Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na prizorišču smo spremljali tekmi slovenskih klubov v evropskem tekmovanju. Odbojkarji ACH Volleyja so sezono v ligi prvakov začeli z gostovanjem pri Trentinu. Nogometaši Celja pa so v konferenčni ligi gostovali na razprodanem stadinu na Reki.
Na prizorišču smo spremljali tekmi slovenskih klubov v evropskem tekmovanju. Odbojkarji ACH Volleyja so sezono v ligi prvakov začeli z gostovanjem pri Trentinu. Nogometaši Celja pa so v konferenčni ligi gostovali na razprodanem stadinu na Reki.
V Sežani so vstopili v Kosovelovo leto, ki ga je vlada na pobudo občine razglasila ob 100. obletnici pesnikove smrti. Dediščina pesnika Krasa bo tako v letu 2026 pomembno zaznamovala kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje – ne le na Krasu, temveč veliko širše. V oddaji še o razstavi Zločin in sadež, ki tematizira različne poglede na fenomen grafita, o prireditvi Potujoča muzika in o pečatu mesta Trst, ki ga je prejelo Slovensko stalno gledališče v Trstu.
V Sežani so vstopili v Kosovelovo leto, ki ga je vlada na pobudo občine razglasila ob 100. obletnici pesnikove smrti. Dediščina pesnika Krasa bo tako v letu 2026 pomembno zaznamovala kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje – ne le na Krasu, temveč veliko širše. V oddaji še o razstavi Zločin in sadež, ki tematizira različne poglede na fenomen grafita, o prireditvi Potujoča muzika in o pečatu mesta Trst, ki ga je prejelo Slovensko stalno gledališče v Trstu.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V današnji Centrifugi ni Nobelove nagrajenke za mir, ni pižam in kufrov, tudi ni nove medijske kariere nekdanjega šefa računskega sodišča. Ni nadzora bolniških odsotnosti in spora glede veleposlanikov. Prav tako ni Motoristov (to je ime nove češke koalicijske stranke). Je pa večino ostalega. Vključno z ugotovitvijo, da v demokraciji dva neumna glasova štejeta več kot en pameten.
V današnji Centrifugi ni Nobelove nagrajenke za mir, ni pižam in kufrov, tudi ni nove medijske kariere nekdanjega šefa računskega sodišča. Ni nadzora bolniških odsotnosti in spora glede veleposlanikov. Prav tako ni Motoristov (to je ime nove češke koalicijske stranke). Je pa večino ostalega. Vključno z ugotovitvijo, da v demokraciji dva neumna glasova štejeta več kot en pameten.
Prihodnje leto bo minilo 100 let od smrti pesnika Srečka Kosovela. Na pobudo občine Sežana je vlada leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto. Danes je bila tam prireditev, na kateri so predstavili celovito prenovo Kosovelove domačije v Tomaju ter projekt Konstrukturizem. V oddaji poročamo tudi o drugem delu projekta Generacije kolektiva Fourklor. V predstavi Generacije, drugi korak avtor skupaj s soustvarjalkami sledi tako vertikalni liniji v smislu nadaljevanja generacij po starosti, kot horizontalni liniji, v odnosih posameznika do kolektiva ter njunega medsebojnega vpliva.
Prihodnje leto bo minilo 100 let od smrti pesnika Srečka Kosovela. Na pobudo občine Sežana je vlada leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto. Danes je bila tam prireditev, na kateri so predstavili celovito prenovo Kosovelove domačije v Tomaju ter projekt Konstrukturizem. V oddaji poročamo tudi o drugem delu projekta Generacije kolektiva Fourklor. V predstavi Generacije, drugi korak avtor skupaj s soustvarjalkami sledi tako vertikalni liniji v smislu nadaljevanja generacij po starosti, kot horizontalni liniji, v odnosih posameznika do kolektiva ter njunega medsebojnega vpliva.
Ljubljanskega župana Zorana Jankovića je danes zaslišala preiskovalna komisija Državnega zbora o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri graditvi povezovalnega kanala C0. Po končanem zaslišanju je pred novinarji zavrnil očitke o nepravilnostih pri gradnji kanala, pa tudi očitke o domnevnem podkupovanju, ki so jih včeraj razkrili na TV Slovenija. V oddaji tudi: - Po spornem nakupu 20 let stare vetrnice za elektrarno v občini Loški Potok odstopil direktor Dravskih elektrarn. - Članice Unije naj bi se še danes dogovorile o rabi zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč Ukrajini. - Inšpektorat ob razkritju v Mariboru opozarja na nevarnosti nezakonitih estetskih storitev.
Ljubljanskega župana Zorana Jankovića je danes zaslišala preiskovalna komisija Državnega zbora o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri graditvi povezovalnega kanala C0. Po končanem zaslišanju je pred novinarji zavrnil očitke o nepravilnostih pri gradnji kanala, pa tudi očitke o domnevnem podkupovanju, ki so jih včeraj razkrili na TV Slovenija. V oddaji tudi: - Po spornem nakupu 20 let stare vetrnice za elektrarno v občini Loški Potok odstopil direktor Dravskih elektrarn. - Članice Unije naj bi se še danes dogovorile o rabi zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč Ukrajini. - Inšpektorat ob razkritju v Mariboru opozarja na nevarnosti nezakonitih estetskih storitev.
Ljudje v Evropi in drugje po svetu nekoliko romantično gledamo na politiko. Tako na primer napoved o zmanjšanju ameriških sil na evropskih tleh vidimo kot otroci, ki jim starši pri tridesetih letih povedo, naj sami poskrbijo zase. A realnost nikoli ni bila taka. Amerika je vedno gledala na svoje interese, naša naloga pa je, da znamo oceniti, koliko se naši interesi ujemajo z njenimi. V Labirintih sveta bomo govorili o ameriški varnostni strategiji, ki je s Trumpovo administracijo drugačna kot v času njegovih predhodnikov. Tudi v njej je nekaj romantike, ki pa jo je sprejem obrambnega svežnja postavil na realna tla.
Ljudje v Evropi in drugje po svetu nekoliko romantično gledamo na politiko. Tako na primer napoved o zmanjšanju ameriških sil na evropskih tleh vidimo kot otroci, ki jim starši pri tridesetih letih povedo, naj sami poskrbijo zase. A realnost nikoli ni bila taka. Amerika je vedno gledala na svoje interese, naša naloga pa je, da znamo oceniti, koliko se naši interesi ujemajo z njenimi. V Labirintih sveta bomo govorili o ameriški varnostni strategiji, ki je s Trumpovo administracijo drugačna kot v času njegovih predhodnikov. Tudi v njej je nekaj romantike, ki pa jo je sprejem obrambnega svežnja postavil na realna tla.
Mariborska občina je odprla nov semaforiziran prehod za pešce na začetku Titovega mostu pri nakupovalnem središču Europark. Z njim želi urediti nevaren prometni odsek, potem ko so tam vzpostavili avtobusnai postajališči. Semafor pa uporablja t. i. pametno tehnologijo; ta pomaga pešcem in nagrajuje voznike, ki vozijo znotraj omejitev.
Mariborska občina je odprla nov semaforiziran prehod za pešce na začetku Titovega mostu pri nakupovalnem središču Europark. Z njim želi urediti nevaren prometni odsek, potem ko so tam vzpostavili avtobusnai postajališči. Semafor pa uporablja t. i. pametno tehnologijo; ta pomaga pešcem in nagrajuje voznike, ki vozijo znotraj omejitev.
Trajnostna mobilnost ima več obrazov. V številnih krajih po Sloveniji se kaže tudi v obliki 'pešbusa'. Kako poteka na Razkrižju? Prisluhnite.
Trajnostna mobilnost ima več obrazov. V številnih krajih po Sloveniji se kaže tudi v obliki 'pešbusa'. Kako poteka na Razkrižju? Prisluhnite.
S podpisom pogodbe je Univerzitetni klinični center Maribor tudi formalno postal pridružena članica mariborske Univerze. Omenjena zavoda sicer že vrsto let tesno sodelujeta na področjih izobraževalne in znanstveno raziskovalne dejavnosti. V prihodnje pa želita sodelovanje še okrepiti in dodatno prispevati k razvoju zdravstvenega sistema v regiji in širše.
S podpisom pogodbe je Univerzitetni klinični center Maribor tudi formalno postal pridružena članica mariborske Univerze. Omenjena zavoda sicer že vrsto let tesno sodelujeta na področjih izobraževalne in znanstveno raziskovalne dejavnosti. V prihodnje pa želita sodelovanje še okrepiti in dodatno prispevati k razvoju zdravstvenega sistema v regiji in širše.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Najprej smo izvedeli, da naj bi medijskega velikana Warnerja Brosa, ki je odgovoren tudi za enega najstarejših filmskih studiev v Hollywoodu, odkupil drugi medijski velikan Netflix, nato pa je napovedalo sovražni prevzem Warnerja podjetje Paramount, ki se je menda že od vsega začetka tudi zanimalo za nakup. Ob tem so se oglasili številni, tudi ustvarjalci, in označili dogodek, tj. sam prevzem Warnerja, za "protimonopolno moro" oziroma veliko izgubo konkurenčnosti na filmskem področju, pa tudi opozorili na verjetno izrinjanje kinematografske izkušnje, izgubo delovnih mest in tako naprej. Kaj se bo izcimilo iz tega razmišljamo z Igorjem Harbom.
Najprej smo izvedeli, da naj bi medijskega velikana Warnerja Brosa, ki je odgovoren tudi za enega najstarejših filmskih studiev v Hollywoodu, odkupil drugi medijski velikan Netflix, nato pa je napovedalo sovražni prevzem Warnerja podjetje Paramount, ki se je menda že od vsega začetka tudi zanimalo za nakup. Ob tem so se oglasili številni, tudi ustvarjalci, in označili dogodek, tj. sam prevzem Warnerja, za "protimonopolno moro" oziroma veliko izgubo konkurenčnosti na filmskem področju, pa tudi opozorili na verjetno izrinjanje kinematografske izkušnje, izgubo delovnih mest in tako naprej. Kaj se bo izcimilo iz tega razmišljamo z Igorjem Harbom.
Generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor, Damjan Seme, je včeraj odstopil s položaja. Njegov odstop so potrdili v Holdingu Slovenske elektrarne.
Generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor, Damjan Seme, je včeraj odstopil s položaja. Njegov odstop so potrdili v Holdingu Slovenske elektrarne.
V svojem celovečernem prvencu Fantasy režiserka Kukla vzpostavi svet, ki hkrati obstaja in ne obstaja: topografija slovenske periferije je predrugačena prek vizualne logike postjugoslovanskega prostora, čas pa razpada v preplet anahronizmov in sodobnih tehnoloških sledi. Rezultat je urbanistična krajina, ki ni ne Ljubljana ne Makedonija, kjer so film deloma posneli, temveč nekakšen hibridni teritorij; ta se izkaže za idealen prostor za zgodbo, ki običajna razmerja med realističnim in fantastičnim zamenja za liminalno. S tem film še pred vzpostavitvijo pripovedi uokviri svoje osrednje zanimanje: identiteta kot neprestano uprizarjanje, kot fluidnost, kot večno nastajanje. V ospredju so tri prijateljice: Mihrije (Sarah Al Saleh), Sina (Mina Milovanović) in Jasna (Mia Skrbinac). Film jih ne obravnava toliko kot psihološko zaokrožene celote, temveč bolj kot vektorje družbenega pritiska. Patriarhalnost priseljenskih okolij, ekonomska ranljivost in generacijska določenost so vanje nekako vtisnjene: zdi se, da maskulinizirani performansi boksa, trenirke, vožnja z motorji … ne govorijo toliko o zavestno izbrani spolni identiteti kot o performansu spola, kot strategiji preživetja. V tej konfiguraciji vstop Fantasy, transspolne ženske, deluje kot nekakšna motnja – ne pripovedna, temveč ontološka. Fantasy v izvedbi Aline Juhart, kot namiguje že njeno ime, ves čas lebdi med fantazijo in osebo. Prav to je tisto, zaradi česar liku grozi, da bo ostal na ravni transspolne različice tropa »Manic Pixie Dream Girl«: to je filmski lik, običajno ženske, ki v zgodbo vstopi predvsem zato, da s svojo prikupno čudaškostjo, drugačnostjo in energijo sproži osebno preobrazbo glavnega junaka, običajno moškega, pri čemer njeno lastno notranje življenje ostaja v ozadju. Ko je preobrazba končana, pa iz pripovedi izgine. Tudi Fantasy, transspolna ženska, je v pripovedi je nameščena kot katalizator notranje preobrazbe Mihrije, cisspolne ženske. Je lik, ki deluje kot »iz drugega sveta«. To potrjuje njena estetika – rožnata oblačila, čaj z listi vrtnic v rožnatih skodelicah, bleščice – in njena ekscentričnost – stanovanje, okrašeno z ikebanami, ukradenimi s pokopališča, ki imata v tem smislu skoraj simbolistično funkcijo. Šele pozneje film modulira pogled in nakaže razpoke: Fantasy ima lastno zgodovino, lastno ranljivost, posebno tisto, povezano z nesprejetostjo v družini. Napetost med subjektom in tropom pa vendarle ostane del filmske arhitekture. Najbolj izrazita odlika Fantasy je njegova formalna fluidnost, ki vzporedno z idejo spolne fluidnosti razpira tudi meje filmske forme. Kukla prehaja med videospotovsko estetiko in klasičnim igranim filmom s pretanjeno lahkotnostjo, ki je v slovenskem prostoru izjemno redka. Videospotovski segmenti, zaznamovani z ritmizirano kamero Lazarja Bogdanovića, zamolklo, a nasičeno barvno paleto in glasbenimi poudarki Relje Ćupića, delujejo kot notranji monologi ali kot polja čustvenega odmeva likov. Realistični prizori delujejo kot kontrapunkt: zgoščeni, anksiozni, omejeni v prostoru. Ta dvojnost ni dekorativna, temveč deluje kot strukturni princip, s katerim film oblikuje ambivalentnost identitet, ki so ujete med normativnostjo in željo. Če so realistični prizori izraz družbenih omejitev, so videospotovski trenutki izraz možnosti, potencialnosti. V uvodnem prizoru stolpnice odtrgane lebdijo v zraku, s čimer se film ne odpove resničnosti, temveč razširi njen okvir – in vanj vpiše subjektivna stanja svojih likov. Prostor ima pri tem ključno vlogo. Brutalistična arhitektura, pografitirani zidovi in razkrojene betonske površine niso samo ozadje, temveč del dramaturgije. Kukla jih ne uporablja naturalistično, temveč grafično: kot masivne strukture, ki delujejo kot vizualni poudarki. Jugoslovanski modernistični spomenik je v filmu posnet kot avtonomna forma, kot nadrealistična, skoraj fantastična prezenca v enem izmed prizorov, ki so za protagonistko čustveno najintenzivnejši. Poleg tega pa se film zasidra v kulturnem imaginariju, ki presega nacionalne meje. V tem smislu Fantasy deluje kot film regije, ne države. Tematsko vstopa tja, kjer slovenski film pogosto okleva: v preplet spolne identitete, migracijskih izkušenj in razrednega položaja. Vendar Kukle ne zanima naturalizem, niti sociološki: svoje like oblikuje ne skozi njihove družbene vloge, temveč skozi njihove izmike. Morda zato delujejo manj kot psihološko zaokrožene osebnosti in bolj kot nosilke različnih oblik subverzije. Od gledalke, gledalca je odvisno, ali bosta to videla kot primanjkljaj, ali kot nekaj skladnega s filmsko logiko, ki svojo energijo črpa iz estetike, ne iz pripovedne izčrpnosti. Fantasy tako ni film, ki bi ga merili po konvencijah pripovednosti, temveč po oblikovni inovativnosti. Njegov največji dosežek je vzpostavitev vizualnega sistema, v katerem postane spolna fluidnost prepoznavna ne le na ravni likov, temveč v sami zgradbi filmskega jezika. Ko film neprisiljeno prehaja med realistično in fantazijsko ravnjo, med videospotom in fikcijo, med notranjim in zunanjim, hkrati prehaja med identitetami. Kuklin prvenec je v kontekstu sodobnega slovenskega filma prelomen ne toliko zaradi tematske drznosti, temveč zaradi formalne suverenosti, s katero to temo prevede v vizualno, in v izrazito osebno obliko filmskega jezika. Tekst je del kulturnega projekta kritike in refleksije umetnosti z naslovom »Med enoglasjem in raznolikostjo: slovenski film v letu 2025«, ki ga je Ministrstvo za kulturo podprlo v okviru Spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.
V svojem celovečernem prvencu Fantasy režiserka Kukla vzpostavi svet, ki hkrati obstaja in ne obstaja: topografija slovenske periferije je predrugačena prek vizualne logike postjugoslovanskega prostora, čas pa razpada v preplet anahronizmov in sodobnih tehnoloških sledi. Rezultat je urbanistična krajina, ki ni ne Ljubljana ne Makedonija, kjer so film deloma posneli, temveč nekakšen hibridni teritorij; ta se izkaže za idealen prostor za zgodbo, ki običajna razmerja med realističnim in fantastičnim zamenja za liminalno. S tem film še pred vzpostavitvijo pripovedi uokviri svoje osrednje zanimanje: identiteta kot neprestano uprizarjanje, kot fluidnost, kot večno nastajanje. V ospredju so tri prijateljice: Mihrije (Sarah Al Saleh), Sina (Mina Milovanović) in Jasna (Mia Skrbinac). Film jih ne obravnava toliko kot psihološko zaokrožene celote, temveč bolj kot vektorje družbenega pritiska. Patriarhalnost priseljenskih okolij, ekonomska ranljivost in generacijska določenost so vanje nekako vtisnjene: zdi se, da maskulinizirani performansi boksa, trenirke, vožnja z motorji … ne govorijo toliko o zavestno izbrani spolni identiteti kot o performansu spola, kot strategiji preživetja. V tej konfiguraciji vstop Fantasy, transspolne ženske, deluje kot nekakšna motnja – ne pripovedna, temveč ontološka. Fantasy v izvedbi Aline Juhart, kot namiguje že njeno ime, ves čas lebdi med fantazijo in osebo. Prav to je tisto, zaradi česar liku grozi, da bo ostal na ravni transspolne različice tropa »Manic Pixie Dream Girl«: to je filmski lik, običajno ženske, ki v zgodbo vstopi predvsem zato, da s svojo prikupno čudaškostjo, drugačnostjo in energijo sproži osebno preobrazbo glavnega junaka, običajno moškega, pri čemer njeno lastno notranje življenje ostaja v ozadju. Ko je preobrazba končana, pa iz pripovedi izgine. Tudi Fantasy, transspolna ženska, je v pripovedi je nameščena kot katalizator notranje preobrazbe Mihrije, cisspolne ženske. Je lik, ki deluje kot »iz drugega sveta«. To potrjuje njena estetika – rožnata oblačila, čaj z listi vrtnic v rožnatih skodelicah, bleščice – in njena ekscentričnost – stanovanje, okrašeno z ikebanami, ukradenimi s pokopališča, ki imata v tem smislu skoraj simbolistično funkcijo. Šele pozneje film modulira pogled in nakaže razpoke: Fantasy ima lastno zgodovino, lastno ranljivost, posebno tisto, povezano z nesprejetostjo v družini. Napetost med subjektom in tropom pa vendarle ostane del filmske arhitekture. Najbolj izrazita odlika Fantasy je njegova formalna fluidnost, ki vzporedno z idejo spolne fluidnosti razpira tudi meje filmske forme. Kukla prehaja med videospotovsko estetiko in klasičnim igranim filmom s pretanjeno lahkotnostjo, ki je v slovenskem prostoru izjemno redka. Videospotovski segmenti, zaznamovani z ritmizirano kamero Lazarja Bogdanovića, zamolklo, a nasičeno barvno paleto in glasbenimi poudarki Relje Ćupića, delujejo kot notranji monologi ali kot polja čustvenega odmeva likov. Realistični prizori delujejo kot kontrapunkt: zgoščeni, anksiozni, omejeni v prostoru. Ta dvojnost ni dekorativna, temveč deluje kot strukturni princip, s katerim film oblikuje ambivalentnost identitet, ki so ujete med normativnostjo in željo. Če so realistični prizori izraz družbenih omejitev, so videospotovski trenutki izraz možnosti, potencialnosti. V uvodnem prizoru stolpnice odtrgane lebdijo v zraku, s čimer se film ne odpove resničnosti, temveč razširi njen okvir – in vanj vpiše subjektivna stanja svojih likov. Prostor ima pri tem ključno vlogo. Brutalistična arhitektura, pografitirani zidovi in razkrojene betonske površine niso samo ozadje, temveč del dramaturgije. Kukla jih ne uporablja naturalistično, temveč grafično: kot masivne strukture, ki delujejo kot vizualni poudarki. Jugoslovanski modernistični spomenik je v filmu posnet kot avtonomna forma, kot nadrealistična, skoraj fantastična prezenca v enem izmed prizorov, ki so za protagonistko čustveno najintenzivnejši. Poleg tega pa se film zasidra v kulturnem imaginariju, ki presega nacionalne meje. V tem smislu Fantasy deluje kot film regije, ne države. Tematsko vstopa tja, kjer slovenski film pogosto okleva: v preplet spolne identitete, migracijskih izkušenj in razrednega položaja. Vendar Kukle ne zanima naturalizem, niti sociološki: svoje like oblikuje ne skozi njihove družbene vloge, temveč skozi njihove izmike. Morda zato delujejo manj kot psihološko zaokrožene osebnosti in bolj kot nosilke različnih oblik subverzije. Od gledalke, gledalca je odvisno, ali bosta to videla kot primanjkljaj, ali kot nekaj skladnega s filmsko logiko, ki svojo energijo črpa iz estetike, ne iz pripovedne izčrpnosti. Fantasy tako ni film, ki bi ga merili po konvencijah pripovednosti, temveč po oblikovni inovativnosti. Njegov največji dosežek je vzpostavitev vizualnega sistema, v katerem postane spolna fluidnost prepoznavna ne le na ravni likov, temveč v sami zgradbi filmskega jezika. Ko film neprisiljeno prehaja med realistično in fantazijsko ravnjo, med videospotom in fikcijo, med notranjim in zunanjim, hkrati prehaja med identitetami. Kuklin prvenec je v kontekstu sodobnega slovenskega filma prelomen ne toliko zaradi tematske drznosti, temveč zaradi formalne suverenosti, s katero to temo prevede v vizualno, in v izrazito osebno obliko filmskega jezika. Tekst je del kulturnega projekta kritike in refleksije umetnosti z naslovom »Med enoglasjem in raznolikostjo: slovenski film v letu 2025«, ki ga je Ministrstvo za kulturo podprlo v okviru Spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.
Skupina Dan D se po tridesetih letih delovanja poslavlja. Tokac, Obra, Tučo, Boštjan in Nikola so v tem času izdali deset albumov, prejeli številne nagrade in pustili močan pečat na slovenski glasbeni sceni. Svojo radijsko pot bodo simbolično zaokrožili v ponedeljek, 15. decembra, z zadnjim radijskim koncertom v studiu Hendrix Radia Koper – tam, kjer so leta 1998 v oddaji radioLive! odigrali svojega prvega. Tokratni 90-minutni nastop bo prinesel največje uspešnice in tudi kakšen svež namig z novega albuma. Koncert, ki se začne ob 20. uri, bomo v živo prenašali na Radiu Koper, Radiu Maribor, Valu 202 in MMC TV. Voditelj večera bo Andrej Karoli.
Skupina Dan D se po tridesetih letih delovanja poslavlja. Tokac, Obra, Tučo, Boštjan in Nikola so v tem času izdali deset albumov, prejeli številne nagrade in pustili močan pečat na slovenski glasbeni sceni. Svojo radijsko pot bodo simbolično zaokrožili v ponedeljek, 15. decembra, z zadnjim radijskim koncertom v studiu Hendrix Radia Koper – tam, kjer so leta 1998 v oddaji radioLive! odigrali svojega prvega. Tokratni 90-minutni nastop bo prinesel največje uspešnice in tudi kakšen svež namig z novega albuma. Koncert, ki se začne ob 20. uri, bomo v živo prenašali na Radiu Koper, Radiu Maribor, Valu 202 in MMC TV. Voditelj večera bo Andrej Karoli.
Od ponedeljka si je v Kinodvoru, Kinoteki pa tudi na različnih lokacijah po Sloveniji mogoče ogledati filme v okviru 41. LGBT filmskega festivala, kjer se bo vse do ponedeljka 15. decembra zvrstilo 23 igranih celovečernih filmov in dokumentarcev ter 24 kratkih filmov. Z organizatorko festivala in filmsko selektorico Polono Černič se je o programu, ki nas še čaka, pogovarjala Ana Lorger.
Od ponedeljka si je v Kinodvoru, Kinoteki pa tudi na različnih lokacijah po Sloveniji mogoče ogledati filme v okviru 41. LGBT filmskega festivala, kjer se bo vse do ponedeljka 15. decembra zvrstilo 23 igranih celovečernih filmov in dokumentarcev ter 24 kratkih filmov. Z organizatorko festivala in filmsko selektorico Polono Černič se je o programu, ki nas še čaka, pogovarjala Ana Lorger.
Na zadnji misiji ameriškega vesoljskega podjetja SpaceX so v vesolje poletele tudi tehnologije, zasnovane in izdelane v Mariboru. Z misijo Transporter-15 so v vesolje uspešno izstrelili več kot sto tehnoloških produktov družbe SkyLabs. Podjetje je leta 2020 in 2022 v vesolje uspešno utirilo dva slovenska nanosatelita.
Na zadnji misiji ameriškega vesoljskega podjetja SpaceX so v vesolje poletele tudi tehnologije, zasnovane in izdelane v Mariboru. Z misijo Transporter-15 so v vesolje uspešno izstrelili več kot sto tehnoloških produktov družbe SkyLabs. Podjetje je leta 2020 in 2022 v vesolje uspešno utirilo dva slovenska nanosatelita.
Medtem ko je Shakespeare s Hamletom ustvaril moško gledališko vlogo, po kateri vsaj po tihem hrepeni marsikateri igralec in ki – poleg kralja Leara – pogosto velja za enega vrhuncev igralčeve kariere, je režiserka in scenaristka kitajskega rodu Chloé Zhao ustvarila žensko filmsko vlogo, ki zlahka parira legendarnemu danskemu kraljeviču. Že res, da naslov najnovejšega celovečerca oskarjevske nagrajenke za režijo nosi moško ime, Hamnet, vendar je glavna nosilka ženska. Močna, z naravo tesno povezana ženska, ki si dovoli intenzivna čustva, ki se med porodom ne pusti utišati in ki bolečine ob izgubi otroka ne zavije v vato, ampak ji dovoli, da jo preplavi celo in vso. Jessie Buckley je fantastična – močna, ranljiva, srečna, ljubljena, zaljubljena … kar koli je od nje zahtevala vloga Agnes, je igralka izpeljala tako polnokrvno, da gledalca osupne. Tudi prepuščanje drugemu, pa naj bo v ljubezni ali – čisto ob koncu – v bolečini, ki jo lahko delijo le starši umrlega otroka. To zadnje pa seveda ne bi bilo mogoče, če ji na drugi strani ne bi stal enakovreden partner in Paul Mescal to vsekakor je. Njegov Will – seveda je že zelo kmalu jasno, da gre za Shakespeara, čeprav to niti ni zares pomembno – je vreden ženske, kakršna je Agnes. Enako strast in odrešitev, ki jo njej prinaša narava, jo njemu umetnost in to je nazadnje točka, v kateri se žalujoča zakonca naposled vendarle spet stakneta. Maggie O'Farrell, avtorica literarne uspešnice Hamnet, po kateri je film posnet, se je oprla na eno od različic o nastanku Shakespearove drame, niti ne najbolj verjetno, vsekakor pa daleč najbolj fotogenično. Znano je, da je imel Shakespeare tri otroke in eden od njih je bil deček Hamnet, ki je pri enajstih letih umrl. Vzrok smrti ni znan, znano pa je, da je drama Hamlet nastala le nekaj let pozneje in zarezala v gledališko in literarno zgodovino kot redkokatero drugo delo. Ali je bila smrt otroka zares glavni vzrok za nastanek legendarne drame – besedi Hamlet in Hamnet sta sinonim, saj so ju v takratni jezikovni maniri pogosto zapisovali kot popolnoma enaki –, najbrž ne bomo nikoli izvedeli, vsekakor pa je zgodba izvrstno izhodišče za vzpostavitev močne ženske in moške energije ter katarzične moči umetnosti, ki ju preseže. Režiserka Chloé Zhao pravi, da se je ob pomoči Hamneta spoprijela s svojimi najglobljimi strahovi in iskala pot, kako kljub minljivosti in izgubam življenje živeti čim bolj odprto, čim bolj celovito, odgovor pa ponuja v obliki izjemnega, skoraj rušilno močnega filma, v katerem energije preplavljajo filmsko dvorano v maniri najpristnejše gledališke katarze. Nekoliko jih zmanjka le v zadnji tretjini filma, a to je skoraj že dlakocepstvo.
Medtem ko je Shakespeare s Hamletom ustvaril moško gledališko vlogo, po kateri vsaj po tihem hrepeni marsikateri igralec in ki – poleg kralja Leara – pogosto velja za enega vrhuncev igralčeve kariere, je režiserka in scenaristka kitajskega rodu Chloé Zhao ustvarila žensko filmsko vlogo, ki zlahka parira legendarnemu danskemu kraljeviču. Že res, da naslov najnovejšega celovečerca oskarjevske nagrajenke za režijo nosi moško ime, Hamnet, vendar je glavna nosilka ženska. Močna, z naravo tesno povezana ženska, ki si dovoli intenzivna čustva, ki se med porodom ne pusti utišati in ki bolečine ob izgubi otroka ne zavije v vato, ampak ji dovoli, da jo preplavi celo in vso. Jessie Buckley je fantastična – močna, ranljiva, srečna, ljubljena, zaljubljena … kar koli je od nje zahtevala vloga Agnes, je igralka izpeljala tako polnokrvno, da gledalca osupne. Tudi prepuščanje drugemu, pa naj bo v ljubezni ali – čisto ob koncu – v bolečini, ki jo lahko delijo le starši umrlega otroka. To zadnje pa seveda ne bi bilo mogoče, če ji na drugi strani ne bi stal enakovreden partner in Paul Mescal to vsekakor je. Njegov Will – seveda je že zelo kmalu jasno, da gre za Shakespeara, čeprav to niti ni zares pomembno – je vreden ženske, kakršna je Agnes. Enako strast in odrešitev, ki jo njej prinaša narava, jo njemu umetnost in to je nazadnje točka, v kateri se žalujoča zakonca naposled vendarle spet stakneta. Maggie O'Farrell, avtorica literarne uspešnice Hamnet, po kateri je film posnet, se je oprla na eno od različic o nastanku Shakespearove drame, niti ne najbolj verjetno, vsekakor pa daleč najbolj fotogenično. Znano je, da je imel Shakespeare tri otroke in eden od njih je bil deček Hamnet, ki je pri enajstih letih umrl. Vzrok smrti ni znan, znano pa je, da je drama Hamlet nastala le nekaj let pozneje in zarezala v gledališko in literarno zgodovino kot redkokatero drugo delo. Ali je bila smrt otroka zares glavni vzrok za nastanek legendarne drame – besedi Hamlet in Hamnet sta sinonim, saj so ju v takratni jezikovni maniri pogosto zapisovali kot popolnoma enaki –, najbrž ne bomo nikoli izvedeli, vsekakor pa je zgodba izvrstno izhodišče za vzpostavitev močne ženske in moške energije ter katarzične moči umetnosti, ki ju preseže. Režiserka Chloé Zhao pravi, da se je ob pomoči Hamneta spoprijela s svojimi najglobljimi strahovi in iskala pot, kako kljub minljivosti in izgubam življenje živeti čim bolj odprto, čim bolj celovito, odgovor pa ponuja v obliki izjemnega, skoraj rušilno močnega filma, v katerem energije preplavljajo filmsko dvorano v maniri najpristnejše gledališke katarze. Nekoliko jih zmanjka le v zadnji tretjini filma, a to je skoraj že dlakocepstvo.
Hamnet ali kako bi lahko tragedija iz Shakespearovega resničnega življenja navdihnila nastanek njegove brezčasne mojstrovine Hamlet. Fantasy ali spraševanje o svoji lastni identiteti. V oddaji Gremo v kino pa govorimo tudi o festivalu LGBT filma in dogajanju okrog prevzemanja ameriškega medijskega velikana Warnerja Brosa.
Hamnet ali kako bi lahko tragedija iz Shakespearovega resničnega življenja navdihnila nastanek njegove brezčasne mojstrovine Hamlet. Fantasy ali spraševanje o svoji lastni identiteti. V oddaji Gremo v kino pa govorimo tudi o festivalu LGBT filma in dogajanju okrog prevzemanja ameriškega medijskega velikana Warnerja Brosa.
Na zavod GO! 2025 smo med drugim naslovili vprašanje, kolikšen del od skupnega proračuna na slovenski strani Evropske prestolnice kulture je bil namenjen prav področju likovne in vizualne umetnosti. Ta, po njihovi oceni, znaša okrog 10 odstotkov. Ključni projekti so bili razstavi Zorana Mušiča, festivala R.o.R in Pixxelpoint ter 20. mednarodni bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja. Ob koncu EPK sta nas za komentar v novogoriškem studiu Radia Slovenija obiskali Rene Rusjan, umetnica, profesorica sodobnih umetniških praks in direktorica programa Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici, ter Nataša Kovšca, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in programska vodja galerije GONG.
Na zavod GO! 2025 smo med drugim naslovili vprašanje, kolikšen del od skupnega proračuna na slovenski strani Evropske prestolnice kulture je bil namenjen prav področju likovne in vizualne umetnosti. Ta, po njihovi oceni, znaša okrog 10 odstotkov. Ključni projekti so bili razstavi Zorana Mušiča, festivala R.o.R in Pixxelpoint ter 20. mednarodni bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja. Ob koncu EPK sta nas za komentar v novogoriškem studiu Radia Slovenija obiskali Rene Rusjan, umetnica, profesorica sodobnih umetniških praks in direktorica programa Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici, ter Nataša Kovšca, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in programska vodja galerije GONG.
11. novembra smo obeležili mednarodni dan gora in vsako leto ob tem dnevu Planinska zveza Slovenije pripravi poslanico. Letošnja tema je: Za vodo, hrano in preživetje v gorah in drugod so pomembni ledeniki. V rubriki Izluščeno prisluhnite pogovoru s podpredsednikom PZS Martinom Šolarjem. (Foto: BoBo)
11. novembra smo obeležili mednarodni dan gora in vsako leto ob tem dnevu Planinska zveza Slovenije pripravi poslanico. Letošnja tema je: Za vodo, hrano in preživetje v gorah in drugod so pomembni ledeniki. V rubriki Izluščeno prisluhnite pogovoru s podpredsednikom PZS Martinom Šolarjem. (Foto: BoBo)
Drugi poudarki: - V Posavju je brezposelnost majhna, a skrbi neugodna struktura brezposelnih; gospodarstveniki pa za prihodnje leto niso optimistični. - Mariborski Hotel City ima novega lastnika. Kupilo ga je ljubljansko podjetje HCMB, ki v Mariboru na hotelskem področju ni novinec. - "Dialog treh pokrajin" so v Pomurskem muzeju naslovili razstavo, ki govori o manj znanih, a pomembnih posameznikih iz Pomurja, Posavja in z Ribniškega. - So grafiti estetska družbena kritika ali vandalizem?! Odgovor morda ponudi razstava v Notranjskem muzeju Postojna.
Drugi poudarki: - V Posavju je brezposelnost majhna, a skrbi neugodna struktura brezposelnih; gospodarstveniki pa za prihodnje leto niso optimistični. - Mariborski Hotel City ima novega lastnika. Kupilo ga je ljubljansko podjetje HCMB, ki v Mariboru na hotelskem področju ni novinec. - "Dialog treh pokrajin" so v Pomurskem muzeju naslovili razstavo, ki govori o manj znanih, a pomembnih posameznikih iz Pomurja, Posavja in z Ribniškega. - So grafiti estetska družbena kritika ali vandalizem?! Odgovor morda ponudi razstava v Notranjskem muzeju Postojna.
Slovenija bo morala po zdajšnjih izračunih za novo posojilo Evropske unije Ukrajini, ob uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, zagotoviti poroštvo v vrednosti približno 700 milijonov evrov. Tako je, pred današnjim srečanjem z evropskimi kolegi v Bruslju, ocenil finančni minister Klemen Boštjančič. Kot je dodal, bi to poroštvo uporabili samo v skrajnem primeru. Ostali poudarki oddaje: - Ljubljanski župan Jankovič pred parlamentarno komisijo: projekt C0 je varen. - Invalidi proti podaljšanju roka za ureditev dostopnosti javnih objektov. - Začenja se leto pesnika Krasa, Srečka Kosovel.
Slovenija bo morala po zdajšnjih izračunih za novo posojilo Evropske unije Ukrajini, ob uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, zagotoviti poroštvo v vrednosti približno 700 milijonov evrov. Tako je, pred današnjim srečanjem z evropskimi kolegi v Bruslju, ocenil finančni minister Klemen Boštjančič. Kot je dodal, bi to poroštvo uporabili samo v skrajnem primeru. Ostali poudarki oddaje: - Ljubljanski župan Jankovič pred parlamentarno komisijo: projekt C0 je varen. - Invalidi proti podaljšanju roka za ureditev dostopnosti javnih objektov. - Začenja se leto pesnika Krasa, Srečka Kosovel.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Poslušamo daljša odlomka iz opere BallerinaBallerina Petre Strahovnik v izvedbi haaške zasedbe Ensemble Modelo62 ter slovenskih sopranistk Nataše Zupan in Mateje Petelin. Gre za subtilno zvočno pripoved o 15-letni avtistični deklici, ki jo skladateljica gradi s počasnimi ter premišljenimi spremembami glasbenega gradiva in intenzivnosti zvoka.
Poslušamo daljša odlomka iz opere BallerinaBallerina Petre Strahovnik v izvedbi haaške zasedbe Ensemble Modelo62 ter slovenskih sopranistk Nataše Zupan in Mateje Petelin. Gre za subtilno zvočno pripoved o 15-letni avtistični deklici, ki jo skladateljica gradi s počasnimi ter premišljenimi spremembami glasbenega gradiva in intenzivnosti zvoka.
V Kopru sta Direkcija za vode in izvajalec del dopoldne podpisala pogodbo za izvedbo gradbenih del v sklopu prve faze projekta izboljšanja poplavnih razmer na porečju Badaševice v Mestni občini Koper. Badaševica je v času spremenjenih podnebnih razmer že večkrat prestopila bregove in poplavila območje v Semedeli in Šalari. Po zaključku projekta bo struga reke urejena tako, da bo v prihodnje lahko obvladala večje pretoke vode in varovala občane pred poplavami. V oddaji tudi o tem: - V Sežani predstavljajo dosežke projekta Konstrukturizem in začenjajo Kosovelovo leto. - 60 let šempetrske porodnišnice in 58 tisoč novorojenčkov. - Odbojkarji ACH Volleya izgubili proti Trentinu.
V Kopru sta Direkcija za vode in izvajalec del dopoldne podpisala pogodbo za izvedbo gradbenih del v sklopu prve faze projekta izboljšanja poplavnih razmer na porečju Badaševice v Mestni občini Koper. Badaševica je v času spremenjenih podnebnih razmer že večkrat prestopila bregove in poplavila območje v Semedeli in Šalari. Po zaključku projekta bo struga reke urejena tako, da bo v prihodnje lahko obvladala večje pretoke vode in varovala občane pred poplavami. V oddaji tudi o tem: - V Sežani predstavljajo dosežke projekta Konstrukturizem in začenjajo Kosovelovo leto. - 60 let šempetrske porodnišnice in 58 tisoč novorojenčkov. - Odbojkarji ACH Volleya izgubili proti Trentinu.
Kako bo Italija preživela te predpraznične dni med napovedano veliko splošno stavko, ki jo organizirajo najvidnejši delavski sindikati? Kako bo praznoval svoj prvi božič na svetem sedežu papež Leon XIV.? Kakšne prepire poznajo v slavni Italijanski kuhinji, ki jo te dni pod zaščito prevzema UNESCO?
Kako bo Italija preživela te predpraznične dni med napovedano veliko splošno stavko, ki jo organizirajo najvidnejši delavski sindikati? Kako bo praznoval svoj prvi božič na svetem sedežu papež Leon XIV.? Kakšne prepire poznajo v slavni Italijanski kuhinji, ki jo te dni pod zaščito prevzema UNESCO?
Izbrani odseki jutranjega programa Radia Koper.
Izbrani odseki jutranjega programa Radia Koper.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Kipar in kmet Zgodovinski koncert v ljubljanski Unionski dvorani Leta 1918 je na Slovenskem dinar kot plačilno sredstvo začel zamenjevati avstrijsko krono. Menjalni tečaj, štiri nekdanje avstrijske krone za en dinar Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev – prej srbski dinar, je zelo prizadel slovensko gospodarstvo. Varčevalci in v bankah in hranilnicah tistega dela države, ki je prej sodil v podonavsko monarhijo, so izgubili tudi do 80 odstotkov vrednosti svojega premoženja.
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Kipar in kmet Zgodovinski koncert v ljubljanski Unionski dvorani Leta 1918 je na Slovenskem dinar kot plačilno sredstvo začel zamenjevati avstrijsko krono. Menjalni tečaj, štiri nekdanje avstrijske krone za en dinar Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev – prej srbski dinar, je zelo prizadel slovensko gospodarstvo. Varčevalci in v bankah in hranilnicah tistega dela države, ki je prej sodil v podonavsko monarhijo, so izgubili tudi do 80 odstotkov vrednosti svojega premoženja.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Boštjančič: Slovensko poroštvo za posojilo Ukrajini predvidoma težko 700 milijonov evrov - Damjan Seme odstopil s položaja direktorja Dravskih elektrarn Maribor - Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj odobrilo evropska sredstva za prenovo centralne lekarne UKC Maribor
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Boštjančič: Slovensko poroštvo za posojilo Ukrajini predvidoma težko 700 milijonov evrov - Damjan Seme odstopil s položaja direktorja Dravskih elektrarn Maribor - Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj odobrilo evropska sredstva za prenovo centralne lekarne UKC Maribor
Ob 180-letnici prvega izvornega okrašenega božičnega drevesca v Sloveniji je Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji organizirala adventni koncert v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Koncert je potekal pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kulturo Republike Slovenije, dr. Aste Vrečko, in avstrijskega veleposlanika v Sloveniji, dr. Konrada Bühlerja, nanj pa so bile povabljene vse narodne skupnosti. Ključno sporočilo dogodka je bilo namreč: raznolikost nas bogati. Seveda so pred tem pripadniki nemško govoreče skupnosti v cerkvi okrasili še prav posebno božično drevesce, zgledovali so se po tistih prvih drevescih iz 19. stoletja.
Ob 180-letnici prvega izvornega okrašenega božičnega drevesca v Sloveniji je Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji organizirala adventni koncert v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Koncert je potekal pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kulturo Republike Slovenije, dr. Aste Vrečko, in avstrijskega veleposlanika v Sloveniji, dr. Konrada Bühlerja, nanj pa so bile povabljene vse narodne skupnosti. Ključno sporočilo dogodka je bilo namreč: raznolikost nas bogati. Seveda so pred tem pripadniki nemško govoreče skupnosti v cerkvi okrasili še prav posebno božično drevesce, zgledovali so se po tistih prvih drevescih iz 19. stoletja.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Glasbeno filozofski projekt Arthanatos na temo minevanja sta filozofinja Magdalena Germek in glasbenik in skladatelj Vasko Atanasovski prvič uprizorila lani v Mariboru. Umetniški projekt, v katerem se na odru prepletajo filozofska besedila in glasba, se je z uprizoritvami na slovenskih in tujih odrih spreminjal. S sklepno predstavo Kronos Arthanatos na temo narcistične družbe in sramu se avtorja vračata v Maribor. Predstava bo ob 20. uri v mariborskem gledališču, njuna ustvarjalca gostimo v oddaji. V daljno preteklost Maribora, v čas turškega obleganja mesta, pa se vrača zgodovinski roman Morporuk avtorja Dragana Potočnika. Resnično dogajanje 16. stoletju v Mariboru avtor predstavi v fikcijski literarni obliki. Tudi to bo vsebina oddaje o kulturi in umetnosti.
Glasbeno filozofski projekt Arthanatos na temo minevanja sta filozofinja Magdalena Germek in glasbenik in skladatelj Vasko Atanasovski prvič uprizorila lani v Mariboru. Umetniški projekt, v katerem se na odru prepletajo filozofska besedila in glasba, se je z uprizoritvami na slovenskih in tujih odrih spreminjal. S sklepno predstavo Kronos Arthanatos na temo narcistične družbe in sramu se avtorja vračata v Maribor. Predstava bo ob 20. uri v mariborskem gledališču, njuna ustvarjalca gostimo v oddaji. V daljno preteklost Maribora, v čas turškega obleganja mesta, pa se vrača zgodovinski roman Morporuk avtorja Dragana Potočnika. Resnično dogajanje 16. stoletju v Mariboru avtor predstavi v fikcijski literarni obliki. Tudi to bo vsebina oddaje o kulturi in umetnosti.
V sicilijanskem mestu Palermo že skoraj dvajset let deluje organizacija Uniamoci, ki si prizadeva za pomoč invalidom in njihovo opolnomočenje. V dnevnem centru, ki domuje v nekdanjih prostorih mafije, se uporabniki učijo brati in pisati, tam vrtnarijo, oblikujejo likovne izdelke, ustvarjajo spletni radio in se družijo. Pri tem jim pomagajo nekdanji zaporniki in prestopniki, ki tam opravljajo družbeno koristno delo. Nad vsemi pa bdi karizmatični Davide Di Pasquale, ki predstavlja očetovski lik tako uporabnikom kot prestopnikom. Nad mizo v pisarni mu visi velika slika legendarnega italijanskega tožilca, ki je bil specializiran za preiskave zločinov mafije Giovannija Falconeja.
V sicilijanskem mestu Palermo že skoraj dvajset let deluje organizacija Uniamoci, ki si prizadeva za pomoč invalidom in njihovo opolnomočenje. V dnevnem centru, ki domuje v nekdanjih prostorih mafije, se uporabniki učijo brati in pisati, tam vrtnarijo, oblikujejo likovne izdelke, ustvarjajo spletni radio in se družijo. Pri tem jim pomagajo nekdanji zaporniki in prestopniki, ki tam opravljajo družbeno koristno delo. Nad vsemi pa bdi karizmatični Davide Di Pasquale, ki predstavlja očetovski lik tako uporabnikom kot prestopnikom. Nad mizo v pisarni mu visi velika slika legendarnega italijanskega tožilca, ki je bil specializiran za preiskave zločinov mafije Giovannija Falconeja.
Šanson, jazz, fusion - in še marsikaj. Nakana je zasedba, ki jo je nemogoče uvrstiti v kakšen predalček. Avtorska glasba, hudomušen, prikupen vokal, vrhunska zasedba, vse to jih odlikuje. Pred nedeljskim koncertom v ljubljanski Drami ponavljamo intervju z dušo projekta, violinistko, pevko in avtorico Ano Mezgec.
Šanson, jazz, fusion - in še marsikaj. Nakana je zasedba, ki jo je nemogoče uvrstiti v kakšen predalček. Avtorska glasba, hudomušen, prikupen vokal, vrhunska zasedba, vse to jih odlikuje. Pred nedeljskim koncertom v ljubljanski Drami ponavljamo intervju z dušo projekta, violinistko, pevko in avtorico Ano Mezgec.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Oktobra 1839 je skladatelj v svoj dnevnik med drugim zapisal: "Aurorine oči so zastrte. Ne žarijo, razen kadar igram; tedaj je svet jasen in lep. Moji prsti lahko drsijo po tipkah, njeno pero hiti prek papirja. Ona lahko piše in hkrati posluša muziko." A David Nice piše: "Kaže, da se tisti, ki so poznali par Chopin–Sand, niso mogli odločiti, kdo v tem paru je žrtev in kdo kača; tako enega kot drugega so občasno označevali za vampirja."
Oktobra 1839 je skladatelj v svoj dnevnik med drugim zapisal: "Aurorine oči so zastrte. Ne žarijo, razen kadar igram; tedaj je svet jasen in lep. Moji prsti lahko drsijo po tipkah, njeno pero hiti prek papirja. Ona lahko piše in hkrati posluša muziko." A David Nice piše: "Kaže, da se tisti, ki so poznali par Chopin–Sand, niso mogli odločiti, kdo v tem paru je žrtev in kdo kača; tako enega kot drugega so občasno označevali za vampirja."
Trajnostna mobilnost je v Slovenskih goricah dobila velik zagon z izgradnjo kolesarskih povezav, sofinanciranih z evropskimi sredstvi. Kolesarsko omrežje Slovenskih goric smo spoznavali v Benediktu, pri tem pa nismo izpustili aktualnih projektov občine, znamenitosti kraja in programa Čarobnega Benedikta.
Trajnostna mobilnost je v Slovenskih goricah dobila velik zagon z izgradnjo kolesarskih povezav, sofinanciranih z evropskimi sredstvi. Kolesarsko omrežje Slovenskih goric smo spoznavali v Benediktu, pri tem pa nismo izpustili aktualnih projektov občine, znamenitosti kraja in programa Čarobnega Benedikta.
Na prizorišču smo spremljali tekmi slovenskih klubov v evropskem tekmovanju. Odbojkarji ACH Volleyja so sezono v ligi prvakov začeli z gostovanjem pri Trentinu. Nogometaši Celja pa so v konferenčni ligi gostovali na razprodanem stadinu na Reki.
Na prizorišču smo spremljali tekmi slovenskih klubov v evropskem tekmovanju. Odbojkarji ACH Volleyja so sezono v ligi prvakov začeli z gostovanjem pri Trentinu. Nogometaši Celja pa so v konferenčni ligi gostovali na razprodanem stadinu na Reki.
V nepravdnem zapuščinskem postopku se razdeli dediščino med oporočne ali zakonite dediče, volilojemnike in morebitne upnike. Kdaj nastopi zakonito dedovanje in kako na delitev dediščine vpliva oporoka? Kakšen davek se plača na dediščino? Kaj je lahko predmet dedovanja in kaj pomeni izločitev v korist potomcev? Kako se dedič odpove dedovanju? Gostja petkovega Svetovalnega servisa bo odvetnica Sonja Dolinar. Zapišite vprašanje na spletni strani prvi.rtvslo.si, pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.
V nepravdnem zapuščinskem postopku se razdeli dediščino med oporočne ali zakonite dediče, volilojemnike in morebitne upnike. Kdaj nastopi zakonito dedovanje in kako na delitev dediščine vpliva oporoka? Kakšen davek se plača na dediščino? Kaj je lahko predmet dedovanja in kaj pomeni izločitev v korist potomcev? Kako se dedič odpove dedovanju? Gostja petkovega Svetovalnega servisa bo odvetnica Sonja Dolinar. Zapišite vprašanje na spletni strani prvi.rtvslo.si, pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.
Dobrodošli v času letnih zaključkov, zabav, družinskih kosil in hitenja po nakupovalnih središčih. Ali drugače - v času kronične utrujenosti . Pred nami so najbolj naporni tedni v letu. V današnji rubriki Malček drugače smo o odrasli utrujenosti klepetali s Timom, Nežo, Koro, Jano, Ano, Jasijo in Hano z Osnovne šole Ledina v Ljubljani. Zakaj smo odrasli vedno tako utrujeni?
Dobrodošli v času letnih zaključkov, zabav, družinskih kosil in hitenja po nakupovalnih središčih. Ali drugače - v času kronične utrujenosti . Pred nami so najbolj naporni tedni v letu. V današnji rubriki Malček drugače smo o odrasli utrujenosti klepetali s Timom, Nežo, Koro, Jano, Ano, Jasijo in Hano z Osnovne šole Ledina v Ljubljani. Zakaj smo odrasli vedno tako utrujeni?
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prislunite naslednjim temam: - finančni ministri EU o odpravi carinske izjeme za pošiljke nižje vrednosti - Hotel City ima novega lastnika - v mariborskem gledališču nocoj premiera predstave Kronos Arthanatos
V jutranjih poročilih Radia Maribor prislunite naslednjim temam: - finančni ministri EU o odpravi carinske izjeme za pošiljke nižje vrednosti - Hotel City ima novega lastnika - v mariborskem gledališču nocoj premiera predstave Kronos Arthanatos
V veselje mi je bilo priti v službo in se vprašati, kakšen izziv pri razvoju zdravil nas čaka danes.
V veselje mi je bilo priti v službo in se vprašati, kakšen izziv pri razvoju zdravil nas čaka danes.
MATIJA MARČINA: A LITTLE LATIN SUITE Oboa: EVA DROLC, marimba: PETRA VIDMAR, klavir: JAN SEVER GEORGE GERSHWIN: RAPSODIJA V MODREM ZA KLAVIR IN ORKESTER Klavir: KLEMEN GOLNER, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ TADEJ TOMŠIČ: A BALLAD WORTH THE WAIT BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: TADEJ TOMŠIČ IGOR STRAVINSKI: EBONY CONCERTO ZA SOLO KLARINET IN JAZZ BAND Klarinet: MATE BEKAVAC, BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: MATE BEKAVAC LEONARD BERNSTEIN / JAMES BOATMAN: Odlomki muzikala Zgodba z zahodne strani v priredbi za kvartet saksofonov KVARTET SAKSOFONOV KONTINUUM: sopran saksofon – ROK VOLK, alt saksofon – BERNARD HOMAN, tenor saksofon – BLAŽ MIJOVIČ, bariton saksofon – IVOR RELJIĆ DARIUS MILHAUD: LA CRÉATION DU MONDE Saksofon: DONALD LAFEVRE, THE ATLANTIC SINFONIETTA, dirigent: ANDREW SCHENCK KURT WEILL / J. RAE: Odlomki iz Opere za tri groše SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV: klarinet – ANDREJ ZUPAN, JOŽE KREGAR, DUŠAN SODJA, ALJOŠA DEFERRI NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN
MATIJA MARČINA: A LITTLE LATIN SUITE Oboa: EVA DROLC, marimba: PETRA VIDMAR, klavir: JAN SEVER GEORGE GERSHWIN: RAPSODIJA V MODREM ZA KLAVIR IN ORKESTER Klavir: KLEMEN GOLNER, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ TADEJ TOMŠIČ: A BALLAD WORTH THE WAIT BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: TADEJ TOMŠIČ IGOR STRAVINSKI: EBONY CONCERTO ZA SOLO KLARINET IN JAZZ BAND Klarinet: MATE BEKAVAC, BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: MATE BEKAVAC LEONARD BERNSTEIN / JAMES BOATMAN: Odlomki muzikala Zgodba z zahodne strani v priredbi za kvartet saksofonov KVARTET SAKSOFONOV KONTINUUM: sopran saksofon – ROK VOLK, alt saksofon – BERNARD HOMAN, tenor saksofon – BLAŽ MIJOVIČ, bariton saksofon – IVOR RELJIĆ DARIUS MILHAUD: LA CRÉATION DU MONDE Saksofon: DONALD LAFEVRE, THE ATLANTIC SINFONIETTA, dirigent: ANDREW SCHENCK KURT WEILL / J. RAE: Odlomki iz Opere za tri groše SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV: klarinet – ANDREJ ZUPAN, JOŽE KREGAR, DUŠAN SODJA, ALJOŠA DEFERRI NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN
Adisa Bašić je uveljavljena, večkrat nagrajena pesnica iz Bosne in Hercegovine. V središče svoje poezije postavlja žensko, njeno senzibilnost, pa tudi doživljanje medčloveških odnosov v svetu, ki je v svojem jedru zaznamovan z doživetjem vojne. To je značilno tudi za pesem Sončenje. Interpretira: Vesna Jevnikar, urednica oddaje: Tina Kozin.
Adisa Bašić je uveljavljena, večkrat nagrajena pesnica iz Bosne in Hercegovine. V središče svoje poezije postavlja žensko, njeno senzibilnost, pa tudi doživljanje medčloveških odnosov v svetu, ki je v svojem jedru zaznamovan z doživetjem vojne. To je značilno tudi za pesem Sončenje. Interpretira: Vesna Jevnikar, urednica oddaje: Tina Kozin.
Pisateljico Astrid Lindgren z brezkrajno domišljijo in zaupanjem v dobro, poznamo po njenih večplastnih literarnih likih, ki zasledujejo podobne vrednote, kot jih je gojila sama.
Pisateljico Astrid Lindgren z brezkrajno domišljijo in zaupanjem v dobro, poznamo po njenih večplastnih literarnih likih, ki zasledujejo podobne vrednote, kot jih je gojila sama.
MATIJA MARČINA: A LITTLE LATIN SUITE Oboa: EVA DROLC, marimba: PETRA VIDMAR, klavir: JAN SEVER GEORGE GERSHWIN: RAPSODIJA V MODREM ZA KLAVIR IN ORKESTER Klavir: KLEMEN GOLNER, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ TADEJ TOMŠIČ: A BALLAD WORTH THE WAIT BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: TADEJ TOMŠIČ IGOR STRAVINSKI: EBONY CONCERTO ZA SOLO KLARINET IN JAZZ BAND Klarinet: MATE BEKAVAC, BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: MATE BEKAVAC LEONARD BERNSTEIN / JAMES BOATMAN: Odlomki muzikala Zgodba z zahodne strani v priredbi za kvartet saksofonov KVARTET SAKSOFONOV KONTINUUM: sopran saksofon – ROK VOLK, alt saksofon – BERNARD HOMAN, tenor saksofon – BLAŽ MIJOVIČ, bariton saksofon – IVOR RELJIĆ DARIUS MILHAUD: LA CRÉATION DU MONDE Saksofon: DONALD LAFEVRE, THE ATLANTIC SINFONIETTA, dirigent: ANDREW SCHENCK KURT WEILL / J. RAE: Odlomki iz Opere za tri groše SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV: klarinet – ANDREJ ZUPAN, JOŽE KREGAR, DUŠAN SODJA, ALJOŠA DEFERRI NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN
MATIJA MARČINA: A LITTLE LATIN SUITE Oboa: EVA DROLC, marimba: PETRA VIDMAR, klavir: JAN SEVER GEORGE GERSHWIN: RAPSODIJA V MODREM ZA KLAVIR IN ORKESTER Klavir: KLEMEN GOLNER, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ TADEJ TOMŠIČ: A BALLAD WORTH THE WAIT BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: TADEJ TOMŠIČ IGOR STRAVINSKI: EBONY CONCERTO ZA SOLO KLARINET IN JAZZ BAND Klarinet: MATE BEKAVAC, BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: MATE BEKAVAC LEONARD BERNSTEIN / JAMES BOATMAN: Odlomki muzikala Zgodba z zahodne strani v priredbi za kvartet saksofonov KVARTET SAKSOFONOV KONTINUUM: sopran saksofon – ROK VOLK, alt saksofon – BERNARD HOMAN, tenor saksofon – BLAŽ MIJOVIČ, bariton saksofon – IVOR RELJIĆ DARIUS MILHAUD: LA CRÉATION DU MONDE Saksofon: DONALD LAFEVRE, THE ATLANTIC SINFONIETTA, dirigent: ANDREW SCHENCK KURT WEILL / J. RAE: Odlomki iz Opere za tri groše SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV: klarinet – ANDREJ ZUPAN, JOŽE KREGAR, DUŠAN SODJA, ALJOŠA DEFERRI NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN
V zadnjih letih se v Sloveniji vedno bolj pogosto pojavlja vprašanje, koliko ljudje resnično zaupamo umetni inteligenci in kako gledamo nanjo kot na del naše vsakdanjosti. Rezultati najnovejše globalne raziskave o zaupanju v umetno inteligenco kažejo, da smo pri nas precej previdni glde uporabe orodij umetne inteligence. Slovenski del raziskave, ki jo je v okviru mednarodnega projekta izvedla mednarodna skupina raziskovalcev in svetovalcev, razkriva, da je le približno 40 odstotkov Slovencev pripravljeno zaupati umetni inteligenci. Vprašanje zaupanja pa ni samo stvar tehnoloških ali filozofskih razprav – ankete med Slovenci kažejo tudi, da ljudje različno uporabljajo AI v vsakdanjem življenju. Po podatkih domače raziskave skoraj 70 odstotkov Slovencev poroča, da so osebno vsaj včasih izkusili prednosti uporabe umetne inteligence. A ravno toliko jih opozarja na negativne izkušnje in potencialne škodljive učinke, kot so napačne informacije, zavajanje ali strah pred manipulacijo z vsebinami na spletu. Koliko torej zaupamo umetni inteligenci? Odgovor v Sloveniji ni enoznačen. Čeprav velik del prebivalstva vidi njene koristi, je zaupanje še vedno omejeno – ljudi skrbi predvsem, kako bo AI vplivala na informacije, delovna mesta in družbo kot celoto. Na koncu ostaja jasno, da bo pot naprej zahtevala več dialoga, več izobraževanja in predvsem več transparentnosti – tako s strani razvijalcev tehnologije kot tudi družbenih institucij, ki naj bi zagotovile, da umetna inteligenca deluje v korist ljudi.
V zadnjih letih se v Sloveniji vedno bolj pogosto pojavlja vprašanje, koliko ljudje resnično zaupamo umetni inteligenci in kako gledamo nanjo kot na del naše vsakdanjosti. Rezultati najnovejše globalne raziskave o zaupanju v umetno inteligenco kažejo, da smo pri nas precej previdni glde uporabe orodij umetne inteligence. Slovenski del raziskave, ki jo je v okviru mednarodnega projekta izvedla mednarodna skupina raziskovalcev in svetovalcev, razkriva, da je le približno 40 odstotkov Slovencev pripravljeno zaupati umetni inteligenci. Vprašanje zaupanja pa ni samo stvar tehnoloških ali filozofskih razprav – ankete med Slovenci kažejo tudi, da ljudje različno uporabljajo AI v vsakdanjem življenju. Po podatkih domače raziskave skoraj 70 odstotkov Slovencev poroča, da so osebno vsaj včasih izkusili prednosti uporabe umetne inteligence. A ravno toliko jih opozarja na negativne izkušnje in potencialne škodljive učinke, kot so napačne informacije, zavajanje ali strah pred manipulacijo z vsebinami na spletu. Koliko torej zaupamo umetni inteligenci? Odgovor v Sloveniji ni enoznačen. Čeprav velik del prebivalstva vidi njene koristi, je zaupanje še vedno omejeno – ljudi skrbi predvsem, kako bo AI vplivala na informacije, delovna mesta in družbo kot celoto. Na koncu ostaja jasno, da bo pot naprej zahtevala več dialoga, več izobraževanja in predvsem več transparentnosti – tako s strani razvijalcev tehnologije kot tudi družbenih institucij, ki naj bi zagotovile, da umetna inteligenca deluje v korist ljudi.
Včeraj se je iztekel 15-letni rok, ko bi morale biti po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov vse stavbe v javni rabi prilagojene invalidom in ostalim ranljivim skupinam. Večina občin na severnem Primorskem je bila pripravljena poiskati ustrezne rešitve za dostopnost invalidov, ugotavljajo v novogoriškem društvu slepih in slabovidnih, težave se pojavljajo pri državnih ustanovah. Kaže, da četrtina od teh ni prilagodila svojih objektov. Ostali poudarki oddaje: - S popoldansko prireditvijo v Sežani odpirajo vrata v Kosovelovo leto. - Oštro v Novi Gorici predstavil projekt Avtogrob. - Zelenski: Ukrajinci morajo o ozemeljskih vprašanjih iz mirovnega sporazuma odločati na referendumu. - Visok poraz celjskih nogometašev, košarkarji Ilirije dobili zvenečo okrepitev.
Včeraj se je iztekel 15-letni rok, ko bi morale biti po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov vse stavbe v javni rabi prilagojene invalidom in ostalim ranljivim skupinam. Večina občin na severnem Primorskem je bila pripravljena poiskati ustrezne rešitve za dostopnost invalidov, ugotavljajo v novogoriškem društvu slepih in slabovidnih, težave se pojavljajo pri državnih ustanovah. Kaže, da četrtina od teh ni prilagodila svojih objektov. Ostali poudarki oddaje: - S popoldansko prireditvijo v Sežani odpirajo vrata v Kosovelovo leto. - Oštro v Novi Gorici predstavil projekt Avtogrob. - Zelenski: Ukrajinci morajo o ozemeljskih vprašanjih iz mirovnega sporazuma odločati na referendumu. - Visok poraz celjskih nogometašev, košarkarji Ilirije dobili zvenečo okrepitev.