Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Brezskrbni časi zbijanja šal so minili. Po internih zakonih se mora v času predvolilne kampanje tudi naša oddaja transformirati v odgovorno družbenopolitično glasilo nepotvorjenih informacij. Tako suhoparno preglejmo dogodke preteklih dni.
Brezskrbni časi zbijanja šal so minili. Po internih zakonih se mora v času predvolilne kampanje tudi naša oddaja transformirati v odgovorno družbenopolitično glasilo nepotvorjenih informacij. Tako suhoparno preglejmo dogodke preteklih dni.
Po zahtevi za izločitev namestnika predsednika KPK Aleša Kocjana v zadevi Karigador, kateri so v komisiji ugodili, Golobov zagovornik Stojan Zdolšek sedaj zahteva tudi izločitev predsednika KPK Roberta Šumija. Pri tem pa se zastavlja vprašanjem, ali bo komisija sploh lahko odločala o tej zahtevi, saj sta za odločitev potrebna najmanj dva glasova senata. Premier Golob pa je v današnjem pogovoru za naš radio presenetil z izjavo, da je šele na podlagi sodnega zahtevka pridobil dokumente KPK, ki naj bi potrjevali, da ni kršil integritete. V oddaji tudi: - Nov obsežen ruski zračni napad številne Ukrajince znova izpostavil mrazu; Kijev naj bi se medtem z zaveznicami dogovoril o varnostnih zagotovilih po premirju. - Nemčija v odnosu do Združenih držav obrača nov list in cilja na zmanjšanje odvisnosti od Amerike zlasti na tehnološkem in varnostnem področju. - V Štepanjskem naselju v Ljubljani uničeni trije parkomati; župan Janković odgovarja: parkirni red bo ostal.
Po zahtevi za izločitev namestnika predsednika KPK Aleša Kocjana v zadevi Karigador, kateri so v komisiji ugodili, Golobov zagovornik Stojan Zdolšek sedaj zahteva tudi izločitev predsednika KPK Roberta Šumija. Pri tem pa se zastavlja vprašanjem, ali bo komisija sploh lahko odločala o tej zahtevi, saj sta za odločitev potrebna najmanj dva glasova senata. Premier Golob pa je v današnjem pogovoru za naš radio presenetil z izjavo, da je šele na podlagi sodnega zahtevka pridobil dokumente KPK, ki naj bi potrjevali, da ni kršil integritete. V oddaji tudi: - Nov obsežen ruski zračni napad številne Ukrajince znova izpostavil mrazu; Kijev naj bi se medtem z zaveznicami dogovoril o varnostnih zagotovilih po premirju. - Nemčija v odnosu do Združenih držav obrača nov list in cilja na zmanjšanje odvisnosti od Amerike zlasti na tehnološkem in varnostnem področju. - V Štepanjskem naselju v Ljubljani uničeni trije parkomati; župan Janković odgovarja: parkirni red bo ostal.
Na pobudo Društva za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk je Vlada Republike Slovenije letošnje leto razglasila za leto Zofke Kveder, saj letos obeležujemo stoto obletnico smrti te pronicljive pisateljice, novinarke, prevajalke, urednice in kulturne posrednice. Pisala je tudi dramska besedila: njen opus obsega sedem enodejank (Tuje oči, Zimsko popoldne, Pri branjevki, Strti, Ljubezen; Pijanec, Egoizem) in dve štiridejanki (Pravica do življenja in Amerikanci). O avtoričinem ustvarjanju na področju dramksega pisanja smo se pogovarjali z doktorico Matejo Pezdirc Bartol, literarno zgodovinarko in redno profesorico za slovensko književnost na oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Na pobudo Društva za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk je Vlada Republike Slovenije letošnje leto razglasila za leto Zofke Kveder, saj letos obeležujemo stoto obletnico smrti te pronicljive pisateljice, novinarke, prevajalke, urednice in kulturne posrednice. Pisala je tudi dramska besedila: njen opus obsega sedem enodejank (Tuje oči, Zimsko popoldne, Pri branjevki, Strti, Ljubezen; Pijanec, Egoizem) in dve štiridejanki (Pravica do življenja in Amerikanci). O avtoričinem ustvarjanju na področju dramksega pisanja smo se pogovarjali z doktorico Matejo Pezdirc Bartol, literarno zgodovinarko in redno profesorico za slovensko književnost na oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Na mariborskem Centru za socialno delo število vlog, ki jih dobijo za področje dolgotrajne oskrbe, ne pojenja. Tedensko jih prejmejo več kot 200. Veliko ljudi se za oskrbo na domu tudi osebno obrača na izvajalce storitev, a jih ti najprej napotijo na center za socialno delo. Na območju Upravne enote Lenart je uporabnikov dolgotrajne oskrbe na domu za zdaj nekaj čez 50, toda veliko jih še čaka na izdajo odločb, ocenjujejo v Domu Danice Vogrinec, ki izvaja dolgotrajno oskrbo na domu v 6-ih slovenskogoriških občinah z 18 tisoč prebivalci.
Na mariborskem Centru za socialno delo število vlog, ki jih dobijo za področje dolgotrajne oskrbe, ne pojenja. Tedensko jih prejmejo več kot 200. Veliko ljudi se za oskrbo na domu tudi osebno obrača na izvajalce storitev, a jih ti najprej napotijo na center za socialno delo. Na območju Upravne enote Lenart je uporabnikov dolgotrajne oskrbe na domu za zdaj nekaj čez 50, toda veliko jih še čaka na izdajo odločb, ocenjujejo v Domu Danice Vogrinec, ki izvaja dolgotrajno oskrbo na domu v 6-ih slovenskogoriških občinah z 18 tisoč prebivalci.
Vokalna skupina Gallina je ženska zasedba, ki jo umetniško vodi Ana Erčulj, v njej pojejo Ireneja Nejka Čuk, Federica Lo Pinto, Ana Plemenitaš in Višnja Fičor. Skupina veliko pozornosti namenja izvajanju slovenske ljudske in umetne glasbe, skladbam svetovne zborovske literature od renesanse do sodobnosti, skladbam zlatega časa slovenske popevke, na repertoarju pa se rade znajdejo tudi tuje skladbe vokalnega jazza in popa. Še posebej pomembno poslanstvo skupine je spodbujanje mladih skladateljev k ustvarjanju novih skladb in s tem k bogatenju ženske vokalne in zborovske zakladnice. V baročni dvorani izolske palače Besenghi degli Ughi so izvedle pomenljiv damski koncert in v celovito zgodbo ujele sporočila madrigalov – pesemske glasbene oblike, ki je zacvetela v renesansi, zasedba Gallina pa jo je oživila tudi v sodobnosti. Uglajeno damsko je na primer zazvenela Prešernova poezija v madrigalu mladega skladatelja Mateja Kastelica. Koncert je potekal v organizaciji Društva prijateljev glasbe Koper. Concerto delle Donne (Damski koncert) Vokalna skupina Gallina: Ana Erčulj, umetniška vodja Ireneja Nejka Čuk, sopran Federica Lo Pinto, sopran Ana Plemenitaš, alt Višnja Fičor, alt SPORED: Jacobus Handl Gallus (1550 - 1591): Quam Gallina suum parit ovum (prir. Jakob Jež) Adrian Willaert (1490 - 1562): Amor mi fa morire (1536) Giovanni Pierluigi da Palestrina (1525 - 1594): La ver l'aurora Thomas Morley (1557 - 1603): Ho, who comes here! Thomas Morley (1557 - 1603): Round, around about a wood William Byrd (1539 - 1623): Come jolly Swains (prir. Federica Lo Pinto) Claudio Monteverdi (1567 - 1643): Raggi dov'e 'l mio bene Zoltan Kodály (1882 - 1967): Quattro madrigali 1. Chi vuol veder (Dino Frescobaldi) 2. Fior soloriti ( Matteo Maria Boiardo) 3. Chi d'amor sente (Giovanni Fiorentino) 4. Fuor de la bella caiba Federica Lo Pinto (1997): Su, su, leva, alza le ciglia (anonimo) Matej Kastelic (1994): Apel in čevljar (France Prešeren) Zvezdogledam (France Prešeren) Andrea Basevi Gambarana (1957): Nella casa di Mafalda (Roberto Piumini) Andrea Basevi Gambarana (1957): La moglie di sapone (Roberto Piumini) Aldo Kumar: Sonce
Vokalna skupina Gallina je ženska zasedba, ki jo umetniško vodi Ana Erčulj, v njej pojejo Ireneja Nejka Čuk, Federica Lo Pinto, Ana Plemenitaš in Višnja Fičor. Skupina veliko pozornosti namenja izvajanju slovenske ljudske in umetne glasbe, skladbam svetovne zborovske literature od renesanse do sodobnosti, skladbam zlatega časa slovenske popevke, na repertoarju pa se rade znajdejo tudi tuje skladbe vokalnega jazza in popa. Še posebej pomembno poslanstvo skupine je spodbujanje mladih skladateljev k ustvarjanju novih skladb in s tem k bogatenju ženske vokalne in zborovske zakladnice. V baročni dvorani izolske palače Besenghi degli Ughi so izvedle pomenljiv damski koncert in v celovito zgodbo ujele sporočila madrigalov – pesemske glasbene oblike, ki je zacvetela v renesansi, zasedba Gallina pa jo je oživila tudi v sodobnosti. Uglajeno damsko je na primer zazvenela Prešernova poezija v madrigalu mladega skladatelja Mateja Kastelica. Koncert je potekal v organizaciji Društva prijateljev glasbe Koper. Concerto delle Donne (Damski koncert) Vokalna skupina Gallina: Ana Erčulj, umetniška vodja Ireneja Nejka Čuk, sopran Federica Lo Pinto, sopran Ana Plemenitaš, alt Višnja Fičor, alt SPORED: Jacobus Handl Gallus (1550 - 1591): Quam Gallina suum parit ovum (prir. Jakob Jež) Adrian Willaert (1490 - 1562): Amor mi fa morire (1536) Giovanni Pierluigi da Palestrina (1525 - 1594): La ver l'aurora Thomas Morley (1557 - 1603): Ho, who comes here! Thomas Morley (1557 - 1603): Round, around about a wood William Byrd (1539 - 1623): Come jolly Swains (prir. Federica Lo Pinto) Claudio Monteverdi (1567 - 1643): Raggi dov'e 'l mio bene Zoltan Kodály (1882 - 1967): Quattro madrigali 1. Chi vuol veder (Dino Frescobaldi) 2. Fior soloriti ( Matteo Maria Boiardo) 3. Chi d'amor sente (Giovanni Fiorentino) 4. Fuor de la bella caiba Federica Lo Pinto (1997): Su, su, leva, alza le ciglia (anonimo) Matej Kastelic (1994): Apel in čevljar (France Prešeren) Zvezdogledam (France Prešeren) Andrea Basevi Gambarana (1957): Nella casa di Mafalda (Roberto Piumini) Andrea Basevi Gambarana (1957): La moglie di sapone (Roberto Piumini) Aldo Kumar: Sonce
Sodi med najpomembnejše aranžerje za veliki jazzovski orkester v zgodovini jazza. V njegovih orkestrih so vedno igrali prvovrstni glasbeniki, med njimi Clark Terry, Snooky Young, Bud Shank, Harold Land, Joe Pass, Bobby Hutcherson in Mel Lewis.
Sodi med najpomembnejše aranžerje za veliki jazzovski orkester v zgodovini jazza. V njegovih orkestrih so vedno igrali prvovrstni glasbeniki, med njimi Clark Terry, Snooky Young, Bud Shank, Harold Land, Joe Pass, Bobby Hutcherson in Mel Lewis.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Neodvisna gledališka skupina Globus Hystericus ustvarja iz improvizacije, v njihovih predstavah pa se srečuje telesno, ulično, klovnovsko in gledališče mask. Navdihujejo se pri tradiciji commedie dell’arte in gledališki pedagogiki Jacquesa Lecoqa, hkrati pa se s humorjem odzivajo na sodobni svet, ki je, kot jim kdo kdaj reče, res čisto preveč histeričen, tako kot njihovo ime.
Neodvisna gledališka skupina Globus Hystericus ustvarja iz improvizacije, v njihovih predstavah pa se srečuje telesno, ulično, klovnovsko in gledališče mask. Navdihujejo se pri tradiciji commedie dell’arte in gledališki pedagogiki Jacquesa Lecoqa, hkrati pa se s humorjem odzivajo na sodobni svet, ki je, kot jim kdo kdaj reče, res čisto preveč histeričen, tako kot njihovo ime.
Drugi poudarki oddaje: - Koprska občina načrtuje ureditev novega urbanega območja ob Dolinski cesti; zgradili bi sedem stanovanjskih stolpičev. - V Bovcu zaživelo večgeneracijsko središče Buška izba - prve dogodke so pripravili že januarja. - Ob odprtju nove knjižnice v Oplotnici opažajo skokovito rast števila obiskovalcev in novih članov. - V pustnem času Zveza društev kurentov in Ptujska klet predstavljata vino »mistik«.
Drugi poudarki oddaje: - Koprska občina načrtuje ureditev novega urbanega območja ob Dolinski cesti; zgradili bi sedem stanovanjskih stolpičev. - V Bovcu zaživelo večgeneracijsko središče Buška izba - prve dogodke so pripravili že januarja. - Ob odprtju nove knjižnice v Oplotnici opažajo skokovito rast števila obiskovalcev in novih članov. - V pustnem času Zveza društev kurentov in Ptujska klet predstavljata vino »mistik«.
Vlada je v poslovnem okolju ustvarila kaos, je le eden od opozicijskih očitkov premierju Robertu Golobu. Ta je v okviru odgovorov na poslanska vprašanja dejal, da je gospodarstvo stabilno in močno, kar da dokazujejo mednarodne statistike. V odzivu na očitke o neugodni davčni politiki je predsednik vlade dejal, da je vsak prispevek namenjen krepitvi socialne države. Druge teme: - Rusija prekinitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo končala z najobsežnejšim obstreljevanjem letos. - Iz Gaze prvi dan vnovičnega odprtja meje z Egiptom uspelo oditi le malo ljudem. - Na Bovškem uvajajo subvencijo za komunalne storitve.
Vlada je v poslovnem okolju ustvarila kaos, je le eden od opozicijskih očitkov premierju Robertu Golobu. Ta je v okviru odgovorov na poslanska vprašanja dejal, da je gospodarstvo stabilno in močno, kar da dokazujejo mednarodne statistike. V odzivu na očitke o neugodni davčni politiki je predsednik vlade dejal, da je vsak prispevek namenjen krepitvi socialne države. Druge teme: - Rusija prekinitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo končala z najobsežnejšim obstreljevanjem letos. - Iz Gaze prvi dan vnovičnega odprtja meje z Egiptom uspelo oditi le malo ljudem. - Na Bovškem uvajajo subvencijo za komunalne storitve.
Morje je Slovence zaznamovalo dolga stoletja. Dajalo jim je hrano, delo in lepoto bivanja. V zgodovini je skrajni sever Jadrana sodil pod različne državne uprave in tudi meje slovenskega morja so se v skladu s tem spreminjale. Danes si Tržaškega zaliva ne moremo zamisliti brez sodelovanja treh držav ob njem. Kot del Tržaškega zaliva je slovensko morje občutljiv ekosistem (ponovitev).
Morje je Slovence zaznamovalo dolga stoletja. Dajalo jim je hrano, delo in lepoto bivanja. V zgodovini je skrajni sever Jadrana sodil pod različne državne uprave in tudi meje slovenskega morja so se v skladu s tem spreminjale. Danes si Tržaškega zaliva ne moremo zamisliti brez sodelovanja treh držav ob njem. Kot del Tržaškega zaliva je slovensko morje občutljiv ekosistem (ponovitev).
Po odhodu Uroša Brežana iz poslanskih klopi, ko je postal direktor Triglavskega narodnega parka, poslanska skupina Svoboda išče nadomestnega poslanca. Mesto bi pripadlo Boštjanu Kermi, ki je pred štirimi leti kandidiral v ilirskobistriškem okraju. Ker se je poslanskemu sedežu za dober mesec dni odpovedal, so poslanski mandat ponudili Mojci Stegovec, ki je kandidirala v Piranu in je mesto poslanke sprejela. V oddaji tudi o tem: - V Vrtcu Morje Lucija si želijo, da začasno delovanje na različnih lokacijah ne bi vplivalo na letošnji vpis. - Trasa Parencane v Livadah urejena in uradno odprta- - V nogometnem derbiju se bosta pomerila Koper in Primorje.
Po odhodu Uroša Brežana iz poslanskih klopi, ko je postal direktor Triglavskega narodnega parka, poslanska skupina Svoboda išče nadomestnega poslanca. Mesto bi pripadlo Boštjanu Kermi, ki je pred štirimi leti kandidiral v ilirskobistriškem okraju. Ker se je poslanskemu sedežu za dober mesec dni odpovedal, so poslanski mandat ponudili Mojci Stegovec, ki je kandidirala v Piranu in je mesto poslanke sprejela. V oddaji tudi o tem: - V Vrtcu Morje Lucija si želijo, da začasno delovanje na različnih lokacijah ne bi vplivalo na letošnji vpis. - Trasa Parencane v Livadah urejena in uradno odprta- - V nogometnem derbiju se bosta pomerila Koper in Primorje.
22.marca bomo imeli parlamentarne volitve. Ali ste že odločeni? Po javnomnenjski anketi je neodločenih še okoli 17 odstotkov volivk in volivcev. Stališča do katerih vprašanj še čakate? Kaj vam je najbolj pomembno pri presoji, koga voliti?
22.marca bomo imeli parlamentarne volitve. Ali ste že odločeni? Po javnomnenjski anketi je neodločenih še okoli 17 odstotkov volivk in volivcev. Stališča do katerih vprašanj še čakate? Kaj vam je najbolj pomembno pri presoji, koga voliti?
V gradu Štanjel domuje Muzej slovenskega jezika in knjige, interaktivna razstava, ki predstavlja knjižne mejnike iz slovenske zgodovine. Obiskovalci lahko vzamejo v roke Trubarjev Abecednik in se čudijo, kako je lahko tako majhna knjiga prelomna za slovenščino. Če pa se jim ob tem porodi še kakšno vprašanje, ga lahko zastavijo kar Trubarju samemu, njegovemu avatarju, ki naj bi po večini podajal pravilne odgovore. O tem, kaj vse je mogoče doživeti v Muzeju slovenskega jezika in knjige, smo se pogovarjali z Urošem Grilcem iz zavoda Škrateljc, pri katerem so načrtovali muzej. Za strokovno postavitev so poskrbeli pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige: Slovenski šolski muzej, Narodna in univerzitetna knjižnica ter druge.
V gradu Štanjel domuje Muzej slovenskega jezika in knjige, interaktivna razstava, ki predstavlja knjižne mejnike iz slovenske zgodovine. Obiskovalci lahko vzamejo v roke Trubarjev Abecednik in se čudijo, kako je lahko tako majhna knjiga prelomna za slovenščino. Če pa se jim ob tem porodi še kakšno vprašanje, ga lahko zastavijo kar Trubarju samemu, njegovemu avatarju, ki naj bi po večini podajal pravilne odgovore. O tem, kaj vse je mogoče doživeti v Muzeju slovenskega jezika in knjige, smo se pogovarjali z Urošem Grilcem iz zavoda Škrateljc, pri katerem so načrtovali muzej. Za strokovno postavitev so poskrbeli pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige: Slovenski šolski muzej, Narodna in univerzitetna knjižnica ter druge.
Vsak, ki ima na vrtu sadno drevje, si želi bogatega pridelka. Veliko lahko k temu prispevamo tudi s pravočasnim in pravilnim obrezovanjem.
Vsak, ki ima na vrtu sadno drevje, si želi bogatega pridelka. Veliko lahko k temu prispevamo tudi s pravočasnim in pravilnim obrezovanjem.
Na sporedu Felix Mendelssohn Bartholdy: Klavirski trio v d-molu, op. 49; Pesmi brez besed (1. knjiga), op. 19B in samospev Beneška gondoljera, op. 57, št. 5.
Na sporedu Felix Mendelssohn Bartholdy: Klavirski trio v d-molu, op. 49; Pesmi brez besed (1. knjiga), op. 19B in samospev Beneška gondoljera, op. 57, št. 5.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Mestni svetnik Alen Filipovič novi član svetniške skupine župana Arsenoviča - Garažna hiša ob Klinetovi ulici v Mariboru ni več varna za uporabo - Slovenska bakla prihaja pod Pohorje - Opolnoči s pokom biča prvič letos zazveneli kurentovi zvonci
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Mestni svetnik Alen Filipovič novi član svetniške skupine župana Arsenoviča - Garažna hiša ob Klinetovi ulici v Mariboru ni več varna za uporabo - Slovenska bakla prihaja pod Pohorje - Opolnoči s pokom biča prvič letos zazveneli kurentovi zvonci
Kakšno je tveganje za posege v temeljne pravice in svoboščine zaradi uporabe umetne inteligence? Kakšna so tveganja pri digitalizaciji zdravstvenih podatkov? Zakaj je razkritje okoljskih podatkov pomembnejše od poslovne skrivnosti? Kakšna so tveganja pri Šutarjevem zakonu?
Kakšno je tveganje za posege v temeljne pravice in svoboščine zaradi uporabe umetne inteligence? Kakšna so tveganja pri digitalizaciji zdravstvenih podatkov? Zakaj je razkritje okoljskih podatkov pomembnejše od poslovne skrivnosti? Kakšna so tveganja pri Šutarjevem zakonu?
Urednik prvega slovenskega časopisa, mojster odrske in filmske igre
Urednik prvega slovenskega časopisa, mojster odrske in filmske igre
Na Srednji tehniški šoli v Kopru obeležujejo 30 let frizerskega programa. Ob zahtevnih začetkih ustanavljanja programa je sledil njegov razvoj, selitev šole iz centra Kopra v nove prostore, kjer so pridobili dva salona praktičnega pouka, ki ju v prihodnje čaka obnova. To je bilo tudi obdobje ustvarjanja, kreativnosti, nastopov, tekmovanj, projektov in različnih sodelovanj z vrtci, šolami, tudi večletno dobrodelno urejanje varovancev varstvenih dnevnih in povezovanj z domovi starejših občanov.
Na Srednji tehniški šoli v Kopru obeležujejo 30 let frizerskega programa. Ob zahtevnih začetkih ustanavljanja programa je sledil njegov razvoj, selitev šole iz centra Kopra v nove prostore, kjer so pridobili dva salona praktičnega pouka, ki ju v prihodnje čaka obnova. To je bilo tudi obdobje ustvarjanja, kreativnosti, nastopov, tekmovanj, projektov in različnih sodelovanj z vrtci, šolami, tudi večletno dobrodelno urejanje varovancev varstvenih dnevnih in povezovanj z domovi starejših občanov.
V strogo nadzorovanih prostorih, kamor brez dovoljenja ne sme skoraj nihče, poteka proizvodnja zdravil, ki iz stekleničke potujejo neposredno v žilo pacienta. Aseptična proizvodnja v Leku ne pozna kompromisov – niti podnevi niti ponoči. Vsak gib, vsak dotik in vsak poseg v stroj je natančno predpisan, za napake pa tukaj ni prostora. Kaj pomeni delati v nočni izmeni tam, kjer so delavci največja nevarnost za izdelek, ter kako ohraniti zbranost tudi takrat, ko ura kaže tri zjutraj?
V strogo nadzorovanih prostorih, kamor brez dovoljenja ne sme skoraj nihče, poteka proizvodnja zdravil, ki iz stekleničke potujejo neposredno v žilo pacienta. Aseptična proizvodnja v Leku ne pozna kompromisov – niti podnevi niti ponoči. Vsak gib, vsak dotik in vsak poseg v stroj je natančno predpisan, za napake pa tukaj ni prostora. Kaj pomeni delati v nočni izmeni tam, kjer so delavci največja nevarnost za izdelek, ter kako ohraniti zbranost tudi takrat, ko ura kaže tri zjutraj?
Po uspehu prvih zimskih olimpijskih iger v Chamonixu se je priložnost za izvedbo leta 1928 ponudila švicarskemu St. Moritzu. V Švici so od Slovencev nastopili Jožko in Janko Janša, Peter Klofutar, Boris Režek, Stane Kmet in Stane Brvar. Vsi so nastopili v smučarskem teku. Najboljšo uvrstitev je z 22. mestom na 50 kilometrovm dosegel Jožko Janša.
Po uspehu prvih zimskih olimpijskih iger v Chamonixu se je priložnost za izvedbo leta 1928 ponudila švicarskemu St. Moritzu. V Švici so od Slovencev nastopili Jožko in Janko Janša, Peter Klofutar, Boris Režek, Stane Kmet in Stane Brvar. Vsi so nastopili v smučarskem teku. Najboljšo uvrstitev je z 22. mestom na 50 kilometrovm dosegel Jožko Janša.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V prvi oddaji smo predstavili zgodbo o dveh profesorjih, ki sta si bila nasprotnika in tekmeca. To sta bila Slavko Osterc in Lucijan Marija Škerjanc. V drugi oddaji predstavljamo Osterčevega učenca Demetrija Žebreta in Škerjančevega učenca Zvonimirja Cigliča.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V prvi oddaji smo predstavili zgodbo o dveh profesorjih, ki sta si bila nasprotnika in tekmeca. To sta bila Slavko Osterc in Lucijan Marija Škerjanc. V drugi oddaji predstavljamo Osterčevega učenca Demetrija Žebreta in Škerjančevega učenca Zvonimirja Cigliča.
Medtem ko so v Avstraliji decembra za mlajše od šestnajst let prepovedali uporabo družbenih omrežij, se pobude pojavljajo povsod po Evropi. Slovenija podpira idejo, da bi podoben zakon uvedli na ravni Evropske unije. O pobudi za starostno omejitev in o izzivih in pasteh, ki jih uporaba družbenih omrežij prinaša za otroke in mladostnike, smo se v Radijski tribuni pogovarjali s šolsko svetovalno delavko in psihologinjo iz Društva Šteker. Gostili smo tudi mariborske dijake, ki so predstavili svoj pogled in predloge za ukrepanje glede uporabe družbenih omrežij med mladimi.
Medtem ko so v Avstraliji decembra za mlajše od šestnajst let prepovedali uporabo družbenih omrežij, se pobude pojavljajo povsod po Evropi. Slovenija podpira idejo, da bi podoben zakon uvedli na ravni Evropske unije. O pobudi za starostno omejitev in o izzivih in pasteh, ki jih uporaba družbenih omrežij prinaša za otroke in mladostnike, smo se v Radijski tribuni pogovarjali s šolsko svetovalno delavko in psihologinjo iz Društva Šteker. Gostili smo tudi mariborske dijake, ki so predstavili svoj pogled in predloge za ukrepanje glede uporabe družbenih omrežij med mladimi.
Še trije dnevi so do začetka zimskih olimpijskih iger v Milanu in Cortini d'Ampezzo 2026. Dopoldanske športne minute bodo namenjene odštevanju do športnega spektakla s prispevkom o smučarskih tekih in nordijski kombinaciji.
Še trije dnevi so do začetka zimskih olimpijskih iger v Milanu in Cortini d'Ampezzo 2026. Dopoldanske športne minute bodo namenjene odštevanju do športnega spektakla s prispevkom o smučarskih tekih in nordijski kombinaciji.
Zakaj nasilje in skrajna stališča, ki bi bila še pred kratkim zavržna, postajajo nekaj vsakdanjega? Od včerajšnjega spornega nastopa Thompsona v Zagrebu do zamaskiranih državnih agentov v Združenih državah Amerike in javnega razkazovanja nacističnih simbolov na koncertu v Luciji - zdi se, da se meje sprejemljivega nevarno premikajo. Zakaj se radikalna stališča normalizirajo, zakaj so zlasti mladi moški zanje vse dovzetnejši in kakšno vlogo pri tem igrajo družbena omrežja? V oddaji Ob osmih smo se o tem pogovarjali s socialnim psihologom z Univerze v Ljubljani dr. Žanom Lepom.
Zakaj nasilje in skrajna stališča, ki bi bila še pred kratkim zavržna, postajajo nekaj vsakdanjega? Od včerajšnjega spornega nastopa Thompsona v Zagrebu do zamaskiranih državnih agentov v Združenih državah Amerike in javnega razkazovanja nacističnih simbolov na koncertu v Luciji - zdi se, da se meje sprejemljivega nevarno premikajo. Zakaj se radikalna stališča normalizirajo, zakaj so zlasti mladi moški zanje vse dovzetnejši in kakšno vlogo pri tem igrajo družbena omrežja? V oddaji Ob osmih smo se o tem pogovarjali s socialnim psihologom z Univerze v Ljubljani dr. Žanom Lepom.
V torkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o celiakiji, kronični avtoimunski bolezni, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten. Bolezen prizadene celoten organizem, za bolnika pa je pomembna brezglutenska dieta. Zakaj zbolimo za celiakijo, kako jo diagnosticiramo in zdravimo? Na vaša vprašanja bo odgovarjal asist. dr. Darko Siuka, dr. med., spec. gastroenterolog s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.
V torkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o celiakiji, kronični avtoimunski bolezni, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten. Bolezen prizadene celoten organizem, za bolnika pa je pomembna brezglutenska dieta. Zakaj zbolimo za celiakijo, kako jo diagnosticiramo in zdravimo? Na vaša vprašanja bo odgovarjal asist. dr. Darko Siuka, dr. med., spec. gastroenterolog s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Se na zadnji redni seji Državnega zbora v tem mandatu obeta rešitev kadrovskih vprašanj? - Nasilje nad zdravstvenimi delavci: večina primerov ostane skrita - Občina Šalovci pripravlja projekt za obnovo in dozidavo domačije Ferija Lainščka - Ob polnoči prvič zazveneli kurentovi zvonci
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Se na zadnji redni seji Državnega zbora v tem mandatu obeta rešitev kadrovskih vprašanj? - Nasilje nad zdravstvenimi delavci: večina primerov ostane skrita - Občina Šalovci pripravlja projekt za obnovo in dozidavo domačije Ferija Lainščka - Ob polnoči prvič zazveneli kurentovi zvonci
Ali je mogoče biti super bogat in super vpliven in ne biti moralno bankrotirano utelešenje zlobe? Po tem koncu tedna in novem, delnem razkritju Eppsteinovih dokumentov se nekako zdi, da je odgovor – težko. Ali je res? In klasično "kaj je bilo prej, kura ali jajce" vprašanje: ali si najprej bogat in vpliven ter potem začneš sklepati kravje kupčije ali je vrstni red drugačen?
Ali je mogoče biti super bogat in super vpliven in ne biti moralno bankrotirano utelešenje zlobe? Po tem koncu tedna in novem, delnem razkritju Eppsteinovih dokumentov se nekako zdi, da je odgovor – težko. Ali je res? In klasično "kaj je bilo prej, kura ali jajce" vprašanje: ali si najprej bogat in vpliven ter potem začneš sklepati kravje kupčije ali je vrstni red drugačen?
Zdi se, da se bo, če se seveda že ni, klubu nespornih svetovnih velesil 21. stoletja – torej ZDA, Kitajski in Rusiji – vsak hip pridružila še Indija
Zdi se, da se bo, če se seveda že ni, klubu nespornih svetovnih velesil 21. stoletja – torej ZDA, Kitajski in Rusiji – vsak hip pridružila še Indija
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Mokrišča nam zagotavljajo čisto pitno vodo, hrano ter zaščito pred naravnimi nesrečami, a kljub temu sodijo med najbolj ogrožene ekosisteme na Zemlji. Svetovni dan mokrišč je letos pospremila misel: kjerkoli se zemlja sreča z vodo, življenje cveti. V Sloveniji mokrišča predstavljajo pet odstotkov površine, o njihovem pomenu smo se pogovarjali z naravovarstvenico Saro Lorenčič iz Krajinskega parka Goričko.
Mokrišča nam zagotavljajo čisto pitno vodo, hrano ter zaščito pred naravnimi nesrečami, a kljub temu sodijo med najbolj ogrožene ekosisteme na Zemlji. Svetovni dan mokrišč je letos pospremila misel: kjerkoli se zemlja sreča z vodo, življenje cveti. V Sloveniji mokrišča predstavljajo pet odstotkov površine, o njihovem pomenu smo se pogovarjali z naravovarstvenico Saro Lorenčič iz Krajinskega parka Goričko.
Pesem Prividi je izbrana iz sedemnajste samostojne pesniške knjige Cirila Berglesa Med angeli in vampirji. Izšla je leta 2012, leto dni pred ustvarjalčevo smrtjo. V knjigi erotične in ljubezenske poezije je Bergles pronicljivo in izpovedno močno tematiziral ne le minljive trenutke sreče, pač pa tudi reflektiral sebe in svoje želje, spomine, privide. Avtor literarnega dela: Ciril Bergles; interpret: dramski igralec Blaž Šef; produkcija 2013.
Pesem Prividi je izbrana iz sedemnajste samostojne pesniške knjige Cirila Berglesa Med angeli in vampirji. Izšla je leta 2012, leto dni pred ustvarjalčevo smrtjo. V knjigi erotične in ljubezenske poezije je Bergles pronicljivo in izpovedno močno tematiziral ne le minljive trenutke sreče, pač pa tudi reflektiral sebe in svoje želje, spomine, privide. Avtor literarnega dela: Ciril Bergles; interpret: dramski igralec Blaž Šef; produkcija 2013.
Inna Svets je v Slovenijo prišla pred slabimi štirimi leti. Prihaja iz Ukrajine in tako kot še mnoge njene sonarodnjake je tudi njo od doma pognala ruska invazija na Ukrajino februarja 2022. V domačem Zaporožju je delala kot učiteljica na gimnaziji, v Sloveniji se je podala na podjetniško pot z animacijami na različnih praznovanjih, peko medenjakov in izvedbo kulinaričnih delavnic.
Inna Svets je v Slovenijo prišla pred slabimi štirimi leti. Prihaja iz Ukrajine in tako kot še mnoge njene sonarodnjake je tudi njo od doma pognala ruska invazija na Ukrajino februarja 2022. V domačem Zaporožju je delala kot učiteljica na gimnaziji, v Sloveniji se je podala na podjetniško pot z animacijami na različnih praznovanjih, peko medenjakov in izvedbo kulinaričnih delavnic.
Operni pevec, tenorist Benjamin Pregl, ki je diplomiral na Modernem konservatoriju v Atenah je minulo nedeljo na Ptuju, s prijatelji in za prijatelje, pripravil prav poseben rojstnodnevni koncert in "odprl vrata" društva Sociaita, ki bo nudilo prostor za eksperiment, razvoj in iskanje tega, zakaj klasična glasba sploh še deluje — tudi takrat, ko stopi iz okvirov navade in pravil. Več pa v prispevku...
Operni pevec, tenorist Benjamin Pregl, ki je diplomiral na Modernem konservatoriju v Atenah je minulo nedeljo na Ptuju, s prijatelji in za prijatelje, pripravil prav poseben rojstnodnevni koncert in "odprl vrata" društva Sociaita, ki bo nudilo prostor za eksperiment, razvoj in iskanje tega, zakaj klasična glasba sploh še deluje — tudi takrat, ko stopi iz okvirov navade in pravil. Več pa v prispevku...
Kviz je bil tokrat posvečen glasbeni zapuščini Danila Kocjančiča, enemu najvidnejših avtorjev primorske popularne glasbe. Skozi vprašanja smo se dotaknili pesmi, ki so zaznamovale več generacij, časa, v katerem so nastajale ter značaja prostora, iz katerega so zrasle. Preizkušali smo vaše znanje, spomin in posluh, kviz pa je hkrati ponudil priložnost za kratek razmislek o avtorju, ki je z enostavnimi glasbenimi prijemi znal povedati veliko in pustil močan pečat v našem glasbenem prostoru.
Kviz je bil tokrat posvečen glasbeni zapuščini Danila Kocjančiča, enemu najvidnejših avtorjev primorske popularne glasbe. Skozi vprašanja smo se dotaknili pesmi, ki so zaznamovale več generacij, časa, v katerem so nastajale ter značaja prostora, iz katerega so zrasle. Preizkušali smo vaše znanje, spomin in posluh, kviz pa je hkrati ponudil priložnost za kratek razmislek o avtorju, ki je z enostavnimi glasbenimi prijemi znal povedati veliko in pustil močan pečat v našem glasbenem prostoru.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V prvih letih življenja skuša otrok odkriti način, kako dobiti potrditev od drugih. Glavni vir instant občutkov, močnih občutkov o sebi, prejema od okolice, pravi psihologinja in doktorska študentka Minea Rutar. Skozi svojo izkušnjo perfekcionizma in motenj hranjenja razlaga, kako je največja nagrada, če lahko zdržiš sam s sabo, tudi takrat, ko nisi popoln. Poudarja, da za otrokov razvoj ni ključna količina hvale, temveč pristno zanimanje za njegovo zgodbo in doživljanje. Pohvala “bravo, priden, super”, lahko zavira pogovor z otrokom, prepogosto pohvaljeni otroci pa manj verjetno vztrajajo v situacijah, kjer bi jim lahko spodletelo.
V prvih letih življenja skuša otrok odkriti način, kako dobiti potrditev od drugih. Glavni vir instant občutkov, močnih občutkov o sebi, prejema od okolice, pravi psihologinja in doktorska študentka Minea Rutar. Skozi svojo izkušnjo perfekcionizma in motenj hranjenja razlaga, kako je največja nagrada, če lahko zdržiš sam s sabo, tudi takrat, ko nisi popoln. Poudarja, da za otrokov razvoj ni ključna količina hvale, temveč pristno zanimanje za njegovo zgodbo in doživljanje. Pohvala “bravo, priden, super”, lahko zavira pogovor z otrokom, prepogosto pohvaljeni otroci pa manj verjetno vztrajajo v situacijah, kjer bi jim lahko spodletelo.
Zadnji dan redne seje tega sklica državnega zbora bodo poslanci skušali rešiti več kadrovskih vprašanj. Glasovali bodo o kandidatih za ustavne sodnike, predvidoma tudi o Barbari Kresal, ki jo je predsednica Nataša Pirc Musar vnovič predlagala, potem ko je del koalicije odrekel podporo Cirilu Keršmancu. Glasovali bodo tudi o kandidatki za varuhinjo človekovih pravic Simoni Drenik Bavdek, ki pa za izvolitev potrebuje 60 glasov, torej tudi opozicijske. Po večkratnih krogih neusklajenosti med koalicijo in predlagateljico - predsednico države - naj bi vendarle potrdili tudi novega guvernerja Banke Slovenije, dozdajšnjega viceguvernerja in namestnika prvega moža Primoža Dolenca. V oddaji tudi o tem: - Na Bovškem po novem vsakemu občanu 100 evrov letne subvencije za komunalne storitve. - Cena socialne oskrbe pomoč na domu v Novi Gorici ostaja enaka lanski. - Prihodnji teden tudi piranski zdravstveni dom začenja uvajati poenoten komunikacijski sistem zVem.
Zadnji dan redne seje tega sklica državnega zbora bodo poslanci skušali rešiti več kadrovskih vprašanj. Glasovali bodo o kandidatih za ustavne sodnike, predvidoma tudi o Barbari Kresal, ki jo je predsednica Nataša Pirc Musar vnovič predlagala, potem ko je del koalicije odrekel podporo Cirilu Keršmancu. Glasovali bodo tudi o kandidatki za varuhinjo človekovih pravic Simoni Drenik Bavdek, ki pa za izvolitev potrebuje 60 glasov, torej tudi opozicijske. Po večkratnih krogih neusklajenosti med koalicijo in predlagateljico - predsednico države - naj bi vendarle potrdili tudi novega guvernerja Banke Slovenije, dozdajšnjega viceguvernerja in namestnika prvega moža Primoža Dolenca. V oddaji tudi o tem: - Na Bovškem po novem vsakemu občanu 100 evrov letne subvencije za komunalne storitve. - Cena socialne oskrbe pomoč na domu v Novi Gorici ostaja enaka lanski. - Prihodnji teden tudi piranski zdravstveni dom začenja uvajati poenoten komunikacijski sistem zVem.
Konec zadnje redne seje tega državnega zbora po številnih zapletih prinaša glasovanje o kandidatih za ustavne sodnike, omudsmanko ter guvernerja Banke Slovenije. Na to mesto bo po več kot letu dni merjenja moči po napovedih imenovan Primož Dolenc. Pogajanja med Iranom in Združenimi državami naj bi se začela v petek Ljubljanski mestni svetniki v luči Janševega zapisa o slovenski Ljubljani obsodili poveličevanje nacizma Kurentov skok na Ptuju oznanil začetek tamkajšnjega pustnega dogajanja
Konec zadnje redne seje tega državnega zbora po številnih zapletih prinaša glasovanje o kandidatih za ustavne sodnike, omudsmanko ter guvernerja Banke Slovenije. Na to mesto bo po več kot letu dni merjenja moči po napovedih imenovan Primož Dolenc. Pogajanja med Iranom in Združenimi državami naj bi se začela v petek Ljubljanski mestni svetniki v luči Janševega zapisa o slovenski Ljubljani obsodili poveličevanje nacizma Kurentov skok na Ptuju oznanil začetek tamkajšnjega pustnega dogajanja
Prvi slovenski pesnik in časnikar Valentin Vodnik se je rodil na današnji dan pred 268 leti. Rodil se je v hiši z naslovom Zgornja Šiška 17. Vodnikova domačija (stoletja pozneje) še vedno stoji na istem mestu, njen naslov pa se danes glasi: Vodnikova cesta 65, Ljubljana. Več o zgodovini domačije v Torkovem kvizu z Aleksandro Renčelj Škedelj, etnologinjo, kulturno antropologinjo in konservatorko na Zavodu za varstvo kulturne dediščine.
Prvi slovenski pesnik in časnikar Valentin Vodnik se je rodil na današnji dan pred 268 leti. Rodil se je v hiši z naslovom Zgornja Šiška 17. Vodnikova domačija (stoletja pozneje) še vedno stoji na istem mestu, njen naslov pa se danes glasi: Vodnikova cesta 65, Ljubljana. Več o zgodovini domačije v Torkovem kvizu z Aleksandro Renčelj Škedelj, etnologinjo, kulturno antropologinjo in konservatorko na Zavodu za varstvo kulturne dediščine.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zanimivosti z evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu, ki se bo v tem tednu sklenilo v ljubljanskih Stožicah.
Zanimivosti z evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu, ki se bo v tem tednu sklenilo v ljubljanskih Stožicah.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Lastnik vaške trgovinice je ves zadihan prispel k rabinu Meiru. »Rabin, uničen sem,« je začel obupano pripovedovati. »Ali veste, kaj se dogaja v ulici nasproti moje trgovine? Nekdo odpira še eno trgovino! Prevzel bo ves moj posel in jaz bom ob svoj vir zaslužka!« Rabin Meir je trgovcu, ki je bil ves iz sebe, odvrnil: »Usedi se, prosim. Naj te nekaj vprašam. Si kdaj peljal svojega konja, da je pil iz luže, mar ne?« »Sem, rabin, ampak ...« Rabin je nadaljeval: »Si kdaj opazil, kako konj najprej brcne z nogo v vodo, preden začne piti?« »Sem opazil, seveda,« mu odvrne trgovec. »Prav. Povedal ti bom, zakaj konj udari z nogo ob vodo.« Rabin se je nagnil naprej v svojem stolu in začel razlago: »Konj vidi v vodi svoj odsev. Ne ve pa, da vidi samega sebe na vodni gladini. Misli, da je v vodi drug konj. Ustraši se, da ne bo dovolj vode za oba konja. Zato poskusi odgnati drugega konja tako, da brcne v vodo.« Rabin je za trenutek počakal in nato nadaljeval: »Ampak na svetu je dovolj vode za vse konje. Božja velikodušnost priteka k nam kot reka.« Rabin se je nagnil nazaj na naslonjalo stola in se nasmehnil. Prvič ta dan se je lastnik trgovinice nasmehnil nazaj. Kako pogosto v sebi nosimo miselnost konja iz te zgodbe, ki zagleda v luži vode drugega konja. Tekmeca, konkurenco, nekoga, zaradi katerega bomo mi prikrajšani. V številnih odnosih vidimo druge najprej kot tekmece, kot nekoga, ki nas ogroža in zaradi katerega bomo mi na slabšem. In zato brcnemo, zamahnemo in odrinemo drugega. Morda se tega niti dobro ne zavedamo, ampak to naredimo instinktivno. Kot preživetveni nagon. Pa v luži vode konj ne vidi drugega konja, vidi samega sebe. Tudi ko bomo danes gledali okrog sebe, bomo videli soljudi s podobnimi potrebami, željami, strahovi, sanjami in pričakovanji. Za vse je prostor in dovolj vode, če se le potrudimo, da lahko vsak pride na vrsto in pije. Kot je rekel rabin v zgodbi, je Božja velikodušnost velika, človek pa zna biti tisti, ki jo poskuša zajeziti in omejiti. Zato se učimo, da v naših lužah ne bomo videli najprej tekmecev, ampak sopotnike in sodelavce.
Lastnik vaške trgovinice je ves zadihan prispel k rabinu Meiru. »Rabin, uničen sem,« je začel obupano pripovedovati. »Ali veste, kaj se dogaja v ulici nasproti moje trgovine? Nekdo odpira še eno trgovino! Prevzel bo ves moj posel in jaz bom ob svoj vir zaslužka!« Rabin Meir je trgovcu, ki je bil ves iz sebe, odvrnil: »Usedi se, prosim. Naj te nekaj vprašam. Si kdaj peljal svojega konja, da je pil iz luže, mar ne?« »Sem, rabin, ampak ...« Rabin je nadaljeval: »Si kdaj opazil, kako konj najprej brcne z nogo v vodo, preden začne piti?« »Sem opazil, seveda,« mu odvrne trgovec. »Prav. Povedal ti bom, zakaj konj udari z nogo ob vodo.« Rabin se je nagnil naprej v svojem stolu in začel razlago: »Konj vidi v vodi svoj odsev. Ne ve pa, da vidi samega sebe na vodni gladini. Misli, da je v vodi drug konj. Ustraši se, da ne bo dovolj vode za oba konja. Zato poskusi odgnati drugega konja tako, da brcne v vodo.« Rabin je za trenutek počakal in nato nadaljeval: »Ampak na svetu je dovolj vode za vse konje. Božja velikodušnost priteka k nam kot reka.« Rabin se je nagnil nazaj na naslonjalo stola in se nasmehnil. Prvič ta dan se je lastnik trgovinice nasmehnil nazaj. Kako pogosto v sebi nosimo miselnost konja iz te zgodbe, ki zagleda v luži vode drugega konja. Tekmeca, konkurenco, nekoga, zaradi katerega bomo mi prikrajšani. V številnih odnosih vidimo druge najprej kot tekmece, kot nekoga, ki nas ogroža in zaradi katerega bomo mi na slabšem. In zato brcnemo, zamahnemo in odrinemo drugega. Morda se tega niti dobro ne zavedamo, ampak to naredimo instinktivno. Kot preživetveni nagon. Pa v luži vode konj ne vidi drugega konja, vidi samega sebe. Tudi ko bomo danes gledali okrog sebe, bomo videli soljudi s podobnimi potrebami, željami, strahovi, sanjami in pričakovanji. Za vse je prostor in dovolj vode, če se le potrudimo, da lahko vsak pride na vrsto in pije. Kot je rekel rabin v zgodbi, je Božja velikodušnost velika, človek pa zna biti tisti, ki jo poskuša zajeziti in omejiti. Zato se učimo, da v naših lužah ne bomo videli najprej tekmecev, ampak sopotnike in sodelavce.
Pred poslankami in poslanci je sklepni dan zadnje redne seje tega sklica državnega zbora. Na njej bodo poskušali rešiti več kadrovskih vprašanj: predvidoma bodo glasovali o kandidatih za tri ustavne sodnike, guvernerja Banke Slovenije in varuhinjo človekovih pravic. Njihova imena je predlagala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Če katero ne bo potrjeno, bo predsednica republike z novimi predlogi počakala na čas po parlamentarnih volitvah. Preostali poudarki oddaje: - V zadevi Karigador zahteva po izločitvi predsednika KPK Roberta Šumija. - Iran se bo z Združenimi državami Amerike pogajal o svojem jedrskem programu. - V Ljubljani začetek ozaveščevalne kampanjo z nazivom Zavežimo jezik diskriminaciji.
Pred poslankami in poslanci je sklepni dan zadnje redne seje tega sklica državnega zbora. Na njej bodo poskušali rešiti več kadrovskih vprašanj: predvidoma bodo glasovali o kandidatih za tri ustavne sodnike, guvernerja Banke Slovenije in varuhinjo človekovih pravic. Njihova imena je predlagala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Če katero ne bo potrjeno, bo predsednica republike z novimi predlogi počakala na čas po parlamentarnih volitvah. Preostali poudarki oddaje: - V zadevi Karigador zahteva po izločitvi predsednika KPK Roberta Šumija. - Iran se bo z Združenimi državami Amerike pogajal o svojem jedrskem programu. - V Ljubljani začetek ozaveščevalne kampanjo z nazivom Zavežimo jezik diskriminaciji.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.