Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Mnogi Mariborčani opažajo na že tako precej dotrajanih mestnih cestiščih po obilnem sneženju in pluženju dodatne poškodbe. Kako je z obnovo cest?
Mnogi Mariborčani opažajo na že tako precej dotrajanih mestnih cestiščih po obilnem sneženju in pluženju dodatne poškodbe. Kako je z obnovo cest?
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Še nekateri poudarki oddaje: - V ptujski bolnišnici urejajo novo operacijsko dvorano in posodabljajo kirurški oddelek. - V Tržiču bodo do leta 2033 načrtno opremljali gasilske enote. - Slovesno odprtje prenovljenega del regionalne ceste Lendava-Pince, a delo s tem še ni končano. - Šolarji v Posavju lahko v času zimskih počitnic ob pomoči kulturnih ustanov spoznavajo lokalno dediščino.
Še nekateri poudarki oddaje: - V ptujski bolnišnici urejajo novo operacijsko dvorano in posodabljajo kirurški oddelek. - V Tržiču bodo do leta 2033 načrtno opremljali gasilske enote. - Slovesno odprtje prenovljenega del regionalne ceste Lendava-Pince, a delo s tem še ni končano. - Šolarji v Posavju lahko v času zimskih počitnic ob pomoči kulturnih ustanov spoznavajo lokalno dediščino.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
11. feburarja 2026 je umrl Cees Nooteboom, nizozemski pesnik, pisatelj, potopisec, esejist. Bil je eden izmed osrednjih literatov ne le na Nizozemskem, ampak v svetovnem merilu, zadnja leta na vrhu lestvice kandidatov za Nobelovo nagrado. V slovenščini lahko beremo njegove romane Rituali, Naslednja zgodba, Vsi sveti in Raj, izgubljeni. Ta je izšel pred desetimi leti v okviru festivala Fabula založbe Beletrina in Cees Nooteboom je bil eden izmed gostov. Tadeja Krečič Scholten ga je povabila pred mikrofon. Prevod pesmi in pogovora Tadeja Krečič Scholten, bereta Jasna Rodošek in Ambrož Kvartič, tehnična izvedba Vito Plavčak. Produkcija 2016.
11. feburarja 2026 je umrl Cees Nooteboom, nizozemski pesnik, pisatelj, potopisec, esejist. Bil je eden izmed osrednjih literatov ne le na Nizozemskem, ampak v svetovnem merilu, zadnja leta na vrhu lestvice kandidatov za Nobelovo nagrado. V slovenščini lahko beremo njegove romane Rituali, Naslednja zgodba, Vsi sveti in Raj, izgubljeni. Ta je izšel pred desetimi leti v okviru festivala Fabula založbe Beletrina in Cees Nooteboom je bil eden izmed gostov. Tadeja Krečič Scholten ga je povabila pred mikrofon. Prevod pesmi in pogovora Tadeja Krečič Scholten, bereta Jasna Rodošek in Ambrož Kvartič, tehnična izvedba Vito Plavčak. Produkcija 2016.
Državni zbor je omilil pogoje za vnovični vstop v sistem normirancev. Samostojni podjetniki se bodo lahko vrnili v sistem prej kot po petih letih, kar je veljalo doslej, če v dveh zaporednih davčnih letih v povprečju niso presegli določenega letnega praga prihodkov. Drugi poudarki oddaje: - Predsednica republike na Peršmanovi domačiji po lanskem incidentu tam kritična do Avstrije. - Papirnica Vipap Videm Krško v stečaj; brez dela 160 delavcev. - V Ženevi stekla pogajanja med iransko in ameriško delegacijo; ta se bo srečala še z ukrajinsko.
Državni zbor je omilil pogoje za vnovični vstop v sistem normirancev. Samostojni podjetniki se bodo lahko vrnili v sistem prej kot po petih letih, kar je veljalo doslej, če v dveh zaporednih davčnih letih v povprečju niso presegli določenega letnega praga prihodkov. Drugi poudarki oddaje: - Predsednica republike na Peršmanovi domačiji po lanskem incidentu tam kritična do Avstrije. - Papirnica Vipap Videm Krško v stečaj; brez dela 160 delavcev. - V Ženevi stekla pogajanja med iransko in ameriško delegacijo; ta se bo srečala še z ukrajinsko.
Z današnjim dnem Deželna banka Slovenije zapira bančno poslovalnico v Dutovljah, jutri pa bo zadnjič odprla vrata še njihova poslovalnica v Komnu. Občani so prizadeti in ogorčeni, pozivi sežanskega in komenskega župana za ohranitev obeh bančnih enot niso zalegli. Obramba, varnost, mednarodni položaj Slovenije in njena zavezništva pa so bile teme prvega soočenja predstavnikov parlamentarnih strank na Radiu Slovenija pred marčevskimi volitvami. V oddaji tudi o tem: - Marjetica Koper in Komunala Izola z dogovorom in predlogom za sklenitev sodne poravnave urejata medsebojne odnose in končujeta sodne spore. - Začel se je nov krog pogovorov med ZDA in Iranom. - Nogometaši Celja za potrditev evropskega napredovanja.
Z današnjim dnem Deželna banka Slovenije zapira bančno poslovalnico v Dutovljah, jutri pa bo zadnjič odprla vrata še njihova poslovalnica v Komnu. Občani so prizadeti in ogorčeni, pozivi sežanskega in komenskega župana za ohranitev obeh bančnih enot niso zalegli. Obramba, varnost, mednarodni položaj Slovenije in njena zavezništva pa so bile teme prvega soočenja predstavnikov parlamentarnih strank na Radiu Slovenija pred marčevskimi volitvami. V oddaji tudi o tem: - Marjetica Koper in Komunala Izola z dogovorom in predlogom za sklenitev sodne poravnave urejata medsebojne odnose in končujeta sodne spore. - Začel se je nov krog pogovorov med ZDA in Iranom. - Nogometaši Celja za potrditev evropskega napredovanja.
Nova plošča mladega trobentača in komponista prinaša skladbe, za katere je Kavšek našel navdih v zvokih, hrupu, melodijah in ritmih, ki so prisotni v našem vsakdanjem okolju. POsneta je bila v živo na festivalu Jazz Cerkno leta 2025.
Nova plošča mladega trobentača in komponista prinaša skladbe, za katere je Kavšek našel navdih v zvokih, hrupu, melodijah in ritmih, ki so prisotni v našem vsakdanjem okolju. POsneta je bila v živo na festivalu Jazz Cerkno leta 2025.
Mornar, Urška in povodni mož ter Orglar Franceta Prešerna.
Mornar, Urška in povodni mož ter Orglar Franceta Prešerna.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - DZ potrdil omilitev pogojev za ponovni vstop v sistem normirancev - Prenove Slomškovega trga po zagotovilih občine ne bo pred gradnjo garažnih hiš - Mestno gledališče Ptuj danes praznuje 30. obletnico uprizoritve prve premiere na poklicnem odru
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - DZ potrdil omilitev pogojev za ponovni vstop v sistem normirancev - Prenove Slomškovega trga po zagotovilih občine ne bo pred gradnjo garažnih hiš - Mestno gledališče Ptuj danes praznuje 30. obletnico uprizoritve prve premiere na poklicnem odru
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Pred kratkim je Layerjeva založba izdala svojo že kar tradicionalno literarno antologijo. Njen naslov Ne boš kupil predpražnika zastavlja nekaj vprašanj, njen podnaslov Antologija poezije na temo stanovanjske stiske pa je nedvoumen. Knjigo sta uredili in pripravili avtorica uvodne besede Hana Bujanović Kokot in avtorica spremne besede Alja Pušič. V njuni antologiji se predstavljajo s pesmimi Matija Podbreznik, Žiga Virtič, Klara Vovk, Lara Gobec, Hannah Koselj Marušič, Ana Šubic, Ana Štular, Marija Kislak, Lea Vidmar, Amadeja Rek, Marcel Baranja, Gal Grobovšek (tudi oblikovalec knjige), Sanja Gornjec, Tilen Kos, Matic Ačko, Mila Kodrič Cizerl, Tankara Roza Kosi, Urška Bračko, Ana Hudobivnik, Veronika Razpotnik, Manu Nonković, Andreja Tominac, Tom Veber, Lara Višnjevec, Nuša Ornik, Hana Vuga, Kristian Koželj, Amika Zoja Jelič, Kaja Rakušček, Aljaž Primožič, Doroteja Drevenšek, Eva Šubic, Sandro Čeh, Špela Setničar, Veronika Šoster in Selma Skenderović, skratka, avtorice in avtorji, ki so že objavili svojo prvo, drugo knjigo oziroma, ki jo pripravljajo. Več o antologiji in njeni poeziji povesta sourednici v pogovoru z Markom Goljo, pesnici Špela Setničar in Ana Štular pa prebereta svoji pesmi, objavljeni v antologiji. Nikar ne zamudite.
Pred kratkim je Layerjeva založba izdala svojo že kar tradicionalno literarno antologijo. Njen naslov Ne boš kupil predpražnika zastavlja nekaj vprašanj, njen podnaslov Antologija poezije na temo stanovanjske stiske pa je nedvoumen. Knjigo sta uredili in pripravili avtorica uvodne besede Hana Bujanović Kokot in avtorica spremne besede Alja Pušič. V njuni antologiji se predstavljajo s pesmimi Matija Podbreznik, Žiga Virtič, Klara Vovk, Lara Gobec, Hannah Koselj Marušič, Ana Šubic, Ana Štular, Marija Kislak, Lea Vidmar, Amadeja Rek, Marcel Baranja, Gal Grobovšek (tudi oblikovalec knjige), Sanja Gornjec, Tilen Kos, Matic Ačko, Mila Kodrič Cizerl, Tankara Roza Kosi, Urška Bračko, Ana Hudobivnik, Veronika Razpotnik, Manu Nonković, Andreja Tominac, Tom Veber, Lara Višnjevec, Nuša Ornik, Hana Vuga, Kristian Koželj, Amika Zoja Jelič, Kaja Rakušček, Aljaž Primožič, Doroteja Drevenšek, Eva Šubic, Sandro Čeh, Špela Setničar, Veronika Šoster in Selma Skenderović, skratka, avtorice in avtorji, ki so že objavili svojo prvo, drugo knjigo oziroma, ki jo pripravljajo. Več o antologiji in njeni poeziji povesta sourednici v pogovoru z Markom Goljo, pesnici Špela Setničar in Ana Štular pa prebereta svoji pesmi, objavljeni v antologiji. Nikar ne zamudite.
Zadnje čase pogosto govorimo o dolgotrajni oskrbi, ki je vroča, predvsem pa zelo pomembna tema. Kako o njej razmišljajo, kaj pričakujejo, potrebujejo in s kakšnimi izzivi se srečujejo osebe z demenco in njihovi svojci oziroma oskrbovalci?
Zadnje čase pogosto govorimo o dolgotrajni oskrbi, ki je vroča, predvsem pa zelo pomembna tema. Kako o njej razmišljajo, kaj pričakujejo, potrebujejo in s kakšnimi izzivi se srečujejo osebe z demenco in njihovi svojci oziroma oskrbovalci?
Slovenski publicist in urednik v Združenih državah, teorija množic pri pouku matematike, umetnik tako imenovanega »temnega modernizma«
Slovenski publicist in urednik v Združenih državah, teorija množic pri pouku matematike, umetnik tako imenovanega »temnega modernizma«
Ste že slišali za projekt »Povezujemo Savinjsko: e-prevozi«? Več v Drive Safely! Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost in #SUMO4ALL
Ste že slišali za projekt »Povezujemo Savinjsko: e-prevozi«? Več v Drive Safely! Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost in #SUMO4ALL
V turistični oddaji smo se ustavili pri prepoznavnosti Destinacije Štajerske, ki se je znašla na tretjem mestu med najbolj zaželenimi destinacijami Evrope. S to uvrstitvijo Štajerska pridobiva mednarodno prepoznavnost, predvsem pa se umešča med obvezne izbire popotnikov, ki iščejo kakovostna in avtentična evropska doživetja.
V turistični oddaji smo se ustavili pri prepoznavnosti Destinacije Štajerske, ki se je znašla na tretjem mestu med najbolj zaželenimi destinacijami Evrope. S to uvrstitvijo Štajerska pridobiva mednarodno prepoznavnost, predvsem pa se umešča med obvezne izbire popotnikov, ki iščejo kakovostna in avtentična evropska doživetja.
Rok Golob je skladatelj, aranžer, producent in multiinstrumentalist z večdesetletno kariero. V oddaji je orisal svoje raznoliko in obsežno glasbeno ustvarjanje ter razkril marsikatero zanimivo zgodbo.
Rok Golob je skladatelj, aranžer, producent in multiinstrumentalist z večdesetletno kariero. V oddaji je orisal svoje raznoliko in obsežno glasbeno ustvarjanje ter razkril marsikatero zanimivo zgodbo.
Pred 60 leti – 5. marca 1966 – so v Luksemburgu 11. izbirali pesem Evrovizije. Zmagovalec izbora je postal avstrijski predstavnik Udo Jürgens s pesmijo »Merci, cherie«. Jugoslavijo je predstavljala slovenska pevka Berta Ambrož, ki je s pesmijo »Brez besed« osvojila 7. mesto. To je bila prva pesem na Evroviziji, zapeta v slovenščini.
Pred 60 leti – 5. marca 1966 – so v Luksemburgu 11. izbirali pesem Evrovizije. Zmagovalec izbora je postal avstrijski predstavnik Udo Jürgens s pesmijo »Merci, cherie«. Jugoslavijo je predstavljala slovenska pevka Berta Ambrož, ki je s pesmijo »Brez besed« osvojila 7. mesto. To je bila prva pesem na Evroviziji, zapeta v slovenščini.
Eno največjih imen slovenske glasbene scene gostimo tokrat - Ota Pestnerja. Posnel je več kot 45 solo albumov in soustvaril več tisoč glasbenih projektov, nastopil je na več kot 10.000 koncertih. Danes snuje nove glasbene projekte, eden takih je Rapsodija 9, ki ga soustvarja skupaj s pesnico in avtorico besedil Darjo Furek, ki jo bovoditeljica Bernarda Žarn prav tako gostila v studiu.
Eno največjih imen slovenske glasbene scene gostimo tokrat - Ota Pestnerja. Posnel je več kot 45 solo albumov in soustvaril več tisoč glasbenih projektov, nastopil je na več kot 10.000 koncertih. Danes snuje nove glasbene projekte, eden takih je Rapsodija 9, ki ga soustvarja skupaj s pesnico in avtorico besedil Darjo Furek, ki jo bovoditeljica Bernarda Žarn prav tako gostila v studiu.
Pred nekaj dnevi je na knjižne police prišla knjiga Poklon Ukrajini: Potovanja skozi vojno, ki jo je neodvisni preiskovalni novinar Erik Valenčič začel pisati pred štirimi leti, ob začetku vojne, na podlagi izkušenj s terena. Erik Valenčič je neodvisni preiskovalni novinar, aktivist, režiser številnih dokumentarnih filmov. Boštjan Videmšek ga je označil kot “izumirajočo vrsto novinarjev”, takih, ki zavračajo objektivnost, ki ne pasivno prepisujejo novic iz tiskovnih agencij, ampak se odpravijo na teren in aktivno dosegajo spremembe. Erik je v svoji karieri že poročal iz Vzhodnega Timorja in Balkana, iz Uzbekistana, Afganistana, Irana, Iraka, Kurdistana, Sirije, Turčije, Palestine, Egipta, Južnega Sudana, Libije, Alžirije, Zahodne Sahare, Senegala, Liberije, Nigerije, Venezuele in Ukrajine, kamor se je od začetka vojne odpravil petkrat. Ne sam in ne zgolj kot novinar, vedno z polnim prevozom pomoči. V pogovoru s Katjo Stojnič tudi o tem, zakaj se je v Ukrajino odpravljal v vlogi prostovoljca.
Pred nekaj dnevi je na knjižne police prišla knjiga Poklon Ukrajini: Potovanja skozi vojno, ki jo je neodvisni preiskovalni novinar Erik Valenčič začel pisati pred štirimi leti, ob začetku vojne, na podlagi izkušenj s terena. Erik Valenčič je neodvisni preiskovalni novinar, aktivist, režiser številnih dokumentarnih filmov. Boštjan Videmšek ga je označil kot “izumirajočo vrsto novinarjev”, takih, ki zavračajo objektivnost, ki ne pasivno prepisujejo novic iz tiskovnih agencij, ampak se odpravijo na teren in aktivno dosegajo spremembe. Erik je v svoji karieri že poročal iz Vzhodnega Timorja in Balkana, iz Uzbekistana, Afganistana, Irana, Iraka, Kurdistana, Sirije, Turčije, Palestine, Egipta, Južnega Sudana, Libije, Alžirije, Zahodne Sahare, Senegala, Liberije, Nigerije, Venezuele in Ukrajine, kamor se je od začetka vojne odpravil petkrat. Ne sam in ne zgolj kot novinar, vedno z polnim prevozom pomoči. V pogovoru s Katjo Stojnič tudi o tem, zakaj se je v Ukrajino odpravljal v vlogi prostovoljca.
Predstavljamo roman Maje B. Kranjc z naslovom KLOPOTEC, presunljiv romaneskni prvenec, ki pod drobnogled jemlje skoraj običajno slovensko družino, znotraj te pa predvsem odnos med mamo Vero in hčerko Nino. Prostor med njima je od nekdaj poln zatajevanih zamer, sramu in hrepenenja, ki kasneje določajo tudi dva druga za Nino pomembna odnosa; tistega, ki ga ima do sebe in do klopotca, ki v njej neusmiljeno brbota že od malih nog, in tistega, ki ga vzpostavi s partnerjem Bojanom. Čeprav ta ni čisto tak, kot bi si želela, protagonistka ob prvem srečanju začuti, da gre za »roko, ki jo bo morda lahko udomačila«, in le kako je ne bi, ko pa bo ravno s to roko, tresočo se od preveč popitega alkohola in z udarci, ki ji jih bo zadajala, znova in znova podoživljala vse tisto, kar pozna iz primarne družine …
Predstavljamo roman Maje B. Kranjc z naslovom KLOPOTEC, presunljiv romaneskni prvenec, ki pod drobnogled jemlje skoraj običajno slovensko družino, znotraj te pa predvsem odnos med mamo Vero in hčerko Nino. Prostor med njima je od nekdaj poln zatajevanih zamer, sramu in hrepenenja, ki kasneje določajo tudi dva druga za Nino pomembna odnosa; tistega, ki ga ima do sebe in do klopotca, ki v njej neusmiljeno brbota že od malih nog, in tistega, ki ga vzpostavi s partnerjem Bojanom. Čeprav ta ni čisto tak, kot bi si želela, protagonistka ob prvem srečanju začuti, da gre za »roko, ki jo bo morda lahko udomačila«, in le kako je ne bi, ko pa bo ravno s to roko, tresočo se od preveč popitega alkohola in z udarci, ki ji jih bo zadajala, znova in znova podoživljala vse tisto, kar pozna iz primarne družine …
Norovirusi so v Sloveniji zelo nalezljiv povzročitelj črevesnih obolenj, zlasti v zimskem času. Nacionalni inštitut za javno zdravje je do polovice februarja prejel 256 prijav norovirusnih okužb z najvišjo stopnjo obolevnosti v savinjski statistični regiji ter 158 prijav rotavirusnih okužb z najvišjo stopnjo obolevnosti v gorenjski statistični regiji. V obalno-kraški regiji za zdaj k sreči ne beležimo povečane obolevnosti. Tudi večina virusnih okužb je v upadu. Dosledna in temeljita higiena rok pa še vedno ostaja ključna, saj se virusi izjemno hitro prenašajo – z neposrednim stikom z okuženo osebo ali prek kontaminirane hrane, je povedala pediatrinja Martina Soban.
Norovirusi so v Sloveniji zelo nalezljiv povzročitelj črevesnih obolenj, zlasti v zimskem času. Nacionalni inštitut za javno zdravje je do polovice februarja prejel 256 prijav norovirusnih okužb z najvišjo stopnjo obolevnosti v savinjski statistični regiji ter 158 prijav rotavirusnih okužb z najvišjo stopnjo obolevnosti v gorenjski statistični regiji. V obalno-kraški regiji za zdaj k sreči ne beležimo povečane obolevnosti. Tudi večina virusnih okužb je v upadu. Dosledna in temeljita higiena rok pa še vedno ostaja ključna, saj se virusi izjemno hitro prenašajo – z neposrednim stikom z okuženo osebo ali prek kontaminirane hrane, je povedala pediatrinja Martina Soban.
"Lepo je, če se v sebi odločiš in iščeš lepoto okoli sebe. Lepo se je potepati po naravi. Lepo je odkrivati neznane kotičke. Lepo je obiskovati druge, drugačne dežele. Lepo je srečevati različne ljudi in z njimi deliti izkušnje. Lepo se je učiti iz vseh tovrstnih raziskovanj in se truditi ustvariti kaj novega, koristnega." Tako je ob koncu knjige z naslovom Svet je lep zapisal dr. Andrej Stritar. O lepoti sveta in življenja se bo z dr. Andrejem Stritarjem pogovarjala Lucija Fatur.
"Lepo je, če se v sebi odločiš in iščeš lepoto okoli sebe. Lepo se je potepati po naravi. Lepo je odkrivati neznane kotičke. Lepo je obiskovati druge, drugačne dežele. Lepo je srečevati različne ljudi in z njimi deliti izkušnje. Lepo se je učiti iz vseh tovrstnih raziskovanj in se truditi ustvariti kaj novega, koristnega." Tako je ob koncu knjige z naslovom Svet je lep zapisal dr. Andrej Stritar. O lepoti sveta in življenja se bo z dr. Andrejem Stritarjem pogovarjala Lucija Fatur.
Potovati danes največkrat ni nič posebno težkega, včasih pa ni bilo tako. Treba se je bilo usesti v kočijo, potem morda tudi na ladjo, dneve in noči ali celo tedne in mesece. Na popotnike so prežale ovire vseh vrst, če drugega ne, vremenske. Vendar se niso dali, vse za to, da bi slišali tega ali onega priznanega umetnika, njegove skladbe ali virtuozne interpretacije. Novih doživetij in glasbenih spoznanj je bil seveda željan tudi Mendelssohn. Tako se je najprej pri svojih šestnajstih, leta 1825, z očetom Abrahamom odpravil v Pariz.
Potovati danes največkrat ni nič posebno težkega, včasih pa ni bilo tako. Treba se je bilo usesti v kočijo, potem morda tudi na ladjo, dneve in noči ali celo tedne in mesece. Na popotnike so prežale ovire vseh vrst, če drugega ne, vremenske. Vendar se niso dali, vse za to, da bi slišali tega ali onega priznanega umetnika, njegove skladbe ali virtuozne interpretacije. Novih doživetij in glasbenih spoznanj je bil seveda željan tudi Mendelssohn. Tako se je najprej pri svojih šestnajstih, leta 1825, z očetom Abrahamom odpravil v Pariz.
V tokratni Radijski tribuni smo govorili o stanju gospodarstva in podjetništva. S sogovorniki smo preverili izzive, s katerimi se trenutno soočajo podjetja, ob tem pa osvetlili zadnje podatke o brezposelnosti in o možnostih zaposlovanja na mariborskem območju.
V tokratni Radijski tribuni smo govorili o stanju gospodarstva in podjetništva. S sogovorniki smo preverili izzive, s katerimi se trenutno soočajo podjetja, ob tem pa osvetlili zadnje podatke o brezposelnosti in o možnostih zaposlovanja na mariborskem območju.
Hokejisti Olimpije so v Tivoliju gostili Bolzano, v regionalni ligi pa se bo pozornost počasi preusmerila v izločilne boje. Nogometaše Celja zvečer pred domačimi navijači čaka povratna tekma v konferenčni ligi. S prednostjo gola z gostovanja bodo Celjani poskusili podaljšati evropsko nogometno pomlad.
Hokejisti Olimpije so v Tivoliju gostili Bolzano, v regionalni ligi pa se bo pozornost počasi preusmerila v izločilne boje. Nogometaše Celja zvečer pred domačimi navijači čaka povratna tekma v konferenčni ligi. S prednostjo gola z gostovanja bodo Celjani poskusili podaljšati evropsko nogometno pomlad.
Katarina Ženko je mojstrica zvoka in glasbena producentka – ena redkih ženskih predstavnic tega poklica pri nas. Ljubezen do zvoka ji je bila položena že v zibelko. Z njo smo se pogovarjali o razgibanem delu, kjer dan ni enak drugemu in kjer izzivov nikoli ne zmanjka. Dotaknili pa smo se tudi njenih jutranjih ritmov – ti niso najbolj zgodnji, tempo dneva pa pogosto narekujejo drugi.
Katarina Ženko je mojstrica zvoka in glasbena producentka – ena redkih ženskih predstavnic tega poklica pri nas. Ljubezen do zvoka ji je bila položena že v zibelko. Z njo smo se pogovarjali o razgibanem delu, kjer dan ni enak drugemu in kjer izzivov nikoli ne zmanjka. Dotaknili pa smo se tudi njenih jutranjih ritmov – ti niso najbolj zgodnji, tempo dneva pa pogosto narekujejo drugi.
Dandanes se ovacije po izvrstni interpretaciji v opernem avditoriju razležejo spontano, v obdobju tako imenovanih klak pa se spontani aplavzi niso mogli zgoditi ravno zlahka. Sprva so klake funkcionirale kot nekakšna neuradna kritika, kaj kmalu pa je aplavze začel narekovati denar.
Dandanes se ovacije po izvrstni interpretaciji v opernem avditoriju razležejo spontano, v obdobju tako imenovanih klak pa se spontani aplavzi niso mogli zgoditi ravno zlahka. Sprva so klake funkcionirale kot nekakšna neuradna kritika, kaj kmalu pa je aplavze začel narekovati denar.
V četrtkovem Svetovalnem servisu spomnimo na pomembnost poznavanja temeljnih postopov oživljanja in prve pomoči. Govor bo tudi o uporabi defibrilatorja ter nujnosti hitrega odzivnega časa. Po pol deveti bo čas za vaša vprašanja, pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo. Na vprašanja bo odgovarjal Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje.
V četrtkovem Svetovalnem servisu spomnimo na pomembnost poznavanja temeljnih postopov oživljanja in prve pomoči. Govor bo tudi o uporabi defibrilatorja ter nujnosti hitrega odzivnega časa. Po pol deveti bo čas za vaša vprašanja, pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo. Na vprašanja bo odgovarjal Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje.
Čeprav so lasje, ki jih vidimo, mrtva struktura, so lasni mešički pod kožo med presnovno najbolj aktivnimi tkivi v telesu.
Čeprav so lasje, ki jih vidimo, mrtva struktura, so lasni mešički pod kožo med presnovno najbolj aktivnimi tkivi v telesu.
Drugi večer Festivala Sanremo 2026 je prinesel prve finaliste med mladimi. Znani so vmesni rezultati televotinga in radijske žirije. Achille Lauro je svoj nastop posvetil žrtvam tragedije v Crans-Montani, Pilar Fogliati in Lillo sta skrbela za šov. Sanremski festival je znova balansiral med čustvi, nostalgijo in spektaklom. A je bil večer drznejši kot prvi, ali še festival še naprej ostaja v Contijevem okvirju – razkrijeta Sanremista – Easy in Andrea F., ki sta ob dveh zjutraj analizirala, podvomila in iskala presežke druge festivalske noči.
Drugi večer Festivala Sanremo 2026 je prinesel prve finaliste med mladimi. Znani so vmesni rezultati televotinga in radijske žirije. Achille Lauro je svoj nastop posvetil žrtvam tragedije v Crans-Montani, Pilar Fogliati in Lillo sta skrbela za šov. Sanremski festival je znova balansiral med čustvi, nostalgijo in spektaklom. A je bil večer drznejši kot prvi, ali še festival še naprej ostaja v Contijevem okvirju – razkrijeta Sanremista – Easy in Andrea F., ki sta ob dveh zjutraj analizirala, podvomila in iskala presežke druge festivalske noči.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Evropska banka za obnovo in razvoj Sloveniji izboljšala napoved letošnje gospodarske rasti - Prenove Slomškovega trga po zagotovilih občine ne bo pred gradnjo garažnih hiš - Mestno gledališče Ptuj danes praznuje 30. obletnico uprizoritve prve premiere na poklicnem odru
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Evropska banka za obnovo in razvoj Sloveniji izboljšala napoved letošnje gospodarske rasti - Prenove Slomškovega trga po zagotovilih občine ne bo pred gradnjo garažnih hiš - Mestno gledališče Ptuj danes praznuje 30. obletnico uprizoritve prve premiere na poklicnem odru
Eva Vrtačnik je magistrica akademska oboistka, ki živi in dela v Københavnu na Danskem. Veliko potuje, zato ima kovček vedno pripravljen, svoj prosti in službeni čas pa ne ločuje tako dobro, kot to počnejo Danci. Pravi, da resnično živijo hygge, zelo radi so v naravi in v parkih, tam praznujejo rojstne dneve in celo poroke. Kopajo se v vseh letnih časih, tudi zdaj, ko zmrzuje. Oboistka pripoveduje, kakšno je življenje v prestolnici Danske, kakšen je tempo življenja vrhunske mlade glasbenice in zakaj jo, čeprav je bila tam že petnajstkrat, še vedno navdušujejo Ferski otoki.
Eva Vrtačnik je magistrica akademska oboistka, ki živi in dela v Københavnu na Danskem. Veliko potuje, zato ima kovček vedno pripravljen, svoj prosti in službeni čas pa ne ločuje tako dobro, kot to počnejo Danci. Pravi, da resnično živijo hygge, zelo radi so v naravi in v parkih, tam praznujejo rojstne dneve in celo poroke. Kopajo se v vseh letnih časih, tudi zdaj, ko zmrzuje. Oboistka pripoveduje, kakšno je življenje v prestolnici Danske, kakšen je tempo življenja vrhunske mlade glasbenice in zakaj jo, čeprav je bila tam že petnajstkrat, še vedno navdušujejo Ferski otoki.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
"Samo slutim dotike skozi tisočletne bližine," v pesmi Ne prešteje, ne prebere zapiše pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj (1975). Gre za ljubezensko pesem, v kateri pesnica z vrtoglavimi podobami pretanjeno izpove svojo ljubezen in ki je bila objavljena v njenem pesniškem prvencu Nizki toni (2005). Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Marko Golja in Gregor Podlogar, leto nastanka 2012.
"Samo slutim dotike skozi tisočletne bližine," v pesmi Ne prešteje, ne prebere zapiše pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj (1975). Gre za ljubezensko pesem, v kateri pesnica z vrtoglavimi podobami pretanjeno izpove svojo ljubezen in ki je bila objavljena v njenem pesniškem prvencu Nizki toni (2005). Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Marko Golja in Gregor Podlogar, leto nastanka 2012.
Otroci bodo danes odgovarjali na vprašanje, zakaj niso vsi meseci enako dolgi. Najbolj izstopa februar. Mateja Grebenjak se je družila z otroki.
Otroci bodo danes odgovarjali na vprašanje, zakaj niso vsi meseci enako dolgi. Najbolj izstopa februar. Mateja Grebenjak se je družila z otroki.
Skupina slovenskih raziskovalcev je razvila metodo, s katero lahko s pomočjo hormonov vklapljamo ali izklapljamo posamezne gene. S tem so odprli nove možnosti za razvoj celičnih terapij prihodnosti.
Skupina slovenskih raziskovalcev je razvila metodo, s katero lahko s pomočjo hormonov vklapljamo ali izklapljamo posamezne gene. S tem so odprli nove možnosti za razvoj celičnih terapij prihodnosti.
Znova smo se ustavili pri narečnih izrazih za bolezni. Izvedeli smo, kaj je sušica ali mančament, danes pa poslušajmo, kakšni križi in težave pestijo večinoma starejše. Če koga muči protin ali šjatika, se odpravi k revmatologu.
Znova smo se ustavili pri narečnih izrazih za bolezni. Izvedeli smo, kaj je sušica ali mančament, danes pa poslušajmo, kakšni križi in težave pestijo večinoma starejše. Če koga muči protin ali šjatika, se odpravi k revmatologu.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Suzana Vahtarič je z mikrofonom obiskala počitniško dogajanje v Mestnem muzeju Krško, kjer so otroci navdušili z znanjem, dobro voljo in sodelovanjem. Rdeča nit pa - ptice!
Suzana Vahtarič je z mikrofonom obiskala počitniško dogajanje v Mestnem muzeju Krško, kjer so otroci navdušili z znanjem, dobro voljo in sodelovanjem. Rdeča nit pa - ptice!
Osnovna šola Koper z 900 učenci že dlje časa išče novega ravnatelja. Lani so morali razpis ponoviti trikrat, zanimanja ni bilo. To bi moralo skrbeti tudi ustanovitelja, to je Mestno občino Koper. Več stabilnosti so pokazali rezultati minulega leta v Splošni bolnišnici Izola, ki je zabeležila rekordno poslovanje. V oddaji tudi o tem: - Novogoriški svetniki danes tudi o petnajstletni koncesiji za družinskega zdravnika. - Poslanci na izredni seji o normirancih in napotovanju delavcev v prevozništvu. - Znani so vsi udeleženci osmine finala nogometne Lige prvakov.
Osnovna šola Koper z 900 učenci že dlje časa išče novega ravnatelja. Lani so morali razpis ponoviti trikrat, zanimanja ni bilo. To bi moralo skrbeti tudi ustanovitelja, to je Mestno občino Koper. Več stabilnosti so pokazali rezultati minulega leta v Splošni bolnišnici Izola, ki je zabeležila rekordno poslovanje. V oddaji tudi o tem: - Novogoriški svetniki danes tudi o petnajstletni koncesiji za družinskega zdravnika. - Poslanci na izredni seji o normirancih in napotovanju delavcev v prevozništvu. - Znani so vsi udeleženci osmine finala nogometne Lige prvakov.
V epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo ravnateljico Klavdijo Zorjan Škorjanec z Gimnazije Ormož ter sodelavki Polono Kosec Krajnc, šolsko pedagoginjo in mag. Blanko Erhartič Kralj, učiteljico slovenščine, ki predstavljajo, kako na šoli sistematično povezujejo profesionalni razvoj učiteljev z učnimi dosežki dijakov. V ospredju je razumevanje, da sta kakovost poučevanja in kakovost znanja neločljivo povezani. Zato so vzpostavili postopen, podatkovno podprt pristop, ki temelji na ciljno usmerjenem usposabljanju učiteljev za taksonomsko učenje in preverjanje znanja. Učitelji razvijajo naloge in teste, ki zajemajo vse ravni znanja – od razumevanja do analize in vrednotenja – kar vodi v kakovostnejše preverjanje, boljše poučevanje in višje maturitetne dosežke dijakov. Pomembne uvide so pridobili z e-podprto samoevalvacijo (EPoS), kjer so zaznali razkorak med ocenami dijakov in učiteljev, zlasti na področju kakovosti znanja. To jih je spodbudilo k akcijskemu načrtu ter vključitvi v projekt Mreženje šol za kakovost. V ospredje so postavili tri razvojna področja: kakovost znanja, profesionalni razvoj učiteljev ter varno in spodbudno učno okolje. Pri analizi rezultatov so si pomagali z orodjem OrKa in primerjavami med zaključnimi ocenami ter maturitetnimi dosežki, kar jim daje usmeritve za izboljšave poučevanja in ocenjevanja. Ob tem krepijo tudi odnose, nenasilno komunikacijo, mediacijo ter aktivno vključujejo dijake – med drugim tudi preko anonimnega nabiralnika. Če vas zanima, kako lahko premišljen profesionalni razvoj, samoevalvacija in skupni cilji vodstva ter zaposlenih prispevajo k višji kakovosti znanja dijakov, vabljeni k poslušanju nove epizode podkasta Misija: kakovost.
V epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo ravnateljico Klavdijo Zorjan Škorjanec z Gimnazije Ormož ter sodelavki Polono Kosec Krajnc, šolsko pedagoginjo in mag. Blanko Erhartič Kralj, učiteljico slovenščine, ki predstavljajo, kako na šoli sistematično povezujejo profesionalni razvoj učiteljev z učnimi dosežki dijakov. V ospredju je razumevanje, da sta kakovost poučevanja in kakovost znanja neločljivo povezani. Zato so vzpostavili postopen, podatkovno podprt pristop, ki temelji na ciljno usmerjenem usposabljanju učiteljev za taksonomsko učenje in preverjanje znanja. Učitelji razvijajo naloge in teste, ki zajemajo vse ravni znanja – od razumevanja do analize in vrednotenja – kar vodi v kakovostnejše preverjanje, boljše poučevanje in višje maturitetne dosežke dijakov. Pomembne uvide so pridobili z e-podprto samoevalvacijo (EPoS), kjer so zaznali razkorak med ocenami dijakov in učiteljev, zlasti na področju kakovosti znanja. To jih je spodbudilo k akcijskemu načrtu ter vključitvi v projekt Mreženje šol za kakovost. V ospredje so postavili tri razvojna področja: kakovost znanja, profesionalni razvoj učiteljev ter varno in spodbudno učno okolje. Pri analizi rezultatov so si pomagali z orodjem OrKa in primerjavami med zaključnimi ocenami ter maturitetnimi dosežki, kar jim daje usmeritve za izboljšave poučevanja in ocenjevanja. Ob tem krepijo tudi odnose, nenasilno komunikacijo, mediacijo ter aktivno vključujejo dijake – med drugim tudi preko anonimnega nabiralnika. Če vas zanima, kako lahko premišljen profesionalni razvoj, samoevalvacija in skupni cilji vodstva ter zaposlenih prispevajo k višji kakovosti znanja dijakov, vabljeni k poslušanju nove epizode podkasta Misija: kakovost.
Predvolilno dogajanje je tudi uradno vstopilo v Radio Slovenija, kjer smo včeraj pripravili prvo soočenje. Razklanost politike, ki v obdobju kampanje pride še bolj do izraza, po besedah ekonomista Mojmirja Mraka predstavlja resno razvojno težavo naše države. V oddaji tudi o tem: - Američani se želijo z Iranci pogajati tudi o raketnem programu, ne le o jedrskem. - Zaostrovanje spora Madžarske in Slovaške z Ukrajino - Odprtje festivala Fabula, ki bo znova gostil vrhunske književnike
Predvolilno dogajanje je tudi uradno vstopilo v Radio Slovenija, kjer smo včeraj pripravili prvo soočenje. Razklanost politike, ki v obdobju kampanje pride še bolj do izraza, po besedah ekonomista Mojmirja Mraka predstavlja resno razvojno težavo naše države. V oddaji tudi o tem: - Američani se želijo z Iranci pogajati tudi o raketnem programu, ne le o jedrskem. - Zaostrovanje spora Madžarske in Slovaške z Ukrajino - Odprtje festivala Fabula, ki bo znova gostil vrhunske književnike
V Pragi končujejo obnovo parka pred Plečnikovo cerkvijo v četrti Žižkov, tudi sicer se Slovenija v zadnjem času veliko pojavlja v čeških medijih. Zelo aktivni so tudi Slovenci, ki živijo na Češkem in se med drugim združujejo v društvu Jožeta Plečnika. Obiskali smo slovenski lektorat na Karlovi univerzi v Pragi in se med drugim pogovarjali s pesnico in prevajalko Alenko Jensterle Doležal, ki že desetletja živi na Češkem in predstavlja nov prevod svoje pesniške zbirke.
V Pragi končujejo obnovo parka pred Plečnikovo cerkvijo v četrti Žižkov, tudi sicer se Slovenija v zadnjem času veliko pojavlja v čeških medijih. Zelo aktivni so tudi Slovenci, ki živijo na Češkem in se med drugim združujejo v društvu Jožeta Plečnika. Obiskali smo slovenski lektorat na Karlovi univerzi v Pragi in se med drugim pogovarjali s pesnico in prevajalko Alenko Jensterle Doležal, ki že desetletja živi na Češkem in predstavlja nov prevod svoje pesniške zbirke.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Hokejisti Olimpije počasi končujejo redno delo v regionalni ligi. Ljubljančani so si že zagotovili napredovanje, včeraj pa so v Tivoliju gostili Bolzano.
Hokejisti Olimpije počasi končujejo redno delo v regionalni ligi. Ljubljančani so si že zagotovili napredovanje, včeraj pa so v Tivoliju gostili Bolzano.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Je v našem gospodarstvu vse narobe ali smo v olimpijski kondiciji? Vsaka stran številke razlaga po svoje in bližje smo volitvam, bolj se stopnjuje retorika. Kaj je torej res glede davkov, predvolilnih bombončkov in javnofinančnega primanjkljaja? Eden naših najbolj uglednih ekonomistov Mojmir Mrak že nekaj časa opozarja o hoji po robu. Z njim smo se pogovarjali v prvi epizodi serije "Na kvadrat", kjer temam, ki potrebujejo najširšo razlago, namenjamo neomejen časovni okvir.
Je v našem gospodarstvu vse narobe ali smo v olimpijski kondiciji? Vsaka stran številke razlaga po svoje in bližje smo volitvam, bolj se stopnjuje retorika. Kaj je torej res glede davkov, predvolilnih bombončkov in javnofinančnega primanjkljaja? Eden naših najbolj uglednih ekonomistov Mojmir Mrak že nekaj časa opozarja o hoji po robu. Z njim smo se pogovarjali v prvi epizodi serije "Na kvadrat", kjer temam, ki potrebujejo najširšo razlago, namenjamo neomejen časovni okvir.