Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V Mestnem muzeju Ljubljana sta julija 2025 gostovali vrhunski umetnici: slovenska violinistka Lana Trotovšek, ki živi in dela v Veliki Britaniji, in španska pianistka Maria Canyigueral.
V Mestnem muzeju Ljubljana sta julija 2025 gostovali vrhunski umetnici: slovenska violinistka Lana Trotovšek, ki živi in dela v Veliki Britaniji, in španska pianistka Maria Canyigueral.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Znova je čas za pihanje prahu s starih posnetkov bogatega Arhiva Radia Slovenija. V njem so skrbno shranjeni tudi posnetki uvodnih pesmi: Stara skrinja, Tam pri gozdiču in Pomlad v gozdu. Avtorji pesmi so: Oto Rom, Ludvik Lesjak in Maks Kumer, to pa že napoveduje potek tokratnega četrtkovega večera. Preživeli ga bomo z ansambli Ota Roma, Maksa Kumra in Ludvika Lesjaka. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Znova je čas za pihanje prahu s starih posnetkov bogatega Arhiva Radia Slovenija. V njem so skrbno shranjeni tudi posnetki uvodnih pesmi: Stara skrinja, Tam pri gozdiču in Pomlad v gozdu. Avtorji pesmi so: Oto Rom, Ludvik Lesjak in Maks Kumer, to pa že napoveduje potek tokratnega četrtkovega večera. Preživeli ga bomo z ansambli Ota Roma, Maksa Kumra in Ludvika Lesjaka. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Brata Richard M. Sherman in Robert B. Sherman sta bila izjemno usklajen ustvarjalni tandem, pri katerem je Richard pogosteje pisal glasbo, Robert pa besedila, vendar sta ideje razvijala skupaj. Prav ta njuna povezanost je dala pesmim iz Chitty Chitty Bang Bang značilno toplino, igrivost in pripovedno jasnost. Težko bi izpostavili enega kot pomembnejšega, saj njun slog temelji prav na prepletu melodije in besede. Njuno delo zaznamujejo nalezljive melodije, duhovita besedila in sposobnost, da glasba organsko vodi zgodbo naprej. Veljata za enega najuspešnejših avtorski dvojcev filmske glasbe 20. stoletja, še posebej v svetu družinskih muzikalov.
Brata Richard M. Sherman in Robert B. Sherman sta bila izjemno usklajen ustvarjalni tandem, pri katerem je Richard pogosteje pisal glasbo, Robert pa besedila, vendar sta ideje razvijala skupaj. Prav ta njuna povezanost je dala pesmim iz Chitty Chitty Bang Bang značilno toplino, igrivost in pripovedno jasnost. Težko bi izpostavili enega kot pomembnejšega, saj njun slog temelji prav na prepletu melodije in besede. Njuno delo zaznamujejo nalezljive melodije, duhovita besedila in sposobnost, da glasba organsko vodi zgodbo naprej. Veljata za enega najuspešnejših avtorski dvojcev filmske glasbe 20. stoletja, še posebej v svetu družinskih muzikalov.
Leta 1990 je režiserka Rosanda Sajko pripovedovala o svojem otroštvu. Rada je poslušala pravljice in težko je izbrala eno samo - odlomek iz radijske igre Leteči kovček Hansa Christiana Andersena. Pripovedujeta: režiserka Rosanda Sajko in igralec Iztok Jereb. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1990.
Leta 1990 je režiserka Rosanda Sajko pripovedovala o svojem otroštvu. Rada je poslušala pravljice in težko je izbrala eno samo - odlomek iz radijske igre Leteči kovček Hansa Christiana Andersena. Pripovedujeta: režiserka Rosanda Sajko in igralec Iztok Jereb. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1990.
Njun obsežen opus dokumentarnih filmov je na sporedu v Slovenski kinoteki od lanskega decembra do junija letos. Skupaj raziskujeta preteklost onkraj nacionalnih in ideoloških okvirov ter s filmsko kamero beležita skrite in neizpovedane zgodbe ljudi, ki živijo na obeh straneh slovensko-italijanske meje.
Njun obsežen opus dokumentarnih filmov je na sporedu v Slovenski kinoteki od lanskega decembra do junija letos. Skupaj raziskujeta preteklost onkraj nacionalnih in ideoloških okvirov ter s filmsko kamero beležita skrite in neizpovedane zgodbe ljudi, ki živijo na obeh straneh slovensko-italijanske meje.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Popoldne so slavnostno odprli razširjeno Zdravstveno postajo Rače. Gre za veliko pridobitev za občanke in občane, saj bodo v novih prostorih uvedli dodatna ambulanta splošne medicine in zobozdravstvena ambulanta, po novem pa bodo imeli tudi pediatrično ambulanto. Novi prostori bodo omogočili tudi širitev dejavnosti zdravstvenega laboratorija.
Popoldne so slavnostno odprli razširjeno Zdravstveno postajo Rače. Gre za veliko pridobitev za občanke in občane, saj bodo v novih prostorih uvedli dodatna ambulanta splošne medicine in zobozdravstvena ambulanta, po novem pa bodo imeli tudi pediatrično ambulanto. Novi prostori bodo omogočili tudi širitev dejavnosti zdravstvenega laboratorija.
Vlada je danes s ciljem zajeziti posledice krize, ki se napoveduje ob vojni na Bližnjem vzhodu, sprejela izhodišča za pripravo ukrepov na področju energetske varnosti in na področju zanesljivosti preskrbe s ključnimi dobrinami in storitvami. Med ukrepi so med drugim oblikovanje seznama strateško pomembnega blaga in storitev, možnost znižanja DDV na osnovna živila in uvedba diferencirane cene goriv. Drugi poudarki oddaje: - V mednarodni skupnosti se vrstijo pozivi k odprtju Hormuške ožine, vsaj za humanitarne namene - Za katoliške vernike se nocoj začenja velikonočno tridnevje - SDS vložila nov ugovor na izvedbo volitev, med drugim v tujini
Vlada je danes s ciljem zajeziti posledice krize, ki se napoveduje ob vojni na Bližnjem vzhodu, sprejela izhodišča za pripravo ukrepov na področju energetske varnosti in na področju zanesljivosti preskrbe s ključnimi dobrinami in storitvami. Med ukrepi so med drugim oblikovanje seznama strateško pomembnega blaga in storitev, možnost znižanja DDV na osnovna živila in uvedba diferencirane cene goriv. Drugi poudarki oddaje: - V mednarodni skupnosti se vrstijo pozivi k odprtju Hormuške ožine, vsaj za humanitarne namene - Za katoliške vernike se nocoj začenja velikonočno tridnevje - SDS vložila nov ugovor na izvedbo volitev, med drugim v tujini
V današnji oddaji se podajamo v svet mode. V Trstu, kjer domuje prvi italijanski muzej sodobne mode, so namreč minuli teden odpri razstavo Izpostavljenost. Tudi naša druga zgodba prihaja iz Trsta. Predstavimo vam glasbeno družino Locatelli. In potem gremo še do ljubljanskega Škuca, kjer nocoj odpirajo razstavo palestinske umetnice Samire Badran, ki že vse življenje tudi v svojih delih opozarja, da je pomembno poznati zgodovinske razloge, ki so pripeljali do sedanjega stanja genocida. Armando Šturman pa nam skozi glasbeno ogrlico ponuja v razmislek zemljo kot osnovni element številka dve.
V današnji oddaji se podajamo v svet mode. V Trstu, kjer domuje prvi italijanski muzej sodobne mode, so namreč minuli teden odpri razstavo Izpostavljenost. Tudi naša druga zgodba prihaja iz Trsta. Predstavimo vam glasbeno družino Locatelli. In potem gremo še do ljubljanskega Škuca, kjer nocoj odpirajo razstavo palestinske umetnice Samire Badran, ki že vse življenje tudi v svojih delih opozarja, da je pomembno poznati zgodovinske razloge, ki so pripeljali do sedanjega stanja genocida. Armando Šturman pa nam skozi glasbeno ogrlico ponuja v razmislek zemljo kot osnovni element številka dve.
Žan Hauptman je odličen klaviaturist, pevec, avtor glasbe, aranžer in producent. V eni bolj iskrenih oddaj nam je zaupal (skoraj) vse o realnosti ustvarjanja glasbe, o tem zakaj ne sodeluje z založbami in kako je, ko odziv na skladbo ni tak, kot si ga pričakoval. V nekoliko bolj sproščenih minutah pa je z nami delil nasvete Janeza Bončine - Benča, spomine s potovanj z očetom in otroških travmah iz glasbene šole.
Žan Hauptman je odličen klaviaturist, pevec, avtor glasbe, aranžer in producent. V eni bolj iskrenih oddaj nam je zaupal (skoraj) vse o realnosti ustvarjanja glasbe, o tem zakaj ne sodeluje z založbami in kako je, ko odziv na skladbo ni tak, kot si ga pričakoval. V nekoliko bolj sproščenih minutah pa je z nami delil nasvete Janeza Bončine - Benča, spomine s potovanj z očetom in otroških travmah iz glasbene šole.
Na državnem prvenstvu v rokometu so se včeraj pomerili Celjani in Trebanjci. Odbojkarje ACH Volley nocoj čaka povratna tekma polfinala pokala evropske odbojkarske zveze s Piacenzo.
Na državnem prvenstvu v rokometu so se včeraj pomerili Celjani in Trebanjci. Odbojkarje ACH Volley nocoj čaka povratna tekma polfinala pokala evropske odbojkarske zveze s Piacenzo.
Vivaldi in Tartini, z obeh strani Jadrana prihaja glasba tokatne oddaje. Poslušamo sklepni koncert lanskega festivala Seviqc, ki je potekal 22. 8. 2025. Spored je bil posvečen predstavitvi baročnih titanov: Benečana Antonia Vivaldija in Pirančana Giuseppa Tartinija, pri čemer povejmo, da Tartinijeva dela ansambel Il Terzo Suono vključuje v vse svoje koncerte, tokrat pa izvaja priljubljena dela obeh teh mojstrov. Il Terzo Suono: Jasna Nadles – traverso, Gianpiero Zanocco in Iveta Schwarz – baročna violina, Francesca Bonomo – viola, Milan Vrsajkov – violončelo, Petar Brčarević – kontrabas in Elen Braslavsky – čembalo
Vivaldi in Tartini, z obeh strani Jadrana prihaja glasba tokatne oddaje. Poslušamo sklepni koncert lanskega festivala Seviqc, ki je potekal 22. 8. 2025. Spored je bil posvečen predstavitvi baročnih titanov: Benečana Antonia Vivaldija in Pirančana Giuseppa Tartinija, pri čemer povejmo, da Tartinijeva dela ansambel Il Terzo Suono vključuje v vse svoje koncerte, tokrat pa izvaja priljubljena dela obeh teh mojstrov. Il Terzo Suono: Jasna Nadles – traverso, Gianpiero Zanocco in Iveta Schwarz – baročna violina, Francesca Bonomo – viola, Milan Vrsajkov – violončelo, Petar Brčarević – kontrabas in Elen Braslavsky – čembalo
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Flavtistka Iza Štih je za izvedbo Koncerta za flavto in orkester v D-duru, op. 283 Carla Reineckeja s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor in dirigentom Miho Rogino prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo ter ob tem vabilo v studio programa Ars. Iza Štih je flavto začela igrati pri svojih šestih letih, in se kmalu uspešno začela udeleževati tekmovanj za mlade glasbenike. Bila je dijakinja Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu Lize Hawlina, nato pa se je vpisala še na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je študentka Karoline Šantl Zupan. V njeni interpretaciji poslušamo odlomek iz Sonate za flavto in klavir Bohuslava Martinuja (s pianistko Matejo Hladnik) in koncert, za izvedbo katerega je prejela nagrado.
Flavtistka Iza Štih je za izvedbo Koncerta za flavto in orkester v D-duru, op. 283 Carla Reineckeja s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor in dirigentom Miho Rogino prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo ter ob tem vabilo v studio programa Ars. Iza Štih je flavto začela igrati pri svojih šestih letih, in se kmalu uspešno začela udeleževati tekmovanj za mlade glasbenike. Bila je dijakinja Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu Lize Hawlina, nato pa se je vpisala še na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je študentka Karoline Šantl Zupan. V njeni interpretaciji poslušamo odlomek iz Sonate za flavto in klavir Bohuslava Martinuja (s pianistko Matejo Hladnik) in koncert, za izvedbo katerega je prejela nagrado.
V Viteški dvorani ljubljanskih križank si lahko od danes ogledamo razstavo Tihi pogled na Ars priznanega francoskega fotografa Klavdija Slubana, ki je s fotoaparatom beležil skrite procese radijskega ustvarjanja Programa Ars. Zvečer pa bodo v Galeriji Škuc v Ljubljani odprli razstavo palestinske umetnice Samire Badran z naslovom Jedka Palestina, ki se umetniško ukvarja s temo izraelske zasedbe Palestine.
V Viteški dvorani ljubljanskih križank si lahko od danes ogledamo razstavo Tihi pogled na Ars priznanega francoskega fotografa Klavdija Slubana, ki je s fotoaparatom beležil skrite procese radijskega ustvarjanja Programa Ars. Zvečer pa bodo v Galeriji Škuc v Ljubljani odprli razstavo palestinske umetnice Samire Badran z naslovom Jedka Palestina, ki se umetniško ukvarja s temo izraelske zasedbe Palestine.
Krepitev zalog, načrtovanje nabav in možnost uvedbe diferencirane cene goriv - to so glavni energetski ukrepi, ki jih načrtuje država. Minister Bojan Kumer zagotavlja, da je naš sistem blagovnih rezerv odporen in odlično pripravljen na krize. Drugi poudarki oddaje: - Kmetijska ministrica: DDV na osnovna živila bi podobno kot v sosednjih državah lahko znižali na raven okoli petih odstotkov - Trump Iranu postavil ultimat, naj do ponedeljka odpre Hormuško ožino, nad katero si Teheran želi obdržati nadzor - Zavod za gozdove po vetrolomu opozarja na nevarnosti zadrževanja na prizadetih območjih
Krepitev zalog, načrtovanje nabav in možnost uvedbe diferencirane cene goriv - to so glavni energetski ukrepi, ki jih načrtuje država. Minister Bojan Kumer zagotavlja, da je naš sistem blagovnih rezerv odporen in odlično pripravljen na krize. Drugi poudarki oddaje: - Kmetijska ministrica: DDV na osnovna živila bi podobno kot v sosednjih državah lahko znižali na raven okoli petih odstotkov - Trump Iranu postavil ultimat, naj do ponedeljka odpre Hormuško ožino, nad katero si Teheran želi obdržati nadzor - Zavod za gozdove po vetrolomu opozarja na nevarnosti zadrževanja na prizadetih območjih
Na Univerzi v Mariboru se je danes opoldne iztekel rok za oddajo kandidatur za novega rektorja. Zatem se je sestala volilna komisija univerze in ugotovila, da sta v predpisanem roku prispeli dve kandidaturi, oba kandidata pa da izpolnjujeta pogoje. Za rektorski stolček se potegujeta Dean Korošak in Mitja Slavinec. Splošne, neposredne in tajne volitve bodo potekale 12. maja. Aktualnemu rektorju Zdravku Kačiču se drugi mandat izteče 19. junija, a ponovno ne more kandidirati, saj po pravilih skupni mandat rektorja ne sme trajati več kot osem let.
Na Univerzi v Mariboru se je danes opoldne iztekel rok za oddajo kandidatur za novega rektorja. Zatem se je sestala volilna komisija univerze in ugotovila, da sta v predpisanem roku prispeli dve kandidaturi, oba kandidata pa da izpolnjujeta pogoje. Za rektorski stolček se potegujeta Dean Korošak in Mitja Slavinec. Splošne, neposredne in tajne volitve bodo potekale 12. maja. Aktualnemu rektorju Zdravku Kačiču se drugi mandat izteče 19. junija, a ponovno ne more kandidirati, saj po pravilih skupni mandat rektorja ne sme trajati več kot osem let.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Pa smo skupaj z Ano Pupedan dočakali nov dan oziroma Main Stage koncert. Skoraj štiri desetletja iskrene, neposredne in samoironične godbe v alt rock izrazu, je danes odzvanjalo vse, od preminulemu članu Marku Dolesu namenjene Adijo Mare, preko Življenja čaš, mimo poziva na druženje, ljubezenske poezije, pogleda nazaj in preverbe aktualnosti z Resničnim svetom ob koncu tokratnega Main Stage koncerta. Ana Pupedan se ne dajo in bodo dali še več glasbe tudi v prihodnje, kar je dokaz tudi aktualen energičen nastop na Main Stageu Radia Si.
Pa smo skupaj z Ano Pupedan dočakali nov dan oziroma Main Stage koncert. Skoraj štiri desetletja iskrene, neposredne in samoironične godbe v alt rock izrazu, je danes odzvanjalo vse, od preminulemu članu Marku Dolesu namenjene Adijo Mare, preko Življenja čaš, mimo poziva na druženje, ljubezenske poezije, pogleda nazaj in preverbe aktualnosti z Resničnim svetom ob koncu tokratnega Main Stage koncerta. Ana Pupedan se ne dajo in bodo dali še več glasbe tudi v prihodnje, kar je dokaz tudi aktualen energičen nastop na Main Stageu Radia Si.
Prva aprilska oddaja prinaša posnetke štirih Madžarskih rapsodij Franza Liszta, ki jih je leta 1956 v mono tehniki posnel Alexander Brailowski. Drugi del oddaje bo posvečen manj znanim Nokturnom op. 368 Carla Czernyja. Izvajala jih bo pianistka Roberte Mamou.
Prva aprilska oddaja prinaša posnetke štirih Madžarskih rapsodij Franza Liszta, ki jih je leta 1956 v mono tehniki posnel Alexander Brailowski. Drugi del oddaje bo posvečen manj znanim Nokturnom op. 368 Carla Czernyja. Izvajala jih bo pianistka Roberte Mamou.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
V Sežani že leto dni po zadnji podražitvi. Drugi poudarki: - V projekt Severnojadranske vodikove doline vključena tudi Ilirska Bistrica. Kako ji bo uspelo pri energetski oskrbi in česa se lahko nauči? - Kmalu obnova ceste med Vodicami in Mostami. - Murskosoboški otroci vedo, da je odpadno lahko uporabno. Kaj so ustvarili iz odpadnih telefonov? - Mladinski pevski festival v Celju praznuje že 80 let.
V Sežani že leto dni po zadnji podražitvi. Drugi poudarki: - V projekt Severnojadranske vodikove doline vključena tudi Ilirska Bistrica. Kako ji bo uspelo pri energetski oskrbi in česa se lahko nauči? - Kmalu obnova ceste med Vodicami in Mostami. - Murskosoboški otroci vedo, da je odpadno lahko uporabno. Kaj so ustvarili iz odpadnih telefonov? - Mladinski pevski festival v Celju praznuje že 80 let.
V Galeriji Škuc v Ljubljani odpirajo razstavo palestinske umetnice Samire Badran. Pod naslovom Jedka Palestina bodo predstavljena njena dela zadnjih desetih let. Samira Badran se s temo izraelske zasedbe Palestine v svojem umetniškem delu ukvarja že vse življenje in opozarja, da je pomembno poznati zgodovinske razloge, ki so pripeljali do sedanjega stanja genocida. Ob razstavi, ki bo na ogled do 3. maja, bodo potekali tudi javni dogodki vodstev, branja poezije palestinskih avtoric in avtorjev ter delavnica brezmejnega kvačkanja.
V Galeriji Škuc v Ljubljani odpirajo razstavo palestinske umetnice Samire Badran. Pod naslovom Jedka Palestina bodo predstavljena njena dela zadnjih desetih let. Samira Badran se s temo izraelske zasedbe Palestine v svojem umetniškem delu ukvarja že vse življenje in opozarja, da je pomembno poznati zgodovinske razloge, ki so pripeljali do sedanjega stanja genocida. Ob razstavi, ki bo na ogled do 3. maja, bodo potekali tudi javni dogodki vodstev, branja poezije palestinskih avtoric in avtorjev ter delavnica brezmejnega kvačkanja.
Vlada zaradi grožnje energetske krize in posledičnih podražitev razmišlja tudi o možnostih zniževanja DDV-ja za živila. Kolikšno bo to znižanje, bodo po besedah kmetijske ministrice Mateje Čalušič odločili po pogovorih s sodelujočimi v prehranski verigi. Preverili bodo tudi izkušnje iz drugih držav. Drugi poudarki oddaje: Vojna na Bližnjem vzhodu se ne umirja: Trump postavil nove ultimate Iranu Na pomoč nekdanjim delavcem Vipapa številni lokalni podjetniki Med varnostno tveganimi območji odslej tudi Dobruška vas v Škocjanu
Vlada zaradi grožnje energetske krize in posledičnih podražitev razmišlja tudi o možnostih zniževanja DDV-ja za živila. Kolikšno bo to znižanje, bodo po besedah kmetijske ministrice Mateje Čalušič odločili po pogovorih s sodelujočimi v prehranski verigi. Preverili bodo tudi izkušnje iz drugih držav. Drugi poudarki oddaje: Vojna na Bližnjem vzhodu se ne umirja: Trump postavil nove ultimate Iranu Na pomoč nekdanjim delavcem Vipapa številni lokalni podjetniki Med varnostno tveganimi območji odslej tudi Dobruška vas v Škocjanu
Vlada je sprejela izhodišča za interventne zakonske ukrepe za omilitev posledic energetske krize. Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušič je kot prioriteto izpostavila predvidljive rešitve za kmete in potrošnike, med njimi je navedla tudi možnost znižanja DDV za živila. Stopnja znižanja bo odvisna od pogajanj z deležniki in cen v soseščini. V oddaji tudi o tem: - Nekdanji direktorici Kotlovnice za Gradom na Markovcu znova zaporna kazen. - Novogoriški zavod za šport lani že posloval pozitivno. - Odbojkarji ACH Volleyja bodo odigrali povratno tekmo polfinala Pokala Cev proti Piacenzi.
Vlada je sprejela izhodišča za interventne zakonske ukrepe za omilitev posledic energetske krize. Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušič je kot prioriteto izpostavila predvidljive rešitve za kmete in potrošnike, med njimi je navedla tudi možnost znižanja DDV za živila. Stopnja znižanja bo odvisna od pogajanj z deležniki in cen v soseščini. V oddaji tudi o tem: - Nekdanji direktorici Kotlovnice za Gradom na Markovcu znova zaporna kazen. - Novogoriški zavod za šport lani že posloval pozitivno. - Odbojkarji ACH Volleyja bodo odigrali povratno tekmo polfinala Pokala Cev proti Piacenzi.
Vojna in geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu močno vplivajo tudi na turistične tokove in turizem, tako v svetu kot pri nas. Prejšnji teden so začasno prekinili letalske povezave z brniškega letališča v Zalivske države, turistične agencije odpovedujejo ali prestavljajo potovanja, turisti zaradi varnosti razmišljajo o novih destinacijah. Nekatere pa so premamile tudi več kot 50% nižje cene hotelskih nastanitev in so se vseeno odpravili na bolj tvegana območja, denimo v Dubaj ali manj tvegana kot je Oman. Pred prvomajskimi prazniki, ko se veliko Slovencev odpravi po svetu, preverjamo, kako se moramo v teh zaostrenih geopolitičnih razmerah kot turisti in popotniki varno in odgovorno obnašati.
Vojna in geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu močno vplivajo tudi na turistične tokove in turizem, tako v svetu kot pri nas. Prejšnji teden so začasno prekinili letalske povezave z brniškega letališča v Zalivske države, turistične agencije odpovedujejo ali prestavljajo potovanja, turisti zaradi varnosti razmišljajo o novih destinacijah. Nekatere pa so premamile tudi več kot 50% nižje cene hotelskih nastanitev in so se vseeno odpravili na bolj tvegana območja, denimo v Dubaj ali manj tvegana kot je Oman. Pred prvomajskimi prazniki, ko se veliko Slovencev odpravi po svetu, preverjamo, kako se moramo v teh zaostrenih geopolitičnih razmerah kot turisti in popotniki varno in odgovorno obnašati.
Novogoriški krizni center za otroke in mladostnike 10-ka išče nove prostore, saj jim v zdajšnjih kmalu poteče najemna pogodba. Trenutno v družinski hiši biva šest otrok, ki zaradi različnih stisk potrebujejo takojšen umik iz okolja, v katerem živijo. Če je nekoč veljalo, da so pomoč najpogosteje potrebovali otroci iz socialno ogroženih okolij, strokovni delavci danes opažajo premik - vse več otrok prihaja tudi iz premožnih družin, kjer starši kljub urejenim razmeram pogosto ne zmorejo pravočasno prepoznati ali nasloviti njihovih stisk. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila Severno Primorskega Centra za socialno delo Nino Mozetič in vodja Kriznega centra Matjaža Strnada.
Novogoriški krizni center za otroke in mladostnike 10-ka išče nove prostore, saj jim v zdajšnjih kmalu poteče najemna pogodba. Trenutno v družinski hiši biva šest otrok, ki zaradi različnih stisk potrebujejo takojšen umik iz okolja, v katerem živijo. Če je nekoč veljalo, da so pomoč najpogosteje potrebovali otroci iz socialno ogroženih okolij, strokovni delavci danes opažajo premik - vse več otrok prihaja tudi iz premožnih družin, kjer starši kljub urejenim razmeram pogosto ne zmorejo pravočasno prepoznati ali nasloviti njihovih stisk. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila Severno Primorskega Centra za socialno delo Nino Mozetič in vodja Kriznega centra Matjaža Strnada.
Petintrideset minut po polnoči je uspešno poletela raketa SLS in na pot proti Lune prvič po 55 letih znova ponesla človeško posadko. Izstrelitev rakete, ki je do zdaj poletela le enkrat in sicer leta 2022, ko je na podobno pot poslala vesoljsko ladjo Orion brez posadke, je potekala brez zapletov, v živo pa si jo je v okolici vzletišča Cape Canaveral na Floridi ogledalo okoli 400 000 ljudi.
Petintrideset minut po polnoči je uspešno poletela raketa SLS in na pot proti Lune prvič po 55 letih znova ponesla človeško posadko. Izstrelitev rakete, ki je do zdaj poletela le enkrat in sicer leta 2022, ko je na podobno pot poslala vesoljsko ladjo Orion brez posadke, je potekala brez zapletov, v živo pa si jo je v okolici vzletišča Cape Canaveral na Floridi ogledalo okoli 400 000 ljudi.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Eno od poslanstev Tretjega programa Radia Slovenija, Programa Ars, je, da predstavlja umetnike in njihovo delo. Tu in tam pa se zgodi tudi nasprotno. Priznani francoski fotograf slovenskih korenin Klavdij Sluban se je namreč odločil, da pripravi fotografsko serijo o Arsu. Kot pravi sam, mu je ta radio zelo blizu, je njegov prijatelj. Z analognim fotoaparatom je beležil skrite procese radijskega ustvarjanja, prve sadove pa razkriva razstava Tihi pogled na Ars, ki si jo lahko ogledamo v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. S Klavdijem Slubanom in odgovorno urednico Tretjega programa Ingrid Kovač Brus se je pogovarjal Žiga Bratoš.
Eno od poslanstev Tretjega programa Radia Slovenija, Programa Ars, je, da predstavlja umetnike in njihovo delo. Tu in tam pa se zgodi tudi nasprotno. Priznani francoski fotograf slovenskih korenin Klavdij Sluban se je namreč odločil, da pripravi fotografsko serijo o Arsu. Kot pravi sam, mu je ta radio zelo blizu, je njegov prijatelj. Z analognim fotoaparatom je beležil skrite procese radijskega ustvarjanja, prve sadove pa razkriva razstava Tihi pogled na Ars, ki si jo lahko ogledamo v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. S Klavdijem Slubanom in odgovorno urednico Tretjega programa Ingrid Kovač Brus se je pogovarjal Žiga Bratoš.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Mariborska občina naj bi letos le končala trenutni cikel participativnega proračuna - Razstava Intimna materija treh mariborskih umetnic v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor - Odbojkarice mariborske OTP banke Branika zmagale na prvi polfinalni tekmi državnega prvenstva
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Mariborska občina naj bi letos le končala trenutni cikel participativnega proračuna - Razstava Intimna materija treh mariborskih umetnic v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor - Odbojkarice mariborske OTP banke Branika zmagale na prvi polfinalni tekmi državnega prvenstva
Akademik Jože Krašovec se že več kot pol stoletja ukvarja s prevajanjem Svetega pisma. Večkratni doktor znanosti je bil urednik in prevajalec slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma Stare in Nove zaveze (1996), v takšni dvojni vlogi pa je sooblikoval tudi jeruzalemsko izdajo Svetega pisma (2024). Ob njenem izidu je objavil knjigo Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma (izdali in založili sta jo Slovenska škofovska konferenca in Založba Družina). Več o knjigi, prevajalskih načelih prevajanja Svetega pisma, usklajenosti svetopisemskih imen in še čem pove avtor v Izšlo je (2025), v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Akademik Jože Krašovec se že več kot pol stoletja ukvarja s prevajanjem Svetega pisma. Večkratni doktor znanosti je bil urednik in prevajalec slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma Stare in Nove zaveze (1996), v takšni dvojni vlogi pa je sooblikoval tudi jeruzalemsko izdajo Svetega pisma (2024). Ob njenem izidu je objavil knjigo Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma (izdali in založili sta jo Slovenska škofovska konferenca in Založba Družina). Več o knjigi, prevajalskih načelih prevajanja Svetega pisma, usklajenosti svetopisemskih imen in še čem pove avtor v Izšlo je (2025), v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V turistični oddaji najprej o tem, kakšna bi morala biti generacija mladih, ki bo poprijela za delo v gostinstvu in turizmu; nato pa smo preverili, kam radi potujemo Slovenci, kakšne so naše navade in kakšna pričakovanja. .
V turistični oddaji najprej o tem, kakšna bi morala biti generacija mladih, ki bo poprijela za delo v gostinstvu in turizmu; nato pa smo preverili, kam radi potujemo Slovenci, kakšne so naše navade in kakšna pričakovanja. .
Film Kdor ne skače režiserja Borisa Petkoviča je svojo pot začel marca na Festivalu dokumentarnega filma, v teh dneh pa si ga lahko ogledamo na rednem sporedu ljubljanskega mestnega kina. Film je miselna in čustvena refleksija o športu, spominu in narodni identiteti. Petkovič v njem raziskuje, kako so se Slovenci začeli dojemati kot narod prek športa, najprej s smučanjem in smučarskimi skoki, pozneje pa tudi z nogometom.
Film Kdor ne skače režiserja Borisa Petkoviča je svojo pot začel marca na Festivalu dokumentarnega filma, v teh dneh pa si ga lahko ogledamo na rednem sporedu ljubljanskega mestnega kina. Film je miselna in čustvena refleksija o športu, spominu in narodni identiteti. Petkovič v njem raziskuje, kako so se Slovenci začeli dojemati kot narod prek športa, najprej s smučanjem in smučarskimi skoki, pozneje pa tudi z nogometom.
"Toksična moškost" je postala del subkulture, ki mladim moškim sporoča, da so močni in da se moramo vrniti k tradiciji in ideji patriarhalnega moškega. Profesor sociologije na Univerzi v Dublinu Siniša Malešević opaža, da je glasovanje mladih za desničarska gibanja postalo svetovni trend.
"Toksična moškost" je postala del subkulture, ki mladim moškim sporoča, da so močni in da se moramo vrniti k tradiciji in ideji patriarhalnega moškega. Profesor sociologije na Univerzi v Dublinu Siniša Malešević opaža, da je glasovanje mladih za desničarska gibanja postalo svetovni trend.
Pred Kasaškim klubom Ljutomer je nova sezona, v kateri se bodo na dirkah doma in na tujem pomerili najboljši konji - kasači. Ljutomersko društvo je bilo leta 1875 registrirano v Gradcu, lani pa so rejo ljutomerskega kasača vpisali tudi v register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.
Pred Kasaškim klubom Ljutomer je nova sezona, v kateri se bodo na dirkah doma in na tujem pomerili najboljši konji - kasači. Ljutomersko društvo je bilo leta 1875 registrirano v Gradcu, lani pa so rejo ljutomerskega kasača vpisali tudi v register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.
Tokrat bomo pokukali v svet vrhunske umetnosti, pot nas vodi v srce slovenske operne in baletne ustvarjalnosti – v SNG Opera in balet Ljubljana. Naša gosta sta direktor te osrednje kulturne ustanove, Marko Hribernik, ki skrbi za vizijo, razvoj in umetniško usmeritev hiše ter priznana sopranistka Nina Dominko, ki s svojim glasom in interpretacijo oživlja operne zgodbe na odru. Kako poteka življenje znotraj operne in baletne hiše ter kaj pomeni živeti in ustvarjati za umetnost, ki že stoletja nagovarja človeška čustva v Dnevni sobi, voditeljica je Špela Močnik Paradiž.
Tokrat bomo pokukali v svet vrhunske umetnosti, pot nas vodi v srce slovenske operne in baletne ustvarjalnosti – v SNG Opera in balet Ljubljana. Naša gosta sta direktor te osrednje kulturne ustanove, Marko Hribernik, ki skrbi za vizijo, razvoj in umetniško usmeritev hiše ter priznana sopranistka Nina Dominko, ki s svojim glasom in interpretacijo oživlja operne zgodbe na odru. Kako poteka življenje znotraj operne in baletne hiše ter kaj pomeni živeti in ustvarjati za umetnost, ki že stoletja nagovarja človeška čustva v Dnevni sobi, voditeljica je Špela Močnik Paradiž.
Tokrat predstavljamo roman PREDEN GREM NAPREJ Orlanda Uršiča, ki pripoveduje življenjsko zgodbo Aloisa Attemsa, najmlajšega sina grofa Emila Attemsa in grofice Vande Attems. Ko se je druga svetovna vojna razplamtela tudi na slovenskih tleh, je bil kot petnajstletnik prisilno mobiliziran v nemško vojsko, bil ranjen in od tam v Franciji prebegnil v ameriško vojsko, nazadnje pa se je boril kot jugoslovanski partizan v peti prekomorski brigadi, kjer je prejel odlikovanje za požrtvovalnost in posebne zasluge. Alois Attems se je v svoj rodni kraj v Sloveniji vrnil kot sedemnajstletnik, junija 1945, a se je tik po vojni soočal z mnogimi preprekami in z grozo povojne jugoslovanske oblasti. Roman Preden grem naprej je literarna upodobitev njegovih osebnih spominov na povojni čas, v katerem je izgubil skoraj vse, v kar je do tedaj verjel. Skozi celotni roman se izrisuje Attemsova želja, kako z dobrim premagati zlo. Knjiga je izšla pri založbi Litera.
Tokrat predstavljamo roman PREDEN GREM NAPREJ Orlanda Uršiča, ki pripoveduje življenjsko zgodbo Aloisa Attemsa, najmlajšega sina grofa Emila Attemsa in grofice Vande Attems. Ko se je druga svetovna vojna razplamtela tudi na slovenskih tleh, je bil kot petnajstletnik prisilno mobiliziran v nemško vojsko, bil ranjen in od tam v Franciji prebegnil v ameriško vojsko, nazadnje pa se je boril kot jugoslovanski partizan v peti prekomorski brigadi, kjer je prejel odlikovanje za požrtvovalnost in posebne zasluge. Alois Attems se je v svoj rodni kraj v Sloveniji vrnil kot sedemnajstletnik, junija 1945, a se je tik po vojni soočal z mnogimi preprekami in z grozo povojne jugoslovanske oblasti. Roman Preden grem naprej je literarna upodobitev njegovih osebnih spominov na povojni čas, v katerem je izgubil skoraj vse, v kar je do tedaj verjel. Skozi celotni roman se izrisuje Attemsova želja, kako z dobrim premagati zlo. Knjiga je izšla pri založbi Litera.
INFO: Jamcoast Reggae Radio vsako soboto zvečer na naših frekvencah ob 21h . Nocoj »old school komade« izbira in komentira Boštjan Pišlar alias Jo Care. Prisrčno vabljeni k poslušanju …
INFO: Jamcoast Reggae Radio vsako soboto zvečer na naših frekvencah ob 21h . Nocoj »old school komade« izbira in komentira Boštjan Pišlar alias Jo Care. Prisrčno vabljeni k poslušanju …
Kdaj je pravi čas za odhod v pokoj, ali se splača delati dlje in kako si lahko zagotovimo čim višjo pokojnino? To so vprašanja, ki si jih zastavlja marsikdo, odgovori pa pogosto niso tako preprosti. Kako se na upokojitev čim bolje pripraviti, je v pogovoru z Vesno Potočar Godnič povedala Sabrina Poropat, vodja koprske območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Kdaj je pravi čas za odhod v pokoj, ali se splača delati dlje in kako si lahko zagotovimo čim višjo pokojnino? To so vprašanja, ki si jih zastavlja marsikdo, odgovori pa pogosto niso tako preprosti. Kako se na upokojitev čim bolje pripraviti, je v pogovoru z Vesno Potočar Godnič povedala Sabrina Poropat, vodja koprske območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Gospa Valerija Pavšič je avtorica ene od nagrajenih zgodb lanskega natečaja Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja. Podnaslov natečeja je bil tokrat Najprej štalca, potem pa kravca in gospa Valerija je sodelovala z zgodbo Stanovanjska vprašanja mojega življenja. Pa pisanje sploh ni na prvem mestu poleg vsega, kar še počne, je Valerija Pavšič razložila Luciji Fatur.
Gospa Valerija Pavšič je avtorica ene od nagrajenih zgodb lanskega natečaja Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja. Podnaslov natečeja je bil tokrat Najprej štalca, potem pa kravca in gospa Valerija je sodelovala z zgodbo Stanovanjska vprašanja mojega življenja. Pa pisanje sploh ni na prvem mestu poleg vsega, kar še počne, je Valerija Pavšič razložila Luciji Fatur.
Preizkus "poceni" Apple telefona. Potem pa še vaše izkušnje z novo aplikacijo Cobiss Ela.
Preizkus "poceni" Apple telefona. Potem pa še vaše izkušnje z novo aplikacijo Cobiss Ela.
Muffat slovi predvsem kot skladatelj glasbe za instrumentalne ansamble. V predgovorih k svojima zbirkama ansambelskih suit FIorilegum primum in FIorilegum secundum je podrobno opisal elemente francoske izvajalske prakse, kot so okraski in načela lokovanja. Ti podatki očitno niso bili namenjeni le njegovim nemškim rojakom, saj jih je objavil v kar štirih jezikih: francoščini, latinščini, nemščini in italijanščini. Njegovi oznaki »N« za močnejšo potezo z lokom navzdol in »V« za šibkejšo potezo navzgor sta nastali kot okrajšavi latinskih besed »nobilis« in »vilis«. Prešli sta v splošno rabo in danes ju v nekoliko spremenjeni obliki uporabljajo godalci po vsem svetu.
Muffat slovi predvsem kot skladatelj glasbe za instrumentalne ansamble. V predgovorih k svojima zbirkama ansambelskih suit FIorilegum primum in FIorilegum secundum je podrobno opisal elemente francoske izvajalske prakse, kot so okraski in načela lokovanja. Ti podatki očitno niso bili namenjeni le njegovim nemškim rojakom, saj jih je objavil v kar štirih jezikih: francoščini, latinščini, nemščini in italijanščini. Njegovi oznaki »N« za močnejšo potezo z lokom navzdol in »V« za šibkejšo potezo navzgor sta nastali kot okrajšavi latinskih besed »nobilis« in »vilis«. Prešli sta v splošno rabo in danes ju v nekoliko spremenjeni obliki uporabljajo godalci po vsem svetu.
10. aprila bo ustanovna seja državnega zbora, s katero se bodo začeli tudi formalni postopki oblikovanja nove vlade, a potrebnih 46 poslanskih glasov ni pridobil še nihče. V tokratni oddaji prisluhnite pogovoru s filozofom in publicistom Borisom Vezjakom, ki je bil premierno objavljen v posebni epizodi »Ob osmih Na kvadrat« Radia Slovenija. Eno izmed izhodišč je, kako se slovenska politika spopada z novo realnostjo oziroma z grožnjo dejanskega sodelovanja, oddajo pa sta pripravila Nataša Mulec in Tomaž Celestina.
10. aprila bo ustanovna seja državnega zbora, s katero se bodo začeli tudi formalni postopki oblikovanja nove vlade, a potrebnih 46 poslanskih glasov ni pridobil še nihče. V tokratni oddaji prisluhnite pogovoru s filozofom in publicistom Borisom Vezjakom, ki je bil premierno objavljen v posebni epizodi »Ob osmih Na kvadrat« Radia Slovenija. Eno izmed izhodišč je, kako se slovenska politika spopada z novo realnostjo oziroma z grožnjo dejanskega sodelovanja, oddajo pa sta pripravila Nataša Mulec in Tomaž Celestina.
Na državnem prvenstvu v rokometu so se včeraj pomerili Celjani in Trebanjci. Odbojkarje ACH Volley nocoj čaka povratna tekma polfinala pokala evropske odbojkarske zveze s Piacenzo.
Na državnem prvenstvu v rokometu so se včeraj pomerili Celjani in Trebanjci. Odbojkarje ACH Volley nocoj čaka povratna tekma polfinala pokala evropske odbojkarske zveze s Piacenzo.
PASIJON (za soliste, govorca, zbor in instrumentalni ansambel) Berislava Šipuša je sodobna glasbena interpretacija téme trpljenja, ki presega tradicionalni religiozni okvir. Namesto klasičnega pasijonskega besedila uporablja izbor poezije hrvaških avtorjev ter elemente izmišljenega jezika, s čimer poudari univerzalnost človeške izkušnje bolečine in stiske.
PASIJON (za soliste, govorca, zbor in instrumentalni ansambel) Berislava Šipuša je sodobna glasbena interpretacija téme trpljenja, ki presega tradicionalni religiozni okvir. Namesto klasičnega pasijonskega besedila uporablja izbor poezije hrvaških avtorjev ter elemente izmišljenega jezika, s čimer poudari univerzalnost človeške izkušnje bolečine in stiske.
Od leta 2020 se je hrana po podatkih Statističnega urada podražila za 40 do 45 odstotkov, zdaj pa nas očitno čaka nov šok kot posledica Bližnjevzhodnega konflikta. Zaprtje Hormuške ožine draži nafto in plin, vpliva pa tudi na dobavo gnojil - vse to so vhodne surovine za pridelavo hrane in njeno embalažo. Pa vendar cene ne rastejo vedno le zaradi stroškov. Kako naj potrošnik loči med realno podražitvijo in med “preventivnim” dvigom cen, koliko vpliva psihologija in kaj je moč storiti za blažitev teh učinkov? Se lahko zgodi, da bo motena oskrba s hrano? Naš gost je agrarni ekonomist Emil Erjavec.
Od leta 2020 se je hrana po podatkih Statističnega urada podražila za 40 do 45 odstotkov, zdaj pa nas očitno čaka nov šok kot posledica Bližnjevzhodnega konflikta. Zaprtje Hormuške ožine draži nafto in plin, vpliva pa tudi na dobavo gnojil - vse to so vhodne surovine za pridelavo hrane in njeno embalažo. Pa vendar cene ne rastejo vedno le zaradi stroškov. Kako naj potrošnik loči med realno podražitvijo in med “preventivnim” dvigom cen, koliko vpliva psihologija in kaj je moč storiti za blažitev teh učinkov? Se lahko zgodi, da bo motena oskrba s hrano? Naš gost je agrarni ekonomist Emil Erjavec.