Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Stric mraz preriše otroške risbe cvetlic na okensko šipo … Pripoveduje: Judita Hahn Kreft. Napisala: Marija Vogelnik. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.
Stric mraz preriše otroške risbe cvetlic na okensko šipo … Pripoveduje: Judita Hahn Kreft. Napisala: Marija Vogelnik. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.
V izredno spremenljivih vetrnih razmerah Domnu Prevcu ni uspelo osvojiti šeste zaporedne zmage in se tako pridružiti veliki peterici, ki drži absolutni rekord svetovnega pokala. Maratonsko tekmo je osvojil Rjoju Kobajaši, čeprav je bil v finalu devet metrov krajši, Prevc je končal na drugem mestu. Je pa danes za novo slavje poskrbela Nika Prevc, z rekordno 26-to zmago v karieri. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajinski predsednik Zelenski želi po pogovorih v ZDA posvet z evropskimi zavezniki - Izrael z novimi naselbinami na Zahodnem bregu proti ustanovitvi palestinske džave - V Sloveniji ogromno neprijavljenih odlagališč vozil, tudi na občinskih zemljiščih
V izredno spremenljivih vetrnih razmerah Domnu Prevcu ni uspelo osvojiti šeste zaporedne zmage in se tako pridružiti veliki peterici, ki drži absolutni rekord svetovnega pokala. Maratonsko tekmo je osvojil Rjoju Kobajaši, čeprav je bil v finalu devet metrov krajši, Prevc je končal na drugem mestu. Je pa danes za novo slavje poskrbela Nika Prevc, z rekordno 26-to zmago v karieri. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajinski predsednik Zelenski želi po pogovorih v ZDA posvet z evropskimi zavezniki - Izrael z novimi naselbinami na Zahodnem bregu proti ustanovitvi palestinske džave - V Sloveniji ogromno neprijavljenih odlagališč vozil, tudi na občinskih zemljiščih
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Simfonični orkester Bolgarskega nacionalnega radia je 17. maja lani nastopil v Bolgarski dvorani v Sofiji. Zasedbo je vodil madžarski dirigent Gergely Madaras, kot solist je nastopil avstrijski violončelist Thomas Auner, ki se je predstavil v Saint-Saënsovem spevnem Koncertu za violončelo in orkester št. 1 v a-molu, op. 33. Za uvod so zveneli Kontrasti – glasba za orkester Georgija Minčeva, zadnje delo sporeda pa je bila Mendelssohnova Simfonija št. 4 v A-duru, op. 90, z vzdevkom 'Italijanska'.
Simfonični orkester Bolgarskega nacionalnega radia je 17. maja lani nastopil v Bolgarski dvorani v Sofiji. Zasedbo je vodil madžarski dirigent Gergely Madaras, kot solist je nastopil avstrijski violončelist Thomas Auner, ki se je predstavil v Saint-Saënsovem spevnem Koncertu za violončelo in orkester št. 1 v a-molu, op. 33. Za uvod so zveneli Kontrasti – glasba za orkester Georgija Minčeva, zadnje delo sporeda pa je bila Mendelssohnova Simfonija št. 4 v A-duru, op. 90, z vzdevkom 'Italijanska'.
Nov športno pester dan prinaša nove uspehe slovenskih športnikov. Smučaska skakalka Nika Prevc je bila z odličnim drugim skokom razred zase, na najvišjo stopničko je skočila z več kot 16 točkami prednosti. Tudi sama je po napaki v prvi seriji s skokom zadovoljna. Čez pol ure se bo začela še tekma skakalcev, na kateri bo Domen Prevc lovil izenačitev rekorda vseh časov - šesto zaporedno zmago. Odlično se je danes znova odrezala tudi Ilka Štuhec, ki je na superveleslalomu v Val d'Iseru zasedla sedmo mesto. Drugi poudarki oddaje: - Mirovni pogovori za končanje vojne v Ukrajini: Rusija zavrača tristransko srečanje, Putin se je pripravljen srečati z Macronom. - Zaradi konflikta med Tajsko in Kambodžo v obeh državah razseljenih več sto tisoč ljudi. - Porast nekemičnih zasvojenosti, še posebej med mladimi. Zasloni so nova odvisnost.
Nov športno pester dan prinaša nove uspehe slovenskih športnikov. Smučaska skakalka Nika Prevc je bila z odličnim drugim skokom razred zase, na najvišjo stopničko je skočila z več kot 16 točkami prednosti. Tudi sama je po napaki v prvi seriji s skokom zadovoljna. Čez pol ure se bo začela še tekma skakalcev, na kateri bo Domen Prevc lovil izenačitev rekorda vseh časov - šesto zaporedno zmago. Odlično se je danes znova odrezala tudi Ilka Štuhec, ki je na superveleslalomu v Val d'Iseru zasedla sedmo mesto. Drugi poudarki oddaje: - Mirovni pogovori za končanje vojne v Ukrajini: Rusija zavrača tristransko srečanje, Putin se je pripravljen srečati z Macronom. - Zaradi konflikta med Tajsko in Kambodžo v obeh državah razseljenih več sto tisoč ljudi. - Porast nekemičnih zasvojenosti, še posebej med mladimi. Zasloni so nova odvisnost.
Težko verjetno, a ob omenjanju rojstva, ki ga imamo okoli božiča ves čas na ustih, tako malo omenjamo porod. Se pravi fiziološki fenomen, ki našemu rodu sploh omogoča preživetje na tem planetu. Razen političnih prepirov o porodu govorimo tako zelo redko tudi v kontekstu šeg, običajev in navad, s katerimi se ukvarja etnologija. A na srečo se tiha tabuizacija poroda počasi le taja. Pred nekaj meseci smo dobili temeljno delo o delovanju, naporih in uspehih babiške službe iz povojnih let. Babica, kot osrednji zdravstveni lik v življenju nosečnice in porodnice, ima v Sloveniji dolgo in spoštovano tradicijo. A do pred kratkim se je izjemno malo vedelo o povojnem delovanju t. i. terenskih babic; na hitro izšolanih deklet, ki so se po letu 1945 odpravile na slovensko podeželje in pomagale rojevati in v isti meri tudi izobraževati in prosvetljevati takrat v klešče zaostalosti in tudi revščine ujeto populacijo. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
Težko verjetno, a ob omenjanju rojstva, ki ga imamo okoli božiča ves čas na ustih, tako malo omenjamo porod. Se pravi fiziološki fenomen, ki našemu rodu sploh omogoča preživetje na tem planetu. Razen političnih prepirov o porodu govorimo tako zelo redko tudi v kontekstu šeg, običajev in navad, s katerimi se ukvarja etnologija. A na srečo se tiha tabuizacija poroda počasi le taja. Pred nekaj meseci smo dobili temeljno delo o delovanju, naporih in uspehih babiške službe iz povojnih let. Babica, kot osrednji zdravstveni lik v življenju nosečnice in porodnice, ima v Sloveniji dolgo in spoštovano tradicijo. A do pred kratkim se je izjemno malo vedelo o povojnem delovanju t. i. terenskih babic; na hitro izšolanih deklet, ki so se po letu 1945 odpravile na slovensko podeželje in pomagale rojevati in v isti meri tudi izobraževati in prosvetljevati takrat v klešče zaostalosti in tudi revščine ujeto populacijo. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
v odlomkih iz del Mozarta, Rossinija, Verdija, Donizettija, Thomasa, Giordana in Puccinija.
v odlomkih iz del Mozarta, Rossinija, Verdija, Donizettija, Thomasa, Giordana in Puccinija.
Dekameron Giovannija Boccaccia, prvo veliko delo italijanskega pripovedništva, je nastajal med letoma 1348 in 1353, prvič pa je bil natisnjen skoraj sto let po pisateljevi smrti. Vsebuje sto novel, ki jih združuje enoten okvir. Zbirka se začne z opisom strašne kuge, ki je leta 1348 prizadela Firence in Italijo. Deset mladih ljudi se odloči zapustiti okuženo mesto. Zatečejo se v podeželsko vilo, kjer si čas krajšajo s pripovedovanjem zgodb. V Humoreski tega tedna boste slišali prvo in osmo novelo devetega dne. Avtor literarnega dela Giovanni Boccaccio, prevod Andrej Budal, igralca Zvone Hribar in Saša Mihelčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Miha Jaramaz, režija Ana Krauthaker, bralec Jure Franko, redaktorici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija leta 2014.
Dekameron Giovannija Boccaccia, prvo veliko delo italijanskega pripovedništva, je nastajal med letoma 1348 in 1353, prvič pa je bil natisnjen skoraj sto let po pisateljevi smrti. Vsebuje sto novel, ki jih združuje enoten okvir. Zbirka se začne z opisom strašne kuge, ki je leta 1348 prizadela Firence in Italijo. Deset mladih ljudi se odloči zapustiti okuženo mesto. Zatečejo se v podeželsko vilo, kjer si čas krajšajo s pripovedovanjem zgodb. V Humoreski tega tedna boste slišali prvo in osmo novelo devetega dne. Avtor literarnega dela Giovanni Boccaccio, prevod Andrej Budal, igralca Zvone Hribar in Saša Mihelčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Miha Jaramaz, režija Ana Krauthaker, bralec Jure Franko, redaktorici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija leta 2014.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Danes je poseben dan, ki ga zaznamuje sončev obrat ali zimski solsticij, ko je sonce najnižje, ko se začne dolžina dneva daljšati in je prvi dan zime. Koledarska zima pa traja do 21. marca oziroma do pomladanskega enakonočja. Zima je znana sicer tudi po zimskem spanju nekaterih živali. To imenujemo hibernacija, ali stanje telesne neaktivnosti živih bitij. V tem času počivajo tudi rastline, in ta pojav imenujemo dormacija.
Danes je poseben dan, ki ga zaznamuje sončev obrat ali zimski solsticij, ko je sonce najnižje, ko se začne dolžina dneva daljšati in je prvi dan zime. Koledarska zima pa traja do 21. marca oziroma do pomladanskega enakonočja. Zima je znana sicer tudi po zimskem spanju nekaterih živali. To imenujemo hibernacija, ali stanje telesne neaktivnosti živih bitij. V tem času počivajo tudi rastline, in ta pojav imenujemo dormacija.
Na Goriškem, v Vipavski dolini in Furlaniji - Julijski krajini se je končal dvoletni čezmejni evropski projekt Irrigavit. Z njim so postavili pomembna izhodišča za prihodnji razvoj vinogradništva na tem območju, predvsem s preučevanjem načinov namakanja vinskih trsov ter njihovih vplivov na grozdje in vino. Rezultati so več kot zgovorni. Končala se je tudi vseslovenska akcija umetne obnove goriškega Krasa po katastrofalnem požaru pred tremi let, pozanimali pa smo se tudi, kako obnavljajo prizadete gozdove zaradi vetroloma in lubadarja na Gorenjskem. V oddaji smo zbrali še nekaj utrinkov s tretjega mednarodnega festivala žganih pijač v Kopru.
Na Goriškem, v Vipavski dolini in Furlaniji - Julijski krajini se je končal dvoletni čezmejni evropski projekt Irrigavit. Z njim so postavili pomembna izhodišča za prihodnji razvoj vinogradništva na tem območju, predvsem s preučevanjem načinov namakanja vinskih trsov ter njihovih vplivov na grozdje in vino. Rezultati so več kot zgovorni. Končala se je tudi vseslovenska akcija umetne obnove goriškega Krasa po katastrofalnem požaru pred tremi let, pozanimali pa smo se tudi, kako obnavljajo prizadete gozdove zaradi vetroloma in lubadarja na Gorenjskem. V oddaji smo zbrali še nekaj utrinkov s tretjega mednarodnega festivala žganih pijač v Kopru.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Športna zveza Maribor je ob pomoči mariborske občine in Fundacije za šport ta konec tedna pripravila že 8. Zimski športni vikend. Pripravili so raznolike športne dogodke za vse generacije, pa tudi posebni praznično obarvan program za otroke.
Športna zveza Maribor je ob pomoči mariborske občine in Fundacije za šport ta konec tedna pripravila že 8. Zimski športni vikend. Pripravili so raznolike športne dogodke za vse generacije, pa tudi posebni praznično obarvan program za otroke.
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Bohemist na ljubljanski univerzi Skladatelj Josip Ípavec je bil po poklicu zdravnik, vendar se je začel že zgodaj ukvarjati tudi z glasbo. Kot študent je bil zborovodja akademskega pevskega društva Triglav v Gradcu. V upanju, da bo laže uspel, je skladal pretežno na nemška besedila, zato v slovensko glasbeno dogajanje ni posegel toliko, kot bi s svojim darom in naprednimi nazori lahko. Slogovno se je usmeril v novo romantiko in zapustil pomembna dela v več kompozicijskih zvrsteh. S pantomimo “Možiček” je Josip Ípavec ustvaril prvi slovenski balet, umetniško najdragocenejši pa so njegovi pretežno baritonski samospevi. Glavnina Josipovega ustvarjanja so samospevi na nemška besedila in orgelske skladbe, njegovo najobsežnejše delo pa je opereta Princesa Vrtoglavka. Končal jo je leta 1910, za časa njegovega življenja pa ni dočakala uprizoritve. Krstno so jo uprizorili šele konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. Skladatelj Josip Ípavec se je rodil leta 1873 v Šentjurju pri Celju.
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Bohemist na ljubljanski univerzi Skladatelj Josip Ípavec je bil po poklicu zdravnik, vendar se je začel že zgodaj ukvarjati tudi z glasbo. Kot študent je bil zborovodja akademskega pevskega društva Triglav v Gradcu. V upanju, da bo laže uspel, je skladal pretežno na nemška besedila, zato v slovensko glasbeno dogajanje ni posegel toliko, kot bi s svojim darom in naprednimi nazori lahko. Slogovno se je usmeril v novo romantiko in zapustil pomembna dela v več kompozicijskih zvrsteh. S pantomimo “Možiček” je Josip Ípavec ustvaril prvi slovenski balet, umetniško najdragocenejši pa so njegovi pretežno baritonski samospevi. Glavnina Josipovega ustvarjanja so samospevi na nemška besedila in orgelske skladbe, njegovo najobsežnejše delo pa je opereta Princesa Vrtoglavka. Končal jo je leta 1910, za časa njegovega življenja pa ni dočakala uprizoritve. Krstno so jo uprizorili šele konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. Skladatelj Josip Ípavec se je rodil leta 1873 v Šentjurju pri Celju.
Oddaja, ki želi poslušalcem polepšati nedeljsko dopoldne in jih informirati o novostih na slovenski narodno-zabavni sceni.
Oddaja, ki želi poslušalcem polepšati nedeljsko dopoldne in jih informirati o novostih na slovenski narodno-zabavni sceni.
Na Goriškem so tudi letos, že deseto leto zapored, z akcijo Pecivo za starejše mnogim polepšali praznike. Prostovoljci so za starejše in invalidne osebe, uporabnike storitve Pomoč na domu, v vseh šestih goriških občinah pripravili kar 500 paketov okusnega domačega peciva in piškotov. »Hvala, ker že deset let skupaj delamo dobro. In hvala, ker s svojo toplino dokazujete, da je naša skupnost povezana, srčna in močna,« pravi pobudnica akcije, Novogoričanka Ajda Miška. Pri pakiranju peciva je letos pomagala tudi Mateja Grebenjak.
Na Goriškem so tudi letos, že deseto leto zapored, z akcijo Pecivo za starejše mnogim polepšali praznike. Prostovoljci so za starejše in invalidne osebe, uporabnike storitve Pomoč na domu, v vseh šestih goriških občinah pripravili kar 500 paketov okusnega domačega peciva in piškotov. »Hvala, ker že deset let skupaj delamo dobro. In hvala, ker s svojo toplino dokazujete, da je naša skupnost povezana, srčna in močna,« pravi pobudnica akcije, Novogoričanka Ajda Miška. Pri pakiranju peciva je letos pomagala tudi Mateja Grebenjak.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Pred nami je koncert, na katerem so 15. novembra letos v dvorani Bridgewater v Manchestru zazvenela tri velika dela. Začeli bomo s »Slavnostno uverturo« Dmitrija Šostakoviča, v prvi polovici koncerta pa se bo predstavila tudi violončelistka Anastasia Kobekina. Izvedla bo Dvořákov Koncert za violončelo – junaško, intenzivno virtuozno delo, ki si ga je prisvojila. Program vključuje tudi Simfonijo št. 10, ki so jo premierno izvedli po Stalinovi smrti leta 1953. Polna žalosti, besa in manične intenzivnosti se zdi globoko avtobiografska – občutek, ki ga krepi skladateljev glasbeni podpis, note D, S, C in H, ki so besno vžgane v zadnje stavke dela. Filharmonični orkester BBC bo vodil šef dirigent John Storgårds, ki mojstrsko ujame tako nežnost kot divjost skladateljeve glasbe.
Pred nami je koncert, na katerem so 15. novembra letos v dvorani Bridgewater v Manchestru zazvenela tri velika dela. Začeli bomo s »Slavnostno uverturo« Dmitrija Šostakoviča, v prvi polovici koncerta pa se bo predstavila tudi violončelistka Anastasia Kobekina. Izvedla bo Dvořákov Koncert za violončelo – junaško, intenzivno virtuozno delo, ki si ga je prisvojila. Program vključuje tudi Simfonijo št. 10, ki so jo premierno izvedli po Stalinovi smrti leta 1953. Polna žalosti, besa in manične intenzivnosti se zdi globoko avtobiografska – občutek, ki ga krepi skladateljev glasbeni podpis, note D, S, C in H, ki so besno vžgane v zadnje stavke dela. Filharmonični orkester BBC bo vodil šef dirigent John Storgårds, ki mojstrsko ujame tako nežnost kot divjost skladateljeve glasbe.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Igor Bračič je medijski ustvarjalec, tekstopisec, improvizator, scenarist radijske satirične oddaje Radio ga ga – nova generacija in televizijske oddaje Kaj dogaja. Pa seveda glasbenik, Sadež iz dueta, pravzaprav skupine Slon in Sadež. Kako je bilo stopiti v čevlje izjemnega Saša Hribarja, kako je s politično satiro pri nas, ali pri ustvarjanju na radiu in televiziji obstajajo tabu teme, pa tudi o Lindsey Vonn je rojen Mariborčan spregovoril v nedeljskem pogovoru. Aja, pa tudi o tem, zakaj je on Sadež.
Igor Bračič je medijski ustvarjalec, tekstopisec, improvizator, scenarist radijske satirične oddaje Radio ga ga – nova generacija in televizijske oddaje Kaj dogaja. Pa seveda glasbenik, Sadež iz dueta, pravzaprav skupine Slon in Sadež. Kako je bilo stopiti v čevlje izjemnega Saša Hribarja, kako je s politično satiro pri nas, ali pri ustvarjanju na radiu in televiziji obstajajo tabu teme, pa tudi o Lindsey Vonn je rojen Mariborčan spregovoril v nedeljskem pogovoru. Aja, pa tudi o tem, zakaj je on Sadež.
Na četrto adventno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Mašuje p. Pavle Jakop, poje Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja. S kitaro jih spremlja Peter Berden, zborovodkinja je Anja Lenarčič.
Na četrto adventno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Mašuje p. Pavle Jakop, poje Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja. S kitaro jih spremlja Peter Berden, zborovodkinja je Anja Lenarčič.
4. adventna nedelja se imenuje »Rorate«, po vstopnem spevu "Rorate caeli oz. »Rosite, nebesa, Pravičnega, odpri se, zemlja in daj nam Zveličarja«. Omenjeno besedilo in z njim starozavezno pričakovanje Kristusovega prihoda na svet so v svoje skladbe vnesli mnogi glasbeni ustvarjalci, tudi baročni, med njimi Bach in Telemann, katerih kompoziciji bosta v ospredju tokratne oddaje.
4. adventna nedelja se imenuje »Rorate«, po vstopnem spevu "Rorate caeli oz. »Rosite, nebesa, Pravičnega, odpri se, zemlja in daj nam Zveličarja«. Omenjeno besedilo in z njim starozavezno pričakovanje Kristusovega prihoda na svet so v svoje skladbe vnesli mnogi glasbeni ustvarjalci, tudi baročni, med njimi Bach in Telemann, katerih kompoziciji bosta v ospredju tokratne oddaje.
Po preizkušnjah v hitrih disciplinah v Val Gardeni se bodo alpski smučarji v Alta Badii pomerili v tehničnih disciplinah. V veleslalomu si čim višje želi Žan Kranjec. V smučarskih skokih pa si slovenski skakalci in skakalke z Domnom in Niko Prevc na čelu želijo nadaljevati poseganje po najvišjih mestih.
Po preizkušnjah v hitrih disciplinah v Val Gardeni se bodo alpski smučarji v Alta Badii pomerili v tehničnih disciplinah. V veleslalomu si čim višje želi Žan Kranjec. V smučarskih skokih pa si slovenski skakalci in skakalke z Domnom in Niko Prevc na čelu želijo nadaljevati poseganje po najvišjih mestih.
Iskali bomo odgovore na vprašanja, povezana z Božičem. Zakaj ga kristijani pišemo z veliko začetnico, kako v ospredje postaviti njegovo versko sporočilo in na kakšne načine komercializacija izkrivlja bistvo Božiča. Razmišljali bomo tudi o tem, kako se temu zoperstaviti in Božič ponovno razumeti kot praznik vere, upanja in odnosa. Naš gost bo Peter Čemažar, kaplan v Jegličevem dijaškem domu ter profesor vere in kulture na Škofijski klasični gimnaziji.
Iskali bomo odgovore na vprašanja, povezana z Božičem. Zakaj ga kristijani pišemo z veliko začetnico, kako v ospredje postaviti njegovo versko sporočilo in na kakšne načine komercializacija izkrivlja bistvo Božiča. Razmišljali bomo tudi o tem, kako se temu zoperstaviti in Božič ponovno razumeti kot praznik vere, upanja in odnosa. Naš gost bo Peter Čemažar, kaplan v Jegličevem dijaškem domu ter profesor vere in kulture na Škofijski klasični gimnaziji.
Na prvo adventno nedeljo je dr. Aleksander Erniša novi škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji, začel šestletni mandat. Božični prazniki so zanj nekaj posebnega, stara tradicija je že, da se prav na sveti večer po evangeličanskih cerkvah obdaruje otroke. Božič razumejo kot čas družinske bližine. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki jo je pripravila Nataša Lang.
Na prvo adventno nedeljo je dr. Aleksander Erniša novi škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji, začel šestletni mandat. Božični prazniki so zanj nekaj posebnega, stara tradicija je že, da se prav na sveti večer po evangeličanskih cerkvah obdaruje otroke. Božič razumejo kot čas družinske bližine. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki jo je pripravila Nataša Lang.
Avtor je napisal novo različico pravljice Sneguljčica, ki se sproščeno poigrava z vsebino in liki vsem znane zgodbe – s tem pa je poskrbel predvsem za obilo smeha. Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Pripovedovalka – Mihaela Šarič Dobra kraljica – Jerica Mrzel Režiser – Frane Milčinski - Ježek Tajnica režije – Milena Zupančič Sneguljčica – Marijana Brecelj Palček – Jurij Souček Ogledalo – Radko Polič - Rac Hudobna kraljica – Duša Počkaj Lovec – Boris Kralj Strokovnjak za zvočne efekte – Aleš Jan Princ – Boris Cavazza Prodajalec časopisov – Tone Gogala Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1975.
Avtor je napisal novo različico pravljice Sneguljčica, ki se sproščeno poigrava z vsebino in liki vsem znane zgodbe – s tem pa je poskrbel predvsem za obilo smeha. Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Pripovedovalka – Mihaela Šarič Dobra kraljica – Jerica Mrzel Režiser – Frane Milčinski - Ježek Tajnica režije – Milena Zupančič Sneguljčica – Marijana Brecelj Palček – Jurij Souček Ogledalo – Radko Polič - Rac Hudobna kraljica – Duša Počkaj Lovec – Boris Kralj Strokovnjak za zvočne efekte – Aleš Jan Princ – Boris Cavazza Prodajalec časopisov – Tone Gogala Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1975.
Poslušamo Srebotnjakove Slovenske ljudske plese, Makove plese Marka Mihevca, Slovenske plese za veliki orkester op. 105 Danila Švare, drugi stavek Dvořákovega Klavirskega kvinteta št. 2 v D-duru in Scherzo iz Sonate za klavir št. 2 v d-molu, op. 14 Sergeja Rahmaninova.
Poslušamo Srebotnjakove Slovenske ljudske plese, Makove plese Marka Mihevca, Slovenske plese za veliki orkester op. 105 Danila Švare, drugi stavek Dvořákovega Klavirskega kvinteta št. 2 v D-duru in Scherzo iz Sonate za klavir št. 2 v d-molu, op. 14 Sergeja Rahmaninova.
Pesnica in prevajalka Erika Vouk ve, da je manj lahko več. To pokaže tudi s pesmijo, ki se začne z verzom Med ljubimci brez dotika ... in ki se konča z nedvoumno ugotovitvijo. Z ustrezno energijo jo interpretira dramska igralka Barbara Cerar.
Pesnica in prevajalka Erika Vouk ve, da je manj lahko več. To pokaže tudi s pesmijo, ki se začne z verzom Med ljubimci brez dotika ... in ki se konča z nedvoumno ugotovitvijo. Z ustrezno energijo jo interpretira dramska igralka Barbara Cerar.
Naslednje zgodovinsko mesto, ki ga predstavljamo v aktualni sezoni naPOTkov, je Ribnica. Tja se je pretekli teden odpravila Darja Pograjc in se s sogovornicama Anjo Pugelj (turistično organizatorko Turizma Ribnica) in Polono Rigler Grm (muzejsko kustosinjo Muzeja Ribnica) podala na sprehod po mestu. Nastala je reportaža, v kateri med drugim izveste, da so v občini Ribnica svoj odtis pustili številni znani in pomembni Slovenci: arhitekt Jože Plečnik, pesnik France Prešeren, jezikoslovec Stanislav Škrabec in mnogi drugi. Kaj torej še ponuja Ribnica - poleg znamenitih lesenih izdelkov oz. suhe robe - izveste v naslednjih minutah.
Naslednje zgodovinsko mesto, ki ga predstavljamo v aktualni sezoni naPOTkov, je Ribnica. Tja se je pretekli teden odpravila Darja Pograjc in se s sogovornicama Anjo Pugelj (turistično organizatorko Turizma Ribnica) in Polono Rigler Grm (muzejsko kustosinjo Muzeja Ribnica) podala na sprehod po mestu. Nastala je reportaža, v kateri med drugim izveste, da so v občini Ribnica svoj odtis pustili številni znani in pomembni Slovenci: arhitekt Jože Plečnik, pesnik France Prešeren, jezikoslovec Stanislav Škrabec in mnogi drugi. Kaj torej še ponuja Ribnica - poleg znamenitih lesenih izdelkov oz. suhe robe - izveste v naslednjih minutah.
Poslušamo tretji stavek iz skladateljeve Sinfonie appasionate ter njegov Concertino za harfo in godala.
Poslušamo tretji stavek iz skladateljeve Sinfonie appasionate ter njegov Concertino za harfo in godala.
Nataša Barbara Gračner je letos prejela Borštnikov prstan, kdo sta žlahtna komedijantka in komedijant, kaj je nova pridobitev Gallusove dvorane Cankarjevega doma, kaj je povedal 96 letni Dušan Hren ob prejemu Ježkove nagrade?
Nataša Barbara Gračner je letos prejela Borštnikov prstan, kdo sta žlahtna komedijantka in komedijant, kaj je nova pridobitev Gallusove dvorane Cankarjevega doma, kaj je povedal 96 letni Dušan Hren ob prejemu Ježkove nagrade?
V Miamiju na Floridi so se včeraj nadaljevali pogovori o končanju vojne v Ukrajini med ameriškimi in ukrajinskimi pogajalci. Na Florido je včeraj prispel tudi odposlanec Kremlja Kiril Dmitrijev, ki se je tam srečal s predstavniki Bele hiše, neposredna pogajanja z Ukrajinci pa je ta konec tedna zavrnil. Zamisel o tristranskih pogovorih je sicer podprl ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, a zaenkrat še ne na najvišjem nivoju. V oddaji tudi o tem: - Ameriške sile ob obali Venezuele zajele še en naftni tanker - Zaključila se je modernizacija vojaške ladje Triglav - S projektom Irrigavit postavili temelje za razvoj goriškega vinogradništva
V Miamiju na Floridi so se včeraj nadaljevali pogovori o končanju vojne v Ukrajini med ameriškimi in ukrajinskimi pogajalci. Na Florido je včeraj prispel tudi odposlanec Kremlja Kiril Dmitrijev, ki se je tam srečal s predstavniki Bele hiše, neposredna pogajanja z Ukrajinci pa je ta konec tedna zavrnil. Zamisel o tristranskih pogovorih je sicer podprl ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, a zaenkrat še ne na najvišjem nivoju. V oddaji tudi o tem: - Ameriške sile ob obali Venezuele zajele še en naftni tanker - Zaključila se je modernizacija vojaške ladje Triglav - S projektom Irrigavit postavili temelje za razvoj goriškega vinogradništva
Slovenski alpinist Aleš Česen in njegov britanski soplezalec Tom Livingstone sta 4. avgusta preplezala smer, ki jo je mednarodna alpinistična skupnost nagradila z zlatim cepinom, kar je nagrada za najbolj izstopajoče dosežke na področju alpinizma na svetu. To je Česnov že tretji zlati cepin za vrhunski alpinistični dosežek in tako vstopa med šesterico alpinistov, ki so to prestižno priznanje prejeli trikrat ali večkrat. O tem, kako je potekal zadnji nagrajeni vzpon in kako se kot vrhunski alpinist odloča o izbiri ciljev, se je z Alešem Česnom pogovarjal Aleš Ogrin.
Slovenski alpinist Aleš Česen in njegov britanski soplezalec Tom Livingstone sta 4. avgusta preplezala smer, ki jo je mednarodna alpinistična skupnost nagradila z zlatim cepinom, kar je nagrada za najbolj izstopajoče dosežke na področju alpinizma na svetu. To je Česnov že tretji zlati cepin za vrhunski alpinistični dosežek in tako vstopa med šesterico alpinistov, ki so to prestižno priznanje prejeli trikrat ali večkrat. O tem, kako je potekal zadnji nagrajeni vzpon in kako se kot vrhunski alpinist odloča o izbiri ciljev, se je z Alešem Česnom pogovarjal Aleš Ogrin.
V Engelberg je smučarski skakalec Domen Prevc prišel v rumeni majici vodilnega v skupnem seštevku, Nika Prevc pa si želi čim bolj zmanjšati zaostanek za trenutno vodilno, Nozomi Marujama.
V Engelberg je smučarski skakalec Domen Prevc prišel v rumeni majici vodilnega v skupnem seštevku, Nika Prevc pa si želi čim bolj zmanjšati zaostanek za trenutno vodilno, Nozomi Marujama.
V prvi uri tokratne Glasbene jutranjice se bomo prepustili glasbi dveh uveljavljenih skladateljev iz obdobja klasicizma. Pa ne govorimo o Haydnu in Mozartu, pač pa o vplivnem italijanskem violinskem virtuozu in skladatelju Giovanniju Battisti Viottiju ter njegovem sorojaku Luigiju Boccheriniju, ki je bil priznan violončelist, napisal pa je tudi več pomembnih kitarskih kvintetov.
V prvi uri tokratne Glasbene jutranjice se bomo prepustili glasbi dveh uveljavljenih skladateljev iz obdobja klasicizma. Pa ne govorimo o Haydnu in Mozartu, pač pa o vplivnem italijanskem violinskem virtuozu in skladatelju Giovanniju Battisti Viottiju ter njegovem sorojaku Luigiju Boccheriniju, ki je bil priznan violončelist, napisal pa je tudi več pomembnih kitarskih kvintetov.
S četrto adventno nedeljo vstopamo v neposredno pripravo na praznovanje božiča, ki bo gotovo zaznamovana z naglico in hitenjem. V šoli, pri študiju ali v službi bo treba stisniti še do konca, da bodo potem prazniki bolj v miru stekli. Potem je tu še sama priprava praznovanja: včasih se zdi, kot da bi bil osrednji del priprave usmerjen v predpraznično nakupovanje daril – kakor da bi to bil bistven del božiča. Potem sta tu še nakupovanje in priprava prazničnih dobrot – izbrane hrane in božičnih sladkobnosti … Pa seveda generalno čiščenje našega doma in krašenje … Toliko stvari, toliko obveznosti, ki žal prevečkrat advent preoblikujejo v predpraznično norenje in drvenje. Ko se po vsem tem začnejo prazniki, nam jih v resnici sploh ne uspe dojeti in zaživeti v njihovem bistvu – navadno zato, ker smo se v okviru priprave na praznike posvečali predvsem zunanjim ali celo nebistvenim stvarem. Ne da bi zanemarili čiščenje in krašenje doma ali pa pripravo kulinaričnih dobrot domače kuhinje, toda vse to in zraven še ves komercialni pritisk lahko izrineta temeljno pripravo na praznovanje božiča. Ta pa je to, da v sebi pripravim prostor, kamor bom lahko povabil novorojenega Zveličarja: najprej, da odstranim vso navlako in nemir ter z dobro spovedjo očistim in pripravim prostore svojega srca. Potem pa prisluhnem svojemu srcu, se vsaj za hip ustavim v svojem življenju in se vprašam: »Kje jaz potrebujem odrešenje?« Katere so tiste moje rane, temne strani, bolečina, žalost, osamljenost, kamor bi si želel, da vstopi novorojeni Bog in mi prinese odrešenje, ozdravljenje, tolažbo, mir. Božič ni le spominjanje Jezusovega rojstva pred dva tisoč leti v Palestini. Ne, božič je vsakoletno spominjanje, da Bog ni daleč od nas. Kot je pred dva tisoč leti postal človek, da ne bi bil oddaljen v nebesih, ampak da bi bil blizu nam, ljudem, tako je še vedno danes. Prav z božičem, praznovanjem Jezusovega rojstva, se znova in znova zavedamo, da Bog prihaja med nas, da želi biti Bog z nami, da želi z nami, z menoj deliti revščino in vso štalo mojega življenja, moje duše; da me želi odrešiti vsega tega, mi pri tem pomagati, mi vliti upanje ter me dvigniti iz mojih temin in ranjenosti. Vendar če je prostor mojega srca poln vse druge šare – vsakodnevnega norenja in zunanjega blišča kvazibožičnega praznovanja, potem pač ni v mojem srcu prostora, da bi lahko vanj vstopil Bog. V meni sta lahko ta želja in tudi hrepenenje – toda ali imam voljo in pogum, da bom Jezusu pripravil prostor, da ga bom povabil v srce – v temine in ranjenost, da bom v resnici zaživel in doživel pravi božič?
S četrto adventno nedeljo vstopamo v neposredno pripravo na praznovanje božiča, ki bo gotovo zaznamovana z naglico in hitenjem. V šoli, pri študiju ali v službi bo treba stisniti še do konca, da bodo potem prazniki bolj v miru stekli. Potem je tu še sama priprava praznovanja: včasih se zdi, kot da bi bil osrednji del priprave usmerjen v predpraznično nakupovanje daril – kakor da bi to bil bistven del božiča. Potem sta tu še nakupovanje in priprava prazničnih dobrot – izbrane hrane in božičnih sladkobnosti … Pa seveda generalno čiščenje našega doma in krašenje … Toliko stvari, toliko obveznosti, ki žal prevečkrat advent preoblikujejo v predpraznično norenje in drvenje. Ko se po vsem tem začnejo prazniki, nam jih v resnici sploh ne uspe dojeti in zaživeti v njihovem bistvu – navadno zato, ker smo se v okviru priprave na praznike posvečali predvsem zunanjim ali celo nebistvenim stvarem. Ne da bi zanemarili čiščenje in krašenje doma ali pa pripravo kulinaričnih dobrot domače kuhinje, toda vse to in zraven še ves komercialni pritisk lahko izrineta temeljno pripravo na praznovanje božiča. Ta pa je to, da v sebi pripravim prostor, kamor bom lahko povabil novorojenega Zveličarja: najprej, da odstranim vso navlako in nemir ter z dobro spovedjo očistim in pripravim prostore svojega srca. Potem pa prisluhnem svojemu srcu, se vsaj za hip ustavim v svojem življenju in se vprašam: »Kje jaz potrebujem odrešenje?« Katere so tiste moje rane, temne strani, bolečina, žalost, osamljenost, kamor bi si želel, da vstopi novorojeni Bog in mi prinese odrešenje, ozdravljenje, tolažbo, mir. Božič ni le spominjanje Jezusovega rojstva pred dva tisoč leti v Palestini. Ne, božič je vsakoletno spominjanje, da Bog ni daleč od nas. Kot je pred dva tisoč leti postal človek, da ne bi bil oddaljen v nebesih, ampak da bi bil blizu nam, ljudem, tako je še vedno danes. Prav z božičem, praznovanjem Jezusovega rojstva, se znova in znova zavedamo, da Bog prihaja med nas, da želi biti Bog z nami, da želi z nami, z menoj deliti revščino in vso štalo mojega življenja, moje duše; da me želi odrešiti vsega tega, mi pri tem pomagati, mi vliti upanje ter me dvigniti iz mojih temin in ranjenosti. Vendar če je prostor mojega srca poln vse druge šare – vsakodnevnega norenja in zunanjega blišča kvazibožičnega praznovanja, potem pač ni v mojem srcu prostora, da bi lahko vanj vstopil Bog. V meni sta lahko ta želja in tudi hrepenenje – toda ali imam voljo in pogum, da bom Jezusu pripravil prostor, da ga bom povabil v srce – v temine in ranjenost, da bom v resnici zaživel in doživel pravi božič?
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pesnik in pisatelj John Peter Portelli, rojen leta 1954 na Malti, živi in dela v Torontu v Kanadi. Trenutno je zaslužni profesor na Oddelku za izobraževanje o socialni pravičnosti na Univerzi v Torontu. Na kanadskih univerzah uči že od leta 1982. Poleg enajstih akademskih knjig je izdal tudi enajst pesniških zbirk, dve zbirki kratkih zgodb in roman. Čeprav je Portelli začel pisati že v mladosti in objavljati poezijo in eseje v literarnih revijah na Malti, je njegova prva zbirka z naslovom Vmes izšla šele leta 2001 v Torontu. Od takrat je objavil več zbirk tako v malteščini kot v dvojezičnih zbirkah. Za njegovo poezijo je značilno, da je minimalistična in napisana v jasnem, preprostem jeziku, a po drugi strani ohranja kritično družbenopolitično dimenzijo. Pesnik se namreč v svoji poeziji osredotoča na teme socialne pravičnosti, migracij in eksistencialnih vsakdanjih dogodkov. Objavljamo šest njegovih pesmi. Prevajalec Pino Pograjc, interpret Aleš Valič, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Pesnik in pisatelj John Peter Portelli, rojen leta 1954 na Malti, živi in dela v Torontu v Kanadi. Trenutno je zaslužni profesor na Oddelku za izobraževanje o socialni pravičnosti na Univerzi v Torontu. Na kanadskih univerzah uči že od leta 1982. Poleg enajstih akademskih knjig je izdal tudi enajst pesniških zbirk, dve zbirki kratkih zgodb in roman. Čeprav je Portelli začel pisati že v mladosti in objavljati poezijo in eseje v literarnih revijah na Malti, je njegova prva zbirka z naslovom Vmes izšla šele leta 2001 v Torontu. Od takrat je objavil več zbirk tako v malteščini kot v dvojezičnih zbirkah. Za njegovo poezijo je značilno, da je minimalistična in napisana v jasnem, preprostem jeziku, a po drugi strani ohranja kritično družbenopolitično dimenzijo. Pesnik se namreč v svoji poeziji osredotoča na teme socialne pravičnosti, migracij in eksistencialnih vsakdanjih dogodkov. Objavljamo šest njegovih pesmi. Prevajalec Pino Pograjc, interpret Aleš Valič, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Predpraznično potovanje iz Ljubljane na Štajersko zaznamujejo zahtevne vremenske razmere in voznikova objestnost. Radijska slika s slovenskih cest uči o potrpežljivosti in dragocenosti vsakega trenutka. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Prirejevalka: Kaja Blazinšek Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Manca – Vesna Kuzmić Voznik – Jurij Drevenšek Primorec – Dominik Vodopivec Kristina – Alenka Kraigher Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2020.
Predpraznično potovanje iz Ljubljane na Štajersko zaznamujejo zahtevne vremenske razmere in voznikova objestnost. Radijska slika s slovenskih cest uči o potrpežljivosti in dragocenosti vsakega trenutka. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Prirejevalka: Kaja Blazinšek Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Manca – Vesna Kuzmić Voznik – Jurij Drevenšek Primorec – Dominik Vodopivec Kristina – Alenka Kraigher Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2020.
Večina si klasično glasbo predstavlja kot zelo resno. A v resnici je klasična glasba tudi nenavadna, sarkastična ali preprosto čudna. Tokrat predstavljamo dve skladbi z izjemno nenavadnim naslovom – Tri skladbe v obliki hruške Erika Satieja in Uverturo k Večnemu mornarju, kot bi jo a vista izvedla slaba zdraviliška godba pri vaškem vodnjaku ob sedmih zjutraj Paula Hindemitha.
Večina si klasično glasbo predstavlja kot zelo resno. A v resnici je klasična glasba tudi nenavadna, sarkastična ali preprosto čudna. Tokrat predstavljamo dve skladbi z izjemno nenavadnim naslovom – Tri skladbe v obliki hruške Erika Satieja in Uverturo k Večnemu mornarju, kot bi jo a vista izvedla slaba zdraviliška godba pri vaškem vodnjaku ob sedmih zjutraj Paula Hindemitha.
Te dni so na mednarodnem političnem parketu znova v ospredju diplomatskimi pogovori glede možnosti za končanje vojne v Ukrajini. Z namenom novih razprav z ameriško delegacijo je na Florido dopotoval ruski odposlanec Kiril Dmitrijev. Ta je izključil možnost, da bi se sešel tudi z ukrajinskimi pogajalci, ki so se z ameriškimi predstavniki srečali že včeraj.
Te dni so na mednarodnem političnem parketu znova v ospredju diplomatskimi pogovori glede možnosti za končanje vojne v Ukrajini. Z namenom novih razprav z ameriško delegacijo je na Florido dopotoval ruski odposlanec Kiril Dmitrijev. Ta je izključil možnost, da bi se sešel tudi z ukrajinskimi pogajalci, ki so se z ameriškimi predstavniki srečali že včeraj.
Nataša Jovanovič in Tomaž Cor predstavita božični album Driving home for Christmas slovenskega pevskega fenomena Perpetuum Jazzile, Anoushka Shankar vam s sitarjem polepša večer z albumom We return to Light, glasbeni večer pa konča Meshell Ndegeocello z glasbo No More Water_ The Gospel Of James Baldwin.
Nataša Jovanovič in Tomaž Cor predstavita božični album Driving home for Christmas slovenskega pevskega fenomena Perpetuum Jazzile, Anoushka Shankar vam s sitarjem polepša večer z albumom We return to Light, glasbeni večer pa konča Meshell Ndegeocello z glasbo No More Water_ The Gospel Of James Baldwin.
V Sodnem stolpu sta nastopila pevka in igralka Nataša Mirković in Matthias Loibner, izvajalec na hurdy-gurdy, historično različico lajne. Pevka in igralka Nataša Mirković prihaja iz Bosne in Hercegovine, kjer je študirala muzikologijo in klasično solopetje v Sarajevu. Študij koncertnega petja je nadaljevala v Gradcu, že vrsto let pa živi in dela na Dunaju. Kot solistka je nastopala v Graški operi in dunajski Ljudski operi, kjer je sodelovala v številnih opernih izvedbah in produkcijah muzikala. Nataša Mirković se pogosto posveča izvajanju klasičnega samospeva in baročne glasbe, pa tudi tradicionalni ljudski glasbi, jazzu in improvizaciji. Na koncertu je nastopila z Matthiasom Loibnerjem, cenjenim izvajalcem na hurdy-gurdy (hrdi-grdi) – staro strunsko glasbilo s kolescem, ki je zgodovinska različica lajne. Umetnika sta predstavila samospeve iz cikla Zimsko potovanje Franza Schuberta, enega najžlahtnejših ciklov samospevov iz zgodnjega 19. stoletja, v izvedbi za glas in lajno, ter splet ljudskih pesmi iz balkanskih dežel Bosne in Hercegovine, Srbije in Albanije v slogu sevdalínk in sefárdskih pesmi ter slovensko ljudsko pesem iz Prekmurja.
V Sodnem stolpu sta nastopila pevka in igralka Nataša Mirković in Matthias Loibner, izvajalec na hurdy-gurdy, historično različico lajne. Pevka in igralka Nataša Mirković prihaja iz Bosne in Hercegovine, kjer je študirala muzikologijo in klasično solopetje v Sarajevu. Študij koncertnega petja je nadaljevala v Gradcu, že vrsto let pa živi in dela na Dunaju. Kot solistka je nastopala v Graški operi in dunajski Ljudski operi, kjer je sodelovala v številnih opernih izvedbah in produkcijah muzikala. Nataša Mirković se pogosto posveča izvajanju klasičnega samospeva in baročne glasbe, pa tudi tradicionalni ljudski glasbi, jazzu in improvizaciji. Na koncertu je nastopila z Matthiasom Loibnerjem, cenjenim izvajalcem na hurdy-gurdy (hrdi-grdi) – staro strunsko glasbilo s kolescem, ki je zgodovinska različica lajne. Umetnika sta predstavila samospeve iz cikla Zimsko potovanje Franza Schuberta, enega najžlahtnejših ciklov samospevov iz zgodnjega 19. stoletja, v izvedbi za glas in lajno, ter splet ljudskih pesmi iz balkanskih dežel Bosne in Hercegovine, Srbije in Albanije v slogu sevdalínk in sefárdskih pesmi ter slovensko ljudsko pesem iz Prekmurja.
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.
V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.
Kratka radijska igra na satiričen način razkriva nepremagljivo moč navade in zapeljive družbe alkoholnih napitkov. Protagonistov vzklik ''Vsak peti Slovenec je alkoholik, pa sem še jaz!'' pa kljub humorni noti daje vedeti, da je alkoholizem v našem prostoru morda bolj razširjena težava, kot bi si upali – ali želeli – priznati. Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Sara Železnik Lojze – Zvone Hribar Jože – Andrej Nahtigal Natakar – Igor Štamulak Napovedovalec – Ivan Lotrič Glasovi – Grega Zorc, Brane Grubar, Sara Železnik, Nina Skrbinšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2008.
Kratka radijska igra na satiričen način razkriva nepremagljivo moč navade in zapeljive družbe alkoholnih napitkov. Protagonistov vzklik ''Vsak peti Slovenec je alkoholik, pa sem še jaz!'' pa kljub humorni noti daje vedeti, da je alkoholizem v našem prostoru morda bolj razširjena težava, kot bi si upali – ali želeli – priznati. Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Sara Železnik Lojze – Zvone Hribar Jože – Andrej Nahtigal Natakar – Igor Štamulak Napovedovalec – Ivan Lotrič Glasovi – Grega Zorc, Brane Grubar, Sara Železnik, Nina Skrbinšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2008.
V njej pada sneg s tako hitrostjo, da v času ene pravljice prekrije celotno mesto ... Pripoveduje: Vesna Kuzmič. Napisala: Sara Šober. Pravljica z natečaja a oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
V njej pada sneg s tako hitrostjo, da v času ene pravljice prekrije celotno mesto ... Pripoveduje: Vesna Kuzmič. Napisala: Sara Šober. Pravljica z natečaja a oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
Po Niki Prevc je na zmagovalni oder na tekmi svetovnega pokala v Engelbergu stopil tudi njen brat Domen Prevc, ampak stopničko višje. Nosilec rumene majice je konkurenco pokoril petič zapored. Do prvega mesta je napredoval s tretjega po prvi seriji: Slovenski uspeh sta z devetim in enajstim mestom dopolnila Anže Lanišek in Timi Zajc. Drugi poudarki oddaje: - V povračilnem napadu ameriške vojske v Siriji ubitih več borcev Islamske države. - Predor pod gradom v Gorici spremenili v največjo digitalno galerijo v Evropi. - V Trbovljah nameravajo stanovanjsko stisko omiliti z izgradnjo dveh blokov.
Po Niki Prevc je na zmagovalni oder na tekmi svetovnega pokala v Engelbergu stopil tudi njen brat Domen Prevc, ampak stopničko višje. Nosilec rumene majice je konkurenco pokoril petič zapored. Do prvega mesta je napredoval s tretjega po prvi seriji: Slovenski uspeh sta z devetim in enajstim mestom dopolnila Anže Lanišek in Timi Zajc. Drugi poudarki oddaje: - V povračilnem napadu ameriške vojske v Siriji ubitih več borcev Islamske države. - Predor pod gradom v Gorici spremenili v največjo digitalno galerijo v Evropi. - V Trbovljah nameravajo stanovanjsko stisko omiliti z izgradnjo dveh blokov.