Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na drugi nedeljski matineji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija sta se kot solista predstavila Uršula in Yasumichi Iwaki, program pa je bil v celoti posvečen zvoku godal. Zvenele so štiri skladbe, ki v raznolikih slogih in razpoloženjih razkrivajo izrazno širino godalnega repertoarja ter komorno muziciranje kot osrednje vodilo letošnjega matinejskega cikla.
Na drugi nedeljski matineji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija sta se kot solista predstavila Uršula in Yasumichi Iwaki, program pa je bil v celoti posvečen zvoku godal. Zvenele so štiri skladbe, ki v raznolikih slogih in razpoloženjih razkrivajo izrazno širino godalnega repertoarja ter komorno muziciranje kot osrednje vodilo letošnjega matinejskega cikla.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Spomine, pisma in potopise namenjamo novinarju, publicistu, prevajalcu in uredniku Božidarju Borku, ki se je rodil 2. februarja pred 130 leti na Gomili pri Kogu, umrl pa 12. decembra 1980 v Ljubljani. Gimnazijo je obiskoval v Varaždinu in Zagrebu, potem se je posvetil novinarstvu. Obvladal je veliko jezikov in iz njih tudi prevajal, pa tudi slovenske avtorje je prevajal v vrsto tujih jezikov. Bil je pomemben posrednik med slovenskimi in slovanskimi ter romanskimi kulturami. Slišali boste poglavje iz knjige Srečanja, ki jo je Božidar Borko napisal leta 1971. Interpretira Branko Jordan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2016. Redakcija Staša Grahek.
Spomine, pisma in potopise namenjamo novinarju, publicistu, prevajalcu in uredniku Božidarju Borku, ki se je rodil 2. februarja pred 130 leti na Gomili pri Kogu, umrl pa 12. decembra 1980 v Ljubljani. Gimnazijo je obiskoval v Varaždinu in Zagrebu, potem se je posvetil novinarstvu. Obvladal je veliko jezikov in iz njih tudi prevajal, pa tudi slovenske avtorje je prevajal v vrsto tujih jezikov. Bil je pomemben posrednik med slovenskimi in slovanskimi ter romanskimi kulturami. Slišali boste poglavje iz knjige Srečanja, ki jo je Božidar Borko napisal leta 1971. Interpretira Branko Jordan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2016. Redakcija Staša Grahek.
Kako lahko, če hočeš, kaj hitro ozdraviš … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisal: Sergej Vladimirovič Mikhalkov. Prevod: Ana Brvar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Kako lahko, če hočeš, kaj hitro ozdraviš … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisal: Sergej Vladimirovič Mikhalkov. Prevod: Ana Brvar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Ljubiteljice in ljubitelje smučarskih skokov sta danes znova razveselila uspeha Domna in Nike Prevc na tekmah v Willingenu v Nemčiji, ki sta bili zadnji pred olimpijskimi igrami. Domen Prevc se je razveseli nove zmage, Njegova sestra Nika Prevc je bila na ženski tekmi tretja. Drugi poudarki oddaje: Mejni prehod Rafa bo lahko prešlo le približno 150 Palestincev Na Hrvaškem priprave na začetek vnovičnega obveznega služenja vojaškega roka Pred svetovnim dnevom mokrišč pozivi k njihovemu skupnemu ohranjanju
Ljubiteljice in ljubitelje smučarskih skokov sta danes znova razveselila uspeha Domna in Nike Prevc na tekmah v Willingenu v Nemčiji, ki sta bili zadnji pred olimpijskimi igrami. Domen Prevc se je razveseli nove zmage, Njegova sestra Nika Prevc je bila na ženski tekmi tretja. Drugi poudarki oddaje: Mejni prehod Rafa bo lahko prešlo le približno 150 Palestincev Na Hrvaškem priprave na začetek vnovičnega obveznega služenja vojaškega roka Pred svetovnim dnevom mokrišč pozivi k njihovemu skupnemu ohranjanju
Konec leta 2024 je v okviru projekta Talenti EU regij in Arsovega cikla Obiski kraljice v živo, v cerkvi sv. Martina na Bledu koncertirala organistka Nika Frelih, za arhiv Radia Slovenija pa je v lanskem letu posnela solistična orgelska dela Georga Muffata, W.A. Mozarta, J. S. Bacha, Paula Hindemitha in Gašperja Jereba. Posnetki so nastali na orglah delavnice orglarstva Močnik v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem.
Konec leta 2024 je v okviru projekta Talenti EU regij in Arsovega cikla Obiski kraljice v živo, v cerkvi sv. Martina na Bledu koncertirala organistka Nika Frelih, za arhiv Radia Slovenija pa je v lanskem letu posnela solistična orgelska dela Georga Muffata, W.A. Mozarta, J. S. Bacha, Paula Hindemitha in Gašperja Jereba. Posnetki so nastali na orglah delavnice orglarstva Močnik v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem.
Športne zanimivosti in odmevi
Športne zanimivosti in odmevi
Športne zanimivosti in odmevi
Športne zanimivosti in odmevi
Športne zanimivosti in odmevi
Športne zanimivosti in odmevi
Športne zanimivosti in odmevi
Športne zanimivosti in odmevi
Športne zanimivosti in odmevi
Športne zanimivosti in odmevi
Športne zanimivosti in odmevi
Športne zanimivosti in odmevi
Športne zanimivosti in odmevi
Športne zanimivosti in odmevi
Športne zanimivosti in odmevi
Športne zanimivosti in odmevi
Športne zanimivosti in odmevi
Športne zanimivosti in odmevi
Športne zanimivosti in odmevi
Športne zanimivosti in odmevi
Športne zanimivosti in odmevi
Športne zanimivosti in odmevi
V pritličju novega stanovanjskega kompleksa Pohorski vrtovi v Oplotnici je pred pol leta dobila nove, večje in svetle prostore oplotniška enota Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Izkušnje prvih mesecev kažejo, da je bila selitev iz prejšnjih prostorov, kjer so se soočali s prostorsko stisko, še kako potrebna in dobrodošla – beležijo namreč skokovito rast tako števila obiskovalcev in izposoje kot tudi vpisa novih članov.
V pritličju novega stanovanjskega kompleksa Pohorski vrtovi v Oplotnici je pred pol leta dobila nove, večje in svetle prostore oplotniška enota Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Izkušnje prvih mesecev kažejo, da je bila selitev iz prejšnjih prostorov, kjer so se soočali s prostorsko stisko, še kako potrebna in dobrodošla – beležijo namreč skokovito rast tako števila obiskovalcev in izposoje kot tudi vpisa novih članov.
Nemški simfonični orkester iz Berlina je 27. junija lani v dvorani Berlinske filharmonije izvedel Uganke in igre za sopran in orkester iz opere Alica v čudežni deželi (2007) uspešne južnokorejske skladateljice Unsuk Chin ter Mahlerjevo Simfonijo št. 4 v G-duru. Osrednja solistka večera je bila sopranistka Hanna-Elisabeth Müller. Dirigent je bil Cornelius Meister. Unsuk Chin od leta 1988 naprej prebiva v Berlinu. Že kot otrok je razvila močno naklonjenost do abstraktnega, nadrealističnega sveta misli. "V mojih sanjah," je v nekem intervjuju izjavila skladateljica, "v mojem sanjskem svetu, bogatem s svetlobo in barvami, so fizikalni zakoni in logične rešitve obrnjeni na glavo. Vizije mojih sanj so zame precej bolj eksistencialna izkušnja kot tisto, kar doživljam v vsakdanjem življenju. Oblikujejo mojo osebnost in so največje veselje mojega življenja." Leta 2007 je končno napočil čas za njeno prvo opero in 30. junija tega leta so v Bavarski državni operi v Münchnu pod taktirko Kenta Nagana premierno izvedli opero Alica v čudežni deželi po istoimenskem fantazijskem romanu in zgodbi Alica v ogledalu. Med ustvarjanjem te glasbe je Unsuk Chin odkrila, da je za odrsko delo našla glasbeni jezik, ki ji prej ni bil znan in je po njenih besedah precej podoben Mahlerjevemu v njegovi 4. simfoniji.
Nemški simfonični orkester iz Berlina je 27. junija lani v dvorani Berlinske filharmonije izvedel Uganke in igre za sopran in orkester iz opere Alica v čudežni deželi (2007) uspešne južnokorejske skladateljice Unsuk Chin ter Mahlerjevo Simfonijo št. 4 v G-duru. Osrednja solistka večera je bila sopranistka Hanna-Elisabeth Müller. Dirigent je bil Cornelius Meister. Unsuk Chin od leta 1988 naprej prebiva v Berlinu. Že kot otrok je razvila močno naklonjenost do abstraktnega, nadrealističnega sveta misli. "V mojih sanjah," je v nekem intervjuju izjavila skladateljica, "v mojem sanjskem svetu, bogatem s svetlobo in barvami, so fizikalni zakoni in logične rešitve obrnjeni na glavo. Vizije mojih sanj so zame precej bolj eksistencialna izkušnja kot tisto, kar doživljam v vsakdanjem življenju. Oblikujejo mojo osebnost in so največje veselje mojega življenja." Leta 2007 je končno napočil čas za njeno prvo opero in 30. junija tega leta so v Bavarski državni operi v Münchnu pod taktirko Kenta Nagana premierno izvedli opero Alica v čudežni deželi po istoimenskem fantazijskem romanu in zgodbi Alica v ogledalu. Med ustvarjanjem te glasbe je Unsuk Chin odkrila, da je za odrsko delo našla glasbeni jezik, ki ji prej ni bil znan in je po njenih besedah precej podoben Mahlerjevemu v njegovi 4. simfoniji.
Izrael je po dveh letih danes poskusno in v omejenem obsegu odprl mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. Jutri naj bi ga odprli za prebivalce Gaze, vendar samo za pešce, ki bodo potrebovali izraelsko dovoljenje. Vodja palestinske mreže nevladnih organizacij Amdžad Šava je povedal, da še vedno nimajo dovolj informacij glede dovoljenj za prehod meje. Druge teme: - Iranske oblasti svarijo pred širšim regionalnim konfliktom v primeru ameriškega napada na Iran - Ogled vodnjaka Trevi v Rimi odslej plačljiv - Nika Prevc tretja na zadnji tekmi pred olimpijskimi igrami
Izrael je po dveh letih danes poskusno in v omejenem obsegu odprl mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. Jutri naj bi ga odprli za prebivalce Gaze, vendar samo za pešce, ki bodo potrebovali izraelsko dovoljenje. Vodja palestinske mreže nevladnih organizacij Amdžad Šava je povedal, da še vedno nimajo dovolj informacij glede dovoljenj za prehod meje. Druge teme: - Iranske oblasti svarijo pred širšim regionalnim konfliktom v primeru ameriškega napada na Iran - Ogled vodnjaka Trevi v Rimi odslej plačljiv - Nika Prevc tretja na zadnji tekmi pred olimpijskimi igrami
Zasavska planinska pot je planinska vezna obhodnica ali planinska transverzala v Sloveniji. Ima že skoraj 70 let svojega obstoja. Leži v Posavskem hribovju. Povezuje Zasavje in Posavje v vezno pot z 19 kontrolnimi točkami (žigi). Dolga je 200 kilometrov, z vzponi 9.613 m in spusti 8.573 m. Razdeljena je na 12 etap, od 4 do 8 ur hoda. Zasavska planinska pot omogoča obhod Posavskega hribovja po urbanih dolinah in samotnih planotah, ob obisku 12 planinskih koč in vaških gostiln.
Zasavska planinska pot je planinska vezna obhodnica ali planinska transverzala v Sloveniji. Ima že skoraj 70 let svojega obstoja. Leži v Posavskem hribovju. Povezuje Zasavje in Posavje v vezno pot z 19 kontrolnimi točkami (žigi). Dolga je 200 kilometrov, z vzponi 9.613 m in spusti 8.573 m. Razdeljena je na 12 etap, od 4 do 8 ur hoda. Zasavska planinska pot omogoča obhod Posavskega hribovja po urbanih dolinah in samotnih planotah, ob obisku 12 planinskih koč in vaških gostiln.
prepevajo odlomke iz del Verdija, Donizettija, Straussa in Bizeta.
prepevajo odlomke iz del Verdija, Donizettija, Straussa in Bizeta.
Govorili bomo o prazniku luči in srečanja z Gospodom. To je svečnica, ki jo praznujemo drugega februarja. Skupaj se bomo vrnili k svetopisemskemu dogodku, ko sta Marija in Jožef prinesla Jezusa v tempelj ter tam srečala Simeona in Ano, ki sta v judovskemu dečku prepoznala obljubljeno Luč sveta. Razmišljali bomo o simboliki sveče kot znamenju Kristusove navzočnosti, vere in upanja ter o blagoslovu sveč, ki nas spremljajo v molitvi skozi vse leto. Dotaknili se bomo tudi ljudskih običajev in pregovorov, ki so se skozi čas prepletali z verskim praznovanjem ter odražali povezanost človeka z naravo in Božjim stvarstvom. Novinar, voditelj in urednik Nejc Krevs bo gostil dr. Matjaža Celarca, docenta na Katedri za sveto pismo in judovstvo ter duhovnika ljubljanske nadškofije.
Govorili bomo o prazniku luči in srečanja z Gospodom. To je svečnica, ki jo praznujemo drugega februarja. Skupaj se bomo vrnili k svetopisemskemu dogodku, ko sta Marija in Jožef prinesla Jezusa v tempelj ter tam srečala Simeona in Ano, ki sta v judovskemu dečku prepoznala obljubljeno Luč sveta. Razmišljali bomo o simboliki sveče kot znamenju Kristusove navzočnosti, vere in upanja ter o blagoslovu sveč, ki nas spremljajo v molitvi skozi vse leto. Dotaknili se bomo tudi ljudskih običajev in pregovorov, ki so se skozi čas prepletali z verskim praznovanjem ter odražali povezanost človeka z naravo in Božjim stvarstvom. Novinar, voditelj in urednik Nejc Krevs bo gostil dr. Matjaža Celarca, docenta na Katedri za sveto pismo in judovstvo ter duhovnika ljubljanske nadškofije.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Stranski učinki, tak je naslov knjige iz leta1980, v kateri je Woody Allen objavil napol dramatizirano zgodbo Moja apologija. Gre za duhovito parafrazo Platonove slovite Apologije, ki tematizira Sokratov zagovor pred tožniki. Allen se v njej znajde v Sokratovi vlogi. Prevajalec Matej Juh, nastopajo Matej Puc, Pavle Ravnohrib, Blaž Šef, Boris Ostan in Branko Jordan, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiser Igor Likar. Leto nastanka 2018.
Stranski učinki, tak je naslov knjige iz leta1980, v kateri je Woody Allen objavil napol dramatizirano zgodbo Moja apologija. Gre za duhovito parafrazo Platonove slovite Apologije, ki tematizira Sokratov zagovor pred tožniki. Allen se v njej znajde v Sokratovi vlogi. Prevajalec Matej Juh, nastopajo Matej Puc, Pavle Ravnohrib, Blaž Šef, Boris Ostan in Branko Jordan, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiser Igor Likar. Leto nastanka 2018.
Podnebna kriza danes zahteva, da na novo premislimo odnos do narave in njeno vlogo v arhitekturi ter oblikovanju. Razstava Je narava moderna? odpira vprašanje, v kolikšni meri so zgodnji modernistični poskusi še vedno relevantni in kako lahko prispevajo k sodobnim razmislekom o trajnosti in podnebni pravičnosti. Za Nedeljsko reportažo je razstavo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje obiskal Miha Žorž.
Podnebna kriza danes zahteva, da na novo premislimo odnos do narave in njeno vlogo v arhitekturi ter oblikovanju. Razstava Je narava moderna? odpira vprašanje, v kolikšni meri so zgodnji modernistični poskusi še vedno relevantni in kako lahko prispevajo k sodobnim razmislekom o trajnosti in podnebni pravičnosti. Za Nedeljsko reportažo je razstavo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje obiskal Miha Žorž.
Tokratno oddajo posvečamo mladim kmetom. Število mladih prevzemnikov je v vsakem programskem obdobju nižje, številke so zaskrbljujoče. Nosilci družinskih kmetij v Sloveniji so v povprečju stari 63 let, delež mlajših od 35 let je dobre 3%. Pred 10. srečanjem mladih prevzemnikov, ki bo prihodnji četrtek popoldan v Šempetru, se bomo v naslednjih minutah pogovarjali, kako mlade kljub izzivom zadržati ali privabiti na kmetije? Slišali bomo Miho Curka, mladega nosilca kmetije z Griča pri Trebnjem. Izvedeli kako ministrstvo za kmetijstvo podpira mlade kmete in generacijsko prenovo kmetijstva in se o izzivih na tem področju pogovarjali z Doris Letina, predstavnico Zveze slovenske podeželske mladine in Jožetom Očkom, koordinatorjem za področje mladih kmetov na Kmetijsko gozdarski zbornici. Oddajo pripravlja Jernejka Drolec.
Tokratno oddajo posvečamo mladim kmetom. Število mladih prevzemnikov je v vsakem programskem obdobju nižje, številke so zaskrbljujoče. Nosilci družinskih kmetij v Sloveniji so v povprečju stari 63 let, delež mlajših od 35 let je dobre 3%. Pred 10. srečanjem mladih prevzemnikov, ki bo prihodnji četrtek popoldan v Šempetru, se bomo v naslednjih minutah pogovarjali, kako mlade kljub izzivom zadržati ali privabiti na kmetije? Slišali bomo Miho Curka, mladega nosilca kmetije z Griča pri Trebnjem. Izvedeli kako ministrstvo za kmetijstvo podpira mlade kmete in generacijsko prenovo kmetijstva in se o izzivih na tem področju pogovarjali z Doris Letina, predstavnico Zveze slovenske podeželske mladine in Jožetom Očkom, koordinatorjem za področje mladih kmetov na Kmetijsko gozdarski zbornici. Oddajo pripravlja Jernejka Drolec.
V 59. letu starosti nas je po dolgotrajnem boju z boleznijo zapustila naša nekdanja odlična smučarka Nataša Bokal. V zgodovino slovenskega smučanja se je zapisala z izjemno borbenostjo in odličnimi rezultati. Leta 1991 je v Saalbachu osvojila srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu. V svetovnem pokalu se je trikrat uvrstila na zmagovalni oder, med drugim je dosegla zmago na slalomu za Zlato lisico. V spomin na našo reprezentantko, ki je bila izjemen zgled za nove generacije slovenskih smučark, so v posebni oddaji sodelovale Katja Koren Miklavec, Urška Hrovat in Alenka Dovžan.
V 59. letu starosti nas je po dolgotrajnem boju z boleznijo zapustila naša nekdanja odlična smučarka Nataša Bokal. V zgodovino slovenskega smučanja se je zapisala z izjemno borbenostjo in odličnimi rezultati. Leta 1991 je v Saalbachu osvojila srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu. V svetovnem pokalu se je trikrat uvrstila na zmagovalni oder, med drugim je dosegla zmago na slalomu za Zlato lisico. V spomin na našo reprezentantko, ki je bila izjemen zgled za nove generacije slovenskih smučark, so v posebni oddaji sodelovale Katja Koren Miklavec, Urška Hrovat in Alenka Dovžan.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Bančne in poštne storitve so na podeželju in v odročnejših krajih slabše dostopne kot pred desetletji. In še slabše bodo, napoveduje prvi mož največje domače banke, Blaž Brodnjak. Na problem opozarjajo v občinah, zavedajo se ga tudi na pristojnem ministrstvu, kjer za prihodnji teden na to temo napovedujejo sestanek. V oddaji tudi o tem: - Nadomestilo preživnine: kdo je upravičen in koliko znaša? - Javni poziv za participativni proračun Občine Bovec. - Po 300 letih znova po poteh glažutarjev na Goriškem.
Bančne in poštne storitve so na podeželju in v odročnejših krajih slabše dostopne kot pred desetletji. In še slabše bodo, napoveduje prvi mož največje domače banke, Blaž Brodnjak. Na problem opozarjajo v občinah, zavedajo se ga tudi na pristojnem ministrstvu, kjer za prihodnji teden na to temo napovedujejo sestanek. V oddaji tudi o tem: - Nadomestilo preživnine: kdo je upravičen in koliko znaša? - Javni poziv za participativni proračun Občine Bovec. - Po 300 letih znova po poteh glažutarjev na Goriškem.
Po ugledni baletni plesalki poimenovana nagrada, dvakrat izključen iz komunistične organizacije, 80 let besedila pesmi »Vstajenje Primorske«
Po ugledni baletni plesalki poimenovana nagrada, dvakrat izključen iz komunistične organizacije, 80 let besedila pesmi »Vstajenje Primorske«
Hobotnica je izjemna lovka. S svojimi lovkami ulovi različne vrste morskih polžev in školjk, najpogosteje iz družin školjk venerk in polžev porcelank in perutarjev. Potem jih prevrta s posebej oblikovano strgačo in omami s strupom, nato pa razkosa ob pomoči posebnega, ostrega "kljuna" v ustih, ki je trden kot papagajev kljun. Če ji lupin školjk ne uspe prevrtati, jih kopiči v svojem zavetju ali jih pusti raztresene na bližnjem pesku ali skalah. Hobotnica lahko v vodo izbrizga črnilo. To je melanin, ki ga ob nevarnosti izloči, da zaslepi napadalca in se skrije v gostem oblaku, ki ga ob tem ustvari. Hobotnice so znane po svoji inteligenci. Imajo približno petsto milijonov živčnih celic, ki so razporejene po vsem telesu, ne le v možganih. Zaradi vseh teh nevronov hobotnica hitro razume, se zlahka uči in ima zelo dober spomin. Zato je tudi strašna plenilka, sposobna razmišljati in razumeti delovanje ribiških pasti in mrež, iz katerih lahko izmakne rakovice in jastoge, ne da bi se sama ujela vanje. Več o hobotnici pa v zadnji epizodi 5. sezone Zverinic.
Hobotnica je izjemna lovka. S svojimi lovkami ulovi različne vrste morskih polžev in školjk, najpogosteje iz družin školjk venerk in polžev porcelank in perutarjev. Potem jih prevrta s posebej oblikovano strgačo in omami s strupom, nato pa razkosa ob pomoči posebnega, ostrega "kljuna" v ustih, ki je trden kot papagajev kljun. Če ji lupin školjk ne uspe prevrtati, jih kopiči v svojem zavetju ali jih pusti raztresene na bližnjem pesku ali skalah. Hobotnica lahko v vodo izbrizga črnilo. To je melanin, ki ga ob nevarnosti izloči, da zaslepi napadalca in se skrije v gostem oblaku, ki ga ob tem ustvari. Hobotnice so znane po svoji inteligenci. Imajo približno petsto milijonov živčnih celic, ki so razporejene po vsem telesu, ne le v možganih. Zaradi vseh teh nevronov hobotnica hitro razume, se zlahka uči in ima zelo dober spomin. Zato je tudi strašna plenilka, sposobna razmišljati in razumeti delovanje ribiških pasti in mrež, iz katerih lahko izmakne rakovice in jastoge, ne da bi se sama ujela vanje. Več o hobotnici pa v zadnji epizodi 5. sezone Zverinic.
V dobri družbi s Kristijanom so bili tokrat z nami Poskočni z zanimivimi novimi skladbami. O novi glasbi in svežih zgodbah smo se pogovarjali tudi z Ansamblom Simona Gajška. Za piko na i pa smo slišali še koncert v živo, ki ga je pripravila zasedba Barabini. Dobra družba in glasba – tega res ne gre zamuditi.
V dobri družbi s Kristijanom so bili tokrat z nami Poskočni z zanimivimi novimi skladbami. O novi glasbi in svežih zgodbah smo se pogovarjali tudi z Ansamblom Simona Gajška. Za piko na i pa smo slišali še koncert v živo, ki ga je pripravila zasedba Barabini. Dobra družba in glasba – tega res ne gre zamuditi.
Petja Grom, strastni ljubitelj starodobnih vozil, ustanovitelj Slovenske veteranske avto-moto zveze, ponosni lastnik Muzeja motociklov na Vranskem in prejemnik državnega odlikovanja nam bo v 'eksluzivni' zgodbi med drugim zaupal več o 'bolezenskem stanju' imenovanim zbirateljstvo! Več o tehnični dediščini, ljubezni do starodobnikov in neverjetnih muzejskih eksemplarjih v 'Radiu Si Exclusive' !
Petja Grom, strastni ljubitelj starodobnih vozil, ustanovitelj Slovenske veteranske avto-moto zveze, ponosni lastnik Muzeja motociklov na Vranskem in prejemnik državnega odlikovanja nam bo v 'eksluzivni' zgodbi med drugim zaupal več o 'bolezenskem stanju' imenovanim zbirateljstvo! Več o tehnični dediščini, ljubezni do starodobnikov in neverjetnih muzejskih eksemplarjih v 'Radiu Si Exclusive' !
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnolog v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.
Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnolog v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
"Dober pedagog mora biti strog, hkrati pa tudi prijazen in dostopen," pravi profesor klavirja Miha Haas. Kot izjemen talent je bil pri sedemnajstih letih predčasno sprejet na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer danes poučuje nove generacije glasbenic in glasbenikov.
"Dober pedagog mora biti strog, hkrati pa tudi prijazen in dostopen," pravi profesor klavirja Miha Haas. Kot izjemen talent je bil pri sedemnajstih letih predčasno sprejet na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer danes poučuje nove generacije glasbenic in glasbenikov.
Na četrto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja. Mašuje frančiškan p. Pavle Jakop. Poje Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Anja Lenarčič. S kitaro jih spremlja Peter Berden.
Na četrto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja. Mašuje frančiškan p. Pavle Jakop. Poje Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Anja Lenarčič. S kitaro jih spremlja Peter Berden.
Svečnica oz. praznik Jezusovega darovanja v templju je praznik , s katerim se 40 dni po božiču, končuje božični čas. Po stari ljudski navadi se pri bogoslužju na ta dan blagoslavljajo tudi sveče; to je torej tudi praznik luči, saj ga obhajamo v dneh, ko so dnevi že daljši in že slutimo pomlad, s svetlobo, po kateri smo hrepeneli vso zimo. Tokrat jo boste lahko začutili v notredamskih napevih iz 12. stoletja, namenjenih prav za ta dan.
Svečnica oz. praznik Jezusovega darovanja v templju je praznik , s katerim se 40 dni po božiču, končuje božični čas. Po stari ljudski navadi se pri bogoslužju na ta dan blagoslavljajo tudi sveče; to je torej tudi praznik luči, saj ga obhajamo v dneh, ko so dnevi že daljši in že slutimo pomlad, s svetlobo, po kateri smo hrepeneli vso zimo. Tokrat jo boste lahko začutili v notredamskih napevih iz 12. stoletja, namenjenih prav za ta dan.
V nedeljskih dopoldanskih minutah za šport bosta ob olimpijskem odštevanju do začetka ZOI še dva prispevka. Po finalu slovenskega pokala za odbojkarje in odbojkarice ter o tekmah smučarskih skakalcev in skakalk za svetovni pokal v Willingenu.
V nedeljskih dopoldanskih minutah za šport bosta ob olimpijskem odštevanju do začetka ZOI še dva prispevka. Po finalu slovenskega pokala za odbojkarje in odbojkarice ter o tekmah smučarskih skakalcev in skakalk za svetovni pokal v Willingenu.
27. januarja smo zaznamovali mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Kultura spominjanja se je razvila predvsem po enem največjih civilizacijskih odklonov v zgodovini človeštva. Holokavst ni le zgodovinski dogodek, temveč moralni preizkus človeštva, na katerem humanost odpove, če nanj pozabimo. Vprašanje ni le, kaj se je zgodilo, temveč tudi, kaj smo se iz tega naučili – in ali se sploh še znamo spominjati. Zakaj je kultura spominjanja nujna tudi za generacije, ki nimajo več neposrednega stika s pričami? Kako razumeti molitev v prostoru, kjer se zdi, da je Bog odsoten? Naš gost je zgodovinar in izjemen poznavalec judovske kulture dr. Renato Podbersič.
27. januarja smo zaznamovali mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Kultura spominjanja se je razvila predvsem po enem največjih civilizacijskih odklonov v zgodovini človeštva. Holokavst ni le zgodovinski dogodek, temveč moralni preizkus človeštva, na katerem humanost odpove, če nanj pozabimo. Vprašanje ni le, kaj se je zgodilo, temveč tudi, kaj smo se iz tega naučili – in ali se sploh še znamo spominjati. Zakaj je kultura spominjanja nujna tudi za generacije, ki nimajo več neposrednega stika s pričami? Kako razumeti molitev v prostoru, kjer se zdi, da je Bog odsoten? Naš gost je zgodovinar in izjemen poznavalec judovske kulture dr. Renato Podbersič.
Radijska igra za otroke je priredba Andersenove pravljice Vžigalnik. V njej pogumni vojak pretenta čarovnico in njene tri začarane pse ter se na koncu poroči s princesko. Režiser: Aleš Jan Prirejevalec: Franček Rudolf Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Vojak – Vojko Zidar Princesa – Polona Vetrih Čarovnica – Milena Muhič Kralj – Danilo Benedičič Dvorna dama – Mojca Ribič Psi – Peter Ternovšek, Zlatko Šugman, Dare Valič Uredništvo igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenije marca 1984
Radijska igra za otroke je priredba Andersenove pravljice Vžigalnik. V njej pogumni vojak pretenta čarovnico in njene tri začarane pse ter se na koncu poroči s princesko. Režiser: Aleš Jan Prirejevalec: Franček Rudolf Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Vojak – Vojko Zidar Princesa – Polona Vetrih Čarovnica – Milena Muhič Kralj – Danilo Benedičič Dvorna dama – Mojca Ribič Psi – Peter Ternovšek, Zlatko Šugman, Dare Valič Uredništvo igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenije marca 1984