Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na sinočnji slavnostni večerji dopisnikov Bele hiše, na kateri je bil tudi ameriški predsednik Donald Trump, se je zgodil strelski incident. Varnostne službe so oboroženega osumljenca, ki je želel vstopiti v slavnostno dvorano, prijele, predsednika in njegovo soprogo pa odpeljale na varno. Motiv še ni znan. Drugi poudarki oddaje: - Medtem se v svetu vrstijo obsodbe. Voditelji povečini poudarjajo nesprejemljivost nasilja v demokraciji. - Zelenski ob 40-ti obletnici jedrske nesreče v Černobilu Rusijo obtožil jedrskega terorizma. - Stroka ob svetovnem tednu imunizacije, poudarja, da je zaščita s cepljenjem pomembna v vseh življenjskih obdobjih.
Na sinočnji slavnostni večerji dopisnikov Bele hiše, na kateri je bil tudi ameriški predsednik Donald Trump, se je zgodil strelski incident. Varnostne službe so oboroženega osumljenca, ki je želel vstopiti v slavnostno dvorano, prijele, predsednika in njegovo soprogo pa odpeljale na varno. Motiv še ni znan. Drugi poudarki oddaje: - Medtem se v svetu vrstijo obsodbe. Voditelji povečini poudarjajo nesprejemljivost nasilja v demokraciji. - Zelenski ob 40-ti obletnici jedrske nesreče v Černobilu Rusijo obtožil jedrskega terorizma. - Stroka ob svetovnem tednu imunizacije, poudarja, da je zaščita s cepljenjem pomembna v vseh življenjskih obdobjih.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
... pojejo odlomke iz del Pacinija, Mozarta, Rossinija, Offenbacha, Bellinija, Korngolda, Verdija, Ponchiellija, Puccinija, Davida, Masseneta, Loesserja, Erwina in Bernsteina.
... pojejo odlomke iz del Pacinija, Mozarta, Rossinija, Offenbacha, Bellinija, Korngolda, Verdija, Ponchiellija, Puccinija, Davida, Masseneta, Loesserja, Erwina in Bernsteina.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Aprilske oddaje Humoreska tega tedna so posvečene velikanu španske književnosti, Miguelu de Cervantesu Saavedri. Od njegove smrti letos aprila mineva ravno 410 let. Tokrat smo izbrali odlomek 10. poglavja drugega dela romana Veleumni plemič don Kihot iz Manče, ki, kot na začetku zapiše avtor, "pripoveduje o tem, kaj je iztuhtal Sančo, da je urekel gospo Dulsinejo, in o drugih, prav tako smešnih kakor resničnih pripetljajih". Intrerpret Gregor Zorc, prevajalec Niko Košir, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Aprilske oddaje Humoreska tega tedna so posvečene velikanu španske književnosti, Miguelu de Cervantesu Saavedri. Od njegove smrti letos aprila mineva ravno 410 let. Tokrat smo izbrali odlomek 10. poglavja drugega dela romana Veleumni plemič don Kihot iz Manče, ki, kot na začetku zapiše avtor, "pripoveduje o tem, kaj je iztuhtal Sančo, da je urekel gospo Dulsinejo, in o drugih, prav tako smešnih kakor resničnih pripetljajih". Intrerpret Gregor Zorc, prevajalec Niko Košir, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi dela žensk v povojni Sloveniji in v njeni modernizaciji vse do konca 60. let. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razkriva pomen ter razumevanje dela žensk v hkratnosti kontinuitet in prelomov, v soobstoju tradicije in modernizacije, v razpetosti med ideološkimi obljubami in vsakdanjo resničnostjo. Zgodovinski pogled na delo žensk ponuja pomembna izhodišča za razmislek o pomenu dela, ekonomske neodvisnosti in položaju sodobnih žensk. V tokratni oddaji Sledi časa bo o zgodovini pravice žensk do dela ter o izzivih, s katerimi se spopadajo današnje ženske, spregovorila zgodovinarka dr. Jovana Mihajlović Trbovc z Znanstvenoraziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi dela žensk v povojni Sloveniji in v njeni modernizaciji vse do konca 60. let. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razkriva pomen ter razumevanje dela žensk v hkratnosti kontinuitet in prelomov, v soobstoju tradicije in modernizacije, v razpetosti med ideološkimi obljubami in vsakdanjo resničnostjo. Zgodovinski pogled na delo žensk ponuja pomembna izhodišča za razmislek o pomenu dela, ekonomske neodvisnosti in položaju sodobnih žensk. V tokratni oddaji Sledi časa bo o zgodovini pravice žensk do dela ter o izzivih, s katerimi se spopadajo današnje ženske, spregovorila zgodovinarka dr. Jovana Mihajlović Trbovc z Znanstvenoraziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
Emonci so bili, kot drugi Rimljani, vraževerni. Prepričani so bili, da lahko zloben pogled, hudobno oko, povzroči nesrečo. Pred zlom so se varovali z amuleti in ga odganjali s hrupom. Verjeli so, da lahko imajo tudi predmeti vsakdanje rabe, na primer sponke za obleke, posebno moč. Danes, v naši – od rimske drugačni kulturi se nam zdi to nenavadno, kljub temu da nam ni prav, če nam črna mačka prečka cesto, in v letalu lahko kupimo le še sedež št. 13.
Emonci so bili, kot drugi Rimljani, vraževerni. Prepričani so bili, da lahko zloben pogled, hudobno oko, povzroči nesrečo. Pred zlom so se varovali z amuleti in ga odganjali s hrupom. Verjeli so, da lahko imajo tudi predmeti vsakdanje rabe, na primer sponke za obleke, posebno moč. Danes, v naši – od rimske drugačni kulturi se nam zdi to nenavadno, kljub temu da nam ni prav, če nam črna mačka prečka cesto, in v letalu lahko kupimo le še sedež št. 13.
V Sloveniji smo po dvajsetih letih dobili nov zakon o vinu, toda dozdajšnji podzakonski akti veljajo še največ dve leti. Vinogradniki se v glavnem strinjajo, da so bile zaradi neusklajenosti z zakonodajo Evropske unije nujne spremembe na tem področju. Hkrati pa opozarjajo, da jim nekatere od uzakonjenih novosti, na primer v povezavi s certificiranjem oziroma z geografsko označbo vinogradniških površin, ne ustrezajo. Zato je to izziv za nadaljnje pogovore in usklajevanja, se strinjajo na kmetijskem ministrstvu. Pomembne novosti vinske zakonodaje pa se po njihovem nanašajo na register pridelovalcev grozdja in vina, na možnost prestrukturiranja izkrčenih vinogradov in na zasaditev vinogradniških površin brez dovoljenj. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, govorimo še o uporabi digitalizacije in robotike v oljkarstvu ter o projektu za ohranitev krškopoljskega prašiča kot avtohtone pasme.
V Sloveniji smo po dvajsetih letih dobili nov zakon o vinu, toda dozdajšnji podzakonski akti veljajo še največ dve leti. Vinogradniki se v glavnem strinjajo, da so bile zaradi neusklajenosti z zakonodajo Evropske unije nujne spremembe na tem področju. Hkrati pa opozarjajo, da jim nekatere od uzakonjenih novosti, na primer v povezavi s certificiranjem oziroma z geografsko označbo vinogradniških površin, ne ustrezajo. Zato je to izziv za nadaljnje pogovore in usklajevanja, se strinjajo na kmetijskem ministrstvu. Pomembne novosti vinske zakonodaje pa se po njihovem nanašajo na register pridelovalcev grozdja in vina, na možnost prestrukturiranja izkrčenih vinogradov in na zasaditev vinogradniških površin brez dovoljenj. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, govorimo še o uporabi digitalizacije in robotike v oljkarstvu ter o projektu za ohranitev krškopoljskega prašiča kot avtohtone pasme.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Pank se ni rodil v velikih dvoranah in pod žarometi, ampak v klubih, garažah, skvotih. To niso bili samo prostori – to so bili varni otoki za vse, ki niso imeli kam drugam. Za vse, ki niso sodili nikamor. Prizorišča so panku dala telo. Tam se je glasba prvič srečala z občinstvom. Meja med odrom in publiko je bila zabrisana, pogosto sploh ni obstajala. In prav v tem je bila moč. In tudi pri nas, v Sloveniji, imamo prizorišča, ki niso samo prostori, ampak institucije. Legendarna prizorišča z dolgo tradicijo in kilometrino, kjer so se generacije učile, kaj pomeni biti glasen, drugačen, samosvoj. Prostori, ki so preživeli menjave sistemov, pomanjkanje sredstev in stalne pritiske – pa še vedno stojijo. In še vedno dajejo prostor novim glasovom. V četrti epizodi obiščemo tudi domače pank kolektive in listamo fanzine.
Pank se ni rodil v velikih dvoranah in pod žarometi, ampak v klubih, garažah, skvotih. To niso bili samo prostori – to so bili varni otoki za vse, ki niso imeli kam drugam. Za vse, ki niso sodili nikamor. Prizorišča so panku dala telo. Tam se je glasba prvič srečala z občinstvom. Meja med odrom in publiko je bila zabrisana, pogosto sploh ni obstajala. In prav v tem je bila moč. In tudi pri nas, v Sloveniji, imamo prizorišča, ki niso samo prostori, ampak institucije. Legendarna prizorišča z dolgo tradicijo in kilometrino, kjer so se generacije učile, kaj pomeni biti glasen, drugačen, samosvoj. Prostori, ki so preživeli menjave sistemov, pomanjkanje sredstev in stalne pritiske – pa še vedno stojijo. In še vedno dajejo prostor novim glasovom. V četrti epizodi obiščemo tudi domače pank kolektive in listamo fanzine.
Jedrske katastrofe v Černobilu ne bi smeli dojemati kot del zgodovine temveč kot del žive odgovornosti, je ob 40-i obletnici največje jedrske nesreče v zgodovini sporočil vodja mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi. Kot je dejal, je danes čas za spominjanje, pa tudi za razmislek in okrepitev naše zavezanosti jedrski varnosti. S takšnimi prizadevanji lahko najbolje počastimo spomin na pripadnike vseh služb in delavcev, ki so posredovali po katastrofi. V oddaji tudi o tem: - Predsednica republike ne bo imenovala kandidata za mandatarja, kakšni so naslednji koraki? - Festival Kraška gmajna obiskovalcem nudi številne brezplačne dogodke. - V galeriji Caserma v Sečoveljskih solinah odprli prvo pregledno razstavo umetniških del družbe Soline. - Po zmagi nad Olimpijo so si koprski nogometaši odprli vrata v nogometno Evropo, po obračunu množične kršitve javnega reda in miru.
Jedrske katastrofe v Černobilu ne bi smeli dojemati kot del zgodovine temveč kot del žive odgovornosti, je ob 40-i obletnici največje jedrske nesreče v zgodovini sporočil vodja mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi. Kot je dejal, je danes čas za spominjanje, pa tudi za razmislek in okrepitev naše zavezanosti jedrski varnosti. S takšnimi prizadevanji lahko najbolje počastimo spomin na pripadnike vseh služb in delavcev, ki so posredovali po katastrofi. V oddaji tudi o tem: - Predsednica republike ne bo imenovala kandidata za mandatarja, kakšni so naslednji koraki? - Festival Kraška gmajna obiskovalcem nudi številne brezplačne dogodke. - V galeriji Caserma v Sečoveljskih solinah odprli prvo pregledno razstavo umetniških del družbe Soline. - Po zmagi nad Olimpijo so si koprski nogometaši odprli vrata v nogometno Evropo, po obračunu množične kršitve javnega reda in miru.
Hitler na porušenem dravskem mostu, deportacije prekmurskih Judov, Diehl-Oswaldov dachauski proces
Hitler na porušenem dravskem mostu, deportacije prekmurskih Judov, Diehl-Oswaldov dachauski proces
V dobri družbi s Kristijanom je oddaja, kjer je doma dobra volja, pristna glasba in odlična družba. Povabili smo vas na Festival Pod Pohorjem Oplotnica, ki znova obeta nepozabno vzdušje pod Pohorjem. V studiu sta nas obiskala Ansambel Opev in Guštni muzikanti, ki sta združila moči v novi skladbi – slišite lahko zgodbo sodelovanja in seveda tudi novo pesem. Za piko na i pa še koncert V ŽIVO z Ansamblom Banovšek.
V dobri družbi s Kristijanom je oddaja, kjer je doma dobra volja, pristna glasba in odlična družba. Povabili smo vas na Festival Pod Pohorjem Oplotnica, ki znova obeta nepozabno vzdušje pod Pohorjem. V studiu sta nas obiskala Ansambel Opev in Guštni muzikanti, ki sta združila moči v novi skladbi – slišite lahko zgodbo sodelovanja in seveda tudi novo pesem. Za piko na i pa še koncert V ŽIVO z Ansamblom Banovšek.
Our guest in today’s edition of Radio Exclusive is journalist Teodor Marjanovič — a man with a distinctly Central European biography. For Czech public television, he created the travel series In a Caravan Through Slovenia — a documentary that goes far beyond postcard images. He manages to connect Slovenia and the Czech Republic naturally.
Our guest in today’s edition of Radio Exclusive is journalist Teodor Marjanovič — a man with a distinctly Central European biography. For Czech public television, he created the travel series In a Caravan Through Slovenia — a documentary that goes far beyond postcard images. He manages to connect Slovenia and the Czech Republic naturally.
Družba Vleka in tehnika je hčerinska družba Slovenskih železnic, njen namen pa je prevoz vlakov, vzdrževanje in popravilo vozil, torej lokomotiv in vagonov, pa tudi opravljanje tehničnih pregledov na vozilih. Po državi ima več centrov, eden teh je tudi v Divači. Med železničarji in domačini znan kot "kurilnica" je med najstarejšimi pri nas. Letos namreč mineva 150 let, od kar so jo postavili, njena namembnost pa se do danes ni spremenila. Zaradi povečanega prometa na železnicah in gradnje novih tirov pa bo njena vloga zelo pomembna tudi v prihodnje.
Družba Vleka in tehnika je hčerinska družba Slovenskih železnic, njen namen pa je prevoz vlakov, vzdrževanje in popravilo vozil, torej lokomotiv in vagonov, pa tudi opravljanje tehničnih pregledov na vozilih. Po državi ima več centrov, eden teh je tudi v Divači. Med železničarji in domačini znan kot "kurilnica" je med najstarejšimi pri nas. Letos namreč mineva 150 let, od kar so jo postavili, njena namembnost pa se do danes ni spremenila. Zaradi povečanega prometa na železnicah in gradnje novih tirov pa bo njena vloga zelo pomembna tudi v prihodnje.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Za Mirka Ciglerja, ki združuje vojaško in diplomatsko znanje, kolegi pravijo, da je človek, ki razume vojno, a zagovarja mir. V zgodnjih osemdesetih, ko je bil namestnik jugoslovanskega vojaškega atašeja v Pekingu, se je sprehajal med glinenimi vojščaki v kitajskem Šjanu. Pozneje je na misiji Združenih narodov bdel nad vojskama Iraka in Irana. Nekdanji visoki častnik in diplomat je pomemben pečat pri evroatlantskem povezovanju Slovenije pustil tako v Washingtonu, kjer je bil pomočnik veleposlanika v času 11. septembra, kot v Bruslju, kjer je bil tudi del prve slovenske misije pri Natu. Od blizu je torej doživljal zgodovinske prelome. To mu kot publicistu daje odlično osnovo za geopolitične in varnostne analize. Od ruske zasedbe Krima redno objavlja v Dnevnikovem Objektivu.
Za Mirka Ciglerja, ki združuje vojaško in diplomatsko znanje, kolegi pravijo, da je človek, ki razume vojno, a zagovarja mir. V zgodnjih osemdesetih, ko je bil namestnik jugoslovanskega vojaškega atašeja v Pekingu, se je sprehajal med glinenimi vojščaki v kitajskem Šjanu. Pozneje je na misiji Združenih narodov bdel nad vojskama Iraka in Irana. Nekdanji visoki častnik in diplomat je pomemben pečat pri evroatlantskem povezovanju Slovenije pustil tako v Washingtonu, kjer je bil pomočnik veleposlanika v času 11. septembra, kot v Bruslju, kjer je bil tudi del prve slovenske misije pri Natu. Od blizu je torej doživljal zgodovinske prelome. To mu kot publicistu daje odlično osnovo za geopolitične in varnostne analize. Od ruske zasedbe Krima redno objavlja v Dnevnikovem Objektivu.
Na četrto velikonočno nedeljo, nedeljo Dobrega Pastirja, neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Radlje ob Dravi. Mašuje župnik Jože Poljanšek. Namesto pridige ima nagovor bogoslovec Danijel Petric. Sodeluje mešani pevski zbor sv. Mihael z zborovodkinjo in organistko Urško Skalovnik.
Na četrto velikonočno nedeljo, nedeljo Dobrega Pastirja, neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Radlje ob Dravi. Mašuje župnik Jože Poljanšek. Namesto pridige ima nagovor bogoslovec Danijel Petric. Sodeluje mešani pevski zbor sv. Mihael z zborovodkinjo in organistko Urško Skalovnik.
Letos mineva 270 let od rojstva W.A. Mozarta. Med drugim je ustvaril tudi več del na velikonočno marijansko antifono Regina caeli (Raduj se, kraljica nebeška). Zgodnejša, K. 127, zveni lahkotno in igrivo, z živimi zborovskimi deli in svetlim orkestrskim zvenom, poznejša K. 108 pa prinaša več širine in slovesnosti, z izrazitejšimi solističnimi vložki in bolj razkošno zvočno podobo. Obe povezuje prepoznavna, radostna aleluja, ki zaznamuje velikonočni čas.
Letos mineva 270 let od rojstva W.A. Mozarta. Med drugim je ustvaril tudi več del na velikonočno marijansko antifono Regina caeli (Raduj se, kraljica nebeška). Zgodnejša, K. 127, zveni lahkotno in igrivo, z živimi zborovskimi deli in svetlim orkestrskim zvenom, poznejša K. 108 pa prinaša več širine in slovesnosti, z izrazitejšimi solističnimi vložki in bolj razkošno zvočno podobo. Obe povezuje prepoznavna, radostna aleluja, ki zaznamuje velikonočni čas.
Tadej Pogačar danes brani zmago na enodnevni klasiki Liege–Bastogne–Liege. Rokometaši Celja so v evropskem pokalu včeraj igrali z Ohridom.
Tadej Pogačar danes brani zmago na enodnevni klasiki Liege–Bastogne–Liege. Rokometaši Celja so v evropskem pokalu včeraj igrali z Ohridom.
Molitev vernikom odpira nekaj bistvenega: odnos med človekom in Bogom. Včasih je polna besed, drugič zaznamovana s tišino, prošnjo, hvaležnostjo ali iskanjem. Za nekoga je molitev opora, za drugega vprašanje, za tretjega prostor notranjega miru. Človek v molitvi pred Boga pravzaprav prinaša marsikaj. O tem, kako razumeti molitev in kako oblikuje človeka, smo se pogovarjali z župnikom Simonom Potnikom iz Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec.
Molitev vernikom odpira nekaj bistvenega: odnos med človekom in Bogom. Včasih je polna besed, drugič zaznamovana s tišino, prošnjo, hvaležnostjo ali iskanjem. Za nekoga je molitev opora, za drugega vprašanje, za tretjega prostor notranjega miru. Človek v molitvi pred Boga pravzaprav prinaša marsikaj. O tem, kako razumeti molitev in kako oblikuje človeka, smo se pogovarjali z župnikom Simonom Potnikom iz Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Čarobni pisalni strojček nas bo popeljal med kralje in nesmiselne bitke, kakršne so po navadi vse. Toda, če dobro premislimo, potem, ko igro slišimo … bi nam takle čarobni pisalni strojček na vsakem koraku lahko polepšal tudi ali predvsem današnje življenje. Zlasti na preštevilnih bojiščih, ko bi med dvema nasprotnima stranema ustvaril lep in naklonjen pisemski most. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Kralj Bum, pozneje Bumbumbum – Stane Sever Kraljevič – Ali Raner Fant – Branko Starič General – Aleksander Valič Pisar – Tone Homar Sel – Tone Slodnjak Pesnik – Janez Albreht 1. podanik – Milan Kalan 2. podanik – France Presetnik 3. podanik – Dušan Škedl Kralj Bumbum – Slavo Švajger Bumbumov general – Franček Drofenik Bumbumov pisar – Hugo Florjančič Kraljična, Bumbumova hčerka – Irena Prosen Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1963.
Čarobni pisalni strojček nas bo popeljal med kralje in nesmiselne bitke, kakršne so po navadi vse. Toda, če dobro premislimo, potem, ko igro slišimo … bi nam takle čarobni pisalni strojček na vsakem koraku lahko polepšal tudi ali predvsem današnje življenje. Zlasti na preštevilnih bojiščih, ko bi med dvema nasprotnima stranema ustvaril lep in naklonjen pisemski most. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Kralj Bum, pozneje Bumbumbum – Stane Sever Kraljevič – Ali Raner Fant – Branko Starič General – Aleksander Valič Pisar – Tone Homar Sel – Tone Slodnjak Pesnik – Janez Albreht 1. podanik – Milan Kalan 2. podanik – France Presetnik 3. podanik – Dušan Škedl Kralj Bumbum – Slavo Švajger Bumbumov general – Franček Drofenik Bumbumov pisar – Hugo Florjančič Kraljična, Bumbumova hčerka – Irena Prosen Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1963.
Poslušamo prvi stavek iz Klavirskega tria v a-molu, op. 50 Petra Iljiča Čajkovskega, Glasbeno suito iz filma Gora Retezat Iona Dumitrescuja, prvi stavek iz Sonate za klavir št. 21 v B-duru Franza Schuberta, Slovanski ples št. 8, op. 72 Antonína Dvořáka, Fantazijo v C-duru, op. 17 Roberta Schumanna in Sur: Los suenos Astorja Piazzolle.
Poslušamo prvi stavek iz Klavirskega tria v a-molu, op. 50 Petra Iljiča Čajkovskega, Glasbeno suito iz filma Gora Retezat Iona Dumitrescuja, prvi stavek iz Sonate za klavir št. 21 v B-duru Franza Schuberta, Slovanski ples št. 8, op. 72 Antonína Dvořáka, Fantazijo v C-duru, op. 17 Roberta Schumanna in Sur: Los suenos Astorja Piazzolle.
Ingeborg Bachmann, ena najpomembnejših avstrijskih avtoric 20. stoletja, je v svojem delu raziskovala razmerje med jezikom, subjektom in družbo. Njena poezija pogosto tematizira meje izražanja in možnost komunikacije. V pesmi Soncu svetloba deluje kot osrednji motiv, ki odpira vprašanja zaznave in pomena. Prevajalec Aleš Šteger, interpretinja Nina Skrbinšek, redakcija Staša Grahek, Tina Poglajen. Posneto leta 2004.
Ingeborg Bachmann, ena najpomembnejših avstrijskih avtoric 20. stoletja, je v svojem delu raziskovala razmerje med jezikom, subjektom in družbo. Njena poezija pogosto tematizira meje izražanja in možnost komunikacije. V pesmi Soncu svetloba deluje kot osrednji motiv, ki odpira vprašanja zaznave in pomena. Prevajalec Aleš Šteger, interpretinja Nina Skrbinšek, redakcija Staša Grahek, Tina Poglajen. Posneto leta 2004.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na Agenciji Republike Slovenije za okolje med skrbijo tudi za naše podzemne vode - spremljajo njihovo stanje in izvajajo redni monitoring, pri čemer zakonodaja določa tudi obveznosti za industrijo. Kmetijstvo in industrija imata namreč pomemben vpliv na kakovost vode, zato je nadzor nad podzemnimi vodami ključnega pomena. Redni pregledi, meritve in upoštevanje zakonodaje so nujni za pravočasno zaznavanje morebitnih tveganj.
Na Agenciji Republike Slovenije za okolje med skrbijo tudi za naše podzemne vode - spremljajo njihovo stanje in izvajajo redni monitoring, pri čemer zakonodaja določa tudi obveznosti za industrijo. Kmetijstvo in industrija imata namreč pomemben vpliv na kakovost vode, zato je nadzor nad podzemnimi vodami ključnega pomena. Redni pregledi, meritve in upoštevanje zakonodaje so nujni za pravočasno zaznavanje morebitnih tveganj.
Poslušamo prvi stavek iz Klavirskega tria v a-molu, op. 50 Petra Iljiča Čajkovskega, Glasbeno suito iz filma Gora Retezat Iona Dumitrescuja, prvi stavek iz Sonate za klavir št. 21 v B-duru Franza Schuberta, Slovanski ples št. 8, op. 72 Antonína Dvořáka, Fantazijo v C-duru, op. 17 Roberta Schumanna in Sur: Los suenos Astorja Piazzolle.
Poslušamo prvi stavek iz Klavirskega tria v a-molu, op. 50 Petra Iljiča Čajkovskega, Glasbeno suito iz filma Gora Retezat Iona Dumitrescuja, prvi stavek iz Sonate za klavir št. 21 v B-duru Franza Schuberta, Slovanski ples št. 8, op. 72 Antonína Dvořáka, Fantazijo v C-duru, op. 17 Roberta Schumanna in Sur: Los suenos Astorja Piazzolle.
Iz Washingtona poročajo o strelskem incidentu v hotelu Hilton, v katerem je potekala večerja Združenja dopisnikov Bele hiše, ki se je je udeležil tudi predsednik Donald Trump. V slavnostno dvorano je kriče skušal vstopiti oborožen moški, a so ga prestregli agenti predsedniške varnostne službe. Drugi poudarki oddaje: - Predsednica republike ne bo imenovala kandidata za mandatarja, kakšni so naslednji koraki? - Mineva 40 let od največje jedrske nesreče v zgodovini. - Na dirki Liège–Bastogne–Liège bo Tadej Pogačar lovil svojo četrto zmago.
Iz Washingtona poročajo o strelskem incidentu v hotelu Hilton, v katerem je potekala večerja Združenja dopisnikov Bele hiše, ki se je je udeležil tudi predsednik Donald Trump. V slavnostno dvorano je kriče skušal vstopiti oborožen moški, a so ga prestregli agenti predsedniške varnostne službe. Drugi poudarki oddaje: - Predsednica republike ne bo imenovala kandidata za mandatarja, kakšni so naslednji koraki? - Mineva 40 let od največje jedrske nesreče v zgodovini. - Na dirki Liège–Bastogne–Liège bo Tadej Pogačar lovil svojo četrto zmago.
Nova epizoda NaPOTkov nas popelje v kraljestvo mineralnih vrelcev. Leta 1833 je študent medicine Karel Henn ob svojem prvem obisku Radencev odkril izvire slatine. Pravo uradno analizo vode je v Celovcu opravil takrat ugledni kemik dr. Mitteregger, Henn se je vrnil v Radence kot priznan zdravnik in leta 1869 z radensko slatino napolnil prvo steklenico. Poslej so jih dostavljali na cesarski dvor na Dunaju in papeško palačo v Vatikanu. Prvi gostje pa so zdravilišče obiskali pred 144 leti. Vodo so kot zdravilo priporočali pri bolezni ledvic in mehurja, za želodčna in črevesna vnetja, za putiko, hemoroide, prehlad, kot preventivno sredstvo zoper kolero in mrzlico. Zdravilišče Radenci se dandanes predstavlja kot mineralni wellness, kjer sta mogoča oddih in rehabilitacija. Dve kraljici- mineralna in termalna voda, pot med vrelci, Hennova pitna kura, prleško- prekmurska kulinarika ter skoraj stoletje in pol zdraviliške zgodovine v NaPOTkih, ki jih je pripravil Bojan Leskovec.
Nova epizoda NaPOTkov nas popelje v kraljestvo mineralnih vrelcev. Leta 1833 je študent medicine Karel Henn ob svojem prvem obisku Radencev odkril izvire slatine. Pravo uradno analizo vode je v Celovcu opravil takrat ugledni kemik dr. Mitteregger, Henn se je vrnil v Radence kot priznan zdravnik in leta 1869 z radensko slatino napolnil prvo steklenico. Poslej so jih dostavljali na cesarski dvor na Dunaju in papeško palačo v Vatikanu. Prvi gostje pa so zdravilišče obiskali pred 144 leti. Vodo so kot zdravilo priporočali pri bolezni ledvic in mehurja, za želodčna in črevesna vnetja, za putiko, hemoroide, prehlad, kot preventivno sredstvo zoper kolero in mrzlico. Zdravilišče Radenci se dandanes predstavlja kot mineralni wellness, kjer sta mogoča oddih in rehabilitacija. Dve kraljici- mineralna in termalna voda, pot med vrelci, Hennova pitna kura, prleško- prekmurska kulinarika ter skoraj stoletje in pol zdraviliške zgodovine v NaPOTkih, ki jih je pripravil Bojan Leskovec.
Slovenska reprezentanca v ragbiju je včeraj v Stanežičah v tekmi evropskega pokala gostila Slovaško.
Slovenska reprezentanca v ragbiju je včeraj v Stanežičah v tekmi evropskega pokala gostila Slovaško.
Poslušamo Mozartov Koncert za flavto in orkester št. 2 v D-duru, Petnajst valčkov za klavir štiriročno Johannesa Brahmsa, Concerto grosso št. 3, op. 10 Antonia Vivaldija in Uverturo h glasbeni drami Večni mornar Richarda Wagnerja.
Poslušamo Mozartov Koncert za flavto in orkester št. 2 v D-duru, Petnajst valčkov za klavir štiriročno Johannesa Brahmsa, Concerto grosso št. 3, op. 10 Antonia Vivaldija in Uverturo h glasbeni drami Večni mornar Richarda Wagnerja.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ajda Bračič (1990) je pisateljica in arhitektka. Za številne slovenske medije redno piše o arhitekturi in kulturi, vodi pa tudi platformo za arhitekturno prenovo Kajža. Za zbirko kratke proze Leteči ljudje je prejela nagrado kritiško sito in nagrado Maruše Krese ter bila nominirana za najboljši prvenec. V svojem prvem romanu z naslovom Kresničevje, ki je izšel lani, Bračičeva prepleta elemente srhljivke, ekologije, ljudskega slovstva in zdravilstva. V romanu spremljamo junakinjo Agnes, ki v gozdu išče svojo sestro, vendar pa gozd v romanu skriva tudi prenekatere druge zgodbe. Režiser Marko Rengeo, dramska igralka Anja Novak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2026.
Ajda Bračič (1990) je pisateljica in arhitektka. Za številne slovenske medije redno piše o arhitekturi in kulturi, vodi pa tudi platformo za arhitekturno prenovo Kajža. Za zbirko kratke proze Leteči ljudje je prejela nagrado kritiško sito in nagrado Maruše Krese ter bila nominirana za najboljši prvenec. V svojem prvem romanu z naslovom Kresničevje, ki je izšel lani, Bračičeva prepleta elemente srhljivke, ekologije, ljudskega slovstva in zdravilstva. V romanu spremljamo junakinjo Agnes, ki v gozdu išče svojo sestro, vendar pa gozd v romanu skriva tudi prenekatere druge zgodbe. Režiser Marko Rengeo, dramska igralka Anja Novak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2026.
Zgodnje naturalistično delo švedskega dramatika Augusta Strindberga je nastalo kot gledališka enodejanka, napisana z mislijo na uprizoritev v njegovem lastnem gledališču. V njej, po kateri je nastala tudi tokratna kratka radijska igra, se je obrnil k človekovi notranjosti in k psihologiji, ki se je razvijala sočasno z vzponom naturalizma. Strindbergova filozofija je temeljila na predstavi, da je bistven umski boj. V njem močnejši umi zmagujejo nad šibkejšimi. Takšni spopadi in zmage se dogajajo nezavedno, nenehno in na vseh področjih. Gre za preprosto zgodbo. Na predbožično popoldne se ženski, ena žena in druga ljubica istega moškega, po naključju srečata v kavarni. Gospa takoj prisede h gospodični, ji dobro razpoložena začne kazati darila in ji pripovedovati o svoji družini. Nenadoma pa jo prešine spoznanje in v gospodični ugleda moževo ljubico. Prvotno zaprepadenost zamenja občutek zmagoslavja, saj se počuti močnejšo predvsem zaradi svoje prilagodljivosti. Prevajalka: Nada Grošelj Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonski mojster: Matjaž Miklič Gospa X – Nataša Barbara Gračner Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2012.
Zgodnje naturalistično delo švedskega dramatika Augusta Strindberga je nastalo kot gledališka enodejanka, napisana z mislijo na uprizoritev v njegovem lastnem gledališču. V njej, po kateri je nastala tudi tokratna kratka radijska igra, se je obrnil k človekovi notranjosti in k psihologiji, ki se je razvijala sočasno z vzponom naturalizma. Strindbergova filozofija je temeljila na predstavi, da je bistven umski boj. V njem močnejši umi zmagujejo nad šibkejšimi. Takšni spopadi in zmage se dogajajo nezavedno, nenehno in na vseh področjih. Gre za preprosto zgodbo. Na predbožično popoldne se ženski, ena žena in druga ljubica istega moškega, po naključju srečata v kavarni. Gospa takoj prisede h gospodični, ji dobro razpoložena začne kazati darila in ji pripovedovati o svoji družini. Nenadoma pa jo prešine spoznanje in v gospodični ugleda moževo ljubico. Prvotno zaprepadenost zamenja občutek zmagoslavja, saj se počuti močnejšo predvsem zaradi svoje prilagodljivosti. Prevajalka: Nada Grošelj Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonski mojster: Matjaž Miklič Gospa X – Nataša Barbara Gračner Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2012.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes sporočila, da ne bo predlagala kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. Medtem so potencialni partnerji SDS-a pri oblikovanju vlade – stranke okoli Nove Slovenije, Demokrati in Resnica – izrazili podporo predlaganim spremembam zakona o vladi, o katerih bo državni zbor odločal v sredo.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes sporočila, da ne bo predlagala kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. Medtem so potencialni partnerji SDS-a pri oblikovanju vlade – stranke okoli Nove Slovenije, Demokrati in Resnica – izrazili podporo predlaganim spremembam zakona o vladi, o katerih bo državni zbor odločal v sredo.
Tom Principato je eden najbolj cenjenih sodobnih ameriških bluesovskih kitaristov, pevec in avtor, ki že več kot štiri desetletja navdušuje občinstvo po vsem svetu s svojo energično odrsko prezenco in prepoznavnim slogom. Njegova glasba združuje Chicago blues, soul, rock in funk, pri čemer ostaja zvest tradiciji, a jo hkrati nadgrajuje s svojim lastnim izrazom, kar je odlika velikih glasbenikov.
Tom Principato je eden najbolj cenjenih sodobnih ameriških bluesovskih kitaristov, pevec in avtor, ki že več kot štiri desetletja navdušuje občinstvo po vsem svetu s svojo energično odrsko prezenco in prepoznavnim slogom. Njegova glasba združuje Chicago blues, soul, rock in funk, pri čemer ostaja zvest tradiciji, a jo hkrati nadgrajuje s svojim lastnim izrazom, kar je odlika velikih glasbenikov.
Princesk se na vso moč izogiba. Strah ga je, da ga ne bi katera poljubila … Pripoveduje: Matija Rozman. Napisal: Tomo Podstenšek. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
Princesk se na vso moč izogiba. Strah ga je, da ga ne bi katera poljubila … Pripoveduje: Matija Rozman. Napisal: Tomo Podstenšek. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
Provokativna, šokantna in globoko ganljiva zgodba, navdihnjena z nordijsko mitologijo.
Provokativna, šokantna in globoko ganljiva zgodba, navdihnjena z nordijsko mitologijo.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob tem, ko ni podelila mandata za sestavo nove vlade, izrazila razočaranje nad pomanjkanjem zaupanja in spoštovanja na posvetih s poslanskimi skupinami glede sestavljanja nove vlade. Na predsedničine besede so se stranke zdajšnje koalicije odzvale z razumevanjem, na desnici pa kritično. V oddaji tudi o tem: - Novih ameriško-iranskih pogovorov v Pakistanu za zdaj še ne bo - V Italiji zaznamujejo dan osvoboditve izpod nacifašizma - Na Hrvaškem negotovost glede učinka geopolitičnih razmer na turizem
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob tem, ko ni podelila mandata za sestavo nove vlade, izrazila razočaranje nad pomanjkanjem zaupanja in spoštovanja na posvetih s poslanskimi skupinami glede sestavljanja nove vlade. Na predsedničine besede so se stranke zdajšnje koalicije odzvale z razumevanjem, na desnici pa kritično. V oddaji tudi o tem: - Novih ameriško-iranskih pogovorov v Pakistanu za zdaj še ne bo - V Italiji zaznamujejo dan osvoboditve izpod nacifašizma - Na Hrvaškem negotovost glede učinka geopolitičnih razmer na turizem
Rodovnik (Un pedigree) je pretresljiv in odkrito avtobiografski roman francoskega nobelovca Patricka Modianoja. V njem avtor z značilno skopim literarnim izrazom rekonstruira prvih enaindvajset let svojega življenja – od nemirnega otroštva v povojnem Parizu do boleče izgube brata in odtujenosti staršev. Besedilo deluje kot dokumentarni popis spominov in iskanje svoje lastne identitete v meglicah preteklosti. Besedilo bo kmalu izšlo pri založbi Mladinska knjiga. Prevajalka Živa Čebulj, interpret Luka Bokšan, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Rodovnik (Un pedigree) je pretresljiv in odkrito avtobiografski roman francoskega nobelovca Patricka Modianoja. V njem avtor z značilno skopim literarnim izrazom rekonstruira prvih enaindvajset let svojega življenja – od nemirnega otroštva v povojnem Parizu do boleče izgube brata in odtujenosti staršev. Besedilo deluje kot dokumentarni popis spominov in iskanje svoje lastne identitete v meglicah preteklosti. Besedilo bo kmalu izšlo pri založbi Mladinska knjiga. Prevajalka Živa Čebulj, interpret Luka Bokšan, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Predvajamo posnetke s koncerta violončelista Sterlinga Elliotta in pianista Josepha Havlata, ki sta 2. marca letos nastopila v londonski dvorani Wigmore. Mladi ameriški violončelist, ki je del programa BBC-jevega programa “Umetnik nove generacije”, in nadarjeni pianist Joseph Havlat, doma iz Avstralije, sta tam izvedla Sonato za violončelo in klavir v C Benjamina Brittna in Sonato za violončelo in klavir v d-molu Franka Bridgea. Koncert je bil del BBC-jevega koncertnega cikla "The Lunchtime Concerts".
Predvajamo posnetke s koncerta violončelista Sterlinga Elliotta in pianista Josepha Havlata, ki sta 2. marca letos nastopila v londonski dvorani Wigmore. Mladi ameriški violončelist, ki je del programa BBC-jevega programa “Umetnik nove generacije”, in nadarjeni pianist Joseph Havlat, doma iz Avstralije, sta tam izvedla Sonato za violončelo in klavir v C Benjamina Brittna in Sonato za violončelo in klavir v d-molu Franka Bridgea. Koncert je bil del BBC-jevega koncertnega cikla "The Lunchtime Concerts".
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar končuje posvete o kandidatu za mandatarja prihodnje vlade. Kot je pojasnila, po opravljenih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin ni prejela glasov, potrebnih za izvolitev. Relativni zmagovalec volitev pa ji je dejal, da v teh okoliščinah soglasja za prevzem mandata ne more dati, zato je Pirc Musar predsednika državnega zbora obvestila, da v prvem krogu ne more predlagati kandidata za predsednika vlade. Druge teme: - V Islamabadu iranski in ameriški predstavniki, njihovo srečanje še pod vprašajem - Gorenjski turistični delavci si obetajo rekordno poletno sezono - Piran ter Sečoveljske in Strunjanske soline v znamenju solinarskega praznika
Predsednica republike Nataša Pirc Musar končuje posvete o kandidatu za mandatarja prihodnje vlade. Kot je pojasnila, po opravljenih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin ni prejela glasov, potrebnih za izvolitev. Relativni zmagovalec volitev pa ji je dejal, da v teh okoliščinah soglasja za prevzem mandata ne more dati, zato je Pirc Musar predsednika državnega zbora obvestila, da v prvem krogu ne more predlagati kandidata za predsednika vlade. Druge teme: - V Islamabadu iranski in ameriški predstavniki, njihovo srečanje še pod vprašajem - Gorenjski turistični delavci si obetajo rekordno poletno sezono - Piran ter Sečoveljske in Strunjanske soline v znamenju solinarskega praznika
Tokrat se bomo ob spominih Al Pacina, slovitega igralca, ki danes praznuje 86. rojstni dan, podali na pot njegovega otroštva. Spremljali bomo njegovo odraščanje, prve korake v gledališču, kjer odkrije svojo strast do igre, in nato prehod v film, kjer ga svet počasi prepoznava — vse do prelomne vloge v Botru, ki ga izstreli med največje. Kultni igralec je odraščal v Bronxu, kjer bi lahko kmalu zašel na kriva pota, vendar ga je nekaj zadrževalo. Filmi, ki jih je gledal z mamo, so bili odločilni, da je od življenja želel več. Dobil je oskarja, štiri zlate globuse, dva tonyja, dva emmyja, ugledno nagrado obie ... Postal je Michael Corleone in Tony Montana.
Tokrat se bomo ob spominih Al Pacina, slovitega igralca, ki danes praznuje 86. rojstni dan, podali na pot njegovega otroštva. Spremljali bomo njegovo odraščanje, prve korake v gledališču, kjer odkrije svojo strast do igre, in nato prehod v film, kjer ga svet počasi prepoznava — vse do prelomne vloge v Botru, ki ga izstreli med največje. Kultni igralec je odraščal v Bronxu, kjer bi lahko kmalu zašel na kriva pota, vendar ga je nekaj zadrževalo. Filmi, ki jih je gledal z mamo, so bili odločilni, da je od življenja želel več. Dobil je oskarja, štiri zlate globuse, dva tonyja, dva emmyja, ugledno nagrado obie ... Postal je Michael Corleone in Tony Montana.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.