Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izrael in Združene države že šesti dan bombardirajo Iran. Eksplozije je slišati v prestolnici Teheran in v drugih iranskih mestih, o novih protinapadih z balističnimi raketami in droni iz Irana poročajo iz Izraela, izraelska vojska pa nadaljuje tudi vojaške operacije v Libanonu. Napeto je prav tako v Združenih arabskih emiratih, kjer so prestregli šest iranskih raket in več kot 130 dronov, iz Azerbajdžana poročajo, da naj bi tja priletel iranski dron in ranil več ljudi. Ameriški predsednik Donald Trump pa je napovedal, da bo Washington imel besedo pri tem, kdo bo vodil Iran v prihodnje.
Izrael in Združene države že šesti dan bombardirajo Iran. Eksplozije je slišati v prestolnici Teheran in v drugih iranskih mestih, o novih protinapadih z balističnimi raketami in droni iz Irana poročajo iz Izraela, izraelska vojska pa nadaljuje tudi vojaške operacije v Libanonu. Napeto je prav tako v Združenih arabskih emiratih, kjer so prestregli šest iranskih raket in več kot 130 dronov, iz Azerbajdžana poročajo, da naj bi tja priletel iranski dron in ranil več ljudi. Ameriški predsednik Donald Trump pa je napovedal, da bo Washington imel besedo pri tem, kdo bo vodil Iran v prihodnje.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Belgijska pisateljica Amélie Nothomb je ena najbolj prepoznavnih in prevajanih sodobnih frankofonskih avtoric. Od svojega literarnega prvenca v začetku devetdesetih let je ustvarila izjemno obsežen opus, ki ga zaznamujejo avtobiografski elementi, eksotične izkušnje otroštva na Japonskem ter prepoznavna kombinacija ironije in eksistencialne resnosti. Njeni romani pogosto raziskujejo meje identitete, moči in intimnosti. Avtorica scenarija: Urša Jernejc; avtorja prevoda: Urša Jernejc, Vilko Novak; režiserka: Špela Kravogel; bralec: Miha Zor; igralka: Saša Mihelčič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Nejc Zupančič, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2017.
Belgijska pisateljica Amélie Nothomb je ena najbolj prepoznavnih in prevajanih sodobnih frankofonskih avtoric. Od svojega literarnega prvenca v začetku devetdesetih let je ustvarila izjemno obsežen opus, ki ga zaznamujejo avtobiografski elementi, eksotične izkušnje otroštva na Japonskem ter prepoznavna kombinacija ironije in eksistencialne resnosti. Njeni romani pogosto raziskujejo meje identitete, moči in intimnosti. Avtorica scenarija: Urša Jernejc; avtorja prevoda: Urša Jernejc, Vilko Novak; režiserka: Špela Kravogel; bralec: Miha Zor; igralka: Saša Mihelčič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Nejc Zupančič, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2017.
Januarja je v dvorani Union v Mariboru izvedel samostojni recital eden najuspešnejših slovenskih pianistov Alexander Gadjiev iz Gorice, ki je leta 2023 prejel nagrado Prešernovega sklada V Komornem studiu predstavljamo komentirane posnetke 3. koncerta Komornega cikla Narodnega doma Maribor. 28. januarja 2026 je v dvorani Union s samostojnim recitalom gostoval eden najuspešnejših slovenskih pianistov Alexander Gadjiev iz Gorice, ki je februarja 2023 prejel nagrado Prešernovega sklada za poustvarjalne dosežke v zadnjih treh letih, in sicer za solistične recitale v Londonu, Parizu, Milanu, Tokiu, Sydneyu, Ljubljani in Mariboru ter za izvedbe klavirskih koncertov z orkestri na domačih in tujih odrih. Spored Gadjiejevega recitala je bil v prvem delu posvečen francoski glasbi 20.stoletja: zvočnim pokrajinam, zvokom narave, plesnim ritmom in glasbenim impresijam iz 2. zvezka Preludijev Clauda Debussyja in stavkom iz suite Ogledala Mauricea Ravela ter iz suite Dvajsetih kontemplacij o detetu Jezusu Olivierja Messiaena. Po premoru, v katerem bomo predvajali pogovor s pianistoma, bo drugi del koncerta posvečen obsežni klavirski mojstrovini „Slike z razstave“ ruskega skladatelja 19. stoletja Modesta Musorgskega, ki bo na koncertu zaživela v klavirski interpretaciji Alexandra Gadjijeva.
Januarja je v dvorani Union v Mariboru izvedel samostojni recital eden najuspešnejših slovenskih pianistov Alexander Gadjiev iz Gorice, ki je leta 2023 prejel nagrado Prešernovega sklada V Komornem studiu predstavljamo komentirane posnetke 3. koncerta Komornega cikla Narodnega doma Maribor. 28. januarja 2026 je v dvorani Union s samostojnim recitalom gostoval eden najuspešnejših slovenskih pianistov Alexander Gadjiev iz Gorice, ki je februarja 2023 prejel nagrado Prešernovega sklada za poustvarjalne dosežke v zadnjih treh letih, in sicer za solistične recitale v Londonu, Parizu, Milanu, Tokiu, Sydneyu, Ljubljani in Mariboru ter za izvedbe klavirskih koncertov z orkestri na domačih in tujih odrih. Spored Gadjiejevega recitala je bil v prvem delu posvečen francoski glasbi 20.stoletja: zvočnim pokrajinam, zvokom narave, plesnim ritmom in glasbenim impresijam iz 2. zvezka Preludijev Clauda Debussyja in stavkom iz suite Ogledala Mauricea Ravela ter iz suite Dvajsetih kontemplacij o detetu Jezusu Olivierja Messiaena. Po premoru, v katerem bomo predvajali pogovor s pianistoma, bo drugi del koncerta posvečen obsežni klavirski mojstrovini „Slike z razstave“ ruskega skladatelja 19. stoletja Modesta Musorgskega, ki bo na koncertu zaživela v klavirski interpretaciji Alexandra Gadjijeva.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Vsak prvi četrtek v mesecu vam ponudimo v poslušanje melodije iz bogatega arhiva Radia Slovenija. Avsenikov valček Povej mi kje pomlad gostuje (prva skladba tokratne oddaje po izboru glasbenega urednika Tomaža Gučka) in napoveduje, o čem se bo tokrat pelo in igralo: o pomladi! Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem..
Vsak prvi četrtek v mesecu vam ponudimo v poslušanje melodije iz bogatega arhiva Radia Slovenija. Avsenikov valček Povej mi kje pomlad gostuje (prva skladba tokratne oddaje po izboru glasbenega urednika Tomaža Gučka) in napoveduje, o čem se bo tokrat pelo in igralo: o pomladi! Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem..
Daniel Pemberton je britanski skladatelj, znan po svoji žanrski različnosti in drznih, sodobnih zvočnih podobah. Za animirani film Spider-Man: Prek pajkovega sveta je ustvaril energično in večplastno glasbeno partituro, ki združuje orkestralne razsežnosti z elektronskimi ter hiphopovskimi vplivi. Z njo je poudaril čustveno globino zgodbe in dinamičnost različnih vzporednih svetov ter še dodatno utrdil prepoznavni zvočni pečat pajkove sage.
Daniel Pemberton je britanski skladatelj, znan po svoji žanrski različnosti in drznih, sodobnih zvočnih podobah. Za animirani film Spider-Man: Prek pajkovega sveta je ustvaril energično in večplastno glasbeno partituro, ki združuje orkestralne razsežnosti z elektronskimi ter hiphopovskimi vplivi. Z njo je poudaril čustveno globino zgodbe in dinamičnost različnih vzporednih svetov ter še dodatno utrdil prepoznavni zvočni pečat pajkove sage.
... in rad bi imel prijatelje ... Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
... in rad bi imel prijatelje ... Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Nadaljujejo se ameriško-izraelski napadi na Iran, pa tudi iranski napadi na več držav v regiji. Danes se je napadenim državam pridružil Azerbajdžan, kjer naj bi iranski napad z dronom poškodoval štiri ljudi. Iran je očitke zavrnil, saj da napada niso izvedli oni. Prav tako se nadaljuje reševanje slovenskih državljanov na Bližnjem vzhodu, ki naj bi se končalo še ta teden. V oddaji tudi o tem: - Ljubljanski klinični center s štirimi novimi napravami za magnetno resonanco - Uprava SDH preklicala pooblastila izvršnemu direktorju Mateju Pircu, danes je tudi odstopil - Na ljubljanskih Fužinah po streljanju policistov umrl moški
Nadaljujejo se ameriško-izraelski napadi na Iran, pa tudi iranski napadi na več držav v regiji. Danes se je napadenim državam pridružil Azerbajdžan, kjer naj bi iranski napad z dronom poškodoval štiri ljudi. Iran je očitke zavrnil, saj da napada niso izvedli oni. Prav tako se nadaljuje reševanje slovenskih državljanov na Bližnjem vzhodu, ki naj bi se končalo še ta teden. V oddaji tudi o tem: - Ljubljanski klinični center s štirimi novimi napravami za magnetno resonanco - Uprava SDH preklicala pooblastila izvršnemu direktorju Mateju Pircu, danes je tudi odstopil - Na ljubljanskih Fužinah po streljanju policistov umrl moški
Anina Trobec je demokratični diktator zasedbe Generator. Vsem v bendu je že ukradle vžigalnike, svojo glasbeno kariero pa začela že pri štirih letih, ko je za uvod v eno od pesmi glas posodila znani slovenski skupini. Presenetilo vas bo kateri! Po študiju v Londonu jo je pot skupaj s partnerjem zanesla v Indijo, kjer sta igrala na porokah, v oddaji pa izveste tudi, katera poroka je bila najbolj krvava. Nekoč je kot stevardesa zapela slovenskim športnikom, zdaj pa živi mirnejše življenje v Suhi krajini. Je pa še vedno poosebljena energija svetlobe.
Anina Trobec je demokratični diktator zasedbe Generator. Vsem v bendu je že ukradle vžigalnike, svojo glasbeno kariero pa začela že pri štirih letih, ko je za uvod v eno od pesmi glas posodila znani slovenski skupini. Presenetilo vas bo kateri! Po študiju v Londonu jo je pot skupaj s partnerjem zanesla v Indijo, kjer sta igrala na porokah, v oddaji pa izveste tudi, katera poroka je bila najbolj krvava. Nekoč je kot stevardesa zapela slovenskim športnikom, zdaj pa živi mirnejše življenje v Suhi krajini. Je pa še vedno poosebljena energija svetlobe.
Smučarske skakalke in skakalci so ta konec tedna v Lahtiju, kjer si lahko Nika in Domen Prevc že zagotovita veliki kristalni globus. Pozornost pa ne bo usmerjena le na sever Evrope, kjer bi skakalci lahko pisali zgodovino, temveč tudi v Kranjsko Goro. Alpski smučarji se bodo konec tedna pomerili na pokalu Vitranc.
Smučarske skakalke in skakalci so ta konec tedna v Lahtiju, kjer si lahko Nika in Domen Prevc že zagotovita veliki kristalni globus. Pozornost pa ne bo usmerjena le na sever Evrope, kjer bi skakalci lahko pisali zgodovino, temveč tudi v Kranjsko Goro. Alpski smučarji se bodo konec tedna pomerili na pokalu Vitranc.
Stylus phantasticus je edinstven glasbeni prispevek, ki ponuja vpogled v določen zgodovinski trenutek, prežet z družbenimi in umetniškimi pretresi. "Razvil se je v nemirnih vojnih časih, ko je bila glasba še posebno potrebna. Skladatelji in izvajalci so živeli z občutkom, da je življenje kratko in da ga je treba polno živeti, zato so si upali skladati drzno, ustvarjalno, na sami meji glasbenega izraza, da bi izrazili močna življenjska čustva. Izbrala sem dela, ki jih dobro poznam in jih posebej cenim zaradi njihove izrazne moči. V tem okviru obstaja omejen krog skladateljev – recimo Biber, Westhoff, Rosenmüller in Schmelzer." Adriana Alcaide Koncert festivala Seviqc je potekal 17. avgusta 2025 v Stari grofiji v Celju. Bach Collegium Barcelona: Adriana Alcaide - baročna violina in umetniško vodstvo, Mojca Jerman - baročna violina, Bruno Hurtado Gosálvez - viola da gamba, Ana Marija Krajnc - čembalo.
Stylus phantasticus je edinstven glasbeni prispevek, ki ponuja vpogled v določen zgodovinski trenutek, prežet z družbenimi in umetniškimi pretresi. "Razvil se je v nemirnih vojnih časih, ko je bila glasba še posebno potrebna. Skladatelji in izvajalci so živeli z občutkom, da je življenje kratko in da ga je treba polno živeti, zato so si upali skladati drzno, ustvarjalno, na sami meji glasbenega izraza, da bi izrazili močna življenjska čustva. Izbrala sem dela, ki jih dobro poznam in jih posebej cenim zaradi njihove izrazne moči. V tem okviru obstaja omejen krog skladateljev – recimo Biber, Westhoff, Rosenmüller in Schmelzer." Adriana Alcaide Koncert festivala Seviqc je potekal 17. avgusta 2025 v Stari grofiji v Celju. Bach Collegium Barcelona: Adriana Alcaide - baročna violina in umetniško vodstvo, Mojca Jerman - baročna violina, Bruno Hurtado Gosálvez - viola da gamba, Ana Marija Krajnc - čembalo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Začetek pomladi na velikem platnu zaznamuje tudi enotedenski Festival dokumentarnega filma, ki ga bodo letos izvedli v Cankarjevem domu med 11. in 18. marcem. Tudi v 28. izdaji bo združil filme o aktualnih tematikah, od vojn in vojaških konfliktov do ekonomskih in družbenih sprememb.
Začetek pomladi na velikem platnu zaznamuje tudi enotedenski Festival dokumentarnega filma, ki ga bodo letos izvedli v Cankarjevem domu med 11. in 18. marcem. Tudi v 28. izdaji bo združil filme o aktualnih tematikah, od vojn in vojaških konfliktov do ekonomskih in družbenih sprememb.
V osredje tokratne oddaje smo postavili prvi nacionalni dan branja. Branje kot branik pred širjenjem laži, neresnic, medsebojnega sovraštva in predsodkov. Branje, ki terja trud, hkrati pa prinaša tudi veselje in užitek ter prispeva tako k osebni rasti kot k družbenemu napredku. Na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem so pripravili poseben dogodek, posvečen kulturi branja v akademskem prostoru. Pred drevišnjo premiero avtorskega projekta Amo essere Amaterskega mladinskega odra smo se odpravili še v Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici. V drugem delu še postanek v Vidmu, kje rje na ogled razstava Ulay, Marina, Igor. Nova zgodba. Glasbeno ogrlico po izboru Armanda Šturmana tokrat nizajo 'pesmi za dinar'.
V osredje tokratne oddaje smo postavili prvi nacionalni dan branja. Branje kot branik pred širjenjem laži, neresnic, medsebojnega sovraštva in predsodkov. Branje, ki terja trud, hkrati pa prinaša tudi veselje in užitek ter prispeva tako k osebni rasti kot k družbenemu napredku. Na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem so pripravili poseben dogodek, posvečen kulturi branja v akademskem prostoru. Pred drevišnjo premiero avtorskega projekta Amo essere Amaterskega mladinskega odra smo se odpravili še v Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici. V drugem delu še postanek v Vidmu, kje rje na ogled razstava Ulay, Marina, Igor. Nova zgodba. Glasbeno ogrlico po izboru Armanda Šturmana tokrat nizajo 'pesmi za dinar'.
V tednu, ko praznujemo 8. marec, mednarodni praznik žensk, bomo v Studio ob 17 h iskali odgovor na vprašanje, ali je 8. marec še vedno pomemben praznik; je to dan za praznovanje dosežkov ali opomin na dolg seznam nerazrešenih družbenih vprašanj? Gostje bodo govorile o pomenu politične paritete in enake zastopanosti žensk v politiki, spregovorili bomo tudi o skrb vzbujajočih podatkih o odnosu mladih do načela enakosti. Posebno pozornost bomo namenili ranljivim skupinam, kot so starejše ženske in matere samohranilke, ki se pogosto znajdejo na robu revščine, prav tako se bomo dotaknili posebnega položaja žensk na podeželju in nasilja nad ženskami, ki ostaja velik družbeni problem. Gostje: Sonja Lokar, predsednica Ženskega lobija Slovenije; dr. Vesna Leskošek, sociologinja; dr. Veronika Tašner, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani; mag. Ana Pavlič, Inštitut za preučevanje enakosti spolov.
V tednu, ko praznujemo 8. marec, mednarodni praznik žensk, bomo v Studio ob 17 h iskali odgovor na vprašanje, ali je 8. marec še vedno pomemben praznik; je to dan za praznovanje dosežkov ali opomin na dolg seznam nerazrešenih družbenih vprašanj? Gostje bodo govorile o pomenu politične paritete in enake zastopanosti žensk v politiki, spregovorili bomo tudi o skrb vzbujajočih podatkih o odnosu mladih do načela enakosti. Posebno pozornost bomo namenili ranljivim skupinam, kot so starejše ženske in matere samohranilke, ki se pogosto znajdejo na robu revščine, prav tako se bomo dotaknili posebnega položaja žensk na podeželju in nasilja nad ženskami, ki ostaja velik družbeni problem. Gostje: Sonja Lokar, predsednica Ženskega lobija Slovenije; dr. Vesna Leskošek, sociologinja; dr. Veronika Tašner, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani; mag. Ana Pavlič, Inštitut za preučevanje enakosti spolov.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden oddajo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo s pogovori, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden oddajo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo s pogovori, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Izraelska in ameriška vojska sta danes sprožili nov val napadov na Iran, ki so v skladu z načrti Tel Aviva in Washingtona usmerjeni v uničenje vojaške infrastrukture in vladajočega režima. Od sobote je bilo v Iranu ubitih več kot 1200 ljudi, ranjenih pa več kot 5400. Drugi poudarki oddaje: - Zunanji ministri Unije in zalivskih držav ob stopnjevanju napetosti na Bližnjem vzhodu prepričani, da je diplomacija edina pot do trajne varnosti - Urad za makroekonomske analize in razvoj malenkost poslabšal napoved letošnje rasti. Namesto 2,1-odstotno pričakuje 2-odstotno - Ob nacionalnem dnevu branja predstavitev manifesta, ki se zavzema za razvoj bralne kulture od zgodnjega otroštva naprej
Izraelska in ameriška vojska sta danes sprožili nov val napadov na Iran, ki so v skladu z načrti Tel Aviva in Washingtona usmerjeni v uničenje vojaške infrastrukture in vladajočega režima. Od sobote je bilo v Iranu ubitih več kot 1200 ljudi, ranjenih pa več kot 5400. Drugi poudarki oddaje: - Zunanji ministri Unije in zalivskih držav ob stopnjevanju napetosti na Bližnjem vzhodu prepričani, da je diplomacija edina pot do trajne varnosti - Urad za makroekonomske analize in razvoj malenkost poslabšal napoved letošnje rasti. Namesto 2,1-odstotno pričakuje 2-odstotno - Ob nacionalnem dnevu branja predstavitev manifesta, ki se zavzema za razvoj bralne kulture od zgodnjega otroštva naprej
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
5. marca, na rojstni dan pred dvema letoma umrle intelektualke, publicistke in ambasadorske branja Mance Košir, smo letos prvič zaznamovali nacionalni dan branja. Osrednji dogodek, namenjen ozaveščanju pomena branja pod sloganom Branje je veselje, je bil v Mariboru, kjer so v tukajšnjem Sodnem stolpu med drugim predstavili tudi Manifest za branje v 21. stoletju.
5. marca, na rojstni dan pred dvema letoma umrle intelektualke, publicistke in ambasadorske branja Mance Košir, smo letos prvič zaznamovali nacionalni dan branja. Osrednji dogodek, namenjen ozaveščanju pomena branja pod sloganom Branje je veselje, je bil v Mariboru, kjer so v tukajšnjem Sodnem stolpu med drugim predstavili tudi Manifest za branje v 21. stoletju.
Na Dravskih elektrarnah Maribor so danes podpisali pogodbo o sofinanciranju projekta sončne elektrarne na zaprtem odlagališču odpadkov na Pobrežju v Mariboru. Ta združuje več ključnih usmeritev razvoja: povečuje proizvodnjo iz obnovljivih virov, trajnostno rabo prostora in odgovorno ravnanje z okoljem. Foto: DEM
Na Dravskih elektrarnah Maribor so danes podpisali pogodbo o sofinanciranju projekta sončne elektrarne na zaprtem odlagališču odpadkov na Pobrežju v Mariboru. Ta združuje več ključnih usmeritev razvoja: povečuje proizvodnjo iz obnovljivih virov, trajnostno rabo prostora in odgovorno ravnanje z okoljem. Foto: DEM
Tokratno oddajo smo pripravili skladno s tistim, kar na površini sporoča njeno ime. Nismo se odpravili v iskanje globokih zgodovinskih povezav, socialnih vzročnosti in kulturnih dejstev. Včasih so potrebni le neznaten vzgib, asociacija, navdušenje; torej nič pretirano zamotanega. Pogled nam je zaplaval na police s ploščami ter po raznih seznamih del, ki smo jih uredili po bolj ali manj uspešnem ključu. Nebo je omejitev. Glasba Frédérica Chopina, Roberta Schumanna, Frederica Lamonda in Ludwiga van Beethovna v izvedbah pianistov Alexandra Brailowskega, Claudia Arrauja in Lamonda.
Tokratno oddajo smo pripravili skladno s tistim, kar na površini sporoča njeno ime. Nismo se odpravili v iskanje globokih zgodovinskih povezav, socialnih vzročnosti in kulturnih dejstev. Včasih so potrebni le neznaten vzgib, asociacija, navdušenje; torej nič pretirano zamotanega. Pogled nam je zaplaval na police s ploščami ter po raznih seznamih del, ki smo jih uredili po bolj ali manj uspešnem ključu. Nebo je omejitev. Glasba Frédérica Chopina, Roberta Schumanna, Frederica Lamonda in Ludwiga van Beethovna v izvedbah pianistov Alexandra Brailowskega, Claudia Arrauja in Lamonda.
Kako sanjati nazaj je enigmatičen, morda rahlo absurden in humoren naslov razstave Silvestra Plotajsa – Sicoa v Mestni galeriji Ljubljana. Pregledna razstava prinaša izbor del iz štiridesetih let njegovega opusa, prepoznavnega po barvitosti in humorju. Na ogled bo do 3. maja, ob spremljevalnem programu napovedujejo tudi izid kataloga. Ko govorimo o slikarstvu Silvestra Plotajsa - Sicoa, moramo nujno govoriti tudi o barvah. Intenzivnih, žarečih, nasičenih in pogosto kontrastnih barvah. Močne rdeče, rumene, modre in zelene pogosto sopostavlja brez mehkih prehodov in nas posrka v svoj igriv, humoren in poseben svet. Slikar se pogosto nanaša na pop-kulturne fenomene in zgodovino umetnosti – blizu mu je predvsem kubizem, ki je po njegovem mnenju odprl novo videnje sveta. A tudi to sklicevanje na preteklost obarva po svoje, tako je na primer skoval izraz punk kubizem. Ustvarja torej svoj svet, v katerega nas na razstavi ne vpelje le z barvami, temveč tudi s kavčem, vidnim že z ulice. Pregledna razstava s seboj prinaša tudi določeno odgovornost in kanonizacijo avtorja. Podobno, kot se naslov sprašuje – kako sanjati nazaj, se tudi obiskovalec najprej sreča z avtorjevimi novejšimi deli in nato koplje globlje do starejših z bolj zamolklo barvno paleto. A umetnikova poetika in likovni jezik sta prepoznavna skozi ves opus, ki traja že 40 let. Silvester Plotajs - Sicoe pa je o svojem pristopu zapisal: "Sam sebi pravim slikar, ne umetnik, potapljač, kajti velikokrat zadržim dih, ko me posrka barvni vrtinec v sliko. In nikoli natančno ne vem, kaj bom prinesel na površje – kaj bo nastalo. V mojem slikarskem procesu ni napak in popravkov, slika preprosto nastane in kriči! Rad imam kričeče slike. Mogoče sem slikar kričač?!"
Kako sanjati nazaj je enigmatičen, morda rahlo absurden in humoren naslov razstave Silvestra Plotajsa – Sicoa v Mestni galeriji Ljubljana. Pregledna razstava prinaša izbor del iz štiridesetih let njegovega opusa, prepoznavnega po barvitosti in humorju. Na ogled bo do 3. maja, ob spremljevalnem programu napovedujejo tudi izid kataloga. Ko govorimo o slikarstvu Silvestra Plotajsa - Sicoa, moramo nujno govoriti tudi o barvah. Intenzivnih, žarečih, nasičenih in pogosto kontrastnih barvah. Močne rdeče, rumene, modre in zelene pogosto sopostavlja brez mehkih prehodov in nas posrka v svoj igriv, humoren in poseben svet. Slikar se pogosto nanaša na pop-kulturne fenomene in zgodovino umetnosti – blizu mu je predvsem kubizem, ki je po njegovem mnenju odprl novo videnje sveta. A tudi to sklicevanje na preteklost obarva po svoje, tako je na primer skoval izraz punk kubizem. Ustvarja torej svoj svet, v katerega nas na razstavi ne vpelje le z barvami, temveč tudi s kavčem, vidnim že z ulice. Pregledna razstava s seboj prinaša tudi določeno odgovornost in kanonizacijo avtorja. Podobno, kot se naslov sprašuje – kako sanjati nazaj, se tudi obiskovalec najprej sreča z avtorjevimi novejšimi deli in nato koplje globlje do starejših z bolj zamolklo barvno paleto. A umetnikova poetika in likovni jezik sta prepoznavna skozi ves opus, ki traja že 40 let. Silvester Plotajs - Sicoe pa je o svojem pristopu zapisal: "Sam sebi pravim slikar, ne umetnik, potapljač, kajti velikokrat zadržim dih, ko me posrka barvni vrtinec v sliko. In nikoli natančno ne vem, kaj bom prinesel na površje – kaj bo nastalo. V mojem slikarskem procesu ni napak in popravkov, slika preprosto nastane in kriči! Rad imam kričeče slike. Mogoče sem slikar kričač?!"
V duhu nedeljskega koncerta v okviru cikla Ars in Drama, ki je sicer razprodan, vendar ga bomo tudi neposredno prenašali, tako avdio kot video, bomo v današnjem Tretjem ušesu predvajali ploščo La danza de un angel (Ples angela).
V duhu nedeljskega koncerta v okviru cikla Ars in Drama, ki je sicer razprodan, vendar ga bomo tudi neposredno prenašali, tako avdio kot video, bomo v današnjem Tretjem ušesu predvajali ploščo La danza de un angel (Ples angela).
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Še drugi poudarki iz oddaje: - V občini Miren-Kostanjevica so morali kolesarsko prireditev v naravi odpovedati zaradi okoljevarstvenih omejitev. - V Črnomlju bodo uredili vstopno-izstopna mesta za čolne. - V Mariboru se začenja vpis v javne vrtce. - V Cerknem že 11. feministični festival Deuje babe.
Še drugi poudarki iz oddaje: - V občini Miren-Kostanjevica so morali kolesarsko prireditev v naravi odpovedati zaradi okoljevarstvenih omejitev. - V Črnomlju bodo uredili vstopno-izstopna mesta za čolne. - V Mariboru se začenja vpis v javne vrtce. - V Cerknem že 11. feministični festival Deuje babe.
Ob nadaljevanju ameriško-izraelskih napadov na Iran tudi Islamska republika še naprej napada cilje v regiji. Iz Katarja poročajo, da so tik pred zdajci razsterlili iranska bombnika, ki sta ciljala ameriško bazo. Zalivske države svarijo tudi pred državljansko vojno v Iranu, o čemer so obvestile Evropsko unijo, zunanji ministri povezave pa razpravljajo o podpori omenjenim državam. Druge teme: - Na Brniku pričakujejo še četrto letalo s Slovenci, ki so obtičačali na Bližnjem vzhodu. - Gasilci napovedali stavko od 18. do 22. marca. - V Bohinju se začenja prvi turnosmučarski festival pri nas.
Ob nadaljevanju ameriško-izraelskih napadov na Iran tudi Islamska republika še naprej napada cilje v regiji. Iz Katarja poročajo, da so tik pred zdajci razsterlili iranska bombnika, ki sta ciljala ameriško bazo. Zalivske države svarijo tudi pred državljansko vojno v Iranu, o čemer so obvestile Evropsko unijo, zunanji ministri povezave pa razpravljajo o podpori omenjenim državam. Druge teme: - Na Brniku pričakujejo še četrto letalo s Slovenci, ki so obtičačali na Bližnjem vzhodu. - Gasilci napovedali stavko od 18. do 22. marca. - V Bohinju se začenja prvi turnosmučarski festival pri nas.
Dokumentarni film Habibi Hussein se posveča Husseinu Darbiju, zadnjemu kinooperaterju v palestinskem mestu Dženin, ki je bil od malih nog predan filmski umetnosti in delu v projekcijski kabini kot tudi projektu obnove starega dženinskega kina, za katerega so se zavzeli nemški nevladniki. Film tako deluje kot portret starejšega kinooperaterja, hkrati pa pokaže tudi na pasti, v katere se pogosto ujamejo tuje nevladne organizacije, ki v državah kot je Palestina, pogosto - v svojih v osnovi dobronamernih projektih - zapostavijo želje lokalnega prebivalstva. V oddaji se Petra Meterc pogovarja z Alexom Bakrijem, režiserjem filma Habibi Hussein. Bralec Jure Franko, Tehnična izvedba Gašper Loborec. Urednica oddaje Tadeja Krečič.
Dokumentarni film Habibi Hussein se posveča Husseinu Darbiju, zadnjemu kinooperaterju v palestinskem mestu Dženin, ki je bil od malih nog predan filmski umetnosti in delu v projekcijski kabini kot tudi projektu obnove starega dženinskega kina, za katerega so se zavzeli nemški nevladniki. Film tako deluje kot portret starejšega kinooperaterja, hkrati pa pokaže tudi na pasti, v katere se pogosto ujamejo tuje nevladne organizacije, ki v državah kot je Palestina, pogosto - v svojih v osnovi dobronamernih projektih - zapostavijo želje lokalnega prebivalstva. V oddaji se Petra Meterc pogovarja z Alexom Bakrijem, režiserjem filma Habibi Hussein. Bralec Jure Franko, Tehnična izvedba Gašper Loborec. Urednica oddaje Tadeja Krečič.
Na mariborski Univerzi so na srečanju z novinarji med drugim predstavili aktualne investicijske projekte in tiste, ki so načrtovani na področju infrastrukture. Predvidenih je nekaj novogradenj, obnov in dograditev – med drugim bodo razširili Medicinsko fakulteto v trikotniku ob železnici.
Na mariborski Univerzi so na srečanju z novinarji med drugim predstavili aktualne investicijske projekte in tiste, ki so načrtovani na področju infrastrukture. Predvidenih je nekaj novogradenj, obnov in dograditev – med drugim bodo razširili Medicinsko fakulteto v trikotniku ob železnici.
Biologija danes ni več le veda o opazovanju življenja, temveč znanost, ki vse bolj posega v temeljna družbena vprašanja – od zdravja in okolja do etike in moči odločanja. V času vzpona biotehnologije, hitrega izginjanja biodiverzitete in vse večjih okoljskih pritiskov se odpirajo vprašanja moči, odgovornosti in meja znanosti. V četrtkovem Vročem mikrofonu gostimo novega direktorja Nacionalnega inštituta za biologijo Anžeta Županiča. Z njim se bomo pogovarjali o vlogi biologije v 21. stoletju, o tem, zakaj politika usihanja biodiverzitete skoraj ne omenja in zakaj bi morali znanstvenikom pustiti, da so predvsem znanstveniki.
Biologija danes ni več le veda o opazovanju življenja, temveč znanost, ki vse bolj posega v temeljna družbena vprašanja – od zdravja in okolja do etike in moči odločanja. V času vzpona biotehnologije, hitrega izginjanja biodiverzitete in vse večjih okoljskih pritiskov se odpirajo vprašanja moči, odgovornosti in meja znanosti. V četrtkovem Vročem mikrofonu gostimo novega direktorja Nacionalnega inštituta za biologijo Anžeta Županiča. Z njim se bomo pogovarjali o vlogi biologije v 21. stoletju, o tem, zakaj politika usihanja biodiverzitete skoraj ne omenja in zakaj bi morali znanstvenikom pustiti, da so predvsem znanstveniki.
V informativni oddaji Točno opodlne prisluhnite naslednjim temam: - Na letališče Jožeta Pučnika naj bi z Bližnjega vzhoda kmalu prispela še ena skupina slovenskih potnikov - Elektro Maribor s posebnim naslovom za prijavo poškodb na omrežju - Na Pragerskem ponovno vzpostavili lekarno
V informativni oddaji Točno opodlne prisluhnite naslednjim temam: - Na letališče Jožeta Pučnika naj bi z Bližnjega vzhoda kmalu prispela še ena skupina slovenskih potnikov - Elektro Maribor s posebnim naslovom za prijavo poškodb na omrežju - Na Pragerskem ponovno vzpostavili lekarno
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Koncertno serijo Radio Si Main Stage, ki smo jo začeli leta 2021, smo danes nadaljevali z gostovanjem zasedbe Cona40. Mlada koprska petčlanska zasedba, ustanovljena leta 2023, je koncertni nastop dobro izkoristila in suvereno predstavila svojstven preplet indie popa in rocka s primesmi funka. Po uvodni SmPlanet so sledile Ona, Začaraj me ter premierno novi, še neizdani singel Kejti. Seveda pa nista manjkali niti Chilly in, kot se spodobi za konec, Bombončki. Cona40 so si z današnjim nastopom zagotovo še dodatno utrli pot do poslušalstva in še enkrat upravičili povabilo na Radio Si Main Stage.
Koncertno serijo Radio Si Main Stage, ki smo jo začeli leta 2021, smo danes nadaljevali z gostovanjem zasedbe Cona40. Mlada koprska petčlanska zasedba, ustanovljena leta 2023, je koncertni nastop dobro izkoristila in suvereno predstavila svojstven preplet indie popa in rocka s primesmi funka. Po uvodni SmPlanet so sledile Ona, Začaraj me ter premierno novi, še neizdani singel Kejti. Seveda pa nista manjkali niti Chilly in, kot se spodobi za konec, Bombončki. Cona40 so si z današnjim nastopom zagotovo še dodatno utrli pot do poslušalstva in še enkrat upravičili povabilo na Radio Si Main Stage.
Vsaka druga ženska v Sloveniji je žrtev psihične zlorabe, vsaka peta pa fizične, opozarjajo pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja. Žrtve družinskega femicida pa so opomin, ali da ženske ne poiščejo pomoči ali da se sistem na njihovo stisko ne odzove pravočasno in ustrezno. Če bi stene govorile je naslov nacionalne kampanje omenjenega društva ob izidu zvočne knjige V njeni koži. Dostopna je na spletni strani društva; svojo zgodbo pa je opisala tudi Senada Škrijelj. Zaznamovali so jo: življenje v skrajno patriarhalni primarni družini in potem še z dvema nasilnima partnerjema, končno pa tudi osvoboditev in osamosvojitev. Anonimni in zaupni SOS telefon za ženske in otroke je dostopen brez prekinitve - na telefonski številki 080 11 55. Na spletni strani društva so koristne povezave in napotki, v primeru nasilja pa se lahko obrnete na krizne centre in na druge organizacije, v primeru neposredne ogroženosti pa na policijo na številko 113 ali anonimno na številko 080 12 00.
Vsaka druga ženska v Sloveniji je žrtev psihične zlorabe, vsaka peta pa fizične, opozarjajo pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja. Žrtve družinskega femicida pa so opomin, ali da ženske ne poiščejo pomoči ali da se sistem na njihovo stisko ne odzove pravočasno in ustrezno. Če bi stene govorile je naslov nacionalne kampanje omenjenega društva ob izidu zvočne knjige V njeni koži. Dostopna je na spletni strani društva; svojo zgodbo pa je opisala tudi Senada Škrijelj. Zaznamovali so jo: življenje v skrajno patriarhalni primarni družini in potem še z dvema nasilnima partnerjema, končno pa tudi osvoboditev in osamosvojitev. Anonimni in zaupni SOS telefon za ženske in otroke je dostopen brez prekinitve - na telefonski številki 080 11 55. Na spletni strani društva so koristne povezave in napotki, v primeru nasilja pa se lahko obrnete na krizne centre in na druge organizacije, v primeru neposredne ogroženosti pa na policijo na številko 113 ali anonimno na številko 080 12 00.
V turistični oddaji smo obiskali naše najstarejše mesto ob Dravi – Ptuj. Znašlo se je na prvem mestu kot najboljše mesto kulturne dediščine Evrope. Zanimalo nas je tudi, kakšne učinke ima ta naziv na mestni turizem, kaj mestu prinese vsakoletno Kurentovanje in kako privlačne so za tuje obiskovalce bogate zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož.
V turistični oddaji smo obiskali naše najstarejše mesto ob Dravi – Ptuj. Znašlo se je na prvem mestu kot najboljše mesto kulturne dediščine Evrope. Zanimalo nas je tudi, kakšne učinke ima ta naziv na mestni turizem, kaj mestu prinese vsakoletno Kurentovanje in kako privlačne so za tuje obiskovalce bogate zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož.
Rusija je pred nekaj tedni izgubila partnerja v Venezueli, zdaj z likvidacijo vrhovnega vodje še v Iranu, podoben scenarij menjave režima ameriški predsednik napoveduje še za eno rusko zaveznico, Kubo. Kako se bo odzvala Moskva, ki je lani z Iranom podpisala dvajsetletni sporazum o vseobsegajočem strateškem, tudi vojaško-tehničnem sodelovanju, hkrati pa poskuša izboljšati skrhane odnose z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? Čeprav Rusija Iranu neposredno dobavlja orožje, sporazum ni vojaški pakt o kolektivni obrambi, a številni strokovnjaki njeno in kitajsko vojaško pomoč Iranu označujejo za možen nevaren korak stopnjevanja bližnjevzhodnega konflikta v širšo globalno konfrontacijo.
Rusija je pred nekaj tedni izgubila partnerja v Venezueli, zdaj z likvidacijo vrhovnega vodje še v Iranu, podoben scenarij menjave režima ameriški predsednik napoveduje še za eno rusko zaveznico, Kubo. Kako se bo odzvala Moskva, ki je lani z Iranom podpisala dvajsetletni sporazum o vseobsegajočem strateškem, tudi vojaško-tehničnem sodelovanju, hkrati pa poskuša izboljšati skrhane odnose z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? Čeprav Rusija Iranu neposredno dobavlja orožje, sporazum ni vojaški pakt o kolektivni obrambi, a številni strokovnjaki njeno in kitajsko vojaško pomoč Iranu označujejo za možen nevaren korak stopnjevanja bližnjevzhodnega konflikta v širšo globalno konfrontacijo.
Helena Šuklje je magistra farmacije, zaposlena v enem izmed farmacevtskih podjetij, po srcu pa je pisateljica. O tem priča njena pripovedna prvenka Bližina na recept (objavljena pri Beletrini). Njene zgodbe so lepo napisane, vendar umirjena estetizacija pripovednega toka ne preglasi bivanjske razsežnosti njenih zgodb o medčloveških razmerjih. In čeprav avtorica ve, da je več včasih več, zna upočasniti pripoved ali zamolčati kako podrobnost, tako da njene zgodbe zahtevajo zbranost. Njihova elegična lepota ostane z bralko in bralcem tudi po branju, po branju pa ju morda vznemirjajo tudi avtoričine intervencije v sodobnost in njeni kritični komentarji nekaterih sodobnih anomalij. Več pove Helena Šuklje v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi odlomek iz svoje zgodbe Casanova. Nikar ne zamudite.
Helena Šuklje je magistra farmacije, zaposlena v enem izmed farmacevtskih podjetij, po srcu pa je pisateljica. O tem priča njena pripovedna prvenka Bližina na recept (objavljena pri Beletrini). Njene zgodbe so lepo napisane, vendar umirjena estetizacija pripovednega toka ne preglasi bivanjske razsežnosti njenih zgodb o medčloveških razmerjih. In čeprav avtorica ve, da je več včasih več, zna upočasniti pripoved ali zamolčati kako podrobnost, tako da njene zgodbe zahtevajo zbranost. Njihova elegična lepota ostane z bralko in bralcem tudi po branju, po branju pa ju morda vznemirjajo tudi avtoričine intervencije v sodobnost in njeni kritični komentarji nekaterih sodobnih anomalij. Več pove Helena Šuklje v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi odlomek iz svoje zgodbe Casanova. Nikar ne zamudite.
V drugi epizodi podkasta Prevroča juha dr. Gregor Skok z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko in dr. Žiga Malek z ljubljanske Biotehniške fakultete odgovarjata na popularne trditve, ki zmanjšujejo pomen globalnega segrevanja. Je ogljikov dioksid, glavni toplogredni plin, v resnici življenju prijazen in je njegov vpliv precenjen? Ali drži, da izbruhi vulkanov v ozračje sprostijo bistveno več toplogrednih plinov kot naš avto na bencin? Tudi o veselem življenju dinozavrov smo kakšno rekli. Podkast, ki naslavlja težavne »orehe« in odprta vprašanja v boju proti podnebnim spremembam izmenično pripravljava Larisa Daugul (MMC) in avtorica tokratne epizode Erna Strniša (Radio Slovenija).
V drugi epizodi podkasta Prevroča juha dr. Gregor Skok z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko in dr. Žiga Malek z ljubljanske Biotehniške fakultete odgovarjata na popularne trditve, ki zmanjšujejo pomen globalnega segrevanja. Je ogljikov dioksid, glavni toplogredni plin, v resnici življenju prijazen in je njegov vpliv precenjen? Ali drži, da izbruhi vulkanov v ozračje sprostijo bistveno več toplogrednih plinov kot naš avto na bencin? Tudi o veselem življenju dinozavrov smo kakšno rekli. Podkast, ki naslavlja težavne »orehe« in odprta vprašanja v boju proti podnebnim spremembam izmenično pripravljava Larisa Daugul (MMC) in avtorica tokratne epizode Erna Strniša (Radio Slovenija).
Začel se je uvodni teden projekta Šola v kulturi, katerega cilj je izobraževanje iz učilnic preseliti v mestno okolje, gledališča in muzeje. Gre za "šolo v naravi", kjer naravo zamenjata kultura in umetnost, namenjena pa je poglobljenemu spoznavanju dediščine in ustvarjanju. Šola v kulturi je preplet delavnic, pogovorov, ogledov predstav, koncertov in filmov ter obiskov kulturnih ustanov. Učenci bodo spoznali kulturne krajine mest, se seznanili s pomembnimi ustanovami, arhitekturnimi presežki ter grafitarsko krajino posameznih četrti.
Začel se je uvodni teden projekta Šola v kulturi, katerega cilj je izobraževanje iz učilnic preseliti v mestno okolje, gledališča in muzeje. Gre za "šolo v naravi", kjer naravo zamenjata kultura in umetnost, namenjena pa je poglobljenemu spoznavanju dediščine in ustvarjanju. Šola v kulturi je preplet delavnic, pogovorov, ogledov predstav, koncertov in filmov ter obiskov kulturnih ustanov. Učenci bodo spoznali kulturne krajine mest, se seznanili s pomembnimi ustanovami, arhitekturnimi presežki ter grafitarsko krajino posameznih četrti.
Njegova pot na odrske deske, radio, film in televizijo se je začela na povsem drugem koncu – v častniških vrstah vojske Kraljevine Jugoslavije. Popularnega Štefa, ljubljenca naših staršev in starih staršev, smo se radijsko spomnili ob skorajšnji 110. obletnici rojstva, 13. marca pa v po njem poimenovanem domu kulture v Selnici ob Dravi – tudi s filmom.
Njegova pot na odrske deske, radio, film in televizijo se je začela na povsem drugem koncu – v častniških vrstah vojske Kraljevine Jugoslavije. Popularnega Štefa, ljubljenca naših staršev in starih staršev, smo se radijsko spomnili ob skorajšnji 110. obletnici rojstva, 13. marca pa v po njem poimenovanem domu kulture v Selnici ob Dravi – tudi s filmom.
Nacionalni dan branja obeležujemo 5. marca, to je tudi rojstni dan prof. dr. Mance Košir, zdaj že pokojne izjemne intelektualke, publicistke, literarne ustvarjalke in ambasadorke branja.Voditeljica Bernarda Žarn zato na ta dan gosti dr. Sabino Fras Popovič in prof. dr. Miho Kovača, oba sta predavatelja na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Folozofske fakultete. Je branje le veselje, ali tudi strategija preživetja, o tem in še marsičem v tokratni oddaji Dnevna soba.
Nacionalni dan branja obeležujemo 5. marca, to je tudi rojstni dan prof. dr. Mance Košir, zdaj že pokojne izjemne intelektualke, publicistke, literarne ustvarjalke in ambasadorke branja.Voditeljica Bernarda Žarn zato na ta dan gosti dr. Sabino Fras Popovič in prof. dr. Miho Kovača, oba sta predavatelja na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Folozofske fakultete. Je branje le veselje, ali tudi strategija preživetja, o tem in še marsičem v tokratni oddaji Dnevna soba.
Predstavljamo dve prelepi slikanici iranskih avtoric v prevodu Nade Altbauer in Milene Pivec. Avtorica prve je Azam Mahdavi in ima naslov PRAZNINA; Tahmineh Haddadi pa je avtorica slikanice SVET JE MOJ, ilustrirala jo je Haleh Ghorbani. Obe slikanici sta izšli pri založbi Pivec. Izjemno nežna in čustveno iskrena slikanica z naslovom PRAZNINA avtorice Azam Mahdavi prikazuje skozi preprosto, a globoko prispodobo soočanje z izgubo ljubljene osebe. Deklici umre mama, na njenem mestu pa se kot veliki, tihi spremljevalec pojavi Praznina. Kot neločljiva, prijazna senca jo spremlja na vseh poteh in ji pomaga doživljati in prebolevati žalost. Na neki način ji daje občutek varnosti. Ko roža, ki sta jo z mamo posadili, preden je umrla, zacveti, deklica prvi cvet podari Praznini. In s tem dovoli, da se v njeno življenje vrnejo barve. Slikanico je zelo tankočutno ilustrirala Maryam Tahmasebi. V slikanici SVET JE MOJ avtorice Tahmineh Haddadi, se deklica z očetom odpravi na najbolj nenavadno popotovanje – na konec sveta. To ni navadno potovanje. Včasih sta razočarana in potrta, spremenita smer, ampak se naučita, da popotniki nikoli ne obupajo. »Midva z očetom upava. Kajti uresničila bova svoje sanje in nekoč našla tisti kraj na koncu sveta …« konča pripoved deklica in se pokrije z odejo. Ko ob postelji zagledamo invalidski voziček, se zavemo, kako pomembna je domišljija. In koliko poguma premore naša popotnica.
Predstavljamo dve prelepi slikanici iranskih avtoric v prevodu Nade Altbauer in Milene Pivec. Avtorica prve je Azam Mahdavi in ima naslov PRAZNINA; Tahmineh Haddadi pa je avtorica slikanice SVET JE MOJ, ilustrirala jo je Haleh Ghorbani. Obe slikanici sta izšli pri založbi Pivec. Izjemno nežna in čustveno iskrena slikanica z naslovom PRAZNINA avtorice Azam Mahdavi prikazuje skozi preprosto, a globoko prispodobo soočanje z izgubo ljubljene osebe. Deklici umre mama, na njenem mestu pa se kot veliki, tihi spremljevalec pojavi Praznina. Kot neločljiva, prijazna senca jo spremlja na vseh poteh in ji pomaga doživljati in prebolevati žalost. Na neki način ji daje občutek varnosti. Ko roža, ki sta jo z mamo posadili, preden je umrla, zacveti, deklica prvi cvet podari Praznini. In s tem dovoli, da se v njeno življenje vrnejo barve. Slikanico je zelo tankočutno ilustrirala Maryam Tahmasebi. V slikanici SVET JE MOJ avtorice Tahmineh Haddadi, se deklica z očetom odpravi na najbolj nenavadno popotovanje – na konec sveta. To ni navadno potovanje. Včasih sta razočarana in potrta, spremenita smer, ampak se naučita, da popotniki nikoli ne obupajo. »Midva z očetom upava. Kajti uresničila bova svoje sanje in nekoč našla tisti kraj na koncu sveta …« konča pripoved deklica in se pokrije z odejo. Ko ob postelji zagledamo invalidski voziček, se zavemo, kako pomembna je domišljija. In koliko poguma premore naša popotnica.
Limfedem je kronična bolezen limfnega sistema, pri kateri se zaradi motenega odtoka limfe nabira tekočina v tkivih, najpogosteje v rokah ali nogah. Bolezen se pogosto razvije po zdravljenju raka, zlasti po operaciji ali obsevanju bezgavk pri raku dojke, zato je ozaveščanje še posebej pomembno za onkološke bolnike. Kako bolezen prepoznamo in na kakšen način jo ustrezno obravnavamo, je povedala dr. Marina Dobnik iz Fakultete za vede o zdravju.
Limfedem je kronična bolezen limfnega sistema, pri kateri se zaradi motenega odtoka limfe nabira tekočina v tkivih, najpogosteje v rokah ali nogah. Bolezen se pogosto razvije po zdravljenju raka, zlasti po operaciji ali obsevanju bezgavk pri raku dojke, zato je ozaveščanje še posebej pomembno za onkološke bolnike. Kako bolezen prepoznamo in na kakšen način jo ustrezno obravnavamo, je povedala dr. Marina Dobnik iz Fakultete za vede o zdravju.
Gospa Tončka Stanonik si trenutno polni dneve z dvema obveznostma, ki pa sta pravzaprav njeni največji veselji - s klekljanjem in pripravo na to, da bi izšla še ena njena knjiga. S klekljaricami iz Klekljarskega društva Ljubljana sodeluje pri mnogih skupinskih klekljarskih projektih, ki jih prinaša leto 2026, kamor sodi tudi praznovanje 150-letnice delovanja Čipkarske šole Idrija. Že pred časom pa je gospa Tončka Stanonik tudi končala roman, ki se dogaja v času covida, zdaj pa je morda res prišel čas, da bi knjiga izšla, za kar pa so potrebne še druge spretnosti, med drugim iskanje promocijskih in tržnih poti. Sodelovala pe tudi na lanskem natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja - Najprej štalca, potem pa kravca in se z zgodbo uvrstila na tretje mesto. Gospo Tončko Stanonik je obiskala Lucija Fatur.
Gospa Tončka Stanonik si trenutno polni dneve z dvema obveznostma, ki pa sta pravzaprav njeni največji veselji - s klekljanjem in pripravo na to, da bi izšla še ena njena knjiga. S klekljaricami iz Klekljarskega društva Ljubljana sodeluje pri mnogih skupinskih klekljarskih projektih, ki jih prinaša leto 2026, kamor sodi tudi praznovanje 150-letnice delovanja Čipkarske šole Idrija. Že pred časom pa je gospa Tončka Stanonik tudi končala roman, ki se dogaja v času covida, zdaj pa je morda res prišel čas, da bi knjiga izšla, za kar pa so potrebne še druge spretnosti, med drugim iskanje promocijskih in tržnih poti. Sodelovala pe tudi na lanskem natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja - Najprej štalca, potem pa kravca in se z zgodbo uvrstila na tretje mesto. Gospo Tončko Stanonik je obiskala Lucija Fatur.
Drugače kakor nekateri sodobniki, ki so sloveli kot virtuozi na instrumentih s tipkami, lutnji ali violi da gamba, Charpentier ni imel svojega najljubšega instrumenta, temveč je nastopal le kot pevec. V primerjavi s svojim sijajnim opusom vokalne glasbe je zapustil zelo malo instrumentalnih skladb. Kot pevec je nastopal predvsem v službi guiške vojvodinje Marije Lotarinške, saj je bil pri njej zaposlen kar osemnajst let. Ta plemkinja je bila strastna ljubiteljica glasbe in je v svoji palači vzdrževala manjši glasbeni ansambel. Charpentier je v svojih rokopisih zraven vsakega glasu po navadi navedel ime glasbenika, ki ga je izvajal. Svoj glas je večinoma označil z okrajšavo Charp.
Drugače kakor nekateri sodobniki, ki so sloveli kot virtuozi na instrumentih s tipkami, lutnji ali violi da gamba, Charpentier ni imel svojega najljubšega instrumenta, temveč je nastopal le kot pevec. V primerjavi s svojim sijajnim opusom vokalne glasbe je zapustil zelo malo instrumentalnih skladb. Kot pevec je nastopal predvsem v službi guiške vojvodinje Marije Lotarinške, saj je bil pri njej zaposlen kar osemnajst let. Ta plemkinja je bila strastna ljubiteljica glasbe in je v svoji palači vzdrževala manjši glasbeni ansambel. Charpentier je v svojih rokopisih zraven vsakega glasu po navadi navedel ime glasbenika, ki ga je izvajal. Svoj glas je večinoma označil z okrajšavo Charp.
Človek je po nesreči 'prevzel' vse DJI-jeve robotske sesalnike; videl je kamere, stanje baterije in tlorise domovanj. Kar slabo. Pa še malo o Applovih novih napravah in par vprašanj iz obrazca.
Človek je po nesreči 'prevzel' vse DJI-jeve robotske sesalnike; videl je kamere, stanje baterije in tlorise domovanj. Kar slabo. Pa še malo o Applovih novih napravah in par vprašanj iz obrazca.
Kotiček za jeziček nas tokrat vabi v kamarín, šalvarobo, kanavo in špajz. Že veste, kaj vas tam čaka? Prisluhnite našim mladim jezikoslovcem!
Kotiček za jeziček nas tokrat vabi v kamarín, šalvarobo, kanavo in špajz. Že veste, kaj vas tam čaka? Prisluhnite našim mladim jezikoslovcem!
Znano je, da se je v minulih dveh letih na ovršju Pohorja oblikoval trop volkov. Živi večinoma znotraj meja lovišča s posebnim namenom, posamezna opažanja pa beležijo tudi v nižje ležečih predelih, zlasti na območju ruškega Pohorja, Puščave, Podvelke in Janževega vrha. Strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije so v minulem obdobju pripravili tri strokovna srečanja, v Radijski tribuni pa smo povzeli najpomembnejše poudarke tistega, ki je potekalo na Šmartnem na Pohorju.
Znano je, da se je v minulih dveh letih na ovršju Pohorja oblikoval trop volkov. Živi večinoma znotraj meja lovišča s posebnim namenom, posamezna opažanja pa beležijo tudi v nižje ležečih predelih, zlasti na območju ruškega Pohorja, Puščave, Podvelke in Janževega vrha. Strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije so v minulem obdobju pripravili tri strokovna srečanja, v Radijski tribuni pa smo povzeli najpomembnejše poudarke tistega, ki je potekalo na Šmartnem na Pohorju.
Slovenska ženska rokometna reprezentanca se je v Celju pomerila z Nemčijo, ki je sedanja svetovna podprvakinja. Slišali boste lahko odzive po tekmi v dvorani Golovec in pred gostovanjem v Nemčiji, ki slovenske rokometašice še čaka v tem tednu.
Slovenska ženska rokometna reprezentanca se je v Celju pomerila z Nemčijo, ki je sedanja svetovna podprvakinja. Slišali boste lahko odzive po tekmi v dvorani Golovec in pred gostovanjem v Nemčiji, ki slovenske rokometašice še čaka v tem tednu.
Glasbena dramatika je tista, ki najbolj loči Paisiellovega in Rossinijevega Figara. Pri prvem je bolj zadržana in postopna, tok je mirnejši, napetost se stopnjuje subtilno, ansambli so krajši in manj kompleksni, dogajanje se razvija bolj linearno. Rossini pa dramatiko gradi z izrazitimi kontrasti, hitrim tempom in krepkim stopnjevanjem; ansambli so daljši, večplastni, značilni "rossinijevski crescendo" pa privede do eksplozije komičnega učinka.
Glasbena dramatika je tista, ki najbolj loči Paisiellovega in Rossinijevega Figara. Pri prvem je bolj zadržana in postopna, tok je mirnejši, napetost se stopnjuje subtilno, ansambli so krajši in manj kompleksni, dogajanje se razvija bolj linearno. Rossini pa dramatiko gradi z izrazitimi kontrasti, hitrim tempom in krepkim stopnjevanjem; ansambli so daljši, večplastni, značilni "rossinijevski crescendo" pa privede do eksplozije komičnega učinka.