Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na travniku v Logu pod Mangartom danes ni več skoraj nobene sledi, a tam je kratek čas stala džamija, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska za potrebe bošnjaških vojakov na soški fronti. Ta praznina pa je še danes polna pomenov, ki bodo v ospredju letošnje slovenske predstavitve na 61. Beneškem bienalu sodobne umetnosti. Skupina Nonument se namreč s projektom Zvočna sled nevidne hiše posveča zgodbi te stavbe, ki je stala le nekaj mesecev, vendar njena sled odpira vprašanja spomina ter politične, verske in teritorialne zgodovine. Pri projektu so med drugimi sodelovali znanstvena svetovalka Anja Zalta, kustosinja Nataša Petrešin-Bachelez, skladatelj Gašper Torkar, vokalna skupina Vokum in Irena Z. Tomažin; komisarka pa je Martina Vovk, direktorica Moderne galerije. Kot poudarjajo avtorji, bo instalacija vzpostavila kontemplativen prostor poslušanja, ki povezuje preteklost in sedanjost ter razpira prepletenost religije, politike in vojne, obenem pa odprla vprašanja o nevidnih strukturah kolektivnega spomina in spreminjajočih se identitetah evropskih muslimanskih skupnosti. Projekt so v pogovoru predstavili Nika Grabar, Miloš Kosec in Neja Tomšič, ki so skupaj z Martinom Bricljem Barago člani skupine Nonument.
Na travniku v Logu pod Mangartom danes ni več skoraj nobene sledi, a tam je kratek čas stala džamija, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska za potrebe bošnjaških vojakov na soški fronti. Ta praznina pa je še danes polna pomenov, ki bodo v ospredju letošnje slovenske predstavitve na 61. Beneškem bienalu sodobne umetnosti. Skupina Nonument se namreč s projektom Zvočna sled nevidne hiše posveča zgodbi te stavbe, ki je stala le nekaj mesecev, vendar njena sled odpira vprašanja spomina ter politične, verske in teritorialne zgodovine. Pri projektu so med drugimi sodelovali znanstvena svetovalka Anja Zalta, kustosinja Nataša Petrešin-Bachelez, skladatelj Gašper Torkar, vokalna skupina Vokum in Irena Z. Tomažin; komisarka pa je Martina Vovk, direktorica Moderne galerije. Kot poudarjajo avtorji, bo instalacija vzpostavila kontemplativen prostor poslušanja, ki povezuje preteklost in sedanjost ter razpira prepletenost religije, politike in vojne, obenem pa odprla vprašanja o nevidnih strukturah kolektivnega spomina in spreminjajočih se identitetah evropskih muslimanskih skupnosti. Projekt so v pogovoru predstavili Nika Grabar, Miloš Kosec in Neja Tomšič, ki so skupaj z Martinom Bricljem Barago člani skupine Nonument.
Na kolesarski dirki po Romandiji, v francosko govorečem delu Švice, je bila včeraj razgibana etapa s krajšimi klanci. Od danes do nedelje pa bodo sledile gorske etape, ki bodo odločale o zmagovalcu. V oddaji podrobneje še o pripravah slovenskih hokejistov na prihajajoče svetovno prvenstvo. Risi so prvi del prijateljskih tekem odigrali na Poljskem, od tega tedna pa treninge nadaljujejo na Bledu.
Na kolesarski dirki po Romandiji, v francosko govorečem delu Švice, je bila včeraj razgibana etapa s krajšimi klanci. Od danes do nedelje pa bodo sledile gorske etape, ki bodo odločale o zmagovalcu. V oddaji podrobneje še o pripravah slovenskih hokejistov na prihajajoče svetovno prvenstvo. Risi so prvi del prijateljskih tekem odigrali na Poljskem, od tega tedna pa treninge nadaljujejo na Bledu.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prvomajski Infodrom začenjamo s kresom. Vsako leto ga prižgejo tudi na Sladki Gori, zato smo se z mladimi v Infogromu pogovarjali o pripravah. Podrobno pod lupo smo razložili, kaj je delo, z učenci iz OŠ Frana Albrehta v Kamniku pa smo govorili o sadikah in vrtičkanju, začela se je namreč sezona del na vrtu. Obiskali smo mlade kamnoske na OŠ Dutovlje in preverili, kaj klešejo v apnenec. Ob svetovnem dnevu plesa pa smo se družili s plesalkami Plesnega kluba Zebra.
Prvomajski Infodrom začenjamo s kresom. Vsako leto ga prižgejo tudi na Sladki Gori, zato smo se z mladimi v Infogromu pogovarjali o pripravah. Podrobno pod lupo smo razložili, kaj je delo, z učenci iz OŠ Frana Albrehta v Kamniku pa smo govorili o sadikah in vrtičkanju, začela se je namreč sezona del na vrtu. Obiskali smo mlade kamnoske na OŠ Dutovlje in preverili, kaj klešejo v apnenec. Ob svetovnem dnevu plesa pa smo se družili s plesalkami Plesnega kluba Zebra.
Prvomajski praznik dela se je začel s tradicionalnimi budnicami, nadaljuje pa se s shodi in pohodi po vsej državi. O pomenu dostojnega dela tako za posameznike kot za družbo so v poslanicah spregovorili najvišji predstavniki države, sindikati pa pozivajo k enotnosti in oblastem sporočajo, naj bodo dejavni soustvarjalci krepitve delavskih pravic. Druge teme: - Slovenski trg dela v času geopolitičnih negotovosti ostaja stabilen. - Islandija znova razmišlja o članstvu v Evropski uniji. - V Toskani zaradi obsežnega požara evakuirali več tisoč ljudi.
Prvomajski praznik dela se je začel s tradicionalnimi budnicami, nadaljuje pa se s shodi in pohodi po vsej državi. O pomenu dostojnega dela tako za posameznike kot za družbo so v poslanicah spregovorili najvišji predstavniki države, sindikati pa pozivajo k enotnosti in oblastem sporočajo, naj bodo dejavni soustvarjalci krepitve delavskih pravic. Druge teme: - Slovenski trg dela v času geopolitičnih negotovosti ostaja stabilen. - Islandija znova razmišlja o članstvu v Evropski uniji. - V Toskani zaradi obsežnega požara evakuirali več tisoč ljudi.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Dziga Vertov je leta 1929 posnel film Mož s kamero, ki je natančno strukturirano raziskovanje tega, kaj kamera vidi, kako montaža konstruira pomen in kaj film sploh je kot medij. Film velja za enega temeljnih del filmske avantgarde in hkrati za enega prvih sistematičnih premislekov o naravi filmskega jezika. V četrtek ga bodo v Slovenski kinoteki prikazali v okviru cikla Kino-uho – z živo glasbeno spremljavo italijanskih kitaristov Stefana Pilie in Paola Spaccamontija. O in zgodovinskem in avtorskem kontekstu filma, o avtorjevem razumevanju dokumentarnega in igranega filma ter o njegovem vplivu na kasnejšo filmsko zgodovino pa sem se pogovarjala z Matevžem Jermanom iz Slovenske kinoteke, kustosom, režiserjem in filmskim kritikom, ki se ukvarja z avantgardnim filmom.
Dziga Vertov je leta 1929 posnel film Mož s kamero, ki je natančno strukturirano raziskovanje tega, kaj kamera vidi, kako montaža konstruira pomen in kaj film sploh je kot medij. Film velja za enega temeljnih del filmske avantgarde in hkrati za enega prvih sistematičnih premislekov o naravi filmskega jezika. V četrtek ga bodo v Slovenski kinoteki prikazali v okviru cikla Kino-uho – z živo glasbeno spremljavo italijanskih kitaristov Stefana Pilie in Paola Spaccamontija. O in zgodovinskem in avtorskem kontekstu filma, o avtorjevem razumevanju dokumentarnega in igranega filma ter o njegovem vplivu na kasnejšo filmsko zgodovino pa sem se pogovarjala z Matevžem Jermanom iz Slovenske kinoteke, kustosom, režiserjem in filmskim kritikom, ki se ukvarja z avantgardnim filmom.
Bivša profesorica prava Orsolya dela kot sodna izvršiteljica, pri čemer skuša upoštevati tudi človeški vidik. Za nalogo dobi izselitev brezdomca, nekdaj uspešnega športnika. Ta si je uredil zasilno bivališče v kleti zapuščene hiše, ki jo bodo porušili zaradi graditve butičnega hotela. Toda med samim postopkom brezdomec stori samomor, kar postavi vsa življenjska prepričanja in izkušnje Orsolye na preizkušnjo. Eden od prvakov »novega romunskega filma« Radu Jude v svojem celovečercu Kontinental ’25 pretresa zasebne moralne dileme, pravni sistem in potranzicijske družbene anomalije. Film je dolgo potovanje na konec noči o vprašanju osebne krivde in javne odgovornosti ter odrešitve, ki jo Orsolya med srečanji s prijateljicami, družinskimi člani in znanci v transilvanskem mestu Cluj išče zaman. Radu Jude na stanje stvari, če lahko temu tako rečemo, pogleda z različnih vidikov in poti Orsolye se kot naključno prekrivajo z lokacijami, na katerih je svoj zadnji dan preživel brezdomec. Radu Jude ostaja zvest svojemu značilnemu črnohumornemu ljudomrzništvu in seciranju licemerstva in laži, ki ju ima pravzaprav za osnovno družbeno vezivo, poleg sovraštva do vseh »drugih«: narodnih manjšin, Romov, priseljenskih delavcev … Gaza in Ukrajina pa sta tako ali tako prerasli v prispodobo, v globalni odsev vseh naših lokalnih, vsakdanjih hinavščin. Celovečerec je na prvi pogled vizualno neambiciozen, veliko je statičnih prizorov dialogov, v katere so vpletena številna imena ustvarjalcev. Filmski sliki kot da bi manjkalo globine, kar ni nepomembno (mimogrede, celovečerec je bil posnet na iPhone 15) in vezno tkivo med pripovednimi sklopi so posnetki sodobnih romunskih nepremičnin kot nekakšnih tihožitij v posmeh ozujevski poetiki. Hkrati pa imajo tudi na videz nepomembne podrobnosti svojo vlogo. Radu Jude razkazuje svoje enciklopedično znanje in v celovečerec je vpletenih toliko hipnih citatov, da bi lahko govorili kar o metafilmu. Orsolya bere »Povojno zgodovino Evrope« Tonyja Judta, brezdomec hodi po ulici Émila Zolaja, kamera se zadrži na kipih osebnosti, zaslužnih da je etnična madžarska Transilvanija pripadla Romuniji, v ozadju se pojavita plakata za Buñuelovega Grobijana iz leta 1952 in Rosselinijevo Evropo ’51 iz istega leta, na katera se navezuje tudi pripovedna struktura Kontinentala ’25. Junakinja zaspi ob Ulmerjevem Obvozu iz leta 1945, kultnem noirju o nesrečnih naključjih in izgubljenih iluzijah, in tako naprej ... Film Kontinental ’25, ki je bil lani nagrajen za najboljši scenarij na Berlinalu, je intelektualna satira, ki nudi več užitka ob razmišljanju o njem in navzkrižnem preverjanju referenc kot ob samem ogledu; ki ti pusti suh cmok v grlu. Sicer pa to, da bi nas zazibal v lagodnost, tudi nikoli ni bil avtorjev namen …
Bivša profesorica prava Orsolya dela kot sodna izvršiteljica, pri čemer skuša upoštevati tudi človeški vidik. Za nalogo dobi izselitev brezdomca, nekdaj uspešnega športnika. Ta si je uredil zasilno bivališče v kleti zapuščene hiše, ki jo bodo porušili zaradi graditve butičnega hotela. Toda med samim postopkom brezdomec stori samomor, kar postavi vsa življenjska prepričanja in izkušnje Orsolye na preizkušnjo. Eden od prvakov »novega romunskega filma« Radu Jude v svojem celovečercu Kontinental ’25 pretresa zasebne moralne dileme, pravni sistem in potranzicijske družbene anomalije. Film je dolgo potovanje na konec noči o vprašanju osebne krivde in javne odgovornosti ter odrešitve, ki jo Orsolya med srečanji s prijateljicami, družinskimi člani in znanci v transilvanskem mestu Cluj išče zaman. Radu Jude na stanje stvari, če lahko temu tako rečemo, pogleda z različnih vidikov in poti Orsolye se kot naključno prekrivajo z lokacijami, na katerih je svoj zadnji dan preživel brezdomec. Radu Jude ostaja zvest svojemu značilnemu črnohumornemu ljudomrzništvu in seciranju licemerstva in laži, ki ju ima pravzaprav za osnovno družbeno vezivo, poleg sovraštva do vseh »drugih«: narodnih manjšin, Romov, priseljenskih delavcev … Gaza in Ukrajina pa sta tako ali tako prerasli v prispodobo, v globalni odsev vseh naših lokalnih, vsakdanjih hinavščin. Celovečerec je na prvi pogled vizualno neambiciozen, veliko je statičnih prizorov dialogov, v katere so vpletena številna imena ustvarjalcev. Filmski sliki kot da bi manjkalo globine, kar ni nepomembno (mimogrede, celovečerec je bil posnet na iPhone 15) in vezno tkivo med pripovednimi sklopi so posnetki sodobnih romunskih nepremičnin kot nekakšnih tihožitij v posmeh ozujevski poetiki. Hkrati pa imajo tudi na videz nepomembne podrobnosti svojo vlogo. Radu Jude razkazuje svoje enciklopedično znanje in v celovečerec je vpletenih toliko hipnih citatov, da bi lahko govorili kar o metafilmu. Orsolya bere »Povojno zgodovino Evrope« Tonyja Judta, brezdomec hodi po ulici Émila Zolaja, kamera se zadrži na kipih osebnosti, zaslužnih da je etnična madžarska Transilvanija pripadla Romuniji, v ozadju se pojavita plakata za Buñuelovega Grobijana iz leta 1952 in Rosselinijevo Evropo ’51 iz istega leta, na katera se navezuje tudi pripovedna struktura Kontinentala ’25. Junakinja zaspi ob Ulmerjevem Obvozu iz leta 1945, kultnem noirju o nesrečnih naključjih in izgubljenih iluzijah, in tako naprej ... Film Kontinental ’25, ki je bil lani nagrajen za najboljši scenarij na Berlinalu, je intelektualna satira, ki nudi več užitka ob razmišljanju o njem in navzkrižnem preverjanju referenc kot ob samem ogledu; ki ti pusti suh cmok v grlu. Sicer pa to, da bi nas zazibal v lagodnost, tudi nikoli ni bil avtorjev namen …
V Linzu se je pričel filmski festival Crossing Europe, na katerem bodo predstavili tudi nekaj slovenskih filmov. Svojo avstrijsko premiero bo doživel film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo v režiji Ester Ivakič, na festivalu pa bodo prikazani tudi film Fantasy režiserke Kukle ter manjšinski koprodukciji Bog ne bo pomagal režiserke Hane Jušić in Kar je treba storiti režiserja Srđana Kovačevića. V Linzu se med drugim predstavlja tudi italijanska režiserka Alba Zari s filmom Bele laži, ki je premiero sicer doživel na filmskem festivalu v Rotterdamu. Prispevek Petre Meterc.
V Linzu se je pričel filmski festival Crossing Europe, na katerem bodo predstavili tudi nekaj slovenskih filmov. Svojo avstrijsko premiero bo doživel film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo v režiji Ester Ivakič, na festivalu pa bodo prikazani tudi film Fantasy režiserke Kukle ter manjšinski koprodukciji Bog ne bo pomagal režiserke Hane Jušić in Kar je treba storiti režiserja Srđana Kovačevića. V Linzu se med drugim predstavlja tudi italijanska režiserka Alba Zari s filmom Bele laži, ki je premiero sicer doživel na filmskem festivalu v Rotterdamu. Prispevek Petre Meterc.
Kaj naredi film, vreden ponovnega ogleda? Marcel Štefančič, jr., je prepričan, da slovenski film skozi svojo zgodovino ni nastajal v vakuumu, temveč v dialogu z drugimi filmi, kinematografijami in filmskimi zgodovinami. V Kinodvoru bo na sporedu njegov letošnji izbor ''slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo'', tokrat iz šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let. V Slovenski kinoteki si bomo ob živi glasbeni spremljavi lahko ogledali Moža s kamero Dzige Vertova, film, ki je leta 1929 sistematično razgradil vse, kar je takratni film jemal za samoumevno, in ki ga je filmska teorija rehabilitirala šele desetletja pozneje. Iz Linza poročamo o festivalu Crossing Europe, ki se vsako leto ukvarja z vprašanjem, kaj evropski avtorski film sploh je in kje so njegove meje. In končno, o tem, kaj pomeni kino, bo spregovoril tudi romunski režiser Radu Jude ob svojem novem filmu Kontinental ’25.
Kaj naredi film, vreden ponovnega ogleda? Marcel Štefančič, jr., je prepričan, da slovenski film skozi svojo zgodovino ni nastajal v vakuumu, temveč v dialogu z drugimi filmi, kinematografijami in filmskimi zgodovinami. V Kinodvoru bo na sporedu njegov letošnji izbor ''slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo'', tokrat iz šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let. V Slovenski kinoteki si bomo ob živi glasbeni spremljavi lahko ogledali Moža s kamero Dzige Vertova, film, ki je leta 1929 sistematično razgradil vse, kar je takratni film jemal za samoumevno, in ki ga je filmska teorija rehabilitirala šele desetletja pozneje. Iz Linza poročamo o festivalu Crossing Europe, ki se vsako leto ukvarja z vprašanjem, kaj evropski avtorski film sploh je in kje so njegove meje. In končno, o tem, kaj pomeni kino, bo spregovoril tudi romunski režiser Radu Jude ob svojem novem filmu Kontinental ’25.
Pomlad je prav kičasta, vse cveti, kar pa pri številnih sproža alergije. Tudi na zblaznelem političnem parketu kaže, da skoraj vsi parlamentarci trpijo za alergijo – na nasprotno politično opcijo. Ko na levi vidijo desne, se v njih začnejo nabirati velike gmote sluzi, prav tako kot velja tudi obratno. Četrta izredna seja državnega zbora je zelo nazorno izrisala novo politično realnost popolne ideološke razklanosti. Prava poslastica za ljubitelje srhljivk, boksa, pa tudi manj reguliranih borilnih športov.
Pomlad je prav kičasta, vse cveti, kar pa pri številnih sproža alergije. Tudi na zblaznelem političnem parketu kaže, da skoraj vsi parlamentarci trpijo za alergijo – na nasprotno politično opcijo. Ko na levi vidijo desne, se v njih začnejo nabirati velike gmote sluzi, prav tako kot velja tudi obratno. Četrta izredna seja državnega zbora je zelo nazorno izrisala novo politično realnost popolne ideološke razklanosti. Prava poslastica za ljubitelje srhljivk, boksa, pa tudi manj reguliranih borilnih športov.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Pavle Merku in Primož Ramovš sta bila dobra prijatelja, ki sta si redno delila mnenja o delih drug drugega, vendar sta kljub zanimanju za nova glasbena iskanja ostala pri svojih zelo različnih avtorskih potezah.
Pavle Merku in Primož Ramovš sta bila dobra prijatelja, ki sta si redno delila mnenja o delih drug drugega, vendar sta kljub zanimanju za nova glasbena iskanja ostala pri svojih zelo različnih avtorskih potezah.
Obeležujemo praznik dela, ki postavlja v ospredje delavke in delavce ter njihove pravice. Že sinoči so po državi zagoreli številni kresovi, danes pa so v izvedbi godb in pihalnih orkestrov zadonele budnice. V oddaji tudi o tem: - Sindikati zahtevajo umik interventnega zakona, pripravljeni so tudi na stavko. - Kako je MIP končal v stečaju, delavci pa brez dela in brez pravice. - Janja Garnbret lovi 50. zmago v svetovnem pokalu.
Obeležujemo praznik dela, ki postavlja v ospredje delavke in delavce ter njihove pravice. Že sinoči so po državi zagoreli številni kresovi, danes pa so v izvedbi godb in pihalnih orkestrov zadonele budnice. V oddaji tudi o tem: - Sindikati zahtevajo umik interventnega zakona, pripravljeni so tudi na stavko. - Kako je MIP končal v stečaju, delavci pa brez dela in brez pravice. - Janja Garnbret lovi 50. zmago v svetovnem pokalu.
Pred letošnjo turistično sezono so nas kot po pravilu znova zasule novice o visokih cenah turističnih storitev na Hrvaškem, kjer se nezadovoljstvo ob visoki inflaciji širi tudi med prebivalci. Nedavno so proti draginji in za višje plače tisoči protestirali v Zagrebu, dodaten nemir pa med prebivalce vnaša tudi val groženj o domnevno podtaknjenih bombah na šolah. Medtem je država ob robu pobude Tri morja podpisala pismo o nameri za gradnjo 50-milijardnega podatkovnega centra umetne inteligence, največjega projekta v zgodovini Hrvaške.
Pred letošnjo turistično sezono so nas kot po pravilu znova zasule novice o visokih cenah turističnih storitev na Hrvaškem, kjer se nezadovoljstvo ob visoki inflaciji širi tudi med prebivalci. Nedavno so proti draginji in za višje plače tisoči protestirali v Zagrebu, dodaten nemir pa med prebivalce vnaša tudi val groženj o domnevno podtaknjenih bombah na šolah. Medtem je država ob robu pobude Tri morja podpisala pismo o nameri za gradnjo 50-milijardnega podatkovnega centra umetne inteligence, največjega projekta v zgodovini Hrvaške.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
1. maj, delavski in cerkveni praznik; učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske; Slovenija je postala članica Evropske unije
1. maj, delavski in cerkveni praznik; učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske; Slovenija je postala članica Evropske unije
Kultura zdravi - umetnost lajša
Oddaja je namenjena kulturnemu in umetniškemu dogajanju v Mariboru in širše. V njej napovedujemo premiere ter druge kulturne dogodke prireditve v severovzhodni Sloveniji in poročamo o njih.
Oddaja je namenjena kulturnemu in umetniškemu dogajanju v Mariboru in širše. V njej napovedujemo premiere ter druge kulturne dogodke prireditve v severovzhodni Sloveniji in poročamo o njih.
Novogoriški MIP je bil nekoč ponos Primorske in eden največjih mesnopredelovalnih sistemov v Sloveniji. Podjetje, ki se ga mnogi še danes spominjajo po znameniti mortadeli, je po menedžerskem prevzemu in naraščajočih dolgovih končalo v stečaju. Brez dela je ostalo več kot 250 ljudi, posledice pa so med nekdanjimi zaposlenimi še vedno prisotne. Kako danes gledajo na propad in kaj je od MIP-a ostalo, v oddaji, ki jo je pripravila Nataša Uršič.
Novogoriški MIP je bil nekoč ponos Primorske in eden največjih mesnopredelovalnih sistemov v Sloveniji. Podjetje, ki se ga mnogi še danes spominjajo po znameniti mortadeli, je po menedžerskem prevzemu in naraščajočih dolgovih končalo v stečaju. Brez dela je ostalo več kot 250 ljudi, posledice pa so med nekdanjimi zaposlenimi še vedno prisotne. Kako danes gledajo na propad in kaj je od MIP-a ostalo, v oddaji, ki jo je pripravila Nataša Uršič.
Valentina Gazvoda je soustanoviteljica pražarne Iconic. Pred desetimi leti sta z možem začela sanjati o vrhunski kavi in danes prodata več kot tri tone edinstvene pražene kave. Kako se je začela njena podjetniška pot in zakaj ima pri tem pomembno vlogo tudi vrhunsko kolesarstvo?
Valentina Gazvoda je soustanoviteljica pražarne Iconic. Pred desetimi leti sta z možem začela sanjati o vrhunski kavi in danes prodata več kot tri tone edinstvene pražene kave. Kako se je začela njena podjetniška pot in zakaj ima pri tem pomembno vlogo tudi vrhunsko kolesarstvo?
Marjeta Hribar je mednarodno priznana umetnica in ustvarjalka blagovne znamke KUOLMi, ročno izdelanega nakita iz premoga. Z njenimi kreacijami so nagradili nominirance za oskarje in nagrado grammy. V pogovoru zelo neposredno pove, kako se je znašla v Hollywoodu, kaj ji pomeni uspeh in zakaj si pogosto privošči dopust oziroma umik od ustaljenih opravil.
Marjeta Hribar je mednarodno priznana umetnica in ustvarjalka blagovne znamke KUOLMi, ročno izdelanega nakita iz premoga. Z njenimi kreacijami so nagradili nominirance za oskarje in nagrado grammy. V pogovoru zelo neposredno pove, kako se je znašla v Hollywoodu, kaj ji pomeni uspeh in zakaj si pogosto privošči dopust oziroma umik od ustaljenih opravil.
Nika Mlinarič Hribar je štiri dni na teden fizičarka. Kadarkoli, predvsem ko dežuje, pa je podjetnica. Ima izkušnje iz letalske industrije in obožuje namizne igre. Je soustanoviteljica SnowBoardGames, to je neodvisni studio za izdajanje družabnih iger, ki se osredotoča na vrhunsko ilustracijo, kakovostne komponente in koncept »več igre v manjši škatli«. Med drugim bo razkrila, kako ji fizikalni pogled na reševanje problemov pomaga v podjetništvu in kaj jo vrže s tira.
Nika Mlinarič Hribar je štiri dni na teden fizičarka. Kadarkoli, predvsem ko dežuje, pa je podjetnica. Ima izkušnje iz letalske industrije in obožuje namizne igre. Je soustanoviteljica SnowBoardGames, to je neodvisni studio za izdajanje družabnih iger, ki se osredotoča na vrhunsko ilustracijo, kakovostne komponente in koncept »več igre v manjši škatli«. Med drugim bo razkrila, kako ji fizikalni pogled na reševanje problemov pomaga v podjetništvu in kaj jo vrže s tira.
Anja Deželak je grafična oblikovalka in navdušena tekačica. Iz Idrije se je preselila v Trbovlje, oba kraja sta jo zelo zaznamovala. Govorila bo o tem, kako se vizualno ustvarjanje povezuje z aktivnim življenjem, kako jo okolje navdihuje pri delu in kaj jo žene na več kot 100-kilometrskih tekih.
Anja Deželak je grafična oblikovalka in navdušena tekačica. Iz Idrije se je preselila v Trbovlje, oba kraja sta jo zelo zaznamovala. Govorila bo o tem, kako se vizualno ustvarjanje povezuje z aktivnim življenjem, kako jo okolje navdihuje pri delu in kaj jo žene na več kot 100-kilometrskih tekih.
Živel 1. maj! Tako je to jutro odmevalo po številnih primorskih vaseh in mestih, ki so jih prebudile budnice naših pihalnih godb. Med njimi je tudi Brkinska godba 2000, ki je prebujala vasi okoli Kozine in Materije. Irena Cunja jo je prestregla v Tubljah in se z godbeniki in domačini pomenila o pomenu prvomajskih tradicij.
Živel 1. maj! Tako je to jutro odmevalo po številnih primorskih vaseh in mestih, ki so jih prebudile budnice naših pihalnih godb. Med njimi je tudi Brkinska godba 2000, ki je prebujala vasi okoli Kozine in Materije. Irena Cunja jo je prestregla v Tubljah in se z godbeniki in domačini pomenila o pomenu prvomajskih tradicij.
John Lewis je v svojem skladateljskem eklekticizmu iskal povezave med baročno in sodobno džezovsko glasbo. Navdih je našel tudi v baročnih glasbenih oblikah. Želel si je, da bi se njegove skladbe lahko primerjale z improviziranimi soli. Baročni slog je namreč primerljiv z bebopovskim, zasnovan na ponavljajočih se ritmičnih vzorcih, ki jih zapolnjujejo akordi. Lewis je svoj neoklasicistični koncept uporabil tudi na svojih samostojnih ploščah iz osemdesetih let 20. stoletja.
John Lewis je v svojem skladateljskem eklekticizmu iskal povezave med baročno in sodobno džezovsko glasbo. Navdih je našel tudi v baročnih glasbenih oblikah. Želel si je, da bi se njegove skladbe lahko primerjale z improviziranimi soli. Baročni slog je namreč primerljiv z bebopovskim, zasnovan na ponavljajočih se ritmičnih vzorcih, ki jih zapolnjujejo akordi. Lewis je svoj neoklasicistični koncept uporabil tudi na svojih samostojnih ploščah iz osemdesetih let 20. stoletja.
Prvomajske budnice so del dolgoletne tradicije, ki vsako leto znova prebudijo številne kraje po Sloveniji. Za temi zgodnjimi jutri stojijo godbeniki, ki z glasbo ohranjajo običaj in povezujejo krajevne skupnosti. V Gornji Radgoni smo preverili, kako potekajo priprave na budnico, v čem se današnje razlikujejo od preteklih, kaj ta običaj pomeni članom Radgonske godbe, tako mlajšim kot starejšim, in kako prvomajske budnice doživljajo občani.
Prvomajske budnice so del dolgoletne tradicije, ki vsako leto znova prebudijo številne kraje po Sloveniji. Za temi zgodnjimi jutri stojijo godbeniki, ki z glasbo ohranjajo običaj in povezujejo krajevne skupnosti. V Gornji Radgoni smo preverili, kako potekajo priprave na budnico, v čem se današnje razlikujejo od preteklih, kaj ta običaj pomeni članom Radgonske godbe, tako mlajšim kot starejšim, in kako prvomajske budnice doživljajo občani.
Tokrat se bomo pogovarjali o potovanjih, ki se vse bolj spreminjajo tudi zaradi zunanjih dejavnikov kot so pandemija, politične napetosti, vojne in zadnja kriza na Bližnjem vzhodu. Destinacije, ki so se še včeraj zdele samoumevne, danes odpirajo nova vprašanja kot so, kako varno potujemo, ali potujemo drugače kot nekoč, kako se spreminja kultura potovanja v času negotovosti, ali bomo v prihodnje potovali bolj premišljeno? Z voditeljico Špelo Močnik Paradiž se bosta pogovarjala gosta Katja Kenda, organizatorka potovanj in Vid Legradič, svetovni popotnik.
Tokrat se bomo pogovarjali o potovanjih, ki se vse bolj spreminjajo tudi zaradi zunanjih dejavnikov kot so pandemija, politične napetosti, vojne in zadnja kriza na Bližnjem vzhodu. Destinacije, ki so se še včeraj zdele samoumevne, danes odpirajo nova vprašanja kot so, kako varno potujemo, ali potujemo drugače kot nekoč, kako se spreminja kultura potovanja v času negotovosti, ali bomo v prihodnje potovali bolj premišljeno? Z voditeljico Špelo Močnik Paradiž se bosta pogovarjala gosta Katja Kenda, organizatorka potovanj in Vid Legradič, svetovni popotnik.
Na kolesarski dirki po Romandiji, v francosko govorečem delu Švice, je bila včeraj razgibana etapa s krajšimi klanci. Od danes do nedelje pa bodo sledile gorske etape, ki bodo odločale o zmagovalcu. V oddaji podrobneje še o pripravah slovenskih hokejistov na prihajajoče svetovno prvenstvo. Risi so prvi del prijateljskih tekem odigrali na Poljskem, od tega tedna pa treninge nadaljujejo na Bledu.
Na kolesarski dirki po Romandiji, v francosko govorečem delu Švice, je bila včeraj razgibana etapa s krajšimi klanci. Od danes do nedelje pa bodo sledile gorske etape, ki bodo odločale o zmagovalcu. V oddaji podrobneje še o pripravah slovenskih hokejistov na prihajajoče svetovno prvenstvo. Risi so prvi del prijateljskih tekem odigrali na Poljskem, od tega tedna pa treninge nadaljujejo na Bledu.
Kar nekaj budilk zbiratelja starih ur Bojana Žnidarja smo slišali v petkovi praznični radijski budnici. Večina si danes uro bujenja, recimo za odhod v službo ali šolo, nastavi kar na mobilnem telefonu. Še vedno pa se verjetno spomnimo neusmiljenega piskanja elektronske budilke na nočni omarici ali celo zvonjenja starih mehanskih budilk, ki jih je bilo treba navijati.
Kar nekaj budilk zbiratelja starih ur Bojana Žnidarja smo slišali v petkovi praznični radijski budnici. Večina si danes uro bujenja, recimo za odhod v službo ali šolo, nastavi kar na mobilnem telefonu. Še vedno pa se verjetno spomnimo neusmiljenega piskanja elektronske budilke na nočni omarici ali celo zvonjenja starih mehanskih budilk, ki jih je bilo treba navijati.
Kako poiskati notranji mir pod pritiskom življenja je naslov knjige Mojce Kačinari iz Kopra. Nedavno je izšla pri založbi Libris v Kopru. To je iskrena in pogumna zgodba, v kateri avtorica opisuje svojo pot od otroških ran, hude stiske po nenadni moževi smrti in s pomočjo terapije tudi pot do notranje svobode. Svojo intimno izkušnjo iskanja odgovorov na stisko, umika iz zgolj preživetvenega vzorca do spoznanj, ki jih je avtorici prinesla terapija, je želela deliti z ljudmi. »Rada delim, kar je dobro deliti«, je povedala na predstavitvi, na kateri sta sodelovala tudi zakonska in družinska terapevta mag. Drago Švajger in dr. Katja Kozlovič, ki je napisala tudi uvod v knjigo. V njem povdarja, da je terapija pot notranje higiene, da ne daja odgovorov, pač pa vrača glas tistemu delu nas, ki je bil utišan.Nataša Benčič se je na predstavitvi knjige v Kopru pogovarjala z avtorico in s terapevtoma.
Kako poiskati notranji mir pod pritiskom življenja je naslov knjige Mojce Kačinari iz Kopra. Nedavno je izšla pri založbi Libris v Kopru. To je iskrena in pogumna zgodba, v kateri avtorica opisuje svojo pot od otroških ran, hude stiske po nenadni moževi smrti in s pomočjo terapije tudi pot do notranje svobode. Svojo intimno izkušnjo iskanja odgovorov na stisko, umika iz zgolj preživetvenega vzorca do spoznanj, ki jih je avtorici prinesla terapija, je želela deliti z ljudmi. »Rada delim, kar je dobro deliti«, je povedala na predstavitvi, na kateri sta sodelovala tudi zakonska in družinska terapevta mag. Drago Švajger in dr. Katja Kozlovič, ki je napisala tudi uvod v knjigo. V njem povdarja, da je terapija pot notranje higiene, da ne daja odgovorov, pač pa vrača glas tistemu delu nas, ki je bil utišan.Nataša Benčič se je na predstavitvi knjige v Kopru pogovarjala z avtorico in s terapevtoma.
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Pikniki, obiski, počitnice na morju in delo na vrtu. V petek in soboto praznujemo 1. maj, praznik dela. Tokrat sprašujemo malčke in odrasle. Kaj se zgodi, če zmanjka čevapčičev? Se sme, samo na hitro pokositi travo ali obrezati živo mejo?
Pikniki, obiski, počitnice na morju in delo na vrtu. V petek in soboto praznujemo 1. maj, praznik dela. Tokrat sprašujemo malčke in odrasle. Kaj se zgodi, če zmanjka čevapčičev? Se sme, samo na hitro pokositi travo ali obrezati živo mejo?
Želimo si zdrave, pestre in kakovostne hrane, a hkrati pričakujemo, da bo vpliv kmetijstva na okolje skoraj neznaten. Spreminja se podnebje, dražijo se energenti ter gnojila, tu je še stalno prisotna konkurenca na kmetijskem trgu. Kako te nenehne pritiske doživljajo kmetje? So trenutni mehanizmi, ki naj bi kmetijam zagotovili socialno in ekonomsko varnost, učinkoviti? Kako te zahteve narekujejo tako družinsko življenje kot tudi organizacijo dela? Socialne, zdravstvene, ekonomske in osebne vidike kmečkega poklica raziskuje tokratna gostja Podob znanja, izr. prof. dr. Majda Černič Istenič, ki raziskovalno deluje na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU, v preteklosti pa je poučevala sociologijo podeželja na Biotehniški fakulteti.
Želimo si zdrave, pestre in kakovostne hrane, a hkrati pričakujemo, da bo vpliv kmetijstva na okolje skoraj neznaten. Spreminja se podnebje, dražijo se energenti ter gnojila, tu je še stalno prisotna konkurenca na kmetijskem trgu. Kako te nenehne pritiske doživljajo kmetje? So trenutni mehanizmi, ki naj bi kmetijam zagotovili socialno in ekonomsko varnost, učinkoviti? Kako te zahteve narekujejo tako družinsko življenje kot tudi organizacijo dela? Socialne, zdravstvene, ekonomske in osebne vidike kmečkega poklica raziskuje tokratna gostja Podob znanja, izr. prof. dr. Majda Černič Istenič, ki raziskovalno deluje na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU, v preteklosti pa je poučevala sociologijo podeželja na Biotehniški fakulteti.
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Pomen preprostosti je naslov pesmi grškega pesnika Janisa Ritsosa, ki se je rodil 1. maja leta 1909, umrl pa leta 1990. Ta klasik sodobne grške poezije je ustvaril velikanski opus: napisal naj bi kar sto sedemnajst knjig poezije. Pisanje poezije je za Ritsosa že zgodaj postalo nuja, v avtorjevih verzih pa se zrcali tudi njegova razgibana in vse prej kot lahka življenjska pot. Ritsosovo pesem z naslovom Pomen preprostosti je prevedla Jelena Isak Kres; leta 2021 jo je interpretirala dramska igralka Ivana Percan Kodarin.
Pomen preprostosti je naslov pesmi grškega pesnika Janisa Ritsosa, ki se je rodil 1. maja leta 1909, umrl pa leta 1990. Ta klasik sodobne grške poezije je ustvaril velikanski opus: napisal naj bi kar sto sedemnajst knjig poezije. Pisanje poezije je za Ritsosa že zgodaj postalo nuja, v avtorjevih verzih pa se zrcali tudi njegova razgibana in vse prej kot lahka življenjska pot. Ritsosovo pesem z naslovom Pomen preprostosti je prevedla Jelena Isak Kres; leta 2021 jo je interpretirala dramska igralka Ivana Percan Kodarin.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Koračnice godb na pihala budijo 1. maj - mednarodni praznik dela. Uvod vanj je bil že sinoči, ko so v številnih krajih zagoreli kresovi, slišati pa je bilo tudi prve sindikalne nagovore. Drugi poudarki oddaje: ZDA in Izrael ne izključujeta možnosti novih napadov na Iran. Mineva 22 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Od danes novosti pri validaciji vozovnic v železniškem prometu
Koračnice godb na pihala budijo 1. maj - mednarodni praznik dela. Uvod vanj je bil že sinoči, ko so v številnih krajih zagoreli kresovi, slišati pa je bilo tudi prve sindikalne nagovore. Drugi poudarki oddaje: ZDA in Izrael ne izključujeta možnosti novih napadov na Iran. Mineva 22 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Od danes novosti pri validaciji vozovnic v železniškem prometu
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
V tokratnem Petku brez pravila nas ne bodo zanimale prvomajske budnice, ampak tiste prave budnice, ki nas prebujajo vse leto. To so budilke, ki jih imamo na nočnih omaricah. Čeprav resnici na ljubo – danes večino zbudi kar alarm, ki ga nastavimo na pametnem telefonu. V Petku brez pravila se vračamo k tistim starejšim – mehanskim budilkam, ki jih je bilo treba navijati in so bile vse prej kot nežne. Obiskali smo zbiralca ur Bojana Žnidarja s Frankolovega, ki ima doma več kot 100 žepnih ter okrog 90 stenskih in drugih ur, ki še vedno brezhibno delujejo. Nekaj med njimi je tudi budilk. Vas zanima, kako se oglašajo?
V tokratnem Petku brez pravila nas ne bodo zanimale prvomajske budnice, ampak tiste prave budnice, ki nas prebujajo vse leto. To so budilke, ki jih imamo na nočnih omaricah. Čeprav resnici na ljubo – danes večino zbudi kar alarm, ki ga nastavimo na pametnem telefonu. V Petku brez pravila se vračamo k tistim starejšim – mehanskim budilkam, ki jih je bilo treba navijati in so bile vse prej kot nežne. Obiskali smo zbiralca ur Bojana Žnidarja s Frankolovega, ki ima doma več kot 100 žepnih ter okrog 90 stenskih in drugih ur, ki še vedno brezhibno delujejo. Nekaj med njimi je tudi budilk. Vas zanima, kako se oglašajo?
V Italiji se bo s finalno tekmo končal tradicionalni mednarodni turnir ekip do 15-ega leta starosti, ki ga sogostita tudi Slovenija in Avstrija. Na tem turnirju so svoje kariere v preteklosti začeli danes uveljavljeni nogometaši, kot so italijanski reprezentančni vratar Gianluigi Donnarumma, angleški reprezentant Jude Bellingham in številni drugi. Leta 2018 je na tem turnirju zmagala tudi Slovenija, ki je v finalu po zadetku Benjamina Šeška premagala Portugalsko.
V Italiji se bo s finalno tekmo končal tradicionalni mednarodni turnir ekip do 15-ega leta starosti, ki ga sogostita tudi Slovenija in Avstrija. Na tem turnirju so svoje kariere v preteklosti začeli danes uveljavljeni nogometaši, kot so italijanski reprezentančni vratar Gianluigi Donnarumma, angleški reprezentant Jude Bellingham in številni drugi. Leta 2018 je na tem turnirju zmagala tudi Slovenija, ki je v finalu po zadetku Benjamina Šeška premagala Portugalsko.
PERCY WHITLOCK: FANFARE Orgle: CHRISTOPHER HERRICK ANTONÍN LEOPOLD DVOŘÁK: SONATINA V G-DURU ZA VIOLINO IN KLAVIR, OP. 100 Violina: FRANC RIZMAL, klavir: BRUNO PETRICHEK ANTONIO MASTROGIOVANNI: MILONGUERITA KVARTET KLARINETOV: klarinet: JORGE MONTILLA, VICTOR SALAMANQUES, CARLOS BELLO, ORLANDO PIMENTEL ARAM HAČATURJAN: SLAVNOSTNA POEMA ZA ORKESTER SIMFONIKI RTV LJUBLJANA, dirigent: EMIN HAČATURJAN
PERCY WHITLOCK: FANFARE Orgle: CHRISTOPHER HERRICK ANTONÍN LEOPOLD DVOŘÁK: SONATINA V G-DURU ZA VIOLINO IN KLAVIR, OP. 100 Violina: FRANC RIZMAL, klavir: BRUNO PETRICHEK ANTONIO MASTROGIOVANNI: MILONGUERITA KVARTET KLARINETOV: klarinet: JORGE MONTILLA, VICTOR SALAMANQUES, CARLOS BELLO, ORLANDO PIMENTEL ARAM HAČATURJAN: SLAVNOSTNA POEMA ZA ORKESTER SIMFONIKI RTV LJUBLJANA, dirigent: EMIN HAČATURJAN
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Mineva 90 let od smrti Alfreda Edwarda Housmana, angleškega klasičnega filologa in pesnika, ki se je v literarno zgodovino zapisal predvsem kot avtor pesniške zbirke z naslovom Fant iz Shropshira - izšla je leta 1896. V njej je zbral 63 na videz preprostih pesmi, v katerih prevladuje nostalgično razpoloženje do pokrajine in mladosti. Housman je ustvaril romantični lik nedolžnega vojaka s podeželja, ki se za Anglijo bojuje v daljnih deželah; zbirka Fant iz Shropshira pa je postala najbolj priljubljena zbirka angleške poezije po romantiki. Prevod Marjan Strojan, interpretacija Andrej Nahtigal in Branko Jordan, glasbena oprema Marko Stopar, tonska mojstria Jure Culiberg in Mirta Berlan, režija Igor Likar. Posneto 2006.
Mineva 90 let od smrti Alfreda Edwarda Housmana, angleškega klasičnega filologa in pesnika, ki se je v literarno zgodovino zapisal predvsem kot avtor pesniške zbirke z naslovom Fant iz Shropshira - izšla je leta 1896. V njej je zbral 63 na videz preprostih pesmi, v katerih prevladuje nostalgično razpoloženje do pokrajine in mladosti. Housman je ustvaril romantični lik nedolžnega vojaka s podeželja, ki se za Anglijo bojuje v daljnih deželah; zbirka Fant iz Shropshira pa je postala najbolj priljubljena zbirka angleške poezije po romantiki. Prevod Marjan Strojan, interpretacija Andrej Nahtigal in Branko Jordan, glasbena oprema Marko Stopar, tonska mojstria Jure Culiberg in Mirta Berlan, režija Igor Likar. Posneto 2006.
Po državi potekajo tradicionalna kresovanja pred jutrišnjim praznikom dela. Eno glavnih sindikalnih praznovanj poteka na na Rožniku v Ljubljani, kjer so zbrane nagovorili vodje sindikalnih central.
Po državi potekajo tradicionalna kresovanja pred jutrišnjim praznikom dela. Eno glavnih sindikalnih praznovanj poteka na na Rožniku v Ljubljani, kjer so zbrane nagovorili vodje sindikalnih central.
Županova Micka, prva slovenska komedija po delu Antona Tomaža Linharta, je bila prvič uprizorjena leta 1789. Linhart je bil član Zoisovega kroga. Najprej je hotel pisati v nemščini, vendar ga je spoznanje, da je treba pomagati Slovencem, vodilo v odločitev o pisanju v slovenščini, zato se je priključil krogu preroditeljev. Zois ga je spodbudil za pisanje v slovenščini, in to je bil povod za nastanek obeh prvih slovenskih komedij, Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Obe besedili je priredil po tujih predlogah, vendar je njun nastanek pomenil velik praznik za Slovence. V obeh je poudarjena moč preprostega slovenskega človeka, ki se je izkazala kot močno orožje proti prevladi bogatega sloja tujcev, ki je vladal v deželi. Režiser: Mirko Mahnič Tonski mojster: Dušan Mauser Tulpenheim – Boris Kralj Šternfeldovka – Mihaela Novak Monkof – Dušan Škedl Jaka, župan – Jože Zupan Micka – Majda Potokar Anže – Andrej Kurent Glažek – Stane Sever Napovedovalec predstave – Franček Drofenik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1967.
Županova Micka, prva slovenska komedija po delu Antona Tomaža Linharta, je bila prvič uprizorjena leta 1789. Linhart je bil član Zoisovega kroga. Najprej je hotel pisati v nemščini, vendar ga je spoznanje, da je treba pomagati Slovencem, vodilo v odločitev o pisanju v slovenščini, zato se je priključil krogu preroditeljev. Zois ga je spodbudil za pisanje v slovenščini, in to je bil povod za nastanek obeh prvih slovenskih komedij, Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Obe besedili je priredil po tujih predlogah, vendar je njun nastanek pomenil velik praznik za Slovence. V obeh je poudarjena moč preprostega slovenskega človeka, ki se je izkazala kot močno orožje proti prevladi bogatega sloja tujcev, ki je vladal v deželi. Režiser: Mirko Mahnič Tonski mojster: Dušan Mauser Tulpenheim – Boris Kralj Šternfeldovka – Mihaela Novak Monkof – Dušan Škedl Jaka, župan – Jože Zupan Micka – Majda Potokar Anže – Andrej Kurent Glažek – Stane Sever Napovedovalec predstave – Franček Drofenik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1967.