Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Akademija za glasbo v Ljubljani je oktobra letos dobila novo dekanjo. To je dr. Karolina Šantl Zupan, ki je specialistični študij flavte zaključila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa izobraževanje nadaljevala na Dunaju. Svojo profesionalno umetniško pot je začela v orkestru Slovenske filharmonije, delovala je tudi kot soloflavtistka v orkestru SNG-ja Opera in balet Ljubljana in bila članica različnih komornih ansamblov. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je bila več let predstojnica oddelka za pihala, trobila in tolkala. Sodeluje v mednarodnih žirijah in strokovnih komisijah, pa s tujimi izobraževalnimi ustanovami, med zadnjimi je bilo projektno sodelovanje z Univerzo v Melbournu. Na znanstvenem področju proučuje interakcijo med umetniškim in pedagoškim izobraževanjem bodočih učiteljev pihal. Z Darjo Korez Korenčan se bosta pogovarjali o viziji Akademije za glasbo, novostih in mednarodnem sodelovanju.
Akademija za glasbo v Ljubljani je oktobra letos dobila novo dekanjo. To je dr. Karolina Šantl Zupan, ki je specialistični študij flavte zaključila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa izobraževanje nadaljevala na Dunaju. Svojo profesionalno umetniško pot je začela v orkestru Slovenske filharmonije, delovala je tudi kot soloflavtistka v orkestru SNG-ja Opera in balet Ljubljana in bila članica različnih komornih ansamblov. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je bila več let predstojnica oddelka za pihala, trobila in tolkala. Sodeluje v mednarodnih žirijah in strokovnih komisijah, pa s tujimi izobraževalnimi ustanovami, med zadnjimi je bilo projektno sodelovanje z Univerzo v Melbournu. Na znanstvenem področju proučuje interakcijo med umetniškim in pedagoškim izobraževanjem bodočih učiteljev pihal. Z Darjo Korez Korenčan se bosta pogovarjali o viziji Akademije za glasbo, novostih in mednarodnem sodelovanju.
Vlada bo danes obiskala Podravje. Na mariborski občini si od obiska obetajo veliko, tudi potrditev dodatnih evropskih milijonov za gradnjo Centra Rotovž. Vlada naj bi jih potrdila na dopoldanski seji v Mariboru, nato pa bodo premier Robert Golob in ministri obiskali različne ustanove in podjetja v regiji, sledilo pa bo še srečanje s podravskimi župani in gospodarstveniki.
Vlada bo danes obiskala Podravje. Na mariborski občini si od obiska obetajo veliko, tudi potrditev dodatnih evropskih milijonov za gradnjo Centra Rotovž. Vlada naj bi jih potrdila na dopoldanski seji v Mariboru, nato pa bodo premier Robert Golob in ministri obiskali različne ustanove in podjetja v regiji, sledilo pa bo še srečanje s podravskimi župani in gospodarstveniki.
Poslušamo novo glasbo s treh izdaj glasbenikov, ki jih poznamo zlasti s polja improvizirane glasbe, poslušali pa jih bomo v presenetljivih obratih k drugačnim zvočnostim in k pesemskim oblikam. Poslušali bomo sodelovanje pianista, skladatelja in vodje ansambla Zeitkratzer Reinholda Friedla in radikalnega vokalista Keijija Haina, nekaj pesmi vokalistke Sanem Kalfa in njenega kvarteta Televizyon, najprej pa del nove izdaje Flapping dua Czajka & Puchacz.
Poslušamo novo glasbo s treh izdaj glasbenikov, ki jih poznamo zlasti s polja improvizirane glasbe, poslušali pa jih bomo v presenetljivih obratih k drugačnim zvočnostim in k pesemskim oblikam. Poslušali bomo sodelovanje pianista, skladatelja in vodje ansambla Zeitkratzer Reinholda Friedla in radikalnega vokalista Keijija Haina, nekaj pesmi vokalistke Sanem Kalfa in njenega kvarteta Televizyon, najprej pa del nove izdaje Flapping dua Czajka & Puchacz.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Cikel Pozno nemškega pesnika Gottfrieda Benna, prvič objavljen leta 1951, je značilen primer njegove povojne poezije, ki jo preveva resignirana melanholija, v marsičem pa zajema vse glavne elemente njegove poetike. Pesmi so jezikovna montaža najbolj površinske, otipljive vsakdanjosti in najbolj notranjega doživljanja; vzkliki in izjave v premem govoru so ostro sopostavljeni s hladnim zunanjim pogledom na stvarnost; mojstrske risbe jesenske pokrajine iz vsega nekaj besed ugasnejo v pragmatičnem hedonizmu večinskega človeka; boleče čisti in nemočni pogledi nazaj se izgubljajo v tistem, kar nedosegljivo in nedvoumno vabi od "tam čez", z nevidne druge strani življenja. Bennov pesniški jezik disparatne fragmente ene in iste resničnosti ohranja v njihovi razpršenosti in jih obenem tke v tkanino resničnosti. Strokovni izrazi, angleški citati, delirij mučnih spominov na skrivno razmerje in nežna refleksija izgubljene ljubezenske sreče, vse, kar prhuta skozi cikel v prostih ritmih, se na koncu ujame v čisto formo rimanih verzov. In to, s čimer se rimajo, je življenje. Je neznanka. Pesmi je izbral in prevedel Brane Senegačnik. Interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Cikel Pozno nemškega pesnika Gottfrieda Benna, prvič objavljen leta 1951, je značilen primer njegove povojne poezije, ki jo preveva resignirana melanholija, v marsičem pa zajema vse glavne elemente njegove poetike. Pesmi so jezikovna montaža najbolj površinske, otipljive vsakdanjosti in najbolj notranjega doživljanja; vzkliki in izjave v premem govoru so ostro sopostavljeni s hladnim zunanjim pogledom na stvarnost; mojstrske risbe jesenske pokrajine iz vsega nekaj besed ugasnejo v pragmatičnem hedonizmu večinskega človeka; boleče čisti in nemočni pogledi nazaj se izgubljajo v tistem, kar nedosegljivo in nedvoumno vabi od "tam čez", z nevidne druge strani življenja. Bennov pesniški jezik disparatne fragmente ene in iste resničnosti ohranja v njihovi razpršenosti in jih obenem tke v tkanino resničnosti. Strokovni izrazi, angleški citati, delirij mučnih spominov na skrivno razmerje in nežna refleksija izgubljene ljubezenske sreče, vse, kar prhuta skozi cikel v prostih ritmih, se na koncu ujame v čisto formo rimanih verzov. In to, s čimer se rimajo, je življenje. Je neznanka. Pesmi je izbral in prevedel Brane Senegačnik. Interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
AriZONA nocoj pretežno informativna, z izvlečki okrogle mize o alternativni glasbi, ki je bila v soboto v Izoli. Sledil bo »update« Boštjana Petrnela iz Idrije, »exit« glasba pa za Egzija ...
AriZONA nocoj pretežno informativna, z izvlečki okrogle mize o alternativni glasbi, ki je bila v soboto v Izoli. Sledil bo »update« Boštjana Petrnela iz Idrije, »exit« glasba pa za Egzija ...
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Obisk na upravni enoti je slej kot prej neizbežen za vsakogar. Tam uredimo osebne dokumente, pridobimo gradbeno dovoljenje, prijavimo stalno ali začasno prebivališče in še veliko je postopkov, ki jih opravimo na teh lokalnih uradih raznih ministrstev. Letos mineva 30 let od ustanovitve upravnih enot v Sloveniji. Le na redkih so od čisto prvega dne in nepretrgoma naslednjih 30 let, načelovali isti vodje. Eden teh je Branko Andrejašič, ki je Upravno enoto Izola vodil od njenega prvega uradnega žiga pa vse do prvega oktobra letos, ko se je upokojil. V nekoliko bolj sproščenem pogovoru, precej manj strogo uradniško, Branko Andrejašič obuja spomine na začetke upravnih enot pred 30 leti, govori o bremenu in odgovornosti vodje, ekipnem delu, zavezanosti zakonom pa tudi o uradniških stereotipih, ki večinoma ne veljajo več.
Obisk na upravni enoti je slej kot prej neizbežen za vsakogar. Tam uredimo osebne dokumente, pridobimo gradbeno dovoljenje, prijavimo stalno ali začasno prebivališče in še veliko je postopkov, ki jih opravimo na teh lokalnih uradih raznih ministrstev. Letos mineva 30 let od ustanovitve upravnih enot v Sloveniji. Le na redkih so od čisto prvega dne in nepretrgoma naslednjih 30 let, načelovali isti vodje. Eden teh je Branko Andrejašič, ki je Upravno enoto Izola vodil od njenega prvega uradnega žiga pa vse do prvega oktobra letos, ko se je upokojil. V nekoliko bolj sproščenem pogovoru, precej manj strogo uradniško, Branko Andrejašič obuja spomine na začetke upravnih enot pred 30 leti, govori o bremenu in odgovornosti vodje, ekipnem delu, zavezanosti zakonom pa tudi o uradniških stereotipih, ki večinoma ne veljajo več.
V OFFSTAGE tokrat kitarist, glasbenik in producent Marko Zorec. Vabljeni k poslušanju in delitvi! Vsa glasba v oddaji je uporabljena po izrecnem dovoljenju avtorja.
V OFFSTAGE tokrat kitarist, glasbenik in producent Marko Zorec. Vabljeni k poslušanju in delitvi! Vsa glasba v oddaji je uporabljena po izrecnem dovoljenju avtorja.
V tokratni oddaji Mladi mladim smo spoznali projekt, poimenovan Prvič. Novinarka Neža Seničar Prah nam je predstavila iskrene zgodbe mladih in povabila na prihajajoči dogodek v Slovenskih Konjicah. Z Lucijo Rojko z Ministrstva za zdravje smo preverili, kdo vse dela v zdravstvu, s čim se soočajo zdravstveni delavci in kako projekt Tim zdravje vrača ugled zdravstvenim poklicem. Pridružil se nam je še Žiga Metelko, reševalec in ustvarjalec projektov, kot so Tim Zdravje, podkast Infuzija in Sekcija reševalcev; med drugom je povedal, kako lahko mladi soustvarjajo zdravstveno skupnost.
V tokratni oddaji Mladi mladim smo spoznali projekt, poimenovan Prvič. Novinarka Neža Seničar Prah nam je predstavila iskrene zgodbe mladih in povabila na prihajajoči dogodek v Slovenskih Konjicah. Z Lucijo Rojko z Ministrstva za zdravje smo preverili, kdo vse dela v zdravstvu, s čim se soočajo zdravstveni delavci in kako projekt Tim zdravje vrača ugled zdravstvenim poklicem. Pridružil se nam je še Žiga Metelko, reševalec in ustvarjalec projektov, kot so Tim Zdravje, podkast Infuzija in Sekcija reševalcev; med drugom je povedal, kako lahko mladi soustvarjajo zdravstveno skupnost.
Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami. Nocoj bomo premierno slišali pravljico Prigoda zobne miške avtorice Adriane Kozina Bojc v interpretaciji igralca Primoža Pirnata. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! leta 2021. V deželi čarobni za morjem nekje prebiva miš majhna v gradu svetlečem, ki ‒ čudo ‒ gradijo ga beli zobje. Kot biser leskeče se tam iz daljave, iz njega se vijejo zlate poti, po njih pa, glej, miška hiti v širjave k otroku, ki zobek svetleči zgubi. Pripoveduje: Primož Pirnat. Avtorica besedila: Adriana Kozina Bojc. Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiserka: Ana Krauthaker. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija 2025.
Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami. Nocoj bomo premierno slišali pravljico Prigoda zobne miške avtorice Adriane Kozina Bojc v interpretaciji igralca Primoža Pirnata. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! leta 2021. V deželi čarobni za morjem nekje prebiva miš majhna v gradu svetlečem, ki ‒ čudo ‒ gradijo ga beli zobje. Kot biser leskeče se tam iz daljave, iz njega se vijejo zlate poti, po njih pa, glej, miška hiti v širjave k otroku, ki zobek svetleči zgubi. Pripoveduje: Primož Pirnat. Avtorica besedila: Adriana Kozina Bojc. Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiserka: Ana Krauthaker. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija 2025.
Tudi letos v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma spremljamo slovesno podelitev nagrade za najboljši literarni prvenec in nagrade Radojke Vrančič. Letos dogodek režira Klemen Markovčič, podelitvi nagrad pa sledi interpretacija odlomkov iz nagrajenih del ter pogovor z nagrajencema oz. nagrajenkama.
Tudi letos v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma spremljamo slovesno podelitev nagrade za najboljši literarni prvenec in nagrade Radojke Vrančič. Letos dogodek režira Klemen Markovčič, podelitvi nagrad pa sledi interpretacija odlomkov iz nagrajenih del ter pogovor z nagrajencema oz. nagrajenkama.
Smučarski skakalec Anže Lanišek je prvič v karieri oblekel rumeno majico vodilnega v svetovnem pokalu. V Falunu je po včerajšnjem drugem mestu na mali napravi danes na veliki skočil na najvišjo stopničko. Lanišku se je na zmagovalnem odru pridružil Domen Prevc, ki je bil tretji. Druge teme: - Slovenija še ne krši evropskih fiskalnih pravil, a ni daleč od tega - Evropski parlament za omejitev uporabe družbenih omrežij mlajšim od 16 let - Ob svetovnem dnevu oljke v Marezigah odprli prvo oljčno fontano
Smučarski skakalec Anže Lanišek je prvič v karieri oblekel rumeno majico vodilnega v svetovnem pokalu. V Falunu je po včerajšnjem drugem mestu na mali napravi danes na veliki skočil na najvišjo stopničko. Lanišku se je na zmagovalnem odru pridružil Domen Prevc, ki je bil tretji. Druge teme: - Slovenija še ne krši evropskih fiskalnih pravil, a ni daleč od tega - Evropski parlament za omejitev uporabe družbenih omrežij mlajšim od 16 let - Ob svetovnem dnevu oljke v Marezigah odprli prvo oljčno fontano
White Lies so v drugi polovici predprejšnjega desetletja veljali za enega nosilcev sodobnega angleškega rokovskega izraza. Čeprav so se trendovski ritmi močno oddaljili od rokovske prvobitnosti, je tudi danes vsake toliko prav odrešujoče slišati zdrav maskulinski in hkrati zvedav poln zvok. Sedmi album londonskega tria, po potrebi razišrjenega v kvartet, prinaša prav tako izrazno stvarnost. Kdo še ni pozabil zgodnjih Talking Heads, Simple Minds, tudi Bauhaus in Ekaterino Veliko, ga bo album Night Light nemudoma ujel v mrežo zadovoljstva.
White Lies so v drugi polovici predprejšnjega desetletja veljali za enega nosilcev sodobnega angleškega rokovskega izraza. Čeprav so se trendovski ritmi močno oddaljili od rokovske prvobitnosti, je tudi danes vsake toliko prav odrešujoče slišati zdrav maskulinski in hkrati zvedav poln zvok. Sedmi album londonskega tria, po potrebi razišrjenega v kvartet, prinaša prav tako izrazno stvarnost. Kdo še ni pozabil zgodnjih Talking Heads, Simple Minds, tudi Bauhaus in Ekaterino Veliko, ga bo album Night Light nemudoma ujel v mrežo zadovoljstva.
Rokometaši Slovana so v evropski ligi odigrali še drugo zaporedno tekmo v gosteh. V 5. krogu so se v Romuniji pomerili z moštvom Baia Mare. Slovenski prvaki morajo za napredovanje v drugi del tekmovanja osvojiti vsaj 2. mesto v skupini. Na slavnostni prireditvi Avto moto zveze Slovenije pa so včeraj razglasili najboljše voznike in voznice v motošportu in kartingu v letošnjem letu.
Rokometaši Slovana so v evropski ligi odigrali še drugo zaporedno tekmo v gosteh. V 5. krogu so se v Romuniji pomerili z moštvom Baia Mare. Slovenski prvaki morajo za napredovanje v drugi del tekmovanja osvojiti vsaj 2. mesto v skupini. Na slavnostni prireditvi Avto moto zveze Slovenije pa so včeraj razglasili najboljše voznike in voznice v motošportu in kartingu v letošnjem letu.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
V tokratni TV kliniki govorimo o zobnih vsadkih – sodobni rešitvi, ki lajša nevšečnosti, kot so manjkajoč zob, izguba nekaj ali celo vseh zob. Zobni vsadki pa niso namenjeni le mlajšim, temveč so lahko dobra rešitev tudi za starejše.
V tokratni TV kliniki govorimo o zobnih vsadkih – sodobni rešitvi, ki lajša nevšečnosti, kot so manjkajoč zob, izguba nekaj ali celo vseh zob. Zobni vsadki pa niso namenjeni le mlajšim, temveč so lahko dobra rešitev tudi za starejše.
Danes je pomemben dan za Evropsko prestolnico kulture, ki se prihodnji petek, 5. decembra, uradno zaključuje. Ob novogoriški železniški postaji so slovesno odprli stalno razstavo Mesto na meji, s katero bo središče EPIC vendarle polno zaživelo kot sodobno interpretacijsko središče 20. stoletja ter prostor dialoga in raziskovanja skupne čezmejne zgodovine. Narečna podobe Istre bo na več dogodkih koprske Založbe in knjigarne Libris zaživela na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani. Med drugim bodo predstavili večjezično pesniško zbirko Loredane Bogliun Me paro santa madona/Moj oče mati božja v prevodu Marka Kravosa. V Moderni galeriji v Ljubljani smo si ogledali razstavo Festival (ne)hvaležnosti Walida Raada, enega navidnejših svetovnih sodobnih umetnikov. Čeprav njegova dela obravnavajo težke teme – vojno, politično nasilje in njune posledice, je tudi duhovit in iskriv. Iztok Novak Easy je v glasbeni ogrlici nanizal skladbe Percya Sledgea, enega najbolj prepoznavnih glasov južnjaškega soula in avtorja številnih uspešnic, ki bi na današnji dan dopolnil 85 let.
Danes je pomemben dan za Evropsko prestolnico kulture, ki se prihodnji petek, 5. decembra, uradno zaključuje. Ob novogoriški železniški postaji so slovesno odprli stalno razstavo Mesto na meji, s katero bo središče EPIC vendarle polno zaživelo kot sodobno interpretacijsko središče 20. stoletja ter prostor dialoga in raziskovanja skupne čezmejne zgodovine. Narečna podobe Istre bo na več dogodkih koprske Založbe in knjigarne Libris zaživela na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani. Med drugim bodo predstavili večjezično pesniško zbirko Loredane Bogliun Me paro santa madona/Moj oče mati božja v prevodu Marka Kravosa. V Moderni galeriji v Ljubljani smo si ogledali razstavo Festival (ne)hvaležnosti Walida Raada, enega navidnejših svetovnih sodobnih umetnikov. Čeprav njegova dela obravnavajo težke teme – vojno, politično nasilje in njune posledice, je tudi duhovit in iskriv. Iztok Novak Easy je v glasbeni ogrlici nanizal skladbe Percya Sledgea, enega najbolj prepoznavnih glasov južnjaškega soula in avtorja številnih uspešnic, ki bi na današnji dan dopolnil 85 let.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Ali prijatelji in prijateljice lahko poslušajo drugačno glasbo, se drugače oblačijo, hodijo na druge zabave, prihajajo iz druge države, so druge vere, kulture? Ali kulturne razlike zbližujejo ali razdružujejo? Kako pa je s prijateljstvi, če gre za mlado osebo, ki uporablja voziček ali pa ima avtizem? O tem sta se Urška Henigman in Neža Prah Seničar z mladimi pogovarjali na dogodku Prijateljstvo in drugi v Mladinskem kulturnem klubu eMCe plac v Velenju, priredbo skladbe Prvič je pripravila skupina Nimfort, svoje izkušnje v prijateljskih odnosih sta delila tudi igralka in radijska voditeljica Vesna Ponorac in igralec Matej Puc.
Ali prijatelji in prijateljice lahko poslušajo drugačno glasbo, se drugače oblačijo, hodijo na druge zabave, prihajajo iz druge države, so druge vere, kulture? Ali kulturne razlike zbližujejo ali razdružujejo? Kako pa je s prijateljstvi, če gre za mlado osebo, ki uporablja voziček ali pa ima avtizem? O tem sta se Urška Henigman in Neža Prah Seničar z mladimi pogovarjali na dogodku Prijateljstvo in drugi v Mladinskem kulturnem klubu eMCe plac v Velenju, priredbo skladbe Prvič je pripravila skupina Nimfort, svoje izkušnje v prijateljskih odnosih sta delila tudi igralka in radijska voditeljica Vesna Ponorac in igralec Matej Puc.
Tudi 30. podnebna konferenca ni prinesla omembe vrednega preboja, čeprav so pogajanja postavili na simbolično lokacijo – v Amazonijo. Medtem ko smo vsaj kratkoročno že presegli mejo stopinje in pol globalnega segrevanja, svetovni politični voditelji ne zmorejo niti omeniti največjega razloga za podnebno krizo, to je naša raba fosilnih goriv. Da o izpustih, ki jih povzročajo vojske, sploh ne govorimo. Kljub razočaranjem, ki jih zadnja leta prinašajo sklepi podnebnih konferenc, pa je to edini svetovni forum, na katerem sodelujejo politični odločevalci. Gostje: – klimatologinja, profesorica Lučka Kajfež Bogataj, – glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek, – mladinski podnebni delegat Jan Zupan.
Tudi 30. podnebna konferenca ni prinesla omembe vrednega preboja, čeprav so pogajanja postavili na simbolično lokacijo – v Amazonijo. Medtem ko smo vsaj kratkoročno že presegli mejo stopinje in pol globalnega segrevanja, svetovni politični voditelji ne zmorejo niti omeniti največjega razloga za podnebno krizo, to je naša raba fosilnih goriv. Da o izpustih, ki jih povzročajo vojske, sploh ne govorimo. Kljub razočaranjem, ki jih zadnja leta prinašajo sklepi podnebnih konferenc, pa je to edini svetovni forum, na katerem sodelujejo politični odločevalci. Gostje: – klimatologinja, profesorica Lučka Kajfež Bogataj, – glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek, – mladinski podnebni delegat Jan Zupan.
Sneg je pobelil tudi vrh vzhodnega dela Pohorja, upravljavci smučišč pa se pospešeno pripravljajo na smučarsko sezono. Kdaj se bo začela in kaj bo ponudila? (Foto: fb profil Visit Pohorje)
Sneg je pobelil tudi vrh vzhodnega dela Pohorja, upravljavci smučišč pa se pospešeno pripravljajo na smučarsko sezono. Kdaj se bo začela in kaj bo ponudila? (Foto: fb profil Visit Pohorje)
Odpravljamo se na potovanje od Makedonije do Slovenije z Galino Branko, tokratno gostjo oddaje Evropa osebno. Z nami bo delila svojo zgodbo; od makedonskih ritmov in babičinih skrivnih receptov, do radosti, ki ji pomagajo, da se počuti doma, kjerkoli že je. Kako je postala ‘prava Slovenka’ in kako se s pomočjo prijateljev uči jezika, a hkrati ohranja stik s svojim domom, sončnimi zahodi na Ohridskem jezeru in pristnimi makedonskimi tradicijami?
Odpravljamo se na potovanje od Makedonije do Slovenije z Galino Branko, tokratno gostjo oddaje Evropa osebno. Z nami bo delila svojo zgodbo; od makedonskih ritmov in babičinih skrivnih receptov, do radosti, ki ji pomagajo, da se počuti doma, kjerkoli že je. Kako je postala ‘prava Slovenka’ in kako se s pomočjo prijateljev uči jezika, a hkrati ohranja stik s svojim domom, sončnimi zahodi na Ohridskem jezeru in pristnimi makedonskimi tradicijami?
Mariborski mestni svetniki so na včerajšnji redni seji med drugim potrdili strategijo razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti, letni program športa in dodeljevanje pomoči za razvoj podjetništva. Nato so nadaljevali delo na izredni seji, na kateri so na zahtevo opozicije razpravljali o visokih cenah komunalnega podjetja Nigrad.
Mariborski mestni svetniki so na včerajšnji redni seji med drugim potrdili strategijo razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti, letni program športa in dodeljevanje pomoči za razvoj podjetništva. Nato so nadaljevali delo na izredni seji, na kateri so na zahtevo opozicije razpravljali o visokih cenah komunalnega podjetja Nigrad.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se odvija 41. Slovenski knjižni sejem, ki je trenutno v polnem zamahu. Spomnimo, da letos poteka pod sloganom Branje je potovanje. Na več odrih se bo v sedmih dneh zvrstilo več kot 300 dogodkov, skupno pa se na njem predstavlja 114 založnikov. Današnje dogajanje spremljamo v živo, v oddaji pa se posvetimo tudi temi bralnih navadah.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se odvija 41. Slovenski knjižni sejem, ki je trenutno v polnem zamahu. Spomnimo, da letos poteka pod sloganom Branje je potovanje. Na več odrih se bo v sedmih dneh zvrstilo več kot 300 dogodkov, skupno pa se na njem predstavlja 114 založnikov. Današnje dogajanje spremljamo v živo, v oddaji pa se posvetimo tudi temi bralnih navadah.
Potem ko je maja z mesta ravnateljice ljubljanske Drame odstopila Vesna Jurca Tadel, z decembrom na ta položaj prihaja Ivana Djilas. Slovensko gledališče odlično pozna, saj v tem prostoru ustvarja že 25 let. Več v prispevku Staše Grahek.
Potem ko je maja z mesta ravnateljice ljubljanske Drame odstopila Vesna Jurca Tadel, z decembrom na ta položaj prihaja Ivana Djilas. Slovensko gledališče odlično pozna, saj v tem prostoru ustvarja že 25 let. Več v prispevku Staše Grahek.
Finančno ministrstvo po opozorilu Evropske komisije, da bi lahko bil slovenski proračunski načrt za prihodnje leto v neskladju z evropskimi fiskalnimi pravili, pojasnjuje, da so dokumente poslali v Bruselj še pred sprejetjem božičnice. Zato napovedujejo podroben pregled izdatkov. Medtem ekonomisti poudarjajo, da se opozorila Evropske komisije ujemajo z njihovimi ocenami: že pred meseci so pristojne opozorili na manjšo rast prihodkov in naraščajočo porabo zaradi reforme plač v javnem sektorju. Slovenija po oceni ekonomistov za zdaj ne krši evropskih fiskalnih pravil, je pa blizu tega. Drugi poudarki: - Slovenija prejela četrto izplačilo evropske pomoči iz mehanizma za okrevanje in odpornost, za naslednje naj bi zaprosila še letos. - Vlada želi z novim interventnim zakonom za zdravstvo izboljšati razmere na kadrovskem področju, pri dostopnosti storitev in glede bolniških staležev. - V Novi Gorici od danes na ogled razstava Mesto na meji, ki predstavlja zgodovino Goriške v 20. stoletju.
Finančno ministrstvo po opozorilu Evropske komisije, da bi lahko bil slovenski proračunski načrt za prihodnje leto v neskladju z evropskimi fiskalnimi pravili, pojasnjuje, da so dokumente poslali v Bruselj še pred sprejetjem božičnice. Zato napovedujejo podroben pregled izdatkov. Medtem ekonomisti poudarjajo, da se opozorila Evropske komisije ujemajo z njihovimi ocenami: že pred meseci so pristojne opozorili na manjšo rast prihodkov in naraščajočo porabo zaradi reforme plač v javnem sektorju. Slovenija po oceni ekonomistov za zdaj ne krši evropskih fiskalnih pravil, je pa blizu tega. Drugi poudarki: - Slovenija prejela četrto izplačilo evropske pomoči iz mehanizma za okrevanje in odpornost, za naslednje naj bi zaprosila še letos. - Vlada želi z novim interventnim zakonom za zdravstvo izboljšati razmere na kadrovskem področju, pri dostopnosti storitev in glede bolniških staležev. - V Novi Gorici od danes na ogled razstava Mesto na meji, ki predstavlja zgodovino Goriške v 20. stoletju.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se odvija 41. Slovenski knjižni sejem, ki je trenutno v polnem zamahu. Spomnimo, da letos poteka pod sloganom Branje je potovanje. Na več odrih se bo v sedmih dneh zvrstilo več kot 300 dogodkov, skupno pa se na njem predstavlja 114 založnikov. Današnji utrip sejma je preverila Ana Rozman.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se odvija 41. Slovenski knjižni sejem, ki je trenutno v polnem zamahu. Spomnimo, da letos poteka pod sloganom Branje je potovanje. Na več odrih se bo v sedmih dneh zvrstilo več kot 300 dogodkov, skupno pa se na njem predstavlja 114 založnikov. Današnji utrip sejma je preverila Ana Rozman.
ŽPZ Kombinat, ženski pevski zbor Kombinat, ki prepeva delavske pesmi, partizanske napeve o pogumu in upanju ter sodobne uporniške melodije, predstavlja novi CD z naslovom UPOR in pika. Po dvanajstih letih drugi album tega kolektiva zrcali credo Ženskega pevskega zbora Kombinat: z rdečo kredo pisati izročilo upora! Pevke in glasbeniki so prepričani, da je upor ena osnovnih človekovih pravic in tudi naša dolžnost, saj kritična misel lahko vzklije le iz uporne drže. Na novem albumu je 12 pesmi, ki so nastale v različnih časovnih obdobjih in na različnih koncih sveta. Ena od teh je Pesem tedna Radia Koper … Srečko Kosovel: Naš spev Naš spev je strasten, naša moč je živa in kaos ognja v srcu nam gori, življenja strast neukrotna, neugasljiva, ki hoče, da se v sebi izstrasti. Mi ne poznamo sanj in nepokoja in razočaranj ne in ne prevar, ker naša pesem, to je himna boja, ki siplje v svet razkošje in požar. Ne vprašamo, kdo si, kaj si, po znanju ne vprašamo, če veš, zakaj živiš, si v centru kozmosa, dovolj spoznanju, da z nami raziskriš se, zagoriš.
ŽPZ Kombinat, ženski pevski zbor Kombinat, ki prepeva delavske pesmi, partizanske napeve o pogumu in upanju ter sodobne uporniške melodije, predstavlja novi CD z naslovom UPOR in pika. Po dvanajstih letih drugi album tega kolektiva zrcali credo Ženskega pevskega zbora Kombinat: z rdečo kredo pisati izročilo upora! Pevke in glasbeniki so prepričani, da je upor ena osnovnih človekovih pravic in tudi naša dolžnost, saj kritična misel lahko vzklije le iz uporne drže. Na novem albumu je 12 pesmi, ki so nastale v različnih časovnih obdobjih in na različnih koncih sveta. Ena od teh je Pesem tedna Radia Koper … Srečko Kosovel: Naš spev Naš spev je strasten, naša moč je živa in kaos ognja v srcu nam gori, življenja strast neukrotna, neugasljiva, ki hoče, da se v sebi izstrasti. Mi ne poznamo sanj in nepokoja in razočaranj ne in ne prevar, ker naša pesem, to je himna boja, ki siplje v svet razkošje in požar. Ne vprašamo, kdo si, kaj si, po znanju ne vprašamo, če veš, zakaj živiš, si v centru kozmosa, dovolj spoznanju, da z nami raziskriš se, zagoriš.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Gostimo Tajo Islamović, kitaristko in avtorico glasbe pri zasedbi Infected, ki nam bo predstavila njihovo zmagovalno skladbo natečaja Radio SI Standouts 2025 – Shapeshifters. Skladba označuje njihovo vrnitev po premoru in napoveduje nekoliko drugačno, zrelejšo podobo benda.
Gostimo Tajo Islamović, kitaristko in avtorico glasbe pri zasedbi Infected, ki nam bo predstavila njihovo zmagovalno skladbo natečaja Radio SI Standouts 2025 – Shapeshifters. Skladba označuje njihovo vrnitev po premoru in napoveduje nekoliko drugačno, zrelejšo podobo benda.
26. novembra obeležujemo svetovni dan oljke, ki ga je leta 2019 razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO, s ciljem zaščititi oljko in spodbujati vrednote miru, modrosti ter harmonije, ki jih oljka simbolizira. V slovenski Istri te dni potekajo Dnevi mladega oljčnega olja, v Marezigah bodo odprli prvo oljčno fontano pri nas. Tjaša Škamperle je bila v Marezigah, kjer so oljkarji predstavili svoja pričakovanja, čemu naj bo namenjen kompetenčni center mediteranskih kultur, ki ga gradijo na Plavjah.
26. novembra obeležujemo svetovni dan oljke, ki ga je leta 2019 razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO, s ciljem zaščititi oljko in spodbujati vrednote miru, modrosti ter harmonije, ki jih oljka simbolizira. V slovenski Istri te dni potekajo Dnevi mladega oljčnega olja, v Marezigah bodo odprli prvo oljčno fontano pri nas. Tjaša Škamperle je bila v Marezigah, kjer so oljkarji predstavili svoja pričakovanja, čemu naj bo namenjen kompetenčni center mediteranskih kultur, ki ga gradijo na Plavjah.
Lutke imajo na Slovenskem izjemno dediščino in dolgo tradicijo. Z dvema nacionalnima gledališčema, ljubljanskim in mariborskim, in dvema lutkovnima muzejema pa magični domicil za prve korake v svet gledališča. Z različnimi tehnologijami in uprizoritvenimi pristopi bogatijo otroštva in nas v odrasli dobi rade hudomušno opomnijo na kakšno našo napako. Seveda pa lutka ni le uprizoritveni, ampak pred prvim korakom v gledališče tudi vzgojni subjekt. Vzgojno-izobraževalna praksa namreč kaže, da otrok lažje sledi lutki. Z njo je posredovanje vsebin zanimivejše in učinkovitejše, lutka pa pomaga tudi pri razvoju otrokovih kognitivnih, socialnih in čustvenih sposobnosti. Spodbuja torej ustvarjalnost, odprtost in zvedavost v najširšem pomenu. V aktivni interakciji z njo ali v vlogi gledalca. Sogovornik – Edi Majaron, zaslužni profesor UL Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, november 2025
Lutke imajo na Slovenskem izjemno dediščino in dolgo tradicijo. Z dvema nacionalnima gledališčema, ljubljanskim in mariborskim, in dvema lutkovnima muzejema pa magični domicil za prve korake v svet gledališča. Z različnimi tehnologijami in uprizoritvenimi pristopi bogatijo otroštva in nas v odrasli dobi rade hudomušno opomnijo na kakšno našo napako. Seveda pa lutka ni le uprizoritveni, ampak pred prvim korakom v gledališče tudi vzgojni subjekt. Vzgojno-izobraževalna praksa namreč kaže, da otrok lažje sledi lutki. Z njo je posredovanje vsebin zanimivejše in učinkovitejše, lutka pa pomaga tudi pri razvoju otrokovih kognitivnih, socialnih in čustvenih sposobnosti. Spodbuja torej ustvarjalnost, odprtost in zvedavost v najširšem pomenu. V aktivni interakciji z njo ali v vlogi gledalca. Sogovornik – Edi Majaron, zaslužni profesor UL Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, november 2025
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - V Stari Fužini prenavljajo kulturni dom z razvojnimi sredstvi iz zakona o Triglavskem narodnem parku. - V okviru bodočega Centra odličnosti za zeleno dediščinsko znanost tudi delna obnova Servitskega samostana v Kopru. - Kako kulinarično dediščino vplesti v gostinsko in turistično ponudbo?
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - V Stari Fužini prenavljajo kulturni dom z razvojnimi sredstvi iz zakona o Triglavskem narodnem parku. - V okviru bodočega Centra odličnosti za zeleno dediščinsko znanost tudi delna obnova Servitskega samostana v Kopru. - Kako kulinarično dediščino vplesti v gostinsko in turistično ponudbo?
Premier Robert Golob se je zadržano odzval na opozorila Evropske komisije, da bi bil lahko slovenski proračun za prihodnje leto v neskladju z evropskimi javnofinančnimi pravili. Na finančnem ministrstvu napovedujejo, da bodo vnovič pregledali rast očiščenih izdatkov. Ekonomisti ob opozorilih Bruslja poudarjajo, da so na javnofinančne pasti opozarjali še pred začetkom sprejemanja proračuna za prihodnje leto. Razlog pa so manjši prihodki in podcenjeni finančni učinki reforme plač v javnem sektorju. Slovenija ta trenutek še ne krši evropskih fiskalnih pravil, a je blizu tega, opozarjajo ekonomisti. V oddaji tudi o tem: - Finančno ministrstvo opozorila Bruslja glede proračuna jemlje resno. - Država bo stanovanjske projekte še naprej sofinancirala z viri evropskih bank. - Nova ravnateljica ljubljanske Drame bo Ivana Djilas.
Premier Robert Golob se je zadržano odzval na opozorila Evropske komisije, da bi bil lahko slovenski proračun za prihodnje leto v neskladju z evropskimi javnofinančnimi pravili. Na finančnem ministrstvu napovedujejo, da bodo vnovič pregledali rast očiščenih izdatkov. Ekonomisti ob opozorilih Bruslja poudarjajo, da so na javnofinančne pasti opozarjali še pred začetkom sprejemanja proračuna za prihodnje leto. Razlog pa so manjši prihodki in podcenjeni finančni učinki reforme plač v javnem sektorju. Slovenija ta trenutek še ne krši evropskih fiskalnih pravil, a je blizu tega, opozarjajo ekonomisti. V oddaji tudi o tem: - Finančno ministrstvo opozorila Bruslja glede proračuna jemlje resno. - Država bo stanovanjske projekte še naprej sofinancirala z viri evropskih bank. - Nova ravnateljica ljubljanske Drame bo Ivana Djilas.
V tokratni epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega govorimo o razlogih za nedeljsko referendumsko presenečenje in o političnih posledicah padca zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Razlogov je seveda več, se strinjata oba sogovornika, urednik na časopisu Dnevnik Darijan Košir ter novinar in urednik na tedniku Mladina Jure Trampuš. Darijan pove, da so imeli nasprotniki zakona prepoznavnega nosilca kampanja in jasno sporočilo. Konec koncev je Aleš Primc v vsakem javnem nastopu nekajkrat ponovil besedo zastrupitev. Drugače je bilo na strani zagovornikov zakona. Ni bilo širši javnosti znanega prvega obraza kampanje niti preprostega slogana, pravzaprav ni bilo niti jasno, kdo je avtor zakona. Jure opozori, da je sicer kljub temu sicer homogena desna sredina na volišča pripeljala manjše število volivcev kot – denimo – na spomladanski referendum o dodatkih k pokojninam zaslužnim umetnikom. Govorimo tudi o zanimivi polemiki, ki se je po referendumu na družbenih omrežjih razvila med podporniki Janeza Janše in Anžeta Logarja. Ali se torej tudi na desnici, podobno kot na tradicionalno sprti levi sredini, napoveduje oster predvolilni spopad? In še: vse ankete potrjujejo, da bo na prihodnjih volitvah zmagala SDS, vprašanje pa je, komu bo potem uspelo sestaviti vlado. Na poslušanje nove epizode, v kateri tudi tokrat – opravičeno – manjka Aleš!
V tokratni epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega govorimo o razlogih za nedeljsko referendumsko presenečenje in o političnih posledicah padca zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Razlogov je seveda več, se strinjata oba sogovornika, urednik na časopisu Dnevnik Darijan Košir ter novinar in urednik na tedniku Mladina Jure Trampuš. Darijan pove, da so imeli nasprotniki zakona prepoznavnega nosilca kampanja in jasno sporočilo. Konec koncev je Aleš Primc v vsakem javnem nastopu nekajkrat ponovil besedo zastrupitev. Drugače je bilo na strani zagovornikov zakona. Ni bilo širši javnosti znanega prvega obraza kampanje niti preprostega slogana, pravzaprav ni bilo niti jasno, kdo je avtor zakona. Jure opozori, da je sicer kljub temu sicer homogena desna sredina na volišča pripeljala manjše število volivcev kot – denimo – na spomladanski referendum o dodatkih k pokojninam zaslužnim umetnikom. Govorimo tudi o zanimivi polemiki, ki se je po referendumu na družbenih omrežjih razvila med podporniki Janeza Janše in Anžeta Logarja. Ali se torej tudi na desnici, podobno kot na tradicionalno sprti levi sredini, napoveduje oster predvolilni spopad? In še: vse ankete potrjujejo, da bo na prihodnjih volitvah zmagala SDS, vprašanje pa je, komu bo potem uspelo sestaviti vlado. Na poslušanje nove epizode, v kateri tudi tokrat – opravičeno – manjka Aleš!
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Po več mesecih čakanja so dogajanje v Kosovelovem domu na zadnji seji obravnavali sežanski svetniki. Kot smo že poročali, predsednica sveta zavoda že več mesecev direktorici očita neustrezno in nezakonito vodenje. Pregledi inšpekcij in nadzornega odbora občine pa v poslovanju niso odkrili hujših nepravilnosti. Tudi na seji občinskega sveta je bilo slišali vrsto očitkov, nekateri so leteli tudi na župana, svetniki pa so v razpravi poudarili, da so zadeve prestopile mejo dobrega okusa. Ker je pred vrati Kosovelovo leto, pričakujejo umiritev razmer. V oddaji poročamo še: - Tolminska občina prihodnje leto tudi z zadolževanjem do večjih naložb. - V Idriji si prizadevajo za vnovično državno financiranje sanacije po rudarjenju. - Novogoriške odbojkarice gostujejo na Slovaškem.
Po več mesecih čakanja so dogajanje v Kosovelovem domu na zadnji seji obravnavali sežanski svetniki. Kot smo že poročali, predsednica sveta zavoda že več mesecev direktorici očita neustrezno in nezakonito vodenje. Pregledi inšpekcij in nadzornega odbora občine pa v poslovanju niso odkrili hujših nepravilnosti. Tudi na seji občinskega sveta je bilo slišali vrsto očitkov, nekateri so leteli tudi na župana, svetniki pa so v razpravi poudarili, da so zadeve prestopile mejo dobrega okusa. Ker je pred vrati Kosovelovo leto, pričakujejo umiritev razmer. V oddaji poročamo še: - Tolminska občina prihodnje leto tudi z zadolževanjem do večjih naložb. - V Idriji si prizadevajo za vnovično državno financiranje sanacije po rudarjenju. - Novogoriške odbojkarice gostujejo na Slovaškem.
Mestni kino Ptuj zaznamuje 128 let delovanja in je najstarejši delujoči kino pri nas in tudi eden najstarejših v Evropi. Je aktiven član Art kino mreže Slovenije in mednarodne mreže Europa Cinemas. Letos se je končno uresničila želja po obnovi – za zdaj le kinodvorane v zgradbi na Cvetkovem trgu, ki približno od sredine 18. stoletja stoji v delu mesta, kjer je bila nekoč rokodelska in gostilničarska dejavnost, in so jo skupaj z lastniškimi spremembami spremljale tudi arhitekturne. V soboto bodo prenovljeno veliko kinodvorano uradno odprli s starim filmom, ki ga bodo predvajali z novim projektorjem. Ta je skupaj z nadgradnjo zvočnega sistema vreden približno polovico celotne investicije, za katero so iz občinske in državne blagajne odšteli 244 tisoč evrov. O vsebinskih podrobnostih v pogovoru z vodjo Mestnega kina Ptuj Nino Milošič. Na fotografiji kaže motiv fototapete, ki bo krasila zadnjo steno dvorane; v pogovoru tudi o njej.
Mestni kino Ptuj zaznamuje 128 let delovanja in je najstarejši delujoči kino pri nas in tudi eden najstarejših v Evropi. Je aktiven član Art kino mreže Slovenije in mednarodne mreže Europa Cinemas. Letos se je končno uresničila želja po obnovi – za zdaj le kinodvorane v zgradbi na Cvetkovem trgu, ki približno od sredine 18. stoletja stoji v delu mesta, kjer je bila nekoč rokodelska in gostilničarska dejavnost, in so jo skupaj z lastniškimi spremembami spremljale tudi arhitekturne. V soboto bodo prenovljeno veliko kinodvorano uradno odprli s starim filmom, ki ga bodo predvajali z novim projektorjem. Ta je skupaj z nadgradnjo zvočnega sistema vreden približno polovico celotne investicije, za katero so iz občinske in državne blagajne odšteli 244 tisoč evrov. O vsebinskih podrobnostih v pogovoru z vodjo Mestnega kina Ptuj Nino Milošič. Na fotografiji kaže motiv fototapete, ki bo krasila zadnjo steno dvorane; v pogovoru tudi o njej.
Poslušajte orkestrske suite Uroša Kreka in Demetrija Žebreta ter Manuela de Falle in Clauda Debussyja. V Arsovih spominčicah poslušajte skladbe za različne orkestre slovenskih in tujih skladateljev s konca 19. in iz 20. stoletja, ki jih bodo predstavili priznani slovenski ansambli in orkestri. Predstavili bomo Malo suito za simfonični orkester Uroša Kreka, drugo suito Trirogeljnik Manuela de Falle, Suito za mali orkester Demetrija Žebreta in simfonično suito Pomlad Clauda Debussyja. Ponovitev oddaje poslušajte v četrtek, 27. novembra, ob 5.05.
Poslušajte orkestrske suite Uroša Kreka in Demetrija Žebreta ter Manuela de Falle in Clauda Debussyja. V Arsovih spominčicah poslušajte skladbe za različne orkestre slovenskih in tujih skladateljev s konca 19. in iz 20. stoletja, ki jih bodo predstavili priznani slovenski ansambli in orkestri. Predstavili bomo Malo suito za simfonični orkester Uroša Kreka, drugo suito Trirogeljnik Manuela de Falle, Suito za mali orkester Demetrija Žebreta in simfonično suito Pomlad Clauda Debussyja. Ponovitev oddaje poslušajte v četrtek, 27. novembra, ob 5.05.
Pravnik in organizator slovenskega planinstva Veliko ime slovenskega partizanskega zdravstva Eden izmed začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru 26. novembra 1929 se je v Begunjah na Gorenjskem rodil glasbenik in skladatelj Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe. Oba z bratom Vilkom veljata za največkrat izvajana in prodajana avtorja narodno-zabavne glasbe v Evropi. Napisala sta več kot tisoč skladb. Najbolj znana je Na Golici, ki je doživela 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Skladbo Na Golici so prvič posneli pred 70 leti (1955) na celovškem radiu, leta 2003 pa jo je nemška televizijska postaja ARD uvrstila na seznam 20 najbolj izvajanih skladb na svetu. V kategoriji instrumentalnih skladb je zasedla prvo mesto.
Pravnik in organizator slovenskega planinstva Veliko ime slovenskega partizanskega zdravstva Eden izmed začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru 26. novembra 1929 se je v Begunjah na Gorenjskem rodil glasbenik in skladatelj Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe. Oba z bratom Vilkom veljata za največkrat izvajana in prodajana avtorja narodno-zabavne glasbe v Evropi. Napisala sta več kot tisoč skladb. Najbolj znana je Na Golici, ki je doživela 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Skladbo Na Golici so prvič posneli pred 70 leti (1955) na celovškem radiu, leta 2003 pa jo je nemška televizijska postaja ARD uvrstila na seznam 20 najbolj izvajanih skladb na svetu. V kategoriji instrumentalnih skladb je zasedla prvo mesto.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Organizacija združenih narodov je začela postopek za izbiro novega generalnega sekretarja - Mariborski svetniki potrdili razvojne strategije, razpravo zaznamovale cene Nigrada - V Domu starejših Rakičan se po mesecih napetosti zaradi menjav vodstva in pisanju številnih anonimk razmere umirjajo
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Organizacija združenih narodov je začela postopek za izbiro novega generalnega sekretarja - Mariborski svetniki potrdili razvojne strategije, razpravo zaznamovale cene Nigrada - V Domu starejših Rakičan se po mesecih napetosti zaradi menjav vodstva in pisanju številnih anonimk razmere umirjajo
Slovenski proračunski načrt za leto 2026 bi bil lahko v neskladju z evropskimi javnofinančnimi pravili, je ob objavi jesenskega svežnja dokumentov evropskega semestra opozorila Evropska komisija. Več v EU minuti!
Slovenski proračunski načrt za leto 2026 bi bil lahko v neskladju z evropskimi javnofinančnimi pravili, je ob objavi jesenskega svežnja dokumentov evropskega semestra opozorila Evropska komisija. Več v EU minuti!
Bicycles, trains, and walking... That's how Colin Tueck, a German in Old Ljubljana gets around. He lives between Ljubljana and Brussels. He says more people cycle in Brussels, but adds that using his bicycle in and around Ljubljana is more enjoyable... Colin moved to Ljubljana because of love. He's been here for 15 years now. He would like to see more frequent and faster trains in Slovenia, and wishes for Slovenians to lose their inferiority complex. Join us for a walk in Ljubljana and a sit down for some of his homemade kombucha ;) Colin's music choice: Kasalla - "Alle Jläser huh". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=-S2QB1emWZo&list=RD-S2QB1emWZo&start_radio=1
Bicycles, trains, and walking... That's how Colin Tueck, a German in Old Ljubljana gets around. He lives between Ljubljana and Brussels. He says more people cycle in Brussels, but adds that using his bicycle in and around Ljubljana is more enjoyable... Colin moved to Ljubljana because of love. He's been here for 15 years now. He would like to see more frequent and faster trains in Slovenia, and wishes for Slovenians to lose their inferiority complex. Join us for a walk in Ljubljana and a sit down for some of his homemade kombucha ;) Colin's music choice: Kasalla - "Alle Jläser huh". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=-S2QB1emWZo&list=RD-S2QB1emWZo&start_radio=1
Tokrat se dotikamo petih tem: slovenske reprezentance, Prve lige, nogometašev Celja, smučarskih skokov in olimpijskih iger. Vabljeni k poslušanju!
Tokrat se dotikamo petih tem: slovenske reprezentance, Prve lige, nogometašev Celja, smučarskih skokov in olimpijskih iger. Vabljeni k poslušanju!
Prvi program se je tudi letos preselil med pisave, pogovore in radovedne obiskovalce 41. Slovenskega knjižnega sejma. Med več kot 110 razstavljavci, skoraj 300 dogodki in neštetimi knjižnimi svetovi se je naš mobilni studio znašel sredi najbolj živahnega dogajanja. Z gosti se bomo podali na potep med platnice, mednarodne literarne dialoge, celjske zgodbe in najmlajše obiskovalce, ki letos uživajo v posebej bogatem programu. Pridružite se nam v sejemskem vrvežu in odkrijte, kam se splača zaviti, katere zgodbe so letos najbolj odmevne ter kako sejem še naprej krepi svojo vlogo osrednje slovenske kulturne platforme.
Prvi program se je tudi letos preselil med pisave, pogovore in radovedne obiskovalce 41. Slovenskega knjižnega sejma. Med več kot 110 razstavljavci, skoraj 300 dogodki in neštetimi knjižnimi svetovi se je naš mobilni studio znašel sredi najbolj živahnega dogajanja. Z gosti se bomo podali na potep med platnice, mednarodne literarne dialoge, celjske zgodbe in najmlajše obiskovalce, ki letos uživajo v posebej bogatem programu. Pridružite se nam v sejemskem vrvežu in odkrijte, kam se splača zaviti, katere zgodbe so letos najbolj odmevne ter kako sejem še naprej krepi svojo vlogo osrednje slovenske kulturne platforme.
Julija Potrč Šavli je uveljavljena književna prevajalka iz finščine in angleščine, v zadnjih letih pa jo vse bolj spoznavamo tudi prek njenih prevodov estonskega leposlovja. Je edina slovenska prevajalka leposlovja s tega govornega območja, v nekaj letih pa je slovenskim bralcem, tudi najmlajšim, omogočila branje priljubljenih vrhunskih sodobnih del estonske književnosti. Med njimi je tudi knjiga kratkih pripovedi Urmasa Vadija Duša ob cesti, za katero je Julija Potrč Šavli letos prejela Sovretovo nagrado. Prav ob tej knjigi smo z njo lani razmišljali o posebnostih estonskega jezika, o sodobni estonski književnosti ter, seveda, o Urmasu Vadiju in njegovem ustvarjanju. Ponovitev.
Julija Potrč Šavli je uveljavljena književna prevajalka iz finščine in angleščine, v zadnjih letih pa jo vse bolj spoznavamo tudi prek njenih prevodov estonskega leposlovja. Je edina slovenska prevajalka leposlovja s tega govornega območja, v nekaj letih pa je slovenskim bralcem, tudi najmlajšim, omogočila branje priljubljenih vrhunskih sodobnih del estonske književnosti. Med njimi je tudi knjiga kratkih pripovedi Urmasa Vadija Duša ob cesti, za katero je Julija Potrč Šavli letos prejela Sovretovo nagrado. Prav ob tej knjigi smo z njo lani razmišljali o posebnostih estonskega jezika, o sodobni estonski književnosti ter, seveda, o Urmasu Vadiju in njegovem ustvarjanju. Ponovitev.
Skupina Bogunov na tretji plošči Voda niz lice prinaša glasbo, ki vam pomaga pobegniti od vsakdanjih skrbi in vas hkrati spodbuja k razmišljanju. Besedila raziskujejo odnose med posameznikom in družbo, razgaljajo pa tudi najintimnejša čustva. Prejeli boste različna vzdušja, ki se spreminjajo iz pesmi v pesem – od temnega in surovega do ljubezenskega, melanholičnega in optimističnega. O plošči podrobneje pevec Ognjen Zeljić.
Skupina Bogunov na tretji plošči Voda niz lice prinaša glasbo, ki vam pomaga pobegniti od vsakdanjih skrbi in vas hkrati spodbuja k razmišljanju. Besedila raziskujejo odnose med posameznikom in družbo, razgaljajo pa tudi najintimnejša čustva. Prejeli boste različna vzdušja, ki se spreminjajo iz pesmi v pesem – od temnega in surovega do ljubezenskega, melanholičnega in optimističnega. O plošči podrobneje pevec Ognjen Zeljić.
To, kakšno vrednoto predstavlja v posameznikovem življenju branje, ima največji vpliv družinsko okolje, nato pa tudi šola in družba nasploh, vseeno pa vsi branja in pisanja ne usvojijo brez težav. Učne težave ima v Sloveniji 20 odstotkov otrok in skoraj vse so povezane z bralnimi težavami, pravi izredna profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Milena Košak Babuder. Specialna in rehabilitacijska pedagoginja je pred leti delala v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, že vrsto let je aktivna v društvu Bravo, društvu za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, na Prvem pa smo z njo letos sodelovali pri izdaji zbirke pravljic Lahko noč, otroci! 60 let, ki smo jo oblikovali in natisnili tako, da je primerno branje tudi za osebe z disleksijo. V oddaji Intervju smo se z njo pogovarjali o pomenu branja, bralnih izzivih in učnih težavah.
To, kakšno vrednoto predstavlja v posameznikovem življenju branje, ima največji vpliv družinsko okolje, nato pa tudi šola in družba nasploh, vseeno pa vsi branja in pisanja ne usvojijo brez težav. Učne težave ima v Sloveniji 20 odstotkov otrok in skoraj vse so povezane z bralnimi težavami, pravi izredna profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Milena Košak Babuder. Specialna in rehabilitacijska pedagoginja je pred leti delala v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, že vrsto let je aktivna v društvu Bravo, društvu za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, na Prvem pa smo z njo letos sodelovali pri izdaji zbirke pravljic Lahko noč, otroci! 60 let, ki smo jo oblikovali in natisnili tako, da je primerno branje tudi za osebe z disleksijo. V oddaji Intervju smo se z njo pogovarjali o pomenu branja, bralnih izzivih in učnih težavah.
V EPIC-u, prenovljeni stavbi nekdanje novogoriške železniške postaje, se popoldne odpira težko pričakovana razstava v okviru Evropske prestolnice kulture - Mesto na meji. Obiskovalcem ponuja vpogled v zgodovino Goriške skozi vojne, meje, migracije in različne interpretacije istih dogodkov. Posebno težo razstavi dajejo osebna pričevanja ljudi z obeh strani meje - Slovencev in Italijanov - ki so burno zgodovino Goriške v 20. stoletju doživljali vsak skozi svoje izkušnje. Z domiselnimi postavitvami, kot so kapelica, voz beguncev, instalacija mejnega zidu, fojbe in opeke, iz katerih je nastajala Nova Gorica, razstava obiskovalca povabi k premisleku o identiteti čezmejnega prostora in pomenu skupne, prepletene dediščine. Razstavo je tik pred odprtjem Nataši Uršič predstavila njena avtorica, zgodovinarka Kaja Širok.
V EPIC-u, prenovljeni stavbi nekdanje novogoriške železniške postaje, se popoldne odpira težko pričakovana razstava v okviru Evropske prestolnice kulture - Mesto na meji. Obiskovalcem ponuja vpogled v zgodovino Goriške skozi vojne, meje, migracije in različne interpretacije istih dogodkov. Posebno težo razstavi dajejo osebna pričevanja ljudi z obeh strani meje - Slovencev in Italijanov - ki so burno zgodovino Goriške v 20. stoletju doživljali vsak skozi svoje izkušnje. Z domiselnimi postavitvami, kot so kapelica, voz beguncev, instalacija mejnega zidu, fojbe in opeke, iz katerih je nastajala Nova Gorica, razstava obiskovalca povabi k premisleku o identiteti čezmejnega prostora in pomenu skupne, prepletene dediščine. Razstavo je tik pred odprtjem Nataši Uršič predstavila njena avtorica, zgodovinarka Kaja Širok.
Rodion Ščedrin se je rodil šestnajstega decembra leta 1932 v Moskvi v glasbeno družino. Oče je bil že uveljavljen zborovski skladatelj in profesor nauka o glasbi na Pevovodski šoli v prestolnici. Sama družina je izhajala iz Tulske gubernije in je bila do Rodionovega deda predana izrecno pravoslavnemu duhovništvu. Oziraje se na to izročilo, pomnoženo s časom, ki se ga rado označuje za dobo Stalinovih čistk, je Rodion preživel sorazmerno mirno otroštvo. Kmalu so zaznali njegovo posebno glasbeno nadarjenost tako za koncertnega pianista kot skladatelja.
Rodion Ščedrin se je rodil šestnajstega decembra leta 1932 v Moskvi v glasbeno družino. Oče je bil že uveljavljen zborovski skladatelj in profesor nauka o glasbi na Pevovodski šoli v prestolnici. Sama družina je izhajala iz Tulske gubernije in je bila do Rodionovega deda predana izrecno pravoslavnemu duhovništvu. Oziraje se na to izročilo, pomnoženo s časom, ki se ga rado označuje za dobo Stalinovih čistk, je Rodion preživel sorazmerno mirno otroštvo. Kmalu so zaznali njegovo posebno glasbeno nadarjenost tako za koncertnega pianista kot skladatelja.