Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

RADIO Si Main Stage

Parvani violet

16. 4. 2026

Radijski koncert serije RadioSi MainStage s Parvani Violet je upravičil sloves glasbene enigme in vizualne perfekcionistke. Repertoar je ponudil preplet skladb njenih zadnjih ustvarjalnih let, ki ga je odprla z lanskoletno skladbo Simboli, nadaljevala pa z eno njenih najprepoznavnejših uspešnic, Mag. V nadaljevanju je vzhajajoča umetnica prepričljivo prepletala svoj eterični vokal z elektronskimi elementi in vložki – vse od aktualnega singla Dotik do zaključka s skladbo Vroče srce. Celoten koncert tako potrjuje, da gre za izvajalko, ki uspešno sledi začrtani poti in uresničuje željo po tem, da postane vidnejše ime slovenske popkulture.

30 min

Radijski koncert serije RadioSi MainStage s Parvani Violet je upravičil sloves glasbene enigme in vizualne perfekcionistke. Repertoar je ponudil preplet skladb njenih zadnjih ustvarjalnih let, ki ga je odprla z lanskoletno skladbo Simboli, nadaljevala pa z eno njenih najprepoznavnejših uspešnic, Mag. V nadaljevanju je vzhajajoča umetnica prepričljivo prepletala svoj eterični vokal z elektronskimi elementi in vložki – vse od aktualnega singla Dotik do zaključka s skladbo Vroče srce. Celoten koncert tako potrjuje, da gre za izvajalko, ki uspešno sledi začrtani poti in uresničuje željo po tem, da postane vidnejše ime slovenske popkulture.

Vroči mikrofon

Brutalen najemni trg

16. 4. 2026

Stanje na najemnem trgu je kaotično. Iskalci stanovanja morajo predložiti celo življenjepis, lastniki zahtevajo vpogled v plačilne liste, pogodbo o zaposlitvi, dovoljenje za bivanje itd. Kajenje je absolutno prepovedano, domače živali večinoma niso zaželene, prav tako ne otroci. Oddajajo se celo za bivanje povsem neprimerni prostori, kot so predelane garaže, kleti, kontejnerji. Cene sledijo rasti cen nepremičnin, ki so v zadnjem tromesečju lanskega leta zabeležile najvišjo rast v EU. Najemnine so se v zadnjih desetih letih povprečno povišale za 74 odstotkov. Po podatkih SURS je lani več kot 31.000 najemnikov za stanovanjske stroške odštelo več kot 40 odstotkov celotnega razpoložljivega dohodka v gospodinjstvu. 23 odstotkov jih je živelo v stanovanjih v slabem stanju, 9 odstotkov jih ni imelo primernega ogrevanja. Preverili smo, kako brutalen je postal najemni trg, še posebej v Ljubljani. Ob starejši najemnici s tremi odraslimi hčerkami, ki so prav tako v najemu in pravi, da je danes najti stanovanje hujše kot loto, so sogovorniki: - Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, - direktorica in solastnica Nepremičnine plus Vesna Levstek, - nepremičninska agentka Urška Loboda, - Ronja iz Ambasade Rog, - glavni inšpektor Inšpektorata za stanovanje in dolgotrajno oskrbo Boštjan Rus, - Lana Krznarič iz PIC.

26 min

Stanje na najemnem trgu je kaotično. Iskalci stanovanja morajo predložiti celo življenjepis, lastniki zahtevajo vpogled v plačilne liste, pogodbo o zaposlitvi, dovoljenje za bivanje itd. Kajenje je absolutno prepovedano, domače živali večinoma niso zaželene, prav tako ne otroci. Oddajajo se celo za bivanje povsem neprimerni prostori, kot so predelane garaže, kleti, kontejnerji. Cene sledijo rasti cen nepremičnin, ki so v zadnjem tromesečju lanskega leta zabeležile najvišjo rast v EU. Najemnine so se v zadnjih desetih letih povprečno povišale za 74 odstotkov. Po podatkih SURS je lani več kot 31.000 najemnikov za stanovanjske stroške odštelo več kot 40 odstotkov celotnega razpoložljivega dohodka v gospodinjstvu. 23 odstotkov jih je živelo v stanovanjih v slabem stanju, 9 odstotkov jih ni imelo primernega ogrevanja. Preverili smo, kako brutalen je postal najemni trg, še posebej v Ljubljani. Ob starejši najemnici s tremi odraslimi hčerkami, ki so prav tako v najemu in pravi, da je danes najti stanovanje hujše kot loto, so sogovorniki: - Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, - direktorica in solastnica Nepremičnine plus Vesna Levstek, - nepremičninska agentka Urška Loboda, - Ronja iz Ambasade Rog, - glavni inšpektor Inšpektorata za stanovanje in dolgotrajno oskrbo Boštjan Rus, - Lana Krznarič iz PIC.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 12h

16. 4. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Točno opoldne

V Mariboru nadaljujejo saditev dreves

16. 4. 2026

V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Zamuda pri ureditvi križišča v Framu - V Mariboru nadaljujejo saditev dreves - Izbrali Večerove osebnosti Štajerske za leto 2025

5 min

V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Zamuda pri ureditvi križišča v Framu - V Mariboru nadaljujejo saditev dreves - Izbrali Večerove osebnosti Štajerske za leto 2025

Na današnji dan

Na današnji dan

16. 4. 2026

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

4 min

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Potujte z Radiem Maribor

Turistični razvoj v Regijskem parku Pohorje

16. 4. 2026

V turistični oddaji smo se tokrat ustavili na Pohorju. Z razglasitvijo za regijski park se je to zeleno pogorje pridružilo tričlanski družini slovenskih regijskih parkov: Škocjanskim jamam, Kozjanskemu in Notranjskemu regijskemu parku. Zanimalo nas je, kakšna je vizija parka, kje so največje priložnosti in največji izzivi, tudi v turizmu?

20 min

V turistični oddaji smo se tokrat ustavili na Pohorju. Z razglasitvijo za regijski park se je to zeleno pogorje pridružilo tričlanski družini slovenskih regijskih parkov: Škocjanskim jamam, Kozjanskemu in Notranjskemu regijskemu parku. Zanimalo nas je, kakšna je vizija parka, kje so največje priložnosti in največji izzivi, tudi v turizmu?

Dopoldan in pol

Pesnik Hudolin med Miramarom in Devinom

13. 4. 2026

Slovensko leposlovje je od danes bogatejše za novo delo pesnika, pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina. Gre za svojevrsten, zelo oseben potopis ustvarjalca, ki živi med Ljubljano in hrvaško Istro – posveča pa ga območju med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom. Knjiga nosi naslov Zakon privlačnosti. Njenega avtorja je pred mikrofon povabil Janko Petrovec.

12 min

Slovensko leposlovje je od danes bogatejše za novo delo pesnika, pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina. Gre za svojevrsten, zelo oseben potopis ustvarjalca, ki živi med Ljubljano in hrvaško Istro – posveča pa ga območju med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom. Knjiga nosi naslov Zakon privlačnosti. Njenega avtorja je pred mikrofon povabil Janko Petrovec.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 11h

16. 4. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

3 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Aktualno 202

Prenovljen Slovenski rodoslovni indeks odpira pot do prednikov

16. 4. 2026

Rodoslovje oziroma genealogija je veda, ki proučuje družinske korenine. Raziskovanje družinske zgodovine pa ni le zbiranje imen in datumov, temveč odkrivanje zgodb, selitev, poklicev in usod, ki so oblikovali posameznike in skupnosti. Že v starih civilizacijah so pomembne družinske linije ohranjali v ustnem izročilu. Stara zaveza vsebuje številne genealogije, katerih namen je pokazati Adamove, Noetove in Abrahamove potomce. Pravi razmah pisnega rodoslovja pa se je začel v srednjem veku, ko so menihi začeli zapisovati rodovnike plemiških družin.

13 min

Rodoslovje oziroma genealogija je veda, ki proučuje družinske korenine. Raziskovanje družinske zgodovine pa ni le zbiranje imen in datumov, temveč odkrivanje zgodb, selitev, poklicev in usod, ki so oblikovali posameznike in skupnosti. Že v starih civilizacijah so pomembne družinske linije ohranjali v ustnem izročilu. Stara zaveza vsebuje številne genealogije, katerih namen je pokazati Adamove, Noetove in Abrahamove potomce. Pravi razmah pisnega rodoslovja pa se je začel v srednjem veku, ko so menihi začeli zapisovati rodovnike plemiških družin.

Poglej in povej

Lűkarska malica za Tita in Jovanko

16. 4. 2026

Leta 1969 se je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito dvakrat mudil na Štajerskem. Jeseni sta z avstrijskim kolegom Jonasom odprla nov most čez Muro med Gornjo Radgono in Bad Radkerburgom. Aprila tistega leta je po oddihu na Mariborskem Pohorju slovesno odprl Hidroelektrarno Zlatoličje in se še istega dne pri Ptuju srečal z zgovorno lűkarico … pridelovalko znamenite ptujske čebule … dialog med obema se je skozi radijski arhiv zapisal v zgodovino.

7 min

Leta 1969 se je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito dvakrat mudil na Štajerskem. Jeseni sta z avstrijskim kolegom Jonasom odprla nov most čez Muro med Gornjo Radgono in Bad Radkerburgom. Aprila tistega leta je po oddihu na Mariborskem Pohorju slovesno odprl Hidroelektrarno Zlatoličje in se še istega dne pri Ptuju srečal z zgovorno lűkarico … pridelovalko znamenite ptujske čebule … dialog med obema se je skozi radijski arhiv zapisal v zgodovino.

Dnevna soba, avdio

Lara in Jerca - prijateljici v dobrem in slabem

16. 4. 2026

V Dnevni sobi gostimo čuteči in močni ženski - zaveznici, ki verjameta v moč povezovanja, ustvarjanja in poguma. Z nami bosta antropologinja, producentka, avtorica številnih publikacij in strokovnih člankov, ambasadorka kulturne dediščine in humanitarka doma in v tujini dr. Jerca Legan ter gledališka in filmska igralka, pevka, šansonjerka, voditeljica Lara Jankovič. Obe sta prijateljici, ki odkrito govorita o tem, kako se lahko po najtežjih življenjskih prelomnicah, kot je ločitev, znova sestaviš in greš skozi življenje. Z voditeljico Bernardo Žarn bosta spregovorili o ženskem zavezništvu, strahu, pogumu, ločitvah, ustvarjalnosti in o tem, kaj nas drži pokonci, ko je najtežje.

25 min

V Dnevni sobi gostimo čuteči in močni ženski - zaveznici, ki verjameta v moč povezovanja, ustvarjanja in poguma. Z nami bosta antropologinja, producentka, avtorica številnih publikacij in strokovnih člankov, ambasadorka kulturne dediščine in humanitarka doma in v tujini dr. Jerca Legan ter gledališka in filmska igralka, pevka, šansonjerka, voditeljica Lara Jankovič. Obe sta prijateljici, ki odkrito govorita o tem, kako se lahko po najtežjih življenjskih prelomnicah, kot je ločitev, znova sestaviš in greš skozi življenje. Z voditeljico Bernardo Žarn bosta spregovorili o ženskem zavezništvu, strahu, pogumu, ločitvah, ustvarjalnosti in o tem, kaj nas drži pokonci, ko je najtežje.

Zbrano, zapisano, prebrano

Kaj pa ta tu dela?, Milan Predan

16. 4. 2026

Tokrat predstavljamo avtobiografsko pripoved Milana Predana KAJ PA TA TU DELA? s podnaslovom Od Drave preko Atlantika do Vardarja in nazaj, ki je izšla pri založbi Pivec. Kaj pa ta tu dela? je iskrena, neolepšana, topla avtobiografska pripoved o življenju novinarja, diplomata, politika in človeka, ki so ga zaznamovale zasebne prelomnice. Milan Predan – dolgoletni glavni urednik Večera in kasneje veleposlanik v Trstu, Sofiji, Beogradu, Celovcu in Skopju – razpira ozadja odločitev, ki so oblikovala slovenske medije, diplomacijo in tranzicijsko družbo. Brez fikcije in brez olepševanja opisuje vzpone devetdesetih, padce po letu 2000, osebne dvome, boleče preizkušnje, skrite zakulisne igre in srečanja, ki človeka zaznamujejo za vedno. Od otroštva ob Dravi, mladostnih izkušenj v ZDA do novinarskih zgodb in vstopa v politiko knjiga predstavlja Predanovo življenje v prepletu zgodovine, osebne rasti, humorja in treznih razmislekov o tem, kaj pomeni pokončno delo v svetu, kjer to pogosto ni nagrajeno. To je zgodba o vztrajnosti, dvomu in pogumu. O tem, kako se človek iz Maribora znajde na vrhu uredništva v protokolarnem vrvežu svetovnih prestolnic – in zakaj se vedno znova vrača k Dravi.

7 min

Tokrat predstavljamo avtobiografsko pripoved Milana Predana KAJ PA TA TU DELA? s podnaslovom Od Drave preko Atlantika do Vardarja in nazaj, ki je izšla pri založbi Pivec. Kaj pa ta tu dela? je iskrena, neolepšana, topla avtobiografska pripoved o življenju novinarja, diplomata, politika in človeka, ki so ga zaznamovale zasebne prelomnice. Milan Predan – dolgoletni glavni urednik Večera in kasneje veleposlanik v Trstu, Sofiji, Beogradu, Celovcu in Skopju – razpira ozadja odločitev, ki so oblikovala slovenske medije, diplomacijo in tranzicijsko družbo. Brez fikcije in brez olepševanja opisuje vzpone devetdesetih, padce po letu 2000, osebne dvome, boleče preizkušnje, skrite zakulisne igre in srečanja, ki človeka zaznamujejo za vedno. Od otroštva ob Dravi, mladostnih izkušenj v ZDA do novinarskih zgodb in vstopa v politiko knjiga predstavlja Predanovo življenje v prepletu zgodovine, osebne rasti, humorja in treznih razmislekov o tem, kaj pomeni pokončno delo v svetu, kjer to pogosto ni nagrajeno. To je zgodba o vztrajnosti, dvomu in pogumu. O tem, kako se človek iz Maribora znajde na vrhu uredništva v protokolarnem vrvežu svetovnih prestolnic – in zakaj se vedno znova vrača k Dravi.

Razgledi in razmisleki

O nastajanju intenzivnega dialoškega filma Zemljo krast

15. 4. 2026

V filmski družbeni satiri Zemljo krast, ki ta teden začenja svojo distribucijsko pot po slovenskih kinematografih, spremljamo para staršev in njihovo druženje neki večer ob kozarcu vina – druženje, ki preide v bojevito kresanje mnenj. V enakovrednih vlogah v filmu nastopajo Suzana Krevh, Tines Špik, Lara Maria Vouk in Andraž Jug. Film je bil posnet v dveh dneh in je nastal med drugimi plačanimi projekti. To je sicer že osmi skupni projekt ustvarjalnega tandema Iza Strehar in Žiga Virc (nazadnje smo si lahko ogledali njun arhivski dokumentarec Poletje ’91), pripravljata že nov celovečerni film in nadaljevanko. Film Zemljo krast skozi pogovore, ki smo jim priča, načne zelo resne teme in politična vprašanja, vse skupaj pa prežema satiričen humor, značilen tako za dela Ize Strehar (najbolj je znana po scenariju za film Prasica, slabšalni izraz za žensko) kot za Žigo Virca (Trst je naš, Houston, imamo problem). Pogovarjala se je Tesa Drev Juh, oddajo je posnel Franci Moder.

20 min

V filmski družbeni satiri Zemljo krast, ki ta teden začenja svojo distribucijsko pot po slovenskih kinematografih, spremljamo para staršev in njihovo druženje neki večer ob kozarcu vina – druženje, ki preide v bojevito kresanje mnenj. V enakovrednih vlogah v filmu nastopajo Suzana Krevh, Tines Špik, Lara Maria Vouk in Andraž Jug. Film je bil posnet v dveh dneh in je nastal med drugimi plačanimi projekti. To je sicer že osmi skupni projekt ustvarjalnega tandema Iza Strehar in Žiga Virc (nazadnje smo si lahko ogledali njun arhivski dokumentarec Poletje ’91), pripravljata že nov celovečerni film in nadaljevanko. Film Zemljo krast skozi pogovore, ki smo jim priča, načne zelo resne teme in politična vprašanja, vse skupaj pa prežema satiričen humor, značilen tako za dela Ize Strehar (najbolj je znana po scenariju za film Prasica, slabšalni izraz za žensko) kot za Žigo Virca (Trst je naš, Houston, imamo problem). Pogovarjala se je Tesa Drev Juh, oddajo je posnel Franci Moder.

Storž

"Najlepše zvenijo stari 'kleklni', ker imajo dušo."

16. 4. 2026

"Veste, pri klekljanju se pod rokami dobro čuti, ali so "kleklni" stari ali imajo za seboj že kaj kilometrine ali so povsem novi," pripoveduje naša današnja sogovornica gospa Nadja Lapajne. Domačinka iz Idrije je seveda klekljala že v osnovni šoli in se v tej veščini tudi zdaj, v pokoju, še vedno izpopolnjuje. Gospa Nadja Lapajne je tudi sicer aktivna upokojenka in med dejavnostmi jo je v Idriji ujela Lucija Fatur.

23 min

"Veste, pri klekljanju se pod rokami dobro čuti, ali so "kleklni" stari ali imajo za seboj že kaj kilometrine ali so povsem novi," pripoveduje naša današnja sogovornica gospa Nadja Lapajne. Domačinka iz Idrije je seveda klekljala že v osnovni šoli in se v tej veščini tudi zdaj, v pokoju, še vedno izpopolnjuje. Gospa Nadja Lapajne je tudi sicer aktivna upokojenka in med dejavnostmi jo je v Idriji ujela Lucija Fatur.

Radijska tribuna

Državne naložbe v cestno infrastrukturo na mariborskem koncu

16. 4. 2026

V Radijski tribuni smo govorili o državnih naložbah v cestno infrastrukturo na mariborskem koncu. Preverili smo, kako napreduje gradnja mariborske zahodne oz. južne obvoznice in kako hitro si lahko obetamo dokončanje celotne trase. Govorili smo tudi o težko pričakovani obnovi dotrajanega Malečniškega mostu, o izboljšavah na Cesti proletarskih brigad in še o čem – z državnim sekretarjem na Ministrstvu za infrastrukturo Andrejem Rajhom.

26 min

V Radijski tribuni smo govorili o državnih naložbah v cestno infrastrukturo na mariborskem koncu. Preverili smo, kako napreduje gradnja mariborske zahodne oz. južne obvoznice in kako hitro si lahko obetamo dokončanje celotne trase. Govorili smo tudi o težko pričakovani obnovi dotrajanega Malečniškega mostu, o izboljšavah na Cesti proletarskih brigad in še o čem – z državnim sekretarjem na Ministrstvu za infrastrukturo Andrejem Rajhom.

Kotiček za jeziček

Gremo v gmajno!

16. 4. 2026

Dialektološka raziskovanja naših mladih jezikoslovcev nas tokrat vodijo v 'gmajno'. Kaj vse označuje ta beseda, vam razkrijejo v naslednjih minutah.

2 min

Dialektološka raziskovanja naših mladih jezikoslovcev nas tokrat vodijo v 'gmajno'. Kaj vse označuje ta beseda, vam razkrijejo v naslednjih minutah.

Naval na šport

Nogometna liga prvakov, državno prvenstvo v nogometu in finale našega prvenstva za odbojkarje

16. 4. 2026

V dopoldanskih športnih minutah na Valu 202 bo v ospredju nogomet. V ligi prvakov so znani polfinalisti, v Sloveniji med tednom igrajo tekme 30. kroga, ljubljanski in kamniški odbojkarji pa so začeli finalno serijo državnega prvenstva.

10 min

V dopoldanskih športnih minutah na Valu 202 bo v ospredju nogomet. V ligi prvakov so znani polfinalisti, v Sloveniji med tednom igrajo tekme 30. kroga, ljubljanski in kamniški odbojkarji pa so začeli finalno serijo državnega prvenstva.

Operna jutranjica

Konec kot reinterpretacija

16. 4. 2026

Vprašanje konca Puccinijeve opere Turandot ostaja eno najbolj kompleksnih in metodološko izzivalnih področij operne teorije, saj neposredno zadeva temeljne kategorije, kot so avtorstvo, zgodovinska avtentičnost, estetska legitimnost in ontologija umetniškega dela. Tradicionalna rešitev Franca Alfana, ki je vse 20. stoletje veljala za normativno rešitev vprašanja nedokončanosti, temelji na paradigmi rekonstrukcije, radikalen premik v razumevanju pojma nedokončanosti pa pomeni verzija Luciana Beria, verzija, ki ne poskuša zapolniti vrzeli, pač pa jih eksplicitno poudari kot metakompozicijski komentar Puccinijeve zapuščine.

51 min

Vprašanje konca Puccinijeve opere Turandot ostaja eno najbolj kompleksnih in metodološko izzivalnih področij operne teorije, saj neposredno zadeva temeljne kategorije, kot so avtorstvo, zgodovinska avtentičnost, estetska legitimnost in ontologija umetniškega dela. Tradicionalna rešitev Franca Alfana, ki je vse 20. stoletje veljala za normativno rešitev vprašanja nedokončanosti, temelji na paradigmi rekonstrukcije, radikalen premik v razumevanju pojma nedokončanosti pa pomeni verzija Luciana Beria, verzija, ki ne poskuša zapolniti vrzeli, pač pa jih eksplicitno poudari kot metakompozicijski komentar Puccinijeve zapuščine.

Ob osmih

Dušan Olaj: Doha, Abu Dabi in Dubaj so zdaj mesta duhov

16. 4. 2026

Bližnjevzhodne države, še do včeraj dežele priložnosti, imajo danes predznak konfliktnega območja. Turizem je že v težavah, letalske linije tudi, kaj pa tuja podjetja, ki so si tam ustvarila posle? V tokratni epizodi Ob osmih se pogovarjamo z ustanoviteljem in direktorjem izdelovalca napihljivih balonskih hal Duol Dušanom Olajem, ki ima v regiji številne projekte in tovarno.

16 min

Bližnjevzhodne države, še do včeraj dežele priložnosti, imajo danes predznak konfliktnega območja. Turizem je že v težavah, letalske linije tudi, kaj pa tuja podjetja, ki so si tam ustvarila posle? V tokratni epizodi Ob osmih se pogovarjamo z ustanoviteljem in direktorjem izdelovalca napihljivih balonskih hal Duol Dušanom Olajem, ki ima v regiji številne projekte in tovarno.

Svetovalni servis

Kriza srednjih let

16. 4. 2026

Kriza srednjih let je obdobje, s katerim se bo srečal bolj ali manj vsakdo. Gre za čas, ko se vnovič sprašujemo o svojih vrednotah in dosežkih v življenju. Kakšni so simptomi krize srednjih let, kako je z njimi povezana kriza identitete in zakaj se je tega obdobja oprijel slabšalen, negativen prizvok? Gost četrtkovega Svetovalnega servisa bo psihoterapevt Peter Topić.

29 min

Kriza srednjih let je obdobje, s katerim se bo srečal bolj ali manj vsakdo. Gre za čas, ko se vnovič sprašujemo o svojih vrednotah in dosežkih v življenju. Kakšni so simptomi krize srednjih let, kako je z njimi povezana kriza identitete in zakaj se je tega obdobja oprijel slabšalen, negativen prizvok? Gost četrtkovega Svetovalnega servisa bo psihoterapevt Peter Topić.

Ultrazvok

ARIA – slovenska umetna inteligenca za analizo medicinskih slik

15. 4. 2026

Prof. Janez Žibert je s svojo raziskovalno skupino razvil umetno-inteligenčnega radiološkega asistenta. Ta zdravnikom pomaga pri branju slik žleze prostate in pljuč, ki so narejene z magnetno resonanco.

13 min

Prof. Janez Žibert je s svojo raziskovalno skupino razvil umetno-inteligenčnega radiološkega asistenta. Ta zdravnikom pomaga pri branju slik žleze prostate in pljuč, ki so narejene z magnetno resonanco.

Jutranja poročila Radia Maribor

Gradnja Centra Rotovž bo končana letos, zaradi razmer bo še dražja

16. 4. 2026

V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Pogajanja o končanju vojne v Perzijskem zalivu se bodo nadaljevala - Gradnja Centra Rotovž bo končana letos, zaradi razmer bo še dražja - Veriga športnih trgovin naj bi v Sloveniji zaprla vse poslovalnice

10 min

V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Pogajanja o končanju vojne v Perzijskem zalivu se bodo nadaljevala - Gradnja Centra Rotovž bo končana letos, zaradi razmer bo še dražja - Veriga športnih trgovin naj bi v Sloveniji zaprla vse poslovalnice

Globalna vas

Michel Adamič, Antarktika: Prvi Slovenec, ki prezimuje na Južnem tečaju

16. 4. 2026

Michel Adamič je prvi Slovenec, ki prezimuje na Južnem tečaju. Doktorski študent fizike na Univerzi McGill v Montrealu je član znanstvene skupine Ameriškega antarktičnega programa. Tako imenovani “winterover” bo na raziskovalni postaji Amundsen-Scott preživel trinajst mesecev, skrbi pa za mikrovalovni teleskop South Pole Telescope. Z njim preučujejo začetek vesolja oziroma kozmično mikrovalovno ozadje. Vsakih štirinajst dni pri temperaturi -70 stopinj Celzija s kolegico plezata na teleskop in mažeta zobnike. V ekstremnih razmerah za vzdrževanja življenja potrebujejo ogromne količine energije, dva milijona litrov polarnega kerozina na leto. V največji in najbolj suhi puščavi na svetu pa je tudi poraba vode omejena, pri tuširanju na dvakrat tedensko po dve minuti. Michel Adamič pravi, da so se mu uresničile raziskovalne sanje, zato nam pošilja “lep pozdrav domov, z dna planeta.”

25 min

Michel Adamič je prvi Slovenec, ki prezimuje na Južnem tečaju. Doktorski študent fizike na Univerzi McGill v Montrealu je član znanstvene skupine Ameriškega antarktičnega programa. Tako imenovani “winterover” bo na raziskovalni postaji Amundsen-Scott preživel trinajst mesecev, skrbi pa za mikrovalovni teleskop South Pole Telescope. Z njim preučujejo začetek vesolja oziroma kozmično mikrovalovno ozadje. Vsakih štirinajst dni pri temperaturi -70 stopinj Celzija s kolegico plezata na teleskop in mažeta zobnike. V ekstremnih razmerah za vzdrževanja življenja potrebujejo ogromne količine energije, dva milijona litrov polarnega kerozina na leto. V največji in najbolj suhi puščavi na svetu pa je tudi poraba vode omejena, pri tuširanju na dvakrat tedensko po dve minuti. Michel Adamič pravi, da so se mu uresničile raziskovalne sanje, zato nam pošilja “lep pozdrav domov, z dna planeta.”

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica

16. 4. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

56 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Lokalni čas

Radovljica spet prestolnica ljubiteljev čokolade

16. 4. 2026

Današnji lokalni čas bomo znova naravnali na Gorenjsko, kjer potekajo še zadnje priprave na najslajši dogodek leta in tudi največji kulinarični dogodek pri nas – Festival čokolade v Radovljici, ki ni le še en sejemski dogodek, ampak festival v pravem pomenu besed. Temelji na močni lokalni tradiciji, okrog čokolade pa naniza še vrsto drugih dogodkov in doživetij. Čokolada je znana po tem, da spodbuja endorfine, ki nam dajejo občutek ugodja. In tega bo torej v obilju ta konec tedna v Radovljici.

14 min

Današnji lokalni čas bomo znova naravnali na Gorenjsko, kjer potekajo še zadnje priprave na najslajši dogodek leta in tudi največji kulinarični dogodek pri nas – Festival čokolade v Radovljici, ki ni le še en sejemski dogodek, ampak festival v pravem pomenu besed. Temelji na močni lokalni tradiciji, okrog čokolade pa naniza še vrsto drugih dogodkov in doživetij. Čokolada je znana po tem, da spodbuja endorfine, ki nam dajejo občutek ugodja. In tega bo torej v obilju ta konec tedna v Radovljici.

Lirični utrinek

Andrej Rozman - Roza: Pesem za Palestino

16. 4. 2026

Pesnik, pisatelj, komediograf, prevajalec in še marsikaj Andrej Rozman - Roza je ob dogajanju v Gazi napisal Pesem za Palestino, skratka, ni molčal, ni se ozrl stran, niti se ni pokril čez glavo z odejo, ampak je sugestivno upesnil svojo humanistično držo. Režiser Klemen Markovčič, igralec Željko Hrs, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.

2 min

Pesnik, pisatelj, komediograf, prevajalec in še marsikaj Andrej Rozman - Roza je ob dogajanju v Gazi napisal Pesem za Palestino, skratka, ni molčal, ni se ozrl stran, niti se ni pokril čez glavo z odejo, ampak je sugestivno upesnil svojo humanistično držo. Režiser Klemen Markovčič, igralec Željko Hrs, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.

Bim bum bam, klepetam

Kako nastanejo igrače?

16. 4. 2026

Otroci bodo danes razmišljali o igračah. Povedali so nam katere igrače imajo najraje, kako nastanejo in s čim so se igrali otroci, ko še ni bilo igrač.

1 min

Otroci bodo danes razmišljali o igračah. Povedali so nam katere igrače imajo najraje, kako nastanejo in s čim so se igrali otroci, ko še ni bilo igrač.

Možgani na dlani

Možgani in notranji glas: 'Naš um ni tih prostor'

16. 4. 2026

Tokratno možgansko druženje je spodbudilo dejstvo, da je 16. april mednarodni dan glasu. Ampak… mi se ne bomo osredotočili na glasilke, temveč na glas v naši glavi. Zato smo v možgansko družbo povabili profesorja, ki je velik del svojih raziskav posvetil prav tej temi in je tudi napisal knjigo The Voices Within: The History and Science of How We Talk to Ourselves. – Notranji glasovi- Zgodovina in znanost tega, kako govorimo s seboj. Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Charlesom Fernyhoughjem. Vabljeni k poslušanju!

21 min

Tokratno možgansko druženje je spodbudilo dejstvo, da je 16. april mednarodni dan glasu. Ampak… mi se ne bomo osredotočili na glasilke, temveč na glas v naši glavi. Zato smo v možgansko družbo povabili profesorja, ki je velik del svojih raziskav posvetil prav tej temi in je tudi napisal knjigo The Voices Within: The History and Science of How We Talk to Ourselves. – Notranji glasovi- Zgodovina in znanost tega, kako govorimo s seboj. Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Charlesom Fernyhoughjem. Vabljeni k poslušanju!

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 07:30

16. 4. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

27 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Glasbeni poudarki

Glasbeni poudarki 07:25

16. 4. 2026

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

5 min

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Jutranjik

Šempetrsko bolnišnico bo od prvega maja vodila vršilka dolžnosti Ingrid Kuk Kikl

16. 4. 2026

Razmere v bolnišnici pozna, saj je bila pod dozdajšnjim vodstvom dve leti pomočnica direktorja za ekonomsko-pravne zadeve. Imenovana je do 25. novembra, do takrat mora svet zavoda izpeljati razpis oziroma imenovati direktorja šempetrske bolnišnice s polnim mandatom. V oddaji tudi o tem: - Pomanjkanje družinskih zdravnikov ostaja pereče - Ajdovski občinski svetniki potrdili nakup nadaljnjega dela nekdanjega kompleksa Lipa - Kobilarna Lipica išče generalnega direktorja - Arsenal in Bayern zadnja polfinalisti nogometne lige prvakov

11 min

Razmere v bolnišnici pozna, saj je bila pod dozdajšnjim vodstvom dve leti pomočnica direktorja za ekonomsko-pravne zadeve. Imenovana je do 25. novembra, do takrat mora svet zavoda izpeljati razpis oziroma imenovati direktorja šempetrske bolnišnice s polnim mandatom. V oddaji tudi o tem: - Pomanjkanje družinskih zdravnikov ostaja pereče - Ajdovski občinski svetniki potrdili nakup nadaljnjega dela nekdanjega kompleksa Lipa - Kobilarna Lipica išče generalnega direktorja - Arsenal in Bayern zadnja polfinalisti nogometne lige prvakov

Jutranja kronika

Bela hiša potrdila najverjetnejše nadaljevanje pogajanj v Islamabadu

16. 4. 2026

Pogajanja za končanje vojne med Združenimi državami in Iranom se nadaljujejo, so sporočili iz Bele hiše in dodali, da bo nov krog najverjetneje vnovič v pakistanski prestolnici Islamabad. Zavrnili so navedbe, da so ZDA zahtevale podaljšanje premirja. Washington na Bližnji vzhod, tudi v luči ta teden vzpostavljene blokade Hormuške ožine, pošilja dodatne ladje in več tisoč vojakov, teh je v regiji že zdaj 50 tisoč. Druge teme: - Obrambni ministri kontaktne skupine se strinjajo z nadaljnjo pomočjo Ukrajini, Velika Britanija ji bo namenila 120 tisoč novih dronov. - Ob vse večjem širjenju tujerodnih rastlin strokovnjaki pripravili prvi semafor invazivnosti, na katerem so tudi okrasne rastline. - Na svetovnem prvenstvu reševalnih psov v Goriških brdih zbrani najboljši reševalni pari iz 20-ih držav.

21 min

Pogajanja za končanje vojne med Združenimi državami in Iranom se nadaljujejo, so sporočili iz Bele hiše in dodali, da bo nov krog najverjetneje vnovič v pakistanski prestolnici Islamabad. Zavrnili so navedbe, da so ZDA zahtevale podaljšanje premirja. Washington na Bližnji vzhod, tudi v luči ta teden vzpostavljene blokade Hormuške ožine, pošilja dodatne ladje in več tisoč vojakov, teh je v regiji že zdaj 50 tisoč. Druge teme: - Obrambni ministri kontaktne skupine se strinjajo z nadaljnjo pomočjo Ukrajini, Velika Britanija ji bo namenila 120 tisoč novih dronov. - Ob vse večjem širjenju tujerodnih rastlin strokovnjaki pripravili prvi semafor invazivnosti, na katerem so tudi okrasne rastline. - Na svetovnem prvenstvu reševalnih psov v Goriških brdih zbrani najboljši reševalni pari iz 20-ih držav.

Mali modreci

Ima luske, je ploščata in se včasih napihne

16. 4. 2026

Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.

3 min

Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.

Odločena

Slovenska mama

16. 4. 2026

Petnajstletno Lucijo čakajo velike spremembe. Vpisala se je v prvi letnik srednje šole v Mariboru in zamenjala okolje. Postati želi vzgojiteljica. O istem je sanjala že njena mama, a njej se želja nikoli ni uresničila. Mamina služba je bila skrb za družino z osmimi otroki. Stvari se postavijo na glavo, ko mama pri 47 letih zboli za rakom. Zdravljenje se začne takoj in Lucija o bolezni ne razmišlja veliko. Prepričana je, da bodo mamo pozdravili in da bo kmalu spet vse tako, kot mora biti.

14 min

Petnajstletno Lucijo čakajo velike spremembe. Vpisala se je v prvi letnik srednje šole v Mariboru in zamenjala okolje. Postati želi vzgojiteljica. O istem je sanjala že njena mama, a njej se želja nikoli ni uresničila. Mamina služba je bila skrb za družino z osmimi otroki. Stvari se postavijo na glavo, ko mama pri 47 letih zboli za rakom. Zdravljenje se začne takoj in Lucija o bolezni ne razmišlja veliko. Prepričana je, da bodo mamo pozdravili in da bo kmalu spet vse tako, kot mora biti.

Spominčice

Kako se je nekega davnega aprila začela zgodba o Celjskih grofih?

16. 4. 2026

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Športna zgodba

Prva slovenska nogometna liga

16. 4. 2026

Na Valu 202 bo v jutranji športni zgodbi ob 6.20 govor o prvi nogometni ligi. Po 30 krogih so vodilni Celjani že zelo blizu osvojitvi tretjega naslova državnih prvakov.

2 min

Na Valu 202 bo v jutranji športni zgodbi ob 6.20 govor o prvi nogometni ligi. Po 30 krogih so vodilni Celjani že zelo blizu osvojitvi tretjega naslova državnih prvakov.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 06:00

16. 4. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

54 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Duhovna misel

Janez Vodičar: Poglejmo v svet

16. 4. 2026

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

6 min

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

Jutranja kronika

Izrael razmišlja o premirju z Libanonom

16. 4. 2026

Izrael naj bi razmišljal o kratkoročnem premirju z Libanonom, iz katerega sicer poročajo o novih izraelskih napadih na jugu države. Po najnovejših podatkih je bilo včeraj tam ubitih 20 ljudi, medtem ko si Združene države prizadevajo za doseg dogovora med stranema. V oddaji tudi o tem: - Pri razpisu za specializacije nizko zanimanje za urgentno medicino. - Ruski napad na Kijev zahteval smrtno žrtev. - Opozorila prebivalcev Koroške Bele na povečanje prašenja in hrupa iz Acronija.

9 min

Izrael naj bi razmišljal o kratkoročnem premirju z Libanonom, iz katerega sicer poročajo o novih izraelskih napadih na jugu države. Po najnovejših podatkih je bilo včeraj tam ubitih 20 ljudi, medtem ko si Združene države prizadevajo za doseg dogovora med stranema. V oddaji tudi o tem: - Pri razpisu za specializacije nizko zanimanje za urgentno medicino. - Ruski napad na Kijev zahteval smrtno žrtev. - Opozorila prebivalcev Koroške Bele na povečanje prašenja in hrupa iz Acronija.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

16. 4. 2026

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Godbe z zgodbo

Godbe z zgodbo

15. 4. 2026

V godbah z zgodbo uživamo v glasu angleške pevke in igralke Lise Stansfield, ki je 11. aprila praznovala 60. rojstni dan. V svoji uspešni karieri, ki se je začela v 80. letih, je Lisa izdala 8 studijskih albumov in jih prodala v nakladi prek 20 milijonov. Še vedno občasno nastopa in letošnje poletje bo nastopila na različnih glasbenih festivalih.

49 min

V godbah z zgodbo uživamo v glasu angleške pevke in igralke Lise Stansfield, ki je 11. aprila praznovala 60. rojstni dan. V svoji uspešni karieri, ki se je začela v 80. letih, je Lisa izdala 8 studijskih albumov in jih prodala v nakladi prek 20 milijonov. Še vedno občasno nastopa in letošnje poletje bo nastopila na različnih glasbenih festivalih.

Glasni novi svet

Strunske teksture

15. 4. 2026

Poslušamo tri kitariste s polja med improvizacijo, jazzom in sodobno kompozicijo ter njihove nove izdaje skrajno osebnih avtorskih razraščanj iz kitarskega zvena, plošče Wendy Eisenberg, Kasparja Agnasa in Antona Toorella.

55 min

Poslušamo tri kitariste s polja med improvizacijo, jazzom in sodobno kompozicijo ter njihove nove izdaje skrajno osebnih avtorskih razraščanj iz kitarskega zvena, plošče Wendy Eisenberg, Kasparja Agnasa in Antona Toorella.

Literarni nokturno

Petri Tamminen: Gozd

15. 4. 2026

Kratko zgodbo Gozd je napisal šestdesetletni finski pisatelj Petri Tamminen, avtor več romanov, zbirk kratke proze in radijskih iger. Njegova dela so prevedena v več kot 10 jezikov, v slovenščini imamo eno samo Tamminenovo knjigo z naslovom Skrivališča, ki je izšla pri Literarno umetniškem društvu Literatura. To je izbor zgodb iz treh knjig, v njem pa smo našli tudi zgodbo Gozd, o katerem pripoveduje avtor kot "Finec, ki se skriva v gozdu že tako dolgo, da se je gozd začel skrivati v njem". S prefinjenim humorjem in sproščenim tokom misli govori o povezanosti človeka, moškega, z naravo. Zgodbo je prevedla Julija Potrč. Igralec Žan Brelih Hatunić, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiser Marko Rengeo, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2026.

7 min

Kratko zgodbo Gozd je napisal šestdesetletni finski pisatelj Petri Tamminen, avtor več romanov, zbirk kratke proze in radijskih iger. Njegova dela so prevedena v več kot 10 jezikov, v slovenščini imamo eno samo Tamminenovo knjigo z naslovom Skrivališča, ki je izšla pri Literarno umetniškem društvu Literatura. To je izbor zgodb iz treh knjig, v njem pa smo našli tudi zgodbo Gozd, o katerem pripoveduje avtor kot "Finec, ki se skriva v gozdu že tako dolgo, da se je gozd začel skrivati v njem". S prefinjenim humorjem in sproščenim tokom misli govori o povezanosti človeka, moškega, z naravo. Zgodbo je prevedla Julija Potrč. Igralec Žan Brelih Hatunić, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiser Marko Rengeo, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2026.

Zrcalo dneva

Zrcalo dneva 22:00

15. 4. 2026

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

7 min

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V sredo

V sredo

15. 4. 2026

Večerni pogovori s športniki.

59 min

Večerni pogovori s športniki.

Lahko noč, otroci!

Dvorišče

15. 4. 2026

Nocoj se bomo sprehodili po Dvorišču. Seveda to ne bo navadno dvorišče, pač pa kraj, kjer je Frane Milčinski – Ježek preživljal svoja otroška leta … Pripoveduje: Boris Kralj. Napisal: Frane Milčinski - Ježek. Režija: Mojca Cavazza Posneto v studiih Radia Slovenija 1990.

9 min

Nocoj se bomo sprehodili po Dvorišču. Seveda to ne bo navadno dvorišče, pač pa kraj, kjer je Frane Milčinski – Ježek preživljal svoja otroška leta … Pripoveduje: Boris Kralj. Napisal: Frane Milčinski - Ježek. Režija: Mojca Cavazza Posneto v studiih Radia Slovenija 1990.

Odprta knjiga na radiu

Tina Vrščaj: Na Klancu 24/24

15. 4. 2026

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

15 min

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Mladi mladim

Avtizem v teoriji in življenju

15. 4. 2026

Oddajo Mladi mladim smo tokrat namenili ozaveščanju o avtizmu. V prvem delu je bil z nami specialist otroške in mladostniške psihiatrije zdravnik Žan Smogavc. Povedal je, kako to razvojno motnjo prepoznamo, kako poteka diagnostika in zakaj je zgodnje odkritje tako pomembno. V drugem delu pa smo govorili z diplomirano ekonomistko Tanjo Krejić, po poklicu osebno asistentko in zagovornico pravic oseb s posebnimi potrebami in njihovih družin. Skozi svojo izkušnjo nam je približala vsakdan, izzive in razumevanje avtizma v družini.

44 min

Oddajo Mladi mladim smo tokrat namenili ozaveščanju o avtizmu. V prvem delu je bil z nami specialist otroške in mladostniške psihiatrije zdravnik Žan Smogavc. Povedal je, kako to razvojno motnjo prepoznamo, kako poteka diagnostika in zakaj je zgodnje odkritje tako pomembno. V drugem delu pa smo govorili z diplomirano ekonomistko Tanjo Krejić, po poklicu osebno asistentko in zagovornico pravic oseb s posebnimi potrebami in njihovih družin. Skozi svojo izkušnjo nam je približala vsakdan, izzive in razumevanje avtizma v družini.

Radijski dnevnik

Pomanjkanje družinskih zdravnikov tokrat občutili v Borovnici

15. 4. 2026

Zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov smo bili v preteklosti že večkrat priče dolgim vrstam ljudi, ki so se želeli vpisati k novem zdravniku. Tako je bilo tudi danes v Borovnici. Predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beovič meni, da so takšni prizori delno tudi posledica slabe organiziranosti. Eno od težav vidi v obveščanju ljudi, za katero skrbijo zdravstveni domovi ali Zavod za zdravstveno zavarovanje. Drugi poudarki: - Generalni sekretar Nata Mark Rutte: zavezništvo bo zagotovilo pomoč Ukrajini kljub neskladjem pri porazdelitvi bremena med članicami. - Pakistan si prizadeva za obnovitev mirovnih pogajanj med ZDA in Iranom. - Graditev mariborskega Centra Rotovž se počasi bliža koncu.

17 min

Zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov smo bili v preteklosti že večkrat priče dolgim vrstam ljudi, ki so se želeli vpisati k novem zdravniku. Tako je bilo tudi danes v Borovnici. Predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beovič meni, da so takšni prizori delno tudi posledica slabe organiziranosti. Eno od težav vidi v obveščanju ljudi, za katero skrbijo zdravstveni domovi ali Zavod za zdravstveno zavarovanje. Drugi poudarki: - Generalni sekretar Nata Mark Rutte: zavezništvo bo zagotovilo pomoč Ukrajini kljub neskladjem pri porazdelitvi bremena med članicami. - Pakistan si prizadeva za obnovitev mirovnih pogajanj med ZDA in Iranom. - Graditev mariborskega Centra Rotovž se počasi bliža koncu.

Čas, prostor in glasba

Melodije drugačnih spoznanj

15. 4. 2026

Sergej Prokofijev ni bil violinist, do drugačnih, izvirnih spoznanj se je dokopal kot razmišljujoč umetnik, ki je nove izrazne možnosti solistične violine uveljavil po logiki svoje pameti. Sredi prve polovice dvajsetega stoletja je glasba osvojila različne tehnike, osvojila je nove slogovne okvire. Obdržala je tudi prefinjeno barvitost solističnega godala.

58 min

Sergej Prokofijev ni bil violinist, do drugačnih, izvirnih spoznanj se je dokopal kot razmišljujoč umetnik, ki je nove izrazne možnosti solistične violine uveljavil po logiki svoje pameti. Sredi prve polovice dvajsetega stoletja je glasba osvojila različne tehnike, osvojila je nove slogovne okvire. Obdržala je tudi prefinjeno barvitost solističnega godala.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine