Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar spoštuje odločitev vlade, ki je kljub njenim zadržkom potrdila kandidate za veleposlanike. Kot je dejala vodja predsedničinega kabineta Ula Tomaduz, je Pirc Musarjeva pomisleke izrazila zaradi transparentnosti. Po njenih besedah so želeli preprečiti morebitne špekulacije, da je predsednica sodelovala v postopkih. Tako se je odzvala na današnje očitke premierja Roberta Goloba, da je javno razpravljanje o kandidatih neprimerno. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Golob v Zasavju pozval k poostrenemu nadzoru nad morebitnim umetnim podaljševanjem čakalnih vrst v zdravstvu. - Po desetletjih prizadevanj odprli poslopje otroške bolnišnice v Šentvidu pri Stični. - Ukrajinski predsednik v Rimu; papež poudaril nujnost dialoga za končanje vojne.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar spoštuje odločitev vlade, ki je kljub njenim zadržkom potrdila kandidate za veleposlanike. Kot je dejala vodja predsedničinega kabineta Ula Tomaduz, je Pirc Musarjeva pomisleke izrazila zaradi transparentnosti. Po njenih besedah so želeli preprečiti morebitne špekulacije, da je predsednica sodelovala v postopkih. Tako se je odzvala na današnje očitke premierja Roberta Goloba, da je javno razpravljanje o kandidatih neprimerno. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Golob v Zasavju pozval k poostrenemu nadzoru nad morebitnim umetnim podaljševanjem čakalnih vrst v zdravstvu. - Po desetletjih prizadevanj odprli poslopje otroške bolnišnice v Šentvidu pri Stični. - Ukrajinski predsednik v Rimu; papež poudaril nujnost dialoga za končanje vojne.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Španski pesnik in Nobelov nagrajenec Juan Ramón Jiménez je bil prepričan, da z učenjem novega jezika pridobimo novo dušo. Mogoče ta njegova misel še posebej velja za koptski jezik, zadnjo razvojno stopnjo egipčanskega jezika, ki se uporablja predvsem kot liturgični jezik Koptske cerkve. Od novembra se koptščine lahko učite na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer so pripravili brezplačni tečaj. V prejšnji oddaji smo osvetlili zgodovino koptskega jezika, tokrat pa se bomo osredotočili na njegovo poučevanje. Gostje so dr. Jan Ciglenečki z Odseka za egiptologijo in koptologijo Centra za bližnjevzhodne študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jošt Martinčič, študent drugega letnika magistrskega študija primerjalnega jezikoslovja in francistike na Filozofski fakulteti, in Dominik Krapež, ki na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu na izmenjavi študira koptščino na tamkajšnjem Inštitutu za egiptologijo in koptologijo.
Španski pesnik in Nobelov nagrajenec Juan Ramón Jiménez je bil prepričan, da z učenjem novega jezika pridobimo novo dušo. Mogoče ta njegova misel še posebej velja za koptski jezik, zadnjo razvojno stopnjo egipčanskega jezika, ki se uporablja predvsem kot liturgični jezik Koptske cerkve. Od novembra se koptščine lahko učite na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer so pripravili brezplačni tečaj. V prejšnji oddaji smo osvetlili zgodovino koptskega jezika, tokrat pa se bomo osredotočili na njegovo poučevanje. Gostje so dr. Jan Ciglenečki z Odseka za egiptologijo in koptologijo Centra za bližnjevzhodne študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jošt Martinčič, študent drugega letnika magistrskega študija primerjalnega jezikoslovja in francistike na Filozofski fakulteti, in Dominik Krapež, ki na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu na izmenjavi študira koptščino na tamkajšnjem Inštitutu za egiptologijo in koptologijo.
Te dni znova poročamo o težavah v zdravstvu. Med njimi so domnevno umetno podaljševanje čakalnih vrst, odhodi maksilofacialnih kirurgov iz UKC Ljubljana in pomanjkanje urgentnih zdravnikov. Ministrstvo za zdravje skuša del teh težav rešiti z interventnim zakonom, ki med drugim uvaja natančno opredelitev dovoljenega gibanja v dneh bolniškega staleža zaradi naraščajočega absentizma. Podrobneje o vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Jasna Humar, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje; Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik; Ana Vodičar, direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Avtorica oddaje Katja Arhar.
Te dni znova poročamo o težavah v zdravstvu. Med njimi so domnevno umetno podaljševanje čakalnih vrst, odhodi maksilofacialnih kirurgov iz UKC Ljubljana in pomanjkanje urgentnih zdravnikov. Ministrstvo za zdravje skuša del teh težav rešiti z interventnim zakonom, ki med drugim uvaja natančno opredelitev dovoljenega gibanja v dneh bolniškega staleža zaradi naraščajočega absentizma. Podrobneje o vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Jasna Humar, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje; Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik; Ana Vodičar, direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Avtorica oddaje Katja Arhar.
Beethovnov Violinski koncert v D-duru zveni čustveno, živahno in vseobsegajoče. Le malokdo ga izvaja tako kot violinist Frank Peter Zimmermann. Zelo priznani glasbenik je pred časom celo napisal pismo pokojnemu skladatelju, v katerem je zapisal: »Dragi Ludwig, brez tvoje glasbe bi bilo življenje revnejše.« Večer Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia, ki je 31. oktobra igral pod taktirko Marka Janowskega, dopolnjuje Beethovnova Prva simfonija, ki prekipeva od mladostne drznosti in očara s svojo svežino že od prvega tona.
Beethovnov Violinski koncert v D-duru zveni čustveno, živahno in vseobsegajoče. Le malokdo ga izvaja tako kot violinist Frank Peter Zimmermann. Zelo priznani glasbenik je pred časom celo napisal pismo pokojnemu skladatelju, v katerem je zapisal: »Dragi Ludwig, brez tvoje glasbe bi bilo življenje revnejše.« Večer Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia, ki je 31. oktobra igral pod taktirko Marka Janowskega, dopolnjuje Beethovnova Prva simfonija, ki prekipeva od mladostne drznosti in očara s svojo svežino že od prvega tona.
V Celovcu že več kot 60 let pripravljajo Gledališki praznik koroških Slovencev. Vsako leto na 8. december tako v mestnem gledališču v Celovcu nastopa slovensko gledališče. To tradicijo so začeli zato, da pride slovenščina tudi v osrednje koroško gledališče, saj sicer tam nastopov slovenskih gledališč ni. Več knjig, več svobode pa sta ime in geslo knjižnega sejma majhnih in srednjih založnikov v Rimu, na katerem se je predstavila tudi založba Založništvo tržaškega tiska.
V Celovcu že več kot 60 let pripravljajo Gledališki praznik koroških Slovencev. Vsako leto na 8. december tako v mestnem gledališču v Celovcu nastopa slovensko gledališče. To tradicijo so začeli zato, da pride slovenščina tudi v osrednje koroško gledališče, saj sicer tam nastopov slovenskih gledališč ni. Več knjig, več svobode pa sta ime in geslo knjižnega sejma majhnih in srednjih založnikov v Rimu, na katerem se je predstavila tudi založba Založništvo tržaškega tiska.
Vlada je potrdila predlog, s katerim želi omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej. Potrdila je tudi kandidate za veleposlanike, čeprav nekaterim nasprotuje predsednica države Nataša Pirc Musar. Premier Robert Golob je zatrdil, da so vsi prestali zahtevana preverjanja, ne verjame pa, da ima predsednica pooblastila, da bi vladi diktirala, o čem lahko odloča. Druge teme: - Predsednik vlade je danes tudi zavrnil poziv k preklicu javnega naročila za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco. Nevladniki opozarjajo na spodkopavanje digitalne suverenosti države. Navedbe, da bi morali vztrajati pri slovenskem modelu, pa je strokovni sodelavec pri pripravi razpisa Marko Grobelnik, zavrnil z besedami, da bi to bil razpis za najboljšo leseno žlico. - Proti korupciji se je treba bojevati skupaj s komisijo za njeno preprečevanje in ne proti temu organu, je predsednik komisije Robert Šumi poudaril ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji. K temu moramo po njegovih besedah prispevati vsi, saj stane vse nas. - Kijev naj bi danes Washingtonu predstavil posodobljen osnutek mirovnega načrta, ki ga je pripravljal skupaj z Evropejci. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po krajši turneji na stari celini poudaril, da za predajo ozemlja Rusiji ni pooblaščen ne po ustavi ne po mednarodnem pravu.
Vlada je potrdila predlog, s katerim želi omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej. Potrdila je tudi kandidate za veleposlanike, čeprav nekaterim nasprotuje predsednica države Nataša Pirc Musar. Premier Robert Golob je zatrdil, da so vsi prestali zahtevana preverjanja, ne verjame pa, da ima predsednica pooblastila, da bi vladi diktirala, o čem lahko odloča. Druge teme: - Predsednik vlade je danes tudi zavrnil poziv k preklicu javnega naročila za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco. Nevladniki opozarjajo na spodkopavanje digitalne suverenosti države. Navedbe, da bi morali vztrajati pri slovenskem modelu, pa je strokovni sodelavec pri pripravi razpisa Marko Grobelnik, zavrnil z besedami, da bi to bil razpis za najboljšo leseno žlico. - Proti korupciji se je treba bojevati skupaj s komisijo za njeno preprečevanje in ne proti temu organu, je predsednik komisije Robert Šumi poudaril ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji. K temu moramo po njegovih besedah prispevati vsi, saj stane vse nas. - Kijev naj bi danes Washingtonu predstavil posodobljen osnutek mirovnega načrta, ki ga je pripravljal skupaj z Evropejci. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po krajši turneji na stari celini poudaril, da za predajo ozemlja Rusiji ni pooblaščen ne po ustavi ne po mednarodnem pravu.
Pred kratkim nas je povsem neopažena preletela novica, ki bi morala imeti ne le večji odjek v javnosti, temveč bi morala vplivati na zgodovinsko, kulturno in politično prihodnost našega naroda. Poglejmo podrobnosti. Pretekle dni so v prestolnici slavnostno zaznamovali »konec prve faze nadgradnje osrednjega dela glavne železniške postaje«. Ker je v tem PR obvestilu nesorazmerno veliko pridevnikov, sklepamo, da bo sledil še »slavnostni konec druge faze nadgradnje osrednjega dela glavne železniške postaje«. In potem še njeno slavnostno odprtje. Kakorkoli. Slavnostno zaznamovanje je potekalo tako, da je na postajo slavnostno pripeljal prvi vlak. In prav v tem dejstvu tiči zajec. Kajti ko je slavnostno pripeljal prvi vlak na postajo pred skoraj dvesto leti, mu je večni bart France Prešeren posvetil mojstrovino »Od železne ceste«. Takrat smo imeli slabo razvito železniško omrežje in komaj kakšnega pesnika, danes imamo slabo razvito železniško omrežje, zato pa se polovica Slovencev vodi za pesnike. In to le zato, ker se druga polovica vodi za pisatelje. Kakorkoli; nihče izmed tisočih slovenskih pesnikov se ni domislil, si upal ali se spomnil, da bi ob slavnostnem prihodu prvega vlaka na novi ljubljanski štacijon napisal nekaj primernih verzov. Tako ne ostane drugega, kot da se nespretno in s tresočim peresom naloge lotimo v naši skromni redakciji, kjer smo – če že ne vest ljudstva – pa vsaj vest slovenskega javnega prevoza. Tako gre … Bliža se železna cesta. Nje se Ljubljanca veseli, da iz okoliške dežele prebivalstvo izcedi. Ak je blizu tista cesta, čemu v prometu je zastoj? Ne gre pogledat tuje mesta, ne gre peljati se z menoj. Sam se po železni cesti vozil bom od nas do vas; nikogar drugega ne mika na vlaku zapravljati svoj čas. Ceste tebi ne zapéram ne v Maribor, Jesenice, Trst; ti pa mene pusti zméram da na obvoznici dvignem prst. Jaz popeljem se tje v Gazo, snubit Judnje kršene; bom priženil z ženo črno iz ulice sosedove. Jaz pa hlače bom nosila gospodar bom čez mošnjó; bom hodila na kosila, s komer meni bo ljubo. Tebi jaz ne bodem zvesta, ljubček! Ti si tiček cel; če slučajno železna pride cesta, ne verjamem, da bodeš mi ušel! Po nji peljal te ženico bom v Maribor, Jesenice Trst, zaradi časa vožnje in zamude, gvišno bo na poti – krst.
Pred kratkim nas je povsem neopažena preletela novica, ki bi morala imeti ne le večji odjek v javnosti, temveč bi morala vplivati na zgodovinsko, kulturno in politično prihodnost našega naroda. Poglejmo podrobnosti. Pretekle dni so v prestolnici slavnostno zaznamovali »konec prve faze nadgradnje osrednjega dela glavne železniške postaje«. Ker je v tem PR obvestilu nesorazmerno veliko pridevnikov, sklepamo, da bo sledil še »slavnostni konec druge faze nadgradnje osrednjega dela glavne železniške postaje«. In potem še njeno slavnostno odprtje. Kakorkoli. Slavnostno zaznamovanje je potekalo tako, da je na postajo slavnostno pripeljal prvi vlak. In prav v tem dejstvu tiči zajec. Kajti ko je slavnostno pripeljal prvi vlak na postajo pred skoraj dvesto leti, mu je večni bart France Prešeren posvetil mojstrovino »Od železne ceste«. Takrat smo imeli slabo razvito železniško omrežje in komaj kakšnega pesnika, danes imamo slabo razvito železniško omrežje, zato pa se polovica Slovencev vodi za pesnike. In to le zato, ker se druga polovica vodi za pisatelje. Kakorkoli; nihče izmed tisočih slovenskih pesnikov se ni domislil, si upal ali se spomnil, da bi ob slavnostnem prihodu prvega vlaka na novi ljubljanski štacijon napisal nekaj primernih verzov. Tako ne ostane drugega, kot da se nespretno in s tresočim peresom naloge lotimo v naši skromni redakciji, kjer smo – če že ne vest ljudstva – pa vsaj vest slovenskega javnega prevoza. Tako gre … Bliža se železna cesta. Nje se Ljubljanca veseli, da iz okoliške dežele prebivalstvo izcedi. Ak je blizu tista cesta, čemu v prometu je zastoj? Ne gre pogledat tuje mesta, ne gre peljati se z menoj. Sam se po železni cesti vozil bom od nas do vas; nikogar drugega ne mika na vlaku zapravljati svoj čas. Ceste tebi ne zapéram ne v Maribor, Jesenice, Trst; ti pa mene pusti zméram da na obvoznici dvignem prst. Jaz popeljem se tje v Gazo, snubit Judnje kršene; bom priženil z ženo črno iz ulice sosedove. Jaz pa hlače bom nosila gospodar bom čez mošnjó; bom hodila na kosila, s komer meni bo ljubo. Tebi jaz ne bodem zvesta, ljubček! Ti si tiček cel; če slučajno železna pride cesta, ne verjamem, da bodeš mi ušel! Po nji peljal te ženico bom v Maribor, Jesenice Trst, zaradi časa vožnje in zamude, gvišno bo na poti – krst.
Ponudbo Čarobnega Maribora bo predvidoma prihodnji petek 19. decembra dopolnilo mestno drsališče. Želja je bila prisotna že dlje časa – letos so jo uspeli uresničiti.
Ponudbo Čarobnega Maribora bo predvidoma prihodnji petek 19. decembra dopolnilo mestno drsališče. Želja je bila prisotna že dlje časa – letos so jo uspeli uresničiti.
Reportaža o tradicionalnem zaključnem koncertu sezone oddaje Izštekani na Valu 202 z Juretom Longyko.
Reportaža o tradicionalnem zaključnem koncertu sezone oddaje Izštekani na Valu 202 z Juretom Longyko.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je bilo gostitelj večine gledališkega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Podrobneje o tem, kaj je sodelovanje z zavodom EPK gledališču prineslo v iztekajočem se letu, predvsem pa o tem, kaj je evropska prestolnica kulture prinesla za prihodnost gledališča, smo se pogovarjali z Mirjam Drnovšček, direktorico Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Gledališka dodekalogija: 1982, foto: Guido Mencari Photography
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je bilo gostitelj večine gledališkega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Podrobneje o tem, kaj je sodelovanje z zavodom EPK gledališču prineslo v iztekajočem se letu, predvsem pa o tem, kaj je evropska prestolnica kulture prinesla za prihodnost gledališča, smo se pogovarjali z Mirjam Drnovšček, direktorico Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Gledališka dodekalogija: 1982, foto: Guido Mencari Photography
Široko zaprta vrata Slavka Pregla, Cirkus Astralis Zorana Predina, Ali smo bili to mi Luize Bouharaoue v prevodu Selme Skenderović in Fine de Claire Daniela Gustafssona v prevodu Lucije Stupice so novosti s polic Cankarjeve založbe.
Široko zaprta vrata Slavka Pregla, Cirkus Astralis Zorana Predina, Ali smo bili to mi Luize Bouharaoue v prevodu Selme Skenderović in Fine de Claire Daniela Gustafssona v prevodu Lucije Stupice so novosti s polic Cankarjeve založbe.
Drugi poudarki: - Kompostarna Rosa zavrača navedbe občine Vrhnika o povzročanju smradu. Pravijo, da jih je pristojni inšpektorat obiskal že 47-krat, nazadnje septembra. - Najemna pogodba za izolsko ladjedelnico je bila prekinjena pred dobrim desetletjem, naslednik takratnega najemnika pa območja še ni zapustil. - V Preddvoru ponosni na vrhunske alpiniste. Njihovo planinsko društvo ima danes več kot 230 članov. - Vetrinjski dvor v Mariboru so zasedli vilinci in ga spremenili v čarobni gozd.
Drugi poudarki: - Kompostarna Rosa zavrača navedbe občine Vrhnika o povzročanju smradu. Pravijo, da jih je pristojni inšpektorat obiskal že 47-krat, nazadnje septembra. - Najemna pogodba za izolsko ladjedelnico je bila prekinjena pred dobrim desetletjem, naslednik takratnega najemnika pa območja še ni zapustil. - V Preddvoru ponosni na vrhunske alpiniste. Njihovo planinsko društvo ima danes več kot 230 članov. - Vetrinjski dvor v Mariboru so zasedli vilinci in ga spremenili v čarobni gozd.
Blood, Sweat and Tears, Horace Silver Quintet, The Jazz Messengers, Dreams in The Brecker Brothers so zasedbe, v katerih je blestel trobentač Randy Brecker. Sodeloval pa je z mojstri, kot so Billy Cobham, Eliane Elias, Bruce Springsteen, Lou Reed, Frank Zappa, Dire Straits, Spyrogyra in tako naprej.
Blood, Sweat and Tears, Horace Silver Quintet, The Jazz Messengers, Dreams in The Brecker Brothers so zasedbe, v katerih je blestel trobentač Randy Brecker. Sodeloval pa je z mojstri, kot so Billy Cobham, Eliane Elias, Bruce Springsteen, Lou Reed, Frank Zappa, Dire Straits, Spyrogyra in tako naprej.
Življenje v samem središču prestolnice je privilegij, a pogosto tudi izziv, ki prinaša trume turistov, hrup, gnečo, zabave in z njimi občasno tudi vandalizem in nered. Prebivalci ljubljanskega središča, zlasti vzdolž Cankarjeve, okoli Argentinskega parka ter okolice Nebotičnika opozarjajo na naraščajoče težave z javnim redom, agresivnostjo mladih, brezdomci ter s pomanjkanjem odzivnosti pristojnih služb. Medtem ko policija in mestno redarstvo zagotavljata, da območju posvečata posebno pozornost, stanovalci čutijo drugače - bojijo se večernih sprehodov, beležijo škodo na premoženju in opažajo, da njihovi klici na pomoč pogosto ostanejo brez ustreznega odziva.
Življenje v samem središču prestolnice je privilegij, a pogosto tudi izziv, ki prinaša trume turistov, hrup, gnečo, zabave in z njimi občasno tudi vandalizem in nered. Prebivalci ljubljanskega središča, zlasti vzdolž Cankarjeve, okoli Argentinskega parka ter okolice Nebotičnika opozarjajo na naraščajoče težave z javnim redom, agresivnostjo mladih, brezdomci ter s pomanjkanjem odzivnosti pristojnih služb. Medtem ko policija in mestno redarstvo zagotavljata, da območju posvečata posebno pozornost, stanovalci čutijo drugače - bojijo se večernih sprehodov, beležijo škodo na premoženju in opažajo, da njihovi klici na pomoč pogosto ostanejo brez ustreznega odziva.
Poudarek vladnega obiska v Zasavju je predstavitev predloga novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Ta po navedbah vlade zamnjšuje bremena in uvaja pravičnejšo obdavčitev na tem področju. Druge teme: - Ukrajina bo Združenim državam predstavila prenovljen mirovni predlog. - Osnovnošolci po koncu razredne stopnje napredovali v znanju matematike in naravoslovja. - V Pomurju zadržani do vladnih načrtov pilotnega romskega naselja.
Poudarek vladnega obiska v Zasavju je predstavitev predloga novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Ta po navedbah vlade zamnjšuje bremena in uvaja pravičnejšo obdavčitev na tem področju. Druge teme: - Ukrajina bo Združenim državam predstavila prenovljen mirovni predlog. - Osnovnošolci po koncu razredne stopnje napredovali v znanju matematike in naravoslovja. - V Pomurju zadržani do vladnih načrtov pilotnega romskega naselja.
V družbi HIT potekata preoblikovanje organizacije in optimizacija delovnih procesov. Cilj je, pravijo v tej igralniški družbi, bolj prilagodljiva in stroškovno vzdržna organizacija. Iz poslovnih razlogov je v zadnjem letu delovno razmerje prenehalo dvajsetim. zaposlenim. V oddaji tudi o teh temah: - Vlada potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. - Občutno pomanjkanje kadra tudi v patronažni dejavnosti. - Primorska sodišča iščejo sodnike porotnike.
V družbi HIT potekata preoblikovanje organizacije in optimizacija delovnih procesov. Cilj je, pravijo v tej igralniški družbi, bolj prilagodljiva in stroškovno vzdržna organizacija. Iz poslovnih razlogov je v zadnjem letu delovno razmerje prenehalo dvajsetim. zaposlenim. V oddaji tudi o teh temah: - Vlada potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. - Občutno pomanjkanje kadra tudi v patronažni dejavnosti. - Primorska sodišča iščejo sodnike porotnike.
Je december čas obdarovanja ali predvsem norenja in nakupovalne evforije? Je res vesel mesec, ali prinaša tudi žalost, osamo in skrbi? (Ponovitev oddaje.)
Je december čas obdarovanja ali predvsem norenja in nakupovalne evforije? Je res vesel mesec, ali prinaša tudi žalost, osamo in skrbi? (Ponovitev oddaje.)
V Mariboru so včeraj uradno odprli prenovljeno igrišče enote Mehurčki Vrtca Tezno, kjer so postavili nova igrala. Gre za enega od osmih igrišč, ki jih je Mestna občina Maribor letos uredila pri vrtcih in osnovnih šolah, skupaj pa je bilo obnovljenih ali na novo urejenih kar 26 igrišč po mestu. Foto: MO Maribor
V Mariboru so včeraj uradno odprli prenovljeno igrišče enote Mehurčki Vrtca Tezno, kjer so postavili nova igrala. Gre za enega od osmih igrišč, ki jih je Mestna občina Maribor letos uredila pri vrtcih in osnovnih šolah, skupaj pa je bilo obnovljenih ali na novo urejenih kar 26 igrišč po mestu. Foto: MO Maribor
Pred nedeljskim koncertom skupine Nakána v ljubljanski Drami (na Litostrojski 56) se bomo pogovarjali z vodjo zasedbe, violinistko in pevko Ano Mezgec. Pridružila se nam bo tudi urednica oddaje Srca šansona in voditeljica nedeljskega koncerta Alma Čelik.
Pred nedeljskim koncertom skupine Nakána v ljubljanski Drami (na Litostrojski 56) se bomo pogovarjali z vodjo zasedbe, violinistko in pevko Ano Mezgec. Pridružila se nam bo tudi urednica oddaje Srca šansona in voditeljica nedeljskega koncerta Alma Čelik.
December je čas obdarovanj, nakupov, prazničnih akcij, pa tudi nakupovalnih pasti, ki nas lahko kaj hitro spravijo v slabo voljo. V svetovalni oddaji o tem, na kaj moramo biti pozorni pri nakupu, kako varno nakupujemo po spletu, kako je z vračilom izdelkov, pa tudi o tem, ali lahko darilo zavrnemo.
December je čas obdarovanj, nakupov, prazničnih akcij, pa tudi nakupovalnih pasti, ki nas lahko kaj hitro spravijo v slabo voljo. V svetovalni oddaji o tem, na kaj moramo biti pozorni pri nakupu, kako varno nakupujemo po spletu, kako je z vračilom izdelkov, pa tudi o tem, ali lahko darilo zavrnemo.
Pudding Fields je obalna slovenska rock-ska zasedba iz Kopra, Izole in Pirana, ustanovljena leta 1996, ki je s svojo značilno mešanico punk energije, ska ritmov in melodičnega rocka več kot petnajst let soustvarjala prepoznavni glas obalne glasbene scene. Skupina je izdala štiri avtorske albume Največja prevara 21(ega) stoletja (2003), Sodni dan (2005), Srečni izbranci (2007) in Stockholmski sindrom (2009) ter si z njimi utrdila status ene vidnejših primorskih zasedb svoje generacije. Znani so po izrazitem večglasju, družbenokritičnih besedilih ter živahnih koncertnih nastopih, v katerih so se prepletali trobentarski riffi, kitarska melodičnost in suverena odrska prezenca. Po premoru, ki je sledil ukinitvi skupine leta 2013, se konec leta 2025 vračajo na odre v izvirni zasedbi. Prisluhnite jim v oddaji radioLive!, vstopnico za ogled radijskega koncerta v živo dobite na spodnji povezavi.
Pudding Fields je obalna slovenska rock-ska zasedba iz Kopra, Izole in Pirana, ustanovljena leta 1996, ki je s svojo značilno mešanico punk energije, ska ritmov in melodičnega rocka več kot petnajst let soustvarjala prepoznavni glas obalne glasbene scene. Skupina je izdala štiri avtorske albume Največja prevara 21(ega) stoletja (2003), Sodni dan (2005), Srečni izbranci (2007) in Stockholmski sindrom (2009) ter si z njimi utrdila status ene vidnejših primorskih zasedb svoje generacije. Znani so po izrazitem večglasju, družbenokritičnih besedilih ter živahnih koncertnih nastopih, v katerih so se prepletali trobentarski riffi, kitarska melodičnost in suverena odrska prezenca. Po premoru, ki je sledil ukinitvi skupine leta 2013, se konec leta 2025 vračajo na odre v izvirni zasedbi. Prisluhnite jim v oddaji radioLive!, vstopnico za ogled radijskega koncerta v živo dobite na spodnji povezavi.
Na sporedu Jean Sibelius: suiti Pelleas in Melisanda in Karelia ter Finska himna.
Na sporedu Jean Sibelius: suiti Pelleas in Melisanda in Karelia ter Finska himna.
Filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Organizator pediatrične dejavnosti Upravnica Radia Slovensko primorje in filmska kritičarka Eden izmed najboljših slovenskih fotografov Josip Pelikan je imel v letih od 1910 do 1920 fotografski atelje v Idriji, nato pa se je preselil v Celje. Tam je obnovil stekleni atelje fotografa Lenza in odprl podružnico v Rogaški Slatini. Gojil je kakovostno portretno fotografijo v različnih tehnikah in ustvaril številne portrete uglednih slovenskih kulturnikov. Zapustil je tudi izjemen opus pokrajinske, turistične, reportažne in arhitekturne fotografije. Ti motivi so izhajali kot razglednice ter kot reprodukcije v knjigah in revijah. Josip Pelikan se je rodil pred 140 leti v Trbižu.
Filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Organizator pediatrične dejavnosti Upravnica Radia Slovensko primorje in filmska kritičarka Eden izmed najboljših slovenskih fotografov Josip Pelikan je imel v letih od 1910 do 1920 fotografski atelje v Idriji, nato pa se je preselil v Celje. Tam je obnovil stekleni atelje fotografa Lenza in odprl podružnico v Rogaški Slatini. Gojil je kakovostno portretno fotografijo v različnih tehnikah in ustvaril številne portrete uglednih slovenskih kulturnikov. Zapustil je tudi izjemen opus pokrajinske, turistične, reportažne in arhitekturne fotografije. Ti motivi so izhajali kot razglednice ter kot reprodukcije v knjigah in revijah. Josip Pelikan se je rodil pred 140 leti v Trbižu.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · občutno pomanjkanje kadra tudi v patronažni dejavnosti · cena vode v Mariboru ostaja nespremenjena · pri mariborski enoti Mehurčki Vrtca Tezno odprli prenovljeno igrišče
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · občutno pomanjkanje kadra tudi v patronažni dejavnosti · cena vode v Mariboru ostaja nespremenjena · pri mariborski enoti Mehurčki Vrtca Tezno odprli prenovljeno igrišče
Za današnjo aktualno temo smo obiskali kmetijo Žampa v Levanjcih, ki je pred kratkim osvojila naziv NAJ hlev letošnjega leta. Omenjena kmetija velja za tehnološko eno najsodobnejših v Sloveniji, za udobje svojih krav pa skrbijo tudi z masažo in glasbo.
Za današnjo aktualno temo smo obiskali kmetijo Žampa v Levanjcih, ki je pred kratkim osvojila naziv NAJ hlev letošnjega leta. Omenjena kmetija velja za tehnološko eno najsodobnejših v Sloveniji, za udobje svojih krav pa skrbijo tudi z masažo in glasbo.
Zgodovinar mlajše generacije dr. Robert Devetak iz Nove Gorice, sicer zaposlen na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je pred kratkim izdal svoje četrto knjižno delo s pomenljivim naslovom In zopet kliče domovina ženo na pomoč: Ženska dobrodelna društva na Goriškem in Gradiškem v obdobju Avstro-Ogrske. Avtor se poglobljeno loti vprašanja, kako so se ženske, sprva omejene na zasebni prostor doma in družine, začele vključevati v javno življenje preko dobrodelnosti, ki je postala eden redkih družbeno sprejemljivih načinov njihovega delovanja. Ob izidu njegove najnovejše knjige je novinar Valter Pregelj povabil zgodovinarja Roberta Devetaka pred radijski mikrofon. Najprej z vprašanjem, od kod mu zamisel za takšen naslov dela o ženski dobrodelnosti.
Zgodovinar mlajše generacije dr. Robert Devetak iz Nove Gorice, sicer zaposlen na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je pred kratkim izdal svoje četrto knjižno delo s pomenljivim naslovom In zopet kliče domovina ženo na pomoč: Ženska dobrodelna društva na Goriškem in Gradiškem v obdobju Avstro-Ogrske. Avtor se poglobljeno loti vprašanja, kako so se ženske, sprva omejene na zasebni prostor doma in družine, začele vključevati v javno življenje preko dobrodelnosti, ki je postala eden redkih družbeno sprejemljivih načinov njihovega delovanja. Ob izidu njegove najnovejše knjige je novinar Valter Pregelj povabil zgodovinarja Roberta Devetaka pred radijski mikrofon. Najprej z vprašanjem, od kod mu zamisel za takšen naslov dela o ženski dobrodelnosti.
Adam Grant je eden od najbolj znanih organizacijskih psihologov na svetu. Profesor na poslovni šoli Wharton in avtor knjižnih uspešnic Premisli še enkrat in Skriti potenciali. Med drugim je razložil, zakaj moramo biti pri izbiri vodij pozorni na učinek blebetanja. In razložil praktično uporabnost svojega najbolj znanega koncepta dajalcev, jemalcev in izenačevalcev. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Adam Grant je eden od najbolj znanih organizacijskih psihologov na svetu. Profesor na poslovni šoli Wharton in avtor knjižnih uspešnic Premisli še enkrat in Skriti potenciali. Med drugim je razložil, zakaj moramo biti pri izbiri vodij pozorni na učinek blebetanja. In razložil praktično uporabnost svojega najbolj znanega koncepta dajalcev, jemalcev in izenačevalcev. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Po uspelem prvem gostovanju na Dunaju so se Chopin in njegove bližnji opogumili ter velikopotezno načrtovali še večjo turnejo. A Chopin je odlašal. Prevevale so ga zle slutnje zapuščanja svojih ljubljenih za vedno, podajanja v neznane kraje in zlovešče vizije umiranja v izgnanstvu. Ga je bilo strah sprememb?
Po uspelem prvem gostovanju na Dunaju so se Chopin in njegove bližnji opogumili ter velikopotezno načrtovali še večjo turnejo. A Chopin je odlašal. Prevevale so ga zle slutnje zapuščanja svojih ljubljenih za vedno, podajanja v neznane kraje in zlovešče vizije umiranja v izgnanstvu. Ga je bilo strah sprememb?
Mariborski Zdravstveni dom je nedavno pridobil status pridružene članice Univerze v Mariboru, obeta pa si tudi naziv univerzitetni, s čimer bi postal prvi zdravstveni dom v Sloveniji s takšnim statusom. O tem, kaj bo ta prinesel tako zdravstvenemu domu kot mariborski Univerzi in seveda, kaj bo to pomenilo za paciente in dostopnost zdravstvenih storitev, smo govorili v Radijski tribuni z rektorjem Univerze v Mariboru Zdravkom Kačičem in direktorjem Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor Jernejem Završnikom.
Mariborski Zdravstveni dom je nedavno pridobil status pridružene članice Univerze v Mariboru, obeta pa si tudi naziv univerzitetni, s čimer bi postal prvi zdravstveni dom v Sloveniji s takšnim statusom. O tem, kaj bo ta prinesel tako zdravstvenemu domu kot mariborski Univerzi in seveda, kaj bo to pomenilo za paciente in dostopnost zdravstvenih storitev, smo govorili v Radijski tribuni z rektorjem Univerze v Mariboru Zdravkom Kačičem in direktorjem Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor Jernejem Završnikom.
V Nemčiji in na Nizozemskem poteka svetovno prvenstvo za rokometašice. Sinoči so se končale zadnje tekme glavnega dela tekmovanja, po katerih so znane vse udeleženke četrtfinala. Večjih presenečenj vseeno ni bilo. Za prijetno presenečenje pa so v dozdajšnjem delu sezone poskrbeli slovenski smučarski skakalci. Po treh postajah svetovnega pokala so slovenski predstavniki po rezultatih v Wisłi na vrhu skupnih seštevkov.
V Nemčiji in na Nizozemskem poteka svetovno prvenstvo za rokometašice. Sinoči so se končale zadnje tekme glavnega dela tekmovanja, po katerih so znane vse udeleženke četrtfinala. Večjih presenečenj vseeno ni bilo. Za prijetno presenečenje pa so v dozdajšnjem delu sezone poskrbeli slovenski smučarski skakalci. Po treh postajah svetovnega pokala so slovenski predstavniki po rezultatih v Wisłi na vrhu skupnih seštevkov.
Pred visoko sezono sicer dovoljene uporabe pirotehnike nikakor ne grozimo, pač pa le ponujamo vpogled v to kakšne so posledice, če gre kaj narobe. Kako se zdravniki sploh lotijo reševanja popolnoma razcefranih okončin, od kod jemljejo dele žil, mišic in kože, zakaj teh delov ali pač kar celih rok in nog ni mogoče presaditi iz drugega človeka, zakaj bi bilo darovanje kože iz drugega človeka najtežja oblika presaditve človeškega organa, za koliko časa lahko ostanke roke začasno prišijejo na kak drug del telesa, kdaj palec iz noge prišijejo na mesto palca na roki, kako je šivati žilice, debele desetinko milimetra, pa tudi o opeklinah, vlogi starih dobrih medicinskih pijavk, ki v vedru čakajo, da smejo pripomoči k uspešnim operacijam, bo v tej epizodi RešeValne postaje precej plastično Darijo Pogorelec, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije z Oddelka za plastično rekonstruktivno kirurgijo in opekline ljubljanskega UKC.
Pred visoko sezono sicer dovoljene uporabe pirotehnike nikakor ne grozimo, pač pa le ponujamo vpogled v to kakšne so posledice, če gre kaj narobe. Kako se zdravniki sploh lotijo reševanja popolnoma razcefranih okončin, od kod jemljejo dele žil, mišic in kože, zakaj teh delov ali pač kar celih rok in nog ni mogoče presaditi iz drugega človeka, zakaj bi bilo darovanje kože iz drugega človeka najtežja oblika presaditve človeškega organa, za koliko časa lahko ostanke roke začasno prišijejo na kak drug del telesa, kdaj palec iz noge prišijejo na mesto palca na roki, kako je šivati žilice, debele desetinko milimetra, pa tudi o opeklinah, vlogi starih dobrih medicinskih pijavk, ki v vedru čakajo, da smejo pripomoči k uspešnim operacijam, bo v tej epizodi RešeValne postaje precej plastično Darijo Pogorelec, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije z Oddelka za plastično rekonstruktivno kirurgijo in opekline ljubljanskega UKC.
Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša hormonska motnja pri ženskah v rodnem obdobju in najpogostejši vzrok neplodnosti pri ženskah z motnjami menstrualnega cikla. Ženska opazi čezmerno poraščenost moškega tipa, aknavost, izpadanje las, nekatere presnovne motnje in druge težave. Sindrom se pojavlja družinsko, in sicer pri od 5 do 10 odstotkih žensk v rodni dobi. O sindromu policističnih jajčnikov bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, na vaša vprašanja bo odgovarjala prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.
Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša hormonska motnja pri ženskah v rodnem obdobju in najpogostejši vzrok neplodnosti pri ženskah z motnjami menstrualnega cikla. Ženska opazi čezmerno poraščenost moškega tipa, aknavost, izpadanje las, nekatere presnovne motnje in druge težave. Sindrom se pojavlja družinsko, in sicer pri od 5 do 10 odstotkih žensk v rodni dobi. O sindromu policističnih jajčnikov bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, na vaša vprašanja bo odgovarjala prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.
Naj še kdo reče, da gradov v 21. stoletju ne gradimo več. V današnji Radiosferi se odpravljamo na ogled enega največjih in najbolj perspektivnih eksperimentalnih arheoloških projektov, ki se je začel že leta 1997. Takrat si je Michel Guyot, restavrator, lastnik več gradov in ljubitelj zgodovine postavil vprašanje: Ali lahko danes zgradimo srednjeveški grad samo s tehnikami in orodji iz 13. stoletja? Odgovor na to vprašanje še danes iščemo v tokratni Radiosferi, v kateri nas na grad Guédelon odpelje Hana Bujanović Kokot, študentka novinarstva in urednica.
Naj še kdo reče, da gradov v 21. stoletju ne gradimo več. V današnji Radiosferi se odpravljamo na ogled enega največjih in najbolj perspektivnih eksperimentalnih arheoloških projektov, ki se je začel že leta 1997. Takrat si je Michel Guyot, restavrator, lastnik več gradov in ljubitelj zgodovine postavil vprašanje: Ali lahko danes zgradimo srednjeveški grad samo s tehnikami in orodji iz 13. stoletja? Odgovor na to vprašanje še danes iščemo v tokratni Radiosferi, v kateri nas na grad Guédelon odpelje Hana Bujanović Kokot, študentka novinarstva in urednica.
Tokrat bomo v oddaji Midva, ki predstavlja nove dvojine in enkrat mesečno vstopi v prostor Odprto za srečanja, spoznali sestro in brata- Mojco in Borisa Bordona, vinarja iz Dekanov, tik ob reki Rižani. Njun pokojni oče Ivan je bil prvi med zasebnimi vinarji slovenske Istre, ki je vpeljal lastno blagovno znamko, njegovi otroci, zdaj tudi že vnuki pa nadaljujejo družinsko izročilo in odličnim ter pogosto nagrajenim vinom dodajajo nova vsebinska pogavja - gin, konjak, oljčno olje, turizem in tudi oživitev starega mlina s petimi kolesi, ki je deloval vse do leta 1972 in bo morda, v sodobni preobleki, spet zagnal kolesje. Z Bordonovimi se pogovarja Nataša Benčič.
Tokrat bomo v oddaji Midva, ki predstavlja nove dvojine in enkrat mesečno vstopi v prostor Odprto za srečanja, spoznali sestro in brata- Mojco in Borisa Bordona, vinarja iz Dekanov, tik ob reki Rižani. Njun pokojni oče Ivan je bil prvi med zasebnimi vinarji slovenske Istre, ki je vpeljal lastno blagovno znamko, njegovi otroci, zdaj tudi že vnuki pa nadaljujejo družinsko izročilo in odličnim ter pogosto nagrajenim vinom dodajajo nova vsebinska pogavja - gin, konjak, oljčno olje, turizem in tudi oživitev starega mlina s petimi kolesi, ki je deloval vse do leta 1972 in bo morda, v sodobni preobleki, spet zagnal kolesje. Z Bordonovimi se pogovarja Nataša Benčič.
Brezplačen dostop do orodij umetne inteligence za vse državljane - to je nedavno napovedal premier Robert Golob. Sredi tedna se bo končal razpis za nacionalno platformo generativne umetne inteligence, ki naj bi tako pomagala pri razvoju naprednih tehnologij v slovenskem jeziku. Kaj lahko pričakujemo, kdaj nam bodo vsa ta orodja na voljo ter predvsem - zakaj v tako nacionalno platformo? Gost tokratne epizode Ob osmih je eden od snovalcev razpisa, sicer pa strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan.
Brezplačen dostop do orodij umetne inteligence za vse državljane - to je nedavno napovedal premier Robert Golob. Sredi tedna se bo končal razpis za nacionalno platformo generativne umetne inteligence, ki naj bi tako pomagala pri razvoju naprednih tehnologij v slovenskem jeziku. Kaj lahko pričakujemo, kdaj nam bodo vsa ta orodja na voljo ter predvsem - zakaj v tako nacionalno platformo? Gost tokratne epizode Ob osmih je eden od snovalcev razpisa, sicer pa strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan.
Jutranja poročila Radia Maribor
v jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - zaradi povečanja števila primerov gripe urgentni centri pod pritiskom - naj praznikov ne pokvari nespametna uporaba pirotehničnih izdelkov - na Trgu svobode v Mariboru po več letih spet drsališče na prostem
v jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - zaradi povečanja števila primerov gripe urgentni centri pod pritiskom - naj praznikov ne pokvari nespametna uporaba pirotehničnih izdelkov - na Trgu svobode v Mariboru po več letih spet drsališče na prostem
Sonce na Zemljo pošlje vsakodnevno dovolj energije, da bi z njo lahko pokrili vse potrebe človeštva po njej in še mnogo več. A kljub temu je danes povsem očitno, da se tovrstna 'energetska enačba' - vsaj za zdaj - nikakor ne izide v obojestransko zadovoljstvo človeštva in planeta.
Sonce na Zemljo pošlje vsakodnevno dovolj energije, da bi z njo lahko pokrili vse potrebe človeštva po njej in še mnogo več. A kljub temu je danes povsem očitno, da se tovrstna 'energetska enačba' - vsaj za zdaj - nikakor ne izide v obojestransko zadovoljstvo človeštva in planeta.
Gost tokratne oddaje je godec in godbopisec Jerneja Dirnbek – Dimek. Frontman skupine Mi2. A Dimek ni edini frontman v bendu. Ob boku mu na vseh koncertih stoji Tone Kregar Tonč. Eden izmed redkih bandov z dvema frontmanoma. Kako to deluje v praksi? Kako brzda svoj ego in kaj pomeni, da v bendu vlada demokracija?
Gost tokratne oddaje je godec in godbopisec Jerneja Dirnbek – Dimek. Frontman skupine Mi2. A Dimek ni edini frontman v bendu. Ob boku mu na vseh koncertih stoji Tone Kregar Tonč. Eden izmed redkih bandov z dvema frontmanoma. Kako to deluje v praksi? Kako brzda svoj ego in kaj pomeni, da v bendu vlada demokracija?
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesnica in pisateljica Katja Perat je doslej izdala dve knjigi poezije in z njima osvojila velik krog slovenskih bralcev. Zaznamuje ju neposredna, lucidna in ritmično sugestivna pesniška govorica, s katero Katja Perat ubeseduje krhkost človeka in njegovo ujetost v kolesje družbe, njenih sistemov in zakonov. Pesem Nežnost je iz avtoričine knjige Davek na dodano vrednost, ki je izšla leta 2014. Interpretira: Barbara Medvešček, urednica oddaje: Tina Kozin.
Pesnica in pisateljica Katja Perat je doslej izdala dve knjigi poezije in z njima osvojila velik krog slovenskih bralcev. Zaznamuje ju neposredna, lucidna in ritmično sugestivna pesniška govorica, s katero Katja Perat ubeseduje krhkost človeka in njegovo ujetost v kolesje družbe, njenih sistemov in zakonov. Pesem Nežnost je iz avtoričine knjige Davek na dodano vrednost, ki je izšla leta 2014. Interpretira: Barbara Medvešček, urednica oddaje: Tina Kozin.
Eritreja je obmorska država v severovzhodni Afriki, ki ima na severovzhodu dolgo obalo z Rdečim morjem, meji pa na Sudan, Etiopijo in Džibuti. Gre za nekdanjo italijansko in britansko kolonijo, ki ima 3, 6 milijonov prebivalcev. Še vsaj milijon Eritrejcev živi v tujini. Eden od njih je tudi Luigi Yohannas, ki je v Slovenijo prišel leta 2017 in ima pri nas status begunca.
Eritreja je obmorska država v severovzhodni Afriki, ki ima na severovzhodu dolgo obalo z Rdečim morjem, meji pa na Sudan, Etiopijo in Džibuti. Gre za nekdanjo italijansko in britansko kolonijo, ki ima 3, 6 milijonov prebivalcev. Še vsaj milijon Eritrejcev živi v tujini. Eden od njih je tudi Luigi Yohannas, ki je v Slovenijo prišel leta 2017 in ima pri nas status begunca.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Napovedujemo koncert Bernarda Brizanija in nastop Tria Misterioso.
Napovedujemo koncert Bernarda Brizanija in nastop Tria Misterioso.
V začetku tega meseca se je iz tekel dvomesečni rok za izpraznitev območja nekdanje ladjedelnice v Izoli, vendar pa postopek zaradi pritožbe stoji. Lastnik tega območja je država, upravljavec Ministrstvo za obrambo, brez pravne podlage pa ga zaseda več družb, ki sicer plačujejo neko vrsto najemnine oz. uporabnine, a ne lastniku ali upravljavcu, temveč Ladjedelnici Izola d.o.o., ki z državo ali ministrstvom nima sklenjenega nobenega pravnega razmerja. V tej družbi pravijo, da so nosilci vodnega dovoljenja in da so z opravljanjem ladjedelniške dejavnosti povezani določeni stroški, ki jih je pač treba plačati. V oddaji tudi o tem: - Odbor Evropskega parlamenta za pravice žensk in enakost spolov je znova podprl evropsko državljansko pobudo za varen in dostopen splav v Uniji. - Iz Ajdovščine v Novo Gorico ponovno vzpostavljen potniški promet z vlakom. - Začenjajo se javne predstavitve pobude za ustanovitev Regijskega parka Snežnik.
V začetku tega meseca se je iz tekel dvomesečni rok za izpraznitev območja nekdanje ladjedelnice v Izoli, vendar pa postopek zaradi pritožbe stoji. Lastnik tega območja je država, upravljavec Ministrstvo za obrambo, brez pravne podlage pa ga zaseda več družb, ki sicer plačujejo neko vrsto najemnine oz. uporabnine, a ne lastniku ali upravljavcu, temveč Ladjedelnici Izola d.o.o., ki z državo ali ministrstvom nima sklenjenega nobenega pravnega razmerja. V tej družbi pravijo, da so nosilci vodnega dovoljenja in da so z opravljanjem ladjedelniške dejavnosti povezani določeni stroški, ki jih je pač treba plačati. V oddaji tudi o tem: - Odbor Evropskega parlamenta za pravice žensk in enakost spolov je znova podprl evropsko državljansko pobudo za varen in dostopen splav v Uniji. - Iz Ajdovščine v Novo Gorico ponovno vzpostavljen potniški promet z vlakom. - Začenjajo se javne predstavitve pobude za ustanovitev Regijskega parka Snežnik.
Slovenija ta mesec znova predseduje varnostnemu svetu Združenih narodov. To je tudi zadnji mesec dveletnega mandata nestalne članice v najpomembnejšem organu Svetovne organizacije. To je drugi slovenski mandat v varnostnem svetu po tistem v letih 1998/99, ki - vsaj sodeč po odzivih v Palači narodov - kaže, da se zna Slovenija uspešno vrteti na mednarodnem diplomatskem parketu. Druge teme: - Ukrajinski predsednik Zelenski: načrt Kijeva in Bruslja za končanje vojne je pripravljen. - Evropski državljanski pobudi za varen in dostopen splav vnovična podpora pristojnega evropskega parlamentarnega odbora. - Nova nesoglasja med predsednico republike Pirc Musar in premierom Golobom, tokrat o imenovanju veleposlanikov.
Slovenija ta mesec znova predseduje varnostnemu svetu Združenih narodov. To je tudi zadnji mesec dveletnega mandata nestalne članice v najpomembnejšem organu Svetovne organizacije. To je drugi slovenski mandat v varnostnem svetu po tistem v letih 1998/99, ki - vsaj sodeč po odzivih v Palači narodov - kaže, da se zna Slovenija uspešno vrteti na mednarodnem diplomatskem parketu. Druge teme: - Ukrajinski predsednik Zelenski: načrt Kijeva in Bruslja za končanje vojne je pripravljen. - Evropski državljanski pobudi za varen in dostopen splav vnovična podpora pristojnega evropskega parlamentarnega odbora. - Nova nesoglasja med predsednico republike Pirc Musar in premierom Golobom, tokrat o imenovanju veleposlanikov.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«