Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Jutranja poročila Radia Maribor
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
O uspehu odbojkarjiev i-Venta, ki so izkoristili petkov spodrsljaj Calcita v Novem mestu in se z zmago v Kranju povzpeli na drugo mesto prvenstvene razpredelnice, s trenerjem Sebastijanom Škorcem.
O uspehu odbojkarjiev i-Venta, ki so izkoristili petkov spodrsljaj Calcita v Novem mestu in se z zmago v Kranju povzpeli na drugo mesto prvenstvene razpredelnice, s trenerjem Sebastijanom Škorcem.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Po več letih sodnega postopka je bila danes razglašena sodba v enem od najodmevnejših primerov gospodarske kriminalitete v Sloveniji. Nekdanji predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič je bil zaradi spornih poslov s hrvaškimi nepremičninami obsojen na tri leta zapora. Soobtoženemu nekdanjemu direktorju KBM Leasinga Igorju Šujici je sodišče dosodilo leto in pol, in njegovemu predhodniku Borisu Cekovu leto dni zaporne kazni.
Po več letih sodnega postopka je bila danes razglašena sodba v enem od najodmevnejših primerov gospodarske kriminalitete v Sloveniji. Nekdanji predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič je bil zaradi spornih poslov s hrvaškimi nepremičninami obsojen na tri leta zapora. Soobtoženemu nekdanjemu direktorju KBM Leasinga Igorju Šujici je sodišče dosodilo leto in pol, in njegovemu predhodniku Borisu Cekovu leto dni zaporne kazni.
Pred nami je božično-novoletni čas in temu primerno bomo v tej in naslednjih dveh oddajah predvajali nov sklop oddaj, v katerem bomo predstavili vsega dva meseca stare koncertne posnetke našega Policijskega orkestra, ki je 10. oktobra v Marinovi dvorani Glasbene šole Fran Korun Koželjski v Velenju izvedel poseben projekt v počastitev tridesete obletnice smrti mojstra Bojana Adamiča. Dirigiral je Nejc Bečan, v prvi iz niza treh oddaj pa boste slišali naslednje Adamičeve skladbe: Tri študentke, Prelepa si, Ljubljana in Galop.
Pred nami je božično-novoletni čas in temu primerno bomo v tej in naslednjih dveh oddajah predvajali nov sklop oddaj, v katerem bomo predstavili vsega dva meseca stare koncertne posnetke našega Policijskega orkestra, ki je 10. oktobra v Marinovi dvorani Glasbene šole Fran Korun Koželjski v Velenju izvedel poseben projekt v počastitev tridesete obletnice smrti mojstra Bojana Adamiča. Dirigiral je Nejc Bečan, v prvi iz niza treh oddaj pa boste slišali naslednje Adamičeve skladbe: Tri študentke, Prelepa si, Ljubljana in Galop.
Ugovor zaradi referendumske kampanje je bil zavrnjen, ponovitve glasovanja ne bo. Podjetja v ranljivih panogah lahko že koristijo shemo skrajšanega delovnega časa. Teden je zaznamoval tudi vrhunec letošnje, zgodnje epidemije gripe, pogajanja za mir v Ukrajini in decembrske prireditve.
Ugovor zaradi referendumske kampanje je bil zavrnjen, ponovitve glasovanja ne bo. Podjetja v ranljivih panogah lahko že koristijo shemo skrajšanega delovnega časa. Teden je zaznamoval tudi vrhunec letošnje, zgodnje epidemije gripe, pogajanja za mir v Ukrajini in decembrske prireditve.
Haeresis fulminata ali Strela udari krivoverca je naslov izjemne knjige, v kateri je natisnjena drama Janeza Ludvika Schönlebna v latinščini in slovenskem prevodu Braneta Senegačnika. Uprizorjena je bila v ljubljanskem jezuitskem kolegiju leta 1651. Gre za prvi prevod kake jezuitske drame iz latinščine v slovenščino. Besedilo drame Haereseis fulminata dopolnjujejo opombe, komentar in spremne študije Monike Deželak Trojar in Braneta Senegačnika, pa tudi 12 faksimilov rokopisa. Knjiga je izšla pri Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. S tem prelomnim delom se bistveno dopolnjuje védenje o jezuitskem gledališču na Slovenskem, pa tudi v Evropi in po svetu – jezuiti so namreč uprizarjanje iger uvedli v okolja, kamor so prišli, kar pomeni, da je bilo jezuitsko gledališče v svojem času »globalen« pojav. O tragediji v 3600 verzih, za katero do nedavna nismo vedeli, da obstaja v zapisu, bodo v oddaji Ars humana govorijo urednica Monika Deželak Trojar, urednik in prevajalec Brane Senegačnik ter gostiteljica Tadeja Krečič. Oblikovalec zvoka: Jernej Boc
Haeresis fulminata ali Strela udari krivoverca je naslov izjemne knjige, v kateri je natisnjena drama Janeza Ludvika Schönlebna v latinščini in slovenskem prevodu Braneta Senegačnika. Uprizorjena je bila v ljubljanskem jezuitskem kolegiju leta 1651. Gre za prvi prevod kake jezuitske drame iz latinščine v slovenščino. Besedilo drame Haereseis fulminata dopolnjujejo opombe, komentar in spremne študije Monike Deželak Trojar in Braneta Senegačnika, pa tudi 12 faksimilov rokopisa. Knjiga je izšla pri Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. S tem prelomnim delom se bistveno dopolnjuje védenje o jezuitskem gledališču na Slovenskem, pa tudi v Evropi in po svetu – jezuiti so namreč uprizarjanje iger uvedli v okolja, kamor so prišli, kar pomeni, da je bilo jezuitsko gledališče v svojem času »globalen« pojav. O tragediji v 3600 verzih, za katero do nedavna nismo vedeli, da obstaja v zapisu, bodo v oddaji Ars humana govorijo urednica Monika Deželak Trojar, urednik in prevajalec Brane Senegačnik ter gostiteljica Tadeja Krečič. Oblikovalec zvoka: Jernej Boc
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Projekt Transport je omnibus šestih lutkovnih miniaturk in povezuje šest gledališč iz Slovenije, Poljske, Estonije, Litve in Češke. Pod vodstvom avtorja in režiserja Tina Grabnarja ustvarjalci preiskujejo trajnostni pristop h gledališču, tako v vsebinskem kot produkcijskem smislu ter raziskovanje uprizoritvenih strategij združujejo s tehnološko inovativnostjo. O projektu razmišlja gledališka kritičarka in publicistka Nika Arhar. Refleksijo je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v okviru spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025. Vabimo vas k poslušanju! foto: Miha Fras, lgl.si, izsek
Projekt Transport je omnibus šestih lutkovnih miniaturk in povezuje šest gledališč iz Slovenije, Poljske, Estonije, Litve in Češke. Pod vodstvom avtorja in režiserja Tina Grabnarja ustvarjalci preiskujejo trajnostni pristop h gledališču, tako v vsebinskem kot produkcijskem smislu ter raziskovanje uprizoritvenih strategij združujejo s tehnološko inovativnostjo. O projektu razmišlja gledališka kritičarka in publicistka Nika Arhar. Refleksijo je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v okviru spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025. Vabimo vas k poslušanju! foto: Miha Fras, lgl.si, izsek
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Na Istrskem turističnem forumu poudarili pomen čezmejnega povezovanja. - Informacijski center TNP Bohinjka je v desetih letih delovanja prerastel osnovno poslanstvo. - Celjski poklicni gasilci ob 70-letnici s premiero dokumentarca "Golovec 75" o povezanosti treh generacij članov. - Skupine OrgleKids si prizadeva, da bi orgle, kraljico med inštrumenti, predstavili vsem šolarjem v Sloveniji.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Na Istrskem turističnem forumu poudarili pomen čezmejnega povezovanja. - Informacijski center TNP Bohinjka je v desetih letih delovanja prerastel osnovno poslanstvo. - Celjski poklicni gasilci ob 70-letnici s premiero dokumentarca "Golovec 75" o povezanosti treh generacij članov. - Skupine OrgleKids si prizadeva, da bi orgle, kraljico med inštrumenti, predstavili vsem šolarjem v Sloveniji.
Poslušajte prva stavka Koncerta za flavto, harfo in orkester v C-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Koncertantne simfonije za flavto, klarinet in orkester v B-duru Franza Danzija. V oddaji Ženske v svetu glasbe tokrat prvič predstavljamo flavtistko Ireno Kavčič, ki jo bomo spoznali kot solistko z orkestrom. Irena Kavčič je postala članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija 1. septembra 2012, kjer je uveljavljena solistka. Rodila se je v Šempetru pri Gorici, glasbeno šolo je obiskovala v Tolminu pri prof. Maji Klajnšček, nato se je ob gimnaziji v Kopru glasbeno izobraževala v Centru za glasbeno vzgojo Koper pri prof. Alenki Zupan. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala pri prof. Karolini Šantl Zupan, potem pa še na Visoki šoli za glasbo kraljice Sofije v Madridu pri prof. Jacquesu Zoonu. Flavtistka Irena Kavčič se bo v prvi oddaji predstavila kot solistka s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Koncertu za flavto, harfo in orkester v C-duru, K299 Wolfganga Amadeusa Mozarta in potem v Koncertantni simfoniji za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor s flavtistko.
Poslušajte prva stavka Koncerta za flavto, harfo in orkester v C-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Koncertantne simfonije za flavto, klarinet in orkester v B-duru Franza Danzija. V oddaji Ženske v svetu glasbe tokrat prvič predstavljamo flavtistko Ireno Kavčič, ki jo bomo spoznali kot solistko z orkestrom. Irena Kavčič je postala članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija 1. septembra 2012, kjer je uveljavljena solistka. Rodila se je v Šempetru pri Gorici, glasbeno šolo je obiskovala v Tolminu pri prof. Maji Klajnšček, nato se je ob gimnaziji v Kopru glasbeno izobraževala v Centru za glasbeno vzgojo Koper pri prof. Alenki Zupan. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala pri prof. Karolini Šantl Zupan, potem pa še na Visoki šoli za glasbo kraljice Sofije v Madridu pri prof. Jacquesu Zoonu. Flavtistka Irena Kavčič se bo v prvi oddaji predstavila kot solistka s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Koncertu za flavto, harfo in orkester v C-duru, K299 Wolfganga Amadeusa Mozarta in potem v Koncertantni simfoniji za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor s flavtistko.
Novi in hkrati zadnji single z aktualnega albuma Vlada Kreslina 'Kje si bla doslej', skladba 'Čakaj, sin moj', je nova Pesem in pol. Osebno izpovedna balada je preplet osebne izkušnje, poezije in melanholije. Nekaj posebnega je tudi videospot - osrednji simbol videa je reka življenja - ki ga je zasnovala in ustvarila umetnica Andreja Završnik. Za vsega 15 sekund videa je bilo potrebnih kar šest do sedem minut natančnega ročnega dela. Vlado Kreslin bo januarja prihodnje leto nastopil v Piranu, v pogovoru pa se je dotaknil tudi zadnjega radijskega koncerta skupine Dan D.
Novi in hkrati zadnji single z aktualnega albuma Vlada Kreslina 'Kje si bla doslej', skladba 'Čakaj, sin moj', je nova Pesem in pol. Osebno izpovedna balada je preplet osebne izkušnje, poezije in melanholije. Nekaj posebnega je tudi videospot - osrednji simbol videa je reka življenja - ki ga je zasnovala in ustvarila umetnica Andreja Završnik. Za vsega 15 sekund videa je bilo potrebnih kar šest do sedem minut natančnega ročnega dela. Vlado Kreslin bo januarja prihodnje leto nastopil v Piranu, v pogovoru pa se je dotaknil tudi zadnjega radijskega koncerta skupine Dan D.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Pravosodna ministrica Andreja Kokalj je po petkovi odločitvi novomeškega okrožnega sodišča o odpravi pripora za osumljenca v primeru smrti Aleša Šutarja dopoldne povedala, da ministrstvo ne sme posegati v neodvisnost tožilcev, potek postopka ali odločanje o posamični zadevi. Notranji minister Branko Zlobko pa je prepričan, da je policija v predkazenskem postopku opravila delo zakonito in strokovno. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajinska odpoved članstvu v Natu za Rusijo ključna v pogajanjih o končanju vojne. - Avstralska vlada za zaostritev zakonodaje o orožju. - V Sparu zagotavljajo, da požar v njihovem skladišču ne bo bistveno vplival na oskrbo trgovin.
Pravosodna ministrica Andreja Kokalj je po petkovi odločitvi novomeškega okrožnega sodišča o odpravi pripora za osumljenca v primeru smrti Aleša Šutarja dopoldne povedala, da ministrstvo ne sme posegati v neodvisnost tožilcev, potek postopka ali odločanje o posamični zadevi. Notranji minister Branko Zlobko pa je prepričan, da je policija v predkazenskem postopku opravila delo zakonito in strokovno. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajinska odpoved članstvu v Natu za Rusijo ključna v pogajanjih o končanju vojne. - Avstralska vlada za zaostritev zakonodaje o orožju. - V Sparu zagotavljajo, da požar v njihovem skladišču ne bo bistveno vplival na oskrbo trgovin.
Predstavljamo besedilo izpred dobrega stoletja z naslovom »Spor za napredek« ali premislek o stanju različnih presoj tega, kar so takrat pri nas razumeli kot napredek – tako se je ob začetku prve vojne v mesečniku Slovan (urejal ga je Oton Župančič) razpisal 29-letni bodoči profesor statistike in politične ekonomije na po vojni ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani Albin Ogris (r.1885 Pliberk – u.1959 Ljubljana). Besedilo je dokaz, da intelektualne javnosti pri nas takrat niso obvladovali le radikalci iz levice ali desnice. Nekaj naslovov objavljenih knjig univerz.profesorja Aleksandrove univerze v Ljubljani: A.Ogris: Borba za jugoslovensko državo, načrt zgodovine in (1921) delovanja Jugoslovenskega odbora v Londonu za časa svetovne vojne A.Ogris: Sistematičen register zakonov, naredb, uredb, razglasov itd., ki se nanašajo (1924) na finančno upravo in ki so bili objavljeni v Uradnem listu v dobi od dne 4.XI.1918 do dne 30.VI.1924 A.Ogris: Regulativne hranilnice v Sloveniji (1925) A.Ogris: Politične stranke (1926) A.Ogris: Delniške družbe v Sloveniji v letih 1919.-1925 (1926) (statističen donesek k novejši zgodovini slovenskega gospodarstva A.Ogris: Statistika kreditnih zadrug v Sloveniji za poslovno leto 1926 (1928) A.Ogris: Trgovinska politika (1932) A.Ogris: Preobljudenost kmečkega podeželja in staniščni ustroj industrije (1941) A.Ogris: Od svobodnega in usmerjevanega k načrtnemu kreditnemu gospodarstvu (1946)
Predstavljamo besedilo izpred dobrega stoletja z naslovom »Spor za napredek« ali premislek o stanju različnih presoj tega, kar so takrat pri nas razumeli kot napredek – tako se je ob začetku prve vojne v mesečniku Slovan (urejal ga je Oton Župančič) razpisal 29-letni bodoči profesor statistike in politične ekonomije na po vojni ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani Albin Ogris (r.1885 Pliberk – u.1959 Ljubljana). Besedilo je dokaz, da intelektualne javnosti pri nas takrat niso obvladovali le radikalci iz levice ali desnice. Nekaj naslovov objavljenih knjig univerz.profesorja Aleksandrove univerze v Ljubljani: A.Ogris: Borba za jugoslovensko državo, načrt zgodovine in (1921) delovanja Jugoslovenskega odbora v Londonu za časa svetovne vojne A.Ogris: Sistematičen register zakonov, naredb, uredb, razglasov itd., ki se nanašajo (1924) na finančno upravo in ki so bili objavljeni v Uradnem listu v dobi od dne 4.XI.1918 do dne 30.VI.1924 A.Ogris: Regulativne hranilnice v Sloveniji (1925) A.Ogris: Politične stranke (1926) A.Ogris: Delniške družbe v Sloveniji v letih 1919.-1925 (1926) (statističen donesek k novejši zgodovini slovenskega gospodarstva A.Ogris: Statistika kreditnih zadrug v Sloveniji za poslovno leto 1926 (1928) A.Ogris: Trgovinska politika (1932) A.Ogris: Preobljudenost kmečkega podeželja in staniščni ustroj industrije (1941) A.Ogris: Od svobodnega in usmerjevanega k načrtnemu kreditnemu gospodarstvu (1946)
Poslanci so z vprašanji premierju Robertu Golobu in ministrom opoldne začeli zadnjo letošnjo redno sejo. Predsednik vlade bo tokrat odgovarjal na vprašanja o podražitvi hrane, dostopu do storitev socialnega in zdravstvenega varstva, stanju korupcije v državi ter opravljenem delu vlade v iztekajočem se letu. V oddaji tudi o tem: - Javni zavod GO! 2025 pri sklepanju pogodb s podjetnikom Krajncem, ni kršil veljavne zakonodaje, izhaja iz pravnega mnenja, ki ga je pridobila Mestna občina Nova Gorica. - Evropski ministri, pristojni za ribištvo so dosegli dogovor o ribolovnih kvotah za prihodnje leto. - Razstava Matrika - odtujena misel v Galeriji Loža v Kopru vabi k razmisleku o vplivih algoritmov in medijskih mehanizmov na naše razumevanje sveta. - Smučarski skakalci začeli izjemno olimpijsko sezono.
Poslanci so z vprašanji premierju Robertu Golobu in ministrom opoldne začeli zadnjo letošnjo redno sejo. Predsednik vlade bo tokrat odgovarjal na vprašanja o podražitvi hrane, dostopu do storitev socialnega in zdravstvenega varstva, stanju korupcije v državi ter opravljenem delu vlade v iztekajočem se letu. V oddaji tudi o tem: - Javni zavod GO! 2025 pri sklepanju pogodb s podjetnikom Krajncem, ni kršil veljavne zakonodaje, izhaja iz pravnega mnenja, ki ga je pridobila Mestna občina Nova Gorica. - Evropski ministri, pristojni za ribištvo so dosegli dogovor o ribolovnih kvotah za prihodnje leto. - Razstava Matrika - odtujena misel v Galeriji Loža v Kopru vabi k razmisleku o vplivih algoritmov in medijskih mehanizmov na naše razumevanje sveta. - Smučarski skakalci začeli izjemno olimpijsko sezono.
V oddaji Odkrivamo smo obiskali Regijski park Pohorje; ta se je lani pridružil tričlanski družini slovenskih regijskih parkov: Škocjanskim jamam, Kozjanskemu in Notranjskemu regijskemu parku. Združuje več občin in predstavlja priložnost za usklajeno upravljanje, varovanje narave in odgovoren razvoj. Kaj to pomeni v praksi? Kako je park organiziran, kakšna je njegova vizija, kje so največje priložnosti in tudi največji izzivi? O vsem tem v oddaji.
V oddaji Odkrivamo smo obiskali Regijski park Pohorje; ta se je lani pridružil tričlanski družini slovenskih regijskih parkov: Škocjanskim jamam, Kozjanskemu in Notranjskemu regijskemu parku. Združuje več občin in predstavlja priložnost za usklajeno upravljanje, varovanje narave in odgovoren razvoj. Kaj to pomeni v praksi? Kako je park organiziran, kakšna je njegova vizija, kje so največje priložnosti in tudi največji izzivi? O vsem tem v oddaji.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Prešernove Poezije gredo v tisk Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja Čeprav je Lavoslav Schwentner imel nekaj predhodnikov med Slovenci in priseljenimi založniki, upravičeno velja za prvega sodobnega, evropsko usmerjenega založnika. Prav zaradi sodelovanja z avtorji slovenske moderne si je pridobil tudi sloves kulturnega delavca, pobudnika in pospeševalca dobrih in tudi lepih (po zunanji podobi) slovenskih knjižnih izdaj. Že kot mlad založnik je v zadnjih letih 19. stoletja začel tiskati prve glasbene izdaje in poskrbel za številne natise tisti čas pomembnih slovenskih skladateljev. Izdal je tudi prvo Župančičevo pesniško zbirko, prvo zbirko Cankarjevih črtic, posmrtno je natisnil Kettejeve Poezije ter Murnove Pesmi in romance. Sicer pa je izdal kar dvajset izmed 27-ih Cankarjevih knjig, izdajal pa je dela še drugih sodobnikov. Po založniku in knjigotržcu Lavoslavu Schwentnerju so poimenovali tudi nagrado “za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva ter priznanje za delo v bralni kulturi v Sloveniji ter med Slovenci zunaj meja domovine”. Založnik Lavoslav Schwentner se je rodil pred 160 leti (1865) na Vranskem.
Prešernove Poezije gredo v tisk Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja Čeprav je Lavoslav Schwentner imel nekaj predhodnikov med Slovenci in priseljenimi založniki, upravičeno velja za prvega sodobnega, evropsko usmerjenega založnika. Prav zaradi sodelovanja z avtorji slovenske moderne si je pridobil tudi sloves kulturnega delavca, pobudnika in pospeševalca dobrih in tudi lepih (po zunanji podobi) slovenskih knjižnih izdaj. Že kot mlad založnik je v zadnjih letih 19. stoletja začel tiskati prve glasbene izdaje in poskrbel za številne natise tisti čas pomembnih slovenskih skladateljev. Izdal je tudi prvo Župančičevo pesniško zbirko, prvo zbirko Cankarjevih črtic, posmrtno je natisnil Kettejeve Poezije ter Murnove Pesmi in romance. Sicer pa je izdal kar dvajset izmed 27-ih Cankarjevih knjig, izdajal pa je dela še drugih sodobnikov. Po založniku in knjigotržcu Lavoslavu Schwentnerju so poimenovali tudi nagrado “za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva ter priznanje za delo v bralni kulturi v Sloveniji ter med Slovenci zunaj meja domovine”. Založnik Lavoslav Schwentner se je rodil pred 160 leti (1865) na Vranskem.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V ponovitvi četrte oddaj v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, bomo poslušali skladbe v njihovi izvedbi, v katerih so sodelovali različni glasbeni gostje z vsega sveta. Omenimo orgličarja Peppina Principa, pevca Kurta Ellinga, pevke Joan Faulkner, dirigenta Petra Herbolzheimerja in Herba Pomeroya, bobnarja Petra Erskina in trobentača Alexa Sipiagina.
V ponovitvi četrte oddaj v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, bomo poslušali skladbe v njihovi izvedbi, v katerih so sodelovali različni glasbeni gostje z vsega sveta. Omenimo orgličarja Peppina Principa, pevca Kurta Ellinga, pevke Joan Faulkner, dirigenta Petra Herbolzheimerja in Herba Pomeroya, bobnarja Petra Erskina in trobentača Alexa Sipiagina.
Kmetijstvo smo si dolgo predstavljali kot neposredno povezavo rok in zemlje, a tudi v to tradicionalno dejavnost je avtomatizacija vstopila skozi velika vrata. Nekatera dela, ki bi si jih še pred nekaj leti težko predstavljali kot opravila za robote, danes že opravljajo avtonomni stroji. Kakšni so, kakšne so potrebe kmetov, za kakšna opravila in področja bodo primerni? Zelena luč je obiskala slovensko podjetje PeK Automotive, kjer razvijajo lastne rešitve za avtonomna vozila v kmetijstvu, sploh v sadjarstvu in vinogradništvu.
Kmetijstvo smo si dolgo predstavljali kot neposredno povezavo rok in zemlje, a tudi v to tradicionalno dejavnost je avtomatizacija vstopila skozi velika vrata. Nekatera dela, ki bi si jih še pred nekaj leti težko predstavljali kot opravila za robote, danes že opravljajo avtonomni stroji. Kakšni so, kakšne so potrebe kmetov, za kakšna opravila in področja bodo primerni? Zelena luč je obiskala slovensko podjetje PeK Automotive, kjer razvijajo lastne rešitve za avtonomna vozila v kmetijstvu, sploh v sadjarstvu in vinogradništvu.
Če smo nekoč vonj novega avtomobila povezovali zgolj z uporabo različnih materialov, je danes postal del izkušnje avtomobilske industrije v celoti. V vonju dobro premišljenih kemijskih reakcij se sproža spekter čustvenih odzivov prijetnosti, ki jim v spretno zavitih marketinških pristopih proizvajalcev zlahka podležemo. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Če smo nekoč vonj novega avtomobila povezovali zgolj z uporabo različnih materialov, je danes postal del izkušnje avtomobilske industrije v celoti. V vonju dobro premišljenih kemijskih reakcij se sproža spekter čustvenih odzivov prijetnosti, ki jim v spretno zavitih marketinških pristopih proizvajalcev zlahka podležemo. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Na današnji dan pred 30-imi leti je v Bosni in Hercegovini zavladal mir. V Parizu so dan pred tem voditelji narodov iz Bosne in Hercegovine podpisali Daytonski mirovni sporazum. Ploskali so jim takratni ameriški predsednik Bill Clinton in evropski voditelji. Če je takrat sporazum razrušeni državi prinesel mir in obnovo, je po 30-ih letih napočil čas za nov razmislek o njem. Umik Milorada Dodika s položaja predsednika Republike Srbske je pomemben, a nezadosten korak v smeri, ki bi državo hitreje približala Bruslju. Kako razmišljajo mladi Hrvati, Srbi in Bošnjaki? Na kaj opozarja stroka? Kakšne so plače poslancev, s koliko denarja mora preživeti štiričlanska družina? Sarajevo in Banjaluko je obiskala naša balkanska dopisnica Saša Banjanac Lubej.
Na današnji dan pred 30-imi leti je v Bosni in Hercegovini zavladal mir. V Parizu so dan pred tem voditelji narodov iz Bosne in Hercegovine podpisali Daytonski mirovni sporazum. Ploskali so jim takratni ameriški predsednik Bill Clinton in evropski voditelji. Če je takrat sporazum razrušeni državi prinesel mir in obnovo, je po 30-ih letih napočil čas za nov razmislek o njem. Umik Milorada Dodika s položaja predsednika Republike Srbske je pomemben, a nezadosten korak v smeri, ki bi državo hitreje približala Bruslju. Kako razmišljajo mladi Hrvati, Srbi in Bošnjaki? Na kaj opozarja stroka? Kakšne so plače poslancev, s koliko denarja mora preživeti štiričlanska družina? Sarajevo in Banjaluko je obiskala naša balkanska dopisnica Saša Banjanac Lubej.
Reklame, ki nas obkrožajo, podobe največkrat neresničnih popolnih teles, na drugi strani pa številne slike take in drugačne hrane, ki nam jo ponujajo trgovci – zapletena slika za marsikoga, ki svojo uspešnost vidi v zaželeni številki na tehtnici. Pot do motenj hranjenja je blizu. S čim vse se soočajo ljudje, ki jih motnje hranjenja prizadenejo? Ali se tudi motnje hranjenja spreminjajo? Moramo po pomoč? Društvo Svetovalni svet že deset let ponuja pomoč in podporo osebam, ki se iz dneva v dan borijo s temi motnjami, pomaga tudi njihovim svojcem, pomaga pri okrevanju in iskanju novih poti. Desetletnico društva zaznamujeta Ana Ziherl in Anja Murovec v pogovoru z Lucijo Fatur.
Reklame, ki nas obkrožajo, podobe največkrat neresničnih popolnih teles, na drugi strani pa številne slike take in drugačne hrane, ki nam jo ponujajo trgovci – zapletena slika za marsikoga, ki svojo uspešnost vidi v zaželeni številki na tehtnici. Pot do motenj hranjenja je blizu. S čim vse se soočajo ljudje, ki jih motnje hranjenja prizadenejo? Ali se tudi motnje hranjenja spreminjajo? Moramo po pomoč? Društvo Svetovalni svet že deset let ponuja pomoč in podporo osebam, ki se iz dneva v dan borijo s temi motnjami, pomaga tudi njihovim svojcem, pomaga pri okrevanju in iskanju novih poti. Desetletnico društva zaznamujeta Ana Ziherl in Anja Murovec v pogovoru z Lucijo Fatur.
Na prehodu v 20. stoletje, s pojavom tako imenovanega glasbenega impresionizma, ko se je francoska glasba dokončno otresla vplivov nemške, so francoski skladatelji ustvarili nekatere izjemne simfonične mojstrovine. V prvi oddaji predvajamo Simfonijo v C-duru Paula Dukasa.
Na prehodu v 20. stoletje, s pojavom tako imenovanega glasbenega impresionizma, ko se je francoska glasba dokončno otresla vplivov nemške, so francoski skladatelji ustvarili nekatere izjemne simfonične mojstrovine. V prvi oddaji predvajamo Simfonijo v C-duru Paula Dukasa.
Adventni čas si številni popestrijo z obiskovanjem božičnih sejmov in prazničnimi doživetji. Za izjemno izkušnjo pa ni treba daleč. Mreža božičnih mest je med vsemi prijavljenimi mesti z do 100 tisoč prebivalci za Evropsko božično mesto 2025 razglasila Celje. Kako so upravičili naziv? FOTO: Lea Remic Valenti
Adventni čas si številni popestrijo z obiskovanjem božičnih sejmov in prazničnimi doživetji. Za izjemno izkušnjo pa ni treba daleč. Mreža božičnih mest je med vsemi prijavljenimi mesti z do 100 tisoč prebivalci za Evropsko božično mesto 2025 razglasila Celje. Kako so upravičili naziv? FOTO: Lea Remic Valenti
Nastopi biatlonk in biatloncev v Hochfilznu so se končali brez rezultatskih presežkov slovenskih predstavnikov, ki v olimpijski zimi še iščejo pravo formo. Svetla izjema je bila le Polona Klemenčič, ki je v sprintu izenačila uvrstitev kariere. Precej bolje so se v Klingenthalu odrezali smučarski skakalke in skakalci, ki jim misli že uhajajo k novoletni turneji. Pred prestižno turnejo štirih skakalnic, ki se bo tradicionalno začela v Oberstdorfu, jih konec tedna čakata le še tekmi v Engelbergu.
Nastopi biatlonk in biatloncev v Hochfilznu so se končali brez rezultatskih presežkov slovenskih predstavnikov, ki v olimpijski zimi še iščejo pravo formo. Svetla izjema je bila le Polona Klemenčič, ki je v sprintu izenačila uvrstitev kariere. Precej bolje so se v Klingenthalu odrezali smučarski skakalke in skakalci, ki jim misli že uhajajo k novoletni turneji. Pred prestižno turnejo štirih skakalnic, ki se bo tradicionalno začela v Oberstdorfu, jih konec tedna čakata le še tekmi v Engelbergu.
Pet podatkov o Finski. Iščemo napačnega!
Pet podatkov o Finski. Iščemo napačnega!
Na sporedu Es sang for langen Jahren – samospev za alt/kontratenor, violino in violo Arva Pärta, Vodnik po orkestru za mladega človeka – variacije in fuga na Purcellovo temo, op. 34 Benjamina Brittna, Belokranjske pisanice Danila Bučarja, Valse carnavalesque, op. 73 Cecile Chaminade, Fantazija za trobento v As-duru Agustina Millaresa, Sonata za violino in klavir v e-molu, op. 82 Edwarda Elgarja in Cigan – rapsodija za violino in orkester Mauricea Ravela.
Na sporedu Es sang for langen Jahren – samospev za alt/kontratenor, violino in violo Arva Pärta, Vodnik po orkestru za mladega človeka – variacije in fuga na Purcellovo temo, op. 34 Benjamina Brittna, Belokranjske pisanice Danila Bučarja, Valse carnavalesque, op. 73 Cecile Chaminade, Fantazija za trobento v As-duru Agustina Millaresa, Sonata za violino in klavir v e-molu, op. 82 Edwarda Elgarja in Cigan – rapsodija za violino in orkester Mauricea Ravela.
Veliko obstoječih uporabnikov e-oskrbe iz projekta E-oskrba na daljavo še ni vrnilo podpisanih pogodb, kar je pogoj za zadržanja brezplačne e-oskrbe do 31.12.2026. Prav tako ima precej novih uporabnikov težave pri uveljavljanju pravice do e-oskrbe. V ponedeljkovem jutru tokrat izjemoma termin ob 8.00 do 8.30 namenjamo tej temi in vprašanjem poslušalcev, kot pomoč pri izvedbi postopkov, ki so potrebni za zadržanje brezplačne e-oskrbe (za obstoječe uporabnike) in uveljavljanja pravice do brezplačne e-oskrbe iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo (novi upravičenci). Na vprašanja odgovarja Peter Pustatičnik, ki na Telekomu vodi E-zdravje in Digitalizacijo.
Veliko obstoječih uporabnikov e-oskrbe iz projekta E-oskrba na daljavo še ni vrnilo podpisanih pogodb, kar je pogoj za zadržanja brezplačne e-oskrbe do 31.12.2026. Prav tako ima precej novih uporabnikov težave pri uveljavljanju pravice do e-oskrbe. V ponedeljkovem jutru tokrat izjemoma termin ob 8.00 do 8.30 namenjamo tej temi in vprašanjem poslušalcev, kot pomoč pri izvedbi postopkov, ki so potrebni za zadržanje brezplačne e-oskrbe (za obstoječe uporabnike) in uveljavljanja pravice do brezplačne e-oskrbe iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo (novi upravičenci). Na vprašanja odgovarja Peter Pustatičnik, ki na Telekomu vodi E-zdravje in Digitalizacijo.
Andrés Alejandro Klemen se je rodil v slovenski skupnosti v Buenos Airesu. Slovenskega jezika se je naučil v sobotni šoli in se v slovenščini pogovarjal s starimi starši. Po njihovi smrti slovenščine ni uporabljal, dokler se ni pred dvema letoma preselil v Slovenijo. Slovenščina je bila takrat precejšen izziv, danes pa mu ne dela več težav. Se pa v službi še vedno vsak dan nauči kakšne nove besede, je namreč rekviziter v gledališču.
Andrés Alejandro Klemen se je rodil v slovenski skupnosti v Buenos Airesu. Slovenskega jezika se je naučil v sobotni šoli in se v slovenščini pogovarjal s starimi starši. Po njihovi smrti slovenščine ni uporabljal, dokler se ni pred dvema letoma preselil v Slovenijo. Slovenščina je bila takrat precejšen izziv, danes pa mu ne dela več težav. Se pa v službi še vedno vsak dan nauči kakšne nove besede, je namreč rekviziter v gledališču.
Z nami je bil Luka Sešek, ki nam je predstavil svojo novo skladbo. Z njim smo poklepetali o navdihu, zgodbi, ki se skriva za pesmijo, in o njegovih glasbenih načrtih za prihodnje obdobje.
Z nami je bil Luka Sešek, ki nam je predstavil svojo novo skladbo. Z njim smo poklepetali o navdihu, zgodbi, ki se skriva za pesmijo, in o njegovih glasbenih načrtih za prihodnje obdobje.
Na sporedu Es sang for langen Jahren – samospev za alt/kontratenor, violino in violo Arva Pärta, Vodnik po orkestru za mladega človeka – variacije in fuga na Purcellovo temo, op. 34 Benjamina Brittna, Belokranjske pisanice Danila Bučarja, Valse carnavalesque, op. 73 Cecile Chaminade, Fantazija za trobento v As-duru Agustina Millaresa, Sonata za violino in klavir v e-molu, op. 82 Edwarda Elgarja in Cigan – rapsodija za violino in orkester Mauricea Ravela.
Na sporedu Es sang for langen Jahren – samospev za alt/kontratenor, violino in violo Arva Pärta, Vodnik po orkestru za mladega človeka – variacije in fuga na Purcellovo temo, op. 34 Benjamina Brittna, Belokranjske pisanice Danila Bučarja, Valse carnavalesque, op. 73 Cecile Chaminade, Fantazija za trobento v As-duru Agustina Millaresa, Sonata za violino in klavir v e-molu, op. 82 Edwarda Elgarja in Cigan – rapsodija za violino in orkester Mauricea Ravela.
Pesem iz vedske tradicije z naslovom Blagoslov za mir nagovarja in nagovori ljudi vseh spolov, generacij, političnih in verskih prepričanj, izobrazb, stanov in nacij. Poslovenila jo je Vlasta Pacheiner, občuteno jo interpretira dramski igralec Boris Kerč. Pesem smo posneli leta 2010.
Pesem iz vedske tradicije z naslovom Blagoslov za mir nagovarja in nagovori ljudi vseh spolov, generacij, političnih in verskih prepričanj, izobrazb, stanov in nacij. Poslovenila jo je Vlasta Pacheiner, občuteno jo interpretira dramski igralec Boris Kerč. Pesem smo posneli leta 2010.
Vojščica je tipična kraška vas z nekaj ohranjenimi kraškimi domačijami in vodnjaki. Tam je v veliki družini odraščala danes 83-letna Cvetka Zuljan. Bilo je deset otrok, njen brat dvojček je umrl pri osmih mesecih, ostalo jih je devet. Zadnji dve leti je varovanka Doma starejših občanov v Vrtojbi. Odkar je v domu, še ni potočila solze, pravi.
Vojščica je tipična kraška vas z nekaj ohranjenimi kraškimi domačijami in vodnjaki. Tam je v veliki družini odraščala danes 83-letna Cvetka Zuljan. Bilo je deset otrok, njen brat dvojček je umrl pri osmih mesecih, ostalo jih je devet. Zadnji dve leti je varovanka Doma starejših občanov v Vrtojbi. Odkar je v domu, še ni potočila solze, pravi.
Na sporedu Es sang for langen Jahren – samospev za alt/kontratenor, violino in violo Arva Pärta, Vodnik po orkestru za mladega človeka – variacije in fuga na Purcellovo temo, op. 34 Benjamina Brittna, Belokranjske pisanice Danila Bučarja, Valse carnavalesque, op. 73 Cecile Chaminade, Fantazija za trobento v As-duru Agustina Millaresa, Sonata za violino in klavir v e-molu, op. 82 Edwarda Elgarja in Cigan – rapsodija za violino in orkester Mauricea Ravela.
Na sporedu Es sang for langen Jahren – samospev za alt/kontratenor, violino in violo Arva Pärta, Vodnik po orkestru za mladega človeka – variacije in fuga na Purcellovo temo, op. 34 Benjamina Brittna, Belokranjske pisanice Danila Bučarja, Valse carnavalesque, op. 73 Cecile Chaminade, Fantazija za trobento v As-duru Agustina Millaresa, Sonata za violino in klavir v e-molu, op. 82 Edwarda Elgarja in Cigan – rapsodija za violino in orkester Mauricea Ravela.
Izola je gostila 3. Istrski turistični forum, ki je izpostavil tudi potrebo po čezmejnem sodelovanju in povezovanju. Turistični ponudniki si poleg izmenjave informacij, želijo usklajen koledar večjih prireditev in javni potniški pomorski promet 12 mesecev v letu. Graditev dvigala na Markovec naj bi se začela prihodnje leto, a Mestna občina Koper v rokah še nima gradbenega dovoljenja. Vloga ostaja nepopolna, saj do prenosa zemljišča z države na občino še ni prišlo. Ogrožena so pomembna evropska finančna sredstva za ta projekt. V oddaji tudi o tem: - Albanese po napadu v Sydneyju napovedal možnost zaostritve zakonodaje o orožju. - Po desetih letih bo med Ajdovščino in Novo Gorico znova zapeljal potniški vlak. - Smučarski skakalec Domen Prevc v Klingenthalu do četrte zaporedne zmage na tekmah svetovnega pokala.
Izola je gostila 3. Istrski turistični forum, ki je izpostavil tudi potrebo po čezmejnem sodelovanju in povezovanju. Turistični ponudniki si poleg izmenjave informacij, želijo usklajen koledar večjih prireditev in javni potniški pomorski promet 12 mesecev v letu. Graditev dvigala na Markovec naj bi se začela prihodnje leto, a Mestna občina Koper v rokah še nima gradbenega dovoljenja. Vloga ostaja nepopolna, saj do prenosa zemljišča z države na občino še ni prišlo. Ogrožena so pomembna evropska finančna sredstva za ta projekt. V oddaji tudi o tem: - Albanese po napadu v Sydneyju napovedal možnost zaostritve zakonodaje o orožju. - Po desetih letih bo med Ajdovščino in Novo Gorico znova zapeljal potniški vlak. - Smučarski skakalec Domen Prevc v Klingenthalu do četrte zaporedne zmage na tekmah svetovnega pokala.
Mirovni pogovori za Ukrajino v Berlinu so prinesli napredek, je po srečanju sporočila ameriška stran. Podrobnosti niso znane, je pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski nakazal možnost kompromisa, če bi Kijev pridobil ustrezna varnostna zagotovila. V oddaji tudi o tem, da naj bi Slovenija pri izvedbi projekta drugega bloka jedrske elektrarne izbirala med dvema dobaviteljema, bližje naj bi bil ameriški. Vlada bo imela ta teden sicer na mizi predlog finančnega modela za JEK 2. Preostali poudarki oddaje: Avstralske oblasti po včerajšnjem smrtonosnem napadu ob praznovanju judovske hanuke napovedujejo premislek o zaostritvi orožarske zakonodaje Slovenska vojska bo uradno dobila desetega načelnika generalštaba; dolžnosti bo danes prevzel brigadir Boštjan Močnik Prizadevanje države za pridobitev nacionalne platforme za umetno inteligenco z razpisom deli mnenja v stroki.
Mirovni pogovori za Ukrajino v Berlinu so prinesli napredek, je po srečanju sporočila ameriška stran. Podrobnosti niso znane, je pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski nakazal možnost kompromisa, če bi Kijev pridobil ustrezna varnostna zagotovila. V oddaji tudi o tem, da naj bi Slovenija pri izvedbi projekta drugega bloka jedrske elektrarne izbirala med dvema dobaviteljema, bližje naj bi bil ameriški. Vlada bo imela ta teden sicer na mizi predlog finančnega modela za JEK 2. Preostali poudarki oddaje: Avstralske oblasti po včerajšnjem smrtonosnem napadu ob praznovanju judovske hanuke napovedujejo premislek o zaostritvi orožarske zakonodaje Slovenska vojska bo uradno dobila desetega načelnika generalštaba; dolžnosti bo danes prevzel brigadir Boštjan Močnik Prizadevanje države za pridobitev nacionalne platforme za umetno inteligenco z razpisom deli mnenja v stroki.
Konec leta je čas, ko se oziramo nazaj in skušamo iztekajočemu se letu dati oceno. V ameriškem primeru zlasti letos to ni lahka naloga, kajti vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo po prisegi 20. januarja letos je ZDA potisnila v pravi vrtinec dogajanja na najrazličnejših področjih. Konec tega tedna se izteka rok, ko mora ameriško pravosodno ministrstvo objaviti celotni dosje spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Ali ga bo? Ali je prav Epsteinov dosje povzročil, da se je Trumpu zvesta volilna baza zamajala in mestoma je prišlo tudi do razpok?
Konec leta je čas, ko se oziramo nazaj in skušamo iztekajočemu se letu dati oceno. V ameriškem primeru zlasti letos to ni lahka naloga, kajti vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo po prisegi 20. januarja letos je ZDA potisnila v pravi vrtinec dogajanja na najrazličnejših področjih. Konec tega tedna se izteka rok, ko mora ameriško pravosodno ministrstvo objaviti celotni dosje spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Ali ga bo? Ali je prav Epsteinov dosje povzročil, da se je Trumpu zvesta volilna baza zamajala in mestoma je prišlo tudi do razpok?
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
V Rotterdamu se je končalo svetovno prvenstvo za rokometašice. Za odličja so se konec tedna pomerile Francija, Norveška in reprezentanci obeh gostiteljic prvenstva, Nizozemske in Nemčije.
V Rotterdamu se je končalo svetovno prvenstvo za rokometašice. Za odličja so se konec tedna pomerile Francija, Norveška in reprezentanci obeh gostiteljic prvenstva, Nizozemske in Nemčije.
Na sporedu Fantazija št. 8 v D-duru, 'Alla francese – presto' iz niza 12 fantazij za oboo solo Georga Philippa Telemanna, Concerto grosso v d-molu, op. 5, št. 12, 'La Follia' Francesca Geminianija, Sonata za instrument s tipkami v f-molu, Kirkpatrick 466 Domenica Scarlattija, Koncert za violino, godala in continuo št. 1 v D-duru, op. 3 Pietra Antonia Locatellija in Suita za instrument s tipkami št. 5 v G-duru, BWV 816 Johanna Sebastiana Bacha.
Na sporedu Fantazija št. 8 v D-duru, 'Alla francese – presto' iz niza 12 fantazij za oboo solo Georga Philippa Telemanna, Concerto grosso v d-molu, op. 5, št. 12, 'La Follia' Francesca Geminianija, Sonata za instrument s tipkami v f-molu, Kirkpatrick 466 Domenica Scarlattija, Koncert za violino, godala in continuo št. 1 v D-duru, op. 3 Pietra Antonia Locatellija in Suita za instrument s tipkami št. 5 v G-duru, BWV 816 Johanna Sebastiana Bacha.
Dvom, strah in negotovost so stalni spremljevalci človeka kot končnega bitja, ki se zaveda samega sebe. Ti občutki so sestavni del človekovega prebivanja v svetu kot odprtem prostoru iskanja in osmišljanja. Toda k eksistencialni dinamiki človeka spadajo tudi njihova pozitivna nasprotja, kot so gotovost, upanje in zaupanje. Pri tem gre za univerzalna človekova notranja stanja in občutenja. Upanje (»radža«) in zaupanje (»tawakkul«) zavzemata tudi pomembno mesto znotraj islamske religije, predvsem znotraj njegove mistične tradicije, sufizma, ki ga je mogoče na splošno opredeliti kot »vedo o človekovih duhovnih stanjih«. Muslimanski mistiki »upanje« pogosto obravnavajo skupaj z njegovim dopolnjujočim elementom »strahu«, ki pa nikakor ni razumljen negativno. Strah pred Božjim srdom – ki se ujema s strahospoštovanjem pred Transcendenco in pred Svetim – in upanje na Božjo milost sta kakor dvoje »kril«, ki vernika med njegovim letom k Stvarniku držita v duhovno-duševnem ravnovesju. Sufijski mistiki upanje na splošno označujejo za »naravnanost in navezanost srca« na nekaj, kar mu je ljubo in po čemer hrepeni, vendar se še ni zgodilo, temveč se bo uresničilo šele v prihodnosti. Upanje je upanje na prihajajoče. Tako je upanje tesno povezano z »za-upanjem«, ki pa v islamski kontemplativni tradiciji ne velja le za notranje stanje, temveč tudi za pomembno religijsko-duhovno vrlino in celo za najvišji izraz religioznosti same. Po Al-Ansariju resnično »zaupanje v Boga« vznikne šele iz človekovega duhovnega uvida v Božjo absolutnost in vsemogočnost. Popolno zaupanje v Božjo voljo – ki je nasprotje slepega verovanja, saj izvira iz gotovega spoznanja in človekove predanosti – nikakor ne izključuje človekove zavzetosti in prizadevnosti. Prav nasprotno: zaupanje spodbuja človekovo udejstvovanje, tako da ga napolnjuje s prizanesljivostjo, notranjim mirom in gotovostjo. Sufijsko »hermenevtiko zaupanja« je tako mogoče povzeti s Schleiermacherjevim razumevanjem bistva religioznega občutja kot »občutja popolne odvisnosti«, izhajajočega iz same »izkušnje neskončnosti«, ki človeka neskončno presega in ga hkrati tudi osmišlja. Pri tem ne gre za suspenz človekovega dejanja, temveč za njegovo dejansko poglobitev prek zavesti o Presežnosti. Taka drža lahko prispeva k večji humanosti: človek ravno NI absolutno svoboden in vsemogočen, pa vendarle absolutno odgovoren in bistveno dejaven. »Popolno zaupanje« gre tako z roko v roki s »popolno odgovornostjo«, da moramo storiti vse, kar moremo, in sprejmemo ter zaupamo, česar ni mogoče spremeniti. Upanje na Božjo milost in zaupanje v Njegovo previdnost tako iz sufijske perspektive ne pomenita človekove pasivnosti in nedejavnosti, temveč zmogljivost in vzgib, ki pa ju je treba nenehno kultivirati, vzgajati in ohranjati.
Dvom, strah in negotovost so stalni spremljevalci človeka kot končnega bitja, ki se zaveda samega sebe. Ti občutki so sestavni del človekovega prebivanja v svetu kot odprtem prostoru iskanja in osmišljanja. Toda k eksistencialni dinamiki človeka spadajo tudi njihova pozitivna nasprotja, kot so gotovost, upanje in zaupanje. Pri tem gre za univerzalna človekova notranja stanja in občutenja. Upanje (»radža«) in zaupanje (»tawakkul«) zavzemata tudi pomembno mesto znotraj islamske religije, predvsem znotraj njegove mistične tradicije, sufizma, ki ga je mogoče na splošno opredeliti kot »vedo o človekovih duhovnih stanjih«. Muslimanski mistiki »upanje« pogosto obravnavajo skupaj z njegovim dopolnjujočim elementom »strahu«, ki pa nikakor ni razumljen negativno. Strah pred Božjim srdom – ki se ujema s strahospoštovanjem pred Transcendenco in pred Svetim – in upanje na Božjo milost sta kakor dvoje »kril«, ki vernika med njegovim letom k Stvarniku držita v duhovno-duševnem ravnovesju. Sufijski mistiki upanje na splošno označujejo za »naravnanost in navezanost srca« na nekaj, kar mu je ljubo in po čemer hrepeni, vendar se še ni zgodilo, temveč se bo uresničilo šele v prihodnosti. Upanje je upanje na prihajajoče. Tako je upanje tesno povezano z »za-upanjem«, ki pa v islamski kontemplativni tradiciji ne velja le za notranje stanje, temveč tudi za pomembno religijsko-duhovno vrlino in celo za najvišji izraz religioznosti same. Po Al-Ansariju resnično »zaupanje v Boga« vznikne šele iz človekovega duhovnega uvida v Božjo absolutnost in vsemogočnost. Popolno zaupanje v Božjo voljo – ki je nasprotje slepega verovanja, saj izvira iz gotovega spoznanja in človekove predanosti – nikakor ne izključuje človekove zavzetosti in prizadevnosti. Prav nasprotno: zaupanje spodbuja človekovo udejstvovanje, tako da ga napolnjuje s prizanesljivostjo, notranjim mirom in gotovostjo. Sufijsko »hermenevtiko zaupanja« je tako mogoče povzeti s Schleiermacherjevim razumevanjem bistva religioznega občutja kot »občutja popolne odvisnosti«, izhajajočega iz same »izkušnje neskončnosti«, ki človeka neskončno presega in ga hkrati tudi osmišlja. Pri tem ne gre za suspenz človekovega dejanja, temveč za njegovo dejansko poglobitev prek zavesti o Presežnosti. Taka drža lahko prispeva k večji humanosti: človek ravno NI absolutno svoboden in vsemogočen, pa vendarle absolutno odgovoren in bistveno dejaven. »Popolno zaupanje« gre tako z roko v roki s »popolno odgovornostjo«, da moramo storiti vse, kar moremo, in sprejmemo ter zaupamo, česar ni mogoče spremeniti. Upanje na Božjo milost in zaupanje v Njegovo previdnost tako iz sufijske perspektive ne pomenita človekove pasivnosti in nedejavnosti, temveč zmogljivost in vzgib, ki pa ju je treba nenehno kultivirati, vzgajati in ohranjati.
Na pogovorih za mir med Rusijo in Ukrajino v Berlinu je bil dosežen velik napredek, je sporočil ameriški odposlanec Steve Witkoff. Ta se bo po napovedih danes znova srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, pa tudi voditelji več evropskih držav. Kijev upa med drugim na trdna varnostna jamstva, medtem ko Moskva ni optimistična glede razpleta. Ostali poudarki oddaje: - Število smrtnih žrtev strelskega napada v Sydneyju naraslo na 16. - Brigadir Boštjan Močnik bo prevzel dožnosti načelnika Generalštaba Slovenske vojske. - Idrijska rudarska godba sklenila praznovanje 360-letnice.
Na pogovorih za mir med Rusijo in Ukrajino v Berlinu je bil dosežen velik napredek, je sporočil ameriški odposlanec Steve Witkoff. Ta se bo po napovedih danes znova srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, pa tudi voditelji več evropskih držav. Kijev upa med drugim na trdna varnostna jamstva, medtem ko Moskva ni optimistična glede razpleta. Ostali poudarki oddaje: - Število smrtnih žrtev strelskega napada v Sydneyju naraslo na 16. - Brigadir Boštjan Močnik bo prevzel dožnosti načelnika Generalštaba Slovenske vojske. - Idrijska rudarska godba sklenila praznovanje 360-letnice.
Španski vokalni ansambel Cantoría je občinstvo v avditoriju Fundacije Juana Marcha v Madridu popeljal na glasbeno praznovanje Jezusovega rojstva. Spored z naslovom Iberski Jubilate je navdihnjen z liturgičnim vzklikom veselja, ki uteleša "Jubilate"; prepleta duhovnost in človeško veselje s sakralnimi in posvetnimi deli pirenejske renesanse. Program temelji na veselih in gledaliških ensaladah (žanru, ki je neke vrste kvodlibet in je bil močno priljubljen v Španiji 16. stoletja) Matea Fleche starejšega, ki predstavlja vrhunec španske posvetne glasbe prve polovice 16. stoletja, ter božičnih pesmih iz zbirke Cancionero de Uppsala, ki jo hrani Univerzitetna knjižnica v švedskem mestu Uppsala. Kot so zapisali organizatorji koncerta, gre za "ljubek primer glasbene živahnosti obdobja, v katerem sta se sveto in posvetno tesno prepletala v skupni hvali".
Španski vokalni ansambel Cantoría je občinstvo v avditoriju Fundacije Juana Marcha v Madridu popeljal na glasbeno praznovanje Jezusovega rojstva. Spored z naslovom Iberski Jubilate je navdihnjen z liturgičnim vzklikom veselja, ki uteleša "Jubilate"; prepleta duhovnost in človeško veselje s sakralnimi in posvetnimi deli pirenejske renesanse. Program temelji na veselih in gledaliških ensaladah (žanru, ki je neke vrste kvodlibet in je bil močno priljubljen v Španiji 16. stoletja) Matea Fleche starejšega, ki predstavlja vrhunec španske posvetne glasbe prve polovice 16. stoletja, ter božičnih pesmih iz zbirke Cancionero de Uppsala, ki jo hrani Univerzitetna knjižnica v švedskem mestu Uppsala. Kot so zapisali organizatorji koncerta, gre za "ljubek primer glasbene živahnosti obdobja, v katerem sta se sveto in posvetno tesno prepletala v skupni hvali".