Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Veliko dobrih zgodb se rodi v društvenem življenju, in to velja tudi za Društvo Šavrini in anka Šavrinke. Društveniki so sinoči v Gračišču priredili prvega v nizu dogodkov, s katerim obeležujejo svojo 30-letnico. Za letos pripravljajo namreč kar štiri velike prireditve. Delo društva programsko in izvedbeno oblikuje predsednica Marija Knez, v njem pa – v želji po ohranjanju šavrinske dediščine – delujejo prostovoljci, kar močno bogati skupnost. Smilja Baranja je člane Društva Šavrini in anka Šavrinke obiskala na nastopu v koprskem vrtcu, dan pred sinočnjo prireditvijo v Gračišču.
Veliko dobrih zgodb se rodi v društvenem življenju, in to velja tudi za Društvo Šavrini in anka Šavrinke. Društveniki so sinoči v Gračišču priredili prvega v nizu dogodkov, s katerim obeležujejo svojo 30-letnico. Za letos pripravljajo namreč kar štiri velike prireditve. Delo društva programsko in izvedbeno oblikuje predsednica Marija Knez, v njem pa – v želji po ohranjanju šavrinske dediščine – delujejo prostovoljci, kar močno bogati skupnost. Smilja Baranja je člane Društva Šavrini in anka Šavrinke obiskala na nastopu v koprskem vrtcu, dan pred sinočnjo prireditvijo v Gračišču.
Svit Primožič, učenec 9. razreda Osnovne šole Dekani, je izjemno predan prostovoljec, ki z redno pomočjo mlajšim učencem pri pisanju domačih nalog krepi medvrstniško sodelovanje in ustvarja pozitivno vzdušje v šoli. Aktivno sodeluje pri številnih prostovoljskih projektih, med drugim dobrodelnih akcijah, urejanju okolice in različnih šolskih ter lokalnih dogodkih. Njegovo delo seže tudi izven šolskih zidov, saj pogosto sodeluje v dejavnostih z vrtčevskimi otroki in se vključuje v medgeneracijska druženja v domu upokojencev. - Tako so o njem zapisali novembra lani, ko so ga v Kopru uvrstili med dobitnike občinskih priznanj Prostovoljec leta. Svit Primožič je bil gost naših sobotnih Dobrih zgodb, kjer se je o svojem delu pogovarjal z Janom Slaparjem. In da bo mera polna, je nazadnje poklicala še poslušalka Leonarda iz Nove Gorice, tudi sama prostovoljka, ki Svitovo početje razume kot vzor za vse ostale.
Svit Primožič, učenec 9. razreda Osnovne šole Dekani, je izjemno predan prostovoljec, ki z redno pomočjo mlajšim učencem pri pisanju domačih nalog krepi medvrstniško sodelovanje in ustvarja pozitivno vzdušje v šoli. Aktivno sodeluje pri številnih prostovoljskih projektih, med drugim dobrodelnih akcijah, urejanju okolice in različnih šolskih ter lokalnih dogodkih. Njegovo delo seže tudi izven šolskih zidov, saj pogosto sodeluje v dejavnostih z vrtčevskimi otroki in se vključuje v medgeneracijska druženja v domu upokojencev. - Tako so o njem zapisali novembra lani, ko so ga v Kopru uvrstili med dobitnike občinskih priznanj Prostovoljec leta. Svit Primožič je bil gost naših sobotnih Dobrih zgodb, kjer se je o svojem delu pogovarjal z Janom Slaparjem. In da bo mera polna, je nazadnje poklicala še poslušalka Leonarda iz Nove Gorice, tudi sama prostovoljka, ki Svitovo početje razume kot vzor za vse ostale.
V Milanu in Cortini je sinoči zagorel olimpijski ogenj in športniki se že danes merijo za prva odličja. V pričakovanju uspehov slovenskih športnikov je za ogled tekem predvsem v Alpah in Dolomitih veliko zanimanja, prodanih je že 3 tisoč 500 vstopnic. Za Slovenijo se prve medalje obetajo že zvečer, ko bodo na prvi ženski posamični tekmi v skokih nastopile štiri Slovenke. Drugi poudarki oddaje: - Po ruskih napadih velik del Ukrajine brez elektrike, novi mirovni pogovori prihodnji teden - Večja izziva za novega guvernerja centralne banke - dostopnost bančnih storitev in zvišanje obresti na depozite - Huda prometna nesreča na Ajdovskem - trije mrtvi, eden huje poškodovan
V Milanu in Cortini je sinoči zagorel olimpijski ogenj in športniki se že danes merijo za prva odličja. V pričakovanju uspehov slovenskih športnikov je za ogled tekem predvsem v Alpah in Dolomitih veliko zanimanja, prodanih je že 3 tisoč 500 vstopnic. Za Slovenijo se prve medalje obetajo že zvečer, ko bodo na prvi ženski posamični tekmi v skokih nastopile štiri Slovenke. Drugi poudarki oddaje: - Po ruskih napadih velik del Ukrajine brez elektrike, novi mirovni pogovori prihodnji teden - Večja izziva za novega guvernerja centralne banke - dostopnost bančnih storitev in zvišanje obresti na depozite - Huda prometna nesreča na Ajdovskem - trije mrtvi, eden huje poškodovan
Najboljše športnice in športniki z vsega sveta so dočakali odprtje Zimskih olimpijskih iger Milano Cortina, prvi olimpijski konec tedna pa je Val 202 svoj terenski studio pripeljal v Kranj, mesto, ki vsako leto znova težko pričakuje 8. februar, slovenski kulturni praznik. Eden izmed tistih Kranjčanov, ki jih še kako povezujemo tako s športom kot s kulturo, je Toni Cahunek, igralec, režiser, TV-voditelj, novinar in športni komentator. Kot pravi, je praznik kulture tisti dan, ko se Kranj v televizijskih poročilih zagotovo pojavi že v prvi minuti.
Najboljše športnice in športniki z vsega sveta so dočakali odprtje Zimskih olimpijskih iger Milano Cortina, prvi olimpijski konec tedna pa je Val 202 svoj terenski studio pripeljal v Kranj, mesto, ki vsako leto znova težko pričakuje 8. februar, slovenski kulturni praznik. Eden izmed tistih Kranjčanov, ki jih še kako povezujemo tako s športom kot s kulturo, je Toni Cahunek, igralec, režiser, TV-voditelj, novinar in športni komentator. Kot pravi, je praznik kulture tisti dan, ko se Kranj v televizijskih poročilih zagotovo pojavi že v prvi minuti.
Nekdanji hokejist Ivo Jan je eden najboljših slovenskih hokejistov svoje generacije. Igral je za Olimpijo in Jesenice in bil član slovenske reprezentance, ko je ta prvič zaigrala med elito. Igral je tudi v ZDA, Nemčiji, Avstriji, Švici, na Švedskem in Finskem in zaznamoval dolgo obdobje po osamosvojitvi. Danes kot oče ugotavlja, da se je vloga staršev mladih športnikov močno spremenila. Če so bili otroci nekdaj bolj samostojni, danes urniki diktirajo zahteven življenjski tempo tudi njihovim staršem.
Nekdanji hokejist Ivo Jan je eden najboljših slovenskih hokejistov svoje generacije. Igral je za Olimpijo in Jesenice in bil član slovenske reprezentance, ko je ta prvič zaigrala med elito. Igral je tudi v ZDA, Nemčiji, Avstriji, Švici, na Švedskem in Finskem in zaznamoval dolgo obdobje po osamosvojitvi. Danes kot oče ugotavlja, da se je vloga staršev mladih športnikov močno spremenila. Če so bili otroci nekdaj bolj samostojni, danes urniki diktirajo zahteven življenjski tempo tudi njihovim staršem.
Oddaja Sledi časa bo tokrat nekoliko drugačna. Pa ne le zaradi državnega praznika, temveč tudi zato, ker je slovenski kulturni prostor pred kratkim izgubil velikega človeka. 2. februarja, le dober mesec pred svojim 90. rojstnim dnem, je umrl Miroslav Košuta, pesnik, dramatik, eden ključnih varuhov slovenske besede v tržaškem prostoru, sicer pa nekaj časa tudi novinar na RTV Ljubljana. Kmalu potem, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je bil Miroslav Košuta gost oddaje Razkošje v glavi, ki vam jo v spomin in poklon pesniku ponujamo v poslušanje.
Oddaja Sledi časa bo tokrat nekoliko drugačna. Pa ne le zaradi državnega praznika, temveč tudi zato, ker je slovenski kulturni prostor pred kratkim izgubil velikega človeka. 2. februarja, le dober mesec pred svojim 90. rojstnim dnem, je umrl Miroslav Košuta, pesnik, dramatik, eden ključnih varuhov slovenske besede v tržaškem prostoru, sicer pa nekaj časa tudi novinar na RTV Ljubljana. Kmalu potem, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je bil Miroslav Košuta gost oddaje Razkošje v glavi, ki vam jo v spomin in poklon pesniku ponujamo v poslušanje.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Nekdanji smučarski skakalec Sašo Komovec, ki na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju poučuje geografijo in skrbi za koordinacijo med športnimi oddelki, je skakal v obdobju Francija Petka, Andreasa Goldbergerja, Jirija Parme, Jaroslava Sakale. Je aktiven športni delavec ter organizator tekmovanj v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji kot vodja tekmovanj na kranjski skakalnici, kot FIS sodnik in tehnični delegat pa sodeluje tudi na tekmovanjih na najvišjem nivoju doma in v tujini. Kot predsednik Skakalnega kluba Triglav Kranj se v šali pohvali, da vodi najuspešnejši skakalni klub na svetu, saj sta njegova aktivna člana tudi Domen Prevc in Nika Prevc.
Nekdanji smučarski skakalec Sašo Komovec, ki na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju poučuje geografijo in skrbi za koordinacijo med športnimi oddelki, je skakal v obdobju Francija Petka, Andreasa Goldbergerja, Jirija Parme, Jaroslava Sakale. Je aktiven športni delavec ter organizator tekmovanj v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji kot vodja tekmovanj na kranjski skakalnici, kot FIS sodnik in tehnični delegat pa sodeluje tudi na tekmovanjih na najvišjem nivoju doma in v tujini. Kot predsednik Skakalnega kluba Triglav Kranj se v šali pohvali, da vodi najuspešnejši skakalni klub na svetu, saj sta njegova aktivna člana tudi Domen Prevc in Nika Prevc.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Pred mikrofon smo povabili Klemna Brvarja, direktorja Mariborske knjižnice. Konec leta se bo ta končno preselila v nove, sodobne prostore v Centru Rotovž. Kot poudarja sogovornik, bo to velika pridobitev tako za mesto, kot knjižnico, ki ni več le prostor za izposojo knjig.
Pred mikrofon smo povabili Klemna Brvarja, direktorja Mariborske knjižnice. Konec leta se bo ta končno preselila v nove, sodobne prostore v Centru Rotovž. Kot poudarja sogovornik, bo to velika pridobitev tako za mesto, kot knjižnico, ki ni več le prostor za izposojo knjig.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Pesniška zbirka, za katero je njena avtorica prejela eno od letošnjih nagrad Prešernovega sklada, je podkletena s premišljevanjem o tem, čemu neki poezijo sploh brati in pisati
Pesniška zbirka, za katero je njena avtorica prejela eno od letošnjih nagrad Prešernovega sklada, je podkletena s premišljevanjem o tem, čemu neki poezijo sploh brati in pisati
Tik pred državnim kulturnim praznikom tokrat začenjamo tedenski pregled z napovedjo koncepta večerne državne proslave v ljubljanskem Cankarjevem domu, ki jo režira lanski Prešernov nagrajenec Dragan Živadinov, nadaljujemo pa s petkovo slavnostno otvoritvijo prenovljene Prešernove rojstne hiše v Vrbi na Gorenjskem. Bolj podrobno smo se tokrat lotili dveh razstav, večje, ki jo je v prostorih ljubljanskega Cankarjevega doma pripravil Narodni muzej Slovenije, z naslovom »Čivki iz preteklosti: Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede«. Obiskali smo tudi ljubljansko Galerijo Vžigalica, kjer so te dne odprli razstavo z naslovom »Avantgarden 3.0.« akademske slikarke Tanje Vojinović, opozarjamo pa še na izstopajočo razstavo v Ljubljani in posvetovanje o kulturni dediščini. Za zaključni del smo pripravili malce obširnejšo napoved 12 gledaliških predstav lanskega leta, ki jih je selektorica Kaja Novosel izbrala za t.im. »tekmovalni del« letošnjega že 61. Borštnikovega srečanja, ki bo junija v Mariboru.
Tik pred državnim kulturnim praznikom tokrat začenjamo tedenski pregled z napovedjo koncepta večerne državne proslave v ljubljanskem Cankarjevem domu, ki jo režira lanski Prešernov nagrajenec Dragan Živadinov, nadaljujemo pa s petkovo slavnostno otvoritvijo prenovljene Prešernove rojstne hiše v Vrbi na Gorenjskem. Bolj podrobno smo se tokrat lotili dveh razstav, večje, ki jo je v prostorih ljubljanskega Cankarjevega doma pripravil Narodni muzej Slovenije, z naslovom »Čivki iz preteklosti: Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede«. Obiskali smo tudi ljubljansko Galerijo Vžigalica, kjer so te dne odprli razstavo z naslovom »Avantgarden 3.0.« akademske slikarke Tanje Vojinović, opozarjamo pa še na izstopajočo razstavo v Ljubljani in posvetovanje o kulturni dediščini. Za zaključni del smo pripravili malce obširnejšo napoved 12 gledaliških predstav lanskega leta, ki jih je selektorica Kaja Novosel izbrala za t.im. »tekmovalni del« letošnjega že 61. Borštnikovega srečanja, ki bo junija v Mariboru.
V Kopru se je sinoči zbrala skupina zamaskiranih moških, ki jo povezujejo s Slovensko obrambno stražo. Svoj pohod so zaključili pred Centrom mladih Koper; tam so prižigali bakle, vpili in razgrnili transparente in zastave s keltskim križem. Na dogodek so se že odzvali številni lokalni politiki, ki tovrstno ravnanje ostro obsojajo. Predsednik Krajevne skupnosti Koper Center Jadran Čalija je jasen: "To odločno obsojamo. Taki izpadi ne spadajo in jih nočemo imeti v našem okolju." V oddaji tudi o tem: - Po ruskih napadih na Ukrajino vzletela bojna letala na Poljskem - Kakšna je novogoriška kulturna infrastruktura eno leto po odprtju EPK-ja? - V hudi prometni nesreči na Ajdovskem ugasnila tri življenja. - Bo Nika Prevc odlično sezono kronala z olimpijsko medaljo?
V Kopru se je sinoči zbrala skupina zamaskiranih moških, ki jo povezujejo s Slovensko obrambno stražo. Svoj pohod so zaključili pred Centrom mladih Koper; tam so prižigali bakle, vpili in razgrnili transparente in zastave s keltskim križem. Na dogodek so se že odzvali številni lokalni politiki, ki tovrstno ravnanje ostro obsojajo. Predsednik Krajevne skupnosti Koper Center Jadran Čalija je jasen: "To odločno obsojamo. Taki izpadi ne spadajo in jih nočemo imeti v našem okolju." V oddaji tudi o tem: - Po ruskih napadih na Ukrajino vzletela bojna letala na Poljskem - Kakšna je novogoriška kulturna infrastruktura eno leto po odprtju EPK-ja? - V hudi prometni nesreči na Ajdovskem ugasnila tri življenja. - Bo Nika Prevc odlično sezono kronala z olimpijsko medaljo?
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
»Kaj Slovenci terjamo?«, Slikar in scenograf tudi uspešen telovadec, Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem
»Kaj Slovenci terjamo?«, Slikar in scenograf tudi uspešen telovadec, Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem
Kako vemo, kaj je prav in kaj ne, kdaj imamo mirno, kdaj slabo vest, kaj pomeni biti odgovoren? Z učenci novinarji z OŠ Trebnje bomo govorili o vesti in odgovornosti in izvedeli tudi, kaj o tem menijo tisti, ki so jih mladi na radijskih novinarskih delavnicah povabili pred mikrofon. To je bila med drugim tudi pisateljica in učiteljica Nejka Omahen Šikonja.
Kako vemo, kaj je prav in kaj ne, kdaj imamo mirno, kdaj slabo vest, kaj pomeni biti odgovoren? Z učenci novinarji z OŠ Trebnje bomo govorili o vesti in odgovornosti in izvedeli tudi, kaj o tem menijo tisti, ki so jih mladi na radijskih novinarskih delavnicah povabili pred mikrofon. To je bila med drugim tudi pisateljica in učiteljica Nejka Omahen Šikonja.
Mesta imajo spomin; ne le v stavbah in ulicah, temveč tudi v zvokih, ki so v njih nekoč odmevali. Glasba, ki je nastala v določenem kraju, nosi s seboj sledi časa – spominov, ideologije, navdiha. Zvok kraja ni razglednica je dokument. Posnetek trenutka, ko so se ljudje, prostor in ideje srečali na pravi točki.
Mesta imajo spomin; ne le v stavbah in ulicah, temveč tudi v zvokih, ki so v njih nekoč odmevali. Glasba, ki je nastala v določenem kraju, nosi s seboj sledi časa – spominov, ideologije, navdiha. Zvok kraja ni razglednica je dokument. Posnetek trenutka, ko so se ljudje, prostor in ideje srečali na pravi točki.
Gamelan orkestri so značilne instrumentalne skupine z otoka Bali, katerih izročilo sega v preteklost, obenem pa je živo in se še vedno oblikuje in spreminja. Veliko različnih vrst orkestrov je, pa tudi veliko različnih priložnosti in oblik, v katerih se izražajo. Včasih so bili namenjeni predvsem dvorni glasbi in obredom, na nekaterih delih otoka je vsaka malo večja vas imela svojo skupino. Gamelani so po zaslugi zvočnih zapisov očarali tudi zahodni svet. Poslušajmo nekaj značilnih vrst gamelan orkestrov z otoka Bali iz šestdesetih let.
Gamelan orkestri so značilne instrumentalne skupine z otoka Bali, katerih izročilo sega v preteklost, obenem pa je živo in se še vedno oblikuje in spreminja. Veliko različnih vrst orkestrov je, pa tudi veliko različnih priložnosti in oblik, v katerih se izražajo. Včasih so bili namenjeni predvsem dvorni glasbi in obredom, na nekaterih delih otoka je vsaka malo večja vas imela svojo skupino. Gamelani so po zaslugi zvočnih zapisov očarali tudi zahodni svet. Poslušajmo nekaj značilnih vrst gamelan orkestrov z otoka Bali iz šestdesetih let.
Zimske ollimpijske igre leta 1952 so bile prve, ki jih je gostila Skandinavija.. Prvič je zagorel olimpijski ogenj, prižgal ga je Eigil Nansen, vnuk slovitega raziskovalca Fridtjofa Nansena. Najbolje med Slovenci se je odrezal alpski smučar Janko Štefe, ki je v slalomu končal na 13. mestu. Skakalec Janez Polda je zasedel 16. mesto.
Zimske ollimpijske igre leta 1952 so bile prve, ki jih je gostila Skandinavija.. Prvič je zagorel olimpijski ogenj, prižgal ga je Eigil Nansen, vnuk slovitega raziskovalca Fridtjofa Nansena. Najbolje med Slovenci se je odrezal alpski smučar Janko Štefe, ki je v slalomu končal na 13. mestu. Skakalec Janez Polda je zasedel 16. mesto.
V času zimskih olimpijskih iger Milano Cortina osvetljujemo kulinarično plat Italije. Nova sezona oddaje Mimogrede odkriva zgodbe, izvore in tradicije za simboli italijanske kuhinje. Ena od njih je zagotovo tiramisu. To je ena od legendarnih sladic naših sosedov. Skupaj z Maxxom, italijanskim kuharjem, odkrivamo zgodbo te sladice, izvor in pravi pomen imena tirami su!
V času zimskih olimpijskih iger Milano Cortina osvetljujemo kulinarično plat Italije. Nova sezona oddaje Mimogrede odkriva zgodbe, izvore in tradicije za simboli italijanske kuhinje. Ena od njih je zagotovo tiramisu. To je ena od legendarnih sladic naših sosedov. Skupaj z Maxxom, italijanskim kuharjem, odkrivamo zgodbo te sladice, izvor in pravi pomen imena tirami su!
V Prešernovem gaju v Kranju je vsako jutro veselo. Tam točno ob pol osmih namreč telovadi skupina upokojenk iz Društva Šola zdravja, ki v značilnih oranžnih opravah izvaja jutranjo telovadbo "1000 gibov". Telovadijo v vseh vremenskih razmerah.
V Prešernovem gaju v Kranju je vsako jutro veselo. Tam točno ob pol osmih namreč telovadi skupina upokojenk iz Društva Šola zdravja, ki v značilnih oranžnih opravah izvaja jutranjo telovadbo "1000 gibov". Telovadijo v vseh vremenskih razmerah.
Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme Mateja Bučar, koreografinja in plesalka z unikatnim koreografskim opusom, v katerem je v ospredju njeno raziskovanje razmerja med predmetnim svetom in človeškim telesom. Z umetnico se je pogovarjala Ana Lorger, oddajo je posnel Miha Klemenčič.
Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme Mateja Bučar, koreografinja in plesalka z unikatnim koreografskim opusom, v katerem je v ospredju njeno raziskovanje razmerja med predmetnim svetom in človeškim telesom. Z umetnico se je pogovarjala Ana Lorger, oddajo je posnel Miha Klemenčič.
Medtem ko je športno plezanje, najbrž tudi zaradi uspehov naših športnikov, v zadnjem obdobju predvsem Janje Garnbret, zelo znan in priljubljen šport, pa ne smemo pozabiti, da poznamo več vrst oz. disciplin plezanja. Ena izmed njih je tudi pri nas manj razširjeno hitrostno plezanje … O njem nam bo več povedal Blaž Brčon iz Športnega društva Šentlovrenc, sicer pa učenec OŠ Trebnje.
Medtem ko je športno plezanje, najbrž tudi zaradi uspehov naših športnikov, v zadnjem obdobju predvsem Janje Garnbret, zelo znan in priljubljen šport, pa ne smemo pozabiti, da poznamo več vrst oz. disciplin plezanja. Ena izmed njih je tudi pri nas manj razširjeno hitrostno plezanje … O njem nam bo več povedal Blaž Brčon iz Športnega društva Šentlovrenc, sicer pa učenec OŠ Trebnje.
V glasbeni oddaji Glasbeni radiogram smo gostili Milana Kamnika – koroškega kantavtorja, popotnika in pripovedovalca zgodb. V pogovoru smo se dotaknili njegovih pesmi, poti, jezika in tudi narečja, ki njegovim besedilom daje poseben ritem in barvo.
V glasbeni oddaji Glasbeni radiogram smo gostili Milana Kamnika – koroškega kantavtorja, popotnika in pripovedovalca zgodb. V pogovoru smo se dotaknili njegovih pesmi, poti, jezika in tudi narečja, ki njegovim besedilom daje poseben ritem in barvo.
Današnjo oddajo namenjamo letošnjemu prejemniku zlate plakete Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Mitju Gobcu. Ob pogovoru z nagrajencem bomo prisluhnili tudi izbranim zborovskim posnetkom, ki zaznamujejo njegovo dolgoletno delo in izjemni prispevek k slovenski zborovski kulturi.
Današnjo oddajo namenjamo letošnjemu prejemniku zlate plakete Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Mitju Gobcu. Ob pogovoru z nagrajencem bomo prisluhnili tudi izbranim zborovskim posnetkom, ki zaznamujejo njegovo dolgoletno delo in izjemni prispevek k slovenski zborovski kulturi.
Na Srednji šoli Slovenska Bistrica so se lotili projekta, ki je v slovenskem šolskem prostoru skorajda izjema – na strehi šole nastaja v okviru projekta Uranija večnamenski prostor z astronomsko opazovalnico. S sodobnim teleskopom bodo lahko dijaki in dijakinje opazovali planete, zvezde in različne nebesne pojave, vrata opazovalnice pa nameravajo s prireditvami in predavanji odpreti tudi širši zainteresirani javnosti.
Na Srednji šoli Slovenska Bistrica so se lotili projekta, ki je v slovenskem šolskem prostoru skorajda izjema – na strehi šole nastaja v okviru projekta Uranija večnamenski prostor z astronomsko opazovalnico. S sodobnim teleskopom bodo lahko dijaki in dijakinje opazovali planete, zvezde in različne nebesne pojave, vrata opazovalnice pa nameravajo s prireditvami in predavanji odpreti tudi širši zainteresirani javnosti.
Prisluhnite bolgarski ljudski pravljici Nehvaležna medvedka, v kateri spoznamo, kako hitro se lahko prijaznost pozabi in kako pomembno je, da dobroto vračamo z dobroto. Pravljica na poučen in hudomušen način opozori, da nehvaležnost pogosto vodi v nepričakovane zaplete. Pripoveduje jo Tanja Vreš iz Mariborske knjižnice.
Prisluhnite bolgarski ljudski pravljici Nehvaležna medvedka, v kateri spoznamo, kako hitro se lahko prijaznost pozabi in kako pomembno je, da dobroto vračamo z dobroto. Pravljica na poučen in hudomušen način opozori, da nehvaležnost pogosto vodi v nepričakovane zaplete. Pripoveduje jo Tanja Vreš iz Mariborske knjižnice.
V čast slovenskemu kulturnemu prazniku so učenci in učenke osnovne šole Franceta Prešerna Maribor pripravili prelepo proslavo. Nastopajo tudi v Zvedavčkih. Prisluhnite tudi bolgarski pravljici Nehvaležna medvedka.
V čast slovenskemu kulturnemu prazniku so učenci in učenke osnovne šole Franceta Prešerna Maribor pripravili prelepo proslavo. Nastopajo tudi v Zvedavčkih. Prisluhnite tudi bolgarski pravljici Nehvaležna medvedka.
Uvodna sobota zimskih olimpijskih iger prinaša tekmo skakalk na srednji skakalnici. Prva favoritinja je Nika Prevc, na prejšnjih igrah v Pekingu pa je bron osvojila Nika Vodan. Tekma bo zvečer, dopoldne pa se začne moški smuk, tudi s četrtim smukačem pretekle zime Miho Hrobatom. O najzanimivejšem dogajanju prvega tekmovalnega dne in tudi o petkovem slovesnem odprtju na več prizoriščih v novi informativni, pogovorni oddaji Dolimita. Voditelj je Luka Petrič, s prizorišča se oglasita Luka Dolar in Marko Cirman.
Uvodna sobota zimskih olimpijskih iger prinaša tekmo skakalk na srednji skakalnici. Prva favoritinja je Nika Prevc, na prejšnjih igrah v Pekingu pa je bron osvojila Nika Vodan. Tekma bo zvečer, dopoldne pa se začne moški smuk, tudi s četrtim smukačem pretekle zime Miho Hrobatom. O najzanimivejšem dogajanju prvega tekmovalnega dne in tudi o petkovem slovesnem odprtju na več prizoriščih v novi informativni, pogovorni oddaji Dolimita. Voditelj je Luka Petrič, s prizorišča se oglasita Luka Dolar in Marko Cirman.
Beseda kompot nas spomni na babice, ki so ves prostor odišavile z jesenskimi vonjavami jabolk, hrušk in cimeta. Kompoti ostajajo tako nostalgičen spomin na preprosto sladico, ki se je marsikdo spominja še iz otroštva. Danes jih lahko obogatimo s suhim sadjem, dodamo začimbe in naredimo jed še bolj okusno in privlačno, poleg tega lahko njegove ostanke tudi koristno uporabimo.
Beseda kompot nas spomni na babice, ki so ves prostor odišavile z jesenskimi vonjavami jabolk, hrušk in cimeta. Kompoti ostajajo tako nostalgičen spomin na preprosto sladico, ki se je marsikdo spominja še iz otroštva. Danes jih lahko obogatimo s suhim sadjem, dodamo začimbe in naredimo jed še bolj okusno in privlačno, poleg tega lahko njegove ostanke tudi koristno uporabimo.
"Od Alje do Žana" ni le ime, je simbol vseh črk abecede in vseh otrok, ki jih predstavlja. Vsaka Alja, vsak Žan in vsak, ki stoji med njima, ima svojo zgodbo, svoj glas in svoje sanje. V okviru projekta Od A do Ž so na ljubljanski Osnovni šoli Kolezija ustvarjalno oblikovali vrednote, ki nas povezujejo. Po pogovoru o treh izbranih vrednotah - pripadnost, pravičnost, empatija - so šolarji tudi likovno ustvarjali. Tretješolci so risali empatijo.
"Od Alje do Žana" ni le ime, je simbol vseh črk abecede in vseh otrok, ki jih predstavlja. Vsaka Alja, vsak Žan in vsak, ki stoji med njima, ima svojo zgodbo, svoj glas in svoje sanje. V okviru projekta Od A do Ž so na ljubljanski Osnovni šoli Kolezija ustvarjalno oblikovali vrednote, ki nas povezujejo. Po pogovoru o treh izbranih vrednotah - pripadnost, pravičnost, empatija - so šolarji tudi likovno ustvarjali. Tretješolci so risali empatijo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Lily Novy (1885–1958) je bila ena izmed naših prvih pesnic in prevajalk, ki je enakovredno stopala ob boku svojih moških kolegov. Sprva je pisala v nemškem jeziku, po okupaciji leta 1941 pa nemščine ni več uporabljala za pesniški jezik. Ob poeziji za odrasle je pisala tudi za otroke in se uveljavila kot prevajalka zahtevne slovenske poezije v nemščino. Njena poezija pogosto kljub na prvi pogled nekoliko temačnejšim tonom izraža silovito življenjsko moč. To velja tudi za pesem Somrak. Interpretira: dramska igralka Maja Sever, posneto leta: 2013.
Lily Novy (1885–1958) je bila ena izmed naših prvih pesnic in prevajalk, ki je enakovredno stopala ob boku svojih moških kolegov. Sprva je pisala v nemškem jeziku, po okupaciji leta 1941 pa nemščine ni več uporabljala za pesniški jezik. Ob poeziji za odrasle je pisala tudi za otroke in se uveljavila kot prevajalka zahtevne slovenske poezije v nemščino. Njena poezija pogosto kljub na prvi pogled nekoliko temačnejšim tonom izraža silovito življenjsko moč. To velja tudi za pesem Somrak. Interpretira: dramska igralka Maja Sever, posneto leta: 2013.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na slovitem stadionu San Siro v Milanu so se včeraj zvečer s slovesnim odprtjem začele 25. zimske olimpijske igre. Milano je sicer eno od osrednjih prizorišč letošnjih iger, ki nam pri izgovoru verjetno ne povzroča posebnih težav, česar pa ne moremo reči za vseh preostalih 7 krajev, ki igre gostijo. Podrobneje o prevzemanju italijanskih besed, izgovoru krajev in italijanskih dežel pa v tokratnem KiKsu.
Na slovitem stadionu San Siro v Milanu so se včeraj zvečer s slovesnim odprtjem začele 25. zimske olimpijske igre. Milano je sicer eno od osrednjih prizorišč letošnjih iger, ki nam pri izgovoru verjetno ne povzroča posebnih težav, česar pa ne moremo reči za vseh preostalih 7 krajev, ki igre gostijo. Podrobneje o prevzemanju italijanskih besed, izgovoru krajev in italijanskih dežel pa v tokratnem KiKsu.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V vesolju ni nič pri miru. Planeti potujejo okoli zvezd, okrog njih plešejo lune, da ne govorimo o galaksijah in njihovem spiralnem gibanju. Toda kaj se mora zgoditi, da kakšno od teh teles odnese iz tira? In ali je Lunina tirnica res precej nenavadna? V novih Radiovednih združujemo kar dve vprašanji in zalezujoč gravitacijo potujemo na plesno ploščad visoko nad našimi glavami.
V vesolju ni nič pri miru. Planeti potujejo okoli zvezd, okrog njih plešejo lune, da ne govorimo o galaksijah in njihovem spiralnem gibanju. Toda kaj se mora zgoditi, da kakšno od teh teles odnese iz tira? In ali je Lunina tirnica res precej nenavadna? V novih Radiovednih združujemo kar dve vprašanji in zalezujoč gravitacijo potujemo na plesno ploščad visoko nad našimi glavami.
Pozno sinoči je v italijanskem Milanu in Cortini zagorel olimpijski ogenj. Na legendarnem stadionu San Siro so ob slovesnem odprtju zimskih olimpijskih iger nastopili številni zvezdniki, več milijonov gledalcev na prizorišču in pred malimi zasloni pa je lahko spremljalo še tradicionalne mimohode športnikov, ki se bodo že danes pomerili za prva odličja. Druge teme: - Washington kmalu po pogovorih Teheranu naprtil nove sankcije - Zdravstveni delavci pod vse večjim pritiskom zaradi nasilja - Oblast v Ptuju bodo prevzeli kurenti in druge maske
Pozno sinoči je v italijanskem Milanu in Cortini zagorel olimpijski ogenj. Na legendarnem stadionu San Siro so ob slovesnem odprtju zimskih olimpijskih iger nastopili številni zvezdniki, več milijonov gledalcev na prizorišču in pred malimi zasloni pa je lahko spremljalo še tradicionalne mimohode športnikov, ki se bodo že danes pomerili za prva odličja. Druge teme: - Washington kmalu po pogovorih Teheranu naprtil nove sankcije - Zdravstveni delavci pod vse večjim pritiskom zaradi nasilja - Oblast v Ptuju bodo prevzeli kurenti in druge maske
V nov dan z glasbo Telemanna, Tartinija, Cherubinija, Vivaldija, Händla v prvem, Mozarta v drugem ter Paganinija, Haydna, Mozarta, Beethovna, Bizeta, Čerepnina, Bartóka, Ipavca in Smetane v tretjem delu.
V nov dan z glasbo Telemanna, Tartinija, Cherubinija, Vivaldija, Händla v prvem, Mozarta v drugem ter Paganinija, Haydna, Mozarta, Beethovna, Bizeta, Čerepnina, Bartóka, Ipavca in Smetane v tretjem delu.
Zimske olimpijske igre Milano - Cortina so z včerajšnjo slavnostno otvoritvijo uradno odprte. Glavna slovesnost je potekala na stadionu San Siro v Milanu, ter tudi v Cortini, Predazzu in Livignu. Prav v Predazzu je vihrala slovenska zastava, ki sta jo držala Nika in Domen Prevc.
Zimske olimpijske igre Milano - Cortina so z včerajšnjo slavnostno otvoritvijo uradno odprte. Glavna slovesnost je potekala na stadionu San Siro v Milanu, ter tudi v Cortini, Predazzu in Livignu. Prav v Predazzu je vihrala slovenska zastava, ki sta jo držala Nika in Domen Prevc.
Antični slovničar Terencijan Maver, ki je živel predvidoma konec 2. stoletja našega štetja, je v svoji knjigi O črkah, zlogih in metrih zapisal: »Knjige imajo svojo usodo«. Da je postalo sporočilo tega stavka kar najbolj resnično, priča dejstvo, da je omenjena Mavrova knjiga dolgo veljala za pozabljeno, dokler je šele v renesansi, in sicer leta 1493, niso ponovno odkrili v neki benediktinski opatiji na ozemlju današnje severne Italije. V svojem delu o črkah, zlogih in metrih Terencijan Maver ugotavlja, da ni pomembna zgolj intelektualna moč knjige, temveč je njen vpliv in njeno razumevanje odvisno tudi od bralca. Celo najboljšo knjigo lahko uniči bralec, ki je ne razume oziroma ki ni sposoben dojeti njenega sporočila. Žal pa ni samo knjiga Terencijana Mavra doživela žalostne usode, da je bila dolgo pozabljena in je ohranjena le delno. Tudi njegovo misel so v kasnejši rabi predelali in skrajšali v sporočilo: »Skrivnostna so naših knjig pota.« Toda taka predelava zdaj govori le še o tem, da imajo knjige različne, zanimive usode. Morda namiguje še na dejstvo, da se pot, po kateri neka knjiga potuje skoz zgodovino, pogosto razide s potjo, na katero jo je želel usmeriti njen avtor. Je pa iz izvirnega izreka »Knjige imajo svojo usodo« z novo različico »Skrivnostna so naših knjig pota« danes izpuščeno pomembno sporočilo o tem, da je od bralca, torej od nas samih, ki knjigo jemljemo v roke, odvisno, kaj se bo z njo zgodilo v prihodnosti in kakšen družbeni vpliv bo imela. Na bralcih kot ljudeh je torej velika odgovornost, ali bodo sporočilo knjige doumeli, ga sprejeli in znali z njim kot z najboljšo popotnico stopati po svoji življenjski poti. Prav tako so bralci tisti, ki morajo znati ločiti dobro knjigo od slabe, resnico od laži, knjigo, ki nam prinaša klic ljubezni, od take, ki neti sovraštvo.
Antični slovničar Terencijan Maver, ki je živel predvidoma konec 2. stoletja našega štetja, je v svoji knjigi O črkah, zlogih in metrih zapisal: »Knjige imajo svojo usodo«. Da je postalo sporočilo tega stavka kar najbolj resnično, priča dejstvo, da je omenjena Mavrova knjiga dolgo veljala za pozabljeno, dokler je šele v renesansi, in sicer leta 1493, niso ponovno odkrili v neki benediktinski opatiji na ozemlju današnje severne Italije. V svojem delu o črkah, zlogih in metrih Terencijan Maver ugotavlja, da ni pomembna zgolj intelektualna moč knjige, temveč je njen vpliv in njeno razumevanje odvisno tudi od bralca. Celo najboljšo knjigo lahko uniči bralec, ki je ne razume oziroma ki ni sposoben dojeti njenega sporočila. Žal pa ni samo knjiga Terencijana Mavra doživela žalostne usode, da je bila dolgo pozabljena in je ohranjena le delno. Tudi njegovo misel so v kasnejši rabi predelali in skrajšali v sporočilo: »Skrivnostna so naših knjig pota.« Toda taka predelava zdaj govori le še o tem, da imajo knjige različne, zanimive usode. Morda namiguje še na dejstvo, da se pot, po kateri neka knjiga potuje skoz zgodovino, pogosto razide s potjo, na katero jo je želel usmeriti njen avtor. Je pa iz izvirnega izreka »Knjige imajo svojo usodo« z novo različico »Skrivnostna so naših knjig pota« danes izpuščeno pomembno sporočilo o tem, da je od bralca, torej od nas samih, ki knjigo jemljemo v roke, odvisno, kaj se bo z njo zgodilo v prihodnosti in kakšen družbeni vpliv bo imela. Na bralcih kot ljudeh je torej velika odgovornost, ali bodo sporočilo knjige doumeli, ga sprejeli in znali z njim kot z najboljšo popotnico stopati po svoji življenjski poti. Prav tako so bralci tisti, ki morajo znati ločiti dobro knjigo od slabe, resnico od laži, knjigo, ki nam prinaša klic ljubezni, od take, ki neti sovraštvo.
Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnologinja v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.
Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnologinja v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.
Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnolog v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.
Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnolog v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.
Začele so se 25. zimske olimpijske igre, slovenska odprava pa želi osvojiti 25. medaljo v času samostojne Slovenije. Med igrami v Milanu in Cortini bo vsak dan z vami podkast Dolimita, v katerem radijski reporterji debatirajo o najzanimivejšem dogajanju v Dolomitih. Voditelj Luka Petrič prvi tekmovalni dan govori z Luko Dolarjem in Markom Cirmanom. Dolar pravi, da se Nika Prevc zelo dobro zaveda, kaj javnost od nje pričakuje po še eni fantastični sezoni. Morda tega navzven ne pokaže, a Dolar je prepričan, da se tega zaveda. Prevčeva je na treningih skakala v slogu te zime. Najboljša je bila med vsemi, v svojih zadnjih dveh skokih je krepko preskočila vse konkurentke, vdrugo tudi s telemarkom. Prvi slovenski nastop pripada Mihi Hrobatu, ki bo skušal na smuku prikazati svojo najboljšo predstavo zime. Favoriti sicer prihajajo iz Švice in Italije. Marko Cirman pravi, da je treba biti pozoren na veterana Dominika Parisa. Južni Tirolec je na olimpijski progi Stelvio v svoji karieri že sedemkrat zmagal v svetovnem pokalu.
Začele so se 25. zimske olimpijske igre, slovenska odprava pa želi osvojiti 25. medaljo v času samostojne Slovenije. Med igrami v Milanu in Cortini bo vsak dan z vami podkast Dolimita, v katerem radijski reporterji debatirajo o najzanimivejšem dogajanju v Dolomitih. Voditelj Luka Petrič prvi tekmovalni dan govori z Luko Dolarjem in Markom Cirmanom. Dolar pravi, da se Nika Prevc zelo dobro zaveda, kaj javnost od nje pričakuje po še eni fantastični sezoni. Morda tega navzven ne pokaže, a Dolar je prepričan, da se tega zaveda. Prevčeva je na treningih skakala v slogu te zime. Najboljša je bila med vsemi, v svojih zadnjih dveh skokih je krepko preskočila vse konkurentke, vdrugo tudi s telemarkom. Prvi slovenski nastop pripada Mihi Hrobatu, ki bo skušal na smuku prikazati svojo najboljšo predstavo zime. Favoriti sicer prihajajo iz Švice in Italije. Marko Cirman pravi, da je treba biti pozoren na veterana Dominika Parisa. Južni Tirolec je na olimpijski progi Stelvio v svoji karieri že sedemkrat zmagal v svetovnem pokalu.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Oddajo smo namenili Johnu Ruoccu, skladatelju in solistu na klarinetu in na različnih saksofonih. John Ruocco je manj znan, toda izvrsten ameriški jazzovski glasbenik, umrl je 21. maja lani v Haagu na Nizozemskem, star 72 let.
Oddajo smo namenili Johnu Ruoccu, skladatelju in solistu na klarinetu in na različnih saksofonih. John Ruocco je manj znan, toda izvrsten ameriški jazzovski glasbenik, umrl je 21. maja lani v Haagu na Nizozemskem, star 72 let.
Kratke zgodbe v zbirki z naslovom Podalpske odštekanke je avtorica Miša Gams postavila v Kamnik. Nekatere so precej bizarne, druge bolj realistične, skupno pa jim je, da jih ni dokončala, ampak je napisala tri konce, bralec pa je povabljen, naj si izbere svojega ali pa si ga izmisli sam. Igralec Željko Hrs, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka Saška Rakef. Posneto januarja 2026.
Kratke zgodbe v zbirki z naslovom Podalpske odštekanke je avtorica Miša Gams postavila v Kamnik. Nekatere so precej bizarne, druge bolj realistične, skupno pa jim je, da jih ni dokončala, ampak je napisala tri konce, bralec pa je povabljen, naj si izbere svojega ali pa si ga izmisli sam. Igralec Željko Hrs, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka Saška Rakef. Posneto januarja 2026.
Današnji večer je v znamenju slavnostnega odprtja zimskih olimpijskih iger Milano - Cortina. Kulturni program se je začel ob osmih, slovensko zastavo v Predazzu vihtita Nika in Domen Prevc, olimpijski ogenj pa naj bi na dveh ločenih prizoriščih v naslednji uri prižgala nekdanja vrhunska italijanska smučarja Deborah Compagnoni in Alberto Tomba.
Današnji večer je v znamenju slavnostnega odprtja zimskih olimpijskih iger Milano - Cortina. Kulturni program se je začel ob osmih, slovensko zastavo v Predazzu vihtita Nika in Domen Prevc, olimpijski ogenj pa naj bi na dveh ločenih prizoriščih v naslednji uri prižgala nekdanja vrhunska italijanska smučarja Deborah Compagnoni in Alberto Tomba.