Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Cecil McLorin Salvant se odlikuje z enim najizrazitejših glasov svoje generacije. Pevka in pripovedovalka zgodb tudi sama napiše večino glasbenega materiala, ki ga izvaja, ob tem pa je tudi vizualna umetnica. Letos bo nastopila v Ljubljani, v sredo, 2. julija v Križankah.
Cecil McLorin Salvant se odlikuje z enim najizrazitejših glasov svoje generacije. Pevka in pripovedovalka zgodb tudi sama napiše večino glasbenega materiala, ki ga izvaja, ob tem pa je tudi vizualna umetnica. Letos bo nastopila v Ljubljani, v sredo, 2. julija v Križankah.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Maja Vidmar je eno najopaznejših imen sodobne slovenske poezije. Objavila je enajst pesniških zbirk in dobila leta 2005 Jenkovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada za zbirko Prisotnosti, čez deset let pa velenjico – čašo nesmrtnosti. Njene knjige pesmi so prevedli v tuje jezike, tako je dobila tudi nagrado Hubert-Burda-Stiftung. Pesmi smo izbrali iz zbirke Sobe. Izšla je leta 2008 pri Društvu Apokalipsa. Igralka Maja Končar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Maja Vidmar je eno najopaznejših imen sodobne slovenske poezije. Objavila je enajst pesniških zbirk in dobila leta 2005 Jenkovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada za zbirko Prisotnosti, čez deset let pa velenjico – čašo nesmrtnosti. Njene knjige pesmi so prevedli v tuje jezike, tako je dobila tudi nagrado Hubert-Burda-Stiftung. Pesmi smo izbrali iz zbirke Sobe. Izšla je leta 2008 pri Društvu Apokalipsa. Igralka Maja Končar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Koalicijske stranke so se sporazumele, da bodo zaveznice v Natu stremele k zvišanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP, medtem ko bo Slovenija ostala zavezana obrambni resoluciji, ki predvideva dvig izdatkov na 3 odstotke do leta 2030, je za Televizijo Slovenija ocenil premier Robert Golob. Meni tudi, da šumi v komunikaciji ne bodo vodili v razpad koalicije. Da resolucija ostaja edini zavezujoč dokument, je po vrhu zatrdil tudi predsednik SD Matjaž Han.
Koalicijske stranke so se sporazumele, da bodo zaveznice v Natu stremele k zvišanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP, medtem ko bo Slovenija ostala zavezana obrambni resoluciji, ki predvideva dvig izdatkov na 3 odstotke do leta 2030, je za Televizijo Slovenija ocenil premier Robert Golob. Meni tudi, da šumi v komunikaciji ne bodo vodili v razpad koalicije. Da resolucija ostaja edini zavezujoč dokument, je po vrhu zatrdil tudi predsednik SD Matjaž Han.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Novo romsko turistično društvo Djag – Ogenj s plesnimi delavnicami želi obuditi in ohraniti romski ples pri mladih. Gre tudi za način kakovostnega preživljanja prostega časa. V prvih šestih mesecih delovanja se je delavnicam romskega plesa pridružilo šest deklet. Pogovarjali smo se še s strokovno delavko Aniko Sušnik, ki dnevno dela z otroki in starši v naseljih Beltinci in Dolga vas. Vladni urad za narodnosti s 1. julijem dobiva novo vodstvo. Vlada je za vršilko dolžnosti direktorja imenovala Danico Polak Gruden. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, v kateri bomo raziskali pomen besede »nilej« oziroma poletje.
Novo romsko turistično društvo Djag – Ogenj s plesnimi delavnicami želi obuditi in ohraniti romski ples pri mladih. Gre tudi za način kakovostnega preživljanja prostega časa. V prvih šestih mesecih delovanja se je delavnicam romskega plesa pridružilo šest deklet. Pogovarjali smo se še s strokovno delavko Aniko Sušnik, ki dnevno dela z otroki in starši v naseljih Beltinci in Dolga vas. Vladni urad za narodnosti s 1. julijem dobiva novo vodstvo. Vlada je za vršilko dolžnosti direktorja imenovala Danico Polak Gruden. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, v kateri bomo raziskali pomen besede »nilej« oziroma poletje.
Danski nacionalni simfonični orkester prinaša simfonično glasbo občinstvu, poslušalcem in gledalcem po vsej Danski od ustanovitve orkestra pred sto leti leta 1925. V sklopu praznovanja jubileja je orkester 9. januarja v Københavnu izvedel koncert, na katerem je gostil izjemno pianistko Hatjo Buniatišvili, ki je zaigrala 2. Klavirski koncert Sergeja Rahmaninova. Program sta dopolnili Večerna skladba Benta Sørensena in Simfonija št. 1, »Titan«, Gustava Mahlerja.
Danski nacionalni simfonični orkester prinaša simfonično glasbo občinstvu, poslušalcem in gledalcem po vsej Danski od ustanovitve orkestra pred sto leti leta 1925. V sklopu praznovanja jubileja je orkester 9. januarja v Københavnu izvedel koncert, na katerem je gostil izjemno pianistko Hatjo Buniatišvili, ki je zaigrala 2. Klavirski koncert Sergeja Rahmaninova. Program sta dopolnili Večerna skladba Benta Sørensena in Simfonija št. 1, »Titan«, Gustava Mahlerja.
Grajskemu duhu je dolgčas in treba ga je zabavati! Pripoveduje: Darja Reichman. Napisala: Matea Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.
Grajskemu duhu je dolgčas in treba ga je zabavati! Pripoveduje: Darja Reichman. Napisala: Matea Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.
Poslušamo izbor ljudskih pesmi in viž v izvirni obliki in priredbah, prepletenih z elementi različnih zvrsti v izvedbi akademskih glasbenikov. Vse to je lep primer živosti izročila, ki išče svojo pot v sodobnost. Poleg izvirnih različic v izvedbah ljudskih pevcev in godcev bomo med drugim slišali priredbe Bojana Adamiča, Julijana Strajnarja in Milana Ferleža.
Poslušamo izbor ljudskih pesmi in viž v izvirni obliki in priredbah, prepletenih z elementi različnih zvrsti v izvedbi akademskih glasbenikov. Vse to je lep primer živosti izročila, ki išče svojo pot v sodobnost. Poleg izvirnih različic v izvedbah ljudskih pevcev in godcev bomo med drugim slišali priredbe Bojana Adamiča, Julijana Strajnarja in Milana Ferleža.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A, 2021.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A, 2021.
Koalicijski vrh ni prinesel poenotenja partneric glede zvišanja obrambnih izdatkov, ki se jim je na vrhu Nata zavezal predsednik vlade. Kot je sporočil predsednik SD Matjaž Han, bo vlada spoštovala obrambno resolucijo o izdatkih za obrambo v višini treh odstotkov BDP do leta 2030. Koordinatorica Levice Asta Vrečko pa je opozorila, da so v stranki proti vsakršnemu povečevanju izdatkov za oboroževanje. Druge teme: - Predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma o tem zavrnjen. - Jeseni posebna skupina za spremljanje nasilja v šolah - Minister za kohezijo Jevšek: v Petrolu bodo do srede še enkrat razmislili o zapiranju poslovalnic
Koalicijski vrh ni prinesel poenotenja partneric glede zvišanja obrambnih izdatkov, ki se jim je na vrhu Nata zavezal predsednik vlade. Kot je sporočil predsednik SD Matjaž Han, bo vlada spoštovala obrambno resolucijo o izdatkih za obrambo v višini treh odstotkov BDP do leta 2030. Koordinatorica Levice Asta Vrečko pa je opozorila, da so v stranki proti vsakršnemu povečevanju izdatkov za oboroževanje. Druge teme: - Predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma o tem zavrnjen. - Jeseni posebna skupina za spremljanje nasilja v šolah - Minister za kohezijo Jevšek: v Petrolu bodo do srede še enkrat razmislili o zapiranju poslovalnic
Gostji Bernarde Žarn bosta pevka in voditeljica Špela Grošelj ter nekdanja vrhunska atletinja, še danes nosilka državnih rekordov, Brigita Langerholc. Njuni poti sta se dotaknili iste bolečine – občutij strašnih tesnob, strahov, depresije, izgorelosti in obdobij, ko je bilo že vstati iz postelje neopisljiv napor. Ampak oddaja ni namenjena tarnanju, pač pa opogumljanju in kažipotom iz teme v svetlobo.
Gostji Bernarde Žarn bosta pevka in voditeljica Špela Grošelj ter nekdanja vrhunska atletinja, še danes nosilka državnih rekordov, Brigita Langerholc. Njuni poti sta se dotaknili iste bolečine – občutij strašnih tesnob, strahov, depresije, izgorelosti in obdobij, ko je bilo že vstati iz postelje neopisljiv napor. Ampak oddaja ni namenjena tarnanju, pač pa opogumljanju in kažipotom iz teme v svetlobo.
Glasbena industrija ni imuna na negativne spremembe, ki pestijo svet. Čeprav Velika Britanija na tem področju dosega dobičkonosne rekorde, pa se samonikla koncertna prizorišča krčijo, stroški glasbenikov in glasbenic pa večajo. Le redki si še lahko privoščijo, da nastopijo zunaj meja države, po drugi strani pa si obisk koncertov zaradi nagle rasti cen vstopnic težko privoščijo glasbeni navdušenci. Klara Zupančič je pred kratkim obiskala London, kjer je s strokovnjakom glasbenega ekosistema Seanom Adamsom iskala rešitve za bolj trajnostno glasbeno industrijo, ki je podvržena diktatu kapitala.
Glasbena industrija ni imuna na negativne spremembe, ki pestijo svet. Čeprav Velika Britanija na tem področju dosega dobičkonosne rekorde, pa se samonikla koncertna prizorišča krčijo, stroški glasbenikov in glasbenic pa večajo. Le redki si še lahko privoščijo, da nastopijo zunaj meja države, po drugi strani pa si obisk koncertov zaradi nagle rasti cen vstopnic težko privoščijo glasbeni navdušenci. Klara Zupančič je pred kratkim obiskala London, kjer je s strokovnjakom glasbenega ekosistema Seanom Adamsom iskala rešitve za bolj trajnostno glasbeno industrijo, ki je podvržena diktatu kapitala.
Piše Veronika Šoster, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. V tretji pesniški zbirki Vznožje Stanka Hrastelj tematizira bolečino in smrt, a to počne na izjemno svojstven, nepričakovan način. Zdi se, da je avtorica posebej za to zbirko ustvarila nov svet z novimi pravili, v katerem lahko vsaj za toliko časa, kot traja knjiga, prenese vso to težo. Zbirko prefinjeno dopolnjujejo črno-bele fotografije Nine Sotelšek, ki prikazujejo veliko opustelih pokrajin in skrivnostno moško postavo. Že na začetni fotografiji v zbirki ga vidimo na hribu sredi redkega rastja, po eni strani je podoba melanholična, njegova pojava je namreč osamljena, zamegljena, po drugi strani pa kar srhljiva, preteča, tako kot bo preteča nevarnost, da bo govorka podlegla bolečini. Ob prvem stiku z zbirko smo tako metaforično postavljeni ob vznožje hriba s pogledom, usmerjenim navzgor. Zbirka Stanka Hrastelj Vznožje je formalno razdeljena na pet ciklov, ki jih lahko beremo skoraj kot poglavja romana ali dejanja v drami, saj je zelo zgodbeno zastavljena. Začne se s Pričakovanji, ko se nekaj na tihem pripravlja in šušlja, ne vemo točno, kaj, a mora ostati skrivnost. Ker pa se kmalu zatem pojavijo prečrtane vrstice, postane jasno, da ne gre za neke splošne govorice, temveč bolj za zamolčano. Prečrtani verzi so misli, ki niso nikoli povedane na glas, ampak se le tiščijo in prerivajo v notranjosti, dokler ne postanejo že neznosne. V tem smislu je zelo učinkovita pesem o tem, kako se pesniška govorka zaveda, da bi se morala počutiti dobro, saj ji objektivno gledano prav nič ne manjka: »moje občutenje sveta in časa je taka globoka, gosta in temna žalost je taka trda, težka, groba stiska (o jaz, ki mi nič ne manjka) (o jaz, ubogi ateist) je kot kepa vlečenega testa ki jo nekdo tanjša in širi in vleče in razteguje in te zmelje in raztrosi po testu in te vanj zavije in si štrudl en tam scmarjen, zažgan štrudl ki ga nihče noče« Že na začetku smo tako soočeni z občutjem, ki ne bo kar tako izginilo, ampak bo vztrajalo do (morda bridkega) konca. A v ciklu Potovanje na srečo vstopi Rupert, pojavi se v vagonu, kjer sedi govorka, ki jo je potovanja zelo strah. Sede zraven nje, ker začuti njeno stisko, ona pa ga takoj imenuje »Rupert mirni / Rupert spokojni / Rupert svetli« in kar je še svetlejših, pozitivnih oznak. Označi ga tudi za tolažnika in odrešenika, kar se kasneje izkaže za ključno. Rupert pomaga tudi drugim potnikom in se izkaže za junaka, hitro in mimogrede zavzame pozicijo stebra družbe, nato pa sede k oknu in zadrema. Govorko popolnoma fascinira, komaj čaka kakšno njegovo pripoved, in res ji pove o kovčku, v katerem ni bilo nič posebnega, le neizrečene besede. V tem verzu se pokaže njegova dejanska modrost, saj je najtežje nositi prav neizrečene besede, medtem ko se njemu ne zdijo posebno breme, pravzaprav se zdi, da ga je pesnica postavila na to mesto prav zaradi tega, da ji jih bo pomagal spraviti na plan. Da bo z njegovo pomočjo lahko nehala črtati cele verze, cele misli. Rupert vse prenaša stoično, zanesljivo, postane metafora, s katero govorka potuje. A kljub vsemu se zdi, da je prepozno za metaforičnost, da bolečina neomajno vztraja, da ne bo šla nikamor, pa če si ona tega še tako želi. Na več mestih v zbirki najdemo neposredne navezave na religijo, na primer zapovedi, češčenje pa tudi paruzijo, tj. Kristusov drugi prihod, ki mu je posvečen celoten cikel. Vzpostavi se kompleksen odnos govorke do religije, saj jo po eni strani zavrača, po drugi pa se naslanja na njene podobe, da bi se lahko izrazila, celo iz besed ustvari človeka, postane stvariteljica. A teža ostaja, skozi verze postaja vedno bolj občutna, otipljiva, vseprisotna. Njena uteha je tako vera v Ruperta, ki tudi v odsotnosti oziroma zanikanju še vedno ostaja prisoten, se vpleta v dogajanje in njeno razmišljanje, ona ga nagovarja, se obrača nanj, postane ji uteha. Ves čas ga poskuša zadržati, mu poiskati nadomestek, ga pohvaliti, ga skratka udejanja skozi svoje videnje sveta, ki pa je zaznamovano z bolečino in trpljenjem. To udejanjenje gre tako daleč, da Rupert prestopi fiktivne meje in jo pokliče z imenom avtorice, prekine tihi dogovor, jo presune. In nato se prebudi upanje, ki je nalezljivo in se ga lahko daje dalje in dalje – tudi če se kdaj prikotali do vznožja, ga spodmakneš, pa gre naprej. Rupert se vedno bolj kaže kot religijska oseba, ki pa je obenem skupek različnih oseb oziroma njihov derivat; izvaja naloge, ki so usojene, a ga morijo, na dušo mu leže žalost. Stanka Hrastelj tako spretno in predvsem izjemno kompleksno komentira vpliv slepega nekritičnega sledenja, ki se lahko hitro sprevrže v nekaj drugega, kot je bilo obljubljeno. V pesmi vse bolj vdirajo smrt, obup, končanje, osamljenost, zapuščenost. Avtorica od nas zahteva, da zbirko beremo jasno narativno, ne samo zaradi oseb in tempa, ampak tudi zaradi širše pomenske slike, ki se vzpostavi in kontekstualizira prav skozi pesniško dogajanje. Boj z depresijo in smrtjo je iz vrstice v vrstico bolj na nož, bolj obupan, a paradoksalno tudi bolj poln upanja. Nenehno iskanje nadomestila, ko Rupert ni na voljo, tako spominja na večni boj z lastnimi demoni, ki se jih ne da nikamor pregnati, nikakor izničiti. A upanje se predaja naprej, kot tihi refren, kot majcena prečrtana vrstica, kot beseda, zašepetana v noč. In morda je to dovolj, vsaj za zdaj. Če ne, pa bomo spet in spet spodmaknili vznožje.
Piše Veronika Šoster, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. V tretji pesniški zbirki Vznožje Stanka Hrastelj tematizira bolečino in smrt, a to počne na izjemno svojstven, nepričakovan način. Zdi se, da je avtorica posebej za to zbirko ustvarila nov svet z novimi pravili, v katerem lahko vsaj za toliko časa, kot traja knjiga, prenese vso to težo. Zbirko prefinjeno dopolnjujejo črno-bele fotografije Nine Sotelšek, ki prikazujejo veliko opustelih pokrajin in skrivnostno moško postavo. Že na začetni fotografiji v zbirki ga vidimo na hribu sredi redkega rastja, po eni strani je podoba melanholična, njegova pojava je namreč osamljena, zamegljena, po drugi strani pa kar srhljiva, preteča, tako kot bo preteča nevarnost, da bo govorka podlegla bolečini. Ob prvem stiku z zbirko smo tako metaforično postavljeni ob vznožje hriba s pogledom, usmerjenim navzgor. Zbirka Stanka Hrastelj Vznožje je formalno razdeljena na pet ciklov, ki jih lahko beremo skoraj kot poglavja romana ali dejanja v drami, saj je zelo zgodbeno zastavljena. Začne se s Pričakovanji, ko se nekaj na tihem pripravlja in šušlja, ne vemo točno, kaj, a mora ostati skrivnost. Ker pa se kmalu zatem pojavijo prečrtane vrstice, postane jasno, da ne gre za neke splošne govorice, temveč bolj za zamolčano. Prečrtani verzi so misli, ki niso nikoli povedane na glas, ampak se le tiščijo in prerivajo v notranjosti, dokler ne postanejo že neznosne. V tem smislu je zelo učinkovita pesem o tem, kako se pesniška govorka zaveda, da bi se morala počutiti dobro, saj ji objektivno gledano prav nič ne manjka: »moje občutenje sveta in časa je taka globoka, gosta in temna žalost je taka trda, težka, groba stiska (o jaz, ki mi nič ne manjka) (o jaz, ubogi ateist) je kot kepa vlečenega testa ki jo nekdo tanjša in širi in vleče in razteguje in te zmelje in raztrosi po testu in te vanj zavije in si štrudl en tam scmarjen, zažgan štrudl ki ga nihče noče« Že na začetku smo tako soočeni z občutjem, ki ne bo kar tako izginilo, ampak bo vztrajalo do (morda bridkega) konca. A v ciklu Potovanje na srečo vstopi Rupert, pojavi se v vagonu, kjer sedi govorka, ki jo je potovanja zelo strah. Sede zraven nje, ker začuti njeno stisko, ona pa ga takoj imenuje »Rupert mirni / Rupert spokojni / Rupert svetli« in kar je še svetlejših, pozitivnih oznak. Označi ga tudi za tolažnika in odrešenika, kar se kasneje izkaže za ključno. Rupert pomaga tudi drugim potnikom in se izkaže za junaka, hitro in mimogrede zavzame pozicijo stebra družbe, nato pa sede k oknu in zadrema. Govorko popolnoma fascinira, komaj čaka kakšno njegovo pripoved, in res ji pove o kovčku, v katerem ni bilo nič posebnega, le neizrečene besede. V tem verzu se pokaže njegova dejanska modrost, saj je najtežje nositi prav neizrečene besede, medtem ko se njemu ne zdijo posebno breme, pravzaprav se zdi, da ga je pesnica postavila na to mesto prav zaradi tega, da ji jih bo pomagal spraviti na plan. Da bo z njegovo pomočjo lahko nehala črtati cele verze, cele misli. Rupert vse prenaša stoično, zanesljivo, postane metafora, s katero govorka potuje. A kljub vsemu se zdi, da je prepozno za metaforičnost, da bolečina neomajno vztraja, da ne bo šla nikamor, pa če si ona tega še tako želi. Na več mestih v zbirki najdemo neposredne navezave na religijo, na primer zapovedi, češčenje pa tudi paruzijo, tj. Kristusov drugi prihod, ki mu je posvečen celoten cikel. Vzpostavi se kompleksen odnos govorke do religije, saj jo po eni strani zavrača, po drugi pa se naslanja na njene podobe, da bi se lahko izrazila, celo iz besed ustvari človeka, postane stvariteljica. A teža ostaja, skozi verze postaja vedno bolj občutna, otipljiva, vseprisotna. Njena uteha je tako vera v Ruperta, ki tudi v odsotnosti oziroma zanikanju še vedno ostaja prisoten, se vpleta v dogajanje in njeno razmišljanje, ona ga nagovarja, se obrača nanj, postane ji uteha. Ves čas ga poskuša zadržati, mu poiskati nadomestek, ga pohvaliti, ga skratka udejanja skozi svoje videnje sveta, ki pa je zaznamovano z bolečino in trpljenjem. To udejanjenje gre tako daleč, da Rupert prestopi fiktivne meje in jo pokliče z imenom avtorice, prekine tihi dogovor, jo presune. In nato se prebudi upanje, ki je nalezljivo in se ga lahko daje dalje in dalje – tudi če se kdaj prikotali do vznožja, ga spodmakneš, pa gre naprej. Rupert se vedno bolj kaže kot religijska oseba, ki pa je obenem skupek različnih oseb oziroma njihov derivat; izvaja naloge, ki so usojene, a ga morijo, na dušo mu leže žalost. Stanka Hrastelj tako spretno in predvsem izjemno kompleksno komentira vpliv slepega nekritičnega sledenja, ki se lahko hitro sprevrže v nekaj drugega, kot je bilo obljubljeno. V pesmi vse bolj vdirajo smrt, obup, končanje, osamljenost, zapuščenost. Avtorica od nas zahteva, da zbirko beremo jasno narativno, ne samo zaradi oseb in tempa, ampak tudi zaradi širše pomenske slike, ki se vzpostavi in kontekstualizira prav skozi pesniško dogajanje. Boj z depresijo in smrtjo je iz vrstice v vrstico bolj na nož, bolj obupan, a paradoksalno tudi bolj poln upanja. Nenehno iskanje nadomestila, ko Rupert ni na voljo, tako spominja na večni boj z lastnimi demoni, ki se jih ne da nikamor pregnati, nikakor izničiti. A upanje se predaja naprej, kot tihi refren, kot majcena prečrtana vrstica, kot beseda, zašepetana v noč. In morda je to dovolj, vsaj za zdaj. Če ne, pa bomo spet in spet spodmaknili vznožje.
Stanka Hrastelj: Vznožje, Matej Krajnc: Gospod z Ezl eka, Muanis Sinanović: Razmerja moči. Recenzije so napisali Veronika Šoster, Jože Štucin in Miša Gams.
Stanka Hrastelj: Vznožje, Matej Krajnc: Gospod z Ezl eka, Muanis Sinanović: Razmerja moči. Recenzije so napisali Veronika Šoster, Jože Štucin in Miša Gams.
Piše Miša Gams, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Muanis Sinanović z eseji v knjigi Razmerja moči prodira v srž zahodne kulture in odstira propagandne tančice z ideoloških mehanizmov, na katere se le-ta naslanja. Tenkočutno analizira tako mahinacije neoliberalnega kapitalizma, ki s pomočjo mita o romantični ljubezni, kulta upornika brez razloga in povzdigovanja najrazličnejših subverzivnih subkultur uničuje družino z namenom, da bi iz posameznika ustvaril kompulzivnega potrošnika, kot tudi paradokse, h katerim se zateka zlasti levi politični pol družbe v pretirani skrbi za politično in zgodovinsko “korektnost”. V eseju z naslovom Palestina omenja hipije kot začetnike neoliberalizma, ki naj bi se v imenu svobode zavzemali za prosti trg in nastopili proti krščanski religiji svojih staršev, v spisu z naslovom Levi kult kulture pa ugotavlja, da hedonizem in “subverzija vsega” postajata vodilni vrednoti oziroma gesli levoliberalne ideologije, medtem ko slovenska kultura postaja talka propagandnega kolesja elit, namesto da bi bila odsev državljanske raznolikosti. V eseju Nelagodje v kulturi gre še korak dlje pri trditvi, da slovenski kulturniški elitizem predstavljajo “na eni strani potomci nacionalnih elit, na drugi strani pa izbrani predstavniki narodnostnih, spolnih in drugih manjšin ter t. i. mladih žensk”. Slednje omenja tudi v eseju Kresnik, ko obudi spomin na podelitev nagrade leta 2023, posmrtno dodeljene Ladu Kralju za roman Ne bom se več drsal na bajerju, pri tem pa naj bi podelitev naletela na neodobravanje mlajših avtoric, ki so v izboru videle znamenje vladavine patriarhata in konzervativne miselnosti. Sinanović že v predgovoru odkrito pove, da ne prisega na uveljavljene ideološke delitve in da se postavlja nasproti tako progresizmu kot fundamentalizmu. Pri tem ne taji, da kljub temu črpa iz obeh, pri čemer mu retorični aparat “služi podobno kot obvladovanje borilne veščine”. Večkrat se v knjigi spotakne tudi ob idealizirano oz. romantizirano podobo delavskega razreda in proletarske kulture, ki po njegovem mnenju predstavlja le drug obraz buržoazne oz. malomeščanske kulture. V razredni zavesti sicer vidi prvi pogoj za samospoštovanje delavcev, ki morajo stopiti v razredni boj, da bi bila njihova življenja osmišljena, medtem ko naj bi bilo kapitalizem mogoče odpraviti le, če se “velik del delavskega razreda za to odloči, ne glede na medsebojne razlike znotraj njega”. V svojih spisih se dotakne tudi newagevstva v nasprotju s tradicionalnima religijama, kot sta krščanstvo in islam. Novodobnost obravnava kot “misticistično opitost posameznikov samih s sabo” ter “znak individualističnega duha, ki se sklada z neoliberalno težnjo po čim večji atomizacije družbe na enote”, pri krščanstvu in islamu pa izpostavlja priložnosti za zavezništvo, vsaj kar se tiče zagovarjanja in udejanjanja podobnih načel, vezanih na razvijanje oblik skupnosti, solidarnosti, kooperacije, skromnosti in empatije. Esejistična zbirka Razmerja moči je že deveta knjiga pesnika, pisatelja, esejista in multidisciplinarnega kritika Sinanovića; le nekaj mesecev pred njo je objavil fikcijski esej Vse luči, s katerim se je uvrstil v ožji krog nominirancev za letošnjo Cankarjevo nagrado. V obeh knjigah lahko začutimo ostrino njegovega duha, ki brez odvečnega cinizma secira družbeno-politične pojave na lokalni, državni, evropski in globalni ravni, ter išče tako zgodovinske vzroke kot tudi sociološke in predvsem pragmatične filozofske rešitve. Čeprav avtor priznava, da so osnutki esejev nastali na družbenih omrežjih kot aktualne refleksije družbenopolitičnega dogajanja in jih je postopoma razvijal v obliki kolumne ali eseja, namenjenega objavi v reviji ali na spletnem portalu, nas presenečata dramaturška zaokroženost prispevkov v celoto in nadgradnja posameznih tem, ki se navezujejo druga na drugo. Že v predgovoru izpostavlja, da se je pisanja lotil predvsem zato, ker so zločini v Gazi iz njega izvabili tisto potlačeno, Freud bi rekel “tisto nedomačno”, das Unheimliche, kar je prav gotovo prispevalo k analizi številnih dokumentarnih filmov o Palestini in pisanju razprave na temo banalnosti zla ter problematiziranju žanra grozljivke: “… zdi se namreč, da ni več potrebe po simulaciji raztrganih teles in drugih krvavih prizorov, saj filmski ponaredek ne more doseči same resničnosti z razkosanimi telesi otrok, črevesja, odtrganimi udi, obrazi, ki odpadajo z glave in tako naprej. Grozljivka se kaže kot izrazit žanr Zahoda, saj je namenjen neizživeti sado-mazohistični želji srednjih razredov, ki se v vsakdanjem življenju ne soočajo z nasiljem. Tudi to stanje pa je ob vedno pogostejših pokolih, ki jih zagrešijo “romantični osamljeni junaki”, kakršni nastopajo v omenjenih filmih, na ameriških šolah postavljeno pod vprašaj. Hollywood je torej sam sprožil kult nasilja za srednjerazredno publiko, h kateri se to nasilje zdaj v resničnosti tudi vrača.” Zadnja tretjina knjige Razmerja moči je osredotočena na Sinanovićevo kritiško dejavnost – v tovrstnih spisih podaja svoja mnenja o zanimivih knjigah, dokumentarnih in igranih filmih, popularni in ljudski glasbi. Ti prispevki zaokrožajo mozaik razmislekov o navidezni zaceljenosti subjekta, ki jo poraja psihotični ustroj neoliberalne družbe, ta pa temelji na fetišizaciji in fragmentaciji individualnega in družbenega telesa, ki v svoji biti nikoli ne more biti zaceljeno niti vsaj približno pomirjeno. V svoji odprtosti zadeva ob vse okoli sebe, zato nas ne čudi, da Sinanović predvsem poudarja pomembnost preverjanja lastne izjavljalne pozicije in nenehne samorefleksije.
Piše Miša Gams, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Muanis Sinanović z eseji v knjigi Razmerja moči prodira v srž zahodne kulture in odstira propagandne tančice z ideoloških mehanizmov, na katere se le-ta naslanja. Tenkočutno analizira tako mahinacije neoliberalnega kapitalizma, ki s pomočjo mita o romantični ljubezni, kulta upornika brez razloga in povzdigovanja najrazličnejših subverzivnih subkultur uničuje družino z namenom, da bi iz posameznika ustvaril kompulzivnega potrošnika, kot tudi paradokse, h katerim se zateka zlasti levi politični pol družbe v pretirani skrbi za politično in zgodovinsko “korektnost”. V eseju z naslovom Palestina omenja hipije kot začetnike neoliberalizma, ki naj bi se v imenu svobode zavzemali za prosti trg in nastopili proti krščanski religiji svojih staršev, v spisu z naslovom Levi kult kulture pa ugotavlja, da hedonizem in “subverzija vsega” postajata vodilni vrednoti oziroma gesli levoliberalne ideologije, medtem ko slovenska kultura postaja talka propagandnega kolesja elit, namesto da bi bila odsev državljanske raznolikosti. V eseju Nelagodje v kulturi gre še korak dlje pri trditvi, da slovenski kulturniški elitizem predstavljajo “na eni strani potomci nacionalnih elit, na drugi strani pa izbrani predstavniki narodnostnih, spolnih in drugih manjšin ter t. i. mladih žensk”. Slednje omenja tudi v eseju Kresnik, ko obudi spomin na podelitev nagrade leta 2023, posmrtno dodeljene Ladu Kralju za roman Ne bom se več drsal na bajerju, pri tem pa naj bi podelitev naletela na neodobravanje mlajših avtoric, ki so v izboru videle znamenje vladavine patriarhata in konzervativne miselnosti. Sinanović že v predgovoru odkrito pove, da ne prisega na uveljavljene ideološke delitve in da se postavlja nasproti tako progresizmu kot fundamentalizmu. Pri tem ne taji, da kljub temu črpa iz obeh, pri čemer mu retorični aparat “služi podobno kot obvladovanje borilne veščine”. Večkrat se v knjigi spotakne tudi ob idealizirano oz. romantizirano podobo delavskega razreda in proletarske kulture, ki po njegovem mnenju predstavlja le drug obraz buržoazne oz. malomeščanske kulture. V razredni zavesti sicer vidi prvi pogoj za samospoštovanje delavcev, ki morajo stopiti v razredni boj, da bi bila njihova življenja osmišljena, medtem ko naj bi bilo kapitalizem mogoče odpraviti le, če se “velik del delavskega razreda za to odloči, ne glede na medsebojne razlike znotraj njega”. V svojih spisih se dotakne tudi newagevstva v nasprotju s tradicionalnima religijama, kot sta krščanstvo in islam. Novodobnost obravnava kot “misticistično opitost posameznikov samih s sabo” ter “znak individualističnega duha, ki se sklada z neoliberalno težnjo po čim večji atomizacije družbe na enote”, pri krščanstvu in islamu pa izpostavlja priložnosti za zavezništvo, vsaj kar se tiče zagovarjanja in udejanjanja podobnih načel, vezanih na razvijanje oblik skupnosti, solidarnosti, kooperacije, skromnosti in empatije. Esejistična zbirka Razmerja moči je že deveta knjiga pesnika, pisatelja, esejista in multidisciplinarnega kritika Sinanovića; le nekaj mesecev pred njo je objavil fikcijski esej Vse luči, s katerim se je uvrstil v ožji krog nominirancev za letošnjo Cankarjevo nagrado. V obeh knjigah lahko začutimo ostrino njegovega duha, ki brez odvečnega cinizma secira družbeno-politične pojave na lokalni, državni, evropski in globalni ravni, ter išče tako zgodovinske vzroke kot tudi sociološke in predvsem pragmatične filozofske rešitve. Čeprav avtor priznava, da so osnutki esejev nastali na družbenih omrežjih kot aktualne refleksije družbenopolitičnega dogajanja in jih je postopoma razvijal v obliki kolumne ali eseja, namenjenega objavi v reviji ali na spletnem portalu, nas presenečata dramaturška zaokroženost prispevkov v celoto in nadgradnja posameznih tem, ki se navezujejo druga na drugo. Že v predgovoru izpostavlja, da se je pisanja lotil predvsem zato, ker so zločini v Gazi iz njega izvabili tisto potlačeno, Freud bi rekel “tisto nedomačno”, das Unheimliche, kar je prav gotovo prispevalo k analizi številnih dokumentarnih filmov o Palestini in pisanju razprave na temo banalnosti zla ter problematiziranju žanra grozljivke: “… zdi se namreč, da ni več potrebe po simulaciji raztrganih teles in drugih krvavih prizorov, saj filmski ponaredek ne more doseči same resničnosti z razkosanimi telesi otrok, črevesja, odtrganimi udi, obrazi, ki odpadajo z glave in tako naprej. Grozljivka se kaže kot izrazit žanr Zahoda, saj je namenjen neizživeti sado-mazohistični želji srednjih razredov, ki se v vsakdanjem življenju ne soočajo z nasiljem. Tudi to stanje pa je ob vedno pogostejših pokolih, ki jih zagrešijo “romantični osamljeni junaki”, kakršni nastopajo v omenjenih filmih, na ameriških šolah postavljeno pod vprašaj. Hollywood je torej sam sprožil kult nasilja za srednjerazredno publiko, h kateri se to nasilje zdaj v resničnosti tudi vrača.” Zadnja tretjina knjige Razmerja moči je osredotočena na Sinanovićevo kritiško dejavnost – v tovrstnih spisih podaja svoja mnenja o zanimivih knjigah, dokumentarnih in igranih filmih, popularni in ljudski glasbi. Ti prispevki zaokrožajo mozaik razmislekov o navidezni zaceljenosti subjekta, ki jo poraja psihotični ustroj neoliberalne družbe, ta pa temelji na fetišizaciji in fragmentaciji individualnega in družbenega telesa, ki v svoji biti nikoli ne more biti zaceljeno niti vsaj približno pomirjeno. V svoji odprtosti zadeva ob vse okoli sebe, zato nas ne čudi, da Sinanović predvsem poudarja pomembnost preverjanja lastne izjavljalne pozicije in nenehne samorefleksije.
Piše Jože Štucin, bere Aleksander Golja. Seveda nas ob prozi Mateja Krajnca Gospod z Ezl eka najprej zamika izvedeti, kaj je v našem času še "absurdni roman"; je to nadaljevanje literarnega žanra, ki ga je razvil predvsem Albert Camus. Njegov Mit o Sizifu je bil svojčas kultno delo, saj je premaknil smisel življenja proti nesmislu, absurdu, stanju, v katerega bitje pade ne po svoji volji in se potem iz njega lahko izvije samo na dva načina: da dogodek svoje biti ignorira ali pa v svoji enkratni pojavnosti najde izziv, lučko uma, ki sili v temo in išče način, kako absurd premagati. Da tretje možnosti, prostovoljnega odhoda s te platforme, ki v resnici ne ponuja nič konkretnega, to je samomora, niti ne omenjamo. Žanr je imel veliko smiselnih temeljev, od grozodejstev svetovnih vojn do krize človekove identitete brez Boga, v zaodrju pa so olje na ogenj prilivali še totalitaristični sistemi potrošniškega kapitalizma in idealistični diktati komunizma z vsemi vmesnimi interakcijami in podsistemi. Resničnost, ko odvržeš vse iluzije, privide, aluzije, mimikrije in sanje ... je nična, prazna množica upanja in stanje krutega zavedanja le-tega. Vse to sicer že vemo: absurd biti in bivanja, Sizif, mrtev Bog, dekadenca in podobne reči, ki nam hudiča ponujajo na pladnju in jemljejo smisel življenja ter ga sprevračajo na zgolj materialno pojavnost, vse to je sicer literarna klasika, je že nekako obdelano, predelano seveda nikakor. Je pa velik del peze celotne eksistenicialne krize prejšnjega sotletja ostal odprt za nove "pobude", za nova iskanja smisla. Kot vidimo zgodba v našem času spet dobiva navdih, spet se kopičijo absurdi in človek ponovno, nemara tokrat še bolj zares, lebdi v praznem prostoru, niču. Še vedno smo na začetku, to je prva misel ob branju tega intrigantnega dela, ki nima niti začetka niti konca, je pa tu, kot skala na hrbtu, naš korak "navzgor", ki vedno generira padec "navzdol". No, da pa se ob vsem tem najde pisatelj Matej Krajnc s svojim absurdnim junakom, gospodom z Ezl eka, je pravzaprav raritetno in občudovanja vredno oživljanje sloga polpretekle "nezgodovine", literature absurda. Junak je nekakšna glasbena figura z ulice, pevec, nastopač, ki na nekem mestu, v prostoru Ezl eka (menda predel Maribora, če se ne motimo), kroji podobo mesta. Nič posebnega, je pač nekdo, ki v svojem brezčasju išče svoj trenutek, mogoče tudi boren zaslužek, a je tam kot kandelaber, ikona ulice. To je, se zdi, temeljna postavka romana, a ker gre za roman absurda, bolje za absurden roman (ki, mimogrede, zelo minimalistično doseže romaneskni standard tako glede dolžine kot v razmahu zgodbe, ki je v resnici ni), ta "realna" oseba je vez imaginacije s fikcijo. Okrog tega "gospoda" se vse vrti. Nič ni res in vse je res. Pisatelj se je "utrgal z vajeti", bi lahko šaljivo dodali. Ima vizije mesta, ima refleksije in spomine, rad se suče med realitetatimi z ulice, hkrati pa pada v nemilost svoje lastne domišljije. Zgodba se mu suče okrog jedra kot ringlšpil v Pratru, ker pa gre za glasbene slike, je prepolna asociacij na znana umetniška in poustvarjalna imena iz zvrsti, ki tudi njega oplajajo. Če pride mimo Miles Davis, lahko samo rečemo, hvala bogu, ena realna persona v romanu. Na vse to se mešajo Bajagovi verzi, ki je tudi opeval džezerje, malo za šalo, veliko zares. In tako naprej. Ni konca ne kraja refleksij z bistrim umskim pisateljskim nagonom, ko dogodki kot poskočna kobilica preskakujejo iz časa v čas, iz sedanjosti k Franu Levstiku (odlični so citati njegovih del v objemu modernega čutenja), ko pisatelj vleče vzporednice z minulim, nekdanjim, arhaičnim in sedanjim, preminulim, živim in fiktivnim. Težko je branje prvih strani, ko pa se udobno umestiš v Krajnčev svet, ko se znebiš želje po realizmu in "odpišeš" štorijo kot nekaj, kar v tem romanu pade že po prvih stavkih, se lahko samo prikloniš bravuroznosti introspekcije, ki z navdihom ekstrospekcije mimogrede ruši tabuje in spet vzpostavlja vez z eksperimentalno literaturo, ki jo je ustvarjal James Joyce. Predvsem z njegovim zagonetnim romanom Finneganovo bdenje. Tu sicer ne gre toliko za zapis prostega toka sanj v času budnosti, temveč je bolj kot nekakšna povodenj nove resničnosti, nekaj, v kar se je svet zbudil po modernizmu in vseh tavanjih po jeziku in iskanju smisla. Kakšno delo!, nas prešine, kdo še tako radikalno sega v čase, prostore, vrednote in slike, pa spisano še plemeniti z zvočnim metabolizmom krasnih jazzovskih komadov, ki svoje zgodbe z lahkoto najdejo tudi v liturgiji popa in arta, kjer ni nobenih visokih pesmi, je pa čista kri življenja.
Piše Jože Štucin, bere Aleksander Golja. Seveda nas ob prozi Mateja Krajnca Gospod z Ezl eka najprej zamika izvedeti, kaj je v našem času še "absurdni roman"; je to nadaljevanje literarnega žanra, ki ga je razvil predvsem Albert Camus. Njegov Mit o Sizifu je bil svojčas kultno delo, saj je premaknil smisel življenja proti nesmislu, absurdu, stanju, v katerega bitje pade ne po svoji volji in se potem iz njega lahko izvije samo na dva načina: da dogodek svoje biti ignorira ali pa v svoji enkratni pojavnosti najde izziv, lučko uma, ki sili v temo in išče način, kako absurd premagati. Da tretje možnosti, prostovoljnega odhoda s te platforme, ki v resnici ne ponuja nič konkretnega, to je samomora, niti ne omenjamo. Žanr je imel veliko smiselnih temeljev, od grozodejstev svetovnih vojn do krize človekove identitete brez Boga, v zaodrju pa so olje na ogenj prilivali še totalitaristični sistemi potrošniškega kapitalizma in idealistični diktati komunizma z vsemi vmesnimi interakcijami in podsistemi. Resničnost, ko odvržeš vse iluzije, privide, aluzije, mimikrije in sanje ... je nična, prazna množica upanja in stanje krutega zavedanja le-tega. Vse to sicer že vemo: absurd biti in bivanja, Sizif, mrtev Bog, dekadenca in podobne reči, ki nam hudiča ponujajo na pladnju in jemljejo smisel življenja ter ga sprevračajo na zgolj materialno pojavnost, vse to je sicer literarna klasika, je že nekako obdelano, predelano seveda nikakor. Je pa velik del peze celotne eksistenicialne krize prejšnjega sotletja ostal odprt za nove "pobude", za nova iskanja smisla. Kot vidimo zgodba v našem času spet dobiva navdih, spet se kopičijo absurdi in človek ponovno, nemara tokrat še bolj zares, lebdi v praznem prostoru, niču. Še vedno smo na začetku, to je prva misel ob branju tega intrigantnega dela, ki nima niti začetka niti konca, je pa tu, kot skala na hrbtu, naš korak "navzgor", ki vedno generira padec "navzdol". No, da pa se ob vsem tem najde pisatelj Matej Krajnc s svojim absurdnim junakom, gospodom z Ezl eka, je pravzaprav raritetno in občudovanja vredno oživljanje sloga polpretekle "nezgodovine", literature absurda. Junak je nekakšna glasbena figura z ulice, pevec, nastopač, ki na nekem mestu, v prostoru Ezl eka (menda predel Maribora, če se ne motimo), kroji podobo mesta. Nič posebnega, je pač nekdo, ki v svojem brezčasju išče svoj trenutek, mogoče tudi boren zaslužek, a je tam kot kandelaber, ikona ulice. To je, se zdi, temeljna postavka romana, a ker gre za roman absurda, bolje za absurden roman (ki, mimogrede, zelo minimalistično doseže romaneskni standard tako glede dolžine kot v razmahu zgodbe, ki je v resnici ni), ta "realna" oseba je vez imaginacije s fikcijo. Okrog tega "gospoda" se vse vrti. Nič ni res in vse je res. Pisatelj se je "utrgal z vajeti", bi lahko šaljivo dodali. Ima vizije mesta, ima refleksije in spomine, rad se suče med realitetatimi z ulice, hkrati pa pada v nemilost svoje lastne domišljije. Zgodba se mu suče okrog jedra kot ringlšpil v Pratru, ker pa gre za glasbene slike, je prepolna asociacij na znana umetniška in poustvarjalna imena iz zvrsti, ki tudi njega oplajajo. Če pride mimo Miles Davis, lahko samo rečemo, hvala bogu, ena realna persona v romanu. Na vse to se mešajo Bajagovi verzi, ki je tudi opeval džezerje, malo za šalo, veliko zares. In tako naprej. Ni konca ne kraja refleksij z bistrim umskim pisateljskim nagonom, ko dogodki kot poskočna kobilica preskakujejo iz časa v čas, iz sedanjosti k Franu Levstiku (odlični so citati njegovih del v objemu modernega čutenja), ko pisatelj vleče vzporednice z minulim, nekdanjim, arhaičnim in sedanjim, preminulim, živim in fiktivnim. Težko je branje prvih strani, ko pa se udobno umestiš v Krajnčev svet, ko se znebiš želje po realizmu in "odpišeš" štorijo kot nekaj, kar v tem romanu pade že po prvih stavkih, se lahko samo prikloniš bravuroznosti introspekcije, ki z navdihom ekstrospekcije mimogrede ruši tabuje in spet vzpostavlja vez z eksperimentalno literaturo, ki jo je ustvarjal James Joyce. Predvsem z njegovim zagonetnim romanom Finneganovo bdenje. Tu sicer ne gre toliko za zapis prostega toka sanj v času budnosti, temveč je bolj kot nekakšna povodenj nove resničnosti, nekaj, v kar se je svet zbudil po modernizmu in vseh tavanjih po jeziku in iskanju smisla. Kakšno delo!, nas prešine, kdo še tako radikalno sega v čase, prostore, vrednote in slike, pa spisano še plemeniti z zvočnim metabolizmom krasnih jazzovskih komadov, ki svoje zgodbe z lahkoto najdejo tudi v liturgiji popa in arta, kjer ni nobenih visokih pesmi, je pa čista kri življenja.
'Sonce sije na sive robove' je naslov prve razstave v novi galeriji v Pomniku miru na Cerju. Akademski slikar Blaž Vehovar z izbranimi deli prinaša poklon Krasu, obenem pa na subtilen, podoživet način interpretira tudi tematiko umiranja. Tržaški pisatelj Marij Čuk se v svojem novem romanu 'Zlato zrno' oddalji od zgodovinskih tem in se poda v raziskovanje intimnega sveta glavnega junaka Teofita. Zgodba, postavljena v Trst, vodi bralca skozi številne lirične trenutke vse do dramatične, a osvobajajoče razrešitve, ko se Teofit zave iluzije ljubezenskega hrepenenja. »Pol minute poezije« je nova rubrika, ki nam bo v oddaji pesniško barvala vse poletne večere. V tem tednu jo posvečamo stoletnici rojstva Cirila Zlobca. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič nanizal s skladbami angleške novovalovske skupine Spandau Ballet.
'Sonce sije na sive robove' je naslov prve razstave v novi galeriji v Pomniku miru na Cerju. Akademski slikar Blaž Vehovar z izbranimi deli prinaša poklon Krasu, obenem pa na subtilen, podoživet način interpretira tudi tematiko umiranja. Tržaški pisatelj Marij Čuk se v svojem novem romanu 'Zlato zrno' oddalji od zgodovinskih tem in se poda v raziskovanje intimnega sveta glavnega junaka Teofita. Zgodba, postavljena v Trst, vodi bralca skozi številne lirične trenutke vse do dramatične, a osvobajajoče razrešitve, ko se Teofit zave iluzije ljubezenskega hrepenenja. »Pol minute poezije« je nova rubrika, ki nam bo v oddaji pesniško barvala vse poletne večere. V tem tednu jo posvečamo stoletnici rojstva Cirila Zlobca. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič nanizal s skladbami angleške novovalovske skupine Spandau Ballet.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
V Innsbrucku se je s finalom v težavnosti končala tekma svetovnega pokala v športnem plezanju. Na Tirolskem je prvič v sezoni nastopila Janja Garnbret, katere osrednji letošnji cilj je svetovno prvenstvo v Južni Koreji. V Celju pa so pretekli konec tedna podelili državne naslove v cestnem kolesarstvu. V članski kategoriji so manjkali slovenski zvezdniki, ki v Franciji odštevajo dneve do začetka Toura, je bila pa zato zelo močna konkurenca v vseh mlajših kategorijah kolesarjev.
V Innsbrucku se je s finalom v težavnosti končala tekma svetovnega pokala v športnem plezanju. Na Tirolskem je prvič v sezoni nastopila Janja Garnbret, katere osrednji letošnji cilj je svetovno prvenstvo v Južni Koreji. V Celju pa so pretekli konec tedna podelili državne naslove v cestnem kolesarstvu. V članski kategoriji so manjkali slovenski zvezdniki, ki v Franciji odštevajo dneve do začetka Toura, je bila pa zato zelo močna konkurenca v vseh mlajših kategorijah kolesarjev.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Ime tedna sta postala Jona in Luka Kobler, hči in njen oče, ki sta na morju neprekinjeno jadrala 102 uri in 27 minut. V tem času sta brez pomoči in brez dotika kopnega premagala 347 navtičnih milj, postavila za zdaj še neuraden Guinnessov rekord ter ozaveščala o bolezni pljučne arterijske hipertenzije.
Ime tedna sta postala Jona in Luka Kobler, hči in njen oče, ki sta na morju neprekinjeno jadrala 102 uri in 27 minut. V tem času sta brez pomoči in brez dotika kopnega premagala 347 navtičnih milj, postavila za zdaj še neuraden Guinnessov rekord ter ozaveščala o bolezni pljučne arterijske hipertenzije.
Na odru ljubljanskih Križank je 21. avgusta 2024 v okviru Festivala Ljubljana nastopil Slovenski mladinski orkester z dirigentko Živo Ploj Peršuh. Izvedel je pisan program klasične, filmske in zabavne glasbe, ta teden v oddaji zvenijo teme iz filmov, risank in nadaljevank: SCOTT BRADLEY / PETER MORRIS, TOMAŽ KUKOVIČ: TOM AND JERRY LEONARD BERNSTEIN: MAMBO NINO ROTA / MARJAN PETERNEL: IZBOR IZ FILMA BOTER MAGNIFICO / MATIJA KREČIČ: PUKNI ZORO JANI GOLOB: PUSTITE NAM TA SVET in POLETJE V ŠKOLJKI MARJAN KOZINA, MARIJAN VODOPIVEC / NEJC BEČAN: KEKEC MEDLEY Slovenski mladinski orkester sestavljajo glasbeniki iz vse Slovenije, stari od 12 do 22 let, ki se pred koncertom udeležijo že tradicionalnega poletnega Orkesterkampa. S svojimi projekti zapolnjuje vrzel med formalnim izobraževanjem glasbenikov, ki se osredinja na tehniko in teorijo, ter stvarnostjo njihovega poklica. Mladim omogoča iz prve roke spoznati vse aspekte te poklicne poti – od prijave na avdicijo do izbora projektov, vaj in nastopov na najprestižnejših odrih. Ustanovili so ga leta 2019 v sodelovanju z mednarodnimi in domačimi partnerji, junija 2022 pa je bil sprejet v polnopravno članstvo Evropske federacije mladinskih nacionalnih orkestrov.
Na odru ljubljanskih Križank je 21. avgusta 2024 v okviru Festivala Ljubljana nastopil Slovenski mladinski orkester z dirigentko Živo Ploj Peršuh. Izvedel je pisan program klasične, filmske in zabavne glasbe, ta teden v oddaji zvenijo teme iz filmov, risank in nadaljevank: SCOTT BRADLEY / PETER MORRIS, TOMAŽ KUKOVIČ: TOM AND JERRY LEONARD BERNSTEIN: MAMBO NINO ROTA / MARJAN PETERNEL: IZBOR IZ FILMA BOTER MAGNIFICO / MATIJA KREČIČ: PUKNI ZORO JANI GOLOB: PUSTITE NAM TA SVET in POLETJE V ŠKOLJKI MARJAN KOZINA, MARIJAN VODOPIVEC / NEJC BEČAN: KEKEC MEDLEY Slovenski mladinski orkester sestavljajo glasbeniki iz vse Slovenije, stari od 12 do 22 let, ki se pred koncertom udeležijo že tradicionalnega poletnega Orkesterkampa. S svojimi projekti zapolnjuje vrzel med formalnim izobraževanjem glasbenikov, ki se osredinja na tehniko in teorijo, ter stvarnostjo njihovega poklica. Mladim omogoča iz prve roke spoznati vse aspekte te poklicne poti – od prijave na avdicijo do izbora projektov, vaj in nastopov na najprestižnejših odrih. Ustanovili so ga leta 2019 v sodelovanju z mednarodnimi in domačimi partnerji, junija 2022 pa je bil sprejet v polnopravno članstvo Evropske federacije mladinskih nacionalnih orkestrov.
Danes se bomo sprehodili po Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kjer sta od petka na ogled dve samostojni razstavi, ki izražata kritiko sodobnega kapitalizma: Kratka histerija našega časa Maje Bajević in razstava Pesmi za lepšo prihodnost Mateia Bejenaruja. V oddaji tudi o novem romanu Marija Čuka z naslovom Zlato zrno.
Danes se bomo sprehodili po Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kjer sta od petka na ogled dve samostojni razstavi, ki izražata kritiko sodobnega kapitalizma: Kratka histerija našega časa Maje Bajević in razstava Pesmi za lepšo prihodnost Mateia Bejenaruja. V oddaji tudi o novem romanu Marija Čuka z naslovom Zlato zrno.
Koalicijske stranke se na današnjem mini koalicijskem vrhu skušajo poenotiti o zvišanju sredstev za obrambo, ki se jim je na vrhu Nata zavezal predsednik vlade. V Levici in SD-ju so odločitvi obrnili hrbet in zavezi o višanju obrambnih izdatkov do višine 5 odstotkov BDP-ja do leta 2035 nasprotujejo. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati nasprotujejo zahtevam delodajalcev o zamiku uvedbe obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo - Agencija za energijo predlaga nižjo tarifo za najdražji časovni blok pri obračunu omrežnine za električno energijo v zimskem obdobju - Onkološki oddelek v Mariboru korak bližje dokončanju, država odkupila celotno sosednjo stavbo, ki jo bodo porušili.
Koalicijske stranke se na današnjem mini koalicijskem vrhu skušajo poenotiti o zvišanju sredstev za obrambo, ki se jim je na vrhu Nata zavezal predsednik vlade. V Levici in SD-ju so odločitvi obrnili hrbet in zavezi o višanju obrambnih izdatkov do višine 5 odstotkov BDP-ja do leta 2035 nasprotujejo. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati nasprotujejo zahtevam delodajalcev o zamiku uvedbe obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo - Agencija za energijo predlaga nižjo tarifo za najdražji časovni blok pri obračunu omrežnine za električno energijo v zimskem obdobju - Onkološki oddelek v Mariboru korak bližje dokončanju, država odkupila celotno sosednjo stavbo, ki jo bodo porušili.
Slovenci smo kljub morda drugačnemu vtisu v javnosti zadovoljni s svojim življenjem. Ko se moramo oceniti sami, se uvrstimo na 7. mesto med članicami Evropske unije. Objektivni podatki nas uvrstijo nižje. Še nižje pa se Slovenija uvršča na lestvicah konkurenčnosti. Javna razprava o kakovosti življenja in razvoju države v minulih tednih in mesecih je pokazala, da se je dozdajšnji razvojni model Slovenije izčrpal. Da bo izkoristila vse svoje potenciale in še okrepila blaginjo ljudi, potrebuje novega, kjer bodo rast poganjale inovacije, šole spodbujale ustvarjalnost, skupnost pa povezovale temeljne vrednote. O novem razvojnem modelu smo se pogovarjali s predstavniki gospodarstva, države in civilne družbe. Gostje: dr. Peter Wostner, urednik in avtor publikacije Urada za makroekonomske analize in razvoj z naslovom: Kakovost življenja v Slovenji – Poročilo o razvoju 2025; dr. Jure Knez, ustanovitelj in solastnik visokotehnološkega podjetja Dewesoft in podjetniškega inkubatorja Katapult; Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, nevladne organizacije za trajnostni razvoj.
Slovenci smo kljub morda drugačnemu vtisu v javnosti zadovoljni s svojim življenjem. Ko se moramo oceniti sami, se uvrstimo na 7. mesto med članicami Evropske unije. Objektivni podatki nas uvrstijo nižje. Še nižje pa se Slovenija uvršča na lestvicah konkurenčnosti. Javna razprava o kakovosti življenja in razvoju države v minulih tednih in mesecih je pokazala, da se je dozdajšnji razvojni model Slovenije izčrpal. Da bo izkoristila vse svoje potenciale in še okrepila blaginjo ljudi, potrebuje novega, kjer bodo rast poganjale inovacije, šole spodbujale ustvarjalnost, skupnost pa povezovale temeljne vrednote. O novem razvojnem modelu smo se pogovarjali s predstavniki gospodarstva, države in civilne družbe. Gostje: dr. Peter Wostner, urednik in avtor publikacije Urada za makroekonomske analize in razvoj z naslovom: Kakovost življenja v Slovenji – Poročilo o razvoju 2025; dr. Jure Knez, ustanovitelj in solastnik visokotehnološkega podjetja Dewesoft in podjetniškega inkubatorja Katapult; Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, nevladne organizacije za trajnostni razvoj.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Rimske pinije Ottorina Respighija v priredbi za godbo Tona Van Grevenbroeka in izvedbi Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom Georgeja Pehlivaniana na koncertu 31. marca letos v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Rimske pinije Ottorina Respighija v priredbi za godbo Tona Van Grevenbroeka in izvedbi Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom Georgeja Pehlivaniana na koncertu 31. marca letos v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Kot kaže, je odpravljena še zadnja ovira za končanje novega onkološkega oddelka v UKC Maribor. Tik pred današnjim iztekom roka sta se namreč z državo za odkup pogodila še lastnika zadnjega stanovanja v bližnji stavbi na Masarykovi ulici, ki je za potrebe gradnje onkologije predvidena za rušenje. Vsa preostala stanovanja so odkupljena. Jabolko spora med stanovalci in državo je bila sicer vrednost odkupa. Če se ne bi pogodili, bi stanovalci nadaljevali upravni spor, ki bi dokončanje onkologije zamaknil, država pa bi sprožila postopek razlastitve. Zadnje podrobnosti je pojasnil odvetnik stanovalcev Robert Berkovič:
Kot kaže, je odpravljena še zadnja ovira za končanje novega onkološkega oddelka v UKC Maribor. Tik pred današnjim iztekom roka sta se namreč z državo za odkup pogodila še lastnika zadnjega stanovanja v bližnji stavbi na Masarykovi ulici, ki je za potrebe gradnje onkologije predvidena za rušenje. Vsa preostala stanovanja so odkupljena. Jabolko spora med stanovalci in državo je bila sicer vrednost odkupa. Če se ne bi pogodili, bi stanovalci nadaljevali upravni spor, ki bi dokončanje onkologije zamaknil, država pa bi sprožila postopek razlastitve. Zadnje podrobnosti je pojasnil odvetnik stanovalcev Robert Berkovič:
Urgenca mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra kljub visokim temperaturam še ne zaznava večjega števila sprejemov bolnikov zaradi posledic vročinskega vala. Kljub temu pa javnost pozivajo k previdnosti in izogibanju vročini.
Urgenca mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra kljub visokim temperaturam še ne zaznava večjega števila sprejemov bolnikov zaradi posledic vročinskega vala. Kljub temu pa javnost pozivajo k previdnosti in izogibanju vročini.
V baroku, ki je razkošen, čustven, silovit, se razbohotijo plemiško naročništvo in zbirke, freske, oltarne slike, pa marmorni in večbarvni leseni kipi ter uporabni predmeti. To je čas razcveta umetnosti in velike pretočnosti – umetniki se selijo in razpihujejo vplive. V Narodni galeriji v Ljubljani si na razstavi Barok v Sloveniji lahko ogledamo več kot 170 umetnin. Javnosti je na primer prvič predstavljena tudi restavrirana slika beneškega slikarja Francesca Fontebassa, narejena za kapelo Loškega gradu. Razstavo primerljive razsežnosti je imela Naroda galerija pred tridesetimi leti o gotiki, o baroku pa pred več kot pol stoletja. Gre za projekt, v katerega je vključenih več inštitucij, predstavlja pa umetnost, nastalo v 17. in 18. stoletju na ozemlju ali za ozemlje današnje Slovenije. Pripravili so tudi 600 strani dolg katalog. Avtorja razstave sta dr. Matej Klemenčič in dr. Katra Meke. Foto: Žiga Bratoš
V baroku, ki je razkošen, čustven, silovit, se razbohotijo plemiško naročništvo in zbirke, freske, oltarne slike, pa marmorni in večbarvni leseni kipi ter uporabni predmeti. To je čas razcveta umetnosti in velike pretočnosti – umetniki se selijo in razpihujejo vplive. V Narodni galeriji v Ljubljani si na razstavi Barok v Sloveniji lahko ogledamo več kot 170 umetnin. Javnosti je na primer prvič predstavljena tudi restavrirana slika beneškega slikarja Francesca Fontebassa, narejena za kapelo Loškega gradu. Razstavo primerljive razsežnosti je imela Naroda galerija pred tridesetimi leti o gotiki, o baroku pa pred več kot pol stoletja. Gre za projekt, v katerega je vključenih več inštitucij, predstavlja pa umetnost, nastalo v 17. in 18. stoletju na ozemlju ali za ozemlje današnje Slovenije. Pripravili so tudi 600 strani dolg katalog. Avtorja razstave sta dr. Matej Klemenčič in dr. Katra Meke. Foto: Žiga Bratoš
Poslušajte arije Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija in Giacoma Puccinija ter samospeve Vítězslava Nováka, Marijana Lipovška in Josipa Pavčiča. Tokrat predstavljamo sopranistko Sonjo Hočevar kot operno in koncertno pevko, ki je bila ena najopaznejših slovenskih umetnostnih vokalnih solistk druge polovice 20. stoletja. Sopranistka Sonja Hočevar je študirala solopetje pri profesorici Kseniji Kušej Novak v Ljubljani. Leta 1948 je postala članica opernega zbora, kot solistka pa je debitirala leta 1953. V drugi oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo predstavili njene izvedbe opernih arij in samospevov: arijo Suzane iz Figarove svatbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, kavatino Rozine iz opere Seviljski brivec Gioacchina Rossinija in arijo Musette iz opere La Bohème Giacoma Puccinija ter samospeve: Kje si bila Vítězslava Nováka, Dvojni cvet Marijana Lipovška ter Vrabci in strašilo Josipa Pavčiča.
Poslušajte arije Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija in Giacoma Puccinija ter samospeve Vítězslava Nováka, Marijana Lipovška in Josipa Pavčiča. Tokrat predstavljamo sopranistko Sonjo Hočevar kot operno in koncertno pevko, ki je bila ena najopaznejših slovenskih umetnostnih vokalnih solistk druge polovice 20. stoletja. Sopranistka Sonja Hočevar je študirala solopetje pri profesorici Kseniji Kušej Novak v Ljubljani. Leta 1948 je postala članica opernega zbora, kot solistka pa je debitirala leta 1953. V drugi oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo predstavili njene izvedbe opernih arij in samospevov: arijo Suzane iz Figarove svatbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, kavatino Rozine iz opere Seviljski brivec Gioacchina Rossinija in arijo Musette iz opere La Bohème Giacoma Puccinija ter samospeve: Kje si bila Vítězslava Nováka, Dvojni cvet Marijana Lipovška ter Vrabci in strašilo Josipa Pavčiča.
Drugi poudarki oddaje: - Zasoljene cene klestijo šolske prevoze, zato so številne spodnjepodravske občine otroke napotile na redne linije. Kot kaže, bo temu sledila tudi občina Kidričevo. - V izolski občini se bo julija podražilo zbiranje odpadkov, jeseni pa tudi njihova obdelava in odlaganje. - V Bistrici ob Sotli so v preteklih dneh s številnimi dogodki zaznamovali farni in občinski praznik. - V Mariboru dokazujejo, da odslužena kolesa niso za na odpad. popravljene darujejo socialno šibkim. - Knjižnice Pod krošnjami spodbujajo bralno kulturo že 21-o leto - letos se že znanim pridružujeta dve novi enoti.
Drugi poudarki oddaje: - Zasoljene cene klestijo šolske prevoze, zato so številne spodnjepodravske občine otroke napotile na redne linije. Kot kaže, bo temu sledila tudi občina Kidričevo. - V izolski občini se bo julija podražilo zbiranje odpadkov, jeseni pa tudi njihova obdelava in odlaganje. - V Bistrici ob Sotli so v preteklih dneh s številnimi dogodki zaznamovali farni in občinski praznik. - V Mariboru dokazujejo, da odslužena kolesa niso za na odpad. popravljene darujejo socialno šibkim. - Knjižnice Pod krošnjami spodbujajo bralno kulturo že 21-o leto - letos se že znanim pridružujeta dve novi enoti.
Letošnji junij bo najbolj ekstremen šesti mesec leta v zgodovini meritev. Po podatkih Agencije za okolje bo mesec, ki se danes končuje, najtoplejši, najbolj suh in najbolj sončen po letu 1950, ko so začeli meritve po vsej državi. Obenem smo priče enemu najbolj zgodnjih in najdaljših vročinskih valov - predvidoma bo trajal do petka, skupno 12 dni. Vročinski val je zajel tudi velik del južne Evrope, kjer ponekod divjajo še gozdni požari. Drugi poudarki: - V Zvezi svobodnih sindikatov podpirajo zakon o dolgotrajni oskrbi. - Medletna inflacija ta mesec znova nad dvema odstotkoma. - Izrael krepi napade na Gazo, od jutra ubitih 13 ljudi med čakanjem na pomoč.
Letošnji junij bo najbolj ekstremen šesti mesec leta v zgodovini meritev. Po podatkih Agencije za okolje bo mesec, ki se danes končuje, najtoplejši, najbolj suh in najbolj sončen po letu 1950, ko so začeli meritve po vsej državi. Obenem smo priče enemu najbolj zgodnjih in najdaljših vročinskih valov - predvidoma bo trajal do petka, skupno 12 dni. Vročinski val je zajel tudi velik del južne Evrope, kjer ponekod divjajo še gozdni požari. Drugi poudarki: - V Zvezi svobodnih sindikatov podpirajo zakon o dolgotrajni oskrbi. - Medletna inflacija ta mesec znova nad dvema odstotkoma. - Izrael krepi napade na Gazo, od jutra ubitih 13 ljudi med čakanjem na pomoč.
Pretekli teden je Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani skupaj z Avstrijsko akademijo znanosti - Oesterreichische Akademie der Wissenschaften - predstavila zajeten zgodovinski zbornik o »slovensko-avstrijski zgodovini« s povednim naslovom: »Na obeh straneh Alp«. Gre za zajetno, dobrih 550 strani dolgo delo več avtorjev z obilo slikami in zemljevidi. Pri nas je to delo izšlo pri Cankarjevi založbi v nakladi 1000 izvodov, na avstrijski strani pa v nemškem pandanu pri hišni založbi akademije. Nemški pandan v knjižni obliki stane 39 eur, v elektronski 31 eur, v našem jeziku pa boste za delo plačali 80 eur. Pobudo za skupen opis preteklosti nemško in slovensko govorečih ljudi na območju vzhodnih Alp od Jadrana do Donave je konec prejšnega desetletja podal takratni predsednik državnega zbora na Dunaju Wolfgang Sobotka, in se obrnil na naš Državni zbor. Oba zakonodajalska politična telesa obeh držav zgodovinarjem nista pogojevala pisanja s političnimi interpretacijami, ki se jih ne manjka pri naših severnih sosedih, še pred dobrimi sto leti sodržavljanov dobro tisočletje in pol. In, kot je na predstavitvi povzel predsednik SAZU, akademik Peter Štih, je ta vzpodbuda delovala kot nova potrditev za že utečeno sodelovanje med zgodovinarji obeh alpskih dežel. Izpostavil je, da takšno sodelovanje med akademijami ponavadi ni uveljavljeno. Da je bila pot do skupne zgodovine današnjih Avstrijcev in Slovencev med zgodovinarji utečena že desetletja, je na predstavitvi izpostavil eden od štirih urednikov, akademik Peter Vodopivec. Zgodovinarske metode razlage preteklosti pa so se modernizirale. Avstrijsko akademijo znanosti sta na predstavitvi zastopala urednika nemške izdaje z naslovom »Beisets der Alpen«, profesorja zgodovine na Univerzi na Dunaju, in akademika Arnold Suppan in Oliver Jens Schmitt. FOTO: Na predstavitvi zbornika sedijo z leve Oliver Jens Schmitt, Arnold Suppan, Peter Štih in Peter Vodopivec VIR: Program Ars - Goran Tenze
Pretekli teden je Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani skupaj z Avstrijsko akademijo znanosti - Oesterreichische Akademie der Wissenschaften - predstavila zajeten zgodovinski zbornik o »slovensko-avstrijski zgodovini« s povednim naslovom: »Na obeh straneh Alp«. Gre za zajetno, dobrih 550 strani dolgo delo več avtorjev z obilo slikami in zemljevidi. Pri nas je to delo izšlo pri Cankarjevi založbi v nakladi 1000 izvodov, na avstrijski strani pa v nemškem pandanu pri hišni založbi akademije. Nemški pandan v knjižni obliki stane 39 eur, v elektronski 31 eur, v našem jeziku pa boste za delo plačali 80 eur. Pobudo za skupen opis preteklosti nemško in slovensko govorečih ljudi na območju vzhodnih Alp od Jadrana do Donave je konec prejšnega desetletja podal takratni predsednik državnega zbora na Dunaju Wolfgang Sobotka, in se obrnil na naš Državni zbor. Oba zakonodajalska politična telesa obeh držav zgodovinarjem nista pogojevala pisanja s političnimi interpretacijami, ki se jih ne manjka pri naših severnih sosedih, še pred dobrimi sto leti sodržavljanov dobro tisočletje in pol. In, kot je na predstavitvi povzel predsednik SAZU, akademik Peter Štih, je ta vzpodbuda delovala kot nova potrditev za že utečeno sodelovanje med zgodovinarji obeh alpskih dežel. Izpostavil je, da takšno sodelovanje med akademijami ponavadi ni uveljavljeno. Da je bila pot do skupne zgodovine današnjih Avstrijcev in Slovencev med zgodovinarji utečena že desetletja, je na predstavitvi izpostavil eden od štirih urednikov, akademik Peter Vodopivec. Zgodovinarske metode razlage preteklosti pa so se modernizirale. Avstrijsko akademijo znanosti sta na predstavitvi zastopala urednika nemške izdaje z naslovom »Beisets der Alpen«, profesorja zgodovine na Univerzi na Dunaju, in akademika Arnold Suppan in Oliver Jens Schmitt. FOTO: Na predstavitvi zbornika sedijo z leve Oliver Jens Schmitt, Arnold Suppan, Peter Štih in Peter Vodopivec VIR: Program Ars - Goran Tenze
Zaposleni na šoli in starši otrok že dlje časa opozarjajo na nepravilnosti. Svet zavoda je na zadnji seji glasoval za razrešitev ravnateljice. Ravnateljica vse obtožbe zavrača. Na šoli trenutno poteka postopek Inšpektorata za delo s področja delovnih razmerij. Koprska policijska uprava pa je prejela in še obravnava tudi prijavo zoper domnevno nasilje ene od zaposlenih nad otrokom. V oddaji tudi o teh temah: - Inflacija junija spet več kot 2-odstotna. - Tudi na morju gneča, kakšno je delo pristaniških nadzornikov? - Vandali distrofike prikrajšali tudi za rehabilitacijo.
Zaposleni na šoli in starši otrok že dlje časa opozarjajo na nepravilnosti. Svet zavoda je na zadnji seji glasoval za razrešitev ravnateljice. Ravnateljica vse obtožbe zavrača. Na šoli trenutno poteka postopek Inšpektorata za delo s področja delovnih razmerij. Koprska policijska uprava pa je prejela in še obravnava tudi prijavo zoper domnevno nasilje ene od zaposlenih nad otrokom. V oddaji tudi o teh temah: - Inflacija junija spet več kot 2-odstotna. - Tudi na morju gneča, kakšno je delo pristaniških nadzornikov? - Vandali distrofike prikrajšali tudi za rehabilitacijo.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Pesmi, polne otroške otožnosti Zbornica za trgovino, obrt in industrijo Leta 973 je nemški cesar Oton II. brižinskemu škofu Abrahamu z darilno listino podelil staro naselje Loka, vso Selško dolino ter večji del Poljanske doline in Sorškega polja. Brižinski škofje so izbrali ta kraj za upravno središče dodeljene posesti zaradi njegove ugodne lege in ga preimenovali v Škofjo Loko. Kot trg je bila Loka prvič omenjena leta 1248, kot mesto leta 1274; škofje so imeli pravico do kovanja denarja, pobiranja mitnine in trgovanja, njihovo gospostvo pa je zanje upravljal glavar, ki je imel nad podložniki tudi sodno oblast.
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Pesmi, polne otroške otožnosti Zbornica za trgovino, obrt in industrijo Leta 973 je nemški cesar Oton II. brižinskemu škofu Abrahamu z darilno listino podelil staro naselje Loka, vso Selško dolino ter večji del Poljanske doline in Sorškega polja. Brižinski škofje so izbrali ta kraj za upravno središče dodeljene posesti zaradi njegove ugodne lege in ga preimenovali v Škofjo Loko. Kot trg je bila Loka prvič omenjena leta 1248, kot mesto leta 1274; škofje so imeli pravico do kovanja denarja, pobiranja mitnine in trgovanja, njihovo gospostvo pa je zanje upravljal glavar, ki je imel nad podložniki tudi sodno oblast.
V najnovejšem singlu z naslovom »Ej Đpt dej mi povej« se Hamo sprašuje, kako osamljena ali pač ne je umetna inteligenca?" Je ChatGPT samski? Ali bo razvil človeška čustva? Matevž Šalehar Hamo in člani skupine Tribute 2 Love menijo, da je brez zveze, če si sam. Ker če se ne ljubiš, samo še delaš iz dneva v dan. To je razmislek, ki ga je Hamo pretočil v najnovejšo skladbo.
V najnovejšem singlu z naslovom »Ej Đpt dej mi povej« se Hamo sprašuje, kako osamljena ali pač ne je umetna inteligenca?" Je ChatGPT samski? Ali bo razvil človeška čustva? Matevž Šalehar Hamo in člani skupine Tribute 2 Love menijo, da je brez zveze, če si sam. Ker če se ne ljubiš, samo še delaš iz dneva v dan. To je razmislek, ki ga je Hamo pretočil v najnovejšo skladbo.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - letna inflacija se je junija okrepila in znova presegla dva odstotka, povečal se je tudi javnofinančni primanjkljaj - Ministrstvo za gospodarstvo je podprlo 84 novih projektov za razvoj športne infrastrukture po Sloveniji - različna društva v Mariboru in okolici so pripravila zanimive poletne dejavnosti za otroke
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - letna inflacija se je junija okrepila in znova presegla dva odstotka, povečal se je tudi javnofinančni primanjkljaj - Ministrstvo za gospodarstvo je podprlo 84 novih projektov za razvoj športne infrastrukture po Sloveniji - različna društva v Mariboru in okolici so pripravila zanimive poletne dejavnosti za otroke
Boštjan Simon je v domačem prostoru eden najbolj dejavnih in plodovitih glasbenikov - instumentalist, pedagog in producent. Simon bo na letošnjem Jazz festivalu v Ljubljani umetnik v rezidenci. Nastopil bo trikrat – najprej v torek v duetu z italijanskim saksofonistom Pasqualejem Calojem. V četrtek bo zaigral kot član zasedbe There Be Monsters. V soboto popoldne pa bo zaigral v družbi bobnarja Elvisa Homana in švicarskega solista na fender rhodes Jozefa Dumoulina.
Boštjan Simon je v domačem prostoru eden najbolj dejavnih in plodovitih glasbenikov - instumentalist, pedagog in producent. Simon bo na letošnjem Jazz festivalu v Ljubljani umetnik v rezidenci. Nastopil bo trikrat – najprej v torek v duetu z italijanskim saksofonistom Pasqualejem Calojem. V četrtek bo zaigral kot član zasedbe There Be Monsters. V soboto popoldne pa bo zaigral v družbi bobnarja Elvisa Homana in švicarskega solista na fender rhodes Jozefa Dumoulina.
V večerni oddaji Legende, je bila beseda o glavnih akterjev dekade 80ih let minulega stoletja. Kot npr. Bob Geldof, Paul Simon in skupina U2. Oddajo vodi Tomaž Cindrić.
V večerni oddaji Legende, je bila beseda o glavnih akterjev dekade 80ih let minulega stoletja. Kot npr. Bob Geldof, Paul Simon in skupina U2. Oddajo vodi Tomaž Cindrić.
Binkoštni verniki v ospredje verovanja postavljajo oseben odnos z Bogom in Sveto pismo. Pred kratkim so v Binkoštni cerkvi Murska Sobota, kjer verniki pravijo, da doživljajo nedeljska bogoslužja, ki so vsakokrat drugačna, toda vedno glasna in vesela, pripravili duhovni konec tedna z naslovom Začni živeti. Kako živa je danes vera in kako nagovori tak vikend? Pred mikrofon smo povabili dva pastorja.
Binkoštni verniki v ospredje verovanja postavljajo oseben odnos z Bogom in Sveto pismo. Pred kratkim so v Binkoštni cerkvi Murska Sobota, kjer verniki pravijo, da doživljajo nedeljska bogoslužja, ki so vsakokrat drugačna, toda vedno glasna in vesela, pripravili duhovni konec tedna z naslovom Začni živeti. Kako živa je danes vera in kako nagovori tak vikend? Pred mikrofon smo povabili dva pastorja.
Kakšnih 17 ur letenja je do Osake na Japonskem, do dežele vzhajajočega sonca, kjer je Pirančanka Petra Tolja namestnica direktorja in vodja protokola na slovenskem razstavnem prostoru tokratnega Expa. Vrata bo zaprl 13. oktobra, naš razstavni prostor je v minulih dneh že preštel milijontega obiskovalca. Expo je zgodba presežnikov, vsaj 30 milijonov ljudi si bo ogledalo to svetovno razstavo na umetnem otoku Yumeshima, kjer je zraslo 80 paviljonov iz kar 160 držav. Tokrat pod geslom "Načrtovanje prihodnje družbe za naša življenja". Petra Tolja je Nataši Benčič ob obisku Expa prredstavila to veliko svetovno razstavo, govorila je o Japonski, njenih izkušnjah na področju turizma in organizaciji velikih dogodkov, tudi z mislijo na domači Piran.
Kakšnih 17 ur letenja je do Osake na Japonskem, do dežele vzhajajočega sonca, kjer je Pirančanka Petra Tolja namestnica direktorja in vodja protokola na slovenskem razstavnem prostoru tokratnega Expa. Vrata bo zaprl 13. oktobra, naš razstavni prostor je v minulih dneh že preštel milijontega obiskovalca. Expo je zgodba presežnikov, vsaj 30 milijonov ljudi si bo ogledalo to svetovno razstavo na umetnem otoku Yumeshima, kjer je zraslo 80 paviljonov iz kar 160 držav. Tokrat pod geslom "Načrtovanje prihodnje družbe za naša življenja". Petra Tolja je Nataši Benčič ob obisku Expa prredstavila to veliko svetovno razstavo, govorila je o Japonski, njenih izkušnjah na področju turizma in organizaciji velikih dogodkov, tudi z mislijo na domači Piran.
Tretji polčas je bil bo znova namenjen atletiki in pravkar končanemu ekipnemu prvenstvu stare celine v 2. in 3. diviziji. Slovencem se je z drugim mestom uspelo prebiti v elitno 1. divizijo, potegnili pa smo tudi črto pod tekmovanjem in se pozanimali, kako so s prvenstvom zadovoljni organizatorji.
Tretji polčas je bil bo znova namenjen atletiki in pravkar končanemu ekipnemu prvenstvu stare celine v 2. in 3. diviziji. Slovencem se je z drugim mestom uspelo prebiti v elitno 1. divizijo, potegnili pa smo tudi črto pod tekmovanjem in se pozanimali, kako so s prvenstvom zadovoljni organizatorji.
Vsako leto našo državo obišče vedno več turistov, kot tudi več sto Američanov, z namenom iskanja prednikov in lokacij, kjer naj bi ti živeli. Gre za rodoslovni turizem, ki je v svetu že znana turistična panoga. Z raziskovanja družinskega drevesa vsak posameznik na svoj način potuje skozi prostor in čas. Hkrati spoznava naravne lepote Slovenije. Med njimi je tudi Betty Tisel, ki živi v zvezni državi Minnesota. Že dlje časa je želela raziskati svojo družinsko zgodovino ali celo poiskati svoje daljne, še živeče slovenske sorodnike.
Vsako leto našo državo obišče vedno več turistov, kot tudi več sto Američanov, z namenom iskanja prednikov in lokacij, kjer naj bi ti živeli. Gre za rodoslovni turizem, ki je v svetu že znana turistična panoga. Z raziskovanja družinskega drevesa vsak posameznik na svoj način potuje skozi prostor in čas. Hkrati spoznava naravne lepote Slovenije. Med njimi je tudi Betty Tisel, ki živi v zvezni državi Minnesota. Že dlje časa je želela raziskati svojo družinsko zgodovino ali celo poiskati svoje daljne, še živeče slovenske sorodnike.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Ladjedelnica v Tržiču v Furlaniji-Julijski krajini po svetu slovi kot vodilna v gradnji luksuznih potniških ladij in sodobnih vojaških plovil. Državno podjetje je letos ustvarilo rekorden dobiček, toda v mestni občinski upravi niso zadovoljni. Uspeh namreč že leta gradijo s pomočjo poceni delovne sile. Muslimanski priseljenci danes predstavljajo že tretjino krajanov. Razkol med vladajočo desnico, ki si je na aprilskih volitvah utrdila položaj v občinski upravi, in muslimansko skupnostjo je vse večji. Zatiskanje oči pred neizogibnim spreminjanjem strukture prebivalstva in pomanjkanje politik vključevanja ovirata sobivanje kultur na območju, kjer je tradicionalno prisotna tudi slovenska skupnost.
Ladjedelnica v Tržiču v Furlaniji-Julijski krajini po svetu slovi kot vodilna v gradnji luksuznih potniških ladij in sodobnih vojaških plovil. Državno podjetje je letos ustvarilo rekorden dobiček, toda v mestni občinski upravi niso zadovoljni. Uspeh namreč že leta gradijo s pomočjo poceni delovne sile. Muslimanski priseljenci danes predstavljajo že tretjino krajanov. Razkol med vladajočo desnico, ki si je na aprilskih volitvah utrdila položaj v občinski upravi, in muslimansko skupnostjo je vse večji. Zatiskanje oči pred neizogibnim spreminjanjem strukture prebivalstva in pomanjkanje politik vključevanja ovirata sobivanje kultur na območju, kjer je tradicionalno prisotna tudi slovenska skupnost.
Poletne oddaje Morje in mi nastajajo na morju in ob njem - na kopališčih, plažah. Za varnost na morju še posebej poleti skrbijo pristaniški nadzorniki Uprave za pomorstvo. Z Davidom Ivančičem in Sandijem Grabarjem se je na nedeljsko dežurstvo odpravila Tjaša Škamperle.
Poletne oddaje Morje in mi nastajajo na morju in ob njem - na kopališčih, plažah. Za varnost na morju še posebej poleti skrbijo pristaniški nadzorniki Uprave za pomorstvo. Z Davidom Ivančičem in Sandijem Grabarjem se je na nedeljsko dežurstvo odpravila Tjaša Škamperle.
Dolgotrajen stres, strupeno delovno okolje in mikroagresije ter delovna preobremenjenost v povezavi z nizko samopodobo neizogibno vodijo v izgorelost, v stanje življenjske izčrpanosti, pravi Darja Hvala, ki zelo dobro pozna občutke obupa in nemoči, ko telo odpove, saj je izgorelost izkusila na svoji koži. Pozna pa tudi občutke notranjega miru in jasnosti, ki ji jih je prinesla pot okrevanja. O tem, kakšni so bili vzroki za izgorelost, ter o pomenu zdravega delovnega okolja in skrbi zase bo spregovorila gostja tokratne oddaje Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Tita Mayer.
Dolgotrajen stres, strupeno delovno okolje in mikroagresije ter delovna preobremenjenost v povezavi z nizko samopodobo neizogibno vodijo v izgorelost, v stanje življenjske izčrpanosti, pravi Darja Hvala, ki zelo dobro pozna občutke obupa in nemoči, ko telo odpove, saj je izgorelost izkusila na svoji koži. Pozna pa tudi občutke notranjega miru in jasnosti, ki ji jih je prinesla pot okrevanja. O tem, kakšni so bili vzroki za izgorelost, ter o pomenu zdravega delovnega okolja in skrbi zase bo spregovorila gostja tokratne oddaje Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Tita Mayer.