Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej se je najprej uveljavila kot avtorica dramskih besedil. V tridesetletnem obdobju, kar slovenski dijaki in dijakinje pišejo maturitetni esej, je bila kot avtorica dramskega besedila Naše skladišče(šele!) druga slovenska pisateljica, o katere delu so pisali esej. Toda Tjaša Mislèj ni le dobra dramatičarka, ampak tudi dobra pisateljica kratkih zgodb. To dokazuje njena prva zbirka z naslovom Ocean na steni, objavljena v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi. Objavljene zgodbe imajo kar nekaj skupnih imenovalcev. Vsaka zgodba ima naslov po glavni ženski junakinji (izjema je morda zgodba Ula; naslovna junakinja s strani opazuje mamo in očeta ter njun odnos, v ospredje pa stopi šele v zadnjih vrsticah); junakinje zgodb se morajo odločiti oziroma se odločijo za spremembo; predvsem pa pisateljica z izjemno pripovedno prepričljivostjo slika njihove usode, ko težki situaciji sledi še težja, do konca. Tudi konec zgodbe izpelje pisateljica zelo učinkovito: ne ponuja čira-čara nenadnega preobrata, ampak z odprtostjo konca samo še stopnjuje junakinjino stisko. Zato je pisateljici uspel veliki met: dosledno piše o ženskih usodah in njihovih stiskah, vendar ne črno-belo. Več o zbirki in še čem pove Tjaša Mislej v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz zgodbe Hana, zgodbe o mladi ženski, ki se odloči za splav. Nikar ne zamudite.
Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej se je najprej uveljavila kot avtorica dramskih besedil. V tridesetletnem obdobju, kar slovenski dijaki in dijakinje pišejo maturitetni esej, je bila kot avtorica dramskega besedila Naše skladišče(šele!) druga slovenska pisateljica, o katere delu so pisali esej. Toda Tjaša Mislèj ni le dobra dramatičarka, ampak tudi dobra pisateljica kratkih zgodb. To dokazuje njena prva zbirka z naslovom Ocean na steni, objavljena v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi. Objavljene zgodbe imajo kar nekaj skupnih imenovalcev. Vsaka zgodba ima naslov po glavni ženski junakinji (izjema je morda zgodba Ula; naslovna junakinja s strani opazuje mamo in očeta ter njun odnos, v ospredje pa stopi šele v zadnjih vrsticah); junakinje zgodb se morajo odločiti oziroma se odločijo za spremembo; predvsem pa pisateljica z izjemno pripovedno prepričljivostjo slika njihove usode, ko težki situaciji sledi še težja, do konca. Tudi konec zgodbe izpelje pisateljica zelo učinkovito: ne ponuja čira-čara nenadnega preobrata, ampak z odprtostjo konca samo še stopnjuje junakinjino stisko. Zato je pisateljici uspel veliki met: dosledno piše o ženskih usodah in njihovih stiskah, vendar ne črno-belo. Več o zbirki in še čem pove Tjaša Mislej v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz zgodbe Hana, zgodbe o mladi ženski, ki se odloči za splav. Nikar ne zamudite.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Vzgojiteljica Sabina Skok je izdala knjigico z naslovom »Dora gre na Snežnik«. Poučna zgodba najmlajše uči spoštovanja do narave in dediščine, deklica pa na vrhu 1.796 metrov visokega primorskega očaka uživa v čudovitem razgledu in si privošči domače, avtohtone jedi. Ko se s Snežnika spustimo v dolino in se odpravimo proti Krasu, pa lahko tamkajšnje avtohtone jedi in pijačo ter kraško arhitekturo doživljamo na tradicionalnih osmicah. In ker je Kras povezan s kamnom, smo se pozanimali, kam je sežanski Vinakras spravil penino, kjer se bo dve leti starala, in obiskali študenta Višje strokovne šole Sežana, smer kamen, Martina Kandida, ki je na evropskem tekmovanju mladih strokovnjakov v poklicih Euroskills odlično branil slovenske barve.
Vzgojiteljica Sabina Skok je izdala knjigico z naslovom »Dora gre na Snežnik«. Poučna zgodba najmlajše uči spoštovanja do narave in dediščine, deklica pa na vrhu 1.796 metrov visokega primorskega očaka uživa v čudovitem razgledu in si privošči domače, avtohtone jedi. Ko se s Snežnika spustimo v dolino in se odpravimo proti Krasu, pa lahko tamkajšnje avtohtone jedi in pijačo ter kraško arhitekturo doživljamo na tradicionalnih osmicah. In ker je Kras povezan s kamnom, smo se pozanimali, kam je sežanski Vinakras spravil penino, kjer se bo dve leti starala, in obiskali študenta Višje strokovne šole Sežana, smer kamen, Martina Kandida, ki je na evropskem tekmovanju mladih strokovnjakov v poklicih Euroskills odlično branil slovenske barve.
"Prepričan sem, da se bo marca večina ljudi na volišču spet oddala glas proti nečemu", pravi strokovnjak za komunikacijo Dejan Verčič s FDV, ki opozarja, da se v Sloveniji premalo pogovarjamo o res ključnih stvareh za prihodnost države. Kot pravi, se še nismo niti dobro odločili, ali želimo biti del zahodne ali vzhodne Evrope. Zaupanje v institucije pri nas je še vedno na ravni držav jugovzhoda, dodaja. Komu Slovenci sploh zaupamo? Odločanje na nedavnem zakonodajnem referendumu je pokazalo, da niti bralci javnega mnenja ne znajo več pravilno zajeti razpoloženja slovenskega volilnega telesa.
"Prepričan sem, da se bo marca večina ljudi na volišču spet oddala glas proti nečemu", pravi strokovnjak za komunikacijo Dejan Verčič s FDV, ki opozarja, da se v Sloveniji premalo pogovarjamo o res ključnih stvareh za prihodnost države. Kot pravi, se še nismo niti dobro odločili, ali želimo biti del zahodne ali vzhodne Evrope. Zaupanje v institucije pri nas je še vedno na ravni držav jugovzhoda, dodaja. Komu Slovenci sploh zaupamo? Odločanje na nedavnem zakonodajnem referendumu je pokazalo, da niti bralci javnega mnenja ne znajo več pravilno zajeti razpoloženja slovenskega volilnega telesa.
Ortopedska bolnišnica Valdoltra je v začetku meseca novembra v Portorožu in v Valdoltri gostila mednarodni simpozij o sodobnem zdravljenju poškodb in bolezni ramenskega ter kolenskega sklepa SKAA 2025.
Ortopedska bolnišnica Valdoltra je v začetku meseca novembra v Portorožu in v Valdoltri gostila mednarodni simpozij o sodobnem zdravljenju poškodb in bolezni ramenskega ter kolenskega sklepa SKAA 2025.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Vlada prihaja na obisk v Podravje. - v Mariboru prižig lučk in začetek pestrega prazničnega programa. - v Mariboru dve premieri: umetniškega projekta Karmine Šilec in sodobne opere Razcvet.
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Vlada prihaja na obisk v Podravje. - v Mariboru prižig lučk in začetek pestrega prazničnega programa. - v Mariboru dve premieri: umetniškega projekta Karmine Šilec in sodobne opere Razcvet.
Lara Železnik s partnerjem Gašperjem Koscem in argentinsko dogo Elo živi v ribiškem in surferskem mestu Tofino v Kanadi, na otoku Vancouver. V mestecu ni semaforjev, pozimi ima manj kot 3000 prebivalcev, s turisti pa poleti ta številka naraste na približno 30.000. Obiskovalci prihajajo deskat na vodi, opazovat orke in deževni gozd, zelo blizu so tudi črni medvedi in pume, ki kdaj zaidejo celo v mesto. Dom sta Slovenca našla na 13-metrski ladji. Poleg poznavanja tokov in vetrov Pacifika je velik izziv pranje perila, saj se morata za to odpraviti v mestno pralnico. Prednosti pa so izleti, nekaj ur plovbe stran lahko najdeta “zasebne” naravne vroče vrelce.
Lara Železnik s partnerjem Gašperjem Koscem in argentinsko dogo Elo živi v ribiškem in surferskem mestu Tofino v Kanadi, na otoku Vancouver. V mestecu ni semaforjev, pozimi ima manj kot 3000 prebivalcev, s turisti pa poleti ta številka naraste na približno 30.000. Obiskovalci prihajajo deskat na vodi, opazovat orke in deževni gozd, zelo blizu so tudi črni medvedi in pume, ki kdaj zaidejo celo v mesto. Dom sta Slovenca našla na 13-metrski ladji. Poleg poznavanja tokov in vetrov Pacifika je velik izziv pranje perila, saj se morata za to odpraviti v mestno pralnico. Prednosti pa so izleti, nekaj ur plovbe stran lahko najdeta “zasebne” naravne vroče vrelce.
Ameriški pesnik John Lawrence Ashbery (1927–2017), ki je objavil več kot 20 samostojnih pesniških zbirk, velja za najpomembnejšega predstavnika tako imenovane Newyorške pesniške šole. Ena izmed značilnosti njegove poezije je plastenje plasti, tako v tradicionalnih pesmih kot v bolj hermetično eksperimentalnih. Pesem iz njegove 14. zbirke Diagram porečja je poslovenil Jernej Županič. Interpretira Željko Hrs, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Ameriški pesnik John Lawrence Ashbery (1927–2017), ki je objavil več kot 20 samostojnih pesniških zbirk, velja za najpomembnejšega predstavnika tako imenovane Newyorške pesniške šole. Ena izmed značilnosti njegove poezije je plastenje plasti, tako v tradicionalnih pesmih kot v bolj hermetično eksperimentalnih. Pesem iz njegove 14. zbirke Diagram porečja je poslovenil Jernej Županič. Interpretira Željko Hrs, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Pripotovali smo do zadnje, četrte epizode v naši mini Novembrski seriji, ki govori o staranju in dolgoživosti. Kot smo se naučili, je bistveno tudi vprašanje – zdravoživosti. Pravzaprav bi to moral biti kar cilj – da živimo čim dlje, čim bolj zdravo. Doslej smo že slišali svetovno priznane strokovnjake na področju staranja: zaslužnega profesorja Claudia Franceschija iz Bologne, prod. Dr. Vero Gorbunovo iz Rochestra ZDA, prof. dr. Bjoerna Schumacherja iz Koelna iz Nemčije, v pretekli epizodi sta nastopila prof. dr. Elsa Logarinho in prof. dr. João Pedro de Magalhães. Prva deluje v Portu, drugi v Birminghamu. Da pa slednje ne bo samo plovba v neznano, danes gostimo še nevroznanstvenico, prof. dr. Luizo Lopes, ki na Gulbenkianovem inštitutu za molekularno biologijo vodi nevroznanstveni laboratorij, zlasti pa jo zanima nevrofiziologija staranja, kognicija in spomin. Za piko na i torej tokrat v ospredju – eni in edini možgani.
Pripotovali smo do zadnje, četrte epizode v naši mini Novembrski seriji, ki govori o staranju in dolgoživosti. Kot smo se naučili, je bistveno tudi vprašanje – zdravoživosti. Pravzaprav bi to moral biti kar cilj – da živimo čim dlje, čim bolj zdravo. Doslej smo že slišali svetovno priznane strokovnjake na področju staranja: zaslužnega profesorja Claudia Franceschija iz Bologne, prod. Dr. Vero Gorbunovo iz Rochestra ZDA, prof. dr. Bjoerna Schumacherja iz Koelna iz Nemčije, v pretekli epizodi sta nastopila prof. dr. Elsa Logarinho in prof. dr. João Pedro de Magalhães. Prva deluje v Portu, drugi v Birminghamu. Da pa slednje ne bo samo plovba v neznano, danes gostimo še nevroznanstvenico, prof. dr. Luizo Lopes, ki na Gulbenkianovem inštitutu za molekularno biologijo vodi nevroznanstveni laboratorij, zlasti pa jo zanima nevrofiziologija staranja, kognicija in spomin. Za piko na i torej tokrat v ospredju – eni in edini možgani.
V nedeljo se bo začel adventni čas, čas pričakovanja. V tokratni jezikovni rubriki nam bo dr. Jožica Škofic, dialektologinja in predavateljica na FHŠ UP, predstavila različne narečne izraze, s katerimi v Sloveniji poimenujemo advent.
V nedeljo se bo začel adventni čas, čas pričakovanja. V tokratni jezikovni rubriki nam bo dr. Jožica Škofic, dialektologinja in predavateljica na FHŠ UP, predstavila različne narečne izraze, s katerimi v Sloveniji poimenujemo advent.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Tako imenovani Šutarjev zakon med drugim uvaja možnost vstopa v stanovanja brez sodne odredbe in tehnični nadzor na varnostno tveganih območjih. Specialist za kazensko pravo Blaž Kovačič Mlinar pravi, da bodo v vseh odprtih zadevah kazniva dejanja postala prekrški. V oddaji tudi o tem: -Piranski občinski svet se je seznanil s proračunom za prihodnje leto. -V Brdih odprli cesto proti Kožbanskemu kotu. -Pred zaključkom Evropske prestolnice kulture so končno tudi uradno odprli EPIC center. -V Kulturnem domu Nova Gorica so razglasili štiri finaliste 10. mednarodnega tekmovanja SAXGO 25. -Anže Lanišek je dobil tekmo smučarskih skakalcev v Falunu.
Tako imenovani Šutarjev zakon med drugim uvaja možnost vstopa v stanovanja brez sodne odredbe in tehnični nadzor na varnostno tveganih območjih. Specialist za kazensko pravo Blaž Kovačič Mlinar pravi, da bodo v vseh odprtih zadevah kazniva dejanja postala prekrški. V oddaji tudi o tem: -Piranski občinski svet se je seznanil s proračunom za prihodnje leto. -V Brdih odprli cesto proti Kožbanskemu kotu. -Pred zaključkom Evropske prestolnice kulture so končno tudi uradno odprli EPIC center. -V Kulturnem domu Nova Gorica so razglasili štiri finaliste 10. mednarodnega tekmovanja SAXGO 25. -Anže Lanišek je dobil tekmo smučarskih skakalcev v Falunu.
Bobnar Brian Blade, kontrabasist Christian McBride in pianist Chick Corea so skupaj delovali od leta 2013 in izdali tri plošče.
Bobnar Brian Blade, kontrabasist Christian McBride in pianist Chick Corea so skupaj delovali od leta 2013 in izdali tri plošče.
Od danes velja tako imenovani Šutarjev zakon. Med drugim prinaša dodatna policijska pooblastila ter prekvalifikacijo malih tatvin in poškodovanja tuje stvari iz kaznivih dejanj v prekrške. Stroka meni, da bo to povzročilo zmedo. Znane bodo panoge, ki bodo upravičene do državnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. V streljanju blizu Bele hiše huje ranjena pripadnika nacionalne garde, osumljenec naj bi prišel v ZDA iz Afganistana. V nekdanjih skladiščnih prostorih Slovenskih železnic na novogoriški železniški postaji odprli razstavo o meji in mestu na meji
Od danes velja tako imenovani Šutarjev zakon. Med drugim prinaša dodatna policijska pooblastila ter prekvalifikacijo malih tatvin in poškodovanja tuje stvari iz kaznivih dejanj v prekrške. Stroka meni, da bo to povzročilo zmedo. Znane bodo panoge, ki bodo upravičene do državnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. V streljanju blizu Bele hiše huje ranjena pripadnika nacionalne garde, osumljenec naj bi prišel v ZDA iz Afganistana. V nekdanjih skladiščnih prostorih Slovenskih železnic na novogoriški železniški postaji odprli razstavo o meji in mestu na meji
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Karavana smučarskih skakalcev je končala nastope na švedskem prizorišču svetovnega pokala v Falunu, ki je tekme gostil po več kot desetletju. Skakalci so se tudi zadnjič pred olimpijskimi igrami pomerili na srednji skakalnici.
Karavana smučarskih skakalcev je končala nastope na švedskem prizorišču svetovnega pokala v Falunu, ki je tekme gostil po več kot desetletju. Skakalci so se tudi zadnjič pred olimpijskimi igrami pomerili na srednji skakalnici.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Izmed vseh športov, v katerih ljudje preizkušamo svoje talente, spretnosti in mišičasta telesa, so mi najmanj blizu borilni. V tej kategoriji jih lahko naštejemo kar trinajst. Borilni športi niso dandanašnja muha, saj njihovi začetki segajo v čas antičnih olimpijskih iger. Najstarejši tekmovalni borilni šport, imenovan pankration, je uporabljal tako nožne kot ročne udarce. Ne glede na to, ali smo ljubitelji nožnih in ročnih udarcev, se v življenjskih ringih prej ali slej znajdemo vsi in zremo v oči nasprotnika, v želji, da bi ga premagali. Navadno naš boj s pestmi in nogami poteka brez sodnika in mimo vseh pravil. In tako lahko kaj hitro postane podoben boju s pestmi iz časa starih Grkov, ki je bil izjemno surov in nasilen. Roko na srce, med borilnimi športi so tudi taki, pri katerih umetnost obrambe ni v uporabi sile, ampak v upoštevanju zakona o ravnotežju, pravilnem gibanju in uporabi vzvodov. Nekateri med njimi vsebujejo tudi filozofsko stran, tesno povezano z vadbo. Njihov namen pa je v celostnem razvoju človeka: od razvoja razuma in osebnosti do doseganja notranjega miru.Toda moderni olimpijski šport je ta del borilnih športov prezrl ali pa je ta del iz njih že celo izginil. Dvoboji v naših življenjskih ringih se, kot na primer pri boksu, lahko končajo na več načinov. Nasprotnika lahko tako močno udarimo, da ga izločimo ali pa prisilimo k predaji. Dvoboj se lahko konča z nokavtom, če nasprotnik pade na tla in deset sekund negibno leži. Poznamo tudi tehnični nokavt, kadar eden izmed tekmovalcev ne more nadaljevati dvoboja in ga sodnik razglasi za poraženca. Če pa se dvoboj konča brez predaje, o zmagi odločajo točke: ob koncu tekme žirija in sodnik preštejejo pravilno izvedene udarce ter s tem boksarjema dodelijo določeno število točk. Iz boksarskega ringa ali polja katerega koli drugega borilnega športa vedno odideta zmagovalec in poraženec. Še več: borilni športi so bili v zgodovini predmet občudovanja tudi na večjih praznikih, sejmih, karnevalih in drugih prireditvah ter so zato komu prinesli tudi zaslužek. Življenje, cenjeni poslušalci in poslušalke, vsakomur izmed nas zadaja udarce: brez boksarskih rokavic in z njimi. Iz življenjskih ringov odhajamo kot zmagovalci in poraženci. Včasih z dvignjeno glavo, pa čeprav poraženi, spet drugič s sklonjeno, pa čeprav kot zmagovalci. Če prav razumem zgodovino borilnih športov tako v življenjskih kot v olimpijskih ringih, se dajanju ali odbijanju udarcev ne bom mogla izogniti. Da pa bi na kavlju življenja kot boksarska vreča samo tiho visela in sprejemala udarce z vseh strani, se mi tudi ne zdi sprejemljivo. Tako vam kot meni ne preostane nič drugega, kot da si nataknemo boksarske rokavice ter z njimi odbijamo in prestrezamo udarce. Če pa že moramo udariti nazaj, naj bodo naši udarci rahli.
Izmed vseh športov, v katerih ljudje preizkušamo svoje talente, spretnosti in mišičasta telesa, so mi najmanj blizu borilni. V tej kategoriji jih lahko naštejemo kar trinajst. Borilni športi niso dandanašnja muha, saj njihovi začetki segajo v čas antičnih olimpijskih iger. Najstarejši tekmovalni borilni šport, imenovan pankration, je uporabljal tako nožne kot ročne udarce. Ne glede na to, ali smo ljubitelji nožnih in ročnih udarcev, se v življenjskih ringih prej ali slej znajdemo vsi in zremo v oči nasprotnika, v želji, da bi ga premagali. Navadno naš boj s pestmi in nogami poteka brez sodnika in mimo vseh pravil. In tako lahko kaj hitro postane podoben boju s pestmi iz časa starih Grkov, ki je bil izjemno surov in nasilen. Roko na srce, med borilnimi športi so tudi taki, pri katerih umetnost obrambe ni v uporabi sile, ampak v upoštevanju zakona o ravnotežju, pravilnem gibanju in uporabi vzvodov. Nekateri med njimi vsebujejo tudi filozofsko stran, tesno povezano z vadbo. Njihov namen pa je v celostnem razvoju človeka: od razvoja razuma in osebnosti do doseganja notranjega miru.Toda moderni olimpijski šport je ta del borilnih športov prezrl ali pa je ta del iz njih že celo izginil. Dvoboji v naših življenjskih ringih se, kot na primer pri boksu, lahko končajo na več načinov. Nasprotnika lahko tako močno udarimo, da ga izločimo ali pa prisilimo k predaji. Dvoboj se lahko konča z nokavtom, če nasprotnik pade na tla in deset sekund negibno leži. Poznamo tudi tehnični nokavt, kadar eden izmed tekmovalcev ne more nadaljevati dvoboja in ga sodnik razglasi za poraženca. Če pa se dvoboj konča brez predaje, o zmagi odločajo točke: ob koncu tekme žirija in sodnik preštejejo pravilno izvedene udarce ter s tem boksarjema dodelijo določeno število točk. Iz boksarskega ringa ali polja katerega koli drugega borilnega športa vedno odideta zmagovalec in poraženec. Še več: borilni športi so bili v zgodovini predmet občudovanja tudi na večjih praznikih, sejmih, karnevalih in drugih prireditvah ter so zato komu prinesli tudi zaslužek. Življenje, cenjeni poslušalci in poslušalke, vsakomur izmed nas zadaja udarce: brez boksarskih rokavic in z njimi. Iz življenjskih ringov odhajamo kot zmagovalci in poraženci. Včasih z dvignjeno glavo, pa čeprav poraženi, spet drugič s sklonjeno, pa čeprav kot zmagovalci. Če prav razumem zgodovino borilnih športov tako v življenjskih kot v olimpijskih ringih, se dajanju ali odbijanju udarcev ne bom mogla izogniti. Da pa bi na kavlju življenja kot boksarska vreča samo tiho visela in sprejemala udarce z vseh strani, se mi tudi ne zdi sprejemljivo. Tako vam kot meni ne preostane nič drugega, kot da si nataknemo boksarske rokavice ter z njimi odbijamo in prestrezamo udarce. Če pa že moramo udariti nazaj, naj bodo naši udarci rahli.
Vlada bo danes določila seznam panog, ki bodo upravičene do državnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Dorekla bo tudi, koliko časa bo shema v veljavi. Aktivirala pa naj bi jo s prihodnjim mesecem. Sindikati pritiskov za aktivacijo sheme ne zaznavajo, saj se razmere na terenu ne kažejo kot resna gospodarska kriza. Omenjena državna pomoč je namreč namenjena ohranitvi delovnih mest v industrijah, kjer so naročila upadla. Drugi poudarki oddaje: - Od danes velja Šutarjev zakon. - Ob robu današnjega vladnega obiska o protipoplavnih zaščiti v Podravju. - V bližini Bele hiše streljanje na Nacionalno gardo.
Vlada bo danes določila seznam panog, ki bodo upravičene do državnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Dorekla bo tudi, koliko časa bo shema v veljavi. Aktivirala pa naj bi jo s prihodnjim mesecem. Sindikati pritiskov za aktivacijo sheme ne zaznavajo, saj se razmere na terenu ne kažejo kot resna gospodarska kriza. Omenjena državna pomoč je namreč namenjena ohranitvi delovnih mest v industrijah, kjer so naročila upadla. Drugi poudarki oddaje: - Od danes velja Šutarjev zakon. - Ob robu današnjega vladnega obiska o protipoplavnih zaščiti v Podravju. - V bližini Bele hiše streljanje na Nacionalno gardo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Akademija za glasbo v Ljubljani je oktobra letos dobila novo dekanjo. To je dr. Karolina Šantl Zupan, ki je specialistični študij flavte zaključila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa izobraževanje nadaljevala na Dunaju. Svojo profesionalno umetniško pot je začela v orkestru Slovenske filharmonije, delovala je tudi kot soloflavtistka v orkestru SNG-ja Opera in balet Ljubljana in bila članica različnih komornih ansamblov. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je bila več let predstojnica oddelka za pihala, trobila in tolkala. Sodeluje v mednarodnih žirijah in strokovnih komisijah, pa s tujimi izobraževalnimi ustanovami, med zadnjimi je bilo projektno sodelovanje z Univerzo v Melbournu. Na znanstvenem področju proučuje interakcijo med umetniškim in pedagoškim izobraževanjem bodočih učiteljev pihal. Z Darjo Korez Korenčan se bosta pogovarjali o viziji Akademije za glasbo, novostih in mednarodnem sodelovanju.
Akademija za glasbo v Ljubljani je oktobra letos dobila novo dekanjo. To je dr. Karolina Šantl Zupan, ki je specialistični študij flavte zaključila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa izobraževanje nadaljevala na Dunaju. Svojo profesionalno umetniško pot je začela v orkestru Slovenske filharmonije, delovala je tudi kot soloflavtistka v orkestru SNG-ja Opera in balet Ljubljana in bila članica različnih komornih ansamblov. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je bila več let predstojnica oddelka za pihala, trobila in tolkala. Sodeluje v mednarodnih žirijah in strokovnih komisijah, pa s tujimi izobraževalnimi ustanovami, med zadnjimi je bilo projektno sodelovanje z Univerzo v Melbournu. Na znanstvenem področju proučuje interakcijo med umetniškim in pedagoškim izobraževanjem bodočih učiteljev pihal. Z Darjo Korez Korenčan se bosta pogovarjali o viziji Akademije za glasbo, novostih in mednarodnem sodelovanju.
Vlada bo danes obiskala Podravje. Na mariborski občini si od obiska obetajo veliko, tudi potrditev dodatnih evropskih milijonov za gradnjo Centra Rotovž. Vlada naj bi jih potrdila na dopoldanski seji v Mariboru, nato pa bodo premier Robert Golob in ministri obiskali različne ustanove in podjetja v regiji, sledilo pa bo še srečanje s podravskimi župani in gospodarstveniki.
Vlada bo danes obiskala Podravje. Na mariborski občini si od obiska obetajo veliko, tudi potrditev dodatnih evropskih milijonov za gradnjo Centra Rotovž. Vlada naj bi jih potrdila na dopoldanski seji v Mariboru, nato pa bodo premier Robert Golob in ministri obiskali različne ustanove in podjetja v regiji, sledilo pa bo še srečanje s podravskimi župani in gospodarstveniki.
V Godbah z zgodbo poslušamo skladbe, ki so bile prodajne uspešnice, z leti postale zimzelene in avtorjem še vedno prinašajo veliko avtorskih tantiem. Med njimi so Candle in the Wind Eltona Johna, All i Want for Christmas Mariah Carey, In the Summertime zasedbe Mungo Jerry, I will always love you Dolly Parton in My heart will go on Celine Dion.
V Godbah z zgodbo poslušamo skladbe, ki so bile prodajne uspešnice, z leti postale zimzelene in avtorjem še vedno prinašajo veliko avtorskih tantiem. Med njimi so Candle in the Wind Eltona Johna, All i Want for Christmas Mariah Carey, In the Summertime zasedbe Mungo Jerry, I will always love you Dolly Parton in My heart will go on Celine Dion.
Poslušamo novo glasbo s treh izdaj glasbenikov, ki jih poznamo zlasti s polja improvizirane glasbe, poslušali pa jih bomo v presenetljivih obratih k drugačnim zvočnostim in k pesemskim oblikam. Poslušali bomo sodelovanje pianista, skladatelja in vodje ansambla Zeitkratzer Reinholda Friedla in radikalnega vokalista Keijija Haina, nekaj pesmi vokalistke Sanem Kalfa in njenega kvarteta Televizyon, najprej pa del nove izdaje Flapping dua Czajka & Puchacz.
Poslušamo novo glasbo s treh izdaj glasbenikov, ki jih poznamo zlasti s polja improvizirane glasbe, poslušali pa jih bomo v presenetljivih obratih k drugačnim zvočnostim in k pesemskim oblikam. Poslušali bomo sodelovanje pianista, skladatelja in vodje ansambla Zeitkratzer Reinholda Friedla in radikalnega vokalista Keijija Haina, nekaj pesmi vokalistke Sanem Kalfa in njenega kvarteta Televizyon, najprej pa del nove izdaje Flapping dua Czajka & Puchacz.
Cikel Pozno nemškega pesnika Gottfrieda Benna, prvič objavljen leta 1951, je značilen primer njegove povojne poezije, ki jo preveva resignirana melanholija, v marsičem pa zajema vse glavne elemente njegove poetike. Pesmi so jezikovna montaža najbolj površinske, otipljive vsakdanjosti in najbolj notranjega doživljanja; vzkliki in izjave v premem govoru so ostro sopostavljeni s hladnim zunanjim pogledom na stvarnost; mojstrske risbe jesenske pokrajine iz vsega nekaj besed ugasnejo v pragmatičnem hedonizmu večinskega človeka; boleče čisti in nemočni pogledi nazaj se izgubljajo v tistem, kar nedosegljivo in nedvoumno vabi od "tam čez", z nevidne druge strani življenja. Bennov pesniški jezik disparatne fragmente ene in iste resničnosti ohranja v njihovi razpršenosti in jih obenem tke v tkanino resničnosti. Strokovni izrazi, angleški citati, delirij mučnih spominov na skrivno razmerje in nežna refleksija izgubljene ljubezenske sreče, vse, kar prhuta skozi cikel v prostih ritmih, se na koncu ujame v čisto formo rimanih verzov. In to, s čimer se rimajo, je življenje. Je neznanka. Pesmi je izbral in prevedel Brane Senegačnik. Interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Cikel Pozno nemškega pesnika Gottfrieda Benna, prvič objavljen leta 1951, je značilen primer njegove povojne poezije, ki jo preveva resignirana melanholija, v marsičem pa zajema vse glavne elemente njegove poetike. Pesmi so jezikovna montaža najbolj površinske, otipljive vsakdanjosti in najbolj notranjega doživljanja; vzkliki in izjave v premem govoru so ostro sopostavljeni s hladnim zunanjim pogledom na stvarnost; mojstrske risbe jesenske pokrajine iz vsega nekaj besed ugasnejo v pragmatičnem hedonizmu večinskega človeka; boleče čisti in nemočni pogledi nazaj se izgubljajo v tistem, kar nedosegljivo in nedvoumno vabi od "tam čez", z nevidne druge strani življenja. Bennov pesniški jezik disparatne fragmente ene in iste resničnosti ohranja v njihovi razpršenosti in jih obenem tke v tkanino resničnosti. Strokovni izrazi, angleški citati, delirij mučnih spominov na skrivno razmerje in nežna refleksija izgubljene ljubezenske sreče, vse, kar prhuta skozi cikel v prostih ritmih, se na koncu ujame v čisto formo rimanih verzov. In to, s čimer se rimajo, je življenje. Je neznanka. Pesmi je izbral in prevedel Brane Senegačnik. Interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
AriZONA nocoj pretežno informativna, z izvlečki okrogle mize o alternativni glasbi, ki je bila v soboto v Izoli. Sledil bo »update« Boštjana Petrnela iz Idrije, »exit« glasba pa za Egzija ...
AriZONA nocoj pretežno informativna, z izvlečki okrogle mize o alternativni glasbi, ki je bila v soboto v Izoli. Sledil bo »update« Boštjana Petrnela iz Idrije, »exit« glasba pa za Egzija ...
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Obisk na upravni enoti je slej kot prej neizbežen za vsakogar. Tam uredimo osebne dokumente, pridobimo gradbeno dovoljenje, prijavimo stalno ali začasno prebivališče in še veliko je postopkov, ki jih opravimo na teh lokalnih uradih raznih ministrstev. Letos mineva 30 let od ustanovitve upravnih enot v Sloveniji. Le na redkih so od čisto prvega dne in nepretrgoma naslednjih 30 let, načelovali isti vodje. Eden teh je Branko Andrejašič, ki je Upravno enoto Izola vodil od njenega prvega uradnega žiga pa vse do prvega oktobra letos, ko se je upokojil. V nekoliko bolj sproščenem pogovoru, precej manj strogo uradniško, Branko Andrejašič obuja spomine na začetke upravnih enot pred 30 leti, govori o bremenu in odgovornosti vodje, ekipnem delu, zavezanosti zakonom pa tudi o uradniških stereotipih, ki večinoma ne veljajo več.
Obisk na upravni enoti je slej kot prej neizbežen za vsakogar. Tam uredimo osebne dokumente, pridobimo gradbeno dovoljenje, prijavimo stalno ali začasno prebivališče in še veliko je postopkov, ki jih opravimo na teh lokalnih uradih raznih ministrstev. Letos mineva 30 let od ustanovitve upravnih enot v Sloveniji. Le na redkih so od čisto prvega dne in nepretrgoma naslednjih 30 let, načelovali isti vodje. Eden teh je Branko Andrejašič, ki je Upravno enoto Izola vodil od njenega prvega uradnega žiga pa vse do prvega oktobra letos, ko se je upokojil. V nekoliko bolj sproščenem pogovoru, precej manj strogo uradniško, Branko Andrejašič obuja spomine na začetke upravnih enot pred 30 leti, govori o bremenu in odgovornosti vodje, ekipnem delu, zavezanosti zakonom pa tudi o uradniških stereotipih, ki večinoma ne veljajo več.
V OFFSTAGE tokrat kitarist, glasbenik in producent Marko Zorec. Vabljeni k poslušanju in delitvi! Vsa glasba v oddaji je uporabljena po izrecnem dovoljenju avtorja.
V OFFSTAGE tokrat kitarist, glasbenik in producent Marko Zorec. Vabljeni k poslušanju in delitvi! Vsa glasba v oddaji je uporabljena po izrecnem dovoljenju avtorja.
V tokratni oddaji Mladi mladim smo spoznali projekt, poimenovan Prvič. Novinarka Neža Seničar Prah nam je predstavila iskrene zgodbe mladih in povabila na prihajajoči dogodek v Slovenskih Konjicah. Z Lucijo Rojko z Ministrstva za zdravje smo preverili, kdo vse dela v zdravstvu, s čim se soočajo zdravstveni delavci in kako projekt Tim zdravje vrača ugled zdravstvenim poklicem. Pridružil se nam je še Žiga Metelko, reševalec in ustvarjalec projektov, kot so Tim Zdravje, podkast Infuzija in Sekcija reševalcev; med drugom je povedal, kako lahko mladi soustvarjajo zdravstveno skupnost.
V tokratni oddaji Mladi mladim smo spoznali projekt, poimenovan Prvič. Novinarka Neža Seničar Prah nam je predstavila iskrene zgodbe mladih in povabila na prihajajoči dogodek v Slovenskih Konjicah. Z Lucijo Rojko z Ministrstva za zdravje smo preverili, kdo vse dela v zdravstvu, s čim se soočajo zdravstveni delavci in kako projekt Tim zdravje vrača ugled zdravstvenim poklicem. Pridružil se nam je še Žiga Metelko, reševalec in ustvarjalec projektov, kot so Tim Zdravje, podkast Infuzija in Sekcija reševalcev; med drugom je povedal, kako lahko mladi soustvarjajo zdravstveno skupnost.
Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami. Nocoj bomo premierno slišali pravljico Prigoda zobne miške avtorice Adriane Kozina Bojc v interpretaciji igralca Primoža Pirnata. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! leta 2021. V deželi čarobni za morjem nekje prebiva miš majhna v gradu svetlečem, ki ‒ čudo ‒ gradijo ga beli zobje. Kot biser leskeče se tam iz daljave, iz njega se vijejo zlate poti, po njih pa, glej, miška hiti v širjave k otroku, ki zobek svetleči zgubi. Pripoveduje: Primož Pirnat. Avtorica besedila: Adriana Kozina Bojc. Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiserka: Ana Krauthaker. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija 2025.
Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami. Nocoj bomo premierno slišali pravljico Prigoda zobne miške avtorice Adriane Kozina Bojc v interpretaciji igralca Primoža Pirnata. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! leta 2021. V deželi čarobni za morjem nekje prebiva miš majhna v gradu svetlečem, ki ‒ čudo ‒ gradijo ga beli zobje. Kot biser leskeče se tam iz daljave, iz njega se vijejo zlate poti, po njih pa, glej, miška hiti v širjave k otroku, ki zobek svetleči zgubi. Pripoveduje: Primož Pirnat. Avtorica besedila: Adriana Kozina Bojc. Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiserka: Ana Krauthaker. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija 2025.
Tudi letos v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma spremljamo slovesno podelitev nagrade za najboljši literarni prvenec in nagrade Radojke Vrančič. Letos dogodek režira Klemen Markovčič, podelitvi nagrad pa sledi interpretacija odlomkov iz nagrajenih del ter pogovor z nagrajencema oz. nagrajenkama.
Tudi letos v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma spremljamo slovesno podelitev nagrade za najboljši literarni prvenec in nagrade Radojke Vrančič. Letos dogodek režira Klemen Markovčič, podelitvi nagrad pa sledi interpretacija odlomkov iz nagrajenih del ter pogovor z nagrajencema oz. nagrajenkama.
Smučarski skakalec Anže Lanišek je prvič v karieri oblekel rumeno majico vodilnega v svetovnem pokalu. V Falunu je po včerajšnjem drugem mestu na mali napravi danes na veliki skočil na najvišjo stopničko. Lanišku se je na zmagovalnem odru pridružil Domen Prevc, ki je bil tretji. Druge teme: - Slovenija še ne krši evropskih fiskalnih pravil, a ni daleč od tega - Evropski parlament za omejitev uporabe družbenih omrežij mlajšim od 16 let - Ob svetovnem dnevu oljke v Marezigah odprli prvo oljčno fontano
Smučarski skakalec Anže Lanišek je prvič v karieri oblekel rumeno majico vodilnega v svetovnem pokalu. V Falunu je po včerajšnjem drugem mestu na mali napravi danes na veliki skočil na najvišjo stopničko. Lanišku se je na zmagovalnem odru pridružil Domen Prevc, ki je bil tretji. Druge teme: - Slovenija še ne krši evropskih fiskalnih pravil, a ni daleč od tega - Evropski parlament za omejitev uporabe družbenih omrežij mlajšim od 16 let - Ob svetovnem dnevu oljke v Marezigah odprli prvo oljčno fontano
White Lies so v drugi polovici predprejšnjega desetletja veljali za enega nosilcev sodobnega angleškega rokovskega izraza. Čeprav so se trendovski ritmi močno oddaljili od rokovske prvobitnosti, je tudi danes vsake toliko prav odrešujoče slišati zdrav maskulinski in hkrati zvedav poln zvok. Sedmi album londonskega tria, po potrebi razišrjenega v kvartet, prinaša prav tako izrazno stvarnost. Kdo še ni pozabil zgodnjih Talking Heads, Simple Minds, tudi Bauhaus in Ekaterino Veliko, ga bo album Night Light nemudoma ujel v mrežo zadovoljstva.
White Lies so v drugi polovici predprejšnjega desetletja veljali za enega nosilcev sodobnega angleškega rokovskega izraza. Čeprav so se trendovski ritmi močno oddaljili od rokovske prvobitnosti, je tudi danes vsake toliko prav odrešujoče slišati zdrav maskulinski in hkrati zvedav poln zvok. Sedmi album londonskega tria, po potrebi razišrjenega v kvartet, prinaša prav tako izrazno stvarnost. Kdo še ni pozabil zgodnjih Talking Heads, Simple Minds, tudi Bauhaus in Ekaterino Veliko, ga bo album Night Light nemudoma ujel v mrežo zadovoljstva.
Rokometaši Slovana so v evropski ligi odigrali še drugo zaporedno tekmo v gosteh. V 5. krogu so se v Romuniji pomerili z moštvom Baia Mare. Slovenski prvaki morajo za napredovanje v drugi del tekmovanja osvojiti vsaj 2. mesto v skupini. Na slavnostni prireditvi Avto moto zveze Slovenije pa so včeraj razglasili najboljše voznike in voznice v motošportu in kartingu v letošnjem letu.
Rokometaši Slovana so v evropski ligi odigrali še drugo zaporedno tekmo v gosteh. V 5. krogu so se v Romuniji pomerili z moštvom Baia Mare. Slovenski prvaki morajo za napredovanje v drugi del tekmovanja osvojiti vsaj 2. mesto v skupini. Na slavnostni prireditvi Avto moto zveze Slovenije pa so včeraj razglasili najboljše voznike in voznice v motošportu in kartingu v letošnjem letu.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
V tokratni TV kliniki govorimo o zobnih vsadkih – sodobni rešitvi, ki lajša nevšečnosti, kot so manjkajoč zob, izguba nekaj ali celo vseh zob. Zobni vsadki pa niso namenjeni le mlajšim, temveč so lahko dobra rešitev tudi za starejše.
V tokratni TV kliniki govorimo o zobnih vsadkih – sodobni rešitvi, ki lajša nevšečnosti, kot so manjkajoč zob, izguba nekaj ali celo vseh zob. Zobni vsadki pa niso namenjeni le mlajšim, temveč so lahko dobra rešitev tudi za starejše.
Danes je pomemben dan za Evropsko prestolnico kulture, ki se prihodnji petek, 5. decembra, uradno zaključuje. Ob novogoriški železniški postaji so slovesno odprli stalno razstavo Mesto na meji, s katero bo središče EPIC vendarle polno zaživelo kot sodobno interpretacijsko središče 20. stoletja ter prostor dialoga in raziskovanja skupne čezmejne zgodovine. Narečna podobe Istre bo na več dogodkih koprske Založbe in knjigarne Libris zaživela na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani. Med drugim bodo predstavili večjezično pesniško zbirko Loredane Bogliun Me paro santa madona/Moj oče mati božja v prevodu Marka Kravosa. V Moderni galeriji v Ljubljani smo si ogledali razstavo Festival (ne)hvaležnosti Walida Raada, enega navidnejših svetovnih sodobnih umetnikov. Čeprav njegova dela obravnavajo težke teme – vojno, politično nasilje in njune posledice, je tudi duhovit in iskriv. Iztok Novak Easy je v glasbeni ogrlici nanizal skladbe Percya Sledgea, enega najbolj prepoznavnih glasov južnjaškega soula in avtorja številnih uspešnic, ki bi na današnji dan dopolnil 85 let.
Danes je pomemben dan za Evropsko prestolnico kulture, ki se prihodnji petek, 5. decembra, uradno zaključuje. Ob novogoriški železniški postaji so slovesno odprli stalno razstavo Mesto na meji, s katero bo središče EPIC vendarle polno zaživelo kot sodobno interpretacijsko središče 20. stoletja ter prostor dialoga in raziskovanja skupne čezmejne zgodovine. Narečna podobe Istre bo na več dogodkih koprske Založbe in knjigarne Libris zaživela na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani. Med drugim bodo predstavili večjezično pesniško zbirko Loredane Bogliun Me paro santa madona/Moj oče mati božja v prevodu Marka Kravosa. V Moderni galeriji v Ljubljani smo si ogledali razstavo Festival (ne)hvaležnosti Walida Raada, enega navidnejših svetovnih sodobnih umetnikov. Čeprav njegova dela obravnavajo težke teme – vojno, politično nasilje in njune posledice, je tudi duhovit in iskriv. Iztok Novak Easy je v glasbeni ogrlici nanizal skladbe Percya Sledgea, enega najbolj prepoznavnih glasov južnjaškega soula in avtorja številnih uspešnic, ki bi na današnji dan dopolnil 85 let.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Ali prijatelji in prijateljice lahko poslušajo drugačno glasbo, se drugače oblačijo, hodijo na druge zabave, prihajajo iz druge države, so druge vere, kulture? Ali kulturne razlike zbližujejo ali razdružujejo? Kako pa je s prijateljstvi, če gre za mlado osebo, ki uporablja voziček ali pa ima avtizem? O tem sta se Urška Henigman in Neža Prah Seničar z mladimi pogovarjali na dogodku Prijateljstvo in drugi v Mladinskem kulturnem klubu eMCe plac v Velenju, priredbo skladbe Prvič je pripravila skupina Nimfort, svoje izkušnje v prijateljskih odnosih sta delila tudi igralka in radijska voditeljica Vesna Ponorac in igralec Matej Puc.
Ali prijatelji in prijateljice lahko poslušajo drugačno glasbo, se drugače oblačijo, hodijo na druge zabave, prihajajo iz druge države, so druge vere, kulture? Ali kulturne razlike zbližujejo ali razdružujejo? Kako pa je s prijateljstvi, če gre za mlado osebo, ki uporablja voziček ali pa ima avtizem? O tem sta se Urška Henigman in Neža Prah Seničar z mladimi pogovarjali na dogodku Prijateljstvo in drugi v Mladinskem kulturnem klubu eMCe plac v Velenju, priredbo skladbe Prvič je pripravila skupina Nimfort, svoje izkušnje v prijateljskih odnosih sta delila tudi igralka in radijska voditeljica Vesna Ponorac in igralec Matej Puc.
Tudi 30. podnebna konferenca ni prinesla omembe vrednega preboja, čeprav so pogajanja postavili na simbolično lokacijo – v Amazonijo. Medtem ko smo vsaj kratkoročno že presegli mejo stopinje in pol globalnega segrevanja, svetovni politični voditelji ne zmorejo niti omeniti največjega razloga za podnebno krizo, to je naša raba fosilnih goriv. Da o izpustih, ki jih povzročajo vojske, sploh ne govorimo. Kljub razočaranjem, ki jih zadnja leta prinašajo sklepi podnebnih konferenc, pa je to edini svetovni forum, na katerem sodelujejo politični odločevalci. Gostje: – klimatologinja, profesorica Lučka Kajfež Bogataj, – glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek, – mladinski podnebni delegat Jan Zupan.
Tudi 30. podnebna konferenca ni prinesla omembe vrednega preboja, čeprav so pogajanja postavili na simbolično lokacijo – v Amazonijo. Medtem ko smo vsaj kratkoročno že presegli mejo stopinje in pol globalnega segrevanja, svetovni politični voditelji ne zmorejo niti omeniti največjega razloga za podnebno krizo, to je naša raba fosilnih goriv. Da o izpustih, ki jih povzročajo vojske, sploh ne govorimo. Kljub razočaranjem, ki jih zadnja leta prinašajo sklepi podnebnih konferenc, pa je to edini svetovni forum, na katerem sodelujejo politični odločevalci. Gostje: – klimatologinja, profesorica Lučka Kajfež Bogataj, – glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek, – mladinski podnebni delegat Jan Zupan.
Sneg je pobelil tudi vrh vzhodnega dela Pohorja, upravljavci smučišč pa se pospešeno pripravljajo na smučarsko sezono. Kdaj se bo začela in kaj bo ponudila? (Foto: fb profil Visit Pohorje)
Sneg je pobelil tudi vrh vzhodnega dela Pohorja, upravljavci smučišč pa se pospešeno pripravljajo na smučarsko sezono. Kdaj se bo začela in kaj bo ponudila? (Foto: fb profil Visit Pohorje)
Odpravljamo se na potovanje od Makedonije do Slovenije z Galino Branko, tokratno gostjo oddaje Evropa osebno. Z nami bo delila svojo zgodbo; od makedonskih ritmov in babičinih skrivnih receptov, do radosti, ki ji pomagajo, da se počuti doma, kjerkoli že je. Kako je postala ‘prava Slovenka’ in kako se s pomočjo prijateljev uči jezika, a hkrati ohranja stik s svojim domom, sončnimi zahodi na Ohridskem jezeru in pristnimi makedonskimi tradicijami?
Odpravljamo se na potovanje od Makedonije do Slovenije z Galino Branko, tokratno gostjo oddaje Evropa osebno. Z nami bo delila svojo zgodbo; od makedonskih ritmov in babičinih skrivnih receptov, do radosti, ki ji pomagajo, da se počuti doma, kjerkoli že je. Kako je postala ‘prava Slovenka’ in kako se s pomočjo prijateljev uči jezika, a hkrati ohranja stik s svojim domom, sončnimi zahodi na Ohridskem jezeru in pristnimi makedonskimi tradicijami?
Mariborski mestni svetniki so na včerajšnji redni seji med drugim potrdili strategijo razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti, letni program športa in dodeljevanje pomoči za razvoj podjetništva. Nato so nadaljevali delo na izredni seji, na kateri so na zahtevo opozicije razpravljali o visokih cenah komunalnega podjetja Nigrad.
Mariborski mestni svetniki so na včerajšnji redni seji med drugim potrdili strategijo razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti, letni program športa in dodeljevanje pomoči za razvoj podjetništva. Nato so nadaljevali delo na izredni seji, na kateri so na zahtevo opozicije razpravljali o visokih cenah komunalnega podjetja Nigrad.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se odvija 41. Slovenski knjižni sejem, ki je trenutno v polnem zamahu. Spomnimo, da letos poteka pod sloganom Branje je potovanje. Na več odrih se bo v sedmih dneh zvrstilo več kot 300 dogodkov, skupno pa se na njem predstavlja 114 založnikov. Današnje dogajanje spremljamo v živo, v oddaji pa se posvetimo tudi temi bralnih navadah.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se odvija 41. Slovenski knjižni sejem, ki je trenutno v polnem zamahu. Spomnimo, da letos poteka pod sloganom Branje je potovanje. Na več odrih se bo v sedmih dneh zvrstilo več kot 300 dogodkov, skupno pa se na njem predstavlja 114 založnikov. Današnje dogajanje spremljamo v živo, v oddaji pa se posvetimo tudi temi bralnih navadah.
Potem ko je maja z mesta ravnateljice ljubljanske Drame odstopila Vesna Jurca Tadel, z decembrom na ta položaj prihaja Ivana Djilas. Slovensko gledališče odlično pozna, saj v tem prostoru ustvarja že 25 let. Več v prispevku Staše Grahek.
Potem ko je maja z mesta ravnateljice ljubljanske Drame odstopila Vesna Jurca Tadel, z decembrom na ta položaj prihaja Ivana Djilas. Slovensko gledališče odlično pozna, saj v tem prostoru ustvarja že 25 let. Več v prispevku Staše Grahek.
Finančno ministrstvo po opozorilu Evropske komisije, da bi lahko bil slovenski proračunski načrt za prihodnje leto v neskladju z evropskimi fiskalnimi pravili, pojasnjuje, da so dokumente poslali v Bruselj še pred sprejetjem božičnice. Zato napovedujejo podroben pregled izdatkov. Medtem ekonomisti poudarjajo, da se opozorila Evropske komisije ujemajo z njihovimi ocenami: že pred meseci so pristojne opozorili na manjšo rast prihodkov in naraščajočo porabo zaradi reforme plač v javnem sektorju. Slovenija po oceni ekonomistov za zdaj ne krši evropskih fiskalnih pravil, je pa blizu tega. Drugi poudarki: - Slovenija prejela četrto izplačilo evropske pomoči iz mehanizma za okrevanje in odpornost, za naslednje naj bi zaprosila še letos. - Vlada želi z novim interventnim zakonom za zdravstvo izboljšati razmere na kadrovskem področju, pri dostopnosti storitev in glede bolniških staležev. - V Novi Gorici od danes na ogled razstava Mesto na meji, ki predstavlja zgodovino Goriške v 20. stoletju.
Finančno ministrstvo po opozorilu Evropske komisije, da bi lahko bil slovenski proračunski načrt za prihodnje leto v neskladju z evropskimi fiskalnimi pravili, pojasnjuje, da so dokumente poslali v Bruselj še pred sprejetjem božičnice. Zato napovedujejo podroben pregled izdatkov. Medtem ekonomisti poudarjajo, da se opozorila Evropske komisije ujemajo z njihovimi ocenami: že pred meseci so pristojne opozorili na manjšo rast prihodkov in naraščajočo porabo zaradi reforme plač v javnem sektorju. Slovenija po oceni ekonomistov za zdaj ne krši evropskih fiskalnih pravil, je pa blizu tega. Drugi poudarki: - Slovenija prejela četrto izplačilo evropske pomoči iz mehanizma za okrevanje in odpornost, za naslednje naj bi zaprosila še letos. - Vlada želi z novim interventnim zakonom za zdravstvo izboljšati razmere na kadrovskem področju, pri dostopnosti storitev in glede bolniških staležev. - V Novi Gorici od danes na ogled razstava Mesto na meji, ki predstavlja zgodovino Goriške v 20. stoletju.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se odvija 41. Slovenski knjižni sejem, ki je trenutno v polnem zamahu. Spomnimo, da letos poteka pod sloganom Branje je potovanje. Na več odrih se bo v sedmih dneh zvrstilo več kot 300 dogodkov, skupno pa se na njem predstavlja 114 založnikov. Današnji utrip sejma je preverila Ana Rozman.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se odvija 41. Slovenski knjižni sejem, ki je trenutno v polnem zamahu. Spomnimo, da letos poteka pod sloganom Branje je potovanje. Na več odrih se bo v sedmih dneh zvrstilo več kot 300 dogodkov, skupno pa se na njem predstavlja 114 založnikov. Današnji utrip sejma je preverila Ana Rozman.
ŽPZ Kombinat, ženski pevski zbor Kombinat, ki prepeva delavske pesmi, partizanske napeve o pogumu in upanju ter sodobne uporniške melodije, predstavlja novi CD z naslovom UPOR in pika. Po dvanajstih letih drugi album tega kolektiva zrcali credo Ženskega pevskega zbora Kombinat: z rdečo kredo pisati izročilo upora! Pevke in glasbeniki so prepričani, da je upor ena osnovnih človekovih pravic in tudi naša dolžnost, saj kritična misel lahko vzklije le iz uporne drže. Na novem albumu je 12 pesmi, ki so nastale v različnih časovnih obdobjih in na različnih koncih sveta. Ena od teh je Pesem tedna Radia Koper … Srečko Kosovel: Naš spev Naš spev je strasten, naša moč je živa in kaos ognja v srcu nam gori, življenja strast neukrotna, neugasljiva, ki hoče, da se v sebi izstrasti. Mi ne poznamo sanj in nepokoja in razočaranj ne in ne prevar, ker naša pesem, to je himna boja, ki siplje v svet razkošje in požar. Ne vprašamo, kdo si, kaj si, po znanju ne vprašamo, če veš, zakaj živiš, si v centru kozmosa, dovolj spoznanju, da z nami raziskriš se, zagoriš.
ŽPZ Kombinat, ženski pevski zbor Kombinat, ki prepeva delavske pesmi, partizanske napeve o pogumu in upanju ter sodobne uporniške melodije, predstavlja novi CD z naslovom UPOR in pika. Po dvanajstih letih drugi album tega kolektiva zrcali credo Ženskega pevskega zbora Kombinat: z rdečo kredo pisati izročilo upora! Pevke in glasbeniki so prepričani, da je upor ena osnovnih človekovih pravic in tudi naša dolžnost, saj kritična misel lahko vzklije le iz uporne drže. Na novem albumu je 12 pesmi, ki so nastale v različnih časovnih obdobjih in na različnih koncih sveta. Ena od teh je Pesem tedna Radia Koper … Srečko Kosovel: Naš spev Naš spev je strasten, naša moč je živa in kaos ognja v srcu nam gori, življenja strast neukrotna, neugasljiva, ki hoče, da se v sebi izstrasti. Mi ne poznamo sanj in nepokoja in razočaranj ne in ne prevar, ker naša pesem, to je himna boja, ki siplje v svet razkošje in požar. Ne vprašamo, kdo si, kaj si, po znanju ne vprašamo, če veš, zakaj živiš, si v centru kozmosa, dovolj spoznanju, da z nami raziskriš se, zagoriš.