Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Teden možganov je mednarodna akcija, ki ima v svoji srčiki namen ozaveščanja širše javnosti o koristih raziskovanja možganov in pomena poznavanja tega organa za posameznika in družbo. V Sloveniji se je pod okriljem Sinapse prvič odvijal leta 2004, ima torej že dobri dve desetletji izkušenj in izkušnje so za naše možgane dobrotljiva reč. Manj izkušenj si sicer morda, takole na prvo misel, želimo s strahom, a kot boste slišali v nadaljevanju, si ga boste lahko v tem tednu na več lokacijah po Sloveniji brez strahu in brezplačno privoščili obilo. Mojca Delač je pred mikrofon Prvega povabila vodji organizacijske ekipe Tedna možganov.
Teden možganov je mednarodna akcija, ki ima v svoji srčiki namen ozaveščanja širše javnosti o koristih raziskovanja možganov in pomena poznavanja tega organa za posameznika in družbo. V Sloveniji se je pod okriljem Sinapse prvič odvijal leta 2004, ima torej že dobri dve desetletji izkušenj in izkušnje so za naše možgane dobrotljiva reč. Manj izkušenj si sicer morda, takole na prvo misel, želimo s strahom, a kot boste slišali v nadaljevanju, si ga boste lahko v tem tednu na več lokacijah po Sloveniji brez strahu in brezplačno privoščili obilo. Mojca Delač je pred mikrofon Prvega povabila vodji organizacijske ekipe Tedna možganov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V Italiji so se končale 14. zimske paraolimpijske igre. Te so bile prelomne v več pogledih. Boje parašportnikov, nastopilo jih je 611 iz 55-ih držav, so spremljali številni gledalci in poskrbeli za športno vzdušje. Parašport se razvija in pridobiva na veljavi, nekateri najboljši posamezniki in posameznice že imajo pokrovitelje in donosne pogodbe s svetovno priznanimi blagovnimi znamkami. Po dvanajstih letih je na velikem športnem dogodku zaigrala ruska himna, igre pa so bile posebne tudi za slovensko odpravo, ki je imela prvič predstavnika v dveh različnih panogah, obenem prvič tudi žensko tekmovalko.
V Italiji so se končale 14. zimske paraolimpijske igre. Te so bile prelomne v več pogledih. Boje parašportnikov, nastopilo jih je 611 iz 55-ih držav, so spremljali številni gledalci in poskrbeli za športno vzdušje. Parašport se razvija in pridobiva na veljavi, nekateri najboljši posamezniki in posameznice že imajo pokrovitelje in donosne pogodbe s svetovno priznanimi blagovnimi znamkami. Po dvanajstih letih je na velikem športnem dogodku zaigrala ruska himna, igre pa so bile posebne tudi za slovensko odpravo, ki je imela prvič predstavnika v dveh različnih panogah, obenem prvič tudi žensko tekmovalko.
V Portorožu so že zavihali rokave in začeli s pripravami na 45. festival Melodije morja in sonca, ki bo letos 4. julija. V zadnjih nekaj letih je začel dihati drugače, kar se pozna tako pri glasbenikih, ki se odločijo za sodelovanje, kot pri publiki, ki je festivalu bolj naklonjena tudi izven t. i. meja Primorske.. Nekaj namigov, zakaj sodelovati na MMS-u, je v pondeljkovem dopoldnevu nanizal umetniški vodja festivala Andrea Effe.
V Portorožu so že zavihali rokave in začeli s pripravami na 45. festival Melodije morja in sonca, ki bo letos 4. julija. V zadnjih nekaj letih je začel dihati drugače, kar se pozna tako pri glasbenikih, ki se odločijo za sodelovanje, kot pri publiki, ki je festivalu bolj naklonjena tudi izven t. i. meja Primorske.. Nekaj namigov, zakaj sodelovati na MMS-u, je v pondeljkovem dopoldnevu nanizal umetniški vodja festivala Andrea Effe.
S preprostimi koraki, kot so brisanje nepotrebnih datotek, fotografij, videoposnetkov, elektronske pošte in aplikacij, lahko vsak posameznik zmanjša količlino podatkov, ki jih strežniki hranijo in za katere porabljajo energijo. Prisluhnite, kako poteka čistilna akcija, za katero ne potrebujete rokavic. (Foto Pixabay)
S preprostimi koraki, kot so brisanje nepotrebnih datotek, fotografij, videoposnetkov, elektronske pošte in aplikacij, lahko vsak posameznik zmanjša količlino podatkov, ki jih strežniki hranijo in za katere porabljajo energijo. Prisluhnite, kako poteka čistilna akcija, za katero ne potrebujete rokavic. (Foto Pixabay)
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V petek in v nedeljo smo si na festivalu dokumentarnega filma lahko ogledali dokumentarni film italijanske režiserke Lorene Luciano z naslovom Nune proti Vatikanu, ki govori o spolnih zlorabah redovnic, ki jih je zagrešil pater Marko Rupnik v slovenski redovni Skupnosti Loyola. V oddaji Med štirimi stenami gostimo nekdanji redovnici Mirjam Kovač in Glorio Branciani, žrtvi patra Rupnika, ki bosta pripovedovali o dogajanju v skupnosti, o molku in o zbiranju poguma, da sta lahko po skoraj 30-tih letih spregovorili o zlorabah, ki so v žrtvah pustile globoke rane. Z njima se je pogovarjala Cirila Štuber.
V petek in v nedeljo smo si na festivalu dokumentarnega filma lahko ogledali dokumentarni film italijanske režiserke Lorene Luciano z naslovom Nune proti Vatikanu, ki govori o spolnih zlorabah redovnic, ki jih je zagrešil pater Marko Rupnik v slovenski redovni Skupnosti Loyola. V oddaji Med štirimi stenami gostimo nekdanji redovnici Mirjam Kovač in Glorio Branciani, žrtvi patra Rupnika, ki bosta pripovedovali o dogajanju v skupnosti, o molku in o zbiranju poguma, da sta lahko po skoraj 30-tih letih spregovorili o zlorabah, ki so v žrtvah pustile globoke rane. Z njima se je pogovarjala Cirila Štuber.
Včeraj se je končala kolesarska dirka od Tirenskega do Jadranskega morja. Smučarski skakalci in skakalke so bili v svetovnem pokalu pretekli konec tedna v Oslu.
Včeraj se je končala kolesarska dirka od Tirenskega do Jadranskega morja. Smučarski skakalci in skakalke so bili v svetovnem pokalu pretekli konec tedna v Oslu.
Pet podatkov o matematiki, iščemo napačnega!
Pet podatkov o matematiki, iščemo napačnega!
Predvajamo Klavirski trio v B-duru, WoO 39 Ludwiga van Beethovna, koncertno uverturo Lepa Meluzina Felixa Mendelssohna in Pet skladb za pihalni trio Jacquesa Iberta.
Predvajamo Klavirski trio v B-duru, WoO 39 Ludwiga van Beethovna, koncertno uverturo Lepa Meluzina Felixa Mendelssohna in Pet skladb za pihalni trio Jacquesa Iberta.
Gostu tokratne epizode Prvakov tedna je bila glasba položena v zibelko. Mati učiteljica klavirja, oče ravnatelj glasbene šole in dirigent pihalnega orkestra. Vleklo ga je v jazz. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, pozneje se je izobraževal tudi na sloviti univerzi Berklee v Bostonu. Po vrnitvi se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni pa je postal član in solist Big banda nacionalne rtv hiše. Po odhodu mojstra Jožeta Privška je prevzel vlogi dirigenta in aranžerja orkestra. Marsikdo bi rekel, da je stopil v velike čevlje. Za njim so štiri desetletja neprekinjenega sodelovanja z Big Bandom RTV Slovenija, deset let je bil tudi njegov umetniški vodja. Kot skladatelj in aranžer se je podpisal pod številna dela: od kompozicij za revijski in jazzovski orkester, do otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih napevov in resne klasične glasbe. 2. aprila bo imel poslovilni koncert v CD in nato odhaja v pokoj, a še prej se je oglasil v Prvakih tedna.
Gostu tokratne epizode Prvakov tedna je bila glasba položena v zibelko. Mati učiteljica klavirja, oče ravnatelj glasbene šole in dirigent pihalnega orkestra. Vleklo ga je v jazz. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, pozneje se je izobraževal tudi na sloviti univerzi Berklee v Bostonu. Po vrnitvi se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni pa je postal član in solist Big banda nacionalne rtv hiše. Po odhodu mojstra Jožeta Privška je prevzel vlogi dirigenta in aranžerja orkestra. Marsikdo bi rekel, da je stopil v velike čevlje. Za njim so štiri desetletja neprekinjenega sodelovanja z Big Bandom RTV Slovenija, deset let je bil tudi njegov umetniški vodja. Kot skladatelj in aranžer se je podpisal pod številna dela: od kompozicij za revijski in jazzovski orkester, do otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih napevov in resne klasične glasbe. 2. aprila bo imel poslovilni koncert v CD in nato odhaja v pokoj, a še prej se je oglasil v Prvakih tedna.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Vlada tudi o sprostitvi dela državnih rezerv naftnih derivatov - Rok za prijavo za izvajanje letalske protitočne obrambe je 7. april - Dom kulture Ruše z ambicioznimi načrti - Celjani po zmagi s Koprom ohranjajo 7 točk prednosti pred nogometaši Maribora
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Vlada tudi o sprostitvi dela državnih rezerv naftnih derivatov - Rok za prijavo za izvajanje letalske protitočne obrambe je 7. april - Dom kulture Ruše z ambicioznimi načrti - Celjani po zmagi s Koprom ohranjajo 7 točk prednosti pred nogometaši Maribora
Prek spletnega tečaja Slonline, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani, se slovenščine uči skoraj 60 tisoč uporabnikov z vsega sveta. Mesečno pa ga aktivno uporablja od 4000 do 5000 ljudi. Konec lanskega leta so tečaj nadgradili, dodali so mu učbenik, opravili pa so tudi raziskavo o sporazumevalnih potrebah priseljencev. Tokrat bomo zato jezikali o novostih, ki jih je prinesla nadgradnja, o izzivih učenja in poučevanja slovenščine za tujce ter o tem, zakaj bi nas to sploh moralo zanimati.
Prek spletnega tečaja Slonline, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani, se slovenščine uči skoraj 60 tisoč uporabnikov z vsega sveta. Mesečno pa ga aktivno uporablja od 4000 do 5000 ljudi. Konec lanskega leta so tečaj nadgradili, dodali so mu učbenik, opravili pa so tudi raziskavo o sporazumevalnih potrebah priseljencev. Tokrat bomo zato jezikali o novostih, ki jih je prinesla nadgradnja, o izzivih učenja in poučevanja slovenščine za tujce ter o tem, zakaj bi nas to sploh moralo zanimati.
Pesnica, dramatičarka in scenaristka Ljuba Jakimčuk spada med največkrat nagrajene in najpomembnejše sodobne ukrajinske umetnike in intelektualce. Je predstavnica ukrajinske vojne poezije, pesniškega žanra, ki je prišel v ospredje po ruski aneksiji Krima in izbruhu spopadov v Donbasu leta 2014, torej prav v regiji, iz katere je pesnica doma. Poslušali bomo pesem Razpadanje v prevodu Petra Semoliča kot krik proti vojnam vsepovsod po svetu. Igralka Sabina Kogovšek, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Pesnica, dramatičarka in scenaristka Ljuba Jakimčuk spada med največkrat nagrajene in najpomembnejše sodobne ukrajinske umetnike in intelektualce. Je predstavnica ukrajinske vojne poezije, pesniškega žanra, ki je prišel v ospredje po ruski aneksiji Krima in izbruhu spopadov v Donbasu leta 2014, torej prav v regiji, iz katere je pesnica doma. Poslušali bomo pesem Razpadanje v prevodu Petra Semoliča kot krik proti vojnam vsepovsod po svetu. Igralka Sabina Kogovšek, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Kako zagotoviti oskrbo bencinskih servisov, na katerih zaradi povečanega povpraševanja in omejenih logističnih možnosti oskrbe občasno zmanjka goriva? Na mizi bi lahko bili tudi ukrepi za omejitev povpraševanja tujcev, ki po cenejše gorivo prihajajo čez mejo V jutranjiku tudi o tem: - Vstopili smo v zadnji teden volilne kampanje pred nedeljskimi volitvami v državni zbor - Izolska bolnišnica utira pot robotizaciji in umetni inteligenci - Kraške občine korak bliže k ustanovitvi Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje - Dopoldan še nekaj sonca, popoldan ooblačitev, jutri ohladitev
Kako zagotoviti oskrbo bencinskih servisov, na katerih zaradi povečanega povpraševanja in omejenih logističnih možnosti oskrbe občasno zmanjka goriva? Na mizi bi lahko bili tudi ukrepi za omejitev povpraševanja tujcev, ki po cenejše gorivo prihajajo čez mejo V jutranjiku tudi o tem: - Vstopili smo v zadnji teden volilne kampanje pred nedeljskimi volitvami v državni zbor - Izolska bolnišnica utira pot robotizaciji in umetni inteligenci - Kraške občine korak bliže k ustanovitvi Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje - Dopoldan še nekaj sonca, popoldan ooblačitev, jutri ohladitev
V Godoviču se je rodila 76-letna Tončka Kimlar. V družini so bili štirje otroci in ker je bila najstarejša, je veliko pomagala mami. Ko je imela devet let, so se preselili v Bilje. Obiskovala je tri osnovne šole: Godovič, Bilje in Miren. V življenju je opravljala različne poklice: bila je varuška, delala je v hotelu, proizvodnji in tudi pomagala v Italiji. 'Penzije' se je zelo veselila.
V Godoviču se je rodila 76-letna Tončka Kimlar. V družini so bili štirje otroci in ker je bila najstarejša, je veliko pomagala mami. Ko je imela devet let, so se preselili v Bilje. Obiskovala je tri osnovne šole: Godovič, Bilje in Miren. V življenju je opravljala različne poklice: bila je varuška, delala je v hotelu, proizvodnji in tudi pomagala v Italiji. 'Penzije' se je zelo veselila.
Predvajamo Klavirski trio v B-duru, WoO 39 Ludwiga van Beethovna, koncertno uverturo Lepa Meluzina Felixa Mendelssohna in Pet skladb za pihalni trio Jacquesa Iberta.
Predvajamo Klavirski trio v B-duru, WoO 39 Ludwiga van Beethovna, koncertno uverturo Lepa Meluzina Felixa Mendelssohna in Pet skladb za pihalni trio Jacquesa Iberta.
Donald Trump si ob nadaljnjem iranskem zaprtju Hormuške ožine prizdeva oblikovati koalicijo držav, ki bi varovala plutje skozi to strateško pomembno pot. Spopadi na Bližnjem vzhodu se medtem nadaljujejo. Druge teme: - Evropski zunanji ministri in tisti za energijo danes o odzivu na zviševanje cen energentov; vlada bo predvidoma odločala o sprostitvi dela državnih rezerv. - Izteka se zadnji rok za prijavo za glasovanje na volitvah po pošti iz Slovenije; predstavili bomo tudi najnovejšo raziskavo javnega mnenja. - Zmagovalec 98-te podelitve oskarjev je film "Ena bitka za drugo" s šestimi kipci; film "Grešniki" je po rekordnih 16-ih nominacijah dobil štiri oskarje
Donald Trump si ob nadaljnjem iranskem zaprtju Hormuške ožine prizdeva oblikovati koalicijo držav, ki bi varovala plutje skozi to strateško pomembno pot. Spopadi na Bližnjem vzhodu se medtem nadaljujejo. Druge teme: - Evropski zunanji ministri in tisti za energijo danes o odzivu na zviševanje cen energentov; vlada bo predvidoma odločala o sprostitvi dela državnih rezerv. - Izteka se zadnji rok za prijavo za glasovanje na volitvah po pošti iz Slovenije; predstavili bomo tudi najnovejšo raziskavo javnega mnenja. - Zmagovalec 98-te podelitve oskarjev je film "Ena bitka za drugo" s šestimi kipci; film "Grešniki" je po rekordnih 16-ih nominacijah dobil štiri oskarje
Če so lahko na februarskih zimskih olimpijskih igrah ruski športniki nastopali le pod nevtralno zastavo, je bilo tokrat na paraolimpijskih igrah drugače in se jih je lahko Rusija udeležila tudi uradno. Kako so to sprejeli v Rusiji oziroma kakšni so bili odzivi v Rusiji? Rusija se naj bi letos udeležila tudi beneškega umetnostnega bienala, kar je sprožilo burne odzive in proteste številnih držav in umetnikov. Kaj najnovejši vojni konflikt na Bližnjem vzhodu pomeni za odnose Rusije z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? V minulem tednu sta prvič po štirih mesecih govorila tudi ruski in ameriški predsednik. Ali bi tema pogovora lahko bila tudi omilitev sankcij zoper ruski energetski steber? Marca je v Rusiji začel veljati zakon o zaščiti ruskega jezika, kaj to pravzaprav pomeni v praksi?
Če so lahko na februarskih zimskih olimpijskih igrah ruski športniki nastopali le pod nevtralno zastavo, je bilo tokrat na paraolimpijskih igrah drugače in se jih je lahko Rusija udeležila tudi uradno. Kako so to sprejeli v Rusiji oziroma kakšni so bili odzivi v Rusiji? Rusija se naj bi letos udeležila tudi beneškega umetnostnega bienala, kar je sprožilo burne odzive in proteste številnih držav in umetnikov. Kaj najnovejši vojni konflikt na Bližnjem vzhodu pomeni za odnose Rusije z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? V minulem tednu sta prvič po štirih mesecih govorila tudi ruski in ameriški predsednik. Ali bi tema pogovora lahko bila tudi omilitev sankcij zoper ruski energetski steber? Marca je v Rusiji začel veljati zakon o zaščiti ruskega jezika, kaj to pravzaprav pomeni v praksi?
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Včeraj so se končale paraolimpijske igre v Italiji. V jutranji športni zgodbi več o 14. izvedbi iger, na katerih sta nastopila tudi Slovenca.
Včeraj so se končale paraolimpijske igre v Italiji. V jutranji športni zgodbi več o 14. izvedbi iger, na katerih sta nastopila tudi Slovenca.
Na sporedu skladba za violino in klavir z naslovom Ogledalo v ogledalu Arva Pärta, Trio sonata v d-molu, op. 1, št. 12, 'La Folia', Antonia Vivaldija, Preludij za klavir št. 15 v Des-duru, op. 28, 'Dežna kaplja', Frédérica Chopina, Baleti v D-duru Heinricha Ignaza Franza Bibra in Simfonija št. 85 v B-duru, z vzdevkom 'Kraljica', Josepha Haydna.
Na sporedu skladba za violino in klavir z naslovom Ogledalo v ogledalu Arva Pärta, Trio sonata v d-molu, op. 1, št. 12, 'La Folia', Antonia Vivaldija, Preludij za klavir št. 15 v Des-duru, op. 28, 'Dežna kaplja', Frédérica Chopina, Baleti v D-duru Heinricha Ignaza Franza Bibra in Simfonija št. 85 v B-duru, z vzdevkom 'Kraljica', Josepha Haydna.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Konec leta je na Češkem prisegla nova vlada, ki jo vodi milijarder Andrej Babiš. Poleg njegovega populističnega gibanja ANO jo sestavljajo ministri iz vrst še dveh evroskeptičnih koalicijskih partneric. Imajo zelo šibko večino, a napovedujejo korenite spremembe, čeprav se je premier že zapletel v spor s predsednikom Petrom Pavlom in se v Pragi napovedujejo množični protesti. Z novo vlado se je pod vprašajem znašla tudi usmeritev Češke glede vezi z EU in podpore Ukrajini. Obiskali smo Prago in se pogovarjali o politični in gospodarski prihodnosti Češke.
Konec leta je na Češkem prisegla nova vlada, ki jo vodi milijarder Andrej Babiš. Poleg njegovega populističnega gibanja ANO jo sestavljajo ministri iz vrst še dveh evroskeptičnih koalicijskih partneric. Imajo zelo šibko večino, a napovedujejo korenite spremembe, čeprav se je premier že zapletel v spor s predsednikom Petrom Pavlom in se v Pragi napovedujejo množični protesti. Z novo vlado se je pod vprašajem znašla tudi usmeritev Češke glede vezi z EU in podpore Ukrajini. Obiskali smo Prago in se pogovarjali o politični in gospodarski prihodnosti Češke.
Dramaturg, dramatik, prevajalec, esejist, naš nekdanji sodelavec v igranem programu in predvsem pesnik Ervin Fritz je obogatil slovensko poezijo s številnimi pesniškimi zbirkami. V pesmih pogosto združuje bridke in humorne tone, tako tudi v ciklu pesmi Drobižki. Ubrane so na temo starosti, minevanja in spominov. Interpreta Boris Juh in Mojca Ribič Juh, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič. Produkcija 2026.
Dramaturg, dramatik, prevajalec, esejist, naš nekdanji sodelavec v igranem programu in predvsem pesnik Ervin Fritz je obogatil slovensko poezijo s številnimi pesniškimi zbirkami. V pesmih pogosto združuje bridke in humorne tone, tako tudi v ciklu pesmi Drobižki. Ubrane so na temo starosti, minevanja in spominov. Interpreta Boris Juh in Mojca Ribič Juh, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič. Produkcija 2026.
V intervjuju je dr. Jože Možina s sogovornikom, dr. Gamsom, načel temi, pri katerih je ta kot znanstvenik izjemno suveren. Prva tema je umetna inteligenca, druga pa izjemno slaba demografska projekcija za slovenski narod. Gost oddaje, ki je pionir umetne inteligence pri nas in ki je doma in v tujini prejel številne znanstvene nagrade, nam razkrije izjemno moč umetne inteligence pri reševanju praktičnih problemov v prometu in zdravstvu. Dr. Gams umetno inteligenco predstavlja kot eno od najmočnejših orodij našega časa, ki lahko pomaga pri urejanju prometnih tokov, zmanjševanju zastojev in boljšem upravljanju velikih mest. Velik potencial vidi tudi v zdravstvu, kjer lahko umetna inteligenca pomaga pri hitrejši orientaciji bolnikov, podpori zdravnikom in skrajševanju čakalnih vrst. Ob tem opozarja, da tehnologija ni nevtralna, saj je njena moč odvisna od tega, kdo in s kakšnim namenom jo uporablja. Drugi velik poudarek intervjuja je demografija. Na tem področju so po besedah dr. Gamsa izračuni zelo resni. Kot opozarja, je rodnost v Sloveniji prenizka za dolgoročen obstoj naroda. Posebej kritičen je do nekaterih ukrepov, med katere uvršča protidružinsko politiko, spodkopavanje družine in ideologijo spolov. Prepričan je, da družina ostaja ključen prostor varnosti in podpore, brez katere se ženske težje odločajo za materinstvo. Stanje je primerjal s Titanikom, ki pluje proti ledeni gori. A je obenem poudaril, da še ni prepozno za streznitev in ukrepanje. Ob koncu oddaje je vendarle prevladal optimizem, saj dr. Gams verjame, da bo prav razvoj superinteligence lahko pomagal človeštvu preživeti in najti pot v boljšo prihodnost.
V intervjuju je dr. Jože Možina s sogovornikom, dr. Gamsom, načel temi, pri katerih je ta kot znanstvenik izjemno suveren. Prva tema je umetna inteligenca, druga pa izjemno slaba demografska projekcija za slovenski narod. Gost oddaje, ki je pionir umetne inteligence pri nas in ki je doma in v tujini prejel številne znanstvene nagrade, nam razkrije izjemno moč umetne inteligence pri reševanju praktičnih problemov v prometu in zdravstvu. Dr. Gams umetno inteligenco predstavlja kot eno od najmočnejših orodij našega časa, ki lahko pomaga pri urejanju prometnih tokov, zmanjševanju zastojev in boljšem upravljanju velikih mest. Velik potencial vidi tudi v zdravstvu, kjer lahko umetna inteligenca pomaga pri hitrejši orientaciji bolnikov, podpori zdravnikom in skrajševanju čakalnih vrst. Ob tem opozarja, da tehnologija ni nevtralna, saj je njena moč odvisna od tega, kdo in s kakšnim namenom jo uporablja. Drugi velik poudarek intervjuja je demografija. Na tem področju so po besedah dr. Gamsa izračuni zelo resni. Kot opozarja, je rodnost v Sloveniji prenizka za dolgoročen obstoj naroda. Posebej kritičen je do nekaterih ukrepov, med katere uvršča protidružinsko politiko, spodkopavanje družine in ideologijo spolov. Prepričan je, da družina ostaja ključen prostor varnosti in podpore, brez katere se ženske težje odločajo za materinstvo. Stanje je primerjal s Titanikom, ki pluje proti ledeni gori. A je obenem poudaril, da še ni prepozno za streznitev in ukrepanje. Ob koncu oddaje je vendarle prevladal optimizem, saj dr. Gams verjame, da bo prav razvoj superinteligence lahko pomagal človeštvu preživeti in najti pot v boljšo prihodnost.
Kako lahko gibanje, ujeto v sliki, postane glasba? In kaj se zgodi, ko je umetnik hkrati slikar in skladatelj? V prvi polovici oddaje spoznamo znamenito Duchampovo sliko Akt, ki se spušča po stopnicah št. 2, ki je leta 1913 povzročila škandal na razstavi Armory Show v New Yorku. Italijanski skladatelj Vittorio Montalti je njeno idejo »statične reprezentacije gibanja« prevedel v sodobno komorno zvočno strukturo, v kateri se vzpenjanje in padanje prepletata v enem samem zvočnem objektu. V nadaljevanju oddaje pa se srečamo z umetnikom 21. stoletja, pri katerem likovna umetnost in glasba nastajata iz iste ustvarjalne vizije. Kitajski skladatelj in vizualni umetnik Yang Bao v delu Red Crescendo raziskuje prostor, energijo in postopno zvočno razpiranje – med klavirjem, sintetizatorjem in skulpturalno formo. Oddaja razkriva različni, toda enako drzni poti prehajanja med podobo in zvokom – od zgodovinskega modernizma do sodobne večmedijske umetnosti.
Kako lahko gibanje, ujeto v sliki, postane glasba? In kaj se zgodi, ko je umetnik hkrati slikar in skladatelj? V prvi polovici oddaje spoznamo znamenito Duchampovo sliko Akt, ki se spušča po stopnicah št. 2, ki je leta 1913 povzročila škandal na razstavi Armory Show v New Yorku. Italijanski skladatelj Vittorio Montalti je njeno idejo »statične reprezentacije gibanja« prevedel v sodobno komorno zvočno strukturo, v kateri se vzpenjanje in padanje prepletata v enem samem zvočnem objektu. V nadaljevanju oddaje pa se srečamo z umetnikom 21. stoletja, pri katerem likovna umetnost in glasba nastajata iz iste ustvarjalne vizije. Kitajski skladatelj in vizualni umetnik Yang Bao v delu Red Crescendo raziskuje prostor, energijo in postopno zvočno razpiranje – med klavirjem, sintetizatorjem in skulpturalno formo. Oddaja razkriva različni, toda enako drzni poti prehajanja med podobo in zvokom – od zgodovinskega modernizma do sodobne večmedijske umetnosti.
Vojna na Bližnjem vzhodu ne pojenja. Izraelske sile so sporočile, da imajo v Iranu še več tisoč vojaških ciljev, zato bodo obsežne zračne napade nadaljevali še najmanj tri tedne. Teheran v odgovor obstreljuje judovsko državo in druge cilje v širši regiji. Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da ne vidi razloga za pogajanja o premirju z Združenimi državami.
Vojna na Bližnjem vzhodu ne pojenja. Izraelske sile so sporočile, da imajo v Iranu še več tisoč vojaških ciljev, zato bodo obsežne zračne napade nadaljevali še najmanj tri tedne. Teheran v odgovor obstreljuje judovsko državo in druge cilje v širši regiji. Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da ne vidi razloga za pogajanja o premirju z Združenimi državami.
Portret grenlandske inuitske oziroma eskimske poezije je izpred pol stoletja, torej iz obdobja, ko dežela sicer še ni imela priznane avtonomije, pač pa je vse močnejša postajala zavest o identiteti, ki je drugačna od tedaj uradno prevladujoče danske. Oddaja iz radijskega arhiva razkriva zanimiv pogled v kulturo otoka, ki je bil še pred kratkim v središču svetovne javnosti. Scenarist in prevajalec Marjan Kramaršič, igralec Kristijan Muck, bralka Barbara Berce, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Jure Culiberg. Režiser Aleš Jan. Posneto novembra 1976.
Portret grenlandske inuitske oziroma eskimske poezije je izpred pol stoletja, torej iz obdobja, ko dežela sicer še ni imela priznane avtonomije, pač pa je vse močnejša postajala zavest o identiteti, ki je drugačna od tedaj uradno prevladujoče danske. Oddaja iz radijskega arhiva razkriva zanimiv pogled v kulturo otoka, ki je bil še pred kratkim v središču svetovne javnosti. Scenarist in prevajalec Marjan Kramaršič, igralec Kristijan Muck, bralka Barbara Berce, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Jure Culiberg. Režiser Aleš Jan. Posneto novembra 1976.
Slovenija se uvršča med države, v katerih živi zelo veliko število medvedov. Dolgo je veljala za mednarodni zgled sobivanja te živali in človeka. Se to zdaj spreminja? V oddaji sodelujejo Marija Jakopin, ki vodi podjetje za upravljanje gozda, je pa tudi lovka, matematičarka in publicistka; prof. dr. Klemen Jerina, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, eden od najbolj cenjenih evropskih strokovnjakov za upravljanje medveda, in Miha Marenče, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov v Zavodu za gozdove Slovenije.
Slovenija se uvršča med države, v katerih živi zelo veliko število medvedov. Dolgo je veljala za mednarodni zgled sobivanja te živali in človeka. Se to zdaj spreminja? V oddaji sodelujejo Marija Jakopin, ki vodi podjetje za upravljanje gozda, je pa tudi lovka, matematičarka in publicistka; prof. dr. Klemen Jerina, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, eden od najbolj cenjenih evropskih strokovnjakov za upravljanje medveda, in Miha Marenče, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov v Zavodu za gozdove Slovenije.
Novo sezono sta v tem tednu začela Primož Roglič in Jonas Vingegaard, Slovenec na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja, ki jo je dobil Isaac del Toro, Danec pa na preizkušnji Pariz - Nice, kjer je zanesljivo zmagal. Radijska reporterja Dare Rupar in Igor Tominec sta z voditeljico Mojco Breskvar govorila o tem, da je to najboljši začetek sezone Rogliča v zadnjih treh letih ter kaj lahko v prihodnosti pričakujemo od mladega Mehičana. V vlogi pomočnika zmagovalcu je bil Domen Novak, ki je povedal, kakšen kapetan je Isaac del Toro. V novi epizodi podkasta boste lahko ob Primožu Rogliču in Domnu Novaku slišali tudi Jana Tratnika, športni direktor ekipe Bahrain Victorius, Gorazd Štangelj, pa je spregovoril tudi o Jakobu Omrzelu. Po komentiranju obeh dirk so se ob koncu Dare Rupar, Igor Tominec in Mojca Breskvar pogovarjali tudi o prihajajočem prvem spomeniku sezone ter favoritih za zmago na dirki Milano - San Remo.
Novo sezono sta v tem tednu začela Primož Roglič in Jonas Vingegaard, Slovenec na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja, ki jo je dobil Isaac del Toro, Danec pa na preizkušnji Pariz - Nice, kjer je zanesljivo zmagal. Radijska reporterja Dare Rupar in Igor Tominec sta z voditeljico Mojco Breskvar govorila o tem, da je to najboljši začetek sezone Rogliča v zadnjih treh letih ter kaj lahko v prihodnosti pričakujemo od mladega Mehičana. V vlogi pomočnika zmagovalcu je bil Domen Novak, ki je povedal, kakšen kapetan je Isaac del Toro. V novi epizodi podkasta boste lahko ob Primožu Rogliču in Domnu Novaku slišali tudi Jana Tratnika, športni direktor ekipe Bahrain Victorius, Gorazd Štangelj, pa je spregovoril tudi o Jakobu Omrzelu. Po komentiranju obeh dirk so se ob koncu Dare Rupar, Igor Tominec in Mojca Breskvar pogovarjali tudi o prihajajočem prvem spomeniku sezone ter favoritih za zmago na dirki Milano - San Remo.
Violistka Rebecca Clarke je bila ena najbolj nadarjenih britanskih skladateljic zgodnjega 20. stoletja. Čeprav je najbolj znana po svoji Sonati za violo, je napisala tudi vrsto drugih izvrstnih del. Ta pogosto združujejo pozno romantični glasbeni jezik z rahlimi primesmi britanske ljudske glasbe. Vsa so zapisana v njenem lastnem, edinstveno osebnem in globoko čustvenem izrazu. V tokratni portretni oddaji predstavljamo njeno življenje in izbor najboljših del iz skladateljskega opusa Rebecce Clarke.
Violistka Rebecca Clarke je bila ena najbolj nadarjenih britanskih skladateljic zgodnjega 20. stoletja. Čeprav je najbolj znana po svoji Sonati za violo, je napisala tudi vrsto drugih izvrstnih del. Ta pogosto združujejo pozno romantični glasbeni jezik z rahlimi primesmi britanske ljudske glasbe. Vsa so zapisana v njenem lastnem, edinstveno osebnem in globoko čustvenem izrazu. V tokratni portretni oddaji predstavljamo njeno življenje in izbor najboljših del iz skladateljskega opusa Rebecce Clarke.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Politična analitika Dejan Steinbuch in Bogdan Biščak v oddaji Politično o predvolilni anketi in vplivu burne kampanje z objavo prisluhov in videoposnetkov pod krinko poslovnih srečanj na izid volitev.
Politična analitika Dejan Steinbuch in Bogdan Biščak v oddaji Politično o predvolilni anketi in vplivu burne kampanje z objavo prisluhov in videoposnetkov pod krinko poslovnih srečanj na izid volitev.
V dnevniškem romanu Haaška priča Nedžad Avdić in Amela Avdić Unkić, brat in sestra, pričata o genocidu v Srebrenici pred 30 leti. Nedžad Avdić je leta 1995, pri komaj sedemnajstih letih, preživel enega od takratnih množičnih pobojev. Ko je iz Srebrenice bežal z očetom Alijo ter številnimi prijatelji in znanci, je na poti namreč preživel streljanje pred strelskim vodom. Dvajset let kot zaščitena priča Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo v Haagu o tem, kar je preživel, ni govoril. Ko se je odločil, da bo razkril svojo identiteto, sta s sestro Amelo v knjigi Haaška priča popisala njegovo osebno izkušnjo, da bi jo ohranila kot večen opomin na grozote devetdesetih, ki bi jih mnogi še danes radi zanikali. Knjigo je v slovenščino prevedla Sonja Cekova Stojanoska. Prevajalka Sonja Cekova Stojanoska, režiser Klemen Markovčič, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2026.
V dnevniškem romanu Haaška priča Nedžad Avdić in Amela Avdić Unkić, brat in sestra, pričata o genocidu v Srebrenici pred 30 leti. Nedžad Avdić je leta 1995, pri komaj sedemnajstih letih, preživel enega od takratnih množičnih pobojev. Ko je iz Srebrenice bežal z očetom Alijo ter številnimi prijatelji in znanci, je na poti namreč preživel streljanje pred strelskim vodom. Dvajset let kot zaščitena priča Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo v Haagu o tem, kar je preživel, ni govoril. Ko se je odločil, da bo razkril svojo identiteto, sta s sestro Amelo v knjigi Haaška priča popisala njegovo osebno izkušnjo, da bi jo ohranila kot večen opomin na grozote devetdesetih, ki bi jih mnogi še danes radi zanikali. Knjigo je v slovenščino prevedla Sonja Cekova Stojanoska. Prevajalka Sonja Cekova Stojanoska, režiser Klemen Markovčič, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2026.
Bela štorklja - po domače štrk - gre na zabavo in nima pravih škornjev … Pripoveduje: Nadja Strajnar Zadnik. Napisala: Aureliu Busujok. Posneto v studiih Radia Slovenija 1984.
Bela štorklja - po domače štrk - gre na zabavo in nima pravih škornjev … Pripoveduje: Nadja Strajnar Zadnik. Napisala: Aureliu Busujok. Posneto v studiih Radia Slovenija 1984.
Izraelske sile navajajo, da imajo v Iranu še več tisoč vojaških ciljev, zato bodo obsežne zračne napade nadaljevali še najmanj tri tedne. Teheran v odgovor obstreljuje judovsko državo in druge cilje v širši regiji. Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da ne vidi razloga za pogajanja o premirju z Združenimi državami. Kot je zatrdil, so ameriške sile že drugič napadle Islamsko republiko v času pogajanj, zato bodo po njegovem nadaljevali samoobrambo, dokler bo treba. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Okoljevarstveniki svarijo pred ekološko katastrofo na Bližnjem vzhodu. - Ob povečanju števila voznikov pod vplivom prepovedanih substanc stroka poziva k iskanju pomoči. - Smučarski skakalec Anže Lanišek po odpovedani drugi seriji na Holmenkollnu drugi.
Izraelske sile navajajo, da imajo v Iranu še več tisoč vojaških ciljev, zato bodo obsežne zračne napade nadaljevali še najmanj tri tedne. Teheran v odgovor obstreljuje judovsko državo in druge cilje v širši regiji. Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da ne vidi razloga za pogajanja o premirju z Združenimi državami. Kot je zatrdil, so ameriške sile že drugič napadle Islamsko republiko v času pogajanj, zato bodo po njegovem nadaljevali samoobrambo, dokler bo treba. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Okoljevarstveniki svarijo pred ekološko katastrofo na Bližnjem vzhodu. - Ob povečanju števila voznikov pod vplivom prepovedanih substanc stroka poziva k iskanju pomoči. - Smučarski skakalec Anže Lanišek po odpovedani drugi seriji na Holmenkollnu drugi.
V sedemnajstem stoletju je nekaj nemških protestantskih pastorjev želelo poglobiti vero svojih skupnosti. Rezultat so bile daljnosežne reforme, ki v marsičem še zdaj vplivajo na različne protestantske Cerkve in denominacije po vsem svetu. Vplivale pa so tudi na šolstvo v katoliških deželah, vključno s slovenskimi v drugi polovici 18. stoletja. O pietizmu, ki še zdaj povzroča polemike, bo v oddaji govoril profesor na TEOF dr. Simon Malmenvall.
V sedemnajstem stoletju je nekaj nemških protestantskih pastorjev želelo poglobiti vero svojih skupnosti. Rezultat so bile daljnosežne reforme, ki v marsičem še zdaj vplivajo na različne protestantske Cerkve in denominacije po vsem svetu. Vplivale pa so tudi na šolstvo v katoliških deželah, vključno s slovenskimi v drugi polovici 18. stoletja. O pietizmu, ki še zdaj povzroča polemike, bo v oddaji govoril profesor na TEOF dr. Simon Malmenvall.
Michelangelo Rossi in Louis Clérambault sta stara mojstra orgelske glasbe, ki ju v letošnjem letu družijo obletnice – od rojstva Michelangela Rossija letos mineva 425 let, od rojstva Louisa Clérambaulta pa 350 let. Oba sta torej ustvarjala v času baroka, čeprav sta njuna kompozicijska sloga že zaradi narodnosti pa tudi stoletja, ki razmejuje čas njunega delovanja, med seboj različna.
Michelangelo Rossi in Louis Clérambault sta stara mojstra orgelske glasbe, ki ju v letošnjem letu družijo obletnice – od rojstva Michelangela Rossija letos mineva 425 let, od rojstva Louisa Clérambaulta pa 350 let. Oba sta torej ustvarjala v času baroka, čeprav sta njuna kompozicijska sloga že zaradi narodnosti pa tudi stoletja, ki razmejuje čas njunega delovanja, med seboj različna.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Poljčanski svetniki so na izredni seji potrdili investicijsko dokumentacijo za obnovo hiše pisateljice Erne Starovasnik, ene vidnejših slovenskih pisateljic 20. stoletja. Objekt nameravajo preobraziti v večnamensko kulturno-kreativno in medgeneracijsko središče. S projektom se je občina prijavila na javni razpis Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Prihodnje leto bo sicer 50. obletnica smrti Erne Starovasnik, ki ga občina Poljčane namerava zaznamovati kot spominsko leto.
Poljčanski svetniki so na izredni seji potrdili investicijsko dokumentacijo za obnovo hiše pisateljice Erne Starovasnik, ene vidnejših slovenskih pisateljic 20. stoletja. Objekt nameravajo preobraziti v večnamensko kulturno-kreativno in medgeneracijsko središče. S projektom se je občina prijavila na javni razpis Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Prihodnje leto bo sicer 50. obletnica smrti Erne Starovasnik, ki ga občina Poljčane namerava zaznamovati kot spominsko leto.
Uprizoritev združuje dve enodejanki, ki jih je Anton Pavlovič Čehov napisal po vzoru francoskega vodvila. Ustvarjalke in ustvarjalci v obeh aktualizirajo nerazumevanje lastnih čustev in preobremenjenost, ki je v času nastanka izhajala iz ukleščenosti v okolje in družbeni položaj, danes pa se zdi posledica družbene preobremenjenosti, nerazumevanja lastnih čustev in pomanjkanja stika s samim seboj. Režiser, skladatelj in scenograf: Marjan Nečak Prevajalca: Mile Klopčič (Medved), Janko Moder (Tragik po sili) Koreografinja: Anja Möderndorfer Kostumograf: Blagoj Micevski Avtor videa: Marin Lukanović Lektor: Martin Vrtačnik Oblikovalca in izdelovalca mask: Damijan Kracina, Katarina Toman Kracina Igrajo: Patrizia Jurinčič Finžgar, Luka Cimprič, Rok Matek
Uprizoritev združuje dve enodejanki, ki jih je Anton Pavlovič Čehov napisal po vzoru francoskega vodvila. Ustvarjalke in ustvarjalci v obeh aktualizirajo nerazumevanje lastnih čustev in preobremenjenost, ki je v času nastanka izhajala iz ukleščenosti v okolje in družbeni položaj, danes pa se zdi posledica družbene preobremenjenosti, nerazumevanja lastnih čustev in pomanjkanja stika s samim seboj. Režiser, skladatelj in scenograf: Marjan Nečak Prevajalca: Mile Klopčič (Medved), Janko Moder (Tragik po sili) Koreografinja: Anja Möderndorfer Kostumograf: Blagoj Micevski Avtor videa: Marin Lukanović Lektor: Martin Vrtačnik Oblikovalca in izdelovalca mask: Damijan Kracina, Katarina Toman Kracina Igrajo: Patrizia Jurinčič Finžgar, Luka Cimprič, Rok Matek
Freiburški baročni orkester je eden vodilnih evropskih sestavov, ki neguje zgodovinsko ustrezno izvajalsko prakso na historičnih glasbilih. 28. novembra lani je nastopil v Koncertni dvorani mesta Freiburg im Breisgau. To živahno univerzitetno mesto stoji ob Črnem gozdu na jugozahodu Nemčije. Tam je v uvodu zazvenela Serenata notturna v D-duru, K. 239 Wolfganga Amadeusa Mozarta. Sledil je Koncert za instrument s tipkami št. 6 v D-duru Josepha Haydna, v katerem se je kot solist pri fortepianu predstavil Sebastian Wienand, ki živi v Baslu, doma je iz Schwarzwalda, v drugem delu koncerta pa sta se zvrstili še dve Haydnovi deli – Divertimento v Es-duru in Simfonija št. 94 v G-duru, z vzdevkom 'Presenečenje'. Freiburški baročni orkester je vodil violinist Gottfried von der Goltz.
Freiburški baročni orkester je eden vodilnih evropskih sestavov, ki neguje zgodovinsko ustrezno izvajalsko prakso na historičnih glasbilih. 28. novembra lani je nastopil v Koncertni dvorani mesta Freiburg im Breisgau. To živahno univerzitetno mesto stoji ob Črnem gozdu na jugozahodu Nemčije. Tam je v uvodu zazvenela Serenata notturna v D-duru, K. 239 Wolfganga Amadeusa Mozarta. Sledil je Koncert za instrument s tipkami št. 6 v D-duru Josepha Haydna, v katerem se je kot solist pri fortepianu predstavil Sebastian Wienand, ki živi v Baslu, doma je iz Schwarzwalda, v drugem delu koncerta pa sta se zvrstili še dve Haydnovi deli – Divertimento v Es-duru in Simfonija št. 94 v G-duru, z vzdevkom 'Presenečenje'. Freiburški baročni orkester je vodil violinist Gottfried von der Goltz.
Na Bližnjem vzhodu nič novega. Nadaljujejo se namreč izraelsko-ameriški napadi na Iran in povračilni na zalivske države in judovsko, pri čemer z Islamsko republiko sodeluje gibanje Hezbolah. Izrael je danes zavrnil možnost neposrednih pogajanj z Libanonom. Nepripravljenost na premirje z Iranom je izrazil ameriški predsednik Donald Trump, katerega izjave v povezavi s to vojno so si sicer nasprotujoče. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vplačila v prihodnji evropski večletni proračun bi se lahko povečala za 60 odstotkov - Tretjina mladih, ki klepeta z umetno inteligenco, pri njej išče pomoč pri osebnih težavah - Zimske paraolimpijske igre se bodo sklenile z drevišnjo slovesnostjo v Cortini
Na Bližnjem vzhodu nič novega. Nadaljujejo se namreč izraelsko-ameriški napadi na Iran in povračilni na zalivske države in judovsko, pri čemer z Islamsko republiko sodeluje gibanje Hezbolah. Izrael je danes zavrnil možnost neposrednih pogajanj z Libanonom. Nepripravljenost na premirje z Iranom je izrazil ameriški predsednik Donald Trump, katerega izjave v povezavi s to vojno so si sicer nasprotujoče. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vplačila v prihodnji evropski večletni proračun bi se lahko povečala za 60 odstotkov - Tretjina mladih, ki klepeta z umetno inteligenco, pri njej išče pomoč pri osebnih težavah - Zimske paraolimpijske igre se bodo sklenile z drevišnjo slovesnostjo v Cortini