Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Mala Zaka sodi med najbolj zanimive in obiskane točke na Bledu. Tu poteka priljubljena pot okoli Blejskega jezera, tu se poleti kopajo domačini in turisti, Mala Zaka je tudi izhodišče za treninge veslačev. Območje je poznano kot prizorišče številnih mednarodnih tekmovanj, v veslanju, zimskem plavanju, v triatlonu in kolesarjenju. Prenova Male Zake, tudi z evropskimi sredstvi je prinesla vrsto izboljšav, ki jih predstavlja Jernej Slivnik, predsednik Veslaškega kluba Bled. Svoje spomine na Malo Zako pa z nami deli veslač Jani Klemenčič, ki je osvojil prvo olimpijsko kolajno za samostojno Slovenijo. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Mala Zaka sodi med najbolj zanimive in obiskane točke na Bledu. Tu poteka priljubljena pot okoli Blejskega jezera, tu se poleti kopajo domačini in turisti, Mala Zaka je tudi izhodišče za treninge veslačev. Območje je poznano kot prizorišče številnih mednarodnih tekmovanj, v veslanju, zimskem plavanju, v triatlonu in kolesarjenju. Prenova Male Zake, tudi z evropskimi sredstvi je prinesla vrsto izboljšav, ki jih predstavlja Jernej Slivnik, predsednik Veslaškega kluba Bled. Svoje spomine na Malo Zako pa z nami deli veslač Jani Klemenčič, ki je osvojil prvo olimpijsko kolajno za samostojno Slovenijo. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Ostali poudarki: - V občini Žalec so na območju Kasaz dogradili kanalizacijsko omrežje, priključenih je dodatnih sto gospodinjstev, vendar tudi tu ni šlo brez spotikanj - Mirna Peč se lahko primerja z veliko večjimi občinami, zadnja pridobitev - športni park - Goduje sveti Jurij, to je tudi dan Ptuja, ko se Slovenski trg prelevi v pravo srednjeveško prizorišče - Na Primorskem na dan knjige začenjajo že 20. sezono projekta Primorci beremo
Ostali poudarki: - V občini Žalec so na območju Kasaz dogradili kanalizacijsko omrežje, priključenih je dodatnih sto gospodinjstev, vendar tudi tu ni šlo brez spotikanj - Mirna Peč se lahko primerja z veliko večjimi občinami, zadnja pridobitev - športni park - Goduje sveti Jurij, to je tudi dan Ptuja, ko se Slovenski trg prelevi v pravo srednjeveško prizorišče - Na Primorskem na dan knjige začenjajo že 20. sezono projekta Primorci beremo
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje danes obravnava poročilo o poslovanju v prvih treh mesecih letos - tako za obvezno zdravstveno zavarovanje kot dolgotrajno oskrbo. Čakalne dobe na prve preglede se kljub boljši realizaciji programov v prvem četrtletju podaljšujejo. Skupščina zato poziva k pripravi načrtov za obvladovanje. Na poziv finančnega ministrstva je Zavod pripravil predlog ukrepov za uravnoteženo poslovanje za letos in prihodnje leto. Drugi poudarki: - ZDA in Iran še brez časovnega pogajalskega okvira za končanje vojne. - Pobudniki referenduma o parkirninah v Ljubljani pozivajo k oddaji podpisa; to bo mogoče od jutri do četrtka. - V Mariboru ob svetovnem dnevu knjige tudi o zaščiti avtorskih pravic v luči umetne inteligence.
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje danes obravnava poročilo o poslovanju v prvih treh mesecih letos - tako za obvezno zdravstveno zavarovanje kot dolgotrajno oskrbo. Čakalne dobe na prve preglede se kljub boljši realizaciji programov v prvem četrtletju podaljšujejo. Skupščina zato poziva k pripravi načrtov za obvladovanje. Na poziv finančnega ministrstva je Zavod pripravil predlog ukrepov za uravnoteženo poslovanje za letos in prihodnje leto. Drugi poudarki: - ZDA in Iran še brez časovnega pogajalskega okvira za končanje vojne. - Pobudniki referenduma o parkirninah v Ljubljani pozivajo k oddaji podpisa; to bo mogoče od jutri do četrtka. - V Mariboru ob svetovnem dnevu knjige tudi o zaščiti avtorskih pravic v luči umetne inteligence.
Na negotove in nestabilne razmere z energenti v Evropski uniji se je potrebno dobro pripraviti. Med drugim s koordinacijo proizvodnje in uvoza goriv, s sproščanjem naftnih rezerv, polnjenjem skladišč pred zimo, pa tudi s pospešitvijo prehoda na domačo, čisto energijo. V oddaji tudi o tem: -Uredba o koncesijah za graditev novih žičniških naprav na Kaninu na seji vlade. -V Zdravilišču Debeli rtič odprli trajnostno vrtnarijo in podvodno mesto. -V Notranjskem parku sta nadzor prvič izvajali naravovarstvenici na konjih. -Na 40. Slovenskih glasbenih dnevih so razpravljali o pomenu regionalnih radijskih programov.
Na negotove in nestabilne razmere z energenti v Evropski uniji se je potrebno dobro pripraviti. Med drugim s koordinacijo proizvodnje in uvoza goriv, s sproščanjem naftnih rezerv, polnjenjem skladišč pred zimo, pa tudi s pospešitvijo prehoda na domačo, čisto energijo. V oddaji tudi o tem: -Uredba o koncesijah za graditev novih žičniških naprav na Kaninu na seji vlade. -V Zdravilišču Debeli rtič odprli trajnostno vrtnarijo in podvodno mesto. -V Notranjskem parku sta nadzor prvič izvajali naravovarstvenici na konjih. -Na 40. Slovenskih glasbenih dnevih so razpravljali o pomenu regionalnih radijskih programov.
Na Bledu so mladi dokazali, da imajo dobre ideje, ki jih znajo tudi uresničiti. V okviru participativnega proračuna so učenci predlagali idejo, ki danes že živi v polni obliki in ponuja prostor za igro, učenje in druženje. To je projekt Kozolec Lojze. Ustvarjalnosti pa na OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled ne manjka niti na drugih področjih. To med drugim dokazuje tudi mlada obetavna glasbenica Malaika Katrašnik.
Na Bledu so mladi dokazali, da imajo dobre ideje, ki jih znajo tudi uresničiti. V okviru participativnega proračuna so učenci predlagali idejo, ki danes že živi v polni obliki in ponuja prostor za igro, učenje in druženje. To je projekt Kozolec Lojze. Ustvarjalnosti pa na OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled ne manjka niti na drugih področjih. To med drugim dokazuje tudi mlada obetavna glasbenica Malaika Katrašnik.
Glasbeni sprehod od Zlatoroga Viktorja Parme prek Slovenske plesne suite Radovana Gobca do Suite za orkester v desetih slikah - Boter Petelin Ivana Ščeka.
Glasbeni sprehod od Zlatoroga Viktorja Parme prek Slovenske plesne suite Radovana Gobca do Suite za orkester v desetih slikah - Boter Petelin Ivana Ščeka.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V informativni oddaji Točno opodlne prisluhnite naslednjim temam: - Turški parlament podprl zakon, ki prepoveduje uporabo spletnih družbenih omrežij mlajšim od 15 let. -Opozorilo Ministrstva za zunanje zadeve pred prihajajočimi počitnicami - Mariborski mestni svet danes o posvetovalnem referendumu za sežigalnico - Ovire pri uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe
V informativni oddaji Točno opodlne prisluhnite naslednjim temam: - Turški parlament podprl zakon, ki prepoveduje uporabo spletnih družbenih omrežij mlajšim od 15 let. -Opozorilo Ministrstva za zunanje zadeve pred prihajajočimi počitnicami - Mariborski mestni svet danes o posvetovalnem referendumu za sežigalnico - Ovire pri uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ko je zagovarjal vegetarijanstvo in nudizem, so ga razglašali za mazača, vendar pa so ga na sodišču vedno oprostili. V času, ko so za boljše počutje še puščali kri, je on iskal drugačne poti do zdravja. Verjel je v moč vode, zraka in sonca, v gibanje, počitek in v preprosto, skoraj asketsko življenje. V tokratnem Ultrazvoku v živo z Bleda predstavljamo neobičajno življenje in delo Arnolda Riklija (1823–1906). Pokojni švicarski zdravilec velja za enega najvidnejših zagovornikov t. i. atmosferičnega zdravljenja in za začetnika zdraviliškega turizma na Bledu in v Sloveniji. Njegova terapija je temeljila na vegetarijanski prehrani in na vodnih, zračnih in sončnih kopelih. O Arnoldu Rikliju in njegovi zapuščini v pogovoru v živo z Bleda. Sogovornika: zdravnik mag. Leopold Zonik in skrbnik Riklijeve dediščine Vojko Zavodnik.
Ko je zagovarjal vegetarijanstvo in nudizem, so ga razglašali za mazača, vendar pa so ga na sodišču vedno oprostili. V času, ko so za boljše počutje še puščali kri, je on iskal drugačne poti do zdravja. Verjel je v moč vode, zraka in sonca, v gibanje, počitek in v preprosto, skoraj asketsko življenje. V tokratnem Ultrazvoku v živo z Bleda predstavljamo neobičajno življenje in delo Arnolda Riklija (1823–1906). Pokojni švicarski zdravilec velja za enega najvidnejših zagovornikov t. i. atmosferičnega zdravljenja in za začetnika zdraviliškega turizma na Bledu in v Sloveniji. Njegova terapija je temeljila na vegetarijanski prehrani in na vodnih, zračnih in sončnih kopelih. O Arnoldu Rikliju in njegovi zapuščini v pogovoru v živo z Bleda. Sogovornika: zdravnik mag. Leopold Zonik in skrbnik Riklijeve dediščine Vojko Zavodnik.
Uvajanje novega sistema dolgotrajne oskrbe med drugim otežuje počasno oziroma prepočasno izdajanje odločb na centrih za socialno delo, zaradi zamud pa prihaja med drugim do neenakosti pri stanovalcih v domovih za starejše – tako se dogaja, da stanovalci, ki so bili sprejeti po 1. decembru, plačujejo za isto storitev občutno višje zneske na položnicah kot tisti, sprejeti prej. Na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo na Centru za socialno delo Maribor, ki pokriva dvaindvajset občin, trenutno obravnavajo vloge, ki so jih prejeli novembra, kar pomeni nekajmesečni zamik.
Uvajanje novega sistema dolgotrajne oskrbe med drugim otežuje počasno oziroma prepočasno izdajanje odločb na centrih za socialno delo, zaradi zamud pa prihaja med drugim do neenakosti pri stanovalcih v domovih za starejše – tako se dogaja, da stanovalci, ki so bili sprejeti po 1. decembru, plačujejo za isto storitev občutno višje zneske na položnicah kot tisti, sprejeti prej. Na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo na Centru za socialno delo Maribor, ki pokriva dvaindvajset občin, trenutno obravnavajo vloge, ki so jih prejeli novembra, kar pomeni nekajmesečni zamik.
V tokratni turistični oddaji smo pred prvomajskimi počitnicami preverili, kam potujemo v tem času Slovenci in kakšni so trendi v turizmu. Pokukali smo še v Rogatec, kjer so nedavno predstavili turistično sezono, nadgradili pa jo bodo z novimi pristnimi butičnimi doživetji.
V tokratni turistični oddaji smo pred prvomajskimi počitnicami preverili, kam potujemo v tem času Slovenci in kakšni so trendi v turizmu. Pokukali smo še v Rogatec, kjer so nedavno predstavili turistično sezono, nadgradili pa jo bodo z novimi pristnimi butičnimi doživetji.
Mariborski svetniki bodo danes odločali o razpisu posvetovalnega referenduma o sežigalnici oziroma objektu za energetsko izrabo odpadkov in potrjevali rebalans rekordnega, 245 milijonov evrov težkega proračuna. Med drugim bodo spregovorili tudi o načrtovani gradnji Črpalne hidroelektrarne Kozjak, ki ji del javnosti nasprotuje. Foto: BoBo
Mariborski svetniki bodo danes odločali o razpisu posvetovalnega referenduma o sežigalnici oziroma objektu za energetsko izrabo odpadkov in potrjevali rebalans rekordnega, 245 milijonov evrov težkega proračuna. Med drugim bodo spregovorili tudi o načrtovani gradnji Črpalne hidroelektrarne Kozjak, ki ji del javnosti nasprotuje. Foto: BoBo
Ivo Andrić je kot edini jugoslovanski književnik leta 1961 dobil Nobelovo nagrado za književnost. Zasluženo, kajti njegov roman Most na Drini je mojstrovina. Pisatelj oziroma njegov vsevedni pripovedovalec pripoveduje o zgodovinskih dogodkih v večstoletnem obdobju, o dogodkih iz vsakdanjega življenja na bregovih Drine z mirnim pogledom in umirjeno besedo. Nov prevod odličnega in berljivega romana je pred kratkim izšel v zbirki Klasična Beletrina pri Beletrini. Več o romanu s podnaslovom Višegrajska kronika pove njegova prevajalka in avtorica spremne besede Đurđa Strsoglavec, izredna profesorica na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Ivo Andrić je kot edini jugoslovanski književnik leta 1961 dobil Nobelovo nagrado za književnost. Zasluženo, kajti njegov roman Most na Drini je mojstrovina. Pisatelj oziroma njegov vsevedni pripovedovalec pripoveduje o zgodovinskih dogodkih v večstoletnem obdobju, o dogodkih iz vsakdanjega življenja na bregovih Drine z mirnim pogledom in umirjeno besedo. Nov prevod odličnega in berljivega romana je pred kratkim izšel v zbirki Klasična Beletrina pri Beletrini. Več o romanu s podnaslovom Višegrajska kronika pove njegova prevajalka in avtorica spremne besede Đurđa Strsoglavec, izredna profesorica na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.
Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.
V zadnjem času so vse glasnejše razprave o odločitvah nekaterih trgovcev, ki s svojih polic umikajo izdelke slovenskega izvora. Ob tem se odpira vprašanje pomena lokalne samooskrbe in odnosa do slovenskih izdelkov. Po mnenju nekaterih to vodi v razkroj domače dobavne verige in v tiho preoblikovanje prehranskega trga po meri multinacionalk. Za kmete pa je to samo še eden od izzivov, s katerimi se bodo letos soočali.
V zadnjem času so vse glasnejše razprave o odločitvah nekaterih trgovcev, ki s svojih polic umikajo izdelke slovenskega izvora. Ob tem se odpira vprašanje pomena lokalne samooskrbe in odnosa do slovenskih izdelkov. Po mnenju nekaterih to vodi v razkroj domače dobavne verige in v tiho preoblikovanje prehranskega trga po meri multinacionalk. Za kmete pa je to samo še eden od izzivov, s katerimi se bodo letos soočali.
Kaj je med obema vojnama v Mariboru prinašal znameniti satirični časopis »Toti list«, zakaj je v zapletenih časih praviloma za krajši ali daljši čas poniknil, se zlil s prav tako blagopokojnim »Pavliho« in nato vedno znova vstal - tudi v digitalni svet 21. stoletja? Odgovor na zapleteno vprašanje nam bo v tokratni rubriki ponudil Rok Kajzer.
Kaj je med obema vojnama v Mariboru prinašal znameniti satirični časopis »Toti list«, zakaj je v zapletenih časih praviloma za krajši ali daljši čas poniknil, se zlil s prav tako blagopokojnim »Pavliho« in nato vedno znova vstal - tudi v digitalni svet 21. stoletja? Odgovor na zapleteno vprašanje nam bo v tokratni rubriki ponudil Rok Kajzer.
Tokrat je z nami glasbenik Tomaž Domicelj, ki že desetletja hodi po svoji poti – brez kompromisov, brez filtrov in brez potrebe, da bi komurkoli ugajal. Kantavtor, kitarist, slovenist, prevajalec in novinar. Njegove pesmi so postale del naše kolektivne zgodovine, kmalu pa izide nova plošča, ki bo njegova mini antologija. Voditeljica oddaje je Bernarda Žarn.
Tokrat je z nami glasbenik Tomaž Domicelj, ki že desetletja hodi po svoji poti – brez kompromisov, brez filtrov in brez potrebe, da bi komurkoli ugajal. Kantavtor, kitarist, slovenist, prevajalec in novinar. Njegove pesmi so postale del naše kolektivne zgodovine, kmalu pa izide nova plošča, ki bo njegova mini antologija. Voditeljica oddaje je Bernarda Žarn.
Številni se v času prvomajskih počitnic odpravijo na kratek pobeg čez mejo – na morje, v živahna evropska mesta ali v objem narave. Da bi bili ti oddihi res sproščeni in brez neprijetnih zapletov, je Viktor Mlakar, vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve, predstavil ključne napotke za varno potovanje tudi v države, ki veljajo za varne.
Številni se v času prvomajskih počitnic odpravijo na kratek pobeg čez mejo – na morje, v živahna evropska mesta ali v objem narave. Da bi bili ti oddihi res sproščeni in brez neprijetnih zapletov, je Viktor Mlakar, vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve, predstavil ključne napotke za varno potovanje tudi v države, ki veljajo za varne.
Zagotovo se kdaj sprašujete, kakšen naj bi bil izpolnjujoč odnos? Zakaj se v odnosih kljub ljubezni zapletamo v konflikte? In zakaj si tako pogosto želimo bližine, a hkrati delujemo na načine, ki nas oddaljujejo? Danes v rokah držimo knjigo z naslovom Varna ljubezen – Ustvarite odnos, ki bo trajal vse življenje, avtorice Julie Menanno. Kaj lahko od knige Varna ljubezen pričakujete? Je polna strokovnih, a dostopnih nasvetov, ki pomagajo razumeti, kako povečati sposobnost za resnično intimnost. Pokaže, kako se poglobiti v navezanosti iz otroštva, poimenovati svoje potrebe, ostati povezani tudi med konfliktom in komunicirati z ranljivostjo – in tako graditi odnos, ki lahko traja vse življenje. Namesto hitrih rešitev knjiga spodbuja zavestno gradnjo odnosa, v katerem se partnerja lahko počutita slišana, razumljena in sprejeta. Knjiga Varna ljubezen ni priročnik z idealnimi podobami partnerstva, ampak praktičen in sočuten vodnik, ki pomaga razumeti, kako nastajajo odnosi, ki temeljijo na varnosti, bližini in zaupanju. Je knjiga za vse, ki želijo najti in ohranjati ljubezen, poglobiti obstoječi odnos ali bolje razumeti, kaj ustvarja trdne temelje partnerske povezanosti. Knjiga je izšla pri brežiški Založbi Primus.
Zagotovo se kdaj sprašujete, kakšen naj bi bil izpolnjujoč odnos? Zakaj se v odnosih kljub ljubezni zapletamo v konflikte? In zakaj si tako pogosto želimo bližine, a hkrati delujemo na načine, ki nas oddaljujejo? Danes v rokah držimo knjigo z naslovom Varna ljubezen – Ustvarite odnos, ki bo trajal vse življenje, avtorice Julie Menanno. Kaj lahko od knige Varna ljubezen pričakujete? Je polna strokovnih, a dostopnih nasvetov, ki pomagajo razumeti, kako povečati sposobnost za resnično intimnost. Pokaže, kako se poglobiti v navezanosti iz otroštva, poimenovati svoje potrebe, ostati povezani tudi med konfliktom in komunicirati z ranljivostjo – in tako graditi odnos, ki lahko traja vse življenje. Namesto hitrih rešitev knjiga spodbuja zavestno gradnjo odnosa, v katerem se partnerja lahko počutita slišana, razumljena in sprejeta. Knjiga Varna ljubezen ni priročnik z idealnimi podobami partnerstva, ampak praktičen in sočuten vodnik, ki pomaga razumeti, kako nastajajo odnosi, ki temeljijo na varnosti, bližini in zaupanju. Je knjiga za vse, ki želijo najti in ohranjati ljubezen, poglobiti obstoječi odnos ali bolje razumeti, kaj ustvarja trdne temelje partnerske povezanosti. Knjiga je izšla pri brežiški Založbi Primus.
Animirani film Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto ima zanimivo izhodišče – štiri regratova semena po katastrofi na Zemlji odnese na drug planet, kjer si začnejo iskati novi dom. Film je narejen v posebni tehniki – uporabili so namreč kombinacijo 3D-računalniške animacije, makro fotografijo in posnetke v časovnih presledkih, s katerimi dobimo vtis pospešenega gibanja. Film je nastal v francosko-belgijski koprodukciji (režiserka živi v Franciji) in je med drugimi prejel nagrado Fipresci na festivalu v Cannesu, pa nagrado Paula Grimaulta na slovitem festivalu animiranega filma v Annecyju. Z režiserko se je srečala Tesa Drev. Prevode bere Sanja Rejc. Ton in montaža Liam Samsa.
Animirani film Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto ima zanimivo izhodišče – štiri regratova semena po katastrofi na Zemlji odnese na drug planet, kjer si začnejo iskati novi dom. Film je narejen v posebni tehniki – uporabili so namreč kombinacijo 3D-računalniške animacije, makro fotografijo in posnetke v časovnih presledkih, s katerimi dobimo vtis pospešenega gibanja. Film je nastal v francosko-belgijski koprodukciji (režiserka živi v Franciji) in je med drugimi prejel nagrado Fipresci na festivalu v Cannesu, pa nagrado Paula Grimaulta na slovitem festivalu animiranega filma v Annecyju. Z režiserko se je srečala Tesa Drev. Prevode bere Sanja Rejc. Ton in montaža Liam Samsa.
Na Bledu je dnevno varstvo za starejše organizirano v Medgeneracijskem centru Vezenine Bled pod okriljem Doma dr. Janka Benedika Radovljica. Gre za prostor povezovanja, sodelovanja in izmenjave izkušenj ter znanj. Velika pridobitev na Bledu je električno vozilo Tinček, za katerega so na Bledu pridobili evropska sredstva. Namenjen je predvsem starejšim in gibalno oviranim, zato da se izboljša njihova dostopnost do javnih storitev. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Na Bledu je dnevno varstvo za starejše organizirano v Medgeneracijskem centru Vezenine Bled pod okriljem Doma dr. Janka Benedika Radovljica. Gre za prostor povezovanja, sodelovanja in izmenjave izkušenj ter znanj. Velika pridobitev na Bledu je električno vozilo Tinček, za katerega so na Bledu pridobili evropska sredstva. Namenjen je predvsem starejšim in gibalno oviranim, zato da se izboljša njihova dostopnost do javnih storitev. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Ta teden se sprehajamo pred pročeljem Glasbene matice Ljubljana, natančneje po Aleji slovenskih skladateljev, ter spoznavamo življenja in zapuščino skladateljev, ki so bili s svojim delom pomembni za razvoj glasbe na Slovenskem. V četrti oddaji pozornost namenjamo Antonu Foersterju, Hugolinu Sattnerju in Vatroslavu Lisinskem. Anton Foerster in Hugolin Sattner sta vse življenje ustvarjala odmevne posvetne in duhovne skladbe ter redno sodelovala z Glasbeno matico, Lisinski pa je kot ikona hrvaške nacionalne glasbe in privrženec ilirskega gibanja svoj glasbeni pečat pustil tudi na slovenskih tleh.
Ta teden se sprehajamo pred pročeljem Glasbene matice Ljubljana, natančneje po Aleji slovenskih skladateljev, ter spoznavamo življenja in zapuščino skladateljev, ki so bili s svojim delom pomembni za razvoj glasbe na Slovenskem. V četrti oddaji pozornost namenjamo Antonu Foersterju, Hugolinu Sattnerju in Vatroslavu Lisinskem. Anton Foerster in Hugolin Sattner sta vse življenje ustvarjala odmevne posvetne in duhovne skladbe ter redno sodelovala z Glasbeno matico, Lisinski pa je kot ikona hrvaške nacionalne glasbe in privrženec ilirskega gibanja svoj glasbeni pečat pustil tudi na slovenskih tleh.
Slovenski javni izdatki so vse višji in se oddaljujejo od fiskalnih zavez, obenem še niso upoštevane morebitne ostrejše negativne posledice energetske krize. Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun, naš gost v Radijski tribuni, opozarja, da se je v prihodnje treba izogniti ukrepom, ki bi stanje javnih financ dodatno poslabšali.
Slovenski javni izdatki so vse višji in se oddaljujejo od fiskalnih zavez, obenem še niso upoštevane morebitne ostrejše negativne posledice energetske krize. Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun, naš gost v Radijski tribuni, opozarja, da se je v prihodnje treba izogniti ukrepom, ki bi stanje javnih financ dodatno poslabšali.
V dopoldanskih minutah za šport na Valu 202 več po tretji finalni tekmi DP za odbojkarje med ACH Volleyjem in Calcitom ter po polfinalni tekmi slovenskega nogometnega pokala med Radomljami in Grosupljim.
V dopoldanskih minutah za šport na Valu 202 več po tretji finalni tekmi DP za odbojkarje med ACH Volleyjem in Calcitom ter po polfinalni tekmi slovenskega nogometnega pokala med Radomljami in Grosupljim.
Dve podjetji, ki sta na vlaku "umetne inteligence" prepričali preveč ljudi, da je vse okej. Allbirds je podjetje, ki je izdelovalo volnene čevlje, zdaj pa se bodo preusmerili v "umetno inteligenco". Njihove delnice so ob najavi skočile za večkratnik. Medvi pa je kvazi uspešno podjetje, ki naj skoraj ne bi imelo zaposlenih in naj bi s pomočjo "umetne inteligence" prodajalo zdravila. Vsaj tako je podjetje opisal New York Times, ki pa je izpustil kar nekaj informacij, ki razkrivajo sporne prakse.
Dve podjetji, ki sta na vlaku "umetne inteligence" prepričali preveč ljudi, da je vse okej. Allbirds je podjetje, ki je izdelovalo volnene čevlje, zdaj pa se bodo preusmerili v "umetno inteligenco". Njihove delnice so ob najavi skočile za večkratnik. Medvi pa je kvazi uspešno podjetje, ki naj skoraj ne bi imelo zaposlenih in naj bi s pomočjo "umetne inteligence" prodajalo zdravila. Vsaj tako je podjetje opisal New York Times, ki pa je izpustil kar nekaj informacij, ki razkrivajo sporne prakse.
Italijanskega vpliva, ki so ga ocenjevalci po prvi izvedbi enodejanke KSENIJA 5. januarja leta 1897 v ljubljanskem Deželnem gledališču očitali Viktorju Parmi, seveda ni mogoče zanikati, a res je tudi to, da nikjer ne prekipeva. In če glasbena snov ni ravno izrazito slovenska, je pa vsekakor vsaj vseslovanska.
Italijanskega vpliva, ki so ga ocenjevalci po prvi izvedbi enodejanke KSENIJA 5. januarja leta 1897 v ljubljanskem Deželnem gledališču očitali Viktorju Parmi, seveda ni mogoče zanikati, a res je tudi to, da nikjer ne prekipeva. In če glasbena snov ni ravno izrazito slovenska, je pa vsekakor vsaj vseslovanska.
23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic, v Mariboru pa se že več dni vrstijo različni dogodki kot so literarne delavnice, večeri poezije in proze, srečanja z ustvarjalci, predstavitve zbornikov in knjižnih zbirk. V ospredju pogovorov so premišljevanja o pomenu knjig in branja in o zaščiti avtorskih pravic ob pojavu umetne inteligence. Brigita Mohorič se je o pomenu literarnih dogodkov, vlogi knjig in branja pogovarjala s koordinatorko prireditev ob svetovnem dnevu knjige Petro Kolmančič iz Mladinskega kulturnega centra Maribor.
23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic, v Mariboru pa se že več dni vrstijo različni dogodki kot so literarne delavnice, večeri poezije in proze, srečanja z ustvarjalci, predstavitve zbornikov in knjižnih zbirk. V ospredju pogovorov so premišljevanja o pomenu knjig in branja in o zaščiti avtorskih pravic ob pojavu umetne inteligence. Brigita Mohorič se je o pomenu literarnih dogodkov, vlogi knjig in branja pogovarjala s koordinatorko prireditev ob svetovnem dnevu knjige Petro Kolmančič iz Mladinskega kulturnega centra Maribor.
Te dni se vrstijo različna opozorila o praznem hladilniku pred prihajajočo krizo oziroma o pretirani javni porabi. Ključno vprašanje je, ali država še obvladuje svoje finance ali pa se res nevarno približujemo meji vzdržnosti proračuna. Kje so bile storjene napake, kje bi morali oklestiti izdatke in kako v vso to sliko sodi predlog interventnega zakona, ki ga je pripravil tako imenovani "tretji blok" parlamentarnih strank? O tem Ob osmih z glavnim analitikom Fiskalnega sveta Alešem Delakordo.
Te dni se vrstijo različna opozorila o praznem hladilniku pred prihajajočo krizo oziroma o pretirani javni porabi. Ključno vprašanje je, ali država še obvladuje svoje finance ali pa se res nevarno približujemo meji vzdržnosti proračuna. Kje so bile storjene napake, kje bi morali oklestiti izdatke in kako v vso to sliko sodi predlog interventnega zakona, ki ga je pripravil tako imenovani "tretji blok" parlamentarnih strank? O tem Ob osmih z glavnim analitikom Fiskalnega sveta Alešem Delakordo.
Spomladi se kače prebujajo po zimskem spanju ter iščejo sončna in topla mesta. Privlačijo jih tudi mesta, kjer je dovolj hrane, predvsem glodavcev. Kako ravnati, če jih srečamo na svojem vrtu ali na sprehodu v naravi, in od kod človečki odpor do teh sicer zelo plašnih in nenapadalnih plazilcev? V Sloveniji živi 11 vrst kač, njihova populacija pa kljub temu, da so zavarovane, upada. Biolog in herpetolog Griša Planinc, ki vodi projekt Kačofon, bo gost četrtkovega Svetovalnega servisa.
Spomladi se kače prebujajo po zimskem spanju ter iščejo sončna in topla mesta. Privlačijo jih tudi mesta, kjer je dovolj hrane, predvsem glodavcev. Kako ravnati, če jih srečamo na svojem vrtu ali na sprehodu v naravi, in od kod človečki odpor do teh sicer zelo plašnih in nenapadalnih plazilcev? V Sloveniji živi 11 vrst kač, njihova populacija pa kljub temu, da so zavarovane, upada. Biolog in herpetolog Griša Planinc, ki vodi projekt Kačofon, bo gost četrtkovega Svetovalnega servisa.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - v Washingtonu bo danes nov krog pogovorov med Izraelom in Libanonom - Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje - mariborski svetniki danes tudi o razpisu posvetovalnega referenduma o sežigalnici - poklon ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - v Washingtonu bo danes nov krog pogovorov med Izraelom in Libanonom - Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje - mariborski svetniki danes tudi o razpisu posvetovalnega referenduma o sežigalnici - poklon ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic
Luka Drganc je glavni pilot balona, ki je živel in delal po svetu, zadnjih 18 mesecev pa preživlja v Keniji. Tja ga je “odneslo” delo, balonarski safari. Zbuja se ob tretji uri zjutraj, z ekipo najprej preverijo vremensko napoved in opremo, sprejmejo potnike in se odpravijo proti vzletnemu mestu. Pravi, da je bil od nekdaj odvisen od balonarstva, tudi oče je bil balonar, Luka Drganc pa je komercialni pilot že 20 let. V Keniji večino časa letijo zelo nizko, na višini 10 metrov, da vidijo živali, ki se sicer zlahka skrijejo v visoki travi. Živi v nacionalnem parku Masai Mara, v hiši brez ograje. Pred dnevi je iz svojega doma opazoval 10 “levčkov”, ki so ubili bivola in se z njim prehranjevali.
Luka Drganc je glavni pilot balona, ki je živel in delal po svetu, zadnjih 18 mesecev pa preživlja v Keniji. Tja ga je “odneslo” delo, balonarski safari. Zbuja se ob tretji uri zjutraj, z ekipo najprej preverijo vremensko napoved in opremo, sprejmejo potnike in se odpravijo proti vzletnemu mestu. Pravi, da je bil od nekdaj odvisen od balonarstva, tudi oče je bil balonar, Luka Drganc pa je komercialni pilot že 20 let. V Keniji večino časa letijo zelo nizko, na višini 10 metrov, da vidijo živali, ki se sicer zlahka skrijejo v visoki travi. Živi v nacionalnem parku Masai Mara, v hiši brez ograje. Pred dnevi je iz svojega doma opazoval 10 “levčkov”, ki so ubili bivola in se z njim prehranjevali.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Anna Ahmatova je ena ključnih predstavnic ruske moderne, njena poezija pa združuje intimno liriko in zgodovinsko izkušnjo. Njena dela so pogosto zaznamovana z zadržano čustvenostjo in jasno strukturo. Izbrana pesem je primer njenega neposrednega nagovora, ki obravnava razmerje med besedo, spominom in ljubezenskim odnosom. Prevajalec Tone Pavček, interpretacija Saša Mihelčič, redakcija Tadeja Krečič Scholten, Tina Poglajen. Posneto leta 2007.
Anna Ahmatova je ena ključnih predstavnic ruske moderne, njena poezija pa združuje intimno liriko in zgodovinsko izkušnjo. Njena dela so pogosto zaznamovana z zadržano čustvenostjo in jasno strukturo. Izbrana pesem je primer njenega neposrednega nagovora, ki obravnava razmerje med besedo, spominom in ljubezenskim odnosom. Prevajalec Tone Pavček, interpretacija Saša Mihelčič, redakcija Tadeja Krečič Scholten, Tina Poglajen. Posneto leta 2007.
Dijaki zaključnih letnikov se v teh dneh pripravljajo na maturo. Kako si najmlajši predstavljajo maturo, kaj to sploh je in iz katerih predmetov se opravlja, v tokratni anketi Bim bum bam klepetam.
Dijaki zaključnih letnikov se v teh dneh pripravljajo na maturo. Kako si najmlajši predstavljajo maturo, kaj to sploh je in iz katerih predmetov se opravlja, v tokratni anketi Bim bum bam klepetam.
Ali morda veste, kaj je štokadur? Prisluhnite dialektološki razlagi, ki so jo pripravili študenti slovenistike na FHŠ UP!
Ali morda veste, kaj je štokadur? Prisluhnite dialektološki razlagi, ki so jo pripravili študenti slovenistike na FHŠ UP!
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Številne genske bolezni že znamo zdraviti, toda to ne velja za bolj kompleksne genske bolezni, ki so posledica zapletenih genskih okvar. Z Nobelovo nagrado ovenčana metoda crisper-cas, ki je sicer odprla povsem nove možnosti urejanja genov, ima namreč svoje omejitve. Odlično zmore prerezati genski zapis na točno določenem mestu, ne zmore pa tja prilepiti novih informacij. Tem nalogam so v naravi kos posebne vrste encimov, imenovane rekombinaze. Kako jih uporabiti za nove naloge, ki bi omogočale zdravljenje zapletenih bolezni, je v središču raziskav dr. Tine Lebar s Kemijskega inštituta.
Številne genske bolezni že znamo zdraviti, toda to ne velja za bolj kompleksne genske bolezni, ki so posledica zapletenih genskih okvar. Z Nobelovo nagrado ovenčana metoda crisper-cas, ki je sicer odprla povsem nove možnosti urejanja genov, ima namreč svoje omejitve. Odlično zmore prerezati genski zapis na točno določenem mestu, ne zmore pa tja prilepiti novih informacij. Tem nalogam so v naravi kos posebne vrste encimov, imenovane rekombinaze. Kako jih uporabiti za nove naloge, ki bi omogočale zdravljenje zapletenih bolezni, je v središču raziskav dr. Tine Lebar s Kemijskega inštituta.
V ospredju srečanja voditelji držav članic Evropske unije bo odziv unije na vojno na Bližnjem vzhodu in njene posledice za evropsko gospodarstvo, ki se odražajo predvsem v visokih cenah energentov. V oddaji tudi o tem: -Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo obravnavala predloge ukrepov za uravnoteženo poslovanje. -Na območju štirih kraško-brkinskih občin ločeno zbiranje odpadkov pod državnim povprečjem. -Nova čezmejna daljinska pot Carsus Trail -Zeleno srce Krasa odpira nove možnosti za razvoj turizma po požaru. -Ljubljanski ACH Volley je odbojkarski prvak, v ženski konkurenci je novogoriški GEN I Volley tretji.
V ospredju srečanja voditelji držav članic Evropske unije bo odziv unije na vojno na Bližnjem vzhodu in njene posledice za evropsko gospodarstvo, ki se odražajo predvsem v visokih cenah energentov. V oddaji tudi o tem: -Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo obravnavala predloge ukrepov za uravnoteženo poslovanje. -Na območju štirih kraško-brkinskih občin ločeno zbiranje odpadkov pod državnim povprečjem. -Nova čezmejna daljinska pot Carsus Trail -Zeleno srce Krasa odpira nove možnosti za razvoj turizma po požaru. -Ljubljanski ACH Volley je odbojkarski prvak, v ženski konkurenci je novogoriški GEN I Volley tretji.
Z našo ptujsko dopisnico Gabrijelo Milošič smo v tokratnem Lokalnem času govorili o tem, kako sredstva iz različnih evropskih skladov manjšim občinam spodnjega Podravja omogočajo razvoj, če jih le-te znajo pridobiti… Med takimi so občine Ormož, Majšperk in Podlehnik, ki se v zadnjih letih hitro razvijajo na več področjih. Izvedeli smo tudi, da na Ptuju 23. aprila, ko goduje zavetnik Ptuja sveti Jurij in mesto obeležuje občinski praznik, poteka eden od srednjeveških sejmov Jurjevo, na katerem pa Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj predstavi tudi srednjeveški tržni dan. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Z našo ptujsko dopisnico Gabrijelo Milošič smo v tokratnem Lokalnem času govorili o tem, kako sredstva iz različnih evropskih skladov manjšim občinam spodnjega Podravja omogočajo razvoj, če jih le-te znajo pridobiti… Med takimi so občine Ormož, Majšperk in Podlehnik, ki se v zadnjih letih hitro razvijajo na več področjih. Izvedeli smo tudi, da na Ptuju 23. aprila, ko goduje zavetnik Ptuja sveti Jurij in mesto obeležuje občinski praznik, poteka eden od srednjeveških sejmov Jurjevo, na katerem pa Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj predstavi tudi srednjeveški tržni dan. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Voditelji Evropske unije bodo na Cipru govorili o posledicah vojne na Bližnjem vzhodu za evropsko gospodarstvo, ki se odražajo predvsem v visokih cenah energentov. Ali smo pred najhujšo energetsko krizo po 50 letih? Vsekakor se je treba v Evropski uniji dobro pripraviti na negotove in nestabilne razmere. To lahko med drugim storimo z usklajevanjem proizvodnje in uvoza goriv, s sproščanjem naftnih rezerv, polnjenjem skladišč pred zimo, pa tudi s pospešitvijo prehoda na domačo, čisto energijo. Drugi poudarki: - Trump ob podaljšanju prekinitve ognja z Iranom še ni določil roka, do kdaj pričakuje iranske predloge za nadaljevanje pogajanj. - Zavod za zdravstveno zavarovanje pripravil predloge za uravnoteženo poslovanje. - Slogan tokratnega svetovnega dneva knjige Besede za prihodnost.
Voditelji Evropske unije bodo na Cipru govorili o posledicah vojne na Bližnjem vzhodu za evropsko gospodarstvo, ki se odražajo predvsem v visokih cenah energentov. Ali smo pred najhujšo energetsko krizo po 50 letih? Vsekakor se je treba v Evropski uniji dobro pripraviti na negotove in nestabilne razmere. To lahko med drugim storimo z usklajevanjem proizvodnje in uvoza goriv, s sproščanjem naftnih rezerv, polnjenjem skladišč pred zimo, pa tudi s pospešitvijo prehoda na domačo, čisto energijo. Drugi poudarki: - Trump ob podaljšanju prekinitve ognja z Iranom še ni določil roka, do kdaj pričakuje iranske predloge za nadaljevanje pogajanj. - Zavod za zdravstveno zavarovanje pripravil predloge za uravnoteženo poslovanje. - Slogan tokratnega svetovnega dneva knjige Besede za prihodnost.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Po vsem, kar se jima je v življenju že zgodilo, se Lucija in Dušan soočita še z enim, povsem nepričakovanim dogodkom. Ob šestih zjutraj na vrata potrka šest policistov. Prišli so z odredbo za hišno preiskavo. Zbudita se tudi začudena otroka. Neprijeten dogodek jih ne vrže s tira. Lucija in Dušan se veselita odprtja nove bolnišnične stavbe v Šentvidu pri Stični. Njuna prizadevanja za boljšo paliativno oskrbo otrok niso zaman. Tudi Klemnu je lepo, ko pride na podaljšani konec tedna v Rogatec.
Po vsem, kar se jima je v življenju že zgodilo, se Lucija in Dušan soočita še z enim, povsem nepričakovanim dogodkom. Ob šestih zjutraj na vrata potrka šest policistov. Prišli so z odredbo za hišno preiskavo. Zbudita se tudi začudena otroka. Neprijeten dogodek jih ne vrže s tira. Lucija in Dušan se veselita odprtja nove bolnišnične stavbe v Šentvidu pri Stični. Njuna prizadevanja za boljšo paliativno oskrbo otrok niso zaman. Tudi Klemnu je lepo, ko pride na podaljšani konec tedna v Rogatec.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zanimivosti in analize po tretji finalni tekmi med ACH Volleyejm in Calcitom za naslov državnega prvaka odbojkarjev boste lahko slišali v četrtkovem jutru na Valu 202 ob 6.20.
Zanimivosti in analize po tretji finalni tekmi med ACH Volleyejm in Calcitom za naslov državnega prvaka odbojkarjev boste lahko slišali v četrtkovem jutru na Valu 202 ob 6.20.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zdravorazumskemu človeku se zdi, da slovenske univerze nosijo naziv slovenske zato, ker omogočajo študij v slovenščini in se prav zato tudi financirajo iz proračuna Republike Slovenije. A v 21. stoletju tudi zdrav razum ni več prav zanesljiv. Nedavno se je namreč neka študentka potožila, da morajo nekatere izpite na Fakulteti za družbene vede opravljati v angleščini, dovoljena je edino raba t. i. srbohrvaščine za študente iz republik nekdanje Jugoslavije. Ta podatek je nepreverjen, sovpada pa z dejstvom, da je Univerza v Ljubljani že lani svojim študentom in zaposlenim poslala anketo o vpeljavi angleščine v izobraževalni proces z izrazito zavajajočimi možnimi odgovori, ki so se glasili: »Dobro bi bilo, če bi se visokošolski pedagoški proces v Sloveniji v prihodnosti izvajal v angleškem jeziku.« Ali: »Domačim študentom, ki na slovenskih univerzah študirajo v angleščini, je bolj odprta pot v tujino.« Tisti, ki je pripravljal omenjeno anketo, se je prav dobro zavedal, da študenti ne morejo razumeti, kaj je dobro za Slovenijo, in zaradi obstoja države, ki ščiti njihove državljanske pravice, dolgoročno tudi zanje kot Slovence. Mlad človek pač ob taki anketi presoja samo to, kar je tisti trenutek najbolj privlačno zanj osebno. Sestavljavcev anketnih vprašanj ni ustavila niti ustava, ki v Republiki Sloveniji dosledno zahteva izobraževanje v slovenskem jeziku. Vrli anketarji pa se najbrž niso zavedali dejstva, da slovenskih univerz, če bodo predavale v poplitveni angleščini izvorno slovenskih govorcev, sploh ne potrebujemo, ker je ceneje, če vse študente pošljemo na angleške in ameriške univerze, kjer bo kakovost angleščine zagotovo boljša. V digitalni dobi in ob pospešenem razvoju umetne inteligence, ko si lahko vsak tujejezični študent preprosto nadene slušalke in vključi računalniški prevajalnik iz slovenščine v kateri koli tuj jezik, je tako zaničevanje slovenščine v akademski stroki zagotovo načrten proces, ki želi razrahljati korenine našega jezika, naroda in države, zato bi morali vsi državni mehanizmi tovrstna početja nemudoma preprečiti. Razen če niso tudi sami v dvomih, ali državo Slovenijo sploh še potrebujemo.
Zdravorazumskemu človeku se zdi, da slovenske univerze nosijo naziv slovenske zato, ker omogočajo študij v slovenščini in se prav zato tudi financirajo iz proračuna Republike Slovenije. A v 21. stoletju tudi zdrav razum ni več prav zanesljiv. Nedavno se je namreč neka študentka potožila, da morajo nekatere izpite na Fakulteti za družbene vede opravljati v angleščini, dovoljena je edino raba t. i. srbohrvaščine za študente iz republik nekdanje Jugoslavije. Ta podatek je nepreverjen, sovpada pa z dejstvom, da je Univerza v Ljubljani že lani svojim študentom in zaposlenim poslala anketo o vpeljavi angleščine v izobraževalni proces z izrazito zavajajočimi možnimi odgovori, ki so se glasili: »Dobro bi bilo, če bi se visokošolski pedagoški proces v Sloveniji v prihodnosti izvajal v angleškem jeziku.« Ali: »Domačim študentom, ki na slovenskih univerzah študirajo v angleščini, je bolj odprta pot v tujino.« Tisti, ki je pripravljal omenjeno anketo, se je prav dobro zavedal, da študenti ne morejo razumeti, kaj je dobro za Slovenijo, in zaradi obstoja države, ki ščiti njihove državljanske pravice, dolgoročno tudi zanje kot Slovence. Mlad človek pač ob taki anketi presoja samo to, kar je tisti trenutek najbolj privlačno zanj osebno. Sestavljavcev anketnih vprašanj ni ustavila niti ustava, ki v Republiki Sloveniji dosledno zahteva izobraževanje v slovenskem jeziku. Vrli anketarji pa se najbrž niso zavedali dejstva, da slovenskih univerz, če bodo predavale v poplitveni angleščini izvorno slovenskih govorcev, sploh ne potrebujemo, ker je ceneje, če vse študente pošljemo na angleške in ameriške univerze, kjer bo kakovost angleščine zagotovo boljša. V digitalni dobi in ob pospešenem razvoju umetne inteligence, ko si lahko vsak tujejezični študent preprosto nadene slušalke in vključi računalniški prevajalnik iz slovenščine v kateri koli tuj jezik, je tako zaničevanje slovenščine v akademski stroki zagotovo načrten proces, ki želi razrahljati korenine našega jezika, naroda in države, zato bi morali vsi državni mehanizmi tovrstna početja nemudoma preprečiti. Razen če niso tudi sami v dvomih, ali državo Slovenijo sploh še potrebujemo.
Na Cipru se bo sestal Evropski svet. Voditelji držav članic Unije bodo po napovedih razpravljali o razmerah na Bližnjem vzhodu. Predvsem o svobodni plovbi skozi Hormuško ožino, učinkih visokih cen fosilnih goriv ter instrumentih, ki so pri tem na voljo povezavi. V oddaji tudi o tem: - V Washingtonu drugi krog mirovnih pogovorov med Izraelom in Libanonom. - Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje danes tudi o varčevalnih ukrepih. - Odbojkarji ACH-ja 22-ič državni prvaki.
Na Cipru se bo sestal Evropski svet. Voditelji držav članic Unije bodo po napovedih razpravljali o razmerah na Bližnjem vzhodu. Predvsem o svobodni plovbi skozi Hormuško ožino, učinkih visokih cen fosilnih goriv ter instrumentih, ki so pri tem na voljo povezavi. V oddaji tudi o tem: - V Washingtonu drugi krog mirovnih pogovorov med Izraelom in Libanonom. - Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje danes tudi o varčevalnih ukrepih. - Odbojkarji ACH-ja 22-ič državni prvaki.