Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Murski Soboti so odprli prenovljeni evropski muzej romske kulture in zgodovine. Muzej je Zveza Romov Slovenija prvič odprla leta 2012, tokrat pa so slovesno odprli nove in večje prostore, ki omogočajo razširjeno in dopolnjeno muzejsko zbirko. O šegah in vraževerju Romov smo se pogovarjali z etnologinjo in muzejsko svetovalko Pomurskega muzeja Jelko Pšajd. V pogovoru odkrivamo manj znane, a izjemno dragocene plasti pomurske zgodovine. Z zanimanjem in občudovanjem je raziskala predvsem verovanja Romov, še posebej o uročenih otrocih. Pred nami je nov izbor skladb preteklega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Dikhen man, šunen mam zasedbe Halgato band in skladbo Kharmoro zasedbe Šukar. Na tujem delu se za glasove poslušalcev poteguje zasedba Parno Graszt s skladbo Parnyi Lulugyi ter zasedba Gipsy Kings s skladbo Me voy.
V Murski Soboti so odprli prenovljeni evropski muzej romske kulture in zgodovine. Muzej je Zveza Romov Slovenija prvič odprla leta 2012, tokrat pa so slovesno odprli nove in večje prostore, ki omogočajo razširjeno in dopolnjeno muzejsko zbirko. O šegah in vraževerju Romov smo se pogovarjali z etnologinjo in muzejsko svetovalko Pomurskega muzeja Jelko Pšajd. V pogovoru odkrivamo manj znane, a izjemno dragocene plasti pomurske zgodovine. Z zanimanjem in občudovanjem je raziskala predvsem verovanja Romov, še posebej o uročenih otrocih. Pred nami je nov izbor skladb preteklega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Dikhen man, šunen mam zasedbe Halgato band in skladbo Kharmoro zasedbe Šukar. Na tujem delu se za glasove poslušalcev poteguje zasedba Parno Graszt s skladbo Parnyi Lulugyi ter zasedba Gipsy Kings s skladbo Me voy.
Predvajamo koncert Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, ki je 16. januarja nastopil v Filharmoniji na Isarju v Münchnu pod taktirko Paava Järvija. Na sporedu sta bili dve simfoniji: Simfonija št. 38, »Praška« Wolfganga Adameusa Mozarta in Simfonija št. 3 v Es-duru, »Romantična« Antona Brucknerja
Predvajamo koncert Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, ki je 16. januarja nastopil v Filharmoniji na Isarju v Münchnu pod taktirko Paava Järvija. Na sporedu sta bili dve simfoniji: Simfonija št. 38, »Praška« Wolfganga Adameusa Mozarta in Simfonija št. 3 v Es-duru, »Romantična« Antona Brucknerja
Leta 1980 je izšla knjiga Mirka Ramovša Plesat me pelji, v kateri so bili zapisi najbolj znanih slovenskih ljudskih plesov skupaj z melodijami. Knjiga je bila namenjena predvsem poustvarjalcem izročila, ki doslej na tak način zbranega gradiva še niso imeli. Kot primere, kako igrati ljudsko glasbo za ples, je nekaj priredb ustvaril Julijan Strajnar. Poslušamo primere teh priredb, dopolnjene z nekaterimi izvirnimi izvedbami.
Leta 1980 je izšla knjiga Mirka Ramovša Plesat me pelji, v kateri so bili zapisi najbolj znanih slovenskih ljudskih plesov skupaj z melodijami. Knjiga je bila namenjena predvsem poustvarjalcem izročila, ki doslej na tak način zbranega gradiva še niso imeli. Kot primere, kako igrati ljudsko glasbo za ples, je nekaj priredb ustvaril Julijan Strajnar. Poslušamo primere teh priredb, dopolnjene z nekaterimi izvirnimi izvedbami.
Potepuh Niki se maščuje skopulji tako, da skuha v vroči vodi kamen … Pripoveduje: Jože Zupan. Povzeto po evropski ljudski pripovedki. Avtorici: Margaret L. White, Alice Hanthorn. Prevod: Nataša Hostnik. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Potepuh Niki se maščuje skopulji tako, da skuha v vroči vodi kamen … Pripoveduje: Jože Zupan. Povzeto po evropski ljudski pripovedki. Avtorici: Margaret L. White, Alice Hanthorn. Prevod: Nataša Hostnik. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
In the latest audio story of Radio Si Exclusive we meet one of the volunteers at TOM, a free helpline for children and adolescents in Slovenia. It operates on the number 116 111. The voices on the other side are there every day of the year, even on Sundays and holidays. They are there to listen, support and guide young people in their most difficult moments. What makes a person spend their free time listening to the worries, fears, and secrets of young people? We’re sharing the powerful audio story of a young TOM volunteer — part of the free helpline for children and adolescents in Slovenia — who sits on the other end of the line when no one else is there.
In the latest audio story of Radio Si Exclusive we meet one of the volunteers at TOM, a free helpline for children and adolescents in Slovenia. It operates on the number 116 111. The voices on the other side are there every day of the year, even on Sundays and holidays. They are there to listen, support and guide young people in their most difficult moments. What makes a person spend their free time listening to the worries, fears, and secrets of young people? We’re sharing the powerful audio story of a young TOM volunteer — part of the free helpline for children and adolescents in Slovenia — who sits on the other end of the line when no one else is there.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Za ekipami v rednem delu Lige NBA je mejnik treh četrtin sezone. Razmerja so dokaj stabilna, marsikatera ekipa pa upa še na napredek. Analitik Iztok Franko je potegnil črto pod predstavami LA Lakersov in Luke Dončića. Vabljeni k poslušanju.
Za ekipami v rednem delu Lige NBA je mejnik treh četrtin sezone. Razmerja so dokaj stabilna, marsikatera ekipa pa upa še na napredek. Analitik Iztok Franko je potegnil črto pod predstavami LA Lakersov in Luke Dončića. Vabljeni k poslušanju.
Piše Matjaž Zorec, bereta Lidija Hartman in Dejan Kaloper. Zbirka Jožeta Štucina Marš na Soči neposredno, preprosto in brez kakšne posebne pesniške zakodiranosti upesnjuje staranje, minevanje in nujnost preminitve. Poezija in umetnost nasploh pogosto obravnavata, tematizirata ali utelešata konec – smrt je ne nazadnje poleg ljubezni ena od velikih, marsikdaj tudi klišejskih tem. A to se praviloma dogaja na ravni abstrakcije, ideje, vtkanosti v siže, velikega zanosa, modrovanja in tako dalje; redkokdaj pa na ravni prakse, refleksijske umirjenosti in dejanskega izkustva, vsakodnevnosti, čeprav tudi to ni čisto brez abstrakcijskih momentov. Ustvarjalci in ustvarjalke praviloma kreirajo, kar se jih neposredno tiče oziroma kar menijo, da bi se moralo tikati umetnostnih odjemalcev in širšega sveta. V tem smislu dobimo občutek, kot da mora človek priti v določena leta, da lahko brez pompa in mirno obdela tematiko starosti in neizogibnega konca lastnega in prek tega vsakega individuuma. To se morda sliši samoumevno, a v resnici niti ni toliko, kolikor kultura in popularna kultura fetišizirata mladost ter nove in nove konzumacijske trende. Ne nazadnje sta smrt in starost tako v javnih kot zasebnih diskurzih še vedno prevečkrat tabuizirani in pozabljeni. Nekričeče sprijaznjenje s staranjem, pešanjem življenjskih moči in vse manj oddaljenim izginotjem v knjigi Marš na Soči dobro povzema moto, citat jugoslovanske igralke Mire Furlan: »Vendar vem in se poskušam vedno znova opominjati: to se zgodi samo enkrat. Ne bo se ponovilo. Kot se nič ne ponovi. To je čuden občutek. Budizem v praksi. Zdaj in nikoli več.« Poznejše življenjsko obdobje je sicer prevladujoča vsebinska linija zbirke, ni pa edina; beremo številne refleksije in samorefleksije, misli o prijateljih, glasbene utrinke, splošne ugotovitve in ocene trenutkov, sveta ali stvarstva, meditacije o poeziji in ustvarjanju. Verzi in pesmi so kratki, razen zgornjeprimorske narečne obarvanosti tu pa tam stilno nezaznamovani ter vseskozi uglašeni v jasni preprostosti. Recimo: »reke tečejo, / dol in dol. // po strugi se vali voda, / po strugi se kotalijo kamni, / po strugi drsijo duše. // dol in dol. // vse teče na nižji nivo, / pod korenine, / pod obrežje, / pod gladino, / pod zemljo ...« Iz sebe in poezije nasploh se znajo tudi ponorčevati: »sveta preproščina / je kratiti papirju / belino«. Poleg omenjenih življenjskih zadev, subjektovih spraševanj, staranja, preminevanja in tako dalje kakšna pesem nagovarja tudi, recimo temu, bolj teološke teme. Te so obarvane z individualističnim panteizmom in vsaj zase odklanjajo normativno religiozno organiziranje. V tem lahko beremo nadaljevanje dobršne linije slovenskega tako imenovanega modernističnega pesnjenja, ki je svoj glas in kreativno svobodo našlo v intimi individualizma, kar pa je bil prej funkcionalen obrat in upor proti določeni nuji politične socializacije v javni ustvarjalnosti kot kakšna res izvirna misel. Zbirka Marš na Soči sicer na nobeni točki ne politizira in niti zares ne polemizira z ničimer, temveč vestno vztraja na ravni posameznika in njegovega postajanja v starostni fazi življenja. A ravno ta dosledna, nepolemična drža razkriva tudi odsotnost kakšne res razburljive in za mišljenje izzivajoče ideje v tem intimističnem, individualističnem modernizmu. Kot napoveduje uvodni moto, vse vztraja v nevprašljivem, čutenem zenovskem vsevedju; splošne črtice o človeku, vesolju in pojavnosti, o tem kako se stekajo v bitje in se skozenj pretakajo. To morda kontraintuitivno še podčrta, recimo temu, specifično, skladno z omenjeno varianto modernizma ideologizirano linijo zdravega razuma v Štucinovem pisanju. Današnja pesniška, literarna in kulturna scena je sicer heterogena, lahko pa identificiramo nekaj generalnih linij; denimo umetniški družbeni angažma, konceptualne umetniške prakse, teoretiziranje, aktualne tematike. Štucina bi lahko umestili v pesniško tradicionalnejše pisave, torej pesniško mesenje in modrovanje o teh ali onih človeških in bivanjskih razsežnostih; a te praviloma precej pretencioznejše, zabuhle in tudi patetične. Marš na Soči, četudi jim je idejno blizu, vendarle deluje malo bolj življenjsko, prizemljeno, brez konstantnega povzdigovanja pesništva. »smešen princip – poezija zaradi poze. / poziram poezijo, sem pesnik – / pozer.« Zakaj naj bi bile neposredne poezijske refleksije o staranju in neujemljivi prisotnosti smrti kaj manj relevantne od drugih individualiziranih modrovanj in stanj. Tudi če so slednja denimo odeta v domnevne progresivnosti aktualnih politik, ne funkcionirajo nič manj subjektivistično. Ravno zato, ker knjige ni mogoče takoj uvrstiti v prevladujoče načine sočasne literarne produkcije, nam jo lahko nenadejano razsvetli. To pa je ne nazadnje njena najučinkovitejša identiteta.
Piše Matjaž Zorec, bereta Lidija Hartman in Dejan Kaloper. Zbirka Jožeta Štucina Marš na Soči neposredno, preprosto in brez kakšne posebne pesniške zakodiranosti upesnjuje staranje, minevanje in nujnost preminitve. Poezija in umetnost nasploh pogosto obravnavata, tematizirata ali utelešata konec – smrt je ne nazadnje poleg ljubezni ena od velikih, marsikdaj tudi klišejskih tem. A to se praviloma dogaja na ravni abstrakcije, ideje, vtkanosti v siže, velikega zanosa, modrovanja in tako dalje; redkokdaj pa na ravni prakse, refleksijske umirjenosti in dejanskega izkustva, vsakodnevnosti, čeprav tudi to ni čisto brez abstrakcijskih momentov. Ustvarjalci in ustvarjalke praviloma kreirajo, kar se jih neposredno tiče oziroma kar menijo, da bi se moralo tikati umetnostnih odjemalcev in širšega sveta. V tem smislu dobimo občutek, kot da mora človek priti v določena leta, da lahko brez pompa in mirno obdela tematiko starosti in neizogibnega konca lastnega in prek tega vsakega individuuma. To se morda sliši samoumevno, a v resnici niti ni toliko, kolikor kultura in popularna kultura fetišizirata mladost ter nove in nove konzumacijske trende. Ne nazadnje sta smrt in starost tako v javnih kot zasebnih diskurzih še vedno prevečkrat tabuizirani in pozabljeni. Nekričeče sprijaznjenje s staranjem, pešanjem življenjskih moči in vse manj oddaljenim izginotjem v knjigi Marš na Soči dobro povzema moto, citat jugoslovanske igralke Mire Furlan: »Vendar vem in se poskušam vedno znova opominjati: to se zgodi samo enkrat. Ne bo se ponovilo. Kot se nič ne ponovi. To je čuden občutek. Budizem v praksi. Zdaj in nikoli več.« Poznejše življenjsko obdobje je sicer prevladujoča vsebinska linija zbirke, ni pa edina; beremo številne refleksije in samorefleksije, misli o prijateljih, glasbene utrinke, splošne ugotovitve in ocene trenutkov, sveta ali stvarstva, meditacije o poeziji in ustvarjanju. Verzi in pesmi so kratki, razen zgornjeprimorske narečne obarvanosti tu pa tam stilno nezaznamovani ter vseskozi uglašeni v jasni preprostosti. Recimo: »reke tečejo, / dol in dol. // po strugi se vali voda, / po strugi se kotalijo kamni, / po strugi drsijo duše. // dol in dol. // vse teče na nižji nivo, / pod korenine, / pod obrežje, / pod gladino, / pod zemljo ...« Iz sebe in poezije nasploh se znajo tudi ponorčevati: »sveta preproščina / je kratiti papirju / belino«. Poleg omenjenih življenjskih zadev, subjektovih spraševanj, staranja, preminevanja in tako dalje kakšna pesem nagovarja tudi, recimo temu, bolj teološke teme. Te so obarvane z individualističnim panteizmom in vsaj zase odklanjajo normativno religiozno organiziranje. V tem lahko beremo nadaljevanje dobršne linije slovenskega tako imenovanega modernističnega pesnjenja, ki je svoj glas in kreativno svobodo našlo v intimi individualizma, kar pa je bil prej funkcionalen obrat in upor proti določeni nuji politične socializacije v javni ustvarjalnosti kot kakšna res izvirna misel. Zbirka Marš na Soči sicer na nobeni točki ne politizira in niti zares ne polemizira z ničimer, temveč vestno vztraja na ravni posameznika in njegovega postajanja v starostni fazi življenja. A ravno ta dosledna, nepolemična drža razkriva tudi odsotnost kakšne res razburljive in za mišljenje izzivajoče ideje v tem intimističnem, individualističnem modernizmu. Kot napoveduje uvodni moto, vse vztraja v nevprašljivem, čutenem zenovskem vsevedju; splošne črtice o človeku, vesolju in pojavnosti, o tem kako se stekajo v bitje in se skozenj pretakajo. To morda kontraintuitivno še podčrta, recimo temu, specifično, skladno z omenjeno varianto modernizma ideologizirano linijo zdravega razuma v Štucinovem pisanju. Današnja pesniška, literarna in kulturna scena je sicer heterogena, lahko pa identificiramo nekaj generalnih linij; denimo umetniški družbeni angažma, konceptualne umetniške prakse, teoretiziranje, aktualne tematike. Štucina bi lahko umestili v pesniško tradicionalnejše pisave, torej pesniško mesenje in modrovanje o teh ali onih človeških in bivanjskih razsežnostih; a te praviloma precej pretencioznejše, zabuhle in tudi patetične. Marš na Soči, četudi jim je idejno blizu, vendarle deluje malo bolj življenjsko, prizemljeno, brez konstantnega povzdigovanja pesništva. »smešen princip – poezija zaradi poze. / poziram poezijo, sem pesnik – / pozer.« Zakaj naj bi bile neposredne poezijske refleksije o staranju in neujemljivi prisotnosti smrti kaj manj relevantne od drugih individualiziranih modrovanj in stanj. Tudi če so slednja denimo odeta v domnevne progresivnosti aktualnih politik, ne funkcionirajo nič manj subjektivistično. Ravno zato, ker knjige ni mogoče takoj uvrstiti v prevladujoče načine sočasne literarne produkcije, nam jo lahko nenadejano razsvetli. To pa je ne nazadnje njena najučinkovitejša identiteta.
Piše Katarina Mahnič, bereta Lidija Hartman in Dejan Kaloper. Jadran za Slovence ali Slovenci na Jádranu? Priročnik za slovenske turiste v komunikaciji s turističnimi delavci ali za turistične delavce v komunikaciji s slovenskimi turisti? Oboje hkrati – v dveh jezikih in eni knjigi, ki se bere z dveh strani, oranžne in modre. Domiselno oblikovana žepnica je prvenec Nejca Poharja, publicista in režiserja večinoma oglaševalskih filmov, zaljubljenca v morje, predvsem hrvaško. V letih dopustovanja na Jadranu si je gotovo prislužil tisto, o čemer piše, da je nujno za globlje razumevanje tega kratkočasnega pisanja, imenovanega priročnik: jadransko stanje duha. Ali kot avtor nekje na začetku posrečeno parafrazira velikega mediteranologa Predraga Matvejevića: Jadranstva se ne nasledi, ampak se ga doseže. Knjižica (ki zaradi majhnega formata samo daje droben vtis, vendar ima v obeh jezikih skupaj več kot 300 strani) je posrečen izmislek; iznajdljiva in mestoma zelo humorna mešanica priročnika, slovarčka, receptov, nasvetov, geografskih, meteoroloških, zgodovinskih, glasbenih, literarnih dejstev in razlag, knjižnih odlomkov, spominov, anekdot, pesmi in zgodb, jezikovnih modrovanj in preigravanj, lokalnih dogodkov, tradicij in “fešt”, pa tudi prav filozofskih razglabljanj in preizpraševanj. Rdeča nit je seveda morje, vse, kar je z njim povezano in nanj navezano; vse, kar se na njem, v njem in ob njem dogaja, plava, sonči, lovi in pluje, in čigar esenca pravemu slovenskemu morjeljubcu ostaja kot parfum na koži, sol v drobovju in odsev modrega obzorja v očeh vse dolge zimske mesece. Ta raznorodnost in avtorjeva široka jadranska razgledanost delujeta sveže in polnokrvno. Predvsem zaradi besednih gesel, kot so Delfini, Komar, Jadranje, Natakar, Ribarnica, Seks, Sup, Tetovaža, Zamorček, Apartman, Meduza, Galeb, Mačke, Povratak, Skiper, Udica, Vjetar, Zima …, večinoma različnih v slovenskem in hrvaškem delu priročnika, in obdelanih s pisanimi stilističnimi prijemi, je knjiga razbita in obenem sestavljena v “žmohten”, všečen, na trenutke tudi nostalgičen kolaž. Geslo Morje se na primer začenja takole: “Morje ni voda in ena največjih napak, ki jih lahko zagrešite na morju, je ta, da sopomenjate morje in vodo. Ali z besedami barba Stipeta: ‘Morje je morje, voda je pa za pit.’” Pod besedo Kamp, ki je naravno okolje slovenskih turistk in turistov, nam Pohar poleg skorajda bukoličnih opisov prvobitnih užitkov v neposrednem stiku z naravo ponuja tudi žalostno sodobno sliko nekdanjega šotorskega in prikoličarskega raja: “Situacija se je v zadnjih letih bistveno spremenila, najboljše lokacije so zasedle mobilne hišice, s katerimi so se cene dvignile v nebo. Tako so tudi izkušeni staroselci, ki so leta investirali v svoja prikoličarska kraljestva, izpadli iz Zevsovega načrta dobrih sosedskih odnosov. Njihov težko prigarani položaj so dobesedno v enem letu zamenjali trdi tržni odnosi, na njihove lokacije so se začasno naselili ljudje, ki so bili pripravljeni za prvo vrsto ob morju ter luksuz, povezan z mobilno hišico, odšteti več.” Aktualna je tudi beseda Hrvaščina, z nekaj zabavnimi standardnimi primeri slovenske hrvaščine in navodili, kako ta jezik čim bolje obvladati: še najbolje, če ga govorite čim pogosteje in ob vsaki priložnosti. Marsikaj pa se lahko mimogrede naučite tudi iz poslušanja hrvaške popularne glasbe – Dedića, Gibonnija, Dragojevića … “Niti v sanjah se ne nadejajte, da domačini v vas ne bodo prepoznali Slovencev, a vam bo znanje hrvaščine odprlo marsikatera vrata. Slovenska hrvaščina, slovenština, slovenska jadranština je v teku skupnih jadranskih let postala tako rekoč samostojen jezik, v katerem se sami zlahka prepoznamo.” Knjiga Jadran za Slovence / Slovenci na Jadranu je dinamična in pestro razvejana zgodba o Jadranu, inteligentno in inovativno zapakirana v slovensko-hrvaški priročnik za komunikacijo v počitniški skupnosti, predvsem v poletnem času. Čeprav hrvaškim turističnim delavcem (tudi če bi se lotili branja) svetuje, da bi bilo ta priročnik dobro imeti pri roki, kadar bi se jim v komunikaciji s slovenskimi turisti zgodilo kaj čudnega, nenavadnega ali nepričakovanega, je težko verjetno, da jim bo v kakršnokoli pomoč, bo pa tudi hrvaški del knjige razveseljeval pretežno slovenske bralce. Tako bodo lahko tudi doma, zunaj morske sezone, vadili “slovensko jadranštino”. Zaradi premišljene zgradbe, veščega pisanja in pestre vsebine je to knjiga, po kateri lahko paberkuješ spet in spet, veliko pa bo pomenila, se v globine razodela in marsikaj pojasnila predvsem tistim, ki v sebi že nosijo “jadranskega duha”. In prav zato, ker smo morski mački, ki se v teh zgodbah najdemo, jih podoživljamo in “štekamo” njihov humor, že v letih, ko nam (morda zaradi preobilja morske bleščave) peša vid, bi večje črke naredile branje veliko prijaznejše. Prav tako bi bili sicer posrečeni oranžna in modra barva platnic, v katerih so natisnjeni tudi deli besedila in vse fotografije v notranjosti knjige, zaradi boljše vidljivosti in ločljivosti lahko v močnejših odtenkih – da ne bi bili tako od sonca presvetljeni, ampak bližje mornarsko modri in oranžnordeči – pa še bolje bi ponazarjali morje in sončni zahod. Po Poharjevo je ena izmed definicij jadranstva: “če hočete delovati zares, se nikakor ne jemljite preveč resno.” Njegov prvenec je točno to: neresno resen literarni hibrid o morju, ki tako celostno in verodostojno deluje zato, ker iz njega sijeta resnična ljubezen in predanost morju in vsemu, kar je jadranskega. Duhovita knjiga, luštna za na knjižno polico, da z njo tu in tam obudiš spomine na poletna doživetja in zahrepeniš po naslednjem odmerku morskih avantur.
Piše Katarina Mahnič, bereta Lidija Hartman in Dejan Kaloper. Jadran za Slovence ali Slovenci na Jádranu? Priročnik za slovenske turiste v komunikaciji s turističnimi delavci ali za turistične delavce v komunikaciji s slovenskimi turisti? Oboje hkrati – v dveh jezikih in eni knjigi, ki se bere z dveh strani, oranžne in modre. Domiselno oblikovana žepnica je prvenec Nejca Poharja, publicista in režiserja večinoma oglaševalskih filmov, zaljubljenca v morje, predvsem hrvaško. V letih dopustovanja na Jadranu si je gotovo prislužil tisto, o čemer piše, da je nujno za globlje razumevanje tega kratkočasnega pisanja, imenovanega priročnik: jadransko stanje duha. Ali kot avtor nekje na začetku posrečeno parafrazira velikega mediteranologa Predraga Matvejevića: Jadranstva se ne nasledi, ampak se ga doseže. Knjižica (ki zaradi majhnega formata samo daje droben vtis, vendar ima v obeh jezikih skupaj več kot 300 strani) je posrečen izmislek; iznajdljiva in mestoma zelo humorna mešanica priročnika, slovarčka, receptov, nasvetov, geografskih, meteoroloških, zgodovinskih, glasbenih, literarnih dejstev in razlag, knjižnih odlomkov, spominov, anekdot, pesmi in zgodb, jezikovnih modrovanj in preigravanj, lokalnih dogodkov, tradicij in “fešt”, pa tudi prav filozofskih razglabljanj in preizpraševanj. Rdeča nit je seveda morje, vse, kar je z njim povezano in nanj navezano; vse, kar se na njem, v njem in ob njem dogaja, plava, sonči, lovi in pluje, in čigar esenca pravemu slovenskemu morjeljubcu ostaja kot parfum na koži, sol v drobovju in odsev modrega obzorja v očeh vse dolge zimske mesece. Ta raznorodnost in avtorjeva široka jadranska razgledanost delujeta sveže in polnokrvno. Predvsem zaradi besednih gesel, kot so Delfini, Komar, Jadranje, Natakar, Ribarnica, Seks, Sup, Tetovaža, Zamorček, Apartman, Meduza, Galeb, Mačke, Povratak, Skiper, Udica, Vjetar, Zima …, večinoma različnih v slovenskem in hrvaškem delu priročnika, in obdelanih s pisanimi stilističnimi prijemi, je knjiga razbita in obenem sestavljena v “žmohten”, všečen, na trenutke tudi nostalgičen kolaž. Geslo Morje se na primer začenja takole: “Morje ni voda in ena največjih napak, ki jih lahko zagrešite na morju, je ta, da sopomenjate morje in vodo. Ali z besedami barba Stipeta: ‘Morje je morje, voda je pa za pit.’” Pod besedo Kamp, ki je naravno okolje slovenskih turistk in turistov, nam Pohar poleg skorajda bukoličnih opisov prvobitnih užitkov v neposrednem stiku z naravo ponuja tudi žalostno sodobno sliko nekdanjega šotorskega in prikoličarskega raja: “Situacija se je v zadnjih letih bistveno spremenila, najboljše lokacije so zasedle mobilne hišice, s katerimi so se cene dvignile v nebo. Tako so tudi izkušeni staroselci, ki so leta investirali v svoja prikoličarska kraljestva, izpadli iz Zevsovega načrta dobrih sosedskih odnosov. Njihov težko prigarani položaj so dobesedno v enem letu zamenjali trdi tržni odnosi, na njihove lokacije so se začasno naselili ljudje, ki so bili pripravljeni za prvo vrsto ob morju ter luksuz, povezan z mobilno hišico, odšteti več.” Aktualna je tudi beseda Hrvaščina, z nekaj zabavnimi standardnimi primeri slovenske hrvaščine in navodili, kako ta jezik čim bolje obvladati: še najbolje, če ga govorite čim pogosteje in ob vsaki priložnosti. Marsikaj pa se lahko mimogrede naučite tudi iz poslušanja hrvaške popularne glasbe – Dedića, Gibonnija, Dragojevića … “Niti v sanjah se ne nadejajte, da domačini v vas ne bodo prepoznali Slovencev, a vam bo znanje hrvaščine odprlo marsikatera vrata. Slovenska hrvaščina, slovenština, slovenska jadranština je v teku skupnih jadranskih let postala tako rekoč samostojen jezik, v katerem se sami zlahka prepoznamo.” Knjiga Jadran za Slovence / Slovenci na Jadranu je dinamična in pestro razvejana zgodba o Jadranu, inteligentno in inovativno zapakirana v slovensko-hrvaški priročnik za komunikacijo v počitniški skupnosti, predvsem v poletnem času. Čeprav hrvaškim turističnim delavcem (tudi če bi se lotili branja) svetuje, da bi bilo ta priročnik dobro imeti pri roki, kadar bi se jim v komunikaciji s slovenskimi turisti zgodilo kaj čudnega, nenavadnega ali nepričakovanega, je težko verjetno, da jim bo v kakršnokoli pomoč, bo pa tudi hrvaški del knjige razveseljeval pretežno slovenske bralce. Tako bodo lahko tudi doma, zunaj morske sezone, vadili “slovensko jadranštino”. Zaradi premišljene zgradbe, veščega pisanja in pestre vsebine je to knjiga, po kateri lahko paberkuješ spet in spet, veliko pa bo pomenila, se v globine razodela in marsikaj pojasnila predvsem tistim, ki v sebi že nosijo “jadranskega duha”. In prav zato, ker smo morski mački, ki se v teh zgodbah najdemo, jih podoživljamo in “štekamo” njihov humor, že v letih, ko nam (morda zaradi preobilja morske bleščave) peša vid, bi večje črke naredile branje veliko prijaznejše. Prav tako bi bili sicer posrečeni oranžna in modra barva platnic, v katerih so natisnjeni tudi deli besedila in vse fotografije v notranjosti knjige, zaradi boljše vidljivosti in ločljivosti lahko v močnejših odtenkih – da ne bi bili tako od sonca presvetljeni, ampak bližje mornarsko modri in oranžnordeči – pa še bolje bi ponazarjali morje in sončni zahod. Po Poharjevo je ena izmed definicij jadranstva: “če hočete delovati zares, se nikakor ne jemljite preveč resno.” Njegov prvenec je točno to: neresno resen literarni hibrid o morju, ki tako celostno in verodostojno deluje zato, ker iz njega sijeta resnična ljubezen in predanost morju in vsemu, kar je jadranskega. Duhovita knjiga, luštna za na knjižno polico, da z njo tu in tam obudiš spomine na poletna doživetja in zahrepeniš po naslednjem odmerku morskih avantur.
Piše Marija Švajncer, bereta Dejan Kaloper in Lidija Hartman. Pisateljica, igralka in energijska terapevtka Tanja Dimitrievska je objavila svoj drugi roman in mu dala pomenljiv naslov Tako kot delfini ter se z literarnim snovanjem pridružila slovenskim igralkam in igralcem, ki so prepričljivi tako na odru ali filmu kot pri ustvarjanju v vezani ali nevezani besedi. V preteklosti Poldetu Bibiču in Metodu Pevcu, v današnjem času pa Saši Pavček, Barbari Cerar, Sašu Tabakoviću, Desi in Kristijanu Mucku in še mnogim drugim. V novem literarnem delu pisateljica opisuje dogajanje skupine posameznikov, ki se družijo in krepijo svoja telesa v telovadnici: Dvojica ženske in moškega zaživi skupaj, eden od njih pa zatrjuje, da je gojenje konoplje nadvse priporočljivo in zaželeno. Ne zgodi se nič usodnega, zgodbe skorajda ni, toda pomembno je, da je avtorica izvirna, domiselna in v marsičem drugačna od drugih literarnih ustvarjalcev. Njeni odličnosti sta humor in igrivost, posebnosti pa zmožnost in spretnost, da zna čustvena stanja in stališča materializirati, jih spreminjati v dogajanje, ki je podobno naravnim pojavom ali telesni dejavnosti, v hipu pa bi ga lahko imeli celo za nekakšno metafiziko. Obraz se na primer skisa in napihne v žabo, smeh uide na ves obraz in skoči še čez. Kaj, če je konoplja, o kateri je med drugim govor, plevel pod krinko? Iz glavne protagonistke, po imenu Eme, skoči mačka, čez čas pa se mlada ženska čedalje bolj zbližuje z delfinom. Delfin simbolizira igrivost in občutljivost, je živo bitje, ki ga je strah odgovornosti in nevarnosti zunaj sebe. Delfini ves čas plavajo v krogih, prepoznajo svoj odsev v ogledalu, vedno spijo samo na pol ter so vesele in šegave narave. Njihovi možgani imajo veliko površino, tako rekoč odločilno za inteligenco, če bi jo v zvezi z njimi lahko tako imenovali. Globlja in tesnejša povezanost z delfinom bi bila za Emo morda rešitev, saj bi se ta sesalec, ki torej ni riba, izluščil iz morske sinjine in nenadoma postal viden. Ema je občutljiva mlada ženska, marsikaj ji je jasno in vprašanje je, ali sploh potrebuje rešitev v pravem pomenu besede. Med drugim modruje: »V srcu je vse. Tudi modrost, za vsak korak, iz koraka v korak, iz trenutka v trenutek. Resnica je v srcu in raste iz trenutka v trenutek. Hipna je. Rešitev je vedno v srcu, mi ga pa znova in znova zapuščamo in iščemo modrost drugje.« Ema ima občasne odvode nekam v vesolje. Zgodi se, da se košček miru zdrobi, tanek pas tesnobe vrže senco, skrhano od prežvečenih časov. V nekaterih odlomkih bi bilo mogoče prepoznati nadrealizem, magični realizem in tudi neke vrste nonsens. Igrivo pisanje postaja čedalje bolj poglobljeno in sporočilno razvejano. Dogajanje je postavljeno v koronski čas. Kljub nevarnostim, ki prežijo na protagoniste, so medčloveški odnosi precej preprosti in večinoma dobronamerni, toda pozornost vzbujajo spoznanja o prostoru in času, že kar filozofija, ki se staplja z igralskimi izkušnjami in terapevtskim znanjem. Lahko se zgodi, da igralec nehote sprejme negativno energijo iz okolice, na primer ljubljansko energijo:. » In potem se zgodi, da se v tisti têmi, ki jo igra, igralec za trenutek izgubi in takrat, v tistem trenutku šibkosti, ko on kar je tista tema, brez svetlobe okrog, takrat se okoliška energijska tema z lahkoto nalepi nanj.« Terapevtska vednost govori o ženski in moškem v dvojici in njunih različnih hotenjih ter pobudi, da bi morali biti ljudje vsak trenutek začudeni, uporabljati intuicijo in zajeziti tok neumnosti. Človek ima pet čutov in si lahko prizadeva, da bi se povzdignil do višje čutne zaznave. Z notranjim očesom bi bilo mogoče videti celo dogodke iz preteklosti. Telo ima modrost in spomin. S kar nekaj besedami je prikazan pomen višjega jaza, globlje zavesti, duha in brezčasja, in to že skoraj v maniri new agea, se pravi nove dobe in prizadevanj po združevanju pristnega človeka, upanju ter ohranjanju narave in povezanosti z njo. Tanja Dimitrievska ponuja dvojnost, pripoved v romanu in refleksijo vsebine, nekaj zunanjega in podkrepljenega z vrednostnimi sodbami, torej razlikovanje med notranjim in zunanjim. Sama omeni, da je situacija groteskna. Ema bi v hipu najraje skočila nazaj v poglavje in ga prebutala, včasih pa se znajde na robu romana. Sporazumevanje med protagonisti tu in tam spominja na teater absurda. Očitna je tudi družbena kritika. Neposredno je izražena trditev, da je največje zlo našega sveta pohlep. Preden se bo svet v celoti iztiril, bi ga bilo treba izboljšati ter premagati kaos in v pretirano potrošništvo obrnjen moderni čas. Odločilnega pomena je prizadevanje za ohranitev narave. Na koncu romana ostane veliko nerešenih vprašanj, takih, ki bralkam in bralcem vsekakor dajo misliti in jih spodbujajo, da bi sami iskali odgovore nanje. Je primerno gojiti konopljo? Ali je revolucija res edina rešitev? Kdo si upa vzeti moč, da sodi drugim? Je mar to, kaj je prav in kaj ni prav, res nekaj absolutnega? So virus covida-19 povzročili luskavci in netopirji ali pa je bil morda namerno izdelan v laboratoriju? Je neznana bolezen izbruhnila kot svarilo in kazen za človekovo pokvarjenost? Ali se vse začne pri spreminjanju posameznika? »Šele ko bo dosežena kritična masa transformiranih posameznikov, bo družba lahko resnično spremenjena, bolj zdrava.« Tanja Dimitrievska v delu Tako kot delfini poudarja, da človek v življenju potrebuje svobodo in mir. Izpeljanka ljubezni pomeni sočutje, modrost, notranjo skladnost, iskrivost, pogum in ustvarjalnost. Vsak izmed nas bi lahko bil žarek istega sonca in to bi zagotavljalo pristno povezanost in vzajemnost. V ubranosti je treba ohraniti predvidljivost in slej ko prej se bodo uresničili svetloba, mir in vnovična rast. Protagonistka Ema poleti nekam navzgor, toda pri tem jo preganja misel, da pravzaprav ni mogoče nikamor pobegniti in uiti. A na njeno vprašanje, ali je nekakšen absolut samo ljubezen, bi bilo po vsej verjetnosti mogoče najti odgovor.
Piše Marija Švajncer, bereta Dejan Kaloper in Lidija Hartman. Pisateljica, igralka in energijska terapevtka Tanja Dimitrievska je objavila svoj drugi roman in mu dala pomenljiv naslov Tako kot delfini ter se z literarnim snovanjem pridružila slovenskim igralkam in igralcem, ki so prepričljivi tako na odru ali filmu kot pri ustvarjanju v vezani ali nevezani besedi. V preteklosti Poldetu Bibiču in Metodu Pevcu, v današnjem času pa Saši Pavček, Barbari Cerar, Sašu Tabakoviću, Desi in Kristijanu Mucku in še mnogim drugim. V novem literarnem delu pisateljica opisuje dogajanje skupine posameznikov, ki se družijo in krepijo svoja telesa v telovadnici: Dvojica ženske in moškega zaživi skupaj, eden od njih pa zatrjuje, da je gojenje konoplje nadvse priporočljivo in zaželeno. Ne zgodi se nič usodnega, zgodbe skorajda ni, toda pomembno je, da je avtorica izvirna, domiselna in v marsičem drugačna od drugih literarnih ustvarjalcev. Njeni odličnosti sta humor in igrivost, posebnosti pa zmožnost in spretnost, da zna čustvena stanja in stališča materializirati, jih spreminjati v dogajanje, ki je podobno naravnim pojavom ali telesni dejavnosti, v hipu pa bi ga lahko imeli celo za nekakšno metafiziko. Obraz se na primer skisa in napihne v žabo, smeh uide na ves obraz in skoči še čez. Kaj, če je konoplja, o kateri je med drugim govor, plevel pod krinko? Iz glavne protagonistke, po imenu Eme, skoči mačka, čez čas pa se mlada ženska čedalje bolj zbližuje z delfinom. Delfin simbolizira igrivost in občutljivost, je živo bitje, ki ga je strah odgovornosti in nevarnosti zunaj sebe. Delfini ves čas plavajo v krogih, prepoznajo svoj odsev v ogledalu, vedno spijo samo na pol ter so vesele in šegave narave. Njihovi možgani imajo veliko površino, tako rekoč odločilno za inteligenco, če bi jo v zvezi z njimi lahko tako imenovali. Globlja in tesnejša povezanost z delfinom bi bila za Emo morda rešitev, saj bi se ta sesalec, ki torej ni riba, izluščil iz morske sinjine in nenadoma postal viden. Ema je občutljiva mlada ženska, marsikaj ji je jasno in vprašanje je, ali sploh potrebuje rešitev v pravem pomenu besede. Med drugim modruje: »V srcu je vse. Tudi modrost, za vsak korak, iz koraka v korak, iz trenutka v trenutek. Resnica je v srcu in raste iz trenutka v trenutek. Hipna je. Rešitev je vedno v srcu, mi ga pa znova in znova zapuščamo in iščemo modrost drugje.« Ema ima občasne odvode nekam v vesolje. Zgodi se, da se košček miru zdrobi, tanek pas tesnobe vrže senco, skrhano od prežvečenih časov. V nekaterih odlomkih bi bilo mogoče prepoznati nadrealizem, magični realizem in tudi neke vrste nonsens. Igrivo pisanje postaja čedalje bolj poglobljeno in sporočilno razvejano. Dogajanje je postavljeno v koronski čas. Kljub nevarnostim, ki prežijo na protagoniste, so medčloveški odnosi precej preprosti in večinoma dobronamerni, toda pozornost vzbujajo spoznanja o prostoru in času, že kar filozofija, ki se staplja z igralskimi izkušnjami in terapevtskim znanjem. Lahko se zgodi, da igralec nehote sprejme negativno energijo iz okolice, na primer ljubljansko energijo:. » In potem se zgodi, da se v tisti têmi, ki jo igra, igralec za trenutek izgubi in takrat, v tistem trenutku šibkosti, ko on kar je tista tema, brez svetlobe okrog, takrat se okoliška energijska tema z lahkoto nalepi nanj.« Terapevtska vednost govori o ženski in moškem v dvojici in njunih različnih hotenjih ter pobudi, da bi morali biti ljudje vsak trenutek začudeni, uporabljati intuicijo in zajeziti tok neumnosti. Človek ima pet čutov in si lahko prizadeva, da bi se povzdignil do višje čutne zaznave. Z notranjim očesom bi bilo mogoče videti celo dogodke iz preteklosti. Telo ima modrost in spomin. S kar nekaj besedami je prikazan pomen višjega jaza, globlje zavesti, duha in brezčasja, in to že skoraj v maniri new agea, se pravi nove dobe in prizadevanj po združevanju pristnega človeka, upanju ter ohranjanju narave in povezanosti z njo. Tanja Dimitrievska ponuja dvojnost, pripoved v romanu in refleksijo vsebine, nekaj zunanjega in podkrepljenega z vrednostnimi sodbami, torej razlikovanje med notranjim in zunanjim. Sama omeni, da je situacija groteskna. Ema bi v hipu najraje skočila nazaj v poglavje in ga prebutala, včasih pa se znajde na robu romana. Sporazumevanje med protagonisti tu in tam spominja na teater absurda. Očitna je tudi družbena kritika. Neposredno je izražena trditev, da je največje zlo našega sveta pohlep. Preden se bo svet v celoti iztiril, bi ga bilo treba izboljšati ter premagati kaos in v pretirano potrošništvo obrnjen moderni čas. Odločilnega pomena je prizadevanje za ohranitev narave. Na koncu romana ostane veliko nerešenih vprašanj, takih, ki bralkam in bralcem vsekakor dajo misliti in jih spodbujajo, da bi sami iskali odgovore nanje. Je primerno gojiti konopljo? Ali je revolucija res edina rešitev? Kdo si upa vzeti moč, da sodi drugim? Je mar to, kaj je prav in kaj ni prav, res nekaj absolutnega? So virus covida-19 povzročili luskavci in netopirji ali pa je bil morda namerno izdelan v laboratoriju? Je neznana bolezen izbruhnila kot svarilo in kazen za človekovo pokvarjenost? Ali se vse začne pri spreminjanju posameznika? »Šele ko bo dosežena kritična masa transformiranih posameznikov, bo družba lahko resnično spremenjena, bolj zdrava.« Tanja Dimitrievska v delu Tako kot delfini poudarja, da človek v življenju potrebuje svobodo in mir. Izpeljanka ljubezni pomeni sočutje, modrost, notranjo skladnost, iskrivost, pogum in ustvarjalnost. Vsak izmed nas bi lahko bil žarek istega sonca in to bi zagotavljalo pristno povezanost in vzajemnost. V ubranosti je treba ohraniti predvidljivost in slej ko prej se bodo uresničili svetloba, mir in vnovična rast. Protagonistka Ema poleti nekam navzgor, toda pri tem jo preganja misel, da pravzaprav ni mogoče nikamor pobegniti in uiti. A na njeno vprašanje, ali je nekakšen absolut samo ljubezen, bi bilo po vsej verjetnosti mogoče najti odgovor.
Jože Štucin: Marš na Soči, Tanja Dimitrievska: Tako kot delfini, Nejc Pohar: Jadran za Slovence, Slovenci na Jadranu. Recenzije so napisali Matjaž Zorec, Marija Švajncer in Katarina Mahnič.
Jože Štucin: Marš na Soči, Tanja Dimitrievska: Tako kot delfini, Nejc Pohar: Jadran za Slovence, Slovenci na Jadranu. Recenzije so napisali Matjaž Zorec, Marija Švajncer in Katarina Mahnič.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Slovenska košarkarska reprezentanca je včeraj še drugič v dveh dneh ugnala Češko. V Jihlavi ji je to uspelo po izjemnem preobratu in zaostanku za 18 točk v prvem polčasu. Poseben mejnik je na tekmi dosegel Klemen Prepelič, z dvajsetimi točkami prvi strelec Slovenije. Postal je tretji košarkar, ki je v dresu članske reprezentance presegel mejo 1000 točk. To je pred njim uspelo le Goranu Dragiću in Luki Dončiću. Ob košarki se posvetimo še kraljici športov. V Novem mestu so se konec tedna atleti in atletinje merili za naslove državnih dvoranskih prvakov.
Slovenska košarkarska reprezentanca je včeraj še drugič v dveh dneh ugnala Češko. V Jihlavi ji je to uspelo po izjemnem preobratu in zaostanku za 18 točk v prvem polčasu. Poseben mejnik je na tekmi dosegel Klemen Prepelič, z dvajsetimi točkami prvi strelec Slovenije. Postal je tretji košarkar, ki je v dresu članske reprezentance presegel mejo 1000 točk. To je pred njim uspelo le Goranu Dragiću in Luki Dončiću. Ob košarki se posvetimo še kraljici športov. V Novem mestu so se konec tedna atleti in atletinje merili za naslove državnih dvoranskih prvakov.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Minuli petek se je z otvoritvenim koncertom v Vili Vipolže pričela 57. izvedba revije Primorska poje. Do 26. aprila bo na različnih lokacijah Primorske in čez mejo potekalo kar 38 revij, nastopilo bo 218 pevskih zborov s skoraj 4000 pevci iz šestih držav. V Centru humanističnih znanosti ZRS Koper so minuli teden odprli razstavo Vizije Gregorja Žitka. Z njo avtor mlajše slikarske generacije odpira nov cikel, v keterem se posveča predvsem figuraliki. Pred tremi leti je slovenska skladateljica Nina Šenk prejela Nagrado Johanna Josepha Fuxa za sodobno operno ustvarjalnost, njena opera Platno, zložena na libreto Simone Semenič pa je bila takrat izvedena v avstrijskem Gradcu na festivalu Musikprotokoll. Danes in jutri bodo opero v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma izvedle Laure-Catherine Beyers, sopranistka iz graške izvedbe, ob njej pa Gaja Sorč, Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran in Aja Markovič z Ansamblom Slovenskega komornega glasbenega gledališča in dirigentom Simonom Dvoršakom.
Minuli petek se je z otvoritvenim koncertom v Vili Vipolže pričela 57. izvedba revije Primorska poje. Do 26. aprila bo na različnih lokacijah Primorske in čez mejo potekalo kar 38 revij, nastopilo bo 218 pevskih zborov s skoraj 4000 pevci iz šestih držav. V Centru humanističnih znanosti ZRS Koper so minuli teden odprli razstavo Vizije Gregorja Žitka. Z njo avtor mlajše slikarske generacije odpira nov cikel, v keterem se posveča predvsem figuraliki. Pred tremi leti je slovenska skladateljica Nina Šenk prejela Nagrado Johanna Josepha Fuxa za sodobno operno ustvarjalnost, njena opera Platno, zložena na libreto Simone Semenič pa je bila takrat izvedena v avstrijskem Gradcu na festivalu Musikprotokoll. Danes in jutri bodo opero v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma izvedle Laure-Catherine Beyers, sopranistka iz graške izvedbe, ob njej pa Gaja Sorč, Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran in Aja Markovič z Ansamblom Slovenskega komornega glasbenega gledališča in dirigentom Simonom Dvoršakom.
Morda smo še pred tednom dni verjeli, da Iran popušča glede ameriških zahtev o plemenitenju urana in je dogovor blizu. A svet je bil vnovič priča ameriškemu in izraelskemu napadu. Med prvimi žrtvami je bil iranski verski vodja Ali Hamenei. Sledil je iranski odgovor, ne le na Izrael in ameriške vojaške ladje, ampak tudi na bližnje zalivske in bližnjevzhodne arabske države. Ljudje z vseh delov sveta, ki so se znašli v teh naftno bogatih državah, poslovno ali turistično, so še vedno v zakloniščih ali čakajo na letala, ki bi jih prepeljala domov. Kako dolgo bo to še trajalo, ali Iran postaja novo krizno žarišče? O tem in še čem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Rok Zupančič, Katedra za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Faris Kočan, Katedra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; Jožef Kunič, nekdanji slovenski veleposlanik v Iranu.
Morda smo še pred tednom dni verjeli, da Iran popušča glede ameriških zahtev o plemenitenju urana in je dogovor blizu. A svet je bil vnovič priča ameriškemu in izraelskemu napadu. Med prvimi žrtvami je bil iranski verski vodja Ali Hamenei. Sledil je iranski odgovor, ne le na Izrael in ameriške vojaške ladje, ampak tudi na bližnje zalivske in bližnjevzhodne arabske države. Ljudje z vseh delov sveta, ki so se znašli v teh naftno bogatih državah, poslovno ali turistično, so še vedno v zakloniščih ali čakajo na letala, ki bi jih prepeljala domov. Kako dolgo bo to še trajalo, ali Iran postaja novo krizno žarišče? O tem in še čem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Rok Zupančič, Katedra za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Faris Kočan, Katedra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; Jožef Kunič, nekdanji slovenski veleposlanik v Iranu.
Ime tedna je postala Nika Kovač z Inštituta 8. marec, ki koordinira državljansko pobudo Moj glas, moja izbira. Pobudo je Evropska komisija sprejela in sklenila, da je zagotavljanje varnega in dostopnega splava ženskam v državah Unije mogoče financirati z evropskimi sredstvi. Gre za eno redkih državljanskih pobud v Evropski uniji, ki jih je podprl Evropski parlament, potem ko jo je podpisalo več kot ena 1,1 milijona Evropejcev.
Ime tedna je postala Nika Kovač z Inštituta 8. marec, ki koordinira državljansko pobudo Moj glas, moja izbira. Pobudo je Evropska komisija sprejela in sklenila, da je zagotavljanje varnega in dostopnega splava ženskam v državah Unije mogoče financirati z evropskimi sredstvi. Gre za eno redkih državljanskih pobud v Evropski uniji, ki jih je podprl Evropski parlament, potem ko jo je podpisalo več kot ena 1,1 milijona Evropejcev.
Violončelistka Nuša Planinc je ena izmed letošnjih prejemnic študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo in ob tem uspehu smo jo 26. februarja 2026 gostili v oddaji Mladi virtuozi, tokrat pa poslušamo skladbo za izvedbo katere je prejela nagrado. To je Koncert za violončelo in orkester v h-molu Antonina Dvořáka, ki ga je izvedla s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Simonom Krečičem 28. maja 2025 v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji kot del cikla Tutti Akademije za glasbo.
Violončelistka Nuša Planinc je ena izmed letošnjih prejemnic študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo in ob tem uspehu smo jo 26. februarja 2026 gostili v oddaji Mladi virtuozi, tokrat pa poslušamo skladbo za izvedbo katere je prejela nagrado. To je Koncert za violončelo in orkester v h-molu Antonina Dvořáka, ki ga je izvedla s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Simonom Krečičem 28. maja 2025 v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji kot del cikla Tutti Akademije za glasbo.
V Splošni bolnišnici Murska Sobota so predali namenu novo multidiagnostično RTG napravo. Gre za pomembno posodobitev zastarele, več kot 15 let stare opreme, ki bo izboljšala kakovost zdravstvenih storitev. Nova RTG naprava je vredna nekaj več kot 750 tisoč evrov, sredstva pa so bila zagotovljena iz evropskih kohezijskih skladov. Z novo napravo bodo v bolnišnici začeli delati takoj. O koristih za paciente in regijo direktor bolnišnice Ladislav Ratkai. Na fotografiji današnja predaja nove RTG naprave namenu (foto: Vida Toš)
V Splošni bolnišnici Murska Sobota so predali namenu novo multidiagnostično RTG napravo. Gre za pomembno posodobitev zastarele, več kot 15 let stare opreme, ki bo izboljšala kakovost zdravstvenih storitev. Nova RTG naprava je vredna nekaj več kot 750 tisoč evrov, sredstva pa so bila zagotovljena iz evropskih kohezijskih skladov. Z novo napravo bodo v bolnišnici začeli delati takoj. O koristih za paciente in regijo direktor bolnišnice Ladislav Ratkai. Na fotografiji današnja predaja nove RTG naprave namenu (foto: Vida Toš)
Izbruh vojne v Zalivu čutijo tudi slovenski turisti in turistične agencije. Nekateri so ostali na destinacijah ali v tranzitu, agencije pa zdaj prioritetno organizirajo njihovo varno vrnitev domov, čez Kitajsko, Kazahstan ali Indonezijo. V takšnih razmerah velja višja sila, kar pomeni, da posamezniki sami nosijo stroške, agencije pa kljub temu nudijo logistično podporo in nasvete. O tem, kako te razmere vplivajo na potnike in turistični sektor, smo se pogovarjali s sekretarjem Združenja turističnih agencij Slovenije Mišom Mrvaljevićem, ki uvodoma pojasni, kakšne so trenutno največje posledice izbruha nove vojne za slovenske turistične agencije in turiste.
Izbruh vojne v Zalivu čutijo tudi slovenski turisti in turistične agencije. Nekateri so ostali na destinacijah ali v tranzitu, agencije pa zdaj prioritetno organizirajo njihovo varno vrnitev domov, čez Kitajsko, Kazahstan ali Indonezijo. V takšnih razmerah velja višja sila, kar pomeni, da posamezniki sami nosijo stroške, agencije pa kljub temu nudijo logistično podporo in nasvete. O tem, kako te razmere vplivajo na potnike in turistični sektor, smo se pogovarjali s sekretarjem Združenja turističnih agencij Slovenije Mišom Mrvaljevićem, ki uvodoma pojasni, kakšne so trenutno največje posledice izbruha nove vojne za slovenske turistične agencije in turiste.
Izrael in Združene države danes nadaljujejo napade na Iran in napovedujejo, da bodo še okrepili napade na ključne elemente režima. Medtem iranska vojska izvaja povračilne napade na tarče v zalivskih državah. Zaradi razmer na Bližnjem vzhodu se po nekaterih podatkih v Slovenijo ne more vrniti več sto državljanov. Podpredsednik vlade Matej Arčon je povedal, da bosta v prihodnjih dneh v Oman za evakuacijo odpotovali dve čarterski letali. V oddaji tudi o tem: - Cene nafte se bodo zaradi razmer na Bližnjem vzhodu najverjetneje dvignile - Policijski sindikat bo morda 12. marca začel stavkati - Včeraj se je v Cankarjevem domu končalo mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana
Izrael in Združene države danes nadaljujejo napade na Iran in napovedujejo, da bodo še okrepili napade na ključne elemente režima. Medtem iranska vojska izvaja povračilne napade na tarče v zalivskih državah. Zaradi razmer na Bližnjem vzhodu se po nekaterih podatkih v Slovenijo ne more vrniti več sto državljanov. Podpredsednik vlade Matej Arčon je povedal, da bosta v prihodnjih dneh v Oman za evakuacijo odpotovali dve čarterski letali. V oddaji tudi o tem: - Cene nafte se bodo zaradi razmer na Bližnjem vzhodu najverjetneje dvignile - Policijski sindikat bo morda 12. marca začel stavkati - Včeraj se je v Cankarjevem domu končalo mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Predstavljamo dve tehtni skladbi, nastali za slovito Nacionalno britansko tekmovanje brass bandov v Londonu: leta 1957 nastale Variacije za brass band Ralpha Vaughana Williamsa in delo z naslovom The Bardfield Ayre, ki ga je zložil Williamsov nekaj generacij mlajši rojak Bramwell Tovey. Izvajalec obeh skladb je zasedba The Hannaford Street Silver Band.
Predstavljamo dve tehtni skladbi, nastali za slovito Nacionalno britansko tekmovanje brass bandov v Londonu: leta 1957 nastale Variacije za brass band Ralpha Vaughana Williamsa in delo z naslovom The Bardfield Ayre, ki ga je zložil Williamsov nekaj generacij mlajši rojak Bramwell Tovey. Izvajalec obeh skladb je zasedba The Hannaford Street Silver Band.
Demografski upad oziroma zima vpliva tudi na vpis v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, kažejo najnovejši podatki. Kako se na to odzivajo pristojni? Ustavimo se v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu. Pred kratkim so tam odprli prenovljen oddelek za otroke, ki so v ospredju njihovega delovanja. Že dalj časa pa se soočajo s pomankanjem zaposlenih. Jim lahko pri tem pomagata ministrstvo za kulturo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu? Težave z usposobljenimi kadri imajo tudi porabski Slovenci. Dvojezični vrtec v Števanovcih, ki praznuje 40 letnico delovanja, namreč zaradi porodniškega dopusta nima zaposlenih vzgojiteljic, ki govorijo slovensko. Ustavimo se v ljubljanski mestni hiši, kjer so se z odprtjem razstave in predstavitvijo knjige o pregonu leta 1942 začeli tokratni koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Ogledamo si tudi predstavo celovškega Teatra Rampa Prihodi odhodi, ki pripoveduje o vrniti pregnanih koroških Slovencev na opustošene domove. Kako se je odzvalo občinstvo v Ljubljani? Prisluhnite!
Demografski upad oziroma zima vpliva tudi na vpis v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, kažejo najnovejši podatki. Kako se na to odzivajo pristojni? Ustavimo se v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu. Pred kratkim so tam odprli prenovljen oddelek za otroke, ki so v ospredju njihovega delovanja. Že dalj časa pa se soočajo s pomankanjem zaposlenih. Jim lahko pri tem pomagata ministrstvo za kulturo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu? Težave z usposobljenimi kadri imajo tudi porabski Slovenci. Dvojezični vrtec v Števanovcih, ki praznuje 40 letnico delovanja, namreč zaradi porodniškega dopusta nima zaposlenih vzgojiteljic, ki govorijo slovensko. Ustavimo se v ljubljanski mestni hiši, kjer so se z odprtjem razstave in predstavitvijo knjige o pregonu leta 1942 začeli tokratni koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Ogledamo si tudi predstavo celovškega Teatra Rampa Prihodi odhodi, ki pripoveduje o vrniti pregnanih koroških Slovencev na opustošene domove. Kako se je odzvalo občinstvo v Ljubljani? Prisluhnite!
Martin Heidegger (1889–1976) še vedno velja za enega največjih filozofov 20. stoletja, njegovo delo Bit in čas (1927), ki ga avtor nikoli ni dokončal, pa za najpomembnejše filozofsko delo preteklega stoletja. Heideggerjev vpliv je bil izjemen, tudi zato ker deloval kot profesor, še bolj pa se je uveljavil s svojimi številnimi deli, mnoga od njih so prevedena v slovenščino, kot na primer Na poti do govorice, Uvod v metafiziko, Evropski nihilizem idr. Z nekaterimi od njih je postavil temelje za fenomenologijo, pa tudi za druge filozofske smeri, kot so eksistencializem, hermenevtika idr. Ob 50-obletnici njegove smrti v pogovoru s prof. dr. Deanom Komelom, enim najboljših poznavalcev njegove misli pri nas, med drugim razmišljamo, kako je Heidegger z zastavitvijo vprašanja biti postavil pod vprašaj celotno filozofsko tradicijo, kot se je oblikovala od starogrških filozofov dalje. Pogovor je nastal leta 2011. Foto: Wikipedija
Martin Heidegger (1889–1976) še vedno velja za enega največjih filozofov 20. stoletja, njegovo delo Bit in čas (1927), ki ga avtor nikoli ni dokončal, pa za najpomembnejše filozofsko delo preteklega stoletja. Heideggerjev vpliv je bil izjemen, tudi zato ker deloval kot profesor, še bolj pa se je uveljavil s svojimi številnimi deli, mnoga od njih so prevedena v slovenščino, kot na primer Na poti do govorice, Uvod v metafiziko, Evropski nihilizem idr. Z nekaterimi od njih je postavil temelje za fenomenologijo, pa tudi za druge filozofske smeri, kot so eksistencializem, hermenevtika idr. Ob 50-obletnici njegove smrti v pogovoru s prof. dr. Deanom Komelom, enim najboljših poznavalcev njegove misli pri nas, med drugim razmišljamo, kako je Heidegger z zastavitvijo vprašanja biti postavil pod vprašaj celotno filozofsko tradicijo, kot se je oblikovala od starogrških filozofov dalje. Pogovor je nastal leta 2011. Foto: Wikipedija
V Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani je na ogled razstava del Klavdija Zornika, ki jih zaznamujejo zamolkle, a kontrastne barve ter magična ekspresivnost odrevenelih skulptur. Leta 2009 preminuli umetnik je leta 2005 prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture in prispevek k modernizmu v slovenskem slikarstvu. Poleg slik, risb in skic so na razstavi V svetlobi življenja zdaj prvič na ogled leseni kipi iz umetnikovega zadnjega ustvarjalnega obdobja.
V Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani je na ogled razstava del Klavdija Zornika, ki jih zaznamujejo zamolkle, a kontrastne barve ter magična ekspresivnost odrevenelih skulptur. Leta 2009 preminuli umetnik je leta 2005 prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture in prispevek k modernizmu v slovenskem slikarstvu. Poleg slik, risb in skic so na razstavi V svetlobi življenja zdaj prvič na ogled leseni kipi iz umetnikovega zadnjega ustvarjalnega obdobja.
Raziskovalci z Morske biološke postaje Piran in Univerze v Mariboru so se posvetili vprašanju, kako segrevanje morja in druge posledice podnebnih sprememb vplivajo na podvodne gozdičke rjavih alg v Jadranu. S kombinacijo terenskih raziskav in analiz razširjenosti so ugotovili, da višje temperature morja in spreminjajoče se okoljske razmere vse bolj omejujejo primerna območja za njihovo rast. Ob nadaljevanju obstoječih trendov bi gozdički rjavih alg konec tega stoletja uspevali le še v južnem delu jadranskega morja. Več podrobnosti v nadaljevanju, predstavili jih bosta vodja raziskav Martina Orlando Bonaca in novinarka Jasna Preskar.
Raziskovalci z Morske biološke postaje Piran in Univerze v Mariboru so se posvetili vprašanju, kako segrevanje morja in druge posledice podnebnih sprememb vplivajo na podvodne gozdičke rjavih alg v Jadranu. S kombinacijo terenskih raziskav in analiz razširjenosti so ugotovili, da višje temperature morja in spreminjajoče se okoljske razmere vse bolj omejujejo primerna območja za njihovo rast. Ob nadaljevanju obstoječih trendov bi gozdički rjavih alg konec tega stoletja uspevali le še v južnem delu jadranskega morja. Več podrobnosti v nadaljevanju, predstavili jih bosta vodja raziskav Martina Orlando Bonaca in novinarka Jasna Preskar.
Izbrani odseki jutranjega programa Radia Koper.
Izbrani odseki jutranjega programa Radia Koper.
Poslušajte skladbe Clauda Debussyja in Jacquesa Iberta, ki jih izvaja saksofonistka Betka Bizjak Kotnik.
Poslušajte skladbe Clauda Debussyja in Jacquesa Iberta, ki jih izvaja saksofonistka Betka Bizjak Kotnik.
Konflikt na Bližnjem vzhodu se širi na nove in nove države. Ameriško-izraelska vojaška operacija v Iranu in povračilni ukrepi Teherana povzročajo strah in skrbi po vsem svetu. Oviran je svetovni pomorski promet, kar že vpliva na cene nafte in zemeljskega plina. Obstal je letalski promet; med potniki, ki so obtičali v Dubaju in Dohi, je po ocenah več sto slovenskih državljanov. Kakšnih 800 se jih domov ne more vrniti iz Azije in Oceanije. Podrobnosti v nadaljevanju, v oddaji pa tudi o tem: - Tržaški in Rižanski vodovod nadgrajujeta dosedanje sodelovanje. - Krajani Gradišča nad Prvačino še naprej brez obvozne ceste. - V volilni enoti Koper opravili žreb vrstnega reda kandidatov za poslanca italijanske narodne skupnosti
Konflikt na Bližnjem vzhodu se širi na nove in nove države. Ameriško-izraelska vojaška operacija v Iranu in povračilni ukrepi Teherana povzročajo strah in skrbi po vsem svetu. Oviran je svetovni pomorski promet, kar že vpliva na cene nafte in zemeljskega plina. Obstal je letalski promet; med potniki, ki so obtičali v Dubaju in Dohi, je po ocenah več sto slovenskih državljanov. Kakšnih 800 se jih domov ne more vrniti iz Azije in Oceanije. Podrobnosti v nadaljevanju, v oddaji pa tudi o tem: - Tržaški in Rižanski vodovod nadgrajujeta dosedanje sodelovanje. - Krajani Gradišča nad Prvačino še naprej brez obvozne ceste. - V volilni enoti Koper opravili žreb vrstnega reda kandidatov za poslanca italijanske narodne skupnosti
Na račun teh odhodov se krepi dejavnost na primarni ravni. Drugi poudarki oddaje: - V Zdravstvenem domu Vrhnika nova zdravnica družinske medicine. Naval ljudi je tako velik, da so vsa mesta zapolnili že ob pol enajstih. - Mokronog - Trebelno je prva občina, ki je z občinskim prostorskim načrtom zaščitila kmetijska zemljišča. - Center za socialno delo Posavje v Krškem in Brežicah izvaja 'večnamenski romski center DROM'.
Na račun teh odhodov se krepi dejavnost na primarni ravni. Drugi poudarki oddaje: - V Zdravstvenem domu Vrhnika nova zdravnica družinske medicine. Naval ljudi je tako velik, da so vsa mesta zapolnili že ob pol enajstih. - Mokronog - Trebelno je prva občina, ki je z občinskim prostorskim načrtom zaščitila kmetijska zemljišča. - Center za socialno delo Posavje v Krškem in Brežicah izvaja 'večnamenski romski center DROM'.
Na Ministrstvu za zunanje zadeve sporočajo, da nudijo nujno konzularno pomoč slovenskim državljanom, ki so zaradi vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu ostali v tujini, in da so v stiku z drugimi članicami EU.
Na Ministrstvu za zunanje zadeve sporočajo, da nudijo nujno konzularno pomoč slovenskim državljanom, ki so zaradi vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu ostali v tujini, in da so v stiku z drugimi članicami EU.
Sredi preteklega tedna so v Plečnikovi hiši v Ljubljani predstavili celoletni program spominskih dogodkov v organizaciji kar nekaj dediščinskih ustanov, ki naj ob letošnji 20. obletnici smrti povečajo prepoznavnost v zavesti širše javnosti premalo poznanega arhitekta Vlasta Kopača (*3. junij 1913 Žiri – † 27.april 2006 Ljubljana). Po predstavitvi smo se pogovarjali s pobudnicama projekta iz Kamnika in kustosinjo iz Ljubljane. V pogovoru so sodelovale, direktorica Zora Torkar in kustosinja Janja Železnikar kot koordinatorica projekta iz Medobčinskega muzeja Kamnik, ter Ana Porok, kustosinja v Plečnikovi hiši (MGML). Opisale so okvir letošnjega spominskega projekta z naslovom »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« o človeku, ki je pred vojno kot vodja izvedbe bdel nad gradnjo Plečnikovih Žal, med vojno med drugim deloval kot specializirani risar ponaredkov okupatorjevih dokumentov, bil izdan sredi vojne l.1943, odpeljan v taborišče Dachau pri Muenchnu, po njej pa bil v dachauskih procesih 4 leta zaprt. V drugem desetletju po vojni je zasnoval krožno pot spomina na italijansko okupacijsko bodečo žico okoli Ljubljane. Med drugim je zasnoval tudi po planšarskih kočah zasnovano turistično počitniško naselje na Veliki Planini, tamkajšni hotel Šimnovec in obe gondolski postaji. V množici predavanj, razstav, projekcij in simpozijem v tem spominskem letu sodelujejo še Slovenski planinski muzej, Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. FOTO: Izrez iz Kopačeve perorisbe turističnega planšarskega naselja na Veliki Planini iz l.1947 VIR: osebni arhiv Mojce Kopač
Sredi preteklega tedna so v Plečnikovi hiši v Ljubljani predstavili celoletni program spominskih dogodkov v organizaciji kar nekaj dediščinskih ustanov, ki naj ob letošnji 20. obletnici smrti povečajo prepoznavnost v zavesti širše javnosti premalo poznanega arhitekta Vlasta Kopača (*3. junij 1913 Žiri – † 27.april 2006 Ljubljana). Po predstavitvi smo se pogovarjali s pobudnicama projekta iz Kamnika in kustosinjo iz Ljubljane. V pogovoru so sodelovale, direktorica Zora Torkar in kustosinja Janja Železnikar kot koordinatorica projekta iz Medobčinskega muzeja Kamnik, ter Ana Porok, kustosinja v Plečnikovi hiši (MGML). Opisale so okvir letošnjega spominskega projekta z naslovom »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« o človeku, ki je pred vojno kot vodja izvedbe bdel nad gradnjo Plečnikovih Žal, med vojno med drugim deloval kot specializirani risar ponaredkov okupatorjevih dokumentov, bil izdan sredi vojne l.1943, odpeljan v taborišče Dachau pri Muenchnu, po njej pa bil v dachauskih procesih 4 leta zaprt. V drugem desetletju po vojni je zasnoval krožno pot spomina na italijansko okupacijsko bodečo žico okoli Ljubljane. Med drugim je zasnoval tudi po planšarskih kočah zasnovano turistično počitniško naselje na Veliki Planini, tamkajšni hotel Šimnovec in obe gondolski postaji. V množici predavanj, razstav, projekcij in simpozijem v tem spominskem letu sodelujejo še Slovenski planinski muzej, Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. FOTO: Izrez iz Kopačeve perorisbe turističnega planšarskega naselja na Veliki Planini iz l.1947 VIR: osebni arhiv Mojce Kopač
Konflikt na Bližnjem vzhodu se po napadu na Iran hitro širi. Izrael poleg Irana napada še Libanon. Iran nadaljuje napade na Izrael ter ameriška oporišča in njihove zaveznike na območju. Brezpilotnik iranske izdelave je dopoldne zadel tudi britansko vojaško oporišče na Cipru, okoli poldneva so se znova oglasile sirene. Zaradi konflikta, ki bi lahko trajal več tednov, so se občutno zvišale cene nafte in plina. Evropska unija preverja svoje zaloge nafte in poziva k umiritvi konflikta. Druge teme: - Podpredsednik vlade Arčon: V prihodnjih dneh v Oman čarterja za vrnitev Slovencev. - Policijski sindikat za 12-ti marec napovedali začetek stavke. - Podpisana nova pogodba za dobavo pitne vode slovenski Istri.
Konflikt na Bližnjem vzhodu se po napadu na Iran hitro širi. Izrael poleg Irana napada še Libanon. Iran nadaljuje napade na Izrael ter ameriška oporišča in njihove zaveznike na območju. Brezpilotnik iranske izdelave je dopoldne zadel tudi britansko vojaško oporišče na Cipru, okoli poldneva so se znova oglasile sirene. Zaradi konflikta, ki bi lahko trajal več tednov, so se občutno zvišale cene nafte in plina. Evropska unija preverja svoje zaloge nafte in poziva k umiritvi konflikta. Druge teme: - Podpredsednik vlade Arčon: V prihodnjih dneh v Oman čarterja za vrnitev Slovencev. - Policijski sindikat za 12-ti marec napovedali začetek stavke. - Podpisana nova pogodba za dobavo pitne vode slovenski Istri.
Zaradi bližnjevzhodne vojne na tujem ostalo več sto Slovencev - V murskosoboški bolnišnici zdravstveno oskrbo izboljšali z novo rentgensko napravo - Obisk Kurentovanja navdušil ptujske turistične delavce
Zaradi bližnjevzhodne vojne na tujem ostalo več sto Slovencev - V murskosoboški bolnišnici zdravstveno oskrbo izboljšali z novo rentgensko napravo - Obisk Kurentovanja navdušil ptujske turistične delavce
Ptuj, ki se letos ponaša z nazivom najboljše mesto evropske kulturne dediščine, tradicionalno beleži največ turističnega obiska v času vsakoletnega Kurentovanja. Tako je bilo tudi letos; 10-dnevna prireditev je v najstarejše mesto ob Dravi privabila okoli 100 tisoč obiskovalcev. Turistični delavci na Ptuju pa že pogledujejo v prihodnje mesece. Na fotografiji: Ptuj (foto Vesna Martinec)
Ptuj, ki se letos ponaša z nazivom najboljše mesto evropske kulturne dediščine, tradicionalno beleži največ turističnega obiska v času vsakoletnega Kurentovanja. Tako je bilo tudi letos; 10-dnevna prireditev je v najstarejše mesto ob Dravi privabila okoli 100 tisoč obiskovalcev. Turistični delavci na Ptuju pa že pogledujejo v prihodnje mesece. Na fotografiji: Ptuj (foto Vesna Martinec)
Prvi del: Življenje in smrt ideje “superbloka” V Zeleni luči začenjamo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v tujini. Obiskali bomo nekaj evropskih mest, ki nam lahko pokažejo pot naprej in obenem opozorijo na pomembne izkušnje. V Barceloni nas je zanimalo, kako zapirati ulice za motorni promet. Eno najgosteje naseljenih mest v Evropi namreč v zadnjem desetletju avtomobile umika iz posameznih ulic in celih mestnih četrti, izpraznjeni prostor pa preuredijo v parke in sprehajalne površine, namenjene okoliškim prebivalcem. Kako vodijo aktivno politiko dajanja prednosti pešcem in kolesarjem, kako zagotovijo podporo lokalnih prebivalcev in kakšne so (tudi politične) posledice urejanja urbanih območij brez avtomobilov? V Zeleni luči spoznamo strokovnjake in prebivalce, odpravimo pa se tudi na izlet po “superbloku” in skupinsko kolesarjenje z otroki v šolo.
Prvi del: Življenje in smrt ideje “superbloka” V Zeleni luči začenjamo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v tujini. Obiskali bomo nekaj evropskih mest, ki nam lahko pokažejo pot naprej in obenem opozorijo na pomembne izkušnje. V Barceloni nas je zanimalo, kako zapirati ulice za motorni promet. Eno najgosteje naseljenih mest v Evropi namreč v zadnjem desetletju avtomobile umika iz posameznih ulic in celih mestnih četrti, izpraznjeni prostor pa preuredijo v parke in sprehajalne površine, namenjene okoliškim prebivalcem. Kako vodijo aktivno politiko dajanja prednosti pešcem in kolesarjem, kako zagotovijo podporo lokalnih prebivalcev in kakšne so (tudi politične) posledice urejanja urbanih območij brez avtomobilov? V Zeleni luči spoznamo strokovnjake in prebivalce, odpravimo pa se tudi na izlet po “superbloku” in skupinsko kolesarjenje z otroki v šolo.
V ponovitvi sedme oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, se bomo posvetili glasbi skladatelja, pianista, aranžerja, dirigenta in pedagoga Janeza Gregorca, ki jo je namenil Big Bandu RTV Slovenija.
V ponovitvi sedme oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, se bomo posvetili glasbi skladatelja, pianista, aranžerja, dirigenta in pedagoga Janeza Gregorca, ki jo je namenil Big Bandu RTV Slovenija.
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani, nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret, arheologinja in rimska nekropola v Šempetru pri Celju
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani, nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret, arheologinja in rimska nekropola v Šempetru pri Celju
Okrog sto slovenskih državljanov se nahaja v Združenih arabskim emiratih, med njimi tudi 16 članov ekipe Calcit Volley, ki so na vabilo Združenih arabskih emiratov odšli na turnir v Dubaj z visokim nagradnim skladom. Predsednik odbojkarskega kluba Kamnik Gregor Hribar nima nobenih informacij, kako se bodo skupaj s 16-člansko ekipo vrnili.
Okrog sto slovenskih državljanov se nahaja v Združenih arabskim emiratih, med njimi tudi 16 članov ekipe Calcit Volley, ki so na vabilo Združenih arabskih emiratov odšli na turnir v Dubaj z visokim nagradnim skladom. Predsednik odbojkarskega kluba Kamnik Gregor Hribar nima nobenih informacij, kako se bodo skupaj s 16-člansko ekipo vrnili.
Odgovarjamo na vprašanja poslušalcev, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu in na drugih destinacijah, s katerih so se nameravali vrniti prek bližnjevzhodnih letališč. Na vprašanja odgovarja mag. Viktor Mlakar, vodja konzularnega sektorja pri Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
Odgovarjamo na vprašanja poslušalcev, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu in na drugih destinacijah, s katerih so se nameravali vrniti prek bližnjevzhodnih letališč. Na vprašanja odgovarja mag. Viktor Mlakar, vodja konzularnega sektorja pri Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
V sredo, na mednarodni dan ozaveščanja proti HPV, bo že tretja akcija cepljenja pod imenom »Šeraj ljubezen, ne bolezen.« Potekala bo v vseh petih univerzitetnih središčih v Sloveniji, tudi v Mariboru. Pobudnik in organizator akcije je Nacionalni inštitut za javno zdravje, projektu pa so se pridružili tudi študentje medicine. Foto: NIJZ
V sredo, na mednarodni dan ozaveščanja proti HPV, bo že tretja akcija cepljenja pod imenom »Šeraj ljubezen, ne bolezen.« Potekala bo v vseh petih univerzitetnih središčih v Sloveniji, tudi v Mariboru. Pobudnik in organizator akcije je Nacionalni inštitut za javno zdravje, projektu pa so se pridružili tudi študentje medicine. Foto: NIJZ
V Botaničnem vrtu v Ljubljani je potekal že 11. festival zvončkov. Znanilce pomladi tam preučujejo že 25 let, v njihovi zbirki pa jih je že več kot 9 tisoč. Na enem kvadratnem metru jih raste okoli 250. Prejšnji konec tedna so tako potekale številne delavnice in predavanja. Mojca Jevšek se je med zvončki sprehodila z vodjo Botaničnega vrta Ljubljana in obiskovalci, med njimi tudi študenti Akademije za likovno umetnost v Ljubljani.
V Botaničnem vrtu v Ljubljani je potekal že 11. festival zvončkov. Znanilce pomladi tam preučujejo že 25 let, v njihovi zbirki pa jih je že več kot 9 tisoč. Na enem kvadratnem metru jih raste okoli 250. Prejšnji konec tedna so tako potekale številne delavnice in predavanja. Mojca Jevšek se je med zvončki sprehodila z vodjo Botaničnega vrta Ljubljana in obiskovalci, med njimi tudi študenti Akademije za likovno umetnost v Ljubljani.
Eppur si muove - In vendar se vrti
New York je z novim letom dobil najmlajšega župana v svoji zgodovini, prvega muslimana in demokratičnega socialista na tem položaju, 34-letnega Zohrana Mamdanija. Sin profesorja z Univerze Kolumbija Mahmooda Mamdanija in režiserke Mire Nair, ki niti ni bil favorit lastne – Demokratske – stranke, je zmagal z obljubo narediti mesto dostopno večini njegovih prebivalcev. A volitve so mimo in nastopil je čas izpolnjevanja danih obljub. Kakšna so pričakovanja Newyorčanov in kaj pravzaprav pomeni dostopno bivališče v mestu s tako velikim nepremičninskim tržiščem in precej drugačnimi značilnostmi, kot smo jih navajeni v Sloveniji?
New York je z novim letom dobil najmlajšega župana v svoji zgodovini, prvega muslimana in demokratičnega socialista na tem položaju, 34-letnega Zohrana Mamdanija. Sin profesorja z Univerze Kolumbija Mahmooda Mamdanija in režiserke Mire Nair, ki niti ni bil favorit lastne – Demokratske – stranke, je zmagal z obljubo narediti mesto dostopno večini njegovih prebivalcev. A volitve so mimo in nastopil je čas izpolnjevanja danih obljub. Kakšna so pričakovanja Newyorčanov in kaj pravzaprav pomeni dostopno bivališče v mestu s tako velikim nepremičninskim tržiščem in precej drugačnimi značilnostmi, kot smo jih navajeni v Sloveniji?
Na prvem koncertu drugega cikla samospevov V etru pesem z naslovom Jok srca na dnu srca sta se predstavili sopranistka Elvira Hasanagić in pianistka Aleksandra Pavlovič. Na spored sta uvrstili samospeve Clauda Debussyja, Lucijana Marije Škerjanca in Richarda Straussa. Spored: Claude Debussy (1862–1918): Ariettes oubliées / Pozabljene pesmice, L. 63 (Paul Verlaine): C’est l’extase langoureuse / To je hrepenenjski vrh radosti, št. 1 Il pleure dans mon cœur / Jok solza na dnu srca, št. 2 L’ombre des arbres / Obris dreves, št. 3 Chevaux de bois / Bruselj. Leseni konji, št. 4 Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973): Pomladne noči (Su-tung-po, O. Hauser, P. Karlin) Večerna impresija (Igo Gruden) Aleja sniva (Fran Zbašnik) Pisma V. (Alojz Gradnik) Pisma I. (Alojz Gradnik) Richard Strauss (1864–1949): Vier Lieder / Štiri pesmi, op. 27: Ruhe, meine Seele! / Mirno, duša moja!, št. 1 (Karl F. Henckell) Cäcilie / Cecilija, št. 2 (Heinrich Hart) Heimliche Aufforderung / Skrivnostno povabilo, št. 3 (John H. Mackay) Morgen! / Jutri!, št. 4 (John H. Mackay)
Na prvem koncertu drugega cikla samospevov V etru pesem z naslovom Jok srca na dnu srca sta se predstavili sopranistka Elvira Hasanagić in pianistka Aleksandra Pavlovič. Na spored sta uvrstili samospeve Clauda Debussyja, Lucijana Marije Škerjanca in Richarda Straussa. Spored: Claude Debussy (1862–1918): Ariettes oubliées / Pozabljene pesmice, L. 63 (Paul Verlaine): C’est l’extase langoureuse / To je hrepenenjski vrh radosti, št. 1 Il pleure dans mon cœur / Jok solza na dnu srca, št. 2 L’ombre des arbres / Obris dreves, št. 3 Chevaux de bois / Bruselj. Leseni konji, št. 4 Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973): Pomladne noči (Su-tung-po, O. Hauser, P. Karlin) Večerna impresija (Igo Gruden) Aleja sniva (Fran Zbašnik) Pisma V. (Alojz Gradnik) Pisma I. (Alojz Gradnik) Richard Strauss (1864–1949): Vier Lieder / Štiri pesmi, op. 27: Ruhe, meine Seele! / Mirno, duša moja!, št. 1 (Karl F. Henckell) Cäcilie / Cecilija, št. 2 (Heinrich Hart) Heimliche Aufforderung / Skrivnostno povabilo, št. 3 (John H. Mackay) Morgen! / Jutri!, št. 4 (John H. Mackay)
NAPOVED: Na odru ljubljanske Drame se je sinoči z bučnim aplavzom končala premiera drame Henrika Ibsena Sovražnik ljudstva, ki jo je priredil in aktualiziral Viktor Ivančič, režijsko pa podpisal Ivica Buljan. Nekaj vtisov je strnil Dušan Rogelj. Iz hrvaščine prevedla Đurđa Strsoglavec, priredba Viktor jIvančić,režija Ivica Buljan, umetniški svetovalec Robert Waltl, dramaturginja Diana Koloini, lektor Arko, scenograf Aleksandar Denić, kostumografinja Ana Savić Gecan, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, oblikovalec svetlobe Sonda 13, oblikovalka videa Toni Soprano Meneglejte, oblikovalka maske Julija Gongina, asistentki kostumografinje Ana Janc in Hana Tavčar, študijska asistentka režiserja Roza Jurić, študijska asistentka dramaturginje Nika Šoštarič in študijski asistent oblikovalca svetlobe Marko Rengeo. Igrajo Marko Mandić, Pia Zemljič, Jure Henigman, Klemen Janežič, Benjamin Krnetić, Timon Šturbej in Matija Rozman ter gostujoča igralka Kaja Petrovič in gostujoči igralec Maks Dakskobler.
NAPOVED: Na odru ljubljanske Drame se je sinoči z bučnim aplavzom končala premiera drame Henrika Ibsena Sovražnik ljudstva, ki jo je priredil in aktualiziral Viktor Ivančič, režijsko pa podpisal Ivica Buljan. Nekaj vtisov je strnil Dušan Rogelj. Iz hrvaščine prevedla Đurđa Strsoglavec, priredba Viktor jIvančić,režija Ivica Buljan, umetniški svetovalec Robert Waltl, dramaturginja Diana Koloini, lektor Arko, scenograf Aleksandar Denić, kostumografinja Ana Savić Gecan, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, oblikovalec svetlobe Sonda 13, oblikovalka videa Toni Soprano Meneglejte, oblikovalka maske Julija Gongina, asistentki kostumografinje Ana Janc in Hana Tavčar, študijska asistentka režiserja Roza Jurić, študijska asistentka dramaturginje Nika Šoštarič in študijski asistent oblikovalca svetlobe Marko Rengeo. Igrajo Marko Mandić, Pia Zemljič, Jure Henigman, Klemen Janežič, Benjamin Krnetić, Timon Šturbej in Matija Rozman ter gostujoča igralka Kaja Petrovič in gostujoči igralec Maks Dakskobler.
V oddaji se bomo posvetili temam, ki zaznamujejo in oblikujejo nekatere družine. Otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in težavami potrebujejo zgodnjo obravnavo in pravočasno prepoznavanje težav. Kako pristopiti do takih otrok in celotne družine? Ena takih ustanov , ki nudi pomoč, je Strokovni center za obravnavo otrok in mladostnikov s čustveno vedenjskimi motnjami. Pomoč staršem je nujna, saj so le tako tudi mali koraki pri pomoči uspešni, pravi Andreja Vukmir Brenčič, družinska in zakonska terapevtka v Strokovnem centru Planina. Luciji Fatur je najprej razložila nekaj o vsebini doktorske disertacije, saj je tik pred njenim zagovorom.
V oddaji se bomo posvetili temam, ki zaznamujejo in oblikujejo nekatere družine. Otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in težavami potrebujejo zgodnjo obravnavo in pravočasno prepoznavanje težav. Kako pristopiti do takih otrok in celotne družine? Ena takih ustanov , ki nudi pomoč, je Strokovni center za obravnavo otrok in mladostnikov s čustveno vedenjskimi motnjami. Pomoč staršem je nujna, saj so le tako tudi mali koraki pri pomoči uspešni, pravi Andreja Vukmir Brenčič, družinska in zakonska terapevtka v Strokovnem centru Planina. Luciji Fatur je najprej razložila nekaj o vsebini doktorske disertacije, saj je tik pred njenim zagovorom.
Marc-Antoine Charpentier se je rodil leta 1643 v Parizu. Bil je sposoben, zanesljiv in plodovit glasbenik. To mu je pomagalo k precejšnji slavi in mu zagotovilo razne pomembne položaje v Parizu, nikoli pa ni dobil službe na dvoru sončnega kralja Ludvika Štirinajstega. Tam ga je prehitel enajst let starejši in nadvse ambiciozni Jean-Baptiste Lully. Zaradi Lullyjeve slave je Charpentier po smrti padel v pozabo in šele med oživljanjem baročne glasbe v dvajsetem stoletju se je izkazal za enega najbolj nadarjenih in najbolj vsestranskih francoskih skladateljev. Odtlej je prekosil Lullyja in postal največ izvajan francoski skladatelj sedemnajstega stoletja.
Marc-Antoine Charpentier se je rodil leta 1643 v Parizu. Bil je sposoben, zanesljiv in plodovit glasbenik. To mu je pomagalo k precejšnji slavi in mu zagotovilo razne pomembne položaje v Parizu, nikoli pa ni dobil službe na dvoru sončnega kralja Ludvika Štirinajstega. Tam ga je prehitel enajst let starejši in nadvse ambiciozni Jean-Baptiste Lully. Zaradi Lullyjeve slave je Charpentier po smrti padel v pozabo in šele med oživljanjem baročne glasbe v dvajsetem stoletju se je izkazal za enega najbolj nadarjenih in najbolj vsestranskih francoskih skladateljev. Odtlej je prekosil Lullyja in postal največ izvajan francoski skladatelj sedemnajstega stoletja.