Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja bo namenjena glasbi kitarista Micka Goodricka. Glasbenik kljub svoji unikatni tehniki in slogu ni nikoli dosegel širše prepoznavnosti, saj se je posvetil predvsem pedagoškemu delu na bostonskem Berklee College Of Music. Mick Goodrick je posnel malo samostojnih plošč. Večino svoje energije je vložil v izobraževanje, med Goodrickovimi študenti je bilo kar nekaj znanih jazzovskih kitaristov, omenimo Billa Frisella, Johna Scofielda, Juliana Lagea, Lageja Lunda, in Mikea Sterna.
Oddaja bo namenjena glasbi kitarista Micka Goodricka. Glasbenik kljub svoji unikatni tehniki in slogu ni nikoli dosegel širše prepoznavnosti, saj se je posvetil predvsem pedagoškemu delu na bostonskem Berklee College Of Music. Mick Goodrick je posnel malo samostojnih plošč. Večino svoje energije je vložil v izobraževanje, med Goodrickovimi študenti je bilo kar nekaj znanih jazzovskih kitaristov, omenimo Billa Frisella, Johna Scofielda, Juliana Lagea, Lageja Lunda, in Mikea Sterna.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Enaintridesetega marca pred 150 leti se je na Bledu rodila slovenska pesnica Franica Vovk, ki jo literarna zgodovina pozna z imenom Vida Jeraj. Njen oče France Vovk, po rodu iz Vrbe na Gorenjskem, je bil Prešernov nečak. Šolala se je na Dunaju in v Ljubljani ter poučevala v Zasipu pri Bledu. Bila je sodobnica Murna, Ketteja in Cankarja ter se z njimi družila. Po poroki je živela na Dunaju in pisala otroško in ljubezensko poezijo ter ubesedovala navdihe iz narave. Izbor enajstih pesmi iz njenega opusa bo prebrala dramska igralka Stannia Boninsegna. Interpretka: Stannia Boninsegna, režiserka: Barbara Hieng Samobor, urednik oddaje: Andrej Arko, leto nastanka: 1998.
Enaintridesetega marca pred 150 leti se je na Bledu rodila slovenska pesnica Franica Vovk, ki jo literarna zgodovina pozna z imenom Vida Jeraj. Njen oče France Vovk, po rodu iz Vrbe na Gorenjskem, je bil Prešernov nečak. Šolala se je na Dunaju in v Ljubljani ter poučevala v Zasipu pri Bledu. Bila je sodobnica Murna, Ketteja in Cankarja ter se z njimi družila. Po poroki je živela na Dunaju in pisala otroško in ljubezensko poezijo ter ubesedovala navdihe iz narave. Izbor enajstih pesmi iz njenega opusa bo prebrala dramska igralka Stannia Boninsegna. Interpretka: Stannia Boninsegna, režiserka: Barbara Hieng Samobor, urednik oddaje: Andrej Arko, leto nastanka: 1998.
Socialni partnerji danes kljub pričakovanjem niso podpisali dogovora o predlogu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Potem ko so minuli teden uspešno končali pogajanja o prenovi pokojninskega sistema so danes usklajevali še zadnje podrobnosti. Po štirih urah usklajevanj o 12 točkah dogovora so sklenili, da razpravo pred podpisom opravijo še na svojih organih. Če jim bo uspelo, bodo dogovor pospisali v sredo.
Socialni partnerji danes kljub pričakovanjem niso podpisali dogovora o predlogu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Potem ko so minuli teden uspešno končali pogajanja o prenovi pokojninskega sistema so danes usklajevali še zadnje podrobnosti. Po štirih urah usklajevanj o 12 točkah dogovora so sklenili, da razpravo pred podpisom opravijo še na svojih organih. Če jim bo uspelo, bodo dogovor pospisali v sredo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Inštitut za preučevanje enakosti spolov v sklopu skoraj polmilijonskega projekta Fortuna pripravlja analizo stanja dostopanja Romov do zdravstvenih storitev. Preverili smo, do kakšnih izsledkov so prišli in ali so v projekt vključeni tudi Romi ter s kakšnimi izzivi se srečujejo Romi v Mariboru ter kako uspešni so pri njihovem reševanju. Urad vlade za narodnosti je na portalu e-Demokracija objavil predlog novele zakona o romski skupnosti. Ta med drugim vključuje ustanovitev novega instituta občinskega koordinatorja ter sestavo sveta romske skupnosti Republike Slovenije. V rubriki romskega jezika pa tokrat o izzivih otrok pri razumevanju romskega in slovenska jezika na območju Grosupljega.
Inštitut za preučevanje enakosti spolov v sklopu skoraj polmilijonskega projekta Fortuna pripravlja analizo stanja dostopanja Romov do zdravstvenih storitev. Preverili smo, do kakšnih izsledkov so prišli in ali so v projekt vključeni tudi Romi ter s kakšnimi izzivi se srečujejo Romi v Mariboru ter kako uspešni so pri njihovem reševanju. Urad vlade za narodnosti je na portalu e-Demokracija objavil predlog novele zakona o romski skupnosti. Ta med drugim vključuje ustanovitev novega instituta občinskega koordinatorja ter sestavo sveta romske skupnosti Republike Slovenije. V rubriki romskega jezika pa tokrat o izzivih otrok pri razumevanju romskega in slovenska jezika na območju Grosupljega.
Devetstoenaindvajseta oddaja Gremo plesat je napovedala svoj stoti glasbeni nastop v oddaji Gremo plesat. Izdamo vam, da je bil prvi glasbeni nastop v naši oddaji na sporedu novembra 2014. Na odru studia Hendrix so stali, ob svoji 40-letnici delovanja Primorski fantje. Medtem, ko so glasbeniki lani praznovali že svoj 50. jubilej, vam v oddaji predstavimo tudi ansamble, ki so bili v oddaji dvajseti, trideseti, štirideseti in tako dalje. To bo prvi del predstavitve in v oddaji boste tako slišali izseke iz oddaj z ansambli: Igor in Zlati zvoki, Tik-Tak, Braneta Klavžarja, Petra Finka, pa tudi vodjo tehnične produkcije RTV centra Koper, magistra Marka Fillija. Naši gostje v drugem delu oddaje bodo Fantje spod Šilentabra, oktet Deseti brat in ansambel Direkt z ilirsko-bistriškega. Že s to oddajo pa vas vabimo k poslušanju prihodnje oddaje, ko bodo na odru studia Hendrix stali Nediški puobi. Z njimi bomo torej zabeležili naš stoti nastop v znamenitem studiu Hendrix.
Devetstoenaindvajseta oddaja Gremo plesat je napovedala svoj stoti glasbeni nastop v oddaji Gremo plesat. Izdamo vam, da je bil prvi glasbeni nastop v naši oddaji na sporedu novembra 2014. Na odru studia Hendrix so stali, ob svoji 40-letnici delovanja Primorski fantje. Medtem, ko so glasbeniki lani praznovali že svoj 50. jubilej, vam v oddaji predstavimo tudi ansamble, ki so bili v oddaji dvajseti, trideseti, štirideseti in tako dalje. To bo prvi del predstavitve in v oddaji boste tako slišali izseke iz oddaj z ansambli: Igor in Zlati zvoki, Tik-Tak, Braneta Klavžarja, Petra Finka, pa tudi vodjo tehnične produkcije RTV centra Koper, magistra Marka Fillija. Naši gostje v drugem delu oddaje bodo Fantje spod Šilentabra, oktet Deseti brat in ansambel Direkt z ilirsko-bistriškega. Že s to oddajo pa vas vabimo k poslušanju prihodnje oddaje, ko bodo na odru studia Hendrix stali Nediški puobi. Z njimi bomo torej zabeležili naš stoti nastop v znamenitem studiu Hendrix.
Francoski pianist Alexandre Tharaud čuti resnično strast do glasbe Mauricea Ravela, čigar 150. obletnico rojstva smo zaznamovali 7. marca letos. »Igranje Ravelove glasbe je vsakokrat izziv, skok v prazno in nov navdih,« nam zaupa pianist. K njej se neutrudno vrača z gotovostjo užitka, ki se vsakič znova vzbudi, na točki ravnovesja tega jasnega pisanja in te močne energije, ki je še posebno očitna v znamenitem Ravelovem Koncertu za klavir v D-duru za levo roko. Nič manjše zahteve v orkestru ne postavlja skladatelj, ki si ob vračanju v 18. stoletje dovoli vse, kar mu ponuja sodobni orkester. Njegove slavne strani navdihujejo najboljše v Francoskem nacionalnem orkestru in njegovem glasbenem vodji, romunskem dirigentu Cristianu Măcelaruju, ki sta njegova ambasadorja odličnosti po vsem svetu. V njuni izvedbi bomo poslušali še Ravelovi suito Couperinov nagrobnik in glasbo za balet Dafnis in Hloa.
Francoski pianist Alexandre Tharaud čuti resnično strast do glasbe Mauricea Ravela, čigar 150. obletnico rojstva smo zaznamovali 7. marca letos. »Igranje Ravelove glasbe je vsakokrat izziv, skok v prazno in nov navdih,« nam zaupa pianist. K njej se neutrudno vrača z gotovostjo užitka, ki se vsakič znova vzbudi, na točki ravnovesja tega jasnega pisanja in te močne energije, ki je še posebno očitna v znamenitem Ravelovem Koncertu za klavir v D-duru za levo roko. Nič manjše zahteve v orkestru ne postavlja skladatelj, ki si ob vračanju v 18. stoletje dovoli vse, kar mu ponuja sodobni orkester. Njegove slavne strani navdihujejo najboljše v Francoskem nacionalnem orkestru in njegovem glasbenem vodji, romunskem dirigentu Cristianu Măcelaruju, ki sta njegova ambasadorja odličnosti po vsem svetu. V njuni izvedbi bomo poslušali še Ravelovi suito Couperinov nagrobnik in glasbo za balet Dafnis in Hloa.
Domišljavi plastični obešalnik je vseskozi žalil lesene obešalnike … Pripovedujeta: Judita Zidar in Boris Ostan. Napisal: Zdenek Sverak. Avtor prevoda: Zdenka Škerlj Jerman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Domišljavi plastični obešalnik je vseskozi žalil lesene obešalnike … Pripovedujeta: Judita Zidar in Boris Ostan. Napisal: Zdenek Sverak. Avtor prevoda: Zdenka Škerlj Jerman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Poslušamo slovenske ljudske pesmi, ki so neposredno povezane s pomladjo. Pomlad je tudi v zavesti naših ljudi pomenila simboličen začetek letnega kroga, obenem pa je bil to tudi čas razmisleka o življenju, njegovem smislu, namenu, pa tudi o vsem človeškem: tako dobrem kot slabem. Pesmi pojejo o povezavi pomladi z delom, ljubeznijo, mladostjo in vojsko, obenem pa je prisotna kot prispodoba veselja, lepote, pa tudi opomina in otožnosti.
Poslušamo slovenske ljudske pesmi, ki so neposredno povezane s pomladjo. Pomlad je tudi v zavesti naših ljudi pomenila simboličen začetek letnega kroga, obenem pa je bil to tudi čas razmisleka o življenju, njegovem smislu, namenu, pa tudi o vsem človeškem: tako dobrem kot slabem. Pesmi pojejo o povezavi pomladi z delom, ljubeznijo, mladostjo in vojsko, obenem pa je prisotna kot prispodoba veselja, lepote, pa tudi opomina in otožnosti.
Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najpomembnejša slovenska in mednarodna priznanja. Leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja In ljubezen tudi v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.
Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najpomembnejša slovenska in mednarodna priznanja. Leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja In ljubezen tudi v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.
V Južni Ameriki še vedno odmeva visoka zmaga Argentincev proti največjim rivalom Brazilcem. Boljši so bili s 4:1, zmaga pa bi lahko bila še višja. Argentina deluje kot homogena celota pod selektorjem Lionelom Scalonijem, Brazilija pa povsem nepovezano. Ne preseneča, da je pred dnevi službo izgubil selektor Dorival Junior. Gost je odličen poznavalec južnoameriškega nogometa, sicer novinar MMC Toni Gruden, ki razlaga, da igra Argentina zelo fluidno, z mnogimi igralci, ki se menjajo na položaju desetice. Gruden tudi pove, da je argentinska liga, ki je nekoč veljala za izvoznico talentov, zdaj liga kruhoborcev in veteranov. Od petdesetih najbolje ocenjenih igralcev lige, sta le dva mlajša od 23 let. Prvi strelec lige je Andrej Vombergar, ki se je utrdil v vlogi udarnega napadalca San Lorenza. V slovenski ligi suverena zmaga za Olimpijo v mestnem derbiju. S 3:0 je ugnala Bravo. Šiškarji ostajajo na tretjem mestu, so se jim pa približali Koprčani in Celjani. Le tri točke ločijo vse tri klube, ki se potegujejo za mesta v evropskih tekmovanjih. Boštjan Janežič, Jože Pepevnik, Marko Cirman in voditelj Luka Petrič pa so razmišljali tudi, kateri je največji slovenski klub, ki še ni osvojil velike lovorike.
V Južni Ameriki še vedno odmeva visoka zmaga Argentincev proti največjim rivalom Brazilcem. Boljši so bili s 4:1, zmaga pa bi lahko bila še višja. Argentina deluje kot homogena celota pod selektorjem Lionelom Scalonijem, Brazilija pa povsem nepovezano. Ne preseneča, da je pred dnevi službo izgubil selektor Dorival Junior. Gost je odličen poznavalec južnoameriškega nogometa, sicer novinar MMC Toni Gruden, ki razlaga, da igra Argentina zelo fluidno, z mnogimi igralci, ki se menjajo na položaju desetice. Gruden tudi pove, da je argentinska liga, ki je nekoč veljala za izvoznico talentov, zdaj liga kruhoborcev in veteranov. Od petdesetih najbolje ocenjenih igralcev lige, sta le dva mlajša od 23 let. Prvi strelec lige je Andrej Vombergar, ki se je utrdil v vlogi udarnega napadalca San Lorenza. V slovenski ligi suverena zmaga za Olimpijo v mestnem derbiju. S 3:0 je ugnala Bravo. Šiškarji ostajajo na tretjem mestu, so se jim pa približali Koprčani in Celjani. Le tri točke ločijo vse tri klube, ki se potegujejo za mesta v evropskih tekmovanjih. Boštjan Janežič, Jože Pepevnik, Marko Cirman in voditelj Luka Petrič pa so razmišljali tudi, kateri je največji slovenski klub, ki še ni osvojil velike lovorike.
Socialni partnerji so podpis dogovora o pokojninski reformi prestavili na sredo dopoldan, je sporočil minister za delo Luka Mesec. Danes so več ur razpravljali o nekaterih ključnih točkah, o izpogajanem bodo do podpisa govorili organi socialnih partnerjev, je še dodal Mesec. Sicer sta po njegovih besedah tako zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kot tisti, ki mu bo sledil, usklajena. V oddaji tudi: - Državni zbor ima sedem dni časa za razpis referenduma o pokojninah umetnikov. - Evropske desničarske stranke v bran obsojeni francoski voditeljici Marine Le Pen. - Rižanski vodovod se bo tudi prihodnjih pet let delno napajal iz hrvaške Istre.
Socialni partnerji so podpis dogovora o pokojninski reformi prestavili na sredo dopoldan, je sporočil minister za delo Luka Mesec. Danes so več ur razpravljali o nekaterih ključnih točkah, o izpogajanem bodo do podpisa govorili organi socialnih partnerjev, je še dodal Mesec. Sicer sta po njegovih besedah tako zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kot tisti, ki mu bo sledil, usklajena. V oddaji tudi: - Državni zbor ima sedem dni časa za razpis referenduma o pokojninah umetnikov. - Evropske desničarske stranke v bran obsojeni francoski voditeljici Marine Le Pen. - Rižanski vodovod se bo tudi prihodnjih pet let delno napajal iz hrvaške Istre.
Piše Meta Kušar, bereta Višnja Fičor in Aleksander Golja. Esej je tista sočna in krepčilna literarna zvrst, ki je potrebna tako pisatelju in dramatiku kot tudi pesniku. Nič manj oseben ni kot lirika, samo besede so drugače stkane. Niti, na katere se tke, niso zgodba, ampak misli, ideje, prepričanja, ki se razgalijo in s tem osvojijo bralca. Leta 2014 je Drago Jančar izdal eseje Pisanja in znamenja. V desetih letih je globalizacija pokazala nove trike, vendar prav nič ne moti, da so v knjigi Zakaj pisati tudi esej iz leta 1989 in še nekaj starejših od deset let, saj tako doživljamo tudi lucidnost in kvaliteto našega opazovanja pred desetletjem in več. Vem, da se literarni ustvarjalec pogosteje sprašuje, kakšno vlogo ima literatura, kot pa bralec. Kritiki in založniki imajo spet svoje razloge, grobe do literature in umetnika. Nekateri kritiki bi želeli agitacijo, drugi, da bi umetnik zarjovel kot lev. O vseh različnih zahtevah časa razmišlja Jančar v uvodnem eseju, tudi o informacijski džungli in o nenadomestljivosti evropske kulture, literaturo postavi v njen center, in upa na ljudi, tudi mlade, ki naj bi vse manj brali, da začutijo smisel in bogastvo in neštete velike in filigranske vrednote v knjigi iz papirja, ki daje zgodbo, poezijo in esej. Jančarjevi eseji o pisanju so močna izpoved o stoletnem divjanju v Evropi, v katerem je umrlo milijone ljudi; premnogim je bilo vzeto življenje, ki so ga ljubili, in jim je bilo vsiljeno nekaj neživljenjskega, mrtvega. Povsem razločno je bilo videti, da smo umrli Boga, Hudiča pa smo pustili pri življenju. Še dobro, ker zdaj vsakega človeka posebej sili ugotavljati, koliko zla je sposoben bližjemu storiti. Hudič nam kaže, kaj nas bo učilo sočutja, dejansko prav to, da zagledamo lastno neusmiljenost. Jančar v svojem pisanju stoji ob Brodskem, ki pravi: Estetika je mati etike. Ko gre človek resno skozi Jančarjeve eseje v knjigi Zakaj pisati, ga je sram, da ni bral, kar omenja, da ni slišal za pomembna srečanja pisateljev in za nagrade, ki so bile avtorju podeljene. Precej nonšalantno so mnogi, celo politiki, metali na Evropsko zvezo svoj cinizem, kot prej na samostojno Slovenijo. Nekaj jih je, več kot se nam zdi, ki jih pekli slaba vest, ko čezatlantskega prijateljstva ni več in smo postali zajedavci Amerike. Za vse, ki se o zgodovini Evrope in o Srednji Evropi niso v šoli dovolj naučili, velja, naj berejo Jančarjeve eseje. Poučili se bodo, da je Milan Kundera v The New York Review of Books leta 1984 objavil esej Tragedija Srednje Evrope. Bralci so ga brali z navdušenjem, ker so spoznali njeno kulturno identiteto in odprtost. Osem let pred tem, leta 1976, je Tomaž Šalamun v knjigi Praznik objavil pesem Naša vera: Srednja Evropa! / Grozni sentimentalni kraji, totalna katastrofa! / Z ljudstvi, / natrpanimi v živinske vagone, peljanimi na izlet / v koncentracijska taborišča pod plin, ali podobne / neokusnosti med hlipanjem in krpanjem nogavic!... Takrat je zagrabil drugačen fenomen Srednje Evrope, ki se nam kaže zdaj, leta 2025. Ta fenomen je v Jančarjevih esejih nenehno prisoten. Seveda pa ne pozabi niti na opazovanje Habsburškega mita v moderni avstrijski književnosti iz leta 1963. Pisatelj, ki skozi vso knjigo slavi demokracijo, hkrati pa priznava, da je bil v »kulturnem pomenu« tudi jugonostalgik. A vedno zgrožen nad diktaturo v Jugoslaviji, sicer blažjo kot na Madžarskem in Češkem, a še vedno diktaturo, ki je državo pognala v prepad. Drago Jančar je človek, ki je nenehno hrepenel po politični svobodi in zanjo marsikaj storil, a je spoznal, kot pravi »narodni značaj vseh malih narodov, kjer se ljudje raje ukvarjajo drug z drugim, kakor pa z velikim svetom okoli sebe«. Eseji v knjigi Zakaj pisati veliko povedo o slovenski vodilni družbi, »ki najraje jaha politično demagogijo in nezaceljene rane naroda izrablja za surova obračunavanja«. Vsi se še spomnimo, koliko energije in lucidnega pisanja je Drago Jančar v devetdesetih letih namenil svoji publicistiki, kolumnam v Delu – in nekega dne, brez pojasnila uredništva, ni objavil nobene več. To kar je napisal leta 2021: »Torej sem na robu, opazujem življenje, pišem o njem, naj bo to v zgodovinskem ali današnjem času,« bo veljalo še za sleherne prihodnje eseje. Kdor natančno ne gleda zgodovine, si ni mislil, da bo najnovejši udarec gibanju 'woke', prebujenstvo, prišel prav iz države z močno demokracijo. Puritanstvo v Ameriki je prastaro, od časa do časa se zbudi kot neprecepljena otroška bolezen, in zdaj je udarilo v literaturo. Ne samo v moderno, ampak tudi v klasiko, ki je generacijam dajala smisel in ohranjala lepoto. Jančarjevi eseji nagovarjajo k življenju. Kdo je krivec za vse te norosti, ki so seveda tudi nezaslišane grozote? Oba akterja hladne vojne in vsi mi opazovalci, ki razločno vidimo, kot tudi pisatelj, ki jih je napisal, da je vajeti prevzel diktat ega nad vso raznovrstnostjo nezavednega. Potem sta tu še pragmatizem, ki ga pisatelj prepoznava vsepovsod, in elementarna nehvaležnost brez sočutja, ki para dušo tako ustvarjalcem umetnosti kot občinstvu. In še nekaj nam povedo eseji v knjigi Zakaj pisati: Naše razcapanosti ne more nihče več popraviti, če je ne bo začel popravljati vsak sam. Ali bi si lahko želeli več, kot je razmišljanje pisatelja o preteklih časih v Jugoslaviji, o tranziciji in o težkih rečeh, ki se (spet) dogajajo zdaj.
Piše Meta Kušar, bereta Višnja Fičor in Aleksander Golja. Esej je tista sočna in krepčilna literarna zvrst, ki je potrebna tako pisatelju in dramatiku kot tudi pesniku. Nič manj oseben ni kot lirika, samo besede so drugače stkane. Niti, na katere se tke, niso zgodba, ampak misli, ideje, prepričanja, ki se razgalijo in s tem osvojijo bralca. Leta 2014 je Drago Jančar izdal eseje Pisanja in znamenja. V desetih letih je globalizacija pokazala nove trike, vendar prav nič ne moti, da so v knjigi Zakaj pisati tudi esej iz leta 1989 in še nekaj starejših od deset let, saj tako doživljamo tudi lucidnost in kvaliteto našega opazovanja pred desetletjem in več. Vem, da se literarni ustvarjalec pogosteje sprašuje, kakšno vlogo ima literatura, kot pa bralec. Kritiki in založniki imajo spet svoje razloge, grobe do literature in umetnika. Nekateri kritiki bi želeli agitacijo, drugi, da bi umetnik zarjovel kot lev. O vseh različnih zahtevah časa razmišlja Jančar v uvodnem eseju, tudi o informacijski džungli in o nenadomestljivosti evropske kulture, literaturo postavi v njen center, in upa na ljudi, tudi mlade, ki naj bi vse manj brali, da začutijo smisel in bogastvo in neštete velike in filigranske vrednote v knjigi iz papirja, ki daje zgodbo, poezijo in esej. Jančarjevi eseji o pisanju so močna izpoved o stoletnem divjanju v Evropi, v katerem je umrlo milijone ljudi; premnogim je bilo vzeto življenje, ki so ga ljubili, in jim je bilo vsiljeno nekaj neživljenjskega, mrtvega. Povsem razločno je bilo videti, da smo umrli Boga, Hudiča pa smo pustili pri življenju. Še dobro, ker zdaj vsakega človeka posebej sili ugotavljati, koliko zla je sposoben bližjemu storiti. Hudič nam kaže, kaj nas bo učilo sočutja, dejansko prav to, da zagledamo lastno neusmiljenost. Jančar v svojem pisanju stoji ob Brodskem, ki pravi: Estetika je mati etike. Ko gre človek resno skozi Jančarjeve eseje v knjigi Zakaj pisati, ga je sram, da ni bral, kar omenja, da ni slišal za pomembna srečanja pisateljev in za nagrade, ki so bile avtorju podeljene. Precej nonšalantno so mnogi, celo politiki, metali na Evropsko zvezo svoj cinizem, kot prej na samostojno Slovenijo. Nekaj jih je, več kot se nam zdi, ki jih pekli slaba vest, ko čezatlantskega prijateljstva ni več in smo postali zajedavci Amerike. Za vse, ki se o zgodovini Evrope in o Srednji Evropi niso v šoli dovolj naučili, velja, naj berejo Jančarjeve eseje. Poučili se bodo, da je Milan Kundera v The New York Review of Books leta 1984 objavil esej Tragedija Srednje Evrope. Bralci so ga brali z navdušenjem, ker so spoznali njeno kulturno identiteto in odprtost. Osem let pred tem, leta 1976, je Tomaž Šalamun v knjigi Praznik objavil pesem Naša vera: Srednja Evropa! / Grozni sentimentalni kraji, totalna katastrofa! / Z ljudstvi, / natrpanimi v živinske vagone, peljanimi na izlet / v koncentracijska taborišča pod plin, ali podobne / neokusnosti med hlipanjem in krpanjem nogavic!... Takrat je zagrabil drugačen fenomen Srednje Evrope, ki se nam kaže zdaj, leta 2025. Ta fenomen je v Jančarjevih esejih nenehno prisoten. Seveda pa ne pozabi niti na opazovanje Habsburškega mita v moderni avstrijski književnosti iz leta 1963. Pisatelj, ki skozi vso knjigo slavi demokracijo, hkrati pa priznava, da je bil v »kulturnem pomenu« tudi jugonostalgik. A vedno zgrožen nad diktaturo v Jugoslaviji, sicer blažjo kot na Madžarskem in Češkem, a še vedno diktaturo, ki je državo pognala v prepad. Drago Jančar je človek, ki je nenehno hrepenel po politični svobodi in zanjo marsikaj storil, a je spoznal, kot pravi »narodni značaj vseh malih narodov, kjer se ljudje raje ukvarjajo drug z drugim, kakor pa z velikim svetom okoli sebe«. Eseji v knjigi Zakaj pisati veliko povedo o slovenski vodilni družbi, »ki najraje jaha politično demagogijo in nezaceljene rane naroda izrablja za surova obračunavanja«. Vsi se še spomnimo, koliko energije in lucidnega pisanja je Drago Jančar v devetdesetih letih namenil svoji publicistiki, kolumnam v Delu – in nekega dne, brez pojasnila uredništva, ni objavil nobene več. To kar je napisal leta 2021: »Torej sem na robu, opazujem življenje, pišem o njem, naj bo to v zgodovinskem ali današnjem času,« bo veljalo še za sleherne prihodnje eseje. Kdor natančno ne gleda zgodovine, si ni mislil, da bo najnovejši udarec gibanju 'woke', prebujenstvo, prišel prav iz države z močno demokracijo. Puritanstvo v Ameriki je prastaro, od časa do časa se zbudi kot neprecepljena otroška bolezen, in zdaj je udarilo v literaturo. Ne samo v moderno, ampak tudi v klasiko, ki je generacijam dajala smisel in ohranjala lepoto. Jančarjevi eseji nagovarjajo k življenju. Kdo je krivec za vse te norosti, ki so seveda tudi nezaslišane grozote? Oba akterja hladne vojne in vsi mi opazovalci, ki razločno vidimo, kot tudi pisatelj, ki jih je napisal, da je vajeti prevzel diktat ega nad vso raznovrstnostjo nezavednega. Potem sta tu še pragmatizem, ki ga pisatelj prepoznava vsepovsod, in elementarna nehvaležnost brez sočutja, ki para dušo tako ustvarjalcem umetnosti kot občinstvu. In še nekaj nam povedo eseji v knjigi Zakaj pisati: Naše razcapanosti ne more nihče več popraviti, če je ne bo začel popravljati vsak sam. Ali bi si lahko želeli več, kot je razmišljanje pisatelja o preteklih časih v Jugoslaviji, o tranziciji in o težkih rečeh, ki se (spet) dogajajo zdaj.
Piše Veronika Šoster, bereta Višnja Fičor in Aleksander Golja. Knjižna zbirka Sončnice že vrsto let prinaša sveže pesniške pristope, zelo različne glasove, poetike in občutja. Na videz drobna knjižica Favnovo popoldne izjemno plodovitega ustvarjalca Andreja Medveda, sicer pesnika, esejista, filozofa, urednika, prevajalca in umetniškega vodje Obalnih galerij Piran, si zasluži vso pozornost, saj je presunljiva in zgoščena v najmanjši atom izdihanega zraka. Kot vedno se je pri branju Medvedove poezije dobro čim bolj seznaniti z aluzijami, navezavami, pokloni in navdihi. Že naslov zbirke Favnovo popoldne prinaša pravo zakladnico zgodovine in kulture. Favn je bil v rimski mitologiji bog polj in gozdov, upodobljen kot človek s kozjimi nogami, lahko bi rekli, da je rimska različica grškega satira. Navdihnil je mnoge, med drugim francoskega simbolista Stéphana Mallarméja, ki je leta 1876 napisal pesem z naslovom Favnovo popoldne. Tu se zgodba vplivov ne konča, saj je osemnajst let pozneje skladatelj Claude Debussy na podlagi pesnitve napisal skladbo z istim naslovom. Mallarmé je bil do poskusa najprej zadržan, saj naj bi že poezija dovolj zazvenela, ko pa je Debussyjevo desetminutno stvaritev slišal v živo, mu je poslal precej občudujočo zahvalo. Medvedova knjiga tako, že preden jo odpremo, nagovarja in vabi v posebno vzdušje, ki naj bi bilo popoldne nekega mitološkega bitja. Vendar ne ostane le pri tem. Knjiga se takoj razprši na razne pomenske konce in kraje in nas že s prvim verzom povabi v prazne, zapuščene prostore. Posvečena je deklici Danki Ilić, katere tragična zgodba še vedno ni dobila zaključka. Medved tako hipoma ustvari močan kontrast med nežno sanjavo glasbo in tragičnimi usodami, kar je pravzaprav tudi srž vsake mitologije. Vsebinskemu kontrastu sledi tudi vizualni, saj se pesmi razdrobijo v zelo nenavadno obliko – skoraj vsaka stran v knjigi prinaša tri verze zgoraj in tri verze spodaj, na sredi pa med njimi zeva velikanska praznina. So to prostori, ki smo jih zapustili, ki so zapustili nas? Se med njimi giba favnova senca? Tudi Medvedovo Favnovo popoldne lahko beremo kot enotno stvaritev, ki pa se napaja iz raznih virov. Gre za poezijo, ki jo je neizmerno težko ujeti v opise, saj se dogaja na obrobju zavesti, med stikom neba in zemlje, ki sta ves čas povezana v svoji usodnosti. Podobe so po eni strani neverjetno trpke, stroge, hladne, krute, po drugi pa mehkobno svetle, nežne, čutne. Medved izumlja svoj jezik, jezik iz zemlje, če si sposodim Zajčevo sintagmo (a ne kar naključno, že na začetku knjige naletimo na podobo kepe iz pepela). To je jezik, ki rožlja in se krotoviči, ki nas ne izpusti iz svojega primeža od prve do zadnje vrstice: »[…] in kot svetlobni prti, ki skrijejo obrazne maske … Kot majhni krti iz telesne plazme se skrijejo neznansko majhni škrati v krvi, kot pivnik v laske in kot tipalke v žrdi … Kot mokra ptica v dlani, stopljena klica v izprani raztopini, v nebesni kani … Kam so izginile listnate role? V sladke, presladke šamrole? So se razblinile v znitkane pole? V kepi iz ust in žrela? V pust občutek po piku kraljevskega žela? V tekoči, lepljivi vodik, v plinaste cisterne?« Andrej Medved se poigrava tako s pomeni in navezavami kot s samimi besedami, pa naj gre na ravni zvočnosti besed, kot tudi na ravni skrite notranje rime, ki ni stalna, zato je ne moremo pričakovati in se ne izpoje, ko pa se pojavi, se zdi kot osji pik, kot trska, kot sončni žarek med listjem. Tako je zbirka tesno zvezana tudi na besedni in zvočni ravni. Iz vsakega verza bi lahko izluščili mnogo skritih pomenov, a včasih je bolje, da se prepustimo toku Favnovega popoldneva, da nas ponese skozi tisočletja in spet nazaj, v današnje prazne prostore, ki še kako odmevajo. Po tonu se zdi, da gre za nagovor oziroma dialog z bralcem, pesniški subjekt se ves čas obrača na nekoga, pri tem pa uporablja primerjave, da bi opisal, kar doživlja in opazi okrog sebe. Vpraša nas, če lebdimo v popoldnevu favna, in res se zdi, da se v trenutku odlepimo od tal in se še bolj prepustimo toku poezije, ki je polna mitoloških podob, zgodovine, umetnosti, pa tudi čisto vsakdanjih podob sveta. Vsako novo vprašanje nas postavlja pred dilemo, pred željo po odgovoru in obenem hlepenju po nadaljevanju v ritmu, ki ne jenja: »Si kdaj pomislil na vzhajajočo / luno, ki v ožarčenem sfumatu skriva / plašč grenkobe, ki se zajeda v tvoje čelo in ramena, / brez polti in črnih turov?« Kot se pred favnom razprostre popoldne, se pred pesniškim govorcem razprostre vsemirje, ki ga lovi v verze, kjer bi se vsaj malo ustalilo, ustavilo, umirilo. Hoče videti, kako zraste vrt, kako se zaspi na dlaki jazbeca, kako brizgne kri, kako se zbudi jutro, kako se žrejo oblaki in se podirajo stolpi. Pri tem spraševanju niti malo ne prosi za pozornost, saj je naslovnik vprašanj lahko kar on sam, ali pa so namenjena le tihemu odzvanjanju v zavesti, med sanjami. Proti koncu knjige se večkrat vrine njegov bežni medklic na vsa ta vprašanja, 'ne vedel bi, a vendar vem', ki še bolj priča o vseobsegajočih možnostih, ki jih odpira. Gre za poezijo, ki se ji moramo prepustiti, s katero moramo odplavati v neskončno dolgo popoldne. In postati, kot pravi zadnji verz knjige: »Kot nebo brez konca.«
Piše Veronika Šoster, bereta Višnja Fičor in Aleksander Golja. Knjižna zbirka Sončnice že vrsto let prinaša sveže pesniške pristope, zelo različne glasove, poetike in občutja. Na videz drobna knjižica Favnovo popoldne izjemno plodovitega ustvarjalca Andreja Medveda, sicer pesnika, esejista, filozofa, urednika, prevajalca in umetniškega vodje Obalnih galerij Piran, si zasluži vso pozornost, saj je presunljiva in zgoščena v najmanjši atom izdihanega zraka. Kot vedno se je pri branju Medvedove poezije dobro čim bolj seznaniti z aluzijami, navezavami, pokloni in navdihi. Že naslov zbirke Favnovo popoldne prinaša pravo zakladnico zgodovine in kulture. Favn je bil v rimski mitologiji bog polj in gozdov, upodobljen kot človek s kozjimi nogami, lahko bi rekli, da je rimska različica grškega satira. Navdihnil je mnoge, med drugim francoskega simbolista Stéphana Mallarméja, ki je leta 1876 napisal pesem z naslovom Favnovo popoldne. Tu se zgodba vplivov ne konča, saj je osemnajst let pozneje skladatelj Claude Debussy na podlagi pesnitve napisal skladbo z istim naslovom. Mallarmé je bil do poskusa najprej zadržan, saj naj bi že poezija dovolj zazvenela, ko pa je Debussyjevo desetminutno stvaritev slišal v živo, mu je poslal precej občudujočo zahvalo. Medvedova knjiga tako, že preden jo odpremo, nagovarja in vabi v posebno vzdušje, ki naj bi bilo popoldne nekega mitološkega bitja. Vendar ne ostane le pri tem. Knjiga se takoj razprši na razne pomenske konce in kraje in nas že s prvim verzom povabi v prazne, zapuščene prostore. Posvečena je deklici Danki Ilić, katere tragična zgodba še vedno ni dobila zaključka. Medved tako hipoma ustvari močan kontrast med nežno sanjavo glasbo in tragičnimi usodami, kar je pravzaprav tudi srž vsake mitologije. Vsebinskemu kontrastu sledi tudi vizualni, saj se pesmi razdrobijo v zelo nenavadno obliko – skoraj vsaka stran v knjigi prinaša tri verze zgoraj in tri verze spodaj, na sredi pa med njimi zeva velikanska praznina. So to prostori, ki smo jih zapustili, ki so zapustili nas? Se med njimi giba favnova senca? Tudi Medvedovo Favnovo popoldne lahko beremo kot enotno stvaritev, ki pa se napaja iz raznih virov. Gre za poezijo, ki jo je neizmerno težko ujeti v opise, saj se dogaja na obrobju zavesti, med stikom neba in zemlje, ki sta ves čas povezana v svoji usodnosti. Podobe so po eni strani neverjetno trpke, stroge, hladne, krute, po drugi pa mehkobno svetle, nežne, čutne. Medved izumlja svoj jezik, jezik iz zemlje, če si sposodim Zajčevo sintagmo (a ne kar naključno, že na začetku knjige naletimo na podobo kepe iz pepela). To je jezik, ki rožlja in se krotoviči, ki nas ne izpusti iz svojega primeža od prve do zadnje vrstice: »[…] in kot svetlobni prti, ki skrijejo obrazne maske … Kot majhni krti iz telesne plazme se skrijejo neznansko majhni škrati v krvi, kot pivnik v laske in kot tipalke v žrdi … Kot mokra ptica v dlani, stopljena klica v izprani raztopini, v nebesni kani … Kam so izginile listnate role? V sladke, presladke šamrole? So se razblinile v znitkane pole? V kepi iz ust in žrela? V pust občutek po piku kraljevskega žela? V tekoči, lepljivi vodik, v plinaste cisterne?« Andrej Medved se poigrava tako s pomeni in navezavami kot s samimi besedami, pa naj gre na ravni zvočnosti besed, kot tudi na ravni skrite notranje rime, ki ni stalna, zato je ne moremo pričakovati in se ne izpoje, ko pa se pojavi, se zdi kot osji pik, kot trska, kot sončni žarek med listjem. Tako je zbirka tesno zvezana tudi na besedni in zvočni ravni. Iz vsakega verza bi lahko izluščili mnogo skritih pomenov, a včasih je bolje, da se prepustimo toku Favnovega popoldneva, da nas ponese skozi tisočletja in spet nazaj, v današnje prazne prostore, ki še kako odmevajo. Po tonu se zdi, da gre za nagovor oziroma dialog z bralcem, pesniški subjekt se ves čas obrača na nekoga, pri tem pa uporablja primerjave, da bi opisal, kar doživlja in opazi okrog sebe. Vpraša nas, če lebdimo v popoldnevu favna, in res se zdi, da se v trenutku odlepimo od tal in se še bolj prepustimo toku poezije, ki je polna mitoloških podob, zgodovine, umetnosti, pa tudi čisto vsakdanjih podob sveta. Vsako novo vprašanje nas postavlja pred dilemo, pred željo po odgovoru in obenem hlepenju po nadaljevanju v ritmu, ki ne jenja: »Si kdaj pomislil na vzhajajočo / luno, ki v ožarčenem sfumatu skriva / plašč grenkobe, ki se zajeda v tvoje čelo in ramena, / brez polti in črnih turov?« Kot se pred favnom razprostre popoldne, se pred pesniškim govorcem razprostre vsemirje, ki ga lovi v verze, kjer bi se vsaj malo ustalilo, ustavilo, umirilo. Hoče videti, kako zraste vrt, kako se zaspi na dlaki jazbeca, kako brizgne kri, kako se zbudi jutro, kako se žrejo oblaki in se podirajo stolpi. Pri tem spraševanju niti malo ne prosi za pozornost, saj je naslovnik vprašanj lahko kar on sam, ali pa so namenjena le tihemu odzvanjanju v zavesti, med sanjami. Proti koncu knjige se večkrat vrine njegov bežni medklic na vsa ta vprašanja, 'ne vedel bi, a vendar vem', ki še bolj priča o vseobsegajočih možnostih, ki jih odpira. Gre za poezijo, ki se ji moramo prepustiti, s katero moramo odplavati v neskončno dolgo popoldne. In postati, kot pravi zadnji verz knjige: »Kot nebo brez konca.«
Andrej Medved: Favnovo popoldne, Nika Nikolič: Nekadilci brez otrok, Drago Jančar: Zakaj pisati. Recenzije so napisale Veronika Šoster, Anja Radaljac in Meta Kušar.
Andrej Medved: Favnovo popoldne, Nika Nikolič: Nekadilci brez otrok, Drago Jančar: Zakaj pisati. Recenzije so napisale Veronika Šoster, Anja Radaljac in Meta Kušar.
Piše Anja Radaljac, bere Aleksander Golja. Nekadilci brez otrok, knjižni prvenec Nike Nikolič, so prvenstveno roman o najemništvu. Tekst ga koncipira kot sodobni fenomen, tesno povezan s prekarništvom in, širše, kapitalistično ureditvijo. Pisateljica v delu vzporeja zgodbe oseb, ki pomagajo osvetliti konstelacijo razmerij med temi deležniki. Sanja, osrednja protagonistka, je pripadnica propadajočega srednjega razreda, ženska v poznih tridesetih ali v začetku štiridesetih, visoko izobražena, zaposlena v oglaševalskem podjetju, kjer ji delo etiško ne ustreza, ji pa ponuja varnost, da lahko preživi. Dunja je njena nekdanja najboljša prijateljica, Til pa moški, ki se po spletu okoliščin znajde v središču njunega spora. Preživetje se v okolju Nekadilcev brez otrok kaže kot tista temeljna človekova potreba, ki jo je vedno težje ali skorajda nemogoče zadovoljiti. S tega vidika morda niti ni nenavadno, da Sanja drugih življenjskih področij nima urejenih; nikakor ne more najti partnerskega razmerja, kakršnega si želi, najbližje nekako pride v odnosu z Dunjo, s katero pa »nista par«, temveč »samo« cimri in najboljši prijateljici. Roman lepo pokaže, kako se Sanja in Dunja znajdeta v tem položaju: kot odrasli osebi, ki že dolgo ne študirata več, v obstoječi ekonomiji ne moreta sami najemati ali celo kupiti stanovanja in tako se povežeta v cimrstvu, novi obliki sobivanja, romantični partnerski odnos pa je nadomeščen s prijateljskim. Tukaj se roman poigrava z normativnimi funkcijami in okviri odnosov; Sanja in Dunja se sicer v začetku romana res spreta in Dunja odide in Sanjo pusti samo, ampak po drugi strani je za njima dolgotrajen odnos, ki ne le njima, ampak tudi njunim prijateljicam in prijateljem deluje kot eden bolj funkcionalnih in bolj povezanih odnosov. Sanja in Dunja se veliko pogovarjata in imata veliko skupnih točk, stojita si ob strani in ena na drugo lahko računata. Sanja poudarja, da se ji je vedno zdelo, da sta oni dve proti svetu. Zalomi se jima, ko v njun odnos poseže zunanji svet. Sanja in Dunja se zaradi značajskih značilnosti različno odzivata na zahteve zunanjega sveta, morda bi bilo točneje reči, da zavzameta različna principa delovanja: Sanja pasivnega, Dunja pa aktivnega. V svojem jedru pa so tako oni dve, kot tudi drugi liki v romanu predvsem oportunistične. Sanja se do nezavesti prilagaja nemogočim zahtevam oseb, ki jima oddajajo stanovanja, nadrejenim v službi in prijateljicam, vedno postane preprosto tisto, kar misli, da druga oseba želi ali potrebuje od nje. Dunja deluje bolj robustno, spontano, ostro, izrabi vsako priložnost … V tem smislu Sanja in Dunja odpovesta ravno na mestu, kjer v konflikt pridejo njune nasprotujoče si značilnosti iz moškega in ženskega družbenega spola. Naposled tako ravnata tudi v odnosu do Tila, nekaj let mlajšega moškega, ki je v še slabšem položaju od njiju, saj je namesto oportunizma izbral drugo taktiko, ki jo kapitalizem pozna: vse je dal od sebe, a mu je spodletelo. V ekonomskem sistemu, kakršnega imamo, tako po spletu okoliščin ni imel druge izbire, kot da si poišče slabo plačano fizično delo. Sanja in Dunja ga v času svojega spora skušata pridobiti vsaka na svojo stran in vsaka skuša pri tem zase nekaj pridobiti: Sanja dom, Dunja pa višjo plačo; Sanja skuša biti enkrat za spremembo aktivna, a je pri tem nerodna in ji ne uspe, Dunja pa nima podobnih težav. Brez problemov se prerine naprej v oglaševalskem podjetju, izpodrine Sanjo in celo pridobi službo Tilu, ki mu preboj uspe točno takrat, ko mu uspe posvojiti oportunizem. Pri vsem skupaj seveda profitirajo premožnejši sloji, ki že tako ali tako razpolagajo z velikim ekonomskim – in deloma kulturnim – kapitalom. Til ostane brez stanovanja, Sanja pa za krajši čas brez službe in stanovanja. Nato se krog ponovi, najde novo nezadovoljivo službo, v kateri nadaljuje svoj poprejšnji modus, in novo najemniško stanovanje, z novo cimro in novo najboljšo prijateljico. Vedno znova le sanjari, da bi lahko kaj spremenila, če bi le bila drugačna, bolj aktivna, bolj drzna … Nekadilci brez otrok sicer prav fino funkcionirajo v slikanju dinamik, ki se vzpostavljajo med liki in likinjami, ter oriše pomenljive povezave med kapitalistično družbeno ureditvijo, prekarstvom in najemništvom, ki postaja vse težje dosegljiva edina rešitev za velik del populacije. Pri tem je romanu mogoče očitati, da likov ne gradi kot plastične individuume, ampak bolj kot nespecifične figure, ki zasedajo določeno mesto v sistemu. Enako velja tudi za odnose med njimi, ki so izrisani le toliko, kot zahteva premislek o orisanih idejnih izhodiščih. Marsikje marsikaj zaide v karikaturo – od hudobnega finančnega mogotca do nepredstavljivo zlobnih najemodajalcev – čeprav ton romana tega ne podpira. Dogajanje je slabo motivirano z zgodbo in bolje z idejnimi zastavki. Nekadilci brez otrok Nike Nikolič tako odpirajo relevantno družbeno vprašanje, so pa pri tem nekoliko shematski in predvidljivi.
Piše Anja Radaljac, bere Aleksander Golja. Nekadilci brez otrok, knjižni prvenec Nike Nikolič, so prvenstveno roman o najemništvu. Tekst ga koncipira kot sodobni fenomen, tesno povezan s prekarništvom in, širše, kapitalistično ureditvijo. Pisateljica v delu vzporeja zgodbe oseb, ki pomagajo osvetliti konstelacijo razmerij med temi deležniki. Sanja, osrednja protagonistka, je pripadnica propadajočega srednjega razreda, ženska v poznih tridesetih ali v začetku štiridesetih, visoko izobražena, zaposlena v oglaševalskem podjetju, kjer ji delo etiško ne ustreza, ji pa ponuja varnost, da lahko preživi. Dunja je njena nekdanja najboljša prijateljica, Til pa moški, ki se po spletu okoliščin znajde v središču njunega spora. Preživetje se v okolju Nekadilcev brez otrok kaže kot tista temeljna človekova potreba, ki jo je vedno težje ali skorajda nemogoče zadovoljiti. S tega vidika morda niti ni nenavadno, da Sanja drugih življenjskih področij nima urejenih; nikakor ne more najti partnerskega razmerja, kakršnega si želi, najbližje nekako pride v odnosu z Dunjo, s katero pa »nista par«, temveč »samo« cimri in najboljši prijateljici. Roman lepo pokaže, kako se Sanja in Dunja znajdeta v tem položaju: kot odrasli osebi, ki že dolgo ne študirata več, v obstoječi ekonomiji ne moreta sami najemati ali celo kupiti stanovanja in tako se povežeta v cimrstvu, novi obliki sobivanja, romantični partnerski odnos pa je nadomeščen s prijateljskim. Tukaj se roman poigrava z normativnimi funkcijami in okviri odnosov; Sanja in Dunja se sicer v začetku romana res spreta in Dunja odide in Sanjo pusti samo, ampak po drugi strani je za njima dolgotrajen odnos, ki ne le njima, ampak tudi njunim prijateljicam in prijateljem deluje kot eden bolj funkcionalnih in bolj povezanih odnosov. Sanja in Dunja se veliko pogovarjata in imata veliko skupnih točk, stojita si ob strani in ena na drugo lahko računata. Sanja poudarja, da se ji je vedno zdelo, da sta oni dve proti svetu. Zalomi se jima, ko v njun odnos poseže zunanji svet. Sanja in Dunja se zaradi značajskih značilnosti različno odzivata na zahteve zunanjega sveta, morda bi bilo točneje reči, da zavzameta različna principa delovanja: Sanja pasivnega, Dunja pa aktivnega. V svojem jedru pa so tako oni dve, kot tudi drugi liki v romanu predvsem oportunistične. Sanja se do nezavesti prilagaja nemogočim zahtevam oseb, ki jima oddajajo stanovanja, nadrejenim v službi in prijateljicam, vedno postane preprosto tisto, kar misli, da druga oseba želi ali potrebuje od nje. Dunja deluje bolj robustno, spontano, ostro, izrabi vsako priložnost … V tem smislu Sanja in Dunja odpovesta ravno na mestu, kjer v konflikt pridejo njune nasprotujoče si značilnosti iz moškega in ženskega družbenega spola. Naposled tako ravnata tudi v odnosu do Tila, nekaj let mlajšega moškega, ki je v še slabšem položaju od njiju, saj je namesto oportunizma izbral drugo taktiko, ki jo kapitalizem pozna: vse je dal od sebe, a mu je spodletelo. V ekonomskem sistemu, kakršnega imamo, tako po spletu okoliščin ni imel druge izbire, kot da si poišče slabo plačano fizično delo. Sanja in Dunja ga v času svojega spora skušata pridobiti vsaka na svojo stran in vsaka skuša pri tem zase nekaj pridobiti: Sanja dom, Dunja pa višjo plačo; Sanja skuša biti enkrat za spremembo aktivna, a je pri tem nerodna in ji ne uspe, Dunja pa nima podobnih težav. Brez problemov se prerine naprej v oglaševalskem podjetju, izpodrine Sanjo in celo pridobi službo Tilu, ki mu preboj uspe točno takrat, ko mu uspe posvojiti oportunizem. Pri vsem skupaj seveda profitirajo premožnejši sloji, ki že tako ali tako razpolagajo z velikim ekonomskim – in deloma kulturnim – kapitalom. Til ostane brez stanovanja, Sanja pa za krajši čas brez službe in stanovanja. Nato se krog ponovi, najde novo nezadovoljivo službo, v kateri nadaljuje svoj poprejšnji modus, in novo najemniško stanovanje, z novo cimro in novo najboljšo prijateljico. Vedno znova le sanjari, da bi lahko kaj spremenila, če bi le bila drugačna, bolj aktivna, bolj drzna … Nekadilci brez otrok sicer prav fino funkcionirajo v slikanju dinamik, ki se vzpostavljajo med liki in likinjami, ter oriše pomenljive povezave med kapitalistično družbeno ureditvijo, prekarstvom in najemništvom, ki postaja vse težje dosegljiva edina rešitev za velik del populacije. Pri tem je romanu mogoče očitati, da likov ne gradi kot plastične individuume, ampak bolj kot nespecifične figure, ki zasedajo določeno mesto v sistemu. Enako velja tudi za odnose med njimi, ki so izrisani le toliko, kot zahteva premislek o orisanih idejnih izhodiščih. Marsikje marsikaj zaide v karikaturo – od hudobnega finančnega mogotca do nepredstavljivo zlobnih najemodajalcev – čeprav ton romana tega ne podpira. Dogajanje je slabo motivirano z zgodbo in bolje z idejnimi zastavki. Nekadilci brez otrok Nike Nikolič tako odpirajo relevantno družbeno vprašanje, so pa pri tem nekoliko shematski in predvidljivi.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Emerik Beran in Anton Foerster sta dva od najvidnejših skladateljev oziroma glasbenikov češkega rodu, ki so ob koncu 19. stoletja imigrirali na tuje in tam preživeli večji del svojih življenj. Emerik Beran je po prihodu v Maribor leta 1898 tam preživel in deloval kot pedagog kar tri desetletja, zadnjih ducat let svojega življenja je preživel v Ljubljani. Anton Foerster je v Ljubljano prispel tri desetletja pred Beranovim prihodom v Maribor. Vrsto let je sodeloval z Glasbeno matico in v okviru njene založniške dejavnosti sredi sedemdesetih let 19. stoletja izdal nadvse zanimivo klavirsko parafrazo na ljudsko Po jezeru bliz' Triglava. Beranova orkestrska dela, kot so predigra k operi Melusina ter Legendi št. 2 in 3 se prepletajo s komorno instrumentalno glasbo Antona Foersterja.
Emerik Beran in Anton Foerster sta dva od najvidnejših skladateljev oziroma glasbenikov češkega rodu, ki so ob koncu 19. stoletja imigrirali na tuje in tam preživeli večji del svojih življenj. Emerik Beran je po prihodu v Maribor leta 1898 tam preživel in deloval kot pedagog kar tri desetletja, zadnjih ducat let svojega življenja je preživel v Ljubljani. Anton Foerster je v Ljubljano prispel tri desetletja pred Beranovim prihodom v Maribor. Vrsto let je sodeloval z Glasbeno matico in v okviru njene založniške dejavnosti sredi sedemdesetih let 19. stoletja izdal nadvse zanimivo klavirsko parafrazo na ljudsko Po jezeru bliz' Triglava. Beranova orkestrska dela, kot so predigra k operi Melusina ter Legendi št. 2 in 3 se prepletajo s komorno instrumentalno glasbo Antona Foersterja.
Bologna je v znamenju osrednjega mednarodnega dogodka otroškega založništva - sejma otroške in mladinske literature. Letošnja poudarka sta trajnostni razvoj in manjšinsko založništvo. Med drugim bodo obeležili 50 let stripovske junakinje radovedne psičke Pimpe in 80 let Pike Nogavičke, izpostavljamo pa tudi izjemne dosežke slovenskih avtorjev. Mednarodna razstava MOST v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru ob 50-letnici smrti nobelovca Iva Andriča vabi k razmisleku o povezovalni moči literature skozi čas in izpostavlja Andričev obisk v koprski knjižnici. Balkan bluz kabaret, izvirna glasbena monokomedija v interpretaciji igralke in šansonjerke Lare Jankovič in pianista Sama Hudeta, je nastala v sodelovanju Gledališča Koper in Zavoda LiberArt. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič nanizal s skladbami kantavtorja Sergia Endriga.
Bologna je v znamenju osrednjega mednarodnega dogodka otroškega založništva - sejma otroške in mladinske literature. Letošnja poudarka sta trajnostni razvoj in manjšinsko založništvo. Med drugim bodo obeležili 50 let stripovske junakinje radovedne psičke Pimpe in 80 let Pike Nogavičke, izpostavljamo pa tudi izjemne dosežke slovenskih avtorjev. Mednarodna razstava MOST v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru ob 50-letnici smrti nobelovca Iva Andriča vabi k razmisleku o povezovalni moči literature skozi čas in izpostavlja Andričev obisk v koprski knjižnici. Balkan bluz kabaret, izvirna glasbena monokomedija v interpretaciji igralke in šansonjerke Lare Jankovič in pianista Sama Hudeta, je nastala v sodelovanju Gledališča Koper in Zavoda LiberArt. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič nanizal s skladbami kantavtorja Sergia Endriga.
Celje je v preteklem koncu tedna tretjič gostilo sklepni turnir ženske regionalne lige WABA. Na njem so se pomerile štiri ekipe, med katerimi so bile edine domače predstavnice košarkarice Celja. Ponudimo pa tudi del najnovejše epizode podkasta Žoga je okrogla, v kateri se ustvarjalci posvetijo aktualnemu dogajanju v domačem nogometnem prvenstvu.
Celje je v preteklem koncu tedna tretjič gostilo sklepni turnir ženske regionalne lige WABA. Na njem so se pomerile štiri ekipe, med katerimi so bile edine domače predstavnice košarkarice Celja. Ponudimo pa tudi del najnovejše epizode podkasta Žoga je okrogla, v kateri se ustvarjalci posvetijo aktualnemu dogajanju v domačem nogometnem prvenstvu.
Na kar dveh razstavah v Ljubljani najdemo dela okoljevarstvenega fotografa Nicka Brandta. Angleški ustvarjalec, ki je svetovno eden izmed najvidnejših na področju fotografije, v objektiv zajema uničujoče vplive podnebnih sprememb. Njegova potujoča razstava Napočil bo dan do 7. septembra gostuje v Galeriji Cankarjevega doma in Galeriji Fotografija. Ustanoviteljica galerije Willas iz Stockholma na Švedskem, ki zastopa Nicka Brandta, Ellen K. Willas, dodaja, da ima medij fotografije veliko družbeno moč in izjemno sposobnost predajanja sporočil. ''Fotografija je glagol v komunikaciji. Res lahko spremeni dojemanje in razmišljanje ljudi.''
Na kar dveh razstavah v Ljubljani najdemo dela okoljevarstvenega fotografa Nicka Brandta. Angleški ustvarjalec, ki je svetovno eden izmed najvidnejših na področju fotografije, v objektiv zajema uničujoče vplive podnebnih sprememb. Njegova potujoča razstava Napočil bo dan do 7. septembra gostuje v Galeriji Cankarjevega doma in Galeriji Fotografija. Ustanoviteljica galerije Willas iz Stockholma na Švedskem, ki zastopa Nicka Brandta, Ellen K. Willas, dodaja, da ima medij fotografije veliko družbeno moč in izjemno sposobnost predajanja sporočil. ''Fotografija je glagol v komunikaciji. Res lahko spremeni dojemanje in razmišljanje ljudi.''
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Slovenija je kolesarska Meka. Da o naši deželi tako menijo številni tujci, so zaslužni Tadej Pogačar, Primož Roglič in drugi slovenski poklicni kolesarji. Pa je res tako? Zaradi omenjenih kolesarskih zvezdnikov je v Sloveniji vse bolj priljubljeno tudi ljubiteljsko kolesarjenje. Po državi v zadnjem obdobju, predvsem z evropskimi sredstvi, pospešeno gradijo nove kolesarske steze. Marsikje pa ne gre brez zapletov. O tem, kdaj in zakaj je država resno začela graditi kolesarsko omrežje, koliko kolesarskih stez je in jih še namerava zgraditi v bližnji prihodnosti, kje bo dobila denar, ko bo presahnila evropska vreča, kakšna je naša kolesarska infrastruktura v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, kaj ta prinaša ali odnaša ter kaj bi veljalo še storiti na tem področju, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jernej Pavlin, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Ministrstvo za infrastrukturo; Bojana Stopinšek, direktorica Regionalne razvojne agencije Savinjska; Luka Mladenovič, Urbanistični inštitut. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
Slovenija je kolesarska Meka. Da o naši deželi tako menijo številni tujci, so zaslužni Tadej Pogačar, Primož Roglič in drugi slovenski poklicni kolesarji. Pa je res tako? Zaradi omenjenih kolesarskih zvezdnikov je v Sloveniji vse bolj priljubljeno tudi ljubiteljsko kolesarjenje. Po državi v zadnjem obdobju, predvsem z evropskimi sredstvi, pospešeno gradijo nove kolesarske steze. Marsikje pa ne gre brez zapletov. O tem, kdaj in zakaj je država resno začela graditi kolesarsko omrežje, koliko kolesarskih stez je in jih še namerava zgraditi v bližnji prihodnosti, kje bo dobila denar, ko bo presahnila evropska vreča, kakšna je naša kolesarska infrastruktura v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, kaj ta prinaša ali odnaša ter kaj bi veljalo še storiti na tem področju, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jernej Pavlin, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Ministrstvo za infrastrukturo; Bojana Stopinšek, direktorica Regionalne razvojne agencije Savinjska; Luka Mladenovič, Urbanistični inštitut. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
Ime tedna je postala Branka Bezjak, predsednica Sindikata novinarjev Večera, ki se je odzvala na odločitev vodstva in ukinitve samostojnega uredništva priloge ter na odpuščanje novinarskih kolegov v časopisni hiši. Opozorila je na kapitalske interese in degradacijo novinarskega poklica, pristojne v državi pa pozvala, da zaščiti novinarstvo, ne lastnikov.
Ime tedna je postala Branka Bezjak, predsednica Sindikata novinarjev Večera, ki se je odzvala na odločitev vodstva in ukinitve samostojnega uredništva priloge ter na odpuščanje novinarskih kolegov v časopisni hiši. Opozorila je na kapitalske interese in degradacijo novinarskega poklica, pristojne v državi pa pozvala, da zaščiti novinarstvo, ne lastnikov.
Danes je prvi delovni dan po premiku ure. Izgubljena ura spanja bo v prihodnjih dneh ali tednih pri marsikomu povzročila občutek utrujenosti, težave pri koncentraciji in razdražljivost. Čeprav premika ure ne doživljajo vsi enako, tudi raziskave kažejo, da ima negativen vpliv na zdravje in dobro počutje. Evropski parlament je ukinitev tega sistema predvidel že za leto 2021, vendar se članicam še vedno ni uspelo dogovoriti o tem vprašanju.
Danes je prvi delovni dan po premiku ure. Izgubljena ura spanja bo v prihodnjih dneh ali tednih pri marsikomu povzročila občutek utrujenosti, težave pri koncentraciji in razdražljivost. Čeprav premika ure ne doživljajo vsi enako, tudi raziskave kažejo, da ima negativen vpliv na zdravje in dobro počutje. Evropski parlament je ukinitev tega sistema predvidel že za leto 2021, vendar se članicam še vedno ni uspelo dogovoriti o tem vprašanju.
Enajstega marca 2024 je v Mestnem muzeju v Ljubljani potekal koncert cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil tudi godalni kvartet Perpetuum v sestavi Nuša Rejc in Anja Kralj − violini, Manica Slapšak − viola in Urša Roš – violončelo. V času koncerta so bile vse članice študentke podiplomskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot kvartet delujejo od leta 2020 pod mentorstvom Janeza Podleska in se redno predstavljajo na priložnostnih nastopih pod pokroviteljstvom Univerze v Ljubljani. Nastopile so tudi kot del cikla Solo e da camera in zaigrale na koncertu Festivala Ljubljana. DARIJAN BOŽIČ: POP ART 3 ZA GODALNI KVARTET MAURICE RAVEL: GODALNI KVARTET V F-DURU
Enajstega marca 2024 je v Mestnem muzeju v Ljubljani potekal koncert cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil tudi godalni kvartet Perpetuum v sestavi Nuša Rejc in Anja Kralj − violini, Manica Slapšak − viola in Urša Roš – violončelo. V času koncerta so bile vse članice študentke podiplomskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot kvartet delujejo od leta 2020 pod mentorstvom Janeza Podleska in se redno predstavljajo na priložnostnih nastopih pod pokroviteljstvom Univerze v Ljubljani. Nastopile so tudi kot del cikla Solo e da camera in zaigrale na koncertu Festivala Ljubljana. DARIJAN BOŽIČ: POP ART 3 ZA GODALNI KVARTET MAURICE RAVEL: GODALNI KVARTET V F-DURU
Pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki sta pred kratkim izšla roman Biografija naključnega čudesa pisateljice Tanje Maljarčuk in roman Milenij v Beogradu sodobnega srbskega pisatelja Vladimirja Pištala. V italijanskem mestu Bologna se danes začenja že 62-ti sejem knjig za otroke in mladostnike. Po lanskem gostovanju Slovenije je letos v središču svetovne pozornosti založništva in knjigotrštva: Estonija. Še do jutri pa v Gradcu poteka jubilejna 25. izdaja Festivala avstrijskega filma Diagonala.Vabljeni k poslušanju!
Pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki sta pred kratkim izšla roman Biografija naključnega čudesa pisateljice Tanje Maljarčuk in roman Milenij v Beogradu sodobnega srbskega pisatelja Vladimirja Pištala. V italijanskem mestu Bologna se danes začenja že 62-ti sejem knjig za otroke in mladostnike. Po lanskem gostovanju Slovenije je letos v središču svetovne pozornosti založništva in knjigotrštva: Estonija. Še do jutri pa v Gradcu poteka jubilejna 25. izdaja Festivala avstrijskega filma Diagonala.Vabljeni k poslušanju!
Po dolgotrajnih pogajanjih naj bi bil danes prelomen dan za prenovo pokojninskega sistema. Napovedan je bil namreč podpis dogovora socialnih partnerjev o predlogu nove pokojninske zakonodaje. Predstavniki vlade, sindikatov in delodajalcev so uraden podpis napovedali za 14-to uro, pred tem so sklicali sejo pogajalske skupine. Toda zadnji hip se je zapletlo in podpisa danes ne bo. Drugi poudarki: - Ruski predsednik ostaja odprt za pogovor z ameriškim kolegom, so v odzivu na Trumpovo jezo odgovorili iz Putinovega kabineta. - Marine Le Pen zaradi zlorabe evropskih sredstev obsodili na zaporno in denarno kazen ter ji prepovedali kandidiranje za francosko predsednico. - Policija zbira obvestila o medvrstniškem nasilju na območju Ptuja, vključil se je tudi center za socialno delo.
Po dolgotrajnih pogajanjih naj bi bil danes prelomen dan za prenovo pokojninskega sistema. Napovedan je bil namreč podpis dogovora socialnih partnerjev o predlogu nove pokojninske zakonodaje. Predstavniki vlade, sindikatov in delodajalcev so uraden podpis napovedali za 14-to uro, pred tem so sklicali sejo pogajalske skupine. Toda zadnji hip se je zapletlo in podpisa danes ne bo. Drugi poudarki: - Ruski predsednik ostaja odprt za pogovor z ameriškim kolegom, so v odzivu na Trumpovo jezo odgovorili iz Putinovega kabineta. - Marine Le Pen zaradi zlorabe evropskih sredstev obsodili na zaporno in denarno kazen ter ji prepovedali kandidiranje za francosko predsednico. - Policija zbira obvestila o medvrstniškem nasilju na območju Ptuja, vključil se je tudi center za socialno delo.
Po večmesečnem premoru bodo mariborski svetniki le opravili prvo branje proračunov za letos in prihodnje leto. To so konec leta zavrnili, saj je občinsko vodstvo predvidelo obsežno zadolževanje, a država še ni sprejela novele Zakona o financiranju občin, ki bi to omogočilo.
Po večmesečnem premoru bodo mariborski svetniki le opravili prvo branje proračunov za letos in prihodnje leto. To so konec leta zavrnili, saj je občinsko vodstvo predvidelo obsežno zadolževanje, a država še ni sprejela novele Zakona o financiranju občin, ki bi to omogočilo.
Predlog spremembe zakonodaje o vrtcih je na noge dvignil predvsem zasebne vrtce. Predlagane spremembe namreč ukinjajo 85-odstotno financiranje po posameznem otroku, ohranjajo pa le koncesije.
Predlog spremembe zakonodaje o vrtcih je na noge dvignil predvsem zasebne vrtce. Predlagane spremembe namreč ukinjajo 85-odstotno financiranje po posameznem otroku, ohranjajo pa le koncesije.
Policijski orkester je na dan žena nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Bil je večer nežnosti, rahločutnosti in poustvarjalnih presežkov – nečesa, s čimer nas že nekaj let razvajata oba poklicna pihalna orkestra. Zaigrali so tudi eno izmed sodobnih izvirnih standardnih simfoničnih del za godbeniške zasedbe – Simfonijo za godbo angleškega skladatelja zdaj že starejše srednje generacije, sicer pa pripadnika prvega ešalona britanskih ustvarjalcev za ta zvočni medij – Martina Ellerbyja s konca devetdesetih let. V preostanku oddaje boste slišali še popevko Saša Fajona Prisluhni s solistko Sašo Lešnjek in znamenito popevko Jureta Robežnika z naslovom Lastovka. Prvo je za godbo priredil Nejc Bečan, drugo Lojze Krajnčan.
Policijski orkester je na dan žena nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Bil je večer nežnosti, rahločutnosti in poustvarjalnih presežkov – nečesa, s čimer nas že nekaj let razvajata oba poklicna pihalna orkestra. Zaigrali so tudi eno izmed sodobnih izvirnih standardnih simfoničnih del za godbeniške zasedbe – Simfonijo za godbo angleškega skladatelja zdaj že starejše srednje generacije, sicer pa pripadnika prvega ešalona britanskih ustvarjalcev za ta zvočni medij – Martina Ellerbyja s konca devetdesetih let. V preostanku oddaje boste slišali še popevko Saša Fajona Prisluhni s solistko Sašo Lešnjek in znamenito popevko Jureta Robežnika z naslovom Lastovka. Prvo je za godbo priredil Nejc Bečan, drugo Lojze Krajnčan.
Na sklepnem koncertu cikla nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je zvenela glasba Antonína Dvořáka in Josefa Suka. Pod programsko zasnovo se podpisuje violončelistka Maruša Turjak Bogataj, ki je glasbenike vodila, predstavila pa se je tudi kot solistka.
Na sklepnem koncertu cikla nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je zvenela glasba Antonína Dvořáka in Josefa Suka. Pod programsko zasnovo se podpisuje violončelistka Maruša Turjak Bogataj, ki je glasbenike vodila, predstavila pa se je tudi kot solistka.
Z Danom Hicksom, profesorjem sodobne arheologije na Univerzi v Oxfordu in kustosom za svetovno arheologijo v oxfordskem muzeju Pitt Rivers, se pogovarjamo o njegovi knjigi Brutalni muzeji: beninski broni, kolonialno nasilje in kulturna restitucija, ki je v prevodu Ive Jevtić izšla leta 2024 pri Založbi Univerze v Ljubljani in KUD AAC Zrakogled. Zakaj se morajo muzeji zavedati svoje kolonialne zgodovine in zakaj prav z vračanjem nekdaj oplenjenih predmetov lahko začnejo odpravo njenih posledic? Z avtorjem smo se pogovarjali konec januarja ob njegovem gostovanju na dveh dogodkih cikla predavanj Leta dediščine Filozofske fakultete v Ljubljani. Foto: fotografija naslovnice knjige Brutalni muzeji: beninski muzeji, kolonialno naislje in kulturna restitucija (Založba Univerze v Ljubljani in KUD AAC Zrakogled, 2024)
Z Danom Hicksom, profesorjem sodobne arheologije na Univerzi v Oxfordu in kustosom za svetovno arheologijo v oxfordskem muzeju Pitt Rivers, se pogovarjamo o njegovi knjigi Brutalni muzeji: beninski broni, kolonialno nasilje in kulturna restitucija, ki je v prevodu Ive Jevtić izšla leta 2024 pri Založbi Univerze v Ljubljani in KUD AAC Zrakogled. Zakaj se morajo muzeji zavedati svoje kolonialne zgodovine in zakaj prav z vračanjem nekdaj oplenjenih predmetov lahko začnejo odpravo njenih posledic? Z avtorjem smo se pogovarjali konec januarja ob njegovem gostovanju na dveh dogodkih cikla predavanj Leta dediščine Filozofske fakultete v Ljubljani. Foto: fotografija naslovnice knjige Brutalni muzeji: beninski muzeji, kolonialno naislje in kulturna restitucija (Založba Univerze v Ljubljani in KUD AAC Zrakogled, 2024)
Razprave, ali bi se morale krovne politične organizacije koroških Slovencev povezati v eno organizacijo, potekajo že več desetletij, toda mnenja ostajajo različna. Usklajeni pa so cilji in ključne teme, na katere opozarjajo. Kaj pa mladi?
Razprave, ali bi se morale krovne politične organizacije koroških Slovencev povezati v eno organizacijo, potekajo že več desetletij, toda mnenja ostajajo različna. Usklajeni pa so cilji in ključne teme, na katere opozarjajo. Kaj pa mladi?
Drugi poudarki iz oddaje: - Evropa uvaja obvezno ločeno zbiranje odpadnega tekstila, a občine so pri nas še brez sistemskih rešitev - V Ljubljanskem potniškem prometu opozarjajo, da 15 odstotkov potnikov ne validira vozovnic. Kakšne so posledice za potnike -Tudi v Kopru bodo dobili urbane vrtičke
Drugi poudarki iz oddaje: - Evropa uvaja obvezno ločeno zbiranje odpadnega tekstila, a občine so pri nas še brez sistemskih rešitev - V Ljubljanskem potniškem prometu opozarjajo, da 15 odstotkov potnikov ne validira vozovnic. Kakšne so posledice za potnike -Tudi v Kopru bodo dobili urbane vrtičke
Oksana Pečeny je letošnja prejemnica Glazerjeve listine mesta Maribor za umetniške dosežke v zadnjih dveh letih, ki jo je prejela na slavnostni podelitvi 21. marca. Violinistka bo tokrat predstavila komorne skladbe Pabla de Sarasateja, Janija Goloba, Mauricea Ravela, Fritza Kreislerja in Manuela de Falle.
Oksana Pečeny je letošnja prejemnica Glazerjeve listine mesta Maribor za umetniške dosežke v zadnjih dveh letih, ki jo je prejela na slavnostni podelitvi 21. marca. Violinistka bo tokrat predstavila komorne skladbe Pabla de Sarasateja, Janija Goloba, Mauricea Ravela, Fritza Kreislerja in Manuela de Falle.
Afera Litijska, ki je odnesla takratno pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, se nadaljuje s kazenskim pregonom nekaterih vpletenih. Nacionalni preiskovalni urad je namreč podal kazensko ovadbo zoper tri fizične osebe in eno pravno zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Ena fizična oseba pa je ovadena zaradi ponarejanja listin pri nakupu sodne stavbe. Druge teme: - Socialni partnerji pred podpisom dogovora, prelomnim za pokojninsko reformo - Vodja francoske skrajne desnice Le Pen spoznana za krivo zlorabe evropskih sredstev - Del Logatca kljub vnovičnem vzorčenju brez pitne vode. Tako bo ostalo vsaj do jutri.
Afera Litijska, ki je odnesla takratno pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, se nadaljuje s kazenskim pregonom nekaterih vpletenih. Nacionalni preiskovalni urad je namreč podal kazensko ovadbo zoper tri fizične osebe in eno pravno zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Ena fizična oseba pa je ovadena zaradi ponarejanja listin pri nakupu sodne stavbe. Druge teme: - Socialni partnerji pred podpisom dogovora, prelomnim za pokojninsko reformo - Vodja francoske skrajne desnice Le Pen spoznana za krivo zlorabe evropskih sredstev - Del Logatca kljub vnovičnem vzorčenju brez pitne vode. Tako bo ostalo vsaj do jutri.
Od četrtka, 27. marca je v Muzeju za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v Ljubljani redno odprta razstava z naslovom »Zdravje je naše največje bogastvo«. Gre za letošnjo osrednjo, sicer začasno razstavo z izborom zgodb slovenske zdravstvene in medicinske dediščine od začetka 20. stoletja, ki si jih boste lahko v stavbi »Cekinov grad«, kot tudi poznamo stavbo muzeja poleg Hale Tivoli, ogledali do pomladi 2026. Zgodbo o pobudi za pripravo razstave leta 2021 je v pogovoru povedala osrednja koordinatorica razstave iz muzeja, kustosinja Nataša Strlič, v naš studio pa je prišla vodilna poznavalka zgodovine medicine in zdravstva pri nas, prof.dr. Zvonka Zupanič Slavec, sicer vodja Inštituta za zgodovino medicine na ljubljanski Medicinski fakulteti. FOTO: Stavba Muzeja za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v parku Tivoli v Ljubljani VIR: Fototeka muzeja
Od četrtka, 27. marca je v Muzeju za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v Ljubljani redno odprta razstava z naslovom »Zdravje je naše največje bogastvo«. Gre za letošnjo osrednjo, sicer začasno razstavo z izborom zgodb slovenske zdravstvene in medicinske dediščine od začetka 20. stoletja, ki si jih boste lahko v stavbi »Cekinov grad«, kot tudi poznamo stavbo muzeja poleg Hale Tivoli, ogledali do pomladi 2026. Zgodbo o pobudi za pripravo razstave leta 2021 je v pogovoru povedala osrednja koordinatorica razstave iz muzeja, kustosinja Nataša Strlič, v naš studio pa je prišla vodilna poznavalka zgodovine medicine in zdravstva pri nas, prof.dr. Zvonka Zupanič Slavec, sicer vodja Inštituta za zgodovino medicine na ljubljanski Medicinski fakulteti. FOTO: Stavba Muzeja za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v parku Tivoli v Ljubljani VIR: Fototeka muzeja
Na marčni seji so mirenski svetniki potrdili proračuna za letošnje in prihodnje leto. Občina več kot 200 tisočevrov vlaga v pripravo projektne dokumentacije, saj računa na državne razpise. Dobrih 855 tisoč evrov je vredna zunanja ureditev Cerja, ki jo s 350 tisoč evri sofinancira gospodarsko ministrstvo. v oddaji tudi o tem: -Prebivalci Sermina zaskrbljeni zaradi gradnje nove vpadnice. -Nacionalni preiskovalni urad je v zadevi Litijska podal več kazenskih ovadb. -Umetniku in duhovniku Marku Rupniku bodo sodili na vatikanskem sodišču.
Na marčni seji so mirenski svetniki potrdili proračuna za letošnje in prihodnje leto. Občina več kot 200 tisočevrov vlaga v pripravo projektne dokumentacije, saj računa na državne razpise. Dobrih 855 tisoč evrov je vredna zunanja ureditev Cerja, ki jo s 350 tisoč evri sofinancira gospodarsko ministrstvo. v oddaji tudi o tem: -Prebivalci Sermina zaskrbljeni zaradi gradnje nove vpadnice. -Nacionalni preiskovalni urad je v zadevi Litijska podal več kazenskih ovadb. -Umetniku in duhovniku Marku Rupniku bodo sodili na vatikanskem sodišču.
Meteorit, ki so mu rekli »izpodnebnik« Pavlihov oder - gledališče ročnih lutk Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov
Meteorit, ki so mu rekli »izpodnebnik« Pavlihov oder - gledališče ročnih lutk Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · zaradi zlorabe položaja oziroma ponarejanja listin pri nakupu stavbe na Litijski kazensko ovadili štiri fizične in pravno osebo · mariborski mestni svet v četrtek o rekordno visokih proračunih za letos in naslednje leto · zZdravstvenemu domu Ljutomer naziv najboljše zdravstvene ustanove v državi
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · zaradi zlorabe položaja oziroma ponarejanja listin pri nakupu stavbe na Litijski kazensko ovadili štiri fizične in pravno osebo · mariborski mestni svet v četrtek o rekordno visokih proračunih za letos in naslednje leto · zZdravstvenemu domu Ljutomer naziv najboljše zdravstvene ustanove v državi
Jadranka Juras je odlična pevka kvalitetne pop glasbe, operna solistka in izvrstna interpretka jazzovskih standardov. Na nastopu v Siti teatru v petek, 4. aprila se bo predstavila ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija z novim repertoarjem, ki ga bo odpela v slovenščini. Rdeča nit večera bo avtorska glasba pianista Milana Stanisavljevića.
Jadranka Juras je odlična pevka kvalitetne pop glasbe, operna solistka in izvrstna interpretka jazzovskih standardov. Na nastopu v Siti teatru v petek, 4. aprila se bo predstavila ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija z novim repertoarjem, ki ga bo odpela v slovenščini. Rdeča nit večera bo avtorska glasba pianista Milana Stanisavljevića.
Nizozemska velja za eno izmed držav z najbolje urejenim sistemom javnih prevozov. Tak sistem seveda ne nastane čez noč - vanj Nizozemci vlagajo ogromno pozornosti in denarja že od 70. let prejšnjega stoletja. V tem času so naredili tudi veliko napak, iz katerih se zdaj vsi lahko nekaj naučimo. V Zeleni luči se pogovorimo s prometnim raziskovalcem Nielsom van Oortom, ki je ob obisku Slovenije z nami delil razmišljanja o iskanju družbenega konsenza glede mobilnosti, majhnih trikih z daljnosežnimi učinki, uporabi velikih količin podatkov in zabavnih srečevanjih med čakanjem na vlak.
Nizozemska velja za eno izmed držav z najbolje urejenim sistemom javnih prevozov. Tak sistem seveda ne nastane čez noč - vanj Nizozemci vlagajo ogromno pozornosti in denarja že od 70. let prejšnjega stoletja. V tem času so naredili tudi veliko napak, iz katerih se zdaj vsi lahko nekaj naučimo. V Zeleni luči se pogovorimo s prometnim raziskovalcem Nielsom van Oortom, ki je ob obisku Slovenije z nami delil razmišljanja o iskanju družbenega konsenza glede mobilnosti, majhnih trikih z daljnosežnimi učinki, uporabi velikih količin podatkov in zabavnih srečevanjih med čakanjem na vlak.
Na srečanju, ki sta se ga udeležila tudi evropska komisarka za širitev Marta Kos in komisar za notranje zadeve Magnus Brunner, so se pogovarjali o nujnosti sodelovanja v boju proti terorizmu in trgovini z ljudmi. Posebno pozornost so ministri v zvezi z migracijami prek t. i. zahodnobalkanske poti namenili tudi vprašanju trgovine z ljudmi.
Na srečanju, ki sta se ga udeležila tudi evropska komisarka za širitev Marta Kos in komisar za notranje zadeve Magnus Brunner, so se pogovarjali o nujnosti sodelovanja v boju proti terorizmu in trgovini z ljudmi. Posebno pozornost so ministri v zvezi z migracijami prek t. i. zahodnobalkanske poti namenili tudi vprašanju trgovine z ljudmi.
Kot je znano, je skupina redovnic skupnosti Loyola nekdanjega jezuita Marka Rupnika leta 2021 obtožila, da jih je v 90. letih prejšnjega stoletja spolno in psihočno zlorabljal. Zlorabil naj bi najmanj dvajset žensk, zlasti v skupnosti v Ljubljani, v kateri je deloval in ki jo je Vatikan kasneje razpustil. Jezuitski red je nedavno domnevnim žrtvam Marka Rupnika, ki obtožbe še vedno zanika, ponudil pomoč. Njegova odvetnica je Vatikan pozvala, naj Rupnika čim prej privede pred sodišče. Naša dopisnica iz Rima Mojca Širok, se je pogovarjala z dvema nekdanjima redovnicama od približno dvajsetih, ki Rupnika obtožujejo zlorabe.
Kot je znano, je skupina redovnic skupnosti Loyola nekdanjega jezuita Marka Rupnika leta 2021 obtožila, da jih je v 90. letih prejšnjega stoletja spolno in psihočno zlorabljal. Zlorabil naj bi najmanj dvajset žensk, zlasti v skupnosti v Ljubljani, v kateri je deloval in ki jo je Vatikan kasneje razpustil. Jezuitski red je nedavno domnevnim žrtvam Marka Rupnika, ki obtožbe še vedno zanika, ponudil pomoč. Njegova odvetnica je Vatikan pozvala, naj Rupnika čim prej privede pred sodišče. Naša dopisnica iz Rima Mojca Širok, se je pogovarjala z dvema nekdanjima redovnicama od približno dvajsetih, ki Rupnika obtožujejo zlorabe.
V Milanu tudi letos potek Teden oblikovanja, tudi s slovensko udeležbo - Material Bar. Več v Izluščeno. Prisluhnite in delite!
V Milanu tudi letos potek Teden oblikovanja, tudi s slovensko udeležbo - Material Bar. Več v Izluščeno. Prisluhnite in delite!
Tretji polčas je bil znova v znamenju nogometa, in to ligaškega. Za nami je namreč 27. krog v prvi ligi, s čimer smo že vstopili v zadnjo četrtino ligaške sezone.
Tretji polčas je bil znova v znamenju nogometa, in to ligaškega. Za nami je namreč 27. krog v prvi ligi, s čimer smo že vstopili v zadnjo četrtino ligaške sezone.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Donald Trump je svojim volivcem obljubil izgon priseljencev. In obljubo drži. Če ne prej, se je javnost zavedela, kaj pomeni superzapor po srednjeameriško, ko so iz Združenih držav v Salvador prepeljali več kot 200 Venezuelcev. Vsaj nekateri Američani pa so z grenkobo ugotovili, da jim je bržkone izdihnila pravna država.
Donald Trump je svojim volivcem obljubil izgon priseljencev. In obljubo drži. Če ne prej, se je javnost zavedela, kaj pomeni superzapor po srednjeameriško, ko so iz Združenih držav v Salvador prepeljali več kot 200 Venezuelcev. Vsaj nekateri Američani pa so z grenkobo ugotovili, da jim je bržkone izdihnila pravna država.
Klub študentov občine Koper se v petek seli na novo lokacijo - delovanje bo še vedno na Cankarjevi ulici, a v drugih, večjih prostorih. V prostovoljnem združenju koprskih študentov in dijakov poudarjajo, da želijo tudi z novimi prostori prispevati k izboljšanju mladinskega dogajanja v občini. Kako je v Istri poskrbljeno za ponudbo tovrstnih dogodkov in kako mladina ocenjuje tamkajšnje nočno življenje?
Klub študentov občine Koper se v petek seli na novo lokacijo - delovanje bo še vedno na Cankarjevi ulici, a v drugih, večjih prostorih. V prostovoljnem združenju koprskih študentov in dijakov poudarjajo, da želijo tudi z novimi prostori prispevati k izboljšanju mladinskega dogajanja v občini. Kako je v Istri poskrbljeno za ponudbo tovrstnih dogodkov in kako mladina ocenjuje tamkajšnje nočno življenje?