Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Argument »treba bo delati do poznih let« je eden od pogostih stavkov, s katerimi globalistične elite in njihovi lokalni lakaji utemeljujejo podaljševanje delovne dobe pred pokojem, ki naj bi bil celo privilegij. Sociolog doc. dr. Otto Gerdina (UL FDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij) pa s povzemanjem študije Neoliberalizacija starosti (založba cf*, 2025) profesorja Johna Macnicola z londonske šola za ekonomske in politične vede tudi sprašuje, »kje pa bodo delovna mesta za 70-letnike«? Avtor že več let preučuje fenomene pokojninskih sistemov, staranja, ideologije neoliberalizma v sodobnem svetu in trdi, da je temeljni (zakriti) namen zviševanja delovne dobe ustvarjanje rezervne delovne armade, ki ji tako lažje vsiliš nižje plačilo. Koristi pa pravzaprav le skromnemu delu starostne populacije, vsekakor pa ne zgaranim fizičnim delavcem. Poučno in koristno za tiste, ki niso vedeli, koga so volili na zadnjih volitvah! Založba je zapisala, da je referenčno delo Johna Macnicola Neoliberalizacija starosti posvečeno vplivom neoliberalizma na socialno državo in na politike ob staranju prebivalstva: prepričljivo opisuje, kako krepitev hegemonije neoliberalnih razprav ogroža starost kot z instrumenti države blaginje zavarovano obdobje človekovega življenja. FOTO: Ali starim rokam na starost preti le drobiž? VIR: Program Ars
Argument »treba bo delati do poznih let« je eden od pogostih stavkov, s katerimi globalistične elite in njihovi lokalni lakaji utemeljujejo podaljševanje delovne dobe pred pokojem, ki naj bi bil celo privilegij. Sociolog doc. dr. Otto Gerdina (UL FDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij) pa s povzemanjem študije Neoliberalizacija starosti (založba cf*, 2025) profesorja Johna Macnicola z londonske šola za ekonomske in politične vede tudi sprašuje, »kje pa bodo delovna mesta za 70-letnike«? Avtor že več let preučuje fenomene pokojninskih sistemov, staranja, ideologije neoliberalizma v sodobnem svetu in trdi, da je temeljni (zakriti) namen zviševanja delovne dobe ustvarjanje rezervne delovne armade, ki ji tako lažje vsiliš nižje plačilo. Koristi pa pravzaprav le skromnemu delu starostne populacije, vsekakor pa ne zgaranim fizičnim delavcem. Poučno in koristno za tiste, ki niso vedeli, koga so volili na zadnjih volitvah! Založba je zapisala, da je referenčno delo Johna Macnicola Neoliberalizacija starosti posvečeno vplivom neoliberalizma na socialno državo in na politike ob staranju prebivalstva: prepričljivo opisuje, kako krepitev hegemonije neoliberalnih razprav ogroža starost kot z instrumenti države blaginje zavarovano obdobje človekovega življenja. FOTO: Ali starim rokam na starost preti le drobiž? VIR: Program Ars
Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda je trajni opomin in dokaz, da smo Slovenke in Slovenci v prelomnih trenutkih znali stopiti skupaj, je ob dnevu upora proti okupatorju sporočil premier Robert Golob. Po Sloveniji potekaj številne slovesnosti, tudi na Nanosu, kjer se spominjajo ene prvih bitk primorskih partizanov. V oddaji tudi o tem: - Načrt stečajnega postopka Primorja potrjen do konca letošnjega leta. - Akcijski načrt razvoj turizma v občini Piran: čas je za usmeritev h kakovosti. - Na prvomajske praznike v tujino premišljeno in varno. - Bo v Novi Gorici znan novi košarkarski prvoligaš?
Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda je trajni opomin in dokaz, da smo Slovenke in Slovenci v prelomnih trenutkih znali stopiti skupaj, je ob dnevu upora proti okupatorju sporočil premier Robert Golob. Po Sloveniji potekaj številne slovesnosti, tudi na Nanosu, kjer se spominjajo ene prvih bitk primorskih partizanov. V oddaji tudi o tem: - Načrt stečajnega postopka Primorja potrjen do konca letošnjega leta. - Akcijski načrt razvoj turizma v občini Piran: čas je za usmeritev h kakovosti. - Na prvomajske praznike v tujino premišljeno in varno. - Bo v Novi Gorici znan novi košarkarski prvoligaš?
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V oddaji se bomo v štirih nadaljevanjih spomnili slovenskih jazzovskih solistov na kontrabasu in električnem basu. V drugem delu bodo zaigrali Matevž Smerkol, Manč Kovačič, Nikola Sekulović, Traja Brizani, Saša Borovec, Nino de Gleria in Aleš Avbelj.
V oddaji se bomo v štirih nadaljevanjih spomnili slovenskih jazzovskih solistov na kontrabasu in električnem basu. V drugem delu bodo zaigrali Matevž Smerkol, Manč Kovačič, Nikola Sekulović, Traja Brizani, Saša Borovec, Nino de Gleria in Aleš Avbelj.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Kam se raje usedete - na klop, ki stoji sredi odprtega travnika brez sence, ali na zid, obdan z zelenjem, v kotu majhnega trga, kjer se zadržuje veliko ljudi? To se je v začetku svoje kariere vprašal Jan Gehl, danski urbanist, ki je zaslovel s svojim preučevanje gibanja ljudi po odprtih javnih prostorih v mestih. Njegove ideje in pristopi so zato v središče razmišljanja o mestih postavili ljudi, naše potrebe po intimnosti in udobju, poskušal je spremeniti modernistično logiko oblikovanja mest po meri avtomobilov. Med obiskom v njegovem domu v prijetnem kobenhavnskem predmestju je za Zeleno luč pojasnil načela oblikovanja kakovostnih javnih prostorov, izkušnje, ki jih je zbral med delom po vsem svetu, in celo to, kaj se je o ulicah in trgih naučil med igranjem trombona v ulični jazz skupini.
Kam se raje usedete - na klop, ki stoji sredi odprtega travnika brez sence, ali na zid, obdan z zelenjem, v kotu majhnega trga, kjer se zadržuje veliko ljudi? To se je v začetku svoje kariere vprašal Jan Gehl, danski urbanist, ki je zaslovel s svojim preučevanje gibanja ljudi po odprtih javnih prostorih v mestih. Njegove ideje in pristopi so zato v središče razmišljanja o mestih postavili ljudi, naše potrebe po intimnosti in udobju, poskušal je spremeniti modernistično logiko oblikovanja mest po meri avtomobilov. Med obiskom v njegovem domu v prijetnem kobenhavnskem predmestju je za Zeleno luč pojasnil načela oblikovanja kakovostnih javnih prostorov, izkušnje, ki jih je zbral med delom po vsem svetu, in celo to, kaj se je o ulicah in trgih naučil med igranjem trombona v ulični jazz skupini.
Praznična oddaja je v znamenju že več kot 100 let trajajočega upora koroških Slovencev. Čušn pašjon je literarno glasbeni projekt skupine Praprotnice in Martina Sadunika, ki je nastal ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Z njim nas popeljejo skozi zgodovino koroških Slovencev, diskriminacijo, ki so jo doživljali, in nam predstavijo tudi vidik nemško govorečih Korošcev. Praprotnice s Čušn pašjonom gostujejo po južnem avstrijskem Koroškem; od Škofič, Šentjakoba v Rožu in Pliberka do Celovca. Z izbranimi pesmimi in avtorskimi besedili spodbujajo k premisleku o vojni in miru, spoštovanju in razumevanju. Nekoč in danes. Prisluhnite jim!
Praznična oddaja je v znamenju že več kot 100 let trajajočega upora koroških Slovencev. Čušn pašjon je literarno glasbeni projekt skupine Praprotnice in Martina Sadunika, ki je nastal ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Z njim nas popeljejo skozi zgodovino koroških Slovencev, diskriminacijo, ki so jo doživljali, in nam predstavijo tudi vidik nemško govorečih Korošcev. Praprotnice s Čušn pašjonom gostujejo po južnem avstrijskem Koroškem; od Škofič, Šentjakoba v Rožu in Pliberka do Celovca. Z izbranimi pesmimi in avtorskimi besedili spodbujajo k premisleku o vojni in miru, spoštovanju in razumevanju. Nekoč in danes. Prisluhnite jim!
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Po štirinajstih letih še vedno ni zaključen stečaj ajdovskega Primorja. Iz pisarne stečajnega upravitelja Rudolfa Hramca pojasnjujejo, da je načrt stečajnega postopka potrjen do konca letošnjega leta ter da so bili upniki v tem stečaju nadpovprečno poplačani glede na povprečen stečaj v državi. Vseeno pa je zlom največjega slovenskega gradbinca ostro zarezal predvsem na ajdovskem, česar se še dobro spominjajo nekdanji zaposleni in predstavniki sindikata. Zgodbo je pripravila Katja Munih.
Po štirinajstih letih še vedno ni zaključen stečaj ajdovskega Primorja. Iz pisarne stečajnega upravitelja Rudolfa Hramca pojasnjujejo, da je načrt stečajnega postopka potrjen do konca letošnjega leta ter da so bili upniki v tem stečaju nadpovprečno poplačani glede na povprečen stečaj v državi. Vseeno pa je zlom največjega slovenskega gradbinca ostro zarezal predvsem na ajdovskem, česar se še dobro spominjajo nekdanji zaposleni in predstavniki sindikata. Zgodbo je pripravila Katja Munih.
Partizanska in borčevska literatura je zelo pomemben del kulturne zgodovine v Sloveniji. V nekdanji skupni državi Jugoslaviji ni bila le umetnost, ampak tudi sredstvo odpora, propagande in povojnega oblikovanja nove družbe ter kolektivnega spomina, danes pa je predvsem pomnik minulih časov in del zgodovinske dediščine.
Partizanska in borčevska literatura je zelo pomemben del kulturne zgodovine v Sloveniji. V nekdanji skupni državi Jugoslaviji ni bila le umetnost, ampak tudi sredstvo odpora, propagande in povojnega oblikovanja nove družbe ter kolektivnega spomina, danes pa je predvsem pomnik minulih časov in del zgodovinske dediščine.
Glasbena terapija je terapevtska metoda, pri kateri terapevt s klientom komunicira prek glasbe. Klara Klančnik je pevka, avtorica besedil in glasbe, pa tudi socialna pedagoginja in glasbena terapevtka, ki je magisterij iz glasbene terapije opravila na Univerzi v Rotterdamu. Že pred študijem je kot glasbena pedagoginja delala v mladinskem domu v Radečah, po magisteriju pa v zaporu za mladostnike na Nizozemskem. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.
Glasbena terapija je terapevtska metoda, pri kateri terapevt s klientom komunicira prek glasbe. Klara Klančnik je pevka, avtorica besedil in glasbe, pa tudi socialna pedagoginja in glasbena terapevtka, ki je magisterij iz glasbene terapije opravila na Univerzi v Rotterdamu. Že pred študijem je kot glasbena pedagoginja delala v mladinskem domu v Radečah, po magisteriju pa v zaporu za mladostnike na Nizozemskem. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.
John Aaron Lewis je bil rojen 3. maja 1920 v La Grangeu v državi Illinois. Klavir je začel igrati pri sedmih letih. Študiral je antropologijo in glasbo na univerzi v New Mexicu. Leta 1942 je šel v vojsko, kjer se je spoprijateljil s poznejšim prvim bobnarjem Modern Jazz Quarteta Kennyjem Clarkom. Po koncu vojne ga je prav Clarke uvedel v Gillespiejev veliki orkester, v katerem je na klavirju nadomestil večno nezanesljivega Buda Powella, za orkester pa je tudi aranžiral.
John Aaron Lewis je bil rojen 3. maja 1920 v La Grangeu v državi Illinois. Klavir je začel igrati pri sedmih letih. Študiral je antropologijo in glasbo na univerzi v New Mexicu. Leta 1942 je šel v vojsko, kjer se je spoprijateljil s poznejšim prvim bobnarjem Modern Jazz Quarteta Kennyjem Clarkom. Po koncu vojne ga je prav Clarke uvedel v Gillespiejev veliki orkester, v katerem je na klavirju nadomestil večno nezanesljivega Buda Powella, za orkester pa je tudi aranžiral.
V ospredju odzivi po še zadnji spomladanski kolesarski klasiki in državno nogometno prvenstvo, ki je v sklepnem delu.
V ospredju odzivi po še zadnji spomladanski kolesarski klasiki in državno nogometno prvenstvo, ki je v sklepnem delu.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Prvomajski prazniki so pred vrati in veliko Slovencev tudi letos načrtuje pobeg v toplejše kraje, v evropske prestolnice ali krajša raziskovanja bližnjih destinacij. Turizem se v zadnjem času spopada z novimi izzivi – med drugim z negotovostjo zaradi razmer na Bližnjem vzhodu, ki vplivajo na izbiro potovanj. Prisluhnite, kako se tem spremembam prilagajajo turistične agencije in kam Slovenci najraje potujemo. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Prvomajski prazniki so pred vrati in veliko Slovencev tudi letos načrtuje pobeg v toplejše kraje, v evropske prestolnice ali krajša raziskovanja bližnjih destinacij. Turizem se v zadnjem času spopada z novimi izzivi – med drugim z negotovostjo zaradi razmer na Bližnjem vzhodu, ki vplivajo na izbiro potovanj. Prisluhnite, kako se tem spremembam prilagajajo turistične agencije in kam Slovenci najraje potujemo. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Maribor je v letošnjih prvih treh mesecih obiskalo 15 odstotkov več turistov kot v enakem obdobju lani, nočitev je bilo več za 7 odstotkov. Letos ponovno pričakujejo rekorden obisk, saj računajo na 5- do 6-odstotno rast.
Maribor je v letošnjih prvih treh mesecih obiskalo 15 odstotkov več turistov kot v enakem obdobju lani, nočitev je bilo več za 7 odstotkov. Letos ponovno pričakujejo rekorden obisk, saj računajo na 5- do 6-odstotno rast.
Danes je državni praznik, Dan upora proti okupatorju, ki je po osamosvojitvi zamenjal Dan osvobodilne fronte slovenskega naroda. Tedaj mu je bil pripisan tudi spomin na celotno narodovo uporništvo 20. stoletja. Sosledje dveh dogodkov, pred natanko 85 leti, ki ju loči le nekaj ur, pa govori pomenu upora zoper nasilje in načrt narodnega izbrisa. Foto: BoBo
Danes je državni praznik, Dan upora proti okupatorju, ki je po osamosvojitvi zamenjal Dan osvobodilne fronte slovenskega naroda. Tedaj mu je bil pripisan tudi spomin na celotno narodovo uporništvo 20. stoletja. Sosledje dveh dogodkov, pred natanko 85 leti, ki ju loči le nekaj ur, pa govori pomenu upora zoper nasilje in načrt narodnega izbrisa. Foto: BoBo
V Tolminu so v soboto, 25. aprila, priredili dan odprtih vrat novega interpretacijskega centra na Kozlovem robu. Na vzpetini blizu mesta je nekoč stal grad, ki je s časom spreminjal svojo obliko, dokler niso ostale samo še današnje ruševine. Toda le na prvi pogled: Občina Tolmin, Tolminski muzej in Javni zavod za turizem doline Soče so Kozlov rob izkoristili za novo točko tamkajšnjega turizma: eden od stolpov je tako postal novo žarišče vsebine. S številnimi sogovorniki ga predstavlja dopisnica Mariša Bizjak.
V Tolminu so v soboto, 25. aprila, priredili dan odprtih vrat novega interpretacijskega centra na Kozlovem robu. Na vzpetini blizu mesta je nekoč stal grad, ki je s časom spreminjal svojo obliko, dokler niso ostale samo še današnje ruševine. Toda le na prvi pogled: Občina Tolmin, Tolminski muzej in Javni zavod za turizem doline Soče so Kozlov rob izkoristili za novo točko tamkajšnjega turizma: eden od stolpov je tako postal novo žarišče vsebine. S številnimi sogovorniki ga predstavlja dopisnica Mariša Bizjak.
Znanstvena beseda in beseda z odra rock`n`rolla hkrati. Morda se komu zdi prevratniško, nekateri bodo v tem videli navzkrižje interesov, zadržani znanstveniki se bodo ustrašili za svojo integriteto. Ampak gost tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da ima vsak človek več identitet in da vsak človek igra več družbenih vlog. Doktor zgodovine, ki je v svoji disertaciji vlekel vzporednice med slovensko in slovaško zgodovino zadnjih sto petdeset let, kustos, ki je navdušil z razstavo Puške in pisma, raziskovalec, ki že deset let vodi Muzej novejše zgodovine Celje. Pravi, da bi se lahko z zgodovine marsikaj naučili, a smo slabi učenci. Svojo prvo pesem je pri sedmih letih objavil v Cicibanu, nekaj deset besedil, ki jih je napisal za skladbe zasedbe MI2 večinoma prinašajo družbeno kritiko in refleksijo časa, ki ga živimo. V eni izmed zadnjih z naslovom Kaj bi ti govoril, Ivan?, ki je bila objavljena na predvečer slovenskega kulturnega praznika velikanu slovenske književnosti pripoveduje o razkroju sodobnega sveta ter se sprašuje, kaj bi dejal ob nerazumnih nečloveških dogajanjih v globalnem svetu, ki imajo svoje derivate tudi v lokalnem okolju. Letos mineva 150 let od rojstva Ivana Cankarja. Ista vprašanja bi lahko naslovili tudi na Srečka Kosovela, saj je leto 2026 Kosovelovo leto. Zasedba MI2 je po lanski tridesetletnici letos ob napovedani energetski krizi sprejela odločitev za odklop od elektrike in se podala na akustično turnejo. Ali v sodobnem potrošniškem svetu pomehkuženi in utrujeni od preobilja res pišemo zgodovino neupora? Ali se zgodovina ponavlja, se ponavlja na isti način? Gost Prvakov tedna je zgodovinar, rocker, kulturnik, upornik doktor Tonček Tone Kregar.
Znanstvena beseda in beseda z odra rock`n`rolla hkrati. Morda se komu zdi prevratniško, nekateri bodo v tem videli navzkrižje interesov, zadržani znanstveniki se bodo ustrašili za svojo integriteto. Ampak gost tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da ima vsak človek več identitet in da vsak človek igra več družbenih vlog. Doktor zgodovine, ki je v svoji disertaciji vlekel vzporednice med slovensko in slovaško zgodovino zadnjih sto petdeset let, kustos, ki je navdušil z razstavo Puške in pisma, raziskovalec, ki že deset let vodi Muzej novejše zgodovine Celje. Pravi, da bi se lahko z zgodovine marsikaj naučili, a smo slabi učenci. Svojo prvo pesem je pri sedmih letih objavil v Cicibanu, nekaj deset besedil, ki jih je napisal za skladbe zasedbe MI2 večinoma prinašajo družbeno kritiko in refleksijo časa, ki ga živimo. V eni izmed zadnjih z naslovom Kaj bi ti govoril, Ivan?, ki je bila objavljena na predvečer slovenskega kulturnega praznika velikanu slovenske književnosti pripoveduje o razkroju sodobnega sveta ter se sprašuje, kaj bi dejal ob nerazumnih nečloveških dogajanjih v globalnem svetu, ki imajo svoje derivate tudi v lokalnem okolju. Letos mineva 150 let od rojstva Ivana Cankarja. Ista vprašanja bi lahko naslovili tudi na Srečka Kosovela, saj je leto 2026 Kosovelovo leto. Zasedba MI2 je po lanski tridesetletnici letos ob napovedani energetski krizi sprejela odločitev za odklop od elektrike in se podala na akustično turnejo. Ali v sodobnem potrošniškem svetu pomehkuženi in utrujeni od preobilja res pišemo zgodovino neupora? Ali se zgodovina ponavlja, se ponavlja na isti način? Gost Prvakov tedna je zgodovinar, rocker, kulturnik, upornik doktor Tonček Tone Kregar.
Philippe Sands je vrhunski strokovnjak za mednarodno pravo, je pa tudi pisatelj. Napisal je več pomembnih del, ki zanimivo in tehtno povezujejo zgodovino, pravo in osebne zgodbe, med njimi je tudi nedavno prevedena Vrnitev v Lemberg (prevod Marko Košan, Založba Beletrina). S Philippom Sandsom se je konec marca, ko je obiskal Ljubljano in sodeloval na Festivalu Fabula, pogovarjala Staša Grahek. Bere Igor Velše, ton in montaža Miha Klemenčič.
Philippe Sands je vrhunski strokovnjak za mednarodno pravo, je pa tudi pisatelj. Napisal je več pomembnih del, ki zanimivo in tehtno povezujejo zgodovino, pravo in osebne zgodbe, med njimi je tudi nedavno prevedena Vrnitev v Lemberg (prevod Marko Košan, Založba Beletrina). S Philippom Sandsom se je konec marca, ko je obiskal Ljubljano in sodeloval na Festivalu Fabula, pogovarjala Staša Grahek. Bere Igor Velše, ton in montaža Miha Klemenčič.
April je mesec knjige, 23. aprila pa zaznamujemo tudi svetovni dan knjige. Nekaj s knjigami in branjem povezanih razmislekov delimo v tokratnem Jezikanju.
April je mesec knjige, 23. aprila pa zaznamujemo tudi svetovni dan knjige. Nekaj s knjigami in branjem povezanih razmislekov delimo v tokratnem Jezikanju.
Na sporedu uvertura k ljudski spevoigri Rokovnjači Viktorja Parme, Histria et amor za flavto, rog in klavir Andreja Makorja, Sinfonietta Stanka Premrla, Adagio za flavto in klavir Janeza Komarja, simfonična pesnitev Gozdovi pojejo, op. 27 Blaža Arniča, Oj, deklica, povej mi to, za klarinet in klavir Petra Šavlija, Adagio za simfonični orkester Antona Lajovca in Žica – baletna suita za big band in simfonični orkester v štirih stavkih Janeza Gregorca.
Na sporedu uvertura k ljudski spevoigri Rokovnjači Viktorja Parme, Histria et amor za flavto, rog in klavir Andreja Makorja, Sinfonietta Stanka Premrla, Adagio za flavto in klavir Janeza Komarja, simfonična pesnitev Gozdovi pojejo, op. 27 Blaža Arniča, Oj, deklica, povej mi to, za klarinet in klavir Petra Šavlija, Adagio za simfonični orkester Antona Lajovca in Žica – baletna suita za big band in simfonični orkester v štirih stavkih Janeza Gregorca.
Pesem Bobnajte! Bobnajte! Bobni! je ameriški pesnik Walt Whitman napisal leta 1861, kmalu po prvi veliki bitki državljanske vojne. Bobni, o katerih piše, so vojaški bobni – zaradi vojne se vsakdanje življenje ne more nadaljevati; vojna je sila, ki vse spremeni. Čeprav je bil Whitman na strani unionistov, je njegovo pesem mogoče brati in slišati kot protivojno. Prevod Uroš Mozetič, interpretacija Karel Brišnik. Posneto 2004.
Pesem Bobnajte! Bobnajte! Bobni! je ameriški pesnik Walt Whitman napisal leta 1861, kmalu po prvi veliki bitki državljanske vojne. Bobni, o katerih piše, so vojaški bobni – zaradi vojne se vsakdanje življenje ne more nadaljevati; vojna je sila, ki vse spremeni. Čeprav je bil Whitman na strani unionistov, je njegovo pesem mogoče brati in slišati kot protivojno. Prevod Uroš Mozetič, interpretacija Karel Brišnik. Posneto 2004.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Silva Uršič, ki danes šteje 79 let, se je rodila na Jesenicah. Rojena je bila v družini s štirimi otroki, bila je edino dekle. Že kot otrok se je preselila v Vrhpolje v Vipavski dolini. Tam je spoznala moža in se z njim poročila pri 20 letih. Z gospo se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Silva Uršič, ki danes šteje 79 let, se je rodila na Jesenicah. Rojena je bila v družini s štirimi otroki, bila je edino dekle. Že kot otrok se je preselila v Vrhpolje v Vipavski dolini. Tam je spoznala moža in se z njim poročila pri 20 letih. Z gospo se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Na sporedu Suita št. 2 v G-duru, op. 35 Josepha Bodina de Boismortierja, Koncert v G-duru, Seibel 213 Johanna Davida Heinichena, Kvintet št. 2 v E-duru, G. 446 Luigija Boccherinija in Preludij k favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja.
Na sporedu Suita št. 2 v G-duru, op. 35 Josepha Bodina de Boismortierja, Koncert v G-duru, Seibel 213 Johanna Davida Heinichena, Kvintet št. 2 v E-duru, G. 446 Luigija Boccherinija in Preludij k favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja.
Danes je državni praznik, dan upora proti okupatorju, ki je po osamosvojitvi zamenjal dan osvobodilne fronte slovenskega naroda. Tedaj mu je bil pripisan tudi spomin na celotno narodovo uporništvo 20. stoletja. Sosledje dveh dogodkov, pred natanko 85 leti, ki ju loči le nekaj ur, pa govori pomenu upora zoper nasilje in načrt narodnega izbrisa. Drugi poudarki oddaje: - Na kolegiju predsednika državnega zbora bodo jutri obravnavali predlog sprememb zakona o vladi, ki ga je vložila SDS. - V Združenih državah Amerike še naprej odmeva poskus napada na predsednika Donalda Trumpa in njegove najožje sodelavce. - Pri frančiškanskem samostanu Nova Štifta pri Sodražici se bodo danes že 28-tič zbrali motoristi iz domovine in tujine.
Danes je državni praznik, dan upora proti okupatorju, ki je po osamosvojitvi zamenjal dan osvobodilne fronte slovenskega naroda. Tedaj mu je bil pripisan tudi spomin na celotno narodovo uporništvo 20. stoletja. Sosledje dveh dogodkov, pred natanko 85 leti, ki ju loči le nekaj ur, pa govori pomenu upora zoper nasilje in načrt narodnega izbrisa. Drugi poudarki oddaje: - Na kolegiju predsednika državnega zbora bodo jutri obravnavali predlog sprememb zakona o vladi, ki ga je vložila SDS. - V Združenih državah Amerike še naprej odmeva poskus napada na predsednika Donalda Trumpa in njegove najožje sodelavce. - Pri frančiškanskem samostanu Nova Štifta pri Sodražici se bodo danes že 28-tič zbrali motoristi iz domovine in tujine.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Od življenja na razdeljenem Cipru do največjega muzeja belgijske čokolade na svetu v Antwerpnu nas v Klicni kodi popelje bruseljski dopisnik Igor Jurič.
Od življenja na razdeljenem Cipru do največjega muzeja belgijske čokolade na svetu v Antwerpnu nas v Klicni kodi popelje bruseljski dopisnik Igor Jurič.
»Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost.« Misel Bertolta Brechta so leta 2013 vklesali v spominsko stelo pred vhodom v deželno sodišče v Celovcu, na kateri so zapisana imena 47 ljudi, ki jih je nacistično sodišče prav tam obsodilo na smrt. Kakšna je bila cena uporništva? Zakaj so okupacijske oblasti brutalno kaznovale svojce tistih, ki so se jim uprli, tudi ženske in najmlajše. Kdaj je sledila smrtna obsodba, kdaj napotitev v koncentracijsko taborišče? Zakaj so bile nekatere najbolj brutalne kazni podpornikom osvobodilnega gibanja izvršene celo deset dni pred koncem druge svetovne vojne? Na ta in vrsto drugih vprašanj bomo skušali odgovoriti v oddaji, posvečeni prazniku – dnevu upora.
»Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost.« Misel Bertolta Brechta so leta 2013 vklesali v spominsko stelo pred vhodom v deželno sodišče v Celovcu, na kateri so zapisana imena 47 ljudi, ki jih je nacistično sodišče prav tam obsodilo na smrt. Kakšna je bila cena uporništva? Zakaj so okupacijske oblasti brutalno kaznovale svojce tistih, ki so se jim uprli, tudi ženske in najmlajše. Kdaj je sledila smrtna obsodba, kdaj napotitev v koncentracijsko taborišče? Zakaj so bile nekatere najbolj brutalne kazni podpornikom osvobodilnega gibanja izvršene celo deset dni pred koncem druge svetovne vojne? Na ta in vrsto drugih vprašanj bomo skušali odgovoriti v oddaji, posvečeni prazniku – dnevu upora.
Kolesarji so včeraj tekmovali na še eni klasiki Liege–Bastogne–Liege. Z dirko so se tudi končale spomladanske klasike.
Kolesarji so včeraj tekmovali na še eni klasiki Liege–Bastogne–Liege. Z dirko so se tudi končale spomladanske klasike.
Na sporedu Suita št. 2 v G-duru, op. 35 Josepha Bodina de Boismortierja, Koncert v G-duru, Seibel 213 Johanna Davida Heinichena, Kvintet št. 2 v E-duru, G. 446 Luigija Boccherinija in Preludij k favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja.
Na sporedu Suita št. 2 v G-duru, op. 35 Josepha Bodina de Boismortierja, Koncert v G-duru, Seibel 213 Johanna Davida Heinichena, Kvintet št. 2 v E-duru, G. 446 Luigija Boccherinija in Preludij k favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V pogovoru z Janezom Podobnikom, nekdanjim predsednikom državnega zbora, zdravnikom, nekdanjim ministrom in danes aktivnim državljanom v Zboru za republiko, je voditelj Jože Možina postavil vrsto ključnih vprašanj o stanju slovenske politike in družbe. Janez Podobnik bo govoril o svoji življenjski poti od odraščanja na kmetiji v Cerknem do zdravniškega poklica in politične poti, ki se je začela na lokalni ravni ‒ najprej je bil župan Idrije, pozneje pa Cerkna. Posebej bo poudaril vpliv duhovnika Vinka Kobala, ki je katoliško mladino spodbujal k družbenemu angažiranju, tudi v politiki. Ob tem bo opozoril, da so imeli slovenski katoličani izredno pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije in da je bila Slovenska kmečka zveza prva lastovka slovenske pomladi. Spomnil bo tudi, da je bil prav ta politični tok pomemben del temeljev slovenske države ter da so v tem okviru znali uresničiti tudi spravo med ljudmi iz partizanskega in protipartizanskega kroga. Dotaknil se bo leta 1996, ko je Slovenska ljudska stranka vstopila v Drnovškovo vlado, pri čemer bo ocenil, da so takrat v stranki naredili veliko dobrega, a so za to plačali previsoko politično ceno. Po njegovem so dobri časi slovenskega parlamentarizma za nami, saj predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ni razumela, da je parlament prostor pozicije in opozicije, ne pa poniževanja političnih nasprotnikov. Kritičen bo tudi do delovanja javnega servisa in bo poudaril, da »RTV na informativnem področju deluje izrazito pristransko in navijaško«. Glede novih političnih razmerij bo poudaril, da mlajših volivcev ne zanima, s kom kdo ne bo šel, temveč s kom bo šel in kako bo reševal stanovanjska, razvojna in socialna vprašanja. Pogovor z Janezom Podobnikom bo tako razmislek o osamosvojitvi, politični kulturi, menjavi oblasti kot normalnem delu demokracije ter o tem, kako v Sloveniji znova okrepiti povezovanje in zaupanje.
V pogovoru z Janezom Podobnikom, nekdanjim predsednikom državnega zbora, zdravnikom, nekdanjim ministrom in danes aktivnim državljanom v Zboru za republiko, je voditelj Jože Možina postavil vrsto ključnih vprašanj o stanju slovenske politike in družbe. Janez Podobnik bo govoril o svoji življenjski poti od odraščanja na kmetiji v Cerknem do zdravniškega poklica in politične poti, ki se je začela na lokalni ravni ‒ najprej je bil župan Idrije, pozneje pa Cerkna. Posebej bo poudaril vpliv duhovnika Vinka Kobala, ki je katoliško mladino spodbujal k družbenemu angažiranju, tudi v politiki. Ob tem bo opozoril, da so imeli slovenski katoličani izredno pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije in da je bila Slovenska kmečka zveza prva lastovka slovenske pomladi. Spomnil bo tudi, da je bil prav ta politični tok pomemben del temeljev slovenske države ter da so v tem okviru znali uresničiti tudi spravo med ljudmi iz partizanskega in protipartizanskega kroga. Dotaknil se bo leta 1996, ko je Slovenska ljudska stranka vstopila v Drnovškovo vlado, pri čemer bo ocenil, da so takrat v stranki naredili veliko dobrega, a so za to plačali previsoko politično ceno. Po njegovem so dobri časi slovenskega parlamentarizma za nami, saj predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ni razumela, da je parlament prostor pozicije in opozicije, ne pa poniževanja političnih nasprotnikov. Kritičen bo tudi do delovanja javnega servisa in bo poudaril, da »RTV na informativnem področju deluje izrazito pristransko in navijaško«. Glede novih političnih razmerij bo poudaril, da mlajših volivcev ne zanima, s kom kdo ne bo šel, temveč s kom bo šel in kako bo reševal stanovanjska, razvojna in socialna vprašanja. Pogovor z Janezom Podobnikom bo tako razmislek o osamosvojitvi, politični kulturi, menjavi oblasti kot normalnem delu demokracije ter o tem, kako v Sloveniji znova okrepiti povezovanje in zaupanje.
Aleš Šteger je v romanu Ogenj črpal iz arhivskih dokumentov in pričevanj o življenjski zgodbi partizanke, poznejše predstavnice jugoslovanske vlade po svetu, kustosinje in muzejske direktorice Štefke Cobelj. Konkretno zgodbo ene najbolj kontroverznih ptujskih osebnosti roman umetniško preoblikuje v metaforo 20. stoletja in tedanjih družbenih procesov. To je roman o vzponu in padcu komunistične Jugoslavije, o notranjih paradoksih, nasprotjih in tragičnem propadu enega največjih družbenopolitičnih eksperimentov v Evropi 20. stoletja. Z romanom se je Aleš Šteger uvrstil med deseterico nominirank in nominirancev za letošnjo nagrado kresnik. Interpretka Anja Novak, režiser Marko Rengeo, glasbna opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Aleš Šteger je v romanu Ogenj črpal iz arhivskih dokumentov in pričevanj o življenjski zgodbi partizanke, poznejše predstavnice jugoslovanske vlade po svetu, kustosinje in muzejske direktorice Štefke Cobelj. Konkretno zgodbo ene najbolj kontroverznih ptujskih osebnosti roman umetniško preoblikuje v metaforo 20. stoletja in tedanjih družbenih procesov. To je roman o vzponu in padcu komunistične Jugoslavije, o notranjih paradoksih, nasprotjih in tragičnem propadu enega največjih družbenopolitičnih eksperimentov v Evropi 20. stoletja. Z romanom se je Aleš Šteger uvrstil med deseterico nominirank in nominirancev za letošnjo nagrado kresnik. Interpretka Anja Novak, režiser Marko Rengeo, glasbna opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Kako zveni razpad telesa? Kako lahko slika postane skoraj slišna? V oddaji Telo kot napetost raziskujemo presunljive vzporednice med slikarstvom Francisa Bacona in glasbo Dmitrija Šostakoviča. Skozi ključna Baconova dela – od Študije po Velázquezovem Portretu papeža Inocenca X. do triptiha iz leta 1973 – in Šostakovičev Godalni kvartet št. 8 vstopamo v svet, v katerem telo in zvok postaneta prostor notranjih sil, pritiska in razpada. Oddaja razpira vprašanja eksistence, identitete in travme 20. stoletja – skozi umetnost, ki ne pripoveduje, temveč neposredno učinkuje.
Kako zveni razpad telesa? Kako lahko slika postane skoraj slišna? V oddaji Telo kot napetost raziskujemo presunljive vzporednice med slikarstvom Francisa Bacona in glasbo Dmitrija Šostakoviča. Skozi ključna Baconova dela – od Študije po Velázquezovem Portretu papeža Inocenca X. do triptiha iz leta 1973 – in Šostakovičev Godalni kvartet št. 8 vstopamo v svet, v katerem telo in zvok postaneta prostor notranjih sil, pritiska in razpada. Oddaja razpira vprašanja eksistence, identitete in travme 20. stoletja – skozi umetnost, ki ne pripoveduje, temveč neposredno učinkuje.
V Sloveniji marljivo ločujemo odpadke, a hkrati naredimo premalo, da bi jih proizvajali manj. Zakaj? V čem smo dobri in v čem precej manj? Kako oddaljeni smo od dejanskega krožnega gospodarjenja? V oddaji bodo o tem razpravljali Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica inštituta Circular Change ter predsednica evropske platforme za krožno gospodarstvo, Jaka Kranjc, dolgoletni strokovni vodja društva Ekologi brez meja, in Jože Gregorič iz Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana. Vsi trije so, vsak na svojem področju, dolgoletni in mednarodno dejavni strokovnjaki za reševanje izzivov, ki jih prinaša ravnanje z odpadki.
V Sloveniji marljivo ločujemo odpadke, a hkrati naredimo premalo, da bi jih proizvajali manj. Zakaj? V čem smo dobri in v čem precej manj? Kako oddaljeni smo od dejanskega krožnega gospodarjenja? V oddaji bodo o tem razpravljali Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica inštituta Circular Change ter predsednica evropske platforme za krožno gospodarstvo, Jaka Kranjc, dolgoletni strokovni vodja društva Ekologi brez meja, in Jože Gregorič iz Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana. Vsi trije so, vsak na svojem področju, dolgoletni in mednarodno dejavni strokovnjaki za reševanje izzivov, ki jih prinaša ravnanje z odpadki.
Tadej Pogačar nadaljuje z zbiranjem zmag na največjih enodnevnih kolesarskih dirkah. Še tretjič zapored, skupno pa četrtič je bil najboljši na dirki Liege-Bastogne-Liege in zbirko zmag na spomenikih povišal že na trinajst. Vse do zadnjega vzpona mu je odpor tokrat nudil mladi Francoz Paul Seixas, ki je znova dokazal svoj neizmeren potencial. Tretji Remco Evenepoel je zaostal že na vzponu na La Redout. Pomembno vlogo ob novi veliki zmagi Pogačarja pa je znova odigral njegov moštveni kolega Domen Novak. Dirko je že na začetku začinil padec, ki je v glavnini naredil razliko, kolesarji pa tako niso imeli časa za počitek ob novi rekordni hitrosti na zelo zahtevni, kar 260-kilometrski preizkušnji. Gost je tokrat direktor dirke po Sloveniji Bogdan Fink, ki pohvali vožnjo Seixasa in govori tudi o 32. izvedbi največje dirke pri nas. S prizorišča se oglaša radijski reporter Luka Dolar, tudi o tem, kaj lahko pričakujemo na prihajajoči dirki po Romandiji, kjer se bosta merila Tadej Pogačar in Primož Roglič, pa govori Igor Tominec. Voditelj je Klemen Verlič.
Tadej Pogačar nadaljuje z zbiranjem zmag na največjih enodnevnih kolesarskih dirkah. Še tretjič zapored, skupno pa četrtič je bil najboljši na dirki Liege-Bastogne-Liege in zbirko zmag na spomenikih povišal že na trinajst. Vse do zadnjega vzpona mu je odpor tokrat nudil mladi Francoz Paul Seixas, ki je znova dokazal svoj neizmeren potencial. Tretji Remco Evenepoel je zaostal že na vzponu na La Redout. Pomembno vlogo ob novi veliki zmagi Pogačarja pa je znova odigral njegov moštveni kolega Domen Novak. Dirko je že na začetku začinil padec, ki je v glavnini naredil razliko, kolesarji pa tako niso imeli časa za počitek ob novi rekordni hitrosti na zelo zahtevni, kar 260-kilometrski preizkušnji. Gost je tokrat direktor dirke po Sloveniji Bogdan Fink, ki pohvali vožnjo Seixasa in govori tudi o 32. izvedbi največje dirke pri nas. S prizorišča se oglaša radijski reporter Luka Dolar, tudi o tem, kaj lahko pričakujemo na prihajajoči dirki po Romandiji, kjer se bosta merila Tadej Pogačar in Primož Roglič, pa govori Igor Tominec. Voditelj je Klemen Verlič.
V Združenih državah Amerike še naprej odmeva sinočnji poskus vdora na večerjo Združenja dopisnikov Bele hiše, ko naj bi 31-letni napadalec skušal izvesti napad na predsednika Donalda Trumpa in njegove najožje sodelavce, a so ga pri tem ustavili in pridržali predsednikovi varnostniki. Napadalec je iz Kalifornije in naj bi bil podpornik Demokratske stranke, sodelovanje v preiskavi pa zavrača. Motivi za dejanje še niso znani.
V Združenih državah Amerike še naprej odmeva sinočnji poskus vdora na večerjo Združenja dopisnikov Bele hiše, ko naj bi 31-letni napadalec skušal izvesti napad na predsednika Donalda Trumpa in njegove najožje sodelavce, a so ga pri tem ustavili in pridržali predsednikovi varnostniki. Napadalec je iz Kalifornije in naj bi bil podpornik Demokratske stranke, sodelovanje v preiskavi pa zavrača. Motivi za dejanje še niso znani.
Anton Ingolič (1907–1992) sodi med najpomembnejše predstavnike slovenskega realizma – njegovo pisanje je bilo sprva omejeno na tematiko, povezano s štajerskim in koroškim območjem (Lukarji, Na splavih, Ugasla dolina); pozneje je v svoja dela vključil tudi mestno okolje (npr. v mladinskem romanu Gimnazijka) in izseljenstvo. Lotil se je tudi zgodovinskega romana – v središču oddaje je njegov roman Pradedje, v katerem je Ingolič leta 1975 pisal o kmečkem uporu leta 1635; pisatelj je dogajanje postavil v svoje domače kraje. Pisatelj v oddaji tudi razmišlja o svojem ustvarjanju. Literarni portret je nastal leta 1978, ko je Anton Ingolič prejel Prešernovo nagrado. Avtorica Vida Curk, interpret Kristijan Muck, bralka Barbara Berce, ton in montaža Staš Janež, režija Aleš Jan.
Anton Ingolič (1907–1992) sodi med najpomembnejše predstavnike slovenskega realizma – njegovo pisanje je bilo sprva omejeno na tematiko, povezano s štajerskim in koroškim območjem (Lukarji, Na splavih, Ugasla dolina); pozneje je v svoja dela vključil tudi mestno okolje (npr. v mladinskem romanu Gimnazijka) in izseljenstvo. Lotil se je tudi zgodovinskega romana – v središču oddaje je njegov roman Pradedje, v katerem je Ingolič leta 1975 pisal o kmečkem uporu leta 1635; pisatelj je dogajanje postavil v svoje domače kraje. Pisatelj v oddaji tudi razmišlja o svojem ustvarjanju. Literarni portret je nastal leta 1978, ko je Anton Ingolič prejel Prešernovo nagrado. Avtorica Vida Curk, interpret Kristijan Muck, bralka Barbara Berce, ton in montaža Staš Janež, režija Aleš Jan.
Pavel Mihelčič, skladatelj, profesor, urednik na programu Ars Radia Slovenija, improvizator, neutrudni organizator, dekan Akademije za glasbo, glasbeni kritik, esejist, publicist, dirigent, nagrajenec Prešernovega sklada in dobitnik drugih, prestižnih glasbenih nagrad in še bi lahko našteli. Vse to je bilo del njegovega življenja. Zdi se, kot da je v njegovem življenjepisu kar premalo prostora; za vse, kar se je dogodilo, za vse, kar je delal s srcem, z neizmerno voljo in navdušenjem ...
Pavel Mihelčič, skladatelj, profesor, urednik na programu Ars Radia Slovenija, improvizator, neutrudni organizator, dekan Akademije za glasbo, glasbeni kritik, esejist, publicist, dirigent, nagrajenec Prešernovega sklada in dobitnik drugih, prestižnih glasbenih nagrad in še bi lahko našteli. Vse to je bilo del njegovega življenja. Zdi se, kot da je v njegovem življenjepisu kar premalo prostora; za vse, kar se je dogodilo, za vse, kar je delal s srcem, z neizmerno voljo in navdušenjem ...
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Sedemindvajsetega aprila, ki ga zaznamujemo kot dan odpora proti okupatorju, je bila leta 1941 v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi smo izbrali dnevniške zapiske pesnika Edvarda Kocbeka, ki so nastali prav maja in junija 1941 in kažejo, kako je Kocbek doživljal tiste usode polne dni, ki jih je spremljal od blizu. Interpretacija Brane Grubar, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Miha Jaramaz, režija Špela Kravogel. Posneto 2014. Redakcija Staša Grahek.
Sedemindvajsetega aprila, ki ga zaznamujemo kot dan odpora proti okupatorju, je bila leta 1941 v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi smo izbrali dnevniške zapiske pesnika Edvarda Kocbeka, ki so nastali prav maja in junija 1941 in kažejo, kako je Kocbek doživljal tiste usode polne dni, ki jih je spremljal od blizu. Interpretacija Brane Grubar, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Miha Jaramaz, režija Špela Kravogel. Posneto 2014. Redakcija Staša Grahek.
To je poseben gospod. No, pravzaprav je bila bolj posebna njegova služba … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisal: Tadej Rodman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
To je poseben gospod. No, pravzaprav je bila bolj posebna njegova služba … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisal: Tadej Rodman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Ameriški predsednik Donald Trump je bil tarča novega poskusa atentata. Sinoči je bil v hotelu Hilton v Washingtonu gost slavnostne večerje Združenja dopisnikov Bele hiše, ko so v avli hotela odjeknili streli. Policija je napadalca pridržala in ga že identificirala - gre za 31-letnega učitelja, sicer podpornika demokratske stranke. Pred nekaj urami so potrdili, da je bil napad usmerjen proti Trumpu in njegovim najožjim sodelavcem. V oddaji tudi o tem: - Na Bližnjem vzhodu novi izraelski napadi na Libanon; vojska prebivalcem ob tako imenovanem varnostnem pasu ukazala, naj zapustijo območje - Na Devinskem gradu postavili rekonstrukcijo njegove zgodovine iz Lego kock - Tadej Pogačar znova pokoril konkurenco na kolesarskem spomeniku Liege-Bastogne-Liege
Ameriški predsednik Donald Trump je bil tarča novega poskusa atentata. Sinoči je bil v hotelu Hilton v Washingtonu gost slavnostne večerje Združenja dopisnikov Bele hiše, ko so v avli hotela odjeknili streli. Policija je napadalca pridržala in ga že identificirala - gre za 31-letnega učitelja, sicer podpornika demokratske stranke. Pred nekaj urami so potrdili, da je bil napad usmerjen proti Trumpu in njegovim najožjim sodelavcem. V oddaji tudi o tem: - Na Bližnjem vzhodu novi izraelski napadi na Libanon; vojska prebivalcem ob tako imenovanem varnostnem pasu ukazala, naj zapustijo območje - Na Devinskem gradu postavili rekonstrukcijo njegove zgodovine iz Lego kock - Tadej Pogačar znova pokoril konkurenco na kolesarskem spomeniku Liege-Bastogne-Liege