Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Začel je veljati spremenjeni Zakon o javnem redu in miru, katerega del je tudi črno kampiranje, s katerim imajo veliko težav tudi na območju Julijskih Alp. Župani Zgornje Gorenjske in Doline Soče so takoj vzeli stvari v svoje roke in na skupnem sestanku določili enotno in bistveno višjo kazen za kampiranje na črno. V oddaji tudi o tem: -Na Občini Brda bodo sanacije po naravni ujmi izvajali po prioritetah - najprej tam, kjer je nujen dostop do hiš. -Družinski center Brlog iz Postojne bo nudil brezplačne podpore družinam v Primorsko Notranjski regiji. -Novogoriške odbojkarice pred novo evropsko preizkušnjo.
Začel je veljati spremenjeni Zakon o javnem redu in miru, katerega del je tudi črno kampiranje, s katerim imajo veliko težav tudi na območju Julijskih Alp. Župani Zgornje Gorenjske in Doline Soče so takoj vzeli stvari v svoje roke in na skupnem sestanku določili enotno in bistveno višjo kazen za kampiranje na črno. V oddaji tudi o tem: -Na Občini Brda bodo sanacije po naravni ujmi izvajali po prioritetah - najprej tam, kjer je nujen dostop do hiš. -Družinski center Brlog iz Postojne bo nudil brezplačne podpore družinam v Primorsko Notranjski regiji. -Novogoriške odbojkarice pred novo evropsko preizkušnjo.
Stanovalci, ki parkirajo v dotrajani garažni hiši ob Klinetovi ulici v Mariboru so bili čez noč seznanjeni s tem, da morajo avtomobile iz garaže odstraniti. Podjetje Mestne nepremičnine se zahvaljuje stanovalcem, da so avtomobile dejansko skoraj že v celoti odstranili, v njej je ostalo le še nekaj avtomobilov, katerih lastniki so očitno odsotni. Danes bodo ob garažo namestili znak, da sta promet in prehod prepovedana, ko pa bo odstranjeno še zadnje vozilo, bodo na vhod namestili tudi betonska korita.
Stanovalci, ki parkirajo v dotrajani garažni hiši ob Klinetovi ulici v Mariboru so bili čez noč seznanjeni s tem, da morajo avtomobile iz garaže odstraniti. Podjetje Mestne nepremičnine se zahvaljuje stanovalcem, da so avtomobile dejansko skoraj že v celoti odstranili, v njej je ostalo le še nekaj avtomobilov, katerih lastniki so očitno odsotni. Danes bodo ob garažo namestili znak, da sta promet in prehod prepovedana, ko pa bo odstranjeno še zadnje vozilo, bodo na vhod namestili tudi betonska korita.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X.
Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X.
Letos bo minilo 80 let od začetkov slovenskega radijskega programa avstrijske javne RTV. Leta 1946 je namreč ORF prvič predvajala slovensko besedo. Iz Borovelj so prenašali nemško-slovensko kulturno prireditev, na kateri je slovenske pesmi recitiral Helmut Hartman in ta dan štejejo za rojstvo Slovenskega sporeda ORF.
Letos bo minilo 80 let od začetkov slovenskega radijskega programa avstrijske javne RTV. Leta 1946 je namreč ORF prvič predvajala slovensko besedo. Iz Borovelj so prenašali nemško-slovensko kulturno prireditev, na kateri je slovenske pesmi recitiral Helmut Hartman in ta dan štejejo za rojstvo Slovenskega sporeda ORF.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Slovenija občutno povečala blagovno menjavo s tujino - Uporabniki garažne hiše ob Klinetovi ulici čez noč seznanjeni s tem, da morajo avtomobile iz garaže odstraniti - V Mariboru slovesno odprli obnovljene prostore enote Lenka Vrtca Otona Župančiča
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Slovenija občutno povečala blagovno menjavo s tujino - Uporabniki garažne hiše ob Klinetovi ulici čez noč seznanjeni s tem, da morajo avtomobile iz garaže odstraniti - V Mariboru slovesno odprli obnovljene prostore enote Lenka Vrtca Otona Župančiča
Slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki in prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami
Slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki in prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami
Kozolce poznamo ne samo v naši državi, ampak tudi drugod po Evropi in Aziji. Slovenija pa je znana predvsem po razvoju tipov in značilnih oblik, ki jih ne najdemo drugod po svetu. Izstopa predvsem Dolenjska, kjer najdemo tudi muzej na prostem. Tam je predstavljenih 19 različnih sušilnih naprav, ki prikazujejo razvoj kozolca v časovnem, prostorskem in družbenem pomenu od preprostih sušil do razvojno bogatih oblik dvojnih kozolcev – toplarjev. Ima kozolec danes le še vlogo objekta za reklamne panoje ali gre za brezčasno strukturo, ki bi morala v prostoru ostati? Vse to je preverila ekipa Prvega, ki se je v Šentrupert odpravila na obisk.
Kozolce poznamo ne samo v naši državi, ampak tudi drugod po Evropi in Aziji. Slovenija pa je znana predvsem po razvoju tipov in značilnih oblik, ki jih ne najdemo drugod po svetu. Izstopa predvsem Dolenjska, kjer najdemo tudi muzej na prostem. Tam je predstavljenih 19 različnih sušilnih naprav, ki prikazujejo razvoj kozolca v časovnem, prostorskem in družbenem pomenu od preprostih sušil do razvojno bogatih oblik dvojnih kozolcev – toplarjev. Ima kozolec danes le še vlogo objekta za reklamne panoje ali gre za brezčasno strukturo, ki bi morala v prostoru ostati? Vse to je preverila ekipa Prvega, ki se je v Šentrupert odpravila na obisk.
Onesnažen zrak je pereč okoljski problem, ki predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za zdravje ljudi. Strokovnjaki Agencije za okolje, okoljskega ministrstva, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano po državi pripravljajo srečanja z naslovom "Čist zrak za zdravje", kjer predstavljajo aktualne izzive in rešitve za izboljšanje kakovosti zraka pri nas.
Onesnažen zrak je pereč okoljski problem, ki predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za zdravje ljudi. Strokovnjaki Agencije za okolje, okoljskega ministrstva, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano po državi pripravljajo srečanja z naslovom "Čist zrak za zdravje", kjer predstavljajo aktualne izzive in rešitve za izboljšanje kakovosti zraka pri nas.
Nekoč, pred 200 in več leti, je France Prešeren pisal poezijo in, vsaj med širšimi množicami, ni veljal za največjega kranjskega, kaj šele slovenskega pesnika. Morda je o sebi razmišljal kot o nekom, ki to še bo, morda pa so mu bila taka razmišljanja povsem tuja. Morda se je njegovo srce vnelo za premožno dedinjo, Julijo, morda pa se ni in je ta njegova ljubezen ena največjih zmot slovenske literarne zgodovine. Morda je bil, niti ne po svoji izbiri, ljubiteljski detektiv, kot na primer v romanu Dohtar in Povodni mož, nedvomno eni najbolj vznemirljivih, večplastnih, in duhovitih knjig sodobnega slovenskega pripovedništva. Knjiga je izšla pri založbi Goga, njen avtor pa je Aljoša Harlamov, uveljavljeni kritik, urednik, publicist in tenkočuten bralec. Svoj romaneskni prvenec je izdal leta 2009, potem pa se je romanu nekaj časa posvečal predvsem znanstveno in leta 2016 doktoriral z doktorsko disertacijo Slovenski modernistični roman. Tokrat z njim razmišljamo predvsem o romanu Dohtar in Povodni mož, knjigi, ki jo najpogosteje označujejo za zgodovinsko kriminalko. Pa tudi o samem Dohtarju, njegovih prijateljih in sodobnikih, o Ljubljani 19. stoletja in še čem.
Nekoč, pred 200 in več leti, je France Prešeren pisal poezijo in, vsaj med širšimi množicami, ni veljal za največjega kranjskega, kaj šele slovenskega pesnika. Morda je o sebi razmišljal kot o nekom, ki to še bo, morda pa so mu bila taka razmišljanja povsem tuja. Morda se je njegovo srce vnelo za premožno dedinjo, Julijo, morda pa se ni in je ta njegova ljubezen ena največjih zmot slovenske literarne zgodovine. Morda je bil, niti ne po svoji izbiri, ljubiteljski detektiv, kot na primer v romanu Dohtar in Povodni mož, nedvomno eni najbolj vznemirljivih, večplastnih, in duhovitih knjig sodobnega slovenskega pripovedništva. Knjiga je izšla pri založbi Goga, njen avtor pa je Aljoša Harlamov, uveljavljeni kritik, urednik, publicist in tenkočuten bralec. Svoj romaneskni prvenec je izdal leta 2009, potem pa se je romanu nekaj časa posvečal predvsem znanstveno in leta 2016 doktoriral z doktorsko disertacijo Slovenski modernistični roman. Tokrat z njim razmišljamo predvsem o romanu Dohtar in Povodni mož, knjigi, ki jo najpogosteje označujejo za zgodovinsko kriminalko. Pa tudi o samem Dohtarju, njegovih prijateljih in sodobnikih, o Ljubljani 19. stoletja in še čem.
Tretje zimske olimpijske igre je gostil Lake Placid, ki je takrat štel 4 tisoč prebivalcev. Tekmovanja so potekala v času velike gospodarske krize. Tudi jugoslovanska reprezentanca je te igre izpustili zaradi previsokih stroškov. V bobu se je v zgodovino zapisal član ameriškega štiriseda Eddie Eagan. Leta 1920 je na poletnih olimpijskih igrah v Antwerpnu zmagal tudi v boksu in je postal prvi športnik z zlatima medaljama na poletnih in zimskih olimpijskih igrah.
Tretje zimske olimpijske igre je gostil Lake Placid, ki je takrat štel 4 tisoč prebivalcev. Tekmovanja so potekala v času velike gospodarske krize. Tudi jugoslovanska reprezentanca je te igre izpustili zaradi previsokih stroškov. V bobu se je v zgodovino zapisal član ameriškega štiriseda Eddie Eagan. Leta 1920 je na poletnih olimpijskih igrah v Antwerpnu zmagal tudi v boksu in je postal prvi športnik z zlatima medaljama na poletnih in zimskih olimpijskih igrah.
Ali lahko – in kako – s pravnimi sredstvi preprečimo trajni odvzem vozniškega dovoljenja? Kaj pa lahko storimo, če mislimo, da je začasno odvzeto vozniško dovoljenje neupravičeno in še: kako ugovarjamo zoper odločbo oziroma plačilni nalog prekrškovnega organa?
Ali lahko – in kako – s pravnimi sredstvi preprečimo trajni odvzem vozniškega dovoljenja? Kaj pa lahko storimo, če mislimo, da je začasno odvzeto vozniško dovoljenje neupravičeno in še: kako ugovarjamo zoper odločbo oziroma plačilni nalog prekrškovnega organa?
Devetnajst otrok in mladih z invalidnostjo, ki so se skupaj s spremljevalci udeležili Zimskega tabora v organizaciji Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja na Rogli, je lahko nekaj dni uživalo na belih strminah ali v številnih spremljevalnih dejavnostih. Kako jim je šlo smučanje na biskijih, kako ples, kemijski poizkusi in števne druge dejavnosti, s katerimi ta tabor spodbuja tudi socialno povezovanje, izmenjavo izkušenj ter krepitev samozavesti in občutka pripadnosti?
Devetnajst otrok in mladih z invalidnostjo, ki so se skupaj s spremljevalci udeležili Zimskega tabora v organizaciji Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja na Rogli, je lahko nekaj dni uživalo na belih strminah ali v številnih spremljevalnih dejavnostih. Kako jim je šlo smučanje na biskijih, kako ples, kemijski poizkusi in števne druge dejavnosti, s katerimi ta tabor spodbuja tudi socialno povezovanje, izmenjavo izkušenj ter krepitev samozavesti in občutka pripadnosti?
Svojo športno kariero je gradila počasi – s ponavljanji, natančnostjo in vztrajanjem. Kot specialistka za veleslalom je smučarka iz Šmartnega ob Paki v svetovnem pokalu dvakrat stala na odru za zmagovalke in se zapisala visoko na lestvici slovenskega ženskega veleslaloma. Trikrat operirano koleno, leta treningov in nenehno iskanje popolne vožnje so oblikovala športnico, ki je razumela vztrajanje kot osnovno stanje. Tudi takrat, ko se zaradi poškodbe leta 2013 ni mogla udeležiti olimpijskih iger v Sočiju. Med poškodbami in tekmovalnimi leti je dobila idejo, ki je po športni karieri postala podjetje Snow Monkey. Ne kot pobeg iz športa, ampak kot njegovo nadaljevanje v drugačni obliki. V sredini oddaji Intervju gostimo Ano Drev, nekdanjo vrhunsko smučarko, ki bo govorila o svoji karieri, menjavi opreme, vstopu v podjetništvo, ljubezni do knjig in zakaj poklicno in zasebno ni nikoli hrepenela po pozornosti in odrskih lučeh.
Svojo športno kariero je gradila počasi – s ponavljanji, natančnostjo in vztrajanjem. Kot specialistka za veleslalom je smučarka iz Šmartnega ob Paki v svetovnem pokalu dvakrat stala na odru za zmagovalke in se zapisala visoko na lestvici slovenskega ženskega veleslaloma. Trikrat operirano koleno, leta treningov in nenehno iskanje popolne vožnje so oblikovala športnico, ki je razumela vztrajanje kot osnovno stanje. Tudi takrat, ko se zaradi poškodbe leta 2013 ni mogla udeležiti olimpijskih iger v Sočiju. Med poškodbami in tekmovalnimi leti je dobila idejo, ki je po športni karieri postala podjetje Snow Monkey. Ne kot pobeg iz športa, ampak kot njegovo nadaljevanje v drugačni obliki. V sredini oddaji Intervju gostimo Ano Drev, nekdanjo vrhunsko smučarko, ki bo govorila o svoji karieri, menjavi opreme, vstopu v podjetništvo, ljubezni do knjig in zakaj poklicno in zasebno ni nikoli hrepenela po pozornosti in odrskih lučeh.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V tretji oddaji gostimo skladatelja Primoža Ramovša in njegovo Simfonijo št. 3.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V tretji oddaji gostimo skladatelja Primoža Ramovša in njegovo Simfonijo št. 3.
Na Mariborski univerzi se bojijo državnega zapleta s financiranjem študija psihologije. Zaradi tega se je že pojavil predlog po zmanjšanju vpisnih mest, profesorji in študentje pa se bojijo krnitve tega pomembnega študijskega programa.
Na Mariborski univerzi se bojijo državnega zapleta s financiranjem študija psihologije. Zaradi tega se je že pojavil predlog po zmanjšanju vpisnih mest, profesorji in študentje pa se bojijo krnitve tega pomembnega študijskega programa.
Slovenska hokejska reprezentanca se je pred prijateljskim turnirjem v Edinburgu zbrala na Bledu, pogledujemo pa proti zimskim olimpijskim igram, ki se bodo začele čez dva dni.
Slovenska hokejska reprezentanca se je pred prijateljskim turnirjem v Edinburgu zbrala na Bledu, pogledujemo pa proti zimskim olimpijskim igram, ki se bodo začele čez dva dni.
V oddaji Sami naši bomo prisluhnili Melidi Travančić, pesnici iz Bosne in Hercegovine, ki razmišlja o vlogi poezije danes, o umetnosti kot prostoru svobode in o tem, kako družbena resničnost vpliva na ustvarjalni proces. Spoznali bomo glasbenika Marka Louisa, ki se po daljšem premoru vrača na ljubljanski oder. Za konec pa o gledališki klasiki Tramvaj Poželenje, ki v okviru festivala Ruta, ki povezuje gledališča nekdanje Jugoslavije, znova odpira vprašanja iluzij, moči, odgovornosti in odnosov, s katerimi se kot družba še vedno spoprijemamo.
V oddaji Sami naši bomo prisluhnili Melidi Travančić, pesnici iz Bosne in Hercegovine, ki razmišlja o vlogi poezije danes, o umetnosti kot prostoru svobode in o tem, kako družbena resničnost vpliva na ustvarjalni proces. Spoznali bomo glasbenika Marka Louisa, ki se po daljšem premoru vrača na ljubljanski oder. Za konec pa o gledališki klasiki Tramvaj Poželenje, ki v okviru festivala Ruta, ki povezuje gledališča nekdanje Jugoslavije, znova odpira vprašanja iluzij, moči, odgovornosti in odnosov, s katerimi se kot družba še vedno spoprijemamo.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
Koroška beseda, ki seže v srce. Pesmi, ki so že skoraj ljudske. In jutro, ki zadiši po domačnosti. Milan Kamnik – koroška legenda in ambasador koroškega narečja nam je v sredino jutro prinesel zgodbe Korošcev, humor, iskrenost in glasbo, ki ne potrebuje prevoda.
Koroška beseda, ki seže v srce. Pesmi, ki so že skoraj ljudske. In jutro, ki zadiši po domačnosti. Milan Kamnik – koroška legenda in ambasador koroškega narečja nam je v sredino jutro prinesel zgodbe Korošcev, humor, iskrenost in glasbo, ki ne potrebuje prevoda.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
DJ JAMirko in raperja dveh generacij, Trkaj ter Leopold I., so napovedali drugo edicijo Festivala 202. Letos: zgodovina slovenskega hiphopa v dveh delih. 5. in 6. junija.
DJ JAMirko in raperja dveh generacij, Trkaj ter Leopold I., so napovedali drugo edicijo Festivala 202. Letos: zgodovina slovenskega hiphopa v dveh delih. 5. in 6. junija.
V času od konca 18. stol. do začetka druge svetovne vojne se je svet sicer nekajkrat obrnil na glavo, ključno moralno sporočilo, ki ga posredujejo izobraževalne institucije na Slovenskem, pa se slej ko prej ni spremenilo
V času od konca 18. stol. do začetka druge svetovne vojne se je svet sicer nekajkrat obrnil na glavo, ključno moralno sporočilo, ki ga posredujejo izobraževalne institucije na Slovenskem, pa se slej ko prej ni spremenilo
Ta “sončni vitamin”, kot tudi lahko rečemo vitaminu D, krepi naš imunski sistem, podpira moč mišic, poskrbi za hormonsko ravnotežje in prispeva k zdravju kosti in zob.
Ta “sončni vitamin”, kot tudi lahko rečemo vitaminu D, krepi naš imunski sistem, podpira moč mišic, poskrbi za hormonsko ravnotežje in prispeva k zdravju kosti in zob.
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Izteče se sporazum, ki omejuje število strateških jedrskih bojnih konic Rusije in Združenih držav Amerike - Bi bilo tudi v Sloveniji smiselno starostno omejiti uporabo družbenih omrežij? - Slovenska olimpijska bakla se je ustavila tudi v Mariboru
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Izteče se sporazum, ki omejuje število strateških jedrskih bojnih konic Rusije in Združenih držav Amerike - Bi bilo tudi v Sloveniji smiselno starostno omejiti uporabo družbenih omrežij? - Slovenska olimpijska bakla se je ustavila tudi v Mariboru
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
Judovska pesnica Rose Ausländer je bila sodobnica Paula Celana in drugih avtorjev skupine književnikov iz Černovcev v današnji Ukrajini. V letih od 1941 do 1944 je bila tam zaprta v judovskem getu, pozneje je živela v Združenih državah, na Dunaju in nazadnje v Nemčiji. Nenehne selitve in občutje brezdomstva pomenijo tudi pomembni tematski stalnici njene poezije, ki jo sicer zaznamuje jedrnat, asketski izraz – tudi kadar govori o ljubezni. Rose Ausländer: Ljubezen VI Avtorica literarnega dela: Rose Ausländer; avtorica prevoda: Ana Jasmina Oseban; interpretira: dramska igralka Martina Maurič Lazar; produkcija 2012.
Judovska pesnica Rose Ausländer je bila sodobnica Paula Celana in drugih avtorjev skupine književnikov iz Černovcev v današnji Ukrajini. V letih od 1941 do 1944 je bila tam zaprta v judovskem getu, pozneje je živela v Združenih državah, na Dunaju in nazadnje v Nemčiji. Nenehne selitve in občutje brezdomstva pomenijo tudi pomembni tematski stalnici njene poezije, ki jo sicer zaznamuje jedrnat, asketski izraz – tudi kadar govori o ljubezni. Rose Ausländer: Ljubezen VI Avtorica literarnega dela: Rose Ausländer; avtorica prevoda: Ana Jasmina Oseban; interpretira: dramska igralka Martina Maurič Lazar; produkcija 2012.
Od jutri naprej bo svet prvič po letu 1972 brez ameriško-ruskega jedrskega okvira, ki bi velesili zavezoval k omejitvam strateškega jedrskega orožja. Zakaj se strani ne dogovarjata o novem sporazumu, kje so druge jedrske sile in ali vse skupaj pomeni, da se povečuje nevarnost širšega jedrskega spopada na globalni ravni? Za tokratno epizodo Ob osmih se je z obramboslovcem Iztokom Prezljem o tem pogovarjala novinarka zunanjepolitične redakcije Radia Slovenija Rajka Pervanje.
Od jutri naprej bo svet prvič po letu 1972 brez ameriško-ruskega jedrskega okvira, ki bi velesili zavezoval k omejitvam strateškega jedrskega orožja. Zakaj se strani ne dogovarjata o novem sporazumu, kje so druge jedrske sile in ali vse skupaj pomeni, da se povečuje nevarnost širšega jedrskega spopada na globalni ravni? Za tokratno epizodo Ob osmih se je z obramboslovcem Iztokom Prezljem o tem pogovarjala novinarka zunanjepolitične redakcije Radia Slovenija Rajka Pervanje.
V zadnjih tednih in tudi v preteklosti se je velikokrat zgodilo, da so politiki relativizirali odločitve institucij, ki so nujne za delovanje pravne države. Tako premier kot tudi predstavniki večine opozicijskih strank se zdaj zavezujejo, da so načela pravne države sveta. V oddaji tudi o tem: -Časa za oddajo pripomb na predlog evidence stavbnih zemljišč v občini Komen še do torka. -Kdo bo skrbel za dediščino Evropske prestolnice kulture? -Nogometaši Kopra so premagali Primorje.
V zadnjih tednih in tudi v preteklosti se je velikokrat zgodilo, da so politiki relativizirali odločitve institucij, ki so nujne za delovanje pravne države. Tako premier kot tudi predstavniki večine opozicijskih strank se zdaj zavezujejo, da so načela pravne države sveta. V oddaji tudi o tem: -Časa za oddajo pripomb na predlog evidence stavbnih zemljišč v občini Komen še do torka. -Kdo bo skrbel za dediščino Evropske prestolnice kulture? -Nogometaši Kopra so premagali Primorje.
Da je spoštovanje načel pravne države nujno, se strinjajo tako premier Robert Golob kot predstavniki večine opozicijskih strank, ki smo jih gostili v včerajšnjem Studiu ob 17-ih. Nihče ne predlaga ukinitve Komisije za preprečevanje korupcije, večina opozicije pa bi ji podelila dodatna pooblastila, saj korupcijo vidijo kot eno večjih težav države. Druge teme: - Z imenovanjem Primoža Dolenca na čelo Banke Slovenije naša država vendarle pridobiva glasovalne pravice v svetu Evropske centralne banke. - Pred za danes napovedanimi tristranskimi pogovori med Ukrajino, Rusijo in Združenimi državami veliko previdnosti in zadržanosti. - Resnobnost današnjega časa bodo v Celju prekinili že 34-i Dnevi komedije.
Da je spoštovanje načel pravne države nujno, se strinjajo tako premier Robert Golob kot predstavniki večine opozicijskih strank, ki smo jih gostili v včerajšnjem Studiu ob 17-ih. Nihče ne predlaga ukinitve Komisije za preprečevanje korupcije, večina opozicije pa bi ji podelila dodatna pooblastila, saj korupcijo vidijo kot eno večjih težav države. Druge teme: - Z imenovanjem Primoža Dolenca na čelo Banke Slovenije naša država vendarle pridobiva glasovalne pravice v svetu Evropske centralne banke. - Pred za danes napovedanimi tristranskimi pogovori med Ukrajino, Rusijo in Združenimi državami veliko previdnosti in zadržanosti. - Resnobnost današnjega časa bodo v Celju prekinili že 34-i Dnevi komedije.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Žiga Šeško je pri 17-ih letih postal prvi Slovenec z zmago na mladinskem turnirju za grand slam. V Melbournu je poskrbel za zgodovinski uspeh, med dekleti sta pred njim slavili Mima Jaušovec in Katarina Srebotnik.
Žiga Šeško je pri 17-ih letih postal prvi Slovenec z zmago na mladinskem turnirju za grand slam. V Melbournu je poskrbel za zgodovinski uspeh, med dekleti sta pred njim slavili Mima Jaušovec in Katarina Srebotnik.
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
Sv. Pavel nas spodbuja v pismu Galačanom: »Nosíte bremena drug drugemu in tako boste izpolnili Kristusovo postavo« (Gal 6,2). Komu naj nosim breme? Saj imam že svoje tako veliko in težko, da včasih ne vem več, kako naprej … Kaj pa, če bom, dokler bom nosil breme drugemu, omagal? Kdo bo potem nosil moje breme? Kako naj nosim drugemu breme? Da ga popolnoma rešim vseh obvez, a da sam komaj, komaj lezem naprej?!! Koliko časa naj nosim drugemu breme? Pa ja ne ves dan!!! Saj ne bom zmogel!! Komu naj nosim breme? Svojemu bližnjemu, tistemu, ki je poleg mene. Zakaj? Ker je v njem Jezus, ki govori, da bo ljudi sodil po tem, kar bodo naredili za drugega: »Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni … Resnično, resnično, povem vam: kar koli ste storili enemu teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili!« (Mt 25,35-36;40). On, ki nosi naša bremena, bremena naših grehov, najbolje ve, kako nositi breme drugega, da ne omagamo. Svoj pogled odvrnimo od svojega bremena in ga usmerimo na brata, sestro, ki hodi ob nas. Včasih bo dovolj, da si, čeprav ga nikoli nimamo, vzamemo čas in zares poslušamo, kaj nam drugi govori. Včasih bo dovolj, da se igramo z otrokom, ki bi rad prijatelja za igro! Ali pa bo dovolj, da se nasmehnemo v sivem dnevu nekemu beraču ali uslužbencu za steklenim okencem! Včasih pa … včasih pa bomo morali krepko zavihati rokave, upogniti svojo ponosno hrbtenico in vzeti težko breme, ki ga nekdo drug nosi mogoče že leta in leta, pa da nismo niti slutili, da je tako težko … Olajšanje na njegovem obrazu bo najlepše plačilo! Znani teolog Hans Urs von Balthasar je zapisal: »Samo ljubezen zasluži, da ji verujemo.« Pomladni čas, ki letos malo kasni, nam pokaže, kaj se lahko zgodi, če vzamemo v roke breme našega brata. Kot bi cepili divjo češnjo z novo vejico žlahtne domače češnje in bi skupaj ustvarili neskončno lep cvet, ki bo pa kmalu postal sladek sad v veselje vsem, ki ga bodo okušali. Največji čudež, ki se nam lahko zgodi, je pa ta, da v času počitka, ko bomo želeli malo pretehtati svoje lastno breme, opazimo, da se je nenavadno zmanjšalo, ali celo izginilo!
Sv. Pavel nas spodbuja v pismu Galačanom: »Nosíte bremena drug drugemu in tako boste izpolnili Kristusovo postavo« (Gal 6,2). Komu naj nosim breme? Saj imam že svoje tako veliko in težko, da včasih ne vem več, kako naprej … Kaj pa, če bom, dokler bom nosil breme drugemu, omagal? Kdo bo potem nosil moje breme? Kako naj nosim drugemu breme? Da ga popolnoma rešim vseh obvez, a da sam komaj, komaj lezem naprej?!! Koliko časa naj nosim drugemu breme? Pa ja ne ves dan!!! Saj ne bom zmogel!! Komu naj nosim breme? Svojemu bližnjemu, tistemu, ki je poleg mene. Zakaj? Ker je v njem Jezus, ki govori, da bo ljudi sodil po tem, kar bodo naredili za drugega: »Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni … Resnično, resnično, povem vam: kar koli ste storili enemu teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili!« (Mt 25,35-36;40). On, ki nosi naša bremena, bremena naših grehov, najbolje ve, kako nositi breme drugega, da ne omagamo. Svoj pogled odvrnimo od svojega bremena in ga usmerimo na brata, sestro, ki hodi ob nas. Včasih bo dovolj, da si, čeprav ga nikoli nimamo, vzamemo čas in zares poslušamo, kaj nam drugi govori. Včasih bo dovolj, da se igramo z otrokom, ki bi rad prijatelja za igro! Ali pa bo dovolj, da se nasmehnemo v sivem dnevu nekemu beraču ali uslužbencu za steklenim okencem! Včasih pa … včasih pa bomo morali krepko zavihati rokave, upogniti svojo ponosno hrbtenico in vzeti težko breme, ki ga nekdo drug nosi mogoče že leta in leta, pa da nismo niti slutili, da je tako težko … Olajšanje na njegovem obrazu bo najlepše plačilo! Znani teolog Hans Urs von Balthasar je zapisal: »Samo ljubezen zasluži, da ji verujemo.« Pomladni čas, ki letos malo kasni, nam pokaže, kaj se lahko zgodi, če vzamemo v roke breme našega brata. Kot bi cepili divjo češnjo z novo vejico žlahtne domače češnje in bi skupaj ustvarili neskončno lep cvet, ki bo pa kmalu postal sladek sad v veselje vsem, ki ga bodo okušali. Največji čudež, ki se nam lahko zgodi, je pa ta, da v času počitka, ko bomo želeli malo pretehtati svoje lastno breme, opazimo, da se je nenavadno zmanjšalo, ali celo izginilo!
Poslanke in poslanci so na zadnji redni seji v tem mandatu potrdili vse predlagane kandidate za ustavne sodnike, varuhinjo človekovih pravic in guvernerja Banke Slovenije. To je postal dozdajšnji viceguverner Primož Dolenc, ki je med cilji ob začetku mandata navedel tudi družbeno odgovornost banke, da poskrbi za finančno pismenost v državi. Drugi poudarki oddaje: - Pred pogajalci Ukrajine, ZDA in Rusije nov krog pogovorov o končanju vojne v Ukrajini. - ZDA in Iran kljub incidentu v Arabskem morju ta teden načrtujejo pogajanja. - V Livadah odprli kolesarsko in sprehajalno pot po delu nekdanje železnice.
Poslanke in poslanci so na zadnji redni seji v tem mandatu potrdili vse predlagane kandidate za ustavne sodnike, varuhinjo človekovih pravic in guvernerja Banke Slovenije. To je postal dozdajšnji viceguverner Primož Dolenc, ki je med cilji ob začetku mandata navedel tudi družbeno odgovornost banke, da poskrbi za finančno pismenost v državi. Drugi poudarki oddaje: - Pred pogajalci Ukrajine, ZDA in Rusije nov krog pogovorov o končanju vojne v Ukrajini. - ZDA in Iran kljub incidentu v Arabskem morju ta teden načrtujejo pogajanja. - V Livadah odprli kolesarsko in sprehajalno pot po delu nekdanje železnice.
V Dvorani Duše Počkaj se je na zadnji januarski večer s prvim dogodkom začel cikel Zvokotok. Zavod Sploh, ki neguje predvsem improvizacijo v glasbi in večmedijske projekte, se v ciklu Zvokotok zadnje desetletje posveča novemu osvetljevanju sodobnih kompozicij. Raziskavo kompozicijskih postopkov, pogosto v povezavi z glasbeno tehnologijo, umešča v nove prostorske in koncertne forme ter s tem povezuje različne, tradicionalne in alternativne prostore. Po več letih gostujočih umetniških vodij letošnjo sezono Zvokotok ponovno prevzema umetniški vodja zavoda Sploh Tomaž Grom, ki bo na različne načine izvedbe del odmaknil od tradicionalnega branja ter jih usmeril v odzivanje, reflektiranje zapisanih del. Projekt, predstava, performans ali koncert Mehka črta je razširitev skladbe Kamni iz znamenite Zbirke proze, Prose Collection eksperimentalnega skladatelja Christiana Wolffa, ustvarjene za neglasbenike. Tomaž Grom je Wolffovo spodbudo skozi leta večkrat sprejel in denimo z večjim kamnom igral na strune ležečega bendža, pri čemer je teža kamna skozi počasne premike ustvarjala hkrati posebno napetost, vtis latentne nevarnosti težkega kamna in hkrati minimalističnega detajla zvokov s strun. Sobotni dogodek Mehka črta je takšno akcijo z drugimi načini razširil na skupinsko dejavnost, ki jo je pod Gromovim vodstvom izvedla zasedba glasbenikov Vida Drašlerja, Lole Mlačnik, Sama Kutina, Eduarda Raona in plesalca Loupa Abramovicija. Poleg Wolffove besedilne partiture pa ima kamenje v glasbi še druge kontekste. Kot zvočila ga je uporabilo še več skladateljev, kamnite objekte srečamo v zvočnih instalacijah nemških umetnikov Bernharda Leitnerja in Rolfa Juliusa, ter kar v vrsti del slovenskih skladateljev – Peter Šavli je elektroakustično Erozijo s posnetki iz kamnolomov napolnil z neprijetno podobo sveta v razpadu, skupina JataC se je temeljito posvečala kamninam v delu Kronolit z vidika časovnosti kamna kot snovi, na kateri bivamo in ki kroži v osončju. Ob tem je še več skladateljev in izdelovalcev kamnitih glasbil sledilo kitajski tradiciji litofonov, zvenečih tankih kamnitih kosov. Referenc je polno tudi zunaj glasbe, stika zvoka – v nekem drugačnem smislu – in kamna pa se denimo poglobljeno loti filozof Mladen Dolar v eseju Kamen in glas, kjer je sicer v središču literatura. Tu naj omenim samo Dolarjevo analizo Beckettovega romana Molloy in nenavadnega razmerja med dvema pojmoma, kamnov, ki jih naslovni ne-junak prenaša v žepih, jih previdno vtika v usta in sesa ter Beckettovega odnosa do glasu kot nečesa odluščenega od notranjosti, osebnosti, identitete. Mehka črta celo vsebuje prizor govora Loupa Abramovicija, ki ga v natančno sinhroniziranih gestah zvočno prekriva posnet šum kamenja. Razgradnja stroge opozicije med nemim, pasivno obstojim, vztrajnim kamnom in minljivim, nematerialnim, a pregovorno izraznim glasom, kot jo ob literaturi in filozofiji izpostavi Dolar, pa lahko osvetli tudi nekatere glasbene pristope Zvokotoka. Cikel sicer tematizira komponirano glasbo – torej zapisano, fiksirano v oprijemljivo sled – a pogosto v stiku z improvizacijo ali drugimi načini nepripravljenega, dogovorjenega, ne pa nujno pisno overjenega načrtovanja glasbe, zvoka in giba. Torej so lahko vprašanja Mehke črte naslednja. Kako zložiti delo, ki bi nekaj storilo, premaknilo, podalo, a z materialom, kot je kamen, ki sam po sebi ne dela nič, je negiben in ne sporoča ničesar? Je sploh mogoče najti tisto, kar romantizirana predstava umetnika imenuje »lasten glas«, a s kamenjem, torej domnevno popolnim nasprotjem glasu, z anonimnim, vsakdanjim šumom, brez glasbila, na katerem so se glasbeniki skozi leta mojstrjena prebili do svojega izraza? In kako uresničiti individualno idejo s še petimi zelo različnimi posamezniki, ki niso le izvrševalci navodil? Kaj se je torej dogajalo v Mehki črti? Vstop v Dvorano Duše Počkaj je šest nastopajočih pospremilo z repetitivnim udarjanjem prodnikom, sledili pa so stebri dela – ki je bilo vnaprej natančno koordinirano, dogovorjeno, izvežbano. Abramovici je sprožal dolgo nihanje nevarno težkega kamna in obredno potiskal veliko klado po s kamni ustvarjeni prečni poti na polovici odra, Eduardo Raon, sicer harfist, je med drugim deloval s polaganjem kamnov na vibrirajoče površine, multiinstrumentalist Samo Kutin je lokoval na litofona zvočila in na opne spuščal tok peska, Lola Mlačnik in Vid Drašler sta bila kot tolkalca še najbliže svojemu lastnemu instrumentariju, Tomaž Grom pa je izza mešalne mize nadziral ozvočenje, predvajanje zvočnih zapisov ter med drugim s hidrofonom, vodnim mikrofonom lovil zvočnosti posebnih kamnov, ki – in tu spet ne moremo ne pomisliti na Molloyevo sesanje kamnov – prav obratno sami zaradi svoje sestave sesajo, vsrkavajo, pijejo vodo. Če je rob, površina kamna lahko tako propustna, če je črta med trdno in tekočo snovjo lahko tako mehka, tudi vnaprej postavljene pregrade v glasbi niso neprehodne. Raznolikost, kontrasti, zvočna in gledališka pestrost materiala je v 50-minutnem kosu skrbela za zanimivost dogajanja, a v tem se je dalo slišati Gromovo prepoznavno skladateljsko ravnanje, odrezavo, odločno, a z občutljivostjo izkušenega glasbenika, improvizatorja ozaveščeno izmenjavo odsekov, gradnje in popuščanj, repeticij in prekinitev, vrtenja prodnikov in padcev kamnov, stalnega šuma padajoče mivke in njenega prestrezanja. Skratka, v ozadju kamninske spektakelske aktivnosti šestih akterjev, v prečenju razpok med kompozicijo in spontanim odzivanjem, glasbo, prostorom in gibom smo lahko uživali tako v plastenju kontekstov, kot tudi v čisti muzikalnosti.
V Dvorani Duše Počkaj se je na zadnji januarski večer s prvim dogodkom začel cikel Zvokotok. Zavod Sploh, ki neguje predvsem improvizacijo v glasbi in večmedijske projekte, se v ciklu Zvokotok zadnje desetletje posveča novemu osvetljevanju sodobnih kompozicij. Raziskavo kompozicijskih postopkov, pogosto v povezavi z glasbeno tehnologijo, umešča v nove prostorske in koncertne forme ter s tem povezuje različne, tradicionalne in alternativne prostore. Po več letih gostujočih umetniških vodij letošnjo sezono Zvokotok ponovno prevzema umetniški vodja zavoda Sploh Tomaž Grom, ki bo na različne načine izvedbe del odmaknil od tradicionalnega branja ter jih usmeril v odzivanje, reflektiranje zapisanih del. Projekt, predstava, performans ali koncert Mehka črta je razširitev skladbe Kamni iz znamenite Zbirke proze, Prose Collection eksperimentalnega skladatelja Christiana Wolffa, ustvarjene za neglasbenike. Tomaž Grom je Wolffovo spodbudo skozi leta večkrat sprejel in denimo z večjim kamnom igral na strune ležečega bendža, pri čemer je teža kamna skozi počasne premike ustvarjala hkrati posebno napetost, vtis latentne nevarnosti težkega kamna in hkrati minimalističnega detajla zvokov s strun. Sobotni dogodek Mehka črta je takšno akcijo z drugimi načini razširil na skupinsko dejavnost, ki jo je pod Gromovim vodstvom izvedla zasedba glasbenikov Vida Drašlerja, Lole Mlačnik, Sama Kutina, Eduarda Raona in plesalca Loupa Abramovicija. Poleg Wolffove besedilne partiture pa ima kamenje v glasbi še druge kontekste. Kot zvočila ga je uporabilo še več skladateljev, kamnite objekte srečamo v zvočnih instalacijah nemških umetnikov Bernharda Leitnerja in Rolfa Juliusa, ter kar v vrsti del slovenskih skladateljev – Peter Šavli je elektroakustično Erozijo s posnetki iz kamnolomov napolnil z neprijetno podobo sveta v razpadu, skupina JataC se je temeljito posvečala kamninam v delu Kronolit z vidika časovnosti kamna kot snovi, na kateri bivamo in ki kroži v osončju. Ob tem je še več skladateljev in izdelovalcev kamnitih glasbil sledilo kitajski tradiciji litofonov, zvenečih tankih kamnitih kosov. Referenc je polno tudi zunaj glasbe, stika zvoka – v nekem drugačnem smislu – in kamna pa se denimo poglobljeno loti filozof Mladen Dolar v eseju Kamen in glas, kjer je sicer v središču literatura. Tu naj omenim samo Dolarjevo analizo Beckettovega romana Molloy in nenavadnega razmerja med dvema pojmoma, kamnov, ki jih naslovni ne-junak prenaša v žepih, jih previdno vtika v usta in sesa ter Beckettovega odnosa do glasu kot nečesa odluščenega od notranjosti, osebnosti, identitete. Mehka črta celo vsebuje prizor govora Loupa Abramovicija, ki ga v natančno sinhroniziranih gestah zvočno prekriva posnet šum kamenja. Razgradnja stroge opozicije med nemim, pasivno obstojim, vztrajnim kamnom in minljivim, nematerialnim, a pregovorno izraznim glasom, kot jo ob literaturi in filozofiji izpostavi Dolar, pa lahko osvetli tudi nekatere glasbene pristope Zvokotoka. Cikel sicer tematizira komponirano glasbo – torej zapisano, fiksirano v oprijemljivo sled – a pogosto v stiku z improvizacijo ali drugimi načini nepripravljenega, dogovorjenega, ne pa nujno pisno overjenega načrtovanja glasbe, zvoka in giba. Torej so lahko vprašanja Mehke črte naslednja. Kako zložiti delo, ki bi nekaj storilo, premaknilo, podalo, a z materialom, kot je kamen, ki sam po sebi ne dela nič, je negiben in ne sporoča ničesar? Je sploh mogoče najti tisto, kar romantizirana predstava umetnika imenuje »lasten glas«, a s kamenjem, torej domnevno popolnim nasprotjem glasu, z anonimnim, vsakdanjim šumom, brez glasbila, na katerem so se glasbeniki skozi leta mojstrjena prebili do svojega izraza? In kako uresničiti individualno idejo s še petimi zelo različnimi posamezniki, ki niso le izvrševalci navodil? Kaj se je torej dogajalo v Mehki črti? Vstop v Dvorano Duše Počkaj je šest nastopajočih pospremilo z repetitivnim udarjanjem prodnikom, sledili pa so stebri dela – ki je bilo vnaprej natančno koordinirano, dogovorjeno, izvežbano. Abramovici je sprožal dolgo nihanje nevarno težkega kamna in obredno potiskal veliko klado po s kamni ustvarjeni prečni poti na polovici odra, Eduardo Raon, sicer harfist, je med drugim deloval s polaganjem kamnov na vibrirajoče površine, multiinstrumentalist Samo Kutin je lokoval na litofona zvočila in na opne spuščal tok peska, Lola Mlačnik in Vid Drašler sta bila kot tolkalca še najbliže svojemu lastnemu instrumentariju, Tomaž Grom pa je izza mešalne mize nadziral ozvočenje, predvajanje zvočnih zapisov ter med drugim s hidrofonom, vodnim mikrofonom lovil zvočnosti posebnih kamnov, ki – in tu spet ne moremo ne pomisliti na Molloyevo sesanje kamnov – prav obratno sami zaradi svoje sestave sesajo, vsrkavajo, pijejo vodo. Če je rob, površina kamna lahko tako propustna, če je črta med trdno in tekočo snovjo lahko tako mehka, tudi vnaprej postavljene pregrade v glasbi niso neprehodne. Raznolikost, kontrasti, zvočna in gledališka pestrost materiala je v 50-minutnem kosu skrbela za zanimivost dogajanja, a v tem se je dalo slišati Gromovo prepoznavno skladateljsko ravnanje, odrezavo, odločno, a z občutljivostjo izkušenega glasbenika, improvizatorja ozaveščeno izmenjavo odsekov, gradnje in popuščanj, repeticij in prekinitev, vrtenja prodnikov in padcev kamnov, stalnega šuma padajoče mivke in njenega prestrezanja. Skratka, v ozadju kamninske spektakelske aktivnosti šestih akterjev, v prečenju razpok med kompozicijo in spontanim odzivanjem, glasbo, prostorom in gibom smo lahko uživali tako v plastenju kontekstov, kot tudi v čisti muzikalnosti.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pesnica in pisateljica Sonja Koranter tudi s svojim novim pesemskim ciklom Potomci prvega dežja nadaljuje svojo prepoznavno ustvarjalno pot: ustvarja verjetno mitološki svet, nekoliko skrivnosten in temačen, ki pa ga blaži z zvočnostjo svoje poezije in koncem cikla. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2026.
Pesnica in pisateljica Sonja Koranter tudi s svojim novim pesemskim ciklom Potomci prvega dežja nadaljuje svojo prepoznavno ustvarjalno pot: ustvarja verjetno mitološki svet, nekoliko skrivnosten in temačen, ki pa ga blaži z zvočnostjo svoje poezije in koncem cikla. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2026.
V oddaji poslušamo skladbe: Horace Silver/Gil Evans: Sister Sadie – solisti trobentač Tomaž Gajšt, kitarist Primož Grašič, bobnar Aleš Rendla Bill Holman: Told you so – solista saksofonist (flavta) Lenart Krečič in pozavnist Klemen Repe Lenart Krečič/Tadej Tomšič: Baobab – solista saksofonist Lenart Krečič, pozavnist Emil Spruk Emil Spruk: Contradictions
V oddaji poslušamo skladbe: Horace Silver/Gil Evans: Sister Sadie – solisti trobentač Tomaž Gajšt, kitarist Primož Grašič, bobnar Aleš Rendla Bill Holman: Told you so – solista saksofonist (flavta) Lenart Krečič in pozavnist Klemen Repe Lenart Krečič/Tadej Tomšič: Baobab – solista saksofonist Lenart Krečič, pozavnist Emil Spruk Emil Spruk: Contradictions
Poslanke in poslanci so na zadnji redni seji v tem mandatu potrdili vse predlagane kandidate za ustavne sodnike, guvernerja Banke Slovenija in varuhinjo človekovih pravic. Zanjo je bila potrebna dvotretinjska podpora; prejela jo je Simona Drenik Bavdek. Vlogo ombudsmana je označila kot most med državo in civilno družbo. Novi guverner Banke Slovenije je postal zdajšnji namestnik guvernerja Primož Dolenc, novi ustavni sodniki pa so postali Tamara Kek, Marko Starman in Barbara Kresal.
Poslanke in poslanci so na zadnji redni seji v tem mandatu potrdili vse predlagane kandidate za ustavne sodnike, guvernerja Banke Slovenija in varuhinjo človekovih pravic. Zanjo je bila potrebna dvotretinjska podpora; prejela jo je Simona Drenik Bavdek. Vlogo ombudsmana je označila kot most med državo in civilno družbo. Novi guverner Banke Slovenije je postal zdajšnji namestnik guvernerja Primož Dolenc, novi ustavni sodniki pa so postali Tamara Kek, Marko Starman in Barbara Kresal.
Novinar se znajde v dilemi, ali naj se konformno podredi mnenju večine ali pa ostane zvest samemu sebi. Odloči se za drugo pot, na kateri pa naleti na veliko nevšečnosti, ki bistveno določajo njegovo nadaljnjo življenjsko usodo. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Novinar – Ivo Ban Oče – Vladimir Skrbinšek Žena – Marijana Brecelj Sin – Evelin Pristavec Šef – Boris Juh Prvi zasliševalec – Marko Okorn Drugi zasliševalec – Boris Kralj Uredništvo igranega programa. Posneto marca 1984 v studiih Radiotelevizije Ljubljana.
Novinar se znajde v dilemi, ali naj se konformno podredi mnenju večine ali pa ostane zvest samemu sebi. Odloči se za drugo pot, na kateri pa naleti na veliko nevšečnosti, ki bistveno določajo njegovo nadaljnjo življenjsko usodo. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Novinar – Ivo Ban Oče – Vladimir Skrbinšek Žena – Marijana Brecelj Sin – Evelin Pristavec Šef – Boris Juh Prvi zasliševalec – Marko Okorn Drugi zasliševalec – Boris Kralj Uredništvo igranega programa. Posneto marca 1984 v studiih Radiotelevizije Ljubljana.
Monika Kompaníková, ena najbolj prevajanih sodobnih slovaških pisateljic, je avtorica ponavljajočih se tem. V njeni prozi tako najpogosteje srečamo nepopolno družino, ranljive odraščajoče deklice in matere, ki se izmikajo starševstvu. Njeno poetiko predstavlja dr. Špela Sevšek Šramel. Avtorica scenarija: Špela Sevšek Šramel; avtorica literarnega dela: Monika Kompaníková; avtorja prevoda: Andrej Peric, Špela Sevšek Šramel; režiserka: Ana Krauthaker; bralca: Ana Bohte, Igor Velše; igralki: Barbara Medvešček, Anja Novak Anjuta; glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2017.
Monika Kompaníková, ena najbolj prevajanih sodobnih slovaških pisateljic, je avtorica ponavljajočih se tem. V njeni prozi tako najpogosteje srečamo nepopolno družino, ranljive odraščajoče deklice in matere, ki se izmikajo starševstvu. Njeno poetiko predstavlja dr. Špela Sevšek Šramel. Avtorica scenarija: Špela Sevšek Šramel; avtorica literarnega dela: Monika Kompaníková; avtorja prevoda: Andrej Peric, Špela Sevšek Šramel; režiserka: Ana Krauthaker; bralca: Ana Bohte, Igor Velše; igralki: Barbara Medvešček, Anja Novak Anjuta; glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2017.
Oddaja bo odzvanjala v atmosferah minulega koncertnega dogajanja ter prihajajočih dogodkov.
Oddaja bo odzvanjala v atmosferah minulega koncertnega dogajanja ter prihajajočih dogodkov.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V soboto, 15. novembra, se je v Kulturno poslovnem centru Majšperk odvila državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev - odsev. Predstavilo se je deset najboljših ljubiteljskih zasedb poustvarjalcev glasbenega izročila, ki so bili izbrani na regijskih srečanjih. V drugem delu prireditve bomo prisluhnili: Kapelskim pubom iz Kulturnega društva Kapele, Maroltovkam iz Akademske folklorne skupine France Marolt, Vaškim pobom z Nušo in Zalo iz Kulturno prosvetnega društva Kovač Lija, Vuhred, Beročki iz Zavoda Herbija Prlekija in Maroltovskim godcem iz Akademske folklorne skupine France Marolt. Prireditev Napev-odsev, v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in njegove območne izpostave Ptuj, je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Luka Krof in Matej Jevnišek. Prireditev je povezovala Natalija Šarman Ferlež.
V soboto, 15. novembra, se je v Kulturno poslovnem centru Majšperk odvila državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev - odsev. Predstavilo se je deset najboljših ljubiteljskih zasedb poustvarjalcev glasbenega izročila, ki so bili izbrani na regijskih srečanjih. V drugem delu prireditve bomo prisluhnili: Kapelskim pubom iz Kulturnega društva Kapele, Maroltovkam iz Akademske folklorne skupine France Marolt, Vaškim pobom z Nušo in Zalo iz Kulturno prosvetnega društva Kovač Lija, Vuhred, Beročki iz Zavoda Herbija Prlekija in Maroltovskim godcem iz Akademske folklorne skupine France Marolt. Prireditev Napev-odsev, v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in njegove območne izpostave Ptuj, je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Luka Krof in Matej Jevnišek. Prireditev je povezovala Natalija Šarman Ferlež.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
V prejšnji oddaji smo slišali prvo dejanje muzikala Kamelot in zdaj je čas, da se predamo še drugemu. V Kamelotu je napeto, potem ko je Artur okoli sebe zbral viteze okrogle mize, je v svojo in ženino bližino spustil tudi Lancelota, ki je nesmrtno zaljubljen v kraljico, a kraljica, ki do Lancelota ni hladnokrvna, ostaja zvesta kralju. V drugo dejanje nas vpelje prihod Mordereda, Arturjevega nezakonskega sina, ki želi onečastiti očeta in prevzeti krono. Za pomoč se zanaša na svojo teto, ki je čarodejka in namerava neke noči v gozdu v past ujeti Arturja. Medtem ko Arturja ni, Lancelot obišče kraljico v njenih sobanah. Kraljica se zlomi in mu pove, kako zelo ga ljubi. V sobo vdre Mordred in še nekaj vitezev okrogle mize, obtoži Lancelota izdaje in ga odpelje v zapor. Lancelotu uspe pobegniti iz zapora, kraljico pa obsodijo na sežig na grmadi. Seveda jo Lancelot reši in odpelje s seboj v Francijo.
V prejšnji oddaji smo slišali prvo dejanje muzikala Kamelot in zdaj je čas, da se predamo še drugemu. V Kamelotu je napeto, potem ko je Artur okoli sebe zbral viteze okrogle mize, je v svojo in ženino bližino spustil tudi Lancelota, ki je nesmrtno zaljubljen v kraljico, a kraljica, ki do Lancelota ni hladnokrvna, ostaja zvesta kralju. V drugo dejanje nas vpelje prihod Mordereda, Arturjevega nezakonskega sina, ki želi onečastiti očeta in prevzeti krono. Za pomoč se zanaša na svojo teto, ki je čarodejka in namerava neke noči v gozdu v past ujeti Arturja. Medtem ko Arturja ni, Lancelot obišče kraljico v njenih sobanah. Kraljica se zlomi in mu pove, kako zelo ga ljubi. V sobo vdre Mordred in še nekaj vitezev okrogle mize, obtoži Lancelota izdaje in ga odpelje v zapor. Lancelotu uspe pobegniti iz zapora, kraljico pa obsodijo na sežig na grmadi. Seveda jo Lancelot reši in odpelje s seboj v Francijo.
Pravljica pravzaprav ni živela čisto tako, kot se za pravljico spodobi, ampak samo napol, ker je ni še nihče povedal … Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Nataša Konc Lorenzutti. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Pravljica pravzaprav ni živela čisto tako, kot se za pravljico spodobi, ampak samo napol, ker je ni še nihče povedal … Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Nataša Konc Lorenzutti. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.