Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Letošnji januar zaznamujejo prave zimske temperature, kar za sabo potegne tudi višje stroške ogrevanja. A kljub temu lahko z nekoliko nižjo temperaturo v prostoru in dolgimi rokavi na sebi občutno znižamo stroške ogrevanja, opozarja Zveza potrošnikov Slovenije. FOTO: EPA
Letošnji januar zaznamujejo prave zimske temperature, kar za sabo potegne tudi višje stroške ogrevanja. A kljub temu lahko z nekoliko nižjo temperaturo v prostoru in dolgimi rokavi na sebi občutno znižamo stroške ogrevanja, opozarja Zveza potrošnikov Slovenije. FOTO: EPA
Slovenski rokometaši so na evropskem prvenstvu proti Hrvaški odigrali ključno tekmo za preboj v polfinale, alpski smučarji tekmujejo pod žarometi v Schladmingu, včeraj pa se je predstavila tudi slovenska olimpijska odprava.
Slovenski rokometaši so na evropskem prvenstvu proti Hrvaški odigrali ključno tekmo za preboj v polfinale, alpski smučarji tekmujejo pod žarometi v Schladmingu, včeraj pa se je predstavila tudi slovenska olimpijska odprava.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
V koronačasu smo zabeležili prvo večje povpraševanje po električnih kolesih, po nekajletnem upadu prodaje, pa se ta spet veča. Električna kolesa poleg mnogih prednostih prinašajo tudi različne izzive – za promet, zakonodajo in družbo. Po eni strani kolesarske proge niso prilagojene večjim hitrostim, uporabniki ob neuporabi zaščitne opreme zaradi višjih hitrosti lahko v primeru nesreč utrpijo hujše poškodbe, po drugi strani pa so električna kolesa prinesla nekaj izzivov tudi serviserjem. Kako narediti delo serviserjev enostavnejše in učinkovitejše, so se leta 2020 vprašali trije prijatelji, strojniki po izobrazbi, in v dobrem letu so prišli do rešitve in svojega podjetja – DBDtools.
V koronačasu smo zabeležili prvo večje povpraševanje po električnih kolesih, po nekajletnem upadu prodaje, pa se ta spet veča. Električna kolesa poleg mnogih prednostih prinašajo tudi različne izzive – za promet, zakonodajo in družbo. Po eni strani kolesarske proge niso prilagojene večjim hitrostim, uporabniki ob neuporabi zaščitne opreme zaradi višjih hitrosti lahko v primeru nesreč utrpijo hujše poškodbe, po drugi strani pa so električna kolesa prinesla nekaj izzivov tudi serviserjem. Kako narediti delo serviserjev enostavnejše in učinkovitejše, so se leta 2020 vprašali trije prijatelji, strojniki po izobrazbi, in v dobrem letu so prišli do rešitve in svojega podjetja – DBDtools.
Wolfgang Amadeus Mozart se je s svojo genialnostjo zapisal v glasbeno zgodovino, s svojimi deli pa je močno vplival tudi na ustvarjanje poznejših skladateljev.
Wolfgang Amadeus Mozart se je s svojo genialnostjo zapisal v glasbeno zgodovino, s svojimi deli pa je močno vplival tudi na ustvarjanje poznejših skladateljev.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Državni zbor tudi o enotni ureditvi pogoja nekaznovanosti za vse voljene funkcionarje - Mariborska urgenca praznuje 10 let delovanja - V Občini Rače–Fram zaključujejo tri pomembne investicije - Hrvati previsoka ovira za slovenske rokometaše
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Državni zbor tudi o enotni ureditvi pogoja nekaznovanosti za vse voljene funkcionarje - Mariborska urgenca praznuje 10 let delovanja - V Občini Rače–Fram zaključujejo tri pomembne investicije - Hrvati previsoka ovira za slovenske rokometaše
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
Pesnica Maruša Mugerli Lavrenčič je leta 2019 prejela pesniško nagrado Fanny Haussmann za najboljši cikel pesmi, leta 2021 pa si je prislužila še eno nominacijo za to nagrado. Pesmi objavlja v revijah Apokalipsa, Primorska srečanja, Vpogledi in November. Dela tudi kot prevajalka, urednica in bibliotekarka. Leta 2021 je izdala pesniški prvenec z naslovom Pravi kot, iz katere je tudi pesem Črni ptič. Lani pa je izšla že njena nova zbirka z naslovom Od daleč. Interpretka Sabina Kogovšek, rešiserka Saška Rakef, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2023.
Pesnica Maruša Mugerli Lavrenčič je leta 2019 prejela pesniško nagrado Fanny Haussmann za najboljši cikel pesmi, leta 2021 pa si je prislužila še eno nominacijo za to nagrado. Pesmi objavlja v revijah Apokalipsa, Primorska srečanja, Vpogledi in November. Dela tudi kot prevajalka, urednica in bibliotekarka. Leta 2021 je izdala pesniški prvenec z naslovom Pravi kot, iz katere je tudi pesem Črni ptič. Lani pa je izšla že njena nova zbirka z naslovom Od daleč. Interpretka Sabina Kogovšek, rešiserka Saška Rakef, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2023.
Volitve se nezadržno bližajo. Trendi v javnomnenjskih raziskavah še naprej kažejo na relativno zmago Janševe SDS, ki ji sledi Golobova Svoboda; po projekcijah pa je skupno v rahli prednosti desnica. Medtem ko levi blok stopnjuje opozarjanje pred četrto Janševo vlado, se na desni ostri spor Janša-Logar, nad katerim še vedno visi vprašanje, ali je resničen. Ob vseh strategijah je vprašanje, kaj nagovarja volivce in ali razprava še dosega vsakdanje skrbi ljudi. Gost Ob osmih je filozof Boris Vezjak.
Volitve se nezadržno bližajo. Trendi v javnomnenjskih raziskavah še naprej kažejo na relativno zmago Janševe SDS, ki ji sledi Golobova Svoboda; po projekcijah pa je skupno v rahli prednosti desnica. Medtem ko levi blok stopnjuje opozarjanje pred četrto Janševo vlado, se na desni ostri spor Janša-Logar, nad katerim še vedno visi vprašanje, ali je resničen. Ob vseh strategijah je vprašanje, kaj nagovarja volivce in ali razprava še dosega vsakdanje skrbi ljudi. Gost Ob osmih je filozof Boris Vezjak.
Wolfgang Amadeus Mozart se je s svojo genialnostjo zapisal v glasbeno zgodovino, s svojimi deli pa je močno vplival tudi na ustvarjanje poznejših skladateljev.
Wolfgang Amadeus Mozart se je s svojo genialnostjo zapisal v glasbeno zgodovino, s svojimi deli pa je močno vplival tudi na ustvarjanje poznejših skladateljev.
Parlament bo danes v okviru zadnje redne seje tega mandata obravnaval več zakonov, ki bodo med drugim urejali nekaznovanost voljenih funkcionarjev. Poslanci bodo obravnavali še predlog sprememb zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Sindikalne centrale ob tem svarijo, da bi nekatera podjetja novo ureditev utegnila izkoristiti kot način za izplačilo dobička. Evro-sredozemska univerza EMUNI se je izselila iz palače Trevisini na Kidričevem nabrežju v Piranu in po novem deluje v Kopru. Prostori v Piranu so naprodaj. V oddaji tudi o tem: - Vlada še ni imenovala novega direktorja Triglavskega narodnega parka: nemoteno delovanje zavoda je ogroženo. - Nova sečnja v Panovcu predvidena za avgust. - Trump napovedal omilitev razmer in umik dela agentov v Minessoti. - Rokometaši Slovenije so v 3. krogu glavnega dela evropskega prvenstva v Malmöju izgubili s Hrvaško.
Parlament bo danes v okviru zadnje redne seje tega mandata obravnaval več zakonov, ki bodo med drugim urejali nekaznovanost voljenih funkcionarjev. Poslanci bodo obravnavali še predlog sprememb zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Sindikalne centrale ob tem svarijo, da bi nekatera podjetja novo ureditev utegnila izkoristiti kot način za izplačilo dobička. Evro-sredozemska univerza EMUNI se je izselila iz palače Trevisini na Kidričevem nabrežju v Piranu in po novem deluje v Kopru. Prostori v Piranu so naprodaj. V oddaji tudi o tem: - Vlada še ni imenovala novega direktorja Triglavskega narodnega parka: nemoteno delovanje zavoda je ogroženo. - Nova sečnja v Panovcu predvidena za avgust. - Trump napovedal omilitev razmer in umik dela agentov v Minessoti. - Rokometaši Slovenije so v 3. krogu glavnega dela evropskega prvenstva v Malmöju izgubili s Hrvaško.
Državni zbor bo med drugim obravnaval predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Vlada želi z njim z ustreznejšimi pogoji omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej. Kot je pojasnil gospodarski minister Matjaž Han, bi država to spodbujala z ugodnejšo davčno obravnavo. Drugi poudarki: - Slovenska podjetja lahko dolgoročno pričakujejo pozitivni učinek evropskih trgovinskih sporazumov z Indijo in južnoameriškimi državami. - Izraelski premier Benjamin Netanjahu vztraja, da v Gazi ne bo nastala palestinska država. - Rokometna reprezentanca le še s teoretičnimi možnostmi za polfinale evropskega prvenstva; z današnjo zmago proti Islandiji bi si zagotovila svetovno prvenstvo.
Državni zbor bo med drugim obravnaval predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Vlada želi z njim z ustreznejšimi pogoji omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej. Kot je pojasnil gospodarski minister Matjaž Han, bi država to spodbujala z ugodnejšo davčno obravnavo. Drugi poudarki: - Slovenska podjetja lahko dolgoročno pričakujejo pozitivni učinek evropskih trgovinskih sporazumov z Indijo in južnoameriškimi državami. - Izraelski premier Benjamin Netanjahu vztraja, da v Gazi ne bo nastala palestinska država. - Rokometna reprezentanca le še s teoretičnimi možnostmi za polfinale evropskega prvenstva; z današnjo zmago proti Islandiji bi si zagotovila svetovno prvenstvo.
V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo ravnateljico mag. Stašo Florjanič iz Srednje gradbene, geodetske, okoljevarstvene šole in strokovne gimnazije Ljubljana, ki z nami deli svoje izkušnje in poglede na vodenje šole, pomen komunikacije ter gradnjo kulture kakovosti. V ospredju pogovora so zaupanje, skupni cilji in zgled vodstva pri razvoju šole. Pri samoevalvaciji je jasna, odprta in premišljena komunikacija ključna. Ves čas je treba preverjati, ali vsi vključeni proces razumejo enako in ali so cilji resnično skupni. Brez skupnega razumevanja namena in smeri samoevalvacija ne more izpolniti svoje vloge kot orodje za izboljševanje prakse. Komunikacija je eden najpomembnejših dejavnikov delovanja šole. Besede imajo moč, zato jih je treba uporabljati odgovorno in spoštljivo, a hkrati velja poudariti, da komunikacija niso le besede. Dejanja so pogosto najglasnejša oblika sporočanja – skladnost med tem, kar govorimo, in tem, kar počnemo, je temelj zaupanja in kulture kakovosti. Pomembna naloga ravnatelja je, da o samoevalvaciji redno obvešča celoten kolektiv ter zaposlene spodbuja k razumevanju njenega smisla. Ključno je, da samoevalvacijo dojemajo kot priložnost za izboljšave in skupno učenje, ne kot dodatno administrativno obremenitev. Za kakovost so odgovorni vsi zaposleni in sodelavci šole. To zahteva sodelovanje in odprto komunikacijo, ki temeljita na zaupanju, etičnosti in skupnih vrednotah. Šola, iz katere prihaja mag. Florjanič, ima oblikovan etični kodeks, ki ga upoštevajo zaposleni, dijaki in starši ter predstavlja pomembno vodilo za odnose in ravnanja. Ravnatelj v sodelovanju s timom za kakovost soustvarja pozitivno klimo, gradi sodelovanje z različnimi deležniki in spodbuja skupno postavljanje ciljev. Vodstvo zagotavlja neprekinjene komunikacijske procese znotraj šole in navzven ter uporablja različne kanale za dialog in izmenjavo informacij. Komunikacijske sposobnosti učiteljev imajo pri tem ključno vlogo, saj neposredno vplivajo na odnose, učno klimo in kakovost poučevanja. S svojim zgledom, jasnim komuniciranjem in sodelovalnim vodenjem ravnatelj gradi kulturo kakovosti. Če vas zanima, kako lahko vodstvo šole s premišljeno komunikacijo in skupnimi cilji krepi kakovost vzgojno-izobraževalnega dela, vas vabimo k poslušanju podkasta.
V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo ravnateljico mag. Stašo Florjanič iz Srednje gradbene, geodetske, okoljevarstvene šole in strokovne gimnazije Ljubljana, ki z nami deli svoje izkušnje in poglede na vodenje šole, pomen komunikacije ter gradnjo kulture kakovosti. V ospredju pogovora so zaupanje, skupni cilji in zgled vodstva pri razvoju šole. Pri samoevalvaciji je jasna, odprta in premišljena komunikacija ključna. Ves čas je treba preverjati, ali vsi vključeni proces razumejo enako in ali so cilji resnično skupni. Brez skupnega razumevanja namena in smeri samoevalvacija ne more izpolniti svoje vloge kot orodje za izboljševanje prakse. Komunikacija je eden najpomembnejših dejavnikov delovanja šole. Besede imajo moč, zato jih je treba uporabljati odgovorno in spoštljivo, a hkrati velja poudariti, da komunikacija niso le besede. Dejanja so pogosto najglasnejša oblika sporočanja – skladnost med tem, kar govorimo, in tem, kar počnemo, je temelj zaupanja in kulture kakovosti. Pomembna naloga ravnatelja je, da o samoevalvaciji redno obvešča celoten kolektiv ter zaposlene spodbuja k razumevanju njenega smisla. Ključno je, da samoevalvacijo dojemajo kot priložnost za izboljšave in skupno učenje, ne kot dodatno administrativno obremenitev. Za kakovost so odgovorni vsi zaposleni in sodelavci šole. To zahteva sodelovanje in odprto komunikacijo, ki temeljita na zaupanju, etičnosti in skupnih vrednotah. Šola, iz katere prihaja mag. Florjanič, ima oblikovan etični kodeks, ki ga upoštevajo zaposleni, dijaki in starši ter predstavlja pomembno vodilo za odnose in ravnanja. Ravnatelj v sodelovanju s timom za kakovost soustvarja pozitivno klimo, gradi sodelovanje z različnimi deležniki in spodbuja skupno postavljanje ciljev. Vodstvo zagotavlja neprekinjene komunikacijske procese znotraj šole in navzven ter uporablja različne kanale za dialog in izmenjavo informacij. Komunikacijske sposobnosti učiteljev imajo pri tem ključno vlogo, saj neposredno vplivajo na odnose, učno klimo in kakovost poučevanja. S svojim zgledom, jasnim komuniciranjem in sodelovalnim vodenjem ravnatelj gradi kulturo kakovosti. Če vas zanima, kako lahko vodstvo šole s premišljeno komunikacijo in skupnimi cilji krepi kakovost vzgojno-izobraževalnega dela, vas vabimo k poslušanju podkasta.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Po sinočnjem nočnem veleslalomu alpske smučarje danes pod žarometi v Schladmingu čaka še slalom za točke svetovnega pokala.
Po sinočnjem nočnem veleslalomu alpske smučarje danes pod žarometi v Schladmingu čaka še slalom za točke svetovnega pokala.
Skladateljska prizadevanja Leopolda Mozarta je kmalu zasenčila izredna nadarjenost njegovega sina Wolfganga. Njegovemu odličnemu glasbenemu vodstvu muzikologi pripisujejo zasluge za to, da se je Wolfgang Amadeus Mozart iz izjemno nadarjenega dečka lahko razvil v genialnega zrelega glasbenika.
Skladateljska prizadevanja Leopolda Mozarta je kmalu zasenčila izredna nadarjenost njegovega sina Wolfganga. Njegovemu odličnemu glasbenemu vodstvu muzikologi pripisujejo zasluge za to, da se je Wolfgang Amadeus Mozart iz izjemno nadarjenega dečka lahko razvil v genialnega zrelega glasbenika.
Rožnata dolina je prostor tistih, na katere radi lepimo nalepke z lastnimi idejami o tem, kdo so. Vojakinjo sem povabila, ker je v teh časih, žal, zelo aktualna sogovornica. Emilija Štempelj je pripadnica 16. centra za nadzor in kontrolo zračnega prostora Republike Slovenije. Kako se v pretežno moškem poklicu znajde ženska, ali je patriotinja, bi bila pripravljena za državo umreti? Kaj je odgovorila hčerki, ko jo je vprašala, ali bo šla v vojno ona ali njen oče? In kje je meja, ko ukaza ne bi izvršila? Odgovori v novi epizodi doline rož, ne orožja.
Rožnata dolina je prostor tistih, na katere radi lepimo nalepke z lastnimi idejami o tem, kdo so. Vojakinjo sem povabila, ker je v teh časih, žal, zelo aktualna sogovornica. Emilija Štempelj je pripadnica 16. centra za nadzor in kontrolo zračnega prostora Republike Slovenije. Kako se v pretežno moškem poklicu znajde ženska, ali je patriotinja, bi bila pripravljena za državo umreti? Kaj je odgovorila hčerki, ko jo je vprašala, ali bo šla v vojno ona ali njen oče? In kje je meja, ko ukaza ne bi izvršila? Odgovori v novi epizodi doline rož, ne orožja.
Znameniti Jezusov Govor na gori, kot ga predstavi evangelist Matej, se začenja z blagri: blagor ubogim v duhu, blagor krotkim, žalostnim, usmiljenim, miroljubnim, čistim v srcu, preganjanim zaradi pravice itd. Kako drzna je beseda blagor ob držah, pri katerih človek današnje družbe raje vzklike: Gorje! Ta je preveč krotak in miren! Revež, s tem ne bo nikamor prišel! In kdo si danes še upa reči blagor nekomu, ki je po krivici preganjan, in je zaradi moči medijev lahko v enem samem dnevu ob dobro ime? Vendar Jezus s temi blagri in z držami, ki jih postavi kot svetilnik, misli povsem zares. Ničesar ne predlaga svojim učencem, kar ne bi sam živel. Blagri so drže Njegovega srca. On, kot Bog in človek, je v ta svet vpeljal drugačno, ne zemeljsko, ampak nebeško ravnanje in Božjo miselnost. Osolil je ta svet, ki je z grehom izgubil pravi okus in pomen, ga ozdravil in dopolnil ter vanj vnesel drugačno zakonitost. Ne več: Oko za oko, zob za zob, roko za roko, nogo za nogo (2 Mz 21,24), kot je bilo zapisano v Mojzesovi postavi, ampak: Če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. In če te kdo sili eno miljo daleč, pojdi z njim dve (Mt 5,39-41). Vendar to ni zgolj stvar dobre volje ali askeze. Nekaj več je: gre za resnično ljubezen, tisto ljubezen, ki ima izvor v Bogu Očetu in smo jo od njega tudi prejeli. Vse življenje Božjega Sina je bilo ljubeče darovanje. Do zadnje kaplje krvi, do smrti na križu je v svojem telesu živel te drže, ki jih blagruje. Nato pa je s svojim vstajenjem od mrtvih razodel, kakšen je izid takšnega življenja. Ne le zanj, ampak za vsakega od nas. Vsak, ki se okuži z Božjo ljubeznijo, ima takšno upanje. Jezus Kristus v blagrih ne poveličuje žalosti ali preganjanja zaradi trpljenja, ki ga povzročata človeku, ampak blagruje ljubezen, s katero ta človek trpi, kajti v ljubezni se skriva in razodeva Božje delovanje in njegova bližina. Kaj bomo torej imeli od tega, če bomo ljudje blagrov in bomo živeli tako, kot se nam »po človeško« ne splača? Vsak blagor prinaša tudi obljubo. Gospod nam obljublja tolažbo, polnost življenja, Božje sinovstvo in delež pri njegovem kraljestvu. Da, obljublja nam svoje vstajenje, kajti vse te obljube najdejo uresničitev v vstalem Kristusu.
Znameniti Jezusov Govor na gori, kot ga predstavi evangelist Matej, se začenja z blagri: blagor ubogim v duhu, blagor krotkim, žalostnim, usmiljenim, miroljubnim, čistim v srcu, preganjanim zaradi pravice itd. Kako drzna je beseda blagor ob držah, pri katerih človek današnje družbe raje vzklike: Gorje! Ta je preveč krotak in miren! Revež, s tem ne bo nikamor prišel! In kdo si danes še upa reči blagor nekomu, ki je po krivici preganjan, in je zaradi moči medijev lahko v enem samem dnevu ob dobro ime? Vendar Jezus s temi blagri in z držami, ki jih postavi kot svetilnik, misli povsem zares. Ničesar ne predlaga svojim učencem, kar ne bi sam živel. Blagri so drže Njegovega srca. On, kot Bog in človek, je v ta svet vpeljal drugačno, ne zemeljsko, ampak nebeško ravnanje in Božjo miselnost. Osolil je ta svet, ki je z grehom izgubil pravi okus in pomen, ga ozdravil in dopolnil ter vanj vnesel drugačno zakonitost. Ne več: Oko za oko, zob za zob, roko za roko, nogo za nogo (2 Mz 21,24), kot je bilo zapisano v Mojzesovi postavi, ampak: Če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. In če te kdo sili eno miljo daleč, pojdi z njim dve (Mt 5,39-41). Vendar to ni zgolj stvar dobre volje ali askeze. Nekaj več je: gre za resnično ljubezen, tisto ljubezen, ki ima izvor v Bogu Očetu in smo jo od njega tudi prejeli. Vse življenje Božjega Sina je bilo ljubeče darovanje. Do zadnje kaplje krvi, do smrti na križu je v svojem telesu živel te drže, ki jih blagruje. Nato pa je s svojim vstajenjem od mrtvih razodel, kakšen je izid takšnega življenja. Ne le zanj, ampak za vsakega od nas. Vsak, ki se okuži z Božjo ljubeznijo, ima takšno upanje. Jezus Kristus v blagrih ne poveličuje žalosti ali preganjanja zaradi trpljenja, ki ga povzročata človeku, ampak blagruje ljubezen, s katero ta človek trpi, kajti v ljubezni se skriva in razodeva Božje delovanje in njegova bližina. Kaj bomo torej imeli od tega, če bomo ljudje blagrov in bomo živeli tako, kot se nam »po človeško« ne splača? Vsak blagor prinaša tudi obljubo. Gospod nam obljublja tolažbo, polnost življenja, Božje sinovstvo in delež pri njegovem kraljestvu. Da, obljublja nam svoje vstajenje, kajti vse te obljube najdejo uresničitev v vstalem Kristusu.
Poslanci nadaljuejo zadnje plenarno zasedanje v tem mandatu, v katerem bodo tokrat razpravljali o vladnih predlogih sprememb za boljšo udeležbo delavcev pri dobičku. Dosedanji zakoni je namreč zaradi preostrih pogojev izkoristilo le prgišče podjetij. Vlada želi davčne ugodnosti za delitev dobička razširiti, vendar je po besedah gospodarskega ministra Matjaža Hana upoštevala tudi možnosti zlorab. Druge teme: - Sporazum med Unijo in Indijo dobrodošel tudi za slovenska podjetja - Trump napovedal omilitev napetosti v Minnesoti - Ljubljanska komunala bo prihodnji mesec podražila storitve
Poslanci nadaljuejo zadnje plenarno zasedanje v tem mandatu, v katerem bodo tokrat razpravljali o vladnih predlogih sprememb za boljšo udeležbo delavcev pri dobičku. Dosedanji zakoni je namreč zaradi preostrih pogojev izkoristilo le prgišče podjetij. Vlada želi davčne ugodnosti za delitev dobička razširiti, vendar je po besedah gospodarskega ministra Matjaža Hana upoštevala tudi možnosti zlorab. Druge teme: - Sporazum med Unijo in Indijo dobrodošel tudi za slovenska podjetja - Trump napovedal omilitev napetosti v Minnesoti - Ljubljanska komunala bo prihodnji mesec podražila storitve
Vrnitev volka v evropski prostor deluje kot lakmusov papir: ob stiku z resničnostjo razkrije globoko zakoreninjene družbene napetosti. Na eni strani je idealizirana podoba divjine, na drugi vsakdanja realnost podeželja, kjer volk ni simbol, temveč konkretna in otipljiva grožnja. Volk Slavc se je skotil v Sloveniji in prehodil več kot 1500 kilometrov do Italije, kjer je ustvaril nov zarod. Njegova sled nas uči, da prihodnost ne pomeni vrnitve v idilo preteklosti, temveč zahteva nenehno pogajanje: med človekom in divjino, med redom in kaosom, med strahom in upanjem. To občutijo tudi na Blokah, ki so eno izmed območij v Sloveniji, kjer je srečanje z medvedom skorajda nekaj vsakdanjega, domačini pa pogosto naletijo tudi na sledi volkov in risov. Kako torej urediti »odnose« in omogočiti sobivanje med ljudmi in velikimi zvermi?
Vrnitev volka v evropski prostor deluje kot lakmusov papir: ob stiku z resničnostjo razkrije globoko zakoreninjene družbene napetosti. Na eni strani je idealizirana podoba divjine, na drugi vsakdanja realnost podeželja, kjer volk ni simbol, temveč konkretna in otipljiva grožnja. Volk Slavc se je skotil v Sloveniji in prehodil več kot 1500 kilometrov do Italije, kjer je ustvaril nov zarod. Njegova sled nas uči, da prihodnost ne pomeni vrnitve v idilo preteklosti, temveč zahteva nenehno pogajanje: med človekom in divjino, med redom in kaosom, med strahom in upanjem. To občutijo tudi na Blokah, ki so eno izmed območij v Sloveniji, kjer je srečanje z medvedom skorajda nekaj vsakdanjega, domačini pa pogosto naletijo tudi na sledi volkov in risov. Kako torej urediti »odnose« in omogočiti sobivanje med ljudmi in velikimi zvermi?
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Spoznavamo daljše novo delo avstrijskega skladatelja Klausa Langa emblemata sonantes. Delo se tesno nanaša na arhitekturo graškega gradu Eggenberg, ki se z 52 sobami drugega nadstropja in s postavitvijo glede na smeri neba povezuje s koledarskim letom in letnimi časi, Klaus Lang pa je nadaljeval to idejo ter skladbo uokviril v 365 taktov, ki natančno ustrezajo koledarju, dnevi, prazniki leta 1625, v katerem je bil grad dograjen, poleg tega pa je skladba napisana za zasedbo v srednjetonski uglasitvi. Poslušali bomo krstno izvedbo skladbe na festivalu Musikprotokoll 2025 s člani ansambla Ārt House 17, Barbara Konrad z violino in violo d'amore, Georg Kroneis z violo da gamba, Michael Hell s kljunastimi flavtami in čembalom, sopranistko Peyee Chen in Klausom Langom kot organistom.
Spoznavamo daljše novo delo avstrijskega skladatelja Klausa Langa emblemata sonantes. Delo se tesno nanaša na arhitekturo graškega gradu Eggenberg, ki se z 52 sobami drugega nadstropja in s postavitvijo glede na smeri neba povezuje s koledarskim letom in letnimi časi, Klaus Lang pa je nadaljeval to idejo ter skladbo uokviril v 365 taktov, ki natančno ustrezajo koledarju, dnevi, prazniki leta 1625, v katerem je bil grad dograjen, poleg tega pa je skladba napisana za zasedbo v srednjetonski uglasitvi. Poslušali bomo krstno izvedbo skladbe na festivalu Musikprotokoll 2025 s člani ansambla Ārt House 17, Barbara Konrad z violino in violo d'amore, Georg Kroneis z violo da gamba, Michael Hell s kljunastimi flavtami in čembalom, sopranistko Peyee Chen in Klausom Langom kot organistom.
"Dve usodi sta se zalesketali / od preteklosti in prihodnosti / in razpadli," je v eni od svojih pesmi zapisala nemška pesnica judovskih korenin Nelly Sachs (1891–1970). Prve pesmi je začela pisati kot najstnica, leta 1921 je s podporo Stefana Zweiga izšla njena prva pesniška zbirka Legende in povesti. Proti koncu dvajsetih let 20. stoletja so njene pesmi izhajale v različnih berlinskih časopisih. Po nastopu nacizma v tridesetih letih je Nelly Sachs z materjo v Berlinu živela neopazno in zadržano. Leta 1940 pa ji je uspelo pobegniti iz Nemčije na Švedsko. Njeno medvojno poezijo zaznamujejo prispodobe bolečine in smrti. Za poezijo, ki jo je pisala po vojni, pa je značilno, da s trpkim, prizadetim jezikom ubeseduje grozo holokavsta. Leta 1966 je Nelly Sachs prejela Nobelovo nagrado za književnost. Izbrali smo nekaj njenih pesmi iz leta 1964 objavljene zbirke Obrazi iz mraka. Prevajalec Lojze Krakar, interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto nastanka 2021.
"Dve usodi sta se zalesketali / od preteklosti in prihodnosti / in razpadli," je v eni od svojih pesmi zapisala nemška pesnica judovskih korenin Nelly Sachs (1891–1970). Prve pesmi je začela pisati kot najstnica, leta 1921 je s podporo Stefana Zweiga izšla njena prva pesniška zbirka Legende in povesti. Proti koncu dvajsetih let 20. stoletja so njene pesmi izhajale v različnih berlinskih časopisih. Po nastopu nacizma v tridesetih letih je Nelly Sachs z materjo v Berlinu živela neopazno in zadržano. Leta 1940 pa ji je uspelo pobegniti iz Nemčije na Švedsko. Njeno medvojno poezijo zaznamujejo prispodobe bolečine in smrti. Za poezijo, ki jo je pisala po vojni, pa je značilno, da s trpkim, prizadetim jezikom ubeseduje grozo holokavsta. Leta 1966 je Nelly Sachs prejela Nobelovo nagrado za književnost. Izbrali smo nekaj njenih pesmi iz leta 1964 objavljene zbirke Obrazi iz mraka. Prevajalec Lojze Krakar, interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto nastanka 2021.
V oddaji bodo nastopili: Ati Soss: Januarska tema – solist saksofonist Dušan Veble Gašper Bertoncelj/Tadej Tomšič: Iz Happened Again – solist bobnar Gašper Bertoncelj James van Heusen/Sammy Cahn/Michael Abene: Come Fly With Me – solista pevec Kurt Elling, pianist Laurence Hobgood Blaž Trček/Aleš Avbelj: Dig-a-Ding-Dang – solisti saksofonist Blaž Trček, trobentač David Jarh, kitarist Primož Grašič Jiggs Whigham/Peter Herbolzheimer: Short Story – solist pozavnist Jiggs Whigham
V oddaji bodo nastopili: Ati Soss: Januarska tema – solist saksofonist Dušan Veble Gašper Bertoncelj/Tadej Tomšič: Iz Happened Again – solist bobnar Gašper Bertoncelj James van Heusen/Sammy Cahn/Michael Abene: Come Fly With Me – solista pevec Kurt Elling, pianist Laurence Hobgood Blaž Trček/Aleš Avbelj: Dig-a-Ding-Dang – solisti saksofonist Blaž Trček, trobentač David Jarh, kitarist Primož Grašič Jiggs Whigham/Peter Herbolzheimer: Short Story – solist pozavnist Jiggs Whigham
Državni zbor je pred jutrišnjim glasovanjem na redni seji obravnaval osem zakonskih predlogov. Med njimi je tudi zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov.
Državni zbor je pred jutrišnjim glasovanjem na redni seji obravnaval osem zakonskih predlogov. Med njimi je tudi zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov.
Radijski diptih združuje dve satiri poljskega dramatika in prozaista, ki je svoj umetniški izraz razvil predvsem znotraj dramatike absurda. Satira Otroci razkriva, kako se mestni veljaki v otroški igri in na osrednjem mestnem trgu postavljenem sneženem možu prepoznajo kot tarča kritike. Vendar Mrożek satiro sklene s še večjim otroškim veseljem ob tovrstnem ustvarjanju. Satira Slon pa kritizira oblastnike, ki napihujejo svojo veličino do absurda. Seveda tudi to pretiravanje doživi svoj neslavni konec. Režiser: Marjan Marinc Prevajalec: Uroš Kraigher Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Bralci – Jurij Souček, Jože Zupan, Frane Milčinski - Ježek Igralke in igralci – Mara Černe, Mina Jeraj, Danilo Bezlaj, Maks Furijan, Pavle Kovič, France Presetnik, Stane Sever, Dušan Škedl, Aleksander Valič, Boris Trošt, Jovo Jurišić, Matjaž Seljak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1961.
Radijski diptih združuje dve satiri poljskega dramatika in prozaista, ki je svoj umetniški izraz razvil predvsem znotraj dramatike absurda. Satira Otroci razkriva, kako se mestni veljaki v otroški igri in na osrednjem mestnem trgu postavljenem sneženem možu prepoznajo kot tarča kritike. Vendar Mrożek satiro sklene s še večjim otroškim veseljem ob tovrstnem ustvarjanju. Satira Slon pa kritizira oblastnike, ki napihujejo svojo veličino do absurda. Seveda tudi to pretiravanje doživi svoj neslavni konec. Režiser: Marjan Marinc Prevajalec: Uroš Kraigher Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Bralci – Jurij Souček, Jože Zupan, Frane Milčinski - Ježek Igralke in igralci – Mara Černe, Mina Jeraj, Danilo Bezlaj, Maks Furijan, Pavle Kovič, France Presetnik, Stane Sever, Dušan Škedl, Aleksander Valič, Boris Trošt, Jovo Jurišić, Matjaž Seljak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1961.
Pesnik Peter Kolšek, ki je živel med letoma 1951 in 2019, je v eni od svojih pesmi zapisal: "Minljivost in večnost sta edini obstojni par." Ob nostalgičnem spominu na preteklost se je v svoji poeziji polno zavedal dragocenosti trenutka in temeljnih bivanjskih vprašanj. Izdal je osem pesniških zbirk, deveta je izšla dve leti po smrti. Je tudi avtor pisemskega romana v soavtorstvu z Brino Svit ter več kulturno-refleksivnih knjig in pesniških antologij. Avtor oddaje Vlado Motnikar, interpretacija Matija Rupel in Žiga Udir, bralka Lidija Hartman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Gal Nagode in Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Posneto 2021. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek (ponovitev).
Pesnik Peter Kolšek, ki je živel med letoma 1951 in 2019, je v eni od svojih pesmi zapisal: "Minljivost in večnost sta edini obstojni par." Ob nostalgičnem spominu na preteklost se je v svoji poeziji polno zavedal dragocenosti trenutka in temeljnih bivanjskih vprašanj. Izdal je osem pesniških zbirk, deveta je izšla dve leti po smrti. Je tudi avtor pisemskega romana v soavtorstvu z Brino Svit ter več kulturno-refleksivnih knjig in pesniških antologij. Avtor oddaje Vlado Motnikar, interpretacija Matija Rupel in Žiga Udir, bralka Lidija Hartman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Gal Nagode in Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Posneto 2021. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek (ponovitev).
Jazz trobentač in skladatelj Rok Nemanič je izdal album Parada, v katerem se predstavlja v drugačni luči, z glasbo za pihalne orkestre. Devet raznovrstnih glasbenih zgodb so posneli štirje pihalni orkestri. Skladatelja Roka Nemaniča in Mitjo Tavčarja, enega izmed dirigentov, je v studiu gostila Mojca Maljevac.
Jazz trobentač in skladatelj Rok Nemanič je izdal album Parada, v katerem se predstavlja v drugačni luči, z glasbo za pihalne orkestre. Devet raznovrstnih glasbenih zgodb so posneli štirje pihalni orkestri. Skladatelja Roka Nemaniča in Mitjo Tavčarja, enega izmed dirigentov, je v studiu gostila Mojca Maljevac.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V soboto, 15. novembra, se je v Kulturno poslovnem centru Majšperk odvila državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev - odsev. Predstavilo se je deset najboljših ljubiteljskih zasedb poustvarjalcev glasbenega izročila, ki so bili izbrani na regijskih srečanjih. V prvem delu prireditve bomo prisluhnili: Duetu pevk pri društvu plesalk za tretje življenjsko obdobje iz Tržiča, pevkam ljudskih pesmi Tičice iz Akademske folklorne skupine Ozara Kranj, Mladi Zarji iz Kulturnega društva France Prešeren Račna, Ljudskim pevcem iz Luč iz Kulturno umetniškega društva Tone Mlačnik Luče in godcema iz folklorne skupine Podkuca Kulturnega društva Dobrava Naklo. Prireditev Napev-odsev, v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in njegove območne izpostave Ptuj, je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Luka Krof in Matej Jevnišek. Prireditev je povezovala Natalija Šarman Ferlež.
V soboto, 15. novembra, se je v Kulturno poslovnem centru Majšperk odvila državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev - odsev. Predstavilo se je deset najboljših ljubiteljskih zasedb poustvarjalcev glasbenega izročila, ki so bili izbrani na regijskih srečanjih. V prvem delu prireditve bomo prisluhnili: Duetu pevk pri društvu plesalk za tretje življenjsko obdobje iz Tržiča, pevkam ljudskih pesmi Tičice iz Akademske folklorne skupine Ozara Kranj, Mladi Zarji iz Kulturnega društva France Prešeren Račna, Ljudskim pevcem iz Luč iz Kulturno umetniškega društva Tone Mlačnik Luče in godcema iz folklorne skupine Podkuca Kulturnega društva Dobrava Naklo. Prireditev Napev-odsev, v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in njegove območne izpostave Ptuj, je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Luka Krof in Matej Jevnišek. Prireditev je povezovala Natalija Šarman Ferlež.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
V današnji in prihodnji oddaji bomo v družbi muzikala Kamelot, za katerega je Alan Jay Lerner spisal scenarij in besedila, Frederick Loewe pa glasbo. Preden vas prepustimo tej, še nekaj besed o sami vsebini prvega dejanja muzikala, ki se začne s prihodom Guinevere v Kamelot. Prišla je, da bi se poročila z Arturjem in na dvoru jo seveda sprejmejo odprtih rok. Arturja, ki je tako sramežljiv kot tudi živčen, ni na dvoru, skriva se v bližnjem gozdu, kjer se sprašuje, kaj si o njem mislijo njegovi podložniki. Tudi Guinevera se nekako izmuzne z dvora in odkoraka v gozd. Negotova je glede svoje prihodnosti. Tako zamišljena sreča Arturja, za katerega še ne ve, da bo postal njen mož. Potem ko ji Artur pove vse o življenju v Kamelotu, ji pove tudi, kdo v resnici je. Ker sta oba očarana drug nad drugim, sta seveda zadovoljna, da bosta postala mož in žena.
V današnji in prihodnji oddaji bomo v družbi muzikala Kamelot, za katerega je Alan Jay Lerner spisal scenarij in besedila, Frederick Loewe pa glasbo. Preden vas prepustimo tej, še nekaj besed o sami vsebini prvega dejanja muzikala, ki se začne s prihodom Guinevere v Kamelot. Prišla je, da bi se poročila z Arturjem in na dvoru jo seveda sprejmejo odprtih rok. Arturja, ki je tako sramežljiv kot tudi živčen, ni na dvoru, skriva se v bližnjem gozdu, kjer se sprašuje, kaj si o njem mislijo njegovi podložniki. Tudi Guinevera se nekako izmuzne z dvora in odkoraka v gozd. Negotova je glede svoje prihodnosti. Tako zamišljena sreča Arturja, za katerega še ne ve, da bo postal njen mož. Potem ko ji Artur pove vse o življenju v Kamelotu, ji pove tudi, kdo v resnici je. Ker sta oba očarana drug nad drugim, sta seveda zadovoljna, da bosta postala mož in žena.
Majhen poljski mišek je rad nabiral lepe kamenčke. Pripoveduje: Brane Grubar. Napisal: Leo Leonni. Prevedel: Dušan Ogrizek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Majhen poljski mišek je rad nabiral lepe kamenčke. Pripoveduje: Brane Grubar. Napisal: Leo Leonni. Prevedel: Dušan Ogrizek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Po svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdorfu 2026 sta Luka Dolar in Cene Prevc v podkastu 254,5 gostila prvega Slovenca, ki je osvojil naslov svetovnega prvaka v formuli ena smučarskih skokov Roberta Kranjca. Zmotila sta ga med delom v šivalnici v Kranju, kjer je beseda tekla o 29. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih, Cene Prevc je razkril zgodbo izpred nekaj let iz Wisłe, seveda pa je voditelja najbolj zanimalo, kako nekdanji odličen letalec Robert Kranjec vidi ta hip najboljšega letalca in skakalca na svetu. Izveste tudi, kako je sestavljen skakalni dres.
Po svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdorfu 2026 sta Luka Dolar in Cene Prevc v podkastu 254,5 gostila prvega Slovenca, ki je osvojil naslov svetovnega prvaka v formuli ena smučarskih skokov Roberta Kranjca. Zmotila sta ga med delom v šivalnici v Kranju, kjer je beseda tekla o 29. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih, Cene Prevc je razkril zgodbo izpred nekaj let iz Wisłe, seveda pa je voditelja najbolj zanimalo, kako nekdanji odličen letalec Robert Kranjec vidi ta hip najboljšega letalca in skakalca na svetu. Izveste tudi, kako je sestavljen skakalni dres.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Poslanci so drugi dan zadnje redne seje državnega zbora v tem mandatu obravnavali osem zakonskih predlogov. Med njimi sta največ pozornosti vzbudila predlog zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki bi to področje prvič uredil z ločeno zakonodajo, ter o preprečevanju tako imenovanih zastraševalnih tožb SLAPP. Druge teme: - Trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Indijo največji takšen na svetu. - Kitajski predsednik Ši s čistkami v vrhu vojske utrjuje svoj položaj. - Slovenski rokometaši proti Hrvaški lovijo pomembno zmago na poti v polfinale evropskega prvenstva.
Poslanci so drugi dan zadnje redne seje državnega zbora v tem mandatu obravnavali osem zakonskih predlogov. Med njimi sta največ pozornosti vzbudila predlog zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki bi to področje prvič uredil z ločeno zakonodajo, ter o preprečevanju tako imenovanih zastraševalnih tožb SLAPP. Druge teme: - Trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Indijo največji takšen na svetu. - Kitajski predsednik Ši s čistkami v vrhu vojske utrjuje svoj položaj. - Slovenski rokometaši proti Hrvaški lovijo pomembno zmago na poti v polfinale evropskega prvenstva.
Posvečamo se uglasbitvam večernične antifóne Ave Maria/Zdravamarija in drugi polovici pogostega para – uglasbitvam Očenaša: tokrat izpod peres Gustava Holsta, Franza Liszta in Giuseppa Verdija. Z nami so Komorni zbor Ave, Komorni zbor RTV Slovenija in Svetovni zbor mladih.
Posvečamo se uglasbitvam večernične antifóne Ave Maria/Zdravamarija in drugi polovici pogostega para – uglasbitvam Očenaša: tokrat izpod peres Gustava Holsta, Franza Liszta in Giuseppa Verdija. Z nami so Komorni zbor Ave, Komorni zbor RTV Slovenija in Svetovni zbor mladih.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Slišali boste lahko odzive po tekmi slovenske reprezentance v dvoranskem nogometu. Na evropskem prvenstvu je v Stožicah odigrala že drugo od treh tekem skupinskega dela. Nov teden pa prinaša tudi novo epizodo skakalnega podkasta 254,5, glavna tema bo svetovno prvenstvo v poletih v Oberstdorfu – zmaga Domna Prevca in njegove izgubljene smuči na ekipni preizkušnji.
Slišali boste lahko odzive po tekmi slovenske reprezentance v dvoranskem nogometu. Na evropskem prvenstvu je v Stožicah odigrala že drugo od treh tekem skupinskega dela. Nov teden pa prinaša tudi novo epizodo skakalnega podkasta 254,5, glavna tema bo svetovno prvenstvo v poletih v Oberstdorfu – zmaga Domna Prevca in njegove izgubljene smuči na ekipni preizkušnji.
Danes mineva enainosemdeset let od osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, simbola množičnega in sistematičnega poboja Judov in drugih narodov, pa tudi invalidov in političnih oporečnikov. Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta so s slovesnostjo obeležili tudi v evropskem parlamentu. »Želim si, da bi vsi otroci sveta, ker umirajo povsod, tudi v Afriki, lahko živeli tako lepo, kot sem sama živela po drugi svetovni vojni in dočakali starost, kakršno sem jaz. Kajti življenje je lepo, navkljub vsemu,« je evropskim poslancem povedala Tatiana Bucci. Stara je 88 let. Kot komaj šestletno deklico so jo z Reke skupaj z mamo in mlajšo sestro leta 1944 deportirali v Auschwitz-Birkenau. V preddverju Državnega zbora bo do petka na ogled gostujoča razstava Koroškega muzeja iz Celovca z naslovom Hinschaun! Poglejmo. Koroška in nacionalsocializem. Razstava osvetljuje vladavino nacizma na avstrijskem Koroškem med letoma 1938 in 1945 in prvič po vojni celostno in kritično dokumentira nacistične zločine ter vključuje tudi zgodovino koroških Slovencev. V Celovcu deluje edino profesionalno manjšinsko gledališče v Avstriji z imenom Rampa. Ob stoletnici rojstva pisateljice Ingeborg Bachmann so premierno uprizorili predstavo Simultano, nastalo po zbirki njenih kratkih zgodb. Besedila razpirajo feministično kritiko patriarhata kot družbeno-politične ideologije, ki presega vprašanje spola in ostaja presenetljivo aktualna. Ogledali smo si tudi semestrsko razstavo del študentov novogoriške Akademije umetnosti, ki je zavzela tako rekoč vsak kotiček prostorov akademije in razkrila ustvarjalnost ter pestrost idejnih in vizualnih jezikov mlade generacije. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik stkala iz pesmi, ki danes zvenijo kot pomenljiv spomin in opomin na dogodke, ki se človeštvu ne bi smeli zgoditi.
Danes mineva enainosemdeset let od osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, simbola množičnega in sistematičnega poboja Judov in drugih narodov, pa tudi invalidov in političnih oporečnikov. Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta so s slovesnostjo obeležili tudi v evropskem parlamentu. »Želim si, da bi vsi otroci sveta, ker umirajo povsod, tudi v Afriki, lahko živeli tako lepo, kot sem sama živela po drugi svetovni vojni in dočakali starost, kakršno sem jaz. Kajti življenje je lepo, navkljub vsemu,« je evropskim poslancem povedala Tatiana Bucci. Stara je 88 let. Kot komaj šestletno deklico so jo z Reke skupaj z mamo in mlajšo sestro leta 1944 deportirali v Auschwitz-Birkenau. V preddverju Državnega zbora bo do petka na ogled gostujoča razstava Koroškega muzeja iz Celovca z naslovom Hinschaun! Poglejmo. Koroška in nacionalsocializem. Razstava osvetljuje vladavino nacizma na avstrijskem Koroškem med letoma 1938 in 1945 in prvič po vojni celostno in kritično dokumentira nacistične zločine ter vključuje tudi zgodovino koroških Slovencev. V Celovcu deluje edino profesionalno manjšinsko gledališče v Avstriji z imenom Rampa. Ob stoletnici rojstva pisateljice Ingeborg Bachmann so premierno uprizorili predstavo Simultano, nastalo po zbirki njenih kratkih zgodb. Besedila razpirajo feministično kritiko patriarhata kot družbeno-politične ideologije, ki presega vprašanje spola in ostaja presenetljivo aktualna. Ogledali smo si tudi semestrsko razstavo del študentov novogoriške Akademije umetnosti, ki je zavzela tako rekoč vsak kotiček prostorov akademije in razkrila ustvarjalnost ter pestrost idejnih in vizualnih jezikov mlade generacije. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik stkala iz pesmi, ki danes zvenijo kot pomenljiv spomin in opomin na dogodke, ki se človeštvu ne bi smeli zgoditi.
V času, ko naš pogled na svet prek zaslonskih tehnologij usmerjajo lastniki spletnih gigantov, ki jim gre za dobičke in rast, ne glede na posledice, težko z zaupanjem in optimizmom opazujemo udomačitev rabe generativne umetne inteligence v vsakdanja življenja ljudi. Tokrat se bomo v oddaji Intelekta spraševali, kako se ob tem spreminjata branje in pisanje – praksi, ki se ju naučimo v najzgodnejših letih izobraževanja, saj sta temelj za spoznavanje, razumevanje in kritično mišljenje. Ali drvimo v nepismeno družbo? Vsebina oddaje je bila premierno predvajana v oddaji Intelekta. Gostje: dr. Olga Markič, filozofinja in kognitivna znanstvenica prof.;. dr. Špela Vintar, raziskovalka velikih jezikovnih modelov; dr. Ana Vogrinčič Čepič, raziskovalka branja..
V času, ko naš pogled na svet prek zaslonskih tehnologij usmerjajo lastniki spletnih gigantov, ki jim gre za dobičke in rast, ne glede na posledice, težko z zaupanjem in optimizmom opazujemo udomačitev rabe generativne umetne inteligence v vsakdanja življenja ljudi. Tokrat se bomo v oddaji Intelekta spraševali, kako se ob tem spreminjata branje in pisanje – praksi, ki se ju naučimo v najzgodnejših letih izobraževanja, saj sta temelj za spoznavanje, razumevanje in kritično mišljenje. Ali drvimo v nepismeno družbo? Vsebina oddaje je bila premierno predvajana v oddaji Intelekta. Gostje: dr. Olga Markič, filozofinja in kognitivna znanstvenica prof.;. dr. Špela Vintar, raziskovalka velikih jezikovnih modelov; dr. Ana Vogrinčič Čepič, raziskovalka branja..
Violinistka Janine Jansen, rezidenčna umetnica Berlinskih filharmonikov v letošnji sezoni, je po vsem svetu znana po lepoti in čustveni globini igranja. Pod taktirko sira Simona Rattla je 17. oktobra lani izvedla Prvi violinski koncert Sergeja Prokofjeva, delo, ki na izjemen način povezuje lirično intimnost z glasbenim modernizmom. Večer je predstavil tudi čutno plat glasbe 20. stoletja: v svojem znamenitem delu Harmonielehre John Adams združuje minimalistično glasbo z impresionističnimi barvami, medtem ko Percy Grainger v skladbi Lincolnshirski šopek z angleškimi ljudskimi melodijami prikliče angleško podeželje.
Violinistka Janine Jansen, rezidenčna umetnica Berlinskih filharmonikov v letošnji sezoni, je po vsem svetu znana po lepoti in čustveni globini igranja. Pod taktirko sira Simona Rattla je 17. oktobra lani izvedla Prvi violinski koncert Sergeja Prokofjeva, delo, ki na izjemen način povezuje lirično intimnost z glasbenim modernizmom. Večer je predstavil tudi čutno plat glasbe 20. stoletja: v svojem znamenitem delu Harmonielehre John Adams združuje minimalistično glasbo z impresionističnimi barvami, medtem ko Percy Grainger v skladbi Lincolnshirski šopek z angleškimi ljudskimi melodijami prikliče angleško podeželje.
Knjiga dolgoletne profesorice italijanščine na klasičnem liceju v Trstu Marije Kacin z naslovom Primorska šola na prepihu pokriva čas od konca prve svetovne vojne leta 1918 do leta 2025. S tem zgodovinskim delom so se pri idrijski založbi Bogataj spomnili 80. obletnice obnovitve slovenskih šol v Italiji. V Teatru Rampa, edinem profesionalnem gledališču slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, pa so pripravili novo predstavo Simultano, s katero obeležujejo 100. obletnico rojstva pisateljice Ingeborg Bachmann.
Knjiga dolgoletne profesorice italijanščine na klasičnem liceju v Trstu Marije Kacin z naslovom Primorska šola na prepihu pokriva čas od konca prve svetovne vojne leta 1918 do leta 2025. S tem zgodovinskim delom so se pri idrijski založbi Bogataj spomnili 80. obletnice obnovitve slovenskih šol v Italiji. V Teatru Rampa, edinem profesionalnem gledališču slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, pa so pripravili novo predstavo Simultano, s katero obeležujejo 100. obletnico rojstva pisateljice Ingeborg Bachmann.
Mariborska urgenca letos obeležuje deset let delovanja. Ob obletnici poudarjajo, da ostajajo ena ključnih varnostnih mrež za prebivalstvo, ki se zaradi staranja sooča z vse več zdravstvenimi težavami. Ob tem pa opozarjajo tudi na izzive, s katerimi se srečujejo – predvsem na področju kadrov in prostorskih omejitev.
Mariborska urgenca letos obeležuje deset let delovanja. Ob obletnici poudarjajo, da ostajajo ena ključnih varnostnih mrež za prebivalstvo, ki se zaradi staranja sooča z vse več zdravstvenimi težavami. Ob tem pa opozarjajo tudi na izzive, s katerimi se srečujejo – predvsem na področju kadrov in prostorskih omejitev.
Drugi dan zadnje redne seje v tem mandatu so se poslanci v slabih štirih urah prebili skozi osem zakonskih predlogov. Med drugim so obravnavali pomemben, povsem nov predlog zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki ima tako politično kot široko strokovno podporo. Druge teme: - V Bruslju obsežen prostotrgovinski sporazum z Indijo označili za "mater vseh dogovorov"; tudi v New Delhiju govorijo o zgodovinskem trenutku. - Poskusi za umiritev razmer v Minneapolisu: Trump napovedal odhod nekaterih agentov Službe za priseljevanje in carine. - Pred slovenskimi rokometaši odločilna tekma na evropskem prvenstvu - proti Hrvaški za ohranitev upov na polfinale.
Drugi dan zadnje redne seje v tem mandatu so se poslanci v slabih štirih urah prebili skozi osem zakonskih predlogov. Med drugim so obravnavali pomemben, povsem nov predlog zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki ima tako politično kot široko strokovno podporo. Druge teme: - V Bruslju obsežen prostotrgovinski sporazum z Indijo označili za "mater vseh dogovorov"; tudi v New Delhiju govorijo o zgodovinskem trenutku. - Poskusi za umiritev razmer v Minneapolisu: Trump napovedal odhod nekaterih agentov Službe za priseljevanje in carine. - Pred slovenskimi rokometaši odločilna tekma na evropskem prvenstvu - proti Hrvaški za ohranitev upov na polfinale.
“Humor je najboljše črnilo,“ so prepričani pri Društvu Radi pišemo z roko. To je namreč osrednja tema letošnjega meseca pisanja z roko, ki poteka v januarju. Udeleženci pišejo šaljiva voščila, si izmišljujejo smešne junake, pišejo z zaprtimi očmi ter tekmujejo na maratonu pisanja z roko. Pri projektu sodeluje več kot 330 osnovnih in srednjih šol, vrtcev, knjižnic, medgeneracijskih centrov ter drugih izobraževalnih in kulturnih ustanov, s skupaj več kot 60.000 udeleženci. Poteka ob podpori Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Zavoda za šolstvo. Naša gostja je Nadja Lazar, predsednica Društva Radi pišemo z roko.
“Humor je najboljše črnilo,“ so prepričani pri Društvu Radi pišemo z roko. To je namreč osrednja tema letošnjega meseca pisanja z roko, ki poteka v januarju. Udeleženci pišejo šaljiva voščila, si izmišljujejo smešne junake, pišejo z zaprtimi očmi ter tekmujejo na maratonu pisanja z roko. Pri projektu sodeluje več kot 330 osnovnih in srednjih šol, vrtcev, knjižnic, medgeneracijskih centrov ter drugih izobraževalnih in kulturnih ustanov, s skupaj več kot 60.000 udeleženci. Poteka ob podpori Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Zavoda za šolstvo. Naša gostja je Nadja Lazar, predsednica Društva Radi pišemo z roko.
Svoj novi album Another Crying Game živo v studiu 13 predstavlja vokalistka, improvizatorka, plesalka, koreografinja in performerka Irena Z. Tomažin – iT, z njo je tudi kitarist Andraž Mazi.
Svoj novi album Another Crying Game živo v studiu 13 predstavlja vokalistka, improvizatorka, plesalka, koreografinja in performerka Irena Z. Tomažin – iT, z njo je tudi kitarist Andraž Mazi.
Mitja Suvajac is a physicist who was a keen debater in his education years and his focussed ability explain a view of the world as well as the concepts of physics got him noticed. It led to some amazing opportunities in later education years and today he has strong views about the country he loves. There much to learn from this story.
Mitja Suvajac is a physicist who was a keen debater in his education years and his focussed ability explain a view of the world as well as the concepts of physics got him noticed. It led to some amazing opportunities in later education years and today he has strong views about the country he loves. There much to learn from this story.
Drugi poudarki: - V občini Dolenjske Toplice med letošnjimi naložbami največji prenova državne ceste med Sotesko in Podhosto ter hidravlične izboljšave dveh vodovodnih sistemov. - Občini Brežice in Zaprešič razvijata čezmejni turistični produkt, zasnovan posebej za ljudi z oviranostmi. - Nova gorica in Gorica nameravata dediščino evropske prestolnice kulture še nadgraditi. - Galerija Murska Sobota tudi letos ob raznovrstnem razstavnem programu načrtuje številne delavnice za mlade in malo manj mlade.
Drugi poudarki: - V občini Dolenjske Toplice med letošnjimi naložbami največji prenova državne ceste med Sotesko in Podhosto ter hidravlične izboljšave dveh vodovodnih sistemov. - Občini Brežice in Zaprešič razvijata čezmejni turistični produkt, zasnovan posebej za ljudi z oviranostmi. - Nova gorica in Gorica nameravata dediščino evropske prestolnice kulture še nadgraditi. - Galerija Murska Sobota tudi letos ob raznovrstnem razstavnem programu načrtuje številne delavnice za mlade in malo manj mlade.