Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Drugi poudarki: - Piran prihodnje leto z rekordnim proračunom. Župan pravi, da je izrazito razvojno naravnan, skupina svetnikov mu očita neuravnoteženost in preobsežno zadolževanje. - "Učenje je umetnost", sporočajo iz Univerze za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica, ki praznuje 30-letnico delovanja. - Mariborčani so v okviru participativnega proračuna izglasovali knjigobežnico, ki stoji pred Sodnim stolpom na Lentu. - Nad Idrijo obnavljajo znamenito Kalvarijo s kapelicami križevega pota.
Drugi poudarki: - Piran prihodnje leto z rekordnim proračunom. Župan pravi, da je izrazito razvojno naravnan, skupina svetnikov mu očita neuravnoteženost in preobsežno zadolževanje. - "Učenje je umetnost", sporočajo iz Univerze za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica, ki praznuje 30-letnico delovanja. - Mariborčani so v okviru participativnega proračuna izglasovali knjigobežnico, ki stoji pred Sodnim stolpom na Lentu. - Nad Idrijo obnavljajo znamenito Kalvarijo s kapelicami križevega pota.
V dneh, ko se svet pogosto vrti hitreje kot naše misli, se ustavljamo ob vprašanju, kaj danes pomeni upanje in kako se dotakne človekovega vsakdana. O duhovni poti adventa, jaslicah kot govorici vere ter globini božičnega sporočila s stolnim župnikom Tadejem Linasijem iz župnije Celje - sv. Danijel.
V dneh, ko se svet pogosto vrti hitreje kot naše misli, se ustavljamo ob vprašanju, kaj danes pomeni upanje in kako se dotakne človekovega vsakdana. O duhovni poti adventa, jaslicah kot govorici vere ter globini božičnega sporočila s stolnim župnikom Tadejem Linasijem iz župnije Celje - sv. Danijel.
Prepoved dodatnega dela zdravstvenemu delavcu zunaj javne zdravstvene službe je neustavna, je odločilo Ustavno sodišče. Gre za bistven del zakona, s katerim je želela vlada ločiti javno in zasebno zdravstvo. Predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović je pozdravila odločitev, saj da je ta v prid bolnikom. Državni zbor ima leto dni časa, da popravi neustavne člene, do takrat velja prejšnja ureditev. Drugi poudarki oddaje: - Zelenski: najnovejši mirovni predlog predvideva zamrznitev frontne črte. - Belgija kot 11-ta država v tožbi Južne Afrike proti Izraelu. - V Preddvoru z živimi jaslicami opominjajo na pomen miru.
Prepoved dodatnega dela zdravstvenemu delavcu zunaj javne zdravstvene službe je neustavna, je odločilo Ustavno sodišče. Gre za bistven del zakona, s katerim je želela vlada ločiti javno in zasebno zdravstvo. Predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović je pozdravila odločitev, saj da je ta v prid bolnikom. Državni zbor ima leto dni časa, da popravi neustavne člene, do takrat velja prejšnja ureditev. Drugi poudarki oddaje: - Zelenski: najnovejši mirovni predlog predvideva zamrznitev frontne črte. - Belgija kot 11-ta država v tožbi Južne Afrike proti Izraelu. - V Preddvoru z živimi jaslicami opominjajo na pomen miru.
Ustavno sodišče je torej na pobudo več zdravstvenih delavcev in drugih pobudnikov odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo. Gre za bistven del zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerim je želela vlada ločiti javno in zasebno, tržno zdravstvo. Državni zbor mora neustavnost odpraviti v enem letu, do takrat velja prejšnja ureditev. V oddaji tudi o tem: - Do prihodnje sezone vendarle skupni odlok o plovbi na Soči? - Italijanska vlada bo slovenski manjšini v prihodnjih dveh letih namenila več denarja. - Praznični Trst privablja obiskovalce.
Ustavno sodišče je torej na pobudo več zdravstvenih delavcev in drugih pobudnikov odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo. Gre za bistven del zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerim je želela vlada ločiti javno in zasebno, tržno zdravstvo. Državni zbor mora neustavnost odpraviti v enem letu, do takrat velja prejšnja ureditev. V oddaji tudi o tem: - Do prihodnje sezone vendarle skupni odlok o plovbi na Soči? - Italijanska vlada bo slovenski manjšini v prihodnjih dveh letih namenila več denarja. - Praznični Trst privablja obiskovalce.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Kje je najboljša restavracija na svetu v letu 2025, kdo je odštel milijon za tuna? Ali bi tvegali življenje za kolut sira? Koliko meri najdaljši jabolčni zavitek na svetu? Si predstavljate, da vam kavo postreže 100 letna baristka?
Kje je najboljša restavracija na svetu v letu 2025, kdo je odštel milijon za tuna? Ali bi tvegali življenje za kolut sira? Koliko meri najdaljši jabolčni zavitek na svetu? Si predstavljate, da vam kavo postreže 100 letna baristka?
Mojster samospevov − »slovenski Schubert« Prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Umetnica s posluhom za odrski jezik V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je odprla javna razprava o praznovanju božiča, ki ga je oblast leta 1952 izbrisala s seznama praznikov in dela prostih dni. Februarja 1984 so slovenski škofje pripravili pisno prošnjo, v kateri so se zavzeli za božič kot dela prost dan. Dušan Šinigoj, tedaj predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi, je nadškofu Alojziju Šuštarju odsvetoval, da bi prošnjo poslali na republiško vlado. 17. novembra istega leta pa je jugoslovanska škofovska konferenca to prošnjo poslala na Predsedstvo Jugoslavije. Odgovor je bil, da je praznovanje božiča zasebna stvar državljanov. Dve leti pozneje je nadškof Šuštar ponovno poslal prošnjo na versko komisijo, saj poleg Jugoslavije takrat božič ni bil dela prost dan le v Sovjetski zvezi, Albaniji in Romuniji. Nadškof si je tudi prizadeval, da bi smel božič voščiti vsem kristjanom in ljudem dobre volje tudi po javnih medijih. Tako je na božični večer leta 1986 nadškof Šuštar smel v Večernem radijskem dnevniku prebrati božično voščilo, predsednik Socialistične zveze Jože Smole (ki se ga je prijel vzdevek Božiček) pa po televiziji. Božič je formalni praznik in dela prost dan v Sloveniji znova postal leta 1989.
Mojster samospevov − »slovenski Schubert« Prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Umetnica s posluhom za odrski jezik V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je odprla javna razprava o praznovanju božiča, ki ga je oblast leta 1952 izbrisala s seznama praznikov in dela prostih dni. Februarja 1984 so slovenski škofje pripravili pisno prošnjo, v kateri so se zavzeli za božič kot dela prost dan. Dušan Šinigoj, tedaj predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi, je nadškofu Alojziju Šuštarju odsvetoval, da bi prošnjo poslali na republiško vlado. 17. novembra istega leta pa je jugoslovanska škofovska konferenca to prošnjo poslala na Predsedstvo Jugoslavije. Odgovor je bil, da je praznovanje božiča zasebna stvar državljanov. Dve leti pozneje je nadškof Šuštar ponovno poslal prošnjo na versko komisijo, saj poleg Jugoslavije takrat božič ni bil dela prost dan le v Sovjetski zvezi, Albaniji in Romuniji. Nadškof si je tudi prizadeval, da bi smel božič voščiti vsem kristjanom in ljudem dobre volje tudi po javnih medijih. Tako je na božični večer leta 1986 nadškof Šuštar smel v Večernem radijskem dnevniku prebrati božično voščilo, predsednik Socialistične zveze Jože Smole (ki se ga je prijel vzdevek Božiček) pa po televiziji. Božič je formalni praznik in dela prost dan v Sloveniji znova postal leta 1989.
Predstavili bomo izbrane skladbe za pihalne in simfonični orkester v izvedbi priznanih pihalcev, ki igrajo v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbrane skladbe za pihalne soliste in orkester v izvedbi priznanih pihalcev in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poslušajte Koncert za oboo d'amore, godala in generalni bas v A-duru, z oznako del 1055, Johanna Sebastiana Bacha, Koncert za fagot in orkester v F-duru, op. 75, Carla Marie von Webra ter 1., 2. in 4. stavek Koncerta za flavto in godala št. 1 Gordona Jacoba. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 25. decembra, ob 5.05.
Predstavili bomo izbrane skladbe za pihalne in simfonični orkester v izvedbi priznanih pihalcev, ki igrajo v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbrane skladbe za pihalne soliste in orkester v izvedbi priznanih pihalcev in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poslušajte Koncert za oboo d'amore, godala in generalni bas v A-duru, z oznako del 1055, Johanna Sebastiana Bacha, Koncert za fagot in orkester v F-duru, op. 75, Carla Marie von Webra ter 1., 2. in 4. stavek Koncerta za flavto in godala št. 1 Gordona Jacoba. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 25. decembra, ob 5.05.
Hana Fatur je slovenska avtorica in producentka mlajše generacije, ki s svojo glasbo gradi intimne, čustveno poglobljene svetove. Njene skladbe temeljijo na klavirju, ki ga dopolnjuje z nežnimi ambientalnimi plastmi in prepoznavno zvočno estetiko. Trenutno živi in ustvarja v Rotterdamu, mi pa smo jo pred prazniki ujeli med njenim obiskom doma v Ljubljani.
Hana Fatur je slovenska avtorica in producentka mlajše generacije, ki s svojo glasbo gradi intimne, čustveno poglobljene svetove. Njene skladbe temeljijo na klavirju, ki ga dopolnjuje z nežnimi ambientalnimi plastmi in prepoznavno zvočno estetiko. Trenutno živi in ustvarja v Rotterdamu, mi pa smo jo pred prazniki ujeli med njenim obiskom doma v Ljubljani.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Ustavno sodišče zakon o zdravstveni dejavnosti prepoznalo kot delno neskladen z ustavo - v Dravskih elektrarnah Maribor zavračajo očitke o zavajanju glede projekta Črpalne hidroelektrarne Kozjak - v Mariboru na silvestrovo brezplačne vožnje z avtobusi, čez praznike javna podjetja s prilagojenim delovnim časom
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Ustavno sodišče zakon o zdravstveni dejavnosti prepoznalo kot delno neskladen z ustavo - v Dravskih elektrarnah Maribor zavračajo očitke o zavajanju glede projekta Črpalne hidroelektrarne Kozjak - v Mariboru na silvestrovo brezplačne vožnje z avtobusi, čez praznike javna podjetja s prilagojenim delovnim časom
Ris je tako plah, da se zdi njegova prisotnost v gozdu kot privid. Živi skrit pred pogledi in postane dejaven šele v mraku. Evrazijski ali borealski ris živi v sibirski tajgi, v gozdovih iglastih dreves. Je kratkorepa mačka z dolgimi nogami. Na konicah pokončnih uhljev ima šope črnih dlak, ki jih imenujemo čopki. Podoben je divji mački, vendar je precej večji. Konec njegovega repa je črn. Čopki na risovih uhljih so občutljivi za tresljaje zraka in delujejo podobno kot antene. Z njimi ris zazna najmanjša premikanja. Ima tudi odličen voh in zelo dober sluh. Tudi njegov vid je dober, in lahko bi rekli, da nekdo »vidi kot ris«, toda še vedno ne tako dobro kot nekdo, ki »vidi kot sokol«. Pri risih ne velja, da si samci sami poiščejo samico na svojem ozemlju, pa vendar, »če gora ne pride k tebi, pojdi ti h gori«. Ris iz Zverinic bo našel svojo samico, parjenje se bo kmalu začelo, zato ju je treba pustiti, da se v miru ljubkujeta.
Ris je tako plah, da se zdi njegova prisotnost v gozdu kot privid. Živi skrit pred pogledi in postane dejaven šele v mraku. Evrazijski ali borealski ris živi v sibirski tajgi, v gozdovih iglastih dreves. Je kratkorepa mačka z dolgimi nogami. Na konicah pokončnih uhljev ima šope črnih dlak, ki jih imenujemo čopki. Podoben je divji mački, vendar je precej večji. Konec njegovega repa je črn. Čopki na risovih uhljih so občutljivi za tresljaje zraka in delujejo podobno kot antene. Z njimi ris zazna najmanjša premikanja. Ima tudi odličen voh in zelo dober sluh. Tudi njegov vid je dober, in lahko bi rekli, da nekdo »vidi kot ris«, toda še vedno ne tako dobro kot nekdo, ki »vidi kot sokol«. Pri risih ne velja, da si samci sami poiščejo samico na svojem ozemlju, pa vendar, »če gora ne pride k tebi, pojdi ti h gori«. Ris iz Zverinic bo našel svojo samico, parjenje se bo kmalu začelo, zato ju je treba pustiti, da se v miru ljubkujeta.
Zelena žolna je zelo lepa ptica. Vendar naj vas njene bleščeče barve ne zavedejo. Njeno glasno trkanje po deblih napolnjuje ves gozd, še posebno takrat, ko teše svoje gnezdo. Perje, ki ji pokriva telo, je zeleno in rumeno, zgornji del njene glave pa je živordeč, zdi se, kot da bi nosila kapuco. Obroba okrog njenih oči je črna, del pod kljunom je bele barve. Skrito orožje zelene žolne se skriva prav v kljunu. To je njen jezik, ki je za tako majhno ptico zelo dolg, meri deset centimetrov, to je kar tretjina njene telesne višine. Ko ga ne uporablja, ga zvije in vpotegne v cev v glavi, ki živali omogoča, da ga tako “pospravi”. Cev poteka znotraj okoli celotne žolnine glave. Več o zeleni žolni pa v tokratni epizodi Zverinic.
Zelena žolna je zelo lepa ptica. Vendar naj vas njene bleščeče barve ne zavedejo. Njeno glasno trkanje po deblih napolnjuje ves gozd, še posebno takrat, ko teše svoje gnezdo. Perje, ki ji pokriva telo, je zeleno in rumeno, zgornji del njene glave pa je živordeč, zdi se, kot da bi nosila kapuco. Obroba okrog njenih oči je črna, del pod kljunom je bele barve. Skrito orožje zelene žolne se skriva prav v kljunu. To je njen jezik, ki je za tako majhno ptico zelo dolg, meri deset centimetrov, to je kar tretjina njene telesne višine. Ko ga ne uporablja, ga zvije in vpotegne v cev v glavi, ki živali omogoča, da ga tako “pospravi”. Cev poteka znotraj okoli celotne žolnine glave. Več o zeleni žolni pa v tokratni epizodi Zverinic.
Severni jelen se pripravlja na svoje prvo potovanje z Božičkom. Zato ima strašno tremo. In kadar je tako vznemirjen, jé za dva. Severni jelen ima vitko telo, širok prsni koš, podolgovat gobec, majhne okrogle uhlje in kratek rep. Njegov rjavi kožuh sestavlja gosta dlaka, ki ga dobro ščiti pred mrazom. Na koncu vitkih, a močnih nog ima parklje, ki se prilagajajo letnim časom. Njihovi robovi postanejo ostri kot kremplji, to pa jim omogoča dobro oprijemanje na spolzkih tleh. Zaradi svojih mogočnih rogovij so severni jeleni videti zelo ponosni, ko vlečejo Božičkove sani. Ker dobro prenašajo mraz in hitro tečejo po snegu, so več kot primerni za to pomembno nalogo. Toda ... Vsi severni jeleni tega še ne vedo, tako kot severni jelen v naši zgodbi v Zverinicah ...
Severni jelen se pripravlja na svoje prvo potovanje z Božičkom. Zato ima strašno tremo. In kadar je tako vznemirjen, jé za dva. Severni jelen ima vitko telo, širok prsni koš, podolgovat gobec, majhne okrogle uhlje in kratek rep. Njegov rjavi kožuh sestavlja gosta dlaka, ki ga dobro ščiti pred mrazom. Na koncu vitkih, a močnih nog ima parklje, ki se prilagajajo letnim časom. Njihovi robovi postanejo ostri kot kremplji, to pa jim omogoča dobro oprijemanje na spolzkih tleh. Zaradi svojih mogočnih rogovij so severni jeleni videti zelo ponosni, ko vlečejo Božičkove sani. Ker dobro prenašajo mraz in hitro tečejo po snegu, so več kot primerni za to pomembno nalogo. Toda ... Vsi severni jeleni tega še ne vedo, tako kot severni jelen v naši zgodbi v Zverinicah ...
Pegasta sova je sedla na vejo borovca na robu polja. Zdaj, ko je zložila peruti, je videti manj mogočna. Visoka je približno štirideset centimetrov, kot steklenica mineralne vode. V nasprotju z barvo trebuha je njeno preostalo perje umazano bele in peščeno rjave barve. Na glavi ima belo srčasto obrazno masko, ki je videti kot udrt relief. Čeprav pegasta sova v temi odlično vidi, je za lov najučinkovitejši njen sluh. Njena obrazna maska deluje kot človeško uho. Ker je večja od preostalega dela glave, ob njeni pomoči sova sprejema veliko okrepljenih zvokov iz okolice. V tokratnih Zverinicah odletimo s pegasto sovo na tihi nočni lov po poljih na strašansko zanimivo pustolovščino …
Pegasta sova je sedla na vejo borovca na robu polja. Zdaj, ko je zložila peruti, je videti manj mogočna. Visoka je približno štirideset centimetrov, kot steklenica mineralne vode. V nasprotju z barvo trebuha je njeno preostalo perje umazano bele in peščeno rjave barve. Na glavi ima belo srčasto obrazno masko, ki je videti kot udrt relief. Čeprav pegasta sova v temi odlično vidi, je za lov najučinkovitejši njen sluh. Njena obrazna maska deluje kot človeško uho. Ker je večja od preostalega dela glave, ob njeni pomoči sova sprejema veliko okrepljenih zvokov iz okolice. V tokratnih Zverinicah odletimo s pegasto sovo na tihi nočni lov po poljih na strašansko zanimivo pustolovščino …
Smo v času, ko se v slovenskih gospodinjstvih peče potica, mize pa se šibijo pod težo medenjakov in jabolčnih zavitkov Skratka, v ospredju je sladkor in prav tako bo tudi v tokratni oddaji.
Smo v času, ko se v slovenskih gospodinjstvih peče potica, mize pa se šibijo pod težo medenjakov in jabolčnih zavitkov Skratka, v ospredju je sladkor in prav tako bo tudi v tokratni oddaji.
Ponoči piha južni veter, grmovnice robid se grozeče premikajo ... Dva centimetra dolg paličnjak, podoben majhni zeleni paličici, kljubuje tem strašnim razmeram. Toda močan sunek vetra ga odtrga z grma in odnese v zrak. Bo lahko preživel brez kril in se vrnil na zemljo, še preden vzide sonce? Kot vse žuželke ima tudi paličnjak šest nog. Vse so suhcene in dolge kot njegovo telo, a to ga ne spravi iz ravnotežja. Nasprotno, ob njihovi pomoči lahko prekorači ovire, se oprijema listov, vzpenja po njih ter visi z njih kot prvak v plezanju. Ko pa paličnjak raztegne svoje sprednje noge, to še okrepi njegovo očem tako nevidno podobo. Da bi ga lahko opazovali v njegovem naravnem okolju, je treba biti zelo potrpežljiv. Nam bo to uspelo v tokratnih Zverinicah? Prisluhnite!
Ponoči piha južni veter, grmovnice robid se grozeče premikajo ... Dva centimetra dolg paličnjak, podoben majhni zeleni paličici, kljubuje tem strašnim razmeram. Toda močan sunek vetra ga odtrga z grma in odnese v zrak. Bo lahko preživel brez kril in se vrnil na zemljo, še preden vzide sonce? Kot vse žuželke ima tudi paličnjak šest nog. Vse so suhcene in dolge kot njegovo telo, a to ga ne spravi iz ravnotežja. Nasprotno, ob njihovi pomoči lahko prekorači ovire, se oprijema listov, vzpenja po njih ter visi z njih kot prvak v plezanju. Ko pa paličnjak raztegne svoje sprednje noge, to še okrepi njegovo očem tako nevidno podobo. Da bi ga lahko opazovali v njegovem naravnem okolju, je treba biti zelo potrpežljiv. Nam bo to uspelo v tokratnih Zverinicah? Prisluhnite!
Pred praznikom, ki ga običajno preživimo v krogu družine, se spominjamo članov naše radijske družine. Letošnjo 80-letnico Radia Maribor smo zaznamovali z različnimi vsebinami, tudi z nizom oddaj BILI SO ZRAVEN. V njih smo gostili nekdanje sodelavke in sodelavce in se v pogovorih z njimi spomnili tudi tistih, ki jih ni več med nami. Glasovi mnogih (teh) so se ohranili v arhivu, sled pa so pustili tudi kot sodelavci, prijatelji in ljudje. Nataša Kuhar, Irena Kodrič Cizerl in Stane Kocutar se jih bodo spomnili v oddaji, ki smo jo poimenovali BILI SO ZRAVEN – DANES SE JIH SPOMINJAMO. Nekateri od njih niso delali pred mikrofonom, zato vseh ne slišimo, smo pa spomin na njihov prispevek izrazili kako drugače.
Pred praznikom, ki ga običajno preživimo v krogu družine, se spominjamo članov naše radijske družine. Letošnjo 80-letnico Radia Maribor smo zaznamovali z različnimi vsebinami, tudi z nizom oddaj BILI SO ZRAVEN. V njih smo gostili nekdanje sodelavke in sodelavce in se v pogovorih z njimi spomnili tudi tistih, ki jih ni več med nami. Glasovi mnogih (teh) so se ohranili v arhivu, sled pa so pustili tudi kot sodelavci, prijatelji in ljudje. Nataša Kuhar, Irena Kodrič Cizerl in Stane Kocutar se jih bodo spomnili v oddaji, ki smo jo poimenovali BILI SO ZRAVEN – DANES SE JIH SPOMINJAMO. Nekateri od njih niso delali pred mikrofonom, zato vseh ne slišimo, smo pa spomin na njihov prispevek izrazili kako drugače.
Dan pred božičem je kot nalašč za klepet s tistimi, ki praznike pričakujejo v enem od slovenskih domov za starejše. Tokrat smo za obisk izbrali Medgeneracijski center Bistrica v Domžalah. Damjan Rostan in Andreja Čokl bosta raziskovala vsakdan in praznično razpoloženje v njem ter s tamkajšnjimi stanovalci in zaposlenimi obujala spomine na božič nekoč.
Dan pred božičem je kot nalašč za klepet s tistimi, ki praznike pričakujejo v enem od slovenskih domov za starejše. Tokrat smo za obisk izbrali Medgeneracijski center Bistrica v Domžalah. Damjan Rostan in Andreja Čokl bosta raziskovala vsakdan in praznično razpoloženje v njem ter s tamkajšnjimi stanovalci in zaposlenimi obujala spomine na božič nekoč.
Odkar pomni, družina naše sogovornice živi v najeti garsonjeri. Sestra je invalidka zaradi posledic možganskega tumorja in kapi, mama je na vozičku zaradi multiple skleroze, oče, ki je letos tudi sam hudo zbolel, nenehno skrbi za obe, sogovornica pa je briljantna študentka, ki si kljub nemogočim razmeram in hudi finančni stiski ni pustila vzeti sanj o študiju. In ga končala kot prva in najboljša v letniku. Vse to je dosegla v 18 m2 veliki garsonjeri. Bilo je težko in odrekali so se vsi, a pravi, da povezanosti in odnosa, ki ga imajo, ne bi zamenjala niti za hišo. Po magisteriju si izjemno želi vpisati še doktorat, a je šolnina zanjo žal nedosegljivo visoka. Današnja zgodba je gotovo ena lepših v letu, v katerem je Botrstvo praznovalo 15 let obstoja. Ker je tako zelo posebna, spodbudna, skoraj neverjetna in ker je zgodba o družini, ki je premagala na videz nepremagljive prepreke in je kljub njim oziroma, bolje, prav zaradi njih neverjetno povezana. Naša sogovornica pa je tudi ob in ki je nastajala tudi ob pomoči programov Zveze Anita Ogulin.
Odkar pomni, družina naše sogovornice živi v najeti garsonjeri. Sestra je invalidka zaradi posledic možganskega tumorja in kapi, mama je na vozičku zaradi multiple skleroze, oče, ki je letos tudi sam hudo zbolel, nenehno skrbi za obe, sogovornica pa je briljantna študentka, ki si kljub nemogočim razmeram in hudi finančni stiski ni pustila vzeti sanj o študiju. In ga končala kot prva in najboljša v letniku. Vse to je dosegla v 18 m2 veliki garsonjeri. Bilo je težko in odrekali so se vsi, a pravi, da povezanosti in odnosa, ki ga imajo, ne bi zamenjala niti za hišo. Po magisteriju si izjemno želi vpisati še doktorat, a je šolnina zanjo žal nedosegljivo visoka. Današnja zgodba je gotovo ena lepših v letu, v katerem je Botrstvo praznovalo 15 let obstoja. Ker je tako zelo posebna, spodbudna, skoraj neverjetna in ker je zgodba o družini, ki je premagala na videz nepremagljive prepreke in je kljub njim oziroma, bolje, prav zaradi njih neverjetno povezana. Naša sogovornica pa je tudi ob in ki je nastajala tudi ob pomoči programov Zveze Anita Ogulin.
V tokratni oddaji Intervju gostimo bržkone najbolj znanega in tudi priljubljenega duhovnika in župnika v Sloveniji – Martina Goloba. Sporočilo evangelija Golob razširja tudi s pomočjo družabnih medijev, kjer ima na desettisoče sledilcev, pa tudi prek knjig. V dopoldnevu pred svetim večerom in dan pred Božičem sta se z voditeljico in avtorico oddaje Liano Buršič pogovarjala o tem, kaj je jedel Jezus, kako pomembno je odpuščanje, o smiselnosti trpljenja, Božji ljubezni in moči molitve ter pomenu Božiča.
V tokratni oddaji Intervju gostimo bržkone najbolj znanega in tudi priljubljenega duhovnika in župnika v Sloveniji – Martina Goloba. Sporočilo evangelija Golob razširja tudi s pomočjo družabnih medijev, kjer ima na desettisoče sledilcev, pa tudi prek knjig. V dopoldnevu pred svetim večerom in dan pred Božičem sta se z voditeljico in avtorico oddaje Liano Buršič pogovarjala o tem, kaj je jedel Jezus, kako pomembno je odpuščanje, o smiselnosti trpljenja, Božji ljubezni in moči molitve ter pomenu Božiča.
V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. V tretjem delu je na vrsti glasba iz Anglije, Italije in Nemčije s konca šestnajstega in začetka sedemnajstega stoletja.
V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. V tretjem delu je na vrsti glasba iz Anglije, Italije in Nemčije s konca šestnajstega in začetka sedemnajstega stoletja.
Kje poslušati podkaste, o oglasih v podkastih, kako ustvarjati podkast, kje shranjevati podkaste, kako nastane podkast Tehnična podpora. Ali sploh še uporaljati besedo podkast?
Kje poslušati podkaste, o oglasih v podkastih, kako ustvarjati podkast, kje shranjevati podkaste, kako nastane podkast Tehnična podpora. Ali sploh še uporaljati besedo podkast?
V Galeriji Družina v Ljubljani je na ogled razstava jaslic iz zasebne zbirke Andreja Dobleharja, doktorja umetnostne zgodovine, etnologa, našega televizijskega sodelavca ter velikega poznavalca in ljubitelja jaslic. Razstavo so pripravili ob 30-letnici galerije. Jaslice ga navdušujejo od otroštva, s fenomenom jaslic pa se ukvarja na več načinov.
V Galeriji Družina v Ljubljani je na ogled razstava jaslic iz zasebne zbirke Andreja Dobleharja, doktorja umetnostne zgodovine, etnologa, našega televizijskega sodelavca ter velikega poznavalca in ljubitelja jaslic. Razstavo so pripravili ob 30-letnici galerije. Jaslice ga navdušujejo od otroštva, s fenomenom jaslic pa se ukvarja na več načinov.
Tretji gost podkasta 254,5, ki ga pripravljata Luka Dolar in Cene Prevc, je Bine Norčič. Štiriinštiridesetletni glavni trener švicarske reprezentance v smučarskih skokih je v Švico prišel po treh letih delovanja na Norveškem, izkušnje ima tudi z delom onstran Atlantika, v Turčiji in v začetku trenerske kariere tudi iz Slovenije. Bine Norčič razkrije, da je zimzeleni Simon Ammann visoko motiviran in si znova želi biti med najboljšimi, pohvali razmere za delo v Švici, beseda pa seveda teče tudi o letošnji prevladi Domna Prevca, ki je na tekmah v Engelbergu še povečal prednost v seštevku svetovnega pokala pred konkurenco. Zaradi delovanja na Norveškem ne čuti sovražnih pogledov na trenerski tribuni, razkrije pa tudi, ali ga zanima delo v slovenskih smučarskih skokih.
Tretji gost podkasta 254,5, ki ga pripravljata Luka Dolar in Cene Prevc, je Bine Norčič. Štiriinštiridesetletni glavni trener švicarske reprezentance v smučarskih skokih je v Švico prišel po treh letih delovanja na Norveškem, izkušnje ima tudi z delom onstran Atlantika, v Turčiji in v začetku trenerske kariere tudi iz Slovenije. Bine Norčič razkrije, da je zimzeleni Simon Ammann visoko motiviran in si znova želi biti med najboljšimi, pohvali razmere za delo v Švici, beseda pa seveda teče tudi o letošnji prevladi Domna Prevca, ki je na tekmah v Engelbergu še povečal prednost v seštevku svetovnega pokala pred konkurenco. Zaradi delovanja na Norveškem ne čuti sovražnih pogledov na trenerski tribuni, razkrije pa tudi, ali ga zanima delo v slovenskih smučarskih skokih.
Ob praznikih in družinskih srečanjih ob koncu leta navadno postrežemo s skrbno pripravljenimi in izbranimi jedmi. Kaj pa vinska spremljava? Katero vino paše k pečenki, ribam, perutnini? Kaj postrežemo k predjedem ali sladici? Koliko časa mora penina počivati na hladnem pred postrežbo in kateri so praznični koktejli? Gost sredinega predbožičnega Svetovalnega servisa je sommelier in vinski poznavalec Gašper Čarman iz vinoteke Evino.
Ob praznikih in družinskih srečanjih ob koncu leta navadno postrežemo s skrbno pripravljenimi in izbranimi jedmi. Kaj pa vinska spremljava? Katero vino paše k pečenki, ribam, perutnini? Kaj postrežemo k predjedem ali sladici? Koliko časa mora penina počivati na hladnem pred postrežbo in kateri so praznični koktejli? Gost sredinega predbožičnega Svetovalnega servisa je sommelier in vinski poznavalec Gašper Čarman iz vinoteke Evino.
V družbi z vrhunskimi izvajalci v božičnem razpoloženju.
V družbi z vrhunskimi izvajalci v božičnem razpoloženju.
Zasedba MRFY. Že nekajkrat na Jutranjem koncertu, a prvič za praznike. Na posebnem koncertu so se četverici pridružili še člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
Zasedba MRFY. Že nekajkrat na Jutranjem koncertu, a prvič za praznike. Na posebnem koncertu so se četverici pridružili še člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
Psihologinja Ana Kozina pove, da je njeno najljubše prijetno čustvo hvaležnost. Med pogovorom pojasni, zakaj je sicer vsako čustvo pomembno – pozitivno ali negativno; podpreti in krepiti pa moramo zlasti pozitivna čustva.
Psihologinja Ana Kozina pove, da je njeno najljubše prijetno čustvo hvaležnost. Med pogovorom pojasni, zakaj je sicer vsako čustvo pomembno – pozitivno ali negativno; podpreti in krepiti pa moramo zlasti pozitivna čustva.
Božični prazniki in zima so vsaj na severni polobli neločljivo povezani s kratkimi in hladnimi dnevi in dolgimi nočmi. Vseeno pa se že nekaj dni po zimskem solsticiju, ki nastopi 21. decembra, dnevi spet začnejo daljšati. V Glasbeni jutranjici bomo poslušali, kako so se na ta letni čas odzivali skladatelji.
Božični prazniki in zima so vsaj na severni polobli neločljivo povezani s kratkimi in hladnimi dnevi in dolgimi nočmi. Vseeno pa se že nekaj dni po zimskem solsticiju, ki nastopi 21. decembra, dnevi spet začnejo daljšati. V Glasbeni jutranjici bomo poslušali, kako so se na ta letni čas odzivali skladatelji.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Kristjani bodo s polnočnicami pričakali božič - pri mariborskem Sodnem stolpu na Lentu je zaživela prva knjigobežnica - Mariborski policisti pozivajo k preudarnemu ravnanju v prazničnem času
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Kristjani bodo s polnočnicami pričakali božič - pri mariborskem Sodnem stolpu na Lentu je zaživela prva knjigobežnica - Mariborski policisti pozivajo k preudarnemu ravnanju v prazničnem času
Tik pred prazniki je v pohorskih kočah in hotelih še mogoče najti kakšno prazno sobo, od božičnega dne do nedelje pa bodo mnogi polno zasedeni. Podobno bo tudi tik pred vstopom v novo leto.
Tik pred prazniki je v pohorskih kočah in hotelih še mogoče najti kakšno prazno sobo, od božičnega dne do nedelje pa bodo mnogi polno zasedeni. Podobno bo tudi tik pred vstopom v novo leto.
Božični prazniki in zima so vsaj na severni polobli neločljivo povezani s kratkimi in hladnimi dnevi in dolgimi nočmi. Vseeno pa se že nekaj dni po zimskem solsticiju, ki nastopi 21. decembra, dnevi spet pričnejo daljšati. V Glasbeni jutranjici bomo poslušali, kako so se na ta letni čas odzivali skladatelji. Obenem v nagradni igri podarjamo album Franza Schuberta Lepa mlinarica v izvedbi baritonista Lucasa Somoze Osterca in kitarista Žarka Ignjatovića.
Božični prazniki in zima so vsaj na severni polobli neločljivo povezani s kratkimi in hladnimi dnevi in dolgimi nočmi. Vseeno pa se že nekaj dni po zimskem solsticiju, ki nastopi 21. decembra, dnevi spet pričnejo daljšati. V Glasbeni jutranjici bomo poslušali, kako so se na ta letni čas odzivali skladatelji. Obenem v nagradni igri podarjamo album Franza Schuberta Lepa mlinarica v izvedbi baritonista Lucasa Somoze Osterca in kitarista Žarka Ignjatovića.
Pesnica judovskih korenin Else Lasker-Schüler (1869–1945) velja za osrednjo pesnico nemškega pesniškega ekspresionizma, pa čeprav njeno poezijo zaznamujejo poteze, ki jo odmikajo od glavnih tokov ekspresionistične poetike njenih takratnih pesniških kolegov. Njena poezija je namreč precej subtilna in osebna, hkrati pa se nanaša na eksistencialna stanja, odprtost v neznano in religiozno. Njena kratka pesem Ali me vidiš vse to povzame. Prevajalec Niko Grafenauer, interpretka Zvezdana Mlakar, urednika oddaje Vida Curk in Gregor Podlogar, produkcija 2004.
Pesnica judovskih korenin Else Lasker-Schüler (1869–1945) velja za osrednjo pesnico nemškega pesniškega ekspresionizma, pa čeprav njeno poezijo zaznamujejo poteze, ki jo odmikajo od glavnih tokov ekspresionistične poetike njenih takratnih pesniških kolegov. Njena poezija je namreč precej subtilna in osebna, hkrati pa se nanaša na eksistencialna stanja, odprtost v neznano in religiozno. Njena kratka pesem Ali me vidiš vse to povzame. Prevajalec Niko Grafenauer, interpretka Zvezdana Mlakar, urednika oddaje Vida Curk in Gregor Podlogar, produkcija 2004.
Mariborski poklicni gasilci so letos izvedli nekaj več intervencij kot lani. Njihovi osrednji letošnji naložbi pa sta nakup dveh manjših vozil in obnova kuhinje.
Mariborski poklicni gasilci so letos izvedli nekaj več intervencij kot lani. Njihovi osrednji letošnji naložbi pa sta nakup dveh manjših vozil in obnova kuhinje.
Tokrat bo v oddaji Pod pokrovko zadišalo po praznikih – spekli bomo namreč mesno štruco oziroma »štefani pečenko«. Jed iz mletega mesa, začimb in trdo kuhanih jajc je nepogrešljiv del marsikaterega prazničnega omizja, tudi božičnega. Kako pripraviti to dunajsko specialiteto, je zanimalo Lano Furlan
Tokrat bo v oddaji Pod pokrovko zadišalo po praznikih – spekli bomo namreč mesno štruco oziroma »štefani pečenko«. Jed iz mletega mesa, začimb in trdo kuhanih jajc je nepogrešljiv del marsikaterega prazničnega omizja, tudi božičnega. Kako pripraviti to dunajsko specialiteto, je zanimalo Lano Furlan
Božični prazniki in zima so vsaj na severni polobli neločljivo povezani s kratkimi in hladnimi dnevi in dolgimi nočmi. Vseeno pa se že nekaj dni po zimskem solsticiju, ki nastopi 21. decembra, dnevi spet začnejo daljšati. V Glasbeni jutranjici bomo poslušali, kako so se na ta letni čas odzivali skladatelji.
Božični prazniki in zima so vsaj na severni polobli neločljivo povezani s kratkimi in hladnimi dnevi in dolgimi nočmi. Vseeno pa se že nekaj dni po zimskem solsticiju, ki nastopi 21. decembra, dnevi spet začnejo daljšati. V Glasbeni jutranjici bomo poslušali, kako so se na ta letni čas odzivali skladatelji.
Tudi na včerajšnji izredni seji koprskega občinskega sveta svetniki niso prižgali zelene luči za njen privez ob Carinskem pomolu. Odločili se niso niti za začasni privez. Na mizah so tokrat sicer imeli gradivo, ki ga je pripravil Gašpar Gašpar Mišič, lastnik te edine potniške ladje, ki je plula pod slovensko zastavo. A še zdaleč ni odpravilo vseh pomislekov. V oddaji tudi o tem: Povezani zmoremo vse, je na osrednji državni proslavi ob bližnjem dnevu samostojnosti in enotnosti dejal premier Robert Golob. Bodo novogoriške Mestne storitve z novim letom ostale brez zakonitega zastopnika? Celjani za rekordno klubsko odškodnino prodali tolminskega napadalca Danijela Šturma.
Tudi na včerajšnji izredni seji koprskega občinskega sveta svetniki niso prižgali zelene luči za njen privez ob Carinskem pomolu. Odločili se niso niti za začasni privez. Na mizah so tokrat sicer imeli gradivo, ki ga je pripravil Gašpar Gašpar Mišič, lastnik te edine potniške ladje, ki je plula pod slovensko zastavo. A še zdaleč ni odpravilo vseh pomislekov. V oddaji tudi o tem: Povezani zmoremo vse, je na osrednji državni proslavi ob bližnjem dnevu samostojnosti in enotnosti dejal premier Robert Golob. Bodo novogoriške Mestne storitve z novim letom ostale brez zakonitega zastopnika? Celjani za rekordno klubsko odškodnino prodali tolminskega napadalca Danijela Šturma.
Na vrhuncu decembrskega vrveža številni že težko čakajo jutrišnji praznik, zaznamovan z mirom in druženjem v krogu najbližjih. Kristjani bodo na sveti večer blagoslovili dom in se udeležili polnočnic, na katerih bodo pričakali božič. Že sinoči pa smo z državno proslavo počastili dan samostojnosti in enotnosti, ki ga bomo praznovali v petek. Premier Golob se je v govoru med drugim vprašal, kdo smo Slovenci kot narod. Državljane je pozval k povezovanju in vzpostavljanju skupnosti. Drugi poudarki oddaje: - V varnostnem svetu OZN opozorila, da ameriški pritisk dodatno poslabšuje razmere v Venezueli. - Uporabniki e-oskrbe morajo vlogo za podaljšanje pravice v prihodnjem letu oddati do konca meseca. - Italijanska vlada bo slovenski manjšini v prihodnjih dveh letih namenila več denarja.
Na vrhuncu decembrskega vrveža številni že težko čakajo jutrišnji praznik, zaznamovan z mirom in druženjem v krogu najbližjih. Kristjani bodo na sveti večer blagoslovili dom in se udeležili polnočnic, na katerih bodo pričakali božič. Že sinoči pa smo z državno proslavo počastili dan samostojnosti in enotnosti, ki ga bomo praznovali v petek. Premier Golob se je v govoru med drugim vprašal, kdo smo Slovenci kot narod. Državljane je pozval k povezovanju in vzpostavljanju skupnosti. Drugi poudarki oddaje: - V varnostnem svetu OZN opozorila, da ameriški pritisk dodatno poslabšuje razmere v Venezueli. - Uporabniki e-oskrbe morajo vlogo za podaljšanje pravice v prihodnjem letu oddati do konca meseca. - Italijanska vlada bo slovenski manjšini v prihodnjih dveh letih namenila več denarja.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zanimivosti, analize, družbeni vidiki športnega dogajanja.
Zanimivosti, analize, družbeni vidiki športnega dogajanja.
Smo na vrhuncu časa prazničnih luči, vonja po cimetu in glasbe, ki nas spremlja v trgovinah, na ulicah in doma. Kako pomembno vlogo ima praznična glasba pri ustvarjanju vzdušja in kako vpliva na naše vedenje, predvsem na kritičnost pri odločitvah o nakupih? Nas res spravlja v potrošniško razpoloženje? Kje je meja med prijetnim prazničnim ozračjem in preobremenitvijo? Kot je za tokratno epizodo Ob osmih povedala psihologinja glasbe Katarina Habe, si decembra brez praznične glasbe niti ne znamo predstavljati, saj aktivira naš čustveni spomin. Na te note igrajo tudi trgovci.
Smo na vrhuncu časa prazničnih luči, vonja po cimetu in glasbe, ki nas spremlja v trgovinah, na ulicah in doma. Kako pomembno vlogo ima praznična glasba pri ustvarjanju vzdušja in kako vpliva na naše vedenje, predvsem na kritičnost pri odločitvah o nakupih? Nas res spravlja v potrošniško razpoloženje? Kje je meja med prijetnim prazničnim ozračjem in preobremenitvijo? Kot je za tokratno epizodo Ob osmih povedala psihologinja glasbe Katarina Habe, si decembra brez praznične glasbe niti ne znamo predstavljati, saj aktivira naš čustveni spomin. Na te note igrajo tudi trgovci.
Božični prazniki in zima so vsaj na severni polobli neločljivo povezani s kratkimi in hladnimi dnevi in dolgimi nočmi. Vseeno pa se že nekaj dni po zimskem solsticiju, ki nastopi 21. decembra, dnevi spet začnejo daljšati. V Glasbeni jutranjici bomo poslušali, kako so se na ta letni čas odzivali skladatelji.
Božični prazniki in zima so vsaj na severni polobli neločljivo povezani s kratkimi in hladnimi dnevi in dolgimi nočmi. Vseeno pa se že nekaj dni po zimskem solsticiju, ki nastopi 21. decembra, dnevi spet začnejo daljšati. V Glasbeni jutranjici bomo poslušali, kako so se na ta letni čas odzivali skladatelji.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Andrej Kosič, rojen leta 1933 v Rupi pri Mirnu, je slovenski slikar in podjetnik, ki je otroštvo preživel med Ilirsko Bistrico, Mirnom in Gorico. Spominja se, kako je kot otrok obiskoval italijansko šolo v času fašizma: »Doma smo govorili slovensko, učitelji pa so bili strogi. Če nisi znal poezij, si dobil udarec po licu.« Kljub temu je ohranil ljubezen do slovenskega jezika in se že v otroštvu lotil pisanja in ustvarjanja. Med vojno je doživel tragične prizore: brkinske vasi so gorele zaradi partizanskih napadov in povračilnih ukrepov Italijanov in Nemcev. Kljub vsemu so mu zdravniki, ne glede na politično pripadnost, pomagali preživeti hude bolezni: »Če ne bi bilo zdravnika, verjetno ne bi bil živ.«
Andrej Kosič, rojen leta 1933 v Rupi pri Mirnu, je slovenski slikar in podjetnik, ki je otroštvo preživel med Ilirsko Bistrico, Mirnom in Gorico. Spominja se, kako je kot otrok obiskoval italijansko šolo v času fašizma: »Doma smo govorili slovensko, učitelji pa so bili strogi. Če nisi znal poezij, si dobil udarec po licu.« Kljub temu je ohranil ljubezen do slovenskega jezika in se že v otroštvu lotil pisanja in ustvarjanja. Med vojno je doživel tragične prizore: brkinske vasi so gorele zaradi partizanskih napadov in povračilnih ukrepov Italijanov in Nemcev. Kljub vsemu so mu zdravniki, ne glede na politično pripadnost, pomagali preživeti hude bolezni: »Če ne bi bilo zdravnika, verjetno ne bi bil živ.«
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Poslušamo del nove avtorske plošče Nine Šenk, izdaje November Night, ki je zadnji del izpostavitve skladateljice ob prejemu Skladateljske nagrade Erste Bank za leto 2024. Na izdaji slišimo naslovno delo, nastalo po naročilu ob prejemu nagrade za izvedbo ansambla Klangforum Wien, ob noviteti pa lahko slišimo še tri novejša ansambelska dela v odličnih izvedbah izjemnih ansamblov za sodobno glasbo.
Poslušamo del nove avtorske plošče Nine Šenk, izdaje November Night, ki je zadnji del izpostavitve skladateljice ob prejemu Skladateljske nagrade Erste Bank za leto 2024. Na izdaji slišimo naslovno delo, nastalo po naročilu ob prejemu nagrade za izvedbo ansambla Klangforum Wien, ob noviteti pa lahko slišimo še tri novejša ansambelska dela v odličnih izvedbah izjemnih ansamblov za sodobno glasbo.
Triindvajsetega decembra mineva 150 let od rojstva Ivana Prijatelja, literarnega zgodovinarja, esejista in prevajalca. Študiral je slavistiko na Dunaju, izpopolnjeval se je v Rusiji, potoval na Poljsko, v Nemčijo, v Pariz. Od leta 1905 je delal v dunajski dvorni knjižnici; po prvi vojni je postal profesor na novi ljubljanski univerzi. Kot literarni zgodovinar je bil osredotočen predvsem na slovensko literaturo druge polovice 19. stoletja. Jeseni 1904 je Prijatelj obiskal Pariz in napisal Izprehode po Parizu; gre za lahkoten umetniški esej, v katerem je opisal findesieclovsko razpoloženje francoske prestolnice. Igralec Boris Juh, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojstrica zvoka Metka Rojc, režiser Gregor Tozon, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1987.
Triindvajsetega decembra mineva 150 let od rojstva Ivana Prijatelja, literarnega zgodovinarja, esejista in prevajalca. Študiral je slavistiko na Dunaju, izpopolnjeval se je v Rusiji, potoval na Poljsko, v Nemčijo, v Pariz. Od leta 1905 je delal v dunajski dvorni knjižnici; po prvi vojni je postal profesor na novi ljubljanski univerzi. Kot literarni zgodovinar je bil osredotočen predvsem na slovensko literaturo druge polovice 19. stoletja. Jeseni 1904 je Prijatelj obiskal Pariz in napisal Izprehode po Parizu; gre za lahkoten umetniški esej, v katerem je opisal findesieclovsko razpoloženje francoske prestolnice. Igralec Boris Juh, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojstrica zvoka Metka Rojc, režiser Gregor Tozon, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1987.