Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Bor Prokofjev je vsestranski umetnik. Že pri zgodnjih otroških letih se je začel ukvarjati s plesom različnih zvrsti, danes pa sodeluje na najrazličnejših tekmovanjih in festivalih tako v gledališčih kot na plesnih dvobojih. Ob plesu pa se je začel ukvarjati tudi z glasbo in montažo videoposnetkov. Več o Borovem ustvarjanju in tekmovanjih, ki se jih je udeležil, izveste v tokratni oddaji Kulturomat.
Bor Prokofjev je vsestranski umetnik. Že pri zgodnjih otroških letih se je začel ukvarjati s plesom različnih zvrsti, danes pa sodeluje na najrazličnejših tekmovanjih in festivalih tako v gledališčih kot na plesnih dvobojih. Ob plesu pa se je začel ukvarjati tudi z glasbo in montažo videoposnetkov. Več o Borovem ustvarjanju in tekmovanjih, ki se jih je udeležil, izveste v tokratni oddaji Kulturomat.
Radi plavate, kolesarite in tečete? Se ne morete odločiti le za en šport? Ste radi v naravi? Potem je za vas triatlon, šport, ki ga bomo spoznali s pomočjo članov Biatlon klub Ljubljana.
Radi plavate, kolesarite in tečete? Se ne morete odločiti le za en šport? Ste radi v naravi? Potem je za vas triatlon, šport, ki ga bomo spoznali s pomočjo članov Biatlon klub Ljubljana.
V Glasbenem radiogramu gostimo pevko Ano Bezjak, ki bo skupaj s kitaristom Juretom Piškom predstavila božične pesmi v jazzovski preobleki. Pogovarjali se bomo o njenem delu z mladimi na Konservatoriju in Akademiji za glasbo, o jazzu danes ter o tem, kaj ji osebno pomeni praznični čas. Oddaja prinaša umirjen pogovor in živo glasbo, ki božične melodije postavi v nekoliko drugačno luč.
V Glasbenem radiogramu gostimo pevko Ano Bezjak, ki bo skupaj s kitaristom Juretom Piškom predstavila božične pesmi v jazzovski preobleki. Pogovarjali se bomo o njenem delu z mladimi na Konservatoriju in Akademiji za glasbo, o jazzu danes ter o tem, kaj ji osebno pomeni praznični čas. Oddaja prinaša umirjen pogovor in živo glasbo, ki božične melodije postavi v nekoliko drugačno luč.
Vabljeni v svet modrosti iz daljne Indije. Prisluhnili bomo ljudski zgodbi Slon in slepi bratje, ki na preprost, a globok način razkriva, kako lahko vsak človek vidi le del resnice – celota pa se razkrije šele, ko združimo različne poglede. Naj nas ta pripoved spomni na potrpežljivost, medsebojno razumevanje in spoštovanje različnosti. Pravljico pripoveduje Andreja Ploj iz Mariborske knjižnice.
Vabljeni v svet modrosti iz daljne Indije. Prisluhnili bomo ljudski zgodbi Slon in slepi bratje, ki na preprost, a globok način razkriva, kako lahko vsak človek vidi le del resnice – celota pa se razkrije šele, ko združimo različne poglede. Naj nas ta pripoved spomni na potrpežljivost, medsebojno razumevanje in spoštovanje različnosti. Pravljico pripoveduje Andreja Ploj iz Mariborske knjižnice.
Smučarski skakalci in skakalke bodo ta konec tedna v Engelbergu, včeraj so imeli skakalci kvalifikacije za prvo preizkušnjo. Hokejisti Olimpije pa so se v Tivoliju pomerili s Pustertalom, ki v regionalni ligi na lestvici lovi Ljubljančane.
Smučarski skakalci in skakalke bodo ta konec tedna v Engelbergu, včeraj so imeli skakalci kvalifikacije za prvo preizkušnjo. Hokejisti Olimpije pa so se v Tivoliju pomerili s Pustertalom, ki v regionalni ligi na lestvici lovi Ljubljančane.
Tokratni Hudo! smo namenili počitnicam in praznikom - božiču in novemu letu, a tokrat nekoliko drugače. O tem, kako te praznike praznujemo drugje po svetu in kakšne različne tradicije poznamo, so povedali mladi iz Evropske šole Ljubljana. To priložnost pa smo izkoristili tudi, da izvemo, kako je, ko se v tujo državo preseliš v mladih letih, ali smo Slovenci strpni in ali je to, da govorimo več jezikov, prednost ali slabost. Tokratna oddaja Hudo! je nastala kar na Evropski šoli Ljubljana.
Tokratni Hudo! smo namenili počitnicam in praznikom - božiču in novemu letu, a tokrat nekoliko drugače. O tem, kako te praznike praznujemo drugje po svetu in kakšne različne tradicije poznamo, so povedali mladi iz Evropske šole Ljubljana. To priložnost pa smo izkoristili tudi, da izvemo, kako je, ko se v tujo državo preseliš v mladih letih, ali smo Slovenci strpni in ali je to, da govorimo več jezikov, prednost ali slabost. Tokratna oddaja Hudo! je nastala kar na Evropski šoli Ljubljana.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Volk in mraz sta v slovenskem ljudskem izročilu krivca za marsikaj - tudi za vnetje sečil in rodil. Pa to drži? V tokratnih Radiovednih raziskujemo staro modrost, ali se nam bodo po sedenju na mrzlem res vnela sečila.
Volk in mraz sta v slovenskem ljudskem izročilu krivca za marsikaj - tudi za vnetje sečil in rodil. Pa to drži? V tokratnih Radiovednih raziskujemo staro modrost, ali se nam bodo po sedenju na mrzlem res vnela sečila.
Pozor, ljubitelji peke! V naši radijski kuhinji je tokrat dišalo po praznikih! Pripravljali smo slastno potično pletenko – potico na sodoben, pleten način. S 500 grami moke in bogatim nadevom iz lešnikov, čokolade in kakava smo vas popeljali skozi celoten postopek: od vzhajanja mehkega testa, do mazanja in umetniškega pletenja. Spoznajte recept, ki bo zasenčil klasično potico in bo prava zvezda vaše praznične mize.
Pozor, ljubitelji peke! V naši radijski kuhinji je tokrat dišalo po praznikih! Pripravljali smo slastno potično pletenko – potico na sodoben, pleten način. S 500 grami moke in bogatim nadevom iz lešnikov, čokolade in kakava smo vas popeljali skozi celoten postopek: od vzhajanja mehkega testa, do mazanja in umetniškega pletenja. Spoznajte recept, ki bo zasenčil klasično potico in bo prava zvezda vaše praznične mize.
Peto letošnjo vrečo sreče polnijo uspehi slovenskih športnic v letu 2025. Na srečo je bilo izvrstnih dosežkov naših športnic toliko, da vseh nismo uspeli spraviti v zgolj eno vrečo in bomo zato v prihodnjih dneh napolnili še kakšno vrečo. Janja Garnbret je letos dvakrat postala svetovna prvakinja, Tina Šutej se je s treh letošnjih največjih atletskih tekmovanj vrnila s tremi odličji. Dvakrat srebrna je bila tudi kajakašica na mirnih vodah Anja Osterman, izvrstno so se odrezale kajakašice na avstralskih brzicah.
Peto letošnjo vrečo sreče polnijo uspehi slovenskih športnic v letu 2025. Na srečo je bilo izvrstnih dosežkov naših športnic toliko, da vseh nismo uspeli spraviti v zgolj eno vrečo in bomo zato v prihodnjih dneh napolnili še kakšno vrečo. Janja Garnbret je letos dvakrat postala svetovna prvakinja, Tina Šutej se je s treh letošnjih največjih atletskih tekmovanj vrnila s tremi odličji. Dvakrat srebrna je bila tudi kajakašica na mirnih vodah Anja Osterman, izvrstno so se odrezale kajakašice na avstralskih brzicah.
Danes se v oddaji Radijski ringaraja pogovarjamo o prihajajočih počitnicah, praznikih, okraševanju ... Mesec december je res tak poseben mesec, ko nas ponavadi obišče tudi kakšen od dobrih treh mož – in ti včasih prinesejo tudi liofilizirano sadje. Veste, kakšno sadje je to? In s čim vse ga lahko jemo? O tem več v današnjem Zakajčku s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki.
Danes se v oddaji Radijski ringaraja pogovarjamo o prihajajočih počitnicah, praznikih, okraševanju ... Mesec december je res tak poseben mesec, ko nas ponavadi obišče tudi kakšen od dobrih treh mož – in ti včasih prinesejo tudi liofilizirano sadje. Veste, kakšno sadje je to? In s čim vse ga lahko jemo? O tem več v današnjem Zakajčku s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki.
Koroški Slovenec in eden izmed najpomembnejših srednjeevropskih likovnikov našega časa Valentin Oman je dopolnil 90 let. Življenje je posvetil umetnosti slikanja, v kateri je z grafičnimi postopki in z inovativnimi likovnimi intervencijami razvil izviren slog. Pomembno je sooblikoval sodobno avstrijsko slikarstvo. Pustil je globok pečat na premnogih sakralnih objektih, pa tudi na posvetnih stavbah. Omanov osrednji motiv je že od nekdaj človek. Njegove fragmentirane podobe človeških figur so nedoločljive, nejasne in večplastne, tako pa namerno puščajo prostor gledalčevi domišljiji. Njegova praksa je usmerjena v postopek sam, pri katerem upošteva lastnosti materialov in se z njimi poigrava. Zanj so značilni plastenje, večkratno obdelovanje, odtiskovanje in uporaba medijskih podob ali umetnostnozgodovinskih referenc. Ob umetniškem ustvarjanju je tudi politično angažiran - poznan je kot borec za pravice koroških Slovencev in človek dejanj. V svojem najnovejšem delu dvojezične krajevne napise, simbol borbe koroških Slovencev za svoje pravice, uliva v bronaste stebre, ki so in še bodo postavljeni v javni prostor na avstrijskem Koroškem. Za to delo sam pravi, da je nekaj najboljšega, kar je naredil kot umetnik do zdaj. Z Valentinom Omanom se je pred dnevi, ob odprtju nove razstave Križev pot: Ukrajina / Bližnji vzhod v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pogovarjala Urška Savič. Gre za zadnjo razstavo v ciklu Omanovo leto, s katerim so se muzejske ustanove v Sloveniji, Avstriji in na Slovaškem poklonile umetniku ob njegovem jubileju. Foto: Dobran Laznik
Koroški Slovenec in eden izmed najpomembnejših srednjeevropskih likovnikov našega časa Valentin Oman je dopolnil 90 let. Življenje je posvetil umetnosti slikanja, v kateri je z grafičnimi postopki in z inovativnimi likovnimi intervencijami razvil izviren slog. Pomembno je sooblikoval sodobno avstrijsko slikarstvo. Pustil je globok pečat na premnogih sakralnih objektih, pa tudi na posvetnih stavbah. Omanov osrednji motiv je že od nekdaj človek. Njegove fragmentirane podobe človeških figur so nedoločljive, nejasne in večplastne, tako pa namerno puščajo prostor gledalčevi domišljiji. Njegova praksa je usmerjena v postopek sam, pri katerem upošteva lastnosti materialov in se z njimi poigrava. Zanj so značilni plastenje, večkratno obdelovanje, odtiskovanje in uporaba medijskih podob ali umetnostnozgodovinskih referenc. Ob umetniškem ustvarjanju je tudi politično angažiran - poznan je kot borec za pravice koroških Slovencev in človek dejanj. V svojem najnovejšem delu dvojezične krajevne napise, simbol borbe koroških Slovencev za svoje pravice, uliva v bronaste stebre, ki so in še bodo postavljeni v javni prostor na avstrijskem Koroškem. Za to delo sam pravi, da je nekaj najboljšega, kar je naredil kot umetnik do zdaj. Z Valentinom Omanom se je pred dnevi, ob odprtju nove razstave Križev pot: Ukrajina / Bližnji vzhod v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pogovarjala Urška Savič. Gre za zadnjo razstavo v ciklu Omanovo leto, s katerim so se muzejske ustanove v Sloveniji, Avstriji in na Slovaškem poklonile umetniku ob njegovem jubileju. Foto: Dobran Laznik
Pesnica in naša nekdanja radijska kolegica Katarina Fistrovič nam je polepšala marsikateri dan z objavo svoje pesmi na steni radijskega dvigala. Pesnica je vedela, da je manj več, zato je pisala o čustvih zgoščeno in še kako sugestivno. Takšna je tudi njena pesem Tudi žalostna te ljubim (v interpretaciji dramske igralke Sabine Kogovšek).
Pesnica in naša nekdanja radijska kolegica Katarina Fistrovič nam je polepšala marsikateri dan z objavo svoje pesmi na steni radijskega dvigala. Pesnica je vedela, da je manj več, zato je pisala o čustvih zgoščeno in še kako sugestivno. Takšna je tudi njena pesem Tudi žalostna te ljubim (v interpretaciji dramske igralke Sabine Kogovšek).
V novi dan z glasbo Scarlatija, Händla, Bacha, Locatellija, Downlanda in Gabrielija v prvem, Barberja, Busonija in Stamiza drugem ter Griega, Mozarta, Glazunova, Liszta, Suppéja in Čajkovskega v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Scarlatija, Händla, Bacha, Locatellija, Downlanda in Gabrielija v prvem, Barberja, Busonija in Stamiza drugem ter Griega, Mozarta, Glazunova, Liszta, Suppéja in Čajkovskega v tretjem delu.
Minister za delo Luka Mesec je včeraj uspešno prestal interpelacijo v državnem zboru, ki so jo vložili poslanci opozicijskih SDS in NSi. V burni razpravi, ki se je zavlekla pozno v večer, sta si vladna in opozicijska stran med seboj večkrat očitali posredno ali neposredno krivdo za umor Aleša Šutarja v Novem mestu konec oktobra in si nasprotovali v še drugih vprašanjih, povezanih z Romi. Več po drugih poudarkih oddaje: - Analitiki kritični do skupne zadolžitve Evropske unije za Kijev - Ukrajinski in ameriški pogajalci na Floridi vnovič o končanju vojne - Nagrado Ivane Kobilce za življenjsko delo prejel Zmago Lenardič
Minister za delo Luka Mesec je včeraj uspešno prestal interpelacijo v državnem zboru, ki so jo vložili poslanci opozicijskih SDS in NSi. V burni razpravi, ki se je zavlekla pozno v večer, sta si vladna in opozicijska stran med seboj večkrat očitali posredno ali neposredno krivdo za umor Aleša Šutarja v Novem mestu konec oktobra in si nasprotovali v še drugih vprašanjih, povezanih z Romi. Več po drugih poudarkih oddaje: - Analitiki kritični do skupne zadolžitve Evropske unije za Kijev - Ukrajinski in ameriški pogajalci na Floridi vnovič o končanju vojne - Nagrado Ivane Kobilce za življenjsko delo prejel Zmago Lenardič
Slovenija bo v začetku novega leta v Ljubljani gostila evropsko prvenstvo v dvoranskem nogometu.
Slovenija bo v začetku novega leta v Ljubljani gostila evropsko prvenstvo v dvoranskem nogometu.
V novi dan z glasbo Scarlatija, Händla, Bacha, Locatellija, Downlanda in Gabrielija v prvem, Barberja, Busonija in Stamiza drugem ter Griega, Mozarta, Glazunova, Liszta, Suppéja in Čajkovskega v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Scarlatija, Händla, Bacha, Locatellija, Downlanda in Gabrielija v prvem, Barberja, Busonija in Stamiza drugem ter Griega, Mozarta, Glazunova, Liszta, Suppéja in Čajkovskega v tretjem delu.
Tokratna Lokalna junakinja je Vladimira Skale. Skupaj s sodelavci že več kot četrt stoletja v Celju pripravlja Pravljično deželo. Ta v knežjem mestu zaživi v drugi polovici decembra in vabi družine z otroki z vseh koncev države, do nje je mogoče prisopihati tudi s pravljičnimi vlaki. Gre za projekt, ki je bil odločilen, da je Celje dobilo naziv Evropsko božično mesto 2025.
Tokratna Lokalna junakinja je Vladimira Skale. Skupaj s sodelavci že več kot četrt stoletja v Celju pripravlja Pravljično deželo. Ta v knežjem mestu zaživi v drugi polovici decembra in vabi družine z otroki z vseh koncev države, do nje je mogoče prisopihati tudi s pravljičnimi vlaki. Gre za projekt, ki je bil odločilen, da je Celje dobilo naziv Evropsko božično mesto 2025.
Sol je v človeški zgodovini igrala zelo pomembno vlogo in bila celo menjalno sredstvo, kakor je Slovencem dobro znano iz pripovedke o Martinu Krpanu. Že rimski vojaki so namreč del plačila dobivali kot t. i. salarium argentum, torej kot solni denar. In kakor sol naredi jed okusnejšo, enako morata biti začinjena tudi človeško uho in razum, da zmoreta razpoznati pravo duhovno hrano. Povedano drugače: s pravo mero razsodnosti, torej »s ščepcem soli«, mora človek sprejemati besede in govor ter presojati njihovo verodostojnost. Izraz se je v Evropi uveljavil na podlagi zapisa Plinija starejšega, ki je živel v prvem stoletju n. št. V svojem obsežnem in edinem ohranjenem delu Naravoslovje je v 37 knjigah zbral vse dotedanje znanje in spoznanja. V 23. knjigi svojega dela Plinij starejši zapiše, da naj bi rimski vojskovodja Pompej iznašel protistrup za kačji pik. Ob tem navaja, da mu je dodal zrno soli. Iz navedbe ni povsem jasno, ali je bilo zrno soli sestavni del protistrupa ali pa je Pompej pogoltnil zrno soli, da je protistrup lažje zaužil. Kakor koli, jasno pa je, da izraz »s ščepcem soli« še danes pomeni, da je treba vsako stvar presojati z razumom, s pravo mero pameti. To velja še toliko bolj v času, ki ga živimo, ko nam kot najboljše prodajajo na kupe stvari, ki dejansko niso vredne nič, in ko nas država ter politiki prepričujejo nekaj, počnejo pa nekaj povsem drugega. Ščepca, kančka soli ne smemo torej imeti samo na jeziku, niti ne samo v ustih in ne samo v rokah, ko nekaj poslušamo. Predvsem moramo imeti »nekaj soli v svoji glavi«, kakor govori drugo znamenito reklo, ki se je v slovenščini razvilo iz reka cum grano salis. Ali kot je po Prešernu v svojem Slovensko-nemškem slovarju zapisal že Maks Pleteršnik: »Kdor urne roke, sol v glavi ima, v nesreči si vsaki pomagat’ zna.«
Sol je v človeški zgodovini igrala zelo pomembno vlogo in bila celo menjalno sredstvo, kakor je Slovencem dobro znano iz pripovedke o Martinu Krpanu. Že rimski vojaki so namreč del plačila dobivali kot t. i. salarium argentum, torej kot solni denar. In kakor sol naredi jed okusnejšo, enako morata biti začinjena tudi človeško uho in razum, da zmoreta razpoznati pravo duhovno hrano. Povedano drugače: s pravo mero razsodnosti, torej »s ščepcem soli«, mora človek sprejemati besede in govor ter presojati njihovo verodostojnost. Izraz se je v Evropi uveljavil na podlagi zapisa Plinija starejšega, ki je živel v prvem stoletju n. št. V svojem obsežnem in edinem ohranjenem delu Naravoslovje je v 37 knjigah zbral vse dotedanje znanje in spoznanja. V 23. knjigi svojega dela Plinij starejši zapiše, da naj bi rimski vojskovodja Pompej iznašel protistrup za kačji pik. Ob tem navaja, da mu je dodal zrno soli. Iz navedbe ni povsem jasno, ali je bilo zrno soli sestavni del protistrupa ali pa je Pompej pogoltnil zrno soli, da je protistrup lažje zaužil. Kakor koli, jasno pa je, da izraz »s ščepcem soli« še danes pomeni, da je treba vsako stvar presojati z razumom, s pravo mero pameti. To velja še toliko bolj v času, ki ga živimo, ko nam kot najboljše prodajajo na kupe stvari, ki dejansko niso vredne nič, in ko nas država ter politiki prepričujejo nekaj, počnejo pa nekaj povsem drugega. Ščepca, kančka soli ne smemo torej imeti samo na jeziku, niti ne samo v ustih in ne samo v rokah, ko nekaj poslušamo. Predvsem moramo imeti »nekaj soli v svoji glavi«, kakor govori drugo znamenito reklo, ki se je v slovenščini razvilo iz reka cum grano salis. Ali kot je po Prešernu v svojem Slovensko-nemškem slovarju zapisal že Maks Pleteršnik: »Kdor urne roke, sol v glavi ima, v nesreči si vsaki pomagat’ zna.«
Oddajo namenjamo enemu najboljših evropskih jazzovskih pianistov Martialu Solalu, ki je umrl 12. decembra lani, star 97 let. Solal je ustvarjal dobrih sedemdeset let ter posnel okrog 50 samostojnih plošč in glasbo za več kot 20 filmov. Komponiral je tako solistične skladbe kot tudi dela za simfonični orkester, jazzovski orkester in vse zasedbe vmes. Nanj so vplivali vodilni skladatelji 20. stoletja: Béla Bartók, Igor Stravinski, Alban Berg, in Olivier Messiaen ter jazzovski pianisti, kot so Art Tatum, Erroll Garner, Bud Powell in Bill Evans.
Oddajo namenjamo enemu najboljših evropskih jazzovskih pianistov Martialu Solalu, ki je umrl 12. decembra lani, star 97 let. Solal je ustvarjal dobrih sedemdeset let ter posnel okrog 50 samostojnih plošč in glasbo za več kot 20 filmov. Komponiral je tako solistične skladbe kot tudi dela za simfonični orkester, jazzovski orkester in vse zasedbe vmes. Nanj so vplivali vodilni skladatelji 20. stoletja: Béla Bartók, Igor Stravinski, Alban Berg, in Olivier Messiaen ter jazzovski pianisti, kot so Art Tatum, Erroll Garner, Bud Powell in Bill Evans.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sodobni poljski pesnik Adam Wiedemann (1967) je tudi pri nas precej znan avtor, saj je gostoval na vseh naših večjih literarnih festivalih, izšli pa sta mu tudi dve knjigi, najprej knjiga s povednim naslovom Izbrane pesmi (Litera, 2002), pet let pozneje pa je izšla še njegova knjiga kratke proze z naslovom Prizori iz postelje (LUD Šerpa, 2007). Wiedemann v svoje literarno ustvarjanje velikokrat vključuje humorne elemente ali pa v svojih delih ustvarja nenavadne situacije, hkrati pa nikoli naravnost ne pove najpomembnejšega. To ne velja samo za njegovo pesniško ustvarjanje, temveč tudi za njegove prozne utrinke. V okviru petkovega cikla Na valovih humorja objavljamo enega izmed njih. Prevajalka Katarina Šalamun-Biedrzycka, interpret Branko Jordan, režiserka Petra Tanko, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Jure Culiberg, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto nastanka 2001.
Sodobni poljski pesnik Adam Wiedemann (1967) je tudi pri nas precej znan avtor, saj je gostoval na vseh naših večjih literarnih festivalih, izšli pa sta mu tudi dve knjigi, najprej knjiga s povednim naslovom Izbrane pesmi (Litera, 2002), pet let pozneje pa je izšla še njegova knjiga kratke proze z naslovom Prizori iz postelje (LUD Šerpa, 2007). Wiedemann v svoje literarno ustvarjanje velikokrat vključuje humorne elemente ali pa v svojih delih ustvarja nenavadne situacije, hkrati pa nikoli naravnost ne pove najpomembnejšega. To ne velja samo za njegovo pesniško ustvarjanje, temveč tudi za njegove prozne utrinke. V okviru petkovega cikla Na valovih humorja objavljamo enega izmed njih. Prevajalka Katarina Šalamun-Biedrzycka, interpret Branko Jordan, režiserka Petra Tanko, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Jure Culiberg, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto nastanka 2001.
Ruska vojska zmaguje vzdolž celotne ukrajinske fronte; Moskva pa ne bo popuščala na pogajanjih o miru, če Kijev in Zahod ne sprejmeta ruskih pogojev, ki vključujejo nevtralnost Ukrajine in umik ukrajinske vojske z ozemelj, ki jih ima Rusija za svoja. To so glavni poudarki tradicionalnega letnega pogovora ruskega predsednika Vladimirja Putina z izbranimi novinarji. Ob tem je posvaril, da bi uporaba zamrznjenega ruskega premoženja v tujini za pomoč pri obnovi Ukrajine pomenila krajo.
Ruska vojska zmaguje vzdolž celotne ukrajinske fronte; Moskva pa ne bo popuščala na pogajanjih o miru, če Kijev in Zahod ne sprejmeta ruskih pogojev, ki vključujejo nevtralnost Ukrajine in umik ukrajinske vojske z ozemelj, ki jih ima Rusija za svoja. To so glavni poudarki tradicionalnega letnega pogovora ruskega predsednika Vladimirja Putina z izbranimi novinarji. Ob tem je posvaril, da bi uporaba zamrznjenega ruskega premoženja v tujini za pomoč pri obnovi Ukrajine pomenila krajo.
Jubilejna epizoda prinaša novosti iz sveta elektronske glasbe, domače radijske premiere ter gostujoči miks druščine Night Tales, Sistek in Shallou. 01. Vintage Culture & Gabss - Lost (Affairs) 02. BLOND:ISH & Tim Engelhardt - No One (ABRACADABRA) 03. Myd - Be Someone New (Melé Remix) (Ed Banger Records) 04. Rosalía - Dios Es Un Stalker (STBAN Remix) 05. Florett ft. Ben Ferrier - The Riff (Pomerania Musik) 06. Solomun & Denis Sulta - Say Nothing (Diynamic) 07. DJ Rolando - Knights of the Jaguar (Matt Moore Bootleg) 08. Paolo Barbato & AstroHertz - Ready (Stereophonic) 09. David Morales & Wh0 vs Sam Frandisco & Steve Martano - Needin’ U (Wh0 Plays) 10. BRØMANCE - You Can Dance (SIZE Records) 11. Sam Cooper - When Your Eyes Find Me 12. Piero Pirupa - Tipsy (CATCH & RELEASE) 13. Claptone ft. Raphaella - Phantasy (CASSIMM Remix) (Golden Path) 14. Fritz Kalkbrenner - Calling You (Intercord Records) 15. Eynka & Matador - The Way (Armada Music) 16. Kosheen - Catch (Ferry Corsten 2025 Edit) (Moksha Recordings)
Jubilejna epizoda prinaša novosti iz sveta elektronske glasbe, domače radijske premiere ter gostujoči miks druščine Night Tales, Sistek in Shallou. 01. Vintage Culture & Gabss - Lost (Affairs) 02. BLOND:ISH & Tim Engelhardt - No One (ABRACADABRA) 03. Myd - Be Someone New (Melé Remix) (Ed Banger Records) 04. Rosalía - Dios Es Un Stalker (STBAN Remix) 05. Florett ft. Ben Ferrier - The Riff (Pomerania Musik) 06. Solomun & Denis Sulta - Say Nothing (Diynamic) 07. DJ Rolando - Knights of the Jaguar (Matt Moore Bootleg) 08. Paolo Barbato & AstroHertz - Ready (Stereophonic) 09. David Morales & Wh0 vs Sam Frandisco & Steve Martano - Needin’ U (Wh0 Plays) 10. BRØMANCE - You Can Dance (SIZE Records) 11. Sam Cooper - When Your Eyes Find Me 12. Piero Pirupa - Tipsy (CATCH & RELEASE) 13. Claptone ft. Raphaella - Phantasy (CASSIMM Remix) (Golden Path) 14. Fritz Kalkbrenner - Calling You (Intercord Records) 15. Eynka & Matador - The Way (Armada Music) 16. Kosheen - Catch (Ferry Corsten 2025 Edit) (Moksha Recordings)
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Komornega zbora RIAS iz Berlina pod vodstvom Sofi Jeannin. Izvajalci so nastopili junija letos v berlinski Filharmoniji in uzvočili koncert z naslovom O ljubezni. Na to temo so nanizali dela različnih francoskih skladateljev. Nocoj se bomo posvetili predvsem skladbam Camilla Saint-Saensa, Jeana-Yvesa Daniela-Lesurja in Gabriela Faureja.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Komornega zbora RIAS iz Berlina pod vodstvom Sofi Jeannin. Izvajalci so nastopili junija letos v berlinski Filharmoniji in uzvočili koncert z naslovom O ljubezni. Na to temo so nanizali dela različnih francoskih skladateljev. Nocoj se bomo posvetili predvsem skladbam Camilla Saint-Saensa, Jeana-Yvesa Daniela-Lesurja in Gabriela Faureja.
Obiskali smo 10. Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini, ki je v organizaciji društva VTIS - V tujini izobraženih Slovencev ta teden potekal v Ljubljani in se pogovarjali z dvema mladima predstavnikoma društva in raziskovalcema, ki sta si znanje in izkušnje na področju fizike pridobivala v Švici oziroma v Nemčiji. Seznanjamo vas tudi s spletnim tečajem slovenščine Slonline, ki ga je odslej mogoče uporabljati tudi v obliki interaktivnega učbenika Naslon, razvili pa so ga na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Gostimo pa tudi slovenskega rojaka iz Nemčije Mihaela Medveda, ki v Sindelfingnu vodi društvo Slovenski muzikantje.
Obiskali smo 10. Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini, ki je v organizaciji društva VTIS - V tujini izobraženih Slovencev ta teden potekal v Ljubljani in se pogovarjali z dvema mladima predstavnikoma društva in raziskovalcema, ki sta si znanje in izkušnje na področju fizike pridobivala v Švici oziroma v Nemčiji. Seznanjamo vas tudi s spletnim tečajem slovenščine Slonline, ki ga je odslej mogoče uporabljati tudi v obliki interaktivnega učbenika Naslon, razvili pa so ga na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Gostimo pa tudi slovenskega rojaka iz Nemčije Mihaela Medveda, ki v Sindelfingnu vodi društvo Slovenski muzikantje.
Med londonskimi raperji-filozofi si je ob Loyleu Carnerju v zadnjih letih največ simpatij pridobil Kofi Stone. Eksistenciali naboj verzov prepolnih samorefleksij in premišljena duhovitost poeta odraslega v Birminghamu in nato še na socialno razburkanem vzhodu metropole so le polovica dragocenega vsebinskega sklopa, ki nam ga ponuja tudi njegov tretji album All The Flowers Have Bloomed. Kofi Stone je povsem predan bolj organskim zvokom. Motivi, ki utrjujejo slavno tradicijo acid-jazza pa so kot naročeni za galerijske seanse sredi vznesenega decembra. Med elektorniki se na predvajalni listi pojavijo tudi Mr.Bill, Yotto in celo Tame Impala, med Kofijevimi sodobniki raperji pa na vrsto pridejo tudi Wale, That Mexican OT, Burna in znova ikonski De La Soul. In še playlista: 1. WALE FT. LEON THOMAS - Watching Us 2. KOFI STONE - All The Flowers Have Bloomed 3. MR.BILL - Sporidium 4. DE LA SOUL FT. YUKIMI - Cruel Summers Bring Fire Life 5. KOFI STONE - Cactus 6. THAT MEXICAN OT FT. BRAVO THE BAGCHASER - Chronic 7. SUMMER WALKER FT. LATTO & DOJA CAT - Go Girls 8. KOFI STONE - What’s The Plan 9. YOTTO FT. BOOKA SHADE - Encounters 10. SEBZ BEATS FT. BERNA - Alias 11. KOFI STONE - Rainfall 12. AKASHA SYSTEM - Stasis Dream 13. TEED - The Echo 14. ERIKA DE CASIER - December 15. KOFI STONE FT. ADY SULEIMAN - Chamomile 16. TAME IMPALA - Oblivion
Med londonskimi raperji-filozofi si je ob Loyleu Carnerju v zadnjih letih največ simpatij pridobil Kofi Stone. Eksistenciali naboj verzov prepolnih samorefleksij in premišljena duhovitost poeta odraslega v Birminghamu in nato še na socialno razburkanem vzhodu metropole so le polovica dragocenega vsebinskega sklopa, ki nam ga ponuja tudi njegov tretji album All The Flowers Have Bloomed. Kofi Stone je povsem predan bolj organskim zvokom. Motivi, ki utrjujejo slavno tradicijo acid-jazza pa so kot naročeni za galerijske seanse sredi vznesenega decembra. Med elektorniki se na predvajalni listi pojavijo tudi Mr.Bill, Yotto in celo Tame Impala, med Kofijevimi sodobniki raperji pa na vrsto pridejo tudi Wale, That Mexican OT, Burna in znova ikonski De La Soul. In še playlista: 1. WALE FT. LEON THOMAS - Watching Us 2. KOFI STONE - All The Flowers Have Bloomed 3. MR.BILL - Sporidium 4. DE LA SOUL FT. YUKIMI - Cruel Summers Bring Fire Life 5. KOFI STONE - Cactus 6. THAT MEXICAN OT FT. BRAVO THE BAGCHASER - Chronic 7. SUMMER WALKER FT. LATTO & DOJA CAT - Go Girls 8. KOFI STONE - What’s The Plan 9. YOTTO FT. BOOKA SHADE - Encounters 10. SEBZ BEATS FT. BERNA - Alias 11. KOFI STONE - Rainfall 12. AKASHA SYSTEM - Stasis Dream 13. TEED - The Echo 14. ERIKA DE CASIER - December 15. KOFI STONE FT. ADY SULEIMAN - Chamomile 16. TAME IMPALA - Oblivion
Najprej so bili sonce, dež, grom in strela, potem je bil ogenj ...
Najprej so bili sonce, dež, grom in strela, potem je bil ogenj ...
Medved si je nadel udobne copate in odšel na zimsko spanje. Pripoveduje: Mojca Ribič. Napisala: Sunčana Škrinjarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1989.
Medved si je nadel udobne copate in odšel na zimsko spanje. Pripoveduje: Mojca Ribič. Napisala: Sunčana Škrinjarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1989.
Rončel bo tudi tokrat na valove Radia Koper prinesel afriške ritme. Večer bo odprl Gvinejčan Mory Kanté, nadaljeval pa ga bo Kongovec Ricardo Lemvo. Nato: skok v New York z latino zasedbo Yerba Buena. In za konec: Trilok Gurtu ter afriško-indijski Global Drum Project.
Rončel bo tudi tokrat na valove Radia Koper prinesel afriške ritme. Večer bo odprl Gvinejčan Mory Kanté, nadaljeval pa ga bo Kongovec Ricardo Lemvo. Nato: skok v New York z latino zasedbo Yerba Buena. In za konec: Trilok Gurtu ter afriško-indijski Global Drum Project.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Dobrodelni ste lahko, ne da bi morali seči v žep. Do konca leta namreč še lahko osebno, po pošti ali prek sistema e-davki oddate zahtevo na Finančno upravo, da odstotek dohodnine, ki so vam jo odmerili, namenite za financiranje upravičencev: to so različne nevladne organizacije, stranke, sindikati, cerkve in verske skupnosti, šole in vrtci. - v skladu s svojimi vrednotami in potrebami v lokalnem in širšem okolju. Seznam upravičencev je zelo dolg in na vpogled na spletni strani Finančne uprave, med njimi so velike organizacije, ki prejmejo zelo visoke zneske, in majhna društva in klubi, ki dobijo nekaj deset evrov. Odstotek je mogoče razdeliti med največ deset upravičencev. Pogovarjali smo se s predstavniki nekaterih organizacij, da bi pojasnili, kaj jim pomeni ta podpora.
Dobrodelni ste lahko, ne da bi morali seči v žep. Do konca leta namreč še lahko osebno, po pošti ali prek sistema e-davki oddate zahtevo na Finančno upravo, da odstotek dohodnine, ki so vam jo odmerili, namenite za financiranje upravičencev: to so različne nevladne organizacije, stranke, sindikati, cerkve in verske skupnosti, šole in vrtci. - v skladu s svojimi vrednotami in potrebami v lokalnem in širšem okolju. Seznam upravičencev je zelo dolg in na vpogled na spletni strani Finančne uprave, med njimi so velike organizacije, ki prejmejo zelo visoke zneske, in majhna društva in klubi, ki dobijo nekaj deset evrov. Odstotek je mogoče razdeliti med največ deset upravičencev. Pogovarjali smo se s predstavniki nekaterih organizacij, da bi pojasnili, kaj jim pomeni ta podpora.
Rusija je pripravljena na končanje vojne v Ukrajini po mirni poti, je na današnji letni novinarski konferenci zatrdil ruski predsednik Putin. Obenem se je pohvalil z uspehi ruske vojske, odgovornost za nezmožnost diplomatskega preboja pa je prevalil na, kot se je izrazil, kijevski režim in njegove evropske pokrovitelje. Ukrajinski predsednik Zelenski je na drugi stani zadovoljen z evropskim dogovorom o financiranju Ukrajine. Kot je dejal, je to za Ruse jasen znak, da nadaljevanje vojne nima smisla, saj da se ob finančni podpori Ukrajinci ne bodo zlomili na fronti. Druge teme: - Po predvidoma 12-urni razpravi o interpelaciji minister za delo Luka Mesec skoraj gotovo ostaja na položaju. - Minister za javno upravo Franc Props k odstopu pozval načelnico upravne enote Kranj. - V pravosodju začenjajo priprave za dokončno uveljavitev sodne reforme.
Rusija je pripravljena na končanje vojne v Ukrajini po mirni poti, je na današnji letni novinarski konferenci zatrdil ruski predsednik Putin. Obenem se je pohvalil z uspehi ruske vojske, odgovornost za nezmožnost diplomatskega preboja pa je prevalil na, kot se je izrazil, kijevski režim in njegove evropske pokrovitelje. Ukrajinski predsednik Zelenski je na drugi stani zadovoljen z evropskim dogovorom o financiranju Ukrajine. Kot je dejal, je to za Ruse jasen znak, da nadaljevanje vojne nima smisla, saj da se ob finančni podpori Ukrajinci ne bodo zlomili na fronti. Druge teme: - Po predvidoma 12-urni razpravi o interpelaciji minister za delo Luka Mesec skoraj gotovo ostaja na položaju. - Minister za javno upravo Franc Props k odstopu pozval načelnico upravne enote Kranj. - V pravosodju začenjajo priprave za dokončno uveljavitev sodne reforme.
Po zadnji tekmi celjskih nogometašev v koledarskem letu je znana njihova nadaljnja pot v konferenčni ligi, pogledujemo pa tudi proti rokometnemu evropskemu prvenstvu, ki se na severu Evrope začenja čez manj kot mesec dni.
Po zadnji tekmi celjskih nogometašev v koledarskem letu je znana njihova nadaljnja pot v konferenčni ligi, pogledujemo pa tudi proti rokometnemu evropskemu prvenstvu, ki se na severu Evrope začenja čez manj kot mesec dni.
Na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica bo zaživela še zadnja predstava iz cikla Dodekalogija. Med deli Tomija Janežiča daleč najkrajša predstava s tem končuje enega največjih projektov Evropske prestolnice kulture. Vsebina predstave 1983 ostaja tako kot v njenih predhodnicah nerazkrita, prinaša pa nekakšen zaključek vseh transgeneracijskih dokumentarnih fikcij. Letos mineva 250 let od rojstva angleške pisateljice Jane Austin, ki velja za eno najpomembnejših in najbolj prodornih britanskih avtoric, njena dela pa sodijo med klasike svetovne književnosti. Razstavo o njenemu ustvarjanju in življenju so postavili tudi v koprski Osredni knjižnici Srečka Vilharja. Vokalistka, performerka in koreografinja Irena Z. Tomažin premierno predstavlja svoj novi performans z naslovom Še ena igra solz. Performans dopolnjuje izid njenega drugega albuma Another Crying Game, ki je izšel pred nekaj dnevi.
Na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica bo zaživela še zadnja predstava iz cikla Dodekalogija. Med deli Tomija Janežiča daleč najkrajša predstava s tem končuje enega največjih projektov Evropske prestolnice kulture. Vsebina predstave 1983 ostaja tako kot v njenih predhodnicah nerazkrita, prinaša pa nekakšen zaključek vseh transgeneracijskih dokumentarnih fikcij. Letos mineva 250 let od rojstva angleške pisateljice Jane Austin, ki velja za eno najpomembnejših in najbolj prodornih britanskih avtoric, njena dela pa sodijo med klasike svetovne književnosti. Razstavo o njenemu ustvarjanju in življenju so postavili tudi v koprski Osredni knjižnici Srečka Vilharja. Vokalistka, performerka in koreografinja Irena Z. Tomažin premierno predstavlja svoj novi performans z naslovom Še ena igra solz. Performans dopolnjuje izid njenega drugega albuma Another Crying Game, ki je izšel pred nekaj dnevi.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Ob koncu leta se oziramo, spominjamo, komentiramo. Kaj se je na področju likovne in vizualne umetnosti v Sloveniji dogajalo v letu 2025? Kar nekaj močnih razstav smo dobili prav ob koncu, kot so v Cukrarni Art Vital – 12 let tandema Ulaya in Marine Abramović, v Moderni galeriji Festival (ne)hvaležnosti líbanonsko-ameriškega umetnika Walida Raada, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa Valentin Oman, In Memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod, ob 90-letnici tega koroškega Slovenca. O velikem projektu Barok v Sloveniji, pa tem, katera slovita fotografska imena so letos privabile naše galerije, in še čem z Majo Kač, umetnostno zgodovinarko, urednico kulture in novinarko v MMC-jevem spletnem uredništvu RTV Slovenija, ki ji je Slovensko društvo likovnih kritikov letos podelilo nagrado za kritiško delovanje v zadnjih treh letih.
Ob koncu leta se oziramo, spominjamo, komentiramo. Kaj se je na področju likovne in vizualne umetnosti v Sloveniji dogajalo v letu 2025? Kar nekaj močnih razstav smo dobili prav ob koncu, kot so v Cukrarni Art Vital – 12 let tandema Ulaya in Marine Abramović, v Moderni galeriji Festival (ne)hvaležnosti líbanonsko-ameriškega umetnika Walida Raada, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa Valentin Oman, In Memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod, ob 90-letnici tega koroškega Slovenca. O velikem projektu Barok v Sloveniji, pa tem, katera slovita fotografska imena so letos privabile naše galerije, in še čem z Majo Kač, umetnostno zgodovinarko, urednico kulture in novinarko v MMC-jevem spletnem uredništvu RTV Slovenija, ki ji je Slovensko društvo likovnih kritikov letos podelilo nagrado za kritiško delovanje v zadnjih treh letih.
Posnetki koncertov najboljših glasbenic in glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.
Posnetki koncertov najboljših glasbenic in glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.
Čeprav bi si v teh dneh želeli, da bi bilo drugače, je okoli nas veliko hrupa. Hrup je povsod. Od strelskega napada v Avstraliji, zimskega dežja in izraelskega obstreljevanja Gaze, do hrupa iz ust voditeljev velesil. Ter hrupa predpraznične histerije, korupcije, ignorance, konformizma in mnenj vseh o vsem. Če kot družba s takšno lahkoto prepovemo glasbo na ulici, ne moremo pa se znebiti pravega hrupa, ki ga povzroča recimo kakršna koli pirotehnika, kako se bomo šele otresli korupcije. Privoščimo si tišino ali pa naj steče glasba. Pa naj bo Dan D ali konec sveta.
Čeprav bi si v teh dneh želeli, da bi bilo drugače, je okoli nas veliko hrupa. Hrup je povsod. Od strelskega napada v Avstraliji, zimskega dežja in izraelskega obstreljevanja Gaze, do hrupa iz ust voditeljev velesil. Ter hrupa predpraznične histerije, korupcije, ignorance, konformizma in mnenj vseh o vsem. Če kot družba s takšno lahkoto prepovemo glasbo na ulici, ne moremo pa se znebiti pravega hrupa, ki ga povzroča recimo kakršna koli pirotehnika, kako se bomo šele otresli korupcije. Privoščimo si tišino ali pa naj steče glasba. Pa naj bo Dan D ali konec sveta.
1983 je zadnja predstava cikla Dodekalogija 1972–1983, največjega gledališkega projekta letošnje Evropske prestolnice kulture v režiji Tomija Janežiča. Omnibus dvanajstih med seboj povezanih gledaliških predstav sestavlja mnoštvo posameznih zgodb družine, ki je že več generacij zaznamovana z življenjem ob meji. Predstavljamo tudi performans Še ena igra solz Irene Z. Tomažin, ki dopolnjuje izid njenega drugega albuma Another Crying Game.
1983 je zadnja predstava cikla Dodekalogija 1972–1983, največjega gledališkega projekta letošnje Evropske prestolnice kulture v režiji Tomija Janežiča. Omnibus dvanajstih med seboj povezanih gledaliških predstav sestavlja mnoštvo posameznih zgodb družine, ki je že več generacij zaznamovana z življenjem ob meji. Predstavljamo tudi performans Še ena igra solz Irene Z. Tomažin, ki dopolnjuje izid njenega drugega albuma Another Crying Game.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Živahno diplomatsko dogajanje, povezano z reševanjem ukrajinskega konflikta, še ni prineslo otipljivih rezultatov. Evropska unija je želela za financiranje Ukrajine uporabiti ruska sredstva, na koncu so voditelji našli drugačno rešitev. Ameriški predsednik Trump je prepričan, da je konec ukrajinske vojne blizu, hkrati grozi z vojaško intervencijo v Venezueli. V Bruslju pa so se na protestnem shodu zbrali kmetje iz vse Evrope, zaskrbljeni nad svojo prihodnostjo. Tudi o tem v Labirintih sveta.
Živahno diplomatsko dogajanje, povezano z reševanjem ukrajinskega konflikta, še ni prineslo otipljivih rezultatov. Evropska unija je želela za financiranje Ukrajine uporabiti ruska sredstva, na koncu so voditelji našli drugačno rešitev. Ameriški predsednik Trump je prepričan, da je konec ukrajinske vojne blizu, hkrati grozi z vojaško intervencijo v Venezueli. V Bruslju pa so se na protestnem shodu zbrali kmetje iz vse Evrope, zaskrbljeni nad svojo prihodnostjo. Tudi o tem v Labirintih sveta.
Na zimski solsticij, 20. in 21. decembra, se tudi pri nas pridružujemo mednarodni Noči kratkih filmov, ko je najdaljša noč v letu posvečena najkrajši filmski formi. Program letošnjega dogajanja povezuje retrospektivo kratkih filmov Roberta Rossellinija, eksperimentalne super-8 miniature Francija Slaka in sodobno kratko produkcijo iz Slovenije in regije, ki so na festivalu FeKK letos poleti dobili nagrade za najboljše filme. O programu tokratnega praznika kratkega filma kot prostora filmske radovednosti, svobode in izrazne jasnosti s kuratorjem Matevžem Jermanom.
Na zimski solsticij, 20. in 21. decembra, se tudi pri nas pridružujemo mednarodni Noči kratkih filmov, ko je najdaljša noč v letu posvečena najkrajši filmski formi. Program letošnjega dogajanja povezuje retrospektivo kratkih filmov Roberta Rossellinija, eksperimentalne super-8 miniature Francija Slaka in sodobno kratko produkcijo iz Slovenije in regije, ki so na festivalu FeKK letos poleti dobili nagrade za najboljše filme. O programu tokratnega praznika kratkega filma kot prostora filmske radovednosti, svobode in izrazne jasnosti s kuratorjem Matevžem Jermanom.
V Slovenski kinoteki se je s projekcijo filmov Mesto na travniku in Spovednica tihotapcev: Pogledi skozi železno zaveso v sredo začela retrospektiva filmskega opusa dokumentaristk Anje Medved in Nadje Velušček iz let 1998 do 2025 z naslovom Območje prehoda, ki sta jo skupaj zasnovala SCCA-Ljubljana in Slovenska kinoteka. Petra Meterc.
V Slovenski kinoteki se je s projekcijo filmov Mesto na travniku in Spovednica tihotapcev: Pogledi skozi železno zaveso v sredo začela retrospektiva filmskega opusa dokumentaristk Anje Medved in Nadje Velušček iz let 1998 do 2025 z naslovom Območje prehoda, ki sta jo skupaj zasnovala SCCA-Ljubljana in Slovenska kinoteka. Petra Meterc.
Z včerajšnjim dnem je na redni spored kinematografov po Sloveniji prišel nemški film Otoki, ki so ga po premieri na 75. Berlinalu sicer prikazali tudi novembra na Liffu. Poleg vznemirljive žanrske strukture, ki ves čas niha med kriminalko, filmom noir, grozljivko in eksistencialno dramo, je film zanimiv tudi zato, ker je bil eden izmed treh scenaristov tudi pred kratkim preminuli režiser, scenarist in pisatelj Blaž Kutin, ki je z režiserjem Janom Olejem Gersterjem že sodeloval pred šestimi leti pri pisanju scenarija za film Lara, je zapisala Miša Gams.
Z včerajšnjim dnem je na redni spored kinematografov po Sloveniji prišel nemški film Otoki, ki so ga po premieri na 75. Berlinalu sicer prikazali tudi novembra na Liffu. Poleg vznemirljive žanrske strukture, ki ves čas niha med kriminalko, filmom noir, grozljivko in eksistencialno dramo, je film zanimiv tudi zato, ker je bil eden izmed treh scenaristov tudi pred kratkim preminuli režiser, scenarist in pisatelj Blaž Kutin, ki je z režiserjem Janom Olejem Gersterjem že sodeloval pred šestimi leti pri pisanju scenarija za film Lara, je zapisala Miša Gams.
Sinoči je bila v Slovenski kinoteki v okviru cikla Kino-uho / FriForma in v sodelovanju z Inštitutom ON Rizom na sporedu posebna projekcija filma Ribiške pravice iz leta 1929, enega temeljnih del zgodnjega dokumentarnega filma, ki ga je režiral John Grierson. Film spremlja sezono ribolova sleda na Severnem morju. Grierson, eden ključnih teoretikov in utemeljiteljev dokumentarnega filma kot družbeno odgovorne filmske prakse, je s Ribiškimi pravicami prvič v celoti uresničil idejo, da lahko dokumentarni film resnično življenje spremlja z enako intenziteto, napetostjo in ritmom kot igrani spektakel. Film ni etnografski zapis od zunaj, temveč neposreden vstop v svet ribičev: kamera je na ladjah, na palubi, v podpalubju, ujeta v veter, valove in fizični napor dela. V vsakdanjih opravilih – dviganju mrež, sortiranju ulova, boju z morjem – Grierson najde ritem, iz katerega z montažo zgradi skoraj glasbeno pripoved o skupnosti, delu in naravi. Film sta v živo uglasbila Tine Mulej Vrabič – Nitz in Eva Mulej Vrabič – Oka. Njuno delo se giblje na polju ambientalne in eksperimentalne elektronike, elektroakustičnega zvoka in terenskih posnetkov. Pri zvočenju filma Ribiške pravice združujeta svoja pristopa k raziskovanju zvoka: od glasu, analognih inštrumentov in predmetov do sintetizatorjev in digitalne obdelave.
Sinoči je bila v Slovenski kinoteki v okviru cikla Kino-uho / FriForma in v sodelovanju z Inštitutom ON Rizom na sporedu posebna projekcija filma Ribiške pravice iz leta 1929, enega temeljnih del zgodnjega dokumentarnega filma, ki ga je režiral John Grierson. Film spremlja sezono ribolova sleda na Severnem morju. Grierson, eden ključnih teoretikov in utemeljiteljev dokumentarnega filma kot družbeno odgovorne filmske prakse, je s Ribiškimi pravicami prvič v celoti uresničil idejo, da lahko dokumentarni film resnično življenje spremlja z enako intenziteto, napetostjo in ritmom kot igrani spektakel. Film ni etnografski zapis od zunaj, temveč neposreden vstop v svet ribičev: kamera je na ladjah, na palubi, v podpalubju, ujeta v veter, valove in fizični napor dela. V vsakdanjih opravilih – dviganju mrež, sortiranju ulova, boju z morjem – Grierson najde ritem, iz katerega z montažo zgradi skoraj glasbeno pripoved o skupnosti, delu in naravi. Film sta v živo uglasbila Tine Mulej Vrabič – Nitz in Eva Mulej Vrabič – Oka. Njuno delo se giblje na polju ambientalne in eksperimentalne elektronike, elektroakustičnega zvoka in terenskih posnetkov. Pri zvočenju filma Ribiške pravice združujeta svoja pristopa k raziskovanju zvoka: od glasu, analognih inštrumentov in predmetov do sintetizatorjev in digitalne obdelave.