Trubarju samemu, njegovemu avatarju, ki naj bi po večini podajal pravilne odgovore. O tem, kaj vse je mogoče doživeti v Muzeju slovenskega jezika in knjige, smo se pogovarjali z Urošem Grilcem iz zavoda Škrateljc, pri katerem so načrtovali muzej. Za strokovno postavitev so poskrbeli pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige: Slovenski šolski muzej, Narodna in univerzitetna knjižnica ter druge.
V gradu Štanjel domuje Muzej slovenskega jezika in knjige, interaktivna razstava, ki predstavlja knjižne mejnike iz slovenske zgodovine. Obiskovalci lahko vzamejo v roke Trubarjev Abecednik in se čudijo, kako je lahko tako majhna knjiga prelomna za slovenščino. Če pa se jim ob tem porodi še kakšno vprašanje, ga lahko zastavijo kar Trubarju samemu, njegovemu avatarju, ki naj bi po večini podajal pravilne odgovore. O tem, kaj vse je mogoče doživeti v Muzeju slovenskega jezika in knjige, smo se pogovarjali z Urošem Grilcem iz zavoda Škrateljc, pri katerem so načrtovali muzej. Za strokovno postavitev so poskrbeli pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige: Slovenski šolski muzej, Narodna in univerzitetna knjižnica ter druge.
Vsak, ki ima na vrtu sadno drevje, si želi bogatega pridelka. Veliko lahko k temu prispevamo tudi s pravočasnim in pravilnim obrezovanjem.
Vsak, ki ima na vrtu sadno drevje, si želi bogatega pridelka. Veliko lahko k temu prispevamo tudi s pravočasnim in pravilnim obrezovanjem.
Na sporedu Felix Mendelssohn Bartholdy: Klavirski trio v d-molu, op. 49; Pesmi brez besed (1. knjiga), op. 19B in samospev Beneška gondoljera, op. 57, št. 5.
Na sporedu Felix Mendelssohn Bartholdy: Klavirski trio v d-molu, op. 49; Pesmi brez besed (1. knjiga), op. 19B in samospev Beneška gondoljera, op. 57, št. 5.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Mestni svetnik Alen Filipovič novi član svetniške skupine župana Arsenoviča - Garažna hiša ob Klinetovi ulici v Mariboru ni več varna za uporabo - Slovenska bakla prihaja pod Pohorje - Opolnoči s pokom biča prvič letos zazveneli kurentovi zvonci
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Mestni svetnik Alen Filipovič novi član svetniške skupine župana Arsenoviča - Garažna hiša ob Klinetovi ulici v Mariboru ni več varna za uporabo - Slovenska bakla prihaja pod Pohorje - Opolnoči s pokom biča prvič letos zazveneli kurentovi zvonci
Kakšno je tveganje za posege v temeljne pravice in svoboščine zaradi uporabe umetne inteligence? Kakšna so tveganja pri digitalizaciji zdravstvenih podatkov? Zakaj je razkritje okoljskih podatkov pomembnejše od poslovne skrivnosti? Kakšna so tveganja pri Šutarjevem zakonu?
Kakšno je tveganje za posege v temeljne pravice in svoboščine zaradi uporabe umetne inteligence? Kakšna so tveganja pri digitalizaciji zdravstvenih podatkov? Zakaj je razkritje okoljskih podatkov pomembnejše od poslovne skrivnosti? Kakšna so tveganja pri Šutarjevem zakonu?
Urednik prvega slovenskega časopisa, mojster odrske in filmske igre
Urednik prvega slovenskega časopisa, mojster odrske in filmske igre
Na Srednji tehniški šoli v Kopru obeležujejo 30 let frizerskega programa. Ob zahtevnih začetkih ustanavljanja programa je sledil njegov razvoj, selitev šole iz centra Kopra v nove prostore, kjer so pridobili dva salona praktičnega pouka, ki ju v prihodnje čaka obnova. To je bilo tudi obdobje ustvarjanja, kreativnosti, nastopov, tekmovanj, projektov in različnih sodelovanj z vrtci, šolami, tudi večletno dobrodelno urejanje varovancev varstvenih dnevnih in povezovanj z domovi starejših občanov.
Na Srednji tehniški šoli v Kopru obeležujejo 30 let frizerskega programa. Ob zahtevnih začetkih ustanavljanja programa je sledil njegov razvoj, selitev šole iz centra Kopra v nove prostore, kjer so pridobili dva salona praktičnega pouka, ki ju v prihodnje čaka obnova. To je bilo tudi obdobje ustvarjanja, kreativnosti, nastopov, tekmovanj, projektov in različnih sodelovanj z vrtci, šolami, tudi večletno dobrodelno urejanje varovancev varstvenih dnevnih in povezovanj z domovi starejših občanov.
Po uspehu prvih zimskih olimpijskih iger v Chamonixu se je priložnost za izvedbo leta 1928 ponudila švicarskemu St. Moritzu. V Švici so od Slovencev nastopili Jožko in Janko Janša, Peter Klofutar, Boris Režek, Stane Kmet in Stane Brvar. Vsi so nastopili v smučarskem teku. Najboljšo uvrstitev je z 22. mestom na 50 kilometrovm dosegel Jožko Janša.
Po uspehu prvih zimskih olimpijskih iger v Chamonixu se je priložnost za izvedbo leta 1928 ponudila švicarskemu St. Moritzu. V Švici so od Slovencev nastopili Jožko in Janko Janša, Peter Klofutar, Boris Režek, Stane Kmet in Stane Brvar. Vsi so nastopili v smučarskem teku. Najboljšo uvrstitev je z 22. mestom na 50 kilometrovm dosegel Jožko Janša.
V strogo nadzorovanih prostorih, kamor brez dovoljenja ne sme skoraj nihče, poteka proizvodnja zdravil, ki iz stekleničke potujejo neposredno v žilo pacienta. Aseptična proizvodnja v Leku ne pozna kompromisov – niti podnevi niti ponoči. Vsak gib, vsak dotik in vsak poseg v stroj je natančno predpisan, za napake pa tukaj ni prostora. Kaj pomeni delati v nočni izmeni tam, kjer so delavci največja nevarnost za izdelek, ter kako ohraniti zbranost tudi takrat, ko ura kaže tri zjutraj?
V strogo nadzorovanih prostorih, kamor brez dovoljenja ne sme skoraj nihče, poteka proizvodnja zdravil, ki iz stekleničke potujejo neposredno v žilo pacienta. Aseptična proizvodnja v Leku ne pozna kompromisov – niti podnevi niti ponoči. Vsak gib, vsak dotik in vsak poseg v stroj je natančno predpisan, za napake pa tukaj ni prostora. Kaj pomeni delati v nočni izmeni tam, kjer so delavci največja nevarnost za izdelek, ter kako ohraniti zbranost tudi takrat, ko ura kaže tri zjutraj?
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V prvi oddaji smo predstavili zgodbo o dveh profesorjih, ki sta si bila nasprotnika in tekmeca. To sta bila Slavko Osterc in Lucijan Marija Škerjanc. V drugi oddaji predstavljamo Osterčevega učenca Demetrija Žebreta in Škerjančevega učenca Zvonimirja Cigliča.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V prvi oddaji smo predstavili zgodbo o dveh profesorjih, ki sta si bila nasprotnika in tekmeca. To sta bila Slavko Osterc in Lucijan Marija Škerjanc. V drugi oddaji predstavljamo Osterčevega učenca Demetrija Žebreta in Škerjančevega učenca Zvonimirja Cigliča.
Medtem ko so v Avstraliji decembra za mlajše od šestnajst let prepovedali uporabo družbenih omrežij, se pobude pojavljajo povsod po Evropi. Slovenija podpira idejo, da bi podoben zakon uvedli na ravni Evropske unije. O pobudi za starostno omejitev in o izzivih in pasteh, ki jih uporaba družbenih omrežij prinaša za otroke in mladostnike, smo se v Radijski tribuni pogovarjali s šolsko svetovalno delavko in psihologinjo iz Društva Šteker. Gostili smo tudi mariborske dijake, ki so predstavili svoj pogled in predloge za ukrepanje glede uporabe družbenih omrežij med mladimi.
Medtem ko so v Avstraliji decembra za mlajše od šestnajst let prepovedali uporabo družbenih omrežij, se pobude pojavljajo povsod po Evropi. Slovenija podpira idejo, da bi podoben zakon uvedli na ravni Evropske unije. O pobudi za starostno omejitev in o izzivih in pasteh, ki jih uporaba družbenih omrežij prinaša za otroke in mladostnike, smo se v Radijski tribuni pogovarjali s šolsko svetovalno delavko in psihologinjo iz Društva Šteker. Gostili smo tudi mariborske dijake, ki so predstavili svoj pogled in predloge za ukrepanje glede uporabe družbenih omrežij med mladimi.
Še trije dnevi so do začetka zimskih olimpijskih iger v Milanu in Cortini d'Ampezzo 2026. Dopoldanske športne minute bodo namenjene odštevanju do športnega spektakla s prispevkom o smučarskih tekih in nordijski kombinaciji.
Še trije dnevi so do začetka zimskih olimpijskih iger v Milanu in Cortini d'Ampezzo 2026. Dopoldanske športne minute bodo namenjene odštevanju do športnega spektakla s prispevkom o smučarskih tekih in nordijski kombinaciji.