Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
“Ples ni zgolj abstrakcija življenja; je življenje samo. Je prefinjen mehanizem narave in civilizacije, združen v eno – zakladnica orodij, ki omogočajo, zdravijo in izumljajo,” je v poslanici ob mednarodnem dnevu plesa 2026 zapisala koreografinja, Prešernova nagrajenka Mateja Bučar. Poleg plesnega dogajanja bomo osvetlili še nove izdaje Cankarjeve založbe; dva potopisa v zbirki S poti in roman Domneve o Jakobu Uweja Johnsona, ki je izšel v zbirki Moderni klasiki.
“Ples ni zgolj abstrakcija življenja; je življenje samo. Je prefinjen mehanizem narave in civilizacije, združen v eno – zakladnica orodij, ki omogočajo, zdravijo in izumljajo,” je v poslanici ob mednarodnem dnevu plesa 2026 zapisala koreografinja, Prešernova nagrajenka Mateja Bučar. Poleg plesnega dogajanja bomo osvetlili še nove izdaje Cankarjeve založbe; dva potopisa v zbirki S poti in roman Domneve o Jakobu Uweja Johnsona, ki je izšel v zbirki Moderni klasiki.
Prihodnja vlada, ki se bo najverjetneje oblikovala okrog SDS, bo glede na današnjo razpravo o predlogu za preoblikovanje delovala s 14 ministrstvi, saj ima predlog o tem zadostno podporo. Poslanci so začeli tudi redno obravnavo interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki mu prav tako kaže dobro. Drugi poudarki: - Energetske krize zaradi odvisnosti od fosilnih goriv so znak Evropi, naj opusti ta goriva. - Kosovski parlament razpuščen, sledijo tretje volitve v letu dni. - Po ukrajinskih napadih na rafinerijo v ruskem pristanišču Tuapse svarila pred okoljsko katastrofo.
Prihodnja vlada, ki se bo najverjetneje oblikovala okrog SDS, bo glede na današnjo razpravo o predlogu za preoblikovanje delovala s 14 ministrstvi, saj ima predlog o tem zadostno podporo. Poslanci so začeli tudi redno obravnavo interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki mu prav tako kaže dobro. Drugi poudarki: - Energetske krize zaradi odvisnosti od fosilnih goriv so znak Evropi, naj opusti ta goriva. - Kosovski parlament razpuščen, sledijo tretje volitve v letu dni. - Po ukrajinskih napadih na rafinerijo v ruskem pristanišču Tuapse svarila pred okoljsko katastrofo.
Adijo Mare Skupina Ana Pupedan intenzivno predstavlja novi singel, nov komad, posvečen ustanovnemu članu in dolgoletnemu bobnarju Marku Dolesu. Debelo leto po njegovem tragičnem odhodu skladba Adijo Mare prinaša iskren poklon prijatelju, ki je Pupedancem in njihovi zvesti publiki s svojim karakterjem, stoično držo, zagrizenostjo v neumornem boju proti vedno bolj puhloglavemu mainstreamu, pustil neizbrisen pečat. Po izgubi ustanovnega bobnarja, njegovo mesto zaseda Andrej Pirjevec, glasbenik iz Sežane, pedagog in ustvarjalec, ki z vstopom v skupino zagotavlja kontinuiteto. Sicer pa Adijo Mare ni zgolj nova izdaja … Ob izidu singla skupina Ana Pupedan napoveduje tudi poseben koncert “Adijo Mare – in memoriam Marku Dolesu”, ki bo 9. maja ob 20. uri v pivški Skali. Velik dogodek, ob Dnevu zmage, ko mesto Pivka obenem slavi občinski praznik, bo namenjen spominu, glasbi in skupnosti. Pesem tedna RA KP je glasbeni hommage Adijo Mare, glasbeno posvetilo iz prve roke. Takole pravijo »pupedanci« …
Adijo Mare Skupina Ana Pupedan intenzivno predstavlja novi singel, nov komad, posvečen ustanovnemu članu in dolgoletnemu bobnarju Marku Dolesu. Debelo leto po njegovem tragičnem odhodu skladba Adijo Mare prinaša iskren poklon prijatelju, ki je Pupedancem in njihovi zvesti publiki s svojim karakterjem, stoično držo, zagrizenostjo v neumornem boju proti vedno bolj puhloglavemu mainstreamu, pustil neizbrisen pečat. Po izgubi ustanovnega bobnarja, njegovo mesto zaseda Andrej Pirjevec, glasbenik iz Sežane, pedagog in ustvarjalec, ki z vstopom v skupino zagotavlja kontinuiteto. Sicer pa Adijo Mare ni zgolj nova izdaja … Ob izidu singla skupina Ana Pupedan napoveduje tudi poseben koncert “Adijo Mare – in memoriam Marku Dolesu”, ki bo 9. maja ob 20. uri v pivški Skali. Velik dogodek, ob Dnevu zmage, ko mesto Pivka obenem slavi občinski praznik, bo namenjen spominu, glasbi in skupnosti. Pesem tedna RA KP je glasbeni hommage Adijo Mare, glasbeno posvetilo iz prve roke. Takole pravijo »pupedanci« …
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V oddaji gostuje Neisha z balado Najdi me. V besedilu apelira na to, da je čas nepomemben, tako kot naše agregatno stanje. Veliko duš in njihovih usod se srečuje tukaj in zdaj, ljubezen pa kot lepilo vsega stvarstva ne pozna ne časa ne prostora. Sledi tudi več besed o bogati glasbeni poti, njeno okroglo obletnico bo obeležila poleti na posebnem koncertu.
V oddaji gostuje Neisha z balado Najdi me. V besedilu apelira na to, da je čas nepomemben, tako kot naše agregatno stanje. Veliko duš in njihovih usod se srečuje tukaj in zdaj, ljubezen pa kot lepilo vsega stvarstva ne pozna ne časa ne prostora. Sledi tudi več besed o bogati glasbeni poti, njeno okroglo obletnico bo obeležila poleti na posebnem koncertu.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Drugi poudarki: - Med odmevnimi stečaji je tudi zgodba Kraškega zidarja. Delavci so dobili denar, a so takrat čakali nanj skoraj dve leti. Stečaj pa po skoraj 14-ih letih še ni končan. - Krajani Šebrelj pri arheološkem parku Divje babe opozarjajo na prometni in parkirni kaos. Števlni obiskovalci parkirajo kar na njihovih dvoriščih. - V Celju na javnih objektih 11 novih sončnih elektrarn. Proizvedle bodo toliko elektrike, kot je porabi približno 450 gospodinjstev. - Podčetrtek pridobil Planinski učni center z učno potjo, zahtevno planinsko turo, naravno plezalno steno in učnima feratama.
Drugi poudarki: - Med odmevnimi stečaji je tudi zgodba Kraškega zidarja. Delavci so dobili denar, a so takrat čakali nanj skoraj dve leti. Stečaj pa po skoraj 14-ih letih še ni končan. - Krajani Šebrelj pri arheološkem parku Divje babe opozarjajo na prometni in parkirni kaos. Števlni obiskovalci parkirajo kar na njihovih dvoriščih. - V Celju na javnih objektih 11 novih sončnih elektrarn. Proizvedle bodo toliko elektrike, kot je porabi približno 450 gospodinjstev. - Podčetrtek pridobil Planinski učni center z učno potjo, zahtevno planinsko turo, naravno plezalno steno in učnima feratama.
Izrazite družbene negotovosti in podnebne spremembe so povečale potrebo po samooskrbi in ohranitvi kmetijskih zemljišč, tudi znotraj urbanih območij. Pomen kakovostne, lokalno pridelane hrane stopa v ospredje. A spreminjanje uhojenih, pogosto medgeneracijsko posredovanih življenjskih navad, je trdovratna naloga, ki jo praviloma prevzamejo sekundarna, zlasti vzgojno-izobraževalna okolja. S tem pa posredno, z najmlajšo generacijo, vplivajo na spremembe navad in vedenjskih vzorcev; tudi pri starejših. Ena od oblik tovrstnega izobraževanja, ki ima na Slovenskem bogato dediščino in tradicijo, pa so šolski vrtovi. Ti danes presegajo samo vzgojni vidik iz preteklosti in s strukturiranimi projektnimi pristopi, sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi in kmeti so velik samooskrbni potencial. V tokratnem Grafoskopu, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, mi bodo tri sogovornice –– pomagale razmišljati o šolskih vrtovih včeraj in danes, samooskrbi, pa tudi o ohranjanju kmetijskih površin za danes in jutri. Sogovornici – Mateja Ribarič, Slovenski šolski muzej; Maruška Markovčič, Mestna občina Ljubljana; Maša Meznarič Majcen, projekt Eko vrt, Društvo DOVES – FEE Slovenija Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnelo Uredništvo za kulturo, aprila 2026.
Izrazite družbene negotovosti in podnebne spremembe so povečale potrebo po samooskrbi in ohranitvi kmetijskih zemljišč, tudi znotraj urbanih območij. Pomen kakovostne, lokalno pridelane hrane stopa v ospredje. A spreminjanje uhojenih, pogosto medgeneracijsko posredovanih življenjskih navad, je trdovratna naloga, ki jo praviloma prevzamejo sekundarna, zlasti vzgojno-izobraževalna okolja. S tem pa posredno, z najmlajšo generacijo, vplivajo na spremembe navad in vedenjskih vzorcev; tudi pri starejših. Ena od oblik tovrstnega izobraževanja, ki ima na Slovenskem bogato dediščino in tradicijo, pa so šolski vrtovi. Ti danes presegajo samo vzgojni vidik iz preteklosti in s strukturiranimi projektnimi pristopi, sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi in kmeti so velik samooskrbni potencial. V tokratnem Grafoskopu, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, mi bodo tri sogovornice –– pomagale razmišljati o šolskih vrtovih včeraj in danes, samooskrbi, pa tudi o ohranjanju kmetijskih površin za danes in jutri. Sogovornici – Mateja Ribarič, Slovenski šolski muzej; Maruška Markovčič, Mestna občina Ljubljana; Maša Meznarič Majcen, projekt Eko vrt, Društvo DOVES – FEE Slovenija Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnelo Uredništvo za kulturo, aprila 2026.
Pater Arturo Sosa, generalni predstojnik Družbe Jezusove, je 17. februarja letos imenoval patra Marjana Kokalja za novega provinciala Slovenske province Družbe Jezusove. Funkcijo bo od sedanjega provinciala p. Mirana Žvanuta prevzel na binkoštni ponedeljek 25. maja. Njegovo imenovanje odpira več pomembnih vprašanj: kaj danes pomeni voditi jezuitsko skupnost v Sloveniji, kakšni so izzivi redovnega in duhovnega življenja ter kako jezuiti vidijo svoje poslanstvo v Cerkvi in družbi. P. Marjan Kokalj je bil povezan s kulturo, jezikom, etnologijo in tudi s Škofjeloškim pasijonom. Pozneje ga je pot vodila v filozofski in teološki študij, v duhovništvo, v skupnostno življenje ter v različne odgovorne službe znotraj jezuitskega reda.
Pater Arturo Sosa, generalni predstojnik Družbe Jezusove, je 17. februarja letos imenoval patra Marjana Kokalja za novega provinciala Slovenske province Družbe Jezusove. Funkcijo bo od sedanjega provinciala p. Mirana Žvanuta prevzel na binkoštni ponedeljek 25. maja. Njegovo imenovanje odpira več pomembnih vprašanj: kaj danes pomeni voditi jezuitsko skupnost v Sloveniji, kakšni so izzivi redovnega in duhovnega življenja ter kako jezuiti vidijo svoje poslanstvo v Cerkvi in družbi. P. Marjan Kokalj je bil povezan s kulturo, jezikom, etnologijo in tudi s Škofjeloškim pasijonom. Pozneje ga je pot vodila v filozofski in teološki študij, v duhovništvo, v skupnostno življenje ter v različne odgovorne službe znotraj jezuitskega reda.
V državnem zboru poteka izredna seja, na kateri bodo poslanke in poslanci odločali o SDS-ovem predlogu sprememb zakona o vladi. Z njim bi zmanjšali zdajšnje število ministrstev. Drugi poudarki oddaje: Združene države so podaljšale blokado iranskih pristanišč. Posledice energetske krize bi lahko čutili več let, opozarja Evropska komisija. V Obsotelju in na Kozjanskem iščejo sredstva za izgradnjo satelitskega urgentnega centra.
V državnem zboru poteka izredna seja, na kateri bodo poslanke in poslanci odločali o SDS-ovem predlogu sprememb zakona o vladi. Z njim bi zmanjšali zdajšnje število ministrstev. Drugi poudarki oddaje: Združene države so podaljšale blokado iranskih pristanišč. Posledice energetske krize bi lahko čutili več let, opozarja Evropska komisija. V Obsotelju in na Kozjanskem iščejo sredstva za izgradnjo satelitskega urgentnega centra.
V državnem zboru poteka izredna seja, na kateri bodo poslanci odločali o predlogu sprememb zakona o vladi, ki zmanjšuje število ministrstev z zdajšnjih 19 na 14. Po uvodni predstavitvi stališč poslanskih skupin se predlogu obeta podpora. Zanj bodo poleg predlagateljev SDS glasovali še v trojčku NSi, SLS in Fokus, Demokratih ter Resnici, Gibanje Svoboda in Socialni demokrati pa - kot so napovedali - spremembi ne bodo nasprotovali. Ostali poudarki oddaje: - Cene nafte zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu in negotovosti glede odprtja Hormuške ožine ostajajo nestabilne. - Pristojni pozivajo k previdnosti pri kurjenju prvomajskih kresov. - V Novi Gorici nocoj predpremiera dokumentarnega filma o glažutarjih, ki so sredi Trnovskega gozda ustvarili prave steklarske skupnosti. - Po spektaklu v Parizu se nogometna Liga prvakov nadaljuje v Madridu.
V državnem zboru poteka izredna seja, na kateri bodo poslanci odločali o predlogu sprememb zakona o vladi, ki zmanjšuje število ministrstev z zdajšnjih 19 na 14. Po uvodni predstavitvi stališč poslanskih skupin se predlogu obeta podpora. Zanj bodo poleg predlagateljev SDS glasovali še v trojčku NSi, SLS in Fokus, Demokratih ter Resnici, Gibanje Svoboda in Socialni demokrati pa - kot so napovedali - spremembi ne bodo nasprotovali. Ostali poudarki oddaje: - Cene nafte zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu in negotovosti glede odprtja Hormuške ožine ostajajo nestabilne. - Pristojni pozivajo k previdnosti pri kurjenju prvomajskih kresov. - V Novi Gorici nocoj predpremiera dokumentarnega filma o glažutarjih, ki so sredi Trnovskega gozda ustvarili prave steklarske skupnosti. - Po spektaklu v Parizu se nogometna Liga prvakov nadaljuje v Madridu.
"Pesem in pol" tedna je skladba primorske rock zasedbe Pelhan z naslovom Poljub. Pesem govori o srečanju dveh ljudi iz preteklosti, ko čas za hip obstane, razum stopi nekoliko v ozadje, srce pa prevzame glavno besedo. Z Alešem Pelhanom smo se pogovarjali o neizrečenih čustvih, usodnih srečanjih in trenutkih, "ko je dovolj že en sam pogled, da zgodba dobi svoj pomen". Dotaknili smo se tudi zrelejše glasbene smeri skupine, nastajanja skladbe ter videospota, ki ga podpisuje ekipa Spectus.
"Pesem in pol" tedna je skladba primorske rock zasedbe Pelhan z naslovom Poljub. Pesem govori o srečanju dveh ljudi iz preteklosti, ko čas za hip obstane, razum stopi nekoliko v ozadje, srce pa prevzame glavno besedo. Z Alešem Pelhanom smo se pogovarjali o neizrečenih čustvih, usodnih srečanjih in trenutkih, "ko je dovolj že en sam pogled, da zgodba dobi svoj pomen". Dotaknili smo se tudi zrelejše glasbene smeri skupine, nastajanja skladbe ter videospota, ki ga podpisuje ekipa Spectus.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
- Poslanci odločajo o spremembah zakona o vladi - Mariborski Zavod za gozdove se seli v sosednjo občino Ruše - Z jutrišnjim dnem se v Mariboru zapira še ena koncesijska ambulanta
- Poslanci odločajo o spremembah zakona o vladi - Mariborski Zavod za gozdove se seli v sosednjo občino Ruše - Z jutrišnjim dnem se v Mariboru zapira še ena koncesijska ambulanta
V izvedbi oboistke Maje Kojc poslušajte skladbe Francisa Poulenca, Richarda Straussa, Blaženke Arnič, Nenada Firšta in Slavka Osterca. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb z oboistko Majo Kojc, dolgoletno solistko Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki je po uspešno opravljeni avdiciji postala redna članica orkestra septembra 1993. Maja Kojc je že naslednje leto postala 1. solistka oboistka orkestra, od junija 2013 pa je umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala oboo pri profesorju Božu Rogelji, študij je nadaljevala na Univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu in ga končala z magisterijem. Poleg dela v orkestru igra in snema v različnih komornih zasedbah, hkrati je tudi ustanovna članica pihalnega kvinteta Ariart. Oboistka Maja Kojc bo nastopila v Sonati za oboo in klavir Francisa Poulenca, 1. stavku Koncerta za oboo in orkester v D-duru Richarda Straussa, skladbi A propos Danubiana za oboo oz. angleški rog in klavir Blaženke Arnič, Kaganovih sanjah za oboo solo Nenada Firšta in v Pihalnem kvintetu Slavka Osterca. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 30. aprila ob 17.05.
V izvedbi oboistke Maje Kojc poslušajte skladbe Francisa Poulenca, Richarda Straussa, Blaženke Arnič, Nenada Firšta in Slavka Osterca. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb z oboistko Majo Kojc, dolgoletno solistko Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki je po uspešno opravljeni avdiciji postala redna članica orkestra septembra 1993. Maja Kojc je že naslednje leto postala 1. solistka oboistka orkestra, od junija 2013 pa je umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala oboo pri profesorju Božu Rogelji, študij je nadaljevala na Univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu in ga končala z magisterijem. Poleg dela v orkestru igra in snema v različnih komornih zasedbah, hkrati je tudi ustanovna članica pihalnega kvinteta Ariart. Oboistka Maja Kojc bo nastopila v Sonati za oboo in klavir Francisa Poulenca, 1. stavku Koncerta za oboo in orkester v D-duru Richarda Straussa, skladbi A propos Danubiana za oboo oz. angleški rog in klavir Blaženke Arnič, Kaganovih sanjah za oboo solo Nenada Firšta in v Pihalnem kvintetu Slavka Osterca. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 30. aprila ob 17.05.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V tokratni oddaji vam ponujamo zvočni zapis z milanskega tedna oblikovanja, ki se je sklenil v nedeljo. Z razstavo House of Creatures se je na njem predstavil slovenski Center za kreativnost. V Gledališkem muzeju v Trstu so sinoči premierno predstavili biografski dokumentarec o življenju opernega basista Giannija Sancina, pod katerega se podpisuje Tamara Stanese. Znane so nominacije za nagrado kritiško sito za najboljše izvirno slovensko leposlovno delo minulega leta.
V tokratni oddaji vam ponujamo zvočni zapis z milanskega tedna oblikovanja, ki se je sklenil v nedeljo. Z razstavo House of Creatures se je na njem predstavil slovenski Center za kreativnost. V Gledališkem muzeju v Trstu so sinoči premierno predstavili biografski dokumentarec o življenju opernega basista Giannija Sancina, pod katerega se podpisuje Tamara Stanese. Znane so nominacije za nagrado kritiško sito za najboljše izvirno slovensko leposlovno delo minulega leta.
V času, ko knjiga vse težje tekmuje za pozornost, Bralna značka – ZPMS še vedno vsako leto poveže na tisoče mladih bralcev in njihovih mentorjev. Pred nami je prireditev Zlata bralka, zlati bralec – trenutek, ko se vztrajnost pri branju prevede v simbolno priznanje. Kaj za mlade pomenijo tovrstna priznanja? Kaj danes sploh pomeni brati – in še pomembneje, kako pri otrocih in mladih prebuditi željo po branju? Ob zaključku jubilejnega leta, v katerem Bralna značka – ZPMS praznuje 65 let delovanja, bomo o tem razmišljali s predsednico Društva Bralna značka – ZPMS dr. Gajo Kos, tudi avtorico odmevne pobude 10 minut branja na dan. Dolgoletni sponzor zbirke Zlata bralka, zlati bralec je Telekom Slovenije.
V času, ko knjiga vse težje tekmuje za pozornost, Bralna značka – ZPMS še vedno vsako leto poveže na tisoče mladih bralcev in njihovih mentorjev. Pred nami je prireditev Zlata bralka, zlati bralec – trenutek, ko se vztrajnost pri branju prevede v simbolno priznanje. Kaj za mlade pomenijo tovrstna priznanja? Kaj danes sploh pomeni brati – in še pomembneje, kako pri otrocih in mladih prebuditi željo po branju? Ob zaključku jubilejnega leta, v katerem Bralna značka – ZPMS praznuje 65 let delovanja, bomo o tem razmišljali s predsednico Društva Bralna značka – ZPMS dr. Gajo Kos, tudi avtorico odmevne pobude 10 minut branja na dan. Dolgoletni sponzor zbirke Zlata bralka, zlati bralec je Telekom Slovenije.
Med nekdanjimi propadlimi gospodarskimi velikani je tudi sežansko gradbeno podjetje Kraški zidar. Stečajni postopek se je začel v sredini avgusta 2012, potem kot je prišlo do spoznanja, da prisilna poravnava družbe ne bo rešila. Zaradi stečaja je neposredno izgubilo delo 312 delavcev. Zaradi aktivne vloge sindikata so delavci vse svoje terjatve dobili poplačane dve leti pozneje. Sledile so številne dražbe, na katerih se je prodajalo premoženje propadlega kraškega gradbinca, skoraj 14 let od razglasitve stečaja pa postopek še ni končan. Po napovedih stečajne upraviteljice naj bi se to zgodilo v prihodnjem letu, saj je premoženje v celoti prodano.
Med nekdanjimi propadlimi gospodarskimi velikani je tudi sežansko gradbeno podjetje Kraški zidar. Stečajni postopek se je začel v sredini avgusta 2012, potem kot je prišlo do spoznanja, da prisilna poravnava družbe ne bo rešila. Zaradi stečaja je neposredno izgubilo delo 312 delavcev. Zaradi aktivne vloge sindikata so delavci vse svoje terjatve dobili poplačane dve leti pozneje. Sledile so številne dražbe, na katerih se je prodajalo premoženje propadlega kraškega gradbinca, skoraj 14 let od razglasitve stečaja pa postopek še ni končan. Po napovedih stečajne upraviteljice naj bi se to zgodilo v prihodnjem letu, saj je premoženje v celoti prodano.
V rubriki Radijski SOS smo tokrat govorili o naših stopalih in skrbi zanje. Po nekaterih pristopih lahko masaža ali pritisk na posamezne točke na stopalih lajša bolečine in spodbuja boljše delovanje organov. Kaj je refleksoterapija, komu in kako lahko pomaga, je pojasnila kvalificirana refleksoterapevtka Polona Strašek Borko.
V rubriki Radijski SOS smo tokrat govorili o naših stopalih in skrbi zanje. Po nekaterih pristopih lahko masaža ali pritisk na posamezne točke na stopalih lajša bolečine in spodbuja boljše delovanje organov. Kaj je refleksoterapija, komu in kako lahko pomaga, je pojasnila kvalificirana refleksoterapevtka Polona Strašek Borko.
Po več dneh prijetnih pomladnih temperatur se je nad Slovenijo pomaknila izrazita ohladitev, ki bi lahko v notranjosti države povzročila tudi pozebo. Hladna fronta je naše kraje dosegla ponoči, znižanje temperatur pa bo najbolj izrazito ob četrtkovem in petkovem jutru. Kaj to pomeni za rastline?
Po več dneh prijetnih pomladnih temperatur se je nad Slovenijo pomaknila izrazita ohladitev, ki bi lahko v notranjosti države povzročila tudi pozebo. Hladna fronta je naše kraje dosegla ponoči, znižanje temperatur pa bo najbolj izrazito ob četrtkovem in petkovem jutru. Kaj to pomeni za rastline?
Življenje mlade plesalke, ki je po maminem odhodu v tujino živela z očetom in babico, je močno zaznamovala očetova nenadna smrt. Ko sta z babico ostali sami, ji je ples zelo pomagal čez težke trenutke, a so stroški za to dejavnost postajali vse višji. Tudi s pomočjo Zveze Anita Ogulin je plesne treninge lahko ohranila in do danes nanizala številne uspehe, tudi naslov državne prvakinje in evropske podprvakinje. Babica pa je zdaj, ko lažje živita, tudi sama postala botra.
Življenje mlade plesalke, ki je po maminem odhodu v tujino živela z očetom in babico, je močno zaznamovala očetova nenadna smrt. Ko sta z babico ostali sami, ji je ples zelo pomagal čez težke trenutke, a so stroški za to dejavnost postajali vse višji. Tudi s pomočjo Zveze Anita Ogulin je plesne treninge lahko ohranila in do danes nanizala številne uspehe, tudi naslov državne prvakinje in evropske podprvakinje. Babica pa je zdaj, ko lažje živita, tudi sama postala botra.
Primorska glasbenica Masayah se po uspehu prvenca Zavedno na novem dolgominutažnem albumu Lava predstavlja s trinajstimi skladbami in prinaša surov preplet rapa, melodičnosti ter osebne izpovednosti. Slišimo surov boom bap, produkcijsko izpopolnjene trenutke, plesne ritme, konceptualne globine in ranljivost, ki jo je znova odkrila v procesu ustvarjanja.
Primorska glasbenica Masayah se po uspehu prvenca Zavedno na novem dolgominutažnem albumu Lava predstavlja s trinajstimi skladbami in prinaša surov preplet rapa, melodičnosti ter osebne izpovednosti. Slišimo surov boom bap, produkcijsko izpopolnjene trenutke, plesne ritme, konceptualne globine in ranljivost, ki jo je znova odkrila v procesu ustvarjanja.
Vita Mavrič – ženska ustvarjalnega duha, čutnega izraza in popolne predanosti življenju; osebnost bogatih gledaliških in glasbenih izkušenj ter vodilna moč razvoja slovenskega šansona. Bila je soustvarjalka in sodelavka vseh velikih, ki so pisali zlata leta slovenske popevke, je ustanoviteljica Café teatra in festivala La vie en rose. Več kot tri desetletja se dotika src občinstva s samolastnimi in neposrednimi avtorskimi glasbenogledališkimi zgodbami; kar devet albumov vsebuje njen opus. Ob tem ima Vita Mavrič manj znano bogato družinsko zgodbo, ki jo vodi nazaj do koroške ljudske pripovedi o Mojci Pokrajculji. Vita Mavrič je gostja oddaje Intervju, z njo se je pogovarjala Simona Moličnik. Foto: Tone Jurca
Vita Mavrič – ženska ustvarjalnega duha, čutnega izraza in popolne predanosti življenju; osebnost bogatih gledaliških in glasbenih izkušenj ter vodilna moč razvoja slovenskega šansona. Bila je soustvarjalka in sodelavka vseh velikih, ki so pisali zlata leta slovenske popevke, je ustanoviteljica Café teatra in festivala La vie en rose. Več kot tri desetletja se dotika src občinstva s samolastnimi in neposrednimi avtorskimi glasbenogledališkimi zgodbami; kar devet albumov vsebuje njen opus. Ob tem ima Vita Mavrič manj znano bogato družinsko zgodbo, ki jo vodi nazaj do koroške ljudske pripovedi o Mojci Pokrajculji. Vita Mavrič je gostja oddaje Intervju, z njo se je pogovarjala Simona Moličnik. Foto: Tone Jurca
Delavci in sindikati neprestano razmišljajo o razmerah in pravicah na področju dela, seveda pa so prvomajski prazniki, ki bodo ta konec tedna, temu še posebej namenjeni. Časi so zaostreni. Mnogi so se razveselili dviga minimalne plače in zimskega regresa, kljub temu pa so tu opozorila delodajalcev, energetska kriza in nov interventni zakon, o učinku katerega so mnenja med sindikati in gospodarstveniki deljena.
Delavci in sindikati neprestano razmišljajo o razmerah in pravicah na področju dela, seveda pa so prvomajski prazniki, ki bodo ta konec tedna, temu še posebej namenjeni. Časi so zaostreni. Mnogi so se razveselili dviga minimalne plače in zimskega regresa, kljub temu pa so tu opozorila delodajalcev, energetska kriza in nov interventni zakon, o učinku katerega so mnenja med sindikati in gospodarstveniki deljena.
John Lewis je bil eden najpomembnejših pianistov in skladateljev dvajsetega stoletja. Njegov slog igranja je bil ritmično razgiban, natančen, melodičen in prefinjen. V svojem komponiranju je povzel tudi prvine baročne glasbe – še posebej uspešno v zasedbi Modern Jazz Quartet. Za več desetletij so postali vodilna zasedba komornega jazza, znameniti po izjemno uspelem zlitju evropske klasične in sodobne jazzovske forme. S svojim izjemno uglajenim igranjem in nenazadnje tudi ugledno pojavo – vsi oblečeni v frake in metuljčke – so zelo priljubljeni tudi med ljubitelji klasične glasbe.
John Lewis je bil eden najpomembnejših pianistov in skladateljev dvajsetega stoletja. Njegov slog igranja je bil ritmično razgiban, natančen, melodičen in prefinjen. V svojem komponiranju je povzel tudi prvine baročne glasbe – še posebej uspešno v zasedbi Modern Jazz Quartet. Za več desetletij so postali vodilna zasedba komornega jazza, znameniti po izjemno uspelem zlitju evropske klasične in sodobne jazzovske forme. S svojim izjemno uglajenim igranjem in nenazadnje tudi ugledno pojavo – vsi oblečeni v frake in metuljčke – so zelo priljubljeni tudi med ljubitelji klasične glasbe.
Po torkovem prologu v sredo kolesarje na dirki po Romandiji, ki bo potekala vse do nedelje, čaka prva etapa. Na najvišja mesta merita Tadej Pogačar in Primož Roglič. V nogometni ligi prvakov pa sta se na prvi polfinalni tekmi pomerila PSG in Bayern.
Po torkovem prologu v sredo kolesarje na dirki po Romandiji, ki bo potekala vse do nedelje, čaka prva etapa. Na najvišja mesta merita Tadej Pogačar in Primož Roglič. V nogometni ligi prvakov pa sta se na prvi polfinalni tekmi pomerila PSG in Bayern.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Prvomajske počitnice so že tu in veliko Slovencev se je v teh dneh odpravilo na potovanje, nekateri na krajše izlete po Sloveniji, drugi nekoliko dlje. A ne glede na to, kam se odpravljamo, je treba s seboj imeti potovalno lekarno. Na vprašanja, kaj vse sodi v potovalno lekarno, koliko zdravil vzeti s seboj in kako jih pravilno shranjevati, bo odgovarjal Milan Rajtmajer, dr. med., specialist splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje.
Prvomajske počitnice so že tu in veliko Slovencev se je v teh dneh odpravilo na potovanje, nekateri na krajše izlete po Sloveniji, drugi nekoliko dlje. A ne glede na to, kam se odpravljamo, je treba s seboj imeti potovalno lekarno. Na vprašanja, kaj vse sodi v potovalno lekarno, koliko zdravil vzeti s seboj in kako jih pravilno shranjevati, bo odgovarjal Milan Rajtmajer, dr. med., specialist splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje.
Predsednica Nataša Pirc Musar je konec tedna marsikoga presenetila z odločitvijo, da v prvem krogu ne bo predlagala mandatarja. Je bila njena odločitev postopkovna ali politična? Poslanke in poslanci se bodo z zadevo seznanili šele prihodnji teden. Bodo pa že danes na izredni seji državnega zbora odločali o predlogu SDS za spremembo zakona o vladi, ki daje obris morebitni četrti ekipi Janeza Janše. SDS napoveduje, da bo strankam, ki bodo podprle zakonske spremembe, poslal izhodišča za koalicijska pogajanja. Gost Ob osmih je nekdanji predsednik Državnega zbora Pavel Gantar. Pišite nam na obosmih@rtvslo.si.
Predsednica Nataša Pirc Musar je konec tedna marsikoga presenetila z odločitvijo, da v prvem krogu ne bo predlagala mandatarja. Je bila njena odločitev postopkovna ali politična? Poslanke in poslanci se bodo z zadevo seznanili šele prihodnji teden. Bodo pa že danes na izredni seji državnega zbora odločali o predlogu SDS za spremembo zakona o vladi, ki daje obris morebitni četrti ekipi Janeza Janše. SDS napoveduje, da bo strankam, ki bodo podprle zakonske spremembe, poslal izhodišča za koalicijska pogajanja. Gost Ob osmih je nekdanji predsednik Državnega zbora Pavel Gantar. Pišite nam na obosmih@rtvslo.si.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Trump napoveduje podaljšanje blokade iranskih pristanišč - Obnova Langerjeve vile med finalisti za naziv 'EU projekt, moj projekt 2026' - Slovenijo dosegla hladna vremenska fronta
- Trump napoveduje podaljšanje blokade iranskih pristanišč - Obnova Langerjeve vile med finalisti za naziv 'EU projekt, moj projekt 2026' - Slovenijo dosegla hladna vremenska fronta
Na počitniško obarvani Frekvenci X vam tokrat v poslušanje prinašamo zgodbi dveh mladih znanstvenikov, ki sta ta in pretekli teden gostovala v Xpertizi, rubriki Frekvence, v kateri predstavljamo mlade na začetku kariere v znanosti. Najprej bomo spoznali Ano Štuhec Kocijan, raziskovalko na Univerzah v Oxfordu in Cambridgeu, ki se ukvarja s proteini, ki zaznavajo magnetno polje. V nadaljevanju pa bo svoje delo predstavil Črtomir Perharič z Morske biološke postaje v Piranu. Kot fizik raziskuje tako imenovano biološko ogljično črpalko v morju, pri čemer ga še posebej zanima vloga meduz pri prenosu ogljika v morske globine.
Na počitniško obarvani Frekvenci X vam tokrat v poslušanje prinašamo zgodbi dveh mladih znanstvenikov, ki sta ta in pretekli teden gostovala v Xpertizi, rubriki Frekvence, v kateri predstavljamo mlade na začetku kariere v znanosti. Najprej bomo spoznali Ano Štuhec Kocijan, raziskovalko na Univerzah v Oxfordu in Cambridgeu, ki se ukvarja s proteini, ki zaznavajo magnetno polje. V nadaljevanju pa bo svoje delo predstavil Črtomir Perharič z Morske biološke postaje v Piranu. Kot fizik raziskuje tako imenovano biološko ogljično črpalko v morju, pri čemer ga še posebej zanima vloga meduz pri prenosu ogljika v morske globine.
Svetovno odmevna knjiga sodobnega ameriškega filozofa Jasona Stanleyja vleče pomenljive vzporednice med historičnim fašizmom 20. stoletja in nacionalističnimi, populističnimi, mačističnimi in avtoritarnimi strankami, ki dajejo ton političnemu življenju na planetu danes
Svetovno odmevna knjiga sodobnega ameriškega filozofa Jasona Stanleyja vleče pomenljive vzporednice med historičnim fašizmom 20. stoletja in nacionalističnimi, populističnimi, mačističnimi in avtoritarnimi strankami, ki dajejo ton političnemu življenju na planetu danes
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Koncerta brez prizorišča pač ni. Seveda pa obstajajo prizorišča in ... Prizorišča. Brez Štuka bi namreč glasbena scena danes gotovo bila malenkost drugačna.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Koncerta brez prizorišča pač ni. Seveda pa obstajajo prizorišča in ... Prizorišča. Brez Štuka bi namreč glasbena scena danes gotovo bila malenkost drugačna.
Danes obeležujemo mednarodni dan plesa; letos je ta pobuda pri nas prerasla v enodnevni festival, ki odpira prostor širšemu krogu plesnih izrazov in ustvarjalcev. Več pa v pogovoru s predsednico društva za sodobni ples Slovenije Tejo Reba.
Danes obeležujemo mednarodni dan plesa; letos je ta pobuda pri nas prerasla v enodnevni festival, ki odpira prostor širšemu krogu plesnih izrazov in ustvarjalcev. Več pa v pogovoru s predsednico društva za sodobni ples Slovenije Tejo Reba.
Predvajamo dva solistična koncerta, ki sta nastala v prvi polovici dvajsetega stoletja, in to pod vplivi jazzovske glasbe. Poslušamo Koncert za klavir in orkester Aarona Coplanda in Koncert za klarinet in orkester Igorja Stravinskega. Čeprav je bil Aaron Copland po naravi bolj zadržan, pa je bila njegova glasba popolno nasprotje. Ustvarjal je dela, ki so bila izvirna, v njih pa je močno izžarevala njegova osebnost, ki je bila v glasbi večja kot v resnici. Leta 1927 je Copland, ki je bil takrat star 27 let, s svojim klavirskim koncertom izzval pravo senzacijo. Na krstni izvedbi je orkester Bostonskih filharmonikov vodil Sergej Kusevicki. Bostonsko konservativno občinstvo je bilo naravnost osuplo zaradi džezovskih ritmov in pianistovega razbijanja po klavirju.
Predvajamo dva solistična koncerta, ki sta nastala v prvi polovici dvajsetega stoletja, in to pod vplivi jazzovske glasbe. Poslušamo Koncert za klavir in orkester Aarona Coplanda in Koncert za klarinet in orkester Igorja Stravinskega. Čeprav je bil Aaron Copland po naravi bolj zadržan, pa je bila njegova glasba popolno nasprotje. Ustvarjal je dela, ki so bila izvirna, v njih pa je močno izžarevala njegova osebnost, ki je bila v glasbi večja kot v resnici. Leta 1927 je Copland, ki je bil takrat star 27 let, s svojim klavirskim koncertom izzval pravo senzacijo. Na krstni izvedbi je orkester Bostonskih filharmonikov vodil Sergej Kusevicki. Bostonsko konservativno občinstvo je bilo naravnost osuplo zaradi džezovskih ritmov in pianistovega razbijanja po klavirju.
Grški pesnik Konstantin Kavafos se je rodil 29. aprila 1863, umrl pa na isti dan leta 1933. V poeziiji je razvil svoj poseben slog, v središču njegovega pesnjenja je kriza in odtujenost sodobnega človeka - pogosto sklicujoč se na zgodovino in mitologijo. Ena Kavafisovih najbolj znanih pesmi je Čakajoč barbare. Prevod Dragica Fabjan Andritsakos, interpretacija Rok Matek, režija Alen Jelen, ton in montaža Matjaž Miklič. Posneto 2025.
Grški pesnik Konstantin Kavafos se je rodil 29. aprila 1863, umrl pa na isti dan leta 1933. V poeziiji je razvil svoj poseben slog, v središču njegovega pesnjenja je kriza in odtujenost sodobnega človeka - pogosto sklicujoč se na zgodovino in mitologijo. Ena Kavafisovih najbolj znanih pesmi je Čakajoč barbare. Prevod Dragica Fabjan Andritsakos, interpretacija Rok Matek, režija Alen Jelen, ton in montaža Matjaž Miklič. Posneto 2025.
The Modern Jazz Quartet je bila ena najvplivnejših džezovskih zasedb dvajsetega stoletja. Poleg pianista Johna Lewisa so v kvartetu igrali še vibrafonist Milt Jackson, basist Percy Heath in bobnar Connie Kay. Njihove nastope so odlikovali prefinjenost in uglajenost ter mešanje vplivov kul džeza in bluza s klasično glasbo. Njihovo delovanje je pomembno vplivalo na oblikovanje glasbene usmeritve, imenovane »Third Stream«, ki je združevala elemente klasične glasbe in džeza.
The Modern Jazz Quartet je bila ena najvplivnejših džezovskih zasedb dvajsetega stoletja. Poleg pianista Johna Lewisa so v kvartetu igrali še vibrafonist Milt Jackson, basist Percy Heath in bobnar Connie Kay. Njihove nastope so odlikovali prefinjenost in uglajenost ter mešanje vplivov kul džeza in bluza s klasično glasbo. Njihovo delovanje je pomembno vplivalo na oblikovanje glasbene usmeritve, imenovane »Third Stream«, ki je združevala elemente klasične glasbe in džeza.
Med nekdanjimi propadlimi gospodarskimi velikani je sežansko gradbeno podjetje Kraški zidar. Stečajni postopek se je začel v sredini avgusta 2012, po skoraj 14-ih letih pa še ni končan. Največji zaposlovalec na Krasu je potonil po šestih desetletjih delovanja. V stečaju je delo izgubilo 312 delavcev, ki so prednostne terjatve dobili poplačane novembra dve leti pozneje. Stečajna upraviteljica je v naslednjih letih uspela prodati vse nepremičnine. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor bo odločal o predlogu spremembe zakona o vladi. - Evropski poslanci iz Slovenije pozdravili predlog parlamenta o 10-odstotnem zvišanju proračuna. - Imajo lastniki pri nas več plovil na suhem ali v morju?
Med nekdanjimi propadlimi gospodarskimi velikani je sežansko gradbeno podjetje Kraški zidar. Stečajni postopek se je začel v sredini avgusta 2012, po skoraj 14-ih letih pa še ni končan. Največji zaposlovalec na Krasu je potonil po šestih desetletjih delovanja. V stečaju je delo izgubilo 312 delavcev, ki so prednostne terjatve dobili poplačane novembra dve leti pozneje. Stečajna upraviteljica je v naslednjih letih uspela prodati vse nepremičnine. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor bo odločal o predlogu spremembe zakona o vladi. - Evropski poslanci iz Slovenije pozdravili predlog parlamenta o 10-odstotnem zvišanju proračuna. - Imajo lastniki pri nas več plovil na suhem ali v morju?
Danes se bo izrisala morebitna nova vlada. Stranke, ki bodo na glasovanju v državnem zboru podprle predlog SDS o vladi, bodo namreč po napovedih Janeza Janše prejele izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi. Zakonu se obeta podpora, Resnica pa ob tem napoveduje, da se o sodelovanju v vladi ne bo pogajala, prav tako ne pričakuje ločenega sporazuma. V oddaji tudi: - Evropski poslanci iz Slovenije pozdravili predlog parlamenta o 10-odstotnem zvišanju proračuna - Napetosti na Bližnjem vzhodu zvišujejo cene nafte in posledično inflacijo - Pomen Nata in podpora Ukrajini v ospredju nagovora britanskega kralja ameriškemu kongresu
Danes se bo izrisala morebitna nova vlada. Stranke, ki bodo na glasovanju v državnem zboru podprle predlog SDS o vladi, bodo namreč po napovedih Janeza Janše prejele izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi. Zakonu se obeta podpora, Resnica pa ob tem napoveduje, da se o sodelovanju v vladi ne bo pogajala, prav tako ne pričakuje ločenega sporazuma. V oddaji tudi: - Evropski poslanci iz Slovenije pozdravili predlog parlamenta o 10-odstotnem zvišanju proračuna - Napetosti na Bližnjem vzhodu zvišujejo cene nafte in posledično inflacijo - Pomen Nata in podpora Ukrajini v ospredju nagovora britanskega kralja ameriškemu kongresu
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
S prologom se je v torek začela kolesarska dirka po Romandiji. Na njej letos prvič dirka Tadej Pogačar. Ob Domnu Novaku in Janu Tratniku pa svojo tretjo zmago na dirki lovi tudi Primož Roglič.
S prologom se je v torek začela kolesarska dirka po Romandiji. Na njej letos prvič dirka Tadej Pogačar. Ob Domnu Novaku in Janu Tratniku pa svojo tretjo zmago na dirki lovi tudi Primož Roglič.
The Modern Jazz Quartet je bila ena najvplivnejših džezovskih zasedb dvajsetega stoletja. Poleg pianista Johna Lewisa so v kvartetu igrali še vibrafonist Milt Jackson, basist Percy Heath in bobnar Connie Kay. Njihove nastope so odlikovali prefinjenost in uglajenost ter mešanje vplivov kul džeza in bluza s klasično glasbo. Njihovo delovanje je pomembno vplivalo na oblikovanje glasbene usmeritve, imenovane »Third Stream«, ki je združevala elemente klasične glasbe in džeza.
The Modern Jazz Quartet je bila ena najvplivnejših džezovskih zasedb dvajsetega stoletja. Poleg pianista Johna Lewisa so v kvartetu igrali še vibrafonist Milt Jackson, basist Percy Heath in bobnar Connie Kay. Njihove nastope so odlikovali prefinjenost in uglajenost ter mešanje vplivov kul džeza in bluza s klasično glasbo. Njihovo delovanje je pomembno vplivalo na oblikovanje glasbene usmeritve, imenovane »Third Stream«, ki je združevala elemente klasične glasbe in džeza.
Dozdeva se mi, da se Bog vprašanja zla izogiba in se raje pojavlja inkognito, da ne bi bil v javnosti prepoznan in viden. Nemški psihiater in filozof Karl Theodor Jaspers (1883–1969), ki je imel velik vpliv na moderno teologijo, je menil, da se je Bog morda skril zato, da ne bi ohromil naše svobode, sicer bi bili verovati vanj prisiljeni, kar pa ne bi bilo skladno z naravo Boga. Očitno noče biti vsiljiv, noče zbujati pozornosti in rompompoma. Včasih se toliko skrije, da sem v nevarnosti, da razglasim, da ne obstaja. V resnici nihče ne more videti Božjega obraza in ostati živ. Njegovega obraza ne morem videti zato, ker ne morem gledati žalosti na njegovem obrazu in ostati živ, kajti njegova žalost je lepota Božje ljubezni, ki trpi skupaj z mojim trpljenjem. Toda zakaj vsa zgodovina človeštva nasprotuje obstoju Boga, za katerega pravimo, da je ljubezen celo bít njegove narave? Zakaj se tisti, ki vero zavračajo, preden jo zavrnejo, najprej ne naučijo vsaj kakšna je. Zakaj se bojimo, da bi nas Bog koloniziral in nas napadel iz gverilske zasede? Ali je Bog nerazložljivi izmislek? Nočem vam Boga vsiljevati, kajti Boga lahko najdemo samo, če se zavedamo, da ga potrebujemo. V današnjem apatičnem času nam ni do treznih razmislekov in se raje predajamo inerciji. To me spominja na zgodbo o deževnem dnevu, ki jo je napisal znani angleški literarni kritik in pisec John Ruskin (1819–1900). Smo kot zdolgočaseni in razvajeni otroci, ki sredi deževnega dne niso vedeli, kaj bi sami s sabo. Scrkljanci so si, naveličani vsega, izmislili nesmiselno igro. Ker so bili zaradi dežja omejeni na zaprto hišo, so začeli v svoji razuzdanosti in razposajenosti puliti žebljičke iz dragocenega tapeciranega viktorijanskega pohištva. Zmagal naj bi tisti, ki bo zbral največ žebljičkov. Ko je po dežju posijalo sonce, se je lahko vsak otrok vrnil domov s polnimi žepi bodečih žebljičkov, oblazinjeno pohištvo v salonskih sobanah pa je bilo videti kot klavnica, prostor mesarskega klanja. Onečastili so hišo in jo oskrunili. Tudi današnji človek počenja takšno bogoskrunstvo v odnosu do Boga in sočloveka, nato pa za vse okrivi Boga. Elie Wiesel (1928–2016), preživeli taboriščnik, judovski pisec in nobelovec za mir, je ravnal drugače. Zapisal je: »Po holokavstu nisem izgubil vere v Boga; izgubil sem vero v človeštvo.«
Dozdeva se mi, da se Bog vprašanja zla izogiba in se raje pojavlja inkognito, da ne bi bil v javnosti prepoznan in viden. Nemški psihiater in filozof Karl Theodor Jaspers (1883–1969), ki je imel velik vpliv na moderno teologijo, je menil, da se je Bog morda skril zato, da ne bi ohromil naše svobode, sicer bi bili verovati vanj prisiljeni, kar pa ne bi bilo skladno z naravo Boga. Očitno noče biti vsiljiv, noče zbujati pozornosti in rompompoma. Včasih se toliko skrije, da sem v nevarnosti, da razglasim, da ne obstaja. V resnici nihče ne more videti Božjega obraza in ostati živ. Njegovega obraza ne morem videti zato, ker ne morem gledati žalosti na njegovem obrazu in ostati živ, kajti njegova žalost je lepota Božje ljubezni, ki trpi skupaj z mojim trpljenjem. Toda zakaj vsa zgodovina človeštva nasprotuje obstoju Boga, za katerega pravimo, da je ljubezen celo bít njegove narave? Zakaj se tisti, ki vero zavračajo, preden jo zavrnejo, najprej ne naučijo vsaj kakšna je. Zakaj se bojimo, da bi nas Bog koloniziral in nas napadel iz gverilske zasede? Ali je Bog nerazložljivi izmislek? Nočem vam Boga vsiljevati, kajti Boga lahko najdemo samo, če se zavedamo, da ga potrebujemo. V današnjem apatičnem času nam ni do treznih razmislekov in se raje predajamo inerciji. To me spominja na zgodbo o deževnem dnevu, ki jo je napisal znani angleški literarni kritik in pisec John Ruskin (1819–1900). Smo kot zdolgočaseni in razvajeni otroci, ki sredi deževnega dne niso vedeli, kaj bi sami s sabo. Scrkljanci so si, naveličani vsega, izmislili nesmiselno igro. Ker so bili zaradi dežja omejeni na zaprto hišo, so začeli v svoji razuzdanosti in razposajenosti puliti žebljičke iz dragocenega tapeciranega viktorijanskega pohištva. Zmagal naj bi tisti, ki bo zbral največ žebljičkov. Ko je po dežju posijalo sonce, se je lahko vsak otrok vrnil domov s polnimi žepi bodečih žebljičkov, oblazinjeno pohištvo v salonskih sobanah pa je bilo videti kot klavnica, prostor mesarskega klanja. Onečastili so hišo in jo oskrunili. Tudi današnji človek počenja takšno bogoskrunstvo v odnosu do Boga in sočloveka, nato pa za vse okrivi Boga. Elie Wiesel (1928–2016), preživeli taboriščnik, judovski pisec in nobelovec za mir, je ravnal drugače. Zapisal je: »Po holokavstu nisem izgubil vere v Boga; izgubil sem vero v človeštvo.«
Državni zbor bo danes odločal o predlogu spremembe zakona o vladi, s katerim SDS predlaga nižanje števila ministrstev. Če bodo spremembe dobile zadostno podporo, kar je pričakovano, SDS napoveduje, da bo strankam, ki bodo predlog podprle, poslala izhodišča za koalicijska pogajanja. Po napovedih bodo predlog poleg predlagateljev podprli še NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, kar se je zgodilo že na včerajšnji seji skupnega parlamentarnega odbora. Ostali poudarki oddaje: Trump naj bi se zavzel za podaljšanje blokade iranskih pristanišč. Britanski kralj Karel III. kot drugi monarh v zgodovini nagovoril domova ameriškega kongresa. V prvem polfinalnem dvoboju nogometne lige prvakov Paris Saint-Germain premagal Bayern.
Državni zbor bo danes odločal o predlogu spremembe zakona o vladi, s katerim SDS predlaga nižanje števila ministrstev. Če bodo spremembe dobile zadostno podporo, kar je pričakovano, SDS napoveduje, da bo strankam, ki bodo predlog podprle, poslala izhodišča za koalicijska pogajanja. Po napovedih bodo predlog poleg predlagateljev podprli še NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, kar se je zgodilo že na včerajšnji seji skupnega parlamentarnega odbora. Ostali poudarki oddaje: Trump naj bi se zavzel za podaljšanje blokade iranskih pristanišč. Britanski kralj Karel III. kot drugi monarh v zgodovini nagovoril domova ameriškega kongresa. V prvem polfinalnem dvoboju nogometne lige prvakov Paris Saint-Germain premagal Bayern.