Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oznaka neodvisni film se praviloma uporablja za avtorska dela, ki so ali preveč amaterska ali preveč eksperimentalna za vključitev v tako imenovani mainstream. A v zadnjem desetletju se stvari korenito spreminjajo. Odkar je Pr’Hostar postal najbolj gledani film v Sloveniji, izraz neodvisni film ne pomeni le obrobja, temveč neodvisna produkcija, torej tista, ki nastane mimo Slovenskega filmskega centra in uveljavljenih produkcijskih hiš, utira pot številnim komercialnim filmom, ki so pritegnili gledalce v kinematografe ali pred zaslone. Nekateri so dosegli mednarodni uspeh, drugi avtorjem odprli vrata do možnosti dela v velikih produkcijah, tretji celo prinesli zaslužek. Oddajo Razgledi in razmisleki je pripravil Igor Harb, nastala je s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v sklopu spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.
Oznaka neodvisni film se praviloma uporablja za avtorska dela, ki so ali preveč amaterska ali preveč eksperimentalna za vključitev v tako imenovani mainstream. A v zadnjem desetletju se stvari korenito spreminjajo. Odkar je Pr’Hostar postal najbolj gledani film v Sloveniji, izraz neodvisni film ne pomeni le obrobja, temveč neodvisna produkcija, torej tista, ki nastane mimo Slovenskega filmskega centra in uveljavljenih produkcijskih hiš, utira pot številnim komercialnim filmom, ki so pritegnili gledalce v kinematografe ali pred zaslone. Nekateri so dosegli mednarodni uspeh, drugi avtorjem odprli vrata do možnosti dela v velikih produkcijah, tretji celo prinesli zaslužek. Oddajo Razgledi in razmisleki je pripravil Igor Harb, nastala je s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v sklopu spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V času množičnega nakupovanja daril moramo misliti ne le na količino kupljenega, ampak še posebej na kakovost. Nevarne kemikalije prežijo na nas tudi v številnih darilih. Na kaj moramo biti pozorni pri nakupovanju in kateri izdelki so še posebej problematični? FOTO: Virtualab
V času množičnega nakupovanja daril moramo misliti ne le na količino kupljenega, ampak še posebej na kakovost. Nevarne kemikalije prežijo na nas tudi v številnih darilih. Na kaj moramo biti pozorni pri nakupovanju in kateri izdelki so še posebej problematični? FOTO: Virtualab
Končan je še en skakalni konec tedna. Smučarski skakalci so bili v Engelbergu pred prvim vrhuncem sezone, novoletno turnejo. V Kairu so bile volitve za predsednika Mednarodne rokometne zveze, na katerih je bil v Kairu eden od kandidatov tudi Slovenec.
Končan je še en skakalni konec tedna. Smučarski skakalci so bili v Engelbergu pred prvim vrhuncem sezone, novoletno turnejo. V Kairu so bile volitve za predsednika Mednarodne rokometne zveze, na katerih je bil v Kairu eden od kandidatov tudi Slovenec.
Pogledali bomo v slovenski film leta 2025 in se vprašali, kako raznoliko govori o svetu, v katerem nastaja. Skozi izbor igranih, dokumentarnih in kratkih filmov, med katerimi je posebna pozornost namenjena filmom Kaj ti je deklica, Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, Fantasy, avtorica Tina Poglajen raziskuje, komu je danes zaupana filmska perspektiva, kako se spreminja filmski jezik in kako se (če se) rahlja dolgo prevladujoč enoten pogled. Gre za kritični premislek o sodobni filmski produkciji pri nas, ki odpira vprašanja onkraj posameznih filmov. Besedilo Med enoglasjem in raznolikostjo: slovenski film v letu 2025 je del kulturnega projekta kritike in refleksije umetnosti, ki ga je Ministrstvo za kulturo podprlo v okviru Spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.
Pogledali bomo v slovenski film leta 2025 in se vprašali, kako raznoliko govori o svetu, v katerem nastaja. Skozi izbor igranih, dokumentarnih in kratkih filmov, med katerimi je posebna pozornost namenjena filmom Kaj ti je deklica, Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, Fantasy, avtorica Tina Poglajen raziskuje, komu je danes zaupana filmska perspektiva, kako se spreminja filmski jezik in kako se (če se) rahlja dolgo prevladujoč enoten pogled. Gre za kritični premislek o sodobni filmski produkciji pri nas, ki odpira vprašanja onkraj posameznih filmov. Besedilo Med enoglasjem in raznolikostjo: slovenski film v letu 2025 je del kulturnega projekta kritike in refleksije umetnosti, ki ga je Ministrstvo za kulturo podprlo v okviru Spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Nina Pušlar je ena najopaznejših slovenskih pevk. In posledično za praznike redko doma. Boris in Tadej v prazničnem Jutru v dvoje gostita ljudi, ki za praznike nikoli niso doma. Ker delajo praznike vsem nam preostalim.
Nina Pušlar je ena najopaznejših slovenskih pevk. In posledično za praznike redko doma. Boris in Tadej v prazničnem Jutru v dvoje gostita ljudi, ki za praznike nikoli niso doma. Ker delajo praznike vsem nam preostalim.
Jutranja poročila Radia Maribor
V Poročilih ob 8.00 med drugim tudi o tem: - V Slovenski Bistrici sprejeli investicijsko naravnan proračun - Na Ptuju naj bi nov kirurški oddelek začeli graditi po novem letu - Slovenske skakalke in skakalci znova na stopničkah
V Poročilih ob 8.00 med drugim tudi o tem: - V Slovenski Bistrici sprejeli investicijsko naravnan proračun - Na Ptuju naj bi nov kirurški oddelek začeli graditi po novem letu - Slovenske skakalke in skakalci znova na stopničkah
Avstrijski pesnik Georg Trakl (1887–1914) velja za največjega ekspresionista v poeziji. Že na začetku prve svetovne vojne, leta 1914, je bil poslan na galicijsko fronto, kjer je istega leta po bitki pri Grodeku napravil samomor. Njegove pozne pesmi so bile zaznamovane z vojno tematiko, prej pa je pisal tudi lirske pesmi. Traklove nekatere preroške pesniške podobe ustvarjajo razbit in tesnoben svet človekove podzavesti, ki je glede na trenutno dogajanje spet v ospredju. In to ponazori tudi njegova pesem Otožnost. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Branko Šturbej, režiser Igor Likar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, produkcija 2011.
Avstrijski pesnik Georg Trakl (1887–1914) velja za največjega ekspresionista v poeziji. Že na začetku prve svetovne vojne, leta 1914, je bil poslan na galicijsko fronto, kjer je istega leta po bitki pri Grodeku napravil samomor. Njegove pozne pesmi so bile zaznamovane z vojno tematiko, prej pa je pisal tudi lirske pesmi. Traklove nekatere preroške pesniške podobe ustvarjajo razbit in tesnoben svet človekove podzavesti, ki je glede na trenutno dogajanje spet v ospredju. In to ponazori tudi njegova pesem Otožnost. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Branko Šturbej, režiser Igor Likar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, produkcija 2011.
Vita Vlašič je kot mlada TV-voditeljica odlična tarča za šefov stavek: "Boš letos ti?" Boris in Tadej v prazničnem Jutru v dvoje gostita ljudi, ki za praznike nikoli niso doma. Ker delajo praznike vsem nam preostalim.
Vita Vlašič je kot mlada TV-voditeljica odlična tarča za šefov stavek: "Boš letos ti?" Boris in Tadej v prazničnem Jutru v dvoje gostita ljudi, ki za praznike nikoli niso doma. Ker delajo praznike vsem nam preostalim.
V Kozani v Goriških brdih se je rodila Irma Copič. Odraščala je v veliki družini, bilo je sedem otrok, osmi je umrl ob rojstvu. Kot družina so se najbolj veselili božiča, čeprav so ga praznovali zelo skromno. Preden si je ustvarila svojo družino, se je veliko selila, delala je kot natakarica v različnih krajih, od Kranjske Gore do Izole. S 98-letno gospo se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
V Kozani v Goriških brdih se je rodila Irma Copič. Odraščala je v veliki družini, bilo je sedem otrok, osmi je umrl ob rojstvu. Kot družina so se najbolj veselili božiča, čeprav so ga praznovali zelo skromno. Preden si je ustvarila svojo družino, se je veliko selila, delala je kot natakarica v različnih krajih, od Kranjske Gore do Izole. S 98-letno gospo se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Na sporedu Passacaglia v d-molu za teorbo Girolama Vivianija, kantata Kommst du, Licht der Heiden? Dietricha Buxtehudeja, Ciacona v d-molu Johanna Pachelbela, Koncert v G-duru, S. 217 Johanna Davida Heinichena in Sonata za violino in inštrument s tipkami, BWV 1018 Johanna Sebastiana Bacha.
Na sporedu Passacaglia v d-molu za teorbo Girolama Vivianija, kantata Kommst du, Licht der Heiden? Dietricha Buxtehudeja, Ciacona v d-molu Johanna Pachelbela, Koncert v G-duru, S. 217 Johanna Davida Heinichena in Sonata za violino in inštrument s tipkami, BWV 1018 Johanna Sebastiana Bacha.
V Miamiju so se nadaljevali pogovori ruskih in ameriških pogajalcev o možnosti in pogojih končanja vojne v Ukrajini. Pogajalske delegacije pogovore ocenjujejo kot plodne. V oddaji tudi o tem: -Največ podpore stranki SDS, sledi Gibanje Svoboda. -V vipavskem proračunu prihodnje leto več za krajevne skupnosti. -Avto-moto zveza Slovenije prvič ocenjuje kolesarske poti; v Kopru se je osredotočila na mestno središče. -Nika in Domen Prevc še naprej blestita.
V Miamiju so se nadaljevali pogovori ruskih in ameriških pogajalcev o možnosti in pogojih končanja vojne v Ukrajini. Pogajalske delegacije pogovore ocenjujejo kot plodne. V oddaji tudi o tem: -Največ podpore stranki SDS, sledi Gibanje Svoboda. -V vipavskem proračunu prihodnje leto več za krajevne skupnosti. -Avto-moto zveza Slovenije prvič ocenjuje kolesarske poti; v Kopru se je osredotočila na mestno središče. -Nika in Domen Prevc še naprej blestita.
V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo Osnovno šolo Antona Tomaža Linharta iz Radovljice ter sogovornice Tino Kuralt, učiteljico razrednega pouka, Tjašo Jazbec, učiteljico slovenščine in Nežo Rejc, učiteljico zgodovine, ki na šoli pomembno prispevajo k dvigu bralne pismenosti. Bralna pismenost je eden ključnih dejavnikov uspeha učencev pri vseh predmetih, ne le pri slovenščini. Kljub številnim nacionalnim pobudam rezultati kažejo upad, zato vprašanje, kako celostno in dolgoročno krepiti bralne zmožnosti učencev, ostaja osrednje vprašanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Na Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta so se izboljševanja bralne pismenosti lotili sistematično in povezano. Z učenci razvijajo različne bralne strategije, izvajajo bralne projekte ter spodbujajo medpredmetno branje. Hkrati krepijo timsko sodelovanje učiteljev, skupno učenje in izmenjavo dobrih praks ter aktivno vključujejo starše in lokalno skupnost. Bralna pismenost na šoli ni odgovornost posameznikov, temveč celotnega kolektiva. Od leta 2023 sodelujejo v projektu Do kakovosti s samoevalvacijo, pri čemer so temo bralne pismenosti izbrali skupaj na pedagoški konferenci. Skupna ugotovitev je bila, da imajo učenci težave z razumevanjem besedil, zato so se sprememb lotili enotno in premišljeno. Na šoli izvajajo predopismenjevalne preizkuse ob vstopu v osnovno šolo, v tretjem razredu sistematično razvijajo hitrost branja in razumevanje prebranega, v četrtem in petem razredu pa več pozornosti namenjajo kritičnemu branju in poglobljenemu razumevanju besedil. Branje je vpeto v vsakdan šolskega življenja. Enkrat mesečno razredno uro namenijo dejavnosti Četrt ure literature. Bralne značke izvajajo tudi pri drugih predmetih, kot sta geografija in zgodovina. Pri likovni vzgoji učenci zgodbe poustvarjajo v strip ali dramsko besedilo, pri športni vzgoji pa v dejavnosti Beremo in športamo, kjer berejo in razumevajo pisna navodila za gibalne naloge. Na šoli organizirajo tudi branje s terapevtskim psom, branje z dedkom in babico, debatni krožek za razvoj izražanja ter delavnice Bralni izzivi za starše. Pomemben del bralne kulture predstavlja tudi literarni dogodek Zven Linhartovega mesta, na katerem učenci skupaj z vrstniki iz okoliških šol interpretirajo poezijo in prozo slovenskih avtorjev. Zanimiv je tudi projekt Poleti s knjigo, v okviru katerega povabijo slovenske avtorje, otroci pa na samem dogodku tudi prespijo. Epizoda ponuja vpogled v to, kako lahko premišljeno vodenje, jasno zastavljeni cilji in sodelovanje celotnega kolektiva prispevajo k dvigu kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela na ravni razreda, šole in skupnosti. Če vas zanima, kako lahko šola gradi kulturo branja ter z njo krepi kakovost učenja, vas vabimo k poslušanju podkasta.
V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo Osnovno šolo Antona Tomaža Linharta iz Radovljice ter sogovornice Tino Kuralt, učiteljico razrednega pouka, Tjašo Jazbec, učiteljico slovenščine in Nežo Rejc, učiteljico zgodovine, ki na šoli pomembno prispevajo k dvigu bralne pismenosti. Bralna pismenost je eden ključnih dejavnikov uspeha učencev pri vseh predmetih, ne le pri slovenščini. Kljub številnim nacionalnim pobudam rezultati kažejo upad, zato vprašanje, kako celostno in dolgoročno krepiti bralne zmožnosti učencev, ostaja osrednje vprašanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Na Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta so se izboljševanja bralne pismenosti lotili sistematično in povezano. Z učenci razvijajo različne bralne strategije, izvajajo bralne projekte ter spodbujajo medpredmetno branje. Hkrati krepijo timsko sodelovanje učiteljev, skupno učenje in izmenjavo dobrih praks ter aktivno vključujejo starše in lokalno skupnost. Bralna pismenost na šoli ni odgovornost posameznikov, temveč celotnega kolektiva. Od leta 2023 sodelujejo v projektu Do kakovosti s samoevalvacijo, pri čemer so temo bralne pismenosti izbrali skupaj na pedagoški konferenci. Skupna ugotovitev je bila, da imajo učenci težave z razumevanjem besedil, zato so se sprememb lotili enotno in premišljeno. Na šoli izvajajo predopismenjevalne preizkuse ob vstopu v osnovno šolo, v tretjem razredu sistematično razvijajo hitrost branja in razumevanje prebranega, v četrtem in petem razredu pa več pozornosti namenjajo kritičnemu branju in poglobljenemu razumevanju besedil. Branje je vpeto v vsakdan šolskega življenja. Enkrat mesečno razredno uro namenijo dejavnosti Četrt ure literature. Bralne značke izvajajo tudi pri drugih predmetih, kot sta geografija in zgodovina. Pri likovni vzgoji učenci zgodbe poustvarjajo v strip ali dramsko besedilo, pri športni vzgoji pa v dejavnosti Beremo in športamo, kjer berejo in razumevajo pisna navodila za gibalne naloge. Na šoli organizirajo tudi branje s terapevtskim psom, branje z dedkom in babico, debatni krožek za razvoj izražanja ter delavnice Bralni izzivi za starše. Pomemben del bralne kulture predstavlja tudi literarni dogodek Zven Linhartovega mesta, na katerem učenci skupaj z vrstniki iz okoliških šol interpretirajo poezijo in prozo slovenskih avtorjev. Zanimiv je tudi projekt Poleti s knjigo, v okviru katerega povabijo slovenske avtorje, otroci pa na samem dogodku tudi prespijo. Epizoda ponuja vpogled v to, kako lahko premišljeno vodenje, jasno zastavljeni cilji in sodelovanje celotnega kolektiva prispevajo k dvigu kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela na ravni razreda, šole in skupnosti. Če vas zanima, kako lahko šola gradi kulturo branja ter z njo krepi kakovost učenja, vas vabimo k poslušanju podkasta.
V Miamiju na Floridi so se konec tedna v navzočnosti nekaterih evropskih svetovalcev za nacionalno varnost nadaljevala ameriško-ukrajinska usklajevanja mirovnega predloga predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino. Posebni Trumpov odposlanec Steve Witkoff in predsednikov zet Jared Kushner pa sta se ločeno sešla z odposlancem ruskega predsednika Vladimirja Putina Kirilom Dmitrijevom. Edini, ki je po srečanju kaj povedal, je bil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v Kijevu. V oddaji tudi o tem: - Izrael še naprej krši premirje v Gazi in širi naselbine na Zahodnem bregu - Tri mesece pred volitvami po anketah na prvem mestu SDS, sledijo Svoboda, SD, NSi in Resni.ca - Severjevi nagradi za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih prejeli Ajda Smrekar in Damjana Černe
V Miamiju na Floridi so se konec tedna v navzočnosti nekaterih evropskih svetovalcev za nacionalno varnost nadaljevala ameriško-ukrajinska usklajevanja mirovnega predloga predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino. Posebni Trumpov odposlanec Steve Witkoff in predsednikov zet Jared Kushner pa sta se ločeno sešla z odposlancem ruskega predsednika Vladimirja Putina Kirilom Dmitrijevom. Edini, ki je po srečanju kaj povedal, je bil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v Kijevu. V oddaji tudi o tem: - Izrael še naprej krši premirje v Gazi in širi naselbine na Zahodnem bregu - Tri mesece pred volitvami po anketah na prvem mestu SDS, sledijo Svoboda, SD, NSi in Resni.ca - Severjevi nagradi za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih prejeli Ajda Smrekar in Damjana Černe
Wir verbrachten den Tag mit den Obdachlosen und jenen, die eine warme Mahlzeit bracuchen und auch jenen, die dafür sorgen, dass diese Menschen ein Dach über dem Kopf und einen vollen Magen haben. Foto: Aleš Jenuš
Wir verbrachten den Tag mit den Obdachlosen und jenen, die eine warme Mahlzeit bracuchen und auch jenen, die dafür sorgen, dass diese Menschen ein Dach über dem Kopf und einen vollen Magen haben. Foto: Aleš Jenuš
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Eden od osrednjih dogodkov konca dneva so bile volitve za predsednika Mednarodne rokometne zveze, na katerih je bil v Kairu eden od kandidatov tudi Slovenec Franjo Bobinac.
Eden od osrednjih dogodkov konca dneva so bile volitve za predsednika Mednarodne rokometne zveze, na katerih je bil v Kairu eden od kandidatov tudi Slovenec Franjo Bobinac.
Na sporedu Passacaglia v d-molu za teorbo Girolama Vivianija, kantata Kommst du, Licht der Heiden? Dietricha Buxtehudeja, Ciacona v d-molu Johanna Pachelbela, Koncert v G-duru, S. 217 Johanna Davida Heinichena in Sonata za violino in inštrument s tipkami, BWV 1018 Johanna Sebastiana Bacha.
Na sporedu Passacaglia v d-molu za teorbo Girolama Vivianija, kantata Kommst du, Licht der Heiden? Dietricha Buxtehudeja, Ciacona v d-molu Johanna Pachelbela, Koncert v G-duru, S. 217 Johanna Davida Heinichena in Sonata za violino in inštrument s tipkami, BWV 1018 Johanna Sebastiana Bacha.
En mali slonček se je pozibaval / na pajčevini tam pod drevesom, / ko je ugotovil, da stvar je zanimiva, / je poklical še enega slončka. / Dva mala slončka sta se pozibavala na pajčevini … / Deset malih slončkov se je pozibavalo / na pajčevini tam pod drevesom, ko so ugotovili, da stvar je zanimiva, / se je pajčevina strgala. Dragi poslušalci in cenjene poslušalke, ali ste se kdaj v jutranji rosi ali v kotu stare hiše zazrli v eno izmed najlepših stvaritev, ki je umetnina sicer ne najbolj priljubljene živali s štirimi pari dolgih, tankih nog, v pajkovo mrežo? Pajki že stoletja vzbujajo strah ter so del mitologije in zgodb v različnih kulturah. Tisto, kar mene privlači, je njihovo tkanje mreže, pajčevine. Čeprav je svilnata nit pajkove mreže stokrat tanjša od lasa, je najmočnejši material, ki ga poznamo. Ali ste vedeli, da če bi lahko spletli vrv iz pajkove niti, ki bi bila za prst debela, bi bila ta tisočkrat močnejša od jeklene vrvi in hkrati veliko bolj elastična? Pajčevina je po mnenju strokovnjakov eden izmed najodpornejših znanih materialov. Znanstveniki so poskušali narediti podobne umetne materiale, a doslej neuspešno. Pajkova mreža je torej osupljiv primer nečesa, kar je ustvarila narava in česar ni mogoče posnemati. Tako kot je osupljiva mreža, ki jo pletemo ljudje. Če pajčevino lahko hitro ometemo iz kotov naših stanovanj ali jo raztrgamo, ko se v naravi ujamemo vanjo, pa imajo naše, človeške mreže večjo moč od pajkovih. Močnejšo od visečih ali ribiških mrež. Naše mreže niso samo preplet lepih in nelepljivih niti, temveč tudi takih, iz katerih se ne moremo rešiti ali pobegniti. In tu nam omelo prav nič ne pomaga. Tako kot pajki tudi ljudje pletemo brezoblične mreže, ki spominjajo na pravo zmešnjavo, ali pa take, ki so dovršene stvaritve. Pletemo in se ujamemo v prijateljske, ljubezenske in poklicne mreže, če jih naštejem le nekaj. Za vsako izmed njih veljajo posebne zakonitosti. In če se nanjo obesi preveč slončkov, tako kot v otroški pesmici, se pajčevina lahko strga ali pa se ujamemo vanjo. Da, tudi takšne mreže upravljamo ljudje. Klobčič naših niti ni podoben samo mehki in lesketajoči se svili, temveč ga lahko obtežimo z našo samopašnostjo in drugimi nečednostmi. Lahko pa je nit našega klobčiča za koga iz naše človeške mreže njegovo edino upanje. Na to, kako in s kakšnimi nitmi pletejo mreže drugi, verjetno ne moremo vplivati. Lahko pa mrežo naredimo po vzorcu, ki nam ga je pokazal Gospod. Z vsem srcem se potrudimo, da bi bile naše človeške mreže prepletene z nelepljivimi nitmi in da bi se naš klobčič lepo odvijal. Kaj storiti, če se ujamemo v lepljivo človeško mrežo, ne vem. Zato raje ostanimo na varni razdalji ročaja omela, saj bomo le tako lahko ometli pajčevino.
En mali slonček se je pozibaval / na pajčevini tam pod drevesom, / ko je ugotovil, da stvar je zanimiva, / je poklical še enega slončka. / Dva mala slončka sta se pozibavala na pajčevini … / Deset malih slončkov se je pozibavalo / na pajčevini tam pod drevesom, ko so ugotovili, da stvar je zanimiva, / se je pajčevina strgala. Dragi poslušalci in cenjene poslušalke, ali ste se kdaj v jutranji rosi ali v kotu stare hiše zazrli v eno izmed najlepših stvaritev, ki je umetnina sicer ne najbolj priljubljene živali s štirimi pari dolgih, tankih nog, v pajkovo mrežo? Pajki že stoletja vzbujajo strah ter so del mitologije in zgodb v različnih kulturah. Tisto, kar mene privlači, je njihovo tkanje mreže, pajčevine. Čeprav je svilnata nit pajkove mreže stokrat tanjša od lasa, je najmočnejši material, ki ga poznamo. Ali ste vedeli, da če bi lahko spletli vrv iz pajkove niti, ki bi bila za prst debela, bi bila ta tisočkrat močnejša od jeklene vrvi in hkrati veliko bolj elastična? Pajčevina je po mnenju strokovnjakov eden izmed najodpornejših znanih materialov. Znanstveniki so poskušali narediti podobne umetne materiale, a doslej neuspešno. Pajkova mreža je torej osupljiv primer nečesa, kar je ustvarila narava in česar ni mogoče posnemati. Tako kot je osupljiva mreža, ki jo pletemo ljudje. Če pajčevino lahko hitro ometemo iz kotov naših stanovanj ali jo raztrgamo, ko se v naravi ujamemo vanjo, pa imajo naše, človeške mreže večjo moč od pajkovih. Močnejšo od visečih ali ribiških mrež. Naše mreže niso samo preplet lepih in nelepljivih niti, temveč tudi takih, iz katerih se ne moremo rešiti ali pobegniti. In tu nam omelo prav nič ne pomaga. Tako kot pajki tudi ljudje pletemo brezoblične mreže, ki spominjajo na pravo zmešnjavo, ali pa take, ki so dovršene stvaritve. Pletemo in se ujamemo v prijateljske, ljubezenske in poklicne mreže, če jih naštejem le nekaj. Za vsako izmed njih veljajo posebne zakonitosti. In če se nanjo obesi preveč slončkov, tako kot v otroški pesmici, se pajčevina lahko strga ali pa se ujamemo vanjo. Da, tudi takšne mreže upravljamo ljudje. Klobčič naših niti ni podoben samo mehki in lesketajoči se svili, temveč ga lahko obtežimo z našo samopašnostjo in drugimi nečednostmi. Lahko pa je nit našega klobčiča za koga iz naše človeške mreže njegovo edino upanje. Na to, kako in s kakšnimi nitmi pletejo mreže drugi, verjetno ne moremo vplivati. Lahko pa mrežo naredimo po vzorcu, ki nam ga je pokazal Gospod. Z vsem srcem se potrudimo, da bi bile naše človeške mreže prepletene z nelepljivimi nitmi in da bi se naš klobčič lepo odvijal. Kaj storiti, če se ujamemo v lepljivo človeško mrežo, ne vem. Zato raje ostanimo na varni razdalji ročaja omela, saj bomo le tako lahko ometli pajčevino.
V Miamiju so se nadaljevali pogovori ruskih in ameriških pogajalcev o možnosti in pogojih končanja vojne v Ukrajini. Kot je v večernem nagovoru državljanom dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, so v Floridi sklenili zgodovinski in poseben diplomatski teden za Ukrajino. Kljub produktivnim pogajanjem pa zaenkrat kaže, da dogovor ne bo sprejet kmalu. Ostali poudarki oddaje: - Združene države Amerike sv mednarodnih vodah pred obalo Venezuele včeraj zasegle še eno plovilo. - V veljavi so vse pravice iz dolgotrajne oskrbe, izvajajo pa se le v ozkem obsegu. - Pri ptujski bolnišnici bodo parkirna mesta z novim letom plačljiva.
V Miamiju so se nadaljevali pogovori ruskih in ameriških pogajalcev o možnosti in pogojih končanja vojne v Ukrajini. Kot je v večernem nagovoru državljanom dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, so v Floridi sklenili zgodovinski in poseben diplomatski teden za Ukrajino. Kljub produktivnim pogajanjem pa zaenkrat kaže, da dogovor ne bo sprejet kmalu. Ostali poudarki oddaje: - Združene države Amerike sv mednarodnih vodah pred obalo Venezuele včeraj zasegle še eno plovilo. - V veljavi so vse pravice iz dolgotrajne oskrbe, izvajajo pa se le v ozkem obsegu. - Pri ptujski bolnišnici bodo parkirna mesta z novim letom plačljiva.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Predbožični čas bo v pogovoru z Jožetom Možino s svojo prezenco in duhovno karizmo polepšala s. Andreja Godnič. Redovnico, uršulinko in misijonarko so leta življenja med domačini v Andih ter v prestolnicah Peruja in Venezuele izbrusila v modrosti in prisrčnosti, njena pozitivna naravnanost do ljudi pa osvaja srca. Čeprav so njeno življenje zaznamovala tudi leta hudih preizkušenj, še vedno širi veselje in upanje. V intervjuju spoznamo njeno življenjsko pot, na kateri je živahna Kraševka, rokerica, ki je rada plesala, presenetljivo doživela Božji klic, se nekaj časa jezila in upirala, naposled pa le stopila na pot redovništva, kjer se čuti najbolj izpolnjeno. Posebej jo je oblikovalo misijonsko delo visoko v Andih, v mistični kulturi domačinov, ki temelji na tišini in intuiciji. Sledila je perujska prestolnica Lima, kjer se je srečala tako s svetom bogatih kot z begunci v barakarskih naseljih, ki so bili na poti razčlovečenja. S podobnimi zgodbami se je srečala tudi v Venezueli. Kot misijonarka v prestolnici Caracas je bila priča času, ko sta socialistična samodržca Chavez in Madura dokončno spodkopala demokracijo. Nekoč najbogatejša južnoameriška država je zdrsnila v kriminal, revščino, celo lakoto. Režim, ki se ohranja s hudo politično represijo proti drugače mislečim, podpirajo velike nedemokratične države. Sistem temelji na prevari, zlorabljena je evangelijska beseda enakosti in solidarnosti med ljudmi. Gostja poda svojo oceno socializma, ki se začne kot privlačna ideja ter konča v terorju in uničenju. Presenetljivo je, da s. Andreja pozna letošnjo prejemnico Nobelove nagrade za mir Mario Corina Machado, ki je bila njihova varovanka in se je pogosto vračala v njihov center. V nadaljevanju s. Andrejo spoznamo tudi kot povsem običajno žensko, ki se brez zadržkov dotakne tem, kot so kriza srednjih let, menopavza in lepota dozorevanja. Pravi, da je to lepo obdobje, saj se poslanstvo ženske usmerja v pomoč soljudem. Poseben izziv za s. Andrejo je njena živahna narava v povezavi z obljubo pokorščine, ob čemer izraža hvaležnost sestram redovnicam, ki ji stojijo ob strani. Prizna, da je tudi ona kdaj razdrobljena; ob tem prebere pesem s tem naslovom, potem pa doda, da se ne more sestaviti sama, temveč le s pomočjo Boga. Ta se učloveči za božič, ki je zanjo praznik upanja. Podrobno razloži, kaj je bistvo božiča in kaj je embalaža, ki pogled na bistvo pogosto zasenči. Ob koncu izrazi svojevrstno hvalnico Sloveniji, ki je dežela lepote, in to ženskega spola. »Mi smo že tisoč let,« poudari z zaupanjem, da bomo Slovenci tudi ob sedanji krizi znali zajeti iz izvirov čiste vode in se spopasti s prihodnostjo. Voditelj: Jože Možina
Predbožični čas bo v pogovoru z Jožetom Možino s svojo prezenco in duhovno karizmo polepšala s. Andreja Godnič. Redovnico, uršulinko in misijonarko so leta življenja med domačini v Andih ter v prestolnicah Peruja in Venezuele izbrusila v modrosti in prisrčnosti, njena pozitivna naravnanost do ljudi pa osvaja srca. Čeprav so njeno življenje zaznamovala tudi leta hudih preizkušenj, še vedno širi veselje in upanje. V intervjuju spoznamo njeno življenjsko pot, na kateri je živahna Kraševka, rokerica, ki je rada plesala, presenetljivo doživela Božji klic, se nekaj časa jezila in upirala, naposled pa le stopila na pot redovništva, kjer se čuti najbolj izpolnjeno. Posebej jo je oblikovalo misijonsko delo visoko v Andih, v mistični kulturi domačinov, ki temelji na tišini in intuiciji. Sledila je perujska prestolnica Lima, kjer se je srečala tako s svetom bogatih kot z begunci v barakarskih naseljih, ki so bili na poti razčlovečenja. S podobnimi zgodbami se je srečala tudi v Venezueli. Kot misijonarka v prestolnici Caracas je bila priča času, ko sta socialistična samodržca Chavez in Madura dokončno spodkopala demokracijo. Nekoč najbogatejša južnoameriška država je zdrsnila v kriminal, revščino, celo lakoto. Režim, ki se ohranja s hudo politično represijo proti drugače mislečim, podpirajo velike nedemokratične države. Sistem temelji na prevari, zlorabljena je evangelijska beseda enakosti in solidarnosti med ljudmi. Gostja poda svojo oceno socializma, ki se začne kot privlačna ideja ter konča v terorju in uničenju. Presenetljivo je, da s. Andreja pozna letošnjo prejemnico Nobelove nagrade za mir Mario Corina Machado, ki je bila njihova varovanka in se je pogosto vračala v njihov center. V nadaljevanju s. Andrejo spoznamo tudi kot povsem običajno žensko, ki se brez zadržkov dotakne tem, kot so kriza srednjih let, menopavza in lepota dozorevanja. Pravi, da je to lepo obdobje, saj se poslanstvo ženske usmerja v pomoč soljudem. Poseben izziv za s. Andrejo je njena živahna narava v povezavi z obljubo pokorščine, ob čemer izraža hvaležnost sestram redovnicam, ki ji stojijo ob strani. Prizna, da je tudi ona kdaj razdrobljena; ob tem prebere pesem s tem naslovom, potem pa doda, da se ne more sestaviti sama, temveč le s pomočjo Boga. Ta se učloveči za božič, ki je zanjo praznik upanja. Podrobno razloži, kaj je bistvo božiča in kaj je embalaža, ki pogled na bistvo pogosto zasenči. Ob koncu izrazi svojevrstno hvalnico Sloveniji, ki je dežela lepote, in to ženskega spola. »Mi smo že tisoč let,« poudari z zaupanjem, da bomo Slovenci tudi ob sedanji krizi znali zajeti iz izvirov čiste vode in se spopasti s prihodnostjo. Voditelj: Jože Možina
Zimski sončev obrat je odlična priložnost, da poslušamo, kaj imajo oziroma so imeli o zimi povedati slovenske pesnice in pesniki. Izbor zaobsega pesmi Zimska Janka Glazerja, Pesem nagajivka Otona Župančiča, Preden sneg zapade Lili Novy, Dopoldanska ljubljenja IV Vinka Möderndorferja, Zimsko jutro Ade Škerl, Zimski motiv Pavla Golie in Bele gazi Ivana Minattija. Interpretirata Tjaša Železnik in Jernej Gašperin, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, režija Ana Krauthaker, urednik oddaje Marko Golja in Tesa Drev Juh, produkcija 2015.
Zimski sončev obrat je odlična priložnost, da poslušamo, kaj imajo oziroma so imeli o zimi povedati slovenske pesnice in pesniki. Izbor zaobsega pesmi Zimska Janka Glazerja, Pesem nagajivka Otona Župančiča, Preden sneg zapade Lili Novy, Dopoldanska ljubljenja IV Vinka Möderndorferja, Zimsko jutro Ade Škerl, Zimski motiv Pavla Golie in Bele gazi Ivana Minattija. Interpretirata Tjaša Železnik in Jernej Gašperin, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, režija Ana Krauthaker, urednik oddaje Marko Golja in Tesa Drev Juh, produkcija 2015.
Suita Abstrakcije skladateljice Anne Clyne povezuje pet sodobnih abstraktnih umetnin iz zbirke Baltimorskega muzeja umetnosti. Vsak stavek predstavlja po eno umetniško delo – Clyne je izbrala tista, ki se na prvi pogled zdijo skoraj monokromatična, a ob poglobljenem pogledu razkrijejo presenetljive barve. Njena glasbena interpretacija tako postane nekakšen zvočni muzej sodobne abstrakcije.
Suita Abstrakcije skladateljice Anne Clyne povezuje pet sodobnih abstraktnih umetnin iz zbirke Baltimorskega muzeja umetnosti. Vsak stavek predstavlja po eno umetniško delo – Clyne je izbrala tista, ki se na prvi pogled zdijo skoraj monokromatična, a ob poglobljenem pogledu razkrijejo presenetljive barve. Njena glasbena interpretacija tako postane nekakšen zvočni muzej sodobne abstrakcije.
V Miamiju so se nadaljevali pogovori ruskih in ameriških pogajalcev o možnosti in pogojih končanja vojne v Ukrajini. Za zdaj ni videti, da bi bila rešitev na dosegu roke, a pogajalske delegacije pogovore vseeno ocenjujejo kot plodne. Kremelj je zanikal možnost tristranskih mirovnih pogovorov med Rusijo, Ukrajino in ZDA, je pa ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na pogovore s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom.
V Miamiju so se nadaljevali pogovori ruskih in ameriških pogajalcev o možnosti in pogojih končanja vojne v Ukrajini. Za zdaj ni videti, da bi bila rešitev na dosegu roke, a pogajalske delegacije pogovore vseeno ocenjujejo kot plodne. Kremelj je zanikal možnost tristranskih mirovnih pogovorov med Rusijo, Ukrajino in ZDA, je pa ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na pogovore s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom.
Leta 2002 se je majevski pesnik Feliciano Sanchez Chan udeležil knjižnega festivala Vilenica in tistega leta je Mojca Terčelj pripravila njegov Literarni portret. Nikar ne zamudite priložnosti, da vsaj nekoliko spoznate majevsko književnost. Avtor literarnega dela Feliciano Sanchez Chan, avtor oddaje in prevoda Mojca Terčelj, režiser Boštjan Vrhovec, bralec Slavko Kastelic, igralec Boris Juh, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2002.
Leta 2002 se je majevski pesnik Feliciano Sanchez Chan udeležil knjižnega festivala Vilenica in tistega leta je Mojca Terčelj pripravila njegov Literarni portret. Nikar ne zamudite priložnosti, da vsaj nekoliko spoznate majevsko književnost. Avtor literarnega dela Feliciano Sanchez Chan, avtor oddaje in prevoda Mojca Terčelj, režiser Boštjan Vrhovec, bralec Slavko Kastelic, igralec Boris Juh, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2002.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Koncertni cikel Jazz Ars All Stars tokrat s skupino Kumovi. V Jazz Klubu Kazina bodo predstavili diskografski prvenec "Barberian Shop". Avdio- in videoprenos! Kumovi so: David Jarh, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Jaka Kopač, Adam Klemm, Blaž Trček, Milan Stanisavljević, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.
Koncertni cikel Jazz Ars All Stars tokrat s skupino Kumovi. V Jazz Klubu Kazina bodo predstavili diskografski prvenec "Barberian Shop". Avdio- in videoprenos! Kumovi so: David Jarh, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Jaka Kopač, Adam Klemm, Blaž Trček, Milan Stanisavljević, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku, ob 19.10.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku, ob 19.10.
Na prvi zimski dan poslušamo kratka besedila iz knjige Dukla uveljavljenega poljskega pisatelja Andrzeja Stasiuka, avtorja številnih zbirk kratke proze in literariziranih potopisnih esejev, kot sta Fado in Na poti v Babadag. Imamo jih v slovenščini, tako kot tudi zgodbe Dukla (prevod: Jana Unuk), Galicijske zgodbe ter romane Prevoz, Taksim in Devet. Besedilo človeka prestavi v subtilno opisano pokrajino, ki je lahko navdih za premislek o svetu in sebi. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija, 2025.
Na prvi zimski dan poslušamo kratka besedila iz knjige Dukla uveljavljenega poljskega pisatelja Andrzeja Stasiuka, avtorja številnih zbirk kratke proze in literariziranih potopisnih esejev, kot sta Fado in Na poti v Babadag. Imamo jih v slovenščini, tako kot tudi zgodbe Dukla (prevod: Jana Unuk), Galicijske zgodbe ter romane Prevoz, Taksim in Devet. Besedilo človeka prestavi v subtilno opisano pokrajino, ki je lahko navdih za premislek o svetu in sebi. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija, 2025.
Stric mraz preriše otroške risbe cvetlic na okensko šipo … Pripoveduje: Judita Hahn Kreft. Napisala: Marija Vogelnik. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.
Stric mraz preriše otroške risbe cvetlic na okensko šipo … Pripoveduje: Judita Hahn Kreft. Napisala: Marija Vogelnik. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.
V izredno spremenljivih vetrnih razmerah Domnu Prevcu ni uspelo osvojiti šeste zaporedne zmage in se tako pridružiti veliki peterici, ki drži absolutni rekord svetovnega pokala. Maratonsko tekmo je osvojil Rjoju Kobajaši, čeprav je bil v finalu devet metrov krajši, Prevc je končal na drugem mestu. Je pa danes za novo slavje poskrbela Nika Prevc, z rekordno 26-to zmago v karieri. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajinski predsednik Zelenski želi po pogovorih v ZDA posvet z evropskimi zavezniki - Izrael z novimi naselbinami na Zahodnem bregu proti ustanovitvi palestinske džave - V Sloveniji ogromno neprijavljenih odlagališč vozil, tudi na občinskih zemljiščih
V izredno spremenljivih vetrnih razmerah Domnu Prevcu ni uspelo osvojiti šeste zaporedne zmage in se tako pridružiti veliki peterici, ki drži absolutni rekord svetovnega pokala. Maratonsko tekmo je osvojil Rjoju Kobajaši, čeprav je bil v finalu devet metrov krajši, Prevc je končal na drugem mestu. Je pa danes za novo slavje poskrbela Nika Prevc, z rekordno 26-to zmago v karieri. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajinski predsednik Zelenski želi po pogovorih v ZDA posvet z evropskimi zavezniki - Izrael z novimi naselbinami na Zahodnem bregu proti ustanovitvi palestinske džave - V Sloveniji ogromno neprijavljenih odlagališč vozil, tudi na občinskih zemljiščih
Letos mineva 240 let od smrti Gottfrieda Augusta Homiliusa, skladatelja, ki je živel in ustvarjal v obdobju oziroma na prelomu med barokom in klasicizmom. Velja za enega pomembnejših glasbenih ustvarjalcev generacije po Bachu in hkrati za glavnega predstavnika tako imenovanega občutljivega sloga. Po večini je skladal cerkveno glasbo; kot organist pa je užival velik ugled, najbolj menda zaradi svoje spretnosti v registraciji. In če se je sam posvečal predvsem ustvarjanju krajših skladb, v opusu njegovih sodobnikov, npr. J. L. Krebsa, najdemo tudi obsežnejše orgelske skladbe.
Letos mineva 240 let od smrti Gottfrieda Augusta Homiliusa, skladatelja, ki je živel in ustvarjal v obdobju oziroma na prelomu med barokom in klasicizmom. Velja za enega pomembnejših glasbenih ustvarjalcev generacije po Bachu in hkrati za glavnega predstavnika tako imenovanega občutljivega sloga. Po večini je skladal cerkveno glasbo; kot organist pa je užival velik ugled, najbolj menda zaradi svoje spretnosti v registraciji. In če se je sam posvečal predvsem ustvarjanju krajših skladb, v opusu njegovih sodobnikov, npr. J. L. Krebsa, najdemo tudi obsežnejše orgelske skladbe.
V oddaji Poglobljeno se posvečamo temam, ki so so pomemben del našega vsakdanjika pa tudi družbenega zavedanja in samozavedanja. Oddaja se poglobljeno dotika najrazličnejših področij.
V oddaji Poglobljeno se posvečamo temam, ki so so pomemben del našega vsakdanjika pa tudi družbenega zavedanja in samozavedanja. Oddaja se poglobljeno dotika najrazličnejših področij.
Simfonični orkester Bolgarskega nacionalnega radia je 17. maja lani nastopil v Bolgarski dvorani v Sofiji. Zasedbo je vodil madžarski dirigent Gergely Madaras, kot solist je nastopil avstrijski violončelist Thomas Auner, ki se je predstavil v Saint-Saënsovem spevnem Koncertu za violončelo in orkester št. 1 v a-molu, op. 33. Za uvod so zveneli Kontrasti – glasba za orkester Georgija Minčeva, zadnje delo sporeda pa je bila Mendelssohnova Simfonija št. 4 v A-duru, op. 90, z vzdevkom 'Italijanska'.
Simfonični orkester Bolgarskega nacionalnega radia je 17. maja lani nastopil v Bolgarski dvorani v Sofiji. Zasedbo je vodil madžarski dirigent Gergely Madaras, kot solist je nastopil avstrijski violončelist Thomas Auner, ki se je predstavil v Saint-Saënsovem spevnem Koncertu za violončelo in orkester št. 1 v a-molu, op. 33. Za uvod so zveneli Kontrasti – glasba za orkester Georgija Minčeva, zadnje delo sporeda pa je bila Mendelssohnova Simfonija št. 4 v A-duru, op. 90, z vzdevkom 'Italijanska'.
Nov športno pester dan prinaša nove uspehe slovenskih športnikov. Smučaska skakalka Nika Prevc je bila z odličnim drugim skokom razred zase, na najvišjo stopničko je skočila z več kot 16 točkami prednosti. Tudi sama je po napaki v prvi seriji s skokom zadovoljna. Čez pol ure se bo začela še tekma skakalcev, na kateri bo Domen Prevc lovil izenačitev rekorda vseh časov - šesto zaporedno zmago. Odlično se je danes znova odrezala tudi Ilka Štuhec, ki je na superveleslalomu v Val d'Iseru zasedla sedmo mesto. Drugi poudarki oddaje: - Mirovni pogovori za končanje vojne v Ukrajini: Rusija zavrača tristransko srečanje, Putin se je pripravljen srečati z Macronom. - Zaradi konflikta med Tajsko in Kambodžo v obeh državah razseljenih več sto tisoč ljudi. - Porast nekemičnih zasvojenosti, še posebej med mladimi. Zasloni so nova odvisnost.
Nov športno pester dan prinaša nove uspehe slovenskih športnikov. Smučaska skakalka Nika Prevc je bila z odličnim drugim skokom razred zase, na najvišjo stopničko je skočila z več kot 16 točkami prednosti. Tudi sama je po napaki v prvi seriji s skokom zadovoljna. Čez pol ure se bo začela še tekma skakalcev, na kateri bo Domen Prevc lovil izenačitev rekorda vseh časov - šesto zaporedno zmago. Odlično se je danes znova odrezala tudi Ilka Štuhec, ki je na superveleslalomu v Val d'Iseru zasedla sedmo mesto. Drugi poudarki oddaje: - Mirovni pogovori za končanje vojne v Ukrajini: Rusija zavrača tristransko srečanje, Putin se je pripravljen srečati z Macronom. - Zaradi konflikta med Tajsko in Kambodžo v obeh državah razseljenih več sto tisoč ljudi. - Porast nekemičnih zasvojenosti, še posebej med mladimi. Zasloni so nova odvisnost.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Težko verjetno, a ob omenjanju rojstva, ki ga imamo okoli božiča ves čas na ustih, tako malo omenjamo porod. Se pravi fiziološki fenomen, ki našemu rodu sploh omogoča preživetje na tem planetu. Razen političnih prepirov o porodu govorimo tako zelo redko tudi v kontekstu šeg, običajev in navad, s katerimi se ukvarja etnologija. A na srečo se tiha tabuizacija poroda počasi le taja. Pred nekaj meseci smo dobili temeljno delo o delovanju, naporih in uspehih babiške službe iz povojnih let. Babica, kot osrednji zdravstveni lik v življenju nosečnice in porodnice, ima v Sloveniji dolgo in spoštovano tradicijo. A do pred kratkim se je izjemno malo vedelo o povojnem delovanju t. i. terenskih babic; na hitro izšolanih deklet, ki so se po letu 1945 odpravile na slovensko podeželje in pomagale rojevati in v isti meri tudi izobraževati in prosvetljevati takrat v klešče zaostalosti in tudi revščine ujeto populacijo. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
Težko verjetno, a ob omenjanju rojstva, ki ga imamo okoli božiča ves čas na ustih, tako malo omenjamo porod. Se pravi fiziološki fenomen, ki našemu rodu sploh omogoča preživetje na tem planetu. Razen političnih prepirov o porodu govorimo tako zelo redko tudi v kontekstu šeg, običajev in navad, s katerimi se ukvarja etnologija. A na srečo se tiha tabuizacija poroda počasi le taja. Pred nekaj meseci smo dobili temeljno delo o delovanju, naporih in uspehih babiške službe iz povojnih let. Babica, kot osrednji zdravstveni lik v življenju nosečnice in porodnice, ima v Sloveniji dolgo in spoštovano tradicijo. A do pred kratkim se je izjemno malo vedelo o povojnem delovanju t. i. terenskih babic; na hitro izšolanih deklet, ki so se po letu 1945 odpravile na slovensko podeželje in pomagale rojevati in v isti meri tudi izobraževati in prosvetljevati takrat v klešče zaostalosti in tudi revščine ujeto populacijo. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
v odlomkih iz del Mozarta, Rossinija, Verdija, Donizettija, Thomasa, Giordana in Puccinija.
v odlomkih iz del Mozarta, Rossinija, Verdija, Donizettija, Thomasa, Giordana in Puccinija.
V zadnji letošnji oddaji, ki razkrivajo ozadje športnega sveta, boste spoznali osebo, ki skrbi, da naši smučarski skakalci vedno tekmujejo v pravih dresih. Gašper Berlot je nepogrešljiv del moške reprezentance. Nekdanji nordijski kombinatorec in olimpijec danes opravlja delo pomočnika glavnega trenerja, hkrati pa bdi nad kombinezoni in vso opremo. V prispevku boste izvedeli, kako njegovo skrito, a ključno delo omogoča, da slovenski skoki ostajajo v vrhu svetovnega pokala.
V zadnji letošnji oddaji, ki razkrivajo ozadje športnega sveta, boste spoznali osebo, ki skrbi, da naši smučarski skakalci vedno tekmujejo v pravih dresih. Gašper Berlot je nepogrešljiv del moške reprezentance. Nekdanji nordijski kombinatorec in olimpijec danes opravlja delo pomočnika glavnega trenerja, hkrati pa bdi nad kombinezoni in vso opremo. V prispevku boste izvedeli, kako njegovo skrito, a ključno delo omogoča, da slovenski skoki ostajajo v vrhu svetovnega pokala.
Dekameron Giovannija Boccaccia, prvo veliko delo italijanskega pripovedništva, je nastajal med letoma 1348 in 1353, prvič pa je bil natisnjen skoraj sto let po pisateljevi smrti. Vsebuje sto novel, ki jih združuje enoten okvir. Zbirka se začne z opisom strašne kuge, ki je leta 1348 prizadela Firence in Italijo. Deset mladih ljudi se odloči zapustiti okuženo mesto. Zatečejo se v podeželsko vilo, kjer si čas krajšajo s pripovedovanjem zgodb. V Humoreski tega tedna boste slišali prvo in osmo novelo devetega dne. Avtor literarnega dela Giovanni Boccaccio, prevod Andrej Budal, igralca Zvone Hribar in Saša Mihelčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Miha Jaramaz, režija Ana Krauthaker, bralec Jure Franko, redaktorici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija leta 2014.
Dekameron Giovannija Boccaccia, prvo veliko delo italijanskega pripovedništva, je nastajal med letoma 1348 in 1353, prvič pa je bil natisnjen skoraj sto let po pisateljevi smrti. Vsebuje sto novel, ki jih združuje enoten okvir. Zbirka se začne z opisom strašne kuge, ki je leta 1348 prizadela Firence in Italijo. Deset mladih ljudi se odloči zapustiti okuženo mesto. Zatečejo se v podeželsko vilo, kjer si čas krajšajo s pripovedovanjem zgodb. V Humoreski tega tedna boste slišali prvo in osmo novelo devetega dne. Avtor literarnega dela Giovanni Boccaccio, prevod Andrej Budal, igralca Zvone Hribar in Saša Mihelčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Miha Jaramaz, režija Ana Krauthaker, bralec Jure Franko, redaktorici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija leta 2014.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Danes je poseben dan, ki ga zaznamuje sončev obrat ali zimski solsticij, ko je sonce najnižje, ko se začne dolžina dneva daljšati in je prvi dan zime. Koledarska zima pa traja do 21. marca oziroma do pomladanskega enakonočja. Zima je znana sicer tudi po zimskem spanju nekaterih živali. To imenujemo hibernacija, ali stanje telesne neaktivnosti živih bitij. V tem času počivajo tudi rastline, in ta pojav imenujemo dormacija.
Danes je poseben dan, ki ga zaznamuje sončev obrat ali zimski solsticij, ko je sonce najnižje, ko se začne dolžina dneva daljšati in je prvi dan zime. Koledarska zima pa traja do 21. marca oziroma do pomladanskega enakonočja. Zima je znana sicer tudi po zimskem spanju nekaterih živali. To imenujemo hibernacija, ali stanje telesne neaktivnosti živih bitij. V tem času počivajo tudi rastline, in ta pojav imenujemo dormacija.
Na Goriškem, v Vipavski dolini in Furlaniji - Julijski krajini se je končal dvoletni čezmejni evropski projekt Irrigavit. Z njim so postavili pomembna izhodišča za prihodnji razvoj vinogradništva na tem območju, predvsem s preučevanjem načinov namakanja vinskih trsov ter njihovih vplivov na grozdje in vino. Rezultati so več kot zgovorni. Končala se je tudi vseslovenska akcija umetne obnove goriškega Krasa po katastrofalnem požaru pred tremi let, pozanimali pa smo se tudi, kako obnavljajo prizadete gozdove zaradi vetroloma in lubadarja na Gorenjskem. V oddaji smo zbrali še nekaj utrinkov s tretjega mednarodnega festivala žganih pijač v Kopru.
Na Goriškem, v Vipavski dolini in Furlaniji - Julijski krajini se je končal dvoletni čezmejni evropski projekt Irrigavit. Z njim so postavili pomembna izhodišča za prihodnji razvoj vinogradništva na tem območju, predvsem s preučevanjem načinov namakanja vinskih trsov ter njihovih vplivov na grozdje in vino. Rezultati so več kot zgovorni. Končala se je tudi vseslovenska akcija umetne obnove goriškega Krasa po katastrofalnem požaru pred tremi let, pozanimali pa smo se tudi, kako obnavljajo prizadete gozdove zaradi vetroloma in lubadarja na Gorenjskem. V oddaji smo zbrali še nekaj utrinkov s tretjega mednarodnega festivala žganih pijač v Kopru.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Športna zveza Maribor je ob pomoči mariborske občine in Fundacije za šport ta konec tedna pripravila že 8. Zimski športni vikend. Pripravili so raznolike športne dogodke za vse generacije, pa tudi posebni praznično obarvan program za otroke.
Športna zveza Maribor je ob pomoči mariborske občine in Fundacije za šport ta konec tedna pripravila že 8. Zimski športni vikend. Pripravili so raznolike športne dogodke za vse generacije, pa tudi posebni praznično obarvan program za otroke.
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Bohemist na ljubljanski univerzi Skladatelj Josip Ípavec je bil po poklicu zdravnik, vendar se je začel že zgodaj ukvarjati tudi z glasbo. Kot študent je bil zborovodja akademskega pevskega društva Triglav v Gradcu. V upanju, da bo laže uspel, je skladal pretežno na nemška besedila, zato v slovensko glasbeno dogajanje ni posegel toliko, kot bi s svojim darom in naprednimi nazori lahko. Slogovno se je usmeril v novo romantiko in zapustil pomembna dela v več kompozicijskih zvrsteh. S pantomimo “Možiček” je Josip Ípavec ustvaril prvi slovenski balet, umetniško najdragocenejši pa so njegovi pretežno baritonski samospevi. Glavnina Josipovega ustvarjanja so samospevi na nemška besedila in orgelske skladbe, njegovo najobsežnejše delo pa je opereta Princesa Vrtoglavka. Končal jo je leta 1910, za časa njegovega življenja pa ni dočakala uprizoritve. Krstno so jo uprizorili šele konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. Skladatelj Josip Ípavec se je rodil leta 1873 v Šentjurju pri Celju.
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Bohemist na ljubljanski univerzi Skladatelj Josip Ípavec je bil po poklicu zdravnik, vendar se je začel že zgodaj ukvarjati tudi z glasbo. Kot študent je bil zborovodja akademskega pevskega društva Triglav v Gradcu. V upanju, da bo laže uspel, je skladal pretežno na nemška besedila, zato v slovensko glasbeno dogajanje ni posegel toliko, kot bi s svojim darom in naprednimi nazori lahko. Slogovno se je usmeril v novo romantiko in zapustil pomembna dela v več kompozicijskih zvrsteh. S pantomimo “Možiček” je Josip Ípavec ustvaril prvi slovenski balet, umetniško najdragocenejši pa so njegovi pretežno baritonski samospevi. Glavnina Josipovega ustvarjanja so samospevi na nemška besedila in orgelske skladbe, njegovo najobsežnejše delo pa je opereta Princesa Vrtoglavka. Končal jo je leta 1910, za časa njegovega življenja pa ni dočakala uprizoritve. Krstno so jo uprizorili šele konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. Skladatelj Josip Ípavec se je rodil leta 1873 v Šentjurju pri Celju.