Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Svet za starejše pri mariborski občini opozarja na pomen medgeneracijskega sodelovanja. Na nedavni okrogli mizi so govorili o stanju v Mariboru in možnostih za razvoj na tem področju; izsledke smo predstavili v oddaji.
Svet za starejše pri mariborski občini opozarja na pomen medgeneracijskega sodelovanja. Na nedavni okrogli mizi so govorili o stanju v Mariboru in možnostih za razvoj na tem področju; izsledke smo predstavili v oddaji.
Sprehajali se bomo po zgodovini jazza in poslušali: Jazz Gala Big Band: Festive Minor (Gerry Mulligan) Cannonball Adderley: Mercy Mercy Mercy (Joe Zawinul) Miles Davis: Summertime (George Gershwin) The Jazz Messengers: Blues March (Benny Golson) Sarah Vaughan: I'Ve Got The World On A String (Harold Arlen) James Moody: There Will Never Be Another You (Harry Warren) Ella Fitzgerald: How High The Moon (Morgan Lewis) The Modern Jazz Quartet: Rise Up (J.S. Bach) Mel Torme: Oleo (Sonny Rollins) Shirley Horn: A Time For Love (Johnny Mandel) Stan Getz: Stan's Blues (Stan Getz)
Sprehajali se bomo po zgodovini jazza in poslušali: Jazz Gala Big Band: Festive Minor (Gerry Mulligan) Cannonball Adderley: Mercy Mercy Mercy (Joe Zawinul) Miles Davis: Summertime (George Gershwin) The Jazz Messengers: Blues March (Benny Golson) Sarah Vaughan: I'Ve Got The World On A String (Harold Arlen) James Moody: There Will Never Be Another You (Harry Warren) Ella Fitzgerald: How High The Moon (Morgan Lewis) The Modern Jazz Quartet: Rise Up (J.S. Bach) Mel Torme: Oleo (Sonny Rollins) Shirley Horn: A Time For Love (Johnny Mandel) Stan Getz: Stan's Blues (Stan Getz)
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Nataša Juriševič je že dolgo upokojena, a je v srcu še vedno – babica. Vse svoje delovno življenje je opravljala ta izjemni poklic. V časih, ko so babice utrip in gibanje otroka »poslušale« z rokami, z dotikom, ko ultrazvoka sploh še ni bilo, ko se babice v nekdanji koprski porodnišnici – Servitskem samostanu - delale v treh izmenah in se je v eni noči rodilo tudi 10 otrok. Rodnost je bila takrat precej večja – od 1600 do 1800 otrok na leto. Za primerjavo : v letu 2023 se je v porodnišnici v Izoli po njihovih podatkih rodilo 520 otrok. Medicina je seveda napredovala, a srčnost babice, njen pristni stik z mamo pred porodom, ob porodu in po njem, bo pomemben vedno. Zato Nataša Juriševič »svojo« porodnišnico v Kopru, kjer je tudi sama rodila dva otroka, vedno znova objame v srcu. Na Svetovni dan babic, ki ga obeležujemo vsako leto 5. maja, se je z Natašo Juriševič pogovarjala Nataša Benčič.
Nataša Juriševič je že dolgo upokojena, a je v srcu še vedno – babica. Vse svoje delovno življenje je opravljala ta izjemni poklic. V časih, ko so babice utrip in gibanje otroka »poslušale« z rokami, z dotikom, ko ultrazvoka sploh še ni bilo, ko se babice v nekdanji koprski porodnišnici – Servitskem samostanu - delale v treh izmenah in se je v eni noči rodilo tudi 10 otrok. Rodnost je bila takrat precej večja – od 1600 do 1800 otrok na leto. Za primerjavo : v letu 2023 se je v porodnišnici v Izoli po njihovih podatkih rodilo 520 otrok. Medicina je seveda napredovala, a srčnost babice, njen pristni stik z mamo pred porodom, ob porodu in po njem, bo pomemben vedno. Zato Nataša Juriševič »svojo« porodnišnico v Kopru, kjer je tudi sama rodila dva otroka, vedno znova objame v srcu. Na Svetovni dan babic, ki ga obeležujemo vsako leto 5. maja, se je z Natašo Juriševič pogovarjala Nataša Benčič.
Na Dunaju ob skorajšnji 150. obletnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja potekajo Cankarjevi dnevi. Na več prizoriščih v avstrijski prestolnici, kjer je Cankar preživel več kot 11 let, pripravljajo številne dogodke, ki bodo osvetlili Cankarjevo delo in življenje. Več v današnjem Izluščeno.
Na Dunaju ob skorajšnji 150. obletnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja potekajo Cankarjevi dnevi. Na več prizoriščih v avstrijski prestolnici, kjer je Cankar preživel več kot 11 let, pripravljajo številne dogodke, ki bodo osvetlili Cankarjevo delo in življenje. Več v današnjem Izluščeno.
Dolgoživost je beseda, je stanje, o katerem v zadnjih letih vedno pogosteje govorimo. Ampak, a smo se kdaj sploh vprašali, kaj sploh je dolgoživost in kako jo doseči. Beseda ne nujno pomeni, da živimo več let, ampak predvsem, kako živimo ta leta. Pri ljudeh zdravo, vitalno, kakovostno staranje ni le posledica sreče ali genetike, temveč je tudi način življenja. Prehrana, gibanje, spanje, obvladovanje stresa, odnosi. Kako se torej že v mladosti pripraviti na starost, odgovarjamo skupaj s strokovnjaki.
Dolgoživost je beseda, je stanje, o katerem v zadnjih letih vedno pogosteje govorimo. Ampak, a smo se kdaj sploh vprašali, kaj sploh je dolgoživost in kako jo doseči. Beseda ne nujno pomeni, da živimo več let, ampak predvsem, kako živimo ta leta. Pri ljudeh zdravo, vitalno, kakovostno staranje ni le posledica sreče ali genetike, temveč je tudi način življenja. Prehrana, gibanje, spanje, obvladovanje stresa, odnosi. Kako se torej že v mladosti pripraviti na starost, odgovarjamo skupaj s strokovnjaki.
Po drugi polfinalni tekmi Arsenal : Atletico (M) je že znan prvi finalist nogometne lige prvakov. Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca pa je na ekipnem svetovnem prvenstvu v Londonu naletela na res trd oreh. Tekmica je bila Nemčija.
Po drugi polfinalni tekmi Arsenal : Atletico (M) je že znan prvi finalist nogometne lige prvakov. Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca pa je na ekipnem svetovnem prvenstvu v Londonu naletela na res trd oreh. Tekmica je bila Nemčija.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
Ko se elektrika umakne, ostane bistvo. V tokratni oddaji Jutro ob kavi in kitari je skupina MRFY pokazala svojo bolj intimno plat – brez velikih odrov, brez glasnih ojačevalcev, samo glasba, glas in zgodba. Akustične izvedbe njihovih znanih skladb razkrijejo novo dimenzijo: več prostora za besedo, več tišine med vrsticami in še več občutkov. Posnetek prinaša izbor njihovih najbolj prepoznavnih pesmi v drugačni preobleki ter sproščen pogovor, v katerem bend deli razmišljanja o ustvarjanju, koncertih in trenutkih, ki jih oblikujejo kot glasbenike. To ni klasičen koncert – to je bližnje srečanje z glasbo. Takšno, ki ga ne poslušaš samo z ušesi, ampak ga začutiš. Prisluhnite, kako zveni skupina MRFY, ko ostanejo samo oni – in glasba.
Ko se elektrika umakne, ostane bistvo. V tokratni oddaji Jutro ob kavi in kitari je skupina MRFY pokazala svojo bolj intimno plat – brez velikih odrov, brez glasnih ojačevalcev, samo glasba, glas in zgodba. Akustične izvedbe njihovih znanih skladb razkrijejo novo dimenzijo: več prostora za besedo, več tišine med vrsticami in še več občutkov. Posnetek prinaša izbor njihovih najbolj prepoznavnih pesmi v drugačni preobleki ter sproščen pogovor, v katerem bend deli razmišljanja o ustvarjanju, koncertih in trenutkih, ki jih oblikujejo kot glasbenike. To ni klasičen koncert – to je bližnje srečanje z glasbo. Takšno, ki ga ne poslušaš samo z ušesi, ampak ga začutiš. Prisluhnite, kako zveni skupina MRFY, ko ostanejo samo oni – in glasba.
Kakšen je plan B za Evropo, če NATO ne deluje več tako, kot smo bili vajeni? V zadnjih tednih je postal zelo aktualna politična tema 7. odstavek 42. člena Pogodbe o Evropski uniji, ki govori o medsebojni pomoči članic v primeru oboroženega napada na eno od njih. Razprave je podžgala kombinacija varnostnih in geopolitičnih premikov, predvsem pa nezaupanje v prihodnjo vlogo ZDA v Evropi in Natu. EU prvič resno razmišlja, ali naj ta člen, ki že dolgo obstaja, preraste v skupni obrambni mehanizem. O tem, pa tudi o krepitvi evropske kolektivne obrambe, z nekdanjim veleposlanikom pri Natu Erikom Kopačem.
Kakšen je plan B za Evropo, če NATO ne deluje več tako, kot smo bili vajeni? V zadnjih tednih je postal zelo aktualna politična tema 7. odstavek 42. člena Pogodbe o Evropski uniji, ki govori o medsebojni pomoči članic v primeru oboroženega napada na eno od njih. Razprave je podžgala kombinacija varnostnih in geopolitičnih premikov, predvsem pa nezaupanje v prihodnjo vlogo ZDA v Evropi in Natu. EU prvič resno razmišlja, ali naj ta člen, ki že dolgo obstaja, preraste v skupni obrambni mehanizem. O tem, pa tudi o krepitvi evropske kolektivne obrambe, z nekdanjim veleposlanikom pri Natu Erikom Kopačem.
Z gozdom in v gozdu ravnajmo spoštljivo, je osnovno pravilo gozdnega bontona. Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni. Vendar je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takega, kot je bil, ko smo vstopili vanj. Vožnja po gozdu in gozdnih poteh je eden najbolj perečih problemov, na katerega opozarjajo tako lastniki kot obiskovalci gozdov. Kako je z uporabo gozdnih površin za rekreativne namene? Kako je regulirano nabiralništvo? Ali se zavedamo, da gozdne živali potrebujejo mir in da ne smemo uničevati rastja? Gost sredinega svetovalnega servisa bo magister Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije. Vaša vprašanja sprejemamo tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.
Z gozdom in v gozdu ravnajmo spoštljivo, je osnovno pravilo gozdnega bontona. Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni. Vendar je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takega, kot je bil, ko smo vstopili vanj. Vožnja po gozdu in gozdnih poteh je eden najbolj perečih problemov, na katerega opozarjajo tako lastniki kot obiskovalci gozdov. Kako je z uporabo gozdnih površin za rekreativne namene? Kako je regulirano nabiralništvo? Ali se zavedamo, da gozdne živali potrebujejo mir in da ne smemo uničevati rastja? Gost sredinega svetovalnega servisa bo magister Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije. Vaša vprašanja sprejemamo tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Pred strankami drugi krog za predlaganje mandatarja - Zaradi del danes začasno zapirajo avtocestni priključek Slovenska Bistrica sever proti Ljubljani - Fedža Dudić ni več trener nogometašev Maribora
- Pred strankami drugi krog za predlaganje mandatarja - Zaradi del danes začasno zapirajo avtocestni priključek Slovenska Bistrica sever proti Ljubljani - Fedža Dudić ni več trener nogometašev Maribora
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Da je trajnostnost način življenja, ne samo trend, nenehno opozarjajo tisti, ki jim je mar za prihodnost našega planeta. To besedo sicer pogosto slišimo tudi v besedišču turističnih ponudnikov, ki želijo tako ali drugače povedati svojo zgodbo, delovanje in filozofijo. Slovenija sebe navzven rada prikazuje kot državo z zeleno agendo. Toda kako se tega lotevajo na nekem manjšem geografskem območju? V tokratni oddaji Glasovi svetov o tem, kakšno je lokalno razumevanje globalnih pojmov v Logarski dolini. Sogovornici: -doc. dr. Ana Svetel -doc. dr. Veronika Zavratnik, obe z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Foto: Uradna spletna stran Logarske doline
Da je trajnostnost način življenja, ne samo trend, nenehno opozarjajo tisti, ki jim je mar za prihodnost našega planeta. To besedo sicer pogosto slišimo tudi v besedišču turističnih ponudnikov, ki želijo tako ali drugače povedati svojo zgodbo, delovanje in filozofijo. Slovenija sebe navzven rada prikazuje kot državo z zeleno agendo. Toda kako se tega lotevajo na nekem manjšem geografskem območju? V tokratni oddaji Glasovi svetov o tem, kakšno je lokalno razumevanje globalnih pojmov v Logarski dolini. Sogovornici: -doc. dr. Ana Svetel -doc. dr. Veronika Zavratnik, obe z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Foto: Uradna spletna stran Logarske doline
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V petek se na poti iz službe spomnite, da danes v bližnji dvorani, klubu, baru ali pa kulturnem domu narodovem nastopa vaš najljubši bend, vi pa ste ostali brez karte. Še dobro, da se v telefonskem imeniku skriva Alexova številka.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V petek se na poti iz službe spomnite, da danes v bližnji dvorani, klubu, baru ali pa kulturnem domu narodovem nastopa vaš najljubši bend, vi pa ste ostali brez karte. Še dobro, da se v telefonskem imeniku skriva Alexova številka.
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Janez Ramoveš (1965) velja za pesnika, ki mu uspeva duhovito in izvirno v poezijo preliti poljansko narečje. Ta samosvoji avtor sicer ni novo ime na slovenskem literarnem prizorišču, saj je prvo pesniško zbirko Božjastnice izdal že leta 1990. V tej knjigi že nakazuje motivni svet in pesniško senzibilnost, ki ju je z vso umetniško močjo razvil v poznejših zbirkah, kot so Striptiz. Namesto Kim Basinger (1995), Poročilo iz geta (2001), Staroselski ciklus (2006) in Skuz okn strejlam kurente (2012). Tudi v zadnji Ramoveš izkorišča poljansko narečje, da humorno upesni lokalne teme. To dokazuje na primer v pesmi Pastirska. Interpret Saša Tabaković, režiser Jože Valentič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar. Posneto leta 2015.
Janez Ramoveš (1965) velja za pesnika, ki mu uspeva duhovito in izvirno v poezijo preliti poljansko narečje. Ta samosvoji avtor sicer ni novo ime na slovenskem literarnem prizorišču, saj je prvo pesniško zbirko Božjastnice izdal že leta 1990. V tej knjigi že nakazuje motivni svet in pesniško senzibilnost, ki ju je z vso umetniško močjo razvil v poznejših zbirkah, kot so Striptiz. Namesto Kim Basinger (1995), Poročilo iz geta (2001), Staroselski ciklus (2006) in Skuz okn strejlam kurente (2012). Tudi v zadnji Ramoveš izkorišča poljansko narečje, da humorno upesni lokalne teme. To dokazuje na primer v pesmi Pastirska. Interpret Saša Tabaković, režiser Jože Valentič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar. Posneto leta 2015.
V prihajajočih mesecih, ko se temperature – včasih počasi, včasih hitro – dvigujejo, bo vedno bolj prijala tudi osvežilna pijača, ki jo dodatno ohladimo – z ledom. Toda hitro nas lahko zmoti hitro topljenje ledu, tako pa tudi razvodenelost pijače. Tisti, ki so v tem poslu, vedo povedati, da je treba več pozornosti nameniti tudi ledu, predvsem njegovi velikosti. O tej zamrznjeni vodi, ki prevzame različne oblike – kocke, kvadra ali krogle –, pa v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
V prihajajočih mesecih, ko se temperature – včasih počasi, včasih hitro – dvigujejo, bo vedno bolj prijala tudi osvežilna pijača, ki jo dodatno ohladimo – z ledom. Toda hitro nas lahko zmoti hitro topljenje ledu, tako pa tudi razvodenelost pijače. Tisti, ki so v tem poslu, vedo povedati, da je treba več pozornosti nameniti tudi ledu, predvsem njegovi velikosti. O tej zamrznjeni vodi, ki prevzame različne oblike – kocke, kvadra ali krogle –, pa v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Danes mineva 50-let od uničujočega potresa, ki je leta 1976 prizadel Furlanijo in Posočje. Na italijanski strani je zahteval skoraj tisoč življenj, porušenih je bilo 18 tisoč stavb, 75 tisoč je bilo poškodovanih. Na slovenski strani je brez strehe nad glavo ostala večina prebivalcev Breginjskega kota, porušene so bile vasi vse do Bovške kotline. Najhuje je bilo v Gemoni, Huminu po slovensko, kjer se bosta današnje osrednje spominske slovesnosti udeležila tudi predsednik italijanske republike Sergio Mattarella in premierka Giorgia Meloni. V oddaji tudi o tem: - Začenja se drugi krog iskanja novega mandatarja. - Novogoriška občina bo iskala novega gostinca za kavarno EPIC. - Na Beneškem bienalu odprtje slovenskega nacionalnega paviljona; zaradi sodelovanja Rusije odstopila mednarodna žirija.
Danes mineva 50-let od uničujočega potresa, ki je leta 1976 prizadel Furlanijo in Posočje. Na italijanski strani je zahteval skoraj tisoč življenj, porušenih je bilo 18 tisoč stavb, 75 tisoč je bilo poškodovanih. Na slovenski strani je brez strehe nad glavo ostala večina prebivalcev Breginjskega kota, porušene so bile vasi vse do Bovške kotline. Najhuje je bilo v Gemoni, Huminu po slovensko, kjer se bosta današnje osrednje spominske slovesnosti udeležila tudi predsednik italijanske republike Sergio Mattarella in premierka Giorgia Meloni. V oddaji tudi o tem: - Začenja se drugi krog iskanja novega mandatarja. - Novogoriška občina bo iskala novega gostinca za kavarno EPIC. - Na Beneškem bienalu odprtje slovenskega nacionalnega paviljona; zaradi sodelovanja Rusije odstopila mednarodna žirija.
Danes za strokovno javnost svoja vrata odpira 61. Beneški bienale sodobne umetnosti. Zaradi sodelovanja Rusije prvič po začetku njene invazije na Ukrajino pa je tik pred zdajci odstopila mednarodna žirija, ta odločitev se bo vpisala v zgodovino bienala, pravi Martina Vovk, komisarka slovenskega paviljona o odločitvi žirantk – nagrade torej letos ne bodo podeljene ob odprtju bienala, 9. maja, kot je bilo sicer v navadi. Gre za prestižno prireditev z ogromno simbolno močjo, še poudarja Martina Vovk.
Danes za strokovno javnost svoja vrata odpira 61. Beneški bienale sodobne umetnosti. Zaradi sodelovanja Rusije prvič po začetku njene invazije na Ukrajino pa je tik pred zdajci odstopila mednarodna žirija, ta odločitev se bo vpisala v zgodovino bienala, pravi Martina Vovk, komisarka slovenskega paviljona o odločitvi žirantk – nagrade torej letos ne bodo podeljene ob odprtju bienala, 9. maja, kot je bilo sicer v navadi. Gre za prestižno prireditev z ogromno simbolno močjo, še poudarja Martina Vovk.
Danes se začenja drugi krog iskanja mandatarja za sestavo nove slovenske vlade, potem ko predsednica republike Nataša Pirc Musar v prvem krogu mandata ni podelila. Pogajanja na desnosredinskem političnem polu so v polnem teku, v ospredju pa je možnost vlade pod vodstvom Janeza Janše. Drugi poudarki: - Ameriški predsednik Trump začasno ustavil akcijo vojaškega spremstva ladij v Horumški ožini in poudaril napredek v pogajanjih z Iranom. - Nemška vlada leto dni po nastopu mandata ne uresničuje svojih načrtov, razkol med strankama koalicije je vse večji. - V Benetkah začetek 61. bienala sodobne umetnosti. Zaradi sodelovanja Rusije je tik pred začetkom odstopila mednarodna žirija za nagrade.
Danes se začenja drugi krog iskanja mandatarja za sestavo nove slovenske vlade, potem ko predsednica republike Nataša Pirc Musar v prvem krogu mandata ni podelila. Pogajanja na desnosredinskem političnem polu so v polnem teku, v ospredju pa je možnost vlade pod vodstvom Janeza Janše. Drugi poudarki: - Ameriški predsednik Trump začasno ustavil akcijo vojaškega spremstva ladij v Horumški ožini in poudaril napredek v pogajanjih z Iranom. - Nemška vlada leto dni po nastopu mandata ne uresničuje svojih načrtov, razkol med strankama koalicije je vse večji. - V Benetkah začetek 61. bienala sodobne umetnosti. Zaradi sodelovanja Rusije je tik pred začetkom odstopila mednarodna žirija za nagrade.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tokrat bo govor o svetovnem ekipnem prvenstvu v namiznem tenisu v Londonu. Za uvrstitev med 16 najboljših reprezentanc so tekmeci Slovencev favorizirani Nemci.
Tokrat bo govor o svetovnem ekipnem prvenstvu v namiznem tenisu v Londonu. Za uvrstitev med 16 najboljših reprezentanc so tekmeci Slovencev favorizirani Nemci.
Na sporedu: John Ireland: Londonska uvertura Izvajalca: Londonski simfonični orkester in dirigent sir John Barbirolli Charles Villiers Stanford: Trije moteti, op. 38 Izvajalca: Komorni zbor Ave in dirigent Andraž Hauptman Benjamin Britten: Serenada za rog, tenor in orkester, op. 31 Izvajalci: Boštjan Lipovšek, rog; James Oxley, tenor; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent En Shao Cyril Scott: Jezero Tallahas Izvajalca: Ali Dermelj, violina; Pavel Šivic, klavir
Na sporedu: John Ireland: Londonska uvertura Izvajalca: Londonski simfonični orkester in dirigent sir John Barbirolli Charles Villiers Stanford: Trije moteti, op. 38 Izvajalca: Komorni zbor Ave in dirigent Andraž Hauptman Benjamin Britten: Serenada za rog, tenor in orkester, op. 31 Izvajalci: Boštjan Lipovšek, rog; James Oxley, tenor; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent En Shao Cyril Scott: Jezero Tallahas Izvajalca: Ali Dermelj, violina; Pavel Šivic, klavir
Enja Zobarič je prek študentske izmenjave za pol leta odletela v Tanzanijo. Ni prav dobro vedela, s čim se bo ukvarjala, nato pa se je po spletu okoliščin spoprijateljila z nekaj domačini, ki so tudi pripadnice in pripadniki kvir skupnosti. Bolj kot se je Enja z njimi družila, bolj je ugotavljala, da se kvir osebe v Tanzaniji soočajo s številnimi izzivi, tudi takšnimi, ki so pri nas danes skoraj nepredstavljivi. Že sama homoseksualnost je kriminalizirana, nevarno se je izražati, oblačiti, zbirati, biti drugačen. Vidnost, ki pri nas velja za univerzalno vrednoto osvoboditve, je tam enaka ranljivosti. Ogromno torej tvegaš, že če sploh obstajaš in živiš svojo resnico. Z Enjo klepetava o podzemnih tanzanijskih zabavah, uvidih, kulturnem šoku ob vrnitvi, pa tudi o njeni drag personi Bujti Divi. [kvír] samostalnik moškega spola: skupek, celota teoretskih spoznanj in družbenopolitičnih načel o spolni usmerjenosti, ki ni heteroseksualna, in spolni identiteti, ki se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu.
Enja Zobarič je prek študentske izmenjave za pol leta odletela v Tanzanijo. Ni prav dobro vedela, s čim se bo ukvarjala, nato pa se je po spletu okoliščin spoprijateljila z nekaj domačini, ki so tudi pripadnice in pripadniki kvir skupnosti. Bolj kot se je Enja z njimi družila, bolj je ugotavljala, da se kvir osebe v Tanzaniji soočajo s številnimi izzivi, tudi takšnimi, ki so pri nas danes skoraj nepredstavljivi. Že sama homoseksualnost je kriminalizirana, nevarno se je izražati, oblačiti, zbirati, biti drugačen. Vidnost, ki pri nas velja za univerzalno vrednoto osvoboditve, je tam enaka ranljivosti. Ogromno torej tvegaš, že če sploh obstajaš in živiš svojo resnico. Z Enjo klepetava o podzemnih tanzanijskih zabavah, uvidih, kulturnem šoku ob vrnitvi, pa tudi o njeni drag personi Bujti Divi. [kvír] samostalnik moškega spola: skupek, celota teoretskih spoznanj in družbenopolitičnih načel o spolni usmerjenosti, ki ni heteroseksualna, in spolni identiteti, ki se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Pričevanje Marjana Šefa bo zadovoljilo še tako zahtevne gledalce, saj odstira zgodbo moža z izjemnimi življenjski izkušnjami. V spominih seže celo v daljno preteklost, vse do umora jugoslovanskega kralja Aleksandra leta 1934, spremlja pa tudi sodobno politiko. Marjan Šef je bil rojen v Zagrebu slovenskim staršem, ki so se pogosto selili. Nekateri njegovi sorodniki so bili znameniti učitelji, sam pa se je usmeril v elektroniko in s sinovoma vodil uspešno inovativno podjetje. Njegova življenjska zgodba je presenetljiva freska največjih preizkušenj, skozi katere je šel slovenski narod med drugo svetovno vojno in po njej. Pričevalec Šef je doživel strahote fašizma, nacizma in komunizma. Vsi trije režimi so prizadeli tudi njegovo družino.
Pričevanje Marjana Šefa bo zadovoljilo še tako zahtevne gledalce, saj odstira zgodbo moža z izjemnimi življenjski izkušnjami. V spominih seže celo v daljno preteklost, vse do umora jugoslovanskega kralja Aleksandra leta 1934, spremlja pa tudi sodobno politiko. Marjan Šef je bil rojen v Zagrebu slovenskim staršem, ki so se pogosto selili. Nekateri njegovi sorodniki so bili znameniti učitelji, sam pa se je usmeril v elektroniko in s sinovoma vodil uspešno inovativno podjetje. Njegova življenjska zgodba je presenetljiva freska največjih preizkušenj, skozi katere je šel slovenski narod med drugo svetovno vojno in po njej. Pričevalec Šef je doživel strahote fašizma, nacizma in komunizma. Vsi trije režimi so prizadeli tudi njegovo družino.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Izvedeli bomo vrsto zanimivosti o delu mojstra zvoka. Ob poslušanju posnetkov del Jeana Feryja Rebela, Giuseppa Verdija in Richarda Straussa nas bo po poteh svojega poklica, zlasti nastajanju simfoničnih in opernih posnetkov, popeljala tokratna gostja muzikologinje Mojce Menart, tonska mojstrica Aleks Pirkmajer Penko.
Izvedeli bomo vrsto zanimivosti o delu mojstra zvoka. Ob poslušanju posnetkov del Jeana Feryja Rebela, Giuseppa Verdija in Richarda Straussa nas bo po poteh svojega poklica, zlasti nastajanju simfoničnih in opernih posnetkov, popeljala tokratna gostja muzikologinje Mojce Menart, tonska mojstrica Aleks Pirkmajer Penko.
Tokrat še zadnjič poslušamo izbor del z Mednarodne skladateljske tribune Rostrum 2025. Teden dni pred naslednjo izvedbo dogodka predstavljamo še izbor skladb mladih skladateljev, tri orkestrska dela in komorno skladbo Joãa Caldasa, Lukasa Butkusa, Pavla Vaklinova in Aleksandrsa Avramecsa.
Tokrat še zadnjič poslušamo izbor del z Mednarodne skladateljske tribune Rostrum 2025. Teden dni pred naslednjo izvedbo dogodka predstavljamo še izbor skladb mladih skladateljev, tri orkestrska dela in komorno skladbo Joãa Caldasa, Lukasa Butkusa, Pavla Vaklinova in Aleksandrsa Avramecsa.
"Zaradi kostanja ne vidiš gob in zaradi gob ne vidiš kostanja," je v enem od še neobjavljenih besedil zapisal Primož Čučnik (1971), eden bolj uveljavljenih pesnikov srednje generacije. Ta avtor, ki je do zdaj objavil deset samostojnih pesniških zbirk, se v novejših besedilih naslanja na skladatelja Johna Cagea (1912–1992) in njegovo knjižno delo Tišina (1961, slovenski prevod 2025), ki ga je Čučnik tudi prevajal. Na ameriškega skladatelja se navezuje tako po naslovu kot tudi po načinu ubesedovanja. Gre za krajša besedila, ki so med poezijo v prozi in kratko zgodbo, vezana pa so predvsem na vsakdanje življenje. Izbrali smo jih šest. Interpret Urban Kuntarič, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Gašper Loborec, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2026.
"Zaradi kostanja ne vidiš gob in zaradi gob ne vidiš kostanja," je v enem od še neobjavljenih besedil zapisal Primož Čučnik (1971), eden bolj uveljavljenih pesnikov srednje generacije. Ta avtor, ki je do zdaj objavil deset samostojnih pesniških zbirk, se v novejših besedilih naslanja na skladatelja Johna Cagea (1912–1992) in njegovo knjižno delo Tišina (1961, slovenski prevod 2025), ki ga je Čučnik tudi prevajal. Na ameriškega skladatelja se navezuje tako po naslovu kot tudi po načinu ubesedovanja. Gre za krajša besedila, ki so med poezijo v prozi in kratko zgodbo, vezana pa so predvsem na vsakdanje življenje. Izbrali smo jih šest. Interpret Urban Kuntarič, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Gašper Loborec, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2026.
V oddaji poslušamo skladbe: Tone Janša: Polnoč - solist saksofonist Tone Janša Tone Janša: Mea Parvitas - solisti saksofonist Tone Janša, trobentač Petar Ugrin, kitarist Primož Grašič in pianist Silvo Stingl Buddy DeFranco/Ati Soss: Koncert za klarinet - solist klarinetist Ati Soss Charlie Parker/Jože Privšek: Yarbird Suite - solist kitarist Milan Ferlež Chick Corea: Got a Match - solisti saksofonista Primož Fleischman in Tadej Tomšič, kitarist Primož Grašič, bobnar Aleš Rendla in pianist Blaž Jurjevčič
V oddaji poslušamo skladbe: Tone Janša: Polnoč - solist saksofonist Tone Janša Tone Janša: Mea Parvitas - solisti saksofonist Tone Janša, trobentač Petar Ugrin, kitarist Primož Grašič in pianist Silvo Stingl Buddy DeFranco/Ati Soss: Koncert za klarinet - solist klarinetist Ati Soss Charlie Parker/Jože Privšek: Yarbird Suite - solist kitarist Milan Ferlež Chick Corea: Got a Match - solisti saksofonista Primož Fleischman in Tadej Tomšič, kitarist Primož Grašič, bobnar Aleš Rendla in pianist Blaž Jurjevčič
Po izredni seji državnega zbora, na kateri so se poslanci seznanili z obvestilom predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja, smo očitno še korak bližje k novi, četrti vladi Janeza Janše. Predsednik SDS in najverjetnejši mandatar je namreč sporočil, da so v njegovi stranki s prihodnjimi koalicijskimi partnerji potrdili izhodišča za oblikovanje tako imenovane Koalicije za uspešno Slovenijo.
Po izredni seji državnega zbora, na kateri so se poslanci seznanili z obvestilom predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja, smo očitno še korak bližje k novi, četrti vladi Janeza Janše. Predsednik SDS in najverjetnejši mandatar je namreč sporočil, da so v njegovi stranki s prihodnjimi koalicijskimi partnerji potrdili izhodišča za oblikovanje tako imenovane Koalicije za uspešno Slovenijo.
Intimna zgodba ženske, ki je preživela partizanstvo, se poročila in v brutalnem vojnem obdobju imela skrivno intimno razmerje, je večplastna in fragmentarna. Prek kratkih reminiscenc in komentarja pa odslikava tudi položaj in borbo žensk za druge ideale, kot se sicer izkazujejo v sedanjosti. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mila – Ivanka Mežan Mlada Mila – Tina Potočnik Milin vnuk – Gregor Gruden Tone – Gaber Trseglav Tonetova sestra – Sabina Kogovšek Angleški vojak – Vito Weiss Soseda – Mojca Funkl Tonetov soborec – Matej Recer Moški v gostilni – Uroš Maček Dekle iz množice – Miranda Trnjanin Ženska – Marinka Štern Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2015.
Intimna zgodba ženske, ki je preživela partizanstvo, se poročila in v brutalnem vojnem obdobju imela skrivno intimno razmerje, je večplastna in fragmentarna. Prek kratkih reminiscenc in komentarja pa odslikava tudi položaj in borbo žensk za druge ideale, kot se sicer izkazujejo v sedanjosti. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mila – Ivanka Mežan Mlada Mila – Tina Potočnik Milin vnuk – Gregor Gruden Tone – Gaber Trseglav Tonetova sestra – Sabina Kogovšek Angleški vojak – Vito Weiss Soseda – Mojca Funkl Tonetov soborec – Matej Recer Moški v gostilni – Uroš Maček Dekle iz množice – Miranda Trnjanin Ženska – Marinka Štern Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2015.
Mineva sto let (8. maja) odkar se je rodil Mitja Mejak, literarni kritik in esejist, tudi urednik Uredništva kulturnih in literarnih oddaj Radia Ljubljana v letih od 1952 do prezgodnje smrti 28. avgusta leta 1975. Četrt stoletja je spremljal novosti slovenskega leposlovja in svoje prodorne kritike objavljal v periodiki, na radiu, nato pa jih je zbral v dveh Književnih kronikah. Literarni eseji o sodobnikih so leta 1977 izšli v knjigi Portreti. Oddajo o Mitju Mejaku je leta 1996 pripravil France Vurnik, v njej je avtorjeva zgodnja pesem in izbor odlomkov iz Mejakovih kritik.
Mineva sto let (8. maja) odkar se je rodil Mitja Mejak, literarni kritik in esejist, tudi urednik Uredništva kulturnih in literarnih oddaj Radia Ljubljana v letih od 1952 do prezgodnje smrti 28. avgusta leta 1975. Četrt stoletja je spremljal novosti slovenskega leposlovja in svoje prodorne kritike objavljal v periodiki, na radiu, nato pa jih je zbral v dveh Književnih kronikah. Literarni eseji o sodobnikih so leta 1977 izšli v knjigi Portreti. Oddajo o Mitju Mejaku je leta 1996 pripravil France Vurnik, v njej je avtorjeva zgodnja pesem in izbor odlomkov iz Mejakovih kritik.
Napovedujemo nedeljski koncert v portoroškem Avditoriju, kjer bodo gostili zasedbo vrhunskega bobnarja, ki je svetovno slavo dosegel kot dolgoletni član ameriške zasedbe Toto. Simon Phillips na tokratni evropski turneji predstavlja svoj novi projekt Protocol 6. Mojca Maljevac se je o legendarnem jazz rock fenomenu pogovarjala z odličnim bobnarjem Davidom Morganom. V nadaljevanju oddaje pa se bomo spomnili tudi Keitha Jarretta, ki bo konec tedna obrnil 81. stran v svoji knjigi življenja.
Napovedujemo nedeljski koncert v portoroškem Avditoriju, kjer bodo gostili zasedbo vrhunskega bobnarja, ki je svetovno slavo dosegel kot dolgoletni član ameriške zasedbe Toto. Simon Phillips na tokratni evropski turneji predstavlja svoj novi projekt Protocol 6. Mojca Maljevac se je o legendarnem jazz rock fenomenu pogovarjala z odličnim bobnarjem Davidom Morganom. V nadaljevanju oddaje pa se bomo spomnili tudi Keitha Jarretta, ki bo konec tedna obrnil 81. stran v svoji knjigi življenja.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Tokratno oddajo posvečamo petdeseti obletnici delovanja Folklornega društva Kres iz Novega Mesta. Gre za eno vidnejših folklornih skupin na Dolenjskem, ki že pol stoletja raziskuje in ohranja ljudsko izročilo, pri čemer posebej izpostavlja svoje delo na področju tradicionalne dolenjske noše ter plesnega in glasbenega izročila. V oddaji poslušamo tudi skladbe iz novega albuma, ki so ga Kresovci izdali ob omenjeni obletnici.
Tokratno oddajo posvečamo petdeseti obletnici delovanja Folklornega društva Kres iz Novega Mesta. Gre za eno vidnejših folklornih skupin na Dolenjskem, ki že pol stoletja raziskuje in ohranja ljudsko izročilo, pri čemer posebej izpostavlja svoje delo na področju tradicionalne dolenjske noše ter plesnega in glasbenega izročila. V oddaji poslušamo tudi skladbe iz novega albuma, ki so ga Kresovci izdali ob omenjeni obletnici.
In veliko, veliko dreves. In veliko bušk tudi … Pripovedujeta: Violeta Tomič in Zvone Hribar. Napisal: Toon Tellegen. Prevod: Anita Srebnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
In veliko, veliko dreves. In veliko bušk tudi … Pripovedujeta: Violeta Tomič in Zvone Hribar. Napisal: Toon Tellegen. Prevod: Anita Srebnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Tudi tokrat vas vabim med leve v afriško savano. Glasba, tudi drugega dela muzikala Levji kralj, je delo Eltona Johna, besedila pa Tima Ricea. Muzikal so v ZDA prvič uprizorili 8. julija leta 1997, na evropske odrske deske pa je prišel 19. oktobra leta 1999. Pripoveduje pa zgodbo o mladem levjem princu Simba, ki dneve preživlja v raziskovanju afriške savane. Ko tragedija, ki jo je zrežiral Simbijev zlobni stric Scar, terja očetovo življenje, Simba zbeži iz dežele, za sabo pa pusti življenje, kakršnega je poznal. A ne mine dolgo časa, ko se mora upreti mogočnemu sovražniku, slediti svoji usodi in postati kralj.
Tudi tokrat vas vabim med leve v afriško savano. Glasba, tudi drugega dela muzikala Levji kralj, je delo Eltona Johna, besedila pa Tima Ricea. Muzikal so v ZDA prvič uprizorili 8. julija leta 1997, na evropske odrske deske pa je prišel 19. oktobra leta 1999. Pripoveduje pa zgodbo o mladem levjem princu Simba, ki dneve preživlja v raziskovanju afriške savane. Ko tragedija, ki jo je zrežiral Simbijev zlobni stric Scar, terja očetovo življenje, Simba zbeži iz dežele, za sabo pa pusti življenje, kakršnega je poznal. A ne mine dolgo časa, ko se mora upreti mogočnemu sovražniku, slediti svoji usodi in postati kralj.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in celovito upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in celovito upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Stranke najverjetnejše koalicije so dorekle vsebinska izhodišča za novo vlado, kjer na prvo mesto postavljajo gospodarsko rast ter vitko decentralizirano državo. Vodja SDS Janez Janša, ki meri na četrti mandat na čelu vlade, je ob tem razčistil tudi status Resnice - ta bo po njegovih besedah ostala v opoziciji, a naj bi kljub temu prispevala ključne glasove za oblikovanje vlade. Druge teme: - Bela hiša žuga Iranu zaradi napadov, a vztraja pri premirju. - Evropsko združenje socialnih zavarovanj opozarja na previsoke cene novih zdravil. - V Dobrunjah slovesno odprli nov moški zapor.
Stranke najverjetnejše koalicije so dorekle vsebinska izhodišča za novo vlado, kjer na prvo mesto postavljajo gospodarsko rast ter vitko decentralizirano državo. Vodja SDS Janez Janša, ki meri na četrti mandat na čelu vlade, je ob tem razčistil tudi status Resnice - ta bo po njegovih besedah ostala v opoziciji, a naj bi kljub temu prispevala ključne glasove za oblikovanje vlade. Druge teme: - Bela hiša žuga Iranu zaradi napadov, a vztraja pri premirju. - Evropsko združenje socialnih zavarovanj opozarja na previsoke cene novih zdravil. - V Dobrunjah slovesno odprli nov moški zapor.
Karola Szymanowskega je globoko ganila stara perzijska poezija; njegovo Simfonijo št. 3 je vzpodbudilo besedilo Džalala-ad-Din Rumija – Mavlana iz 13. stoletja, ustanovitelja meniškega reda plešočih dervišev. Simfonija št. 3, Pesem o noči, je skladateljeva zvočna predstava noči – kozmičnega misterija, iz katerega nastaja individuum. Odnos med nočjo in jazom pa simbolizirata jaz – solist tenorist – in ti – zbor. Orkester skrbi za več sto zvočnih barv, predvsem s početverjeno zasedbo pihal in trobil ter z bogato zasedbo tolkalcev, pa še s klavirjem, čelesto, harfama in orglami. Simfonijo izvajajo Zbor in Simfonični orkester iz Birminghama ter solist, tenorist Jon Garrison pod vodstvom Simona Rattla.
Karola Szymanowskega je globoko ganila stara perzijska poezija; njegovo Simfonijo št. 3 je vzpodbudilo besedilo Džalala-ad-Din Rumija – Mavlana iz 13. stoletja, ustanovitelja meniškega reda plešočih dervišev. Simfonija št. 3, Pesem o noči, je skladateljeva zvočna predstava noči – kozmičnega misterija, iz katerega nastaja individuum. Odnos med nočjo in jazom pa simbolizirata jaz – solist tenorist – in ti – zbor. Orkester skrbi za več sto zvočnih barv, predvsem s početverjeno zasedbo pihal in trobil ter z bogato zasedbo tolkalcev, pa še s klavirjem, čelesto, harfama in orglami. Simfonijo izvajajo Zbor in Simfonični orkester iz Birminghama ter solist, tenorist Jon Garrison pod vodstvom Simona Rattla.
V nogometni ligi prvakov bomo nocoj dobili prvega finalista. Arsenal bo gostil Atletico, v Madridu je bil prejšnji teden rezultat 1 : 1. Slišali boste tudi košček sveže epizode nogometnega podkasta Žoga je okrogla.
V nogometni ligi prvakov bomo nocoj dobili prvega finalista. Arsenal bo gostil Atletico, v Madridu je bil prejšnji teden rezultat 1 : 1. Slišali boste tudi košček sveže epizode nogometnega podkasta Žoga je okrogla.
Še trije krogi so ostali do konca sezone v nogometnem državnem prvenstvu. Ta konec tedna se bosta v Ljudskem vrtu pomerila večna rivala. Maribor in Olimpijo loči ena točka na lestvici, a trenutno sta na četrtem in petem mestu, šest oz. sedem točk oddaljena od tretjega mesta, ki še pelje v Evropo. Ljubljanski navijači so že nekaj časa apatični, mariborski, po novem porazu v nedeljo, pa vse bolj, v najnovejši epizodi ugotavlja Jože Pepevnik. V Olimpiji se gredo skrivalnici, tako glede morebitne prodaje kluba kot glede proračuna za naslednjo sezono, pravi Boštjan Janežič, Marko Cirman pa ugotavlja, da imajo Mariborčani težavo, ker so del turške nogometne piramide, v katerem je osrednji klub Hull City, Maribor pa je precej nižje v tej hierarhiji, zato se turški lastniki s klubom manj ukvarjajo kot sicer. Gost je Tilen Trotovšek. Nekoč urednik na Šport TV, še vedno pa velik navijač Tottenhama. Trotovšek pravi, da je klub precej zgrešeno kupoval v zadnjih letih, neposrečeno je tudi kadroval, v zadnjem letu je trikrat menjal trenerja, nesrečo pa je imel tudi s poškodbami. Londončani se borijo za obstanek. Po dveh zaporednih zmagah, sploh prvih ligaških v letu 2026, so le uspeli splezati z mest, ki vodijo v drugo ligo. V valovskem nogometnem podkastu lahko tudi slišite pogovor s članom Leedsa Jako Bijolom. Zadovoljen je s svojo krstno sezono v najmočnejši ligi na svetu, ustreza pa mu umirjeno življenje v Yorkshiru. Kljub temu, da tam daleč največ ljudi navija za Leeds, Bijol pravi, da ima dovolj miru in zasebnosti.
Še trije krogi so ostali do konca sezone v nogometnem državnem prvenstvu. Ta konec tedna se bosta v Ljudskem vrtu pomerila večna rivala. Maribor in Olimpijo loči ena točka na lestvici, a trenutno sta na četrtem in petem mestu, šest oz. sedem točk oddaljena od tretjega mesta, ki še pelje v Evropo. Ljubljanski navijači so že nekaj časa apatični, mariborski, po novem porazu v nedeljo, pa vse bolj, v najnovejši epizodi ugotavlja Jože Pepevnik. V Olimpiji se gredo skrivalnici, tako glede morebitne prodaje kluba kot glede proračuna za naslednjo sezono, pravi Boštjan Janežič, Marko Cirman pa ugotavlja, da imajo Mariborčani težavo, ker so del turške nogometne piramide, v katerem je osrednji klub Hull City, Maribor pa je precej nižje v tej hierarhiji, zato se turški lastniki s klubom manj ukvarjajo kot sicer. Gost je Tilen Trotovšek. Nekoč urednik na Šport TV, še vedno pa velik navijač Tottenhama. Trotovšek pravi, da je klub precej zgrešeno kupoval v zadnjih letih, neposrečeno je tudi kadroval, v zadnjem letu je trikrat menjal trenerja, nesrečo pa je imel tudi s poškodbami. Londončani se borijo za obstanek. Po dveh zaporednih zmagah, sploh prvih ligaških v letu 2026, so le uspeli splezati z mest, ki vodijo v drugo ligo. V valovskem nogometnem podkastu lahko tudi slišite pogovor s članom Leedsa Jako Bijolom. Zadovoljen je s svojo krstno sezono v najmočnejši ligi na svetu, ustreza pa mu umirjeno življenje v Yorkshiru. Kljub temu, da tam daleč največ ljudi navija za Leeds, Bijol pravi, da ima dovolj miru in zasebnosti.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
V državnem zboru se je danes iztekel prvi krog iskanja mandatarja. V drugem, štirinajstdnevnem, lahko kandidata predlagajo tudi poslanske skupine. Kje je slovenska politika skoraj mesec in pol po volitvah? Kako je s spoštovanjem zavez in obljub in ali bi po zadnjih volitvah sploh lahko dobili koalicijo strank, ki tako ali drugače ne bi »izdale« svojih volilcev? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih s poznavalci politike. Gostje: dr. Miro Haček; dr. Igor Lukšič; dr. Dejan Verčič.
V državnem zboru se je danes iztekel prvi krog iskanja mandatarja. V drugem, štirinajstdnevnem, lahko kandidata predlagajo tudi poslanske skupine. Kje je slovenska politika skoraj mesec in pol po volitvah? Kako je s spoštovanjem zavez in obljub in ali bi po zadnjih volitvah sploh lahko dobili koalicijo strank, ki tako ali drugače ne bi »izdale« svojih volilcev? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih s poznavalci politike. Gostje: dr. Miro Haček; dr. Igor Lukšič; dr. Dejan Verčič.
Podatki zadnjih let kažejo, da bere približno 70 odstotkov vseh osnovnošolcev. Vsako leto je v Bralno značko vključenih približno 6000 bralcev, med njimi je pomemben delež tistih, ki z branjem vztrajajo vseh devet let osnovne šole. In pravi ti, Zlate bralke in Zlati bralci, so se danes zbrali na slavnostni prireditvi Društva Bralna značka –ZPMS v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Podatki zadnjih let kažejo, da bere približno 70 odstotkov vseh osnovnošolcev. Vsako leto je v Bralno značko vključenih približno 6000 bralcev, med njimi je pomemben delež tistih, ki z branjem vztrajajo vseh devet let osnovne šole. In pravi ti, Zlate bralke in Zlati bralci, so se danes zbrali na slavnostni prireditvi Društva Bralna značka –ZPMS v Cankarjevem domu v Ljubljani.