Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Po Sloveniji

V Idriji danes z zdravnico specialistko o razmeroma novem programu spremljanja zdravja otrok športnikov

5. 12. 2025

Drugi poudarki oddaje: - Številni potniki mariborskih javnih avtobusov imajo težave z mobilno aplikacijo prevoznika Marprom. Med drugim opozarjajo, da je sistem polnjenja zamuden in neroden. - Zavod za varstvo kulturne dediščine in Mestna občina Koper si prizadevata, da bi hrastovejlsko cerkev razglasili za spomenik državnega pomena - December tudi v Novo mesto, Metliko, Črnomelj in Krško prinaša pester nabor prazničnih dogodkov.

17 min

Drugi poudarki oddaje: - Številni potniki mariborskih javnih avtobusov imajo težave z mobilno aplikacijo prevoznika Marprom. Med drugim opozarjajo, da je sistem polnjenja zamuden in neroden. - Zavod za varstvo kulturne dediščine in Mestna občina Koper si prizadevata, da bi hrastovejlsko cerkev razglasili za spomenik državnega pomena - December tudi v Novo mesto, Metliko, Črnomelj in Krško prinaša pester nabor prazničnih dogodkov.

V ospredju

Kam decembra? V mariborske okoliške občine!

5. 12. 2025

Program prazničnega decembrskega dogajanja v polnosti poteka v mariborskih okoliških občinah. Poudarjajo vpetost lokalnih skupnosti, povezovanja in druženja, ki presega komercialno okrašenost za številne osamljenega in težkega meseca.

1 min

Program prazničnega decembrskega dogajanja v polnosti poteka v mariborskih okoliških občinah. Poudarjajo vpetost lokalnih skupnosti, povezovanja in druženja, ki presega komercialno okrašenost za številne osamljenega in težkega meseca.

Danes do 13:00

Vodja ortopedskega oddelka v novomeški bolnišnici Gregor Kavčič prejel izredno odpoved delovnega razmerja

5. 12. 2025

V Splošni bolnišnici Novo mesto je predstojnik ortopedskega oddelka Gregor Kavčič dobil izredno odpoved delovnega razmerja, ker je v zadnjih mesecih 150 pacientov, ki so potrebovali lažji poseg, preusmeril h koncesionarju, kjer jih je operiral. Z odkritimi nepravilnostmi se bodo ukvarjali pristojni organi. V oddaji tudi o tem: - Trije maksilofacialni kirurgi v ljubljanskem Kliničnem centru dali odpoved - Pobuda v mirovnih pogajanjih za Ukrajino še vedno na strani Združenih držav - V Velenju s spomenika Josipu Brozu Titu ukradli glavo

14 min

V Splošni bolnišnici Novo mesto je predstojnik ortopedskega oddelka Gregor Kavčič dobil izredno odpoved delovnega razmerja, ker je v zadnjih mesecih 150 pacientov, ki so potrebovali lažji poseg, preusmeril h koncesionarju, kjer jih je operiral. Z odkritimi nepravilnostmi se bodo ukvarjali pristojni organi. V oddaji tudi o tem: - Trije maksilofacialni kirurgi v ljubljanskem Kliničnem centru dali odpoved - Pobuda v mirovnih pogajanjih za Ukrajino še vedno na strani Združenih držav - V Velenju s spomenika Josipu Brozu Titu ukradli glavo

Opoldnevnik

Na Primorskem že razsaja gripa

5. 12. 2025

Letos se je sezona gripe začela nekoliko prej. V nekaterih primorskih šolah in vrtcih poročajo o več odsotnostih tako med otroki kot zaposlenimi. Porast obolelih zaznavajo tudi v Zdravstvenih domovih. Za cepljenje proti gripi je bilo letos več zanimanja. Ponekod zaloge cepiva že kopnijo ali so pošle, nove pošiljke je pričakovati čez dober teden. Ostali poudarki oddaje: - Vodja novomeške ortopedije dobil izredno odpoved delovnega razmerja. - EPK pušča sledi tudi na italijanski strani meje. - Za potrditev 3. mesta nogometaši Kopra v zadnjem krogu jesenskega dela prvenstva potrebujejo zmago.

12 min

Letos se je sezona gripe začela nekoliko prej. V nekaterih primorskih šolah in vrtcih poročajo o več odsotnostih tako med otroki kot zaposlenimi. Porast obolelih zaznavajo tudi v Zdravstvenih domovih. Za cepljenje proti gripi je bilo letos več zanimanja. Ponekod zaloge cepiva že kopnijo ali so pošle, nove pošiljke je pričakovati čez dober teden. Ostali poudarki oddaje: - Vodja novomeške ortopedije dobil izredno odpoved delovnega razmerja. - EPK pušča sledi tudi na italijanski strani meje. - Za potrditev 3. mesta nogometaši Kopra v zadnjem krogu jesenskega dela prvenstva potrebujejo zmago.

Arsove spominčice

Arsove spominčice 12:05

5. 12. 2025

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

53 min

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na današnji dan

5.december - Ljubljana dobi izmenični električni tok

5. 12. 2025

Kamniški veterinar – mecen in zbiralec umetnin Malce drugačen upravnik kaznilnice “Slovensko-ameriški narodni svet” Splošna elektrifikacija se je v svetu začela s prevlado izmeničnega toka Nikole Tesle nad Edisonovim enosmernim tokom. V Mestni elektrarni Ljubljana sta leta 1925 dva motorja poleg enosmernega toka začela proizvajati tudi izmeničnega in s tem trifazni tok. Tako je mesto 5. decembra pred 100 leti (1925) dobilo izmenično električno napetost. Občinski svet pod vodstvom župana Ljudevita Periča je leta 1924 sklenil povečati mestno elektrarno. Naslednje leto so sezidali novo stavbo in novembra vanjo postavili dizelska motorja, ki sta takoj začela delovati.

6 min

Kamniški veterinar – mecen in zbiralec umetnin Malce drugačen upravnik kaznilnice “Slovensko-ameriški narodni svet” Splošna elektrifikacija se je v svetu začela s prevlado izmeničnega toka Nikole Tesle nad Edisonovim enosmernim tokom. V Mestni elektrarni Ljubljana sta leta 1925 dva motorja poleg enosmernega toka začela proizvajati tudi izmeničnega in s tem trifazni tok. Tako je mesto 5. decembra pred 100 leti (1925) dobilo izmenično električno napetost. Občinski svet pod vodstvom župana Ljudevita Periča je leta 1924 sklenil povečati mestno elektrarno. Naslednje leto so sezidali novo stavbo in novembra vanjo postavili dizelska motorja, ki sta takoj začela delovati.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 12h

5. 12. 2025

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

3 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Točno opoldne

Na Arehu se je začela smučarska sezona

5. 12. 2025

V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - država bi lahko velikim industrijskim porabnikom povrnili do polovice stroškov energije - danes je začela veljati shema o skrajšanem delovnem času - na Arehu se je začela smučarska sezona

8 min

V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - država bi lahko velikim industrijskim porabnikom povrnili do polovice stroškov energije - danes je začela veljati shema o skrajšanem delovnem času - na Arehu se je začela smučarska sezona

18. vzporednik

Helena Ponudič, Moskva: Predpraznična prestolnica je razkošno okrašena

5. 12. 2025

V Rusiji so kakršnakoli mnenja o najnovejših prizadevanjih za končanje ukrajinske vojne redkejša od redkih zemljin. Sicer pa ljudje prihajajoče praznike očitno praznujemo tudi v času vojne. In nič drugače ni v ruskem primeru, vojna in sankcije gor ali dol.

15 min

V Rusiji so kakršnakoli mnenja o najnovejših prizadevanjih za končanje ukrajinske vojne redkejša od redkih zemljin. Sicer pa ljudje prihajajoče praznike očitno praznujemo tudi v času vojne. In nič drugače ni v ruskem primeru, vojna in sankcije gor ali dol.

Kultura zdravi - umetnost lajša

Marija Švajncer piše ves čas, pisanje je njeno življenje

5. 12. 2025

Prejemnica nagrade Mira - filozofinja, pisateljica, pesnica in kritičarko Marija Švajncer je naša gostja. Upokojena predavateljica filozofije na mariborski Filozofski fakulteti je avtorica več filozofskih knjig in monografij, ponaša pa se tudi z bogatim literarnim opusom. Z nagrajenko, ki vse življenje živi in deluje v Mariboru smo se pogovarjali o njenem literarnem ustvarjanju, pa tudi o tem, da je redna obiskovalka kulturnih prireditev.

16 min

Prejemnica nagrade Mira - filozofinja, pisateljica, pesnica in kritičarko Marija Švajncer je naša gostja. Upokojena predavateljica filozofije na mariborski Filozofski fakulteti je avtorica več filozofskih knjig in monografij, ponaša pa se tudi z bogatim literarnim opusom. Z nagrajenko, ki vse življenje živi in deluje v Mariboru smo se pogovarjali o njenem literarnem ustvarjanju, pa tudi o tem, da je redna obiskovalka kulturnih prireditev.

Glasbena zgodba

Na turneji z Joker Out

5. 12. 2025

Člani skupine Joker Out so se 17. novembra odpravili na sedmo evropsko turnejo v svoji skoraj 10-letni karieri in nastopili na različnih prizoriščih, ki jih lahko obišče od 500 do 1500 ljudi. Na sredini smo se jim pridružili tudi mi. Odkrivali smo turnejsko ozadje, ko smo se na avtobusu pogovarjali z vsemi člani benda, in ospredje, ko smo se v polnih koncertnih dvoranah, dunajskem Flexu, krakovskem Klubu Studio in varšavski Progresji, pridružili njihovim najbolj zvestim oboževalcem. "Leto in pol smo nastopali na prizoriščih, ki so sprejela od 500 do 1500, odvisno od države. Seveda je drugače, kot je bilo v valu po Evroviziji, ko smo razprodali večje dvorane ali pa smo iste dvorane razprodali dvakrat, tisto leto je bilo preveč intenzivno, zdaj bolj upoštevamo zdravje in telesno pripravljenost benda. Leto, ki prihaja, bo ključnega pomena za nas, ker bomo lahko ustvarjali novo glasbo, ob tem pa se pripravljali na Karneval ob 10. obletnici. Leta 2027 pa se bomo verjetno vrnili na malce večjo turnejo." - Joker Out

15 min

Člani skupine Joker Out so se 17. novembra odpravili na sedmo evropsko turnejo v svoji skoraj 10-letni karieri in nastopili na različnih prizoriščih, ki jih lahko obišče od 500 do 1500 ljudi. Na sredini smo se jim pridružili tudi mi. Odkrivali smo turnejsko ozadje, ko smo se na avtobusu pogovarjali z vsemi člani benda, in ospredje, ko smo se v polnih koncertnih dvoranah, dunajskem Flexu, krakovskem Klubu Studio in varšavski Progresji, pridružili njihovim najbolj zvestim oboževalcem. "Leto in pol smo nastopali na prizoriščih, ki so sprejela od 500 do 1500, odvisno od države. Seveda je drugače, kot je bilo v valu po Evroviziji, ko smo razprodali večje dvorane ali pa smo iste dvorane razprodali dvakrat, tisto leto je bilo preveč intenzivno, zdaj bolj upoštevamo zdravje in telesno pripravljenost benda. Leto, ki prihaja, bo ključnega pomena za nas, ker bomo lahko ustvarjali novo glasbo, ob tem pa se pripravljali na Karneval ob 10. obletnici. Leta 2027 pa se bomo verjetno vrnili na malce večjo turnejo." - Joker Out

Radio GA - GA

Zabava v pižamah

5. 12. 2025

V predpredzadnji epizodi letošnje oddaje Radia Ga Ga – Nova generacija nas bo obiskal prvi vplivnež države Borut Pahor, ki bo voditelju Juretu Longyki razložil vse o svoji politični vrnitvi in posebni razprodaji ugleda. Uroš Slak se bo z ministroma Hanom in Boštjančičem pogovarjal o fiskalnih plesih po robu, na terenu pa bomo spremljali tiskovno konferenco družine Strojan ob prevzemu vodenja slovenske nogometne reprezentance. Kdo vse je Prebiliču in Cerarju poskušal plačati pijačo, kaj je na zabavi v pižamah delal Damjan Murko in ali nas bosta v studiu res obiskala Miklavž in Angelca Likovič s spremstvom, boste izvedeli v petek dopoldan na Prvem.

51 min

V predpredzadnji epizodi letošnje oddaje Radia Ga Ga – Nova generacija nas bo obiskal prvi vplivnež države Borut Pahor, ki bo voditelju Juretu Longyki razložil vse o svoji politični vrnitvi in posebni razprodaji ugleda. Uroš Slak se bo z ministroma Hanom in Boštjančičem pogovarjal o fiskalnih plesih po robu, na terenu pa bomo spremljali tiskovno konferenco družine Strojan ob prevzemu vodenja slovenske nogometne reprezentance. Kdo vse je Prebiliču in Cerarju poskušal plačati pijačo, kaj je na zabavi v pižamah delal Damjan Murko in ali nas bosta v studiu res obiskala Miklavž in Angelca Likovič s spremstvom, boste izvedeli v petek dopoldan na Prvem.

Skladatelj tedna

Miti in legende, 5. del

5. 12. 2025

Islandija ima v zgodovini veliko mitologije. Na podlagi enega izmed islandskih mitov je nastal najznamenitejši spev - Völuspa - jasnovidka, prerokinja, ki je osrednji del zbirke skandinavskih pesnitev Edda. Pripoveduje o rojstvu bogov, njihovih otrocih, o svetem drevesu Yggdrasil, o vojni med bogovi, sklep pa je Ragnarok - somrak bogov.

55 min

Islandija ima v zgodovini veliko mitologije. Na podlagi enega izmed islandskih mitov je nastal najznamenitejši spev - Völuspa - jasnovidka, prerokinja, ki je osrednji del zbirke skandinavskih pesnitev Edda. Pripoveduje o rojstvu bogov, njihovih otrocih, o svetem drevesu Yggdrasil, o vojni med bogovi, sklep pa je Ragnarok - somrak bogov.

Malo naokrog

Praznični sprehod po okoliških občinah

5. 12. 2025

V več slovenskih krajih so ob začetku decembra že slavnostno prižgali praznično razsvetljavo. Marsikje je to del prireditev, s katerimi vstopamo v praznično obarvani zadnji mesec v letu – in o teh smo govorili v oddaji Malo naokrog. Iz osrednjega radijskega studia bomo potovali v okoliške občine, streljaj ali dva iz Maribora. Fotografija: Javni zavod Ptuj

48 min

V več slovenskih krajih so ob začetku decembra že slavnostno prižgali praznično razsvetljavo. Marsikje je to del prireditev, s katerimi vstopamo v praznično obarvani zadnji mesec v letu – in o teh smo govorili v oddaji Malo naokrog. Iz osrednjega radijskega studia bomo potovali v okoliške občine, streljaj ali dva iz Maribora. Fotografija: Javni zavod Ptuj

Jutranji program

Na jutranjem obisku: Gregor Ravnik

5. 12. 2025

Ko se okrašena mesta zlijejo z utripajočimi zvezdami na nebu in se koraki upočasnijo ob toplih napitkih in prijetnih klepetih s starimi znanci, glasba najde svoj prostor v naših srcih. Tam, kjer se prebujajo spomini in kjer toplina preglasi mraz, se rojevajo zgodbe. Zgodbe o bližini, miru, toplini in ljubezni, ki so tako preproste, da jih slišimo v nežnem šepetu snega. In v ta prostor vstopa Gregor Ravnik s svojo novo božično skladbo Moj božič si ti. Predstavil nam jo je v jutranjem programu Radia Maribor.

7 min

Ko se okrašena mesta zlijejo z utripajočimi zvezdami na nebu in se koraki upočasnijo ob toplih napitkih in prijetnih klepetih s starimi znanci, glasba najde svoj prostor v naših srcih. Tam, kjer se prebujajo spomini in kjer toplina preglasi mraz, se rojevajo zgodbe. Zgodbe o bližini, miru, toplini in ljubezni, ki so tako preproste, da jih slišimo v nežnem šepetu snega. In v ta prostor vstopa Gregor Ravnik s svojo novo božično skladbo Moj božič si ti. Predstavil nam jo je v jutranjem programu Radia Maribor.

Svetovalni servis

Poštne storitve v predprazničnem času

5. 12. 2025

December je najbolj delaven mesec za Pošto Slovenijo, se je pa obdobje povečanega prometa premaknilo v mesec november predvsem zaradi črnega petka in razprodaj. Kako spremenjene potrošniške navade vplivajo na delo Pošte? Bo v prihodnosti več paketomatov? Ali se bo čas dostave paketov bolj prilagodil potrošnikom? Kako ukrepati, če je pošiljka prispela poškodovana ali če se izgubi? Kateri so ključni skrajni datumi za pošiljanje pisemskih in paketnih pošiljk? S katerimi priložnostnimi znamkami bo pošta zaokrožila letošnje leto? V petkovem svetovalnem servisu bo z nami Simona Glodež, strokovna sodelavka Oddelka za razvoj in tehnologijo poštnih storitev pri Pošti Slovenije.

27 min

December je najbolj delaven mesec za Pošto Slovenijo, se je pa obdobje povečanega prometa premaknilo v mesec november predvsem zaradi črnega petka in razprodaj. Kako spremenjene potrošniške navade vplivajo na delo Pošte? Bo v prihodnosti več paketomatov? Ali se bo čas dostave paketov bolj prilagodil potrošnikom? Kako ukrepati, če je pošiljka prispela poškodovana ali če se izgubi? Kateri so ključni skrajni datumi za pošiljanje pisemskih in paketnih pošiljk? S katerimi priložnostnimi znamkami bo pošta zaokrožila letošnje leto? V petkovem svetovalnem servisu bo z nami Simona Glodež, strokovna sodelavka Oddelka za razvoj in tehnologijo poštnih storitev pri Pošti Slovenije.

Jutro 202

Malček drugače: Kako zares deluje bankomat?

5. 12. 2025

V teh dneh je postalo uradno. Gotovino smo vpisali v ustavo. K sreči, zdaj vemo, da nam je nihče ne more vzeti! In danes gremo v rubriki Malček drugače naravnost v srce odraslih skrbi. K bankomatu. Kako deluje? To smo vprašali tretješolce z OŠ Tabor I iz Maribora.

4 min

V teh dneh je postalo uradno. Gotovino smo vpisali v ustavo. K sreči, zdaj vemo, da nam je nihče ne more vzeti! In danes gremo v rubriki Malček drugače naravnost v srce odraslih skrbi. K bankomatu. Kako deluje? To smo vprašali tretješolce z OŠ Tabor I iz Maribora.

Jutranjik

Evropska prestolnica kulture Nova Gorica-Gorica se poslavlja od uradnega naziva

5. 12. 2025

Evropska prestolnica kulture Nova Gorica-Gorica se bo danes po desetih mesecih različnih prireditev tudi uradno sklenila. Zaključni dan bo med drugim obsegal podpis memoranduma o sodelovanju z drugo letošnjo prestonico Chemnitzem, popoldanska parada na slovenski in italijanski strani pa bo nato vodila do predaje naziva naslednicam v letu 2026. V jutranjiku tudi o tem: - Začela je veljati shema skrajšanega delovnega časa - Tudi v ambulantah Zdravstvenega doma Koper velik porast primerov gripe v tem tednu - V sosednji deželi Furlaniji - Julijski krajini se začenja smučarska sezona: čelada je obvezna za vse smučarje

11 min

Evropska prestolnica kulture Nova Gorica-Gorica se bo danes po desetih mesecih različnih prireditev tudi uradno sklenila. Zaključni dan bo med drugim obsegal podpis memoranduma o sodelovanju z drugo letošnjo prestonico Chemnitzem, popoldanska parada na slovenski in italijanski strani pa bo nato vodila do predaje naziva naslednicam v letu 2026. V jutranjiku tudi o tem: - Začela je veljati shema skrajšanega delovnega časa - Tudi v ambulantah Zdravstvenega doma Koper velik porast primerov gripe v tem tednu - V sosednji deželi Furlaniji - Julijski krajini se začenja smučarska sezona: čelada je obvezna za vse smučarje

Jutranja poročila Radia Maribor

Danes začne veljati shema o skrajšanem delovnem času

5. 12. 2025

V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - danes začne veljati shema o skrajšanem delovnem času - 5. decembra je mednarodni dan prostovoljstva - v Mestnem gledališču Ptuj sinoči zaznamovali 30 let ponovne profesionalizacije gledališča

9 min

V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - danes začne veljati shema o skrajšanem delovnem času - 5. decembra je mednarodni dan prostovoljstva - v Mestnem gledališču Ptuj sinoči zaznamovali 30 let ponovne profesionalizacije gledališča

Dopoldan in pol

Praznična drevesa - Darilo gozda vašemu domu

5. 12. 2025

December je čas, ko okrasimo naše domove, a tudi javne institucije, trgovine, pisarne, ulice, trge, mesta. Čeprav so okrasitve datumsko vse bolj zgodnje, pisane in prepogosto plastične, je prava, naravna novoletna jelka še vedno zmagovalka prazničnih dni. Zavod za gozdove RS že vrsto let slovenskim božično novoletnim drevescem nadene oznako v obliki nalepke na kateri piše » Darilo gozda vašemu domu«. Ta nalepka - letos je zlate barve - zagotavlja, da so okrasna drevesa pridobljena trajnostno in strokovno ter da kupec podpira skrb za slovenske gozdove. Nakup, nega in tudi slovo od božično novoletnega drevesca pa ima nekaj pravil. Prav je, da jih spoštujemo. Vse o tem vedo na Zavodu za gozdove RS. Gost Nataše Benčič je vodja njihove Območne enote v Sežani, Boštjan Košiček.

7 min

December je čas, ko okrasimo naše domove, a tudi javne institucije, trgovine, pisarne, ulice, trge, mesta. Čeprav so okrasitve datumsko vse bolj zgodnje, pisane in prepogosto plastične, je prava, naravna novoletna jelka še vedno zmagovalka prazničnih dni. Zavod za gozdove RS že vrsto let slovenskim božično novoletnim drevescem nadene oznako v obliki nalepke na kateri piše » Darilo gozda vašemu domu«. Ta nalepka - letos je zlate barve - zagotavlja, da so okrasna drevesa pridobljena trajnostno in strokovno ter da kupec podpira skrb za slovenske gozdove. Nakup, nega in tudi slovo od božično novoletnega drevesca pa ima nekaj pravil. Prav je, da jih spoštujemo. Vse o tem vedo na Zavodu za gozdove RS. Gost Nataše Benčič je vodja njihove Območne enote v Sežani, Boštjan Košiček.

Podobe znanja

Kristina Gruden: S pomočjo gliv do manjše uporabe pesticidov in gnojil

5. 12. 2025

Vse pogostejši in intenzivnejši ekstremni vremenski pojavi, ki so posledica podnebne krize, ogrožajo pridelavo hrane. Rastline so podvržene različnim dejavnikom stresa, ki imajo še večje posledice takrat, ko si sledijo drug za drugim. Med ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe v kmetijstvu so tudi izboljšave sort, da bi poljščine postale odpornejše na vročino, sušo, poplave ter tudi na škodljivce in bolezni.

28 min

Vse pogostejši in intenzivnejši ekstremni vremenski pojavi, ki so posledica podnebne krize, ogrožajo pridelavo hrane. Rastline so podvržene različnim dejavnikom stresa, ki imajo še večje posledice takrat, ko si sledijo drug za drugim. Med ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe v kmetijstvu so tudi izboljšave sort, da bi poljščine postale odpornejše na vročino, sušo, poplave ter tudi na škodljivce in bolezni.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica

5. 12. 2025

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

116 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Lirični utrinek

Maithreyi Hughes: Zaščita

5. 12. 2025

Maithreyi Hughes je indijska pesnica, pisateljica in nagrajena literarna prevajalka iz kanareščine v angleščino. Živi v Walesu. Prvi roman Sylvia je napisala v angleščini, drugega, z naslovom Hettavara Naru, v kanareščini. Poezijo, ki jo objavlja v številnih revijah, piše v angleščini in pri tem pogosto izhaja iz posrečenih naključij in dvoumnosti v jeziku. Tik pred izidom je njena prva pesniška zbirka. Prevajalka Katja Zakrajšek, interpret Matej Puc, mojster zvoka Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redaktorica Petra Meterc. Posneto 2025.

2 min

Maithreyi Hughes je indijska pesnica, pisateljica in nagrajena literarna prevajalka iz kanareščine v angleščino. Živi v Walesu. Prvi roman Sylvia je napisala v angleščini, drugega, z naslovom Hettavara Naru, v kanareščini. Poezijo, ki jo objavlja v številnih revijah, piše v angleščini in pri tem pogosto izhaja iz posrečenih naključij in dvoumnosti v jeziku. Tik pred izidom je njena prva pesniška zbirka. Prevajalka Katja Zakrajšek, interpret Matej Puc, mojster zvoka Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redaktorica Petra Meterc. Posneto 2025.

Jutranja vremenska fronta

“V Južni Dakoti veliko govorimo o vremenu”

2. 12. 2025

Jay Trobec, doktor znanosti, je glavni meteorolog na televiziji Keloland v Sioux Falls v Južni Dakoti, kjer prevladuje izrazito celinsko podnebje z velikimi temperaturnimi nihanji skozi leto. Zime so - tako kot pri nas - navadno hladne, vetrovne in snežne, poletja pa vroča in nevihtna. V poletnem in spomladanskem času so možni tudi močni nalivi, toča in tornadi, zato meteorologi na tamkajšnji televiziji o vremenu poročajo tudi več ur dnevno. O delu meteorologov na televizijski postaji Keloland in načinu poročanja pa v tokratni Jutranji vremenski fronti.

5 min

Jay Trobec, doktor znanosti, je glavni meteorolog na televiziji Keloland v Sioux Falls v Južni Dakoti, kjer prevladuje izrazito celinsko podnebje z velikimi temperaturnimi nihanji skozi leto. Zime so - tako kot pri nas - navadno hladne, vetrovne in snežne, poletja pa vroča in nevihtna. V poletnem in spomladanskem času so možni tudi močni nalivi, toča in tornadi, zato meteorologi na tamkajšnji televiziji o vremenu poročajo tudi več ur dnevno. O delu meteorologov na televizijski postaji Keloland in načinu poročanja pa v tokratni Jutranji vremenski fronti.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 06:00

5. 12. 2025

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

25 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Petkova anketa

Kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz letošnjega EPK-leta?

5. 12. 2025

Nova Gorica in Gorica se torej poslavljata od naziva Evropska prestolnica kulture. EPK je bila prelomnica v zgodovini obeh Goric. Ta projekt je spremenil način, kako gledamo nase in na mesti in vse to bo ustvarjalo razvojne priložnosti še naprej. Letošnje EPK-leto je prineslo številne zgodbe, festivale, razprave, razstave in presenetljiva čezmejna sodelovanja. EPIC distrikt, nov prostor med mestoma, je postal laboratorij in dnevna soba, kjer so se družili prebivalci, ustvarjalci in obiskovalci iz cele Evrope. Prav zato je zaključek svojevrsten epilog leta, ki je poskušalo pokazati, da je prihodnost Evrope mogoče graditi skozi kulturo, odprtost in skupne izkušnje. Zato smo vas v anketi spraševali, kako ste vi spremljali EPK GO! 2025, ste obiskovali dogodke in kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz letošnjega EPK-leta?

2 min

Nova Gorica in Gorica se torej poslavljata od naziva Evropska prestolnica kulture. EPK je bila prelomnica v zgodovini obeh Goric. Ta projekt je spremenil način, kako gledamo nase in na mesti in vse to bo ustvarjalo razvojne priložnosti še naprej. Letošnje EPK-leto je prineslo številne zgodbe, festivale, razprave, razstave in presenetljiva čezmejna sodelovanja. EPIC distrikt, nov prostor med mestoma, je postal laboratorij in dnevna soba, kjer so se družili prebivalci, ustvarjalci in obiskovalci iz cele Evrope. Prav zato je zaključek svojevrsten epilog leta, ki je poskušalo pokazati, da je prihodnost Evrope mogoče graditi skozi kulturo, odprtost in skupne izkušnje. Zato smo vas v anketi spraševali, kako ste vi spremljali EPK GO! 2025, ste obiskovali dogodke in kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz letošnjega EPK-leta?

Ob osmih

Dušan Mes: Iz Ljubljane v Koper ali Maribor z vlakom realno v eni uri

5. 12. 2025

V Ljubljani z novo železniško in avtobusno postajo dobivamo center mobilnosti, ki je standard v razvitih državah. Podobni so načrti v vseh večjih mestih, pravi direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, ki je prepričan, da javni prevoz pri nas danes ni prjazen uporabnikom. Našim vlakom manjkajo točnost, hitrost in tudi frekventnost. En del klobčiča - Ljubljana - se razpleta. Ta teden se je končala prva faza nadgradnje osrednjega dela glavne železniške postaje, dela pa se selijo v smer središča mesta, kar pomeni spremembo režima za potnike. Kaj bo nova postaja prinesla z vidika pretočnosti prometa in kakšna je naša prihodnost na tirih?

16 min

V Ljubljani z novo železniško in avtobusno postajo dobivamo center mobilnosti, ki je standard v razvitih državah. Podobni so načrti v vseh večjih mestih, pravi direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, ki je prepričan, da javni prevoz pri nas danes ni prjazen uporabnikom. Našim vlakom manjkajo točnost, hitrost in tudi frekventnost. En del klobčiča - Ljubljana - se razpleta. Ta teden se je končala prva faza nadgradnje osrednjega dela glavne železniške postaje, dela pa se selijo v smer središča mesta, kar pomeni spremembo režima za potnike. Kaj bo nova postaja prinesla z vidika pretočnosti prometa in kakšna je naša prihodnost na tirih?

Petek brez pravila

Več kot pol milijona prevoženih prostovoljskih kilometrov

5. 12. 2025

Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva je Petek brez pravila postal sopotnik. Z mikrofonom smo se pridružili Zavodu Sopotniki in prostovoljcu Ediju, ki je starejšo uporabnico iz odmaknjene kraške vasi peljal na fizioterapijo. Zavod Sopotniki, ki deluje v 17 slovenskih občinah, na leto s pomočjo prostovoljcev opravi več kot 13.000 poti in prevozi več kot pol milijona kilometrov.

12 min

Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva je Petek brez pravila postal sopotnik. Z mikrofonom smo se pridružili Zavodu Sopotniki in prostovoljcu Ediju, ki je starejšo uporabnico iz odmaknjene kraške vasi peljal na fizioterapijo. Zavod Sopotniki, ki deluje v 17 slovenskih občinah, na leto s pomočjo prostovoljcev opravi več kot 13.000 poti in prevozi več kot pol milijona kilometrov.

Jutranja kronika

ESS tudi o interventnem zakonu na področju zdravstva

5. 12. 2025

Vlada je v državni zbor po nujnem postopku poslala nekoliko spremenjen interventni zakon na področju zdravstva. Nekatere spremembe so bile nujne, da bi se obravnava v državnem zboru sploh lahko začela, saj bi jo lahko blokiral eden od že vloženih zakonov. Danes bo interventni zakon na mizah članov Ekonomsko-socialnega sveta, ki bodo med drugim obravnavali zakon o zdravstveni negi in babištvu, o katerem vlada še ni odločala, in nekatere druge zakone. Drugi poudarki: - Veljati je začela shema skrajšanega delovnega časa; država bo pod določenimi pogoji pomagala podjetjem v 10 panogah. - Delegacija varnostnega sveta Združenih narodov po obisku Sirije pot nadaljuje v Libanonu. - Slovenije ne bo na evrovizijskem tekmovanju prihodnje leto v Avstriji, saj bo na njem lahko nastopil tudi Izrael.

21 min

Vlada je v državni zbor po nujnem postopku poslala nekoliko spremenjen interventni zakon na področju zdravstva. Nekatere spremembe so bile nujne, da bi se obravnava v državnem zboru sploh lahko začela, saj bi jo lahko blokiral eden od že vloženih zakonov. Danes bo interventni zakon na mizah članov Ekonomsko-socialnega sveta, ki bodo med drugim obravnavali zakon o zdravstveni negi in babištvu, o katerem vlada še ni odločala, in nekatere druge zakone. Drugi poudarki: - Veljati je začela shema skrajšanega delovnega časa; država bo pod določenimi pogoji pomagala podjetjem v 10 panogah. - Delegacija varnostnega sveta Združenih narodov po obisku Sirije pot nadaljuje v Libanonu. - Slovenije ne bo na evrovizijskem tekmovanju prihodnje leto v Avstriji, saj bo na njem lahko nastopil tudi Izrael.

Mali modreci

Potrebujemo jih za lizanje, žvečenje in igranje trobente

5. 12. 2025

Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.

2 min

Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.

Spominčice

O zbiralcu umetnin iz Kamnika, ki je gmotno podprl slovitega slovenskega likovnega umetnika

5. 12. 2025

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

2 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Športna zgodba

Športna zgodba

5. 12. 2025

Zanimivosti, analize, družbeni vidiki športnega dogajanja.

2 min

Zanimivosti, analize, družbeni vidiki športnega dogajanja.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 06:00

5. 12. 2025

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

58 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Duhovna misel

Stanislav Kerin: Kdo usmerja moje življenje

5. 12. 2025

Dragi prijatelji! Čas v katerem živimo je poln besed, člankov, prispevkov o človeku, njegovih pravicah in vse kar spada zraven. Nagnjeni smo k temu, da moramo vse določiti s predpisi in zakoni. In seveda vsako stvar razčlenimo, obdelamo z znanstvenimi metodami, naredimo določene zaključke in to naj bi bilo, kot radi pravimo, realno življenje. Po drugi strani pa doživljamo kako svet postaja vedno bolj nečloveški, svet brez čuta za človeka, lahko bi rekli tudi, človeštvo brez duše. Veliko odločitev v življenju človeka je povezanih z različnimi interesi, ki podzavestno usmerjajo naše življenje. Tudi dogodki po svetu nas nenehno opozarjajo na uničujoče posledice raznih interesov. Postaviti bi si morali vprašanje kdo usmerja moje življenje, kdo usmerja moje življenjske navade, moje obnašanje v vsakdanjem življenju. Zdi se, da izgubljamo neke temeljene lastnosti, ki naj bi si jih pridobil človek v času svojega življenja. Pravzaprav niso to samo značajske lastnosti, to je temelj vsakega življenja. Lahko bi temu rekli tudi (Recimo temu) kreposti. Kdo danes še razmišlja o tem? Prepričani smo ali pa so nas prepričali, da je vse prav in dobro kar delamo. Ob srečanju z ljudmi na Madagaskarju kjer v hiši na manj kot desetih kvadratnih metrih živijo oče, mama in štirje ali več otrok, se mi nehote postavi vprašanje: kaj se zanje spremeni ob novo sprejetem zakonu, ki veliko govori o pravicah vsakega človeka do dostojnega prostora za bivanje. Zagotavljam vam, da čisto nič. Njihovo življenje ostaja utesnjeno v to skromno bivališče. Zato je pomembno, da najdejo v našem življenju pravo mesto osnovne kreposti: RAZUMNOST, PRAVIČNOST, SRČNOST, ZMERNOST. O tem ni mogoče pisati razprave, to je mogoče samo živeti. Ta spoznanja prenašati na druge ljudi pa je pot, da tudi drugi z razumnostjo in pravičnostjo usmerjajo svet k večji srčnosti in zmernosti. Tako postaja človek in z njim človeštvo bolj občutljivo za vse krivice in nepravičnosti, ki se dogajajo po svetu. Želimo si, da bi se nekaj spremenilo. Želja po spremembi je del človeškega življenja. Dokler v človeku tli ta želja je to znamenje življenja. Nihče ne bo naredil tega namesto nas, mi lahko stopimo korak naprej in dovolimo, da bo v nas več razumnosti, pravičnosti, srčnosti in zmernosti. In zavedajmo se, da o tem ne moremo govoriti sami, drugi morajo opaziti, da hočemo nekaj novega, lepšega in boljšega zase in zlasti za ljudi okoli nas.

6 min

Dragi prijatelji! Čas v katerem živimo je poln besed, člankov, prispevkov o človeku, njegovih pravicah in vse kar spada zraven. Nagnjeni smo k temu, da moramo vse določiti s predpisi in zakoni. In seveda vsako stvar razčlenimo, obdelamo z znanstvenimi metodami, naredimo določene zaključke in to naj bi bilo, kot radi pravimo, realno življenje. Po drugi strani pa doživljamo kako svet postaja vedno bolj nečloveški, svet brez čuta za človeka, lahko bi rekli tudi, človeštvo brez duše. Veliko odločitev v življenju človeka je povezanih z različnimi interesi, ki podzavestno usmerjajo naše življenje. Tudi dogodki po svetu nas nenehno opozarjajo na uničujoče posledice raznih interesov. Postaviti bi si morali vprašanje kdo usmerja moje življenje, kdo usmerja moje življenjske navade, moje obnašanje v vsakdanjem življenju. Zdi se, da izgubljamo neke temeljene lastnosti, ki naj bi si jih pridobil človek v času svojega življenja. Pravzaprav niso to samo značajske lastnosti, to je temelj vsakega življenja. Lahko bi temu rekli tudi (Recimo temu) kreposti. Kdo danes še razmišlja o tem? Prepričani smo ali pa so nas prepričali, da je vse prav in dobro kar delamo. Ob srečanju z ljudmi na Madagaskarju kjer v hiši na manj kot desetih kvadratnih metrih živijo oče, mama in štirje ali več otrok, se mi nehote postavi vprašanje: kaj se zanje spremeni ob novo sprejetem zakonu, ki veliko govori o pravicah vsakega človeka do dostojnega prostora za bivanje. Zagotavljam vam, da čisto nič. Njihovo življenje ostaja utesnjeno v to skromno bivališče. Zato je pomembno, da najdejo v našem življenju pravo mesto osnovne kreposti: RAZUMNOST, PRAVIČNOST, SRČNOST, ZMERNOST. O tem ni mogoče pisati razprave, to je mogoče samo živeti. Ta spoznanja prenašati na druge ljudi pa je pot, da tudi drugi z razumnostjo in pravičnostjo usmerjajo svet k večji srčnosti in zmernosti. Tako postaja človek in z njim človeštvo bolj občutljivo za vse krivice in nepravičnosti, ki se dogajajo po svetu. Želimo si, da bi se nekaj spremenilo. Želja po spremembi je del človeškega življenja. Dokler v človeku tli ta želja je to znamenje življenja. Nihče ne bo naredil tega namesto nas, mi lahko stopimo korak naprej in dovolimo, da bo v nas več razumnosti, pravičnosti, srčnosti in zmernosti. In zavedajmo se, da o tem ne moremo govoriti sami, drugi morajo opaziti, da hočemo nekaj novega, lepšega in boljšega zase in zlasti za ljudi okoli nas.

Odbita do bita

Martina Peštaj in Miha Goršin: Podkasti za otroke? Nujno!

3. 12. 2025

Risanki in pravljici se je pridružil podkast! V poplavi avdiovsebin najdemo tudi takšne za otroke, čeprav jih v Sloveniji (za zdaj še) iščemo s povečevalnim steklom. Radio Slovenija že desetletja ponuja avdiovsebine, ki prispevajo k razvoju domišljije, empatije in jezika, neodvisni ustvarjalci doma in v tujini poudarjajo prijaznost, zabavo, odgovornost! Kako ustvariti podkast za otroke? Zakaj je za majhne in velike avdio (naj)boljša izbira? Koliko časa naj traja? O čem naj govori?

35 min

Risanki in pravljici se je pridružil podkast! V poplavi avdiovsebin najdemo tudi takšne za otroke, čeprav jih v Sloveniji (za zdaj še) iščemo s povečevalnim steklom. Radio Slovenija že desetletja ponuja avdiovsebine, ki prispevajo k razvoju domišljije, empatije in jezika, neodvisni ustvarjalci doma in v tujini poudarjajo prijaznost, zabavo, odgovornost! Kako ustvariti podkast za otroke? Zakaj je za majhne in velike avdio (naj)boljša izbira? Koliko časa naj traja? O čem naj govori?

Jutranja kronika

ESS danes tudi o interventnem zakonu o zdravstvu

5. 12. 2025

Predstavniki delodajalcev in delavcev bodo v ekonomsko socialnem svetu danes razpravljali o več zakonih. Med njimi bodo tudi interventni ukrepi na področju zdravstva, s katerimi želi vlada preprečiti zlorabe bolniškega staleža in zagotoviti dodatna sredstva za bolnišnice v kumulativnih izgubah. Drugi poudarki oddaje: - Varnostni svet Združenih narodov ob obisku v Siriji državi zagotovil podporo - Slovenija zaradi nastopa Izraela napoveduje bojkot Evrovizije - V Cerknem z ukrepi upočasnjujejo promet okoli šole

10 min

Predstavniki delodajalcev in delavcev bodo v ekonomsko socialnem svetu danes razpravljali o več zakonih. Med njimi bodo tudi interventni ukrepi na področju zdravstva, s katerimi želi vlada preprečiti zlorabe bolniškega staleža in zagotoviti dodatna sredstva za bolnišnice v kumulativnih izgubah. Drugi poudarki oddaje: - Varnostni svet Združenih narodov ob obisku v Siriji državi zagotovil podporo - Slovenija zaradi nastopa Izraela napoveduje bojkot Evrovizije - V Cerknem z ukrepi upočasnjujejo promet okoli šole

Številke

279 Športna psihologija z Majo Smrdu

5. 12. 2025

Športniki niso stroji, ampak so ljudje s hotenji, željami, motivacijo, strahovi in cilji. Tokrat gostimo športno psihologinjo Maju Smrdu, ki je nedavno s kolegi napisala knjigo Praktični vidiki športne psihologije v športu. Vabljeni k poslušanju.

68 min

Športniki niso stroji, ampak so ljudje s hotenji, željami, motivacijo, strahovi in cilji. Tokrat gostimo športno psihologinjo Maju Smrdu, ki je nedavno s kolegi napisala knjigo Praktični vidiki športne psihologije v športu. Vabljeni k poslušanju.

Petkov koncertni večer

Slovenski komorni orkester z Dunaja

5. 12. 2025

Dirigirala je Jera Petriček Hrastnik, solistka je bila mezzosopranistka Bernarda Fink. Slovenski komorni orkester z Dunaja je v dvorani Union v Mariboru izvedel 2. koncert orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor v sezoni 2018/2019. V orkestru igrajo večinoma mlajši, uveljavljeni slovenski glasbeniki, ki živijo in igrajo na Dunaju in v drugih avstrijskih mestih, sodelujejo pa tudi glasbeniki iz domovine. Orkester deluje od leta 2017, vodi pa ga dirigentka mlajše generacije Jera Petriček Hrastnik. Slovenski komorni orkester z Dunaja na svojih koncertih izvede vsaj eno delo slovenskega skladatelja, tako je v dvorani Union kot prvo skladbo predstavil Bagatele Marija Kogoja v priredbi za orkester Alojza Srebotnjaka. Kot solistka je z orkestrom nastopila mednarodno uveljavljena argentinsko-slovenska mezzosopranistka Bernarda Fink in zapela deset Biblijskih pesmi, op. 99, ki jih je leta 1894 napisal Antonín Dvořák. V drugem delu koncerta so se glasbeniki posvetili izvedbi Simfonije št. 3 v a-molu, op. 56, z imenom Škotska Felixa Mendelssohna Bartholdyja, iz leta 1842. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovora z dirigentko in s sopranistko.

115 min

Dirigirala je Jera Petriček Hrastnik, solistka je bila mezzosopranistka Bernarda Fink. Slovenski komorni orkester z Dunaja je v dvorani Union v Mariboru izvedel 2. koncert orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor v sezoni 2018/2019. V orkestru igrajo večinoma mlajši, uveljavljeni slovenski glasbeniki, ki živijo in igrajo na Dunaju in v drugih avstrijskih mestih, sodelujejo pa tudi glasbeniki iz domovine. Orkester deluje od leta 2017, vodi pa ga dirigentka mlajše generacije Jera Petriček Hrastnik. Slovenski komorni orkester z Dunaja na svojih koncertih izvede vsaj eno delo slovenskega skladatelja, tako je v dvorani Union kot prvo skladbo predstavil Bagatele Marija Kogoja v priredbi za orkester Alojza Srebotnjaka. Kot solistka je z orkestrom nastopila mednarodno uveljavljena argentinsko-slovenska mezzosopranistka Bernarda Fink in zapela deset Biblijskih pesmi, op. 99, ki jih je leta 1894 napisal Antonín Dvořák. V drugem delu koncerta so se glasbeniki posvetili izvedbi Simfonije št. 3 v a-molu, op. 56, z imenom Škotska Felixa Mendelssohna Bartholdyja, iz leta 1842. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovora z dirigentko in s sopranistko.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

5. 12. 2025

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Literarni nokturno

Rainer Maria Rilke: Časoslov

4. 12. 2025

V letih 1899 in 1900 je Rainer Maria Rilke potoval po Rusiji in tam doživel krščanstvo, kot ga dotlej ni poznal. To svojo duhovno izkušnjo je ubesedil tudi v obsežnem pesemskem ciklu z naslovom Časoslov, ki je pri bralcih izjemno uspel, stoletje in več po izidu pa cikel še vedno prepriča z enostjo metafizične in individualne izkušnje. V slovenskem prevodu Gorazda Kocijančiča je Časoslov izšel leta 2008, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite nekaj značilnih pesmi iz cikla ob 150. obletnici pesnikovega rojstva. Prevajalec Gorazd Kocijančič, režiser Jože Valentič, interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Metka Burger, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2008.

10 min

V letih 1899 in 1900 je Rainer Maria Rilke potoval po Rusiji in tam doživel krščanstvo, kot ga dotlej ni poznal. To svojo duhovno izkušnjo je ubesedil tudi v obsežnem pesemskem ciklu z naslovom Časoslov, ki je pri bralcih izjemno uspel, stoletje in več po izidu pa cikel še vedno prepriča z enostjo metafizične in individualne izkušnje. V slovenskem prevodu Gorazda Kocijančiča je Časoslov izšel leta 2008, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite nekaj značilnih pesmi iz cikla ob 150. obletnici pesnikovega rojstva. Prevajalec Gorazd Kocijančič, režiser Jože Valentič, interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Metka Burger, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2008.

Zrcalo dneva

Vlada aktivirala shemo nadomestil za skrajšani delovni čas

4. 12. 2025

Vlada je danes za tri mesece aktivirala shemo nadomestil za skrajšani delovni čas v podjetjih, ki se spoprijemajo z začasnim zmanjšanjem števila naročil. Shema bo na voljo podjetjem iz 10-ih panog. Vlada je ob tem predvidela še skoraj 80 milijonov evrov spodbub za razvojne programe podjetij.

6 min

Vlada je danes za tri mesece aktivirala shemo nadomestil za skrajšani delovni čas v podjetjih, ki se spoprijemajo z začasnim zmanjšanjem števila naročil. Shema bo na voljo podjetjem iz 10-ih panog. Vlada je ob tem predvidela še skoraj 80 milijonov evrov spodbub za razvojne programe podjetij.

Neposredni prenos

Simfoniki z Gaetanom Lo Cocom

4. 12. 2025

Četrti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Gaetano Lo Coco George Gershwin: Kubanska uvertura Leonard Bernstein: Simfonični plesi iz Zgodbe z zahodne strani Igor Stravinski: Ognjeni ptič, baletna suita (različica iz leta 1919) (dodatek) George Gershwin: Walking the Dog (točka iz glasbe za film Shall We Dance) (prir. Ingo Luis)

91 min

Četrti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Gaetano Lo Coco George Gershwin: Kubanska uvertura Leonard Bernstein: Simfonični plesi iz Zgodbe z zahodne strani Igor Stravinski: Ognjeni ptič, baletna suita (različica iz leta 1919) (dodatek) George Gershwin: Walking the Dog (točka iz glasbe za film Shall We Dance) (prir. Ingo Luis)

Radijska igra

France Prešeren: Krst pri Savici

4. 12. 2025

Veliko epsko pesnitev o boju med Kristjani in poganskimi Slovani v Karantaniji prepreda nesrečna ljubezenska zgodba Bogomile in Črtomira, enega izmed antoloških parov slovenske literature. Radijsko igro predvajamo ob včerajšnjem neformalnem prazniku ta veseli dan kulture. Pesnik – Polde Bibič Pripovedovalec – Aleš Valič Črtomir – Pavle Ravnohrib Bogomila – Vesna Jevnikar Duhovnik – Kristijan Muck Starosta – Janez Albreht Prvi glas – Zvone Hribar Drugi glas – Jožef Ropoša Tretji glas – Andrej Nahtigal Ženski glas – Judita Hahn Kreft Režiserka, prirejevalka in dramaturginja: Rosanda Sajko Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1991

44 min

Veliko epsko pesnitev o boju med Kristjani in poganskimi Slovani v Karantaniji prepreda nesrečna ljubezenska zgodba Bogomile in Črtomira, enega izmed antoloških parov slovenske literature. Radijsko igro predvajamo ob včerajšnjem neformalnem prazniku ta veseli dan kulture. Pesnik – Polde Bibič Pripovedovalec – Aleš Valič Črtomir – Pavle Ravnohrib Bogomila – Vesna Jevnikar Duhovnik – Kristijan Muck Starosta – Janez Albreht Prvi glas – Zvone Hribar Drugi glas – Jožef Ropoša Tretji glas – Andrej Nahtigal Ženski glas – Judita Hahn Kreft Režiserka, prirejevalka in dramaturginja: Rosanda Sajko Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1991

Literarni večer

Niko Grafenauer: Zares sam si samo z viškom sebe

4. 12. 2025

Ob 85-letnici Literarni večer namenjamo Niku Grafenauerju. Grafenauer je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbenopolitičnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski družbeni in kulturni prostor. Brez njega, brez njegove strastne predanosti vrednotam, za katere je živel, bi bilo marsikaj, ne le slovensko literarno prizorišče, povsem drugače. Tokrat se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni. Avtorja literarnega dela: Niko Grafenauer, Tina Kozin; avtorica scenarija: Tina Kozin; režiser: Klemen Markovčič; interpreta: Matija Rozman, Matej Puc; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Hudej; mojster zvoka: David Lap; produkcija: 2020.

36 min

Ob 85-letnici Literarni večer namenjamo Niku Grafenauerju. Grafenauer je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbenopolitičnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski družbeni in kulturni prostor. Brez njega, brez njegove strastne predanosti vrednotam, za katere je živel, bi bilo marsikaj, ne le slovensko literarno prizorišče, povsem drugače. Tokrat se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni. Avtorja literarnega dela: Niko Grafenauer, Tina Kozin; avtorica scenarija: Tina Kozin; režiser: Klemen Markovčič; interpreta: Matija Rozman, Matej Puc; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Hudej; mojster zvoka: David Lap; produkcija: 2020.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov

Glasba iz bogatega arhiva Radia Slovenija

4. 12. 2025

V tokratni oddaji za vas igrajo in pojejo: Š'ta godba; Božo Grošelj in Miško Hočevar; Ljoba Jenče; Vokalni kvintet Gorenjci; Ansambel Mihe Dovžana; Kvartet DO; Ansambel Avsenik; Marija Ahačič Pollak; Ansambel Borisa Franka; Ansambel Jožeta Burnika; Ansambel Slovenija; Ansambel Slovenski muzikantje; Ansambel Rudija Bardorferja; Ansambel Zadovoljni Kranjci; Ansambel Braneta Klavžarja; Ansambel Veseli hmeljarji; Ansambel Vrisk; Ansambel Slovenski zvoki in Ansambel Toneta Rusa. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

59 min

V tokratni oddaji za vas igrajo in pojejo: Š'ta godba; Božo Grošelj in Miško Hočevar; Ljoba Jenče; Vokalni kvintet Gorenjci; Ansambel Mihe Dovžana; Kvartet DO; Ansambel Avsenik; Marija Ahačič Pollak; Ansambel Borisa Franka; Ansambel Jožeta Burnika; Ansambel Slovenija; Ansambel Slovenski muzikantje; Ansambel Rudija Bardorferja; Ansambel Zadovoljni Kranjci; Ansambel Braneta Klavžarja; Ansambel Veseli hmeljarji; Ansambel Vrisk; Ansambel Slovenski zvoki in Ansambel Toneta Rusa. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Lahko noč, otroci!

Medvedov rojstni dan – premiera pravljice Jane Bauer

4. 12. 2025

Prvi program Radia Slovenija in A1 Slovenija sta že deveto leto zapored združila radijsko oddajo za otroke s 60-letno tradicijo in Lahkonočnice, pravljice sodobnih slovenskih avtorjev. V oddaji Lahko noč, otroci! boste lahko tri zaporedne četrtke prisluhnili novim radijskim uspavankam. V prvem večeru vas bo v sladke sanje popeljala pravljica Jane Bauer: Medvedov rojstni dan v interpretaciji dramskega igralca Aleša Valiča. Pripovedovalec: Aleš Valič. Avtorica besedila: Jana Bauer. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Ilustrator: Miha Hančič. Fonetičarka: Mateja Juričan. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladke sanje v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, november 2025.

9 min

Prvi program Radia Slovenija in A1 Slovenija sta že deveto leto zapored združila radijsko oddajo za otroke s 60-letno tradicijo in Lahkonočnice, pravljice sodobnih slovenskih avtorjev. V oddaji Lahko noč, otroci! boste lahko tri zaporedne četrtke prisluhnili novim radijskim uspavankam. V prvem večeru vas bo v sladke sanje popeljala pravljica Jane Bauer: Medvedov rojstni dan v interpretaciji dramskega igralca Aleša Valiča. Pripovedovalec: Aleš Valič. Avtorica besedila: Jana Bauer. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Ilustrator: Miha Hančič. Fonetičarka: Mateja Juričan. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladke sanje v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, november 2025.

Odprta knjiga na radiu

Ivan Cankar: Na klancu 16/22

4. 12. 2025

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širši publiki in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

20 min

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širši publiki in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

Radijski dnevnik

Gospodarska zbornica odobrava odločitev vlade o uvedbi sheme skrajšanega delovnega časa

4. 12. 2025

Po bolj ali manj nepotrebnih zapletih je vlada danes - za tri mesece - aktivirala shemo nadomestil za skrajšani delovni čas v podjetjih, ki se spoprijemajo z začasnim zmanjšanjem števila naročil. Opredelila je deseterico panog, med njimi avtomobilsko, kovinsko, papirno, oblačilno in pohištveno industrijo. V načrt razvojnih programov do leta 2028 pa je vlada danes uvrstila več naložb podjetij Revoz, Lek in Paloma ter zanje skupno predvidela skoraj 80 milijonov evrov spodbud. Druge teme: - Premier Golob predlaga odpravo volilnega molka. - Na Floridi danes sestanek ameriških in ukrajinskih pogajalcev; spopadi se medtem nadaljujejo. - Mineva 30 let od vnovične profesionalizacije Mestnega gledališča Ptuj.

21 min

Po bolj ali manj nepotrebnih zapletih je vlada danes - za tri mesece - aktivirala shemo nadomestil za skrajšani delovni čas v podjetjih, ki se spoprijemajo z začasnim zmanjšanjem števila naročil. Opredelila je deseterico panog, med njimi avtomobilsko, kovinsko, papirno, oblačilno in pohištveno industrijo. V načrt razvojnih programov do leta 2028 pa je vlada danes uvrstila več naložb podjetij Revoz, Lek in Paloma ter zanje skupno predvidela skoraj 80 milijonov evrov spodbud. Druge teme: - Premier Golob predlaga odpravo volilnega molka. - Na Floridi danes sestanek ameriških in ukrajinskih pogajalcev; spopadi se medtem nadaljujejo. - Mineva 30 let od vnovične profesionalizacije Mestnega gledališča Ptuj.

Banchetto musicale

Solistične skladbe v novih transkripcijah

4. 12. 2025

Johann Sebastian Bach je zapustil razmeroma veliko del za solistično melodično glasbilo brez običajne spremljave: sonate in partite za violino, šest suit za violončelo in partito za flavto. Muzikologi menijo, da je bilo podobnih skladb še več in da je nekatere mogoče rekonstruirati.

86 min

Johann Sebastian Bach je zapustil razmeroma veliko del za solistično melodično glasbilo brez običajne spremljave: sonate in partite za violino, šest suit za violončelo in partito za flavto. Muzikologi menijo, da je bilo podobnih skladb še več in da je nekatere mogoče rekonstruirati.

Aktualno regionalno

Aktualno regionalno 04.12.2025

4. 12. 2025

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

9 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine