Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Cikel Sozvočje svetov prepleta likovno in glasbeno umetnost ter skozi umetnostnozgodovinska predavanja in koncertne večere odpira prostor subtilnega dialoga med podobo in zvokom. V jubilejni, 25. sezoni z naslovom »Portreti« raziskuje preplet slogovnih, estetskih in zgodovinskih razmerij ter njihov odmev v širšem kulturnem kontekstu. V pogovoru z umetnostno zgodovinarko Natašo Braunsberger iz Narodne galerije se podamo v vizualni svet velikonočnega časa — obdobja, ki v krščanski tradiciji simbolizira prehod iz teme v svetlobo, iz trpljenja v novo življenje. Predavanje Iz teme v svetlobo nas vodi skozi zaporedje ključnih prizorov — od Kristusovega vhoda v Jeruzalem do poti v Emavs — in razkriva, kako so umetniki skozi stoletja te motive oblikovali v izrazito simbolne in čustveno nabite podobe. Kako lahko svetloba in tema postaneta nosilki pomena? Kako umetnost pripoveduje zgodbo, ki presega čas in prostor? Velikonočni motivi v likovni umetnosti tako ne razkrivajo le dogodkov, temveč odpirajo prostor notranjega doživljanja — prostor tišine, upanja in preobrazbe. Prav ta prehod pa se zrcali tudi v glasbi, ki lahko te izkušnje prenese v zvočno razsežnost in jih poglobi v prostor kontemplacije. Prisluhnite pogovoru in odkrijte, kako se ena najmočnejših zgodb zahodne kulture razkriva skozi podobe — in kako jo lahko beremo danes.
Cikel Sozvočje svetov prepleta likovno in glasbeno umetnost ter skozi umetnostnozgodovinska predavanja in koncertne večere odpira prostor subtilnega dialoga med podobo in zvokom. V jubilejni, 25. sezoni z naslovom »Portreti« raziskuje preplet slogovnih, estetskih in zgodovinskih razmerij ter njihov odmev v širšem kulturnem kontekstu. V pogovoru z umetnostno zgodovinarko Natašo Braunsberger iz Narodne galerije se podamo v vizualni svet velikonočnega časa — obdobja, ki v krščanski tradiciji simbolizira prehod iz teme v svetlobo, iz trpljenja v novo življenje. Predavanje Iz teme v svetlobo nas vodi skozi zaporedje ključnih prizorov — od Kristusovega vhoda v Jeruzalem do poti v Emavs — in razkriva, kako so umetniki skozi stoletja te motive oblikovali v izrazito simbolne in čustveno nabite podobe. Kako lahko svetloba in tema postaneta nosilki pomena? Kako umetnost pripoveduje zgodbo, ki presega čas in prostor? Velikonočni motivi v likovni umetnosti tako ne razkrivajo le dogodkov, temveč odpirajo prostor notranjega doživljanja — prostor tišine, upanja in preobrazbe. Prav ta prehod pa se zrcali tudi v glasbi, ki lahko te izkušnje prenese v zvočno razsežnost in jih poglobi v prostor kontemplacije. Prisluhnite pogovoru in odkrijte, kako se ena najmočnejših zgodb zahodne kulture razkriva skozi podobe — in kako jo lahko beremo danes.
Velikonočni čas že stoletja navdihuje umetniški izraz, v katerem se glasba razkriva kot prostor notranjega premišljevanja in duhovne zbranosti. Program petega koncerta cikla Sozvočje svetov, naslovljen Odsev svetlobe, združuje tri različne skladateljske poetike, ki izvirajo iz različnih zgodovinskih obdobij in estetskih pogledov na glasbeni izraz. Suita za orkester Slavka Osterca razkriva značilnosti slovenske glasbene moderne ter skladateljevo odprtost evropskim avantgardnim tokovom. Mladostna Simfonija št. 7 Felixa Mendelssohna Bartholdyja pa kaže izjemen kontrapunktični dar in oblikovno jasnost, ki napovedujeta eno osrednjih ustvarjalnih osebnosti romantičnega obdobja. Koncert sklene sakralna mojstrovina Stabat Mater Antonia Vivaldija, pretresljiva glasbena upodobitev Marijine bolečine pod križem, v kateri se prepletata duhovna globina in ganljiva melanholična lepota. Skupaj ta dela oblikujejo premišljeno glasbeno pot – od notranjega razmisleka do upanja, ki zaznamuje velikonočni čas. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Solistka: Sara Ognjanovič, vokal Slavko Osterc: Suita za orkester – Religioso Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 7 v d-molu, MWV N 7 Antonio Vivaldi: Stabat Mater, RV 621 - orgelski pozitiv: Tomaž Sevšek
Velikonočni čas že stoletja navdihuje umetniški izraz, v katerem se glasba razkriva kot prostor notranjega premišljevanja in duhovne zbranosti. Program petega koncerta cikla Sozvočje svetov, naslovljen Odsev svetlobe, združuje tri različne skladateljske poetike, ki izvirajo iz različnih zgodovinskih obdobij in estetskih pogledov na glasbeni izraz. Suita za orkester Slavka Osterca razkriva značilnosti slovenske glasbene moderne ter skladateljevo odprtost evropskim avantgardnim tokovom. Mladostna Simfonija št. 7 Felixa Mendelssohna Bartholdyja pa kaže izjemen kontrapunktični dar in oblikovno jasnost, ki napovedujeta eno osrednjih ustvarjalnih osebnosti romantičnega obdobja. Koncert sklene sakralna mojstrovina Stabat Mater Antonia Vivaldija, pretresljiva glasbena upodobitev Marijine bolečine pod križem, v kateri se prepletata duhovna globina in ganljiva melanholična lepota. Skupaj ta dela oblikujejo premišljeno glasbeno pot – od notranjega razmisleka do upanja, ki zaznamuje velikonočni čas. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Solistka: Sara Ognjanovič, vokal Slavko Osterc: Suita za orkester – Religioso Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 7 v d-molu, MWV N 7 Antonio Vivaldi: Stabat Mater, RV 621 - orgelski pozitiv: Tomaž Sevšek
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Izbrali smo tri kratka besedila Daniila Harmsa: prvo je brez naslova, govori pa o prvem aprilu, ter Inkubacijsko obdobje in Pravljice. Harms (1905-1942) velja za enega najbolj samosvojih ruskih literatov prejšnjega stoletja. Bil je mojster absurda in črnega humorja, v svojih delih pa je z izjemnim občutkom za grotesko razgaljal nesmisle človekovega bivanja in družbenih konvencij. Njegov slog zaznamujejo jedrnatost, nepričakovani preobrati in igrivost, ki pa vedno ohranja bivanjsko ostrino. Prevajalec Borut Kraševec, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2023.
Izbrali smo tri kratka besedila Daniila Harmsa: prvo je brez naslova, govori pa o prvem aprilu, ter Inkubacijsko obdobje in Pravljice. Harms (1905-1942) velja za enega najbolj samosvojih ruskih literatov prejšnjega stoletja. Bil je mojster absurda in črnega humorja, v svojih delih pa je z izjemnim občutkom za grotesko razgaljal nesmisle človekovega bivanja in družbenih konvencij. Njegov slog zaznamujejo jedrnatost, nepričakovani preobrati in igrivost, ki pa vedno ohranja bivanjsko ostrino. Prevajalec Borut Kraševec, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2023.
Predstavniki vlade in gospodarstva so danes razpravljali o možnih ukrepih za blažitev krize v luči vojne na Bližnjem vzhodu. Kot opozarjajo, je ključno tveganje prelivanje rasti cen energentov v končne cene pogonskih goriv, elektrike, hrane in drugih izdelkov. V Gospodarski zbornici pozivajo politiko k enotnosti, sodelovanju in hitremu ukrepanju. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da je treba ukrepe sprejeti, še preden se bodo razmere dodatno zaostrile. Okoljski minister Bojan Kumer pričakuje, da bo vlada izhodišča za ukrepanje obravnavala v četrtek.
Predstavniki vlade in gospodarstva so danes razpravljali o možnih ukrepih za blažitev krize v luči vojne na Bližnjem vzhodu. Kot opozarjajo, je ključno tveganje prelivanje rasti cen energentov v končne cene pogonskih goriv, elektrike, hrane in drugih izdelkov. V Gospodarski zbornici pozivajo politiko k enotnosti, sodelovanju in hitremu ukrepanju. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da je treba ukrepe sprejeti, še preden se bodo razmere dodatno zaostrile. Okoljski minister Bojan Kumer pričakuje, da bo vlada izhodišča za ukrepanje obravnavala v četrtek.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Igra je pravzaprav lepljenka fragmentov noči, ko pod perutnico teme zakonca ležeta v posteljo. Pisanost omnibusa različnih življenjskih pa tudi domišljijskih zapletov v značilni in samosvoji Jesihovski maniri. Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstric: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Janij Golob Glasbena izvajalca: Boris Šurbek (tolkala), Mitja Kogoj (viola) Ona, ženski glas – Milena Zupančič On, moški glas – Boris Ostan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1994.
Igra je pravzaprav lepljenka fragmentov noči, ko pod perutnico teme zakonca ležeta v posteljo. Pisanost omnibusa različnih življenjskih pa tudi domišljijskih zapletov v značilni in samosvoji Jesihovski maniri. Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstric: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Janij Golob Glasbena izvajalca: Boris Šurbek (tolkala), Mitja Kogoj (viola) Ona, ženski glas – Milena Zupančič On, moški glas – Boris Ostan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1994.
Branko Šömen je vsestranski književnik, saj je dober kot pesnik in kot romanopisec, scenaristični mojster, filmski kritik in sodelavec revije Ekran, med drugim pa je bil tudi naš radijski kolega: v legendarni Literarni (redakciji) je pripravil vrsto literarnih večerov, pogosto pa je tudi poročal s filmskih festivalov. Ob njegovem okroglem življenjskem jubileju lahko slišite Literarni večer, ki predstavlja vsaj kanček njegovega bogatega in razgibanega opusa. Režiser Gregor Tozon, asistentka režije Helena Mugerle, bralka veznega besedila Lidija Hartman, interpreti Aleš Valič, Brane Grubar, Janez Starina, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, avtor in urednik oddaje Marko Golja. Narejeno leta 2006.
Branko Šömen je vsestranski književnik, saj je dober kot pesnik in kot romanopisec, scenaristični mojster, filmski kritik in sodelavec revije Ekran, med drugim pa je bil tudi naš radijski kolega: v legendarni Literarni (redakciji) je pripravil vrsto literarnih večerov, pogosto pa je tudi poročal s filmskih festivalov. Ob njegovem okroglem življenjskem jubileju lahko slišite Literarni večer, ki predstavlja vsaj kanček njegovega bogatega in razgibanega opusa. Režiser Gregor Tozon, asistentka režije Helena Mugerle, bralka veznega besedila Lidija Hartman, interpreti Aleš Valič, Brane Grubar, Janez Starina, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, avtor in urednik oddaje Marko Golja. Narejeno leta 2006.
Poleti smo na Radiu Koper prisluhnili koncertu senegalsko-francoskega dua Ablaye Cissoko & Cyrille Brotto. Glasbenikoma, mojstru kore in odličnemu harmonikarju, se je pridružil slovenski duo Harmelogic: pianist Kristijan Korat in tolkalec Damir Mazrek.
Poleti smo na Radiu Koper prisluhnili koncertu senegalsko-francoskega dua Ablaye Cissoko & Cyrille Brotto. Glasbenikoma, mojstru kore in odličnemu harmonikarju, se je pridružil slovenski duo Harmelogic: pianist Kristijan Korat in tolkalec Damir Mazrek.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Dr. Svanibor Pettan, eden osrednjih slovenskih etnomuzikologov, ob zaključku svoje dolgoletne akademske poti v tokratni oddaji odpira razmislek o glasbi kot dragocenem delu kulturne dediščine ter živi praksi, ki spremlja človeka v različnih družbenih in zgodovinskih okoliščinah. Kot ustanovitelj katedre za etnomuzikologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in nekdanji predsednik Mednarodnega združenja za tradicije glasbe in plesa osvetljuje tudi razvoj in pomen etnomuzikologije kot vede, ki pomembno prispeva k razumevanju in ohranjanju glasbenega izročila.
Dr. Svanibor Pettan, eden osrednjih slovenskih etnomuzikologov, ob zaključku svoje dolgoletne akademske poti v tokratni oddaji odpira razmislek o glasbi kot dragocenem delu kulturne dediščine ter živi praksi, ki spremlja človeka v različnih družbenih in zgodovinskih okoliščinah. Kot ustanovitelj katedre za etnomuzikologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in nekdanji predsednik Mednarodnega združenja za tradicije glasbe in plesa osvetljuje tudi razvoj in pomen etnomuzikologije kot vede, ki pomembno prispeva k razumevanju in ohranjanju glasbenega izročila.
V nekem mestu so vse ure ostale brez kazalcev in na lepem se ni nikomur več mudilo … Pripoveduje: Jože Zupan Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
V nekem mestu so vse ure ostale brez kazalcev in na lepem se ni nikomur več mudilo … Pripoveduje: Jože Zupan Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. . Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. . Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Predstavniki vlade in gospodarstva so se danes pogovarjali o mogočih ukrepih za blažitev krize, ki se napoveduje zaradi vojne v Iranu. Generalna direktorica Gospodarske zbornice Vesna Nahtigal je poudarila, da je treba ukrepe sprejeti, še preden se bodo razmere dodatno zaostrile, da bodo podjetja pripravljena. Minister Bojan Kumer pričakuje, da bo vlada izhodišča za ukrepanje obravnavala v četrtek. Drugi poudarki: - Skupnost socialnih zavodov zavrača trditve o neupravičenem razvrščanju stanovalcev domov za starejše v višje kategorije. - ZDA pozivajo Teheran k sklenitvi mirovnega dogovora in odprtju Hormuške ožine. - Hokejisti Olimpije drevi v razprodanem Tivoliju na drugi polfinalni tekmi s Pustertalom.
Predstavniki vlade in gospodarstva so se danes pogovarjali o mogočih ukrepih za blažitev krize, ki se napoveduje zaradi vojne v Iranu. Generalna direktorica Gospodarske zbornice Vesna Nahtigal je poudarila, da je treba ukrepe sprejeti, še preden se bodo razmere dodatno zaostrile, da bodo podjetja pripravljena. Minister Bojan Kumer pričakuje, da bo vlada izhodišča za ukrepanje obravnavala v četrtek. Drugi poudarki: - Skupnost socialnih zavodov zavrača trditve o neupravičenem razvrščanju stanovalcev domov za starejše v višje kategorije. - ZDA pozivajo Teheran k sklenitvi mirovnega dogovora in odprtju Hormuške ožine. - Hokejisti Olimpije drevi v razprodanem Tivoliju na drugi polfinalni tekmi s Pustertalom.
Akademski pevski zbor Univerze v Ljubljani poje priredbe ljudskih pesmi Pavleta Merkuja, Sama Vremšaka, Jakoba Ježa in Alda Kumarja.
Akademski pevski zbor Univerze v Ljubljani poje priredbe ljudskih pesmi Pavleta Merkuja, Sama Vremšaka, Jakoba Ježa in Alda Kumarja.
Najboljša četverica v domačem pokalu je na dopoldanskem žrebu dobila svojega polfinalnega nasprotnika.
Najboljša četverica v domačem pokalu je na dopoldanskem žrebu dobila svojega polfinalnega nasprotnika.
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so se sinoči poklonili spominu na Miroslava Košuto. Bili smo tudi v Krepljah, kjer že nekaj let za kulturni utrip skrbi Zavod Labirint. V drugem delu oddaje vas povabimo na slavnostni koncert ob 70-letnici Glasbene šole Piran. Posebej za to priložnost je glasbeno pravljico Piranski karneval napisal učitelj klavirja in skladatelj Bojan Glavina, pri krstni izvedbi pa bodo sodelovali vsi učenci glasbene šole. Na tokratno glasbeno ogrlico je Simone Moličnik nanizala skladbe iz bogatega nabora zasedbe Terrafolk.
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so se sinoči poklonili spominu na Miroslava Košuto. Bili smo tudi v Krepljah, kjer že nekaj let za kulturni utrip skrbi Zavod Labirint. V drugem delu oddaje vas povabimo na slavnostni koncert ob 70-letnici Glasbene šole Piran. Posebej za to priložnost je glasbeno pravljico Piranski karneval napisal učitelj klavirja in skladatelj Bojan Glavina, pri krstni izvedbi pa bodo sodelovali vsi učenci glasbene šole. Na tokratno glasbeno ogrlico je Simone Moličnik nanizala skladbe iz bogatega nabora zasedbe Terrafolk.
Organizatorji so ocenili, da se je protestov pretekli vikend po 50tih zveznih državah udeležilo najmanj 8 milijonov ljudi. Gre za mobilizacijo ljudi, nasprotnikov Trumpove politike, pred pomembnimi novembrskimi kongresnimi volitvami.
Organizatorji so ocenili, da se je protestov pretekli vikend po 50tih zveznih državah udeležilo najmanj 8 milijonov ljudi. Gre za mobilizacijo ljudi, nasprotnikov Trumpove politike, pred pomembnimi novembrskimi kongresnimi volitvami.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Ko je Karol Szymanowski leta 1926 ustvaril Stabat Mater, ni želel pisati liturgične glasbe, temveč delo, ki izvira iz globokega človeškega sočutja – glasbeno molitev, ki lahko zazveni kjerkoli. Podobno duhovno razsežnost najdemo v Simfoniji št. 4 Gustava Mahlerja, katere finale, pesem Nebeško življenje, na videz otroško in lahkotno, v resnici skriva ganljivo hrepenenje po svetu, ki ostaja nedosegljiv. Obe deli sta v izvedbi Simfoničnega orkestra Berlinskega radia in izbranih solistov pod taktirko Edwarda Gardinerja zazveneli 14. novembra lani v Berlinski filharmoniji.
Ko je Karol Szymanowski leta 1926 ustvaril Stabat Mater, ni želel pisati liturgične glasbe, temveč delo, ki izvira iz globokega človeškega sočutja – glasbeno molitev, ki lahko zazveni kjerkoli. Podobno duhovno razsežnost najdemo v Simfoniji št. 4 Gustava Mahlerja, katere finale, pesem Nebeško življenje, na videz otroško in lahkotno, v resnici skriva ganljivo hrepenenje po svetu, ki ostaja nedosegljiv. Obe deli sta v izvedbi Simfoničnega orkestra Berlinskega radia in izbranih solistov pod taktirko Edwarda Gardinerja zazveneli 14. novembra lani v Berlinski filharmoniji.
Vlada Republike Slovenije je ob 100. obletnici smrti pesnika Srečka Kosovela letošnje leto razglasila za Kosovelovo leto in zato tudi ne preseneča, da je letošnja rdeča nit Sejma akademske knjige Liber.ac posvečena prav temu vedno aktualnemu pesniku s Krasa. Letošnji Festival literature sveta – Fabula pa je potekal pod naslovom (so)odgovorni. Gost zadnjega večera je bil Philippe Sands, odvetnik, profesor mednarodnega prava, zagovornik človekovih pravic in pisatelj, katerega knjiga Vrnitev v Lemberg je v prevodu pravkar izšla pri Beletrini. Mi tokrat še o literarnem večeru v spomin na februarja preminulega pesnika Miroslava Košuto. Večer v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu je sodil v sklop podobnih s skupnim naslovom Ars teatralis.
Vlada Republike Slovenije je ob 100. obletnici smrti pesnika Srečka Kosovela letošnje leto razglasila za Kosovelovo leto in zato tudi ne preseneča, da je letošnja rdeča nit Sejma akademske knjige Liber.ac posvečena prav temu vedno aktualnemu pesniku s Krasa. Letošnji Festival literature sveta – Fabula pa je potekal pod naslovom (so)odgovorni. Gost zadnjega večera je bil Philippe Sands, odvetnik, profesor mednarodnega prava, zagovornik človekovih pravic in pisatelj, katerega knjiga Vrnitev v Lemberg je v prevodu pravkar izšla pri Beletrini. Mi tokrat še o literarnem večeru v spomin na februarja preminulega pesnika Miroslava Košuto. Večer v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu je sodil v sklop podobnih s skupnim naslovom Ars teatralis.
V teku je 56. festival Teden slovenske drame. Od leta 2012 na festivalu poleg že dlje uveljavljene nagrade Slavka Gruma podeljujejo tudi nagrado za mladega dramatika, ki jo je strokovni svet Prešernovega gledališča Kranj - v duhu letošnje obletnice - preimenoval v nagrado Zofke Kveder. Strokovna žirija (v sestavi Maja Šorli, Petra Vidali in Dino Pešut) je za nagrado Zofke Kveder nominirala tri besedila: - Maruša Freya Voglar: Fižol cveti pozimi - Samo Podkrajšek: Pasja procesija - Iva Š. Slosar: Prvič so demokracijo izumili na agori, drugič pa v gasilskem domu Z mladimi avtoricama in avtorjem smo se v oddaji pogovarjali o njihovih besedilih ter razmišljali o njihovih dramskih poetikah.
V teku je 56. festival Teden slovenske drame. Od leta 2012 na festivalu poleg že dlje uveljavljene nagrade Slavka Gruma podeljujejo tudi nagrado za mladega dramatika, ki jo je strokovni svet Prešernovega gledališča Kranj - v duhu letošnje obletnice - preimenoval v nagrado Zofke Kveder. Strokovna žirija (v sestavi Maja Šorli, Petra Vidali in Dino Pešut) je za nagrado Zofke Kveder nominirala tri besedila: - Maruša Freya Voglar: Fižol cveti pozimi - Samo Podkrajšek: Pasja procesija - Iva Š. Slosar: Prvič so demokracijo izumili na agori, drugič pa v gasilskem domu Z mladimi avtoricama in avtorjem smo se v oddaji pogovarjali o njihovih besedilih ter razmišljali o njihovih dramskih poetikah.
Ker sta nas oba redna poslušalca opozorila, naj že enkrat nehamo skakati okoli vrele kaše in končno komentiramo pretekle volitve, moramo v javnem interesu to tudi storiti. Ne nazadnje smo po tem, ko so komentirali volitve tudi v glasbi po željah in kmetijskih nasvetih, ena zadnjih rubrik nacionalnega radia, ki tega še ni storila. Težava je namreč ta, da komentiranje volitev ni racionalna rabota. Ker stranke so pred volitvami zatrjevale, da bo po volitvah vse drugače, po volitvah pa je isto, kot je bilo pred njimi. Z drugimi besedami; če je razumni komentiral predvolilno dogajanje, ni nobene potrebe, da komentira povolilno dogajanje, ker je le to enako predvolilnemu. Ampak poskusimo … Kot smo videli, s klasičnimi metodami ne gre. Še najbolj ne gre z matematiko, ki je nacepljena na egotripe, napuh in omejen razum slovenske politične elite. Kakorkoli že seštevajo, nobena stran ne more do 46 glasov. Menda so poskusili tudi z umetno inteligenco, pa so sesuli server in so jih iz Silicijeve doline prosili, če tega ne bi več počeli. Tako smo pri nas ubrali povsem drugačno pot in poklicali na pomoč starodavno modrost, ki je skrita v bajeslovni tradiciji našega roda. Takole gre. »Živel je kmet. Imel je devetindvajset glasov in nekaj malega denarja. Odšel je na sejem, da si tam kupi nekaj dobrin, s katerimi bi Slovenijo popeljal do boljšega jutri. Tako je najprej nabavil volka, ki je imel osemindvajset glasov ter nepredvidljivo, v glavnem pa popadljivo nrav. Potem je kupil kozo, ki je imela devet glasov, devet življenj in troje vimen. Nato je kupil zeljno glavo. Zeljna glava je imela šest glasov, bila je levo usmerjena in rahlo nagnita. Z vsemi temi novimi nakupi, s katerimi je kmet poskušal izboljšati življenje sebi in Sloveniji, je prišel do desnega brega reke. Reka je bila precej nova, narasla in je imela šest glasov ter v glavnem ni imela pojma, v katero smer naj teče. Ob robu reke je ležal čoln. Rahlo je razpadal, užival je v vožnji na levi breg, drugače pa je bil soliden čoln s petimi glasovi. V čolnu je bilo teslo, oprostite veslo, prav tako s petimi glasovi, ki ni znalo drugega, kot mlatiti po reki. Ko je tako prišel na desni breg, je kmet uvidel problem. Vsega trojega ne bo mogel prepeljati, ker so imeli on, volk, koza in zeljna glava pretežke karakterje ter bi čoln potopili. Čoln je bil prešibek, reka predivja, teslo, pardon veslo, pa neuporabno. Tako je moral čez reko svoje nakupe popeljati posamezno. Enega po enega torej. Ampak kako? Če prepelje volka in pusti na desnem bregu kozo in zeljno glavo, bo koza pojedla zelje. Enako se zgodi, ko ju oba prepelje na levi breg. Prav tako ne more najprej prepeljati zelja ter pustiti na desnem bregu koze z volkom, ker bo volk požrl kozo; še bolj pa jo bo požrl na levem bregu, ker, kot je bilo znano, volkovi, kljub temu da so se tam rodili, na levem bregu povsem znorijo. Ko je kmet tako razmišljal, a se ni mogel domisliti rešitve, ker resnici na ljubo – kmet je bil bolj kratke pameti – se je na nebu pokazal stric iz ozadja in mu ponudil rešitev problema. Kmet naj prepelje na levi breg najprej kozo, nato prepelje zelje, ker zelja ne sme pustiti s kozo, vrne kozo na desni breg, kamor spada, pobere volka in se vrne nazaj po kozo. Torej opravi eno vožnjo več, oziroma naredi korak nazaj. Kmetu tako stric iz ozadja svetuje, kako naj sestavi koalicijo, a kmet ni pripravljen narediti koraka nazaj, oziroma opraviti ene vožnje več, ker je, kot rečeno, rahlo omejen, len in se mu ne ljubi. Zato nabaše v čoln vse troje in se poda na reko. S teslom, pardon, veslom, mlati po reki, ki teče, bog ve, v katero smer; koza začne gristi zelje, volk napade kozo, čoln se zamaje in potopi, reka pogoltne kozo, kmeta, volka in zelje, le teslo, pardon veslo, ostane na gladini. Z udeleženci te povesti se potopijo tudi vsi glasovi, zato je mati Demokracija našla novega kmeta, ki je šel ponovno na tržnico, in je ponovno, da bo njegovo življenje in življenje vseh Slovencev boljše, kupil kozo, volka in zeljno glavo.
Ker sta nas oba redna poslušalca opozorila, naj že enkrat nehamo skakati okoli vrele kaše in končno komentiramo pretekle volitve, moramo v javnem interesu to tudi storiti. Ne nazadnje smo po tem, ko so komentirali volitve tudi v glasbi po željah in kmetijskih nasvetih, ena zadnjih rubrik nacionalnega radia, ki tega še ni storila. Težava je namreč ta, da komentiranje volitev ni racionalna rabota. Ker stranke so pred volitvami zatrjevale, da bo po volitvah vse drugače, po volitvah pa je isto, kot je bilo pred njimi. Z drugimi besedami; če je razumni komentiral predvolilno dogajanje, ni nobene potrebe, da komentira povolilno dogajanje, ker je le to enako predvolilnemu. Ampak poskusimo … Kot smo videli, s klasičnimi metodami ne gre. Še najbolj ne gre z matematiko, ki je nacepljena na egotripe, napuh in omejen razum slovenske politične elite. Kakorkoli že seštevajo, nobena stran ne more do 46 glasov. Menda so poskusili tudi z umetno inteligenco, pa so sesuli server in so jih iz Silicijeve doline prosili, če tega ne bi več počeli. Tako smo pri nas ubrali povsem drugačno pot in poklicali na pomoč starodavno modrost, ki je skrita v bajeslovni tradiciji našega roda. Takole gre. »Živel je kmet. Imel je devetindvajset glasov in nekaj malega denarja. Odšel je na sejem, da si tam kupi nekaj dobrin, s katerimi bi Slovenijo popeljal do boljšega jutri. Tako je najprej nabavil volka, ki je imel osemindvajset glasov ter nepredvidljivo, v glavnem pa popadljivo nrav. Potem je kupil kozo, ki je imela devet glasov, devet življenj in troje vimen. Nato je kupil zeljno glavo. Zeljna glava je imela šest glasov, bila je levo usmerjena in rahlo nagnita. Z vsemi temi novimi nakupi, s katerimi je kmet poskušal izboljšati življenje sebi in Sloveniji, je prišel do desnega brega reke. Reka je bila precej nova, narasla in je imela šest glasov ter v glavnem ni imela pojma, v katero smer naj teče. Ob robu reke je ležal čoln. Rahlo je razpadal, užival je v vožnji na levi breg, drugače pa je bil soliden čoln s petimi glasovi. V čolnu je bilo teslo, oprostite veslo, prav tako s petimi glasovi, ki ni znalo drugega, kot mlatiti po reki. Ko je tako prišel na desni breg, je kmet uvidel problem. Vsega trojega ne bo mogel prepeljati, ker so imeli on, volk, koza in zeljna glava pretežke karakterje ter bi čoln potopili. Čoln je bil prešibek, reka predivja, teslo, pardon veslo, pa neuporabno. Tako je moral čez reko svoje nakupe popeljati posamezno. Enega po enega torej. Ampak kako? Če prepelje volka in pusti na desnem bregu kozo in zeljno glavo, bo koza pojedla zelje. Enako se zgodi, ko ju oba prepelje na levi breg. Prav tako ne more najprej prepeljati zelja ter pustiti na desnem bregu koze z volkom, ker bo volk požrl kozo; še bolj pa jo bo požrl na levem bregu, ker, kot je bilo znano, volkovi, kljub temu da so se tam rodili, na levem bregu povsem znorijo. Ko je kmet tako razmišljal, a se ni mogel domisliti rešitve, ker resnici na ljubo – kmet je bil bolj kratke pameti – se je na nebu pokazal stric iz ozadja in mu ponudil rešitev problema. Kmet naj prepelje na levi breg najprej kozo, nato prepelje zelje, ker zelja ne sme pustiti s kozo, vrne kozo na desni breg, kamor spada, pobere volka in se vrne nazaj po kozo. Torej opravi eno vožnjo več, oziroma naredi korak nazaj. Kmetu tako stric iz ozadja svetuje, kako naj sestavi koalicijo, a kmet ni pripravljen narediti koraka nazaj, oziroma opraviti ene vožnje več, ker je, kot rečeno, rahlo omejen, len in se mu ne ljubi. Zato nabaše v čoln vse troje in se poda na reko. S teslom, pardon, veslom, mlati po reki, ki teče, bog ve, v katero smer; koza začne gristi zelje, volk napade kozo, čoln se zamaje in potopi, reka pogoltne kozo, kmeta, volka in zelje, le teslo, pardon veslo, ostane na gladini. Z udeleženci te povesti se potopijo tudi vsi glasovi, zato je mati Demokracija našla novega kmeta, ki je šel ponovno na tržnico, in je ponovno, da bo njegovo življenje in življenje vseh Slovencev boljše, kupil kozo, volka in zeljno glavo.
Vlada je začela pripravo interventnih ukrepov, s katerimi ob zaostrenih razmerah v svetu želi povečati odpornost naše države na več področjih. V ospredju so energenti, pri katerih naj bi se odločili za podobne ukrepe kot ob začetku vojne v Ukrajini. Minister Bojan Kumer je dejal, da se moramo pripraviti na najhujše scenarije, da bomo lahko potem hitreje ukrepali. Druge teme: - Pavšalne cene za dolgotrajno oskrbo v domovih bodo od jutri prilagojene dejanskemu stanju, je pred skupščino Zavoda za zdravstveno zavarovanje dejal minister Simon Maljevac. Napovedal je tudi spremembe pri izračunu pavšala, ki ga zdaj številni ocenjujejo kot napačnega. Vodja gospodarske zbornice Mitja Gorenšček je dejal, da je končna številka žal mnogo večja, kar po njegovem kaže na popolno neobvladovanje sistema. - Ljubljanska občina bo pripravila predlog za posvetovalni referendum o sežigalnici, je napovedal župan Zoran Jankovič. Zavrnil je očitke civilne družbe o nepreglednosti projekta, vsa mnenja naj bi soočili na majski javni tribuni, na katero bodo povabili tako predstavnike stroke, ki podpirajo sežigalnico, kot tiste, ki ji nasprotujejo. - Ameriška vojska je uresničila grožnje predsednika Donalda Trumpa in silovito napadla ključne energetske objekte v Iranu. Med tarčami je bil tudi pomemben obrat za razsoljevanje vode, kar je ključno za preskrbo prebivalcev.
Vlada je začela pripravo interventnih ukrepov, s katerimi ob zaostrenih razmerah v svetu želi povečati odpornost naše države na več področjih. V ospredju so energenti, pri katerih naj bi se odločili za podobne ukrepe kot ob začetku vojne v Ukrajini. Minister Bojan Kumer je dejal, da se moramo pripraviti na najhujše scenarije, da bomo lahko potem hitreje ukrepali. Druge teme: - Pavšalne cene za dolgotrajno oskrbo v domovih bodo od jutri prilagojene dejanskemu stanju, je pred skupščino Zavoda za zdravstveno zavarovanje dejal minister Simon Maljevac. Napovedal je tudi spremembe pri izračunu pavšala, ki ga zdaj številni ocenjujejo kot napačnega. Vodja gospodarske zbornice Mitja Gorenšček je dejal, da je končna številka žal mnogo večja, kar po njegovem kaže na popolno neobvladovanje sistema. - Ljubljanska občina bo pripravila predlog za posvetovalni referendum o sežigalnici, je napovedal župan Zoran Jankovič. Zavrnil je očitke civilne družbe o nepreglednosti projekta, vsa mnenja naj bi soočili na majski javni tribuni, na katero bodo povabili tako predstavnike stroke, ki podpirajo sežigalnico, kot tiste, ki ji nasprotujejo. - Ameriška vojska je uresničila grožnje predsednika Donalda Trumpa in silovito napadla ključne energetske objekte v Iranu. Med tarčami je bil tudi pomemben obrat za razsoljevanje vode, kar je ključno za preskrbo prebivalcev.
Mariborska občina je predstavila novo mobilno aplikacijo Naš Maribor – Mesto na dlani, ki občanom z različnimi funkcijami omogoča lažji in prijaznejši stik z občino.
Mariborska občina je predstavila novo mobilno aplikacijo Naš Maribor – Mesto na dlani, ki občanom z različnimi funkcijami omogoča lažji in prijaznejši stik z občino.
Jonas Vingegaard še naprej zmaguje v tej sezoni, tokrat je bil najboljši na dirki po Kataloniji. Začele so se enodnevne belgijske preizkušnje, ki prinašajo naslednje vrhunce te sezone. Zelo se jih veseli tudi nekdanji vrhunski kolesar, zdaj pa športni direktor ekipe Bahrain Victorius, Borut Božič, ki je gost v tokratni epizodi podkasta. Božič skupaj z reporterjem Igorjem Tomincem in voditeljico Mojco Breskvar komentira dogajanje v preteklem tednu, v bahrajnski ekipi so bili veseli predvsem uspeha Lennyja Martineza, ki je bil na dirki po Kataloniji skupno drugi. Ekipa Bahrain Victorius si veliko obeta na prihajajočih dirkah, tudi z Matejem Mohoričem. Borut Božič je spregovoril tudi o Jakobu Omrzelu, ki na najvišji ravni vztrajno napreduje ter o tem kaj lahko od njega pričakujemo v naslednjih letih.
Jonas Vingegaard še naprej zmaguje v tej sezoni, tokrat je bil najboljši na dirki po Kataloniji. Začele so se enodnevne belgijske preizkušnje, ki prinašajo naslednje vrhunce te sezone. Zelo se jih veseli tudi nekdanji vrhunski kolesar, zdaj pa športni direktor ekipe Bahrain Victorius, Borut Božič, ki je gost v tokratni epizodi podkasta. Božič skupaj z reporterjem Igorjem Tomincem in voditeljico Mojco Breskvar komentira dogajanje v preteklem tednu, v bahrajnski ekipi so bili veseli predvsem uspeha Lennyja Martineza, ki je bil na dirki po Kataloniji skupno drugi. Ekipa Bahrain Victorius si veliko obeta na prihajajočih dirkah, tudi z Matejem Mohoričem. Borut Božič je spregovoril tudi o Jakobu Omrzelu, ki na najvišji ravni vztrajno napreduje ter o tem kaj lahko od njega pričakujemo v naslednjih letih.
Enote Mariborske knjižnice se zadnjih nekaj let selijo v nakupovalna središča. Po pionirski, pobreški in začasno osrednji knjižnici se namreč v kratkem seli v nakupovalni center še studenška enota.
Enote Mariborske knjižnice se zadnjih nekaj let selijo v nakupovalna središča. Po pionirski, pobreški in začasno osrednji knjižnici se namreč v kratkem seli v nakupovalni center še studenška enota.
Ne se hecat iz slovenščine, bi lahko rekli ob prebiranju dopisov, ki so v zadnjih treh letih prispeli na naslov Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Njihovi avtorji inštitutu očitajo napake, nekateri nergajo nad odločitvami jezikoslovcev, tretji so napadalni do jezikoslovcev in raziskovalcev. Vsi skupaj pa z dopisi izražajo zaupanje in spoštovanje do sodelavcev Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Dopise si bo mogoče v Atriju ZRC ogledati na razstavi z naslovom »Ne uničujte Slovenski Jezik!!« in podnaslovom »Pisma inštitutu«. V naši oddaji je jih je predstavila Agata Tomažič, avtorica razstave.
Ne se hecat iz slovenščine, bi lahko rekli ob prebiranju dopisov, ki so v zadnjih treh letih prispeli na naslov Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Njihovi avtorji inštitutu očitajo napake, nekateri nergajo nad odločitvami jezikoslovcev, tretji so napadalni do jezikoslovcev in raziskovalcev. Vsi skupaj pa z dopisi izražajo zaupanje in spoštovanje do sodelavcev Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Dopise si bo mogoče v Atriju ZRC ogledati na razstavi z naslovom »Ne uničujte Slovenski Jezik!!« in podnaslovom »Pisma inštitutu«. V naši oddaji je jih je predstavila Agata Tomažič, avtorica razstave.
Darko Đurić, nekoč vrhunski paraplavalec, paraolimpijec, evropski in dvakratni svetovni prvak s štirimi svetovnimi rekordi v plavanju, zdaj dela kot motivacijski govornik, ki s svojo življenjsko zgodbo daje vzpodbudo različnim generacijam.
Darko Đurić, nekoč vrhunski paraplavalec, paraolimpijec, evropski in dvakratni svetovni prvak s štirimi svetovnimi rekordi v plavanju, zdaj dela kot motivacijski govornik, ki s svojo življenjsko zgodbo daje vzpodbudo različnim generacijam.
V Centru za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in Organizaciji Rdečega križa so ponosni na slehernega krvodajalca, ki za druge daruje kri. Danes sta kar dva krvodajalca darovala svojo kri že stotič. To sta bila Jožef Gantar iz Apač in Dejan Paler iz Maribora.
V Centru za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in Organizaciji Rdečega križa so ponosni na slehernega krvodajalca, ki za druge daruje kri. Danes sta kar dva krvodajalca darovala svojo kri že stotič. To sta bila Jožef Gantar iz Apač in Dejan Paler iz Maribora.
Mariborska občina že osmo leto organizira čistilno akcijo poimenovano Moji odpadki, moja skrb. 11. aprila bo potekala v vseh mestnih četrtih in krajevnih skupnostih, na obeh bregovih reke Drave; ta dan pa bodo zasadili tudi drevesa pri Langerjevi vili. (Foto: Vesna Martinec)
Mariborska občina že osmo leto organizira čistilno akcijo poimenovano Moji odpadki, moja skrb. 11. aprila bo potekala v vseh mestnih četrtih in krajevnih skupnostih, na obeh bregovih reke Drave; ta dan pa bodo zasadili tudi drevesa pri Langerjevi vili. (Foto: Vesna Martinec)
V Planici je padel zastor nad olimpijsko zimo 2025/26. Pod nepozabno sezono sta z osvojitvijo velikega kristalnega globusa podpisana Domen in Nika Prevc, ki je z 242,5 metra pod Poncami postavila še ženski svetovni rekord. Nad dogajanjem v svetu smučarskih skokov pa že šest sezon bdi Italijan Sandro Pertile, ki je bil gost zadnje epizode prve sezone podkasta 254,5. Italijan je razkril, da bo Planica v prihodnjih sezonah na sporedu en teden prej, da že dolgo potekajo pogovori o tem, da bi skoki prešli na sistem klubov, navdušen je nad razvojem ženskih smučarskih poletov, debata je tekla tudi o novem nadzoru opreme, za zanimivost sezone pa sta po njegovem mnenju poskrbela Domen in Nika Prevc. V sezoni 2028/29 bo ena perioda tekem potekala v hibridnem formatu.
V Planici je padel zastor nad olimpijsko zimo 2025/26. Pod nepozabno sezono sta z osvojitvijo velikega kristalnega globusa podpisana Domen in Nika Prevc, ki je z 242,5 metra pod Poncami postavila še ženski svetovni rekord. Nad dogajanjem v svetu smučarskih skokov pa že šest sezon bdi Italijan Sandro Pertile, ki je bil gost zadnje epizode prve sezone podkasta 254,5. Italijan je razkril, da bo Planica v prihodnjih sezonah na sporedu en teden prej, da že dolgo potekajo pogovori o tem, da bi skoki prešli na sistem klubov, navdušen je nad razvojem ženskih smučarskih poletov, debata je tekla tudi o novem nadzoru opreme, za zanimivost sezone pa sta po njegovem mnenju poskrbela Domen in Nika Prevc. V sezoni 2028/29 bo ena perioda tekem potekala v hibridnem formatu.
Zdravstveni dom v Slovenskih Konjicah je odpravil prostorsko stisko, zdaj pospešeno vlagajo v opremo in laboratorijske dejavnosti. Številni novi prostori in oprema tudi v kamniškem zdravstvenem domu. Drugi poudarki: - Številne prebivalce Nove vasi v Mariboru razburila napoved spremembe poslovanja priljubljene bančne poslovalnice Delavske hranilnice. Tam nič več gotovinskega poslovanja. - V Brežicah gostijo skupino italijanskih študentov slovenskega jezika z univerz v Neaplju, Rimu, Padovi, Trstu in Vidmu. To je tudi priložnost za obisk znamenitosti Posavja. - Na Tolminskem se je začela ribiška sezona. Večino rib vrnejo v reko.
Zdravstveni dom v Slovenskih Konjicah je odpravil prostorsko stisko, zdaj pospešeno vlagajo v opremo in laboratorijske dejavnosti. Številni novi prostori in oprema tudi v kamniškem zdravstvenem domu. Drugi poudarki: - Številne prebivalce Nove vasi v Mariboru razburila napoved spremembe poslovanja priljubljene bančne poslovalnice Delavske hranilnice. Tam nič več gotovinskega poslovanja. - V Brežicah gostijo skupino italijanskih študentov slovenskega jezika z univerz v Neaplju, Rimu, Padovi, Trstu in Vidmu. To je tudi priložnost za obisk znamenitosti Posavja. - Na Tolminskem se je začela ribiška sezona. Večino rib vrnejo v reko.
Inflacija se je na letni ravni marca znižala na 2 odstotka in pol. Na mesečni ravni pa so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,2 odstotka, predvsem zaradi podražitev stanovanj, vode in energentov. Ti se bodo še dražili zaradi vojne z Iranom, ki prinaša podražitve vseh dobrin. Predstavniki vlade, gospodarstva in energetike na sestanku zato iščejo rešitve, ukrepe naj bi predstavili popoldne. Drugi poudarki oddaje: - Po preštetih glasovnicah po pošti iz tujine volilni izid nespremenjen, Svoboda še povečala prednost pred SDS. - Minister Maljevac napovedal spremembo pavšalov za dolgotrajno oskrbo. - Italija ameriškim letalom ne dovoli uporabe vojaške baze na Siciliji, Španija zaprla svoj zračni prostor.
Inflacija se je na letni ravni marca znižala na 2 odstotka in pol. Na mesečni ravni pa so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,2 odstotka, predvsem zaradi podražitev stanovanj, vode in energentov. Ti se bodo še dražili zaradi vojne z Iranom, ki prinaša podražitve vseh dobrin. Predstavniki vlade, gospodarstva in energetike na sestanku zato iščejo rešitve, ukrepe naj bi predstavili popoldne. Drugi poudarki oddaje: - Po preštetih glasovnicah po pošti iz tujine volilni izid nespremenjen, Svoboda še povečala prednost pred SDS. - Minister Maljevac napovedal spremembo pavšalov za dolgotrajno oskrbo. - Italija ameriškim letalom ne dovoli uporabe vojaške baze na Siciliji, Španija zaprla svoj zračni prostor.
Velikonočne jedi so v prejšnjih stoletjih s svojim simbolnim pomenom tudi same postale del obredja. Hkrati druženje ob skupnem uživanju teh jedi utrjuje družinske vezi. Kruh, šunka, hren in pirhi so obvezni sestavni del košare jedi, ki jih nosijo k velikonočnem žegnu oziroma blagoslovu, v košarah pa je veliko tudi lokalnih posebnosti (ponovitev).
Velikonočne jedi so v prejšnjih stoletjih s svojim simbolnim pomenom tudi same postale del obredja. Hkrati druženje ob skupnem uživanju teh jedi utrjuje družinske vezi. Kruh, šunka, hren in pirhi so obvezni sestavni del košare jedi, ki jih nosijo k velikonočnem žegnu oziroma blagoslovu, v košarah pa je veliko tudi lokalnih posebnosti (ponovitev).
Za devetošolce je preizkus še posebej pomemben, saj dosežek NPZ-ja lahko vpliva na vpis v srednjo šolo, in sicer v primeru omejitve vpisa na izbrani šoli. V oddaji tudi o tem: - 12 novogoriških svetnikov ponovno zahteva sklic izredne seje - Projekt na nekdanji Gradnikovi domačiji v Medani nasedel in je zdaj v sodnih mlinih - Kakšni so načrti Fundacije Narodni dom v Trstu? - Glasbena šola Piran bo 7 desetletij delovanja obeležila z glasbeno pravljico -Slovenski nogometaši gostujejo v Črni gori
Za devetošolce je preizkus še posebej pomemben, saj dosežek NPZ-ja lahko vpliva na vpis v srednjo šolo, in sicer v primeru omejitve vpisa na izbrani šoli. V oddaji tudi o tem: - 12 novogoriških svetnikov ponovno zahteva sklic izredne seje - Projekt na nekdanji Gradnikovi domačiji v Medani nasedel in je zdaj v sodnih mlinih - Kakšni so načrti Fundacije Narodni dom v Trstu? - Glasbena šola Piran bo 7 desetletij delovanja obeležila z glasbeno pravljico -Slovenski nogometaši gostujejo v Črni gori
Pomlad je letos prišla hitro, po obdobju zelo toplega vremena pa je sledila nenadna ohladitev. Kako ob takšnih vremenskih spremembah poskrbimo za vrtnine, smo govorili v rubriki Sejemo nasvete.
Pomlad je letos prišla hitro, po obdobju zelo toplega vremena pa je sledila nenadna ohladitev. Kako ob takšnih vremenskih spremembah poskrbimo za vrtnine, smo govorili v rubriki Sejemo nasvete.
Haydnova glasba vsebuje neizčrpne možnosti umetniškega izraza, skladateljevo mojstrstvo pa se najbolj odraža v njegovih simfonijah, godalnih kvartetih in obeh oratorijih. Na sporedu Koncert za trobento in orkester v Es-duru, Godalni kvartet v B – duru, op. 76 št. 4, »Sončni vzhod«, Divertimento, op. 100, št. 1 in samospev Pesem morske deklice (The mermaid's song).
Haydnova glasba vsebuje neizčrpne možnosti umetniškega izraza, skladateljevo mojstrstvo pa se najbolj odraža v njegovih simfonijah, godalnih kvartetih in obeh oratorijih. Na sporedu Koncert za trobento in orkester v Es-duru, Godalni kvartet v B – duru, op. 76 št. 4, »Sončni vzhod«, Divertimento, op. 100, št. 1 in samospev Pesem morske deklice (The mermaid's song).
V informativni odddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · Vlada je odpravila omejitev največje količine prodanega goriva na dan; to se je opolnoči občutno podražilo · V Zdravstvenem domu Lenart imajo novo urgentno reševalno vozilo · 18-letnik umrl v delovni nesreči s traktorjem
V informativni odddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · Vlada je odpravila omejitev največje količine prodanega goriva na dan; to se je opolnoči občutno podražilo · V Zdravstvenem domu Lenart imajo novo urgentno reševalno vozilo · 18-letnik umrl v delovni nesreči s traktorjem
Ko so se v tednu pred volitvami po izbruhu vojne v Iranu na nekaterih Petrolovih bencinskih servisih pojavile težave z oskrbo, predvsem z dizelskim gorivom, se je ponovno pokazalo, da odnosi med nekoč državnim podjetjem, v katerem ima danes država približno tretjinski delež, niso na najvišji ravni. Kako smo prišli do tega, da osrednji igralec na področju energetike in naftnih derivatov, meri moči z državo, pojasnjuje ekonomist Bogomir Kovač.
Ko so se v tednu pred volitvami po izbruhu vojne v Iranu na nekaterih Petrolovih bencinskih servisih pojavile težave z oskrbo, predvsem z dizelskim gorivom, se je ponovno pokazalo, da odnosi med nekoč državnim podjetjem, v katerem ima danes država približno tretjinski delež, niso na najvišji ravni. Kako smo prišli do tega, da osrednji igralec na področju energetike in naftnih derivatov, meri moči z državo, pojasnjuje ekonomist Bogomir Kovač.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V velikem tednu pred največjim krščanskim praznikom, veliko nočjo, smo v oddajo povabili duhovnika in pevca, patra Vida Lísjaka. Frančiškan, ki deluje v župniji Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani, svojo duhovno pot dopolnjuje z glasbeno umetnostjo. Kot solist nastopa z različnimi zbori in organisti, posnel je tudi pet zgoščenk.
V velikem tednu pred največjim krščanskim praznikom, veliko nočjo, smo v oddajo povabili duhovnika in pevca, patra Vida Lísjaka. Frančiškan, ki deluje v župniji Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani, svojo duhovno pot dopolnjuje z glasbeno umetnostjo. Kot solist nastopa z različnimi zbori in organisti, posnel je tudi pet zgoščenk.
Dobršen del plošče predstavlja Hollandova suita, ki je nastala po naročilu Montereyskega jazz festivala in se imenuje The Monterey Suite. Gre za daljšo, tridelno kompozicijo, od katere bomo predvajali prva dva stavka.
Dobršen del plošče predstavlja Hollandova suita, ki je nastala po naročilu Montereyskega jazz festivala in se imenuje The Monterey Suite. Gre za daljšo, tridelno kompozicijo, od katere bomo predvajali prva dva stavka.
Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič.
Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič.
Gostja podkasta in avtorja epizode Jana Stergarja je Eva Mahkovic, pisateljica, dramaturginja, samooklicana sovražnica poletja in avtorica knjige Pogovori z bogom (No!Press). Pogovori z Bogom nas peljejo od globalnega segrevanja in vpliva na naše življenje pa do požara v družinski hiši na božični večer in vseh posledic tega dogodka. Podkast se je odprl s temo Evinega vsakdana in življenja v Ljubljani, ki prenese vse: od lepot mestnega vrveža, zelenja in narave ter prelepih pogledov na Kamniško-Savinjske Alpe pa do grdob onesnaženja, betonizacije in negativnega vpliva na živali, med drugim tudi na lokalno ptičjo populacijo, katerih trupla Eva rada »pokoplje«. Pogovor je tekel še o avtoričinem spopadanju s travmatično izkušnjo in na videz vse bližjem propadu sveta ter o veri v Boga in o veri v človeštvo. Na koncu pa so se kljub vsemu našli tudi razlogi za optimističen pogled na prihodnost.
Gostja podkasta in avtorja epizode Jana Stergarja je Eva Mahkovic, pisateljica, dramaturginja, samooklicana sovražnica poletja in avtorica knjige Pogovori z bogom (No!Press). Pogovori z Bogom nas peljejo od globalnega segrevanja in vpliva na naše življenje pa do požara v družinski hiši na božični večer in vseh posledic tega dogodka. Podkast se je odprl s temo Evinega vsakdana in življenja v Ljubljani, ki prenese vse: od lepot mestnega vrveža, zelenja in narave ter prelepih pogledov na Kamniško-Savinjske Alpe pa do grdob onesnaženja, betonizacije in negativnega vpliva na živali, med drugim tudi na lokalno ptičjo populacijo, katerih trupla Eva rada »pokoplje«. Pogovor je tekel še o avtoričinem spopadanju s travmatično izkušnjo in na videz vse bližjem propadu sveta ter o veri v Boga in o veri v človeštvo. Na koncu pa so se kljub vsemu našli tudi razlogi za optimističen pogled na prihodnost.
Po besedah njegovega naslednika v Passauu Benedikta Antona Aufschnaiterja je Muffat na področju vokalne glasbe napisal le tri maše, en ofertorij in dve različici antifone Salve Regina. Menda je na smrtni postelji obžaloval, da je napisal tako malo sakralne glasbe. Od naštetih del se je ohranila ena sama, a izredno veličastna skladba, uglasbitev mašnega ordinarija ln larbore requies za štiriindvajset glasov, razdeljenih na dva vokalna ansambla, tri skupine inštrumentov in basso continuo. Avtorstvo skladbe je bilo dolgo vprašljivo in šele pred nedavnim se je izkazalo, da je ohranjeni rokopis napisal Muffat sam.
Po besedah njegovega naslednika v Passauu Benedikta Antona Aufschnaiterja je Muffat na področju vokalne glasbe napisal le tri maše, en ofertorij in dve različici antifone Salve Regina. Menda je na smrtni postelji obžaloval, da je napisal tako malo sakralne glasbe. Od naštetih del se je ohranila ena sama, a izredno veličastna skladba, uglasbitev mašnega ordinarija ln larbore requies za štiriindvajset glasov, razdeljenih na dva vokalna ansambla, tri skupine inštrumentov in basso continuo. Avtorstvo skladbe je bilo dolgo vprašljivo in šele pred nedavnim se je izkazalo, da je ohranjeni rokopis napisal Muffat sam.
Gost torkove Radijske tribune je bil rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič, ki se mu izteka drugi mandat. V kakšni kondiciji je po njegovem mnenju druga največja slovenska univerza, katere ključne dosežke bi izpostavil v času svojega rektorovanja in kakšni izzivi čakajo njegovega naslednika?
Gost torkove Radijske tribune je bil rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič, ki se mu izteka drugi mandat. V kakšni kondiciji je po njegovem mnenju druga največja slovenska univerza, katere ključne dosežke bi izpostavil v času svojega rektorovanja in kakšni izzivi čakajo njegovega naslednika?
Hokejiste Olimpije v polfinalu regionalne lige čaka druga tekma s Pustertalom, na kateri bodo pred domačimi gledalci poskušali izenačiti razmerje zmag.
Hokejiste Olimpije v polfinalu regionalne lige čaka druga tekma s Pustertalom, na kateri bodo pred domačimi gledalci poskušali izenačiti razmerje zmag.