Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddajo bomo namenili glasbi pihalca Sahiba Shihaba. Svoje avtorske skladbe je pogosto nadgradil z nenavadnim, inovativnim igranjem. Lahko rečemo, da je bil prvi resnični bopovski glasbenik na flavti.
Oddajo bomo namenili glasbi pihalca Sahiba Shihaba. Svoje avtorske skladbe je pogosto nadgradil z nenavadnim, inovativnim igranjem. Lahko rečemo, da je bil prvi resnični bopovski glasbenik na flavti.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Matej Kocjančič piše besedila za narodno-zabavne ansamble in romane, natančneje kriminalke. V njegovem drugem romanu Veselička izgine basist iz narodno-zabavne skupine, eden izmed treh še kako dobrih prijateljev. V Literarnem nokturnu lahko zato slišite odlomek o moškem prijateljstvu, napisan duhovito, neposredno in prepričljivo. Interpretira Urban Kuntarič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič. Posneto 2026. Redakcija Marko Golja.
Matej Kocjančič piše besedila za narodno-zabavne ansamble in romane, natančneje kriminalke. V njegovem drugem romanu Veselička izgine basist iz narodno-zabavne skupine, eden izmed treh še kako dobrih prijateljev. V Literarnem nokturnu lahko zato slišite odlomek o moškem prijateljstvu, napisan duhovito, neposredno in prepričljivo. Interpretira Urban Kuntarič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič. Posneto 2026. Redakcija Marko Golja.
Sveži elektronskih ritmi domačih in tujih ustvarjalcev ter gostujoči miks v Londonu živečega španskega producenta in dižeja Dana beja. 01. Ralph Rosario ft. Donna Blakely - Take Me Up (Gotta Get Up) (Lego Edit) - ALTRA MODA 02. Josh Baker, Silva Bumpa & Paige Cavell - Feel This Way - BAKER’S DOZEN 03. John Newman - Love Me Again (Again) - NUMANA MUSIC 04. Calussa & Mellizos - 305 - NUSONIDO 05. Will Clarke - What - BLACK BOOK RECORDS 06. Franky Rizardo ft. Carston - More To Life - LTF 07. AVAION - Way You Smile - SONY MUSIC 08. Dancing Balloon - When You Hold Me I See Colors 09. Eynka - Believe - ARMADA MUSIC 10. Miss Monique - Blue Moon Factory - MAHOOL 11. TCTS & Franksy - The Message - ARMADA MUSIC 12. Andrew Meller - Highwave - IN ROTATION 13. Jimi Jules - Turbo Rosso - CIRCOLOCO RECORDS 14. Julian Fox - Make You House - FOR FOX SAKE 15. Narasimha - Wakili - BLACK BOOK RECORDS 16. Alan Braxe & Fred Falke - Intro (Fred Falke Remix) - SMUGLERS WAY 17. Tim Grand - Blind - AETERNA
Sveži elektronskih ritmi domačih in tujih ustvarjalcev ter gostujoči miks v Londonu živečega španskega producenta in dižeja Dana beja. 01. Ralph Rosario ft. Donna Blakely - Take Me Up (Gotta Get Up) (Lego Edit) - ALTRA MODA 02. Josh Baker, Silva Bumpa & Paige Cavell - Feel This Way - BAKER’S DOZEN 03. John Newman - Love Me Again (Again) - NUMANA MUSIC 04. Calussa & Mellizos - 305 - NUSONIDO 05. Will Clarke - What - BLACK BOOK RECORDS 06. Franky Rizardo ft. Carston - More To Life - LTF 07. AVAION - Way You Smile - SONY MUSIC 08. Dancing Balloon - When You Hold Me I See Colors 09. Eynka - Believe - ARMADA MUSIC 10. Miss Monique - Blue Moon Factory - MAHOOL 11. TCTS & Franksy - The Message - ARMADA MUSIC 12. Andrew Meller - Highwave - IN ROTATION 13. Jimi Jules - Turbo Rosso - CIRCOLOCO RECORDS 14. Julian Fox - Make You House - FOR FOX SAKE 15. Narasimha - Wakili - BLACK BOOK RECORDS 16. Alan Braxe & Fred Falke - Intro (Fred Falke Remix) - SMUGLERS WAY 17. Tim Grand - Blind - AETERNA
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na podlagi današnjih pogovorov s poslanskimi skupinami kot kandidatko za ustavno sodnico vnovič predlagala Barbaro Kresal, predlagano že v prvotnem postopku. Dopoldne je predsednica sporočila, da umika kandidaturo Cirila Keršmanca.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na podlagi današnjih pogovorov s poslanskimi skupinami kot kandidatko za ustavno sodnico vnovič predlagala Barbaro Kresal, predlagano že v prvotnem postopku. Dopoldne je predsednica sporočila, da umika kandidaturo Cirila Keršmanca.
Na Zimski šoli slovenskega jezika v Ljubljani smo ujeli utrip med udeleženci z vsega sveta. Z Evo Marijo Puc, glasbenico slovenskih korenin, ki bo na Evroviziji zastopala Luksemburg, smo se pogovarjali o vezeh s Slovenijo; z novim predsednikom predsednikom Društva v tujini izobraženih Slovencev Žanom Dapčevičem pa o kroženju znanja in smernicah delovanja društva VTIS v novem mandatu.
Na Zimski šoli slovenskega jezika v Ljubljani smo ujeli utrip med udeleženci z vsega sveta. Z Evo Marijo Puc, glasbenico slovenskih korenin, ki bo na Evroviziji zastopala Luksemburg, smo se pogovarjali o vezeh s Slovenijo; z novim predsednikom predsednikom Društva v tujini izobraženih Slovencev Žanom Dapčevičem pa o kroženju znanja in smernicah delovanja društva VTIS v novem mandatu.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Tranceirajoče vmesnice bodo vodilo in gorivo nove galerijske seanse. V premijsko sedlo je povabljen City Girl, to je novinec med kalifornijskimi elektroniki, čigar prvi album Mana Lake je brezmadežno sijoč. Sledili mu bodo sodobni soul zvezdniki. Poleg Summer Walker in Leona Thomasa se bodo posebej izkazale tudi mlade dame, ki ponosno vihrajo med soulom in hiphopom: Doechii, Lexa Gates, Princess Nokia in belgijska novinka Dina Ayada.
Tranceirajoče vmesnice bodo vodilo in gorivo nove galerijske seanse. V premijsko sedlo je povabljen City Girl, to je novinec med kalifornijskimi elektroniki, čigar prvi album Mana Lake je brezmadežno sijoč. Sledili mu bodo sodobni soul zvezdniki. Poleg Summer Walker in Leona Thomasa se bodo posebej izkazale tudi mlade dame, ki ponosno vihrajo med soulom in hiphopom: Doechii, Lexa Gates, Princess Nokia in belgijska novinka Dina Ayada.
Japonska nas ne navdušuje samo z lepoto in globino svoje umetnosti, ampak nas, kot v svoji najnovejši knjigi pokaže Marko Uršič, lahko nagovarja tudi s svojo filozofsko tradicijo, ki jo je pomembno zaznamoval zen budizem
Japonska nas ne navdušuje samo z lepoto in globino svoje umetnosti, ampak nas, kot v svoji najnovejši knjigi pokaže Marko Uršič, lahko nagovarja tudi s svojo filozofsko tradicijo, ki jo je pomembno zaznamoval zen budizem
»Summer In The City« v izvedbi Isaaca Hayesa bo pospremil tokratni prihod Rončela na Obalo. Sledila bo Mavis Staples, nato pa obljubljeni drugi del albuma kitarista Michaela Landaua. Za slovo pa tokrat Dianne Reeves in izbor z njenega albuma In The Moment.
»Summer In The City« v izvedbi Isaaca Hayesa bo pospremil tokratni prihod Rončela na Obalo. Sledila bo Mavis Staples, nato pa obljubljeni drugi del albuma kitarista Michaela Landaua. Za slovo pa tokrat Dianne Reeves in izbor z njenega albuma In The Moment.
V besedi in glasbi bomo obudili spomin na nedavno turnejo Orkestra Slovenske filharmonije po Južni Koreji in Japonski. Z gosti v studiu se bo ob poslušanju nekaterih na turneji izvajanih skladb pogovarjala kolegica muzikologinja, nekdanja dolgoletna glasbena urednica, pred leti pa tudi direktorica Slovenske filharmonije in podpredsednica Sveta Slovenske filharmonije, ki torej dobro pozna delovanje te naše osrednje glasbene ustanove, Mojca Menart.
V besedi in glasbi bomo obudili spomin na nedavno turnejo Orkestra Slovenske filharmonije po Južni Koreji in Japonski. Z gosti v studiu se bo ob poslušanju nekaterih na turneji izvajanih skladb pogovarjala kolegica muzikologinja, nekdanja dolgoletna glasbena urednica, pred leti pa tudi direktorica Slovenske filharmonije in podpredsednica Sveta Slovenske filharmonije, ki torej dobro pozna delovanje te naše osrednje glasbene ustanove, Mojca Menart.
Le kdo skrbi, da so v gozdu živali lepo urejene? Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Beatrix Potter. Prevedel: Branko Gradišnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Le kdo skrbi, da so v gozdu živali lepo urejene? Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Beatrix Potter. Prevedel: Branko Gradišnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Na vrtiljak kandidatov za ustavne sodnike se vrača Barbara Kresal. Predsednica republike Nataša Pirc Musar jo namreč znova predlaga kot kandidatko za ustavno sodnico, potem ko je dobila zagotovila, da ima zadostno podporo poslancev za potrditev. Celoten zaplet z imenovanji ustavnih sodnikov se je začel ravno z umikom kandidature Kresalove, saj sprva naj ne bi imela poslanske podpore. Druge teme: - V vladni Svobodi bi zrahljali pogoje in obremenitve za samostojne podjetnike. - Ameriški predsednik Trump ponovil: na poti proti Iranu je velika armada. - Skakalci Nika Vodan, Timi Zajc ter Nika in Domen Prevc do zmage v Willingenu.
Na vrtiljak kandidatov za ustavne sodnike se vrača Barbara Kresal. Predsednica republike Nataša Pirc Musar jo namreč znova predlaga kot kandidatko za ustavno sodnico, potem ko je dobila zagotovila, da ima zadostno podporo poslancev za potrditev. Celoten zaplet z imenovanji ustavnih sodnikov se je začel ravno z umikom kandidature Kresalove, saj sprva naj ne bi imela poslanske podpore. Druge teme: - V vladni Svobodi bi zrahljali pogoje in obremenitve za samostojne podjetnike. - Ameriški predsednik Trump ponovil: na poti proti Iranu je velika armada. - Skakalci Nika Vodan, Timi Zajc ter Nika in Domen Prevc do zmage v Willingenu.
V dopoldanskih športnih minutah podrobneje o koncu skupinskega dela evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu. Slovenija je sinoči proti Belorusiji skušala izenačiti svojo najboljšo uvrstitev doslej in se uvrstiti v četrtfinale tekmovanja. Na prvem teniškem grand slamu sezone pa bosta danes znana oba finalista.
V dopoldanskih športnih minutah podrobneje o koncu skupinskega dela evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu. Slovenija je sinoči proti Belorusiji skušala izenačiti svojo najboljšo uvrstitev doslej in se uvrstiti v četrtfinale tekmovanja. Na prvem teniškem grand slamu sezone pa bosta danes znana oba finalista.
V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo jutri podelili nagrade Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Zlato plaketo za življenjsko delo prejme starosta zborovske glasbe Mitja Gobec, srebrno pa med drugimi igralka, pisateljica in Koprčanka Maja Gal Štromar za pedagoški prispevek v ljubiteljskem gledališču ter kolektiv Piuramaura, ki z umetniško močjo in dvojezičnostjo ohranja slovenska narečja in kulturo v Benečiji. V Gledališču Koper bo v soboto dopoldne živahno zaradi najmlajših. Premiero bo doživela lutkovna predstava Minizaver in Dino: Kaj, kako, zakaj v režiji Jake Ivanca. Avtor besedila o dveh radovednih prijateljih je Jure Karas. V Mestnem gledališču ljubljanskem bo nocoj premiera predstave Besi po motivih romana Fjodorja Mihailoviča Dostojevskega v režiji Janusza Kice. Portret ruske družbe 19. stoletja zajame vse, od boja za oblast do preizpraševanja etičnih meja v človeku. Diego de Brea je režiral in aktualiziral Schillerjevo Marijo Stuart, politično dramo o avtokraciji in strahu pred resnico. Ansambel mariborskega gledališča jo bo premierno uprizoril nocoj. V glasbeni ogrlici Goran Gregorič predstavlja Rona Wooda, legendarnega člana skupine Rolling Stones, ki zna s svojo kitaro pričarati »starodavno umetnost tkanja«.
V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo jutri podelili nagrade Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Zlato plaketo za življenjsko delo prejme starosta zborovske glasbe Mitja Gobec, srebrno pa med drugimi igralka, pisateljica in Koprčanka Maja Gal Štromar za pedagoški prispevek v ljubiteljskem gledališču ter kolektiv Piuramaura, ki z umetniško močjo in dvojezičnostjo ohranja slovenska narečja in kulturo v Benečiji. V Gledališču Koper bo v soboto dopoldne živahno zaradi najmlajših. Premiero bo doživela lutkovna predstava Minizaver in Dino: Kaj, kako, zakaj v režiji Jake Ivanca. Avtor besedila o dveh radovednih prijateljih je Jure Karas. V Mestnem gledališču ljubljanskem bo nocoj premiera predstave Besi po motivih romana Fjodorja Mihailoviča Dostojevskega v režiji Janusza Kice. Portret ruske družbe 19. stoletja zajame vse, od boja za oblast do preizpraševanja etičnih meja v človeku. Diego de Brea je režiral in aktualiziral Schillerjevo Marijo Stuart, politično dramo o avtokraciji in strahu pred resnico. Ansambel mariborskega gledališča jo bo premierno uprizoril nocoj. V glasbeni ogrlici Goran Gregorič predstavlja Rona Wooda, legendarnega člana skupine Rolling Stones, ki zna s svojo kitaro pričarati »starodavno umetnost tkanja«.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Evropska unija in Indija sta sklenili prostotrgovinski sporazum, ki bo v skupni trg povezal dve milijardi ljudi. Po burnih dogodkih v zvezi z Grenlandijo, se zdaj vrstijo ugibanja, kaj je ameriški predsednik dobil v zameno za umik carin in vojaško zasedbo. Podobna ugibanja so o končanju vojne v Ukrajini. Prejšnji konec tedna so se pogajalci Ukrajine, Rusije in ZDA dobili v Abu Dabiju, še enkrat naj bi se srečali ta konec tedna. ZDA pretresa še en uboj civilista, ki so ga zagrešili agenti, iščoč nelegalne priseljence. Hude težave pa tej državi povzročajo sneg in zelo nizke temperature.
Evropska unija in Indija sta sklenili prostotrgovinski sporazum, ki bo v skupni trg povezal dve milijardi ljudi. Po burnih dogodkih v zvezi z Grenlandijo, se zdaj vrstijo ugibanja, kaj je ameriški predsednik dobil v zameno za umik carin in vojaško zasedbo. Podobna ugibanja so o končanju vojne v Ukrajini. Prejšnji konec tedna so se pogajalci Ukrajine, Rusije in ZDA dobili v Abu Dabiju, še enkrat naj bi se srečali ta konec tedna. ZDA pretresa še en uboj civilista, ki so ga zagrešili agenti, iščoč nelegalne priseljence. Hude težave pa tej državi povzročajo sneg in zelo nizke temperature.
Trinajstega septembra lani je v zanimivi stavbi La Oficina v Frederiksbergu, v središču Københavna, potekal festival z naslovom Frederikove igre. Na njem so zazvenela tri dela: premiera skladbe »Sanjal sem, da spet rolam« Andersa Koppela, »Kvintet za klarinet v A-duru, K. 581« Wolfganga Amadeusa Mozarta ter »Godalni kvartet v F-duru« Mauricea Ravela, ki so jih predstavili klarinetist Jonas Frǿlund in člani godalnega kvarteta Vertavo.
Trinajstega septembra lani je v zanimivi stavbi La Oficina v Frederiksbergu, v središču Københavna, potekal festival z naslovom Frederikove igre. Na njem so zazvenela tri dela: premiera skladbe »Sanjal sem, da spet rolam« Andersa Koppela, »Kvintet za klarinet v A-duru, K. 581« Wolfganga Amadeusa Mozarta ter »Godalni kvartet v F-duru« Mauricea Ravela, ki so jih predstavili klarinetist Jonas Frǿlund in člani godalnega kvarteta Vertavo.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Še slaba dva meseca sta do volitev v Državni zbor in slabe tri tedne do začetka predvolilne kampanje, a se zdi, kot da smo sredi nje. In letošnja bo, vsaj po predsezoni sodeč, brutalna. Kot ne pojenja brutalno ravnanje agentov ICE v Združenih državah Amerike, ki je zasenčilo tudi vse ‘trumpizme’, s katerimi tudi ta teden ni varčeval predsednik Trump.
Še slaba dva meseca sta do volitev v Državni zbor in slabe tri tedne do začetka predvolilne kampanje, a se zdi, kot da smo sredi nje. In letošnja bo, vsaj po predsezoni sodeč, brutalna. Kot ne pojenja brutalno ravnanje agentov ICE v Združenih državah Amerike, ki je zasenčilo tudi vse ‘trumpizme’, s katerimi tudi ta teden ni varčeval predsednik Trump.
Na oder Mestnega gledališča ljubljanskega stopajo Besi Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, roman, v katerem je prek portreta ruske družbe 19. stoletja zajeta človekova kompleksnost. V Drami SNG Maribor pa so pod režisersko taktirko Diega De Bree pripravili uprizoritev drame Marija Stuart o boju med dvema kraljicama za oblast, ki jo je Friedrich Schiller napisal leta 1800.
Na oder Mestnega gledališča ljubljanskega stopajo Besi Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, roman, v katerem je prek portreta ruske družbe 19. stoletja zajeta človekova kompleksnost. V Drami SNG Maribor pa so pod režisersko taktirko Diega De Bree pripravili uprizoritev drame Marija Stuart o boju med dvema kraljicama za oblast, ki jo je Friedrich Schiller napisal leta 1800.
Izjavo dneva danes posvečamo programu evropske kohezijske politike. Spomladi bo dokončno zaživela nova kolesarska povezava Žalec - Rogatec, ki se konča pri spomeniku državnega pomena! Kje natanko? Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija #dostopnostzaprihodnost #SUMO4ALL
Izjavo dneva danes posvečamo programu evropske kohezijske politike. Spomladi bo dokončno zaživela nova kolesarska povezava Žalec - Rogatec, ki se konča pri spomeniku državnega pomena! Kje natanko? Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija #dostopnostzaprihodnost #SUMO4ALL
Ciril Keršmanc ni več kandidat za ustavnega sodnika. Predsednica Nataša Pirc Musar je ob umiku njegove kandidature napovedala novo kandidatko, ki naj bi jo koalicija podpirala. Po besedah poslanke Nataše Avšič Bogovič iz Svobode gre za ime, ki je bilo že v igri, in sicer Barbara Kresal. Druge teme: - Moskva in Kijev naj bi se dogovorila za delno zaustavitev zračnih napadov do nedelje, potem ko so številni v ukrajinski prestolnici ostali brez ogrevanja v dneh izjemno nizkih temperatur. Po besedah kremeljskega govorca Dmitrija Peskova je bil pobudnik premirja ameriški predsednik. Kot je dejal, je Donald Trump osebno zaprosil ruskega kolego Putina, da do konca meseca ustavi napade na Kijev in tako pospeši mirovna pogajanja. - Mednarodna skupnost z Belo hišo na čelu je pozdravila premirje v Siriji, ki ga je Damask sklenil s tam delujočimi kurdski borci. Dogovor sledi spopadom med stranema, v katerih je sirska vojska osvojila obsežna območja pod nadzorom kurdskih sil, ki so nekoč obvladovale več kot četrtino države. - Del kmečkih organizacij za prihodnji petek napoveduje nov protest v Ljubljani, od vlade med drugim zahtevajo zaščito domačih pridelovalcev. Številna združenja ne podpirajo protesta. Anton Medved iz kmečkega sindikata pravi, da se bodo sicer udeležili protesta, a opozarja.
Ciril Keršmanc ni več kandidat za ustavnega sodnika. Predsednica Nataša Pirc Musar je ob umiku njegove kandidature napovedala novo kandidatko, ki naj bi jo koalicija podpirala. Po besedah poslanke Nataše Avšič Bogovič iz Svobode gre za ime, ki je bilo že v igri, in sicer Barbara Kresal. Druge teme: - Moskva in Kijev naj bi se dogovorila za delno zaustavitev zračnih napadov do nedelje, potem ko so številni v ukrajinski prestolnici ostali brez ogrevanja v dneh izjemno nizkih temperatur. Po besedah kremeljskega govorca Dmitrija Peskova je bil pobudnik premirja ameriški predsednik. Kot je dejal, je Donald Trump osebno zaprosil ruskega kolego Putina, da do konca meseca ustavi napade na Kijev in tako pospeši mirovna pogajanja. - Mednarodna skupnost z Belo hišo na čelu je pozdravila premirje v Siriji, ki ga je Damask sklenil s tam delujočimi kurdski borci. Dogovor sledi spopadom med stranema, v katerih je sirska vojska osvojila obsežna območja pod nadzorom kurdskih sil, ki so nekoč obvladovale več kot četrtino države. - Del kmečkih organizacij za prihodnji petek napoveduje nov protest v Ljubljani, od vlade med drugim zahtevajo zaščito domačih pridelovalcev. Številna združenja ne podpirajo protesta. Anton Medved iz kmečkega sindikata pravi, da se bodo sicer udeležili protesta, a opozarja.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V sredo (4. 2.) se bo končal že drugi teden, odkar mariborski občinski prometni radar, ki ga občina trenutno seli med tremi lokacijami, lovi prehitre voznike na Gosposvetski cesti, na križišču z Vrbansko. Prvi podatki so razveseljujoči, občina pa je prepričana o učinkovitosti radarja in napoveduje, da bi jih lahko bilo v Mariboru kmalu še več.
V sredo (4. 2.) se bo končal že drugi teden, odkar mariborski občinski prometni radar, ki ga občina trenutno seli med tremi lokacijami, lovi prehitre voznike na Gosposvetski cesti, na križišču z Vrbansko. Prvi podatki so razveseljujoči, občina pa je prepričana o učinkovitosti radarja in napoveduje, da bi jih lahko bilo v Mariboru kmalu še več.
6. maja 2026 bo minilo 50 let od rušilnega potresa v Benečiji in Reziji, ki je prizadel tudi Posočje. Umrlo je skoraj 1000 ljudi, 2 tisoč 400 je bilo poškodovanih, številne vasi pa so bile uničene. Je pa potres spodbudil beneške Slovence k razmisleku, kdo so in kako naprej, pravi znana beneška pesnica in vsestranska kulturna delavka Marina Černetič. Poleg obnove porušenih domov so se začela formalno ustanavljati slovenska društva, nastalo je Beneško gledališče, skrb za otroke, ustvarjalne delavnice in tabori pa so bili prvi zametki dvojezične večstopenjske šole v Špetru. O posledicah potresa in pestrem kulturnem delovanju se z Marino Černetič pogovarja Lucija Tavčar, urednica Radia Trst A.
6. maja 2026 bo minilo 50 let od rušilnega potresa v Benečiji in Reziji, ki je prizadel tudi Posočje. Umrlo je skoraj 1000 ljudi, 2 tisoč 400 je bilo poškodovanih, številne vasi pa so bile uničene. Je pa potres spodbudil beneške Slovence k razmisleku, kdo so in kako naprej, pravi znana beneška pesnica in vsestranska kulturna delavka Marina Černetič. Poleg obnove porušenih domov so se začela formalno ustanavljati slovenska društva, nastalo je Beneško gledališče, skrb za otroke, ustvarjalne delavnice in tabori pa so bili prvi zametki dvojezične večstopenjske šole v Špetru. O posledicah potresa in pestrem kulturnem delovanju se z Marino Černetič pogovarja Lucija Tavčar, urednica Radia Trst A.
MJQ spada med tiste legendarne jazzovske zasedbe, ki so skozi svoja ustvarjanja združevali različne glasbene stile. Gospodje so dolga desetletja kraljevali v najbolj eminentnih koncertnih dvoranah in jazzovskih klubih po vsem svetu. Leta 1960 so koncertirali tudi v Ljubljani in posnetke posvetili dolgoletnemu članu skupine, bobnarju Connieju Kayu.
MJQ spada med tiste legendarne jazzovske zasedbe, ki so skozi svoja ustvarjanja združevali različne glasbene stile. Gospodje so dolga desetletja kraljevali v najbolj eminentnih koncertnih dvoranah in jazzovskih klubih po vsem svetu. Leta 1960 so koncertirali tudi v Ljubljani in posnetke posvetili dolgoletnemu članu skupine, bobnarju Connieju Kayu.
V Rotterdamu se začenja že 55. mednarodni filmski festival, v Trstu pa je ob koncu tamkajšnjega festivala nagrado vzhodna zvezda prejela režiserka Ildikó Enyedi. V oddaji pa tudi več o filmih DJ Ahmet Georgija M. Unkovskega, To je rop! Gregorja Andolška in Nehvaležna bitja Olma Omerzuja.
V Rotterdamu se začenja že 55. mednarodni filmski festival, v Trstu pa je ob koncu tamkajšnjega festivala nagrado vzhodna zvezda prejela režiserka Ildikó Enyedi. V oddaji pa tudi več o filmih DJ Ahmet Georgija M. Unkovskega, To je rop! Gregorja Andolška in Nehvaležna bitja Olma Omerzuja.
Nehvaležna bitja so četrti celovečerec na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omerzuja. Ponovno je v središču družina – ločena starša, hčerka s prehransko motnjo in sin, ki se počuti zapostavljenega. Eno od ključnih vlog igra tudi igralec Timon Šturbej.
Nehvaležna bitja so četrti celovečerec na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omerzuja. Ponovno je v središču družina – ločena starša, hčerka s prehransko motnjo in sin, ki se počuti zapostavljenega. Eno od ključnih vlog igra tudi igralec Timon Šturbej.
Prejšnjo soboto se je v Trstu končal poseben festival, ki polni kinodvorane s skrbnim izborom srednje- in vzhodnoevropskih filmov – kratkih, dokumentarnih, eksperimentalnih, igranih. Velika zmagovalka festivala in dobitnica nagrade Trst za najboljši film je postala Kukla. Njen film Fantasy, ki ga je delno posnela prav tam, je prejel tudi nagrado filmskega portala Cineuropa. Na zaključnem večeru v gledališču Rossetti pa je nagrado prejela tudi madžarska režiserka Íldikó Ényedi, nagrado za življenjsko delo imenovano vzhodna zvezda.
Prejšnjo soboto se je v Trstu končal poseben festival, ki polni kinodvorane s skrbnim izborom srednje- in vzhodnoevropskih filmov – kratkih, dokumentarnih, eksperimentalnih, igranih. Velika zmagovalka festivala in dobitnica nagrade Trst za najboljši film je postala Kukla. Njen film Fantasy, ki ga je delno posnela prav tam, je prejel tudi nagrado filmskega portala Cineuropa. Na zaključnem večeru v gledališču Rossetti pa je nagrado prejela tudi madžarska režiserka Íldikó Ényedi, nagrado za življenjsko delo imenovano vzhodna zvezda.
Večkrat nagrajeni najnovejši celovečerni film makedonskega režiserja in scenarista Georgija M. Unkovskega DJ Ahmet, ki ga je bilo moč videti tudi na lanskem Ljubljanskem filmskem festivalu, ima skoraj pravljično zasnovo. Ahmet, petnajstletni pastir ovac v neki odročni makedonski vasici, se zaljubi v premožno vrstnico Ayo, ki se je vrnila iz Nemčije zaradi dogovorjene poroke, ki si je seveda ne želi. Simpatija je obojestranska in pastirjeva naloga – v maniri dobrih starih klasičnih pravljic – je seveda dekletu pomagati pobegniti. Pri tem si, kakor se za tovrstni lik tudi spodobi, pomaga z zvijačo, ki pa ni nič drugega kakor elektronska glasba in težko bi si zamislili bolj slikovit prikaz trka dveh popolnoma različnih si svetov. Na eni strani izrazito tradicionalno ruralno okolje s stoletnimi pravili in tradicijo, ki ga poosebljajo Ahmetov oče in Ayina družina, na drugi mladi, svobodomiselni najstniki, ki se sredi gozda udeležijo rejverske zabave in objavljajo na TikToku. Ko se vmes vmeša še čreda pobeglih ovac, je kulisa za prepovedano ljubezensko zgodbo skoraj popolna. Prav podoba tehno rejva v gozdu je bila glavno režiserjevo izhodišče za zasnovo tega filma, ki se mu je potrdila kot pravilna, ko je nekega dne med iskanjem snemalnih lokacij opazil nekega pastirja z najnovejšim iPhonom in takoj vedel, da ima svoj film. Do končne oblike, v kateri se tako kot v življenju spretno prepletajo humor, žalost, toplina in melanholija, je nato minilo še pet let, rezultat pa je izrazito topla pripoved o odraščanju v svetu, ki mu v resnici ne pripadaš več. Da je Ahmetova usoda še bolj zapletena, mu je pred kratkim umrla mama, na katero je bil očitno zelo navezan in je bila tisti bolj svobodomiselni člen družine, njegov precej mlajši bratec Naim pa od takrat ne spregovori več niti besede. Oče, zavezan tradiciji in popolnoma nesposoben izražati svoja čustva do sinov, svojo nemoč ob tem preliva v trdo vzgojo, kar le še povečuje prepad med njimi. Igra Aksela Mehmeta je tako osredinjena predvsem na njegove oči, ki boleče močno izražajo vse tisto, česar ni sposoben izreči z besedo, spretna dramaturgija prizorov pa večkrat vzbudi upanje, da bo končno le že prišlo do preobrata. A za to se mora zgoditi nekaj zares posebnega, močnejšega od besed. Glasba. Kot univerzalni jezik, ki presega besedno komunikacijo, Ahmetova glasba, predvajana na izjemno duhovit način, nazadnje prebije zid medgeneracijskega nerazumevanja in premaga urok mamine smrti. Poleg glavnih treh igralcev, Arifa Jakupa kot ravno prav svojeglavega Ahmeta, izjemno simpatičnega Agusha Agusheva, ki je nalogo molčečega Naima opravil z odliko, ter Dore Akan Zlatanove, kot sodobne princeske Aye, ki ne potrebuje več rešitelja na belem konju, ampak samo pomočnika za izpeljavo svojega načrta, prav posebno vlogo odigrajo tudi številni slikoviti stranski liki ter pristno in izjemno fotogenično makedonsko okolje. Da o roza ovci niti ne govorimo. Bere: Maja Moll Piše: Gaja Pöschl
Večkrat nagrajeni najnovejši celovečerni film makedonskega režiserja in scenarista Georgija M. Unkovskega DJ Ahmet, ki ga je bilo moč videti tudi na lanskem Ljubljanskem filmskem festivalu, ima skoraj pravljično zasnovo. Ahmet, petnajstletni pastir ovac v neki odročni makedonski vasici, se zaljubi v premožno vrstnico Ayo, ki se je vrnila iz Nemčije zaradi dogovorjene poroke, ki si je seveda ne želi. Simpatija je obojestranska in pastirjeva naloga – v maniri dobrih starih klasičnih pravljic – je seveda dekletu pomagati pobegniti. Pri tem si, kakor se za tovrstni lik tudi spodobi, pomaga z zvijačo, ki pa ni nič drugega kakor elektronska glasba in težko bi si zamislili bolj slikovit prikaz trka dveh popolnoma različnih si svetov. Na eni strani izrazito tradicionalno ruralno okolje s stoletnimi pravili in tradicijo, ki ga poosebljajo Ahmetov oče in Ayina družina, na drugi mladi, svobodomiselni najstniki, ki se sredi gozda udeležijo rejverske zabave in objavljajo na TikToku. Ko se vmes vmeša še čreda pobeglih ovac, je kulisa za prepovedano ljubezensko zgodbo skoraj popolna. Prav podoba tehno rejva v gozdu je bila glavno režiserjevo izhodišče za zasnovo tega filma, ki se mu je potrdila kot pravilna, ko je nekega dne med iskanjem snemalnih lokacij opazil nekega pastirja z najnovejšim iPhonom in takoj vedel, da ima svoj film. Do končne oblike, v kateri se tako kot v življenju spretno prepletajo humor, žalost, toplina in melanholija, je nato minilo še pet let, rezultat pa je izrazito topla pripoved o odraščanju v svetu, ki mu v resnici ne pripadaš več. Da je Ahmetova usoda še bolj zapletena, mu je pred kratkim umrla mama, na katero je bil očitno zelo navezan in je bila tisti bolj svobodomiselni člen družine, njegov precej mlajši bratec Naim pa od takrat ne spregovori več niti besede. Oče, zavezan tradiciji in popolnoma nesposoben izražati svoja čustva do sinov, svojo nemoč ob tem preliva v trdo vzgojo, kar le še povečuje prepad med njimi. Igra Aksela Mehmeta je tako osredinjena predvsem na njegove oči, ki boleče močno izražajo vse tisto, česar ni sposoben izreči z besedo, spretna dramaturgija prizorov pa večkrat vzbudi upanje, da bo končno le že prišlo do preobrata. A za to se mora zgoditi nekaj zares posebnega, močnejšega od besed. Glasba. Kot univerzalni jezik, ki presega besedno komunikacijo, Ahmetova glasba, predvajana na izjemno duhovit način, nazadnje prebije zid medgeneracijskega nerazumevanja in premaga urok mamine smrti. Poleg glavnih treh igralcev, Arifa Jakupa kot ravno prav svojeglavega Ahmeta, izjemno simpatičnega Agusha Agusheva, ki je nalogo molčečega Naima opravil z odliko, ter Dore Akan Zlatanove, kot sodobne princeske Aye, ki ne potrebuje več rešitelja na belem konju, ampak samo pomočnika za izpeljavo svojega načrta, prav posebno vlogo odigrajo tudi številni slikoviti stranski liki ter pristno in izjemno fotogenično makedonsko okolje. Da o roza ovci niti ne govorimo. Bere: Maja Moll Piše: Gaja Pöschl
To je rop! je samostojni režijski celovečerni prvenec Gregorja Andolška, ki je pred več kot desetletjem skupaj s Tijano Zijanić posnel edinstveni milenijski portret Zgodbe iz sekreta. Najnovejši film je bolj neposredno žanrski, saj ima ogrodje kriminalke, ki jo izpopolni izdatna mera satire in skoznjo družbeni komentar. Zgodba se začne s čarodejem Rajkom, ki želi po poškodbi med predstavo v nakupovalnem centru uveljaviti zavarovalno polico, sklenjeno prav za tak namen. Zavarovalnica ga zaradi administrativne napake zavrne, potem pristopi k svojemu agentu, samosvojemu in osamljenemu Marcelu, ki dela iz majhne pisarne v blokovskem naselju. Marcel se razhudi in se odloči posredovati, vendar tudi on naleti na gluha ušesa birokratov, kar ga še bolj podžge. Z Rajkom, ki povečini samo pasivno spremlja svojega vse bolj maničnega agenta, gresta vse do vrha, do samega direktorja zavarovalnice, potem ga v trenutku obupa ugrabita. A tudi direktor je v škripcih, saj ga zaradi malverzacij preiskuje finančna uprava, tako da policija pravzaprav misli, da je pobegnil in da je ugrabitev samo krinka. Močna stran filma so številni dobro razviti liki, saj izvemo nekaj zgodbe in zgodovine tudi denimo direktorjeve žene, naključnega zavarovalničarja in kriminalistov, ki preiskujeta ugrabitev. Najbolj izstopa Gregor Čušin v vlogi Marcela, ki lik oživi s kopico nevsakdanjih in povečini komično prikupnih posebnosti, od pohrkavanja do navdušenja nad narodo-zabavno glasbo. Dober vtis pustita tudi Matej Puc in Tjaša Železnik kot neuravnoteženi policijski dvojec s potencialom za lastni film, vendar ima To je rop! tudi številne pomanjkljivosti. Te povečini izhajajo iz scenarija, saj se v drugi polovici filma tempo upočasni in prepogosto zavije na tangente, ki dogajanje prepočasi pomikajo naprej. To je sicer najbrž nastavek za končno razkritje, ko film predstavi dobesedne strice iz ozadja, kar je sicer ljubek štos, vendar niti približno ne tako huronski, kot se je najbrž zdelo avtorjem filma ob pisanju scenarija. To je rop! ima zanimivo in aktualno premiso, boj človeka proti birokratskemu sistemu v časih vse večje prekarizacije in rastoče neenakopravnosti. Z zavarovalnico premišljeno izbere tarčo v času, ko družba nejevoljno in z vse večjim ogorčenjem spremlja, kako poskušajo zavarovalnice privatizirati zdravstvo. Še toliko bolj, ker obstaja vse več dokazov z druge strani Atlantika, kako slabo se lahko to izide za običajne ljudi. Kar je nenazadnje bojda tudi privedlo do umora direktorja zdravstvene zavarovalnice Briana Thompsona sredi New Yorka in iz osumljenega Luigia Mangioneja naredilo ljudskega junaka. A film je nastal pred tem incidentom in čeprav dogajanje v tek spravi podobno občutje, si s koncem ne drzne iti tako daleč, temveč se raje odloči za prej omenjeni veličastni zaključni štos. Tako občinstvo iz kinodvorane pospremita smeh in absurdnost teh podob, namesto da bi se spraševalo, kaj se je zalomilo v delovanju sveta in kako to popraviti. Bere: Dejan Kaloper Piše: Igor Harb
To je rop! je samostojni režijski celovečerni prvenec Gregorja Andolška, ki je pred več kot desetletjem skupaj s Tijano Zijanić posnel edinstveni milenijski portret Zgodbe iz sekreta. Najnovejši film je bolj neposredno žanrski, saj ima ogrodje kriminalke, ki jo izpopolni izdatna mera satire in skoznjo družbeni komentar. Zgodba se začne s čarodejem Rajkom, ki želi po poškodbi med predstavo v nakupovalnem centru uveljaviti zavarovalno polico, sklenjeno prav za tak namen. Zavarovalnica ga zaradi administrativne napake zavrne, potem pristopi k svojemu agentu, samosvojemu in osamljenemu Marcelu, ki dela iz majhne pisarne v blokovskem naselju. Marcel se razhudi in se odloči posredovati, vendar tudi on naleti na gluha ušesa birokratov, kar ga še bolj podžge. Z Rajkom, ki povečini samo pasivno spremlja svojega vse bolj maničnega agenta, gresta vse do vrha, do samega direktorja zavarovalnice, potem ga v trenutku obupa ugrabita. A tudi direktor je v škripcih, saj ga zaradi malverzacij preiskuje finančna uprava, tako da policija pravzaprav misli, da je pobegnil in da je ugrabitev samo krinka. Močna stran filma so številni dobro razviti liki, saj izvemo nekaj zgodbe in zgodovine tudi denimo direktorjeve žene, naključnega zavarovalničarja in kriminalistov, ki preiskujeta ugrabitev. Najbolj izstopa Gregor Čušin v vlogi Marcela, ki lik oživi s kopico nevsakdanjih in povečini komično prikupnih posebnosti, od pohrkavanja do navdušenja nad narodo-zabavno glasbo. Dober vtis pustita tudi Matej Puc in Tjaša Železnik kot neuravnoteženi policijski dvojec s potencialom za lastni film, vendar ima To je rop! tudi številne pomanjkljivosti. Te povečini izhajajo iz scenarija, saj se v drugi polovici filma tempo upočasni in prepogosto zavije na tangente, ki dogajanje prepočasi pomikajo naprej. To je sicer najbrž nastavek za končno razkritje, ko film predstavi dobesedne strice iz ozadja, kar je sicer ljubek štos, vendar niti približno ne tako huronski, kot se je najbrž zdelo avtorjem filma ob pisanju scenarija. To je rop! ima zanimivo in aktualno premiso, boj človeka proti birokratskemu sistemu v časih vse večje prekarizacije in rastoče neenakopravnosti. Z zavarovalnico premišljeno izbere tarčo v času, ko družba nejevoljno in z vse večjim ogorčenjem spremlja, kako poskušajo zavarovalnice privatizirati zdravstvo. Še toliko bolj, ker obstaja vse več dokazov z druge strani Atlantika, kako slabo se lahko to izide za običajne ljudi. Kar je nenazadnje bojda tudi privedlo do umora direktorja zdravstvene zavarovalnice Briana Thompsona sredi New Yorka in iz osumljenega Luigia Mangioneja naredilo ljudskega junaka. A film je nastal pred tem incidentom in čeprav dogajanje v tek spravi podobno občutje, si s koncem ne drzne iti tako daleč, temveč se raje odloči za prej omenjeni veličastni zaključni štos. Tako občinstvo iz kinodvorane pospremita smeh in absurdnost teh podob, namesto da bi se spraševalo, kaj se je zalomilo v delovanju sveta in kako to popraviti. Bere: Dejan Kaloper Piše: Igor Harb
Vsi klici v dispečerski center na številko 112. Drugi poudarki: - Mariborski zdravstveni dom uspešen pri zaposlovanju kadra iz tujine. - Tudi primorsko gospodarstvo pred številnimi izzivi - infrastruktura, pomanjkanje zemljišč in staranje prebivalstva so med nekaterimi. - 80-letnica knjižnice v Borovnici in 50-letnica Folklornega društva Kres iz Novega mesta.
Vsi klici v dispečerski center na številko 112. Drugi poudarki: - Mariborski zdravstveni dom uspešen pri zaposlovanju kadra iz tujine. - Tudi primorsko gospodarstvo pred številnimi izzivi - infrastruktura, pomanjkanje zemljišč in staranje prebivalstva so med nekaterimi. - 80-letnica knjižnice v Borovnici in 50-letnica Folklornega društva Kres iz Novega mesta.
Zdravstveni delavci opozarjajo, da so vse pogosteje tarča nasilja, predvsem verbalnega. Žaljivk, groženj, agresivnih izpadov in zmerjanj je še vedno veliko, mnogi dogodki pa zaradi (pre)velike strpnosti in strahu zaposlenih sploh niso prijavljeni. Ključna je sprememba zakonodaje, opozarjajo sogovorniki.
Zdravstveni delavci opozarjajo, da so vse pogosteje tarča nasilja, predvsem verbalnega. Žaljivk, groženj, agresivnih izpadov in zmerjanj je še vedno veliko, mnogi dogodki pa zaradi (pre)velike strpnosti in strahu zaposlenih sploh niso prijavljeni. Ključna je sprememba zakonodaje, opozarjajo sogovorniki.
Javni napisi v slovenskem jeziku – brez izjeme, dijak med organizatorji protifašističnega odpora, filmski režiser in njegov »Ples v dežju«
Javni napisi v slovenskem jeziku – brez izjeme, dijak med organizatorji protifašističnega odpora, filmski režiser in njegov »Ples v dežju«
Združenje kmečke iniciative je ob podpori kmečkih nevladnih organizacij za prihodnji petek napovedalo vseslovenski kmečki protest. Predsednik združenja Boštjan Slemenšek je kot razlog navedel nezadovoljstvo z odgovorom vlade oziroma kmetijskega ministrstva na njihove zahteve, ki so jim jih poslali pred tednom dni. V oddaji tudi o tem: - Predsednica republike umika predlog za imenovanje Cirila Keršmanca za ustavnega sodnika - Putin privolil v ustavitev napadov na Ukrajino do nedelje - Večnamenska ladja Triglav po petih letih remonta spet v domačem morju
Združenje kmečke iniciative je ob podpori kmečkih nevladnih organizacij za prihodnji petek napovedalo vseslovenski kmečki protest. Predsednik združenja Boštjan Slemenšek je kot razlog navedel nezadovoljstvo z odgovorom vlade oziroma kmetijskega ministrstva na njihove zahteve, ki so jim jih poslali pred tednom dni. V oddaji tudi o tem: - Predsednica republike umika predlog za imenovanje Cirila Keršmanca za ustavnega sodnika - Putin privolil v ustavitev napadov na Ukrajino do nedelje - Večnamenska ladja Triglav po petih letih remonta spet v domačem morju
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Gost oddaje je skladatelj, inštrumentalist in pedagog, ki se je v zgodnjih letih izobraževal v klasični glasbi, pozneje pa spoznal svet džezovske harmonije in improvizacije, ki jo izvaja tudi na violini. Domač mu je glasbeni svet, ki prosto prehaja iz enega žanra v drugega. Poslušamo njegove skladbe Beli konji, Jupiter v tehtnici, Hambedaj – duša Indijanca in Druga priložnost.
Gost oddaje je skladatelj, inštrumentalist in pedagog, ki se je v zgodnjih letih izobraževal v klasični glasbi, pozneje pa spoznal svet džezovske harmonije in improvizacije, ki jo izvaja tudi na violini. Domač mu je glasbeni svet, ki prosto prehaja iz enega žanra v drugega. Poslušamo njegove skladbe Beli konji, Jupiter v tehtnici, Hambedaj – duša Indijanca in Druga priložnost.
V Splošni bolnišnici Izola so nedavno ostali brez dveh ginekologinj. Strokovni direktor Tomaž Gantar pojasnjuje, da nameravajo prazni mesti zapolniti, a se zavedajo, da ob splošnem pomanjkanju specialistov to ne bo enostavno. Na bolnišničnem oddelku in v ambulantah pa delo kljub vsemu poteka dokaj ustaljeno, še zagotavlja strokovni direktor. V oddaji tudi o tem: - Za glasove italijanske narodne skupnosti se bodo najverjetneje potegovali štirje kandidati. - V Ankaranu ob Dnevu 430. mornariškega diviziona predstavili prenovljeno ladjo Triglav. - Mineva 10 let od ene najhujših prometnih nesreč v Sloveniji.
V Splošni bolnišnici Izola so nedavno ostali brez dveh ginekologinj. Strokovni direktor Tomaž Gantar pojasnjuje, da nameravajo prazni mesti zapolniti, a se zavedajo, da ob splošnem pomanjkanju specialistov to ne bo enostavno. Na bolnišničnem oddelku in v ambulantah pa delo kljub vsemu poteka dokaj ustaljeno, še zagotavlja strokovni direktor. V oddaji tudi o tem: - Za glasove italijanske narodne skupnosti se bodo najverjetneje potegovali štirje kandidati. - V Ankaranu ob Dnevu 430. mornariškega diviziona predstavili prenovljeno ladjo Triglav. - Mineva 10 let od ene najhujših prometnih nesreč v Sloveniji.
»"Ni gore brez doline!" je eden izmed pogosto ponovljenih stavkov akademskega slikarja Karla Pečka, tako kot ni gibanja brez mirovanja in tišine brez glasu. O teh nasprotjih in ravnotežju ter harmoniji govorijo tudi njegova dela.« Tako je zapisala Andreja Hribernik ob umetnikovi razstavi v Koroški galeriji likovnih umetnosti, ki je bila na ogled na prehodu iz leta 2005 v leto 2006. Tedaj se je z leta 2016 preminulim umetnikom, ki je galerijo 40 let tudi vodil, pogovarjala Vida Curk.
»"Ni gore brez doline!" je eden izmed pogosto ponovljenih stavkov akademskega slikarja Karla Pečka, tako kot ni gibanja brez mirovanja in tišine brez glasu. O teh nasprotjih in ravnotežju ter harmoniji govorijo tudi njegova dela.« Tako je zapisala Andreja Hribernik ob umetnikovi razstavi v Koroški galeriji likovnih umetnosti, ki je bila na ogled na prehodu iz leta 2005 v leto 2006. Tedaj se je z leta 2016 preminulim umetnikom, ki je galerijo 40 let tudi vodil, pogovarjala Vida Curk.
V Srbiji se študentski protivladni protesti kar nadaljujejo, zdaj pa je temperaturo dodatno dvignil še upor tovornjakarjev, ki so zaprli mejne prehode z Evropsko unijo. Predsednik Aleksandar Vučić je iz dneva v dan v težjem položaju, saj si zaradi žvižganja navijačev ne more več privoščiti niti obiska športnih prireditev. V javnosti se po novem še najraje pojavlja na platformi TikTok.
V Srbiji se študentski protivladni protesti kar nadaljujejo, zdaj pa je temperaturo dodatno dvignil še upor tovornjakarjev, ki so zaprli mejne prehode z Evropsko unijo. Predsednik Aleksandar Vučić je iz dneva v dan v težjem položaju, saj si zaradi žvižganja navijačev ne more več privoščiti niti obiska športnih prireditev. V javnosti se po novem še najraje pojavlja na platformi TikTok.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Državni zbor danes o prehajanju urgentnih zdravnikov v družinsko medicino - Oplotniška knjižnica po selitvi v nove prostore z rastjo števila obiskovalcev, izposoje gradiva in vpisa novih članov - Žiga Šeško -- prvi slovenski teniški igralec, ki je na mladinskem turnirju velike četverice prišel v polfinale
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Državni zbor danes o prehajanju urgentnih zdravnikov v družinsko medicino - Oplotniška knjižnica po selitvi v nove prostore z rastjo števila obiskovalcev, izposoje gradiva in vpisa novih članov - Žiga Šeško -- prvi slovenski teniški igralec, ki je na mladinskem turnirju velike četverice prišel v polfinale
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi in umetnosti je bil naš gost prejemnik Zlate plakete za življenjsko delo v slovenski ljubiteljski kulturi Mitja Gobec s Ptuja, ki je več kot 70 let deloval na področju zborovske dejavnosti. Spomnili smo še na nocojšnjo premiero Marija Stuart v režiji Diega de Bree v mariborski Drami.
V oddaji o kulturi in umetnosti je bil naš gost prejemnik Zlate plakete za življenjsko delo v slovenski ljubiteljski kulturi Mitja Gobec s Ptuja, ki je več kot 70 let deloval na področju zborovske dejavnosti. Spomnili smo še na nocojšnjo premiero Marija Stuart v režiji Diega de Bree v mariborski Drami.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Druženje, krepitev socialnih vezi in kakovostno preživljanje časa, to so bili vzgibi za domačinko iz Kazelj Nevenko Žiberna Remic, ko se je domislila, da bi v vasi dvakrat na mesec organizirali srečanja za starejše sovaščane. Poimenovali so jih Popoldne v dobri družbi. Povezali so se z Zavodom Aktivna starost, ki jim je zagotovil strokovno pomoč, pobudo prijavili na razpis participativnega proračuna občine Sežana, dobili denar in začeli. Sedem starostnikov, ki se petkovih popoldnevov redno udeležuje, je zelo zadovoljnih.
Druženje, krepitev socialnih vezi in kakovostno preživljanje časa, to so bili vzgibi za domačinko iz Kazelj Nevenko Žiberna Remic, ko se je domislila, da bi v vasi dvakrat na mesec organizirali srečanja za starejše sovaščane. Poimenovali so jih Popoldne v dobri družbi. Povezali so se z Zavodom Aktivna starost, ki jim je zagotovil strokovno pomoč, pobudo prijavili na razpis participativnega proračuna občine Sežana, dobili denar in začeli. Sedem starostnikov, ki se petkovih popoldnevov redno udeležuje, je zelo zadovoljnih.
Od sončnega Rodosa do zasnežene Štajerske. 27-letni Odisseas Shtylla, rojen v Grčiji albanskim staršem, danes v Sloveniji gradi nov vsakdan. V pogovoru se spominja otroštva na otoku, kjer so dnevi minevali med plažo in kolesi, ter govori o življenju, ki so ga vedno zaznamovali različni jeziki. Slovenščina je že njegov četrti. Kako je grško musako in tzatziki zamenjal za govejo juho in krompir ter kako sta grško sproščenost in ples nadomestila slovenski red in čistoča? Foto: Na fotografiji sta Odisseas in njegov prvi snežak.
Od sončnega Rodosa do zasnežene Štajerske. 27-letni Odisseas Shtylla, rojen v Grčiji albanskim staršem, danes v Sloveniji gradi nov vsakdan. V pogovoru se spominja otroštva na otoku, kjer so dnevi minevali med plažo in kolesi, ter govori o življenju, ki so ga vedno zaznamovali različni jeziki. Slovenščina je že njegov četrti. Kako je grško musako in tzatziki zamenjal za govejo juho in krompir ter kako sta grško sproščenost in ples nadomestila slovenski red in čistoča? Foto: Na fotografiji sta Odisseas in njegov prvi snežak.
Tokrat bomo slišali zgodbo izjemnega športnika in motivatorja. Darko Đurić je paralimpijski plavalec, ki je s svojo odločnostjo, disciplino in nepopustljivim duhom postal navdih mnogim – tako v Sloveniji kot po svetu. Njegova zgodba ni le športna, temveč globoko osebna. Je zgodba o tem, kako se tudi iz najtežjih trenutkov lahko rodi nepredstavljiva moč. Darko je dokaz, da omejitve obstajajo le toliko, kolikor jim to dovolimo sami – in da je s pogumom, vztrajnostjo in humorjem mogoče presegati meje. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.
Tokrat bomo slišali zgodbo izjemnega športnika in motivatorja. Darko Đurić je paralimpijski plavalec, ki je s svojo odločnostjo, disciplino in nepopustljivim duhom postal navdih mnogim – tako v Sloveniji kot po svetu. Njegova zgodba ni le športna, temveč globoko osebna. Je zgodba o tem, kako se tudi iz najtežjih trenutkov lahko rodi nepredstavljiva moč. Darko je dokaz, da omejitve obstajajo le toliko, kolikor jim to dovolimo sami – in da je s pogumom, vztrajnostjo in humorjem mogoče presegati meje. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.