Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ali je res, da nas bo vse, kar naredimo na prvi dan novega leta, spremljalo potem vse leto? S tem vprašanjem se je ukvarjal slovenski pisatelj Ferdo Godina v svoji duhoviti miniaturi Na novo leto se ne smeš umiti, ki je izšla v knjigi Sezidala si bova hišico (Mladinska knjiga, 1991). Poleg strica Poldeta, ki v pripovedi nekaj podobnega namigne, je osrednji lik mladi Ferdo, ki želi priti stvari do dna. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Ali je res, da nas bo vse, kar naredimo na prvi dan novega leta, spremljalo potem vse leto? S tem vprašanjem se je ukvarjal slovenski pisatelj Ferdo Godina v svoji duhoviti miniaturi Na novo leto se ne smeš umiti, ki je izšla v knjigi Sezidala si bova hišico (Mladinska knjiga, 1991). Poleg strica Poldeta, ki v pripovedi nekaj podobnega namigne, je osrednji lik mladi Ferdo, ki želi priti stvari do dna. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V Švici so razglasili petdnevno žalovanje po nočni eksploziji in požaru na novoletni zabavi v lokalu v smučarskem središču Crans-Montana. Policija je sporočila, da je umrlo približno 40 ljudi, med katerimi je veliko mladih. Točnega števila še ni potrdila, saj še vedno poteka identifikacija žrtev. Poškodovanih je 115 ljudi, mnogi huje.
V Švici so razglasili petdnevno žalovanje po nočni eksploziji in požaru na novoletni zabavi v lokalu v smučarskem središču Crans-Montana. Policija je sporočila, da je umrlo približno 40 ljudi, med katerimi je veliko mladih. Točnega števila še ni potrdila, saj še vedno poteka identifikacija žrtev. Poškodovanih je 115 ljudi, mnogi huje.
Prvi Literarni večer v letošnjem letu posvečamo Richardu Englanderju, ki se je rodil leta 1859 na Dunaju in tam umrl v 60. letu starosti leta 1919. S psevdonimom Peter Altenberg je objavljal impresionistične, humorne in melanholične »prozne skice« ter aforistične »drobce«, kakor jih je sam imenoval. V literarno zgodovino se je z zamikom pozabljenega avtorja zapisal kot kavarniški literat dunajske moderne. Veljal je za mestnega prismuknjenca, ki je bil naklonjen dekletom, pijači in naravi, dokler ga ni izčrpalo nestanovitno življenje v hotelih, kavarnah in sanatorijih. Oddajo, ki je bila prvič na sporedu leta 2014, je pripravila Stana Anželj, ki je zanjo tudi prevedla nekaj proznih skic. Interpretirajo dramski igralci Branko Jordan, Gregor Gruden, Ana Urbanc, Blaž Šef, Sabina Kogovšek in Brane Grubar, vezno besedilo bere Eva Longyka Marušič, glasbena oprema Tina Ogrin, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje je Tesa Drev Juh.
Prvi Literarni večer v letošnjem letu posvečamo Richardu Englanderju, ki se je rodil leta 1859 na Dunaju in tam umrl v 60. letu starosti leta 1919. S psevdonimom Peter Altenberg je objavljal impresionistične, humorne in melanholične »prozne skice« ter aforistične »drobce«, kakor jih je sam imenoval. V literarno zgodovino se je z zamikom pozabljenega avtorja zapisal kot kavarniški literat dunajske moderne. Veljal je za mestnega prismuknjenca, ki je bil naklonjen dekletom, pijači in naravi, dokler ga ni izčrpalo nestanovitno življenje v hotelih, kavarnah in sanatorijih. Oddajo, ki je bila prvič na sporedu leta 2014, je pripravila Stana Anželj, ki je zanjo tudi prevedla nekaj proznih skic. Interpretirajo dramski igralci Branko Jordan, Gregor Gruden, Ana Urbanc, Blaž Šef, Sabina Kogovšek in Brane Grubar, vezno besedilo bere Eva Longyka Marušič, glasbena oprema Tina Ogrin, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje je Tesa Drev Juh.
Zaključni koncert festivala Prečkanja – Sconfinamenti, ki ga je v Mestnem gledališču Giuseppe Verdi v Gorici izvedel umetniški vodja festivala, ambasador Evropske prestolnice kulture GO! 2025, pianist Alexander Gadjiev. Povzetek iz koncertnega lista: Klavirski zvezdnik Alexander Gadjiev je poosebljena nadnacionalnost. Rojen v mednarodno družino v Gorici, mestu, ki združuje dve državi, je kmalu razvil izredno sposobnost vpijanja in predelovanja različnih glasbenih slogov ter jezikov. Kot solist je z orkestrom prvič nastopil pri devetih letih, pri desetih pa izvedel prvi samostojni klavirski recital. Pri sedemnajstih letih je z odliko diplomiral in zmagal na prestižnem klavirskem tekmovanju najbolj nadarjenih mladih glasbenikov Italije, Premio Venezia. Zatem je neustavljivo zmagoval na najvidnejših klavirskih tekmovanjih sveta. Mednarodno javnost je nase opozoril leta 2015, ko je prejel prvo nagrado in nagrado občinstva na prestižnem trienalnem mednarodnem tekmovanju Hamamatsu na Japonskem, in nato leta 2017, ko je žiriji predsedovala legendarna Martha Argerich. Leta 2018 je zmagal na prestižnem tekmovanju Svetovni mojstri klavirja v Monte Carlu. Med letoma 2019 in 2022 je bil BBC-jev umetnik nove generacije (BBC New generation Aritst), vmes pa je poleti 2021 usvojil prvo in več drugih nagrad na Mednarodnem pianističnem tekmovanju v Sydneyju, nato tudi drugo mesto in nagrado za najboljšo poustvaritev sonate na 18. Chopinovem tekmovanju v Varšavi. Sydneyjsko tekmovanje mu je odprlo pot na največje odre južne poloble – tako je leto 2022 veličastno sklenil z več kot trimesečno turnejo po Avstraliji in Daljnem vzhodu, leta 2023 pa odigral turnejo po Japonski. Nedavno je z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopil v dunajskem Musikvereinu ter v Firencah z orkestrom in zborom Maggio Musicale Fiorentino pod taktirko slovitega Zubina Mehte. V mesecu novembru je z orkestrom Slovenske filharmonije koncertiral na Japonskem. Koncert je potekal 6. julija 2025. Spored: Ludwig van Beethoven (1770-1827): Šest bagatel za klavir, op. 126 1. Andante con moto, cantabile e compiacevole 2. Allegro 4. Presto 6. Presto - Andante amabile e con moto Claude Debussy (1862-1918): Preludiji za klavir (2. knjiga), L. 123 7. Ploščad za sprejeme v mesečini (La terrasse des audiences du clair de lune) 8. Rusalka (Ondine) 9. Hommage a S. Pickwick esq. P.P.M.P.C. 12. Ognjemet (Faux d'artifice) Béla Bartók (1881-1945): Im Freien, SZ 81 1. With Drums and Pipes 2. Barcaroll 3. Musettes 4. The Night's Music 5. The Chase Modest Petrovič Musorgski (1839-1881): Slike z razstave 1. Promenada 2. Pritlikavec 3. Promenada 4. Stari grad 5. Promenada 6. Tuilerijski vrt 7. Bydlo 8. Promenada 9. Balet piščančkov v lupinah 10. Dva Juda 11. Promenada 12. Tržnica v Limogesu 13. Katakombe: Rimska grobnica, 14. Katakombe: Z mrtveci v mrtvem jeziku 15. Baba jaga ali koča na kurjih nogah 16. Velika kijevska vrata DODATEK: Frédéric Chopin (1810-1849): Mazurka št. 47 v a-molu, op. 68, št. 2 Aleksander Skrjabin (1872-1915): Etuda: Patetico v dis-molu, op. 8, št. 12 Johann Sebastian Bach (1685-1750) / Alexander Siloti (1863-1945): Preludij v h-molu, BWV 855/I
Zaključni koncert festivala Prečkanja – Sconfinamenti, ki ga je v Mestnem gledališču Giuseppe Verdi v Gorici izvedel umetniški vodja festivala, ambasador Evropske prestolnice kulture GO! 2025, pianist Alexander Gadjiev. Povzetek iz koncertnega lista: Klavirski zvezdnik Alexander Gadjiev je poosebljena nadnacionalnost. Rojen v mednarodno družino v Gorici, mestu, ki združuje dve državi, je kmalu razvil izredno sposobnost vpijanja in predelovanja različnih glasbenih slogov ter jezikov. Kot solist je z orkestrom prvič nastopil pri devetih letih, pri desetih pa izvedel prvi samostojni klavirski recital. Pri sedemnajstih letih je z odliko diplomiral in zmagal na prestižnem klavirskem tekmovanju najbolj nadarjenih mladih glasbenikov Italije, Premio Venezia. Zatem je neustavljivo zmagoval na najvidnejših klavirskih tekmovanjih sveta. Mednarodno javnost je nase opozoril leta 2015, ko je prejel prvo nagrado in nagrado občinstva na prestižnem trienalnem mednarodnem tekmovanju Hamamatsu na Japonskem, in nato leta 2017, ko je žiriji predsedovala legendarna Martha Argerich. Leta 2018 je zmagal na prestižnem tekmovanju Svetovni mojstri klavirja v Monte Carlu. Med letoma 2019 in 2022 je bil BBC-jev umetnik nove generacije (BBC New generation Aritst), vmes pa je poleti 2021 usvojil prvo in več drugih nagrad na Mednarodnem pianističnem tekmovanju v Sydneyju, nato tudi drugo mesto in nagrado za najboljšo poustvaritev sonate na 18. Chopinovem tekmovanju v Varšavi. Sydneyjsko tekmovanje mu je odprlo pot na največje odre južne poloble – tako je leto 2022 veličastno sklenil z več kot trimesečno turnejo po Avstraliji in Daljnem vzhodu, leta 2023 pa odigral turnejo po Japonski. Nedavno je z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopil v dunajskem Musikvereinu ter v Firencah z orkestrom in zborom Maggio Musicale Fiorentino pod taktirko slovitega Zubina Mehte. V mesecu novembru je z orkestrom Slovenske filharmonije koncertiral na Japonskem. Koncert je potekal 6. julija 2025. Spored: Ludwig van Beethoven (1770-1827): Šest bagatel za klavir, op. 126 1. Andante con moto, cantabile e compiacevole 2. Allegro 4. Presto 6. Presto - Andante amabile e con moto Claude Debussy (1862-1918): Preludiji za klavir (2. knjiga), L. 123 7. Ploščad za sprejeme v mesečini (La terrasse des audiences du clair de lune) 8. Rusalka (Ondine) 9. Hommage a S. Pickwick esq. P.P.M.P.C. 12. Ognjemet (Faux d'artifice) Béla Bartók (1881-1945): Im Freien, SZ 81 1. With Drums and Pipes 2. Barcaroll 3. Musettes 4. The Night's Music 5. The Chase Modest Petrovič Musorgski (1839-1881): Slike z razstave 1. Promenada 2. Pritlikavec 3. Promenada 4. Stari grad 5. Promenada 6. Tuilerijski vrt 7. Bydlo 8. Promenada 9. Balet piščančkov v lupinah 10. Dva Juda 11. Promenada 12. Tržnica v Limogesu 13. Katakombe: Rimska grobnica, 14. Katakombe: Z mrtveci v mrtvem jeziku 15. Baba jaga ali koča na kurjih nogah 16. Velika kijevska vrata DODATEK: Frédéric Chopin (1810-1849): Mazurka št. 47 v a-molu, op. 68, št. 2 Aleksander Skrjabin (1872-1915): Etuda: Patetico v dis-molu, op. 8, št. 12 Johann Sebastian Bach (1685-1750) / Alexander Siloti (1863-1945): Preludij v h-molu, BWV 855/I
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je v lanski sezoni izvedel izjemen 3. koncert v 24. ciklu Sozvočje svetov v Narodni galeriji v Ljubljani z naslovom Zahodni veter, ki ga je z godalci pripravil umetniški vodja in dirigent Steven Loy.
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je v lanski sezoni izvedel izjemen 3. koncert v 24. ciklu Sozvočje svetov v Narodni galeriji v Ljubljani z naslovom Zahodni veter, ki ga je z godalci pripravil umetniški vodja in dirigent Steven Loy.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Srečno leto 2026, spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci , ljubiteljice in ljubitelji oddaje Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Ob obilici vseh že izrečenih želja in voščil v tokratnem prvem četrtkovem večeru ne bomo izgubljali besed. Poslušate namreč najlepša glasbena voščila z zasedbami: Ansamblom bratov Avsenik; Ansamblom Štirje kovači; Družino Galič; Mirkom Šlibarjem s prijatelji; Ansamblom Roka Žlindre; Gregorji; Igorjem in Zlatimi zvoki; Triom Roberta Smolnikarja; Ansamblom Lojzeta Slaka; Ansamblom Franca Miheliča; Ansamblom Vihar; Ansamblom Zaka' pa ne; Slovenskimi zvoki; Ansamblom Krt; Ansamblom Marela; Ansamblom Toneta Rusa; Štajerskih 7, na koncu pa skupaj s Slovenskim Oktetom "piko na i" pritisne Ansambel Saša Avsenika. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Srečno leto 2026, spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci , ljubiteljice in ljubitelji oddaje Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Ob obilici vseh že izrečenih želja in voščil v tokratnem prvem četrtkovem večeru ne bomo izgubljali besed. Poslušate namreč najlepša glasbena voščila z zasedbami: Ansamblom bratov Avsenik; Ansamblom Štirje kovači; Družino Galič; Mirkom Šlibarjem s prijatelji; Ansamblom Roka Žlindre; Gregorji; Igorjem in Zlatimi zvoki; Triom Roberta Smolnikarja; Ansamblom Lojzeta Slaka; Ansamblom Franca Miheliča; Ansamblom Vihar; Ansamblom Zaka' pa ne; Slovenskimi zvoki; Ansamblom Krt; Ansamblom Marela; Ansamblom Toneta Rusa; Štajerskih 7, na koncu pa skupaj s Slovenskim Oktetom "piko na i" pritisne Ansambel Saša Avsenika. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Kako so silvestrovali muci in muce? Pripoveduje: Željko Hrs. Napisala: Mira Zelinka. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Kako so silvestrovali muci in muce? Pripoveduje: Željko Hrs. Napisala: Mira Zelinka. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Skakalka Nika Prevc je tretjič zapored zmagovalka turneje dveh večerov. To so letos izvedli zadnjič, saj se bodo skakalke s prihodnjo sezono merile na turneji štirih skakalnic. Ta letos v moški konkurenci poteka v znamenju Domna Prevca, ki je v Garmisch Partenkirchnu dobil tudi drugo tekmo turneje. Najboljši rezultat je dosegel tako v prvi kot v drugi seriji, v kateri je gledalcem po doskoku namenil priklon. Z zmago je še bližje zlatemu orlu; v skupnem seštevku ima že 35 točk prednosti. Drugi poudarki: - Po novoletni tragediji v Švici poteka identifikacija žrtev; med njimi veliko mladih. - Zaradi migrantske problematike pozivi k spremembi Evropske konvencije o človekovih pravicah. - Kako Zakon o informacijski varnosti kroti kibernetske grožnje?
Skakalka Nika Prevc je tretjič zapored zmagovalka turneje dveh večerov. To so letos izvedli zadnjič, saj se bodo skakalke s prihodnjo sezono merile na turneji štirih skakalnic. Ta letos v moški konkurenci poteka v znamenju Domna Prevca, ki je v Garmisch Partenkirchnu dobil tudi drugo tekmo turneje. Najboljši rezultat je dosegel tako v prvi kot v drugi seriji, v kateri je gledalcem po doskoku namenil priklon. Z zmago je še bližje zlatemu orlu; v skupnem seštevku ima že 35 točk prednosti. Drugi poudarki: - Po novoletni tragediji v Švici poteka identifikacija žrtev; med njimi veliko mladih. - Zaradi migrantske problematike pozivi k spremembi Evropske konvencije o človekovih pravicah. - Kako Zakon o informacijski varnosti kroti kibernetske grožnje?
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Orkester Slovenske filharmonije bo v leto 2026 zajadral na krilih ljubezni. S šarmantnim trobentačem Jeroenom Berwaertsom in pod vodstvom priljubljenega dirigenta Basa Wiegersa, ki s svojo energijo spada v sam vrh dirigiranja 21. stoletja, bo občinstvo začaral z izbranimi skladbami Stölzla, Haydna, Čajkovskega, Prokofjeva, Ligetija in šansonjerja Jacquesa Brela.
Orkester Slovenske filharmonije bo v leto 2026 zajadral na krilih ljubezni. S šarmantnim trobentačem Jeroenom Berwaertsom in pod vodstvom priljubljenega dirigenta Basa Wiegersa, ki s svojo energijo spada v sam vrh dirigiranja 21. stoletja, bo občinstvo začaral z izbranimi skladbami Stölzla, Haydna, Čajkovskega, Prokofjeva, Ligetija in šansonjerja Jacquesa Brela.
Tokratni gost oddaje je harmonikar Deny Vogrin, študent Kraljeve Akademije za glasbo v Københavnu. Harmoniko sicer igra že več kot 15 let, pred študijem je bil dijak Konservatorija za glasbo in balet Maribor (razred Slavka Magdiča). Prvega mednarodnega tekmovanja se je udeležil pri osmih letih, nato pa so se njegovi uspehi stopnjevali. Med drugim je prejel številne nagrade in priznanja ter osvojil veliko prvih mest na državnih, mednarodnih in spletnih tekmovanjih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Italiji. V letu 2025 je bil recimo zmagovalec mednarodnega spletnega tekmovanja Music Leadership Award. Predstavlja se kot izvajalec z odlomkom šeste sonate Kusyakova in skladbo Anatomic safari Pera Nørgårda, pa tudi kot skladatelj z delom Sence iz teme za flavto, violino in harmoniko.
Tokratni gost oddaje je harmonikar Deny Vogrin, študent Kraljeve Akademije za glasbo v Københavnu. Harmoniko sicer igra že več kot 15 let, pred študijem je bil dijak Konservatorija za glasbo in balet Maribor (razred Slavka Magdiča). Prvega mednarodnega tekmovanja se je udeležil pri osmih letih, nato pa so se njegovi uspehi stopnjevali. Med drugim je prejel številne nagrade in priznanja ter osvojil veliko prvih mest na državnih, mednarodnih in spletnih tekmovanjih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Italiji. V letu 2025 je bil recimo zmagovalec mednarodnega spletnega tekmovanja Music Leadership Award. Predstavlja se kot izvajalec z odlomkom šeste sonate Kusyakova in skladbo Anatomic safari Pera Nørgårda, pa tudi kot skladatelj z delom Sence iz teme za flavto, violino in harmoniko.
Silvestrovanje na Programu Ars je bilo letos vse prej kot nedolžno. Poslušalce je pričakal večer, poln skrivnosti, indicev, spletk in nerazrešenih ugank, ki so jih prispevali sodelavci programa Ars v uredništvih igranega programa, kulture in resne glasbe. Programske ure smo prepletli z napeto in privlačno glasbo ter voščili priljubljenih znanih glasov, ki redno gostujejo v naših oddajah. Gostiteljica Silvestrskega večera na ARSu je bila Mateja Perpar.
Silvestrovanje na Programu Ars je bilo letos vse prej kot nedolžno. Poslušalce je pričakal večer, poln skrivnosti, indicev, spletk in nerazrešenih ugank, ki so jih prispevali sodelavci programa Ars v uredništvih igranega programa, kulture in resne glasbe. Programske ure smo prepletli z napeto in privlačno glasbo ter voščili priljubljenih znanih glasov, ki redno gostujejo v naših oddajah. Gostiteljica Silvestrskega večera na ARSu je bila Mateja Perpar.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V požaru, ki je ponoči izbruhnil v lokalu v švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana, je umrlo približno 40 ljudi, še 100 je ranjenih, večina ima hude opekline. Požar je izbruhnil po eksploziji. Vzrok zanjo še ni znan. Tožilstvo za zdaj ne govori o terorističnem napadu ali požigu, pojavljajo pa se ugibanja, da bi eksplozijo lahko povzročila pirotehnika. V oddaji tudi: - Z novim letom višje vdovske, družinske in najnižje invalidske pokojnine. - Po obalni štiripasovnici odslej lahko vozimo brez vinjete. - Papež ob svetovnem dnevu miru obsodil oboroževalsko tekmo.
V požaru, ki je ponoči izbruhnil v lokalu v švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana, je umrlo približno 40 ljudi, še 100 je ranjenih, večina ima hude opekline. Požar je izbruhnil po eksploziji. Vzrok zanjo še ni znan. Tožilstvo za zdaj ne govori o terorističnem napadu ali požigu, pojavljajo pa se ugibanja, da bi eksplozijo lahko povzročila pirotehnika. V oddaji tudi: - Z novim letom višje vdovske, družinske in najnižje invalidske pokojnine. - Po obalni štiripasovnici odslej lahko vozimo brez vinjete. - Papež ob svetovnem dnevu miru obsodil oboroževalsko tekmo.
Enajstega novembra 1931 je Marguerite Long prejela dokončani prepis koncerta Mauricea Ravela. Skladatelj, navdušen nad ritmi džezovske glasbe, ki jo je spoznaval na turneji po Ameriki, se je po dolgem času spet vrnil k ideji klavirskega koncerta. Njegov namen je bil ustvariti briljantno delo, ki povzdiguje pianistovo virtuoznost, brez potrebe po iskanju globin in višjih resnic; pristop, ki ga je navduševal pri Saint-Saёnsu in Mozartu. Željo, da bi bil solist na premieri, je moral Ravel zaradi težav z zdravjem opustiti. Delo je posvetil Marguerite Long in čez dva meseca, 14. januarja 1932, je pianistka igrala premierno izvedbo z Ravelom na odru orkestra Lamoureux.
Enajstega novembra 1931 je Marguerite Long prejela dokončani prepis koncerta Mauricea Ravela. Skladatelj, navdušen nad ritmi džezovske glasbe, ki jo je spoznaval na turneji po Ameriki, se je po dolgem času spet vrnil k ideji klavirskega koncerta. Njegov namen je bil ustvariti briljantno delo, ki povzdiguje pianistovo virtuoznost, brez potrebe po iskanju globin in višjih resnic; pristop, ki ga je navduševal pri Saint-Saёnsu in Mozartu. Željo, da bi bil solist na premieri, je moral Ravel zaradi težav z zdravjem opustiti. Delo je posvetil Marguerite Long in čez dva meseca, 14. januarja 1932, je pianistka igrala premierno izvedbo z Ravelom na odru orkestra Lamoureux.
Prvi januar je že dolgo povezan z novoletnim koncertom dunajskega Glasbenega združenja, na katerem Dunajski filharmoniki tradicionalno izvajajo predvsem glasbo dinastije Strauss. Letošnjega je vodil kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki se je v tej imenitni vlogi predstavil prvič. Program je prepletlo več novosti; kar pet skladb je na novoletnem koncertu zazvenelo prvič, med njimi tudi deli Josephine Weinlich in Florence Price. Po lanskem koncertu, na katerem je Riccardo Muti kot prvi uvrstil delo skladateljice, je Nézet-Séguin stopil korak dlje in vključil skladbo temnopolte skladateljice. V rednem delu je bilo letos nanizanih 15 del, pri treh pa so se glasbeniki predstavili tudi v vlogi vokalistov.
Prvi januar je že dolgo povezan z novoletnim koncertom dunajskega Glasbenega združenja, na katerem Dunajski filharmoniki tradicionalno izvajajo predvsem glasbo dinastije Strauss. Letošnjega je vodil kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki se je v tej imenitni vlogi predstavil prvič. Program je prepletlo več novosti; kar pet skladb je na novoletnem koncertu zazvenelo prvič, med njimi tudi deli Josephine Weinlich in Florence Price. Po lanskem koncertu, na katerem je Riccardo Muti kot prvi uvrstil delo skladateljice, je Nézet-Séguin stopil korak dlje in vključil skladbo temnopolte skladateljice. V rednem delu je bilo letos nanizanih 15 del, pri treh pa so se glasbeniki predstavili tudi v vlogi vokalistov.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Odgovorna urednica Radia Maribor Vesna Martinec je v svet radija vstopila pred tremi desetletji, od tega je dvanajst let na Radiu Maribor. Tu uresničuje svoj poklicni načrt novinarke, ki želi s svojim delom dosegati spremembe na bolje in pomagati ljudem. Ugotavlja, da so se okoliščine delovanja radija zelo spremenile, ne pa tudi potreba po verodostojni informaciji in zaupanje vanjo; da so časi enormne poslušanosti mimo, pojavljajo pa se vedno novi kanali, da se približamo poslušalcem.
Odgovorna urednica Radia Maribor Vesna Martinec je v svet radija vstopila pred tremi desetletji, od tega je dvanajst let na Radiu Maribor. Tu uresničuje svoj poklicni načrt novinarke, ki želi s svojim delom dosegati spremembe na bolje in pomagati ljudem. Ugotavlja, da so se okoliščine delovanja radija zelo spremenile, ne pa tudi potreba po verodostojni informaciji in zaupanje vanjo; da so časi enormne poslušanosti mimo, pojavljajo pa se vedno novi kanali, da se približamo poslušalcem.
Novo leto so številni pričakali na prostem, na množičnih praznovanjih z živo glasbo, v prestolnici tudi z ognjemetom. Ta bo nebo nad piransko občino osvetlil danes. Kako je v novo leto stopila Primorska? V oddaji o tem: - Za vožnjo od Škofij do Izole zdaj ne rabimo več vinjete. - Več linij mestnih avtobusov za Novogoričane in Šempetrce. - Slovenija od danes v funkciji članice Sveta Združenih narodov za človekove pravice. - Leto 2025 je bilo za slovenski šport zelo uspešno.
Novo leto so številni pričakali na prostem, na množičnih praznovanjih z živo glasbo, v prestolnici tudi z ognjemetom. Ta bo nebo nad piransko občino osvetlil danes. Kako je v novo leto stopila Primorska? V oddaji o tem: - Za vožnjo od Škofij do Izole zdaj ne rabimo več vinjete. - Več linij mestnih avtobusov za Novogoričane in Šempetrce. - Slovenija od danes v funkciji članice Sveta Združenih narodov za človekove pravice. - Leto 2025 je bilo za slovenski šport zelo uspešno.
Veseli koledniki Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Gašper Rojko, rektor Karlove univerze v Pragi Kavarnar in mecen Fran Krapeš se je v Gradcu izučil čevljarske obrti, potem pa se je poklicno posvetil – ne čevljarstvu, ampak gostinstvu. Na Kongresnem trgu v Ljubljani je imel prvo kavarno s slovenskim napisom, kot protiutež nemški Kazini pa je leta 1899 na Dvornem trgu odprl “Narodno kavarno”. Med prvo svetovno vojno je organiziral tihotapski vlak, ki je iz Vojvodine pripeljal hrano lačnim Ljubljančanom. Po letu 1921 je prenovil in dogradil prostore takrat že slovenske Kazine ter ustanovil gostinsko podjetje “Zvezda” s kletjo, kavarno in verandno restavracijo z vrtom. “Zvezda” je postala središče ljubljanskega družabnega življenja, v njej je igral tudi prvi džezovski orkester. Fran Krapeš je ustanovil še gostilničarsko nadaljevalno šolo in bolniško blagajno, bil je soustanovitelj sokolskega jezdnega odseka, podpiral pa je tudi reveže ter pomagal mnogim, ki so študirali v Pragi. Leta 1933 je postal častni meščan Ljubljane. Kavarnar in mecen Fran Krapeš se je rodil leta 1864 v Ljubljani.
Veseli koledniki Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Gašper Rojko, rektor Karlove univerze v Pragi Kavarnar in mecen Fran Krapeš se je v Gradcu izučil čevljarske obrti, potem pa se je poklicno posvetil – ne čevljarstvu, ampak gostinstvu. Na Kongresnem trgu v Ljubljani je imel prvo kavarno s slovenskim napisom, kot protiutež nemški Kazini pa je leta 1899 na Dvornem trgu odprl “Narodno kavarno”. Med prvo svetovno vojno je organiziral tihotapski vlak, ki je iz Vojvodine pripeljal hrano lačnim Ljubljančanom. Po letu 1921 je prenovil in dogradil prostore takrat že slovenske Kazine ter ustanovil gostinsko podjetje “Zvezda” s kletjo, kavarno in verandno restavracijo z vrtom. “Zvezda” je postala središče ljubljanskega družabnega življenja, v njej je igral tudi prvi džezovski orkester. Fran Krapeš je ustanovil še gostilničarsko nadaljevalno šolo in bolniško blagajno, bil je soustanovitelj sokolskega jezdnega odseka, podpiral pa je tudi reveže ter pomagal mnogim, ki so študirali v Pragi. Leta 1933 je postal častni meščan Ljubljane. Kavarnar in mecen Fran Krapeš se je rodil leta 1864 v Ljubljani.
Milan Gačar je vodja radijske tehnike in na Radiu Maribor zaposlen več kot trideset let. Kot mnogi naši radijski sodelavci je prve korake naredil na Mariborskem radiu študent potem pa v hiši pod Pekrsko gorco sodeloval pri digitalizaciji zvočnih sistemov. Pogled v prihodnost danes ni več mogoče brez upoštevanja umetne inteligence in ne glede na možnosti, ki jih ponuja, Milan poudarja, da človek da radiju pristnost, radijska čarovnija pa pomeni stik s poslušalci, ki ne le sprejemajo, ampak spored tudi sooblikujejo.
Milan Gačar je vodja radijske tehnike in na Radiu Maribor zaposlen več kot trideset let. Kot mnogi naši radijski sodelavci je prve korake naredil na Mariborskem radiu študent potem pa v hiši pod Pekrsko gorco sodeloval pri digitalizaciji zvočnih sistemov. Pogled v prihodnost danes ni več mogoče brez upoštevanja umetne inteligence in ne glede na možnosti, ki jih ponuja, Milan poudarja, da človek da radiju pristnost, radijska čarovnija pa pomeni stik s poslušalci, ki ne le sprejemajo, ampak spored tudi sooblikujejo.
V rubriki Poglej in povej bomo spomnili, da so v vseh s Slovenci poseljenih deželah znane tudi tako imenovane novoletne pesmi. Kakšna sporočila prinašajo bomo izvedeli skozi novoletno pesem iz vasi Trebče med krajema Padriče in Opčine pri Trstu.
V rubriki Poglej in povej bomo spomnili, da so v vseh s Slovenci poseljenih deželah znane tudi tako imenovane novoletne pesmi. Kakšna sporočila prinašajo bomo izvedeli skozi novoletno pesem iz vasi Trebče med krajema Padriče in Opčine pri Trstu.
Je holesterol res vedno slab? In ali je krvni sladkor problem le za diabetike? O najpogostejših zmotah, ki krožijo med ljudmi, govori zdravnica Ajda Urbas iz specialistične ambulante za diabetike Zdravstvenega doma Koper.
Je holesterol res vedno slab? In ali je krvni sladkor problem le za diabetike? O najpogostejših zmotah, ki krožijo med ljudmi, govori zdravnica Ajda Urbas iz specialistične ambulante za diabetike Zdravstvenega doma Koper.
Novo leto, nove oddaje Storž, novi sogovorniki. Prva sogovornica v tem letu bo gospa Marinka Koželj Stepic, ki prav tako, kot rada hodi po svetu, tudi rada o doživetjih pripoveduje. Veselijo jo organizacija izletov, druženje z ljudmi, spoznavanje novega. Z Lucijo Fatur sta z gospo Marinko Koželj Stepic začeli pogovor prav tam, kjer smo danes vsi, na začetku novega leta.
Novo leto, nove oddaje Storž, novi sogovorniki. Prva sogovornica v tem letu bo gospa Marinka Koželj Stepic, ki prav tako, kot rada hodi po svetu, tudi rada o doživetjih pripoveduje. Veselijo jo organizacija izletov, druženje z ljudmi, spoznavanje novega. Z Lucijo Fatur sta z gospo Marinko Koželj Stepic začeli pogovor prav tam, kjer smo danes vsi, na začetku novega leta.
Franz Lehar, skladatelj avstrijsko-madžarskega rodu s svojimi prvimi operetami ni doživljal kakšnih posebnih uspehov, pač pa mu je veliki met uspel s krstno predstavo operete Vesela vdova leta 1905 na Dunaju. Tega velikanskega uspeha mu kljub nekaterim zelo uspelim operetam, kot so Grof Luksemburški, Eva, Frasquita in Carjevič, ni uspelo ponoviti vse do leta 1929, ko so v Berlinu uprizorili njegovo novo odrskoglasbeno delo Dežela smehljaja.
Franz Lehar, skladatelj avstrijsko-madžarskega rodu s svojimi prvimi operetami ni doživljal kakšnih posebnih uspehov, pač pa mu je veliki met uspel s krstno predstavo operete Vesela vdova leta 1905 na Dunaju. Tega velikanskega uspeha mu kljub nekaterim zelo uspelim operetam, kot so Grof Luksemburški, Eva, Frasquita in Carjevič, ni uspelo ponoviti vse do leta 1929, ko so v Berlinu uprizorili njegovo novo odrskoglasbeno delo Dežela smehljaja.
Po sredinih kvalifikacijah je pred smučarskimi skakalci druga tekma novoletne turneje v Garmisch-Partenkirchnu, kjer so silvestrsko turnejo začele skakalke.
Po sredinih kvalifikacijah je pred smučarskimi skakalci druga tekma novoletne turneje v Garmisch-Partenkirchnu, kjer so silvestrsko turnejo začele skakalke.
Zvrstile se bodo točke iz 1. dejanja buffo opere Kairska gos, sicer načrtovane tridejanke, ki pa je Mozart ni nikoli dokončal.
Zvrstile se bodo točke iz 1. dejanja buffo opere Kairska gos, sicer načrtovane tridejanke, ki pa je Mozart ni nikoli dokončal.
Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je sezono 2025 začel z zmago na Dirki po Združenih arabskih emiratih. Ampak to je bil šele začetek ...
Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je sezono 2025 začel z zmago na Dirki po Združenih arabskih emiratih. Ampak to je bil šele začetek ...
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Svet danes zaznamuje občutek stalne krize. Še nikoli ni bilo po svetu toliko vojn, ki pretresajo različne dele planeta in prinašajo negotovost, razseljevanje ter strah. Ob tem podnebne spremembe niso več opozorilo prihodnosti, temveč realnost sedanjosti.
Svet danes zaznamuje občutek stalne krize. Še nikoli ni bilo po svetu toliko vojn, ki pretresajo različne dele planeta in prinašajo negotovost, razseljevanje ter strah. Ob tem podnebne spremembe niso več opozorilo prihodnosti, temveč realnost sedanjosti.
Vlado Kreslin in njegovi ponarodeli komadi nam bogatijo in lepšajo življenja že leta in desetletja. Pred kratkim je založba Goga po triindvajsetih letih ponatisnila njegovo pesniško zbirko Vriskanje in jok, zbirko žalostink in veselink (umetnikova beseda). Ponatis je priložnost za nekoliko drugačno Izšlo je – Marko Golja in Vlado Kreslin sta jo izkoristila. Nikar ne zamudite.
Vlado Kreslin in njegovi ponarodeli komadi nam bogatijo in lepšajo življenja že leta in desetletja. Pred kratkim je založba Goga po triindvajsetih letih ponatisnila njegovo pesniško zbirko Vriskanje in jok, zbirko žalostink in veselink (umetnikova beseda). Ponatis je priložnost za nekoliko drugačno Izšlo je – Marko Golja in Vlado Kreslin sta jo izkoristila. Nikar ne zamudite.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Po zbirki Sama ljubezen je to, ki je bila nominirana za najboljši knjižni prvenec leta 2024, je konec leta 2025 izšla druga knjiga poezije Žive Čebulj z naslovom Praznih rok. Pesmi v njej, ki so krajše od tistih v pesniškem prvencu, so zgoščeni, večplastni vpogledi v stanje sveta na mikro in makro ravni, so torej hkrati tankočutni intimni razmisleki in odmevi na družbeno dogajanje. Ena izmed njih je ubrana na motiv prehoda v novo leto. Interpretka Živa Čebulj, tonski mojster Janez Ahlin, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2025.
Po zbirki Sama ljubezen je to, ki je bila nominirana za najboljši knjižni prvenec leta 2024, je konec leta 2025 izšla druga knjiga poezije Žive Čebulj z naslovom Praznih rok. Pesmi v njej, ki so krajše od tistih v pesniškem prvencu, so zgoščeni, večplastni vpogledi v stanje sveta na mikro in makro ravni, so torej hkrati tankočutni intimni razmisleki in odmevi na družbeno dogajanje. Ena izmed njih je ubrana na motiv prehoda v novo leto. Interpretka Živa Čebulj, tonski mojster Janez Ahlin, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2025.
Tradicija je, da novo leto začnemo z dobrimi željami. Danes bomo slišali, s kakšnimi željami v novo leto vstopajo otroci. Z njimi se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Tradicija je, da novo leto začnemo z dobrimi željami. Danes bomo slišali, s kakšnimi željami v novo leto vstopajo otroci. Z njimi se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Dietetičarka Katka Simić svetuje, kako »preživeti« alkoholnega mačka.
Dietetičarka Katka Simić svetuje, kako »preživeti« alkoholnega mačka.
V novo leto je do zdaj vstopil večji del sveta, tudi pri nas smo prehod iz starega leta praznovali na številnih silvestrovanjih na prostem po vsej državi. Novoletno noč so tradicionalno zaznamovali številni upi za prihodnost in izmenjava dobrih želja, največ po miru in zdravju. Drugi poudarki oddaje: - Veljati začenja del nove pokojninske zakonodaje. - Od Škofij do Izole lahko odslej vozimo brez vinjete. - Ukrajinski predsednik Zelenski: Kijev si želi miru, a le v okviru trdnega mirovnega sporazuma.
V novo leto je do zdaj vstopil večji del sveta, tudi pri nas smo prehod iz starega leta praznovali na številnih silvestrovanjih na prostem po vsej državi. Novoletno noč so tradicionalno zaznamovali številni upi za prihodnost in izmenjava dobrih želja, največ po miru in zdravju. Drugi poudarki oddaje: - Veljati začenja del nove pokojninske zakonodaje. - Od Škofij do Izole lahko odslej vozimo brez vinjete. - Ukrajinski predsednik Zelenski: Kijev si želi miru, a le v okviru trdnega mirovnega sporazuma.
Z novim letom se začne marsikaj novega - tako začenjajo veljati nekateri zakoni, uresničevati se začenjo nekatere zaobljube in na novo se začenja merjenje našega Lokalnega časa. Prvi na novem seznamu, ki nosi letnico 2026, so kolegi Radia Koper. V njihovem imenu se je oglasila Tjaša Škamperle.
Z novim letom se začne marsikaj novega - tako začenjajo veljati nekateri zakoni, uresničevati se začenjo nekatere zaobljube in na novo se začenja merjenje našega Lokalnega časa. Prvi na novem seznamu, ki nosi letnico 2026, so kolegi Radia Koper. V njihovem imenu se je oglasila Tjaša Škamperle.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Po pestrem letu 2025 bo zanimivo tudi v letu 2026, v katerem nas med drugim čakajo zimske olimpijske igre in svetovno nogometno prvenstvo.
Po pestrem letu 2025 bo zanimivo tudi v letu 2026, v katerem nas med drugim čakajo zimske olimpijske igre in svetovno nogometno prvenstvo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ob novem letu si zaželimo sreče, zdravja in da bi se nam izpolnile naše skrite želje. Po teh željah drug drugega ne upamo izpraševati, saj so lahko nekaj zelo intimnega, pa vendar si jih v velikodušnosti svojega srca privoščimo. Zanimivo je, da je današnji dan v cerkvenem koledarju razglašen za dan miru. To pomeni, da si od vseh lepih želja vendar najbolj zaželimo prav miru. Mir pa v svetopisemski govorici ne pomeni le odsotnosti vojn, nasilja in pomanjkanja. Biblični mir je znamenje veselja in radosti, ko se otroci lahko brezskrbno podijo po naših mestnih ulicah ali pa podeželskih senožetih. Znamenje miru je med izvoljenim ljudstvom pomenilo, da so lahko obhajali svatbe, ki so naznanjale, da bodo med njimi vzklile srečne družine, te, ki prinašajo novo življenje in naznanjajo prihodnost. Mir je Judom pomenil, da bodo lahko tudi svobodno obhajali slovesno bogoslužje v templju in slavili dobrega in pravičnega Boga. Sreča bo vladala povsod in je bo dovolj za vse ljudi, tudi za tujce, ki bivajo med njimi, posebno pa za brezpravne vdove in onemogle sirote. Po Drugem vatikanskem koncilu pa smo današnji dan prav tako razglasili kot praznik Božje Matere Marije. Marija je simbol Matere, ki bedi nad vsemi svojimi otroki in jim zagotavlja gostoljubje, zavetje in jih hkrati opogumlja za življenje. Prav ta pogum vsi potrebujemo, da bi dosegli mir, o katerem danes govorimo. Za mir je pogosto potrebno več poguma kot za nasilje. Potrebujemo pogum, da bi vzpostavili pravičnejšo družbo in da bi zagotovili spoštovanje vsakemu posamezniku in narodu. Prav zavest, da smo vsi otroci Nebeške Matere, lahko pomaga, da drug drugega najprej sprejmemo kot brata in sestro in ne kot tekmeca in še manj kot sovražnika. Navsezadnje pa je tudi v našem spominu, da smo današnji dan včasih praznovali kot praznik Obrezovanja Gospodovega. To je bil starozavezni obred, ki ga naši starejši bratje Judje poznajo še danes. Ima pa podobno vlogo kot naš krščanski krst. Gre namreč zato, da otroka sprejmemo kot člana naše široke družine in se zavežemo, da ga bomo vzgajali v pravičnosti in ljubezni. Z njim bomo delili najlepše in tudi bolečino, ki je v življenju neizogibna, ter mu tako pomagali, da bo odrasel. Vse bomo naredili, da se bo tudi on počutil kot Božji ljubljenec in sprejel, da ima prav tako čudovito poslanstvo na tem svetu. Naj bo leto, ki je pred nami, leto novega miru, gostoljubja in življenja!
Ob novem letu si zaželimo sreče, zdravja in da bi se nam izpolnile naše skrite želje. Po teh željah drug drugega ne upamo izpraševati, saj so lahko nekaj zelo intimnega, pa vendar si jih v velikodušnosti svojega srca privoščimo. Zanimivo je, da je današnji dan v cerkvenem koledarju razglašen za dan miru. To pomeni, da si od vseh lepih želja vendar najbolj zaželimo prav miru. Mir pa v svetopisemski govorici ne pomeni le odsotnosti vojn, nasilja in pomanjkanja. Biblični mir je znamenje veselja in radosti, ko se otroci lahko brezskrbno podijo po naših mestnih ulicah ali pa podeželskih senožetih. Znamenje miru je med izvoljenim ljudstvom pomenilo, da so lahko obhajali svatbe, ki so naznanjale, da bodo med njimi vzklile srečne družine, te, ki prinašajo novo življenje in naznanjajo prihodnost. Mir je Judom pomenil, da bodo lahko tudi svobodno obhajali slovesno bogoslužje v templju in slavili dobrega in pravičnega Boga. Sreča bo vladala povsod in je bo dovolj za vse ljudi, tudi za tujce, ki bivajo med njimi, posebno pa za brezpravne vdove in onemogle sirote. Po Drugem vatikanskem koncilu pa smo današnji dan prav tako razglasili kot praznik Božje Matere Marije. Marija je simbol Matere, ki bedi nad vsemi svojimi otroki in jim zagotavlja gostoljubje, zavetje in jih hkrati opogumlja za življenje. Prav ta pogum vsi potrebujemo, da bi dosegli mir, o katerem danes govorimo. Za mir je pogosto potrebno več poguma kot za nasilje. Potrebujemo pogum, da bi vzpostavili pravičnejšo družbo in da bi zagotovili spoštovanje vsakemu posamezniku in narodu. Prav zavest, da smo vsi otroci Nebeške Matere, lahko pomaga, da drug drugega najprej sprejmemo kot brata in sestro in ne kot tekmeca in še manj kot sovražnika. Navsezadnje pa je tudi v našem spominu, da smo današnji dan včasih praznovali kot praznik Obrezovanja Gospodovega. To je bil starozavezni obred, ki ga naši starejši bratje Judje poznajo še danes. Ima pa podobno vlogo kot naš krščanski krst. Gre namreč zato, da otroka sprejmemo kot člana naše široke družine in se zavežemo, da ga bomo vzgajali v pravičnosti in ljubezni. Z njim bomo delili najlepše in tudi bolečino, ki je v življenju neizogibna, ter mu tako pomagali, da bo odrasel. Vse bomo naredili, da se bo tudi on počutil kot Božji ljubljenec in sprejel, da ima prav tako čudovito poslanstvo na tem svetu. Naj bo leto, ki je pred nami, leto novega miru, gostoljubja in življenja!
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Na silvestrski večer smo se v Vrečah sreče spomnili uglednih in vplivnih glasbenikov, ki so se poslovili v letošnjem letu. Ostala pa je njihova izjemna glasbena zapuščina, ki nas bo spremljala, razveseljevala, bodrila še mnoga leta poslej. Marko Doles, Stipica Kalogjera, Ozzy Osbourne, Halid Bešlič, Aleš Hadalin, Jimmy Cliff, Brian Wilson, Chris Rea
Na silvestrski večer smo se v Vrečah sreče spomnili uglednih in vplivnih glasbenikov, ki so se poslovili v letošnjem letu. Ostala pa je njihova izjemna glasbena zapuščina, ki nas bo spremljala, razveseljevala, bodrila še mnoga leta poslej. Marko Doles, Stipica Kalogjera, Ozzy Osbourne, Halid Bešlič, Aleš Hadalin, Jimmy Cliff, Brian Wilson, Chris Rea
Deček potuje na Severni tečaj k dedku Mrazu … Pripoveduje: Aleš Valič. Napisal: Chris Van Allsburg. Prevedla: Tilka Jamnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Deček potuje na Severni tečaj k dedku Mrazu … Pripoveduje: Aleš Valič. Napisal: Chris Van Allsburg. Prevedla: Tilka Jamnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
V letu 2026 je vse večji del našega planeta. Pred približno pol ure so v novo leto vstopile države indokitajskega polotoka in del Rusije, čez pol ure se jim bodo pridružili še v Indiji. Silvestrski dogodki se ob spremljavi glasbe in pirotehnike začenjajo tudi pri nas. Najpogumnejši na Jezerskem so se od leta 2025 poslovili s skokom v tamkajšnje jezero. Druge teme: - Koalicijski poslanci predlagali dan Triglava za nov državni praznik - Visokopredelane hrane zaužijemo vse več, in to kljub slabemu vplivu na zdravje - Ukrajina potrdila nove napade na rusko naftno industrijo
V letu 2026 je vse večji del našega planeta. Pred približno pol ure so v novo leto vstopile države indokitajskega polotoka in del Rusije, čez pol ure se jim bodo pridružili še v Indiji. Silvestrski dogodki se ob spremljavi glasbe in pirotehnike začenjajo tudi pri nas. Najpogumnejši na Jezerskem so se od leta 2025 poslovili s skokom v tamkajšnje jezero. Druge teme: - Koalicijski poslanci predlagali dan Triglava za nov državni praznik - Visokopredelane hrane zaužijemo vse več, in to kljub slabemu vplivu na zdravje - Ukrajina potrdila nove napade na rusko naftno industrijo