Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na prvih igrah v novem tisočletju je Slovenijo zastopalo 41 športnikov. Za razliko od iger v Naganu je tokrat slovenska odprava osvojila medaljo . Zanjo so poskrbeli skakalci, ki so bili na ekipni tekmi tretji.
Na prvih igrah v novem tisočletju je Slovenijo zastopalo 41 športnikov. Za razliko od iger v Naganu je tokrat slovenska odprava osvojila medaljo . Zanjo so poskrbeli skakalci, ki so bili na ekipni tekmi tretji.
14 nadarjenih mladih športnikov, starih od 13 do 17 let, si je na povabilo Tine Maze in Olimpijskega komiteja Slovenije pred dnevi lahko v živo ogledalo dogajanje na zimskih olimpijskih igrah. Čeprav nihče med njimi ne trenira zimskih športov, so bili med glasnejšimi navijači ob smučarski stezi in pod skakalnico, predvsem pa so sploh prvič lahko izkusili, za kako veliko tekmovanje gre. In tudi zato morda nastop na olimpijskih igrah še trdneje postavili med svoje športne cilje.
14 nadarjenih mladih športnikov, starih od 13 do 17 let, si je na povabilo Tine Maze in Olimpijskega komiteja Slovenije pred dnevi lahko v živo ogledalo dogajanje na zimskih olimpijskih igrah. Čeprav nihče med njimi ne trenira zimskih športov, so bili med glasnejšimi navijači ob smučarski stezi in pod skakalnico, predvsem pa so sploh prvič lahko izkusili, za kako veliko tekmovanje gre. In tudi zato morda nastop na olimpijskih igrah še trdneje postavili med svoje športne cilje.
Dr. Rok Gašparič je decembra lani prejel nagrado – medaljo Mary Anning, ki jo podeljuje britansko paleontološko društvo –, za svoj izjemen prispevek k razvoju paleontologije, vede, ki preučuje fosile in razvoj življenja na Zemlji. A v nasprotju s tem, kar bi morda pomislili, Rok Gašparič ni poklicni paleontolog, svoje raziskave opravlja v prostem času; v službenem delu dneva je namreč manager – in sicer generalni direktor za vzhodno Evropo pri japonskem podjetju Nikon. A za paleontologijo se je navdušil že v mladosti in iz geologije oz. konkretneje paleontologije tudi doktoriral. Doma, v Kamniku, ima čisto pravi paleontološki laboratorij in obsežno zbirko fosilov, načrtuje pa tudi odprtje paleontološkega muzeja. Slovenija je s fosili zelo bogata; v pogovoru smo med drugim podrobneje zavili k najstarejšim morskim konjičkom v okolici Kamnika, najstarejšemu jastogu, ki so ga našli v Triglavskem pogorju in h koralnim grebenom Trnovskega gozda.
Dr. Rok Gašparič je decembra lani prejel nagrado – medaljo Mary Anning, ki jo podeljuje britansko paleontološko društvo –, za svoj izjemen prispevek k razvoju paleontologije, vede, ki preučuje fosile in razvoj življenja na Zemlji. A v nasprotju s tem, kar bi morda pomislili, Rok Gašparič ni poklicni paleontolog, svoje raziskave opravlja v prostem času; v službenem delu dneva je namreč manager – in sicer generalni direktor za vzhodno Evropo pri japonskem podjetju Nikon. A za paleontologijo se je navdušil že v mladosti in iz geologije oz. konkretneje paleontologije tudi doktoriral. Doma, v Kamniku, ima čisto pravi paleontološki laboratorij in obsežno zbirko fosilov, načrtuje pa tudi odprtje paleontološkega muzeja. Slovenija je s fosili zelo bogata; v pogovoru smo med drugim podrobneje zavili k najstarejšim morskim konjičkom v okolici Kamnika, najstarejšemu jastogu, ki so ga našli v Triglavskem pogorju in h koralnim grebenom Trnovskega gozda.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Številne mariborčane jezi zastarelo semaforsko omrežje, ki po mnenju številnih ne omogoča zelenega vala in prispeva k večji gneči in nervozi na mariborski cestah. V oddaji smo za pojasnila prosili pristojne sogovornike iz Mariborske občine, ki so razkrili tudi, kaj predvidevajo v novi Celostni prometni strategiji.
Številne mariborčane jezi zastarelo semaforsko omrežje, ki po mnenju številnih ne omogoča zelenega vala in prispeva k večji gneči in nervozi na mariborski cestah. V oddaji smo za pojasnila prosili pristojne sogovornike iz Mariborske občine, ki so razkrili tudi, kaj predvidevajo v novi Celostni prometni strategiji.
Oddaja Dolimita tokrat o biatlonu in nordijski kombinaciji. Slišali boste, kakšne so možnosti, da nordijska kombinacija odpade iz olimpijske družine športov, več pa tudi po včerajšnji moški štafeti biatloncev, kjer so Slovenci najboljšo uvrstitev na olimpijskih igrah zapravili na zadnjem streljanju, spet so zmagali Francozi, tudi v štafeti biatlonk pa so favoritinje Francozinje. Radijska reporterja Uroš Volk in Dare Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem
Oddaja Dolimita tokrat o biatlonu in nordijski kombinaciji. Slišali boste, kakšne so možnosti, da nordijska kombinacija odpade iz olimpijske družine športov, več pa tudi po včerajšnji moški štafeti biatloncev, kjer so Slovenci najboljšo uvrstitev na olimpijskih igrah zapravili na zadnjem streljanju, spet so zmagali Francozi, tudi v štafeti biatlonk pa so favoritinje Francozinje. Radijska reporterja Uroš Volk in Dare Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Vabljeni k poslušanju sredine Jazzovske jutranjice. V njej bomo v živo gostili saksofonista Jureta Pukla. O prihajajočem nedeljskem koncertu v Jazz Klubu Kazina, o njegovi glasbeni poti, o novem projektu Analog AI, in še o marsičem se bom z njim pogovarjal Hugo Šekoranja. Pogovoru se boste lahko pridružili tudi vi in si prislužili brezplačno vstopnico za koncert. Jure Pukl v sredo ob 9. uri zjutraj v Jazzovski jutranjici. Na Arsu!
Vabljeni k poslušanju sredine Jazzovske jutranjice. V njej bomo v živo gostili saksofonista Jureta Pukla. O prihajajočem nedeljskem koncertu v Jazz Klubu Kazina, o njegovi glasbeni poti, o novem projektu Analog AI, in še o marsičem se bom z njim pogovarjal Hugo Šekoranja. Pogovoru se boste lahko pridružili tudi vi in si prislužili brezplačno vstopnico za koncert. Jure Pukl v sredo ob 9. uri zjutraj v Jazzovski jutranjici. Na Arsu!
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je sklenil, da se bodo pokojnine z redno februarsko uskladitvijo zvišale za 4,2 odstotka. Kakšne spremembe v letošnjem letu še čakajo upokojenke in upokojence? Kakšni so letošnji pogoji za upokojitev? V studio Prvega smo povabili generalnega direktorja ZPIZ-a Marijana Papeža.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je sklenil, da se bodo pokojnine z redno februarsko uskladitvijo zvišale za 4,2 odstotka. Kakšne spremembe v letošnjem letu še čakajo upokojenke in upokojence? Kakšni so letošnji pogoji za upokojitev? V studio Prvega smo povabili generalnega direktorja ZPIZ-a Marijana Papeža.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Znova glasnejši pozivi k sanaciji gudronske jame na Studencih · Na digitalnih informacijskih točkah veliko zanimanja ljudi za vzpostavitev sistema zVEM · Prvi prijavni rok za vpis v študijske programe
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Znova glasnejši pozivi k sanaciji gudronske jame na Studencih · Na digitalnih informacijskih točkah veliko zanimanja ljudi za vzpostavitev sistema zVEM · Prvi prijavni rok za vpis v študijske programe
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V drugi sezoni Najemnikov spoznavamo ljudi, ki skrbijo, da se koncert zgodi, pa jih na odru ni mogoče videti. Skriti so po vseh možnih kotičkih prizorišča, a brez njih dogodka sploh ne bi bilo.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V drugi sezoni Najemnikov spoznavamo ljudi, ki skrbijo, da se koncert zgodi, pa jih na odru ni mogoče videti. Skriti so po vseh možnih kotičkih prizorišča, a brez njih dogodka sploh ne bi bilo.
Francoska šesterica je bila skupina skladateljev, ki jih je tako leta 1920 poimenoval francoski glasbeni kritik Henri Collet. Skupino so sestavljali Georges Auric, Louis Durey, Arthur Honegger, Darius Milhaud, Francis Poulenc in Germaine Tailleferre. Začetki te skupine segajo v leto 1917, ko je bilo v Franciji ob začetku prve svetovne vojne veliko gledališč in koncertnih dvoran zaprtih. Pesnik in pisatelj Blaise Cendrars ter slikar Moïse Kisling sta prišla na idejo, da bi v ateljeju slikarja Émila Lejeuna začela vrsto koncertov. Na prvem je bila na sporedu glasba Satieja, Honeggerja, Aurica in Dureyja in ob koncu koncerta se je Satie domislil, da bi podobno misleče skladatelje povezal v nekakšno skupino, ki bi se skupaj predstavljala na koncertnih odrih.
Francoska šesterica je bila skupina skladateljev, ki jih je tako leta 1920 poimenoval francoski glasbeni kritik Henri Collet. Skupino so sestavljali Georges Auric, Louis Durey, Arthur Honegger, Darius Milhaud, Francis Poulenc in Germaine Tailleferre. Začetki te skupine segajo v leto 1917, ko je bilo v Franciji ob začetku prve svetovne vojne veliko gledališč in koncertnih dvoran zaprtih. Pesnik in pisatelj Blaise Cendrars ter slikar Moïse Kisling sta prišla na idejo, da bi v ateljeju slikarja Émila Lejeuna začela vrsto koncertov. Na prvem je bila na sporedu glasba Satieja, Honeggerja, Aurica in Dureyja in ob koncu koncerta se je Satie domislil, da bi podobno misleče skladatelje povezal v nekakšno skupino, ki bi se skupaj predstavljala na koncertnih odrih.
Anja Zag Golob počne, kar počne, z energijo: naj bo to pogovor o književnosti, samozavestno razvitje mavrične zastave pred knjigarno Mariborka v včasih premalo strpnem mestu ob Dravi, oblikovanje programa založbe VigeVageKnjige ali pa pisanje poezije. V zbirki DIDASKALIJE K DIHANJU (2016) je tako objavila pesem z naslovom HOBI z velikimi tiskanimi črkami. To pove nekaj o pesmi: za začetek, za vabilo k poslušanju dovolj. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Anja Zag Golob počne, kar počne, z energijo: naj bo to pogovor o književnosti, samozavestno razvitje mavrične zastave pred knjigarno Mariborka v včasih premalo strpnem mestu ob Dravi, oblikovanje programa založbe VigeVageKnjige ali pa pisanje poezije. V zbirki DIDASKALIJE K DIHANJU (2016) je tako objavila pesem z naslovom HOBI z velikimi tiskanimi črkami. To pove nekaj o pesmi: za začetek, za vabilo k poslušanju dovolj. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
V Napotkih smo že začeli obiskovanje term in zdravilišč, prva postojanka je bila Thermana Laško, zdaj pa bomo prisluhnili o zdraviliščih v Sloveniji na splošno, ki so gotovo pomemben dejavnik pri načrtovanju politik in proizvodov za več zdravja in dobrega počutja in tudi pomemben del javne zdravstvene mreže s svojimi medicinskimi programi, saj zagotavljajo rehabilitacijo pacientom po bolnišničnih posegih ter izvajajo zdraviliško zdravljenje in ambulantno fizioterapijo. Maja lani je direktorsko štafeto Združenja slovenskih naravnih zdravilišč prevzela Saša Požar. Skupnost združuje 12 zdravilišč, ki prispevajo skoraj 16 odstotkov nočitev v slovenski turistični kolač. Z direktorico Skupnosti se je pogovarjala Tina Lamovšek.
V Napotkih smo že začeli obiskovanje term in zdravilišč, prva postojanka je bila Thermana Laško, zdaj pa bomo prisluhnili o zdraviliščih v Sloveniji na splošno, ki so gotovo pomemben dejavnik pri načrtovanju politik in proizvodov za več zdravja in dobrega počutja in tudi pomemben del javne zdravstvene mreže s svojimi medicinskimi programi, saj zagotavljajo rehabilitacijo pacientom po bolnišničnih posegih ter izvajajo zdraviliško zdravljenje in ambulantno fizioterapijo. Maja lani je direktorsko štafeto Združenja slovenskih naravnih zdravilišč prevzela Saša Požar. Skupnost združuje 12 zdravilišč, ki prispevajo skoraj 16 odstotkov nočitev v slovenski turistični kolač. Z direktorico Skupnosti se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Debussy je že kmalu na začetku svoje umetniške poti začutil potrebo po osvoboditvi iz spon tradicije in po raziskovanju novih tehnik glasbene ustvarjalnosti. Poskušal se je oddaljiti od običajnega harmonskega zaporedja konsonanc in disonanc, od običajnih harmonskih zaporedij in ustaljenega koncepta tonalitete. Tako je že po svojem drugem obisku v Bayreuthu prestopil okvire takratnega wagnerjanstva in se navdušil nad nenavadno uglašenim gamelanom, uporabo celotonskih in pentatonskih lestvic, mehko zvenečim rušenjem tonalnosti. Čeprav je razčlenjevanje glasbene teme v več motivičnih fragmentov v Debussyjevi skladbi še vedno navzoče, ne gre več za tradicionalno motivično zgradbo. Motivični fragmenti v njegovi glasbi so postali zelo ohlapno povezani, zato je bila orkestrska barva najpomembnejši glasbeni element.
Debussy je že kmalu na začetku svoje umetniške poti začutil potrebo po osvoboditvi iz spon tradicije in po raziskovanju novih tehnik glasbene ustvarjalnosti. Poskušal se je oddaljiti od običajnega harmonskega zaporedja konsonanc in disonanc, od običajnih harmonskih zaporedij in ustaljenega koncepta tonalitete. Tako je že po svojem drugem obisku v Bayreuthu prestopil okvire takratnega wagnerjanstva in se navdušil nad nenavadno uglašenim gamelanom, uporabo celotonskih in pentatonskih lestvic, mehko zvenečim rušenjem tonalnosti. Čeprav je razčlenjevanje glasbene teme v več motivičnih fragmentov v Debussyjevi skladbi še vedno navzoče, ne gre več za tradicionalno motivično zgradbo. Motivični fragmenti v njegovi glasbi so postali zelo ohlapno povezani, zato je bila orkestrska barva najpomembnejši glasbeni element.
V Predsedniški palači se bo javnosti predstavila kandidatka za predsednico Komisije za preprečevanje korupcije. Po javni predstavitvi bo predsednica republike Nataša Pirc Musar podpisala ukaz o njenem imenovanju. Mandat aktualnemu predsedniku KPK Robertu Šumiju poteče 31. marca. V oddaji tudi o tem: - Še do jutri imajo stranke čas za vložitev kandidatnih list za državnozborske volitve; jutri se začenja tudi uradna volilna kampanja - Obrtniki in malo gospodarstvo v Postojni tarnajo zaradi slabih pogojev za delo - Poslanci bodo danes spreminjali starostno mejo za vožnjo s skuterji in e-skiroji - S svečano inavguracijo rektor Boštjan Golob začel drugi mandat na čelu Univerze v Novi Gorici
V Predsedniški palači se bo javnosti predstavila kandidatka za predsednico Komisije za preprečevanje korupcije. Po javni predstavitvi bo predsednica republike Nataša Pirc Musar podpisala ukaz o njenem imenovanju. Mandat aktualnemu predsedniku KPK Robertu Šumiju poteče 31. marca. V oddaji tudi o tem: - Še do jutri imajo stranke čas za vložitev kandidatnih list za državnozborske volitve; jutri se začenja tudi uradna volilna kampanja - Obrtniki in malo gospodarstvo v Postojni tarnajo zaradi slabih pogojev za delo - Poslanci bodo danes spreminjali starostno mejo za vožnjo s skuterji in e-skiroji - S svečano inavguracijo rektor Boštjan Golob začel drugi mandat na čelu Univerze v Novi Gorici
Javnosti se bo dopoldne predstavila kandidatka za predsednico Komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Sternad. Po predstavitvi bo predsednica republike Nataša Pirc Musar podpisala ukaz o njenem imenovanju. Jutri pa se uradno začenja volilna kampanja pred volitvami 22-ega marca; hkrati poteče tudi rok za vlaganje kandidatur. Predsednica Pirc Musar si želi, da bi bila udeležba na volitvah čim višja, ob tem pa ljudi poziva, naj se pred odločitvijo čim bolj seznanijo s tem, kaj imajo na voljo. Kritična je do razklanosti slovenske družbe in dodaja, da razpoloženje, v katerem se odpravljamo na volitve, ni dobro. Druge teme: - Poslanci danes o skladu za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi. - Nadaljevanje pogajanj o Ukrajini: hitrega preboja ni pričakovati, na mizi najzahtevnejša vprašanja. - Iran in ZDA naj bi se dogovorila o ključnih načelih, ki bi lahko vodila do jedrskega sporazuma.
Javnosti se bo dopoldne predstavila kandidatka za predsednico Komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Sternad. Po predstavitvi bo predsednica republike Nataša Pirc Musar podpisala ukaz o njenem imenovanju. Jutri pa se uradno začenja volilna kampanja pred volitvami 22-ega marca; hkrati poteče tudi rok za vlaganje kandidatur. Predsednica Pirc Musar si želi, da bi bila udeležba na volitvah čim višja, ob tem pa ljudi poziva, naj se pred odločitvijo čim bolj seznanijo s tem, kaj imajo na voljo. Kritična je do razklanosti slovenske družbe in dodaja, da razpoloženje, v katerem se odpravljamo na volitve, ni dobro. Druge teme: - Poslanci danes o skladu za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi. - Nadaljevanje pogajanj o Ukrajini: hitrega preboja ni pričakovati, na mizi najzahtevnejša vprašanja. - Iran in ZDA naj bi se dogovorila o ključnih načelih, ki bi lahko vodila do jedrskega sporazuma.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Biatlonci in biatlonke se za olimpijska odličja merijo v Anterselvi, kjer je bila včeraj moška štafeta. Pred nadaljevanjem tekmovanj na Južnem Tirolskem bo danes sledila še ženska štafetna preizkušnja. Najuspešnejši so predstavniki Francije, ki sicer prevladujejo tudi v svetovnem pokalu.
Biatlonci in biatlonke se za olimpijska odličja merijo v Anterselvi, kjer je bila včeraj moška štafeta. Pred nadaljevanjem tekmovanj na Južnem Tirolskem bo danes sledila še ženska štafetna preizkušnja. Najuspešnejši so predstavniki Francije, ki sicer prevladujejo tudi v svetovnem pokalu.
Čeprav lahko začetke francoske glasbe najdemo že dvanajstem stoletju, ko sta delovala Leonin in Perotin, pa nam dolžina termina Glasbene jutranjice dovoljuje le predstavitev nekaterih izbranih poglavij iz zgodovine francoske glasbe. Naše glasbeno popotovanje bomo tako omejili na devetnajsto in dvajseto stoletje. Glasbeni izbor bomo začeli pri Danielu Auberju na začetku devetnajstega stoletja, končali pa pri skladateljski skupini Francoska šesterica, kot je pet skladateljev in eno skladateljico leta 1920 poimenoval francoski glasbeni kritik Henri Collet.
Čeprav lahko začetke francoske glasbe najdemo že dvanajstem stoletju, ko sta delovala Leonin in Perotin, pa nam dolžina termina Glasbene jutranjice dovoljuje le predstavitev nekaterih izbranih poglavij iz zgodovine francoske glasbe. Naše glasbeno popotovanje bomo tako omejili na devetnajsto in dvajseto stoletje. Glasbeni izbor bomo začeli pri Danielu Auberju na začetku devetnajstega stoletja, končali pa pri skladateljski skupini Francoska šesterica, kot je pet skladateljev in eno skladateljico leta 1920 poimenoval francoski glasbeni kritik Henri Collet.
Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci! Z današnjo pepelnično sredo začenjamo postni čas. Kot zunanje znamenje kristjani zaznamujemo svoje čelo z znamenjem križa iz pepela oljčnih vejic cvetne nedelje. Judje so Kristusa najprej sprejeli kot kralja. Prav ista množica, ki je na cvetno nedeljo kričala 'Hozana', je čez pet dni kričala 'Križaj ga'. Tudi sami smo pogosto nad dobrim navdušeni, a ta vzhičenost hitro zbledi. Zato tudi mi potrebujemo vajo, ki bi podaljšala slavje veselja nad Kristusom kot kraljem dobrega, ljubezni in usmiljenja. Post je vaja v očiščenju in iskanju notranjih moči, da ohranimo sveto hrepenenje po veselem oznanilu. Spokorne prakse, kot so molitev, post in miloščina, Cerkev priporoča za utrditev hrepenenja po dobrem. Kljub temu da bomo čela hitro očistili pepela, nam prav postni čas služi v prvi vrsti za očiščenje notranjih hrepenenj – biti v polnosti Kristusov. Kot je Jezus v puščavi očistil svoja hrepenenja strasti poželenja, oblasti in moči, smo k temu povabljeni tudi mi. »Celotno krščansko življenje,« je rekel sv. Avguštin, »je vaja svetega hrepenenja.« Ne pravi, da moramo izničiti svoje vsakdanje, človeške želje, ampak da jih moramo povzdigniti in očistiti. Naše želje so preveč omejene, če iščemo izpolnitev le v tem, kar nam ponuja ta svet v obliki minljivih zadovoljstev, toda Bog želi, da imamo veliko več – samega sebe. Med postom ne zatiramo hrepenenja, ampak ga usmerimo k višjim željam, kar nas vodi do Boga in sočloveka. V današnjem evangeliju Jezus razkriva pot do tega: molitev, post in miloščina - klasične postne prakse. Post je danes vedno bolj zapleten, saj imamo vsega dovolj. Čeprav bi vsekakor morali uživati v hrani in prijetnem druženju, ki pogosto spremlja dober obrok, bi morali najti tudi prostor za post. Cilj krščanskega posta ni imeti vitko telo, na katerega bi bili ponosni. Nekateri svetniki so bili precej obilni, drugi pa so bili pravi okostnjaki, vendar so imeli nekaj skupnega: prostovoljno so se postili, da bi okrepili svojo željo po Bogu in povezanosti z bližnjimi. Postni čas je tudi primeren čas, da se znebimo zagledanosti vase in vidimo potrebe drugih. Z malo poguma bi lahko naredili več za pomoč tem potrebnim. Z miloščino posnemamo Božjo radodarnost do nas in z molitvijo utrjujemo to povezanost z Jezusom. Sv. Avguštin je zapisal: »Bog želi vsakega od vas napolniti z dobrim; zato izločite slabo! Če vas želi napolniti z medom, vi pa ste polni kislega vina, kam naj damo med? Posodo je treba izprazniti in očistiti.« Hrepenenje spodbujamo s postom, ga hranimo z miloščino in krepimo z molitvijo. To so tri poti postnega časa, po kateri vam želim uspešno polnjenje življenja s človeka vrednim hrepenenjem.
Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci! Z današnjo pepelnično sredo začenjamo postni čas. Kot zunanje znamenje kristjani zaznamujemo svoje čelo z znamenjem križa iz pepela oljčnih vejic cvetne nedelje. Judje so Kristusa najprej sprejeli kot kralja. Prav ista množica, ki je na cvetno nedeljo kričala 'Hozana', je čez pet dni kričala 'Križaj ga'. Tudi sami smo pogosto nad dobrim navdušeni, a ta vzhičenost hitro zbledi. Zato tudi mi potrebujemo vajo, ki bi podaljšala slavje veselja nad Kristusom kot kraljem dobrega, ljubezni in usmiljenja. Post je vaja v očiščenju in iskanju notranjih moči, da ohranimo sveto hrepenenje po veselem oznanilu. Spokorne prakse, kot so molitev, post in miloščina, Cerkev priporoča za utrditev hrepenenja po dobrem. Kljub temu da bomo čela hitro očistili pepela, nam prav postni čas služi v prvi vrsti za očiščenje notranjih hrepenenj – biti v polnosti Kristusov. Kot je Jezus v puščavi očistil svoja hrepenenja strasti poželenja, oblasti in moči, smo k temu povabljeni tudi mi. »Celotno krščansko življenje,« je rekel sv. Avguštin, »je vaja svetega hrepenenja.« Ne pravi, da moramo izničiti svoje vsakdanje, človeške želje, ampak da jih moramo povzdigniti in očistiti. Naše želje so preveč omejene, če iščemo izpolnitev le v tem, kar nam ponuja ta svet v obliki minljivih zadovoljstev, toda Bog želi, da imamo veliko več – samega sebe. Med postom ne zatiramo hrepenenja, ampak ga usmerimo k višjim željam, kar nas vodi do Boga in sočloveka. V današnjem evangeliju Jezus razkriva pot do tega: molitev, post in miloščina - klasične postne prakse. Post je danes vedno bolj zapleten, saj imamo vsega dovolj. Čeprav bi vsekakor morali uživati v hrani in prijetnem druženju, ki pogosto spremlja dober obrok, bi morali najti tudi prostor za post. Cilj krščanskega posta ni imeti vitko telo, na katerega bi bili ponosni. Nekateri svetniki so bili precej obilni, drugi pa so bili pravi okostnjaki, vendar so imeli nekaj skupnega: prostovoljno so se postili, da bi okrepili svojo željo po Bogu in povezanosti z bližnjimi. Postni čas je tudi primeren čas, da se znebimo zagledanosti vase in vidimo potrebe drugih. Z malo poguma bi lahko naredili več za pomoč tem potrebnim. Z miloščino posnemamo Božjo radodarnost do nas in z molitvijo utrjujemo to povezanost z Jezusom. Sv. Avguštin je zapisal: »Bog želi vsakega od vas napolniti z dobrim; zato izločite slabo! Če vas želi napolniti z medom, vi pa ste polni kislega vina, kam naj damo med? Posodo je treba izprazniti in očistiti.« Hrepenenje spodbujamo s postom, ga hranimo z miloščino in krepimo z molitvijo. To so tri poti postnega časa, po kateri vam želim uspešno polnjenje življenja s človeka vrednim hrepenenjem.
Vlada je včeraj na obisku Posavja sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za drugi blok krške nuklearke. Obenem so se seznanili s stanjem v regiji, ki se v zadnjem letu sooča s slabšimi gospodarskimi kazalniki. Direktor Posavske gospodarske zbornice Krško Darko Gorišek meni, da je posavska regija uspešna, vendar ostajajo nekateri izzivi. V oddaji tudi o tem: - Predsednica republike bo podpisala ukaz o imenovanju novega vodje KPK - V Ženevi ukrajinsko-ruska in ameriško-iranska pogajanja brez vidnih premikov - V Mojstrani se začenja tradicionalni filmski festival Goroventure
Vlada je včeraj na obisku Posavja sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za drugi blok krške nuklearke. Obenem so se seznanili s stanjem v regiji, ki se v zadnjem letu sooča s slabšimi gospodarskimi kazalniki. Direktor Posavske gospodarske zbornice Krško Darko Gorišek meni, da je posavska regija uspešna, vendar ostajajo nekateri izzivi. V oddaji tudi o tem: - Predsednica republike bo podpisala ukaz o imenovanju novega vodje KPK - V Ženevi ukrajinsko-ruska in ameriško-iranska pogajanja brez vidnih premikov - V Mojstrani se začenja tradicionalni filmski festival Goroventure
Jutri se začne uradna predvolilna kampanja, politični prostor pa je že nekaj časa močno razgret in polariziran. Kako ga vidi predsednica republike Nataša Pirc Musar, kako gleda na mandat vlade Roberta Goloba, na svoj odnos s premierom in na pola Janša-Golob? Kaj po njenem vladi zamerijo gospodarstveniki, kakšen je odnos politike do neodvisnih državnih institucij in kako se Slovenija vključuje v mednarodno okolje? In kakšna je njena popotnica državljanom in politiki pred volitvami? Nataša Pirc Musar je gostja Ob osmih.
Jutri se začne uradna predvolilna kampanja, politični prostor pa je že nekaj časa močno razgret in polariziran. Kako ga vidi predsednica republike Nataša Pirc Musar, kako gleda na mandat vlade Roberta Goloba, na svoj odnos s premierom in na pola Janša-Golob? Kaj po njenem vladi zamerijo gospodarstveniki, kakšen je odnos politike do neodvisnih državnih institucij in kako se Slovenija vključuje v mednarodno okolje? In kakšna je njena popotnica državljanom in politiki pred volitvami? Nataša Pirc Musar je gostja Ob osmih.
Pričevalca Stanislav in Lojzka Korošec sta odraščala v času, ko je vojna razklala družine, vasi in življenja. Stanislav se spominja razpada Italije ter preoblikovanja vaških straž v domobranske enote, v katerih sta služila njegova brata. Zaznamovali so ju partizanski napadi, med njimi napad brigade, ki ji je poveljeval komandant Daki, na Grahovo. Tam je padel pesnik France Balantič. Posebej pretresljiva je bila usoda župnika Antona Hrena, ki je bil zaradi izdaje izročen partizanom, mučen in ubit; njegov grob so ljudje v tišini obnavljali, dokončno pa so ga uredili šele po osamosvojitvi. Po vojni, med povojnimi poboji, so vsi trije Stanislavovi bratje izginili brez sledu: šestnajstletni Tone je bil zazidan v Hudi jami, dvaindvajsetletnega Korleta so najverjetneje odpeljali v Kočevje, Jože pa je po sledeh, ki vodijo do Škofovih zavodov, preprosto izginil. Stanislav je pozneje služil vojaški rok na mejah nove države, prestal zapor zaradi poskusa bega in se nazadnje rešil na Zahod. Gospa Lojzka Korošec prihaja iz velike družine, tudi to je vojna popolnoma razklala: en brat je bil partizan, drugi interniranec, tretji domobranski ujetnik. Kot deklica je doživljala strah pred nočnimi obiski partizanov, mamino mučenje na Mokrcu ter življenje v lakoti in nenehni negotovosti. Po vojni je sledila strogo politizirana vsakdanjost, polna mitingov, ideologije in prikritih resnic. Njuni pričevanji razkrivata, kako so vojna, nasilje, likvidacije ter izgubljeni in prikriti grobovi zaznamovali otroštvo in kako se posledice teh tragedij še vedno čutijo v domovih, kjer so manjkali očetje, bratje in … odgovori.
Pričevalca Stanislav in Lojzka Korošec sta odraščala v času, ko je vojna razklala družine, vasi in življenja. Stanislav se spominja razpada Italije ter preoblikovanja vaških straž v domobranske enote, v katerih sta služila njegova brata. Zaznamovali so ju partizanski napadi, med njimi napad brigade, ki ji je poveljeval komandant Daki, na Grahovo. Tam je padel pesnik France Balantič. Posebej pretresljiva je bila usoda župnika Antona Hrena, ki je bil zaradi izdaje izročen partizanom, mučen in ubit; njegov grob so ljudje v tišini obnavljali, dokončno pa so ga uredili šele po osamosvojitvi. Po vojni, med povojnimi poboji, so vsi trije Stanislavovi bratje izginili brez sledu: šestnajstletni Tone je bil zazidan v Hudi jami, dvaindvajsetletnega Korleta so najverjetneje odpeljali v Kočevje, Jože pa je po sledeh, ki vodijo do Škofovih zavodov, preprosto izginil. Stanislav je pozneje služil vojaški rok na mejah nove države, prestal zapor zaradi poskusa bega in se nazadnje rešil na Zahod. Gospa Lojzka Korošec prihaja iz velike družine, tudi to je vojna popolnoma razklala: en brat je bil partizan, drugi interniranec, tretji domobranski ujetnik. Kot deklica je doživljala strah pred nočnimi obiski partizanov, mamino mučenje na Mokrcu ter življenje v lakoti in nenehni negotovosti. Po vojni je sledila strogo politizirana vsakdanjost, polna mitingov, ideologije in prikritih resnic. Njuni pričevanji razkrivata, kako so vojna, nasilje, likvidacije ter izgubljeni in prikriti grobovi zaznamovali otroštvo in kako se posledice teh tragedij še vedno čutijo v domovih, kjer so manjkali očetje, bratje in … odgovori.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Heinrich Heine (1797–1856) je bil pisatelj, dramatik, potopisec, esejist, predvsem pa pesnik. Leta 1843 se je po trinajstih letih vračal iz Pariza v Hamburg, leto pozneje pa je objavil satirično pesnitev Nemčija. Zimska pravljica. Podnaslov je seveda avtorjev poklon Shakespearju, uvodni odlomek iz pesnitve, ki jo je cenzura hitro prepovedala, pa je poklon avtorju ob okrogli obletnici njegove smrti. Pesnitev je poslovenila Mateja Gaber. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Saša Tabaković, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Heinrich Heine (1797–1856) je bil pisatelj, dramatik, potopisec, esejist, predvsem pa pesnik. Leta 1843 se je po trinajstih letih vračal iz Pariza v Hamburg, leto pozneje pa je objavil satirično pesnitev Nemčija. Zimska pravljica. Podnaslov je seveda avtorjev poklon Shakespearju, uvodni odlomek iz pesnitve, ki jo je cenzura hitro prepovedala, pa je poklon avtorju ob okrogli obletnici njegove smrti. Pesnitev je poslovenila Mateja Gaber. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Saša Tabaković, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
V oddaji poslušamo skladbe: Bojan Adamič: Berda Blues - solist kontrabasist Boris Kofol Renata Chicco/Aleš Avbelj: Tobago - solista pianist Renato Chicco (hammond) in bobnar Andy Watson Jackie McLean/Peter Herborn: Melody for Melonae - solista pianist Silvo Stingl in saksofonist Miro Kadoić Marko Lackner: Green Dreams - solist pozavnist Lojze Krajnčan
V oddaji poslušamo skladbe: Bojan Adamič: Berda Blues - solist kontrabasist Boris Kofol Renata Chicco/Aleš Avbelj: Tobago - solista pianist Renato Chicco (hammond) in bobnar Andy Watson Jackie McLean/Peter Herborn: Melody for Melonae - solista pianist Silvo Stingl in saksofonist Miro Kadoić Marko Lackner: Green Dreams - solist pozavnist Lojze Krajnčan
Orkester Slovenske filharmonije Valentin Urjupin dirigent Nina Prešiček Laznik klavir Lovorka Nemeš Dular klavir Program: Charles Ives, Central Park in the Dark (1906) | Centralni park v mraku (1906) Uroš Rojko, Odtekanje časa VII – Koncert za dva klavirja in orkester (2023) John Adams, Harmonielehre (1985) | Nauk o harmoniji (1985)
Orkester Slovenske filharmonije Valentin Urjupin dirigent Nina Prešiček Laznik klavir Lovorka Nemeš Dular klavir Program: Charles Ives, Central Park in the Dark (1906) | Centralni park v mraku (1906) Uroš Rojko, Odtekanje časa VII – Koncert za dva klavirja in orkester (2023) John Adams, Harmonielehre (1985) | Nauk o harmoniji (1985)
Vlada je na današnjem obisku v Posavju sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za drugi blok jedrske elektrarne Krško. Prav tako so podpisali pismo o nameri za pilotni projekt ureditve romskega naselja Kerinov Grm, del gradu Pišece prenesli v upravljanje Posavskemu muzeju iz Brežic, prizidek k bolnišnici Brežice pa umestili v načrt razvojnih programov.
Vlada je na današnjem obisku v Posavju sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za drugi blok jedrske elektrarne Krško. Prav tako so podpisali pismo o nameri za pilotni projekt ureditve romskega naselja Kerinov Grm, del gradu Pišece prenesli v upravljanje Posavskemu muzeju iz Brežic, prizidek k bolnišnici Brežice pa umestili v načrt razvojnih programov.
Nordijska kombinacija je del olimpijskih iger že več kot sto let, vse od Chamonixa naprej, a olimpijski status športa je pod vprašajem. Končna odločitev o usodi nordijske kombinacije bi morala biti sprejeta maja lani, a so jo prestavili na to pomlad, pravi radijski reporter Dare Rupar. Ta šport ima težave z nizko gledanostjo, kombinaciji pa tudi ni v prid dejstvo, da ni žensk na olimpijskih igrah. Ženski skoki so prišli hitreje v olimpijski program. Trikrat so se skakalke merile na svetovnih prvenstvih, preden so prvič tekmovale na olimpijskih igrah. Kombinatorke so že imele trikrat svetovno prvenstvo, na olimpijski krst pa še vedno čakajo. Rupar tudi poudari, da si je nordijski del Mednarodne smučarske zveze dovolil blamažo v smučarskih tekih. Le 10 reprezentanc je bilo na startu moške štafete, kar postavlja vprašaj nad širino in številčnostjo v tem športu. Norveška vodi med vsemi državami po številu osvojenih medalj in tudi po številu olimpijskih prvakov v Milanu in Cortini, lahko pa bi imela še boljšo zasedbo na teh igrah. Manj kot leto pred igrami so svojo kariero končali nekateri opaznejši norveški športniki. Johannes Thingnes Bø je dolgo kraljeval med biatlonci, Jarl Magnus Riiber je najuspešnejši kombinatorec v zgodovini svetovnega pokala, Jørgen Graabak pa je štirikratni olimpijski prvak. Vsi so lani spomladi končali svojo športno pot. Riiber je imel zdravstvene težave, Graabak se je prepustil novim izzivom, Bø pa je za Val 202 povedal, da ena ali dve medalji na olimpijskih igrah ne bi naredili velike razlike v njegovi bogati karieri in da ne obžaluje svoje odločitve. Več tudi o biatlonski štafeti in kislih nasmeških v slovenskem taboru. Slovenci so bili po treh predajah peti, Lovro Planko je moral v kazenski krog po zadnjem streljanju, Slovenija pa je padla na končno deveto mesto. Radijski reporter Uroš Volk je bil med biatlonci in tudi razlaga, da so bili nekateri izjemno ponosni, ko so z zamudo prejeli medalje, ki so si jih zaslužili po diskvalifikaciji ruskega biatlonca Jevgenija Ustjugova, nekateri pa so obžalovali, da se tedaj niso mogli veseliti svojega uspeha. Svečano podelitev moškim štafetam z olimpijskih iger v Sočiju, kjer je zlato namesto Rusije osvojila Nemčija, ter podelitev s tekme s skupinskim startom iger v Vancouvru, kjer je namesto Ustjugova zmagal Martin Fourcade, so izpeljali med obema zasledovalnima preizkušnjama v Anterselvi. Uroš Volk in Dare Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem podkasta Dolimita Luko Petričem.
Nordijska kombinacija je del olimpijskih iger že več kot sto let, vse od Chamonixa naprej, a olimpijski status športa je pod vprašajem. Končna odločitev o usodi nordijske kombinacije bi morala biti sprejeta maja lani, a so jo prestavili na to pomlad, pravi radijski reporter Dare Rupar. Ta šport ima težave z nizko gledanostjo, kombinaciji pa tudi ni v prid dejstvo, da ni žensk na olimpijskih igrah. Ženski skoki so prišli hitreje v olimpijski program. Trikrat so se skakalke merile na svetovnih prvenstvih, preden so prvič tekmovale na olimpijskih igrah. Kombinatorke so že imele trikrat svetovno prvenstvo, na olimpijski krst pa še vedno čakajo. Rupar tudi poudari, da si je nordijski del Mednarodne smučarske zveze dovolil blamažo v smučarskih tekih. Le 10 reprezentanc je bilo na startu moške štafete, kar postavlja vprašaj nad širino in številčnostjo v tem športu. Norveška vodi med vsemi državami po številu osvojenih medalj in tudi po številu olimpijskih prvakov v Milanu in Cortini, lahko pa bi imela še boljšo zasedbo na teh igrah. Manj kot leto pred igrami so svojo kariero končali nekateri opaznejši norveški športniki. Johannes Thingnes Bø je dolgo kraljeval med biatlonci, Jarl Magnus Riiber je najuspešnejši kombinatorec v zgodovini svetovnega pokala, Jørgen Graabak pa je štirikratni olimpijski prvak. Vsi so lani spomladi končali svojo športno pot. Riiber je imel zdravstvene težave, Graabak se je prepustil novim izzivom, Bø pa je za Val 202 povedal, da ena ali dve medalji na olimpijskih igrah ne bi naredili velike razlike v njegovi bogati karieri in da ne obžaluje svoje odločitve. Več tudi o biatlonski štafeti in kislih nasmeških v slovenskem taboru. Slovenci so bili po treh predajah peti, Lovro Planko je moral v kazenski krog po zadnjem streljanju, Slovenija pa je padla na končno deveto mesto. Radijski reporter Uroš Volk je bil med biatlonci in tudi razlaga, da so bili nekateri izjemno ponosni, ko so z zamudo prejeli medalje, ki so si jih zaslužili po diskvalifikaciji ruskega biatlonca Jevgenija Ustjugova, nekateri pa so obžalovali, da se tedaj niso mogli veseliti svojega uspeha. Svečano podelitev moškim štafetam z olimpijskih iger v Sočiju, kjer je zlato namesto Rusije osvojila Nemčija, ter podelitev s tekme s skupinskim startom iger v Vancouvru, kjer je namesto Ustjugova zmagal Martin Fourcade, so izpeljali med obema zasledovalnima preizkušnjama v Anterselvi. Uroš Volk in Dare Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem podkasta Dolimita Luko Petričem.
Lojze Krakar je globoko spoštovan med poznavalci slovenske poezije in proze kot avtor, pesnik in prejemnik številnih nagrad. Rodil se je 21. februarja pred 100 leti, umrl pa 24. decembra leta 1995. Deloval je ob boku generacije velikih štirih. Bil je urednik pri Državni založbi, urednik Cicibana, delal je pri RTV Ljubljana in v Mladinski knjigi, kjer je oblikoval eno temeljnih slovenskih zbirk Lirika in odlično prevajal. Tudi njegove pesmi so bile prevedene v vsaj dvajset jezikov. Med letoma 1965 in 1975 je bil zaposlen kot lektor na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, kjer je tudi doktoriral z disertacijo Goethe pri Slovencih (1970). Po vrnitvi iz Nemčije se je še zaposlil kot profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Zadru. Njegovo ustvarjanje je močno zaznamovala internacija v koncentracijskih taboriščih Dachau in Buchenwald med 17. in 19. letom starosti. Postal in ostal je neizprosno samorasel iskalec resnice. Glavnina njegovega obsežnega opusa ostaja marsikomu neznana in si zagotovo zasluži večjo pozornost, saj se je posvečal vprašanju človečnega in razčlovečenega, tematik, ki morajo danes, stoletje po Krakarjevem rojstvu, zagotovo spet stopiti v ospredje. Avtor scenarija dr. Jaka Jarc, interpret Željko Hrs, bralca vezne besede Mateja Perpar in Renato Horvat, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Lojze Krakar je globoko spoštovan med poznavalci slovenske poezije in proze kot avtor, pesnik in prejemnik številnih nagrad. Rodil se je 21. februarja pred 100 leti, umrl pa 24. decembra leta 1995. Deloval je ob boku generacije velikih štirih. Bil je urednik pri Državni založbi, urednik Cicibana, delal je pri RTV Ljubljana in v Mladinski knjigi, kjer je oblikoval eno temeljnih slovenskih zbirk Lirika in odlično prevajal. Tudi njegove pesmi so bile prevedene v vsaj dvajset jezikov. Med letoma 1965 in 1975 je bil zaposlen kot lektor na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, kjer je tudi doktoriral z disertacijo Goethe pri Slovencih (1970). Po vrnitvi iz Nemčije se je še zaposlil kot profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Zadru. Njegovo ustvarjanje je močno zaznamovala internacija v koncentracijskih taboriščih Dachau in Buchenwald med 17. in 19. letom starosti. Postal in ostal je neizprosno samorasel iskalec resnice. Glavnina njegovega obsežnega opusa ostaja marsikomu neznana in si zagotovo zasluži večjo pozornost, saj se je posvečal vprašanju človečnega in razčlovečenega, tematik, ki morajo danes, stoletje po Krakarjevem rojstvu, zagotovo spet stopiti v ospredje. Avtor scenarija dr. Jaka Jarc, interpret Željko Hrs, bralca vezne besede Mateja Perpar in Renato Horvat, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Slepci so na eni strani prispodoba nepopolnosti in izgubljenosti človeka, hkrati pa zaradi izgube vida niso obremenjeni s površinskim videzom vsakdana – zato lahko prisluhnejo svetu korespondenc in simbolov, ki se skriva za zunanjo podobo in dogodki običajnega sveta videčih. Radijska igra ustvarja sugestivno in napeto razpoloženje, v katerem nenehno slutimo prisotnost nečesa nevidnega, neizrekljivega, ki pa se neizogibno bliža. Režiser in prirejevalec: Andrej Jaka Vojevec Prevajalec: Pavle Jarc Dramaturg: Alen Jelen Tonski mojstri: Miro Marinšek, Matjaž Miklič, Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Prvi od rojstva slepi – Romeo Grebenšek Drugi od rojstva slepi – Rok Kunaver Tretji od rojstva slepi – Matija Stipanić Najstarejši slepec – Nejc Ropret Mlada slepka – Arna Hadžialjević Najstarejša slepka – Tjaša Ferme Molčeča stara slepka – Vesna Vončina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2007 v produkciji AGRFT.
Slepci so na eni strani prispodoba nepopolnosti in izgubljenosti človeka, hkrati pa zaradi izgube vida niso obremenjeni s površinskim videzom vsakdana – zato lahko prisluhnejo svetu korespondenc in simbolov, ki se skriva za zunanjo podobo in dogodki običajnega sveta videčih. Radijska igra ustvarja sugestivno in napeto razpoloženje, v katerem nenehno slutimo prisotnost nečesa nevidnega, neizrekljivega, ki pa se neizogibno bliža. Režiser in prirejevalec: Andrej Jaka Vojevec Prevajalec: Pavle Jarc Dramaturg: Alen Jelen Tonski mojstri: Miro Marinšek, Matjaž Miklič, Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Prvi od rojstva slepi – Romeo Grebenšek Drugi od rojstva slepi – Rok Kunaver Tretji od rojstva slepi – Matija Stipanić Najstarejši slepec – Nejc Ropret Mlada slepka – Arna Hadžialjević Najstarejša slepka – Tjaša Ferme Molčeča stara slepka – Vesna Vončina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2007 v produkciji AGRFT.
Minuli teden nas je zapustil pionir evropskega sodobnega jazza, francoski saksofonist in klarinetist Michel Portal. S svojo glasbo je postavil trdne temelje novi izraznosti.
Minuli teden nas je zapustil pionir evropskega sodobnega jazza, francoski saksofonist in klarinetist Michel Portal. S svojo glasbo je postavil trdne temelje novi izraznosti.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi odpira prostor raznolikim glasbenim izrazom, navdihnjenim s tradicijo slovenskih pokrajin.Skozi raznoliko glasbeno krajino nas bodo vodile izbrane ljudske pesmi in viže – od severne Istre, prek Haloz in Dolenjske, pa vse do Prekmurja. Prisluhnili bomo zasedbi Zingelci, Trstenkam, Bogdani Herman in Juretu Toriju, Marko bandi, Cintaram, Raglam in triu Volk folk.
Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi odpira prostor raznolikim glasbenim izrazom, navdihnjenim s tradicijo slovenskih pokrajin.Skozi raznoliko glasbeno krajino nas bodo vodile izbrane ljudske pesmi in viže – od severne Istre, prek Haloz in Dolenjske, pa vse do Prekmurja. Prisluhnili bomo zasedbi Zingelci, Trstenkam, Bogdani Herman in Juretu Toriju, Marko bandi, Cintaram, Raglam in triu Volk folk.
V 10. epizodi podkasta 254,5 gostimo Lojzeta Petka, 29-letnega fizioterapevta moške skakalne reprezentance in nečaka svetovnega prvaka Franci Petek. Svojo pot je začel v ženski reprezentanci ob prvem velikem kristalnem globusu Nike Prevc, nato pa ga je glavni trener Robert Hrgota povabil v moško ekipo. Petek razkrije vsakodnevne navade Domna Prevca, s katerim preživi največ časa. Pojasni, da pri olimpijskemu prvaku ni govora o minutah raztezanja na dan ampak o urah ter kje je Domnu Prevcu moral postaviti omejitev. Spregovori o zakulisju olimpijskih iger, kjer je bil edini član strokovne ekipe nastanjen v olimpijski vasi, ter o tem, kako pomembna je preventiva v športu, kjer milimetri in občutki odločajo o metrih. Izvedeli boste, kako je videti vrhunski šport iz perspektive človeka, ki je prvi v stiku s tekmovalcem po doskoku in skrbi, da šampioni sploh lahko letijo.
V 10. epizodi podkasta 254,5 gostimo Lojzeta Petka, 29-letnega fizioterapevta moške skakalne reprezentance in nečaka svetovnega prvaka Franci Petek. Svojo pot je začel v ženski reprezentanci ob prvem velikem kristalnem globusu Nike Prevc, nato pa ga je glavni trener Robert Hrgota povabil v moško ekipo. Petek razkrije vsakodnevne navade Domna Prevca, s katerim preživi največ časa. Pojasni, da pri olimpijskemu prvaku ni govora o minutah raztezanja na dan ampak o urah ter kje je Domnu Prevcu moral postaviti omejitev. Spregovori o zakulisju olimpijskih iger, kjer je bil edini član strokovne ekipe nastanjen v olimpijski vasi, ter o tem, kako pomembna je preventiva v športu, kjer milimetri in občutki odločajo o metrih. Izvedeli boste, kako je videti vrhunski šport iz perspektive človeka, ki je prvi v stiku s tekmovalcem po doskoku in skrbi, da šampioni sploh lahko letijo.
Mali Tadej bo za pusta največja žoga v vsej ulici … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Milena Miklavčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Mali Tadej bo za pusta največja žoga v vsej ulici … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Milena Miklavčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Orkester Slovenske filharmonije Solista: Nina Prešiček Laznik, klavir; Lovorka Nemeš Dular, klavir Program: Charles Ives, Central Park in the Dark (1906) | Centralni park v mraku (1906) Uroš Rojko, Odtekanje časa VII – Koncert za dva klavirja in orkester (2023) John Adams, Harmonielehre (1985) | Nauk o harmoniji (1985) Izvajanju nove glasbe zavezani pianistki Lovorka Nemeš Dular in Nina Prešiček Laznik sta Koncert za dva klavirja in orkester Uroša Rojka z naslovom Odtekanje časa VII skupaj z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Davorinom Morijem krstili leta 2024 na 38. Slovenskih glasbenih dnevih v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Izvedba je bila odlična, a zaradi majhnosti dvorane bo lahko kompozicija, v kateri skladatelj opozarja na »odtekanje« časa, ki ga ima človek še na voljo, preden s svojim ravnanjem dokončno uniči lasten življenjski prostor, v svoji bogati zvočnosti zazvenela šele v ustrezno veliki Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Za marsikoga, verjetno tudi za skladatelja, bo komaj to njena resnična premiera.
Orkester Slovenske filharmonije Solista: Nina Prešiček Laznik, klavir; Lovorka Nemeš Dular, klavir Program: Charles Ives, Central Park in the Dark (1906) | Centralni park v mraku (1906) Uroš Rojko, Odtekanje časa VII – Koncert za dva klavirja in orkester (2023) John Adams, Harmonielehre (1985) | Nauk o harmoniji (1985) Izvajanju nove glasbe zavezani pianistki Lovorka Nemeš Dular in Nina Prešiček Laznik sta Koncert za dva klavirja in orkester Uroša Rojka z naslovom Odtekanje časa VII skupaj z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Davorinom Morijem krstili leta 2024 na 38. Slovenskih glasbenih dnevih v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Izvedba je bila odlična, a zaradi majhnosti dvorane bo lahko kompozicija, v kateri skladatelj opozarja na »odtekanje« časa, ki ga ima človek še na voljo, preden s svojim ravnanjem dokončno uniči lasten življenjski prostor, v svoji bogati zvočnosti zazvenela šele v ustrezno veliki Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Za marsikoga, verjetno tudi za skladatelja, bo komaj to njena resnična premiera.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Vlada je na seji ob obisku Posavja danes sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za umestitev drugega bloka krške nuklearke v prostor. Premier Robert Golob je poudaril strokovnost postopka, zatrdil pa je tudi, da bodo do referendumskega odločanja o graditvi drugega bloka znani vsi podatki o projektu. V oddaji tudi o tem: - Javnosti se bo jutri predstavila kandidatka za predsednico KPK Katarina Bervar Sternad. - Pokojnine bodo konec meseca višje, a je bila redna uskladitev nižja od pričakovanj. - Pustni torek veselo pričakala tudi slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem.
Vlada je na seji ob obisku Posavja danes sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za umestitev drugega bloka krške nuklearke v prostor. Premier Robert Golob je poudaril strokovnost postopka, zatrdil pa je tudi, da bodo do referendumskega odločanja o graditvi drugega bloka znani vsi podatki o projektu. V oddaji tudi o tem: - Javnosti se bo jutri predstavila kandidatka za predsednico KPK Katarina Bervar Sternad. - Pokojnine bodo konec meseca višje, a je bila redna uskladitev nižja od pričakovanj. - Pustni torek veselo pričakala tudi slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem.
Zborovski mozaik posvečamo glasbi uveljavljene in izjemno uspešne slovenske skladateljice Larise Vrhunc, njenim skladbam z naslovi Verba non transibunt za otroški zbor in orkester, Regen Liebe za glas solo in Ubi est? za mešani zbor a cappella.
Zborovski mozaik posvečamo glasbi uveljavljene in izjemno uspešne slovenske skladateljice Larise Vrhunc, njenim skladbam z naslovi Verba non transibunt za otroški zbor in orkester, Regen Liebe za glas solo in Ubi est? za mešani zbor a cappella.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V slovenskem taboru so bili po tekmi moških dvojic malce grenki, saj sta jih od medalje ločili manj kot dve točki. Več tudi o razburljivem moškem slalomu, na katerem je švicarsko prevlado na teh igrah potrdil Loic Meillard, slišali pa boste, kaj se je dogajalo z Atlejem Liejem McGrathom, potem ko je po odstopu odhrumel s smučišča proti gozdu in se pred prvimi drevesi razočaran ulegel v sneg. Radijska reporterja Miha Trošt in Marko Cirman se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem
V slovenskem taboru so bili po tekmi moških dvojic malce grenki, saj sta jih od medalje ločili manj kot dve točki. Več tudi o razburljivem moškem slalomu, na katerem je švicarsko prevlado na teh igrah potrdil Loic Meillard, slišali pa boste, kaj se je dogajalo z Atlejem Liejem McGrathom, potem ko je po odstopu odhrumel s smučišča proti gozdu in se pred prvimi drevesi razočaran ulegel v sneg. Radijska reporterja Miha Trošt in Marko Cirman se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem
Osrednjo zgodbo namenjamo komornemu zboru Vikra iz Trsta, ki je povabljen na prestižno gostovanje v Raveno. V drugem delu oddaje se posvetimo novim izdajam leposlovja za otroke – v ospredju bo Svetlana Makarovič, ter vas opomnimo na javni poziv ministrstva za kulturo, ki je namenjen kroženju umetniških projektov izven večjih središč, doma in v zamejstvu. Z glasbo se poklanjamo kulturni dediščini današnjega praznika – Simona Moličnik je na glasbeno ogrlico namreč nanizala pustne pesmi in viže. Osredotočila se je na starejše ljudske prakse, ki jih je pred tremi desetletji obudila in restavrirala glasbena skupina Tolovaj Mataj.
Osrednjo zgodbo namenjamo komornemu zboru Vikra iz Trsta, ki je povabljen na prestižno gostovanje v Raveno. V drugem delu oddaje se posvetimo novim izdajam leposlovja za otroke – v ospredju bo Svetlana Makarovič, ter vas opomnimo na javni poziv ministrstva za kulturo, ki je namenjen kroženju umetniških projektov izven večjih središč, doma in v zamejstvu. Z glasbo se poklanjamo kulturni dediščini današnjega praznika – Simona Moličnik je na glasbeno ogrlico namreč nanizala pustne pesmi in viže. Osredotočila se je na starejše ljudske prakse, ki jih je pred tremi desetletji obudila in restavrirala glasbena skupina Tolovaj Mataj.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Kaj je zdaj s temi Hrvati? S pomladjo se vrnejo ptice selivke, z volitvami se vrnejo Hrvati. Točni kot švicarska ura. Včasih so prihajali s piranskim zalivom, Jožkom Jorasom, ratifikacijo in ostalimi obmejnimi praksami. Letos je drugače. Letos so predvolilna tema, ker so boljši od nas. V gospodarstvu in – če lahko dodamo – v nogometu. Toliko boljši so od nas, da se gospodarstveniki selijo na Hrvaško. Kot se prej omenjene ptice selivke jeseni selijo na jug.
Kaj je zdaj s temi Hrvati? S pomladjo se vrnejo ptice selivke, z volitvami se vrnejo Hrvati. Točni kot švicarska ura. Včasih so prihajali s piranskim zalivom, Jožkom Jorasom, ratifikacijo in ostalimi obmejnimi praksami. Letos je drugače. Letos so predvolilna tema, ker so boljši od nas. V gospodarstvu in – če lahko dodamo – v nogometu. Toliko boljši so od nas, da se gospodarstveniki selijo na Hrvaško. Kot se prej omenjene ptice selivke jeseni selijo na jug.
V svoji znani in priljubljeni Pastoralni simfoniji Beethoven opeva moč narave v vsej njeni lepoti in moči, Stravinski pa v svoji Simfoniji psalmov upira pogled v nebesa. Dirigent Tugan Sohijev vodi Simfonični orkester danskega radia in Danski nacionalni koncertni zbor v obeh ganljivih delih, pa tudi v Brittnovi očarljivi Preprosti simfoniji.
V svoji znani in priljubljeni Pastoralni simfoniji Beethoven opeva moč narave v vsej njeni lepoti in moči, Stravinski pa v svoji Simfoniji psalmov upira pogled v nebesa. Dirigent Tugan Sohijev vodi Simfonični orkester danskega radia in Danski nacionalni koncertni zbor v obeh ganljivih delih, pa tudi v Brittnovi očarljivi Preprosti simfoniji.
76. mednarodni festival Berlinale ta hip združuje 20.000 filmskih profesionalcev z vsega sveta. Danes izpostavljamo tri izmed dvaindvajsetih celovečernih filmov – to so Nightborn, Prah in Rose –, ki se v tekmovalnem programu potegujejo za prestižne nagrade – zlatega in srebrne medvede. Prelistali in ogledali pa smo si še nove izdaje leposlovja za otroke, ki so jih prejšnji teden razgrnili pri Mladinski knjigi.
76. mednarodni festival Berlinale ta hip združuje 20.000 filmskih profesionalcev z vsega sveta. Danes izpostavljamo tri izmed dvaindvajsetih celovečernih filmov – to so Nightborn, Prah in Rose –, ki se v tekmovalnem programu potegujejo za prestižne nagrade – zlatega in srebrne medvede. Prelistali in ogledali pa smo si še nove izdaje leposlovja za otroke, ki so jih prejšnji teden razgrnili pri Mladinski knjigi.