Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Helena Koder, scenaristka, režiserka in esejistka je napisala besedilo o prevajalki Radojki Vrančič. Obe ustvarjalki sta se seveda srečevali, saj je Helena Koder ne le velika bralka in poznavalka prevodov Radojke Vrančič, pač pa tudi avtorica dokumentarnega filma z naslovom Magdalenice gospe Radojke Vrančič, enega najboljših v svojem opusu.
Helena Koder, scenaristka, režiserka in esejistka je napisala besedilo o prevajalki Radojki Vrančič. Obe ustvarjalki sta se seveda srečevali, saj je Helena Koder ne le velika bralka in poznavalka prevodov Radojke Vrančič, pač pa tudi avtorica dokumentarnega filma z naslovom Magdalenice gospe Radojke Vrančič, enega najboljših v svojem opusu.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
V Vatikanu je prvič v svojem pontifikatu daroval mašo papež Leon 14-ti. Med mašo na božični večer je papež pozval k sočutju in miru ter poudaril, da je božič praznik vere, ljubezni in upanja. Popačena ekonomija spodbuja, da bi ljudi obravnavali kot blago, bog pa razodeva neskončno dostojanstvo vsakega človeka, je še dejal papež. Slovenski škofje pa so v skupni poslanici poudarili, da omenjeni praznik ljudi napolnjuje z veseljem, močjo, tolažbo in upanjem. V oddaji tudi o tem: - Bojan Ožbot iz Volčje Drage iz lesa izrezljal že prek 200 božičnih figur - Avditorij Portorož bodo prihodnje leto posodobili, kandidiral bo za državna sredstva kot kulturna ustanova širšega pomena - Koprski nogometaši so že začeli s pripravami na drugi del sezone
V Vatikanu je prvič v svojem pontifikatu daroval mašo papež Leon 14-ti. Med mašo na božični večer je papež pozval k sočutju in miru ter poudaril, da je božič praznik vere, ljubezni in upanja. Popačena ekonomija spodbuja, da bi ljudi obravnavali kot blago, bog pa razodeva neskončno dostojanstvo vsakega človeka, je še dejal papež. Slovenski škofje pa so v skupni poslanici poudarili, da omenjeni praznik ljudi napolnjuje z veseljem, močjo, tolažbo in upanjem. V oddaji tudi o tem: - Bojan Ožbot iz Volčje Drage iz lesa izrezljal že prek 200 božičnih figur - Avditorij Portorož bodo prihodnje leto posodobili, kandidiral bo za državna sredstva kot kulturna ustanova širšega pomena - Koprski nogometaši so že začeli s pripravami na drugi del sezone
Kratko življenje protestantskega pisca Opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let Prvi ravnatelj Dolenjskega muzeja Danes je božič, verjetno najbolj priljubljen krščanski praznik. Pri nas in pri drugih južnih Slovanih beseda “božič” pomeni “malega boga” in je spomin na Kristusovo rojstvo. Ni znano, ali je bil ta praznik uveden leta 336 ali 354, vemo pa, da je bila leta 360 v Rimu v današnji cerkvi Bazilike Marije Snežne zgrajena kapela božjega rojstva. Rim je s tem, ko se je odločil za praznik Kristusovega rojstva, nasprotoval Vzhodni cerkvi, ki je 6. januarja proslavljala praznik Epifanije, Gospodovega razglašenja. Cerkveni učenjaki so poskušali zelo neenotno določiti datum Kristusovega rojstva. Nazadnje so se sporazumeli, da se je rodil v noči na 25. december. Božič se je dolgo praznoval le po cerkvah, v štirinajstem stoletju se je praznovanje preselilo v ženske samostane, barok in protireformacija pa sta praznik približala družinam in praznovanje prinesla v domove.
Kratko življenje protestantskega pisca Opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let Prvi ravnatelj Dolenjskega muzeja Danes je božič, verjetno najbolj priljubljen krščanski praznik. Pri nas in pri drugih južnih Slovanih beseda “božič” pomeni “malega boga” in je spomin na Kristusovo rojstvo. Ni znano, ali je bil ta praznik uveden leta 336 ali 354, vemo pa, da je bila leta 360 v Rimu v današnji cerkvi Bazilike Marije Snežne zgrajena kapela božjega rojstva. Rim je s tem, ko se je odločil za praznik Kristusovega rojstva, nasprotoval Vzhodni cerkvi, ki je 6. januarja proslavljala praznik Epifanije, Gospodovega razglašenja. Cerkveni učenjaki so poskušali zelo neenotno določiti datum Kristusovega rojstva. Nazadnje so se sporazumeli, da se je rodil v noči na 25. december. Božič se je dolgo praznoval le po cerkvah, v štirinajstem stoletju se je praznovanje preselilo v ženske samostane, barok in protireformacija pa sta praznik približala družinam in praznovanje prinesla v domove.
Antonio Stradivari, eden najslavnejši izdelovalec godal vseh časov, v svoji bogati karieri naredil okrog 1100 violin, viol, violončelov, nekaj kitar in celo eno harfo. Njegove violine, imenovane tudi Stradivarke, veljajo za nekaj posebnega, cene njegovih instrumentov pa se trenutno gibljejo v milijonih evrov. V današnji oddaji pa bomo predstavili dva odlična slovenska violinista, ki sta imela to čast, da sta igrala prav na Stradivarijevi violini. V ta decembrski čas pa je vtkana tudi baletna suita Hrestač.
Antonio Stradivari, eden najslavnejši izdelovalec godal vseh časov, v svoji bogati karieri naredil okrog 1100 violin, viol, violončelov, nekaj kitar in celo eno harfo. Njegove violine, imenovane tudi Stradivarke, veljajo za nekaj posebnega, cene njegovih instrumentov pa se trenutno gibljejo v milijonih evrov. V današnji oddaji pa bomo predstavili dva odlična slovenska violinista, ki sta imela to čast, da sta igrala prav na Stradivarijevi violini. V ta decembrski čas pa je vtkana tudi baletna suita Hrestač.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Praznično Celje letos nosi naziv Evropsko božično mesto 2025. Kaj ta naziv pomeni v praksi in kako se odraža na ulicah mesta, preverjamo v božični reportaži.
Praznično Celje letos nosi naziv Evropsko božično mesto 2025. Kaj ta naziv pomeni v praksi in kako se odraža na ulicah mesta, preverjamo v božični reportaži.
V božičnem dopoldnevu bo Bernarda Žarn gostila Heleno Blagne in duhovnika, pisatelja in pesnika mag. Marka Rijavca. Povabili nas bodo, da se spomnimo, kaj nas dela človeške - da stopimo korak bliže drug k drugemu in da odpustimo, če se je v naših odnosih kje kaj zataknilo ali zadrgnilo. Vzpodbudili nas bodo k toplini in milini ter vprašanju: Kaj je tisto, kar želim prinesti v življenja drugih in v svoje življenje?
V božičnem dopoldnevu bo Bernarda Žarn gostila Heleno Blagne in duhovnika, pisatelja in pesnika mag. Marka Rijavca. Povabili nas bodo, da se spomnimo, kaj nas dela človeške - da stopimo korak bliže drug k drugemu in da odpustimo, če se je v naših odnosih kje kaj zataknilo ali zadrgnilo. Vzpodbudili nas bodo k toplini in milini ter vprašanju: Kaj je tisto, kar želim prinesti v življenja drugih in v svoje življenje?
V rubriki To smo mi, nastali ob visoki obletnici Radia Maribor, boste slišali radijsko urednico dnevnega programa Lidijo Cokan. Lidija Cokan je prišla z Radia Slovenija in pravi, da ima najraje delo v živo.
V rubriki To smo mi, nastali ob visoki obletnici Radia Maribor, boste slišali radijsko urednico dnevnega programa Lidijo Cokan. Lidija Cokan je prišla z Radia Slovenija in pravi, da ima najraje delo v živo.
V rubriki To smo mi, nastali ob visoki obletnici Radia Maribor, boste tokrat slišali radijskega urednika informativnega programa Dejana Rata. Dejan je novinar informativnega programa, ki živi za novinarstvo.
V rubriki To smo mi, nastali ob visoki obletnici Radia Maribor, boste tokrat slišali radijskega urednika informativnega programa Dejana Rata. Dejan je novinar informativnega programa, ki živi za novinarstvo.
Posnetek koncerta Dekliškega zbora iz Hannovra in Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia, ki sta 12. decembra nastopila v Veliki dvorani Koncertne hiše Severnonemškega radia (NDR) v Hannovru. Spored je spletla najrazličnejša glasba za božični čas, vse od baroka (Praetorius, Händel), do našega časa (Gjeilo in venček priljubljenih božičnih uspešnic).
Posnetek koncerta Dekliškega zbora iz Hannovra in Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia, ki sta 12. decembra nastopila v Veliki dvorani Koncertne hiše Severnonemškega radia (NDR) v Hannovru. Spored je spletla najrazličnejša glasba za božični čas, vse od baroka (Praetorius, Händel), do našega časa (Gjeilo in venček priljubljenih božičnih uspešnic).
Prenos božičnega evangeličanskega bogoslužja iz cerkvene občine Bodonci.
Prenos božičnega evangeličanskega bogoslužja iz cerkvene občine Bodonci.
Na Ljubljanskem gradu se je odprla jubilejna, že 10. razstava UNICEF-ovih punč iz cunj. Vsaka punčka iz cunj simbolizira otroka, ki potrebuje pomoč. Projekt v Sloveniji poznamo že več kot deset let in v tem času so nastale številne zgodbe otrok, ki so posvojili punčko, kot tudi zgodbe tistih, ki jih ustvarjajo. UNICEF Slovenija je do danes s projektom pomagal rešiti življenje že več kot 22.500 otrokom po svetu. Zakaj ravno punčke iz cunj in kako nastanejo, lahko izveste v tokratni reportaži.
Na Ljubljanskem gradu se je odprla jubilejna, že 10. razstava UNICEF-ovih punč iz cunj. Vsaka punčka iz cunj simbolizira otroka, ki potrebuje pomoč. Projekt v Sloveniji poznamo že več kot deset let in v tem času so nastale številne zgodbe otrok, ki so posvojili punčko, kot tudi zgodbe tistih, ki jih ustvarjajo. UNICEF Slovenija je do danes s projektom pomagal rešiti življenje že več kot 22.500 otrokom po svetu. Zakaj ravno punčke iz cunj in kako nastanejo, lahko izveste v tokratni reportaži.
Božična oddaja je nastala v Domu upokojencev Nova Gorica. O veselem decembru in praznovanju božiča smo se pogovarjali z otroki in s starejšimi. Z nami so bili člani otroške outdoor skupine Gremo z Mi&Te po svoje: 11-letni Mark Domjan, 7-letna Amalija Černigoj, 8-letna Brina Lapreht Konjedic in 9-letna Mia Šatej. Spomine na praznovanje božiča nekoč so z nami delile: 83-letna Cvetka Zuljan iz Vojščice, 84-letna Zora Šulin iz Mirna in 91-letna Bernarda Vončina iz zaselka Voglarji. Glasbeni gost: kantavtor Matija Bolčina.
Božična oddaja je nastala v Domu upokojencev Nova Gorica. O veselem decembru in praznovanju božiča smo se pogovarjali z otroki in s starejšimi. Z nami so bili člani otroške outdoor skupine Gremo z Mi&Te po svoje: 11-letni Mark Domjan, 7-letna Amalija Černigoj, 8-letna Brina Lapreht Konjedic in 9-letna Mia Šatej. Spomine na praznovanje božiča nekoč so z nami delile: 83-letna Cvetka Zuljan iz Vojščice, 84-letna Zora Šulin iz Mirna in 91-letna Bernarda Vončina iz zaselka Voglarji. Glasbeni gost: kantavtor Matija Bolčina.
V božičnem jutru smo se spomnili slovesa papeža Frančiška. Papež Frančišek, prvi papež iz Latinske Amerike, je bil na čelu Katoliške cerkve z 1,4 milijarde vernikov po vsem svetu od marca 2013. V svojem pontifikatu je vanjo vnesel več socialne pravičnosti, reformiral rimsko kurijo in vatikanske finance, lotil se je tudi vprašanja spolnih zlorab. Te poteze so prvemu jezuitu na čelu Cerkve prinesle priljubljenost med verniki, a tudi nasprotnike v kuriji.
V božičnem jutru smo se spomnili slovesa papeža Frančiška. Papež Frančišek, prvi papež iz Latinske Amerike, je bil na čelu Katoliške cerkve z 1,4 milijarde vernikov po vsem svetu od marca 2013. V svojem pontifikatu je vanjo vnesel več socialne pravičnosti, reformiral rimsko kurijo in vatikanske finance, lotil se je tudi vprašanja spolnih zlorab. Te poteze so prvemu jezuitu na čelu Cerkve prinesle priljubljenost med verniki, a tudi nasprotnike v kuriji.
Vsako nedeljo prenašamo katoliško mašo, vsako peto nedeljo pa evangeličansko bogoslužje.
Vsako nedeljo prenašamo katoliško mašo, vsako peto nedeljo pa evangeličansko bogoslužje.
Božič je praznik, ki presega lepoto tradicije in družinskih srečanj — za vernike je praznik temeljne skrivnosti njihove vere, skrivnosti Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka. Murskosoboški škof dr. Janez Kozinc, prvič kot škof vstopa v božično skrivnost skupaj s svojo škofijo.
Božič je praznik, ki presega lepoto tradicije in družinskih srečanj — za vernike je praznik temeljne skrivnosti njihove vere, skrivnosti Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka. Murskosoboški škof dr. Janez Kozinc, prvič kot škof vstopa v božično skrivnost skupaj s svojo škofijo.
Ker je danes praznični dan in ker je bilo leto za Možgane na dlani v marsičem praznično, bomo tokrat vašim nevronom namenili nekaj spominov in nekaj izzivov, vse pa je povezano – s prazniki. Skozi desetletje Možganov na dlani smo kar nekajkrat zagrizli v teme, ki so dišale po cimetu ali zvenele kot božična glasba. Me prav zanima, koliko se je usidralo v vaš hipokampus na knjižne police spomina in sploh, če ste se pripravljeni z nami poigrati v nadaljevanju!
Ker je danes praznični dan in ker je bilo leto za Možgane na dlani v marsičem praznično, bomo tokrat vašim nevronom namenili nekaj spominov in nekaj izzivov, vse pa je povezano – s prazniki. Skozi desetletje Možganov na dlani smo kar nekajkrat zagrizli v teme, ki so dišale po cimetu ali zvenele kot božična glasba. Me prav zanima, koliko se je usidralo v vaš hipokampus na knjižne police spomina in sploh, če ste se pripravljeni z nami poigrati v nadaljevanju!
V tokratnem Lokalnem času smo se spomnili pomembnejših jubilejev, ki so jih v letu 2025 zaznamovali na Idrijskem in Cerkljanskem ter napovedali nekatere, ki jim bomo v letu 2026. Med letošnjimi so bili: 360 let idrijske rudarske godbe na pihala, 30 let od najdbe neandertalčeve piščali v jami Divje babe pri Šebreljah in 80 let od izvedbe Partizanskih smučin. V prihodnjem letu pa bomo med drugim zaznamovali 260 let kalvarije s postajami križevega pota na hribu nad Idrijo in 150 let od rojstva velikega literata Ivana Cankarja.
V tokratnem Lokalnem času smo se spomnili pomembnejših jubilejev, ki so jih v letu 2025 zaznamovali na Idrijskem in Cerkljanskem ter napovedali nekatere, ki jim bomo v letu 2026. Med letošnjimi so bili: 360 let idrijske rudarske godbe na pihala, 30 let od najdbe neandertalčeve piščali v jami Divje babe pri Šebreljah in 80 let od izvedbe Partizanskih smučin. V prihodnjem letu pa bomo med drugim zaznamovali 260 let kalvarije s postajami križevega pota na hribu nad Idrijo in 150 let od rojstva velikega literata Ivana Cankarja.
Osrednja tema v Navalu na šport bodo čustveni trenutki v športu. Govora bo predvsem o njihovi tržni uporabnosti.
Osrednja tema v Navalu na šport bodo čustveni trenutki v športu. Govora bo predvsem o njihovi tržni uporabnosti.
Danes se začenjajo božične predstave tudi na enem najlepših naravnih prizorišč v soteski Mlačca v Mojstrani, ki je nedvomno, kar priznavajo tudi številni obiskovalci, že več kot dve desetletji, prav posebno doživetje. Gre brez dvoma za eno najlepših prizorišč svetopisemske zgodbe v tem božičnem času, kjer vsako leto zaživi igrana predstava živih jaslic v ledu. V čarobnem okolju ledene dežele, ki jo tedne dolgo ustvarja domačin Pavel Skumavc. Letos je sicer narava pokazala zobe in njegovo delo kar nekajkrat izničila. Ledeno kraljestvo je letos tako manj spektakularno, bo pa zato predstava znova prinesla izjemno doživetje božiča. Predstave se v Mlačci začenjajo danes, tudi letos pa pričakujejo več tisoč obiskovalcev, tudi iz tujine, v treh ponovitvah vsak dan od danes pa do 30. decembra. Na zadnji vaji je več kot 40 sodelujočih obiskala tudi Romana Erjavec.
Danes se začenjajo božične predstave tudi na enem najlepših naravnih prizorišč v soteski Mlačca v Mojstrani, ki je nedvomno, kar priznavajo tudi številni obiskovalci, že več kot dve desetletji, prav posebno doživetje. Gre brez dvoma za eno najlepših prizorišč svetopisemske zgodbe v tem božičnem času, kjer vsako leto zaživi igrana predstava živih jaslic v ledu. V čarobnem okolju ledene dežele, ki jo tedne dolgo ustvarja domačin Pavel Skumavc. Letos je sicer narava pokazala zobe in njegovo delo kar nekajkrat izničila. Ledeno kraljestvo je letos tako manj spektakularno, bo pa zato predstava znova prinesla izjemno doživetje božiča. Predstave se v Mlačci začenjajo danes, tudi letos pa pričakujejo več tisoč obiskovalcev, tudi iz tujine, v treh ponovitvah vsak dan od danes pa do 30. decembra. Na zadnji vaji je več kot 40 sodelujočih obiskala tudi Romana Erjavec.
Skrajšani koncert Simfoničnega orkestra ORF "Božič na Dunaju" iz leta 2015. Dunajska pevska akademija, Dunajski dečki, sopranistka Valentina Naforniţa, mezzosopranistka Angelika Kirchschlager, tenorist Piotr Beczała, baritonist Artur Ruciński, dirigent Erwin Ortner.
Skrajšani koncert Simfoničnega orkestra ORF "Božič na Dunaju" iz leta 2015. Dunajska pevska akademija, Dunajski dečki, sopranistka Valentina Naforniţa, mezzosopranistka Angelika Kirchschlager, tenorist Piotr Beczała, baritonist Artur Ruciński, dirigent Erwin Ortner.
Je strokovna, požrtvovalna in priljubljena tako med bolniki in njihovimi bližnjimi, kot tudi med sodelavci in sodelavkami. Srečamo jo tudi v Trepetliki, saj je njena soustanoviteljica. Lidija Ocepek je tudi prva slovenska »parkinsonska« medicinska sestra.
Je strokovna, požrtvovalna in priljubljena tako med bolniki in njihovimi bližnjimi, kot tudi med sodelavci in sodelavkami. Srečamo jo tudi v Trepetliki, saj je njena soustanoviteljica. Lidija Ocepek je tudi prva slovenska »parkinsonska« medicinska sestra.
V zbirki Sidera (izdaja(ta) jo založba Družina (in pozneje Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani), ureja jo Brane Senegačnik) je v dobrih desetih letih izšla vrsta odličnih knjig prevodne poezije, med drugim Homerske himne in Metafizična poezija angleškega baroka. Kot deveta je izšla zbirka Zbranih sirskih pesnitev z naslovom Peruti duha sirskega pesnika Kirilona. Do izida knjige je bil pesnik iz 4. stoletja našega štetja povsem neznano ime, zato je prevod, pod katerega se je podpisal Jan Dominik Bogataj, še toliko dragocenejši. Dr. Jan Dominik Bogataj je profesor patrologije (in antične cerkvene zgodovine) na Univerzi Antonianum v Rimu in na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, Kirilonove pesnitve z naslovom Peruti Duha je pospremil s tehtno in temeljito spremno besedo. V njej je zgoščeno predstavil sirski jezik in književnost, sirsko poetično ustvarjalnost (njen verjetno najbolj znani predstavnik je Efrem Sirski), pa skrivnostnega Kirilona in njegove pesnitve O postavitvi evharistije, O umivanju nog, O pashi našega Gospoda, O nadlogah (ki vsebuje tudi navedbo konkretnih zgodovinskih dogodkov), O Zaheju ter (pesniku pripisano pesnitev) O pšeničnem zrnu. Posebno pozornost je posvetil tudi pesnikovi poetični teologiji, ki pogosto stavi na repetitivne oziroma ponovitvene vzorce. Več in podrobneje pripoveduje Jan Dominik Bogataj o Kirilonu in njegovih pesnitvah v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kratek odlomek v izvirniku in svojem prevodu. Nikar ne zamudite. Foto: Rok Blažič
V zbirki Sidera (izdaja(ta) jo založba Družina (in pozneje Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani), ureja jo Brane Senegačnik) je v dobrih desetih letih izšla vrsta odličnih knjig prevodne poezije, med drugim Homerske himne in Metafizična poezija angleškega baroka. Kot deveta je izšla zbirka Zbranih sirskih pesnitev z naslovom Peruti duha sirskega pesnika Kirilona. Do izida knjige je bil pesnik iz 4. stoletja našega štetja povsem neznano ime, zato je prevod, pod katerega se je podpisal Jan Dominik Bogataj, še toliko dragocenejši. Dr. Jan Dominik Bogataj je profesor patrologije (in antične cerkvene zgodovine) na Univerzi Antonianum v Rimu in na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, Kirilonove pesnitve z naslovom Peruti Duha je pospremil s tehtno in temeljito spremno besedo. V njej je zgoščeno predstavil sirski jezik in književnost, sirsko poetično ustvarjalnost (njen verjetno najbolj znani predstavnik je Efrem Sirski), pa skrivnostnega Kirilona in njegove pesnitve O postavitvi evharistije, O umivanju nog, O pashi našega Gospoda, O nadlogah (ki vsebuje tudi navedbo konkretnih zgodovinskih dogodkov), O Zaheju ter (pesniku pripisano pesnitev) O pšeničnem zrnu. Posebno pozornost je posvetil tudi pesnikovi poetični teologiji, ki pogosto stavi na repetitivne oziroma ponovitvene vzorce. Več in podrobneje pripoveduje Jan Dominik Bogataj o Kirilonu in njegovih pesnitvah v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kratek odlomek v izvirniku in svojem prevodu. Nikar ne zamudite. Foto: Rok Blažič
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Za noben drug praznik ne moremo reči, da se je ob njem nabralo toliko zgodb, pripovedk, legend in raznih pesmi ter vsakokratnih upodobitev kakor okrog božiča. Slovenski pesnik in prevajalec Severin Šali (1911–1992) je bil eden tistih avtorjev, ki je temu prazniku namenil posebno pozornost in napisal Pesem za božič. Avtor s to pesmijo izraža radost, upanje in ljubezen, ki spremljajo praznovanje, in ob tem na samosvoj način ujame še duha tega krščanskega praznika, ki ga praznujemo kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Interpret Primož Pirnat, režiserka Ana Krauthaker urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Gregor Podlogar, posneto leta 2017.
Za noben drug praznik ne moremo reči, da se je ob njem nabralo toliko zgodb, pripovedk, legend in raznih pesmi ter vsakokratnih upodobitev kakor okrog božiča. Slovenski pesnik in prevajalec Severin Šali (1911–1992) je bil eden tistih avtorjev, ki je temu prazniku namenil posebno pozornost in napisal Pesem za božič. Avtor s to pesmijo izraža radost, upanje in ljubezen, ki spremljajo praznovanje, in ob tem na samosvoj način ujame še duha tega krščanskega praznika, ki ga praznujemo kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Interpret Primož Pirnat, režiserka Ana Krauthaker urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Gregor Podlogar, posneto leta 2017.
V praznični anketi Bim bum bam klepetam smo zbrali nekaj želja najmlajših, ki so še pred začetkom novoletnih počitnic ustvarjali različne izdelke za šolski bazar. Z njimi pa smo poklepetali tudi o jelkah in veselem decembru.
V praznični anketi Bim bum bam klepetam smo zbrali nekaj želja najmlajših, ki so še pred začetkom novoletnih počitnic ustvarjali različne izdelke za šolski bazar. Z njimi pa smo poklepetali tudi o jelkah in veselem decembru.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Božič je podčrtal tudi jezikovno rubriko Kotiček za jeziček. Tokrat so študentje mesto odstopili profesorici, dialektologinji, dr. Jožici Škofic, ki nam bo v naslednjih minutah razkrila, kako božiču pravijo v raznolikih slovenskih narečjih.
Božič je podčrtal tudi jezikovno rubriko Kotiček za jeziček. Tokrat so študentje mesto odstopili profesorici, dialektologinji, dr. Jožici Škofic, ki nam bo v naslednjih minutah razkrila, kako božiču pravijo v raznolikih slovenskih narečjih.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Večina kristjanov po svetu danes praznuje božič - praznik rojstva Jezusa Kristusa. Pričakali so ga s polnočnimi svetimi mašami. Slovenski katoliški škofje so v poslanici zapisali, da naj božič srca napolni z močjo, tolažbo in mirom. Da se v negotovem svetu ravno božič vrača k bistvu, da bog prihaja k šibkim in ranljivim, pa je spomnil evangeličanski škof Aleksander Erniša. Drugi poudarki oddaje: Množičen obisk polnočnice v Betlehemu, prve po uveljavitvi premirja med Izraelom in Hamasom. Kako zasedena so v prazničnih dneh gorenjska turistična središča? Zvečer zagorelo v Domu starejših Notranje Gorice.
Večina kristjanov po svetu danes praznuje božič - praznik rojstva Jezusa Kristusa. Pričakali so ga s polnočnimi svetimi mašami. Slovenski katoliški škofje so v poslanici zapisali, da naj božič srca napolni z močjo, tolažbo in mirom. Da se v negotovem svetu ravno božič vrača k bistvu, da bog prihaja k šibkim in ranljivim, pa je spomnil evangeličanski škof Aleksander Erniša. Drugi poudarki oddaje: Množičen obisk polnočnice v Betlehemu, prve po uveljavitvi premirja med Izraelom in Hamasom. Kako zasedena so v prazničnih dneh gorenjska turistična središča? Zvečer zagorelo v Domu starejših Notranje Gorice.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Tudi v svetu nogometa ni kaj veliko premora med prazniki. Na najstarejši celini se v teh dneh merijo reprezentance na Afriškem pokalu narodov, na katerem nastopa 24 moštev.
Tudi v svetu nogometa ni kaj veliko premora med prazniki. Na najstarejši celini se v teh dneh merijo reprezentance na Afriškem pokalu narodov, na katerem nastopa 24 moštev.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
»Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam velíko veselje.« (Lk 2,10) »Luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.« (Jn 1,5) A vendar je tema ni premagala. Drage poslušalke in dragi poslušalci, to je veselo oznanilo Božiča, ki odmeva že 2000 let in prižiga luč upanja v turobne dneve in čase zgodovine, ko se zdi, da zmagujejo tema, nasilje in hudobija. A luči se ne da ugasniti, ker jo je Bog Stvarnik prižgal že na začetku, skupaj s človeškim hrepenenjem po miru in ljubezni. Res je, da ob plamenu luči tema še močneje zadoni, da bi človeka prestrašila in ga ustavila v upanju ter zaprla v strah. A tema je prazna, brez življenja in brez prihodnosti. Žarek jutranjega sonca jo odpihne. Božični prazniki so takšen žarek. Želijo nas ponovno okrepiti v veri, da je naš Bog Bog luči in ne teme, Bog upanja in ne strahu, Bog življenja in ne smrti. Oznanilo o rojstvu Božjega otroka v hlevu želi utrditi naše upanje, da je luč močnejša od teme, čeprav je plamen še tako majhen, da je življenje trajnejše od smrti in vztrajnejše od trpljenja. Bog se je rodil in se tudi danes rojeva v revščini, da ne bi mislili, da moramo biti bogati, da bi si ga zaslužili. Najprej se je razodel pastirjem, da ne bi mislili, da moramo biti ugledni in pametni, da bi ga spoznali in sprejeli. Rodil se je kot majhen in nebogljen, da se ga ne bi bali. Bog nas v Jezusu vabi k veselju nad darom življenja, ki nam je podarjeno, ne k strahu za prihodnost. Ne prepušča nas strahu pred trpljenjem in smrtjo, saj je že On pred nami prehodil vso našo pot. Ima načrt za nas in za svet. Bog se je zavezal ljubezni do človeka. Morda se življenje ne vrti vedno tako, kot bi si človek želel, imamo pa lahko trdno upanje, da če je njegov načrt uspel ustvariti iz neznatnih betlehemskih jaslic zibelko novega življenja za ljudi vseh časov, potem tudi zublji teme in zla v našem času ne bodo presegli Očetovega odrešenjskega načrta. Tudi o tem nam govori božič. Dragi poslušalci, naj vas obhajanje božičnih praznikov utrdi v veselju, upanju in ljubezni, da boste lahko tudi v novem letu pričevali za lepoto in moč življenja. Bog je z nami in naše življenje je dragoceno v njegovih očeh. Blagoslovljen Božič in novo leto 2026 vam želim!
»Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam velíko veselje.« (Lk 2,10) »Luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.« (Jn 1,5) A vendar je tema ni premagala. Drage poslušalke in dragi poslušalci, to je veselo oznanilo Božiča, ki odmeva že 2000 let in prižiga luč upanja v turobne dneve in čase zgodovine, ko se zdi, da zmagujejo tema, nasilje in hudobija. A luči se ne da ugasniti, ker jo je Bog Stvarnik prižgal že na začetku, skupaj s človeškim hrepenenjem po miru in ljubezni. Res je, da ob plamenu luči tema še močneje zadoni, da bi človeka prestrašila in ga ustavila v upanju ter zaprla v strah. A tema je prazna, brez življenja in brez prihodnosti. Žarek jutranjega sonca jo odpihne. Božični prazniki so takšen žarek. Želijo nas ponovno okrepiti v veri, da je naš Bog Bog luči in ne teme, Bog upanja in ne strahu, Bog življenja in ne smrti. Oznanilo o rojstvu Božjega otroka v hlevu želi utrditi naše upanje, da je luč močnejša od teme, čeprav je plamen še tako majhen, da je življenje trajnejše od smrti in vztrajnejše od trpljenja. Bog se je rodil in se tudi danes rojeva v revščini, da ne bi mislili, da moramo biti bogati, da bi si ga zaslužili. Najprej se je razodel pastirjem, da ne bi mislili, da moramo biti ugledni in pametni, da bi ga spoznali in sprejeli. Rodil se je kot majhen in nebogljen, da se ga ne bi bali. Bog nas v Jezusu vabi k veselju nad darom življenja, ki nam je podarjeno, ne k strahu za prihodnost. Ne prepušča nas strahu pred trpljenjem in smrtjo, saj je že On pred nami prehodil vso našo pot. Ima načrt za nas in za svet. Bog se je zavezal ljubezni do človeka. Morda se življenje ne vrti vedno tako, kot bi si človek želel, imamo pa lahko trdno upanje, da če je njegov načrt uspel ustvariti iz neznatnih betlehemskih jaslic zibelko novega življenja za ljudi vseh časov, potem tudi zublji teme in zla v našem času ne bodo presegli Očetovega odrešenjskega načrta. Tudi o tem nam govori božič. Dragi poslušalci, naj vas obhajanje božičnih praznikov utrdi v veselju, upanju in ljubezni, da boste lahko tudi v novem letu pričevali za lepoto in moč življenja. Bog je z nami in naše življenje je dragoceno v njegovih očeh. Blagoslovljen Božič in novo leto 2026 vam želim!
Iz cerkve Vseh svetih v župniji Ljubljana-Sveti križ neposredno prenašamo slovesno polnočno sveto mašo. Mašuje župnik Peter Možina. Pri maši sodeluje Mešani pevski zbor pod vodstvom Nine Novec in Jakova Reiča.
Iz cerkve Vseh svetih v župniji Ljubljana-Sveti križ neposredno prenašamo slovesno polnočno sveto mašo. Mašuje župnik Peter Možina. Pri maši sodeluje Mešani pevski zbor pod vodstvom Nine Novec in Jakova Reiča.
Prenos božičnega evangeličanskega bogoslužja iz cerkvene občine Bodonci.
Prenos božičnega evangeličanskega bogoslužja iz cerkvene občine Bodonci.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Božič je zaradi posebnega razpoloženja, družinskih srečanj in pričakovanj eden izmed najlepših praznikov. Nekaj k temu razpoloženju dodajo tudi popevke, ki se vrtijo samo v decembru. V Godbah z zgodbo poslušamo nekaj zimzelenih pop skladb, ki opevajo božič.
Božič je zaradi posebnega razpoloženja, družinskih srečanj in pričakovanj eden izmed najlepših praznikov. Nekaj k temu razpoloženju dodajo tudi popevke, ki se vrtijo samo v decembru. V Godbah z zgodbo poslušamo nekaj zimzelenih pop skladb, ki opevajo božič.
Ob bližini praznika sloviti nemški pisatelj v besedilu razmišlja o razmerju med vrednotami in ideali, ki jim sledi božič, ter vsakdanom ljudi, pehanjem za dobrinami, potrošništvom. Piše pa predvsem o ljubezni, saj je božič, kot pravi, praznik ljubezni in praznik veselja. "Najsi pritrjujete Jezusu ali Platonu, Schillerju ali Spinozi, vsakokrat ostane zadnja modrost, da človeka ne narede blaženega niti moč niti imetje niti znanje, temveč edinole ljubezen," med drugim lahko slišite v Literarnem nokturnu. Besedilo O božiču je sicer del zbirke Umetnost brezdelja, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 1997. Prevajalec: Jaroslav Novak, dramska igralka: Saša Mihelčič, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Tina Ogrin, tonski mojster: Nejc Zupančič, redaktorici: Tadeja Krečič, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2014.
Ob bližini praznika sloviti nemški pisatelj v besedilu razmišlja o razmerju med vrednotami in ideali, ki jim sledi božič, ter vsakdanom ljudi, pehanjem za dobrinami, potrošništvom. Piše pa predvsem o ljubezni, saj je božič, kot pravi, praznik ljubezni in praznik veselja. "Najsi pritrjujete Jezusu ali Platonu, Schillerju ali Spinozi, vsakokrat ostane zadnja modrost, da človeka ne narede blaženega niti moč niti imetje niti znanje, temveč edinole ljubezen," med drugim lahko slišite v Literarnem nokturnu. Besedilo O božiču je sicer del zbirke Umetnost brezdelja, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 1997. Prevajalec: Jaroslav Novak, dramska igralka: Saša Mihelčič, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Tina Ogrin, tonski mojster: Nejc Zupančič, redaktorici: Tadeja Krečič, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2014.
Večina kristjanov je v pričakovanju božiča, s katerim se spominjajo rojstva Jezusa Kristusa. V Betlehemu, ki velja za njegov rojstni kraj, bo polnočnico čez eno uro daroval najvišji predstavnik katoliške cerkve v Sveti deželi, kardinal Pierbattista Pizzaballa. Prav zdaj se polnočna maša začenja v Vatikanu. Prvič v svojem pontifikatu jo bo daroval papež Leon 14-ti. Slovenski škofje, ki bodo polnočnice darovali v stolnicah svojih škofij, so v skupni poslanici poudarili, da omenjeni praznik ljudi napolnjuje z veseljem, močjo, tolažbo in upanjem.
Večina kristjanov je v pričakovanju božiča, s katerim se spominjajo rojstva Jezusa Kristusa. V Betlehemu, ki velja za njegov rojstni kraj, bo polnočnico čez eno uro daroval najvišji predstavnik katoliške cerkve v Sveti deželi, kardinal Pierbattista Pizzaballa. Prav zdaj se polnočna maša začenja v Vatikanu. Prvič v svojem pontifikatu jo bo daroval papež Leon 14-ti. Slovenski škofje, ki bodo polnočnice darovali v stolnicah svojih škofij, so v skupni poslanici poudarili, da omenjeni praznik ljudi napolnjuje z veseljem, močjo, tolažbo in upanjem.
Na božični oziroma na sveti večer, ko se po ljudski modrosti nebo dotakne zemlje … ko se noč spreminja v dan, tema v svetlobo, bomo v posebni oddaji gostili arheologa in glasbenika Janeza Jocifa. Kot pravi sam, mu sladkobna glasba, ki doni z ulic veselega decembra in poje o zimi, snegu, lučkah in romantiki, ni blizu. Rad se vrača k izvoru, k pristnemu, starodavnemu izročilu … hodi po obronkih poti, ki vodijo k drobcem rokopisov, starim glasbilom, upodobljenim na freskah cerkva, h glasbi, ki se je ohranila in nam priča o davnih časih, ko so ljudje morda veliko bolj kot danes vanjo znali prelivati svoja resnična občutja.
Na božični oziroma na sveti večer, ko se po ljudski modrosti nebo dotakne zemlje … ko se noč spreminja v dan, tema v svetlobo, bomo v posebni oddaji gostili arheologa in glasbenika Janeza Jocifa. Kot pravi sam, mu sladkobna glasba, ki doni z ulic veselega decembra in poje o zimi, snegu, lučkah in romantiki, ni blizu. Rad se vrača k izvoru, k pristnemu, starodavnemu izročilu … hodi po obronkih poti, ki vodijo k drobcem rokopisov, starim glasbilom, upodobljenim na freskah cerkva, h glasbi, ki se je ohranila in nam priča o davnih časih, ko so ljudje morda veliko bolj kot danes vanjo znali prelivati svoja resnična občutja.
Na božični predvečer bo AriZONA slonela zgolj na dveh zvočnih stebrih. Armando Šturman je v tokratno vsebino zajel glasbo dveh kinematografskih uspešnic: holivudske Silent night ter iz romanske filmske meke Cinecitta, božično sago Vacanze di natale.
Na božični predvečer bo AriZONA slonela zgolj na dveh zvočnih stebrih. Armando Šturman je v tokratno vsebino zajel glasbo dveh kinematografskih uspešnic: holivudske Silent night ter iz romanske filmske meke Cinecitta, božično sago Vacanze di natale.
Na božični oziroma na sveti večer, ko se po ljudski modrosti nebo dotakne zemlje … ko se noč spreminja v dan, tema v svetlobo, bomo v posebni oddaji gostili arheologa in glasbenika Janeza Jocifa. Kot pravi sam, mu sladkobna glasba, ki doni z ulic veselega decembra in poje o zimi, snegu, lučkah in romantiki, ni blizu. Rad se vrača k izvoru, k pristnemu, starodavnemu izročilu … hodi po obronkih poti, ki vodijo k drobcem rokopisov, starim glasbilom, upodobljenim na freskah cerkva, h glasbi, ki se je ohranila in nam priča o davnih časih, ko so ljudje morda veliko bolj kot danes vanjo znali prelivati svoja resnična občutja.
Na božični oziroma na sveti večer, ko se po ljudski modrosti nebo dotakne zemlje … ko se noč spreminja v dan, tema v svetlobo, bomo v posebni oddaji gostili arheologa in glasbenika Janeza Jocifa. Kot pravi sam, mu sladkobna glasba, ki doni z ulic veselega decembra in poje o zimi, snegu, lučkah in romantiki, ni blizu. Rad se vrača k izvoru, k pristnemu, starodavnemu izročilu … hodi po obronkih poti, ki vodijo k drobcem rokopisov, starim glasbilom, upodobljenim na freskah cerkva, h glasbi, ki se je ohranila in nam priča o davnih časih, ko so ljudje morda veliko bolj kot danes vanjo znali prelivati svoja resnična občutja.
Mladost Pesem Prijateljstvo, s kratico MPP, je katoliški študentski pevski zbor, ki deluje v Ljubljani v Župniji Ljubljana - Marijino oznanjenje na Tromostovju pri bratih frančiškanih. Zbor šteje 92 aktivnih članov – pevcev in pevk ter instrumentalistov (cajon, klaviature, akustična kitara, bas kitara, violina). Člani zbora prihajajo iz vseh regij Slovenije. Zbor je tekom svojega obstoja postal nepogrešljivi člen sredinih študentskih večernih maš. Njegovo orodje za slavljenje in oznanjevanje evangelija je pesem, prijateljstvo med člani zbora pa presega samostanske zidove. Zbor je stalnica pri študentskih mašah že 30 let. Nekaj članov zbora (Niko Rovtar, Katarina Kokalj, Jakob Kavčič, Klara Štukelj) na čelu z zborovodkinjo Ano Pučnik in duhovnim vodjo, mladim frančiškanskim bratom Filipom Mlinarjem, je Liana BUršič gostila v studiu 51 nacionalnega radia za iskreno debato o njihovem doživljanju Božiča, katoliške vere, pomena glasbe in skupnosti v njihovih mladih življenjih. V oddaji lahko slišite tudi dve njihovi pesmi.
Mladost Pesem Prijateljstvo, s kratico MPP, je katoliški študentski pevski zbor, ki deluje v Ljubljani v Župniji Ljubljana - Marijino oznanjenje na Tromostovju pri bratih frančiškanih. Zbor šteje 92 aktivnih članov – pevcev in pevk ter instrumentalistov (cajon, klaviature, akustična kitara, bas kitara, violina). Člani zbora prihajajo iz vseh regij Slovenije. Zbor je tekom svojega obstoja postal nepogrešljivi člen sredinih študentskih večernih maš. Njegovo orodje za slavljenje in oznanjevanje evangelija je pesem, prijateljstvo med člani zbora pa presega samostanske zidove. Zbor je stalnica pri študentskih mašah že 30 let. Nekaj članov zbora (Niko Rovtar, Katarina Kokalj, Jakob Kavčič, Klara Štukelj) na čelu z zborovodkinjo Ano Pučnik in duhovnim vodjo, mladim frančiškanskim bratom Filipom Mlinarjem, je Liana BUršič gostila v studiu 51 nacionalnega radia za iskreno debato o njihovem doživljanju Božiča, katoliške vere, pomena glasbe in skupnosti v njihovih mladih življenjih. V oddaji lahko slišite tudi dve njihovi pesmi.
Včasih potrebujemo medvedka, da se spomnimo najpomembnejših stvari v življenju. Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisal: Bruno Hächler. Prevedla: Ida Baš. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Včasih potrebujemo medvedka, da se spomnimo najpomembnejših stvari v življenju. Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisal: Bruno Hächler. Prevedla: Ida Baš. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Društvo prijateljev zmernega napredka je sinoči v Boteginu v Kopru obeležilo 35 let delovanja z razstavo fanzinov Trobente in Klarineti, predstavitvijo publikacije V plenicah muzejske samoniklosti: Prva triletka Posprave po Marku Breclju in koncertom kantavtorja in multiinstrumentalista Andreja Fona - Olfamoža. K pogovoru smo povabili direktorico SNG Nova Gorica Mirjam Drnovšček, ki nam je med drugim povedala, kaj je gledališču prineslo sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture in kaj to pomeni za prihodnost gledališča, kjer se je odvila tudi večina predstav EPK GO!25. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy ozvočil s pesmimi brez praznične patetike, kot poudarja, baladami za vse, ki praznike doživljajo bolj navznoter kot navzven.
Društvo prijateljev zmernega napredka je sinoči v Boteginu v Kopru obeležilo 35 let delovanja z razstavo fanzinov Trobente in Klarineti, predstavitvijo publikacije V plenicah muzejske samoniklosti: Prva triletka Posprave po Marku Breclju in koncertom kantavtorja in multiinstrumentalista Andreja Fona - Olfamoža. K pogovoru smo povabili direktorico SNG Nova Gorica Mirjam Drnovšček, ki nam je med drugim povedala, kaj je gledališču prineslo sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture in kaj to pomeni za prihodnost gledališča, kjer se je odvila tudi večina predstav EPK GO!25. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy ozvočil s pesmimi brez praznične patetike, kot poudarja, baladami za vse, ki praznike doživljajo bolj navznoter kot navzven.
V koncertni dvorani Berwaldhallen v Stockholmu so 12. decembra v sklopu Evroradijskega božičnega glasbenega dne nastopili zbor in orkester švedskega radia, s solisti – sopranistko Karin Dahlberg, altistko Dorothee Bienert, tenoristom Joshem Lovellom in basistom Davidom Risbergom. Dirigiral je Kaspars Putninš. Na sporedu so bili prvi trije deli Bachovega Božičnega oratorija, ene največjih glasbenih mojstrovin vseh časov. Naslovi posameznih delov so: Vriskajte in ukajte, počastite te dneve, V istem kraju so pastirji in Gospodar nebes, poslušaj naše vpitje.
V koncertni dvorani Berwaldhallen v Stockholmu so 12. decembra v sklopu Evroradijskega božičnega glasbenega dne nastopili zbor in orkester švedskega radia, s solisti – sopranistko Karin Dahlberg, altistko Dorothee Bienert, tenoristom Joshem Lovellom in basistom Davidom Risbergom. Dirigiral je Kaspars Putninš. Na sporedu so bili prvi trije deli Bachovega Božičnega oratorija, ene največjih glasbenih mojstrovin vseh časov. Naslovi posameznih delov so: Vriskajte in ukajte, počastite te dneve, V istem kraju so pastirji in Gospodar nebes, poslušaj naše vpitje.
V koncertni dvorani Berwaldhallen v Stockholmu so 12. decembra v sklopu Evroradijskega božičnega glasbenega dne nastopili zbor in orkester švedskega radia, s solisti – sopranistko Karin Dahlberg, altistko Dorothee Bienert, tenoristom Joshem Lovellom in basistom Davidom Risbergom. Dirigiral je Kaspars Putninš. Na sporedu so bili prvi trije deli Bachovega Božičnega oratorija, ene največjih glasbenih mojstrovin vseh časov. Naslovi posameznih delov so: Vriskajte in ukajte, počastite te dneve, V istem kraju so pastirji in Gospodar nebes, poslušaj naše vpitje.
V koncertni dvorani Berwaldhallen v Stockholmu so 12. decembra v sklopu Evroradijskega božičnega glasbenega dne nastopili zbor in orkester švedskega radia, s solisti – sopranistko Karin Dahlberg, altistko Dorothee Bienert, tenoristom Joshem Lovellom in basistom Davidom Risbergom. Dirigiral je Kaspars Putninš. Na sporedu so bili prvi trije deli Bachovega Božičnega oratorija, ene največjih glasbenih mojstrovin vseh časov. Naslovi posameznih delov so: Vriskajte in ukajte, počastite te dneve, V istem kraju so pastirji in Gospodar nebes, poslušaj naše vpitje.