Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na vzhodu države je po včerajšnji snežni ujmi brez elektrike še vedno več tisoč ljudi. Mnogi so obupani, saj so sredi zime ostali brez ogrevanja in vode. Jezni pristojnim sporočajo, da bi morali prihodke od omrežnine porabiti za vzdrževanje omrežja. Civilna zaščita bo na območje dobavila dodatne agregate, prednostno ranljivim skupinam. Odpravljanje posledic ujme bo ponekod trajalo več dni. Drugi poudarki oddaje: - Evropsko gospodarstvo vnovič pahnjeno v negotovost po sodni razveljavitvi Trumpovih carin. - Rožljanje z orožjem v napetostih med Združenimi državami in Iranom vse glasnejše. - Norveški smučarski tekač Klaebo na enih olimpijskih igrah osvojil največ zlatih medalj v zgodovini.
Na vzhodu države je po včerajšnji snežni ujmi brez elektrike še vedno več tisoč ljudi. Mnogi so obupani, saj so sredi zime ostali brez ogrevanja in vode. Jezni pristojnim sporočajo, da bi morali prihodke od omrežnine porabiti za vzdrževanje omrežja. Civilna zaščita bo na območje dobavila dodatne agregate, prednostno ranljivim skupinam. Odpravljanje posledic ujme bo ponekod trajalo več dni. Drugi poudarki oddaje: - Evropsko gospodarstvo vnovič pahnjeno v negotovost po sodni razveljavitvi Trumpovih carin. - Rožljanje z orožjem v napetostih med Združenimi državami in Iranom vse glasnejše. - Norveški smučarski tekač Klaebo na enih olimpijskih igrah osvojil največ zlatih medalj v zgodovini.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Naša gosta sta Nina Štrekelj iz Parka Škocjanske jame in Leon Kebe iz Notranjskega regionalnega parka. V teh zgodnje pomladnih dneh ju družijo - žabe. Ja, prav ste slišali. Tako na Notranjskem kot na Krasu in v Brkinih se namreč številni prostovoljci trudijo, da bi čim več žab med selitvami ohranili pri življenju. Izvedeli bomo tudi, kako se jim lahko pridružimo.
Naša gosta sta Nina Štrekelj iz Parka Škocjanske jame in Leon Kebe iz Notranjskega regionalnega parka. V teh zgodnje pomladnih dneh ju družijo - žabe. Ja, prav ste slišali. Tako na Notranjskem kot na Krasu in v Brkinih se namreč številni prostovoljci trudijo, da bi čim več žab med selitvami ohranili pri življenju. Izvedeli bomo tudi, kako se jim lahko pridružimo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ta roman je kraj, kamor me je odpeljalo srce. Ta roman je moja ljubezenska pesem rekam – tistim, ki še tečejo, in onim, ki jih že davno ni več. V romanu Po nebu tečejo reke potuje kapljica vode in prepletajo se spomini rek, ljudi in civilizacij vse do presunljive dežele, kjer so pred tisočletji asirski kralji gradili palače, kanale in vrtove ter postavili ogromno knjižnico z zaščitnimi duhovi pred vsakim vhodom, da se temu blaženemu raju ne bi pripetilo nič hudega … Vendar se je zgodilo in se še vedno dogaja. Sogovornica: Andreja Udovč, Založba Sanje prevedla: Maja Ropret
Ta roman je kraj, kamor me je odpeljalo srce. Ta roman je moja ljubezenska pesem rekam – tistim, ki še tečejo, in onim, ki jih že davno ni več. V romanu Po nebu tečejo reke potuje kapljica vode in prepletajo se spomini rek, ljudi in civilizacij vse do presunljive dežele, kjer so pred tisočletji asirski kralji gradili palače, kanale in vrtove ter postavili ogromno knjižnico z zaščitnimi duhovi pred vsakim vhodom, da se temu blaženemu raju ne bi pripetilo nič hudega … Vendar se je zgodilo in se še vedno dogaja. Sogovornica: Andreja Udovč, Založba Sanje prevedla: Maja Ropret
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Maja Plaz je dolgoletna predsednica Društvo SOS telefon za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, ene ključnih nevladnih organizacij v Sloveniji na področju preprečevanja nasilja v družini in pomoči žrtvam nasilja. V svoji več kot tridesetletni karieri je skupaj s sodelavkami pomagala številnim ženskam in otrokom, ki so se zaradi družinskega nasilja znašli v hudih stiskah, ter jim pomagala najti izhod iz nasilja. Kot dolgoletna aktivistka in strokovnjakinja na področju socialnega varstva, človekovih pravic in enakosti spolov se zavzema za zaščito žensk in otrok pred nasiljem, dostopnost brezplačne pomoči, sistemske spremembe na področju zakonodaje ter večjo družbeno občutljivost za problematiko nasilja. Maja Plaz je v slovenskem prostoru prepoznana tudi kot pomemben glas civilne družbe na področju delovanja proti nasilju in zagovorništva pravic žensk. Pred radijski mikrofon jo je povabila voditeljica tokratne oddaje Razkošje v glavi Tita Mayer.
Maja Plaz je dolgoletna predsednica Društvo SOS telefon za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, ene ključnih nevladnih organizacij v Sloveniji na področju preprečevanja nasilja v družini in pomoči žrtvam nasilja. V svoji več kot tridesetletni karieri je skupaj s sodelavkami pomagala številnim ženskam in otrokom, ki so se zaradi družinskega nasilja znašli v hudih stiskah, ter jim pomagala najti izhod iz nasilja. Kot dolgoletna aktivistka in strokovnjakinja na področju socialnega varstva, človekovih pravic in enakosti spolov se zavzema za zaščito žensk in otrok pred nasiljem, dostopnost brezplačne pomoči, sistemske spremembe na področju zakonodaje ter večjo družbeno občutljivost za problematiko nasilja. Maja Plaz je v slovenskem prostoru prepoznana tudi kot pomemben glas civilne družbe na področju delovanja proti nasilju in zagovorništva pravic žensk. Pred radijski mikrofon jo je povabila voditeljica tokratne oddaje Razkošje v glavi Tita Mayer.
V oddaji Obrazi sosednje ulice gostimo Iva Mojzerja – legendo slovenske popevke in glasbenega ustvarjalca. V pogovoru se z njim vrnemo čisto na začetek, k prvi harmoniki in prvim glasbenim korakom, ter se sprehodimo po poti pesmi, spominov in ustvarjalnosti. Dotaknemo se tudi slikarstva in ljubezni – do glasbe, do umetnosti in do življenja..
V oddaji Obrazi sosednje ulice gostimo Iva Mojzerja – legendo slovenske popevke in glasbenega ustvarjalca. V pogovoru se z njim vrnemo čisto na začetek, k prvi harmoniki in prvim glasbenim korakom, ter se sprehodimo po poti pesmi, spominov in ustvarjalnosti. Dotaknemo se tudi slikarstva in ljubezni – do glasbe, do umetnosti in do življenja..
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
V pregledu kulturnih dogodkov tega tedna se dva prispevka nanašata prav na današnji dan, ko obhajamo 100. obletnico rojstva Lojzeta Krakarja, v svetu pa opozarjamo na pomen maternih jezikov, dva vabita na razstavi, in sicer Mita Gegiča in Lucije Rosc, eden se odziva na vznemirjenje v gledališču v Bochumu, zadnji pa napoveduje literarni festival Fabula.
V pregledu kulturnih dogodkov tega tedna se dva prispevka nanašata prav na današnji dan, ko obhajamo 100. obletnico rojstva Lojzeta Krakarja, v svetu pa opozarjamo na pomen maternih jezikov, dva vabita na razstavi, in sicer Mita Gegiča in Lucije Rosc, eden se odziva na vznemirjenje v gledališču v Bochumu, zadnji pa napoveduje literarni festival Fabula.
V tokratni Mimo grede potujemo v Padovo, kjer je v začetku 20. stoletja nastal eden najbolj priljubljenih, če ne kar najbolj priljubljen italijanski aperitiv – aperol.
V tokratni Mimo grede potujemo v Padovo, kjer je v začetku 20. stoletja nastal eden najbolj priljubljenih, če ne kar najbolj priljubljen italijanski aperitiv – aperol.
Na severovzhodu Slovenije nadaljujejo odpravljanje težav, ki jih je sneg povzročil predvsem na električnem omrežju. A ponekod elektrike ne bo še nekaj dni. Brez elektrike je še približno 29.000 odjemalcev. Na pomoč kolegom bodo popoldne odšle tudi ekipe Elektra Primorska. V oddaji tudi o tem: - Snežni plazovi v Avstriji terjali pet smrtnih žrtev. - Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje želi spodbujati tudi znanje jezika soseda. - Obeležujemo mednarodni dan turističnih vodnikov. - V Lavričevi knjižnici začeli s serijo podkastov za vse generacije. - Na olimpijskih igrah nastopata dva slovenska smučarska tekača.
Na severovzhodu Slovenije nadaljujejo odpravljanje težav, ki jih je sneg povzročil predvsem na električnem omrežju. A ponekod elektrike ne bo še nekaj dni. Brez elektrike je še približno 29.000 odjemalcev. Na pomoč kolegom bodo popoldne odšle tudi ekipe Elektra Primorska. V oddaji tudi o tem: - Snežni plazovi v Avstriji terjali pet smrtnih žrtev. - Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje želi spodbujati tudi znanje jezika soseda. - Obeležujemo mednarodni dan turističnih vodnikov. - V Lavričevi knjižnici začeli s serijo podkastov za vse generacije. - Na olimpijskih igrah nastopata dva slovenska smučarska tekača.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov, naš najpomembnejši umetnostni zgodovinar 20. stoletja, dvanajst samostojnih pesniških zbirk
Zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov, naš najpomembnejši umetnostni zgodovinar 20. stoletja, dvanajst samostojnih pesniških zbirk
Skupina Frke iz Plesnega Foruma Celje se je s predstavo "STISKe" uvrstila v tekmovalni program Festivala mladinskega inovativnega teatra MIT 2026, ki ga organizira KUD Pozitiv, in prejela nagrado MUZA za ustvarjalno in iskreno obravnavo tematike. Kaj se zgodi, ko se plesna umetnost sreča z gledališko? V oddaji Hudo so bile z nami mlade plesalke enega najpomembnejših plesno-gledaliških centrov pri nas. Več o plesnih korakih, gledaliških odrih in še čem pa v oddaji.
Skupina Frke iz Plesnega Foruma Celje se je s predstavo "STISKe" uvrstila v tekmovalni program Festivala mladinskega inovativnega teatra MIT 2026, ki ga organizira KUD Pozitiv, in prejela nagrado MUZA za ustvarjalno in iskreno obravnavo tematike. Kaj se zgodi, ko se plesna umetnost sreča z gledališko? V oddaji Hudo so bile z nami mlade plesalke enega najpomembnejših plesno-gledaliških centrov pri nas. Več o plesnih korakih, gledaliških odrih in še čem pa v oddaji.
Bamuni so savansko ljudstvo v Kamerunu. Njihovo kraljestvo je v preteklosti bilo močno in pomembno, so pa imeli posebno ureditev, v kateri je bil kralj podvržen nadzoru in ni imel neomejene moči. Bamuni imajo svojo pisavo, tradicionalno ima pri njih pomembno vlogo spoštovanje prednikov. Danes so večinoma muslimani, ukvarjajo se večinoma s kmetijstvom, znani pa so tudi po svoji umetnosti. Poslušamo glasbo Bamunov na zapisih z začetka petdesetih let.
Bamuni so savansko ljudstvo v Kamerunu. Njihovo kraljestvo je v preteklosti bilo močno in pomembno, so pa imeli posebno ureditev, v kateri je bil kralj podvržen nadzoru in ni imel neomejene moči. Bamuni imajo svojo pisavo, tradicionalno ima pri njih pomembno vlogo spoštovanje prednikov. Danes so večinoma muslimani, ukvarjajo se večinoma s kmetijstvom, znani pa so tudi po svoji umetnosti. Poslušamo glasbo Bamunov na zapisih z začetka petdesetih let.
V Hudi muski, smo govorili o nečem, kar vsi čutimo – še preden to razumemo. O nečem, kar nas spremlja od prvega trenutka življenja; o ritmu. Rubriko je pripravil Andrej Prezelj.
V Hudi muski, smo govorili o nečem, kar vsi čutimo – še preden to razumemo. O nečem, kar nas spremlja od prvega trenutka življenja; o ritmu. Rubriko je pripravil Andrej Prezelj.
Med letošnjimi prejemniki nagrad Prešernovega sklada je režiser in direktor fotografije Gregor Božič. Nagrado je dobil za kratki film Navadna hruška, samosvoj preplet dokumentarnega filma in žanra znanstvene fantastike, ki ga podpisuje kot režiser, ter za filma Človek, ki ni mogel molčati Nebojše Slijepčevića in Fiume o morte! Igorja Bezinovića, pri katerih je kot direktor fotografije pomembno sooblikoval vizualno podobo in avtorske poetike obeh del. V njegovem delu izstopata natančen občutek za prostor in dosledno grajena atmosfera, pogosto vezana na značilne lokalne kontekste. Vzporedno s filmskim ustvarjanjem že vrsto let raziskuje stare sadne sorte, to pa je dolgoročen projekt na presečišču kulturne krajine, še posebno v njegovih domačih Goriških brdih, in filmskega razmisleka o odnosu med človekom in naravo. Pred mikrofon ga je povabila Tina Poglajen. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Med letošnjimi prejemniki nagrad Prešernovega sklada je režiser in direktor fotografije Gregor Božič. Nagrado je dobil za kratki film Navadna hruška, samosvoj preplet dokumentarnega filma in žanra znanstvene fantastike, ki ga podpisuje kot režiser, ter za filma Človek, ki ni mogel molčati Nebojše Slijepčevića in Fiume o morte! Igorja Bezinovića, pri katerih je kot direktor fotografije pomembno sooblikoval vizualno podobo in avtorske poetike obeh del. V njegovem delu izstopata natančen občutek za prostor in dosledno grajena atmosfera, pogosto vezana na značilne lokalne kontekste. Vzporedno s filmskim ustvarjanjem že vrsto let raziskuje stare sadne sorte, to pa je dolgoročen projekt na presečišču kulturne krajine, še posebno v njegovih domačih Goriških brdih, in filmskega razmisleka o odnosu med človekom in naravo. Pred mikrofon ga je povabila Tina Poglajen. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Slovenci so se v Sočiju na oder za zmagovalce prebili v alpskem smučanju, smučarskih skokih, deskanju, biatlonu in smučarskem teku. Z dvema zlatima medaljama je prednjačila Tina Maze.
Slovenci so se v Sočiju na oder za zmagovalce prebili v alpskem smučanju, smučarskih skokih, deskanju, biatlonu in smučarskem teku. Z dvema zlatima medaljama je prednjačila Tina Maze.
Še pred dobrim desetletjem smo varnost avtomobila razumeli predvsem kot vprašanje trka. Danes celotno sliko dojemamo drugače. Govorimo o pozornosti in o tem, kako avto sodeluje z voznikom, kako nas včasih opozarja preveč, drugič spet premalo. Evropski varnostni konzorcij Euro NCAP napoveduje največjo spremembo pravil po letu 2009. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Še pred dobrim desetletjem smo varnost avtomobila razumeli predvsem kot vprašanje trka. Danes celotno sliko dojemamo drugače. Govorimo o pozornosti in o tem, kako avto sodeluje z voznikom, kako nas včasih opozarja preveč, drugič spet premalo. Evropski varnostni konzorcij Euro NCAP napoveduje največjo spremembo pravil po letu 2009. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Rubrika Hudo športni nam je tokrat približala tekmovalno turno smučanje, ki je ena najzahtevnejših zimskih vzdržljivostnih disciplin. Združuje vzpone na smučeh, hitre spuste in tehnično zahtevne prehode. Gre za šport, ki izhaja iz klasičnega turnega smučanja, vendar je v tekmovalni obliki bistveno hitrejši in bolj intenziven. Aleš Ogrin se je o tekmovalnem turnem smučanju pogovarjal z Majem Pritržnikom.
Rubrika Hudo športni nam je tokrat približala tekmovalno turno smučanje, ki je ena najzahtevnejših zimskih vzdržljivostnih disciplin. Združuje vzpone na smučeh, hitre spuste in tehnično zahtevne prehode. Gre za šport, ki izhaja iz klasičnega turnega smučanja, vendar je v tekmovalni obliki bistveno hitrejši in bolj intenziven. Aleš Ogrin se je o tekmovalnem turnem smučanju pogovarjal z Majem Pritržnikom.
V glasbeni oddaji Glasbeni radiogram smo gostili zasedbo Flat Hats, ki v svoj zvok vnaša gypsy swing z dušo ulice. Vrhunski glasbeniki, ki jih poznamo z različnih odrov – tudi iz tangovske zgodbe Piazzoleky – so tokrat predstavili bolj igriv, improvizacijski obraz svojega ustvarjanja, kjer je dialog med instrumenti v ospredju. Pogovarjali smo se o nastanku zasedbe, o prehodu iz tanga v swing ter o tem, kam jih vodi nova glasbena pot.
V glasbeni oddaji Glasbeni radiogram smo gostili zasedbo Flat Hats, ki v svoj zvok vnaša gypsy swing z dušo ulice. Vrhunski glasbeniki, ki jih poznamo z različnih odrov – tudi iz tangovske zgodbe Piazzoleky – so tokrat predstavili bolj igriv, improvizacijski obraz svojega ustvarjanja, kjer je dialog med instrumenti v ospredju. Pogovarjali smo se o nastanku zasedbe, o prehodu iz tanga v swing ter o tem, kam jih vodi nova glasbena pot.
Snočkaj mi je lunca prav lepo svetila je bil naslov koncerta, ki je nastal na podlagi natečaja, ki ga je Komorni zbor Glasis razpisal julija 2025. Na izbranih šestnajst ljudskih napevov se je odzvalo enajst skladateljev, ki so s svojimi uglasbitvami izbranih pesmi soustvarili koncertni program in prispevali k nastanku nove notne izdaje. Oddaja obuja prvega od dveh koncertnih večerov, ki je potekal v petek, 6. februarja, na Ptuju, ter prinaša izbor novitet mladih skladateljev, ki so ljudske napeve ustvarili v sodobni preobleki.
Snočkaj mi je lunca prav lepo svetila je bil naslov koncerta, ki je nastal na podlagi natečaja, ki ga je Komorni zbor Glasis razpisal julija 2025. Na izbranih šestnajst ljudskih napevov se je odzvalo enajst skladateljev, ki so s svojimi uglasbitvami izbranih pesmi soustvarili koncertni program in prispevali k nastanku nove notne izdaje. Oddaja obuja prvega od dveh koncertnih večerov, ki je potekal v petek, 6. februarja, na Ptuju, ter prinaša izbor novitet mladih skladateljev, ki so ljudske napeve ustvarili v sodobni preobleki.
V pravljičnih minutah tokrat prisluhnite slovenski ljudski pravljici Palček v čedri, čarobni zgodbi o majhnem junaku z velikim pogumom. Pravljica nas popelje v svet domišljije, kjer tudi najmanjši lahko premagajo velike ovire, če le zaupajo vase in svoji iznajdljivosti. Pripoveduje jo Maja Logar iz Mariborske knjižnice.
V pravljičnih minutah tokrat prisluhnite slovenski ljudski pravljici Palček v čedri, čarobni zgodbi o majhnem junaku z velikim pogumom. Pravljica nas popelje v svet domišljije, kjer tudi najmanjši lahko premagajo velike ovire, če le zaupajo vase in svoji iznajdljivosti. Pripoveduje jo Maja Logar iz Mariborske knjižnice.
S predstavnicami šolske skupnosti Osnovne šole Prežihov Voranc Maribor o vlogi zaščitnikov, projektu Odpikajmo nasilje in humanitarni akciji za otroke v Afriki.
S predstavnicami šolske skupnosti Osnovne šole Prežihov Voranc Maribor o vlogi zaščitnikov, projektu Odpikajmo nasilje in humanitarni akciji za otroke v Afriki.
Različni profili skrbijo za to, da na olimpijskih prizoriščih vse poteka gladko, da gledalci po svetu dobijo najboljšo sliko in zvok, da so gostje siti in zadovoljni ter da je vzdušje na tekmah nepozabno. Za odlično izvedbo olimpijskih iger skrbijo tudi Slovenci. Ozadje dela na igrah bodo razkrili: Bojan Makovec, napovedovalec na skakalnih tekmah v Predazzu, Tomi Naglič, ustvarjalec zvočne podobe v Bormiu ter Martin Jezeršek, vodja gostinstva na prestižnih lokacijah v Cortini in Anterselvi.
Različni profili skrbijo za to, da na olimpijskih prizoriščih vse poteka gladko, da gledalci po svetu dobijo najboljšo sliko in zvok, da so gostje siti in zadovoljni ter da je vzdušje na tekmah nepozabno. Za odlično izvedbo olimpijskih iger skrbijo tudi Slovenci. Ozadje dela na igrah bodo razkrili: Bojan Makovec, napovedovalec na skakalnih tekmah v Predazzu, Tomi Naglič, ustvarjalec zvočne podobe v Bormiu ter Martin Jezeršek, vodja gostinstva na prestižnih lokacijah v Cortini in Anterselvi.
Finale hokejskega turnirja bo jutri severno-ameriški, potem ko so Američani suvereno premagali Slovake s 6:2, Kanadčani pa so znova trepetali do zadnje minute. Tako kot proti Čehom v četrtfinalu so tudi proti Fincem zaostajali, spet pa jim je uspel preobrat. Slišali boste kanadska hokejista Matta Stonea in Toma Wilsona, ki pravita, da so vseskozi verjeli, da jim bo uspelo, vedeli so, da bodo imeli priložnosti, le izkoristiti jih je bilo treba. Med biatlonci v Anterselvi pa je Jakov Fak namignil, da morda še ni rekel zadnje na olimpijskih igrah. Uroš Volk in Marko Pangerc o dogajanju v Milanu in Cortini debatirata z voditeljem Dolimita Luko Petričem.
Finale hokejskega turnirja bo jutri severno-ameriški, potem ko so Američani suvereno premagali Slovake s 6:2, Kanadčani pa so znova trepetali do zadnje minute. Tako kot proti Čehom v četrtfinalu so tudi proti Fincem zaostajali, spet pa jim je uspel preobrat. Slišali boste kanadska hokejista Matta Stonea in Toma Wilsona, ki pravita, da so vseskozi verjeli, da jim bo uspelo, vedeli so, da bodo imeli priložnosti, le izkoristiti jih je bilo treba. Med biatlonci v Anterselvi pa je Jakov Fak namignil, da morda še ni rekel zadnje na olimpijskih igrah. Uroš Volk in Marko Pangerc o dogajanju v Milanu in Cortini debatirata z voditeljem Dolimita Luko Petričem.
Radiovedne poslušalce očitno zelo zanima naše telo, še posebej so pozorni na oči. V preteklih epizodah smo tako že odgovarjali na vprašanje, zakaj imamo različne barve oči, kako nastanejo solze in ali je svet res barven? Današnje vprašanje pa je pred nekaj tedni zastavil 8-letni Ton, odgovarja pediatrična oftalmologinja Manca Tekavčič Pompe.
Radiovedne poslušalce očitno zelo zanima naše telo, še posebej so pozorni na oči. V preteklih epizodah smo tako že odgovarjali na vprašanje, zakaj imamo različne barve oči, kako nastanejo solze in ali je svet res barven? Današnje vprašanje pa je pred nekaj tedni zastavil 8-letni Ton, odgovarja pediatrična oftalmologinja Manca Tekavčič Pompe.
Sladice, ki jih pripravljajo kuharski mojstri ali pa jih pripravite tudi sami, so lahko obogatene s prestižnimi začimbami. Ena izmed njih je kardamom, indijska začimba, ki se med drugim uporablja tudi za začinjanje sladic in pijač, njegova uporaba pa je zelo raznovrstna. V tokratnem receptu je kuharica Mojca pripravila kardamomove rolice in svetovala, kako že pečene odvežiti. RECEPT IN PRIPRAVA - KARADAMONOVE ROLICE: Za 4 do 6 oseb Kvašeno testo: 500 g gladke moke (tip 500) 80 g sladkorja 1 vaniljev sladkor 1 čajna žlička soli 20 g svežega kvasa (ali 7 g suhega) 250 ml mlačnega mleka 80 g masla (mehko) 1 jajce 1 čajna žlička mletega kardamona Nadev: 120 g mehkega masla 100 g rjavega sladkorja 2 čajni žlički mletega kardamona Preliv: kondenzirano mleko Iz naštetih sestavin pripravimo kvašeno testo, ki ga vzhajamo 1 uro. Vzhajanega razvaljamo v pravokotnih debel pol centimetra. Premažemo z maslenim nadevom in zvijemo v rolado, ki jo narežemo na 2 centimetrske kose. Tesno jih nalagamo v namaščen model in pustimo vzhajati 15 minut. Nato jih pečemo v pečici ogreti na 180°C približno 20 minut. Pečene prelijemo s kondenziranim mlekom in postrežemo.
Sladice, ki jih pripravljajo kuharski mojstri ali pa jih pripravite tudi sami, so lahko obogatene s prestižnimi začimbami. Ena izmed njih je kardamom, indijska začimba, ki se med drugim uporablja tudi za začinjanje sladic in pijač, njegova uporaba pa je zelo raznovrstna. V tokratnem receptu je kuharica Mojca pripravila kardamomove rolice in svetovala, kako že pečene odvežiti. RECEPT IN PRIPRAVA - KARADAMONOVE ROLICE: Za 4 do 6 oseb Kvašeno testo: 500 g gladke moke (tip 500) 80 g sladkorja 1 vaniljev sladkor 1 čajna žlička soli 20 g svežega kvasa (ali 7 g suhega) 250 ml mlačnega mleka 80 g masla (mehko) 1 jajce 1 čajna žlička mletega kardamona Nadev: 120 g mehkega masla 100 g rjavega sladkorja 2 čajni žlički mletega kardamona Preliv: kondenzirano mleko Iz naštetih sestavin pripravimo kvašeno testo, ki ga vzhajamo 1 uro. Vzhajanega razvaljamo v pravokotnih debel pol centimetra. Premažemo z maslenim nadevom in zvijemo v rolado, ki jo narežemo na 2 centimetrske kose. Tesno jih nalagamo v namaščen model in pustimo vzhajati 15 minut. Nato jih pečemo v pečici ogreti na 180°C približno 20 minut. Pečene prelijemo s kondenziranim mlekom in postrežemo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V oddaji Midva spoznavamo različne dvojine, Tokrat sta nam vrata svojega sveta odprla brat in sestra, Lara in Den Baruca. Redko je v kakšni družini doma toliko ustvarjalnosti kot pri družini Baruca iz Kopra. Oče in stric sta glasbenika, Lara in Den pa prepoznavni imeni slovenske in mednarodne umetniške pokrajine – Lara je glasbenica, izjemna pevka, Den pa režiser, snovalec video vsebin, ki jih prepleta s presežnim tehničnim znanjem. Z Laro in Denom se pogovarja Nataša Benčič.
V oddaji Midva spoznavamo različne dvojine, Tokrat sta nam vrata svojega sveta odprla brat in sestra, Lara in Den Baruca. Redko je v kakšni družini doma toliko ustvarjalnosti kot pri družini Baruca iz Kopra. Oče in stric sta glasbenika, Lara in Den pa prepoznavni imeni slovenske in mednarodne umetniške pokrajine – Lara je glasbenica, izjemna pevka, Den pa režiser, snovalec video vsebin, ki jih prepleta s presežnim tehničnim znanjem. Z Laro in Denom se pogovarja Nataša Benčič.
Ponekod po državi so šole za en teden zaprle vrata, v vrtcih pa je tudi med zimskimi počitnicami zelo veselo. V torek so maškare podile stran zimo, v sredo pa je otroke v vrtcu na Izlakah obiskala naša Andreja z radijskim mikrofonom. Povedali so, kaj so bili za pusta in koliko krofov so pojedli. Tudi na pustni sprevod so se odpravili, pripravljajo pa tudi že predstavo za starše. V tem mesecu so otroci najstarejše skupine obiskali tudi šolo, saj bodo jeseni postali prvošolci. Tam so lahko narisali risbico; nekateri tudi dinozavre, o katerih pa se učijo v vrtcu. O vsem tem bodo otroci Vrtca Zagorje ob Savi, enota Kekec Izlake, pripovedovali v tokratni oddaji Radijski ringaraja.
Ponekod po državi so šole za en teden zaprle vrata, v vrtcih pa je tudi med zimskimi počitnicami zelo veselo. V torek so maškare podile stran zimo, v sredo pa je otroke v vrtcu na Izlakah obiskala naša Andreja z radijskim mikrofonom. Povedali so, kaj so bili za pusta in koliko krofov so pojedli. Tudi na pustni sprevod so se odpravili, pripravljajo pa tudi že predstavo za starše. V tem mesecu so otroci najstarejše skupine obiskali tudi šolo, saj bodo jeseni postali prvošolci. Tam so lahko narisali risbico; nekateri tudi dinozavre, o katerih pa se učijo v vrtcu. O vsem tem bodo otroci Vrtca Zagorje ob Savi, enota Kekec Izlake, pripovedovali v tokratni oddaji Radijski ringaraja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesnica Ančka Šumenjak je bila samoukinja, toda samoukinja z velikim srcem. To priča tudi njena pesem En sam grob, poklon neznanemu partizanu. Interpretka Vesna Pernarčič, režiser Alen Jelen, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2021.
Pesnica Ančka Šumenjak je bila samoukinja, toda samoukinja z velikim srcem. To priča tudi njena pesem En sam grob, poklon neznanemu partizanu. Interpretka Vesna Pernarčič, režiser Alen Jelen, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2021.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V izteku zime bomo v oddaji Kiks v roke še enkrat vzeli Slovenski smučarski slovar. Tokrat bo v ospredju sneg. Na njem ste v tem tednu uživali nekateri, ki ste imeli zimske šolske počitnice; nekatere pa to čaka prihodnji teden. Morda vas bo po povratku domov kdo vprašal, kakšen je bil sneg. Obljubljamo, da ga boste znali po poslušanju oddaje, ki sledi, opisati veliko bolje kot prej.
V izteku zime bomo v oddaji Kiks v roke še enkrat vzeli Slovenski smučarski slovar. Tokrat bo v ospredju sneg. Na njem ste v tem tednu uživali nekateri, ki ste imeli zimske šolske počitnice; nekatere pa to čaka prihodnji teden. Morda vas bo po povratku domov kdo vprašal, kakšen je bil sneg. Obljubljamo, da ga boste znali po poslušanju oddaje, ki sledi, opisati veliko bolje kot prej.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Obilno sneženje, ki je včeraj zajelo severovzhod države, je povzročilo številne težave tako v prometu kot pri oskrbi z elektriko in vodo. Brez elektrike je še vedno več kot 32 tisoč odjemalcev, sanacija bo trajala več dni. Po grobi oceni je poškodovanih tudi približno 50 tisoč kubičnih metrov drevja, zato pristojni svetujejo povečano previdnost. Ostali poudarki oddaje: - Trump, razočaran nad razveljavitvijo carin, že napovedal nove ukrepe. - Iran zatrjuje, da bo na morebitne ameriške napade odgovoril sorazmerno. - Ob dnevu turističnih vodnikov: turizem mora prinašati pozitivne učinke tudi domačinom.
Obilno sneženje, ki je včeraj zajelo severovzhod države, je povzročilo številne težave tako v prometu kot pri oskrbi z elektriko in vodo. Brez elektrike je še vedno več kot 32 tisoč odjemalcev, sanacija bo trajala več dni. Po grobi oceni je poškodovanih tudi približno 50 tisoč kubičnih metrov drevja, zato pristojni svetujejo povečano previdnost. Ostali poudarki oddaje: - Trump, razočaran nad razveljavitvijo carin, že napovedal nove ukrepe. - Iran zatrjuje, da bo na morebitne ameriške napade odgovoril sorazmerno. - Ob dnevu turističnih vodnikov: turizem mora prinašati pozitivne učinke tudi domačinom.
Osrednji dogodek zadnjih dni zimskih olimpijskih iger so boji hokejistov. Letošnji turnir v Italiji je še toliko bolj poseben, saj na njem igrajo vsi najboljši iz severnoameriške lige NHL. Nocoj bo v Milanu tekma za bronasto odličje, na jutrišnji zadnji dan pa veliki finale.
Osrednji dogodek zadnjih dni zimskih olimpijskih iger so boji hokejistov. Letošnji turnir v Italiji je še toliko bolj poseben, saj na njem igrajo vsi najboljši iz severnoameriške lige NHL. Nocoj bo v Milanu tekma za bronasto odličje, na jutrišnji zadnji dan pa veliki finale.
V novi dan z glasbo Glucka, Corellija, Torellija, Emanuela Bacha, Bibra in Telemanna v prvem, Wagnerja, Debussyja in Ponchiellija v drugem ter Mozarta, Fibicha, Iberta, Richarda Straussa, Balakireva, Dvořáka in Verdija v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Glucka, Corellija, Torellija, Emanuela Bacha, Bibra in Telemanna v prvem, Wagnerja, Debussyja in Ponchiellija v drugem ter Mozarta, Fibicha, Iberta, Richarda Straussa, Balakireva, Dvořáka in Verdija v tretjem delu.
Rimski cesar Tit Flavij Vespazijan, ki je vladal v letih od 69 do 79 po Kristusu, je v Rimu veljal za sposobnega vladarja. Kot vodja legije je namreč uspešno sodeloval pri zavzetju današnje Britanije, povezan pa je tudi z našim antičnim Ptujem (Petoviono), saj ga je kot ena izmed prvih za cesarja podprla tamkajšnja legija. Da je bil zares iznajdljiv, priča anekdota, ki jo je zapisal rimski biograf Svetonij. Poleg nekaterih drugih davkov je uvedel tudi davek na javna stranišča. Predvidoma so ga plačevali strojarji in mlinarji, ki so urin potrebovali pri svojem delu. Vespazijanov sin Tit, ki je bil precej bolj tankočuten od svojega očeta, se je nad očetovo odločitvijo zgražal. Cesar Vespazijan pa mu je pod nos pomolil kovanec in ga vprašal, ali smrdi. Ko je Tit zanikal in dejal, da kovanec nima nobenega vonja, ga je Vespazijan opozoril: »Pa vendar je od urina!« Na osnovi te anekdote je nastala fraza, da »denar ne smrdi«, ki je v zgodovini pogosto služila kot izgovor za moralno sporne oziroma sumljive posle, pa tudi za neizčrpno kopičenje denarja na račun šibkejših. Vespazijanovo logiko najbolj absurdnih davkov, kot smo lahko priče tudi sami, pa uspešno izrabljajo državni zakonodajalci še danes. Toda kako neskončno kopičenje denarja pokvari človeško dušo, so poudarjali že stari Grki. Med sedmerico njihovih prvih filozofov so kar štirje spregovorili tudi o tem, da denar hočeš nočeš umaže našo dušo. Hilon iz Šparte je dejal: »Raje izberi izgubo kakor sramotni zaslužek; prvo te bo razžalostilo enkrat, drugo za vselej.« Pitak z Lezbosa je opozarjal: »Dobiček je nenasiten,« Periander iz Korinta, da je dobiček nekaj sramotnega. Biant iz Priene pa je poudarjal, naj nevrednega človeka nikar ne hvalimo samo zaradi (njegovega) bogastva.
Rimski cesar Tit Flavij Vespazijan, ki je vladal v letih od 69 do 79 po Kristusu, je v Rimu veljal za sposobnega vladarja. Kot vodja legije je namreč uspešno sodeloval pri zavzetju današnje Britanije, povezan pa je tudi z našim antičnim Ptujem (Petoviono), saj ga je kot ena izmed prvih za cesarja podprla tamkajšnja legija. Da je bil zares iznajdljiv, priča anekdota, ki jo je zapisal rimski biograf Svetonij. Poleg nekaterih drugih davkov je uvedel tudi davek na javna stranišča. Predvidoma so ga plačevali strojarji in mlinarji, ki so urin potrebovali pri svojem delu. Vespazijanov sin Tit, ki je bil precej bolj tankočuten od svojega očeta, se je nad očetovo odločitvijo zgražal. Cesar Vespazijan pa mu je pod nos pomolil kovanec in ga vprašal, ali smrdi. Ko je Tit zanikal in dejal, da kovanec nima nobenega vonja, ga je Vespazijan opozoril: »Pa vendar je od urina!« Na osnovi te anekdote je nastala fraza, da »denar ne smrdi«, ki je v zgodovini pogosto služila kot izgovor za moralno sporne oziroma sumljive posle, pa tudi za neizčrpno kopičenje denarja na račun šibkejših. Vespazijanovo logiko najbolj absurdnih davkov, kot smo lahko priče tudi sami, pa uspešno izrabljajo državni zakonodajalci še danes. Toda kako neskončno kopičenje denarja pokvari človeško dušo, so poudarjali že stari Grki. Med sedmerico njihovih prvih filozofov so kar štirje spregovorili tudi o tem, da denar hočeš nočeš umaže našo dušo. Hilon iz Šparte je dejal: »Raje izberi izgubo kakor sramotni zaslužek; prvo te bo razžalostilo enkrat, drugo za vselej.« Pitak z Lezbosa je opozarjal: »Dobiček je nenasiten,« Periander iz Korinta, da je dobiček nekaj sramotnega. Biant iz Priene pa je poudarjal, naj nevrednega človeka nikar ne hvalimo samo zaradi (njegovega) bogastva.
33-letni Idrijčan Kristjan Peljhan tekmuje v parabobu. Januarja se je drugo leto zapored udeležil tekem svetovnega pokala v Lillehammerju na Norveškem. Lani je tja odpotoval skupaj z ekipo tekmovalcev iz Slovenije, letos je tekmoval kot edini iz Slovenije. Šport ga spremlja od ranega otroštva, ukvarjal se je vsaj s 15-imi. Prometna nesreča pred šestimi leti mu je spremenila življenje. Postal je paraplegik, vendar ga to ni ustavilo niti na športni niti poklicni poti. Z določenimi prilagoditvami ostaja športno aktiven, saj s tem, kot pravi, zaposli misli in pokuri odvečno energijo. S Kristjanom Peljhanom se je za oddajo Lokalni junak pregovarjala Nina Brus.
33-letni Idrijčan Kristjan Peljhan tekmuje v parabobu. Januarja se je drugo leto zapored udeležil tekem svetovnega pokala v Lillehammerju na Norveškem. Lani je tja odpotoval skupaj z ekipo tekmovalcev iz Slovenije, letos je tekmoval kot edini iz Slovenije. Šport ga spremlja od ranega otroštva, ukvarjal se je vsaj s 15-imi. Prometna nesreča pred šestimi leti mu je spremenila življenje. Postal je paraplegik, vendar ga to ni ustavilo niti na športni niti poklicni poti. Z določenimi prilagoditvami ostaja športno aktiven, saj s tem, kot pravi, zaposli misli in pokuri odvečno energijo. S Kristjanom Peljhanom se je za oddajo Lokalni junak pregovarjala Nina Brus.
Finale hokejskega turnirja je takšen, kot so mnogi napovedali, severno-ameriški. Američani so prepričljivo premagali Slovake, Kanadčani pa so se spet reševali v zadnji tretjini. Radijski reporter Marko Pangerc iz Milana poroča, da so Finci gosposko prenesli poraz, kljub temu, da so prejeli zadetek v zadnji minuti. Selektor Antti Pennanen se ni izgovarjal na sodniške odločitve. Pri izenačujočem golu Sheaja Theodorea je bil Brad Marchand v vratarjevem prostoru, finski vratar Juuse Saros je zahteval nepravilno oviranje, a se sodniki niso strinjali. Pri zmagovitem golu Nathana MacKinnona pa so bili Kanadčani minimalno v dovoljenem položaju. Pangerc razmišlja, da se Finci niso obešali na te trenutke in se pretirano na glas obremenjevali z razpletom tekme, saj morajo misli že usmeriti v naslednji dvoboj. Že danes jih čaka tekma za bron. Finci serijsko osvajajo medalje na olimpijskih turnirjih. Sedem so jih doslej, od tega štiri bronaste, vse olimpijske hokejske medalje pa so osvojili v zadnjih štirih desetletjih. V tem času zgolj trikrat niso bili na zmagovalnem odru. Pangerc pravi, da ga je pri Američanih najbolj navdušil Jack Hughes. Pravi, da se hokejist New Jerseyja izjemno elegantno premika po ledeni ploskvi, kot nekoč sovjetski hokejisti, ko so kraljevali na olimpijskih hokejskih turnirjih. Quinn Hughes je znova podal za ameriški zadetek, na vsaki tekmi na letošnjih igrah je dosegel vsaj eno točko. Skupaj jih je zbral sedem, še štirje Američani pa po šest. To so Jack Hughes, Auston Matthews, Jack Eichel in Matthew Tkachuk. Uroš Volk pa poroča z biatlonskega prizorišča, kjer je Ole Einar Bjoerndalen za Val 202 povedal, da bolj ceni Bjoerna Daehlieja kot pa Johannesa Hesflota Klaeba, saj je bila konkurenca v času Daehlieja precej ostrejša kot je zdaj, Bjoerndalen je še dodal, da si mednarodna smučarska zveza ne bi smela dovoliti, da je bilo na startu moške tekaške štafete le deset ekip. Uroš Volk in Marko Pangerc se pogovarjata z voditeljem Dolimita Luko Petričem.
Finale hokejskega turnirja je takšen, kot so mnogi napovedali, severno-ameriški. Američani so prepričljivo premagali Slovake, Kanadčani pa so se spet reševali v zadnji tretjini. Radijski reporter Marko Pangerc iz Milana poroča, da so Finci gosposko prenesli poraz, kljub temu, da so prejeli zadetek v zadnji minuti. Selektor Antti Pennanen se ni izgovarjal na sodniške odločitve. Pri izenačujočem golu Sheaja Theodorea je bil Brad Marchand v vratarjevem prostoru, finski vratar Juuse Saros je zahteval nepravilno oviranje, a se sodniki niso strinjali. Pri zmagovitem golu Nathana MacKinnona pa so bili Kanadčani minimalno v dovoljenem položaju. Pangerc razmišlja, da se Finci niso obešali na te trenutke in se pretirano na glas obremenjevali z razpletom tekme, saj morajo misli že usmeriti v naslednji dvoboj. Že danes jih čaka tekma za bron. Finci serijsko osvajajo medalje na olimpijskih turnirjih. Sedem so jih doslej, od tega štiri bronaste, vse olimpijske hokejske medalje pa so osvojili v zadnjih štirih desetletjih. V tem času zgolj trikrat niso bili na zmagovalnem odru. Pangerc pravi, da ga je pri Američanih najbolj navdušil Jack Hughes. Pravi, da se hokejist New Jerseyja izjemno elegantno premika po ledeni ploskvi, kot nekoč sovjetski hokejisti, ko so kraljevali na olimpijskih hokejskih turnirjih. Quinn Hughes je znova podal za ameriški zadetek, na vsaki tekmi na letošnjih igrah je dosegel vsaj eno točko. Skupaj jih je zbral sedem, še štirje Američani pa po šest. To so Jack Hughes, Auston Matthews, Jack Eichel in Matthew Tkachuk. Uroš Volk pa poroča z biatlonskega prizorišča, kjer je Ole Einar Bjoerndalen za Val 202 povedal, da bolj ceni Bjoerna Daehlieja kot pa Johannesa Hesflota Klaeba, saj je bila konkurenca v času Daehlieja precej ostrejša kot je zdaj, Bjoerndalen je še dodal, da si mednarodna smučarska zveza ne bi smela dovoliti, da je bilo na startu moške tekaške štafete le deset ekip. Uroš Volk in Marko Pangerc se pogovarjata z voditeljem Dolimita Luko Petričem.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V oddaji bomo poslušali glasbo slovitega trobentača Leeja Morgana.
V oddaji bomo poslušali glasbo slovitega trobentača Leeja Morgana.
Avtor odlomka zgodbe Krysuvík je Hubert Klimko-Dobrzaniecki, poljski pisatelj, pesnik, scenarist in režiser, rojen leta 1967. Piše romane, novele, kratke zgodbe in knjige za otroke. Nominirali so ga za različne poljske literarne nagrade, leta 2013 je prejel nagrado zlata sova poljske diaspore. Vsekakor je Klimko-Dobrzaniecki mojster pripovedovanja, kar je mogoče ugotoviti ob zgodbi Krysuvík. Našli smo jo v knjigi Islandski triptih v prevodu Tatjane Jamnik. Izšla je pri kulturno-umetniškem društvu Police Dubove. Krysuvík je islandska balada o preprostem ribiču, ki si želi ustvariti družino. Besede pastorja o tem, da se človek lahko z Bogom pogovarja, vzame zares in tako mu sporoči, kakšne so njegove želje. In pričakuje uresničitev, seveda. Igralec Nejc Cijan Garlatti, Iglasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2026.
Avtor odlomka zgodbe Krysuvík je Hubert Klimko-Dobrzaniecki, poljski pisatelj, pesnik, scenarist in režiser, rojen leta 1967. Piše romane, novele, kratke zgodbe in knjige za otroke. Nominirali so ga za različne poljske literarne nagrade, leta 2013 je prejel nagrado zlata sova poljske diaspore. Vsekakor je Klimko-Dobrzaniecki mojster pripovedovanja, kar je mogoče ugotoviti ob zgodbi Krysuvík. Našli smo jo v knjigi Islandski triptih v prevodu Tatjane Jamnik. Izšla je pri kulturno-umetniškem društvu Police Dubove. Krysuvík je islandska balada o preprostem ribiču, ki si želi ustvariti družino. Besede pastorja o tem, da se človek lahko z Bogom pogovarja, vzame zares in tako mu sporoči, kakšne so njegove želje. In pričakuje uresničitev, seveda. Igralec Nejc Cijan Garlatti, Iglasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2026.
Tri novitete iz sveta elektronske glasbe in več kot enourna definicija house glasbe, ki nam jo s pomočjo gramofonov in vinilk predstavlja Jan Sekalski. 01. deadmau5 & Stevie Appleton - Science (mau5trap) 02. ZHU - LEVEL (Broke Records) 03. BUNT. x The Temper Trap - What If I Fly (Sweet Disposition) (Arista Records)
Tri novitete iz sveta elektronske glasbe in več kot enourna definicija house glasbe, ki nam jo s pomočjo gramofonov in vinilk predstavlja Jan Sekalski. 01. deadmau5 & Stevie Appleton - Science (mau5trap) 02. ZHU - LEVEL (Broke Records) 03. BUNT. x The Temper Trap - What If I Fly (Sweet Disposition) (Arista Records)