Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Sodelovanje med akademsko skupnostjo in gospodarstvom ni nekaj novega, so pa različna področja znanja na tej ravni različno udeležena. Za tehnično področje je sodelovanje samoumevno, pomembno pa je tudi, da ni kampanjsko, kratkoročno, ampak dolgoročno. Tudi o tem so govorili udeleženci današnje okrogle mize pod naslovom 50 let inovacij: pol stoletja idej, ki spreminjajo svet; pripravili so jo na Univerzi v Mariboru.
Sodelovanje med akademsko skupnostjo in gospodarstvom ni nekaj novega, so pa različna področja znanja na tej ravni različno udeležena. Za tehnično področje je sodelovanje samoumevno, pomembno pa je tudi, da ni kampanjsko, kratkoročno, ampak dolgoročno. Tudi o tem so govorili udeleženci današnje okrogle mize pod naslovom 50 let inovacij: pol stoletja idej, ki spreminjajo svet; pripravili so jo na Univerzi v Mariboru.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Drugi poudarki: - Kaj se dogaja v nekdanjem Vegradovem kamnolomu Selo pri Velenju? - Spremljanje poplav tudi z novo aplikacijo. - Kaj so slišali snovalci Strategije regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050 ob njeni predstavitvi v Posavju? - Kulturni center v Škocjanu na Dolenjskem, na prvi pogled prevelika naložba za tako majhno občino, se je v letu dni izkazal za zadetek v polno.
Drugi poudarki: - Kaj se dogaja v nekdanjem Vegradovem kamnolomu Selo pri Velenju? - Spremljanje poplav tudi z novo aplikacijo. - Kaj so slišali snovalci Strategije regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050 ob njeni predstavitvi v Posavju? - Kulturni center v Škocjanu na Dolenjskem, na prvi pogled prevelika naložba za tako majhno občino, se je v letu dni izkazal za zadetek v polno.
Imenovanje treh ustavnih sodnikov še vedno deli politiko. Koalicija naj bi se o kandidatih dokončno uskladila do ponedeljka. S tem lovi roke, da bi popolnili ustavno sodišče še pred volitvami. V predvolilnem ozračju sicer odmeva možnost povezovanja strank Socialni demokrati in Prerod na levi sredini. V prihodnjih minutah oddaje boste lahko slišali še: - V Vipavi omejili izpuste amonijaka, uhajal je iz Agroinda - Ameriški in ukrajinski pogajalci se bodo sešli na Floridi - Gripa polni bolniške postelje, veliko zanimanja za cepivo
Imenovanje treh ustavnih sodnikov še vedno deli politiko. Koalicija naj bi se o kandidatih dokončno uskladila do ponedeljka. S tem lovi roke, da bi popolnili ustavno sodišče še pred volitvami. V predvolilnem ozračju sicer odmeva možnost povezovanja strank Socialni demokrati in Prerod na levi sredini. V prihodnjih minutah oddaje boste lahko slišali še: - V Vipavi omejili izpuste amonijaka, uhajal je iz Agroinda - Ameriški in ukrajinski pogajalci se bodo sešli na Floridi - Gripa polni bolniške postelje, veliko zanimanja za cepivo
Zaradi smradu in dražečega vonja so dopoldne evakuirali osnovno šolo Draga Bajca v Vipavi. Učenci so na varnem, je ob evakuaciji poudarila ravnateljica šole. Za zdaj kaže, da je šlo za uhajanje plina amoniak iz sosednjega Agroinda, kjer zatrjujeo, da je napaka že odpravljena in da poškodb med zaposlenimi ni bilo. V oddaji tudi o tem: - Po mnenju evropske komisarke Kos nič ne kaže na željo Rusije po končanju vojne. - Se bomo po obalni hitri cesti prihodnje leto peljali brez vinjete? - Slovenski konzorcij, del tega je Univerza na Primorskem, vzpostavlja novo žarkovno linijo sinhrotrona na Tržaškem. - Nepričakovano odstopila direktorica Zdravstvenega doma Sežana.
Zaradi smradu in dražečega vonja so dopoldne evakuirali osnovno šolo Draga Bajca v Vipavi. Učenci so na varnem, je ob evakuaciji poudarila ravnateljica šole. Za zdaj kaže, da je šlo za uhajanje plina amoniak iz sosednjega Agroinda, kjer zatrjujeo, da je napaka že odpravljena in da poškodb med zaposlenimi ni bilo. V oddaji tudi o tem: - Po mnenju evropske komisarke Kos nič ne kaže na željo Rusije po končanju vojne. - Se bomo po obalni hitri cesti prihodnje leto peljali brez vinjete? - Slovenski konzorcij, del tega je Univerza na Primorskem, vzpostavlja novo žarkovno linijo sinhrotrona na Tržaškem. - Nepričakovano odstopila direktorica Zdravstvenega doma Sežana.
Številni potniki mariborskih javnih avtobusov se soočajo s težavo na mobilni aplikaciji občinskega prevoznika Marprom. Vnaprej kupljene vozovnice na aplikaciji jim potečejo hitreje kot tiste na elektronski kartici, zaradi česar opozarjajo na oškodovanje.
Številni potniki mariborskih javnih avtobusov se soočajo s težavo na mobilni aplikaciji občinskega prevoznika Marprom. Vnaprej kupljene vozovnice na aplikaciji jim potečejo hitreje kot tiste na elektronski kartici, zaradi česar opozarjajo na oškodovanje.
1) Friedrich Kuhlau: Tretja fantazija, op. 95 Izv.: flavta: Matej Zupan klavir: Vlasta Doležal Rus 2) Josip Ipavec/orkestriral: Kruno Cipci: Možiček, baletna pantomima Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Kruno Cipci 3) Amédée Ernst Chausson: Poem za violino in orkester Izv.: violina: Igor Ozim Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Samo Hubad
1) Friedrich Kuhlau: Tretja fantazija, op. 95 Izv.: flavta: Matej Zupan klavir: Vlasta Doležal Rus 2) Josip Ipavec/orkestriral: Kruno Cipci: Možiček, baletna pantomima Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Kruno Cipci 3) Amédée Ernst Chausson: Poem za violino in orkester Izv.: violina: Igor Ozim Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Samo Hubad
Grof omogočil šolanje nadarjenemu slikarju Katoliški časnikar in politik »Ves način mišljenja in odnos do znanosti ima korenine v antičnih tleh.« Leta 1963 je na novem letališču Brnik pri Ljubljani pristalo prvo potniško letalo. Letališče je imelo 2.200 metrov dolgo pristajalno stezo, letališka zgradba pa še ni bila popolnoma končana. Kmalu po odprtju so se začeli spori z Jugoslovanskim aerotransportom, ker ta pri svojih poletih ni hotel uporabljati ljubljanskega letališča kot vmesne postaje, češ da Brnik ne more sprejemati težkih “karavel”. Letališče se je tako uveljavljalo le počasi, čeprav je imela Ljubljana že pred vojno redne letalske zveze z Beogradom, Celovcem, Dunajem in Prago. Sprva je bila redna letalska zveza le enkrat na teden z Londonom in Beogradom in vsakih 14 dni z Alžirom. Konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa so se letalske zveze z Evropo in svetom močno okrepile.
Grof omogočil šolanje nadarjenemu slikarju Katoliški časnikar in politik »Ves način mišljenja in odnos do znanosti ima korenine v antičnih tleh.« Leta 1963 je na novem letališču Brnik pri Ljubljani pristalo prvo potniško letalo. Letališče je imelo 2.200 metrov dolgo pristajalno stezo, letališka zgradba pa še ni bila popolnoma končana. Kmalu po odprtju so se začeli spori z Jugoslovanskim aerotransportom, ker ta pri svojih poletih ni hotel uporabljati ljubljanskega letališča kot vmesne postaje, češ da Brnik ne more sprejemati težkih “karavel”. Letališče se je tako uveljavljalo le počasi, čeprav je imela Ljubljana že pred vojno redne letalske zveze z Beogradom, Celovcem, Dunajem in Prago. Sprva je bila redna letalska zveza le enkrat na teden z Londonom in Beogradom in vsakih 14 dni z Alžirom. Konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa so se letalske zveze z Evropo in svetom močno okrepile.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Domovi za starejše: časa za prevedbo stanovalcev je premalo - Po mnenju evropske komisarke Marte Kos nič ne kaže na željo Rusije po končanju vojne - Ptujsko gledališče zaznamuje 30 let od vnovične ustanovitve
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Domovi za starejše: časa za prevedbo stanovalcev je premalo - Po mnenju evropske komisarke Marte Kos nič ne kaže na željo Rusije po končanju vojne - Ptujsko gledališče zaznamuje 30 let od vnovične ustanovitve
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V rubriki TO SMO MI, ki je nastala ob 80-letnici Radia Maribor, se pogovarjamo z oblikovalcem zvoka Borutom Plešejem. Študij ga je iz Ljubljane pripeljal v Maribor, potem pa še v medijsko hišo v Ilichovi 33. Navdušujeta ga tehnična oprema in to, kako sodelavci radia s svojim pristopom vstopajo v življenje poslušalcev. Z leti se je naučil prepoznavati geste in poglede novinarjev pri delu v živo in obvladovati nepredvidljive trenutke.
V rubriki TO SMO MI, ki je nastala ob 80-letnici Radia Maribor, se pogovarjamo z oblikovalcem zvoka Borutom Plešejem. Študij ga je iz Ljubljane pripeljal v Maribor, potem pa še v medijsko hišo v Ilichovi 33. Navdušujeta ga tehnična oprema in to, kako sodelavci radia s svojim pristopom vstopajo v življenje poslušalcev. Z leti se je naučil prepoznavati geste in poglede novinarjev pri delu v živo in obvladovati nepredvidljive trenutke.
Na začetku decembra leta 1975 so otroci prvič spoznali mačka Murija, njegovo prijateljico muco Maco in mačjega razbojnika Čombeta iz Mačjega mesta. Slikanico Maček Muri je napisal Kajetan Kovič, ki je v kratki zgodbi prikazal utrip mačjega sveta. Slikanica o mačjih peripetijah je kmalu postala uspešnica, ki je doživela več kot dvajset ponatisov in se je prodala v več kot 150 tisoč izvodih.
Na začetku decembra leta 1975 so otroci prvič spoznali mačka Murija, njegovo prijateljico muco Maco in mačjega razbojnika Čombeta iz Mačjega mesta. Slikanico Maček Muri je napisal Kajetan Kovič, ki je v kratki zgodbi prikazal utrip mačjega sveta. Slikanica o mačjih peripetijah je kmalu postala uspešnica, ki je doživela več kot dvajset ponatisov in se je prodala v več kot 150 tisoč izvodih.
V tokratnem Lokalnem času smo zavili v Posočje, Mariša Bizjak nas je že navsezgodaj zjutraj odpeljala nad Tolmin, od koder se je odprl čudovit razgled na aktualno lokalno dogajanje.
V tokratnem Lokalnem času smo zavili v Posočje, Mariša Bizjak nas je že navsezgodaj zjutraj odpeljala nad Tolmin, od koder se je odprl čudovit razgled na aktualno lokalno dogajanje.
Signal je končno dostavil varno varnostno kopijo vseh sporočil. HBO Max ne zna predvajati nadaljevank.
Signal je končno dostavil varno varnostno kopijo vseh sporočil. HBO Max ne zna predvajati nadaljevank.
Danes predstavljamo knjigo NIČ HUDEGA, ČE VAM JE HUDO. V tem sočutnem, iskrenem in pretresljivo jasnem vodniku avtorica Megan Devine razbija mite o žalovanju in odpira prostor, kjer je bolečina lahko preprosto – bolečina. Knjiga je izšla pri brežiški založbi Primus. Megan Devine se je z žalovanjem srečala na najbolj krut način: njenemu partnerju se je življenje končalo pred njenimi očmi. Kot izkušena terapevtka in kot ženska, ki je sama preživela nepredstavljivo izgubo, razume, da žalovanje ni projekt, ki bi ga bilo treba »oddelati«. Razume, kaj pomeni, ko besede tolažbe ne dosežejo srca, ko se svet odmakne, ti pa ostaneš sam z bolečino, ki je nihče ne zna videti. V kulturi, ki zahteva hitro vrnitev v “normalno”, avtorica ponudi drugačno pot – pot, na kateri ne premagamo žalovanja, ampak gradimo življenje ob njem. V spremstvu zgodb, znanstvenih izsledkov, življenjskih nasvetov ter ustvarjalnih in čuječnostnih praks nas edinstveno vodi skozi izkušnjo, s katero se slej ko prej soočimo vsi.
Danes predstavljamo knjigo NIČ HUDEGA, ČE VAM JE HUDO. V tem sočutnem, iskrenem in pretresljivo jasnem vodniku avtorica Megan Devine razbija mite o žalovanju in odpira prostor, kjer je bolečina lahko preprosto – bolečina. Knjiga je izšla pri brežiški založbi Primus. Megan Devine se je z žalovanjem srečala na najbolj krut način: njenemu partnerju se je življenje končalo pred njenimi očmi. Kot izkušena terapevtka in kot ženska, ki je sama preživela nepredstavljivo izgubo, razume, da žalovanje ni projekt, ki bi ga bilo treba »oddelati«. Razume, kaj pomeni, ko besede tolažbe ne dosežejo srca, ko se svet odmakne, ti pa ostaneš sam z bolečino, ki je nihče ne zna videti. V kulturi, ki zahteva hitro vrnitev v “normalno”, avtorica ponudi drugačno pot – pot, na kateri ne premagamo žalovanja, ampak gradimo življenje ob njem. V spremstvu zgodb, znanstvenih izsledkov, življenjskih nasvetov ter ustvarjalnih in čuječnostnih praks nas edinstveno vodi skozi izkušnjo, s katero se slej ko prej soočimo vsi.
V tokratni oddaji bomo slišali le delček iz zanimivega življenja gospoda Franca Puša, upokojenega krojača. Dogodke iz njegovega zgodnjega otroštva je popisala tudi naša kolegica Ilinka Todorovski v knjigi Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo. Teh dogodkov se gospod Puš dobro spominja. Pozneje se je izučil za krojača in tako odšel po očetovih stopinjah. O stopinjah, ki so ga popeljale skozi njegovo življenje, pa v pogovoru z Lucijo Fatur.
V tokratni oddaji bomo slišali le delček iz zanimivega življenja gospoda Franca Puša, upokojenega krojača. Dogodke iz njegovega zgodnjega otroštva je popisala tudi naša kolegica Ilinka Todorovski v knjigi Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo. Teh dogodkov se gospod Puš dobro spominja. Pozneje se je izučil za krojača in tako odšel po očetovih stopinjah. O stopinjah, ki so ga popeljale skozi njegovo življenje, pa v pogovoru z Lucijo Fatur.
Morda kdo v vaši družini ali bližnjem okolju bije svojo bitko z alkoholom in išče nov začetek? V okviru Zavoda Karitas Samarijan že 19 let poteka program Vrtnica — varen kraj in priložnost za spremembo. O tem, kakšni so pogoji za vključitev in katerim ciljem sledijo uporabniki v programu, strokovna vodja programa Zavoda Karitas Samarijan Davorina Petrinja Pirnat.
Morda kdo v vaši družini ali bližnjem okolju bije svojo bitko z alkoholom in išče nov začetek? V okviru Zavoda Karitas Samarijan že 19 let poteka program Vrtnica — varen kraj in priložnost za spremembo. O tem, kakšni so pogoji za vključitev in katerim ciljem sledijo uporabniki v programu, strokovna vodja programa Zavoda Karitas Samarijan Davorina Petrinja Pirnat.
Poslušamo uglasbitvi kozmogonije dežele evropskega severa, dežele tisočerih jezer, in središča skrivnostne dežele, ki povezuje obe novi celini. Znameniti finski ljudski ep Kalevala pripoveduje o boju Kalevov z duhovi mračnega in hudobnega Severa. Dogaja se v pradavnini. V šestih glavnih ciklih opeva peterico junakov: pevca, kovača, pustolovca, lovca in kmeta.
Poslušamo uglasbitvi kozmogonije dežele evropskega severa, dežele tisočerih jezer, in središča skrivnostne dežele, ki povezuje obe novi celini. Znameniti finski ljudski ep Kalevala pripoveduje o boju Kalevov z duhovi mračnega in hudobnega Severa. Dogaja se v pradavnini. V šestih glavnih ciklih opeva peterico junakov: pevca, kovača, pustolovca, lovca in kmeta.
Colin Jackson je nekdanji svetovni rekorder, dvakratni svetovni prvak, štirikratni evropski prvak in olimpijski podprvak v teku na 110 metrov z ovirami. Sredi devetdesetih je bil dve leti neporažen v tej nepredvidljivi disciplini. Zmagal je 44-krat zapored. Spada med najboljše britanske atlete vseh časov. Znan ni bil le po svojih številnih dosežkih, ampak tudi po svoji izjemni tehniki. Komaj je preskočil vsako oviro, kot bi vsako podrsal, a skoraj nikoli nobene ni, je o njegovem slogu rekla nekdanja rekorderka v teku na 400 metrov z ovirami Sally Gunnell. Jackson v pogovoru za Val 202 pove, da je moral izpopolniti svojo tehniko, ker ni bil tako visok kot njegovi konkurenti, le z dovršeno tehniko pa jim je lahko konkuriral in jih premagoval. Valižan tudi razlaga, kako ga je pretirana samozavest stala olimpijsko zlato. V Barceloni je bil v življenjski formi, a se ni ogrel pred tekom v drugem krogu in se poškodoval. Zaradi Jolande Čeplak, zdaj Batagelj, zelo dobro pozna Slovenijo, saj je med svojo športno potjo večkrat prišel trenirat na sončno strani Alp. S Colinom Jacksonom se pogovarja Luka Petrič.
Colin Jackson je nekdanji svetovni rekorder, dvakratni svetovni prvak, štirikratni evropski prvak in olimpijski podprvak v teku na 110 metrov z ovirami. Sredi devetdesetih je bil dve leti neporažen v tej nepredvidljivi disciplini. Zmagal je 44-krat zapored. Spada med najboljše britanske atlete vseh časov. Znan ni bil le po svojih številnih dosežkih, ampak tudi po svoji izjemni tehniki. Komaj je preskočil vsako oviro, kot bi vsako podrsal, a skoraj nikoli nobene ni, je o njegovem slogu rekla nekdanja rekorderka v teku na 400 metrov z ovirami Sally Gunnell. Jackson v pogovoru za Val 202 pove, da je moral izpopolniti svojo tehniko, ker ni bil tako visok kot njegovi konkurenti, le z dovršeno tehniko pa jim je lahko konkuriral in jih premagoval. Valižan tudi razlaga, kako ga je pretirana samozavest stala olimpijsko zlato. V Barceloni je bil v življenjski formi, a se ni ogrel pred tekom v drugem krogu in se poškodoval. Zaradi Jolande Čeplak, zdaj Batagelj, zelo dobro pozna Slovenijo, saj je med svojo športno potjo večkrat prišel trenirat na sončno strani Alp. S Colinom Jacksonom se pogovarja Luka Petrič.
V veljavo sta stopili še zadnji dve pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi: do oskrbe v domovih za starejše in do denarnega prejemka. Soglasje za prevedbo v novi sistem je oddala velika večina stanovalcev domov za starejše, za slednje morajo zdaj pripraviti osebne načrte. Preverili smo kakšni izzivi čakajo pristojne do konca leta in ali oziroma kako se izvaja dolgotrajna oskrba na domu.
V veljavo sta stopili še zadnji dve pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi: do oskrbe v domovih za starejše in do denarnega prejemka. Soglasje za prevedbo v novi sistem je oddala velika večina stanovalcev domov za starejše, za slednje morajo zdaj pripraviti osebne načrte. Preverili smo kakšni izzivi čakajo pristojne do konca leta in ali oziroma kako se izvaja dolgotrajna oskrba na domu.
Ženski odbor Slovenskega centra PEN od leta 2013 podeljuje literarno nagrado mira; namenjena je ne le literarnemu ustvarjanju, temveč tudi navzočnosti v družbi. Na Slovenskem knjižnem sejmu so v petek razglasili letošnji prejemnici nagrade mira . Med petimi nominirankami sta jo po izboru strokovne žirije prejeli prevajalka Tanja Petrič in filozofinja, pisateljica in pesnica Marija Švajncer. Z nagrajenkama sta se pogovarjali Brigita Mohorič in Staša Grahek.
Ženski odbor Slovenskega centra PEN od leta 2013 podeljuje literarno nagrado mira; namenjena je ne le literarnemu ustvarjanju, temveč tudi navzočnosti v družbi. Na Slovenskem knjižnem sejmu so v petek razglasili letošnji prejemnici nagrade mira . Med petimi nominirankami sta jo po izboru strokovne žirije prejeli prevajalka Tanja Petrič in filozofinja, pisateljica in pesnica Marija Švajncer. Z nagrajenkama sta se pogovarjali Brigita Mohorič in Staša Grahek.
Na knjižnem sejmu smo lahko videli pet knjižnih novosti iz najnovejšega, šestega letnika zbirke Klasična Beletrina (Beletrina), v tokratni epizodi Izšlo je pa lahko izveste več o morda najbolj zanimivem romanu petega letnika. To je roman Slivov cvet v zlati vazi, ki naj bi ga oziroma ga je napisal Lanling Xiaoxaiosheng. Domače bralke in bralci poznajo roman pod naslovom Lepe gospe z bogatega dvora, ki je izšel v kar treh izdajah. Omenjeno verzijo je iz nemščine prevedel Ivan Skušek, najnovejšo pa je prevedla iz izvirnika Katja Kolšek. Roman, ki je zelo obsežen in vsebuje sto natančno strukturiranih poglavij, lahko tako beremo v zgolj v izsekih: Skuškov prevod (leta 1965 je izšla tretja izdaja) vsebuje uvodnih devetinštirideset poglavij romana, objava Katje Kolšek pa od vključno dvainšestdesetega poglavja do vključno devetinsedemdesetega. Morda je kdo ob tem podatku pomislil, da je škoda, da ni izšel še obsežnejši izbor ali pa celoten roman, toda tudi tako objavljeni roman nudi bralki in bralcu otipljiv vpogled v zelo zanimivo literarno delo, ki med vrsticami pripoveduje o družbenem in osebnem razkroju v dinastiji Ming. Romaneskni junak Ximen Qing je povzpetnik in ne pozna meja, tudi v ljubezenskem življenju ne. Tako sprejme afrodiziak od indijskega meniha, afrodiziak, zaradi katerega pozneje tudi umre. Zaradi erotičnih prizorov avtorica spremne besede v naslovu omeni tudi sintagmo obscena literatura. Več o romanu pa pove Katja Kolšek v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa še kratek odlomek iz romana v kitajščini in daljši v slovenščini. Nikar ne zamudite.
Na knjižnem sejmu smo lahko videli pet knjižnih novosti iz najnovejšega, šestega letnika zbirke Klasična Beletrina (Beletrina), v tokratni epizodi Izšlo je pa lahko izveste več o morda najbolj zanimivem romanu petega letnika. To je roman Slivov cvet v zlati vazi, ki naj bi ga oziroma ga je napisal Lanling Xiaoxaiosheng. Domače bralke in bralci poznajo roman pod naslovom Lepe gospe z bogatega dvora, ki je izšel v kar treh izdajah. Omenjeno verzijo je iz nemščine prevedel Ivan Skušek, najnovejšo pa je prevedla iz izvirnika Katja Kolšek. Roman, ki je zelo obsežen in vsebuje sto natančno strukturiranih poglavij, lahko tako beremo v zgolj v izsekih: Skuškov prevod (leta 1965 je izšla tretja izdaja) vsebuje uvodnih devetinštirideset poglavij romana, objava Katje Kolšek pa od vključno dvainšestdesetega poglavja do vključno devetinsedemdesetega. Morda je kdo ob tem podatku pomislil, da je škoda, da ni izšel še obsežnejši izbor ali pa celoten roman, toda tudi tako objavljeni roman nudi bralki in bralcu otipljiv vpogled v zelo zanimivo literarno delo, ki med vrsticami pripoveduje o družbenem in osebnem razkroju v dinastiji Ming. Romaneskni junak Ximen Qing je povzpetnik in ne pozna meja, tudi v ljubezenskem življenju ne. Tako sprejme afrodiziak od indijskega meniha, afrodiziak, zaradi katerega pozneje tudi umre. Zaradi erotičnih prizorov avtorica spremne besede v naslovu omeni tudi sintagmo obscena literatura. Več o romanu pa pove Katja Kolšek v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa še kratek odlomek iz romana v kitajščini in daljši v slovenščini. Nikar ne zamudite.
December je mesec obdarovanj. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo pozornost namenili izbiri kakovostnih daril za otroke. Dobre igrače so predvsem varne. Kako pa jih ustrezno prepoznati glede na otrokovo starost? Kako najti pravo ravnovesje med otrokovimi željami in strokovnimi priporočili o tem, katere igrače spodbujajo razvoj? Z nami bo po deveti uri izr. prof. dr. Urška Fekonja z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
December je mesec obdarovanj. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo pozornost namenili izbiri kakovostnih daril za otroke. Dobre igrače so predvsem varne. Kako pa jih ustrezno prepoznati glede na otrokovo starost? Kako najti pravo ravnovesje med otrokovimi željami in strokovnimi priporočili o tem, katere igrače spodbujajo razvoj? Z nami bo po deveti uri izr. prof. dr. Urška Fekonja z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Da je Robert Schumann zelo zviška oziroma kar zmerljivo Gaetana Donizettija označil za skladatelja »glasbe za lutkovno gledališče«, pravzaprav niti ni presenetljivo – Schumann je Donizettijeve sentimentalne komedije presojal pač skozi prizmo nemške glasbene kulture, ki je seveda krepko koreninila v literaturi in filozofiji ter rastla iz njiju. Čas pa je seveda prinesel spoznanje in védenje, da je Donizetti pomembno vplival na nadaljnji razvoj italijanske operne ustvarjalnosti, na Giuseppa Verdija pa še prav posebej.
Da je Robert Schumann zelo zviška oziroma kar zmerljivo Gaetana Donizettija označil za skladatelja »glasbe za lutkovno gledališče«, pravzaprav niti ni presenetljivo – Schumann je Donizettijeve sentimentalne komedije presojal pač skozi prizmo nemške glasbene kulture, ki je seveda krepko koreninila v literaturi in filozofiji ter rastla iz njiju. Čas pa je seveda prinesel spoznanje in védenje, da je Donizetti pomembno vplival na nadaljnji razvoj italijanske operne ustvarjalnosti, na Giuseppa Verdija pa še prav posebej.
Pogajanja o miru v Ukrajini so dobila pospešek. Na sprednjih sedežih sta Trump in Putin. Če Zelenski morda maha s prtljažnika, pa se zdi, kot da evropski politiki tečejo za avtomobilom. Je ta vtis pravilen, kdo vozi in kam, bo Evropa sploh faktor v novi geopolitični realnosti? Ukrajini sicer obljublja evropsko pot, a kaj to v realnosti sploh pomeni? In ali je širitev Unije res vse bolj varnostno vprašanje? O vsem se bomo v tokratni oddaji Ob osmih pogovarjali z evropsko komisarko za širitev Marto Kos, dobro leto dni po prevzemu položaja. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa Evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, podana v okviru projekta, niti ga ta ne zavezujejo. Za projekt so v skladu z veljavno zakonodajo odgovorni zgolj avtorji, intervjuvanci in uredniki programa ter tisti, ki ga oddajajo.
Pogajanja o miru v Ukrajini so dobila pospešek. Na sprednjih sedežih sta Trump in Putin. Če Zelenski morda maha s prtljažnika, pa se zdi, kot da evropski politiki tečejo za avtomobilom. Je ta vtis pravilen, kdo vozi in kam, bo Evropa sploh faktor v novi geopolitični realnosti? Ukrajini sicer obljublja evropsko pot, a kaj to v realnosti sploh pomeni? In ali je širitev Unije res vse bolj varnostno vprašanje? O vsem se bomo v tokratni oddaji Ob osmih pogovarjali z evropsko komisarko za širitev Marto Kos, dobro leto dni po prevzemu položaja. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa Evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, podana v okviru projekta, niti ga ta ne zavezujejo. Za projekt so v skladu z veljavno zakonodajo odgovorni zgolj avtorji, intervjuvanci in uredniki programa ter tisti, ki ga oddajajo.
Kdor zdaj zboli za covidom, je okužen z različico Frankenstein
Kdor zdaj zboli za covidom, je okužen z različico Frankenstein
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Beno Bajda se že dobrih 30 let aktivno ukvarja z oljkarstvom. To je po upokojitvi postalo njegova strast in nov izziv. Začel je praktično iz nič, z eno samo oljko na domačem dvorišču, na kateri se je učil osnovnih oljkarskih opravil. Zdaj ima tisoč dreves in letno pridela poldrugo tono ekstra deviškega oljčnega olja. Z leti je pridobil izkušnje in znanje, ki so mu prinesli številne prestižne nagrade doma in v tujini. Razvil je tudi novo metodo stiskanja oljk z ultrazvokom in jo patentiral. Vse to mu je, poleg delovanja v Društvu oljkarjev slovenske Istre in pri ustanavljanju Zadruge Oleum nostrum, ob prizadevanjih za uveljavitev in zaščito ekstra deviškega oljčnega olja, prineslo ugled in spoštovanje.
Beno Bajda se že dobrih 30 let aktivno ukvarja z oljkarstvom. To je po upokojitvi postalo njegova strast in nov izziv. Začel je praktično iz nič, z eno samo oljko na domačem dvorišču, na kateri se je učil osnovnih oljkarskih opravil. Zdaj ima tisoč dreves in letno pridela poldrugo tono ekstra deviškega oljčnega olja. Z leti je pridobil izkušnje in znanje, ki so mu prinesli številne prestižne nagrade doma in v tujini. Razvil je tudi novo metodo stiskanja oljk z ultrazvokom in jo patentiral. Vse to mu je, poleg delovanja v Društvu oljkarjev slovenske Istre in pri ustanavljanju Zadruge Oleum nostrum, ob prizadevanjih za uveljavitev in zaščito ekstra deviškega oljčnega olja, prineslo ugled in spoštovanje.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - sezona gripe se je že začela -- precej prej kot običajno - tudi ptujska bolnišnica v rdečih številkah - v mariborskem mestnem parku predstavili kopijo Štuhčeve fontane Gobice
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - sezona gripe se je že začela -- precej prej kot običajno - tudi ptujska bolnišnica v rdečih številkah - v mariborskem mestnem parku predstavili kopijo Štuhčeve fontane Gobice
Matjaž Černila je upokojeni naravoslovec, ki je želel preostanek življenja preživeti nekje na toplem, po možnosti v državi z izjemno biotsko raznovrstnostjo. Pred desetimi leti si še ni predstavljal, da bo živel v vasi Mangily, se poročil z domačinko iz ribiškega plemena Vezo in posvojil dva majhna otroka, ki ju je že prej posvojila tudi ona: “Za otroka sem papa, onadva sta moja otroka. Ali sta biološka ali ne, zame nima nobenega pomena, za ženo pa sploh ne.” Koncept družine je na Madagaskarju drugačen, kakor ga poznamo zahodnjaki, prav tako način življenja. Malgaši živijo za tukaj in zdaj, za danes. Za pripravo hrane raje izberejo kurišče kot plinski gorilnik, ne ukvarjajo se s politiko, temveč drug z drugim.
Matjaž Černila je upokojeni naravoslovec, ki je želel preostanek življenja preživeti nekje na toplem, po možnosti v državi z izjemno biotsko raznovrstnostjo. Pred desetimi leti si še ni predstavljal, da bo živel v vasi Mangily, se poročil z domačinko iz ribiškega plemena Vezo in posvojil dva majhna otroka, ki ju je že prej posvojila tudi ona: “Za otroka sem papa, onadva sta moja otroka. Ali sta biološka ali ne, zame nima nobenega pomena, za ženo pa sploh ne.” Koncept družine je na Madagaskarju drugačen, kakor ga poznamo zahodnjaki, prav tako način življenja. Malgaši živijo za tukaj in zdaj, za danes. Za pripravo hrane raje izberejo kurišče kot plinski gorilnik, ne ukvarjajo se s politiko, temveč drug z drugim.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Natalija Milovanović je pesnica in prevajalka. Piše poezijo v slovenščini in srbščini. Objavila je pesniško zbirko Samoumevno, za katero je dobila nagrado za najboljši literarni prvenec. Za drugo pesniško zbirko z naslovom Tuja mehkoba je avtorica letos prejela Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Pesem Tanki najdemo v prvem sklopu pesniške zbirke Samoumevno, ki jo mlada pesnica v uvodu posveča materi in materinščini. Interpretka Lara Fortuna, režiser Luka Marcen, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. produkcija Radia Slovenija 2022.
Natalija Milovanović je pesnica in prevajalka. Piše poezijo v slovenščini in srbščini. Objavila je pesniško zbirko Samoumevno, za katero je dobila nagrado za najboljši literarni prvenec. Za drugo pesniško zbirko z naslovom Tuja mehkoba je avtorica letos prejela Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Pesem Tanki najdemo v prvem sklopu pesniške zbirke Samoumevno, ki jo mlada pesnica v uvodu posveča materi in materinščini. Interpretka Lara Fortuna, režiser Luka Marcen, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. produkcija Radia Slovenija 2022.
Najmlajši bodo danes razmišljali o pravilih. Slišali bomo, zakaj, po njihovem mnenju, obstajajo pravila in katerih res ne marajo. Z njimi se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Najmlajši bodo danes razmišljali o pravilih. Slišali bomo, zakaj, po njihovem mnenju, obstajajo pravila in katerih res ne marajo. Z njimi se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Začenjamo decembrsko serijo, v kateri spoznavamo možgane, ki so jih po svetu odpeljali – možgani! V prvi epizodi se nam je pridružil dr. Žan Mlakar, socialni in okoljski psiholog iz Groningena na Nizozemskem.
Začenjamo decembrsko serijo, v kateri spoznavamo možgane, ki so jih po svetu odpeljali – možgani! V prvi epizodi se nam je pridružil dr. Žan Mlakar, socialni in okoljski psiholog iz Groningena na Nizozemskem.
Ker je december mesec, ko se s sorodniki bolj pogosto srečamo in družimo, nam bodo mladi slovenisti v današnji jezikovni rubriki razložili narečni izraz 'žlahta'.
Ker je december mesec, ko se s sorodniki bolj pogosto srečamo in družimo, nam bodo mladi slovenisti v današnji jezikovni rubriki razložili narečni izraz 'žlahta'.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Po oddaji soglasja je za vsakega treba pripraviti osebni načrt, časa do konca meseca pa je malo, pravi predsednik združenja direktorjev domov Andrej Štesl: »Devetnajst oziroma skoraj dvajset tisoč osebnih načrtov moramo predstaviti stanovalcev in njihovim svojcem, da bodo to podpisali … Ker šele s podpisom osebnega načrta, vstopi oseba v dolgotrajno oskrbo.« V oddaji tudi o tem: - Združene države in Rusija različno ocenjujejo uspešnost mirovnih pogovorov v Moskvi - Znamenita hrastoveljska cerkev na poti do statusa kulturnega spomenika državnega pomena. - V Hrpeljah so odprli novo montažno večnamensko športno dvorano. - Novogoriške odbojkarice so se prebile v osmino finala pokala challenge.
Po oddaji soglasja je za vsakega treba pripraviti osebni načrt, časa do konca meseca pa je malo, pravi predsednik združenja direktorjev domov Andrej Štesl: »Devetnajst oziroma skoraj dvajset tisoč osebnih načrtov moramo predstaviti stanovalcev in njihovim svojcem, da bodo to podpisali … Ker šele s podpisom osebnega načrta, vstopi oseba v dolgotrajno oskrbo.« V oddaji tudi o tem: - Združene države in Rusija različno ocenjujejo uspešnost mirovnih pogovorov v Moskvi - Znamenita hrastoveljska cerkev na poti do statusa kulturnega spomenika državnega pomena. - V Hrpeljah so odprli novo montažno večnamensko športno dvorano. - Novogoriške odbojkarice so se prebile v osmino finala pokala challenge.
Združene države in Rusija različno ocenjujejo uspešnost mirovnih pogovorov v Moskvi. Kot pravijo oboji, je dialog dober znak, a preboja ni bilo. Ameriški pogajalci bodo danes znova gostili predstavnike Ukrajine, je napovedal predsednik Volodimir Zelenski. V oddaji tudi: - Putin gre na prvi obisk v Indijo po štirih letih, Macron je obiskal svojega kitajskega kolega - Policija nesrečo 6-kolesnega oklepnega vozila v Pesnici, v kateri se je poškodovalo šest vojakov, obravnava kot prekršek - Neža Klančar na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v disciplini 50 metrov delfin sedm
Združene države in Rusija različno ocenjujejo uspešnost mirovnih pogovorov v Moskvi. Kot pravijo oboji, je dialog dober znak, a preboja ni bilo. Ameriški pogajalci bodo danes znova gostili predstavnike Ukrajine, je napovedal predsednik Volodimir Zelenski. V oddaji tudi: - Putin gre na prvi obisk v Indijo po štirih letih, Macron je obiskal svojega kitajskega kolega - Policija nesrečo 6-kolesnega oklepnega vozila v Pesnici, v kateri se je poškodovalo šest vojakov, obravnava kot prekršek - Neža Klančar na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v disciplini 50 metrov delfin sedm
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Neža Klančar v Lublinu na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih nastopa na svojem prvem velikem tekmovanju po olimpijskih igrah v Parizu. Takoj se je v disciplini 50 metrov delfin uvrstila v finale in na poti trikrat izboljšala državni rekord.
Neža Klančar v Lublinu na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih nastopa na svojem prvem velikem tekmovanju po olimpijskih igrah v Parizu. Takoj se je v disciplini 50 metrov delfin uvrstila v finale in na poti trikrat izboljšala državni rekord.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Molitev je več kot besede. Molitev je odnos z Bogom, ki je Oče, zato je vsaka molitev dar. Prava molitev spreminja mene, ne pa Božjih načrtov in sklepov Božje volje. Ni govor o Bogu, ampak je pogovor z Bogom. Cilj vsake molitve je Bog, ne pa odgovor na molitev. Kajti Boga ljubim zaradi njega samega, ne pa zaradi uslišanja molitve. Obstaja notranja molitev – naša želja po Bogu, zrenje Boga, naše poboženje. Ne gre za to, da se izenačimo z Bogom, ampak da nas povsem zapolni Božja svetloba. Kajti duša se želi osvoboditi vsega, kar ni Bog. Duša želi ljubiti vse, kar ljubi Bog. Če je naša želja po Bogu trajna, je trajna tudi naša molitev. Kdor si želi Boga, moli v srcu tudi takrat, ko je jezik tiho. Kdor pa si Boga ne želi, lahko vpije kolikor hoče, a je za Boga nem (Avguštin). Neprenehna molitev je izraz stalne odvisnosti od Boga. Je kot naše dihanje, ki je spontano, naravno in samodejno; tudi takrat, ko spimo. Moliti pomeni dihati zrak molitve. Krščanska molitev pozna tudi izkustvo tišine. Pred Bogom se moramo umiriti, kajti naša notranjost je podobna steklenici z motno vodo, polna skrbi, hrupa, vznemirjenosti in dvomov. Ko motna voda v steklenici nekaj časa stoji pri miru, se naredi usedlina, preostala voda pa se zbistri. Tako je tudi z našim srcem. Bog se razodeva v tišini, ker je prijatelj tišine. Zakaj taka tišina ni mrtva? Zato, ker jo oplodi Božji Sveti Duh. Neki človek je verjel, da je molitev samo govorjenje. Končno je dojel, da je prava molitev poslušanje (Søren Kierkegaard). Kdor v molitvi vpije, misli, da je Bog daleč. Prava molitev raste tako, da prerašča v globino tišine, kajti manj ko imam povedati Bogu, bolj mu prisluhnem. Bolj ko v meni raste Božja Beseda, bolj izginjajo in zmanjkujejo moje človeške besede (Avguštin). Tišina je Božji govor; vse drugo je slab, neustrezen in nezadosten prevod. Samo tišina v meni je sposobna ustvariti notranji prostor za Boga, da lahko v meni moli Sveti Duh, rekoč: Aba, Oče (Gal 4,6). Takrat se v meni nastani Božja ljubezen, kajti Sveti Duh je ljubezen ljubezni. Naučiti se moram, da je prava svetost notranja, ne pa zunanje moraliziranje. Ljudje smo lačni molitve. V bistvu smo molitvena bitja. Moliti se naučimo tako, da molimo. Za Boga je tudi kratka molitev dovolj dolga. Kajti pri molitvi je bolje imeti srce brez besed kot pa besede brez srca.
Molitev je več kot besede. Molitev je odnos z Bogom, ki je Oče, zato je vsaka molitev dar. Prava molitev spreminja mene, ne pa Božjih načrtov in sklepov Božje volje. Ni govor o Bogu, ampak je pogovor z Bogom. Cilj vsake molitve je Bog, ne pa odgovor na molitev. Kajti Boga ljubim zaradi njega samega, ne pa zaradi uslišanja molitve. Obstaja notranja molitev – naša želja po Bogu, zrenje Boga, naše poboženje. Ne gre za to, da se izenačimo z Bogom, ampak da nas povsem zapolni Božja svetloba. Kajti duša se želi osvoboditi vsega, kar ni Bog. Duša želi ljubiti vse, kar ljubi Bog. Če je naša želja po Bogu trajna, je trajna tudi naša molitev. Kdor si želi Boga, moli v srcu tudi takrat, ko je jezik tiho. Kdor pa si Boga ne želi, lahko vpije kolikor hoče, a je za Boga nem (Avguštin). Neprenehna molitev je izraz stalne odvisnosti od Boga. Je kot naše dihanje, ki je spontano, naravno in samodejno; tudi takrat, ko spimo. Moliti pomeni dihati zrak molitve. Krščanska molitev pozna tudi izkustvo tišine. Pred Bogom se moramo umiriti, kajti naša notranjost je podobna steklenici z motno vodo, polna skrbi, hrupa, vznemirjenosti in dvomov. Ko motna voda v steklenici nekaj časa stoji pri miru, se naredi usedlina, preostala voda pa se zbistri. Tako je tudi z našim srcem. Bog se razodeva v tišini, ker je prijatelj tišine. Zakaj taka tišina ni mrtva? Zato, ker jo oplodi Božji Sveti Duh. Neki človek je verjel, da je molitev samo govorjenje. Končno je dojel, da je prava molitev poslušanje (Søren Kierkegaard). Kdor v molitvi vpije, misli, da je Bog daleč. Prava molitev raste tako, da prerašča v globino tišine, kajti manj ko imam povedati Bogu, bolj mu prisluhnem. Bolj ko v meni raste Božja Beseda, bolj izginjajo in zmanjkujejo moje človeške besede (Avguštin). Tišina je Božji govor; vse drugo je slab, neustrezen in nezadosten prevod. Samo tišina v meni je sposobna ustvariti notranji prostor za Boga, da lahko v meni moli Sveti Duh, rekoč: Aba, Oče (Gal 4,6). Takrat se v meni nastani Božja ljubezen, kajti Sveti Duh je ljubezen ljubezni. Naučiti se moram, da je prava svetost notranja, ne pa zunanje moraliziranje. Ljudje smo lačni molitve. V bistvu smo molitvena bitja. Moliti se naučimo tako, da molimo. Za Boga je tudi kratka molitev dovolj dolga. Kajti pri molitvi je bolje imeti srce brez besed kot pa besede brez srca.
Po pestrih tednih na diplomatskem parketu je iskanje miru v Ukrajini, vse tako kaže, zastalo. Pogajalci iz Bele hiše bodo danes znova sedli za mizo s predstavniki Kijeva, potem ko nedavni pogovori z ruskim vodstvom v Moskvi niso prinesli otipljivega napredka. Ameriški predsednik Donald Trump sicer vztraja, da srečanje njegovih odposlancev v Rusiji ni bilo zaman. Druge teme: - Predsednica republike išče soglasje glede novih ustavnih sodnikov - Vlada danes tudi o aktivaciji sheme skrajšanega delovnega časa - V Hrpeljah dokončali novo montažno dvorano za športno vadbo
Po pestrih tednih na diplomatskem parketu je iskanje miru v Ukrajini, vse tako kaže, zastalo. Pogajalci iz Bele hiše bodo danes znova sedli za mizo s predstavniki Kijeva, potem ko nedavni pogovori z ruskim vodstvom v Moskvi niso prinesli otipljivega napredka. Ameriški predsednik Donald Trump sicer vztraja, da srečanje njegovih odposlancev v Rusiji ni bilo zaman. Druge teme: - Predsednica republike išče soglasje glede novih ustavnih sodnikov - Vlada danes tudi o aktivaciji sheme skrajšanega delovnega časa - V Hrpeljah dokončali novo montažno dvorano za športno vadbo
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V oddaji bomo predvajali skladbe v izvedbi nekaterih jazzovskih izvajalcev, ki bi letos dopolnili sto let. Poslušali boste glasbo skladatelja Martyja Paicha, pianistke Barbare Carroll, pihalcev Jamesa Moodyja, Kathy Stobart, Gena Ammonsa in Dava Pella, pozavnista Ala Greya, pevca Jimmyja Scotta, pianista Oscarja Petersona in trobentača Bennyja Baileya.
V oddaji bomo predvajali skladbe v izvedbi nekaterih jazzovskih izvajalcev, ki bi letos dopolnili sto let. Poslušali boste glasbo skladatelja Martyja Paicha, pianistke Barbare Carroll, pihalcev Jamesa Moodyja, Kathy Stobart, Gena Ammonsa in Dava Pella, pozavnista Ala Greya, pevca Jimmyja Scotta, pianista Oscarja Petersona in trobentača Bennyja Baileya.
Smo v obdobju, ko Big Band RTV Slovenija praznuje častitljivih 80 pomladi. V tem času so v njem sledi pustili številni izvrstni glasbeniki, dirigenti, umetniški vodje in tisti, ki so v njegovi senci poskrbeli, da je vse teklo kot namazano. Med njimi tudi Hugo Šekoranja, ki je orkestru posvetil velik del svojega ustvarjanja na RTV Slovenija. Leta 1985 se mu je pridružil kot saksofonist, več kot desetletje bil njegov umetniški vodja, danes pa kot nekakšen stric iz ozadja, kot glasbeni urednik skrbi za njegovo podobo v domačem in tujem prostoru.
Smo v obdobju, ko Big Band RTV Slovenija praznuje častitljivih 80 pomladi. V tem času so v njem sledi pustili številni izvrstni glasbeniki, dirigenti, umetniški vodje in tisti, ki so v njegovi senci poskrbeli, da je vse teklo kot namazano. Med njimi tudi Hugo Šekoranja, ki je orkestru posvetil velik del svojega ustvarjanja na RTV Slovenija. Leta 1985 se mu je pridružil kot saksofonist, več kot desetletje bil njegov umetniški vodja, danes pa kot nekakšen stric iz ozadja, kot glasbeni urednik skrbi za njegovo podobo v domačem in tujem prostoru.
V Godbah z zgodbo vas zabava eden najbolj samosvojih domačih glasbenikov, ki ga poznajo tudi izven naših meja. To je Robert Pešut, ki že vrsto let uporablja svoje umetniško ime Magnifico. Robert je 1. decembra praznoval 60. rojstni dan, po dolgem času izdal nov album Alpe Adrija Club in že pridno vadi za tradicionalni božični koncert v Stožicah.
V Godbah z zgodbo vas zabava eden najbolj samosvojih domačih glasbenikov, ki ga poznajo tudi izven naših meja. To je Robert Pešut, ki že vrsto let uporablja svoje umetniško ime Magnifico. Robert je 1. decembra praznoval 60. rojstni dan, po dolgem času izdal nov album Alpe Adrija Club in že pridno vadi za tradicionalni božični koncert v Stožicah.