Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Danes za strokovno javnost svoja vrata odpira 61. Beneški bienale sodobne umetnosti, z "zvočno skulpturo" prve džamije na Slovenskem pa tudi slovenski nacionalni paviljon. Napovedali so sto nacionalnih predstavitev in 31 spremljevalnih dogodkov, osrednja razstava nosi naslov In Minor Keys, oziroma v Molu. A bienale sta še pred odprtjem zaznamovala dva dogodka: nenadna smrt kuratorke Koyo Kouoh in odstop mednarodne žirije zaradi sodelovanja Rusije. Svet kulture gre še v gotsko cerkev sv. Trojice v Hrastovljah, kjer so zazvenele stare slovenske ljudske balade.
Danes za strokovno javnost svoja vrata odpira 61. Beneški bienale sodobne umetnosti, z "zvočno skulpturo" prve džamije na Slovenskem pa tudi slovenski nacionalni paviljon. Napovedali so sto nacionalnih predstavitev in 31 spremljevalnih dogodkov, osrednja razstava nosi naslov In Minor Keys, oziroma v Molu. A bienale sta še pred odprtjem zaznamovala dva dogodka: nenadna smrt kuratorke Koyo Kouoh in odstop mednarodne žirije zaradi sodelovanja Rusije. Svet kulture gre še v gotsko cerkev sv. Trojice v Hrastovljah, kjer so zazvenele stare slovenske ljudske balade.
Znova smo priče prizorom dolgih vrst čakajočih pred zdravstveno ustanovo. Tokrat je stotine pacientov čakalo na vpis k novi družinski zdravnici v Cerknem. Nekaterim se je dolgo čakanje izplačalo, drugi so v dežju čakali zaman. V oddaji tudi: - Washington in Islamabad znova obujata upanje na premirje z Iranom, Teheran molči. - Bruselj predstavlja skupno evropsko strategijo za boj proti revščini in stanovanjski stiski - Furlanija v znamenju 50-te obletnice rušilnega potresa, ki je delno prizadel tudi Slovenij
Znova smo priče prizorom dolgih vrst čakajočih pred zdravstveno ustanovo. Tokrat je stotine pacientov čakalo na vpis k novi družinski zdravnici v Cerknem. Nekaterim se je dolgo čakanje izplačalo, drugi so v dežju čakali zaman. V oddaji tudi: - Washington in Islamabad znova obujata upanje na premirje z Iranom, Teheran molči. - Bruselj predstavlja skupno evropsko strategijo za boj proti revščini in stanovanjski stiski - Furlanija v znamenju 50-te obletnice rušilnega potresa, ki je delno prizadel tudi Slovenij
Pričevanja o potresu in obnovi po njem. Spominjajo se ju: LUISA CHER (Terske) LUIGIA NEGRO (Rezija) GIORDANO SDRAULIG, doma iz Klenija ANDREA VISENTINI iz Ažle PETER SUHADOLC (Trst) - geofizik, seizmolog, profesor, kulturni delavec
Pričevanja o potresu in obnovi po njem. Spominjajo se ju: LUISA CHER (Terske) LUIGIA NEGRO (Rezija) GIORDANO SDRAULIG, doma iz Klenija ANDREA VISENTINI iz Ažle PETER SUHADOLC (Trst) - geofizik, seizmolog, profesor, kulturni delavec
Kdo naredil ti bo dan? Liquid Gasoline, mladi koprski kvartet, ki je svojo pot začel pri rosnih 15 letih, na valovih RA KP predstavlja svežo skladbo Kdo naredil ti bo dan?, s katero najavlja jesenski izid albuma prvenca.
Kdo naredil ti bo dan? Liquid Gasoline, mladi koprski kvartet, ki je svojo pot začel pri rosnih 15 letih, na valovih RA KP predstavlja svežo skladbo Kdo naredil ti bo dan?, s katero najavlja jesenski izid albuma prvenca.
Mariborska občina je objavila razpis za postavitev dveh mobilnih hišk pri Centru Gustava Šiliha. Postavili naj bi ju jeseni in z njima nekoliko omilili prostorsko stisko v Centru.
Mariborska občina je objavila razpis za postavitev dveh mobilnih hišk pri Centru Gustava Šiliha. Postavili naj bi ju jeseni in z njima nekoliko omilili prostorsko stisko v Centru.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Vitja Rodež in Timotej Tivadar, prekmursko govoreča umetnika, ki skupaj ustvarjata kot DmB Projekt, sta pred kratkim izdala novo skladbo “SHUMENEGA (gozda ni)”. Z njo odpirata aktualna vprašanja ekologije in gentrifikacije v Sloveniji.
Vitja Rodež in Timotej Tivadar, prekmursko govoreča umetnika, ki skupaj ustvarjata kot DmB Projekt, sta pred kratkim izdala novo skladbo “SHUMENEGA (gozda ni)”. Z njo odpirata aktualna vprašanja ekologije in gentrifikacije v Sloveniji.
Cleveland že več kot stoletje velja za "ameriško Ljubljano", njegovo duhovno in kulturno središče pa predstavlja župnija svetega Vida. Ustanovljena leta 1893, ostaja dom slovenske identitete, kjer se prepletata bogata zgodovina priseljencev in sodobni ameriški način življenja. V središču te skupnosti je župnik John C. Retar, sin Slovenca, veterana ameriške vojske iz druge svetovne vojne in Američanke Laure Fox. Retar je že sedmi župnik pri Svetem Vidu. Imenovan je bil leta 2021. Župnik Retar vodi župnijo z modrostjo duhovnika, ki pozna tako poslovni svet kot globino človeške stiske. Čeprav se slovenski jezik med mlajšimi generacijami izgublja, je slovenščina pri maši še vedno ohranja status "svetosti", ki ljudem daje občutek avtentičnosti, domačnosti in vezi s predniki. Alen Jelen je obiskal clevelandsko župnijo svetega Vida februarja letos in pred mikrofon povabil župnika Retarja.
Cleveland že več kot stoletje velja za "ameriško Ljubljano", njegovo duhovno in kulturno središče pa predstavlja župnija svetega Vida. Ustanovljena leta 1893, ostaja dom slovenske identitete, kjer se prepletata bogata zgodovina priseljencev in sodobni ameriški način življenja. V središču te skupnosti je župnik John C. Retar, sin Slovenca, veterana ameriške vojske iz druge svetovne vojne in Američanke Laure Fox. Retar je že sedmi župnik pri Svetem Vidu. Imenovan je bil leta 2021. Župnik Retar vodi župnijo z modrostjo duhovnika, ki pozna tako poslovni svet kot globino človeške stiske. Čeprav se slovenski jezik med mlajšimi generacijami izgublja, je slovenščina pri maši še vedno ohranja status "svetosti", ki ljudem daje občutek avtentičnosti, domačnosti in vezi s predniki. Alen Jelen je obiskal clevelandsko župnijo svetega Vida februarja letos in pred mikrofon povabil župnika Retarja.
Še drugi poudarki iz oddaje: - V Novi Gorici občinski svet znova izrazil nestrinjanje s spremembami Zakona o lokalnih volitvah. - Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto že 33 let na različne načine pomaga prebežnikom. - Letošnji Cankarjevi dnevi na Vrhniki še posebej bogati. - Društvo bibliotekarjev Celje, ki skrbi tudi za promocijo branja, obeležuje 50-letnico delovanja.
Še drugi poudarki iz oddaje: - V Novi Gorici občinski svet znova izrazil nestrinjanje s spremembami Zakona o lokalnih volitvah. - Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto že 33 let na različne načine pomaga prebežnikom. - Letošnji Cankarjevi dnevi na Vrhniki še posebej bogati. - Društvo bibliotekarjev Celje, ki skrbi tudi za promocijo branja, obeležuje 50-letnico delovanja.
Z začetkom toplejših dni se na slovenske ceste vračajo tudi motoristi. Policisti, reševalci in strokovnjaki za varno vožnjo ob začetku nove motoristične sezone opozarjajo, da so prav prvi spomladanski tedni med najbolj nevarnimi.
Z začetkom toplejših dni se na slovenske ceste vračajo tudi motoristi. Policisti, reševalci in strokovnjaki za varno vožnjo ob začetku nove motoristične sezone opozarjajo, da so prav prvi spomladanski tedni med najbolj nevarnimi.
Prisluhnite minutam, ki vas ne bodo pustile ravnodušnih. V oddaji Prvi na obisku se je ekipa Prvega programa in Radia Trst A odpravila na Večstopenjsko šolo s slovensko- italijanskim dvojezičnim poukom Pavel Petričič v Špetru. Pred mikrofon smo povabili prvo ravnateljico in srce šole, Živo Gruden, zdajšnjega ravnatelja, Davida Clodiga, Cecilia Banchig je povedala nekaj o Beneškem gledališču in sodelovanju s šolo, otroški pevski zbor je zapel, mladi sogovorniki Noemi, Tina in David pa so povedali, kako poteka njihov dan na šoli, pa nekaj o aktualnem projektu, ki ga pripravljajo in postavili gospe Živi tudi zanimivo vprašanje. Foto: Antje Gruden
Prisluhnite minutam, ki vas ne bodo pustile ravnodušnih. V oddaji Prvi na obisku se je ekipa Prvega programa in Radia Trst A odpravila na Večstopenjsko šolo s slovensko- italijanskim dvojezičnim poukom Pavel Petričič v Špetru. Pred mikrofon smo povabili prvo ravnateljico in srce šole, Živo Gruden, zdajšnjega ravnatelja, Davida Clodiga, Cecilia Banchig je povedala nekaj o Beneškem gledališču in sodelovanju s šolo, otroški pevski zbor je zapel, mladi sogovorniki Noemi, Tina in David pa so povedali, kako poteka njihov dan na šoli, pa nekaj o aktualnem projektu, ki ga pripravljajo in postavili gospe Živi tudi zanimivo vprašanje. Foto: Antje Gruden
Glasba skupine Bluzon črpa iz bogate zakladnice bluesa, pa tudi funka, rocka in jazza. Njeni člani jo v tradiciji sorškopoljskih nabiralcev krompirja zapakirajo v svojstveno mešanico obeh delt Sore. Na prvencu Izliv Hrastnice čvrsto zastopajo moč glasbene tradicije in jo bogatijo z unikatnim dotikom, energičnim melodijam pa z nepričakovanimi obrati razbijajo monotonost.
Glasba skupine Bluzon črpa iz bogate zakladnice bluesa, pa tudi funka, rocka in jazza. Njeni člani jo v tradiciji sorškopoljskih nabiralcev krompirja zapakirajo v svojstveno mešanico obeh delt Sore. Na prvencu Izliv Hrastnice čvrsto zastopajo moč glasbene tradicije in jo bogatijo z unikatnim dotikom, energičnim melodijam pa z nepričakovanimi obrati razbijajo monotonost.
V Zdravstveni postaji v Cerknem danes vpisujejo paciente nove družinske zdravnice. Za zdaj bo delala v omejenem obsegu, le dvakrat na teden, zato je naval za vpis pričakovano velik, saj ne bo mogla prevzeti vseh pacientov svojega upokojenega predhodnika. Čeprav naj bi se vpis začel ob 15-ih, so se občani začeli zbirati pred zdravstveno postajo že zjutraj, nekateri ob 6-ih. V oddaji tudi o tem: - Bela hiša meni, da je blizu dogovor med ZDA in Iranom o enostranskem memorandumu za končanje vojne. - Pri potniku z ladje za križarjenja potrdili sev hantavirusa, ki se lahko prenaša med ljudmi. - Ob vse pogostejših nesrečah na avtocestah številna vprašanja, povezana z ukrepanjem.
V Zdravstveni postaji v Cerknem danes vpisujejo paciente nove družinske zdravnice. Za zdaj bo delala v omejenem obsegu, le dvakrat na teden, zato je naval za vpis pričakovano velik, saj ne bo mogla prevzeti vseh pacientov svojega upokojenega predhodnika. Čeprav naj bi se vpis začel ob 15-ih, so se občani začeli zbirati pred zdravstveno postajo že zjutraj, nekateri ob 6-ih. V oddaji tudi o tem: - Bela hiša meni, da je blizu dogovor med ZDA in Iranom o enostranskem memorandumu za končanje vojne. - Pri potniku z ladje za križarjenja potrdili sev hantavirusa, ki se lahko prenaša med ljudmi. - Ob vse pogostejših nesrečah na avtocestah številna vprašanja, povezana z ukrepanjem.
Ob čedalje pogostejših prometnih nesrečah na avtocesti, sploh pri delovni zapori med Uncem in Razdrtim, se porajajo številna vprašanja. Med drugim, kako so urejeni intervencijski uvozi in izvozi z avtoceste, kakšni so protokoli ob nesrečah in kako to, da so bili potniki v nedavnem zastoju na avtocesti ujetih celih 11 ur. Še vedno ne vemo, zakaj je bila postojnska veterinarska inšpekcija, ki so jo čakali zaradi ukrepanja, ker se je prevrnil tovornjak z mesom, cele 4 ure neodzivna. V oddaji tudi o tem: - Pri potniku s križarke potrdili sev hantavirusa, ki se lahko prenaša med ljudmi. - V Kopru prva slovenska konferenca umetnostnih terapij. - V gotski cerkvi sv. Trojice v Hrastovljah so včeraj zazvenele slovenske ljudske balade.
Ob čedalje pogostejših prometnih nesrečah na avtocesti, sploh pri delovni zapori med Uncem in Razdrtim, se porajajo številna vprašanja. Med drugim, kako so urejeni intervencijski uvozi in izvozi z avtoceste, kakšni so protokoli ob nesrečah in kako to, da so bili potniki v nedavnem zastoju na avtocesti ujetih celih 11 ur. Še vedno ne vemo, zakaj je bila postojnska veterinarska inšpekcija, ki so jo čakali zaradi ukrepanja, ker se je prevrnil tovornjak z mesom, cele 4 ure neodzivna. V oddaji tudi o tem: - Pri potniku s križarke potrdili sev hantavirusa, ki se lahko prenaša med ljudmi. - V Kopru prva slovenska konferenca umetnostnih terapij. - V gotski cerkvi sv. Trojice v Hrastovljah so včeraj zazvenele slovenske ljudske balade.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
- Pred strankami drugi krog za predlaganje mandatarja - Energetika Maribor je z majem spremenila cene toplote - NK Maribor se je sporazumno razšel s trenerjem Fedžem Dudićem
- Pred strankami drugi krog za predlaganje mandatarja - Energetika Maribor je z majem spremenila cene toplote - NK Maribor se je sporazumno razšel s trenerjem Fedžem Dudićem
Poslušajte nastope Jožeta Kotarja v komornih skladbah in kot solista z orkestrom Carla Marie von Webra, Uroša Kreka, Geralda Finzija in Jacquesa Iberta. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s klarinetistom Jožetom Kotarjem, ki je bil dvanajst let solo klarinetist v Simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije, od leta 2007 pa je solist klarinetist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Jože Kotar je zaposlen kot redni profesor za klarinet na ljubljanski Akademiji za glasbo, zelo dejaven je tudi kot komorni glasbenik v Slovenskem sekstetu klarinetov, Ansamblu za sodobno glasbo MD7, Pihalnem kvintetu Ariart in v različnih drugih komornih skupinah doma in v tujini, hkrati je soustanovitelj in umetniški vodja Slovenskega orkestra klarinetov. Jožeta Kotarja boste poslušali kot solista v Introdukciji, temi in variacijah, op. posth., za klarinet in godalni kvartet Carla Marie von Webra, Koncertni fantaziji za klarinet in orkester Uroša Kreka, Koncertu za klarinet in orkester v c-molu, op. 31 Geralda Finzija in Treh kratkih skladbah za pihalni kvintet Jacquesa Iberta. Ponovitev bo v četrtek, 7. maja, ob 5.05.
Poslušajte nastope Jožeta Kotarja v komornih skladbah in kot solista z orkestrom Carla Marie von Webra, Uroša Kreka, Geralda Finzija in Jacquesa Iberta. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s klarinetistom Jožetom Kotarjem, ki je bil dvanajst let solo klarinetist v Simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije, od leta 2007 pa je solist klarinetist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Jože Kotar je zaposlen kot redni profesor za klarinet na ljubljanski Akademiji za glasbo, zelo dejaven je tudi kot komorni glasbenik v Slovenskem sekstetu klarinetov, Ansamblu za sodobno glasbo MD7, Pihalnem kvintetu Ariart in v različnih drugih komornih skupinah doma in v tujini, hkrati je soustanovitelj in umetniški vodja Slovenskega orkestra klarinetov. Jožeta Kotarja boste poslušali kot solista v Introdukciji, temi in variacijah, op. posth., za klarinet in godalni kvartet Carla Marie von Webra, Koncertni fantaziji za klarinet in orkester Uroša Kreka, Koncertu za klarinet in orkester v c-molu, op. 31 Geralda Finzija in Treh kratkih skladbah za pihalni kvintet Jacquesa Iberta. Ponovitev bo v četrtek, 7. maja, ob 5.05.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ustvarjalnost koroškega búkovnika, zdravnik – organizator prve kostne banke pri nas, potres rušil tudi na Gorenjskem in vse do Ljubljane
Ustvarjalnost koroškega búkovnika, zdravnik – organizator prve kostne banke pri nas, potres rušil tudi na Gorenjskem in vse do Ljubljane
Aleš Belšak iz občine Destrnik je učitelj telesne vzgoje, ki je pred sedmimi leti odkril veselje do oživljanja starih predmetov. Potem ko je bil sprva le navdušenec nad industrijskim oblikovanjem, ki je v garaži izdelal prve uporabne kose pohištva iz dotrajanega lesa in kovine, je nedavno pridobil častno priznanje za oblikovanje na mednarodnem sejmu ArtExpo v avstrijskem Gradcu. Zdaj je uradno, da njegovo delo spada v umetnostno obrt. Obiskali smo ga sredi njegove druge petletke. (foto: Tadej Turk)
Aleš Belšak iz občine Destrnik je učitelj telesne vzgoje, ki je pred sedmimi leti odkril veselje do oživljanja starih predmetov. Potem ko je bil sprva le navdušenec nad industrijskim oblikovanjem, ki je v garaži izdelal prve uporabne kose pohištva iz dotrajanega lesa in kovine, je nedavno pridobil častno priznanje za oblikovanje na mednarodnem sejmu ArtExpo v avstrijskem Gradcu. Zdaj je uradno, da njegovo delo spada v umetnostno obrt. Obiskali smo ga sredi njegove druge petletke. (foto: Tadej Turk)
Ena od osrednjih točk zasedanja finančnih ministrov držav članic Evropske unije v Bruslju so bili vplivi vojne na Bližnjem vzhodu in zaprtje Hormuške ožine na evropsko gospodarstvo. Več v EU minuti ob 11.55.
Ena od osrednjih točk zasedanja finančnih ministrov držav članic Evropske unije v Bruslju so bili vplivi vojne na Bližnjem vzhodu in zaprtje Hormuške ožine na evropsko gospodarstvo. Več v EU minuti ob 11.55.
Dr. Samo Rugelj je mojster literarnega potopisa, o tem nedvomno pričajo njegove knjige Triglavske poti, Na prepihu, in Soncu naproti, za katero je prejel tudi nagrado krilata želva za najboljši slovenski potopis. In to potrjuje tudi njegovo najnovejše delo, potopis z naslovom Vandranje, ki je pri Cankarjevi založbi izšel v eminentni zbirki S poti. V Vandranju se Rugelj po skoraj pol stoletja vrača na slovenski del evropske pešpoti E6, ki jo je kot mladenič prehodil prvič, tokrat pa se je na to pot podal v družbi svojega prvorojenca. Vandranje ni le knjiga o hoji. Je knjiga o času, o spominu in o odnosu med očetom in sinom. Je tudi zgodba o Sloveniji, ki se, če jo prehodimo peš, razkrije kot presenetljivo velika, raznolika in neizčrpna pokrajina. S Samom Rugljem tokrat razmišljamo o tem, kaj pomeni vračanje na isto pot po desetletjih, kako se hoja preliva v pisanje in kako zaznamuje očetovsko vlogo.
Dr. Samo Rugelj je mojster literarnega potopisa, o tem nedvomno pričajo njegove knjige Triglavske poti, Na prepihu, in Soncu naproti, za katero je prejel tudi nagrado krilata želva za najboljši slovenski potopis. In to potrjuje tudi njegovo najnovejše delo, potopis z naslovom Vandranje, ki je pri Cankarjevi založbi izšel v eminentni zbirki S poti. V Vandranju se Rugelj po skoraj pol stoletja vrača na slovenski del evropske pešpoti E6, ki jo je kot mladenič prehodil prvič, tokrat pa se je na to pot podal v družbi svojega prvorojenca. Vandranje ni le knjiga o hoji. Je knjiga o času, o spominu in o odnosu med očetom in sinom. Je tudi zgodba o Sloveniji, ki se, če jo prehodimo peš, razkrije kot presenetljivo velika, raznolika in neizčrpna pokrajina. S Samom Rugljem tokrat razmišljamo o tem, kaj pomeni vračanje na isto pot po desetletjih, kako se hoja preliva v pisanje in kako zaznamuje očetovsko vlogo.
Eko sklad objavlja poleg razpisov za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb za vse prebivalce tudi razpise za odpravljanje energetske revščine, ki omogočajo tudi 100-odstotne spodbude za energetsko prenovo stavb socialno šibkih občanov. Za vzhodno Slovenijo je bil nov razpis objavljen marca; o tem, kaj prinaša in kdo se nanj lahko prijavi, smo govorili v oddaji Radijski SOS,
Eko sklad objavlja poleg razpisov za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb za vse prebivalce tudi razpise za odpravljanje energetske revščine, ki omogočajo tudi 100-odstotne spodbude za energetsko prenovo stavb socialno šibkih občanov. Za vzhodno Slovenijo je bil nov razpis objavljen marca; o tem, kaj prinaša in kdo se nanj lahko prijavi, smo govorili v oddaji Radijski SOS,
Pogovor z ameriško režiserko Ivy Meeropol, avtorico dokumentarnega filma Vprašajte E. Jean, ki se posveča karieri in življenju E. Jean Carroll, slovite ameriške kolumnistke, ki je zaradi spolnega napada na sodišču pričala proti Donaldu Trumpu. Bere Mateja Perpar, ton in montaža Maks Pust.
Pogovor z ameriško režiserko Ivy Meeropol, avtorico dokumentarnega filma Vprašajte E. Jean, ki se posveča karieri in življenju E. Jean Carroll, slovite ameriške kolumnistke, ki je zaradi spolnega napada na sodišču pričala proti Donaldu Trumpu. Bere Mateja Perpar, ton in montaža Maks Pust.
Nežina in Lukova mama je vedela, da bosta razhod s partnerjem in selitev k staršem povzročila stiske, a jima je z odhodom iz nasilnega razmerja želela omogočiti vsaj mirnejše otroštvo. Upala je, da jim bo z rabljenimi materiali in veliko svojega dela iz še neizdelanega dela stare kmečke hiše nekako le uspelo ustvariti zelo majhen, a samo njihov dom. A nekaj let pozneje so sanje še daleč, še vedno vsi trije spijo na skupni postelji v sobi brez vrat, perilo in oblačila se drenjajo v ozki kurilnici, otroka šolske obveznosti opravljata kjer pač lahko. Mama z neizmerno težavo prosi za pomoč. Kljub temu včasih manjkata na plačljivih šolskih dejavnostih, pogosto je Luka tudi edini športnik, ki ga na tekmah s tribun mama ne more spodbujati. Ker kljub redni službi kdaj zmanjka še za veliko nujnejše stroške, kot je spremstvo otroka na tekmah zunaj domačega kraja. Tako, vse bolj brezupno stanje, pa že močno načenja mamino zdravje. Ki, nemočna doma, kot v posmeh usode v službi predano skrbi za boljše zdravje in lepša otroštva drugih otrok.
Nežina in Lukova mama je vedela, da bosta razhod s partnerjem in selitev k staršem povzročila stiske, a jima je z odhodom iz nasilnega razmerja želela omogočiti vsaj mirnejše otroštvo. Upala je, da jim bo z rabljenimi materiali in veliko svojega dela iz še neizdelanega dela stare kmečke hiše nekako le uspelo ustvariti zelo majhen, a samo njihov dom. A nekaj let pozneje so sanje še daleč, še vedno vsi trije spijo na skupni postelji v sobi brez vrat, perilo in oblačila se drenjajo v ozki kurilnici, otroka šolske obveznosti opravljata kjer pač lahko. Mama z neizmerno težavo prosi za pomoč. Kljub temu včasih manjkata na plačljivih šolskih dejavnostih, pogosto je Luka tudi edini športnik, ki ga na tekmah s tribun mama ne more spodbujati. Ker kljub redni službi kdaj zmanjka še za veliko nujnejše stroške, kot je spremstvo otroka na tekmah zunaj domačega kraja. Tako, vse bolj brezupno stanje, pa že močno načenja mamino zdravje. Ki, nemočna doma, kot v posmeh usode v službi predano skrbi za boljše zdravje in lepša otroštva drugih otrok.
Svet za starejše pri mariborski občini opozarja na pomen medgeneracijskega sodelovanja. Na nedavni okrogli mizi so govorili o stanju v Mariboru in možnostih za razvoj na tem področju; izsledke smo predstavili v oddaji.
Svet za starejše pri mariborski občini opozarja na pomen medgeneracijskega sodelovanja. Na nedavni okrogli mizi so govorili o stanju v Mariboru in možnostih za razvoj na tem področju; izsledke smo predstavili v oddaji.
Sprehajali se bomo po zgodovini jazza in poslušali: Jazz Gala Big Band: Festive Minor (Gerry Mulligan) Cannonball Adderley: Mercy Mercy Mercy (Joe Zawinul) Miles Davis: Summertime (George Gershwin) The Jazz Messengers: Blues March (Benny Golson) Sarah Vaughan: I'Ve Got The World On A String (Harold Arlen) James Moody: There Will Never Be Another You (Harry Warren) Ella Fitzgerald: How High The Moon (Morgan Lewis) The Modern Jazz Quartet: Rise Up (J.S. Bach) Mel Torme: Oleo (Sonny Rollins) Shirley Horn: A Time For Love (Johnny Mandel) Stan Getz: Stan's Blues (Stan Getz)
Sprehajali se bomo po zgodovini jazza in poslušali: Jazz Gala Big Band: Festive Minor (Gerry Mulligan) Cannonball Adderley: Mercy Mercy Mercy (Joe Zawinul) Miles Davis: Summertime (George Gershwin) The Jazz Messengers: Blues March (Benny Golson) Sarah Vaughan: I'Ve Got The World On A String (Harold Arlen) James Moody: There Will Never Be Another You (Harry Warren) Ella Fitzgerald: How High The Moon (Morgan Lewis) The Modern Jazz Quartet: Rise Up (J.S. Bach) Mel Torme: Oleo (Sonny Rollins) Shirley Horn: A Time For Love (Johnny Mandel) Stan Getz: Stan's Blues (Stan Getz)
Potres pred 50 leti ni spremenil le vasi, temveč tudi kmetijstvo in gospodarstvo. Hlevi so izginili, kmetijstvo se je začelo opuščati. Nadomestili so jim obrtniki in malo podjetništvo, ljudje pa so se še naprej izseljevali. Kako sta potres in obnova porušenih vasi vplivala na gospodarske razmere in kakšne priložnosti se ponujajo danes? O tem z nekdanjim županom občine Grmek, tesno vpetim tudi v popotresno obnovo, Fabiom Boninijem, Sandrom Quagliom, vodjem urada za turizem v Špetru, in Jole Namor, nekdanjo vodjo paritetnega odbora Slovencev v Italiji, zdaj tudi predsednico kulturnega društva Ivan Trinko.
Potres pred 50 leti ni spremenil le vasi, temveč tudi kmetijstvo in gospodarstvo. Hlevi so izginili, kmetijstvo se je začelo opuščati. Nadomestili so jim obrtniki in malo podjetništvo, ljudje pa so se še naprej izseljevali. Kako sta potres in obnova porušenih vasi vplivala na gospodarske razmere in kakšne priložnosti se ponujajo danes? O tem z nekdanjim županom občine Grmek, tesno vpetim tudi v popotresno obnovo, Fabiom Boninijem, Sandrom Quagliom, vodjem urada za turizem v Špetru, in Jole Namor, nekdanjo vodjo paritetnega odbora Slovencev v Italiji, zdaj tudi predsednico kulturnega društva Ivan Trinko.
Smetana je leta 1856 Prago zamenjal za cvetoče južno švedsko mesto Göteborg, ki je takrat kljub svoji majhnosti doživljalo velik gospodarski vzpon. Smetana je kmalu odprl glasbeni inštitut, na katerem je poučeval igranje klavirja. To mu je prineslo še več denarja kot v Pragi. Leto pozneje je odprl še dekliško pevsko šolo. Smetana je glasbeno ne preveč izobraženo ljudstvo v Göteborgu videl kot nekakšno priložnost zase. V pismu Lisztu je dejal: "Tukaj imam odlično priložnost, da napredujem ter hkrati izobražujem in negujem glasbeni okus ljudi. Takega vpliva v Pragi nikoli ne bi mogel doseči."
Smetana je leta 1856 Prago zamenjal za cvetoče južno švedsko mesto Göteborg, ki je takrat kljub svoji majhnosti doživljalo velik gospodarski vzpon. Smetana je kmalu odprl glasbeni inštitut, na katerem je poučeval igranje klavirja. To mu je prineslo še več denarja kot v Pragi. Leto pozneje je odprl še dekliško pevsko šolo. Smetana je glasbeno ne preveč izobraženo ljudstvo v Göteborgu videl kot nekakšno priložnost zase. V pismu Lisztu je dejal: "Tukaj imam odlično priložnost, da napredujem ter hkrati izobražujem in negujem glasbeni okus ljudi. Takega vpliva v Pragi nikoli ne bi mogel doseči."
Nataša Juriševič je že dolgo upokojena, a je v srcu še vedno – babica. Vse svoje delovno življenje je opravljala ta izjemni poklic. V časih, ko so babice utrip in gibanje otroka »poslušale« z rokami, z dotikom, ko ultrazvoka sploh še ni bilo, ko so babice v nekdanji koprski porodnišnici – Servitskem samostanu - delale v treh izmenah in se je v eni noči rodilo tudi 10 otrok. Rodnost je bila takrat precej večja – od 1600 do 1800 otrok na leto. Za primerjavo : v letu 2023 se je v porodnišnici v Izoli po njihovih podatkih rodilo 520 otrok. Medicina je seveda napredovala, a srčnost babice, njen pristni stik z mamo pred porodom, ob porodu in po njem, bo pomemben vedno. Zato Nataša Juriševič »svojo« porodnišnico v Kopru, kjer je tudi sama rodila dva otroka, vedno znova objame v srcu. Na Svetovni dan babic, ki ga obeležujemo vsako leto 5. maja, se je z Natašo Juriševič pogovarjala Nataša Benčič.
Nataša Juriševič je že dolgo upokojena, a je v srcu še vedno – babica. Vse svoje delovno življenje je opravljala ta izjemni poklic. V časih, ko so babice utrip in gibanje otroka »poslušale« z rokami, z dotikom, ko ultrazvoka sploh še ni bilo, ko so babice v nekdanji koprski porodnišnici – Servitskem samostanu - delale v treh izmenah in se je v eni noči rodilo tudi 10 otrok. Rodnost je bila takrat precej večja – od 1600 do 1800 otrok na leto. Za primerjavo : v letu 2023 se je v porodnišnici v Izoli po njihovih podatkih rodilo 520 otrok. Medicina je seveda napredovala, a srčnost babice, njen pristni stik z mamo pred porodom, ob porodu in po njem, bo pomemben vedno. Zato Nataša Juriševič »svojo« porodnišnico v Kopru, kjer je tudi sama rodila dva otroka, vedno znova objame v srcu. Na Svetovni dan babic, ki ga obeležujemo vsako leto 5. maja, se je z Natašo Juriševič pogovarjala Nataša Benčič.
Na Dunaju ob skorajšnji 150. obletnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja potekajo Cankarjevi dnevi. Na več prizoriščih v avstrijski prestolnici, kjer je Cankar preživel več kot 11 let, pripravljajo številne dogodke, ki bodo osvetlili Cankarjevo delo in življenje. Več v današnjem Izluščeno.
Na Dunaju ob skorajšnji 150. obletnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja potekajo Cankarjevi dnevi. Na več prizoriščih v avstrijski prestolnici, kjer je Cankar preživel več kot 11 let, pripravljajo številne dogodke, ki bodo osvetlili Cankarjevo delo in življenje. Več v današnjem Izluščeno.
Dolgoživost je beseda, je stanje, o katerem v zadnjih letih vedno pogosteje govorimo. Ampak, a smo se kdaj sploh vprašali, kaj sploh je dolgoživost in kako jo doseči. Beseda ne nujno pomeni, da živimo več let, ampak predvsem, kako živimo ta leta. Pri ljudeh zdravo, vitalno, kakovostno staranje ni le posledica sreče ali genetike, temveč je tudi način življenja. Prehrana, gibanje, spanje, obvladovanje stresa, odnosi. Kako se torej že v mladosti pripraviti na starost, odgovarjamo skupaj s strokovnjaki.
Dolgoživost je beseda, je stanje, o katerem v zadnjih letih vedno pogosteje govorimo. Ampak, a smo se kdaj sploh vprašali, kaj sploh je dolgoživost in kako jo doseči. Beseda ne nujno pomeni, da živimo več let, ampak predvsem, kako živimo ta leta. Pri ljudeh zdravo, vitalno, kakovostno staranje ni le posledica sreče ali genetike, temveč je tudi način življenja. Prehrana, gibanje, spanje, obvladovanje stresa, odnosi. Kako se torej že v mladosti pripraviti na starost, odgovarjamo skupaj s strokovnjaki.
Po drugi polfinalni tekmi Arsenal : Atletico (M) je že znan prvi finalist nogometne lige prvakov. Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca pa je na ekipnem svetovnem prvenstvu v Londonu naletela na res trd oreh. Tekmica je bila Nemčija.
Po drugi polfinalni tekmi Arsenal : Atletico (M) je že znan prvi finalist nogometne lige prvakov. Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca pa je na ekipnem svetovnem prvenstvu v Londonu naletela na res trd oreh. Tekmica je bila Nemčija.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
Ko se elektrika umakne, ostane bistvo. V tokratni oddaji Jutro ob kavi in kitari je skupina MRFY pokazala svojo bolj intimno plat – brez velikih odrov, brez glasnih ojačevalcev, samo glasba, glas in zgodba. Akustične izvedbe njihovih znanih skladb razkrijejo novo dimenzijo: več prostora za besedo, več tišine med vrsticami in še več občutkov. Posnetek prinaša izbor njihovih najbolj prepoznavnih pesmi v drugačni preobleki ter sproščen pogovor, v katerem bend deli razmišljanja o ustvarjanju, koncertih in trenutkih, ki jih oblikujejo kot glasbenike. To ni klasičen koncert – to je bližnje srečanje z glasbo. Takšno, ki ga ne poslušaš samo z ušesi, ampak ga začutiš. Prisluhnite, kako zveni skupina MRFY, ko ostanejo samo oni – in glasba.
Ko se elektrika umakne, ostane bistvo. V tokratni oddaji Jutro ob kavi in kitari je skupina MRFY pokazala svojo bolj intimno plat – brez velikih odrov, brez glasnih ojačevalcev, samo glasba, glas in zgodba. Akustične izvedbe njihovih znanih skladb razkrijejo novo dimenzijo: več prostora za besedo, več tišine med vrsticami in še več občutkov. Posnetek prinaša izbor njihovih najbolj prepoznavnih pesmi v drugačni preobleki ter sproščen pogovor, v katerem bend deli razmišljanja o ustvarjanju, koncertih in trenutkih, ki jih oblikujejo kot glasbenike. To ni klasičen koncert – to je bližnje srečanje z glasbo. Takšno, ki ga ne poslušaš samo z ušesi, ampak ga začutiš. Prisluhnite, kako zveni skupina MRFY, ko ostanejo samo oni – in glasba.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Kakšen je plan B za Evropo, če NATO ne deluje več tako, kot smo bili vajeni? V zadnjih tednih je postal zelo aktualna politična tema 7. odstavek 42. člena Pogodbe o Evropski uniji, ki govori o medsebojni pomoči članic v primeru oboroženega napada na eno od njih. Razprave je podžgala kombinacija varnostnih in geopolitičnih premikov, predvsem pa nezaupanje v prihodnjo vlogo ZDA v Evropi in Natu. EU prvič resno razmišlja, ali naj ta člen, ki že dolgo obstaja, preraste v skupni obrambni mehanizem. O tem, pa tudi o krepitvi evropske kolektivne obrambe, z nekdanjim veleposlanikom pri Natu Erikom Kopačem.
Kakšen je plan B za Evropo, če NATO ne deluje več tako, kot smo bili vajeni? V zadnjih tednih je postal zelo aktualna politična tema 7. odstavek 42. člena Pogodbe o Evropski uniji, ki govori o medsebojni pomoči članic v primeru oboroženega napada na eno od njih. Razprave je podžgala kombinacija varnostnih in geopolitičnih premikov, predvsem pa nezaupanje v prihodnjo vlogo ZDA v Evropi in Natu. EU prvič resno razmišlja, ali naj ta člen, ki že dolgo obstaja, preraste v skupni obrambni mehanizem. O tem, pa tudi o krepitvi evropske kolektivne obrambe, z nekdanjim veleposlanikom pri Natu Erikom Kopačem.
Z gozdom in v gozdu ravnajmo spoštljivo, je osnovno pravilo gozdnega bontona. Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni. Vendar je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takega, kot je bil, ko smo vstopili vanj. Vožnja po gozdu in gozdnih poteh je eden najbolj perečih problemov, na katerega opozarjajo tako lastniki kot obiskovalci gozdov. Kako je z uporabo gozdnih površin za rekreativne namene? Kako je regulirano nabiralništvo? Ali se zavedamo, da gozdne živali potrebujejo mir in da ne smemo uničevati rastja? Gost sredinega svetovalnega servisa bo magister Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije. Vaša vprašanja sprejemamo tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.
Z gozdom in v gozdu ravnajmo spoštljivo, je osnovno pravilo gozdnega bontona. Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni. Vendar je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takega, kot je bil, ko smo vstopili vanj. Vožnja po gozdu in gozdnih poteh je eden najbolj perečih problemov, na katerega opozarjajo tako lastniki kot obiskovalci gozdov. Kako je z uporabo gozdnih površin za rekreativne namene? Kako je regulirano nabiralništvo? Ali se zavedamo, da gozdne živali potrebujejo mir in da ne smemo uničevati rastja? Gost sredinega svetovalnega servisa bo magister Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije. Vaša vprašanja sprejemamo tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Pred strankami drugi krog za predlaganje mandatarja - Zaradi del danes začasno zapirajo avtocestni priključek Slovenska Bistrica sever proti Ljubljani - Fedža Dudić ni več trener nogometašev Maribora
- Pred strankami drugi krog za predlaganje mandatarja - Zaradi del danes začasno zapirajo avtocestni priključek Slovenska Bistrica sever proti Ljubljani - Fedža Dudić ni več trener nogometašev Maribora
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V petek se na poti iz službe spomnite, da danes v bližnji dvorani, klubu, baru ali pa kulturnem domu narodovem nastopa vaš najljubši bend, vi pa ste ostali brez karte. Še dobro, da se v telefonskem imeniku skriva Alexova številka.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V petek se na poti iz službe spomnite, da danes v bližnji dvorani, klubu, baru ali pa kulturnem domu narodovem nastopa vaš najljubši bend, vi pa ste ostali brez karte. Še dobro, da se v telefonskem imeniku skriva Alexova številka.
Da je trajnostnost način življenja, ne samo trend, nenehno opozarjajo tisti, ki jim je mar za prihodnost našega planeta. To besedo sicer pogosto slišimo tudi v besedišču turističnih ponudnikov, ki želijo tako ali drugače povedati svojo zgodbo, delovanje in filozofijo. Slovenija sebe navzven rada prikazuje kot državo z zeleno agendo. Toda kako se tega lotevajo na nekem manjšem geografskem območju? V tokratni oddaji Glasovi svetov o tem, kakšno je lokalno razumevanje globalnih pojmov v Logarski dolini. Sogovornici: -doc. dr. Ana Svetel -doc. dr. Veronika Zavratnik, obe z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Foto: Uradna spletna stran Logarske doline
Da je trajnostnost način življenja, ne samo trend, nenehno opozarjajo tisti, ki jim je mar za prihodnost našega planeta. To besedo sicer pogosto slišimo tudi v besedišču turističnih ponudnikov, ki želijo tako ali drugače povedati svojo zgodbo, delovanje in filozofijo. Slovenija sebe navzven rada prikazuje kot državo z zeleno agendo. Toda kako se tega lotevajo na nekem manjšem geografskem območju? V tokratni oddaji Glasovi svetov o tem, kakšno je lokalno razumevanje globalnih pojmov v Logarski dolini. Sogovornici: -doc. dr. Ana Svetel -doc. dr. Veronika Zavratnik, obe z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Foto: Uradna spletna stran Logarske doline
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Janez Ramoveš (1965) velja za pesnika, ki mu uspeva duhovito in izvirno v poezijo preliti poljansko narečje. Ta samosvoji avtor sicer ni novo ime na slovenskem literarnem prizorišču, saj je prvo pesniško zbirko Božjastnice izdal že leta 1990. V tej knjigi že nakazuje motivni svet in pesniško senzibilnost, ki ju je z vso umetniško močjo razvil v poznejših zbirkah, kot so Striptiz. Namesto Kim Basinger (1995), Poročilo iz geta (2001), Staroselski ciklus (2006) in Skuz okn strejlam kurente (2012). Tudi v zadnji Ramoveš izkorišča poljansko narečje, da humorno upesni lokalne teme. To dokazuje na primer v pesmi Pastirska. Interpret Saša Tabaković, režiser Jože Valentič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar. Posneto leta 2015.
Janez Ramoveš (1965) velja za pesnika, ki mu uspeva duhovito in izvirno v poezijo preliti poljansko narečje. Ta samosvoji avtor sicer ni novo ime na slovenskem literarnem prizorišču, saj je prvo pesniško zbirko Božjastnice izdal že leta 1990. V tej knjigi že nakazuje motivni svet in pesniško senzibilnost, ki ju je z vso umetniško močjo razvil v poznejših zbirkah, kot so Striptiz. Namesto Kim Basinger (1995), Poročilo iz geta (2001), Staroselski ciklus (2006) in Skuz okn strejlam kurente (2012). Tudi v zadnji Ramoveš izkorišča poljansko narečje, da humorno upesni lokalne teme. To dokazuje na primer v pesmi Pastirska. Interpret Saša Tabaković, režiser Jože Valentič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar. Posneto leta 2015.
V prihajajočih mesecih, ko se temperature – včasih počasi, včasih hitro – dvigujejo, bo vedno bolj prijala tudi osvežilna pijača, ki jo dodatno ohladimo – z ledom. Toda hitro nas lahko zmoti hitro topljenje ledu, tako pa tudi razvodenelost pijače. Tisti, ki so v tem poslu, vedo povedati, da je treba več pozornosti nameniti tudi ledu, predvsem njegovi velikosti. O tej zamrznjeni vodi, ki prevzame različne oblike – kocke, kvadra ali krogle –, pa v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
V prihajajočih mesecih, ko se temperature – včasih počasi, včasih hitro – dvigujejo, bo vedno bolj prijala tudi osvežilna pijača, ki jo dodatno ohladimo – z ledom. Toda hitro nas lahko zmoti hitro topljenje ledu, tako pa tudi razvodenelost pijače. Tisti, ki so v tem poslu, vedo povedati, da je treba več pozornosti nameniti tudi ledu, predvsem njegovi velikosti. O tej zamrznjeni vodi, ki prevzame različne oblike – kocke, kvadra ali krogle –, pa v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Danes mineva 50-let od uničujočega potresa, ki je leta 1976 prizadel Furlanijo in Posočje. Na italijanski strani je zahteval skoraj tisoč življenj, porušenih je bilo 18 tisoč stavb, 75 tisoč je bilo poškodovanih. Na slovenski strani je brez strehe nad glavo ostala večina prebivalcev Breginjskega kota, porušene so bile vasi vse do Bovške kotline. Najhuje je bilo v Gemoni, Huminu po slovensko, kjer se bosta današnje osrednje spominske slovesnosti udeležila tudi predsednik italijanske republike Sergio Mattarella in premierka Giorgia Meloni. V oddaji tudi o tem: - Začenja se drugi krog iskanja novega mandatarja. - Novogoriška občina bo iskala novega gostinca za kavarno EPIC. - Na Beneškem bienalu odprtje slovenskega nacionalnega paviljona; zaradi sodelovanja Rusije odstopila mednarodna žirija.
Danes mineva 50-let od uničujočega potresa, ki je leta 1976 prizadel Furlanijo in Posočje. Na italijanski strani je zahteval skoraj tisoč življenj, porušenih je bilo 18 tisoč stavb, 75 tisoč je bilo poškodovanih. Na slovenski strani je brez strehe nad glavo ostala večina prebivalcev Breginjskega kota, porušene so bile vasi vse do Bovške kotline. Najhuje je bilo v Gemoni, Huminu po slovensko, kjer se bosta današnje osrednje spominske slovesnosti udeležila tudi predsednik italijanske republike Sergio Mattarella in premierka Giorgia Meloni. V oddaji tudi o tem: - Začenja se drugi krog iskanja novega mandatarja. - Novogoriška občina bo iskala novega gostinca za kavarno EPIC. - Na Beneškem bienalu odprtje slovenskega nacionalnega paviljona; zaradi sodelovanja Rusije odstopila mednarodna žirija.
Danes za strokovno javnost svoja vrata odpira 61. Beneški bienale sodobne umetnosti. Zaradi sodelovanja Rusije prvič po začetku njene invazije na Ukrajino pa je tik pred zdajci odstopila mednarodna žirija, ta odločitev se bo vpisala v zgodovino bienala, pravi Martina Vovk, komisarka slovenskega paviljona o odločitvi žirantk – nagrade torej letos ne bodo podeljene ob odprtju bienala, 9. maja, kot je bilo sicer v navadi. Gre za prestižno prireditev z ogromno simbolno močjo, še poudarja Martina Vovk.
Danes za strokovno javnost svoja vrata odpira 61. Beneški bienale sodobne umetnosti. Zaradi sodelovanja Rusije prvič po začetku njene invazije na Ukrajino pa je tik pred zdajci odstopila mednarodna žirija, ta odločitev se bo vpisala v zgodovino bienala, pravi Martina Vovk, komisarka slovenskega paviljona o odločitvi žirantk – nagrade torej letos ne bodo podeljene ob odprtju bienala, 9. maja, kot je bilo sicer v navadi. Gre za prestižno prireditev z ogromno simbolno močjo, še poudarja Martina Vovk.
Danes se začenja drugi krog iskanja mandatarja za sestavo nove slovenske vlade, potem ko predsednica republike Nataša Pirc Musar v prvem krogu mandata ni podelila. Pogajanja na desnosredinskem političnem polu so v polnem teku, v ospredju pa je možnost vlade pod vodstvom Janeza Janše. Drugi poudarki: - Ameriški predsednik Trump začasno ustavil akcijo vojaškega spremstva ladij v Horumški ožini in poudaril napredek v pogajanjih z Iranom. - Nemška vlada leto dni po nastopu mandata ne uresničuje svojih načrtov, razkol med strankama koalicije je vse večji. - V Benetkah začetek 61. bienala sodobne umetnosti. Zaradi sodelovanja Rusije je tik pred začetkom odstopila mednarodna žirija za nagrade.
Danes se začenja drugi krog iskanja mandatarja za sestavo nove slovenske vlade, potem ko predsednica republike Nataša Pirc Musar v prvem krogu mandata ni podelila. Pogajanja na desnosredinskem političnem polu so v polnem teku, v ospredju pa je možnost vlade pod vodstvom Janeza Janše. Drugi poudarki: - Ameriški predsednik Trump začasno ustavil akcijo vojaškega spremstva ladij v Horumški ožini in poudaril napredek v pogajanjih z Iranom. - Nemška vlada leto dni po nastopu mandata ne uresničuje svojih načrtov, razkol med strankama koalicije je vse večji. - V Benetkah začetek 61. bienala sodobne umetnosti. Zaradi sodelovanja Rusije je tik pred začetkom odstopila mednarodna žirija za nagrade.