Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V tokatni Dnevni sobi o tem, kako se bodo razpletle zgodbe iz priljubljenje nadaljevanke "Takšno je življenje", ki se nocoj vrača na naš prvi program, ob 20.00 uri. Z nami bosta igralca mlajše generacijei Vesna Ponorac, ki igra lik spletne vplivnice Isabele in David Velikonja, ki igra mladeniča Roka, kot se spominjamo je s svojim dejanjem Izabelo spravil v hudo zadrego. Oddajo vodi Karin Sabadin.
V tokatni Dnevni sobi o tem, kako se bodo razpletle zgodbe iz priljubljenje nadaljevanke "Takšno je življenje", ki se nocoj vrača na naš prvi program, ob 20.00 uri. Z nami bosta igralca mlajše generacijei Vesna Ponorac, ki igra lik spletne vplivnice Isabele in David Velikonja, ki igra mladeniča Roka, kot se spominjamo je s svojim dejanjem Izabelo spravil v hudo zadrego. Oddajo vodi Karin Sabadin.
Naš tokratni gost se je v Slovenijo – z neskončno birokratskimi ovirami – preselil iz Nigerije. To, da se je na razpis za službo na Inštitutu za anatomijo prijavil v času kovida, tudi ni pomagalo. Chiedozie Kenneth Ugwoke je doktor medicine in asistent na Inštitutu za anatomijo.
Naš tokratni gost se je v Slovenijo – z neskončno birokratskimi ovirami – preselil iz Nigerije. To, da se je na razpis za službo na Inštitutu za anatomijo prijavil v času kovida, tudi ni pomagalo. Chiedozie Kenneth Ugwoke je doktor medicine in asistent na Inštitutu za anatomijo.
Tokratni terenski obisk namenjamo pregledu posodobljene železniške infrastrukture med Poljčanami in državno mejo z Avstrijo. Pri pred nedavni končani posodobitvi je na omenjeni trasi šlo za največji in najzahtevnejši projekt po tistem, ko je pred skoraj 180 leti od Gradca do Celja stekel promet po tako imenovani »južni železnici«. Hitrejši vlaki, manj hrupa, varnejši prehodi ... kdaj pa bomo od Maribora do Ljubljane z vlakom potovali zgolj dobro uro?
Tokratni terenski obisk namenjamo pregledu posodobljene železniške infrastrukture med Poljčanami in državno mejo z Avstrijo. Pri pred nedavni končani posodobitvi je na omenjeni trasi šlo za največji in najzahtevnejši projekt po tistem, ko je pred skoraj 180 leti od Gradca do Celja stekel promet po tako imenovani »južni železnici«. Hitrejši vlaki, manj hrupa, varnejši prehodi ... kdaj pa bomo od Maribora do Ljubljane z vlakom potovali zgolj dobro uro?
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Mladi, med njimi tudi mladoletniki, pridejo do cigaret in drugih nikotinskih izdelkov vse preveč enostavno, ugotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Med mladimi so vse bolj priljubljeni številni novejši nikotinski izdelki, ki niso nič manj nevarni od cigaret. FOTO: BoBo
Mladi, med njimi tudi mladoletniki, pridejo do cigaret in drugih nikotinskih izdelkov vse preveč enostavno, ugotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Med mladimi so vse bolj priljubljeni številni novejši nikotinski izdelki, ki niso nič manj nevarni od cigaret. FOTO: BoBo
Nogometaši Celja so se s kosovsko Drito pomerili za napredovanje v osmino finala konferenčne lige.
Nogometaši Celja so se s kosovsko Drito pomerili za napredovanje v osmino finala konferenčne lige.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Gostja tokratne epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige je diplomirana filozofinja in sociologinja kulture Nadja Ebner, avtorica romana Kako pokopati mamo, ki je še živa? (Primus), o katerem je tudi tekel pogovor. Glavna junakinja romana ima kompleksen odnos s svojo mamo, ki naj bi jo vzgajala v "bolj svobodnem duhu", v resnici pa je povzročila hčerki velike stiske, jo emocionalno izsiljevala in ji nevede velikokrat neverbalno pokazala, da jo v življenju pozornost moških bolj zadovoljuje kakor lastna hčerka. Njun odnos se z leti, ko mama vse bolj podlega odvisnosti za alkoholom, še poslabša. Zato se junakinja, zdaj že mama skoraj najstnice, odloči, da mora svoje življenje spremeniti, predvsem izboljšati odnos z lastno hčerko in začne obiskovati terapijo. Tekom večletnih seans se tako končno zave, kaj so njene otroške travme ter kako jih odpraviti oziroma nadzirati. Ob tej zgodbi se je porajalo vprašanje, koliko je vredno potrpeti v odnosu s težavnim staršem, predvsem pa do katere mere jim brezpogojno pomagati kljub njihovim izpadom, nejevolji in nepripravljenosti do sodelovanja. Naučeni smo namreč, da so starši avtoriteta, kateri naj ne bi kljubovali. Prav tako je bila omenjena tema alkoholizma, pereče tematike tako v svetu kot v Sloveniji. Veliko družin razpade ali živijo v stiski ravno zaradi vinjenih staršev. Zanimiv pomislek avtorice pa je, da načeloma ljudje niso fizično odvisni od alkohola, so pa odvisni od njega psihološko. Vljudno vabljeni k poslušanju.
Gostja tokratne epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige je diplomirana filozofinja in sociologinja kulture Nadja Ebner, avtorica romana Kako pokopati mamo, ki je še živa? (Primus), o katerem je tudi tekel pogovor. Glavna junakinja romana ima kompleksen odnos s svojo mamo, ki naj bi jo vzgajala v "bolj svobodnem duhu", v resnici pa je povzročila hčerki velike stiske, jo emocionalno izsiljevala in ji nevede velikokrat neverbalno pokazala, da jo v življenju pozornost moških bolj zadovoljuje kakor lastna hčerka. Njun odnos se z leti, ko mama vse bolj podlega odvisnosti za alkoholom, še poslabša. Zato se junakinja, zdaj že mama skoraj najstnice, odloči, da mora svoje življenje spremeniti, predvsem izboljšati odnos z lastno hčerko in začne obiskovati terapijo. Tekom večletnih seans se tako končno zave, kaj so njene otroške travme ter kako jih odpraviti oziroma nadzirati. Ob tej zgodbi se je porajalo vprašanje, koliko je vredno potrpeti v odnosu s težavnim staršem, predvsem pa do katere mere jim brezpogojno pomagati kljub njihovim izpadom, nejevolji in nepripravljenosti do sodelovanja. Naučeni smo namreč, da so starši avtoriteta, kateri naj ne bi kljubovali. Prav tako je bila omenjena tema alkoholizma, pereče tematike tako v svetu kot v Sloveniji. Veliko družin razpade ali živijo v stiski ravno zaradi vinjenih staršev. Zanimiv pomislek avtorice pa je, da načeloma ljudje niso fizično odvisni od alkohola, so pa odvisni od njega psihološko. Vljudno vabljeni k poslušanju.
Že zdaj poslušamo, v naslednjih tednih pa bomo še pogosteje slišali besede "leva, desna, sredina". Zelo zapleteni politični pojmi, ki pa jih brez težav razvozlajo tretješolci z osnovne šole Spodnja Šiška v Ljubljani.
Že zdaj poslušamo, v naslednjih tednih pa bomo še pogosteje slišali besede "leva, desna, sredina". Zelo zapleteni politični pojmi, ki pa jih brez težav razvozlajo tretješolci z osnovne šole Spodnja Šiška v Ljubljani.
Od prihodnjega četrtka bomo lahko odprli individualne naložbene račune, s kratico INR-je. Fizičnim osebam bo država tako omogočila davčno prijaznejše borzno trgovanje. Od tega si obeta spremembo naših varčevalnih navad - iz bančnih vlog v donosnejše delnice in obveznice, in s tem pospešek slovenskemu kapitalskemu trgu. A koliko denarja ta sploh prenese, ne da bi se borzni balon še bolj napihnil? Na naložbene račune nestrpno čaka tudi na tisoče delničarjev Vzajemne, ki je tik pred vstopom na borzo. Gost Ob osmih je predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Bombač.
Od prihodnjega četrtka bomo lahko odprli individualne naložbene račune, s kratico INR-je. Fizičnim osebam bo država tako omogočila davčno prijaznejše borzno trgovanje. Od tega si obeta spremembo naših varčevalnih navad - iz bančnih vlog v donosnejše delnice in obveznice, in s tem pospešek slovenskemu kapitalskemu trgu. A koliko denarja ta sploh prenese, ne da bi se borzni balon še bolj napihnil? Na naložbene račune nestrpno čaka tudi na tisoče delničarjev Vzajemne, ki je tik pred vstopom na borzo. Gost Ob osmih je predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Bombač.
Medenično dno je skupina 19 mišic, vezi, žil in živcev, ki se nahaja na dnu medenice. Je podpora organom, ki ležijo v mali medenici in v trebušni votlini, preprečuje prolaps organov medenice, pomaga razbremenjevati hrbtenico, omogoča boljše spolno doživljanje in odziv. V petkovem Svetovalnem servisu se bomo posvetili težavam, ki se pojavijo zaradi neoptimalnega delovanja medeničnega dna pri ženskah. O tem, kako preprečiti bolečine, nastanek hemeroidov, uhajanje urina ali blata, kako se lotiti okrevanja po porodu, z diplomirano fizioterapevtko Anno Bogacz-Udovč.
Medenično dno je skupina 19 mišic, vezi, žil in živcev, ki se nahaja na dnu medenice. Je podpora organom, ki ležijo v mali medenici in v trebušni votlini, preprečuje prolaps organov medenice, pomaga razbremenjevati hrbtenico, omogoča boljše spolno doživljanje in odziv. V petkovem Svetovalnem servisu se bomo posvetili težavam, ki se pojavijo zaradi neoptimalnega delovanja medeničnega dna pri ženskah. O tem, kako preprečiti bolečine, nastanek hemeroidov, uhajanje urina ali blata, kako se lotiti okrevanja po porodu, z diplomirano fizioterapevtko Anno Bogacz-Udovč.
Umetna inteligenca je vseprisotna, če vprašate splošno javnost tudi vsemogočna, pa strašljiva. Če pa vprašate strokovnjake, ni tako enoznačna kot se zdi in zahteva ogromno znanja, dela in razvoja.
Umetna inteligenca je vseprisotna, če vprašate splošno javnost tudi vsemogočna, pa strašljiva. Če pa vprašate strokovnjake, ni tako enoznačna kot se zdi in zahteva ogromno znanja, dela in razvoja.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Izplačane bodo višje pokojnine - Snežna ujma še poslabšala stanje mariborskih cest - Podravski gospodarstveniki zaskrbljeni nad gospodarsko rastjo in višjo minimalno plačo
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Izplačane bodo višje pokojnine - Snežna ujma še poslabšala stanje mariborskih cest - Podravski gospodarstveniki zaskrbljeni nad gospodarsko rastjo in višjo minimalno plačo
V pogovoru z arheologinjo, eno najboljših poznavalk rimske dobe na Slovenskem, smo si skušali oblikovati predstavo, kako so bili videti tukajšnja mesta, ceste in polja v prvih stoletjih našega štetja
V pogovoru z arheologinjo, eno najboljših poznavalk rimske dobe na Slovenskem, smo si skušali oblikovati predstavo, kako so bili videti tukajšnja mesta, ceste in polja v prvih stoletjih našega štetja
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Koprski občinski svetniki so, sicer posredno, sinoči znova razpravljali o vertikalni povezavi na Markov hrib. Tokrat zaradi predloga nakupa zemljišča na klifu nad Žusterno. Po dolgi in na trenutke bruni razpravi so svetniki prižgali zeleno luč občini za nakup 9.400 kvadratnih metrov zemljišča. Gre za zazidljivo zemljišče, na katerem je nekdanji lastnik, pokojni podjetnik Milan Mandarič, nameraval zgraditi hotel s 180 sobami. Zemljišče je za občino pomembno zaradi graditve mobilne povezave na Markov hrib in za vzpostavitev javnih zelenih površin na območju klifa. Ostali poudarki oddaje: - Evropska komisija za varen in dostopen splav, a bo to omogočila uporabo obstoječih sredstev. - Pogovori za končanje vojne v Ukrajini niso prinesli preboja. - Vodenje novogoriškega kulturnega doma prevzema Žan Bokan. - Košarkarska reprezentanca se bo danes v Kopru pomerila s Češko.
Koprski občinski svetniki so, sicer posredno, sinoči znova razpravljali o vertikalni povezavi na Markov hrib. Tokrat zaradi predloga nakupa zemljišča na klifu nad Žusterno. Po dolgi in na trenutke bruni razpravi so svetniki prižgali zeleno luč občini za nakup 9.400 kvadratnih metrov zemljišča. Gre za zazidljivo zemljišče, na katerem je nekdanji lastnik, pokojni podjetnik Milan Mandarič, nameraval zgraditi hotel s 180 sobami. Zemljišče je za občino pomembno zaradi graditve mobilne povezave na Markov hrib in za vzpostavitev javnih zelenih površin na območju klifa. Ostali poudarki oddaje: - Evropska komisija za varen in dostopen splav, a bo to omogočila uporabo obstoječih sredstev. - Pogovori za končanje vojne v Ukrajini niso prinesli preboja. - Vodenje novogoriškega kulturnega doma prevzema Žan Bokan. - Košarkarska reprezentanca se bo danes v Kopru pomerila s Češko.
Pesnik, esejist in prevajalec Uroš Zupan (1963), ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen, je izdal več pesniških zbirk. Posebno mesto med njimi pa ima zbirka Nafta (2002), v kateri avtor v poezijo vpelje ironijo in v kateri se združujeta visoko in nizko. A za pesem V milini ni prepadov, ki je bila objavljena v tej zbirki, to ne velja. Gre za izrazito bivanjsko pesem, brez ironije, a z veliko občutljivostjo za življenje. Interpret Boris Juh, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, produkcija 2006.
Pesnik, esejist in prevajalec Uroš Zupan (1963), ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen, je izdal več pesniških zbirk. Posebno mesto med njimi pa ima zbirka Nafta (2002), v kateri avtor v poezijo vpelje ironijo in v kateri se združujeta visoko in nizko. A za pesem V milini ni prepadov, ki je bila objavljena v tej zbirki, to ne velja. Gre za izrazito bivanjsko pesem, brez ironije, a z veliko občutljivostjo za življenje. Interpret Boris Juh, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, produkcija 2006.
Kdor ni bil v vojski, ni pravi moški. Vsak pravi moški mora odslužiti svojo vojaško dolžnost. V vojski si se naučil discipline. To so pretežno spomini starejše generacije, ki smo jih pogosto slišali v povezavi z vojsko. Vprašanje, ali bi morali v Sloveniji ponovno uvesti obvezno služenje vojaškega roka, se v zadnjih letih znova pojavlja v javnih razpravah, predvsem zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi in vse pogostejših razprav o obrambni sposobnosti posameznih držav. V Sloveniji je bil obvezni vojaški rok ukinjen leta 2003, od takrat pa obrambni sistem temelji na profesionalni vojski. Zagovorniki ponovne uvedbe obveznega služenja menijo, da bi osnovno vojaško usposabljanje okrepilo obrambno pripravljenost države in mladim zagotovilo znanja, ki so koristna tudi v civilnem življenju, kot so disciplina, timsko delo in ravnanje v kriznih razmerah. Nasprotniki pa opozarjajo, da sodobne varnostne razmere zahtevajo dobro usposobljeno in motivirano profesionalno vojsko, ne pa množičnega naborništva. Mnenja o tem je v tokratni anketi posnela Larisa Dugar.
Kdor ni bil v vojski, ni pravi moški. Vsak pravi moški mora odslužiti svojo vojaško dolžnost. V vojski si se naučil discipline. To so pretežno spomini starejše generacije, ki smo jih pogosto slišali v povezavi z vojsko. Vprašanje, ali bi morali v Sloveniji ponovno uvesti obvezno služenje vojaškega roka, se v zadnjih letih znova pojavlja v javnih razpravah, predvsem zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi in vse pogostejših razprav o obrambni sposobnosti posameznih držav. V Sloveniji je bil obvezni vojaški rok ukinjen leta 2003, od takrat pa obrambni sistem temelji na profesionalni vojski. Zagovorniki ponovne uvedbe obveznega služenja menijo, da bi osnovno vojaško usposabljanje okrepilo obrambno pripravljenost države in mladim zagotovilo znanja, ki so koristna tudi v civilnem življenju, kot so disciplina, timsko delo in ravnanje v kriznih razmerah. Nasprotniki pa opozarjajo, da sodobne varnostne razmere zahtevajo dobro usposobljeno in motivirano profesionalno vojsko, ne pa množičnega naborništva. Mnenja o tem je v tokratni anketi posnela Larisa Dugar.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pogovori za končanje vojne v Ukrajini niso prinesli preboja, a bi se lahko nadaljevali že prihodnji teden. Ob ameriških grožnjah z vojaškim posredovanjem v Iranu tudi pogajanja med ZDA in Islamsko republiko o njenem jedrskem programu še niso prinesla dogovora. So pa omanski posredniki sporočili, da so dosegli napredek, kar je potrdil tudi iranski zunanji minister Abas Aragči. Resno smo se lotili elementov sporazuma, tako na področju jedrskih vprašanj kot odprave sankcij, je poudaril. V oddaji tudi: - Pakistan razglasil vojno proti Afganistanu - Evropska komisija bo omogočila uporabo obstoječih sredstev za varen in dostopen splav - Nogometaši Celja v osmini finala konferenčne lige
Pogovori za končanje vojne v Ukrajini niso prinesli preboja, a bi se lahko nadaljevali že prihodnji teden. Ob ameriških grožnjah z vojaškim posredovanjem v Iranu tudi pogajanja med ZDA in Islamsko republiko o njenem jedrskem programu še niso prinesla dogovora. So pa omanski posredniki sporočili, da so dosegli napredek, kar je potrdil tudi iranski zunanji minister Abas Aragči. Resno smo se lotili elementov sporazuma, tako na področju jedrskih vprašanj kot odprave sankcij, je poudaril. V oddaji tudi: - Pakistan razglasil vojno proti Afganistanu - Evropska komisija bo omogočila uporabo obstoječih sredstev za varen in dostopen splav - Nogometaši Celja v osmini finala konferenčne lige
Kako pogosto se vam zgodi, da za slabo voljo, razdraženost, neprespane noči ali glavobol okrivite polno luno? “Luni, z veliko začetnico, pripisujemo vse preveč moči in vpliva,” vam odgovarja tokratni gost oddaje Petek brez pravila, Andrej Guštin, slovenski astronom in popularizator znanosti. Skupaj z njim raziščemo, kaj Luna sploh je, kako daleč je, zakaj je skoraj ne kličemo več po starem imenu in ali je res kriva za vse.
Kako pogosto se vam zgodi, da za slabo voljo, razdraženost, neprespane noči ali glavobol okrivite polno luno? “Luni, z veliko začetnico, pripisujemo vse preveč moči in vpliva,” vam odgovarja tokratni gost oddaje Petek brez pravila, Andrej Guštin, slovenski astronom in popularizator znanosti. Skupaj z njim raziščemo, kaj Luna sploh je, kako daleč je, zakaj je skoraj ne kličemo več po starem imenu in ali je res kriva za vse.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Nogometaši Celja so za uvrstitev v osmino finala konferenčne lige gostili kosovsko Drito.
Nogometaši Celja so za uvrstitev v osmino finala konferenčne lige gostili kosovsko Drito.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Nekaj več kot devet mesecev je od izvolitve papeža Leona XIV., zato lahko že nekaj malega rečem o njegovem vodenju Cerkve. Pravzaprav sem bil navdušen, da je bil izvoljen sin avguštinske duhovnosti. Da je zvest svoji karizmi tudi na Petrovem sedežu, se najprej kaže v tem, da papeštva ne jemlje kot osebni projekt ali strategijo izvajanja moči, ampak kot odgovor na dar, ki ga je prejel od Boga. Takšno mišljenje ima svoje korenine pri svetem Avguštinu, ki je zapisal: »Nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi.« S tem pove nekaj zelo preprostega: človek ne začne pri sebi. Najprej je Bog, ki nas pokliče. Najprej je ljubezen, ki nas poišče. Šele potem se mi začnemo spraševati, iskati in moliti. Avguštin pravi, da ga je Bog poklical, še preden je on iskal Boga. Človek išče zato, ker je bil že prej najden. Vera ni najprej naš dosežek, ampak odgovor na Božjo pobudo. To misel v sodobnem času poglobi filozof Jean-Luc Marion. Poudarja, da Bog ni nekaj, kar bi mi lahko popolnoma razumeli ali nadzorovali. Bog se nam najprej podari. Pride kot dar. Vedno nas prehiti. Ne moremo ga zapreti v pravila, sisteme ali formule. Lahko se mu samo odpremo. Če je Bog dar, potem tudi papeška služba ni oblast, ki bi vse nadzorovala. Je služenje. Je zvestoba temu, kar je bilo najprej prejeto. Sveti Avguštin v svojih pridigah večkrat ponovi Pavlovo vprašanje: »Kaj pa imaš, česar nisi prejel?« S tem nas spominja, da je vse, kar imamo – življenje, vera, poklic – najprej dar. Nič ni samo naše. Zato tudi prava avtoriteta ne temelji na moči, ampak na ponižnosti, poslušanju in odprtosti. Marion pravi, da resnično daje samo tisti, ki ne želi vsega posedovati. Kdor se ne oklepa oblasti, je sposoben služenja. Kdor ne zapira resnice vase, lahko posluša druge. To vpliva tudi na naš odnos do kriz in težav. Avguštinov nemir ni znak poraza, ampak odprtosti. Njegovo iskanje Boga je bilo dolgo in včasih boleče, a prav po tej poti je dozorel. Ko pravi: »Pozno sem te vzljubil …«, govori o svoji življenjski poti. Marion dodaja, da se dar pogosto pokaže ravno takrat, ko nimamo več vseh odgovorov. Tudi v dvomih, zmedenosti in šibkosti je lahko Bog zelo blizu. Posebej pomembna je misel o milosti. Avguštin pravi, da ga je Bog obrnil k sebi, še preden je bil dober. Najprej pride Božja ljubezen. Šele potem pride naša sprememba. Ne postanemo boljši zato, ker bi si to zaslužili, ampak zato, ker smo bili najprej sprejeti. Marion to povzame preprosto: milost ne sledi zaslugam, ampak jih omogoča. To ima velike posledice za Cerkev. Cerkev ni sveta zato, ker bi bili njeni člani popolni, ampak zato, ker živi iz Božjega usmiljenja. Kot pravi Avguštin: sveta je, ker ljubi, ne ker je brez napak. V današnjem svetu, ki poudarja uspeh in moč, je takšno vodenje težko razumljivo. Ne temelji na moči, ampak na zaupanju. Ne na nadzoru, ampak na sprejemanju. Pontifikat Leona XIV. lahko zato razumemo kot povabilo Cerkvi in vsakemu izmed nas: vrnimo se k temelju, k zavesti, da vse bistveno prihaja od Boga. Ne ponuja hitrih rešitev. Odpira pa prostor, kjer se znova učimo živeti iz daru, ne iz lastne moči, ampak iz zaupanja in hvaležnosti.
Nekaj več kot devet mesecev je od izvolitve papeža Leona XIV., zato lahko že nekaj malega rečem o njegovem vodenju Cerkve. Pravzaprav sem bil navdušen, da je bil izvoljen sin avguštinske duhovnosti. Da je zvest svoji karizmi tudi na Petrovem sedežu, se najprej kaže v tem, da papeštva ne jemlje kot osebni projekt ali strategijo izvajanja moči, ampak kot odgovor na dar, ki ga je prejel od Boga. Takšno mišljenje ima svoje korenine pri svetem Avguštinu, ki je zapisal: »Nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi.« S tem pove nekaj zelo preprostega: človek ne začne pri sebi. Najprej je Bog, ki nas pokliče. Najprej je ljubezen, ki nas poišče. Šele potem se mi začnemo spraševati, iskati in moliti. Avguštin pravi, da ga je Bog poklical, še preden je on iskal Boga. Človek išče zato, ker je bil že prej najden. Vera ni najprej naš dosežek, ampak odgovor na Božjo pobudo. To misel v sodobnem času poglobi filozof Jean-Luc Marion. Poudarja, da Bog ni nekaj, kar bi mi lahko popolnoma razumeli ali nadzorovali. Bog se nam najprej podari. Pride kot dar. Vedno nas prehiti. Ne moremo ga zapreti v pravila, sisteme ali formule. Lahko se mu samo odpremo. Če je Bog dar, potem tudi papeška služba ni oblast, ki bi vse nadzorovala. Je služenje. Je zvestoba temu, kar je bilo najprej prejeto. Sveti Avguštin v svojih pridigah večkrat ponovi Pavlovo vprašanje: »Kaj pa imaš, česar nisi prejel?« S tem nas spominja, da je vse, kar imamo – življenje, vera, poklic – najprej dar. Nič ni samo naše. Zato tudi prava avtoriteta ne temelji na moči, ampak na ponižnosti, poslušanju in odprtosti. Marion pravi, da resnično daje samo tisti, ki ne želi vsega posedovati. Kdor se ne oklepa oblasti, je sposoben služenja. Kdor ne zapira resnice vase, lahko posluša druge. To vpliva tudi na naš odnos do kriz in težav. Avguštinov nemir ni znak poraza, ampak odprtosti. Njegovo iskanje Boga je bilo dolgo in včasih boleče, a prav po tej poti je dozorel. Ko pravi: »Pozno sem te vzljubil …«, govori o svoji življenjski poti. Marion dodaja, da se dar pogosto pokaže ravno takrat, ko nimamo več vseh odgovorov. Tudi v dvomih, zmedenosti in šibkosti je lahko Bog zelo blizu. Posebej pomembna je misel o milosti. Avguštin pravi, da ga je Bog obrnil k sebi, še preden je bil dober. Najprej pride Božja ljubezen. Šele potem pride naša sprememba. Ne postanemo boljši zato, ker bi si to zaslužili, ampak zato, ker smo bili najprej sprejeti. Marion to povzame preprosto: milost ne sledi zaslugam, ampak jih omogoča. To ima velike posledice za Cerkev. Cerkev ni sveta zato, ker bi bili njeni člani popolni, ampak zato, ker živi iz Božjega usmiljenja. Kot pravi Avguštin: sveta je, ker ljubi, ne ker je brez napak. V današnjem svetu, ki poudarja uspeh in moč, je takšno vodenje težko razumljivo. Ne temelji na moči, ampak na zaupanju. Ne na nadzoru, ampak na sprejemanju. Pontifikat Leona XIV. lahko zato razumemo kot povabilo Cerkvi in vsakemu izmed nas: vrnimo se k temelju, k zavesti, da vse bistveno prihaja od Boga. Ne ponuja hitrih rešitev. Odpira pa prostor, kjer se znova učimo živeti iz daru, ne iz lastne moči, ampak iz zaupanja in hvaležnosti.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
V Števiilkah smo se že leta 2017 ukvarjali z odvisnostjo od družbenih omrežij. Stvari so se vmes precej spremenile in zaostrile. Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna tako od leta 2023 ponuja program 'digitalnega detoxa', ki je namenjen mladim, ki imajo težave s prekomerno uporabo telefonov, ekranov in omrežij. Program je predstavila psihologinja Martina Kuzman.
V Števiilkah smo se že leta 2017 ukvarjali z odvisnostjo od družbenih omrežij. Stvari so se vmes precej spremenile in zaostrile. Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna tako od leta 2023 ponuja program 'digitalnega detoxa', ki je namenjen mladim, ki imajo težave s prekomerno uporabo telefonov, ekranov in omrežij. Program je predstavila psihologinja Martina Kuzman.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Letos mineva sto let od smrti Zofke Kveder. Ta izjemna pisateljica, publicistka, urednica in emancipiranka o neodvisnosti žensk ni samo govorila, ampak jo je kljub vsem preprekam tudi živela. Vemo, da je bila prva slovenska poklicna pisateljica in da je napisala roman Njeno življenje, vendar pa nam v šolah kaj več kot to niso povedali. V tokratnih Pisavah boste spoznali, zakaj Zofka Kveder ni bila samo sopotnica moderne, ampak njena soustvarjalka.
Letos mineva sto let od smrti Zofke Kveder. Ta izjemna pisateljica, publicistka, urednica in emancipiranka o neodvisnosti žensk ni samo govorila, ampak jo je kljub vsem preprekam tudi živela. Vemo, da je bila prva slovenska poklicna pisateljica in da je napisala roman Njeno življenje, vendar pa nam v šolah kaj več kot to niso povedali. V tokratnih Pisavah boste spoznali, zakaj Zofka Kveder ni bila samo sopotnica moderne, ampak njena soustvarjalka.
Pesnica pozorno prisluškuje gozdu, sebi, svoji okolici. Ob natančnem opazovanju se prikaže nov svet, narava in človek sta povezana, podrobnosti se zlijejo v eno in uzremo hkrati mikro- in makrokozmos. Urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Marko Rengeo, igralec Gašper Lovrec, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič. Posneto februarja 2026.
Pesnica pozorno prisluškuje gozdu, sebi, svoji okolici. Ob natančnem opazovanju se prikaže nov svet, narava in človek sta povezana, podrobnosti se zlijejo v eno in uzremo hkrati mikro- in makrokozmos. Urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Marko Rengeo, igralec Gašper Lovrec, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič. Posneto februarja 2026.
Na 73. Festivalu Ljubljana je gostovala ugledna mednarodna komorna zasedba, ki je 1. avgusta 2025 nastopila v Križevniški cerkvi v Ljubljani.
Na 73. Festivalu Ljubljana je gostovala ugledna mednarodna komorna zasedba, ki je 1. avgusta 2025 nastopila v Križevniški cerkvi v Ljubljani.
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je potrdil enoodstotno izredno uskladitev pokojnin, ki bo veljala od prvega marca, še prej pa mora zeleno luči prižgati še vlada, ki predlog sicer podpira. Razlog za izredno uskladitev pa je metodologija statističnega urada.
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je potrdil enoodstotno izredno uskladitev pokojnin, ki bo veljala od prvega marca, še prej pa mora zeleno luči prižgati še vlada, ki predlog sicer podpira. Razlog za izredno uskladitev pa je metodologija statističnega urada.
V Cankarjevem letu posvečamo velikemu slovenskemu pisatelju radijsko igro, posneto po njegovi znameniti drami. K pisanju znamenite politične satire ga je spodbudila zmaga klerikalcev leta 1907 na državnozborskih volitvah. Satirično besedilo je zaradi kritične ostrine krstno izvedbo doživelo šele leta 1919 v tržaškem gledališču v režiji Milana Skrbinška, leto dni po Cankarjevi smrti. Drama je doslej doživela že osemintrideset uprizoritev v slovenskih gledališčih. Tokratna verzija je iz leta 1954 v gledališki režiji Slavka Jana v ljubljanski Drami. Režiser radijske verzije: Mirč Kragelj Režiser gledališke postavitve: Slavko Jan Tonski mojster: Andrej Dobrin Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Igralci: Stane Sever, Milan Skrbinšek, Edvard Gregorin, Pavle Kovič, Lojze Potokar, Ančka Levar, Vida Juvan, Mila Kačič, Vladimir Skrbinšek, Bojan Peček, Jože Zupan, Majda Potokar, Mira Danilo, Janez Cesar, Elvira Kralj, Maks Bajc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1954
V Cankarjevem letu posvečamo velikemu slovenskemu pisatelju radijsko igro, posneto po njegovi znameniti drami. K pisanju znamenite politične satire ga je spodbudila zmaga klerikalcev leta 1907 na državnozborskih volitvah. Satirično besedilo je zaradi kritične ostrine krstno izvedbo doživelo šele leta 1919 v tržaškem gledališču v režiji Milana Skrbinška, leto dni po Cankarjevi smrti. Drama je doslej doživela že osemintrideset uprizoritev v slovenskih gledališčih. Tokratna verzija je iz leta 1954 v gledališki režiji Slavka Jana v ljubljanski Drami. Režiser radijske verzije: Mirč Kragelj Režiser gledališke postavitve: Slavko Jan Tonski mojster: Andrej Dobrin Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Igralci: Stane Sever, Milan Skrbinšek, Edvard Gregorin, Pavle Kovič, Lojze Potokar, Ančka Levar, Vida Juvan, Mila Kačič, Vladimir Skrbinšek, Bojan Peček, Jože Zupan, Majda Potokar, Mira Danilo, Janez Cesar, Elvira Kralj, Maks Bajc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1954
Ljudska literatura severnogermanskih dežel od vikinških časov do reformacije, tako imenovana staronordijska književnost, od sag do poezije skaldov, ljudskih pevcev, je zbrana v Eddi. Prozno Eddo je zapisal islandski poglavar, pesnik in zgodovinar Snorri Sturluson, verjetno v letih 1222 in 1223. Petdeset let po njegovi smrti je bila v rokopisu pripisana opomba: "Ta knjiga se imenuje Edda, napisal jo je Snorri Sturluson" (1179–1241). Čeprav bogovi v Eddi gradijo svetišča in uživajo zlati vek, je usoda bogov nakazana z Baldurjevo smrtjo in njenimi posledicami. Za vse, ki vam je zanimiv svet Literarnega večera o Eddi, pa še podatek, da so izbrane kitice iz staroislandskega epa izšle v zbirki Kondor. Avtor scenarija Bogdan Gjud, prevajalca Bogdan Gjud in Silvin Košak, režiserka Ana Krauthaker, asistentka režije Alenka Kovačič, bralec Igor Velše, interpreti Helena Peršuh, Pavle Ravnohrib, Gaber Kristjan Trseglav, Aleš Valič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2004.
Ljudska literatura severnogermanskih dežel od vikinških časov do reformacije, tako imenovana staronordijska književnost, od sag do poezije skaldov, ljudskih pevcev, je zbrana v Eddi. Prozno Eddo je zapisal islandski poglavar, pesnik in zgodovinar Snorri Sturluson, verjetno v letih 1222 in 1223. Petdeset let po njegovi smrti je bila v rokopisu pripisana opomba: "Ta knjiga se imenuje Edda, napisal jo je Snorri Sturluson" (1179–1241). Čeprav bogovi v Eddi gradijo svetišča in uživajo zlati vek, je usoda bogov nakazana z Baldurjevo smrtjo in njenimi posledicami. Za vse, ki vam je zanimiv svet Literarnega večera o Eddi, pa še podatek, da so izbrane kitice iz staroislandskega epa izšle v zbirki Kondor. Avtor scenarija Bogdan Gjud, prevajalca Bogdan Gjud in Silvin Košak, režiserka Ana Krauthaker, asistentka režije Alenka Kovačič, bralec Igor Velše, interpreti Helena Peršuh, Pavle Ravnohrib, Gaber Kristjan Trseglav, Aleš Valič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2004.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
V ciklu repriz vsak zadnji četrtek v mesecu tokrat poslušate oddajo, posneto 25. maja leta 2017, ko smo v studiu 13 gostili ansambel Slovenski zvoki. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
V ciklu repriz vsak zadnji četrtek v mesecu tokrat poslušate oddajo, posneto 25. maja leta 2017, ko smo v studiu 13 gostili ansambel Slovenski zvoki. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Yaredova glasba združuje čustveno prefinjenost z napetostjo psihološkega trilerja, to pa ustvarja edinstven kontrast: bleščeči, elegantni svet italijanske riviere in hkrati temno, napeto notranjost Ripleyjevega uma.
Yaredova glasba združuje čustveno prefinjenost z napetostjo psihološkega trilerja, to pa ustvarja edinstven kontrast: bleščeči, elegantni svet italijanske riviere in hkrati temno, napeto notranjost Ripleyjevega uma.
Veverica, mravlja, slon in jež si dopisujejo … Pripoveduje: Vojko Zidar. Napisal: Toon Tellegen. Prevedla: Tanja Mlaker. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Veverica, mravlja, slon in jež si dopisujejo … Pripoveduje: Vojko Zidar. Napisal: Toon Tellegen. Prevedla: Tanja Mlaker. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes DarinkaeKozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z Goriškega, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes DarinkaeKozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z Goriškega, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Sredstva iz Evropskega socialnega sklada plus so na voljo tudi za zagotavljanje dostopa do varnega splava, je danes sporočila Evropska komisija v odzivu na evropsko državljansko pobudo My Voice, My Choice, ki jo je koordiniral Inštitut 8. marec. Njegova vodja Nika Kovač komisijo poziva, naj podpre dodatno financiranje za ta namen. Druge teme: - ZPIZ potrdil izredno uskladitev pokojnin, zdaj mora to storiti še vlada - V Ženevi danes nova pogajanja o Ukrajini in Iranu; za zdaj brez prebojev - Pred nogometaši Celja povratna tekma za uvrstitev v osmino finala konferenčne lige
Sredstva iz Evropskega socialnega sklada plus so na voljo tudi za zagotavljanje dostopa do varnega splava, je danes sporočila Evropska komisija v odzivu na evropsko državljansko pobudo My Voice, My Choice, ki jo je koordiniral Inštitut 8. marec. Njegova vodja Nika Kovač komisijo poziva, naj podpre dodatno financiranje za ta namen. Druge teme: - ZPIZ potrdil izredno uskladitev pokojnin, zdaj mora to storiti še vlada - V Ženevi danes nova pogajanja o Ukrajini in Iranu; za zdaj brez prebojev - Pred nogometaši Celja povratna tekma za uvrstitev v osmino finala konferenčne lige
Je prva Slovenka, ki je razprodala Stožice in je ena redkih slovenskih glasbenic, ki se lahko pohvali z več kot dvema milijonoma prodanih plošč. Danes je popoln primer dame, kot otrok pa se je znala tudi stepsti za svoj prav. Zvezdništvo ji je stopilo v glavo le enkrat, še vedno zagovarja vrednote, s katerimi je odraščala in nikoli ne bi nastopila v resničnostnem šovu. Vse to in še več je Helena Blagne.
Je prva Slovenka, ki je razprodala Stožice in je ena redkih slovenskih glasbenic, ki se lahko pohvali z več kot dvema milijonoma prodanih plošč. Danes je popoln primer dame, kot otrok pa se je znala tudi stepsti za svoj prav. Zvezdništvo ji je stopilo v glavo le enkrat, še vedno zagovarja vrednote, s katerimi je odraščala in nikoli ne bi nastopila v resničnostnem šovu. Vse to in še več je Helena Blagne.
V Planici je potekalo državno prvenstvo v smučarskih skokih, za skakalke na srednji in za skakalce na veliki napravi. Nedaleč stran od Planice pa so organizatorji tekme za svetovni pokal v alpskem smučanju. Pred 65. pokalom Vitranc so organizatorji dobili zeleno luč na snežni kontroli.
V Planici je potekalo državno prvenstvo v smučarskih skokih, za skakalke na srednji in za skakalce na veliki napravi. Nedaleč stran od Planice pa so organizatorji tekme za svetovni pokal v alpskem smučanju. Pred 65. pokalom Vitranc so organizatorji dobili zeleno luč na snežni kontroli.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Vstopite v očarljivi svet španske kitarske glasbe, izvedene na violino! Priznani španski baročni violinist Jorge Jiménez predstavlja najbolj ikonične skladbe španskega baroka: od brezčasnih del Gasparja Sanza, Santiaga de Murcie in Luisa de Millána do prefinjenih melodij Domenica Scarlattija, ki jih interpretirane na baročno violino na novo oživlja s svojo umetniško izraznostjo. Beseda tañer v tem smislu ne označuje le igranja, ubiranja in brenkanja po strunah, temveč izraža tudi moč glasbe, da poslušalca popelje v neraziskane zvočne svetove. Koncert festivala Seviqc je potekal 10. avgusta 2025.
Vstopite v očarljivi svet španske kitarske glasbe, izvedene na violino! Priznani španski baročni violinist Jorge Jiménez predstavlja najbolj ikonične skladbe španskega baroka: od brezčasnih del Gasparja Sanza, Santiaga de Murcie in Luisa de Millána do prefinjenih melodij Domenica Scarlattija, ki jih interpretirane na baročno violino na novo oživlja s svojo umetniško izraznostjo. Beseda tañer v tem smislu ne označuje le igranja, ubiranja in brenkanja po strunah, temveč izraža tudi moč glasbe, da poslušalca popelje v neraziskane zvočne svetove. Koncert festivala Seviqc je potekal 10. avgusta 2025.
Naše tokratne postojanke bodo Nova Gorica, Ljubljana in Celje. V novogoriški kavarni Maks smo prisluhnili mladim poetom, gimnazijcem in dijakom Elektrotehniške in računalniške šole. V Slovenskem mladinskem gledališču Ljubljana bo drevi premiera predstave Burkaški misterij. Za uprizoritev so s pomočjo prevoda Bogomile Kravos prebesedili besedilo italijanskega nobelovca Daria Foja. V Celju pa se danes začenja Festival literature sveta Fabula. Glasbeni okvir oddaji je s pesmimi o občutku zapostavljenosti postavil Armando Šturman.
Naše tokratne postojanke bodo Nova Gorica, Ljubljana in Celje. V novogoriški kavarni Maks smo prisluhnili mladim poetom, gimnazijcem in dijakom Elektrotehniške in računalniške šole. V Slovenskem mladinskem gledališču Ljubljana bo drevi premiera predstave Burkaški misterij. Za uprizoritev so s pomočjo prevoda Bogomile Kravos prebesedili besedilo italijanskega nobelovca Daria Foja. V Celju pa se danes začenja Festival literature sveta Fabula. Glasbeni okvir oddaji je s pesmimi o občutku zapostavljenosti postavil Armando Šturman.
Slovenija je dobila celovit pravni mehanizem za zaščito posameznikov in organizacij, ki so zaradi svojega javnega delovanja tarče očitno neutemeljenih tožbenih zahtevkov ali zlorabljenih sodnih postopkov, katerih namen ni reševanje sporov, temveč zastraševanje, utišanje in preprečevanje javne razprave. Gre za tako imenovane SLAPP tožbe. Tarče takšnih tožb so najpogosteje novinarji, medijske hiše, raziskovalci, žvižgači, aktivisti … Kaj zakon prinaša v praksi? O tem v tokratnem studiu ob 17-ih. Gostje: Luka Ivanič, sekretar na direktoratu za civilno pravo na ministrstvu za pravosodje; dr. Barbara Rajgelj, Pravna mreža za varstvo demokracije; Primož Cirman, novinar, Necenzurirano.si Avtorica oddaje Jolanda Lebar.
Slovenija je dobila celovit pravni mehanizem za zaščito posameznikov in organizacij, ki so zaradi svojega javnega delovanja tarče očitno neutemeljenih tožbenih zahtevkov ali zlorabljenih sodnih postopkov, katerih namen ni reševanje sporov, temveč zastraševanje, utišanje in preprečevanje javne razprave. Gre za tako imenovane SLAPP tožbe. Tarče takšnih tožb so najpogosteje novinarji, medijske hiše, raziskovalci, žvižgači, aktivisti … Kaj zakon prinaša v praksi? O tem v tokratnem studiu ob 17-ih. Gostje: Luka Ivanič, sekretar na direktoratu za civilno pravo na ministrstvu za pravosodje; dr. Barbara Rajgelj, Pravna mreža za varstvo demokracije; Primož Cirman, novinar, Necenzurirano.si Avtorica oddaje Jolanda Lebar.
Med letošnjimi prejemniki študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo je tudi Nuša Planinc, ki je nagrado prejela za izvedbo Koncerta za violončelo in orkester v h-molu, op. 104 Antonina Dvoržaka. Violončelo je začela igrati pri sedmih letih v Glasbeni šoli Krško pod mentorstvom Maje Virant, šolanje pa je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri Karmen Pečar in na Akademiji za glasbo, kjer je njen profesor postal še Eldar Saparayev. Udeležila se je več prestižnih mednarodnih tekmovanj in redno sodeluje v mednarodnih mladinskih orkestrih. Poleg tega deluje tudi kot učiteljica, aktivna je kot solistka in komorna glasbenica, hkrati pa je še redna substitutka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. MORTIZ LAßMANN: ROMANCA ZA VIOLONČELO IN HARMONIKARSKI ORKESTER Violončelo: NUŠA PLANINC, HARMONIKARSKI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, Dirigent: BORUT ZAGORANSKI ANTONÍN DVOŘÁK: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V H-MOLU, OP. 104 (odlomek) Violončelo: NUŠA PLANINC, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: SIMON KREČIČ
Med letošnjimi prejemniki študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo je tudi Nuša Planinc, ki je nagrado prejela za izvedbo Koncerta za violončelo in orkester v h-molu, op. 104 Antonina Dvoržaka. Violončelo je začela igrati pri sedmih letih v Glasbeni šoli Krško pod mentorstvom Maje Virant, šolanje pa je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri Karmen Pečar in na Akademiji za glasbo, kjer je njen profesor postal še Eldar Saparayev. Udeležila se je več prestižnih mednarodnih tekmovanj in redno sodeluje v mednarodnih mladinskih orkestrih. Poleg tega deluje tudi kot učiteljica, aktivna je kot solistka in komorna glasbenica, hkrati pa je še redna substitutka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. MORTIZ LAßMANN: ROMANCA ZA VIOLONČELO IN HARMONIKARSKI ORKESTER Violončelo: NUŠA PLANINC, HARMONIKARSKI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, Dirigent: BORUT ZAGORANSKI ANTONÍN DVOŘÁK: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V H-MOLU, OP. 104 (odlomek) Violončelo: NUŠA PLANINC, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: SIMON KREČIČ
Napovedujemo uradno odprtje festivala literature sveta Fabula, kjer bo kot gost nastopil hrvaški književnik Kristian Novak. Festival letos sicer poteka že triindvajsetič, tokrat pod geslom so(odgovorni). V Slovenskem mladinskem gledališču pa menijo, da bi v današnjih časih, polnih konfliktov, vojn in napetosti, pomembne nauke lahko iskali tudi pri Jezusu Kristusu; v režiji Tijane Zinajić so na oder postavili provokativno besedilo Burkaški misterij.
Napovedujemo uradno odprtje festivala literature sveta Fabula, kjer bo kot gost nastopil hrvaški književnik Kristian Novak. Festival letos sicer poteka že triindvajsetič, tokrat pod geslom so(odgovorni). V Slovenskem mladinskem gledališču pa menijo, da bi v današnjih časih, polnih konfliktov, vojn in napetosti, pomembne nauke lahko iskali tudi pri Jezusu Kristusu; v režiji Tijane Zinajić so na oder postavili provokativno besedilo Burkaški misterij.
Upokojenci bodo, kot kaže, maja prejeli višje pokojnine. Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je namreč potrdil dodatno 1-odstotno uskladitev, ki jo bo v kratkem odobrila še vlada. Ob očitkih, da gre za predvolilna darila, pa svetnica zavoda iz upokojenskih vrst Frančiška Četkovič meni, da redno zvišanje v višini 4,2 odstotka ne ustreza potrebam ljudi. Rast cen življenjskih potrebščin je po njenih beseda več kot šestodstotna, zato je pravično, da se sprejme tak sklep. Druge teme: - Ali za napadom na spletni profil Gibanja Svoboda stoji mednarodni kriminal? - Kijev in Moskva še naprej ujeta med pogajanji, napadi in nezaupljivimi pogledi. - Bolniške odsotnosti: odslej novi režimi gibanja ter ostrejše sankcije in nadzori.
Upokojenci bodo, kot kaže, maja prejeli višje pokojnine. Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je namreč potrdil dodatno 1-odstotno uskladitev, ki jo bo v kratkem odobrila še vlada. Ob očitkih, da gre za predvolilna darila, pa svetnica zavoda iz upokojenskih vrst Frančiška Četkovič meni, da redno zvišanje v višini 4,2 odstotka ne ustreza potrebam ljudi. Rast cen življenjskih potrebščin je po njenih beseda več kot šestodstotna, zato je pravično, da se sprejme tak sklep. Druge teme: - Ali za napadom na spletni profil Gibanja Svoboda stoji mednarodni kriminal? - Kijev in Moskva še naprej ujeta med pogajanji, napadi in nezaupljivimi pogledi. - Bolniške odsotnosti: odslej novi režimi gibanja ter ostrejše sankcije in nadzori.