Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Bruslju bo danes vrh voditeljev članic Evropske unije. Glavna tema bo podpora Ukrajini. So se pa že sinoči voditelji sedemindvajseterice srečali tudi z voditelji zahodnobalkanskih držav. Tokratnega vrha se prvič po 14-ih letih ni udeležila Srbija. So pa vsi zbrani voditelji podprli skupno izjavo, ki med drugim poudarja zavezanost Unije širitvenemu procesu, sodelovanju na Zahodnem Balkanu in podporo Ukrajini. V oddaji tudi o tem: - Ob robu današnjega vrha Unije v Bruslju vseevropski kmečki protest, ki se ga bodo udeležili tudi slovenski kmetje - Novogoriški svetniki zahtevajo revizijo poslovanja javnega zavoda GO! 2025 - V občini Straža gradijo nov vrtec, zanj so prejeli 1,7 milijona evrov državnih sredstev
V Bruslju bo danes vrh voditeljev članic Evropske unije. Glavna tema bo podpora Ukrajini. So se pa že sinoči voditelji sedemindvajseterice srečali tudi z voditelji zahodnobalkanskih držav. Tokratnega vrha se prvič po 14-ih letih ni udeležila Srbija. So pa vsi zbrani voditelji podprli skupno izjavo, ki med drugim poudarja zavezanost Unije širitvenemu procesu, sodelovanju na Zahodnem Balkanu in podporo Ukrajini. V oddaji tudi o tem: - Ob robu današnjega vrha Unije v Bruslju vseevropski kmečki protest, ki se ga bodo udeležili tudi slovenski kmetje - Novogoriški svetniki zahtevajo revizijo poslovanja javnega zavoda GO! 2025 - V občini Straža gradijo nov vrtec, zanj so prejeli 1,7 milijona evrov državnih sredstev
Potem ko je lani oktobra zaradi izjemno dolgih vrst, ki so se vile pred Zdravstvenim domom Slovenska Bistrica pri vpisovanju k novemu zdravniku, odstopila takratna direktorica Urška Sedmak, se v tej javni ustanovi soočajo z zapleti pri iskanju novega stalnega vodstva. 26. novembra se je enoletni mandat vršilke dolžnosti direktorice iztekel Mileni Oblonšek, pred nekaj dnevi pa je svet zavoda za novo vršilko dolžnosti izbral Ksenijo Trčko. Hkrati bo svet kmalu ponovno objavil razpis za direktorja.
Potem ko je lani oktobra zaradi izjemno dolgih vrst, ki so se vile pred Zdravstvenim domom Slovenska Bistrica pri vpisovanju k novemu zdravniku, odstopila takratna direktorica Urška Sedmak, se v tej javni ustanovi soočajo z zapleti pri iskanju novega stalnega vodstva. 26. novembra se je enoletni mandat vršilke dolžnosti direktorice iztekel Mileni Oblonšek, pred nekaj dnevi pa je svet zavoda za novo vršilko dolžnosti izbral Ksenijo Trčko. Hkrati bo svet kmalu ponovno objavil razpis za direktorja.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Poslušamo deseto izdajo zasedbe Zhlehtet, s katero pianist, skladatelj, producent in gost oddaje Rok Zalokar zadnjih šest let snuje raznoliko glasbo med spiritualnim jazzom, svobodno improvizirano glasbo in živo elektroakustično zvočnostjo. Na novi plošči Pieces for Collective Change se zasedba predstavlja v največjem obsegu, oktet pa prinaša tudi nove barve in novo globino skupinskega muziciranja.
Poslušamo deseto izdajo zasedbe Zhlehtet, s katero pianist, skladatelj, producent in gost oddaje Rok Zalokar zadnjih šest let snuje raznoliko glasbo med spiritualnim jazzom, svobodno improvizirano glasbo in živo elektroakustično zvočnostjo. Na novi plošči Pieces for Collective Change se zasedba predstavlja v največjem obsegu, oktet pa prinaša tudi nove barve in novo globino skupinskega muziciranja.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Esad Babačić je začel pisati in objavljati pesmi pri sedemnajstih letih, najprej besedila za pankovsko glasbeno skupino Via ofenziva (bil je tudi njen ustanovitelj in pevec). Doslej je izdal štirinajst pesniških zbirk, znan je tudi po svojih esejih. Poleg tega v slovenščino prevaja literarna dela bosanskih, hrvaških in srbskih avtorjev. V zbirki Včasih je zbral čisto kratke kratke pesmi, po večini dvo- ali trivrstičnice, ki imajo obliko duhovitih opazk, presenetljivih miselnih zasukov in liričnih vpogledov v svet in človeka. Moto k zbirki je citat misli Ivana Volariča - Fea: Upanje umre predzadnje. Interpretira dramski igralec Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, režija Saška Rakef Perko, redakcija Matej Juh (redakcija ponovitve Tesa Drev Juh). Produkcija 2021.
Esad Babačić je začel pisati in objavljati pesmi pri sedemnajstih letih, najprej besedila za pankovsko glasbeno skupino Via ofenziva (bil je tudi njen ustanovitelj in pevec). Doslej je izdal štirinajst pesniških zbirk, znan je tudi po svojih esejih. Poleg tega v slovenščino prevaja literarna dela bosanskih, hrvaških in srbskih avtorjev. V zbirki Včasih je zbral čisto kratke kratke pesmi, po večini dvo- ali trivrstičnice, ki imajo obliko duhovitih opazk, presenetljivih miselnih zasukov in liričnih vpogledov v svet in človeka. Moto k zbirki je citat misli Ivana Volariča - Fea: Upanje umre predzadnje. Interpretira dramski igralec Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, režija Saška Rakef Perko, redakcija Matej Juh (redakcija ponovitve Tesa Drev Juh). Produkcija 2021.
V izteku leta morda največji dogodek za ljubitelje rock glasbe v Sloveniji in seveda tudi vse tiste iz širšega regiona … Ker bo skupina Buldožer jutri postregla s svojim najzajetnejšim vinilnim opusom doslej, je zapoved predvečera in AriZONE ena sama: Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav Buldožer. Armando Šturman vabi k poslušanju RA KP ob 21h …
V izteku leta morda največji dogodek za ljubitelje rock glasbe v Sloveniji in seveda tudi vse tiste iz širšega regiona … Ker bo skupina Buldožer jutri postregla s svojim najzajetnejšim vinilnim opusom doslej, je zapoved predvečera in AriZONE ena sama: Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav Buldožer. Armando Šturman vabi k poslušanju RA KP ob 21h …
Niz oddaj s poslušanjem in komentiranjem glasbe z letošnje Mednarodne skladateljske tribune Rostrum zaključujemo z izborom del mladih skladateljev. Pet del bo ocenjevala skladateljica in profesorica na Oddelku za muzikologijo FF Larisa Vrhunc. Izbor skladb: Shiqi Geng Ma nostalgie profonde et mes problèmes et complexités insolubles du temps perdu Darja Kukal Moiseeva: Calmness II Gregor Kulla: wait, i'm forgetting something Maj Brinovec: Odradek – Variations Aleksandra Słyż: Suspended in Ratios
Niz oddaj s poslušanjem in komentiranjem glasbe z letošnje Mednarodne skladateljske tribune Rostrum zaključujemo z izborom del mladih skladateljev. Pet del bo ocenjevala skladateljica in profesorica na Oddelku za muzikologijo FF Larisa Vrhunc. Izbor skladb: Shiqi Geng Ma nostalgie profonde et mes problèmes et complexités insolubles du temps perdu Darja Kukal Moiseeva: Calmness II Gregor Kulla: wait, i'm forgetting something Maj Brinovec: Odradek – Variations Aleksandra Słyż: Suspended in Ratios
V priporu je drugi osumljeni zaradi smrti Aleša Šutarja konec oktobra v Novem mestu. Prostost so mu odvzeli danes, v priporu pa ostaja zaradi ponovitvene nevarnosti.
V priporu je drugi osumljeni zaradi smrti Aleša Šutarja konec oktobra v Novem mestu. Prostost so mu odvzeli danes, v priporu pa ostaja zaradi ponovitvene nevarnosti.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V Strasbourgu je bila podeljena nagrada Saharova za svobodo misli, ki velja za najvišjo nagrada EU za človekove pravice. Letošnja prejemnika nagrade za svobodo misli, ki jo podeljuje Evropski parlament, sta, trenutno v zaporu zaprta, poljsko-beloruski novinar Andrzej Poczobut in novinarka Mzia Amaglobeli. Predsednica EU parlamenta Roberta Metsola je izrazila solidarnost z zaprtima novinarjema ter pozvala k njuni takojšnji izpustitvi.
V Strasbourgu je bila podeljena nagrada Saharova za svobodo misli, ki velja za najvišjo nagrada EU za človekove pravice. Letošnja prejemnika nagrade za svobodo misli, ki jo podeljuje Evropski parlament, sta, trenutno v zaporu zaprta, poljsko-beloruski novinar Andrzej Poczobut in novinarka Mzia Amaglobeli. Predsednica EU parlamenta Roberta Metsola je izrazila solidarnost z zaprtima novinarjema ter pozvala k njuni takojšnji izpustitvi.
Olimpijska sezona 2025/26 se je po uvodu v Skandinaviji nadaljevala s tekmami v srednji Evropi, v Wisli na Poljskem in Klingenthalu v Nemčiji. Na skupno osmih tekmah v ženski in moški konkurenci le dvakrat ni zadonela Zdravljica, Nika Prevc je zmagala po enkrat na vsakem prizorišču, Domen Prevc pa je v Wisli po skoraj devetih letih oblekel rumeno majico. Zmagal je štirikrat zapored. Z glavnim trenerjem ženske skakalne reprezentance Jurijem Tepešem se dotaknemo tako odlične forme Nike kot Domna Prevca in tudi rumeneega kartona dvakratne svetovne prvakinje, med drugim pa lahko slišite Japonko Nozomi Marujama, ki jo je pred mikrofon ujela novinarka TV Slovenija, Polona Bertoncelj. Valovski podkast o smučarskih skokih vodita Luka Dolar in Cene Prevc.
Olimpijska sezona 2025/26 se je po uvodu v Skandinaviji nadaljevala s tekmami v srednji Evropi, v Wisli na Poljskem in Klingenthalu v Nemčiji. Na skupno osmih tekmah v ženski in moški konkurenci le dvakrat ni zadonela Zdravljica, Nika Prevc je zmagala po enkrat na vsakem prizorišču, Domen Prevc pa je v Wisli po skoraj devetih letih oblekel rumeno majico. Zmagal je štirikrat zapored. Z glavnim trenerjem ženske skakalne reprezentance Jurijem Tepešem se dotaknemo tako odlične forme Nike kot Domna Prevca in tudi rumeneega kartona dvakratne svetovne prvakinje, med drugim pa lahko slišite Japonko Nozomi Marujama, ki jo je pred mikrofon ujela novinarka TV Slovenija, Polona Bertoncelj. Valovski podkast o smučarskih skokih vodita Luka Dolar in Cene Prevc.
V Dnevni sobi se tokrat povzpnemo nazaj na konja. Glasbenik Gašper Rifelj je odraščal ob konjih, ki mu še danes pomenijo izjemno sprostitev. Metka Demšar Goljevšček je pedagoginja, v zavodu skupaj s sodelavci snuje številne terapije in delavnice, s katerimi osebam s posebnimi potrebami, posameznikom in družinam pomaga najti ravnovesje v življenju. Z njima se bo pogovarjala voditeljica Karin Sabadin.
V Dnevni sobi se tokrat povzpnemo nazaj na konja. Glasbenik Gašper Rifelj je odraščal ob konjih, ki mu še danes pomenijo izjemno sprostitev. Metka Demšar Goljevšček je pedagoginja, v zavodu skupaj s sodelavci snuje številne terapije in delavnice, s katerimi osebam s posebnimi potrebami, posameznikom in družinam pomaga najti ravnovesje v življenju. Z njima se bo pogovarjala voditeljica Karin Sabadin.
Kdo je Ksenija Dobrila, je bolj kot od nje odvisno od tistega, ki se je kdaj srečal z njo. Za Dolinčane v zrelih letih je njihova osnovnošolska učiteljica. Mnogi mlajši iz te občine v tržaškem zaledju se je spominjajo zlasti kot večdesetletne ravnateljice. Za tiste, ki so jo spoznali v zadnjih osmih letih, je Ksenija Dobrila predvsem političarka, saj je kar osem let vodila delovanje Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ene od krovnih organizacij Slovencev v Italiji. – O problemih manjšine in njene politike, o poučevanju in šolstvu, pa tudi o vsem, kar lahko prinesejo leta pokoja, bomo s Ksenijo Dobrila govorili v oddaji Odprto za srečanja.
Kdo je Ksenija Dobrila, je bolj kot od nje odvisno od tistega, ki se je kdaj srečal z njo. Za Dolinčane v zrelih letih je njihova osnovnošolska učiteljica. Mnogi mlajši iz te občine v tržaškem zaledju se je spominjajo zlasti kot večdesetletne ravnateljice. Za tiste, ki so jo spoznali v zadnjih osmih letih, je Ksenija Dobrila predvsem političarka, saj je kar osem let vodila delovanje Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ene od krovnih organizacij Slovencev v Italiji. – O problemih manjšine in njene politike, o poučevanju in šolstvu, pa tudi o vsem, kar lahko prinesejo leta pokoja, bomo s Ksenijo Dobrila govorili v oddaji Odprto za srečanja.
V oddaji Mladi mladim smo govorili s suši mojstrom Alminom Starčevićem, ki je pred kratkim odprl nov suši bar v centru Maribora. Gostili pa smo tudi Kornelijo Kuronja, mariborsko slaščičarko, bolje poznano kot Cornelia’s cakes. Govorili smo o tem, kaj speči za božič in o njeni profesionalni poti.
V oddaji Mladi mladim smo govorili s suši mojstrom Alminom Starčevićem, ki je pred kratkim odprl nov suši bar v centru Maribora. Gostili pa smo tudi Kornelijo Kuronja, mariborsko slaščičarko, bolje poznano kot Cornelia’s cakes. Govorili smo o tem, kaj speči za božič in o njeni profesionalni poti.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo ter se pogovarjamo z njihovimi avtoricami in avtorji.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo ter se pogovarjamo z njihovimi avtoricami in avtorji.
Tokratni gost je UMEK oziroma Uroš Umek, mednarodno priznani DJ in producent. Vabljeni k poslušanju in delitvi posnetka! Vsa glasba v oddaji je uporabljena po izrecnem dovoljenju avtorja.
Tokratni gost je UMEK oziroma Uroš Umek, mednarodno priznani DJ in producent. Vabljeni k poslušanju in delitvi posnetka! Vsa glasba v oddaji je uporabljena po izrecnem dovoljenju avtorja.
… je ena strašansko navihana snežinka … Pripoveduje: Maja Nemec. Avtorska glasba in izvedba: Tomaž Domicelj. Napisala: Kristina Menih. Premierna izvedba v živo iz Vipave, december 2010.
… je ena strašansko navihana snežinka … Pripoveduje: Maja Nemec. Avtorska glasba in izvedba: Tomaž Domicelj. Napisala: Kristina Menih. Premierna izvedba v živo iz Vipave, december 2010.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljen norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta in oktobra 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljen norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta in oktobra 2019.
Potem ko so konec tedna iz pripora izpustili prvega osumljenca v zadevi Šutar, so organi pregona danes prijeli novega osumljenca za usodni napad. Tožilstvo v uradni izjavi poudarja, da je ravnalo v skladu z izpovedmi prič, kazenski postopek pa še naprej vodi tudi proti izpuščenemu 21-letniku. Drugi poudarki oddaje: - Po uspehu pobude Moj glas, moja odločitev v Strasbourgu zdaj na potezi Evropska komisija - Vlada sprejela nov korak v smeri finančne pomoči medijem - Goriški policisti ob številnih zasegih priotehnike svarijo pred nakupi te po spletu
Potem ko so konec tedna iz pripora izpustili prvega osumljenca v zadevi Šutar, so organi pregona danes prijeli novega osumljenca za usodni napad. Tožilstvo v uradni izjavi poudarja, da je ravnalo v skladu z izpovedmi prič, kazenski postopek pa še naprej vodi tudi proti izpuščenemu 21-letniku. Drugi poudarki oddaje: - Po uspehu pobude Moj glas, moja odločitev v Strasbourgu zdaj na potezi Evropska komisija - Vlada sprejela nov korak v smeri finančne pomoči medijem - Goriški policisti ob številnih zasegih priotehnike svarijo pred nakupi te po spletu
Ko boste ugibali, od kod se vam nemara zdi vokalni razpon Dovea Ellisa znan, se boste bržčas spomnili podobne glasovne dovzetnost Thoma Yorkea, pevca proslavljenih angleških art-rockerjev Radiohead, ali pa kanadsko-ameriškega neo-operista Rufus Wainwright, delno pa tudi Angleža Georga Ezre. Referenc vzdolž primerjav in analiz izraza močno skrivnostnega irskega kantavtorja je še veliko več. Takoj zatem, ko je Dove Ellis zakorakal pod vpadljiv soj žarometov in s tem med velika presenečenja na glasbenem prizorišču, smo njegov albumski prvenec Blizzard prednostno uvrstili v Cederamo.
Ko boste ugibali, od kod se vam nemara zdi vokalni razpon Dovea Ellisa znan, se boste bržčas spomnili podobne glasovne dovzetnost Thoma Yorkea, pevca proslavljenih angleških art-rockerjev Radiohead, ali pa kanadsko-ameriškega neo-operista Rufus Wainwright, delno pa tudi Angleža Georga Ezre. Referenc vzdolž primerjav in analiz izraza močno skrivnostnega irskega kantavtorja je še veliko več. Takoj zatem, ko je Dove Ellis zakorakal pod vpadljiv soj žarometov in s tem med velika presenečenja na glasbenem prizorišču, smo njegov albumski prvenec Blizzard prednostno uvrstili v Cederamo.
Sožitje dveh zelo različnih instrumentov, trobente in orgel, je po navadi srečno. To je vedel tudi znameniti češki skladatelj Peter Eben, ki je ustvaril neponovljivo glasbo – Okna. Današnjo oddajo smo sestavili z deli za trobento in orgle.
Sožitje dveh zelo različnih instrumentov, trobente in orgel, je po navadi srečno. To je vedel tudi znameniti češki skladatelj Peter Eben, ki je ustvaril neponovljivo glasbo – Okna. Današnjo oddajo smo sestavili z deli za trobento in orgle.
Davi se je končala tretja izvedba pokala NBA. Po zmagi moštva Lakers v krstni izvedbi in lanskem naslovu ekipe Milwaukee Bucks sta se za končno zmago tokrat pomerili moštvi New York Knicks in San Antonio Spurs. Obenem podrobneje tudi o treningu smučarskih skakalcev v Planici, ki se pripravljajo na bližajočo se novoletno turnejo.
Davi se je končala tretja izvedba pokala NBA. Po zmagi moštva Lakers v krstni izvedbi in lanskem naslovu ekipe Milwaukee Bucks sta se za končno zmago tokrat pomerili moštvi New York Knicks in San Antonio Spurs. Obenem podrobneje tudi o treningu smučarskih skakalcev v Planici, ki se pripravljajo na bližajočo se novoletno turnejo.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Kronične bolečine močno zaznamujejo posameznikovo življenje, otežujejo gibanje, vplivajo na počutje, delo in odnose. V današnji oddaji govorimo o tem, kako živeti s kroničnimi bolečinami, še posebno s sindromom fibromialgije. Zanj so značilne močne kronične, razširjene bolečine, ki niso vedno enako hude in na istem mestu, pot do diagnoze pa je nemalokrat dolgotrajna.
Kronične bolečine močno zaznamujejo posameznikovo življenje, otežujejo gibanje, vplivajo na počutje, delo in odnose. V današnji oddaji govorimo o tem, kako živeti s kroničnimi bolečinami, še posebno s sindromom fibromialgije. Zanj so značilne močne kronične, razširjene bolečine, ki niso vedno enako hude in na istem mestu, pot do diagnoze pa je nemalokrat dolgotrajna.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Kaj se zgodi, ko se prijateljstvo konča? Zakaj se konča? In kako se potem začne novo? Prvič prijateljstvo in konec smo posneli v Centru mladih Koper, svoje izkušnje so delili tudi Lara Baruca, Mišel Ristov – Amo Socialec, Tina Vrbnjak in Jure Henigman, priredbo skladbe Prvič so pripravili Liquid Gasoline. V sproščenem vzdušju so se v CMK-ju pogovarjali v slengu in v narečjih, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.
Kaj se zgodi, ko se prijateljstvo konča? Zakaj se konča? In kako se potem začne novo? Prvič prijateljstvo in konec smo posneli v Centru mladih Koper, svoje izkušnje so delili tudi Lara Baruca, Mišel Ristov – Amo Socialec, Tina Vrbnjak in Jure Henigman, priredbo skladbe Prvič so pripravili Liquid Gasoline. V sproščenem vzdušju so se v CMK-ju pogovarjali v slengu in v narečjih, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman.
Z novim letom se uveljavljajo prve vsebinske novosti pokojninske reforme, povezane predvsem z bolj dostojnimi pokojninami za najbolj ranljive. A tokrat se osredotočamo na vzdržni del pokojninske zakonodaje ter vsebine, ki so bile v tokratni reformi spregledane. Zanima nas, kako dolgo bo zdaj veljaven sistem ob demografskih trendih še vzdržen. Podobno se sprašujejo v Nemčiji, kjer imajo hude težave pri prenovi pokojninskega sistema. Čeprav so številke na prvi pogled suhoparne, je zgodba, ki jo razkrivajo, skrb vzbujajoča. Pokojnine sicer bodo, vprašanje pa je, kolikšna bo njihova realna vrednost. Bodo čez nekaj desetletij sploh zadoščale za kaj drugega kot osnovne dobrine in storitve? Kje bo država iskala dodatna sredstva za financiranje prvega stebra - in ali bo to pomenilo višje obremenitve dela, prerazporejanje drugih javnih izdatkov ali tiho zmanjševanje pravic prihodnjih upokojencev? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Žiga Vižintin, direktor pokojninskih zavarovanj v Pokojninski družbi A; Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije. Avtorica oddaje Urška Valjavec.
Z novim letom se uveljavljajo prve vsebinske novosti pokojninske reforme, povezane predvsem z bolj dostojnimi pokojninami za najbolj ranljive. A tokrat se osredotočamo na vzdržni del pokojninske zakonodaje ter vsebine, ki so bile v tokratni reformi spregledane. Zanima nas, kako dolgo bo zdaj veljaven sistem ob demografskih trendih še vzdržen. Podobno se sprašujejo v Nemčiji, kjer imajo hude težave pri prenovi pokojninskega sistema. Čeprav so številke na prvi pogled suhoparne, je zgodba, ki jo razkrivajo, skrb vzbujajoča. Pokojnine sicer bodo, vprašanje pa je, kolikšna bo njihova realna vrednost. Bodo čez nekaj desetletij sploh zadoščale za kaj drugega kot osnovne dobrine in storitve? Kje bo država iskala dodatna sredstva za financiranje prvega stebra - in ali bo to pomenilo višje obremenitve dela, prerazporejanje drugih javnih izdatkov ali tiho zmanjševanje pravic prihodnjih upokojencev? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Žiga Vižintin, direktor pokojninskih zavarovanj v Pokojninski družbi A; Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije. Avtorica oddaje Urška Valjavec.
Poročamo o glasbenih dogodkih doma in v tujini in njihovi kritični oceni.
Poročamo o glasbenih dogodkih doma in v tujini in njihovi kritični oceni.
Živela je ob reki, za katero pravi, da je široka kakor morje. Vajena je bila vožnje mimo brezmejnih poljan rumenih sončnic. Njen pogled je na modrem nebu večkrat uzrl nepregledne jate žerjavov. Mesto Dnipro, ki je pred vojno štelo blizu milijon prebivalcev, je bila primorana zamenjati za gorenjsko vasico Moškrin, kjer vse prebivalce pozna po imenu. Upokojena ukrajinska učiteljica Vita Šnurova v svoji hvaležnosti in skromnosti pravi, da se počuti, kakor da bi živela v švicarskem sanatoriju. Toda želja, da bi se nekoč lahko vrnila domov, še vedno tli.
Živela je ob reki, za katero pravi, da je široka kakor morje. Vajena je bila vožnje mimo brezmejnih poljan rumenih sončnic. Njen pogled je na modrem nebu večkrat uzrl nepregledne jate žerjavov. Mesto Dnipro, ki je pred vojno štelo blizu milijon prebivalcev, je bila primorana zamenjati za gorenjsko vasico Moškrin, kjer vse prebivalce pozna po imenu. Upokojena ukrajinska učiteljica Vita Šnurova v svoji hvaležnosti in skromnosti pravi, da se počuti, kakor da bi živela v švicarskem sanatoriju. Toda želja, da bi se nekoč lahko vrnila domov, še vedno tli.
V teh dneh mineva 160 let od rojstva finskega skladatelja Jeana Sibeliusa. V življenju je ustvaril več kot 100 samospevov, večino od njih v letih od 1888 do 1918, nekatere brez oznake opusa pa je zložil tudi pozneje. Veliko samospevov je namenil finski sopranistki Idi Ekman, ki jo je zelo cenil, predvsem zaradi njenega tako imenovanega »instrumentalnega« načina petja. »Mnoge naše pevke,« je zapisal, »preveč interpretirajo vsako frazo. Absolutna glasba, ki jo pišem, pa je muzikalna že sama po sebi in je strogo neodvisna od besed, zato recitacija ni dobra ideja. In Ida Ekman je to razumela …«
V teh dneh mineva 160 let od rojstva finskega skladatelja Jeana Sibeliusa. V življenju je ustvaril več kot 100 samospevov, večino od njih v letih od 1888 do 1918, nekatere brez oznake opusa pa je zložil tudi pozneje. Veliko samospevov je namenil finski sopranistki Idi Ekman, ki jo je zelo cenil, predvsem zaradi njenega tako imenovanega »instrumentalnega« načina petja. »Mnoge naše pevke,« je zapisal, »preveč interpretirajo vsako frazo. Absolutna glasba, ki jo pišem, pa je muzikalna že sama po sebi in je strogo neodvisna od besed, zato recitacija ni dobra ideja. In Ida Ekman je to razumela …«
Napovedujemo retrospektivo filmskega opusa dokumentaristk Anje Medved in Nadje Velušček z naslovom Območje prehoda, ki se pričenja v Slovenski kinoteki s projekcijo filmov Mesto na travniku in Spovednica tihotapcev: Pogledi skozi železno zaveso. V Galeriji Jakopič pa je na ogled skupinska razstava Začasni naslov sedemnajstih udeležencev izobraževalnega programa za odrasle – Od blizu: Fotografija kot način videnja sveta.
Napovedujemo retrospektivo filmskega opusa dokumentaristk Anje Medved in Nadje Velušček z naslovom Območje prehoda, ki se pričenja v Slovenski kinoteki s projekcijo filmov Mesto na travniku in Spovednica tihotapcev: Pogledi skozi železno zaveso. V Galeriji Jakopič pa je na ogled skupinska razstava Začasni naslov sedemnajstih udeležencev izobraževalnega programa za odrasle – Od blizu: Fotografija kot način videnja sveta.
Državni zbor je torej potrdil zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Med drugim predvideva enkratno finančno pomoč bolnišnicam in spodbudo za izbiro specializacije iz urgentne medicine. Predvideva tudi večji nadzor in kazni za kršitelje režima gibanja med bolniško odsotnostjo, ki ga bo po novem pisno določil družinski zdravnik. Preostali poudarki oddaje: Evropski parlament podprl pobudo Moj glas, moja odločitev za varen in dostopen splav v Evropski uniji. V UKC Maribor zaposleni radiolog oktobra skupno opravil več kot tisoč 500 preiskav z magnetno resonanco, od teh v matični ustanovi le 150. V pripor privedli drugega osumljenca v primeru umora Novomeščana Aleša Šutarja.
Državni zbor je torej potrdil zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Med drugim predvideva enkratno finančno pomoč bolnišnicam in spodbudo za izbiro specializacije iz urgentne medicine. Predvideva tudi večji nadzor in kazni za kršitelje režima gibanja med bolniško odsotnostjo, ki ga bo po novem pisno določil družinski zdravnik. Preostali poudarki oddaje: Evropski parlament podprl pobudo Moj glas, moja odločitev za varen in dostopen splav v Evropski uniji. V UKC Maribor zaposleni radiolog oktobra skupno opravil več kot tisoč 500 preiskav z magnetno resonanco, od teh v matični ustanovi le 150. V pripor privedli drugega osumljenca v primeru umora Novomeščana Aleša Šutarja.
Zaradi projekta črpalne hidroelektrarne Kozjak se že več let krešejo mnenja. Medtem ko investitor projekt uvršča med ključne energetske naložbe prihodnosti, del lokalne javnosti opozarja na pomanjkanje jasnih odgovorov o njegovih okoljskih, prostorskih in varnostnih posledicah. V civilnih pobudah ZA Kozjak in ZA Selnico ob Dravi pa izpostavljajo, da so še posebej zgroženi zaradi nedavnih navedb Dravskih elektrarn, češ da je projekt pripravljen skupaj z lokalno skupnostjo.
Zaradi projekta črpalne hidroelektrarne Kozjak se že več let krešejo mnenja. Medtem ko investitor projekt uvršča med ključne energetske naložbe prihodnosti, del lokalne javnosti opozarja na pomanjkanje jasnih odgovorov o njegovih okoljskih, prostorskih in varnostnih posledicah. V civilnih pobudah ZA Kozjak in ZA Selnico ob Dravi pa izpostavljajo, da so še posebej zgroženi zaradi nedavnih navedb Dravskih elektrarn, češ da je projekt pripravljen skupaj z lokalno skupnostjo.
V oddaji Sami naši bomo govorili z mlado aktivistko Nino Mihelić, ki iz osebne izkušnje razmišlja o življenju med Srbijo in Slovenijo, o študentskem aktivizmu in o sodelovanju v evropski kampanji My Voice, My Choice. Odprli bomo tudi temo alkoholizma, bolezni, o kateri še vedno prepogosto molčimo. Novinar Matej Trontelj odkrito spregovori o zdravljenju, stigmi, tišini v družinah in o tem, kaj pomeni vrnitev v vsakdanje življenje. V zadnjem delu oddaje pa nadaljujemo pogovor z Borisom Dežulovićem, ki opozarja na nevarne zgodovinske vzporednice in prekratek kolektivni spomin.
V oddaji Sami naši bomo govorili z mlado aktivistko Nino Mihelić, ki iz osebne izkušnje razmišlja o življenju med Srbijo in Slovenijo, o študentskem aktivizmu in o sodelovanju v evropski kampanji My Voice, My Choice. Odprli bomo tudi temo alkoholizma, bolezni, o kateri še vedno prepogosto molčimo. Novinar Matej Trontelj odkrito spregovori o zdravljenju, stigmi, tišini v družinah in o tem, kaj pomeni vrnitev v vsakdanje življenje. V zadnjem delu oddaje pa nadaljujemo pogovor z Borisom Dežulovićem, ki opozarja na nevarne zgodovinske vzporednice in prekratek kolektivni spomin.
Liquid Gasoline so mlada rock skupina iz Kopra. Štirje dijaki, ki so na sceno stopili leta 2023, z nizom singlov tlakujejo pot do prvenca, ki bo izšel v izteku prihodnjega leta. Skladba »Ni prostora«, ki jo poslušate kot Pesem tedna Radia Koper, je postavljena v današnji čas, kjer se vse odvija prehitro, ogromno je informacij, nestrpnost in nasilje pa neumorno rasteta. Pesem opisuje stisko posameznika, ki se išče v tem svetu in poskuša najti svojo pot. Glasbeno sledi prepoznavnemu stilu zasedbe Liquid Gasoline, ki ga zaznamujeta iskrenost ter surova energija. Ni Prostora Dan se razdeli na dva različna konca Na enem zaživi, na drugem počasi odzveni Ko veš resnico, izveš krivico, pravici obrneš hrbet in še sam ne veš, kam sloni utež Kaj naj nardim, al se borim, al zbežim? (na drugi strani ni prostora za oba) Kaj naj nardim, al se borim, al zbežim? (na drugi strani ni prostora za oba) Ena beseda je prava, ena vzame ti vse Pazi kam se nagibaš, po robu spolzko je Samo en premik, en sam izdih ob misli te zadavi Zakaj se ne ustaviš, če je vse v glavi? Kaj naj nardim? Kaj naj nardim? (na drugi strani ni prostora za oba)
Liquid Gasoline so mlada rock skupina iz Kopra. Štirje dijaki, ki so na sceno stopili leta 2023, z nizom singlov tlakujejo pot do prvenca, ki bo izšel v izteku prihodnjega leta. Skladba »Ni prostora«, ki jo poslušate kot Pesem tedna Radia Koper, je postavljena v današnji čas, kjer se vse odvija prehitro, ogromno je informacij, nestrpnost in nasilje pa neumorno rasteta. Pesem opisuje stisko posameznika, ki se išče v tem svetu in poskuša najti svojo pot. Glasbeno sledi prepoznavnemu stilu zasedbe Liquid Gasoline, ki ga zaznamujeta iskrenost ter surova energija. Ni Prostora Dan se razdeli na dva različna konca Na enem zaživi, na drugem počasi odzveni Ko veš resnico, izveš krivico, pravici obrneš hrbet in še sam ne veš, kam sloni utež Kaj naj nardim, al se borim, al zbežim? (na drugi strani ni prostora za oba) Kaj naj nardim, al se borim, al zbežim? (na drugi strani ni prostora za oba) Ena beseda je prava, ena vzame ti vse Pazi kam se nagibaš, po robu spolzko je Samo en premik, en sam izdih ob misli te zadavi Zakaj se ne ustaviš, če je vse v glavi? Kaj naj nardim? Kaj naj nardim? (na drugi strani ni prostora za oba)
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Mariborski praznični festival Čarobni Maribor stopa v drugo polovico. Dogajanje bo še bogatejše v božičnem tednu, ko bodo na sporedu številni koncerti in druge novosti. Že ta konec tedna pa bo zaživelo tudi dolgo pričakovano drsališče na prostem.
Mariborski praznični festival Čarobni Maribor stopa v drugo polovico. Dogajanje bo še bogatejše v božičnem tednu, ko bodo na sporedu številni koncerti in druge novosti. Že ta konec tedna pa bo zaživelo tudi dolgo pričakovano drsališče na prostem.
Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejen prostor okrog Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so jaslice vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto (ponovitev).
Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejen prostor okrog Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so jaslice vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto (ponovitev).
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: Brezposelnost v Mariboru je primerljiva z enakim obdobjem lani, kadrovski zapleti pri imenovanju vodstva bistriškega Zdravstvenega doma, v Limbušu bogatejši za novo plezalno steno.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: Brezposelnost v Mariboru je primerljiva z enakim obdobjem lani, kadrovski zapleti pri imenovanju vodstva bistriškega Zdravstvenega doma, v Limbušu bogatejši za novo plezalno steno.
Drugi poudarki: - Združevanja ljubljanskih vrtcev ne bo, ostaja pa namera združitve skupnih služb. - Dolgoletna prizadevanja za prizidek k celjski Osnovni šola Glazija za otroke s posebnimi potrebami so obrodila sadove. - Še vedno ni izbran izvajalec za nov most čez Krko pri Podbočju, krajani pa za pot do službe in šole zaradi obvoza porabijo skoraj pol ure več. - Rdeči križ na Debelem rtiču že vrsto let organizira terapevtske programe in letovanja starejših iz socialno ogroženih okolij. Letos so z donatorsko akcijo omogočili počitnice 75-im starostnikom.
Drugi poudarki: - Združevanja ljubljanskih vrtcev ne bo, ostaja pa namera združitve skupnih služb. - Dolgoletna prizadevanja za prizidek k celjski Osnovni šola Glazija za otroke s posebnimi potrebami so obrodila sadove. - Še vedno ni izbran izvajalec za nov most čez Krko pri Podbočju, krajani pa za pot do službe in šole zaradi obvoza porabijo skoraj pol ure več. - Rdeči križ na Debelem rtiču že vrsto let organizira terapevtske programe in letovanja starejših iz socialno ogroženih okolij. Letos so z donatorsko akcijo omogočili počitnice 75-im starostnikom.
V jubilejnem svetem letu, posvečenem upanju v Katoliški cerkvi, mineva 1700 let od prvega ekumenskega koncila v Niceji. Veroizpoved, ki jo je določil nicejski koncil je danes temelj vere kristjanov vseh Cerkva. Papež Leon XIV. se je nedavno mudil na obisku po Turčiji in Libanonu, tudi v Škofiji Celje pa so oktobra romali v Turčijo na kraje prvih krščanskih cerkva. Naš gost je bil celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž.
V jubilejnem svetem letu, posvečenem upanju v Katoliški cerkvi, mineva 1700 let od prvega ekumenskega koncila v Niceji. Veroizpoved, ki jo je določil nicejski koncil je danes temelj vere kristjanov vseh Cerkva. Papež Leon XIV. se je nedavno mudil na obisku po Turčiji in Libanonu, tudi v Škofiji Celje pa so oktobra romali v Turčijo na kraje prvih krščanskih cerkva. Naš gost je bil celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž.
Poslanke in poslanci so potrdili predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih v zdravstvu. Potrdili so tudi novelo zakona o financiranju in spodbujanju graditve javnih najemnih stanovanj, ki bodo pripomogla k učinkovitejšemu delovanju sheme ugodnih posojil SID banke za graditev javnih najemnih stanovanj. V oddaji tudi o tem: - Evropski parlament podprl pobudo Moj glas, moja odločitev za varen splav v Uniji. - Zaradi afere s fiktivnimi posli hišne preiskave na Slovenskih železnicah. - Trump prepovedal plovbo sankcioniranih tankerjev v Venezuelo.
Poslanke in poslanci so potrdili predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih v zdravstvu. Potrdili so tudi novelo zakona o financiranju in spodbujanju graditve javnih najemnih stanovanj, ki bodo pripomogla k učinkovitejšemu delovanju sheme ugodnih posojil SID banke za graditev javnih najemnih stanovanj. V oddaji tudi o tem: - Evropski parlament podprl pobudo Moj glas, moja odločitev za varen splav v Uniji. - Zaradi afere s fiktivnimi posli hišne preiskave na Slovenskih železnicah. - Trump prepovedal plovbo sankcioniranih tankerjev v Venezuelo.
Hotelska veriga Kempinski, ki upravlja s portoroškim hotelom Palace, zapušča Slovenijo. Gre za skupno odločitev lastnika hotela, družbe MK Group, in vodstva družbe Kempinski Hotels. Lastnik hotela bo še naprej skrbel za zaposlene in jim nudil polno podporo pri prehodu na novo blagovno znamko, so zatrdili v hotelu Palace. Katero, v družbi še ne razkrivajo. Ostali poudarki oddaje: - Aquapark Žusterna, zaprt in dotrajan, pričakuje novega lastnika in obnovo. - Predor pod goriškim gradom je postal največja evropska digitalna galerija. - Kanalske odbojkarje čaka boj za četrtfinale pokalnega tekmovanja.
Hotelska veriga Kempinski, ki upravlja s portoroškim hotelom Palace, zapušča Slovenijo. Gre za skupno odločitev lastnika hotela, družbe MK Group, in vodstva družbe Kempinski Hotels. Lastnik hotela bo še naprej skrbel za zaposlene in jim nudil polno podporo pri prehodu na novo blagovno znamko, so zatrdili v hotelu Palace. Katero, v družbi še ne razkrivajo. Ostali poudarki oddaje: - Aquapark Žusterna, zaprt in dotrajan, pričakuje novega lastnika in obnovo. - Predor pod goriškim gradom je postal največja evropska digitalna galerija. - Kanalske odbojkarje čaka boj za četrtfinale pokalnega tekmovanja.
Prestižna hotelska veriga Kempinski, ki upravlja enega najlepših hotelov pri nas, hotel Palace v Portorožu, po 17 letih zapušča Slovenijo. Po odhodu Kempinskega naj bi hotel nekaj časa deloval samostojno, nato pa v sklopu druge mednarodne verige. Tjašo Škamperle je zanimalo ozadje te odločitve in kaj ta pomeni za Portorož.
Prestižna hotelska veriga Kempinski, ki upravlja enega najlepših hotelov pri nas, hotel Palace v Portorožu, po 17 letih zapušča Slovenijo. Po odhodu Kempinskega naj bi hotel nekaj časa deloval samostojno, nato pa v sklopu druge mednarodne verige. Tjašo Škamperle je zanimalo ozadje te odločitve in kaj ta pomeni za Portorož.
Slovenci brez mundiala, Šeško je postal »rdeči vrag«, Oblak najboljši vratar španske lige, Ronaldo pa prvi nogometni milijarder. Risi ostajajo med hokejsko elito, Kopitar »kralj« za vedno.
Slovenci brez mundiala, Šeško je postal »rdeči vrag«, Oblak najboljši vratar španske lige, Ronaldo pa prvi nogometni milijarder. Risi ostajajo med hokejsko elito, Kopitar »kralj« za vedno.
Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Edisona Denisova in Alfreda Schnittkeja. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbrane skladbe za godalne soliste in orkester v izvedbi priznanih godalcev, Komornega orkestra RTV Ljubljana in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poslušajte Brandenburški koncert št. 6 v B-duru za dve violi in komorni godalni orkester z oznako del 1051 Johanna Sebastiana Bacha, Variacije na Haydnovo temo Tod ist ein langer Schlaf/Smrt je dolgo spanje za violončelo in orkester Edisona Denisova ter 3. in 4. stavek Concerta grossa št. 2 za violino, violončelo in orkester Alfreda Schnittkeja. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 18. decembra, ob 5.05.
Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Edisona Denisova in Alfreda Schnittkeja. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbrane skladbe za godalne soliste in orkester v izvedbi priznanih godalcev, Komornega orkestra RTV Ljubljana in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poslušajte Brandenburški koncert št. 6 v B-duru za dve violi in komorni godalni orkester z oznako del 1051 Johanna Sebastiana Bacha, Variacije na Haydnovo temo Tod ist ein langer Schlaf/Smrt je dolgo spanje za violončelo in orkester Edisona Denisova ter 3. in 4. stavek Concerta grossa št. 2 za violino, violončelo in orkester Alfreda Schnittkeja. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 18. decembra, ob 5.05.
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Skladatelj sodobnega časa Tragična usoda partizanskega zdravnika Prevajalec, bibliograf in pisatelj Cecilij Urban, s prvotnim imenom Ludvik Oblak, se je leta 1908 zaradi političnih razlogov preselil iz Trsta v Firence ter tam študiral romanske in slovanske jezike. Med prvo svetovno vojno je vstopil v srbsko vojsko, bil ranjen, po okrevanju pa je postal prevajalec pri srbskem veleposlaništvu v Rimu. Leta 1922 je odšel v Moskvo, delal v založništvu in knjižničarstvu, bil nato znanstveni sodelavec na Inštitutu svetovne literature Maksima Gorkega ter do upokojitve leta 1953 njegov glavni bibliotekar in bibliograf. V Sovjetski zvezi je prevajal dela Prešerna, Cankarja in Prežihovega Voranca, napisal avtobiografijo ter v ruskih strokovnih revijah in enciklopedijah objavljal eseje in razprave o Sloveniji ter slovenskih književnikih. Prevajalec, bibliograf in pisatelj Cecilij Urban se je rodil leta 1888 v Trstu.
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Skladatelj sodobnega časa Tragična usoda partizanskega zdravnika Prevajalec, bibliograf in pisatelj Cecilij Urban, s prvotnim imenom Ludvik Oblak, se je leta 1908 zaradi političnih razlogov preselil iz Trsta v Firence ter tam študiral romanske in slovanske jezike. Med prvo svetovno vojno je vstopil v srbsko vojsko, bil ranjen, po okrevanju pa je postal prevajalec pri srbskem veleposlaništvu v Rimu. Leta 1922 je odšel v Moskvo, delal v založništvu in knjižničarstvu, bil nato znanstveni sodelavec na Inštitutu svetovne literature Maksima Gorkega ter do upokojitve leta 1953 njegov glavni bibliotekar in bibliograf. V Sovjetski zvezi je prevajal dela Prešerna, Cankarja in Prežihovega Voranca, napisal avtobiografijo ter v ruskih strokovnih revijah in enciklopedijah objavljal eseje in razprave o Sloveniji ter slovenskih književnikih. Prevajalec, bibliograf in pisatelj Cecilij Urban se je rodil leta 1888 v Trstu.
Kaj če bi nenadoma začeli pisati, kot da gledamo besedilo v ogledalu? In kaj če bi znanost nenadoma ustvarila življenje, ki bi bilo enako, pa hkrati povsem “obrnjeno”? Vsa znana bitja na Zemlji so zgrajena iz enakih levih in desnih gradnikov, a nekateri znanstveniki danes odklepajo vrata zrcalnemu življenju, življenju iz zrcalnih molekul, na katerega bi bile naše celice in encimi povsem neprilagojeni, za naš imunski sistem pa bi bil še večja novost od covida. To bi bila prava Pandorina skrinjica sodobne biologije: revolucionarna zdravila na eni strani in neznana in neobvladljiva tveganja na drugi. So zrcalni organizmi utemeljena skrb ali znanstvenofantastični scenarij, desetletja v prihodnosti?
Kaj če bi nenadoma začeli pisati, kot da gledamo besedilo v ogledalu? In kaj če bi znanost nenadoma ustvarila življenje, ki bi bilo enako, pa hkrati povsem “obrnjeno”? Vsa znana bitja na Zemlji so zgrajena iz enakih levih in desnih gradnikov, a nekateri znanstveniki danes odklepajo vrata zrcalnemu življenju, življenju iz zrcalnih molekul, na katerega bi bile naše celice in encimi povsem neprilagojeni, za naš imunski sistem pa bi bil še večja novost od covida. To bi bila prava Pandorina skrinjica sodobne biologije: revolucionarna zdravila na eni strani in neznana in neobvladljiva tveganja na drugi. So zrcalni organizmi utemeljena skrb ali znanstvenofantastični scenarij, desetletja v prihodnosti?
Feri Lainšček je odličen pisatelj in pesnik. Pred kratkim je pri Cankarjevi založbi objavil knjigo izbranih ljubezenskih pesmi z naslovom Ne bodi kot drugi : pesmi o dvojini, že prej pa pri Beletrini roman Kurja fizika, sklepni del avtobiografske trilogije o odraščanju. Pisatelj je imel v tretjem romanu na pogled najlažje delo, saj opisuje svojo socializacijo, skratka, dogodke, ki se jih spominja bolje kot v nezavedno potopljene drobce, ki jih je - tako avtor - rekonstruiral s pomočjo Jungove psihoanalize. Roman je slikovita in tudi skrivnostna podoba preteklih časov z bogato galerijo občuteno upodobljenih stranskih likov, med katerimi najverjetneje izstopa Ferekov oče Pištek. Več o romanu pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu. Nikar ne zamudite.
Feri Lainšček je odličen pisatelj in pesnik. Pred kratkim je pri Cankarjevi založbi objavil knjigo izbranih ljubezenskih pesmi z naslovom Ne bodi kot drugi : pesmi o dvojini, že prej pa pri Beletrini roman Kurja fizika, sklepni del avtobiografske trilogije o odraščanju. Pisatelj je imel v tretjem romanu na pogled najlažje delo, saj opisuje svojo socializacijo, skratka, dogodke, ki se jih spominja bolje kot v nezavedno potopljene drobce, ki jih je - tako avtor - rekonstruiral s pomočjo Jungove psihoanalize. Roman je slikovita in tudi skrivnostna podoba preteklih časov z bogato galerijo občuteno upodobljenih stranskih likov, med katerimi najverjetneje izstopa Ferekov oče Pištek. Več o romanu pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu. Nikar ne zamudite.