Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Njegova pot na odrske deske, radio, film in televizijo se je začela na povsem drugem koncu – v častniških vrstah vojske Kraljevine Jugoslavije. Popularnega Štefa, ljubljenca naših staršev in starih staršev, smo se radijsko spomnili ob skorajšnji 110. obletnici rojstva, 13. marca pa v po njem poimenovanem domu kulture v Selnici ob Dravi – tudi s filmom.
Njegova pot na odrske deske, radio, film in televizijo se je začela na povsem drugem koncu – v častniških vrstah vojske Kraljevine Jugoslavije. Popularnega Štefa, ljubljenca naših staršev in starih staršev, smo se radijsko spomnili ob skorajšnji 110. obletnici rojstva, 13. marca pa v po njem poimenovanem domu kulture v Selnici ob Dravi – tudi s filmom.
Nacionalni dan branja obeležujemo 5. marca, to je tudi rojstni dan prof. dr. Mance Košir, zdaj že pokojne izjemne intelektualke, publicistke, literarne ustvarjalke in ambasadorke branja.Voditeljica Bernarda Žarn zato na ta dan gosti dr. Sabino Fras Popovič in prof. dr. Miho Kovača, oba sta predavatelja na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Folozofske fakultete. Je branje le veselje, ali tudi strategija preživetja, o tem in še marsičem v tokratni oddaji Dnevna soba.
Nacionalni dan branja obeležujemo 5. marca, to je tudi rojstni dan prof. dr. Mance Košir, zdaj že pokojne izjemne intelektualke, publicistke, literarne ustvarjalke in ambasadorke branja.Voditeljica Bernarda Žarn zato na ta dan gosti dr. Sabino Fras Popovič in prof. dr. Miho Kovača, oba sta predavatelja na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Folozofske fakultete. Je branje le veselje, ali tudi strategija preživetja, o tem in še marsičem v tokratni oddaji Dnevna soba.
Predstavljamo dve prelepi slikanici iranskih avtoric v prevodu Nade Altbauer in Milene Pivec. Avtorica prve je Azam Mahdavi in ima naslov PRAZNINA; Tahmineh Haddadi pa je avtorica slikanice SVET JE MOJ, ilustrirala jo je Haleh Ghorbani. Obe slikanici sta izšli pri založbi Pivec. Izjemno nežna in čustveno iskrena slikanica z naslovom PRAZNINA avtorice Azam Mahdavi prikazuje skozi preprosto, a globoko prispodobo soočanje z izgubo ljubljene osebe. Deklici umre mama, na njenem mestu pa se kot veliki, tihi spremljevalec pojavi Praznina. Kot neločljiva, prijazna senca jo spremlja na vseh poteh in ji pomaga doživljati in prebolevati žalost. Na neki način ji daje občutek varnosti. Ko roža, ki sta jo z mamo posadili, preden je umrla, zacveti, deklica prvi cvet podari Praznini. In s tem dovoli, da se v njeno življenje vrnejo barve. Slikanico je zelo tankočutno ilustrirala Maryam Tahmasebi. V slikanici SVET JE MOJ avtorice Tahmineh Haddadi, se deklica z očetom odpravi na najbolj nenavadno popotovanje – na konec sveta. To ni navadno potovanje. Včasih sta razočarana in potrta, spremenita smer, ampak se naučita, da popotniki nikoli ne obupajo. »Midva z očetom upava. Kajti uresničila bova svoje sanje in nekoč našla tisti kraj na koncu sveta …« konča pripoved deklica in se pokrije z odejo. Ko ob postelji zagledamo invalidski voziček, se zavemo, kako pomembna je domišljija. In koliko poguma premore naša popotnica.
Predstavljamo dve prelepi slikanici iranskih avtoric v prevodu Nade Altbauer in Milene Pivec. Avtorica prve je Azam Mahdavi in ima naslov PRAZNINA; Tahmineh Haddadi pa je avtorica slikanice SVET JE MOJ, ilustrirala jo je Haleh Ghorbani. Obe slikanici sta izšli pri založbi Pivec. Izjemno nežna in čustveno iskrena slikanica z naslovom PRAZNINA avtorice Azam Mahdavi prikazuje skozi preprosto, a globoko prispodobo soočanje z izgubo ljubljene osebe. Deklici umre mama, na njenem mestu pa se kot veliki, tihi spremljevalec pojavi Praznina. Kot neločljiva, prijazna senca jo spremlja na vseh poteh in ji pomaga doživljati in prebolevati žalost. Na neki način ji daje občutek varnosti. Ko roža, ki sta jo z mamo posadili, preden je umrla, zacveti, deklica prvi cvet podari Praznini. In s tem dovoli, da se v njeno življenje vrnejo barve. Slikanico je zelo tankočutno ilustrirala Maryam Tahmasebi. V slikanici SVET JE MOJ avtorice Tahmineh Haddadi, se deklica z očetom odpravi na najbolj nenavadno popotovanje – na konec sveta. To ni navadno potovanje. Včasih sta razočarana in potrta, spremenita smer, ampak se naučita, da popotniki nikoli ne obupajo. »Midva z očetom upava. Kajti uresničila bova svoje sanje in nekoč našla tisti kraj na koncu sveta …« konča pripoved deklica in se pokrije z odejo. Ko ob postelji zagledamo invalidski voziček, se zavemo, kako pomembna je domišljija. In koliko poguma premore naša popotnica.
Limfedem je kronična bolezen limfnega sistema, pri kateri se zaradi motenega odtoka limfe nabira tekočina v tkivih, najpogosteje v rokah ali nogah. Bolezen se pogosto razvije po zdravljenju raka, zlasti po operaciji ali obsevanju bezgavk pri raku dojke, zato je ozaveščanje še posebej pomembno za onkološke bolnike. Kako bolezen prepoznamo in na kakšen način jo ustrezno obravnavamo, je povedala dr. Marina Dobnik iz Fakultete za vede o zdravju.
Limfedem je kronična bolezen limfnega sistema, pri kateri se zaradi motenega odtoka limfe nabira tekočina v tkivih, najpogosteje v rokah ali nogah. Bolezen se pogosto razvije po zdravljenju raka, zlasti po operaciji ali obsevanju bezgavk pri raku dojke, zato je ozaveščanje še posebej pomembno za onkološke bolnike. Kako bolezen prepoznamo in na kakšen način jo ustrezno obravnavamo, je povedala dr. Marina Dobnik iz Fakultete za vede o zdravju.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Človek je po nesreči 'prevzel' vse DJI-jeve robotske sesalnike; videl je kamere, stanje baterije in tlorise domovanj. Kar slabo. Pa še malo o Applovih novih napravah in par vprašanj iz obrazca.
Človek je po nesreči 'prevzel' vse DJI-jeve robotske sesalnike; videl je kamere, stanje baterije in tlorise domovanj. Kar slabo. Pa še malo o Applovih novih napravah in par vprašanj iz obrazca.
Kotiček za jeziček nas tokrat vabi v kamarín, šalvarobo, kanavo in špajz. Že veste, kaj vas tam čaka? Prisluhnite našim mladim jezikoslovcem!
Kotiček za jeziček nas tokrat vabi v kamarín, šalvarobo, kanavo in špajz. Že veste, kaj vas tam čaka? Prisluhnite našim mladim jezikoslovcem!
Znano je, da se je v minulih dveh letih na ovršju Pohorja oblikoval trop volkov. Živi večinoma znotraj meja lovišča s posebnim namenom, posamezna opažanja pa beležijo tudi v nižje ležečih predelih, zlasti na območju ruškega Pohorja, Puščave, Podvelke in Janževega vrha. Strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije so v minulem obdobju pripravili tri strokovna srečanja, v Radijski tribuni pa smo povzeli najpomembnejše poudarke tistega, ki je potekalo na Šmartnem na Pohorju.
Znano je, da se je v minulih dveh letih na ovršju Pohorja oblikoval trop volkov. Živi večinoma znotraj meja lovišča s posebnim namenom, posamezna opažanja pa beležijo tudi v nižje ležečih predelih, zlasti na območju ruškega Pohorja, Puščave, Podvelke in Janževega vrha. Strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije so v minulem obdobju pripravili tri strokovna srečanja, v Radijski tribuni pa smo povzeli najpomembnejše poudarke tistega, ki je potekalo na Šmartnem na Pohorju.
Slovenska ženska rokometna reprezentanca se je v Celju pomerila z Nemčijo, ki je sedanja svetovna podprvakinja. Slišali boste lahko odzive po tekmi v dvorani Golovec in pred gostovanjem v Nemčiji, ki slovenske rokometašice še čaka v tem tednu.
Slovenska ženska rokometna reprezentanca se je v Celju pomerila z Nemčijo, ki je sedanja svetovna podprvakinja. Slišali boste lahko odzive po tekmi v dvorani Golovec in pred gostovanjem v Nemčiji, ki slovenske rokometašice še čaka v tem tednu.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Glasbena dramatika je tista, ki najbolj loči Paisiellovega in Rossinijevega Figara. Pri prvem je bolj zadržana in postopna, tok je mirnejši, napetost se stopnjuje subtilno, ansambli so krajši in manj kompleksni, dogajanje se razvija bolj linearno. Rossini pa dramatiko gradi z izrazitimi kontrasti, hitrim tempom in krepkim stopnjevanjem; ansambli so daljši, večplastni, značilni "rossinijevski crescendo" pa privede do eksplozije komičnega učinka.
Glasbena dramatika je tista, ki najbolj loči Paisiellovega in Rossinijevega Figara. Pri prvem je bolj zadržana in postopna, tok je mirnejši, napetost se stopnjuje subtilno, ansambli so krajši in manj kompleksni, dogajanje se razvija bolj linearno. Rossini pa dramatiko gradi z izrazitimi kontrasti, hitrim tempom in krepkim stopnjevanjem; ansambli so daljši, večplastni, značilni "rossinijevski crescendo" pa privede do eksplozije komičnega učinka.
Za koncert kot je bil prejšnjo sredo (25. 2. 2026 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma) v sklopu Zlatega abonmaja, ni prav lahko najti besed, ki bi zares slikovito opisale glasbeno dogajanje. Tokrat je bil gost Budimpeški koncertni simfonični orkester, ansambel z več kot stoletno tradicijo, katerega vodstvo je pred dvajsetimi leti prevzel violinist András Keller, ustanovitelj priznanega godalnega Kvarteta Keller. Orkester, ki se sicer pogosto posveča tudi izvedbam sodobnega repertoarja, je za tokratni koncert izbral dve deli iz obdobja romantike. Tako je v prvem delu večera z madžarskimi gosti nastopil poljski pianist Rafał Blechacz, čigar pianistična pot je bila že pred dvajsetimi leti okronana z zmago na znamenitem Chopinovem klavirskem tekmovanju. Tokrat se je predstavil z izvedbo Chopinovega Prvega klavirskega koncerta, mladostnega dela, ki ga je skladatelj napisal pri komaj dvajsetih letih. Pianist je s svojo igro izrisal izrazito svojstveno umetniško držo, ki se je skozi vrhunsko tehnično preciznost kazala v izredni občutljivosti tonskega podajanja, nad katero bdi jasno strukturirana interpretacija. Chopinova partitura v pianistovih rokah ni zvenela sentimentalno, temveč izrazito prečiščeno, v tem pogledu skoraj asketsko. Sicer občudovanja vredna igra, ki pa spominja na strogo zaščiteno umetnino, zaradi česar se ji ni mogoče povsem približati. Blechaczova igra se namreč ne bohoti navzven, zato verjetno zahteva izrazito tenkočutnega poslušalca, kar se je izkazalo tudi v izvedbi izbranega dodatka – Chopinovega Valčka v cis-molu, op. 64, št. 2. Ta posebnost pianistovega izraza, ki je blizu apolinični lepoti, pa hkrati potrebuje temu primernega orkestrskega sopotnika. Zdi se, da je dirigent András Keller izoblikoval jasno idejo o sicer spremljevalni vlogi orkestra, ki jo narekuje partitura. Tako se je učinkovito izognil nevarnosti, da bi se igra orkestra spremenila v megleno ozadje. Skupaj s solistom je namreč gradil napetosti v virtuoznejših odsekih in na drugi strani nudil subtilno podlago pianistovi igri. Pri tem so zvočno še posebej blestela godala, fagot in sekcija rogov pa so bili naravnost odlični v polnitvi zvočne barve in dialogih s klavirjem. Druga posebna zgodba tega večera, za opis katere bi zares potrebovali poeta, je izvedba Četrte simfonije Čajkovskega, ob kateri zastane dih. To štiristavčno simfonično delo je odsev skladateljevih globokih čustvenih pretresov – leta 1877 se je nepremišljeno poročil in doživljal še globlje duševne stiske, ki jih je v pismih zaupal svoji mecenki, Nadeždi von Meck, s katero sta imela precej nenavadno razmerje. Prav njej je simfonijo posvetil, v pismih pa razkril vsebino dela – razmišljal je o usodi kot neizogibni življenjski sili. Te ponazarjajoče začetne fanfare so kot usodni klic presekale prostor. Večkrat vračajoča se glavna misel v prvem stavku, je vedno znova zazvenela z žlahtno barvo trobil, ki so se izkazala kot mogočen zvočni steber orkestra. Naravnost blestela je sekcija rogov, imenitni so bili posamezni pihalci v solističnih vlogah ali prinašanju motivov, godala pa so z zvočno večplastnostjo poskrbela, da je orkester utripal v gradnjah napetosti na eni strani in prosojno milino na drugi. Po liričnem, melanholičnem, dih jemajočem drugem stavku, smo odprtih ust opazovali v piko natančne pizzicate v karakterno igranem Scherzu. V izvajalsko zahtevnem Finalu pa so glasbeniki dokončno potrdili, da gre za ansambel, ki čustveno intenzivne in tehnično zahtevne izzive presega s čisto lahkoto. Pod črto – gre za izvajalsko telo, ki ga odlikuje večplastno, živo in angažirano muziciranje, ki temelji na poslušanju in medsebojnem odzivanju. Orkester, ki je z izvajalskim elanom, homogeno in neoporečno igro sledil skupnemu umetniškemu cilju. Dirigentska persona Andrása Kellerja – z občutkom za detajl, dialog med glasovi in notranjo napetost posameznih linij – verjetno izvira iz njegovega udejstvovanja v komorni glasbi. In vendar je eden redkih, ki mu uspe isto ustvariti tudi z večjim korpusom – s simfoničnim orkestrom. To je bila interpretacija simfonične zgodbe Čajkovskega, ki bo še dolgo odzvanjala ali pa celo za vedno ostala v naboru poslušalskih spominov.
Za koncert kot je bil prejšnjo sredo (25. 2. 2026 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma) v sklopu Zlatega abonmaja, ni prav lahko najti besed, ki bi zares slikovito opisale glasbeno dogajanje. Tokrat je bil gost Budimpeški koncertni simfonični orkester, ansambel z več kot stoletno tradicijo, katerega vodstvo je pred dvajsetimi leti prevzel violinist András Keller, ustanovitelj priznanega godalnega Kvarteta Keller. Orkester, ki se sicer pogosto posveča tudi izvedbam sodobnega repertoarja, je za tokratni koncert izbral dve deli iz obdobja romantike. Tako je v prvem delu večera z madžarskimi gosti nastopil poljski pianist Rafał Blechacz, čigar pianistična pot je bila že pred dvajsetimi leti okronana z zmago na znamenitem Chopinovem klavirskem tekmovanju. Tokrat se je predstavil z izvedbo Chopinovega Prvega klavirskega koncerta, mladostnega dela, ki ga je skladatelj napisal pri komaj dvajsetih letih. Pianist je s svojo igro izrisal izrazito svojstveno umetniško držo, ki se je skozi vrhunsko tehnično preciznost kazala v izredni občutljivosti tonskega podajanja, nad katero bdi jasno strukturirana interpretacija. Chopinova partitura v pianistovih rokah ni zvenela sentimentalno, temveč izrazito prečiščeno, v tem pogledu skoraj asketsko. Sicer občudovanja vredna igra, ki pa spominja na strogo zaščiteno umetnino, zaradi česar se ji ni mogoče povsem približati. Blechaczova igra se namreč ne bohoti navzven, zato verjetno zahteva izrazito tenkočutnega poslušalca, kar se je izkazalo tudi v izvedbi izbranega dodatka – Chopinovega Valčka v cis-molu, op. 64, št. 2. Ta posebnost pianistovega izraza, ki je blizu apolinični lepoti, pa hkrati potrebuje temu primernega orkestrskega sopotnika. Zdi se, da je dirigent András Keller izoblikoval jasno idejo o sicer spremljevalni vlogi orkestra, ki jo narekuje partitura. Tako se je učinkovito izognil nevarnosti, da bi se igra orkestra spremenila v megleno ozadje. Skupaj s solistom je namreč gradil napetosti v virtuoznejših odsekih in na drugi strani nudil subtilno podlago pianistovi igri. Pri tem so zvočno še posebej blestela godala, fagot in sekcija rogov pa so bili naravnost odlični v polnitvi zvočne barve in dialogih s klavirjem. Druga posebna zgodba tega večera, za opis katere bi zares potrebovali poeta, je izvedba Četrte simfonije Čajkovskega, ob kateri zastane dih. To štiristavčno simfonično delo je odsev skladateljevih globokih čustvenih pretresov – leta 1877 se je nepremišljeno poročil in doživljal še globlje duševne stiske, ki jih je v pismih zaupal svoji mecenki, Nadeždi von Meck, s katero sta imela precej nenavadno razmerje. Prav njej je simfonijo posvetil, v pismih pa razkril vsebino dela – razmišljal je o usodi kot neizogibni življenjski sili. Te ponazarjajoče začetne fanfare so kot usodni klic presekale prostor. Večkrat vračajoča se glavna misel v prvem stavku, je vedno znova zazvenela z žlahtno barvo trobil, ki so se izkazala kot mogočen zvočni steber orkestra. Naravnost blestela je sekcija rogov, imenitni so bili posamezni pihalci v solističnih vlogah ali prinašanju motivov, godala pa so z zvočno večplastnostjo poskrbela, da je orkester utripal v gradnjah napetosti na eni strani in prosojno milino na drugi. Po liričnem, melanholičnem, dih jemajočem drugem stavku, smo odprtih ust opazovali v piko natančne pizzicate v karakterno igranem Scherzu. V izvajalsko zahtevnem Finalu pa so glasbeniki dokončno potrdili, da gre za ansambel, ki čustveno intenzivne in tehnično zahtevne izzive presega s čisto lahkoto. Pod črto – gre za izvajalsko telo, ki ga odlikuje večplastno, živo in angažirano muziciranje, ki temelji na poslušanju in medsebojnem odzivanju. Orkester, ki je z izvajalskim elanom, homogeno in neoporečno igro sledil skupnemu umetniškemu cilju. Dirigentska persona Andrása Kellerja – z občutkom za detajl, dialog med glasovi in notranjo napetost posameznih linij – verjetno izvira iz njegovega udejstvovanja v komorni glasbi. In vendar je eden redkih, ki mu uspe isto ustvariti tudi z večjim korpusom – s simfoničnim orkestrom. To je bila interpretacija simfonične zgodbe Čajkovskega, ki bo še dolgo odzvanjala ali pa celo za vedno ostala v naboru poslušalskih spominov.
V oddaji Sami naši bomo odprli knjigo I Am Jugoslovenka, v kateri avtorica Jasmina Tumbas raziskuje feministične umetniške prakse od jugoslovanskega socializma do danes. Spoznali bomo Mešo Hadžimusića, glasbenika in pedagoga iz Zenice, ki danes ustvarja v Ljubljani ter s svojo predstavo združuje glasbo, gib in besedo.
V oddaji Sami naši bomo odprli knjigo I Am Jugoslovenka, v kateri avtorica Jasmina Tumbas raziskuje feministične umetniške prakse od jugoslovanskega socializma do danes. Spoznali bomo Mešo Hadžimusića, glasbenika in pedagoga iz Zenice, ki danes ustvarja v Ljubljani ter s svojo predstavo združuje glasbo, gib in besedo.
V Okusih jutra smo gostili mariborskega glasbenika Mitjo Novaka, vodjo skupine Pohorje Express. Pogovarjali smo se o glasbi, ustvarjanju in o tem, kaj vse se skriva za odrom domače glasbene scene.
V Okusih jutra smo gostili mariborskega glasbenika Mitjo Novaka, vodjo skupine Pohorje Express. Pogovarjali smo se o glasbi, ustvarjanju in o tem, kaj vse se skriva za odrom domače glasbene scene.
Dan po mednarodnem dnevu ozaveščanja o HPV smo tej temi posvetili tudi četrtkov svetovalni servis. Večina ljudi se s HPV okuži vsaj enkrat v življenju, virus je spolno prenosljiv in povzroča različne bolezni pri moških in ženskah, med drugim šest različnih vrst raka, tudi materničnega vratu. Eden najbolj učinkovitih ukrepov za preprečevanje okužb je cepljenje, vendar pa precepljenost proti HPV v Sloveniji ni dovolj visoka. Kdo je upravičen do brezplačnega cepljenja, kaj pomenijo rezultati brisa materničnega vratu in kdaj je izvid patološki? Na vprašanja odgovarja doc. dr. Nina Jančar, dr. med., s kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Dan po mednarodnem dnevu ozaveščanja o HPV smo tej temi posvetili tudi četrtkov svetovalni servis. Večina ljudi se s HPV okuži vsaj enkrat v življenju, virus je spolno prenosljiv in povzroča različne bolezni pri moških in ženskah, med drugim šest različnih vrst raka, tudi materničnega vratu. Eden najbolj učinkovitih ukrepov za preprečevanje okužb je cepljenje, vendar pa precepljenost proti HPV v Sloveniji ni dovolj visoka. Kdo je upravičen do brezplačnega cepljenja, kaj pomenijo rezultati brisa materničnega vratu in kdaj je izvid patološki? Na vprašanja odgovarja doc. dr. Nina Jančar, dr. med., s kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Razlaga otorinolaringolog dr. Janez Rebol.
Razlaga otorinolaringolog dr. Janez Rebol.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Na brniškem letališču pristala letala z evakuiranimi Slovenci iz Bližnjega vzhoda - Mariborska Univerza predstavila aktualne investicijske projekte - Soroptimistke ob mednarodnem dnevu žena pripravljajo dobrodelni koncert na Ptuju
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Na brniškem letališču pristala letala z evakuiranimi Slovenci iz Bližnjega vzhoda - Mariborska Univerza predstavila aktualne investicijske projekte - Soroptimistke ob mednarodnem dnevu žena pripravljajo dobrodelni koncert na Ptuju
Žiga Mihelčič je priznani fotograf, ki se zadnja leta posveča predvsem fotografiji interierja. Pravi, da je Dubaj popolno tržišče, saj vsi tekmujejo, kdo bo imel lepšo hišo, bar ali restavracijo. V Dubaju živi že 10 let, razlaga pa predvsem o življenju v zadnjem tednu, ko tudi Združene arabske emirate preletavajo droni in rakete. Doslej so prejeli eno vladno opozorilo, naj se čim več zadržujejo v notranjosti stavb in izogibajo oknom, a pripoveduje, da življenje teče naprej, otroci se igrajo v parkih, šejki pa nakupujejo v trgovskih centrih. Pogovor sva posnela v torek, 3. marca popoldan, spominjal se je tudi minulih noči in ženinega strahu, ko je bila v bližini napadenega luksuznega hotela.
Žiga Mihelčič je priznani fotograf, ki se zadnja leta posveča predvsem fotografiji interierja. Pravi, da je Dubaj popolno tržišče, saj vsi tekmujejo, kdo bo imel lepšo hišo, bar ali restavracijo. V Dubaju živi že 10 let, razlaga pa predvsem o življenju v zadnjem tednu, ko tudi Združene arabske emirate preletavajo droni in rakete. Doslej so prejeli eno vladno opozorilo, naj se čim več zadržujejo v notranjosti stavb in izogibajo oknom, a pripoveduje, da življenje teče naprej, otroci se igrajo v parkih, šejki pa nakupujejo v trgovskih centrih. Pogovor sva posnela v torek, 3. marca popoldan, spominjal se je tudi minulih noči in ženinega strahu, ko je bila v bližini napadenega luksuznega hotela.
V jutranjem programu smo vas povabili na 22. Festival komedije Pekre. Gostili smo Ilko Riedl iz TKD Pekre.
V jutranjem programu smo vas povabili na 22. Festival komedije Pekre. Gostili smo Ilko Riedl iz TKD Pekre.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
5. 3. 2026 sploh prvič praznujemo nacionalni dan branja - datum je bil v začetku februarja izbran kot počastitev rojstnega dne Mance Košir, novinarke, publicistke in znane ambasadorke branja. Pomena branja so se na Slovenskem zavedali že naši stari, med njimi Franc Mihael Paglovec. Rodil se je leta 1679 v Kamniku, sodi pa med predhodnike slovenskega razsvetljenstva. Njegova pesmarica je sicer ostala v rokopisu, izdal pa je pet nabožnih knjig, med njimi svoj prevod Hoje za Kristusom Tomaža Kempčana. V uvodu je bralcu med drugim svetoval, kako naj se loti branja. Ta Paglovčeva navodila, ki - kot je opozoril Jaro Dolar - gotovo ne veljajo samo za nabožne knjige, so pa odličen nasvet za dan branja. Interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Leto nastanka 2014.
5. 3. 2026 sploh prvič praznujemo nacionalni dan branja - datum je bil v začetku februarja izbran kot počastitev rojstnega dne Mance Košir, novinarke, publicistke in znane ambasadorke branja. Pomena branja so se na Slovenskem zavedali že naši stari, med njimi Franc Mihael Paglovec. Rodil se je leta 1679 v Kamniku, sodi pa med predhodnike slovenskega razsvetljenstva. Njegova pesmarica je sicer ostala v rokopisu, izdal pa je pet nabožnih knjig, med njimi svoj prevod Hoje za Kristusom Tomaža Kempčana. V uvodu je bralcu med drugim svetoval, kako naj se loti branja. Ta Paglovčeva navodila, ki - kot je opozoril Jaro Dolar - gotovo ne veljajo samo za nabožne knjige, so pa odličen nasvet za dan branja. Interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Leto nastanka 2014.
Tokratno epizodo namenjamo enemu najbolj znanih sodobnih primerov v nevrološkem razumevanju in nevroznanstvenem raziskovanju strahu. Skozenj nas bo odpeljal prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Njenega pravega imena ne poznamo. Vemo pa, da je bila rojena leta 1965 in da prihaja iz San Diega v Združenih državah Amerike. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je ekipa raziskovalcev na Univerzi Iowa začela preučevati bolnico S. M. Tudi letos, že 11. leto zapored pridružujejo temi Tedna možganov. Ta poteka tretji teden v marcu in prinaša tudi slovenski dan možganov, letos pa so se organizatorji odločili, da bo glavni – strah. O strahu se bomo pogovarjali tudi v obeh marčevskih epizodah Možganov na dlani.
Tokratno epizodo namenjamo enemu najbolj znanih sodobnih primerov v nevrološkem razumevanju in nevroznanstvenem raziskovanju strahu. Skozenj nas bo odpeljal prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Njenega pravega imena ne poznamo. Vemo pa, da je bila rojena leta 1965 in da prihaja iz San Diega v Združenih državah Amerike. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je ekipa raziskovalcev na Univerzi Iowa začela preučevati bolnico S. M. Tudi letos, že 11. leto zapored pridružujejo temi Tedna možganov. Ta poteka tretji teden v marcu in prinaša tudi slovenski dan možganov, letos pa so se organizatorji odločili, da bo glavni – strah. O strahu se bomo pogovarjali tudi v obeh marčevskih epizodah Možganov na dlani.
Romi so narod brez države, že stoletja pa živijo tudi v Evropi. V Sloveniji jih je največ v Prekmurju ter na jugovzhodu države, zaradi asimilacije pa vse bolj izginja njihova kultura z jezikom na čelu. Še danes je v družbi veliko predsodkov in zaničevanja Romov, po drugi strani pa se razne institucije z njimi vred trudijo kar najbolje predstaviti njihove navade in posebnosti. V Murski Soboti so na ogled tako na stalni razstavi v Pomurskem muzeju kot v Evropskem muzeju romske kulture in zgodovine, ki so ga odprli leta 2012, pred kratkim pa preselili v nove, ustreznejše prostore sredi mesta.
Romi so narod brez države, že stoletja pa živijo tudi v Evropi. V Sloveniji jih je največ v Prekmurju ter na jugovzhodu države, zaradi asimilacije pa vse bolj izginja njihova kultura z jezikom na čelu. Še danes je v družbi veliko predsodkov in zaničevanja Romov, po drugi strani pa se razne institucije z njimi vred trudijo kar najbolje predstaviti njihove navade in posebnosti. V Murski Soboti so na ogled tako na stalni razstavi v Pomurskem muzeju kot v Evropskem muzeju romske kulture in zgodovine, ki so ga odprli leta 2012, pred kratkim pa preselili v nove, ustreznejše prostore sredi mesta.
Potem ko so do jutra na Brniku pristala tri letala iz Maskata in Dubaja, še en pristanek iz omanske prestolnice pričakujejo okoli poldneva. Skupno naj bi bilo na vseh omenjenih štirih evakuacijskih letih približno 550 ljudi. Vlada pa je razširila seznam držav, iz katerih bo slovenskim državljanom omogočala vrnitev v domovino. Nanj je uvrstila Bahrajn, Jordanijo, Katar, Kuvajt, Libanon, Oman, Savdsko Arabijo, Sirijo, Izrael, Združene arabske emirate in Ciper. V oddaji tudi o tem: - Od danes je mogoče odpirati individualne naložbene račune. - V občini Miren Kostanjevica razočarani nad odpovedano javno kolesarsko prireditvijo; predlagajo spremembo zakonodaje. - Župana obeh Goric sta papežu predstavila sporočilo čezmejne Evropske prestolnice kulture.
Potem ko so do jutra na Brniku pristala tri letala iz Maskata in Dubaja, še en pristanek iz omanske prestolnice pričakujejo okoli poldneva. Skupno naj bi bilo na vseh omenjenih štirih evakuacijskih letih približno 550 ljudi. Vlada pa je razširila seznam držav, iz katerih bo slovenskim državljanom omogočala vrnitev v domovino. Nanj je uvrstila Bahrajn, Jordanijo, Katar, Kuvajt, Libanon, Oman, Savdsko Arabijo, Sirijo, Izrael, Združene arabske emirate in Ciper. V oddaji tudi o tem: - Od danes je mogoče odpirati individualne naložbene račune. - V občini Miren Kostanjevica razočarani nad odpovedano javno kolesarsko prireditvijo; predlagajo spremembo zakonodaje. - Župana obeh Goric sta papežu predstavila sporočilo čezmejne Evropske prestolnice kulture.
V rubriki None in nonoti vsak ponedeljek poslušamo starejše, ki z nami delijo spomine na drugačne čase. Njihovo otroštvo, brez pametnih naprav, je bilo povsem drugačno, kot ga otroci živijo danes. Mateja Grebenjak je med otroki preverila, kako bi oni preživljali prosti čas, če ne bi bilo tablic, pametnih telefonov, računalnikov…
V rubriki None in nonoti vsak ponedeljek poslušamo starejše, ki z nami delijo spomine na drugačne čase. Njihovo otroštvo, brez pametnih naprav, je bilo povsem drugačno, kot ga otroci živijo danes. Mateja Grebenjak je med otroki preverila, kako bi oni preživljali prosti čas, če ne bi bilo tablic, pametnih telefonov, računalnikov…
Vojna na Bližnjem vzhodu se nadaljuje. Iran je napovedal 19-i val napadov na Izrael in ameriške baze v regiji, iz Teherana poročajo o novih eksplozijah. Na brniškem letališču so medtem od sinoči pristala tri letala s slovenskimi potniki, za danes je predviden prihpd še enega. V oddaji tudi o tem: - Začenja se trženje individualnih naložbenih računov - Za prebivalce Letuša izvedli žreb šestih nadomestnih parcel po katastrofalnih poplavah - Prvič obeležujemo nacionalni dan branja
Vojna na Bližnjem vzhodu se nadaljuje. Iran je napovedal 19-i val napadov na Izrael in ameriške baze v regiji, iz Teherana poročajo o novih eksplozijah. Na brniškem letališču so medtem od sinoči pristala tri letala s slovenskimi potniki, za danes je predviden prihpd še enega. V oddaji tudi o tem: - Začenja se trženje individualnih naložbenih računov - Za prebivalce Letuša izvedli žreb šestih nadomestnih parcel po katastrofalnih poplavah - Prvič obeležujemo nacionalni dan branja
Le še dobra dva tedna nas ločita od državnozborskih volitev, predvolilna kampanja pa ni le v polnem teku, pač pa je po mnenju številnih analitikov že presegla meje dobrega okusa. Nobena novost ni, da se v digitalni dobi politične kampanje vse bolj selijo na zaslone pametnih telefonov, kjer ključni element ni razprava o programih in sistemskih rešitvah, pač pa mešanje političnega diskurza z zabavo in spektaklom. Je pa prav z aktualno kampanjo postalo še bolj očitno, kako za mobilizacijo volivcev skrbijo najrazličnejši vplivneži, blogerji in spletni troli ter da so kratke in senzacionalistične vsebine prevladale nad poglobljenimi. O tem v tokratni oddaji Ob osmih z doktorico Mojco Pajnik, komunikologinjo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Le še dobra dva tedna nas ločita od državnozborskih volitev, predvolilna kampanja pa ni le v polnem teku, pač pa je po mnenju številnih analitikov že presegla meje dobrega okusa. Nobena novost ni, da se v digitalni dobi politične kampanje vse bolj selijo na zaslone pametnih telefonov, kjer ključni element ni razprava o programih in sistemskih rešitvah, pač pa mešanje političnega diskurza z zabavo in spektaklom. Je pa prav z aktualno kampanjo postalo še bolj očitno, kako za mobilizacijo volivcev skrbijo najrazličnejši vplivneži, blogerji in spletni troli ter da so kratke in senzacionalistične vsebine prevladale nad poglobljenimi. O tem v tokratni oddaji Ob osmih z doktorico Mojco Pajnik, komunikologinjo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Ko se je rodil, je bil Klemen videti razmeroma zdrav. Takoj po rojstvu pa je sledil prvi zaplet. Klemen ni zadihal sam. Morali so ga intubirati, sicer bi umrl. Za starša to ni bilo popolno presenečenje. Poznala sta diagnozo: redka okvara možganov. Zgodbe kot je Klemnova niso nujno najprijetnejše. A to je tudi zgodba tudi o miru in ljubezni. In ima srečen konec. Podkast Odločena nastaja v produkciji Vala 202. Ustvarjata ga Matej Praprotnik in Gašper Andrinek. Pri usmeritvah pomaga Rob Rosenthal. Podkast Odločena poiščite, kjerkoli ste naročeni na podkaste. Ali v aplikaciji RTV365. Veseli bomo tudi ocen, in komentarjev. Zgodbo je na javnem natečaju Radia Slovenija za podkaste prijavil Dušan Poslek.
Ko se je rodil, je bil Klemen videti razmeroma zdrav. Takoj po rojstvu pa je sledil prvi zaplet. Klemen ni zadihal sam. Morali so ga intubirati, sicer bi umrl. Za starša to ni bilo popolno presenečenje. Poznala sta diagnozo: redka okvara možganov. Zgodbe kot je Klemnova niso nujno najprijetnejše. A to je tudi zgodba tudi o miru in ljubezni. In ima srečen konec. Podkast Odločena nastaja v produkciji Vala 202. Ustvarjata ga Matej Praprotnik in Gašper Andrinek. Pri usmeritvah pomaga Rob Rosenthal. Podkast Odločena poiščite, kjerkoli ste naročeni na podkaste. Ali v aplikaciji RTV365. Veseli bomo tudi ocen, in komentarjev. Zgodbo je na javnem natečaju Radia Slovenija za podkaste prijavil Dušan Poslek.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v Celju gostila svetovne podprvakinje Nemke. Ekipi sta na vrhu kvalifikacijske skupine, Nemčija pa je favoritinja za prvo mesto, neposredno na prvenstvo vodita prvi dve mesti v skupini.
Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v Celju gostila svetovne podprvakinje Nemke. Ekipi sta na vrhu kvalifikacijske skupine, Nemčija pa je favoritinja za prvo mesto, neposredno na prvenstvo vodita prvi dve mesti v skupini.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Kakšen bo moj post? Kako bom preživel teh šest tednov in še nekaj dni? Se bom sploh utegnil postiti ob preobilici dela in skrbi, zapleten v vsakdanje obveznosti in odnose? Kaj sploh bo moj post? Ne vem. Post me vedno preseneti in včasih se šele nekje okoli tretje postne nedelje začnem odločati čemu bi se odpovedal. Letos sem hitrejši. Sklenil sem, da bom boljši. Tako. V vseh pogledih. Morda se komu zdi presplošno, vendar se v tej splošnosti skriva mnogo stvarnih, vsakdanjih odločitev. In sprememb. Precej dela me čaka. Koliko ljudi je nezadovoljnih, razočaranih nad sabo in svojim življenjem. Z zavistjo pogledujejo k sosedu in si želijo, ne le »blaga in žene«, ampak tudi navad, obnašanja, vsega. Drugačnega življenja. Drugačnih prijateljev. Ali pa le trenutek pozabe na lastne skrbi. Malo zabave. Spremembe. Vsak človek si kdaj pa kdaj zaželi spremembe. Pa se zjutraj drugače počeše. Ali pa se sploh ne počeše. Nekdo si gre kupit novo obleko. Spet drug se odloči za shujševalno kuro. So ljudje, ki si lahko omislijo nov avto ali stanovanje. Nekdo bo zamenjal službo ali celo poklic. Poznam nekoga, ki se je naveličal svoje žene in si je, tako za spremembo, omislil novo. Imenuje jo ljubica. Pa ja, malo spremembe ne škodi. Tako se na seznamu sprememb znajde vse: od čevlja na nogi do življenjskega sloga. Kaj pa, za spremembo, malo svetništva? Saj lahko začnem z majhnimi koraki: prijazen nasmeh namesto posmeha, prijazna beseda namesto trmastega molka, izpolnjena obljuba namesto izgovorov, vsakodnevna molitev namesto televizije, Sveto pismo namesto interneta… Pa tudi: sadje namesto čokolade, kozarec vode namesto kave… Kako bom preživel teh šest tednov in še nekaj dni?
Kakšen bo moj post? Kako bom preživel teh šest tednov in še nekaj dni? Se bom sploh utegnil postiti ob preobilici dela in skrbi, zapleten v vsakdanje obveznosti in odnose? Kaj sploh bo moj post? Ne vem. Post me vedno preseneti in včasih se šele nekje okoli tretje postne nedelje začnem odločati čemu bi se odpovedal. Letos sem hitrejši. Sklenil sem, da bom boljši. Tako. V vseh pogledih. Morda se komu zdi presplošno, vendar se v tej splošnosti skriva mnogo stvarnih, vsakdanjih odločitev. In sprememb. Precej dela me čaka. Koliko ljudi je nezadovoljnih, razočaranih nad sabo in svojim življenjem. Z zavistjo pogledujejo k sosedu in si želijo, ne le »blaga in žene«, ampak tudi navad, obnašanja, vsega. Drugačnega življenja. Drugačnih prijateljev. Ali pa le trenutek pozabe na lastne skrbi. Malo zabave. Spremembe. Vsak človek si kdaj pa kdaj zaželi spremembe. Pa se zjutraj drugače počeše. Ali pa se sploh ne počeše. Nekdo si gre kupit novo obleko. Spet drug se odloči za shujševalno kuro. So ljudje, ki si lahko omislijo nov avto ali stanovanje. Nekdo bo zamenjal službo ali celo poklic. Poznam nekoga, ki se je naveličal svoje žene in si je, tako za spremembo, omislil novo. Imenuje jo ljubica. Pa ja, malo spremembe ne škodi. Tako se na seznamu sprememb znajde vse: od čevlja na nogi do življenjskega sloga. Kaj pa, za spremembo, malo svetništva? Saj lahko začnem z majhnimi koraki: prijazen nasmeh namesto posmeha, prijazna beseda namesto trmastega molka, izpolnjena obljuba namesto izgovorov, vsakodnevna molitev namesto televizije, Sveto pismo namesto interneta… Pa tudi: sadje namesto čokolade, kozarec vode namesto kave… Kako bom preživel teh šest tednov in še nekaj dni?
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti mednarodno priznano filmsko in gledališko igralko ter eno od najpomembnejših slovenskih šansonjerk Vito Mavrič, ki letos praznuje osebni jubilej, 60 let, in skoraj 40 let umetniškega ustvarjanja. Nastopala je na številnih evropskih odrih in festivalih, namenjenih glasbenemu gledališču. Pri slovenskem občinstvu je obudila zanimanje za šanson in uglasbeno slovensko poezijo. Razvila je prepoznavno blagovno znamko mednarodnega festivala La vie en rose in 20 let umetniško vodila Café teater. Je dobitnica prestižne Ježkove nagrade, Župančičeve nagrade, filmske nagrade ibis za najboljšo glavno žensko vlogo v zadnjem jugoslovanskem filmu "Zbogom, Belle Epoque", viktorja za posebne dosežke in vrsto drugih medijskih priznanj.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti mednarodno priznano filmsko in gledališko igralko ter eno od najpomembnejših slovenskih šansonjerk Vito Mavrič, ki letos praznuje osebni jubilej, 60 let, in skoraj 40 let umetniškega ustvarjanja. Nastopala je na številnih evropskih odrih in festivalih, namenjenih glasbenemu gledališču. Pri slovenskem občinstvu je obudila zanimanje za šanson in uglasbeno slovensko poezijo. Razvila je prepoznavno blagovno znamko mednarodnega festivala La vie en rose in 20 let umetniško vodila Café teater. Je dobitnica prestižne Ježkove nagrade, Župančičeve nagrade, filmske nagrade ibis za najboljšo glavno žensko vlogo v zadnjem jugoslovanskem filmu "Zbogom, Belle Epoque", viktorja za posebne dosežke in vrsto drugih medijskih priznanj.
V Godbah z zgodbo poslušamo glasbenike, ki so se v glasbeno zgodovino zapisali zaradi svojega ustvarjanja, pa tudi zato, ker so vsi umrli zelo mladi. Klub 27 je zloglasni klub, v katerem so združeni slavni glasbeniki, ki so umrli stari 27 let, večina zaradi zlorabe alkohola ali drog. Nastal je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, potem ko so med letoma 1969 in 1971 umrli Jimi Hendrix, Janis Joplin, Jim Morrison in Brian Jones. Pozneje sta se mu pridružila tudi Kurt Cobain in v novem tisočletju Amy Winehouse.
V Godbah z zgodbo poslušamo glasbenike, ki so se v glasbeno zgodovino zapisali zaradi svojega ustvarjanja, pa tudi zato, ker so vsi umrli zelo mladi. Klub 27 je zloglasni klub, v katerem so združeni slavni glasbeniki, ki so umrli stari 27 let, večina zaradi zlorabe alkohola ali drog. Nastal je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, potem ko so med letoma 1969 in 1971 umrli Jimi Hendrix, Janis Joplin, Jim Morrison in Brian Jones. Pozneje sta se mu pridružila tudi Kurt Cobain in v novem tisočletju Amy Winehouse.
Poslušamo jazzovske teme, improvizacijsko teksturiranje in uporne speve v glasbi z nove plošče Bon Voyage tria domačih glasbenikov Ceneta Resnika in Sama Salamona ter belgijskega bobnarja Samuela Bera in sodelovanja večje zasedbe norveškega pihalca Andreasa Røysuma ter čikaškega pesnika in vokalista Marvina Tatea.
Poslušamo jazzovske teme, improvizacijsko teksturiranje in uporne speve v glasbi z nove plošče Bon Voyage tria domačih glasbenikov Ceneta Resnika in Sama Salamona ter belgijskega bobnarja Samuela Bera in sodelovanja večje zasedbe norveškega pihalca Andreasa Røysuma ter čikaškega pesnika in vokalista Marvina Tatea.
Vlada je razširila seznam bližnjevzhodnih držav, iz katerih bo potekala vrnitev slovenskih državljanov. Nanj je uvrstila Bahrajn, Jordanijo, Katar, Kuvajt, Libanon, Oman, Savdsko Arabijo, Sirijo, Izrael, Združene arabske emirate in Ciper. Na poti v Slovenijo so medtem letalo iz Omana, ki naj bi na brniškem letališču pristalo čez nekaj minut, in dve letali iz Dubaja. Iz Maskata naj bi proti Sloveniji ponoči vzletelo še eno letalo. Skupno naj bi se z njimi v domovino vrnilo približno 550 Slovencev.
Vlada je razširila seznam bližnjevzhodnih držav, iz katerih bo potekala vrnitev slovenskih državljanov. Nanj je uvrstila Bahrajn, Jordanijo, Katar, Kuvajt, Libanon, Oman, Savdsko Arabijo, Sirijo, Izrael, Združene arabske emirate in Ciper. Na poti v Slovenijo so medtem letalo iz Omana, ki naj bi na brniškem letališču pristalo čez nekaj minut, in dve letali iz Dubaja. Iz Maskata naj bi proti Sloveniji ponoči vzletelo še eno letalo. Skupno naj bi se z njimi v domovino vrnilo približno 550 Slovencev.
V AriZONI nocoj fokus na dva koncertna dogodka, zimskega za ogrevanje in poletnega za sveženje. Ob novostih glasbene produkcije pa še s posebnim obzirom do četrtega marca, ki ga je pomembnega za glasbo naredil, se ve, da kdo ...
V AriZONI nocoj fokus na dva koncertna dogodka, zimskega za ogrevanje in poletnega za sveženje. Ob novostih glasbene produkcije pa še s posebnim obzirom do četrtega marca, ki ga je pomembnega za glasbo naredil, se ve, da kdo ...
Gost oddaje je najboljši slovenski motokrosist Tim Gajser, ki je pozimi poskrbel za enega najodmevnejših prestopov v zgodovini svetovnih prvenstev v motokrosu. 29-letnik je bil od sezone 2014 voznik Honde in s petimi naslovi svetovnega prvaka postal najuspešnejši tekmovalec japonskega tovarniškega giganta. Novi član Yamahe v pogovoru z Markom Polakom govori o razlogih za razhod s Hondo, o številnih ponudbah, ki jih je prejel pozimi, in o odločitvi, da se pridruži modri ekipi Yamahe. Tim Gajser je zaradi pogodbenih obveznosti do prejšnjega delodajalca zelo pozno začel testirati nov motocikel. Kljub pomanjkanju ur in treningov na novem motorju pozitivno gleda v novo sezono in verjame, da z novim moštvom še vedno spada v najožji krog favoritov za naslov svetovnega prvaka.
Gost oddaje je najboljši slovenski motokrosist Tim Gajser, ki je pozimi poskrbel za enega najodmevnejših prestopov v zgodovini svetovnih prvenstev v motokrosu. 29-letnik je bil od sezone 2014 voznik Honde in s petimi naslovi svetovnega prvaka postal najuspešnejši tekmovalec japonskega tovarniškega giganta. Novi član Yamahe v pogovoru z Markom Polakom govori o razlogih za razhod s Hondo, o številnih ponudbah, ki jih je prejel pozimi, in o odločitvi, da se pridruži modri ekipi Yamahe. Tim Gajser je zaradi pogodbenih obveznosti do prejšnjega delodajalca zelo pozno začel testirati nov motocikel. Kljub pomanjkanju ur in treningov na novem motorju pozitivno gleda v novo sezono in verjame, da z novim moštvom še vedno spada v najožji krog favoritov za naslov svetovnega prvaka.
Najlepše je darilo, ki ga babici otroci naredijo sami. Pripoveduje: Urška Hlebec. Napisala: Zlata Volarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Najlepše je darilo, ki ga babici otroci naredijo sami. Pripoveduje: Urška Hlebec. Napisala: Zlata Volarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
V tokratni oddaji Srce šansona nas bo tu in tam odneslo tudi v bolj rokovske vode, saj je gost, ki je bil z mano v studiu, velik del glasbenega srca prepustil prav tej glasbeni zvrsti. Andraž Hribar je že zelo mlad s petjem in doživetimi interpretacijami večkrat prepričal strokovno žirijo, tudi s svojimi pesmimi v slogu šansona. Glasbo in besedila za svoje pesmi po večini piše sam. Ob prelepih pesmih pa se je pogovor prevesil tudi v ugotovitev, kako pomembno je, da si dovolimo biti večni otroci, ter o vse bolj iskanem in potrebnem dušnem miru, ljubezni, sreči, povezanosti z naravo in nostalgiji (pon.).
V tokratni oddaji Srce šansona nas bo tu in tam odneslo tudi v bolj rokovske vode, saj je gost, ki je bil z mano v studiu, velik del glasbenega srca prepustil prav tej glasbeni zvrsti. Andraž Hribar je že zelo mlad s petjem in doživetimi interpretacijami večkrat prepričal strokovno žirijo, tudi s svojimi pesmimi v slogu šansona. Glasbo in besedila za svoje pesmi po večini piše sam. Ob prelepih pesmih pa se je pogovor prevesil tudi v ugotovitev, kako pomembno je, da si dovolimo biti večni otroci, ter o vse bolj iskanem in potrebnem dušnem miru, ljubezni, sreči, povezanosti z naravo in nostalgiji (pon.).
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z goriškega konca, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z goriškega konca, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
V oddaji Mladi mladim tokrat o debelosti, HPV-ju in o tem, kar se dogaja v telesu, ko odraščamo. Skupaj smo ugotovili, kaj pomeni skrbeti zase in kako preprečiti težave, preden postanejo resne. Z nami sta bili specialistka pediatrije Mirjam Močnik, ki je razložila vse o debelosti, in Aleksandra Anastasova, ki vodi projekt Ljubezen in spolnost. Pogovor je bil zabaven, poučen in praktičen za vsakogar.
V oddaji Mladi mladim tokrat o debelosti, HPV-ju in o tem, kar se dogaja v telesu, ko odraščamo. Skupaj smo ugotovili, kaj pomeni skrbeti zase in kako preprečiti težave, preden postanejo resne. Z nami sta bili specialistka pediatrije Mirjam Močnik, ki je razložila vse o debelosti, in Aleksandra Anastasova, ki vodi projekt Ljubezen in spolnost. Pogovor je bil zabaven, poučen in praktičen za vsakogar.
V današnji oddaji smo objavili pogovor z najboljšo dirigentko na svetu. Vipavka Mojca Lavrenčič je nedavno navdušila na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu, kjer je osvojila prvo mesto in številna druga priznanja. Predstavili smo monografijo "Evridika iz pekla: zapisi iz lagerjev". Gre za znanstveno-kritično antologijo, ki združuje pretresljive ženske glasove iz časa druge svetovne vojne. Soavtorica Milena Mileva Blažić skozi pesmi, poslovilna pisma in spominske zapise osvetljuje moč kolektivnega odpora, neomajno voljo ter usode taboriščnic, s poudarkom na pričevanjih. V Cerknem do nedelje poteka festival Deuje babe, ki ostaja zvest mitološkemu izročilu, saj predstavlja divje umetniško izražanje in aktivistično delovanje žensk. V glasbeni zavesi, ki jo je zakrivil Iztok Novak, pa smo se sprehodili od alternativnega rocka prek synth-popa do britpopa devetdesetih.
V današnji oddaji smo objavili pogovor z najboljšo dirigentko na svetu. Vipavka Mojca Lavrenčič je nedavno navdušila na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu, kjer je osvojila prvo mesto in številna druga priznanja. Predstavili smo monografijo "Evridika iz pekla: zapisi iz lagerjev". Gre za znanstveno-kritično antologijo, ki združuje pretresljive ženske glasove iz časa druge svetovne vojne. Soavtorica Milena Mileva Blažić skozi pesmi, poslovilna pisma in spominske zapise osvetljuje moč kolektivnega odpora, neomajno voljo ter usode taboriščnic, s poudarkom na pričevanjih. V Cerknem do nedelje poteka festival Deuje babe, ki ostaja zvest mitološkemu izročilu, saj predstavlja divje umetniško izražanje in aktivistično delovanje žensk. V glasbeni zavesi, ki jo je zakrivil Iztok Novak, pa smo se sprehodili od alternativnega rocka prek synth-popa do britpopa devetdesetih.
Konflikt na Bližnjem vzhodu dobiva vse širše razsežnosti. Vsak napad na ozemlje neodvisne države je kršitev mednarodnega prava, pravi strokovnjak s tega področja Danilo Türk, a dodaja, da Iran s kršitvami odgovarja na kršitve, to pa ponavadi vodi v širjenje vojne. Medtem iz bližnjevzhodnih držav proti ljubljanskemu letališču že letita dve letali s slovenskimi državljani, še dve naj bi proti Sloveniji vzleteli zvečer oziroma ponoči. Druge teme: - Kosovu brez izbire novega predsednika države grozijo vnovične parlamentarne volitve. - Po uspešnem letu Evropske prestolnice kulture župana Goric obiskala papeža. - Na Mariborskem želijo z novim projektom približati šport invalidom.
Konflikt na Bližnjem vzhodu dobiva vse širše razsežnosti. Vsak napad na ozemlje neodvisne države je kršitev mednarodnega prava, pravi strokovnjak s tega področja Danilo Türk, a dodaja, da Iran s kršitvami odgovarja na kršitve, to pa ponavadi vodi v širjenje vojne. Medtem iz bližnjevzhodnih držav proti ljubljanskemu letališču že letita dve letali s slovenskimi državljani, še dve naj bi proti Sloveniji vzleteli zvečer oziroma ponoči. Druge teme: - Kosovu brez izbire novega predsednika države grozijo vnovične parlamentarne volitve. - Po uspešnem letu Evropske prestolnice kulture župana Goric obiskala papeža. - Na Mariborskem želijo z novim projektom približati šport invalidom.
Iskanje po zapuščini slovenskih skladateljev lahko pomeni tudi odpiranje zakladnice, na katero nismo računali. Smo zanjo vedeli? Smo jo zavestno zakopali v zemljo? Smo se uklonili naraščajoči globalni politiki velikih narodov? – Pomisleki ostajajo, spoznanja so grenka. Kar nekaj je skladateljev, na katere je slovensko glasbeno in kulturno okolje pozabilo. Kar nekaj je zanimivih umetnikov, ki bi jih svet moral prepoznati, ki bi jim moral dati prostor na Parnasu. Med njimi je zagotovo Blaž Arnič, skladatelj, ki je ljubil naravo, ki je iz narave črpal tonsko bogastvo in ga prelil v glasbo, ki je ob nastanku presenečala s tonalno razvidnostjo harmonskih postopkov, medtem ko najdemo zdaj v velikem svetu podobne, skoraj identične primere nebrzdane glasbe naravnih odsevov. Je bil Arnič oseba predvidljivega časa, je bil znanilec harmonskega obrata k naravi obrnjene umetnosti?
Iskanje po zapuščini slovenskih skladateljev lahko pomeni tudi odpiranje zakladnice, na katero nismo računali. Smo zanjo vedeli? Smo jo zavestno zakopali v zemljo? Smo se uklonili naraščajoči globalni politiki velikih narodov? – Pomisleki ostajajo, spoznanja so grenka. Kar nekaj je skladateljev, na katere je slovensko glasbeno in kulturno okolje pozabilo. Kar nekaj je zanimivih umetnikov, ki bi jih svet moral prepoznati, ki bi jim moral dati prostor na Parnasu. Med njimi je zagotovo Blaž Arnič, skladatelj, ki je ljubil naravo, ki je iz narave črpal tonsko bogastvo in ga prelil v glasbo, ki je ob nastanku presenečala s tonalno razvidnostjo harmonskih postopkov, medtem ko najdemo zdaj v velikem svetu podobne, skoraj identične primere nebrzdane glasbe naravnih odsevov. Je bil Arnič oseba predvidljivega časa, je bil znanilec harmonskega obrata k naravi obrnjene umetnosti?
Gora ostaja neusmiljena. Deveti album projektnega art-popevkarskega krožka Gorillaz je pretežno otožna pesmarica. Glavi virtualnega glasbeno-animiranega pogona, glasbenik Damon Albarn in slikar Jamie Hewllet sta delo zasnovala po vrnitvi s poti po Indiji. Obenem sta istočasno izgubila očeta. Zato sta žalovanje in posmrtnost izhodišpčni temi. Toda Gorillaz podaljšanega praznika ob bivanjski 25-letnici ne izpuščajo. The Mountain je prvi album izdan pod streho lastne založniške znamke. Poleg tega je karavana Gorillaz odločena, da to poletje obišče največja evropska koncertna prizorišča. Vse polno obratnih sorazmerij vsled albuma The Mountain zlahka presega mistrij petnajstih novih songov ter vpliv značilnega pripovedništva Gorillaz širi v prostranosti, dviga v višine - in poglablja v tišine.
Gora ostaja neusmiljena. Deveti album projektnega art-popevkarskega krožka Gorillaz je pretežno otožna pesmarica. Glavi virtualnega glasbeno-animiranega pogona, glasbenik Damon Albarn in slikar Jamie Hewllet sta delo zasnovala po vrnitvi s poti po Indiji. Obenem sta istočasno izgubila očeta. Zato sta žalovanje in posmrtnost izhodišpčni temi. Toda Gorillaz podaljšanega praznika ob bivanjski 25-letnici ne izpuščajo. The Mountain je prvi album izdan pod streho lastne založniške znamke. Poleg tega je karavana Gorillaz odločena, da to poletje obišče največja evropska koncertna prizorišča. Vse polno obratnih sorazmerij vsled albuma The Mountain zlahka presega mistrij petnajstih novih songov ter vpliv značilnega pripovedništva Gorillaz širi v prostranosti, dviga v višine - in poglablja v tišine.
Začela se je liga narodov za nogometašice, v kateri se reprezentance potegujejo za preboj na mundial, ki bo prihodnje leto v Braziliji. V Dresdnu se je pomerila z Nemčijo.
Začela se je liga narodov za nogometašice, v kateri se reprezentance potegujejo za preboj na mundial, ki bo prihodnje leto v Braziliji. V Dresdnu se je pomerila z Nemčijo.