Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V Studiu Hendrix smo gostili člane ansambla Pogum. K nam so prišli proslavit svojo 25-letnico delovanja, mi pa smo uživali v njihovem lepem petju in pesmih. Zaželeli smo si zdravo in srečno leto, a glasbeniki prav nič ne počivajo, običajno vse do 1. januarja. Srečno v novih 25 let, dragi Pogum!
V Studiu Hendrix smo gostili člane ansambla Pogum. K nam so prišli proslavit svojo 25-letnico delovanja, mi pa smo uživali v njihovem lepem petju in pesmih. Zaželeli smo si zdravo in srečno leto, a glasbeniki prav nič ne počivajo, običajno vse do 1. januarja. Srečno v novih 25 let, dragi Pogum!
Na širšem območju Haloz, zlasti občin Cirkulane, Zavrč in Majšperk, kjer so ob zadnjem sneženju prebivalci zaradi snegoloma tudi za več dni ostali brez električne energije, ponekod pa tudi brez vode, se razmere normalizirajo. V prizadetih občinah pa zdaj opozarjajo na nastalo materialno škodo, ki jo je povzročil večdnevni izpad elektrike, prav tako se želijo takoj po novem letu sestati z vodstvom Elektra Maribor in dogovoriti o potrebnem vzdrževanju za dolgoročno stabilnost omrežja. Foto: TV Maribor
Na širšem območju Haloz, zlasti občin Cirkulane, Zavrč in Majšperk, kjer so ob zadnjem sneženju prebivalci zaradi snegoloma tudi za več dni ostali brez električne energije, ponekod pa tudi brez vode, se razmere normalizirajo. V prizadetih občinah pa zdaj opozarjajo na nastalo materialno škodo, ki jo je povzročil večdnevni izpad elektrike, prav tako se želijo takoj po novem letu sestati z vodstvom Elektra Maribor in dogovoriti o potrebnem vzdrževanju za dolgoročno stabilnost omrežja. Foto: TV Maribor
V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali nekaj značilnih pesmi in viž, ki so bile nekdaj del zimskih obredij, ki so potekala predvsem na podeželju od miklavža pa do svečnice, največji del seveda ob božiču in okrog novega leta pa do Svetih treh kraljev.
V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali nekaj značilnih pesmi in viž, ki so bile nekdaj del zimskih obredij, ki so potekala predvsem na podeželju od miklavža pa do svečnice, največji del seveda ob božiču in okrog novega leta pa do Svetih treh kraljev.
Z vrha planine tiho, tiho, kot pravljice v otroške sanje, legajo snežinke … Pripoveduje: Aleš Valič. Napisala: Valerija Skrinjar Tvrz. Prevedla: Marinka Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Z vrha planine tiho, tiho, kot pravljice v otroške sanje, legajo snežinke … Pripoveduje: Aleš Valič. Napisala: Valerija Skrinjar Tvrz. Prevedla: Marinka Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Mirovna pogajanja za končanje vojne v Ukrajini pretresa nov incident. Rusija Ukrajino obtožuje poskusa napada na rezidenco predsednika Putina v Novgorodu. Moskva bo zato preučila svoje pogajalsko izhodišče, je sporočil ruski zunanji minister Lavrov. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe označil za lažne. Drugi poudarki oddaje: - Direktorji javnih zdravstvenih zavodov opozarjajo na še vedno nejasno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom. - Ugotovitve o slabo vzdrževanem električnem omrežju po snegolomu v Halozah. - Na Reki tudi letos veliko zanimanja za študij slovenščine.
Mirovna pogajanja za končanje vojne v Ukrajini pretresa nov incident. Rusija Ukrajino obtožuje poskusa napada na rezidenco predsednika Putina v Novgorodu. Moskva bo zato preučila svoje pogajalsko izhodišče, je sporočil ruski zunanji minister Lavrov. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe označil za lažne. Drugi poudarki oddaje: - Direktorji javnih zdravstvenih zavodov opozarjajo na še vedno nejasno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom. - Ugotovitve o slabo vzdrževanem električnem omrežju po snegolomu v Halozah. - Na Reki tudi letos veliko zanimanja za študij slovenščine.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Tokratni izbor Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti prinaša Godalni kvartet Viktorja Parme, ki ga dopolnjuje niz štirih krajših del lahkotnega značaja: klavirska skladba v treh slikah Pavliha na potovanju Rista Savina, intermezzo za fagot in orkester Pavliha pripoveduje Vinka Vodopivca, valček Spomin na Bled Antona Jakla in Vodopivčev Boter čmrlj - intermezzo za pozavno in orkester.
Tokratni izbor Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti prinaša Godalni kvartet Viktorja Parme, ki ga dopolnjuje niz štirih krajših del lahkotnega značaja: klavirska skladba v treh slikah Pavliha na potovanju Rista Savina, intermezzo za fagot in orkester Pavliha pripoveduje Vinka Vodopivca, valček Spomin na Bled Antona Jakla in Vodopivčev Boter čmrlj - intermezzo za pozavno in orkester.
V tokratni Dnevni sobi smo se sprehodili skozi pravila bontona. Prazniki so tukaj, čakajo nas druženja in praznovanja. Da bi se čim bolje imeli in da bi se čim manj spotikali ob nerodnostih, smo tokrat povabili strokovnjakinjo za kulturo vedenja in protokol, Bojano Košnik Čuk. Z nami pa je tudi vsestranski ustvarjalec in pa glasbeni vodja orkestra RTV Slovenija, Patrik Greblo. Voditeljica Karin Sabadin.
V tokratni Dnevni sobi smo se sprehodili skozi pravila bontona. Prazniki so tukaj, čakajo nas druženja in praznovanja. Da bi se čim bolje imeli in da bi se čim manj spotikali ob nerodnostih, smo tokrat povabili strokovnjakinjo za kulturo vedenja in protokol, Bojano Košnik Čuk. Z nami pa je tudi vsestranski ustvarjalec in pa glasbeni vodja orkestra RTV Slovenija, Patrik Greblo. Voditeljica Karin Sabadin.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Umetniki so včasih zelo problematični, ampak že s tem, ker so umetniki, so fascinantni, je povedal režiser in performer Dragan Živadinov, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Da del slovenske družbe in politike vidi umetnike popolnoma drugače, je pokazal referendum o izjemnih pokojninah umetnikov. Za nami je izjemno filmsko leto. Kulturniško leto 2025 je na Slovenskem utripalo tudi z Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici. Nobelovo nagrado za literaturo je prejel László Krasznahorkai. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 bomo pregledali, kaj nas je na področju kulture in umetnosti v letu 2025 najbolj navdihovalo, kateri filmi, razstave, predstave in knjige so stopili v ospredje. Kaj je bilo storjenega na področju kulturne politike. Avtor oddaje Aleksander Čobec.
Umetniki so včasih zelo problematični, ampak že s tem, ker so umetniki, so fascinantni, je povedal režiser in performer Dragan Živadinov, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Da del slovenske družbe in politike vidi umetnike popolnoma drugače, je pokazal referendum o izjemnih pokojninah umetnikov. Za nami je izjemno filmsko leto. Kulturniško leto 2025 je na Slovenskem utripalo tudi z Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici. Nobelovo nagrado za literaturo je prejel László Krasznahorkai. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 bomo pregledali, kaj nas je na področju kulture in umetnosti v letu 2025 najbolj navdihovalo, kateri filmi, razstave, predstave in knjige so stopili v ospredje. Kaj je bilo storjenega na področju kulturne politike. Avtor oddaje Aleksander Čobec.
Trio Plamen sestavljajo klarinetistka Špela Pokorn, violončelistka Barbara Nagode in pianistka Eva Založnik, na Akademiji za glasbo pa deluje pod mentorstvom Miha Haasa. Glasbenice so 29. maja 2025 nastopile v dvorani Julija Betetta na ljubljanski akademiji kot del cikla Solo e da camera. Za svoj nastop so izbrale tri dela, izmed katerih le eno nosi nekoliko starejši datum nastanka, in sicer Patetični trio za klarinet, fagot in klavir v d-molu Mihaila Glinke. David Slater je svoj Trio za klarinet, violončelo in klavir napisal prav za trio Plamen, potem, ko je poslušal nastop glasbenic na koncertu v Firencah, tretje delo Mädchen mit Schallplatte – Deklica s ploščo pa je ustvaril Iztok Kocen in je na majskem koncertu doživelo krstno izvedbo.
Trio Plamen sestavljajo klarinetistka Špela Pokorn, violončelistka Barbara Nagode in pianistka Eva Založnik, na Akademiji za glasbo pa deluje pod mentorstvom Miha Haasa. Glasbenice so 29. maja 2025 nastopile v dvorani Julija Betetta na ljubljanski akademiji kot del cikla Solo e da camera. Za svoj nastop so izbrale tri dela, izmed katerih le eno nosi nekoliko starejši datum nastanka, in sicer Patetični trio za klarinet, fagot in klavir v d-molu Mihaila Glinke. David Slater je svoj Trio za klarinet, violončelo in klavir napisal prav za trio Plamen, potem, ko je poslušal nastop glasbenic na koncertu v Firencah, tretje delo Mädchen mit Schallplatte – Deklica s ploščo pa je ustvaril Iztok Kocen in je na majskem koncertu doživelo krstno izvedbo.
Danes so na prvem programu Televizije Slovenije že predvajali prvi del slovenske mladinske nadaljevanke Smrdljivc. Nastala je po istoimenski knjižni predlogi avtorja Roka Bohinca, v oddaji pa se bomo pogovarjali s Filipom Jembrihom Jandrasom, režiserjem nadaljevanke. Ob koncu leta sta pri Cankarjevi založbi izšli dve knjigi slovenskih avtorjev in dve knjigi prevodne literature. Umrl je Vojko Gašperut, slikar, ki je ustvarjal z usti. Vabljeni k poslušanju!
Danes so na prvem programu Televizije Slovenije že predvajali prvi del slovenske mladinske nadaljevanke Smrdljivc. Nastala je po istoimenski knjižni predlogi avtorja Roka Bohinca, v oddaji pa se bomo pogovarjali s Filipom Jembrihom Jandrasom, režiserjem nadaljevanke. Ob koncu leta sta pri Cankarjevi založbi izšli dve knjigi slovenskih avtorjev in dve knjigi prevodne literature. Umrl je Vojko Gašperut, slikar, ki je ustvarjal z usti. Vabljeni k poslušanju!
V javnih zdravstvenih zavodih opozarjajo na številna odprta vprašanja glede možnosti dela zdravnikov pri zasebnikih. Pri tem ni nepomembno, da so standardi in normativi v javnem zdravstvu po večini zastareli, opozarjajo. Drugi poudarki oddaje: Promet pod Karavankami kljub marčnemu odprtju druge cevi še ne bo dvosmeren. Rusija mir v Ukrajini pogojuje z nadzorom nad Doneškim bazenom. Hrvaško nebo bodo od novega leta varovali lovci rafal in droni
V javnih zdravstvenih zavodih opozarjajo na številna odprta vprašanja glede možnosti dela zdravnikov pri zasebnikih. Pri tem ni nepomembno, da so standardi in normativi v javnem zdravstvu po večini zastareli, opozarjajo. Drugi poudarki oddaje: Promet pod Karavankami kljub marčnemu odprtju druge cevi še ne bo dvosmeren. Rusija mir v Ukrajini pogojuje z nadzorom nad Doneškim bazenom. Hrvaško nebo bodo od novega leta varovali lovci rafal in droni
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Končujemo niz oddaj, v katerem predvajamo posnetke s koncerta Policijskega orkestra v počastitev tridesete obletnice smrti mojstra Bojana Adamiča. Adamičev opus je ogromen – govori se o številki 3000 in več del. Ogromno tega je lahkotne, plesne narave – tudi valčkov, polk in podobnega, kar na prvi dan leta uvažamo s cesarskega Dunaja pod podjetjem družine Strauss. Tokrat predvajamo Adamičevo Suito za klarinet iz leta 1963, ki je bila izvirno zložena za godalni orkester, za godbo z dodano čelesto pa jo je priredil Vladimir Vuzem. Povsem na kraju ter edino pravilno v vsej poplavi igranja filmskih špic Johna Williamsa pa poslušajte še Adamičev potpuri Nekaj melodij iz filmov. Kot vse do zdaj, bodo igrali policijski godbeniki, solist bo klarinetist Jan Ulaga, kapelnik Nejc Bečan.
Končujemo niz oddaj, v katerem predvajamo posnetke s koncerta Policijskega orkestra v počastitev tridesete obletnice smrti mojstra Bojana Adamiča. Adamičev opus je ogromen – govori se o številki 3000 in več del. Ogromno tega je lahkotne, plesne narave – tudi valčkov, polk in podobnega, kar na prvi dan leta uvažamo s cesarskega Dunaja pod podjetjem družine Strauss. Tokrat predvajamo Adamičevo Suito za klarinet iz leta 1963, ki je bila izvirno zložena za godalni orkester, za godbo z dodano čelesto pa jo je priredil Vladimir Vuzem. Povsem na kraju ter edino pravilno v vsej poplavi igranja filmskih špic Johna Williamsa pa poslušajte še Adamičev potpuri Nekaj melodij iz filmov. Kot vse do zdaj, bodo igrali policijski godbeniki, solist bo klarinetist Jan Ulaga, kapelnik Nejc Bečan.
V letu, ko smo med drugim obeleževali 80. obletnico konca druge svetovne vojne, 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe in 50. obletnico podpisa osimskih sporazumov, sta svoja jubileja praznovali tudi dve zamejski rock zasedbi. Doberdobska skupina Blek Panters je v goriškem Kulturnem domu s tremi razprodanimi koncerti proslavila 30. rojstni dan. Koroška slovenska zasedba Bališ pa je v K in K centru v Šentjanžu v Rožu z Bališ Areno praznovala prvih 25 let delovanja. Prisluhnite izboru skladb z obeh koncertov, izjavam glasbenikov in občinstva!
V letu, ko smo med drugim obeleževali 80. obletnico konca druge svetovne vojne, 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe in 50. obletnico podpisa osimskih sporazumov, sta svoja jubileja praznovali tudi dve zamejski rock zasedbi. Doberdobska skupina Blek Panters je v goriškem Kulturnem domu s tremi razprodanimi koncerti proslavila 30. rojstni dan. Koroška slovenska zasedba Bališ pa je v K in K centru v Šentjanžu v Rožu z Bališ Areno praznovala prvih 25 let delovanja. Prisluhnite izboru skladb z obeh koncertov, izjavam glasbenikov in občinstva!
Pogovor za skupno mesečno oddajo, ki nastaja v sodelovanju Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, je tokrat usmerjen v pregled dogajanja v letošnjem letu, in sicer s poudarkom na tem, kar se je dogajalo na tržaškem, na avstrijskem Koroškem in kaj je doprineslo čezmejno dogajanje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica. Tako poleg tega projekta izpostavljamo nekatere izstopajoče pretrese, na primer žaljivi napis na slovenskem konzulatu v Trstu, prodaja tržaškega kulturnega doma, racija na Peršmanovi domačiji ter se posredno naslonimo tudi na 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Sodelujejo – iz ljubljanskega studia Ervin Hladnik Milharčič, iz tržaškega studia Marij Čuk in iz celovškem studia dr. Karla Hrena.
Pogovor za skupno mesečno oddajo, ki nastaja v sodelovanju Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, je tokrat usmerjen v pregled dogajanja v letošnjem letu, in sicer s poudarkom na tem, kar se je dogajalo na tržaškem, na avstrijskem Koroškem in kaj je doprineslo čezmejno dogajanje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica. Tako poleg tega projekta izpostavljamo nekatere izstopajoče pretrese, na primer žaljivi napis na slovenskem konzulatu v Trstu, prodaja tržaškega kulturnega doma, racija na Peršmanovi domačiji ter se posredno naslonimo tudi na 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Sodelujejo – iz ljubljanskega studia Ervin Hladnik Milharčič, iz tržaškega studia Marij Čuk in iz celovškem studia dr. Karla Hrena.
Ko so leta 1889 postavili Eifflov stolp kot glavno atrakcijo za takratno mednarodno razstavo, je Idrijčan Cene, kot so ga klicali doma, dobil zamisel, da se tudi sam nameni v Pariz. A kako potovati? Po dolgem premišljevanju se je odločil, da se bo dal nesti v košu. In kje drugje kot v Šebreljah, kjer so znani po močnih ljudeh, je našel nosača Anžeta.
Ko so leta 1889 postavili Eifflov stolp kot glavno atrakcijo za takratno mednarodno razstavo, je Idrijčan Cene, kot so ga klicali doma, dobil zamisel, da se tudi sam nameni v Pariz. A kako potovati? Po dolgem premišljevanju se je odločil, da se bo dal nesti v košu. In kje drugje kot v Šebreljah, kjer so znani po močnih ljudeh, je našel nosača Anžeta.
Prihodnje leto bo zaživela platforma Povezani za morje. Gre za projekt, ki spodbuja povezovanje, izobraževanje ter vključuje širšo javnost v spremljanje stanja morja z namenom trajnostnega varovanja morskih ekosistemov. Del tega projekta so bili tudi osnovnošolci in dijaki istrskih šol, ki so se ukvarjali z mikroplastiko in delfini. Z raziskovanjem in pogovori s strokovnjaki so o tem napisali časopisni članek in posneli radijski prispevek pod okriljem Zavoda Nomed.
Prihodnje leto bo zaživela platforma Povezani za morje. Gre za projekt, ki spodbuja povezovanje, izobraževanje ter vključuje širšo javnost v spremljanje stanja morja z namenom trajnostnega varovanja morskih ekosistemov. Del tega projekta so bili tudi osnovnošolci in dijaki istrskih šol, ki so se ukvarjali z mikroplastiko in delfini. Z raziskovanjem in pogovori s strokovnjaki so o tem napisali časopisni članek in posneli radijski prispevek pod okriljem Zavoda Nomed.
Tina Žerdin bo predstavila dela za harfo skladateljev Tournierja, Rousseauja in Grandjanyja.
Tina Žerdin bo predstavila dela za harfo skladateljev Tournierja, Rousseauja in Grandjanyja.
Drugi poudarki: - V Veliki Nedelji se obeta ena največjih naložb v šolsko infrastrukturo na Ormoškem, graditev nove osnovne šole. - Tudi po Bledu bosta vozila električna kavalirja. Kako ju bodo poimenovali, bodo s spletno anketo odločili občani. - V Hribarjevi vili v Cerkljah na Gorenjskem, ki je spomenik nacionalnega pomena, so skupaj z Gorenjskim muzejem in snovalci uredili več razstav. - Ob 45-letnici galerijske dejavnosti v Murski Soboti v zdajšnjih prostorih dnevi odprtih vrat.
Drugi poudarki: - V Veliki Nedelji se obeta ena največjih naložb v šolsko infrastrukturo na Ormoškem, graditev nove osnovne šole. - Tudi po Bledu bosta vozila električna kavalirja. Kako ju bodo poimenovali, bodo s spletno anketo odločili občani. - V Hribarjevi vili v Cerkljah na Gorenjskem, ki je spomenik nacionalnega pomena, so skupaj z Gorenjskim muzejem in snovalci uredili več razstav. - Ob 45-letnici galerijske dejavnosti v Murski Soboti v zdajšnjih prostorih dnevi odprtih vrat.
Tudi med letošnjimi božičnimi prazniki so imeli na urgenci mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra obilo dela. Mnogi so poiskali pomoč zaradi gripe oziroma dihalnih težav, ob tem pa so davek terjali tudi prvi sneg, poledica in začetek smučarske sezone.
Tudi med letošnjimi božičnimi prazniki so imeli na urgenci mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra obilo dela. Mnogi so poiskali pomoč zaradi gripe oziroma dihalnih težav, ob tem pa so davek terjali tudi prvi sneg, poledica in začetek smučarske sezone.
Nadaljujejo se okrepljena prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Po besedah tamkajšnjega predsednika Volodimirja Zelenskega je Washington na včerajšnjih pogovorih ponudil trdna varnostna jamstva Kijevu. Ta zagotovila pa niso za nedoločen čas - za zdaj veljajo 15 let z možnostjo podaljšanja, a si Kijev želi daljšega obdobja, je še povedal Zelenski. Med odprtimi vprašanji sicer ostajata prihodnost Donbasa in nuklearke v Zaporožju. Več po teh poudarkih oddaje: - Kitajska z vojaškimi vajami blizu Tajvana simulira zavzetje otoka. - Davčni zavezanci lahko še do srede namenijo odstotek dohodnine za donacije. - V koprsko občinsko blagajno bo pritekala tudi turistična taksa potnikov s potniških ladij.
Nadaljujejo se okrepljena prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Po besedah tamkajšnjega predsednika Volodimirja Zelenskega je Washington na včerajšnjih pogovorih ponudil trdna varnostna jamstva Kijevu. Ta zagotovila pa niso za nedoločen čas - za zdaj veljajo 15 let z možnostjo podaljšanja, a si Kijev želi daljšega obdobja, je še povedal Zelenski. Med odprtimi vprašanji sicer ostajata prihodnost Donbasa in nuklearke v Zaporožju. Več po teh poudarkih oddaje: - Kitajska z vojaškimi vajami blizu Tajvana simulira zavzetje otoka. - Davčni zavezanci lahko še do srede namenijo odstotek dohodnine za donacije. - V koprsko občinsko blagajno bo pritekala tudi turistična taksa potnikov s potniških ladij.
Prof.dr. Marko Robnik-Šikonja, predstojnik Laboratorija za strojno učenje in jezikovne tehnologije na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani sodeluje tako pri ustvarjanju t. i. velikih jezikovnih modelov v našem jeziku kot pri poučevanju tistih, ki jih bodo kmalu začeli izdelovati. O umetni inteligenci v digitalni humanistiki in jezikovnih modelih zanjo bo povedal več v pogovoru. FOTO: Marko Robnik-Šikonja v svoji pisarni VIR: Finvina
Prof.dr. Marko Robnik-Šikonja, predstojnik Laboratorija za strojno učenje in jezikovne tehnologije na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani sodeluje tako pri ustvarjanju t. i. velikih jezikovnih modelov v našem jeziku kot pri poučevanju tistih, ki jih bodo kmalu začeli izdelovati. O umetni inteligenci v digitalni humanistiki in jezikovnih modelih zanjo bo povedal več v pogovoru. FOTO: Marko Robnik-Šikonja v svoji pisarni VIR: Finvina
- Ameriški načrt za končanje vojne v Ukrajini predvideva 15-letna varnostna zagotovila Združenih držav - Tudi letošnje božične praznike so imeli na urgenci mariborskega UKC-ja obilo dela - Pri Zvezi prijateljev mladine bodo danes pomahali v slovo dedku Mrazu
- Ameriški načrt za končanje vojne v Ukrajini predvideva 15-letna varnostna zagotovila Združenih držav - Tudi letošnje božične praznike so imeli na urgenci mariborskega UKC-ja obilo dela - Pri Zvezi prijateljev mladine bodo danes pomahali v slovo dedku Mrazu
Kako bo država zaključila proračunsko leto, še ni natančno znano, vsi računi še niso zaključeni. Predvidoma pa bo primankljaj v takšnem okviru, kot ga je potrdil Državni zbor. To je nekaj manj kot 1,9 milijarde. Naložb bo vsaj za petino manj od načrtovanih. Za skupno 5-milijonsko naložbo iz lastnih sredstev pa so se odločile tri občine - lastnice centralne čistilne naprave Nova Gorica. V oddaji tudi o tem: - V koprsko občinsko blagajno bo pritekala tudi turistična taksa za potnike s potniških ladij. - Za sanacijo zahodne cevi avtocestnega predora Karavanke izbran Kolektor CPG. - O ameriškem mirovnem načrtu bi lahko Ukrajinci odločali na referendumu. - Začenja se skakalna novoletna turneja, glavni favorit v lovu na zlatega orla je Domen Prevc.
Kako bo država zaključila proračunsko leto, še ni natančno znano, vsi računi še niso zaključeni. Predvidoma pa bo primankljaj v takšnem okviru, kot ga je potrdil Državni zbor. To je nekaj manj kot 1,9 milijarde. Naložb bo vsaj za petino manj od načrtovanih. Za skupno 5-milijonsko naložbo iz lastnih sredstev pa so se odločile tri občine - lastnice centralne čistilne naprave Nova Gorica. V oddaji tudi o tem: - V koprsko občinsko blagajno bo pritekala tudi turistična taksa za potnike s potniških ladij. - Za sanacijo zahodne cevi avtocestnega predora Karavanke izbran Kolektor CPG. - O ameriškem mirovnem načrtu bi lahko Ukrajinci odločali na referendumu. - Začenja se skakalna novoletna turneja, glavni favorit v lovu na zlatega orla je Domen Prevc.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Plečnikov učenec iz prve generacije slovenskih arhitektov, izšolanih v domovini Atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Po drugi svetovni vojni so tudi na glasbenem področju v Sloveniji nastale nove razmere. Dobili smo vrsto novih kulturnih ustanov. Tako so skladatelj Marjan Kozina, dirigent Samo Hubad in muzikolog Vlado Golob pripravili predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije. Ta je imela svoj simfonični orkester, mešani in mladinski zbor, godalni kvartet (znan kot Ljubljanski kvartet) in koncertno poslovalnico. Orkester so sestavljali glasbeniki simfoničnega orkestra Radia Ljubljana in člani Tržaške filharmonije, s katerimi je po vojni prišel v Ljubljano tudi njen dirigent Jakov Cipci. Slovenska vlada je na predlog ministra za kulturo in prosveto dr. Jožeta Potrča 30. decembra 1947 izdala odločbo o ustanovitvi Slovenske filharmonije. Marjan Kozina je postal njen direktor in umetniški vodja, Jakov Cipci in Samo Hubad stalna dirigenta, Rado Simoniti in Valens Vodušek pa zborovodji. Prvi koncert novega orkestra Slovenske filharmonije pod taktirko španskega dirigenta Salvadorja Bacarisseja je bil 13. januarja 1948 v Unionski dvorani v Ljubljani.
Plečnikov učenec iz prve generacije slovenskih arhitektov, izšolanih v domovini Atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Po drugi svetovni vojni so tudi na glasbenem področju v Sloveniji nastale nove razmere. Dobili smo vrsto novih kulturnih ustanov. Tako so skladatelj Marjan Kozina, dirigent Samo Hubad in muzikolog Vlado Golob pripravili predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije. Ta je imela svoj simfonični orkester, mešani in mladinski zbor, godalni kvartet (znan kot Ljubljanski kvartet) in koncertno poslovalnico. Orkester so sestavljali glasbeniki simfoničnega orkestra Radia Ljubljana in člani Tržaške filharmonije, s katerimi je po vojni prišel v Ljubljano tudi njen dirigent Jakov Cipci. Slovenska vlada je na predlog ministra za kulturo in prosveto dr. Jožeta Potrča 30. decembra 1947 izdala odločbo o ustanovitvi Slovenske filharmonije. Marjan Kozina je postal njen direktor in umetniški vodja, Jakov Cipci in Samo Hubad stalna dirigenta, Rado Simoniti in Valens Vodušek pa zborovodji. Prvi koncert novega orkestra Slovenske filharmonije pod taktirko španskega dirigenta Salvadorja Bacarisseja je bil 13. januarja 1948 v Unionski dvorani v Ljubljani.
V predpraznični oddaji slovenskega jazza bomo slišali izbor nekaterih najbolj poskočnih uspešnic iz zgodovine slovenskega jazza v izvedbi malih in velikih zasedb.
V predpraznični oddaji slovenskega jazza bomo slišali izbor nekaterih najbolj poskočnih uspešnic iz zgodovine slovenskega jazza v izvedbi malih in velikih zasedb.
V zadnji izdaji Zelene luči z letnikom 2025 bomo potegnili črto pod političnimi premiki in zastoji na podnebnem področju. V razmerah vse večjih svetovnih nasprotij, konfliktov in pozivov k oboroževanju so politični voditelji soočanje s podnebno krizo postavili na neprednostni seznam. Evropska unija se zdaj namesto na zeleni prehod osredotoča na oboroževanje, pomanjkanje podnebnih ambicij je bilo očitno tudi na podnebni konferenci v brazilskem Belemu. Slovenija je sicer vendarle dobila podnebni zakon, ki pa je veliko premalo ambiciozen. Kje so se torej znašli načrti za podnebne ukrepe, kaj se je spremenilo tudi na prometnem področju?
V zadnji izdaji Zelene luči z letnikom 2025 bomo potegnili črto pod političnimi premiki in zastoji na podnebnem področju. V razmerah vse večjih svetovnih nasprotij, konfliktov in pozivov k oboroževanju so politični voditelji soočanje s podnebno krizo postavili na neprednostni seznam. Evropska unija se zdaj namesto na zeleni prehod osredotoča na oboroževanje, pomanjkanje podnebnih ambicij je bilo očitno tudi na podnebni konferenci v brazilskem Belemu. Slovenija je sicer vendarle dobila podnebni zakon, ki pa je veliko premalo ambiciozen. Kje so se torej znašli načrti za podnebne ukrepe, kaj se je spremenilo tudi na prometnem področju?
Oglaševanje prehranskih izdelkov se v zadnjem obdobju hitro prenaša v digitalno okolje. Potrošniške raziskave kažejo na razširjenost prikritega oglaševanja prehranskih vplivnežev na družabnih omrežjih, kot so Tik-Tok, Instagram, You Tube in SnapChat. Evropska potrošniška raziskava iz leta 2023 je pokazala, da se skoraj ¾ potrošnikov srečuje z vplivneži, ki promovirajo izdelke, več kot polovica pa jih izdelke ali storitve tudi kupi. To lahko vpliva na oblikovanje potrošniških preferenc in prehranskih navad. Evropska krovna potrošniška organizacija BEUC, katere članica je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, pozivajo Evropsko Unijo, naj nujno omeji vplivnostni marketing s posodobitvijo evropske zakonodaje in prepreči, da bi vplivneži promovirali nezdrava živila. Eden od fokusov letošnjih raziskav je bila prehrana in s tem povezana tveganja za uživanje nezdravih živil in pijač. Kako ščititi otroke pred trženjem nezdrave hrane na družabnih omrežjih? O vsem tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Matjažem Pircem, vodjo prehranskega oddelka na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Oglaševanje prehranskih izdelkov se v zadnjem obdobju hitro prenaša v digitalno okolje. Potrošniške raziskave kažejo na razširjenost prikritega oglaševanja prehranskih vplivnežev na družabnih omrežjih, kot so Tik-Tok, Instagram, You Tube in SnapChat. Evropska potrošniška raziskava iz leta 2023 je pokazala, da se skoraj ¾ potrošnikov srečuje z vplivneži, ki promovirajo izdelke, več kot polovica pa jih izdelke ali storitve tudi kupi. To lahko vpliva na oblikovanje potrošniških preferenc in prehranskih navad. Evropska krovna potrošniška organizacija BEUC, katere članica je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, pozivajo Evropsko Unijo, naj nujno omeji vplivnostni marketing s posodobitvijo evropske zakonodaje in prepreči, da bi vplivneži promovirali nezdrava živila. Eden od fokusov letošnjih raziskav je bila prehrana in s tem povezana tveganja za uživanje nezdravih živil in pijač. Kako ščititi otroke pred trženjem nezdrave hrane na družabnih omrežjih? O vsem tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Matjažem Pircem, vodjo prehranskega oddelka na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Veseli december pri Zvezi prijateljev mladine Maribor še posebej zaznamuje dedek Mraz. Prišel je v začetku meseca, danes pa mu bomo še zadnjič pomahali v slovo.
Veseli december pri Zvezi prijateljev mladine Maribor še posebej zaznamuje dedek Mraz. Prišel je v začetku meseca, danes pa mu bomo še zadnjič pomahali v slovo.
Govorili smo o najzanimivejšem dogajanju v svetu športa in se posvetili aktualnim temam z domačih športnih prizorišč.
Govorili smo o najzanimivejšem dogajanju v svetu športa in se posvetili aktualnim temam z domačih športnih prizorišč.
Če smo še pred nekaj leti poslušali zelo jasno, skoraj brezpogojno sporočilo, da bo leto 2035 pomenilo konec motorjev z notranjim izgorevanjem v Evropi, danes poslušamo zelo drugačno zgodbo. Evropska komisija ne govori več o absolutni prepovedi, ampak o 90 % zmanjšanju izpustov. Za nekatere je to zdrs, za druge realnost, za tretje pa priznanje, da se tehnološke in družbene spremembe ne zgodijo na ukaz. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Če smo še pred nekaj leti poslušali zelo jasno, skoraj brezpogojno sporočilo, da bo leto 2035 pomenilo konec motorjev z notranjim izgorevanjem v Evropi, danes poslušamo zelo drugačno zgodbo. Evropska komisija ne govori več o absolutni prepovedi, ampak o 90 % zmanjšanju izpustov. Za nekatere je to zdrs, za druge realnost, za tretje pa priznanje, da se tehnološke in družbene spremembe ne zgodijo na ukaz. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Gostja, asistentka na TEOF, Liza Primec, bo govorila o genezi praznika Svete družine. Kristjanke in kristjani so jo že v zgodnjih obdobjih zelo cenili in dajali za zgled vsem družinam. Praznik pa se je uveljavil v poznejših obdobjih.
Gostja, asistentka na TEOF, Liza Primec, bo govorila o genezi praznika Svete družine. Kristjanke in kristjani so jo že v zgodnjih obdobjih zelo cenili in dajali za zgled vsem družinam. Praznik pa se je uveljavil v poznejših obdobjih.
V oddaji Odkrivamo smo govorili o tem, kako poteka smučarska sezona na Mariborskem Pohorju z Arehom. Preverili pa smo tudi trenutno dogajanje v Športnih objektih Maribor, zlasti obiskanost kopališča Pristan in Ledne dvorane v tem zimskem času. Foto: FB profil Visit Pohorje
V oddaji Odkrivamo smo govorili o tem, kako poteka smučarska sezona na Mariborskem Pohorju z Arehom. Preverili pa smo tudi trenutno dogajanje v Športnih objektih Maribor, zlasti obiskanost kopališča Pristan in Ledne dvorane v tem zimskem času. Foto: FB profil Visit Pohorje
Atletinja Gaja Rutar iz Tekaškega kluba Kobarid je letos postala najboljša pionirka po izboru Atletske zveze Slovenije. 15-letnica se je tako znašla v družbi slovenskega rekorderja v metu diska Kristjana Čeha, ki je že šestič zapored prejel naziv najboljšega v članski kategoriji, in ob boku slovenske rekorderke v skoku s palico Tine Šutej. Gaja je mnogobojka, uspešno nastopa v več atletskih disciplinah, njena paradna pa je 60 metrov z ovirami. Na treningu v Kobaridu jo je obiskala Mariša Bizjak.
Atletinja Gaja Rutar iz Tekaškega kluba Kobarid je letos postala najboljša pionirka po izboru Atletske zveze Slovenije. 15-letnica se je tako znašla v družbi slovenskega rekorderja v metu diska Kristjana Čeha, ki je že šestič zapored prejel naziv najboljšega v članski kategoriji, in ob boku slovenske rekorderke v skoku s palico Tine Šutej. Gaja je mnogobojka, uspešno nastopa v več atletskih disciplinah, njena paradna pa je 60 metrov z ovirami. Na treningu v Kobaridu jo je obiskala Mariša Bizjak.
Včasih pesem ne potrebuje razlage. Dovolj je, da se nas dotakne. Morje Adrijansko kolektiva JahMoodOnJe je v rubriki Zimska pesem in pol prepričalo poslušalce in postalo njihov izbor – morda zaradi reggae pulza, morda zaradi sporočila, ali pa preprosto zato, ker zveni iskreno. JahMoodOnJe Collective je zasedba brez vodje, a z jasno skupno mislijo, da te glasba zaziblje v revolucijo. O novem krogu okoli sonca, o kolektivu in o raggae glasbi v današnjih časih, smo se pogovarjali z Jakobom – Jacuzzyjem Kralljem.
Včasih pesem ne potrebuje razlage. Dovolj je, da se nas dotakne. Morje Adrijansko kolektiva JahMoodOnJe je v rubriki Zimska pesem in pol prepričalo poslušalce in postalo njihov izbor – morda zaradi reggae pulza, morda zaradi sporočila, ali pa preprosto zato, ker zveni iskreno. JahMoodOnJe Collective je zasedba brez vodje, a z jasno skupno mislijo, da te glasba zaziblje v revolucijo. O novem krogu okoli sonca, o kolektivu in o raggae glasbi v današnjih časih, smo se pogovarjali z Jakobom – Jacuzzyjem Kralljem.
Živi v svetu videčih in se trudi, da slepota ni njena glavna in najpomembnejša lastnost. Dvaintridesetletna Zala Hreščak je magistrica angleščine in pevka. Je prva pri nas, ki je začela in končala osnovno šolo z brajevim sistemom. Bila je tudi prva slepa učiteljica angleškega jezika v redni osnovni šoli. Obožuje nove izzive in v prostem času rada poskuša stvari, ki morda niso samoumevne za slepo osebo z majhnim ostankom vida. Z Zalo Hreščak se bo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.
Živi v svetu videčih in se trudi, da slepota ni njena glavna in najpomembnejša lastnost. Dvaintridesetletna Zala Hreščak je magistrica angleščine in pevka. Je prva pri nas, ki je začela in končala osnovno šolo z brajevim sistemom. Bila je tudi prva slepa učiteljica angleškega jezika v redni osnovni šoli. Obožuje nove izzive in v prostem času rada poskuša stvari, ki morda niso samoumevne za slepo osebo z majhnim ostankom vida. Z Zalo Hreščak se bo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.
Tokrat dajemo besedo lažjemu glasbenemu žanru in predvajamo odlomke iz najbolj znanih operet, kot so Netopir, Lepa Helena, Grofica Marica in Dežela smehljaja, zvrsti torej, ki je pri nas že več kot pol stoletja zapostavljena. Predstavljamo najpomembnejše operetne skladatelje, kot so Johann Strauss, Jacques Offenbach, Imre Kalman, Franz Lehar in drugi. V prvi oddaji bomo poslušamo odlomke iz operete Netopir Johanna Straussa.
Tokrat dajemo besedo lažjemu glasbenemu žanru in predvajamo odlomke iz najbolj znanih operet, kot so Netopir, Lepa Helena, Grofica Marica in Dežela smehljaja, zvrsti torej, ki je pri nas že več kot pol stoletja zapostavljena. Predstavljamo najpomembnejše operetne skladatelje, kot so Johann Strauss, Jacques Offenbach, Imre Kalman, Franz Lehar in drugi. V prvi oddaji bomo poslušamo odlomke iz operete Netopir Johanna Straussa.
V kaj se oblečete na novoletno noč in kdo je prvo oseba, ki prestopi prag vašega doma 1. januarja? Novo leto je čas za obeleževanje prehoda v novo obdobje in je tudi čas, ko Slovenci ohranjamo številne običaje in vraže, ki naj bi zagotavljali srečo, zdravje in uspeh v prihajajočem letu. Slovenske novoletne običaje in vraže z etnologom Janezom Bogatajem preverimo v današnjem Izuščeno.
V kaj se oblečete na novoletno noč in kdo je prvo oseba, ki prestopi prag vašega doma 1. januarja? Novo leto je čas za obeleževanje prehoda v novo obdobje in je tudi čas, ko Slovenci ohranjamo številne običaje in vraže, ki naj bi zagotavljali srečo, zdravje in uspeh v prihajajočem letu. Slovenske novoletne običaje in vraže z etnologom Janezom Bogatajem preverimo v današnjem Izuščeno.
V Navalu na šport bo v ospredju včerajšnja domača tekma hokejistov Olimpije, v Tivoliju je gostoval madžarski Fehervar. Po včerajšnjih kvalifikacijah danes še prva tekma novoletne turneje v smučarskih skokih v Oberstdorfu.
V Navalu na šport bo v ospredju včerajšnja domača tekma hokejistov Olimpije, v Tivoliju je gostoval madžarski Fehervar. Po včerajšnjih kvalifikacijah danes še prva tekma novoletne turneje v smučarskih skokih v Oberstdorfu.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Fiskalni svet in opozicija vladi očitata rekordno porabo in previsok proračunski primanjkljaj - Zaradi vedno več birokracije in novih bremen vse več mladih zapušča kmetije - Zavezanci lahko tudi letos del dohodnine namenijo kot donacijo družbeno pomembnim ustanovam
- Fiskalni svet in opozicija vladi očitata rekordno porabo in previsok proračunski primanjkljaj - Zaradi vedno več birokracije in novih bremen vse več mladih zapušča kmetije - Zavezanci lahko tudi letos del dohodnine namenijo kot donacijo družbeno pomembnim ustanovam
Pet podatkov iz Antikvizov leta 2025. Iščemo napačnega!
Pet podatkov iz Antikvizov leta 2025. Iščemo napačnega!
O letu kače, nenavadnih loterijskih zgodbah, Live Aid-u, mp3-ju in o tem, kaj dela 2461 Čehov v ledeno mrzli vodi v štirinajsti vreči sreče.
O letu kače, nenavadnih loterijskih zgodbah, Live Aid-u, mp3-ju in o tem, kaj dela 2461 Čehov v ledeno mrzli vodi v štirinajsti vreči sreče.
Na sporedu Ruska pesem iz opere Mavra Igorja Stravinskega v priredbi za violino in klavir Samuela Duškina, Colas Breugnon – suita v starem slogu za godalni orkester s flavto Tadeusza Bairda, Koncertna etuda v Des-duru, imenovana 'Vzdihljaj' Franza Liszta, Simfonija št. 6 v D-duru, op. 60 Antonína Dvořáka, Štiri klavirske skladbe, op. 119 Johannesa Brahmsa, Elektra – simfonična suita po Sofoklovi tragediji Alphonsa Diepenbrocka in Variacije na slovaško ljudsko pesem za violončelo in klavir Bohuslava Martinůja.
Na sporedu Ruska pesem iz opere Mavra Igorja Stravinskega v priredbi za violino in klavir Samuela Duškina, Colas Breugnon – suita v starem slogu za godalni orkester s flavto Tadeusza Bairda, Koncertna etuda v Des-duru, imenovana 'Vzdihljaj' Franza Liszta, Simfonija št. 6 v D-duru, op. 60 Antonína Dvořáka, Štiri klavirske skladbe, op. 119 Johannesa Brahmsa, Elektra – simfonična suita po Sofoklovi tragediji Alphonsa Diepenbrocka in Variacije na slovaško ljudsko pesem za violončelo in klavir Bohuslava Martinůja.
Gasan Zaktan sodi med najpomembnejše živeče palestinske pesnike. Živi in ustvarja na zahodnem bregu v Ramali, rodil se je v kraju Bejt Žala blizu Betlehema. Pesem Slika hiše v Bejt Žali je lep primer njegove poezije, v kateri vsakdanji opravki in predmeti postanejo neme priče življenja pod vojaško agresijo. V slovenskem prevodu Zarje Vršič je izšla v zbirki Sledi mi kot slamnat ptič. Prevajalka Zarja Vršič, interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Aleksander Čobec. Posneto leta 2025.
Gasan Zaktan sodi med najpomembnejše živeče palestinske pesnike. Živi in ustvarja na zahodnem bregu v Ramali, rodil se je v kraju Bejt Žala blizu Betlehema. Pesem Slika hiše v Bejt Žali je lep primer njegove poezije, v kateri vsakdanji opravki in predmeti postanejo neme priče življenja pod vojaško agresijo. V slovenskem prevodu Zarje Vršič je izšla v zbirki Sledi mi kot slamnat ptič. Prevajalka Zarja Vršič, interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Aleksander Čobec. Posneto leta 2025.
V rubriki None in nonoti bomo danes poslušali zgodbo 89-letnega Ivana Črnigoja, rojenega v družini z osmimi otroki na Gradišču pri Vipavi. Kasneje si je z družino dom ustvaril na Cesti. Veliko je delal doma na kmetiji, profesionalno pa je opravljal poklic natakarja na različnih koncih Slovenije. V Domu starejših občanov Vrtojba se je z njim pogovarjala Mateja Grebenjak.
V rubriki None in nonoti bomo danes poslušali zgodbo 89-letnega Ivana Črnigoja, rojenega v družini z osmimi otroki na Gradišču pri Vipavi. Kasneje si je z družino dom ustvaril na Cesti. Veliko je delal doma na kmetiji, profesionalno pa je opravljal poklic natakarja na različnih koncih Slovenije. V Domu starejših občanov Vrtojba se je z njim pogovarjala Mateja Grebenjak.
Na sporedu Aria cantilena iz suite Bachianas brasileiras št. 5 Heitorja Ville Lobosa v priredbi za za sopran in ansambel harf Ruth Valadares Correia in Kasacija za orkester v G-duru, K. 63 Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Na sporedu Aria cantilena iz suite Bachianas brasileiras št. 5 Heitorja Ville Lobosa v priredbi za za sopran in ansambel harf Ruth Valadares Correia in Kasacija za orkester v G-duru, K. 63 Wolfganga Amadeusa Mozarta.