Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Drugačen - bi bil preprost odgovor. Kako drugačen, pa nam razloži ekonomist dr. Aljoša Valentinčič.
Drugačen - bi bil preprost odgovor. Kako drugačen, pa nam razloži ekonomist dr. Aljoša Valentinčič.
V naši radijski kuhinji vas tokrat čaka slastna ideja za domače kosilo – pripravili bomo piščanca z medom in gorčico, ki navduši z ravno pravšnjo kombinacijo sladkega in pikantnega okusa. Izvedeli boste, kdaj je meso sploh smiselno marinirati, ali ga lahko po mariniranju tudi zamrznemo ter katera živila z mariniranjem pridobijo največ. Za 4 osebe: 8 kosov izkoščičenih piščančjih stegen 50 ml sončničnega olja Sol, poper Čebula v prahu 1 žlica sladkorja 1 žlica sladke paprike 2 žlici gorčice 2 žlici polnozrnate gorčice 1 zvrhana žlica timijana V posodo s pokrovom vsujemo vse sestavine razen mesa. Sestavine za marinado dobro premešamo in v njo vložimo meso. Dobro premešamo in pustimo marinirati čez noč. Naslednji dan meso razporedimo po pekaču in pečemo 45 minut na temperaturi 170°C.
V naši radijski kuhinji vas tokrat čaka slastna ideja za domače kosilo – pripravili bomo piščanca z medom in gorčico, ki navduši z ravno pravšnjo kombinacijo sladkega in pikantnega okusa. Izvedeli boste, kdaj je meso sploh smiselno marinirati, ali ga lahko po mariniranju tudi zamrznemo ter katera živila z mariniranjem pridobijo največ. Za 4 osebe: 8 kosov izkoščičenih piščančjih stegen 50 ml sončničnega olja Sol, poper Čebula v prahu 1 žlica sladkorja 1 žlica sladke paprike 2 žlici gorčice 2 žlici polnozrnate gorčice 1 zvrhana žlica timijana V posodo s pokrovom vsujemo vse sestavine razen mesa. Sestavine za marinado dobro premešamo in v njo vložimo meso. Dobro premešamo in pustimo marinirati čez noč. Naslednji dan meso razporedimo po pekaču in pečemo 45 minut na temperaturi 170°C.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Maturitetni esej tudi letos predstavlja prvi preizkus na spomladanskem roku splošne mature. Za več tisoč dijakov bo to prvi resnejši preizkus znanja, ki pa ne preverja le poznavanja književnosti, ampak tudi sposobnost jasnega razmišljanja, argumentiranja in seveda rabe jezika. Katere slogovne, pravopisne in slovnične napake se pri pisanju esejev najpogosteje ponavljajo? Tema je zanimiva za tiste, ki se ne bomo preizkusili v pisanju eseja, kajti vse te napake so pogoste tudi v splošni rabi. Sogovornica: Tina Lušina Basaj, profesorica na Gimnaziji Kranj.
Maturitetni esej tudi letos predstavlja prvi preizkus na spomladanskem roku splošne mature. Za več tisoč dijakov bo to prvi resnejši preizkus znanja, ki pa ne preverja le poznavanja književnosti, ampak tudi sposobnost jasnega razmišljanja, argumentiranja in seveda rabe jezika. Katere slogovne, pravopisne in slovnične napake se pri pisanju esejev najpogosteje ponavljajo? Tema je zanimiva za tiste, ki se ne bomo preizkusili v pisanju eseja, kajti vse te napake so pogoste tudi v splošni rabi. Sogovornica: Tina Lušina Basaj, profesorica na Gimnaziji Kranj.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ob prazniku dela so v ospredju sindikati, ki ob tej priložnosti poudarjajo pomen boja za pridobitev in ohranjanje delavskih pravic. Za boljše spopadanje z izzivi sodobnega delavskega boja se tudi združujejo - več sindikatov s področja zdravstva je denimo povezanih v sindikat Omnes. Ob trenutni destabilizaciji javnega zdravstva je predsednik Omnesa Vladimir Lazič poudaril njegov pomen zlasti med krizami, kot je bil covid-19. Drugi poudarki oddaje: - Trump napovedal zvišanje carin za evropske avtomobile in tovornjake - Nemčija ostaja brez kazahstanske nafte - Slovenska oljčna olja so postala cenjena tudi v Italiji
Ob prazniku dela so v ospredju sindikati, ki ob tej priložnosti poudarjajo pomen boja za pridobitev in ohranjanje delavskih pravic. Za boljše spopadanje z izzivi sodobnega delavskega boja se tudi združujejo - več sindikatov s področja zdravstva je denimo povezanih v sindikat Omnes. Ob trenutni destabilizaciji javnega zdravstva je predsednik Omnesa Vladimir Lazič poudaril njegov pomen zlasti med krizami, kot je bil covid-19. Drugi poudarki oddaje: - Trump napovedal zvišanje carin za evropske avtomobile in tovornjake - Nemčija ostaja brez kazahstanske nafte - Slovenska oljčna olja so postala cenjena tudi v Italiji
V novi dan z glasbo Maraisa, Tallisa, Viséeja in Emanuela Bacha v prvem, Sarasateja in Chaussona v drugem ter Čajkovskega, Dvořáka, Caselle, Mozarta, Honeggerja, Spergerja in Waltona v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Maraisa, Tallisa, Viséeja in Emanuela Bacha v prvem, Sarasateja in Chaussona v drugem ter Čajkovskega, Dvořáka, Caselle, Mozarta, Honeggerja, Spergerja in Waltona v tretjem delu.
Maja Šušteršič je že štirinajsto leto tesno povezana z Medobčinskim društvom gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris, kjer osebno izkušnjo naglušnosti vključuje v svoje prostovoljstvo. Pogovor, bližina, pomoč in občutek za sočloveka jo izpolnjujejo in osrečujejo. Tako kot daljinske poti, ki utrjujejo njeno fizično pripravljenost in psihično trdnost.
Maja Šušteršič je že štirinajsto leto tesno povezana z Medobčinskim društvom gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris, kjer osebno izkušnjo naglušnosti vključuje v svoje prostovoljstvo. Pogovor, bližina, pomoč in občutek za sočloveka jo izpolnjujejo in osrečujejo. Tako kot daljinske poti, ki utrjujejo njeno fizično pripravljenost in psihično trdnost.
Slišali bomo nekatere pesmi, ki upesnjujejo delo, v drugem delu pa se bomo posvetili še delavskim pesmim kot enim izmed pravirov jazzovske glasbe.
Slišali bomo nekatere pesmi, ki upesnjujejo delo, v drugem delu pa se bomo posvetili še delavskim pesmim kot enim izmed pravirov jazzovske glasbe.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na valovih humorja se tokrat zibljemo s kratko zgodbo, ki ni samo humorna, ampak se navezuje tudi na praznik dela – govori o nečem, česar marsikdo še dandanes ne šteje za pravo delo. Kdor si torej drzne reči, da pisanje ni delo, temu avtorica današnje zgodbe Mateja Perpar odgovarja humorno, pa tudi resno, že z naslovom: Pisanje je resna stvar. Interpret Uroš Potočnik, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2016.
Na valovih humorja se tokrat zibljemo s kratko zgodbo, ki ni samo humorna, ampak se navezuje tudi na praznik dela – govori o nečem, česar marsikdo še dandanes ne šteje za pravo delo. Kdor si torej drzne reči, da pisanje ni delo, temu avtorica današnje zgodbe Mateja Perpar odgovarja humorno, pa tudi resno, že z naslovom: Pisanje je resna stvar. Interpret Uroš Potočnik, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2016.
Domače in tuje elektronske novosti ter enourna mešanica pretežno avtorske elektronike mehiškega dvojca dualité, ki ga sestavljata Daniel Etienne in Alure. 01. Bobby Nourmand, Motip White, ACUA - We Coexist (CamelPhat Remix) (When Stars Align) 02. Morixo ft. Tasty Lopez - The Emotion (Second Phase) 03. Alan Dixon & Mojave Grey - Gravity (Armada) 04. BTS with SUGA - SWIM (Melodic Techno Remix) (BIGHIT Music) 05. Charly Jordan - Locked Down (Charly Jordan) 06. ZHU & THEY - 5STARRR (Broke Records) 07. Moojo ft. Amadi Blue - Bring That Heat (CALAMAR) 08. MOGUAI x Jan Blomqvist - Sympathy For The Devil 09. Yousef & Kuuda - Love And Hope (CIRCUS) 10. Jan Kincl - Lights Out (Cycle Records) 11. Gianni Romano, THEMBA, MHE - The Thrill Is Gone (d:vision) 12. Human Family - Switch (Our House Online) 13. Dancing Balloon - Happiest Day Of My Life 14. N2N & MNTRA ft. Modern Lover - Indie (Funkshway) 15. Beltran x The Flirts - Passion (ALTRA MODA)
Domače in tuje elektronske novosti ter enourna mešanica pretežno avtorske elektronike mehiškega dvojca dualité, ki ga sestavljata Daniel Etienne in Alure. 01. Bobby Nourmand, Motip White, ACUA - We Coexist (CamelPhat Remix) (When Stars Align) 02. Morixo ft. Tasty Lopez - The Emotion (Second Phase) 03. Alan Dixon & Mojave Grey - Gravity (Armada) 04. BTS with SUGA - SWIM (Melodic Techno Remix) (BIGHIT Music) 05. Charly Jordan - Locked Down (Charly Jordan) 06. ZHU & THEY - 5STARRR (Broke Records) 07. Moojo ft. Amadi Blue - Bring That Heat (CALAMAR) 08. MOGUAI x Jan Blomqvist - Sympathy For The Devil 09. Yousef & Kuuda - Love And Hope (CIRCUS) 10. Jan Kincl - Lights Out (Cycle Records) 11. Gianni Romano, THEMBA, MHE - The Thrill Is Gone (d:vision) 12. Human Family - Switch (Our House Online) 13. Dancing Balloon - Happiest Day Of My Life 14. N2N & MNTRA ft. Modern Lover - Indie (Funkshway) 15. Beltran x The Flirts - Passion (ALTRA MODA)
Ob prazniku dela so prebivalce marsikje po državi prebudile prvomajske budnice, čez dan pa so sledili organizirani pohodi in raznovrstna druženja na prostem, na katerih so sindikalisti napovedali obrambo delavskih pravic in socialne države ter pozivali k enotnosti. S poslanicami so se oglasili najvišji predstavniki države.
Ob prazniku dela so prebivalce marsikje po državi prebudile prvomajske budnice, čez dan pa so sledili organizirani pohodi in raznovrstna druženja na prostem, na katerih so sindikalisti napovedali obrambo delavskih pravic in socialne države ter pozivali k enotnosti. S poslanicami so se oglasili najvišji predstavniki države.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo robotika dr. Dejana Pangerčiča. Želja po ustvarjanju, podjetništvu in mreženju ga je s posavskega podeželja v študentskih letih vodila v svet - najprej v Nemčijo, približno desetletje je delal tudi v Silicijevi dolini. Z ženo in tremi otroki (vsi govorijo slovensko) zdaj živi na Portugalskem. Rojak je solastnik podjetja Apex.ai, ki razvija programsko opremo za samovozeča vozila ter navdušenec nad košarko. Tudi prek tega športa, ki ga želi razvijati kot družinski posel, krepi vezi z domovino.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo robotika dr. Dejana Pangerčiča. Želja po ustvarjanju, podjetništvu in mreženju ga je s posavskega podeželja v študentskih letih vodila v svet - najprej v Nemčijo, približno desetletje je delal tudi v Silicijevi dolini. Z ženo in tremi otroki (vsi govorijo slovensko) zdaj živi na Portugalskem. Rojak je solastnik podjetja Apex.ai, ki razvija programsko opremo za samovozeča vozila ter navdušenec nad košarko. Tudi prek tega športa, ki ga želi razvijati kot družinski posel, krepi vezi z domovino.
10 Til’ Midnight dopolnjuje zdaj že štiristavčno albumsko sekcijo, ki jo legendarni raper jemlje kar iz rokava. To pomeni, da Snoop Dogg krepi odkupljeno in tako na novo obujeno svojo lastno založniško znamko Death Row. Nekaj stvari je g-funkovsko patinastih, nekaj zabavno progresivnih. Zamisel Snoop Dogga z eno potezo pritegniti več generacij hiphop navijačev je na mestu, izvedba je pohvalna, odposlana sporočila pa so snoopovsko značilno mehko-zafrkantska. Pred svojim velikim koncertom Galerijo razsvetli tudi Masayah. Z novimi songi pa praznično petkovo hiphop revijo zaznamujejo še Rod Wave, Kidwild, Leotrix ter plejada znancev izpred tedna, dveh ali treh, začenši s Thundercatom, Central Ceejem, Swae Leejem in Wesleyjem Josephom. In še predvajalna lista: 1. ROD WAVE – Feed The Streets 2. SNOOP DOGG – Lied 2 U 3. SWAE LEE FT. FRENCH MONTANA – Suitcase 4. CENTRAL CEE FT. A2ANTI – Maka 5. WESLEY JOSEPH – Pluto Baby 6. SNOOP DOGG – Stop Counting My Poccets 7. ROCHELLE JORDAN – Sweet Sensation 8. LEOTRIX FT. DASSIM – Lost 9. SAMMY VIRJI FT. UNKNOWN T – Roads Roulette 10. MASAYAH – Oprosti 11. SNOOP DOGG – Slide Off 12. VENNA – Prophet 13. KIDWILD FT. NEMZZ – TNT 14. WAGON CHRIST – This 15. THUNDERCAT FT. MAC MILLER – She Knows Too Much 16. SNOOP DOGG – 17 Rules 17. SOELA – Lost In The Fog
10 Til’ Midnight dopolnjuje zdaj že štiristavčno albumsko sekcijo, ki jo legendarni raper jemlje kar iz rokava. To pomeni, da Snoop Dogg krepi odkupljeno in tako na novo obujeno svojo lastno založniško znamko Death Row. Nekaj stvari je g-funkovsko patinastih, nekaj zabavno progresivnih. Zamisel Snoop Dogga z eno potezo pritegniti več generacij hiphop navijačev je na mestu, izvedba je pohvalna, odposlana sporočila pa so snoopovsko značilno mehko-zafrkantska. Pred svojim velikim koncertom Galerijo razsvetli tudi Masayah. Z novimi songi pa praznično petkovo hiphop revijo zaznamujejo še Rod Wave, Kidwild, Leotrix ter plejada znancev izpred tedna, dveh ali treh, začenši s Thundercatom, Central Ceejem, Swae Leejem in Wesleyjem Josephom. In še predvajalna lista: 1. ROD WAVE – Feed The Streets 2. SNOOP DOGG – Lied 2 U 3. SWAE LEE FT. FRENCH MONTANA – Suitcase 4. CENTRAL CEE FT. A2ANTI – Maka 5. WESLEY JOSEPH – Pluto Baby 6. SNOOP DOGG – Stop Counting My Poccets 7. ROCHELLE JORDAN – Sweet Sensation 8. LEOTRIX FT. DASSIM – Lost 9. SAMMY VIRJI FT. UNKNOWN T – Roads Roulette 10. MASAYAH – Oprosti 11. SNOOP DOGG – Slide Off 12. VENNA – Prophet 13. KIDWILD FT. NEMZZ – TNT 14. WAGON CHRIST – This 15. THUNDERCAT FT. MAC MILLER – She Knows Too Much 16. SNOOP DOGG – 17 Rules 17. SOELA – Lost In The Fog
Po drugi svetovni vojni je Slovenija v okviru Jugoslavije doživela obsežno družbeno, politično in gospodarsko preobrazbo. V tem procesu je delo žensk postalo ključen element obnove države, modernizacije in gradnje socialistične družbe. Medtem ko je bilo po prvi svetovni vojni žensko delo zunaj doma pogosto razumljeno kot začasno, je po letu 1945 postalo simbol napredka in družbenega razvoja.Socialistična oblast je spodbujala zaposlovanje žensk, njihovo politično udejstvovanje ter vključevanje v sindikate, delavske svete in organizacije, kot je AFŽ. Ženske so leta 1945 dobile volilno pravico, ustava pa jim je zagotovila formalno enakopravnost, vključno z načelom enakega plačila za enako delo ter socialno zaščito. Sistem varstva mater je bil razmeroma napreden tudi v mednarodnem merilu, zato so se ženske množično zaposlovale. Kljub modernizaciji pa so se ohranjale tudi tradicionalne oblike ženskega dela. Značilen primer so perice iz okolice Ljubljane, ki so še dolgo opravljale težko fizično delo pranja perila za mestne družine. Njihovo delo ni bilo le pomemben vir dohodka, temveč jim je prinašalo tudi določen družbeni ugled. Hkrati pa je ostajalo vpeto v tradicionalne vzorce, saj so delo opravljale doma in bile še naprej podvržene družinskemu nadzoru. Ob tem so bile perice tudi pomembne prenašalke kulturnih vsebin, saj so z rednimi stiki z mestom v vaško okolje prinašale novice, navade in novosti. Ena ključnih napetosti tega obdobja je bila razlika med formalno enakopravnostjo in dejanskim položajem žensk, ki so še naprej nosile glavno breme gospodinjskega dela in skrbi za družino. Pomemben vidik emancipacije žensk je predstavljal tudi prosti čas ter kulturno-umetniško udejstvovanje. Vendar je bila ta udeležba pogosto omejena zaradi pomanjkanja časa, dvojne obremenitve in vztrajanja patriarhalnih norm, zlasti na podeželju, kjer javno nastopanje žensk ni bilo vedno družbeno sprejeto. Nekaj podbnosti je sicer bilo s kapitalističnimi državami, kjer so poskušali uvajati načelo enakopravnosti, vendar so se v praksi ohranjale plačne razlike, precej večja je bila negotovost zaposlitve žensk, predvsem mater .... Celotno obdobje zgodnjega socializma tako zaznamuje dvojnost: na eni strani napredek na področju pravic, zaposlovanja in javne vloge žensk, na drugi strani pa vztrajanje tradicionalnih družbenih vlog in neenakosti. Žensko delo – tako plačano kot neplačano – je bilo ključno za modernizacijo družbe, hkrati pa razkriva razkorak med ideološkimi cilji enakosti in vsakdanjo realnostjo žensk.
Po drugi svetovni vojni je Slovenija v okviru Jugoslavije doživela obsežno družbeno, politično in gospodarsko preobrazbo. V tem procesu je delo žensk postalo ključen element obnove države, modernizacije in gradnje socialistične družbe. Medtem ko je bilo po prvi svetovni vojni žensko delo zunaj doma pogosto razumljeno kot začasno, je po letu 1945 postalo simbol napredka in družbenega razvoja.Socialistična oblast je spodbujala zaposlovanje žensk, njihovo politično udejstvovanje ter vključevanje v sindikate, delavske svete in organizacije, kot je AFŽ. Ženske so leta 1945 dobile volilno pravico, ustava pa jim je zagotovila formalno enakopravnost, vključno z načelom enakega plačila za enako delo ter socialno zaščito. Sistem varstva mater je bil razmeroma napreden tudi v mednarodnem merilu, zato so se ženske množično zaposlovale. Kljub modernizaciji pa so se ohranjale tudi tradicionalne oblike ženskega dela. Značilen primer so perice iz okolice Ljubljane, ki so še dolgo opravljale težko fizično delo pranja perila za mestne družine. Njihovo delo ni bilo le pomemben vir dohodka, temveč jim je prinašalo tudi določen družbeni ugled. Hkrati pa je ostajalo vpeto v tradicionalne vzorce, saj so delo opravljale doma in bile še naprej podvržene družinskemu nadzoru. Ob tem so bile perice tudi pomembne prenašalke kulturnih vsebin, saj so z rednimi stiki z mestom v vaško okolje prinašale novice, navade in novosti. Ena ključnih napetosti tega obdobja je bila razlika med formalno enakopravnostjo in dejanskim položajem žensk, ki so še naprej nosile glavno breme gospodinjskega dela in skrbi za družino. Pomemben vidik emancipacije žensk je predstavljal tudi prosti čas ter kulturno-umetniško udejstvovanje. Vendar je bila ta udeležba pogosto omejena zaradi pomanjkanja časa, dvojne obremenitve in vztrajanja patriarhalnih norm, zlasti na podeželju, kjer javno nastopanje žensk ni bilo vedno družbeno sprejeto. Nekaj podbnosti je sicer bilo s kapitalističnimi državami, kjer so poskušali uvajati načelo enakopravnosti, vendar so se v praksi ohranjale plačne razlike, precej večja je bila negotovost zaposlitve žensk, predvsem mater .... Celotno obdobje zgodnjega socializma tako zaznamuje dvojnost: na eni strani napredek na področju pravic, zaposlovanja in javne vloge žensk, na drugi strani pa vztrajanje tradicionalnih družbenih vlog in neenakosti. Žensko delo – tako plačano kot neplačano – je bilo ključno za modernizacijo družbe, hkrati pa razkriva razkorak med ideološkimi cilji enakosti in vsakdanjo realnostjo žensk.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Petkovo srečanje z Rončelom prinaša imena, kot so Joey De Francesco, Joe Sample, Michael Landau, Jean-Paul Borel, Omar Hakim, Al Foster, Don Alias in drugi slavni bobnarji. In za konec praznične oddaje: Mister Pastorius Marcusa Millerja z Milesom Davisom.
Petkovo srečanje z Rončelom prinaša imena, kot so Joey De Francesco, Joe Sample, Michael Landau, Jean-Paul Borel, Omar Hakim, Al Foster, Don Alias in drugi slavni bobnarji. In za konec praznične oddaje: Mister Pastorius Marcusa Millerja z Milesom Davisom.
Enkratna priložnost, otroci! Nocoj se v oddaji Lahko noč, otroci! lahko naučite osnov žabjega jezika … Pripovedujeta: Janez Hočevar Rifle in Majda Potokar. Avtor literarnega dela: Gvido Tartalja. Avtor prevoda: Ivan Minatti. Režiserka: Rosanda Sajko. Mojstrica zvoka: Metka Rojc. Posneto v studiu 02 Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Enkratna priložnost, otroci! Nocoj se v oddaji Lahko noč, otroci! lahko naučite osnov žabjega jezika … Pripovedujeta: Janez Hočevar Rifle in Majda Potokar. Avtor literarnega dela: Gvido Tartalja. Avtor prevoda: Ivan Minatti. Režiserka: Rosanda Sajko. Mojstrica zvoka: Metka Rojc. Posneto v studiu 02 Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture ter se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture ter se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Na travniku v Logu pod Mangartom danes ni več skoraj nobene sledi, a tam je kratek čas stala džamija, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska za potrebe bošnjaških vojakov na soški fronti. Ta praznina pa je še danes polna pomenov, ki bodo v ospredju letošnje slovenske predstavitve na 61. Beneškem bienalu sodobne umetnosti. Skupina Nonument se namreč s projektom Zvočna sled nevidne hiše posveča zgodbi te stavbe, ki je stala le nekaj mesecev, vendar njena sled odpira vprašanja spomina ter politične, verske in teritorialne zgodovine. Pri projektu so med drugimi sodelovali znanstvena svetovalka Anja Zalta, kustosinja Nataša Petrešin-Bachelez, skladatelj Gašper Torkar, vokalna skupina Vokum in Irena Z. Tomažin; komisarka pa je Martina Vovk, direktorica Moderne galerije. Kot poudarjajo avtorji, bo instalacija vzpostavila kontemplativen prostor poslušanja, ki povezuje preteklost in sedanjost ter razpira prepletenost religije, politike in vojne, obenem pa odprla vprašanja o nevidnih strukturah kolektivnega spomina in spreminjajočih se identitetah evropskih muslimanskih skupnosti. Projekt so v pogovoru predstavili Nika Grabar, Miloš Kosec in Neja Tomšič, ki so skupaj z Martinom Bricljem Barago člani skupine Nonument.
Na travniku v Logu pod Mangartom danes ni več skoraj nobene sledi, a tam je kratek čas stala džamija, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska za potrebe bošnjaških vojakov na soški fronti. Ta praznina pa je še danes polna pomenov, ki bodo v ospredju letošnje slovenske predstavitve na 61. Beneškem bienalu sodobne umetnosti. Skupina Nonument se namreč s projektom Zvočna sled nevidne hiše posveča zgodbi te stavbe, ki je stala le nekaj mesecev, vendar njena sled odpira vprašanja spomina ter politične, verske in teritorialne zgodovine. Pri projektu so med drugimi sodelovali znanstvena svetovalka Anja Zalta, kustosinja Nataša Petrešin-Bachelez, skladatelj Gašper Torkar, vokalna skupina Vokum in Irena Z. Tomažin; komisarka pa je Martina Vovk, direktorica Moderne galerije. Kot poudarjajo avtorji, bo instalacija vzpostavila kontemplativen prostor poslušanja, ki povezuje preteklost in sedanjost ter razpira prepletenost religije, politike in vojne, obenem pa odprla vprašanja o nevidnih strukturah kolektivnega spomina in spreminjajočih se identitetah evropskih muslimanskih skupnosti. Projekt so v pogovoru predstavili Nika Grabar, Miloš Kosec in Neja Tomšič, ki so skupaj z Martinom Bricljem Barago člani skupine Nonument.
Potem ko so sinoči po Sloveniji zagoreli kresovi, so marsikje po Sloveniji prebivalce zjutraj prebudile prvomajske budnice, ki jim na praznik dela sledijo organizirani pohodi v več krajih in raznovrstna druženja na prostem. Sindikalisti pa so napovedali obrambo delavskih pravic in socialne države ter pozivali k enotnosti. S poslanicami so se oglasili najvišji predstavniki države. Drugi poudarki: - Iran z novim predlogom za končanje vojne. - V ZDA po blokadi odobrili financiranje ministrstva za domovinsko varnost. - Lekarne zaradi pomanjkanja farmacevtov vse težje najdejo kader.
Potem ko so sinoči po Sloveniji zagoreli kresovi, so marsikje po Sloveniji prebivalce zjutraj prebudile prvomajske budnice, ki jim na praznik dela sledijo organizirani pohodi v več krajih in raznovrstna druženja na prostem. Sindikalisti pa so napovedali obrambo delavskih pravic in socialne države ter pozivali k enotnosti. S poslanicami so se oglasili najvišji predstavniki države. Drugi poudarki: - Iran z novim predlogom za končanje vojne. - V ZDA po blokadi odobrili financiranje ministrstva za domovinsko varnost. - Lekarne zaradi pomanjkanja farmacevtov vse težje najdejo kader.
Na kolesarski dirki po Romandiji, v francosko govorečem delu Švice, je bila včeraj razgibana etapa s krajšimi klanci. Od danes do nedelje pa bodo sledile gorske etape, ki bodo odločale o zmagovalcu. V oddaji podrobneje še o pripravah slovenskih hokejistov na prihajajoče svetovno prvenstvo. Risi so prvi del prijateljskih tekem odigrali na Poljskem, od tega tedna pa treninge nadaljujejo na Bledu.
Na kolesarski dirki po Romandiji, v francosko govorečem delu Švice, je bila včeraj razgibana etapa s krajšimi klanci. Od danes do nedelje pa bodo sledile gorske etape, ki bodo odločale o zmagovalcu. V oddaji podrobneje še o pripravah slovenskih hokejistov na prihajajoče svetovno prvenstvo. Risi so prvi del prijateljskih tekem odigrali na Poljskem, od tega tedna pa treninge nadaljujejo na Bledu.
V naslednji dobri uri bomo predvajali posnetke, ki so nastali 15. februarja letos v Veliki dvorani Romunskega ateneja v Bukarešti. Tam sta se predstavila violinist Valerij Sokolov in pianistka Maria Diana Petrache. Z uvodno »Skladbo v obliki Habanere« Maurica Ravela sta glasbenika nadaljevala z Ravelom in njegovo »Sonato za violino in klavir št. 2 v G-duru«. Kot tretja je zazvenela »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 25« Georga Enescuja, sledila je »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 108« Johannsa Brahmsa. Recital bomo sklenili s »Tzigane« Maurica Ravela.
V naslednji dobri uri bomo predvajali posnetke, ki so nastali 15. februarja letos v Veliki dvorani Romunskega ateneja v Bukarešti. Tam sta se predstavila violinist Valerij Sokolov in pianistka Maria Diana Petrache. Z uvodno »Skladbo v obliki Habanere« Maurica Ravela sta glasbenika nadaljevala z Ravelom in njegovo »Sonato za violino in klavir št. 2 v G-duru«. Kot tretja je zazvenela »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 25« Georga Enescuja, sledila je »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 108« Johannsa Brahmsa. Recital bomo sklenili s »Tzigane« Maurica Ravela.
Prvomajski Infodrom začenjamo s kresom. Vsako leto ga prižgejo tudi na Sladki Gori, zato smo se z mladimi v Infogromu pogovarjali o pripravah. Podrobno pod lupo smo razložili, kaj je delo, z učenci iz OŠ Frana Albrehta v Kamniku pa smo govorili o sadikah in vrtičkanju, začela se je namreč sezona del na vrtu. Obiskali smo mlade kamnoske na OŠ Dutovlje in preverili, kaj klešejo v apnenec. Ob svetovnem dnevu plesa pa smo se družili s plesalkami Plesnega kluba Zebra.
Prvomajski Infodrom začenjamo s kresom. Vsako leto ga prižgejo tudi na Sladki Gori, zato smo se z mladimi v Infogromu pogovarjali o pripravah. Podrobno pod lupo smo razložili, kaj je delo, z učenci iz OŠ Frana Albrehta v Kamniku pa smo govorili o sadikah in vrtičkanju, začela se je namreč sezona del na vrtu. Obiskali smo mlade kamnoske na OŠ Dutovlje in preverili, kaj klešejo v apnenec. Ob svetovnem dnevu plesa pa smo se družili s plesalkami Plesnega kluba Zebra.
Prvomajski praznik dela se je začel s tradicionalnimi budnicami, nadaljuje pa se s shodi in pohodi po vsej državi. O pomenu dostojnega dela tako za posameznike kot za družbo so v poslanicah spregovorili najvišji predstavniki države, sindikati pa pozivajo k enotnosti in oblastem sporočajo, naj bodo dejavni soustvarjalci krepitve delavskih pravic. Druge teme: - Slovenski trg dela v času geopolitičnih negotovosti ostaja stabilen. - Islandija znova razmišlja o članstvu v Evropski uniji. - V Toskani zaradi obsežnega požara evakuirali več tisoč ljudi.
Prvomajski praznik dela se je začel s tradicionalnimi budnicami, nadaljuje pa se s shodi in pohodi po vsej državi. O pomenu dostojnega dela tako za posameznike kot za družbo so v poslanicah spregovorili najvišji predstavniki države, sindikati pa pozivajo k enotnosti in oblastem sporočajo, naj bodo dejavni soustvarjalci krepitve delavskih pravic. Druge teme: - Slovenski trg dela v času geopolitičnih negotovosti ostaja stabilen. - Islandija znova razmišlja o članstvu v Evropski uniji. - V Toskani zaradi obsežnega požara evakuirali več tisoč ljudi.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Bivša profesorica prava Orsolya dela kot sodna izvršiteljica, pri čemer skuša upoštevati tudi človeški vidik. Za nalogo dobi izselitev brezdomca, nekdaj uspešnega športnika. Ta si je uredil zasilno bivališče v kleti zapuščene hiše, ki jo bodo porušili zaradi graditve butičnega hotela. Toda med samim postopkom brezdomec stori samomor, kar postavi vsa življenjska prepričanja in izkušnje Orsolye na preizkušnjo. Eden od prvakov »novega romunskega filma« Radu Jude v svojem celovečercu Kontinental ’25 pretresa zasebne moralne dileme, pravni sistem in potranzicijske družbene anomalije. Film je dolgo potovanje na konec noči o vprašanju osebne krivde in javne odgovornosti ter odrešitve, ki jo Orsolya med srečanji s prijateljicami, družinskimi člani in znanci v transilvanskem mestu Cluj išče zaman. Radu Jude na stanje stvari, če lahko temu tako rečemo, pogleda z različnih vidikov in poti Orsolye se kot naključno prekrivajo z lokacijami, na katerih je svoj zadnji dan preživel brezdomec. Radu Jude ostaja zvest svojemu značilnemu črnohumornemu ljudomrzništvu in seciranju licemerstva in laži, ki ju ima pravzaprav za osnovno družbeno vezivo, poleg sovraštva do vseh »drugih«: narodnih manjšin, Romov, priseljenskih delavcev … Gaza in Ukrajina pa sta tako ali tako prerasli v prispodobo, v globalni odsev vseh naših lokalnih, vsakdanjih hinavščin. Celovečerec je na prvi pogled vizualno neambiciozen, veliko je statičnih prizorov dialogov, v katere so vpletena številna imena ustvarjalcev. Filmski sliki kot da bi manjkalo globine, kar ni nepomembno (mimogrede, celovečerec je bil posnet na iPhone 15) in vezno tkivo med pripovednimi sklopi so posnetki sodobnih romunskih nepremičnin kot nekakšnih tihožitij v posmeh ozujevski poetiki. Hkrati pa imajo tudi na videz nepomembne podrobnosti svojo vlogo. Radu Jude razkazuje svoje enciklopedično znanje in v celovečerec je vpletenih toliko hipnih citatov, da bi lahko govorili kar o metafilmu. Orsolya bere »Povojno zgodovino Evrope« Tonyja Judta, brezdomec hodi po ulici Émila Zolaja, kamera se zadrži na kipih osebnosti, zaslužnih da je etnična madžarska Transilvanija pripadla Romuniji, v ozadju se pojavita plakata za Buñuelovega Grobijana iz leta 1952 in Rosselinijevo Evropo ’51 iz istega leta, na katera se navezuje tudi pripovedna struktura Kontinentala ’25. Junakinja zaspi ob Ulmerjevem Obvozu iz leta 1945, kultnem noirju o nesrečnih naključjih in izgubljenih iluzijah, in tako naprej ... Film Kontinental ’25, ki je bil lani nagrajen za najboljši scenarij na Berlinalu, je intelektualna satira, ki nudi več užitka ob razmišljanju o njem in navzkrižnem preverjanju referenc kot ob samem ogledu; ki ti pusti suh cmok v grlu. Sicer pa to, da bi nas zazibal v lagodnost, tudi nikoli ni bil avtorjev namen …
Bivša profesorica prava Orsolya dela kot sodna izvršiteljica, pri čemer skuša upoštevati tudi človeški vidik. Za nalogo dobi izselitev brezdomca, nekdaj uspešnega športnika. Ta si je uredil zasilno bivališče v kleti zapuščene hiše, ki jo bodo porušili zaradi graditve butičnega hotela. Toda med samim postopkom brezdomec stori samomor, kar postavi vsa življenjska prepričanja in izkušnje Orsolye na preizkušnjo. Eden od prvakov »novega romunskega filma« Radu Jude v svojem celovečercu Kontinental ’25 pretresa zasebne moralne dileme, pravni sistem in potranzicijske družbene anomalije. Film je dolgo potovanje na konec noči o vprašanju osebne krivde in javne odgovornosti ter odrešitve, ki jo Orsolya med srečanji s prijateljicami, družinskimi člani in znanci v transilvanskem mestu Cluj išče zaman. Radu Jude na stanje stvari, če lahko temu tako rečemo, pogleda z različnih vidikov in poti Orsolye se kot naključno prekrivajo z lokacijami, na katerih je svoj zadnji dan preživel brezdomec. Radu Jude ostaja zvest svojemu značilnemu črnohumornemu ljudomrzništvu in seciranju licemerstva in laži, ki ju ima pravzaprav za osnovno družbeno vezivo, poleg sovraštva do vseh »drugih«: narodnih manjšin, Romov, priseljenskih delavcev … Gaza in Ukrajina pa sta tako ali tako prerasli v prispodobo, v globalni odsev vseh naših lokalnih, vsakdanjih hinavščin. Celovečerec je na prvi pogled vizualno neambiciozen, veliko je statičnih prizorov dialogov, v katere so vpletena številna imena ustvarjalcev. Filmski sliki kot da bi manjkalo globine, kar ni nepomembno (mimogrede, celovečerec je bil posnet na iPhone 15) in vezno tkivo med pripovednimi sklopi so posnetki sodobnih romunskih nepremičnin kot nekakšnih tihožitij v posmeh ozujevski poetiki. Hkrati pa imajo tudi na videz nepomembne podrobnosti svojo vlogo. Radu Jude razkazuje svoje enciklopedično znanje in v celovečerec je vpletenih toliko hipnih citatov, da bi lahko govorili kar o metafilmu. Orsolya bere »Povojno zgodovino Evrope« Tonyja Judta, brezdomec hodi po ulici Émila Zolaja, kamera se zadrži na kipih osebnosti, zaslužnih da je etnična madžarska Transilvanija pripadla Romuniji, v ozadju se pojavita plakata za Buñuelovega Grobijana iz leta 1952 in Rosselinijevo Evropo ’51 iz istega leta, na katera se navezuje tudi pripovedna struktura Kontinentala ’25. Junakinja zaspi ob Ulmerjevem Obvozu iz leta 1945, kultnem noirju o nesrečnih naključjih in izgubljenih iluzijah, in tako naprej ... Film Kontinental ’25, ki je bil lani nagrajen za najboljši scenarij na Berlinalu, je intelektualna satira, ki nudi več užitka ob razmišljanju o njem in navzkrižnem preverjanju referenc kot ob samem ogledu; ki ti pusti suh cmok v grlu. Sicer pa to, da bi nas zazibal v lagodnost, tudi nikoli ni bil avtorjev namen …
Kaj naredi film, vreden ponovnega ogleda? Marcel Štefančič, jr., je prepričan, da slovenski film skozi svojo zgodovino ni nastajal v vakuumu, temveč v dialogu z drugimi filmi, kinematografijami in filmskimi zgodovinami. V Kinodvoru bo na sporedu njegov letošnji izbor ''slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo'', tokrat iz šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let. V Slovenski kinoteki si bomo ob živi glasbeni spremljavi lahko ogledali Moža s kamero Dzige Vertova, film, ki je leta 1929 sistematično razgradil vse, kar je takratni film jemal za samoumevno, in ki ga je filmska teorija rehabilitirala šele desetletja pozneje. Iz Linza poročamo o festivalu Crossing Europe, ki se vsako leto ukvarja z vprašanjem, kaj evropski avtorski film sploh je in kje so njegove meje. In končno, o tem, kaj pomeni kino, bo spregovoril tudi romunski režiser Radu Jude ob svojem novem filmu Kontinental ’25.
Kaj naredi film, vreden ponovnega ogleda? Marcel Štefančič, jr., je prepričan, da slovenski film skozi svojo zgodovino ni nastajal v vakuumu, temveč v dialogu z drugimi filmi, kinematografijami in filmskimi zgodovinami. V Kinodvoru bo na sporedu njegov letošnji izbor ''slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo'', tokrat iz šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let. V Slovenski kinoteki si bomo ob živi glasbeni spremljavi lahko ogledali Moža s kamero Dzige Vertova, film, ki je leta 1929 sistematično razgradil vse, kar je takratni film jemal za samoumevno, in ki ga je filmska teorija rehabilitirala šele desetletja pozneje. Iz Linza poročamo o festivalu Crossing Europe, ki se vsako leto ukvarja z vprašanjem, kaj evropski avtorski film sploh je in kje so njegove meje. In končno, o tem, kaj pomeni kino, bo spregovoril tudi romunski režiser Radu Jude ob svojem novem filmu Kontinental ’25.
V Linzu se je pričel filmski festival Crossing Europe, na katerem bodo predstavili tudi nekaj slovenskih filmov. Svojo avstrijsko premiero bo doživel film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo v režiji Ester Ivakič, na festivalu pa bodo prikazani tudi film Fantasy režiserke Kukle ter manjšinski koprodukciji Bog ne bo pomagal režiserke Hane Jušić in Kar je treba storiti režiserja Srđana Kovačevića. V Linzu se med drugim predstavlja tudi italijanska režiserka Alba Zari s filmom Bele laži, ki je premiero sicer doživel na filmskem festivalu v Rotterdamu. Prispevek Petre Meterc.
V Linzu se je pričel filmski festival Crossing Europe, na katerem bodo predstavili tudi nekaj slovenskih filmov. Svojo avstrijsko premiero bo doživel film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo v režiji Ester Ivakič, na festivalu pa bodo prikazani tudi film Fantasy režiserke Kukle ter manjšinski koprodukciji Bog ne bo pomagal režiserke Hane Jušić in Kar je treba storiti režiserja Srđana Kovačevića. V Linzu se med drugim predstavlja tudi italijanska režiserka Alba Zari s filmom Bele laži, ki je premiero sicer doživel na filmskem festivalu v Rotterdamu. Prispevek Petre Meterc.
Dziga Vertov je leta 1929 posnel film Mož s kamero, ki je natančno strukturirano raziskovanje tega, kaj kamera vidi, kako montaža konstruira pomen in kaj film sploh je kot medij. Film velja za enega temeljnih del filmske avantgarde in hkrati za enega prvih sistematičnih premislekov o naravi filmskega jezika. V četrtek ga bodo v Slovenski kinoteki prikazali v okviru cikla Kino-uho – z živo glasbeno spremljavo italijanskih kitaristov Stefana Pilie in Paola Spaccamontija. O in zgodovinskem in avtorskem kontekstu filma, o avtorjevem razumevanju dokumentarnega in igranega filma ter o njegovem vplivu na kasnejšo filmsko zgodovino pa sem se pogovarjala z Matevžem Jermanom iz Slovenske kinoteke, kustosom, režiserjem in filmskim kritikom, ki se ukvarja z avantgardnim filmom.
Dziga Vertov je leta 1929 posnel film Mož s kamero, ki je natančno strukturirano raziskovanje tega, kaj kamera vidi, kako montaža konstruira pomen in kaj film sploh je kot medij. Film velja za enega temeljnih del filmske avantgarde in hkrati za enega prvih sistematičnih premislekov o naravi filmskega jezika. V četrtek ga bodo v Slovenski kinoteki prikazali v okviru cikla Kino-uho – z živo glasbeno spremljavo italijanskih kitaristov Stefana Pilie in Paola Spaccamontija. O in zgodovinskem in avtorskem kontekstu filma, o avtorjevem razumevanju dokumentarnega in igranega filma ter o njegovem vplivu na kasnejšo filmsko zgodovino pa sem se pogovarjala z Matevžem Jermanom iz Slovenske kinoteke, kustosom, režiserjem in filmskim kritikom, ki se ukvarja z avantgardnim filmom.
Pomlad je prav kičasta, vse cveti, kar pa pri številnih sproža alergije. Tudi na zblaznelem političnem parketu kaže, da skoraj vsi parlamentarci trpijo za alergijo – na nasprotno politično opcijo. Ko na levi vidijo desne, se v njih začnejo nabirati velike gmote sluzi, prav tako kot velja tudi obratno. Četrta izredna seja državnega zbora je zelo nazorno izrisala novo politično realnost popolne ideološke razklanosti. Prava poslastica za ljubitelje srhljivk, boksa, pa tudi manj reguliranih borilnih športov.
Pomlad je prav kičasta, vse cveti, kar pa pri številnih sproža alergije. Tudi na zblaznelem političnem parketu kaže, da skoraj vsi parlamentarci trpijo za alergijo – na nasprotno politično opcijo. Ko na levi vidijo desne, se v njih začnejo nabirati velike gmote sluzi, prav tako kot velja tudi obratno. Četrta izredna seja državnega zbora je zelo nazorno izrisala novo politično realnost popolne ideološke razklanosti. Prava poslastica za ljubitelje srhljivk, boksa, pa tudi manj reguliranih borilnih športov.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Pavle Merku in Primož Ramovš sta bila dobra prijatelja, ki sta si redno delila mnenja o delih drug drugega, vendar sta kljub zanimanju za nova glasbena iskanja ostala pri svojih zelo različnih avtorskih potezah.
Pavle Merku in Primož Ramovš sta bila dobra prijatelja, ki sta si redno delila mnenja o delih drug drugega, vendar sta kljub zanimanju za nova glasbena iskanja ostala pri svojih zelo različnih avtorskih potezah.
Obeležujemo praznik dela, ki postavlja v ospredje delavke in delavce ter njihove pravice. Že sinoči so po državi zagoreli številni kresovi, danes pa so v izvedbi godb in pihalnih orkestrov zadonele budnice. V oddaji tudi o tem: - Sindikati zahtevajo umik interventnega zakona, pripravljeni so tudi na stavko. - Kako je MIP končal v stečaju, delavci pa brez dela in brez pravice. - Janja Garnbret lovi 50. zmago v svetovnem pokalu.
Obeležujemo praznik dela, ki postavlja v ospredje delavke in delavce ter njihove pravice. Že sinoči so po državi zagoreli številni kresovi, danes pa so v izvedbi godb in pihalnih orkestrov zadonele budnice. V oddaji tudi o tem: - Sindikati zahtevajo umik interventnega zakona, pripravljeni so tudi na stavko. - Kako je MIP končal v stečaju, delavci pa brez dela in brez pravice. - Janja Garnbret lovi 50. zmago v svetovnem pokalu.
Pred letošnjo turistično sezono so nas kot po pravilu znova zasule novice o visokih cenah turističnih storitev na Hrvaškem, kjer se nezadovoljstvo ob visoki inflaciji širi tudi med prebivalci. Nedavno so proti draginji in za višje plače tisoči protestirali v Zagrebu, dodaten nemir pa med prebivalce vnaša tudi val groženj o domnevno podtaknjenih bombah na šolah. Medtem je država ob robu pobude Tri morja podpisala pismo o nameri za gradnjo 50-milijardnega podatkovnega centra umetne inteligence, največjega projekta v zgodovini Hrvaške.
Pred letošnjo turistično sezono so nas kot po pravilu znova zasule novice o visokih cenah turističnih storitev na Hrvaškem, kjer se nezadovoljstvo ob visoki inflaciji širi tudi med prebivalci. Nedavno so proti draginji in za višje plače tisoči protestirali v Zagrebu, dodaten nemir pa med prebivalce vnaša tudi val groženj o domnevno podtaknjenih bombah na šolah. Medtem je država ob robu pobude Tri morja podpisala pismo o nameri za gradnjo 50-milijardnega podatkovnega centra umetne inteligence, največjega projekta v zgodovini Hrvaške.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
1. maj, delavski in cerkveni praznik; učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske; Slovenija je postala članica Evropske unije
1. maj, delavski in cerkveni praznik; učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske; Slovenija je postala članica Evropske unije
Kultura zdravi - umetnost lajša
Oddaja je namenjena kulturnemu in umetniškemu dogajanju v Mariboru in širše. V njej napovedujemo premiere ter druge kulturne dogodke prireditve v severovzhodni Sloveniji in poročamo o njih.
Oddaja je namenjena kulturnemu in umetniškemu dogajanju v Mariboru in širše. V njej napovedujemo premiere ter druge kulturne dogodke prireditve v severovzhodni Sloveniji in poročamo o njih.
Novogoriški MIP je bil nekoč ponos Primorske in eden največjih mesnopredelovalnih sistemov v Sloveniji. Podjetje, ki se ga mnogi še danes spominjajo po znameniti mortadeli, je po menedžerskem prevzemu in naraščajočih dolgovih končalo v stečaju. Brez dela je ostalo več kot 250 ljudi, posledice pa so med nekdanjimi zaposlenimi še vedno prisotne. Kako danes gledajo na propad in kaj je od MIP-a ostalo, v oddaji, ki jo je pripravila Nataša Uršič.
Novogoriški MIP je bil nekoč ponos Primorske in eden največjih mesnopredelovalnih sistemov v Sloveniji. Podjetje, ki se ga mnogi še danes spominjajo po znameniti mortadeli, je po menedžerskem prevzemu in naraščajočih dolgovih končalo v stečaju. Brez dela je ostalo več kot 250 ljudi, posledice pa so med nekdanjimi zaposlenimi še vedno prisotne. Kako danes gledajo na propad in kaj je od MIP-a ostalo, v oddaji, ki jo je pripravila Nataša Uršič.
Marjeta Hribar je mednarodno priznana umetnica in ustvarjalka blagovne znamke KUOLMi, ročno izdelanega nakita iz premoga. Z njenimi kreacijami so nagradili nominirance za oskarje in nagrado grammy. V pogovoru zelo neposredno pove, kako se je znašla v Hollywoodu, kaj ji pomeni uspeh in zakaj si pogosto privošči dopust oziroma umik od ustaljenih opravil.
Marjeta Hribar je mednarodno priznana umetnica in ustvarjalka blagovne znamke KUOLMi, ročno izdelanega nakita iz premoga. Z njenimi kreacijami so nagradili nominirance za oskarje in nagrado grammy. V pogovoru zelo neposredno pove, kako se je znašla v Hollywoodu, kaj ji pomeni uspeh in zakaj si pogosto privošči dopust oziroma umik od ustaljenih opravil.
Nika Mlinarič Hribar je štiri dni na teden fizičarka. Kadarkoli, predvsem ko dežuje, pa je podjetnica. Ima izkušnje iz letalske industrije in obožuje namizne igre. Je soustanoviteljica SnowBoardGames, to je neodvisni studio za izdajanje družabnih iger, ki se osredotoča na vrhunsko ilustracijo, kakovostne komponente in koncept »več igre v manjši škatli«. Med drugim bo razkrila, kako ji fizikalni pogled na reševanje problemov pomaga v podjetništvu in kaj jo vrže s tira.
Nika Mlinarič Hribar je štiri dni na teden fizičarka. Kadarkoli, predvsem ko dežuje, pa je podjetnica. Ima izkušnje iz letalske industrije in obožuje namizne igre. Je soustanoviteljica SnowBoardGames, to je neodvisni studio za izdajanje družabnih iger, ki se osredotoča na vrhunsko ilustracijo, kakovostne komponente in koncept »več igre v manjši škatli«. Med drugim bo razkrila, kako ji fizikalni pogled na reševanje problemov pomaga v podjetništvu in kaj jo vrže s tira.
Anja Deželak je grafična oblikovalka in navdušena tekačica. Iz Idrije se je preselila v Trbovlje, oba kraja sta jo zelo zaznamovala. Govorila bo o tem, kako se vizualno ustvarjanje povezuje z aktivnim življenjem, kako jo okolje navdihuje pri delu in kaj jo žene na več kot 100-kilometrskih tekih.
Anja Deželak je grafična oblikovalka in navdušena tekačica. Iz Idrije se je preselila v Trbovlje, oba kraja sta jo zelo zaznamovala. Govorila bo o tem, kako se vizualno ustvarjanje povezuje z aktivnim življenjem, kako jo okolje navdihuje pri delu in kaj jo žene na več kot 100-kilometrskih tekih.
Valentina Gazvoda je soustanoviteljica pražarne Iconic. Pred desetimi leti sta z možem začela sanjati o vrhunski kavi in danes prodata več kot tri tone edinstvene pražene kave. Kako se je začela njena podjetniška pot in zakaj ima pri tem pomembno vlogo tudi vrhunsko kolesarstvo?
Valentina Gazvoda je soustanoviteljica pražarne Iconic. Pred desetimi leti sta z možem začela sanjati o vrhunski kavi in danes prodata več kot tri tone edinstvene pražene kave. Kako se je začela njena podjetniška pot in zakaj ima pri tem pomembno vlogo tudi vrhunsko kolesarstvo?
Živel 1. maj! Tako je to jutro odmevalo po številnih primorskih vaseh in mestih, ki so jih prebudile budnice naših pihalnih godb. Med njimi je tudi Brkinska godba 2000, ki je prebujala vasi okoli Kozine in Materije. Irena Cunja jo je prestregla v Tubljah in se z godbeniki in domačini pomenila o pomenu prvomajskih tradicij.
Živel 1. maj! Tako je to jutro odmevalo po številnih primorskih vaseh in mestih, ki so jih prebudile budnice naših pihalnih godb. Med njimi je tudi Brkinska godba 2000, ki je prebujala vasi okoli Kozine in Materije. Irena Cunja jo je prestregla v Tubljah in se z godbeniki in domačini pomenila o pomenu prvomajskih tradicij.
John Lewis je v svojem skladateljskem eklekticizmu iskal povezave med baročno in sodobno džezovsko glasbo. Navdih je našel tudi v baročnih glasbenih oblikah. Želel si je, da bi se njegove skladbe lahko primerjale z improviziranimi soli. Baročni slog je namreč primerljiv z bebopovskim, zasnovan na ponavljajočih se ritmičnih vzorcih, ki jih zapolnjujejo akordi. Lewis je svoj neoklasicistični koncept uporabil tudi na svojih samostojnih ploščah iz osemdesetih let 20. stoletja.
John Lewis je v svojem skladateljskem eklekticizmu iskal povezave med baročno in sodobno džezovsko glasbo. Navdih je našel tudi v baročnih glasbenih oblikah. Želel si je, da bi se njegove skladbe lahko primerjale z improviziranimi soli. Baročni slog je namreč primerljiv z bebopovskim, zasnovan na ponavljajočih se ritmičnih vzorcih, ki jih zapolnjujejo akordi. Lewis je svoj neoklasicistični koncept uporabil tudi na svojih samostojnih ploščah iz osemdesetih let 20. stoletja.