Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Plovbna pot od Bovca do Tolmina je pregledana, očiščena in varna za plovbo, nakup dovolilnic pa je mogoč na spletni strani Go-Soča. Dnevna dovolilnica bo letos stala 15 evrov za kobariški odsek in 6 evrov za bovški. Tri zgornjeposoške občine se še niso zedinile o enotni dovolilnici. V oddaji tudi o teh temah: - Končuje se svetovni teden glavkoma. - Po obnovi mansarde bo Lokarjeva hiša obogatila turistično ponudbo v Ajdovščini. - Na koprski Bonifiki bo nogometni derbi med domačo ekipo in Celjem.
Plovbna pot od Bovca do Tolmina je pregledana, očiščena in varna za plovbo, nakup dovolilnic pa je mogoč na spletni strani Go-Soča. Dnevna dovolilnica bo letos stala 15 evrov za kobariški odsek in 6 evrov za bovški. Tri zgornjeposoške občine se še niso zedinile o enotni dovolilnici. V oddaji tudi o teh temah: - Končuje se svetovni teden glavkoma. - Po obnovi mansarde bo Lokarjeva hiša obogatila turistično ponudbo v Ajdovščini. - Na koprski Bonifiki bo nogometni derbi med domačo ekipo in Celjem.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V nedeljski oddaji V dobri družbi s Kristijanom je v studiu zazvenela živa narodnozabavna glasba. Ansambel Glas je z večglasnim petjem in harmoniko obudil zimzelene melodije Lojzeta Slaka, ansambel Posluh je predstavil novo skladbo, z ansamblom Jureta Zajca pa smo spregovorili o njihovem novem valčku. Dve uri dobre glasbe, pogovorov in prijetne nedeljske družbe.
V nedeljski oddaji V dobri družbi s Kristijanom je v studiu zazvenela živa narodnozabavna glasba. Ansambel Glas je z večglasnim petjem in harmoniko obudil zimzelene melodije Lojzeta Slaka, ansambel Posluh je predstavil novo skladbo, z ansamblom Jureta Zajca pa smo spregovorili o njihovem novem valčku. Dve uri dobre glasbe, pogovorov in prijetne nedeljske družbe.
Ste se že dali na seznam? Daj se na seznam, je plemenita akcija, za katero skrbi Zavod RS za transfuzijsko medicino. Pogovarjali smo se z dr. Sendi Montanič, vodjo registra Slovenija Donor. Vabljeni k poslušanju in delitvi posnetka! FOTO: ZTM
Ste se že dali na seznam? Daj se na seznam, je plemenita akcija, za katero skrbi Zavod RS za transfuzijsko medicino. Pogovarjali smo se z dr. Sendi Montanič, vodjo registra Slovenija Donor. Vabljeni k poslušanju in delitvi posnetka! FOTO: ZTM
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo odpravili v Štandrež, kjer smo obiskali člane Klape EnGINe - četverico pustolovcev, ki se je z legendarno Fiat pando podala na dolgo dobrodelno pot po Evropi in širše. Leta 2024 so se z legendarno Fiat pando, ki jo ljubkovalno kličejo Dindi, podali na neobičajno avtomobilsko dirko Poles of Inconvenience. Pravilo je preprosto: vozilo mora biti majhno, staro in čim bolj neudobno. A prav s takšnim avtom so prevozili več kot deset tisoč kilometrov, dosegli Nordkap, obiskali tudi estonski Tartu, ta kratno Evropsko prestolnico kulture. Lani pa so si zadali še drznejšo in daljšo pustolovščino. Na pot proti Mongoliji so se odpravili z dobrodelnim namenom - zbirati sredstva za projekte, ki pomagajo otrokom z avtizmom. Kako poteka takšna odprava brez spremljevalnih ekip, kako se pripraviš na več kot 25 tisoč kilometrov dolgo pot in kaj vse doživiš na cesti. Kaj žene prijatelje iz Štandreža na takšne poti, komu pomagajo in kako je potovati tisoče kilometrov v majhni pandi.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo odpravili v Štandrež, kjer smo obiskali člane Klape EnGINe - četverico pustolovcev, ki se je z legendarno Fiat pando podala na dolgo dobrodelno pot po Evropi in širše. Leta 2024 so se z legendarno Fiat pando, ki jo ljubkovalno kličejo Dindi, podali na neobičajno avtomobilsko dirko Poles of Inconvenience. Pravilo je preprosto: vozilo mora biti majhno, staro in čim bolj neudobno. A prav s takšnim avtom so prevozili več kot deset tisoč kilometrov, dosegli Nordkap, obiskali tudi estonski Tartu, ta kratno Evropsko prestolnico kulture. Lani pa so si zadali še drznejšo in daljšo pustolovščino. Na pot proti Mongoliji so se odpravili z dobrodelnim namenom - zbirati sredstva za projekte, ki pomagajo otrokom z avtizmom. Kako poteka takšna odprava brez spremljevalnih ekip, kako se pripraviš na več kot 25 tisoč kilometrov dolgo pot in kaj vse doživiš na cesti. Kaj žene prijatelje iz Štandreža na takšne poti, komu pomagajo in kako je potovati tisoče kilometrov v majhni pandi.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Evangeličansko bogoslužje duhovnice Violete Vladimire Mesarič iz Maribora.
Evangeličansko bogoslužje duhovnice Violete Vladimire Mesarič iz Maribora.
Sredi postnega časa smo, v obdobju, v katerem je v ospredju premišljevanje o Kristusovem trpljenju. Opeva ga tudi mnogo čudovitih spevov, čeprav so se nekateri skozi čas porazgubili ali se jih danes skoraj ne izvaja več. Eden takih je himna Crux fidelis (Zvesti križ), ki jo le še redko slišimo v péti obliki, čeprav je del precej bolj poznane evharistične sekvence Pange lingua oz. Jezik moj, skrivnost opevaj.
Sredi postnega časa smo, v obdobju, v katerem je v ospredju premišljevanje o Kristusovem trpljenju. Opeva ga tudi mnogo čudovitih spevov, čeprav so se nekateri skozi čas porazgubili ali se jih danes skoraj ne izvaja več. Eden takih je himna Crux fidelis (Zvesti križ), ki jo le še redko slišimo v péti obliki, čeprav je del precej bolj poznane evharistične sekvence Pange lingua oz. Jezik moj, skrivnost opevaj.
Smučarske skakalke in skakalce v Oslu čaka še druga tekma svetovnega pokala na tem prizorišču. Kolesarska dirka od Tirenskega do Jadranskega morja se danes končuje. Hokejisti Olimpije so včeraj na tretji tekmi četrtfinala v regionalnem tekmovanju gostovali v Bolzanu.
Smučarske skakalke in skakalce v Oslu čaka še druga tekma svetovnega pokala na tem prizorišču. Kolesarska dirka od Tirenskega do Jadranskega morja se danes končuje. Hokejisti Olimpije so včeraj na tretji tekmi četrtfinala v regionalnem tekmovanju gostovali v Bolzanu.
V oddaji smo odprli temo osamljenosti in ranljivosti – izkušenj, ki se dotikata mnogih, tudi v času navidezne povezanosti. Gost je bil evangeličanski duhovnik mag. Simon Sever iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci v Prekmurju. Razmišljali smo, kako vera nagovarja človekovo krhkost in kako lahko cerkvena skupnost postane prostor bližine, sprejetosti in opore.
V oddaji smo odprli temo osamljenosti in ranljivosti – izkušenj, ki se dotikata mnogih, tudi v času navidezne povezanosti. Gost je bil evangeličanski duhovnik mag. Simon Sever iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci v Prekmurju. Razmišljali smo, kako vera nagovarja človekovo krhkost in kako lahko cerkvena skupnost postane prostor bližine, sprejetosti in opore.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Regionalna, kaj šele lokalna zgodovina pogosto pade iz fokusa, kajti Slovenci še vedno razrešujemo temeljna poglavja nacionalne zgodovine. Tako zavedanje, da so velike zgodbe stkane iz množice manjših, odpade na ljubiteljske raziskovalce, arhivarje, zbiratelje in tudi dokumentariste. V Dokumentarnem uredništvu tako mnogokrat posežejo po izgubljenih drobcih zgodovine najrazličnejših slovenskih krajev in pokrajin. Marko Radmilovič je tako na domačem pokopališču v štajerski vasici Svečine našel zapuščen nagrobnik in okoli njega spletel zanimivo zgodbo.
Regionalna, kaj šele lokalna zgodovina pogosto pade iz fokusa, kajti Slovenci še vedno razrešujemo temeljna poglavja nacionalne zgodovine. Tako zavedanje, da so velike zgodbe stkane iz množice manjših, odpade na ljubiteljske raziskovalce, arhivarje, zbiratelje in tudi dokumentariste. V Dokumentarnem uredništvu tako mnogokrat posežejo po izgubljenih drobcih zgodovine najrazličnejših slovenskih krajev in pokrajin. Marko Radmilovič je tako na domačem pokopališču v štajerski vasici Svečine našel zapuščen nagrobnik in okoli njega spletel zanimivo zgodbo.
To igro moramo poslušati, tako kot vsako slušno igro, z veliko domišljije. Deklica z imenom Medvedek namreč zleze vase, da bi videla, kakšna je od znotraj, in odpotuje vse do svojega srca. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Plezalček – Jurij Souček Medvedek – Jana Osojnik Mlinar – Polde Bibič Prvi kmetič – Tone Homar Drugi kmetič – Janez Hočevar Tretji kmetič – Andrej Nahtigal Učenjak – Laci Cigoj Sodelujejo še – Alja Tkačev, Marjan Hlastec, Mara Černe, Janez Hočevar, Zlatko Stanko, Veronika Drolc, Mina Jeraj in Milena Grm Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1969
To igro moramo poslušati, tako kot vsako slušno igro, z veliko domišljije. Deklica z imenom Medvedek namreč zleze vase, da bi videla, kakšna je od znotraj, in odpotuje vse do svojega srca. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Plezalček – Jurij Souček Medvedek – Jana Osojnik Mlinar – Polde Bibič Prvi kmetič – Tone Homar Drugi kmetič – Janez Hočevar Tretji kmetič – Andrej Nahtigal Učenjak – Laci Cigoj Sodelujejo še – Alja Tkačev, Marjan Hlastec, Mara Černe, Janez Hočevar, Zlatko Stanko, Veronika Drolc, Mina Jeraj in Milena Grm Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1969
Z nami je koncertna mojstrica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Jerica Kozole, ki je v poslušanje izbrala tri zanimiva dela: simfonično pesnitev Junakovo življenje, op. 40 Richarda Straussa, Beethovnovo Sonato za klavir in violino v F-duru, op. 24 ter Mozartov Divertimento v D-duru. Zakaj prav te skladbe in zakaj prav specifične interpretacije teh skladb? Kaj ji pomeni glasba, koliko časa posveti vadenju in kako pogosto si vzame čas, da igra le »za svojo dušo«? Kako komorno muziciranje pripomore k boljši medsebojni komunikaciji in kako so običajno videti njena nedeljska jutra? O vsem tem in še čem v pogovoru z našo tokratno gostjo Glasbene jutranjice.
Z nami je koncertna mojstrica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Jerica Kozole, ki je v poslušanje izbrala tri zanimiva dela: simfonično pesnitev Junakovo življenje, op. 40 Richarda Straussa, Beethovnovo Sonato za klavir in violino v F-duru, op. 24 ter Mozartov Divertimento v D-duru. Zakaj prav te skladbe in zakaj prav specifične interpretacije teh skladb? Kaj ji pomeni glasba, koliko časa posveti vadenju in kako pogosto si vzame čas, da igra le »za svojo dušo«? Kako komorno muziciranje pripomore k boljši medsebojni komunikaciji in kako so običajno videti njena nedeljska jutra? O vsem tem in še čem v pogovoru z našo tokratno gostjo Glasbene jutranjice.
Za Lirični utrinek smo izbrali pesem Jennifer Clement z naslovom V Odeso – s pripisom Za Richarda. V Mehiki živeča ameriška pesnica in pisateljica Jennifer Clement je napisala vrsto proznih in pesniških knjig, bila je tudi predsednica mednarodnega PEN-a. Pesem V Odeso je nastala pred štirimi leti kot odziv na ruski napad na Ukrajino. Po pesničinih besedah se za njo skriva troje: najprej želja, da bi besede lahko postale to, kar govorijo. Drugo je žalost ob tem, kar se dogaja, ta žalost pa je povezana z dolgotrajnejšo žalostjo: del pesničine družine namreč izvira iz Odese – večina članov je bila ubitih v pogromu. Tretje je spomin na Odeso, ki jo je leta 2017 – ob kongresu PEN-a v Lvovu – obiskala s sinom Richardom. Pesem V Odeso Jennifer Clement je prevedla Neža Vilhelm, interpretira jo dramska igralka Sara Dirnbek. Tonska mojstrica Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Za Lirični utrinek smo izbrali pesem Jennifer Clement z naslovom V Odeso – s pripisom Za Richarda. V Mehiki živeča ameriška pesnica in pisateljica Jennifer Clement je napisala vrsto proznih in pesniških knjig, bila je tudi predsednica mednarodnega PEN-a. Pesem V Odeso je nastala pred štirimi leti kot odziv na ruski napad na Ukrajino. Po pesničinih besedah se za njo skriva troje: najprej želja, da bi besede lahko postale to, kar govorijo. Drugo je žalost ob tem, kar se dogaja, ta žalost pa je povezana z dolgotrajnejšo žalostjo: del pesničine družine namreč izvira iz Odese – večina članov je bila ubitih v pogromu. Tretje je spomin na Odeso, ki jo je leta 2017 – ob kongresu PEN-a v Lvovu – obiskala s sinom Richardom. Pesem V Odeso Jennifer Clement je prevedla Neža Vilhelm, interpretira jo dramska igralka Sara Dirnbek. Tonska mojstrica Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Poslušamo Suito za klavir št. 2, op. 10 Georgeja Enescuja, Stare arije in plese suito št. 1 Ottorina Respighija, Suito v d-molu za kitaro solo Roberta de Viséeja in Slovanski ples št. 4 v F-duru Antonína Leopolda Dvořáka.
Poslušamo Suito za klavir št. 2, op. 10 Georgeja Enescuja, Stare arije in plese suito št. 1 Ottorina Respighija, Suito v d-molu za kitaro solo Roberta de Viséeja in Slovanski ples št. 4 v F-duru Antonína Leopolda Dvořáka.
Letošnja meteorološka zima je bila v Sloveniji precej mila in skromna s snegom, povprečna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem. Ob začetku zime je povprečna količina snega na naši najvišji meteorološki postaji na Kredarici približno meter, ob koncu, torej konec februarja, po približno tri metre in pol. Letos pa smo januarja izmerili le pol metra snega, ob koncu zime pa 170 cm. Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje nas popelje po meteorološkem pregledu decembra, januarja in februarja.
Letošnja meteorološka zima je bila v Sloveniji precej mila in skromna s snegom, povprečna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem. Ob začetku zime je povprečna količina snega na naši najvišji meteorološki postaji na Kredarici približno meter, ob koncu, torej konec februarja, po približno tri metre in pol. Letos pa smo januarja izmerili le pol metra snega, ob koncu zime pa 170 cm. Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje nas popelje po meteorološkem pregledu decembra, januarja in februarja.
V Italiji vsak krožnik pripoveduje zgodbo: o ljudeh, ki kuhajo z ljubeznijo, o družinah, ki se zberejo za mizo, in o tradiciji, ki je postala del svetovne dediščine človeštva. 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca. Začenjamo v Italiji, državi, ki ima tudi sicer največ vpisov na Unescovem seznamu svetovne dediščine, od decembra lani pa še zelo odmeven novi vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 'Italijanska kuhinja med trajnostjo in biokulturno raznolikostjo', kot je poimenovana nova zaščitena enota, obsega cel sklop praks, povezanih s pridelavo in pripravo hrane, medgeneracijskim prenosom tega znanja ter predvsem tradicijo skupnega obedovanja in družinskih kosil. Vse omenjeno je v italijanski deželi Emilija-Romanja raziskovala Andreja Čokl.
V Italiji vsak krožnik pripoveduje zgodbo: o ljudeh, ki kuhajo z ljubeznijo, o družinah, ki se zberejo za mizo, in o tradiciji, ki je postala del svetovne dediščine človeštva. 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca. Začenjamo v Italiji, državi, ki ima tudi sicer največ vpisov na Unescovem seznamu svetovne dediščine, od decembra lani pa še zelo odmeven novi vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 'Italijanska kuhinja med trajnostjo in biokulturno raznolikostjo', kot je poimenovana nova zaščitena enota, obsega cel sklop praks, povezanih s pridelavo in pripravo hrane, medgeneracijskim prenosom tega znanja ter predvsem tradicijo skupnega obedovanja in družinskih kosil. Vse omenjeno je v italijanski deželi Emilija-Romanja raziskovala Andreja Čokl.
Pozivi k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu že 16-i dan vojne odmevajo v prazno. Napadi se nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Ob tem je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da še ni pripravljen skleniti sporazuma z Iranom. Druge teme: - Zaostrovanje spora v poljski politiki. - Erozija tal vse večja težava kmetijstva. - Hokejisti olimpije po preobratu boljši od Bolzana.
Pozivi k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu že 16-i dan vojne odmevajo v prazno. Napadi se nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Ob tem je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da še ni pripravljen skleniti sporazuma z Iranom. Druge teme: - Zaostrovanje spora v poljski politiki. - Erozija tal vse večja težava kmetijstva. - Hokejisti olimpije po preobratu boljši od Bolzana.
Preteklost Dolenjskih Toplic je neločljivo povezana s sistemom zdravilnih termalnih izvirov, ki so kraju ne le dali ime, ampak tudi pomembno oblikovali njegovo stavbno in drugo infrastrukturo ter način življenja. O topliških vrelcih poroča že polihistor Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske, kjer med drugim omenja, da so "ene /toplice/ nadvse dobre, da jih od daleč obiskujejo /.../". Tadeja Bizilj se je odpravila tja in nastali so tokratni naPOTki.
Preteklost Dolenjskih Toplic je neločljivo povezana s sistemom zdravilnih termalnih izvirov, ki so kraju ne le dali ime, ampak tudi pomembno oblikovali njegovo stavbno in drugo infrastrukturo ter način življenja. O topliških vrelcih poroča že polihistor Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske, kjer med drugim omenja, da so "ene /toplice/ nadvse dobre, da jih od daleč obiskujejo /.../". Tadeja Bizilj se je odpravila tja in nastali so tokratni naPOTki.
Z današnjo 7. etapo se končuje kolesarska dirka od Tirenskega do Jadranskega morja.
Z današnjo 7. etapo se končuje kolesarska dirka od Tirenskega do Jadranskega morja.
Poslušamo Suito za klavir št. 2, op. 10 Georgeja Enescuja, Stare arije in plese suito št. 1 Ottorina Respighija, Suito v d-molu za kitaro solo Roberta de Viséeja in Slovanski ples št. 4 v F-duru Antonína Leopolda Dvořáka.
Poslušamo Suito za klavir št. 2, op. 10 Georgeja Enescuja, Stare arije in plese suito št. 1 Ottorina Respighija, Suito v d-molu za kitaro solo Roberta de Viséeja in Slovanski ples št. 4 v F-duru Antonína Leopolda Dvořáka.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Ana Schnabl piše kolumne za ugledni časnik The Guardian. V aktualnem tekstu natančno analizira slovensko predvolilno sceno. Domačo ideološko in družinsko razklanost simbolično ponazarja v gledališkem eseju Skrunilka gnezda, kjer na odru dviguje tudi uteži. Leve in desne. Knjige je zares začela požirati na pragu polnoletnosti, diplomirala je iz primerjalne književnosti in izdala več tudi v tuje jezike prevedenih romanov. Je glas generacije, ki išče bližino, a ostaja ujeta v čustveni praznini. Aktualna prejemnica nagrade Kresnik za najboljši slovenski roman se z javnim prometom vozi v javno službo. Med cijazenjem z vlakom med Kamnikom in Ljubljano bi kvečjemu lahko napisala le kakšno kriminalko. Na evakuacijskem letu iz ZDA na lastne stroške tik pred izbruhom epidemije koronavirusa tudi ni dobila toplega obroka. Pisateljica in publicistka Ana Schnabl pravi, da ni optimistka, ampak žalostna socialistka. Pogovarjamo se tudi o ustvarjalnih procesih, o odnosih, brskanju po samem sebi. Kako je živeti kot prosti radikal, zakaj je glava anus emocij in kako obstajajo ljudje čolnički in ljudje galeje.
Ana Schnabl piše kolumne za ugledni časnik The Guardian. V aktualnem tekstu natančno analizira slovensko predvolilno sceno. Domačo ideološko in družinsko razklanost simbolično ponazarja v gledališkem eseju Skrunilka gnezda, kjer na odru dviguje tudi uteži. Leve in desne. Knjige je zares začela požirati na pragu polnoletnosti, diplomirala je iz primerjalne književnosti in izdala več tudi v tuje jezike prevedenih romanov. Je glas generacije, ki išče bližino, a ostaja ujeta v čustveni praznini. Aktualna prejemnica nagrade Kresnik za najboljši slovenski roman se z javnim prometom vozi v javno službo. Med cijazenjem z vlakom med Kamnikom in Ljubljano bi kvečjemu lahko napisala le kakšno kriminalko. Na evakuacijskem letu iz ZDA na lastne stroške tik pred izbruhom epidemije koronavirusa tudi ni dobila toplega obroka. Pisateljica in publicistka Ana Schnabl pravi, da ni optimistka, ampak žalostna socialistka. Pogovarjamo se tudi o ustvarjalnih procesih, o odnosih, brskanju po samem sebi. Kako je živeti kot prosti radikal, zakaj je glava anus emocij in kako obstajajo ljudje čolnički in ljudje galeje.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Humorna in modrosti polna pripoved beračice o svojem življenju in odnosu do samosvojega poklica, ki ga s ponosom in veseljem opravlja. Interpretka Metka Pavšič je to monološko izpoved prevedla in jo z dialektalno priredbo postavila v kanomeljsko narečje, s tem pa tudi izreki in posredno interpretaciji dodala svojevrstno sočnost in verjetnost. Prevajalka in avtorica dialektalne priredbe: Metka Pavšič Režija: Saška Rakef Tonski mojster: Matjaž Miklič Asistent režije: Tadej Grum Tonski asistent: Jože Lap Beračica – Metka Pavšič Mimoidoči – Davorin Lampe, Tjaša Nardin, Ivanka Gantar, Nataša Ivanović, Stane Uršič, Jerneja Grahelj, Milojka Božič, Milan Božič Psička – Ginger Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026
Humorna in modrosti polna pripoved beračice o svojem življenju in odnosu do samosvojega poklica, ki ga s ponosom in veseljem opravlja. Interpretka Metka Pavšič je to monološko izpoved prevedla in jo z dialektalno priredbo postavila v kanomeljsko narečje, s tem pa tudi izreki in posredno interpretaciji dodala svojevrstno sočnost in verjetnost. Prevajalka in avtorica dialektalne priredbe: Metka Pavšič Režija: Saška Rakef Tonski mojster: Matjaž Miklič Asistent režije: Tadej Grum Tonski asistent: Jože Lap Beračica – Metka Pavšič Mimoidoči – Davorin Lampe, Tjaša Nardin, Ivanka Gantar, Nataša Ivanović, Stane Uršič, Jerneja Grahelj, Milojka Božič, Milan Božič Psička – Ginger Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026
Sonja Bezjak je doktorica sociologije, deluje v Arhivu družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Sicer pa je vodja Muzeja norosti, ki že trinajsto leto deluje na gradu Cmurek na Tratah, izven vseh institucionalnih okvirjev, brez kakršnihkoli državnih in Evropskih sredstev, ampak na pobudo in zagnanost nekaj zanimivih lokalnih prebivalcev, ki so ga obnovili in mu dodali zanimivo vsebino. Na nek specifičen način, skupaj še z nekaterimi strokovnjaki in poznavalci zgodovine umetnosti, skrbijo tudi za kulturno dediščino. Ali bo med 35 nominiranci zmagal prav slovenski Muzej norosti, bomo izvedeli junija letos na razglasitvi v španskem v Bilbau.
Sonja Bezjak je doktorica sociologije, deluje v Arhivu družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Sicer pa je vodja Muzeja norosti, ki že trinajsto leto deluje na gradu Cmurek na Tratah, izven vseh institucionalnih okvirjev, brez kakršnihkoli državnih in Evropskih sredstev, ampak na pobudo in zagnanost nekaj zanimivih lokalnih prebivalcev, ki so ga obnovili in mu dodali zanimivo vsebino. Na nek specifičen način, skupaj še z nekaterimi strokovnjaki in poznavalci zgodovine umetnosti, skrbijo tudi za kulturno dediščino. Ali bo med 35 nominiranci zmagal prav slovenski Muzej norosti, bomo izvedeli junija letos na razglasitvi v španskem v Bilbau.
Ameriški predsednik Donald Trump je pozval države, naj v Hormuško ožino napotijo svoje vojaške ladje, da je Iran ne bo več ogrožal in bo varna za plovbo. Ob tem obljublja, da bo ožina kmalu spet odprta. Potem ko so ameriške sile ponoči napadle strateško pomemben iranski otok Harg v Perzijskem zalivu, je iranski zunanji minister Abas Aragči zagrozil, da bo Teheran v primeru ameriško-izraelskih napadov na energetsko infrastrukturo v Islamski republiki za cilje izbral ameriška podjetja v regiji.
Ameriški predsednik Donald Trump je pozval države, naj v Hormuško ožino napotijo svoje vojaške ladje, da je Iran ne bo več ogrožal in bo varna za plovbo. Ob tem obljublja, da bo ožina kmalu spet odprta. Potem ko so ameriške sile ponoči napadle strateško pomemben iranski otok Harg v Perzijskem zalivu, je iranski zunanji minister Abas Aragči zagrozil, da bo Teheran v primeru ameriško-izraelskih napadov na energetsko infrastrukturo v Islamski republiki za cilje izbral ameriška podjetja v regiji.
Ljubezen mladega para je na preizkušnji, ko jima zlobne spletke prekrižajo načrt za poroko – prvič naši valovih.
Ljubezen mladega para je na preizkušnji, ko jima zlobne spletke prekrižajo načrt za poroko – prvič naši valovih.
Eddy Clearwater (njegovo pravo ime je bilo Edward Harrington) se je rodil 10. januarja, leta 1935, umrl pa je 1. junija 2018). Bil je ameriški bluesovski kitarist, pevec in skladatelj, znan po energičnem čikaškem bluesu in atraktivnih živih koncertih. Rodil se je v mestu Macon, v Mississippiju v ZDA. Ko je bil še otrok, se je z družino preselil v Birmingham v Alabamo, kjer je začel igrati kitaro. Glasbo je najprej spoznaval prek gospela in countryja, nato pa ga je močno pritegnil blues. Leta 1950 se je preselil v Chicago, kjer je stopil na živahno bluesovsko prizorišče. Tam je prišel pod vpliv velikih glasbenikov, kot so Muddy Waters, Magic Sam, Otis Rush in Hubert Sumlin. Vrtimo vam glasbenikov koncert za Radio Slovenija. Posnel ga je Zoran Crnkovič.
Eddy Clearwater (njegovo pravo ime je bilo Edward Harrington) se je rodil 10. januarja, leta 1935, umrl pa je 1. junija 2018). Bil je ameriški bluesovski kitarist, pevec in skladatelj, znan po energičnem čikaškem bluesu in atraktivnih živih koncertih. Rodil se je v mestu Macon, v Mississippiju v ZDA. Ko je bil še otrok, se je z družino preselil v Birmingham v Alabamo, kjer je začel igrati kitaro. Glasbo je najprej spoznaval prek gospela in countryja, nato pa ga je močno pritegnil blues. Leta 1950 se je preselil v Chicago, kjer je stopil na živahno bluesovsko prizorišče. Tam je prišel pod vpliv velikih glasbenikov, kot so Muddy Waters, Magic Sam, Otis Rush in Hubert Sumlin. Vrtimo vam glasbenikov koncert za Radio Slovenija. Posnel ga je Zoran Crnkovič.
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V drugem delu se Dajbog naveliča iskanja praznine, na Luni se srečata kurent in človek, Vesna pa povije Jurija. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V drugem delu se Dajbog naveliča iskanja praznine, na Luni se srečata kurent in človek, Vesna pa povije Jurija. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Anonimni pionirji političnih memov v Sloveniji
Anonimni pionirji političnih memov v Sloveniji
Nocojšnja pravljica govori o pametnem mačku, ki si je obul škornje … Pripoveduje: Barbara Žefran. Avtorja: Jacob in Wilhelm Grimm. Avtor priredbe: Christine Rettl Prevedla: Sonja Kert Wakounig. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Nocojšnja pravljica govori o pametnem mačku, ki si je obul škornje … Pripoveduje: Barbara Žefran. Avtorja: Jacob in Wilhelm Grimm. Avtor priredbe: Christine Rettl Prevedla: Sonja Kert Wakounig. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Smučarska skakalka Nika Prevc je zmagovalka tekme na Holmenkollnu nad Oslom. Po prvi seriji je pristala na petem mestu, potem pa s 127-imi metri premagala konkurenco. Najboljša skakalka te zime je s 17-o zmago v letošnji sezoni po številu zbranih točk izboljšala rekord svojega brata Petra izpred 10-ih let. Na istem prizorišču so se pomerili tudi skakalci. Domen Prevc se s slabim skokom v prvi seriji ni uvrstil v finale. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Trump obljubil odprtje Hormuške ožine in pozval države k napotitvi vojaških ladij na to območje. - Petrol kljub občasnemu pomanjkanju goriva zatrjuje, da ne potrebuje sproščanja iz državnih rezerv. - V 97-em letu umrl Jürgen Habermas - eden najpomembnejših sodobnih intelektualcev.
Smučarska skakalka Nika Prevc je zmagovalka tekme na Holmenkollnu nad Oslom. Po prvi seriji je pristala na petem mestu, potem pa s 127-imi metri premagala konkurenco. Najboljša skakalka te zime je s 17-o zmago v letošnji sezoni po številu zbranih točk izboljšala rekord svojega brata Petra izpred 10-ih let. Na istem prizorišču so se pomerili tudi skakalci. Domen Prevc se s slabim skokom v prvi seriji ni uvrstil v finale. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Trump obljubil odprtje Hormuške ožine in pozval države k napotitvi vojaških ladij na to območje. - Petrol kljub občasnemu pomanjkanju goriva zatrjuje, da ne potrebuje sproščanja iz državnih rezerv. - V 97-em letu umrl Jürgen Habermas - eden najpomembnejših sodobnih intelektualcev.
Letos mineva sto let od rojstva nemškega pisatelja Siegfrieda Lenza, enega ključnih avtorjev povojne nemške literature. Med njegova dolgo prezrta dela sodi roman Prebežnik, ki ga je napisal že v začetku petdesetih let, a je zaradi političnih razmer izšel šele leta 2016, dve leti po avtorjevi smrti. Zgodba o nemškem vojaku, ki med drugo svetovno vojno dezertira k sovjetskim partizanom, odpira vprašanja vesti, dolžnosti in odgovornosti posameznika v vojni. Dogajanje je postavljeno na skrajni rob vzhodne Evrope, kjer se usode peščice vojakov vermahta prepletejo s poljskimi in ruskimi partizani ter civilnim prebivalstvom. Roman je v slovenščino prevedla Ana Jasmina Oseban. Interpretacija Saša Tabaković, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krautkhaker, urednica oddaje Tesa Drev, Tina Poglajen (ponovitve), produkcija 2023.
Letos mineva sto let od rojstva nemškega pisatelja Siegfrieda Lenza, enega ključnih avtorjev povojne nemške literature. Med njegova dolgo prezrta dela sodi roman Prebežnik, ki ga je napisal že v začetku petdesetih let, a je zaradi političnih razmer izšel šele leta 2016, dve leti po avtorjevi smrti. Zgodba o nemškem vojaku, ki med drugo svetovno vojno dezertira k sovjetskim partizanom, odpira vprašanja vesti, dolžnosti in odgovornosti posameznika v vojni. Dogajanje je postavljeno na skrajni rob vzhodne Evrope, kjer se usode peščice vojakov vermahta prepletejo s poljskimi in ruskimi partizani ter civilnim prebivalstvom. Roman je v slovenščino prevedla Ana Jasmina Oseban. Interpretacija Saša Tabaković, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krautkhaker, urednica oddaje Tesa Drev, Tina Poglajen (ponovitve), produkcija 2023.
Na kolesarski dirki od Tirenskega do Jadranskega morja je danes na sporedu 6. etapa. Košarkarji Ilirije so sinoči v Jadranski ligi v dvorani Tivoli gostili FMP.
Na kolesarski dirki od Tirenskega do Jadranskega morja je danes na sporedu 6. etapa. Košarkarji Ilirije so sinoči v Jadranski ligi v dvorani Tivoli gostili FMP.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Mladi, prodorni in že večkrat nagrajeni ukrajinski pianist Dmytro Choni je 14. februarja letos izvedel solistični recital v Studiu 1 Koncertne in radijske hiše Flagey v Bruslju. S tega recitala smo za predvajanje pripravili izbor posnetkov, ki zajema nekaj klavirskih Preludijev Clauda Debussyja, niz Štirih klavirskih skladb, op. 119 Johannesa Brahmsa, izbrane Pesmi brez besed Felixa Mendelssohna in Ukrajinsko rapsodijo št. 2 'Dumka-Schumka', op. 18 pianistovega rojaka Mykole Lysenka.
Mladi, prodorni in že večkrat nagrajeni ukrajinski pianist Dmytro Choni je 14. februarja letos izvedel solistični recital v Studiu 1 Koncertne in radijske hiše Flagey v Bruslju. S tega recitala smo za predvajanje pripravili izbor posnetkov, ki zajema nekaj klavirskih Preludijev Clauda Debussyja, niz Štirih klavirskih skladb, op. 119 Johannesa Brahmsa, izbrane Pesmi brez besed Felixa Mendelssohna in Ukrajinsko rapsodijo št. 2 'Dumka-Schumka', op. 18 pianistovega rojaka Mykole Lysenka.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Ameriški predsednik Donald Trump je po napadu na iranski otok Harg, prek katerega Islamska republika izvozi večino nafte, poudaril, da so tam uničili vojaške tarče. Dodal je, da za zdaj med cilji ni naftne infrastrukture. Teheran je zagrozil z napadi na energetsko infrastrukturo v regiji. Prebivalce v okolici treh pristanišč v Združenih arabskih emiratih so že pozvali k evakuaciji. Iz tistega v Fudžajri, ki je največje mesto na vzhodni obali Emiratov, poročajo o požaru. Nekaj drugih poudarkov: - Trump po koncu operacije v Iranu načrtuje preusmeritev pozornosti na Kubo - Janša napovedal izpodbijanje izidov predčasnega glasovanja, češ da bo 26 volišč nezakonitih - Dvakratna svetovna prvakinja v smuku Ilka Štuhec končuje tekmovalno kariero
Ameriški predsednik Donald Trump je po napadu na iranski otok Harg, prek katerega Islamska republika izvozi večino nafte, poudaril, da so tam uničili vojaške tarče. Dodal je, da za zdaj med cilji ni naftne infrastrukture. Teheran je zagrozil z napadi na energetsko infrastrukturo v regiji. Prebivalce v okolici treh pristanišč v Združenih arabskih emiratih so že pozvali k evakuaciji. Iz tistega v Fudžajri, ki je največje mesto na vzhodni obali Emiratov, poročajo o požaru. Nekaj drugih poudarkov: - Trump po koncu operacije v Iranu načrtuje preusmeritev pozornosti na Kubo - Janša napovedal izpodbijanje izidov predčasnega glasovanja, češ da bo 26 volišč nezakonitih - Dvakratna svetovna prvakinja v smuku Ilka Štuhec končuje tekmovalno kariero
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V tokratnih Dobrih novicah govorimo tudi o pomenu zbiranja in ohranjanja spominov. Naš sogovornik je koordinator zavoda Dobra pot, ki deluje na Krasu in v Brkinih, Miha Ravbar, ki nam predstavlja letošnjo vseslovensko akcijo zbiranja spominov starejših. V drugi polovici tega meseca bo potekala pod naslovom »Zapišimo spomine".
V tokratnih Dobrih novicah govorimo tudi o pomenu zbiranja in ohranjanja spominov. Naš sogovornik je koordinator zavoda Dobra pot, ki deluje na Krasu in v Brkinih, Miha Ravbar, ki nam predstavlja letošnjo vseslovensko akcijo zbiranja spominov starejših. V drugi polovici tega meseca bo potekala pod naslovom »Zapišimo spomine".
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Joanna Elmy je bolgarska pisateljica mlajše generacije, ki je svoj prvenec umestila v kraje in države, ki jih dobro pozna in v katerih tudi preživi največ časa, saj živi med svojo domovino in Združenimi državami Amerike. Že danes velja za eno najbolj prepoznavnih mladih pisateljskih imen, ne le v Bolgariji, kjer je leta 2022 prejela najprestižnejšo bolgarsko nagrado za vzhajajočo literaturo. Njen prvenec Narejeni iz krivde žanje uspehe tudi drugod, saj je bil njen roman o treh ženskah iz iste družine, ki pripadajo različnim generacijam, doslej preveden v najmanj petnajst jezikov. Zgodbe, teme in motivi, ki se spletajo v romanu, ne potekajo linearno, temveč se počasi gradijo v celoto, čeprav obrisi strukture na začetku še niso povsem jasni. Knjiga prinaša marsikaj, kar je bilo v preteklih desetletjih potisnjeno v ozadje velikih zgodb o Evropi in svetu ter pozabljeno v času bolgarske tranzicije, medtem ko jih Elmy zelo neposredno osvetljuje.
Joanna Elmy je bolgarska pisateljica mlajše generacije, ki je svoj prvenec umestila v kraje in države, ki jih dobro pozna in v katerih tudi preživi največ časa, saj živi med svojo domovino in Združenimi državami Amerike. Že danes velja za eno najbolj prepoznavnih mladih pisateljskih imen, ne le v Bolgariji, kjer je leta 2022 prejela najprestižnejšo bolgarsko nagrado za vzhajajočo literaturo. Njen prvenec Narejeni iz krivde žanje uspehe tudi drugod, saj je bil njen roman o treh ženskah iz iste družine, ki pripadajo različnim generacijam, doslej preveden v najmanj petnajst jezikov. Zgodbe, teme in motivi, ki se spletajo v romanu, ne potekajo linearno, temveč se počasi gradijo v celoto, čeprav obrisi strukture na začetku še niso povsem jasni. Knjiga prinaša marsikaj, kar je bilo v preteklih desetletjih potisnjeno v ozadje velikih zgodb o Evropi in svetu ter pozabljeno v času bolgarske tranzicije, medtem ko jih Elmy zelo neposredno osvetljuje.
Raziskovalna pot dr. Dominika Kozjeka se odvija na presečišču strojništva in podatkovne znanosti, zlasti umetne inteligence, z izjemnim poudarkom na prenosu znanstvenih dosežkov v industrijsko prakso. Tako je med letoma 2021 in 2023 kot podoktorski raziskovalec na Northwestern University v ZDA razvil prelomne pristope h krmiljenju procesov 3D-tiska kovin. Njegovi dosežki so objavljeni v vodilnih svetovnih znanstvenih revijah, kar ga uvršča med vidnejše raziskovalce na področju naprednih proizvodnih tehnologij. Kljub številnim ponudbam za prestižne položaje v ZDA, pa se je zavestno odločil vrniti se v Slovenijo.
Raziskovalna pot dr. Dominika Kozjeka se odvija na presečišču strojništva in podatkovne znanosti, zlasti umetne inteligence, z izjemnim poudarkom na prenosu znanstvenih dosežkov v industrijsko prakso. Tako je med letoma 2021 in 2023 kot podoktorski raziskovalec na Northwestern University v ZDA razvil prelomne pristope h krmiljenju procesov 3D-tiska kovin. Njegovi dosežki so objavljeni v vodilnih svetovnih znanstvenih revijah, kar ga uvršča med vidnejše raziskovalce na področju naprednih proizvodnih tehnologij. Kljub številnim ponudbam za prestižne položaje v ZDA, pa se je zavestno odločil vrniti se v Slovenijo.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je poveljnik Gasilske brigade Maribor, Primož Osojnik. Z njim smo se pogovarjali o pomembni in odgovorni nalogi gasilcev v naši skupnosti. Spregovorili smo tudi o tem, kako poteka delo gasilcev na terenu, s kakšnimi intervencijami se najpogosteje srečujejo in kateri so največji izzivi pri reševanju ljudi in premoženja.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je poveljnik Gasilske brigade Maribor, Primož Osojnik. Z njim smo se pogovarjali o pomembni in odgovorni nalogi gasilcev v naši skupnosti. Spregovorili smo tudi o tem, kako poteka delo gasilcev na terenu, s kakšnimi intervencijami se najpogosteje srečujejo in kateri so največji izzivi pri reševanju ljudi in premoženja.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Ljudsko pripovedno izročilo je bogata zakladnica različnih zvrsti, kot so pravljice, povedke, pripovedke, basni, anekdote, legende. Približa nam vrednote, kot so ljubezen do sočloveka, skrb za živali in spoštovanje narave. Povezuje starejše in mlajše in ustvarja mostove med različnimi generacijami na različnih pripovedovalskih dogodkih. Tudi na festivalu. S prvo izvedbo vokalno-glasbeno-pripovedovalske potorisbe ''Isimangaliso'' glasbenika in performerja Boštjana Gombača se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel letošnji Pripovedovalski festival.
Ljudsko pripovedno izročilo je bogata zakladnica različnih zvrsti, kot so pravljice, povedke, pripovedke, basni, anekdote, legende. Približa nam vrednote, kot so ljubezen do sočloveka, skrb za živali in spoštovanje narave. Povezuje starejše in mlajše in ustvarja mostove med različnimi generacijami na različnih pripovedovalskih dogodkih. Tudi na festivalu. S prvo izvedbo vokalno-glasbeno-pripovedovalske potorisbe ''Isimangaliso'' glasbenika in performerja Boštjana Gombača se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel letošnji Pripovedovalski festival.