Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Buldožer, morda največja slovenska rock skupina, je postregla s svojim najzajetnejšim vinilnim opusom doslej. Letos namreč mineva 50 let od nastanka in izida prvenca zasedbe, kultnega albuma Pljuni istini u oči. Za tako obletnico pa je skorajda »must« prirediti tudi praznovanje. Prodorna rock zasedba iz sedemdesetih, osemdesetih in zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja obletnico obeležuje z enajstdelnim jubilejnim boxom. Buldožerjev »Lik i dijelo« vsebuje osem plošč, dva posterja in knjigo fotografij ter podrobnih podatkov o albumih s kronologijo zasedbe. Sredi decembra so ga predstavili v ljubljanski galeriji Vžigalica, po novem letu pa v tiskarni natisnili vinilke. Prvih dvajset izvodov so še živeči člani tudi lepo podpisali. Bilo je minuli petek v Ljubljani … Tokratna Pesem tedna je torej vse prej kot nova in nepoznana. Skladba Karlo se nahaja na tretjem albumu skupine Buldožer »Izlog jeftinih slatkiša« z letnico 1980 in na ta način, kratko in jedrnato, želimo na Radiu Koper podčrtati izid zajetnega vinilnega boxa z naslovom »Lik i dijelo«. V rubriki se tokrat oglaša Armando Šturman …
Buldožer, morda največja slovenska rock skupina, je postregla s svojim najzajetnejšim vinilnim opusom doslej. Letos namreč mineva 50 let od nastanka in izida prvenca zasedbe, kultnega albuma Pljuni istini u oči. Za tako obletnico pa je skorajda »must« prirediti tudi praznovanje. Prodorna rock zasedba iz sedemdesetih, osemdesetih in zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja obletnico obeležuje z enajstdelnim jubilejnim boxom. Buldožerjev »Lik i dijelo« vsebuje osem plošč, dva posterja in knjigo fotografij ter podrobnih podatkov o albumih s kronologijo zasedbe. Sredi decembra so ga predstavili v ljubljanski galeriji Vžigalica, po novem letu pa v tiskarni natisnili vinilke. Prvih dvajset izvodov so še živeči člani tudi lepo podpisali. Bilo je minuli petek v Ljubljani … Tokratna Pesem tedna je torej vse prej kot nova in nepoznana. Skladba Karlo se nahaja na tretjem albumu skupine Buldožer »Izlog jeftinih slatkiša« z letnico 1980 in na ta način, kratko in jedrnato, želimo na Radiu Koper podčrtati izid zajetnega vinilnega boxa z naslovom »Lik i dijelo«. V rubriki se tokrat oglaša Armando Šturman …
Na Policijski upravi Maribor so razkrili več informacij v povezavi s preiskavami stanovanjskih in poslovnih prostorov ter osebnih avtomobilov, ki so jih kriminalisti včeraj opravili na območjih Policijskih uprav Maribor in Murska Sobota. Kot so sporočili, uslužbenca finančne ustanove sumijo, da je petnajstim osumljenim podjetnikom v zameno za protipravno premoženjsko korist urejal posojila za financiranje njihove gospodarske dejavnosti na način, da je komitentom, ki niso izpolnjevali pogojev za odobritev kredita, svetoval, kako naj lažno prikažejo finančne podatke, da bodo pogoje banke za odobritev kredita izpolnili.
Na Policijski upravi Maribor so razkrili več informacij v povezavi s preiskavami stanovanjskih in poslovnih prostorov ter osebnih avtomobilov, ki so jih kriminalisti včeraj opravili na območjih Policijskih uprav Maribor in Murska Sobota. Kot so sporočili, uslužbenca finančne ustanove sumijo, da je petnajstim osumljenim podjetnikom v zameno za protipravno premoženjsko korist urejal posojila za financiranje njihove gospodarske dejavnosti na način, da je komitentom, ki niso izpolnjevali pogojev za odobritev kredita, svetoval, kako naj lažno prikažejo finančne podatke, da bodo pogoje banke za odobritev kredita izpolnili.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Vrhunski jazzovski orkester se je poklonil velikanu jazza Johnu Coltraneu in njegovi kultni plošči A Love Supreme. Dirigiral je Nikolai Bøgelund, solist na ustni harmoniki je bil Mathias Heise. Skozi mrežo EBU nam je posnetek posredoval Danski nacionalni radio.
Vrhunski jazzovski orkester se je poklonil velikanu jazza Johnu Coltraneu in njegovi kultni plošči A Love Supreme. Dirigiral je Nikolai Bøgelund, solist na ustni harmoniki je bil Mathias Heise. Skozi mrežo EBU nam je posnetek posredoval Danski nacionalni radio.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
40 let mineva od prvega zabeleženega primera AIDS-a v Sloveniji. V oddaji Glasovi svetov bomo zato pozornost namenili javnozdravstvenim ukrepom za zajezitev širjenja virusa HIV pri nas. Ti so za to, da so bili uspešni, tudi morali podirati tabuje, predsodke in stereotipe, saj se je HIV najbolj razširil v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Slovenija se je odzvala izjemno, saj je ves čas v vrhu držav po učinkovitem odzivu na zajezitev epidemije. O javnozdravstvenih ukrepih in pomenu skupnega odziva, torej sodelovanja stroke, odločevalcev, civilne družbe in nevladnih organizacij s prim. Evito Leskovšek, zdravnico z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V studio jo je povabila Urška Henigman.
40 let mineva od prvega zabeleženega primera AIDS-a v Sloveniji. V oddaji Glasovi svetov bomo zato pozornost namenili javnozdravstvenim ukrepom za zajezitev širjenja virusa HIV pri nas. Ti so za to, da so bili uspešni, tudi morali podirati tabuje, predsodke in stereotipe, saj se je HIV najbolj razširil v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Slovenija se je odzvala izjemno, saj je ves čas v vrhu držav po učinkovitem odzivu na zajezitev epidemije. O javnozdravstvenih ukrepih in pomenu skupnega odziva, torej sodelovanja stroke, odločevalcev, civilne družbe in nevladnih organizacij s prim. Evito Leskovšek, zdravnico z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V studio jo je povabila Urška Henigman.
Skupina Kormorana prihaja z Dolenjske. Zasedbo sestavljajo Matej Počervina, Lenart Merlin in Maksim Špelko – posamezniki, ki so ali so bili dejavni tudi v skupinah Generator, MRFY, Usil, Stepa. Pred kratkim so izdali svojo prvo dolgometražno ploščo Leto. Na njej je tudi skladba Pepel in krik.
Skupina Kormorana prihaja z Dolenjske. Zasedbo sestavljajo Matej Počervina, Lenart Merlin in Maksim Špelko – posamezniki, ki so ali so bili dejavni tudi v skupinah Generator, MRFY, Usil, Stepa. Pred kratkim so izdali svojo prvo dolgometražno ploščo Leto. Na njej je tudi skladba Pepel in krik.
Z odpovedjo koncesijske pogodbe bo konec aprila v Mariboru brez izbranega ginekologa ostalo 6500 žensk. Ginekologinja je koncesijo mariborski občini vrnila predčasno. Ta mora zdaj izpeljati potrebne postopke in izbrati novega koncesionarja, kar pa ob pomanjkanju ginekologov ne bo lahka naloga. V Mariboru je po ocenah brez izbranega ginekologa že okoli 10 tisoč žensk, v državi pa več kot 230 tisoč.
Z odpovedjo koncesijske pogodbe bo konec aprila v Mariboru brez izbranega ginekologa ostalo 6500 žensk. Ginekologinja je koncesijo mariborski občini vrnila predčasno. Ta mora zdaj izpeljati potrebne postopke in izbrati novega koncesionarja, kar pa ob pomanjkanju ginekologov ne bo lahka naloga. V Mariboru je po ocenah brez izbranega ginekologa že okoli 10 tisoč žensk, v državi pa več kot 230 tisoč.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je bilo organizator okrogle mize z naslovom Nikoli več? Besedna zveza, ki se jo po drugi svetovni vojni uporablja kot opomin pred vojnimi grozotami, je bila tokrat postavljena pod vprašaj. Zakaj se zdi, da se zgodovina ponavlja? Kje smo kot družba in kot Evropa skrenili – in ali lahko posameznik sploh še kaj stori? Na ta vprašanja so skušali odgovoriti filozof Mirt Komel, novinar Ervin Hladnik Milharčič in teolog Andrea Bellavite. Povzetek pogovora je pripravila Nataša Uršič.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je bilo organizator okrogle mize z naslovom Nikoli več? Besedna zveza, ki se jo po drugi svetovni vojni uporablja kot opomin pred vojnimi grozotami, je bila tokrat postavljena pod vprašaj. Zakaj se zdi, da se zgodovina ponavlja? Kje smo kot družba in kot Evropa skrenili – in ali lahko posameznik sploh še kaj stori? Na ta vprašanja so skušali odgovoriti filozof Mirt Komel, novinar Ervin Hladnik Milharčič in teolog Andrea Bellavite. Povzetek pogovora je pripravila Nataša Uršič.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Kmetijstvo in okolje sta zaradi podnebnih sprememb ter zaostrenih geopolitičnih razmer vse bolj ranljiva. - Za Pomurski sejem je bilo leto 2025 uspešno. Pester program pripravljajo tudi letos. - V Trebnjem za čim bolj enakomerno razpršenost naložb po vsej občini. Letos jih bo za skoraj devet milijonov evrov. - Krajevni odbor Kidričevo poziva k energetski sanaciji stanovanjskih blokov, da bi znižali stroške ogrevanja.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Kmetijstvo in okolje sta zaradi podnebnih sprememb ter zaostrenih geopolitičnih razmer vse bolj ranljiva. - Za Pomurski sejem je bilo leto 2025 uspešno. Pester program pripravljajo tudi letos. - V Trebnjem za čim bolj enakomerno razpršenost naložb po vsej občini. Letos jih bo za skoraj devet milijonov evrov. - Krajevni odbor Kidričevo poziva k energetski sanaciji stanovanjskih blokov, da bi znižali stroške ogrevanja.
Na Slovenskem ima ljubiteljska kultura pomembno vlogo, predvsem pa izjemno tradicijo. Od leta 1996 za to polje skrbi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti z razvejano mrežo kar 59 območnih izpostav na celotnem ozemlju Slovenije in tudi v zamejstvu. To sistemsko urejeno in podrto omrežje za razvoj ustvarjalnih potencialov posameznikom omogoča njihovo osebno rast, povezovanje z drugimi, skozi vseživljenjsko učenje pa na širokem polju kulture krepi tudi njihove kompetence, znanja in sposobnosti. V zlasti manjših lokalnih skupnostih namreč prav ta mreža omogoča dejaven ali pasiven stik s kulturo sleherniku in je tako zagotovo eden pomembnejših dejavnikov tudi na polju kulturno-umetnostne vzgoje. Marsikateri posameznik je namreč prav prek te mreže prvič vstopil na posamezno umetniško polje – od gledališča, filma, lutk, prek zborovske, glasbene, likovne in folklorne dejavnosti do sodobnega plesa in literature – in se morda prav zaradi te izkušnje pozneje usmeril na poklicno pot posameznega umetniškega polja. Ali pa ga je izkušnja kulturnega udejstvovanja le obogatila, zagotovo pa razširila njegove horizonte. Tokrat torej o pomenu kulturnih dejavnosti z Mojco Jan Zoran, novo direktorico Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Sogovornica – mag. Mojca Jan Zoran, direktorica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnetek Uredništva za kulturo, januar 2026.
Na Slovenskem ima ljubiteljska kultura pomembno vlogo, predvsem pa izjemno tradicijo. Od leta 1996 za to polje skrbi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti z razvejano mrežo kar 59 območnih izpostav na celotnem ozemlju Slovenije in tudi v zamejstvu. To sistemsko urejeno in podrto omrežje za razvoj ustvarjalnih potencialov posameznikom omogoča njihovo osebno rast, povezovanje z drugimi, skozi vseživljenjsko učenje pa na širokem polju kulture krepi tudi njihove kompetence, znanja in sposobnosti. V zlasti manjših lokalnih skupnostih namreč prav ta mreža omogoča dejaven ali pasiven stik s kulturo sleherniku in je tako zagotovo eden pomembnejših dejavnikov tudi na polju kulturno-umetnostne vzgoje. Marsikateri posameznik je namreč prav prek te mreže prvič vstopil na posamezno umetniško polje – od gledališča, filma, lutk, prek zborovske, glasbene, likovne in folklorne dejavnosti do sodobnega plesa in literature – in se morda prav zaradi te izkušnje pozneje usmeril na poklicno pot posameznega umetniškega polja. Ali pa ga je izkušnja kulturnega udejstvovanja le obogatila, zagotovo pa razširila njegove horizonte. Tokrat torej o pomenu kulturnih dejavnosti z Mojco Jan Zoran, novo direktorico Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Sogovornica – mag. Mojca Jan Zoran, direktorica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnetek Uredništva za kulturo, januar 2026.
V oddaji Sledi večnosti spoznavamo program Zdravilna beseda, ki v župnijah, krščanskih skupnostih in na spletu ponuja varen prostor za ljudi, ki se soočajo z življenjskimi stiskami. Program je že od vsega začetka naravnan ekumensko. Z gostom Markom Ipavcem smo preverili, kako potekajo srečanja, kaj pomeni varen prostor in kako Božja beseda nagovarja posameznike. Dotaknemo se tudi vprašanj, kdaj je potrebna strokovna pomoč in kaj kot družba pogosto spregledamo ob globokih ranah.
V oddaji Sledi večnosti spoznavamo program Zdravilna beseda, ki v župnijah, krščanskih skupnostih in na spletu ponuja varen prostor za ljudi, ki se soočajo z življenjskimi stiskami. Program je že od vsega začetka naravnan ekumensko. Z gostom Markom Ipavcem smo preverili, kako potekajo srečanja, kaj pomeni varen prostor in kako Božja beseda nagovarja posameznike. Dotaknemo se tudi vprašanj, kdaj je potrebna strokovna pomoč in kaj kot družba pogosto spregledamo ob globokih ranah.
Novemu zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku napovedujejo podporo vse poslanske skupine. Vlada pričakuje, da bo z davčnimi ugodnostmi in omiljenimi pogoji tako spodbudila k deljenju dobička več podjetij, a le tista, ki presegajo povprečno plačo v zasebnem sektorju, da s tem ne bi nadomeščali plač. V oddaji tudi o tem: - Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas meni, da mora Evropa okrepiti svojo vlogo v zvezi Nato. - Nekaj več kot 130 tisoč upravičencev bo v petek prejelo višje pokojnine in invalidska nadomestila. - Družba DS Smith seli proizvodnjo iz Brestanice, za zaposlene naj bi bilo poskrbljeno.
Novemu zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku napovedujejo podporo vse poslanske skupine. Vlada pričakuje, da bo z davčnimi ugodnostmi in omiljenimi pogoji tako spodbudila k deljenju dobička več podjetij, a le tista, ki presegajo povprečno plačo v zasebnem sektorju, da s tem ne bi nadomeščali plač. V oddaji tudi o tem: - Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas meni, da mora Evropa okrepiti svojo vlogo v zvezi Nato. - Nekaj več kot 130 tisoč upravičencev bo v petek prejelo višje pokojnine in invalidska nadomestila. - Družba DS Smith seli proizvodnjo iz Brestanice, za zaposlene naj bi bilo poskrbljeno.
Po dveh mesecih od silovite ujme, ki je prizadela Goriška Brda, so sinoči pripadniki Slovenske vojske pod vasjo Snežeče postavili zasilni most. Ta je izjemno pomemben za domačine, predvsem iz Vedrijana in okoliških vasic, saj omogoča, da so v središču briške občine v le nekaj minutah vožnje. Most bo prevozen v naslednjih dneh, napoveduje župan Franc Mužič. V Kanalu ob Soči so na včerajšnji očinski seji potrdili proračun v prvem branju, iz katerega je umaknjen nakup vodarne Močila. Proračun predvideva dobre štiri milijone evrov primanjkjaja, pokrili naj bi ga z lanskimi sredstvi in z zadolžitvijo. V oddaji tudi o tem: - Kallas pozvala h krepitvi evropskega stebra Nata. - V mestu Accettura v Bazilikati po slovenskemu slikarju in grafiku Lojzetu Spacalu poimenovali ulico. - Slovenski rokometaši se bodo pomerili z Islandijo, polfinale še ni povsem izgubljen.
Po dveh mesecih od silovite ujme, ki je prizadela Goriška Brda, so sinoči pripadniki Slovenske vojske pod vasjo Snežeče postavili zasilni most. Ta je izjemno pomemben za domačine, predvsem iz Vedrijana in okoliških vasic, saj omogoča, da so v središču briške občine v le nekaj minutah vožnje. Most bo prevozen v naslednjih dneh, napoveduje župan Franc Mužič. V Kanalu ob Soči so na včerajšnji očinski seji potrdili proračun v prvem branju, iz katerega je umaknjen nakup vodarne Močila. Proračun predvideva dobre štiri milijone evrov primanjkjaja, pokrili naj bi ga z lanskimi sredstvi in z zadolžitvijo. V oddaji tudi o tem: - Kallas pozvala h krepitvi evropskega stebra Nata. - V mestu Accettura v Bazilikati po slovenskemu slikarju in grafiku Lojzetu Spacalu poimenovali ulico. - Slovenski rokometaši se bodo pomerili z Islandijo, polfinale še ni povsem izgubljen.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Leila iz Maribora je kot prostovoljka nenasilne organizacije ISM - International Solidarity Movement decembra za nekaj tednov odpotovala na Zahodni breg, da bi pomagala dokumentirati nasilje, ki ga nad Palestinci izvajajo izraelski: policija, vojska in nezakoniti naseljenci. Pretresli sta jo surovost, s katero preganjajo ljudi z njihovih domov in zemlje, in pozitivnost ljudi kljub temu da že generacije Palestincev živijo, obkrožene z nasiljem in vojno. Sogovornica priimka ne razkriva, da ne bi imela težav pri prehodu meje, ko se bo vračala na Zahodni breg. Še k fotografiji, ki jo je posnela sogovornica Leila - britanski vizualni umetnik Banksy je na betonske bloke na Zahodnem bregu (nasproti svojega hotela v Betlehemu) narisal vizijo razgleda, kot bi morda bil, če ga ne bi onemogočal zid. Ta obenem ponazarja vso krutost delitve ljudi in je kritika družbe, ki zgolj nemo opazuje protipravno prisvajanje okupiranih palestinskih ozemelj, še pove sogovornica.
Leila iz Maribora je kot prostovoljka nenasilne organizacije ISM - International Solidarity Movement decembra za nekaj tednov odpotovala na Zahodni breg, da bi pomagala dokumentirati nasilje, ki ga nad Palestinci izvajajo izraelski: policija, vojska in nezakoniti naseljenci. Pretresli sta jo surovost, s katero preganjajo ljudi z njihovih domov in zemlje, in pozitivnost ljudi kljub temu da že generacije Palestincev živijo, obkrožene z nasiljem in vojno. Sogovornica priimka ne razkriva, da ne bi imela težav pri prehodu meje, ko se bo vračala na Zahodni breg. Še k fotografiji, ki jo je posnela sogovornica Leila - britanski vizualni umetnik Banksy je na betonske bloke na Zahodnem bregu (nasproti svojega hotela v Betlehemu) narisal vizijo razgleda, kot bi morda bil, če ga ne bi onemogočal zid. Ta obenem ponazarja vso krutost delitve ljudi in je kritika družbe, ki zgolj nemo opazuje protipravno prisvajanje okupiranih palestinskih ozemelj, še pove sogovornica.
Poslušajte Zupanove izvedbe v delih Wolfganga Amadeusa Mozarta, Carla Marie von Webra, Jeana Riviera in Jakoba Ježa. V Arsovih spominčicah predstavljamo izbor skladb s klarinetistom Alojzem Zupanom, ki je bil dolgoletni član in solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana od sezone 1957/1958 do sezone 1999/2000 in ustanovni član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, v katerem je igral od leta 1958 do prenehanja delovanja leta 1990. Alojz Zupan je leta 1961 diplomiral iz klarineta pri profesorju Mihaelu Gunzku na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je od leta 1974 do upokojitve tudi sam poučeval in bil predstojnik oddelka za pihala, trobila in tolkala, med letoma 1989 in 2007 pa je vodil tudi Delavsko godbo Trbovlje. Za svoje umetniško delo je prejel številna priznanja in nagrade, med njimi Bettetovo nagrado za vrhunske solistične glasbene nastope, leta 1982, in nagrado Prešernovega sklada s Pihalnim kvintetom RTV Ljubljana, leta 1983. Alojza Zupana bomo predstavili kot solista in komornega glasbenika v 1. stavku Koncertantne simfonije v Es-duru za oboo, klarinet, rog in fagot, KV297b, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Concertinu za klarinet in orkester v Es-duru, op. 26, Carla Marie von Webra, Koncertu za klarinet in godalni orkester Jeana Riviera in Strofah za oboo, klarinet in godala Jakoba Ježa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 29. januarja ob 17.05.
Poslušajte Zupanove izvedbe v delih Wolfganga Amadeusa Mozarta, Carla Marie von Webra, Jeana Riviera in Jakoba Ježa. V Arsovih spominčicah predstavljamo izbor skladb s klarinetistom Alojzem Zupanom, ki je bil dolgoletni član in solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana od sezone 1957/1958 do sezone 1999/2000 in ustanovni član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, v katerem je igral od leta 1958 do prenehanja delovanja leta 1990. Alojz Zupan je leta 1961 diplomiral iz klarineta pri profesorju Mihaelu Gunzku na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je od leta 1974 do upokojitve tudi sam poučeval in bil predstojnik oddelka za pihala, trobila in tolkala, med letoma 1989 in 2007 pa je vodil tudi Delavsko godbo Trbovlje. Za svoje umetniško delo je prejel številna priznanja in nagrade, med njimi Bettetovo nagrado za vrhunske solistične glasbene nastope, leta 1982, in nagrado Prešernovega sklada s Pihalnim kvintetom RTV Ljubljana, leta 1983. Alojza Zupana bomo predstavili kot solista in komornega glasbenika v 1. stavku Koncertantne simfonije v Es-duru za oboo, klarinet, rog in fagot, KV297b, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Concertinu za klarinet in orkester v Es-duru, op. 26, Carla Marie von Webra, Koncertu za klarinet in godalni orkester Jeana Riviera in Strofah za oboo, klarinet in godala Jakoba Ježa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 29. januarja ob 17.05.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Na mariborski občini želijo najeti drugo radarsko napravo - Na Goričkem iščejo načine za združitev trajnostnega kmetijstva, ohranitve krajine in življenja lokalnih skupnosti - Ta konec tedna napovedane stavke nogometašev za zdaj ne bo
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Na mariborski občini želijo najeti drugo radarsko napravo - Na Goričkem iščejo načine za združitev trajnostnega kmetijstva, ohranitve krajine in življenja lokalnih skupnosti - Ta konec tedna napovedane stavke nogometašev za zdaj ne bo
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ste vedeli, da se pod Litijo skriva pravo podzemno bogastvo? Limonitni kapniki, šestdeset različnih vrst mineralov, izjemna barvitost in mali podkovnjak … Prvi se na obisk odpravlja v rudnik Sitarjevec, ki je eden najstarejših in najbolj pisanih rudnikov v tem delu Evrope, obiskovalce pa vabi s številnimi zanimivimi programi.
Ste vedeli, da se pod Litijo skriva pravo podzemno bogastvo? Limonitni kapniki, šestdeset različnih vrst mineralov, izjemna barvitost in mali podkovnjak … Prvi se na obisk odpravlja v rudnik Sitarjevec, ki je eden najstarejših in najbolj pisanih rudnikov v tem delu Evrope, obiskovalce pa vabi s številnimi zanimivimi programi.
Prejemnica nagrade Prešernovega sklada za literaturo je pesnica in prevajalka Ana Pepelnik, ki je priznanje prejela za svojo osmo izvirno knjigo poezije V drevo. V njej se zgoščen miselni tok brez ločil, pogosto oblikuje v več strani dolge pesmi v prozi, včasih v psalme, včasih zgolj v drobne pesmi ali njihove okruške. Bralca hipoma potegne vase in mu nudi užitka polno plavanje prek brzic, meandrov, pritokov ali ponikev. Čeprav so pesmi prežete s tematizacijo ustvarjalnega postopka, Ana Pepelnik vanje spretno integrira intimna in univerzalnejša bivanjska vprašanja. Njeni pisavi tudi tokrat dajo poseben čar dobro umerjene čustvene intonacije ter nepretencioznost in blagost izreke. Z Ano Pepelnik smo se o knjigi V drevo, ki je izšla pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa, pogovarjali julija lani, takrat je tudi interpretirala nekaj pesmi iz knjige.
Prejemnica nagrade Prešernovega sklada za literaturo je pesnica in prevajalka Ana Pepelnik, ki je priznanje prejela za svojo osmo izvirno knjigo poezije V drevo. V njej se zgoščen miselni tok brez ločil, pogosto oblikuje v več strani dolge pesmi v prozi, včasih v psalme, včasih zgolj v drobne pesmi ali njihove okruške. Bralca hipoma potegne vase in mu nudi užitka polno plavanje prek brzic, meandrov, pritokov ali ponikev. Čeprav so pesmi prežete s tematizacijo ustvarjalnega postopka, Ana Pepelnik vanje spretno integrira intimna in univerzalnejša bivanjska vprašanja. Njeni pisavi tudi tokrat dajo poseben čar dobro umerjene čustvene intonacije ter nepretencioznost in blagost izreke. Z Ano Pepelnik smo se o knjigi V drevo, ki je izšla pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa, pogovarjali julija lani, takrat je tudi interpretirala nekaj pesmi iz knjige.
Umetniško-glasbeni projekt RHapsodija 9 združuje poezijo, glasbo in vizualno umetnost v enovito zgodbo o navdihu in notranji moči, ki čustveni naboj preobraža v ustvarjalnost. Glasbene in besedne ideje Darje Furek in Ota Pestnerja so oživili številni slovenski pevci in pevke različnih generacij. Več o projektu pa oba avtorja.
Umetniško-glasbeni projekt RHapsodija 9 združuje poezijo, glasbo in vizualno umetnost v enovito zgodbo o navdihu in notranji moči, ki čustveni naboj preobraža v ustvarjalnost. Glasbene in besedne ideje Darje Furek in Ota Pestnerja so oživili številni slovenski pevci in pevke različnih generacij. Več o projektu pa oba avtorja.
Kakšno zdravstvo zapušča ta vlada za seboj, je pacientom bolje kot prej? Komu so koristili reformni ukrepi? Kako zadržati vrhunske specialiste v javnem zdravstvu? Zdravstvena blagajna napoveduje finančno stresno leto, se morajo pacienti bati krčenja pravic? Celo na primarni ravni nekateri napovedujejo samoplačniške pakete! Foto: Daniel Novakovič STA
Kakšno zdravstvo zapušča ta vlada za seboj, je pacientom bolje kot prej? Komu so koristili reformni ukrepi? Kako zadržati vrhunske specialiste v javnem zdravstvu? Zdravstvena blagajna napoveduje finančno stresno leto, se morajo pacienti bati krčenja pravic? Celo na primarni ravni nekateri napovedujejo samoplačniške pakete! Foto: Daniel Novakovič STA
Ravel je bil očaran nad eksotičnimi kulturami in v svoja dela je rad vpeljeval melodije in ritme ljudske glasbe. Eden izmed njegovih prvih izletov v glasbeni svet zunaj Francije je navdahnila iznajdljiva vezirjeva hči Šeherezada, ki si je s pripovedovanjem zgodb tisočinenkrat podaljšala življenje. Ravel je skladbo z naslovom Šeherezada prvič napisal leta 1889, in sicer Uverturo Šeherezada za simfonični orkester, leta 1903 pa je za mezzosopran in orkester napisal še pesnitve.
Ravel je bil očaran nad eksotičnimi kulturami in v svoja dela je rad vpeljeval melodije in ritme ljudske glasbe. Eden izmed njegovih prvih izletov v glasbeni svet zunaj Francije je navdahnila iznajdljiva vezirjeva hči Šeherezada, ki si je s pripovedovanjem zgodb tisočinenkrat podaljšala življenje. Ravel je skladbo z naslovom Šeherezada prvič napisal leta 1889, in sicer Uverturo Šeherezada za simfonični orkester, leta 1903 pa je za mezzosopran in orkester napisal še pesnitve.
Mariborske ceste in pločniki so v zadnjih tednih pritegnili veliko pozornosti javnosti. Prekrila jih je poledica. Občina je na novo lokacijo premaknila prometni radar. Številne pa zanima, ali bo občina po napovedanem začetku t. i. Masterplana le začela pospešeno obnavljati cestišča. O tem in še več v tokratni rubriki Maribor, imamo problem.
Mariborske ceste in pločniki so v zadnjih tednih pritegnili veliko pozornosti javnosti. Prekrila jih je poledica. Občina je na novo lokacijo premaknila prometni radar. Številne pa zanima, ali bo občina po napovedanem začetku t. i. Masterplana le začela pospešeno obnavljati cestišča. O tem in še več v tokratni rubriki Maribor, imamo problem.
Letošnji januar zaznamujejo prave zimske temperature, kar za sabo potegne tudi višje stroške ogrevanja. A kljub temu lahko z nekoliko nižjo temperaturo v prostoru in dolgimi rokavi na sebi občutno znižamo stroške ogrevanja, opozarja Zveza potrošnikov Slovenije. FOTO: EPA
Letošnji januar zaznamujejo prave zimske temperature, kar za sabo potegne tudi višje stroške ogrevanja. A kljub temu lahko z nekoliko nižjo temperaturo v prostoru in dolgimi rokavi na sebi občutno znižamo stroške ogrevanja, opozarja Zveza potrošnikov Slovenije. FOTO: EPA
Slovenski rokometaši so na evropskem prvenstvu proti Hrvaški odigrali ključno tekmo za preboj v polfinale, alpski smučarji tekmujejo pod žarometi v Schladmingu, včeraj pa se je predstavila tudi slovenska olimpijska odprava.
Slovenski rokometaši so na evropskem prvenstvu proti Hrvaški odigrali ključno tekmo za preboj v polfinale, alpski smučarji tekmujejo pod žarometi v Schladmingu, včeraj pa se je predstavila tudi slovenska olimpijska odprava.
Stroški ogrevanja so v mrzlih zimah kot je letošnja, še nekoliko višji, za tiste, ki živijo v energetsko potratnih nepremičninah, pa lahko postanejo neobvladljivi. Najemniki stanovanj so pri obvladovanju stroškov precej nemočni, medtem ko imajo lastniki nepremičnin na voljo tudi nekaj subvencij, ki jih nudi Eko sklad. Kdo je upravičen do 100% subvencije, kakšen je postopek in kako jim ne le do subvencije, pač pa tudi do dejanske izvedbe projekta lahko pomagajo t.i. koordinatorji?
Stroški ogrevanja so v mrzlih zimah kot je letošnja, še nekoliko višji, za tiste, ki živijo v energetsko potratnih nepremičninah, pa lahko postanejo neobvladljivi. Najemniki stanovanj so pri obvladovanju stroškov precej nemočni, medtem ko imajo lastniki nepremičnin na voljo tudi nekaj subvencij, ki jih nudi Eko sklad. Kdo je upravičen do 100% subvencije, kakšen je postopek in kako jim ne le do subvencije, pač pa tudi do dejanske izvedbe projekta lahko pomagajo t.i. koordinatorji?
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
Jutranji koncert, kjer se dan začne z glasbo. Skupina De Vu v intimnem radijskem okolju – akustično, iskreno in brez hitenja. Pesmi, pogovor in tišina, ki povedo več kot aplavz.
Jutranji koncert, kjer se dan začne z glasbo. Skupina De Vu v intimnem radijskem okolju – akustično, iskreno in brez hitenja. Pesmi, pogovor in tišina, ki povedo več kot aplavz.
Mraz, sneg in poledica so v prvih tednih letošnjega leta botrovali izrazitemu porastu števila intervencij na cesti. Vremenske razmere v zimskih mesecih od voznikov terjajo več pozornosti, ne samo na cesti, pač pa tudi pri skrbi za vozilo, saj je mogoče številne okvare preprečiti z rednim in ustreznim vzdrževanjem. Analize za lansko in začetek letošnjega leta kažejo, da so najpogostejši razlogi za pomoč na cesti težave z akumulatorjem in zagonom vozila, sledijo okvare motorja in izpuha ter težave s krmiljenjem, vzmetenjem in zavorami. Zakaj priprava vozila na zimo ni samo menjava pnevmatik, katere komponente je v mrzlih mesecih dobro preveriti, zakaj je stanje akumulatorja pogosto problem pozimi? Na vprašanja odgovarja Iztok Podobnik, direktor mobilnostnih storitev pri AMZS-ju.
Mraz, sneg in poledica so v prvih tednih letošnjega leta botrovali izrazitemu porastu števila intervencij na cesti. Vremenske razmere v zimskih mesecih od voznikov terjajo več pozornosti, ne samo na cesti, pač pa tudi pri skrbi za vozilo, saj je mogoče številne okvare preprečiti z rednim in ustreznim vzdrževanjem. Analize za lansko in začetek letošnjega leta kažejo, da so najpogostejši razlogi za pomoč na cesti težave z akumulatorjem in zagonom vozila, sledijo okvare motorja in izpuha ter težave s krmiljenjem, vzmetenjem in zavorami. Zakaj priprava vozila na zimo ni samo menjava pnevmatik, katere komponente je v mrzlih mesecih dobro preveriti, zakaj je stanje akumulatorja pogosto problem pozimi? Na vprašanja odgovarja Iztok Podobnik, direktor mobilnostnih storitev pri AMZS-ju.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
V koronačasu smo zabeležili prvo večje povpraševanje po električnih kolesih, po nekajletnem upadu prodaje, pa se ta spet veča. Električna kolesa poleg mnogih prednostih prinašajo tudi različne izzive – za promet, zakonodajo in družbo. Po eni strani kolesarske proge niso prilagojene večjim hitrostim, uporabniki ob neuporabi zaščitne opreme zaradi višjih hitrosti lahko v primeru nesreč utrpijo hujše poškodbe, po drugi strani pa so električna kolesa prinesla nekaj izzivov tudi serviserjem. Kako narediti delo serviserjev enostavnejše in učinkovitejše, so se leta 2020 vprašali trije prijatelji, strojniki po izobrazbi, in v dobrem letu so prišli do rešitve in svojega podjetja – DBDtools.
V koronačasu smo zabeležili prvo večje povpraševanje po električnih kolesih, po nekajletnem upadu prodaje, pa se ta spet veča. Električna kolesa poleg mnogih prednostih prinašajo tudi različne izzive – za promet, zakonodajo in družbo. Po eni strani kolesarske proge niso prilagojene večjim hitrostim, uporabniki ob neuporabi zaščitne opreme zaradi višjih hitrosti lahko v primeru nesreč utrpijo hujše poškodbe, po drugi strani pa so električna kolesa prinesla nekaj izzivov tudi serviserjem. Kako narediti delo serviserjev enostavnejše in učinkovitejše, so se leta 2020 vprašali trije prijatelji, strojniki po izobrazbi, in v dobrem letu so prišli do rešitve in svojega podjetja – DBDtools.
Wolfgang Amadeus Mozart se je s svojo genialnostjo zapisal v glasbeno zgodovino, s svojimi deli pa je močno vplival tudi na ustvarjanje poznejših skladateljev. Na sporedu: Wolfgang Amadeus Mozart: Uvertura k operi Čarobna piščal, K 620 Fernando Sor: Introdukcija in variacije na Mozartovo temo Oh cara armonia iz opere Čarobna piščal, op. 9 Mihail Ivanovič Glinka: Variacije na Mozartovo temo za klavir Peter Iljič Čajkovski: Suita za orkester št. 4 v G – duru, op. 61 (Mozartiana) Wolfgang Amadeus Mozart / Jens Schöwing: Adagio iz Sonate za klavir št.12
Wolfgang Amadeus Mozart se je s svojo genialnostjo zapisal v glasbeno zgodovino, s svojimi deli pa je močno vplival tudi na ustvarjanje poznejših skladateljev. Na sporedu: Wolfgang Amadeus Mozart: Uvertura k operi Čarobna piščal, K 620 Fernando Sor: Introdukcija in variacije na Mozartovo temo Oh cara armonia iz opere Čarobna piščal, op. 9 Mihail Ivanovič Glinka: Variacije na Mozartovo temo za klavir Peter Iljič Čajkovski: Suita za orkester št. 4 v G – duru, op. 61 (Mozartiana) Wolfgang Amadeus Mozart / Jens Schöwing: Adagio iz Sonate za klavir št.12
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Državni zbor tudi o enotni ureditvi pogoja nekaznovanosti za vse voljene funkcionarje - Mariborska urgenca praznuje 10 let delovanja - V Občini Rače–Fram zaključujejo tri pomembne investicije - Hrvati previsoka ovira za slovenske rokometaše
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Državni zbor tudi o enotni ureditvi pogoja nekaznovanosti za vse voljene funkcionarje - Mariborska urgenca praznuje 10 let delovanja - V Občini Rače–Fram zaključujejo tri pomembne investicije - Hrvati previsoka ovira za slovenske rokometaše
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
Pesnica Maruša Mugerli Lavrenčič je leta 2019 prejela pesniško nagrado Fanny Haussmann za najboljši cikel pesmi, leta 2021 pa si je prislužila še eno nominacijo za to nagrado. Pesmi objavlja v revijah Apokalipsa, Primorska srečanja, Vpogledi in November. Dela tudi kot prevajalka, urednica in bibliotekarka. Leta 2021 je izdala pesniški prvenec z naslovom Pravi kot, iz katere je tudi pesem Črni ptič. Lani pa je izšla že njena nova zbirka z naslovom Od daleč. Interpretka Sabina Kogovšek, rešiserka Saška Rakef, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2023.
Pesnica Maruša Mugerli Lavrenčič je leta 2019 prejela pesniško nagrado Fanny Haussmann za najboljši cikel pesmi, leta 2021 pa si je prislužila še eno nominacijo za to nagrado. Pesmi objavlja v revijah Apokalipsa, Primorska srečanja, Vpogledi in November. Dela tudi kot prevajalka, urednica in bibliotekarka. Leta 2021 je izdala pesniški prvenec z naslovom Pravi kot, iz katere je tudi pesem Črni ptič. Lani pa je izšla že njena nova zbirka z naslovom Od daleč. Interpretka Sabina Kogovšek, rešiserka Saška Rakef, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2023.
Volitve se nezadržno bližajo. Trendi v javnomnenjskih raziskavah še naprej kažejo na relativno zmago Janševe SDS, ki ji sledi Golobova Svoboda; po projekcijah pa je skupno v rahli prednosti desnica. Medtem ko levi blok stopnjuje opozarjanje pred četrto Janševo vlado, se na desni ostri spor Janša-Logar, nad katerim še vedno visi vprašanje, ali je resničen. Ob vseh strategijah je vprašanje, kaj nagovarja volivce in ali razprava še dosega vsakdanje skrbi ljudi. Gost Ob osmih je filozof Boris Vezjak.
Volitve se nezadržno bližajo. Trendi v javnomnenjskih raziskavah še naprej kažejo na relativno zmago Janševe SDS, ki ji sledi Golobova Svoboda; po projekcijah pa je skupno v rahli prednosti desnica. Medtem ko levi blok stopnjuje opozarjanje pred četrto Janševo vlado, se na desni ostri spor Janša-Logar, nad katerim še vedno visi vprašanje, ali je resničen. Ob vseh strategijah je vprašanje, kaj nagovarja volivce in ali razprava še dosega vsakdanje skrbi ljudi. Gost Ob osmih je filozof Boris Vezjak.
Italijanski skladatelj Giuseppe Verdi, eden najvplivnejših v 19. stoletju, je že za življenja doživel uspeh in slavo, in čeprav ni zanikal znanja, ki ga je prejel od svojih učiteljev, se je imel za skladatelja samouka, ki je iznašel svoj lastni in edinstveni slog ustvarjanja. Svoje prvo zmagoslavje je doživel s tretjo opero Nabucco, ki jo je napisal za milansko Scalo. Na sporedu: Giuseppe Verdi: Uvertura k operi Nabucco Giuseppe Verdi / Temistocle Solera: Nabucco – recitativ, arija in cabaletta Abigaile iz 2. dejanja Giovanni Bottesini: Elegija za kontrabas in klavir Giovanni Bottesini: Tarantella za kontrabas in klavir
Italijanski skladatelj Giuseppe Verdi, eden najvplivnejših v 19. stoletju, je že za življenja doživel uspeh in slavo, in čeprav ni zanikal znanja, ki ga je prejel od svojih učiteljev, se je imel za skladatelja samouka, ki je iznašel svoj lastni in edinstveni slog ustvarjanja. Svoje prvo zmagoslavje je doživel s tretjo opero Nabucco, ki jo je napisal za milansko Scalo. Na sporedu: Giuseppe Verdi: Uvertura k operi Nabucco Giuseppe Verdi / Temistocle Solera: Nabucco – recitativ, arija in cabaletta Abigaile iz 2. dejanja Giovanni Bottesini: Elegija za kontrabas in klavir Giovanni Bottesini: Tarantella za kontrabas in klavir
Parlament bo danes v okviru zadnje redne seje tega mandata obravnaval več zakonov, ki bodo med drugim urejali nekaznovanost voljenih funkcionarjev. Poslanci bodo obravnavali še predlog sprememb zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Sindikalne centrale ob tem svarijo, da bi nekatera podjetja novo ureditev utegnila izkoristiti kot način za izplačilo dobička. Evro-sredozemska univerza EMUNI se je izselila iz palače Trevisini na Kidričevem nabrežju v Piranu in po novem deluje v Kopru. Prostori v Piranu so naprodaj. V oddaji tudi o tem: - Vlada še ni imenovala novega direktorja Triglavskega narodnega parka: nemoteno delovanje zavoda je ogroženo. - Nova sečnja v Panovcu predvidena za avgust. - Trump napovedal omilitev razmer in umik dela agentov v Minessoti. - Rokometaši Slovenije so v 3. krogu glavnega dela evropskega prvenstva v Malmöju izgubili s Hrvaško.
Parlament bo danes v okviru zadnje redne seje tega mandata obravnaval več zakonov, ki bodo med drugim urejali nekaznovanost voljenih funkcionarjev. Poslanci bodo obravnavali še predlog sprememb zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Sindikalne centrale ob tem svarijo, da bi nekatera podjetja novo ureditev utegnila izkoristiti kot način za izplačilo dobička. Evro-sredozemska univerza EMUNI se je izselila iz palače Trevisini na Kidričevem nabrežju v Piranu in po novem deluje v Kopru. Prostori v Piranu so naprodaj. V oddaji tudi o tem: - Vlada še ni imenovala novega direktorja Triglavskega narodnega parka: nemoteno delovanje zavoda je ogroženo. - Nova sečnja v Panovcu predvidena za avgust. - Trump napovedal omilitev razmer in umik dela agentov v Minessoti. - Rokometaši Slovenije so v 3. krogu glavnega dela evropskega prvenstva v Malmöju izgubili s Hrvaško.
V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo ravnateljico mag. Stašo Florjanič iz Srednje gradbene, geodetske, okoljevarstvene šole in strokovne gimnazije Ljubljana, ki z nami deli svoje izkušnje in poglede na vodenje šole, pomen komunikacije ter gradnjo kulture kakovosti. V ospredju pogovora so zaupanje, skupni cilji in zgled vodstva pri razvoju šole. Pri samoevalvaciji je jasna, odprta in premišljena komunikacija ključna. Ves čas je treba preverjati, ali vsi vključeni proces razumejo enako in ali so cilji resnično skupni. Brez skupnega razumevanja namena in smeri samoevalvacija ne more izpolniti svoje vloge kot orodje za izboljševanje prakse. Komunikacija je eden najpomembnejših dejavnikov delovanja šole. Besede imajo moč, zato jih je treba uporabljati odgovorno in spoštljivo, a hkrati velja poudariti, da komunikacija niso le besede. Dejanja so pogosto najglasnejša oblika sporočanja – skladnost med tem, kar govorimo, in tem, kar počnemo, je temelj zaupanja in kulture kakovosti. Pomembna naloga ravnatelja je, da o samoevalvaciji redno obvešča celoten kolektiv ter zaposlene spodbuja k razumevanju njenega smisla. Ključno je, da samoevalvacijo dojemajo kot priložnost za izboljšave in skupno učenje, ne kot dodatno administrativno obremenitev. Za kakovost so odgovorni vsi zaposleni in sodelavci šole. To zahteva sodelovanje in odprto komunikacijo, ki temeljita na zaupanju, etičnosti in skupnih vrednotah. Šola, iz katere prihaja mag. Florjanič, ima oblikovan etični kodeks, ki ga upoštevajo zaposleni, dijaki in starši ter predstavlja pomembno vodilo za odnose in ravnanja. Ravnatelj v sodelovanju s timom za kakovost soustvarja pozitivno klimo, gradi sodelovanje z različnimi deležniki in spodbuja skupno postavljanje ciljev. Vodstvo zagotavlja neprekinjene komunikacijske procese znotraj šole in navzven ter uporablja različne kanale za dialog in izmenjavo informacij. Komunikacijske sposobnosti učiteljev imajo pri tem ključno vlogo, saj neposredno vplivajo na odnose, učno klimo in kakovost poučevanja. S svojim zgledom, jasnim komuniciranjem in sodelovalnim vodenjem ravnatelj gradi kulturo kakovosti. Če vas zanima, kako lahko vodstvo šole s premišljeno komunikacijo in skupnimi cilji krepi kakovost vzgojno-izobraževalnega dela, vas vabimo k poslušanju podkasta.
V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo ravnateljico mag. Stašo Florjanič iz Srednje gradbene, geodetske, okoljevarstvene šole in strokovne gimnazije Ljubljana, ki z nami deli svoje izkušnje in poglede na vodenje šole, pomen komunikacije ter gradnjo kulture kakovosti. V ospredju pogovora so zaupanje, skupni cilji in zgled vodstva pri razvoju šole. Pri samoevalvaciji je jasna, odprta in premišljena komunikacija ključna. Ves čas je treba preverjati, ali vsi vključeni proces razumejo enako in ali so cilji resnično skupni. Brez skupnega razumevanja namena in smeri samoevalvacija ne more izpolniti svoje vloge kot orodje za izboljševanje prakse. Komunikacija je eden najpomembnejših dejavnikov delovanja šole. Besede imajo moč, zato jih je treba uporabljati odgovorno in spoštljivo, a hkrati velja poudariti, da komunikacija niso le besede. Dejanja so pogosto najglasnejša oblika sporočanja – skladnost med tem, kar govorimo, in tem, kar počnemo, je temelj zaupanja in kulture kakovosti. Pomembna naloga ravnatelja je, da o samoevalvaciji redno obvešča celoten kolektiv ter zaposlene spodbuja k razumevanju njenega smisla. Ključno je, da samoevalvacijo dojemajo kot priložnost za izboljšave in skupno učenje, ne kot dodatno administrativno obremenitev. Za kakovost so odgovorni vsi zaposleni in sodelavci šole. To zahteva sodelovanje in odprto komunikacijo, ki temeljita na zaupanju, etičnosti in skupnih vrednotah. Šola, iz katere prihaja mag. Florjanič, ima oblikovan etični kodeks, ki ga upoštevajo zaposleni, dijaki in starši ter predstavlja pomembno vodilo za odnose in ravnanja. Ravnatelj v sodelovanju s timom za kakovost soustvarja pozitivno klimo, gradi sodelovanje z različnimi deležniki in spodbuja skupno postavljanje ciljev. Vodstvo zagotavlja neprekinjene komunikacijske procese znotraj šole in navzven ter uporablja različne kanale za dialog in izmenjavo informacij. Komunikacijske sposobnosti učiteljev imajo pri tem ključno vlogo, saj neposredno vplivajo na odnose, učno klimo in kakovost poučevanja. S svojim zgledom, jasnim komuniciranjem in sodelovalnim vodenjem ravnatelj gradi kulturo kakovosti. Če vas zanima, kako lahko vodstvo šole s premišljeno komunikacijo in skupnimi cilji krepi kakovost vzgojno-izobraževalnega dela, vas vabimo k poslušanju podkasta.
Državni zbor bo med drugim obravnaval predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Vlada želi z njim z ustreznejšimi pogoji omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej. Kot je pojasnil gospodarski minister Matjaž Han, bi država to spodbujala z ugodnejšo davčno obravnavo. Drugi poudarki: - Slovenska podjetja lahko dolgoročno pričakujejo pozitivni učinek evropskih trgovinskih sporazumov z Indijo in južnoameriškimi državami. - Izraelski premier Benjamin Netanjahu vztraja, da v Gazi ne bo nastala palestinska država. - Rokometna reprezentanca le še s teoretičnimi možnostmi za polfinale evropskega prvenstva; z današnjo zmago proti Islandiji bi si zagotovila svetovno prvenstvo.
Državni zbor bo med drugim obravnaval predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Vlada želi z njim z ustreznejšimi pogoji omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej. Kot je pojasnil gospodarski minister Matjaž Han, bi država to spodbujala z ugodnejšo davčno obravnavo. Drugi poudarki: - Slovenska podjetja lahko dolgoročno pričakujejo pozitivni učinek evropskih trgovinskih sporazumov z Indijo in južnoameriškimi državami. - Izraelski premier Benjamin Netanjahu vztraja, da v Gazi ne bo nastala palestinska država. - Rokometna reprezentanca le še s teoretičnimi možnostmi za polfinale evropskega prvenstva; z današnjo zmago proti Islandiji bi si zagotovila svetovno prvenstvo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Po sinočnjem nočnem veleslalomu alpske smučarje danes pod žarometi v Schladmingu čaka še slalom za točke svetovnega pokala.
Po sinočnjem nočnem veleslalomu alpske smučarje danes pod žarometi v Schladmingu čaka še slalom za točke svetovnega pokala.
Skladateljska prizadevanja Leopolda Mozarta je kmalu zasenčila izredna nadarjenost njegovega sina Wolfganga. Njegovemu odličnemu glasbenemu vodstvu muzikologi pripisujejo zasluge za to, da se je Wolfgang Amadeus Mozart iz izjemno nadarjenega dečka lahko razvil v genialnega zrelega glasbenika. Na sporedu: Johann Georg Leopold Mozart: Koncert v D - duru Wolfgang Amadeus Mozart: Sonata za klavir in violino v A – duru, K 305 Ignaz Joseph Pleyel: Koncert za klarinet v B - duru Sylvius Leopold Weiss: Fantazija
Skladateljska prizadevanja Leopolda Mozarta je kmalu zasenčila izredna nadarjenost njegovega sina Wolfganga. Njegovemu odličnemu glasbenemu vodstvu muzikologi pripisujejo zasluge za to, da se je Wolfgang Amadeus Mozart iz izjemno nadarjenega dečka lahko razvil v genialnega zrelega glasbenika. Na sporedu: Johann Georg Leopold Mozart: Koncert v D - duru Wolfgang Amadeus Mozart: Sonata za klavir in violino v A – duru, K 305 Ignaz Joseph Pleyel: Koncert za klarinet v B - duru Sylvius Leopold Weiss: Fantazija
Rožnata dolina je prostor tistih, na katere radi lepimo nalepke z lastnimi idejami o tem, kdo so. Vojakinjo sem povabila, ker je v teh časih, žal, zelo aktualna sogovornica. Emilija Štempelj je pripadnica 16. centra za nadzor in kontrolo zračnega prostora Republike Slovenije. Kako se v pretežno moškem poklicu znajde ženska, ali je patriotinja, bi bila pripravljena za državo umreti? Kaj je odgovorila hčerki, ko jo je vprašala, ali bo šla v vojno ona ali njen oče? In kje je meja, ko ukaza ne bi izvršila? Odgovori v novi epizodi doline rož, ne orožja.
Rožnata dolina je prostor tistih, na katere radi lepimo nalepke z lastnimi idejami o tem, kdo so. Vojakinjo sem povabila, ker je v teh časih, žal, zelo aktualna sogovornica. Emilija Štempelj je pripadnica 16. centra za nadzor in kontrolo zračnega prostora Republike Slovenije. Kako se v pretežno moškem poklicu znajde ženska, ali je patriotinja, bi bila pripravljena za državo umreti? Kaj je odgovorila hčerki, ko jo je vprašala, ali bo šla v vojno ona ali njen oče? In kje je meja, ko ukaza ne bi izvršila? Odgovori v novi epizodi doline rož, ne orožja.
Znameniti Jezusov Govor na gori, kot ga predstavi evangelist Matej, se začenja z blagri: blagor ubogim v duhu, blagor krotkim, žalostnim, usmiljenim, miroljubnim, čistim v srcu, preganjanim zaradi pravice itd. Kako drzna je beseda blagor ob držah, pri katerih človek današnje družbe raje vzklike: Gorje! Ta je preveč krotak in miren! Revež, s tem ne bo nikamor prišel! In kdo si danes še upa reči blagor nekomu, ki je po krivici preganjan, in je zaradi moči medijev lahko v enem samem dnevu ob dobro ime? Vendar Jezus s temi blagri in z držami, ki jih postavi kot svetilnik, misli povsem zares. Ničesar ne predlaga svojim učencem, kar ne bi sam živel. Blagri so drže Njegovega srca. On, kot Bog in človek, je v ta svet vpeljal drugačno, ne zemeljsko, ampak nebeško ravnanje in Božjo miselnost. Osolil je ta svet, ki je z grehom izgubil pravi okus in pomen, ga ozdravil in dopolnil ter vanj vnesel drugačno zakonitost. Ne več: Oko za oko, zob za zob, roko za roko, nogo za nogo (2 Mz 21,24), kot je bilo zapisano v Mojzesovi postavi, ampak: Če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. In če te kdo sili eno miljo daleč, pojdi z njim dve (Mt 5,39-41). Vendar to ni zgolj stvar dobre volje ali askeze. Nekaj več je: gre za resnično ljubezen, tisto ljubezen, ki ima izvor v Bogu Očetu in smo jo od njega tudi prejeli. Vse življenje Božjega Sina je bilo ljubeče darovanje. Do zadnje kaplje krvi, do smrti na križu je v svojem telesu živel te drže, ki jih blagruje. Nato pa je s svojim vstajenjem od mrtvih razodel, kakšen je izid takšnega življenja. Ne le zanj, ampak za vsakega od nas. Vsak, ki se okuži z Božjo ljubeznijo, ima takšno upanje. Jezus Kristus v blagrih ne poveličuje žalosti ali preganjanja zaradi trpljenja, ki ga povzročata človeku, ampak blagruje ljubezen, s katero ta človek trpi, kajti v ljubezni se skriva in razodeva Božje delovanje in njegova bližina. Kaj bomo torej imeli od tega, če bomo ljudje blagrov in bomo živeli tako, kot se nam »po človeško« ne splača? Vsak blagor prinaša tudi obljubo. Gospod nam obljublja tolažbo, polnost življenja, Božje sinovstvo in delež pri njegovem kraljestvu. Da, obljublja nam svoje vstajenje, kajti vse te obljube najdejo uresničitev v vstalem Kristusu.
Znameniti Jezusov Govor na gori, kot ga predstavi evangelist Matej, se začenja z blagri: blagor ubogim v duhu, blagor krotkim, žalostnim, usmiljenim, miroljubnim, čistim v srcu, preganjanim zaradi pravice itd. Kako drzna je beseda blagor ob držah, pri katerih človek današnje družbe raje vzklike: Gorje! Ta je preveč krotak in miren! Revež, s tem ne bo nikamor prišel! In kdo si danes še upa reči blagor nekomu, ki je po krivici preganjan, in je zaradi moči medijev lahko v enem samem dnevu ob dobro ime? Vendar Jezus s temi blagri in z držami, ki jih postavi kot svetilnik, misli povsem zares. Ničesar ne predlaga svojim učencem, kar ne bi sam živel. Blagri so drže Njegovega srca. On, kot Bog in človek, je v ta svet vpeljal drugačno, ne zemeljsko, ampak nebeško ravnanje in Božjo miselnost. Osolil je ta svet, ki je z grehom izgubil pravi okus in pomen, ga ozdravil in dopolnil ter vanj vnesel drugačno zakonitost. Ne več: Oko za oko, zob za zob, roko za roko, nogo za nogo (2 Mz 21,24), kot je bilo zapisano v Mojzesovi postavi, ampak: Če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. In če te kdo sili eno miljo daleč, pojdi z njim dve (Mt 5,39-41). Vendar to ni zgolj stvar dobre volje ali askeze. Nekaj več je: gre za resnično ljubezen, tisto ljubezen, ki ima izvor v Bogu Očetu in smo jo od njega tudi prejeli. Vse življenje Božjega Sina je bilo ljubeče darovanje. Do zadnje kaplje krvi, do smrti na križu je v svojem telesu živel te drže, ki jih blagruje. Nato pa je s svojim vstajenjem od mrtvih razodel, kakšen je izid takšnega življenja. Ne le zanj, ampak za vsakega od nas. Vsak, ki se okuži z Božjo ljubeznijo, ima takšno upanje. Jezus Kristus v blagrih ne poveličuje žalosti ali preganjanja zaradi trpljenja, ki ga povzročata človeku, ampak blagruje ljubezen, s katero ta človek trpi, kajti v ljubezni se skriva in razodeva Božje delovanje in njegova bližina. Kaj bomo torej imeli od tega, če bomo ljudje blagrov in bomo živeli tako, kot se nam »po človeško« ne splača? Vsak blagor prinaša tudi obljubo. Gospod nam obljublja tolažbo, polnost življenja, Božje sinovstvo in delež pri njegovem kraljestvu. Da, obljublja nam svoje vstajenje, kajti vse te obljube najdejo uresničitev v vstalem Kristusu.
Poslanci nadaljuejo zadnje plenarno zasedanje v tem mandatu, v katerem bodo tokrat razpravljali o vladnih predlogih sprememb za boljšo udeležbo delavcev pri dobičku. Dosedanji zakoni je namreč zaradi preostrih pogojev izkoristilo le prgišče podjetij. Vlada želi davčne ugodnosti za delitev dobička razširiti, vendar je po besedah gospodarskega ministra Matjaža Hana upoštevala tudi možnosti zlorab. Druge teme: - Sporazum med Unijo in Indijo dobrodošel tudi za slovenska podjetja - Trump napovedal omilitev napetosti v Minnesoti - Ljubljanska komunala bo prihodnji mesec podražila storitve
Poslanci nadaljuejo zadnje plenarno zasedanje v tem mandatu, v katerem bodo tokrat razpravljali o vladnih predlogih sprememb za boljšo udeležbo delavcev pri dobičku. Dosedanji zakoni je namreč zaradi preostrih pogojev izkoristilo le prgišče podjetij. Vlada želi davčne ugodnosti za delitev dobička razširiti, vendar je po besedah gospodarskega ministra Matjaža Hana upoštevala tudi možnosti zlorab. Druge teme: - Sporazum med Unijo in Indijo dobrodošel tudi za slovenska podjetja - Trump napovedal omilitev napetosti v Minnesoti - Ljubljanska komunala bo prihodnji mesec podražila storitve
Vrnitev volka v evropski prostor deluje kot lakmusov papir: ob stiku z resničnostjo razkrije globoko zakoreninjene družbene napetosti. Na eni strani je idealizirana podoba divjine, na drugi vsakdanja realnost podeželja, kjer volk ni simbol, temveč konkretna in otipljiva grožnja. Volk Slavc se je skotil v Sloveniji in prehodil več kot 1500 kilometrov do Italije, kjer je ustvaril nov zarod. Njegova sled nas uči, da prihodnost ne pomeni vrnitve v idilo preteklosti, temveč zahteva nenehno pogajanje: med človekom in divjino, med redom in kaosom, med strahom in upanjem. To občutijo tudi na Blokah, ki so eno izmed območij v Sloveniji, kjer je srečanje z medvedom skorajda nekaj vsakdanjega, domačini pa pogosto naletijo tudi na sledi volkov in risov. Kako torej urediti »odnose« in omogočiti sobivanje med ljudmi in velikimi zvermi?
Vrnitev volka v evropski prostor deluje kot lakmusov papir: ob stiku z resničnostjo razkrije globoko zakoreninjene družbene napetosti. Na eni strani je idealizirana podoba divjine, na drugi vsakdanja realnost podeželja, kjer volk ni simbol, temveč konkretna in otipljiva grožnja. Volk Slavc se je skotil v Sloveniji in prehodil več kot 1500 kilometrov do Italije, kjer je ustvaril nov zarod. Njegova sled nas uči, da prihodnost ne pomeni vrnitve v idilo preteklosti, temveč zahteva nenehno pogajanje: med človekom in divjino, med redom in kaosom, med strahom in upanjem. To občutijo tudi na Blokah, ki so eno izmed območij v Sloveniji, kjer je srečanje z medvedom skorajda nekaj vsakdanjega, domačini pa pogosto naletijo tudi na sledi volkov in risov. Kako torej urediti »odnose« in omogočiti sobivanje med ljudmi in velikimi zvermi?
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.