Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gibanje Svoboda je relativna zmagovalka, največ glasov je dobila v 45 od 88 volilnih okrajev. Je pa zmago slavila v le treh volilnih enotah, drugouvrščeni SDS pa v petih. Kdo je presenetil, kdo je razočaran in kaj nam bodo, na podlagi rezultatov, prinesla prihodnja štiri leta? V naši informativni redakciji že zbirajo izjave vseh primorskih poslancev; tistih, ki so se ponovno uvrstili v parlament, kot tistih, ki se od njega poslavljajo.
Gibanje Svoboda je relativna zmagovalka, največ glasov je dobila v 45 od 88 volilnih okrajev. Je pa zmago slavila v le treh volilnih enotah, drugouvrščeni SDS pa v petih. Kdo je presenetil, kdo je razočaran in kaj nam bodo, na podlagi rezultatov, prinesla prihodnja štiri leta? V naši informativni redakciji že zbirajo izjave vseh primorskih poslancev; tistih, ki so se ponovno uvrstili v parlament, kot tistih, ki se od njega poslavljajo.
Sedeli smo v eni posebni kavarni. Takšni, kjer se med pogledi in tišinami rojevajo zgodbe. Album Kavarna zasedbe Tomo’s band prinaša prav to – drobce življenj, ki jih pogosto spregledamo. Ena od teh zgodb nosi naslov Nekoč sem te že videl. O njej – in o ljudeh, ki živijo med vrsticami – v pogovoru z avtorjem besedila in glasbe, Vanjo Peganom.
Sedeli smo v eni posebni kavarni. Takšni, kjer se med pogledi in tišinami rojevajo zgodbe. Album Kavarna zasedbe Tomo’s band prinaša prav to – drobce življenj, ki jih pogosto spregledamo. Ena od teh zgodb nosi naslov Nekoč sem te že videl. O njej – in o ljudeh, ki živijo med vrsticami – v pogovoru z avtorjem besedila in glasbe, Vanjo Peganom.
Osrednji del oddaje Samo muzika bo namenjen besedilom Miroslava Košute, pesnika, ki nas je za vedno zapustil 2. februarja, le dober mesec pred dopolnjenim 90-im letom. Košuta je kot svojo ključno tematiko navajal ljubezen, ki je prisotna v njegovem celotnem opusu. V svojih delih se je veliko posvečal Trstu in Krasu. Pisal je tudi besedila za popevke, gledališke songe, književne kritike in eseje.
Osrednji del oddaje Samo muzika bo namenjen besedilom Miroslava Košute, pesnika, ki nas je za vedno zapustil 2. februarja, le dober mesec pred dopolnjenim 90-im letom. Košuta je kot svojo ključno tematiko navajal ljubezen, ki je prisotna v njegovem celotnem opusu. V svojih delih se je veliko posvečal Trstu in Krasu. Pisal je tudi besedila za popevke, gledališke songe, književne kritike in eseje.
Mnoge mestne oblasti se sprememb v mobilnosti lotevajo s tresočo roko, saj se bojijo morebitnih negativnih posledic na volitvah. Kaj pa če prebivalci mesta želijo odločnejše ukrepanje in hitrejše spremembe? Kateri so učinkoviti načini, da oblast prisilijo k ukrepanju? V Zeleni luči spoznamo dve zgodbi aktivistov, ki so s svojimi domišljenimi akcijami uspeli doseči premike. V Berlinu je skupna organizacij uspešno organizirala “kolesarski” referendum in s tem dosegla, da so zahteve za boljšo infrastrukturo zapisali v zakonodajo, od takrat naprej pa spodbuja nadaljnje spremembe v mestni mobilnosti. Na Dunaju pa se je koalicija aktivistov povezala v platformo Wir machen Wien, ki je z igrivimi intervencijami v javnem prostoru dosegla podporo javnosti in mestnih politikov za mobilnostne spremembe. Kaj se torej lahko naučimo iz njihovih izkušenj, kako prisiliti oblasti k ukrepanju?
Mnoge mestne oblasti se sprememb v mobilnosti lotevajo s tresočo roko, saj se bojijo morebitnih negativnih posledic na volitvah. Kaj pa če prebivalci mesta želijo odločnejše ukrepanje in hitrejše spremembe? Kateri so učinkoviti načini, da oblast prisilijo k ukrepanju? V Zeleni luči spoznamo dve zgodbi aktivistov, ki so s svojimi domišljenimi akcijami uspeli doseči premike. V Berlinu je skupna organizacij uspešno organizirala “kolesarski” referendum in s tem dosegla, da so zahteve za boljšo infrastrukturo zapisali v zakonodajo, od takrat naprej pa spodbuja nadaljnje spremembe v mestni mobilnosti. Na Dunaju pa se je koalicija aktivistov povezala v platformo Wir machen Wien, ki je z igrivimi intervencijami v javnem prostoru dosegla podporo javnosti in mestnih politikov za mobilnostne spremembe. Kaj se torej lahko naučimo iz njihovih izkušenj, kako prisiliti oblasti k ukrepanju?
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Dan po nedeljskih državnozborskih volitvah, ki so prinesle tesno zmago stranki Gibanje Svoboda, bodo danes šteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije. Čez teden dni bodo prišteli še glasovnice iz tujine, na uradne izide volitev, ki jih mora Državna volilna komisija razglasiti do 7. aprila, pa bo treba še počakati.
Dan po nedeljskih državnozborskih volitvah, ki so prinesle tesno zmago stranki Gibanje Svoboda, bodo danes šteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije. Čez teden dni bodo prišteli še glasovnice iz tujine, na uradne izide volitev, ki jih mora Državna volilna komisija razglasiti do 7. aprila, pa bo treba še počakati.
Razplet državnozborskih volitev je za Radio Maribor komentiral tudi poznavalec domačega političnega prostora dr. Boris Vezjak. Med drugim izpostavlja, da je Gibanje Svoboda na račun taktičnih volivcev zmagovalec letošnjih parlamentarnih volitev, a vladne koalicije brez poslancev nasprotnega političnega polja ne bo mogoče sestaviti.
Razplet državnozborskih volitev je za Radio Maribor komentiral tudi poznavalec domačega političnega prostora dr. Boris Vezjak. Med drugim izpostavlja, da je Gibanje Svoboda na račun taktičnih volivcev zmagovalec letošnjih parlamentarnih volitev, a vladne koalicije brez poslancev nasprotnega političnega polja ne bo mogoče sestaviti.
Matija Bregar vodi bralni krožek za slepe in se ukvarja s treniranjem showdowna, namiznemu tenisu podobnega športa. V življenju se je večkrat počutil prikrajšanega, pravi, saj mu življenje že v zgodnji mladosti ni prizanašalo. Rodil se je slep, pri enajstih letih je doživel kronično ledvično odpoved, čez nekaj let pa tudi presaditev ledvice. Zaradi bolezni je bil večkrat osamljen in se je težje vključeval v družbo. Kako so vse te okoliščine vplivale na njegovo življenje in kako danes živi polno življenje, bo Matija Bregar pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Z njim se bo pogovarjala Petra Medved.
Matija Bregar vodi bralni krožek za slepe in se ukvarja s treniranjem showdowna, namiznemu tenisu podobnega športa. V življenju se je večkrat počutil prikrajšanega, pravi, saj mu življenje že v zgodnji mladosti ni prizanašalo. Rodil se je slep, pri enajstih letih je doživel kronično ledvično odpoved, čez nekaj let pa tudi presaditev ledvice. Zaradi bolezni je bil večkrat osamljen in se je težje vključeval v družbo. Kako so vse te okoliščine vplivale na njegovo življenje in kako danes živi polno življenje, bo Matija Bregar pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Z njim se bo pogovarjala Petra Medved.
Clara Wieck Schumann se je rodila 13. septembra leta 1819 v Leipzigu v glasbeni družini. Oče Friederich Wieck je bil pianist in cenjen učitelj klavirja, mati nadarjena pevka. Zakonca sta se pozneje ločila, značajsko težaven oče je svojo hčerko glasbeno zatem vzgajal sam, trdno odločen, da iz nje ustvari koncertno pianistko. To se je tudi zgodilo. Clara je poleg velike glasbene nadarjenosti namreč že zgodaj pokazala tudi pripravljenost za trdo delo. Kot otrok ni bila prav zgovorna, z vsem svojim bitjem pa je vsrkavala glasbo iz svojega okolja - to sta bila predvsem mamino petje in očetovo igranje.
Clara Wieck Schumann se je rodila 13. septembra leta 1819 v Leipzigu v glasbeni družini. Oče Friederich Wieck je bil pianist in cenjen učitelj klavirja, mati nadarjena pevka. Zakonca sta se pozneje ločila, značajsko težaven oče je svojo hčerko glasbeno zatem vzgajal sam, trdno odločen, da iz nje ustvari koncertno pianistko. To se je tudi zgodilo. Clara je poleg velike glasbene nadarjenosti namreč že zgodaj pokazala tudi pripravljenost za trdo delo. Kot otrok ni bila prav zgovorna, z vsem svojim bitjem pa je vsrkavala glasbo iz svojega okolja - to sta bila predvsem mamino petje in očetovo igranje.
Na včerajšnjih volitvah v Državni zbor, desetih v samostojni Sloveniji, je bila volilna udeležba več kot 69-odstotna, po za zdaj še neuradnih delnih rezultatih pa je največ, 28,62 odstotka glasov, osvojilo Gibanje Svoboda. Tik za njim se je uvrstila SDS Janeza Janše, z malo manj kot 28-imi odstotki glasov, v novem sestavu parlamenta pa bo kar sedem strank. Ob NSi-ju z SLS in Fokusom Marka Lotriča, SD in Levici z Vesno prvič tudi Demokrati Anžeta Logarja in Resnica. Danes bodo sicer šteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije, čez teden dni pa bodo prišteli še glasovnice, prispele iz tujine. Uradne izide volitev mora Državna volilna komisija razglasiti do sedmega aprila. Že zdaj pa je jasno, da bo koalicijsko usklajevanje nadvse zahtevno. Kaj pa pravijo volivke in volivci? Foto: BoBo
Na včerajšnjih volitvah v Državni zbor, desetih v samostojni Sloveniji, je bila volilna udeležba več kot 69-odstotna, po za zdaj še neuradnih delnih rezultatih pa je največ, 28,62 odstotka glasov, osvojilo Gibanje Svoboda. Tik za njim se je uvrstila SDS Janeza Janše, z malo manj kot 28-imi odstotki glasov, v novem sestavu parlamenta pa bo kar sedem strank. Ob NSi-ju z SLS in Fokusom Marka Lotriča, SD in Levici z Vesno prvič tudi Demokrati Anžeta Logarja in Resnica. Danes bodo sicer šteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije, čez teden dni pa bodo prišteli še glasovnice, prispele iz tujine. Uradne izide volitev mora Državna volilna komisija razglasiti do sedmega aprila. Že zdaj pa je jasno, da bo koalicijsko usklajevanje nadvse zahtevno. Kaj pa pravijo volivke in volivci? Foto: BoBo
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarja na zavajajoče prakse pri prodaji sadik sadnega drevja prek spleta, zato priporoča nakup sadik iz slovenskih drevesnic. Vsaka sadika mora imeti rastlinski potni list, v nasprotnem primeru tvegamo vnos škodljivcev ter veliko okoljsko in gospodarsko škodo. FOTO: BoBo
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarja na zavajajoče prakse pri prodaji sadik sadnega drevja prek spleta, zato priporoča nakup sadik iz slovenskih drevesnic. Vsaka sadika mora imeti rastlinski potni list, v nasprotnem primeru tvegamo vnos škodljivcev ter veliko okoljsko in gospodarsko škodo. FOTO: BoBo
Torun na Poljskem je prejšnji konec tedna gostil svetovno prvenstvo v dvoranski atletiki, smučarski skakalci pa se po Vikersundu selijo v Slovenijo, kjer bo že tradicionalno v Planici ta teden zadnja postaja svetovnega pokala.
Torun na Poljskem je prejšnji konec tedna gostil svetovno prvenstvo v dvoranski atletiki, smučarski skakalci pa se po Vikersundu selijo v Slovenijo, kjer bo že tradicionalno v Planici ta teden zadnja postaja svetovnega pokala.
Za nami je pester povolilni večer, rezultati so bili tesni kot še nikoli. V državni zbor se je uvrstilo sedem strank in vse kaže, da nas čaka dolgo in naporno sestavljanje vladne koalicije. Kdo so zmagovalci, kdo poraženci in kakšne so sploh možnosti za sestavo nove vlade? Tokrat vam že v ponedeljek ponujamo posebno – in podaljšano – epizodo oddaje Ob osmih, v kateri sta volilni rezultat analizirala politolog Igor Lukšič ter kolumnist Antiša Korljan.
Za nami je pester povolilni večer, rezultati so bili tesni kot še nikoli. V državni zbor se je uvrstilo sedem strank in vse kaže, da nas čaka dolgo in naporno sestavljanje vladne koalicije. Kdo so zmagovalci, kdo poraženci in kakšne so sploh možnosti za sestavo nove vlade? Tokrat vam že v ponedeljek ponujamo posebno – in podaljšano – epizodo oddaje Ob osmih, v kateri sta volilni rezultat analizirala politolog Igor Lukšič ter kolumnist Antiša Korljan.
Na sporedu Klavirski koncert št. 21 v C-duru, K. 467 Wolfganga Amadeusa Mozarta (solist Murray Perahia) in priredba Nokturna iz niza Šestih skladb za klavir, op. 19 Petra Iljiča Čajkovskega.
Na sporedu Klavirski koncert št. 21 v C-duru, K. 467 Wolfganga Amadeusa Mozarta (solist Murray Perahia) in priredba Nokturna iz niza Šestih skladb za klavir, op. 19 Petra Iljiča Čajkovskega.
Na sporedu Klavirski koncert št. 21 v C-duru, K. 467 Wolfganga Amadeusa Mozarta (solist Murray Perahia) in priredba Nokturna iz niza Šestih skladb za klavir, op. 19 Petra Iljiča Čajkovskega.
Na sporedu Klavirski koncert št. 21 v C-duru, K. 467 Wolfganga Amadeusa Mozarta (solist Murray Perahia) in priredba Nokturna iz niza Šestih skladb za klavir, op. 19 Petra Iljiča Čajkovskega.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Tesen volilni izid napoveduje težavno sestavljanje koalicije - Točenje goriva ostaja omejeno, pri razvozu bo pomagala vojska - Gradnja Zdravstvene postaje v Rušah napreduje po načrtih
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Tesen volilni izid napoveduje težavno sestavljanje koalicije - Točenje goriva ostaja omejeno, pri razvozu bo pomagala vojska - Gradnja Zdravstvene postaje v Rušah napreduje po načrtih
Velik del komunikacije na daljavo danes predstavljajo besedilna sporočila, ki si jih pošiljamo prek najrazličnejših aplikacij. Kakšen jezik pri tem uporabljamo in kako se ta razlikuje glede na to, kateri generaciji pripadamo, preverjamo v tokratnem Jezikanju.
Velik del komunikacije na daljavo danes predstavljajo besedilna sporočila, ki si jih pošiljamo prek najrazličnejših aplikacij. Kakšen jezik pri tem uporabljamo in kako se ta razlikuje glede na to, kateri generaciji pripadamo, preverjamo v tokratnem Jezikanju.
Na sporedu Blumine za orkester Gustava Mahlerja, Stare dunajske plesne melodije Fritza Kreislerja, Španski capriccio za orkester v A-duru, op. 34 Nikolaja Rimskega Korsakova, An die ferne Geliebte (Oddaljeni ljubici) - ciklus šestih samospevov, op. 98 Ludwiga van Beethovna, Serenada za orkester št. 1 v D-duru, op. 11 Johannesa Brahmsa in Sonata za klarinet in klavir Francisa Poulenca.
Na sporedu Blumine za orkester Gustava Mahlerja, Stare dunajske plesne melodije Fritza Kreislerja, Španski capriccio za orkester v A-duru, op. 34 Nikolaja Rimskega Korsakova, An die ferne Geliebte (Oddaljeni ljubici) - ciklus šestih samospevov, op. 98 Ludwiga van Beethovna, Serenada za orkester št. 1 v D-duru, op. 11 Johannesa Brahmsa in Sonata za klarinet in klavir Francisa Poulenca.
Kakšno moč ima poezija v času, ko v svetu bobni orožje? Ustaviti ga ne more, lahko pa opozarja na to, kaj se dogaja. Ameriški pisatelj in pesnik Richard Aldington je grozote prve svetovne vojne popisal v več romanih, pa tudi v poeziji. Prevajalka: Tina Kozin, igralec Blaž Šef. Posneto maja 2015.
Kakšno moč ima poezija v času, ko v svetu bobni orožje? Ustaviti ga ne more, lahko pa opozarja na to, kaj se dogaja. Ameriški pisatelj in pesnik Richard Aldington je grozote prve svetovne vojne popisal v več romanih, pa tudi v poeziji. Prevajalka: Tina Kozin, igralec Blaž Šef. Posneto maja 2015.
Agata Čelik ima danes 88 let, rojena je bila v Novi Gorici, ko mesta še ni bilo. Ošljek se reče tistemu delu mesta. Njena rojstna hiša je stala tam, kjer je danes nova cerkev. V družini je bilo sedem otrok, trije so umrli kot dojenčki. Veliko prostega časa so otroci preživljali na zapuščenem goriškem pokopališču, kjer so kasneje zgradili novo mesto, Novo Gorico.
Agata Čelik ima danes 88 let, rojena je bila v Novi Gorici, ko mesta še ni bilo. Ošljek se reče tistemu delu mesta. Njena rojstna hiša je stala tam, kjer je danes nova cerkev. V družini je bilo sedem otrok, trije so umrli kot dojenčki. Veliko prostega časa so otroci preživljali na zapuščenem goriškem pokopališču, kjer so kasneje zgradili novo mesto, Novo Gorico.
Relativna zmagovalka včerajšnjih parlamentarnih volitev je po neuradnih izidih stranka Gibanje Svoboda, le pol odstotka manj glasov je dobila SDS. V nov sklic državnega zbora se je sicer uvrstilo 7 strank - ob Svobodi in SDS še lista NSi, SLS in Fokus, SD, Demokrati Anžeta Logarja, Resnica ter Levica in Vesna. Nakazuje se težavno sestavljanje koalicije. - Med primorskimi poslanci ne bo Eve Irgl. - Italijansko narodno skupnost bo še naprej zastopal Felice Ziza. - Pri dostavi goriva po državi bo od danes pomagala Slovenska vojska.
Relativna zmagovalka včerajšnjih parlamentarnih volitev je po neuradnih izidih stranka Gibanje Svoboda, le pol odstotka manj glasov je dobila SDS. V nov sklic državnega zbora se je sicer uvrstilo 7 strank - ob Svobodi in SDS še lista NSi, SLS in Fokus, SD, Demokrati Anžeta Logarja, Resnica ter Levica in Vesna. Nakazuje se težavno sestavljanje koalicije. - Med primorskimi poslanci ne bo Eve Irgl. - Italijansko narodno skupnost bo še naprej zastopal Felice Ziza. - Pri dostavi goriva po državi bo od danes pomagala Slovenska vojska.
Po včerajšnjih volitvah se bo, kot kaže, v nov sklic državnega zbora uvrstilo 7 strank. Po še neuradnih izidih je največ sedežev v parlamentu, 29, osvojilo Gibanje Svoboda, enega manj SDS, z devetimi sledi trojček NSi, SLS in Fokus; SD in Demokrati Anžeta Logarja so osvojili po šest mandatov, Resni.ca ter skupna lista Levice in Vesne pa po pet. V oddaji tudi o tem: - Vlada od Petrola zahteva, naj zagotovi nemoteno oskrbo z gorivom, od SDH-ja pa revizijo poslovanja družbe - Trump zagrozil Iranu s posledicami, če ne odpre Hormuške ožine - Po pogovorih med ZDA in Ukrajino brez večjega napredka pri iskanju miru v Ukrajini
Po včerajšnjih volitvah se bo, kot kaže, v nov sklic državnega zbora uvrstilo 7 strank. Po še neuradnih izidih je največ sedežev v parlamentu, 29, osvojilo Gibanje Svoboda, enega manj SDS, z devetimi sledi trojček NSi, SLS in Fokus; SD in Demokrati Anžeta Logarja so osvojili po šest mandatov, Resni.ca ter skupna lista Levice in Vesne pa po pet. V oddaji tudi o tem: - Vlada od Petrola zahteva, naj zagotovi nemoteno oskrbo z gorivom, od SDH-ja pa revizijo poslovanja družbe - Trump zagrozil Iranu s posledicami, če ne odpre Hormuške ožine - Po pogovorih med ZDA in Ukrajino brez večjega napredka pri iskanju miru v Ukrajini
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Koliko pozornosti so italijanski mediji namenili parlamentarnim oziroma državnozborskim volitvam v Sloveniji? V Rimu in Vatikanu so priprave na veliko noč v polnem teku, papež Leon XIV. se je prejšnji teden preselil v apostolsko palačo, v prihodnjih mesecih se odpravlja na več potovanj, med njimi na prvo potovanje v Afriko.
Koliko pozornosti so italijanski mediji namenili parlamentarnim oziroma državnozborskim volitvam v Sloveniji? V Rimu in Vatikanu so priprave na veliko noč v polnem teku, papež Leon XIV. se je prejšnji teden preselil v apostolsko palačo, v prihodnjih mesecih se odpravlja na več potovanj, med njimi na prvo potovanje v Afriko.
Vedeli smo, da bo volilni večer pester, a da bo tako zelo infarkten, si verjetno ni obetal nihče. Gibanje Svoboda in Slovensko demokratsko stranko je na koncu ločil manj kot odstotek glasov, tekom večera, ko so se glasovi še preštevali, pa sta se nekajkrat tudi izmenjali v vodstvu. Zelo napeto je bilo tudi pri ostalih strankah, ki so se uspele prebiti v parlament; razlika med Socialnimi demokrati in Demokrati Anžeta Logarja denimo znaša manj kot 100 glasov, dobrih 500 glasov pa loči Levico, ki se je na tokratne volitve podala skupaj z Vesno, in Resnico Zorana Stevanovića. Sinočnje dogajanje bi lahko opisali kot napeto in negotovo, temu primerno pa je bilo tudi vzdušje po štabih. Zvočno sliko volilnega večera sta pripravila Luka Pogačnik in Jure Čepin.
Vedeli smo, da bo volilni večer pester, a da bo tako zelo infarkten, si verjetno ni obetal nihče. Gibanje Svoboda in Slovensko demokratsko stranko je na koncu ločil manj kot odstotek glasov, tekom večera, ko so se glasovi še preštevali, pa sta se nekajkrat tudi izmenjali v vodstvu. Zelo napeto je bilo tudi pri ostalih strankah, ki so se uspele prebiti v parlament; razlika med Socialnimi demokrati in Demokrati Anžeta Logarja denimo znaša manj kot 100 glasov, dobrih 500 glasov pa loči Levico, ki se je na tokratne volitve podala skupaj z Vesno, in Resnico Zorana Stevanovića. Sinočnje dogajanje bi lahko opisali kot napeto in negotovo, temu primerno pa je bilo tudi vzdušje po štabih. Zvočno sliko volilnega večera sta pripravila Luka Pogačnik in Jure Čepin.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Odmevi po koncu kariere ene najboljših slovenskih alpskih smučark vseh časov, Ilke Štuhec.
Odmevi po koncu kariere ene najboljših slovenskih alpskih smučark vseh časov, Ilke Štuhec.
Na sporedu samospev Podoknica iz ciklusa Labodji spev Franza Schuberta, Charpentierjeva motetna uglasbitev liturgične hvalnice Ave maris stella, H. 65, Vodometi v Vili d'Este iz tretjega zvezka ciklusa Leta romanja Franza Liszta, Simfonija v Es-duru, op. 12, št. 2 Luigija Boccherinija in Sarabanda za violino in klavir Pavla Mihelčiča.
Na sporedu samospev Podoknica iz ciklusa Labodji spev Franza Schuberta, Charpentierjeva motetna uglasbitev liturgične hvalnice Ave maris stella, H. 65, Vodometi v Vili d'Este iz tretjega zvezka ciklusa Leta romanja Franza Liszta, Simfonija v Es-duru, op. 12, št. 2 Luigija Boccherinija in Sarabanda za violino in klavir Pavla Mihelčiča.
Dragi prijatelji, vsi smo v tem spomladanskem času izkusili kašen dan ali celo dneve utrujenosti. Za te trenutke imam lep izraz »spomladanska utrujenost«. Za človeka današnjega časa pa ni glavna težava to, da je utrujen telesno, ampak notranje otopel – brez občutka za čudež. Ob vsem, kar imamo, sredi obilja znanja, zabave in napredka, smo izgubili sposobnost čudenja. Mnogi ne vidijo več smisla v običajnih stvareh: kruhu, soncu, otroku, prijatelju, roži. Vse to se nam zdi samoumevno. Pa vendar je prav v tem – v sposobnosti, da se človek čudi – skrito srce vere. Krščansko življenje se ne začne pri razumevanju vseh naukov ali izpolnjevanju vseh pravil, temveč pri odprtosti srca. Otrok je odprt. Otrok zna strmeti, zna se čuditi. Jezus nam celo pravi, da brez tega otroškega čudenja ne moremo vstopiti v Božje kraljestvo. Zato je čudenje nekaj zelo resnega. Ni površinski občutek, ni sanjarjenje, ampak globoko duhovno stanje. To je način gledanja na svet, ki se zaveda, da vse, kar imamo, ni nekaj, kar si zaslužimo, temveč nekaj, kar smo prejeli – kot dar. Čudenje se porodi iz ponižnosti: iz sposobnosti, da v najmanjši stvari vidimo veličino Stvarnika in v rutini vsakdanjosti slišimo odmev večnosti. G. K. Chesterton je nekoč zapisal, da svet ne trpi zaradi pomanjkanja čudes, ampak zaradi pomanjkanja čudenja. Svet je poln znamenj, toda mi pogosto ne znamo več gledati. Pogledamo rožo in vidimo rastlino, namesto da bi videli dar. Pogledamo otroka in vidimo odgovornost, namesto da bi videli skrivnost življenja. Chesterton je znal videti pomen v stvareh, ki jih drugi niso opazili – v vodi, v ognju, celo v blatnosti blata. Njegov pogled ni bil romantiziran, temveč jasen. Vse je vredno pozornosti, ker vse prihaja iz istega vira – iz Božje roke. Največji čudež je že to, da obstajamo. Da smo bili ustvarjeni. Da lahko dihamo, hodimo, govorimo. A ravno to je tako težko ceniti. Ko nam nekaj postane preveč znano, postane nevidno. Zato je ena od najglobljih nalog umetnika, kristjana in človeka sploh, da zna izraziti in ponovno odkriti preproste stvari. Da zna videti običajno kot neobičajno – in vsakdanje kot sveto. Chesterton v eni svojih pesmi piše o še nerojenem otroku, ki si v temi maternice predstavlja modro nebo in zelene hribe in hrepeni po življenju. Otrok si želi priti na svet, ker čuti, da bo lahko za vse hvaležen – za vsak grič, za vsako travo, za vsak dan. In njegova prva misel je: »Če bi le bil rojen!« V krščanskem življenju ni nič bolj bistvenega kot hvaležnost. Ta hvaležnost pa se rodi iz čudenja. Ko se človek ustavi, ko zamiži, ko pomisli: kaj pa če tega ne bi imel? Kaj pa če bi bilo vse to – življenje, kruh, prijateljstvo, sonce – izgubljeno? In takrat se srce odpre in reče: »Hvala!« Chesterton je nekoč dejal, da je najboljše darilo, ki ga lahko najdeš v svojih božičnih nogavicah – lastna noga. Kar pomeni: največje darilo je življenje samo. Ne nekaj, kar dobiš – ampak to, kar si. Zato naj bo naša vera polna čudenja. Naj se ne naveličamo sveta, ker se Bog ni naveličal nas. Naj se ne zapremo v cinizem, ker je Bog odprl svoje srce za nas. Postanimo kakor otroci – ne zato, da bi bili naivni, temveč da bi bili odprti. Da bi v vsakem dnevu, v vsakem kruhu, v vsakem pogledu prepoznali čudež. Čudenje je začetek vere. Vera pa je pot k večnemu življenju. Amen.
Dragi prijatelji, vsi smo v tem spomladanskem času izkusili kašen dan ali celo dneve utrujenosti. Za te trenutke imam lep izraz »spomladanska utrujenost«. Za človeka današnjega časa pa ni glavna težava to, da je utrujen telesno, ampak notranje otopel – brez občutka za čudež. Ob vsem, kar imamo, sredi obilja znanja, zabave in napredka, smo izgubili sposobnost čudenja. Mnogi ne vidijo več smisla v običajnih stvareh: kruhu, soncu, otroku, prijatelju, roži. Vse to se nam zdi samoumevno. Pa vendar je prav v tem – v sposobnosti, da se človek čudi – skrito srce vere. Krščansko življenje se ne začne pri razumevanju vseh naukov ali izpolnjevanju vseh pravil, temveč pri odprtosti srca. Otrok je odprt. Otrok zna strmeti, zna se čuditi. Jezus nam celo pravi, da brez tega otroškega čudenja ne moremo vstopiti v Božje kraljestvo. Zato je čudenje nekaj zelo resnega. Ni površinski občutek, ni sanjarjenje, ampak globoko duhovno stanje. To je način gledanja na svet, ki se zaveda, da vse, kar imamo, ni nekaj, kar si zaslužimo, temveč nekaj, kar smo prejeli – kot dar. Čudenje se porodi iz ponižnosti: iz sposobnosti, da v najmanjši stvari vidimo veličino Stvarnika in v rutini vsakdanjosti slišimo odmev večnosti. G. K. Chesterton je nekoč zapisal, da svet ne trpi zaradi pomanjkanja čudes, ampak zaradi pomanjkanja čudenja. Svet je poln znamenj, toda mi pogosto ne znamo več gledati. Pogledamo rožo in vidimo rastlino, namesto da bi videli dar. Pogledamo otroka in vidimo odgovornost, namesto da bi videli skrivnost življenja. Chesterton je znal videti pomen v stvareh, ki jih drugi niso opazili – v vodi, v ognju, celo v blatnosti blata. Njegov pogled ni bil romantiziran, temveč jasen. Vse je vredno pozornosti, ker vse prihaja iz istega vira – iz Božje roke. Največji čudež je že to, da obstajamo. Da smo bili ustvarjeni. Da lahko dihamo, hodimo, govorimo. A ravno to je tako težko ceniti. Ko nam nekaj postane preveč znano, postane nevidno. Zato je ena od najglobljih nalog umetnika, kristjana in človeka sploh, da zna izraziti in ponovno odkriti preproste stvari. Da zna videti običajno kot neobičajno – in vsakdanje kot sveto. Chesterton v eni svojih pesmi piše o še nerojenem otroku, ki si v temi maternice predstavlja modro nebo in zelene hribe in hrepeni po življenju. Otrok si želi priti na svet, ker čuti, da bo lahko za vse hvaležen – za vsak grič, za vsako travo, za vsak dan. In njegova prva misel je: »Če bi le bil rojen!« V krščanskem življenju ni nič bolj bistvenega kot hvaležnost. Ta hvaležnost pa se rodi iz čudenja. Ko se človek ustavi, ko zamiži, ko pomisli: kaj pa če tega ne bi imel? Kaj pa če bi bilo vse to – življenje, kruh, prijateljstvo, sonce – izgubljeno? In takrat se srce odpre in reče: »Hvala!« Chesterton je nekoč dejal, da je najboljše darilo, ki ga lahko najdeš v svojih božičnih nogavicah – lastna noga. Kar pomeni: največje darilo je življenje samo. Ne nekaj, kar dobiš – ampak to, kar si. Zato naj bo naša vera polna čudenja. Naj se ne naveličamo sveta, ker se Bog ni naveličal nas. Naj se ne zapremo v cinizem, ker je Bog odprl svoje srce za nas. Postanimo kakor otroci – ne zato, da bi bili naivni, temveč da bi bili odprti. Da bi v vsakem dnevu, v vsakem kruhu, v vsakem pogledu prepoznali čudež. Čudenje je začetek vere. Vera pa je pot k večnemu življenju. Amen.
Na desetih parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji je bilo v parlament izvoljenih predstavnike sedmih političnih strank. Po skoraj vseh preštetih glasovih je relativna zmagovalka volitev Svoboda, ki je SDS prehitela za pol odstotka oziroma slabih 6 tisoč glasov. Razen novinke Resnice sprememb v parlamentu ni. Relativnega zmagovalca volitev bi tokrat lahko odločili glasovi po pošti iz tujine. Volilna udeležba je bila skoraj 69-odstotna. V oddaji tudi o tem: - Pri dostavi goriva po državi bo od danes pomagala tudi Slovenska vojska - Iran zagrozil s popolnim zaprtjem Hormuške ožine, če bodo ZDA napadle elektrarne - Tina Šutej še osmič na zmagovalnem odru velikih tekmovanj
Na desetih parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji je bilo v parlament izvoljenih predstavnike sedmih političnih strank. Po skoraj vseh preštetih glasovih je relativna zmagovalka volitev Svoboda, ki je SDS prehitela za pol odstotka oziroma slabih 6 tisoč glasov. Razen novinke Resnice sprememb v parlamentu ni. Relativnega zmagovalca volitev bi tokrat lahko odločili glasovi po pošti iz tujine. Volilna udeležba je bila skoraj 69-odstotna. V oddaji tudi o tem: - Pri dostavi goriva po državi bo od danes pomagala tudi Slovenska vojska - Iran zagrozil s popolnim zaprtjem Hormuške ožine, če bodo ZDA napadle elektrarne - Tina Šutej še osmič na zmagovalnem odru velikih tekmovanj
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Odzivi in analiza rezultatov državnozborskih volitev z Jolando Lebar in gosti. V studiu so bili: Igor Kaučič, ustavni pravnik; Tomaž Deželan, profesor politologije na Fakulteti za družbene vede in Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager. Novinarji na terenu so se oglašali iz volilih štabov političnih strank in DVK-ja.
Odzivi in analiza rezultatov državnozborskih volitev z Jolando Lebar in gosti. V studiu so bili: Igor Kaučič, ustavni pravnik; Tomaž Deželan, profesor politologije na Fakulteti za družbene vede in Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager. Novinarji na terenu so se oglašali iz volilih štabov političnih strank in DVK-ja.
Cvetko Zagorski (1916-2006) je bil pesnik, pisatelj, prevajalec in časnikar. Ob okrogli obletnici njegovega rojstva se ga spominjamo s pesmimi iz njegove prve pesniške zbirke Bog umira. Zagorski jo je izdal leta 1939 v samozaložbi v Mariboru, v njej pa je lepo upesnil tesnobno predvojno razpoloženje, socialno in osebno stisko. Režiserka Špela Kravogel, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastnaka 2026.
Cvetko Zagorski (1916-2006) je bil pesnik, pisatelj, prevajalec in časnikar. Ob okrogli obletnici njegovega rojstva se ga spominjamo s pesmimi iz njegove prve pesniške zbirke Bog umira. Zagorski jo je izdal leta 1939 v samozaložbi v Mariboru, v njej pa je lepo upesnil tesnobno predvojno razpoloženje, socialno in osebno stisko. Režiserka Špela Kravogel, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastnaka 2026.
Jackson Pollock je s svojo tehniko kapljanja barve revolucioniral sodobno slikarstvo. Monumentalno delo Jesenski ritem iz leta 1950 je vizualna eksplozija ritma, plastenja in gibanja. Ameriški skladatelj Kenneth Fuchs je to energijo leta 2006 prevedel v delo za pihalni kvintet, v katerem se svetlejši in temnejši zvočni odtenki postopoma prelivajo kot jesenska svetloba. Oddaja raziskuje vzporednice med abstraktnim ekspresionizmom in sodobno glasbo – med barvo, gibanjem in zvokom.
Jackson Pollock je s svojo tehniko kapljanja barve revolucioniral sodobno slikarstvo. Monumentalno delo Jesenski ritem iz leta 1950 je vizualna eksplozija ritma, plastenja in gibanja. Ameriški skladatelj Kenneth Fuchs je to energijo leta 2006 prevedel v delo za pihalni kvintet, v katerem se svetlejši in temnejši zvočni odtenki postopoma prelivajo kot jesenska svetloba. Oddaja raziskuje vzporednice med abstraktnim ekspresionizmom in sodobno glasbo – med barvo, gibanjem in zvokom.
Katerina Aggelaki-Rooke, rojena leta 1939 v Atenah, velja za eno najpomembnejših grških pesnic druge povojne generacije. Poezijo je pisala že v zgodnjih mladostnih letih in prvo pesem z naslovom "Samota" objavila leta 1956 na pobudo Nikosa Kazantzakisa, ki je bil družinski prijatelj njenega očeta in njen boter. Izdala je dvajset pesniških zbirk, med pisci, ki jih je prevedla, pa so Puškin, Majakovski, Shakespeare in številni drugi. Njena poezija je prevedena v številne jezike in je vključena v svetovne antologije. Umrla je leta 2020, stara 81 let. Prevajalka in avtorica scenarija: Dragica Fabjan Andritsakos; režiserka: Saška Rakef; bralec: Igor Velše; igralka: Sabina Kogovšek; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2026.
Katerina Aggelaki-Rooke, rojena leta 1939 v Atenah, velja za eno najpomembnejših grških pesnic druge povojne generacije. Poezijo je pisala že v zgodnjih mladostnih letih in prvo pesem z naslovom "Samota" objavila leta 1956 na pobudo Nikosa Kazantzakisa, ki je bil družinski prijatelj njenega očeta in njen boter. Izdala je dvajset pesniških zbirk, med pisci, ki jih je prevedla, pa so Puškin, Majakovski, Shakespeare in številni drugi. Njena poezija je prevedena v številne jezike in je vključena v svetovne antologije. Umrla je leta 2020, stara 81 let. Prevajalka in avtorica scenarija: Dragica Fabjan Andritsakos; režiserka: Saška Rakef; bralec: Igor Velše; igralka: Sabina Kogovšek; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2026.
Na desetih parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji po nekaj več kot 93 odstotkoh preštetih glasov vodina Svoboda z 28,45 odstotki, na drugem mestu je SDS z 28,38 odstotka glasov. Sledijo lista Nsi-SLS-Fokus z 9,40 odstotka, Socialni demokrati so prejeli 6,71 odstotka glasov, Demokrati Anžeta Logarja 6,68, Resnica kot novinka v parlamentu 5,57 in Levica 5,27 odstotkov. Volilna udeležba je bila visoka, po trenutnih podatkih nekaj manj kot 67 odstotna.
Na desetih parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji po nekaj več kot 93 odstotkoh preštetih glasov vodina Svoboda z 28,45 odstotki, na drugem mestu je SDS z 28,38 odstotka glasov. Sledijo lista Nsi-SLS-Fokus z 9,40 odstotka, Socialni demokrati so prejeli 6,71 odstotka glasov, Demokrati Anžeta Logarja 6,68, Resnica kot novinka v parlamentu 5,57 in Levica 5,27 odstotkov. Volilna udeležba je bila visoka, po trenutnih podatkih nekaj manj kot 67 odstotna.
Takoj po zaprtju volišč in objavi rezultatov vzporednih volitev smo poiskali odzive političnih strank na dosežke volilne nedelje. Gostili smo tudi Janjo Božič Marolt iz Mediane, ki je izvedla vzporedne volitve. Letos so se prvič soočili z znatnim zavračanjem sodelovanja v raziskavi.
Takoj po zaprtju volišč in objavi rezultatov vzporednih volitev smo poiskali odzive političnih strank na dosežke volilne nedelje. Gostili smo tudi Janjo Božič Marolt iz Mediane, ki je izvedla vzporedne volitve. Letos so se prvič soočili z znatnim zavračanjem sodelovanja v raziskavi.
V Jazz klubu Kazina bosta nastopila dva naša vrhunska solista, saksofonist Lenart Krečič in pianist Peter Mihelič. V duu, zahtevni intimni zasedbi bosta predstavila material z nove plošče "Almost Blue". Video in avdio prenos.
V Jazz klubu Kazina bosta nastopila dva naša vrhunska solista, saksofonist Lenart Krečič in pianist Peter Mihelič. V duu, zahtevni intimni zasedbi bosta predstavila material z nove plošče "Almost Blue". Video in avdio prenos.
Pisateljica in novinarka Marina Silvestri je do devetdesetih let prejšnjega stoletja delala kot urednica pri televiziji Rai v Rimu, Trstu in Trentu. Potem se je posvetila pisanju romanov, esejev in poljudnoznanstvenih besedil. Med njenimi objavami najdemo tudi dokumentarno-spominski zapis Zeleni jantar, postavljen v čas prve polovice devetnajstega stoletja. Prevedla ga je Dana Čandek, izšel je pri Goriški Mohorjevi družbi predlani. Besedilo je v celoti posvečeno Elviri, mlademu dekletu iz Pristave pod Kostanjevico. Bila je izobražena, znala je več jezikov, zato je postala guvernanta in inštruktorica pri plemiških družinah. Ob selitvah jih je spremljala tudi ona. V odlomku poslušamo, kako pride Elvira prvič iz Gorice v Trst, ki pa ga kmalu tudi zapusti. Avtorica opisuje življenje v tem brbotajočem, prepišnem kraju, največjem pristanišču v tem koncu Evrope. Igralka Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2026.
Pisateljica in novinarka Marina Silvestri je do devetdesetih let prejšnjega stoletja delala kot urednica pri televiziji Rai v Rimu, Trstu in Trentu. Potem se je posvetila pisanju romanov, esejev in poljudnoznanstvenih besedil. Med njenimi objavami najdemo tudi dokumentarno-spominski zapis Zeleni jantar, postavljen v čas prve polovice devetnajstega stoletja. Prevedla ga je Dana Čandek, izšel je pri Goriški Mohorjevi družbi predlani. Besedilo je v celoti posvečeno Elviri, mlademu dekletu iz Pristave pod Kostanjevico. Bila je izobražena, znala je več jezikov, zato je postala guvernanta in inštruktorica pri plemiških družinah. Ob selitvah jih je spremljala tudi ona. V odlomku poslušamo, kako pride Elvira prvič iz Gorice v Trst, ki pa ga kmalu tudi zapusti. Avtorica opisuje življenje v tem brbotajočem, prepišnem kraju, največjem pristanišču v tem koncu Evrope. Igralka Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2026.
Prihajale so nove in nove živali, ki so poskušale potolažiti jazbeca, toda vse zaman … Pripoveduje: Uroš Smolej. Napisala: Mateja Perpar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Prihajale so nove in nove živali, ki so poskušale potolažiti jazbeca, toda vse zaman … Pripoveduje: Uroš Smolej. Napisala: Mateja Perpar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Na skoraj tri tisoč voliščih lahko nekaj manj kot 1,7 milijona Slovencev odloča o svojih predstavnikih v Državnem zboru. Do 16. ure je glasovalo skoraj 860 tisoč ljudi, kar je 50,73 odstotka volilnih upravičencev. Za primerjavo – pred štirimi leti, ko je bila udeležba na koncu skoraj 71 odstotkov, je do 16. ure glasovalo dobrih 49 odstotkov ljudi. Vse neznanke se bodo sicer počasi začele razkrivati po zaprtju volišč ob 19. uri, najprej z rezultati vzporednih volitev. Drugi poudarki oddaje: - Petrol znova zavrnil očitke o nepravilnostih ali odgovornosti za pomanjkanje goriv. - Oster odziv iranske vojske po ameriških zahtevah glede Hormuške ožine. - Tednik Nedelja - eden osrednjih medijev koroških Slovencev - zaznamuje 100-letnico obstoja.
Na skoraj tri tisoč voliščih lahko nekaj manj kot 1,7 milijona Slovencev odloča o svojih predstavnikih v Državnem zboru. Do 16. ure je glasovalo skoraj 860 tisoč ljudi, kar je 50,73 odstotka volilnih upravičencev. Za primerjavo – pred štirimi leti, ko je bila udeležba na koncu skoraj 71 odstotkov, je do 16. ure glasovalo dobrih 49 odstotkov ljudi. Vse neznanke se bodo sicer počasi začele razkrivati po zaprtju volišč ob 19. uri, najprej z rezultati vzporednih volitev. Drugi poudarki oddaje: - Petrol znova zavrnil očitke o nepravilnostih ali odgovornosti za pomanjkanje goriv. - Oster odziv iranske vojske po ameriških zahtevah glede Hormuške ožine. - Tednik Nedelja - eden osrednjih medijev koroških Slovencev - zaznamuje 100-letnico obstoja.
Dobra dela so del našega življenja in s tem tudi pomoč sočloveku. Doc. dr. Matjaž Celarc s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani nam bo osvetlil teološki pogled na dobra dela. Jezusov nauk in tudi številni primeri iz Stare zaveze govorijo o pomembnosti dobrih del. Oddajo pripravlja Matjaž Vidmar.
Dobra dela so del našega življenja in s tem tudi pomoč sočloveku. Doc. dr. Matjaž Celarc s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani nam bo osvetlil teološki pogled na dobra dela. Jezusov nauk in tudi številni primeri iz Stare zaveze govorijo o pomembnosti dobrih del. Oddajo pripravlja Matjaž Vidmar.
Francoski organist Olivier Latry je priznan interpret in profesor na pariškem konservatoriju. Kot iskan orgelski koncertant je v svoji karieri nastopil v več kot štiridesetih državah po svetu. Je tudi eden od organistov pariške katedrale Notre Dame, kjer igra pri liturgiji, improvizira, koncertira in snema že več kot trideset let. Na koncertih rad izvaja dela velikana orgelske glasbe Johanna Sebastiana Bacha pa tudi svoje lastne skladbe.
Francoski organist Olivier Latry je priznan interpret in profesor na pariškem konservatoriju. Kot iskan orgelski koncertant je v svoji karieri nastopil v več kot štiridesetih državah po svetu. Je tudi eden od organistov pariške katedrale Notre Dame, kjer igra pri liturgiji, improvizira, koncertira in snema že več kot trideset let. Na koncertih rad izvaja dela velikana orgelske glasbe Johanna Sebastiana Bacha pa tudi svoje lastne skladbe.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Na svetovni dan lutk se je v Sodnem stolpu predstava Lutkovnega gledališča Maribor - Skrinjica sinjega maka dotaknila vseh prisotnih generacij. Z ustvarjalci in obiskovalcih se je o demenci, človeški bližini, spominih in moči lutkovnega ustvarjanja pogovarjala Mojca Delač.
Na svetovni dan lutk se je v Sodnem stolpu predstava Lutkovnega gledališča Maribor - Skrinjica sinjega maka dotaknila vseh prisotnih generacij. Z ustvarjalci in obiskovalcih se je o demenci, človeški bližini, spominih in moči lutkovnega ustvarjanja pogovarjala Mojca Delač.
Filharmonični orkester George Enescu je 1. decembra nastopil v Koncertni dvorani Varšavske filharmonije. Orkester je tam gostoval v sklopu festivala Eufonie – Mednarodnega festivala srednje in vzhodnoevropske glasbe, ki predstavlja glasbo dežel vse od Balkana, prek Avstrije, višegrajskih držav, do Baltika. Na koncertu je najprej zazvenela Romunska rapsodija št. 1 v A-duru, op. 11 Georgeja Enescuja, zatem Enescujeva mladostna Koncertantna simfonija v h-molu, op. 8, v kateri se je kot solist predstavil južnokorejski violončelist Jaemin Han, v drugem delu pa so glasbeniki izvedli še Simfonijo št. 6 v D-duru, op. 60 Antonína Dvořáka. Glasbenike je vodil Gabriel Bebeşelea.
Filharmonični orkester George Enescu je 1. decembra nastopil v Koncertni dvorani Varšavske filharmonije. Orkester je tam gostoval v sklopu festivala Eufonie – Mednarodnega festivala srednje in vzhodnoevropske glasbe, ki predstavlja glasbo dežel vse od Balkana, prek Avstrije, višegrajskih držav, do Baltika. Na koncertu je najprej zazvenela Romunska rapsodija št. 1 v A-duru, op. 11 Georgeja Enescuja, zatem Enescujeva mladostna Koncertantna simfonija v h-molu, op. 8, v kateri se je kot solist predstavil južnokorejski violončelist Jaemin Han, v drugem delu pa so glasbeniki izvedli še Simfonijo št. 6 v D-duru, op. 60 Antonína Dvořáka. Glasbenike je vodil Gabriel Bebeşelea.