Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Spomini, avdio

Viktor Gojkovič in Irena Čuk, 3. del

7. 4. 2026

Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.

82 min

Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.

Glasba našega časa

Canto Ostinato Simeona ten Holta

7. 4. 2026

Poslušamo novo ploščo z izvedbo dela Canto Ostinato, najbolj znanega dela nizozemskega skladatelja Simeona ten Holta, kot ga je posnel multiinstrumentalist Erik Hall s člani ansamblov Metropolis Ensemble in Sandbox Percussion.

55 min

Poslušamo novo ploščo z izvedbo dela Canto Ostinato, najbolj znanega dela nizozemskega skladatelja Simeona ten Holta, kot ga je posnel multiinstrumentalist Erik Hall s člani ansamblov Metropolis Ensemble in Sandbox Percussion.

Literarni nokturno

Dimitrij Rupel: Bazar

7. 4. 2026

Ob življenjskem jubileju, 80-letnici Dimitrija Rupla, slovenskega politika, sociologa ter književnika, ki je v poznih 60. letih prejšnjega stoletja začel pisanje kratke proze, nadaljeval z romaneskno prozo ter dramatiko, smo izbrali odlomek iz njegovega novejšega romana Bazar, ki ga je založba Litera izdala leta 2021. V literarni travestiji in tu in tam parodiji se dogajanje vrti okrog zasnove, nastanka in delovanja nove države. Avtor se preigrava z resničnostjo in s spominom ter vprašanjem arhiva in tako piše kroniko, s katero ukinja pravila in briše jasne meje med fiktivnim in resničnim. Slog pisanja je realističen, svet opisuje, kot da je vse to, kar se je zgodilo, res. Roman Bazar ni samo metafora za državo, za katero je značilno le ekonomsko mešetarjenje, temveč tudi mešetarjenje z resnico. Na ta način delo izraža tudi duha našega časa, kjer dvomeči posameznik ne more več zajeti resničnosti sveta, je ob izidu romana Bazar med drugim zapisala zapisala Ana Lorger. Režiserka Ana Krauthaker, igralec Matej Recer, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Tanko. Leto nastanka 2026.

10 min

Ob življenjskem jubileju, 80-letnici Dimitrija Rupla, slovenskega politika, sociologa ter književnika, ki je v poznih 60. letih prejšnjega stoletja začel pisanje kratke proze, nadaljeval z romaneskno prozo ter dramatiko, smo izbrali odlomek iz njegovega novejšega romana Bazar, ki ga je založba Litera izdala leta 2021. V literarni travestiji in tu in tam parodiji se dogajanje vrti okrog zasnove, nastanka in delovanja nove države. Avtor se preigrava z resničnostjo in s spominom ter vprašanjem arhiva in tako piše kroniko, s katero ukinja pravila in briše jasne meje med fiktivnim in resničnim. Slog pisanja je realističen, svet opisuje, kot da je vse to, kar se je zgodilo, res. Roman Bazar ni samo metafora za državo, za katero je značilno le ekonomsko mešetarjenje, temveč tudi mešetarjenje z resnico. Na ta način delo izraža tudi duha našega časa, kjer dvomeči posameznik ne more več zajeti resničnosti sveta, je ob izidu romana Bazar med drugim zapisala zapisala Ana Lorger. Režiserka Ana Krauthaker, igralec Matej Recer, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Tanko. Leto nastanka 2026.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 23h

7. 4. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

3 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva

Predsednica republike za petek sklicala ustanovno sejo Državnega zbora

7. 4. 2026

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za petek dopoldne sklicala prvo sejo državnega zbora v novem mandatu. To je storila po tem, ko je državna volilna komisija dopoldne uradno potrdila izid državnozborskih volitev. Znana so tudi prva izhodišča morebitne nove koalicije.

4 min

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za petek dopoldne sklicala prvo sejo državnega zbora v novem mandatu. To je storila po tem, ko je državna volilna komisija dopoldne uradno potrdila izid državnozborskih volitev. Znana so tudi prva izhodišča morebitne nove koalicije.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 21h

7. 4. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

3 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Radijska igra

Erhard Schmied: Žrtvovanje kmeta

7. 4. 2026

Sodobna politična satira razkriva mehanizme na eni strani cinične, na drugi pa paranoične narave oblasti v tako imenovanih zahodnih demokracijah. Vse se začne z običajno partijo šaha dveh evropskih politikov, ki pa se razraste v politični škandal usodne razsežnosti. Radijsko igro smo posvetili dramski igralki Mojci Funkl, članici Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je letošnja prejemnica igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dveletno obdobje. Režiser: Aleš Jan Prevajalka: Mojca Kranjc Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Novinarka – Mojca Funkl Münckmeyer – Tomaž Gubenšek Vratar – Tone Gogala Zvezni kancler – Zlatko Šugman Kanclerjeva soproga – Maja Šugman Koalicijski partner – Evgen Car Nathalie – Iva Krajnc Bagola DeVille – Zvone Hribar Snowden – Uroš Smolej Prime Minister – Ivo Ban Oče – Dare Valič Sin – Blaž Valič Voditeljica TV-dnevnika – Nataša Bolčina Žgavec Priča časa prof. Marx – Aleksander Valič Hartmann – Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2006

44 min

Sodobna politična satira razkriva mehanizme na eni strani cinične, na drugi pa paranoične narave oblasti v tako imenovanih zahodnih demokracijah. Vse se začne z običajno partijo šaha dveh evropskih politikov, ki pa se razraste v politični škandal usodne razsežnosti. Radijsko igro smo posvetili dramski igralki Mojci Funkl, članici Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je letošnja prejemnica igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dveletno obdobje. Režiser: Aleš Jan Prevajalka: Mojca Kranjc Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Novinarka – Mojca Funkl Münckmeyer – Tomaž Gubenšek Vratar – Tone Gogala Zvezni kancler – Zlatko Šugman Kanclerjeva soproga – Maja Šugman Koalicijski partner – Evgen Car Nathalie – Iva Krajnc Bagola DeVille – Zvone Hribar Snowden – Uroš Smolej Prime Minister – Ivo Ban Oče – Dare Valič Sin – Blaž Valič Voditeljica TV-dnevnika – Nataša Bolčina Žgavec Priča časa prof. Marx – Aleksander Valič Hartmann – Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2006

Literarni večer

Jane Kenyon: Če že imava temoto, naj bo razkošna

7. 4. 2026

Pesmi, ki jih je zapustila Jane Kenyon, so tihi glasovi podob sveta, ki nas obdaja; poetične podobe, ki nas vsaj tolažijo, če nas že ne morejo rešiti izgube ljubljenih, lastne moči, vere v možnost kontinuitete in odrešitve. S temi besedami je avtorica Literarnega večera Lucija Stupica natančno opisala poezijo te ameriške pesnice, avtorice šestih pesniških zbirk, od katerih sta dve izšli šele po njeni smrti leta 1995. Prevajalka Lucija Stupica, scenaristka Lucija Stupica, urednik oddaje Vlado Motnikar, igralka Darja Reichman, bralec Aleksander Golja, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiser Klemen Markovčič. Posneto marca 2026.

27 min

Pesmi, ki jih je zapustila Jane Kenyon, so tihi glasovi podob sveta, ki nas obdaja; poetične podobe, ki nas vsaj tolažijo, če nas že ne morejo rešiti izgube ljubljenih, lastne moči, vere v možnost kontinuitete in odrešitve. S temi besedami je avtorica Literarnega večera Lucija Stupica natančno opisala poezijo te ameriške pesnice, avtorice šestih pesniških zbirk, od katerih sta dve izšli šele po njeni smrti leta 1995. Prevajalka Lucija Stupica, scenaristka Lucija Stupica, urednik oddaje Vlado Motnikar, igralka Darja Reichman, bralec Aleksander Golja, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiser Klemen Markovčič. Posneto marca 2026.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Pomladni utrip Evrope

7. 4. 2026

Tokrat predstavljamo bogato in navdihujoče pesemsko izročilo Bolgarije, Češke, Estonije, Velike Britanije, Moldavije, Poljske, Srbije, Švedske, Slovaške in Slovenije. Tudi letos je Prvi program Radia Slovenija soustvarjal evroradijsko mrežo pomladno-velikonočnih napevov. Pestro bero evropske ljudske glasbe pa dopolnjujejo še zanimivi pomladni običaji.

54 min

Tokrat predstavljamo bogato in navdihujoče pesemsko izročilo Bolgarije, Češke, Estonije, Velike Britanije, Moldavije, Poljske, Srbije, Švedske, Slovaške in Slovenije. Tudi letos je Prvi program Radia Slovenija soustvarjal evroradijsko mrežo pomladno-velikonočnih napevov. Pestro bero evropske ljudske glasbe pa dopolnjujejo še zanimivi pomladni običaji.

Glasba, gledališče ... in ves ta jazz

Muzikal Največji šovmen

7. 4. 2026

Na prvi pogled je Največji šovmen film o uspehu, pogumu in veri vase. Vse je bleščeče: glasba, podobe, energija. Je zgodba, ki gledalca dvigne in mu reče, da je svet odprt za vse, ki si upajo sanjati. Toda če za trenutek zastaneš, ga doživiš tudi – kot tiho zgodbo o človeku, ki ne najde miru.

25 min

Na prvi pogled je Največji šovmen film o uspehu, pogumu in veri vase. Vse je bleščeče: glasba, podobe, energija. Je zgodba, ki gledalca dvigne in mu reče, da je svet odprt za vse, ki si upajo sanjati. Toda če za trenutek zastaneš, ga doživiš tudi – kot tiho zgodbo o človeku, ki ne najde miru.

Lahko noč, otroci!

Ptičje strašilo

7. 4. 2026

... in živali in veter jo mahnejo na pot … Pripoveduje: Violeta Tomič. Napisal: Milan Petek Levokov. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

12 min

... in živali in veter jo mahnejo na pot … Pripoveduje: Violeta Tomič. Napisal: Milan Petek Levokov. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Odprta knjiga na radiu

Tina Vrščaj: Na Klancu 18/24

7. 4. 2026

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno uvršča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

19 min

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno uvršča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Radijski dnevnik

Trumpov ultimat Iranu se izteka

7. 4. 2026

Še sedem ur in pol je do izteka roka, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump Iranu postavil za sprejetje dogovora ali odprtje Hormuške ožine. V nasprotnem primeru mu grozi s smrtjo celotne civilizacije. Teheran Trumpa svari, da bi napadi na civilne tarče sprožili protinapad, ki pa ne bi bil omejen samo na bližnjevzhodno regijo. Drugi poudarki: - Po potrditvi izidov volitev bi lahko deseti državni zbor delo začel v petek. - Opolnoči se bodo znova podražila goriva, najbolj kurilno olje. - V Ljubljani končana graditev zadnjih metrov kanala C0.

15 min

Še sedem ur in pol je do izteka roka, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump Iranu postavil za sprejetje dogovora ali odprtje Hormuške ožine. V nasprotnem primeru mu grozi s smrtjo celotne civilizacije. Teheran Trumpa svari, da bi napadi na civilne tarče sprožili protinapad, ki pa ne bi bil omejen samo na bližnjevzhodno regijo. Drugi poudarki: - Po potrditvi izidov volitev bi lahko deseti državni zbor delo začel v petek. - Opolnoči se bodo znova podražila goriva, najbolj kurilno olje. - V Ljubljani končana graditev zadnjih metrov kanala C0.

Zborovska glasba

Prvi izmed treh slavnih s-jev

7. 4. 2026

Izmed treh slavnih s-jev: Scheina, Schütza in Scheidta, smo za današnji zborovski mozaik izbrali prvega, torej dela Johanna Hermanna Scheina, natančneje, njegovo zadnjo zbirko motetov z naslovom Israelsbrünnlein/Izraelski vodnjaki oziroma Fontana d'Israel. Poje Dresdenski komorni zbor pod vodstvom Hansa-Christopha Rademanna.

38 min

Izmed treh slavnih s-jev: Scheina, Schütza in Scheidta, smo za današnji zborovski mozaik izbrali prvega, torej dela Johanna Hermanna Scheina, natančneje, njegovo zadnjo zbirko motetov z naslovom Israelsbrünnlein/Izraelski vodnjaki oziroma Fontana d'Israel. Poje Dresdenski komorni zbor pod vodstvom Hansa-Christopha Rademanna.

Naval na šport

Nadaljevanje nogometne lige prvakov in gorsko kolesarstvo

7. 4. 2026

S tekmama v Madridu in Lizboni se bo začel četrtfinale nogometne lige prvakov. Real bo na Santiagu Bernabeu gostil Bayern, Sporting pa Arsenal, vodilno moštvo angleškega prvenstva. V dopoldanskih športnih minutah spoznate še gorsko kolesarko Vito Movrin, ki je postala prva tuja članica francoske tovarniške ekipe Sunn Factory Racing.

8 min

S tekmama v Madridu in Lizboni se bo začel četrtfinale nogometne lige prvakov. Real bo na Santiagu Bernabeu gostil Bayern, Sporting pa Arsenal, vodilno moštvo angleškega prvenstva. V dopoldanskih športnih minutah spoznate še gorsko kolesarko Vito Movrin, ki je postala prva tuja članica francoske tovarniške ekipe Sunn Factory Racing.

Do popoldneva

Do popoldneva Radia Maribor

7. 4. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

8 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Aktualno regionalno

Aktualno regionalno

7. 4. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

6 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

Studio ob 17.00

Studio ob 17.00

7. 4. 2026

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

54 min

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Koncertni dogodki na tujem

Frank Peter Zimmermann in Alain Altinoglu v Münchnu

7. 4. 2026

Franka Petra Zimmermanna prepoznaven ton, globoka muzikalnost in oster intelekt uvrščajo med vodilne violiniste našega časa. Je dobrodošel gost Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, kjer skrbno izbira svoj repertoar. Ta vključuje redko izvajani Violinski koncert Franka Martina, v katerem violina zasije kot človeški glas. Uokvirjata ga simfonični stavek Pacific 231 Arthurja Honeggerja, očarljiv šestminutni poklon moči in gibanju parne lokomotive, in iskriva glasbena pravljica Šeherezada Nikolaja Rimskega-Korsakova, ki temelji na Tisoč in eni noči. Pod vodstvom Alaina Altinogluja imajo orkestrski glasbeniki veliko priložnosti, da v celoti raziščejo čustva orientalsko obarvanih melodij, tudi v solističnih pasažah.

90 min

Franka Petra Zimmermanna prepoznaven ton, globoka muzikalnost in oster intelekt uvrščajo med vodilne violiniste našega časa. Je dobrodošel gost Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, kjer skrbno izbira svoj repertoar. Ta vključuje redko izvajani Violinski koncert Franka Martina, v katerem violina zasije kot človeški glas. Uokvirjata ga simfonični stavek Pacific 231 Arthurja Honeggerja, očarljiv šestminutni poklon moči in gibanju parne lokomotive, in iskriva glasbena pravljica Šeherezada Nikolaja Rimskega-Korsakova, ki temelji na Tisoč in eni noči. Pod vodstvom Alaina Altinogluja imajo orkestrski glasbeniki veliko priložnosti, da v celoti raziščejo čustva orientalsko obarvanih melodij, tudi v solističnih pasažah.

Svet kulture

Fotografski razstavi Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije in Ženska toponomastika v Sloveniji ter zbirka esejev Proslavljanja in poslavljanja

7. 4. 2026

Kaj ostane, ko svet razpada? Odgovor iščejo v ptujski mestni galeriji, kjer fotografi Tereza Kozinc, Simon Chang, Stojan Kerbler in Niko Erik Neubauer na skupinski razstavi odpirajo razmislek o pripadnosti, identiteti, skupnosti in spominu. Pri Založbi Beletrina so predstavili novo esejistično delo Borisa A. Novaka Proslavljanja in poslavljanja. V Kosovelovi knjižnici Sežana pa so odprli fotografsko razstavo Ženska toponomastika v Sloveniji, ki z zborom fotografij uličnih tabel z ženskimi imeni osvetljuje premalo poznano vlogo žensk v slovenski zgodovini in kulturi.

16 min

Kaj ostane, ko svet razpada? Odgovor iščejo v ptujski mestni galeriji, kjer fotografi Tereza Kozinc, Simon Chang, Stojan Kerbler in Niko Erik Neubauer na skupinski razstavi odpirajo razmislek o pripadnosti, identiteti, skupnosti in spominu. Pri Založbi Beletrina so predstavili novo esejistično delo Borisa A. Novaka Proslavljanja in poslavljanja. V Kosovelovi knjižnici Sežana pa so odprli fotografsko razstavo Ženska toponomastika v Sloveniji, ki z zborom fotografij uličnih tabel z ženskimi imeni osvetljuje premalo poznano vlogo žensk v slovenski zgodovini in kulturi.

Oder

Nagrada Slavka Gruma 2026: Pogovor z nominirankami in nominiranci

3. 4. 2026

Na Tednu slovenske drame v Kranju od leta 1979 podeljujejo nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo. Do danes se je tako zvrstilo 52 naslovov domače dramatike. Letošnje leto je strokovna žirija v sestavi Maja Šorli, Petra Vidali in Dino Pešut za nagrado Slavka Gruma nominirala pet besedil: - Katarina Morano in Žiga Divjak skupaj s strokovnima sodelavkama Jasmino Jerant in Moniko Weiss: Anhovo - Lina Akif: Hudič babi brusi jezik - Matjaž Zupančič: Orkan - Tereza Gregorič, Borut Petrović, Jakob Šfiligoj: Usje se je dalu - Katarina Morano: Zakaj sva se ločila Pred podelitvijo prestižne nagrade smo se z nominirankami in nominiranci pogovarjali o njihovih besedilih.

46 min

Na Tednu slovenske drame v Kranju od leta 1979 podeljujejo nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo. Do danes se je tako zvrstilo 52 naslovov domače dramatike. Letošnje leto je strokovna žirija v sestavi Maja Šorli, Petra Vidali in Dino Pešut za nagrado Slavka Gruma nominirala pet besedil: - Katarina Morano in Žiga Divjak skupaj s strokovnima sodelavkama Jasmino Jerant in Moniko Weiss: Anhovo - Lina Akif: Hudič babi brusi jezik - Matjaž Zupančič: Orkan - Tereza Gregorič, Borut Petrović, Jakob Šfiligoj: Usje se je dalu - Katarina Morano: Zakaj sva se ločila Pred podelitvijo prestižne nagrade smo se z nominirankami in nominiranci pogovarjali o njihovih besedilih.

Zapisi iz močvirja

Za Luno!

7. 4. 2026

Zadnje dni nas navdušuje dogajanje na vesoljskem plovilu, ki se je najdlje do sedaj oddaljilo od Zemlje, obkrožilo Luno in se bo, upajmo, srečno vrnilo na Zemljo. Kot je navadno v takšnih primerih, je bilo izrečenih mnogo epohalnih stavkov o majhnosti, neznatnosti planeta in o nujnem razumevanju med narodi. Ob tem pa smo se še mimogrede naučili, kaj je v življenju resnično pomembno. Ko se je prekinila komunikacija med plovilom in Zemljo, se astronavti niso preveč vznemirili. Tudi ko poveljnik ni mogel dostopati do elektronske pošte, se je človeštvu zdel to precej domač in pogost pojav. Ko pa se je pokvarilo stranišče, se je posadka resnično prestrašila. Hočemo povedati, da se tukaj doli premalokrat zavedamo, kako smo civilizacija stranišč, in da kontemplacija ekonomsko-političnih elit med njihovo uporabo žal prevečkrat vpliva na tok, ki ga človeške družbe uberejo v realnem času. Polet pa je pomemben tudi za slovensko politično elito. Sploh za tiste stranke, ki so nove. Kajti bolj etablirane stranke in njihovo članstvo pomnijo še tiste polete z Appolom in Space Shuttlom, da ne govorimo, kako nekatere stranke še vedno vodijo isti voditelji kot v času poletov vesoljskega čolnička. Kakorkoli; člani in vodstvo stranke Resnica so seveda z velikim zanimanjem spremljali polet, saj lažiran pristanek na luni misije Apollo 11 stoji v njihovem statutu takoj ob dejstvu, da v morskih globinah preži šestdeset metrov dolg ligenj. In ko so se vodstvo ter podporniki zbrali v tistem kranjskem lokalu – mimogrede; če dobijo ministrstvo za kulturo, bodo zahtevali, da se bife vpiše na seznam snovne kulturne dediščine – so z nejevero gledali posnetke okrogle Zemlje. Predsednik jim je namreč zagotovil, da je Zemlja ploščata in da bodo pri ploščati Zemlji vztrajali tudi v koalicijski pogodbi. Težavo, nelagodje in tudi morebitno delitev stranke na frakcije je preprečil eden članov, ki je stal v neposredni bližini, ko so delili pamet. Takole je govoril: »Kaj, ali ni objektiv kamere, s katero so posneli fotografijo, okrogel? Ergo, je na fotografiji okrogla tudi Zemlja, čeprav je v resnici ploščata!« In so vsi navdušeno zaploskali, ker je oni tako pametno govoril ter so naročili red bull in se pri tem pomembno držali, saj so jeziček na tehtnici. Nekatere druge stranke pa so se bale, da bo na do sedaj še neodkritih prostorih na temni strani Lune ladja treščila v nebesa ali vice ter zmotila mir tamkajšnjih prebivalcev. Na srečo se ni zgodilo nič podobnega. Kot vse kaže, leži onstranstvo globlje v vesolju. Ob znanstvenem pomenu pa je misija Artemis II pomembna tudi s simbolnega, občečloveškega stališča. Vesoljski potniki so kar nekajkrat načeli vprašanje perspektive. Se pravi, da je iz vesolja Zemlja videti kot enoten, prelep, skoraj idiličen kup kamenja, na katerem ni zaznati nobenih delitev, razlik in meja, ki sicer poganjajo človeštvo proti izumrtju. Zadnje dni še posebej intenzivno. Ampak ta, nekoliko naivna sporočila ne zdržijo kritične presoje. Mar morebiti vesoljski potniki menijo, da če bi človeštvo zgradilo večje vesoljsko plovilo, takega za nekaj milijard ljudi in ga poslalo v vesolje, da potniki s seboj ne bi vzeli razlik, antagonizmov, sovraštva in delitev? Človeška tragedija ni vprašanje perspektive, še manj vprašanje lokacije v vesolju ... Človeška tragedija je vprašanje razuma, oziroma njegovega pomanjkanja. Z drugimi besedami. Če astronavti želijo dobro človeštvu, naj nam pošljejo fotografije in znanstvene izsledke; če pa hočejo dobro sebi, naj ostanejo tam gori. S tem drobnim navodilom pa tudi končujemo skromno serijo Zapisov iz močvirja. Teh nekaj desetletij pisanja je nič v primeru z večnostjo vesolja, v katerega obstoju smo našli tudi razlog za ukinitev serije. Namreč – vse, kar se začne, se tudi konča. In seveda … Zdi se, da sedeti v močvirju in razmišljati, počasi ne bo več dovolj. Treba bo kaj tudi storiti.

6 min

Zadnje dni nas navdušuje dogajanje na vesoljskem plovilu, ki se je najdlje do sedaj oddaljilo od Zemlje, obkrožilo Luno in se bo, upajmo, srečno vrnilo na Zemljo. Kot je navadno v takšnih primerih, je bilo izrečenih mnogo epohalnih stavkov o majhnosti, neznatnosti planeta in o nujnem razumevanju med narodi. Ob tem pa smo se še mimogrede naučili, kaj je v življenju resnično pomembno. Ko se je prekinila komunikacija med plovilom in Zemljo, se astronavti niso preveč vznemirili. Tudi ko poveljnik ni mogel dostopati do elektronske pošte, se je človeštvu zdel to precej domač in pogost pojav. Ko pa se je pokvarilo stranišče, se je posadka resnično prestrašila. Hočemo povedati, da se tukaj doli premalokrat zavedamo, kako smo civilizacija stranišč, in da kontemplacija ekonomsko-političnih elit med njihovo uporabo žal prevečkrat vpliva na tok, ki ga človeške družbe uberejo v realnem času. Polet pa je pomemben tudi za slovensko politično elito. Sploh za tiste stranke, ki so nove. Kajti bolj etablirane stranke in njihovo članstvo pomnijo še tiste polete z Appolom in Space Shuttlom, da ne govorimo, kako nekatere stranke še vedno vodijo isti voditelji kot v času poletov vesoljskega čolnička. Kakorkoli; člani in vodstvo stranke Resnica so seveda z velikim zanimanjem spremljali polet, saj lažiran pristanek na luni misije Apollo 11 stoji v njihovem statutu takoj ob dejstvu, da v morskih globinah preži šestdeset metrov dolg ligenj. In ko so se vodstvo ter podporniki zbrali v tistem kranjskem lokalu – mimogrede; če dobijo ministrstvo za kulturo, bodo zahtevali, da se bife vpiše na seznam snovne kulturne dediščine – so z nejevero gledali posnetke okrogle Zemlje. Predsednik jim je namreč zagotovil, da je Zemlja ploščata in da bodo pri ploščati Zemlji vztrajali tudi v koalicijski pogodbi. Težavo, nelagodje in tudi morebitno delitev stranke na frakcije je preprečil eden članov, ki je stal v neposredni bližini, ko so delili pamet. Takole je govoril: »Kaj, ali ni objektiv kamere, s katero so posneli fotografijo, okrogel? Ergo, je na fotografiji okrogla tudi Zemlja, čeprav je v resnici ploščata!« In so vsi navdušeno zaploskali, ker je oni tako pametno govoril ter so naročili red bull in se pri tem pomembno držali, saj so jeziček na tehtnici. Nekatere druge stranke pa so se bale, da bo na do sedaj še neodkritih prostorih na temni strani Lune ladja treščila v nebesa ali vice ter zmotila mir tamkajšnjih prebivalcev. Na srečo se ni zgodilo nič podobnega. Kot vse kaže, leži onstranstvo globlje v vesolju. Ob znanstvenem pomenu pa je misija Artemis II pomembna tudi s simbolnega, občečloveškega stališča. Vesoljski potniki so kar nekajkrat načeli vprašanje perspektive. Se pravi, da je iz vesolja Zemlja videti kot enoten, prelep, skoraj idiličen kup kamenja, na katerem ni zaznati nobenih delitev, razlik in meja, ki sicer poganjajo človeštvo proti izumrtju. Zadnje dni še posebej intenzivno. Ampak ta, nekoliko naivna sporočila ne zdržijo kritične presoje. Mar morebiti vesoljski potniki menijo, da če bi človeštvo zgradilo večje vesoljsko plovilo, takega za nekaj milijard ljudi in ga poslalo v vesolje, da potniki s seboj ne bi vzeli razlik, antagonizmov, sovraštva in delitev? Človeška tragedija ni vprašanje perspektive, še manj vprašanje lokacije v vesolju ... Človeška tragedija je vprašanje razuma, oziroma njegovega pomanjkanja. Z drugimi besedami. Če astronavti želijo dobro človeštvu, naj nam pošljejo fotografije in znanstvene izsledke; če pa hočejo dobro sebi, naj ostanejo tam gori. S tem drobnim navodilom pa tudi končujemo skromno serijo Zapisov iz močvirja. Teh nekaj desetletij pisanja je nič v primeru z večnostjo vesolja, v katerega obstoju smo našli tudi razlog za ukinitev serije. Namreč – vse, kar se začne, se tudi konča. In seveda … Zdi se, da sedeti v močvirju in razmišljati, počasi ne bo več dovolj. Treba bo kaj tudi storiti.

Dogodki in odmevi

Svoboda predlagala razrez ministrstev potencialnim koalicijskim partnerjem

7. 4. 2026

V izhodiščih za koalicijski sporazum Gibanje Svoboda predlaga razrez 16-ih resorjev in ločeno sodelovanje s stranko Resni.ca. Medtem je predsednik SDS Janez Janša ob objavi uradnih izidov volitev in zavrnitvi strankine pritožbe napovedal možnost nadaljnjega izpodbijanja. Druge teme: - V senci prihajajoče energetske krize so na današnjem sestanku na gospodarskem ministrstvu o ukrepih za boj proti njej ustanovili delovno skupno, v kateri so Trgovinska, Obrtna in Gospodarska zbornica. Po besedah njene generalne direktorice Vesne Nahtigal so se strinjali, da je treba najprej sprejeti ukrepe glede cen naftnih derivatov za avtoprevoznike in kmete in sicer z boljšimi subvencijami zanje. - Če Iran ne bo sprejel dogovora, bo to drevi vodilo v uničenje civilizacije, je ameriški predsednik Donald Trump danes zaostril sinočnje grožnje. Da si jih Trump ne želi uresničiti, je ob robu današnjega obiska Budimpšte dejal ameriški podpredsednik JD Vance. Poudaril je, da si niti sam ne želi zaostrovanja in da se zato pogajajo tako agresivno. Kot je dodal, je žoga zdaj na iranski strani. - Novi koroški deželni glavar je Daniell Fellner. Predstavniki naših tamkajšnjih rojakov ne pričakujejo velikih sprememb. Predsednika narodnega sveta koroških Slovencev Valentina Inzka veseli, da je Fellner med drugim povedal, da je imel babico, ki je proti koncu življenja govorila le še slovensko.

28 min

V izhodiščih za koalicijski sporazum Gibanje Svoboda predlaga razrez 16-ih resorjev in ločeno sodelovanje s stranko Resni.ca. Medtem je predsednik SDS Janez Janša ob objavi uradnih izidov volitev in zavrnitvi strankine pritožbe napovedal možnost nadaljnjega izpodbijanja. Druge teme: - V senci prihajajoče energetske krize so na današnjem sestanku na gospodarskem ministrstvu o ukrepih za boj proti njej ustanovili delovno skupno, v kateri so Trgovinska, Obrtna in Gospodarska zbornica. Po besedah njene generalne direktorice Vesne Nahtigal so se strinjali, da je treba najprej sprejeti ukrepe glede cen naftnih derivatov za avtoprevoznike in kmete in sicer z boljšimi subvencijami zanje. - Če Iran ne bo sprejel dogovora, bo to drevi vodilo v uničenje civilizacije, je ameriški predsednik Donald Trump danes zaostril sinočnje grožnje. Da si jih Trump ne želi uresničiti, je ob robu današnjega obiska Budimpšte dejal ameriški podpredsednik JD Vance. Poudaril je, da si niti sam ne želi zaostrovanja in da se zato pogajajo tako agresivno. Kot je dodal, je žoga zdaj na iranski strani. - Novi koroški deželni glavar je Daniell Fellner. Predstavniki naših tamkajšnjih rojakov ne pričakujejo velikih sprememb. Predsednika narodnega sveta koroških Slovencev Valentina Inzka veseli, da je Fellner med drugim povedal, da je imel babico, ki je proti koncu življenja govorila le še slovensko.

Jezikovni pogovori

Jezikovna orodja Evropske komisije

7. 4. 2026

V ustanovah Evropske unije obdelujejo ogromne količine besedil. Ob tem so jim v veliko pomoč jezikovna orodja, ki jih je Evropska komisija razvila na podlagi umetne inteligence. Omogočajo številne naloge, od prevajanja, brifiranja, odgovarjanja na vprašanja, povzemanja, do anonimiziranja in poenostavljanja besedil. Sprva so bila namenjena zaposlenim v evropskih ustanovah, v zadnjem času pa so dana v uporabo širši javnosti. Njihova prednost naj bi bila med drugim varnost in varstvo podatkov. O tem, kaj vse omogočajo in v kolikšni meri so uporabna izven ustanov Evropske unije nam bo povedal Peter Jakša iz generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije. Do njih je mogoče dostopati preko spodnje povezave.

20 min

V ustanovah Evropske unije obdelujejo ogromne količine besedil. Ob tem so jim v veliko pomoč jezikovna orodja, ki jih je Evropska komisija razvila na podlagi umetne inteligence. Omogočajo številne naloge, od prevajanja, brifiranja, odgovarjanja na vprašanja, povzemanja, do anonimiziranja in poenostavljanja besedil. Sprva so bila namenjena zaposlenim v evropskih ustanovah, v zadnjem času pa so dana v uporabo širši javnosti. Njihova prednost naj bi bila med drugim varnost in varstvo podatkov. O tem, kaj vse omogočajo in v kolikšni meri so uporabna izven ustanov Evropske unije nam bo povedal Peter Jakša iz generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije. Do njih je mogoče dostopati preko spodnje povezave.

Prva vrsta

Nika Solce

7. 4. 2026

V Kosovelovem letu se pesniku poklanjamo tudi v Prvi vrsti, živo v studiu 13 nastopa Nika Solce in predstavlja projekt uglasbene poezije Srečka Kosovela.

31 min

V Kosovelovem letu se pesniku poklanjamo tudi v Prvi vrsti, živo v studiu 13 nastopa Nika Solce in predstavlja projekt uglasbene poezije Srečka Kosovela.

Proti etru, spet ta muzika

Flea, Nubiyan Twist, RJD2 in druge novosti

7. 4. 2026

Na obratu prvenec Fleaja, ki ga najbolje poznamo kot basista skupine RHCP, s plato Honora pa se vrača h svojemu prvemu instrumentu, trobenti. Poleg tega poslušamo tudi novi albumi britanske mehkobne stilske kombinatorike skupine Nubiyan Twist in ameriškega mojstra semplanja RJD2-ja, pa tudi napoved prihajajočega dolgometražca spiritualno jazzovske ekipe Outer Worlds Jazz Ensemble. 01 The Three Seas - Rongmohole    02 ZENA - KAZANCHIS     03 RADIOHOP – MAD FLUTE     04 RJD2 & Supastition – One Last Time  05 RJD2 & Supastition - Wins and Losses feat. J-Live    06 Nubiyan Twist - Red Herring (feat. Bootie Brown)    07 Nubiyan Twist - Message (feat. Mr. Williamz)   08 Flea - Morning Cry          09 Flea - A Plea        10 Outer Worlds Jazz Ensemble - Celestial Matari      11 Outer Worlds Jazz Ensemble – The Karman Line      12 Adam O’Farrill – Curves and Convolutions      13 Aaron Shaw - Never Catch Me Out of Alignment

71 min

Na obratu prvenec Fleaja, ki ga najbolje poznamo kot basista skupine RHCP, s plato Honora pa se vrača h svojemu prvemu instrumentu, trobenti. Poleg tega poslušamo tudi novi albumi britanske mehkobne stilske kombinatorike skupine Nubiyan Twist in ameriškega mojstra semplanja RJD2-ja, pa tudi napoved prihajajočega dolgometražca spiritualno jazzovske ekipe Outer Worlds Jazz Ensemble. 01 The Three Seas - Rongmohole    02 ZENA - KAZANCHIS     03 RADIOHOP – MAD FLUTE     04 RJD2 & Supastition – One Last Time  05 RJD2 & Supastition - Wins and Losses feat. J-Live    06 Nubiyan Twist - Red Herring (feat. Bootie Brown)    07 Nubiyan Twist - Message (feat. Mr. Williamz)   08 Flea - Morning Cry          09 Flea - A Plea        10 Outer Worlds Jazz Ensemble - Celestial Matari      11 Outer Worlds Jazz Ensemble – The Karman Line      12 Adam O’Farrill – Curves and Convolutions      13 Aaron Shaw - Never Catch Me Out of Alignment

Po Sloveniji

Ob svetovnem dnevu zdravja opozorila pred škodljivimi posledicami onesnaženega zraka

7. 4. 2026

Drugi poudarki oddaje: - Koprska občina bo začela graditi nov zdravstveni center; na območju spremenjena parkirni in prometni režim. - V Tolminu v naslednjih petih letih napovedujejo za 70 milijonov evrov naložb. - Župani na območju Julijskih Alp so se dogovorili za poenotenje in drastično zvišanje kazni za nezakonito kampiranje. - Mariborčani bodo s pomočjo nove aplikacije lahko lažje vzpostavili stik z občino.

19 min

Drugi poudarki oddaje: - Koprska občina bo začela graditi nov zdravstveni center; na območju spremenjena parkirni in prometni režim. - V Tolminu v naslednjih petih letih napovedujejo za 70 milijonov evrov naložb. - Župani na območju Julijskih Alp so se dogovorili za poenotenje in drastično zvišanje kazni za nezakonito kampiranje. - Mariborčani bodo s pomočjo nove aplikacije lahko lažje vzpostavili stik z občino.

V ospredju

Dražji energenti in gnojila ogrožajo slovensko pridelavo hrane

7. 4. 2026

Slovenski kmetje so se po zelo dobri lanski letini zdaj znašli v izredno nezavidljivem položaju. Na novo sezono namreč pritiskajo vse dražja kmetijska nafta, pomanjkanje izredno dragih mineralnih gnojil ter najrazličnejše regulacije glede vplivov na okolje. Kmetje zato od države pričakujejo, takojšnje ukrepanje, saj nas v nasprotnem primeru, po njihovem, jeseni v času žetve čakajo katastrofalne posledice za samooskrbo in hrano, na policah trgovin.

1 min

Slovenski kmetje so se po zelo dobri lanski letini zdaj znašli v izredno nezavidljivem položaju. Na novo sezono namreč pritiskajo vse dražja kmetijska nafta, pomanjkanje izredno dragih mineralnih gnojil ter najrazličnejše regulacije glede vplivov na okolje. Kmetje zato od države pričakujejo, takojšnje ukrepanje, saj nas v nasprotnem primeru, po njihovem, jeseni v času žetve čakajo katastrofalne posledice za samooskrbo in hrano, na policah trgovin.

Aktualna tema

V energetski krizi je treba pomagati najbolj prizadetim, znižanje DDV na hrano ni tak ukrep

7. 4. 2026

Tako Slovenija kot vsa Evropska unija se ukvarjajo z vprašanjem, kako se najbolj razumno odzvati na energetsko krizo zaradi posledic vojne na Bližnjem Vzhodu. Ekonomisti opozarjajo, da kratkoročni ukrepi ne smejo spodkopavati strateških ciljev glede gospodarskega in energetskega prestrukturiranja. Ukrepi za blažitev krize morajo biti namenjeni najbolj prizadetim in ne vsem povprek, saj sicer podžigajo inflacijo in po nepotrebnem praznijo državne proračune. Kako ocenjuje odziv Evropske unije in zakaj ni naklonjen znižanju DDV na hrano smo se pogovarjali s profesorjem mednarodne ekonomije na Fakulteti za družbene vede dr. Anžetom Burgerjem.

7 min

Tako Slovenija kot vsa Evropska unija se ukvarjajo z vprašanjem, kako se najbolj razumno odzvati na energetsko krizo zaradi posledic vojne na Bližnjem Vzhodu. Ekonomisti opozarjajo, da kratkoročni ukrepi ne smejo spodkopavati strateških ciljev glede gospodarskega in energetskega prestrukturiranja. Ukrepi za blažitev krize morajo biti namenjeni najbolj prizadetim in ne vsem povprek, saj sicer podžigajo inflacijo in po nepotrebnem praznijo državne proračune. Kako ocenjuje odziv Evropske unije in zakaj ni naklonjen znižanju DDV na hrano smo se pogovarjali s profesorjem mednarodne ekonomije na Fakulteti za družbene vede dr. Anžetom Burgerjem.

Danes do 13:00

Državna volilna komisija potrdila izid državnozborskih volitev in zavrnila ugovor SDS na njihovo izvedbo

7. 4. 2026

Državna volilna komisija je zavrnila ugovor SDS-a na izvedbo parlamentarnih volitev, potrdila pa zapisnik o ugotovitvi izida. Po objavi v Uradnem listu bo predsednica republike Nataša Pirc Musar lahko sklicala ustanovno sejo novega sklica državnega zbora. V skladu z napovedmi bo ta v petek. V oddaji tudi o tem: - Trump z novim ultimatom Iranu za odprtje Hormuške ožine - Taksiji ameriškega Uberja po novem vozijo tudi v Mariboru - Ob prvih požarih v naravi letos predstavili ukrepe za večjo požarno varnost Krasa

14 min

Državna volilna komisija je zavrnila ugovor SDS-a na izvedbo parlamentarnih volitev, potrdila pa zapisnik o ugotovitvi izida. Po objavi v Uradnem listu bo predsednica republike Nataša Pirc Musar lahko sklicala ustanovno sejo novega sklica državnega zbora. V skladu z napovedmi bo ta v petek. V oddaji tudi o tem: - Trump z novim ultimatom Iranu za odprtje Hormuške ožine - Taksiji ameriškega Uberja po novem vozijo tudi v Mariboru - Ob prvih požarih v naravi letos predstavili ukrepe za večjo požarno varnost Krasa

Kdo smo?

Kdo smo

7. 4. 2026

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

41 min

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

Sejemo nasvete

Domača pridelava bučevk iz semena

7. 4. 2026

V rubriki Sejemo nasvete smo govorili o domači pridelavi bučevk iz semena. To družino predstavlja več kot 900 vrst, pri nas pa so najbolj priljubljene kumare, buče in bučke, lubenice in melone. In zdaj je pravi čas za setev bučevk za sadike; na kaj moramo biti pri tem pozorni, je povedala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.

15 min

V rubriki Sejemo nasvete smo govorili o domači pridelavi bučevk iz semena. To družino predstavlja več kot 900 vrst, pri nas pa so najbolj priljubljene kumare, buče in bučke, lubenice in melone. In zdaj je pravi čas za setev bučevk za sadike; na kaj moramo biti pri tem pozorni, je povedala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.

Opoldnevnik

Ob svetovnem dnevu zdravja na NIJZ izpostavili pomen zdravstvene pismenosti

7. 4. 2026

Pomočnik strokovnega direktorja za znanstveno raziskovalne delo ljubljanskega kliničnega centra, Miha Arnol je dejal, da do novih odkritij ne pridemo z ugibanjem, pač pa z dolgoletnim raziskovanjem, ki temelji na dokazih. V oddai tudi o tem: -Državna volilna komisija je zavrnila ugovor SDS na izvedbo volitev v državni zbor in potrdila zapisnik o ugotovitvi izida. -Podjetje Humade v stečaju, delavci podpisovali odpovedi za nazaj. -Pomanjkanje parkirišč v okolici šempetrske bolnišnice postaja vse bolj pereče. - Športni večer v znamenju nogometne Lige prvakov.

11 min

Pomočnik strokovnega direktorja za znanstveno raziskovalne delo ljubljanskega kliničnega centra, Miha Arnol je dejal, da do novih odkritij ne pridemo z ugibanjem, pač pa z dolgoletnim raziskovanjem, ki temelji na dokazih. V oddai tudi o tem: -Državna volilna komisija je zavrnila ugovor SDS na izvedbo volitev v državni zbor in potrdila zapisnik o ugotovitvi izida. -Podjetje Humade v stečaju, delavci podpisovali odpovedi za nazaj. -Pomanjkanje parkirišč v okolici šempetrske bolnišnice postaja vse bolj pereče. - Športni večer v znamenju nogometne Lige prvakov.

Arsove spominčice

Iz opusa Johannesa Brahmsa

7. 4. 2026

Na sporedu: Johannes Brahms: Kvintet za klarinet in godala v h-molu, op. 115 in Rapsodiji v h - molu in g - molu, op. 79.

53 min

Na sporedu: Johannes Brahms: Kvintet za klarinet in godala v h-molu, op. 115 in Rapsodiji v h - molu in g - molu, op. 79.

Točno opoldne

Ob svetovnem dnevu zdravja v ospredju pomen preventive in znanosti

7. 4. 2026

V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Državna volilna komisija zavrnila ugovor SDS-a na izvedbo volitev in potrdila izid - Ob svetovnem dnevu zdravja v ospredju pomen preventive in znanosti - Gradnja prvih 400 metrov trase mariborske zahodne obvoznice poteka po načrtih, kmalu se bo začela tudi obnova ceste Bresternica–Gaj - V Dvorani Union drevi dobrodelni koncert Pod Kudovsko marelo

6 min

V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Državna volilna komisija zavrnila ugovor SDS-a na izvedbo volitev in potrdila izid - Ob svetovnem dnevu zdravja v ospredju pomen preventive in znanosti - Gradnja prvih 400 metrov trase mariborske zahodne obvoznice poteka po načrtih, kmalu se bo začela tudi obnova ceste Bresternica–Gaj - V Dvorani Union drevi dobrodelni koncert Pod Kudovsko marelo

Na današnji dan

7. april 2026

7. 4. 2026

Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda, slovenski letalski stotnik – branilec neba nad Beogradom, ustanovitev Mariborske cerkvene pokrajine

5 min

Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda, slovenski letalski stotnik – branilec neba nad Beogradom, ustanovitev Mariborske cerkvene pokrajine

V ospredju

Na mariborskih ulicah odslej tudi prevozi multinacionalke Uber

7. 4. 2026

V Mariboru so nedavno začeli voziti taksiji pod okriljem ameriške multinacionalke Uber. Podjetje je v svetu revolucioniralo področje prevozov z naročilom prek aplikacije, poželo pa tudi več kritik.

1 min

V Mariboru so nedavno začeli voziti taksiji pod okriljem ameriške multinacionalke Uber. Podjetje je v svetu revolucioniralo področje prevozov z naročilom prek aplikacije, poželo pa tudi več kritik.

radioLive!

Zmelkoow @ radioLive! [brezplačne vstopnice]

7. 4. 2026

Že desetletja delujoči skupini Zmelkoow, ki je s svojimi komadi pustila večni pečat na domači sceni, se je nedolgo tega zgodil nov album. Pod zaporedno številko deset, preroško naslovljen "Plus". Seveda je edino pravšnje prizorišče za njegovo, tako realno kot tudi virtualno predstavitev širšim množicam, naš prestižni studio Hendrix. Zgodilo se bo na dan železničarjev in v izogib požarom bo sicer utečeno dogajanje potekalo tudi po drugem tiru. Kretničarja bosta torej dva: Armando Šturman in DJ Lovro. V sredo 15. aprila ob 20h! Koncert si lahko ogledate v živo, število brezplačnih vstopnic je omejeno.

1 min

Že desetletja delujoči skupini Zmelkoow, ki je s svojimi komadi pustila večni pečat na domači sceni, se je nedolgo tega zgodil nov album. Pod zaporedno številko deset, preroško naslovljen "Plus". Seveda je edino pravšnje prizorišče za njegovo, tako realno kot tudi virtualno predstavitev širšim množicam, naš prestižni studio Hendrix. Zgodilo se bo na dan železničarjev in v izogib požarom bo sicer utečeno dogajanje potekalo tudi po drugem tiru. Kretničarja bosta torej dva: Armando Šturman in DJ Lovro. V sredo 15. aprila ob 20h! Koncert si lahko ogledate v živo, število brezplačnih vstopnic je omejeno.

Reševalna postaja

Anafilaktični šok: lahko je usodna zgolj četrtina arašida

7. 4. 2026

Cvetoča pomlad je za alergične na pelod in na pike insektov zelo naporen, za nekatere pa tudi nevaren čas. Anafilaktični šok, najbolj intenziven odziv telesa na neko snov, je namreč lahko usoden, reakcija lahko človeka onesposobi v nekaj minutah brez kakršnih koli tipičnih znakov alergij. Kako jo torej prepoznamo in kako ukrepamo, kaj je epipen in zakaj je tako odločilen, zakaj je alergikov vse več in kako smo z napačnimi prehranskimi smernicami za dojenčke kot kaže celo ustvarjali male alergike pojasnjuje specialistka pnevmologije, alergologije in klinične imunologije Nika Lalek iz Univerzitetne klinike Golnik.

65 min

Cvetoča pomlad je za alergične na pelod in na pike insektov zelo naporen, za nekatere pa tudi nevaren čas. Anafilaktični šok, najbolj intenziven odziv telesa na neko snov, je namreč lahko usoden, reakcija lahko človeka onesposobi v nekaj minutah brez kakršnih koli tipičnih znakov alergij. Kako jo torej prepoznamo in kako ukrepamo, kaj je epipen in zakaj je tako odločilen, zakaj je alergikov vse več in kako smo z napačnimi prehranskimi smernicami za dojenčke kot kaže celo ustvarjali male alergike pojasnjuje specialistka pnevmologije, alergologije in klinične imunologije Nika Lalek iz Univerzitetne klinike Golnik.

Skladatelj tedna

Krzysztof Penderecki, 2. del

7. 4. 2026

Krzysztof Penderecki niti v času stalinistične Poljske pod predsedstvom maršala Rokosovskega niti v poststalinističnih časih Gomulkove odjuge ni skrival svoje globoke vernosti. Biti predan katolik v sicer eni najbolj katoliških držav sveta tedaj ni bilo ravno priporočljivo. Umetnik je velikokrat precej naravnost nakazal, da je njegova mladostna modernistična glasba upor zoper uradno zapovedano estetiko socrealizma v glasbi. Modernizem, povezan z liturgično glasbo, pa je tako rekoč dvojen upor in enkratna politična gesta, ki pa je v danem trenutku rodila neverjetne umetnine.

55 min

Krzysztof Penderecki niti v času stalinistične Poljske pod predsedstvom maršala Rokosovskega niti v poststalinističnih časih Gomulkove odjuge ni skrival svoje globoke vernosti. Biti predan katolik v sicer eni najbolj katoliških držav sveta tedaj ni bilo ravno priporočljivo. Umetnik je velikokrat precej naravnost nakazal, da je njegova mladostna modernistična glasba upor zoper uradno zapovedano estetiko socrealizma v glasbi. Modernizem, povezan z liturgično glasbo, pa je tako rekoč dvojen upor in enkratna politična gesta, ki pa je v danem trenutku rodila neverjetne umetnine.

V ospredju

Gradnja mariborske zahodne obvoznice v teku

7. 4. 2026

Gradnja prvega dela prve etape zahodne oziroma južne obvoznice v Mariboru poteka po načrtih, bodo pa oba dela te etape končali hkrati. Ob tem tečejo postopki za gradnjo nadaljnjih dveh faz celotne obvoznice.

1 min

Gradnja prvega dela prve etape zahodne oziroma južne obvoznice v Mariboru poteka po načrtih, bodo pa oba dela te etape končali hkrati. Ob tem tečejo postopki za gradnjo nadaljnjih dveh faz celotne obvoznice.

Radijska tribuna

Težave slovenskih kmetov

7. 4. 2026

Višanje cen goriva in pomanjkanje gnojil bi lahko močno prizadelo tudi pridelavo slovenske hrane. Na vse večjem udaru so tako slovenski kmetje, ki jih ob omenjenih nenapovedanih težavah pestijo tudi vse pogostejše ujme, suše in vse bolj zahtevne evropske regulative. V kakšen položaju je torej danes slovenski kmet in ali lahko znova pričakujemo občutne podražitve hrane, smo poskušali izvedeti v tokratni radijski tribuni.

29 min

Višanje cen goriva in pomanjkanje gnojil bi lahko močno prizadelo tudi pridelavo slovenske hrane. Na vse večjem udaru so tako slovenski kmetje, ki jih ob omenjenih nenapovedanih težavah pestijo tudi vse pogostejše ujme, suše in vse bolj zahtevne evropske regulative. V kakšen položaju je torej danes slovenski kmet in ali lahko znova pričakujemo občutne podražitve hrane, smo poskušali izvedeti v tokratni radijski tribuni.

Naval na šport

Nadaljevanje nogometne lige prvakov in gorsko kolesarstvo

7. 4. 2026

S tekmama v Madridu in Lizboni se bo začel četrtfinale nogometne lige prvakov. Real bo na Santiagu Bernabeu gostil Bayern, Sporting pa Arsenal, vodilno moštvo angleškega prvenstva. V dopoldanskih športnih minutah spoznate še gorsko kolesarko Vito Movrin, ki je postala prva tuja članica francoske tovarniške ekipe Sunn Factory Racing.

9 min

S tekmama v Madridu in Lizboni se bo začel četrtfinale nogometne lige prvakov. Real bo na Santiagu Bernabeu gostil Bayern, Sporting pa Arsenal, vodilno moštvo angleškega prvenstva. V dopoldanskih športnih minutah spoznate še gorsko kolesarko Vito Movrin, ki je postala prva tuja članica francoske tovarniške ekipe Sunn Factory Racing.

Ob osmih

Nina Slaček: Ljudem je prvič uspel oblet Lune, kaj sledi?

7. 4. 2026

Vesoljska odprava Artemis II je sinoči dosegla vrhunec. Štirje astronavti so šli z vesoljsko ladjo Orion najdlje od Zemlje doslej in obleteli Luno. Gre za prvo človeško odpravo po letu 1972 do Lune in za oblet, ki je bil načrtovan desetletja. Zakaj se je Nasa zdaj odločila za ta korak, kako blizu temu je Kitajska in kakšni so sploh cilji? V tokratni epizodi Ob osmih o tem z novinarko in soavtorico našega podkasta o vesolju ApolloLajka Nino Slaček.

15 min

Vesoljska odprava Artemis II je sinoči dosegla vrhunec. Štirje astronavti so šli z vesoljsko ladjo Orion najdlje od Zemlje doslej in obleteli Luno. Gre za prvo človeško odpravo po letu 1972 do Lune in za oblet, ki je bil načrtovan desetletja. Zakaj se je Nasa zdaj odločila za ta korak, kako blizu temu je Kitajska in kakšni so sploh cilji? V tokratni epizodi Ob osmih o tem z novinarko in soavtorico našega podkasta o vesolju ApolloLajka Nino Slaček.

Svetovalni servis

Nohti: zdravje, nega in najpogostejše težave

7. 4. 2026

Nekatere spremembe na nohtih so povsem normalne in neškodljive, druge so lahko posledica poškodb ali okužb – približno 40 do 50 odstotkov bolezni nohtov naj bi povzročale glivice. Kako prepoznamo glivično okužbo, kaj pomenijo bele pikice, brazde ali spremembe barve in kdaj je čas za obisk dermatologa? Sogovornica: izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

30 min

Nekatere spremembe na nohtih so povsem normalne in neškodljive, druge so lahko posledica poškodb ali okužb – približno 40 do 50 odstotkov bolezni nohtov naj bi povzročale glivice. Kako prepoznamo glivično okužbo, kaj pomenijo bele pikice, brazde ali spremembe barve in kdaj je čas za obisk dermatologa? Sogovornica: izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

Med štirimi stenami

"Življenje v tej deželi ima povsem drugačno vrednost"

7. 4. 2026

Nina Karner, Tim Medved, Živa Zavadlav, Hana Marzidovšek, Adriana Mediževec in Anamarija Mihovec so mladi zdravniki, ki so si poleg samega študija medicine želeli doživeti še drugačno izkušnjo. Odločitev, da odidejo na humanitarno medicinsko odpravo v eno izmed bolnišnic v Afriki, zato res ni bila težka, in tako so se lani v začetku aprila za tri mesece odpravili v Nangomo v Zambiji. "Utrip Zambije skozi stetoskop" pa je branje, ki je nastajalo sproti, je zgodba vseh udeležencev odprave, bogata z dogodki, novimi izkušnjami, vprašanji, dilemami, rešitvami. Pod dnevniške zapise se je podpisala Anamarija Mihovec. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.

40 min

Nina Karner, Tim Medved, Živa Zavadlav, Hana Marzidovšek, Adriana Mediževec in Anamarija Mihovec so mladi zdravniki, ki so si poleg samega študija medicine želeli doživeti še drugačno izkušnjo. Odločitev, da odidejo na humanitarno medicinsko odpravo v eno izmed bolnišnic v Afriki, zato res ni bila težka, in tako so se lani v začetku aprila za tri mesece odpravili v Nangomo v Zambiji. "Utrip Zambije skozi stetoskop" pa je branje, ki je nastajalo sproti, je zgodba vseh udeležencev odprave, bogata z dogodki, novimi izkušnjami, vprašanji, dilemami, rešitvami. Pod dnevniške zapise se je podpisala Anamarija Mihovec. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.

Intelekta

Moškost in očetovstvo v vrtincu družbenih sprememb

7. 4. 2026

Sociologija ugotavlja, da spolne vloge in spolne norme vedno izhajajo iz neke konkretne družbeno ekonomske politične ureditve. Ta je v zadnjih desetletjih v zahodnih družbah oziroma na globalnem severu ali pa v liberalnih demokracijah doživljala velike spremembe.

64 min

Sociologija ugotavlja, da spolne vloge in spolne norme vedno izhajajo iz neke konkretne družbeno ekonomske politične ureditve. Ta je v zadnjih desetletjih v zahodnih družbah oziroma na globalnem severu ali pa v liberalnih demokracijah doživljala velike spremembe.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 07:30

7. 4. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

117 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Jutranji program

Masayah in Design

7. 4. 2026

Masayah je v pomladne dni vstopila z vizualno in zvočno izpiljeno skladbo Design, ki je drzen preplet nostalgije 2000-ih in futuristične produkcije. V jutranjem programu pa je seveda spregovorila tudi o svojih jutrih.

12 min

Masayah je v pomladne dni vstopila z vizualno in zvočno izpiljeno skladbo Design, ki je drzen preplet nostalgije 2000-ih in futuristične produkcije. V jutranjem programu pa je seveda spregovorila tudi o svojih jutrih.

Jutranja poročila Radia Maribor

Prva etapa gradnje zahodne mariborske obvoznice napreduje

7. 4. 2026

V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Pred DVK najnovejši ugovor SDS-a na izvedbo volitev - Prva etapa gradnje zahodne mariborske obvoznice napreduje - Posadka Artemis 2 se po obkroženju Lune vrača proti Zemlji

8 min

V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Pred DVK najnovejši ugovor SDS-a na izvedbo volitev - Prva etapa gradnje zahodne mariborske obvoznice napreduje - Posadka Artemis 2 se po obkroženju Lune vrača proti Zemlji


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine