Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Letos mineva sto let od smrti Zofke Kveder. Ta izjemna pisateljica, publicistka, urednica in emancipiranka o neodvisnosti žensk ni samo govorila, ampak jo je kljub vsem preprekam tudi živela. Vemo, da je bila prva slovenska poklicna pisateljica in da je napisala roman Njeno življenje, vendar pa nam v šolah kaj več kot to niso povedali. V tokratnih Pisavah boste spoznali, zakaj Zofka Kveder ni bila samo sopotnica moderne, ampak njena soustvarjalka.
Letos mineva sto let od smrti Zofke Kveder. Ta izjemna pisateljica, publicistka, urednica in emancipiranka o neodvisnosti žensk ni samo govorila, ampak jo je kljub vsem preprekam tudi živela. Vemo, da je bila prva slovenska poklicna pisateljica in da je napisala roman Njeno življenje, vendar pa nam v šolah kaj več kot to niso povedali. V tokratnih Pisavah boste spoznali, zakaj Zofka Kveder ni bila samo sopotnica moderne, ampak njena soustvarjalka.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Pesnica pozorno prisluškuje gozdu, sebi, svoji okolici. Ob natančnem opazovanju se prikaže nov svet, narava in človek sta povezana, podrobnosti se zlijejo v eno in uzremo hkrati mikro- in makrokozmos. Urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Marko Rengeo, igralec Gašper Lovrec, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič. Posneto februarja 2026.
Pesnica pozorno prisluškuje gozdu, sebi, svoji okolici. Ob natančnem opazovanju se prikaže nov svet, narava in človek sta povezana, podrobnosti se zlijejo v eno in uzremo hkrati mikro- in makrokozmos. Urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Marko Rengeo, igralec Gašper Lovrec, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič. Posneto februarja 2026.
Na 73. Festivalu Ljubljana je gostovala ugledna mednarodna komorna zasedba, ki je 1. avgusta 2025 nastopila v Križevniški cerkvi v Ljubljani.
Na 73. Festivalu Ljubljana je gostovala ugledna mednarodna komorna zasedba, ki je 1. avgusta 2025 nastopila v Križevniški cerkvi v Ljubljani.
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je potrdil enoodstotno izredno uskladitev pokojnin, ki bo veljala od prvega marca, še prej pa mora zeleno luči prižgati še vlada, ki predlog sicer podpira. Razlog za izredno uskladitev pa je metodologija statističnega urada.
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je potrdil enoodstotno izredno uskladitev pokojnin, ki bo veljala od prvega marca, še prej pa mora zeleno luči prižgati še vlada, ki predlog sicer podpira. Razlog za izredno uskladitev pa je metodologija statističnega urada.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ljudska literatura severnogermanskih dežel od vikinških časov do reformacije, tako imenovana staronordijska književnost, od sag do poezije skaldov, ljudskih pevcev, je zbrana v Eddi. Prozno Eddo je zapisal islandski poglavar, pesnik in zgodovinar Snorri Sturluson, verjetno v letih 1222 in 1223. Petdeset let po njegovi smrti je bila v rokopisu pripisana opomba: "Ta knjiga se imenuje Edda, napisal jo je Snorri Sturluson" (1179–1241). Čeprav bogovi v Eddi gradijo svetišča in uživajo zlati vek, je usoda bogov nakazana z Baldurjevo smrtjo in njenimi posledicami. Za vse, ki vam je zanimiv svet Literarnega večera o Eddi, pa še podatek, da so izbrane kitice iz staroislandskega epa izšle v zbirki Kondor. Avtor scenarija Bogdan Gjud, prevajalca Bogdan Gjud in Silvin Košak, režiserka Ana Krauthaker, asistentka režije Alenka Kovačič, bralec Igor Velše, interpreti Helena Peršuh, Pavle Ravnohrib, Gaber Kristjan Trseglav, Aleš Valič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2004.
Ljudska literatura severnogermanskih dežel od vikinških časov do reformacije, tako imenovana staronordijska književnost, od sag do poezije skaldov, ljudskih pevcev, je zbrana v Eddi. Prozno Eddo je zapisal islandski poglavar, pesnik in zgodovinar Snorri Sturluson, verjetno v letih 1222 in 1223. Petdeset let po njegovi smrti je bila v rokopisu pripisana opomba: "Ta knjiga se imenuje Edda, napisal jo je Snorri Sturluson" (1179–1241). Čeprav bogovi v Eddi gradijo svetišča in uživajo zlati vek, je usoda bogov nakazana z Baldurjevo smrtjo in njenimi posledicami. Za vse, ki vam je zanimiv svet Literarnega večera o Eddi, pa še podatek, da so izbrane kitice iz staroislandskega epa izšle v zbirki Kondor. Avtor scenarija Bogdan Gjud, prevajalca Bogdan Gjud in Silvin Košak, režiserka Ana Krauthaker, asistentka režije Alenka Kovačič, bralec Igor Velše, interpreti Helena Peršuh, Pavle Ravnohrib, Gaber Kristjan Trseglav, Aleš Valič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2004.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
V ciklu repriz vsak zadnji četrtek v mesecu tokrat poslušate oddajo, posneto 25. maja leta 2017, ko smo v studiu 13 gostili ansambel Slovenski zvoki. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
V ciklu repriz vsak zadnji četrtek v mesecu tokrat poslušate oddajo, posneto 25. maja leta 2017, ko smo v studiu 13 gostili ansambel Slovenski zvoki. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Yaredova glasba združuje čustveno prefinjenost z napetostjo psihološkega trilerja, to pa ustvarja edinstven kontrast: bleščeči, elegantni svet italijanske riviere in hkrati temno, napeto notranjost Ripleyjevega uma.
Yaredova glasba združuje čustveno prefinjenost z napetostjo psihološkega trilerja, to pa ustvarja edinstven kontrast: bleščeči, elegantni svet italijanske riviere in hkrati temno, napeto notranjost Ripleyjevega uma.
Veverica, mravlja, slon in jež si dopisujejo … Pripoveduje: Vojko Zidar. Napisal: Toon Tellegen. Prevedla: Tanja Mlaker. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Veverica, mravlja, slon in jež si dopisujejo … Pripoveduje: Vojko Zidar. Napisal: Toon Tellegen. Prevedla: Tanja Mlaker. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes DarinkaeKozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z Goriškega, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes DarinkaeKozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z Goriškega, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Sredstva iz Evropskega socialnega sklada plus so na voljo tudi za zagotavljanje dostopa do varnega splava, je danes sporočila Evropska komisija v odzivu na evropsko državljansko pobudo My Voice, My Choice, ki jo je koordiniral Inštitut 8. marec. Njegova vodja Nika Kovač komisijo poziva, naj podpre dodatno financiranje za ta namen. Druge teme: - ZPIZ potrdil izredno uskladitev pokojnin, zdaj mora to storiti še vlada - V Ženevi danes nova pogajanja o Ukrajini in Iranu; za zdaj brez prebojev - Pred nogometaši Celja povratna tekma za uvrstitev v osmino finala konferenčne lige
Sredstva iz Evropskega socialnega sklada plus so na voljo tudi za zagotavljanje dostopa do varnega splava, je danes sporočila Evropska komisija v odzivu na evropsko državljansko pobudo My Voice, My Choice, ki jo je koordiniral Inštitut 8. marec. Njegova vodja Nika Kovač komisijo poziva, naj podpre dodatno financiranje za ta namen. Druge teme: - ZPIZ potrdil izredno uskladitev pokojnin, zdaj mora to storiti še vlada - V Ženevi danes nova pogajanja o Ukrajini in Iranu; za zdaj brez prebojev - Pred nogometaši Celja povratna tekma za uvrstitev v osmino finala konferenčne lige
Je prva Slovenka, ki je razprodala Stožice in je ena redkih slovenskih glasbenic, ki se lahko pohvali z več kot dvema milijonoma prodanih plošč. Danes je popoln primer dame, kot otrok pa se je znala tudi stepsti za svoj prav. Zvezdništvo ji je stopilo v glavo le enkrat, še vedno zagovarja vrednote, s katerimi je odraščala in nikoli ne bi nastopila v resničnostnem šovu. Vse to in še več je Helena Blagne.
Je prva Slovenka, ki je razprodala Stožice in je ena redkih slovenskih glasbenic, ki se lahko pohvali z več kot dvema milijonoma prodanih plošč. Danes je popoln primer dame, kot otrok pa se je znala tudi stepsti za svoj prav. Zvezdništvo ji je stopilo v glavo le enkrat, še vedno zagovarja vrednote, s katerimi je odraščala in nikoli ne bi nastopila v resničnostnem šovu. Vse to in še več je Helena Blagne.
V Planici je potekalo državno prvenstvo v smučarskih skokih, za skakalke na srednji in za skakalce na veliki napravi. Nedaleč stran od Planice pa so organizatorji tekme za svetovni pokal v alpskem smučanju. Pred 65. pokalom Vitranc so organizatorji dobili zeleno luč na snežni kontroli.
V Planici je potekalo državno prvenstvo v smučarskih skokih, za skakalke na srednji in za skakalce na veliki napravi. Nedaleč stran od Planice pa so organizatorji tekme za svetovni pokal v alpskem smučanju. Pred 65. pokalom Vitranc so organizatorji dobili zeleno luč na snežni kontroli.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Vstopite v očarljivi svet španske kitarske glasbe, izvedene na violino! Priznani španski baročni violinist Jorge Jiménez predstavlja najbolj ikonične skladbe španskega baroka: od brezčasnih del Gasparja Sanza, Santiaga de Murcie in Luisa de Millána do prefinjenih melodij Domenica Scarlattija, ki jih interpretirane na baročno violino na novo oživlja s svojo umetniško izraznostjo. Beseda tañer v tem smislu ne označuje le igranja, ubiranja in brenkanja po strunah, temveč izraža tudi moč glasbe, da poslušalca popelje v neraziskane zvočne svetove. Koncert festivala Seviqc je potekal 10. avgusta 2025.
Vstopite v očarljivi svet španske kitarske glasbe, izvedene na violino! Priznani španski baročni violinist Jorge Jiménez predstavlja najbolj ikonične skladbe španskega baroka: od brezčasnih del Gasparja Sanza, Santiaga de Murcie in Luisa de Millána do prefinjenih melodij Domenica Scarlattija, ki jih interpretirane na baročno violino na novo oživlja s svojo umetniško izraznostjo. Beseda tañer v tem smislu ne označuje le igranja, ubiranja in brenkanja po strunah, temveč izraža tudi moč glasbe, da poslušalca popelje v neraziskane zvočne svetove. Koncert festivala Seviqc je potekal 10. avgusta 2025.
Naše tokratne postojanke bodo Nova Gorica, Ljubljana in Celje. V novogoriški kavarni Maks smo prisluhnili mladim poetom, gimnazijcem in dijakom Elektrotehniške in računalniške šole. V Slovenskem mladinskem gledališču Ljubljana bo drevi premiera predstave Burkaški misterij. Za uprizoritev so s pomočjo prevoda Bogomile Kravos prebesedili besedilo italijanskega nobelovca Daria Foja. V Celju pa se danes začenja Festival literature sveta Fabula. Glasbeni okvir oddaji je s pesmimi o občutku zapostavljenosti postavil Armando Šturman.
Naše tokratne postojanke bodo Nova Gorica, Ljubljana in Celje. V novogoriški kavarni Maks smo prisluhnili mladim poetom, gimnazijcem in dijakom Elektrotehniške in računalniške šole. V Slovenskem mladinskem gledališču Ljubljana bo drevi premiera predstave Burkaški misterij. Za uprizoritev so s pomočjo prevoda Bogomile Kravos prebesedili besedilo italijanskega nobelovca Daria Foja. V Celju pa se danes začenja Festival literature sveta Fabula. Glasbeni okvir oddaji je s pesmimi o občutku zapostavljenosti postavil Armando Šturman.
Slovenija je dobila celovit pravni mehanizem za zaščito posameznikov in organizacij, ki so zaradi svojega javnega delovanja tarče očitno neutemeljenih tožbenih zahtevkov ali zlorabljenih sodnih postopkov, katerih namen ni reševanje sporov, temveč zastraševanje, utišanje in preprečevanje javne razprave. Gre za tako imenovane SLAPP tožbe. Tarče takšnih tožb so najpogosteje novinarji, medijske hiše, raziskovalci, žvižgači, aktivisti … Kaj zakon prinaša v praksi? O tem v tokratnem studiu ob 17-ih. Gostje: Luka Ivanič, sekretar na direktoratu za civilno pravo na ministrstvu za pravosodje; dr. Barbara Rajgelj, Pravna mreža za varstvo demokracije; Primož Cirman, novinar, Necenzurirano.si Avtorica oddaje Jolanda Lebar.
Slovenija je dobila celovit pravni mehanizem za zaščito posameznikov in organizacij, ki so zaradi svojega javnega delovanja tarče očitno neutemeljenih tožbenih zahtevkov ali zlorabljenih sodnih postopkov, katerih namen ni reševanje sporov, temveč zastraševanje, utišanje in preprečevanje javne razprave. Gre za tako imenovane SLAPP tožbe. Tarče takšnih tožb so najpogosteje novinarji, medijske hiše, raziskovalci, žvižgači, aktivisti … Kaj zakon prinaša v praksi? O tem v tokratnem studiu ob 17-ih. Gostje: Luka Ivanič, sekretar na direktoratu za civilno pravo na ministrstvu za pravosodje; dr. Barbara Rajgelj, Pravna mreža za varstvo demokracije; Primož Cirman, novinar, Necenzurirano.si Avtorica oddaje Jolanda Lebar.
Med letošnjimi prejemniki študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo je tudi Nuša Planinc, ki je nagrado prejela za izvedbo Koncerta za violončelo in orkester v h-molu, op. 104 Antonina Dvoržaka. Violončelo je začela igrati pri sedmih letih v Glasbeni šoli Krško pod mentorstvom Maje Virant, šolanje pa je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri Karmen Pečar in na Akademiji za glasbo, kjer je njen profesor postal še Eldar Saparayev. Udeležila se je več prestižnih mednarodnih tekmovanj in redno sodeluje v mednarodnih mladinskih orkestrih. Poleg tega deluje tudi kot učiteljica, aktivna je kot solistka in komorna glasbenica, hkrati pa je še redna substitutka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. MORTIZ LAßMANN: ROMANCA ZA VIOLONČELO IN HARMONIKARSKI ORKESTER Violončelo: NUŠA PLANINC, HARMONIKARSKI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, Dirigent: BORUT ZAGORANSKI ANTONÍN DVOŘÁK: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V H-MOLU, OP. 104 (odlomek) Violončelo: NUŠA PLANINC, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: SIMON KREČIČ
Med letošnjimi prejemniki študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo je tudi Nuša Planinc, ki je nagrado prejela za izvedbo Koncerta za violončelo in orkester v h-molu, op. 104 Antonina Dvoržaka. Violončelo je začela igrati pri sedmih letih v Glasbeni šoli Krško pod mentorstvom Maje Virant, šolanje pa je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri Karmen Pečar in na Akademiji za glasbo, kjer je njen profesor postal še Eldar Saparayev. Udeležila se je več prestižnih mednarodnih tekmovanj in redno sodeluje v mednarodnih mladinskih orkestrih. Poleg tega deluje tudi kot učiteljica, aktivna je kot solistka in komorna glasbenica, hkrati pa je še redna substitutka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. MORTIZ LAßMANN: ROMANCA ZA VIOLONČELO IN HARMONIKARSKI ORKESTER Violončelo: NUŠA PLANINC, HARMONIKARSKI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, Dirigent: BORUT ZAGORANSKI ANTONÍN DVOŘÁK: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V H-MOLU, OP. 104 (odlomek) Violončelo: NUŠA PLANINC, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: SIMON KREČIČ
Napovedujemo uradno odprtje festivala literature sveta Fabula, kjer bo kot gost nastopil hrvaški književnik Kristian Novak. Festival letos sicer poteka že triindvajsetič, tokrat pod geslom so(odgovorni). V Slovenskem mladinskem gledališču pa menijo, da bi v današnjih časih, polnih konfliktov, vojn in napetosti, pomembne nauke lahko iskali tudi pri Jezusu Kristusu; v režiji Tijane Zinajić so na oder postavili provokativno besedilo Burkaški misterij.
Napovedujemo uradno odprtje festivala literature sveta Fabula, kjer bo kot gost nastopil hrvaški književnik Kristian Novak. Festival letos sicer poteka že triindvajsetič, tokrat pod geslom so(odgovorni). V Slovenskem mladinskem gledališču pa menijo, da bi v današnjih časih, polnih konfliktov, vojn in napetosti, pomembne nauke lahko iskali tudi pri Jezusu Kristusu; v režiji Tijane Zinajić so na oder postavili provokativno besedilo Burkaški misterij.
Upokojenci bodo, kot kaže, maja prejeli višje pokojnine. Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je namreč potrdil dodatno 1-odstotno uskladitev, ki jo bo v kratkem odobrila še vlada. Ob očitkih, da gre za predvolilna darila, pa svetnica zavoda iz upokojenskih vrst Frančiška Četkovič meni, da redno zvišanje v višini 4,2 odstotka ne ustreza potrebam ljudi. Rast cen življenjskih potrebščin je po njenih beseda več kot šestodstotna, zato je pravično, da se sprejme tak sklep. Druge teme: - Ali za napadom na spletni profil Gibanja Svoboda stoji mednarodni kriminal? - Kijev in Moskva še naprej ujeta med pogajanji, napadi in nezaupljivimi pogledi. - Bolniške odsotnosti: odslej novi režimi gibanja ter ostrejše sankcije in nadzori.
Upokojenci bodo, kot kaže, maja prejeli višje pokojnine. Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je namreč potrdil dodatno 1-odstotno uskladitev, ki jo bo v kratkem odobrila še vlada. Ob očitkih, da gre za predvolilna darila, pa svetnica zavoda iz upokojenskih vrst Frančiška Četkovič meni, da redno zvišanje v višini 4,2 odstotka ne ustreza potrebam ljudi. Rast cen življenjskih potrebščin je po njenih beseda več kot šestodstotna, zato je pravično, da se sprejme tak sklep. Druge teme: - Ali za napadom na spletni profil Gibanja Svoboda stoji mednarodni kriminal? - Kijev in Moskva še naprej ujeta med pogajanji, napadi in nezaupljivimi pogledi. - Bolniške odsotnosti: odslej novi režimi gibanja ter ostrejše sankcije in nadzori.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Mnogi Mariborčani opažajo na že tako precej dotrajanih mestnih cestiščih po obilnem sneženju in pluženju dodatne poškodbe. Kako je z obnovo cest?
Mnogi Mariborčani opažajo na že tako precej dotrajanih mestnih cestiščih po obilnem sneženju in pluženju dodatne poškodbe. Kako je z obnovo cest?
Arnold Bax je za številne daleč najbolj zapostavljen britanski skladatelj iz prve polovice 20. stoletja, časa, v katerem so ustvarjali Elgar, Britten, Holst, Vaughan Williams in Walton. K prepoznavnosti zagotovo niso pripomogli Baxova sramežljivost, zadržanost in odpor do promoviranja svoje glasbe.
Arnold Bax je za številne daleč najbolj zapostavljen britanski skladatelj iz prve polovice 20. stoletja, časa, v katerem so ustvarjali Elgar, Britten, Holst, Vaughan Williams in Walton. K prepoznavnosti zagotovo niso pripomogli Baxova sramežljivost, zadržanost in odpor do promoviranja svoje glasbe.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Še nekateri poudarki oddaje: - V ptujski bolnišnici urejajo novo operacijsko dvorano in posodabljajo kirurški oddelek. - V Tržiču bodo do leta 2033 načrtno opremljali gasilske enote. - Slovesno odprtje prenovljenega del regionalne ceste Lendava-Pince, a delo s tem še ni končano. - Šolarji v Posavju lahko v času zimskih počitnic ob pomoči kulturnih ustanov spoznavajo lokalno dediščino.
Še nekateri poudarki oddaje: - V ptujski bolnišnici urejajo novo operacijsko dvorano in posodabljajo kirurški oddelek. - V Tržiču bodo do leta 2033 načrtno opremljali gasilske enote. - Slovesno odprtje prenovljenega del regionalne ceste Lendava-Pince, a delo s tem še ni končano. - Šolarji v Posavju lahko v času zimskih počitnic ob pomoči kulturnih ustanov spoznavajo lokalno dediščino.
11. feburarja 2026 je umrl Cees Nooteboom, nizozemski pesnik, pisatelj, potopisec, esejist. Bil je eden izmed osrednjih literatov ne le na Nizozemskem, ampak v svetovnem merilu, zadnja leta na vrhu lestvice kandidatov za Nobelovo nagrado. V slovenščini lahko beremo njegove romane Rituali, Naslednja zgodba, Vsi sveti in Raj, izgubljeni. Ta je izšel pred desetimi leti v okviru festivala Fabula založbe Beletrina in Cees Nooteboom je bil eden izmed gostov. Tadeja Krečič Scholten ga je povabila pred mikrofon. Prevod pesmi in pogovora Tadeja Krečič Scholten, bereta Jasna Rodošek in Ambrož Kvartič, tehnična izvedba Vito Plavčak. Produkcija 2016.
11. feburarja 2026 je umrl Cees Nooteboom, nizozemski pesnik, pisatelj, potopisec, esejist. Bil je eden izmed osrednjih literatov ne le na Nizozemskem, ampak v svetovnem merilu, zadnja leta na vrhu lestvice kandidatov za Nobelovo nagrado. V slovenščini lahko beremo njegove romane Rituali, Naslednja zgodba, Vsi sveti in Raj, izgubljeni. Ta je izšel pred desetimi leti v okviru festivala Fabula založbe Beletrina in Cees Nooteboom je bil eden izmed gostov. Tadeja Krečič Scholten ga je povabila pred mikrofon. Prevod pesmi in pogovora Tadeja Krečič Scholten, bereta Jasna Rodošek in Ambrož Kvartič, tehnična izvedba Vito Plavčak. Produkcija 2016.
Državni zbor je omilil pogoje za vnovični vstop v sistem normirancev. Samostojni podjetniki se bodo lahko vrnili v sistem prej kot po petih letih, kar je veljalo doslej, če v dveh zaporednih davčnih letih v povprečju niso presegli določenega letnega praga prihodkov. Drugi poudarki oddaje: - Predsednica republike na Peršmanovi domačiji po lanskem incidentu tam kritična do Avstrije. - Papirnica Vipap Videm Krško v stečaj; brez dela 160 delavcev. - V Ženevi stekla pogajanja med iransko in ameriško delegacijo; ta se bo srečala še z ukrajinsko.
Državni zbor je omilil pogoje za vnovični vstop v sistem normirancev. Samostojni podjetniki se bodo lahko vrnili v sistem prej kot po petih letih, kar je veljalo doslej, če v dveh zaporednih davčnih letih v povprečju niso presegli določenega letnega praga prihodkov. Drugi poudarki oddaje: - Predsednica republike na Peršmanovi domačiji po lanskem incidentu tam kritična do Avstrije. - Papirnica Vipap Videm Krško v stečaj; brez dela 160 delavcev. - V Ženevi stekla pogajanja med iransko in ameriško delegacijo; ta se bo srečala še z ukrajinsko.
Z današnjim dnem Deželna banka Slovenije zapira bančno poslovalnico v Dutovljah, jutri pa bo zadnjič odprla vrata še njihova poslovalnica v Komnu. Občani so prizadeti in ogorčeni, pozivi sežanskega in komenskega župana za ohranitev obeh bančnih enot niso zalegli. Obramba, varnost, mednarodni položaj Slovenije in njena zavezništva pa so bile teme prvega soočenja predstavnikov parlamentarnih strank na Radiu Slovenija pred marčevskimi volitvami. V oddaji tudi o tem: - Marjetica Koper in Komunala Izola z dogovorom in predlogom za sklenitev sodne poravnave urejata medsebojne odnose in končujeta sodne spore. - Začel se je nov krog pogovorov med ZDA in Iranom. - Nogometaši Celja za potrditev evropskega napredovanja.
Z današnjim dnem Deželna banka Slovenije zapira bančno poslovalnico v Dutovljah, jutri pa bo zadnjič odprla vrata še njihova poslovalnica v Komnu. Občani so prizadeti in ogorčeni, pozivi sežanskega in komenskega župana za ohranitev obeh bančnih enot niso zalegli. Obramba, varnost, mednarodni položaj Slovenije in njena zavezništva pa so bile teme prvega soočenja predstavnikov parlamentarnih strank na Radiu Slovenija pred marčevskimi volitvami. V oddaji tudi o tem: - Marjetica Koper in Komunala Izola z dogovorom in predlogom za sklenitev sodne poravnave urejata medsebojne odnose in končujeta sodne spore. - Začel se je nov krog pogovorov med ZDA in Iranom. - Nogometaši Celja za potrditev evropskega napredovanja.
Nova plošča mladega trobentača in komponista prinaša skladbe, za katere je Kavšek našel navdih v zvokih, hrupu, melodijah in ritmih, ki so prisotni v našem vsakdanjem okolju. POsneta je bila v živo na festivalu Jazz Cerkno leta 2025.
Nova plošča mladega trobentača in komponista prinaša skladbe, za katere je Kavšek našel navdih v zvokih, hrupu, melodijah in ritmih, ki so prisotni v našem vsakdanjem okolju. POsneta je bila v živo na festivalu Jazz Cerkno leta 2025.
Mornar, Urška in povodni mož ter Orglar Franceta Prešerna.
Mornar, Urška in povodni mož ter Orglar Franceta Prešerna.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - DZ potrdil omilitev pogojev za ponovni vstop v sistem normirancev - Prenove Slomškovega trga po zagotovilih občine ne bo pred gradnjo garažnih hiš - Mestno gledališče Ptuj danes praznuje 30. obletnico uprizoritve prve premiere na poklicnem odru
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - DZ potrdil omilitev pogojev za ponovni vstop v sistem normirancev - Prenove Slomškovega trga po zagotovilih občine ne bo pred gradnjo garažnih hiš - Mestno gledališče Ptuj danes praznuje 30. obletnico uprizoritve prve premiere na poklicnem odru
Zadnje čase pogosto govorimo o dolgotrajni oskrbi, ki je vroča, predvsem pa zelo pomembna tema. Kako o njej razmišljajo, kaj pričakujejo, potrebujejo in s kakšnimi izzivi se srečujejo osebe z demenco in njihovi svojci oziroma oskrbovalci?
Zadnje čase pogosto govorimo o dolgotrajni oskrbi, ki je vroča, predvsem pa zelo pomembna tema. Kako o njej razmišljajo, kaj pričakujejo, potrebujejo in s kakšnimi izzivi se srečujejo osebe z demenco in njihovi svojci oziroma oskrbovalci?
Pred kratkim je Layerjeva založba izdala svojo že kar tradicionalno literarno antologijo. Njen naslov Ne boš kupil predpražnika zastavlja nekaj vprašanj, njen podnaslov Antologija poezije na temo stanovanjske stiske pa je nedvoumen. Knjigo sta uredili in pripravili avtorica uvodne besede Hana Bujanović Kokot in avtorica spremne besede Alja Pušič. V njuni antologiji se predstavljajo s pesmimi Matija Podbreznik, Žiga Virtič, Klara Vovk, Lara Gobec, Hannah Koselj Marušič, Ana Šubic, Ana Štular, Marija Kislak, Lea Vidmar, Amadeja Rek, Marcel Baranja, Gal Grobovšek (tudi oblikovalec knjige), Sanja Gornjec, Tilen Kos, Matic Ačko, Mila Kodrič Cizerl, Tankara Roza Kosi, Urška Bračko, Ana Hudobivnik, Veronika Razpotnik, Manu Nonković, Andreja Tominac, Tom Veber, Lara Višnjevec, Nuša Ornik, Hana Vuga, Kristian Koželj, Amika Zoja Jelič, Kaja Rakušček, Aljaž Primožič, Doroteja Drevenšek, Eva Šubic, Sandro Čeh, Špela Setničar, Veronika Šoster in Selma Skenderović, skratka, avtorice in avtorji, ki so že objavili svojo prvo, drugo knjigo oziroma, ki jo pripravljajo. Več o antologiji in njeni poeziji povesta sourednici v pogovoru z Markom Goljo, pesnici Špela Setničar in Ana Štular pa prebereta svoji pesmi, objavljeni v antologiji. Nikar ne zamudite.
Pred kratkim je Layerjeva založba izdala svojo že kar tradicionalno literarno antologijo. Njen naslov Ne boš kupil predpražnika zastavlja nekaj vprašanj, njen podnaslov Antologija poezije na temo stanovanjske stiske pa je nedvoumen. Knjigo sta uredili in pripravili avtorica uvodne besede Hana Bujanović Kokot in avtorica spremne besede Alja Pušič. V njuni antologiji se predstavljajo s pesmimi Matija Podbreznik, Žiga Virtič, Klara Vovk, Lara Gobec, Hannah Koselj Marušič, Ana Šubic, Ana Štular, Marija Kislak, Lea Vidmar, Amadeja Rek, Marcel Baranja, Gal Grobovšek (tudi oblikovalec knjige), Sanja Gornjec, Tilen Kos, Matic Ačko, Mila Kodrič Cizerl, Tankara Roza Kosi, Urška Bračko, Ana Hudobivnik, Veronika Razpotnik, Manu Nonković, Andreja Tominac, Tom Veber, Lara Višnjevec, Nuša Ornik, Hana Vuga, Kristian Koželj, Amika Zoja Jelič, Kaja Rakušček, Aljaž Primožič, Doroteja Drevenšek, Eva Šubic, Sandro Čeh, Špela Setničar, Veronika Šoster in Selma Skenderović, skratka, avtorice in avtorji, ki so že objavili svojo prvo, drugo knjigo oziroma, ki jo pripravljajo. Več o antologiji in njeni poeziji povesta sourednici v pogovoru z Markom Goljo, pesnici Špela Setničar in Ana Štular pa prebereta svoji pesmi, objavljeni v antologiji. Nikar ne zamudite.
Slovenski publicist in urednik v Združenih državah, teorija množic pri pouku matematike, umetnik tako imenovanega »temnega modernizma«
Slovenski publicist in urednik v Združenih državah, teorija množic pri pouku matematike, umetnik tako imenovanega »temnega modernizma«
Ste že slišali za projekt »Povezujemo Savinjsko: e-prevozi«? Več v Drive Safely! Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost in #SUMO4ALL
Ste že slišali za projekt »Povezujemo Savinjsko: e-prevozi«? Več v Drive Safely! Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost in #SUMO4ALL
V turistični oddaji smo se ustavili pri prepoznavnosti Destinacije Štajerske, ki se je znašla na tretjem mestu med najbolj zaželenimi destinacijami Evrope. S to uvrstitvijo Štajerska pridobiva mednarodno prepoznavnost, predvsem pa se umešča med obvezne izbire popotnikov, ki iščejo kakovostna in avtentična evropska doživetja.
V turistični oddaji smo se ustavili pri prepoznavnosti Destinacije Štajerske, ki se je znašla na tretjem mestu med najbolj zaželenimi destinacijami Evrope. S to uvrstitvijo Štajerska pridobiva mednarodno prepoznavnost, predvsem pa se umešča med obvezne izbire popotnikov, ki iščejo kakovostna in avtentična evropska doživetja.
Rok Golob je skladatelj, aranžer, producent in multiinstrumentalist z večdesetletno kariero. V oddaji je orisal svoje raznoliko in obsežno glasbeno ustvarjanje ter razkril marsikatero zanimivo zgodbo.
Rok Golob je skladatelj, aranžer, producent in multiinstrumentalist z večdesetletno kariero. V oddaji je orisal svoje raznoliko in obsežno glasbeno ustvarjanje ter razkril marsikatero zanimivo zgodbo.
Pred 60 leti – 5. marca 1966 – so v Luksemburgu 11. izbirali pesem Evrovizije. Zmagovalec izbora je postal avstrijski predstavnik Udo Jürgens s pesmijo »Merci, cherie«. Jugoslavijo je predstavljala slovenska pevka Berta Ambrož, ki je s pesmijo »Brez besed« osvojila 7. mesto. To je bila prva pesem na Evroviziji, zapeta v slovenščini.
Pred 60 leti – 5. marca 1966 – so v Luksemburgu 11. izbirali pesem Evrovizije. Zmagovalec izbora je postal avstrijski predstavnik Udo Jürgens s pesmijo »Merci, cherie«. Jugoslavijo je predstavljala slovenska pevka Berta Ambrož, ki je s pesmijo »Brez besed« osvojila 7. mesto. To je bila prva pesem na Evroviziji, zapeta v slovenščini.
Eno največjih imen slovenske glasbene scene gostimo tokrat - Ota Pestnerja. Posnel je več kot 45 solo albumov in soustvaril več tisoč glasbenih projektov, nastopil je na več kot 10.000 koncertih. Danes snuje nove glasbene projekte, eden takih je Rapsodija 9, ki ga soustvarja skupaj s pesnico in avtorico besedil Darjo Furek, ki jo bovoditeljica Bernarda Žarn prav tako gostila v studiu.
Eno največjih imen slovenske glasbene scene gostimo tokrat - Ota Pestnerja. Posnel je več kot 45 solo albumov in soustvaril več tisoč glasbenih projektov, nastopil je na več kot 10.000 koncertih. Danes snuje nove glasbene projekte, eden takih je Rapsodija 9, ki ga soustvarja skupaj s pesnico in avtorico besedil Darjo Furek, ki jo bovoditeljica Bernarda Žarn prav tako gostila v studiu.
Pred nekaj dnevi je na knjižne police prišla knjiga Poklon Ukrajini: Potovanja skozi vojno, ki jo je neodvisni preiskovalni novinar Erik Valenčič začel pisati pred štirimi leti, ob začetku vojne, na podlagi izkušenj s terena. Erik Valenčič je neodvisni preiskovalni novinar, aktivist, režiser številnih dokumentarnih filmov. Boštjan Videmšek ga je označil kot “izumirajočo vrsto novinarjev”, takih, ki zavračajo objektivnost, ki ne pasivno prepisujejo novic iz tiskovnih agencij, ampak se odpravijo na teren in aktivno dosegajo spremembe. Erik je v svoji karieri že poročal iz Vzhodnega Timorja in Balkana, iz Uzbekistana, Afganistana, Irana, Iraka, Kurdistana, Sirije, Turčije, Palestine, Egipta, Južnega Sudana, Libije, Alžirije, Zahodne Sahare, Senegala, Liberije, Nigerije, Venezuele in Ukrajine, kamor se je od začetka vojne odpravil petkrat. Ne sam in ne zgolj kot novinar, vedno z polnim prevozom pomoči. V pogovoru s Katjo Stojnič tudi o tem, zakaj se je v Ukrajino odpravljal v vlogi prostovoljca.
Pred nekaj dnevi je na knjižne police prišla knjiga Poklon Ukrajini: Potovanja skozi vojno, ki jo je neodvisni preiskovalni novinar Erik Valenčič začel pisati pred štirimi leti, ob začetku vojne, na podlagi izkušenj s terena. Erik Valenčič je neodvisni preiskovalni novinar, aktivist, režiser številnih dokumentarnih filmov. Boštjan Videmšek ga je označil kot “izumirajočo vrsto novinarjev”, takih, ki zavračajo objektivnost, ki ne pasivno prepisujejo novic iz tiskovnih agencij, ampak se odpravijo na teren in aktivno dosegajo spremembe. Erik je v svoji karieri že poročal iz Vzhodnega Timorja in Balkana, iz Uzbekistana, Afganistana, Irana, Iraka, Kurdistana, Sirije, Turčije, Palestine, Egipta, Južnega Sudana, Libije, Alžirije, Zahodne Sahare, Senegala, Liberije, Nigerije, Venezuele in Ukrajine, kamor se je od začetka vojne odpravil petkrat. Ne sam in ne zgolj kot novinar, vedno z polnim prevozom pomoči. V pogovoru s Katjo Stojnič tudi o tem, zakaj se je v Ukrajino odpravljal v vlogi prostovoljca.
Predstavljamo roman Maje B. Kranjc z naslovom KLOPOTEC, presunljiv romaneskni prvenec, ki pod drobnogled jemlje skoraj običajno slovensko družino, znotraj te pa predvsem odnos med mamo Vero in hčerko Nino. Prostor med njima je od nekdaj poln zatajevanih zamer, sramu in hrepenenja, ki kasneje določajo tudi dva druga za Nino pomembna odnosa; tistega, ki ga ima do sebe in do klopotca, ki v njej neusmiljeno brbota že od malih nog, in tistega, ki ga vzpostavi s partnerjem Bojanom. Čeprav ta ni čisto tak, kot bi si želela, protagonistka ob prvem srečanju začuti, da gre za »roko, ki jo bo morda lahko udomačila«, in le kako je ne bi, ko pa bo ravno s to roko, tresočo se od preveč popitega alkohola in z udarci, ki ji jih bo zadajala, znova in znova podoživljala vse tisto, kar pozna iz primarne družine …
Predstavljamo roman Maje B. Kranjc z naslovom KLOPOTEC, presunljiv romaneskni prvenec, ki pod drobnogled jemlje skoraj običajno slovensko družino, znotraj te pa predvsem odnos med mamo Vero in hčerko Nino. Prostor med njima je od nekdaj poln zatajevanih zamer, sramu in hrepenenja, ki kasneje določajo tudi dva druga za Nino pomembna odnosa; tistega, ki ga ima do sebe in do klopotca, ki v njej neusmiljeno brbota že od malih nog, in tistega, ki ga vzpostavi s partnerjem Bojanom. Čeprav ta ni čisto tak, kot bi si želela, protagonistka ob prvem srečanju začuti, da gre za »roko, ki jo bo morda lahko udomačila«, in le kako je ne bi, ko pa bo ravno s to roko, tresočo se od preveč popitega alkohola in z udarci, ki ji jih bo zadajala, znova in znova podoživljala vse tisto, kar pozna iz primarne družine …
Norovirusi so v Sloveniji zelo nalezljiv povzročitelj črevesnih obolenj, zlasti v zimskem času. Nacionalni inštitut za javno zdravje je do polovice februarja prejel 256 prijav norovirusnih okužb z najvišjo stopnjo obolevnosti v savinjski statistični regiji ter 158 prijav rotavirusnih okužb z najvišjo stopnjo obolevnosti v gorenjski statistični regiji. V obalno-kraški regiji za zdaj k sreči ne beležimo povečane obolevnosti. Tudi večina virusnih okužb je v upadu. Dosledna in temeljita higiena rok pa še vedno ostaja ključna, saj se virusi izjemno hitro prenašajo – z neposrednim stikom z okuženo osebo ali prek kontaminirane hrane, je povedala pediatrinja Martina Soban.
Norovirusi so v Sloveniji zelo nalezljiv povzročitelj črevesnih obolenj, zlasti v zimskem času. Nacionalni inštitut za javno zdravje je do polovice februarja prejel 256 prijav norovirusnih okužb z najvišjo stopnjo obolevnosti v savinjski statistični regiji ter 158 prijav rotavirusnih okužb z najvišjo stopnjo obolevnosti v gorenjski statistični regiji. V obalno-kraški regiji za zdaj k sreči ne beležimo povečane obolevnosti. Tudi večina virusnih okužb je v upadu. Dosledna in temeljita higiena rok pa še vedno ostaja ključna, saj se virusi izjemno hitro prenašajo – z neposrednim stikom z okuženo osebo ali prek kontaminirane hrane, je povedala pediatrinja Martina Soban.
"Lepo je, če se v sebi odločiš in iščeš lepoto okoli sebe. Lepo se je potepati po naravi. Lepo je odkrivati neznane kotičke. Lepo je obiskovati druge, drugačne dežele. Lepo je srečevati različne ljudi in z njimi deliti izkušnje. Lepo se je učiti iz vseh tovrstnih raziskovanj in se truditi ustvariti kaj novega, koristnega." Tako je ob koncu knjige z naslovom Svet je lep zapisal dr. Andrej Stritar. O lepoti sveta in življenja se bo z dr. Andrejem Stritarjem pogovarjala Lucija Fatur.
"Lepo je, če se v sebi odločiš in iščeš lepoto okoli sebe. Lepo se je potepati po naravi. Lepo je odkrivati neznane kotičke. Lepo je obiskovati druge, drugačne dežele. Lepo je srečevati različne ljudi in z njimi deliti izkušnje. Lepo se je učiti iz vseh tovrstnih raziskovanj in se truditi ustvariti kaj novega, koristnega." Tako je ob koncu knjige z naslovom Svet je lep zapisal dr. Andrej Stritar. O lepoti sveta in življenja se bo z dr. Andrejem Stritarjem pogovarjala Lucija Fatur.
Potovati danes največkrat ni nič posebno težkega, včasih pa ni bilo tako. Treba se je bilo usesti v kočijo, potem morda tudi na ladjo, dneve in noči ali celo tedne in mesece. Na popotnike so prežale ovire vseh vrst, če drugega ne, vremenske. Vendar se niso dali, vse za to, da bi slišali tega ali onega priznanega umetnika, njegove skladbe ali virtuozne interpretacije. Novih doživetij in glasbenih spoznanj je bil seveda željan tudi Mendelssohn. Tako se je najprej pri svojih šestnajstih, leta 1825, z očetom Abrahamom odpravil v Pariz.
Potovati danes največkrat ni nič posebno težkega, včasih pa ni bilo tako. Treba se je bilo usesti v kočijo, potem morda tudi na ladjo, dneve in noči ali celo tedne in mesece. Na popotnike so prežale ovire vseh vrst, če drugega ne, vremenske. Vendar se niso dali, vse za to, da bi slišali tega ali onega priznanega umetnika, njegove skladbe ali virtuozne interpretacije. Novih doživetij in glasbenih spoznanj je bil seveda željan tudi Mendelssohn. Tako se je najprej pri svojih šestnajstih, leta 1825, z očetom Abrahamom odpravil v Pariz.
V tokratni Radijski tribuni smo govorili o stanju gospodarstva in podjetništva. S sogovorniki smo preverili izzive, s katerimi se trenutno soočajo podjetja, ob tem pa osvetlili zadnje podatke o brezposelnosti in o možnostih zaposlovanja na mariborskem območju.
V tokratni Radijski tribuni smo govorili o stanju gospodarstva in podjetništva. S sogovorniki smo preverili izzive, s katerimi se trenutno soočajo podjetja, ob tem pa osvetlili zadnje podatke o brezposelnosti in o možnostih zaposlovanja na mariborskem območju.
Hokejisti Olimpije so v Tivoliju gostili Bolzano, v regionalni ligi pa se bo pozornost počasi preusmerila v izločilne boje. Nogometaše Celja zvečer pred domačimi navijači čaka povratna tekma v konferenčni ligi. S prednostjo gola z gostovanja bodo Celjani poskusili podaljšati evropsko nogometno pomlad.
Hokejisti Olimpije so v Tivoliju gostili Bolzano, v regionalni ligi pa se bo pozornost počasi preusmerila v izločilne boje. Nogometaše Celja zvečer pred domačimi navijači čaka povratna tekma v konferenčni ligi. S prednostjo gola z gostovanja bodo Celjani poskusili podaljšati evropsko nogometno pomlad.
Katarina Ženko je mojstrica zvoka in glasbena producentka – ena redkih ženskih predstavnic tega poklica pri nas. Ljubezen do zvoka ji je bila položena že v zibelko. Z njo smo se pogovarjali o razgibanem delu, kjer dan ni enak drugemu in kjer izzivov nikoli ne zmanjka. Dotaknili pa smo se tudi njenih jutranjih ritmov – ti niso najbolj zgodnji, tempo dneva pa pogosto narekujejo drugi.
Katarina Ženko je mojstrica zvoka in glasbena producentka – ena redkih ženskih predstavnic tega poklica pri nas. Ljubezen do zvoka ji je bila položena že v zibelko. Z njo smo se pogovarjali o razgibanem delu, kjer dan ni enak drugemu in kjer izzivov nikoli ne zmanjka. Dotaknili pa smo se tudi njenih jutranjih ritmov – ti niso najbolj zgodnji, tempo dneva pa pogosto narekujejo drugi.
Dandanes se ovacije po izvrstni interpretaciji v opernem avditoriju razležejo spontano, v obdobju tako imenovanih klak pa se spontani aplavzi niso mogli zgoditi ravno zlahka. Sprva so klake funkcionirale kot nekakšna neuradna kritika, kaj kmalu pa je aplavze začel narekovati denar.
Dandanes se ovacije po izvrstni interpretaciji v opernem avditoriju razležejo spontano, v obdobju tako imenovanih klak pa se spontani aplavzi niso mogli zgoditi ravno zlahka. Sprva so klake funkcionirale kot nekakšna neuradna kritika, kaj kmalu pa je aplavze začel narekovati denar.
V četrtkovem Svetovalnem servisu spomnimo na pomembnost poznavanja temeljnih postopov oživljanja in prve pomoči. Govor bo tudi o uporabi defibrilatorja ter nujnosti hitrega odzivnega časa. Po pol deveti bo čas za vaša vprašanja, pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo. Na vprašanja bo odgovarjal Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje.
V četrtkovem Svetovalnem servisu spomnimo na pomembnost poznavanja temeljnih postopov oživljanja in prve pomoči. Govor bo tudi o uporabi defibrilatorja ter nujnosti hitrega odzivnega časa. Po pol deveti bo čas za vaša vprašanja, pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo. Na vprašanja bo odgovarjal Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje.