Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

V ospredju

Mariborska občina bi z novo strategijo pomagala prostovoljcem

12. 2. 2026

Mariborska občina pripravlja strategijo, s katero bi izboljšala položaj prostovoljcev. Ti so ključni za ohranjanje vitalne družbe, saj pomagajo pri izobraževanju, zdravstvu, šibkejšim, ob naravnih nesrečah in še kje. Zato je občina pripravila posvet z nevladnimi, izobraževalnimi in drugimi organizacijami, ki delujejo na področju prostovoljstva ali si pri izvajanju nalog pomagajo s to nesebično obliko pomoči.

1 min

Mariborska občina pripravlja strategijo, s katero bi izboljšala položaj prostovoljcev. Ti so ključni za ohranjanje vitalne družbe, saj pomagajo pri izobraževanju, zdravstvu, šibkejšim, ob naravnih nesrečah in še kje. Zato je občina pripravila posvet z nevladnimi, izobraževalnimi in drugimi organizacijami, ki delujejo na področju prostovoljstva ali si pri izvajanju nalog pomagajo s to nesebično obliko pomoči.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 14h

12. 2. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

3 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

V ospredju

Mariborska občina bo uredila dvigala v treh javnih stavbah

12. 2. 2026

Mariborska občina namerava v stavbi na Trubarjevi ulici, kjer je sedež invalidskih društev, v Zdravstvenem domu Studenci in stavbi Mestne četrti Brezje - Dogoše -Zrkovci postaviti dvigala. S tem nadaljujejo prilagajanje objektov potrebam gibalno oviranih oseb. O investicijskem programu bodo ta mesec odločali mestni svetniki.

1 min

Mariborska občina namerava v stavbi na Trubarjevi ulici, kjer je sedež invalidskih društev, v Zdravstvenem domu Studenci in stavbi Mestne četrti Brezje - Dogoše -Zrkovci postaviti dvigala. S tem nadaljujejo prilagajanje objektov potrebam gibalno oviranih oseb. O investicijskem programu bodo ta mesec odločali mestni svetniki.

Razgledi in razmisleki

Olmo Omerzu: "Zdelo se mi je zanimivo ustvariti trenutek, kjer starši vidijo svojega otroka v povsem drugi luči kot so ga pripravljeni videti."

6. 2. 2026

Nehvaležna bitja so četrti celovečerec na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omêrzuja. Kot že v Družinskem filmu, je tudi tokrat v središču družina – ločena starša, hčerka s prehransko motnjo in sin, ki se počuti zapostavljenega. Eno od ključnih vlog igra Timon Šturbej, glavno vlogo očeta pa irski igralec Barry Ward, ki je bil pri filmu tudi izvršni producent. Ob premieri filma je pogovor z režiserjem posnela Tesa Drev Juh. V njem Omerzu med drugim govori o občutku brezizhodnosti, ki ga je želel vnesti v film, o tem, kako težko je danes nagovoriti gledalce, pa o posebnem razmerju med otroki in odraslimi v okviru družine, ki otežuje resnično poznavanje drug drugega.

20 min

Nehvaležna bitja so četrti celovečerec na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omêrzuja. Kot že v Družinskem filmu, je tudi tokrat v središču družina – ločena starša, hčerka s prehransko motnjo in sin, ki se počuti zapostavljenega. Eno od ključnih vlog igra Timon Šturbej, glavno vlogo očeta pa irski igralec Barry Ward, ki je bil pri filmu tudi izvršni producent. Ob premieri filma je pogovor z režiserjem posnela Tesa Drev Juh. V njem Omerzu med drugim govori o občutku brezizhodnosti, ki ga je želel vnesti v film, o tem, kako težko je danes nagovoriti gledalce, pa o posebnem razmerju med otroki in odraslimi v okviru družine, ki otežuje resnično poznavanje drug drugega.

Aktualno Radia Koper

Bi za moderiranje komentarjev na uradnih FB profilih občin morala obstajati posebna pravila?

12. 2. 2026

Večina občin danes za komuniciranje in obveščanje občanov uporablja družbena omrežja, najpogosteje Facebook. Na uradnih profilih lahko uporabniki objavljajo komentarje, predloge, pohvale ali kritike. Kje pa je meja, ko komentar preseže dopustno in postane žaljiv, sovražen, nasilen ali nadlegujoč - torej tak, ki ga Facebook kot platforma dopušča odstraniti? Na to je opozorila poslušalka, ki je prepričana, da so ji na Facebook strani Mestne občine Nova Gorica z uporabo tako imenovanega »senčnega blokiranja« odstranili več komentarjev. Tjaša Škamperle in Nataša Uršič sta preverili, kaj senčno blokiranje je in kakšna so pravila pri komuniciranju na kanalih lokalnih skupnosti.

10 min

Večina občin danes za komuniciranje in obveščanje občanov uporablja družbena omrežja, najpogosteje Facebook. Na uradnih profilih lahko uporabniki objavljajo komentarje, predloge, pohvale ali kritike. Kje pa je meja, ko komentar preseže dopustno in postane žaljiv, sovražen, nasilen ali nadlegujoč - torej tak, ki ga Facebook kot platforma dopušča odstraniti? Na to je opozorila poslušalka, ki je prepričana, da so ji na Facebook strani Mestne občine Nova Gorica z uporabo tako imenovanega »senčnega blokiranja« odstranili več komentarjev. Tjaša Škamperle in Nataša Uršič sta preverili, kaj senčno blokiranje je in kakšna so pravila pri komuniciranju na kanalih lokalnih skupnosti.

Po Sloveniji

Objavljena pobuda za DPN na progi med Postojno in Divačo

12. 2. 2026

Ostali poudarki: -V Idriji načrtujejo uvedbo dovolilnic za parkiranje v mestnem jedru - Gasilci v Občini Vojnik so končno našli lokacijo za nov dom - Občina Ajdovščina za postavitev dolgo pričakovanega kulturnega centra ustanavlja proračunski sklad - V občini Starše je v ospredju cestna infrastruktura in zaključna dela na novi knjižnici - V Dornavi v Zavodu dr. Marijana Borštnarja, kjer skrbijo za osebe s posebnimi potebami, je bilo veselo na pustno valentinovem rajanju.

16 min

Ostali poudarki: -V Idriji načrtujejo uvedbo dovolilnic za parkiranje v mestnem jedru - Gasilci v Občini Vojnik so končno našli lokacijo za nov dom - Občina Ajdovščina za postavitev dolgo pričakovanega kulturnega centra ustanavlja proračunski sklad - V občini Starše je v ospredju cestna infrastruktura in zaključna dela na novi knjižnici - V Dornavi v Zavodu dr. Marijana Borštnarja, kjer skrbijo za osebe s posebnimi potebami, je bilo veselo na pustno valentinovem rajanju.

Naši operni umetniki

Naši operni umetniki

12. 2. 2026

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

29 min

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Danes do 13:00

Generalni sekretar Nata opozoril na grožnjo Rusije

12. 2. 2026

V Bruslju zasedajo obrambni ministri članic zveze Nato. Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je pred srečanjem znova opozoril na dolgoročno grožnjo Rusije. Spomnil je na njene okrepljene vojaške dejavnosti in zanimanje Kitajske za območje Arktike. Ponovil je, da bodo danes razpravljali predvsem o izvajanju dogovorov, doseženih na lanskem vrhu v Haagu, oziroma povečanju vlaganj Kanade in Evrope v obrambo. Po njegovih besedah bodo govorili še o podpori Ukrajini. V oddaji tudi o tem: - Voditelji Unije o krepitvi konkurenčnosti povezave - V Gorjah znova opozarjajo na neurejena razmerja pri upravljanju soteske Vintgar - Oblast v Cerknici na debeli četrtek prevzemajo Butalci.

15 min

V Bruslju zasedajo obrambni ministri članic zveze Nato. Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je pred srečanjem znova opozoril na dolgoročno grožnjo Rusije. Spomnil je na njene okrepljene vojaške dejavnosti in zanimanje Kitajske za območje Arktike. Ponovil je, da bodo danes razpravljali predvsem o izvajanju dogovorov, doseženih na lanskem vrhu v Haagu, oziroma povečanju vlaganj Kanade in Evrope v obrambo. Po njegovih besedah bodo govorili še o podpori Ukrajini. V oddaji tudi o tem: - Voditelji Unije o krepitvi konkurenčnosti povezave - V Gorjah znova opozarjajo na neurejena razmerja pri upravljanju soteske Vintgar - Oblast v Cerknici na debeli četrtek prevzemajo Butalci.

Opoldnevnik

Koprske krajevne skupnosti pozivajo k vidnejši prisotnosti policistov

12. 2. 2026

Na pobudo več svetov Krajevnih skupnosti Mestne občine Koper, zaskrbljenih zaradi varnostnih razmer v občini, so se predstavniki ožjih delov občine sestali s predstavniki policije in Medobčinskega redarstva. Po več odmevnih dogodkih vandalizma in divjanja s skuterji se občani ne počutijo več varne. Pogrešajo vidno prisotnost policistov predvsem na območjih, kjer se je zgodilo več neprijetnih dogodkov. V oddaji tudi o tem: - Začenja se sodno leto, v Kopru znova iščejo predsednika ali predsednico sodišča - Država načrtuje ukinitev železniške postaje Gornje Ležeče in postajališča Košana - Kdo odloča, kateri komentarji na socialnih omrežjih bodo vidni in kateri zasenčeni

15 min

Na pobudo več svetov Krajevnih skupnosti Mestne občine Koper, zaskrbljenih zaradi varnostnih razmer v občini, so se predstavniki ožjih delov občine sestali s predstavniki policije in Medobčinskega redarstva. Po več odmevnih dogodkih vandalizma in divjanja s skuterji se občani ne počutijo več varne. Pogrešajo vidno prisotnost policistov predvsem na območjih, kjer se je zgodilo več neprijetnih dogodkov. V oddaji tudi o tem: - Začenja se sodno leto, v Kopru znova iščejo predsednika ali predsednico sodišča - Država načrtuje ukinitev železniške postaje Gornje Ležeče in postajališča Košana - Kdo odloča, kateri komentarji na socialnih omrežjih bodo vidni in kateri zasenčeni

Arsove spominčice

Glasba Blaža Arniča, Arama Hačaturjana, Daneta Škerla in Jeana Michela Damasa

12. 2. 2026

Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.

52 min

Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.

Točno opoldne

Med informativnimi dnevi v Mariboru brezplačna avtobusna linija G5

12. 2. 2026

V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · Bo o gradnji sežigalnice v Mariboru odločal referendum? · V Makolah veliko zanimanje za Prostoferja · Med informativnimi dnevi v Mariboru brezplačna avtobusna linija G5

10 min

V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · Bo o gradnji sežigalnice v Mariboru odločal referendum? · V Makolah veliko zanimanje za Prostoferja · Med informativnimi dnevi v Mariboru brezplačna avtobusna linija G5

Novice Radia Slovenija

Novice ob 12h

12. 2. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

3 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Na današnji dan

Na današnji dan

12. 2. 2026

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

5 min

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Potujte z Radiem Maribor

Vinski turizem

12. 2. 2026

Turistično oddajo smo posvetili vinskemu turizmu. Maribor je bil v zadnjih dneh januarja razglašen za evropsko vinsko prestolnico 2026. Vino in kultura pa sta bila osrednji temi tudi na 5. turističnem forumu, ki je bil tokrat umeščen v znamenito mariborsko vinsko klet.

21 min

Turistično oddajo smo posvetili vinskemu turizmu. Maribor je bil v zadnjih dneh januarja razglašen za evropsko vinsko prestolnico 2026. Vino in kultura pa sta bila osrednji temi tudi na 5. turističnem forumu, ki je bil tokrat umeščen v znamenito mariborsko vinsko klet.

Izšlo je

Tina Vrščaj: Učne ure Eve K.

12. 2. 2026

Pisateljica Tina Vrščaj je doživela čast, ki so jo v minulih tridesetih in več letih doživele redke, preredke slovenske pisateljice: o njenem romanu Na Klancu bodo dijaki in dijakinje pisali maturitetni esej. Pred kratkim je pri založbi Beletrina objavila obsežen roman Učne ure Eve. K. V novem romanu nastopa že znana junakinja, le da je tokrat v ospredju njeno poklicno delovanje. Kot učiteljica biologije v izmišljeni osnovni šoli se srečuje z vrsto težav, pri tem pa nima podpore pri ravnateljici in v kolektivu. Pisateljica je v svojem opisu šolskih ekscesov zelo nazorna in sugestivna, zato bi bil njen roman primerno berilo za učiteljstvo in vse, ki sooblikujejo šolsko politiko. Več o romanu Učne ure Eve K. pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz romana, ki lepo ponazori junakinjino stanje. Nikar ne zamudite.

28 min

Pisateljica Tina Vrščaj je doživela čast, ki so jo v minulih tridesetih in več letih doživele redke, preredke slovenske pisateljice: o njenem romanu Na Klancu bodo dijaki in dijakinje pisali maturitetni esej. Pred kratkim je pri založbi Beletrina objavila obsežen roman Učne ure Eve. K. V novem romanu nastopa že znana junakinja, le da je tokrat v ospredju njeno poklicno delovanje. Kot učiteljica biologije v izmišljeni osnovni šoli se srečuje z vrsto težav, pri tem pa nima podpore pri ravnateljici in v kolektivu. Pisateljica je v svojem opisu šolskih ekscesov zelo nazorna in sugestivna, zato bi bil njen roman primerno berilo za učiteljstvo in vse, ki sooblikujejo šolsko politiko. Več o romanu Učne ure Eve K. pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz romana, ki lepo ponazori junakinjino stanje. Nikar ne zamudite.

Dopoldan in pol

Zgodovina ZOI - Innsbruck 1976

12. 2. 2026

Innsbruck je drugič organiziral igre in športniki so se znova zbrali na Tirolskem po dvanajsstih letih. Nastopilo je 26 slovenskih predstavnikov. Prvič je nastopil Bojan Križaj, v slalomu je odstopil, v veleslalomu pa je bil 18..

3 min

Innsbruck je drugič organiziral igre in športniki so se znova zbrali na Tirolskem po dvanajsstih letih. Nastopilo je 26 slovenskih predstavnikov. Prvič je nastopil Bojan Križaj, v slalomu je odstopil, v veleslalomu pa je bil 18..

Dopoldan in pol

Zgodovina ZOI - Lake Placid 1980

13. 2. 2026

Leta 1980 je ameriški Lake Placid drugič v zgodovini gostil zimske olimpijske igre. Slovenski ljubitelji športa so si jih zapomnili predvsem po tem, da je Bojan Križaj za malenkost zgrešil medaljo na veleslalomski tekmi. Kraljeval je Šved Ingemar Stenmark, ki je dobil obe tehnični disciplini v alpskem smučanju.

3 min

Leta 1980 je ameriški Lake Placid drugič v zgodovini gostil zimske olimpijske igre. Slovenski ljubitelji športa so si jih zapomnili predvsem po tem, da je Bojan Križaj za malenkost zgrešil medaljo na veleslalomski tekmi. Kraljeval je Šved Ingemar Stenmark, ki je dobil obe tehnični disciplini v alpskem smučanju.

Mimo grede

Okusi Italije v Sloveniji: Pica

11. 2. 2026

Italijani zelo resno jemljejo prvakinjo njihove kulinarike, najbolj znano italijansko jed. Seveda govorimo o pici. Prav v Neaplju naj bi leta 1889 nastala znamenita pica margherita – v čast italijanski kraljici Margeriti, z barvami italijanske zastave: rdeč paradižnik, bela mocarela in zelena bazilika. Pica je jed, ki je preprosta za pripravo, vseeno pa postane zapletena, ko tehtamo med vsemi načini priprave, ki jih je ogromno. Napolitanska pica je danes zaščitena kot tradicionalna posebnost, njena priprava pa ima natančno določena pravila – od vrste moke do temperature peči.

5 min

Italijani zelo resno jemljejo prvakinjo njihove kulinarike, najbolj znano italijansko jed. Seveda govorimo o pici. Prav v Neaplju naj bi leta 1889 nastala znamenita pica margherita – v čast italijanski kraljici Margeriti, z barvami italijanske zastave: rdeč paradižnik, bela mocarela in zelena bazilika. Pica je jed, ki je preprosta za pripravo, vseeno pa postane zapletena, ko tehtamo med vsemi načini priprave, ki jih je ogromno. Napolitanska pica je danes zaščitena kot tradicionalna posebnost, njena priprava pa ima natančno določena pravila – od vrste moke do temperature peči.

Poglej in povej

General Jože Berce – ob stoletnici rojstva

12. 2. 2026

Jože Berce se je kot 17-letni gorenjski mladenič pridružil upornikom proti nacizmu in v nekaj mesecih prehodil pot od borca – vojaka do namestnika političnega komisarja jurišnega bataljona 31. divizije. Po vojni je v vojaški službi deloval tudi v Mariboru in poveljeval inženircem, ki so na Pohorju gradili ceste ter položili na stotine kilometrov vodovodnih cevi. Kot predsednik mariborske organizacije Zveze borcev je v plebiscitnem času leta 1990 odločno podprl prizadevanja za samostojno slovensko državo, kasneje pa v domačem okolju povezoval vsa tri veteranska združenja. Rodil se je 12. februarja 1926 v Selcah na Gorenjskem.

10 min

Jože Berce se je kot 17-letni gorenjski mladenič pridružil upornikom proti nacizmu in v nekaj mesecih prehodil pot od borca – vojaka do namestnika političnega komisarja jurišnega bataljona 31. divizije. Po vojni je v vojaški službi deloval tudi v Mariboru in poveljeval inženircem, ki so na Pohorju gradili ceste ter položili na stotine kilometrov vodovodnih cevi. Kot predsednik mariborske organizacije Zveze borcev je v plebiscitnem času leta 1990 odločno podprl prizadevanja za samostojno slovensko državo, kasneje pa v domačem okolju povezoval vsa tri veteranska združenja. Rodil se je 12. februarja 1926 v Selcah na Gorenjskem.

Dnevna soba, avdio

Olimpijski pogovori – Jure Franko in Robi Kranjec

12. 2. 2026

Olimpijske igre so predvsem doživetja in tokrat bomo obujali spomine na tekmovanja, pritiske, ponos, zmage in morda tudi razočaranja. Z nami bosta Jure Franko in Robi Kranjec, moža, ki olimpijski oder poznata od blizu, kakšni so njuni spomini na igre, občutki in zgodbe, ki jih ne najdemo v rezultatih, a jih vsak športnik nosi s seboj za vedno. Oddajo vodi Špela Močnik Paradiž.

24 min

Olimpijske igre so predvsem doživetja in tokrat bomo obujali spomine na tekmovanja, pritiske, ponos, zmage in morda tudi razočaranja. Z nami bosta Jure Franko in Robi Kranjec, moža, ki olimpijski oder poznata od blizu, kakšni so njuni spomini na igre, občutki in zgodbe, ki jih ne najdemo v rezultatih, a jih vsak športnik nosi s seboj za vedno. Oddajo vodi Špela Močnik Paradiž.

Zbrano, zapisano, prebrano

Smrt v rezidenci, Karmen Petric

12. 2. 2026

Danes predstavljamo kriminalni roman Karmen Petric SMRT V REZIDENCI. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi tako v tiskani obliki kot tudi kot zvočna knjiga. Smrt v rezidenci je napeta in zelo berljiva kriminalka, ki pritegne že od prvih strani. Z logičnim razmišljanjem in natančnim razkrivanjem dejstev zgodba stopnjuje napetost vse do osupljivega razkritja na koncu. Kot zvočna knjiga je prva v aplikaciji Mladinska knjiga PLUS, ki jo bereta dva igralca: dialoge namreč interpretirata Marjan Bunič in Lija Trunkelj. Karmen Pétric je eden najopaznejših pripovednih glasov nove generacije slovenskih žanrskih pisateljic. Njen prvenec Prste stran je v zelo kratkem času doživel ponatis in jo uvrstil med najbolj izposojane slovenske avtorice leta 2024 v kategoriji romanov za odrasle, izdanih tisto leto. Z romanom Smrt v rezidenci se je med bralke in bralce vrnila na predvečer obletnice svojega prvenca. Roman je bil v štirih mesecih razprodan in je hitro doživel dotis, kar ga uvršča med vidnejše slovenske kriminalne romane lanskega leta.

8 min

Danes predstavljamo kriminalni roman Karmen Petric SMRT V REZIDENCI. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi tako v tiskani obliki kot tudi kot zvočna knjiga. Smrt v rezidenci je napeta in zelo berljiva kriminalka, ki pritegne že od prvih strani. Z logičnim razmišljanjem in natančnim razkrivanjem dejstev zgodba stopnjuje napetost vse do osupljivega razkritja na koncu. Kot zvočna knjiga je prva v aplikaciji Mladinska knjiga PLUS, ki jo bereta dva igralca: dialoge namreč interpretirata Marjan Bunič in Lija Trunkelj. Karmen Pétric je eden najopaznejših pripovednih glasov nove generacije slovenskih žanrskih pisateljic. Njen prvenec Prste stran je v zelo kratkem času doživel ponatis in jo uvrstil med najbolj izposojane slovenske avtorice leta 2024 v kategoriji romanov za odrasle, izdanih tisto leto. Z romanom Smrt v rezidenci se je med bralke in bralce vrnila na predvečer obletnice svojega prvenca. Roman je bil v štirih mesecih razprodan in je hitro doživel dotis, kar ga uvršča med vidnejše slovenske kriminalne romane lanskega leta.

Radio Koper svetuje

Kaki: zimska rez za bogat pridelek

12. 2. 2026

Zimska rez kakija je ključna za dosego bogatega pridelka in zdravih rastlin. Pravilen rez omogoča, da drevo usmeri svojo energijo v najbolj produktivne veje, hkrati pa preprečuje bolezni in omogoča dobro zračenje krošnje. Kako se lotiti, da bo pridelek čim večji, je povedala specialistka za oljkarstvo in vinogradništvo s Kmetijsko - gozdarskega zavoda Nova Gorica, Urška Klančar.

10 min

Zimska rez kakija je ključna za dosego bogatega pridelka in zdravih rastlin. Pravilen rez omogoča, da drevo usmeri svojo energijo v najbolj produktivne veje, hkrati pa preprečuje bolezni in omogoča dobro zračenje krošnje. Kako se lotiti, da bo pridelek čim večji, je povedala specialistka za oljkarstvo in vinogradništvo s Kmetijsko - gozdarskega zavoda Nova Gorica, Urška Klančar.

Storž

"Odslej bom pisala ob prvem navdihu"

12. 2. 2026

V naših oddajah ste spoznali že precej sodelujočih z natečaja Mestne knjižnice Ljubljana, ki že nekaj let poteka v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in je namenjen starejšim od 60 let. Gre za Zgodbe mojega kraja, lanski podnaslov je bil Najprej štalca, potem pa kravca. Čeprav gospa Marjana Vrhovnik dotlej kot učiteljica matematike ni veliko pisala, so jo besede vendarle zanimale in se je po upokojitvi želela vpisati na tečaj kreativnega pisanja. Zaradi oddaljenosti ji to sicer ni uspelo, ko pa je videla vabilo za Zgodbe mojega kraja, je takoj vedela, o čem bo tekla njena beseda. Z zgodbo je prepričala tudi žirijo. Gospo Marjano Vrhovnik je obiskala Lucija Fatur.

18 min

V naših oddajah ste spoznali že precej sodelujočih z natečaja Mestne knjižnice Ljubljana, ki že nekaj let poteka v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in je namenjen starejšim od 60 let. Gre za Zgodbe mojega kraja, lanski podnaslov je bil Najprej štalca, potem pa kravca. Čeprav gospa Marjana Vrhovnik dotlej kot učiteljica matematike ni veliko pisala, so jo besede vendarle zanimale in se je po upokojitvi želela vpisati na tečaj kreativnega pisanja. Zaradi oddaljenosti ji to sicer ni uspelo, ko pa je videla vabilo za Zgodbe mojega kraja, je takoj vedela, o čem bo tekla njena beseda. Z zgodbo je prepričala tudi žirijo. Gospo Marjano Vrhovnik je obiskala Lucija Fatur.

Skladatelj tedna

Ameriški simfonizem, 4. del

12. 2. 2026

Klasično obdobje ameriškega simfonizma se je porodilo sredi najhujše gospodarske krize, nekako na začetku Rooseveltovega New Deala, izzvenelo pa s prihodom Kennedyja in prevlado dodekafonije v ameriški klasični glasbi. Četrto oddajo namenjamo skladatelju Howardu Hansonu.

52 min

Klasično obdobje ameriškega simfonizma se je porodilo sredi najhujše gospodarske krize, nekako na začetku Rooseveltovega New Deala, izzvenelo pa s prihodom Kennedyja in prevlado dodekafonije v ameriški klasični glasbi. Četrto oddajo namenjamo skladatelju Howardu Hansonu.

Radijska tribuna

Informativni dnevi

12. 2. 2026

Srednje šole in fakultete bodo v petek in soboto odprle vrata in na informativnih dnevih predstavile svoje programe. V Radijski tribuni smo podrobneje predstavili informativne dneve na mariborski univerzi in v srednjih šolah, vpisni postopek in roke in seveda bodočim dijakom in študentom ponudili tudi nekaj nasvetov pred pomembno življenjsko prelomnico.

30 min

Srednje šole in fakultete bodo v petek in soboto odprle vrata in na informativnih dnevih predstavile svoje programe. V Radijski tribuni smo podrobneje predstavili informativne dneve na mariborski univerzi in v srednjih šolah, vpisni postopek in roke in seveda bodočim dijakom in študentom ponudili tudi nekaj nasvetov pred pomembno življenjsko prelomnico.

Naval na šport

Dolimita: Pred zadnjo hitro disciplino v alpskem smučanju

12. 2. 2026

Četrtek prinaša ženski superveleslalom z Ilko Štuhec, v moški konkurenci pa je zmagal Franjo von Allmen. S tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva.

17 min

Četrtek prinaša ženski superveleslalom z Ilko Štuhec, v moški konkurenci pa je zmagal Franjo von Allmen. S tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva.

Operna jutranjica

Hči noči (ko znanstvena fantastika sreča Mozarta)

12. 2. 2026

Nekatere vrhunske primere znanstvenofantastične proze bi lahko označili kar za vesoljske opere. Seveda obstajajo tudi tovrstna dela, v katerih bolj ali manj pomembno vlogo igra tudi opera, v enem primeru pa je celotna zgodba zgrajena okoli ideje, da je operna zgodba resnična. Leta 1985 je izšel roman Hči noči ameriške pisateljice Marion Zimmer Bradley, roman, ki ga je navdihnila čudovita stvaritev Wolfganga Amadeusa Mozarta in Emanuela Schikanederja iz leta 1791, torej Čarobna piščal. Kaj če bi bila Pamina v resnici hčerka Kraljice noči? Kaj če bi bil Papageno v resnici pol človek pol ptič in bi njegov problem pri iskanju Papagene izhajal ravno iz njegovega edinstvenega izvora? Marion Bradley gre po sledi, ki jo je v filmu začrtal Ingmar Bergman, v katerem je Sarastro Paminin oče, ne pa vladarski sosed z močjo, po kateri hrepeni Kraljica; zato avtorica v romanu ta obzorja zastavi zelo široko, da bi čim bolje osvetlila osebe in položaje, v katere se te zapletajo.

56 min

Nekatere vrhunske primere znanstvenofantastične proze bi lahko označili kar za vesoljske opere. Seveda obstajajo tudi tovrstna dela, v katerih bolj ali manj pomembno vlogo igra tudi opera, v enem primeru pa je celotna zgodba zgrajena okoli ideje, da je operna zgodba resnična. Leta 1985 je izšel roman Hči noči ameriške pisateljice Marion Zimmer Bradley, roman, ki ga je navdihnila čudovita stvaritev Wolfganga Amadeusa Mozarta in Emanuela Schikanederja iz leta 1791, torej Čarobna piščal. Kaj če bi bila Pamina v resnici hčerka Kraljice noči? Kaj če bi bil Papageno v resnici pol človek pol ptič in bi njegov problem pri iskanju Papagene izhajal ravno iz njegovega edinstvenega izvora? Marion Bradley gre po sledi, ki jo je v filmu začrtal Ingmar Bergman, v katerem je Sarastro Paminin oče, ne pa vladarski sosed z močjo, po kateri hrepeni Kraljica; zato avtorica v romanu ta obzorja zastavi zelo široko, da bi čim bolje osvetlila osebe in položaje, v katere se te zapletajo.

Radiosfera

“Enostarševske družine so nadpoprečno izpostavljene tveganju revščine in izključenosti”

12. 2. 2026

Družinsko življenje je danes zelo raznovrstno. Veliko otrok živi s starši v istem domu, nekateri otroci živijo v sestavljenih družinah, z biološkimi in socialnimi starši, številni otroci pa živijo le z enim od staršev. In ko govorimo o enostarševskih družinah, moramo vedeti, da so po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije enostarševske družine tretji najpogostejši tip družine v Sloveniji. Glavnina teh družin, sto devet tisoč jih je v Sloveniji, so matere z otroki. Raziskave kažejo, da so enostarševska gospodinjstva izpostavljena večjemu tveganju glede socialne izključenosti, doživljajo višje stopnje revščine in diskriminacije. O položaju in stiskah enostarševskih družin smo govorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila vodjo raziskovalnega projekta o enostarševskih družinah doc. dr. Ano Marijo Sobočan s Fakultete za socialno delo.

10 min

Družinsko življenje je danes zelo raznovrstno. Veliko otrok živi s starši v istem domu, nekateri otroci živijo v sestavljenih družinah, z biološkimi in socialnimi starši, številni otroci pa živijo le z enim od staršev. In ko govorimo o enostarševskih družinah, moramo vedeti, da so po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije enostarševske družine tretji najpogostejši tip družine v Sloveniji. Glavnina teh družin, sto devet tisoč jih je v Sloveniji, so matere z otroki. Raziskave kažejo, da so enostarševska gospodinjstva izpostavljena večjemu tveganju glede socialne izključenosti, doživljajo višje stopnje revščine in diskriminacije. O položaju in stiskah enostarševskih družin smo govorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila vodjo raziskovalnega projekta o enostarševskih družinah doc. dr. Ano Marijo Sobočan s Fakultete za socialno delo.

Ob osmih

Urška Kežmah: Sodna reforma mora biti mehak prehod, ne ponovitev leta 1994

12. 2. 2026

Sodstvo je pred pomembno prelomnico. Čez eno leto ne bo več okrajnih sodišč in sodnikov, ampak samo še okrožna. Bo šlo združevanje gladko ali bo delo na sodiščih zastalo in se bodo spet začeli nabirati zaostanki? Zakaj sodniki še vedno niso zadovoljni s plačami? Pred današnjim odprtjem novega sodnega leta na Vrhovnem sodišču je gostja Ob osmih predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah.

16 min

Sodstvo je pred pomembno prelomnico. Čez eno leto ne bo več okrajnih sodišč in sodnikov, ampak samo še okrožna. Bo šlo združevanje gladko ali bo delo na sodiščih zastalo in se bodo spet začeli nabirati zaostanki? Zakaj sodniki še vedno niso zadovoljni s plačami? Pred današnjim odprtjem novega sodnega leta na Vrhovnem sodišču je gostja Ob osmih predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah.

Svetovalni servis

Govorne težave pri otrocih

12. 2. 2026

Nerazumljiv govor, težave z izgovorjavo glasov kot so R, S, Š, jecljanje – to so nekatere od težav, ki jih pomagajo odpravljati logopedi. Otroci k njim pogosto pridejo v okviru sistematskega pregleda malo pred 5. letom starosti; če so težave izrazite, pa še prej. Govornemu razvoju otrok bomo posvetili tudi četrtkov Svetovalni servis, ko bo z nami Nika Boncelj, magistrica profesorica logopedije in surdopedagogike.

31 min

Nerazumljiv govor, težave z izgovorjavo glasov kot so R, S, Š, jecljanje – to so nekatere od težav, ki jih pomagajo odpravljati logopedi. Otroci k njim pogosto pridejo v okviru sistematskega pregleda malo pred 5. letom starosti; če so težave izrazite, pa še prej. Govornemu razvoju otrok bomo posvetili tudi četrtkov Svetovalni servis, ko bo z nami Nika Boncelj, magistrica profesorica logopedije in surdopedagogike.

Ultrazvok

Z gibanjem proti debelosti: Koliko je dovolj?

11. 2. 2026

V Sloveniji se z debelostjo sooča že več kot 400.000 prebivalk in prebivalcev. Če k njim prištejemo še tiste s prekomerno telesno težo, se številka povzpne na skoraj 1,2 milijona.

13 min

V Sloveniji se z debelostjo sooča že več kot 400.000 prebivalk in prebivalcev. Če k njim prištejemo še tiste s prekomerno telesno težo, se številka povzpne na skoraj 1,2 milijona.

Jutranja poročila Radia Maribor

Mariborska občina bo uredila dvigala v treh javnih stavbah

12. 2. 2026

v jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Mariborska občina bo uredila dvigala v treh javnih stavbah · Znova odprta ambulanta na Gosposvetski cesti · Načrti gradnje sežigalnice v Mariboru razdvajajo mestno politiko

10 min

v jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Mariborska občina bo uredila dvigala v treh javnih stavbah · Znova odprta ambulanta na Gosposvetski cesti · Načrti gradnje sežigalnice v Mariboru razdvajajo mestno politiko

Lokalni čas

Šenčurska godla – tradicija in sedanjost

12. 2. 2026

V predpustnem času je » ta debel' četrtek« ponekod tudi uvod v kulinariko pustnega časa. Ta je tesno povezana s tradicionalnimi jedmi, zato ne smejo manjkati svinjske jedi, pa tudi slastni krofi, flancati in seveda miške. V Šenčurju pa v tem času kuhajo že tradicionalno godlo, lokalno kulinarično posebnost. Ta se je tudi s pomočjo mojstrice kuhanja Zalke Jovanovič, ki je pred več kot dvajsetimi leti zapisala recept za pripravo, ohranila vse do danes.

12 min

V predpustnem času je » ta debel' četrtek« ponekod tudi uvod v kulinariko pustnega časa. Ta je tesno povezana s tradicionalnimi jedmi, zato ne smejo manjkati svinjske jedi, pa tudi slastni krofi, flancati in seveda miške. V Šenčurju pa v tem času kuhajo že tradicionalno godlo, lokalno kulinarično posebnost. Ta se je tudi s pomočjo mojstrice kuhanja Zalke Jovanovič, ki je pred več kot dvajsetimi leti zapisala recept za pripravo, ohranila vse do danes.

Globalna vas

Simona Vrečko, Nikaragva: Namesto lastnika počitniške hiške sta z možem postala lastnika hostla

12. 2. 2026

Simona Vrečko je po potovanju po Nikaragvi z možem tam želela kupiti hiško, za čas, ko se bo življenje umirilo ali po upokojitvi. Na koncu sta kupila hostel, ki ga vodita že tretje leto, počitnice so postale posel. Hostel Mano a Mano v vasici Las Penitas je Simonin dom oziroma služba v času visoke sezone. Pravi, da so Nikaragovci zelo topli, čustveni in občutljivi ljudje, nič ne gre z ukazovanjem ali na silo. Vsakič, ko se vrne v Slovenijo pa jo prosijo, naj jim prinese sladko prestižno dobrino: čokolado.

17 min

Simona Vrečko je po potovanju po Nikaragvi z možem tam želela kupiti hiško, za čas, ko se bo življenje umirilo ali po upokojitvi. Na koncu sta kupila hostel, ki ga vodita že tretje leto, počitnice so postale posel. Hostel Mano a Mano v vasici Las Penitas je Simonin dom oziroma služba v času visoke sezone. Pravi, da so Nikaragovci zelo topli, čustveni in občutljivi ljudje, nič ne gre z ukazovanjem ali na silo. Vsakič, ko se vrne v Slovenijo pa jo prosijo, naj jim prinese sladko prestižno dobrino: čokolado.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica

12. 2. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

57 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Lirični utrinek

Barbara Korun: Pajek na steni me gleda z vsemi

12. 2. 2026

Objavljamo pesem Barbare Korun brez naslova, ki se začne z verzom Pajek na steni me gleda z vsemi iz pesniške zbirke Idioritmija. Poslušali jo bomo v avtoričini interpretaciji. Interpretira Barbara Korun, urednica oddaje Petra Meterc, tonski mojster Jernej Boc. Produkcija 2021.

2 min

Objavljamo pesem Barbare Korun brez naslova, ki se začne z verzom Pajek na steni me gleda z vsemi iz pesniške zbirke Idioritmija. Poslušali jo bomo v avtoričini interpretaciji. Interpretira Barbara Korun, urednica oddaje Petra Meterc, tonski mojster Jernej Boc. Produkcija 2021.

Bim bum bam, klepetam

Kaj je ljubezen?

12. 2. 2026

Kako bi odgovorili na vprašanje, kaj je ljubezen? O ljubezni bodo danes razmišljali najmlajši. Slišali bomo, kako si oni predstavljajo ljubezen in kako bi jo opisali. Z njimi se je pogovarjala Mateja Grebenjak.

2 min

Kako bi odgovorili na vprašanje, kaj je ljubezen? O ljubezni bodo danes razmišljali najmlajši. Slišali bomo, kako si oni predstavljajo ljubezen in kako bi jo opisali. Z njimi se je pogovarjala Mateja Grebenjak.

Kotiček za jeziček

Barela, šajtrga, ciza, karjola ...

12. 2. 2026

Slovenska narečja so zelo raznolika, to potrjujejo tudi dialektološki prispevki naših mladih jezikoslovcev. Tokrat se sprašujejo, ali barela, karjola, kareta, šajtrga in ciza res pomenijo isto stvar? Morda veste, za kaj gre? Prisluhnite študentom slovenistike FHŠ UP!

3 min

Slovenska narečja so zelo raznolika, to potrjujejo tudi dialektološki prispevki naših mladih jezikoslovcev. Tokrat se sprašujejo, ali barela, karjola, kareta, šajtrga in ciza res pomenijo isto stvar? Morda veste, za kaj gre? Prisluhnite študentom slovenistike FHŠ UP!

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 07:30

12. 2. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

27 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Jutranjik

Na Goriškem so odkrili nov vir onesnaženja zraka s svincem

12. 2. 2026

Zadnje desetletje beležimo v Sloveniji upadanje onesnaženosti s prašnimi delci, prav tako se izboljšuje zrak na Primorskem, je pa tam, po ugotovitvah državne Agencije za okolje, zaznati pomemben vpliv z italijanske strani. Z najnovejšimi meritvami so na Goriškem ugotovili tudi prispevek k onesnaženosti zraka dveh lokalnih industrijskih virov. V oddaji tudi o tem: - Povečanje obrambnih izdatkov članic Nata bo v ospredju zasedanja pristojnih ministrov zveze. - Občinski svetniki po koncu EPK še naprej pozivajo tudi k boljšemu znanju jezika soseda. - V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so se z žalno sejo spomnili Miroslava Košute.

12 min

Zadnje desetletje beležimo v Sloveniji upadanje onesnaženosti s prašnimi delci, prav tako se izboljšuje zrak na Primorskem, je pa tam, po ugotovitvah državne Agencije za okolje, zaznati pomemben vpliv z italijanske strani. Z najnovejšimi meritvami so na Goriškem ugotovili tudi prispevek k onesnaženosti zraka dveh lokalnih industrijskih virov. V oddaji tudi o tem: - Povečanje obrambnih izdatkov članic Nata bo v ospredju zasedanja pristojnih ministrov zveze. - Občinski svetniki po koncu EPK še naprej pozivajo tudi k boljšemu znanju jezika soseda. - V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so se z žalno sejo spomnili Miroslava Košute.

Digitrajno izobraževanje

Ali mi bo uspelo v šoli?

11. 2. 2026

V tokratni epizodi podkasta se pogovarjamo o doživljanju uspeha in neuspeha pri mladostnikih v šolskem okolju, pri čemer posebno pozornost namenjamo učencem in vlogi razredne klime pri njihovem socialnem in čustvenem učenju. V pogovoru se osredotočamo tudi na odnose med vrstniki, ki sooblikujejo razredno dinamiko tako v fizičnem kot tudi v digitalnem okolju. Poseben poudarek namenjamo komunikaciji v digitalnih okoljih ter sodobnim tehnologijam, vključno z umetno inteligenco, ki lahko za učence predstavljajo tako vir podpore kot tudi dejavnik tveganja za njihovo dobrobit in počutje. V pogovoru se nam pridružijo red. prof. psihologije dr. Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in študentka Eva Pečnik. Skupaj osvetljujejo, kako se danes oblikujejo odnosi med učenci, kako se razredna dinamika prenaša na družbena omrežja ter tehnologija in družabna omrežja vplivajo na odnose in percepcijo samega sebe. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.

37 min

V tokratni epizodi podkasta se pogovarjamo o doživljanju uspeha in neuspeha pri mladostnikih v šolskem okolju, pri čemer posebno pozornost namenjamo učencem in vlogi razredne klime pri njihovem socialnem in čustvenem učenju. V pogovoru se osredotočamo tudi na odnose med vrstniki, ki sooblikujejo razredno dinamiko tako v fizičnem kot tudi v digitalnem okolju. Poseben poudarek namenjamo komunikaciji v digitalnih okoljih ter sodobnim tehnologijam, vključno z umetno inteligenco, ki lahko za učence predstavljajo tako vir podpore kot tudi dejavnik tveganja za njihovo dobrobit in počutje. V pogovoru se nam pridružijo red. prof. psihologije dr. Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in študentka Eva Pečnik. Skupaj osvetljujejo, kako se danes oblikujejo odnosi med učenci, kako se razredna dinamika prenaša na družbena omrežja ter tehnologija in družabna omrežja vplivajo na odnose in percepcijo samega sebe. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.

Jutranja kronika

Voditelji članic Unije danes o krepitvi gospodarske konkurenčnosti

12. 2. 2026

Voditelji članic Evropske unije bodo na današnjem neformalnem srečanju na vzhodu Belgije govorili o poglabljanju notranjega trga in zmanjšanju odvisnosti od tretjih držav. Pozive k odločnim ukrepom za ta namen je bilo slišati tudi na včerajšnjem vrhu evropske industrije v Antwerpnu, ki so se ga udeležili tako nekateri evropski voditelji kot gospodarstveniki. Drugi poudarki oddaje: - Obrambni izdatki Nata, pomoč Ukrajini in operacija Arktični stražar bodo v ospredju razpav obrambnih ministrov zavezništva. - Ob začetku novega sodnega leta bo prednostne naloge predstavil novi predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož. - Začenja se Berlinale; na prvem od treh velikih evropskih filmskih festivalov bo na ogled 200 del, tudi slovenska.

20 min

Voditelji članic Evropske unije bodo na današnjem neformalnem srečanju na vzhodu Belgije govorili o poglabljanju notranjega trga in zmanjšanju odvisnosti od tretjih držav. Pozive k odločnim ukrepom za ta namen je bilo slišati tudi na včerajšnjem vrhu evropske industrije v Antwerpnu, ki so se ga udeležili tako nekateri evropski voditelji kot gospodarstveniki. Drugi poudarki oddaje: - Obrambni izdatki Nata, pomoč Ukrajini in operacija Arktični stražar bodo v ospredju razpav obrambnih ministrov zavezništva. - Ob začetku novega sodnega leta bo prednostne naloge predstavil novi predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož. - Začenja se Berlinale; na prvem od treh velikih evropskih filmskih festivalov bo na ogled 200 del, tudi slovenska.

Spominčice

O tragični nesreči na dravskem mostu, ki je pred 60 leti pretresla Maribor

12. 2. 2026

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Športna zgodba

Prihodnost nordijske kombinacije

12. 2. 2026

V Italiji so bile podeljene prve medalje v nordijski kombinaciji. Šport, sestavljen iz smučarskih skokov in teka na smučeh, je del olimpijskih iger že samega začetka v Chamonixu. Je pa to edini šport na igrah, kjer tekmujejo le moški.

2 min

V Italiji so bile podeljene prve medalje v nordijski kombinaciji. Šport, sestavljen iz smučarskih skokov in teka na smučeh, je del olimpijskih iger že samega začetka v Chamonixu. Je pa to edini šport na igrah, kjer tekmujejo le moški.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 06:00

12. 2. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

58 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Duhovna misel

Lama Karma Wangmo: Milarepa, Rečungpa in jakov rog

12. 2. 2026

To je zgodba o razumevanju prave narave stvari. Z budističnega stališča sta relativna celo čas in prostor, zato nimata nespremenljivega, trdnega obstoja. Različni dogodki se lahko v istem prostoru dogajajo istočasno. To lepo prikazuje zgodba o tibetanskem mojstru Milarepi in jakovem rogu. Tibet je zelo mrzla dežela, vendar je Milarepa obvladal jogijsko tehniko notranje toplote (»tumo«), zato je celo v visokih pogorjih Himalaje nosil le bombažno ogrinjalo. Tudi eden izmed njegovih učencev je obvladal tumo, vendar je bil manjše rasti kot Milarepa, zato so ga imenovali Rečungpa. »Re« v tibetanščini pomeni bombaž, »čung« pa majhen, zato so ga klicali »mali, v bombaž oviti jogi«. Milarepa ga je nekoč poslal v Indijo, da od tam prinese nauke, ki jih še ni prejel. Rečungpa se je vrnil z naročenimi nauki, vendar je zraven prinesel še nekaj knjig o črni magiji. Ker je v Indiji prejel veliko redkih in dragocenih naukov, je bil na to malce preveč ponosen in si je mislil, da je že dosegel enako raven spoznanja kot njegov učitelj. Milarepa, ki mu je prišel naproti, da bi ga pozdravil, je to vedel in je nameraval uničiti te knjige, ki bi Rečungpi samo škodovale. Medtem ko je Rečungpa odšel po vodo, jih je Milarepa hitro sežgal. Ko se je Rečungpa vrnil in to videl, se je silno razjezil in je Milarepi dejanje zameril. Hodil je za njim in kuhal mulo. Morala sta prečkati prostrano planoto, kjer ni bilo rastja ne zavetja. Na tleh sta našla jakov rog in Milarepa je dejal Rečungpi, naj ga vzame, saj jima bo morda kmalu prišel prav. Rečungpa ga je nejevoljno ubogal in si mislil, da se je njegovemu učitelju zmešalo, saj uničuje dragocene stvari in zbira ničvredne. Ko sta dosegla osrednji del planote, se je nad njima razbesnela silovita nevihta s točo. Milarepa je Rečungpi naročil, naj rog položi na tla, in Milarepa je hitro smuknil v zavetje notranjosti roga. Rog se ob tem ni povečal in tudi Milarepa se ni skrčil. Udobno se je namestil v rogu in začel prepevati pesem, s katero je vabil Rečungpo, naj se mu pridruži. Seveda Rečungpa tega ni zmogel, ker še ni dosegel končnega spoznanja prave narave resničnosti, zato je ostal zunaj sredi nevihte in njegov ponos se je razblinil v nič. Kako je to mogoče? Kako se lahko človek usede v jakov rog, ne da bi se rog povečal ali človek zmanjšal? Take na videz nemogoče stvari se lahko zgodijo, ko popolno razumemo pravo naravo stvari.

5 min

To je zgodba o razumevanju prave narave stvari. Z budističnega stališča sta relativna celo čas in prostor, zato nimata nespremenljivega, trdnega obstoja. Različni dogodki se lahko v istem prostoru dogajajo istočasno. To lepo prikazuje zgodba o tibetanskem mojstru Milarepi in jakovem rogu. Tibet je zelo mrzla dežela, vendar je Milarepa obvladal jogijsko tehniko notranje toplote (»tumo«), zato je celo v visokih pogorjih Himalaje nosil le bombažno ogrinjalo. Tudi eden izmed njegovih učencev je obvladal tumo, vendar je bil manjše rasti kot Milarepa, zato so ga imenovali Rečungpa. »Re« v tibetanščini pomeni bombaž, »čung« pa majhen, zato so ga klicali »mali, v bombaž oviti jogi«. Milarepa ga je nekoč poslal v Indijo, da od tam prinese nauke, ki jih še ni prejel. Rečungpa se je vrnil z naročenimi nauki, vendar je zraven prinesel še nekaj knjig o črni magiji. Ker je v Indiji prejel veliko redkih in dragocenih naukov, je bil na to malce preveč ponosen in si je mislil, da je že dosegel enako raven spoznanja kot njegov učitelj. Milarepa, ki mu je prišel naproti, da bi ga pozdravil, je to vedel in je nameraval uničiti te knjige, ki bi Rečungpi samo škodovale. Medtem ko je Rečungpa odšel po vodo, jih je Milarepa hitro sežgal. Ko se je Rečungpa vrnil in to videl, se je silno razjezil in je Milarepi dejanje zameril. Hodil je za njim in kuhal mulo. Morala sta prečkati prostrano planoto, kjer ni bilo rastja ne zavetja. Na tleh sta našla jakov rog in Milarepa je dejal Rečungpi, naj ga vzame, saj jima bo morda kmalu prišel prav. Rečungpa ga je nejevoljno ubogal in si mislil, da se je njegovemu učitelju zmešalo, saj uničuje dragocene stvari in zbira ničvredne. Ko sta dosegla osrednji del planote, se je nad njima razbesnela silovita nevihta s točo. Milarepa je Rečungpi naročil, naj rog položi na tla, in Milarepa je hitro smuknil v zavetje notranjosti roga. Rog se ob tem ni povečal in tudi Milarepa se ni skrčil. Udobno se je namestil v rogu in začel prepevati pesem, s katero je vabil Rečungpo, naj se mu pridruži. Seveda Rečungpa tega ni zmogel, ker še ni dosegel končnega spoznanja prave narave resničnosti, zato je ostal zunaj sredi nevihte in njegov ponos se je razblinil v nič. Kako je to mogoče? Kako se lahko človek usede v jakov rog, ne da bi se rog povečal ali človek zmanjšal? Take na videz nemogoče stvari se lahko zgodijo, ko popolno razumemo pravo naravo stvari.

Jutranja kronika

Obrambni ministri članic zveze NATO o arktični varnosti in izdatkih za obrambo

12. 2. 2026

Prvič po nedavni ohladitvi odnosov med Evropo in Združenimi državami Amerike zaradi ameriških teženj po zavzetju Grenlandije, se bodo v Bruslju srečali obrambni ministri držav članic zveze NATO. Ena od osrednjih tem bo tudi nadaljnje višanje izdatkov za obrambo, ki naj bi do leta 2035 dosegli pet odstotkov BDP. Drugi poudarki oddaje: Srečanje Trumpa in Netanjahuja brez opaznejših zaključkov. Delo sodišč bo letos pomembno krojila priprava na izvajanje sodne reforme. Pred Ilko Štuhec zadnji olimpijski superveleslalomski nastop.

11 min

Prvič po nedavni ohladitvi odnosov med Evropo in Združenimi državami Amerike zaradi ameriških teženj po zavzetju Grenlandije, se bodo v Bruslju srečali obrambni ministri držav članic zveze NATO. Ena od osrednjih tem bo tudi nadaljnje višanje izdatkov za obrambo, ki naj bi do leta 2035 dosegli pet odstotkov BDP. Drugi poudarki oddaje: Srečanje Trumpa in Netanjahuja brez opaznejših zaključkov. Delo sodišč bo letos pomembno krojila priprava na izvajanje sodne reforme. Pred Ilko Štuhec zadnji olimpijski superveleslalomski nastop.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

12. 2. 2026

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Profil, avdio

Irena Z. Tomažin

11. 2. 2026

Performerka, vokalistka in pedagoginja Irena Tomažin Zagoričnik, po izobrazbi filozofinja, se že dobri dve desetletji posveča raziskovanju odnosa med telesom, glasom in prostorom. Pred kratkim je predstavila nov projekt – glasbeni album in predstavo Še ena igra solz. V preteklem letu je bila kot angažirana ustvarjalka uvrščena na mednarodno skupinsko razstavo Osvobajanje glasov v graškem muzeju Kunsthaus. Nastopila je tudi v mednarodni filmski uspešnici Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić in na berlinskem festivalu Tanznacht, v ospredju katerega je bila umetniška in politična umestitev feminističnega glasu v patriarhalni družbi. V glasu Irene Z. Tomažin se zrcalijo sodobni čas, modrost in sila starodavnega ljudskega petja. Njen glas, ki je krhek in močan obenem, nikogar ne pusti ravnodušnega in izvabi smeh ali solze celo ob posnetkih. Najmočneje pa se poslušalca seveda dotakne v živo.

40 min

Performerka, vokalistka in pedagoginja Irena Tomažin Zagoričnik, po izobrazbi filozofinja, se že dobri dve desetletji posveča raziskovanju odnosa med telesom, glasom in prostorom. Pred kratkim je predstavila nov projekt – glasbeni album in predstavo Še ena igra solz. V preteklem letu je bila kot angažirana ustvarjalka uvrščena na mednarodno skupinsko razstavo Osvobajanje glasov v graškem muzeju Kunsthaus. Nastopila je tudi v mednarodni filmski uspešnici Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić in na berlinskem festivalu Tanznacht, v ospredju katerega je bila umetniška in politična umestitev feminističnega glasu v patriarhalni družbi. V glasu Irene Z. Tomažin se zrcalijo sodobni čas, modrost in sila starodavnega ljudskega petja. Njen glas, ki je krhek in močan obenem, nikogar ne pusti ravnodušnega in izvabi smeh ali solze celo ob posnetkih. Najmočneje pa se poslušalca seveda dotakne v živo.

Godbe z zgodbo

Godbe z zgodbo – Ljubezenske balade

11. 2. 2026

Februar je tudi mesec, ko slavimo ljubezen. Prav zato v Godbah z zgodbo same lepe balade, polne visoko letečih misli o ljubezni. Prepevajo jih Stevie Wonder, Seal, The Righteous Brothers, Bee Gees, Joe Cocker, Michael Bolton in drugi.

44 min

Februar je tudi mesec, ko slavimo ljubezen. Prav zato v Godbah z zgodbo same lepe balade, polne visoko letečih misli o ljubezni. Prepevajo jih Stevie Wonder, Seal, The Righteous Brothers, Bee Gees, Joe Cocker, Michael Bolton in drugi.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine