Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tako divjega tedna pa že dolgo ni bilo! Med Trumpovim šovom v Davosu, evropskimi odzivi in domačimi političnimi premiki iščemo, ali se vendarle riše nova hrbtenica demokratičnega sveta.
Tako divjega tedna pa že dolgo ni bilo! Med Trumpovim šovom v Davosu, evropskimi odzivi in domačimi političnimi premiki iščemo, ali se vendarle riše nova hrbtenica demokratičnega sveta.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bodo premierno uprizorili poetični spektakel Orfej in Evridika. Antični mit, ki velja za eno najpresunljivejših zgodb o ljubezni onkraj smrti, je do danes doživel nepreštevne interpretacije. V veliki večini je osrednja figura veliki pevec Orfej. Pesnica in dramatičarka Urša Majcen v novi interpretaciji mit postavi na glavo in v njegovo središče postavi Evridiko. Je vrnitev v svet živih zanjo res rešitev in – jo je kdo vprašal, ali si tega sploh želi? Še ena predstava, ki v središče postavi ženske, je nova komedija v koprskem gledališču Kje je primadona? Ameriški dramatik in režiser Ken Ludwig je predelal komedijo Ti nori tenorji – ohranil je dramsko dogajanje, tri vodilne moške vloge pa zamenjal z ženskimi, s čimer je v temelju zamajal in spremenil moško-ženske odnose, z njimi pa tudi očišče komedije.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bodo premierno uprizorili poetični spektakel Orfej in Evridika. Antični mit, ki velja za eno najpresunljivejših zgodb o ljubezni onkraj smrti, je do danes doživel nepreštevne interpretacije. V veliki večini je osrednja figura veliki pevec Orfej. Pesnica in dramatičarka Urša Majcen v novi interpretaciji mit postavi na glavo in v njegovo središče postavi Evridiko. Je vrnitev v svet živih zanjo res rešitev in – jo je kdo vprašal, ali si tega sploh želi? Še ena predstava, ki v središče postavi ženske, je nova komedija v koprskem gledališču Kje je primadona? Ameriški dramatik in režiser Ken Ludwig je predelal komedijo Ti nori tenorji – ohranil je dramsko dogajanje, tri vodilne moške vloge pa zamenjal z ženskimi, s čimer je v temelju zamajal in spremenil moško-ženske odnose, z njimi pa tudi očišče komedije.
Odpovedi štirih maksilofacialnih kirurgov na ljubljanskem kliničnem centru bodo, kot kaže, obveljale. Današnji sestanek ni bil uspešen, saj razširjeni strokovni kolegij ni pristal na pogoje, ki so jih postavili kirurgi. Generalni direktor Marko Jug je dejal, da so jim ponudili drugačno organizacijo, kar bodo storili znova, težko pa bodo v kratkem zgradili novo maksilofacialno kliniko. Druge teme: - Finančna uprava bo nadaljevala izvršbe na socialno pomoč dolžnikom, saj je prepričana, da za to ne potrebuje predhodne presoje na centrih za socialno delo. Kot uspešne ocenjuje tudi skupne patrulje s policijo, ki jih izvaja od novembra, pravi generalni direktor Fursa Peter Grum. Kot dodaja, so tako nekaterim prekrškarjem zarubili skupno 44 vozil. - Končalo se je zasedanje Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, ki ga je zaznamoval predvsem ameriški predsednik Donald Trump. Prav njegova nepredvidljivost je največja skrb tudi za slovenske gospodarstvenike. Evropa bo uspešna, če stopi skupaj, meni pravnik Miro Cerar, in sicer tako da pokaže svojo moč, a ne zaostruje konflikta, kar je po njegovem domača naloga za evropske voditelje. - Ozemeljska vprašanja so ključni dejavnik za končanje vojne v Ukrajini, sporoča Moskva. V ospredje postavlja umik ukrajinskih sil iz Donbasa. Kot je dejal svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov, si želijo diplomatske rešitve, a bodo, dokler ni dosežena, tudi na bojišču sledili svojim ciljem.
Odpovedi štirih maksilofacialnih kirurgov na ljubljanskem kliničnem centru bodo, kot kaže, obveljale. Današnji sestanek ni bil uspešen, saj razširjeni strokovni kolegij ni pristal na pogoje, ki so jih postavili kirurgi. Generalni direktor Marko Jug je dejal, da so jim ponudili drugačno organizacijo, kar bodo storili znova, težko pa bodo v kratkem zgradili novo maksilofacialno kliniko. Druge teme: - Finančna uprava bo nadaljevala izvršbe na socialno pomoč dolžnikom, saj je prepričana, da za to ne potrebuje predhodne presoje na centrih za socialno delo. Kot uspešne ocenjuje tudi skupne patrulje s policijo, ki jih izvaja od novembra, pravi generalni direktor Fursa Peter Grum. Kot dodaja, so tako nekaterim prekrškarjem zarubili skupno 44 vozil. - Končalo se je zasedanje Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, ki ga je zaznamoval predvsem ameriški predsednik Donald Trump. Prav njegova nepredvidljivost je največja skrb tudi za slovenske gospodarstvenike. Evropa bo uspešna, če stopi skupaj, meni pravnik Miro Cerar, in sicer tako da pokaže svojo moč, a ne zaostruje konflikta, kar je po njegovem domača naloga za evropske voditelje. - Ozemeljska vprašanja so ključni dejavnik za končanje vojne v Ukrajini, sporoča Moskva. V ospredje postavlja umik ukrajinskih sil iz Donbasa. Kot je dejal svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov, si želijo diplomatske rešitve, a bodo, dokler ni dosežena, tudi na bojišču sledili svojim ciljem.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu je ustavil razpis za novo infekcijsko kliniko v Mariboru. Na razpis so prispele tri ponudbe – oddali so jih konzorcij GH Holding, Pomgrad in GIC gradnje, podjetje VG5 ter konzorcij Riko in Trgograd – a nobena ni bila sprejemljiva, saj so bile vse previsoke. Najbližje poslu, zdaj ocenjenemu na dobrih 74 milijonov evrov, je konzorcij GH Holding, s katerim naj bi sledila pogajanja.
Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu je ustavil razpis za novo infekcijsko kliniko v Mariboru. Na razpis so prispele tri ponudbe – oddali so jih konzorcij GH Holding, Pomgrad in GIC gradnje, podjetje VG5 ter konzorcij Riko in Trgograd – a nobena ni bila sprejemljiva, saj so bile vse previsoke. Najbližje poslu, zdaj ocenjenemu na dobrih 74 milijonov evrov, je konzorcij GH Holding, s katerim naj bi sledila pogajanja.
Kot kaže, bodo v UKC Maribor z evropskim denarjem kupili mobilno bolnišnico. Podrobnosti projekta odgovorni zaradi varnostnih razlogov ne razkrivajo.
Kot kaže, bodo v UKC Maribor z evropskim denarjem kupili mobilno bolnišnico. Podrobnosti projekta odgovorni zaradi varnostnih razlogov ne razkrivajo.
Na evropskem prvenstvu v rokometu so Slovenci trikrat zmagali, pomemben delež so k zmagam prispevali tudi Primorci. Domen in Andraž Makuc, Staš Slatinek Jovičič in Borut Mačkovšek pa imajo na prvenstvu tudi močno navijaško podporo, najglasnejši pa so prav Dvajsti Kopra. Ena vidnih navijačic je znana kopska knjigotržka Ingrid Celestina, pred potjo v Malmó jo je v Oslo poklical Primož Čepar.
Na evropskem prvenstvu v rokometu so Slovenci trikrat zmagali, pomemben delež so k zmagam prispevali tudi Primorci. Domen in Andraž Makuc, Staš Slatinek Jovičič in Borut Mačkovšek pa imajo na prvenstvu tudi močno navijaško podporo, najglasnejši pa so prav Dvajsti Kopra. Ena vidnih navijačic je znana kopska knjigotržka Ingrid Celestina, pred potjo v Malmó jo je v Oslo poklical Primož Čepar.
Man-su je inženir srednjih let, ki živi z ljubečo družino v ugledni soseski v lepo preurejeni hiši svojih prednikov. Svojo službo v proizvodnji nadstandardnih papirjev jemlje kot poslanstvo in je odličen v vsem, kar počne. Toda tovarno prevzame večja korporacija in sledijo odpuščanja; Man-su se šokiran znajde v položaju, ko mora poiskati novo službo – ali pa se znebiti konkurence na trgu dela, če želi ohraniti svoj dom, družino in dostojanstvo. Celovečerni film Ni druge izbire, ki ga je južnokorejski prvak Park Chan-wook pripravljal več desetletij, je pretresljiva tragikomedija. Čeprav smo osnovni zaplet videvali zadnja leta v več evropskih filmih, uspe avtorju pregnesti snov – ta temelji na satirično-kriminalnem romanu Donalda E. Westlaka – v popolnoma svež filmski organizem, ki je hkrati lokalen in globalen. Man-su je žrtev usode, pa tudi svojega značaja, ali bolje rečeno, je hkrati krivec in žrtev in to dela njega in njegove izbire še kako človeške. Tudi Park Chan-wook gleda s svojim režijskim pristopom nanj sprva »od zunaj«; z briljantnim prehajanjem med črno komedijo, družinsko melodramo in grenko tragedijo pa poskrbi, da zleze on gledalcu in mi njemu pod kožo. V primerjavi s predhodno ekranizacijo istega romana, ki jo je režiral Costa-Gavras leta 2005, imata intimno življenje in še posebno žena, ki tu in tam spominja na Lady Macbeth, vendar je hkrati tudi njeno nasprotje, večjo težo. Toliko, kolikor gre za delo o družbenih razmerah, je to tudi film o družinski dinamiki in zasebnih odnosih. Z izumetničenim načinom osvetljave in kadriranja, ki ju uporablja Park Chan-wook, ustvari privzdignjen realizem, ta pa preide v prispodobo. Film Ni druge izbire je kompleksna meditacija na temo pete božje zapovedi – ne ubijaj. Po njej nikomur ni dovoljeno uničiti človeškega bitja, pri tem se izključuje zakonita obramba oseb in družbe. Park Chan-wook izredno spretno krmari tako med žanri kot dilemami, ki jih nameče pred nas. Kaj, če je družba tista, ki uničuje človeška bitja? Man-su tudi v svoji najmračnejši izbiri navsezadnje brani sebe, hišo, dom, družino … Pri ogledu filma cmok v grlu zaduši krohot. Absurd, obup, žalost se križajo s črno komedijo, celo burlesko. Izjemen dokument svojega časa. Izbira, ki naj bi nastopila po Fukuyamovem koncu zgodovine, ni prinesla globalnega miru, napredka in kapitalistične uspešnosti, ali vsaj ne splošno sprejetega zadovoljstva: z vseh strani pljuskajo tragedije in paradoksi. Ne da ni druge izbire, ampak če smo v razmišljanju dosledni, prav na nobenem področju ni preprostih izbir. Film Ni druge izbire je morda vrhunec že tako presežnega opusa Park Chan-wooka; da ni prišel v izbor za oskarja med tujejezičnimi filmi, je samo še en simptom časa. Pač gre za preveč jedko obsodbo sistema, ki golta ljudi in talente, navrže preveč moralnih dilem in tudi naslov je preveč dvoumen. Recenzijo je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Jure Franko.
Man-su je inženir srednjih let, ki živi z ljubečo družino v ugledni soseski v lepo preurejeni hiši svojih prednikov. Svojo službo v proizvodnji nadstandardnih papirjev jemlje kot poslanstvo in je odličen v vsem, kar počne. Toda tovarno prevzame večja korporacija in sledijo odpuščanja; Man-su se šokiran znajde v položaju, ko mora poiskati novo službo – ali pa se znebiti konkurence na trgu dela, če želi ohraniti svoj dom, družino in dostojanstvo. Celovečerni film Ni druge izbire, ki ga je južnokorejski prvak Park Chan-wook pripravljal več desetletij, je pretresljiva tragikomedija. Čeprav smo osnovni zaplet videvali zadnja leta v več evropskih filmih, uspe avtorju pregnesti snov – ta temelji na satirično-kriminalnem romanu Donalda E. Westlaka – v popolnoma svež filmski organizem, ki je hkrati lokalen in globalen. Man-su je žrtev usode, pa tudi svojega značaja, ali bolje rečeno, je hkrati krivec in žrtev in to dela njega in njegove izbire še kako človeške. Tudi Park Chan-wook gleda s svojim režijskim pristopom nanj sprva »od zunaj«; z briljantnim prehajanjem med črno komedijo, družinsko melodramo in grenko tragedijo pa poskrbi, da zleze on gledalcu in mi njemu pod kožo. V primerjavi s predhodno ekranizacijo istega romana, ki jo je režiral Costa-Gavras leta 2005, imata intimno življenje in še posebno žena, ki tu in tam spominja na Lady Macbeth, vendar je hkrati tudi njeno nasprotje, večjo težo. Toliko, kolikor gre za delo o družbenih razmerah, je to tudi film o družinski dinamiki in zasebnih odnosih. Z izumetničenim načinom osvetljave in kadriranja, ki ju uporablja Park Chan-wook, ustvari privzdignjen realizem, ta pa preide v prispodobo. Film Ni druge izbire je kompleksna meditacija na temo pete božje zapovedi – ne ubijaj. Po njej nikomur ni dovoljeno uničiti človeškega bitja, pri tem se izključuje zakonita obramba oseb in družbe. Park Chan-wook izredno spretno krmari tako med žanri kot dilemami, ki jih nameče pred nas. Kaj, če je družba tista, ki uničuje človeška bitja? Man-su tudi v svoji najmračnejši izbiri navsezadnje brani sebe, hišo, dom, družino … Pri ogledu filma cmok v grlu zaduši krohot. Absurd, obup, žalost se križajo s črno komedijo, celo burlesko. Izjemen dokument svojega časa. Izbira, ki naj bi nastopila po Fukuyamovem koncu zgodovine, ni prinesla globalnega miru, napredka in kapitalistične uspešnosti, ali vsaj ne splošno sprejetega zadovoljstva: z vseh strani pljuskajo tragedije in paradoksi. Ne da ni druge izbire, ampak če smo v razmišljanju dosledni, prav na nobenem področju ni preprostih izbir. Film Ni druge izbire je morda vrhunec že tako presežnega opusa Park Chan-wooka; da ni prišel v izbor za oskarja med tujejezičnimi filmi, je samo še en simptom časa. Pač gre za preveč jedko obsodbo sistema, ki golta ljudi in talente, navrže preveč moralnih dilem in tudi naslov je preveč dvoumen. Recenzijo je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Jure Franko.
Evropski film leta je postala norveška čustveno intenzivna družinska filmska pripoved Sentimentalna vrednost Joachima Trierja – tako se je odločila Evropska filmska akademija, ki ima 6000 članov. Film je pomedel z vso konkurenco – prejel je vse osrednje nagrade – tudi za režijo, scenarij, glavno žensko in moško vlogo, pa še za izvirno glasbo. Na Norveško pa je šla še ena izmed nagrad, tista za življenjsko delo. Z Liv Ullmann se je v Berlinu srečala Ingrid Kovač Brus. Prevode bere Eva Longyka Marušič.
Evropski film leta je postala norveška čustveno intenzivna družinska filmska pripoved Sentimentalna vrednost Joachima Trierja – tako se je odločila Evropska filmska akademija, ki ima 6000 članov. Film je pomedel z vso konkurenco – prejel je vse osrednje nagrade – tudi za režijo, scenarij, glavno žensko in moško vlogo, pa še za izvirno glasbo. Na Norveško pa je šla še ena izmed nagrad, tista za življenjsko delo. Z Liv Ullmann se je v Berlinu srečala Ingrid Kovač Brus. Prevode bere Eva Longyka Marušič.
Ameriški predsednik Donald Trump je z mize očitno umaknil možnost vojaške zasedbe Grenlandije. Prav tako je Trump na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu postregel z omehčanim stališčem glede uvedbe dodatnih carin za evropske države, ki so napovedale sodelovanje v vojaški vaji na tem arktičnem otoku. Kljub mehčanjem stališč začasnega stanovalca Bele hiše se v Evropi vse bolj krepi spoznanje, da je zanašanje na nezanesljive in očitno zamerljive zaveznike vsaj vprašljivo, če že ne nesmiselno. Sočasno Trump z Odborom za mir očitno maje temelje mednarodnega reda, s koketiranjem z Moskvo pa v Evropi, predvsem na vzhodu, vse bolj soustvarja nekakšno novo kolonialno ureditev sveta.
Ameriški predsednik Donald Trump je z mize očitno umaknil možnost vojaške zasedbe Grenlandije. Prav tako je Trump na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu postregel z omehčanim stališčem glede uvedbe dodatnih carin za evropske države, ki so napovedale sodelovanje v vojaški vaji na tem arktičnem otoku. Kljub mehčanjem stališč začasnega stanovalca Bele hiše se v Evropi vse bolj krepi spoznanje, da je zanašanje na nezanesljive in očitno zamerljive zaveznike vsaj vprašljivo, če že ne nesmiselno. Sočasno Trump z Odborom za mir očitno maje temelje mednarodnega reda, s koketiranjem z Moskvo pa v Evropi, predvsem na vzhodu, vse bolj soustvarja nekakšno novo kolonialno ureditev sveta.
V Slovenski kinoteki bodo prihodnji teden od srede do sobote potekali 5. Dnevi poljskega filma. Letos so posvečeni 100. obletnici rojstva Andrzeja Wajde, enega od režiserjev, ki so kot odziv na generacijsko izkušnjo druge svetovne vojne in na družbenopolitično dogajanje v petdesetih in šestdesetih izoblikovali formacijo poljske filmske šole. Program je kurirala Lidija Rezoničnik z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ogledali pa si bomo lahko šest naslovov iz sicer obsežnega Wajdovega opusa, v katerem se režiser posveča razburkani poljski zgodovini: grozotam druge svetovne vojne, stalinistični Poljski in poznejšim delavskim gibanjem za demokratizacijo družbe. In sicer: Kanal, Pepel in diamant, Človek iz marmorja in Človek iz železa, Gospodične z Wilka in Katin. Lidijo Rezoničnik je pred mikrofon povabila Tina Poglajen.
V Slovenski kinoteki bodo prihodnji teden od srede do sobote potekali 5. Dnevi poljskega filma. Letos so posvečeni 100. obletnici rojstva Andrzeja Wajde, enega od režiserjev, ki so kot odziv na generacijsko izkušnjo druge svetovne vojne in na družbenopolitično dogajanje v petdesetih in šestdesetih izoblikovali formacijo poljske filmske šole. Program je kurirala Lidija Rezoničnik z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ogledali pa si bomo lahko šest naslovov iz sicer obsežnega Wajdovega opusa, v katerem se režiser posveča razburkani poljski zgodovini: grozotam druge svetovne vojne, stalinistični Poljski in poznejšim delavskim gibanjem za demokratizacijo družbe. In sicer: Kanal, Pepel in diamant, Človek iz marmorja in Človek iz železa, Gospodične z Wilka in Katin. Lidijo Rezoničnik je pred mikrofon povabila Tina Poglajen.
Ocenjujemo črno komedijo Ni druge izbire Park Chan-wooka, na podelitvi Evropskih filmskih nagrad smo pred mikrofon ujeli igralko Liv Ulmann, ki je prejela letošnjo nagrado za življenjsko delo, režiserka Maja Weiss razmišlja o sekciji Divje vrtnice na 37. Tržaškem filmskem festivalu – ta je bila letos posvečena slovenskim režiserkam –, v Slovenski kinoteki pa bo prihodnji teden v znamenju 5. Dnevov poljskega filma.
Ocenjujemo črno komedijo Ni druge izbire Park Chan-wooka, na podelitvi Evropskih filmskih nagrad smo pred mikrofon ujeli igralko Liv Ulmann, ki je prejela letošnjo nagrado za življenjsko delo, režiserka Maja Weiss razmišlja o sekciji Divje vrtnice na 37. Tržaškem filmskem festivalu – ta je bila letos posvečena slovenskim režiserkam –, v Slovenski kinoteki pa bo prihodnji teden v znamenju 5. Dnevov poljskega filma.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Drugi poudarki oddaje: Mariborski mestni svet sprejel letošnji poslovni načrt Javnega holdinga Maribor, pričakujejo 141 milijonov čistih prihodkov Prostorska stiska na osnovni šoli Miroslava Vilharja Postojna otežuje organizacijo in kakovost izvajanja pouka V Begunjah na Gorenjskem slovesno odprli prenovljeno šolsko telovadnico v tamkajšnji podružnični osnovni šoli V Bistrici ob Sotli potrdili dodatno sofinanciranje cene vrtca za tiste starše z otrokom, ki rešujejo stanovanjsko vprašanje
Drugi poudarki oddaje: Mariborski mestni svet sprejel letošnji poslovni načrt Javnega holdinga Maribor, pričakujejo 141 milijonov čistih prihodkov Prostorska stiska na osnovni šoli Miroslava Vilharja Postojna otežuje organizacijo in kakovost izvajanja pouka V Begunjah na Gorenjskem slovesno odprli prenovljeno šolsko telovadnico v tamkajšnji podružnični osnovni šoli V Bistrici ob Sotli potrdili dodatno sofinanciranje cene vrtca za tiste starše z otrokom, ki rešujejo stanovanjsko vprašanje
Volilna kampanja se sicer še ni uradno začela, kljub temu pa je v zraku že čutiti napetost, ki spremlja priprave na državnozborske volitve. Pojavljajo se tudi že prve javnomnenjske ankete in pa seveda ugibanja, kdo bi lahko kandidiral. Do zdaj še nobena stranka ni objavila kandidatne liste, so pa v javnost že pricurljala posamezna imena. O teh v nadaljevanju, v oddaji pa tudi o tem: - Slovenijo je lani obiskalo rekordno število turistov. - Naša država med prvimi v evropi na poti k odpravi raka materničnega vratu. - V koprskem gledališču nocoj premiera Kje je primadona?
Volilna kampanja se sicer še ni uradno začela, kljub temu pa je v zraku že čutiti napetost, ki spremlja priprave na državnozborske volitve. Pojavljajo se tudi že prve javnomnenjske ankete in pa seveda ugibanja, kdo bi lahko kandidiral. Do zdaj še nobena stranka ni objavila kandidatne liste, so pa v javnost že pricurljala posamezna imena. O teh v nadaljevanju, v oddaji pa tudi o tem: - Slovenijo je lani obiskalo rekordno število turistov. - Naša država med prvimi v evropi na poti k odpravi raka materničnega vratu. - V koprskem gledališču nocoj premiera Kje je primadona?
Ponoči se je v Bruslju končalo izredno zasedanje voditeljev članic Evropske unije, v ospredju katerega so bili predvsem odnosi z Združenimi državami Amerike. Evropski voditelji so izražali zadovoljstvo, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump umaknil grožnje glede prisvojitve Grenlandije in uvedbe carin za več članic Unije. Odločen in enoten odziv se je po mnenju zbranih voditeljev izkazal za pravi odgovor. Druge teme: - Prvič od začetka vojne se bodo danes srečali predstavniki Ukrajine, Rusije in Združenih držav. - Po opozorilih županov koalicija predlaga spremembe zakona o financiranju občin. - Odhod maksilofacialnih kirurgov iz ljubljanskega UKC-ja vse bližje, za zdaj dogovora z vodstvom še ni.
Ponoči se je v Bruslju končalo izredno zasedanje voditeljev članic Evropske unije, v ospredju katerega so bili predvsem odnosi z Združenimi državami Amerike. Evropski voditelji so izražali zadovoljstvo, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump umaknil grožnje glede prisvojitve Grenlandije in uvedbe carin za več članic Unije. Odločen in enoten odziv se je po mnenju zbranih voditeljev izkazal za pravi odgovor. Druge teme: - Prvič od začetka vojne se bodo danes srečali predstavniki Ukrajine, Rusije in Združenih držav. - Po opozorilih županov koalicija predlaga spremembe zakona o financiranju občin. - Odhod maksilofacialnih kirurgov iz ljubljanskega UKC-ja vse bližje, za zdaj dogovora z vodstvom še ni.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Predstavili bomo skladateljevo komorno, simfonično in zborovsko glasbo ter cikel samospevov z naslovom Trije preludiji.
Predstavili bomo skladateljevo komorno, simfonično in zborovsko glasbo ter cikel samospevov z naslovom Trije preludiji.
Tokrat z našim dopisnikom neposredno po izrednem vrhu članic, ki ga je sklical predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Kako se bo Evropa zoperstavila Trumpovemu lomastenju, ki se ne ustavi niti pri težnjah po ozemljih zavezniških držav. Kaj se bo Evropska Unija odločila storiti z dvema pomembnima gospodarskima sporazumoma, z Mercosurjem in ZDA? So Bruseljčani res že preživeli najbolj duhamoren dan letošnjega leta?
Tokrat z našim dopisnikom neposredno po izrednem vrhu članic, ki ga je sklical predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Kako se bo Evropa zoperstavila Trumpovemu lomastenju, ki se ne ustavi niti pri težnjah po ozemljih zavezniških držav. Kaj se bo Evropska Unija odločila storiti z dvema pomembnima gospodarskima sporazumoma, z Mercosurjem in ZDA? So Bruseljčani res že preživeli najbolj duhamoren dan letošnjega leta?
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · Premier Golob: Slovenija bo glede Mercosurja sledila Nemčiji · Mariborski svetniki sprejeli poslovni načrt Javnega holdinga Maribor · Nika Prevc prepričljivo prva v kvalifikacijah v Saporu
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · Premier Golob: Slovenija bo glede Mercosurja sledila Nemčiji · Mariborski svetniki sprejeli poslovni načrt Javnega holdinga Maribor · Nika Prevc prepričljivo prva v kvalifikacijah v Saporu
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru je na ogled razstava grafičnih del Oliverja Pilića z naslovom "Vizualna arhitektura dvoma". Avtor je dela ustvaril v Grafičnem ateljeju MGLC, v njih pa je v svojem prepoznavnem slogu združil tradicionalne tehnike lesoreza in sodobne digitalne tehnologije. Obenem je natisnil nove grafike v tehniki sitotiska, s katerimi zaokroža svoje raziskovanje medijskih podob. O razstavi je v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden več povedal kustos Božidar Zrinski.
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru je na ogled razstava grafičnih del Oliverja Pilića z naslovom "Vizualna arhitektura dvoma". Avtor je dela ustvaril v Grafičnem ateljeju MGLC, v njih pa je v svojem prepoznavnem slogu združil tradicionalne tehnike lesoreza in sodobne digitalne tehnologije. Obenem je natisnil nove grafike v tehniki sitotiska, s katerimi zaokroža svoje raziskovanje medijskih podob. O razstavi je v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden več povedal kustos Božidar Zrinski.
Predstavljamo skladbe, ki so jih različni skladatelji ustvarili na temo zime in njenih radosti: Zimsko pravljico v izvedbi Otroškega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana in suito Zima Jakoba Ježa v izvedbi Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija. Avtorske skladbe na temo zime Tomaža Habeta predstavlja Otroški pevski zbor Glasbene šole Fran Korun Koželjski iz Velenja, zimske pesmi različnih skladateljev pa Otroški pevski zbor RTV Slovenija.
Predstavljamo skladbe, ki so jih različni skladatelji ustvarili na temo zime in njenih radosti: Zimsko pravljico v izvedbi Otroškega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana in suito Zima Jakoba Ježa v izvedbi Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija. Avtorske skladbe na temo zime Tomaža Habeta predstavlja Otroški pevski zbor Glasbene šole Fran Korun Koželjski iz Velenja, zimske pesmi različnih skladateljev pa Otroški pevski zbor RTV Slovenija.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Predstavili smo utrinke z dveh dogodkov v Mariboru, naslovljenih Rotovške zgodbe nekoč in jutri, na katerih so poznavalci odstirali bogato dediščino Rotovškega trga in sodobno poslanstvo Mariborske knjižnice, ki bo na Rotovžu v novih prostorih povezovala različne generacije. Ob izidu zadnje številke revije za kulturo in družbo Dialogi, ki je v Mariboru izhajala 61 let, pa smo se pogovarjali z njeno zadnjo urednico Emico Antončič.
Predstavili smo utrinke z dveh dogodkov v Mariboru, naslovljenih Rotovške zgodbe nekoč in jutri, na katerih so poznavalci odstirali bogato dediščino Rotovškega trga in sodobno poslanstvo Mariborske knjižnice, ki bo na Rotovžu v novih prostorih povezovala različne generacije. Ob izidu zadnje številke revije za kulturo in družbo Dialogi, ki je v Mariboru izhajala 61 let, pa smo se pogovarjali z njeno zadnjo urednico Emico Antončič.
Na obratu številne napovedi kmalu prihajajočih albumov. Pa po vrsti: londonska vokalistka in multiinstrumentalistka Momoko Gill v kratkem s prvencem MOMOKO, Shabaka z novo ploščo, nekakšnim presečiščem starega in novega, vrnitev k saksofonu, nadaljevanje druženja s številnimi flavtami in vključevanje neštetih zank. Nove plate pripravljajo tudi južnoafriška zasedba BCUC in bobnar Asher Gamedze. Pa basist skupine RHCP Flea, ki svoj prvenec pripravlja po skoraj 50. letih glasbene kariere, album Honora pa pomeni vrnitev k njegovemu prvemu inštrumentu, trobenti. Novi album pa je že izdal anonimni londonski kolektiv Sault. 01 Kelan Phil Cohran & Legacy – Theme 02 Dj Harrison - Stay Ready (ft. Yaya Bey) 03 Sault - Chapter 1 04 Sault – Protector 05 Flea – A Plea 06 BCUC – Higher Vibes 07 Asher Gamedze - War (Of Maneuver) 08 Shabaka and the Ancestors - Behold, the Deceiver 09 Shabaka - Marwa The Mountain 10 Momoko Gill - When Palestine Is Free 11 Ishmael Ali – Anathema 12 Greg Foat & Sokratis Votskos with The Giorgos Pappas Trio – Karsilamas 13 Kelan Phil Cohran & Legacy – Sahara
Na obratu številne napovedi kmalu prihajajočih albumov. Pa po vrsti: londonska vokalistka in multiinstrumentalistka Momoko Gill v kratkem s prvencem MOMOKO, Shabaka z novo ploščo, nekakšnim presečiščem starega in novega, vrnitev k saksofonu, nadaljevanje druženja s številnimi flavtami in vključevanje neštetih zank. Nove plate pripravljajo tudi južnoafriška zasedba BCUC in bobnar Asher Gamedze. Pa basist skupine RHCP Flea, ki svoj prvenec pripravlja po skoraj 50. letih glasbene kariere, album Honora pa pomeni vrnitev k njegovemu prvemu inštrumentu, trobenti. Novi album pa je že izdal anonimni londonski kolektiv Sault. 01 Kelan Phil Cohran & Legacy – Theme 02 Dj Harrison - Stay Ready (ft. Yaya Bey) 03 Sault - Chapter 1 04 Sault – Protector 05 Flea – A Plea 06 BCUC – Higher Vibes 07 Asher Gamedze - War (Of Maneuver) 08 Shabaka and the Ancestors - Behold, the Deceiver 09 Shabaka - Marwa The Mountain 10 Momoko Gill - When Palestine Is Free 11 Ishmael Ali – Anathema 12 Greg Foat & Sokratis Votskos with The Giorgos Pappas Trio – Karsilamas 13 Kelan Phil Cohran & Legacy – Sahara
Shoaib Siddiqui se je v Slovenijo preselil pred osmimi leti. Tu je končal doktorski študij in zdaj dela kot raziskovalec. Je tudi član slovenske reprezentance v kriketu. Obožuje slovenske sladice, ostale naše hrane pa niti ne. Slovenija mu je zelo všeč in ljudje smo po večini zelo gostoljubni, je pa za priseljence temnejše polti pri nas zelo velik izziv dobiti stanovanje, pravi.
Shoaib Siddiqui se je v Slovenijo preselil pred osmimi leti. Tu je končal doktorski študij in zdaj dela kot raziskovalec. Je tudi član slovenske reprezentance v kriketu. Obožuje slovenske sladice, ostale naše hrane pa niti ne. Slovenija mu je zelo všeč in ljudje smo po večini zelo gostoljubni, je pa za priseljence temnejše polti pri nas zelo velik izziv dobiti stanovanje, pravi.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Edward Elgar je napisal dve simfoniji - ti sta dolgi in prodorni, in čeprav jima skladatelj ni pripisal programa, lahko čutimo, da ju poganja neka zapletena notranja sila, iz katere črpata moč za napet dramatični razvoj, razpoloženjske kontraste, vrhunce in padce. O tem priča tudi skladateljev način snovanja glasbenega toka - bolj kot tematska so zanj namreč značilna nasprotja v značaju, ki spominjajo na spreminjajoče se razpoloženje v kakem programskem delu. Svojo Simfonijo št. 2 je Elgar imenoval tudi "strastno romanje duše" in je s tem celo ohlapno nakazal izhodišče za razvoj dela. Vanj je položil nekaj svojih najglobljih osebnih izpovedi, ki jih je - tako kot nekoč v Enigma variacijah - dobro skril pred poslušalci.
Edward Elgar je napisal dve simfoniji - ti sta dolgi in prodorni, in čeprav jima skladatelj ni pripisal programa, lahko čutimo, da ju poganja neka zapletena notranja sila, iz katere črpata moč za napet dramatični razvoj, razpoloženjske kontraste, vrhunce in padce. O tem priča tudi skladateljev način snovanja glasbenega toka - bolj kot tematska so zanj namreč značilna nasprotja v značaju, ki spominjajo na spreminjajoče se razpoloženje v kakem programskem delu. Svojo Simfonijo št. 2 je Elgar imenoval tudi "strastno romanje duše" in je s tem celo ohlapno nakazal izhodišče za razvoj dela. Vanj je položil nekaj svojih najglobljih osebnih izpovedi, ki jih je - tako kot nekoč v Enigma variacijah - dobro skril pred poslušalci.
Naša tokratna še januarska terenska smer za petkovo dopoldansko oddajo Malo naokrog je najbolj turistična občina v Pomurju, Moravske Toplice. Predstavili smo to destinacijo edinstvenih termalnih, rekreativnih in kulinaričnih doživetij, spregovorili o njihovih novih projektih, društvenih dejavnostih ter vas z namenom in razlogom še posebej povabili v Plečnikovo cerkev v Bogojini.
Naša tokratna še januarska terenska smer za petkovo dopoldansko oddajo Malo naokrog je najbolj turistična občina v Pomurju, Moravske Toplice. Predstavili smo to destinacijo edinstvenih termalnih, rekreativnih in kulinaričnih doživetij, spregovorili o njihovih novih projektih, društvenih dejavnostih ter vas z namenom in razlogom še posebej povabili v Plečnikovo cerkev v Bogojini.
Odbojkarji ACH Volleyja so se v tretjem krog lige prvakov pomerili s francoskim Toursom, Slovenci bodo proti Špancem odigrali prvo tekmo domačega evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu, smučarske skakalce pa po kvalifikacijah čakata prvi seriji svetovnega prvenstva v poletih.
Odbojkarji ACH Volleyja so se v tretjem krog lige prvakov pomerili s francoskim Toursom, Slovenci bodo proti Špancem odigrali prvo tekmo domačega evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu, smučarske skakalce pa po kvalifikacijah čakata prvi seriji svetovnega prvenstva v poletih.
V domovih za starejše od decembra velja zakon o dolgotrajni oskrbi. Kakšna je razlika biti stanovalec po starem zakonu o socialnem varstvu ali po novem,o dolgotrajni oskrbi. Kakšna je razlika v višini položnice, kje so mogoča doplačila, zakaj po novem dodatka za pomoč in postrežbo ni več? Kako sploh do prostora v domu in kakšne so čakalne vrste? V petkovem Svetovanem servisu bo gostja Barbara Purkart, direktorica DSO Fužine.
V domovih za starejše od decembra velja zakon o dolgotrajni oskrbi. Kakšna je razlika biti stanovalec po starem zakonu o socialnem varstvu ali po novem,o dolgotrajni oskrbi. Kakšna je razlika v višini položnice, kje so mogoča doplačila, zakaj po novem dodatka za pomoč in postrežbo ni več? Kako sploh do prostora v domu in kakšne so čakalne vrste? V petkovem Svetovanem servisu bo gostja Barbara Purkart, direktorica DSO Fužine.
V pogovoru smo gostili voditelja izbora Bob leta, ki sta nas popeljala v zakulisje dogodka, kjer imajo besede posebno težo – in še ostrejši rob. Izbor tudi letos obljublja večer pikrih, duhovitih in zasoljenih izjav, ki so zaznamovale preteklo leto. Skozi večer bosta občinstvo samozavestno in z občutkom za ironijo vodila Maja Monrue in Aleksander Pozvek, ki že tradicionalno skrbita, da humor in kritična misel hodita z roko v roki.
V pogovoru smo gostili voditelja izbora Bob leta, ki sta nas popeljala v zakulisje dogodka, kjer imajo besede posebno težo – in še ostrejši rob. Izbor tudi letos obljublja večer pikrih, duhovitih in zasoljenih izjav, ki so zaznamovale preteklo leto. Skozi večer bosta občinstvo samozavestno in z občutkom za ironijo vodila Maja Monrue in Aleksander Pozvek, ki že tradicionalno skrbita, da humor in kritična misel hodita z roko v roki.
Dandanes so v svetovni politiki mogoče stvari, ki si jih še pred nekaj leti ni bilo mogoče zamisliti. Ameriški predsednik objavlja zasebna sporočila evropskih državnikov in z umetno inteligenco generirane slike zavzetja Grenlandije. Apetiti po tem arktičnem otoku, suverenem ozemlju Kraljevine Danske, so bili preveč tudi za voditelje, ki so Trumpu sicer poskušali na vse načine ustrezati in se mu celo dobrikali. Zdaj so postali v svojih odgovorih bolj neposredni in začeli odločno zagovarjati strateško avtonomijo Evrope. Turbulenten teden, v katerem sta bila poleg Trumpa v ospredju Grenlandija in Davos, sinoči pa še vrh evropskih voditeljev v Bruslju, smo povzeli in analizirali s profesorjem mednarodnih odnosov Boštjanom Udovičem.
Dandanes so v svetovni politiki mogoče stvari, ki si jih še pred nekaj leti ni bilo mogoče zamisliti. Ameriški predsednik objavlja zasebna sporočila evropskih državnikov in z umetno inteligenco generirane slike zavzetja Grenlandije. Apetiti po tem arktičnem otoku, suverenem ozemlju Kraljevine Danske, so bili preveč tudi za voditelje, ki so Trumpu sicer poskušali na vse načine ustrezati in se mu celo dobrikali. Zdaj so postali v svojih odgovorih bolj neposredni in začeli odločno zagovarjati strateško avtonomijo Evrope. Turbulenten teden, v katerem sta bila poleg Trumpa v ospredju Grenlandija in Davos, sinoči pa še vrh evropskih voditeljev v Bruslju, smo povzeli in analizirali s profesorjem mednarodnih odnosov Boštjanom Udovičem.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Slovenija od danes razdeljena na šest zdravstvenih regij · Mariborski svetniki sprejeli tudi letošnji poslovni načrt Javnega holdinga Maribor · Prošenj za pomoč pri plačilu ogrevanja letos za dobro desetino več
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Slovenija od danes razdeljena na šest zdravstvenih regij · Mariborski svetniki sprejeli tudi letošnji poslovni načrt Javnega holdinga Maribor · Prošenj za pomoč pri plačilu ogrevanja letos za dobro desetino več
Zelene tehnologije, kljub temu da so paradni konj energetskega prehoda, niso brez pomanjkljivosti.
Zelene tehnologije, kljub temu da so paradni konj energetskega prehoda, niso brez pomanjkljivosti.
CHARLES VILLIERS STANFORD: SONATA ZA KLARINET IN KLAVIR, OP. 129 Klarinet: DIANA MARKOVIĆ, Klavir: LUCA FERRINI SIR EDWARD ELGAR: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 85 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: DEMETRIJ ŽEBRE SIR ARNOLD BAX: FANTASY SONATA Harfa: SOFIA RISTIĆ, Viola: ALEXANDRE RAZERA RALPH VAUGHAN WILLIAMS: SIMFONIJA ŠT. 3, PASTORALNA FILHARMONIČNI ORKESTER BBC, Sopran: VALERIE HILL, Dirigent: SIR ADRIAN BOULT ARTHUR BLISS: TOCCATA Klavir: KATHRON STURROCK
CHARLES VILLIERS STANFORD: SONATA ZA KLARINET IN KLAVIR, OP. 129 Klarinet: DIANA MARKOVIĆ, Klavir: LUCA FERRINI SIR EDWARD ELGAR: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 85 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: DEMETRIJ ŽEBRE SIR ARNOLD BAX: FANTASY SONATA Harfa: SOFIA RISTIĆ, Viola: ALEXANDRE RAZERA RALPH VAUGHAN WILLIAMS: SIMFONIJA ŠT. 3, PASTORALNA FILHARMONIČNI ORKESTER BBC, Sopran: VALERIE HILL, Dirigent: SIR ADRIAN BOULT ARTHUR BLISS: TOCCATA Klavir: KATHRON STURROCK
Kajetan Kovič je pesem Odtekanje objavil v zbirki Poletje, a je primerna za vse letne čase. Tudi za mrzli januar. Igralec Boris Mihalj. Posneto decembra 2006.
Kajetan Kovič je pesem Odtekanje objavil v zbirki Poletje, a je primerna za vse letne čase. Tudi za mrzli januar. Igralec Boris Mihalj. Posneto decembra 2006.
Jaka Ortar z Agencije Republike Slovenije za okolje je trikrat občutil, kako je, ko te ujame snežni plaz. V večini takšni situacij osebe ostanejo na vrhu plazu, le v redkih primerih pride do zasutje. Tako je bilo tudi v njegovem primeru. “Na srečo,” pravi. V Jutranji vremenski fronti se še zadnjič podamo na pobeljene strmine.
Jaka Ortar z Agencije Republike Slovenije za okolje je trikrat občutil, kako je, ko te ujame snežni plaz. V večini takšni situacij osebe ostanejo na vrhu plazu, le v redkih primerih pride do zasutje. Tako je bilo tudi v njegovem primeru. “Na srečo,” pravi. V Jutranji vremenski fronti se še zadnjič podamo na pobeljene strmine.
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
Ob mednarodnem dnevu izobraževanja vas sprašujemo, kako danes razumete znanje in učenje. Je formalna izobrazba še vedno ključ do uspeha ali štejejo predvsem izkušnje? Se človek največ nauči v šoli ali zunaj nje, skozi življenje? Kakšno vlogo imajo knjige v času umetne inteligence – in koliko znanja pridobimo povsem neformalno, iz prakse, interneta in hobijev?
Ob mednarodnem dnevu izobraževanja vas sprašujemo, kako danes razumete znanje in učenje. Je formalna izobrazba še vedno ključ do uspeha ali štejejo predvsem izkušnje? Se človek največ nauči v šoli ali zunaj nje, skozi življenje? Kakšno vlogo imajo knjige v času umetne inteligence – in koliko znanja pridobimo povsem neformalno, iz prakse, interneta in hobijev?
Tako je po izrednem zasedanju voditeljev članic Evropske unije, ki so tokrat razpravljali predvsem o odnosih z ZDA, poudaril predsednik evropskega sveta Antonio Costa. Srečanje je po umiku groženj Donalda Trumpa z uporabo sile za zasedbo Grenlandije in napovedanih carin za nekatere članice minilo v boljšem vzdušju od prvotno pričakovanega. Ostali poudarki oddaje: - Sindikati odobravajo dvig minimalne plače, a po njihovem to ne bo odpravilo tveganja revščine. - V drugi polovici leta bo stekla gradnja novega mostu na Mostu na Soči. - Občina Postojna si že nekaj let prizadeva za graditev nove šole z nižjim izobrazbenim standardom.
Tako je po izrednem zasedanju voditeljev članic Evropske unije, ki so tokrat razpravljali predvsem o odnosih z ZDA, poudaril predsednik evropskega sveta Antonio Costa. Srečanje je po umiku groženj Donalda Trumpa z uporabo sile za zasedbo Grenlandije in napovedanih carin za nekatere članice minilo v boljšem vzdušju od prvotno pričakovanega. Ostali poudarki oddaje: - Sindikati odobravajo dvig minimalne plače, a po njihovem to ne bo odpravilo tveganja revščine. - V drugi polovici leta bo stekla gradnja novega mostu na Mostu na Soči. - Občina Postojna si že nekaj let prizadeva za graditev nove šole z nižjim izobrazbenim standardom.
Na sinočnjem izrednem vrhu evropskih voditeljev je bilo slišati o enotnosti Unije ob nedavnih grožnjah ameriškega predsednika Trumpa. Premier Golob je govoril o previdnem optimizmu. Druge teme: - Rusija po pogovorih z ameriško stranjo o vojni v Ukrajini: končnega dogovora ne bo brez rešitve ozemeljskih vprašanj. - Slovenija od danes razdeljena na šest zdravstvenih regij za lažje povezovanje med zdravstvenimi zavodi - Odbojkarji ACH-ja v Ligi prvakov premagali Tours, 10-kratnega francoskega prvaka
Na sinočnjem izrednem vrhu evropskih voditeljev je bilo slišati o enotnosti Unije ob nedavnih grožnjah ameriškega predsednika Trumpa. Premier Golob je govoril o previdnem optimizmu. Druge teme: - Rusija po pogovorih z ameriško stranjo o vojni v Ukrajini: končnega dogovora ne bo brez rešitve ozemeljskih vprašanj. - Slovenija od danes razdeljena na šest zdravstvenih regij za lažje povezovanje med zdravstvenimi zavodi - Odbojkarji ACH-ja v Ligi prvakov premagali Tours, 10-kratnega francoskega prvaka
Ljudje smo družabna bitja, zato ni čudno, da radi posežemo po družabnih igrah - te pa nas kratkočasijo že več kot pet tisoč let. Med igro se okrepijo se nevrotransmiterji, kar poveča fokus, motivacijo in občutek zadovoljstva, sicer pa se med igro marsičesa tudi naučimo. V Petku brez pravila se nam pridružita Jure Malovrh Rebec in Gregor Lešnik iz specializirane trgovine za družabne igre Črna luknja.
Ljudje smo družabna bitja, zato ni čudno, da radi posežemo po družabnih igrah - te pa nas kratkočasijo že več kot pet tisoč let. Med igro se okrepijo se nevrotransmiterji, kar poveča fokus, motivacijo in občutek zadovoljstva, sicer pa se med igro marsičesa tudi naučimo. V Petku brez pravila se nam pridružita Jure Malovrh Rebec in Gregor Lešnik iz specializirane trgovine za družabne igre Črna luknja.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Odbojkarji ACH Volleyja so v tretjem krogu lige prvakov gostili francoski Tours.
Odbojkarji ACH Volleyja so v tretjem krogu lige prvakov gostili francoski Tours.
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
Če bi vas, dragi poslušalci in poslušalke, vprašala, iz katere pravljice sem si za današnje jutranje razmišljanje izposodila stavek: »Zrcalce, zrcalce na steni, povej, katera najlepša v deželi je tej?«, bi mi verjetno vsi v en glas odgovorili: »Iz Sneguljčice, ene najbolj priljubljenih pravljic bratov Grimm.« Čarobno zrcalce iz pravljice nikoli ne laže, in ko Sneguljčica odraste, zrcalce njeni mačehi, ki je obsedena s svojo lepoto, resnico o minljivosti lepote pove brez ovinkarjenja. Nekoč si je zrcala, še zlasti tista iz raznih zlitin, lahko privoščil le premožnejši sloj prebivalstva, v preteklih stoletjih pa so bila tudi statusni simbol. Danes zrcala, če nam je le dan vid, uporabljamo vsi. Zaradi svoje uporabnosti so postala nepogrešljiv pripomoček v zapletenih optičnih sistemih: omogočajo nam spremljanje prometa v jutranji konici, parabolična zrcala pa boljšo vidljivost v nepreglednem križišču. Ženske, ki so rade lepo urejene, zrcala nosijo v svojih torbicah. V vodnem zrcalu pa se ogledujejo goske in race ter srednjeveške stavbe. In nekoč, ko smo hoteli komu pokazati, da ga imamo radi, smo z zrcalom delali zajčke: svetlobni pojav, ki se kaže na površini česa zaradi odboja svetlobe. A v zrcalu ne odseva samo naša zunanja lepota. Mogoče je res, da je v različnih življenjskih obdobjih zelo pomembna: ko odraščamo in okušamo prvo ljubezen. Zaradi nje se kdo lažje povzpne po kariernih stopničkah, prerine v ospredje in pristane na naslovnici razkošne revije. Jamica na bradi pa velja celo za deveto lepoto. Naše ogledovanje ne kaže samo zunanje lepote ali nelepote, prej ali slej življenje samo pred nas postavi drugačno zrcalo: zrcalo naše duše in minljivosti, zrcalo naših napak in odločitev. V njem včasih vidimo celo dva obraza. Dušna zrcala so narejena iz posebnega materiala, navadno niso na prodaj in so v naši osebni lasti, dokler ne izdihnemo duše. Kdaj pa kdaj se zgodi, da se kdo močni trgovski strasti ne more upreti in svojo dušo proda; takrat mu v rokah ostane le še prazen okvir zrcala. Mogoče boste v današnjem jutru zaradi zgodnje ure v zrcalu zagledali kisel in mračen obraz ali pa na njem opazili umazanijo. Nič hudega. Ves svet spreminja obraz, celo sonce ga skrije, pa ga ne bi človek. Pomembno je le, če si izposodim del modrostnega govora iz Jakobovega pisma, da potem ko smo si ogledovali svoj rojstni obraz v zrcalu, ne pozabimo, kakšen je bil. In da se ne pozabimo umiti. Ob sozvočju z vašo dušo se bodo ostre poteze zmehčale, in čeprav ne boste prišli v širši izbor za podobo meseca, bo vaše dušno zrcalo kazalo podobo lepega človeka.
Če bi vas, dragi poslušalci in poslušalke, vprašala, iz katere pravljice sem si za današnje jutranje razmišljanje izposodila stavek: »Zrcalce, zrcalce na steni, povej, katera najlepša v deželi je tej?«, bi mi verjetno vsi v en glas odgovorili: »Iz Sneguljčice, ene najbolj priljubljenih pravljic bratov Grimm.« Čarobno zrcalce iz pravljice nikoli ne laže, in ko Sneguljčica odraste, zrcalce njeni mačehi, ki je obsedena s svojo lepoto, resnico o minljivosti lepote pove brez ovinkarjenja. Nekoč si je zrcala, še zlasti tista iz raznih zlitin, lahko privoščil le premožnejši sloj prebivalstva, v preteklih stoletjih pa so bila tudi statusni simbol. Danes zrcala, če nam je le dan vid, uporabljamo vsi. Zaradi svoje uporabnosti so postala nepogrešljiv pripomoček v zapletenih optičnih sistemih: omogočajo nam spremljanje prometa v jutranji konici, parabolična zrcala pa boljšo vidljivost v nepreglednem križišču. Ženske, ki so rade lepo urejene, zrcala nosijo v svojih torbicah. V vodnem zrcalu pa se ogledujejo goske in race ter srednjeveške stavbe. In nekoč, ko smo hoteli komu pokazati, da ga imamo radi, smo z zrcalom delali zajčke: svetlobni pojav, ki se kaže na površini česa zaradi odboja svetlobe. A v zrcalu ne odseva samo naša zunanja lepota. Mogoče je res, da je v različnih življenjskih obdobjih zelo pomembna: ko odraščamo in okušamo prvo ljubezen. Zaradi nje se kdo lažje povzpne po kariernih stopničkah, prerine v ospredje in pristane na naslovnici razkošne revije. Jamica na bradi pa velja celo za deveto lepoto. Naše ogledovanje ne kaže samo zunanje lepote ali nelepote, prej ali slej življenje samo pred nas postavi drugačno zrcalo: zrcalo naše duše in minljivosti, zrcalo naših napak in odločitev. V njem včasih vidimo celo dva obraza. Dušna zrcala so narejena iz posebnega materiala, navadno niso na prodaj in so v naši osebni lasti, dokler ne izdihnemo duše. Kdaj pa kdaj se zgodi, da se kdo močni trgovski strasti ne more upreti in svojo dušo proda; takrat mu v rokah ostane le še prazen okvir zrcala. Mogoče boste v današnjem jutru zaradi zgodnje ure v zrcalu zagledali kisel in mračen obraz ali pa na njem opazili umazanijo. Nič hudega. Ves svet spreminja obraz, celo sonce ga skrije, pa ga ne bi človek. Pomembno je le, če si izposodim del modrostnega govora iz Jakobovega pisma, da potem ko smo si ogledovali svoj rojstni obraz v zrcalu, ne pozabimo, kakšen je bil. In da se ne pozabimo umiti. Ob sozvočju z vašo dušo se bodo ostre poteze zmehčale, in čeprav ne boste prišli v širši izbor za podobo meseca, bo vaše dušno zrcalo kazalo podobo lepega človeka.
Ne le kaj, kako bomo gledali v prihodnosti? Televizija in kino sta še vedno tukaj kljub številnim črnim napovedim zaradi novih tehnologij. Vseeno spremljamo odločitve, da se podelitev Oskarjev leta 2029 seli na Youtube, da izjemno hitro raste trg mikrodrame, žanra, ki v pokončnem formatu na telefonu ponuja kratko vsebino, in da največji ustvarjalci na svetu kljub napredni in tehnološko dovršeni sedanjosti posegajo po formatih in tehnologiji iz preteklosti.
Ne le kaj, kako bomo gledali v prihodnosti? Televizija in kino sta še vedno tukaj kljub številnim črnim napovedim zaradi novih tehnologij. Vseeno spremljamo odločitve, da se podelitev Oskarjev leta 2029 seli na Youtube, da izjemno hitro raste trg mikrodrame, žanra, ki v pokončnem formatu na telefonu ponuja kratko vsebino, in da največji ustvarjalci na svetu kljub napredni in tehnološko dovršeni sedanjosti posegajo po formatih in tehnologiji iz preteklosti.
V Bruslju je sinoči potekalo izredno zasedanje voditeljev Evropske unije o transatlantskih odnosih. Premier Robert Golob je pred začetkom srečanja glede tega povedal, da je previdni optimizem na mestu, hkrati pa je potrebno jasno zavedanje, da živimo v negotovih časih in je lahko vsak korak problematičen, če ni premišljen.V oddaji tudi o tem: - Ameriški odposlanec Witkoff s Putinom o koncu vojne v Ukrajini - Sindikati izrazili zadovoljstvo z dvigom minimalne plače - V Ilirski Bistrici se nadaljuje prenova Doma starejših občanov
V Bruslju je sinoči potekalo izredno zasedanje voditeljev Evropske unije o transatlantskih odnosih. Premier Robert Golob je pred začetkom srečanja glede tega povedal, da je previdni optimizem na mestu, hkrati pa je potrebno jasno zavedanje, da živimo v negotovih časih in je lahko vsak korak problematičen, če ni premišljen.V oddaji tudi o tem: - Ameriški odposlanec Witkoff s Putinom o koncu vojne v Ukrajini - Sindikati izrazili zadovoljstvo z dvigom minimalne plače - V Ilirski Bistrici se nadaljuje prenova Doma starejših občanov