Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
8500 gledalcev se je na Ljubnem znova razveselilo zmage Nike Prevc. S točko prednosti je ponovila včerajšnji uspeh in petič zapored slavila na domačem prizorišču. V karieri je osvojila 31 zmag in se na večni lestvici najboljših povzpela na drugo mesto. Drugi poudarki oddaje: - Iranski predsednik Pezeškijan odgovornost za proteste pripisal Izraelu in ZDA; te grozijo s posredovanjem. - Premier Golob Dražgoško bitko na spominski slovesnosti označil za simbol neuklonljivosti. - Mladoletnik po napadu z nožem na dijakino v enomesečnem priporu.
8500 gledalcev se je na Ljubnem znova razveselilo zmage Nike Prevc. S točko prednosti je ponovila včerajšnji uspeh in petič zapored slavila na domačem prizorišču. V karieri je osvojila 31 zmag in se na večni lestvici najboljših povzpela na drugo mesto. Drugi poudarki oddaje: - Iranski predsednik Pezeškijan odgovornost za proteste pripisal Izraelu in ZDA; te grozijo s posredovanjem. - Premier Golob Dražgoško bitko na spominski slovesnosti označil za simbol neuklonljivosti. - Mladoletnik po napadu z nožem na dijakino v enomesečnem priporu.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
v odlomkih iz del Valentinija, Puccinija, Rossinija, Mozarta, Straussa mlajšega, Castrovillarija, Glinke, Rimskega-Korsakova in Donizettija.
v odlomkih iz del Valentinija, Puccinija, Rossinija, Mozarta, Straussa mlajšega, Castrovillarija, Glinke, Rimskega-Korsakova in Donizettija.
Na sporedu sta dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihale in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa
Na sporedu sta dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihale in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Roman Grad Gripsholm nemškega avtorja z začetka prejšnjega stoletja Kurta Tucholskega je njegovo edino daljše prozno besedilo. V slovenščini je v prevodu Tine Štrancar izšel pri založbi Miš. Kurt Tucholsky je že zelo zgodaj kazal strast do politično angažiranih besedil. Po prvi svetovni vojni je delal kot pisatelj, novinar in urednik satirične revije Ulk. Poleg tega velja za enega najpomembnejših literarnih ter gledaliških kritikov in esejistov Weimarske republike. Zdaj pa nazaj k romanu Grad Gripsholm: v prejšnji oddaji smo spremljali pisatelja Petra in njegovo zaročenko Lydio na poti na Švedsko, od takrat sta že prispela v prestolnico, kjer iščeta majceno hiško, v kateri bi preživela dopust. Sprehajata se po Stockholmu in s pomočjo tolmača Bengtssona, ki tolče ameriško nemščino, odkrijeta nenavadno ugodno nastanitev na Gradu Gripsholm v Mariefredu ob Malarskem jezeru. Odkrijeta tudi, da so glede hrane Švedi mojstri samo v predjedeh ... natančneje, obloženih kruhkih, glede vin pa ... Prevod Tina Štrancar, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.
Roman Grad Gripsholm nemškega avtorja z začetka prejšnjega stoletja Kurta Tucholskega je njegovo edino daljše prozno besedilo. V slovenščini je v prevodu Tine Štrancar izšel pri založbi Miš. Kurt Tucholsky je že zelo zgodaj kazal strast do politično angažiranih besedil. Po prvi svetovni vojni je delal kot pisatelj, novinar in urednik satirične revije Ulk. Poleg tega velja za enega najpomembnejših literarnih ter gledaliških kritikov in esejistov Weimarske republike. Zdaj pa nazaj k romanu Grad Gripsholm: v prejšnji oddaji smo spremljali pisatelja Petra in njegovo zaročenko Lydio na poti na Švedsko, od takrat sta že prispela v prestolnico, kjer iščeta majceno hiško, v kateri bi preživela dopust. Sprehajata se po Stockholmu in s pomočjo tolmača Bengtssona, ki tolče ameriško nemščino, odkrijeta nenavadno ugodno nastanitev na Gradu Gripsholm v Mariefredu ob Malarskem jezeru. Odkrijeta tudi, da so glede hrane Švedi mojstri samo v predjedeh ... natančneje, obloženih kruhkih, glede vin pa ... Prevod Tina Štrancar, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Kaj je znanstvena ilustracija in kako nastane taktilna znanstvena ilustracija, ki je namenjena slepim in slabovidnim? Tega izziva so se lotili študenti na delavnicah Kaverljag, ki so potekale od leta 1998 do 2012 v ateljeju v Kaverljagu, v zaselku v vasi Grintovec pri Šmarjah nad Koprom. Leta 2009 so se posvetili iskanju rešitev, kako posamezne organizme predstaviti slepim in slabovidnim, da jih spoznajo s tipanjem. Nastali sta dve knjigi leta 2009 Dotakni se ptice in leta 2012 Žuželke od blizu. Leta 2024 so delavnice znova vzpostavili s projektom Morski organizmi za slepe in slabovidne, ki ga vodita Društvo Kaverljag in Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, projekt pa so predstavili na razstavah, na katerih so uporabniki preizkušali učinkovitost metode. Decembra lani so izdali tudi znanstveno monografijo Ilustriranje nevidnega: Oblikovanje za vključujočo družbo, zdaj pa si prizadevajo, da bi vzpostavili bazo taktilnih ilustracij. Kakšne izzive je prestavljalo delo na projektu Morski organizmi za slepe in slabovidne, ki je rezultat raziskovalnega programa Vizualna pismenost na Univerzi v Ljubljani, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, in kakšne uporabne rešitve so predlagali, pa v današnji nedeljski reportaži, ki jo je pripravila Petra Medved.
Kaj je znanstvena ilustracija in kako nastane taktilna znanstvena ilustracija, ki je namenjena slepim in slabovidnim? Tega izziva so se lotili študenti na delavnicah Kaverljag, ki so potekale od leta 1998 do 2012 v ateljeju v Kaverljagu, v zaselku v vasi Grintovec pri Šmarjah nad Koprom. Leta 2009 so se posvetili iskanju rešitev, kako posamezne organizme predstaviti slepim in slabovidnim, da jih spoznajo s tipanjem. Nastali sta dve knjigi leta 2009 Dotakni se ptice in leta 2012 Žuželke od blizu. Leta 2024 so delavnice znova vzpostavili s projektom Morski organizmi za slepe in slabovidne, ki ga vodita Društvo Kaverljag in Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, projekt pa so predstavili na razstavah, na katerih so uporabniki preizkušali učinkovitost metode. Decembra lani so izdali tudi znanstveno monografijo Ilustriranje nevidnega: Oblikovanje za vključujočo družbo, zdaj pa si prizadevajo, da bi vzpostavili bazo taktilnih ilustracij. Kakšne izzive je prestavljalo delo na projektu Morski organizmi za slepe in slabovidne, ki je rezultat raziskovalnega programa Vizualna pismenost na Univerzi v Ljubljani, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, in kakšne uporabne rešitve so predlagali, pa v današnji nedeljski reportaži, ki jo je pripravila Petra Medved.
Nihče ne dvomi, da ima lokalno pridelana hrana veliko prednosti. Dobro vpliva tako na zdravje ljudi in živali, poleg tega pa ohranja življenje na podeželju. Pozanimali smo se, kakšne aktivnosti na tem področju izvajajo kmetijske zadruge. Nekatere se ponašajo tudi s predelovalno dejavnostjo in svojimi trgovinami. Na prestižnem mednarodnem ocenjevanju ekstra deviških oljčnih olj Premio Biol Novello v Bariju v Italiji pa sta kar dva pridelovalca s širšega Goriškega prejela visoki priznanji. Mi smo ju obiskali. Ob godu sv. Antona Puščavnika, ki je – med drugim zavetnik – živinorejcev in mesarjev, v oddaji tudi o tradiciji kolin in kašnatih klobas – čurk. Tako jih imenujejo v Prlekiji in nekaterih obmejnih krajih s Hrvaško. Posebno pozornost jim namenja »Društvo Antonovanje na Kogu«, ki že poldrugo desetletje pripravlja čurkijado.
Nihče ne dvomi, da ima lokalno pridelana hrana veliko prednosti. Dobro vpliva tako na zdravje ljudi in živali, poleg tega pa ohranja življenje na podeželju. Pozanimali smo se, kakšne aktivnosti na tem področju izvajajo kmetijske zadruge. Nekatere se ponašajo tudi s predelovalno dejavnostjo in svojimi trgovinami. Na prestižnem mednarodnem ocenjevanju ekstra deviških oljčnih olj Premio Biol Novello v Bariju v Italiji pa sta kar dva pridelovalca s širšega Goriškega prejela visoki priznanji. Mi smo ju obiskali. Ob godu sv. Antona Puščavnika, ki je – med drugim zavetnik – živinorejcev in mesarjev, v oddaji tudi o tradiciji kolin in kašnatih klobas – čurk. Tako jih imenujejo v Prlekiji in nekaterih obmejnih krajih s Hrvaško. Posebno pozornost jim namenja »Društvo Antonovanje na Kogu«, ki že poldrugo desetletje pripravlja čurkijado.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem bo v novem študijskem letu prvič razpisan nov petletni študijski program Logopedija in surdopedagogika. Pridobitev programa je pomembna za celoten slovenski prostor, saj v zadnjih letih kronično primanjkuje logopedov in surdopedagogov, otrok s težavami na področju komunikacije in jezikovno-govornih motenj pa je vse več. V oddaji tudi o tem: - V Dražgošah poteka osrednja spominska slovesnost ob 84. obletnice ene večjih bitk med drugo svetovno vojno na Slovenskem. - Razstava Svetloba dobi obliko v Tartinijevi hiši v Piranu znova odkriva skoraj pozabljeno kiparko Mario Benedetti Keržič. - Na Ljubnem ob Savinji se nadaljuje praznik smučarskih skokov.
Na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem bo v novem študijskem letu prvič razpisan nov petletni študijski program Logopedija in surdopedagogika. Pridobitev programa je pomembna za celoten slovenski prostor, saj v zadnjih letih kronično primanjkuje logopedov in surdopedagogov, otrok s težavami na področju komunikacije in jezikovno-govornih motenj pa je vse več. V oddaji tudi o tem: - V Dražgošah poteka osrednja spominska slovesnost ob 84. obletnice ene večjih bitk med drugo svetovno vojno na Slovenskem. - Razstava Svetloba dobi obliko v Tartinijevi hiši v Piranu znova odkriva skoraj pozabljeno kiparko Mario Benedetti Keržič. - Na Ljubnem ob Savinji se nadaljuje praznik smučarskih skokov.
Kirnja ima čokato ovalno telo, veliko glavo, izstopajoče oči, široka usta in mesnate, povešene ustnice. Njena pričakovana življenjska doba je petdeset let. Toda le redke kirnje dosežejo to starost. Ker je njihovo meso zelo okusno, so jih desetletja čezmerno lovili. Da bi jo rešili, so jo razglasili za zaščiteno vrsto. Živi tudi v Jadranskem morju, kjer je ena največjih rib in spada med ogrožene vrste. Hrani se z majhnimi ribami, hobotnicami in raki. Je prava požrešnica. Čim starejša je, tem več jé, zato se debeli in potrebuje še več hrane. Kirnje v svojem življenjskem ciklu spremenijo spol. Do petega leta starosti je njihov spol nedoločen, imajo ženske in moške spolne značilnosti, potem postanejo samice, dokler pri starosti štirinajst let ne dosežejo osemdeset centimetrov in se spremenijo v samce. Temu pojavu pravimo hermafroditizem ali dvospolnost in pomeni, da ima organizem hkrati oba spola. Več o tej morski ribi pa v tokratnih Zverinicah.
Kirnja ima čokato ovalno telo, veliko glavo, izstopajoče oči, široka usta in mesnate, povešene ustnice. Njena pričakovana življenjska doba je petdeset let. Toda le redke kirnje dosežejo to starost. Ker je njihovo meso zelo okusno, so jih desetletja čezmerno lovili. Da bi jo rešili, so jo razglasili za zaščiteno vrsto. Živi tudi v Jadranskem morju, kjer je ena največjih rib in spada med ogrožene vrste. Hrani se z majhnimi ribami, hobotnicami in raki. Je prava požrešnica. Čim starejša je, tem več jé, zato se debeli in potrebuje še več hrane. Kirnje v svojem življenjskem ciklu spremenijo spol. Do petega leta starosti je njihov spol nedoločen, imajo ženske in moške spolne značilnosti, potem postanejo samice, dokler pri starosti štirinajst let ne dosežejo osemdeset centimetrov in se spremenijo v samce. Temu pojavu pravimo hermafroditizem ali dvospolnost in pomeni, da ima organizem hkrati oba spola. Več o tej morski ribi pa v tokratnih Zverinicah.
Če ste nedeljsko oddajo zamudili, ali pa bi jo radi slišali še enkrat – vabljeni v V dobri družbi s Kristijanom. Čaka vas koncert v živo z Okroglimi muzikanti, sveži glasbeni predlogi na Lojtrci novih in pogovor z Blažem Švabom o letošnji Noči Modrijanov.
Če ste nedeljsko oddajo zamudili, ali pa bi jo radi slišali še enkrat – vabljeni v V dobri družbi s Kristijanom. Čaka vas koncert v živo z Okroglimi muzikanti, sveži glasbeni predlogi na Lojtrci novih in pogovor z Blažem Švabom o letošnji Noči Modrijanov.
Rojstvo je temeljni življenjski dogodek, zaznamovan z upanjem, skrbjo in močjo novega začetka. Pomembno vlogo pri tem imajo babice porodničarke, ki s svojim znanjem, izkušnjami in človeško bližino že stoletja spremljajo ženske in njihove družine. Pokrajinski muzej Koper je v sklopu projekta (Ne)vidne ženske postavil razstavo Ob zibelki - zgodba babištva v Istri. Avtorici Tina Novak Pucer in dr. Meliha Fajić sta v ospredje postavili pogosto prezrto, a izjemno pomembno skupino žensk - babice, tiste, ki so kot varuhinje novega življenja ter zdravja mater in otrok, več stoletij zaznamovale življenja številnih generacij in oblikovale podobo naše skupnosti. Razstava skozi pripovedi, arhivske vire in izbrane predmete odpira vpogled v dediščino, odstira svet babiškega poklica, šeg in navad ter številnih praks, ki so spremljale rojstvo otrok tako v Kopru kot na njegovem podeželju od 18. stoletja pa vse do prve polovice 20. stoletja.
Rojstvo je temeljni življenjski dogodek, zaznamovan z upanjem, skrbjo in močjo novega začetka. Pomembno vlogo pri tem imajo babice porodničarke, ki s svojim znanjem, izkušnjami in človeško bližino že stoletja spremljajo ženske in njihove družine. Pokrajinski muzej Koper je v sklopu projekta (Ne)vidne ženske postavil razstavo Ob zibelki - zgodba babištva v Istri. Avtorici Tina Novak Pucer in dr. Meliha Fajić sta v ospredje postavili pogosto prezrto, a izjemno pomembno skupino žensk - babice, tiste, ki so kot varuhinje novega življenja ter zdravja mater in otrok, več stoletij zaznamovale življenja številnih generacij in oblikovale podobo naše skupnosti. Razstava skozi pripovedi, arhivske vire in izbrane predmete odpira vpogled v dediščino, odstira svet babiškega poklica, šeg in navad ter številnih praks, ki so spremljale rojstvo otrok tako v Kopru kot na njegovem podeželju od 18. stoletja pa vse do prve polovice 20. stoletja.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Njegova dedek in babica sta iz Palestine pobegnila v Sirijo, oče pa iz Sirije v tedanjo Jugoslavijo. O beguncih, ki so pred desetletjem v upanju na boljše življenje dosegli tudi Slovenijo, je napisal pretresljivo knjigo Zadnji gozd. Njegova najnovejša, lanska izdaja je poljudnoznanstveno delo Srce v kletki. Doc. dr. Franjo Husam Naji je namreč kardiolog in organizacijski vodja klinike za interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, vodil je tudi oddelek za kardiologijo. Zato ni naključje in ne preseneča – glede na njegovo dostopnost –, da mu številni pacienti pravijo "doktor s srcem". Ni mu nerodno priznati zdrsov v skrbi za svoje lastno zdravje, nima težav z izražanjem mnenja o zdravstvenem sistemu, niti ne o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Njegova dedek in babica sta iz Palestine pobegnila v Sirijo, oče pa iz Sirije v tedanjo Jugoslavijo. O beguncih, ki so pred desetletjem v upanju na boljše življenje dosegli tudi Slovenijo, je napisal pretresljivo knjigo Zadnji gozd. Njegova najnovejša, lanska izdaja je poljudnoznanstveno delo Srce v kletki. Doc. dr. Franjo Husam Naji je namreč kardiolog in organizacijski vodja klinike za interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, vodil je tudi oddelek za kardiologijo. Zato ni naključje in ne preseneča – glede na njegovo dostopnost –, da mu številni pacienti pravijo "doktor s srcem". Ni mu nerodno priznati zdrsov v skrbi za svoje lastno zdravje, nima težav z izražanjem mnenja o zdravstvenem sistemu, niti ne o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Na nedeljo Jezusovega krsta iz cerkve Svetega Ruperta v Župniji Videm-Krško neposredno prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik Alojz Kačičnik. Pri maši sodeluje mešani pevski zbor Videmčan pod vodstvom organistke Manje Molan.
Na nedeljo Jezusovega krsta iz cerkve Svetega Ruperta v Župniji Videm-Krško neposredno prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik Alojz Kačičnik. Pri maši sodeluje mešani pevski zbor Videmčan pod vodstvom organistke Manje Molan.
7. januarja so praznovali božič pravoslavni verniki. Hristos se rodi se tradicionalno pozdravljajo na ta dan, tradicijo pa negujejo tudi z glasbo, ki opeva Kristusovo rojstvo. Kerubinska pesem, ki jo boste tokrat slišali v različnih uglasbitvah, je del pravoslavne liturgije in se jo poje tudi v noči pred božičem, pri tako imenovanem bdenju, posredno pa se nanaša tudi na rojstvo Jezusa.
7. januarja so praznovali božič pravoslavni verniki. Hristos se rodi se tradicionalno pozdravljajo na ta dan, tradicijo pa negujejo tudi z glasbo, ki opeva Kristusovo rojstvo. Kerubinska pesem, ki jo boste tokrat slišali v različnih uglasbitvah, je del pravoslavne liturgije in se jo poje tudi v noči pred božičem, pri tako imenovanem bdenju, posredno pa se nanaša tudi na rojstvo Jezusa.
Smučarske skakalke se bodo na Ljubnem ob Savinji tudi danes pomerile na posamični tekmi, na kateri bo vnovič osrednja favoritinja za zmago Nika Prevc, ki v seštevku svetovnega pokala povečuje svojo prednost pred tekmicami. Za rokometašice Krima pa se bo nadaljevala sezona v ligi prvakinj. Ljubljančake bodo popoldne gostile norveško zasedbo iz Sole.
Smučarske skakalke se bodo na Ljubnem ob Savinji tudi danes pomerile na posamični tekmi, na kateri bo vnovič osrednja favoritinja za zmago Nika Prevc, ki v seštevku svetovnega pokala povečuje svojo prednost pred tekmicami. Za rokometašice Krima pa se bo nadaljevala sezona v ligi prvakinj. Ljubljančake bodo popoldne gostile norveško zasedbo iz Sole.
Pravoslavni kristjani, ki se ravnajo po julijanskem koledarju, so božič praznovali 7. januarja. V mariborski pravoslavni cerkvi poudarjajo, da imajo živo cerkev, božič so letos praznovali v posvečenem hramu sv. Cirila in Metoda. Maribor je lani oktobra obiskal srbski patriarh in v nedeljo, 5. oktobra, s somaševalci opravil veliko posvečenje. Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru Milan Jovanović je povedal, da je bil to zanje zgodovinski dan.
Pravoslavni kristjani, ki se ravnajo po julijanskem koledarju, so božič praznovali 7. januarja. V mariborski pravoslavni cerkvi poudarjajo, da imajo živo cerkev, božič so letos praznovali v posvečenem hramu sv. Cirila in Metoda. Maribor je lani oktobra obiskal srbski patriarh in v nedeljo, 5. oktobra, s somaševalci opravil veliko posvečenje. Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru Milan Jovanović je povedal, da je bil to zanje zgodovinski dan.
V kratkem se bo odvil katehetski simpozij z naslovom, "Biti katehet z družinam." Spregovorili bomo o tem, kako pomembno je delo katehetov in tudi njihovo izobraževanje. Kakšni so občutki in pričakovanja udeležencev, ki se bodo udeležili simpozija? Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili šolsko sestro de Notre Dame, Magdo Burger.
V kratkem se bo odvil katehetski simpozij z naslovom, "Biti katehet z družinam." Spregovorili bomo o tem, kako pomembno je delo katehetov in tudi njihovo izobraževanje. Kakšni so občutki in pričakovanja udeležencev, ki se bodo udeležili simpozija? Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili šolsko sestro de Notre Dame, Magdo Burger.
O misterioznem življenju vojaškega vohuna Vladimirja Vauhnika
O misterioznem življenju vojaškega vohuna Vladimirja Vauhnika
Radijska igra za otroke v trku škrata in dveh zmajev duhovito spregovori o pohlepu, ki poganja svet. Režiserka: Špela Stres Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Zmarjan – Jaka Lah Zobert – Danijel Malalan Škrat – Martina Maurič Lazar Bdragoglava – Ana Facchini Doktor Bukowetz – Ivan Rupnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2006
Radijska igra za otroke v trku škrata in dveh zmajev duhovito spregovori o pohlepu, ki poganja svet. Režiserka: Špela Stres Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Zmarjan – Jaka Lah Zobert – Danijel Malalan Škrat – Martina Maurič Lazar Bdragoglava – Ana Facchini Doktor Bukowetz – Ivan Rupnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2006
Poslušamo Beethovnov Sekstet za dve violini, violo, violončelo in dva rogova v Es-duru, Koncertni preludij za orgle Blaža Arniča, Bachovo balado Blaža Puciharja in Boštjana Gombača, tango La camorra III Astorja Piazzolle, Sonatino za klavir Mauricea Ravela ter Trio za violino, violo in violončelo v d-molu Maxa Regerja.
Poslušamo Beethovnov Sekstet za dve violini, violo, violončelo in dva rogova v Es-duru, Koncertni preludij za orgle Blaža Arniča, Bachovo balado Blaža Puciharja in Boštjana Gombača, tango La camorra III Astorja Piazzolle, Sonatino za klavir Mauricea Ravela ter Trio za violino, violo in violončelo v d-molu Maxa Regerja.
Avstrijska pesnica Ingeborg Bachmann je živela v letih od 1926 do 1973, rodila se je v Celovcu in umrla v Rimu. Spada med najpomembnejše pesnike 20. stoletja. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Zvone Hribar, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2002.
Avstrijska pesnica Ingeborg Bachmann je živela v letih od 1926 do 1973, rodila se je v Celovcu in umrla v Rimu. Spada med najpomembnejše pesnike 20. stoletja. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Zvone Hribar, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2002.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Poslušamo Nokturno iz Suite za dva klavirja v fis-molu, op. 6 Dmitrija Šostakoviča, Kmečko suito Bele Bartoka v priredbi Iva Petrića ter prvi stavek iz Sonate za violino in klavir v G-duru, op. 6 Ericha Wolfganga Korngolda.
Poslušamo Nokturno iz Suite za dva klavirja v fis-molu, op. 6 Dmitrija Šostakoviča, Kmečko suito Bele Bartoka v priredbi Iva Petrića ter prvi stavek iz Sonate za violino in klavir v G-duru, op. 6 Ericha Wolfganga Korngolda.
Roman sodobnega turškega pisatelja je tematsko zelo širok, saj po eni strani govori o sicer ključni, a vselej tudi zagonetni vlogi, ki jo v naših življenjih igra ljubezen, po drugi plati pa se ubada z vprašanjem, kako funkcionirajo današnji avtoritarni politični režimi
Roman sodobnega turškega pisatelja je tematsko zelo širok, saj po eni strani govori o sicer ključni, a vselej tudi zagonetni vlogi, ki jo v naših življenjih igra ljubezen, po drugi plati pa se ubada z vprašanjem, kako funkcionirajo današnji avtoritarni politični režimi
Včerajšnji prvi tekmovalni dan smučarskih skokov na Ljubnem ob Savinji je bil z zmago Nike Prevc odlična uvertura v današnji vrhunec dogajanja. Včeraj se je pod Rajhovko zbralo rekordnih 8 tisoč 500 navijačev. Današnje vreme jih utegne privabiti še več. Drugi poudarki oddaje: V Iranu se stopnjujejo protesti proti režimu ajatole Hameneja. Washington preučuje možnosti vojaškega posredovanja. Sirska vojska prevzela nadzor nad kurdskimi soseskami Alepa. Simfoniki RTV Slovenija začenjajo nov cikel matinej Mozartine.
Včerajšnji prvi tekmovalni dan smučarskih skokov na Ljubnem ob Savinji je bil z zmago Nike Prevc odlična uvertura v današnji vrhunec dogajanja. Včeraj se je pod Rajhovko zbralo rekordnih 8 tisoč 500 navijačev. Današnje vreme jih utegne privabiti še več. Drugi poudarki oddaje: V Iranu se stopnjujejo protesti proti režimu ajatole Hameneja. Washington preučuje možnosti vojaškega posredovanja. Sirska vojska prevzela nadzor nad kurdskimi soseskami Alepa. Simfoniki RTV Slovenija začenjajo nov cikel matinej Mozartine.
V 22. sezoni Napotkov odkrivamo zgodovinska mesta in tokrat je na vrsti najstarejše slovensko zgodovinsko mesto – Ptuj. Koliko prebivalcev je imel Ptuj v rimskih časih, čemu je bil namnjen Orfejev spomenik in katera je najstarejša knjiga v knjižnici Minoritskega samostana, je zanimalo Lano Furlan, ki se je odpravila z mikrofonom v roki uro in pol iz Ljubljane in tako razkrila skrivnosti Ptuja.
V 22. sezoni Napotkov odkrivamo zgodovinska mesta in tokrat je na vrsti najstarejše slovensko zgodovinsko mesto – Ptuj. Koliko prebivalcev je imel Ptuj v rimskih časih, čemu je bil namnjen Orfejev spomenik in katera je najstarejša knjiga v knjižnici Minoritskega samostana, je zanimalo Lano Furlan, ki se je odpravila z mikrofonom v roki uro in pol iz Ljubljane in tako razkrila skrivnosti Ptuja.
Za alpske smučarke v hitrih disciplinah se sezona nadaljuje v Zauchenseeju v Avstriji. Po včerajšnjem smuku bo danes še superveleslalomska tekma, na kateri bo vnovič edina slovenska predstavnica Ilka Štuhec, ki pili svojo formo pred bližajočimi se zimskimi olimpijskimi igrami.
Za alpske smučarke v hitrih disciplinah se sezona nadaljuje v Zauchenseeju v Avstriji. Po včerajšnjem smuku bo danes še superveleslalomska tekma, na kateri bo vnovič edina slovenska predstavnica Ilka Štuhec, ki pili svojo formo pred bližajočimi se zimskimi olimpijskimi igrami.
Poslušamo Suito št. 1 v D-duru za trobento, godala in basso continuo Georga Philippa Telemanna, Koncert za fagot in orkester v F-duru Carla Marie von Webra ter Adagio iz Godalnega kvinteta v F-duru Antona Brucknerja.
Poslušamo Suito št. 1 v D-duru za trobento, godala in basso continuo Georga Philippa Telemanna, Koncert za fagot in orkester v F-duru Carla Marie von Webra ter Adagio iz Godalnega kvinteta v F-duru Antona Brucknerja.
Neki mehanik je dolga leta delal v avtomobilski tovarni Ford v Detroitu. V tem času si je v tovarni »izposodil« različne dele avtomobilov in kakšno orodje ter ni pretirano skrbel, da bi to vrnil. Nadrejeni tega njegovega početja niso opazili, zato niso ukrepali. »Pozabljivi« mehanik je čez leta globlje spoznal krščanstvo in se dal krstiti. Svojo vero je vzel zares. Naslednji dan po krstu je prinesel s sabo vse tiste reči, ki si jih je »izposodil« v letih službe. Stopil je do nadrejenega in mu razložil, da pravzaprav ni nikoli imel resnega namena vse to ukrasti. Prosil ga je, da mu ta prestopek odpusti. Nadrejeni je bil tako presenečen, da je brzojavil lastniku Henryju Fordu, ki je bil na obisku v eni izmed evropskih Fordovih tovarn. Podrobno je opisal dogodek. Ford mu je takoj brzojavil nazaj: »Zajezite reko Detroit. Pokrstite celotno tovarno!« Ta človek je krst vzel tako zares! Kar samo se nam danes, ko obhajamo praznik Jezusovega krsta, zastavlja vprašanje, kako zares ga jemljemo mi. Jezusov krst v Jordanu je pomemben dogodek v njegovem življenju. Ima globok pomen z različnimi razlagami. O njegovi pomembnosti govori dejstvo, da o njem poročajo vsi trije sinoptični evangeliji. Od tod izhaja, da krst Jezusa Kristusa pomeni začetek njegovega javnega delovanja. Morda se marsikdo sprašuje, zakaj je Janez Krstnik krstil Jezusa. Jezus je s tem pokazal edinost in solidarnost s človeškim rodom, ki ga je prišel odrešit. Dovolil je, da so ga prišteli med grešnike. Janezov krst so namreč prejemali grešniki, da bi se spreobrnili. Jezus je posvetil vodo, ko je bil krščen v reki. Tako so tudi nam pri krstu izbrisani grehi in smo v stanju milosti, da lahko hodimo za Kristusom. V nekem smislu Jezusov krst pomeni natanko tako kot naš krst. Jezus je s svojim krstom začel svoje javno delovanje, svoje poslanstvo. Njegov krst je njegova inavguracija, njegov začetni obred, iniciacija, vstop v to poslanstvo. Tudi mi smo s krstom prejeli poslanstvo kristjana in s tem oznanjanja Kristusovega evangelija. Ob prihodu v cerkev se pokrižamo z blagoslovljeno vodo. To dejanje nas spomni, da smo bili krščeni z vodo. Je obenem prošnja, naj nas Bog očisti grehov, podobno kot nas voda očisti telesne umazanije. Naj nas pokrižanje z blagoslovljeno vodo tudi spomni, da nas Bog ljubi in smo pri krstu postali njegovi ljubljeni otroci. Naj nas spomni na besede današnjega evangelija: Ti si »moj ljubljeni sin, nad katerim imam veselje« (Mt 3, 17). Pojdi in oznanjuj evangelij!
Neki mehanik je dolga leta delal v avtomobilski tovarni Ford v Detroitu. V tem času si je v tovarni »izposodil« različne dele avtomobilov in kakšno orodje ter ni pretirano skrbel, da bi to vrnil. Nadrejeni tega njegovega početja niso opazili, zato niso ukrepali. »Pozabljivi« mehanik je čez leta globlje spoznal krščanstvo in se dal krstiti. Svojo vero je vzel zares. Naslednji dan po krstu je prinesel s sabo vse tiste reči, ki si jih je »izposodil« v letih službe. Stopil je do nadrejenega in mu razložil, da pravzaprav ni nikoli imel resnega namena vse to ukrasti. Prosil ga je, da mu ta prestopek odpusti. Nadrejeni je bil tako presenečen, da je brzojavil lastniku Henryju Fordu, ki je bil na obisku v eni izmed evropskih Fordovih tovarn. Podrobno je opisal dogodek. Ford mu je takoj brzojavil nazaj: »Zajezite reko Detroit. Pokrstite celotno tovarno!« Ta človek je krst vzel tako zares! Kar samo se nam danes, ko obhajamo praznik Jezusovega krsta, zastavlja vprašanje, kako zares ga jemljemo mi. Jezusov krst v Jordanu je pomemben dogodek v njegovem življenju. Ima globok pomen z različnimi razlagami. O njegovi pomembnosti govori dejstvo, da o njem poročajo vsi trije sinoptični evangeliji. Od tod izhaja, da krst Jezusa Kristusa pomeni začetek njegovega javnega delovanja. Morda se marsikdo sprašuje, zakaj je Janez Krstnik krstil Jezusa. Jezus je s tem pokazal edinost in solidarnost s človeškim rodom, ki ga je prišel odrešit. Dovolil je, da so ga prišteli med grešnike. Janezov krst so namreč prejemali grešniki, da bi se spreobrnili. Jezus je posvetil vodo, ko je bil krščen v reki. Tako so tudi nam pri krstu izbrisani grehi in smo v stanju milosti, da lahko hodimo za Kristusom. V nekem smislu Jezusov krst pomeni natanko tako kot naš krst. Jezus je s svojim krstom začel svoje javno delovanje, svoje poslanstvo. Njegov krst je njegova inavguracija, njegov začetni obred, iniciacija, vstop v to poslanstvo. Tudi mi smo s krstom prejeli poslanstvo kristjana in s tem oznanjanja Kristusovega evangelija. Ob prihodu v cerkev se pokrižamo z blagoslovljeno vodo. To dejanje nas spomni, da smo bili krščeni z vodo. Je obenem prošnja, naj nas Bog očisti grehov, podobno kot nas voda očisti telesne umazanije. Naj nas pokrižanje z blagoslovljeno vodo tudi spomni, da nas Bog ljubi in smo pri krstu postali njegovi ljubljeni otroci. Naj nas spomni na besede današnjega evangelija: Ti si »moj ljubljeni sin, nad katerim imam veselje« (Mt 3, 17). Pojdi in oznanjuj evangelij!
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Amos Oz nas je nagovoril kar z nekaj svojimi romani, prevedenimi v slovenščino. Tako je že leta 1995 izšel njegov roman Črna skrinjica, leta 2012 njegov obsežni roman Zgodba o ljubezni in temnini, dve leti pozneje Panter v kleti in čez nadaljnji dve leti še Moj Mihael ter leto dni pozneje kot za zdaj zadnji pisateljev roman v slovenščini Juda. Leta 2024 smo dobili tudi knjižico Kako ozdraviti fanatika: dva eseja, dokaz več, kako pisatelj ni privoljeval v črno-beli svet. Naslovni junak romana Juda je Šmuel Aš, mladenič, ki opusti študij Jezusa z zgodovinskega vidika, še prej ga zapusti punca, ki se poroči z nekdanjim fantom, tako da je čas za spremembo. Šmuel Aš se tako odzove na oglas o iskanju družabnika invalidnemu sedemdesetletniku. Prevajalka Mojca Kranjc, režiserka Ana Krauthaker, interpret Gregor Gruden, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Amos Oz nas je nagovoril kar z nekaj svojimi romani, prevedenimi v slovenščino. Tako je že leta 1995 izšel njegov roman Črna skrinjica, leta 2012 njegov obsežni roman Zgodba o ljubezni in temnini, dve leti pozneje Panter v kleti in čez nadaljnji dve leti še Moj Mihael ter leto dni pozneje kot za zdaj zadnji pisateljev roman v slovenščini Juda. Leta 2024 smo dobili tudi knjižico Kako ozdraviti fanatika: dva eseja, dokaz več, kako pisatelj ni privoljeval v črno-beli svet. Naslovni junak romana Juda je Šmuel Aš, mladenič, ki opusti študij Jezusa z zgodovinskega vidika, še prej ga zapusti punca, ki se poroči z nekdanjim fantom, tako da je čas za spremembo. Šmuel Aš se tako odzove na oglas o iskanju družabnika invalidnemu sedemdesetletniku. Prevajalka Mojca Kranjc, režiserka Ana Krauthaker, interpret Gregor Gruden, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Glasbenik in njegov obiskovalec v kratkem, toda intenzivnem dialogu razpreta vprašanja življenjskega poslanstva, dostojanstva in temeljne človekove eksistence. Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Prirejevalka: Mojca Jan Zoran Dramaturg: Pavel Lužan Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Glasbenik Danijel – Zvone Hribar Obiskovalec Edvin – Pavle Ravnohrib Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1991
Glasbenik in njegov obiskovalec v kratkem, toda intenzivnem dialogu razpreta vprašanja življenjskega poslanstva, dostojanstva in temeljne človekove eksistence. Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Prirejevalka: Mojca Jan Zoran Dramaturg: Pavel Lužan Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Glasbenik Danijel – Zvone Hribar Obiskovalec Edvin – Pavle Ravnohrib Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1991
Razpis volitev za 22-ti marec je pričakovano pospešil dinamiko tega dogajanja. Premier Robert Golob v torek vabi na delovno kosilo in pogovor o tem, kako pred volitvami preprečiti drobljenje glasov na levi strani političnega pola.
Razpis volitev za 22-ti marec je pričakovano pospešil dinamiko tega dogajanja. Premier Robert Golob v torek vabi na delovno kosilo in pogovor o tem, kako pred volitvami preprečiti drobljenje glasov na levi strani političnega pola.
Prve oddaje v januarju nam narekujejo, da se spomnimo, katere glasbe ste poslušali v oddajah v lanskem letu. Silvij Skok je pripravil pregled izidov založbe Glitterbeat, napovedal pa tudi že nove izide za leto 2026.
Prve oddaje v januarju nam narekujejo, da se spomnimo, katere glasbe ste poslušali v oddajah v lanskem letu. Silvij Skok je pripravil pregled izidov založbe Glitterbeat, napovedal pa tudi že nove izide za leto 2026.
Na vrsti je Sobotni glasbeni večer, ki ga za vas ureja glasbeni urednik Jane Weber. Nocojšnji večer bo v znamenju glasbe in poezije avtorjev, kot so John Dawson, Robert Hunter in Jerry Garcia. Slišali boste prevode v slovenščino, ki sta jih napisala Vid Sark in Boštjan Soklič, mi pa smo jih posneli avgusta lani na koncertu v našem studiu 26 na Tavčarjevi v Ljubljani. Seznam skladb koncerta: 1. STRAŠNI VOLK (Dire Wolf, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 2. ZGUBA (Loser, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 3. JEST GREM DOL VEN (Beat It Down the Line, Jesse Fuller, priredba GD) 4. MAVRIČNO PESEM ZAPOJ (Rainbow, John Dawson, NRPS) 5. PLAMEN NA OBZORJU (Fire on the Mountain, Robert Hunter, Mickey Hart, GD) 6. IGRA (Deal, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 7. ČRNI ANDREJ (Black Peter, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 8. GORJANSKI BLUES (Deep Elem Blues, traditional, priredba GD) 9. AVTOCESTNA POLKA (New Speedway Boogie, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 10. PTICE PESEM (BIRD SONG, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 11. ŠIME ZADARSKI (Jack-a-Roe, traditional, priredba GD) 12. KROŽCI (Ripple, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 13. PARADIŽ (Garden of Eden, John Dawson, NRPS)
Na vrsti je Sobotni glasbeni večer, ki ga za vas ureja glasbeni urednik Jane Weber. Nocojšnji večer bo v znamenju glasbe in poezije avtorjev, kot so John Dawson, Robert Hunter in Jerry Garcia. Slišali boste prevode v slovenščino, ki sta jih napisala Vid Sark in Boštjan Soklič, mi pa smo jih posneli avgusta lani na koncertu v našem studiu 26 na Tavčarjevi v Ljubljani. Seznam skladb koncerta: 1. STRAŠNI VOLK (Dire Wolf, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 2. ZGUBA (Loser, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 3. JEST GREM DOL VEN (Beat It Down the Line, Jesse Fuller, priredba GD) 4. MAVRIČNO PESEM ZAPOJ (Rainbow, John Dawson, NRPS) 5. PLAMEN NA OBZORJU (Fire on the Mountain, Robert Hunter, Mickey Hart, GD) 6. IGRA (Deal, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 7. ČRNI ANDREJ (Black Peter, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 8. GORJANSKI BLUES (Deep Elem Blues, traditional, priredba GD) 9. AVTOCESTNA POLKA (New Speedway Boogie, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 10. PTICE PESEM (BIRD SONG, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 11. ŠIME ZADARSKI (Jack-a-Roe, traditional, priredba GD) 12. KROŽCI (Ripple, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 13. PARADIŽ (Garden of Eden, John Dawson, NRPS)
Je človek najmočnejši na svetu? Pripoveduje: Urška Hlebec. Amurska pravljica. Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.
Je človek najmočnejši na svetu? Pripoveduje: Urška Hlebec. Amurska pravljica. Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.
Čudovite melodije, očarljive kolorature in virtuozni pevski ognjemet odslikavajo ljubezen in obup mladega para.
Čudovite melodije, očarljive kolorature in virtuozni pevski ognjemet odslikavajo ljubezen in obup mladega para.
V svetu narašča zaskrbljenost zaradi dogajanja v Iranu, kjer se nadaljujejo protesti. Zaradi blokade interneta so informacije skope, vendar na dan prihajajo namigi, da so vladne sile ubile več sto ljudi, bolnišnice poročajo, da so preobremenjene. Tuje obveščevalne agencije ob tem opozarjajo, da bi se protesti lahko sprevrgli v revolucijo in strmoglavili režim. Drugi poudarki oddaje: - Razmere se zaostrujejo tudi v Siriji, kjer se stopnjujejo boji med kurdskimi in vladnimi silami. - 40-odstotkov Dancev verjame ameriškim grožnjam o prevzemu Grenlandije. - Po domači zmagi Nike Prevc Lanišek in Zajc na tekmi dvojic v Zakopanah druga.
V svetu narašča zaskrbljenost zaradi dogajanja v Iranu, kjer se nadaljujejo protesti. Zaradi blokade interneta so informacije skope, vendar na dan prihajajo namigi, da so vladne sile ubile več sto ljudi, bolnišnice poročajo, da so preobremenjene. Tuje obveščevalne agencije ob tem opozarjajo, da bi se protesti lahko sprevrgli v revolucijo in strmoglavili režim. Drugi poudarki oddaje: - Razmere se zaostrujejo tudi v Siriji, kjer se stopnjujejo boji med kurdskimi in vladnimi silami. - 40-odstotkov Dancev verjame ameriškim grožnjam o prevzemu Grenlandije. - Po domači zmagi Nike Prevc Lanišek in Zajc na tekmi dvojic v Zakopanah druga.
Sayaka Murata, rojena leta 1979 v prefekturi Čiba na Japonskem, je ena najpomembnejših sodobnih japonskih avtoric. Od mladosti piše in objavlja prozna dela, na svetovni književni podij se je leta 2003 podala z romanom Ženska iz samopostrežne trgovine, ki je doživel milijonsko prodajo in prevode, med drugim tudi v slovenski jezik. Poleg Sayake Murate pisateljice, kot so Hiromi Kawakami, Micko Kawakami in Yuu Miri, močno zaznamujejo sodobno japonsko književnost. Literarni fokus premikajo od tradicionalne družbene ureditve, ki žensko definira z vlogo žene in matere, ter ga usmerjajo k vprašanjem telesa, spolne avtonomije, deviacije in travme. Roman Zemljani, iz katerega je odlomek, se uvršča v tok magičnega in feminističnega realizma. V njem avtorica povzema in radikalizira fascinacijo s podrejenostjo, nasiljem in telesnostjo. S skrajnimi telesnimi in fantastičnimi motivi – od incesta do kanibalizma – prikaže, kako nasilje, vtkano v družbene norme razmnoževanja in družinskih dolžnosti, vodi v popolno predrugačenje posameznika. Njena protagonistka ne išče mesta v obstoječem svetu, temveč izhod iz človeškosti, ki ji ga ta svet vsiljuje. Družba je v romanu predstavljena kot velikanska »Tovarna«. To je mehanizem, ki vsakogar sili v vnaprej določeno funkcijo – za ženske pomeni predvsem biti stroj za rojevanje otrok. Ta družbeni model ni eksplicitno pojasnjen, ampak deluje kot vseprisotna ideologija: posamezniki so deli v mehanizmu, njihova vrednost pa je odvisna od zmožnosti prispevati k reprodukciji sistema. Kdor se upira, postane napaka v proizvodni liniji – in zato predmet izločitve ali popravka. S tem avtorica že v temelju postavi jasno kritiko sistemske dehumanizacije, ki je hladna, rutinska in brutalna. To in še več o pisateljici, sodobni japonski književnosti in romanu Zemljani je v spremni besedi napisala Katja Šifkovič. Roman Zemljani je v prevodu Matjaža Juričaka leta 2025 izdala založba V. B. Z. Interpretka Sabina Kogovšek, prevajalec Matjaž Juričak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef. Urednica oddaje Petra Tanko. Leto nastanka 2025.
Sayaka Murata, rojena leta 1979 v prefekturi Čiba na Japonskem, je ena najpomembnejših sodobnih japonskih avtoric. Od mladosti piše in objavlja prozna dela, na svetovni književni podij se je leta 2003 podala z romanom Ženska iz samopostrežne trgovine, ki je doživel milijonsko prodajo in prevode, med drugim tudi v slovenski jezik. Poleg Sayake Murate pisateljice, kot so Hiromi Kawakami, Micko Kawakami in Yuu Miri, močno zaznamujejo sodobno japonsko književnost. Literarni fokus premikajo od tradicionalne družbene ureditve, ki žensko definira z vlogo žene in matere, ter ga usmerjajo k vprašanjem telesa, spolne avtonomije, deviacije in travme. Roman Zemljani, iz katerega je odlomek, se uvršča v tok magičnega in feminističnega realizma. V njem avtorica povzema in radikalizira fascinacijo s podrejenostjo, nasiljem in telesnostjo. S skrajnimi telesnimi in fantastičnimi motivi – od incesta do kanibalizma – prikaže, kako nasilje, vtkano v družbene norme razmnoževanja in družinskih dolžnosti, vodi v popolno predrugačenje posameznika. Njena protagonistka ne išče mesta v obstoječem svetu, temveč izhod iz človeškosti, ki ji ga ta svet vsiljuje. Družba je v romanu predstavljena kot velikanska »Tovarna«. To je mehanizem, ki vsakogar sili v vnaprej določeno funkcijo – za ženske pomeni predvsem biti stroj za rojevanje otrok. Ta družbeni model ni eksplicitno pojasnjen, ampak deluje kot vseprisotna ideologija: posamezniki so deli v mehanizmu, njihova vrednost pa je odvisna od zmožnosti prispevati k reprodukciji sistema. Kdor se upira, postane napaka v proizvodni liniji – in zato predmet izločitve ali popravka. S tem avtorica že v temelju postavi jasno kritiko sistemske dehumanizacije, ki je hladna, rutinska in brutalna. To in še več o pisateljici, sodobni japonski književnosti in romanu Zemljani je v spremni besedi napisala Katja Šifkovič. Roman Zemljani je v prevodu Matjaža Juričaka leta 2025 izdala založba V. B. Z. Interpretka Sabina Kogovšek, prevajalec Matjaž Juričak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef. Urednica oddaje Petra Tanko. Leto nastanka 2025.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Novo koledarsko leto v SLG Celje začenjajo s krstno izvedbo po motivih Cankarjeve satirične drame Hlapci. Uprizoritev raziskuje vprašanje kritičnega premisleka v času vzpona skrajnih političnih sistemov, s simultanim odrskim in dokumentarističnim pristopom pa razkriva mehanizme upora, poslušnosti pa tudi spomina. Soavtorji priredbe besedila: Jan Krmelj, Dijana Matković, Lučka Neža Peterlin in igralska ekipa Režiser: Jan Krmelj Dramaturginja: Lučka Neža Peterlin Scenograf: Lin Japelj Kostumografka: Brina Vidic Avtor glasbe: Vid Greganović Oblikovalec zvoka: Primož Vozelj Oblikovalec svetlobe in videa: Domen Lušin Lektorica: Živa Čebulj Asistentka scenografa: Živa Brglez Avtorica poezije Anastazije Komar: Eva Stražar Igrajo: Lovro Zafred, Mojka Končar, Eva Stražar, Lučka Počkaj, Urban Kuntarič, Maša Grošelj, Andrej Murenc
Novo koledarsko leto v SLG Celje začenjajo s krstno izvedbo po motivih Cankarjeve satirične drame Hlapci. Uprizoritev raziskuje vprašanje kritičnega premisleka v času vzpona skrajnih političnih sistemov, s simultanim odrskim in dokumentarističnim pristopom pa razkriva mehanizme upora, poslušnosti pa tudi spomina. Soavtorji priredbe besedila: Jan Krmelj, Dijana Matković, Lučka Neža Peterlin in igralska ekipa Režiser: Jan Krmelj Dramaturginja: Lučka Neža Peterlin Scenograf: Lin Japelj Kostumografka: Brina Vidic Avtor glasbe: Vid Greganović Oblikovalec zvoka: Primož Vozelj Oblikovalec svetlobe in videa: Domen Lušin Lektorica: Živa Čebulj Asistentka scenografa: Živa Brglez Avtorica poezije Anastazije Komar: Eva Stražar Igrajo: Lovro Zafred, Mojka Končar, Eva Stražar, Lučka Počkaj, Urban Kuntarič, Maša Grošelj, Andrej Murenc
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.