Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
»Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost.« Misel Bertolta Brechta so leta 2013 vklesali v spominsko stelo pred vhodom v deželno sodišče v Celovcu, na kateri so zapisana imena 47 ljudi, ki jih je nacistično sodišče prav tam obsodilo na smrt. Kakšna je bila cena uporništva? Zakaj so okupacijske oblasti brutalno kaznovale svojce tistih, ki so se jim uprli, tudi ženske in najmlajše. Kdaj je sledila smrtna obsodba, kdaj napotitev v koncentracijsko taborišče? Zakaj so bile nekatere najbolj brutalne kazni podpornikom osvobodilnega gibanja izvršene celo deset dni pred koncem druge svetovne vojne? Na ta in vrsto drugih vprašanj bomo skušali odgovoriti v oddaji, posvečeni prazniku – dnevu upora.
»Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost.« Misel Bertolta Brechta so leta 2013 vklesali v spominsko stelo pred vhodom v deželno sodišče v Celovcu, na kateri so zapisana imena 47 ljudi, ki jih je nacistično sodišče prav tam obsodilo na smrt. Kakšna je bila cena uporništva? Zakaj so okupacijske oblasti brutalno kaznovale svojce tistih, ki so se jim uprli, tudi ženske in najmlajše. Kdaj je sledila smrtna obsodba, kdaj napotitev v koncentracijsko taborišče? Zakaj so bile nekatere najbolj brutalne kazni podpornikom osvobodilnega gibanja izvršene celo deset dni pred koncem druge svetovne vojne? Na ta in vrsto drugih vprašanj bomo skušali odgovoriti v oddaji, posvečeni prazniku – dnevu upora.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V pogovoru z Janezom Podobnikom, nekdanjim predsednikom državnega zbora, zdravnikom, nekdanjim ministrom in danes aktivnim državljanom v Zboru za republiko, je voditelj Jože Možina postavil vrsto ključnih vprašanj o stanju slovenske politike in družbe. Janez Podobnik bo govoril o svoji življenjski poti od odraščanja na kmetiji v Cerknem do zdravniškega poklica in politične poti, ki se je začela na lokalni ravni ‒ najprej je bil župan Idrije, pozneje pa Cerkna. Posebej bo poudaril vpliv duhovnika Vinka Kobala, ki je katoliško mladino spodbujal k družbenemu angažiranju, tudi v politiki. Ob tem bo opozoril, da so imeli slovenski katoličani izredno pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije in da je bila Slovenska kmečka zveza prva lastovka slovenske pomladi. Spomnil bo tudi, da je bil prav ta politični tok pomemben del temeljev slovenske države ter da so v tem okviru znali uresničiti tudi spravo med ljudmi iz partizanskega in protipartizanskega kroga. Dotaknil se bo leta 1996, ko je Slovenska ljudska stranka vstopila v Drnovškovo vlado, pri čemer bo ocenil, da so takrat v stranki naredili veliko dobrega, a so za to plačali previsoko politično ceno. Po njegovem so dobri časi slovenskega parlamentarizma za nami, saj predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ni razumela, da je parlament prostor pozicije in opozicije, ne pa poniževanja političnih nasprotnikov. Kritičen bo tudi do delovanja javnega servisa in bo poudaril, da »RTV na informativnem področju deluje izrazito pristransko in navijaško«. Glede novih političnih razmerij bo poudaril, da mlajših volivcev ne zanima, s kom kdo ne bo šel, temveč s kom bo šel in kako bo reševal stanovanjska, razvojna in socialna vprašanja. Pogovor z Janezom Podobnikom bo tako razmislek o osamosvojitvi, politični kulturi, menjavi oblasti kot normalnem delu demokracije ter o tem, kako v Sloveniji znova okrepiti povezovanje in zaupanje.
V pogovoru z Janezom Podobnikom, nekdanjim predsednikom državnega zbora, zdravnikom, nekdanjim ministrom in danes aktivnim državljanom v Zboru za republiko, je voditelj Jože Možina postavil vrsto ključnih vprašanj o stanju slovenske politike in družbe. Janez Podobnik bo govoril o svoji življenjski poti od odraščanja na kmetiji v Cerknem do zdravniškega poklica in politične poti, ki se je začela na lokalni ravni ‒ najprej je bil župan Idrije, pozneje pa Cerkna. Posebej bo poudaril vpliv duhovnika Vinka Kobala, ki je katoliško mladino spodbujal k družbenemu angažiranju, tudi v politiki. Ob tem bo opozoril, da so imeli slovenski katoličani izredno pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije in da je bila Slovenska kmečka zveza prva lastovka slovenske pomladi. Spomnil bo tudi, da je bil prav ta politični tok pomemben del temeljev slovenske države ter da so v tem okviru znali uresničiti tudi spravo med ljudmi iz partizanskega in protipartizanskega kroga. Dotaknil se bo leta 1996, ko je Slovenska ljudska stranka vstopila v Drnovškovo vlado, pri čemer bo ocenil, da so takrat v stranki naredili veliko dobrega, a so za to plačali previsoko politično ceno. Po njegovem so dobri časi slovenskega parlamentarizma za nami, saj predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ni razumela, da je parlament prostor pozicije in opozicije, ne pa poniževanja političnih nasprotnikov. Kritičen bo tudi do delovanja javnega servisa in bo poudaril, da »RTV na informativnem področju deluje izrazito pristransko in navijaško«. Glede novih političnih razmerij bo poudaril, da mlajših volivcev ne zanima, s kom kdo ne bo šel, temveč s kom bo šel in kako bo reševal stanovanjska, razvojna in socialna vprašanja. Pogovor z Janezom Podobnikom bo tako razmislek o osamosvojitvi, politični kulturi, menjavi oblasti kot normalnem delu demokracije ter o tem, kako v Sloveniji znova okrepiti povezovanje in zaupanje.
Aleš Šteger je v romanu Ogenj črpal iz arhivskih dokumentov in pričevanj o življenjski zgodbi partizanke, poznejše predstavnice jugoslovanske vlade po svetu, kustosinje in muzejske direktorice Štefke Cobelj. Konkretno zgodbo ene najbolj kontroverznih ptujskih osebnosti roman umetniško preoblikuje v metaforo 20. stoletja in tedanjih družbenih procesov. To je roman o vzponu in padcu komunistične Jugoslavije, o notranjih paradoksih, nasprotjih in tragičnem propadu enega največjih družbenopolitičnih eksperimentov v Evropi 20. stoletja. Z romanom se je Aleš Šteger uvrstil med deseterico nominirank in nominirancev za letošnjo nagrado kresnik. Interpretka Anja Novak, režiser Marko Rengeo, glasbna opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Aleš Šteger je v romanu Ogenj črpal iz arhivskih dokumentov in pričevanj o življenjski zgodbi partizanke, poznejše predstavnice jugoslovanske vlade po svetu, kustosinje in muzejske direktorice Štefke Cobelj. Konkretno zgodbo ene najbolj kontroverznih ptujskih osebnosti roman umetniško preoblikuje v metaforo 20. stoletja in tedanjih družbenih procesov. To je roman o vzponu in padcu komunistične Jugoslavije, o notranjih paradoksih, nasprotjih in tragičnem propadu enega največjih družbenopolitičnih eksperimentov v Evropi 20. stoletja. Z romanom se je Aleš Šteger uvrstil med deseterico nominirank in nominirancev za letošnjo nagrado kresnik. Interpretka Anja Novak, režiser Marko Rengeo, glasbna opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V Sloveniji marljivo ločujemo odpadke, a hkrati naredimo premalo, da bi jih proizvajali manj. Zakaj? V čem smo dobri in v čem precej manj? Kako oddaljeni smo od dejanskega krožnega gospodarjenja? V oddaji bodo o tem razpravljali Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica inštituta Circular Change ter predsednica evropske platforme za krožno gospodarstvo, Jaka Kranjc, dolgoletni strokovni vodja društva Ekologi brez meja, in Jože Gregorič iz Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana. Vsi trije so, vsak na svojem področju, dolgoletni in mednarodno dejavni strokovnjaki za reševanje izzivov, ki jih prinaša ravnanje z odpadki.
V Sloveniji marljivo ločujemo odpadke, a hkrati naredimo premalo, da bi jih proizvajali manj. Zakaj? V čem smo dobri in v čem precej manj? Kako oddaljeni smo od dejanskega krožnega gospodarjenja? V oddaji bodo o tem razpravljali Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica inštituta Circular Change ter predsednica evropske platforme za krožno gospodarstvo, Jaka Kranjc, dolgoletni strokovni vodja društva Ekologi brez meja, in Jože Gregorič iz Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana. Vsi trije so, vsak na svojem področju, dolgoletni in mednarodno dejavni strokovnjaki za reševanje izzivov, ki jih prinaša ravnanje z odpadki.
Tadej Pogačar nadaljuje z zbiranjem zmag na največjih enodnevnih kolesarskih dirkah. Še tretjič zapored, skupno pa četrtič je bil najboljši na dirki Liege-Bastogne-Liege in zbirko zmag na spomenikih povišal že na trinajst. Vse do zadnjega vzpona mu je odpor tokrat nudil mladi Francoz Paul Seixas, ki je znova dokazal svoj neizmeren potencial. Tretji Remco Evenepoel je zaostal že na vzponu na La Redout. Pomembno vlogo ob novi veliki zmagi Pogačarja pa je znova odigral njegov moštveni kolega Domen Novak. Dirko je že na začetku začinil padec, ki je v glavnini naredil razliko, kolesarji pa tako niso imeli časa za počitek ob novi rekordni hitrosti na zelo zahtevni, kar 260-kilometrski preizkušnji. Gost je tokrat direktor dirke po Sloveniji Bogdan Fink, ki pohvali vožnjo Seixasa in govori tudi o 32. izvedbi največje dirke pri nas. S prizorišča se oglaša radijski reporter Luka Dolar, tudi o tem, kaj lahko pričakujemo na prihajajoči dirki po Romandiji, kjer se bosta merila Tadej Pogačar in Primož Roglič, pa govori Igor Tominec. Voditelj je Klemen Verlič.
Tadej Pogačar nadaljuje z zbiranjem zmag na največjih enodnevnih kolesarskih dirkah. Še tretjič zapored, skupno pa četrtič je bil najboljši na dirki Liege-Bastogne-Liege in zbirko zmag na spomenikih povišal že na trinajst. Vse do zadnjega vzpona mu je odpor tokrat nudil mladi Francoz Paul Seixas, ki je znova dokazal svoj neizmeren potencial. Tretji Remco Evenepoel je zaostal že na vzponu na La Redout. Pomembno vlogo ob novi veliki zmagi Pogačarja pa je znova odigral njegov moštveni kolega Domen Novak. Dirko je že na začetku začinil padec, ki je v glavnini naredil razliko, kolesarji pa tako niso imeli časa za počitek ob novi rekordni hitrosti na zelo zahtevni, kar 260-kilometrski preizkušnji. Gost je tokrat direktor dirke po Sloveniji Bogdan Fink, ki pohvali vožnjo Seixasa in govori tudi o 32. izvedbi največje dirke pri nas. S prizorišča se oglaša radijski reporter Luka Dolar, tudi o tem, kaj lahko pričakujemo na prihajajoči dirki po Romandiji, kjer se bosta merila Tadej Pogačar in Primož Roglič, pa govori Igor Tominec. Voditelj je Klemen Verlič.
V Združenih državah Amerike še naprej odmeva sinočnji poskus vdora na večerjo Združenja dopisnikov Bele hiše, ko naj bi 31-letni napadalec skušal izvesti napad na predsednika Donalda Trumpa in njegove najožje sodelavce, a so ga pri tem ustavili in pridržali predsednikovi varnostniki. Napadalec je iz Kalifornije in naj bi bil podpornik Demokratske stranke, sodelovanje v preiskavi pa zavrača. Motivi za dejanje še niso znani.
V Združenih državah Amerike še naprej odmeva sinočnji poskus vdora na večerjo Združenja dopisnikov Bele hiše, ko naj bi 31-letni napadalec skušal izvesti napad na predsednika Donalda Trumpa in njegove najožje sodelavce, a so ga pri tem ustavili in pridržali predsednikovi varnostniki. Napadalec je iz Kalifornije in naj bi bil podpornik Demokratske stranke, sodelovanje v preiskavi pa zavrača. Motivi za dejanje še niso znani.
Anton Ingolič (1907–1992) sodi med najpomembnejše predstavnike slovenskega realizma – njegovo pisanje je bilo sprva omejeno na tematiko, povezano s štajerskim in koroškim območjem (Lukarji, Na splavih, Ugasla dolina); pozneje je v svoja dela vključil tudi mestno okolje (npr. v mladinskem romanu Gimnazijka) in izseljenstvo. Lotil se je tudi zgodovinskega romana – v središču oddaje je njegov roman Pradedje, v katerem je Ingolič leta 1975 pisal o kmečkem uporu leta 1635; pisatelj je dogajanje postavil v svoje domače kraje. Pisatelj v oddaji tudi razmišlja o svojem ustvarjanju. Literarni portret je nastal leta 1978, ko je Anton Ingolič prejel Prešernovo nagrado. Avtorica Vida Curk, interpret Kristijan Muck, bralka Barbara Berce, ton in montaža Staš Janež, režija Aleš Jan.
Anton Ingolič (1907–1992) sodi med najpomembnejše predstavnike slovenskega realizma – njegovo pisanje je bilo sprva omejeno na tematiko, povezano s štajerskim in koroškim območjem (Lukarji, Na splavih, Ugasla dolina); pozneje je v svoja dela vključil tudi mestno okolje (npr. v mladinskem romanu Gimnazijka) in izseljenstvo. Lotil se je tudi zgodovinskega romana – v središču oddaje je njegov roman Pradedje, v katerem je Ingolič leta 1975 pisal o kmečkem uporu leta 1635; pisatelj je dogajanje postavil v svoje domače kraje. Pisatelj v oddaji tudi razmišlja o svojem ustvarjanju. Literarni portret je nastal leta 1978, ko je Anton Ingolič prejel Prešernovo nagrado. Avtorica Vida Curk, interpret Kristijan Muck, bralka Barbara Berce, ton in montaža Staš Janež, režija Aleš Jan.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Pavel Mihelčič, skladatelj, profesor, urednik na programu Ars Radia Slovenija, improvizator, neutrudni organizator, dekan Akademije za glasbo, glasbeni kritik, esejist, publicist, dirigent, nagrajenec Prešernovega sklada in dobitnik drugih, prestižnih glasbenih nagrad in še bi lahko našteli. Vse to je bilo del njegovega življenja. Zdi se, kot da je v njegovem življenjepisu kar premalo prostora; za vse, kar se je dogodilo, za vse, kar je delal s srcem, z neizmerno voljo in navdušenjem ...
Pavel Mihelčič, skladatelj, profesor, urednik na programu Ars Radia Slovenija, improvizator, neutrudni organizator, dekan Akademije za glasbo, glasbeni kritik, esejist, publicist, dirigent, nagrajenec Prešernovega sklada in dobitnik drugih, prestižnih glasbenih nagrad in še bi lahko našteli. Vse to je bilo del njegovega življenja. Zdi se, kot da je v njegovem življenjepisu kar premalo prostora; za vse, kar se je dogodilo, za vse, kar je delal s srcem, z neizmerno voljo in navdušenjem ...
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Sedemindvajsetega aprila, ki ga zaznamujemo kot dan odpora proti okupatorju, je bila leta 1941 v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi smo izbrali dnevniške zapiske pesnika Edvarda Kocbeka, ki so nastali prav maja in junija 1941 in kažejo, kako je Kocbek doživljal tiste usode polne dni, ki jih je spremljal od blizu. Interpretacija Brane Grubar, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Miha Jaramaz, režija Špela Kravogel. Posneto 2014. Redakcija Staša Grahek.
Sedemindvajsetega aprila, ki ga zaznamujemo kot dan odpora proti okupatorju, je bila leta 1941 v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi smo izbrali dnevniške zapiske pesnika Edvarda Kocbeka, ki so nastali prav maja in junija 1941 in kažejo, kako je Kocbek doživljal tiste usode polne dni, ki jih je spremljal od blizu. Interpretacija Brane Grubar, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Miha Jaramaz, režija Špela Kravogel. Posneto 2014. Redakcija Staša Grahek.
To je poseben gospod. No, pravzaprav je bila bolj posebna njegova služba … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisal: Tadej Rodman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
To je poseben gospod. No, pravzaprav je bila bolj posebna njegova služba … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisal: Tadej Rodman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Ameriški predsednik Donald Trump je bil tarča novega poskusa atentata. Sinoči je bil v hotelu Hilton v Washingtonu gost slavnostne večerje Združenja dopisnikov Bele hiše, ko so v avli hotela odjeknili streli. Policija je napadalca pridržala in ga že identificirala - gre za 31-letnega učitelja, sicer podpornika demokratske stranke. Pred nekaj urami so potrdili, da je bil napad usmerjen proti Trumpu in njegovim najožjim sodelavcem. V oddaji tudi o tem: - Na Bližnjem vzhodu novi izraelski napadi na Libanon; vojska prebivalcem ob tako imenovanem varnostnem pasu ukazala, naj zapustijo območje - Na Devinskem gradu postavili rekonstrukcijo njegove zgodovine iz Lego kock - Tadej Pogačar znova pokoril konkurenco na kolesarskem spomeniku Liege-Bastogne-Liege
Ameriški predsednik Donald Trump je bil tarča novega poskusa atentata. Sinoči je bil v hotelu Hilton v Washingtonu gost slavnostne večerje Združenja dopisnikov Bele hiše, ko so v avli hotela odjeknili streli. Policija je napadalca pridržala in ga že identificirala - gre za 31-letnega učitelja, sicer podpornika demokratske stranke. Pred nekaj urami so potrdili, da je bil napad usmerjen proti Trumpu in njegovim najožjim sodelavcem. V oddaji tudi o tem: - Na Bližnjem vzhodu novi izraelski napadi na Libanon; vojska prebivalcem ob tako imenovanem varnostnem pasu ukazala, naj zapustijo območje - Na Devinskem gradu postavili rekonstrukcijo njegove zgodovine iz Lego kock - Tadej Pogačar znova pokoril konkurenco na kolesarskem spomeniku Liege-Bastogne-Liege
Letos mineva 90 let od smrti Siegfrieda Karga Elerta, nemškega skladatelja, ki velja za enega najbolj samosvojih ustvarjalcev orgelske glasbe pozne romantike, s svojim osebnim slogom pa je izrazito zaznamoval prehod v 20. stoletje. Njegova dela razodevajo bogate harmonije, barvito zvočnost in sveže kompozicijske ideje, ki poslušalca hitro pritegnejo, hkrati iz njegove glasbe vejejo tako vplivi nemške tradicije kot francoske orgelske šole. Vse omenjeno pa ustvarja edinstveno zvočno govorico njegovih glasbenih umetnin.
Letos mineva 90 let od smrti Siegfrieda Karga Elerta, nemškega skladatelja, ki velja za enega najbolj samosvojih ustvarjalcev orgelske glasbe pozne romantike, s svojim osebnim slogom pa je izrazito zaznamoval prehod v 20. stoletje. Njegova dela razodevajo bogate harmonije, barvito zvočnost in sveže kompozicijske ideje, ki poslušalca hitro pritegnejo, hkrati iz njegove glasbe vejejo tako vplivi nemške tradicije kot francoske orgelske šole. Vse omenjeno pa ustvarja edinstveno zvočno govorico njegovih glasbenih umetnin.
Predvajamo posnetke s koncerta Orkestra Romanske Švice, ki je 11. februarja letos nastopil v Victorijini dvorani v Ženevi. Tam je pod vodstvom južnokorejske dirigentke Eun-sun Kim v uvodu zazvenela orkestrska uvertura Hebridi, op. 26 Felixa Mendelssohna. Sledil je Violinski koncert Franka Martina, v katerem je kot solist nastopil violinist Frank Peter Zimmermann, spored pa je dopolnila še Simfonija št. 5 v c-molu Ludwiga van Beethovna.
Predvajamo posnetke s koncerta Orkestra Romanske Švice, ki je 11. februarja letos nastopil v Victorijini dvorani v Ženevi. Tam je pod vodstvom južnokorejske dirigentke Eun-sun Kim v uvodu zazvenela orkestrska uvertura Hebridi, op. 26 Felixa Mendelssohna. Sledil je Violinski koncert Franka Martina, v katerem je kot solist nastopil violinist Frank Peter Zimmermann, spored pa je dopolnila še Simfonija št. 5 v c-molu Ludwiga van Beethovna.
Na sinočnji slavnostni večerji dopisnikov Bele hiše, na kateri je bil tudi ameriški predsednik Donald Trump, se je zgodil strelski incident. Varnostne službe so oboroženega osumljenca, ki je želel vstopiti v slavnostno dvorano, prijele, predsednika in njegovo soprogo pa odpeljale na varno. Motiv še ni znan. Drugi poudarki oddaje: - Medtem se v svetu vrstijo obsodbe. Voditelji povečini poudarjajo nesprejemljivost nasilja v demokraciji. - Zelenski ob 40-ti obletnici jedrske nesreče v Černobilu Rusijo obtožil jedrskega terorizma. - Stroka ob svetovnem tednu imunizacije, poudarja, da je zaščita s cepljenjem pomembna v vseh življenjskih obdobjih.
Na sinočnji slavnostni večerji dopisnikov Bele hiše, na kateri je bil tudi ameriški predsednik Donald Trump, se je zgodil strelski incident. Varnostne službe so oboroženega osumljenca, ki je želel vstopiti v slavnostno dvorano, prijele, predsednika in njegovo soprogo pa odpeljale na varno. Motiv še ni znan. Drugi poudarki oddaje: - Medtem se v svetu vrstijo obsodbe. Voditelji povečini poudarjajo nesprejemljivost nasilja v demokraciji. - Zelenski ob 40-ti obletnici jedrske nesreče v Černobilu Rusijo obtožil jedrskega terorizma. - Stroka ob svetovnem tednu imunizacije, poudarja, da je zaščita s cepljenjem pomembna v vseh življenjskih obdobjih.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V predpočitniškem Infodromu smo predstavili nov projekt Šola v kulturi. V oddaji boste izvedeli, kaj to je in kako so jo doživeli mladi Primorci, ki so spoznavali kulturo v Novem mestu. Pred državnim praznikom, dnevom upora proti okupatorju, smo v Infogromu učence OŠ Grm vprašali, kaj v današnjih časih najbolj okupira njihove misli. V nedeljo bo minilo 40 let od eksplozije jedrskega reaktorja v Černobilu. V rubriki Podrobno pod lupo smo si ogledali, kaj se je zgodilo in kakšne so bile posledice te katastrofe. Učenci OŠ Rogatec so ustvarili muzikal s pesmimi skupine Mi2, obiskali pa smo tudi mlade kolesarje iz Kolesarskega kluba Novo mesto, ki so trenirali na velodromu.
V predpočitniškem Infodromu smo predstavili nov projekt Šola v kulturi. V oddaji boste izvedeli, kaj to je in kako so jo doživeli mladi Primorci, ki so spoznavali kulturo v Novem mestu. Pred državnim praznikom, dnevom upora proti okupatorju, smo v Infogromu učence OŠ Grm vprašali, kaj v današnjih časih najbolj okupira njihove misli. V nedeljo bo minilo 40 let od eksplozije jedrskega reaktorja v Černobilu. V rubriki Podrobno pod lupo smo si ogledali, kaj se je zgodilo in kakšne so bile posledice te katastrofe. Učenci OŠ Rogatec so ustvarili muzikal s pesmimi skupine Mi2, obiskali pa smo tudi mlade kolesarje iz Kolesarskega kluba Novo mesto, ki so trenirali na velodromu.
... pojejo odlomke iz del Pacinija, Mozarta, Rossinija, Offenbacha, Bellinija, Korngolda, Verdija, Ponchiellija, Puccinija, Davida, Masseneta, Loesserja, Erwina in Bernsteina.
... pojejo odlomke iz del Pacinija, Mozarta, Rossinija, Offenbacha, Bellinija, Korngolda, Verdija, Ponchiellija, Puccinija, Davida, Masseneta, Loesserja, Erwina in Bernsteina.
Aprilske oddaje Humoreska tega tedna so posvečene velikanu španske književnosti, Miguelu de Cervantesu Saavedri. Od njegove smrti letos aprila mineva ravno 410 let. Tokrat smo izbrali odlomek 10. poglavja drugega dela romana Veleumni plemič don Kihot iz Manče, ki, kot na začetku zapiše avtor, "pripoveduje o tem, kaj je iztuhtal Sančo, da je urekel gospo Dulsinejo, in o drugih, prav tako smešnih kakor resničnih pripetljajih". Intrerpret Gregor Zorc, prevajalec Niko Košir, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Aprilske oddaje Humoreska tega tedna so posvečene velikanu španske književnosti, Miguelu de Cervantesu Saavedri. Od njegove smrti letos aprila mineva ravno 410 let. Tokrat smo izbrali odlomek 10. poglavja drugega dela romana Veleumni plemič don Kihot iz Manče, ki, kot na začetku zapiše avtor, "pripoveduje o tem, kaj je iztuhtal Sančo, da je urekel gospo Dulsinejo, in o drugih, prav tako smešnih kakor resničnih pripetljajih". Intrerpret Gregor Zorc, prevajalec Niko Košir, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Emonci so bili, kot drugi Rimljani, vraževerni. Prepričani so bili, da lahko zloben pogled, hudobno oko, povzroči nesrečo. Pred zlom so se varovali z amuleti in ga odganjali s hrupom. Verjeli so, da lahko imajo tudi predmeti vsakdanje rabe, na primer sponke za obleke, posebno moč. Danes, v naši – od rimske drugačni kulturi se nam zdi to nenavadno, kljub temu da nam ni prav, če nam črna mačka prečka cesto, in v letalu lahko kupimo le še sedež št. 13.
Emonci so bili, kot drugi Rimljani, vraževerni. Prepričani so bili, da lahko zloben pogled, hudobno oko, povzroči nesrečo. Pred zlom so se varovali z amuleti in ga odganjali s hrupom. Verjeli so, da lahko imajo tudi predmeti vsakdanje rabe, na primer sponke za obleke, posebno moč. Danes, v naši – od rimske drugačni kulturi se nam zdi to nenavadno, kljub temu da nam ni prav, če nam črna mačka prečka cesto, in v letalu lahko kupimo le še sedež št. 13.
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi dela žensk v povojni Sloveniji in v njeni modernizaciji vse do konca 60. let. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razkriva pomen ter razumevanje dela žensk v hkratnosti kontinuitet in prelomov, v soobstoju tradicije in modernizacije, v razpetosti med ideološkimi obljubami in vsakdanjo resničnostjo. Zgodovinski pogled na delo žensk ponuja pomembna izhodišča za razmislek o pomenu dela, ekonomske neodvisnosti in položaju sodobnih žensk. V tokratni oddaji Sledi časa bo o zgodovini pravice žensk do dela ter o izzivih, s katerimi se spopadajo današnje ženske, spregovorila zgodovinarka dr. Jovana Mihajlović Trbovc z Znanstvenoraziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi dela žensk v povojni Sloveniji in v njeni modernizaciji vse do konca 60. let. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razkriva pomen ter razumevanje dela žensk v hkratnosti kontinuitet in prelomov, v soobstoju tradicije in modernizacije, v razpetosti med ideološkimi obljubami in vsakdanjo resničnostjo. Zgodovinski pogled na delo žensk ponuja pomembna izhodišča za razmislek o pomenu dela, ekonomske neodvisnosti in položaju sodobnih žensk. V tokratni oddaji Sledi časa bo o zgodovini pravice žensk do dela ter o izzivih, s katerimi se spopadajo današnje ženske, spregovorila zgodovinarka dr. Jovana Mihajlović Trbovc z Znanstvenoraziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
V Sloveniji smo po dvajsetih letih dobili nov zakon o vinu, toda dozdajšnji podzakonski akti veljajo še največ dve leti. Vinogradniki se v glavnem strinjajo, da so bile zaradi neusklajenosti z zakonodajo Evropske unije nujne spremembe na tem področju. Hkrati pa opozarjajo, da jim nekatere od uzakonjenih novosti, na primer v povezavi s certificiranjem oziroma z geografsko označbo vinogradniških površin, ne ustrezajo. Zato je to izziv za nadaljnje pogovore in usklajevanja, se strinjajo na kmetijskem ministrstvu. Pomembne novosti vinske zakonodaje pa se po njihovem nanašajo na register pridelovalcev grozdja in vina, na možnost prestrukturiranja izkrčenih vinogradov in na zasaditev vinogradniških površin brez dovoljenj. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, govorimo še o uporabi digitalizacije in robotike v oljkarstvu ter o projektu za ohranitev krškopoljskega prašiča kot avtohtone pasme.
V Sloveniji smo po dvajsetih letih dobili nov zakon o vinu, toda dozdajšnji podzakonski akti veljajo še največ dve leti. Vinogradniki se v glavnem strinjajo, da so bile zaradi neusklajenosti z zakonodajo Evropske unije nujne spremembe na tem področju. Hkrati pa opozarjajo, da jim nekatere od uzakonjenih novosti, na primer v povezavi s certificiranjem oziroma z geografsko označbo vinogradniških površin, ne ustrezajo. Zato je to izziv za nadaljnje pogovore in usklajevanja, se strinjajo na kmetijskem ministrstvu. Pomembne novosti vinske zakonodaje pa se po njihovem nanašajo na register pridelovalcev grozdja in vina, na možnost prestrukturiranja izkrčenih vinogradov in na zasaditev vinogradniških površin brez dovoljenj. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, govorimo še o uporabi digitalizacije in robotike v oljkarstvu ter o projektu za ohranitev krškopoljskega prašiča kot avtohtone pasme.
Pank se ni rodil v velikih dvoranah in pod žarometi, ampak v klubih, garažah, skvotih. To niso bili samo prostori – to so bili varni otoki za vse, ki niso imeli kam drugam. Za vse, ki niso sodili nikamor. Prizorišča so panku dala telo. Tam se je glasba prvič srečala z občinstvom. Meja med odrom in publiko je bila zabrisana, pogosto sploh ni obstajala. In prav v tem je bila moč. In tudi pri nas, v Sloveniji, imamo prizorišča, ki niso samo prostori, ampak institucije. Legendarna prizorišča z dolgo tradicijo in kilometrino, kjer so se generacije učile, kaj pomeni biti glasen, drugačen, samosvoj. Prostori, ki so preživeli menjave sistemov, pomanjkanje sredstev in stalne pritiske – pa še vedno stojijo. In še vedno dajejo prostor novim glasovom. V četrti epizodi obiščemo tudi domače pank kolektive in listamo fanzine.
Pank se ni rodil v velikih dvoranah in pod žarometi, ampak v klubih, garažah, skvotih. To niso bili samo prostori – to so bili varni otoki za vse, ki niso imeli kam drugam. Za vse, ki niso sodili nikamor. Prizorišča so panku dala telo. Tam se je glasba prvič srečala z občinstvom. Meja med odrom in publiko je bila zabrisana, pogosto sploh ni obstajala. In prav v tem je bila moč. In tudi pri nas, v Sloveniji, imamo prizorišča, ki niso samo prostori, ampak institucije. Legendarna prizorišča z dolgo tradicijo in kilometrino, kjer so se generacije učile, kaj pomeni biti glasen, drugačen, samosvoj. Prostori, ki so preživeli menjave sistemov, pomanjkanje sredstev in stalne pritiske – pa še vedno stojijo. In še vedno dajejo prostor novim glasovom. V četrti epizodi obiščemo tudi domače pank kolektive in listamo fanzine.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Jedrske katastrofe v Černobilu ne bi smeli dojemati kot del zgodovine temveč kot del žive odgovornosti, je ob 40-i obletnici največje jedrske nesreče v zgodovini sporočil vodja mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi. Kot je dejal, je danes čas za spominjanje, pa tudi za razmislek in okrepitev naše zavezanosti jedrski varnosti. S takšnimi prizadevanji lahko najbolje počastimo spomin na pripadnike vseh služb in delavcev, ki so posredovali po katastrofi. V oddaji tudi o tem: - Predsednica republike ne bo imenovala kandidata za mandatarja, kakšni so naslednji koraki? - Festival Kraška gmajna obiskovalcem nudi številne brezplačne dogodke. - V galeriji Caserma v Sečoveljskih solinah odprli prvo pregledno razstavo umetniških del družbe Soline. - Po zmagi nad Olimpijo so si koprski nogometaši odprli vrata v nogometno Evropo, po obračunu množične kršitve javnega reda in miru.
Jedrske katastrofe v Černobilu ne bi smeli dojemati kot del zgodovine temveč kot del žive odgovornosti, je ob 40-i obletnici največje jedrske nesreče v zgodovini sporočil vodja mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi. Kot je dejal, je danes čas za spominjanje, pa tudi za razmislek in okrepitev naše zavezanosti jedrski varnosti. S takšnimi prizadevanji lahko najbolje počastimo spomin na pripadnike vseh služb in delavcev, ki so posredovali po katastrofi. V oddaji tudi o tem: - Predsednica republike ne bo imenovala kandidata za mandatarja, kakšni so naslednji koraki? - Festival Kraška gmajna obiskovalcem nudi številne brezplačne dogodke. - V galeriji Caserma v Sečoveljskih solinah odprli prvo pregledno razstavo umetniških del družbe Soline. - Po zmagi nad Olimpijo so si koprski nogometaši odprli vrata v nogometno Evropo, po obračunu množične kršitve javnega reda in miru.
Hitler na porušenem dravskem mostu, deportacije prekmurskih Judov, Diehl-Oswaldov dachauski proces
Hitler na porušenem dravskem mostu, deportacije prekmurskih Judov, Diehl-Oswaldov dachauski proces
V dobri družbi s Kristijanom je oddaja, kjer je doma dobra volja, pristna glasba in odlična družba. Povabili smo vas na Festival Pod Pohorjem Oplotnica, ki znova obeta nepozabno vzdušje pod Pohorjem. V studiu sta nas obiskala Ansambel Opev in Guštni muzikanti, ki sta združila moči v novi skladbi – slišite lahko zgodbo sodelovanja in seveda tudi novo pesem. Za piko na i pa še koncert V ŽIVO z Ansamblom Banovšek.
V dobri družbi s Kristijanom je oddaja, kjer je doma dobra volja, pristna glasba in odlična družba. Povabili smo vas na Festival Pod Pohorjem Oplotnica, ki znova obeta nepozabno vzdušje pod Pohorjem. V studiu sta nas obiskala Ansambel Opev in Guštni muzikanti, ki sta združila moči v novi skladbi – slišite lahko zgodbo sodelovanja in seveda tudi novo pesem. Za piko na i pa še koncert V ŽIVO z Ansamblom Banovšek.
Our guest in today’s edition of Radio Exclusive is journalist Teodor Marjanovič — a man with a distinctly Central European biography. For Czech public television, he created the travel series In a Caravan Through Slovenia — a documentary that goes far beyond postcard images. He manages to connect Slovenia and the Czech Republic naturally.
Our guest in today’s edition of Radio Exclusive is journalist Teodor Marjanovič — a man with a distinctly Central European biography. For Czech public television, he created the travel series In a Caravan Through Slovenia — a documentary that goes far beyond postcard images. He manages to connect Slovenia and the Czech Republic naturally.
Družba Vleka in tehnika je hčerinska družba Slovenskih železnic, njen namen pa je prevoz vlakov, vzdrževanje in popravilo vozil, torej lokomotiv in vagonov, pa tudi opravljanje tehničnih pregledov na vozilih. Po državi ima več centrov, eden teh je tudi v Divači. Med železničarji in domačini znan kot "kurilnica" je med najstarejšimi pri nas. Letos namreč mineva 150 let, od kar so jo postavili, njena namembnost pa se do danes ni spremenila. Zaradi povečanega prometa na železnicah in gradnje novih tirov pa bo njena vloga zelo pomembna tudi v prihodnje.
Družba Vleka in tehnika je hčerinska družba Slovenskih železnic, njen namen pa je prevoz vlakov, vzdrževanje in popravilo vozil, torej lokomotiv in vagonov, pa tudi opravljanje tehničnih pregledov na vozilih. Po državi ima več centrov, eden teh je tudi v Divači. Med železničarji in domačini znan kot "kurilnica" je med najstarejšimi pri nas. Letos namreč mineva 150 let, od kar so jo postavili, njena namembnost pa se do danes ni spremenila. Zaradi povečanega prometa na železnicah in gradnje novih tirov pa bo njena vloga zelo pomembna tudi v prihodnje.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Za Mirka Ciglerja, ki združuje vojaško in diplomatsko znanje, kolegi pravijo, da je človek, ki razume vojno, a zagovarja mir. V zgodnjih osemdesetih, ko je bil namestnik jugoslovanskega vojaškega atašeja v Pekingu, se je sprehajal med glinenimi vojščaki v kitajskem Šjanu. Pozneje je na misiji Združenih narodov bdel nad vojskama Iraka in Irana. Nekdanji visoki častnik in diplomat je pomemben pečat pri evroatlantskem povezovanju Slovenije pustil tako v Washingtonu, kjer je bil pomočnik veleposlanika v času 11. septembra, kot v Bruslju, kjer je bil tudi del prve slovenske misije pri Natu. Od blizu je torej doživljal zgodovinske prelome. To mu kot publicistu daje odlično osnovo za geopolitične in varnostne analize. Od ruske zasedbe Krima redno objavlja v Dnevnikovem Objektivu.
Za Mirka Ciglerja, ki združuje vojaško in diplomatsko znanje, kolegi pravijo, da je človek, ki razume vojno, a zagovarja mir. V zgodnjih osemdesetih, ko je bil namestnik jugoslovanskega vojaškega atašeja v Pekingu, se je sprehajal med glinenimi vojščaki v kitajskem Šjanu. Pozneje je na misiji Združenih narodov bdel nad vojskama Iraka in Irana. Nekdanji visoki častnik in diplomat je pomemben pečat pri evroatlantskem povezovanju Slovenije pustil tako v Washingtonu, kjer je bil pomočnik veleposlanika v času 11. septembra, kot v Bruslju, kjer je bil tudi del prve slovenske misije pri Natu. Od blizu je torej doživljal zgodovinske prelome. To mu kot publicistu daje odlično osnovo za geopolitične in varnostne analize. Od ruske zasedbe Krima redno objavlja v Dnevnikovem Objektivu.
Na četrto velikonočno nedeljo, nedeljo Dobrega Pastirja, neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Radlje ob Dravi. Mašuje župnik Jože Poljanšek. Namesto pridige ima nagovor bogoslovec Danijel Petric. Sodeluje mešani pevski zbor sv. Mihael z zborovodkinjo in organistko Urško Skalovnik.
Na četrto velikonočno nedeljo, nedeljo Dobrega Pastirja, neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Radlje ob Dravi. Mašuje župnik Jože Poljanšek. Namesto pridige ima nagovor bogoslovec Danijel Petric. Sodeluje mešani pevski zbor sv. Mihael z zborovodkinjo in organistko Urško Skalovnik.
Letos mineva 270 let od rojstva W.A. Mozarta. Med drugim je ustvaril tudi več del na velikonočno marijansko antifono Regina caeli (Raduj se, kraljica nebeška). Zgodnejša, K. 127, zveni lahkotno in igrivo, z živimi zborovskimi deli in svetlim orkestrskim zvenom, poznejša K. 108 pa prinaša več širine in slovesnosti, z izrazitejšimi solističnimi vložki in bolj razkošno zvočno podobo. Obe povezuje prepoznavna, radostna aleluja, ki zaznamuje velikonočni čas.
Letos mineva 270 let od rojstva W.A. Mozarta. Med drugim je ustvaril tudi več del na velikonočno marijansko antifono Regina caeli (Raduj se, kraljica nebeška). Zgodnejša, K. 127, zveni lahkotno in igrivo, z živimi zborovskimi deli in svetlim orkestrskim zvenom, poznejša K. 108 pa prinaša več širine in slovesnosti, z izrazitejšimi solističnimi vložki in bolj razkošno zvočno podobo. Obe povezuje prepoznavna, radostna aleluja, ki zaznamuje velikonočni čas.
Tadej Pogačar danes brani zmago na enodnevni klasiki Liege–Bastogne–Liege. Rokometaši Celja so v evropskem pokalu včeraj igrali z Ohridom.
Tadej Pogačar danes brani zmago na enodnevni klasiki Liege–Bastogne–Liege. Rokometaši Celja so v evropskem pokalu včeraj igrali z Ohridom.
Molitev vernikom odpira nekaj bistvenega: odnos med človekom in Bogom. Včasih je polna besed, drugič zaznamovana s tišino, prošnjo, hvaležnostjo ali iskanjem. Za nekoga je molitev opora, za drugega vprašanje, za tretjega prostor notranjega miru. Človek v molitvi pred Boga pravzaprav prinaša marsikaj. O tem, kako razumeti molitev in kako oblikuje človeka, smo se pogovarjali z župnikom Simonom Potnikom iz Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec.
Molitev vernikom odpira nekaj bistvenega: odnos med človekom in Bogom. Včasih je polna besed, drugič zaznamovana s tišino, prošnjo, hvaležnostjo ali iskanjem. Za nekoga je molitev opora, za drugega vprašanje, za tretjega prostor notranjega miru. Človek v molitvi pred Boga pravzaprav prinaša marsikaj. O tem, kako razumeti molitev in kako oblikuje človeka, smo se pogovarjali z župnikom Simonom Potnikom iz Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Čarobni pisalni strojček nas bo popeljal med kralje in nesmiselne bitke, kakršne so po navadi vse. Toda, če dobro premislimo, potem, ko igro slišimo … bi nam takle čarobni pisalni strojček na vsakem koraku lahko polepšal tudi ali predvsem današnje življenje. Zlasti na preštevilnih bojiščih, ko bi med dvema nasprotnima stranema ustvaril lep in naklonjen pisemski most. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Kralj Bum, pozneje Bumbumbum – Stane Sever Kraljevič – Ali Raner Fant – Branko Starič General – Aleksander Valič Pisar – Tone Homar Sel – Tone Slodnjak Pesnik – Janez Albreht 1. podanik – Milan Kalan 2. podanik – France Presetnik 3. podanik – Dušan Škedl Kralj Bumbum – Slavo Švajger Bumbumov general – Franček Drofenik Bumbumov pisar – Hugo Florjančič Kraljična, Bumbumova hčerka – Irena Prosen Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1963.
Čarobni pisalni strojček nas bo popeljal med kralje in nesmiselne bitke, kakršne so po navadi vse. Toda, če dobro premislimo, potem, ko igro slišimo … bi nam takle čarobni pisalni strojček na vsakem koraku lahko polepšal tudi ali predvsem današnje življenje. Zlasti na preštevilnih bojiščih, ko bi med dvema nasprotnima stranema ustvaril lep in naklonjen pisemski most. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Kralj Bum, pozneje Bumbumbum – Stane Sever Kraljevič – Ali Raner Fant – Branko Starič General – Aleksander Valič Pisar – Tone Homar Sel – Tone Slodnjak Pesnik – Janez Albreht 1. podanik – Milan Kalan 2. podanik – France Presetnik 3. podanik – Dušan Škedl Kralj Bumbum – Slavo Švajger Bumbumov general – Franček Drofenik Bumbumov pisar – Hugo Florjančič Kraljična, Bumbumova hčerka – Irena Prosen Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1963.
Poslušamo prvi stavek iz Klavirskega tria v a-molu, op. 50 Petra Iljiča Čajkovskega, Glasbeno suito iz filma Gora Retezat Iona Dumitrescuja, prvi stavek iz Sonate za klavir št. 21 v B-duru Franza Schuberta, Slovanski ples št. 8, op. 72 Antonína Dvořáka, Fantazijo v C-duru, op. 17 Roberta Schumanna in Sur: Los suenos Astorja Piazzolle.
Poslušamo prvi stavek iz Klavirskega tria v a-molu, op. 50 Petra Iljiča Čajkovskega, Glasbeno suito iz filma Gora Retezat Iona Dumitrescuja, prvi stavek iz Sonate za klavir št. 21 v B-duru Franza Schuberta, Slovanski ples št. 8, op. 72 Antonína Dvořáka, Fantazijo v C-duru, op. 17 Roberta Schumanna in Sur: Los suenos Astorja Piazzolle.
Ingeborg Bachmann, ena najpomembnejših avstrijskih avtoric 20. stoletja, je v svojem delu raziskovala razmerje med jezikom, subjektom in družbo. Njena poezija pogosto tematizira meje izražanja in možnost komunikacije. V pesmi Soncu svetloba deluje kot osrednji motiv, ki odpira vprašanja zaznave in pomena. Prevajalec Aleš Šteger, interpretinja Nina Skrbinšek, redakcija Staša Grahek, Tina Poglajen. Posneto leta 2004.
Ingeborg Bachmann, ena najpomembnejših avstrijskih avtoric 20. stoletja, je v svojem delu raziskovala razmerje med jezikom, subjektom in družbo. Njena poezija pogosto tematizira meje izražanja in možnost komunikacije. V pesmi Soncu svetloba deluje kot osrednji motiv, ki odpira vprašanja zaznave in pomena. Prevajalec Aleš Šteger, interpretinja Nina Skrbinšek, redakcija Staša Grahek, Tina Poglajen. Posneto leta 2004.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na Agenciji Republike Slovenije za okolje med skrbijo tudi za naše podzemne vode - spremljajo njihovo stanje in izvajajo redni monitoring, pri čemer zakonodaja določa tudi obveznosti za industrijo. Kmetijstvo in industrija imata namreč pomemben vpliv na kakovost vode, zato je nadzor nad podzemnimi vodami ključnega pomena. Redni pregledi, meritve in upoštevanje zakonodaje so nujni za pravočasno zaznavanje morebitnih tveganj.
Na Agenciji Republike Slovenije za okolje med skrbijo tudi za naše podzemne vode - spremljajo njihovo stanje in izvajajo redni monitoring, pri čemer zakonodaja določa tudi obveznosti za industrijo. Kmetijstvo in industrija imata namreč pomemben vpliv na kakovost vode, zato je nadzor nad podzemnimi vodami ključnega pomena. Redni pregledi, meritve in upoštevanje zakonodaje so nujni za pravočasno zaznavanje morebitnih tveganj.
Poslušamo prvi stavek iz Klavirskega tria v a-molu, op. 50 Petra Iljiča Čajkovskega, Glasbeno suito iz filma Gora Retezat Iona Dumitrescuja, prvi stavek iz Sonate za klavir št. 21 v B-duru Franza Schuberta, Slovanski ples št. 8, op. 72 Antonína Dvořáka, Fantazijo v C-duru, op. 17 Roberta Schumanna in Sur: Los suenos Astorja Piazzolle.
Poslušamo prvi stavek iz Klavirskega tria v a-molu, op. 50 Petra Iljiča Čajkovskega, Glasbeno suito iz filma Gora Retezat Iona Dumitrescuja, prvi stavek iz Sonate za klavir št. 21 v B-duru Franza Schuberta, Slovanski ples št. 8, op. 72 Antonína Dvořáka, Fantazijo v C-duru, op. 17 Roberta Schumanna in Sur: Los suenos Astorja Piazzolle.
Iz Washingtona poročajo o strelskem incidentu v hotelu Hilton, v katerem je potekala večerja Združenja dopisnikov Bele hiše, ki se je je udeležil tudi predsednik Donald Trump. V slavnostno dvorano je kriče skušal vstopiti oborožen moški, a so ga prestregli agenti predsedniške varnostne službe. Drugi poudarki oddaje: - Predsednica republike ne bo imenovala kandidata za mandatarja, kakšni so naslednji koraki? - Mineva 40 let od največje jedrske nesreče v zgodovini. - Na dirki Liège–Bastogne–Liège bo Tadej Pogačar lovil svojo četrto zmago.
Iz Washingtona poročajo o strelskem incidentu v hotelu Hilton, v katerem je potekala večerja Združenja dopisnikov Bele hiše, ki se je je udeležil tudi predsednik Donald Trump. V slavnostno dvorano je kriče skušal vstopiti oborožen moški, a so ga prestregli agenti predsedniške varnostne službe. Drugi poudarki oddaje: - Predsednica republike ne bo imenovala kandidata za mandatarja, kakšni so naslednji koraki? - Mineva 40 let od največje jedrske nesreče v zgodovini. - Na dirki Liège–Bastogne–Liège bo Tadej Pogačar lovil svojo četrto zmago.
Nova epizoda NaPOTkov nas popelje v kraljestvo mineralnih vrelcev. Leta 1833 je študent medicine Karel Henn ob svojem prvem obisku Radencev odkril izvire slatine. Pravo uradno analizo vode je v Celovcu opravil takrat ugledni kemik dr. Mitteregger, Henn se je vrnil v Radence kot priznan zdravnik in leta 1869 z radensko slatino napolnil prvo steklenico. Poslej so jih dostavljali na cesarski dvor na Dunaju in papeško palačo v Vatikanu. Prvi gostje pa so zdravilišče obiskali pred 144 leti. Vodo so kot zdravilo priporočali pri bolezni ledvic in mehurja, za želodčna in črevesna vnetja, za putiko, hemoroide, prehlad, kot preventivno sredstvo zoper kolero in mrzlico. Zdravilišče Radenci se dandanes predstavlja kot mineralni wellness, kjer sta mogoča oddih in rehabilitacija. Dve kraljici- mineralna in termalna voda, pot med vrelci, Hennova pitna kura, prleško- prekmurska kulinarika ter skoraj stoletje in pol zdraviliške zgodovine v NaPOTkih, ki jih je pripravil Bojan Leskovec.
Nova epizoda NaPOTkov nas popelje v kraljestvo mineralnih vrelcev. Leta 1833 je študent medicine Karel Henn ob svojem prvem obisku Radencev odkril izvire slatine. Pravo uradno analizo vode je v Celovcu opravil takrat ugledni kemik dr. Mitteregger, Henn se je vrnil v Radence kot priznan zdravnik in leta 1869 z radensko slatino napolnil prvo steklenico. Poslej so jih dostavljali na cesarski dvor na Dunaju in papeško palačo v Vatikanu. Prvi gostje pa so zdravilišče obiskali pred 144 leti. Vodo so kot zdravilo priporočali pri bolezni ledvic in mehurja, za želodčna in črevesna vnetja, za putiko, hemoroide, prehlad, kot preventivno sredstvo zoper kolero in mrzlico. Zdravilišče Radenci se dandanes predstavlja kot mineralni wellness, kjer sta mogoča oddih in rehabilitacija. Dve kraljici- mineralna in termalna voda, pot med vrelci, Hennova pitna kura, prleško- prekmurska kulinarika ter skoraj stoletje in pol zdraviliške zgodovine v NaPOTkih, ki jih je pripravil Bojan Leskovec.
Slovenska reprezentanca v ragbiju je včeraj v Stanežičah v tekmi evropskega pokala gostila Slovaško.
Slovenska reprezentanca v ragbiju je včeraj v Stanežičah v tekmi evropskega pokala gostila Slovaško.