Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob 180-letnici prvega izvornega okrašenega božičnega drevesca v Sloveniji je Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji organizirala adventni koncert v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Koncert je potekal pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kulturo Republike Slovenije, dr. Aste Vrečko, in avstrijskega veleposlanika v Sloveniji, dr. Konrada Bühlerja, nanj pa so bile povabljene vse narodne skupnosti. Ključno sporočilo dogodka je bilo namreč: raznolikost nas bogati. Seveda so pred tem pripadniki nemško govoreče skupnosti v cerkvi okrasili še prav posebno božično drevesce, zgledovali so se po tistih prvih drevescih iz 19. stoletja.
Ob 180-letnici prvega izvornega okrašenega božičnega drevesca v Sloveniji je Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji organizirala adventni koncert v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Koncert je potekal pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kulturo Republike Slovenije, dr. Aste Vrečko, in avstrijskega veleposlanika v Sloveniji, dr. Konrada Bühlerja, nanj pa so bile povabljene vse narodne skupnosti. Ključno sporočilo dogodka je bilo namreč: raznolikost nas bogati. Seveda so pred tem pripadniki nemško govoreče skupnosti v cerkvi okrasili še prav posebno božično drevesce, zgledovali so se po tistih prvih drevescih iz 19. stoletja.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Glasbeno filozofski projekt Arthanatos na temo minevanja sta filozofinja Magdalena Germek in glasbenik in skladatelj Vasko Atanasovski prvič uprizorila lani v Mariboru. Umetniški projekt, v katerem se na odru prepletajo filozofska besedila in glasba, se je z uprizoritvami na slovenskih in tujih odrih spreminjal. S sklepno predstavo Kronos Arthanatos na temo narcistične družbe in sramu se avtorja vračata v Maribor. Predstava bo ob 20. uri v mariborskem gledališču, njuna ustvarjalca gostimo v oddaji. V daljno preteklost Maribora, v čas turškega obleganja mesta, pa se vrača zgodovinski roman Morporuk avtorja Dragana Potočnika. Resnično dogajanje 16. stoletju v Mariboru avtor predstavi v fikcijski literarni obliki. Tudi to bo vsebina oddaje o kulturi in umetnosti.
Glasbeno filozofski projekt Arthanatos na temo minevanja sta filozofinja Magdalena Germek in glasbenik in skladatelj Vasko Atanasovski prvič uprizorila lani v Mariboru. Umetniški projekt, v katerem se na odru prepletajo filozofska besedila in glasba, se je z uprizoritvami na slovenskih in tujih odrih spreminjal. S sklepno predstavo Kronos Arthanatos na temo narcistične družbe in sramu se avtorja vračata v Maribor. Predstava bo ob 20. uri v mariborskem gledališču, njuna ustvarjalca gostimo v oddaji. V daljno preteklost Maribora, v čas turškega obleganja mesta, pa se vrača zgodovinski roman Morporuk avtorja Dragana Potočnika. Resnično dogajanje 16. stoletju v Mariboru avtor predstavi v fikcijski literarni obliki. Tudi to bo vsebina oddaje o kulturi in umetnosti.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V sicilijanskem mestu Palermo že skoraj dvajset let deluje organizacija Uniamoci, ki si prizadeva za pomoč invalidom in njihovo opolnomočenje. V dnevnem centru, ki domuje v nekdanjih prostorih mafije, se uporabniki učijo brati in pisati, tam vrtnarijo, oblikujejo likovne izdelke, ustvarjajo spletni radio in se družijo. Pri tem jim pomagajo nekdanji zaporniki in prestopniki, ki tam opravljajo družbeno koristno delo. Nad vsemi pa bdi karizmatični Davide Di Pasquale, ki predstavlja očetovski lik tako uporabnikom kot prestopnikom. Nad mizo v pisarni mu visi velika slika legendarnega italijanskega tožilca, ki je bil specializiran za preiskave zločinov mafije Giovannija Falconeja.
V sicilijanskem mestu Palermo že skoraj dvajset let deluje organizacija Uniamoci, ki si prizadeva za pomoč invalidom in njihovo opolnomočenje. V dnevnem centru, ki domuje v nekdanjih prostorih mafije, se uporabniki učijo brati in pisati, tam vrtnarijo, oblikujejo likovne izdelke, ustvarjajo spletni radio in se družijo. Pri tem jim pomagajo nekdanji zaporniki in prestopniki, ki tam opravljajo družbeno koristno delo. Nad vsemi pa bdi karizmatični Davide Di Pasquale, ki predstavlja očetovski lik tako uporabnikom kot prestopnikom. Nad mizo v pisarni mu visi velika slika legendarnega italijanskega tožilca, ki je bil specializiran za preiskave zločinov mafije Giovannija Falconeja.
Šanson, jazz, fusion - in še marsikaj. Nakana je zasedba, ki jo je nemogoče uvrstiti v kakšen predalček. Avtorska glasba, hudomušen, prikupen vokal, vrhunska zasedba, vse to jih odlikuje. Pred nedeljskim koncertom v ljubljanski Drami ponavljamo intervju z dušo projekta, violinistko, pevko in avtorico Ano Mezgec.
Šanson, jazz, fusion - in še marsikaj. Nakana je zasedba, ki jo je nemogoče uvrstiti v kakšen predalček. Avtorska glasba, hudomušen, prikupen vokal, vrhunska zasedba, vse to jih odlikuje. Pred nedeljskim koncertom v ljubljanski Drami ponavljamo intervju z dušo projekta, violinistko, pevko in avtorico Ano Mezgec.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Oktobra 1839 je skladatelj v svoj dnevnik med drugim zapisal: "Aurorine oči so zastrte. Ne žarijo, razen kadar igram; tedaj je svet jasen in lep. Moji prsti lahko drsijo po tipkah, njeno pero hiti prek papirja. Ona lahko piše in hkrati posluša muziko." A David Nice piše: "Kaže, da se tisti, ki so poznali par Chopin–Sand, niso mogli odločiti, kdo v tem paru je žrtev in kdo kača; tako enega kot drugega so občasno označevali za vampirja."
Oktobra 1839 je skladatelj v svoj dnevnik med drugim zapisal: "Aurorine oči so zastrte. Ne žarijo, razen kadar igram; tedaj je svet jasen in lep. Moji prsti lahko drsijo po tipkah, njeno pero hiti prek papirja. Ona lahko piše in hkrati posluša muziko." A David Nice piše: "Kaže, da se tisti, ki so poznali par Chopin–Sand, niso mogli odločiti, kdo v tem paru je žrtev in kdo kača; tako enega kot drugega so občasno označevali za vampirja."
Danes smo se odpravili v Benedikt, občino v severovzhodnem delu Slovenije, v osrednjem delu Slovenskih goric. S sogovorniki smo predstavili aktualne projekte – tudi evropsko sofinancirane, govorili smo o odličnih kolesarskih povezavah, turističnih in kulturnih znamenitostih, seveda panismo pozabili na program Čarobnega Benedikta z drsališčem in silvestrovanjem na saneh.
Danes smo se odpravili v Benedikt, občino v severovzhodnem delu Slovenije, v osrednjem delu Slovenskih goric. S sogovorniki smo predstavili aktualne projekte – tudi evropsko sofinancirane, govorili smo o odličnih kolesarskih povezavah, turističnih in kulturnih znamenitostih, seveda panismo pozabili na program Čarobnega Benedikta z drsališčem in silvestrovanjem na saneh.
Na prizorišču smo spremljali tekmi slovenskih klubov v evropskem tekmovanju. Odbojkarji ACH Volleyja so sezono v ligi prvakov začeli z gostovanjem pri Trentinu. Nogometaši Celja pa so v konferenčni ligi gostovali na razprodanem stadinu na Reki.
Na prizorišču smo spremljali tekmi slovenskih klubov v evropskem tekmovanju. Odbojkarji ACH Volleyja so sezono v ligi prvakov začeli z gostovanjem pri Trentinu. Nogometaši Celja pa so v konferenčni ligi gostovali na razprodanem stadinu na Reki.
V nepravdnem zapuščinskem postopku se razdeli dediščino med oporočne ali zakonite dediče, volilojemnike in morebitne upnike. Kdaj nastopi zakonito dedovanje in kako na delitev dediščine vpliva oporoka? Kakšen davek se plača na dediščino? Kaj je lahko predmet dedovanja in kaj pomeni izločitev v korist potomcev? Kako se dedič odpove dedovanju? Gostja petkovega Svetovalnega servisa bo odvetnica Sonja Dolinar. Zapišite vprašanje na spletni strani prvi.rtvslo.si, pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.
V nepravdnem zapuščinskem postopku se razdeli dediščino med oporočne ali zakonite dediče, volilojemnike in morebitne upnike. Kdaj nastopi zakonito dedovanje in kako na delitev dediščine vpliva oporoka? Kakšen davek se plača na dediščino? Kaj je lahko predmet dedovanja in kaj pomeni izločitev v korist potomcev? Kako se dedič odpove dedovanju? Gostja petkovega Svetovalnega servisa bo odvetnica Sonja Dolinar. Zapišite vprašanje na spletni strani prvi.rtvslo.si, pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.
Dobrodošli v času letnih zaključkov, zabav, družinskih kosil in hitenja po nakupovalnih središčih. Ali drugače - v času kronične utrujenosti . Pred nami so najbolj naporni tedni v letu. V današnji rubriki Malček drugače smo o odrasli utrujenosti klepetali s Timom, Nežo, Koro, Jano, Ano, Jasijo in Hano z Osnovne šole Ledina v Ljubljani. Zakaj smo odrasli vedno tako utrujeni?
Dobrodošli v času letnih zaključkov, zabav, družinskih kosil in hitenja po nakupovalnih središčih. Ali drugače - v času kronične utrujenosti . Pred nami so najbolj naporni tedni v letu. V današnji rubriki Malček drugače smo o odrasli utrujenosti klepetali s Timom, Nežo, Koro, Jano, Ano, Jasijo in Hano z Osnovne šole Ledina v Ljubljani. Zakaj smo odrasli vedno tako utrujeni?
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prislunite naslednjim temam: - finančni ministri EU o odpravi carinske izjeme za pošiljke nižje vrednosti - Hotel City ima novega lastnika - v mariborskem gledališču nocoj premiera predstave Kronos Arthanatos
V jutranjih poročilih Radia Maribor prislunite naslednjim temam: - finančni ministri EU o odpravi carinske izjeme za pošiljke nižje vrednosti - Hotel City ima novega lastnika - v mariborskem gledališču nocoj premiera predstave Kronos Arthanatos
V veselje mi je bilo priti v službo in se vprašati, kakšen izziv pri razvoju zdravil nas čaka danes.
V veselje mi je bilo priti v službo in se vprašati, kakšen izziv pri razvoju zdravil nas čaka danes.
MATIJA MARČINA: A LITTLE LATIN SUITE Oboa: EVA DROLC, marimba: PETRA VIDMAR, klavir: JAN SEVER GEORGE GERSHWIN: RAPSODIJA V MODREM ZA KLAVIR IN ORKESTER Klavir: KLEMEN GOLNER, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ TADEJ TOMŠIČ: A BALLAD WORTH THE WAIT BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: TADEJ TOMŠIČ IGOR STRAVINSKI: EBONY CONCERTO ZA SOLO KLARINET IN JAZZ BAND Klarinet: MATE BEKAVAC, BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: MATE BEKAVAC LEONARD BERNSTEIN / JAMES BOATMAN: Odlomki muzikala Zgodba z zahodne strani v priredbi za kvartet saksofonov KVARTET SAKSOFONOV KONTINUUM: sopran saksofon – ROK VOLK, alt saksofon – BERNARD HOMAN, tenor saksofon – BLAŽ MIJOVIČ, bariton saksofon – IVOR RELJIĆ DARIUS MILHAUD: LA CRÉATION DU MONDE Saksofon: DONALD LAFEVRE, THE ATLANTIC SINFONIETTA, dirigent: ANDREW SCHENCK KURT WEILL / J. RAE: Odlomki iz Opere za tri groše SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV: klarinet – ANDREJ ZUPAN, JOŽE KREGAR, DUŠAN SODJA, ALJOŠA DEFERRI NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN
MATIJA MARČINA: A LITTLE LATIN SUITE Oboa: EVA DROLC, marimba: PETRA VIDMAR, klavir: JAN SEVER GEORGE GERSHWIN: RAPSODIJA V MODREM ZA KLAVIR IN ORKESTER Klavir: KLEMEN GOLNER, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ TADEJ TOMŠIČ: A BALLAD WORTH THE WAIT BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: TADEJ TOMŠIČ IGOR STRAVINSKI: EBONY CONCERTO ZA SOLO KLARINET IN JAZZ BAND Klarinet: MATE BEKAVAC, BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: MATE BEKAVAC LEONARD BERNSTEIN / JAMES BOATMAN: Odlomki muzikala Zgodba z zahodne strani v priredbi za kvartet saksofonov KVARTET SAKSOFONOV KONTINUUM: sopran saksofon – ROK VOLK, alt saksofon – BERNARD HOMAN, tenor saksofon – BLAŽ MIJOVIČ, bariton saksofon – IVOR RELJIĆ DARIUS MILHAUD: LA CRÉATION DU MONDE Saksofon: DONALD LAFEVRE, THE ATLANTIC SINFONIETTA, dirigent: ANDREW SCHENCK KURT WEILL / J. RAE: Odlomki iz Opere za tri groše SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV: klarinet – ANDREJ ZUPAN, JOŽE KREGAR, DUŠAN SODJA, ALJOŠA DEFERRI NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN
Adisa Bašić je uveljavljena, večkrat nagrajena pesnica iz Bosne in Hercegovine. V središče svoje poezije postavlja žensko, njeno senzibilnost, pa tudi doživljanje medčloveških odnosov v svetu, ki je v svojem jedru zaznamovan z doživetjem vojne. To je značilno tudi za pesem Sončenje. Interpretira: Vesna Jevnikar, urednica oddaje: Tina Kozin.
Adisa Bašić je uveljavljena, večkrat nagrajena pesnica iz Bosne in Hercegovine. V središče svoje poezije postavlja žensko, njeno senzibilnost, pa tudi doživljanje medčloveških odnosov v svetu, ki je v svojem jedru zaznamovan z doživetjem vojne. To je značilno tudi za pesem Sončenje. Interpretira: Vesna Jevnikar, urednica oddaje: Tina Kozin.
Pisateljico Astrid Lindgren z brezkrajno domišljijo in zaupanjem v dobro, poznamo po njenih večplastnih literarnih likih, ki zasledujejo podobne vrednote, kot jih je gojila sama.
Pisateljico Astrid Lindgren z brezkrajno domišljijo in zaupanjem v dobro, poznamo po njenih večplastnih literarnih likih, ki zasledujejo podobne vrednote, kot jih je gojila sama.
MATIJA MARČINA: A LITTLE LATIN SUITE Oboa: EVA DROLC, marimba: PETRA VIDMAR, klavir: JAN SEVER GEORGE GERSHWIN: RAPSODIJA V MODREM ZA KLAVIR IN ORKESTER Klavir: KLEMEN GOLNER, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ TADEJ TOMŠIČ: A BALLAD WORTH THE WAIT BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: TADEJ TOMŠIČ IGOR STRAVINSKI: EBONY CONCERTO ZA SOLO KLARINET IN JAZZ BAND Klarinet: MATE BEKAVAC, BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: MATE BEKAVAC LEONARD BERNSTEIN / JAMES BOATMAN: Odlomki muzikala Zgodba z zahodne strani v priredbi za kvartet saksofonov KVARTET SAKSOFONOV KONTINUUM: sopran saksofon – ROK VOLK, alt saksofon – BERNARD HOMAN, tenor saksofon – BLAŽ MIJOVIČ, bariton saksofon – IVOR RELJIĆ DARIUS MILHAUD: LA CRÉATION DU MONDE Saksofon: DONALD LAFEVRE, THE ATLANTIC SINFONIETTA, dirigent: ANDREW SCHENCK KURT WEILL / J. RAE: Odlomki iz Opere za tri groše SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV: klarinet – ANDREJ ZUPAN, JOŽE KREGAR, DUŠAN SODJA, ALJOŠA DEFERRI NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN
MATIJA MARČINA: A LITTLE LATIN SUITE Oboa: EVA DROLC, marimba: PETRA VIDMAR, klavir: JAN SEVER GEORGE GERSHWIN: RAPSODIJA V MODREM ZA KLAVIR IN ORKESTER Klavir: KLEMEN GOLNER, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ TADEJ TOMŠIČ: A BALLAD WORTH THE WAIT BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: TADEJ TOMŠIČ IGOR STRAVINSKI: EBONY CONCERTO ZA SOLO KLARINET IN JAZZ BAND Klarinet: MATE BEKAVAC, BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: MATE BEKAVAC LEONARD BERNSTEIN / JAMES BOATMAN: Odlomki muzikala Zgodba z zahodne strani v priredbi za kvartet saksofonov KVARTET SAKSOFONOV KONTINUUM: sopran saksofon – ROK VOLK, alt saksofon – BERNARD HOMAN, tenor saksofon – BLAŽ MIJOVIČ, bariton saksofon – IVOR RELJIĆ DARIUS MILHAUD: LA CRÉATION DU MONDE Saksofon: DONALD LAFEVRE, THE ATLANTIC SINFONIETTA, dirigent: ANDREW SCHENCK KURT WEILL / J. RAE: Odlomki iz Opere za tri groše SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV: klarinet – ANDREJ ZUPAN, JOŽE KREGAR, DUŠAN SODJA, ALJOŠA DEFERRI NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN
V zadnjih letih se v Sloveniji vedno bolj pogosto pojavlja vprašanje, koliko ljudje resnično zaupamo umetni inteligenci in kako gledamo nanjo kot na del naše vsakdanjosti. Rezultati najnovejše globalne raziskave o zaupanju v umetno inteligenco kažejo, da smo pri nas precej previdni glde uporabe orodij umetne inteligence. Slovenski del raziskave, ki jo je v okviru mednarodnega projekta izvedla mednarodna skupina raziskovalcev in svetovalcev, razkriva, da je le približno 40 odstotkov Slovencev pripravljeno zaupati umetni inteligenci. Vprašanje zaupanja pa ni samo stvar tehnoloških ali filozofskih razprav – ankete med Slovenci kažejo tudi, da ljudje različno uporabljajo AI v vsakdanjem življenju. Po podatkih domače raziskave skoraj 70 odstotkov Slovencev poroča, da so osebno vsaj včasih izkusili prednosti uporabe umetne inteligence. A ravno toliko jih opozarja na negativne izkušnje in potencialne škodljive učinke, kot so napačne informacije, zavajanje ali strah pred manipulacijo z vsebinami na spletu. Koliko torej zaupamo umetni inteligenci? Odgovor v Sloveniji ni enoznačen. Čeprav velik del prebivalstva vidi njene koristi, je zaupanje še vedno omejeno – ljudi skrbi predvsem, kako bo AI vplivala na informacije, delovna mesta in družbo kot celoto. Na koncu ostaja jasno, da bo pot naprej zahtevala več dialoga, več izobraževanja in predvsem več transparentnosti – tako s strani razvijalcev tehnologije kot tudi družbenih institucij, ki naj bi zagotovile, da umetna inteligenca deluje v korist ljudi.
V zadnjih letih se v Sloveniji vedno bolj pogosto pojavlja vprašanje, koliko ljudje resnično zaupamo umetni inteligenci in kako gledamo nanjo kot na del naše vsakdanjosti. Rezultati najnovejše globalne raziskave o zaupanju v umetno inteligenco kažejo, da smo pri nas precej previdni glde uporabe orodij umetne inteligence. Slovenski del raziskave, ki jo je v okviru mednarodnega projekta izvedla mednarodna skupina raziskovalcev in svetovalcev, razkriva, da je le približno 40 odstotkov Slovencev pripravljeno zaupati umetni inteligenci. Vprašanje zaupanja pa ni samo stvar tehnoloških ali filozofskih razprav – ankete med Slovenci kažejo tudi, da ljudje različno uporabljajo AI v vsakdanjem življenju. Po podatkih domače raziskave skoraj 70 odstotkov Slovencev poroča, da so osebno vsaj včasih izkusili prednosti uporabe umetne inteligence. A ravno toliko jih opozarja na negativne izkušnje in potencialne škodljive učinke, kot so napačne informacije, zavajanje ali strah pred manipulacijo z vsebinami na spletu. Koliko torej zaupamo umetni inteligenci? Odgovor v Sloveniji ni enoznačen. Čeprav velik del prebivalstva vidi njene koristi, je zaupanje še vedno omejeno – ljudi skrbi predvsem, kako bo AI vplivala na informacije, delovna mesta in družbo kot celoto. Na koncu ostaja jasno, da bo pot naprej zahtevala več dialoga, več izobraževanja in predvsem več transparentnosti – tako s strani razvijalcev tehnologije kot tudi družbenih institucij, ki naj bi zagotovile, da umetna inteligenca deluje v korist ljudi.
Včeraj se je iztekel 15-letni rok, ko bi morale biti po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov vse stavbe v javni rabi prilagojene invalidom in ostalim ranljivim skupinam. Večina občin na severnem Primorskem je bila pripravljena poiskati ustrezne rešitve za dostopnost invalidov, ugotavljajo v novogoriškem društvu slepih in slabovidnih, težave se pojavljajo pri državnih ustanovah. Kaže, da četrtina od teh ni prilagodila svojih objektov. Ostali poudarki oddaje: - S popoldansko prireditvijo v Sežani odpirajo vrata v Kosovelovo leto. - Oštro v Novi Gorici predstavil projekt Avtogrob. - Zelenski: Ukrajinci morajo o ozemeljskih vprašanjih iz mirovnega sporazuma odločati na referendumu. - Visok poraz celjskih nogometašev, košarkarji Ilirije dobili zvenečo okrepitev.
Včeraj se je iztekel 15-letni rok, ko bi morale biti po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov vse stavbe v javni rabi prilagojene invalidom in ostalim ranljivim skupinam. Večina občin na severnem Primorskem je bila pripravljena poiskati ustrezne rešitve za dostopnost invalidov, ugotavljajo v novogoriškem društvu slepih in slabovidnih, težave se pojavljajo pri državnih ustanovah. Kaže, da četrtina od teh ni prilagodila svojih objektov. Ostali poudarki oddaje: - S popoldansko prireditvijo v Sežani odpirajo vrata v Kosovelovo leto. - Oštro v Novi Gorici predstavil projekt Avtogrob. - Zelenski: Ukrajinci morajo o ozemeljskih vprašanjih iz mirovnega sporazuma odločati na referendumu. - Visok poraz celjskih nogometašev, košarkarji Ilirije dobili zvenečo okrepitev.
V Avstraliji je mlajšim od 16 let od tega tedna prepovedan dostop do družbenih omrežij. O podobnih ukrepih razmišlja tudi Evropa. Avstralski premier Anthony Albanese je novi zakon označil za eno največjih družbenih in kulturnih sprememb v državi, medtem pa so predvsem mladi kritični, češ da oblasti z njimi delajo pokroviteljsko in jim jemljejo svobodo ter povezanost. O smiselnosti take prepovedi se Ob osmih pogovarjamo z Miho Kramlijem, terapevtom in vodjo Centra za zdravljenje kemičnih in nekemičnih odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.
V Avstraliji je mlajšim od 16 let od tega tedna prepovedan dostop do družbenih omrežij. O podobnih ukrepih razmišlja tudi Evropa. Avstralski premier Anthony Albanese je novi zakon označil za eno največjih družbenih in kulturnih sprememb v državi, medtem pa so predvsem mladi kritični, češ da oblasti z njimi delajo pokroviteljsko in jim jemljejo svobodo ter povezanost. O smiselnosti take prepovedi se Ob osmih pogovarjamo z Miho Kramlijem, terapevtom in vodjo Centra za zdravljenje kemičnih in nekemičnih odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.
Po opustitvi premoga, predvideni v prihodnjih osmih letih, bo morala Slovenija hitro vlagati v nove zmogljivosti, saj obnovljivi viri in jedrska energija še ne zadoščajo. Direktor Instituta Jožef Stefan Leon Cizelj ima za zdaj dva predloga, uvoz ali postavitev plinske elektrarne. Premisliti bo treba tudi, kako pospešiti infrastrukturne projekte, saj nas sosednje države prehitevajo. V Celovcu in Gradcu bodo danes odprli novo železnico, ki bo poleg omenjenih mest prek baltsko-jadranskega koridorja povezala Madžarsko z Italijo. Preostali poduarki oddaje: Ukrajinski predsednik Zelenski: v ameriškem mirovnem predlogu za Ukrajino vzpostavitev demilitariziranega območja na vzhodu države. Bolgarijo po dobrem letu morda znova čakajo predčasne volitve. Možnosti za sestavo nove vlade po odstopu dozdajšnje so majhne. Nordijski center v Planici ob 10-letnici delovanja z novim drsališčem in napovedjo širitve. V tem času 800 različnih tekmovanj.
Po opustitvi premoga, predvideni v prihodnjih osmih letih, bo morala Slovenija hitro vlagati v nove zmogljivosti, saj obnovljivi viri in jedrska energija še ne zadoščajo. Direktor Instituta Jožef Stefan Leon Cizelj ima za zdaj dva predloga, uvoz ali postavitev plinske elektrarne. Premisliti bo treba tudi, kako pospešiti infrastrukturne projekte, saj nas sosednje države prehitevajo. V Celovcu in Gradcu bodo danes odprli novo železnico, ki bo poleg omenjenih mest prek baltsko-jadranskega koridorja povezala Madžarsko z Italijo. Preostali poduarki oddaje: Ukrajinski predsednik Zelenski: v ameriškem mirovnem predlogu za Ukrajino vzpostavitev demilitariziranega območja na vzhodu države. Bolgarijo po dobrem letu morda znova čakajo predčasne volitve. Možnosti za sestavo nove vlade po odstopu dozdajšnje so majhne. Nordijski center v Planici ob 10-letnici delovanja z novim drsališčem in napovedjo širitve. V tem času 800 različnih tekmovanj.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Letos mineva točno 40 let, odkar so v ribogojnici Soča v Kobaridu prvič uspešno končali cikel vzreje soške postrvi. To je pomemben dosežek, kajti gre za edinstveno in avtohtono vrsto, ki jo najdemo le v povodju reke Soče. Za njeno ohranjanje pa je pomembna tudi regulacija ribolova oziroma muharjenja. Pa smo spet pri pravilih ... Sogovornik: Miha Ivanc, vodja voda posebnega pomena na Zavodu za ribištvo Slovenije.
Letos mineva točno 40 let, odkar so v ribogojnici Soča v Kobaridu prvič uspešno končali cikel vzreje soške postrvi. To je pomemben dosežek, kajti gre za edinstveno in avtohtono vrsto, ki jo najdemo le v povodju reke Soče. Za njeno ohranjanje pa je pomembna tudi regulacija ribolova oziroma muharjenja. Pa smo spet pri pravilih ... Sogovornik: Miha Ivanc, vodja voda posebnega pomena na Zavodu za ribištvo Slovenije.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Odbojkarji ACH Volleyja so si igranje v ligi prvakov priborili v kvalifikacijah. Uvodno tekmo so odigrali v gosteh pri Trentinu.
Odbojkarji ACH Volleyja so si igranje v ligi prvakov priborili v kvalifikacijah. Uvodno tekmo so odigrali v gosteh pri Trentinu.
Petke pogosto začenjamo z obletnicami, danes se bomo v prvi uri Glasbene jutranjice spomnili treh. LODOVICO GIUSTINI DA PISTOIA: SONATA 8 V A-DURU Čembalo: ANDREA COEN KURT MAGNUS ATTERBERG: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP.27 Violončelo: WERNER THOMAS MIFUNE, klavir: CARMEN PIAZZINI PERCY EASTMAN FLETCHER: AN EPIC SYMPHONY JOHN FOSTER BLACK DYKE MILLS BAND, dirigent: PETER PARKES
Petke pogosto začenjamo z obletnicami, danes se bomo v prvi uri Glasbene jutranjice spomnili treh. LODOVICO GIUSTINI DA PISTOIA: SONATA 8 V A-DURU Čembalo: ANDREA COEN KURT MAGNUS ATTERBERG: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP.27 Violončelo: WERNER THOMAS MIFUNE, klavir: CARMEN PIAZZINI PERCY EASTMAN FLETCHER: AN EPIC SYMPHONY JOHN FOSTER BLACK DYKE MILLS BAND, dirigent: PETER PARKES
Ko v koncertni dvorani obiskovalci zasedejo svoja mesta in ugasne večina luči, zavlada veliko pričakovanje. Na oder stopijo člani izjemnega orkestra s priznanimi solisti in pričakovanje se stopnjuje. Vrh doseže, ko je zapeta in odigrana najlepša melodija, ki jo je skladatelj vkomponiral za mojstrsko izbrani trenutek. Ne prej in ne pozneje se v taki intenzivnosti ne pojavi. Ko v urgentni center pripeljejo hudo ranjenega bolnika, ta v dolgi čakalnici, polni trpečih ljudi, z velikim pričakovanjem posluša, kdaj bo po zvočniku zaslišal glas medicinske sestre, ki bo izgovorila njegovo ime. Bolečina je vse bolj neznosna, pričakovanje pa vse večje. In končno se prepozna po zvočniku, bolečina pa, kot da je v hipu minila. Ko se v poštnem nabiralniku pojavi poštarjevo obvestilo, da je treba prevzeti paket iz tujine, naslovnik z velikim pričakovanjem sede v avto in se odpelje na bližnjo pošto. Postavi se v vrsto in komaj čaka, da mu bodo na okencu izročili tisto, po kar je prišel. So pričakovanja vseh vrst. Ko pričakovanje doseže svoj vrhunec, se v človeku sprostijo vse napetosti in pojavi se trenutek sprostitve ter mirnega odpričakovanja. Ves svet, tako se zdi, je zajelo decembrsko pričakovanje. Mesta in vasi se odevajo v praznične luči, glasba na ulicah naznanja finale tega leta. Ob vsem tem hrušču in trušču ter pozunanjenem blišču se včasih vprašam: Pa ljudje sploh vedo, koga ali kaj pričakujejo? Zadnja leta so vse glasnejše trditve: Samo, da bo že konec. Samo, da ti prazniki minejo. To je krik velikega obupa, osamljenosti in nemoči, ki jo številni nosijo v sebi. Predstavljam si, da so tam, kjer ni vere, razočaranja še večja. Adventni čas je čas močnega pričakovanja rojstva Odrešenika Jezusa Kristusa, Njega, ki prinaša upanje. S prižigom sveč na adventnem vencu iz tedna v teden bolj narašča svetloba, ne samo na zunaj, ampak tudi v nas samih. Francoski pesnik in pisatelj Victor Hugo lepo pravi, da za tistega, ki nosi svetlobo, ni teme, fizik in matematik Albert Einstein pa dodaja, da teme ne moremo pregnati s temo. Temu lahko naredi konec le svetloba. Naj bo v teh dneh v nas čim več svetlobe. Še več je bo, če jo bomo delili in prižigali luči upanja v srcih ljudi, ki se v teh dneh ne znajdejo, ki trpijo zaradi zapuščenosti od domačih, ki, naslonjeni na okno, čakajo, da jim nekdo prinese luč, ki bo razsvetlila temine srca in duha ter jih napolnila s toplino dobrote. Naj ne čakajo predolgo.
Ko v koncertni dvorani obiskovalci zasedejo svoja mesta in ugasne večina luči, zavlada veliko pričakovanje. Na oder stopijo člani izjemnega orkestra s priznanimi solisti in pričakovanje se stopnjuje. Vrh doseže, ko je zapeta in odigrana najlepša melodija, ki jo je skladatelj vkomponiral za mojstrsko izbrani trenutek. Ne prej in ne pozneje se v taki intenzivnosti ne pojavi. Ko v urgentni center pripeljejo hudo ranjenega bolnika, ta v dolgi čakalnici, polni trpečih ljudi, z velikim pričakovanjem posluša, kdaj bo po zvočniku zaslišal glas medicinske sestre, ki bo izgovorila njegovo ime. Bolečina je vse bolj neznosna, pričakovanje pa vse večje. In končno se prepozna po zvočniku, bolečina pa, kot da je v hipu minila. Ko se v poštnem nabiralniku pojavi poštarjevo obvestilo, da je treba prevzeti paket iz tujine, naslovnik z velikim pričakovanjem sede v avto in se odpelje na bližnjo pošto. Postavi se v vrsto in komaj čaka, da mu bodo na okencu izročili tisto, po kar je prišel. So pričakovanja vseh vrst. Ko pričakovanje doseže svoj vrhunec, se v človeku sprostijo vse napetosti in pojavi se trenutek sprostitve ter mirnega odpričakovanja. Ves svet, tako se zdi, je zajelo decembrsko pričakovanje. Mesta in vasi se odevajo v praznične luči, glasba na ulicah naznanja finale tega leta. Ob vsem tem hrušču in trušču ter pozunanjenem blišču se včasih vprašam: Pa ljudje sploh vedo, koga ali kaj pričakujejo? Zadnja leta so vse glasnejše trditve: Samo, da bo že konec. Samo, da ti prazniki minejo. To je krik velikega obupa, osamljenosti in nemoči, ki jo številni nosijo v sebi. Predstavljam si, da so tam, kjer ni vere, razočaranja še večja. Adventni čas je čas močnega pričakovanja rojstva Odrešenika Jezusa Kristusa, Njega, ki prinaša upanje. S prižigom sveč na adventnem vencu iz tedna v teden bolj narašča svetloba, ne samo na zunaj, ampak tudi v nas samih. Francoski pesnik in pisatelj Victor Hugo lepo pravi, da za tistega, ki nosi svetlobo, ni teme, fizik in matematik Albert Einstein pa dodaja, da teme ne moremo pregnati s temo. Temu lahko naredi konec le svetloba. Naj bo v teh dneh v nas čim več svetlobe. Še več je bo, če jo bomo delili in prižigali luči upanja v srcih ljudi, ki se v teh dneh ne znajdejo, ki trpijo zaradi zapuščenosti od domačih, ki, naslonjeni na okno, čakajo, da jim nekdo prinese luč, ki bo razsvetlila temine srca in duha ter jih napolnila s toplino dobrote. Naj ne čakajo predolgo.
Je bolj šokirala izjava ameriškega predsednika, ki novinarko ozmerja s pujso, ali svilena pižama nekdanjega slovenskega predsednika? Nightwish ali Šank Rock – katera je najljubša glasbena skupina predsednice državnega zbora? Naj se državnik za noč čarovnic obleče v morskega psa ali bučo? V političnih kampanjah doma in po svetu se zdi, da politikom na družbenih omrežjih predvsem primanjkuje vsebine. In humorja. Je mogoče v 2025 internet še uporabiti za mobilizacijo volivcev in pripadnih posameznikov ali zmagajo samo bes, jeza in ogorčenje?
Je bolj šokirala izjava ameriškega predsednika, ki novinarko ozmerja s pujso, ali svilena pižama nekdanjega slovenskega predsednika? Nightwish ali Šank Rock – katera je najljubša glasbena skupina predsednice državnega zbora? Naj se državnik za noč čarovnic obleče v morskega psa ali bučo? V političnih kampanjah doma in po svetu se zdi, da politikom na družbenih omrežjih predvsem primanjkuje vsebine. In humorja. Je mogoče v 2025 internet še uporabiti za mobilizacijo volivcev in pripadnih posameznikov ali zmagajo samo bes, jeza in ogorčenje?
Vlada je včeraj sprejela predlog zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko- šaleške premogovne regije. Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšen bo energetski scenarij po izstopu iz premoga, ki je načrtovan do leta 2033. Po podatkih agencije za energijo smo v Sloveniji lani okoli polovico doma porabljene električne energije pridobili iz obnovljivih virov, največ od tega iz hidroelektrarn, dobro četrtino iz premoga in malo več kot petino iz jedrske energije. Udeleženci energetske konference v organizaciji družbe Pristop so poudarili, da bodo potrebne bodo investicije v nove zmogljivosti. Drugi poudarki oddaje: - Odbor za zdravstvo podprl predlog interventnega zakona za zdravstvo - Prve informacije o popravljenem evropskem predlogu mirovnega sporazuma za Ukrajino. - V Idriji bodo slovesno predali namenu Divjo bajto in obnovljeno Modro dvorano
Vlada je včeraj sprejela predlog zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko- šaleške premogovne regije. Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšen bo energetski scenarij po izstopu iz premoga, ki je načrtovan do leta 2033. Po podatkih agencije za energijo smo v Sloveniji lani okoli polovico doma porabljene električne energije pridobili iz obnovljivih virov, največ od tega iz hidroelektrarn, dobro četrtino iz premoga in malo več kot petino iz jedrske energije. Udeleženci energetske konference v organizaciji družbe Pristop so poudarili, da bodo potrebne bodo investicije v nove zmogljivosti. Drugi poudarki oddaje: - Odbor za zdravstvo podprl predlog interventnega zakona za zdravstvo - Prve informacije o popravljenem evropskem predlogu mirovnega sporazuma za Ukrajino. - V Idriji bodo slovesno predali namenu Divjo bajto in obnovljeno Modro dvorano
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V spominski literaturi se čas in prostor globoko odtisneta, zato prinaša vznemirljivo potovanje v preteklost, brez katere ni sedanjosti. Takšno delo dobivamo v branje izpod peresa Aleksandra Zorna, literarnega in gledališkega kritika, dramaturga in knjižnega urednika. Lahko rečemo, da je knjiga z naslovom Neumno kakor kakšno dejstvo intelektualna avtobiografija predstavnika generacije, ki je v veliki meri preoblikovala slovensko umetnost in kulturo v zadnjih štirih desetletjih 20. stoletja. Avtor nas v lucidnem pričevanju popelje od svojega otroštva do legendarne komparativistike, od alternativnih odrov in filmskih studiev do ene izmed naših osrednjih založb. Gre za dragocen dokument časa in hkrati živahno, slogovno gibko in duhovito literarno pripoved. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
V spominski literaturi se čas in prostor globoko odtisneta, zato prinaša vznemirljivo potovanje v preteklost, brez katere ni sedanjosti. Takšno delo dobivamo v branje izpod peresa Aleksandra Zorna, literarnega in gledališkega kritika, dramaturga in knjižnega urednika. Lahko rečemo, da je knjiga z naslovom Neumno kakor kakšno dejstvo intelektualna avtobiografija predstavnika generacije, ki je v veliki meri preoblikovala slovensko umetnost in kulturo v zadnjih štirih desetletjih 20. stoletja. Avtor nas v lucidnem pričevanju popelje od svojega otroštva do legendarne komparativistike, od alternativnih odrov in filmskih studiev do ene izmed naših osrednjih založb. Gre za dragocen dokument časa in hkrati živahno, slogovno gibko in duhovito literarno pripoved. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Roman Popolnosti je v zadnjem času pritegnil veliko pozornosti, tudi zaradi avtorja Vincenza Latronica, ki je oktobra obiskal Ljubljano. Delo lahko beremo, kot zapiše avtor spremne besede h knjigi Zoran Pungerčar, kot "zabavno kritiko generacije, analizo razgradnje osnovnih družbenih sistemov, ki so bili sestavni del življenja naših staršev, ali kot dokument pop kulture obdobja med letoma 2010 in 2020", to je obdobja, ki ga je Vincenzo Latronico v intervjuju za MMC poimenoval obdobje naivnega optimizma v Evropi. Avtor je bil za angleški prevod knjige letos nominiran za mednarodnega bookerja, sicer pa je delo, kot priznava sam, sodobna predelava romana Stvari Georgesa Pereca. Osrednja lika sta Anna in Tom, grafična oblikovalca svobodnjaka, ki sta se z evropske periferije preselila v Berlin, in sicer zato, ker so po njunem mnenju v domačih mestih in državah ostali samo ljudje, ki so pristali na monotono življenje. Roman dobro ubesedi milenijski občutek, da junaka za ovinkom vedno čaka nekaj boljšega, resničnost pa se z občutkom največkrat ne ujame. Izbrali smo odlomek z začetka romana, napisanega v pravcati maniri "novega romana", torej s podrobnimi opisi, ki slikajo ozadje in nekakšno duhovno kuliso osrednjega para. Prevajalec Mišo Renko, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Roman Popolnosti je v zadnjem času pritegnil veliko pozornosti, tudi zaradi avtorja Vincenza Latronica, ki je oktobra obiskal Ljubljano. Delo lahko beremo, kot zapiše avtor spremne besede h knjigi Zoran Pungerčar, kot "zabavno kritiko generacije, analizo razgradnje osnovnih družbenih sistemov, ki so bili sestavni del življenja naših staršev, ali kot dokument pop kulture obdobja med letoma 2010 in 2020", to je obdobja, ki ga je Vincenzo Latronico v intervjuju za MMC poimenoval obdobje naivnega optimizma v Evropi. Avtor je bil za angleški prevod knjige letos nominiran za mednarodnega bookerja, sicer pa je delo, kot priznava sam, sodobna predelava romana Stvari Georgesa Pereca. Osrednja lika sta Anna in Tom, grafična oblikovalca svobodnjaka, ki sta se z evropske periferije preselila v Berlin, in sicer zato, ker so po njunem mnenju v domačih mestih in državah ostali samo ljudje, ki so pristali na monotono življenje. Roman dobro ubesedi milenijski občutek, da junaka za ovinkom vedno čaka nekaj boljšega, resničnost pa se z občutkom največkrat ne ujame. Izbrali smo odlomek z začetka romana, napisanega v pravcati maniri "novega romana", torej s podrobnimi opisi, ki slikajo ozadje in nekakšno duhovno kuliso osrednjega para. Prevajalec Mišo Renko, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Združene države Amerike si v okviru dogovora za končanje vojne v Ukrajini prizadevajo za vzpostavitev demilitariziranega območja na vzhodu države, je danes dejal njen predsednik Volodimir Zelenski. Menil je še, da bi morali Ukrajinci o ozemeljskih vprašanjih odločati na referendumu in kot odprti vprašanji v pogajanjih omenil Doneck in jedrsko elektrarno v Zaporožju. Medtem je Evropska unija je, kot kaže, dosegla dogovor o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja.
Združene države Amerike si v okviru dogovora za končanje vojne v Ukrajini prizadevajo za vzpostavitev demilitariziranega območja na vzhodu države, je danes dejal njen predsednik Volodimir Zelenski. Menil je še, da bi morali Ukrajinci o ozemeljskih vprašanjih odločati na referendumu in kot odprti vprašanji v pogajanjih omenil Doneck in jedrsko elektrarno v Zaporožju. Medtem je Evropska unija je, kot kaže, dosegla dogovor o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja.
Dramsko besedilo ameriškega dramatika je drzen prenos Ajshilove Oresteje v vzdušje ameriške družine ob koncu vojne severnih držav proti južnim leta 1865. Namesto usodnosti, ki so ji bili ljudje in bogovi podvrženi v starih grških tragedijah, je O'Neill prikazal demoničnost človeških nagonov, ki ljudem določajo usodo. Režiser: Fran Žižek Prevajalka: Mira Mihelič Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Ezra Mannon, brigadni general – Vladimir Skrbinšek Christine, njegova žena – Sava Sever Lavinia, njuna hči – Štefka Drolc Adam Brant, kapitan – Jurij Souček Peter Niles, artiljerijski stotnik – Drago Makuc Hazel Niles – Alenka Svetel Seth Beckwith, sluga pri Mannonovih – Stane Potokar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1961.
Dramsko besedilo ameriškega dramatika je drzen prenos Ajshilove Oresteje v vzdušje ameriške družine ob koncu vojne severnih držav proti južnim leta 1865. Namesto usodnosti, ki so ji bili ljudje in bogovi podvrženi v starih grških tragedijah, je O'Neill prikazal demoničnost človeških nagonov, ki ljudem določajo usodo. Režiser: Fran Žižek Prevajalka: Mira Mihelič Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Ezra Mannon, brigadni general – Vladimir Skrbinšek Christine, njegova žena – Sava Sever Lavinia, njuna hči – Štefka Drolc Adam Brant, kapitan – Jurij Souček Peter Niles, artiljerijski stotnik – Drago Makuc Hazel Niles – Alenka Svetel Seth Beckwith, sluga pri Mannonovih – Stane Potokar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1961.
Konec novembra je minilo 190 let od rojstva ameriškega humorističnega pisatelja Marka Twaina. Kdo ga ne pozna, kdo ni bral njegovih del? Njegovi junaki so se bralcem vseh generacij priljubili, Tom Sawyer in Huckleberry Finn pa sta spletla prijateljstvo z vsemi dečki sveta … Nekaj takega poskuša predstaviti tudi Literarni večer, ki ga je leta 1985 oblikoval Branko Šömen. Prevajalca Ferdinand Miklavc in Janez Gradišnik, avtor scenarija oddaje Branko Šömen, interpreta Srečo Špik in Vojko Zidar, bralca veznega besedila Jernej Pikel in Anica Gladek, ton in montaža Metka Rojc, režija Rosanda Sajko, urednika oddaje Branko Šömen, Matej Juh. Posneto leta 1985.
Konec novembra je minilo 190 let od rojstva ameriškega humorističnega pisatelja Marka Twaina. Kdo ga ne pozna, kdo ni bral njegovih del? Njegovi junaki so se bralcem vseh generacij priljubili, Tom Sawyer in Huckleberry Finn pa sta spletla prijateljstvo z vsemi dečki sveta … Nekaj takega poskuša predstaviti tudi Literarni večer, ki ga je leta 1985 oblikoval Branko Šömen. Prevajalca Ferdinand Miklavc in Janez Gradišnik, avtor scenarija oddaje Branko Šömen, interpreta Srečo Špik in Vojko Zidar, bralca veznega besedila Jernej Pikel in Anica Gladek, ton in montaža Metka Rojc, režija Rosanda Sajko, urednika oddaje Branko Šömen, Matej Juh. Posneto leta 1985.
V Sodnem stolpu sta 18. septembra 2025 nastopila izrazna pevka in igralka Nataša Mirković in Matthias Loibner, izvajalec na hurdy-gurdy, historično različico lajne.
V Sodnem stolpu sta 18. septembra 2025 nastopila izrazna pevka in igralka Nataša Mirković in Matthias Loibner, izvajalec na hurdy-gurdy, historično različico lajne.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Tokrat vam v posluh ponujamo posnetek prvega dela Koncerta ob trideset letnici delovanja kvinteta Dori. Posneli smo ga 20. novembra letos v Kulturnem centru Laško. Kvintet Dori je narodnozabavni ansambel, katerega začetki segajo v leto 1995. Nastanek zasedbe je povezan z znanim župnikom Izidorjem Pečovnikom - Dorijem, ki je na službovanje v Berlin odšel istega leta, kot je nastalo ime »Kvintet Dori«. Člani zasedbe so se takrat odločili, da se bodo imenovali po njem, ker jih je vzpodbujal in podpiral, da so se povezali med seboj in ustanovili ansambel. V vseh teh letih je kvintet Dori utrdil svoje ime in postal prepoznaven s svojim glasbenim slogom, odlikuje pa ga predvsem iskren odnos do domače glasbe in njenih poslušalcev. Koncert je povezoval Tilen Artač. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Tokrat vam v posluh ponujamo posnetek prvega dela Koncerta ob trideset letnici delovanja kvinteta Dori. Posneli smo ga 20. novembra letos v Kulturnem centru Laško. Kvintet Dori je narodnozabavni ansambel, katerega začetki segajo v leto 1995. Nastanek zasedbe je povezan z znanim župnikom Izidorjem Pečovnikom - Dorijem, ki je na službovanje v Berlin odšel istega leta, kot je nastalo ime »Kvintet Dori«. Člani zasedbe so se takrat odločili, da se bodo imenovali po njem, ker jih je vzpodbujal in podpiral, da so se povezali med seboj in ustanovili ansambel. V vseh teh letih je kvintet Dori utrdil svoje ime in postal prepoznaven s svojim glasbenim slogom, odlikuje pa ga predvsem iskren odnos do domače glasbe in njenih poslušalcev. Koncert je povezoval Tilen Artač. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Skupni projekt Prvega program Radia Slovenija in A1 Slovenija prinaša tri nove pravljice, ki ob četrtkovih decembrskih večerih otroke zazibajo v sladke sanje. Druga v ciklu je pravljica avtorja Žige X Gombača: Kuža brez imena. Slišali jo boste v interpretaciji dramske igralke Vesne Jevnikar. Nekoč je živel kuža brez imena. Velikokrat je bil lačen, velikokrat ga je zeblo … Pripovedovalka: Vesna Jevnikar. Avtor besedila: Žiga X Gombač. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Fonetičarka: Mateja Juričan. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladke sanje v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, november 2025.
Skupni projekt Prvega program Radia Slovenija in A1 Slovenija prinaša tri nove pravljice, ki ob četrtkovih decembrskih večerih otroke zazibajo v sladke sanje. Druga v ciklu je pravljica avtorja Žige X Gombača: Kuža brez imena. Slišali jo boste v interpretaciji dramske igralke Vesne Jevnikar. Nekoč je živel kuža brez imena. Velikokrat je bil lačen, velikokrat ga je zeblo … Pripovedovalka: Vesna Jevnikar. Avtor besedila: Žiga X Gombač. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Fonetičarka: Mateja Juričan. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladke sanje v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, november 2025.
The Man Who Would Be King - Mož, ki bi želel postati kralj je pustolovski film iz leta 1975, posnet po noveli Rudyarda Kiplinga iz leta 1888. Priredil in režiral ga je John Huston, v njem pa so igrali znani obrazi, kot so Sean Connery, Michael Caine, Saeed Jaffrey in Christopher Plummer. Glasbo za film je napisal Maurice Jarre. Filmu se je skladatelj predal z vsem srcem, tako da je k sodelovanju povabil indijske klasične glasbenike, kjer bi se na snemanju pridružili tradicionalnemu evropskemu simfoničnemu orkestru.
The Man Who Would Be King - Mož, ki bi želel postati kralj je pustolovski film iz leta 1975, posnet po noveli Rudyarda Kiplinga iz leta 1888. Priredil in režiral ga je John Huston, v njem pa so igrali znani obrazi, kot so Sean Connery, Michael Caine, Saeed Jaffrey in Christopher Plummer. Glasbo za film je napisal Maurice Jarre. Filmu se je skladatelj predal z vsem srcem, tako da je k sodelovanju povabil indijske klasične glasbenike, kjer bi se na snemanju pridružili tradicionalnemu evropskemu simfoničnemu orkestru.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Koprčanka Selma Skenderovič prinaša v slovensko literaturo dragocene poglede na migracije, večkulturnost, jezik in pripadnost. Svoje delo razume kot orodje za krepitev strpnosti in medsebojnega razumevanja. Tako so med drugim zapisali v reviji Forbes Slovenija, ki je mlado pesnico uvrstila na svoj prvi slovenski izbor 30 pod 30. Ob tej priložnosti smo jo povabili k pogovoru. Ogledali smo si premiero fantazijske satire Zmaj v Mestnem gledališču ljubljanskem, pa tudi razstavo Fragmenti v galeriji Miklova hiša v Ribnici. Glasbeno ogrlico je Armando Šturman posvetil preminulemu Alešu Hadalinu, med drugim ustanovnemu članu skupine Tantadruj in enemu naših najizvirnejših raziskovalcev človeškega glasu in petja.
Koprčanka Selma Skenderovič prinaša v slovensko literaturo dragocene poglede na migracije, večkulturnost, jezik in pripadnost. Svoje delo razume kot orodje za krepitev strpnosti in medsebojnega razumevanja. Tako so med drugim zapisali v reviji Forbes Slovenija, ki je mlado pesnico uvrstila na svoj prvi slovenski izbor 30 pod 30. Ob tej priložnosti smo jo povabili k pogovoru. Ogledali smo si premiero fantazijske satire Zmaj v Mestnem gledališču ljubljanskem, pa tudi razstavo Fragmenti v galeriji Miklova hiša v Ribnici. Glasbeno ogrlico je Armando Šturman posvetil preminulemu Alešu Hadalinu, med drugim ustanovnemu članu skupine Tantadruj in enemu naših najizvirnejših raziskovalcev človeškega glasu in petja.
Prvo zimsko marmelado je skuhala režiserka, scenaristka in glasbenica Katarina Bogdanović - Kukla. Zaupala nam je, kako pridobiš naziv "kraljice ajvarja", kako je bilo odraščati v Krškem in kakšen odnos je imela s svojo najljubšo knjižničarko. Pravi, da jo je materinstvo močno spremenilo in da jo sinček najbolj prizemlji. Kritik ne bere, je pa priznala, da še vedno nima izpita za avto in v živo obljubila, da se bo letos znova lotila vožnje.
Prvo zimsko marmelado je skuhala režiserka, scenaristka in glasbenica Katarina Bogdanović - Kukla. Zaupala nam je, kako pridobiš naziv "kraljice ajvarja", kako je bilo odraščati v Krškem in kakšen odnos je imela s svojo najljubšo knjižničarko. Pravi, da jo je materinstvo močno spremenilo in da jo sinček najbolj prizemlji. Kritik ne bere, je pa priznala, da še vedno nima izpita za avto in v živo obljubila, da se bo letos znova lotila vožnje.
Medtem ko Združene države Amerike, Ukrajina in njene evropske zaveznice izmenjujejo predloge mirovnih načrtov, Rusija nadaljuje napade na Ukrajino. Generalnega sekretarja zveze Nato Marka Rutteja skrbi, da nekateri ne dojemajo resnosti ruske grožnje. Meni, da smo mi naslednja tarča Rusije in smo že v nevarnosti. Dodal je, da moramo ukrepati takoj. Medtem Evropska unija pripravlja dolgoročnejšo zamrznitev ruskih sredstev, čemur bi sledilo njihovo izkoriščanje za pomoč Ukrajini. Drugi poudarki oddaje: - Vlada s predlogom zakona o Slovenski tiskovni agenciji želi okrepiti njeno avtonomijo - Pred parlamentarnim odborom interventni zakon o zdravstvu; vlada medtem še v zakonsko ureditev zdravstvene nege in babištva - Jutri bodo po državi začeli razdeljevati dodatnih 20 tisoč odmerkov cepiva proti gripi
Medtem ko Združene države Amerike, Ukrajina in njene evropske zaveznice izmenjujejo predloge mirovnih načrtov, Rusija nadaljuje napade na Ukrajino. Generalnega sekretarja zveze Nato Marka Rutteja skrbi, da nekateri ne dojemajo resnosti ruske grožnje. Meni, da smo mi naslednja tarča Rusije in smo že v nevarnosti. Dodal je, da moramo ukrepati takoj. Medtem Evropska unija pripravlja dolgoročnejšo zamrznitev ruskih sredstev, čemur bi sledilo njihovo izkoriščanje za pomoč Ukrajini. Drugi poudarki oddaje: - Vlada s predlogom zakona o Slovenski tiskovni agenciji želi okrepiti njeno avtonomijo - Pred parlamentarnim odborom interventni zakon o zdravstvu; vlada medtem še v zakonsko ureditev zdravstvene nege in babištva - Jutri bodo po državi začeli razdeljevati dodatnih 20 tisoč odmerkov cepiva proti gripi
Nogometaši Celja in odbojkarji ACH Volleyja nocoj nadaljujejo svojo pot na evropskih tekmovanjih - Celjani na Reki, ACH pri Trentinu.
Nogometaši Celja in odbojkarji ACH Volleyja nocoj nadaljujejo svojo pot na evropskih tekmovanjih - Celjani na Reki, ACH pri Trentinu.
Septembrski koncert cikla Harmonia Concertans — Stara glasba na Novem trgu je pod naslovom Kot ptičji spev združil angleško glasbo iz obdobja okrog leta 1700 za dve kljunasti flavti in basso continuo. Posebej za ta koncert je nastal tako spored kakor zasedba s flavtistkama Marušo Brezavšček in Urško Cvetko, gambistom Maurom Colantoniom in čembalistko Anno Kiskachi.
Septembrski koncert cikla Harmonia Concertans — Stara glasba na Novem trgu je pod naslovom Kot ptičji spev združil angleško glasbo iz obdobja okrog leta 1700 za dve kljunasti flavti in basso continuo. Posebej za ta koncert je nastal tako spored kakor zasedba s flavtistkama Marušo Brezavšček in Urško Cvetko, gambistom Maurom Colantoniom in čembalistko Anno Kiskachi.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Koncert pianista nemško-argentinskega rodu Rafaela Lipsteina, katerega posebnost je repertoar za levo roko. Rafael Lipstein je virtuoz, ki s svojim talentom in čustveno globino očara občinstvo po vsem svetu. Kot solist je nastopil v prestižnih koncertnih dvoranah po vsem svetu, kot so Oriental Art Center v Šanghaju, Kölnska filharmonija, Tonhalle v Düsseldorfu, Herkulessaal v Münchnu in drugod. Ponaša pa se tudi s prestižnimi mednarodnimi nagradami. Strokovna kritika pravi, da je Rafael Lipstein na začetku svoje veličastne kariere. Karizmatičen in v čisti tonski umetnosti najbolj poln je bil tudi njegov koncert v Vili Vipolže, 26. junija 2025. Spored koncerta: Johan Sebastian Bach (1685–1750): Adagio BWV 974 Ludwig van Beethoven (1770–1827): Klavirska sonata št. 30, op. 109 I. Vivace ma non troppo, sempre legato – Adagio espressivo II. Prestissimo III. Gesangvoll, mit innigster Empfindung. Andante molto cantabile ed espressivo Frédéric Chopin (1810–1849): Balada št. 4, op. 52 Gustav Mahler (1860–1911) / Vyacheslav Gryaznov (1982): Adagietto iz Simfonije št. 5, prirejen za levo roko Alexandr Scriabin (1872–1915): Preludij in nokturno za levo roko, op. 9 Felix Blumenfeld (1863–1931): Etuda za levo roko, op. 36 Alexandr Scriabin (1872–1915): Tri skladbe, op. 45, št. 1 Feuilliet d'album Aleksandr Scriabin (1872–1915): Sonata št. 4, op. 30 I. Andante II. Prestissimo volando Dodatki: Robert Schumann (1810–1856): Davidsbündlertänze, op. 6, št. 18 Nicht schnell Johann Sebastian Bach (1685–1750): Francoska suita št. 2 v c-molu, BWV 813, 4 Air Robert Schumann (1810–1856): Davidsbündlertänze, op. 6, št. 14 Zart und singend
Koncert pianista nemško-argentinskega rodu Rafaela Lipsteina, katerega posebnost je repertoar za levo roko. Rafael Lipstein je virtuoz, ki s svojim talentom in čustveno globino očara občinstvo po vsem svetu. Kot solist je nastopil v prestižnih koncertnih dvoranah po vsem svetu, kot so Oriental Art Center v Šanghaju, Kölnska filharmonija, Tonhalle v Düsseldorfu, Herkulessaal v Münchnu in drugod. Ponaša pa se tudi s prestižnimi mednarodnimi nagradami. Strokovna kritika pravi, da je Rafael Lipstein na začetku svoje veličastne kariere. Karizmatičen in v čisti tonski umetnosti najbolj poln je bil tudi njegov koncert v Vili Vipolže, 26. junija 2025. Spored koncerta: Johan Sebastian Bach (1685–1750): Adagio BWV 974 Ludwig van Beethoven (1770–1827): Klavirska sonata št. 30, op. 109 I. Vivace ma non troppo, sempre legato – Adagio espressivo II. Prestissimo III. Gesangvoll, mit innigster Empfindung. Andante molto cantabile ed espressivo Frédéric Chopin (1810–1849): Balada št. 4, op. 52 Gustav Mahler (1860–1911) / Vyacheslav Gryaznov (1982): Adagietto iz Simfonije št. 5, prirejen za levo roko Alexandr Scriabin (1872–1915): Preludij in nokturno za levo roko, op. 9 Felix Blumenfeld (1863–1931): Etuda za levo roko, op. 36 Alexandr Scriabin (1872–1915): Tri skladbe, op. 45, št. 1 Feuilliet d'album Aleksandr Scriabin (1872–1915): Sonata št. 4, op. 30 I. Andante II. Prestissimo volando Dodatki: Robert Schumann (1810–1856): Davidsbündlertänze, op. 6, št. 18 Nicht schnell Johann Sebastian Bach (1685–1750): Francoska suita št. 2 v c-molu, BWV 813, 4 Air Robert Schumann (1810–1856): Davidsbündlertänze, op. 6, št. 14 Zart und singend
V ponovljeni mednarodni raziskavi TIMSS, v kateri je sodelovalo devet držav, so slovenski petošolci pokazali največjo rast znanja matematike in naravoslovja. Kaj kaže ta rezultat naših 11-letnikov? Velike razlike v znanju med učenci iz različnih držav poglabljajo učni načrti; naši učenci se pri matematiki nekatere vsebine učijo v višjih razredih kot najbolj uspešni učenci, sodelujoči v raziskavi, v drugih državah. Ali bo prenovljen učni načrt za matematiko za osnovno šolo premaknil računanje z ulomki in decimalnimi števili v nižji razred? Zakaj imajo matematiko dečki raje kot deklice? Zakaj se naši učenci v šoli počutijo slabše kot njihovi vrstniki iz drugih držav? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Barbara Japelj Pavešič, nacionalna koordinatorico raziskave TIMSS, Pedagoški inštitut; Janja Zupančič, državna sekretarko na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; mag. Mojca Suban, koordinatorica predmetne kurikukularne komisije za prenovo učnega načrta za matematiko, zavod za šolstvo; Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš. Avtorica oddaje Nataša Lang.
V ponovljeni mednarodni raziskavi TIMSS, v kateri je sodelovalo devet držav, so slovenski petošolci pokazali največjo rast znanja matematike in naravoslovja. Kaj kaže ta rezultat naših 11-letnikov? Velike razlike v znanju med učenci iz različnih držav poglabljajo učni načrti; naši učenci se pri matematiki nekatere vsebine učijo v višjih razredih kot najbolj uspešni učenci, sodelujoči v raziskavi, v drugih državah. Ali bo prenovljen učni načrt za matematiko za osnovno šolo premaknil računanje z ulomki in decimalnimi števili v nižji razred? Zakaj imajo matematiko dečki raje kot deklice? Zakaj se naši učenci v šoli počutijo slabše kot njihovi vrstniki iz drugih držav? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Barbara Japelj Pavešič, nacionalna koordinatorico raziskave TIMSS, Pedagoški inštitut; Janja Zupančič, državna sekretarko na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; mag. Mojca Suban, koordinatorica predmetne kurikukularne komisije za prenovo učnega načrta za matematiko, zavod za šolstvo; Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš. Avtorica oddaje Nataša Lang.
Violinistki Neži Nahtigal posvečamo tokratno oddajo Mladi virtuozi, poslušali pa bomo koncert, na katerem je 20. januarja ob klavirski spremljavi Sae Lee nastopila v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo kot del cikla Solo e da camera. Neža Nahtigal je z učenjem violine začela v glasbeni šoli Frana Gerbiča Cerknica in osnovno glasbeno šolo končala pod mentorstvom Mojce Brank, leta 2014 pa je opravila sprejemni izpit Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, vendar se je odločila za šolanje na Škofijski gimnaziji Vipava. Leta 2018 je opravila še sprejemni izpit Akademije za glasbo v Ljubljani ter začela študirati pod vodstvom Žiga Branka. Diplomirala je leta 2021, potem pa se je vpisala na študij pri Janezu Podlesku. CLAUDE DEBUSSY: SONATA ZA VIOLINO IN KLAVIR, L. 140 EUGÈNE YSAŸE: SONATA ZA SOLO VIOLINO, ŠT. 2, OP. 27 (JACQUES THIBAUD)
Violinistki Neži Nahtigal posvečamo tokratno oddajo Mladi virtuozi, poslušali pa bomo koncert, na katerem je 20. januarja ob klavirski spremljavi Sae Lee nastopila v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo kot del cikla Solo e da camera. Neža Nahtigal je z učenjem violine začela v glasbeni šoli Frana Gerbiča Cerknica in osnovno glasbeno šolo končala pod mentorstvom Mojce Brank, leta 2014 pa je opravila sprejemni izpit Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, vendar se je odločila za šolanje na Škofijski gimnaziji Vipava. Leta 2018 je opravila še sprejemni izpit Akademije za glasbo v Ljubljani ter začela študirati pod vodstvom Žiga Branka. Diplomirala je leta 2021, potem pa se je vpisala na študij pri Janezu Podlesku. CLAUDE DEBUSSY: SONATA ZA VIOLINO IN KLAVIR, L. 140 EUGÈNE YSAŸE: SONATA ZA SOLO VIOLINO, ŠT. 2, OP. 27 (JACQUES THIBAUD)