Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V postojnskem kulturnem domu je bilo zadnje dni jazzovsko pestro. 20-letnico Jazz hrama so pred dobrim tednom podčrtali s koncertom zasedbe Just friends in odprtjem razstave glasbenega fotografa Jožeta Požrla, v soboto pa je trio Mind Tree, ki ga sestavljajo pianist Matic Štemberger, basist Peter Smrdel in bobnar Žiga Smrdel, predstavil nov album, Suito za razdrobljene sanje. Prisluhnite pogovorom z glasbenimi protagonisti in suiti, ki se poslušalca dotakne ne le z glasbenega stališča, ampak tudi s svojo družbeno angažiranostjo.
V postojnskem kulturnem domu je bilo zadnje dni jazzovsko pestro. 20-letnico Jazz hrama so pred dobrim tednom podčrtali s koncertom zasedbe Just friends in odprtjem razstave glasbenega fotografa Jožeta Požrla, v soboto pa je trio Mind Tree, ki ga sestavljajo pianist Matic Štemberger, basist Peter Smrdel in bobnar Žiga Smrdel, predstavil nov album, Suito za razdrobljene sanje. Prisluhnite pogovorom z glasbenimi protagonisti in suiti, ki se poslušalca dotakne ne le z glasbenega stališča, ampak tudi s svojo družbeno angažiranostjo.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju je 17. oktobra 2025 zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, z naslovom Ljudska glasba na obrobjih. Koncert so soustvarili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU ter Folklorna skupina Sava Kranj, posvetili pa so ga glasbi z različnih obrobnih – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi z obmejnih in zamejskih območij odprli razmislek o mejah, tako fizičnih kot tudi kulturnih, ter o vlogi skupnosti pri ohranjanju in poustvarjanju kulturne dediščine. V oddaji poslušamo prvi del koncerta; nastopili so: Dečve, EtnoPot, Cintare, Ljoba Jenče in Rezjanab Sasiedi.
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju je 17. oktobra 2025 zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, z naslovom Ljudska glasba na obrobjih. Koncert so soustvarili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU ter Folklorna skupina Sava Kranj, posvetili pa so ga glasbi z različnih obrobnih – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi z obmejnih in zamejskih območij odprli razmislek o mejah, tako fizičnih kot tudi kulturnih, ter o vlogi skupnosti pri ohranjanju in poustvarjanju kulturne dediščine. V oddaji poslušamo prvi del koncerta; nastopili so: Dečve, EtnoPot, Cintare, Ljoba Jenče in Rezjanab Sasiedi.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Ameriški film Peter Pan iz leta 2003 je v pol stoletja, po Disneyjevi različici iz leta 1953, prva filmska ali televizijska avtorizirana različica igre sira Jamesa Matthewa Barrieja. Sir James Matthew Barrie, rodil se je 9. maja 1860, umrl pa 19. junija 1937, je bil škotski pisatelj, ki je v našem spominu zapisan predvsem kot tisti, ki je napisal Petra Pana. Rodil in izobraževal se je na Škotskem, v Londonu, kamor se je pozneje preselil, pa je napisal precej uspešnih rom anov in iger. V Londonu je spoznal tudi fante družine Llewelyn Davies (Georgea, Johna, Petra, Michaela in Nicholasa), fante, ki so mu bili navdih za pisanje, med drugim tudi Petra Pana.
Ameriški film Peter Pan iz leta 2003 je v pol stoletja, po Disneyjevi različici iz leta 1953, prva filmska ali televizijska avtorizirana različica igre sira Jamesa Matthewa Barrieja. Sir James Matthew Barrie, rodil se je 9. maja 1860, umrl pa 19. junija 1937, je bil škotski pisatelj, ki je v našem spominu zapisan predvsem kot tisti, ki je napisal Petra Pana. Rodil in izobraževal se je na Škotskem, v Londonu, kamor se je pozneje preselil, pa je napisal precej uspešnih rom anov in iger. V Londonu je spoznal tudi fante družine Llewelyn Davies (Georgea, Johna, Petra, Michaela in Nicholasa), fante, ki so mu bili navdih za pisanje, med drugim tudi Petra Pana.
Leta 1989 je gledališka igralka in alpinistka Alenka Svetel pripovedovala o svojem otroštvu. Ko je bila še majhna punčka, ji je največ pravljic pripovedovala njena babica … Pripoveduje in izbira: Alenka Svetel. Zgodba Manice Koman po njenem izboru: Praznik sv. Miklavža. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1989.
Leta 1989 je gledališka igralka in alpinistka Alenka Svetel pripovedovala o svojem otroštvu. Ko je bila še majhna punčka, ji je največ pravljic pripovedovala njena babica … Pripoveduje in izbira: Alenka Svetel. Zgodba Manice Koman po njenem izboru: Praznik sv. Miklavža. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1989.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, pa tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, spada med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, pa tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, spada med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Rusija si ne želi vojne z evropskimi silami, a je nanjo kljub temu pripravljena, je sporočil ruski predsednik Vladimir Putin. Ob tem je dejal, da evropske države ovirajo ameriške poskuse za končanje vojne, ter jih obtožil, da se zavzemajo za njeno nadaljevanje. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je medtem prepričan o uspehu ameriških pogajalcev, ki o rešitvah za mir danes razpravljajo v Moskvi. Druge teme: - Zlorabe evropskih sredstev sumijo tudi nekdanjo visoko zunanjepolitično predstavnico Unije. - Predsednica Pirc Musar bo ponovila javni poziv za novega predsednika KPK. - Razmere v kulturno-ustvarjalnem sektorju tri leta po epidemiji niso občutno boljše.
Rusija si ne želi vojne z evropskimi silami, a je nanjo kljub temu pripravljena, je sporočil ruski predsednik Vladimir Putin. Ob tem je dejal, da evropske države ovirajo ameriške poskuse za končanje vojne, ter jih obtožil, da se zavzemajo za njeno nadaljevanje. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je medtem prepričan o uspehu ameriških pogajalcev, ki o rešitvah za mir danes razpravljajo v Moskvi. Druge teme: - Zlorabe evropskih sredstev sumijo tudi nekdanjo visoko zunanjepolitično predstavnico Unije. - Predsednica Pirc Musar bo ponovila javni poziv za novega predsednika KPK. - Razmere v kulturno-ustvarjalnem sektorju tri leta po epidemiji niso občutno boljše.
Zborovski mozaik namenjamo "originalnemu" Wolfgangu Amadeusu Mozartu in »slovenskemu Mozartu«, Jakobu Frančišku Zupanu.
Zborovski mozaik namenjamo "originalnemu" Wolfgangu Amadeusu Mozartu in »slovenskemu Mozartu«, Jakobu Frančišku Zupanu.
V oddaji predstavimo novo glasbeno-scensko delo DATA VRT, ki ga je ustvarila Karmina Šilec. To je bila tudi iztočnica za Simono Moličnik pri ustvarjanju glasbene ogrlice oddaje, v kateri je združila dva ansambla, ki delujeta pod umetniškim vodstvom Šilčeve – Kebataola in Carmina Slovenica. V Trevisu je na ogled razstava "Od Picassa do Van Gogha". Dela prihajajo iz ameriškega umetniškega muzeja 'Toledo museum of Art', omenjena razstava pa je edina priložnost za ogled mojstrovin v Evropi. Pomudimo se še v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, ki gosti razstavo, posvečeno pisatelju Rudiju Šeligu ob 90-obletnici njegovega rojstva.
V oddaji predstavimo novo glasbeno-scensko delo DATA VRT, ki ga je ustvarila Karmina Šilec. To je bila tudi iztočnica za Simono Moličnik pri ustvarjanju glasbene ogrlice oddaje, v kateri je združila dva ansambla, ki delujeta pod umetniškim vodstvom Šilčeve – Kebataola in Carmina Slovenica. V Trevisu je na ogled razstava "Od Picassa do Van Gogha". Dela prihajajo iz ameriškega umetniškega muzeja 'Toledo museum of Art', omenjena razstava pa je edina priložnost za ogled mojstrovin v Evropi. Pomudimo se še v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, ki gosti razstavo, posvečeno pisatelju Rudiju Šeligu ob 90-obletnici njegovega rojstva.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Medtem ko Evropska unija počasi pripravlja digitalni evro, se digitalno plačevanje, podprto z ameriškimi tehnološkimi družbami naglo razvija. Kaj bo uvedba digitalnega evra prinesla za podjetja, banke in potrošnike? Zakaj digitalnega evra ne moremo stlačiti v isti koš s kriptovalutami? In v kolikšni meri je aktualen slovenski vpis gotovine v ustavo sploh smiseln? O tem in drugih vprašanjih, povezanih z razmerami na klasičnih finančnih trgih, pa tudi na kripto trgih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: Viceguverner na Banki Slovenije dr Marko Pahor Ustanovitelj in izvršni direktor družbe Iconomi Peter Curk Finančni analitik v družbi Otimtrader Nikola Maljkovič Klemen Končan Verstovšek iz Društva Bitcoin Slovenije
Medtem ko Evropska unija počasi pripravlja digitalni evro, se digitalno plačevanje, podprto z ameriškimi tehnološkimi družbami naglo razvija. Kaj bo uvedba digitalnega evra prinesla za podjetja, banke in potrošnike? Zakaj digitalnega evra ne moremo stlačiti v isti koš s kriptovalutami? In v kolikšni meri je aktualen slovenski vpis gotovine v ustavo sploh smiseln? O tem in drugih vprašanjih, povezanih z razmerami na klasičnih finančnih trgih, pa tudi na kripto trgih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: Viceguverner na Banki Slovenije dr Marko Pahor Ustanovitelj in izvršni direktor družbe Iconomi Peter Curk Finančni analitik v družbi Otimtrader Nikola Maljkovič Klemen Končan Verstovšek iz Društva Bitcoin Slovenije
Simfonični orkester Finskega radia je na koncertu 10. oktobra v Helisinkih izvedel skladbo Predsednikovi plesi, fokstrot za orkester in Simfonijo “Doctor Atomic” Johna Adamsa. V osrednjem delu večera pa je solist violinist Nikita Borisoglebski krstno izvedel Koncert za violino in orkester št. 2 z naslovom “Nosilec sveta” finskega skladatelja Saulija Zinovjeva. Dirigirala je Elim Chan.
Simfonični orkester Finskega radia je na koncertu 10. oktobra v Helisinkih izvedel skladbo Predsednikovi plesi, fokstrot za orkester in Simfonijo “Doctor Atomic” Johna Adamsa. V osrednjem delu večera pa je solist violinist Nikita Borisoglebski krstno izvedel Koncert za violino in orkester št. 2 z naslovom “Nosilec sveta” finskega skladatelja Saulija Zinovjeva. Dirigirala je Elim Chan.
V Gledališču Glej bo premiera koprodukcijske predstave Manifest, ki temelji na besedilu ameriškega terorista Teda Kaczynskega z naslovom Industrijska družba in njena prihodnost: Manifest. Režijo predstave podpisuje Tatjana Peršúh, avtor besedila in dramaturg je Boštjan Narat. V narodnem domu Maribor bodo zvenela dela vodilnih zahodnoevropskih skladateljev 19. stoletja (Robert Schumann, Felix Mendelssohn-Bartholdy, Franz Schubert). Nastopil bo Simfonični orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom priznanega britanskega dirigenta Andrewa Manzea. Orkestru se bo pridružila nemška violinistka Isabelle Faust.
V Gledališču Glej bo premiera koprodukcijske predstave Manifest, ki temelji na besedilu ameriškega terorista Teda Kaczynskega z naslovom Industrijska družba in njena prihodnost: Manifest. Režijo predstave podpisuje Tatjana Peršúh, avtor besedila in dramaturg je Boštjan Narat. V narodnem domu Maribor bodo zvenela dela vodilnih zahodnoevropskih skladateljev 19. stoletja (Robert Schumann, Felix Mendelssohn-Bartholdy, Franz Schubert). Nastopil bo Simfonični orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom priznanega britanskega dirigenta Andrewa Manzea. Orkestru se bo pridružila nemška violinistka Isabelle Faust.
NAPOVED: V Prešernovem gledališču v Kranju si je mogoče od petkove premiere naprej ogledati dramo Lepotna kraljica Leenana (linána). To je dramski prvenec angleško – irskega dramatika, scenarista in filmskega režiserja Mártina McDonagha (mkdóna), ki ga Slovenci poznamo po številnih uprizoritvah - prav to igro smo gledali v ljubljanski Drami že leta 1999 v prevodu Tine Mahkota. Isto poslovenjeno besedilo so ob dramaturškem vodstvu Marinke Poštrak in režiji Luke Marcéna na sceni Lina Martina Japlja uprizorili igralci Vesna Slapar, Vesna Jevnikar, Miha Rodman in Borut Veselko. Na sinočnji predstavi je bila Tadeja Krečič. Premiera 28. november 2025 Prevajalka Tina Mahkota Režiser Luka Marcen Dramaturginja Marinka Poštrak Scenograf Lin Martin Japelj Kostumografka Ana Janc Avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar Oblikovalka odrskega giba Lara Ekar Grlj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Lektorica Tatjana Stanič Oblikovalec maske Matej Pajntar Asistentka scenografa Živa Brglez Patiniranje scenografije Nenad Živković IGRAJO Mag Folan: Vesna Jevnikar Maureen Folan: Vesna Slapar Pato Dooley: Borut Veselko Ray Dooley: Miha Rodman Glas radijskega voditelja: Dominik Vodopivec
NAPOVED: V Prešernovem gledališču v Kranju si je mogoče od petkove premiere naprej ogledati dramo Lepotna kraljica Leenana (linána). To je dramski prvenec angleško – irskega dramatika, scenarista in filmskega režiserja Mártina McDonagha (mkdóna), ki ga Slovenci poznamo po številnih uprizoritvah - prav to igro smo gledali v ljubljanski Drami že leta 1999 v prevodu Tine Mahkota. Isto poslovenjeno besedilo so ob dramaturškem vodstvu Marinke Poštrak in režiji Luke Marcéna na sceni Lina Martina Japlja uprizorili igralci Vesna Slapar, Vesna Jevnikar, Miha Rodman in Borut Veselko. Na sinočnji predstavi je bila Tadeja Krečič. Premiera 28. november 2025 Prevajalka Tina Mahkota Režiser Luka Marcen Dramaturginja Marinka Poštrak Scenograf Lin Martin Japelj Kostumografka Ana Janc Avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar Oblikovalka odrskega giba Lara Ekar Grlj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Lektorica Tatjana Stanič Oblikovalec maske Matej Pajntar Asistentka scenografa Živa Brglez Patiniranje scenografije Nenad Živković IGRAJO Mag Folan: Vesna Jevnikar Maureen Folan: Vesna Slapar Pato Dooley: Borut Veselko Ray Dooley: Miha Rodman Glas radijskega voditelja: Dominik Vodopivec
Pogovore o mirovnem sporazumu za Ukrajino naj bi ruska in ameriška delegacija že začeli v Moskvi. Rusija je, po trditvah prvega moža ruske vojske Valerija Gerasimova, zavzela več krajev - med njimi mesti Pokrovsk in Vovčansk. Druge teme: - Državni zbor potrdil novelo zakona za predajo nezakonitega orožja. Poslanci tudi o uvedbi potrjevanja delovnih zvezkov. - Sum korupcije v škodo Unije: v Belgiji priprli tudi nekdanjo podpredsednico Evropske komisije Federico Mogherini. - Pristojni prikimavajo dozdajšnji sanaciji območja bolnišnice Franja. Za obiskovalce naj bi ga znova odprli v letu 2027.
Pogovore o mirovnem sporazumu za Ukrajino naj bi ruska in ameriška delegacija že začeli v Moskvi. Rusija je, po trditvah prvega moža ruske vojske Valerija Gerasimova, zavzela več krajev - med njimi mesti Pokrovsk in Vovčansk. Druge teme: - Državni zbor potrdil novelo zakona za predajo nezakonitega orožja. Poslanci tudi o uvedbi potrjevanja delovnih zvezkov. - Sum korupcije v škodo Unije: v Belgiji priprli tudi nekdanjo podpredsednico Evropske komisije Federico Mogherini. - Pristojni prikimavajo dozdajšnji sanaciji območja bolnišnice Franja. Za obiskovalce naj bi ga znova odprli v letu 2027.
Zadnje dni je veliko zgražanja poklicnih dušebrižnikov in še več dušebrižnic vzbudil bivši predsednik Borut Pahor. Dal se je fotografirati v pižami vrhunskih slovenskih pižamarjev in v komentarju napisal, da gre za najboljše pižame na svetu. In da, če je ne boste kupili, vam bo nekaj v življenju manjkalo. Ali nekaj podobnega, ker kam bi prišli, če bi razumni začeli natančno navajati besedila oglasov v želji, da bi zveneli verodostojno. Kot rečeno, smo Pahorja, pa ne prvič, smešili, se zgražali in počeli podobno, kar smo z njim počeli celotno njegovo dolgotrajno in vseobsegajočo politično kariero. On pa se je na vse požvižgal in se dal kar tri desetletja demokratično izvoliti na tron troedinega demokratičnega boga, kar do sedaj ni uspelo še nikomur. Zato rajtamo, da se tudi nad zgražanjem ob njegovi podobi v pižami ne vznemirja preveč. Še preden vroči in svilnati debati dodamo svoj komentar, se poglobimo v teorijo in prakso pižam. Ker smo ljudje postali amorfna mešanica vsega, se je treba za delitve zateči stran od levičarjev in desničarjev. Ker, kot vemo, je v vsakem desničarju nekaj levičarja in obratno. Pri pižamah so zadeve dosti bolj jasne. Ali jih nosiš, ali jih preziraš. Tisti, ki se oblečejo, da gredo spat, ne morejo razumeti razvlečenih majic, morebitne golote in ostalih nočnih bizarnosti. Tisti, ki pa jim je pižama nekaj tako tujega kot srednjeveška verižna srajca, menijo, da je svilena druga koža za časa nočnega počitka odmev nekih drugih, preteklih časov. Ko so bile spalnice še hladne. Tako ali drugače. Če sklepamo – nekoliko ambiciozno mogoče – bi lahko trdili, da so pižamarji bolj konservativni, tradicionalni in s tem k politični desnici obrnjeni posamezniki, nasprotno pa so opletajoči samo z majico ali celo goli, ki trosijo mikrodelce kože kar povsod okoli, bolj liberalni, svobodomiselni, se pravi bolj v levo usmerjeni sanjači. Tako je Pahorja bolj kot njegovo dolgoletno koketiranje za zmernega desničarja izdala reklamna akcija, v kateri z navdušenjem govori o svoji zavezanosti pižami. Potem naprej; iz političnih in žurnalističnih krogov je prišel očitek, da se za politika ne spodobi mazati si rok z umazanim svetom marketinga. Dajte no! Devetdeset odstotkov slovenskih politikov bi reklamiralo še kaj drugega kot pižame, le da bi jim bil kdo voljan takšen šiht ponuditi. Pa trgovci niso neumni in bolj zaupajo igralcem, pevcem in podobnim javnim osebam. Ker, kar pa je spet značilno; če bi recimo pižamo reklamirala ali Janša ali Golob, bi šla fabrika kmalu na kant. Ker pri marketingu je treba presegati politično sredino, če že ne kaj drugega. In če smo še bolj analitični; kaj pa je Pahor, skupaj s stotnijo Slovencev, ki se profesionalno ukvarja s politiko, delal kot predsednik parlamenta, predsednik vlade in predsednik republike? »I, kaj? Reklamiral je ideje!« Včasih leve, včasih desne, vsekakor pa ideje, ko niso zrasle na njegovem zeljniku. Od arbitraže do pižame se zdi na dnevnopolitični ravni ogromen korak, na načelni pa sploh ne. Bivši predsednik je sicer nekaj mesecev nazaj malo pojamral, da država ne skrbi lepo za njega, zato mora na trg, da preživi. In gosti podkaste, predava ter reklamira pižame … Vse to za ljubi kruhek. A kot tak le nadaljuje početje, ki mu je bil zvest kot politik. Pahor samo je, in to je dovolj, da ga ljudje kupujejo. Je namreč čeden, tako v temni obleki, enako v pižami. Samo peščica slovenskih šestdesetletnikov zmore kaj takega. In s tem, ko služi, ker obstaja, se pridružuje novi industriji vplivnežev, ki počnejo prav to. Obstajajo in s tem služijo. Družboslovje, sploh tisto bolj angažirano, je nad novo pogruntavščino zgroženo, kajti po njihovem sta srp in kladivo še vedno nujna za to, da se opravlja neko delo; a če smo povsem realni, je vplivništvo najčistejša mogoča industrija. Profit s pomočjo ljudi, kot je Pahor, nastaja iz nič, ob tem pa ne nastajajo nobeni stranski proizvodi, ki bi bremenili naše okolje, ali pač še poglobili splošno blaznost, v kateri smo. Pred koncem pa še k podrobnosti, ki je Pahorjeve kritike razbesnela, njegove apologete pa spravila v zadrego. Na večini fotografij oglasne kampanje je solo, z zamišljenim pogledom atenskega misleca; le na eni fotografiji mu dela družbo golo, brezimno dekle brez obraza, modrih las, ki ga na pol objema. In dušebrižniki z začetka so se nad to fotografijo še posebej usajali, ker naj bi imela senzualni naboj, ki se nikakor ne spodobi za funkcijo predsednika, akoravno bivšega. Ampak po natančnem preučevanju fotografije lahko v naši redakciji pojasnimo zmoto, ki je vodila do tega vizualnega nesporazuma. Noben od začetkov, še manj koncev standardnega koitusa ne prinese situacije, v kateri sta se znašla predsednik in brezimna blondinka. Enostavno položaji telesa in ostale okoliščine ne podpirajo teze, da gre za napeljevanje k spolnosti. Ko natančno pogledamo okončine, položaj ženske, njeno krčevito oklepanje predsednikovega torza, smo povsem prepričani, da gre za klasičen položaj reševanja utopljenca. Pahor je znan kot navdušen plavalec in položaj rok, tako njega kot ženske, brez dvoma nakazuje na pravilno izvedeno reševanje iz vode. Kaj je hotel predsednik na razkošni postelji v razkošni pižami s tem sporočiti? Dovolite, da vam sporočilo predamo v obliki oglasa. »Svilanit! Elegantni tudi v izrednih razmerah!«
Zadnje dni je veliko zgražanja poklicnih dušebrižnikov in še več dušebrižnic vzbudil bivši predsednik Borut Pahor. Dal se je fotografirati v pižami vrhunskih slovenskih pižamarjev in v komentarju napisal, da gre za najboljše pižame na svetu. In da, če je ne boste kupili, vam bo nekaj v življenju manjkalo. Ali nekaj podobnega, ker kam bi prišli, če bi razumni začeli natančno navajati besedila oglasov v želji, da bi zveneli verodostojno. Kot rečeno, smo Pahorja, pa ne prvič, smešili, se zgražali in počeli podobno, kar smo z njim počeli celotno njegovo dolgotrajno in vseobsegajočo politično kariero. On pa se je na vse požvižgal in se dal kar tri desetletja demokratično izvoliti na tron troedinega demokratičnega boga, kar do sedaj ni uspelo še nikomur. Zato rajtamo, da se tudi nad zgražanjem ob njegovi podobi v pižami ne vznemirja preveč. Še preden vroči in svilnati debati dodamo svoj komentar, se poglobimo v teorijo in prakso pižam. Ker smo ljudje postali amorfna mešanica vsega, se je treba za delitve zateči stran od levičarjev in desničarjev. Ker, kot vemo, je v vsakem desničarju nekaj levičarja in obratno. Pri pižamah so zadeve dosti bolj jasne. Ali jih nosiš, ali jih preziraš. Tisti, ki se oblečejo, da gredo spat, ne morejo razumeti razvlečenih majic, morebitne golote in ostalih nočnih bizarnosti. Tisti, ki pa jim je pižama nekaj tako tujega kot srednjeveška verižna srajca, menijo, da je svilena druga koža za časa nočnega počitka odmev nekih drugih, preteklih časov. Ko so bile spalnice še hladne. Tako ali drugače. Če sklepamo – nekoliko ambiciozno mogoče – bi lahko trdili, da so pižamarji bolj konservativni, tradicionalni in s tem k politični desnici obrnjeni posamezniki, nasprotno pa so opletajoči samo z majico ali celo goli, ki trosijo mikrodelce kože kar povsod okoli, bolj liberalni, svobodomiselni, se pravi bolj v levo usmerjeni sanjači. Tako je Pahorja bolj kot njegovo dolgoletno koketiranje za zmernega desničarja izdala reklamna akcija, v kateri z navdušenjem govori o svoji zavezanosti pižami. Potem naprej; iz političnih in žurnalističnih krogov je prišel očitek, da se za politika ne spodobi mazati si rok z umazanim svetom marketinga. Dajte no! Devetdeset odstotkov slovenskih politikov bi reklamiralo še kaj drugega kot pižame, le da bi jim bil kdo voljan takšen šiht ponuditi. Pa trgovci niso neumni in bolj zaupajo igralcem, pevcem in podobnim javnim osebam. Ker, kar pa je spet značilno; če bi recimo pižamo reklamirala ali Janša ali Golob, bi šla fabrika kmalu na kant. Ker pri marketingu je treba presegati politično sredino, če že ne kaj drugega. In če smo še bolj analitični; kaj pa je Pahor, skupaj s stotnijo Slovencev, ki se profesionalno ukvarja s politiko, delal kot predsednik parlamenta, predsednik vlade in predsednik republike? »I, kaj? Reklamiral je ideje!« Včasih leve, včasih desne, vsekakor pa ideje, ko niso zrasle na njegovem zeljniku. Od arbitraže do pižame se zdi na dnevnopolitični ravni ogromen korak, na načelni pa sploh ne. Bivši predsednik je sicer nekaj mesecev nazaj malo pojamral, da država ne skrbi lepo za njega, zato mora na trg, da preživi. In gosti podkaste, predava ter reklamira pižame … Vse to za ljubi kruhek. A kot tak le nadaljuje početje, ki mu je bil zvest kot politik. Pahor samo je, in to je dovolj, da ga ljudje kupujejo. Je namreč čeden, tako v temni obleki, enako v pižami. Samo peščica slovenskih šestdesetletnikov zmore kaj takega. In s tem, ko služi, ker obstaja, se pridružuje novi industriji vplivnežev, ki počnejo prav to. Obstajajo in s tem služijo. Družboslovje, sploh tisto bolj angažirano, je nad novo pogruntavščino zgroženo, kajti po njihovem sta srp in kladivo še vedno nujna za to, da se opravlja neko delo; a če smo povsem realni, je vplivništvo najčistejša mogoča industrija. Profit s pomočjo ljudi, kot je Pahor, nastaja iz nič, ob tem pa ne nastajajo nobeni stranski proizvodi, ki bi bremenili naše okolje, ali pač še poglobili splošno blaznost, v kateri smo. Pred koncem pa še k podrobnosti, ki je Pahorjeve kritike razbesnela, njegove apologete pa spravila v zadrego. Na večini fotografij oglasne kampanje je solo, z zamišljenim pogledom atenskega misleca; le na eni fotografiji mu dela družbo golo, brezimno dekle brez obraza, modrih las, ki ga na pol objema. In dušebrižniki z začetka so se nad to fotografijo še posebej usajali, ker naj bi imela senzualni naboj, ki se nikakor ne spodobi za funkcijo predsednika, akoravno bivšega. Ampak po natančnem preučevanju fotografije lahko v naši redakciji pojasnimo zmoto, ki je vodila do tega vizualnega nesporazuma. Noben od začetkov, še manj koncev standardnega koitusa ne prinese situacije, v kateri sta se znašla predsednik in brezimna blondinka. Enostavno položaji telesa in ostale okoliščine ne podpirajo teze, da gre za napeljevanje k spolnosti. Ko natančno pogledamo okončine, položaj ženske, njeno krčevito oklepanje predsednikovega torza, smo povsem prepričani, da gre za klasičen položaj reševanja utopljenca. Pahor je znan kot navdušen plavalec in položaj rok, tako njega kot ženske, brez dvoma nakazuje na pravilno izvedeno reševanje iz vode. Kaj je hotel predsednik na razkošni postelji v razkošni pižami s tem sporočiti? Dovolite, da vam sporočilo predamo v obliki oglasa. »Svilanit! Elegantni tudi v izrednih razmerah!«
Brata Miha in Janez Jeraj, direktorja družinskega podjetja DVIG z Vrhnike, sta pred dnevi na Brdu pri Kranju prejela prestižno priznanje za Naj podjetnika leta 2025, ki ga podeljuje Obrtno-podjetniška zbornica. Podjetje DVIG je ustanovil njun oče Franc Jeraj pred več kot 50 leti. Iz male obrti se je podjetje do danes razvilo v vodilnega ponudnika storitev dvigovanja težkih bremen ter posebnih in zahtevnih prevozov. Zaposlujejo 45 ljudi, lani je podjetje ustvarilo za 6,5 milijona prihodkov, letos pričakujejo še boljše rezultate, saj se jim obseg naročil povečuje. V podjetju imajo tudi dolgoletno tradicijo izplačevanja zimskega dodatka oziroma božičnice in to v občutno višjem znesku, kot je predviden v novem zakonu. Janeza Jeraja je pred mikrofon povabila Nina Brus.
Brata Miha in Janez Jeraj, direktorja družinskega podjetja DVIG z Vrhnike, sta pred dnevi na Brdu pri Kranju prejela prestižno priznanje za Naj podjetnika leta 2025, ki ga podeljuje Obrtno-podjetniška zbornica. Podjetje DVIG je ustanovil njun oče Franc Jeraj pred več kot 50 leti. Iz male obrti se je podjetje do danes razvilo v vodilnega ponudnika storitev dvigovanja težkih bremen ter posebnih in zahtevnih prevozov. Zaposlujejo 45 ljudi, lani je podjetje ustvarilo za 6,5 milijona prihodkov, letos pričakujejo še boljše rezultate, saj se jim obseg naročil povečuje. V podjetju imajo tudi dolgoletno tradicijo izplačevanja zimskega dodatka oziroma božičnice in to v občutno višjem znesku, kot je predviden v novem zakonu. Janeza Jeraja je pred mikrofon povabila Nina Brus.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V studiu 13 nastopa kantavtor Drago Mislej - Mef s kitaristom Majem Špacapanom in basistom Aljošo Mislejem.
V studiu 13 nastopa kantavtor Drago Mislej - Mef s kitaristom Majem Špacapanom in basistom Aljošo Mislejem.
Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je danes obiskala občino Hoče-Slivnica, kjer že dlje časa deluje zelo uspešna Pohorska tržnica. Tam ponujajo izključno lokalno pridelano hrano in druge kmetijske izdelke. Prav ta projekt pa so na ministrstvu prepoznali kot zglednega na področju krajšanja dostavnih poti hrane.
Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je danes obiskala občino Hoče-Slivnica, kjer že dlje časa deluje zelo uspešna Pohorska tržnica. Tam ponujajo izključno lokalno pridelano hrano in druge kmetijske izdelke. Prav ta projekt pa so na ministrstvu prepoznali kot zglednega na področju krajšanja dostavnih poti hrane.
Botanično umetniški projekt je del programa Evropske prestolnice kulture obeh Goric. Projekt je posvečen ohranjanju starih sadnih sort, raziskovanju njihove zgodovine in iskanju globalnih zgodb o sobivanju ljudi in dreves. Srce projekta predstavlja sadovnjak v Kojskem, kjer so v času EPK-ja postavili leseni večnamenski paviljon, namenjen izobraževanju in druženju, ki je skupaj z botanično knjižnico postal Center za kulturo sadja na Kojskem! Avtor projekta je Gregor Božic, vizualni umetnik in filmski režiser, ki živi med dvema Goricami in se zaveda, kaj je naravna in kulturna dediščina našega planeta. Projekt izpostavlja globalno izginjanje sadovnjakov in ustvarja odprt atlas pozabljenih sadnih krajin.
Botanično umetniški projekt je del programa Evropske prestolnice kulture obeh Goric. Projekt je posvečen ohranjanju starih sadnih sort, raziskovanju njihove zgodovine in iskanju globalnih zgodb o sobivanju ljudi in dreves. Srce projekta predstavlja sadovnjak v Kojskem, kjer so v času EPK-ja postavili leseni večnamenski paviljon, namenjen izobraževanju in druženju, ki je skupaj z botanično knjižnico postal Center za kulturo sadja na Kojskem! Avtor projekta je Gregor Božic, vizualni umetnik in filmski režiser, ki živi med dvema Goricami in se zaveda, kaj je naravna in kulturna dediščina našega planeta. Projekt izpostavlja globalno izginjanje sadovnjakov in ustvarja odprt atlas pozabljenih sadnih krajin.
Ostali poudarki oddaje: - Cesta Malečnik-odcep Grušova bo še nekaj časa brez razsvetljave - Gorjansko v občini Komen je ena številnih kraških vasi, skozi katero vodi državna cesta - V Izoli z novim pravilnikom več podpore mladim pri reševanju stanovanjskega vprašanja - Na Kočevskem lahko na vodenih ogledih opazujete medveda v naravnem okolju - Koča na Bohorju bo po prenovi te dni znova sprejemala obiskovalce
Ostali poudarki oddaje: - Cesta Malečnik-odcep Grušova bo še nekaj časa brez razsvetljave - Gorjansko v občini Komen je ena številnih kraških vasi, skozi katero vodi državna cesta - V Izoli z novim pravilnikom več podpore mladim pri reševanju stanovanjskega vprašanja - Na Kočevskem lahko na vodenih ogledih opazujete medveda v naravnem okolju - Koča na Bohorju bo po prenovi te dni znova sprejemala obiskovalce
Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.
Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.
Sveti Miklavž je bil resnična zgodovinska osebnost; škof, ki je postal svetnik in legenda obdarovanja, zlasti otrok. Običaj je doma v alpskih deželah, zelo je cenjen tudi na naših tleh, na katerih ima skoraj toliko pojavnih oblik, kolikor je pokrajin in krajev. Povsod pa je v ospredju dejanje obdarovanja, ki ima veliko večjo vrednost kot vsebina daru (ponovitev).
Sveti Miklavž je bil resnična zgodovinska osebnost; škof, ki je postal svetnik in legenda obdarovanja, zlasti otrok. Običaj je doma v alpskih deželah, zelo je cenjen tudi na naših tleh, na katerih ima skoraj toliko pojavnih oblik, kolikor je pokrajin in krajev. Povsod pa je v ospredju dejanje obdarovanja, ki ima veliko večjo vrednost kot vsebina daru (ponovitev).
V dopoldanskih pogajanjih sta sindikat in vodstvo družbe Mahle zbližala stališča. Pogajanja se bodo nadaljevala. Delavci Mahleja so z dvourno stavko želeli opozoriti na strah pred novimi odpuščanji in selitvijo dela proizvodnje v Bosno in Hercegovino. V oddaji tudi o tem: - Ministrski obisk v zgornjem Posočju in na Idrijsko-Cerkljanskem. - Rdeča luč za predlog nove uredbe o hrupu. - Na Škofijah obeležujejo 120 let šolstva.
V dopoldanskih pogajanjih sta sindikat in vodstvo družbe Mahle zbližala stališča. Pogajanja se bodo nadaljevala. Delavci Mahleja so z dvourno stavko želeli opozoriti na strah pred novimi odpuščanji in selitvijo dela proizvodnje v Bosno in Hercegovino. V oddaji tudi o tem: - Ministrski obisk v zgornjem Posočju in na Idrijsko-Cerkljanskem. - Rdeča luč za predlog nove uredbe o hrupu. - Na Škofijah obeležujejo 120 let šolstva.
Mikrozelenjava, ki jo v tem času brez težav posejemo v notranjih prostorih, je bogat vir vitaminov in mineralov. Pri setvi bodo z veseljem pomagali tudi otroci!
Mikrozelenjava, ki jo v tem času brez težav posejemo v notranjih prostorih, je bogat vir vitaminov in mineralov. Pri setvi bodo z veseljem pomagali tudi otroci!
Češki skladatelj Bohuslav Martinů je s svojim ustvarjanjem zaznamoval prvo polovico 20. stoletja. V njegovem opusu je okoli 400 del, med njimi šest simfonij, 15 oper in 14 baletov, pisal pa je tudi koncerte za solistične instrumente in orkester ter komorno in vokalno glasbo. Iz njegovega opusa predstavljamo Simfonijo št. 4 in Koncert za oboo in mali orkester v C-duru.
Češki skladatelj Bohuslav Martinů je s svojim ustvarjanjem zaznamoval prvo polovico 20. stoletja. V njegovem opusu je okoli 400 del, med njimi šest simfonij, 15 oper in 14 baletov, pisal pa je tudi koncerte za solistične instrumente in orkester ter komorno in vokalno glasbo. Iz njegovega opusa predstavljamo Simfonijo št. 4 in Koncert za oboo in mali orkester v C-duru.
Sodnik po poklicu, skladatelj po duši Primorka, po kateri je bila poimenovana gimnazija v Kosovski Mitrovici Znova obujeno slovensko gledališče v Trstu Franc Grafenauer je bil pred stoletjem eden pomembnejših slovenskih politikov na avstrijskem Koroškem. V letih od 1896 do 1916 je bil večkrat izvoljen v koroški deželni zbor, od leta 1907 do leta 1916 pa je kot edini slovenski poslanec v državnem zboru zastopal koristi koroških Slovencev, še posebno glede jezika in šolstva. Med drugim je bil pobudnik “Zilje”, prve podružnice Slovenskega planinskega društva na Koroškem. Med prvo svetovno vojno je zaradi rusofilstva in napovedovanja avstrijskega poraza izgubil mandat in bil obsojen na pet let zapora, vendar je bil leta 1917 pomiloščen. Dve leti pozneje je zastopal koroške Slovence v Narodni skupščini v Beogradu. Po plebiscitu je ostal v Sloveniji in služboval kot upravnik na gradu Grimšče pri Gorjah na Gorenjskem. Šele leta 1926 se je lahko vrnil na Koroško. Franc Grafenauer se je rodil leta 1860 v Mostah na Koroškem.
Sodnik po poklicu, skladatelj po duši Primorka, po kateri je bila poimenovana gimnazija v Kosovski Mitrovici Znova obujeno slovensko gledališče v Trstu Franc Grafenauer je bil pred stoletjem eden pomembnejših slovenskih politikov na avstrijskem Koroškem. V letih od 1896 do 1916 je bil večkrat izvoljen v koroški deželni zbor, od leta 1907 do leta 1916 pa je kot edini slovenski poslanec v državnem zboru zastopal koristi koroških Slovencev, še posebno glede jezika in šolstva. Med drugim je bil pobudnik “Zilje”, prve podružnice Slovenskega planinskega društva na Koroškem. Med prvo svetovno vojno je zaradi rusofilstva in napovedovanja avstrijskega poraza izgubil mandat in bil obsojen na pet let zapora, vendar je bil leta 1917 pomiloščen. Dve leti pozneje je zastopal koroške Slovence v Narodni skupščini v Beogradu. Po plebiscitu je ostal v Sloveniji in služboval kot upravnik na gradu Grimšče pri Gorjah na Gorenjskem. Šele leta 1926 se je lahko vrnil na Koroško. Franc Grafenauer se je rodil leta 1860 v Mostah na Koroškem.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - v družbi Mahle zamrznili stavko - rast cen življenjskih potrebščin v državah z evrom nekoliko višja - civilna pobuda za ptujsko obvoznico: Državna študija o prometnem hrupu prilagojena - slovenski košarkarji po blamaži proti Estoncem ugnali Švede
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - v družbi Mahle zamrznili stavko - rast cen življenjskih potrebščin v državah z evrom nekoliko višja - civilna pobuda za ptujsko obvoznico: Državna študija o prometnem hrupu prilagojena - slovenski košarkarji po blamaži proti Estoncem ugnali Švede
Prihodki od prodaje orožja največjih podjetij za proizvodnjo orožja so se v letu 2024 povečali za skoraj šest odstotkov. 679 milijard dolarjev je nov rekord po hladni vojni, ki ga je v letu 2024 doseglo sto največjih orožarskih podjetij. Najnovejše poročilo Stockholmskega inštituta za mirovne študije SIPRI kaže, da vojne in geopolitične napetosti ustvarjajo izjemno povpraševanje po orožju. Direktor programa za vojaške izdatke in proizvodnjo orožja Stockholmskega inštituta za mirovne raziskave SIPRI opozarja, da je nenaden porast naložb v orožarsko industrijjo skoraj takšen, kot je bil pred začetkom druge dvetovne vojne.
Prihodki od prodaje orožja največjih podjetij za proizvodnjo orožja so se v letu 2024 povečali za skoraj šest odstotkov. 679 milijard dolarjev je nov rekord po hladni vojni, ki ga je v letu 2024 doseglo sto največjih orožarskih podjetij. Najnovejše poročilo Stockholmskega inštituta za mirovne študije SIPRI kaže, da vojne in geopolitične napetosti ustvarjajo izjemno povpraševanje po orožju. Direktor programa za vojaške izdatke in proizvodnjo orožja Stockholmskega inštituta za mirovne raziskave SIPRI opozarja, da je nenaden porast naložb v orožarsko industrijjo skoraj takšen, kot je bil pred začetkom druge dvetovne vojne.
Ste šli na Black Friday? Prejšnji petek, ko je marsikoga premamila nakupovalna mrzlica, te označbe niti niso prevajali v slovenščino. Vas angleščina v javnem prostoru zmoti? Ali angleščina izpodriva naš lep jezik, slovenščino?
Ste šli na Black Friday? Prejšnji petek, ko je marsikoga premamila nakupovalna mrzlica, te označbe niti niso prevajali v slovenščino. Vas angleščina v javnem prostoru zmoti? Ali angleščina izpodriva naš lep jezik, slovenščino?
Novi čezmejni kolesarsko-pohodniški most čez reko Muro omogoča prehod iz Slovenije v Avstrijo in obratno. Na avstrijsko stran kolesarje množično privablja kolesarska pot ob Muri, ureditev kolesarskih poti pa obljubljajo tudi na slovenski strani.
Novi čezmejni kolesarsko-pohodniški most čez reko Muro omogoča prehod iz Slovenije v Avstrijo in obratno. Na avstrijsko stran kolesarje množično privablja kolesarska pot ob Muri, ureditev kolesarskih poti pa obljubljajo tudi na slovenski strani.
Prleška “diklina”, kot rečejo pristni Prleki, ki z leti preraste v močno, toplo in včasih hudomušno žensko, ki “tri voglé pri hiši podpira”, je bila v ospredju uvodnega dogodka začetka praznovanja 20-letnice Folklorne skupine Leščeček iz Veržeja.
Prleška “diklina”, kot rečejo pristni Prleki, ki z leti preraste v močno, toplo in včasih hudomušno žensko, ki “tri voglé pri hiši podpira”, je bila v ospredju uvodnega dogodka začetka praznovanja 20-letnice Folklorne skupine Leščeček iz Veržeja.
Za prvo glasbeno skupino v zgodovini, ki je izvedla pravo svetovno turnejo, veljajo britanski pop in rok velikani The Beatles. Njihova znamenita turneja leta 1964 jih je popeljala od Evrope do Azije in Avstralije, z nastopi na Nizozemskem, Danskem, v Hongkongu in Avstraliji. Takrat so vstopnice za njihove koncerte stale od 2 do 5 ameriških dolarjev.
Za prvo glasbeno skupino v zgodovini, ki je izvedla pravo svetovno turnejo, veljajo britanski pop in rok velikani The Beatles. Njihova znamenita turneja leta 1964 jih je popeljala od Evrope do Azije in Avstralije, z nastopi na Nizozemskem, Danskem, v Hongkongu in Avstraliji. Takrat so vstopnice za njihove koncerte stale od 2 do 5 ameriških dolarjev.
Člani in članice Društva ljubiteljev baletne umetnosti Divača imajo te dni polne noge dela. Seveda tudi roke, kajti ples zahteva celega človeka. Intenzivno se pripravljajo na predstavo Čarli in tovarna čokolada, ki bo na odru Kosovelovega doma Sežana premiero doživela to soboto. Gre za koprodukcijo z Glasbeno šolo Nazarje. Na vajah v Divači jih je obiskala Tjaša Škamperle.
Člani in članice Društva ljubiteljev baletne umetnosti Divača imajo te dni polne noge dela. Seveda tudi roke, kajti ples zahteva celega človeka. Intenzivno se pripravljajo na predstavo Čarli in tovarna čokolada, ki bo na odru Kosovelovega doma Sežana premiero doživela to soboto. Gre za koprodukcijo z Glasbeno šolo Nazarje. Na vajah v Divači jih je obiskala Tjaša Škamperle.
Predstavljamo srečanja z mitom o Orfeju in njegovo vsebino v umetniških glasbenih upesnitvah 20. stoletja in današnjega časa. Tudi sodobni Orfej se navezuje na mit in izročilo v svoji težnji po sublimaciji, dvigu k božjemu, ko se prepusti hrepenenju in neukrotljivi želji, da bi se v ljubezni združil z Evridiko. Pri tem izgubi strah pred misterijem smrti in božjim zakonom. V današnji dobi avtomatizacije, dehumanizacije in prisile, ki jih uvaja vabljiv zdrs množic v strinjanje z neetičnim, pa njegovo hotenje sooznačujejo: groteska, banalnost, degradacija. Ob tem glasbene poti sledijo Orfejevi zgodbi in slikajo čustva, situacije in razpoloženja od pastorale in humorja do nakazanega patosa, groze in strahu.
Predstavljamo srečanja z mitom o Orfeju in njegovo vsebino v umetniških glasbenih upesnitvah 20. stoletja in današnjega časa. Tudi sodobni Orfej se navezuje na mit in izročilo v svoji težnji po sublimaciji, dvigu k božjemu, ko se prepusti hrepenenju in neukrotljivi želji, da bi se v ljubezni združil z Evridiko. Pri tem izgubi strah pred misterijem smrti in božjim zakonom. V današnji dobi avtomatizacije, dehumanizacije in prisile, ki jih uvaja vabljiv zdrs množic v strinjanje z neetičnim, pa njegovo hotenje sooznačujejo: groteska, banalnost, degradacija. Ob tem glasbene poti sledijo Orfejevi zgodbi in slikajo čustva, situacije in razpoloženja od pastorale in humorja do nakazanega patosa, groze in strahu.
Leta 1992 so Združeni narodi z resolucijo razglasili 3. december za mednarodni dan invalidov. Njihovemu položaju v lokalnem okolju smo namenili tudi današnjo Radijsko tribuno. S predstavniki svetov invalidov treh občin, prejemnic listin 'Občina po meri invalidov' – to so Maribor, Lenart in Slovenska Bistrica - smo govorili o tem, kaj je bilo v zadnjem obdobju postorjeno za izboljšanje položaja invalidov in kje so še izzivi.
Leta 1992 so Združeni narodi z resolucijo razglasili 3. december za mednarodni dan invalidov. Njihovemu položaju v lokalnem okolju smo namenili tudi današnjo Radijsko tribuno. S predstavniki svetov invalidov treh občin, prejemnic listin 'Občina po meri invalidov' – to so Maribor, Lenart in Slovenska Bistrica - smo govorili o tem, kaj je bilo v zadnjem obdobju postorjeno za izboljšanje položaja invalidov in kje so še izzivi.
Slovenski košarkarji so v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo odigrali prvo tekmo v gosteh. Na Švedskem so se pomerili z domačo izbrano vrsto. Rokometaše Slovana pa v večeru čaka tekma zadnjega kroga Evropske lige. Doma bodo gostili vodilno ekipo skupine C.
Slovenski košarkarji so v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo odigrali prvo tekmo v gosteh. Na Švedskem so se pomerili z domačo izbrano vrsto. Rokometaše Slovana pa v večeru čaka tekma zadnjega kroga Evropske lige. Doma bodo gostili vodilno ekipo skupine C.
Ošpice, rdečke, mumps, tetanus, davica, oslovski kašelj in otroška paraliza so nekatere izmed bolezni, cepljenje proti katerim je v Sloveniji obvezno za otroke. V torkovem Svetovalnem servisu bo gostoval pediater Denis Baš, dr. med., iz Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik, s katerim bomo razložili, kako cepljenje poteka, kakšni so mogoči stranski učinki, kdaj otrok ne more ali ne sme biti cepljen, spregovorimo tudi o zadržkih, ki jih imajo nekateri starši v povezavi s to tematiko.
Ošpice, rdečke, mumps, tetanus, davica, oslovski kašelj in otroška paraliza so nekatere izmed bolezni, cepljenje proti katerim je v Sloveniji obvezno za otroke. V torkovem Svetovalnem servisu bo gostoval pediater Denis Baš, dr. med., iz Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik, s katerim bomo razložili, kako cepljenje poteka, kakšni so mogoči stranski učinki, kdaj otrok ne more ali ne sme biti cepljen, spregovorimo tudi o zadržkih, ki jih imajo nekateri starši v povezavi s to tematiko.
Danes stopamo na posebno pot. Na pot praznovanja. Radijska oddaja Naše poti praznuje svojih 18 let, in prav toliko let že odpira prostor za romske zgodbe, glasbo, kulturo ter pogovore o izzivih in uspehih romske skupnosti doma in po svetu. V današnji oddaji se bomo ozrli nazaj na najpomembnejše trenutke, na ljudi, ki so sooblikovali oddajo, in na teme, ki so zaznamovale naše skupno potovanje. Spomnili se bomo številnih reportaž iz Slovenije ter ostalih držav, od Francije in Španije do Slovaške, Hrvaške, Irske in Združenih držav Amerike, iz katerih smo prinašali zgodbe Romov, njihovo ustvarjalnost in vsakdan. Govorili bomo o pomenu oddaje za romsko skupnost in za širšo slovensko javnost, o njenem poslanstvu in njenem vplivu. Iz Murske Sobote se je v živo javil novinar in voditelj oddaje Naše poti, Sandi Horvat.
Danes stopamo na posebno pot. Na pot praznovanja. Radijska oddaja Naše poti praznuje svojih 18 let, in prav toliko let že odpira prostor za romske zgodbe, glasbo, kulturo ter pogovore o izzivih in uspehih romske skupnosti doma in po svetu. V današnji oddaji se bomo ozrli nazaj na najpomembnejše trenutke, na ljudi, ki so sooblikovali oddajo, in na teme, ki so zaznamovale naše skupno potovanje. Spomnili se bomo številnih reportaž iz Slovenije ter ostalih držav, od Francije in Španije do Slovaške, Hrvaške, Irske in Združenih držav Amerike, iz katerih smo prinašali zgodbe Romov, njihovo ustvarjalnost in vsakdan. Govorili bomo o pomenu oddaje za romsko skupnost in za širšo slovensko javnost, o njenem poslanstvu in njenem vplivu. Iz Murske Sobote se je v živo javil novinar in voditelj oddaje Naše poti, Sandi Horvat.
Na mariborskih ulicah in v izložbi Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti je moč do 4. decembrom 2025 na plakatih prebirali poezijo izbranih slovenskih pesnikov in pesnic mlade generacije.
Na mariborskih ulicah in v izložbi Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti je moč do 4. decembrom 2025 na plakatih prebirali poezijo izbranih slovenskih pesnikov in pesnic mlade generacije.
Državni zbor je plačevanje z gotovino razglasil za ustavno pravico. Toda kaj to pomeni v praksi? Je zgolj simbol, ali ključno varovalo naše zasebnosti in finančne svobode ob morebitnih krizah? Medtem ko pri nas ščitimo fizično gotovino, se vse hitreje širijo digitalna plačila in kripto valute, nastaja tudi digitalni evro. O plačilnih sistemih prihodnosti v tokratni oddaji Ob osmih z ekonomistom Bogomirjem Kovačem.
Državni zbor je plačevanje z gotovino razglasil za ustavno pravico. Toda kaj to pomeni v praksi? Je zgolj simbol, ali ključno varovalo naše zasebnosti in finančne svobode ob morebitnih krizah? Medtem ko pri nas ščitimo fizično gotovino, se vse hitreje širijo digitalna plačila in kripto valute, nastaja tudi digitalni evro. O plačilnih sistemih prihodnosti v tokratni oddaji Ob osmih z ekonomistom Bogomirjem Kovačem.
Dobrodošli v podkastu Frontman, v katerem negujemo in na novo izprašujemo napihnjene, nerazumljene, ranljive in nastopaške, vizionarske in svojeglave, shizofrene in genialne, egocentrične in samoreflektirane, skratka take in drugačne frontmane oziroma frontžene. Tokrat v goste prihaja primorski Frank Zappa – Goga Sedmak, glava skupine Zmelkoow.
Dobrodošli v podkastu Frontman, v katerem negujemo in na novo izprašujemo napihnjene, nerazumljene, ranljive in nastopaške, vizionarske in svojeglave, shizofrene in genialne, egocentrične in samoreflektirane, skratka take in drugačne frontmane oziroma frontžene. Tokrat v goste prihaja primorski Frank Zappa – Goga Sedmak, glava skupine Zmelkoow.
Prehranska podpora in prehranska terapija morata biti skrbno premišljeni, slediti morata strokovnim smernicam in temeljiti na posameznikovih izvidih.
Prehranska podpora in prehranska terapija morata biti skrbno premišljeni, slediti morata strokovnim smernicam in temeljiti na posameznikovih izvidih.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslendjim temam: - zemljišča nekdanje Mariborske tekstilne tovarne in Račji dvor končno občinska. Kakšni pa so načrti? - cesta Malečnik–odcep Grušova bo še nekaj časa brez razsvetljave - s poljedelskim posvetom se v Pivoli začenjajo Lombergarjevi dnevi - slovenski košarkarji ugnali Švede
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslendjim temam: - zemljišča nekdanje Mariborske tekstilne tovarne in Račji dvor končno občinska. Kakšni pa so načrti? - cesta Malečnik–odcep Grušova bo še nekaj časa brez razsvetljave - s poljedelskim posvetom se v Pivoli začenjajo Lombergarjevi dnevi - slovenski košarkarji ugnali Švede
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Začenja se zadnji mesec tega leta, ki prinaša praznike in pričakovanja za leto, ki sledi; zato vam tokrat v posluh ponujamo pesem z naslovom December. Pesem bere Ana Pepelnik, urednica oddaje Petra Meterc. produkcija Radia Slovenija 2009.
Začenja se zadnji mesec tega leta, ki prinaša praznike in pričakovanja za leto, ki sledi; zato vam tokrat v posluh ponujamo pesem z naslovom December. Pesem bere Ana Pepelnik, urednica oddaje Petra Meterc. produkcija Radia Slovenija 2009.
Vietnamka Hanh Phung že pet let živi v Mariboru. Razlog, da se je preselila v Slovenijo, je njen mož Slovenec. Ker je pri nas pogrešala trgovine z azijskimi sestavinami, se je lani oktobra odločila, da sama odpre takšno trgovino. Tudi o tem bo spregovorila v nadaljevanju, ko med drugim pove, kje hitreje dobi vodovodarja – v Sloveniji ali v Vietnamu.
Vietnamka Hanh Phung že pet let živi v Mariboru. Razlog, da se je preselila v Slovenijo, je njen mož Slovenec. Ker je pri nas pogrešala trgovine z azijskimi sestavinami, se je lani oktobra odločila, da sama odpre takšno trgovino. Tudi o tem bo spregovorila v nadaljevanju, ko med drugim pove, kje hitreje dobi vodovodarja – v Sloveniji ali v Vietnamu.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.