Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V Veliki dvorani Ondine Otta Klasinc SNG Maribor se je v soboto zvečer slišala resnica. Tista pristna, neolepšana, ki se ne trudi ugajati, ampak zadeti pravo mesto. Osrednji mariborski časnik Večer je že 27. podelil nagrado za najboljšo izjavo Bob leta.
V Veliki dvorani Ondine Otta Klasinc SNG Maribor se je v soboto zvečer slišala resnica. Tista pristna, neolepšana, ki se ne trudi ugajati, ampak zadeti pravo mesto. Osrednji mariborski časnik Večer je že 27. podelil nagrado za najboljšo izjavo Bob leta.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Jeseni 2025 je izšla nova pesniška zbirka Marka Matičetovega V notranjosti so pokrajine (Zbirka Sončnica, vsa nora od svetlobe, Hiša poezije). Kot piše Miriam Drev v spremni besedi, je ta knjiga pesmi "upesnitev introspektivnega in pronicljivega motrenja v notranjo pokrajino lirskega subjekta (...) Zanj je navdih za pisanje vseprisoten, vsaka najmanjša življenjska sprememba predstavlja snov za poezijo, saj 'vse, kar je, živi [...] vse ima svoje poslanstvo'. Življenja pa ni brez nje, ki je prav tako vseprisotna." Njuna ljubezen na koncu zbirke doseže najvišjo stopnjo porajanja – v pesmih za njunega otroka. Po tem ciklu smo tudi naslovili literarni nokturno. Interpret Gaber K. Trseglav, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Jeseni 2025 je izšla nova pesniška zbirka Marka Matičetovega V notranjosti so pokrajine (Zbirka Sončnica, vsa nora od svetlobe, Hiša poezije). Kot piše Miriam Drev v spremni besedi, je ta knjiga pesmi "upesnitev introspektivnega in pronicljivega motrenja v notranjo pokrajino lirskega subjekta (...) Zanj je navdih za pisanje vseprisoten, vsaka najmanjša življenjska sprememba predstavlja snov za poezijo, saj 'vse, kar je, živi [...] vse ima svoje poslanstvo'. Življenja pa ni brez nje, ki je prav tako vseprisotna." Njuna ljubezen na koncu zbirke doseže najvišjo stopnjo porajanja – v pesmih za njunega otroka. Po tem ciklu smo tudi naslovili literarni nokturno. Interpret Gaber K. Trseglav, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Domen Prevc je v Oberstdorfu postal svetovni prvak v poletih. V današnjih preostalih dveh serijah je prednost stopnjeval in na koncu slavil za skoraj 60 točk pred drugim Norvežanom Mariusom Lindvikom, tretji je bil Japonec Ren Nikaido. V svojo zbirko je tako dodal novo zlato snežinko ter po Robertu Kranjcu in Petru Prevcu postal tretji Slovenec z naslovom prvaka v poletih. Anže Lanišek je bil osmi in Timi Zajc 20-ti. Slovenija bo jutri branila naslov prvaka v moštveni tekmi.
Domen Prevc je v Oberstdorfu postal svetovni prvak v poletih. V današnjih preostalih dveh serijah je prednost stopnjeval in na koncu slavil za skoraj 60 točk pred drugim Norvežanom Mariusom Lindvikom, tretji je bil Japonec Ren Nikaido. V svojo zbirko je tako dodal novo zlato snežinko ter po Robertu Kranjcu in Petru Prevcu postal tretji Slovenec z naslovom prvaka v poletih. Anže Lanišek je bil osmi in Timi Zajc 20-ti. Slovenija bo jutri branila naslov prvaka v moštveni tekmi.
V Sobotnem glasbenem večeru na Prvem nocoj nastopajo: JURE IVANUŠIČ, skupina NORDUNK in SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA pod taktirko dirigenta Patrika Grebla. Ekipa Radia Koper je koncert posnela 12. januarja v Kulturnem domu v Novi Gorici. V skupini NORDUNK so: Andrej Antauer, bas kitara, Gregor Antauer, klavir, orgle hammond, Bojan Logar, klarinet, alt saksofon in tenor saksofon, Tomaž Marčič, harmonika, Martin Rošer, bobni ter Simon Šimat, akustična in električna kitara. Jure Ivanušič je zmagovalec Festivala slovenskega šansona 2025, na katerem je z zasedbo Nordunk predstavil svojo lastno skladbo Zrcalo družbe in z njo bo tudi začel nocojšnji nastop. Koncert šansonov z naslovom Brezmejna je omnibus izvirnih kratkih zgodb v obliki uglasbljene avtorske poezije v orkestrski priredbi Leona Firšta. Urednica snemanja je bila Simona Moličnik, zvokovni mojster: Tadej Tadič, glasbeni producent: Tone Jurca, oddajo pa je uredil Jane Weber.
V Sobotnem glasbenem večeru na Prvem nocoj nastopajo: JURE IVANUŠIČ, skupina NORDUNK in SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA pod taktirko dirigenta Patrika Grebla. Ekipa Radia Koper je koncert posnela 12. januarja v Kulturnem domu v Novi Gorici. V skupini NORDUNK so: Andrej Antauer, bas kitara, Gregor Antauer, klavir, orgle hammond, Bojan Logar, klarinet, alt saksofon in tenor saksofon, Tomaž Marčič, harmonika, Martin Rošer, bobni ter Simon Šimat, akustična in električna kitara. Jure Ivanušič je zmagovalec Festivala slovenskega šansona 2025, na katerem je z zasedbo Nordunk predstavil svojo lastno skladbo Zrcalo družbe in z njo bo tudi začel nocojšnji nastop. Koncert šansonov z naslovom Brezmejna je omnibus izvirnih kratkih zgodb v obliki uglasbljene avtorske poezije v orkestrski priredbi Leona Firšta. Urednica snemanja je bila Simona Moličnik, zvokovni mojster: Tadej Tadič, glasbeni producent: Tone Jurca, oddajo pa je uredil Jane Weber.
Vsako noč se mu sanja, da spi pokrit s polovico neba … Pripoveduje: Branko Jordan. Tibetanska pravljica. Prevod: Silvestra Rogelj Petrič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Vsako noč se mu sanja, da spi pokrit s polovico neba … Pripoveduje: Branko Jordan. Tibetanska pravljica. Prevod: Silvestra Rogelj Petrič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Ameriški avtor je v zabavni zgodbi svoje rojake samokritično prikazal kot blebetave, slabo izobražene vsiljivce, ki s samozavestjo in brez zavesti o svoji lastni preproščini križarijo po kulturni Evropi. Režiser: Klemen Markovčič Prevajalec: Uroš Kalčič Prirejevalka: Mateja Tegelj Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Sara Železnik Mladenič – Aljaž Jovanović Gospod – Matija Rozman Prva dama – Nina Valič Druga dama – Vanja Plut Ženski glas – Maja Sever Moški glas – Željko Hrs Sodnik – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2009.
Ameriški avtor je v zabavni zgodbi svoje rojake samokritično prikazal kot blebetave, slabo izobražene vsiljivce, ki s samozavestjo in brez zavesti o svoji lastni preproščini križarijo po kulturni Evropi. Režiser: Klemen Markovčič Prevajalec: Uroš Kalčič Prirejevalka: Mateja Tegelj Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Sara Železnik Mladenič – Aljaž Jovanović Gospod – Matija Rozman Prva dama – Nina Valič Druga dama – Vanja Plut Ženski glas – Maja Sever Moški glas – Željko Hrs Sodnik – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2009.
Svetovni rekorder, vodilni v svetovnem pokalu smučarskih skokov in zmagovalec novoletne turneje je zdaj še svetovni prvak v poletih. To je Domen Prevc. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Tristranske pogovore za končanje vojne v Ukrajini označujejo za konstruktivne - Trump Evropejce tokrat razburil z očitki glede njihovega sodelovanja v Afganistanu - Omejitvi vožnje na 30 kilometrov na uro v središču Rima slabo kaže
Svetovni rekorder, vodilni v svetovnem pokalu smučarskih skokov in zmagovalec novoletne turneje je zdaj še svetovni prvak v poletih. To je Domen Prevc. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Tristranske pogovore za končanje vojne v Ukrajini označujejo za konstruktivne - Trump Evropejce tokrat razburil z očitki glede njihovega sodelovanja v Afganistanu - Omejitvi vožnje na 30 kilometrov na uro v središču Rima slabo kaže
Sedemindvajsetega januarja bo minilo 200 let od rojstva ruskega pisatelja Mihaila Jevgrafoviča Saltikova-Ščedrina. Bil je iz posestniške družine, služboval je na vojnem ministrstvu, zaradi podpore gibanju utopičnih socialistov je bil kazensko premeščen v provinco, pozneje je bil v visokih državnih službah, od leta 1868 do smrti leta 1889 pa se je posvetil samo literaturi. Je najpomembnejši predstavnik satirične smeri ruskega realizma. Njegovo osrednje delo je parodični roman Gospoda Golovljevi o propadanju podeželske plemiške družine, ki je izšel leta 1880. Vabimo vas, da v oddaji Izbrana proza prisluhnete odlomku iz prvega poglavja z naslovom Rodbinska sodba. Prevajalec Vladimir Levstik, interpretacija Uroš Smolej, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar. Posneto 2006. Redakcija Staša Grahek.
Sedemindvajsetega januarja bo minilo 200 let od rojstva ruskega pisatelja Mihaila Jevgrafoviča Saltikova-Ščedrina. Bil je iz posestniške družine, služboval je na vojnem ministrstvu, zaradi podpore gibanju utopičnih socialistov je bil kazensko premeščen v provinco, pozneje je bil v visokih državnih službah, od leta 1868 do smrti leta 1889 pa se je posvetil samo literaturi. Je najpomembnejši predstavnik satirične smeri ruskega realizma. Njegovo osrednje delo je parodični roman Gospoda Golovljevi o propadanju podeželske plemiške družine, ki je izšel leta 1880. Vabimo vas, da v oddaji Izbrana proza prisluhnete odlomku iz prvega poglavja z naslovom Rodbinska sodba. Prevajalec Vladimir Levstik, interpretacija Uroš Smolej, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar. Posneto 2006. Redakcija Staša Grahek.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Prejšnjič smo obnovili zgodbo o Eneju, ki je s skupino tovarišev pobegnil iz goreče Troje s postaranim očetom na ramah, držeč za roko sinčka Askanija. Sledili smo njihovemu dolgemu in mukotrpnemu blodenju med sredozemskimi otoki, dokler niso prispeli do ustja Tibere, kjer so jih končno gostoljubno in s častmi sprejeli Latinci in njihov kralj; ti so v trojanskem junaku prepoznali tujca, o katerem je orakelj napovedal, da bo bodoči mož kraljeve hčere Lavinije. In Enej je nekoliko pozneje v imenu svoje žene južno od Tibere in nekaj milj od morja ustanovil mesto Lavinium. Na predzadnjem sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero osvetljujemo tudi bajeslovni spopad med Horaciji in Kuriaciji, spremlja pa nas glasba Giuseppeja Sartija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Josefa Myslivečka, Giorgia Battistellija, Domenica Cimarose in Arthurja Honeggerja.
Prejšnjič smo obnovili zgodbo o Eneju, ki je s skupino tovarišev pobegnil iz goreče Troje s postaranim očetom na ramah, držeč za roko sinčka Askanija. Sledili smo njihovemu dolgemu in mukotrpnemu blodenju med sredozemskimi otoki, dokler niso prispeli do ustja Tibere, kjer so jih končno gostoljubno in s častmi sprejeli Latinci in njihov kralj; ti so v trojanskem junaku prepoznali tujca, o katerem je orakelj napovedal, da bo bodoči mož kraljeve hčere Lavinije. In Enej je nekoliko pozneje v imenu svoje žene južno od Tibere in nekaj milj od morja ustanovil mesto Lavinium. Na predzadnjem sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero osvetljujemo tudi bajeslovni spopad med Horaciji in Kuriaciji, spremlja pa nas glasba Giuseppeja Sartija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Josefa Myslivečka, Giorgia Battistellija, Domenica Cimarose in Arthurja Honeggerja.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je premiero doživel poetični spektakel Orfej in Evridika, ki vsem dobro znani grški mit pretvori v poetično premišljevanje o smrti in ženski emancipaciji. Predstavo je režiral Jan Krmelj, avtorica besedila je Urša Majcen. Predstava je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma, Mestnega gledališča ljubljanskega in En–Knapa. Avtorica besedila: Urša Majcen Avtor glasbe: Sašo Vollmaier Režiser: Jan Krmelj Koreograf: Iztok Kovač Dramaturginja: Petra Pogorevc Scenograf: Lin Japelj Kostumografka: Brina Vidic Lektorica: Klasja Kovačič Oblikovalca zvoka: Matej Čelik, Jure Žigon Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec videa: Gašper Torkar Avtorja priredbe besedila: Jan Krmelj, Petra Pogorevc Avtor aranžmajev in korepetitor: Sašo Vollmaier Perzefona: Nataša Tič Ralijan Virginia Woolf, Sylvia Plath, Sarah Kane: Ajda Smrekar Evridika: Lena Hribar Škrlec Orfej: Matic Lukšič Haron: Filip Samobor Kerber: Lara Wolf k. g. Tantal: Gregor Gruden Sizif: Joseph Nzobandora - Jose Ixion: Gal Oblak k. g. Zbor: Veronika Železnik k. g., Filip Štepec k. g., Mattia Cason, Matija Franješ, Tina Habun, Fiona Macbride, Carolina Alessandra Valentini, Nika Zidar Had: Sašo Vollmaier
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je premiero doživel poetični spektakel Orfej in Evridika, ki vsem dobro znani grški mit pretvori v poetično premišljevanje o smrti in ženski emancipaciji. Predstavo je režiral Jan Krmelj, avtorica besedila je Urša Majcen. Predstava je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma, Mestnega gledališča ljubljanskega in En–Knapa. Avtorica besedila: Urša Majcen Avtor glasbe: Sašo Vollmaier Režiser: Jan Krmelj Koreograf: Iztok Kovač Dramaturginja: Petra Pogorevc Scenograf: Lin Japelj Kostumografka: Brina Vidic Lektorica: Klasja Kovačič Oblikovalca zvoka: Matej Čelik, Jure Žigon Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec videa: Gašper Torkar Avtorja priredbe besedila: Jan Krmelj, Petra Pogorevc Avtor aranžmajev in korepetitor: Sašo Vollmaier Perzefona: Nataša Tič Ralijan Virginia Woolf, Sylvia Plath, Sarah Kane: Ajda Smrekar Evridika: Lena Hribar Škrlec Orfej: Matic Lukšič Haron: Filip Samobor Kerber: Lara Wolf k. g. Tantal: Gregor Gruden Sizif: Joseph Nzobandora - Jose Ixion: Gal Oblak k. g. Zbor: Veronika Železnik k. g., Filip Štepec k. g., Mattia Cason, Matija Franješ, Tina Habun, Fiona Macbride, Carolina Alessandra Valentini, Nika Zidar Had: Sašo Vollmaier
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Maja Turk je doktorica veterinarske medicine, ukvarja pa se tudi s tradicionalno kitajsko medicino in domačo prehrano pri živalih, z akupunkturo in akupresurno masažo ter z zdravljenjem s prehrano. Poleg vsega je tudi prostovoljka, ki pomaga pri oddaji psov, in pripravlja brezplačna predavanja preko spleta o zdravi prehrani psov. V sobotni oddaji Dobre novice se je z njo pogovarjal Gregor Maver.
Maja Turk je doktorica veterinarske medicine, ukvarja pa se tudi s tradicionalno kitajsko medicino in domačo prehrano pri živalih, z akupunkturo in akupresurno masažo ter z zdravljenjem s prehrano. Poleg vsega je tudi prostovoljka, ki pomaga pri oddaji psov, in pripravlja brezplačna predavanja preko spleta o zdravi prehrani psov. V sobotni oddaji Dobre novice se je z njo pogovarjal Gregor Maver.
V Abu Dabiju se je po treh urah in pol končal drugi krog prvega skupnega srečanja med ukrajinsko, rusko in ameriško delegacijo. Iz ruskega zunanjega ministrstva so sporočili le, da ostajajo odprti za dodatne pogovore; ali so na tokratnem srečanju dosegli kakršen koli napredek, ni znano. Prvo tristransko srečanje pa ni prineslo umiritve razmer na terenu. Kijev in Harkov sta bila znova tarči obežnih ruskih nočnih napadov, od koder poročajo o dveh smrtih in več deset ranjenih. Drugi poudarki oddaje: - Iran v pripravljenosti na ameriški napad, letalske družbe že odpovedujejo polete v državo. - Ob številnih nesoglasjih glede določitve višine minimalne plače se poraja vprašanje, ali bi bilo smiselno spremeniti način dogovarjanja? - Nika Prevc zmagovalka prve tekme smučarskih skakalk v Sapóru. Popoldne v Oberstdorfu na delu še skakalci.
V Abu Dabiju se je po treh urah in pol končal drugi krog prvega skupnega srečanja med ukrajinsko, rusko in ameriško delegacijo. Iz ruskega zunanjega ministrstva so sporočili le, da ostajajo odprti za dodatne pogovore; ali so na tokratnem srečanju dosegli kakršen koli napredek, ni znano. Prvo tristransko srečanje pa ni prineslo umiritve razmer na terenu. Kijev in Harkov sta bila znova tarči obežnih ruskih nočnih napadov, od koder poročajo o dveh smrtih in več deset ranjenih. Drugi poudarki oddaje: - Iran v pripravljenosti na ameriški napad, letalske družbe že odpovedujejo polete v državo. - Ob številnih nesoglasjih glede določitve višine minimalne plače se poraja vprašanje, ali bi bilo smiselno spremeniti način dogovarjanja? - Nika Prevc zmagovalka prve tekme smučarskih skakalk v Sapóru. Popoldne v Oberstdorfu na delu še skakalci.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Novi zakon o zaščiti živali povzroča težave tako zavetiščem kot občinam. Te morajo do 31. marca poročati, katera zavetišča zanje opravljajo javno službo za zapuščene živali, v 24-ih mesecih po uveljavitvi zakona pa zagotoviti njeno izvajanje v skladu s spremenjenimi normativi. V Opoldnevniku tudi o drugih temah. - Protestniki v ameriškem Minneapolisu zahtevali prekinitev nasilja nad priseljenci. - Na živilih iz držav Mercosurja bo potrebno nujno označiti državo izvora. - V Novi Gorici na okrogli mizi o vprašanju, zakaj se vojne ponavljajo. - Olimpijska bakla, ki potuje po Italiji, je prispela v Furlanijo Julijsko krajino. - Nika Prevc zopet zmagala, ajdovske rokometašice gostujejo na Nizozemskem.
Novi zakon o zaščiti živali povzroča težave tako zavetiščem kot občinam. Te morajo do 31. marca poročati, katera zavetišča zanje opravljajo javno službo za zapuščene živali, v 24-ih mesecih po uveljavitvi zakona pa zagotoviti njeno izvajanje v skladu s spremenjenimi normativi. V Opoldnevniku tudi o drugih temah. - Protestniki v ameriškem Minneapolisu zahtevali prekinitev nasilja nad priseljenci. - Na živilih iz držav Mercosurja bo potrebno nujno označiti državo izvora. - V Novi Gorici na okrogli mizi o vprašanju, zakaj se vojne ponavljajo. - Olimpijska bakla, ki potuje po Italiji, je prispela v Furlanijo Julijsko krajino. - Nika Prevc zopet zmagala, ajdovske rokometašice gostujejo na Nizozemskem.
Svojo odvetniško poklicno pot je dolga leta združeval s pisanjem knjig. Zdaj, ko je v pokoju, je časa za pisanje več, pravi Igor Karlovšek, a še vseeno ga kdaj zmanjka za vse njegove konjičke, ki jih ni malo. Najraje pa svoje proste minute danes upokojenec in pisatelj izkoristi za najrazličnejšo rekreacijo. Od kod njegova ljubezen do branja in pisanja, kako oblikuje svoje književne junake, kaj mu pomenijo nagrade in zakaj ima tako rad naravo, je Igor Karlovšek med drugim v današnji oddaji Razkošje v glavi povedal Tadeji Bizilj.
Svojo odvetniško poklicno pot je dolga leta združeval s pisanjem knjig. Zdaj, ko je v pokoju, je časa za pisanje več, pravi Igor Karlovšek, a še vseeno ga kdaj zmanjka za vse njegove konjičke, ki jih ni malo. Najraje pa svoje proste minute danes upokojenec in pisatelj izkoristi za najrazličnejšo rekreacijo. Od kod njegova ljubezen do branja in pisanja, kako oblikuje svoje književne junake, kaj mu pomenijo nagrade in zakaj ima tako rad naravo, je Igor Karlovšek med drugim v današnji oddaji Razkošje v glavi povedal Tadeji Bizilj.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je Simona Kostanjšek Brglez iz Poljčan, doktorica humanističnih znanosti, umetnostna zgodovinarka in konservatorka. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno tudi v proučevanje sakralne umetnosti na Štajerskem. Poznamo jo po številnih projektih, med drugim je vodja obnove samostana Studenice v Poljčanah, trenutno pa sodeluje tudi pri obnovi zvonika slovenskobistriške cerkve Svetega Jerneja, in še kje.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je Simona Kostanjšek Brglez iz Poljčan, doktorica humanističnih znanosti, umetnostna zgodovinarka in konservatorka. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno tudi v proučevanje sakralne umetnosti na Štajerskem. Poznamo jo po številnih projektih, med drugim je vodja obnove samostana Studenice v Poljčanah, trenutno pa sodeluje tudi pri obnovi zvonika slovenskobistriške cerkve Svetega Jerneja, in še kje.
Če vemo, da vsaj zahodni svet že od industrijske revolucije v veliki meri obvladuje kapitalizem, ni nenavadno, da obstaja vrsta poizkusov, kako to stanje človeka ubesediti tudi v literaturi. Večina pisateljev se pri tem oprime bolj tradicionalnih pristopov in se ukvarja s tem, kako se z močjo kapitala sooča ta ali oni literarni junak iz različnih socialnih okolij. Redkeje pa smo priča delom, v katerih literarni junak na nek način postane kar kapital sam. Enega od najbolj nedavnih podvigov te vrste prinaša roman Hiper, ki ga je napisal kurdski pisatelj Agri Ismail in je pred kratkim izšel v zbirki Izhodi pri založbi Sophia. In če ob omembi kurdskega pisatelja pomislite na boje ljudstva, ki ni nikoli dobilo lastne države ali njihove revolucionarne ideje o nekapitalističnem družbenem sistemu, naj že takoj povemo, da roman pisatelja, ki je odraščal v Londonu, ni zgodba o kurdskem vprašanju ali sanjah o spremembi sveta, ampak prej priča o cinizmu izseljenske generacije, ki je opustila boje idealističnih staršev in vseobsegajočemu kapitalu - tako v svojih življenjih kot v romanu - prepustila glavno vlogo. O Hiperju smo za tokratno Sobotno branje govorili z urednikom in prevajalcem dela Markom Bauerjem, ki je za začetek povedal nekaj o avtorju. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Če vemo, da vsaj zahodni svet že od industrijske revolucije v veliki meri obvladuje kapitalizem, ni nenavadno, da obstaja vrsta poizkusov, kako to stanje človeka ubesediti tudi v literaturi. Večina pisateljev se pri tem oprime bolj tradicionalnih pristopov in se ukvarja s tem, kako se z močjo kapitala sooča ta ali oni literarni junak iz različnih socialnih okolij. Redkeje pa smo priča delom, v katerih literarni junak na nek način postane kar kapital sam. Enega od najbolj nedavnih podvigov te vrste prinaša roman Hiper, ki ga je napisal kurdski pisatelj Agri Ismail in je pred kratkim izšel v zbirki Izhodi pri založbi Sophia. In če ob omembi kurdskega pisatelja pomislite na boje ljudstva, ki ni nikoli dobilo lastne države ali njihove revolucionarne ideje o nekapitalističnem družbenem sistemu, naj že takoj povemo, da roman pisatelja, ki je odraščal v Londonu, ni zgodba o kurdskem vprašanju ali sanjah o spremembi sveta, ampak prej priča o cinizmu izseljenske generacije, ki je opustila boje idealističnih staršev in vseobsegajočemu kapitalu - tako v svojih življenjih kot v romanu - prepustila glavno vlogo. O Hiperju smo za tokratno Sobotno branje govorili z urednikom in prevajalcem dela Markom Bauerjem, ki je za začetek povedal nekaj o avtorju. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Začenjamo z letošnjim jubilejem že 70. gledališke sezone Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, nadaljujemo s tradicijo in njeno vklopljenostjo v sodobni Maribor, njegov znameniti Rotovški trg in sodobno poslanstvo Mariborske knjižnice bosta osrednja poudarka iz tega konca države. Nadaljujemo z vtisi s treh razstav: najprej bomo spoznali Usodo neznanca z (ljubljanskih) Prul, razstavo o najdbi v skrčenem položaju najdenega pokojnika iz obdobja stare Emone, ko so kopali temelje za prizidek Centra Janeza Levca poleg Karlovške ceste na južni strani grajskega griča. Obiskali smo tudi razstavo 7.00–15.00 ustvarjalke Tanje Devetak v ljubljanski Galeriji Kresija, v Mestni galeriji Nova Gorica pa je že od pretekle sobote odprta razstava Izpostavitev bodočnosti – Expositur Zukunft, kjer sta kuratorki Tanja Prušnik iz Avstrije in Milena Koren Božiček iz Slovenije predstavili dela petih ustvarjalk in ustvarjalca iz Avstrije in Slovenije – na njej se sprašujejo, kakšen bo človek v prihodnosti. FOTO: Družabni dvoriščni del Slovenskega mladinskega gledališča VIR: https://www.facebook.com/photo/?fbid=10158710561192381&set=a.476806324455172
Začenjamo z letošnjim jubilejem že 70. gledališke sezone Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, nadaljujemo s tradicijo in njeno vklopljenostjo v sodobni Maribor, njegov znameniti Rotovški trg in sodobno poslanstvo Mariborske knjižnice bosta osrednja poudarka iz tega konca države. Nadaljujemo z vtisi s treh razstav: najprej bomo spoznali Usodo neznanca z (ljubljanskih) Prul, razstavo o najdbi v skrčenem položaju najdenega pokojnika iz obdobja stare Emone, ko so kopali temelje za prizidek Centra Janeza Levca poleg Karlovške ceste na južni strani grajskega griča. Obiskali smo tudi razstavo 7.00–15.00 ustvarjalke Tanje Devetak v ljubljanski Galeriji Kresija, v Mestni galeriji Nova Gorica pa je že od pretekle sobote odprta razstava Izpostavitev bodočnosti – Expositur Zukunft, kjer sta kuratorki Tanja Prušnik iz Avstrije in Milena Koren Božiček iz Slovenije predstavili dela petih ustvarjalk in ustvarjalca iz Avstrije in Slovenije – na njej se sprašujejo, kakšen bo človek v prihodnosti. FOTO: Družabni dvoriščni del Slovenskega mladinskega gledališča VIR: https://www.facebook.com/photo/?fbid=10158710561192381&set=a.476806324455172
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Vstopili smo v svet modelne in parkovne železnice Društva za promocijo parne vleke Krilato kolo Maribor. Potovali smo v preteklost. Na železniški postaji, mimo katere ste številni zagotovo že hodili, pa morda niste vedeli, da se ti vizualno in zgodovinsko zanimivi pričevalci minulih časov skrivajo tam – v čakalnici železniške postaje Studenci in v njeni bližini.
Vstopili smo v svet modelne in parkovne železnice Društva za promocijo parne vleke Krilato kolo Maribor. Potovali smo v preteklost. Na železniški postaji, mimo katere ste številni zagotovo že hodili, pa morda niste vedeli, da se ti vizualno in zgodovinsko zanimivi pričevalci minulih časov skrivajo tam – v čakalnici železniške postaje Studenci in v njeni bližini.
Pripadniki ljudstva Sami živijo v regiji, ki jo sami imenujejo Sapmi in na polotoku Kola sega v Rusijo. Tradicionalno so se pripadniki ljudstva preživljali z ribolovom, lovom in prodajo krzna, ovčarstvom in tudi s polnomadsko rejo severnih jelenov. Ob koncu osemdesetih let je še v takratni Sovjetski zvezi pri založbi Melodija izšla vinilna plošča z zvočnimi zapisi njihove tradicionalne glasbe, ki jo spoznavamo danes.
Pripadniki ljudstva Sami živijo v regiji, ki jo sami imenujejo Sapmi in na polotoku Kola sega v Rusijo. Tradicionalno so se pripadniki ljudstva preživljali z ribolovom, lovom in prodajo krzna, ovčarstvom in tudi s polnomadsko rejo severnih jelenov. Ob koncu osemdesetih let je še v takratni Sovjetski zvezi pri založbi Melodija izšla vinilna plošča z zvočnimi zapisi njihove tradicionalne glasbe, ki jo spoznavamo danes.
Mija Šuštar je mlada umetnica, ki jo navdihujejo gledališko ustvarjanje, pisanje in fotografija. Z dramskim besedilom, ki nosi naslov Biti nikogaršnji problem in obravnava tematiko nevrorazličnih posameznikov, je v letošnji sezoni sodelovala na natečaju Najst, ki ga razpisuje SNG Drama Ljubljana in dobila prvo nagrado. Izbrano besedilo bo v sodelovanju s študentkami in študenti AGRFT doživelo predstavitev na odru SNG Drama Ljubljana. Več o ustvarjanju, navdihu in temah, ki jo nagovorijo pa v Kulturomatu!
Mija Šuštar je mlada umetnica, ki jo navdihujejo gledališko ustvarjanje, pisanje in fotografija. Z dramskim besedilom, ki nosi naslov Biti nikogaršnji problem in obravnava tematiko nevrorazličnih posameznikov, je v letošnji sezoni sodelovala na natečaju Najst, ki ga razpisuje SNG Drama Ljubljana in dobila prvo nagrado. Izbrano besedilo bo v sodelovanju s študentkami in študenti AGRFT doživelo predstavitev na odru SNG Drama Ljubljana. Več o ustvarjanju, navdihu in temah, ki jo nagovorijo pa v Kulturomatu!
V turistični oddaji smo se odpravili v Ormož, ki se turistično zelo razvija. Poleg vinogradniškega območja Jeruzalemsko-Ormoških goric in tam pridelanih odličnih, predvsem belih vin so zelo ponosni še na grad Ormož, tamkajšnje lagune in seveda na kolesarske in pohodniške poti. Nadaljujemo tudi popotniško zgodbo – na nadvse zanimivo potovanje v Indonezijo sta se lani septembra odpravila naša radijska kolega Brigita in Tomaž.
V turistični oddaji smo se odpravili v Ormož, ki se turistično zelo razvija. Poleg vinogradniškega območja Jeruzalemsko-Ormoških goric in tam pridelanih odličnih, predvsem belih vin so zelo ponosni še na grad Ormož, tamkajšnje lagune in seveda na kolesarske in pohodniške poti. Nadaljujemo tudi popotniško zgodbo – na nadvse zanimivo potovanje v Indonezijo sta se lani septembra odpravila naša radijska kolega Brigita in Tomaž.
Tokrat smo se v oddaji Hudo! pogovarjali z mladimi glasbenicami in glasbeniki iz pihalnega orkestra Brkinska godba 2000. Godba vsako pomlad pripravi koncert z znanimi slovenskimi glasbeniki. Oktobra pa so se udeležili tudi mednarodnega festivala godb in mažoretk v Španiji. Kako potekajo vaje, ali je bolj pomembna vztrajnost ali talent in kaj je tisto najtežje pri igranju v orkestru, smo izvedeli v oddaji Hudo!
Tokrat smo se v oddaji Hudo! pogovarjali z mladimi glasbenicami in glasbeniki iz pihalnega orkestra Brkinska godba 2000. Godba vsako pomlad pripravi koncert z znanimi slovenskimi glasbeniki. Oktobra pa so se udeležili tudi mednarodnega festivala godb in mažoretk v Španiji. Kako potekajo vaje, ali je bolj pomembna vztrajnost ali talent in kaj je tisto najtežje pri igranju v orkestru, smo izvedeli v oddaji Hudo!
Dramska igralka Damjana Černe je kot dolgoletna članica Slovenskega mladinskega gledališča s svojimi igralskimi stvaritvami – tako v domačem gledališču kot na nevladni sceni – pomembno zaznamovala slovensko gledališko krajino. Za svoje vloge v zadnjih dveh letih je ob koncu lanskega leta prejela Severjevo nagrado za izjemne igralske dosežke. Strokovna žirija je v utemeljitvi nagrade zapisala, da gre za lucidno igralko neusahljive energije, ki se nikoli ne zateka k bližnjicam všečnosti, a kljub temu ostaja pristna in izrazito specifična. Umetnica se je o svojem bogatem in raznorodnem igralskem ustvarjanju pogovarjala s Kajo Novosel. Tonski mojster Damjan Rostan, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Dramska igralka Damjana Černe je kot dolgoletna članica Slovenskega mladinskega gledališča s svojimi igralskimi stvaritvami – tako v domačem gledališču kot na nevladni sceni – pomembno zaznamovala slovensko gledališko krajino. Za svoje vloge v zadnjih dveh letih je ob koncu lanskega leta prejela Severjevo nagrado za izjemne igralske dosežke. Strokovna žirija je v utemeljitvi nagrade zapisala, da gre za lucidno igralko neusahljive energije, ki se nikoli ne zateka k bližnjicam všečnosti, a kljub temu ostaja pristna in izrazito specifična. Umetnica se je o svojem bogatem in raznorodnem igralskem ustvarjanju pogovarjala s Kajo Novosel. Tonski mojster Damjan Rostan, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Kaj nas čaka v prihodnosti tehnologije je vprašanje, ki vsako leto odpira nove dimenzije. Odgovore svet že dolgo ne išče več samo v Silicijevi dolini, ampak v tudi Las Vegasu, na sejmu Consumer Electronics Show (CES). Ker elektronika že dolgo ni več omejena na telefone, televizorje in gospodinjske aparate, temveč vse bolj oblikuje tudi avtomobile in promet je CES postal eden od ključnih dogodkov tudi za razumevanje prihodnosti mobilnosti. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Kaj nas čaka v prihodnosti tehnologije je vprašanje, ki vsako leto odpira nove dimenzije. Odgovore svet že dolgo ne išče več samo v Silicijevi dolini, ampak v tudi Las Vegasu, na sejmu Consumer Electronics Show (CES). Ker elektronika že dolgo ni več omejena na telefone, televizorje in gospodinjske aparate, temveč vse bolj oblikuje tudi avtomobile in promet je CES postal eden od ključnih dogodkov tudi za razumevanje prihodnosti mobilnosti. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
V tokratnem Glasbenem radiogramu smo gostili skupino Kokosy. Pogovarjali smo se o njihovi glasbeni poti, nastanku in razvoju zasedbe ter o ustvarjanju avtorske glasbe, ki prepleta indie pop, funk in sodoben pop izraz. V oddaji smo poslušali izbor šestih skladb, ki razkrivajo energijo, igrivost in prepoznavni zvok skupine Kokosy.
V tokratnem Glasbenem radiogramu smo gostili skupino Kokosy. Pogovarjali smo se o njihovi glasbeni poti, nastanku in razvoju zasedbe ter o ustvarjanju avtorske glasbe, ki prepleta indie pop, funk in sodoben pop izraz. V oddaji smo poslušali izbor šestih skladb, ki razkrivajo energijo, igrivost in prepoznavni zvok skupine Kokosy.
Tokrat bomo spoznali zimski šport, ki ga je s svojimi uspehi med prepoznavne športne discipline uvrstil Filip Flisar. Čeprav gre za olimpijski šport, pa v Sloveniji danes ni veliko mladih, ki bi ga treniralo. No, v podkastu Hudo športni imamo priložnost spoznati smučarski kros s pomočjo Line Bratuša, dijakinje Srednje gradbene šole in gimnazije Maribor in članice Smučarskega kluba Maribor. Vabljeni k poslušanju! Foto: Mediaspeed
Tokrat bomo spoznali zimski šport, ki ga je s svojimi uspehi med prepoznavne športne discipline uvrstil Filip Flisar. Čeprav gre za olimpijski šport, pa v Sloveniji danes ni veliko mladih, ki bi ga treniralo. No, v podkastu Hudo športni imamo priložnost spoznati smučarski kros s pomočjo Line Bratuša, dijakinje Srednje gradbene šole in gimnazije Maribor in članice Smučarskega kluba Maribor. Vabljeni k poslušanju! Foto: Mediaspeed
Komorni dekliški zbor Vox Ilirica je v letu 2025 praznoval 40 let delovanja. Zbor se je razvil iz okteta, ki ga je leta 1984 na Glasbeni šoli Ilirska Bistrica sestavila profesorica Marija Slosar Lenarčič. Prvih dvajset let je zbor deloval pod njenim vodstvom, od leta 2006 ga vodi Elena Sedmak, profesorica glasbe na bistriški glasbeni šoli. V zboru je do zdaj pelo 114 pevk, po večini so to bile učenke glasbene šole. Zbor sodeluje na prireditvah v občini in zunaj nje, organizira samostojne koncerte, se odziva vabilom društev doma in v zamejstvu. Za svoje delo je prejel pohvale, visoke strokovne ocene in nagrade. Izdal je dve zgoščenki: prvo leta 2000, drugo pa leta 2015 ob svoji 30. obletnici.
Komorni dekliški zbor Vox Ilirica je v letu 2025 praznoval 40 let delovanja. Zbor se je razvil iz okteta, ki ga je leta 1984 na Glasbeni šoli Ilirska Bistrica sestavila profesorica Marija Slosar Lenarčič. Prvih dvajset let je zbor deloval pod njenim vodstvom, od leta 2006 ga vodi Elena Sedmak, profesorica glasbe na bistriški glasbeni šoli. V zboru je do zdaj pelo 114 pevk, po večini so to bile učenke glasbene šole. Zbor sodeluje na prireditvah v občini in zunaj nje, organizira samostojne koncerte, se odziva vabilom društev doma in v zamejstvu. Za svoje delo je prejel pohvale, visoke strokovne ocene in nagrade. Izdal je dve zgoščenki: prvo leta 2000, drugo pa leta 2015 ob svoji 30. obletnici.
V tokratnih pravljičnih minutah bomo prisluhnili kitajski ljudski zgodbi Zakaj sonce vzide, ko petelin zapoje. Slikovita pripoved nas popelje v čas, ko so ljudje z zgodbami razlagali skrivnosti narave. Spoznali bomo, kako je petelin s svojim petjem povezan z jutrom in sončnim vzhodom ter kako so nastale navade, ki jih poznamo še danes. Pravljica nas nežno popelje v svet domišljije, modrosti in starodavnih verovanj. Pripoveduje jo Robert Kereži iz Mariborske knjižnice.
V tokratnih pravljičnih minutah bomo prisluhnili kitajski ljudski zgodbi Zakaj sonce vzide, ko petelin zapoje. Slikovita pripoved nas popelje v čas, ko so ljudje z zgodbami razlagali skrivnosti narave. Spoznali bomo, kako je petelin s svojim petjem povezan z jutrom in sončnim vzhodom ter kako so nastale navade, ki jih poznamo še danes. Pravljica nas nežno popelje v svet domišljije, modrosti in starodavnih verovanj. Pripoveduje jo Robert Kereži iz Mariborske knjižnice.
Na Tehniškem šolskem centru Maribor so pred dnevi uspešno zaključili mednarodni Erasmus projekt WaterWise. O tem projektu in še drugih pripovedujejo dijaki in dijakinje tega centra. Sledi kitajska pravljica Zakaj sonce vzide, ko petelin zapoje.
Na Tehniškem šolskem centru Maribor so pred dnevi uspešno zaključili mednarodni Erasmus projekt WaterWise. O tem projektu in še drugih pripovedujejo dijaki in dijakinje tega centra. Sledi kitajska pravljica Zakaj sonce vzide, ko petelin zapoje.
Slovenska rokometna reprezentanca je odigrala prvo tekmo drugega dela evropskega prvenstva, nasprotniki so bili domačini Švedi. Prvo tekmo na domačem evropskem prvenstvu pa je odigrala reprezentanca v dvoranskem nogometu. V Stožicah so bili prvi nasprotniki Španci, nekdanji večkratni evropski in svetovni prvaki. Za smučarskimi skakalci pa je prva polovica posamične preizkušnje na svetovnem prvenstvu v poletih.
Slovenska rokometna reprezentanca je odigrala prvo tekmo drugega dela evropskega prvenstva, nasprotniki so bili domačini Švedi. Prvo tekmo na domačem evropskem prvenstvu pa je odigrala reprezentanca v dvoranskem nogometu. V Stožicah so bili prvi nasprotniki Španci, nekdanji večkratni evropski in svetovni prvaki. Za smučarskimi skakalci pa je prva polovica posamične preizkušnje na svetovnem prvenstvu v poletih.
Ste se kdaj vprašali, zakaj smo zdravi kot riba, zviti kot lisica ali na psu? V tokratnih Radiovednih smo vstopili v pisan svet slovenskih frazemov, v katerih glavno vlogo igrajo živali. Raziskovali smo, kako z njimi opisujemo svoje zdravje, počutje, moč in vedenje ter zakaj prav riba velja za simbol popolnega zdravja.
Ste se kdaj vprašali, zakaj smo zdravi kot riba, zviti kot lisica ali na psu? V tokratnih Radiovednih smo vstopili v pisan svet slovenskih frazemov, v katerih glavno vlogo igrajo živali. Raziskovali smo, kako z njimi opisujemo svoje zdravje, počutje, moč in vedenje ter zakaj prav riba velja za simbol popolnega zdravja.
Testenine so sicer simbol italijanske kuhinje, vendar so se zaradi njihove preproste in vsestranske uporabe razširile po vsem svetu. Kuharica Mojca jih bo pripravila s šampinjoni in brokolijem, saj meni, da moramo v naše jedilnike vključiti čim več zelenjave. Ob tem pa je dodala še nasvet, kako jo pripraviti, da ostane čim bolj hranljiva in kako zaužiti dovolj rastlinskih beljakovin.
Testenine so sicer simbol italijanske kuhinje, vendar so se zaradi njihove preproste in vsestranske uporabe razširile po vsem svetu. Kuharica Mojca jih bo pripravila s šampinjoni in brokolijem, saj meni, da moramo v naše jedilnike vključiti čim več zelenjave. Ob tem pa je dodala še nasvet, kako jo pripraviti, da ostane čim bolj hranljiva in kako zaužiti dovolj rastlinskih beljakovin.
Vsak mesec znova v oddaji Midva spoznavamo nove dvojine in tokrat je Nataša Benčič v goste povabila dva pesnika, saj je letošnje leto Vlada RS ob 100 letnici smrti Srečka Kosovela, razglasila za Kosovelovo leto. Vanja Pegan in Marko Matičetov sta Primorca, Vanja je Pirančan, ki je pognal korenine v Izoli, a vsak dan poučuje kitaro v Piranu; Marko pa živi v Luciji, a se vsakjdan vozi v Sežano, kjer je direktor Kosovelove knjižnice. Odlična pisca sta, pogosto ju prevajajo in oba sta konec lanskega leta izdala novi pesniški zbirki. Pesnika v pesnikovm letu sta zdaj z nami - v oddaji Midva.
Vsak mesec znova v oddaji Midva spoznavamo nove dvojine in tokrat je Nataša Benčič v goste povabila dva pesnika, saj je letošnje leto Vlada RS ob 100 letnici smrti Srečka Kosovela, razglasila za Kosovelovo leto. Vanja Pegan in Marko Matičetov sta Primorca, Vanja je Pirančan, ki je pognal korenine v Izoli, a vsak dan poučuje kitaro v Piranu; Marko pa živi v Luciji, a se vsakjdan vozi v Sežano, kjer je direktor Kosovelove knjižnice. Odlična pisca sta, pogosto ju prevajajo in oba sta konec lanskega leta izdala novi pesniški zbirki. Pesnika v pesnikovm letu sta zdaj z nami - v oddaji Midva.
Na Radiu so nas v četrtek obiskali otroci iz Mavrične sobe vrtca Vrhnika, enota Želvica, ogledali so si našo hišo in zapeli v mikrofon! Kakšno zimsko pesem lahko v tokratni oddaji zapojete tudi vi, otroci, ali se s tretješolci zavrtite na vrtiljaku letnih časov. V Zakajčku bomo ugotavljali, kaj počne rimska cesta, vabimo pa vas tudi k poslušanju radijskih Zverinic. Tokrat bomo spoznali žival, ki je tako plaha, da se zdi njena prisotnost v gozdu kot privid …
Na Radiu so nas v četrtek obiskali otroci iz Mavrične sobe vrtca Vrhnika, enota Želvica, ogledali so si našo hišo in zapeli v mikrofon! Kakšno zimsko pesem lahko v tokratni oddaji zapojete tudi vi, otroci, ali se s tretješolci zavrtite na vrtiljaku letnih časov. V Zakajčku bomo ugotavljali, kaj počne rimska cesta, vabimo pa vas tudi k poslušanju radijskih Zverinic. Tokrat bomo spoznali žival, ki je tako plaha, da se zdi njena prisotnost v gozdu kot privid …
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Irski pesnik in dramatik Frederick Louis MacNeice v pesmi z naslovom Sneg ne prikazuje le zimske pokrajine. Tudi o nepredvidljivem svetu pripoveduje. Prevajalec Veno Taufer, igralec Branko Jordan. Posneto decembra 2007.
Irski pesnik in dramatik Frederick Louis MacNeice v pesmi z naslovom Sneg ne prikazuje le zimske pokrajine. Tudi o nepredvidljivem svetu pripoveduje. Prevajalec Veno Taufer, igralec Branko Jordan. Posneto decembra 2007.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
S pisanjem uradnih dopisov se verjetno vsakdo sreča v različnih življenjskih, poslovnih ali kariernih situacijah. Dopis je krajše uradno ali poslovno pisno sporočilo, njegova struktura v slovenščini ni natančno določena. Kateri so sestavni deli oziroma pomembnejše kategorije uradnega dopisa? Katere so najpogostejše pravopisne napake in zagate pri pisanju dopisov? Zakaj se včasih zaplete že za začetnim pozdravom »Spoštovani«? Odgovore je poiskal Bojan Leskovec.
S pisanjem uradnih dopisov se verjetno vsakdo sreča v različnih življenjskih, poslovnih ali kariernih situacijah. Dopis je krajše uradno ali poslovno pisno sporočilo, njegova struktura v slovenščini ni natančno določena. Kateri so sestavni deli oziroma pomembnejše kategorije uradnega dopisa? Katere so najpogostejše pravopisne napake in zagate pri pisanju dopisov? Zakaj se včasih zaplete že za začetnim pozdravom »Spoštovani«? Odgovore je poiskal Bojan Leskovec.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ameriška, ruska in ukrajinska delegacija so v Združenih arabskih emiratih opravile prvi krog pogovorov o vojni v Ukrajini. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so v središču ozemeljska vprašanja, a bo pred kakršnimi koli sklepi treba počakati na današnje nadaljevanje pogovorov. Medtem iz Ukrajine poročajo o novih ruskih napadih. Drugi poudarki oddaje: - Misija Evropskega parlamenta po obisku Srbije napovedala vnovični obisk. - Večji del Združenih držav bo zajel ledeni primež. - Domen Prevc lovi prvi posamični naslov svetovnega prvaka v poletih; rokometaši na evropskem prvenstvu prvič izgubili.
Ameriška, ruska in ukrajinska delegacija so v Združenih arabskih emiratih opravile prvi krog pogovorov o vojni v Ukrajini. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so v središču ozemeljska vprašanja, a bo pred kakršnimi koli sklepi treba počakati na današnje nadaljevanje pogovorov. Medtem iz Ukrajine poročajo o novih ruskih napadih. Drugi poudarki oddaje: - Misija Evropskega parlamenta po obisku Srbije napovedala vnovični obisk. - Večji del Združenih držav bo zajel ledeni primež. - Domen Prevc lovi prvi posamični naslov svetovnega prvaka v poletih; rokometaši na evropskem prvenstvu prvič izgubili.
Po uvodnih tekmah, odigranih v Latviji in Litvi, se je evropsko prvenstvo v dvoranskem nogometu včeraj začelo tudi v Sloveniji. V Stožicah se je Slovenija pomerila s Španijo, ki je na zadnjih osmih prvenstvih vedno osvojila medaljo, od tega petkrat zlato.
Po uvodnih tekmah, odigranih v Latviji in Litvi, se je evropsko prvenstvo v dvoranskem nogometu včeraj začelo tudi v Sloveniji. V Stožicah se je Slovenija pomerila s Španijo, ki je na zadnjih osmih prvenstvih vedno osvojila medaljo, od tega petkrat zlato.
V novi dan z glasbo Händla, Vivaldija, Cherubinija, Albinonija in Bacha v prvem, Haydna v drugem ter Reiche, Ščedrina, Griega in Sibeliusa v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Händla, Vivaldija, Cherubinija, Albinonija in Bacha v prvem, Haydna v drugem ter Reiche, Ščedrina, Griega in Sibeliusa v tretjem delu.