Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pirhi, tudi pisanke in pisanice so indoevropski pomladni simbol in morda najbolj znan velikonočni simbol oziroma simbol Kristusovega vstajenja. Tudi oddaje je v znamenju pirha, tak naslov je namreč sloviti angleški humoristični pisatelj Hector Hugh Munro, bolj znan kot Saki, dal eni izmed svojih zgodbic. Pirh ima v zgodbi v resnici tako pomembno vlogo, da pretrese celo tevtonsko plemstvo. Prevod Matej Juh, interpretacija Polona Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Matej Juh in Staša Grahek.
Pirhi, tudi pisanke in pisanice so indoevropski pomladni simbol in morda najbolj znan velikonočni simbol oziroma simbol Kristusovega vstajenja. Tudi oddaje je v znamenju pirha, tak naslov je namreč sloviti angleški humoristični pisatelj Hector Hugh Munro, bolj znan kot Saki, dal eni izmed svojih zgodbic. Pirh ima v zgodbi v resnici tako pomembno vlogo, da pretrese celo tevtonsko plemstvo. Prevod Matej Juh, interpretacija Polona Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Matej Juh in Staša Grahek.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Motivno in jezikovno sočno besedilo govori o postu in spopadu Pantagruelove druščine z njim na Otoku cokel, kjer gospodarijo frančiškani. Režiser: Gregor Tozon Prevajalec: Branko Madžarevič Prirejevalec in dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Rabelais – Brane Grubar Gostolevek – Zvone Hribar Pantagruel – Slavko Cerjak Panurg – Željko Hrs Janž – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2004
Motivno in jezikovno sočno besedilo govori o postu in spopadu Pantagruelove druščine z njim na Otoku cokel, kjer gospodarijo frančiškani. Režiser: Gregor Tozon Prevajalec: Branko Madžarevič Prirejevalec in dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Rabelais – Brane Grubar Gostolevek – Zvone Hribar Pantagruel – Slavko Cerjak Panurg – Željko Hrs Janž – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2004
S profesionalnostjo in požrtvovalnostjo je bila pri pripravi premier in obnovitvah nepogrešljiva. Pevci so cenili tudi njeno energičnost in zahtevnost, čeprav je bila v osebnem življenju skromna in se ni silila v ospredje. Njenih dvajset let v ljubljanski Operi se ujema z največjimi dosežki te kulturne ustanove, plejado izvrstnih pevcev in pevk ter obdobjem izjemnih dirigentov in režiserjev. To je bilo obdobje razcveta ljubljanske Opere in Dana Hubad je bila pomemben gradnik tega.
S profesionalnostjo in požrtvovalnostjo je bila pri pripravi premier in obnovitvah nepogrešljiva. Pevci so cenili tudi njeno energičnost in zahtevnost, čeprav je bila v osebnem življenju skromna in se ni silila v ospredje. Njenih dvajset let v ljubljanski Operi se ujema z največjimi dosežki te kulturne ustanove, plejado izvrstnih pevcev in pevk ter obdobjem izjemnih dirigentov in režiserjev. To je bilo obdobje razcveta ljubljanske Opere in Dana Hubad je bila pomemben gradnik tega.
V Katoliški cerkvi je dogajanje na véliko soboto minilo v znamenju spomina na mrtvega Jezusa v grobu. Dan se je začel z blagoslovom velikonočnega ognja in vode, nadaljeval z blagoslovom prazničnih dobrot. Evangeličani velikonočnih jedi ne blagoslavljajo, na véliko soboto pa zakurijo velikonočni ogenj v znamenje veselja in svetlobe. Drugače je v katoliških cerkvah, kjer se praznovanje velike noči že danes začenja z vigilijo oziroma bedenjem.
V Katoliški cerkvi je dogajanje na véliko soboto minilo v znamenju spomina na mrtvega Jezusa v grobu. Dan se je začel z blagoslovom velikonočnega ognja in vode, nadaljeval z blagoslovom prazničnih dobrot. Evangeličani velikonočnih jedi ne blagoslavljajo, na véliko soboto pa zakurijo velikonočni ogenj v znamenje veselja in svetlobe. Drugače je v katoliških cerkvah, kjer se praznovanje velike noči že danes začenja z vigilijo oziroma bedenjem.
Zgodba o ljubezni med nimfo Galatejo, pastirjem Akisom in ljubosumnim Polifemom.
Zgodba o ljubezni med nimfo Galatejo, pastirjem Akisom in ljubosumnim Polifemom.
Mark Hummel je ameriški bluesovski orgličar, pevec in avtor, rojen leta 1955 v New Havnu v zvezni državi Connecticut. Velja za enega najpomembnejših sodobnih izvajalcev orgličarskega bluesa. Posebej ga cenijo zaradi izrazitega tona, občutka za tradicionalni blues ter prepričljivega odrskega nastopa, in kot takega smo ga slišali tudi pri nas. Glasbeno se Mark Hummel giblje med west coast bluesom (torej bluesom zahodne obale), čikaškim bluesom, swingom in starimi, že skoraj pozabljenimi koreninami ameriške popularne glasbe. Med Markovimi najpomembnejšimi vzorniki je bil skoraj zagotovo na prvem mestu Little Walter.
Mark Hummel je ameriški bluesovski orgličar, pevec in avtor, rojen leta 1955 v New Havnu v zvezni državi Connecticut. Velja za enega najpomembnejših sodobnih izvajalcev orgličarskega bluesa. Posebej ga cenijo zaradi izrazitega tona, občutka za tradicionalni blues ter prepričljivega odrskega nastopa, in kot takega smo ga slišali tudi pri nas. Glasbeno se Mark Hummel giblje med west coast bluesom (torej bluesom zahodne obale), čikaškim bluesom, swingom in starimi, že skoraj pozabljenimi koreninami ameriške popularne glasbe. Med Markovimi najpomembnejšimi vzorniki je bil skoraj zagotovo na prvem mestu Little Walter.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V tretjem delu spoznamo ajdovske deklice, zlatoroga in srebrnokrilca. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V tretjem delu spoznamo ajdovske deklice, zlatoroga in srebrnokrilca. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Zleknite se na orehovo lupino in na njej odplavajte na medeno potico! Pripovedujeta: Brane Grubar in Judita Zidar Napisal: Miroslav Slana. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Zleknite se na orehovo lupino in na njej odplavajte na medeno potico! Pripovedujeta: Brane Grubar in Judita Zidar Napisal: Miroslav Slana. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Za vernike v Katoliški cerkvi se po popoldanskem blagoslovu velikonočnih jedi zdaj začenjajo velikonočne vigilije. Po veliki soboti je to prvo dejanje nedelje Jezusovega vstajenja, duhovniki pa bodo med drugim odraslim vernikom podeljevali zakramente. Drugi poudarki: - Trump opomnil Iran, da ima le še 48 ur časa za odprtje Hormuške ožine. - Zelenski na srečanju z Erdoganom za krepitev strateškega partnerstva. - Uredba o cenah in obsegu zdravstvenih storitev letos z več novostmi.
Za vernike v Katoliški cerkvi se po popoldanskem blagoslovu velikonočnih jedi zdaj začenjajo velikonočne vigilije. Po veliki soboti je to prvo dejanje nedelje Jezusovega vstajenja, duhovniki pa bodo med drugim odraslim vernikom podeljevali zakramente. Drugi poudarki: - Trump opomnil Iran, da ima le še 48 ur časa za odprtje Hormuške ožine. - Zelenski na srečanju z Erdoganom za krepitev strateškega partnerstva. - Uredba o cenah in obsegu zdravstvenih storitev letos z več novostmi.
Leta 2003 v Zürichu rojeni mladi švicarski pisatelj Nelio Biedermann je v svojem drugem romanu z naslovom Lázár opisal zgodbo štirih generacij svojih prednikov, izvirajočih iz južnomadžarskega plemstva. Z romanom o družini, ki je v vrtincu zgodovinskih preobratov od zatona Avstro-Ogrske, obeh velikih vojn, sovjetske okupacije Madžarske, pa do zatrte madžarske vstaje leta 1956 izgubila premoženje in družbeni položaj, je dosegel takojšen kritiški in bralski uspeh, njegovo delo so prevedli v več kot 20 jezikov, po njem pa bo posnet tudi film. Lázár je roman o stari Evropi, napisan skozi oči generacije Z. V njem psihološki realizem nadomesti veliko enodimenzionalnih likov, katerih zgodbe v množici čustev zažarijo in ugasnejo vsaka zase. Prevedeni odlomek sestavljajo sklepna poglavja družinske sage, v katerih najmlajša člana družine Lázár, brat in sestra Eva in Pista, sredi političnih pretresov zapustita domovino in svoje starše, Lajosa in Lilly. Prevod Ana Grmek, interpretacija Jernej Gašperin, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Leta 2003 v Zürichu rojeni mladi švicarski pisatelj Nelio Biedermann je v svojem drugem romanu z naslovom Lázár opisal zgodbo štirih generacij svojih prednikov, izvirajočih iz južnomadžarskega plemstva. Z romanom o družini, ki je v vrtincu zgodovinskih preobratov od zatona Avstro-Ogrske, obeh velikih vojn, sovjetske okupacije Madžarske, pa do zatrte madžarske vstaje leta 1956 izgubila premoženje in družbeni položaj, je dosegel takojšen kritiški in bralski uspeh, njegovo delo so prevedli v več kot 20 jezikov, po njem pa bo posnet tudi film. Lázár je roman o stari Evropi, napisan skozi oči generacije Z. V njem psihološki realizem nadomesti veliko enodimenzionalnih likov, katerih zgodbe v množici čustev zažarijo in ugasnejo vsaka zase. Prevedeni odlomek sestavljajo sklepna poglavja družinske sage, v katerih najmlajša člana družine Lázár, brat in sestra Eva in Pista, sredi političnih pretresov zapustita domovino in svoje starše, Lajosa in Lilly. Prevod Ana Grmek, interpretacija Jernej Gašperin, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Kolesarska sezona je že v polnem razmahu, domače nogometno prvenstvo pa bo v soboto postreglo s kar tremi dvoboji. Nasproti si bosta stala tudi Celje in Maribor.
Kolesarska sezona je že v polnem razmahu, domače nogometno prvenstvo pa bo v soboto postreglo s kar tremi dvoboji. Nasproti si bosta stala tudi Celje in Maribor.
»Če bi mi grozili z uničenjem vseh mojih del razen enega, bi se usmilil Rekviema,« je nekoč izjavil Hector Berlioz. Njegova Velika maša za umrle je delo nepredstavljivega obsega in prav gotovo nekaj posebnega, je kolosalna apokaliptična glasbena freska sodnega dne. Delo bodo 2. aprila v Glasbenem središču v Helsinkih izvedli tenorist John Findon, vokalni ansambel Somnium, zbor Helsinškega glasbenega središča, Etonski nacionalni moški zbor in Simfonični orkester Finskega radia, dirigiral bo Nicholas Collon. Povsem svež koncertni posnetek je Finski radio posredoval v ponudbo Evroradijski glasbeni niz za veliki teden.
»Če bi mi grozili z uničenjem vseh mojih del razen enega, bi se usmilil Rekviema,« je nekoč izjavil Hector Berlioz. Njegova Velika maša za umrle je delo nepredstavljivega obsega in prav gotovo nekaj posebnega, je kolosalna apokaliptična glasbena freska sodnega dne. Delo bodo 2. aprila v Glasbenem središču v Helsinkih izvedli tenorist John Findon, vokalni ansambel Somnium, zbor Helsinškega glasbenega središča, Etonski nacionalni moški zbor in Simfonični orkester Finskega radia, dirigiral bo Nicholas Collon. Povsem svež koncertni posnetek je Finski radio posredoval v ponudbo Evroradijski glasbeni niz za veliki teden.
V Katoliški cerkvi je velika sobota dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek, zato verniki na ta dan obiskujejo njegov simbolični grob. Škof Janez Kozinc je v poslanici dejal, da smo vsi podobni Jezusovim učencem s svojimi strahovi in omejitvami. Evangeličanski škof Aleksander Erniša pa je poudaril pomen Jezusovega vstajenja tukaj in zdaj. Drugi poudarki: - Iran odobril prehod ladij s humanitarno pomočjo in osnovnimi dobrinami skozi Hormuško ožino. - V Uniji še ni skrbi glede oskrbe z energenti, skrbijo pa vse višje cene. Članice za zdaj brez enotnega odziva. - Astronavti misije Artemis 2 na pol poti do Lune.
V Katoliški cerkvi je velika sobota dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek, zato verniki na ta dan obiskujejo njegov simbolični grob. Škof Janez Kozinc je v poslanici dejal, da smo vsi podobni Jezusovim učencem s svojimi strahovi in omejitvami. Evangeličanski škof Aleksander Erniša pa je poudaril pomen Jezusovega vstajenja tukaj in zdaj. Drugi poudarki: - Iran odobril prehod ladij s humanitarno pomočjo in osnovnimi dobrinami skozi Hormuško ožino. - V Uniji še ni skrbi glede oskrbe z energenti, skrbijo pa vse višje cene. Članice za zdaj brez enotnega odziva. - Astronavti misije Artemis 2 na pol poti do Lune.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Papež Leon XIV. je letošnje, ob osmem stoletju smrti sv. Frančiška Asiškega, razglasil za posebno jubilejno leto, hkrati pa obeležujemo tudi osemstoletnico nastanka enega od biserov svetovne religiozne poezije - Frančiškovo Sončno pesem ali Hvalnico stvarstvu. Ob tem jubileju je pri založbi Celjska Mohorjeva družba izšla tudi nova slovenska izdaja te pesnitve, ki jo je prevedel Vital Vodušek, opremljena pa je tudi s slikami akademskega slikarja Jošta Snoja. Knjigo je uredila dr. Tanja Ozvatič, spremno besedo pa so prispevali dr. Vinko Škafar, dr. Miha Pintarič ter docent dr. Miran Špelič, frančiškan, teolog, prevajalec in profesor pri Katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na ljubljanski Teološki fakulteti. S patrom Špeličem se je o Asiškovi Sončni pesmi pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič, pesnitev pa je v oddaji interpretiral Renato Horvat.
Papež Leon XIV. je letošnje, ob osmem stoletju smrti sv. Frančiška Asiškega, razglasil za posebno jubilejno leto, hkrati pa obeležujemo tudi osemstoletnico nastanka enega od biserov svetovne religiozne poezije - Frančiškovo Sončno pesem ali Hvalnico stvarstvu. Ob tem jubileju je pri založbi Celjska Mohorjeva družba izšla tudi nova slovenska izdaja te pesnitve, ki jo je prevedel Vital Vodušek, opremljena pa je tudi s slikami akademskega slikarja Jošta Snoja. Knjigo je uredila dr. Tanja Ozvatič, spremno besedo pa so prispevali dr. Vinko Škafar, dr. Miha Pintarič ter docent dr. Miran Špelič, frančiškan, teolog, prevajalec in profesor pri Katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na ljubljanski Teološki fakulteti. S patrom Špeličem se je o Asiškovi Sončni pesmi pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič, pesnitev pa je v oddaji interpretiral Renato Horvat.
V tokratnih Dobrih novicah gostimo dr. Danijelo Horvat Samardžija iz Kopra. Naša sogovornica je prostovoljka na področju demence in dela s starejšimi. V minulih petih letih je sprožila vrsto projektov, okoli katerih je oblikovala celo skupnost dobromislečih ljudi. Skupna točka: pomagati, zlasti starejšim. Z njo se je pogovarjal Janko Petrovec.
V tokratnih Dobrih novicah gostimo dr. Danijelo Horvat Samardžija iz Kopra. Naša sogovornica je prostovoljka na področju demence in dela s starejšimi. V minulih petih letih je sprožila vrsto projektov, okoli katerih je oblikovala celo skupnost dobromislečih ljudi. Skupna točka: pomagati, zlasti starejšim. Z njo se je pogovarjal Janko Petrovec.
Zakaj imamo občutek, da se hrana hitreje draži in kaj trenutno vpliva na rast cen? Kaj lahko naredi država in kako lahko potrošniki bolj pametno nakupujemo? V rubriki Izluščeno lahko prisluhnete pogovoru z vodjem prehranskega oddelka pri ZPS, dr. Matjažem Pircem. (foto: zps.si)
Zakaj imamo občutek, da se hrana hitreje draži in kaj trenutno vpliva na rast cen? Kaj lahko naredi država in kako lahko potrošniki bolj pametno nakupujemo? V rubriki Izluščeno lahko prisluhnete pogovoru z vodjem prehranskega oddelka pri ZPS, dr. Matjažem Pircem. (foto: zps.si)
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Prof. dr. Milica Antić Gaber je ena najopaznejših slovenskih sociologinj, redna profesorica na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in mednarodna predavateljica. Je članica več mednarodnih mrež, ki se raziskovalno ukvarjajo s položajem žensk v politiki. Deluje v okviru Evropskega sociološkega združenja, ki mu trenutno predseduje in pri katerem končuje svoj tretji mandat. Je tudi članica strokovnega foruma Evropskega inštituta za enakost spolov s sedežem v Vilni. Njeno delo je bilo odločilno pri uvajanju vprašanj enakosti spolov v slovenski akademski in politični diskurz, ključno pa je tudi za siceršnje razumevanje sodobne slovenske družbe, predvsem na področjih, na katerih se stikajo politika, družbena moč in spol. Položaj žensk v politiki, feministična teorija, nasilje na podlagi spola, migracije in državljanstvo so nekatera izmed glavnih področij, s katerimi se raziskovalno ukvarja. Je avtorica in urednica številnih monografij, med katerimi vzbujajo posebno pozornost tiste, ki analizirajo parlamentarne volitve z gledišča spola in položaj žensk v akademski sferi. Pri svojem javnem delovanju pa je ves čas zavezana strogi znanstveni analizi z jasnim namenom – zavzemanjem za večjo pravičnost in enakost v družbi. Tokratno gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
Prof. dr. Milica Antić Gaber je ena najopaznejših slovenskih sociologinj, redna profesorica na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in mednarodna predavateljica. Je članica več mednarodnih mrež, ki se raziskovalno ukvarjajo s položajem žensk v politiki. Deluje v okviru Evropskega sociološkega združenja, ki mu trenutno predseduje in pri katerem končuje svoj tretji mandat. Je tudi članica strokovnega foruma Evropskega inštituta za enakost spolov s sedežem v Vilni. Njeno delo je bilo odločilno pri uvajanju vprašanj enakosti spolov v slovenski akademski in politični diskurz, ključno pa je tudi za siceršnje razumevanje sodobne slovenske družbe, predvsem na področjih, na katerih se stikajo politika, družbena moč in spol. Položaj žensk v politiki, feministična teorija, nasilje na podlagi spola, migracije in državljanstvo so nekatera izmed glavnih področij, s katerimi se raziskovalno ukvarja. Je avtorica in urednica številnih monografij, med katerimi vzbujajo posebno pozornost tiste, ki analizirajo parlamentarne volitve z gledišča spola in položaj žensk v akademski sferi. Pri svojem javnem delovanju pa je ves čas zavezana strogi znanstveni analizi z jasnim namenom – zavzemanjem za večjo pravičnost in enakost v družbi. Tokratno gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
Nina Murks je doktorska študentka, raziskovalka in asistentka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Nedavno je prejela štipendijo L'Oreal-Unesco za ženske v znanosti za svoje delo na področju raziskovanja kortikomišične sklopljenosti. Gre za to, kako možgani nadzorujejo mišice in komunicirajo z njimi, rezultati pa so uporabni pri izdelavi možgansko-računalniških vmesnikov, v zgodnji diagnostiki mišično-degenerativnih bolezni in pri hitrejši t.i. pametni rehabilitaciji. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako je vstopila v programerstvo, ki velja za svet moških, kako v poletni šoli programiranja omogoča varno okolje dekletom, ki jih zanima programiranje, in o problematiki nezadostnega vključevanja žensk pri razvijanju pametnih tehnologij in umetne inteligence.
Nina Murks je doktorska študentka, raziskovalka in asistentka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Nedavno je prejela štipendijo L'Oreal-Unesco za ženske v znanosti za svoje delo na področju raziskovanja kortikomišične sklopljenosti. Gre za to, kako možgani nadzorujejo mišice in komunicirajo z njimi, rezultati pa so uporabni pri izdelavi možgansko-računalniških vmesnikov, v zgodnji diagnostiki mišično-degenerativnih bolezni in pri hitrejši t.i. pametni rehabilitaciji. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako je vstopila v programerstvo, ki velja za svet moških, kako v poletni šoli programiranja omogoča varno okolje dekletom, ki jih zanima programiranje, in o problematiki nezadostnega vključevanja žensk pri razvijanju pametnih tehnologij in umetne inteligence.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Dokumentarni film Drežniška koza in njeni ljudje odpira zgodbo o eni najbolj ogroženih avtohtonih slovenskih pasem. Drežniška koza, nekoč samoumeven del življenja v Zgornjem Posočju, danes izginja skupaj z ljudmi, ki so stoletja ohranjali tradicijo reje. Z izginjanjem drežniške koze ne izgubljamo le živali, temveč tudi del identitete, znanja in odnosa do narave. Njeno ohranjanje zato ni zgolj vprašanje kmetijstva, temveč tudi odgovornost do skupne dediščine.
Dokumentarni film Drežniška koza in njeni ljudje odpira zgodbo o eni najbolj ogroženih avtohtonih slovenskih pasem. Drežniška koza, nekoč samoumeven del življenja v Zgornjem Posočju, danes izginja skupaj z ljudmi, ki so stoletja ohranjali tradicijo reje. Z izginjanjem drežniške koze ne izgubljamo le živali, temveč tudi del identitete, znanja in odnosa do narave. Njeno ohranjanje zato ni zgolj vprašanje kmetijstva, temveč tudi odgovornost do skupne dediščine.
Po mesecu dni se je v ponedeljek v ljubljanskem Cankarjevem domu sklenil Festival Literature sveta - Fabula, in gost zadnjega večera je bil vsestranski intelektualec Philippe Sands, avtor knjige »Vrnitev v Lemberg« (Lemberg je zgodovinsko nemško ime mesta Lvov v Ukrajini) – ki je bil tudi naš gost – eden od njegovih ključnih motov pri opisih razlogov in posledic strahot druge vojne je »potrebno je razumeti klavca in ne le žrtev«. Pripravili smo tudi poročilo z okrogle mize v okviru Tedna slovenske drame v Kranju, na kateri so ta teden gledališčniki iz Madžarske, Slovaške, Srbije, Avstrije in Slovenije govorili o umetniški svobodi gledališč na kocki v politično zaznamovanih okoliščinah. Izpostavljamo tudi izvirno razstavo z naslovom »Ne uničujte Slovenski Jezik!!« (zadnji pridevnik in samostalnik z veliko začetnico in neustrezen sklon pa sta seveda povzeta citata iz enega od dopisov inštitutskim jezikoslovcem) in podnaslovom »Pisma inštitutu«, na kateri je avtorica Agata Tomažič razstavila izbor dopisov Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU o takšnih in drugačnih predstavah o spremembah našega jezika. Ljubljanska galerija ŠKUC, dediščina progresivnih študentskih generacij druge polovice prejšnega stoletja, gosti razstavo z naslovom »Jedka Palestina«, palestinske avtorice Samire Badran, v kateri na svojstven način upodablja izkušnje židovskega uničevanja Palestincev v Palestini. Za zaključek smo pripravili pogovor s fotografom Klavdijem Slubanom, ki je v Viteški dvorani ljubljanskih Križank pripravil razstavo analognih posnetkov trenutkov ustvarjanja našega programa z naslovom »Tihi pogled na Ars« - svoje pa je v pogovoru povedala tudi odgovorna urednica programa Ingrid Kovač Brus. FOTO: Philippe Sands, Fabula '26 VIR: https://www.institutfrance.si/events/festival-fabula-philippe-sands/
Po mesecu dni se je v ponedeljek v ljubljanskem Cankarjevem domu sklenil Festival Literature sveta - Fabula, in gost zadnjega večera je bil vsestranski intelektualec Philippe Sands, avtor knjige »Vrnitev v Lemberg« (Lemberg je zgodovinsko nemško ime mesta Lvov v Ukrajini) – ki je bil tudi naš gost – eden od njegovih ključnih motov pri opisih razlogov in posledic strahot druge vojne je »potrebno je razumeti klavca in ne le žrtev«. Pripravili smo tudi poročilo z okrogle mize v okviru Tedna slovenske drame v Kranju, na kateri so ta teden gledališčniki iz Madžarske, Slovaške, Srbije, Avstrije in Slovenije govorili o umetniški svobodi gledališč na kocki v politično zaznamovanih okoliščinah. Izpostavljamo tudi izvirno razstavo z naslovom »Ne uničujte Slovenski Jezik!!« (zadnji pridevnik in samostalnik z veliko začetnico in neustrezen sklon pa sta seveda povzeta citata iz enega od dopisov inštitutskim jezikoslovcem) in podnaslovom »Pisma inštitutu«, na kateri je avtorica Agata Tomažič razstavila izbor dopisov Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU o takšnih in drugačnih predstavah o spremembah našega jezika. Ljubljanska galerija ŠKUC, dediščina progresivnih študentskih generacij druge polovice prejšnega stoletja, gosti razstavo z naslovom »Jedka Palestina«, palestinske avtorice Samire Badran, v kateri na svojstven način upodablja izkušnje židovskega uničevanja Palestincev v Palestini. Za zaključek smo pripravili pogovor s fotografom Klavdijem Slubanom, ki je v Viteški dvorani ljubljanskih Križank pripravil razstavo analognih posnetkov trenutkov ustvarjanja našega programa z naslovom »Tihi pogled na Ars« - svoje pa je v pogovoru povedala tudi odgovorna urednica programa Ingrid Kovač Brus. FOTO: Philippe Sands, Fabula '26 VIR: https://www.institutfrance.si/events/festival-fabula-philippe-sands/
V slovenski Istri so hoteli bolj ali manj polni, odprti so tudi že kampi. Lepo vreme in številne prireditve nudijo veliko različnih možnosti za zabavo, rekreacijo ali pa bolj umirjeno preživljanje prostega časa. V Portorožu je velikonočna regata, Koper gosti velikonočni rokometni turnir, Izola pa prvi letošnji Pomol okusov. V oddaji tudi o tem: Četverica astronavtov prečkala polovico razdalje med Zemljo in Luno. Za investicije na Tolminskem do leta 2030 predvidenih 70 milijonov evrov V cerkvi na piranski punti na ogleda razstava podob križevega pota Koprski nogometaši gostujejo pri ljubljanskem Bravu
V slovenski Istri so hoteli bolj ali manj polni, odprti so tudi že kampi. Lepo vreme in številne prireditve nudijo veliko različnih možnosti za zabavo, rekreacijo ali pa bolj umirjeno preživljanje prostega časa. V Portorožu je velikonočna regata, Koper gosti velikonočni rokometni turnir, Izola pa prvi letošnji Pomol okusov. V oddaji tudi o tem: Četverica astronavtov prečkala polovico razdalje med Zemljo in Luno. Za investicije na Tolminskem do leta 2030 predvidenih 70 milijonov evrov V cerkvi na piranski punti na ogleda razstava podob križevega pota Koprski nogometaši gostujejo pri ljubljanskem Bravu
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Vrednote, kot so sočutje, prijaznost, pogum, pravičnost, spoštovanje, hvaležnost, pripadnost, odgovornost, empatija in medsebojna pomoč oblikujejo naš pogled na svet in močno vplivajo na naše odnose z drugimi ter celotno skupnostjo. Na likovnih dnevih vrednot, ki delujejo v sklopu projekta Od Alje do Žana, v katerem je letos sodelovalo deset slovenskih osnovnih šol, so učenci prek likovnega ustvarjanja razmišljali o vrednotah in njihovem pomenu za človeka. Pri projektu fundacije Alma so sodelovali tudi učenci in učenke iz OŠ Lava iz Celja, ki bodo v tokratni oddaji Hudo! z nami delili svoja razmišljanja o tem, katere vrednote so tiste, ki se jim zdijo najpomembnejše in katere so upodobili na svojih risbah.
Vrednote, kot so sočutje, prijaznost, pogum, pravičnost, spoštovanje, hvaležnost, pripadnost, odgovornost, empatija in medsebojna pomoč oblikujejo naš pogled na svet in močno vplivajo na naše odnose z drugimi ter celotno skupnostjo. Na likovnih dnevih vrednot, ki delujejo v sklopu projekta Od Alje do Žana, v katerem je letos sodelovalo deset slovenskih osnovnih šol, so učenci prek likovnega ustvarjanja razmišljali o vrednotah in njihovem pomenu za človeka. Pri projektu fundacije Alma so sodelovali tudi učenci in učenke iz OŠ Lava iz Celja, ki bodo v tokratni oddaji Hudo! z nami delili svoja razmišljanja o tem, katere vrednote so tiste, ki se jim zdijo najpomembnejše in katere so upodobili na svojih risbah.
Skoraj neznani prevajalec iz Dravske doline, prva tehnična raba električne energije pri nas, izjemno delo primorskega fotografa
Skoraj neznani prevajalec iz Dravske doline, prva tehnična raba električne energije pri nas, izjemno delo primorskega fotografa
Današnjo oddajo namenjamo krščanski glasbi na drugih celinah.
Današnjo oddajo namenjamo krščanski glasbi na drugih celinah.
Prvega aprila je Branko Šömen, slovenski pesnik, pisatelj, scenarist, prevajalec, novinar in kritik, dopolnil devetdeset let. Rodil se je v Mariboru, živel je v Prekmurju dokler ni šel študirat in delat v Ljubljano, do upokojitve je delal na našem radiu; zdaj že dolgo živi v Zagrebu. Leta 1984 je posnel pripovedovanje o svojem življenju in delu na zelo izviren, morda celo filozofski, način, vreden besednega ustvarjalca. Do takrat je objavil že šest pesniških zbirk, dva romana, knjigo humorističnih besedil, predvsem pa scenarije za legendarne slovenske filme, kot so Let mrtve ptice, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica, Bele trave. Do danes se je celoten opus Branka Šömna še silno razširil: samo lani in predlani je objavil zbirki kratke proze Človek, ki ga ni in Molitev za Jasenovac, še prej pa številne romane, mladinska in humoristična dela, knjige poezije. Tudi zbirko Spodrsljaj svetlobe leta 1996. Na tej besedni zvezi namreč temelji njegovo razmišljanje, ki pa je, kot boste slišali, precej pogumno za leto 1984. Kritično omenja namreč pomanjkanje banan – starejše generacije ga še pomnijo – pa tudi pesnika Balantiča. Ta je bil takrat še pod anatemo. Vse to si je privoščil, čeprav je bil zaradi svojih satir na račun sistema leta 1963 dvakrat v zaporu.
Prvega aprila je Branko Šömen, slovenski pesnik, pisatelj, scenarist, prevajalec, novinar in kritik, dopolnil devetdeset let. Rodil se je v Mariboru, živel je v Prekmurju dokler ni šel študirat in delat v Ljubljano, do upokojitve je delal na našem radiu; zdaj že dolgo živi v Zagrebu. Leta 1984 je posnel pripovedovanje o svojem življenju in delu na zelo izviren, morda celo filozofski, način, vreden besednega ustvarjalca. Do takrat je objavil že šest pesniških zbirk, dva romana, knjigo humorističnih besedil, predvsem pa scenarije za legendarne slovenske filme, kot so Let mrtve ptice, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica, Bele trave. Do danes se je celoten opus Branka Šömna še silno razširil: samo lani in predlani je objavil zbirki kratke proze Človek, ki ga ni in Molitev za Jasenovac, še prej pa številne romane, mladinska in humoristična dela, knjige poezije. Tudi zbirko Spodrsljaj svetlobe leta 1996. Na tej besedni zvezi namreč temelji njegovo razmišljanje, ki pa je, kot boste slišali, precej pogumno za leto 1984. Kritično omenja namreč pomanjkanje banan – starejše generacije ga še pomnijo – pa tudi pesnika Balantiča. Ta je bil takrat še pod anatemo. Vse to si je privoščil, čeprav je bil zaradi svojih satir na račun sistema leta 1963 dvakrat v zaporu.
V kontekstu energetske negotovosti se premikamo od globalnega k lokalnemu, pravzaprav osebnemu. Preverimo, kako so naftne krize vplivale na razvoj avtomobilske tehnologije in svetujemo, kako lahko s prilagojenim načinom vožnje privarčujemo pri gorivu. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
V kontekstu energetske negotovosti se premikamo od globalnega k lokalnemu, pravzaprav osebnemu. Preverimo, kako so naftne krize vplivale na razvoj avtomobilske tehnologije in svetujemo, kako lahko s prilagojenim načinom vožnje privarčujemo pri gorivu. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
V Glasbenem radiogramu smo tokrat gostili Roberta Šarmana, vodjo skupine Jebe'la cesta, ki letos praznuje 30 let delovanja. Spregovorili smo o začetkih, ustvarjanju, zgodbah pesmi in poti, ki jo skupina gradi že tri desetletja. V oddaji se nam je pridružil tudi Danilo Ženko, dolgoletni sodelavec in prijatelj skupine, ki je dodal svoj pogled na njihovo glasbeno zgodbo.
V Glasbenem radiogramu smo tokrat gostili Roberta Šarmana, vodjo skupine Jebe'la cesta, ki letos praznuje 30 let delovanja. Spregovorili smo o začetkih, ustvarjanju, zgodbah pesmi in poti, ki jo skupina gradi že tri desetletja. V oddaji se nam je pridružil tudi Danilo Ženko, dolgoletni sodelavec in prijatelj skupine, ki je dodal svoj pogled na njihovo glasbeno zgodbo.
Maribor se pripravlja na tradicionalni zborovski in tekmovalni konec tedna, ki bo letos še posebno slovesen. Potekalo bo namreč 29. tekmovanje Naša pesem, hkrati pa tudi finale za veliko zborovsko nagrado Evrope. S pogovorom s strokovno svetovalko za vokalno glasbo JSKD Mihelo Jagodic vas vabimo k poslušanju oddaje in k obisku dogodkov 18. in 19. aprila v Unionski dvorani v Mariboru.
Maribor se pripravlja na tradicionalni zborovski in tekmovalni konec tedna, ki bo letos še posebno slovesen. Potekalo bo namreč 29. tekmovanje Naša pesem, hkrati pa tudi finale za veliko zborovsko nagrado Evrope. S pogovorom s strokovno svetovalko za vokalno glasbo JSKD Mihelo Jagodic vas vabimo k poslušanju oddaje in k obisku dogodkov 18. in 19. aprila v Unionski dvorani v Mariboru.
Vabljeni k poslušanju slovenske ljudske pravljice Spoštuj stare ljudi, ki jo pripoveduje Maja Logar iz Mariborske knjižnice. To je zgodba, ki nas na preprost, a ganljiv način spomni, kako dragocene so izkušnje starejših in zakaj jih je vredno poslušati. V svetu, kjer pogosto hitimo mimo modrosti preteklosti, pravljica razkriva, kako lahko prav spoštovanje do starejših prinese nepričakovane rešitve, srečo in notranji mir. Prisluhnite pripovedi, ki nosi pomembno sporočilo za vse generacije – kajti včasih največje resnice prihajajo iz najtišjih glasov.
Vabljeni k poslušanju slovenske ljudske pravljice Spoštuj stare ljudi, ki jo pripoveduje Maja Logar iz Mariborske knjižnice. To je zgodba, ki nas na preprost, a ganljiv način spomni, kako dragocene so izkušnje starejših in zakaj jih je vredno poslušati. V svetu, kjer pogosto hitimo mimo modrosti preteklosti, pravljica razkriva, kako lahko prav spoštovanje do starejših prinese nepričakovane rešitve, srečo in notranji mir. Prisluhnite pripovedi, ki nosi pomembno sporočilo za vse generacije – kajti včasih največje resnice prihajajo iz najtišjih glasov.
Aprila bo učence Svete Ane obiskal stripar in pisatelj Ivan Mitrevski, učenci se že veselijo obiska. Sledi slovenska ljudska pravljica Spoštuj stare ljudi.
Aprila bo učence Svete Ane obiskal stripar in pisatelj Ivan Mitrevski, učenci se že veselijo obiska. Sledi slovenska ljudska pravljica Spoštuj stare ljudi.
Državno rokometno prvenstvo se preveša v odločilen del sezone. Branilci naslova so na pomembni tekmi pred zaključnimi boji gostovali v Velenju.
Državno rokometno prvenstvo se preveša v odločilen del sezone. Branilci naslova so na pomembni tekmi pred zaključnimi boji gostovali v Velenju.
Sladkor in sol sta si na pogled zelo podobni snovi, v kuhinji pa se obnašata povsem različno. Ko sladkor segrevamo, ta potemni, zadiši in se spremeni v karamelo, medtem ko sol ostaja skoraj nespremenjena.
Sladkor in sol sta si na pogled zelo podobni snovi, v kuhinji pa se obnašata povsem različno. Ko sladkor segrevamo, ta potemni, zadiši in se spremeni v karamelo, medtem ko sol ostaja skoraj nespremenjena.
Tokrat smo pripravili pomladno jed z značajem – skutne njoke s čemažem in ocvirki. Spregovorili smo o vsestranski uporabi čemaža, ki ga lahko v številnih jedeh zlahka zamenjamo za špinačo – v njokih, pitah, zavitkih, omakah ali juhah. Njegova nežna česnova aroma da jedem svežino in izrazit okus. Povedali smo tudi, kako čemaž pravilno blanširati: le kratek potop v krop, nato hitro ohlajanje v mrzli vodi, da ohrani barvo, aromo in hranilne snovi. Za 4 osebe: 500 g skute 250 g ostre moke 1 jajce Sol 400 g čemaža 150 g ocvirkov parmezan Jajčko razžvrkljamo in v posodi hitro zamesimo testo iz skute, moke, jajčka in soli. Testo razdelimo na 6 kosov. Vsakega svaljkamo v dolgi svaljek, ki ga z nožem narežemo na njoke. Njoke skuhamo v slani vodi. Med tem v ponvi razpustimo ocvirke in dodamo grobo narezan blanširan in dobro odcejen čemaž. Dodamo odcejene njoke in vse skupaj povežemo z malo naribanega parmezana.
Tokrat smo pripravili pomladno jed z značajem – skutne njoke s čemažem in ocvirki. Spregovorili smo o vsestranski uporabi čemaža, ki ga lahko v številnih jedeh zlahka zamenjamo za špinačo – v njokih, pitah, zavitkih, omakah ali juhah. Njegova nežna česnova aroma da jedem svežino in izrazit okus. Povedali smo tudi, kako čemaž pravilno blanširati: le kratek potop v krop, nato hitro ohlajanje v mrzli vodi, da ohrani barvo, aromo in hranilne snovi. Za 4 osebe: 500 g skute 250 g ostre moke 1 jajce Sol 400 g čemaža 150 g ocvirkov parmezan Jajčko razžvrkljamo in v posodi hitro zamesimo testo iz skute, moke, jajčka in soli. Testo razdelimo na 6 kosov. Vsakega svaljkamo v dolgi svaljek, ki ga z nožem narežemo na njoke. Njoke skuhamo v slani vodi. Med tem v ponvi razpustimo ocvirke in dodamo grobo narezan blanširan in dobro odcejen čemaž. Dodamo odcejene njoke in vse skupaj povežemo z malo naribanega parmezana.
Dr. Aleksander Zadel je klinični psiholog, ki smo ga spoznavali skozi različne projekte in kot odličnega govorca. Zapleteno ob njem postane razumljivo, nemogoče se zdi mogoče. Ljubezen vedno zmaga. Svetloba pa premaga temo, čeprav je vmes »veliko frke«, kot pravi. Tudi družbeni trenutek pri nas in v svetu razloži skozi oči in dušo psihologa - vselej z odgovornostjo. Skozi njegove besede lažje razumemo kaj pomeni manipulacija, kaj laž, kaj vseenost, kaj strah, kaj verbalna nasilnost in kaj nevarnost spletne anonimnosti. Ob vsem naštetem pa je tudi duhovit – razlog več za poslušanje pogovora, ki ga je v Gledališču Koper v sklopu radijskega projekta Pogovorni večeri, vodila Nataša Benčič.
Dr. Aleksander Zadel je klinični psiholog, ki smo ga spoznavali skozi različne projekte in kot odličnega govorca. Zapleteno ob njem postane razumljivo, nemogoče se zdi mogoče. Ljubezen vedno zmaga. Svetloba pa premaga temo, čeprav je vmes »veliko frke«, kot pravi. Tudi družbeni trenutek pri nas in v svetu razloži skozi oči in dušo psihologa - vselej z odgovornostjo. Skozi njegove besede lažje razumemo kaj pomeni manipulacija, kaj laž, kaj vseenost, kaj strah, kaj verbalna nasilnost in kaj nevarnost spletne anonimnosti. Ob vsem naštetem pa je tudi duhovit – razlog več za poslušanje pogovora, ki ga je v Gledališču Koper v sklopu radijskega projekta Pogovorni večeri, vodila Nataša Benčič.
V Slovenski kinoteki vse od 2. aprila do 4. aprila poteka 26. Festival neodvisnega filma, ki predstavlja osrednji prostor domačega svobodnega filmskega izraza. Festival ponuja slovenske neodvisne kratke filme po izboru selektorja Martina Drakslerja. Ob koncu festivala pa bodo filme tudi nagradili.
V Slovenski kinoteki vse od 2. aprila do 4. aprila poteka 26. Festival neodvisnega filma, ki predstavlja osrednji prostor domačega svobodnega filmskega izraza. Festival ponuja slovenske neodvisne kratke filme po izboru selektorja Martina Drakslerja. Ob koncu festivala pa bodo filme tudi nagradili.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Ob svetovnem dnevu zapuščenih živali, ki ga zaznamujemo danes, so v Zavetišču Ljubljana opozorili, da se število zapuščenih živali vsako leto povečuje. V Sloveniji imamo veliko težavo z mačkami, trend naraščanja zapuščenih živali opažajo tudi pri psih. Ob tem so poudarili pomen odgovornega lastništva in pa sterilizacije ter kastracije mačk. V lanskem letu so tako v Zavetišču Ljubljana sprejeli 2089 mačk, oddali pa nekaj čez 600. Prostoživečih je bilo več kot 60 odstotkov. Psov so oddali nekaj čez sto, sprejeli pa so jih 364, dobrih 70 odstotkov so jih vrnili lastnikom. Sprejeli so tudi 30 ostalih hišnih živali, med drugim hišne podgane, hrčke, kopenske želve in različne vrste papig, pri čemer so jih nekaj vrnili lastnikom, ostale so oddali.
Ob svetovnem dnevu zapuščenih živali, ki ga zaznamujemo danes, so v Zavetišču Ljubljana opozorili, da se število zapuščenih živali vsako leto povečuje. V Sloveniji imamo veliko težavo z mačkami, trend naraščanja zapuščenih živali opažajo tudi pri psih. Ob tem so poudarili pomen odgovornega lastništva in pa sterilizacije ter kastracije mačk. V lanskem letu so tako v Zavetišču Ljubljana sprejeli 2089 mačk, oddali pa nekaj čez 600. Prostoživečih je bilo več kot 60 odstotkov. Psov so oddali nekaj čez sto, sprejeli pa so jih 364, dobrih 70 odstotkov so jih vrnili lastnikom. Sprejeli so tudi 30 ostalih hišnih živali, med drugim hišne podgane, hrčke, kopenske želve in različne vrste papig, pri čemer so jih nekaj vrnili lastnikom, ostale so oddali.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Velika noč s pisanimi pirhi in velikonočnimi igrami razveseljuje najmlajše. S četrtošolkama Mio in Eriko ter tretješolci Katarino, Evo, Anajo Gabi in Izakom bomo opazovali, kako se prebuja narava in novo življenje in okrasili kakšno naravno jajce. Sprehodili se bomo po okolici Osnovne šole Medvode in izvedeli, kaj vse so spomladanske aktivnosti …
Velika noč s pisanimi pirhi in velikonočnimi igrami razveseljuje najmlajše. S četrtošolkama Mio in Eriko ter tretješolci Katarino, Evo, Anajo Gabi in Izakom bomo opazovali, kako se prebuja narava in novo življenje in okrasili kakšno naravno jajce. Sprehodili se bomo po okolici Osnovne šole Medvode in izvedeli, kaj vse so spomladanske aktivnosti …
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Rainer Maria Rilke je bil eden največjih pesnikov 20. stoletja. V svojih pesmih se je v času porajanja prve svetovne vojne, času vsesplošne negotovosti, izgube vere in osamljenosti, približeval neopisljivemu in neizrekljivemu. Pisal je tako pesmi kot lirično prozo, Devinske elegije in Soneti za Orfeja pa slovijo kot njegovi najbolj znani pesnitvi. Navdihoval se je pri filozofiji Schopenhauerja in Nietzscheja, to se v njegovih pesmih kaže v intenzivnih opisih narave in notranjega doživljanja posameznika. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Branko Šturbej, urednika oddaje Matej Juh in Tesa Drev Juh, produkcija 2006.
Rainer Maria Rilke je bil eden največjih pesnikov 20. stoletja. V svojih pesmih se je v času porajanja prve svetovne vojne, času vsesplošne negotovosti, izgube vere in osamljenosti, približeval neopisljivemu in neizrekljivemu. Pisal je tako pesmi kot lirično prozo, Devinske elegije in Soneti za Orfeja pa slovijo kot njegovi najbolj znani pesnitvi. Navdihoval se je pri filozofiji Schopenhauerja in Nietzscheja, to se v njegovih pesmih kaže v intenzivnih opisih narave in notranjega doživljanja posameznika. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Branko Šturbej, urednika oddaje Matej Juh in Tesa Drev Juh, produkcija 2006.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kratice v slovenščini so pojav zadnjih desetletij. Razlog je žanrsko širjenje slovenščine in to, da imamo posamezniki dostop do veliko več besedil. So namreč zelo pripravne za uporabo. Tudi v tokratni oddaji Kiks jih bomo vzeli pod drobnogled, in sicer se bomo vprašali, kako jih izgovarjamo. O tem se je avtorica oddaje Andreja Gradišar pogovarjala z izr. prof. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in raziskovalko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Kratice v slovenščini so pojav zadnjih desetletij. Razlog je žanrsko širjenje slovenščine in to, da imamo posamezniki dostop do veliko več besedil. So namreč zelo pripravne za uporabo. Tudi v tokratni oddaji Kiks jih bomo vzeli pod drobnogled, in sicer se bomo vprašali, kako jih izgovarjamo. O tem se je avtorica oddaje Andreja Gradišar pogovarjala z izr. prof. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in raziskovalko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.