Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kako je Tonček zdravil Zemljo. Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Napisal: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Kako je Tonček zdravil Zemljo. Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Napisal: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
SDS je v parlamentarni postopek vložila zakon, ki bi število ministrstev skrčil z 19 na 14. Svoboda je pred tem umaknila svoj predlog za spremembo števila ministrstev, češ da ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade. Kakšna bo, sicer ni jasno, saj desne stranke trdijo, da uradni pogovori o tem ne potekajo. Druge teme: - V Kijevu zadovoljni s sprostitvijo evropske pomoči in novimi sankcijami proti Rusiji - Iran ob podaljšani prekinitvi ognja ne kaže večje pripravljenosti na nove pogovore - Ob dnevu Zemlje v ospredju okoljske krize s podnebnimi spremembami na čelu
SDS je v parlamentarni postopek vložila zakon, ki bi število ministrstev skrčil z 19 na 14. Svoboda je pred tem umaknila svoj predlog za spremembo števila ministrstev, češ da ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade. Kakšna bo, sicer ni jasno, saj desne stranke trdijo, da uradni pogovori o tem ne potekajo. Druge teme: - V Kijevu zadovoljni s sprostitvijo evropske pomoči in novimi sankcijami proti Rusiji - Iran ob podaljšani prekinitvi ognja ne kaže večje pripravljenosti na nove pogovore - Ob dnevu Zemlje v ospredju okoljske krize s podnebnimi spremembami na čelu
Razstava 'Tone Kralj – vizionarski mistik', s katero se v Narodni galeriji v Ljubljani poklanjajo 125-letnici rojstva in 50. obletnici umetnikove smrti, je nastala v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki. V oddaji tudi o predstavi 'Konec epohe', kjer uspe tekst, poln bahavosti, humorja in cinizma, ujeti duha divjanja skupine prijateljev skozi tri različna življenjska obdobja. Osem desetletij dolgo obdobje pa zaobjame razstava Društva slovenskih skladateljev. 22. april je dan planeta Zemlje, ki nas vsako leto opomni, da nimamo rezervnega doma. Zato Iztok Novak v tokratni glasbeni zavesi ponuja nekaj raznolikih skladb z ekološkim sporočilom.
Razstava 'Tone Kralj – vizionarski mistik', s katero se v Narodni galeriji v Ljubljani poklanjajo 125-letnici rojstva in 50. obletnici umetnikove smrti, je nastala v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki. V oddaji tudi o predstavi 'Konec epohe', kjer uspe tekst, poln bahavosti, humorja in cinizma, ujeti duha divjanja skupine prijateljev skozi tri različna življenjska obdobja. Osem desetletij dolgo obdobje pa zaobjame razstava Društva slovenskih skladateljev. 22. april je dan planeta Zemlje, ki nas vsako leto opomni, da nimamo rezervnega doma. Zato Iztok Novak v tokratni glasbeni zavesi ponuja nekaj raznolikih skladb z ekološkim sporočilom.
Londonska pevka in avtorica Jessie Ware ostaja funk-soul diva tudi na na šestem albumu Superbloom. Tolikor bolj, ker je ta vpadljiva posebnost v njenem opusu. Še vedno lahkoten, a vselej bogat in sočen izbor songov Jessie Ware zdaj dobiva novo razsežnost. Če smo Wareovo, ki je na sceno vstopila leta 2012 z delom Devotion, plaho povezovali z rojakinjo Liso Stansfield, sta njeni prejšnji dve albumski deli neomajno izzveneli v romantičnem disco ključu. Jessie Ware se je tako vnevarno približala žanrskemu fevdu, ki ga goreče nadzira Kylie Minogue. Zato je aktualija Superbloom še bolj bohotna. Album je veličastna pop revijalnost, ki si jo brez dinamičnega gospelovskega zbora in dolge četice dolgonogih spremljevalnih plesalk v kostumih iz Moulin Rougea niti ne moremo predstavljati. In začne se dejansko odkrivanje paradigme, ki jo predstavlja Jessie Ware. Drugače rečeno, Britanci v teh nepredvidljivih in neizprosno zahtevnih časih potrebujejo novo Shirley Bassey. Jessie Ware odlično sprejema to vlogo.
Londonska pevka in avtorica Jessie Ware ostaja funk-soul diva tudi na na šestem albumu Superbloom. Tolikor bolj, ker je ta vpadljiva posebnost v njenem opusu. Še vedno lahkoten, a vselej bogat in sočen izbor songov Jessie Ware zdaj dobiva novo razsežnost. Če smo Wareovo, ki je na sceno vstopila leta 2012 z delom Devotion, plaho povezovali z rojakinjo Liso Stansfield, sta njeni prejšnji dve albumski deli neomajno izzveneli v romantičnem disco ključu. Jessie Ware se je tako vnevarno približala žanrskemu fevdu, ki ga goreče nadzira Kylie Minogue. Zato je aktualija Superbloom še bolj bohotna. Album je veličastna pop revijalnost, ki si jo brez dinamičnega gospelovskega zbora in dolge četice dolgonogih spremljevalnih plesalk v kostumih iz Moulin Rougea niti ne moremo predstavljati. In začne se dejansko odkrivanje paradigme, ki jo predstavlja Jessie Ware. Drugače rečeno, Britanci v teh nepredvidljivih in neizprosno zahtevnih časih potrebujejo novo Shirley Bassey. Jessie Ware odlično sprejema to vlogo.
Radomlje in Brinje iz Grosupljega se merita v prvi polfinalni tekmi nogometnega pokala, več pa tudi o svetovnem prvenstvu skupine C, ki bo začetek maja v Zalogu v Ljubljani.
Radomlje in Brinje iz Grosupljega se merita v prvi polfinalni tekmi nogometnega pokala, več pa tudi o svetovnem prvenstvu skupine C, ki bo začetek maja v Zalogu v Ljubljani.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Današnjo oddajo namenjamo spolno prenosljivim okužbam, ki jih je v zadnjih desetletjih vse več. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se vsako leto na novo okuži več kot 370 milijonov ljudi. Slovenija pri tem ni izjema. Te okužbe so večinoma ozdravljive, če jih z ustreznim testiranjem dovolj zgodaj odkrijemo.
Današnjo oddajo namenjamo spolno prenosljivim okužbam, ki jih je v zadnjih desetletjih vse več. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se vsako leto na novo okuži več kot 370 milijonov ljudi. Slovenija pri tem ni izjema. Te okužbe so večinoma ozdravljive, če jih z ustreznim testiranjem dovolj zgodaj odkrijemo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prekinitev ognja med Združenimi državami in Iranom je na trhlih nogah, Hormuška ožina je spet zaprta in dobava nafte in utekočinjenega zemeljskega plina z Bližnjega vzhoda prekinjena. Napetostim ni videti konca, na stari celini pa se že oblikujejo ukrepi za zagotovitev oskrbe z energenti po še znosnih cenah ob povečani porabi jeseni. Kaj trenutna situacija pomeni za cene nafte, zemeljskega plina in električne energije, kako so te povezane med sabo, kateri so načrtovani ukrepi za ublažitev cenovnih skokov v Evropi in doma ter kako zanesljiva je oskrba? O vsem tem, pa tudi o načrtih Evrope za večjo energetsko neodvisnost v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Nada Drobne Popović, generalna direktorica Gen energije; Matija Bitenc, glavni direktor Plinovodov; Tilen Šarlah, finančni analitik; Duška Godina, direktorica Agencije za energijo. Avtorica oddaje Erna Strniša
Prekinitev ognja med Združenimi državami in Iranom je na trhlih nogah, Hormuška ožina je spet zaprta in dobava nafte in utekočinjenega zemeljskega plina z Bližnjega vzhoda prekinjena. Napetostim ni videti konca, na stari celini pa se že oblikujejo ukrepi za zagotovitev oskrbe z energenti po še znosnih cenah ob povečani porabi jeseni. Kaj trenutna situacija pomeni za cene nafte, zemeljskega plina in električne energije, kako so te povezane med sabo, kateri so načrtovani ukrepi za ublažitev cenovnih skokov v Evropi in doma ter kako zanesljiva je oskrba? O vsem tem, pa tudi o načrtih Evrope za večjo energetsko neodvisnost v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Nada Drobne Popović, generalna direktorica Gen energije; Matija Bitenc, glavni direktor Plinovodov; Tilen Šarlah, finančni analitik; Duška Godina, direktorica Agencije za energijo. Avtorica oddaje Erna Strniša
Čeprav samospevi niso bili v ospredju njegovega ustvarjanja, jih je pisal ves čas – približno 40 let, kot je trajala njegova glasbena kariera. Večina jih je kljub temu nastala v 40-ih letih 19. stoletja, k številnim pa se je vračal večkrat, jih revidiral ali jih preoblikoval v samostojne klavirske skladbe. Nekatere njegove samospeve bosta poustvarila sopranistka Margaret Price in tenorist Kevin Mcmillan.
Čeprav samospevi niso bili v ospredju njegovega ustvarjanja, jih je pisal ves čas – približno 40 let, kot je trajala njegova glasbena kariera. Večina jih je kljub temu nastala v 40-ih letih 19. stoletja, k številnim pa se je vračal večkrat, jih revidiral ali jih preoblikoval v samostojne klavirske skladbe. Nekatere njegove samospeve bosta poustvarila sopranistka Margaret Price in tenorist Kevin Mcmillan.
V okviru letošnjih 40. Slovenskih glasbenih dnevov, ki so se pričeli v petek 17. aprila, končali pa se bodo jutri s koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, je danes v Viteški dvorani v Križankah v Ljubljani potekal tudi dopoldanski program razprav, predstavitev in premier, posvečenih razvoju slovenske glasbene umetnosti, radijskim praksam ter zgodovinskim in sodobnim ustvarjalnim projektom.
V okviru letošnjih 40. Slovenskih glasbenih dnevov, ki so se pričeli v petek 17. aprila, končali pa se bodo jutri s koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, je danes v Viteški dvorani v Križankah v Ljubljani potekal tudi dopoldanski program razprav, predstavitev in premier, posvečenih razvoju slovenske glasbene umetnosti, radijskim praksam ter zgodovinskim in sodobnim ustvarjalnim projektom.
Na malem odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici bo drevi in jutri ob 20. uri premiera drame Konec epohe, ki je nastala v koprodukciji novogoriškega gledališkega ansambla s Kulturno umetniškim društvom Svobodno neinstitucionalno gledališče in Cankarjevim domom Ljubljana. Besedilo hrvaškega dramatika, dramaturga in pisatelja Dina Pešuta ponuja odkrito, pristno, neposredno in duhovito razlago sveta mladih. V režiji se je prvič preizkusil Jaka Smerkolj Simoneti, ki Pešutovo literarno ustvarjanje zelo dobro spremlja.
Na malem odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici bo drevi in jutri ob 20. uri premiera drame Konec epohe, ki je nastala v koprodukciji novogoriškega gledališkega ansambla s Kulturno umetniškim društvom Svobodno neinstitucionalno gledališče in Cankarjevim domom Ljubljana. Besedilo hrvaškega dramatika, dramaturga in pisatelja Dina Pešuta ponuja odkrito, pristno, neposredno in duhovito razlago sveta mladih. V režiji se je prvič preizkusil Jaka Smerkolj Simoneti, ki Pešutovo literarno ustvarjanje zelo dobro spremlja.
Odkrito, pristno, neposredno nas bo med mlade popeljala premiera milenijske drame Konec epohe na malem odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici. V režiji se je prvič preizkusil Jaka Smerkolj Simoneti. Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega pa bo predstava Buržoazija, navdihnjena po filmu Luisa Buñuela, smešila ne le predstavnike elite, premožnežev, ki se skušajo zbrati na večerji, temveč nastavljala zrcalo družbeno-razrednemu ustroju v celoti. Subtilno, prepleteno z humorjem, ki se napaja iz absurda, v nadrealistični maniri. Režira jo Nina Ramšak Marković. In še zadnji koncert letošnjega koncertnega abonmaja z naslovom Sosedje Zavoda Celeia Celje napovedujemo, v okviru letošnjih 40. Slovenskih glasbenih dni pa je v Viteški dvorani v Križankah potekal tudi dopoldanski program razprav, predstavitev in premier, posvečenih razvoju slovenske glasbene umetnosti, radijskim praksam ter zgodovinskim in sodobnim ustvarjalnim projektom.
Odkrito, pristno, neposredno nas bo med mlade popeljala premiera milenijske drame Konec epohe na malem odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici. V režiji se je prvič preizkusil Jaka Smerkolj Simoneti. Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega pa bo predstava Buržoazija, navdihnjena po filmu Luisa Buñuela, smešila ne le predstavnike elite, premožnežev, ki se skušajo zbrati na večerji, temveč nastavljala zrcalo družbeno-razrednemu ustroju v celoti. Subtilno, prepleteno z humorjem, ki se napaja iz absurda, v nadrealistični maniri. Režira jo Nina Ramšak Marković. In še zadnji koncert letošnjega koncertnega abonmaja z naslovom Sosedje Zavoda Celeia Celje napovedujemo, v okviru letošnjih 40. Slovenskih glasbenih dni pa je v Viteški dvorani v Križankah potekal tudi dopoldanski program razprav, predstavitev in premier, posvečenih razvoju slovenske glasbene umetnosti, radijskim praksam ter zgodovinskim in sodobnim ustvarjalnim projektom.
Bližajoča se energetska kriza bo tako resna kot tisti v letih 1973 in 2022 skupaj, je danes poudaril evropski komisar za energijo Dan Joergensen. Bruselj je zato med drugim podal priporočila za zmanjšanje porabe energije v gospodinjstvih in gospodarstvu ter napovedal zapolnitev skladišč plina še pred zimo. Joergenssen je še napovedal pospešitev prizadevanj za boljše spremljanje zalog goriv v povezavi, tudi letalskega. Druge teme: - Madžarska in Slovaška sta vendarle znova pričakali rusko nafto, ki je po ukrajinskem popravilu naftovoda Družba znova stekla po njem, Ukrajina pa se je razveselila današnje novice iz Bruslja. Stalni predstavniki članic Unije so se namreč dogovorili o izplačilu 90 milijard evrov vrednega posojila Kijevu in 20-tem svežnju sankcij proti Moskvi. - Spremembe zakona o vladi, ki jih je predlagalo Gibanje Svoboda, je njena poslanska skupina umaknila še pred začetkom obravnave na današnji prvi seji parlamentarnega skupnega odbora. Kot so pojasnili, ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade, kot si jo je zamislila nastajajoča koalicija. Medtem je svoj predlog zakona o vladi vložila SDS. Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović pa je izrazil prepričanje, da bi mandatarja lahko izvolili v prvem krogu. - Zaradi zahtevnih razmer v bolnišnici Slovenj Gradec je odstopil začasni strokovni direktor Rok Vačovnik. O odstopu razmišlja tudi poslovni direktor Vladimir Topler, če s pristojnimi ne bodo našli rešitev. GREGOR: Tudi jutri bo sončno, zjutraj bo ponekod slana. KATJA: Z vami sva Gregor Budal in Katja Podgoršek.
Bližajoča se energetska kriza bo tako resna kot tisti v letih 1973 in 2022 skupaj, je danes poudaril evropski komisar za energijo Dan Joergensen. Bruselj je zato med drugim podal priporočila za zmanjšanje porabe energije v gospodinjstvih in gospodarstvu ter napovedal zapolnitev skladišč plina še pred zimo. Joergenssen je še napovedal pospešitev prizadevanj za boljše spremljanje zalog goriv v povezavi, tudi letalskega. Druge teme: - Madžarska in Slovaška sta vendarle znova pričakali rusko nafto, ki je po ukrajinskem popravilu naftovoda Družba znova stekla po njem, Ukrajina pa se je razveselila današnje novice iz Bruslja. Stalni predstavniki članic Unije so se namreč dogovorili o izplačilu 90 milijard evrov vrednega posojila Kijevu in 20-tem svežnju sankcij proti Moskvi. - Spremembe zakona o vladi, ki jih je predlagalo Gibanje Svoboda, je njena poslanska skupina umaknila še pred začetkom obravnave na današnji prvi seji parlamentarnega skupnega odbora. Kot so pojasnili, ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade, kot si jo je zamislila nastajajoča koalicija. Medtem je svoj predlog zakona o vladi vložila SDS. Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović pa je izrazil prepričanje, da bi mandatarja lahko izvolili v prvem krogu. - Zaradi zahtevnih razmer v bolnišnici Slovenj Gradec je odstopil začasni strokovni direktor Rok Vačovnik. O odstopu razmišlja tudi poslovni direktor Vladimir Topler, če s pristojnimi ne bodo našli rešitev. GREGOR: Tudi jutri bo sončno, zjutraj bo ponekod slana. KATJA: Z vami sva Gregor Budal in Katja Podgoršek.
Generator, nadvse zanimiv in priljubljen glasbeni kolektiv, bo sredi meseca maja gostoval v eni od pomladnih epizod iz serije Radio Live. Tik pred pomladjo so vrli Dolenjci postregli z albumom Iluzije, s katerega prihaja tokratna izbranka za Pesem tedna RA KP. Iluzijo predstavlja AninaTrobec.
Generator, nadvse zanimiv in priljubljen glasbeni kolektiv, bo sredi meseca maja gostoval v eni od pomladnih epizod iz serije Radio Live. Tik pred pomladjo so vrli Dolenjci postregli z albumom Iluzije, s katerega prihaja tokratna izbranka za Pesem tedna RA KP. Iluzijo predstavlja AninaTrobec.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Ob današnjem mednarodnem dnevu Zemlje se vrstijo pozivi k resnejšemu in bolj premišljenemu spopadu s podenbnimi spremembami, ki imajo med drugim za posledico hujše in daljše vročinske valove, premile zime brez snega in ekstremne vremenske dogodke. Ti so povezani tudi z globalnim pojavom, znanim pod imenom El Niño, katerega učinki so zaradi segrevanja ozračja še bolj izraziti. Nedolgo nazaj so bile naslovnice medijev polne napovedi o takoimenovanem super el niñu, ki naj bi nas čakal jeseni oziroma pozimi. O tem se je Erna Strniša pogovarjala z Gregorjem Vertačnikom, klimatologom z Agencije za okolje.
Ob današnjem mednarodnem dnevu Zemlje se vrstijo pozivi k resnejšemu in bolj premišljenemu spopadu s podenbnimi spremembami, ki imajo med drugim za posledico hujše in daljše vročinske valove, premile zime brez snega in ekstremne vremenske dogodke. Ti so povezani tudi z globalnim pojavom, znanim pod imenom El Niño, katerega učinki so zaradi segrevanja ozračja še bolj izraziti. Nedolgo nazaj so bile naslovnice medijev polne napovedi o takoimenovanem super el niñu, ki naj bi nas čakal jeseni oziroma pozimi. O tem se je Erna Strniša pogovarjala z Gregorjem Vertačnikom, klimatologom z Agencije za okolje.
Dr. Marko Sremec je strokovnjak medicine dela, prometa in športa, ki pa ima tudi zelo posebno licenco Mednarodne motociklistične zveze. To enostavno povedano pomeni, da kot uradni zdravnik sodeluje tudi na različnih motociklističnih dirkah. Kot zdravnik na motorju posreduje tam, kjer ostala vozila zaradi zahtevnosti terena ne morejo dostopati do poškodovancev. O svojih izkušnjah je spregovoril v terenskem studiu Vala 202 v Centru varne vožnje na Vranskem.
Dr. Marko Sremec je strokovnjak medicine dela, prometa in športa, ki pa ima tudi zelo posebno licenco Mednarodne motociklistične zveze. To enostavno povedano pomeni, da kot uradni zdravnik sodeluje tudi na različnih motociklističnih dirkah. Kot zdravnik na motorju posreduje tam, kjer ostala vozila zaradi zahtevnosti terena ne morejo dostopati do poškodovancev. O svojih izkušnjah je spregovoril v terenskem studiu Vala 202 v Centru varne vožnje na Vranskem.
Srečanje pisateljice Tine Vrščaj in letošnjih maturantov v radijskem studiu, kjer je beseda tekla o maturi, pisanju eseja, pisateljevanju, predvsem pa o romanu Na Klancu. Mladi so imeli za avtorico kar nekaj vprašanj, izvedeli pa smo tudi, kako oni sami razmišljajo o temah, ki jih odpira obvezno maturitetno čtivo: o okoljski problematiki, zasvojenosti s tehnologijo, vprašanju materinstva in starševstva ter o brezbrižnih medosebnih odnosih.
Srečanje pisateljice Tine Vrščaj in letošnjih maturantov v radijskem studiu, kjer je beseda tekla o maturi, pisanju eseja, pisateljevanju, predvsem pa o romanu Na Klancu. Mladi so imeli za avtorico kar nekaj vprašanj, izvedeli pa smo tudi, kako oni sami razmišljajo o temah, ki jih odpira obvezno maturitetno čtivo: o okoljski problematiki, zasvojenosti s tehnologijo, vprašanju materinstva in starševstva ter o brezbrižnih medosebnih odnosih.
S prireditvijo na Glavnem trgu v Mariboru se je na dan Zemlje končala velika občinska okoljska akcija Moji odpadki, moja skrb. Rdeča nit dogajanja in vodenih ogledov v sortirnici in v zbirnem centru Lahova je bila, javnosti predstaviti pot odpadkov, da bi dobili jasno predstavo o tem, kaj se z njimi dogaja po tem, ko jih vržemo v zabojnik. Še zdaleč ni res, da na koncu vse pristane na enem kupu. Cilj odgovornega ravnanja z odpadki je namreč njihova ponovna uporaba oziroma predelava v novo surovino. V središču mesta je bil v živo mikrofon Radia Maribor.
S prireditvijo na Glavnem trgu v Mariboru se je na dan Zemlje končala velika občinska okoljska akcija Moji odpadki, moja skrb. Rdeča nit dogajanja in vodenih ogledov v sortirnici in v zbirnem centru Lahova je bila, javnosti predstaviti pot odpadkov, da bi dobili jasno predstavo o tem, kaj se z njimi dogaja po tem, ko jih vržemo v zabojnik. Še zdaleč ni res, da na koncu vse pristane na enem kupu. Cilj odgovornega ravnanja z odpadki je namreč njihova ponovna uporaba oziroma predelava v novo surovino. V središču mesta je bil v živo mikrofon Radia Maribor.
V našem terenskem studi v Centru varne vožnje na Vranskem smo gostili zanimiv dvojec: o prvi pomoči motoristom neposredno po nesreči sta se pogovorila slovenski motociklistični dirkač Toni Mulec, ki je na letošnjem reliju Dakar v Savdski Arabiji dosegel izjemen uspeh, in zdravnica urgentne medicine, motoristka in tekmovalka v trialu Ines Pezić Pregrad. Pred desetletjem je sama doživela hudo prometno nesrečo, danes pa se kot zdravnica na terenu pogosto srečuje prav s poškodbami motoristov. Kako poteka pomoč v prvih, ključnih minutah? Katere napake najpogosteje naredijo očividci in kaj v resnici odloča o tem, kako bo poškodovanec okreval?
V našem terenskem studi v Centru varne vožnje na Vranskem smo gostili zanimiv dvojec: o prvi pomoči motoristom neposredno po nesreči sta se pogovorila slovenski motociklistični dirkač Toni Mulec, ki je na letošnjem reliju Dakar v Savdski Arabiji dosegel izjemen uspeh, in zdravnica urgentne medicine, motoristka in tekmovalka v trialu Ines Pezić Pregrad. Pred desetletjem je sama doživela hudo prometno nesrečo, danes pa se kot zdravnica na terenu pogosto srečuje prav s poškodbami motoristov. Kako poteka pomoč v prvih, ključnih minutah? Katere napake najpogosteje naredijo očividci in kaj v resnici odloča o tem, kako bo poškodovanec okreval?
V zadnjih desetletjih so v motorističnih krogih vse popularnejši blagoslovi motoristov. Največji pri nas je bil pred dnevi v Mirni Peči, prvi v samostojni državi pa je bil leta 1998 v Novi Štifti. Vse od takrat je njegov skorajda zaščitni znak pater Niko Žvokelj, ki zdaj sicer deluje v Novem mestu, a bo že v ponedeljek motoristično sezono blagoslovil na izvornem mestu – v Novi Štifti.
V zadnjih desetletjih so v motorističnih krogih vse popularnejši blagoslovi motoristov. Največji pri nas je bil pred dnevi v Mirni Peči, prvi v samostojni državi pa je bil leta 1998 v Novi Štifti. Vse od takrat je njegov skorajda zaščitni znak pater Niko Žvokelj, ki zdaj sicer deluje v Novem mestu, a bo že v ponedeljek motoristično sezono blagoslovil na izvornem mestu – v Novi Štifti.
Med najbolj znanimi motociklisti v Sloveniji je petkratni svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser, ki smo ga o motorističnih izkušnjah povprašali po VN Trentina, na kateri je osvojil 2. mesto. 29-letnik je zelo pozno opravil vozniški izpit A kategorije, saj mu med tekmovalnimi sezonami tega niso dopuščale številne obveznosti. Izpit je opravil v sezoni, med katero je staknil hudo poškodbo. Pobudo za to je dala njegova zaročenka Špela, ki si je zaželela tudi potovanj z motociklom.
Med najbolj znanimi motociklisti v Sloveniji je petkratni svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser, ki smo ga o motorističnih izkušnjah povprašali po VN Trentina, na kateri je osvojil 2. mesto. 29-letnik je zelo pozno opravil vozniški izpit A kategorije, saj mu med tekmovalnimi sezonami tega niso dopuščale številne obveznosti. Izpit je opravil v sezoni, med katero je staknil hudo poškodbo. Pobudo za to je dala njegova zaročenka Špela, ki si je zaželela tudi potovanj z motociklom.
Papež Frančišek je o molitvi dejal, da je prav molitev tista, ki ohranja plamen vere, in da je bistvena naloga Cerkve moliti ter vzgajati za molitev. Molitev vernikom odpira nekaj bistvenega: odnos med človekom in Bogom. Včasih je polna besed, drugič zaznamovana s tišino, prošnjo, hvaležnostjo ali iskanjem. Za nekoga je molitev opora, za drugega vprašanje, za tretjega prostor notranjega miru. Človek v molitvi pred Boga pravzaprav prinaša marsikaj. O tem, kako razumeti molitev in kako oblikuje človeka, smo se pogovarjali z župnikom Simonom Potnikom iz Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec.
Papež Frančišek je o molitvi dejal, da je prav molitev tista, ki ohranja plamen vere, in da je bistvena naloga Cerkve moliti ter vzgajati za molitev. Molitev vernikom odpira nekaj bistvenega: odnos med človekom in Bogom. Včasih je polna besed, drugič zaznamovana s tišino, prošnjo, hvaležnostjo ali iskanjem. Za nekoga je molitev opora, za drugega vprašanje, za tretjega prostor notranjega miru. Človek v molitvi pred Boga pravzaprav prinaša marsikaj. O tem, kako razumeti molitev in kako oblikuje človeka, smo se pogovarjali z župnikom Simonom Potnikom iz Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec.
Tudi mariborska varuhinja bolnikovih pravic kot eno najpogostejših težav opaža nezmožnost izbora osebnega zdravnika, pa tudi vse manjši osebni stik med bolnikom in zdravnikom. Drugi poudarki: - V petek začetek zbiranja podpisov za referendum o ureditvi parkiranja v ljubljanskih soseskah. Številne ljubljanske ceste v teh dneh delovišča. - V Notranjskem regijskem parku bodo naravovarstveniki odslej kot eni prvih v Evropi obhode opravljali s konji. - Po Radovljici bo tudi Podčetrtek v znamenju čokolade.
Tudi mariborska varuhinja bolnikovih pravic kot eno najpogostejših težav opaža nezmožnost izbora osebnega zdravnika, pa tudi vse manjši osebni stik med bolnikom in zdravnikom. Drugi poudarki: - V petek začetek zbiranja podpisov za referendum o ureditvi parkiranja v ljubljanskih soseskah. Številne ljubljanske ceste v teh dneh delovišča. - V Notranjskem regijskem parku bodo naravovarstveniki odslej kot eni prvih v Evropi obhode opravljali s konji. - Po Radovljici bo tudi Podčetrtek v znamenju čokolade.
Evropska komisija je v senci vojne na Bližnjem vzhodu in zaradi posledične energetske krize predlagala sveženj ukrepov za njeno blaženje. Med drugim bodo države članice usklajevale polnjenje skladišč plina in sprostitve zalog energentov, omogočile prerazporejanje letalskega goriva, mogoči bodo tudi začasni ukrepi za najranljivejše, kot so energetski boni. Kot je dejal komisar za energijo Dan Jørgensen, pa je danes bolj kot kadar koli prej jasno, da čista energija pomeni varnost, dostopnost in neodvisnost. V ta namen so predlagali tudi pospešitev prehoda na električno energijo, je dodal. Ostali poudarki oddaje: V Hormuški ožini se razmere kljub ameriškemu podaljšanju premirja zaostrujejo. Po naftovodu Družba znova stekla nafta, na Slovaškem in Madžarskem jo pričakujejo jutri. Šempetrska bolnišnica z obnovo pridobila 12 dializnih mest.
Evropska komisija je v senci vojne na Bližnjem vzhodu in zaradi posledične energetske krize predlagala sveženj ukrepov za njeno blaženje. Med drugim bodo države članice usklajevale polnjenje skladišč plina in sprostitve zalog energentov, omogočile prerazporejanje letalskega goriva, mogoči bodo tudi začasni ukrepi za najranljivejše, kot so energetski boni. Kot je dejal komisar za energijo Dan Jørgensen, pa je danes bolj kot kadar koli prej jasno, da čista energija pomeni varnost, dostopnost in neodvisnost. V ta namen so predlagali tudi pospešitev prehoda na električno energijo, je dodal. Ostali poudarki oddaje: V Hormuški ožini se razmere kljub ameriškemu podaljšanju premirja zaostrujejo. Po naftovodu Družba znova stekla nafta, na Slovaškem in Madžarskem jo pričakujejo jutri. Šempetrska bolnišnica z obnovo pridobila 12 dializnih mest.
Idrija je kot prva občina na Goriškem pridobila certifikat »Voda iz pipe«, ki ga podeljuje Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije. S tem se je zavezala, da bo spodbujala k pitju vode iz pipe, ki je bolj kakovostna in bolj prijazna do okolja kot ustekleničena voda. Hkrati bo ozaveščala o pomenu varovanja vodnih virov in skrbi za okolje. V oddaji tudi o tem: - Kako ohranjati neoporečnost medu na evropskem trgu? - V SNG Nova Gorica drevi premiera milenijske drame Konec epohe. - Novogoriške odbojkarice lovijo tretje mesto v državnem prvenstvu.
Idrija je kot prva občina na Goriškem pridobila certifikat »Voda iz pipe«, ki ga podeljuje Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije. S tem se je zavezala, da bo spodbujala k pitju vode iz pipe, ki je bolj kakovostna in bolj prijazna do okolja kot ustekleničena voda. Hkrati bo ozaveščala o pomenu varovanja vodnih virov in skrbi za okolje. V oddaji tudi o tem: - Kako ohranjati neoporečnost medu na evropskem trgu? - V SNG Nova Gorica drevi premiera milenijske drame Konec epohe. - Novogoriške odbojkarice lovijo tretje mesto v državnem prvenstvu.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Franza Lachnerja in Danile Švare. V Arsovih spominčicah predstavljamo izbor skladb z oboistko Irmgard Anderl Krajter, ki je 1. aprila 1997 postala redna članica in solistka oboistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Rodila se je v Salzburgu, študirala je na Visoki šoli za glasbo Mozarteum pri profesorjih Arthurju Jensnu in Lotharju Kochu. V času študija je prejela več nagrad na avstrijskih tekmovanjih mladih glasbenikov. Leta 1996 je z odliko diplomirala in postala magistrica glasbe. Oboistko Irmgard Anderl Krajter bomo predstavili kot solistko z orkestrom in kot komorno glasbenico. Nastopila bo v Koncertu za oboo d’amore, godala in generalni bas v A-duru, z oznako del 1055, Johanna Sebastiana Bacha, v prvem stavku Okteta za pihala v B-duru, op. 156, Franza Lachnerja in v Suiti concertante za tri soliste Danila Švare. Ponovitev bo v četrtek, 23. aprila ob 17.05.
Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Franza Lachnerja in Danile Švare. V Arsovih spominčicah predstavljamo izbor skladb z oboistko Irmgard Anderl Krajter, ki je 1. aprila 1997 postala redna članica in solistka oboistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Rodila se je v Salzburgu, študirala je na Visoki šoli za glasbo Mozarteum pri profesorjih Arthurju Jensnu in Lotharju Kochu. V času študija je prejela več nagrad na avstrijskih tekmovanjih mladih glasbenikov. Leta 1996 je z odliko diplomirala in postala magistrica glasbe. Oboistko Irmgard Anderl Krajter bomo predstavili kot solistko z orkestrom in kot komorno glasbenico. Nastopila bo v Koncertu za oboo d’amore, godala in generalni bas v A-duru, z oznako del 1055, Johanna Sebastiana Bacha, v prvem stavku Okteta za pihala v B-duru, op. 156, Franza Lachnerja in v Suiti concertante za tri soliste Danila Švare. Ponovitev bo v četrtek, 23. aprila ob 17.05.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Mariborski mestni svet jutri o posvetovalnem referendumu o sežigalnici - Mariborska varuhinja bolnikovih pravic opaža, da je v primarnem zdravstvu največja težava nezmožnost izbora osebnega zdravnika - Odbojkarice mariborskega Branika so ubranile naslov državnih prvakinj
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Mariborski mestni svet jutri o posvetovalnem referendumu o sežigalnici - Mariborska varuhinja bolnikovih pravic opaža, da je v primarnem zdravstvu največja težava nezmožnost izbora osebnega zdravnika - Odbojkarice mariborskega Branika so ubranile naslov državnih prvakinj
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Če prisegate na sveža, sezonska in sledljiva živila, ste gotovo že slišali za projekt Mali plac za prihodnost, ki združuje več ekoloških kmetij po Sloveniji in gradi skupnost ljudi, ki jim ni vseeno, od kod prihaja njihova hrana. Poleg redne tedenske dostave živil na prevzemna mesta po vsej Sloveniji organizirajo tudi dogodke, izobraževanja in obiske kmetij, kjer lahko člani pobliže spoznajo način pridelave ter ljudi, ki se z njo ukvarjajo. Prvi na obisku je na Ekološki kmetiji Avšič raziskal, kako ta model deluje v praksi, kakšne spremembe prinaša v lokalno okolje ter kako je biti del takšne skupnosti.
Če prisegate na sveža, sezonska in sledljiva živila, ste gotovo že slišali za projekt Mali plac za prihodnost, ki združuje več ekoloških kmetij po Sloveniji in gradi skupnost ljudi, ki jim ni vseeno, od kod prihaja njihova hrana. Poleg redne tedenske dostave živil na prevzemna mesta po vsej Sloveniji organizirajo tudi dogodke, izobraževanja in obiske kmetij, kjer lahko člani pobliže spoznajo način pridelave ter ljudi, ki se z njo ukvarjajo. Prvi na obisku je na Ekološki kmetiji Avšič raziskal, kako ta model deluje v praksi, kakšne spremembe prinaša v lokalno okolje ter kako je biti del takšne skupnosti.
Tekmovanje First Lego League mladim približuje znanost in jih navdušuje za raziskovanje. V Sloveniji ta mednarodni multidisciplinarni raziskovalni program pod okriljem zavoda Super glavce poteka že 15. leto, v njem pa sodeluje tudi nekaj ekip iz primorskih osnovnih šol. Med njimi je ekipa Čeljustniki iz OŠ Dr. Bogomirja Magajne iz Divače, ki je na letošnjem državnem tekmovanju osvojila peto mesto in si zagotovila eno od petih vstopnic na svetovno prvenstvo. Junija se tako 11 učencev z mentorji odpravlja v Združene države Amerike.
Tekmovanje First Lego League mladim približuje znanost in jih navdušuje za raziskovanje. V Sloveniji ta mednarodni multidisciplinarni raziskovalni program pod okriljem zavoda Super glavce poteka že 15. leto, v njem pa sodeluje tudi nekaj ekip iz primorskih osnovnih šol. Med njimi je ekipa Čeljustniki iz OŠ Dr. Bogomirja Magajne iz Divače, ki je na letošnjem državnem tekmovanju osvojila peto mesto in si zagotovila eno od petih vstopnic na svetovno prvenstvo. Junija se tako 11 učencev z mentorji odpravlja v Združene države Amerike.
23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic – dan, ko naj knjige ne bi le ostajale na policah, ampak zares zaživele med ljudmi. Letos so se ob tej priložnosti ljubljanske knjigarne povezale v skupno pobudo in odprle svoje prostore širše kot običajno – z dogodki, pogovori in srečanji, ki vabijo k branju, razmisleku in druženju. Knjigarne niso le prodajni prostori, ampak pomembni kulturni in družabni prostori mesta – kraji, kjer nastajajo ideje, pogovori in skupnosti. So fizične knjigarne danes še nepogrešljive? Kaj pomeni voditi knjigarno? Kako se spreminja branje? O teh in drugih vprašanjih bomo razmišljali z vodjo knjigarne Lutkovnega gledališča Ljubljana, Natašo Antunićević Vižintin, z vodjo knjigarne Konzorcij Katarino Modic in Andrejo Udovč, urednico pri založbi Sanje in predstavnico knjigarne Hiše sanjajočih knjig.
23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic – dan, ko naj knjige ne bi le ostajale na policah, ampak zares zaživele med ljudmi. Letos so se ob tej priložnosti ljubljanske knjigarne povezale v skupno pobudo in odprle svoje prostore širše kot običajno – z dogodki, pogovori in srečanji, ki vabijo k branju, razmisleku in druženju. Knjigarne niso le prodajni prostori, ampak pomembni kulturni in družabni prostori mesta – kraji, kjer nastajajo ideje, pogovori in skupnosti. So fizične knjigarne danes še nepogrešljive? Kaj pomeni voditi knjigarno? Kako se spreminja branje? O teh in drugih vprašanjih bomo razmišljali z vodjo knjigarne Lutkovnega gledališča Ljubljana, Natašo Antunićević Vižintin, z vodjo knjigarne Konzorcij Katarino Modic in Andrejo Udovč, urednico pri založbi Sanje in predstavnico knjigarne Hiše sanjajočih knjig.
S staranjem se povečuje nevarnost za padce zaradi zdrsa ali spotikanja. Zaradi poškodb pri padcih vsako leto išče pomoč v urgentni službi skoraj 25 tisoč starejših odraslih, od tega jih več kot devet tisoč potrebuje zdravljenje v bolnišnici, 510 pa jih umre. O tem, kaj lahko sami naredimo za zmanjšanje nevarnosti za padce, smo govorili v tokratni rubriki Radijski SOS.
S staranjem se povečuje nevarnost za padce zaradi zdrsa ali spotikanja. Zaradi poškodb pri padcih vsako leto išče pomoč v urgentni službi skoraj 25 tisoč starejših odraslih, od tega jih več kot devet tisoč potrebuje zdravljenje v bolnišnici, 510 pa jih umre. O tem, kaj lahko sami naredimo za zmanjšanje nevarnosti za padce, smo govorili v tokratni rubriki Radijski SOS.
Naravo varujemo predvsem zaradi ljudi, poudarja Martina Kačičnik Jančar z Zavoda za varstvo narave, kjer je vodja sektorja za biotsko raznovrstnost. Varstvo narave je stvar družbenega dogovora o tem, katere storitve bomo v kakšni meri črpali iz narave. Da pri tem največkrat prevladajo ozki gospodarski interesi, pa je posledica iluzije o nenehni gospodarski rasti in – človekove grabežljivosti. Martina Kačičnik Jančar je gostja tokratnega Intervjuja.
Naravo varujemo predvsem zaradi ljudi, poudarja Martina Kačičnik Jančar z Zavoda za varstvo narave, kjer je vodja sektorja za biotsko raznovrstnost. Varstvo narave je stvar družbenega dogovora o tem, katere storitve bomo v kakšni meri črpali iz narave. Da pri tem največkrat prevladajo ozki gospodarski interesi, pa je posledica iluzije o nenehni gospodarski rasti in – človekove grabežljivosti. Martina Kačičnik Jančar je gostja tokratnega Intervjuja.
Benjamin Ipavec je bil član znane družine šentjurskih zdravnikov in glasbenikov, ki so pustili pomembno sled v slovenski glasbeni kulturi. Benjamin Ipavec se je v slovensko glasbeno zgodovino zapisal tudi kot eden prvih posvetnih pevovodij in dirigentov, kot prvi slovenski mladinski skladatelj in kot ustvarjalec prve slovenske opere, komorne glasbe in na splošno začetnik različnih zvrsti, najbolj pa je znan po svoji vokalni in zborovski glasbi.
Benjamin Ipavec je bil član znane družine šentjurskih zdravnikov in glasbenikov, ki so pustili pomembno sled v slovenski glasbeni kulturi. Benjamin Ipavec se je v slovensko glasbeno zgodovino zapisal tudi kot eden prvih posvetnih pevovodij in dirigentov, kot prvi slovenski mladinski skladatelj in kot ustvarjalec prve slovenske opere, komorne glasbe in na splošno začetnik različnih zvrsti, najbolj pa je znan po svoji vokalni in zborovski glasbi.
Energetska kriza vpliva na cene širokega spektra dobrin in storitev. Zaskrbljeni pa so tudi v Javnem holdingu Maribor. Če so v začetku leta napovedovali, da podražitev javnih storitev letos ne bo, pa pravkar pripravljajo nove izračune.
Energetska kriza vpliva na cene širokega spektra dobrin in storitev. Zaskrbljeni pa so tudi v Javnem holdingu Maribor. Če so v začetku leta napovedovali, da podražitev javnih storitev letos ne bo, pa pravkar pripravljajo nove izračune.
Dan Zemlje je mednarodna pobuda za varovanje okolja in narave, ki jo vsako leto obeležujemo 22. aprila. Zavod za gozdove Slovenije ob letošnjem dnevu Zemlje organizira Dan gozdnih učnih poti v Sloveniji. Podrobneje v Izluščeno.
Dan Zemlje je mednarodna pobuda za varovanje okolja in narave, ki jo vsako leto obeležujemo 22. aprila. Zavod za gozdove Slovenije ob letošnjem dnevu Zemlje organizira Dan gozdnih učnih poti v Sloveniji. Podrobneje v Izluščeno.
Mariborske in kamniške odbojkarice so se sinoči merile v tretji tekmi finala državnega prvenstva, Franjo Bobinec pa je bil na volilni skupščini Olimpijskega komiteja Slovneije edini kandidat za predsednika.
Mariborske in kamniške odbojkarice so se sinoči merile v tretji tekmi finala državnega prvenstva, Franjo Bobinec pa je bil na volilni skupščini Olimpijskega komiteja Slovneije edini kandidat za predsednika.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
40 let od največje jedrske nesreče v svetovni zgodovini se sprašujemo, kakšne so bile njene družbeno-zgodovinske posledice in kako je bilo to nesrečo doživeti iz prve roke
40 let od največje jedrske nesreče v svetovni zgodovini se sprašujemo, kakšne so bile njene družbeno-zgodovinske posledice in kako je bilo to nesrečo doživeti iz prve roke
Stvarna služnost nastane z zakonom na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. V praksi je stvarna služnost ustanovljena na zemljiški parceli ali posameznemu delu stavbe. Kako se razlikujeta pozitivna in negativna služnost? Kaj lahko naredimo v primeru oviranja izvrševanja služnosti? Kaj pa, če služnostni upravičenec prekorači obseg služnostne pravice? Ali so služnosti prenosljive pravice? Gostja sredinega svetovalnega servisa ob pol devetih na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si
Stvarna služnost nastane z zakonom na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. V praksi je stvarna služnost ustanovljena na zemljiški parceli ali posameznemu delu stavbe. Kako se razlikujeta pozitivna in negativna služnost? Kaj lahko naredimo v primeru oviranja izvrševanja služnosti? Kaj pa, če služnostni upravičenec prekorači obseg služnostne pravice? Ali so služnosti prenosljive pravice? Gostja sredinega svetovalnega servisa ob pol devetih na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Mariborska varuhinja bolnikovih pravic opaža, da je v primarnem zdravstvu največja težava nezmožnost izbora osebnega zdravnika - Zaznamujemo dan Zemlje; z dogodkom in vodenimi ogledi se mu pridružuje tudi mariborska Snaga - Odbojkarice OTP Banke Branika so ubranile naslov slovenskih državnih prvakinj
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Mariborska varuhinja bolnikovih pravic opaža, da je v primarnem zdravstvu največja težava nezmožnost izbora osebnega zdravnika - Zaznamujemo dan Zemlje; z dogodkom in vodenimi ogledi se mu pridružuje tudi mariborska Snaga - Odbojkarice OTP Banke Branika so ubranile naslov slovenskih državnih prvakinj
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Luč ustvari zgodbo, ki dopolni glasbo, pravi Jure. A tudi če je ta zgodba čudovita, so "lučkarji" vedno v drugem planu: kadar se zmotijo, vsi opazijo, ko pa je luč super, pa nihče nič ne reče.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Luč ustvari zgodbo, ki dopolni glasbo, pravi Jure. A tudi če je ta zgodba čudovita, so "lučkarji" vedno v drugem planu: kadar se zmotijo, vsi opazijo, ko pa je luč super, pa nihče nič ne reče.
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A - duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A – duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A - duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A – duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Mariborska varuhinja bolnikovih pravic Jasna Cajnko je lani opravila nekaj več kot 540 obravnav, kar je primerljivo z letom prej. Od tega je bilo skoraj 400 takih, ki so obravnavale domnevne kršitve pacientovih pravic – največ se jih nanaša na poseg v pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave. Foto: BoBo
Mariborska varuhinja bolnikovih pravic Jasna Cajnko je lani opravila nekaj več kot 540 obravnav, kar je primerljivo z letom prej. Od tega je bilo skoraj 400 takih, ki so obravnavale domnevne kršitve pacientovih pravic – največ se jih nanaša na poseg v pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave. Foto: BoBo
Emily Dickinson je ena osrednjih ameriških pesnic 19. stoletja, znana po zgoščeni, formalno inovativni liriki. Njene pesmi pogosto izhajajo iz opazovanja narave, ki ga preoblikuje v razmislek o življenju, smrti in zavesti. V izbrani pesmi vrt deluje kot prizorišče zaznave spremembe, ki jo pesnica beleži z minimalnimi izraznimi sredstvi. Prevod Tadeja Spruk, interpretacija Martina Maurič Lazar, redakcija Tina Kozin, Tina Poglajen. Posneto leta 2006.
Emily Dickinson je ena osrednjih ameriških pesnic 19. stoletja, znana po zgoščeni, formalno inovativni liriki. Njene pesmi pogosto izhajajo iz opazovanja narave, ki ga preoblikuje v razmislek o življenju, smrti in zavesti. V izbrani pesmi vrt deluje kot prizorišče zaznave spremembe, ki jo pesnica beleži z minimalnimi izraznimi sredstvi. Prevod Tadeja Spruk, interpretacija Martina Maurič Lazar, redakcija Tina Kozin, Tina Poglajen. Posneto leta 2006.