Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Katoliški cerkvi je velika sobota dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek, zato verniki na ta dan obiskujejo njegov simbolični grob. Škof Janez Kozinc je v poslanici dejal, da smo vsi podobni Jezusovim učencem s svojimi strahovi in omejitvami. Evangeličanski škof Aleksander Erniša pa je poudaril pomen Jezusovega vstajenja tukaj in zdaj. Drugi poudarki: - Iran odobril prehod ladij s humanitarno pomočjo in osnovnimi dobrinami skozi Hormuško ožino. - V Uniji še ni skrbi glede oskrbe z energenti, skrbijo pa vse višje cene. Članice za zdaj brez enotnega odziva. - Astronavti misije Artemis 2 na pol poti do Lune.
V Katoliški cerkvi je velika sobota dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek, zato verniki na ta dan obiskujejo njegov simbolični grob. Škof Janez Kozinc je v poslanici dejal, da smo vsi podobni Jezusovim učencem s svojimi strahovi in omejitvami. Evangeličanski škof Aleksander Erniša pa je poudaril pomen Jezusovega vstajenja tukaj in zdaj. Drugi poudarki: - Iran odobril prehod ladij s humanitarno pomočjo in osnovnimi dobrinami skozi Hormuško ožino. - V Uniji še ni skrbi glede oskrbe z energenti, skrbijo pa vse višje cene. Članice za zdaj brez enotnega odziva. - Astronavti misije Artemis 2 na pol poti do Lune.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Papež Leon XIV. je letošnje, ob osmem stoletju smrti sv. Frančiška Asiškega, razglasil za posebno jubilejno leto, hkrati pa obeležujemo tudi osemstoletnico nastanka enega od biserov svetovne religiozne poezije - Frančiškovo Sončno pesem ali Hvalnico stvarstvu. Ob tem jubileju je pri založbi Celjska Mohorjeva družba izšla tudi nova slovenska izdaja te pesnitve, ki jo je prevedel Vital Vodušek, opremljena pa je tudi s slikami akademskega slikarja Jošta Snoja. Knjigo je uredila dr. Tanja Ozvatič, spremno besedo pa so prispevali dr. Vinko Škafar, dr. Miha Pintarič ter docent dr. Miran Špelič, frančiškan, teolog, prevajalec in profesor pri Katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na ljubljanski Teološki fakulteti. S patrom Špeličem se je o Asiškovi Sončni pesmi pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič, pesnitev pa je v oddaji interpretiral Renato Horvat.
Papež Leon XIV. je letošnje, ob osmem stoletju smrti sv. Frančiška Asiškega, razglasil za posebno jubilejno leto, hkrati pa obeležujemo tudi osemstoletnico nastanka enega od biserov svetovne religiozne poezije - Frančiškovo Sončno pesem ali Hvalnico stvarstvu. Ob tem jubileju je pri založbi Celjska Mohorjeva družba izšla tudi nova slovenska izdaja te pesnitve, ki jo je prevedel Vital Vodušek, opremljena pa je tudi s slikami akademskega slikarja Jošta Snoja. Knjigo je uredila dr. Tanja Ozvatič, spremno besedo pa so prispevali dr. Vinko Škafar, dr. Miha Pintarič ter docent dr. Miran Špelič, frančiškan, teolog, prevajalec in profesor pri Katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na ljubljanski Teološki fakulteti. S patrom Špeličem se je o Asiškovi Sončni pesmi pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič, pesnitev pa je v oddaji interpretiral Renato Horvat.
V tokratnih Dobrih novicah gostimo dr. Danijelo Horvat Samardžija iz Kopra. Naša sogovornica je prostovoljka na področju demence in dela s starejšimi. V minulih petih letih je sprožila vrsto projektov, okoli katerih je oblikovala celo skupnost dobromislečih ljudi. Skupna točka: pomagati, zlasti starejšim. Z njo se je pogovarjal Janko Petrovec.
V tokratnih Dobrih novicah gostimo dr. Danijelo Horvat Samardžija iz Kopra. Naša sogovornica je prostovoljka na področju demence in dela s starejšimi. V minulih petih letih je sprožila vrsto projektov, okoli katerih je oblikovala celo skupnost dobromislečih ljudi. Skupna točka: pomagati, zlasti starejšim. Z njo se je pogovarjal Janko Petrovec.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zakaj imamo občutek, da se hrana hitreje draži in kaj trenutno vpliva na rast cen? Kaj lahko naredi država in kako lahko potrošniki bolj pametno nakupujemo? V rubriki Izluščeno lahko prisluhnete pogovoru z vodjem prehranskega oddelka pri ZPS, dr. Matjažem Pircem. (foto: zps.si)
Zakaj imamo občutek, da se hrana hitreje draži in kaj trenutno vpliva na rast cen? Kaj lahko naredi država in kako lahko potrošniki bolj pametno nakupujemo? V rubriki Izluščeno lahko prisluhnete pogovoru z vodjem prehranskega oddelka pri ZPS, dr. Matjažem Pircem. (foto: zps.si)
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Prof. dr. Milica Antić Gaber je ena najopaznejših slovenskih sociologinj, redna profesorica na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in mednarodna predavateljica. Je članica več mednarodnih mrež, ki se raziskovalno ukvarjajo s položajem žensk v politiki. Deluje v okviru Evropskega sociološkega združenja, ki mu trenutno predseduje in pri katerem končuje svoj tretji mandat. Je tudi članica strokovnega foruma Evropskega inštituta za enakost spolov s sedežem v Vilni. Njeno delo je bilo odločilno pri uvajanju vprašanj enakosti spolov v slovenski akademski in politični diskurz, ključno pa je tudi za siceršnje razumevanje sodobne slovenske družbe, predvsem na področjih, na katerih se stikajo politika, družbena moč in spol. Položaj žensk v politiki, feministična teorija, nasilje na podlagi spola, migracije in državljanstvo so nekatera izmed glavnih področij, s katerimi se raziskovalno ukvarja. Je avtorica in urednica številnih monografij, med katerimi vzbujajo posebno pozornost tiste, ki analizirajo parlamentarne volitve z gledišča spola in položaj žensk v akademski sferi. Pri svojem javnem delovanju pa je ves čas zavezana strogi znanstveni analizi z jasnim namenom – zavzemanjem za večjo pravičnost in enakost v družbi. Tokratno gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
Prof. dr. Milica Antić Gaber je ena najopaznejših slovenskih sociologinj, redna profesorica na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in mednarodna predavateljica. Je članica več mednarodnih mrež, ki se raziskovalno ukvarjajo s položajem žensk v politiki. Deluje v okviru Evropskega sociološkega združenja, ki mu trenutno predseduje in pri katerem končuje svoj tretji mandat. Je tudi članica strokovnega foruma Evropskega inštituta za enakost spolov s sedežem v Vilni. Njeno delo je bilo odločilno pri uvajanju vprašanj enakosti spolov v slovenski akademski in politični diskurz, ključno pa je tudi za siceršnje razumevanje sodobne slovenske družbe, predvsem na področjih, na katerih se stikajo politika, družbena moč in spol. Položaj žensk v politiki, feministična teorija, nasilje na podlagi spola, migracije in državljanstvo so nekatera izmed glavnih področij, s katerimi se raziskovalno ukvarja. Je avtorica in urednica številnih monografij, med katerimi vzbujajo posebno pozornost tiste, ki analizirajo parlamentarne volitve z gledišča spola in položaj žensk v akademski sferi. Pri svojem javnem delovanju pa je ves čas zavezana strogi znanstveni analizi z jasnim namenom – zavzemanjem za večjo pravičnost in enakost v družbi. Tokratno gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
Nina Murks je doktorska študentka, raziskovalka in asistentka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Nedavno je prejela štipendijo L'Oreal-Unesco za ženske v znanosti za svoje delo na področju raziskovanja kortikomišične sklopljenosti. Gre za to, kako možgani nadzorujejo mišice in komunicirajo z njimi, rezultati pa so uporabni pri izdelavi možgansko-računalniških vmesnikov, v zgodnji diagnostiki mišično-degenerativnih bolezni in pri hitrejši t.i. pametni rehabilitaciji. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako je vstopila v programerstvo, ki velja za svet moških, kako v poletni šoli programiranja omogoča varno okolje dekletom, ki jih zanima programiranje, in o problematiki nezadostnega vključevanja žensk pri razvijanju pametnih tehnologij in umetne inteligence.
Nina Murks je doktorska študentka, raziskovalka in asistentka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Nedavno je prejela štipendijo L'Oreal-Unesco za ženske v znanosti za svoje delo na področju raziskovanja kortikomišične sklopljenosti. Gre za to, kako možgani nadzorujejo mišice in komunicirajo z njimi, rezultati pa so uporabni pri izdelavi možgansko-računalniških vmesnikov, v zgodnji diagnostiki mišično-degenerativnih bolezni in pri hitrejši t.i. pametni rehabilitaciji. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako je vstopila v programerstvo, ki velja za svet moških, kako v poletni šoli programiranja omogoča varno okolje dekletom, ki jih zanima programiranje, in o problematiki nezadostnega vključevanja žensk pri razvijanju pametnih tehnologij in umetne inteligence.
Dokumentarni film Drežniška koza in njeni ljudje odpira zgodbo o eni najbolj ogroženih avtohtonih slovenskih pasem. Drežniška koza, nekoč samoumeven del življenja v Zgornjem Posočju, danes izginja skupaj z ljudmi, ki so stoletja ohranjali tradicijo reje. Z izginjanjem drežniške koze ne izgubljamo le živali, temveč tudi del identitete, znanja in odnosa do narave. Njeno ohranjanje zato ni zgolj vprašanje kmetijstva, temveč tudi odgovornost do skupne dediščine.
Dokumentarni film Drežniška koza in njeni ljudje odpira zgodbo o eni najbolj ogroženih avtohtonih slovenskih pasem. Drežniška koza, nekoč samoumeven del življenja v Zgornjem Posočju, danes izginja skupaj z ljudmi, ki so stoletja ohranjali tradicijo reje. Z izginjanjem drežniške koze ne izgubljamo le živali, temveč tudi del identitete, znanja in odnosa do narave. Njeno ohranjanje zato ni zgolj vprašanje kmetijstva, temveč tudi odgovornost do skupne dediščine.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Po mesecu dni se je v ponedeljek v ljubljanskem Cankarjevem domu sklenil Festival Literature sveta -Fabula, in gost zadnjega večera je bil vsestranski intelektualec Philippe Sands, avtor knjige »Vrnitev v Lemberg« (Lemberg je zgodovinsko nemško ime mesta Lvov v Ukrajini) – ki je bil tudi naš gost – eden od njegovih ključnih motov pri opisih razlogov in posledic strahot druge vojne je »potrebno je razumeti klavca in ne le žrtev«. Pripravili smo tudi poročilo z okrogle mize v okviru Tedna slovenske drame v Kranju, na kateri so ta teden gledališčniki iz Madžarske, Slovaške, Srbije, Avstrije in Slovenije govorili o umetniški svobodi gledališč v politično zaznamovanih okoliščinah na kocki. Izpostavljamo tudi izvirno razstavo z naslovom »Ne uničujte Slovenski Jezik!!« (zadnji pridevnik in samostalnik z veliko začetnico in neustrezen sklon pa sta seveda povzeti citat iz enega od dopisov inštitutskim jezikoslovcem) in podnaslovom »Pisma inštitutu«, na kateri je avtorica Agata Tomažič razstavila izbor dopisov Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU o takšnih in drugačnih predstavah o spremembah našega jezika. Ljubljanska galerija ŠKUC, dediščina progresivnih študentskih generacij druge polovice prejšnega stoletja, gosti razstavo z naslovom »Jedka Palestina«, palestinske avtorice Samire Badran, v kateri na svojstven način upodablja izkušnje židovskega uničevanja Palestincev v Palestini. Za zaključek smo pripravili pogovor s fotografom Klavdijem Slubanom, ki je v Viteški dvorani ljubljanskih Križank pripravil razstavo analognih posnetkov trenutkov ustvarjanja našega programa z naslovom »Tihi pogled na Ars« - svoje pa je v pogovoru povedala tudi odgovorna urednica programa Ingrid Kovač Brus. FOTO: Philippe Sands, Fabula '26 VIR: https://www.institutfrance.si/events/festival-fabula-philippe-sands/
Po mesecu dni se je v ponedeljek v ljubljanskem Cankarjevem domu sklenil Festival Literature sveta -Fabula, in gost zadnjega večera je bil vsestranski intelektualec Philippe Sands, avtor knjige »Vrnitev v Lemberg« (Lemberg je zgodovinsko nemško ime mesta Lvov v Ukrajini) – ki je bil tudi naš gost – eden od njegovih ključnih motov pri opisih razlogov in posledic strahot druge vojne je »potrebno je razumeti klavca in ne le žrtev«. Pripravili smo tudi poročilo z okrogle mize v okviru Tedna slovenske drame v Kranju, na kateri so ta teden gledališčniki iz Madžarske, Slovaške, Srbije, Avstrije in Slovenije govorili o umetniški svobodi gledališč v politično zaznamovanih okoliščinah na kocki. Izpostavljamo tudi izvirno razstavo z naslovom »Ne uničujte Slovenski Jezik!!« (zadnji pridevnik in samostalnik z veliko začetnico in neustrezen sklon pa sta seveda povzeti citat iz enega od dopisov inštitutskim jezikoslovcem) in podnaslovom »Pisma inštitutu«, na kateri je avtorica Agata Tomažič razstavila izbor dopisov Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU o takšnih in drugačnih predstavah o spremembah našega jezika. Ljubljanska galerija ŠKUC, dediščina progresivnih študentskih generacij druge polovice prejšnega stoletja, gosti razstavo z naslovom »Jedka Palestina«, palestinske avtorice Samire Badran, v kateri na svojstven način upodablja izkušnje židovskega uničevanja Palestincev v Palestini. Za zaključek smo pripravili pogovor s fotografom Klavdijem Slubanom, ki je v Viteški dvorani ljubljanskih Križank pripravil razstavo analognih posnetkov trenutkov ustvarjanja našega programa z naslovom »Tihi pogled na Ars« - svoje pa je v pogovoru povedala tudi odgovorna urednica programa Ingrid Kovač Brus. FOTO: Philippe Sands, Fabula '26 VIR: https://www.institutfrance.si/events/festival-fabula-philippe-sands/
V slovenski Istri so hoteli bolj ali manj polni, odprti so tudi že kampi. Lepo vreme in številne prireditve nudijo veliko različnih možnosti za zabavo, rekreacijo ali pa bolj umirjeno preživljanje prostega časa. V Portorožu je velikonočna regata, Koper gosti velikonočni rokometni turnir, Izola pa prvi letošnji Pomol okusov. V oddaji tudi o tem: Četverica astronavtov prečkala polovico razdalje med Zemljo in Luno. Za investicije na Tolminskem do leta 2030 predvidenih 70 milijonov evrov V cerkvi na piranski punti na ogleda razstava podob križevega pota Koprski nogometaši gostujejo pri ljubljanskem Bravu
V slovenski Istri so hoteli bolj ali manj polni, odprti so tudi že kampi. Lepo vreme in številne prireditve nudijo veliko različnih možnosti za zabavo, rekreacijo ali pa bolj umirjeno preživljanje prostega časa. V Portorožu je velikonočna regata, Koper gosti velikonočni rokometni turnir, Izola pa prvi letošnji Pomol okusov. V oddaji tudi o tem: Četverica astronavtov prečkala polovico razdalje med Zemljo in Luno. Za investicije na Tolminskem do leta 2030 predvidenih 70 milijonov evrov V cerkvi na piranski punti na ogleda razstava podob križevega pota Koprski nogometaši gostujejo pri ljubljanskem Bravu
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Vrednote, kot so sočutje, prijaznost, pogum, pravičnost, spoštovanje, hvaležnost, pripadnost, odgovornost, empatija in medsebojna pomoč oblikujejo naš pogled na svet in močno vplivajo na naše odnose z drugimi ter celotno skupnostjo. Na likovnih dnevih vrednot, ki delujejo v sklopu projekta Od Alje do Žana, v katerem je letos sodelovalo deset slovenskih osnovnih šol, so učenci prek likovnega ustvarjanja razmišljali o vrednotah in njihovem pomenu za človeka. Pri projektu fundacije Alma so sodelovali tudi učenci in učenke iz OŠ Lava iz Celja, ki bodo v tokratni oddaji Hudo! z nami delili svoja razmišljanja o tem, katere vrednote so tiste, ki se jim zdijo najpomembnejše in katere so upodobili na svojih risbah.
Vrednote, kot so sočutje, prijaznost, pogum, pravičnost, spoštovanje, hvaležnost, pripadnost, odgovornost, empatija in medsebojna pomoč oblikujejo naš pogled na svet in močno vplivajo na naše odnose z drugimi ter celotno skupnostjo. Na likovnih dnevih vrednot, ki delujejo v sklopu projekta Od Alje do Žana, v katerem je letos sodelovalo deset slovenskih osnovnih šol, so učenci prek likovnega ustvarjanja razmišljali o vrednotah in njihovem pomenu za človeka. Pri projektu fundacije Alma so sodelovali tudi učenci in učenke iz OŠ Lava iz Celja, ki bodo v tokratni oddaji Hudo! z nami delili svoja razmišljanja o tem, katere vrednote so tiste, ki se jim zdijo najpomembnejše in katere so upodobili na svojih risbah.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Skoraj neznani prevajalec iz Dravske doline, prva tehnična raba električne energije pri nas, izjemno delo primorskega fotografa
Skoraj neznani prevajalec iz Dravske doline, prva tehnična raba električne energije pri nas, izjemno delo primorskega fotografa
Današnjo oddajo namenjamo krščanski glasbi na drugih celinah.
Današnjo oddajo namenjamo krščanski glasbi na drugih celinah.
Prvega aprila je Branko Šömen, slovenski pesnik, pisatelj, scenarist, prevajalec, novinar in kritik, dopolnil devetdeset let. Rodil se je v Mariboru, živel je v Prekmurju dokler ni šel študirat in delat v Ljubljano, do upokojitve je delal na našem radiu; zdaj že dolgo živi v Zagrebu. Leta 1984 je posnel pripovedovanje o svojem življenju in delu na zelo izviren, morda celo filozofski, način, vreden besednega ustvarjalca. Do takrat je objavil že šest pesniških zbirk, dva romana, knjigo humorističnih besedil, predvsem pa scenarije za legendarne slovenske filme, kot so Let mrtve ptice, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica, Bele trave. Do danes se je celoten opus Branka Šömna še silno razširil: samo lani in predlani je objavil zbirki kratke proze Človek, ki ga ni in Molitev za Jasenovac, še prej pa številne romane, mladinska in humoristična dela, knjige poezije. Tudi zbirko Spodrsljaj svetlobe leta 1996. Na tej besedni zvezi namreč temelji njegovo razmišljanje, ki pa je, kot boste slišali, precej pogumno za leto 1984. Kritično omenja namreč pomanjkanje banan – starejše generacije ga še pomnijo – pa tudi pesnika Balantiča. Ta je bil takrat še pod anatemo. Vse to si je privoščil, čeprav je bil zaradi svojih satir na račun sistema leta 1963 dvakrat v zaporu.
Prvega aprila je Branko Šömen, slovenski pesnik, pisatelj, scenarist, prevajalec, novinar in kritik, dopolnil devetdeset let. Rodil se je v Mariboru, živel je v Prekmurju dokler ni šel študirat in delat v Ljubljano, do upokojitve je delal na našem radiu; zdaj že dolgo živi v Zagrebu. Leta 1984 je posnel pripovedovanje o svojem življenju in delu na zelo izviren, morda celo filozofski, način, vreden besednega ustvarjalca. Do takrat je objavil že šest pesniških zbirk, dva romana, knjigo humorističnih besedil, predvsem pa scenarije za legendarne slovenske filme, kot so Let mrtve ptice, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica, Bele trave. Do danes se je celoten opus Branka Šömna še silno razširil: samo lani in predlani je objavil zbirki kratke proze Človek, ki ga ni in Molitev za Jasenovac, še prej pa številne romane, mladinska in humoristična dela, knjige poezije. Tudi zbirko Spodrsljaj svetlobe leta 1996. Na tej besedni zvezi namreč temelji njegovo razmišljanje, ki pa je, kot boste slišali, precej pogumno za leto 1984. Kritično omenja namreč pomanjkanje banan – starejše generacije ga še pomnijo – pa tudi pesnika Balantiča. Ta je bil takrat še pod anatemo. Vse to si je privoščil, čeprav je bil zaradi svojih satir na račun sistema leta 1963 dvakrat v zaporu.
V kontekstu energetske negotovosti se premikamo od globalnega k lokalnemu, pravzaprav osebnemu. Preverimo, kako so naftne krize vplivale na razvoj avtomobilske tehnologije in svetujemo, kako lahko s prilagojenim načinom vožnje privarčujemo pri gorivu. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
V kontekstu energetske negotovosti se premikamo od globalnega k lokalnemu, pravzaprav osebnemu. Preverimo, kako so naftne krize vplivale na razvoj avtomobilske tehnologije in svetujemo, kako lahko s prilagojenim načinom vožnje privarčujemo pri gorivu. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
V Glasbenem radiogramu smo tokrat gostili Roberta Šarmana, vodjo skupine Jebe'la cesta, ki letos praznuje 30 let delovanja. Spregovorili smo o začetkih, ustvarjanju, zgodbah pesmi in poti, ki jo skupina gradi že tri desetletja. V oddaji se nam je pridružil tudi Danilo Ženko, dolgoletni sodelavec in prijatelj skupine, ki je dodal svoj pogled na njihovo glasbeno zgodbo.
V Glasbenem radiogramu smo tokrat gostili Roberta Šarmana, vodjo skupine Jebe'la cesta, ki letos praznuje 30 let delovanja. Spregovorili smo o začetkih, ustvarjanju, zgodbah pesmi in poti, ki jo skupina gradi že tri desetletja. V oddaji se nam je pridružil tudi Danilo Ženko, dolgoletni sodelavec in prijatelj skupine, ki je dodal svoj pogled na njihovo glasbeno zgodbo.
Maribor se pripravlja na tradicionalni zborovski in tekmovalni konec tedna, ki bo letos še posebno slovesen. Potekalo bo namreč 29. tekmovanje Naša pesem, hkrati pa tudi finale za veliko zborovsko nagrado Evrope. S pogovorom s strokovno svetovalko za vokalno glasbo JSKD Mihelo Jagodic vas vabimo k poslušanju oddaje in k obisku dogodkov 18. in 19. aprila v Unionski dvorani v Mariboru.
Maribor se pripravlja na tradicionalni zborovski in tekmovalni konec tedna, ki bo letos še posebno slovesen. Potekalo bo namreč 29. tekmovanje Naša pesem, hkrati pa tudi finale za veliko zborovsko nagrado Evrope. S pogovorom s strokovno svetovalko za vokalno glasbo JSKD Mihelo Jagodic vas vabimo k poslušanju oddaje in k obisku dogodkov 18. in 19. aprila v Unionski dvorani v Mariboru.
Vabljeni k poslušanju slovenske ljudske pravljice Spoštuj stare ljudi, ki jo pripoveduje Maja Logar iz Mariborske knjižnice. To je zgodba, ki nas na preprost, a ganljiv način spomni, kako dragocene so izkušnje starejših in zakaj jih je vredno poslušati. V svetu, kjer pogosto hitimo mimo modrosti preteklosti, pravljica razkriva, kako lahko prav spoštovanje do starejših prinese nepričakovane rešitve, srečo in notranji mir. Prisluhnite pripovedi, ki nosi pomembno sporočilo za vse generacije – kajti včasih največje resnice prihajajo iz najtišjih glasov.
Vabljeni k poslušanju slovenske ljudske pravljice Spoštuj stare ljudi, ki jo pripoveduje Maja Logar iz Mariborske knjižnice. To je zgodba, ki nas na preprost, a ganljiv način spomni, kako dragocene so izkušnje starejših in zakaj jih je vredno poslušati. V svetu, kjer pogosto hitimo mimo modrosti preteklosti, pravljica razkriva, kako lahko prav spoštovanje do starejših prinese nepričakovane rešitve, srečo in notranji mir. Prisluhnite pripovedi, ki nosi pomembno sporočilo za vse generacije – kajti včasih največje resnice prihajajo iz najtišjih glasov.
Aprila bo učence Svete Ane obiskal stripar in pisatelj Ivan Mitrevski, učenci se že veselijo obiska. Sledi slovenska ljudska pravljica Spoštuj stare ljudi.
Aprila bo učence Svete Ane obiskal stripar in pisatelj Ivan Mitrevski, učenci se že veselijo obiska. Sledi slovenska ljudska pravljica Spoštuj stare ljudi.
Državno rokometno prvenstvo se preveša v odločilen del sezone. Branilci naslova so na pomembni tekmi pred zaključnimi boji gostovali v Velenju.
Državno rokometno prvenstvo se preveša v odločilen del sezone. Branilci naslova so na pomembni tekmi pred zaključnimi boji gostovali v Velenju.
Sladkor in sol sta si na pogled zelo podobni snovi, v kuhinji pa se obnašata povsem različno. Ko sladkor segrevamo, ta potemni, zadiši in se spremeni v karamelo, medtem ko sol ostaja skoraj nespremenjena.
Sladkor in sol sta si na pogled zelo podobni snovi, v kuhinji pa se obnašata povsem različno. Ko sladkor segrevamo, ta potemni, zadiši in se spremeni v karamelo, medtem ko sol ostaja skoraj nespremenjena.
Dr. Aleksander Zadel je klinični psiholog, ki smo ga spoznavali skozi različne projekte in kot odličnega govorca. Zapleteno ob njem postane razumljivo, nemogoče se zdi mogoče. Ljubezen vedno zmaga. Svetloba pa premaga temo, čeprav je vmes »veliko frke«, kot pravi. Tudi družbeni trenutek pri nas in v svetu razloži skozi oči in dušo psihologa - vselej z odgovornostjo. Skozi njegove besede lažje razumemo kaj pomeni manipulacija, kaj laž, kaj vseenost, kaj strah, kaj verbalna nasilnost in kaj nevarnost spletne anonimnosti. Ob vsem naštetem pa je tudi duhovit – razlog več za poslušanje pogovora, ki ga je v Gledališču Koper v sklopu radijskega projekta Pogovorni večeri, vodila Nataša Benčič.
Dr. Aleksander Zadel je klinični psiholog, ki smo ga spoznavali skozi različne projekte in kot odličnega govorca. Zapleteno ob njem postane razumljivo, nemogoče se zdi mogoče. Ljubezen vedno zmaga. Svetloba pa premaga temo, čeprav je vmes »veliko frke«, kot pravi. Tudi družbeni trenutek pri nas in v svetu razloži skozi oči in dušo psihologa - vselej z odgovornostjo. Skozi njegove besede lažje razumemo kaj pomeni manipulacija, kaj laž, kaj vseenost, kaj strah, kaj verbalna nasilnost in kaj nevarnost spletne anonimnosti. Ob vsem naštetem pa je tudi duhovit – razlog več za poslušanje pogovora, ki ga je v Gledališču Koper v sklopu radijskega projekta Pogovorni večeri, vodila Nataša Benčič.
Tokrat smo pripravili pomladno jed z značajem – skutne njoke s čemažem in ocvirki. Spregovorili smo o vsestranski uporabi čemaža, ki ga lahko v številnih jedeh zlahka zamenjamo za špinačo – v njokih, pitah, zavitkih, omakah ali juhah. Njegova nežna česnova aroma da jedem svežino in izrazit okus. Povedali smo tudi, kako čemaž pravilno blanširati: le kratek potop v krop, nato hitro ohlajanje v mrzli vodi, da ohrani barvo, aromo in hranilne snovi. Za 4 osebe: 500 g skute 250 g ostre moke 1 jajce Sol 400 g čemaža 150 g ocvirkov parmezan Jajčko razžvrkljamo in v posodi hitro zamesimo testo iz skute, moke, jajčka in soli. Testo razdelimo na 6 kosov. Vsakega svaljkamo v dolgi svaljek, ki ga z nožem narežemo na njoke. Njoke skuhamo v slani vodi. Med tem v ponvi razpustimo ocvirke in dodamo grobo narezan blanširan in dobro odcejen čemaž. Dodamo odcejene njoke in vse skupaj povežemo z malo naribanega parmezana.
Tokrat smo pripravili pomladno jed z značajem – skutne njoke s čemažem in ocvirki. Spregovorili smo o vsestranski uporabi čemaža, ki ga lahko v številnih jedeh zlahka zamenjamo za špinačo – v njokih, pitah, zavitkih, omakah ali juhah. Njegova nežna česnova aroma da jedem svežino in izrazit okus. Povedali smo tudi, kako čemaž pravilno blanširati: le kratek potop v krop, nato hitro ohlajanje v mrzli vodi, da ohrani barvo, aromo in hranilne snovi. Za 4 osebe: 500 g skute 250 g ostre moke 1 jajce Sol 400 g čemaža 150 g ocvirkov parmezan Jajčko razžvrkljamo in v posodi hitro zamesimo testo iz skute, moke, jajčka in soli. Testo razdelimo na 6 kosov. Vsakega svaljkamo v dolgi svaljek, ki ga z nožem narežemo na njoke. Njoke skuhamo v slani vodi. Med tem v ponvi razpustimo ocvirke in dodamo grobo narezan blanširan in dobro odcejen čemaž. Dodamo odcejene njoke in vse skupaj povežemo z malo naribanega parmezana.
V Slovenski kinoteki vse od 2. aprila do 4. aprila poteka 26. Festival neodvisnega filma, ki predstavlja osrednji prostor domačega svobodnega filmskega izraza. Festival ponuja slovenske neodvisne kratke filme po izboru selektorja Martina Drakslerja. Ob koncu festivala pa bodo filme tudi nagradili.
V Slovenski kinoteki vse od 2. aprila do 4. aprila poteka 26. Festival neodvisnega filma, ki predstavlja osrednji prostor domačega svobodnega filmskega izraza. Festival ponuja slovenske neodvisne kratke filme po izboru selektorja Martina Drakslerja. Ob koncu festivala pa bodo filme tudi nagradili.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Ob svetovnem dnevu zapuščenih živali, ki ga zaznamujemo danes, so v Zavetišču Ljubljana opozorili, da se število zapuščenih živali vsako leto povečuje. V Sloveniji imamo veliko težavo z mačkami, trend naraščanja zapuščenih živali opažajo tudi pri psih. Ob tem so poudarili pomen odgovornega lastništva in pa sterilizacije ter kastracije mačk. V lanskem letu so tako v Zavetišču Ljubljana sprejeli 2089 mačk, oddali pa nekaj čez 600. Prostoživečih je bilo več kot 60 odstotkov. Psov so oddali nekaj čez sto, sprejeli pa so jih 364, dobrih 70 odstotkov so jih vrnili lastnikom. Sprejeli so tudi 30 ostalih hišnih živali, med drugim hišne podgane, hrčke, kopenske želve in različne vrste papig, pri čemer so jih nekaj vrnili lastnikom, ostale so oddali.
Ob svetovnem dnevu zapuščenih živali, ki ga zaznamujemo danes, so v Zavetišču Ljubljana opozorili, da se število zapuščenih živali vsako leto povečuje. V Sloveniji imamo veliko težavo z mačkami, trend naraščanja zapuščenih živali opažajo tudi pri psih. Ob tem so poudarili pomen odgovornega lastništva in pa sterilizacije ter kastracije mačk. V lanskem letu so tako v Zavetišču Ljubljana sprejeli 2089 mačk, oddali pa nekaj čez 600. Prostoživečih je bilo več kot 60 odstotkov. Psov so oddali nekaj čez sto, sprejeli pa so jih 364, dobrih 70 odstotkov so jih vrnili lastnikom. Sprejeli so tudi 30 ostalih hišnih živali, med drugim hišne podgane, hrčke, kopenske želve in različne vrste papig, pri čemer so jih nekaj vrnili lastnikom, ostale so oddali.
V novi dan z glasbo Händla, Pleyela in Pachelbla v prvem, Rossinija in Haydna v drugem ter Turine, Schuberta, Beethovna, Brahmsa, Aleksandrova in Mendelssohna v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Händla, Pleyela in Pachelbla v prvem, Rossinija in Haydna v drugem ter Turine, Schuberta, Beethovna, Brahmsa, Aleksandrova in Mendelssohna v tretjem delu.
Velika noč s pisanimi pirhi in velikonočnimi igrami razveseljuje najmlajše. S četrtošolkama Mio in Eriko ter tretješolci Katarino, Evo, Anajo Gabi in Izakom bomo opazovali, kako se prebuja narava in novo življenje in okrasili kakšno naravno jajce. Sprehodili se bomo po okolici Osnovne šole Medvode in izvedeli, kaj vse so spomladanske aktivnosti …
Velika noč s pisanimi pirhi in velikonočnimi igrami razveseljuje najmlajše. S četrtošolkama Mio in Eriko ter tretješolci Katarino, Evo, Anajo Gabi in Izakom bomo opazovali, kako se prebuja narava in novo življenje in okrasili kakšno naravno jajce. Sprehodili se bomo po okolici Osnovne šole Medvode in izvedeli, kaj vse so spomladanske aktivnosti …
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Rainer Maria Rilke je bil eden največjih pesnikov 20. stoletja. V svojih pesmih se je v času porajanja prve svetovne vojne, času vsesplošne negotovosti, izgube vere in osamljenosti, približeval neopisljivemu in neizrekljivemu. Pisal je tako pesmi kot lirično prozo, Devinske elegije in Soneti za Orfeja pa slovijo kot njegovi najbolj znani pesnitvi. Navdihoval se je pri filozofiji Schopenhauerja in Nietzscheja, to se v njegovih pesmih kaže v intenzivnih opisih narave in notranjega doživljanja posameznika. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Branko Šturbej, urednika oddaje Matej Juh in Tesa Drev Juh, produkcija 2006.
Rainer Maria Rilke je bil eden največjih pesnikov 20. stoletja. V svojih pesmih se je v času porajanja prve svetovne vojne, času vsesplošne negotovosti, izgube vere in osamljenosti, približeval neopisljivemu in neizrekljivemu. Pisal je tako pesmi kot lirično prozo, Devinske elegije in Soneti za Orfeja pa slovijo kot njegovi najbolj znani pesnitvi. Navdihoval se je pri filozofiji Schopenhauerja in Nietzscheja, to se v njegovih pesmih kaže v intenzivnih opisih narave in notranjega doživljanja posameznika. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Branko Šturbej, urednika oddaje Matej Juh in Tesa Drev Juh, produkcija 2006.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kratice v slovenščini so pojav zadnjih desetletij. Razlog je žanrsko širjenje slovenščine in to, da imamo posamezniki dostop do veliko več besedil. So namreč zelo pripravne za uporabo. Tudi v tokratni oddaji Kiks jih bomo vzeli pod drobnogled, in sicer se bomo vprašali, kako jih izgovarjamo. O tem se je avtorica oddaje Andreja Gradišar pogovarjala z izr. prof. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in raziskovalko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Kratice v slovenščini so pojav zadnjih desetletij. Razlog je žanrsko širjenje slovenščine in to, da imamo posamezniki dostop do veliko več besedil. So namreč zelo pripravne za uporabo. Tudi v tokratni oddaji Kiks jih bomo vzeli pod drobnogled, in sicer se bomo vprašali, kako jih izgovarjamo. O tem se je avtorica oddaje Andreja Gradišar pogovarjala z izr. prof. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in raziskovalko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V novi dan z glasbo Händla, Pleyela in Pachelbla v prvem, Rossinija in Haydna v drugem ter Turine, Schuberta, Beethovna, Brahmsa, Aleksandrova in Mendelssohna v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Händla, Pleyela in Pachelbla v prvem, Rossinija in Haydna v drugem ter Turine, Schuberta, Beethovna, Brahmsa, Aleksandrova in Mendelssohna v tretjem delu.
Današnja velika sobota bo zaokrožila velikonočno tridnevje pred jutrišnjim največjim krščanskim praznikom. Veliko noč bodo verniki in vernice pričakali s premišljevanjem ter številnimi blagoslovi. Drugi poudarki oddaje: Iran trdi, da je sestrelil dve ameriški vojaški letali. Zelenski: Rusija spreminja svojo vojaško strategijo. Na Rogli zaključujejo uspešno smučarsko sezono.
Današnja velika sobota bo zaokrožila velikonočno tridnevje pred jutrišnjim največjim krščanskim praznikom. Veliko noč bodo verniki in vernice pričakali s premišljevanjem ter številnimi blagoslovi. Drugi poudarki oddaje: Iran trdi, da je sestrelil dve ameriški vojaški letali. Zelenski: Rusija spreminja svojo vojaško strategijo. Na Rogli zaključujejo uspešno smučarsko sezono.
Na Rogli se v prihodnjih dneh končuje smučarska sezona; proge bodo odprte še do vključno velikonočnega ponedeljka, 6. aprila. Sicer pa jih je od začetka sezone obiskalo že več kot dvesto tisoč smučarjev, imeli pa bodo tudi najdaljšo sezono v zadnjih šestnajstih letih – to zimo bodo namreč obratovali kar sto trideset dni.
Na Rogli se v prihodnjih dneh končuje smučarska sezona; proge bodo odprte še do vključno velikonočnega ponedeljka, 6. aprila. Sicer pa jih je od začetka sezone obiskalo že več kot dvesto tisoč smučarjev, imeli pa bodo tudi najdaljšo sezono v zadnjih šestnajstih letih – to zimo bodo namreč obratovali kar sto trideset dni.
Svetovni pokal v športni gimnastiki se je preselil v Kairo, tam je tudi šest slovenskih telovadk in telovadcev.
Svetovni pokal v športni gimnastiki se je preselil v Kairo, tam je tudi šest slovenskih telovadk in telovadcev.
V novi dan z glasbo Händla, Pleyela in Pachelbla v prvem, Rossinija in Haydna v drugem ter Turine, Schuberta, Beethovna, Brahmsa, Aleksandrova in Mendelssohna v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Händla, Pleyela in Pachelbla v prvem, Rossinija in Haydna v drugem ter Turine, Schuberta, Beethovna, Brahmsa, Aleksandrova in Mendelssohna v tretjem delu.
Tihota. Tihota je temeljna vsebina današnje velike sobote. Kristus je dotrpel. Položili so ga v grob. Zdi se, da je vsega konec; Bog je mrtev, počiva v grobu. Zdi se da je vse zaman, da so Kristusove besede izzvenele v prazno. Čeprav bodo spokojnost današnjega dne motili slovenski običaji, pripravi jedil in njih blagoslovi, dopustimo tihoti, da danes, na poseben način, spregovori našemu srcu iz Božjega groba. Žalujmo skupaj z žalostno Matero Božjo, žalujmo v upanju, skorajšnjem vedenju, da je to popolno použitje Božjega Sina bilo potrebno za njegovo vstajenje in naše večno življenje, kakor je dejal sveti Ambrož iz Milana: »Sestopil je v podzemlje, da bi osvobodil mrtve.« (De excessu fratris Satyri II, 107–108) Današnji dan ni primeren za veseljačenje, ne za delo; vzemimo si premor, premislimo Božjo ljubezen, totalnost, ki je bila potrebna za našo prepogosto brezbrižnost; zaustavimo se v tihem in radostnem upanju, da tudi kadar nam ne uspe, kadar se zdi, da je vsega konec in vse zaman, ostaja upanje, upanje, ki nam ga je podaril Gospod. Naše velikonočno upanje pa se bo uresničilo v liturgičnem pričakovanju v nocojšnji noči, potem ko bo sonce zašlo in se bomo zbrali v obhajanju vigilije v soju sveč; ko bomo ob prebiranju starozaveznih prerokb prepoznavali njihovo uresničitev v Kristusu. Tihota velike sobote torej ni praznost, temveč izpolnjenost, dovršenost. Prav to izpolnitev pa bomo okusili že v radostnem vzkliku aleluje v nocojšnji noči, nekoč pa, tako upamo, v srečni večnosti. Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, želim vam obilje tihote v tem svetem dnevu; dopustite, da vas nagovorita mir in upanje, ki ju velika noč poraja v našem življenju.
Tihota. Tihota je temeljna vsebina današnje velike sobote. Kristus je dotrpel. Položili so ga v grob. Zdi se, da je vsega konec; Bog je mrtev, počiva v grobu. Zdi se da je vse zaman, da so Kristusove besede izzvenele v prazno. Čeprav bodo spokojnost današnjega dne motili slovenski običaji, pripravi jedil in njih blagoslovi, dopustimo tihoti, da danes, na poseben način, spregovori našemu srcu iz Božjega groba. Žalujmo skupaj z žalostno Matero Božjo, žalujmo v upanju, skorajšnjem vedenju, da je to popolno použitje Božjega Sina bilo potrebno za njegovo vstajenje in naše večno življenje, kakor je dejal sveti Ambrož iz Milana: »Sestopil je v podzemlje, da bi osvobodil mrtve.« (De excessu fratris Satyri II, 107–108) Današnji dan ni primeren za veseljačenje, ne za delo; vzemimo si premor, premislimo Božjo ljubezen, totalnost, ki je bila potrebna za našo prepogosto brezbrižnost; zaustavimo se v tihem in radostnem upanju, da tudi kadar nam ne uspe, kadar se zdi, da je vsega konec in vse zaman, ostaja upanje, upanje, ki nam ga je podaril Gospod. Naše velikonočno upanje pa se bo uresničilo v liturgičnem pričakovanju v nocojšnji noči, potem ko bo sonce zašlo in se bomo zbrali v obhajanju vigilije v soju sveč; ko bomo ob prebiranju starozaveznih prerokb prepoznavali njihovo uresničitev v Kristusu. Tihota velike sobote torej ni praznost, temveč izpolnjenost, dovršenost. Prav to izpolnitev pa bomo okusili že v radostnem vzkliku aleluje v nocojšnji noči, nekoč pa, tako upamo, v srečni večnosti. Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, želim vam obilje tihote v tem svetem dnevu; dopustite, da vas nagovorita mir in upanje, ki ju velika noč poraja v našem življenju.
Pisane rože iz krep papirja, povezane v umetelne šopke, kokoške iz blaga, zajci iz filca in seveda pisanke. Vsestranska upokojenka iz Brežic Brigita Heberle spihana jajca krasi z drobnimi cvetovi iz fimo mase. Paleta izdelkov je široka, najraje pa dela vrtnice, te so njena velika ljubezen. Na Bizeljskem, od koder izvira, ima rožni vrt z več kot 80 vrtnicami. Dela po navdihu in glede na letne čase, rada veze prtičke, tudi oltarne prte, izdeluje okrasne blazinice za bucike, torbice, košarice iz blaga za pirhe. Ker sva se pogovarjali ravno v času praznikov, opozorim tudi na njene »božje kotke«, značilne za stare kmečke hiše; križ z Jezusom za božji kot je odela s približno 500 cvetovi, podobni venci iz cvetja pa krasijo tudi kipe v cerkvah na Bizeljskem. Dela predvsem za svojo dušo, pravi, izdelke pa podari družini in prijateljem. Razstava poročnih šopkov iz krep papirja, poustvarjenih po fotografijah, je na ogled v Posavskem muzeju Brežice, s katerim na delavnicah rada predaja zanje mladim.
Pisane rože iz krep papirja, povezane v umetelne šopke, kokoške iz blaga, zajci iz filca in seveda pisanke. Vsestranska upokojenka iz Brežic Brigita Heberle spihana jajca krasi z drobnimi cvetovi iz fimo mase. Paleta izdelkov je široka, najraje pa dela vrtnice, te so njena velika ljubezen. Na Bizeljskem, od koder izvira, ima rožni vrt z več kot 80 vrtnicami. Dela po navdihu in glede na letne čase, rada veze prtičke, tudi oltarne prte, izdeluje okrasne blazinice za bucike, torbice, košarice iz blaga za pirhe. Ker sva se pogovarjali ravno v času praznikov, opozorim tudi na njene »božje kotke«, značilne za stare kmečke hiše; križ z Jezusom za božji kot je odela s približno 500 cvetovi, podobni venci iz cvetja pa krasijo tudi kipe v cerkvah na Bizeljskem. Dela predvsem za svojo dušo, pravi, izdelke pa podari družini in prijateljem. Razstava poročnih šopkov iz krep papirja, poustvarjenih po fotografijah, je na ogled v Posavskem muzeju Brežice, s katerim na delavnicah rada predaja zanje mladim.
Literarno-glasbeno oddajo bomo namenili trem ameriškim pesnikom, ki so odločilno zaznamovali literaturo 20. stoletja. Allen Ginsberg, Robert Creeley in Frank O`Hara so bili rojeni leta 1926, letos torej zaznamujemo stoletnico njihovega rojstva.
Literarno-glasbeno oddajo bomo namenili trem ameriškim pesnikom, ki so odločilno zaznamovali literaturo 20. stoletja. Allen Ginsberg, Robert Creeley in Frank O`Hara so bili rojeni leta 1926, letos torej zaznamujemo stoletnico njihovega rojstva.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
"Pesniški svet Janka Samca izhaja iz nasledstva 'moderne', predvsem iz Župančičevega zanosa in Gradnikove trpke refleksivnosti, ter obsega pokrajinske impresije in občutja, bolečino prve svetovne vojne, bridkost Istre in Primorske po tej vojni in socialno stisko človeka pred drugo svetovno vojno." Tako je poetiko Janka Samca zgoščeno v zapis ujel France Koblar. Samec se je rodil 5. aprila pred 140 leti v Trstu. Za življenja sta bili objavljeni samo dve njegovi pesniški zbirki, izbor njegovega pesniškega dela pa prinaša knjiga Sen morja, izdana v Trstu leta 1981. Nekaj pesmi iz izbora smo uvrstili v Literarni nokturno ... Režiserka: Irena Glonar, igralec: Brane Grubar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Redaktorici: Tadeja Krečič, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2006.
"Pesniški svet Janka Samca izhaja iz nasledstva 'moderne', predvsem iz Župančičevega zanosa in Gradnikove trpke refleksivnosti, ter obsega pokrajinske impresije in občutja, bolečino prve svetovne vojne, bridkost Istre in Primorske po tej vojni in socialno stisko človeka pred drugo svetovno vojno." Tako je poetiko Janka Samca zgoščeno v zapis ujel France Koblar. Samec se je rodil 5. aprila pred 140 leti v Trstu. Za življenja sta bili objavljeni samo dve njegovi pesniški zbirki, izbor njegovega pesniškega dela pa prinaša knjiga Sen morja, izdana v Trstu leta 1981. Nekaj pesmi iz izbora smo uvrstili v Literarni nokturno ... Režiserka: Irena Glonar, igralec: Brane Grubar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Redaktorici: Tadeja Krečič, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2006.
Soudeleženi v verigi preskrbe s hrano so pozdravili predlog vlade o znižanju davka na dodano vrednost na osnovna živila; ob tem poudarjajo, da zgolj ta ukrep ne bo dovolj za stabilizacijo celotne prehranske verige. O tem bodo v sredo govorili s kmetijsko ministrico Matejo Čalušič.
Soudeleženi v verigi preskrbe s hrano so pozdravili predlog vlade o znižanju davka na dodano vrednost na osnovna živila; ob tem poudarjajo, da zgolj ta ukrep ne bo dovolj za stabilizacijo celotne prehranske verige. O tem bodo v sredo govorili s kmetijsko ministrico Matejo Čalušič.
Novosti iz sveta elektronske glasbe ter enourna mešanica vse bolj vidnega italijanskega producenta in didžeja DRAXXa. 01. Wax Motif & Ty Dolla $ign - Bad & U Know It (Divided Sounds) 02. TOMORA - Somewhere Else (Salute Remix) (UNIVERSAL) 03. Julian Fijma - Aint With That (Late Night Callin’) (Creamfields Recordings) 04. Dubdogz, FEZZO & Zaark - How Does It Feel (TH3RDBRAIN) 05. X & Ivy - Broken Jam (RHYTHM SECTION) 06. Kevin Knapp ft. The Melody Men - Drop Fire (PLUMP) 07. Solardo - Feel My Desire (Armada Music) 08. ACRAZE - Whatcha Do To Me (Insomniac Records) 09. FISHER & Tones and I - Favour (Catch & Release) 10. fka.m4a - Handbag Ho’ (HE.SHE.THEY.) 11. Paul Johnson - Get Get Down (James Hype Edit) 12. Catz ’n Dogz - Monday II Sunday (Armada Music) 13. Alaia & Gallo - Perfect Love (Toolroom) 14. Crusy - A Sunset In San Francisco (Toolroom) 15. Hot Since 82 - Behind Me (PIV) 16. ZHU & Gc_bestbelieve_sa - LEVELZZZ (broke.)
Novosti iz sveta elektronske glasbe ter enourna mešanica vse bolj vidnega italijanskega producenta in didžeja DRAXXa. 01. Wax Motif & Ty Dolla $ign - Bad & U Know It (Divided Sounds) 02. TOMORA - Somewhere Else (Salute Remix) (UNIVERSAL) 03. Julian Fijma - Aint With That (Late Night Callin’) (Creamfields Recordings) 04. Dubdogz, FEZZO & Zaark - How Does It Feel (TH3RDBRAIN) 05. X & Ivy - Broken Jam (RHYTHM SECTION) 06. Kevin Knapp ft. The Melody Men - Drop Fire (PLUMP) 07. Solardo - Feel My Desire (Armada Music) 08. ACRAZE - Whatcha Do To Me (Insomniac Records) 09. FISHER & Tones and I - Favour (Catch & Release) 10. fka.m4a - Handbag Ho’ (HE.SHE.THEY.) 11. Paul Johnson - Get Get Down (James Hype Edit) 12. Catz ’n Dogz - Monday II Sunday (Armada Music) 13. Alaia & Gallo - Perfect Love (Toolroom) 14. Crusy - A Sunset In San Francisco (Toolroom) 15. Hot Since 82 - Behind Me (PIV) 16. ZHU & Gc_bestbelieve_sa - LEVELZZZ (broke.)
Vabimo vas k spremljanju koncerta Joik – bogovi, duhovi in šamani Bavarskega radijskega zbora pod vodstvom Petra Dijkstre. Posnetek je nastal maja lani v Gledališču princa regenta v Münchnu, nanj pa so se ujele tudi skladbe Kosijat Jaakkoja Mäntyjärvija, Pravljica, Preludij in Ples Marcela Tournierja, Biegga luotha – joik gorskega vetra Jana Sandströma, Pseudo yoik Jaakkoja Mäntyjärvija in priljubljena skladba I seraillets have/V serajskem vrtu iz Treh zborovskih skladb Wilhelma Stenhammarja.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Joik – bogovi, duhovi in šamani Bavarskega radijskega zbora pod vodstvom Petra Dijkstre. Posnetek je nastal maja lani v Gledališču princa regenta v Münchnu, nanj pa so se ujele tudi skladbe Kosijat Jaakkoja Mäntyjärvija, Pravljica, Preludij in Ples Marcela Tournierja, Biegga luotha – joik gorskega vetra Jana Sandströma, Pseudo yoik Jaakkoja Mäntyjärvija in priljubljena skladba I seraillets have/V serajskem vrtu iz Treh zborovskih skladb Wilhelma Stenhammarja.