Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Poleg različnih predmetov so našli tudi rimsko zidno strukturo, katere namembnost še ugotavljajo. Gre sicer za območje, ki je bilo poseljeno že v antičnem obdobju. V Opoldnevniku pa tudi o drugih temah. - Častnika Slovenske vojske sta danes odpotovala na Grenlandijo. - Val protestov se širi po San Franciscu, Los Angelesu, Chicagu in Washingtonu. - V Taboru nad Dornberkom bodo do konca leta obnovili večnamenski prostor. - Zbirka o staroverstvu Pavla Medveščka se bo z Vogrskega preselila v Kobarid. - Slovenski rokometaši bodo igrali z Madžari, ajdovske rokometašice so se poslovile od Evrope.
Poleg različnih predmetov so našli tudi rimsko zidno strukturo, katere namembnost še ugotavljajo. Gre sicer za območje, ki je bilo poseljeno že v antičnem obdobju. V Opoldnevniku pa tudi o drugih temah. - Častnika Slovenske vojske sta danes odpotovala na Grenlandijo. - Val protestov se širi po San Franciscu, Los Angelesu, Chicagu in Washingtonu. - V Taboru nad Dornberkom bodo do konca leta obnovili večnamenski prostor. - Zbirka o staroverstvu Pavla Medveščka se bo z Vogrskega preselila v Kobarid. - Slovenski rokometaši bodo igrali z Madžari, ajdovske rokometašice so se poslovile od Evrope.
Številni se že pripravljajo na prihod pusta; pustna sobota bo sicer čez približno tri tedne, na valentinovo, 14-ega februarja. Pust v Sloveniji bodo, po tradiciji, prvi pozdravili kurenti, s kurentovim skokom, v noči z drugega na tretji februar v Budini pri Ptuju. Že danes pa se lahko med izbranimi pustnimi liki sprehodite v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer so pred dnevi odprli razstavo Maske: od rituala do karnevala.
Številni se že pripravljajo na prihod pusta; pustna sobota bo sicer čez približno tri tedne, na valentinovo, 14-ega februarja. Pust v Sloveniji bodo, po tradiciji, prvi pozdravili kurenti, s kurentovim skokom, v noči z drugega na tretji februar v Budini pri Ptuju. Že danes pa se lahko med izbranimi pustnimi liki sprehodite v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer so pred dnevi odprli razstavo Maske: od rituala do karnevala.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na nedavnem obisku v Sloveniji se je Sunita Williams ustavila tudi v Planici. Z dobrim razlogom. Dolina pod Poncami ni le dom znamenitim planiškim poletom, ampak tudi raziskavam, ki tlakujejo pot še mnogo daljšim poletom - v globoko vesolje.
Na nedavnem obisku v Sloveniji se je Sunita Williams ustavila tudi v Planici. Z dobrim razlogom. Dolina pod Poncami ni le dom znamenitim planiškim poletom, ampak tudi raziskavam, ki tlakujejo pot še mnogo daljšim poletom - v globoko vesolje.
Zaradi svoje jabolčno zelene barve se bogomolka odlično skrije med rastlinami. Ima podolgovato telo, kratki tipalnici in velikanski očesi, zaradi katerih ima njena glava obliko srca. Ima dolgi sprednji nogi, ki ju med mirovanjem pokrči ob telesu in tako spominja na človeka pri molitvi. Iz te pobožne drže tudi izvira njeno ime, toda videz vara, v resnici je le na preži za svojim plenom. Je požrešna mesojedka. Ima neverjetno moč in med žuželkami velja za eno najstrašnejših plenilk. Bogomolka je edina žuželka, ki lahko obrača glavo v vse smeri. Njena gibljiva glava in dobro razvite, široko postavljene oči ji omogočajo, da sledi gibanju svojega plena, ne da bi ji bilo treba premikati telo, in zato lahko ostane skoraj povsem neopazna. Bogomolka je glavna zvezda tokratne epizode Zverinic - prisluhnite ji!
Zaradi svoje jabolčno zelene barve se bogomolka odlično skrije med rastlinami. Ima podolgovato telo, kratki tipalnici in velikanski očesi, zaradi katerih ima njena glava obliko srca. Ima dolgi sprednji nogi, ki ju med mirovanjem pokrči ob telesu in tako spominja na človeka pri molitvi. Iz te pobožne drže tudi izvira njeno ime, toda videz vara, v resnici je le na preži za svojim plenom. Je požrešna mesojedka. Ima neverjetno moč in med žuželkami velja za eno najstrašnejših plenilk. Bogomolka je edina žuželka, ki lahko obrača glavo v vse smeri. Njena gibljiva glava in dobro razvite, široko postavljene oči ji omogočajo, da sledi gibanju svojega plena, ne da bi ji bilo treba premikati telo, in zato lahko ostane skoraj povsem neopazna. Bogomolka je glavna zvezda tokratne epizode Zverinic - prisluhnite ji!
V dobri družbi s Kristijanom smo skupaj doživeli koncert v živo z Vrabci, spoznali ansambel Sympatic, predstavili pa tudi svežo skladbo ansambla Dar. Naša Lojtrca novih pa je tokrat še posebej napeta, saj iščemo zmagovalca meseca januarja. Glasba, nova imena, doživetja z odra in dobra družba.
V dobri družbi s Kristijanom smo skupaj doživeli koncert v živo z Vrabci, spoznali ansambel Sympatic, predstavili pa tudi svežo skladbo ansambla Dar. Naša Lojtrca novih pa je tokrat še posebej napeta, saj iščemo zmagovalca meseca januarja. Glasba, nova imena, doživetja z odra in dobra družba.
Zadnji dan 37. tržaškega filmskega festivala je bil, tako kot prvi dnevi, slovenski. Že popoldne je v gledališču Rossetti svoj zadnji film, vse bolj aktualno dramedijo Zemljo krast pokazal Žiga Virc, zvečer pa je osrednjo nagrado festivala, nagrado Trst, prejela slovenska režiserka Kukla za prvenec Fantasy.
Zadnji dan 37. tržaškega filmskega festivala je bil, tako kot prvi dnevi, slovenski. Že popoldne je v gledališču Rossetti svoj zadnji film, vse bolj aktualno dramedijo Zemljo krast pokazal Žiga Virc, zvečer pa je osrednjo nagrado festivala, nagrado Trst, prejela slovenska režiserka Kukla za prvenec Fantasy.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Roman Mojster in Margareta Mihaila Bulgakova je literarna mojstrovina 20. stoletja, v kateri avtor skozi tri sočasne svetove (Moskva v času Sovjetske zveze, Jeruzalem in svet nadnaravnega) raziskuje človekovo naravo, pravičnost, oblast, svobodo, ustvarjalnost in moč ljubezni. Roman, ki opisuje hudičeve vragolije v Moskvi med velikonočnim koncem tedna in na novo pripoveduje zgodbo o Jezusovem trpljenju z vidika Poncija Pilata, na izviren način premišljuje o vprašanju odnosa med dobrim in zlim ter o osebni odgovornosti in moralni izbiri posameznika. O etičnih, filozofskih in religioznih temah, ki jih roman odpira, bo spregovorila dr. Neža Zajc, rusistka in slovenistka z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU.
Roman Mojster in Margareta Mihaila Bulgakova je literarna mojstrovina 20. stoletja, v kateri avtor skozi tri sočasne svetove (Moskva v času Sovjetske zveze, Jeruzalem in svet nadnaravnega) raziskuje človekovo naravo, pravičnost, oblast, svobodo, ustvarjalnost in moč ljubezni. Roman, ki opisuje hudičeve vragolije v Moskvi med velikonočnim koncem tedna in na novo pripoveduje zgodbo o Jezusovem trpljenju z vidika Poncija Pilata, na izviren način premišljuje o vprašanju odnosa med dobrim in zlim ter o osebni odgovornosti in moralni izbiri posameznika. O etičnih, filozofskih in religioznih temah, ki jih roman odpira, bo spregovorila dr. Neža Zajc, rusistka in slovenistka z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU.
Silva Kara je v več kot štiridesetletni alpinistični karieri pot vodila vse od domačih sten do Himalaje in Patagonije. Sodeloval je na 27 odpravah, opravil več kot 2000 plezalnih vzponov, med njimi več kot 300 prvenstvenih, svoje spomine nanje pa je strnil v biografiji z naslovom Alpinist.
Silva Kara je v več kot štiridesetletni alpinistični karieri pot vodila vse od domačih sten do Himalaje in Patagonije. Sodeloval je na 27 odpravah, opravil več kot 2000 plezalnih vzponov, med njimi več kot 300 prvenstvenih, svoje spomine nanje pa je strnil v biografiji z naslovom Alpinist.
V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali Gabra Radojevića, Izolana, ki je kot glasbeni producent veliko časa preživel v studiu v Prešnici. Svoj podpis je pustil na več zvočnih izdelkih slovenskih glasbenikov, sodeloval je pri večjih glasbenih projektih, kjer je sedel v kontrolni sobi za mešalno mizo. A to je bil Gaber, preden ga je prevzel zvok narave. Nedavno je bil izbran na natečaju za inovativne turistične projekte v koprski občini. Njegova zamisel je vinilni album, ki združuje kantavtorje iz treh držav in raziskuje zvočno krajino Istre, Krasa in Trsta. Tjaša Škamperle se je z njim sprehodila skozi spremembe, ki jih je doživel.
V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali Gabra Radojevića, Izolana, ki je kot glasbeni producent veliko časa preživel v studiu v Prešnici. Svoj podpis je pustil na več zvočnih izdelkih slovenskih glasbenikov, sodeloval je pri večjih glasbenih projektih, kjer je sedel v kontrolni sobi za mešalno mizo. A to je bil Gaber, preden ga je prevzel zvok narave. Nedavno je bil izbran na natečaju za inovativne turistične projekte v koprski občini. Njegova zamisel je vinilni album, ki združuje kantavtorje iz treh držav in raziskuje zvočno krajino Istre, Krasa in Trsta. Tjaša Škamperle se je z njim sprehodila skozi spremembe, ki jih je doživel.
Na tretjo nedeljo med letom, nedeljo Božje besede, neposredno prenašamo sveto mašo iz celjske stolne cerkve svetega Danijela. Mašuje škof dr. Maksimilijan Matjaž. Pri maši sodeluje župnijski zbor družin pod vodstvom Lidije in Mateja Prepadnika. Na orgle igra Tomaž Marčič.
Na tretjo nedeljo med letom, nedeljo Božje besede, neposredno prenašamo sveto mašo iz celjske stolne cerkve svetega Danijela. Mašuje škof dr. Maksimilijan Matjaž. Pri maši sodeluje župnijski zbor družin pod vodstvom Lidije in Mateja Prepadnika. Na orgle igra Tomaž Marčič.
O božji besedi govorijo psalmi in mnoga druga sveta besedila, z glasbo in besedo pa se bomo tokrat osredinili na eno samo besedo, ki je povezana z božjim, to je - blagoslov. Izraz izhaja iz starocerkvene slovanščine in je sestavljen iz besedic blag, kar pomeni dober ter slóvo, kar je beseda. V prevodu torej dobra beseda, sicer pa znamenje oz. dejanje, s katerim medse povabimo ali prikličemo Boga. Tudi z glasbo, ki se vsebinsko nanaša na blagoslov ali je celo nastala z namenom blagoslavljanja.
O božji besedi govorijo psalmi in mnoga druga sveta besedila, z glasbo in besedo pa se bomo tokrat osredinili na eno samo besedo, ki je povezana z božjim, to je - blagoslov. Izraz izhaja iz starocerkvene slovanščine in je sestavljen iz besedic blag, kar pomeni dober ter slóvo, kar je beseda. V prevodu torej dobra beseda, sicer pa znamenje oz. dejanje, s katerim medse povabimo ali prikličemo Boga. Tudi z glasbo, ki se vsebinsko nanaša na blagoslov ali je celo nastala z namenom blagoslavljanja.
Po posamični preizkušnji v poletih danes skakalce čaka še ekipna tekma, na kateri bodo Slovenci spet merili na najvišja mesta. Biatlonci in biatlonke so ta konec tedna na Češkem v Novem Mestu, rokometaši pa nadaljujejo nastope na evropskem prvenstvu.
Po posamični preizkušnji v poletih danes skakalce čaka še ekipna tekma, na kateri bodo Slovenci spet merili na najvišja mesta. Biatlonci in biatlonke so ta konec tedna na Češkem v Novem Mestu, rokometaši pa nadaljujejo nastope na evropskem prvenstvu.
V Katoliški cerkvi se je 6. januarja sklenilo jubilejno sveto leto 2025 z geslom Romarji upanja, ki je zaznamovalo vernike po svetu in pri nas. V oddaji podrobneje o slovenski izkušnji jubileja, njegovih duhovnih poudarkih ter o razstavi Odsevi upanja, ki je potovala po vseh slovenskih škofijah. Gostji oddaje sta sestra Božena Kutnar in umetnostna zgodovinarka Bernarda Stenovec. Na razstavi so sodelovali: Igor Banfi, Jože Bartolj, Evgen Bavčar, Katja Bednařik Sudec, Maša Bersan Mašuk, Lucijan Bratuš, Lojze Čemažar, Edo Dolinar, Marjan Drev, Klementina Golija, Herman Gvardjančič, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Azad Karim, Silva Karim, Andrej Kosič, Janez Kovačič, Sara Križaj, David Ličen, Mira Ličen, Nikolaj Mašukov, Matej Metlikovič, Žiga Okorn, Valentin Oman, Janko Orač, Tomaž Perko, Gregor Pratneker, Jurij Selan, Darko Slavec, Jošt Snoj, Veljko Toman, Klavdij Tutta in Lona Verlich.
V Katoliški cerkvi se je 6. januarja sklenilo jubilejno sveto leto 2025 z geslom Romarji upanja, ki je zaznamovalo vernike po svetu in pri nas. V oddaji podrobneje o slovenski izkušnji jubileja, njegovih duhovnih poudarkih ter o razstavi Odsevi upanja, ki je potovala po vseh slovenskih škofijah. Gostji oddaje sta sestra Božena Kutnar in umetnostna zgodovinarka Bernarda Stenovec. Na razstavi so sodelovali: Igor Banfi, Jože Bartolj, Evgen Bavčar, Katja Bednařik Sudec, Maša Bersan Mašuk, Lucijan Bratuš, Lojze Čemažar, Edo Dolinar, Marjan Drev, Klementina Golija, Herman Gvardjančič, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Azad Karim, Silva Karim, Andrej Kosič, Janez Kovačič, Sara Križaj, David Ličen, Mira Ličen, Nikolaj Mašukov, Matej Metlikovič, Žiga Okorn, Valentin Oman, Janko Orač, Tomaž Perko, Gregor Pratneker, Jurij Selan, Darko Slavec, Jošt Snoj, Veljko Toman, Klavdij Tutta in Lona Verlich.
Hudobna mačeha v gozd izžene kraljično Eliso, njenih enajst bratov pa začara v divje labode. Ko Elisa dopolni šestnajst let, se odpravi iskat brate, da bi jih rešila uroka. Režiser: Hinko Košak Prevajalec: Rudolf Kresal Prirejevalka in dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Interpretka – Štefka Drolc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1975.
Hudobna mačeha v gozd izžene kraljično Eliso, njenih enajst bratov pa začara v divje labode. Ko Elisa dopolni šestnajst let, se odpravi iskat brate, da bi jih rešila uroka. Režiser: Hinko Košak Prevajalec: Rudolf Kresal Prirejevalka in dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Interpretka – Štefka Drolc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1975.
Poslušamo skladbi Tota pulchra es in Unicornis caprivatur sodobnega norveškega Oleja Gjeila, skladbi Saman in Remember islandskega multiinštrumentalista Olafurja Arnaldsa, odlomek s koncerta švedskega džezovskega klavirskega tria Esbjorn Svensson Trio, ki je leta 2001 nastopil na Festivalu Lent, skladbo z naslovom Catharsis zasedbe Mind Tree, za katero je pianist Matic Štemberger prejel skladateljsko nagrado jazzon 2023, prvi stavek iz Serenade za godala Tilna Slakana, Rapsodijo Anžeta Rozmana, finale iz Godalnega kvarteta št. 3 v G-duru, op. 26 Aleksandra Glazunova, Dve arabeski Clauda Debussyja in drugi stavek iz Tria za violino, violo in violončelo v d-molu, op.141b Maxa Regerja.
Poslušamo skladbi Tota pulchra es in Unicornis caprivatur sodobnega norveškega Oleja Gjeila, skladbi Saman in Remember islandskega multiinštrumentalista Olafurja Arnaldsa, odlomek s koncerta švedskega džezovskega klavirskega tria Esbjorn Svensson Trio, ki je leta 2001 nastopil na Festivalu Lent, skladbo z naslovom Catharsis zasedbe Mind Tree, za katero je pianist Matic Štemberger prejel skladateljsko nagrado jazzon 2023, prvi stavek iz Serenade za godala Tilna Slakana, Rapsodijo Anžeta Rozmana, finale iz Godalnega kvarteta št. 3 v G-duru, op. 26 Aleksandra Glazunova, Dve arabeski Clauda Debussyja in drugi stavek iz Tria za violino, violo in violončelo v d-molu, op.141b Maxa Regerja.
Pesniška upodobitev zimske pokrajine in nadzemskega občutja. Igralec Branko Jordan. Posneto decembra 2007.
Pesniška upodobitev zimske pokrajine in nadzemskega občutja. Igralec Branko Jordan. Posneto decembra 2007.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Znamenita švedska pisateljica Astrid Lindgren je poleg Pike Nogavičke ustvarila vsaj še eno literarno junakinjo, ki se je hitro prikupila bralcem. Knjiga Ronja, razbojniška hči je v švedščini izšla leta 1981, v slovenščini pa prvič že leta 1985. Zaživela je tudi na filmskem platnu, na gledaliških in lutkovnih odrih, kot muzikal in animirani film. Optimistično, toplo pripoved o odraščajoči razbojniški deklici nam bo v oddaji 7. stran predstavila Luna Jurančič Šribar, doktorica antropologije in pisateljica, ki pravi, da je Ronja, razbojniška hči njena najljubša knjiga.
Znamenita švedska pisateljica Astrid Lindgren je poleg Pike Nogavičke ustvarila vsaj še eno literarno junakinjo, ki se je hitro prikupila bralcem. Knjiga Ronja, razbojniška hči je v švedščini izšla leta 1981, v slovenščini pa prvič že leta 1985. Zaživela je tudi na filmskem platnu, na gledaliških in lutkovnih odrih, kot muzikal in animirani film. Optimistično, toplo pripoved o odraščajoči razbojniški deklici nam bo v oddaji 7. stran predstavila Luna Jurančič Šribar, doktorica antropologije in pisateljica, ki pravi, da je Ronja, razbojniška hči njena najljubša knjiga.
Poslušamo skladbi Tota pulchra es in Unicornis caprivatur sodobnega norveškega Oleja Gjeila, skladbi Saman in Remember islandskega multiinštrumentalista Olafurja Arnaldsa, odlomek s koncerta švedskega džezovskega klavirskega tria Esbjorn Svensson Trio, ki je leta 2001 nastopil na Festivalu Lent, skladbo z naslovom Catharsis zasedbe Mind Tree, za katero je pianist Matic Štemberger prejel skladateljsko nagrado jazzon 2023, prvi stavek iz Serenade za godala Tilna Slakana, Rapsodijo Anžeta Rozmana, finale iz Godalnega kvarteta št. 3 v G-duru, op. 26 Aleksandra Glazunova, Dve arabeski Clauda Debussyja in drugi stavek iz Tria za violino, violo in violončelo v d-molu, op.141b Maxa Regerja.
Poslušamo skladbi Tota pulchra es in Unicornis caprivatur sodobnega norveškega Oleja Gjeila, skladbi Saman in Remember islandskega multiinštrumentalista Olafurja Arnaldsa, odlomek s koncerta švedskega džezovskega klavirskega tria Esbjorn Svensson Trio, ki je leta 2001 nastopil na Festivalu Lent, skladbo z naslovom Catharsis zasedbe Mind Tree, za katero je pianist Matic Štemberger prejel skladateljsko nagrado jazzon 2023, prvi stavek iz Serenade za godala Tilna Slakana, Rapsodijo Anžeta Rozmana, finale iz Godalnega kvarteta št. 3 v G-duru, op. 26 Aleksandra Glazunova, Dve arabeski Clauda Debussyja in drugi stavek iz Tria za violino, violo in violončelo v d-molu, op.141b Maxa Regerja.
Domen Prevc je svetovni prvak v poletih. V Oberstdorfu je konkurenco premagal za 59 točk in pol. Svetovni rekorder in lanski dobitnik malega globusa za polete je po Robertu Kranjcu in Petru Prevcu tretji prvak v poletih iz Slovenije. Četverica slovenskih skakalcev pa bo danes v Oberstdorfu branila ekipni naslov iz svetovnih prvenstev pred dvema in štirimi leti. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - V Minneapolisu po novem smrtonosnem incidentu vse glasnejše zahteve za odhod zveznih agentov - Ameriške ladje plujejo proti Perzijskemu zalivu, Iran v visoki pripravljenosti - Med kandidati za župana v občini Pliberk dva koroška Slovenca
Domen Prevc je svetovni prvak v poletih. V Oberstdorfu je konkurenco premagal za 59 točk in pol. Svetovni rekorder in lanski dobitnik malega globusa za polete je po Robertu Kranjcu in Petru Prevcu tretji prvak v poletih iz Slovenije. Četverica slovenskih skakalcev pa bo danes v Oberstdorfu branila ekipni naslov iz svetovnih prvenstev pred dvema in štirimi leti. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - V Minneapolisu po novem smrtonosnem incidentu vse glasnejše zahteve za odhod zveznih agentov - Ameriške ladje plujejo proti Perzijskemu zalivu, Iran v visoki pripravljenosti - Med kandidati za župana v občini Pliberk dva koroška Slovenca
NaPOTki so obiskali Črnomelj, kjer je na naravnem pomolu med rekama Lahinjo in Dobličico 3000 let zgodovine. Črnomaljski grad, Zakladnica, Posojilnica, Kulturni dom, kjer je bilo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in kjer je delovalo tudi prvo Slovensko narodno gledališče. Ali ste vedeli, da ima tudi Črnomelj »tromostovje« in najlepše urejena javna stranišča v slovenskih nemestnih občinah? Pa še o Zelenem Juriju, bližajočem se Župančičevem letu in tudi o prestah.
NaPOTki so obiskali Črnomelj, kjer je na naravnem pomolu med rekama Lahinjo in Dobličico 3000 let zgodovine. Črnomaljski grad, Zakladnica, Posojilnica, Kulturni dom, kjer je bilo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in kjer je delovalo tudi prvo Slovensko narodno gledališče. Ali ste vedeli, da ima tudi Črnomelj »tromostovje« in najlepše urejena javna stranišča v slovenskih nemestnih občinah? Pa še o Zelenem Juriju, bližajočem se Župančičevem letu in tudi o prestah.
Alpski smučarji so ta konec tedna zbrani v Kitzbühlu. Včeraj so se pomerili v superveleslalomu, danes pa smučarje na Petelinjem grebenu čaka eden najzahtevnejših smukov v sezoni.
Alpski smučarji so ta konec tedna zbrani v Kitzbühlu. Včeraj so se pomerili v superveleslalomu, danes pa smučarje na Petelinjem grebenu čaka eden najzahtevnejših smukov v sezoni.
Poslušamo Chopinov Klavirski trio v g-molu, op. 8, Variacije in fugo na izvirno temo v a-molu, op. 11 Ignacyja Jana Paderewskega, Simfonijo v C-duru Carla Philippa Emanuela Bacha in prvi stavek iz Kvarteta za oboo v D-duru, op. 25 Ignaza Josepha Pleyela.
Poslušamo Chopinov Klavirski trio v g-molu, op. 8, Variacije in fugo na izvirno temo v a-molu, op. 11 Ignacyja Jana Paderewskega, Simfonijo v C-duru Carla Philippa Emanuela Bacha in prvi stavek iz Kvarteta za oboo v D-duru, op. 25 Ignaza Josepha Pleyela.
Danes obhajamo nedeljo Božje besede, nedeljo Svetega pisma – Besede, ki ima neverjetno moč, da razsvetljuje in daje življenju smisel. Sveto pismo ni knjiga preteklosti, ampak glas sedanjosti, ki še vedno nagovarja človeško srce. Papež Frančišek jo je uvedel z apostolskim pismom Aperuit illis (30. september 2019), da bi bila tretja nedelja med letom posvečena premišljevanju in širjenju Božje besede. Papež Frančišek je ob tem zapisal, da naj ta dan »v Božjem ljudstvu prebudi zaupanje v Sveto pismo, da bi postalo del vsakdana – kot kruh, ki hrani, in luč, ki vodi«. In ravno luč je osrednja beseda današnje nedelje. Prerok Izaija napove ljudstvu, ki hodi v temi: »Zagledalo je veliko luč.« (Iz 9,1) A kakšna luč je to danes – v času, ko so naše ulice razsvetljene, naša srca pa pogosto temna? Luč, o kateri govori Sveto pismo, ni reflektor, ki razkrije napake drugih, temveč notranja svetloba, ki nas vodi iz teme brezupa v prostor miru. Jezus, ki »hodi po Galileji in oznanja evangelij kraljestva« (Mt 4,23), ni prišel, da bi obsodil, temveč da bi razsvetlil. Papež Frančišek pravi, da se Kristusova luč vedno širi z obrobja – iz krajev, kjer so ljudje ranjeni, spregledani, izgubljeni (Angel Gospodov, 26. 1. 2013). Tudi mi danes živimo v »poganski Galileji« sodobnega sveta – med kulturami, idejami in prepričanji, ki se križajo in tekmujejo. Živimo v času informacij, a pogosto brez smeri. Naša družba je razsvetljena s tehnologijo, a razdeljena zaradi besed. Po podatkih Eurostata je sicer zadovoljstvo Evropejcev z življenjem visoko, vendar številni čutijo praznino in pomanjkanje smisla. Morda je to trenutek, ko nas Jezus znova vabi: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.« (Mt 4,17) Spreobrnjenje danes ni le verski pojem, ampak povabilo k spremembi pogleda – od sebičnosti k sočutju, od potrošništva k preprostosti, od tekmovalnosti k sodelovanju. Papež Leon XIV. nas spominja: »Bog deluje v našem življenju, ko se izpraznimo – v molitvi, preprostosti in služenju drugim. Takrat v nas najde prostor, da deluje s svojo ljubeznijo.« (Kateheza, 2025) Dragi poslušalci, resnična luč ni tista, ki sije navzven, temveč tista, ki v nas prebuja dobro. Božja beseda nas vabi, da dovolimo, da nas razsvetli resnica, ki spreminja srce. Le tam, kjer so iskrenost, odpuščanje in ljubezen, se rodi prava svetloba. Naj ta nedelja Božje besede v nas znova prižge hrepenenje po tej luči – da bomo sami postali njeni nosilci v svetu, ki jo tako zelo potrebuje.
Danes obhajamo nedeljo Božje besede, nedeljo Svetega pisma – Besede, ki ima neverjetno moč, da razsvetljuje in daje življenju smisel. Sveto pismo ni knjiga preteklosti, ampak glas sedanjosti, ki še vedno nagovarja človeško srce. Papež Frančišek jo je uvedel z apostolskim pismom Aperuit illis (30. september 2019), da bi bila tretja nedelja med letom posvečena premišljevanju in širjenju Božje besede. Papež Frančišek je ob tem zapisal, da naj ta dan »v Božjem ljudstvu prebudi zaupanje v Sveto pismo, da bi postalo del vsakdana – kot kruh, ki hrani, in luč, ki vodi«. In ravno luč je osrednja beseda današnje nedelje. Prerok Izaija napove ljudstvu, ki hodi v temi: »Zagledalo je veliko luč.« (Iz 9,1) A kakšna luč je to danes – v času, ko so naše ulice razsvetljene, naša srca pa pogosto temna? Luč, o kateri govori Sveto pismo, ni reflektor, ki razkrije napake drugih, temveč notranja svetloba, ki nas vodi iz teme brezupa v prostor miru. Jezus, ki »hodi po Galileji in oznanja evangelij kraljestva« (Mt 4,23), ni prišel, da bi obsodil, temveč da bi razsvetlil. Papež Frančišek pravi, da se Kristusova luč vedno širi z obrobja – iz krajev, kjer so ljudje ranjeni, spregledani, izgubljeni (Angel Gospodov, 26. 1. 2013). Tudi mi danes živimo v »poganski Galileji« sodobnega sveta – med kulturami, idejami in prepričanji, ki se križajo in tekmujejo. Živimo v času informacij, a pogosto brez smeri. Naša družba je razsvetljena s tehnologijo, a razdeljena zaradi besed. Po podatkih Eurostata je sicer zadovoljstvo Evropejcev z življenjem visoko, vendar številni čutijo praznino in pomanjkanje smisla. Morda je to trenutek, ko nas Jezus znova vabi: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.« (Mt 4,17) Spreobrnjenje danes ni le verski pojem, ampak povabilo k spremembi pogleda – od sebičnosti k sočutju, od potrošništva k preprostosti, od tekmovalnosti k sodelovanju. Papež Leon XIV. nas spominja: »Bog deluje v našem življenju, ko se izpraznimo – v molitvi, preprostosti in služenju drugim. Takrat v nas najde prostor, da deluje s svojo ljubeznijo.« (Kateheza, 2025) Dragi poslušalci, resnična luč ni tista, ki sije navzven, temveč tista, ki v nas prebuja dobro. Božja beseda nas vabi, da dovolimo, da nas razsvetli resnica, ki spreminja srce. Le tam, kjer so iskrenost, odpuščanje in ljubezen, se rodi prava svetloba. Naj ta nedelja Božje besede v nas znova prižge hrepenenje po tej luči – da bomo sami postali njeni nosilci v svetu, ki jo tako zelo potrebuje.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V Veliki dvorani Ondine Otta Klasinc SNG Maribor se je v soboto zvečer slišala resnica. Tista pristna, neolepšana, ki se ne trudi ugajati, ampak zadeti pravo mesto. Osrednji mariborski časnik Večer je že 27. podelil nagrado za najboljšo izjavo Bob leta.
V Veliki dvorani Ondine Otta Klasinc SNG Maribor se je v soboto zvečer slišala resnica. Tista pristna, neolepšana, ki se ne trudi ugajati, ampak zadeti pravo mesto. Osrednji mariborski časnik Večer je že 27. podelil nagrado za najboljšo izjavo Bob leta.
Jeseni 2025 je izšla nova pesniška zbirka Marka Matičetovega V notranjosti so pokrajine (Zbirka Sončnica, vsa nora od svetlobe, Hiša poezije). Kot piše Miriam Drev v spremni besedi, je ta knjiga pesmi "upesnitev introspektivnega in pronicljivega motrenja v notranjo pokrajino lirskega subjekta (...) Zanj je navdih za pisanje vseprisoten, vsaka najmanjša življenjska sprememba predstavlja snov za poezijo, saj 'vse, kar je, živi [...] vse ima svoje poslanstvo'. Življenja pa ni brez nje, ki je prav tako vseprisotna." Njuna ljubezen na koncu zbirke doseže najvišjo stopnjo porajanja – v pesmih za njunega otroka. Po tem ciklu smo tudi naslovili literarni nokturno. Interpret Gaber K. Trseglav, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Jeseni 2025 je izšla nova pesniška zbirka Marka Matičetovega V notranjosti so pokrajine (Zbirka Sončnica, vsa nora od svetlobe, Hiša poezije). Kot piše Miriam Drev v spremni besedi, je ta knjiga pesmi "upesnitev introspektivnega in pronicljivega motrenja v notranjo pokrajino lirskega subjekta (...) Zanj je navdih za pisanje vseprisoten, vsaka najmanjša življenjska sprememba predstavlja snov za poezijo, saj 'vse, kar je, živi [...] vse ima svoje poslanstvo'. Življenja pa ni brez nje, ki je prav tako vseprisotna." Njuna ljubezen na koncu zbirke doseže najvišjo stopnjo porajanja – v pesmih za njunega otroka. Po tem ciklu smo tudi naslovili literarni nokturno. Interpret Gaber K. Trseglav, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Zgodba o Evi razkriva usodo brezpravne ženske, ujete v družbene razmere in patriarhalne odnose. Gre za temo, značilno za opus Zofke Kveder, neomajne borke za socialne pravice žensk. S predvajanjem zaznamujemo leto Zofke Kveder, ki se ji bomo tudi v terminih radijske igre posvečali vse leto. Režiserka in prirejevalka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Eva – Polona Juh Podkrajec – Dare Valič Jože – Uroš Smolej Mati – Ljerka Belak Spovednik – Boris Ostan Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2001.
Zgodba o Evi razkriva usodo brezpravne ženske, ujete v družbene razmere in patriarhalne odnose. Gre za temo, značilno za opus Zofke Kveder, neomajne borke za socialne pravice žensk. S predvajanjem zaznamujemo leto Zofke Kveder, ki se ji bomo tudi v terminih radijske igre posvečali vse leto. Režiserka in prirejevalka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Eva – Polona Juh Podkrajec – Dare Valič Jože – Uroš Smolej Mati – Ljerka Belak Spovednik – Boris Ostan Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2001.
Domen Prevc je v Oberstdorfu postal svetovni prvak v poletih. V današnjih preostalih dveh serijah je prednost stopnjeval in na koncu slavil za skoraj 60 točk pred drugim Norvežanom Mariusom Lindvikom, tretji je bil Japonec Ren Nikaido. V svojo zbirko je tako dodal novo zlato snežinko ter po Robertu Kranjcu in Petru Prevcu postal tretji Slovenec z naslovom prvaka v poletih. Anže Lanišek je bil osmi in Timi Zajc 20-ti. Slovenija bo jutri branila naslov prvaka v moštveni tekmi.
Domen Prevc je v Oberstdorfu postal svetovni prvak v poletih. V današnjih preostalih dveh serijah je prednost stopnjeval in na koncu slavil za skoraj 60 točk pred drugim Norvežanom Mariusom Lindvikom, tretji je bil Japonec Ren Nikaido. V svojo zbirko je tako dodal novo zlato snežinko ter po Robertu Kranjcu in Petru Prevcu postal tretji Slovenec z naslovom prvaka v poletih. Anže Lanišek je bil osmi in Timi Zajc 20-ti. Slovenija bo jutri branila naslov prvaka v moštveni tekmi.
Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne zasledite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.
Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne zasledite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.
Literarni predložek je povzročil polemike po vsej Evropi, saj je neusmiljeno napadal tedanjo aristokracijo.
Literarni predložek je povzročil polemike po vsej Evropi, saj je neusmiljeno napadal tedanjo aristokracijo.
V Sobotnem glasbenem večeru na Prvem nocoj nastopajo: JURE IVANUŠIČ, skupina NORDUNK in SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA pod taktirko dirigenta Patrika Grebla. Ekipa Radia Koper je koncert posnela 12. januarja v Kulturnem domu v Novi Gorici. V skupini NORDUNK so: Andrej Antauer, bas kitara, Gregor Antauer, klavir, orgle hammond, Bojan Logar, klarinet, alt saksofon in tenor saksofon, Tomaž Marčič, harmonika, Martin Rošer, bobni ter Simon Šimat, akustična in električna kitara. Jure Ivanušič je zmagovalec Festivala slovenskega šansona 2025, na katerem je z zasedbo Nordunk predstavil svojo lastno skladbo Zrcalo družbe in z njo bo tudi začel nocojšnji nastop. Koncert šansonov z naslovom Brezmejna je omnibus izvirnih kratkih zgodb v obliki uglasbljene avtorske poezije v orkestrski priredbi Leona Firšta. Urednica snemanja je bila Simona Moličnik, zvokovni mojster: Tadej Tadič, glasbeni producent: Tone Jurca, oddajo pa je uredil Jane Weber.
V Sobotnem glasbenem večeru na Prvem nocoj nastopajo: JURE IVANUŠIČ, skupina NORDUNK in SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA pod taktirko dirigenta Patrika Grebla. Ekipa Radia Koper je koncert posnela 12. januarja v Kulturnem domu v Novi Gorici. V skupini NORDUNK so: Andrej Antauer, bas kitara, Gregor Antauer, klavir, orgle hammond, Bojan Logar, klarinet, alt saksofon in tenor saksofon, Tomaž Marčič, harmonika, Martin Rošer, bobni ter Simon Šimat, akustična in električna kitara. Jure Ivanušič je zmagovalec Festivala slovenskega šansona 2025, na katerem je z zasedbo Nordunk predstavil svojo lastno skladbo Zrcalo družbe in z njo bo tudi začel nocojšnji nastop. Koncert šansonov z naslovom Brezmejna je omnibus izvirnih kratkih zgodb v obliki uglasbljene avtorske poezije v orkestrski priredbi Leona Firšta. Urednica snemanja je bila Simona Moličnik, zvokovni mojster: Tadej Tadič, glasbeni producent: Tone Jurca, oddajo pa je uredil Jane Weber.
Vsako noč se mu sanja, da spi pokrit s polovico neba … Pripoveduje: Branko Jordan. Tibetanska pravljica. Prevod: Silvestra Rogelj Petrič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Vsako noč se mu sanja, da spi pokrit s polovico neba … Pripoveduje: Branko Jordan. Tibetanska pravljica. Prevod: Silvestra Rogelj Petrič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Ameriški avtor je v zabavni zgodbi svoje rojake samokritično prikazal kot blebetave, slabo izobražene vsiljivce, ki s samozavestjo in brez zavesti o svoji lastni preproščini križarijo po kulturni Evropi. Režiser: Klemen Markovčič Prevajalec: Uroš Kalčič Prirejevalka: Mateja Tegelj Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Sara Železnik Mladenič – Aljaž Jovanović Gospod – Matija Rozman Prva dama – Nina Valič Druga dama – Vanja Plut Ženski glas – Maja Sever Moški glas – Željko Hrs Sodnik – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2009.
Ameriški avtor je v zabavni zgodbi svoje rojake samokritično prikazal kot blebetave, slabo izobražene vsiljivce, ki s samozavestjo in brez zavesti o svoji lastni preproščini križarijo po kulturni Evropi. Režiser: Klemen Markovčič Prevajalec: Uroš Kalčič Prirejevalka: Mateja Tegelj Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Sara Železnik Mladenič – Aljaž Jovanović Gospod – Matija Rozman Prva dama – Nina Valič Druga dama – Vanja Plut Ženski glas – Maja Sever Moški glas – Željko Hrs Sodnik – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2009.
Svetovni rekorder, vodilni v svetovnem pokalu smučarskih skokov in zmagovalec novoletne turneje je zdaj še svetovni prvak v poletih. To je Domen Prevc. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Tristranske pogovore za končanje vojne v Ukrajini označujejo za konstruktivne - Trump Evropejce tokrat razburil z očitki glede njihovega sodelovanja v Afganistanu - Omejitvi vožnje na 30 kilometrov na uro v središču Rima slabo kaže
Svetovni rekorder, vodilni v svetovnem pokalu smučarskih skokov in zmagovalec novoletne turneje je zdaj še svetovni prvak v poletih. To je Domen Prevc. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Tristranske pogovore za končanje vojne v Ukrajini označujejo za konstruktivne - Trump Evropejce tokrat razburil z očitki glede njihovega sodelovanja v Afganistanu - Omejitvi vožnje na 30 kilometrov na uro v središču Rima slabo kaže
Sedemindvajsetega januarja bo minilo 200 let od rojstva ruskega pisatelja Mihaila Jevgrafoviča Saltikova-Ščedrina. Bil je iz posestniške družine, služboval je na vojnem ministrstvu, zaradi podpore gibanju utopičnih socialistov je bil kazensko premeščen v provinco, pozneje je bil v visokih državnih službah, od leta 1868 do smrti leta 1889 pa se je posvetil samo literaturi. Je najpomembnejši predstavnik satirične smeri ruskega realizma. Njegovo osrednje delo je parodični roman Gospoda Golovljevi o propadanju podeželske plemiške družine, ki je izšel leta 1880. Vabimo vas, da v oddaji Izbrana proza prisluhnete odlomku iz prvega poglavja z naslovom Rodbinska sodba. Prevajalec Vladimir Levstik, interpretacija Uroš Smolej, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar. Posneto 2006. Redakcija Staša Grahek.
Sedemindvajsetega januarja bo minilo 200 let od rojstva ruskega pisatelja Mihaila Jevgrafoviča Saltikova-Ščedrina. Bil je iz posestniške družine, služboval je na vojnem ministrstvu, zaradi podpore gibanju utopičnih socialistov je bil kazensko premeščen v provinco, pozneje je bil v visokih državnih službah, od leta 1868 do smrti leta 1889 pa se je posvetil samo literaturi. Je najpomembnejši predstavnik satirične smeri ruskega realizma. Njegovo osrednje delo je parodični roman Gospoda Golovljevi o propadanju podeželske plemiške družine, ki je izšel leta 1880. Vabimo vas, da v oddaji Izbrana proza prisluhnete odlomku iz prvega poglavja z naslovom Rodbinska sodba. Prevajalec Vladimir Levstik, interpretacija Uroš Smolej, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar. Posneto 2006. Redakcija Staša Grahek.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Prejšnjič smo obnovili zgodbo o Eneju, ki je s skupino tovarišev pobegnil iz goreče Troje s postaranim očetom na ramah, držeč za roko sinčka Askanija. Sledili smo njihovemu dolgemu in mukotrpnemu blodenju med sredozemskimi otoki, dokler niso prispeli do ustja Tibere, kjer so jih končno gostoljubno in s častmi sprejeli Latinci in njihov kralj; ti so v trojanskem junaku prepoznali tujca, o katerem je orakelj napovedal, da bo bodoči mož kraljeve hčere Lavinije. In Enej je nekoliko pozneje v imenu svoje žene južno od Tibere in nekaj milj od morja ustanovil mesto Lavinium. Na predzadnjem sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero osvetljujemo tudi bajeslovni spopad med Horaciji in Kuriaciji, spremlja pa nas glasba Giuseppeja Sartija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Josefa Myslivečka, Giorgia Battistellija, Domenica Cimarose in Arthurja Honeggerja.
Prejšnjič smo obnovili zgodbo o Eneju, ki je s skupino tovarišev pobegnil iz goreče Troje s postaranim očetom na ramah, držeč za roko sinčka Askanija. Sledili smo njihovemu dolgemu in mukotrpnemu blodenju med sredozemskimi otoki, dokler niso prispeli do ustja Tibere, kjer so jih končno gostoljubno in s častmi sprejeli Latinci in njihov kralj; ti so v trojanskem junaku prepoznali tujca, o katerem je orakelj napovedal, da bo bodoči mož kraljeve hčere Lavinije. In Enej je nekoliko pozneje v imenu svoje žene južno od Tibere in nekaj milj od morja ustanovil mesto Lavinium. Na predzadnjem sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero osvetljujemo tudi bajeslovni spopad med Horaciji in Kuriaciji, spremlja pa nas glasba Giuseppeja Sartija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Josefa Myslivečka, Giorgia Battistellija, Domenica Cimarose in Arthurja Honeggerja.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je premiero doživel poetični spektakel Orfej in Evridika, ki vsem dobro znani grški mit pretvori v poetično premišljevanje o smrti in ženski emancipaciji. Predstavo je režiral Jan Krmelj, avtorica besedila je Urša Majcen. Predstava je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma, Mestnega gledališča ljubljanskega in En–Knapa. Avtorica besedila: Urša Majcen Avtor glasbe: Sašo Vollmaier Režiser: Jan Krmelj Koreograf: Iztok Kovač Dramaturginja: Petra Pogorevc Scenograf: Lin Japelj Kostumografka: Brina Vidic Lektorica: Klasja Kovačič Oblikovalca zvoka: Matej Čelik, Jure Žigon Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec videa: Gašper Torkar Avtorja priredbe besedila: Jan Krmelj, Petra Pogorevc Avtor aranžmajev in korepetitor: Sašo Vollmaier Perzefona: Nataša Tič Ralijan Virginia Woolf, Sylvia Plath, Sarah Kane: Ajda Smrekar Evridika: Lena Hribar Škrlec Orfej: Matic Lukšič Haron: Filip Samobor Kerber: Lara Wolf k. g. Tantal: Gregor Gruden Sizif: Joseph Nzobandora - Jose Ixion: Gal Oblak k. g. Zbor: Veronika Železnik k. g., Filip Štepec k. g., Mattia Cason, Matija Franješ, Tina Habun, Fiona Macbride, Carolina Alessandra Valentini, Nika Zidar Had: Sašo Vollmaier
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je premiero doživel poetični spektakel Orfej in Evridika, ki vsem dobro znani grški mit pretvori v poetično premišljevanje o smrti in ženski emancipaciji. Predstavo je režiral Jan Krmelj, avtorica besedila je Urša Majcen. Predstava je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma, Mestnega gledališča ljubljanskega in En–Knapa. Avtorica besedila: Urša Majcen Avtor glasbe: Sašo Vollmaier Režiser: Jan Krmelj Koreograf: Iztok Kovač Dramaturginja: Petra Pogorevc Scenograf: Lin Japelj Kostumografka: Brina Vidic Lektorica: Klasja Kovačič Oblikovalca zvoka: Matej Čelik, Jure Žigon Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec videa: Gašper Torkar Avtorja priredbe besedila: Jan Krmelj, Petra Pogorevc Avtor aranžmajev in korepetitor: Sašo Vollmaier Perzefona: Nataša Tič Ralijan Virginia Woolf, Sylvia Plath, Sarah Kane: Ajda Smrekar Evridika: Lena Hribar Škrlec Orfej: Matic Lukšič Haron: Filip Samobor Kerber: Lara Wolf k. g. Tantal: Gregor Gruden Sizif: Joseph Nzobandora - Jose Ixion: Gal Oblak k. g. Zbor: Veronika Železnik k. g., Filip Štepec k. g., Mattia Cason, Matija Franješ, Tina Habun, Fiona Macbride, Carolina Alessandra Valentini, Nika Zidar Had: Sašo Vollmaier
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Maja Turk je doktorica veterinarske medicine, ukvarja pa se tudi s tradicionalno kitajsko medicino in domačo prehrano pri živalih, z akupunkturo in akupresurno masažo ter z zdravljenjem s prehrano. Poleg vsega je tudi prostovoljka, ki pomaga pri oddaji psov, in pripravlja brezplačna predavanja preko spleta o zdravi prehrani psov. V sobotni oddaji Dobre novice se je z njo pogovarjal Gregor Maver.
Maja Turk je doktorica veterinarske medicine, ukvarja pa se tudi s tradicionalno kitajsko medicino in domačo prehrano pri živalih, z akupunkturo in akupresurno masažo ter z zdravljenjem s prehrano. Poleg vsega je tudi prostovoljka, ki pomaga pri oddaji psov, in pripravlja brezplačna predavanja preko spleta o zdravi prehrani psov. V sobotni oddaji Dobre novice se je z njo pogovarjal Gregor Maver.
V Abu Dabiju se je po treh urah in pol končal drugi krog prvega skupnega srečanja med ukrajinsko, rusko in ameriško delegacijo. Iz ruskega zunanjega ministrstva so sporočili le, da ostajajo odprti za dodatne pogovore; ali so na tokratnem srečanju dosegli kakršen koli napredek, ni znano. Prvo tristransko srečanje pa ni prineslo umiritve razmer na terenu. Kijev in Harkov sta bila znova tarči obežnih ruskih nočnih napadov, od koder poročajo o dveh smrtih in več deset ranjenih. Drugi poudarki oddaje: - Iran v pripravljenosti na ameriški napad, letalske družbe že odpovedujejo polete v državo. - Ob številnih nesoglasjih glede določitve višine minimalne plače se poraja vprašanje, ali bi bilo smiselno spremeniti način dogovarjanja? - Nika Prevc zmagovalka prve tekme smučarskih skakalk v Sapóru. Popoldne v Oberstdorfu na delu še skakalci.
V Abu Dabiju se je po treh urah in pol končal drugi krog prvega skupnega srečanja med ukrajinsko, rusko in ameriško delegacijo. Iz ruskega zunanjega ministrstva so sporočili le, da ostajajo odprti za dodatne pogovore; ali so na tokratnem srečanju dosegli kakršen koli napredek, ni znano. Prvo tristransko srečanje pa ni prineslo umiritve razmer na terenu. Kijev in Harkov sta bila znova tarči obežnih ruskih nočnih napadov, od koder poročajo o dveh smrtih in več deset ranjenih. Drugi poudarki oddaje: - Iran v pripravljenosti na ameriški napad, letalske družbe že odpovedujejo polete v državo. - Ob številnih nesoglasjih glede določitve višine minimalne plače se poraja vprašanje, ali bi bilo smiselno spremeniti način dogovarjanja? - Nika Prevc zmagovalka prve tekme smučarskih skakalk v Sapóru. Popoldne v Oberstdorfu na delu še skakalci.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Novi zakon o zaščiti živali povzroča težave tako zavetiščem kot občinam. Te morajo do 31. marca poročati, katera zavetišča zanje opravljajo javno službo za zapuščene živali, v 24-ih mesecih po uveljavitvi zakona pa zagotoviti njeno izvajanje v skladu s spremenjenimi normativi. V Opoldnevniku tudi o drugih temah. - Protestniki v ameriškem Minneapolisu zahtevali prekinitev nasilja nad priseljenci. - Na živilih iz držav Mercosurja bo potrebno nujno označiti državo izvora. - V Novi Gorici na okrogli mizi o vprašanju, zakaj se vojne ponavljajo. - Olimpijska bakla, ki potuje po Italiji, je prispela v Furlanijo Julijsko krajino. - Nika Prevc zopet zmagala, ajdovske rokometašice gostujejo na Nizozemskem.
Novi zakon o zaščiti živali povzroča težave tako zavetiščem kot občinam. Te morajo do 31. marca poročati, katera zavetišča zanje opravljajo javno službo za zapuščene živali, v 24-ih mesecih po uveljavitvi zakona pa zagotoviti njeno izvajanje v skladu s spremenjenimi normativi. V Opoldnevniku tudi o drugih temah. - Protestniki v ameriškem Minneapolisu zahtevali prekinitev nasilja nad priseljenci. - Na živilih iz držav Mercosurja bo potrebno nujno označiti državo izvora. - V Novi Gorici na okrogli mizi o vprašanju, zakaj se vojne ponavljajo. - Olimpijska bakla, ki potuje po Italiji, je prispela v Furlanijo Julijsko krajino. - Nika Prevc zopet zmagala, ajdovske rokometašice gostujejo na Nizozemskem.
Svojo odvetniško poklicno pot je dolga leta združeval s pisanjem knjig. Zdaj, ko je v pokoju, je časa za pisanje več, pravi Igor Karlovšek, a še vseeno ga kdaj zmanjka za vse njegove konjičke, ki jih ni malo. Najraje pa svoje proste minute danes upokojenec in pisatelj izkoristi za najrazličnejšo rekreacijo. Od kod njegova ljubezen do branja in pisanja, kako oblikuje svoje književne junake, kaj mu pomenijo nagrade in zakaj ima tako rad naravo, je Igor Karlovšek med drugim v današnji oddaji Razkošje v glavi povedal Tadeji Bizilj.
Svojo odvetniško poklicno pot je dolga leta združeval s pisanjem knjig. Zdaj, ko je v pokoju, je časa za pisanje več, pravi Igor Karlovšek, a še vseeno ga kdaj zmanjka za vse njegove konjičke, ki jih ni malo. Najraje pa svoje proste minute danes upokojenec in pisatelj izkoristi za najrazličnejšo rekreacijo. Od kod njegova ljubezen do branja in pisanja, kako oblikuje svoje književne junake, kaj mu pomenijo nagrade in zakaj ima tako rad naravo, je Igor Karlovšek med drugim v današnji oddaji Razkošje v glavi povedal Tadeji Bizilj.