Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Kultura zdravi - umetnost lajša
Oddaja je namenjena kulturnemu in umetniškemu dogajanju v Mariboru in širše. V njej napovedujemo premiere ter druge kulturne dogodke prireditve v severovzhodni Sloveniji in poročamo o njih.
Oddaja je namenjena kulturnemu in umetniškemu dogajanju v Mariboru in širše. V njej napovedujemo premiere ter druge kulturne dogodke prireditve v severovzhodni Sloveniji in poročamo o njih.
Novogoriški MIP je bil nekoč ponos Primorske in eden največjih mesnopredelovalnih sistemov v Sloveniji. Podjetje, ki se ga mnogi še danes spominjajo po znameniti mortadeli, je po menedžerskem prevzemu in naraščajočih dolgovih končalo v stečaju. Brez dela je ostalo več kot 250 ljudi, posledice pa so med nekdanjimi zaposlenimi še vedno prisotne. Kako danes gledajo na propad in kaj je od MIP-a ostalo, v oddaji, ki jo je pripravila Nataša Uršič.
Novogoriški MIP je bil nekoč ponos Primorske in eden največjih mesnopredelovalnih sistemov v Sloveniji. Podjetje, ki se ga mnogi še danes spominjajo po znameniti mortadeli, je po menedžerskem prevzemu in naraščajočih dolgovih končalo v stečaju. Brez dela je ostalo več kot 250 ljudi, posledice pa so med nekdanjimi zaposlenimi še vedno prisotne. Kako danes gledajo na propad in kaj je od MIP-a ostalo, v oddaji, ki jo je pripravila Nataša Uršič.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Nika Mlinarič Hribar je štiri dni na teden fizičarka. Kadarkoli, predvsem ko dežuje, pa je podjetnica. Ima izkušnje iz letalske industrije in obožuje namizne igre. Je soustanoviteljica SnowBoardGames, to je neodvisni studio za izdajanje družabnih iger, ki se osredotoča na vrhunsko ilustracijo, kakovostne komponente in koncept »več igre v manjši škatli«. Med drugim bo razkrila, kako ji fizikalni pogled na reševanje problemov pomaga v podjetništvu in kaj jo vrže s tira.
Nika Mlinarič Hribar je štiri dni na teden fizičarka. Kadarkoli, predvsem ko dežuje, pa je podjetnica. Ima izkušnje iz letalske industrije in obožuje namizne igre. Je soustanoviteljica SnowBoardGames, to je neodvisni studio za izdajanje družabnih iger, ki se osredotoča na vrhunsko ilustracijo, kakovostne komponente in koncept »več igre v manjši škatli«. Med drugim bo razkrila, kako ji fizikalni pogled na reševanje problemov pomaga v podjetništvu in kaj jo vrže s tira.
Marjeta Hribar je mednarodno priznana umetnica in ustvarjalka blagovne znamke KUOLMi, ročno izdelanega nakita iz premoga. Z njenimi kreacijami so nagradili nominirance za oskarje in nagrado grammy. V pogovoru zelo neposredno pove, kako se je znašla v Hollywoodu, kaj ji pomeni uspeh in zakaj si pogosto privošči dopust oziroma umik od ustaljenih opravil.
Marjeta Hribar je mednarodno priznana umetnica in ustvarjalka blagovne znamke KUOLMi, ročno izdelanega nakita iz premoga. Z njenimi kreacijami so nagradili nominirance za oskarje in nagrado grammy. V pogovoru zelo neposredno pove, kako se je znašla v Hollywoodu, kaj ji pomeni uspeh in zakaj si pogosto privošči dopust oziroma umik od ustaljenih opravil.
Valentina Gazvoda je soustanoviteljica pražarne Iconic. Pred desetimi leti sta z možem začela sanjati o vrhunski kavi in danes prodata več kot tri tone edinstvene pražene kave. Kako se je začela njena podjetniška pot in zakaj ima pri tem pomembno vlogo tudi vrhunsko kolesarstvo?
Valentina Gazvoda je soustanoviteljica pražarne Iconic. Pred desetimi leti sta z možem začela sanjati o vrhunski kavi in danes prodata več kot tri tone edinstvene pražene kave. Kako se je začela njena podjetniška pot in zakaj ima pri tem pomembno vlogo tudi vrhunsko kolesarstvo?
Anja Deželak je grafična oblikovalka in navdušena tekačica. Iz Idrije se je preselila v Trbovlje, oba kraja sta jo zelo zaznamovala. Govorila bo o tem, kako se vizualno ustvarjanje povezuje z aktivnim življenjem, kako jo okolje navdihuje pri delu in kaj jo žene na več kot 100-kilometrskih tekih.
Anja Deželak je grafična oblikovalka in navdušena tekačica. Iz Idrije se je preselila v Trbovlje, oba kraja sta jo zelo zaznamovala. Govorila bo o tem, kako se vizualno ustvarjanje povezuje z aktivnim življenjem, kako jo okolje navdihuje pri delu in kaj jo žene na več kot 100-kilometrskih tekih.
Živel 1. maj! Tako je to jutro odmevalo po številnih primorskih vaseh in mestih, ki so jih prebudile budnice naših pihalnih godb. Med njimi je tudi Brkinska godba 2000, ki je prebujala vasi okoli Kozine in Materije. Irena Cunja jo je prestregla v Tubljah in se z godbeniki in domačini pomenila o pomenu prvomajskih tradicij.
Živel 1. maj! Tako je to jutro odmevalo po številnih primorskih vaseh in mestih, ki so jih prebudile budnice naših pihalnih godb. Med njimi je tudi Brkinska godba 2000, ki je prebujala vasi okoli Kozine in Materije. Irena Cunja jo je prestregla v Tubljah in se z godbeniki in domačini pomenila o pomenu prvomajskih tradicij.
John Lewis je v svojem skladateljskem eklekticizmu iskal povezave med baročno in sodobno džezovsko glasbo. Navdih je našel tudi v baročnih glasbenih oblikah. Želel si je, da bi se njegove skladbe lahko primerjale z improviziranimi soli. Baročni slog je namreč primerljiv z bebopovskim, zasnovan na ponavljajočih se ritmičnih vzorcih, ki jih zapolnjujejo akordi. Lewis je svoj neoklasicistični koncept uporabil tudi na svojih samostojnih ploščah iz osemdesetih let 20. stoletja.
John Lewis je v svojem skladateljskem eklekticizmu iskal povezave med baročno in sodobno džezovsko glasbo. Navdih je našel tudi v baročnih glasbenih oblikah. Želel si je, da bi se njegove skladbe lahko primerjale z improviziranimi soli. Baročni slog je namreč primerljiv z bebopovskim, zasnovan na ponavljajočih se ritmičnih vzorcih, ki jih zapolnjujejo akordi. Lewis je svoj neoklasicistični koncept uporabil tudi na svojih samostojnih ploščah iz osemdesetih let 20. stoletja.
Prvomajske budnice so del dolgoletne tradicije, ki vsako leto znova prebudijo številne kraje po Sloveniji. Za temi zgodnjimi jutri stojijo godbeniki, ki z glasbo ohranjajo običaj in povezujejo krajevne skupnosti. V Gornji Radgoni smo preverili, kako potekajo priprave na budnico, v čem se današnje razlikujejo od preteklih, kaj ta običaj pomeni članom Radgonske godbe, tako mlajšim kot starejšim, in kako prvomajske budnice doživljajo občani.
Prvomajske budnice so del dolgoletne tradicije, ki vsako leto znova prebudijo številne kraje po Sloveniji. Za temi zgodnjimi jutri stojijo godbeniki, ki z glasbo ohranjajo običaj in povezujejo krajevne skupnosti. V Gornji Radgoni smo preverili, kako potekajo priprave na budnico, v čem se današnje razlikujejo od preteklih, kaj ta običaj pomeni članom Radgonske godbe, tako mlajšim kot starejšim, in kako prvomajske budnice doživljajo občani.
Tokrat se bomo pogovarjali o potovanjih, ki se vse bolj spreminjajo tudi zaradi zunanjih dejavnikov kot so pandemija, politične napetosti, vojne in zadnja kriza na Bližnjem vzhodu. Destinacije, ki so se še včeraj zdele samoumevne, danes odpirajo nova vprašanja kot so, kako varno potujemo, ali potujemo drugače kot nekoč, kako se spreminja kultura potovanja v času negotovosti, ali bomo v prihodnje potovali bolj premišljeno? Z voditeljico Špelo Močnik Paradiž se bosta pogovarjala gosta Katja Kenda, organizatorka potovanj in Vid Legradič, svetovni popotnik.
Tokrat se bomo pogovarjali o potovanjih, ki se vse bolj spreminjajo tudi zaradi zunanjih dejavnikov kot so pandemija, politične napetosti, vojne in zadnja kriza na Bližnjem vzhodu. Destinacije, ki so se še včeraj zdele samoumevne, danes odpirajo nova vprašanja kot so, kako varno potujemo, ali potujemo drugače kot nekoč, kako se spreminja kultura potovanja v času negotovosti, ali bomo v prihodnje potovali bolj premišljeno? Z voditeljico Špelo Močnik Paradiž se bosta pogovarjala gosta Katja Kenda, organizatorka potovanj in Vid Legradič, svetovni popotnik.
Na kolesarski dirki po Romandiji, v francosko govorečem delu Švice, je bila včeraj razgibana etapa s krajšimi klanci. Od danes do nedelje pa bodo sledile gorske etape, ki bodo odločale o zmagovalcu. V oddaji podrobneje še o pripravah slovenskih hokejistov na prihajajoče svetovno prvenstvo. Risi so prvi del prijateljskih tekem odigrali na Poljskem, od tega tedna pa treninge nadaljujejo na Bledu.
Na kolesarski dirki po Romandiji, v francosko govorečem delu Švice, je bila včeraj razgibana etapa s krajšimi klanci. Od danes do nedelje pa bodo sledile gorske etape, ki bodo odločale o zmagovalcu. V oddaji podrobneje še o pripravah slovenskih hokejistov na prihajajoče svetovno prvenstvo. Risi so prvi del prijateljskih tekem odigrali na Poljskem, od tega tedna pa treninge nadaljujejo na Bledu.
Kar nekaj budilk zbiratelja starih ur Bojana Žnidarja smo slišali v petkovi praznični radijski budnici. Večina si danes uro bujenja, recimo za odhod v službo ali šolo, nastavi kar na mobilnem telefonu. Še vedno pa se verjetno spomnimo neusmiljenega piskanja elektronske budilke na nočni omarici ali celo zvonjenja starih mehanskih budilk, ki jih je bilo treba navijati.
Kar nekaj budilk zbiratelja starih ur Bojana Žnidarja smo slišali v petkovi praznični radijski budnici. Večina si danes uro bujenja, recimo za odhod v službo ali šolo, nastavi kar na mobilnem telefonu. Še vedno pa se verjetno spomnimo neusmiljenega piskanja elektronske budilke na nočni omarici ali celo zvonjenja starih mehanskih budilk, ki jih je bilo treba navijati.
Kako poiskati notranji mir pod pritiskom življenja je naslov knjige Mojce Kačinari iz Kopra. Nedavno je izšla pri založbi Libris v Kopru. To je iskrena in pogumna zgodba, v kateri avtorica opisuje svojo pot od otroških ran, hude stiske po nenadni moževi smrti in s pomočjo terapije tudi pot do notranje svobode. Svojo intimno izkušnjo iskanja odgovorov na stisko, umika iz zgolj preživetvenega vzorca do spoznanj, ki jih je avtorici prinesla terapija, je želela deliti z ljudmi. »Rada delim, kar je dobro deliti«, je povedala na predstavitvi, na kateri sta sodelovala tudi zakonska in družinska terapevta mag. Drago Švajger in dr. Katja Kozlovič, ki je napisala tudi uvod v knjigo. V njem povdarja, da je terapija pot notranje higiene, da ne daja odgovorov, pač pa vrača glas tistemu delu nas, ki je bil utišan.Nataša Benčič se je na predstavitvi knjige v Kopru pogovarjala z avtorico in s terapevtoma.
Kako poiskati notranji mir pod pritiskom življenja je naslov knjige Mojce Kačinari iz Kopra. Nedavno je izšla pri založbi Libris v Kopru. To je iskrena in pogumna zgodba, v kateri avtorica opisuje svojo pot od otroških ran, hude stiske po nenadni moževi smrti in s pomočjo terapije tudi pot do notranje svobode. Svojo intimno izkušnjo iskanja odgovorov na stisko, umika iz zgolj preživetvenega vzorca do spoznanj, ki jih je avtorici prinesla terapija, je želela deliti z ljudmi. »Rada delim, kar je dobro deliti«, je povedala na predstavitvi, na kateri sta sodelovala tudi zakonska in družinska terapevta mag. Drago Švajger in dr. Katja Kozlovič, ki je napisala tudi uvod v knjigo. V njem povdarja, da je terapija pot notranje higiene, da ne daja odgovorov, pač pa vrača glas tistemu delu nas, ki je bil utišan.Nataša Benčič se je na predstavitvi knjige v Kopru pogovarjala z avtorico in s terapevtoma.
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Pikniki, obiski, počitnice na morju in delo na vrtu. V petek in soboto praznujemo 1. maj, praznik dela. Tokrat sprašujemo malčke in odrasle. Kaj se zgodi, če zmanjka čevapčičev? Se sme, samo na hitro pokositi travo ali obrezati živo mejo?
Pikniki, obiski, počitnice na morju in delo na vrtu. V petek in soboto praznujemo 1. maj, praznik dela. Tokrat sprašujemo malčke in odrasle. Kaj se zgodi, če zmanjka čevapčičev? Se sme, samo na hitro pokositi travo ali obrezati živo mejo?
Želimo si zdrave, pestre in kakovostne hrane, a hkrati pričakujemo, da bo vpliv kmetijstva na okolje skoraj neznaten. Spreminja se podnebje, dražijo se energenti ter gnojila, tu je še stalno prisotna konkurenca na kmetijskem trgu. Kako te nenehne pritiske doživljajo kmetje? So trenutni mehanizmi, ki naj bi kmetijam zagotovili socialno in ekonomsko varnost, učinkoviti? Kako te zahteve narekujejo tako družinsko življenje kot tudi organizacijo dela? Socialne, zdravstvene, ekonomske in osebne vidike kmečkega poklica raziskuje tokratna gostja Podob znanja, izr. prof. dr. Majda Černič Istenič, ki raziskovalno deluje na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU, v preteklosti pa je poučevala sociologijo podeželja na Biotehniški fakulteti.
Želimo si zdrave, pestre in kakovostne hrane, a hkrati pričakujemo, da bo vpliv kmetijstva na okolje skoraj neznaten. Spreminja se podnebje, dražijo se energenti ter gnojila, tu je še stalno prisotna konkurenca na kmetijskem trgu. Kako te nenehne pritiske doživljajo kmetje? So trenutni mehanizmi, ki naj bi kmetijam zagotovili socialno in ekonomsko varnost, učinkoviti? Kako te zahteve narekujejo tako družinsko življenje kot tudi organizacijo dela? Socialne, zdravstvene, ekonomske in osebne vidike kmečkega poklica raziskuje tokratna gostja Podob znanja, izr. prof. dr. Majda Černič Istenič, ki raziskovalno deluje na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU, v preteklosti pa je poučevala sociologijo podeželja na Biotehniški fakulteti.
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Pomen preprostosti je naslov pesmi grškega pesnika Janisa Ritsosa, ki se je rodil 1. maja leta 1909, umrl pa leta 1990. Ta klasik sodobne grške poezije je ustvaril velikanski opus: napisal naj bi kar sto sedemnajst knjig poezije. Pisanje poezije je za Ritsosa že zgodaj postalo nuja, v avtorjevih verzih pa se zrcali tudi njegova razgibana in vse prej kot lahka življenjska pot. Ritsosovo pesem z naslovom Pomen preprostosti je prevedla Jelena Isak Kres; leta 2021 jo je interpretirala dramska igralka Ivana Percan Kodarin.
Pomen preprostosti je naslov pesmi grškega pesnika Janisa Ritsosa, ki se je rodil 1. maja leta 1909, umrl pa leta 1990. Ta klasik sodobne grške poezije je ustvaril velikanski opus: napisal naj bi kar sto sedemnajst knjig poezije. Pisanje poezije je za Ritsosa že zgodaj postalo nuja, v avtorjevih verzih pa se zrcali tudi njegova razgibana in vse prej kot lahka življenjska pot. Ritsosovo pesem z naslovom Pomen preprostosti je prevedla Jelena Isak Kres; leta 2021 jo je interpretirala dramska igralka Ivana Percan Kodarin.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Koračnice godb na pihala budijo 1. maj - mednarodni praznik dela. Uvod vanj je bil že sinoči, ko so v številnih krajih zagoreli kresovi, slišati pa je bilo tudi prve sindikalne nagovore. Drugi poudarki oddaje: ZDA in Izrael ne izključujeta možnosti novih napadov na Iran. Mineva 22 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Od danes novosti pri validaciji vozovnic v železniškem prometu
Koračnice godb na pihala budijo 1. maj - mednarodni praznik dela. Uvod vanj je bil že sinoči, ko so v številnih krajih zagoreli kresovi, slišati pa je bilo tudi prve sindikalne nagovore. Drugi poudarki oddaje: ZDA in Izrael ne izključujeta možnosti novih napadov na Iran. Mineva 22 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Od danes novosti pri validaciji vozovnic v železniškem prometu
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
V tokratnem Petku brez pravila nas ne bodo zanimale prvomajske budnice, ampak tiste prave budnice, ki nas prebujajo vse leto. To so budilke, ki jih imamo na nočnih omaricah. Čeprav resnici na ljubo – danes večino zbudi kar alarm, ki ga nastavimo na pametnem telefonu. V Petku brez pravila se vračamo k tistim starejšim – mehanskim budilkam, ki jih je bilo treba navijati in so bile vse prej kot nežne. Obiskali smo zbiralca ur Bojana Žnidarja s Frankolovega, ki ima doma več kot 100 žepnih ter okrog 90 stenskih in drugih ur, ki še vedno brezhibno delujejo. Nekaj med njimi je tudi budilk. Vas zanima, kako se oglašajo?
V tokratnem Petku brez pravila nas ne bodo zanimale prvomajske budnice, ampak tiste prave budnice, ki nas prebujajo vse leto. To so budilke, ki jih imamo na nočnih omaricah. Čeprav resnici na ljubo – danes večino zbudi kar alarm, ki ga nastavimo na pametnem telefonu. V Petku brez pravila se vračamo k tistim starejšim – mehanskim budilkam, ki jih je bilo treba navijati in so bile vse prej kot nežne. Obiskali smo zbiralca ur Bojana Žnidarja s Frankolovega, ki ima doma več kot 100 žepnih ter okrog 90 stenskih in drugih ur, ki še vedno brezhibno delujejo. Nekaj med njimi je tudi budilk. Vas zanima, kako se oglašajo?
V Italiji se bo s finalno tekmo končal tradicionalni mednarodni turnir ekip do 15-ega leta starosti, ki ga sogostita tudi Slovenija in Avstrija. Na tem turnirju so svoje kariere v preteklosti začeli danes uveljavljeni nogometaši, kot so italijanski reprezentančni vratar Gianluigi Donnarumma, angleški reprezentant Jude Bellingham in številni drugi. Leta 2018 je na tem turnirju zmagala tudi Slovenija, ki je v finalu po zadetku Benjamina Šeška premagala Portugalsko.
V Italiji se bo s finalno tekmo končal tradicionalni mednarodni turnir ekip do 15-ega leta starosti, ki ga sogostita tudi Slovenija in Avstrija. Na tem turnirju so svoje kariere v preteklosti začeli danes uveljavljeni nogometaši, kot so italijanski reprezentančni vratar Gianluigi Donnarumma, angleški reprezentant Jude Bellingham in številni drugi. Leta 2018 je na tem turnirju zmagala tudi Slovenija, ki je v finalu po zadetku Benjamina Šeška premagala Portugalsko.
PERCY WHITLOCK: FANFARE Orgle: CHRISTOPHER HERRICK ANTONÍN LEOPOLD DVOŘÁK: SONATINA V G-DURU ZA VIOLINO IN KLAVIR, OP. 100 Violina: FRANC RIZMAL, klavir: BRUNO PETRICHEK ANTONIO MASTROGIOVANNI: MILONGUERITA KVARTET KLARINETOV: klarinet: JORGE MONTILLA, VICTOR SALAMANQUES, CARLOS BELLO, ORLANDO PIMENTEL ARAM HAČATURJAN: SLAVNOSTNA POEMA ZA ORKESTER SIMFONIKI RTV LJUBLJANA, dirigent: EMIN HAČATURJAN
PERCY WHITLOCK: FANFARE Orgle: CHRISTOPHER HERRICK ANTONÍN LEOPOLD DVOŘÁK: SONATINA V G-DURU ZA VIOLINO IN KLAVIR, OP. 100 Violina: FRANC RIZMAL, klavir: BRUNO PETRICHEK ANTONIO MASTROGIOVANNI: MILONGUERITA KVARTET KLARINETOV: klarinet: JORGE MONTILLA, VICTOR SALAMANQUES, CARLOS BELLO, ORLANDO PIMENTEL ARAM HAČATURJAN: SLAVNOSTNA POEMA ZA ORKESTER SIMFONIKI RTV LJUBLJANA, dirigent: EMIN HAČATURJAN
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Mineva 90 let od smrti Alfreda Edwarda Housmana, angleškega klasičnega filologa in pesnika, ki se je v literarno zgodovino zapisal predvsem kot avtor pesniške zbirke z naslovom Fant iz Shropshira - izšla je leta 1896. V njej je zbral 63 na videz preprostih pesmi, v katerih prevladuje nostalgično razpoloženje do pokrajine in mladosti. Housman je ustvaril romantični lik nedolžnega vojaka s podeželja, ki se za Anglijo bojuje v daljnih deželah; zbirka Fant iz Shropshira pa je postala najbolj priljubljena zbirka angleške poezije po romantiki. Prevod Marjan Strojan, interpretacija Andrej Nahtigal in Branko Jordan, glasbena oprema Marko Stopar, tonska mojstria Jure Culiberg in Mirta Berlan, režija Igor Likar. Posneto 2006.
Mineva 90 let od smrti Alfreda Edwarda Housmana, angleškega klasičnega filologa in pesnika, ki se je v literarno zgodovino zapisal predvsem kot avtor pesniške zbirke z naslovom Fant iz Shropshira - izšla je leta 1896. V njej je zbral 63 na videz preprostih pesmi, v katerih prevladuje nostalgično razpoloženje do pokrajine in mladosti. Housman je ustvaril romantični lik nedolžnega vojaka s podeželja, ki se za Anglijo bojuje v daljnih deželah; zbirka Fant iz Shropshira pa je postala najbolj priljubljena zbirka angleške poezije po romantiki. Prevod Marjan Strojan, interpretacija Andrej Nahtigal in Branko Jordan, glasbena oprema Marko Stopar, tonska mojstria Jure Culiberg in Mirta Berlan, režija Igor Likar. Posneto 2006.
Po državi potekajo tradicionalna kresovanja pred jutrišnjim praznikom dela. Eno glavnih sindikalnih praznovanj poteka na na Rožniku v Ljubljani, kjer so zbrane nagovorili vodje sindikalnih central.
Po državi potekajo tradicionalna kresovanja pred jutrišnjim praznikom dela. Eno glavnih sindikalnih praznovanj poteka na na Rožniku v Ljubljani, kjer so zbrane nagovorili vodje sindikalnih central.
Županova Micka, prva slovenska komedija po delu Antona Tomaža Linharta, je bila prvič uprizorjena leta 1789. Linhart je bil član Zoisovega kroga. Najprej je hotel pisati v nemščini, vendar ga je spoznanje, da je treba pomagati Slovencem, vodilo v odločitev o pisanju v slovenščini, zato se je priključil krogu preroditeljev. Zois ga je spodbudil za pisanje v slovenščini, in to je bil povod za nastanek obeh prvih slovenskih komedij, Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Obe besedili je priredil po tujih predlogah, vendar je njun nastanek pomenil velik praznik za Slovence. V obeh je poudarjena moč preprostega slovenskega človeka, ki se je izkazala kot močno orožje proti prevladi bogatega sloja tujcev, ki je vladal v deželi. Režiser: Mirko Mahnič Tonski mojster: Dušan Mauser Tulpenheim – Boris Kralj Šternfeldovka – Mihaela Novak Monkof – Dušan Škedl Jaka, župan – Jože Zupan Micka – Majda Potokar Anže – Andrej Kurent Glažek – Stane Sever Napovedovalec predstave – Franček Drofenik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1967.
Županova Micka, prva slovenska komedija po delu Antona Tomaža Linharta, je bila prvič uprizorjena leta 1789. Linhart je bil član Zoisovega kroga. Najprej je hotel pisati v nemščini, vendar ga je spoznanje, da je treba pomagati Slovencem, vodilo v odločitev o pisanju v slovenščini, zato se je priključil krogu preroditeljev. Zois ga je spodbudil za pisanje v slovenščini, in to je bil povod za nastanek obeh prvih slovenskih komedij, Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Obe besedili je priredil po tujih predlogah, vendar je njun nastanek pomenil velik praznik za Slovence. V obeh je poudarjena moč preprostega slovenskega človeka, ki se je izkazala kot močno orožje proti prevladi bogatega sloja tujcev, ki je vladal v deželi. Režiser: Mirko Mahnič Tonski mojster: Dušan Mauser Tulpenheim – Boris Kralj Šternfeldovka – Mihaela Novak Monkof – Dušan Škedl Jaka, župan – Jože Zupan Micka – Majda Potokar Anže – Andrej Kurent Glažek – Stane Sever Napovedovalec predstave – Franček Drofenik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1967.
Leta 1968 rojena avtorica živi odmaknjeno na skrajnem jugovzhodu Irske, v okrožju Wexford. Čeprav ne objavlja pogosto, je njeno ime v literarnih krogih zelo cenjeno; za svoja dela namreč prejema največje nagrade. Hkrati pa Claire Keegan v različnih oblikah že dolga leta poučuje ustvarjalno pisanje in iz ozadja vpliva na mlade avtorice in avtorje. Doslej je izdala pet knjig, štiri zbirke kratkih zgodb in kratek roman. Najprej sta izšli zbirki kratkih zgodb Antarktika (leta 1999) in Čez modra polja (leta 2007) - dosegli sta tako rekoč kultni status in avtorico za vedno ustoličili kot mojstrico kratke pripovedne forme. V Literarnem večeru bomo poslušali zgodbi iz zbirke Antarktika (1999) Kjer je voda najgloblja in Potnolistna juha. Literarni večer je leta 2022 pripravil Andrej Peric, ki je zgodbi tudi prevedel. Avtor prevoda in scenarija Andrej Peric, režiserka Ana Krauthaker, bralec Jure Franko, igralca Gregor Gruden in Tjaša Železnik, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, redaktorici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija 2022.
Leta 1968 rojena avtorica živi odmaknjeno na skrajnem jugovzhodu Irske, v okrožju Wexford. Čeprav ne objavlja pogosto, je njeno ime v literarnih krogih zelo cenjeno; za svoja dela namreč prejema največje nagrade. Hkrati pa Claire Keegan v različnih oblikah že dolga leta poučuje ustvarjalno pisanje in iz ozadja vpliva na mlade avtorice in avtorje. Doslej je izdala pet knjig, štiri zbirke kratkih zgodb in kratek roman. Najprej sta izšli zbirki kratkih zgodb Antarktika (leta 1999) in Čez modra polja (leta 2007) - dosegli sta tako rekoč kultni status in avtorico za vedno ustoličili kot mojstrico kratke pripovedne forme. V Literarnem večeru bomo poslušali zgodbi iz zbirke Antarktika (1999) Kjer je voda najgloblja in Potnolistna juha. Literarni večer je leta 2022 pripravil Andrej Peric, ki je zgodbi tudi prevedel. Avtor prevoda in scenarija Andrej Peric, režiserka Ana Krauthaker, bralec Jure Franko, igralca Gregor Gruden in Tjaša Železnik, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, redaktorici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija 2022.
V Komornem studiu predstavljamo posnetke enega najbolj izstopajočih komornih koncertov na 37. Festivalu Imago Sloveniae.
V Komornem studiu predstavljamo posnetke enega najbolj izstopajočih komornih koncertov na 37. Festivalu Imago Sloveniae.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
28. septembra leta 2017 smo v studiu 26 gostili ansambel Ekart. V ciklu ponovitev živih Četrtkovih večerov domačih pesmi in napevov ga poslušate v tokratni oddaji. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
28. septembra leta 2017 smo v studiu 26 gostili ansambel Ekart. V ciklu ponovitev živih Četrtkovih večerov domačih pesmi in napevov ga poslušate v tokratni oddaji. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
K filmu Jeklene magnolije je Delerue prispeval partituro, ki subtilno podpre čustvene vzpone in padce zgodbe o prijateljstvu, družini, humorju in žalosti. Glasba je zasnovana tako, da poudarja notranji svet likov, ne da bi prevladala nad dialogi ali vizualnimi elementi filma. S svojim orkestralnim slogom, bogatim z nizkimi godali, harfo, harmoniko in nežnimi motivi za flavto, violino ali violončelo, partitura prehaja med toplino, nežno nostalgičnostjo in globokimi čustvenimi trenutki.
K filmu Jeklene magnolije je Delerue prispeval partituro, ki subtilno podpre čustvene vzpone in padce zgodbe o prijateljstvu, družini, humorju in žalosti. Glasba je zasnovana tako, da poudarja notranji svet likov, ne da bi prevladala nad dialogi ali vizualnimi elementi filma. S svojim orkestralnim slogom, bogatim z nizkimi godali, harfo, harmoniko in nežnimi motivi za flavto, violino ali violončelo, partitura prehaja med toplino, nežno nostalgičnostjo in globokimi čustvenimi trenutki.
Ste že slišali za zelo nesrečno kobilico? Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Ra Slo 2011.
Ste že slišali za zelo nesrečno kobilico? Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Ra Slo 2011.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
V prihodnjih urah bodo širom po državi tradicionalno zagoreli kresovi pred jutrišnjim praznikom dela. V Zvezi svobodnih sindikatov so ob tej priložnosti sporočili, da bodo v trenutno zaostrenih razmerah delavcem, mladim, starejšim in upokojencem enotno stopili v bran. Drugi poudarki oddaje: - Podražitev goriv v tem mesecu poskrbela za občuten skok inflacije - Združene države razmišljajo o dolgotrajnejši pomorski blokadi Irana - Tadej Pogačar na kolesarski dirki po Romandiji dosegel novo etapno zmago
V prihodnjih urah bodo širom po državi tradicionalno zagoreli kresovi pred jutrišnjim praznikom dela. V Zvezi svobodnih sindikatov so ob tej priložnosti sporočili, da bodo v trenutno zaostrenih razmerah delavcem, mladim, starejšim in upokojencem enotno stopili v bran. Drugi poudarki oddaje: - Podražitev goriv v tem mesecu poskrbela za občuten skok inflacije - Združene države razmišljajo o dolgotrajnejši pomorski blokadi Irana - Tadej Pogačar na kolesarski dirki po Romandiji dosegel novo etapno zmago
Čeprav Žigan Krajnčan ne mara preveč opisov, je vseeno prav, da povemo, s čim vse se ukvarja. Je plesalec, improvizator, koreograf, glasbenik, še najraje pa preprosto umetnik. Njegova starša sta močno zaznamovala slovenski glasbeni prostor, zato ni presenečenje, da se je tudi sam podal na to pot. Ni pretirano maral šole, se je pa rad poučeval o stvareh, ki so ga resnično zanimale. Sloveniija ga je podrobneje spoznala v televizijskem šovu, on pa je sam sebe podrobneje spoznal ko je postal oče. V oddaji tudi o dodani črki n, najljubših spominih na otroštvo in nevarnih brazilskih ulicah.
Čeprav Žigan Krajnčan ne mara preveč opisov, je vseeno prav, da povemo, s čim vse se ukvarja. Je plesalec, improvizator, koreograf, glasbenik, še najraje pa preprosto umetnik. Njegova starša sta močno zaznamovala slovenski glasbeni prostor, zato ni presenečenje, da se je tudi sam podal na to pot. Ni pretirano maral šole, se je pa rad poučeval o stvareh, ki so ga resnično zanimale. Sloveniija ga je podrobneje spoznala v televizijskem šovu, on pa je sam sebe podrobneje spoznal ko je postal oče. V oddaji tudi o dodani črki n, najljubših spominih na otroštvo in nevarnih brazilskih ulicah.
V dopoldanski športni oddaji na Valu 202 bosta v ospredju prispevka, po prvi tekmi drugega polfinala nogometne lige med madridskim Atleticom in londonskim Arsenalom ter predstavitev novega slovenskega košarkarskega prvoligaša Gorice.
V dopoldanski športni oddaji na Valu 202 bosta v ospredju prispevka, po prvi tekmi drugega polfinala nogometne lige med madridskim Atleticom in londonskim Arsenalom ter predstavitev novega slovenskega košarkarskega prvoligaša Gorice.
V novogoriški knjigarni Kavarni Maks je bila sinoči predpremiera dokumentarnega filma Stekleni čas režiserke Anja Medved, nastalega v produkciji Kinokašča. Film gledalca popelje po sledeh nekdanjih glažutarjev oziroma steklarjev, ki so v 18. in 19. stoletju sredi Trnovskega gozda ustvarjali začasna steklarska naselja in pomembno zaznamovali življenje na Goriškem. - Da nihče ni prerok v lastni domovini, pravi star latinski pregovor. Da ta modrost drži, smo se lahko znova prepričali pred nedavnim, ko je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla knjiga O vzgoji. V njej so zbrani spisi Petra Pavla Vergerija starejšega, gotovo enega najpomembnejših Koprčanov vseh časov, ki pa je bil na Slovenskem doslej tako rekoč neznan. Ta mož, ki je živel na prelomu iz 14. v 15. stoletje, je namreč položil temelje evropski novoveški pedagogiki in oblikoval temeljne predstave, ki jih na stari celini že dobrih 600 let gojimo o izobrazbi. Še več: na teh predstavah po svoje sloni tudi pouk na današnjih slovenskih gimnazijah, spričo česar bi najbrž bilo kar prav, ko bi o Vergeriju kaj vedeli. - Oboje vam predstavljamo v oddaji, v katere sklepu vas povabimo še na radijski koncert sijajnega mladega pianista Romana Druckerja.
V novogoriški knjigarni Kavarni Maks je bila sinoči predpremiera dokumentarnega filma Stekleni čas režiserke Anja Medved, nastalega v produkciji Kinokašča. Film gledalca popelje po sledeh nekdanjih glažutarjev oziroma steklarjev, ki so v 18. in 19. stoletju sredi Trnovskega gozda ustvarjali začasna steklarska naselja in pomembno zaznamovali življenje na Goriškem. - Da nihče ni prerok v lastni domovini, pravi star latinski pregovor. Da ta modrost drži, smo se lahko znova prepričali pred nedavnim, ko je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla knjiga O vzgoji. V njej so zbrani spisi Petra Pavla Vergerija starejšega, gotovo enega najpomembnejših Koprčanov vseh časov, ki pa je bil na Slovenskem doslej tako rekoč neznan. Ta mož, ki je živel na prelomu iz 14. v 15. stoletje, je namreč položil temelje evropski novoveški pedagogiki in oblikoval temeljne predstave, ki jih na stari celini že dobrih 600 let gojimo o izobrazbi. Še več: na teh predstavah po svoje sloni tudi pouk na današnjih slovenskih gimnazijah, spričo česar bi najbrž bilo kar prav, ko bi o Vergeriju kaj vedeli. - Oboje vam predstavljamo v oddaji, v katere sklepu vas povabimo še na radijski koncert sijajnega mladega pianista Romana Druckerja.
V soboto, 2. maja se v Kinodvor vrača tradicionalni maraton Slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo, po izboru Marcela Štefančiča, jr. Maraton bo potekal od 14. ure do polnoči, Marcel Štefančič nam jih predstavi v Big Screenu. (Foto: kinodvor.org)
V soboto, 2. maja se v Kinodvor vrača tradicionalni maraton Slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo, po izboru Marcela Štefančiča, jr. Maraton bo potekal od 14. ure do polnoči, Marcel Štefančič nam jih predstavi v Big Screenu. (Foto: kinodvor.org)
Za skladatelje 18. stoletja so bile uspešne glasbene objave dvorezen meč. Brezvestni založniki so izkoriščali njihov uspeh in pogosto objavljali nadaljevanja brez vedenja avtorjev. Poleg tega so v takšne zbirke včasih vključevali tudi skladbe drugih skladateljev.
Za skladatelje 18. stoletja so bile uspešne glasbene objave dvorezen meč. Brezvestni založniki so izkoriščali njihov uspeh in pogosto objavljali nadaljevanja brez vedenja avtorjev. Poleg tega so v takšne zbirke včasih vključevali tudi skladbe drugih skladateljev.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Nobena delavska pravica ni bila podarjena, ampak priborjena, ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, opozarjajo sindikati. V Studiu ob 17 h bomo na razmere na trgu dela pogledali predvsem skozi prizmo mladih delavcev. Kakšen odnos imajo do dela, delodajalcev; ali jih sploh zanima še kolektivna organiziranost; kako pomembna vrednota je. Tudi o predlogu interventnega zakona, ki med drugim predvideva socialno kapico, študentski s. p., dvojni status upokojencev. Gostje: Sabina Leben, Sindikat Mladi plus dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega servisa Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije dr. Rudi Klanjšek, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Nobena delavska pravica ni bila podarjena, ampak priborjena, ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, opozarjajo sindikati. V Studiu ob 17 h bomo na razmere na trgu dela pogledali predvsem skozi prizmo mladih delavcev. Kakšen odnos imajo do dela, delodajalcev; ali jih sploh zanima še kolektivna organiziranost; kako pomembna vrednota je. Tudi o predlogu interventnega zakona, ki med drugim predvideva socialno kapico, študentski s. p., dvojni status upokojencev. Gostje: Sabina Leben, Sindikat Mladi plus dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega servisa Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije dr. Rudi Klanjšek, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Arijan Mačak je en prvih doktorskih študentov programa Umetnost na Akademiji za glasbo, kjer je tudi z odliko končal magistrski študij v razredu Miha Rogine. Njegovo umetniško delovanje zaznamujejo izrazna poglobljenost, zvočna prefinjenost in poglobljen odnos do interpretacije klasičnega in sodobnega repertoarja za saksofon. Poslušamo koncert Glasbene mladine ljubljanske, ki je potekal januarja potekal v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, na njem pa je z Arijanom Mačkom nastopil pianist Sven Brajković. FABIEN WAKSMAN: KRISTALNO SEME ANDY SCOTT: TRIČRKOVNA BESEDA PAUL CRESTON: SONATA ZA SAKSOFON IN KLAVIR
Arijan Mačak je en prvih doktorskih študentov programa Umetnost na Akademiji za glasbo, kjer je tudi z odliko končal magistrski študij v razredu Miha Rogine. Njegovo umetniško delovanje zaznamujejo izrazna poglobljenost, zvočna prefinjenost in poglobljen odnos do interpretacije klasičnega in sodobnega repertoarja za saksofon. Poslušamo koncert Glasbene mladine ljubljanske, ki je potekal januarja potekal v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, na njem pa je z Arijanom Mačkom nastopil pianist Sven Brajković. FABIEN WAKSMAN: KRISTALNO SEME ANDY SCOTT: TRIČRKOVNA BESEDA PAUL CRESTON: SONATA ZA SAKSOFON IN KLAVIR
Prebrali smo še tri leposlovne novosti Cankarjeve založbe: izšli so roman Dežela, zbirka kratkih zgodb Dan za izboljšave in nov naslov kultne zbirke Moderni klasiki, roman Odprava h kruhovcu. Ustavili smo se tudi v Roveretu v enem najpomembnejših muzejev sodobne italijanske umetnosti MART, kjer smo si poleg stalne zbirke ogledali še dve pregledni razstavi – retrospektivi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.
Prebrali smo še tri leposlovne novosti Cankarjeve založbe: izšli so roman Dežela, zbirka kratkih zgodb Dan za izboljšave in nov naslov kultne zbirke Moderni klasiki, roman Odprava h kruhovcu. Ustavili smo se tudi v Roveretu v enem najpomembnejših muzejev sodobne italijanske umetnosti MART, kjer smo si poleg stalne zbirke ogledali še dve pregledni razstavi – retrospektivi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.
Vojna na Bližnjem vzhodu je zaostrila inflacijske pritiske. Cene življenjskih potrebščin so se ta mesec v primerjavi z aprilom lani zvišale za več kot tri odstotke. Kot pravi Tatjana Brvar s Statističnega urada, so na to vplivale predvsem podražitve goriv in energije. Visoka, skoraj dvoodstotna, je bila tudi mesečna inflacija, prav tako predvsem zaradi zvišanja cen energentov. V oddaji tudi o tem: - Po potrditvi zakona o vladi se nadaljujejo ugibanja o razdelitvi resorjev. - Zelenski tudi po pogovoru Trumpa in Putina ne vidi ruske želje po končanju vojne. - Po državi bodo drevi zagoreli kresovi, ponekod obujajo še druge običaje.
Vojna na Bližnjem vzhodu je zaostrila inflacijske pritiske. Cene življenjskih potrebščin so se ta mesec v primerjavi z aprilom lani zvišale za več kot tri odstotke. Kot pravi Tatjana Brvar s Statističnega urada, so na to vplivale predvsem podražitve goriv in energije. Visoka, skoraj dvoodstotna, je bila tudi mesečna inflacija, prav tako predvsem zaradi zvišanja cen energentov. V oddaji tudi o tem: - Po potrditvi zakona o vladi se nadaljujejo ugibanja o razdelitvi resorjev. - Zelenski tudi po pogovoru Trumpa in Putina ne vidi ruske želje po končanju vojne. - Po državi bodo drevi zagoreli kresovi, ponekod obujajo še druge običaje.