Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Najmlajši bodo danes razmišljali o pravilih. Slišali bomo, zakaj, po njihovem mnenju, obstajajo pravila in katerih res ne marajo. Z njimi se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Najmlajši bodo danes razmišljali o pravilih. Slišali bomo, zakaj, po njihovem mnenju, obstajajo pravila in katerih res ne marajo. Z njimi se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Začenjamo decembrsko serijo, v kateri spoznavamo možgane, ki so jih po svetu odpeljali – možgani! V prvi epizodi se nam je pridružil dr. Žan Mlakar, socialni in okoljski psiholog iz Groningena na Nizozemskem.
Začenjamo decembrsko serijo, v kateri spoznavamo možgane, ki so jih po svetu odpeljali – možgani! V prvi epizodi se nam je pridružil dr. Žan Mlakar, socialni in okoljski psiholog iz Groningena na Nizozemskem.
Ker je december mesec, ko se s sorodniki bolj pogosto srečamo in družimo, nam bodo mladi slovenisti v današnji jezikovni rubriki razložili narečni izraz 'žlahta'.
Ker je december mesec, ko se s sorodniki bolj pogosto srečamo in družimo, nam bodo mladi slovenisti v današnji jezikovni rubriki razložili narečni izraz 'žlahta'.
Združene države in Rusija različno ocenjujejo uspešnost mirovnih pogovorov v Moskvi. Kot pravijo oboji, je dialog dober znak, a preboja ni bilo. Ameriški pogajalci bodo danes znova gostili predstavnike Ukrajine, je napovedal predsednik Volodimir Zelenski. V oddaji tudi: - Putin gre na prvi obisk v Indijo po štirih letih, Macron je obiskal svojega kitajskega kolega - Policija nesrečo 6-kolesnega oklepnega vozila v Pesnici, v kateri se je poškodovalo šest vojakov, obravnava kot prekršek - Neža Klančar na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v disciplini 50 metrov delfin sedm
Združene države in Rusija različno ocenjujejo uspešnost mirovnih pogovorov v Moskvi. Kot pravijo oboji, je dialog dober znak, a preboja ni bilo. Ameriški pogajalci bodo danes znova gostili predstavnike Ukrajine, je napovedal predsednik Volodimir Zelenski. V oddaji tudi: - Putin gre na prvi obisk v Indijo po štirih letih, Macron je obiskal svojega kitajskega kolega - Policija nesrečo 6-kolesnega oklepnega vozila v Pesnici, v kateri se je poškodovalo šest vojakov, obravnava kot prekršek - Neža Klančar na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v disciplini 50 metrov delfin sedm
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Neža Klančar v Lublinu na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih nastopa na svojem prvem velikem tekmovanju po olimpijskih igrah v Parizu. Takoj se je v disciplini 50 metrov delfin uvrstila v finale in na poti trikrat izboljšala državni rekord.
Neža Klančar v Lublinu na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih nastopa na svojem prvem velikem tekmovanju po olimpijskih igrah v Parizu. Takoj se je v disciplini 50 metrov delfin uvrstila v finale in na poti trikrat izboljšala državni rekord.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Molitev je več kot besede. Molitev je odnos z Bogom, ki je Oče, zato je vsaka molitev dar. Prava molitev spreminja mene, ne pa Božjih načrtov in sklepov Božje volje. Ni govor o Bogu, ampak je pogovor z Bogom. Cilj vsake molitve je Bog, ne pa odgovor na molitev. Kajti Boga ljubim zaradi njega samega, ne pa zaradi uslišanja molitve. Obstaja notranja molitev – naša želja po Bogu, zrenje Boga, naše poboženje. Ne gre za to, da se izenačimo z Bogom, ampak da nas povsem zapolni Božja svetloba. Kajti duša se želi osvoboditi vsega, kar ni Bog. Duša želi ljubiti vse, kar ljubi Bog. Če je naša želja po Bogu trajna, je trajna tudi naša molitev. Kdor si želi Boga, moli v srcu tudi takrat, ko je jezik tiho. Kdor pa si Boga ne želi, lahko vpije kolikor hoče, a je za Boga nem (Avguštin). Neprenehna molitev je izraz stalne odvisnosti od Boga. Je kot naše dihanje, ki je spontano, naravno in samodejno; tudi takrat, ko spimo. Moliti pomeni dihati zrak molitve. Krščanska molitev pozna tudi izkustvo tišine. Pred Bogom se moramo umiriti, kajti naša notranjost je podobna steklenici z motno vodo, polna skrbi, hrupa, vznemirjenosti in dvomov. Ko motna voda v steklenici nekaj časa stoji pri miru, se naredi usedlina, preostala voda pa se zbistri. Tako je tudi z našim srcem. Bog se razodeva v tišini, ker je prijatelj tišine. Zakaj taka tišina ni mrtva? Zato, ker jo oplodi Božji Sveti Duh. Neki človek je verjel, da je molitev samo govorjenje. Končno je dojel, da je prava molitev poslušanje (Søren Kierkegaard). Kdor v molitvi vpije, misli, da je Bog daleč. Prava molitev raste tako, da prerašča v globino tišine, kajti manj ko imam povedati Bogu, bolj mu prisluhnem. Bolj ko v meni raste Božja Beseda, bolj izginjajo in zmanjkujejo moje človeške besede (Avguštin). Tišina je Božji govor; vse drugo je slab, neustrezen in nezadosten prevod. Samo tišina v meni je sposobna ustvariti notranji prostor za Boga, da lahko v meni moli Sveti Duh, rekoč: Aba, Oče (Gal 4,6). Takrat se v meni nastani Božja ljubezen, kajti Sveti Duh je ljubezen ljubezni. Naučiti se moram, da je prava svetost notranja, ne pa zunanje moraliziranje. Ljudje smo lačni molitve. V bistvu smo molitvena bitja. Moliti se naučimo tako, da molimo. Za Boga je tudi kratka molitev dovolj dolga. Kajti pri molitvi je bolje imeti srce brez besed kot pa besede brez srca.
Molitev je več kot besede. Molitev je odnos z Bogom, ki je Oče, zato je vsaka molitev dar. Prava molitev spreminja mene, ne pa Božjih načrtov in sklepov Božje volje. Ni govor o Bogu, ampak je pogovor z Bogom. Cilj vsake molitve je Bog, ne pa odgovor na molitev. Kajti Boga ljubim zaradi njega samega, ne pa zaradi uslišanja molitve. Obstaja notranja molitev – naša želja po Bogu, zrenje Boga, naše poboženje. Ne gre za to, da se izenačimo z Bogom, ampak da nas povsem zapolni Božja svetloba. Kajti duša se želi osvoboditi vsega, kar ni Bog. Duša želi ljubiti vse, kar ljubi Bog. Če je naša želja po Bogu trajna, je trajna tudi naša molitev. Kdor si želi Boga, moli v srcu tudi takrat, ko je jezik tiho. Kdor pa si Boga ne želi, lahko vpije kolikor hoče, a je za Boga nem (Avguštin). Neprenehna molitev je izraz stalne odvisnosti od Boga. Je kot naše dihanje, ki je spontano, naravno in samodejno; tudi takrat, ko spimo. Moliti pomeni dihati zrak molitve. Krščanska molitev pozna tudi izkustvo tišine. Pred Bogom se moramo umiriti, kajti naša notranjost je podobna steklenici z motno vodo, polna skrbi, hrupa, vznemirjenosti in dvomov. Ko motna voda v steklenici nekaj časa stoji pri miru, se naredi usedlina, preostala voda pa se zbistri. Tako je tudi z našim srcem. Bog se razodeva v tišini, ker je prijatelj tišine. Zakaj taka tišina ni mrtva? Zato, ker jo oplodi Božji Sveti Duh. Neki človek je verjel, da je molitev samo govorjenje. Končno je dojel, da je prava molitev poslušanje (Søren Kierkegaard). Kdor v molitvi vpije, misli, da je Bog daleč. Prava molitev raste tako, da prerašča v globino tišine, kajti manj ko imam povedati Bogu, bolj mu prisluhnem. Bolj ko v meni raste Božja Beseda, bolj izginjajo in zmanjkujejo moje človeške besede (Avguštin). Tišina je Božji govor; vse drugo je slab, neustrezen in nezadosten prevod. Samo tišina v meni je sposobna ustvariti notranji prostor za Boga, da lahko v meni moli Sveti Duh, rekoč: Aba, Oče (Gal 4,6). Takrat se v meni nastani Božja ljubezen, kajti Sveti Duh je ljubezen ljubezni. Naučiti se moram, da je prava svetost notranja, ne pa zunanje moraliziranje. Ljudje smo lačni molitve. V bistvu smo molitvena bitja. Moliti se naučimo tako, da molimo. Za Boga je tudi kratka molitev dovolj dolga. Kajti pri molitvi je bolje imeti srce brez besed kot pa besede brez srca.
Po pestrih tednih na diplomatskem parketu je iskanje miru v Ukrajini, vse tako kaže, zastalo. Pogajalci iz Bele hiše bodo danes znova sedli za mizo s predstavniki Kijeva, potem ko nedavni pogovori z ruskim vodstvom v Moskvi niso prinesli otipljivega napredka. Ameriški predsednik Donald Trump sicer vztraja, da srečanje njegovih odposlancev v Rusiji ni bilo zaman. Druge teme: - Predsednica republike išče soglasje glede novih ustavnih sodnikov - Vlada danes tudi o aktivaciji sheme skrajšanega delovnega časa - V Hrpeljah dokončali novo montažno dvorano za športno vadbo
Po pestrih tednih na diplomatskem parketu je iskanje miru v Ukrajini, vse tako kaže, zastalo. Pogajalci iz Bele hiše bodo danes znova sedli za mizo s predstavniki Kijeva, potem ko nedavni pogovori z ruskim vodstvom v Moskvi niso prinesli otipljivega napredka. Ameriški predsednik Donald Trump sicer vztraja, da srečanje njegovih odposlancev v Rusiji ni bilo zaman. Druge teme: - Predsednica republike išče soglasje glede novih ustavnih sodnikov - Vlada danes tudi o aktivaciji sheme skrajšanega delovnega časa - V Hrpeljah dokončali novo montažno dvorano za športno vadbo
V oddaji bomo predvajali skladbe v izvedbi nekaterih jazzovskih izvajalcev, ki bi letos dopolnili sto let. Poslušali boste glasbo skladatelja Martyja Paicha, pianistke Barbare Carroll, pihalcev Jamesa Moodyja, Kathy Stobart, Gena Ammonsa in Dava Pella, pozavnista Ala Greya, pevca Jimmyja Scotta, pianista Oscarja Petersona in trobentača Bennyja Baileya.
V oddaji bomo predvajali skladbe v izvedbi nekaterih jazzovskih izvajalcev, ki bi letos dopolnili sto let. Poslušali boste glasbo skladatelja Martyja Paicha, pianistke Barbare Carroll, pihalcev Jamesa Moodyja, Kathy Stobart, Gena Ammonsa in Dava Pella, pozavnista Ala Greya, pevca Jimmyja Scotta, pianista Oscarja Petersona in trobentača Bennyja Baileya.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Smo v obdobju, ko Big Band RTV Slovenija praznuje častitljivih 80 pomladi. V tem času so v njem sledi pustili številni izvrstni glasbeniki, dirigenti, umetniški vodje in tisti, ki so v njegovi senci poskrbeli, da je vse teklo kot namazano. Med njimi tudi Hugo Šekoranja, ki je orkestru posvetil velik del svojega ustvarjanja na RTV Slovenija. Leta 1985 se mu je pridružil kot saksofonist, več kot desetletje bil njegov umetniški vodja, danes pa kot nekakšen stric iz ozadja, kot glasbeni urednik skrbi za njegovo podobo v domačem in tujem prostoru.
Smo v obdobju, ko Big Band RTV Slovenija praznuje častitljivih 80 pomladi. V tem času so v njem sledi pustili številni izvrstni glasbeniki, dirigenti, umetniški vodje in tisti, ki so v njegovi senci poskrbeli, da je vse teklo kot namazano. Med njimi tudi Hugo Šekoranja, ki je orkestru posvetil velik del svojega ustvarjanja na RTV Slovenija. Leta 1985 se mu je pridružil kot saksofonist, več kot desetletje bil njegov umetniški vodja, danes pa kot nekakšen stric iz ozadja, kot glasbeni urednik skrbi za njegovo podobo v domačem in tujem prostoru.
Prisluhnili bomo novi glasbi britanske skladateljice in zvočne umetnice Abigail Toll, prvencu ameriškega dvojca Drew McDowall in Kali Malone ter novi plošči ameriške ustvarjalke Bridget Ferrill.
Prisluhnili bomo novi glasbi britanske skladateljice in zvočne umetnice Abigail Toll, prvencu ameriškega dvojca Drew McDowall in Kali Malone ter novi plošči ameriške ustvarjalke Bridget Ferrill.
Nekako vajeni smo, da poezijo Franceta Prešerna interpretirajo predstavniki srednje in starejše generacije slovenskih dramskih igralcev, redko pa slišimo interpretacije mlajših. Tokrat smo se odpravili na ljubljansko AGRFT, na kateri so nekaj Prešernovih pesmi interpretirali študentke in študenti: Urban Brenčič, Čarna Lampret, Neža Dvorščak, Aleksandar Jovanovski, Peter Podgoršek, Nejc Kravos, Maksim Mićković in Marko Rafolt. Izbrali smo naslednje Prešernove pesmi: Ukazi, Zapušena, Hčere svèt, Dohtar, Orglar in Kupído! Ti in tvoja lepa starka. Urednik oddaje Matej Juh, mentorja: režiserka doc. Saška Rakef in tonski mojster Urban Gruden, glasbena oprema Darja Hlavka Godinal. Literarni nokturno je nastal v sodelovanju z AGRFT. Posneto leta 2025.
Nekako vajeni smo, da poezijo Franceta Prešerna interpretirajo predstavniki srednje in starejše generacije slovenskih dramskih igralcev, redko pa slišimo interpretacije mlajših. Tokrat smo se odpravili na ljubljansko AGRFT, na kateri so nekaj Prešernovih pesmi interpretirali študentke in študenti: Urban Brenčič, Čarna Lampret, Neža Dvorščak, Aleksandar Jovanovski, Peter Podgoršek, Nejc Kravos, Maksim Mićković in Marko Rafolt. Izbrali smo naslednje Prešernove pesmi: Ukazi, Zapušena, Hčere svèt, Dohtar, Orglar in Kupído! Ti in tvoja lepa starka. Urednik oddaje Matej Juh, mentorja: režiserka doc. Saška Rakef in tonski mojster Urban Gruden, glasbena oprema Darja Hlavka Godinal. Literarni nokturno je nastal v sodelovanju z AGRFT. Posneto leta 2025.
AriZONA nocoj prinaša svežino z novostmi. Tako produkcijskimi, kot tudi tistimi s terena. Vabljeni k poslušanju RA KP ob 21h …
AriZONA nocoj prinaša svežino z novostmi. Tako produkcijskimi, kot tudi tistimi s terena. Vabljeni k poslušanju RA KP ob 21h …
V ciklu pogovornih in poslušalskih oddaj Rostrum: Ostro uho bomo s tremi gosti pretresali ponudbo Mednarodne skladateljske tribune Rostrum. Po desetletju z več vidnimi uspehi slovenske glasbe na tribuni je Rostrum maja letos obiskal Ljubljano, kjer so se odvila poslušanja, spremljevalni dogodki, povezovanja glasbenih urednikov dvajsetih radijskih hiš s še več sodelujočimi brez delegata – ter seveda glasovanje za izbrani skladbi dveh kategorij in več priporočenih. Ponudbo, skladateljske, uredniške usmeritve in na koncu tudi rezultate pa kritično presojajo ostra ušesa gostov naših oddaj. Kot prva bo izbor šestih del generalne kategorije komentirala muzikologinja in glasbena urednica Katarina Radaljac Jazbec. Glasbo z letošnje Mednarodne skladateljske tribune Rostrum lahko naslednja dva tedna poslušate v pretočnem projektu "Listen, Vote, Win" na povezavi: https://rostrumplus.net/activities/listenvotewin
V ciklu pogovornih in poslušalskih oddaj Rostrum: Ostro uho bomo s tremi gosti pretresali ponudbo Mednarodne skladateljske tribune Rostrum. Po desetletju z več vidnimi uspehi slovenske glasbe na tribuni je Rostrum maja letos obiskal Ljubljano, kjer so se odvila poslušanja, spremljevalni dogodki, povezovanja glasbenih urednikov dvajsetih radijskih hiš s še več sodelujočimi brez delegata – ter seveda glasovanje za izbrani skladbi dveh kategorij in več priporočenih. Ponudbo, skladateljske, uredniške usmeritve in na koncu tudi rezultate pa kritično presojajo ostra ušesa gostov naših oddaj. Kot prva bo izbor šestih del generalne kategorije komentirala muzikologinja in glasbena urednica Katarina Radaljac Jazbec. Glasbo z letošnje Mednarodne skladateljske tribune Rostrum lahko naslednja dva tedna poslušate v pretočnem projektu "Listen, Vote, Win" na povezavi: https://rostrumplus.net/activities/listenvotewin
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
V tokratni oddaji ponujamo svežo epizodo nogometnega podkasta Žoga je okrogla. Slovenska reprezentanca je po končanih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo ostala brez selektorja. Nogometna zveza ni podaljšala pogodbe z Matjažem Kekom, ki po sedmih letih končuje svoj drugi mandati na čelu članske vrste. Gost podkasta je Slaviša Stojanović, ki ga je Kek zamenjal po njegovem prvem mandatu. Stojanović se ne vidi v vlogi njegovega novega naslednika, želi pa si, da bi bil to nekdo iz domače nogometne stroke. Boštjan Cesar je bil nekaj časa Kekov pomočnikov in velja za favorita, radijski nogometni reporter Marko Cirman pa meni, da še ni dovolj izkušen, da bi prevzel izbrano vrsto. Še en stalni član podkasta Boštjan Janežič meni, da bi bil Darko Milanić dober izbor, tisti z največjim trenerskim in reprezentančnim pedigrejem med vsemi kandidati, a ga skrbi, da ni po godu nogometne zveze.
V tokratni oddaji ponujamo svežo epizodo nogometnega podkasta Žoga je okrogla. Slovenska reprezentanca je po končanih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo ostala brez selektorja. Nogometna zveza ni podaljšala pogodbe z Matjažem Kekom, ki po sedmih letih končuje svoj drugi mandati na čelu članske vrste. Gost podkasta je Slaviša Stojanović, ki ga je Kek zamenjal po njegovem prvem mandatu. Stojanović se ne vidi v vlogi njegovega novega naslednika, želi pa si, da bi bil to nekdo iz domače nogometne stroke. Boštjan Cesar je bil nekaj časa Kekov pomočnikov in velja za favorita, radijski nogometni reporter Marko Cirman pa meni, da še ni dovolj izkušen, da bi prevzel izbrano vrsto. Še en stalni član podkasta Boštjan Janežič meni, da bi bil Darko Milanić dober izbor, tisti z največjim trenerskim in reprezentančnim pedigrejem med vsemi kandidati, a ga skrbi, da ni po godu nogometne zveze.
December je mesec želja in najpogostejše in najbolj univerzalne želje pri nas, ki živimo v miru, so: želje po zdravju, ljubezni, sreči in blagostanju. Naša tokratna gosta vam z nasveti lahko pomagata k slednjemu. Vas zanima, kam in kako vlagati, kako zaščititi, oplemeniti svoje premoženje ali preprosto, kako varčevati in se zavarovati? Z nami bosta Marja Milič, dolgoletna finančna novinarka, ustvarjalka finančnega podkasta in tudi sama investitorka in Jože Robežnik, ki ga gotovo poznate kot televizijskega voditelja v oddaji Nedeljsko popoldne, po izobrazbi pa je ekonomist. Z njima se bo pogovarjala Bernarda Žarn.
December je mesec želja in najpogostejše in najbolj univerzalne želje pri nas, ki živimo v miru, so: želje po zdravju, ljubezni, sreči in blagostanju. Naša tokratna gosta vam z nasveti lahko pomagata k slednjemu. Vas zanima, kam in kako vlagati, kako zaščititi, oplemeniti svoje premoženje ali preprosto, kako varčevati in se zavarovati? Z nami bosta Marja Milič, dolgoletna finančna novinarka, ustvarjalka finančnega podkasta in tudi sama investitorka in Jože Robežnik, ki ga gotovo poznate kot televizijskega voditelja v oddaji Nedeljsko popoldne, po izobrazbi pa je ekonomist. Z njima se bo pogovarjala Bernarda Žarn.
Šansona na slovenski glasbeni sceni si brez vsestranske umetnice Vite Mavrič ne moremo predstavljati, tako da lahko v tej oddaji prisluhnete nekaterim njenim izvrstnim interpretacijam in izvedbam pesmi različnih avtorjev v različnih obdobjih.
Šansona na slovenski glasbeni sceni si brez vsestranske umetnice Vite Mavrič ne moremo predstavljati, tako da lahko v tej oddaji prisluhnete nekaterim njenim izvrstnim interpretacijam in izvedbam pesmi različnih avtorjev v različnih obdobjih.
Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami. Vsako sredo ste lahko slišali novo, nocoj pa bomo kot zadnjo v nizu premierno slišali pravljico Dante se okuži avtorice Marjete Lubej v interpretaciji igralca Saše Tabakovića. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! leta 2021. Zmaj Rožljaj, zmaj Žlampaj in zmaj Dante so bili dobri prijatelji. Radi so bruhali ogenj v daljavo ali v tarčo, še rajši pa strašili hrabre viteze in reševali ugrabljene princeske ... Pripoveduje: Saša Tabaković. Avtorica besedila: Marjete Lubej. Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiser: Klemen Markovčič. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija 2025.
Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami. Vsako sredo ste lahko slišali novo, nocoj pa bomo kot zadnjo v nizu premierno slišali pravljico Dante se okuži avtorice Marjete Lubej v interpretaciji igralca Saše Tabakovića. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! leta 2021. Zmaj Rožljaj, zmaj Žlampaj in zmaj Dante so bili dobri prijatelji. Radi so bruhali ogenj v daljavo ali v tarčo, še rajši pa strašili hrabre viteze in reševali ugrabljene princeske ... Pripoveduje: Saša Tabaković. Avtorica besedila: Marjete Lubej. Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiser: Klemen Markovčič. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija 2025.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Evropska unija in zveza Nato sta še naprej pripravljeni podpirati Ukrajino v vojni proti Rusiji, ki se ji kljub pogovorom z Združenimi državami očitno ne mudi za pogajalsko mizo. Evropska komisija medtem predlaga posojilo Ukrajino iz zamrznjenih ruskih sredstev v Uniji, da bi okrepila pritisk na Moskvo, a Belgija ne odobrava načrta; druga možnost za povezavo je zadolževanje na kapitalskih trgih za pomoč Kijevu. Preostali poudarki oddaje: Na srečanju višegrajske četverice razdeljeni glede odnosa do Rusije in Ukrajine. Le tretjina koroških Slovencev ima možnost dvojezičnega sojenja; bo avstrijska reforma to popravila? V Mariboru, Lenartu in Slovenski Bistrici življenje olajšali marsikateremu invalidu; izzivi ostajajo.
Evropska unija in zveza Nato sta še naprej pripravljeni podpirati Ukrajino v vojni proti Rusiji, ki se ji kljub pogovorom z Združenimi državami očitno ne mudi za pogajalsko mizo. Evropska komisija medtem predlaga posojilo Ukrajino iz zamrznjenih ruskih sredstev v Uniji, da bi okrepila pritisk na Moskvo, a Belgija ne odobrava načrta; druga možnost za povezavo je zadolževanje na kapitalskih trgih za pomoč Kijevu. Preostali poudarki oddaje: Na srečanju višegrajske četverice razdeljeni glede odnosa do Rusije in Ukrajine. Le tretjina koroških Slovencev ima možnost dvojezičnega sojenja; bo avstrijska reforma to popravila? V Mariboru, Lenartu in Slovenski Bistrici življenje olajšali marsikateremu invalidu; izzivi ostajajo.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Londonsko pevko in avtorico Ello Eyre poznamo še iz nebrzdanih žurerskih časov. Vsaj tako oddaljena se zdi sredina preteklega desetletja. Ella Eyre, jamajško-malteškega rodu, je tedaj komaj 17-letna nastopala kot eden vodilnih glasov uspešnega sound-systema, to je produkcijskega komba ali pa zasedbe Rudimental. Njihova drum’n’bassovska party-himna Waiting All Night je z Ellino pomočjo leta 2013 postala superuspešnica. V takratnem mladostniškem zanosu je Eyre izdala tudi prvi album Feline. Deset let pozneje se Ella Eyre ne posebej spremenjena, niti po videzu niti po izraznem pulzu, vrača z novostjo. Ali delo Eveything, In Time, kot v naslovu, upravičeno negira večletni zamik lastne premiere? Ali pa je pristanek drugega albuma Elle Eyre na komaj 38. mestu angleške lestvice dokaz, da bodo udarni veseljaški bangerji - vključno z nekaj songi, ki nepovratno spomnijo na pokojno Amy Winehouse - za vedno ostali del grobo prestrižene predcovidne ekspesivne renesanse, ki se nikoli več ne bo ponovila.
Londonsko pevko in avtorico Ello Eyre poznamo še iz nebrzdanih žurerskih časov. Vsaj tako oddaljena se zdi sredina preteklega desetletja. Ella Eyre, jamajško-malteškega rodu, je tedaj komaj 17-letna nastopala kot eden vodilnih glasov uspešnega sound-systema, to je produkcijskega komba ali pa zasedbe Rudimental. Njihova drum’n’bassovska party-himna Waiting All Night je z Ellino pomočjo leta 2013 postala superuspešnica. V takratnem mladostniškem zanosu je Eyre izdala tudi prvi album Feline. Deset let pozneje se Ella Eyre ne posebej spremenjena, niti po videzu niti po izraznem pulzu, vrača z novostjo. Ali delo Eveything, In Time, kot v naslovu, upravičeno negira večletni zamik lastne premiere? Ali pa je pristanek drugega albuma Elle Eyre na komaj 38. mestu angleške lestvice dokaz, da bodo udarni veseljaški bangerji - vključno z nekaj songi, ki nepovratno spomnijo na pokojno Amy Winehouse - za vedno ostali del grobo prestrižene predcovidne ekspesivne renesanse, ki se nikoli več ne bo ponovila.
Film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, je končno v kinu! Več v Big Screenu..
Film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, je končno v kinu! Več v Big Screenu..
O Slovanovi evropski rokometni sezoni in prispevek z Ljubnega, pred januarskim svetovnim pokalom za smučarske skakalke.
O Slovanovi evropski rokometni sezoni in prispevek z Ljubnega, pred januarskim svetovnim pokalom za smučarske skakalke.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Depresija je duševna motnja, za katero je značilen nenehen in intenziven občutek žalosti, potrtosti, manjvrednosti, krivde, prizadeti pa se ob tem ni zmožen razvedriti in uživati ob veselih dogodkih u življenju. Kako depresijo prepoznati, kdaj poiskati strokovno pomoč?
Depresija je duševna motnja, za katero je značilen nenehen in intenziven občutek žalosti, potrtosti, manjvrednosti, krivde, prizadeti pa se ob tem ni zmožen razvedriti in uživati ob veselih dogodkih u življenju. Kako depresijo prepoznati, kdaj poiskati strokovno pomoč?
V oddaji Mladi mladim smo se z Nino Petrič pogovarjali o digitalnem marketingu – o tem, kako mladi lahko stopijo na to pot, zakaj je področje vse bolj iskano in kako lahko prav mladi postanejo digitalni ambasadorji svojega mesta in prispevajo k razvoju turizma. S Timijem Celcerjem pa smo govorili o zanimivi pobudi, da bi latinščina postala skupni jezik Evrope. Kaj ta ideja pomeni, zakaj se vrača v javne razprave in ali bi lahko skupni jezik res povezal evropski prostor?
V oddaji Mladi mladim smo se z Nino Petrič pogovarjali o digitalnem marketingu – o tem, kako mladi lahko stopijo na to pot, zakaj je področje vse bolj iskano in kako lahko prav mladi postanejo digitalni ambasadorji svojega mesta in prispevajo k razvoju turizma. S Timijem Celcerjem pa smo govorili o zanimivi pobudi, da bi latinščina postala skupni jezik Evrope. Kaj ta ideja pomeni, zakaj se vrača v javne razprave in ali bi lahko skupni jezik res povezal evropski prostor?
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Danes praznujemo Ta veseli dan kulture, dan, ko se je leta 1800 v Vrbi rodil France Prešeren. Ob tem so znani tudi Prešernovi nagrajenci 2026: Prešernovo nagrado prejmeta koreografinja in plesalka Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig. Ministrica za kulturo Asta Vrečko v poslanici poudarja: »Kultura ima moč, da nas spreminja, razveseljuje ter prebuja radovednost in empatijo. Ko ji namenimo delček svojega časa, nam obarva vsakdan in vanj vnese tisto, česar v hitrem, potrošniško naravnanem svetu pogosto zmanjka: refleksijo, sprostitev, skok v druge svetove, razumevanje in užitek.« Prešernov rojstni dan letos obeležujemo z več kot 290 brezplačnimi kulturnimi dogodki v 70 mestih, vrata je odprlo več kot 130 ustanov po vsej državi. Pestro je tudi na Primorskem. Peta raziskava kreativnega centra Poligon o razmerah v kulturno-ustvarjalnem sektorju razkriva, da si vsak drugi ustvarjalec s svojim delom ne more zagotoviti preživetja, obenem pa raziskava razbija tudi trdoživi mit o odvisnosti kulturnikov od javnih sredstev. Obeležili smo tudi glasbeni rojstni dan: Janez Bončina Benč danes praznuje 77 let. Iztok Novak Easy je ob tej priložnosti pripravil raznolik izbor njegovih skladb za današnjo glasbeno ogrlico.
Danes praznujemo Ta veseli dan kulture, dan, ko se je leta 1800 v Vrbi rodil France Prešeren. Ob tem so znani tudi Prešernovi nagrajenci 2026: Prešernovo nagrado prejmeta koreografinja in plesalka Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig. Ministrica za kulturo Asta Vrečko v poslanici poudarja: »Kultura ima moč, da nas spreminja, razveseljuje ter prebuja radovednost in empatijo. Ko ji namenimo delček svojega časa, nam obarva vsakdan in vanj vnese tisto, česar v hitrem, potrošniško naravnanem svetu pogosto zmanjka: refleksijo, sprostitev, skok v druge svetove, razumevanje in užitek.« Prešernov rojstni dan letos obeležujemo z več kot 290 brezplačnimi kulturnimi dogodki v 70 mestih, vrata je odprlo več kot 130 ustanov po vsej državi. Pestro je tudi na Primorskem. Peta raziskava kreativnega centra Poligon o razmerah v kulturno-ustvarjalnem sektorju razkriva, da si vsak drugi ustvarjalec s svojim delom ne more zagotoviti preživetja, obenem pa raziskava razbija tudi trdoživi mit o odvisnosti kulturnikov od javnih sredstev. Obeležili smo tudi glasbeni rojstni dan: Janez Bončina Benč danes praznuje 77 let. Iztok Novak Easy je ob tej priložnosti pripravil raznolik izbor njegovih skladb za današnjo glasbeno ogrlico.
Kakšna prijateljstva so med štirimi stenami razredov osnovnih šol in kako se razlikujejo od tistih v srednji? Kaj pa na izletu, koloniji ali izmenjavi? Med kakšne stene zapirajo algoritmi na družbenih medijih in zakaj ni ok, če je prijatelj klepetalni robot, ki ga poganja umetna inteligenca? Prvič prijateljstvo in stene smo posneli v Mladinskem centru Dravinjske doline, svoje izkušnje sta delila tudi Katarina Samobor in Rok Gumzej, priredbo skladbe Prvič so pripravili Babooni. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman. Uporaba nikotinskih izdelkov v mladostništvu povečuje tveganje za razvoj močne zasvojenosti in škodljivo vpliva na razvoj možganov, ki so pri mladih v intenzivni fazi razvoja. Prodaja tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let, je prepovedana.
Kakšna prijateljstva so med štirimi stenami razredov osnovnih šol in kako se razlikujejo od tistih v srednji? Kaj pa na izletu, koloniji ali izmenjavi? Med kakšne stene zapirajo algoritmi na družbenih medijih in zakaj ni ok, če je prijatelj klepetalni robot, ki ga poganja umetna inteligenca? Prvič prijateljstvo in stene smo posneli v Mladinskem centru Dravinjske doline, svoje izkušnje sta delila tudi Katarina Samobor in Rok Gumzej, priredbo skladbe Prvič so pripravili Babooni. Pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman. Uporaba nikotinskih izdelkov v mladostništvu povečuje tveganje za razvoj močne zasvojenosti in škodljivo vpliva na razvoj možganov, ki so pri mladih v intenzivni fazi razvoja. Prodaja tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let, je prepovedana.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Ko srečate našega tokratnega sogovornika Evrope osebno, vam je hitro jasno, katera glasbena zvrst mu je najbližje.
Ko srečate našega tokratnega sogovornika Evrope osebno, vam je hitro jasno, katera glasbena zvrst mu je najbližje.
Letos mineva 125 let od rojstva skladatelja Aarona Coplanda, njegovo ime pa je sinonim za sodobno ameriško glasbo. Evropskih vplivov se je v svojem glasbenem izrazu popolnoma osvobodil, hkrati je vanj vtisnil svojo skladateljsko osebnost. To razodevajo tudi njegovi samospevi, ki jih ni napisal veliko, a so globoko osebni, obravnavajo pa ljubezen in smrt ter razkrivajo skladateljev notranji svet.
Letos mineva 125 let od rojstva skladatelja Aarona Coplanda, njegovo ime pa je sinonim za sodobno ameriško glasbo. Evropskih vplivov se je v svojem glasbenem izrazu popolnoma osvobodil, hkrati je vanj vtisnil svojo skladateljsko osebnost. To razodevajo tudi njegovi samospevi, ki jih ni napisal veliko, a so globoko osebni, obravnavajo pa ljubezen in smrt ter razkrivajo skladateljev notranji svet.
Na današnjo obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna vsako leto obeležujemo neformalni praznik Ta veseli dan kulture. Obletnico Prešernovega rojstva je tudi letos pospremila novinarska konferenca Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki je prinesla nova imena prejemnic in prejemnikov Prešernovih nagrad ter nagrad Prešernovega sklada 2026. Kreativni center Poligon pa je pripravil in objavil peto raziskavo o delovnih in življenjskih pogojih delavk in delavcev v slovenskem kulturno-ustvarjalnem sektorju.
Na današnjo obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna vsako leto obeležujemo neformalni praznik Ta veseli dan kulture. Obletnico Prešernovega rojstva je tudi letos pospremila novinarska konferenca Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki je prinesla nova imena prejemnic in prejemnikov Prešernovih nagrad ter nagrad Prešernovega sklada 2026. Kreativni center Poligon pa je pripravil in objavil peto raziskavo o delovnih in življenjskih pogojih delavk in delavcev v slovenskem kulturno-ustvarjalnem sektorju.
Borut Vrbančič iz okolice Ljutomera je ljubitelj gledališča in filma. Obiskuje predstave in projekcije večinoma v Sloveniji, a tudi v tujini. Tega, kar ga zanima, si – ne ogleda, temveč to posluša. Je namreč od rojstva slep in za njegovimi očmi se izrisujejo podobe, ki si jih videči ne znamo predstavljati. Srečala sva se in pogovarjala in si skupaj, a vsak na svoj način, iz prve vrste v Mali dvorani SNG Maribor ogledala predstavo LAV IZ IN DI ER. V približno petnajstih minutah vas na Ta veseli dan kulture in tudi na mednarodni dan invalidov, vabimo, da se z nama prestavite v večer, 17. novembra …
Borut Vrbančič iz okolice Ljutomera je ljubitelj gledališča in filma. Obiskuje predstave in projekcije večinoma v Sloveniji, a tudi v tujini. Tega, kar ga zanima, si – ne ogleda, temveč to posluša. Je namreč od rojstva slep in za njegovimi očmi se izrisujejo podobe, ki si jih videči ne znamo predstavljati. Srečala sva se in pogovarjala in si skupaj, a vsak na svoj način, iz prve vrste v Mali dvorani SNG Maribor ogledala predstavo LAV IZ IN DI ER. V približno petnajstih minutah vas na Ta veseli dan kulture in tudi na mednarodni dan invalidov, vabimo, da se z nama prestavite v večer, 17. novembra …
Na ta veseli dan kulture je upravni odbor Prešernovega sklada razkril Prešernove nagrajence za leto 2026. Za življenjsko delo se bodo poklonili plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter industrijskemu oblikovalcu Sašu Mächtigu. Druge teme: - Evropa začenja pot do popolne energetske neodvisnosti od Rusije. V Bruslju predstavili tudi mogoči rešitvi za financiranje 90-milijardnega posojila Ukrajini. - Izrael ob nadaljevanju napadov v Gazi napovedal delno odprtje mejnega prehoda Rafa. - Mednarodni dan invalidov priložnost za osvetlitev dobrih načinov ravnanja pri zaposlovanju ranljivih skupin.
Na ta veseli dan kulture je upravni odbor Prešernovega sklada razkril Prešernove nagrajence za leto 2026. Za življenjsko delo se bodo poklonili plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter industrijskemu oblikovalcu Sašu Mächtigu. Druge teme: - Evropa začenja pot do popolne energetske neodvisnosti od Rusije. V Bruslju predstavili tudi mogoči rešitvi za financiranje 90-milijardnega posojila Ukrajini. - Izrael ob nadaljevanju napadov v Gazi napovedal delno odprtje mejnega prehoda Rafa. - Mednarodni dan invalidov priložnost za osvetlitev dobrih načinov ravnanja pri zaposlovanju ranljivih skupin.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V tokratni oddaji Sami naši bomo prisluhnili Sari Gavran, ki je iz Bosne prišla v Slovenijo, tu magistrirala, se poročila in vzgaja dvojezičnega otroka. Predstavili bomo intimni dokumentarni film Veter, govori mi režiserja Stefana Đorđevića, posvečen spominu na mamo, ter dramo Izginjanje Tomislava Zajca, ki brez olepševanja spregovori o zlorabah in procesu ozdravljanja.
V tokratni oddaji Sami naši bomo prisluhnili Sari Gavran, ki je iz Bosne prišla v Slovenijo, tu magistrirala, se poročila in vzgaja dvojezičnega otroka. Predstavili bomo intimni dokumentarni film Veter, govori mi režiserja Stefana Đorđevića, posvečen spominu na mamo, ter dramo Izginjanje Tomislava Zajca, ki brez olepševanja spregovori o zlorabah in procesu ozdravljanja.
Upravni odbor Prešernovega sklada je razkril Prešernove nagrajence za leto 2026. Za življenjsko delo se bodo poklonili plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter industrijskemu oblikovalcu Sašu J. Mächtigu. Mächtig je z ustvarjalnim, pedagoškim in intelektualnim delom vzpostavil temelje sodobne slovenske oblikovalske identitete, opus Mateje Bučar pa zaznamuje večmedijskost, ki koreografijo umešča zunaj zgolj gibalne umetnosti.
Upravni odbor Prešernovega sklada je razkril Prešernove nagrajence za leto 2026. Za življenjsko delo se bodo poklonili plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter industrijskemu oblikovalcu Sašu J. Mächtigu. Mächtig je z ustvarjalnim, pedagoškim in intelektualnim delom vzpostavil temelje sodobne slovenske oblikovalske identitete, opus Mateje Bučar pa zaznamuje večmedijskost, ki koreografijo umešča zunaj zgolj gibalne umetnosti.
NIOWT, glasbena naveza, v kateri ustvarjlane sile združujeta Mojca Krevel in Peter Šenk, predstavlja svoj nov singel. Skladba Pentimento, ki je Pesem tedna Radia Koper, bo tematsko nosilna skladba prihajajočega albuma zasedbe, ki že desetletja deluje na področju slovenske alternativne glasbe. PENTIMENTO The icons of our love scattered around the room Saturated in hopelessness and despair – Drifting flotsam, stripped of all meaning, Stripped of love, pathetic in its nakedness. Making hate, whiplash pseudo orgasms, Each kiss another slash, blood mocking me, Blood mocking us, our love thrown at the walls, Twitching, hurting, deleted. Half-conscious stupor, malt and tobacco, Love-stained fingers weld time onto the skin, Beneath the sheath – a perfect still life: Us, printed on me, making love, Making hate, whiplash pseudo orgasms, Each kiss another slash, blood mocking me, Blood mocking us, our love thrown at the walls, Twitching, hurting, deleted. Carefully breathing in your silence. Clutching the contours of your absence, imploding in you. Neutered, speechless, devoid of meaning, Nameless, stashed under the masterpiece of your life.
NIOWT, glasbena naveza, v kateri ustvarjlane sile združujeta Mojca Krevel in Peter Šenk, predstavlja svoj nov singel. Skladba Pentimento, ki je Pesem tedna Radia Koper, bo tematsko nosilna skladba prihajajočega albuma zasedbe, ki že desetletja deluje na področju slovenske alternativne glasbe. PENTIMENTO The icons of our love scattered around the room Saturated in hopelessness and despair – Drifting flotsam, stripped of all meaning, Stripped of love, pathetic in its nakedness. Making hate, whiplash pseudo orgasms, Each kiss another slash, blood mocking me, Blood mocking us, our love thrown at the walls, Twitching, hurting, deleted. Half-conscious stupor, malt and tobacco, Love-stained fingers weld time onto the skin, Beneath the sheath – a perfect still life: Us, printed on me, making love, Making hate, whiplash pseudo orgasms, Each kiss another slash, blood mocking me, Blood mocking us, our love thrown at the walls, Twitching, hurting, deleted. Carefully breathing in your silence. Clutching the contours of your absence, imploding in you. Neutered, speechless, devoid of meaning, Nameless, stashed under the masterpiece of your life.
Sezona gripe se je že začela, in to precej prej kot običajno. O številnih odsotnostih poročajo iz šol, zdravstvene ustanove pokajo po šivih. Cepivo pa je ponekod že pošlo.
Sezona gripe se je že začela, in to precej prej kot običajno. O številnih odsotnostih poročajo iz šol, zdravstvene ustanove pokajo po šivih. Cepivo pa je ponekod že pošlo.
Zveza kmetic Slovenije je prostovoljna nevladna organizacija, ki povezuje 124 lokalnih društev kmetic, žena in deklet na podeželju in združuje več kot 9000 članic. V tem tednu so s srečanjem na turistični kmetiji Podmlačan v Selški dolini obeležile letošnjih 30 let delovanja. O opravljenem delu v tem obdobju se je Jernejka Drolec pogovarjala z dolgoletno predsednico Zveze kmetic Slovenije Ireno Ule. Kot pravi, je njihov glas slabo slišan in država ima še veliko dela, da izboljša položaj kmečkih žensk, brez katerih kmetije usihajo. Fotografija: Žiga Živulović jr. F.A.Bobo
Zveza kmetic Slovenije je prostovoljna nevladna organizacija, ki povezuje 124 lokalnih društev kmetic, žena in deklet na podeželju in združuje več kot 9000 članic. V tem tednu so s srečanjem na turistični kmetiji Podmlačan v Selški dolini obeležile letošnjih 30 let delovanja. O opravljenem delu v tem obdobju se je Jernejka Drolec pogovarjala z dolgoletno predsednico Zveze kmetic Slovenije Ireno Ule. Kot pravi, je njihov glas slabo slišan in država ima še veliko dela, da izboljša položaj kmečkih žensk, brez katerih kmetije usihajo. Fotografija: Žiga Živulović jr. F.A.Bobo
V galeriji Epic v Novi Gorici je do konca leta na ogled razstava slovenskih in italijanskih časopisov, ki govorijo o istih dogodkih minulega stoletja. Vzporedni osnutki zgodovine je naslov razstave, s katero v Evropski prestolnici kulture gosti Muzej tiska. Z Alijem Žerdinom se je pogovarjala Tjaša Škamperle. (Foto: Ali Žerdin)
V galeriji Epic v Novi Gorici je do konca leta na ogled razstava slovenskih in italijanskih časopisov, ki govorijo o istih dogodkih minulega stoletja. Vzporedni osnutki zgodovine je naslov razstave, s katero v Evropski prestolnici kulture gosti Muzej tiska. Z Alijem Žerdinom se je pogovarjala Tjaša Škamperle. (Foto: Ali Žerdin)
Ta veseli dan kulture, ki ga ob rojstnem dnevu našega velikega pesnika Franceta Prešerna, zaznamujemo danes, spodbuja k ogledu kulturnih ustanov, razstav in prireditev. Namenjen je rednim obiskovalcem kulturnih prireditev, kot tudi tistim, ki bodo mogoče določeno kulturno ustanovo obiskali prvič. Vedno pa je mogoče odkriti še kaj novega.
Ta veseli dan kulture, ki ga ob rojstnem dnevu našega velikega pesnika Franceta Prešerna, zaznamujemo danes, spodbuja k ogledu kulturnih ustanov, razstav in prireditev. Namenjen je rednim obiskovalcem kulturnih prireditev, kot tudi tistim, ki bodo mogoče določeno kulturno ustanovo obiskali prvič. Vedno pa je mogoče odkriti še kaj novega.
V domači in tudi tuji javnosti odmeva novica, da je Guinessova knjiga rekordov priznala trto iz Tibeta kot najstarejšo na svetu, staro 416 let. Mariborska žametovka bo sicer obdržala svoj naziv, saj je še vedno najstarejša v kategoriji žlahtne vinske trte, ki še vedno rodi. Rekorderka iz Tibeta je namreč divja vinska trta.
V domači in tudi tuji javnosti odmeva novica, da je Guinessova knjiga rekordov priznala trto iz Tibeta kot najstarejšo na svetu, staro 416 let. Mariborska žametovka bo sicer obdržala svoj naziv, saj je še vedno najstarejša v kategoriji žlahtne vinske trte, ki še vedno rodi. Rekorderka iz Tibeta je namreč divja vinska trta.
V mariborskem Mestnem parku so predstavili kopijo bronaste fontane pri treh ribnikih, znane kot Fitoliti oziroma Gobice, nadomestka za umetnino akademskega kiparja Vojka Štuheca, odtujene med prenovo promenade.
V mariborskem Mestnem parku so predstavili kopijo bronaste fontane pri treh ribnikih, znane kot Fitoliti oziroma Gobice, nadomestka za umetnino akademskega kiparja Vojka Štuheca, odtujene med prenovo promenade.
Druga svetovna vojna bo v našem življenju odmevala še dolgo po letošnji okrogli obletnici njenega konca. Osem desetletij po tem, ko je okupator zapustil naša tla in zavezniški bombniki nebo, je pod nami še vedno zakopana živa dediščina vojnega obdobja. Neeksplodirane letalske bombe iz druge svetovne vojne še vedno ležijo pod Mariborom in drugod po Sloveniji. »V Sloveniji nimamo sistema, ki bi preprečeval gradnjo na bombah. Vprašanje ni, ali bo eksplodirala. Vprašanje je, kdaj,« pravi zgodovinar Sašo Radovanovič, ki ocenjuje, da je pod največjim slovenskim mestom ob Dravi še vsaj dva tisoč neeksplodiranih bomb. Kako živi s to dediščino vojne Evropa? In kako Slovenija? V oddaji Glasovi svetov sodelujejo: zgodovinar Sašo Radovanovič, preživela Helena Kolarič, direktor urada za operativo na Uradu za zaščito in reševanje Borut Horvat, vodja oddelka za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev dežele Saške André Baumeister, podpolkovnik Bohuslav Kuda iz oddelka za strelivo Policije Češke republike, poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Maribor Samo Robič, vodja skupne območne službe civilne zaščite in požarnega varstva Primož Hrastnik, poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Darko Zonjič in pripadnik enote Bojan Kopač. Pisnim odgovorom je dal glas Teodor Bostič. Prevode sta brala Dejan Kaloper in Jure Franko. Fotografija: Dezaktiviranje neeksplodirane letalskem bombe leta 1945. Foto: Pekel na zemlji in na nebu, Žrtve bombardiranja Maribora 1944-1945 (S.R.), izrez
Druga svetovna vojna bo v našem življenju odmevala še dolgo po letošnji okrogli obletnici njenega konca. Osem desetletij po tem, ko je okupator zapustil naša tla in zavezniški bombniki nebo, je pod nami še vedno zakopana živa dediščina vojnega obdobja. Neeksplodirane letalske bombe iz druge svetovne vojne še vedno ležijo pod Mariborom in drugod po Sloveniji. »V Sloveniji nimamo sistema, ki bi preprečeval gradnjo na bombah. Vprašanje ni, ali bo eksplodirala. Vprašanje je, kdaj,« pravi zgodovinar Sašo Radovanovič, ki ocenjuje, da je pod največjim slovenskim mestom ob Dravi še vsaj dva tisoč neeksplodiranih bomb. Kako živi s to dediščino vojne Evropa? In kako Slovenija? V oddaji Glasovi svetov sodelujejo: zgodovinar Sašo Radovanovič, preživela Helena Kolarič, direktor urada za operativo na Uradu za zaščito in reševanje Borut Horvat, vodja oddelka za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev dežele Saške André Baumeister, podpolkovnik Bohuslav Kuda iz oddelka za strelivo Policije Češke republike, poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Maribor Samo Robič, vodja skupne območne službe civilne zaščite in požarnega varstva Primož Hrastnik, poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Darko Zonjič in pripadnik enote Bojan Kopač. Pisnim odgovorom je dal glas Teodor Bostič. Prevode sta brala Dejan Kaloper in Jure Franko. Fotografija: Dezaktiviranje neeksplodirane letalskem bombe leta 1945. Foto: Pekel na zemlji in na nebu, Žrtve bombardiranja Maribora 1944-1945 (S.R.), izrez