Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pank ni ostal zaprt v Londonu ali New Yorku niti ni obstal pri enem zvoku ali eni generaciji. Razlil se je po mestih, klubih, kleteh in zapuščenih prostorih ter v vsakem okolju dobil drugačen poudarek. To je zgodba o tem, kako se je iz treh akordov razvilo gibanje, ki je vedno znova našlo nov jezik.
Pank ni ostal zaprt v Londonu ali New Yorku niti ni obstal pri enem zvoku ali eni generaciji. Razlil se je po mestih, klubih, kleteh in zapuščenih prostorih ter v vsakem okolju dobil drugačen poudarek. To je zgodba o tem, kako se je iz treh akordov razvilo gibanje, ki je vedno znova našlo nov jezik.
V dolini Soče so lani prvič presegli mejo milijon prenočitev, dobro turistično sezono pričakujejo tudi letos. Želijo si jo podaljšati, zato so prizadevanja usmerjana tudi z organizacijo različnih dogodkov. V Vrtojbi so prenovili najmanjši muzej v Sloveniji, ki pripoveduje zgodbe z nekdanje meje. Spremljamo tudi 12. Istrski maraton. V oddaji tudi o tem: - Ilirskobistriški svetniki sprejeli občinski podrobni prostorski načrt za naselje Koseze. - Na Irskem še naprej protesti zaradi cen goriva. - Slovenske teniške igralke so izgubile s Špankami.
V dolini Soče so lani prvič presegli mejo milijon prenočitev, dobro turistično sezono pričakujejo tudi letos. Želijo si jo podaljšati, zato so prizadevanja usmerjana tudi z organizacijo različnih dogodkov. V Vrtojbi so prenovili najmanjši muzej v Sloveniji, ki pripoveduje zgodbe z nekdanje meje. Spremljamo tudi 12. Istrski maraton. V oddaji tudi o tem: - Ilirskobistriški svetniki sprejeli občinski podrobni prostorski načrt za naselje Koseze. - Na Irskem še naprej protesti zaradi cen goriva. - Slovenske teniške igralke so izgubile s Špankami.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka, operni pevec – častni meščan Ljubljane, kako so si okupatorji razdelili slovensko ozemlje?
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka, operni pevec – častni meščan Ljubljane, kako so si okupatorji razdelili slovensko ozemlje?
In the next Exclusive we visit the workshop of a woodwork designer Matija Rižner. We talk about wood and woodwork as a form of therapy. Matija tells us it works.
In the next Exclusive we visit the workshop of a woodwork designer Matija Rižner. We talk about wood and woodwork as a form of therapy. Matija tells us it works.
Nedeljsko dopoldne smo preživeli v prijetni, domači in predvsem glasbeno obarvani družbi. V oddaji V dobri družbi s Kristijanom sta se nam pridružila ansambel Žibert in Sladki greh, ki sta predstavila svoje sveže skladbe ter z nami delila tudi nekaj zgodb iz zakulisja ustvarjanja. Sproščen pogovor, dobra energija in glasba, ki ostane v ušesu. Poseben del oddaje je bil tudi koncert Ansambla Utrip, ki je poskrbel za pravo glasbeno kuliso in dodal piko na i nedeljskemu druženju. Če ste oddajo zamudili ali bi jo radi poslušali znova – vabljeni k poslušanju posnetka. Naj vas tudi tokrat pospremi v prijetno razpoloženje
Nedeljsko dopoldne smo preživeli v prijetni, domači in predvsem glasbeno obarvani družbi. V oddaji V dobri družbi s Kristijanom sta se nam pridružila ansambel Žibert in Sladki greh, ki sta predstavila svoje sveže skladbe ter z nami delila tudi nekaj zgodb iz zakulisja ustvarjanja. Sproščen pogovor, dobra energija in glasba, ki ostane v ušesu. Poseben del oddaje je bil tudi koncert Ansambla Utrip, ki je poskrbel za pravo glasbeno kuliso in dodal piko na i nedeljskemu druženju. Če ste oddajo zamudili ali bi jo radi poslušali znova – vabljeni k poslušanju posnetka. Naj vas tudi tokrat pospremi v prijetno razpoloženje
Iz župnije svetega Jerneja, Opčine pri Trstu, bomo neposredno prenašali sveto mašo na drugo velikonočno nedeljo. Daruje jo župnik mag. Franc Šenk. Pri maši sodeluje Mešani cerkveni pevski zbor svetega Jerneja z Opčin pod vodstvom Janka Bana. Organist je Vinko Škerlavaj. Izvajali bodo skladbe tržaških in goriških zamejskih skladateljev.
Iz župnije svetega Jerneja, Opčine pri Trstu, bomo neposredno prenašali sveto mašo na drugo velikonočno nedeljo. Daruje jo župnik mag. Franc Šenk. Pri maši sodeluje Mešani cerkveni pevski zbor svetega Jerneja z Opčin pod vodstvom Janka Bana. Organist je Vinko Škerlavaj. Izvajali bodo skladbe tržaških in goriških zamejskih skladateljev.
Na nedeljo božjega usmiljenja oz. belo nedeljo bo v ospredju velikonočna glasba starorimskega korala. Gre za napeve, ki so starejši od gregorijanskih in čeprav so jih izvajali v Rimu, je v njih mogoče slišati nekatere elemente bizantinske glasbe. Glasba torej, ki povezuje – tudi na dan, ko veliko noč praznujejo pravoslavni verniki; v starorimskih napevih se namreč združujeta vzhod in zahod, tako v melodijah kot v skupnem velikonočnem sporočilu.
Na nedeljo božjega usmiljenja oz. belo nedeljo bo v ospredju velikonočna glasba starorimskega korala. Gre za napeve, ki so starejši od gregorijanskih in čeprav so jih izvajali v Rimu, je v njih mogoče slišati nekatere elemente bizantinske glasbe. Glasba torej, ki povezuje – tudi na dan, ko veliko noč praznujejo pravoslavni verniki; v starorimskih napevih se namreč združujeta vzhod in zahod, tako v melodijah kot v skupnem velikonočnem sporočilu.
Po kolesarski dirki po Baskiji bo danes v ospredju klasika Pariz-Roubaix, obe preizkušnji sta slovensko obarvani. Začel se je finale državnega košarkarskega prvenstva, slovenske rokometašice danes igrajo s Severno Makedonijo.
Po kolesarski dirki po Baskiji bo danes v ospredju klasika Pariz-Roubaix, obe preizkušnji sta slovensko obarvani. Začel se je finale državnega košarkarskega prvenstva, slovenske rokometašice danes igrajo s Severno Makedonijo.
Na belo nedeljo, oziroma nedeljo Božjega usmiljenja obhajajo kristjani povezanost praznika in 2. velikonočne nedelje. Ta je simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. Naš gost je bil pater Vladimir Rufin Predikaka.
Na belo nedeljo, oziroma nedeljo Božjega usmiljenja obhajajo kristjani povezanost praznika in 2. velikonočne nedelje. Ta je simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. Naš gost je bil pater Vladimir Rufin Predikaka.
Zajček Hophop je posebnež v drugače čisto običajno zajčji družini, saj bi rad postal helikopter, s tem pa povzroči veliko težav svojim skrbnim staršem. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Hophop – Jožica Avbelj Dolgorepec – Janez Albreht Dolgorepka – Maja Šugman Tolstouhec – Boris Cavazza Vstaneplane – Vladimir Jurc Rosa trava – Stannia Boninsegna Črna tačka – Polona Vetrih Kos Plesalbos – Mila Kačič Kosek Ponosek – Mojca Ribič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1982.
Zajček Hophop je posebnež v drugače čisto običajno zajčji družini, saj bi rad postal helikopter, s tem pa povzroči veliko težav svojim skrbnim staršem. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Hophop – Jožica Avbelj Dolgorepec – Janez Albreht Dolgorepka – Maja Šugman Tolstouhec – Boris Cavazza Vstaneplane – Vladimir Jurc Rosa trava – Stannia Boninsegna Črna tačka – Polona Vetrih Kos Plesalbos – Mila Kačič Kosek Ponosek – Mojca Ribič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1982.
Poslušajmo Suito za godalni orkester Franka Bridgea, Estonsko plesno suito Eduarda Tubina, Sonato za violončelo in klavir Mauricea Emmanuela, Temo in variacije v b-molu Karola Szymanowskega, Andante iz Koncerta za klavir in orkester v c-molu, op. 185 Joachima Raffa in prvi stavek iz Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksanda von Zemlinskega.
Poslušajmo Suito za godalni orkester Franka Bridgea, Estonsko plesno suito Eduarda Tubina, Sonato za violončelo in klavir Mauricea Emmanuela, Temo in variacije v b-molu Karola Szymanowskega, Andante iz Koncerta za klavir in orkester v c-molu, op. 185 Joachima Raffa in prvi stavek iz Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksanda von Zemlinskega.
Pesniški opus ameriškega avtorja Roberta Blyja (rojen je bil l. 1926, umrl pa l. 2021) obsega pesmi v vezani obliki in pesmi v prozi, zbrane v več kot 20 samostojnih pesniških zbirkah. Blyeva poezija temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa se ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. To velja tudi za pesem v prozi z naslovom Čebula. Prevajalka je Tina Kozin, interpret Žan Brelih Hatunić, režiser Marko Rengeo, tonski mojster pa Matjaž Miklič. Leto nastanka: 2026.
Pesniški opus ameriškega avtorja Roberta Blyja (rojen je bil l. 1926, umrl pa l. 2021) obsega pesmi v vezani obliki in pesmi v prozi, zbrane v več kot 20 samostojnih pesniških zbirkah. Blyeva poezija temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa se ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. To velja tudi za pesem v prozi z naslovom Čebula. Prevajalka je Tina Kozin, interpret Žan Brelih Hatunić, režiser Marko Rengeo, tonski mojster pa Matjaž Miklič. Leto nastanka: 2026.
Poslušali bomo Madridsko mašo Domenica Scarlattija, Dve sonati Daria Castelle in Suito v B-duru za dve oboi, fagot, godala in basso continuo Georga Phillipa Telemanna.
Poslušali bomo Madridsko mašo Domenica Scarlattija, Dve sonati Daria Castelle in Suito v B-duru za dve oboi, fagot, godala in basso continuo Georga Phillipa Telemanna.
Najboljše ekološko stanje pri nas dosegajo zgornji tok reke Kolpe, povirni del Soče in Idrijce, tudi Unica. Najslabše pa so se odrezali vodotoki v severovzhodnem delu Slovenije. Biologinja Nataša Dolinar z Agencije Republike Slovenije za okolje razloži, kako in v kakšnem časovnem obdobju potekajo meritve, pa tudi, kaj so novi trendi s področja okoljskih meritev.
Najboljše ekološko stanje pri nas dosegajo zgornji tok reke Kolpe, povirni del Soče in Idrijce, tudi Unica. Najslabše pa so se odrezali vodotoki v severovzhodnem delu Slovenije. Biologinja Nataša Dolinar z Agencije Republike Slovenije za okolje razloži, kako in v kakšnem časovnem obdobju potekajo meritve, pa tudi, kaj so novi trendi s področja okoljskih meritev.
Ameriški in iranski pogajalci po 21-urnih pogajanjih Islamabad - pričakovano - zapuščajo brez dogovora. Ob vzajemnih očitkih o pretiranih zahtevah in nepopustljivosti obe strani še naprej puščata odprta vrata nadaljnjim pogovorom. Druge teme: - Madžarskemu premierju Orbanu po dolgotrajni vladavini grozi volilni poraz - Papež pozval k miru namesto oboroževanju - Kmetovalci si prizadevajo za spodbude pri predelavi volne
Ameriški in iranski pogajalci po 21-urnih pogajanjih Islamabad - pričakovano - zapuščajo brez dogovora. Ob vzajemnih očitkih o pretiranih zahtevah in nepopustljivosti obe strani še naprej puščata odprta vrata nadaljnjim pogovorom. Druge teme: - Madžarskemu premierju Orbanu po dolgotrajni vladavini grozi volilni poraz - Papež pozval k miru namesto oboroževanju - Kmetovalci si prizadevajo za spodbude pri predelavi volne
Voda z majhno vsebnostjo radona blagodejno vpliva na revmatična obolenja, težave s kožo, deluje protivnetno, stimulira imunski sistem, sprošča mišice. Njeno zdravilno moč izkoriščajo v Termah Olimia že šestdeset let, ki so se ravno zaradi radioaktivnega radona dolga leta imenovale tudi Atomske toplice. Po zdravilišču in Napotkih nas popelje Vasja Čretnik, prokurist Term Olimia.
Voda z majhno vsebnostjo radona blagodejno vpliva na revmatična obolenja, težave s kožo, deluje protivnetno, stimulira imunski sistem, sprošča mišice. Njeno zdravilno moč izkoriščajo v Termah Olimia že šestdeset let, ki so se ravno zaradi radioaktivnega radona dolga leta imenovale tudi Atomske toplice. Po zdravilišču in Napotkih nas popelje Vasja Čretnik, prokurist Term Olimia.
Kaj nam fosili povedo o nahajališčih nafte, zakaj je bila Bohinjska dolina še ne tako davno do vrha polna ledu in kako so fosili rib zašli na Triglav? Geologija ni le pogled v davno preteklost, ampak tudi ključ do razumevanja prihodnosti, pravi tokratni Nedeljski gost geolog in direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec. Ob 80-letnici delovanja zavoda z njim odstiramo, kako geologi "vidijo" v globino, kjer nimamo neposrednih podatkov, in zakaj so bili po poplavah med prvimi na terenu.
Kaj nam fosili povedo o nahajališčih nafte, zakaj je bila Bohinjska dolina še ne tako davno do vrha polna ledu in kako so fosili rib zašli na Triglav? Geologija ni le pogled v davno preteklost, ampak tudi ključ do razumevanja prihodnosti, pravi tokratni Nedeljski gost geolog in direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec. Ob 80-letnici delovanja zavoda z njim odstiramo, kako geologi "vidijo" v globino, kjer nimamo neposrednih podatkov, in zakaj so bili po poplavah med prvimi na terenu.
Začel se je finale ženskega državnega prvenstva, v vse bolj okrnjeni slovenski ligi se za naslov merijo košarkarkice Celja in Ilirije.
Začel se je finale ženskega državnega prvenstva, v vse bolj okrnjeni slovenski ligi se za naslov merijo košarkarkice Celja in Ilirije.
Poslušali bomo Madridsko mašo Domenica Scarlattija, Dve sonati Daria Castelle in Suito v B-duru za dve oboi, fagot, godala in basso continuo Georga Phillipa Telemanna.
Poslušali bomo Madridsko mašo Domenica Scarlattija, Dve sonati Daria Castelle in Suito v B-duru za dve oboi, fagot, godala in basso continuo Georga Phillipa Telemanna.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Avstrijski pisatelj Michael Köhlmeier (roj. l. 1949) v kratkem romanu Deklica z naprstnikom pripoveduje ganljivo zgodbo o pustolovščinah begunskih otrok, ki jih je val nenaklonjene globalne politike ločil od njihovih družin in naplavil v mesta bogatega Zahoda. Brez pomoči in prepuščeni svoji iznajdljivosti se poskušajo znajti v svetu, ki na videz ponuja vse potrebno za preživetje, toda njegovi prebivalci gledajo na prišleke z nezaupljivostjo in so jim vse prej kot naklonjeni. Interpret je Matej Puc, prevajalec Aleš Učakar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka: 2026.
Avstrijski pisatelj Michael Köhlmeier (roj. l. 1949) v kratkem romanu Deklica z naprstnikom pripoveduje ganljivo zgodbo o pustolovščinah begunskih otrok, ki jih je val nenaklonjene globalne politike ločil od njihovih družin in naplavil v mesta bogatega Zahoda. Brez pomoči in prepuščeni svoji iznajdljivosti se poskušajo znajti v svetu, ki na videz ponuja vse potrebno za preživetje, toda njegovi prebivalci gledajo na prišleke z nezaupljivostjo in so jim vse prej kot naklonjeni. Interpret je Matej Puc, prevajalec Aleš Učakar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka: 2026.
V nenavadni nočni vožnji kot svojevrstni metafori o življenju sopotnik nima nobenega vpliva na divjanje neznanega voznika, ki se v svoji gostobesednosti giblje med cinizmom in življenjsko modrostjo. Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Franc Burgar Prirejevalka: Mateja Tegelj Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Marko – Slavko Cerjak Voznik – Branko Grubar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998
V nenavadni nočni vožnji kot svojevrstni metafori o življenju sopotnik nima nobenega vpliva na divjanje neznanega voznika, ki se v svoji gostobesednosti giblje med cinizmom in življenjsko modrostjo. Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Franc Burgar Prirejevalka: Mateja Tegelj Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Marko – Slavko Cerjak Voznik – Branko Grubar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998
V pakistanski prestolnici so se začeli pogovori med ameriško in iransko delegacijo za končanje vojne na Bližnjem vzhodu. Iz Islamabada prihajajo nasprotujoče si informacije. Iranski mediji poročajo, da ena ključnih točk, glede katere se strani ne strinjata, ostaja Hormuška ožina. V Teheranu je precej nezadovoljstva povzročila napoved ameriške vojske o pripravljanju pogojev za začetek odstranjevanja min iz ožine. Združene države naj bi sicer privolile v sproščanje v tujini zamrznjenih iranskih sredstev, navaja Al Džazira.
V pakistanski prestolnici so se začeli pogovori med ameriško in iransko delegacijo za končanje vojne na Bližnjem vzhodu. Iz Islamabada prihajajo nasprotujoče si informacije. Iranski mediji poročajo, da ena ključnih točk, glede katere se strani ne strinjata, ostaja Hormuška ožina. V Teheranu je precej nezadovoljstva povzročila napoved ameriške vojske o pripravljanju pogojev za začetek odstranjevanja min iz ožine. Združene države naj bi sicer privolile v sproščanje v tujini zamrznjenih iranskih sredstev, navaja Al Džazira.
Michelle Willson prihaja iz Bostona in si je v desetletjih ustvarila ugled ene bolj prepoznavnih vokalistk ameriške bluzovske scene. Glasbena pot jo je vodila od klubskih odrov do mednarodnih festivalov, širše priznanje pa je dosegla po uspehu na tekmovanju fondacije The Blues Foundation, na katerem je zasedba, s katero je nastopala, opozorila nase kot eno najobetavnejših bluzovskih imen svojega časa. Pozneje je bila nominirana tudi za prestižno nagrado W.C. Handyja za najboljšo pevko bluza. Lahko jo slišite v posebnem koncertu za Radio Slovenija.
Michelle Willson prihaja iz Bostona in si je v desetletjih ustvarila ugled ene bolj prepoznavnih vokalistk ameriške bluzovske scene. Glasbena pot jo je vodila od klubskih odrov do mednarodnih festivalov, širše priznanje pa je dosegla po uspehu na tekmovanju fondacije The Blues Foundation, na katerem je zasedba, s katero je nastopala, opozorila nase kot eno najobetavnejših bluzovskih imen svojega časa. Pozneje je bila nominirana tudi za prestižno nagrado W.C. Handyja za najboljšo pevko bluza. Lahko jo slišite v posebnem koncertu za Radio Slovenija.
Mračna tragedija, ki negotovo plava med svetom resničnosti in svetom podzavesti.
Mračna tragedija, ki negotovo plava med svetom resničnosti in svetom podzavesti.
Ko se škratje lotijo nečesa, se tega lotijo temeljito! Pripovedujeta: Judita Zidar in Zvone Hribar. Napisal: Zdenko Matoz. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Ko se škratje lotijo nečesa, se tega lotijo temeljito! Pripovedujeta: Judita Zidar in Zvone Hribar. Napisal: Zdenko Matoz. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Islamabad se je znašel v središču svetovne pozornosti. V pakistanski prestolnici so se začeli pogovori med ameriško in iransko delegacijo za končanje vojne na Bližnjem vzhodu. Strani sta vsaj za zdaj trdno vsaka na svojem bregu. Druge teme: - Izraelsko obveščevalno podjetje Black Cube priznalo vmešavanje v notranje zadeve Cipra. - Francoska vlada napovedala umik od ameriškega operacijskega sistema Windows. - Telovadka Teja Belak vnovič skupna zmagovalka svetovnega pokala v preskoku.
Islamabad se je znašel v središču svetovne pozornosti. V pakistanski prestolnici so se začeli pogovori med ameriško in iransko delegacijo za končanje vojne na Bližnjem vzhodu. Strani sta vsaj za zdaj trdno vsaka na svojem bregu. Druge teme: - Izraelsko obveščevalno podjetje Black Cube priznalo vmešavanje v notranje zadeve Cipra. - Francoska vlada napovedala umik od ameriškega operacijskega sistema Windows. - Telovadka Teja Belak vnovič skupna zmagovalka svetovnega pokala v preskoku.
Francoska pisateljica Simone de Beauvoir se je rodila leta 1908, umrla pa 16. aprila pred 40-imi leti. Velja za buditeljico zavesti žensk o njihovi neodvisnosti, moči, da gradijo in nadzorujejo svoja življenja. Roman Strta ženska, izšel je skoraj dvajset let po izidu avtoričinega najbolj znanega dela Drugi spol, slika portret ženske, ki je pravo nasprotje neodvisnosti in moči. Pripoved, pisano v dnevniški obliki, spremljamo iz perspektive Monique, ki po dveh desetletjih zakona ugotovi, da je bila globoka povezanost med njo in možem le njena iluzija, saj jo že dolga leta vara. Monique se z resnico le težko sooča, saj je tako rekoč arhetip tiste ženske, ki je ,drugi spol', torej ženske, ki je v vsem podrejena moškemu in se opredeljuje predvsem v razmerju do njega. Prevod Ivanka Sket, interpretacija Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2024. Redakcija Tina Kozin.
Francoska pisateljica Simone de Beauvoir se je rodila leta 1908, umrla pa 16. aprila pred 40-imi leti. Velja za buditeljico zavesti žensk o njihovi neodvisnosti, moči, da gradijo in nadzorujejo svoja življenja. Roman Strta ženska, izšel je skoraj dvajset let po izidu avtoričinega najbolj znanega dela Drugi spol, slika portret ženske, ki je pravo nasprotje neodvisnosti in moči. Pripoved, pisano v dnevniški obliki, spremljamo iz perspektive Monique, ki po dveh desetletjih zakona ugotovi, da je bila globoka povezanost med njo in možem le njena iluzija, saj jo že dolga leta vara. Monique se z resnico le težko sooča, saj je tako rekoč arhetip tiste ženske, ki je ,drugi spol', torej ženske, ki je v vsem podrejena moškemu in se opredeljuje predvsem v razmerju do njega. Prevod Ivanka Sket, interpretacija Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2024. Redakcija Tina Kozin.
Slovenske teniške igralke se v Portorožu s Špankami merijo za preboj na sklepni turnir, slovenske nogometašice pa prihodnji teden čakata dva obračuna z Norveško v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo.
Slovenske teniške igralke se v Portorožu s Špankami merijo za preboj na sklepni turnir, slovenske nogometašice pa prihodnji teden čakata dva obračuna z Norveško v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo.
Slovenska pokrajina, mesta in vasi v sebi nosijo raznovrstno tradicijo, zgodovino in običaje. Spoštovanje do vseh teh posebnosti in oplemenitenje teh lahko sloni le na posameznikih, ki znajo prisluhniti, ceniti in dograjevati. Ena takih je gotovo Andreja Škrabec. Priselila se je v Hrovačo, na ribniški konec, kjer je lahko razprla krila v kulturi v širšem pomenu besede.
Slovenska pokrajina, mesta in vasi v sebi nosijo raznovrstno tradicijo, zgodovino in običaje. Spoštovanje do vseh teh posebnosti in oplemenitenje teh lahko sloni le na posameznikih, ki znajo prisluhniti, ceniti in dograjevati. Ena takih je gotovo Andreja Škrabec. Priselila se je v Hrovačo, na ribniški konec, kjer je lahko razprla krila v kulturi v širšem pomenu besede.
Violinistka Chloe Hanslip in pianist Danny Driver sta 3. novembra lani nastopila v dvorani Wigmore v Londonu. Mednarodno priznana britanska glasbenika sta se tam predstavila v sklopu BBC-jevega cikla komornih koncertov »The Lunchtime Concerts« in za uvod izvedla Suito v starem slogu, op. 93 Maxa Regerja. Sledila je skladba Fratres Arva Pärta v leta 1980 nastali različici za violino in klavir, spored pa je zaokrožila Violinska sonata št. 3 v d-molu, op. 108 Johannesa Brahmsa. Brahms jo je ustvarjal v poletnih mesecih od 1886 do 1888, ki jih je preživljal v idilični okolici švicarskega jezera Thun.
Violinistka Chloe Hanslip in pianist Danny Driver sta 3. novembra lani nastopila v dvorani Wigmore v Londonu. Mednarodno priznana britanska glasbenika sta se tam predstavila v sklopu BBC-jevega cikla komornih koncertov »The Lunchtime Concerts« in za uvod izvedla Suito v starem slogu, op. 93 Maxa Regerja. Sledila je skladba Fratres Arva Pärta v leta 1980 nastali različici za violino in klavir, spored pa je zaokrožila Violinska sonata št. 3 v d-molu, op. 108 Johannesa Brahmsa. Brahms jo je ustvarjal v poletnih mesecih od 1886 do 1888, ki jih je preživljal v idilični okolici švicarskega jezera Thun.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa in tudi iz manj znane plesne literature.
Po izvolitvi Zorana Stevanoviča na čelo parlamenta je na domačem političnem parketu zdaj pogled uprt v iskanje novega mandatarja. Analitiki se strinjajo, da nas čaka desna vlada. Predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki poudarja, da bo predlagala kandidata s podporo najmanj 46-ih glasov, ima zdaj 30 dni časa, da to tudi stori. Druge teme: - V Islamabadu so se začela ameriško-iranska mirovna pogajanja. - Ob številnih delih na avtocestah vozniki opozarjajo na nevarnost priključka Postojna. - Na državnem tekmovanju mladinskih pevskih zborov slavili pevci osnovne šole Franceta Bevka Tolmin.
Po izvolitvi Zorana Stevanoviča na čelo parlamenta je na domačem političnem parketu zdaj pogled uprt v iskanje novega mandatarja. Analitiki se strinjajo, da nas čaka desna vlada. Predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki poudarja, da bo predlagala kandidata s podporo najmanj 46-ih glasov, ima zdaj 30 dni časa, da to tudi stori. Druge teme: - V Islamabadu so se začela ameriško-iranska mirovna pogajanja. - Ob številnih delih na avtocestah vozniki opozarjajo na nevarnost priključka Postojna. - Na državnem tekmovanju mladinskih pevskih zborov slavili pevci osnovne šole Franceta Bevka Tolmin.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V romanu se razkrivajo spomini na usodno privlačnost med poročeno žensko iz visoke družbe in nekoč izjemno uspešnim podjetnikom, ki po osebnem in poklicnem zlomu pristane na odmaknjenem nemškem otoku v Severnem morju. V osami, zaznamovani z notranjimi monologi, spomini in raziskovanjem narave ter lastne preteklosti, se sooča z izgubo, željo in krivdo, vendar se počuti svobodnega. To se spremeni, ko ga znova pokliče nekdanja ljubezen, prav tista ... Roman Opazovalec ptic Uweja Timma sicer prepleta zgodbi dveh ljubezenskih parov ter razpira večna vprašanja o morali, odgovornosti in hrepenenju. Ob tem subtilno briše mejo med fikcijo in resničnostjo ter osebno izkušnjo umešča v širši zgodovinski in družbeni kontekst. Sogovornik: prevajalec romana Slavo Šerc
V romanu se razkrivajo spomini na usodno privlačnost med poročeno žensko iz visoke družbe in nekoč izjemno uspešnim podjetnikom, ki po osebnem in poklicnem zlomu pristane na odmaknjenem nemškem otoku v Severnem morju. V osami, zaznamovani z notranjimi monologi, spomini in raziskovanjem narave ter lastne preteklosti, se sooča z izgubo, željo in krivdo, vendar se počuti svobodnega. To se spremeni, ko ga znova pokliče nekdanja ljubezen, prav tista ... Roman Opazovalec ptic Uweja Timma sicer prepleta zgodbi dveh ljubezenskih parov ter razpira večna vprašanja o morali, odgovornosti in hrepenenju. Ob tem subtilno briše mejo med fikcijo in resničnostjo ter osebno izkušnjo umešča v širši zgodovinski in družbeni kontekst. Sogovornik: prevajalec romana Slavo Šerc
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
V Mariboru je danes potekala že osma čistilna akcija Moji odpadki, moja skrb. Udeleženci – med njimi tudi otroci, znane osebnosti in obiskovalci, ki so prišli iz drugih krajev – so z množično udeležbo dokazali, da je s skupnimi močmi mogoče doseči, da bo mesto in njegove zelene površine bolj čisto.
V Mariboru je danes potekala že osma čistilna akcija Moji odpadki, moja skrb. Udeleženci – med njimi tudi otroci, znane osebnosti in obiskovalci, ki so prišli iz drugih krajev – so z množično udeležbo dokazali, da je s skupnimi močmi mogoče doseči, da bo mesto in njegove zelene površine bolj čisto.
Kar 36 let je poučeval vinogradništvo in kletarstvo na današnji mariborski Biotehniški šoli in januarja letos dopolnil častitljivih 90 let. Rad se spominja svoje poti od dijaka do upokojenega učitelja te šole, še posebej pa ga razveselijo obiski nekdanjih dijakinj in dijakov ter seveda novice o njihovih poklicnih in življenjskih uspehih.
Kar 36 let je poučeval vinogradništvo in kletarstvo na današnji mariborski Biotehniški šoli in januarja letos dopolnil častitljivih 90 let. Rad se spominja svoje poti od dijaka do upokojenega učitelja te šole, še posebej pa ga razveselijo obiski nekdanjih dijakinj in dijakov ter seveda novice o njihovih poklicnih in življenjskih uspehih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Podelili so nagrade in priznanja Riharda Jakopiča. Nagrado za življenjsko delo je prejel akademski slikar Sandi Červek. V ptujski Mestni galeriji je na ogled skupinska fotografska razstava z naslovom "Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije". V Galeriji Vžigalica v Ljubljani se obiskovalci lahko zabavajo ob razstavi skupine Canemorto: Slikarska dirka. V ljubljanski Galeriji Kresija so odprli razstavo Izvor prihodnosti – o 50-ih letih razvoja umetne inteligence v Sloveniji. V ponedeljek se začenja 58. mednarodno srečanje PEN na Bledu. V nekdanjih konjušnicah gradu Miramar v Trstu pa je mogoče videti egipčansko zbirko nadvojvode Maksimilijana Habsburškega, ki je dal znameniti grad tudi postaviti.
Podelili so nagrade in priznanja Riharda Jakopiča. Nagrado za življenjsko delo je prejel akademski slikar Sandi Červek. V ptujski Mestni galeriji je na ogled skupinska fotografska razstava z naslovom "Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije". V Galeriji Vžigalica v Ljubljani se obiskovalci lahko zabavajo ob razstavi skupine Canemorto: Slikarska dirka. V ljubljanski Galeriji Kresija so odprli razstavo Izvor prihodnosti – o 50-ih letih razvoja umetne inteligence v Sloveniji. V ponedeljek se začenja 58. mednarodno srečanje PEN na Bledu. V nekdanjih konjušnicah gradu Miramar v Trstu pa je mogoče videti egipčansko zbirko nadvojvode Maksimilijana Habsburškega, ki je dal znameniti grad tudi postaviti.
V slovenski politiki odmeva izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora. Kdo je Zoran Stevanović, koga predstavlja, kaj predstavlja funkcija predsednika državnega zbora in v kakšnih razmerah se je znašla slovenska družba?
V slovenski politiki odmeva izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora. Kdo je Zoran Stevanović, koga predstavlja, kaj predstavlja funkcija predsednika državnega zbora in v kakšnih razmerah se je znašla slovenska družba?
Številna dela na slovenskih avtocestah, ob zaporah in kolonah, spremljajo tudi nesreče. V Postojni opozarjajo na odsek Primorske avtoceste med Ravbarkomando in počivališčem Studenec, kjer prenova z zožanimi pasovi in vprašljiva signalizacija na obeh uvozih na avtocesto povzročata številne težave. V oddaji tudi o tem: - Po nekaterih ocenah bi se regulirana cena pogonskih goriv lahko nekoliko znižala. - Libanon najtrši oreh v pogajanjih med Washingtonom in Teheranom. - V Terski dolini posvet ob 50-letnici potresa. - Pridelovalci češenj pristojne pozivajo k večjemu posluhu za to sadjarsko panogo. - Koprčani potrdili kandidaturo za nogometno Evropo, Ajdovcem ostaja boj za obstanek.
Številna dela na slovenskih avtocestah, ob zaporah in kolonah, spremljajo tudi nesreče. V Postojni opozarjajo na odsek Primorske avtoceste med Ravbarkomando in počivališčem Studenec, kjer prenova z zožanimi pasovi in vprašljiva signalizacija na obeh uvozih na avtocesto povzročata številne težave. V oddaji tudi o tem: - Po nekaterih ocenah bi se regulirana cena pogonskih goriv lahko nekoliko znižala. - Libanon najtrši oreh v pogajanjih med Washingtonom in Teheranom. - V Terski dolini posvet ob 50-letnici potresa. - Pridelovalci češenj pristojne pozivajo k večjemu posluhu za to sadjarsko panogo. - Koprčani potrdili kandidaturo za nogometno Evropo, Ajdovcem ostaja boj za obstanek.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Otroški festival gledaliških sanj že tradicionalno prireja ljubljanski Pionirski dom, na njem je med 29. marcem in 10. aprilom nastopilo kar 630 otrok iz vse Slovenije in tujine. V 38 predstavah in nastopih petih osnovnošolskih improvizacijskih skupin so v različnih impro formatih uresničevali svoje gledališke sanje. Festival ponuja mladim gledališkim skupinam redko priložnost za javno predstavitev, saj ni veliko dogodkov, na katerih bi lahko nastopile pred občinstvom. Odlikujeta ga vključevalnost in dostopnost, saj omogoča otrokom iz različnih okolij in socialnih ozadij, da se izrazijo in izkažejo. Predstave so brezplačne, kar spodbuja dostop do kulturnih vsebin in omogoča širjenje kulturnega bogastva. V tokratni oddaji pa smo gostili osnovnošolske žirante tega festivala, ki sicer obiskujejo različne gledališke skupine Pionirskega doma. Z nami so bili: Julija Henigman, Ronja Mija Tišler, Vana Grujičić, Ema Novak, Ajda Žitko, Matic Vrhunec Lippai, z njimi pa je prišla tudi dramaturginja Staša Prah, umetniška vodja programa Pionirski teater v PD in predsednica žirije.
Otroški festival gledaliških sanj že tradicionalno prireja ljubljanski Pionirski dom, na njem je med 29. marcem in 10. aprilom nastopilo kar 630 otrok iz vse Slovenije in tujine. V 38 predstavah in nastopih petih osnovnošolskih improvizacijskih skupin so v različnih impro formatih uresničevali svoje gledališke sanje. Festival ponuja mladim gledališkim skupinam redko priložnost za javno predstavitev, saj ni veliko dogodkov, na katerih bi lahko nastopile pred občinstvom. Odlikujeta ga vključevalnost in dostopnost, saj omogoča otrokom iz različnih okolij in socialnih ozadij, da se izrazijo in izkažejo. Predstave so brezplačne, kar spodbuja dostop do kulturnih vsebin in omogoča širjenje kulturnega bogastva. V tokratni oddaji pa smo gostili osnovnošolske žirante tega festivala, ki sicer obiskujejo različne gledališke skupine Pionirskega doma. Z nami so bili: Julija Henigman, Ronja Mija Tišler, Vana Grujičić, Ema Novak, Ajda Žitko, Matic Vrhunec Lippai, z njimi pa je prišla tudi dramaturginja Staša Prah, umetniška vodja programa Pionirski teater v PD in predsednica žirije.
Prijateljstvo dveh pesnikov, pionir naše pedagoške sociologije, konec parne vleke na železnicah po Sloveniji.
Prijateljstvo dveh pesnikov, pionir naše pedagoške sociologije, konec parne vleke na železnicah po Sloveniji.
Zelenortske otoke so pomorščaki odkrili v 15. stoletju. Zaradi svoje lege zahodno od najbolj zahodne točke v Afriki so hitro postali pomembna trgovska postaja, najprej za trgovino s sužnji, pozneje pa tudi z industrijskim blagom, rumom in tkaninami za afriške sužnje, slonovino ter zlatom. Prebivalci otokov so potomci Afričanov in evropskih priseljencev različnega izvora, zato je tudi kultura in z njo glasba, ki jo poslušamo, predvsem mešanica afriških in evropskih kultur.
Zelenortske otoke so pomorščaki odkrili v 15. stoletju. Zaradi svoje lege zahodno od najbolj zahodne točke v Afriki so hitro postali pomembna trgovska postaja, najprej za trgovino s sužnji, pozneje pa tudi z industrijskim blagom, rumom in tkaninami za afriške sužnje, slonovino ter zlatom. Prebivalci otokov so potomci Afričanov in evropskih priseljencev različnega izvora, zato je tudi kultura in z njo glasba, ki jo poslušamo, predvsem mešanica afriških in evropskih kultur.
Metod Pevec je večkrat nagrajen režiser igranih in dokumentarnih filmov, poznamo ga po filmih, kot so Pod njenim oknom, Lahko noč, gospodična, Aleksandrinke, Dom, Jaz sem Frenk in drugi. Metod Pevec se je tokrat s kamero namenil za zidove slovenskega zapora na Dobu in je ob pomoči psihiatra Vladimirja Miloševića s skupino tamkajšnjih obsojencev leto in pol snemal terapevtski proces psihodrame. Iz posnetega je nastal film Ko pridem ven, ki gledalcem ponuja redek vpogled v notranje življenje obsojencev in premišljuje o izvorih kriminalnih dejanj, pa tudi o ustrezni rehabilitaciji, ki bi morala spremljati kazni. Z režiserjem se je ob ljubljanski premieri filma, ki je jeseni na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado občinstva, pogovarjala Petra Meterc.
Metod Pevec je večkrat nagrajen režiser igranih in dokumentarnih filmov, poznamo ga po filmih, kot so Pod njenim oknom, Lahko noč, gospodična, Aleksandrinke, Dom, Jaz sem Frenk in drugi. Metod Pevec se je tokrat s kamero namenil za zidove slovenskega zapora na Dobu in je ob pomoči psihiatra Vladimirja Miloševića s skupino tamkajšnjih obsojencev leto in pol snemal terapevtski proces psihodrame. Iz posnetega je nastal film Ko pridem ven, ki gledalcem ponuja redek vpogled v notranje življenje obsojencev in premišljuje o izvorih kriminalnih dejanj, pa tudi o ustrezni rehabilitaciji, ki bi morala spremljati kazni. Z režiserjem se je ob ljubljanski premieri filma, ki je jeseni na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado občinstva, pogovarjala Petra Meterc.