Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prijateljici Papirnata ptica pa Porcelanasta princeska prespita pod previsno pečino … Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Zdenka Podbelšek Bračič. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Prijateljici Papirnata ptica pa Porcelanasta princeska prespita pod previsno pečino … Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Zdenka Podbelšek Bračič. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Državni zbor je na ustanovni seji za svojega novega predednika izvolil Zorana Stevanovića. Predsednika stranke Resnica je na tajnem glasovanju podprlo 48 poslank in poslancev, 29 jih je bilo proti. Stevanovića so pri kandidaturi podprli tudi poslanci NSi in SDS. Po izvolitvi je novopečeni predsednik ponovil, da se v vladi Janše ali Goloba v Resnici ne vidijo, da pa jo lahko podprejo, če bodo zagotovili dovolj glasov in z njimi uskladili stališča. V oddaji tudi: - V parlametarnih procedurah že predlogi treh preiskovalnih komisij, pa tudi interventni zakon o dolgotrajni oskrbi. - Ameriška delegacija na poti na pogajanja z Iranom, ki pa udeležbe še ni potrdil. - Povečalo se je število uporabnikov mariborskega javnega potniškega prometa.
Državni zbor je na ustanovni seji za svojega novega predednika izvolil Zorana Stevanovića. Predsednika stranke Resnica je na tajnem glasovanju podprlo 48 poslank in poslancev, 29 jih je bilo proti. Stevanovića so pri kandidaturi podprli tudi poslanci NSi in SDS. Po izvolitvi je novopečeni predsednik ponovil, da se v vladi Janše ali Goloba v Resnici ne vidijo, da pa jo lahko podprejo, če bodo zagotovili dovolj glasov in z njimi uskladili stališča. V oddaji tudi: - V parlametarnih procedurah že predlogi treh preiskovalnih komisij, pa tudi interventni zakon o dolgotrajni oskrbi. - Ameriška delegacija na poti na pogajanja z Iranom, ki pa udeležbe še ni potrdil. - Povečalo se je število uporabnikov mariborskega javnega potniškega prometa.
V Kopru je Jadralna zveza Slovenije podelila nagrade najboljšim jadralcem preteklega leta.
V Kopru je Jadralna zveza Slovenije podelila nagrade najboljšim jadralcem preteklega leta.
Pogovor o branju v koprski Pretorski plači je tokrat povezal tri pesnike, ki so pred kratkim izdali vsak svojo pesniško zbirko. Vanja Pegan je izdal Sekstet, Marko Matičetov V notranjosti so pokrajine, Martin Mikolič pa prvenc G.JN. Predstavili smo tudi novi strip Krst pri Savici avtorja Boštjana Gorenca-Pižame in nekaj nadarjenih mladih primorskih glasbenikov, zlatih nagrajencev tekmovanja Temsig, ki smo jih gostili v studiu Hendrix.
Pogovor o branju v koprski Pretorski plači je tokrat povezal tri pesnike, ki so pred kratkim izdali vsak svojo pesniško zbirko. Vanja Pegan je izdal Sekstet, Marko Matičetov V notranjosti so pokrajine, Martin Mikolič pa prvenc G.JN. Predstavili smo tudi novi strip Krst pri Savici avtorja Boštjana Gorenca-Pižame in nekaj nadarjenih mladih primorskih glasbenikov, zlatih nagrajencev tekmovanja Temsig, ki smo jih gostili v studiu Hendrix.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Ste opazili, da ni več političnih vicev? Verjetno jih ni, ker je politika postala tako absurdna, da je težko ustvariti boljšo šalo od tiste, ki je resnična. Ali povedano nekoliko drugače: ko klovna spustiš v palačo, palača postane cirkus. V Petkovi centrifugi se ne moremo več izogniti konfliktom in vojnim žariščem. Posledice vojn, ki nas obkrožajo in ogrožajo, tudi drago orožje, s katerim rušijo in ubijajo, plačujemo mi, državljanke, državljani, davkoplačevalke, davkoplačevalci, in ne tisti, ki vojne netijo.
Ste opazili, da ni več političnih vicev? Verjetno jih ni, ker je politika postala tako absurdna, da je težko ustvariti boljšo šalo od tiste, ki je resnična. Ali povedano nekoliko drugače: ko klovna spustiš v palačo, palača postane cirkus. V Petkovi centrifugi se ne moremo več izogniti konfliktom in vojnim žariščem. Posledice vojn, ki nas obkrožajo in ogrožajo, tudi drago orožje, s katerim rušijo in ubijajo, plačujemo mi, državljanke, državljani, davkoplačevalke, davkoplačevalci, in ne tisti, ki vojne netijo.
Azram je eden naših najvidnejših urbanih umetnikov. Njegovi grafiti in tudi murali krasijo zidove ne le pri nas, temveč tudi ponekod v tujini. Umetnost, ki mestu prinaša barvitost, ga stalno spreminja in mu daje urbani utrip, je vse bolj cenjena in najboljši med njimi, tudi pri nas, se s tovrstnim ustvarjanjem lahko tudi preživljajo. Kako prijazna je Ljubljana za grafitarje, kakšno je sodelovanje ali konkurenca med ustvarjalci, ali obstajajo nenapisana pravila delovanja in tudi, zakaj so kvalitetne poslikave lahko tudi zaščita pred vandalizmom, o tem in drugih izzivih grafitiranja se je z Azramom, sicer akademsko izobraženim umetnikom, pogovarjal Peter Močnik.
Azram je eden naših najvidnejših urbanih umetnikov. Njegovi grafiti in tudi murali krasijo zidove ne le pri nas, temveč tudi ponekod v tujini. Umetnost, ki mestu prinaša barvitost, ga stalno spreminja in mu daje urbani utrip, je vse bolj cenjena in najboljši med njimi, tudi pri nas, se s tovrstnim ustvarjanjem lahko tudi preživljajo. Kako prijazna je Ljubljana za grafitarje, kakšno je sodelovanje ali konkurenca med ustvarjalci, ali obstajajo nenapisana pravila delovanja in tudi, zakaj so kvalitetne poslikave lahko tudi zaščita pred vandalizmom, o tem in drugih izzivih grafitiranja se je z Azramom, sicer akademsko izobraženim umetnikom, pogovarjal Peter Močnik.
»Krst pri Savici Franceta Prešerna je eno največkrat razlaganih, predelanih in branih besedil v slovenski književnosti. Lahko bi celo rekli, da je poleg Cankarjevih Hlapcev eno ključnih besedil za (samo)razumevanje Slovencev...« Tako med drugim Aljoša Harlamov v spremni besedi k stripu Krst pri Savici, ki je v besedni interpretaciji Boštjana Gorenca - Pižame in ilustratorja Jake Vukotiča, izšel v zbirki Veliki slovenski epi pri zavodu Škrateljc. V Dolenjskem muzeju nocoj odpirajo razstavo, na kateri bodo predstavili arheološko gradivo Knežje gomile 66, ki je bilo izkopano leta 2018 na Kapiteljski njivi v Novem mestu in pred kratkim restavrirano. Abonma Tutti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ponuja enega glavnih koncertov tekoče sezone. Ogledali smo si tudi premiero lutkovne uprizoritve za najmlajše O izgubljenem osličku v Lutkovnem gledališču Ljubljana.
»Krst pri Savici Franceta Prešerna je eno največkrat razlaganih, predelanih in branih besedil v slovenski književnosti. Lahko bi celo rekli, da je poleg Cankarjevih Hlapcev eno ključnih besedil za (samo)razumevanje Slovencev...« Tako med drugim Aljoša Harlamov v spremni besedi k stripu Krst pri Savici, ki je v besedni interpretaciji Boštjana Gorenca - Pižame in ilustratorja Jake Vukotiča, izšel v zbirki Veliki slovenski epi pri zavodu Škrateljc. V Dolenjskem muzeju nocoj odpirajo razstavo, na kateri bodo predstavili arheološko gradivo Knežje gomile 66, ki je bilo izkopano leta 2018 na Kapiteljski njivi v Novem mestu in pred kratkim restavrirano. Abonma Tutti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ponuja enega glavnih koncertov tekoče sezone. Ogledali smo si tudi premiero lutkovne uprizoritve za najmlajše O izgubljenem osličku v Lutkovnem gledališču Ljubljana.
Državni zbor je na predlog Mandatno-volilne komisije potrdil mandate poslancev novega sklica, pred njimi je zdaj izbiranje novega predsednika državnega zbora. Eden od kandidatov je poslanec Resnice Zoran Stevanovič. Včerajšnji predlog interventnega zakona, ki ga predlaga tako imenovani tretji politični steber, je naletel na nasprotujoče si odzive političnih strank. Ostali poudarki oddaje: Predlog interventnega zakona tretjega političnega bloka po mnenju finančnega ministra Boštjančiča neizvedljiv ter neučinkovit v zdajšnji krizi Nejasnost o prehodnosti Hormuške ožine ostaja tudi pred pogovori ZDA- Iran v Pakistanu, predvidenimi za jutri. Ukrajina in Rusija bosta ta konec tedna prekinili spopade zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov.
Državni zbor je na predlog Mandatno-volilne komisije potrdil mandate poslancev novega sklica, pred njimi je zdaj izbiranje novega predsednika državnega zbora. Eden od kandidatov je poslanec Resnice Zoran Stevanovič. Včerajšnji predlog interventnega zakona, ki ga predlaga tako imenovani tretji politični steber, je naletel na nasprotujoče si odzive političnih strank. Ostali poudarki oddaje: Predlog interventnega zakona tretjega političnega bloka po mnenju finančnega ministra Boštjančiča neizvedljiv ter neučinkovit v zdajšnji krizi Nejasnost o prehodnosti Hormuške ožine ostaja tudi pred pogovori ZDA- Iran v Pakistanu, predvidenimi za jutri. Ukrajina in Rusija bosta ta konec tedna prekinili spopade zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov.
Spreminjajoči se, živi zemljevid svetlobe - tako Sandi Červek razume svoje slike, o katerih lahko preberemo tudi, da zrcalijo brezmejno in nevidno v zamejenem in vidnem. "Z najbolj zahtevno samoomejitvijo na uporabo ene same barve je ustvaril navdušujoč obsežen opus nefiguralnih podob, ki se v ničemer ne ponavljajo, ampak slikarsko pronicajo v prostore kozmičnih in duhovnih razsežnosti" pa piše v utemeljitvi nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko dela, ki jo je prejel letos. Umetnik je leta 2021 prejel nagrado Prešernovega sklada, tedaj je nastal tudi pogovor o njegovem delu.
Spreminjajoči se, živi zemljevid svetlobe - tako Sandi Červek razume svoje slike, o katerih lahko preberemo tudi, da zrcalijo brezmejno in nevidno v zamejenem in vidnem. "Z najbolj zahtevno samoomejitvijo na uporabo ene same barve je ustvaril navdušujoč obsežen opus nefiguralnih podob, ki se v ničemer ne ponavljajo, ampak slikarsko pronicajo v prostore kozmičnih in duhovnih razsežnosti" pa piše v utemeljitvi nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko dela, ki jo je prejel letos. Umetnik je leta 2021 prejel nagrado Prešernovega sklada, tedaj je nastal tudi pogovor o njegovem delu.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Po večtedenskih spopadih med Iranom na eni ter Združenimi državami Amerike in Izraelom na drugi strani je orožje vsaj za nekaj časa utihnilo. Vse vpletene strani so razglasile zmago, skozi Hormuško ožino je zaplulo nekaj tankerjev. Krhko premirje ogrožajo izraelske bombe, ki še vedno sejejo smrt v Libanonu. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi na sosednjo Madžarsko, kjer vse kaže na politični preobrat po 16-letni vladavini kontroverznega Viktorja Orbana.
Po večtedenskih spopadih med Iranom na eni ter Združenimi državami Amerike in Izraelom na drugi strani je orožje vsaj za nekaj časa utihnilo. Vse vpletene strani so razglasile zmago, skozi Hormuško ožino je zaplulo nekaj tankerjev. Krhko premirje ogrožajo izraelske bombe, ki še vedno sejejo smrt v Libanonu. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi na sosednjo Madžarsko, kjer vse kaže na politični preobrat po 16-letni vladavini kontroverznega Viktorja Orbana.
V Slovenski kinoteki je še do nedelje, 12. aprila, na sporedu cikel filmov, ki so ga poimenovali Slovenska dokumentarna pomlad. V njem so zbrali filme, ki so v zadnjih letih zaznamovali domačo dokumentarno produkcijo. Program ponuja priložnost, da jih ponovno vidimo na velikem platnu – in hkrati razmislek o tem, kako se slovenski dokumentarec danes umešča v širši filmski prostor. O izboru in njegovem kontekstu se je z urednikom filmskega programa v Slovenski kinoteki Igorjem Prasslom pogovarjala Tina Poglajen.
V Slovenski kinoteki je še do nedelje, 12. aprila, na sporedu cikel filmov, ki so ga poimenovali Slovenska dokumentarna pomlad. V njem so zbrali filme, ki so v zadnjih letih zaznamovali domačo dokumentarno produkcijo. Program ponuja priložnost, da jih ponovno vidimo na velikem platnu – in hkrati razmislek o tem, kako se slovenski dokumentarec danes umešča v širši filmski prostor. O izboru in njegovem kontekstu se je z urednikom filmskega programa v Slovenski kinoteki Igorjem Prasslom pogovarjala Tina Poglajen.
Ángela in Héctor sta ljubeč par v ne več najmlajših letih, ko se soočita z novico, da bosta dobila otroka. Ker je Ángela pri svojih sedmih letih začela izgubljati sluh, se najprej zbojita, da je gluhota morda dedna. S prihodom dojenčice in bremeni starševstva pa se začnejo spreminjati odnosi tudi znotraj družine, saj se Ángela počuti vedno bolj odrinjeno. Španski film Gluha je družinska drama v več pomenih: čeprav daje že z naslovom jasno vedeti, da gre za tematiko življenja z invalidnostjo, je v ospredju vendarle intimen portret vsakdanjosti v ne povsem običajni skupnosti. Režiserka in scenaristka Eva Libertad v svojem samostojnem celovečernem prvencu niza prizore iz kroga prijateljev, družine in službe Ángele in Héctorja ter pred nami razkriva zagate pri sporazumevanju oziroma različnih ravneh sprejetosti in premagovanja ovir v interakciji s sodelavci, prijatelji in neznanci. Družinska drama pa je tudi v bolj dobesednem pomenu, saj sta avtorica filma Eva Libertad in glavna igralka Miriam Garlo sestri; skupaj sta pred tem posneli že kratkometražni film na podobno temo; Gluha je pravzaprav samo razširjena in poglobljena različica 20-minutnega, delno avtobiografskega filma. Ta spoj lastne izkušnje in sestrske naveze je najbrž tudi ključ do intimnega občutja, ki prežema celovečerni film. Težko bi dovolj izpostavil mojstrsko igro in karizmatično prisotnost Miriam Garlo, ki kljub težavam s sluhom tudi sicer deluje kot gledališka igralka. Toda tudi pri režijskem pristopu se zdi kamera ves čas kot dodatna, neposredno prisotna oseba, v to vlogo pa zato postavlja tudi samega gledalca. Film v tem pogledu ne postavlja na piedestal samo poistovetenja oziroma ne govori samo o okvari sluha in sprejemanju »drugačnosti«, ampak je to prav tako kompleksno delo o soočanju z zagatami starševstva ter novih vlog na zasebni in družbeni ravni. Jasne so napetosti v partnerskem odnosu, težave pri razdeljevanju obveznosti in osebne dileme pri vzpostavljanju vezi, saj sta tako Héctor kot dojenčica osebi z dobrim sluhom, Ángela pa želi biti kljub svoji invalidnosti enakopravno prisotna pri komunikaciji in vzgoji, to pa še zdaleč ne poteka zlahka in samoumevno. Celovečerni film izjemno spretno, neopazno preskakuje časovno obdobje od začetka nosečnosti do praznovanja hčerkinega rojstnega dne. Hkrati pa Eva Libertad s poudarjeno uporabo zvočnih učinkov v zadnji tretjini tudi prenese težišče na Ángelo in njeno spoprijemanje z našim svetom, v katerem ima zvok še kako pomembno vlogo pri doživljanju in sporazumevanju ... S tega stališča lahko film Gluha označimo tudi za izrazito »prebujenskega«, saj nas poskuša kot sicer avtorsko zaokroženo delo predvsem opozoriti na to »nevidno« obliko invalidnosti in težave slušno prizadetih pri navigiranju skozi vsakdanje življenje. Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Dejan Kaloper.
Ángela in Héctor sta ljubeč par v ne več najmlajših letih, ko se soočita z novico, da bosta dobila otroka. Ker je Ángela pri svojih sedmih letih začela izgubljati sluh, se najprej zbojita, da je gluhota morda dedna. S prihodom dojenčice in bremeni starševstva pa se začnejo spreminjati odnosi tudi znotraj družine, saj se Ángela počuti vedno bolj odrinjeno. Španski film Gluha je družinska drama v več pomenih: čeprav daje že z naslovom jasno vedeti, da gre za tematiko življenja z invalidnostjo, je v ospredju vendarle intimen portret vsakdanjosti v ne povsem običajni skupnosti. Režiserka in scenaristka Eva Libertad v svojem samostojnem celovečernem prvencu niza prizore iz kroga prijateljev, družine in službe Ángele in Héctorja ter pred nami razkriva zagate pri sporazumevanju oziroma različnih ravneh sprejetosti in premagovanja ovir v interakciji s sodelavci, prijatelji in neznanci. Družinska drama pa je tudi v bolj dobesednem pomenu, saj sta avtorica filma Eva Libertad in glavna igralka Miriam Garlo sestri; skupaj sta pred tem posneli že kratkometražni film na podobno temo; Gluha je pravzaprav samo razširjena in poglobljena različica 20-minutnega, delno avtobiografskega filma. Ta spoj lastne izkušnje in sestrske naveze je najbrž tudi ključ do intimnega občutja, ki prežema celovečerni film. Težko bi dovolj izpostavil mojstrsko igro in karizmatično prisotnost Miriam Garlo, ki kljub težavam s sluhom tudi sicer deluje kot gledališka igralka. Toda tudi pri režijskem pristopu se zdi kamera ves čas kot dodatna, neposredno prisotna oseba, v to vlogo pa zato postavlja tudi samega gledalca. Film v tem pogledu ne postavlja na piedestal samo poistovetenja oziroma ne govori samo o okvari sluha in sprejemanju »drugačnosti«, ampak je to prav tako kompleksno delo o soočanju z zagatami starševstva ter novih vlog na zasebni in družbeni ravni. Jasne so napetosti v partnerskem odnosu, težave pri razdeljevanju obveznosti in osebne dileme pri vzpostavljanju vezi, saj sta tako Héctor kot dojenčica osebi z dobrim sluhom, Ángela pa želi biti kljub svoji invalidnosti enakopravno prisotna pri komunikaciji in vzgoji, to pa še zdaleč ne poteka zlahka in samoumevno. Celovečerni film izjemno spretno, neopazno preskakuje časovno obdobje od začetka nosečnosti do praznovanja hčerkinega rojstnega dne. Hkrati pa Eva Libertad s poudarjeno uporabo zvočnih učinkov v zadnji tretjini tudi prenese težišče na Ángelo in njeno spoprijemanje z našim svetom, v katerem ima zvok še kako pomembno vlogo pri doživljanju in sporazumevanju ... S tega stališča lahko film Gluha označimo tudi za izrazito »prebujenskega«, saj nas poskuša kot sicer avtorsko zaokroženo delo predvsem opozoriti na to »nevidno« obliko invalidnosti in težave slušno prizadetih pri navigiranju skozi vsakdanje življenje. Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Dejan Kaloper.
»To je priljubljen zaplet ruskih pravljic. Naš junak, mladi sovjetski tožilec, je kot kakšen protagonist pravljice obkrožen z neznanim. Ne razume sveta, v katerem živi.« Tako ukrajinski režiser in scenarist Sergej Loznica opiše protagonista svojega najnovejšega celovečernega filma Dva tožilca, ki si ga je slovensko občinstvo v sekciji Kralji in kraljice lahko ogledalo že na novembrskem Liffu, ta teden pa je prišel tudi na redni spored. A medtem ko v pravljicah dobro praviloma premaga zlo in junak živi srečno do konca svojih dni, mladega sovjetskega tožilca čaka vse drugačna usoda. Ironično je, da si s poštenostjo in zaupanjem v pravičnost tako pravnega kot političnega sistema svojo usodo v resnici zapečati kar sam. Film Dva tožilca je nastal po istoimenski literarni predlogi fizika in pisatelja Georgija Demidova, ki je večino svojega življenja preživel v sovjetskih gulagih in od tam črpal tudi snov za svoja književna dela. Novela Dva tožilca je objavo dočakala šele štirideset let po nastanku, a glede na trenutno politično dogajanje se njena tema dandanes zdi srhljivo sodobna. In prav na tem je svojo filmsko priredbo zgradil tudi Loznica, ki se ni trudil na silo posodabljati pretresljive vsebine, ampak je raje ostal historično kar se le da zvest dogajalnemu okolju novele, in z vrnitvijo v čas najhujših stalinističnih čistk nastaviti ogledalo sodobni družbi. Zgodba ritmično in pomensko zvesto sledi klasičnemu dramskemu trikotniku in gledalca dramaturško natančno vodi od zasnove do katastrofe. Ravnokar imenovani lokalni tožilec skoraj čudežno prejme pismo po krivem obtoženega zapornika iz najstrožje zastraženega oddelka delovnega taborišča in se v mladostni slepi veri v pravičnost boljševističnega sistema odloči zadevi priti do dna. Pri tem seveda naleti na številne ovire, ki močno spominjajo na Kafkov imaginarij, z neskončnim čakanjem in brezštevilnimi zaprtimi vrati vred. Kakor da bi mlademu tožilcu vsa okolica sporočala, naj odneha, preden bo prepozno. Najbolj dobesedno se je Loznica temu svarilu približal v na pol pravljični podobi starega brezrokega moža z leseno nogo, ki v prepolnem kupeju razlaga svoje brezplodno romanje k Leninu. A tožilec, ki »ne razume sveta, v katerem živi«, tudi tedaj ničesar ne razume … Film Dva tožilca je zanimiv zaradi natančne razdeljenosti na sekvence, ki spretno podpirajo stopnjevanje napetosti, zaradi kafkovsko klavstrofobičnega vzdušja, ki se proti vsem pričakovanjem še bolj zgosti, ko tožilec začne iskati pomoč v Moskvi, in zaradi markantnega, a povsem brezizraznega obraza odličnega glavnega igralca Aleksandra Kuznecova. Najbolj pretresljivo pa je seveda to, da je skoraj devetdeset let pozneje vse videno še vedno tako boleče aktualno. Recenzijo je napisala Gaja Pöschl, bere Maja Moll.
»To je priljubljen zaplet ruskih pravljic. Naš junak, mladi sovjetski tožilec, je kot kakšen protagonist pravljice obkrožen z neznanim. Ne razume sveta, v katerem živi.« Tako ukrajinski režiser in scenarist Sergej Loznica opiše protagonista svojega najnovejšega celovečernega filma Dva tožilca, ki si ga je slovensko občinstvo v sekciji Kralji in kraljice lahko ogledalo že na novembrskem Liffu, ta teden pa je prišel tudi na redni spored. A medtem ko v pravljicah dobro praviloma premaga zlo in junak živi srečno do konca svojih dni, mladega sovjetskega tožilca čaka vse drugačna usoda. Ironično je, da si s poštenostjo in zaupanjem v pravičnost tako pravnega kot političnega sistema svojo usodo v resnici zapečati kar sam. Film Dva tožilca je nastal po istoimenski literarni predlogi fizika in pisatelja Georgija Demidova, ki je večino svojega življenja preživel v sovjetskih gulagih in od tam črpal tudi snov za svoja književna dela. Novela Dva tožilca je objavo dočakala šele štirideset let po nastanku, a glede na trenutno politično dogajanje se njena tema dandanes zdi srhljivo sodobna. In prav na tem je svojo filmsko priredbo zgradil tudi Loznica, ki se ni trudil na silo posodabljati pretresljive vsebine, ampak je raje ostal historično kar se le da zvest dogajalnemu okolju novele, in z vrnitvijo v čas najhujših stalinističnih čistk nastaviti ogledalo sodobni družbi. Zgodba ritmično in pomensko zvesto sledi klasičnemu dramskemu trikotniku in gledalca dramaturško natančno vodi od zasnove do katastrofe. Ravnokar imenovani lokalni tožilec skoraj čudežno prejme pismo po krivem obtoženega zapornika iz najstrožje zastraženega oddelka delovnega taborišča in se v mladostni slepi veri v pravičnost boljševističnega sistema odloči zadevi priti do dna. Pri tem seveda naleti na številne ovire, ki močno spominjajo na Kafkov imaginarij, z neskončnim čakanjem in brezštevilnimi zaprtimi vrati vred. Kakor da bi mlademu tožilcu vsa okolica sporočala, naj odneha, preden bo prepozno. Najbolj dobesedno se je Loznica temu svarilu približal v na pol pravljični podobi starega brezrokega moža z leseno nogo, ki v prepolnem kupeju razlaga svoje brezplodno romanje k Leninu. A tožilec, ki »ne razume sveta, v katerem živi«, tudi tedaj ničesar ne razume … Film Dva tožilca je zanimiv zaradi natančne razdeljenosti na sekvence, ki spretno podpirajo stopnjevanje napetosti, zaradi kafkovsko klavstrofobičnega vzdušja, ki se proti vsem pričakovanjem še bolj zgosti, ko tožilec začne iskati pomoč v Moskvi, in zaradi markantnega, a povsem brezizraznega obraza odličnega glavnega igralca Aleksandra Kuznecova. Najbolj pretresljivo pa je seveda to, da je skoraj devetdeset let pozneje vse videno še vedno tako boleče aktualno. Recenzijo je napisala Gaja Pöschl, bere Maja Moll.
Z režiserjem Žigo Vircem in scenaristko Izo Strehar se pogovarjamo o nastajanju filma Zemljo krast, ki prihodnji teden prihaja v slovenske kine. Poleg tega se poglabljamo v novi film ukrajinskega režiserja Sergeja Loznice Dva tožilca, postavljen v 30. leta prejšnjega stoletja v Sovjetsko zvezo, in v intimno družinsko filmsko pripoved Gluha španske režiserke Eve Libertad. Poročamo tudi o Slovenski dokumentarni pomladi, v okviru katere si lahko do konca tedna v Slovenski kinoteki ogledate deset del iz zakladnice domače dokumentarne produkcije.
Z režiserjem Žigo Vircem in scenaristko Izo Strehar se pogovarjamo o nastajanju filma Zemljo krast, ki prihodnji teden prihaja v slovenske kine. Poleg tega se poglabljamo v novi film ukrajinskega režiserja Sergeja Loznice Dva tožilca, postavljen v 30. leta prejšnjega stoletja v Sovjetsko zvezo, in v intimno družinsko filmsko pripoved Gluha španske režiserke Eve Libertad. Poročamo tudi o Slovenski dokumentarni pomladi, v okviru katere si lahko do konca tedna v Slovenski kinoteki ogledate deset del iz zakladnice domače dokumentarne produkcije.
Zlato je imelo skozi zgodovino vlogo hranilca vrednosti, a v sodobnem finančnem okolju ni nujno več varna izbira, kot jo pogosto razumemo. Cena je vse tesneje povezana z dogajanjem na trgih in geopolitičnimi napetostmi, zato lahko v določenih obdobjih deluje tudi kot tvegana naložba. Kljub temu ostaja pomemben del portfelja kot zaščita pred skrajnimi scenariji, vendar praviloma v omejenem deležu.
Zlato je imelo skozi zgodovino vlogo hranilca vrednosti, a v sodobnem finančnem okolju ni nujno več varna izbira, kot jo pogosto razumemo. Cena je vse tesneje povezana z dogajanjem na trgih in geopolitičnimi napetostmi, zato lahko v določenih obdobjih deluje tudi kot tvegana naložba. Kljub temu ostaja pomemben del portfelja kot zaščita pred skrajnimi scenariji, vendar praviloma v omejenem deležu.
Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja
Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja
Državni zbor je začel ustanovno sejo, na kateri bodo na novo izvoljeni poslanci iz sedmih strank popoldne izvolili predsednika. Kot kandidata se je najpogosteje omenjalo poslanca Nove Slovenije Janez Ciglerja Kralja, v igri je tudi predsednik Resnice Zoran Stevanovič, ki je pred sejo pustil odprto možnost, da bo kandidat lahko tudi kdo drug iz stranke. Niti Gibanje Svoboda niti SDS ne bosta predlagala svojega kandidata. Še pred tem je mandatno-volilna komisija pregledala poslanske mandate. Kljub očitkom SDS o volilnih nepravilnostih bodo v tej stranki prevzeli poslanske mandate. Zapletov torej v tej točki ni pričakovati. V oddaji tudi o tem: - Mešani odzivi poslancev na predlog interventnega zakona, ki ga je predlagal tako imenovani tretji blok - V Pakistanu pripravljeni na jutrišnja pogajanja med ZDA in Iranom; Izrael medtem nadaljuje napade na Libanon - Kmetje opozarjajo na nujnost namakanja za stabilno pridelavo hrane
Državni zbor je začel ustanovno sejo, na kateri bodo na novo izvoljeni poslanci iz sedmih strank popoldne izvolili predsednika. Kot kandidata se je najpogosteje omenjalo poslanca Nove Slovenije Janez Ciglerja Kralja, v igri je tudi predsednik Resnice Zoran Stevanovič, ki je pred sejo pustil odprto možnost, da bo kandidat lahko tudi kdo drug iz stranke. Niti Gibanje Svoboda niti SDS ne bosta predlagala svojega kandidata. Še pred tem je mandatno-volilna komisija pregledala poslanske mandate. Kljub očitkom SDS o volilnih nepravilnostih bodo v tej stranki prevzeli poslanske mandate. Zapletov torej v tej točki ni pričakovati. V oddaji tudi o tem: - Mešani odzivi poslancev na predlog interventnega zakona, ki ga je predlagal tako imenovani tretji blok - V Pakistanu pripravljeni na jutrišnja pogajanja med ZDA in Iranom; Izrael medtem nadaljuje napade na Libanon - Kmetje opozarjajo na nujnost namakanja za stabilno pridelavo hrane
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Zaradi krajšega časovnega okvira oddaje bomo poslušali tretje, četrto in peto dejanje opere Matija Gubec Rista Savina, ki smo jih posneli 22. oktobra leta 1962 v Slovenski filharmoniji. Skladatelj je libreto v nemščini napisal sam, prevedel pa ga je Fran Roš. Vokalne soliste sta spremljala Komorni zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Rada Simonitija.
Zaradi krajšega časovnega okvira oddaje bomo poslušali tretje, četrto in peto dejanje opere Matija Gubec Rista Savina, ki smo jih posneli 22. oktobra leta 1962 v Slovenski filharmoniji. Skladatelj je libreto v nemščini napisal sam, prevedel pa ga je Fran Roš. Vokalne soliste sta spremljala Komorni zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Rada Simonitija.
V Medvodah bodo širili sistem izposoje e-koles, kar bo občanom in obiskovalcem omogočilo še bolj dostopno, trajnostno in učinkovito mobilnost. Občina želi z razvojem sodobne, okolju prijazne infrastrukture ljudi spodbuditi, naj uporabljajo alternativne oblike prevoza in tako prispevajo k zmanjšanju prometnih obremenitev in emisij. Vsebina je del projekta Dostopno za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost in #SUMO4ALL Danilović Vesna, Mateja Arnuš
V Medvodah bodo širili sistem izposoje e-koles, kar bo občanom in obiskovalcem omogočilo še bolj dostopno, trajnostno in učinkovito mobilnost. Občina želi z razvojem sodobne, okolju prijazne infrastrukture ljudi spodbuditi, naj uporabljajo alternativne oblike prevoza in tako prispevajo k zmanjšanju prometnih obremenitev in emisij. Vsebina je del projekta Dostopno za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost in #SUMO4ALL Danilović Vesna, Mateja Arnuš
Ob začetku ustanovne seje je dosedanja predsednica Urška Klakočar Zupančič poslancem dejala, da je pred njimi veliko izzivov, kako ohraniti demokratične vrednote. Franc Križan, ki vodi sejo kot najstarejši izvoljeni poslanec, pa je dejal, da je različnost pogledov največja moč. V oddaji tudi o tem: - Piranski občinski svet razveljavil dva odloka o prostorskih aktih, ki sta bila v ustavni presoji. - V Trstu brez strehe nad glavo še vedno več kot sto migrantov. - Nogometno prvenstvo prinaša tekmo Primorja in Kopra.
Ob začetku ustanovne seje je dosedanja predsednica Urška Klakočar Zupančič poslancem dejala, da je pred njimi veliko izzivov, kako ohraniti demokratične vrednote. Franc Križan, ki vodi sejo kot najstarejši izvoljeni poslanec, pa je dejal, da je različnost pogledov največja moč. V oddaji tudi o tem: - Piranski občinski svet razveljavil dva odloka o prostorskih aktih, ki sta bila v ustavni presoji. - V Trstu brez strehe nad glavo še vedno več kot sto migrantov. - Nogometno prvenstvo prinaša tekmo Primorja in Kopra.
- Začela se je ustanovna seja Državnega zbora - Mariborski policisti preiskujejo gozdni požar na Pohorju in identiteto umrlega moškega v Hočah - Kulturno društvo Toneta Partljiča Pekre Limbuš drevi pripravlja prvo letošnjo premiero
- Začela se je ustanovna seja Državnega zbora - Mariborski policisti preiskujejo gozdni požar na Pohorju in identiteto umrlega moškega v Hočah - Kulturno društvo Toneta Partljiča Pekre Limbuš drevi pripravlja prvo letošnjo premiero
Danska se je v začetku letošnjega leta za nekaj tednov znašla v središču svetovne politike, čeprav si te vloge nikakor ni želela. Trumpove zahteve, da mora Grenlandija preiti pod upravo Združenih držav, so v temeljih pretresle evropsko in dansko varnostno politiko, ena izmed posledic pa je porušeno zaupanje med nekdanjimi bližnjimi zavezniki. O tem, kako je kriza vplivala na dansko-grenlandske odnose in kakšna bo prihodnja varnostna politika Evrope razmišlja politični analitik Mikkel Runge Olesen z danskega Inštituta za mednarodne študije.
Danska se je v začetku letošnjega leta za nekaj tednov znašla v središču svetovne politike, čeprav si te vloge nikakor ni želela. Trumpove zahteve, da mora Grenlandija preiti pod upravo Združenih držav, so v temeljih pretresle evropsko in dansko varnostno politiko, ena izmed posledic pa je porušeno zaupanje med nekdanjimi bližnjimi zavezniki. O tem, kako je kriza vplivala na dansko-grenlandske odnose in kakšna bo prihodnja varnostna politika Evrope razmišlja politični analitik Mikkel Runge Olesen z danskega Inštituta za mednarodne študije.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V soboto bo v Mariboru potekala že 8. čistilna akcija 'Moji odpadki, moja skrb'. Začela se bo ob 9-ih, tokrat bo potekala istočasno v vseh mariborskih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih in na obeh bregovih Drave. Foto: Potapljaško društvo Maribor
V soboto bo v Mariboru potekala že 8. čistilna akcija 'Moji odpadki, moja skrb'. Začela se bo ob 9-ih, tokrat bo potekala istočasno v vseh mariborskih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih in na obeh bregovih Drave. Foto: Potapljaško društvo Maribor
Kultura zdravi - umetnost lajša
V razstavišču Kabinet Umetnostne galerije Maribor bodo ob 10. obletnici smrti gledališkega režiserja Tomaža Pandurja odprli fotografsko razstavo z naslovom Tomaž Pandur – Iskanje in definiranje lepote. O tej spominski postavitvi v poklon velikemu vizionarju in umetniku, ki je zaznamoval mariborsko gledališče in ga popeljal v svet, smo govorili v oddaji o kulturi in umetnosti. Predstavili pa smo še enega znanega in uveljavljenega umetnika, prav tako Mariborčana, slikarja, kiparja in grafika Jožeta Šubica, ki svoja najnovejša dela erotičnih ženskih portretov in aktov predstavlja v razstavišču Kibela.
V razstavišču Kabinet Umetnostne galerije Maribor bodo ob 10. obletnici smrti gledališkega režiserja Tomaža Pandurja odprli fotografsko razstavo z naslovom Tomaž Pandur – Iskanje in definiranje lepote. O tej spominski postavitvi v poklon velikemu vizionarju in umetniku, ki je zaznamoval mariborsko gledališče in ga popeljal v svet, smo govorili v oddaji o kulturi in umetnosti. Predstavili pa smo še enega znanega in uveljavljenega umetnika, prav tako Mariborčana, slikarja, kiparja in grafika Jožeta Šubica, ki svoja najnovejša dela erotičnih ženskih portretov in aktov predstavlja v razstavišču Kibela.
Izšle so številni novi albumi: južnoafriške koncertne eksplozije BCUC, chicaških novojazzistov Irreversible Entanglements, libanonsko indonezijske naveze Charif Megarbane trio Ali (pod etiketo Habibi Funk), teksaškega neumornega glasbenega delavca Adriana Quesade (polovica Black Pumas), saksofonista Bena Wendela in brazilskih veteranov Antonio Carlos & Jocafi (serijalka Jazz is Dead). 01 Corto.Alto, Mick Jenkins - Whodiss 02 BCUC - Umdumakhanda 03 BCUC - Amakhamandela 04 Antonio Carlos & Jocafi - Rala-Bucho 05 Antonio Carlos & Jocafi - Tá Com Medo Por Quê? 06 Charif Megarbane, Ali - Abaday 07 Charif Megarbane, Ali - Mata Api 08 Adrian Quesada - MF AF 09 Adrian Quesada - Contra El Sol / Hasta La Luna 10 Irreversible Entanglements - Panamanian Fight Song 11 Irreversible Entanglements - Don't Lose Your Head 12 Rosa Brunello - Line Unbroken 13 Ben Wendel- Clouds
Izšle so številni novi albumi: južnoafriške koncertne eksplozije BCUC, chicaških novojazzistov Irreversible Entanglements, libanonsko indonezijske naveze Charif Megarbane trio Ali (pod etiketo Habibi Funk), teksaškega neumornega glasbenega delavca Adriana Quesade (polovica Black Pumas), saksofonista Bena Wendela in brazilskih veteranov Antonio Carlos & Jocafi (serijalka Jazz is Dead). 01 Corto.Alto, Mick Jenkins - Whodiss 02 BCUC - Umdumakhanda 03 BCUC - Amakhamandela 04 Antonio Carlos & Jocafi - Rala-Bucho 05 Antonio Carlos & Jocafi - Tá Com Medo Por Quê? 06 Charif Megarbane, Ali - Abaday 07 Charif Megarbane, Ali - Mata Api 08 Adrian Quesada - MF AF 09 Adrian Quesada - Contra El Sol / Hasta La Luna 10 Irreversible Entanglements - Panamanian Fight Song 11 Irreversible Entanglements - Don't Lose Your Head 12 Rosa Brunello - Line Unbroken 13 Ben Wendel- Clouds
Tokrat smo se odpravili v srce Goričkega – v občino Grad. Tam je pred tremi milijoni let bruhal zadnji vulkan na območju današnje Slovenije, danes pa obiskovalcem ponujajo možnost, da spoznajo pestrost narave in krajine Goričkega, si ogledajo največji baročni grad pri nas in še veliko več.
Tokrat smo se odpravili v srce Goričkega – v občino Grad. Tam je pred tremi milijoni let bruhal zadnji vulkan na območju današnje Slovenije, danes pa obiskovalcem ponujajo možnost, da spoznajo pestrost narave in krajine Goričkega, si ogledajo največji baročni grad pri nas in še veliko več.
Slovenija ima na področju umetne inteligence izredno bogato zgodovino, tako imenovana ljubljanska šola umetne inteligence pa odlikovano mesto pri razvoju strojnega učenja v svetovnem merilu.
Slovenija ima na področju umetne inteligence izredno bogato zgodovino, tako imenovana ljubljanska šola umetne inteligence pa odlikovano mesto pri razvoju strojnega učenja v svetovnem merilu.
Tokrat v Dnevni sobi gostimo izjemni ženski, ki ju povezuje nekaj najlepšega – ljubezen, korenine in družina. Ena stoji na velikih odrih, druga predstavlja eno najmočnejših opor v življenju. Z nami bosta Sara Briški Cirman, bolj znana pod umetniškim imenom Raiven, in njena babica Nevenka Jeršin. Tudi o tem, kako se skozi življenje prepleta njuna ljubezen in krepi povezanost bomo izvedeli v pogovoru z voditeljico Bernarda Žarn.
Tokrat v Dnevni sobi gostimo izjemni ženski, ki ju povezuje nekaj najlepšega – ljubezen, korenine in družina. Ena stoji na velikih odrih, druga predstavlja eno najmočnejših opor v življenju. Z nami bosta Sara Briški Cirman, bolj znana pod umetniškim imenom Raiven, in njena babica Nevenka Jeršin. Tudi o tem, kako se skozi življenje prepleta njuna ljubezen in krepi povezanost bomo izvedeli v pogovoru z voditeljico Bernarda Žarn.
V Šentprimožu v Podjuni že več kot 110 let deluje društvo Danica, ki ima poleg otroške in odrasle gledališke skupine tudi več pevskih zborov. V Zvezdicah pojejo predšolski otroci, imajo otroški in mladinski zbor, večkrat nagrajen na deželni in zvezni ravni. Upravičeno so ponosni tudi na mešani pevski zbor Danica, ki je bil pred leti razglašen za najboljši zbor avstrijske Koroške in osvaja zlata priznanja na mednarodnih zborovskih tekmovanjih, 2024 tudi na Praga Cantat. Od leta 2000 pa v Šenprimožu pojejo še Korenine Danice, v katerem so zbrani najzrelejši pevke in pevci. V projektu Tri krat tri so združili vse generacije pevcev, jim dodali še orffove inštrumente in s slovenskimi ljudskimi navdušili občinstvo v ljubljanskem Cankarjevem domu.
V Šentprimožu v Podjuni že več kot 110 let deluje društvo Danica, ki ima poleg otroške in odrasle gledališke skupine tudi več pevskih zborov. V Zvezdicah pojejo predšolski otroci, imajo otroški in mladinski zbor, večkrat nagrajen na deželni in zvezni ravni. Upravičeno so ponosni tudi na mešani pevski zbor Danica, ki je bil pred leti razglašen za najboljši zbor avstrijske Koroške in osvaja zlata priznanja na mednarodnih zborovskih tekmovanjih, 2024 tudi na Praga Cantat. Od leta 2000 pa v Šenprimožu pojejo še Korenine Danice, v katerem so zbrani najzrelejši pevke in pevci. V projektu Tri krat tri so združili vse generacije pevcev, jim dodali še orffove inštrumente in s slovenskimi ljudskimi navdušili občinstvo v ljubljanskem Cankarjevem domu.
Preveč lepega in zanimivega je v življenju, da bi ga povsem namenila le eni dejavnosti.Takrat članica ruske mladinske reprezentance je zato opustila tek na smučeh, zavila v novinarstvo, po izkjučitvi s fakultete ob delu študirala geodezijo, zdaj pa v slovenskem podjetju dela kot gradbena inženirka. Žana Andrejeva z veliko zidarsko žlico zajema življenje. Pretekla je številne ultramaratone, v Andori vmes premagala za dva Everesta in pol višine, rada ima dolge pohode, denimo v Himalaji, veslanje med otoki po Jadranu, najraje pa turno smuča. Med epidemijo je poprijela še za kitaro, danes pa ljubiteljsko igra v zasedbi, katere ime ustreza njenemu spoprijemanju z izzivi vsakdana: Bomo že.
Preveč lepega in zanimivega je v življenju, da bi ga povsem namenila le eni dejavnosti.Takrat članica ruske mladinske reprezentance je zato opustila tek na smučeh, zavila v novinarstvo, po izkjučitvi s fakultete ob delu študirala geodezijo, zdaj pa v slovenskem podjetju dela kot gradbena inženirka. Žana Andrejeva z veliko zidarsko žlico zajema življenje. Pretekla je številne ultramaratone, v Andori vmes premagala za dva Everesta in pol višine, rada ima dolge pohode, denimo v Himalaji, veslanje med otoki po Jadranu, najraje pa turno smuča. Med epidemijo je poprijela še za kitaro, danes pa ljubiteljsko igra v zasedbi, katere ime ustreza njenemu spoprijemanju z izzivi vsakdana: Bomo že.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Pasijon po Luki Krzysztofa Pendereckega je po mnenju velike večine njegovo najboljše delo. Nastalo je v prvi polovici šestdesetih let, v obdobju, ko se je mladi Poljak še vzpenjal na prestol svetovne glasbene avantgarde.
Pasijon po Luki Krzysztofa Pendereckega je po mnenju velike večine njegovo najboljše delo. Nastalo je v prvi polovici šestdesetih let, v obdobju, ko se je mladi Poljak še vzpenjal na prestol svetovne glasbene avantgarde.
Mojca Menart se tokrat pogovarja z vodjo glasbenih producentov RTV Slovenija, skladateljem in pianistom dr. Žigo Staničem ob poslušanju nagrajenih posnetkov in odličnih izvedb Simfonikov RTV Slovenija: suite Dafnis in Hloe Mauricea Ravela in Scherza iz Brucknerjeve 7. simfonije.
Mojca Menart se tokrat pogovarja z vodjo glasbenih producentov RTV Slovenija, skladateljem in pianistom dr. Žigo Staničem ob poslušanju nagrajenih posnetkov in odličnih izvedb Simfonikov RTV Slovenija: suite Dafnis in Hloe Mauricea Ravela in Scherza iz Brucknerjeve 7. simfonije.
V Kopru je Jadralna zveza Slovenije podelila nagrade najboljšim jadralcem preteklega leta.
V Kopru je Jadralna zveza Slovenije podelila nagrade najboljšim jadralcem preteklega leta.
Pri zelo veliko stvareh smo Slovenci deljeni, polarizirani. V teh dneh k tej delitvi dodajamo tudi zunanja opravila. Eni so že zavihali rokave in motike ... drugi pravijo, da je dovolj hitro, če se dela lotiš do sredine aprila. O vrtnarskih trikih se pogovarjamo s tretješolci z Osnovne šole Draga Kobala Brezje v Mariboru.
Pri zelo veliko stvareh smo Slovenci deljeni, polarizirani. V teh dneh k tej delitvi dodajamo tudi zunanja opravila. Eni so že zavihali rokave in motike ... drugi pravijo, da je dovolj hitro, če se dela lotiš do sredine aprila. O vrtnarskih trikih se pogovarjamo s tretješolci z Osnovne šole Draga Kobala Brezje v Mariboru.
Današnja ustanovna seja državnega zbora lahko prinese prvi konkreten obris nove vlade. Relativni zmagovalec volitev Robert Golob se sicer o sestavljanju koalicije pogaja z nekaj strankami, a se te medsebojno izključujejo. Na desni strani za zdaj vlada precejšnja tišina, čeprav ni malo namigov, da so pogajanja zelo dejavna. Kaj se kuha v zakulisju, kaj se da razbrati med vrsticami in kaj lahko pričakujemo danes - o vsem tem s političnim analitikom Antišo Korljanom.
Današnja ustanovna seja državnega zbora lahko prinese prvi konkreten obris nove vlade. Relativni zmagovalec volitev Robert Golob se sicer o sestavljanju koalicije pogaja z nekaj strankami, a se te medsebojno izključujejo. Na desni strani za zdaj vlada precejšnja tišina, čeprav ni malo namigov, da so pogajanja zelo dejavna. Kaj se kuha v zakulisju, kaj se da razbrati med vrsticami in kaj lahko pričakujemo danes - o vsem tem s političnim analitikom Antišo Korljanom.
Juhe so lahko topla predjed, lahko potešijo prvo lakoto ali so glavna jed. Uživamo tople ali hladne, prisegamo na sezonske. Špargljeva, koprivna, špinačna, čemaževa za spomladansko razbremenitev organizma po velikonočnih krepkih jedeh. Iz regrata lahko namesto solate pripravite tudi juho. Iz česa sestaviti in pripraviti spomladansko enolončnico? Kako kombiniramo zelenjavo in različne kaše v juhah, ki so samostojna jed? Gostja petkovega svetovalnega servisa bo kuharska mojstrica iz restavracije KULT316 na BIC Ljubljana Polona Hribar. Vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličete med oddajo.
Juhe so lahko topla predjed, lahko potešijo prvo lakoto ali so glavna jed. Uživamo tople ali hladne, prisegamo na sezonske. Špargljeva, koprivna, špinačna, čemaževa za spomladansko razbremenitev organizma po velikonočnih krepkih jedeh. Iz regrata lahko namesto solate pripravite tudi juho. Iz česa sestaviti in pripraviti spomladansko enolončnico? Kako kombiniramo zelenjavo in različne kaše v juhah, ki so samostojna jed? Gostja petkovega svetovalnega servisa bo kuharska mojstrica iz restavracije KULT316 na BIC Ljubljana Polona Hribar. Vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličete med oddajo.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Danes ustanovna seja novega sklica državnega zbora - Mariborski javni potniški promet je zaznal porast števila potnikov - Mariborski gasilci pogasili gozdni požar na Pohorju
- Danes ustanovna seja novega sklica državnega zbora - Mariborski javni potniški promet je zaznal porast števila potnikov - Mariborski gasilci pogasili gozdni požar na Pohorju
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Jutri bo potekala vseslovenska prostovoljska akcija Dan za spremembe, na kateri se lahko vsak preizkusi v vlogi prostovoljca ali prostovoljke. Obiskali smo Hišo sadežev družbe v Murski Soboti in preverili, kaj prinesejo prostovoljci celotni družbi in kako se bo odvijal letošnji Dan za spremembe. Pogovarjali smo se z vodjo medgeneracijskega centra Pomurja Klaro Jerebic, dolgoletnim prostovoljcem Dominikom in obiskovalko aktivnosti, Ines.
Jutri bo potekala vseslovenska prostovoljska akcija Dan za spremembe, na kateri se lahko vsak preizkusi v vlogi prostovoljca ali prostovoljke. Obiskali smo Hišo sadežev družbe v Murski Soboti in preverili, kaj prinesejo prostovoljci celotni družbi in kako se bo odvijal letošnji Dan za spremembe. Pogovarjali smo se z vodjo medgeneracijskega centra Pomurja Klaro Jerebic, dolgoletnim prostovoljcem Dominikom in obiskovalko aktivnosti, Ines.
V pogovoru s filozofom in komparativistom preverjamo, kako je mogoče, da se svet sicer stalno spreminja, Iliada in Odiseja pa mirno vztrajata v samem jedru ne le grške, ampak tudi evropske in celo svetovne književnosti?
V pogovoru s filozofom in komparativistom preverjamo, kako je mogoče, da se svet sicer stalno spreminja, Iliada in Odiseja pa mirno vztrajata v samem jedru ne le grške, ampak tudi evropske in celo svetovne književnosti?
Ne samo aplikacije, ki ponujajo popuste in zbirajo točke zvestobe, opazili smo tudi prijazne, uporabne in popularne aplikacije za potrošnike, ki vam, ko stojite pred polico v trgovini, ponudijo sestavine nekega živila ali državo izvora. Si zaradi vročih geopolitičnih razmer v svetu raje premislite, če vidite, da je izdelek npr. izraelski?
Ne samo aplikacije, ki ponujajo popuste in zbirajo točke zvestobe, opazili smo tudi prijazne, uporabne in popularne aplikacije za potrošnike, ki vam, ko stojite pred polico v trgovini, ponudijo sestavine nekega živila ali državo izvora. Si zaradi vročih geopolitičnih razmer v svetu raje premislite, če vidite, da je izdelek npr. izraelski?
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesem Obredi je objavljena v knjigi Tuja mehkoba, drugi samostojni knjigi poezije pesnice in prevajalke Natalije Milovanović. Poezijo piše v srbščini in slovenščini. Kot je večkrat poudarila že ob izidu nagrajenega prvenca, proces pisanja poezije zanjo pomeni tudi nenehno deavtomatizacijo maternega jezika kot samoumevnosti. Pesem Obredi govori o pomenu intimnih, družinskih ritualov. Interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka 2026.
Pesem Obredi je objavljena v knjigi Tuja mehkoba, drugi samostojni knjigi poezije pesnice in prevajalke Natalije Milovanović. Poezijo piše v srbščini in slovenščini. Kot je večkrat poudarila že ob izidu nagrajenega prvenca, proces pisanja poezije zanjo pomeni tudi nenehno deavtomatizacijo maternega jezika kot samoumevnosti. Pesem Obredi govori o pomenu intimnih, družinskih ritualov. Interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka 2026.