Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Danski nacionalni vokalni ansambel je 26. marca v cerkvi svete Trojice v Københavnu nastopil pod vodstvom ene najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kriste Audere. Na programu Velikonočnega koncerta so se tokrat znaška raznorodna in slogovno raznovrstna dela iz različnih zgodovinskih obdobij, vse od baroka (Johann Sebastian Bach), prek romantike (Franz Liszt in Samuel Sebastian Wesley), pa do poznega 20. stoletja in našega časa (Martin Ødegaard, Judith Bingham, Sven-David Sandström, Joseph Twist). Zazveneli bosta kar dve uglasbitvi besedila Hvalite gospoda, vsi narodi, ki temelji na psalmu 117, ustvarila pa sta ju Bach in Sandström.
Danski nacionalni vokalni ansambel je 26. marca v cerkvi svete Trojice v Københavnu nastopil pod vodstvom ene najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kriste Audere. Na programu Velikonočnega koncerta so se tokrat znaška raznorodna in slogovno raznovrstna dela iz različnih zgodovinskih obdobij, vse od baroka (Johann Sebastian Bach), prek romantike (Franz Liszt in Samuel Sebastian Wesley), pa do poznega 20. stoletja in našega časa (Martin Ødegaard, Judith Bingham, Sven-David Sandström, Joseph Twist). Zazveneli bosta kar dve uglasbitvi besedila Hvalite gospoda, vsi narodi, ki temelji na psalmu 117, ustvarila pa sta ju Bach in Sandström.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Marčevske Humoreske tega tedna so posvečene Skrivnemu dnevniku Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Nizozemski starostnik z veliko trpkega humorja opisuje svoje doživljanje staranja, pa tudi dogajanje v domu za starejše, v katerem živi. V zadnji oddaji iz cikla bomo izvedeli vse o klubu upornikov, ki ga ustanovijo naključno. Knjigo je prevedla Stana Anželj, interpretira dramski igralec Željo Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Marčevske Humoreske tega tedna so posvečene Skrivnemu dnevniku Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Nizozemski starostnik z veliko trpkega humorja opisuje svoje doživljanje staranja, pa tudi dogajanje v domu za starejše, v katerem živi. V zadnji oddaji iz cikla bomo izvedeli vse o klubu upornikov, ki ga ustanovijo naključno. Knjigo je prevedla Stana Anželj, interpretira dramski igralec Željo Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Urbane zelene površine postajajo vse bolj pomembne, še zlasti ko gre za takoimenovane mestne gozdove. Eden takih zelo uspešnih projektov je celjski mestni gozd. To je največji javni zeleni prostor v Celju. Ponuja več kot 14 kilometrov gozdnih poti, razgledne točke, učne in rekreativne poti, otroška igrišča, fitnes v naravi in največjo hišo na drevesu v Sloveniji.
Urbane zelene površine postajajo vse bolj pomembne, še zlasti ko gre za takoimenovane mestne gozdove. Eden takih zelo uspešnih projektov je celjski mestni gozd. To je največji javni zeleni prostor v Celju. Ponuja več kot 14 kilometrov gozdnih poti, razgledne točke, učne in rekreativne poti, otroška igrišča, fitnes v naravi in največjo hišo na drevesu v Sloveniji.
V oddaji Od setve do žetve bomo slišali, zakaj se je več mladih prevzemnikov kmetij, ki so lani kandidirali na razpis, namenjen gorsko hribovskim kmetijam za dvig produktivnosti, pritožilo na negativne odločbe. Dokazujejo, da je bil eden od pogojev postavljen tako, da ga noben prevzemnik, ki je kmetijo prevzel v letu 2024, ni mogel izpolnjevati. Pozornost bomo namenili tudi gozdarstvu, točneje ekonomskim vidikom gozdov. O varni sečnji in o poklicu arborista pa se bomo pogovarjali z Robertom Čukom, podprvakom svetovnega gozdarskega prvenstva, ki ga je letos prvič gostila Slovenija.
V oddaji Od setve do žetve bomo slišali, zakaj se je več mladih prevzemnikov kmetij, ki so lani kandidirali na razpis, namenjen gorsko hribovskim kmetijam za dvig produktivnosti, pritožilo na negativne odločbe. Dokazujejo, da je bil eden od pogojev postavljen tako, da ga noben prevzemnik, ki je kmetijo prevzel v letu 2024, ni mogel izpolnjevati. Pozornost bomo namenili tudi gozdarstvu, točneje ekonomskim vidikom gozdov. O varni sečnji in o poklicu arborista pa se bomo pogovarjali z Robertom Čukom, podprvakom svetovnega gozdarskega prvenstva, ki ga je letos prvič gostila Slovenija.
Danski nacionalni vokalni ansambel je 26. marca v cerkvi svete Trojice v Københavnu nastopil pod vodstvom ene najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kriste Audere. Na programu Velikonočnega koncerta so se tokrat znaška raznorodna in slogovno raznovrstna dela iz različnih zgodovinskih obdobij, vse od baroka (Johann Sebastian Bach), prek romantike (Franz Liszt in Samuel Sebastian Wesley), pa do poznega 20. stoletja in našega časa (Martin Ødegaard, Judith Bingham, Sven-David Sandström, Joseph Twist). Zazveneli bosta kar dve uglasbitvi besedila Hvalite gospoda, vsi narodi, ki temelji na psalmu 117, ustvarila pa sta ju Bach in Sandström.
Danski nacionalni vokalni ansambel je 26. marca v cerkvi svete Trojice v Københavnu nastopil pod vodstvom ene najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kriste Audere. Na programu Velikonočnega koncerta so se tokrat znaška raznorodna in slogovno raznovrstna dela iz različnih zgodovinskih obdobij, vse od baroka (Johann Sebastian Bach), prek romantike (Franz Liszt in Samuel Sebastian Wesley), pa do poznega 20. stoletja in našega časa (Martin Ødegaard, Judith Bingham, Sven-David Sandström, Joseph Twist). Zazveneli bosta kar dve uglasbitvi besedila Hvalite gospoda, vsi narodi, ki temelji na psalmu 117, ustvarila pa sta ju Bach in Sandström.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Sprememba dve desetletji starega Zakona o javnem redu in miru, ki je začela veljati konec januarja, je pristojnost ukrepanja na področju nedovoljenega kampiranja prepustila lokalnim skupnostim. Enajst posoških in gorenjskih županov je sprejelo odločitev, da bodo občinskim svetom predlagali spremembe občinskih odlokov z enotno globo za kampiranje na črno v znesku 500 evrov. Tolminski svetniki so spremembo odloka že potrdili. . V oddaji tudi o tem: - Tehnološke novosti v oljkarstvu dobrodošle, a zaradi majhnih oljčnikov še predrage. - V Podnanosu bodo sredi aprila odprli prenovljeno Hišo Zdravljica. - Domen Prevc na finalni tekmi sezone v Planici z drugim mestom potrdil še mali globus za polete.
Sprememba dve desetletji starega Zakona o javnem redu in miru, ki je začela veljati konec januarja, je pristojnost ukrepanja na področju nedovoljenega kampiranja prepustila lokalnim skupnostim. Enajst posoških in gorenjskih županov je sprejelo odločitev, da bodo občinskim svetom predlagali spremembe občinskih odlokov z enotno globo za kampiranje na črno v znesku 500 evrov. Tolminski svetniki so spremembo odloka že potrdili. . V oddaji tudi o tem: - Tehnološke novosti v oljkarstvu dobrodošle, a zaradi majhnih oljčnikov še predrage. - V Podnanosu bodo sredi aprila odprli prenovljeno Hišo Zdravljica. - Domen Prevc na finalni tekmi sezone v Planici z drugim mestom potrdil še mali globus za polete.
Radio Vatikan je v posebno ponudbo Evroradijskega glasbenega niza za veliki teden 2026 poslal posnetek koncerta Nacionalnega baročnega orkestra italijanskih konservatorijev, ki je 25. novembra lani nastopil v dvorani Assunta, torej dvorani Vnebovzetja, v Vatikanu. Tam je zazvenela uglasbitev sekvence Stabat mater / Mati žalostna je stala Alessandra Scarlattija, ki so jo glasbeniki izvedli ob spominu na 300. obletnico smrti tega velikega baročnega skladatelja. Scarlatti jo je zložil med letoma 1723 in 1724 v Neaplju, in sicer po naročilu Bratovščine vitezov Device žalosti, reda, ki je vodil obrede velikega tedna v cerkvi svetega Ludvika, ki meji na kraljevo palačo. Scarlattijevo Stabat mater so nato redno, vsakoletno izvajali vse do leta 1736, ko jo je nadomestila nova uglasbitev Giovannija Battiste Draghija, ki ga bolje poznamo pod imenom Pergolesi. Nacionalni baročni orkester italijanskih konservatorijev je vodil Ignazio Maria Schifani, solistki sta sopranistka Paola Valentina Molinari in kontraaltistka Chiara Brunello.
Radio Vatikan je v posebno ponudbo Evroradijskega glasbenega niza za veliki teden 2026 poslal posnetek koncerta Nacionalnega baročnega orkestra italijanskih konservatorijev, ki je 25. novembra lani nastopil v dvorani Assunta, torej dvorani Vnebovzetja, v Vatikanu. Tam je zazvenela uglasbitev sekvence Stabat mater / Mati žalostna je stala Alessandra Scarlattija, ki so jo glasbeniki izvedli ob spominu na 300. obletnico smrti tega velikega baročnega skladatelja. Scarlatti jo je zložil med letoma 1723 in 1724 v Neaplju, in sicer po naročilu Bratovščine vitezov Device žalosti, reda, ki je vodil obrede velikega tedna v cerkvi svetega Ludvika, ki meji na kraljevo palačo. Scarlattijevo Stabat mater so nato redno, vsakoletno izvajali vse do leta 1736, ko jo je nadomestila nova uglasbitev Giovannija Battiste Draghija, ki ga bolje poznamo pod imenom Pergolesi. Nacionalni baročni orkester italijanskih konservatorijev je vodil Ignazio Maria Schifani, solistki sta sopranistka Paola Valentina Molinari in kontraaltistka Chiara Brunello.
Izbor šestih koncertnih posnetkov iz posebne ponudbe Evroradijski glasbeni niz za veliki teden začenja posnetek koncerta iz dvorane Vnebovzetja v Vatikanu, kjer je 25. novembra lani Nacionalni baročni orkester italijanskih konservatorijev izvedel Stabat mater Alessandra Scarlattija ob 300. obletnici smrti tega velikega baročnega mojstra. Scarlattijeva glasba bo zvenela tudi za konec posebnega programa – ob 22.30 bo namreč zvenel njegov mladostni, izjemno redko izvajan oratorij Mučeništvo svete Teodozije, ki ga je pri skladatelju naročila kraljica Kristina Švedska. Prvič so ga izvedli leta 1684 v Rimu, tokrat pa so ga v andaluzijskem kraju Úbeda, v sklopu tamkajšnjega festivala za zgodnjo glasbo, predstavili člani ansambla Al Ayre Español. Evroradijski program na cvetno nedeljo dopolnjujejo še Velikonočni koncert Danskega nacionalnega ansambla z eno najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kristo Audere v Københavnu (13.05), koncert z naslovom Veliki petek, 1747: poustvaritev Bachove izvedbe Händlovih arij z ansamblom Bachcelona Consort v Barceloni (16.00), Devet motetov za veliki petek Kristine Vasiliauskaité, ki jih bo ob 18.30 v cerkvi Najdenja sv. Križa v litovskem kraju Šeduva uzvočil Državni komorni zbor Polifonija iz Šiauliaija, ter posnetek koncerta iz Londona (20.00), kjer sta zbor BBC Singers in Koncertni orkester BBC-ja konec februarja pod vodstvom Sofi Jeannin izvedla “globoko čustven glasbeni program, ki se dotika nebes”, kar velja še zlasti za osrednje delo sporeda – vokalno-instrumentalno skladbo Hymnus Paradisi Herberta Howellsa.
Izbor šestih koncertnih posnetkov iz posebne ponudbe Evroradijski glasbeni niz za veliki teden začenja posnetek koncerta iz dvorane Vnebovzetja v Vatikanu, kjer je 25. novembra lani Nacionalni baročni orkester italijanskih konservatorijev izvedel Stabat mater Alessandra Scarlattija ob 300. obletnici smrti tega velikega baročnega mojstra. Scarlattijeva glasba bo zvenela tudi za konec posebnega programa – ob 22.30 bo namreč zvenel njegov mladostni, izjemno redko izvajan oratorij Mučeništvo svete Teodozije, ki ga je pri skladatelju naročila kraljica Kristina Švedska. Prvič so ga izvedli leta 1684 v Rimu, tokrat pa so ga v andaluzijskem kraju Úbeda, v sklopu tamkajšnjega festivala za zgodnjo glasbo, predstavili člani ansambla Al Ayre Español. Evroradijski program na cvetno nedeljo dopolnjujejo še Velikonočni koncert Danskega nacionalnega ansambla z eno najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kristo Audere v Københavnu (13.05), koncert z naslovom Veliki petek, 1747: poustvaritev Bachove izvedbe Händlovih arij z ansamblom Bachcelona Consort v Barceloni (16.00), Devet motetov za veliki petek Kristine Vasiliauskaité, ki jih bo ob 18.30 v cerkvi Najdenja sv. Križa v litovskem kraju Šeduva uzvočil Državni komorni zbor Polifonija iz Šiauliaija, ter posnetek koncerta iz Londona (20.00), kjer sta zbor BBC Singers in Koncertni orkester BBC-ja konec februarja pod vodstvom Sofi Jeannin izvedla “globoko čustven glasbeni program, ki se dotika nebes”, kar velja še zlasti za osrednje delo sporeda – vokalno-instrumentalno skladbo Hymnus Paradisi Herberta Howellsa.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Inovator v zdravstvu 17. stoletja, ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta, vojak in pesnik – ena osrednjih osebnosti naše zgodovine
Inovator v zdravstvu 17. stoletja, ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta, vojak in pesnik – ena osrednjih osebnosti naše zgodovine
Spremljali smo poseben koncert v živo – z nami je bil ansambel Petovia, ki je poskrbel za odlično glasbeno vzdušje. Spregovorili smo tudi o novi skladbi ansambla Pojoči dohtarji, Kerlci pa so razkrili, kaj novega pripravljajo in kam jih vodi njihova glasbena pot. Seveda ni manjkalo niti napetosti – razglasili smo zmagovalca meseca marca na Lojtrci novih.
Spremljali smo poseben koncert v živo – z nami je bil ansambel Petovia, ki je poskrbel za odlično glasbeno vzdušje. Spregovorili smo tudi o novi skladbi ansambla Pojoči dohtarji, Kerlci pa so razkrili, kaj novega pripravljajo in kam jih vodi njihova glasbena pot. Seveda ni manjkalo niti napetosti – razglasili smo zmagovalca meseca marca na Lojtrci novih.
Na valovih programa Ars bo zazvenelo šest evroradijskih koncertov z glasbo od baročnih mojstrov pa vse do sodobnejših zborovskih uglasbitev za postni in velikonočni čas. Od poldneva do poznih večernih ur se bodo zvrstili raznovrstni temtaski koncerti iz Vatikana, Danske, Španije, Litve in Velike Britanije. Obdobje postnega časa in velikega tedna je v evropskih glasbenih tradicijah skozi stoletja navdihnilo nastanek več glasbenih del, v katerih so skladatelji ponazorili dramatične dogodke Kristusovega trpljenja in preizkušenj. Skupina za klasično glasbo znotraj Evroradia je tudi letos zasnovala nabor tematskih koncertov, ki pod imenom Evroradijski glasbeni niz za veliki teden zajema trinajst koncertov. Na Arsu se bo danes zvrstilo šest koncertov, začenši s Scarlattijevo uglasbitvijo postne sekvence Stabat mater v Vatikanu, ki ji bo sledil programsko razgiban Velikonočni koncert odličnega Danskega nacionalnega vokalnega ansambla pod vodstvom Latvijke Kriste Audere. Prav gotovo nekaj posebnega bo koncertna poustvaritev Velikega petka leta 1747 v Leipzigu, kot ga je nekoč izvedel Johann Sebastian Bach. Bach je Pasijon po Marku neznanega avtorja prepletel s Händlovimi in svojimi lastnimi arijami, tokrat pa glasbeno rekonstrukcijo dogodka predstavlja ansambel Bachcelona Consort. Zvečer odpotujemo še v litovski kraj Šeduva, kjer bo Državni komorni zbor Polifonija uzvočil Devet motetov za veliki petek Kristine Vasiliauskaite, v London, kjer bo ob 20. uri zazvenel kontemplativni, s svetlobo ožarjeni Hymnus Paradisi Herberta Howellsa, ter v Andaluzijo, kjer so člani ansambla Al Ayre Espanol po več kot treh stoletjih obudili Scarlattijev oratorij Mučeništvo svete Teodozije.
Na valovih programa Ars bo zazvenelo šest evroradijskih koncertov z glasbo od baročnih mojstrov pa vse do sodobnejših zborovskih uglasbitev za postni in velikonočni čas. Od poldneva do poznih večernih ur se bodo zvrstili raznovrstni temtaski koncerti iz Vatikana, Danske, Španije, Litve in Velike Britanije. Obdobje postnega časa in velikega tedna je v evropskih glasbenih tradicijah skozi stoletja navdihnilo nastanek več glasbenih del, v katerih so skladatelji ponazorili dramatične dogodke Kristusovega trpljenja in preizkušenj. Skupina za klasično glasbo znotraj Evroradia je tudi letos zasnovala nabor tematskih koncertov, ki pod imenom Evroradijski glasbeni niz za veliki teden zajema trinajst koncertov. Na Arsu se bo danes zvrstilo šest koncertov, začenši s Scarlattijevo uglasbitvijo postne sekvence Stabat mater v Vatikanu, ki ji bo sledil programsko razgiban Velikonočni koncert odličnega Danskega nacionalnega vokalnega ansambla pod vodstvom Latvijke Kriste Audere. Prav gotovo nekaj posebnega bo koncertna poustvaritev Velikega petka leta 1747 v Leipzigu, kot ga je nekoč izvedel Johann Sebastian Bach. Bach je Pasijon po Marku neznanega avtorja prepletel s Händlovimi in svojimi lastnimi arijami, tokrat pa glasbeno rekonstrukcijo dogodka predstavlja ansambel Bachcelona Consort. Zvečer odpotujemo še v litovski kraj Šeduva, kjer bo Državni komorni zbor Polifonija uzvočil Devet motetov za veliki petek Kristine Vasiliauskaite, v London, kjer bo ob 20. uri zazvenel kontemplativni, s svetlobo ožarjeni Hymnus Paradisi Herberta Howellsa, ter v Andaluzijo, kjer so člani ansambla Al Ayre Espanol po več kot treh stoletjih obudili Scarlattijev oratorij Mučeništvo svete Teodozije.
Migracije običajno pustijo pečat v obeh svetovih: v tistem, od koder se ljudje izselijo, in tam, kamor pridejo. Migrantke in migranti s seboj ne prinašajo le kovčkov s stvarmi, ampak tudi spomine na domače kraje. Po čem torej najbolj dišijo spomini na dom? Po domačem kruhu? Odgovor na to vprašanje je presenetil študentke in študente Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, ki skupaj z Društvom ljubiteljev pašte iz Ajdovščine v Rustjevi hiši pripravlja niz pogovornih večerov na temo dediščine pekarstva in mlinarstva. V tej luči so spregovorili tudi o dediščini migracij in njihovem pomenu pri vzpostavljanju današnje večkulturne družbe, kot primer pa so izpostavili aleksandrinke.
Migracije običajno pustijo pečat v obeh svetovih: v tistem, od koder se ljudje izselijo, in tam, kamor pridejo. Migrantke in migranti s seboj ne prinašajo le kovčkov s stvarmi, ampak tudi spomine na domače kraje. Po čem torej najbolj dišijo spomini na dom? Po domačem kruhu? Odgovor na to vprašanje je presenetil študentke in študente Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, ki skupaj z Društvom ljubiteljev pašte iz Ajdovščine v Rustjevi hiši pripravlja niz pogovornih večerov na temo dediščine pekarstva in mlinarstva. V tej luči so spregovorili tudi o dediščini migracij in njihovem pomenu pri vzpostavljanju današnje večkulturne družbe, kot primer pa so izpostavili aleksandrinke.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Na cvetno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveti Peter pri Mariboru - Malečnik. Daruje jo župnik dr. Sebastijan Valentan. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor pod vodstvom Marije Duh. Pasijon berejo: kronist: Bernarda Kelbič, Jezus: župnik dr. Sebastijan Valentan, Peter: Ivan Dajčman, Juda Iškarijot: Andrej Perko, veliki duhovnik: Milan Čivre, Pilat: Robert Stopajnik, Pilatova žena: Anita Košir, Prva dekla: Darinka Budja, Druga dekla: Simona Kocbek.
Na cvetno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveti Peter pri Mariboru - Malečnik. Daruje jo župnik dr. Sebastijan Valentan. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor pod vodstvom Marije Duh. Pasijon berejo: kronist: Bernarda Kelbič, Jezus: župnik dr. Sebastijan Valentan, Peter: Ivan Dajčman, Juda Iškarijot: Andrej Perko, veliki duhovnik: Milan Čivre, Pilat: Robert Stopajnik, Pilatova žena: Anita Košir, Prva dekla: Darinka Budja, Druga dekla: Simona Kocbek.
S cvetno nedeljo se za kristjane začenjajo najpomembnejši dnevi cerkvenega leta. Današnja nedelja pa z imenom nikakor ne namiguje na dneve Jezusovega trpljenja, ampak s cvetjem, oljkami in butarami pomeni predvsem spomin na dogodek, ko je Jezus na oslici prijahal v Jeruzalem, Judje pa so ga navdušeno sprejeli z oljčnimi in palmovimi vejami ter cvetjem. Malo pred tem je namreč obudil Lazarja od mrtvih. Ker pa s pasijonom pomeni tudi uvod v veliki teden, se v njej srečujeta veselje in žalost; taka je liturgija in z njo vred liturgična glasba.
S cvetno nedeljo se za kristjane začenjajo najpomembnejši dnevi cerkvenega leta. Današnja nedelja pa z imenom nikakor ne namiguje na dneve Jezusovega trpljenja, ampak s cvetjem, oljkami in butarami pomeni predvsem spomin na dogodek, ko je Jezus na oslici prijahal v Jeruzalem, Judje pa so ga navdušeno sprejeli z oljčnimi in palmovimi vejami ter cvetjem. Malo pred tem je namreč obudil Lazarja od mrtvih. Ker pa s pasijonom pomeni tudi uvod v veliki teden, se v njej srečujeta veselje in žalost; taka je liturgija in z njo vred liturgična glasba.
Dobra dela so del našega življenja in s tem tudi pomoč sočloveku. Doc. dr. Matjaž Celarc s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, nam je osvetlil teološki pogled na dobra dela. Jezusov nauk in tudi številni primeri iz Stare zaveze govorijo o pomembnosti dobrih del.
Dobra dela so del našega življenja in s tem tudi pomoč sočloveku. Doc. dr. Matjaž Celarc s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, nam je osvetlil teološki pogled na dobra dela. Jezusov nauk in tudi številni primeri iz Stare zaveze govorijo o pomembnosti dobrih del.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Pred 6600 leti je naše kraje, še zlasti pa Bohinjski konec, stresel potres, ki je po moči daleč presegel vse, ki jih je zabeležila zgodovina. Mnogo močnejši je bil od znanega ljubljanskega pa celo od idrijskega potresa iz začetka 16. stoletja. Sledi o tem silovitem tresenju tal v daljni preteklosti so našli globoko pod dnom Bohinjskega jezera. Kakšna je bila takrat pravzaprav okolica našega največjega jezera in kaj nam o alpskem prostoru in ljudeh, ki so tam živeli v oddaljenih tisočletjih, povejo jezerske usedline? V to zgodbo so nas v Sledeh časa odpeljali geolog prof. dr. Andrej Šmuc z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Maja Andrič in dr. Nina Caf ter arheologinja dr. Jana Horvat z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Foto: Bohinjsko jezero, Wiki Commons
Pred 6600 leti je naše kraje, še zlasti pa Bohinjski konec, stresel potres, ki je po moči daleč presegel vse, ki jih je zabeležila zgodovina. Mnogo močnejši je bil od znanega ljubljanskega pa celo od idrijskega potresa iz začetka 16. stoletja. Sledi o tem silovitem tresenju tal v daljni preteklosti so našli globoko pod dnom Bohinjskega jezera. Kakšna je bila takrat pravzaprav okolica našega največjega jezera in kaj nam o alpskem prostoru in ljudeh, ki so tam živeli v oddaljenih tisočletjih, povejo jezerske usedline? V to zgodbo so nas v Sledeh časa odpeljali geolog prof. dr. Andrej Šmuc z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Maja Andrič in dr. Nina Caf ter arheologinja dr. Jana Horvat z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Foto: Bohinjsko jezero, Wiki Commons
Igra o znanem krojačku, ki jih je sedem na mah – muh, namreč – in o tem, kaj vse se je zgodilo, ko se je to razvedelo. Režiser: Hinko Košak Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Skladatelj: Urban Koder Prevajalec: Janko Moder Krojaček – Janez Hočevar Pevec Bogomil – Jurij Souček Kmetica – Mila Kačič Soldat – Tone Homar Velikan Črnugelj – Jože Zupan Velikan Zelenec – France Presetnik Kralj – Aleksander Valič Stotnik Jeklenec – Boris Kralj Kraljična – Majda Potokar Dvorjan – Branko Miklavc Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1970.
Igra o znanem krojačku, ki jih je sedem na mah – muh, namreč – in o tem, kaj vse se je zgodilo, ko se je to razvedelo. Režiser: Hinko Košak Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Skladatelj: Urban Koder Prevajalec: Janko Moder Krojaček – Janez Hočevar Pevec Bogomil – Jurij Souček Kmetica – Mila Kačič Soldat – Tone Homar Velikan Črnugelj – Jože Zupan Velikan Zelenec – France Presetnik Kralj – Aleksander Valič Stotnik Jeklenec – Boris Kralj Kraljična – Majda Potokar Dvorjan – Branko Miklavc Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1970.
Tokratna gostja je umetnica in novinarka Urška Savič, ki je v poslušanje izbrala zanimiv nabor sodobnejših skladb na presečišču etno in improvizirano eksperimentalne glasbe. Izvedeli boste, zakaj pogovor začenjamo ob poslušanju simfonične pesnitve Višegrad Bedřicha Smetane, kako sta radio in poslušanje glasbe vpeta v ustvarjalni vsakdan naše sogovornice, kako so videti njena nedeljska jutra, kdaj se je začela ukvarjati s snemanjem terenskih posnetkov in še kaj.
Tokratna gostja je umetnica in novinarka Urška Savič, ki je v poslušanje izbrala zanimiv nabor sodobnejših skladb na presečišču etno in improvizirano eksperimentalne glasbe. Izvedeli boste, zakaj pogovor začenjamo ob poslušanju simfonične pesnitve Višegrad Bedřicha Smetane, kako sta radio in poslušanje glasbe vpeta v ustvarjalni vsakdan naše sogovornice, kako so videti njena nedeljska jutra, kdaj se je začela ukvarjati s snemanjem terenskih posnetkov in še kaj.
Sveženj asociacij, ki so se pesniku porodile ob pogledu na trdoživo drevo, katerega vejica je simbol miru. Igralec Blaž Šef. Posneto februarja 2018.
Sveženj asociacij, ki so se pesniku porodile ob pogledu na trdoživo drevo, katerega vejica je simbol miru. Igralec Blaž Šef. Posneto februarja 2018.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Čeprav so posamezni vodotoki zaradi človekovih vplivov slabše ohranjeni, je večina slovenskih voda v dobrem ali zelo dobrem ekološkem stanju. Tega strokovnjaki ocenijo predvsem na podlagi bioloških elementov, kot so vodni nevretenčarji, alge in ribe. Gostja oddaje je Nataša Dolinar z ARSO.
Čeprav so posamezni vodotoki zaradi človekovih vplivov slabše ohranjeni, je večina slovenskih voda v dobrem ali zelo dobrem ekološkem stanju. Tega strokovnjaki ocenijo predvsem na podlagi bioloških elementov, kot so vodni nevretenčarji, alge in ribe. Gostja oddaje je Nataša Dolinar z ARSO.
Poslušamo Sonato št. 12 v F-duru, op. 1 Giuseppa Tartinija, prvi stavek Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksandra von Zemlinskega, Koncert za violino in orkester v C-duru, op. 48 Dimitrija Kabalevskega in Sonato v c-molu, op. 65 št. 2 za orgle Felixa Mendelssohna.
Poslušamo Sonato št. 12 v F-duru, op. 1 Giuseppa Tartinija, prvi stavek Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksandra von Zemlinskega, Koncert za violino in orkester v C-duru, op. 48 Dimitrija Kabalevskega in Sonato v c-molu, op. 65 št. 2 za orgle Felixa Mendelssohna.
Poslušamo Sonato št. 12 v F-duru, op. 1 Giuseppa Tartinija, prvi stavek Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksandra von Zemlinskega, Koncert za violino in orkester v C-duru, op. 48 Dimitrija Kabalevskega in Sonato v c-molu, op. 65 št. 2 za orgle Felixa Mendelssohna.
Poslušamo Sonato št. 12 v F-duru, op. 1 Giuseppa Tartinija, prvi stavek Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksandra von Zemlinskega, Koncert za violino in orkester v C-duru, op. 48 Dimitrija Kabalevskega in Sonato v c-molu, op. 65 št. 2 za orgle Felixa Mendelssohna.
Po včerajšnjem vstopu v vojno na Bližnjem vzhodu jemenski hutijevci nadaljujejo napade na Izrael. Izstrelki iz Irana so znova leteli tudi na zalivske države. Pobudo za umiritev razmer pa je prevzel Pakistan. V oddaji tudi: - Ob lokalnih volitvah v delu Srbije analitiki kritični do njihove izvedbe. - Kristjani na cvetno nedeljo k mašam z butarami in oljčnimi vejicami. - Svetovni pokal bodo v Planici danes sklenili še skakalci.
Po včerajšnjem vstopu v vojno na Bližnjem vzhodu jemenski hutijevci nadaljujejo napade na Izrael. Izstrelki iz Irana so znova leteli tudi na zalivske države. Pobudo za umiritev razmer pa je prevzel Pakistan. V oddaji tudi: - Ob lokalnih volitvah v delu Srbije analitiki kritični do njihove izvedbe. - Kristjani na cvetno nedeljo k mašam z butarami in oljčnimi vejicami. - Svetovni pokal bodo v Planici danes sklenili še skakalci.
Napotki vas tokrat popeljejo v najstarejše slovensko mesto, kjer se prepletajo tisočletna zgodovina, blagodejna termalna voda in vinska tradicija. V Termah Ptuj lahko plavate z razgledom na grad, preizkusite savne različnih kultur in celo prespite v vinskem sodu.
Napotki vas tokrat popeljejo v najstarejše slovensko mesto, kjer se prepletajo tisočletna zgodovina, blagodejna termalna voda in vinska tradicija. V Termah Ptuj lahko plavate z razgledom na grad, preizkusite savne različnih kultur in celo prespite v vinskem sodu.
Prispevek o radijskem koncertu v Komornem studiu: duo Bogataj: violončelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj izvajata skladbe za violino in violončelo Reinholda Glièra, Bele Bartoka, Rebecce Clarke, Jörga Widmanna, Jessie Montgomery in Matije Krečiča.
Prispevek o radijskem koncertu v Komornem studiu: duo Bogataj: violončelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj izvajata skladbe za violino in violončelo Reinholda Glièra, Bele Bartoka, Rebecce Clarke, Jörga Widmanna, Jessie Montgomery in Matije Krečiča.
V dolini pod Poncami nas čaka le še zadnji dan sklepnega dela sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih.
V dolini pod Poncami nas čaka le še zadnji dan sklepnega dela sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih.
Poslušamo Sonato št. 12 v F-duru, op. 1 Giuseppa Tartinija, prvi stavek Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksandra von Zemlinskega, Koncert za violino in orkester v C-duru, op. 48 Dimitrija Kabalevskega in Sonato v c-molu, op. 65 št. 2 za orgle Felixa Mendelssohna.
Poslušamo Sonato št. 12 v F-duru, op. 1 Giuseppa Tartinija, prvi stavek Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksandra von Zemlinskega, Koncert za violino in orkester v C-duru, op. 48 Dimitrija Kabalevskega in Sonato v c-molu, op. 65 št. 2 za orgle Felixa Mendelssohna.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Prispevek o radijskem koncertu v Komornem studiu: duo Bogataj: violočelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj izvajata skladbe za violino in violončelo Reinholda Glièra, Bele Bartoka, Rebecce Clarke, Jörga Widmanna, Jessie Montgomery in Matije Krečiča.
Prispevek o radijskem koncertu v Komornem studiu: duo Bogataj: violočelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj izvajata skladbe za violino in violončelo Reinholda Glièra, Bele Bartoka, Rebecce Clarke, Jörga Widmanna, Jessie Montgomery in Matije Krečiča.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Kultni newyorški pesnik Frank O'Hara je navduševal s sodobnostjo, urbanim utripom v svojih hitrih verzih, sposobnostjo uporabe kolaža. Ustvarjal je po načelih naključja in eksperimenta. Blizu sta mu bila ameriški abstraktni ekspresionizem in nadrealizem. Včeraj je minilo natanko 100 let od njegovega rojstva in še danes ostaja eden najvplivnejših ameriških pesnikov, ki je zaznamoval številne pesnike za seboj. Prevajalec: Tone Škrjanec, interpret: Aljaž Jovanović, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Sara Železnik, tonski mojster: Nejc Zupančič. Redaktorja: Gregor Podlogar in Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2013.
Kultni newyorški pesnik Frank O'Hara je navduševal s sodobnostjo, urbanim utripom v svojih hitrih verzih, sposobnostjo uporabe kolaža. Ustvarjal je po načelih naključja in eksperimenta. Blizu sta mu bila ameriški abstraktni ekspresionizem in nadrealizem. Včeraj je minilo natanko 100 let od njegovega rojstva in še danes ostaja eden najvplivnejših ameriških pesnikov, ki je zaznamoval številne pesnike za seboj. Prevajalec: Tone Škrjanec, interpret: Aljaž Jovanović, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Sara Železnik, tonski mojster: Nejc Zupančič. Redaktorja: Gregor Podlogar in Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2013.
Spopad med oblastno mediokriteto Salierija in genialnostjo Mozarta, ki svoj obstoj potrjuje le z deli ustvarjalne osebnosti. Prevajalec: Mile Klobčič Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena oblikovalca: Larisa Vrhunc in Borut Lesjak Mozart – Brane Šturbej Salieri – Polde Bibič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1990.
Spopad med oblastno mediokriteto Salierija in genialnostjo Mozarta, ki svoj obstoj potrjuje le z deli ustvarjalne osebnosti. Prevajalec: Mile Klobčič Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena oblikovalca: Larisa Vrhunc in Borut Lesjak Mozart – Brane Šturbej Salieri – Polde Bibič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1990.
V Planici so gledalci danes dočakali dvojni spored. Po petem mestu Slovenije na moški ekipni tekmi je prvo tekmo skakalk pod Poncami dobila Nika Prevc.
V Planici so gledalci danes dočakali dvojni spored. Po petem mestu Slovenije na moški ekipni tekmi je prvo tekmo skakalk pod Poncami dobila Nika Prevc.
Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne zasledite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.
Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne zasledite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.
Monti Amundson, pogosto predstavljen tudi kot Big Monti, je ameriški blues-rokovski kitarist, pevec in avtor pesmi, ki prihaja iz zvezne države Oregon. V bluesovskih krogih si je skozi desetletja ustvaril sloves izrazitega koncertnega izvajalca, znanega po surovem kitarskem tonu, energičnem odrskem nastopu in zvestobi klasičnemu električnemu bluesu, prepojenemu z rokenrolom. Njegovo igranje pogosto primerjajo z vplivi teksaškega bluesa, posebej s tradicijo, ki jo povezujemo z Steviejem Rayem Vaughanom, a je Monti razvil tudi povsem prepoznaven lasten slog. Predvajamo koncert iz Nove Gorice.
Monti Amundson, pogosto predstavljen tudi kot Big Monti, je ameriški blues-rokovski kitarist, pevec in avtor pesmi, ki prihaja iz zvezne države Oregon. V bluesovskih krogih si je skozi desetletja ustvaril sloves izrazitega koncertnega izvajalca, znanega po surovem kitarskem tonu, energičnem odrskem nastopu in zvestobi klasičnemu električnemu bluesu, prepojenemu z rokenrolom. Njegovo igranje pogosto primerjajo z vplivi teksaškega bluesa, posebej s tradicijo, ki jo povezujemo z Steviejem Rayem Vaughanom, a je Monti razvil tudi povsem prepoznaven lasten slog. Predvajamo koncert iz Nove Gorice.
... in naredila red v živalskem vrtu … Pripovedujeta: Zvezdana Mlakar in Vojko Zidar. Napisal: Miloš Macourek. Prevod: Zdenka Škerlj Jerman. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
... in naredila red v živalskem vrtu … Pripovedujeta: Zvezdana Mlakar in Vojko Zidar. Napisal: Miloš Macourek. Prevod: Zdenka Škerlj Jerman. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Pripoved o čistosrčnem mladeniču, Kristusu podobni figuri, ki prinese odrešitev gradu Montsalvat.
Pripoved o čistosrčnem mladeniču, Kristusu podobni figuri, ki prinese odrešitev gradu Montsalvat.
NAPOVED: Na odru ljubljanske Male drame je gledališka ekipa z režiserjem Petrom Petkovškom in dramaturginjo Evo Kraševec sinoči gledalcem postregla z enem izmed sodobnih odrskih besedil iz Združenih držav Amerike. Gre za igro Eureka, Eureka Day v izvirniku, Jonathana Spectorja in v prevodu Ane Barič Moder, krstno izvedeno v Kaliforniji pred osmimi leti. Na sceni Sare Slivnik je nastopilo pet igralcev ljubljanske Drame: Gregor Baković, Nina Valič, Saša Pavlin Stošić, Nina Ivanišin in Nejc Cijan Garlatti. Na premieri je bila Tadeja Krečič: Prva slovenska uprizoritev igre Eureka ameriškega dramatika Jonathana Spectorja v režiji Petra Petkovška. V uprizoritvi, ki je nastala po prevodu Ane Barič Moder, igrajo članice in člani igralskega ansambla Drame Gregor Baković, Nina Valič, Saša Pavlin Stošić, Nina Ivanišin in Nejc Cijan Garlatti. Dramaturginja je Eva Kraševec, lektorica Tatjana Stanič, scenografinja Sara Slivnik, kostumografinja Gordana Bobojević, avtor glasbe Peter Žargi, oblikovalec videa Urban Zorko, oblikovalec svetlobe Jaka Šimenc, oblikovalka maske Andrea Schmidt, asistentki dramaturginje pa sta Lara Kerznar in Flores Oven.
NAPOVED: Na odru ljubljanske Male drame je gledališka ekipa z režiserjem Petrom Petkovškom in dramaturginjo Evo Kraševec sinoči gledalcem postregla z enem izmed sodobnih odrskih besedil iz Združenih držav Amerike. Gre za igro Eureka, Eureka Day v izvirniku, Jonathana Spectorja in v prevodu Ane Barič Moder, krstno izvedeno v Kaliforniji pred osmimi leti. Na sceni Sare Slivnik je nastopilo pet igralcev ljubljanske Drame: Gregor Baković, Nina Valič, Saša Pavlin Stošić, Nina Ivanišin in Nejc Cijan Garlatti. Na premieri je bila Tadeja Krečič: Prva slovenska uprizoritev igre Eureka ameriškega dramatika Jonathana Spectorja v režiji Petra Petkovška. V uprizoritvi, ki je nastala po prevodu Ane Barič Moder, igrajo članice in člani igralskega ansambla Drame Gregor Baković, Nina Valič, Saša Pavlin Stošić, Nina Ivanišin in Nejc Cijan Garlatti. Dramaturginja je Eva Kraševec, lektorica Tatjana Stanič, scenografinja Sara Slivnik, kostumografinja Gordana Bobojević, avtor glasbe Peter Žargi, oblikovalec videa Urban Zorko, oblikovalec svetlobe Jaka Šimenc, oblikovalka maske Andrea Schmidt, asistentki dramaturginje pa sta Lara Kerznar in Flores Oven.
Tudi drugi dan planiškega finala sezone smučarskih skokov smo dočakali slovensko zmago. Nika Prevc je s svojo 40-o zmago v karieri in 18-o zmago v sezoni, polni rekordov, navdušila več kot 30 tisoč obiskovalcev. V oddaji tudi o tem: - Na Gorenjskem začeli odpravljati škodo po silovitem vetru; premier Golob obljubil pomoč države - Na Bližnjem vzhodu grozi tudi zaprtje ožine med Rdečim morjem in Adenskim zalivom - V Parizu naj bi preprečili bombni napad na poslopje ameriške banke
Tudi drugi dan planiškega finala sezone smučarskih skokov smo dočakali slovensko zmago. Nika Prevc je s svojo 40-o zmago v karieri in 18-o zmago v sezoni, polni rekordov, navdušila več kot 30 tisoč obiskovalcev. V oddaji tudi o tem: - Na Gorenjskem začeli odpravljati škodo po silovitem vetru; premier Golob obljubil pomoč države - Na Bližnjem vzhodu grozi tudi zaprtje ožine med Rdečim morjem in Adenskim zalivom - V Parizu naj bi preprečili bombni napad na poslopje ameriške banke
Osemindvajsetega marca 1936 se je v Arequipi v Peruju rodil Mario Vargas Llosa. Umrl je lani v Limi. Llosa je eden osrednjih latinskoameriških pisateljev, avtor številnih romanov, knjig esejev in petih dram. Slovenci ga poznamo po številnih prevedenih romanih. Pripovedovalec je eno najbolj nenavadnih del Maria Vargasa Llose. Gre za prvoosebno poročanje o kulturi Mečigengov, po vsej Amazoniji raztresenega ljudstva skrivnostnih Indijancev, ki sami sebe imenujejo "ljudje, ki hodijo", saj verjamejo, da z nenehnim potovanjem po pragozdu ohranjajo sonce na nebu, njihovi samobitni kulturi pa pomaga potujoči pripovedovalec zgodb, utelešeni plemenski spomin. Igralec Boris Ostan, prevajalec Miro Bajt, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, Režiserka Elza Rituper, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.
Osemindvajsetega marca 1936 se je v Arequipi v Peruju rodil Mario Vargas Llosa. Umrl je lani v Limi. Llosa je eden osrednjih latinskoameriških pisateljev, avtor številnih romanov, knjig esejev in petih dram. Slovenci ga poznamo po številnih prevedenih romanih. Pripovedovalec je eno najbolj nenavadnih del Maria Vargasa Llose. Gre za prvoosebno poročanje o kulturi Mečigengov, po vsej Amazoniji raztresenega ljudstva skrivnostnih Indijancev, ki sami sebe imenujejo "ljudje, ki hodijo", saj verjamejo, da z nenehnim potovanjem po pragozdu ohranjajo sonce na nebu, njihovi samobitni kulturi pa pomaga potujoči pripovedovalec zgodb, utelešeni plemenski spomin. Igralec Boris Ostan, prevajalec Miro Bajt, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, Režiserka Elza Rituper, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Godalni kvartet Chiaroscuro je 16. februarja letos nastopil v londonski dvorani Wigmore, kjer se je predstavil v sklopu BBC-jevega koncertnega cikla The Lunchtime Concerts. Sestavljajo ga violinistki Alina Ibragimova in Charlotte Saluste-Bridoux, violistka Emilie Hörnlund in violončelistka Claire Thirion. Glasbenice so na začetku izvedle Kromatično fantazijo flamskega renesančnega mojstra Jana Pieterszoona Sweelincka, ki jo je za zasedbo godalnega kvarteta pred kratkim transkribirala mlada violinistka Sasha Parker, zatem pa kot osrednje delo sporeda še Beethovnov Godalni kvartet št. 12 v Es-duru, op. 127.
Godalni kvartet Chiaroscuro je 16. februarja letos nastopil v londonski dvorani Wigmore, kjer se je predstavil v sklopu BBC-jevega koncertnega cikla The Lunchtime Concerts. Sestavljajo ga violinistki Alina Ibragimova in Charlotte Saluste-Bridoux, violistka Emilie Hörnlund in violončelistka Claire Thirion. Glasbenice so na začetku izvedle Kromatično fantazijo flamskega renesančnega mojstra Jana Pieterszoona Sweelincka, ki jo je za zasedbo godalnega kvarteta pred kratkim transkribirala mlada violinistka Sasha Parker, zatem pa kot osrednje delo sporeda še Beethovnov Godalni kvartet št. 12 v Es-duru, op. 127.