Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Novice Radia Slovenija

Novice ob 23h

28. 1. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Literarni nokturno

Aleš Debeljak: Tihotapci

28. 1. 2026

Danes mineva deset let, od kar je za vedno odšel pesnik, prevajalec in esejist Aleš Debeljak. Rodil se je leta 1961 v Ljubljani, diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti ter doktoriral iz sociologije kulture v New Yorku. Od leta 2004 je bil redni profesor na fakulteti za družbene vede, veliko pa je predaval tudi v tujini. Njegov opus obsega osem knjig poezije in štirinajst knjig esejev ter številne razprave in kolumne. Veliko njegovih del je tudi prevedenih v tuje jezike. Pisal je melanholično poezijo, najprej v dialogu z modernizmom in eksistencializmom, pozneje pa je v svoje pesniške podobe vnašal tudi motive iz vojne v nekdanji Jugoslaviji in stvarnosti družinskega življenja. Za svoje pesniško ustvarjanje je prejel nagrado Prešernovega sklada in dvakrat Jenkovo nagrado – leta 1987 za Slovar tišine in leta 2009 za zbirko Tihotapci. Ob obletnici njegove smrti objavljamo ciklus pesmi Notranji krog prav iz te zbirke. Interpret Milan Štefe, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.

11 min

Danes mineva deset let, od kar je za vedno odšel pesnik, prevajalec in esejist Aleš Debeljak. Rodil se je leta 1961 v Ljubljani, diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti ter doktoriral iz sociologije kulture v New Yorku. Od leta 2004 je bil redni profesor na fakulteti za družbene vede, veliko pa je predaval tudi v tujini. Njegov opus obsega osem knjig poezije in štirinajst knjig esejev ter številne razprave in kolumne. Veliko njegovih del je tudi prevedenih v tuje jezike. Pisal je melanholično poezijo, najprej v dialogu z modernizmom in eksistencializmom, pozneje pa je v svoje pesniške podobe vnašal tudi motive iz vojne v nekdanji Jugoslaviji in stvarnosti družinskega življenja. Za svoje pesniško ustvarjanje je prejel nagrado Prešernovega sklada in dvakrat Jenkovo nagrado – leta 1987 za Slovar tišine in leta 2009 za zbirko Tihotapci. Ob obletnici njegove smrti objavljamo ciklus pesmi Notranji krog prav iz te zbirke. Interpret Milan Štefe, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.

Zrcalo dneva

Določen pogoj nekaznovanosti za predsednika republike in lokalne funkcionarje

28. 1. 2026

Poslanke in poslanci so danes med drugim potrdili zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov in o preprečevanju tako imenovanih tožb SLAPP. O zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku bodo dokončno odločali na naslednji seji. Potrdili so tudi tri spremembe zakonov, s katerimi uvajajo pogoj nekaznovanosti za kandidiranje na volitvah predsednika republike ter na lokalnih volitvah. Koaliciji tega pogoja ni uspelo uveljaviti za volitve poslank in poslancev, saj v opozicijskih strankah SDS in NSi predloga niso podprli.

6 min

Poslanke in poslanci so danes med drugim potrdili zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov in o preprečevanju tako imenovanih tožb SLAPP. O zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku bodo dokončno odločali na naslednji seji. Potrdili so tudi tri spremembe zakonov, s katerimi uvajajo pogoj nekaznovanosti za kandidiranje na volitvah predsednika republike ter na lokalnih volitvah. Koaliciji tega pogoja ni uspelo uveljaviti za volitve poslank in poslancev, saj v opozicijskih strankah SDS in NSi predloga niso podprli.

Gymnasium

Muzikal na Gimnaziji Vič

28. 1. 2026

Dijaki ljubljanske Gimnazije Vič so na oder postavili muzikal – koliko vaj in truda je bilo vloženega, kako so se lotili koreografij, kje so dobili zamisli za kostume, komu so težavo predstavljali visoki pevski toni, kakšne pripetije so se dogajale v zaodrju in kako dobro so spali v noči pred nastopom na odru, slišite v posnetku tokratne oddaje Gymnasium.

51 min

Dijaki ljubljanske Gimnazije Vič so na oder postavili muzikal – koliko vaj in truda je bilo vloženega, kako so se lotili koreografij, kje so dobili zamisli za kostume, komu so težavo predstavljali visoki pevski toni, kakšne pripetije so se dogajale v zaodrju in kako dobro so spali v noči pred nastopom na odru, slišite v posnetku tokratne oddaje Gymnasium.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 21h

28. 1. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

V sredo

Odzivi z EP v rokometu

28. 1. 2026

Odzivi slovenskih rokometašev po končanem drugem delu evropskega prvenstva.

32 min

Odzivi slovenskih rokometašev po končanem drugem delu evropskega prvenstva.

Arsov art atelje

Izstopajoče opere in orkestrske skladbe Tomaža Sveteta - ob 70-letnici

28. 1. 2026

Skladatelj Tomaž Svete, ki je leta 2019 prejel nagrado Prešernovega sklada, je med letoma 2009 in 2019 ustvaril vrsto tehtnih in uspešno izvedenih opernih, koncertantnih in simfoničnih del.

119 min

Skladatelj Tomaž Svete, ki je leta 2019 prejel nagrado Prešernovega sklada, je med letoma 2009 in 2019 ustvaril vrsto tehtnih in uspešno izvedenih opernih, koncertantnih in simfoničnih del.

Srce šansona

Smejati se kljub vsemu: Zgodba kabareta, enajstič

28. 1. 2026

Povojna Nemčija je morala po letih nacistične represije svobodo govora odkriti na novo. Sredi hladne vojne, z Američani na eni strani in Sovjeti na drugi, so kabaretisti s šegavo norčavostjo obračunali z “nelagodji” nemške polpreteklosti, hkrati pa začeli račune polagati norostim novih časov.

25 min

Povojna Nemčija je morala po letih nacistične represije svobodo govora odkriti na novo. Sredi hladne vojne, z Američani na eni strani in Sovjeti na drugi, so kabaretisti s šegavo norčavostjo obračunali z “nelagodji” nemške polpreteklosti, hkrati pa začeli račune polagati norostim novih časov.

Lahko noč, otroci!

Bistra Katarina in hudobni kralj

28. 1. 2026

Tu sem bila. Več me ni. Kralj naj kar leži. Pripoveduje: Boris Kralj. Madžarska pravljica. Prevedla: Kristina Brenkova. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

10 min

Tu sem bila. Več me ni. Kralj naj kar leži. Pripoveduje: Boris Kralj. Madžarska pravljica. Prevedla: Kristina Brenkova. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

Mladi mladim

Dvorec Gutenbuchel in Društvo ZIZ

28. 1. 2026

V oddaji Mladi mladim smo gostili Živo Brvar in Nino Repič, avtorici dokumentarnega filma z naslovom Dvorec Gutenbuchel – od zapuščenosti do novega življenja. Spoznali smo njun proces dela in navdih za film. Predstavili pa smo tudi Kulturno-umetniško društvo ZIZ in njihovo najnovejšo delavnico, poimenovano Političnost ustvarjanja.

33 min

V oddaji Mladi mladim smo gostili Živo Brvar in Nino Repič, avtorici dokumentarnega filma z naslovom Dvorec Gutenbuchel – od zapuščenosti do novega življenja. Spoznali smo njun proces dela in navdih za film. Predstavili pa smo tudi Kulturno-umetniško društvo ZIZ in njihovo najnovejšo delavnico, poimenovano Političnost ustvarjanja.

Odprta knjiga na radiu

Tadej Golob: Jezero 31/45

28. 1. 2026

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

14 min

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Radijski dnevnik

Nekaznovanost nov pogoj za nekatere politične funkcije

28. 1. 2026

Državni zbor je določil pogoj nekaznovanosti za predsednika republike in lokalne funkcionarje. Koaliciji medtem brez podpore SDS-a in NSi-ja ni uspelo uzakoniti omenjene omejitve tudi za poslance in državne svetnike. Pogoj nekaznovanosti bi moral po mnenju poslanke iz vrst Levice Nataše Sukič veljati za vse funkcionarje, tudi poslance in državne svetnike. Druge teme: - Višje pokojnine bo v petek prejelo več kot 130 tisoč upravičencev. - V Mariboru bo kmalu brez ginekologa ostalo še več tisoč žensk. - Slovenski rokometaši evropsko prvenstvo končali s porazom proti Islandiji.

20 min

Državni zbor je določil pogoj nekaznovanosti za predsednika republike in lokalne funkcionarje. Koaliciji medtem brez podpore SDS-a in NSi-ja ni uspelo uzakoniti omenjene omejitve tudi za poslance in državne svetnike. Pogoj nekaznovanosti bi moral po mnenju poslanke iz vrst Levice Nataše Sukič veljati za vse funkcionarje, tudi poslance in državne svetnike. Druge teme: - Višje pokojnine bo v petek prejelo več kot 130 tisoč upravičencev. - V Mariboru bo kmalu brez ginekologa ostalo še več tisoč žensk. - Slovenski rokometaši evropsko prvenstvo končali s porazom proti Islandiji.

Čas, prostor in glasba

Sodobnika: Čajkovski in Korsakov

28. 1. 2026

Koncertantna glasba za solistični inštrument in orkester je svoj prvi impulz dobila v obdobju baroka. Sijajen razvoj je dosegla v drugi polovici 18. stoletja, romantični slog pa je dal tej obliki tristavčno zaokroženost, kar je vzljubilo tudi občinstvo. Na ruskih koncertnih odrih je koncert za solistični inštrrument in orkester najbolj uveljavil Peter Iljič Čajkovski. Ob njem je svoj slog, ki se je zgledoval pri Franzu Lisztu, na poseben način razvil Nikolaj Rimski-Korsakov. 'Sodobnika: Čajkovski in Korsakov' v oddaji 'Čas prostor in glasba'.

57 min

Koncertantna glasba za solistični inštrument in orkester je svoj prvi impulz dobila v obdobju baroka. Sijajen razvoj je dosegla v drugi polovici 18. stoletja, romantični slog pa je dal tej obliki tristavčno zaokroženost, kar je vzljubilo tudi občinstvo. Na ruskih koncertnih odrih je koncert za solistični inštrrument in orkester najbolj uveljavil Peter Iljič Čajkovski. Ob njem je svoj slog, ki se je zgledoval pri Franzu Lisztu, na poseben način razvil Nikolaj Rimski-Korsakov. 'Sodobnika: Čajkovski in Korsakov' v oddaji 'Čas prostor in glasba'.

Cederama

Louis Tomlinson - How Did I Get Here

28. 1. 2026

Louis Tomlinson ohranja značilen sodoben zvok, medtem ko mu pisanje posebej zanimivih songov še vedno ne uspeva za odliko. Zato je tudi tretji album nekdanjega člana One Direction sonično bohoten, s pogosto uporabo klasičnega rockovskega instrumentarija in skrbno pridelanim vokalnim korpusom. Klasične pop pesmice po Tomlinsonovo ob robovih sem ter tja prijetno zadišijo celo po Pink Floydih in The Beatles.

20 min

Louis Tomlinson ohranja značilen sodoben zvok, medtem ko mu pisanje posebej zanimivih songov še vedno ne uspeva za odliko. Zato je tudi tretji album nekdanjega člana One Direction sonično bohoten, s pogosto uporabo klasičnega rockovskega instrumentarija in skrbno pridelanim vokalnim korpusom. Klasične pop pesmice po Tomlinsonovo ob robovih sem ter tja prijetno zadišijo celo po Pink Floydih in The Beatles.

Naval na šport

Sklep drugega dela evropskega prvenstva za slovenske rokometaše

28. 1. 2026

Slovenski rokometaši so končali tekme drugega dela evropskega prvenstva in boje za preboj v polfinale, predstavljamo pa tudi slovensko reprezentanco na zimskih olimpijskih igrah.

12 min

Slovenski rokometaši so končali tekme drugega dela evropskega prvenstva in boje za preboj v polfinale, predstavljamo pa tudi slovensko reprezentanco na zimskih olimpijskih igrah.

TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio

Transplantacija roženice, nova priložnost za vid

28. 1. 2026

S presaditvijo roženíce lahko prizadetemu povrnejo vid in omogočijo boljše življenje. Kako poteka poseg, komu je namenjen in zakaj je darovanje roženíce tako pomembno?

24 min

S presaditvijo roženíce lahko prizadetemu povrnejo vid in omogočijo boljše življenje. Kako poteka poseg, komu je namenjen in zakaj je darovanje roženíce tako pomembno?

Aktualno regionalno

Aktualno regionalno

28. 1. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

6 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

Pol ure kulture

Od Primorske šole na prepihu do UPOR-a in pika

28. 1. 2026

Konec minulega leta je izšla knjiga Marije Kacin 'Primorska šola na prepihu', s katero so se spomnili 80-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji. V Cankarjevem domu v Ljubljani se z uprizoritvijo romana Ivana Cankarja na Klancu v režiji Jerneja Lorencija pridružujejo letošnjemu Cankarjevemu letu – kot ste v naši oddaji že lahko slišali, leto 2026 ni le Kosovelovo, pač pa tudi Cankarjevo in tudi Kettejevo leto. V oddaji se posvetimo tudi uporu. Izšel je namreč novi CD Ženskega pevskega zbora Kombinat z naslovom UPOR in pika. ''Ker upor je pravica. In upor je dolžnost,'' pravijo Kombinatke. Glasbeni okvir pa bodo po izboru Iztoka Novaka Easya skladbe iz kultnega albuma beograjske zasedbe Ekatarina Velika S’ vetrom uz lice iz leta 1986.

27 min

Konec minulega leta je izšla knjiga Marije Kacin 'Primorska šola na prepihu', s katero so se spomnili 80-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji. V Cankarjevem domu v Ljubljani se z uprizoritvijo romana Ivana Cankarja na Klancu v režiji Jerneja Lorencija pridružujejo letošnjemu Cankarjevemu letu – kot ste v naši oddaji že lahko slišali, leto 2026 ni le Kosovelovo, pač pa tudi Cankarjevo in tudi Kettejevo leto. V oddaji se posvetimo tudi uporu. Izšel je namreč novi CD Ženskega pevskega zbora Kombinat z naslovom UPOR in pika. ''Ker upor je pravica. In upor je dolžnost,'' pravijo Kombinatke. Glasbeni okvir pa bodo po izboru Iztoka Novaka Easya skladbe iz kultnega albuma beograjske zasedbe Ekatarina Velika S’ vetrom uz lice iz leta 1986.

Studio ob 17.00

O izgradnji sežigalnice na obrobju Ljubljane in njenem vplivu na kakovost zraka

28. 1. 2026

Evropska agencija za okolje je Ljubljano po kakovosti zraka uvrstilo povsem na začelje 761-ih evropskih mest. Po ocenah strokovnjakov to pomeni okrog 600 prezgodnjih smrti na leto. Poleg prometa so največji vir onesnaženja emisije iz malih kurilnih naprav, v prihodnosti pa se na obrobju mesta načrtuje tudi izgradnja sežigalnice, kar razburja zlasti zdravniške organizacije in okoljevarstvenike. Kaj sežigalnica pomeni za zdravje ljudi, okolje in dolgoročni razvoj mesta? Kako varna je sodobna sežigalna tehnologija in kakšne so alternative? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MOL; dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC LJ; dr. Marko Agrež, tehnični direktor v Energetiki Ljubljana; Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

59 min

Evropska agencija za okolje je Ljubljano po kakovosti zraka uvrstilo povsem na začelje 761-ih evropskih mest. Po ocenah strokovnjakov to pomeni okrog 600 prezgodnjih smrti na leto. Poleg prometa so največji vir onesnaženja emisije iz malih kurilnih naprav, v prihodnosti pa se na obrobju mesta načrtuje tudi izgradnja sežigalnice, kar razburja zlasti zdravniške organizacije in okoljevarstvenike. Kaj sežigalnica pomeni za zdravje ljudi, okolje in dolgoročni razvoj mesta? Kako varna je sodobna sežigalna tehnologija in kakšne so alternative? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MOL; dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC LJ; dr. Marko Agrež, tehnični direktor v Energetiki Ljubljana; Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Glasbeni utrip

Glasbeni utrip

28. 1. 2026

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

54 min

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Aktualna tema

Zdravljenje obstruktivne spalne apneje

28. 1. 2026

Univerzitetna klinika Golnik ter kirurgi s kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo ljubljanskega kliničnega centra sta v naši državi prvič uspešno uvedli zdravljenje obstruktivne spalne apneje s stimulacijo podjezičnega možganskega živca. Novembra so ta poseg opravili pri prvih petih bolnikih. Slovenija se tako pridružuje državam z najsodobnejšimi oblikami zdravljenja bolnikov s to boleznijo. V Sloveniji ima težave s spalno apnejo približno 150 tisoč odraslih Slovencev, okoli 9 tisoč se jih že zdravi s CPAP terapijo. Za metodo stimulacije podjezičnega živca pa so primerni trije odstotki.

7 min

Univerzitetna klinika Golnik ter kirurgi s kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo ljubljanskega kliničnega centra sta v naši državi prvič uspešno uvedli zdravljenje obstruktivne spalne apneje s stimulacijo podjezičnega možganskega živca. Novembra so ta poseg opravili pri prvih petih bolnikih. Slovenija se tako pridružuje državam z najsodobnejšimi oblikami zdravljenja bolnikov s to boleznijo. V Sloveniji ima težave s spalno apnejo približno 150 tisoč odraslih Slovencev, okoli 9 tisoč se jih že zdravi s CPAP terapijo. Za metodo stimulacije podjezičnega živca pa so primerni trije odstotki.

Sami naši

Peter Korchnak o Jugoslaviji, Ivo Andrić v novem slovenskem prevodu in Kristina Nikolovska o prihodnosti robotike

28. 1. 2026

V oddaji Sami naši bomo prisluhnili avtorju podkasta Remembering Yugoslavia/Spomin na Jugoslavijo, ki prek osebnih zgodb, zgodovine in spominov raziskuje dediščino nekdanje Jugoslavije ter razmišlja o nostalgiji, identiteti in solidarnosti. Znova bomo odkrili klasika svetovne književnosti, Iva Andrića, v novem slovenskem prevodu, ki njegovim zgodbam daje svež jezik in odpira prostor novim bralcem. Za konec pa bomo spoznali raziskovalko robotike, ki preučuje odnos med človekom in robotom ter raziskuje, kako lahko tehnologija postane bolj človeška in bližje našemu vsakdanu.

34 min

V oddaji Sami naši bomo prisluhnili avtorju podkasta Remembering Yugoslavia/Spomin na Jugoslavijo, ki prek osebnih zgodb, zgodovine in spominov raziskuje dediščino nekdanje Jugoslavije ter razmišlja o nostalgiji, identiteti in solidarnosti. Znova bomo odkrili klasika svetovne književnosti, Iva Andrića, v novem slovenskem prevodu, ki njegovim zgodbam daje svež jezik in odpira prostor novim bralcem. Za konec pa bomo spoznali raziskovalko robotike, ki preučuje odnos med človekom in robotom ter raziskuje, kako lahko tehnologija postane bolj človeška in bližje našemu vsakdanu.

Mojstri samospeva

Samospevi Arnolda Schönberga, 1. del

28. 1. 2026

Letos mineva 75 let od smrti skladatelja Arnolda Schönberga. Vsestranskost umetniškega genija je izkazoval kot skladatelj, glasbeni teoretik, slikar in kot človek. Njegove samospeve delimo glede na kompozicijski slog, ki ga je v njih uporabil; v življenju je namreč svoj kompozicijski pristop večkrat spremenil - najprej je iz poznoromantičnega prešel v tako imenovani slog proste oziroma svobodne tonalnosti, nazadnje je ustvarjal v dodekafoniji. V tokratni oddaji bodo zveneli samospevi iz njegovega zgodnjega obdobja.

27 min

Letos mineva 75 let od smrti skladatelja Arnolda Schönberga. Vsestranskost umetniškega genija je izkazoval kot skladatelj, glasbeni teoretik, slikar in kot človek. Njegove samospeve delimo glede na kompozicijski slog, ki ga je v njih uporabil; v življenju je namreč svoj kompozicijski pristop večkrat spremenil - najprej je iz poznoromantičnega prešel v tako imenovani slog proste oziroma svobodne tonalnosti, nazadnje je ustvarjal v dodekafoniji. V tokratni oddaji bodo zveneli samospevi iz njegovega zgodnjega obdobja.

Svet kulture

Jernej Lorenci: Francki zavidam njeno moč

28. 1. 2026

V Francki je neka moč, ki ji jo osebno zelo zavidam, je dejal režiser Jernej Lorenci pred premierno uprizoritvijo romana Ivana Cankarja Na klancu, ki bo zvečer v Cankarjevem domu v Ljubljani. V glavnih vlogah nastopata Tamara Avguštin in Gregor Zorc. V oddaji tudi o koncertu pianista Alexandra Gadjieva, ki bo nastopil na 3. koncertu Komornega cikla Narodnega doma Maribor, in 5. Dnevih poljskega filma. V Slovenski kinoteki z njimi zaznamujejo 100. obletnico rojstva Andrzeja Wajde, enega največjih mojstrov poljske kinematografije.

14 min

V Francki je neka moč, ki ji jo osebno zelo zavidam, je dejal režiser Jernej Lorenci pred premierno uprizoritvijo romana Ivana Cankarja Na klancu, ki bo zvečer v Cankarjevem domu v Ljubljani. V glavnih vlogah nastopata Tamara Avguštin in Gregor Zorc. V oddaji tudi o koncertu pianista Alexandra Gadjieva, ki bo nastopil na 3. koncertu Komornega cikla Narodnega doma Maribor, in 5. Dnevih poljskega filma. V Slovenski kinoteki z njimi zaznamujejo 100. obletnico rojstva Andrzeja Wajde, enega največjih mojstrov poljske kinematografije.

Dogodki in odmevi

Bo vlada pri obdavčitvi normirancev stopila korak nazaj?

28. 1. 2026

Vlada očitno glede samostojnih podjetnikov namerava storiti nov korak nazaj. Potem ko je uvedla 5-letno prepoved vnovičnega vstopa v sistem normiranstva za tiste, ki zaprejo svoj s.p., zdaj razmišlja o odpravi omenjene prepovedi. V gospodarstvu so temu naklonjeni, a dodajajo, da jih je vlada ob sprejemanju prepovedi ignorirala. Drugi poudarki oddaje: Slovenija letos skladno z zavezo Natu povečuje izdatke za obrambo na približno 1,6 milijarde evrov; v znesek spadajo tudi vlaganja v odpornost. Ameriški predsednik Trump napovedal umirjanje razmer v Minnesoti; do vrelišča sta jih pognala uboja dveh ameriških državljanov. Klinika Golnik in ljubljanski klinični center uspešno uvedla dodaten način zdravljenja obstruktivne spalne apneje.

31 min

Vlada očitno glede samostojnih podjetnikov namerava storiti nov korak nazaj. Potem ko je uvedla 5-letno prepoved vnovičnega vstopa v sistem normiranstva za tiste, ki zaprejo svoj s.p., zdaj razmišlja o odpravi omenjene prepovedi. V gospodarstvu so temu naklonjeni, a dodajajo, da jih je vlada ob sprejemanju prepovedi ignorirala. Drugi poudarki oddaje: Slovenija letos skladno z zavezo Natu povečuje izdatke za obrambo na približno 1,6 milijarde evrov; v znesek spadajo tudi vlaganja v odpornost. Ameriški predsednik Trump napovedal umirjanje razmer v Minnesoti; do vrelišča sta jih pognala uboja dveh ameriških državljanov. Klinika Golnik in ljubljanski klinični center uspešno uvedla dodaten način zdravljenja obstruktivne spalne apneje.

Pesem tedna

Karlo

28. 1. 2026

Buldožer, morda največja slovenska rock skupina, je postregla s svojim najzajetnejšim vinilnim opusom doslej. Letos namreč mineva 50 let od nastanka in izida prvenca zasedbe, kultnega albuma Pljuni istini u oči. Za tako obletnico pa je skorajda »must« prirediti tudi praznovanje. Prodorna rock zasedba iz sedemdesetih, osemdesetih in zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja obletnico obeležuje z enajstdelnim jubilejnim boxom. Buldožerjev »Lik i dijelo« vsebuje osem plošč, dva posterja in knjigo fotografij ter podrobnih podatkov o albumih s kronologijo zasedbe. Sredi decembra so ga predstavili v ljubljanski galeriji Vžigalica, po novem letu pa v tiskarni natisnili vinilke. Prvih dvajset izvodov so še živeči člani tudi lepo podpisali. Bilo je minuli petek v Ljubljani … Tokratna Pesem tedna je torej vse prej kot nova in nepoznana. Skladba Karlo se nahaja na tretjem albumu skupine Buldožer »Izlog jeftinih slatkiša« z letnico 1980 in na ta način, kratko in jedrnato, želimo na Radiu Koper podčrtati izid zajetnega vinilnega boxa z naslovom »Lik i dijelo«. V rubriki se tokrat oglaša Armando Šturman …

7 min

Buldožer, morda največja slovenska rock skupina, je postregla s svojim najzajetnejšim vinilnim opusom doslej. Letos namreč mineva 50 let od nastanka in izida prvenca zasedbe, kultnega albuma Pljuni istini u oči. Za tako obletnico pa je skorajda »must« prirediti tudi praznovanje. Prodorna rock zasedba iz sedemdesetih, osemdesetih in zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja obletnico obeležuje z enajstdelnim jubilejnim boxom. Buldožerjev »Lik i dijelo« vsebuje osem plošč, dva posterja in knjigo fotografij ter podrobnih podatkov o albumih s kronologijo zasedbe. Sredi decembra so ga predstavili v ljubljanski galeriji Vžigalica, po novem letu pa v tiskarni natisnili vinilke. Prvih dvajset izvodov so še živeči člani tudi lepo podpisali. Bilo je minuli petek v Ljubljani … Tokratna Pesem tedna je torej vse prej kot nova in nepoznana. Skladba Karlo se nahaja na tretjem albumu skupine Buldožer »Izlog jeftinih slatkiša« z letnico 1980 in na ta način, kratko in jedrnato, želimo na Radiu Koper podčrtati izid zajetnega vinilnega boxa z naslovom »Lik i dijelo«. V rubriki se tokrat oglaša Armando Šturman …

V ospredju

Uslužbenec banke z območja mariborske Policijske uprave naj bi v zameno za podkupnine podjetnikom urejal posojila

28. 1. 2026

Na Policijski upravi Maribor so razkrili več informacij v povezavi s preiskavami stanovanjskih in poslovnih prostorov ter osebnih avtomobilov, ki so jih kriminalisti včeraj opravili na območjih Policijskih uprav Maribor in Murska Sobota. Kot so sporočili, uslužbenca finančne ustanove sumijo, da je petnajstim osumljenim podjetnikom v zameno za protipravno premoženjsko korist urejal posojila za financiranje njihove gospodarske dejavnosti na način, da je komitentom, ki niso izpolnjevali pogojev za odobritev kredita, svetoval, kako naj lažno prikažejo finančne podatke, da bodo pogoje banke za odobritev kredita izpolnili.

1 min

Na Policijski upravi Maribor so razkrili več informacij v povezavi s preiskavami stanovanjskih in poslovnih prostorov ter osebnih avtomobilov, ki so jih kriminalisti včeraj opravili na območjih Policijskih uprav Maribor in Murska Sobota. Kot so sporočili, uslužbenca finančne ustanove sumijo, da je petnajstim osumljenim podjetnikom v zameno za protipravno premoženjsko korist urejal posojila za financiranje njihove gospodarske dejavnosti na način, da je komitentom, ki niso izpolnjevali pogojev za odobritev kredita, svetoval, kako naj lažno prikažejo finančne podatke, da bodo pogoje banke za odobritev kredita izpolnili.

Do popoldneva

Do popoldneva Radia Maribor

28. 1. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

11 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Jazz session

Danish Radio Big Band - A Love Supreme

28. 1. 2026

Vrhunski jazzovski orkester se je poklonil velikanu jazza Johnu Coltraneu in njegovi kultni plošči A Love Supreme. Dirigiral je Nikolai Bøgelund, solist na ustni harmoniki je bil Mathias Heise. Skozi mrežo EBU nam je posnetek posredoval Danski nacionalni radio.

92 min

Vrhunski jazzovski orkester se je poklonil velikanu jazza Johnu Coltraneu in njegovi kultni plošči A Love Supreme. Dirigiral je Nikolai Bøgelund, solist na ustni harmoniki je bil Mathias Heise. Skozi mrežo EBU nam je posnetek posredoval Danski nacionalni radio.

Notice

Kormorana - Pepel in Krik

28. 1. 2026

Skupina Kormorana prihaja z Dolenjske. Zasedbo sestavljajo Matej Počervina, Lenart Merlin in Maksim Špelko – posamezniki, ki so ali so bili dejavni tudi v skupinah Generator, MRFY, Usil, Stepa. Pred kratkim so izdali svojo prvo dolgometražno ploščo Leto. Na njej je tudi skladba Pepel in krik.

9 min

Skupina Kormorana prihaja z Dolenjske. Zasedbo sestavljajo Matej Počervina, Lenart Merlin in Maksim Špelko – posamezniki, ki so ali so bili dejavni tudi v skupinah Generator, MRFY, Usil, Stepa. Pred kratkim so izdali svojo prvo dolgometražno ploščo Leto. Na njej je tudi skladba Pepel in krik.

Glasovi svetov

Boj proti HIV/AIDS pandemiji je treščil na teme, ki so bile zelo tabuizirane

28. 1. 2026

40 let mineva od prvega zabeleženega primera AIDS-a v Sloveniji. V oddaji Glasovi svetov bomo zato pozornost namenili javnozdravstvenim ukrepom za zajezitev širjenja virusa HIV pri nas. Ti so za to, da so bili uspešni, tudi morali podirati tabuje, predsodke in stereotipe, saj se je HIV najbolj razširil v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Slovenija se je odzvala izjemno, saj je ves čas v vrhu držav po učinkovitem odzivu na zajezitev epidemije. O javnozdravstvenih ukrepih in pomenu skupnega odziva, torej sodelovanja stroke, odločevalcev, civilne družbe in nevladnih organizacij s prim. Evito Leskovšek, zdravnico z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V studio jo je povabila Urška Henigman.

52 min

40 let mineva od prvega zabeleženega primera AIDS-a v Sloveniji. V oddaji Glasovi svetov bomo zato pozornost namenili javnozdravstvenim ukrepom za zajezitev širjenja virusa HIV pri nas. Ti so za to, da so bili uspešni, tudi morali podirati tabuje, predsodke in stereotipe, saj se je HIV najbolj razširil v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Slovenija se je odzvala izjemno, saj je ves čas v vrhu držav po učinkovitem odzivu na zajezitev epidemije. O javnozdravstvenih ukrepih in pomenu skupnega odziva, torej sodelovanja stroke, odločevalcev, civilne družbe in nevladnih organizacij s prim. Evito Leskovšek, zdravnico z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V studio jo je povabila Urška Henigman.

V ospredju

Konec aprila v Mariboru brez ginekologa še 6500 žensk

28. 1. 2026

Z odpovedjo koncesijske pogodbe bo konec aprila v Mariboru brez izbranega ginekologa ostalo 6500 žensk. Ginekologinja je koncesijo mariborski občini vrnila predčasno. Ta mora zdaj izpeljati potrebne postopke in izbrati novega koncesionarja, kar pa ob pomanjkanju ginekologov ne bo lahka naloga. V Mariboru je po ocenah brez izbranega ginekologa že okoli 10 tisoč žensk, v državi pa več kot 230 tisoč.

1 min

Z odpovedjo koncesijske pogodbe bo konec aprila v Mariboru brez izbranega ginekologa ostalo 6500 žensk. Ginekologinja je koncesijo mariborski občini vrnila predčasno. Ta mora zdaj izpeljati potrebne postopke in izbrati novega koncesionarja, kar pa ob pomanjkanju ginekologov ne bo lahka naloga. V Mariboru je po ocenah brez izbranega ginekologa že okoli 10 tisoč žensk, v državi pa več kot 230 tisoč.

Aktualno Radia Koper

Kje smo kot družba skrenili , kaj lahko naredi posameznik in zakaj ne smemo ostati pasivni ob besedni zvezi Nikoli več?

28. 1. 2026

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je bilo organizator okrogle mize z naslovom Nikoli več? Besedna zveza, ki se jo po drugi svetovni vojni uporablja kot opomin pred vojnimi grozotami, je bila tokrat postavljena pod vprašaj. Zakaj se zdi, da se zgodovina ponavlja? Kje smo kot družba in kot Evropa skrenili – in ali lahko posameznik sploh še kaj stori? Na ta vprašanja so skušali odgovoriti filozof Mirt Komel, novinar Ervin Hladnik Milharčič in teolog Andrea Bellavite. Povzetek pogovora je pripravila Nataša Uršič.

13 min

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je bilo organizator okrogle mize z naslovom Nikoli več? Besedna zveza, ki se jo po drugi svetovni vojni uporablja kot opomin pred vojnimi grozotami, je bila tokrat postavljena pod vprašaj. Zakaj se zdi, da se zgodovina ponavlja? Kje smo kot družba in kot Evropa skrenili – in ali lahko posameznik sploh še kaj stori? Na ta vprašanja so skušali odgovoriti filozof Mirt Komel, novinar Ervin Hladnik Milharčič in teolog Andrea Bellavite. Povzetek pogovora je pripravila Nataša Uršič.

Grafoskop

Mojca Jan Zoran o pomenu kulturnih dejavnosti

28. 1. 2026

Na Slovenskem ima ljubiteljska kultura pomembno vlogo, predvsem pa izjemno tradicijo. Od leta 1996 za to polje skrbi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti z razvejano mrežo kar 59 območnih izpostav na celotnem ozemlju Slovenije in tudi v zamejstvu. To sistemsko urejeno in podrto omrežje za razvoj ustvarjalnih potencialov posameznikom omogoča njihovo osebno rast, povezovanje z drugimi, skozi vseživljenjsko učenje pa na širokem polju kulture krepi tudi njihove kompetence, znanja in sposobnosti. V zlasti manjših lokalnih skupnostih namreč prav ta mreža omogoča dejaven ali pasiven stik s kulturo sleherniku in je tako zagotovo eden pomembnejših dejavnikov tudi na polju kulturno-umetnostne vzgoje. Marsikateri posameznik je namreč prav prek te mreže prvič vstopil na posamezno umetniško polje – od gledališča, filma, lutk, prek zborovske, glasbene, likovne in folklorne dejavnosti do sodobnega plesa in literature – in se morda prav zaradi te izkušnje pozneje usmeril na poklicno pot posameznega umetniškega polja. Ali pa ga je izkušnja kulturnega udejstvovanja le obogatila, zagotovo pa razširila njegove horizonte. Tokrat torej o pomenu kulturnih dejavnosti z Mojco Jan Zoran, novo direktorico Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Sogovornica – mag. Mojca Jan Zoran, direktorica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnetek Uredništva za kulturo, januar 2026.

30 min

Na Slovenskem ima ljubiteljska kultura pomembno vlogo, predvsem pa izjemno tradicijo. Od leta 1996 za to polje skrbi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti z razvejano mrežo kar 59 območnih izpostav na celotnem ozemlju Slovenije in tudi v zamejstvu. To sistemsko urejeno in podrto omrežje za razvoj ustvarjalnih potencialov posameznikom omogoča njihovo osebno rast, povezovanje z drugimi, skozi vseživljenjsko učenje pa na širokem polju kulture krepi tudi njihove kompetence, znanja in sposobnosti. V zlasti manjših lokalnih skupnostih namreč prav ta mreža omogoča dejaven ali pasiven stik s kulturo sleherniku in je tako zagotovo eden pomembnejših dejavnikov tudi na polju kulturno-umetnostne vzgoje. Marsikateri posameznik je namreč prav prek te mreže prvič vstopil na posamezno umetniško polje – od gledališča, filma, lutk, prek zborovske, glasbene, likovne in folklorne dejavnosti do sodobnega plesa in literature – in se morda prav zaradi te izkušnje pozneje usmeril na poklicno pot posameznega umetniškega polja. Ali pa ga je izkušnja kulturnega udejstvovanja le obogatila, zagotovo pa razširila njegove horizonte. Tokrat torej o pomenu kulturnih dejavnosti z Mojco Jan Zoran, novo direktorico Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Sogovornica – mag. Mojca Jan Zoran, direktorica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnetek Uredništva za kulturo, januar 2026.

Po Sloveniji

Pod vasjo Snežeče v Goriških Brdih postavili zasilni most

28. 1. 2026

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Kmetijstvo in okolje sta zaradi podnebnih sprememb ter zaostrenih geopolitičnih razmer vse bolj ranljiva. - Za Pomurski sejem je bilo leto 2025 uspešno. Pester program pripravljajo tudi letos. - V Trebnjem za čim bolj enakomerno razpršenost naložb po vsej občini. Letos jih bo za skoraj devet milijonov evrov. - Krajevni odbor Kidričevo poziva k energetski sanaciji stanovanjskih blokov, da bi znižali stroške ogrevanja.

19 min

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Kmetijstvo in okolje sta zaradi podnebnih sprememb ter zaostrenih geopolitičnih razmer vse bolj ranljiva. - Za Pomurski sejem je bilo leto 2025 uspešno. Pester program pripravljajo tudi letos. - V Trebnjem za čim bolj enakomerno razpršenost naložb po vsej občini. Letos jih bo za skoraj devet milijonov evrov. - Krajevni odbor Kidričevo poziva k energetski sanaciji stanovanjskih blokov, da bi znižali stroške ogrevanja.

Sledi večnosti

Pogovor, vera, skupnost: kako Zdravilna beseda pomaga?

28. 1. 2026

V oddaji Sledi večnosti spoznavamo program Zdravilna beseda, ki v župnijah, krščanskih skupnostih in na spletu ponuja varen prostor za ljudi, ki se soočajo z življenjskimi stiskami. Program je že od vsega začetka naravnan ekumensko. Z gostom Markom Ipavcem smo preverili, kako potekajo srečanja, kaj pomeni varen prostor in kako Božja beseda nagovarja posameznike. Dotaknemo se tudi vprašanj, kdaj je potrebna strokovna pomoč in kaj kot družba pogosto spregledamo ob globokih ranah.

43 min

V oddaji Sledi večnosti spoznavamo program Zdravilna beseda, ki v župnijah, krščanskih skupnostih in na spletu ponuja varen prostor za ljudi, ki se soočajo z življenjskimi stiskami. Program je že od vsega začetka naravnan ekumensko. Z gostom Markom Ipavcem smo preverili, kako potekajo srečanja, kaj pomeni varen prostor in kako Božja beseda nagovarja posameznike. Dotaknemo se tudi vprašanj, kdaj je potrebna strokovna pomoč in kaj kot družba pogosto spregledamo ob globokih ranah.

Danes do 13:00

Vse poslanske skupine naklonjene predlogu novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku

28. 1. 2026

Novemu zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku napovedujejo podporo vse poslanske skupine. Vlada pričakuje, da bo z davčnimi ugodnostmi in omiljenimi pogoji tako spodbudila k deljenju dobička več podjetij, a le tista, ki presegajo povprečno plačo v zasebnem sektorju, da s tem ne bi nadomeščali plač. V oddaji tudi o tem: - Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas meni, da mora Evropa okrepiti svojo vlogo v zvezi Nato. - Nekaj več kot 130 tisoč upravičencev bo v petek prejelo višje pokojnine in invalidska nadomestila. - Družba DS Smith seli proizvodnjo iz Brestanice, za zaposlene naj bi bilo poskrbljeno.

15 min

Novemu zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku napovedujejo podporo vse poslanske skupine. Vlada pričakuje, da bo z davčnimi ugodnostmi in omiljenimi pogoji tako spodbudila k deljenju dobička več podjetij, a le tista, ki presegajo povprečno plačo v zasebnem sektorju, da s tem ne bi nadomeščali plač. V oddaji tudi o tem: - Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas meni, da mora Evropa okrepiti svojo vlogo v zvezi Nato. - Nekaj več kot 130 tisoč upravičencev bo v petek prejelo višje pokojnine in invalidska nadomestila. - Družba DS Smith seli proizvodnjo iz Brestanice, za zaposlene naj bi bilo poskrbljeno.

Opoldnevnik

Pod vasjo Snežeče v Brdih postavili zasilni most

28. 1. 2026

Po dveh mesecih od silovite ujme, ki je prizadela Goriška Brda, so sinoči pripadniki Slovenske vojske pod vasjo Snežeče postavili zasilni most. Ta je izjemno pomemben za domačine, predvsem iz Vedrijana in okoliških vasic, saj omogoča, da so v središču briške občine v le nekaj minutah vožnje. Most bo prevozen v naslednjih dneh, napoveduje župan Franc Mužič. V Kanalu ob Soči so na včerajšnji očinski seji potrdili proračun v prvem branju, iz katerega je umaknjen nakup vodarne Močila. Proračun predvideva dobre štiri milijone evrov primanjkjaja, pokrili naj bi ga z lanskimi sredstvi in z zadolžitvijo. V oddaji tudi o tem: - Kallas pozvala h krepitvi evropskega stebra Nata. - V mestu Accettura v Bazilikati po slovenskemu slikarju in grafiku Lojzetu Spacalu poimenovali ulico. - Slovenski rokometaši se bodo pomerili z Islandijo, polfinale še ni povsem izgubljen.

13 min

Po dveh mesecih od silovite ujme, ki je prizadela Goriška Brda, so sinoči pripadniki Slovenske vojske pod vasjo Snežeče postavili zasilni most. Ta je izjemno pomemben za domačine, predvsem iz Vedrijana in okoliških vasic, saj omogoča, da so v središču briške občine v le nekaj minutah vožnje. Most bo prevozen v naslednjih dneh, napoveduje župan Franc Mužič. V Kanalu ob Soči so na včerajšnji očinski seji potrdili proračun v prvem branju, iz katerega je umaknjen nakup vodarne Močila. Proračun predvideva dobre štiri milijone evrov primanjkjaja, pokrili naj bi ga z lanskimi sredstvi in z zadolžitvijo. V oddaji tudi o tem: - Kallas pozvala h krepitvi evropskega stebra Nata. - V mestu Accettura v Bazilikati po slovenskemu slikarju in grafiku Lojzetu Spacalu poimenovali ulico. - Slovenski rokometaši se bodo pomerili z Islandijo, polfinale še ni povsem izgubljen.

Mali oglasi

Sredini brezplačni mali oglasi

28. 1. 2026

Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.

12 min

Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.

Aktualno na Radiu Maribor

Čaka te to, kar si pričakoval - krat tisoč

28. 1. 2026

Leila iz Maribora je kot prostovoljka nenasilne organizacije ISM - International Solidarity Movement decembra za nekaj tednov odpotovala na Zahodni breg, da bi pomagala dokumentirati nasilje, ki ga nad Palestinci izvajajo izraelski: policija, vojska in nezakoniti naseljenci. Pretresli sta jo surovost, s katero preganjajo ljudi z njihovih domov in zemlje, in pozitivnost ljudi kljub temu da že generacije Palestincev živijo, obkrožene z nasiljem in vojno. Sogovornica priimka ne razkriva, da ne bi imela težav pri prehodu meje, ko se bo vračala na Zahodni breg. Še k fotografiji, ki jo je posnela sogovornica Leila - britanski vizualni umetnik Banksy je na betonske bloke na Zahodnem bregu (nasproti svojega hotela v Betlehemu) narisal vizijo razgleda, kot bi morda bil, če ga ne bi onemogočal zid. Ta obenem ponazarja vso krutost delitve ljudi in je kritika družbe, ki zgolj nemo opazuje protipravno prisvajanje okupiranih palestinskih ozemelj, še pove sogovornica.

34 min

Leila iz Maribora je kot prostovoljka nenasilne organizacije ISM - International Solidarity Movement decembra za nekaj tednov odpotovala na Zahodni breg, da bi pomagala dokumentirati nasilje, ki ga nad Palestinci izvajajo izraelski: policija, vojska in nezakoniti naseljenci. Pretresli sta jo surovost, s katero preganjajo ljudi z njihovih domov in zemlje, in pozitivnost ljudi kljub temu da že generacije Palestincev živijo, obkrožene z nasiljem in vojno. Sogovornica priimka ne razkriva, da ne bi imela težav pri prehodu meje, ko se bo vračala na Zahodni breg. Še k fotografiji, ki jo je posnela sogovornica Leila - britanski vizualni umetnik Banksy je na betonske bloke na Zahodnem bregu (nasproti svojega hotela v Betlehemu) narisal vizijo razgleda, kot bi morda bil, če ga ne bi onemogočal zid. Ta obenem ponazarja vso krutost delitve ljudi in je kritika družbe, ki zgolj nemo opazuje protipravno prisvajanje okupiranih palestinskih ozemelj, še pove sogovornica.

Arsove spominčice

Arsove spominčice: Klarinetist Alojz Zupan

28. 1. 2026

Poslušajte Zupanove izvedbe v delih Wolfganga Amadeusa Mozarta, Carla Marie von Webra, Jeana Riviera in Jakoba Ježa. V Arsovih spominčicah predstavljamo izbor skladb s klarinetistom Alojzem Zupanom, ki je bil dolgoletni član in solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana od sezone 1957/1958 do sezone 1999/2000 in ustanovni član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, v katerem je igral od leta 1958 do prenehanja delovanja leta 1990. Alojz Zupan je leta 1961 diplomiral iz klarineta pri profesorju Mihaelu Gunzku na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je od leta 1974 do upokojitve tudi sam poučeval in bil predstojnik oddelka za pihala, trobila in tolkala, med letoma 1989 in 2007 pa je vodil tudi Delavsko godbo Trbovlje. Za svoje umetniško delo je prejel številna priznanja in nagrade, med njimi Bettetovo nagrado za vrhunske solistične glasbene nastope, leta 1982, in nagrado Prešernovega sklada s Pihalnim kvintetom RTV Ljubljana, leta 1983. Alojza Zupana bomo predstavili kot solista in komornega glasbenika v 1. stavku Koncertantne simfonije v Es-duru za oboo, klarinet, rog in fagot, KV297b, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Concertinu za klarinet in orkester v Es-duru, op. 26, Carla Marie von Webra, Koncertu za klarinet in godalni orkester Jeana Riviera in Strofah za oboo, klarinet in godala Jakoba Ježa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 29. januarja ob 17.05.

52 min

Poslušajte Zupanove izvedbe v delih Wolfganga Amadeusa Mozarta, Carla Marie von Webra, Jeana Riviera in Jakoba Ježa. V Arsovih spominčicah predstavljamo izbor skladb s klarinetistom Alojzem Zupanom, ki je bil dolgoletni član in solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana od sezone 1957/1958 do sezone 1999/2000 in ustanovni član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, v katerem je igral od leta 1958 do prenehanja delovanja leta 1990. Alojz Zupan je leta 1961 diplomiral iz klarineta pri profesorju Mihaelu Gunzku na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je od leta 1974 do upokojitve tudi sam poučeval in bil predstojnik oddelka za pihala, trobila in tolkala, med letoma 1989 in 2007 pa je vodil tudi Delavsko godbo Trbovlje. Za svoje umetniško delo je prejel številna priznanja in nagrade, med njimi Bettetovo nagrado za vrhunske solistične glasbene nastope, leta 1982, in nagrado Prešernovega sklada s Pihalnim kvintetom RTV Ljubljana, leta 1983. Alojza Zupana bomo predstavili kot solista in komornega glasbenika v 1. stavku Koncertantne simfonije v Es-duru za oboo, klarinet, rog in fagot, KV297b, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Concertinu za klarinet in orkester v Es-duru, op. 26, Carla Marie von Webra, Koncertu za klarinet in godalni orkester Jeana Riviera in Strofah za oboo, klarinet in godala Jakoba Ježa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 29. januarja ob 17.05.

Točno opoldne

Ta konec tedna napovedane stavke nogometašev za zdaj ne bo

28. 1. 2026

V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Na mariborski občini želijo najeti drugo radarsko napravo - Na Goričkem iščejo načine za združitev trajnostnega kmetijstva, ohranitve krajine in življenja lokalnih skupnosti - Ta konec tedna napovedane stavke nogometašev za zdaj ne bo

7 min

V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Na mariborski občini želijo najeti drugo radarsko napravo - Na Goričkem iščejo načine za združitev trajnostnega kmetijstva, ohranitve krajine in življenja lokalnih skupnosti - Ta konec tedna napovedane stavke nogometašev za zdaj ne bo

Prvi na obisku

Rudnik Sitarjevec: bogastvo pod mestom

28. 1. 2026

Ste vedeli, da se pod Litijo skriva pravo podzemno bogastvo? Limonitni kapniki, šestdeset različnih vrst mineralov, izjemna barvitost in mali podkovnjak … Prvi se na obisk odpravlja v rudnik Sitarjevec, ki je eden najstarejših in najbolj pisanih rudnikov v tem delu Evrope, obiskovalce pa vabi s številnimi zanimivimi programi.

24 min

Ste vedeli, da se pod Litijo skriva pravo podzemno bogastvo? Limonitni kapniki, šestdeset različnih vrst mineralov, izjemna barvitost in mali podkovnjak … Prvi se na obisk odpravlja v rudnik Sitarjevec, ki je eden najstarejših in najbolj pisanih rudnikov v tem delu Evrope, obiskovalce pa vabi s številnimi zanimivimi programi.

Literarna matineja

Ana Pepelnik: "Ves čas se pogovarjam s pesmijo"

28. 1. 2026

Prejemnica nagrade Prešernovega sklada za literaturo je pesnica in prevajalka Ana Pepelnik, ki je priznanje prejela za svojo osmo izvirno knjigo poezije V drevo. V njej se zgoščen miselni tok brez ločil, pogosto oblikuje v več strani dolge pesmi v prozi, včasih v psalme, včasih zgolj v drobne pesmi ali njihove okruške. Bralca hipoma potegne vase in mu nudi užitka polno plavanje prek brzic, meandrov, pritokov ali ponikev. Čeprav so pesmi prežete s tematizacijo ustvarjalnega postopka, Ana Pepelnik vanje spretno integrira intimna in univerzalnejša bivanjska vprašanja. Njeni pisavi tudi tokrat dajo poseben čar dobro umerjene čustvene intonacije ter nepretencioznost in blagost izreke. Z Ano Pepelnik smo se o knjigi V drevo, ki je izšla pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa, pogovarjali julija lani, takrat je tudi interpretirala nekaj pesmi iz knjige.

40 min

Prejemnica nagrade Prešernovega sklada za literaturo je pesnica in prevajalka Ana Pepelnik, ki je priznanje prejela za svojo osmo izvirno knjigo poezije V drevo. V njej se zgoščen miselni tok brez ločil, pogosto oblikuje v več strani dolge pesmi v prozi, včasih v psalme, včasih zgolj v drobne pesmi ali njihove okruške. Bralca hipoma potegne vase in mu nudi užitka polno plavanje prek brzic, meandrov, pritokov ali ponikev. Čeprav so pesmi prežete s tematizacijo ustvarjalnega postopka, Ana Pepelnik vanje spretno integrira intimna in univerzalnejša bivanjska vprašanja. Njeni pisavi tudi tokrat dajo poseben čar dobro umerjene čustvene intonacije ter nepretencioznost in blagost izreke. Z Ano Pepelnik smo se o knjigi V drevo, ki je izšla pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa, pogovarjali julija lani, takrat je tudi interpretirala nekaj pesmi iz knjige.

Na sceni

Različni izvajalci – RHapsodija 9

28. 1. 2026

Umetniško-glasbeni projekt RHapsodija 9 združuje poezijo, glasbo in vizualno umetnost v enovito zgodbo o navdihu in notranji moči, ki čustveni naboj preobraža v ustvarjalnost. Glasbene in besedne ideje Darje Furek in Ota Pestnerja so oživili številni slovenski pevci in pevke različnih generacij. Več o projektu pa oba avtorja.

36 min

Umetniško-glasbeni projekt RHapsodija 9 združuje poezijo, glasbo in vizualno umetnost v enovito zgodbo o navdihu in notranji moči, ki čustveni naboj preobraža v ustvarjalnost. Glasbene in besedne ideje Darje Furek in Ota Pestnerja so oživili številni slovenski pevci in pevke različnih generacij. Več o projektu pa oba avtorja.

Intervju - Radio

Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel

28. 1. 2026

Kakšno zdravstvo zapušča ta vlada za seboj, je pacientom bolje kot prej? Komu so koristili reformni ukrepi? Kako zadržati vrhunske specialiste v javnem zdravstvu? Zdravstvena blagajna napoveduje finančno stresno leto, se morajo pacienti bati krčenja pravic? Celo na primarni ravni nekateri napovedujejo samoplačniške pakete! Foto: Daniel Novakovič STA

48 min

Kakšno zdravstvo zapušča ta vlada za seboj, je pacientom bolje kot prej? Komu so koristili reformni ukrepi? Kako zadržati vrhunske specialiste v javnem zdravstvu? Zdravstvena blagajna napoveduje finančno stresno leto, se morajo pacienti bati krčenja pravic? Celo na primarni ravni nekateri napovedujejo samoplačniške pakete! Foto: Daniel Novakovič STA

Skladatelj tedna

Maurice Ravel, 3. del

28. 1. 2026

Ravel je bil očaran nad eksotičnimi kulturami in v svoja dela je rad vpeljeval melodije in ritme ljudske glasbe. Eden izmed njegovih prvih izletov v glasbeni svet zunaj Francije je navdahnila iznajdljiva vezirjeva hči Šeherezada, ki si je s pripovedovanjem zgodb tisočinenkrat podaljšala življenje. Ravel je skladbo z naslovom Šeherezada prvič napisal leta 1889, in sicer Uverturo Šeherezada za simfonični orkester, leta 1903 pa je za mezzosopran in orkester napisal še pesnitve.

50 min

Ravel je bil očaran nad eksotičnimi kulturami in v svoja dela je rad vpeljeval melodije in ritme ljudske glasbe. Eden izmed njegovih prvih izletov v glasbeni svet zunaj Francije je navdahnila iznajdljiva vezirjeva hči Šeherezada, ki si je s pripovedovanjem zgodb tisočinenkrat podaljšala življenje. Ravel je skladbo z naslovom Šeherezada prvič napisal leta 1889, in sicer Uverturo Šeherezada za simfonični orkester, leta 1903 pa je za mezzosopran in orkester napisal še pesnitve.

Radijska tribuna

Mariborska občina bo razširila omrežje radarjev

28. 1. 2026

Mariborske ceste in pločniki so v zadnjih tednih pritegnili veliko pozornosti javnosti. Prekrila jih je poledica. Občina je na novo lokacijo premaknila prometni radar. Številne pa zanima, ali bo občina po napovedanem začetku t. i. Masterplana le začela pospešeno obnavljati cestišča. O tem in še več v tokratni rubriki Maribor, imamo problem.

42 min

Mariborske ceste in pločniki so v zadnjih tednih pritegnili veliko pozornosti javnosti. Prekrila jih je poledica. Občina je na novo lokacijo premaknila prometni radar. Številne pa zanima, ali bo občina po napovedanem začetku t. i. Masterplana le začela pospešeno obnavljati cestišča. O tem in še več v tokratni rubriki Maribor, imamo problem.

Izluščeno

Z zmernim ogrevanjem in dolgimi rokavi do bistvenega prihranka

28. 1. 2026

Letošnji januar zaznamujejo prave zimske temperature, kar za sabo potegne tudi višje stroške ogrevanja. A kljub temu lahko z nekoliko nižjo temperaturo v prostoru in dolgimi rokavi na sebi občutno znižamo stroške ogrevanja, opozarja Zveza potrošnikov Slovenije. FOTO: EPA

4 min

Letošnji januar zaznamujejo prave zimske temperature, kar za sabo potegne tudi višje stroške ogrevanja. A kljub temu lahko z nekoliko nižjo temperaturo v prostoru in dolgimi rokavi na sebi občutno znižamo stroške ogrevanja, opozarja Zveza potrošnikov Slovenije. FOTO: EPA

Naval na šport

Rokometno evropsko prvenstvo, smučanje in predstavitev slovenske olimpijske reprezentance

28. 1. 2026

Slovenski rokometaši so na evropskem prvenstvu proti Hrvaški odigrali ključno tekmo za preboj v polfinale, alpski smučarji tekmujejo pod žarometi v Schladmingu, včeraj pa se je predstavila tudi slovenska olimpijska odprava.

10 min

Slovenski rokometaši so na evropskem prvenstvu proti Hrvaški odigrali ključno tekmo za preboj v polfinale, alpski smučarji tekmujejo pod žarometi v Schladmingu, včeraj pa se je predstavila tudi slovenska olimpijska odprava.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine