Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Andrej Kosič, rojen leta 1933 v Rupi pri Mirnu, je slovenski slikar in podjetnik, ki je otroštvo preživel med Ilirsko Bistrico, Mirnom in Gorico. Spominja se, kako je kot otrok obiskoval italijansko šolo v času fašizma: »Doma smo govorili slovensko, učitelji pa so bili strogi. Če nisi znal poezij, si dobil udarec po licu.« Kljub temu je ohranil ljubezen do slovenskega jezika in se že v otroštvu lotil pisanja in ustvarjanja. Med vojno je doživel tragične prizore: brkinske vasi so gorele zaradi partizanskih napadov in povračilnih ukrepov Italijanov in Nemcev. Kljub vsemu so mu zdravniki, ne glede na politično pripadnost, pomagali preživeti hude bolezni: »Če ne bi bilo zdravnika, verjetno ne bi bil živ.«
Andrej Kosič, rojen leta 1933 v Rupi pri Mirnu, je slovenski slikar in podjetnik, ki je otroštvo preživel med Ilirsko Bistrico, Mirnom in Gorico. Spominja se, kako je kot otrok obiskoval italijansko šolo v času fašizma: »Doma smo govorili slovensko, učitelji pa so bili strogi. Če nisi znal poezij, si dobil udarec po licu.« Kljub temu je ohranil ljubezen do slovenskega jezika in se že v otroštvu lotil pisanja in ustvarjanja. Med vojno je doživel tragične prizore: brkinske vasi so gorele zaradi partizanskih napadov in povračilnih ukrepov Italijanov in Nemcev. Kljub vsemu so mu zdravniki, ne glede na politično pripadnost, pomagali preživeti hude bolezni: »Če ne bi bilo zdravnika, verjetno ne bi bil živ.«
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Poslušamo del nove avtorske plošče Nine Šenk, izdaje November Night, ki je zadnji del izpostavitve skladateljice ob prejemu Skladateljske nagrade Erste Bank za leto 2024. Na izdaji slišimo naslovno delo, nastalo po naročilu ob prejemu nagrade za izvedbo ansambla Klangforum Wien, ob noviteti pa lahko slišimo še tri novejša ansambelska dela v odličnih izvedbah izjemnih ansamblov za sodobno glasbo.
Poslušamo del nove avtorske plošče Nine Šenk, izdaje November Night, ki je zadnji del izpostavitve skladateljice ob prejemu Skladateljske nagrade Erste Bank za leto 2024. Na izdaji slišimo naslovno delo, nastalo po naročilu ob prejemu nagrade za izvedbo ansambla Klangforum Wien, ob noviteti pa lahko slišimo še tri novejša ansambelska dela v odličnih izvedbah izjemnih ansamblov za sodobno glasbo.
Triindvajsetega decembra mineva 150 let od rojstva Ivana Prijatelja, literarnega zgodovinarja, esejista in prevajalca. Študiral je slavistiko na Dunaju, izpopolnjeval se je v Rusiji, potoval na Poljsko, v Nemčijo, v Pariz. Od leta 1905 je delal v dunajski dvorni knjižnici; po prvi vojni je postal profesor na novi ljubljanski univerzi. Kot literarni zgodovinar je bil osredotočen predvsem na slovensko literaturo druge polovice 19. stoletja. Jeseni 1904 je Prijatelj obiskal Pariz in napisal Izprehode po Parizu; gre za lahkoten umetniški esej, v katerem je opisal findesieclovsko razpoloženje francoske prestolnice. Igralec Boris Juh, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojstrica zvoka Metka Rojc, režiser Gregor Tozon, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1987.
Triindvajsetega decembra mineva 150 let od rojstva Ivana Prijatelja, literarnega zgodovinarja, esejista in prevajalca. Študiral je slavistiko na Dunaju, izpopolnjeval se je v Rusiji, potoval na Poljsko, v Nemčijo, v Pariz. Od leta 1905 je delal v dunajski dvorni knjižnici; po prvi vojni je postal profesor na novi ljubljanski univerzi. Kot literarni zgodovinar je bil osredotočen predvsem na slovensko literaturo druge polovice 19. stoletja. Jeseni 1904 je Prijatelj obiskal Pariz in napisal Izprehode po Parizu; gre za lahkoten umetniški esej, v katerem je opisal findesieclovsko razpoloženje francoske prestolnice. Igralec Boris Juh, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojstrica zvoka Metka Rojc, režiser Gregor Tozon, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1987.
Pred 35-imi leti je potekal plebiscit o samostojnosti Slovenije in pred petkovim dnevom samostojnosti in enotnosti, ko so razglasili izid glasovanja, je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala osrednja državna slovesnost. Premier Robert Golob je v govoru med drugim dejal, da 35 let, kolikor je minilo od odločitve za samostojno Slovenijo, v življenju človeka pomeni zrelost. V skrbi za naslednje generacije pa je pozval k povezovanju. Pred tem so prihajajoči praznik s slavnostno sejo zaznamovali tudi v Državnem zboru.
Pred 35-imi leti je potekal plebiscit o samostojnosti Slovenije in pred petkovim dnevom samostojnosti in enotnosti, ko so razglasili izid glasovanja, je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala osrednja državna slovesnost. Premier Robert Golob je v govoru med drugim dejal, da 35 let, kolikor je minilo od odločitve za samostojno Slovenijo, v življenju človeka pomeni zrelost. V skrbi za naslednje generacije pa je pozval k povezovanju. Pred tem so prihajajoči praznik s slavnostno sejo zaznamovali tudi v Državnem zboru.
Študentska druščina štirih prijateljev se po dvajsetih letih znova sreča. Njihovo vnovično snidenje nas spomni, da le malo stvari in dogodkov v naše življenje pride povsem po naključju – marsikaj se zgodi, ker nam je, na tak ali drugačen način, usojeno. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Mirko Marinšek Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Jure – Slavko Cerjak Angela – Maja Boh Dekle – Saša Mihelčič Lojz – Bojan Emeršič Aleksander – Zoran More Olinka – Vesna Jevnikar Kralj – Radko Polič Rac Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998.
Študentska druščina štirih prijateljev se po dvajsetih letih znova sreča. Njihovo vnovično snidenje nas spomni, da le malo stvari in dogodkov v naše življenje pride povsem po naključju – marsikaj se zgodi, ker nam je, na tak ali drugačen način, usojeno. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Mirko Marinšek Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Jure – Slavko Cerjak Angela – Maja Boh Dekle – Saša Mihelčič Lojz – Bojan Emeršič Aleksander – Zoran More Olinka – Vesna Jevnikar Kralj – Radko Polič Rac Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998.
Na božični večer leta 1885, pred skoraj natanko 140 leti, se je rodila pesnica in prevajalka Lili Novy. Sprva je pisala v nemščini, nato v slovenščini – vse njeno življenje je zaznamovala razpetost med različnimi jeziki in kulturami, saj je bil oče Nemec, mati Slovenka, mož pa Čeh. Za nocojšnji Literarni večer smo izbrali njen dramatiziran portret, ki ga je leta 1998 pripravila dramska igralka Lenča Ferenčak. Igrajo Lenča Ferenčak, Pavle Ravnohrib, Aleš Valič, Stannia Boninsegna, bereta Janez Dolinar in Nataša Bolčina Žgavec, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Jure Culiberg, režija Irena Glonar. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek (ponovitev). Posneto 1998.
Na božični večer leta 1885, pred skoraj natanko 140 leti, se je rodila pesnica in prevajalka Lili Novy. Sprva je pisala v nemščini, nato v slovenščini – vse njeno življenje je zaznamovala razpetost med različnimi jeziki in kulturami, saj je bil oče Nemec, mati Slovenka, mož pa Čeh. Za nocojšnji Literarni večer smo izbrali njen dramatiziran portret, ki ga je leta 1998 pripravila dramska igralka Lenča Ferenčak. Igrajo Lenča Ferenčak, Pavle Ravnohrib, Aleš Valič, Stannia Boninsegna, bereta Janez Dolinar in Nataša Bolčina Žgavec, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Jure Culiberg, režija Irena Glonar. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek (ponovitev). Posneto 1998.
V predprazničnih dneh ponujamo v poslušanje koncerta ameriških gospel zasedb FOCUS gospel singers in Harlem gospel choir, ki sta pred leti gostovali v Kopru. Snemalna ekipa Radia Koper je nastopa zabeležila na nosilce zvoka.
V predprazničnih dneh ponujamo v poslušanje koncerta ameriških gospel zasedb FOCUS gospel singers in Harlem gospel choir, ki sta pred leti gostovali v Kopru. Snemalna ekipa Radia Koper je nastopa zabeležila na nosilce zvoka.
Oddaja Jazz in jaz se že dobro desetletje suka na valovih Radia Koper. V tedenskem vpenjanju raznorodnih pogledov na kreativni glasbeni izraz, gonilno silo jazza, je oddaja odprla marsikatera ušesa. Druženje najrazličnejših godb in ritmov je morda koga prepričalo, da jazz ne grize, ampak odpira nova glasbena obzorja.
Oddaja Jazz in jaz se že dobro desetletje suka na valovih Radia Koper. V tedenskem vpenjanju raznorodnih pogledov na kreativni glasbeni izraz, gonilno silo jazza, je oddaja odprla marsikatera ušesa. Druženje najrazličnejših godb in ritmov je morda koga prepričalo, da jazz ne grize, ampak odpira nova glasbena obzorja.
Nesebičnemu Kristoferju se dogodi čudež. Pripoveduje: Ivan Rupnik. Norveška ljudska pravljica. Prevod: Franjo Jamnik Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
Nesebičnemu Kristoferju se dogodi čudež. Pripoveduje: Ivan Rupnik. Norveška ljudska pravljica. Prevod: Franjo Jamnik Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Frozen, pri nas ga poznamo pod naslovom Ledeno kraljestvo, povedano zelo na kratko, je animirani film, a v resnici je, kot so zapisali ustvarjalci, 3D-računalniško animirani, glasbeni in domišljijsko komični film. Vključuje torej računalniško animacijo, vsebuje elemente muzikala (od dobrih 100 minut, kolikor traja film, je dobrih 20 minut odmerjenih songom), je domišljijski in je tudi komedija. Film je torej izdelek, ki ima veliko aditivov, s katerimi so hoteli ustvarjalci zadovoljiti želje čim večjega števila ljubiteljev Disneyjevih animiranih filmov. In to jim je tudi uspelo, kajti kar v kapitalizmu šteje, je denar, in edino, kar kapitalizem šteje, je denar. Ne bom zabredel v številke, zaupam vam le to, da je Ledeno kraljestvo zasedlo deseto mesto na lestvici najdonosnejših filmov vseh časov.
Frozen, pri nas ga poznamo pod naslovom Ledeno kraljestvo, povedano zelo na kratko, je animirani film, a v resnici je, kot so zapisali ustvarjalci, 3D-računalniško animirani, glasbeni in domišljijsko komični film. Vključuje torej računalniško animacijo, vsebuje elemente muzikala (od dobrih 100 minut, kolikor traja film, je dobrih 20 minut odmerjenih songom), je domišljijski in je tudi komedija. Film je torej izdelek, ki ima veliko aditivov, s katerimi so hoteli ustvarjalci zadovoljiti želje čim večjega števila ljubiteljev Disneyjevih animiranih filmov. In to jim je tudi uspelo, kajti kar v kapitalizmu šteje, je denar, in edino, kar kapitalizem šteje, je denar. Ne bom zabredel v številke, zaupam vam le to, da je Ledeno kraljestvo zasedlo deseto mesto na lestvici najdonosnejših filmov vseh časov.
Tretji gost podkasta 254,5, ki ga pripravljata Luka Dolar in Cene Prevc, je Bine Norčič. Štiriinštiridesetletni glavni trener švicarske reprezentance v smučarskih skokih je v Švico prišel po treh letih delovanja na Norveškem, izkušnje ima tudi z delom onstran Atlantika, v Turčiji in v začetku trenerske kariere tudi iz Slovenije. Bine Norčič razkrije, da je zimzeleni Simon Ammann visoko motiviran in si znova želi biti med najboljšimi, pohvali razmere za delo v Švici, beseda pa seveda teče tudi o letošnji prevladi Domna Prevca, ki je na tekmah v Engelbergu še povečal prednost v seštevku svetovnega pokala pred konkurenco. Zaradi delovanja na Norveškem ne čuti sovražnih pogledov na trenerski tribuni, razkrije pa tudi, ali ga zanima delo v slovenskih smučarskih skokih.
Tretji gost podkasta 254,5, ki ga pripravljata Luka Dolar in Cene Prevc, je Bine Norčič. Štiriinštiridesetletni glavni trener švicarske reprezentance v smučarskih skokih je v Švico prišel po treh letih delovanja na Norveškem, izkušnje ima tudi z delom onstran Atlantika, v Turčiji in v začetku trenerske kariere tudi iz Slovenije. Bine Norčič razkrije, da je zimzeleni Simon Ammann visoko motiviran in si znova želi biti med najboljšimi, pohvali razmere za delo v Švici, beseda pa seveda teče tudi o letošnji prevladi Domna Prevca, ki je na tekmah v Engelbergu še povečal prednost v seštevku svetovnega pokala pred konkurenco. Zaradi delovanja na Norveškem ne čuti sovražnih pogledov na trenerski tribuni, razkrije pa tudi, ali ga zanima delo v slovenskih smučarskih skokih.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Na slovenskem nepremičninskem trgu ta hip primanjkuje 20 tisoč dostopnih stanovanj, ki jih želi vlada do leta 2035 zgraditi v okviru nacionalnega programa. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je dejal, da so v zadnjem letu na terenu o dejanskih potrebah razpravljali s pristojnimi službami, krajevnimi oblastmi in prebivalci. Drugi poudarki: - V Miamiju sestavili nove osnutke mirovnega načrta za Ukrajino. - Izraelska vlada: "Nikoli se ne bomo umaknili iz Gaze." - Pri Otočcu nameravajo postaviti Hišo hospic za paliativno oskrbo, drugo takšno pri nas.
Na slovenskem nepremičninskem trgu ta hip primanjkuje 20 tisoč dostopnih stanovanj, ki jih želi vlada do leta 2035 zgraditi v okviru nacionalnega programa. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je dejal, da so v zadnjem letu na terenu o dejanskih potrebah razpravljali s pristojnimi službami, krajevnimi oblastmi in prebivalci. Drugi poudarki: - V Miamiju sestavili nove osnutke mirovnega načrta za Ukrajino. - Izraelska vlada: "Nikoli se ne bomo umaknili iz Gaze." - Pri Otočcu nameravajo postaviti Hišo hospic za paliativno oskrbo, drugo takšno pri nas.
Marc-Antoine Charpentier je skomponiral številna duhovna dela, za nocojšnjo oddajo smo iz te množice izbrali Polnočno mašo.
Marc-Antoine Charpentier je skomponiral številna duhovna dela, za nocojšnjo oddajo smo iz te množice izbrali Polnočno mašo.
Na judo akademiji Mihaela Žganka je gostovala tudi olimpijska prvakinja iz Pariza Andreja Leški.
Na judo akademiji Mihaela Žganka je gostovala tudi olimpijska prvakinja iz Pariza Andreja Leški.
Tokrat smo se najprej odpravili v Pokrajinski arhiv v Kopru. Tam je na ogled prvi del obsežne razstave o povojni modernizaciji Kopra z naslovom Koper med zvonikom in žerjavi. V Mali loži v Kopru pa razstava Prva pomoč slikarja Radka Oketiča skozi satirične in humorne podobe odpira razmislek o sodobni družbi in svetu. Ogledali smo si tudi Svet, poln drobnih čudežev, razstavo štirih ciklov ilustratorke Nine Šulin v mariborskem ArtKitu. Koprski Botegin medtem vabi na večdnevno praznično kulturno druženje, danes tudi s predstavitvijo publikacije V plenicah muzejske samoniklosti: prva triletka Posprave po Marku Breclju. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik nanizala z ljudskimi pesmimi v izvedbi ženske vokalne skupine Katice.
Tokrat smo se najprej odpravili v Pokrajinski arhiv v Kopru. Tam je na ogled prvi del obsežne razstave o povojni modernizaciji Kopra z naslovom Koper med zvonikom in žerjavi. V Mali loži v Kopru pa razstava Prva pomoč slikarja Radka Oketiča skozi satirične in humorne podobe odpira razmislek o sodobni družbi in svetu. Ogledali smo si tudi Svet, poln drobnih čudežev, razstavo štirih ciklov ilustratorke Nine Šulin v mariborskem ArtKitu. Koprski Botegin medtem vabi na večdnevno praznično kulturno druženje, danes tudi s predstavitvijo publikacije V plenicah muzejske samoniklosti: prva triletka Posprave po Marku Breclju. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik nanizala z ljudskimi pesmimi v izvedbi ženske vokalne skupine Katice.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Ob koncu leta, ko mediji po navadi delajo analize in so vsi po vrsti zaskrbljeni nad prihodnostjo, se lotimo zaskrbljene analize tudi v naši skromni redakciji. Skrbijo nas namreč fašizem, nacionalizem in rasizem v Sloveniji. Zadeva je namreč taka, da so ti omenjeni pojavi pri nas na izjemno nizki ravni, in glede tega capljamo za razvitim svetom. Hočemo povedati naslednje. Slovenski fašisti, nacionalisti in rasisti so nekonsistentni, nepovezani, nespretni, skorajda smešni, in v današnji oddaji se bomo posvetili vzrokom za ta skrb zbujajoč pojav. Poglejmo zadnji primer, ko je rasist na kolesu s solzivcem na mostu čez Dravo poškropil temnopoltega Mariborčana.
Ob koncu leta, ko mediji po navadi delajo analize in so vsi po vrsti zaskrbljeni nad prihodnostjo, se lotimo zaskrbljene analize tudi v naši skromni redakciji. Skrbijo nas namreč fašizem, nacionalizem in rasizem v Sloveniji. Zadeva je namreč taka, da so ti omenjeni pojavi pri nas na izjemno nizki ravni, in glede tega capljamo za razvitim svetom. Hočemo povedati naslednje. Slovenski fašisti, nacionalisti in rasisti so nekonsistentni, nepovezani, nespretni, skorajda smešni, in v današnji oddaji se bomo posvetili vzrokom za ta skrb zbujajoč pojav. Poglejmo zadnji primer, ko je rasist na kolesu s solzivcem na mostu čez Dravo poškropil temnopoltega Mariborčana.
Od Janka in Metke do divje vožnje s sanmi in najbolj priljubljenih mednarodnih božičnih klasik. Z bleščečimi melodijami in prazničnimi skladbami bo Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna pod taktirko Johannesa Witta ogrel srca in ustvaril razpoloženje za najlepši čas v letu.
Od Janka in Metke do divje vožnje s sanmi in najbolj priljubljenih mednarodnih božičnih klasik. Z bleščečimi melodijami in prazničnimi skladbami bo Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna pod taktirko Johannesa Witta ogrel srca in ustvaril razpoloženje za najlepši čas v letu.
V Pokrajinskem arhivu v Kopru je na ogled prvi del obširne razstave Koper med zvonikom in žerjavi: arhitekturne sledi družbenih sprememb, ki se osredotoča na povojne urbanistične načrte in vizije razvoja mesta. Razstava bo na ogled do 21. januarja 2026. Drugi del, ki se bo osredotočil na družbene in arhitekturne plasti, pa bo med 21. januarjem in 15. marcem razstavlejn v Pokrajinskem muzeju Koper. Razstavišče ArtKit v Mariboru gosti razstavo Svet, poln drobnih čudežev ilustratorke Nine Šulin. Avtorica s podobami živali, predvsem drobnih mišk in muc, razkriva svoj poklicni in zasebni vsakdan.
V Pokrajinskem arhivu v Kopru je na ogled prvi del obširne razstave Koper med zvonikom in žerjavi: arhitekturne sledi družbenih sprememb, ki se osredotoča na povojne urbanistične načrte in vizije razvoja mesta. Razstava bo na ogled do 21. januarja 2026. Drugi del, ki se bo osredotočil na družbene in arhitekturne plasti, pa bo med 21. januarjem in 15. marcem razstavlejn v Pokrajinskem muzeju Koper. Razstavišče ArtKit v Mariboru gosti razstavo Svet, poln drobnih čudežev ilustratorke Nine Šulin. Avtorica s podobami živali, predvsem drobnih mišk in muc, razkriva svoj poklicni in zasebni vsakdan.
Ministrstvo za solidarno prihodnost je danes v javno obravnavo poslalo predlog nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje do leta 2035. Cilj je v desetih letih zgraditi približno 20 tisoč dodatnih dostopnih stanovanj. Prav toliko jih ta trenutek na trgu tudi primanjkuje. V oddaji boste slišali tudi: - Nadomestilo za brezposelnost bo odslej vezano na višino minimalne plače. - Delavska svetovalnica poziva k ureditvi pokojninske reforme na invalidskem področju. - Ob nadaljevanju vojne v Ukrajini ponekod narašča nestrpnost do ukrajinskih beguncev.
Ministrstvo za solidarno prihodnost je danes v javno obravnavo poslalo predlog nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje do leta 2035. Cilj je v desetih letih zgraditi približno 20 tisoč dodatnih dostopnih stanovanj. Prav toliko jih ta trenutek na trgu tudi primanjkuje. V oddaji boste slišali tudi: - Nadomestilo za brezposelnost bo odslej vezano na višino minimalne plače. - Delavska svetovalnica poziva k ureditvi pokojninske reforme na invalidskem področju. - Ob nadaljevanju vojne v Ukrajini ponekod narašča nestrpnost do ukrajinskih beguncev.
Božič je verski in družinski praznik. Družina se zbere na božični večerji, za bogato obloženo mizo, na kateri ne manjka potica. Takšna je tradicija. Ali tradicija še živi? Ali pa obstaja le še v naših spominih? Kakšni so bili vaši božični večeri? Je mogoče kak večer, ki vam je še posebej ostal v spominu?
Božič je verski in družinski praznik. Družina se zbere na božični večerji, za bogato obloženo mizo, na kateri ne manjka potica. Takšna je tradicija. Ali tradicija še živi? Ali pa obstaja le še v naših spominih? Kakšni so bili vaši božični večeri? Je mogoče kak večer, ki vam je še posebej ostal v spominu?
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Svetniki občine Slovenska Bistrica so se na redni seji pred nekaj dnevi dotaknili tudi nedavne ukinitve nočnega dežurstva na tamkajšnji Policijski postaji. Svet je ob tem soglasno sprejel sklep, v katerem poziva Ministrstvo za notranje zadeve in Slovensko policijo, da takoj ponovno vzpostavita nočno dežurstvo. S Policijske uprave Maribor so sporočili, da ne gre za ukinitev, ampak za reorganizacijo in ob tem poudarjajo, da so policisti še vedno v vsakem trenutku na voljo občanom.
Svetniki občine Slovenska Bistrica so se na redni seji pred nekaj dnevi dotaknili tudi nedavne ukinitve nočnega dežurstva na tamkajšnji Policijski postaji. Svet je ob tem soglasno sprejel sklep, v katerem poziva Ministrstvo za notranje zadeve in Slovensko policijo, da takoj ponovno vzpostavita nočno dežurstvo. S Policijske uprave Maribor so sporočili, da ne gre za ukinitev, ampak za reorganizacijo in ob tem poudarjajo, da so policisti še vedno v vsakem trenutku na voljo občanom.
Potem ko se je mariborski participativni proračun zaradi občinskih finančnih težav precej zavlekel, pa pristojni zdaj le nadaljujejo izvajanje projektov, ki so jih predlagali in izglasovali občani. Na Lentu so odprli novo izmenjevalnico knjig, tako imenovano knjigobežnico.
Potem ko se je mariborski participativni proračun zaradi občinskih finančnih težav precej zavlekel, pa pristojni zdaj le nadaljujejo izvajanje projektov, ki so jih predlagali in izglasovali občani. Na Lentu so odprli novo izmenjevalnico knjig, tako imenovano knjigobežnico.
Ti praznični dnevi so za otroke in mlade čarobni. V pričakovanju daril, kupa igrač in presenečenj. Mladim pa bije srce za silvestrski poljub. Petletna Lia je šla z babi pogledat lučke v središče Ljubljane. »Poglej, vesolje, pa planeti, pa plavalec, ki skače v vodo!« Obljubljena dežela, pečen kostanj, Prešernov kip, ki ga je treba petkrat obletati. Povsod se smejejo, pogovarjajo in plešejo. Punčka se je pridružila skupini prekrasno napravljenih deklet, ki so plesale v krogu. Potem gruči, ki je v dolgem repu pela in plesala za »trubači«. Nikakor se ji ni šlo domov. Tisti, ki ste pa bolj zapečkarji in se držite bolj svojega brloga, praznike najbrž doživljate drugače. Ampak tudi za vas se bo kaj našlo. Recimo nedeljski večerni pogovor z Mojco Blažej Cirej.
Ti praznični dnevi so za otroke in mlade čarobni. V pričakovanju daril, kupa igrač in presenečenj. Mladim pa bije srce za silvestrski poljub. Petletna Lia je šla z babi pogledat lučke v središče Ljubljane. »Poglej, vesolje, pa planeti, pa plavalec, ki skače v vodo!« Obljubljena dežela, pečen kostanj, Prešernov kip, ki ga je treba petkrat obletati. Povsod se smejejo, pogovarjajo in plešejo. Punčka se je pridružila skupini prekrasno napravljenih deklet, ki so plesale v krogu. Potem gruči, ki je v dolgem repu pela in plesala za »trubači«. Nikakor se ji ni šlo domov. Tisti, ki ste pa bolj zapečkarji in se držite bolj svojega brloga, praznike najbrž doživljate drugače. Ampak tudi za vas se bo kaj našlo. Recimo nedeljski večerni pogovor z Mojco Blažej Cirej.
V Sloveniji že vrsto let spremljamo humanitarne akcije z zbiranjem sredstev za zdravljenje otrok. S prošnjo po pomoči se zdaj na javnost obračata starša 7-letnega Tea iz okolice Ptuja, ki se bori z Duchennovo mišično distrofijo. Gre za redko in hudo genetsko bolezen, ki otrokom postopoma jemlje mišično moč in samostojnost. A za zdravljenje v ZDA, ki Teu lahko spremeni življenje, družina potrebuje 2 milijona in pol evrov. Tovrstnega zdravljenja namreč naše zavarovanje ne krije.
V Sloveniji že vrsto let spremljamo humanitarne akcije z zbiranjem sredstev za zdravljenje otrok. S prošnjo po pomoči se zdaj na javnost obračata starša 7-letnega Tea iz okolice Ptuja, ki se bori z Duchennovo mišično distrofijo. Gre za redko in hudo genetsko bolezen, ki otrokom postopoma jemlje mišično moč in samostojnost. A za zdravljenje v ZDA, ki Teu lahko spremeni življenje, družina potrebuje 2 milijona in pol evrov. Tovrstnega zdravljenja namreč naše zavarovanje ne krije.
V okviru leta čezmejne Evropske prestolnice kulture se je predor pod goriškim gradom s pomočjo sodobne tehnologije preobrazil v največjo digitalno umetniško galerijo v Evropi.
V okviru leta čezmejne Evropske prestolnice kulture se je predor pod goriškim gradom s pomočjo sodobne tehnologije preobrazil v največjo digitalno umetniško galerijo v Evropi.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Tudi občinski svet v Rogatcu sprejel sklep o nasprotovanju postavitvi vetrnih elektrarn. - Turizem v Pomurju cveti tako po obisku kot po novih naložbah. - Apolonov bazar v Postojni še danes vabi z umetniškimi in rokodelskimi izdelki.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Tudi občinski svet v Rogatcu sprejel sklep o nasprotovanju postavitvi vetrnih elektrarn. - Turizem v Pomurju cveti tako po obisku kot po novih naložbah. - Apolonov bazar v Postojni še danes vabi z umetniškimi in rokodelskimi izdelki.
Ministrstvo za solidarno prihodnost je v javno obravnavo poslalo predlog državnega stanovanjskega programa za obdobje do leta 2035. Med drugim vključuje ukrepe za več cenovno dostopnih najemnih in lastniških stanovanj ter aktivacijo praznih enot. Druge teme: - Župani se bojijo morebitnega prepočasnega izvajanja načrta za protipoplavno ureditev Spodnje Savinjske doline. - Rusija nadaljuje zavzemanje ukrajinskega ozemlja in obsežne napade na energetsko omrežje. - Policija opozarja na previdnost pred vlomi v stanovanjske in poslovne objekte.
Ministrstvo za solidarno prihodnost je v javno obravnavo poslalo predlog državnega stanovanjskega programa za obdobje do leta 2035. Med drugim vključuje ukrepe za več cenovno dostopnih najemnih in lastniških stanovanj ter aktivacijo praznih enot. Druge teme: - Župani se bojijo morebitnega prepočasnega izvajanja načrta za protipoplavno ureditev Spodnje Savinjske doline. - Rusija nadaljuje zavzemanje ukrajinskega ozemlja in obsežne napade na energetsko omrežje. - Policija opozarja na previdnost pred vlomi v stanovanjske in poslovne objekte.
Čarobnost božičnega časa tradicionalno pričarajo številne raznobarvne lučke, ki jih ovijemo okrog dreves po domovih in vrtovih. Tudi mesta kar tekmujejo v okrasitvi, a z okrasitvijo parka v Arboretumu v Volčjem potoku se je težko kosati. Sprehod med lučkami smo izkoristili za pogovor o zgodovini in vlogi Arboretuma, ki je naš nacionalni ponos in kulturna dediščina.
Čarobnost božičnega časa tradicionalno pričarajo številne raznobarvne lučke, ki jih ovijemo okrog dreves po domovih in vrtovih. Tudi mesta kar tekmujejo v okrasitvi, a z okrasitvijo parka v Arboretumu v Volčjem potoku se je težko kosati. Sprehod med lučkami smo izkoristili za pogovor o zgodovini in vlogi Arboretuma, ki je naš nacionalni ponos in kulturna dediščina.
Ministrstvo za kulturo skupaj z mestnima občinama Celje in Nova Gorica ustanavlja Javni zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti. Medtem ko so celjski svetniki sklep o ustanovitvi zavoda že sprejeli, pa so novogoriški opravili šele prvo branje, sama razprava pa je prinesla kar nekaj pomislekov. - Kaj prinaša nacionali stanovanjski program do leta 2035? - Apolonov bazar v Postojni tudi letos združuje ustvarjalce iz cele regije - Ankaranske in novogoriške odbojkarice v boju za polfinale pokalnega tekmovanja - Od jutri do četrtka na Primorskem močna burja
Ministrstvo za kulturo skupaj z mestnima občinama Celje in Nova Gorica ustanavlja Javni zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti. Medtem ko so celjski svetniki sklep o ustanovitvi zavoda že sprejeli, pa so novogoriški opravili šele prvo branje, sama razprava pa je prinesla kar nekaj pomislekov. - Kaj prinaša nacionali stanovanjski program do leta 2035? - Apolonov bazar v Postojni tudi letos združuje ustvarjalce iz cele regije - Ankaranske in novogoriške odbojkarice v boju za polfinale pokalnega tekmovanja - Od jutri do četrtka na Primorskem močna burja
Tokrat smo govorili o pripravi in krašenju medenjakov, ki veljajo za priljubljeno božično slaščico, pa tudi o tem, kaj vse potrebujemo za pripravo medenjakov, kakšen je postopek priprave in katere so najpogostejše napake pri tem.
Tokrat smo govorili o pripravi in krašenju medenjakov, ki veljajo za priljubljeno božično slaščico, pa tudi o tem, kaj vse potrebujemo za pripravo medenjakov, kakšen je postopek priprave in katere so najpogostejše napake pri tem.
V družbi z vrhunskimi izvajalci v božičnem razpoloženju!
V družbi z vrhunskimi izvajalci v božičnem razpoloženju!
EBU koncert iz Royal Festival Hall v Londonu. Orkester vodita Jack Murray in Guy Barker. Solisti so Dee Dee Bridgewater, Tanita Tikaram, Stella Cole, Tyreek McDole, Caleb Kunle, Natalie Williams in Vula Malinga.
EBU koncert iz Royal Festival Hall v Londonu. Orkester vodita Jack Murray in Guy Barker. Solisti so Dee Dee Bridgewater, Tanita Tikaram, Stella Cole, Tyreek McDole, Caleb Kunle, Natalie Williams in Vula Malinga.
Na sporedu Antonín Dvořák: Godalni trio, op. 75a in Slovanski plesi, op. 72.
Na sporedu Antonín Dvořák: Godalni trio, op. 75a in Slovanski plesi, op. 72.
Eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Naš prvi literarni zgodovinar z lastnimi načeli in raziskovalnimi metodami Bolnica Franja sprejela prva ranjence V Sloveniji je na današnji dan pred 35. leti potekal plebiscit o osamosvojitvi naše države, tedaj še republike v okviru Jugoslavije. Volilni upravičenci so odgovarjali na vprašanje: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" Za neodvisno in samostojno Slovenijo je glasovalo 1.289.369 volivcev – 95 odstotkov teh, ki so se plebiscita udeležili, oziroma 88,5 odstotka vseh. Zakon je določal, da bo plebiscit uspel, če bo za samostojno Slovenijo glasovala večina vseh ljudi, ki so vpisani v volilne imenike. Torej od približno milijona in pol volilnih upravičencev bi moralo za samostojno Slovenijo glasovati najmanj 750.000 volivcev. Že 5. decembra so javnomnenjske raziskave napovedale, da bi se na volišča napotilo 81,7 odstotka volivcev ter da bi za samostojno in neodvisno Slovenijo glasovalo 79,5 odstotka volivk in volivcev, kar je napovedovalo, da bo plebiscit zanesljivo uspel. Kmalu po 22. uri je bilo jasno, da je glasovanje uspelo. Slovenska skupščina, predhodnica današnjega državnega zbora, je izid plebiscita uradno razglasila čez tri dni, 26. decembra. Na današnji dan leta 1992 je bil po prvih parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji ustanovljen Državni zbor. Ustanovno sejo je kot najstarejši poslanec vodil dotedanji predsednik skupščine dr. France Bučar.
Eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Naš prvi literarni zgodovinar z lastnimi načeli in raziskovalnimi metodami Bolnica Franja sprejela prva ranjence V Sloveniji je na današnji dan pred 35. leti potekal plebiscit o osamosvojitvi naše države, tedaj še republike v okviru Jugoslavije. Volilni upravičenci so odgovarjali na vprašanje: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" Za neodvisno in samostojno Slovenijo je glasovalo 1.289.369 volivcev – 95 odstotkov teh, ki so se plebiscita udeležili, oziroma 88,5 odstotka vseh. Zakon je določal, da bo plebiscit uspel, če bo za samostojno Slovenijo glasovala večina vseh ljudi, ki so vpisani v volilne imenike. Torej od približno milijona in pol volilnih upravičencev bi moralo za samostojno Slovenijo glasovati najmanj 750.000 volivcev. Že 5. decembra so javnomnenjske raziskave napovedale, da bi se na volišča napotilo 81,7 odstotka volivcev ter da bi za samostojno in neodvisno Slovenijo glasovalo 79,5 odstotka volivk in volivcev, kar je napovedovalo, da bo plebiscit zanesljivo uspel. Kmalu po 22. uri je bilo jasno, da je glasovanje uspelo. Slovenska skupščina, predhodnica današnjega državnega zbora, je izid plebiscita uradno razglasila čez tri dni, 26. decembra. Na današnji dan leta 1992 je bil po prvih parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji ustanovljen Državni zbor. Ustanovno sejo je kot najstarejši poslanec vodil dotedanji predsednik skupščine dr. France Bučar.
V tokratni Intelekti odpiramo vprašanje, ki zadeva samo jedro sodobnega kulturnega dela: identiteto kulturne delavke in kulturnega delavca ter njuno povezovanje v delavskem smislu. Nedavna raziskava Kreativnega centra Poligon kaže, da se več kot 60 odstotkov kulturno-ustvarjalnih delavcev ne identificira kot delavce. Kultura se pogosto razume kot poslanstvo ali osebna strast, ne pa kot delo z jasnimi produkcijskimi pogoji, razmerji moči in materialnimi posledicami. Ta razkorak pomembno vpliva na možnosti kolektivnega zagovorništva, solidarnosti in političnega pritiska v sektorju. V oddaji bomo razmišljali o tem, zakaj v kulturi prevladuje tekmovalnost nad solidarnostjo, kako projektna in razpisna logika vplivata na medsebojne odnose, zakaj kljub zaupanju v potencial sindikalnega povezovanja večina ostaja neorganizirana ter kakšno vlogo ima pri tem država. O teh vprašanjih bodo razpravljali naši gostje: Eva Matjaž, vodja Poligonove raziskave, Miha Blažič iz sindikata Zasuk in Uroš Veber iz društva Asociacija. Skupaj bomo iskali odgovore na vprašanje, ali bo kultura prostor preživetja in solidarnosti – ali prostor izčrpavanja in odhoda iz sektorja. Oddajo pripravlja Miha Žorž
V tokratni Intelekti odpiramo vprašanje, ki zadeva samo jedro sodobnega kulturnega dela: identiteto kulturne delavke in kulturnega delavca ter njuno povezovanje v delavskem smislu. Nedavna raziskava Kreativnega centra Poligon kaže, da se več kot 60 odstotkov kulturno-ustvarjalnih delavcev ne identificira kot delavce. Kultura se pogosto razume kot poslanstvo ali osebna strast, ne pa kot delo z jasnimi produkcijskimi pogoji, razmerji moči in materialnimi posledicami. Ta razkorak pomembno vpliva na možnosti kolektivnega zagovorništva, solidarnosti in političnega pritiska v sektorju. V oddaji bomo razmišljali o tem, zakaj v kulturi prevladuje tekmovalnost nad solidarnostjo, kako projektna in razpisna logika vplivata na medsebojne odnose, zakaj kljub zaupanju v potencial sindikalnega povezovanja večina ostaja neorganizirana ter kakšno vlogo ima pri tem država. O teh vprašanjih bodo razpravljali naši gostje: Eva Matjaž, vodja Poligonove raziskave, Miha Blažič iz sindikata Zasuk in Uroš Veber iz društva Asociacija. Skupaj bomo iskali odgovore na vprašanje, ali bo kultura prostor preživetja in solidarnosti – ali prostor izčrpavanja in odhoda iz sektorja. Oddajo pripravlja Miha Žorž
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - nov nacionalni stanovanjski program z ukrepi za odpravo pomanjkanja javnih najemnih stanovanj - po 16-ih letih mariborski Zdravstveni dom ukinja nočno zobozdravstveno službo - letošnji božično-novoletni prazniki kot nalašč za daljši oddih - mariborske odbojkarice in odbojkarji v četrtfinalu pokala proti zahtevnim nasprotnikom
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - nov nacionalni stanovanjski program z ukrepi za odpravo pomanjkanja javnih najemnih stanovanj - po 16-ih letih mariborski Zdravstveni dom ukinja nočno zobozdravstveno službo - letošnji božično-novoletni prazniki kot nalašč za daljši oddih - mariborske odbojkarice in odbojkarji v četrtfinalu pokala proti zahtevnim nasprotnikom
Slovensko ljudsko gledališče Celje ta mesec praznuje 75 let ustanovitve. Šestega decembra 1950 je Mestni ljudski odbor Celje z odločbo ustanovil poklicno gledališče, tedaj imenovano Mestno gledališče Celje. S tem je mestu odprl vrata v novo obdobje kulturnega razvoja in profesionalizacije gledališkega ustvarjanja. Petinsedemdeset let pozneje je Slovensko ljudsko gledališče Celje osrednja gledališka ustanova v Savinjsko-šaleški regiji ter pomemben nosilec kulturne identitete mesta. V tem času se je gledališče razvilo v živahno in razvejano ustanovo, ki je oblikovala številne generacije ustvarjalcev in gledalcev. V oddaji gostimo direktorja in umetniškega vodjo gledališča Miho Goloba.
Slovensko ljudsko gledališče Celje ta mesec praznuje 75 let ustanovitve. Šestega decembra 1950 je Mestni ljudski odbor Celje z odločbo ustanovil poklicno gledališče, tedaj imenovano Mestno gledališče Celje. S tem je mestu odprl vrata v novo obdobje kulturnega razvoja in profesionalizacije gledališkega ustvarjanja. Petinsedemdeset let pozneje je Slovensko ljudsko gledališče Celje osrednja gledališka ustanova v Savinjsko-šaleški regiji ter pomemben nosilec kulturne identitete mesta. V tem času se je gledališče razvilo v živahno in razvejano ustanovo, ki je oblikovala številne generacije ustvarjalcev in gledalcev. V oddaji gostimo direktorja in umetniškega vodjo gledališča Miho Goloba.
Ko pogledamo na leto 2025, ki se izteka, se Slovenija nahaja v nenavadni, a za predvolilno leto tipični situaciji. Del politike trdi, da je Slovenija zgodba o uspehu, medtem ko drugi opozarjajo pred morebitnim rušenjem države. Leto 2025 je poleg tega še utrdilo oceno, da varnost ni več samoumevna.
Ko pogledamo na leto 2025, ki se izteka, se Slovenija nahaja v nenavadni, a za predvolilno leto tipični situaciji. Del politike trdi, da je Slovenija zgodba o uspehu, medtem ko drugi opozarjajo pred morebitnim rušenjem države. Leto 2025 je poleg tega še utrdilo oceno, da varnost ni več samoumevna.
Mariborski Zdravstveni dom ukinja nočno zobozdravstveno ambulanto, ki je bila še edina tovrstna v državi. Razlogi so pomanjkanje dostopnosti diagnostike v nočnem času, predvsem pa kadrovske težave, saj so službo čedalje težje organizirali. Z 31. decembrom tako tudi v Mariboru zobozdravnik ponoči ne bo več na voljo, bo pa vsak dan še naprej organiziran tako imenovani bolečinski sprejem.
Mariborski Zdravstveni dom ukinja nočno zobozdravstveno ambulanto, ki je bila še edina tovrstna v državi. Razlogi so pomanjkanje dostopnosti diagnostike v nočnem času, predvsem pa kadrovske težave, saj so službo čedalje težje organizirali. Z 31. decembrom tako tudi v Mariboru zobozdravnik ponoči ne bo več na voljo, bo pa vsak dan še naprej organiziran tako imenovani bolečinski sprejem.
Danes je dan ustavnosti. Triindvajsetega decembra 1991 so vsi trije zbori takratne skupščine sprejeli in razglasili prvo ustavo Republike Slovenije. Ustavno besedilo je bilo doslej spremenjeno 12-krat. Zadnjič v začetku tega meseca, ko je ustava dobila nov ustavni člen, ki zagotavlja pravico do uporabe gotovine. Ustavo smo dobili natanko leto dni po plebiscitu o samostojnosti Slovenije. Predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin, s katerim se je ob dnevu ustavnosti pogovarjala Jolanda Lebar, ocenjuje, da smo v Sloveniji lahko zadovoljni s stanjem varstva človekovih pravic. V pogovoru sta se najprej dotaknila kadrovskih menjav na ustavnem sodišču. Letos sta se zamenjala dva ustavna sodnika, prihodnje leto se bodo še trije in prav zdaj poteka postopek izbire kandidatov. Foto: Agencija Bobo
Danes je dan ustavnosti. Triindvajsetega decembra 1991 so vsi trije zbori takratne skupščine sprejeli in razglasili prvo ustavo Republike Slovenije. Ustavno besedilo je bilo doslej spremenjeno 12-krat. Zadnjič v začetku tega meseca, ko je ustava dobila nov ustavni člen, ki zagotavlja pravico do uporabe gotovine. Ustavo smo dobili natanko leto dni po plebiscitu o samostojnosti Slovenije. Predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin, s katerim se je ob dnevu ustavnosti pogovarjala Jolanda Lebar, ocenjuje, da smo v Sloveniji lahko zadovoljni s stanjem varstva človekovih pravic. V pogovoru sta se najprej dotaknila kadrovskih menjav na ustavnem sodišču. Letos sta se zamenjala dva ustavna sodnika, prihodnje leto se bodo še trije in prav zdaj poteka postopek izbire kandidatov. Foto: Agencija Bobo
Gordon Goodwin se je že za časa življenja vpisal med legende. Od tega sveta se je poslovil pred dvema tednoma. Njegova glasbena dediščina pa je ogromna.
Gordon Goodwin se je že za časa življenja vpisal med legende. Od tega sveta se je poslovil pred dvema tednoma. Njegova glasbena dediščina pa je ogromna.
Dejan Doberšek ima dolgoletne izkušnje z vodenjem v zdravstveni negi, je tudi predsednik Sekcije medicinskih sester v managementu. Kot pravi se je za delo zdravstvenika odločil, da bi pomagal drugim, za vodenje pa zato, ker je želel nekaj spremeniti.
Dejan Doberšek ima dolgoletne izkušnje z vodenjem v zdravstveni negi, je tudi predsednik Sekcije medicinskih sester v managementu. Kot pravi se je za delo zdravstvenika odločil, da bi pomagal drugim, za vodenje pa zato, ker je želel nekaj spremeniti.
Avditorij in arhitekturni center DESSA sta v sklopu Piranskih dnevov arhitekture prispevala tudi arhitekturno delavnico, na kateri so sodelovali študenti in mentorji Fakultete za arhitekturo v Ljubljani in oddelka za arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo in arhitekturo v Mariboru. Pod naslovom Več kot Avditorij so si za nalogo zadali prostorsko in programsko posodobitev več kot 50-letnega prireditvenega centra.
Avditorij in arhitekturni center DESSA sta v sklopu Piranskih dnevov arhitekture prispevala tudi arhitekturno delavnico, na kateri so sodelovali študenti in mentorji Fakultete za arhitekturo v Ljubljani in oddelka za arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo in arhitekturo v Mariboru. Pod naslovom Več kot Avditorij so si za nalogo zadali prostorsko in programsko posodobitev več kot 50-letnega prireditvenega centra.
Tudi Mariborčani zelo radi potujemo, še posebej v predprazničnem in prazničnem času. Za krajše izlete pogosto izberemo Zagreb, Varaždin, Gradec, Dunaj ali Trst, veliko ljudi pa se odpravi tudi v tople kraje. Tako so bila letos hitro razprodana potovanja v Egipt, Dubaj, Zanzibar, na Mavricij, pa tudi Maldive.
Tudi Mariborčani zelo radi potujemo, še posebej v predprazničnem in prazničnem času. Za krajše izlete pogosto izberemo Zagreb, Varaždin, Gradec, Dunaj ali Trst, veliko ljudi pa se odpravi tudi v tople kraje. Tako so bila letos hitro razprodana potovanja v Egipt, Dubaj, Zanzibar, na Mavricij, pa tudi Maldive.
V decembru se vrstijo vlomi v stanovanjske in poslovne objekte. Policija občane poziva k večji previdnosti in samozaščitnemu ravnanju, o vseh sumljivih osebah ali vozilih, ki ne spadajo v okolico, pa naj jih nemudoma obvestijo na številko 113. Storilci v hiše večinoma vlamljajo skozi okna ali vrata, odnesejo pa zlatnino in denar.
V decembru se vrstijo vlomi v stanovanjske in poslovne objekte. Policija občane poziva k večji previdnosti in samozaščitnemu ravnanju, o vseh sumljivih osebah ali vozilih, ki ne spadajo v okolico, pa naj jih nemudoma obvestijo na številko 113. Storilci v hiše večinoma vlamljajo skozi okna ali vrata, odnesejo pa zlatnino in denar.
V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. Za drugi del cikla z naslovom Božična glasba skozi stoletja smo izbrali božične motete in maše največjih skladateljev šestnajstega stoletja Giovannija Pierluigija da Palestrina, Williama Byrda, Tomasa Luisa de Victorie in flamskega mojstra Cipriana de Roreja.
V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. Za drugi del cikla z naslovom Božična glasba skozi stoletja smo izbrali božične motete in maše največjih skladateljev šestnajstega stoletja Giovannija Pierluigija da Palestrina, Williama Byrda, Tomasa Luisa de Victorie in flamskega mojstra Cipriana de Roreja.