Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
V Mariboru je danes potekala že osma čistilna akcija Moji odpadki, moja skrb. V njej so sodelovali v vseh mestnih četrtih in krajevnih skupnostih.
V Mariboru je danes potekala že osma čistilna akcija Moji odpadki, moja skrb. V njej so sodelovali v vseh mestnih četrtih in krajevnih skupnostih.
Kar 36 let je poučeval vinogradništvo in kletarstvo na današnji mariborski Biotehniški šoli in januarja letos dopolnil častitljivih 90 let. Rad se spominja svoje poti od dijaka do upokojenega učitelja te šole, še posebej pa ga razveselijo obiski nekdanjih dijakinj in dijakov ter seveda novice o njihovih poklicnih in življenjskih uspehih.
Kar 36 let je poučeval vinogradništvo in kletarstvo na današnji mariborski Biotehniški šoli in januarja letos dopolnil častitljivih 90 let. Rad se spominja svoje poti od dijaka do upokojenega učitelja te šole, še posebej pa ga razveselijo obiski nekdanjih dijakinj in dijakov ter seveda novice o njihovih poklicnih in življenjskih uspehih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Podelili so nagrade in priznanja Riharda Jakopiča. Nagrado za življenjsko delo je prejel akademski slikar Sandi Červek. V ptujski Mestni galeriji je na ogled skupinska fotografska razstava z naslovom "Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije". V Galeriji Vžigalica v Ljubljani se obiskovalci lahko zabavajo ob razstavi skupine Canemorto: Slikarska dirka. V ljubljanski Galeriji Kresija so odprli razstavo Izvor prihodnosti – o 50-ih letih razvoja umetne inteligence v Sloveniji. V ponedeljek se začenja 58. mednarodno srečanje PEN na Bledu. V nekdanjih konjušnicah gradu Miramar v Trstu pa je mogoče videti egipčansko zbirko nadvojvode Maksimilijana Habsburškega, ki je dal znameniti grad tudi postaviti.
Podelili so nagrade in priznanja Riharda Jakopiča. Nagrado za življenjsko delo je prejel akademski slikar Sandi Červek. V ptujski Mestni galeriji je na ogled skupinska fotografska razstava z naslovom "Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije". V Galeriji Vžigalica v Ljubljani se obiskovalci lahko zabavajo ob razstavi skupine Canemorto: Slikarska dirka. V ljubljanski Galeriji Kresija so odprli razstavo Izvor prihodnosti – o 50-ih letih razvoja umetne inteligence v Sloveniji. V ponedeljek se začenja 58. mednarodno srečanje PEN na Bledu. V nekdanjih konjušnicah gradu Miramar v Trstu pa je mogoče videti egipčansko zbirko nadvojvode Maksimilijana Habsburškega, ki je dal znameniti grad tudi postaviti.
V slovenski politiki odmeva izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora. Kdo je Zoran Stevanović, koga predstavlja, kaj predstavlja funkcija predsednika državnega zbora in v kakšnih razmerah se je znašla slovenska družba?
V slovenski politiki odmeva izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora. Kdo je Zoran Stevanović, koga predstavlja, kaj predstavlja funkcija predsednika državnega zbora in v kakšnih razmerah se je znašla slovenska družba?
Številna dela na slovenskih avtocestah, ob zaporah in kolonah, spremljajo tudi nesreče. V Postojni opozarjajo na odsek Primorske avtoceste med Ravbarkomando in počivališčem Studenec, kjer prenova z zožanimi pasovi in vprašljiva signalizacija na obeh uvozih na avtocesto povzročata številne težave. V oddaji tudi o tem: - Po nekaterih ocenah bi se regulirana cena pogonskih goriv lahko nekoliko znižala. - Libanon najtrši oreh v pogajanjih med Washingtonom in Teheranom. - V Terski dolini posvet ob 50-letnici potresa. - Pridelovalci češenj pristojne pozivajo k večjemu posluhu za to sadjarsko panogo. - Koprčani potrdili kandidaturo za nogometno Evropo, Ajdovcem ostaja boj za obstanek.
Številna dela na slovenskih avtocestah, ob zaporah in kolonah, spremljajo tudi nesreče. V Postojni opozarjajo na odsek Primorske avtoceste med Ravbarkomando in počivališčem Studenec, kjer prenova z zožanimi pasovi in vprašljiva signalizacija na obeh uvozih na avtocesto povzročata številne težave. V oddaji tudi o tem: - Po nekaterih ocenah bi se regulirana cena pogonskih goriv lahko nekoliko znižala. - Libanon najtrši oreh v pogajanjih med Washingtonom in Teheranom. - V Terski dolini posvet ob 50-letnici potresa. - Pridelovalci češenj pristojne pozivajo k večjemu posluhu za to sadjarsko panogo. - Koprčani potrdili kandidaturo za nogometno Evropo, Ajdovcem ostaja boj za obstanek.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Otroški festival gledaliških sanj že tradicionalno prireja ljubljanski Pionirski dom, na njem je med 29. marcem in 10. aprilom nastopilo kar 630 otrok iz vse Slovenije in tujine. V 38 predstavah in nastopih petih osnovnošolskih improvizacijskih skupin so v različnih impro formatih uresničevali svoje gledališke sanje. Festival ponuja mladim gledališkim skupinam redko priložnost za javno predstavitev, saj ni veliko dogodkov, na katerih bi lahko nastopile pred občinstvom. Odlikujeta ga vključevalnost in dostopnost, saj omogoča otrokom iz različnih okolij in socialnih ozadij, da se izrazijo in izkažejo. Predstave so brezplačne, kar spodbuja dostop do kulturnih vsebin in omogoča širjenje kulturnega bogastva. V tokratni oddaji pa smo gostili osnovnošolske žirante tega festivala, ki sicer obiskujejo različne gledališke skupine Pionirskega doma. Z nami so bili: Julija Henigman, Ronja Mija Tišler, Vana Grujičić, Ema Novak, Ajda Žitko, Matic Vrhunec Lippai, z njimi pa je prišla tudi dramaturginja Staša Prah, umetniška vodja programa Pionirski teater v PD in predsednica žirije.
Otroški festival gledaliških sanj že tradicionalno prireja ljubljanski Pionirski dom, na njem je med 29. marcem in 10. aprilom nastopilo kar 630 otrok iz vse Slovenije in tujine. V 38 predstavah in nastopih petih osnovnošolskih improvizacijskih skupin so v različnih impro formatih uresničevali svoje gledališke sanje. Festival ponuja mladim gledališkim skupinam redko priložnost za javno predstavitev, saj ni veliko dogodkov, na katerih bi lahko nastopile pred občinstvom. Odlikujeta ga vključevalnost in dostopnost, saj omogoča otrokom iz različnih okolij in socialnih ozadij, da se izrazijo in izkažejo. Predstave so brezplačne, kar spodbuja dostop do kulturnih vsebin in omogoča širjenje kulturnega bogastva. V tokratni oddaji pa smo gostili osnovnošolske žirante tega festivala, ki sicer obiskujejo različne gledališke skupine Pionirskega doma. Z nami so bili: Julija Henigman, Ronja Mija Tišler, Vana Grujičić, Ema Novak, Ajda Žitko, Matic Vrhunec Lippai, z njimi pa je prišla tudi dramaturginja Staša Prah, umetniška vodja programa Pionirski teater v PD in predsednica žirije.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prijateljstvo dveh pesnikov, pionir naše pedagoške sociologije, konec parne vleke na železnicah po Sloveniji.
Prijateljstvo dveh pesnikov, pionir naše pedagoške sociologije, konec parne vleke na železnicah po Sloveniji.
Zelenortske otoke so pomorščaki odkrili v 15. stoletju. Zaradi svoje lege zahodno od najbolj zahodne točke v Afriki so hitro postali pomembna trgovska postaja, najprej za trgovino s sužnji, pozneje pa tudi z industrijskim blagom, rumom in tkaninami za afriške sužnje, slonovino ter zlatom. Prebivalci otokov so potomci Afričanov in evropskih priseljencev različnega izvora, zato je tudi kultura in z njo glasba, ki jo poslušamo, predvsem mešanica afriških in evropskih kultur.
Zelenortske otoke so pomorščaki odkrili v 15. stoletju. Zaradi svoje lege zahodno od najbolj zahodne točke v Afriki so hitro postali pomembna trgovska postaja, najprej za trgovino s sužnji, pozneje pa tudi z industrijskim blagom, rumom in tkaninami za afriške sužnje, slonovino ter zlatom. Prebivalci otokov so potomci Afričanov in evropskih priseljencev različnega izvora, zato je tudi kultura in z njo glasba, ki jo poslušamo, predvsem mešanica afriških in evropskih kultur.
Metod Pevec je večkrat nagrajen režiser igranih in dokumentarnih filmov, poznamo ga po filmih, kot so Pod njenim oknom, Lahko noč, gospodična, Aleksandrinke, Dom, Jaz sem Frenk in drugi. Metod Pevec se je tokrat s kamero namenil za zidove slovenskega zapora na Dobu in je ob pomoči psihiatra Vladimirja Miloševića s skupino tamkajšnjih obsojencev leto in pol snemal terapevtski proces psihodrame. Iz posnetega je nastal film Ko pridem ven, ki gledalcem ponuja redek vpogled v notranje življenje obsojencev in premišljuje o izvorih kriminalnih dejanj, pa tudi o ustrezni rehabilitaciji, ki bi morala spremljati kazni. Z režiserjem se je ob ljubljanski premieri filma, ki je jeseni na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado občinstva, pogovarjala Petra Meterc.
Metod Pevec je večkrat nagrajen režiser igranih in dokumentarnih filmov, poznamo ga po filmih, kot so Pod njenim oknom, Lahko noč, gospodična, Aleksandrinke, Dom, Jaz sem Frenk in drugi. Metod Pevec se je tokrat s kamero namenil za zidove slovenskega zapora na Dobu in je ob pomoči psihiatra Vladimirja Miloševića s skupino tamkajšnjih obsojencev leto in pol snemal terapevtski proces psihodrame. Iz posnetega je nastal film Ko pridem ven, ki gledalcem ponuja redek vpogled v notranje življenje obsojencev in premišljuje o izvorih kriminalnih dejanj, pa tudi o ustrezni rehabilitaciji, ki bi morala spremljati kazni. Z režiserjem se je ob ljubljanski premieri filma, ki je jeseni na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado občinstva, pogovarjala Petra Meterc.
Slovenija ima dolgo tradicijo velikih infrastrukturnih projektov. Avtoceste smo zgradili relativno hitro, danes pa se vsak večji projekt razvleče v leta debat in desetletja načrtovanja, postopkov in razprav. Vedno znova jih načrtujemo, vedno znova jih prestavljamo. Vmes pa se promet in mobilnost spreminjata. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Slovenija ima dolgo tradicijo velikih infrastrukturnih projektov. Avtoceste smo zgradili relativno hitro, danes pa se vsak večji projekt razvleče v leta debat in desetletja načrtovanja, postopkov in razprav. Vedno znova jih načrtujemo, vedno znova jih prestavljamo. Vmes pa se promet in mobilnost spreminjata. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Stara modrost pravi, da je glasba hrana ljubezni. Zanjo na osnovnih šolah skrbijo pevski zbori. Tudi na Osnovni šoli Šempeter v Savinjski dolini, kjer delujeta dva pevska zbora: otroški in mladinski. Slišali in spoznali smo ju lahko v Kulturomatu!
Stara modrost pravi, da je glasba hrana ljubezni. Zanjo na osnovnih šolah skrbijo pevski zbori. Tudi na Osnovni šoli Šempeter v Savinjski dolini, kjer delujeta dva pevska zbora: otroški in mladinski. Slišali in spoznali smo ju lahko v Kulturomatu!
Umetnostno drsanje je poezija na ledu. Zanj sta potrebna umetniška duša in atletsko telo, saj zahteva veliko vzdržljivosti, moči, vztrajnosti, plesnega talenta in elegance. In seveda treninge na ledeni ploskvi. Šport smo spoznali s sogovornicami iz Drsalno kotalkarskega kluba Stanko Bloudek Ljubljana.
Umetnostno drsanje je poezija na ledu. Zanj sta potrebna umetniška duša in atletsko telo, saj zahteva veliko vzdržljivosti, moči, vztrajnosti, plesnega talenta in elegance. In seveda treninge na ledeni ploskvi. Šport smo spoznali s sogovornicami iz Drsalno kotalkarskega kluba Stanko Bloudek Ljubljana.
V Ljubljani delujoči oktet Deseti brat letos praznuje že 45 let obstoja. Ob tej priložnosti člani zasedbe pripravljajo slavnostni koncert. Ta bo v petek, 17. aprila 2026, v Narodni galeriji v Ljubljani. V današnji smo ob starejših posnetkih prepletli pogovor s kar tremi člani zasedbe – vabljeni k poslušanju in obisku koncerta.
V Ljubljani delujoči oktet Deseti brat letos praznuje že 45 let obstoja. Ob tej priložnosti člani zasedbe pripravljajo slavnostni koncert. Ta bo v petek, 17. aprila 2026, v Narodni galeriji v Ljubljani. V današnji smo ob starejših posnetkih prepletli pogovor s kar tremi člani zasedbe – vabljeni k poslušanju in obisku koncerta.
Slovensko ljudsko pravljiceo Grofov četrti najmlajši sin pripoveduje Ana Dolinšek iz Mariborske knjižnice. To je pripoved o pogumu, iznajdljivosti in srčnosti – o tistem, ki ga pogosto spregledamo, a prav on na koncu dokaže največ. Najmlajši sin, ki mu sprva ne pripisujejo velike veljave, se poda na pot preizkušenj, kjer s pametjo in dobrim srcem premaga ovire ter razkrije svojo pravo vrednost. Pravljica nas uči, da velikost človeka ne meri njegov položaj, temveč njegova dejanja.
Slovensko ljudsko pravljiceo Grofov četrti najmlajši sin pripoveduje Ana Dolinšek iz Mariborske knjižnice. To je pripoved o pogumu, iznajdljivosti in srčnosti – o tistem, ki ga pogosto spregledamo, a prav on na koncu dokaže največ. Najmlajši sin, ki mu sprva ne pripisujejo velike veljave, se poda na pot preizkušenj, kjer s pametjo in dobrim srcem premaga ovire ter razkrije svojo pravo vrednost. Pravljica nas uči, da velikost človeka ne meri njegov položaj, temveč njegova dejanja.
Učenci in učenke osnovne šole Sveta Ana so literarno ustvarjali na temo barv, tako tistih pravih, kot tudi pisanih barv življenja. O tem pripovedujejo v današnjih Zvedavčkih. Prisluhnite tudi slovenski ljudski pravljici Grofov četrti, najmlajši sin.
Učenci in učenke osnovne šole Sveta Ana so literarno ustvarjali na temo barv, tako tistih pravih, kot tudi pisanih barv življenja. O tem pripovedujejo v današnjih Zvedavčkih. Prisluhnite tudi slovenski ljudski pravljici Grofov četrti, najmlajši sin.
Slovenske teniške igralke se v Portorožu s Špankami merijo za preboj na sklepni turnir, slovenske nogometašice pa prihodnji teden čakata dva obračuna z Norveško v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo.
Slovenske teniške igralke se v Portorožu s Špankami merijo za preboj na sklepni turnir, slovenske nogometašice pa prihodnji teden čakata dva obračuna z Norveško v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo.
Mačke ljudje častimo že vsaj od starega Egipta dalje. Vse od takrat so zveste in ene najpogostejših spremljevalk v človeških domovih, pa naj bodo črne, tigraste, divje, umirjene ali gluhe. Da, tudi gluhost, predvsem pri belih mačkah, ni redkost. Več kot 60% belih mačk z modrimi očmi je gluhih. Zakaj je temu tako in kako so gluhe mačke pripomogle k zdravljenju gluhosti pri človeku, sprašuje poslušalec Lan, odgovarja pa mu profesor Gregor Belušič z ljubljanske Biotehniške fakultete.
Mačke ljudje častimo že vsaj od starega Egipta dalje. Vse od takrat so zveste in ene najpogostejših spremljevalk v človeških domovih, pa naj bodo črne, tigraste, divje, umirjene ali gluhe. Da, tudi gluhost, predvsem pri belih mačkah, ni redkost. Več kot 60% belih mačk z modrimi očmi je gluhih. Zakaj je temu tako in kako so gluhe mačke pripomogle k zdravljenju gluhosti pri človeku, sprašuje poslušalec Lan, odgovarja pa mu profesor Gregor Belušič z ljubljanske Biotehniške fakultete.
V naši radijski kuhinji smo danes odkrivali skoraj pozabljeno domačo posebnost – nakeldo oziroma nakaldo. Gre za nasitno, dišečo jed iz starega navadnega in mlečnega kruha, obogatenega z naribanim zbrincem ali parmezanom, koščki pancete in pršuta ter pestjo rozin za rahlo sladkoben poudarek. Posebno aromo doda svež šetraj, na hitro prepražen na olivnem olju, vse skupaj pa povežejo jajca in nekaj žlic dobre kokošje juhe. Sestavine: - ½ kg starega navadnega kruha - ½ kg starega mlečnega kruha - 300 g naribanega zbrinca ali parmezana - 8 jajc - Koščki pancete in pršuta - Pest rozin - Olivno olje - Sol, poper in pest svežega šetraja - Kokošja juha Postopek: V večjo skledo nadrobimo kruh in dodamo nariban sir, koščke pancete in pršuta, rozine, sol, poper in z rokami premešamo. Nato zabelimo s svežim šetrajem, ki smo ga prepražili na olivnem olju. Ko je ohlajeno, stresemo na maso in premešamo. Če imamo suh šetraj, ga lahko prav tako malo prepražimo na olivnem olju. Dodamo jajca in vse premešamo. Če je masa presuha, dolijemo nekaj žlic juhe, da dobimo primerno gosto zmes. Oblikujemo 6 do 7 cm dolge svaljke in jih skuhamo v kokoški juhi. Ko splavajo na površje, so kuhani. Še tople ponudimo kot samostojno jed.
V naši radijski kuhinji smo danes odkrivali skoraj pozabljeno domačo posebnost – nakeldo oziroma nakaldo. Gre za nasitno, dišečo jed iz starega navadnega in mlečnega kruha, obogatenega z naribanim zbrincem ali parmezanom, koščki pancete in pršuta ter pestjo rozin za rahlo sladkoben poudarek. Posebno aromo doda svež šetraj, na hitro prepražen na olivnem olju, vse skupaj pa povežejo jajca in nekaj žlic dobre kokošje juhe. Sestavine: - ½ kg starega navadnega kruha - ½ kg starega mlečnega kruha - 300 g naribanega zbrinca ali parmezana - 8 jajc - Koščki pancete in pršuta - Pest rozin - Olivno olje - Sol, poper in pest svežega šetraja - Kokošja juha Postopek: V večjo skledo nadrobimo kruh in dodamo nariban sir, koščke pancete in pršuta, rozine, sol, poper in z rokami premešamo. Nato zabelimo s svežim šetrajem, ki smo ga prepražili na olivnem olju. Ko je ohlajeno, stresemo na maso in premešamo. Če imamo suh šetraj, ga lahko prav tako malo prepražimo na olivnem olju. Dodamo jajca in vse premešamo. Če je masa presuha, dolijemo nekaj žlic juhe, da dobimo primerno gosto zmes. Oblikujemo 6 do 7 cm dolge svaljke in jih skuhamo v kokoški juhi. Ko splavajo na površje, so kuhani. Še tople ponudimo kot samostojno jed.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Danes smo veliko govorili o vremenu v oddaji Radijski ringaraja – zakaj je to tako muhasto v aprilu, zakaj se vreme tako hitro spreminja torej pa nas je zanimalo tokrat v Zakajčku.
Danes smo veliko govorili o vremenu v oddaji Radijski ringaraja – zakaj je to tako muhasto v aprilu, zakaj se vreme tako hitro spreminja torej pa nas je zanimalo tokrat v Zakajčku.
V tokratni oddaji smo z radijskim mikrofonom obiskali tretješolce na Osnovni šoli Škofljica in jih povprašali, kakšni so njihovi pomladni šolski dnevi, kateri njihov najljubši šolski predmet in pri katerem predmetu imajo največ domače naloge. Povedali so tudi, kaj novega so izvedeli na naravoslovnem dnevu in kakšne knjige radi berejo. Pripravili so tudi zanimive uganke, zato se nam tako kot vsako soboto lahko pridružite tudi vsi najmlajši poslušalci prek telefona 01 475 22 22, morda kaj zapojete, zrecitirate, poveste, kam se najraje podate na sprehod ob toplih pomladnih dneh ali s katero knjigo se kratkočasite, ko je zunaj slabo vreme.
V tokratni oddaji smo z radijskim mikrofonom obiskali tretješolce na Osnovni šoli Škofljica in jih povprašali, kakšni so njihovi pomladni šolski dnevi, kateri njihov najljubši šolski predmet in pri katerem predmetu imajo največ domače naloge. Povedali so tudi, kaj novega so izvedeli na naravoslovnem dnevu in kakšne knjige radi berejo. Pripravili so tudi zanimive uganke, zato se nam tako kot vsako soboto lahko pridružite tudi vsi najmlajši poslušalci prek telefona 01 475 22 22, morda kaj zapojete, zrecitirate, poveste, kam se najraje podate na sprehod ob toplih pomladnih dneh ali s katero knjigo se kratkočasite, ko je zunaj slabo vreme.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Nenaslovljena pesem Kristine Hočevar se začne s povedjo »pride fantek, punčka odideš.« in se vzpostavlja kot igrivo preigravanje različnih kombinacij prihajanja oziroma odhajanja fantkov in punčk. Čeprav lahko za površnega bralca deluje kot duhovita jezikovna igra, je veliko več kot to: lucidno namreč ubeseduje fluidnost posameznikove identitete. Pesem smo izbrali iz avtoričine knjige Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda, za katero je prejela Jenkovo nagrado. Interpret Žan Brelih Hatunić, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka: 2026.
Nenaslovljena pesem Kristine Hočevar se začne s povedjo »pride fantek, punčka odideš.« in se vzpostavlja kot igrivo preigravanje različnih kombinacij prihajanja oziroma odhajanja fantkov in punčk. Čeprav lahko za površnega bralca deluje kot duhovita jezikovna igra, je veliko več kot to: lucidno namreč ubeseduje fluidnost posameznikove identitete. Pesem smo izbrali iz avtoričine knjige Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda, za katero je prejela Jenkovo nagrado. Interpret Žan Brelih Hatunić, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka: 2026.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Kaj vse so ljudje pripravljeni napisati jezikoslovcem in jezikoslovkam Inštituta za slovenski jezik, ko jih razjezijo pravopisna pravila? V ZRC SAZU so nedavno odprli razstavo, ki razkriva prav to – iskrene, duhovite, včasih ostre, tudi žaljive, in presenetljivo ustvarjalne odzive uporabnikov slovenskega jezika. Razstava Ne uničujte slovenski jezik !!, v imenu katere se namenoma skriva pravopisni spodrsljaj, ponuja redek vpogled v živ odnos do jezika – od jeze do navdušenja, od nejevolje do iznajdljivosti. Sogovornika: dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik, in avtorica razstave Agata Tomažič.
Kaj vse so ljudje pripravljeni napisati jezikoslovcem in jezikoslovkam Inštituta za slovenski jezik, ko jih razjezijo pravopisna pravila? V ZRC SAZU so nedavno odprli razstavo, ki razkriva prav to – iskrene, duhovite, včasih ostre, tudi žaljive, in presenetljivo ustvarjalne odzive uporabnikov slovenskega jezika. Razstava Ne uničujte slovenski jezik !!, v imenu katere se namenoma skriva pravopisni spodrsljaj, ponuja redek vpogled v živ odnos do jezika – od jeze do navdušenja, od nejevolje do iznajdljivosti. Sogovornika: dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik, in avtorica razstave Agata Tomažič.
Izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora so pospremili mešani odzivi. Stranke na desnici si obetajo oblikovanje nove vlade, partnerji trenutne koalicije pa resignirano ugotavljajo, da so jim vrata parlamentarne večine zaprta brez stranke Resnica. Sam Stevanović za zdaj ostaja previden. Ostali poudarki oddaje: Danes začetek težkih pogajanj med Belo hišo in Teheranom Astronavti misije Artemis Dve po poti okoli Lune varno pristali na Zemlji Cerkev na Slovenskem pred 20-imi leti pridobila tri škofije
Izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora so pospremili mešani odzivi. Stranke na desnici si obetajo oblikovanje nove vlade, partnerji trenutne koalicije pa resignirano ugotavljajo, da so jim vrata parlamentarne večine zaprta brez stranke Resnica. Sam Stevanović za zdaj ostaja previden. Ostali poudarki oddaje: Danes začetek težkih pogajanj med Belo hišo in Teheranom Astronavti misije Artemis Dve po poti okoli Lune varno pristali na Zemlji Cerkev na Slovenskem pred 20-imi leti pridobila tri škofije
Slovenske teniške igralke so včeraj v Portorožu z oslabljeno Španijo začele dvoboje za vrnitev med elito teniških reprezentanc.
Slovenske teniške igralke so včeraj v Portorožu z oslabljeno Španijo začele dvoboje za vrnitev med elito teniških reprezentanc.
V novi dan z glasbo Brada, Bacha in Salierija v prvem, Mendelssohna v drugem ter Thomasa, Duarta, Čajkovskega, Asencia, Stamitza in Beethovna v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Brada, Bacha in Salierija v prvem, Mendelssohna v drugem ter Thomasa, Duarta, Čajkovskega, Asencia, Stamitza in Beethovna v tretjem delu.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kaja Sajovic je svetovno uveljavljena kulinarična novinarka in strokovnjakinja za gastronomijo. Je soavtorica knjige slovenske kuharske šefinje Ane Roš Stojan Sonce in dež, sodelovala pa je tudi pri snovanju slovenske gastronomske strategije. V tretji epizodi novega videokasta RTV Cirkus je razkrila ozadje visoke kulinarike, ki so jo zasenčili nasilje in zlorabe, zaradi česar je odstopil tudi kuharski šef in ustanovitelj Nome, René Redzepi.
Kaja Sajovic je svetovno uveljavljena kulinarična novinarka in strokovnjakinja za gastronomijo. Je soavtorica knjige slovenske kuharske šefinje Ane Roš Stojan Sonce in dež, sodelovala pa je tudi pri snovanju slovenske gastronomske strategije. V tretji epizodi novega videokasta RTV Cirkus je razkrila ozadje visoke kulinarike, ki so jo zasenčili nasilje in zlorabe, zaradi česar je odstopil tudi kuharski šef in ustanovitelj Nome, René Redzepi.
Oddajo namenjamo skladatelju, dirigentu, aranžerju, pianistu, vokalistu Miku Westbrooku, ki letos praznuje devetdeseti rojstni dan. Na njegovo ustvarjanje so najbolj vplivali skladatelja Kurt Weill in Duke Ellington ter pesnik William Blake. Med zgodnjimi sodelavci so bili John Surman, Mike Osborne in Harry Miller. Njegove zasedbe so štele od deset pa vse do trideset glasbenikov. Westbrook je veliko pisal tudi za gledališče in soustvarjal kabaretske predstave. Njegova najbolj tesna sodelavka je pevka in njegova soproga Kate Westbrook. Že od nekdaj mu je bila izziv poezija.
Oddajo namenjamo skladatelju, dirigentu, aranžerju, pianistu, vokalistu Miku Westbrooku, ki letos praznuje devetdeseti rojstni dan. Na njegovo ustvarjanje so najbolj vplivali skladatelja Kurt Weill in Duke Ellington ter pesnik William Blake. Med zgodnjimi sodelavci so bili John Surman, Mike Osborne in Harry Miller. Njegove zasedbe so štele od deset pa vse do trideset glasbenikov. Westbrook je veliko pisal tudi za gledališče in soustvarjal kabaretske predstave. Njegova najbolj tesna sodelavka je pevka in njegova soproga Kate Westbrook. Že od nekdaj mu je bila izziv poezija.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V romanu Molloy Samuela Becketta, ki je izšel leta 1951, napisal pa ga je tri leta prej, sta popisani dve iskanji oziroma dve poti. Na njih popotnika propadeta, pozneje pa ju v zapiskih obnavljata, ker tako zahtevajo od njiju. Prvi je naslovni Molloy, ki nekega dne sklene, da bo obiskal svojo mater, drugi Jacques Moran, nekakšen detektiv ali skrivni agent, ki mu naročijo, naj poišče Molloya. Moranu, ki je sicer izsledil že lepo število ljudi, gre tokrat vse narobe, Molloyu pa dosego cilja prav tako preprečijo različni zapleti, med drugim vse hujša izčrpanost in preprosto to, da pozabi na vzrok svoje poti. Za Literarni nokturno (cikel Na valovih humorja) smo izbrali enega izmed humornih odlomkov Beckettovega romana, iz katerega je razvidno, kaj lahko človeka, kot je Molloy, oddalji od zadanega cilja. Roman je prevedel Aleš Berger. Interpretira dramski igralec Saša Tabaković, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Vladimir Jovanović, režija Alen Jelen, urednik oddaje Matej Juh (urednica ponovitve Tesa Drev), produkcija 2020.
V romanu Molloy Samuela Becketta, ki je izšel leta 1951, napisal pa ga je tri leta prej, sta popisani dve iskanji oziroma dve poti. Na njih popotnika propadeta, pozneje pa ju v zapiskih obnavljata, ker tako zahtevajo od njiju. Prvi je naslovni Molloy, ki nekega dne sklene, da bo obiskal svojo mater, drugi Jacques Moran, nekakšen detektiv ali skrivni agent, ki mu naročijo, naj poišče Molloya. Moranu, ki je sicer izsledil že lepo število ljudi, gre tokrat vse narobe, Molloyu pa dosego cilja prav tako preprečijo različni zapleti, med drugim vse hujša izčrpanost in preprosto to, da pozabi na vzrok svoje poti. Za Literarni nokturno (cikel Na valovih humorja) smo izbrali enega izmed humornih odlomkov Beckettovega romana, iz katerega je razvidno, kaj lahko človeka, kot je Molloy, oddalji od zadanega cilja. Roman je prevedel Aleš Berger. Interpretira dramski igralec Saša Tabaković, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Vladimir Jovanović, režija Alen Jelen, urednik oddaje Matej Juh (urednica ponovitve Tesa Drev), produkcija 2020.
Novi predsednik državnega zbora je vodja stranke Resnica Zoran Stevanović. Na tajnem glasovanju je dobil 48 glasov, 29 poslancev je glasovalo protI. V SD-ju in Levici so bojkotirali glasovanje. Stevanoviča so označili kot neprimernega kandidata za drugi najvišji položaj v državi.
Novi predsednik državnega zbora je vodja stranke Resnica Zoran Stevanović. Na tajnem glasovanju je dobil 48 glasov, 29 poslancev je glasovalo protI. V SD-ju in Levici so bojkotirali glasovanje. Stevanoviča so označili kot neprimernega kandidata za drugi najvišji položaj v državi.
Domači in tuji elektronski ritmiv ter gostujoči miks v ZDA živeče kolumbijske didžejke in producentke OKAYVAL. 01. Alan Braxe & Fred Falke - Intro (Alan Braxe Remix) (Smugglers Way) 02. Tonco - Burned Down (Ópalo Records) 03. Sting & Cheb Mami - Desert Rose (Bedouin Remix) (UMe - A&M Records Inc.) 04. Ben Sterling x Stevie Appleton - Around The World (Counter Records) 05. everyone - Katapult (BROKEN RADIO) 06. Hayden James, Kormak & Yeah Boy - One I Want (Broke Records) 07. Max Styler, Vintage Culture & Ali Love - Freaky 1 (Affairs) 08. Anyma (with LISA) - Bad Angel (Interscope) 09. SLAMM & Gio Lucca - The Prayer (Insomniac Records) 10. Lady Jane Beach - Binman (Seth Troxler Club Edit) (SLACKER 85) 11. Basement Jaxx - Where’s Your Head At (Steve Angello Remix) (XL Recordings) 12. Immersed - The Last Time (House For Artists) 13. wes mills - used to be fun (Good Good Records) 14. Riordan & Bushbaby - Strong Rhyme (Darkroom) 15. Gorgon City & Taet - Second Nature (REALM) 16. Stanny Abram - Feel This House (Marba Records) 17. RAYZIR - Dead Serious (HE.SHE.THEY.)
Domači in tuji elektronski ritmiv ter gostujoči miks v ZDA živeče kolumbijske didžejke in producentke OKAYVAL. 01. Alan Braxe & Fred Falke - Intro (Alan Braxe Remix) (Smugglers Way) 02. Tonco - Burned Down (Ópalo Records) 03. Sting & Cheb Mami - Desert Rose (Bedouin Remix) (UMe - A&M Records Inc.) 04. Ben Sterling x Stevie Appleton - Around The World (Counter Records) 05. everyone - Katapult (BROKEN RADIO) 06. Hayden James, Kormak & Yeah Boy - One I Want (Broke Records) 07. Max Styler, Vintage Culture & Ali Love - Freaky 1 (Affairs) 08. Anyma (with LISA) - Bad Angel (Interscope) 09. SLAMM & Gio Lucca - The Prayer (Insomniac Records) 10. Lady Jane Beach - Binman (Seth Troxler Club Edit) (SLACKER 85) 11. Basement Jaxx - Where’s Your Head At (Steve Angello Remix) (XL Recordings) 12. Immersed - The Last Time (House For Artists) 13. wes mills - used to be fun (Good Good Records) 14. Riordan & Bushbaby - Strong Rhyme (Darkroom) 15. Gorgon City & Taet - Second Nature (REALM) 16. Stanny Abram - Feel This House (Marba Records) 17. RAYZIR - Dead Serious (HE.SHE.THEY.)
Vabimo vas k spremljanju koncerta Bavarskega radijskega zbora pod vodstvom Kriste Audere. Posnetek je nastal februarja letos v Gledališču princa regenta v Münchnu, nanj pa so se ujela dela, ki opevajo ljubezen: Zaročenka sanja Torbjørna Dyruda, Štirje spevi za dvojni zbor, op. 141 Roberta Schumanna, Lep poljub Louisa Andriessena in Štiri pesmi o ljubezni Svena-Davida Sandströma.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Bavarskega radijskega zbora pod vodstvom Kriste Audere. Posnetek je nastal februarja letos v Gledališču princa regenta v Münchnu, nanj pa so se ujela dela, ki opevajo ljubezen: Zaročenka sanja Torbjørna Dyruda, Štirje spevi za dvojni zbor, op. 141 Roberta Schumanna, Lep poljub Louisa Andriessena in Štiri pesmi o ljubezni Svena-Davida Sandströma.
V oddaji predstavljamo kulturno umetniško publikacijo SloArt, ki v slovenskem jeziku izhaja v okviru slovenskega društva Sava v Beogradu, predstavljamo zgodbo nekdanjega zlatarja iz Kranja Mateja Marolta, ki je novi dom in delo našel na Floridi, gost v oddaji pa je tudi nekdanji smučarski skakalec in večletni trener skakalcev v Turčiji Nejc Frank.
V oddaji predstavljamo kulturno umetniško publikacijo SloArt, ki v slovenskem jeziku izhaja v okviru slovenskega društva Sava v Beogradu, predstavljamo zgodbo nekdanjega zlatarja iz Kranja Mateja Marolta, ki je novi dom in delo našel na Floridi, gost v oddaji pa je tudi nekdanji smučarski skakalec in večletni trener skakalcev v Turčiji Nejc Frank.
Po odmevnih medijskih izpadih, ki so vključevali surove žaljivke ter mačistične, protisemitske in fašistične izjave, je koherentna vrnitev razvpitega ali slavnega umetnika na prizorišče vedno težavna. Podobno usodo kot pred poldrugim desetletjem znani modni kreator John Galliano se tudi ameriški raper znova krčevito bori s sistemom. Koncertna promocija, ki jo je eden največjih raperjev načrtoval za svoj novi dvanajsti album Bully, je že preklicana, kajti londonski festival Wireless, na katerem bi moral West nastopiti kot glavna zvezda, je že odpovedan. Bolj kot okoliščine, ki od Westa, zdaj znanega pod imenom Ye, zahtevajo opravičila in pokoro, nas v Galeriji zanima vsebina njegove aktualne kreacije. Ta slogovno nesporno ostaja v progresivnem trapu, zato se je West priložnostno zatekel po pomoč k najbolj izpostavljenim prvakom žanra. Travis Scott, Don Toliver in tudi Cee LoGreen, ki so med drugim Yeju pomagali ustvariti glasbeno plat dela Bully, tako na seznamu sodelavcev niso presenečenje. Ob tem gre dodati, da je Ye v primerjavi z muzikalnimi ekstremi, ki jih je božjastno izdajal v zadnji dekadi (albumi Ye, Jesus Is King, Donda in Donda 2), občutno mehkejši. Medtem ko so njegovi sveži verzi ali raje pamfleti raznovrstni, še vedno pa nemalo protislovni ali kar shizofreni. Ti bodisi vključujejo avtorjevo posipavanje s pepelom bodisi čudaško nostalgično povzemajo vrhunce njegove resnično bogate in uspešne glasbene poti. Poleg Yeja bo v rubriki slišati še nove single ameriške soularke Jenevieve, raperja-soularja 6lacka ter londonskega bratskega elektorničnega dvojca Disclosure in nizozemskega house prvaka Chrisa Stussyja. Premierno se bo z novega albuma oglasil tudi atlantski super-soft traper Swae Lee. Posebej zanimiv pa bo tudi nastop naše raperke Masaye, ki je pravkar predstavila nov odličen album Lava.
Po odmevnih medijskih izpadih, ki so vključevali surove žaljivke ter mačistične, protisemitske in fašistične izjave, je koherentna vrnitev razvpitega ali slavnega umetnika na prizorišče vedno težavna. Podobno usodo kot pred poldrugim desetletjem znani modni kreator John Galliano se tudi ameriški raper znova krčevito bori s sistemom. Koncertna promocija, ki jo je eden največjih raperjev načrtoval za svoj novi dvanajsti album Bully, je že preklicana, kajti londonski festival Wireless, na katerem bi moral West nastopiti kot glavna zvezda, je že odpovedan. Bolj kot okoliščine, ki od Westa, zdaj znanega pod imenom Ye, zahtevajo opravičila in pokoro, nas v Galeriji zanima vsebina njegove aktualne kreacije. Ta slogovno nesporno ostaja v progresivnem trapu, zato se je West priložnostno zatekel po pomoč k najbolj izpostavljenim prvakom žanra. Travis Scott, Don Toliver in tudi Cee LoGreen, ki so med drugim Yeju pomagali ustvariti glasbeno plat dela Bully, tako na seznamu sodelavcev niso presenečenje. Ob tem gre dodati, da je Ye v primerjavi z muzikalnimi ekstremi, ki jih je božjastno izdajal v zadnji dekadi (albumi Ye, Jesus Is King, Donda in Donda 2), občutno mehkejši. Medtem ko so njegovi sveži verzi ali raje pamfleti raznovrstni, še vedno pa nemalo protislovni ali kar shizofreni. Ti bodisi vključujejo avtorjevo posipavanje s pepelom bodisi čudaško nostalgično povzemajo vrhunce njegove resnično bogate in uspešne glasbene poti. Poleg Yeja bo v rubriki slišati še nove single ameriške soularke Jenevieve, raperja-soularja 6lacka ter londonskega bratskega elektorničnega dvojca Disclosure in nizozemskega house prvaka Chrisa Stussyja. Premierno se bo z novega albuma oglasil tudi atlantski super-soft traper Swae Lee. Posebej zanimiv pa bo tudi nastop naše raperke Masaye, ki je pravkar predstavila nov odličen album Lava.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigent: asist. Iztok Kocen Neža Tovšak, klavir Eva Ostanek: Strmina (prva izvedba) Sergej Prokofjev: Koncert za klavir in orkester št. 1 v Des-duru, op. 10 Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64 https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-8
Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigent: asist. Iztok Kocen Neža Tovšak, klavir Eva Ostanek: Strmina (prva izvedba) Sergej Prokofjev: Koncert za klavir in orkester št. 1 v Des-duru, op. 10 Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64 https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-8
Za začetek: britanski trio Cream, nato pa ameriški basist in pevec Nathan East ter kitarist in skladatelj John Scofield. In še skandinavski band Rymden za konec oddaje.
Za začetek: britanski trio Cream, nato pa ameriški basist in pevec Nathan East ter kitarist in skladatelj John Scofield. In še skandinavski band Rymden za konec oddaje.
Prijateljici Papirnata ptica pa Porcelanasta princeska prespita pod previsno pečino … Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Zdenka Podbelšek Bračič. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Prijateljici Papirnata ptica pa Porcelanasta princeska prespita pod previsno pečino … Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Zdenka Podbelšek Bračič. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Upodobitve mitov, povezanih z ustanovitvijo Rima, so imele v rimskem svetu pomembno simbolno in propagandno vlogo. Med njimi posebej izstopa motiv volkulje z dvojčkoma, Romulom in Remom, znan kot Lupa Romana. Ta podoba iz javnega in zasebnega prostora, ki se je sčasoma razširila v različne umetniške zvrsti, je predstavljala sam Rim, danes pa je najbolj znana in razširjena njena bronasta različica poznejšega izvora. V času rimskega cesarstva je motiv dobil še dodatne pomene, povezane z dinastično ideologijo in zlato dobo, predvsem v obdobju Avgusta. Pogosto je bil umeščen tudi v vojaški kontekst, kjer je poudarjal moč Rima, včasih v povezavi z bogom Marsom. Motiv volkulje je bil zelo razširjen tudi v provincah, zlasti v Noriku in Panoniji, kjer se pogosto pojavlja na nagrobnih spomenikih kot izraz želje po nesmrtnosti pokojnika. Prisotnost motiva v donavskih provincah kaže na močno ideološko in kulturno povezanost z Rimom. Poleg tega motiva se redkeje pojavljajo tudi drugi ustanovitveni miti, kot je prihod Eneja iz Troje. Čeprav so se ikonografske podrobnosti nekoliko prilagajale lokalnim razmeram, je njihov osnovni pomen ostajal enak: poudarjanje rimskega izvora, identitete in večnosti. S poskusi oživitve antičnih motivov in vzorcev se je v preteklosti znova pojavila večja uporaba tega motiva; pozneje je bil zlorabljen tudi v politične namene, dandanes pa je del sodobne kulture.
Upodobitve mitov, povezanih z ustanovitvijo Rima, so imele v rimskem svetu pomembno simbolno in propagandno vlogo. Med njimi posebej izstopa motiv volkulje z dvojčkoma, Romulom in Remom, znan kot Lupa Romana. Ta podoba iz javnega in zasebnega prostora, ki se je sčasoma razširila v različne umetniške zvrsti, je predstavljala sam Rim, danes pa je najbolj znana in razširjena njena bronasta različica poznejšega izvora. V času rimskega cesarstva je motiv dobil še dodatne pomene, povezane z dinastično ideologijo in zlato dobo, predvsem v obdobju Avgusta. Pogosto je bil umeščen tudi v vojaški kontekst, kjer je poudarjal moč Rima, včasih v povezavi z bogom Marsom. Motiv volkulje je bil zelo razširjen tudi v provincah, zlasti v Noriku in Panoniji, kjer se pogosto pojavlja na nagrobnih spomenikih kot izraz želje po nesmrtnosti pokojnika. Prisotnost motiva v donavskih provincah kaže na močno ideološko in kulturno povezanost z Rimom. Poleg tega motiva se redkeje pojavljajo tudi drugi ustanovitveni miti, kot je prihod Eneja iz Troje. Čeprav so se ikonografske podrobnosti nekoliko prilagajale lokalnim razmeram, je njihov osnovni pomen ostajal enak: poudarjanje rimskega izvora, identitete in večnosti. S poskusi oživitve antičnih motivov in vzorcev se je v preteklosti znova pojavila večja uporaba tega motiva; pozneje je bil zlorabljen tudi v politične namene, dandanes pa je del sodobne kulture.