Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vojaški konflikti na Bližnjem vzhodu so nedvoumen opomnik, kako ranljiva je Evropa kot uvoznica fosilnih goriv, je sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.Na naftnih in borznih trgih je sicer danes zavelo olajšanje. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč napovedal, da naj bi se vojna na Bližnjem vzhodu končala kmalu. Cena nafte brendt se je znižala na približno 90 dolarjev za sod, osrednje evropske borze pa poslujejo v zelenem. Preostali poudarki oddaje: Izrael vztraja, da vojna proti Iranu še ni končana. Odločitev vrhovnega sodišča glede referenduma o prostovoljnem končanju življenja v 14-ih dneh Pri umeščanju cestne trase tretje razvojne osi se vnovič zapleta.
Vojaški konflikti na Bližnjem vzhodu so nedvoumen opomnik, kako ranljiva je Evropa kot uvoznica fosilnih goriv, je sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.Na naftnih in borznih trgih je sicer danes zavelo olajšanje. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč napovedal, da naj bi se vojna na Bližnjem vzhodu končala kmalu. Cena nafte brendt se je znižala na približno 90 dolarjev za sod, osrednje evropske borze pa poslujejo v zelenem. Preostali poudarki oddaje: Izrael vztraja, da vojna proti Iranu še ni končana. Odločitev vrhovnega sodišča glede referenduma o prostovoljnem končanju življenja v 14-ih dneh Pri umeščanju cestne trase tretje razvojne osi se vnovič zapleta.
Vlada je včeraj zaradi zaostrenih razmer na mednarodnih trgih energentov znižala trošarine zanje. Taki posegi ob hkratnem nadaljnjem zviševanju cen nafte ne bodo zadržali končnih podražitev, lahko pa nekaj časa vzdržujejo stanje. V oddaji tudi o tem: -Vrhovno sodišče naj bi sodbo v primeru izpodbijanja veljavnosti referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sporočilo v dveh tednih. -Erozija kmetijskih površin zahteva tudi spremembo zakonodaje. -Obnova brežin pri trdnjavi Kluže zaradi drugačnega urnika daljša in dražja. -Začenja se javna predstavitev Odloka o Regijskem parku Snežnik. -Zvečer bodo odigrali 4 tekme osmine finala nogometne Lige prvakov.
Vlada je včeraj zaradi zaostrenih razmer na mednarodnih trgih energentov znižala trošarine zanje. Taki posegi ob hkratnem nadaljnjem zviševanju cen nafte ne bodo zadržali končnih podražitev, lahko pa nekaj časa vzdržujejo stanje. V oddaji tudi o tem: -Vrhovno sodišče naj bi sodbo v primeru izpodbijanja veljavnosti referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sporočilo v dveh tednih. -Erozija kmetijskih površin zahteva tudi spremembo zakonodaje. -Obnova brežin pri trdnjavi Kluže zaradi drugačnega urnika daljša in dražja. -Začenja se javna predstavitev Odloka o Regijskem parku Snežnik. -Zvečer bodo odigrali 4 tekme osmine finala nogometne Lige prvakov.
Z lepim vremenom so se začela dela na vrtu, pripraviti je namreč treba grede, da bomo nanje, ko se bo dovolj ogrelo, lahko posadili vrtnine. Med pripravo vrta spomladi opravimo tudi gnojenje, pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na zelenico.
Z lepim vremenom so se začela dela na vrtu, pripraviti je namreč treba grede, da bomo nanje, ko se bo dovolj ogrelo, lahko posadili vrtnine. Med pripravo vrta spomladi opravimo tudi gnojenje, pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na zelenico.
V postnem času smo in predvsem za kristjane je to dragocen čas, celo sveti čas pravijo, je pa to tudi čas, ki je najbolj znan po odrekanju. Torej, odrekanju, odpovedi stvarem, ki nas zasužnjujejo. Lahko je hrana, lahko so socialna omrežja, spolnost, šport, odnosi. Vsak ve zase. Ali pa pravzaprav ne ve zares in je ravno zato postni čas lahko tako dragocen. Ker nam daje možnost, da z odpovedovanjem, odrekanjem, tudi pridobimo. Jasnost. Globlji vpogled, zavest o tem, česa smo zares lačni. Pod vsem tem pehanjem za ustrezanjem, produktivnostjo, maskami, – česa smo zares lačni? Predvsem v medsebojnih odnosih in v odnosu s sabo, seveda. V tokratni oddaji preizprašujemo to, kje vse pobegnemo v udobje, sebičnost, ki pa nas ne navdihuje, ne plemeniti, celo krni človečno v nas in nas dela neranljive, torej manj dovzetne tudi za dobro in lepo. Post in odpoved, tudi molitev, nimajo pomena, če ne mehčajo našega srca in nas ne naredijo bolj občutljive za bližnjega, so zapisali pri Slovenski Karitas v knjižici, ki naj bi bila v pomoč kristjanom, vsem, pravzaprav, v tem postnem času. Gosta avtorice in voditeljice oddaje Liane Buršič sta priznana imago terapevta, med prvimi pri nas, ki so uvedli imago terapijo, pristop osredotočen na razumevanje in poglabljanje odnosov med partnerji - Meta Tavčar in Rudi Tavčar (dipl. psiholog), tudi dolgoletna zakonca.
V postnem času smo in predvsem za kristjane je to dragocen čas, celo sveti čas pravijo, je pa to tudi čas, ki je najbolj znan po odrekanju. Torej, odrekanju, odpovedi stvarem, ki nas zasužnjujejo. Lahko je hrana, lahko so socialna omrežja, spolnost, šport, odnosi. Vsak ve zase. Ali pa pravzaprav ne ve zares in je ravno zato postni čas lahko tako dragocen. Ker nam daje možnost, da z odpovedovanjem, odrekanjem, tudi pridobimo. Jasnost. Globlji vpogled, zavest o tem, česa smo zares lačni. Pod vsem tem pehanjem za ustrezanjem, produktivnostjo, maskami, – česa smo zares lačni? Predvsem v medsebojnih odnosih in v odnosu s sabo, seveda. V tokratni oddaji preizprašujemo to, kje vse pobegnemo v udobje, sebičnost, ki pa nas ne navdihuje, ne plemeniti, celo krni človečno v nas in nas dela neranljive, torej manj dovzetne tudi za dobro in lepo. Post in odpoved, tudi molitev, nimajo pomena, če ne mehčajo našega srca in nas ne naredijo bolj občutljive za bližnjega, so zapisali pri Slovenski Karitas v knjižici, ki naj bi bila v pomoč kristjanom, vsem, pravzaprav, v tem postnem času. Gosta avtorice in voditeljice oddaje Liane Buršič sta priznana imago terapevta, med prvimi pri nas, ki so uvedli imago terapijo, pristop osredotočen na razumevanje in poglabljanje odnosov med partnerji - Meta Tavčar in Rudi Tavčar (dipl. psiholog), tudi dolgoletna zakonca.
V zbirki Španska pesmarica, ki vsebuje 10 duhovnih in 34 posvetnih španskih pesmi iz 16. in 17. stoletja, je Wolf dosegel kompozicijsko zrelost. Deset duhovnih pesmi v redkeje izvajani priredbi Maxa Regerja za sopran in orgle sta ob 160. obletnici Wolfovega rojstva, leta 2020, na nosilec zvoka posneli sopranistka Theresa Plut in organistka Polona Gantar. Rdeča nit desetih duhovnih pesmi je človekovo ozaveščanje grešnosti in iskanje Božje milosti.
V zbirki Španska pesmarica, ki vsebuje 10 duhovnih in 34 posvetnih španskih pesmi iz 16. in 17. stoletja, je Wolf dosegel kompozicijsko zrelost. Deset duhovnih pesmi v redkeje izvajani priredbi Maxa Regerja za sopran in orgle sta ob 160. obletnici Wolfovega rojstva, leta 2020, na nosilec zvoka posneli sopranistka Theresa Plut in organistka Polona Gantar. Rdeča nit desetih duhovnih pesmi je človekovo ozaveščanje grešnosti in iskanje Božje milosti.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Cene nafte upadle na približno 90 dolarjev za sod - Danes slavnostno odkritje temeljnega kamna za novi Infekcijski oddelek v mariborskem UKC-ju - Knjižnica Poljčane trenutno zaprta; urejajo nadomestne prostore - Prvi nastop slovenske športnice na zimskih paraolimpijskih igrah
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Cene nafte upadle na približno 90 dolarjev za sod - Danes slavnostno odkritje temeljnega kamna za novi Infekcijski oddelek v mariborskem UKC-ju - Knjižnica Poljčane trenutno zaprta; urejajo nadomestne prostore - Prvi nastop slovenske športnice na zimskih paraolimpijskih igrah
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V Sloveniji imamo nadpovprečno obremenjene plače. Razbremenitev plač je postala ena glavnih predvolilnih tem, ki pa med razpravami večinoma ne seže prav globoko. Slovenija naj bi z visoko obremenitvijo plač izgubljala predvsem dobro plačane strokovnjake, ki naj bi se prezaposlovali v tujino, da bi tam plačevali nižje prispevke ob istem bruto dohodku kot v Sloveniji. Podatki Finančne uprave RS sicer kažejo, da število dohodninskih zavezancev v najvišjem dohodkovnem razredu ne pada, ampak iz leta v leto raste. Kakšne so primerjave s Hrvaško? Sogovorniki: - dr. Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta UL; - Bojan Ivanc, GZS; - Jernej Salecl, Novartis; - Sabina Sobočan, Varis; - ekonomist dr. Janez Šušteršič, - dr. Maja Zalaznik, Ekonomska fakulteta UL; - Lidija Jerkič, SKEI
V Sloveniji imamo nadpovprečno obremenjene plače. Razbremenitev plač je postala ena glavnih predvolilnih tem, ki pa med razpravami večinoma ne seže prav globoko. Slovenija naj bi z visoko obremenitvijo plač izgubljala predvsem dobro plačane strokovnjake, ki naj bi se prezaposlovali v tujino, da bi tam plačevali nižje prispevke ob istem bruto dohodku kot v Sloveniji. Podatki Finančne uprave RS sicer kažejo, da število dohodninskih zavezancev v najvišjem dohodkovnem razredu ne pada, ampak iz leta v leto raste. Kakšne so primerjave s Hrvaško? Sogovorniki: - dr. Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta UL; - Bojan Ivanc, GZS; - Jernej Salecl, Novartis; - Sabina Sobočan, Varis; - ekonomist dr. Janez Šušteršič, - dr. Maja Zalaznik, Ekonomska fakulteta UL; - Lidija Jerkič, SKEI
Kmetijstvo spada med bolj nevarne gospodarske panoge. Statistični podatki kažejo, da je stopnja smrtnih nesreč v kmetijstvu od dva do štirikrat višja kot v večini drugih dejavnosti. O tem, kje so največja tveganja in kako se jim izogniti, smo izpostavili v aktualni temi.
Kmetijstvo spada med bolj nevarne gospodarske panoge. Statistični podatki kažejo, da je stopnja smrtnih nesreč v kmetijstvu od dva do štirikrat višja kot v večini drugih dejavnosti. O tem, kje so največja tveganja in kako se jim izogniti, smo izpostavili v aktualni temi.
Bliža se 27. marec, Svetovni dan gledališča. Na ta dan se tradicionalno začenja Teden slovenske drame in letos bo Prešernovo gledališče v Kranju gostilo 56. festival slovenske dramatike in uprizoritvenih umetnosti, ki svojo besedilno snov zajemajo iz že gotovih dramskih in gledaliških besedil, množica letošnjih uprizoritev, ki se bodo na festivalu predstavile in tudi tekmovale za festivalske nagrade, pa so nastale po principih snovalnega gledališče, ki svoje vire iščejo tako v literarnih kot neliterarnih gradivih. Selektorica letošnjega tekmovalnega in spremljevalnega programa predstave je dr. Zala Dobovšek, dramaturginja, gledališka kritičarka in raziskovalka, docentka na Oddelku za dramaturgijo in scenske umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, ki je tudi gostja tokratne oddaje. Vabimo vas k poslušanju!
Bliža se 27. marec, Svetovni dan gledališča. Na ta dan se tradicionalno začenja Teden slovenske drame in letos bo Prešernovo gledališče v Kranju gostilo 56. festival slovenske dramatike in uprizoritvenih umetnosti, ki svojo besedilno snov zajemajo iz že gotovih dramskih in gledaliških besedil, množica letošnjih uprizoritev, ki se bodo na festivalu predstavile in tudi tekmovale za festivalske nagrade, pa so nastale po principih snovalnega gledališče, ki svoje vire iščejo tako v literarnih kot neliterarnih gradivih. Selektorica letošnjega tekmovalnega in spremljevalnega programa predstave je dr. Zala Dobovšek, dramaturginja, gledališka kritičarka in raziskovalka, docentka na Oddelku za dramaturgijo in scenske umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, ki je tudi gostja tokratne oddaje. Vabimo vas k poslušanju!
Po sedmih letih se vrača združeni orkester Krasa in Brkinov. V letu obeležitve 100 letnice smrti pesnika Srečka Kosovela so se ponovno povezali najbolj nadarjeni glasbeniki Kraške pihalne godbe Sežana, pihalnih orkestrov Komen in Divača ter Brkinske godbe 2000 in njihovi dirigenti. Na koncertih konec tedna v Portorožu in Sežani bodo dela slovenskih avtorjev, krstno pa izvedli skladbo Andreja Goričarja Pesem poetu, ki je bila napisana posebej za to sodelovanje. Združenemu orkestru bodo dirigirali vsi štirje dirigenti. Z radijskim mikrofonom smo jih obiskali na zadnji vaji.
Po sedmih letih se vrača združeni orkester Krasa in Brkinov. V letu obeležitve 100 letnice smrti pesnika Srečka Kosovela so se ponovno povezali najbolj nadarjeni glasbeniki Kraške pihalne godbe Sežana, pihalnih orkestrov Komen in Divača ter Brkinske godbe 2000 in njihovi dirigenti. Na koncertih konec tedna v Portorožu in Sežani bodo dela slovenskih avtorjev, krstno pa izvedli skladbo Andreja Goričarja Pesem poetu, ki je bila napisana posebej za to sodelovanje. Združenemu orkestru bodo dirigirali vsi štirje dirigenti. Z radijskim mikrofonom smo jih obiskali na zadnji vaji.
Ko se po strmini spusti zadnji smučar, na Kopah na sneg zapeljejo teptalniki snega. Po nočni smuki urejajo smučišča za prihodnji dan, da lahko zjutraj smučarji zapeljejo po popolnih rebercah. Kako poteka delo v kabini stroja, ki lahko tehta več kot deset ton in kaj gre lahko pri tem narobe?
Ko se po strmini spusti zadnji smučar, na Kopah na sneg zapeljejo teptalniki snega. Po nočni smuki urejajo smučišča za prihodnji dan, da lahko zjutraj smučarji zapeljejo po popolnih rebercah. Kako poteka delo v kabini stroja, ki lahko tehta več kot deset ton in kaj gre lahko pri tem narobe?
Čajkovski ni bil koncertni pianist, čeprav sodobniki poročajo, da je klavir igral zelo dobro. Ker na glasbeno sceno ni prihajal kot instrumentalist, ni nič nenavadnega, da je svoj prvi koncert zložil šele pri štiriintridesetih letih. Prvi klavirski koncert je bil, podobno kot večina skladateljevih del, končan v zelo kratkem času. Delo je preigral Nikolaju Rubinsteinu in Nikolaju Hubertu, da bi pridobil mnenje koncertnih pianistov – virtuozov glede tehnične težavnosti, nerodnosti ali neučinkovitosti. Rubinstein je dal ostro kritično oceno in avtorju predlagal številne popravke. Globoko užaljen zaradi takšne kritike je Čajkovski zavrnil spremembo koncerta in izjavil, da bo objavil natanko takšnega, kot je napisal.
Čajkovski ni bil koncertni pianist, čeprav sodobniki poročajo, da je klavir igral zelo dobro. Ker na glasbeno sceno ni prihajal kot instrumentalist, ni nič nenavadnega, da je svoj prvi koncert zložil šele pri štiriintridesetih letih. Prvi klavirski koncert je bil, podobno kot večina skladateljevih del, končan v zelo kratkem času. Delo je preigral Nikolaju Rubinsteinu in Nikolaju Hubertu, da bi pridobil mnenje koncertnih pianistov – virtuozov glede tehnične težavnosti, nerodnosti ali neučinkovitosti. Rubinstein je dal ostro kritično oceno in avtorju predlagal številne popravke. Globoko užaljen zaradi takšne kritike je Čajkovski zavrnil spremembo koncerta in izjavil, da bo objavil natanko takšnega, kot je napisal.
V Radijski tribuni smo govorili o nepremičninskem trgu v Mariboru in njegovi okolici. Kakšna je ponudba rabljenih in novih stanovanj, kakšno je realno povpraševanje? Kako je z novogradnjami in obeti?
V Radijski tribuni smo govorili o nepremičninskem trgu v Mariboru in njegovi okolici. Kakšna je ponudba rabljenih in novih stanovanj, kakšno je realno povpraševanje? Kako je z novogradnjami in obeti?
Slovenska ženska košarkarska reprezentanca bo jutri v Latviji odigrala četrto tekmo kvalifikacij za evropsko prvenstvo, hokejisti Olimpije pa začenjajo četrtfinalni dvoboj na razširjenem avstrijskem prvenstvu.
Slovenska ženska košarkarska reprezentanca bo jutri v Latviji odigrala četrto tekmo kvalifikacij za evropsko prvenstvo, hokejisti Olimpije pa začenjajo četrtfinalni dvoboj na razširjenem avstrijskem prvenstvu.
Olga Voglauer je že drugi mandat poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer vseskozi opozarja na kršitve pravic koroških Slovencev. Kritična je tudi do odziva pristojnih na policijsko racijo na antifašističnem taboru pri muzeju Peršman. V enem svojih odzivov je med drugim pozvala deželo Koroško in okrajno glavarstvo Velikovec, naj ustrezno ukrepata. "Dežela se ne more izogniti odgovornosti. Štiri mesece po predložitvi poročila posebne komisije notranjega ministrstva še vedno ni nobenih jasnih ukrepov ali posledic. To je nesprejemljivo.“ Kako pa ocenjuje aktualne razmere na avstrijskem Koroškem; od reforme dvojezičnega sodstva do posodobitve zakona o narodnih skupnostih, sprejetega pred 50 leti? O tem smo se s poslanko v avstrijskem parlamentu in vodjo koroških Zelenih pogovarjala na dan žena v Celovcu. Kako pa je zadovoljna s položajem žensk v Avstriji in med samimi koroškimi Slovenci? Prisluhniite!
Olga Voglauer je že drugi mandat poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer vseskozi opozarja na kršitve pravic koroških Slovencev. Kritična je tudi do odziva pristojnih na policijsko racijo na antifašističnem taboru pri muzeju Peršman. V enem svojih odzivov je med drugim pozvala deželo Koroško in okrajno glavarstvo Velikovec, naj ustrezno ukrepata. "Dežela se ne more izogniti odgovornosti. Štiri mesece po predložitvi poročila posebne komisije notranjega ministrstva še vedno ni nobenih jasnih ukrepov ali posledic. To je nesprejemljivo.“ Kako pa ocenjuje aktualne razmere na avstrijskem Koroškem; od reforme dvojezičnega sodstva do posodobitve zakona o narodnih skupnostih, sprejetega pred 50 leti? O tem smo se s poslanko v avstrijskem parlamentu in vodjo koroških Zelenih pogovarjala na dan žena v Celovcu. Kako pa je zadovoljna s položajem žensk v Avstriji in med samimi koroškimi Slovenci? Prisluhniite!
Pred nami so redne parlamentarne oziroma volitve v Državni zbor Republike Slovenije. Kje in kako lahko predčasno uveljavite volilno pravico? Kako je z glasovanjem v bolnišnicah in domovih za ostarele? Kdo ima pravico voliti doma? Kako voliti izven kraja stalnega prebivališča? Kateri so ključni datumi za uveljavitev naštetih drugih načinov glasovanja? Gost torkovega svetovalnega servisa bo direktor Državne volilne komisije Igor Zorčič. Vprašanja sprejemamo na spletni strani prvi.rtvslo.si, lahko pa nas pokličete med oddajo v torek, od pol devetih naprej.
Pred nami so redne parlamentarne oziroma volitve v Državni zbor Republike Slovenije. Kje in kako lahko predčasno uveljavite volilno pravico? Kako je z glasovanjem v bolnišnicah in domovih za ostarele? Kdo ima pravico voliti doma? Kako voliti izven kraja stalnega prebivališča? Kateri so ključni datumi za uveljavitev naštetih drugih načinov glasovanja? Gost torkovega svetovalnega servisa bo direktor Državne volilne komisije Igor Zorčič. Vprašanja sprejemamo na spletni strani prvi.rtvslo.si, lahko pa nas pokličete med oddajo v torek, od pol devetih naprej.
Tudi če danes odprejo Hormuško ožino, bodo naftni šok sanirali še mesece, pravi Jože P. Damijan, ki meni, da se je Trump v naftni igri znova uštel, tako kot pri carinah. Kot ocenjuje, se utegne vse skupaj končati z umikom ZDA z Bližnjega vzhoda, tam pa bo nov strateški partner Kitajska. Od začetka napadov na Iran je sicer prevoz nafte in plina skozi Hormuško ožino praktično ustavljen. Cena nafte je včeraj prvič po skoraj štirih letih presegla mejo 100 dolarjev za sod in se nato spet spustila, a negotovo je, kako dolgo bo trajal konflikt. Višje cene nafte pomenijo podražitev praktično vsega.
Tudi če danes odprejo Hormuško ožino, bodo naftni šok sanirali še mesece, pravi Jože P. Damijan, ki meni, da se je Trump v naftni igri znova uštel, tako kot pri carinah. Kot ocenjuje, se utegne vse skupaj končati z umikom ZDA z Bližnjega vzhoda, tam pa bo nov strateški partner Kitajska. Od začetka napadov na Iran je sicer prevoz nafte in plina skozi Hormuško ožino praktično ustavljen. Cena nafte je včeraj prvič po skoraj štirih letih presegla mejo 100 dolarjev za sod in se nato spet spustila, a negotovo je, kako dolgo bo trajal konflikt. Višje cene nafte pomenijo podražitev praktično vsega.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Vsakih nekaj tednov nova vojna ali vnovična eskalacija razmer, ki se niso še niti dobro umirile. Posledične podražitve goriva, težave v mednarodnem prometu, turizmu ... Je res vse tako slabo in nevarno, ali smo samo bolj podrobno bombardirani z vsemi informacijami? Nas svetovni voditelji res peljejo h koncu neke dobe ali pa je to samo katastrofičen občutek? Ali nas/vas je tega strah?
Vsakih nekaj tednov nova vojna ali vnovična eskalacija razmer, ki se niso še niti dobro umirile. Posledične podražitve goriva, težave v mednarodnem prometu, turizmu ... Je res vse tako slabo in nevarno, ali smo samo bolj podrobno bombardirani z vsemi informacijami? Nas svetovni voditelji res peljejo h koncu neke dobe ali pa je to samo katastrofičen občutek? Ali nas/vas je tega strah?
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Vlada z znižanjem trošarin ublažila podražitev goriv · Pogodba za gradnjo mariborske infekcije podpisana, danes odkritje temeljnega kamna za začetek gradnje · Nataša Marčun Varda ostaja strokovna direktorica UKC Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Vlada z znižanjem trošarin ublažila podražitev goriv · Pogodba za gradnjo mariborske infekcije podpisana, danes odkritje temeljnega kamna za začetek gradnje · Nataša Marčun Varda ostaja strokovna direktorica UKC Maribor
Knjižnica Poljčane, enota slovenskobistriške Knjižnice Josipa Vošnjaka, ki deluje ob tamkajšnji osnovni šoli, je trenutno zaprta. Ob zadnjem sneženju je namreč prišlo do zamakanja strehe, voda je pritekla skozi strop in zalila del prostorov. Občina Poljčane ureja nadomestne prostore, in sicer jo bodo začasno preselili nedaleč stran, v pritličje stavbe Razvojnega centra narave. Odprli naj bi jo predvidoma konec tega meseca.
Knjižnica Poljčane, enota slovenskobistriške Knjižnice Josipa Vošnjaka, ki deluje ob tamkajšnji osnovni šoli, je trenutno zaprta. Ob zadnjem sneženju je namreč prišlo do zamakanja strehe, voda je pritekla skozi strop in zalila del prostorov. Občina Poljčane ureja nadomestne prostore, in sicer jo bodo začasno preselili nedaleč stran, v pritličje stavbe Razvojnega centra narave. Odprli naj bi jo predvidoma konec tega meseca.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Vsebino tokratnega radijskega kviza je navdihnil prihajajoči Sejem dom na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. V tokratni jutranji miselni telovadbi smo govorili o različnih svetovnih praksah domovanj, kako bi se pa vi odrezali pri takšnih vprašanjih: Teza 1: Na Nizozemskem ljudje živijo v hišah, ki plavajo na vodi. DA / NE Teza 2: Na Kitajskem obstajajo ogromne okrogle hiše, kjer živi več deset družin. DA / NE Teza 3: Da ne bi bila okolica prepusta, so na Grenlandiji hiše pobarvali v različne barve. DA / NE Teza 4: V Rusiji obstaja mesto, kjer večina ljudi živi pod zemljo. DA / NE Teza 5: Na Švedskem obstajajo hoteli iz ledu. DA / NE
Vsebino tokratnega radijskega kviza je navdihnil prihajajoči Sejem dom na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. V tokratni jutranji miselni telovadbi smo govorili o različnih svetovnih praksah domovanj, kako bi se pa vi odrezali pri takšnih vprašanjih: Teza 1: Na Nizozemskem ljudje živijo v hišah, ki plavajo na vodi. DA / NE Teza 2: Na Kitajskem obstajajo ogromne okrogle hiše, kjer živi več deset družin. DA / NE Teza 3: Da ne bi bila okolica prepusta, so na Grenlandiji hiše pobarvali v različne barve. DA / NE Teza 4: V Rusiji obstaja mesto, kjer večina ljudi živi pod zemljo. DA / NE Teza 5: Na Švedskem obstajajo hoteli iz ledu. DA / NE
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ameriški predsednik Donald Trump je sinoči izjavil, da se bo vojna proti Iranu kmalu končala ter da so ameriške in izraelske sile močno oslabele iranske vojaške zmogljivosti. Po njegovih besedah je Islamska republika ostala brez mornarice, letalstva in komunikacij. V oddaji tudi o tem: -Evropska komisija bo predstavila sveženj ukrepov za znižanje računov gospodinjstev in podjetij za energijo. -Pogonska goriva so dražja. -Koprsko mestno pokopališče je kulturni spomenik lokalnega pomena. -Vse več voznikov pod vplivom mamil.
Ameriški predsednik Donald Trump je sinoči izjavil, da se bo vojna proti Iranu kmalu končala ter da so ameriške in izraelske sile močno oslabele iranske vojaške zmogljivosti. Po njegovih besedah je Islamska republika ostala brez mornarice, letalstva in komunikacij. V oddaji tudi o tem: -Evropska komisija bo predstavila sveženj ukrepov za znižanje računov gospodinjstev in podjetij za energijo. -Pogonska goriva so dražja. -Koprsko mestno pokopališče je kulturni spomenik lokalnega pomena. -Vse več voznikov pod vplivom mamil.
Vojna v Iranu in motnje v dobavi surove nafte so cene črnega zlata pognale v nebo, kar se že odraža v maloprodajnih cenah skoraj povsod po svetu. Tudi pri nas so se opolnoči zvišale, vlada pa je z znižanjem trošarin ublažila podražitev. Liter bencina je tako od polnoči dražji za tri cente, dizelskega goriva za 6,3 centa in kurilnega olja za 8,8 centa. Brez posega države bi voznik za 50 litrov bencina plačal 5,5 evra več, za enako količino dizla pa 8,7 evra več. Preostali poudarki oddaje: Vojna proti Iranu je skoraj končana, ocenil ameriški predsednik Trump, a napovedal njeno zaostritev, če bo Teheran oviral tranzit nafte Na Hrvaškem prvi naborniki začeli obvezno dvomesečno vojaško usposabljanje Za raziskovanje vloge rek pri onesnaževanju morja spustili v Sočo dva sledilnika za spremljanje poti odpadkov
Vojna v Iranu in motnje v dobavi surove nafte so cene črnega zlata pognale v nebo, kar se že odraža v maloprodajnih cenah skoraj povsod po svetu. Tudi pri nas so se opolnoči zvišale, vlada pa je z znižanjem trošarin ublažila podražitev. Liter bencina je tako od polnoči dražji za tri cente, dizelskega goriva za 6,3 centa in kurilnega olja za 8,8 centa. Brez posega države bi voznik za 50 litrov bencina plačal 5,5 evra več, za enako količino dizla pa 8,7 evra več. Preostali poudarki oddaje: Vojna proti Iranu je skoraj končana, ocenil ameriški predsednik Trump, a napovedal njeno zaostritev, če bo Teheran oviral tranzit nafte Na Hrvaškem prvi naborniki začeli obvezno dvomesečno vojaško usposabljanje Za raziskovanje vloge rek pri onesnaževanju morja spustili v Sočo dva sledilnika za spremljanje poti odpadkov
10. marec temo za Torkov kviz ponuja kar sam: mučenci oz. mučeniki. Kdo so bili to nekoč, kdo danes in ali je 10. marec sploh praznik? O tem več v Torkovem kvizu s sogovornico izr. prof. dr. Mateja Habinc, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
10. marec temo za Torkov kviz ponuja kar sam: mučenci oz. mučeniki. Kdo so bili to nekoč, kdo danes in ali je 10. marec sploh praznik? O tem več v Torkovem kvizu s sogovornico izr. prof. dr. Mateja Habinc, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Od premierne tekaške zmage Petre Majdič tečeta dve desetletji.
Od premierne tekaške zmage Petre Majdič tečeta dve desetletji.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Ameriški predsednik Donald Trump je sinoči izjavil, da se bo vojna proti Iranu, ki jo je opredelil kot ekskurzijo, kmalu končala ter da so ameriške in izraelske sile močno oslabele iranske vojaške zmogljivosti. V oddaji tudi o tem - V Iranu množica podprla novega voditelj države, spopadi se stopnjujejo - Francija pripravla obrambno misijo v Hormuški ožini - Vlada z ukrepom ublažila podražitev goriv - Danes bo večinoma sončno, na zahodu možne padavine
Ameriški predsednik Donald Trump je sinoči izjavil, da se bo vojna proti Iranu, ki jo je opredelil kot ekskurzijo, kmalu končala ter da so ameriške in izraelske sile močno oslabele iranske vojaške zmogljivosti. V oddaji tudi o tem - V Iranu množica podprla novega voditelj države, spopadi se stopnjujejo - Francija pripravla obrambno misijo v Hormuški ožini - Vlada z ukrepom ublažila podražitev goriv - Danes bo večinoma sončno, na zahodu možne padavine
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Oddajo bomo namenili glasbi violinista Michala Urbaniaka. Umrl je decembra lani. Najbolj prepoznavni poljski jazzovski glasbenik je sodeloval s celo paleto sodobnih jazzistov, omenimo imena kot so Billy Cobham, Joe Zawinul, Herbie Hancock, Wayne Shorter, Kenny Garrett, Marcus Miller, Jaco Pastorius in Alphonze Mouzon. V letu 1992 se je povzpel na vrh petih kategorij v izboru vodilne jazzovske revije Downbeat. Posnel je kar 60 albumov. V zadnjih letih se je Urbaniak vračal k bolj tradicionalnim jazzovskim formam.
Oddajo bomo namenili glasbi violinista Michala Urbaniaka. Umrl je decembra lani. Najbolj prepoznavni poljski jazzovski glasbenik je sodeloval s celo paleto sodobnih jazzistov, omenimo imena kot so Billy Cobham, Joe Zawinul, Herbie Hancock, Wayne Shorter, Kenny Garrett, Marcus Miller, Jaco Pastorius in Alphonze Mouzon. V letu 1992 se je povzpel na vrh petih kategorij v izboru vodilne jazzovske revije Downbeat. Posnel je kar 60 albumov. V zadnjih letih se je Urbaniak vračal k bolj tradicionalnim jazzovskim formam.
Gaël Faye, pisatelj, pesnik in glasbenik, se je rodil v Burundiju mami Ruandki in očetu Francozu. Leta 1995 je družina pred državljansko vojno pobegnila v Francijo. V slovenskem prevodu smo lahko brali že njegov roman Mala dežela, ki govori o otroštvu v Burundiju in je postal prava literarna uspešnica. Palisandrovec je njegov drugi roman, ki skozi usodo štirih generacij slika ruandsko zgodovino. V romanu spremljamo junaka Milana, ki s starši živi v Parizu. Čeprav je njegova mama ruandskega rodu, je o Ruandi vedno molčala, zato se jo junak nameni raziskati sam. Prevajalka Janina Kos, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2026.
Gaël Faye, pisatelj, pesnik in glasbenik, se je rodil v Burundiju mami Ruandki in očetu Francozu. Leta 1995 je družina pred državljansko vojno pobegnila v Francijo. V slovenskem prevodu smo lahko brali že njegov roman Mala dežela, ki govori o otroštvu v Burundiju in je postal prava literarna uspešnica. Palisandrovec je njegov drugi roman, ki skozi usodo štirih generacij slika ruandsko zgodovino. V romanu spremljamo junaka Milana, ki s starši živi v Parizu. Čeprav je njegova mama ruandskega rodu, je o Ruandi vedno molčala, zato se jo junak nameni raziskati sam. Prevajalka Janina Kos, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2026.
V nocojšnji Etnofoniji poslušamo pesmi z albuma From Minho to Euphrates, ki ga podpisujeta libanonska pevka Lamia Yared in španski multiinštrumentalist Efrén López. Na albumu nas pevka z izbranimi sakralnimi in posvetnimi pesmimi popelje na zvočno popotovanje, s katerim povezuje raznovrstne tradicije, od iberskega polotoka pa vse tja do starodavne Mezopotamije.
V nocojšnji Etnofoniji poslušamo pesmi z albuma From Minho to Euphrates, ki ga podpisujeta libanonska pevka Lamia Yared in španski multiinštrumentalist Efrén López. Na albumu nas pevka z izbranimi sakralnimi in posvetnimi pesmimi popelje na zvočno popotovanje, s katerim povezuje raznovrstne tradicije, od iberskega polotoka pa vse tja do starodavne Mezopotamije.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Z deveto slušno epsko upodobitvijo z naslovom Pevca ne grajaj, če poje o bridki usodi Danajcev zapuščamo Iliado in prehajamo k Odiseji, drugemu velikemu Homerjevemu epu. V odlomkih iz 1. in 8. speva Odiseje spoznamo Odisejev dom na Itaki in smo priče srečanju Atene s Telemahom. Izbrani odlomki so iz osmega in prvega speva Odiseje v prevodih Antona Sovreta in Kajetana Gantarja. Pobudnik in urednik cikla iz leta 1995 je bil Vladimir Kocijančič. Prevajalca: Anton Sovre, Kajetan Gantar Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Odisej – Ivan Rupnik Zeus – Boris Kralj Atena – Jožica Avbelj Telemah – Jernej Kuntner Antinoos – Zvone Hribar Evrimah – Željko Hrs Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.
V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Z deveto slušno epsko upodobitvijo z naslovom Pevca ne grajaj, če poje o bridki usodi Danajcev zapuščamo Iliado in prehajamo k Odiseji, drugemu velikemu Homerjevemu epu. V odlomkih iz 1. in 8. speva Odiseje spoznamo Odisejev dom na Itaki in smo priče srečanju Atene s Telemahom. Izbrani odlomki so iz osmega in prvega speva Odiseje v prevodih Antona Sovreta in Kajetana Gantarja. Pobudnik in urednik cikla iz leta 1995 je bil Vladimir Kocijančič. Prevajalca: Anton Sovre, Kajetan Gantar Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Odisej – Ivan Rupnik Zeus – Boris Kralj Atena – Jožica Avbelj Telemah – Jernej Kuntner Antinoos – Zvone Hribar Evrimah – Željko Hrs Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.
»Adagietto« iz Pete simfonije Gustava Mahlerja je eterično, nebeško glasbeno delo. Pravijo, da je bila ljubezenska izjava njegovi mladi ženi Almi. Simfonija je bila premierno izvedena leta 1904 v Gürzenichu v Kölnu. Mahlerjevo delo sega od energičnih epizod koračnic in dunajskih zvokov do bučnega plesnega finala. Dramatična simfonija se zdi kot nalašč za dirigenta Cristiana Măcelaruja, ki jo je s Simfoničnim orkestrom Zahodnonemškega radia iz Kölna izvedel na koncertu 23. januarja v Kölnski filharmoniji. Na programu sta bili še dve deli za violončelo in orkester Petra Iljiča Čajkovskega, ki črpata iz slovanske romantike, vključno z znamenitimi Variacijami na rokokojsko temo. Izvedel ju je violončelist Kian Soltani.
»Adagietto« iz Pete simfonije Gustava Mahlerja je eterično, nebeško glasbeno delo. Pravijo, da je bila ljubezenska izjava njegovi mladi ženi Almi. Simfonija je bila premierno izvedena leta 1904 v Gürzenichu v Kölnu. Mahlerjevo delo sega od energičnih epizod koračnic in dunajskih zvokov do bučnega plesnega finala. Dramatična simfonija se zdi kot nalašč za dirigenta Cristiana Măcelaruja, ki jo je s Simfoničnim orkestrom Zahodnonemškega radia iz Kölna izvedel na koncertu 23. januarja v Kölnski filharmoniji. Na programu sta bili še dve deli za violončelo in orkester Petra Iljiča Čajkovskega, ki črpata iz slovanske romantike, vključno z znamenitimi Variacijami na rokokojsko temo. Izvedel ju je violončelist Kian Soltani.
V Krškem in Brežicah je zaživel štiriletni projekt večnamenskega romskega centra Drom, ki v okolje prinaša predvsem dejavnosti za boljše vključevanje Romov v družbo. Nekateri Romi si bolj kot dodatnih dejavnosti želijo predvsem zagotovitve osnovne življenjske potrebščine: elektrike. Oddaja Naše poti v svojih vrstah pozdravlja nove okrepitve. Danes vam predstavljamo Saro Brizani, ki bo skrbela za glasbeno podobo oddaje. Z njenim prvim izborom se bomo srečali že nocoj.
V Krškem in Brežicah je zaživel štiriletni projekt večnamenskega romskega centra Drom, ki v okolje prinaša predvsem dejavnosti za boljše vključevanje Romov v družbo. Nekateri Romi si bolj kot dodatnih dejavnosti želijo predvsem zagotovitve osnovne življenjske potrebščine: elektrike. Oddaja Naše poti v svojih vrstah pozdravlja nove okrepitve. Danes vam predstavljamo Saro Brizani, ki bo skrbela za glasbeno podobo oddaje. Z njenim prvim izborom se bomo srečali že nocoj.
Dve zgodbi dveh fantičev - Nejca in Mihca … Pripoveduje: Slavko Cerjak. Napisala: Karolina Kolmanič. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Dve zgodbi dveh fantičev - Nejca in Mihca … Pripoveduje: Slavko Cerjak. Napisala: Karolina Kolmanič. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Roman Tine Vrščaj Na Klancu, ki je skupaj s Cankarjevim romanom z enakim naslovom predviden za letošnji esej na maturi, odpira številne teme: o partnerskih in družinskih odnosih ter odtujenosti, ekoloških vprašanjih, podnebnih spremembah in še marsičem. Ponuja razmislek o vlogi matere in očeta pri vzgoji otrok, o nepredelanih odnosih v primarni družini, o realnem in virtualnem svetu, potrošništvu, ki se je zalezlo v vse pore družbe … Prireditev bo v en dogodek povezala radijski literarni večer, ki ga je pripravila Nika Zadravec in ki bo pod režijskim vodstvom Saške Rakef v živo izveden na odru, ter pogovor Vlada Motnikarja z avtorico. Tina Vrščaj, pisateljica, esejistka, literarna kritičarka in prevajalka, je prvo knjigo, roman Zataknjena v pomladi, izdala leta 2010, sledili so romani Odradek, Na Klancu, nagrajen na natečaju Mladinske knjige za nagrado modra ptica, pred nekaj meseci pa še roman Učne ure Eve K. Poleg romanov je izdala še zbirko kratkih zgodb Plašč, knjigi za otroke Plah, plašen, najplašnejši Tapatapata in Balabuga ter zbirko literarnih kritik Kritičarka na drevesu. Interpretacija: Nataša Keser, napovedovalec: Igor Velše. Režija: Saška Rakef, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, zvočna mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden, oblikovalec zvoka: Gašper Vodlan. Urednik oddaje Vlado Motnikar.
Roman Tine Vrščaj Na Klancu, ki je skupaj s Cankarjevim romanom z enakim naslovom predviden za letošnji esej na maturi, odpira številne teme: o partnerskih in družinskih odnosih ter odtujenosti, ekoloških vprašanjih, podnebnih spremembah in še marsičem. Ponuja razmislek o vlogi matere in očeta pri vzgoji otrok, o nepredelanih odnosih v primarni družini, o realnem in virtualnem svetu, potrošništvu, ki se je zalezlo v vse pore družbe … Prireditev bo v en dogodek povezala radijski literarni večer, ki ga je pripravila Nika Zadravec in ki bo pod režijskim vodstvom Saške Rakef v živo izveden na odru, ter pogovor Vlada Motnikarja z avtorico. Tina Vrščaj, pisateljica, esejistka, literarna kritičarka in prevajalka, je prvo knjigo, roman Zataknjena v pomladi, izdala leta 2010, sledili so romani Odradek, Na Klancu, nagrajen na natečaju Mladinske knjige za nagrado modra ptica, pred nekaj meseci pa še roman Učne ure Eve K. Poleg romanov je izdala še zbirko kratkih zgodb Plašč, knjigi za otroke Plah, plašen, najplašnejši Tapatapata in Balabuga ter zbirko literarnih kritik Kritičarka na drevesu. Interpretacija: Nataša Keser, napovedovalec: Igor Velše. Režija: Saška Rakef, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, zvočna mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden, oblikovalec zvoka: Gašper Vodlan. Urednik oddaje Vlado Motnikar.
Vojna na Bližnjem vzhodu vse bolj vpliva tudi na svetovno gospodarstvo. V ospredju je strah pred motnjami pri dobavi nafte, ki že vpliva na trg naftnih derivatov. Kot opozarja evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis, motnje ladijskega prometa in napadi na energetsko infrastrukturo lahko povzročijo znaten stagflacijski šok. Druge teme: - Od jutri v Sloveniji nove cene naftnih derivatov, vlada naj bi znižala trošarine. - Evropski parlament dobil zahtevo za odvzem imunitete poslancu Mateju Toninu. - Pozivi k preventivi proti klopnim boleznim.
Vojna na Bližnjem vzhodu vse bolj vpliva tudi na svetovno gospodarstvo. V ospredju je strah pred motnjami pri dobavi nafte, ki že vpliva na trg naftnih derivatov. Kot opozarja evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis, motnje ladijskega prometa in napadi na energetsko infrastrukturo lahko povzročijo znaten stagflacijski šok. Druge teme: - Od jutri v Sloveniji nove cene naftnih derivatov, vlada naj bi znižala trošarine. - Evropski parlament dobil zahtevo za odvzem imunitete poslancu Mateju Toninu. - Pozivi k preventivi proti klopnim boleznim.
Edina od šestih športnih panog, ki na zimskih paraolimpijskih igrah v Italiji poteka vsak dan, je krling na vozičkih. Na igrah Cortina/Milano je mednarodni paralimpijski komite mešani ekipni tekmi dodal še novo disciplino, in sicer gre za dvoboje mešanih parov.
Edina od šestih športnih panog, ki na zimskih paraolimpijskih igrah v Italiji poteka vsak dan, je krling na vozičkih. Na igrah Cortina/Milano je mednarodni paralimpijski komite mešani ekipni tekmi dodal še novo disciplino, in sicer gre za dvoboje mešanih parov.
Piše Andrej Lutman, bereta Eva Longyka Marušič in Dejan Kaloper. Zapletenost je lepa čednost. Z imenom Evgen, Eugen, ki se razpotegne tudi v Euugen ali celo Euuugen, je določena družabna plat osrednjega romanesknega lika, torej tista, s katero ohranja stik s človeško vrsto. Namigi so, da je ta plat zadaj. EUgen pa še zaplete pripovedne zmožnosti. Seveda bi s tako imenovano asociativno analizo hitro prišli do številnih vsekakor utemeljenih razlag, a potrebna je le ena, ki se glasi: Evgen Eugen ima EUgen. A zapletenosti ni videti konca in proti koncu besedila se pojavi opis: „Vse, kar je za Eugenom dejansko ostalo, so bili čevlji brez eksploziva (...)“. Navedek vsebuje le del pojasnila, saj bi navajanje drugega dela povedi prehitro razkrilo zapletenost Eugenove eksistence. Naj le namignemo, da roman vsebuje predvsem elemente kriminalke, vedenjske psihologije in nastavkov za uspešnico, ki pa seveda niso takoj prepoznavni. Eden izpostavljenih elementov bi bil tudi podatek, da romaneskni lik mukoma privzeto straniščno školjko poimenuje Klotilda. Da bi bil zaplet vsaj delno razrešen, ni videti in ne prebrati, pač pa se zaplet stopnjuje. Preplet zapletenosti in nastavkov za odpletanje odseva pisateljevo iznajdljivost, in branje romana EUgen je vsekakor izkušnja, ob kateri izstopita tudi sliki na platnicah, ki ju je ustvaril Andrej Furlan. Ena prikazuje ravno cesto, druga ovinek. Naj se torej bere naravnost ali ovinkljaje? Branje naravnost je še najbližje naravnemu poteku, kar je seveda predpostavka. Branje ovinkljaje je privlačnejše v smislu iskanja nekakšne bližnjice, da bi se vendarle izvedelo, kaj sledi, a slediti je mogoče le stanjem osebe, s katero naj bi se poistovetil vsak, ki celostno prebiva na območjih, kjer vladata trenutnost in sprotnost, predvidljivost pa kar v najmanjši možni meri, zato bližnjic ni. Junaškost in protijunaškost, zavzemanje in prepuščanje, vključevanje in mreženje so pari nekako med ravno cesto in ovinkom. Vse našteto povzema poved, ki se glasi: „Zver se je med glasnim rjovenjem povzpela na zadnje noge in hermafrodit se je s pogledom, polnim besa in s peno na ustih, zazrl visoko proti s strelami razklanemu nebu.“ Stanje junaka takšnega časa se ne spreminja, spremlja pa prehod družbene ureditve same vase, kar pomeni, da je vsak napor, da bi oseba zaživela v celoti, obsojen na mehurčke, ki pokljajo. Družbena ureditev odseva čas preseljevanja ljudstev, ko se vrednote določajo sproti. Te vrednote so seveda hipne, podvržene nareku pridobitništva. Tridelna oseba, ki je označena tudi z besedama uomo universale, pravzaprav občuje le s straniščno školjko z imenom Klotilda, kar na simbolni ravni korespondira s pojmi izhod, odtok, odplaka, iztrebek. Besedilo bi bilo bržčas mogoče označiti tudi z izrazom distopični naturalizem. Kam torej uvrstiti osebo, ki ji nasilje sicer ni tuje, a se mu izogiba le z umikanjem, izmikanjem, kar pogreznitvijo vase? Pogreznitev vase pa seveda deluje le v greznici. Mit o vsestranskosti človeške vrste je priveden do absurda. Brezsmiselnost, protismiselnost in večsmiselnost le deloma osvetljujejo zapletenost, saj smisel izraža le pobeg, izmikanje, ovinkarjenje, četudi je ustaljena smer ravna cesta. Za stalno razburkanost, posoljeno z napetostjo, pa poskrbi pisateljevo dosledno upoštevanje brezčasne vrednote, ki se skriva v besedi podzemljitev. Robert Šabec je z romanom EUgen utrl pot namakanju v koritu, v katerem ni vode. Kaj korito dejansko vsebuje, pa niti ni več vprašanje, saj so geni junaka tistega časa daleč od zaznamovanosti z genialnostjo. Večkrat povedano isto z različnimi pristopi je utečen način, da se učna ura prevesi v dopolnilno dejavnost.
Piše Andrej Lutman, bereta Eva Longyka Marušič in Dejan Kaloper. Zapletenost je lepa čednost. Z imenom Evgen, Eugen, ki se razpotegne tudi v Euugen ali celo Euuugen, je določena družabna plat osrednjega romanesknega lika, torej tista, s katero ohranja stik s človeško vrsto. Namigi so, da je ta plat zadaj. EUgen pa še zaplete pripovedne zmožnosti. Seveda bi s tako imenovano asociativno analizo hitro prišli do številnih vsekakor utemeljenih razlag, a potrebna je le ena, ki se glasi: Evgen Eugen ima EUgen. A zapletenosti ni videti konca in proti koncu besedila se pojavi opis: „Vse, kar je za Eugenom dejansko ostalo, so bili čevlji brez eksploziva (...)“. Navedek vsebuje le del pojasnila, saj bi navajanje drugega dela povedi prehitro razkrilo zapletenost Eugenove eksistence. Naj le namignemo, da roman vsebuje predvsem elemente kriminalke, vedenjske psihologije in nastavkov za uspešnico, ki pa seveda niso takoj prepoznavni. Eden izpostavljenih elementov bi bil tudi podatek, da romaneskni lik mukoma privzeto straniščno školjko poimenuje Klotilda. Da bi bil zaplet vsaj delno razrešen, ni videti in ne prebrati, pač pa se zaplet stopnjuje. Preplet zapletenosti in nastavkov za odpletanje odseva pisateljevo iznajdljivost, in branje romana EUgen je vsekakor izkušnja, ob kateri izstopita tudi sliki na platnicah, ki ju je ustvaril Andrej Furlan. Ena prikazuje ravno cesto, druga ovinek. Naj se torej bere naravnost ali ovinkljaje? Branje naravnost je še najbližje naravnemu poteku, kar je seveda predpostavka. Branje ovinkljaje je privlačnejše v smislu iskanja nekakšne bližnjice, da bi se vendarle izvedelo, kaj sledi, a slediti je mogoče le stanjem osebe, s katero naj bi se poistovetil vsak, ki celostno prebiva na območjih, kjer vladata trenutnost in sprotnost, predvidljivost pa kar v najmanjši možni meri, zato bližnjic ni. Junaškost in protijunaškost, zavzemanje in prepuščanje, vključevanje in mreženje so pari nekako med ravno cesto in ovinkom. Vse našteto povzema poved, ki se glasi: „Zver se je med glasnim rjovenjem povzpela na zadnje noge in hermafrodit se je s pogledom, polnim besa in s peno na ustih, zazrl visoko proti s strelami razklanemu nebu.“ Stanje junaka takšnega časa se ne spreminja, spremlja pa prehod družbene ureditve same vase, kar pomeni, da je vsak napor, da bi oseba zaživela v celoti, obsojen na mehurčke, ki pokljajo. Družbena ureditev odseva čas preseljevanja ljudstev, ko se vrednote določajo sproti. Te vrednote so seveda hipne, podvržene nareku pridobitništva. Tridelna oseba, ki je označena tudi z besedama uomo universale, pravzaprav občuje le s straniščno školjko z imenom Klotilda, kar na simbolni ravni korespondira s pojmi izhod, odtok, odplaka, iztrebek. Besedilo bi bilo bržčas mogoče označiti tudi z izrazom distopični naturalizem. Kam torej uvrstiti osebo, ki ji nasilje sicer ni tuje, a se mu izogiba le z umikanjem, izmikanjem, kar pogreznitvijo vase? Pogreznitev vase pa seveda deluje le v greznici. Mit o vsestranskosti človeške vrste je priveden do absurda. Brezsmiselnost, protismiselnost in večsmiselnost le deloma osvetljujejo zapletenost, saj smisel izraža le pobeg, izmikanje, ovinkarjenje, četudi je ustaljena smer ravna cesta. Za stalno razburkanost, posoljeno z napetostjo, pa poskrbi pisateljevo dosledno upoštevanje brezčasne vrednote, ki se skriva v besedi podzemljitev. Robert Šabec je z romanom EUgen utrl pot namakanju v koritu, v katerem ni vode. Kaj korito dejansko vsebuje, pa niti ni več vprašanje, saj so geni junaka tistega časa daleč od zaznamovanosti z genialnostjo. Večkrat povedano isto z različnimi pristopi je utečen način, da se učna ura prevesi v dopolnilno dejavnost.
Piše Miša Gams, bereta Dejan Kaloper in Eva Longyka Marušič. Marija Švajncer je vsestranska ustvarjalka, avtorica devetih pesniških zbirk, štirih romanov za odrasle, štirih mladinskih romanov, desetih filozofskih knjig ter številnih uglasbenih pesmi in lutkovnih iger; obenem pa tudi piska literarnih recenzij in prejemnica nagrad, med katerimi izstopata Glazerjeva listina in nagrada Mira. V svojih delih se poglablja v družinske in obče medčloveške odnose, secira avtorska dela slikarjev in gledaliških igralcev ter odslikava parodijo sodobne družbe, ki iz dneva v dan drvi v digitalizacijo in razpad tradicionalnih vrednot. Roman Ljubezen z robotom je pretresljiv in hkrati duhovit prikaz življenjske zgodbe hrepeneče ženske v srednjih letih, ki se v nekem trenutku odloči nabaviti robota, da bi ji služil za pomoč v gospodinjstvu pa tudi za ljubezenskega partnerja, saj ima z biološkimi primerki vse preveč težav – od prevelike posesivnosti in narcizma do zanemarjanja in hladnokrvne brezčutnosti. Robot, ki je sredi tretjega tisočletja programiran s sofisticiranimi algoritmi, ki senzibilno beležijo vsako žensko željo kot tudi njen intuitivni domet, se izkaže za veliko bolj razmišljujočega, delujočega in čustvenega partnerja od vseh protagonistkinih izbrancev, poleg tega pa premore tudi kritično dojemanje sodobne družbe, ki po zadnjih programskih “posodobitvah” pridobi prav revolucionarne razsežnosti. Medtem ko glavna junakinja v svojih željah in pričakovanjih postaja čedalje bolj skromna, postaja robot, ki mu junakinja ljubkovalno pravi Boti, toliko bolj neučakan in zahteven – kar nenadoma pričakuje, da bo z njim sodelovala pri delavskih protestih in robotski revoluciji, iz zvestega partnerja se prelevi v uličnega bandita in spolnega predatorja, ki preži na izzivalno sosedo. Junakinja se zaloti pri razmišljanju: “Ljubila sem Botija, toda ne sedanjega, temveč prejšnjega, čeprav sta si bila na las podobna. V njegovi notranjosti je bilo zdaj vse drugače. 'Prekleti prasci, da so ga tako iznakazili!'” Nekje na zadnji tretjini knjige protagonistka spozna zdravnika, se zaplete v ljubezensko razmerje in kuje načrte, da bi z njim pobegnila na planet Ipsilon. Zdi se, da jo Boti pri njenih načrtih ovira, saj postaja čedalje bolj militarističen in maščevalen, sama pa v sebi prepoznava le še željo po doživljenjskem umiku in absolutnem miru. Vendar na Zemlji, ki jo v svojih šapah držijo tri velesile, mir ni več opcija, saj gre za nenehno dokazovanje premoči s pomočjo nove tehnologije: “Nekdo je predlagal, da bi bilo najbolje, če bi se spopadale med seboj tri obstoječe velesile. Američani bodo stregli po življenju Rusom in Kitajcem, Rusi Američanom in Kitajcem, Kitajci pa Američanom in Rusom. Militaristi so si meli roke. Krvi bo toliko, da bo preplavila celine. Mrliče bo treba hitro pokopati, da ne bodo začeli zaudarjati. Spreletel me je srh. Najraje bi se skrila v krtino ali polhovo duplino, toda takšnih odrešilnih kotičkov že zdavnaj ni bilo več. Boti je imel v očeh nekaj grozečega. Nič dobrega ni obetalo.” Čeprav so geopolitične razmere v svetu že na začetku drugega tisočletja takšne, da si bralec težko predstavlja, da bo življenje v tretjem tisočletju sploh še mogoče, pa roman Ljubezen z robotom vendarle ponuja svojevrsten optimizem, vsaj glede izbire življenja na drugih planetih in izbire ali živeti z robotom ali s sočlovekom. Protagonistka si na koncu zaželi, da bi tudi sama postala robotka, in to v tistem najbolj optimalnem, funkcionalnem smislu, saj spoznava, da jo lastna čustva čedalje bolj omejujejo, obenem pa opaža, da so razlike med robotom in človekom vse bolj zabrisane: “Zaželela sem si, da bi bila tudi jaz robotka. Če že ne drugega, bi me izdelali tako, da ne bi mogla jokati. Tudi glede pobitosti in žalosti bi pomislili na omejitve. Toliko ji bomo dovolili, potem pa ne bomo nadaljevali. Gre za to, da roboti vseeno ne morejo biti čisto enaki kot ljudje. Prav čustva jim je treba odvzeti. Malce se že lahko jezijo, morda bi jim dovolili tudi preklinjati in se razburjati, medtem ko jim gorečnosti, strasti in zaslepljenosti, kakršne zmorejo ljudje in pri tem krepko pretiravajo, ne bi dovolili. Meje, na kateri so roboti čedalje bolj podobni ljudem, ni mogoče določiti.” Marija Švajncer nam skozi zgodbo o ljubezni med človekom in robotom sugerira, da s tehnologijo, ki vpliva na čustva ljudi, le še bolj prispevamo k razmahu vojn, zato je treba razmisliti, v kolikšni meri spustiti v vsakdanje življenje umetno inteligenco, ki s človekom vzpostavlja intimno prijateljstvo in vzbuja najgloblja čustva. Nihče ne more vedeti, v katero smer se bodo razvijali sofisticirani algoritmi in kako bodo manipulirali z ljudmi v geopolitičnem, čustvenem pa tudi v reproduktivnem smislu. Ne nazadnje se je treba vprašati, kakšen svet želimo pustiti mladim generacijam, ki so že zdaj prikrajšane za živ stik z vrstniki in za poglabljanje medčloveških vezi. Čeprav je uvod v roman z opisi pomanjkljivosti protagonistkinih nekdanjih ljubimcev precej razvlečen, pa v jedru uspešno pripelje zgodbo do vrhunca, saj razpre rdečo nit v smeri psiholoških in filozofskih vprašanj, ki pestijo sodobno žensko in ki jih je Freud pred stoletjem strnil v kompleksno vprašanje: Kaj neki ženska hoče? Četudi liki v romanu delujejo precej plastično in enodimenzionalno, pa ironični monologi in duhoviti dialogi poskrbijo za dramaturški suspenz, zlasti na točki, ko pride do okvare robota in njegove nadgradnje, ki posledično privede do zatona ljubezni. Roman Ljubezen z robotom je zaradi inovativne teme in zabavnega pripovednega toka predvsem berilo, po katerem bi lahko segli zlasti dijaki in študentje ter v njem poiskali pomembne ideje za šolske eseje in posvetovalne razprave.
Piše Miša Gams, bereta Dejan Kaloper in Eva Longyka Marušič. Marija Švajncer je vsestranska ustvarjalka, avtorica devetih pesniških zbirk, štirih romanov za odrasle, štirih mladinskih romanov, desetih filozofskih knjig ter številnih uglasbenih pesmi in lutkovnih iger; obenem pa tudi piska literarnih recenzij in prejemnica nagrad, med katerimi izstopata Glazerjeva listina in nagrada Mira. V svojih delih se poglablja v družinske in obče medčloveške odnose, secira avtorska dela slikarjev in gledaliških igralcev ter odslikava parodijo sodobne družbe, ki iz dneva v dan drvi v digitalizacijo in razpad tradicionalnih vrednot. Roman Ljubezen z robotom je pretresljiv in hkrati duhovit prikaz življenjske zgodbe hrepeneče ženske v srednjih letih, ki se v nekem trenutku odloči nabaviti robota, da bi ji služil za pomoč v gospodinjstvu pa tudi za ljubezenskega partnerja, saj ima z biološkimi primerki vse preveč težav – od prevelike posesivnosti in narcizma do zanemarjanja in hladnokrvne brezčutnosti. Robot, ki je sredi tretjega tisočletja programiran s sofisticiranimi algoritmi, ki senzibilno beležijo vsako žensko željo kot tudi njen intuitivni domet, se izkaže za veliko bolj razmišljujočega, delujočega in čustvenega partnerja od vseh protagonistkinih izbrancev, poleg tega pa premore tudi kritično dojemanje sodobne družbe, ki po zadnjih programskih “posodobitvah” pridobi prav revolucionarne razsežnosti. Medtem ko glavna junakinja v svojih željah in pričakovanjih postaja čedalje bolj skromna, postaja robot, ki mu junakinja ljubkovalno pravi Boti, toliko bolj neučakan in zahteven – kar nenadoma pričakuje, da bo z njim sodelovala pri delavskih protestih in robotski revoluciji, iz zvestega partnerja se prelevi v uličnega bandita in spolnega predatorja, ki preži na izzivalno sosedo. Junakinja se zaloti pri razmišljanju: “Ljubila sem Botija, toda ne sedanjega, temveč prejšnjega, čeprav sta si bila na las podobna. V njegovi notranjosti je bilo zdaj vse drugače. 'Prekleti prasci, da so ga tako iznakazili!'” Nekje na zadnji tretjini knjige protagonistka spozna zdravnika, se zaplete v ljubezensko razmerje in kuje načrte, da bi z njim pobegnila na planet Ipsilon. Zdi se, da jo Boti pri njenih načrtih ovira, saj postaja čedalje bolj militarističen in maščevalen, sama pa v sebi prepoznava le še željo po doživljenjskem umiku in absolutnem miru. Vendar na Zemlji, ki jo v svojih šapah držijo tri velesile, mir ni več opcija, saj gre za nenehno dokazovanje premoči s pomočjo nove tehnologije: “Nekdo je predlagal, da bi bilo najbolje, če bi se spopadale med seboj tri obstoječe velesile. Američani bodo stregli po življenju Rusom in Kitajcem, Rusi Američanom in Kitajcem, Kitajci pa Američanom in Rusom. Militaristi so si meli roke. Krvi bo toliko, da bo preplavila celine. Mrliče bo treba hitro pokopati, da ne bodo začeli zaudarjati. Spreletel me je srh. Najraje bi se skrila v krtino ali polhovo duplino, toda takšnih odrešilnih kotičkov že zdavnaj ni bilo več. Boti je imel v očeh nekaj grozečega. Nič dobrega ni obetalo.” Čeprav so geopolitične razmere v svetu že na začetku drugega tisočletja takšne, da si bralec težko predstavlja, da bo življenje v tretjem tisočletju sploh še mogoče, pa roman Ljubezen z robotom vendarle ponuja svojevrsten optimizem, vsaj glede izbire življenja na drugih planetih in izbire ali živeti z robotom ali s sočlovekom. Protagonistka si na koncu zaželi, da bi tudi sama postala robotka, in to v tistem najbolj optimalnem, funkcionalnem smislu, saj spoznava, da jo lastna čustva čedalje bolj omejujejo, obenem pa opaža, da so razlike med robotom in človekom vse bolj zabrisane: “Zaželela sem si, da bi bila tudi jaz robotka. Če že ne drugega, bi me izdelali tako, da ne bi mogla jokati. Tudi glede pobitosti in žalosti bi pomislili na omejitve. Toliko ji bomo dovolili, potem pa ne bomo nadaljevali. Gre za to, da roboti vseeno ne morejo biti čisto enaki kot ljudje. Prav čustva jim je treba odvzeti. Malce se že lahko jezijo, morda bi jim dovolili tudi preklinjati in se razburjati, medtem ko jim gorečnosti, strasti in zaslepljenosti, kakršne zmorejo ljudje in pri tem krepko pretiravajo, ne bi dovolili. Meje, na kateri so roboti čedalje bolj podobni ljudem, ni mogoče določiti.” Marija Švajncer nam skozi zgodbo o ljubezni med človekom in robotom sugerira, da s tehnologijo, ki vpliva na čustva ljudi, le še bolj prispevamo k razmahu vojn, zato je treba razmisliti, v kolikšni meri spustiti v vsakdanje življenje umetno inteligenco, ki s človekom vzpostavlja intimno prijateljstvo in vzbuja najgloblja čustva. Nihče ne more vedeti, v katero smer se bodo razvijali sofisticirani algoritmi in kako bodo manipulirali z ljudmi v geopolitičnem, čustvenem pa tudi v reproduktivnem smislu. Ne nazadnje se je treba vprašati, kakšen svet želimo pustiti mladim generacijam, ki so že zdaj prikrajšane za živ stik z vrstniki in za poglabljanje medčloveških vezi. Čeprav je uvod v roman z opisi pomanjkljivosti protagonistkinih nekdanjih ljubimcev precej razvlečen, pa v jedru uspešno pripelje zgodbo do vrhunca, saj razpre rdečo nit v smeri psiholoških in filozofskih vprašanj, ki pestijo sodobno žensko in ki jih je Freud pred stoletjem strnil v kompleksno vprašanje: Kaj neki ženska hoče? Četudi liki v romanu delujejo precej plastično in enodimenzionalno, pa ironični monologi in duhoviti dialogi poskrbijo za dramaturški suspenz, zlasti na točki, ko pride do okvare robota in njegove nadgradnje, ki posledično privede do zatona ljubezni. Roman Ljubezen z robotom je zaradi inovativne teme in zabavnega pripovednega toka predvsem berilo, po katerem bi lahko segli zlasti dijaki in študentje ter v njem poiskali pomembne ideje za šolske eseje in posvetovalne razprave.