Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vstopamo v teden, ki bi utegnil prinesti odgovor na vprašanje, kdo bo sestavil novo vlado. Po košarici Demokratov Robertu Golobu je vse manj možnosti, da bi znova postal mandatar. Hkrati so vse glasnejša ugibanja o četrti vladi Janeza Janše. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ameriški zaseg iranske tovorne ladje v Omanskem zalivu - Na bolgarskih volitvah prepričljiva zmaga proruskega Radeva - Zmagovalec Naše pesmi Komorni zbor Megaron
Vstopamo v teden, ki bi utegnil prinesti odgovor na vprašanje, kdo bo sestavil novo vlado. Po košarici Demokratov Robertu Golobu je vse manj možnosti, da bi znova postal mandatar. Hkrati so vse glasnejša ugibanja o četrti vladi Janeza Janše. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ameriški zaseg iranske tovorne ladje v Omanskem zalivu - Na bolgarskih volitvah prepričljiva zmaga proruskega Radeva - Zmagovalec Naše pesmi Komorni zbor Megaron
Letošnji festival je posvečen 100. obletnici prvega radijskega prenosa umetnostne glasbe na Slovenskem. Otvoritveni koncert festivala pa je v znamenju glasbene ustvarjalnosti skladatelja Janeza Matičiča ob 100. obletnici njegovega rojstva.
Letošnji festival je posvečen 100. obletnici prvega radijskega prenosa umetnostne glasbe na Slovenskem. Otvoritveni koncert festivala pa je v znamenju glasbene ustvarjalnosti skladatelja Janeza Matičiča ob 100. obletnici njegovega rojstva.
V treh dneh pred četrtkovim koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh v treh epizodah gledamo v ozadja treh del s sporeda Simfonikov. Najprej skladatelj in pianist Žiga Stanič predstavi dramaturško idejo, slogovne zamahe in rabo preparacij v svojem novem klavirskem koncertu, ki ga bo kot solist tudi izvedel.
V treh dneh pred četrtkovim koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh v treh epizodah gledamo v ozadja treh del s sporeda Simfonikov. Najprej skladatelj in pianist Žiga Stanič predstavi dramaturško idejo, slogovne zamahe in rabo preparacij v svojem novem klavirskem koncertu, ki ga bo kot solist tudi izvedel.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Stojan Spetič se je rodil na Katinari pri Trstu. Bil je novinar Primorskega dnevnika, ruščine se je učil na Državni univerzi Lomonosova v Moskvi in bil tudi član Italijanske komunistične partije. Na parlamentarnih volitvah leta 1987 je bil izvoljen v senat italijanskega parlamenta. V svoji knjigi Na barikadah je zapisal: »Prihajam iz generacije, ki je jurišala na nebo in upala na zmago revolucije, v socializem in – v bolj oddaljeni bodočnosti – vzpon svobodne brezrazredne komunistične družbe … Prepričan sem, da je to zgodovinska nujnost, ki se ji človeštvo ne sme odreči, saj gre za njegov obstoj. To je moja najdragocenejša zapuščina vnukinjam in vnuku.« Voditelj: Edvard Žitnik
Stojan Spetič se je rodil na Katinari pri Trstu. Bil je novinar Primorskega dnevnika, ruščine se je učil na Državni univerzi Lomonosova v Moskvi in bil tudi član Italijanske komunistične partije. Na parlamentarnih volitvah leta 1987 je bil izvoljen v senat italijanskega parlamenta. V svoji knjigi Na barikadah je zapisal: »Prihajam iz generacije, ki je jurišala na nebo in upala na zmago revolucije, v socializem in – v bolj oddaljeni bodočnosti – vzpon svobodne brezrazredne komunistične družbe … Prepričan sem, da je to zgodovinska nujnost, ki se ji človeštvo ne sme odreči, saj gre za njegov obstoj. To je moja najdragocenejša zapuščina vnukinjam in vnuku.« Voditelj: Edvard Žitnik
Pesnik, pisatelj in prevajalec Klemen Pisk je doslej izdal tri pesniške zbirke. Njegova poezija se pogosto giblje med refleksijo in intimno izkušnjo. V ciklu Konklave pesnik vstopa v zaprt prostor, v katerem se razkrivajo skriti pomeni. Režiserka: Saška Rakef; interpret: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.
Pesnik, pisatelj in prevajalec Klemen Pisk je doslej izdal tri pesniške zbirke. Njegova poezija se pogosto giblje med refleksijo in intimno izkušnjo. V ciklu Konklave pesnik vstopa v zaprt prostor, v katerem se razkrivajo skriti pomeni. Režiserka: Saška Rakef; interpret: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zakaj smo v Sloveniji v prometu prepogosto prehitri in predrzni? Téma je s prihodom toplejših mesecev, ko se na ceste vrnejo kolesarji in motociklisti, še aktualnejša. Lansko število smrtnih žrtev in nesreč v prometu v Sloveniji si, sploh ob napredku v letu pred tem, zasluži skrb in ukrepanje. Kako umiriti prometno histerijo, kako dvigniti prometno kulturo na višjo in varnejšo raven? Gostje bodo profesor psihologije Marko Polič, raziskovalec mobilnosti Andrej Brglez in vodja šole varne vožnje pri Avtomoto zvezi Slovenije Manuel Pungertnik.
Zakaj smo v Sloveniji v prometu prepogosto prehitri in predrzni? Téma je s prihodom toplejših mesecev, ko se na ceste vrnejo kolesarji in motociklisti, še aktualnejša. Lansko število smrtnih žrtev in nesreč v prometu v Sloveniji si, sploh ob napredku v letu pred tem, zasluži skrb in ukrepanje. Kako umiriti prometno histerijo, kako dvigniti prometno kulturo na višjo in varnejšo raven? Gostje bodo profesor psihologije Marko Polič, raziskovalec mobilnosti Andrej Brglez in vodja šole varne vožnje pri Avtomoto zvezi Slovenije Manuel Pungertnik.
Ameriški predsednik Donald Trump je za jutri napovedal nov krog pogajanj z Iranom, a je Teheran možnost udeležbe v Islamabadu zavrnil. Med razlogi za odločitev so navedli Washingtonove pretirane zahteve, nerealistična pričakovanja, neprestano spreminjanje stališč, ponavljajoča se protislovja in blokado iranskih ladij v Hormuški ožini.
Ameriški predsednik Donald Trump je za jutri napovedal nov krog pogajanj z Iranom, a je Teheran možnost udeležbe v Islamabadu zavrnil. Med razlogi za odločitev so navedli Washingtonove pretirane zahteve, nerealistična pričakovanja, neprestano spreminjanje stališč, ponavljajoča se protislovja in blokado iranskih ladij v Hormuški ožini.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Izidor Cankar je bil deset let mlajši bratranec pisatelja Ivana. Uspešno in pomembno je deloval na različnih področjih. Bil je eden prvih pomembnih umetnostnih zgodovinarjev pri nas, pisatelj, kritik, prevajalec in diplomat. V svojem času je zelo dobro razumel pomen takratnega velikega ustvarjalnega obdobja Slovencev in v letih od 1910 do 1919 pripravil vrsto literariziranih intervjujev s takratnimi slovenskimi umetniki, ki so pomemben zapis o njihovem intimnem svetu, razmišljanjih in pogledih na umetnost. Pogovore, ki so bili novost v tedanji publicistiki, je imenoval Obiski. Objavljal jih je v literarnem mesečniku Dom in svet, pozneje so izšli tudi v knjižni obliki. Ob stoštirideseti obletnici rojstva Izidorja Cankarja objavljamo besedilo o njegovem obisku pri bratrancu pisatelju Ivanu Cankarju na Rožniku. Zapis je pomagal pri opremljanju Cankarjeve spominske sobe na Rožniku. Igralec Milan Štefe, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Jože Valentič, urednici oddaje Maja Žel Nolda, Tadeja Krečič Scholten. Posneto septembra 2018.
Izidor Cankar je bil deset let mlajši bratranec pisatelja Ivana. Uspešno in pomembno je deloval na različnih področjih. Bil je eden prvih pomembnih umetnostnih zgodovinarjev pri nas, pisatelj, kritik, prevajalec in diplomat. V svojem času je zelo dobro razumel pomen takratnega velikega ustvarjalnega obdobja Slovencev in v letih od 1910 do 1919 pripravil vrsto literariziranih intervjujev s takratnimi slovenskimi umetniki, ki so pomemben zapis o njihovem intimnem svetu, razmišljanjih in pogledih na umetnost. Pogovore, ki so bili novost v tedanji publicistiki, je imenoval Obiski. Objavljal jih je v literarnem mesečniku Dom in svet, pozneje so izšli tudi v knjižni obliki. Ob stoštirideseti obletnici rojstva Izidorja Cankarja objavljamo besedilo o njegovem obisku pri bratrancu pisatelju Ivanu Cankarju na Rožniku. Zapis je pomagal pri opremljanju Cankarjeve spominske sobe na Rožniku. Igralec Milan Štefe, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Jože Valentič, urednici oddaje Maja Žel Nolda, Tadeja Krečič Scholten. Posneto septembra 2018.
Člani skupine Joker Out se ob svoji 10. obletnici spominjajo svojih začetkov.
Člani skupine Joker Out se ob svoji 10. obletnici spominjajo svojih začetkov.
Mavrični škrat ima te dni veliko dela. Pripoveduje: Brane Grubar. Napisala: Helena Giacomelli. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Mavrični škrat ima te dni veliko dela. Pripoveduje: Brane Grubar. Napisala: Helena Giacomelli. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Ameriški predsednik Donald Trump je za jutri napovedal nov krog pogajanj z Iranom, a Teheran svoje udeležbe še ni potrdil. Kot so sporočili iz iranske vlade, se ne bodo pogajali, dokler Združene države blokirajo njihove ladje v Hormuški ožini, medtem ko je Trump svojo pogajalsko ekipo že poslal v Islamabad. Ni pa še znano, kdo bo vodil pogajalce iz Washingtona. Drugi poudarki: - Španija bo od Evropske unije zahtevala prekinitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom. - V otroški hrani v Avstriji odkrili podganji strup, o podobnih primerih poročajo iz Češke in Slovaške. - Celjski nogometaši tretjič postali državni prvaki.
Ameriški predsednik Donald Trump je za jutri napovedal nov krog pogajanj z Iranom, a Teheran svoje udeležbe še ni potrdil. Kot so sporočili iz iranske vlade, se ne bodo pogajali, dokler Združene države blokirajo njihove ladje v Hormuški ožini, medtem ko je Trump svojo pogajalsko ekipo že poslal v Islamabad. Ni pa še znano, kdo bo vodil pogajalce iz Washingtona. Drugi poudarki: - Španija bo od Evropske unije zahtevala prekinitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom. - V otroški hrani v Avstriji odkrili podganji strup, o podobnih primerih poročajo iz Češke in Slovaške. - Celjski nogometaši tretjič postali državni prvaki.
Nemško danski ustvarjalec Dieterich Buxtehude je bil odličen organist, v njegovem skladateljskem opusu pa imajo najpomembnejše mesto vokalna dela in skladbe za inštrumente s tipkami, mnoge med njimi po mnenju raziskovalcev predstavljajo vrhunec tako imenovanega fantastičnega sloga v zgodnjebaročni dobi. Med njegovimi orgelskimi deli posebno mesto zavzemajo preludiji, toccate in fuge, ki združujejo svobodno improvizacijo s strogim kontrapunktom. Buxtehude je tudi avtor številnih obdelav koralnih napevov, v njegovem opusu je več kot 40 koralnih preludijev, koralnih fantazij in koralnih varijacij. Izbor njegovih del v cerkvi sv. Petra Mancrofta v Norwichu v Angliji izvaja angleški organist Graham Barber.
Nemško danski ustvarjalec Dieterich Buxtehude je bil odličen organist, v njegovem skladateljskem opusu pa imajo najpomembnejše mesto vokalna dela in skladbe za inštrumente s tipkami, mnoge med njimi po mnenju raziskovalcev predstavljajo vrhunec tako imenovanega fantastičnega sloga v zgodnjebaročni dobi. Med njegovimi orgelskimi deli posebno mesto zavzemajo preludiji, toccate in fuge, ki združujejo svobodno improvizacijo s strogim kontrapunktom. Buxtehude je tudi avtor številnih obdelav koralnih napevov, v njegovem opusu je več kot 40 koralnih preludijev, koralnih fantazij in koralnih varijacij. Izbor njegovih del v cerkvi sv. Petra Mancrofta v Norwichu v Angliji izvaja angleški organist Graham Barber.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanskem Jazz Klubu Kazina nastopil big band Konzervatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Vodila ga je češka komponistka in trobentačica Štěpánka Balcarová. Na sporedu so bile njene avtorske skladbe.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanskem Jazz Klubu Kazina nastopil big band Konzervatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Vodila ga je češka komponistka in trobentačica Štěpánka Balcarová. Na sporedu so bile njene avtorske skladbe.
Predvajamo posnetke s koncerta, ki je bil 19. marca letos v koncertni dvorani kompleksa City Halls v Glasgowu. Tam je nastopil Škotski simfonični orkester BBC pod vodstvom svoje glavne gostujoče dirigentke, Bolgarke Delyane Lazarove. Najprej je bil na sporedu redko izvajani Koncert za dva klavirja v As-duru, ki ga je Felix Mendelssohn zložil pri 15 letih in v katerem sta pod imenom Duo Játékok kot solistki nastopili pianistki Naïri Badal in Adélaïde Panaget. Koncertni spored je v drugem delu dopolnila še Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74, 'Patetična', Petra Iljiča Čajkovskega.
Predvajamo posnetke s koncerta, ki je bil 19. marca letos v koncertni dvorani kompleksa City Halls v Glasgowu. Tam je nastopil Škotski simfonični orkester BBC pod vodstvom svoje glavne gostujoče dirigentke, Bolgarke Delyane Lazarove. Najprej je bil na sporedu redko izvajani Koncert za dva klavirja v As-duru, ki ga je Felix Mendelssohn zložil pri 15 letih in v katerem sta pod imenom Duo Játékok kot solistki nastopili pianistki Naïri Badal in Adélaïde Panaget. Koncertni spored je v drugem delu dopolnila še Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74, 'Patetična', Petra Iljiča Čajkovskega.
NAPOVED: Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani je bila sinoči zadnja premiera te sezone, hkrati pa prva slovenska uprizoritev drame Komarji Lucy Kirkwood v režiji Maše Pelko. Prevedla jo je Tina Mahkota, dramaturg je bil Rok Ándres. Sodobna britanska avtorica Lucy Kirkwood nam je že dobro poznana po dveh uspešnih predstavah v ljubljanski Drami, to sta Otroci in Nebesje, zdaj sledi torej še drama Komarji iz leta 2017. Na premieri je bila Tadeja Krečič. Igrajo Saša Tabaković, Nika Rozman, Maruša Majer, Zvezdana Mlakar, Jure Šimonka, Mina Švajger in Rok Vihar. Avtorsko ekipo uprizoritve, ki je nastala po prevodu Tine Mahkota in pod vodstvom režiserke Maše Pelko, sestavljajo dramaturg (in urednik gledališkega lista) Rok Andres, lektor Arko, scenograf in avtor videa Dorian Šilec Petek, kostumografinja Tina Bonča, oblikovalka odrskega giba Vita Osojnik, skladatelja Val Fürst in Pavel Panon Raščan, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalec maske Tomaž Erjavec, asistentka režiserke Luna Pentek, asistentka scenografa Sara Kastelic in študijska asistentka dramaturga Nastja Uršula Virk.
NAPOVED: Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani je bila sinoči zadnja premiera te sezone, hkrati pa prva slovenska uprizoritev drame Komarji Lucy Kirkwood v režiji Maše Pelko. Prevedla jo je Tina Mahkota, dramaturg je bil Rok Ándres. Sodobna britanska avtorica Lucy Kirkwood nam je že dobro poznana po dveh uspešnih predstavah v ljubljanski Drami, to sta Otroci in Nebesje, zdaj sledi torej še drama Komarji iz leta 2017. Na premieri je bila Tadeja Krečič. Igrajo Saša Tabaković, Nika Rozman, Maruša Majer, Zvezdana Mlakar, Jure Šimonka, Mina Švajger in Rok Vihar. Avtorsko ekipo uprizoritve, ki je nastala po prevodu Tine Mahkota in pod vodstvom režiserke Maše Pelko, sestavljajo dramaturg (in urednik gledališkega lista) Rok Andres, lektor Arko, scenograf in avtor videa Dorian Šilec Petek, kostumografinja Tina Bonča, oblikovalka odrskega giba Vita Osojnik, skladatelja Val Fürst in Pavel Panon Raščan, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalec maske Tomaž Erjavec, asistentka režiserke Luna Pentek, asistentka scenografa Sara Kastelic in študijska asistentka dramaturga Nastja Uršula Virk.
Mirovna pogajanja med Združenimi državami in Iranom bodo jutri v Pakistanu, je danes znova napovedal ameriški predsednik Donald Trump. Kljub določenemu napredku v pogovorih po navedbah Irana ostajajo odprta nekatera ključna vprašanja, tako glede Hormuške ožine, ki je znova pod strogim nadzorom iranske vojske, kot tudi glede jedrskega programa. Kot je danes dejal iranski predsednik Masud Pezeškjan, Iran ni začel te vojne niti nikogar ne napada, želi pa si svojih pravic, tudi do jedrskega orožja. Washington se je po njegovih besedah odločil, da Teheran te pravice ne sme uveljavljati, čeprav za tako odločitev nima pristojnosti. V oddaji tudi o tem: - Bolgari znova na predčasnih volitvah, ki razgaljajo politično krizo. - Izvolitev Stevanovića na čelo Državnega zbora še vedno buri duhove. - Judoistka Metka Lobnik bronasta na evropskem prvenstvu v Gruziji.
Mirovna pogajanja med Združenimi državami in Iranom bodo jutri v Pakistanu, je danes znova napovedal ameriški predsednik Donald Trump. Kljub določenemu napredku v pogovorih po navedbah Irana ostajajo odprta nekatera ključna vprašanja, tako glede Hormuške ožine, ki je znova pod strogim nadzorom iranske vojske, kot tudi glede jedrskega programa. Kot je danes dejal iranski predsednik Masud Pezeškjan, Iran ni začel te vojne niti nikogar ne napada, želi pa si svojih pravic, tudi do jedrskega orožja. Washington se je po njegovih besedah odločil, da Teheran te pravice ne sme uveljavljati, čeprav za tako odločitev nima pristojnosti. V oddaji tudi o tem: - Bolgari znova na predčasnih volitvah, ki razgaljajo politično krizo. - Izvolitev Stevanovića na čelo Državnega zbora še vedno buri duhove. - Judoistka Metka Lobnik bronasta na evropskem prvenstvu v Gruziji.
izvajajo odlomke iz del Mozarta, Wagnerja, Gounoda, Donizettija in Verdija.
izvajajo odlomke iz del Mozarta, Wagnerja, Gounoda, Donizettija in Verdija.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
"O nikoli videni in nezaslišani prigodi, ki jo je hrabri don Kihot izpeljal brez nevarnosti, tako brez nevarnosti, kakor je še nikoli ni izpeljal noben drug sloveč vitez na svetu." Tako Miguel de Cervantes Saavedra uvede 20. poglavje 1. dela svojega slovitega romana o hrabrem vitezu. Intrerpret Gregor Zorc, prevajalec Niko Košir, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
"O nikoli videni in nezaslišani prigodi, ki jo je hrabri don Kihot izpeljal brez nevarnosti, tako brez nevarnosti, kakor je še nikoli ni izpeljal noben drug sloveč vitez na svetu." Tako Miguel de Cervantes Saavedra uvede 20. poglavje 1. dela svojega slovitega romana o hrabrem vitezu. Intrerpret Gregor Zorc, prevajalec Niko Košir, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Ste se kdaj vprašali, katere skrivnosti hranijo stene na Kersnikovi 4? Ali kakšne zgodbe pripovedujejo javna stranišča na Tromostovju? Ste se kdaj sprehodili po Ljubljani in odkrivali skrito zgodovino mesta in ljudi, o katerih ne piše v turističnih vodnikih? V tokratni Nedeljski reportaži bomo razgrnili nevidni zemljevid Ljubljane, odpravili se bomo na alternativno turistično turo, v kateri bomo spoznali zgodovino LGBT skupnosti. Po nepoznani Ljubljani nas bo z zgodbami popeljala pisateljica in aktivistka Suzana Tratnik. Nedeljsko reportažo je posnel Miha Žorž.
Ste se kdaj vprašali, katere skrivnosti hranijo stene na Kersnikovi 4? Ali kakšne zgodbe pripovedujejo javna stranišča na Tromostovju? Ste se kdaj sprehodili po Ljubljani in odkrivali skrito zgodovino mesta in ljudi, o katerih ne piše v turističnih vodnikih? V tokratni Nedeljski reportaži bomo razgrnili nevidni zemljevid Ljubljane, odpravili se bomo na alternativno turistično turo, v kateri bomo spoznali zgodovino LGBT skupnosti. Po nepoznani Ljubljani nas bo z zgodbami popeljala pisateljica in aktivistka Suzana Tratnik. Nedeljsko reportažo je posnel Miha Žorž.
Podnebne spremembe narekujejo precejšnja prilagajanja tudi v kmetijstvu oziroma pri pridelavi hrane. Vse pogostejše suše zahtevajo namakanje, le-to pa racionalno ravnanje z vodo. Pri nas za zdaj namakamo samo odstotek vseh obdelovalnih površin, o gospodarnem ravnanju z vodo pa vse bolj razmišljajo tudi živinorejci. V tokratni oddaji predstavljamo tudi projekt INCREASE, ki se ponaša z nagrado Evropske komisije v natečaju poskusov o občanskem raziskovanju. Z njim v posameznih državah preučujejo vedenje različnih sort fižola oziroma nekaterih stročnic.
Podnebne spremembe narekujejo precejšnja prilagajanja tudi v kmetijstvu oziroma pri pridelavi hrane. Vse pogostejše suše zahtevajo namakanje, le-to pa racionalno ravnanje z vodo. Pri nas za zdaj namakamo samo odstotek vseh obdelovalnih površin, o gospodarnem ravnanju z vodo pa vse bolj razmišljajo tudi živinorejci. V tokratni oddaji predstavljamo tudi projekt INCREASE, ki se ponaša z nagrado Evropske komisije v natečaju poskusov o občanskem raziskovanju. Z njim v posameznih državah preučujejo vedenje različnih sort fižola oziroma nekaterih stročnic.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Pank nastane kot odziv na nevzdržno stanje. Gre za držo, način razmišljanja, ki obrodi sadove z novim načinom ustvarjalne samouprave. Fanzini, lastne založbe, lastni koncerti, pisanje lastnih pravil. V preteklih dveh epizodah smo se s pankericami in pankerji sprehodili od izmuzljivega rojstva panka skozi prizorišča, kjer je dobil glas in obliko, do različnih obdobij, v katerih se je vedno znova spreminjal. Pank ni nikoli obstajal samo kot glasba, ampak kot odziv na čas, prostor in razmere. Že od začetka je bil poln protislovij, različnih vplivov in nenehnih mutacij. Tokrat se podamo v šole, galerije, muzeje, pred filmska platna, poletimo celo v Las Vegas.
Pank nastane kot odziv na nevzdržno stanje. Gre za držo, način razmišljanja, ki obrodi sadove z novim načinom ustvarjalne samouprave. Fanzini, lastne založbe, lastni koncerti, pisanje lastnih pravil. V preteklih dveh epizodah smo se s pankericami in pankerji sprehodili od izmuzljivega rojstva panka skozi prizorišča, kjer je dobil glas in obliko, do različnih obdobij, v katerih se je vedno znova spreminjal. Pank ni nikoli obstajal samo kot glasba, ampak kot odziv na čas, prostor in razmere. Že od začetka je bil poln protislovij, različnih vplivov in nenehnih mutacij. Tokrat se podamo v šole, galerije, muzeje, pred filmska platna, poletimo celo v Las Vegas.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Obalni dom upokojencev Koper je vodilni partner novega projekta, ki bo na čezmejnem območju Hrvaške in Slovenije razvijal konkretne rešitve za podporo starejšim v njihovih okoljih in na njihovih domovih. Vzpostavili pa naj bi tudi nadgradnjo dnevnih centrov, uporabnikom in njihovim družinam pa omogočili lažji dostop do informacij o razpoložljivih storitvah. Temeljni cilj je zmanjševanje pravnih in administrativnih ovir ter razvoj skupnih rešitev v sistemu oskrbe. V Opoldnevniku pa tudi o drugih temah. - Razmere v Hormuški ožini so se zaostrile, promet v njej je zastal. - Deležniki v verigi oskrbe s hrano pričakujejo ukrepanje države. - Prihodnji teden se začenja že 20. sezona projekta Primorci beremo. - V Mestni občini Koper leto posvetili zdravniku Santoriu Santoriu. - V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo nogometašic boljše Norvežanke.
Obalni dom upokojencev Koper je vodilni partner novega projekta, ki bo na čezmejnem območju Hrvaške in Slovenije razvijal konkretne rešitve za podporo starejšim v njihovih okoljih in na njihovih domovih. Vzpostavili pa naj bi tudi nadgradnjo dnevnih centrov, uporabnikom in njihovim družinam pa omogočili lažji dostop do informacij o razpoložljivih storitvah. Temeljni cilj je zmanjševanje pravnih in administrativnih ovir ter razvoj skupnih rešitev v sistemu oskrbe. V Opoldnevniku pa tudi o drugih temah. - Razmere v Hormuški ožini so se zaostrile, promet v njej je zastal. - Deležniki v verigi oskrbe s hrano pričakujejo ukrepanje države. - Prihodnji teden se začenja že 20. sezona projekta Primorci beremo. - V Mestni občini Koper leto posvetili zdravniku Santoriu Santoriu. - V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo nogometašic boljše Norvežanke.
Il Notiziario di Radio Capodistria.
Il Notiziario di Radio Capodistria.
Kipar in grafik z obsežnim opusom, svetovalec Združenih narodov za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali, opereta “Pomlad v Rogaški Slatini”
Kipar in grafik z obsežnim opusom, svetovalec Združenih narodov za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali, opereta “Pomlad v Rogaški Slatini”
Tudi to nedeljo med deseto in dvanajsto je bilo zelo veselo. V živo nam je V dobri družbi s Kristijanom zaigral Ansambel Škof, gostili smo tudi Ansambel Kiper, ki je predstavil novo skladbo. Pogledali smo k razpisu za festival Števerjan ter povabili na koncert Pesem pomladi.
Tudi to nedeljo med deseto in dvanajsto je bilo zelo veselo. V živo nam je V dobri družbi s Kristijanom zaigral Ansambel Škof, gostili smo tudi Ansambel Kiper, ki je predstavil novo skladbo. Pogledali smo k razpisu za festival Števerjan ter povabili na koncert Pesem pomladi.
Mineva 10 let od smrti in 110 let od rojstva Mirka Bogića. Mlad je prišel iz Šibenika v LJubljano in na Ljubljanici zasnoval Prvi slovenski jadralni klub. Pozneje se je preselil v Piran. Prejemnik študentske Prešernove nagrade in Bloudkove nagrade na področju telesne kulture, je bil zmagovalec številnih regat in njegovo barko L-5 Pi1500 še danes najdemo pred Pomorskim muzejem v Piranu. Profesor geografije, kustos v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani, je bil velik poznavalec vremenoslovja in jadranja. Bil je pisec knjig in Ladijskega dnevnika. V oddaji slišimo tudi Mirkovega sina Mladena in predsednika Jadralske zveze Slovenije Sama Lozeja.
Mineva 10 let od smrti in 110 let od rojstva Mirka Bogića. Mlad je prišel iz Šibenika v LJubljano in na Ljubljanici zasnoval Prvi slovenski jadralni klub. Pozneje se je preselil v Piran. Prejemnik študentske Prešernove nagrade in Bloudkove nagrade na področju telesne kulture, je bil zmagovalec številnih regat in njegovo barko L-5 Pi1500 še danes najdemo pred Pomorskim muzejem v Piranu. Profesor geografije, kustos v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani, je bil velik poznavalec vremenoslovja in jadranja. Bil je pisec knjig in Ladijskega dnevnika. V oddaji slišimo tudi Mirkovega sina Mladena in predsednika Jadralske zveze Slovenije Sama Lozeja.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
»Simfonija št. 9 v D-duru« Gustava Mahlerja je izjemno obsežno delo, ki s svojo skoraj uro in pol trajajočo zvočno pokrajino poslušalca ne vodi skozi klasično pripoved, temveč skozi razplasteno izkušnjo časa, spomina in tihega poslavljanja. In prav to bomo zdaj slišali v Evroradijskem koncertu. Mahler v njej razširi simfonično formo do skrajnosti – prvi in zadnji stavek se razpirata kot velika loka, med katerima se srednja stavka pojavita kot ironičen, skoraj grotesken odsev sveta. Namesto dramatičnega vrhunca se glasba postopno umika, vse do skoraj neslišnega izginotja, ki bolj kot sklep ponuja občutek raztapljanja v tišini. Izvedel jo je Simfonični orkester Frankfurtskega radia pod vodstvom Alaina Altinogluja
»Simfonija št. 9 v D-duru« Gustava Mahlerja je izjemno obsežno delo, ki s svojo skoraj uro in pol trajajočo zvočno pokrajino poslušalca ne vodi skozi klasično pripoved, temveč skozi razplasteno izkušnjo časa, spomina in tihega poslavljanja. In prav to bomo zdaj slišali v Evroradijskem koncertu. Mahler v njej razširi simfonično formo do skrajnosti – prvi in zadnji stavek se razpirata kot velika loka, med katerima se srednja stavka pojavita kot ironičen, skoraj grotesken odsev sveta. Namesto dramatičnega vrhunca se glasba postopno umika, vse do skoraj neslišnega izginotja, ki bolj kot sklep ponuja občutek raztapljanja v tišini. Izvedel jo je Simfonični orkester Frankfurtskega radia pod vodstvom Alaina Altinogluja
Fulvio Dovgan je specialni pedagog z desetletji izkušenj pri delu s priprtimi in zaprtimi v slovenskih zaporih. Tudi z najbolj zloglasnimi in nevarnimi zločinci, ki jih pozna širša slovenska javnost: med drugim s serijskim morilcem Metodom Trobcem, o čemer sicer izrazito nerad razglablja. V intervjuju pripoveduje o naravi dela in svojem odnosu do njega, kariernih vrhuncih, med katere gotovo spada častni viteški naziv, ki mu ga je pred par leti podelil predsednik Italije Sergio Mattarella, pa tudi o svojem upornem mladostništvu, zaradi katerega se je sam kdaj znašel v navzkrižju z zakonom.
Fulvio Dovgan je specialni pedagog z desetletji izkušenj pri delu s priprtimi in zaprtimi v slovenskih zaporih. Tudi z najbolj zloglasnimi in nevarnimi zločinci, ki jih pozna širša slovenska javnost: med drugim s serijskim morilcem Metodom Trobcem, o čemer sicer izrazito nerad razglablja. V intervjuju pripoveduje o naravi dela in svojem odnosu do njega, kariernih vrhuncih, med katere gotovo spada častni viteški naziv, ki mu ga je pred par leti podelil predsednik Italije Sergio Mattarella, pa tudi o svojem upornem mladostništvu, zaradi katerega se je sam kdaj znašel v navzkrižju z zakonom.
Na tretjo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Svetega Štefana v Ribnici na Dolenjskem. Mašuje župnik mag. Anton Berčan. Župnijski pevski zbor vodi Alojz Osvald.
Na tretjo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Svetega Štefana v Ribnici na Dolenjskem. Mašuje župnik mag. Anton Berčan. Župnijski pevski zbor vodi Alojz Osvald.
Od skladateljeve smrti letos mineva 70 let. Gre za glasbenega ustvarjalca, ob imenu katerega navadno najprej pomislimo na dodekafonijo oz. dvanajstonsko kompozicijsko tehniko, s katero je malodane izvedel pravo revolucijo v glasbi 20. stoletja. Njegova religiozno obarvana dela pa ostajajo v ozadju in jih ne slišimo pogosto, čeprav so večinoma vsaj deloma tonalna, skladatelj pa je v njih razodel svojo osebno vero, natančneje svoj kompleksen odnos do vere, judovske identitete ter iskanja Boga.
Od skladateljeve smrti letos mineva 70 let. Gre za glasbenega ustvarjalca, ob imenu katerega navadno najprej pomislimo na dodekafonijo oz. dvanajstonsko kompozicijsko tehniko, s katero je malodane izvedel pravo revolucijo v glasbi 20. stoletja. Njegova religiozno obarvana dela pa ostajajo v ozadju in jih ne slišimo pogosto, čeprav so večinoma vsaj deloma tonalna, skladatelj pa je v njih razodel svojo osebno vero, natančneje svoj kompleksen odnos do vere, judovske identitete ter iskanja Boga.
V navalu na šport v ospredju zaključni deli ekipnih športov: rokometni pokal, državno prvenstvo košarkaric in državno prvenstvo odbojkarjev. Govor pa bo tudi o ženski nogometni reprezentanci, ki je včeraj v ligi narodov igrala z Norveško.
V navalu na šport v ospredju zaključni deli ekipnih športov: rokometni pokal, državno prvenstvo košarkaric in državno prvenstvo odbojkarjev. Govor pa bo tudi o ženski nogometni reprezentanci, ki je včeraj v ligi narodov igrala z Norveško.
Nekateri predmeti, gospodinjski pripomočki so med njimi na prvem mestu, so postali tako običajni, da se o njih ne sprašujemo več. Pa bi se morali. Mnoge naprave, ki jih danes uporabljamo v gospodinjstvu, niso tako spektakularne, kot so nova tehnološka čudesa, ali recimo avtomobili in podobno tehnološko razviti stroji. A njihov vpliv na razvoj družbe, lahko zapišemo: celo civilizacije kot take, je neprecenljiv. Eden takih danes samoumevnih aparatov, ki je pretresel družbo do obisti, je pralni stroj. Če hočemo v celoti razumeti revolucijo, ki jo je prineslo strojno pranje perila, se moramo vsaj za trenutek potopiti v čas ročnega pranja. O dejavnosti, o katere posebnih pogojih in naporih danes starejši poskušajo ponovno seznaniti mlade generacije, govori tudi ponovitev oddaje Sledi časa. Pripravil jo je Marko Radmilovič.
Nekateri predmeti, gospodinjski pripomočki so med njimi na prvem mestu, so postali tako običajni, da se o njih ne sprašujemo več. Pa bi se morali. Mnoge naprave, ki jih danes uporabljamo v gospodinjstvu, niso tako spektakularne, kot so nova tehnološka čudesa, ali recimo avtomobili in podobno tehnološko razviti stroji. A njihov vpliv na razvoj družbe, lahko zapišemo: celo civilizacije kot take, je neprecenljiv. Eden takih danes samoumevnih aparatov, ki je pretresel družbo do obisti, je pralni stroj. Če hočemo v celoti razumeti revolucijo, ki jo je prineslo strojno pranje perila, se moramo vsaj za trenutek potopiti v čas ročnega pranja. O dejavnosti, o katere posebnih pogojih in naporih danes starejši poskušajo ponovno seznaniti mlade generacije, govori tudi ponovitev oddaje Sledi časa. Pripravil jo je Marko Radmilovič.
Repa, o kateri tokrat teče pravljica, je zrastla tako velika, da jo je skoraj nemogoče izpuliti. Za to pa bo potrebno veliko rok in medsebojne pomoči, tokrat mogoče celo vaše. Pravljica o repi je preprost naslov današnje radijske igre, govori pa o tem, kako pomembno je sodelovati in kako na videz še tako neznatna pomoč lahko pripomore k skupnemu uspehu. Režiser: Dušan Mauser Tonski mojster: Staš Janež Dedek – Aleksander Valič Babica – Mila Kačič Boštjan – Brane Demšar Sultan – Nace Simončič Vnučka – Marija Bernot Pripovedovala je Ivanka Mežan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1975
Repa, o kateri tokrat teče pravljica, je zrastla tako velika, da jo je skoraj nemogoče izpuliti. Za to pa bo potrebno veliko rok in medsebojne pomoči, tokrat mogoče celo vaše. Pravljica o repi je preprost naslov današnje radijske igre, govori pa o tem, kako pomembno je sodelovati in kako na videz še tako neznatna pomoč lahko pripomore k skupnemu uspehu. Režiser: Dušan Mauser Tonski mojster: Staš Janež Dedek – Aleksander Valič Babica – Mila Kačič Boštjan – Brane Demšar Sultan – Nace Simončič Vnučka – Marija Bernot Pripovedovala je Ivanka Mežan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1975
Koncert za violino in orkester v a-molu Karla Goldmarka, Druga suita v F-duru za pihalni orkester, op. 28 Gustava Holsta, Rapsodija na ukrajinsko temo Sergeja Mihajloviča Ljapunova in Sonata za klavir št. 28 v A-duru, op. 101 Ludwiga van Beethovna.
Koncert za violino in orkester v a-molu Karla Goldmarka, Druga suita v F-duru za pihalni orkester, op. 28 Gustava Holsta, Rapsodija na ukrajinsko temo Sergeja Mihajloviča Ljapunova in Sonata za klavir št. 28 v A-duru, op. 101 Ludwiga van Beethovna.
Koncert za violino in orkester v a-molu Karla Goldmarka, Druga suita v F-duru za pihalni orkester, op. 28 Gustava Holsta, Rapsodija na ukrajinsko temo Sergeja Mihajloviča Ljapunova in Sonata za klavir št. 28 v A-duru, op. 101 Ludwiga van Beethovna.
Koncert za violino in orkester v a-molu Karla Goldmarka, Druga suita v F-duru za pihalni orkester, op. 28 Gustava Holsta, Rapsodija na ukrajinsko temo Sergeja Mihajloviča Ljapunova in Sonata za klavir št. 28 v A-duru, op. 101 Ludwiga van Beethovna.
Pesnica, pisateljica in novinarka Maruša Krese (1947–2013) je dolga leta živela in ustvarjala v tujini, potem pa se je vrnila v Ljubljano. Je avtorica več pesniških zbirk, zbirk kratkih zgodb in romana. Za zbirko Vsi moji božiči je prejela nagrado fabula, za roman Da me je strah? pa nagrado kritiško sito. Za svoja humanitarna prizadevanja v bosanski vojni zlati križec nemške države, avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi. Režiserka Špela Kravogel, igralka Maja Končar, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2017.
Pesnica, pisateljica in novinarka Maruša Krese (1947–2013) je dolga leta živela in ustvarjala v tujini, potem pa se je vrnila v Ljubljano. Je avtorica več pesniških zbirk, zbirk kratkih zgodb in romana. Za zbirko Vsi moji božiči je prejela nagrado fabula, za roman Da me je strah? pa nagrado kritiško sito. Za svoja humanitarna prizadevanja v bosanski vojni zlati križec nemške države, avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi. Režiserka Špela Kravogel, igralka Maja Končar, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2017.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Sloveniji podzemna voda zagotavlja približno 97 % vse pitne vode, vsako leto pa je načrpamo skoraj 190 milijonov kubičnih metrov, kar ustreza približno 75 tisoč olimpijskim bazenom. V primerjavi z Evropo, kjer iz podzemlja prihaja približno šest od desetih kozarcev pitne vode, je Slovenija še posebej odvisna od teh virov. “Prav tako se podzemna voda obnavlja počasi, zato je njeno varovanje ključnega pomena,” sporoča tokratna sogovornica, Polona Mihorko z Urada za stanje okolja, ARSO.
V Sloveniji podzemna voda zagotavlja približno 97 % vse pitne vode, vsako leto pa je načrpamo skoraj 190 milijonov kubičnih metrov, kar ustreza približno 75 tisoč olimpijskim bazenom. V primerjavi z Evropo, kjer iz podzemlja prihaja približno šest od desetih kozarcev pitne vode, je Slovenija še posebej odvisna od teh virov. “Prav tako se podzemna voda obnavlja počasi, zato je njeno varovanje ključnega pomena,” sporoča tokratna sogovornica, Polona Mihorko z Urada za stanje okolja, ARSO.
Poslušamo Godalni kvartet št. 2 v C-duru Franza Schuberta in Romunske ljudske plese Béle Bartóka.
Poslušamo Godalni kvartet št. 2 v C-duru Franza Schuberta in Romunske ljudske plese Béle Bartóka.
Kaj lahko prinese veter? Glasove, ki jih sicer ne bi slišali. Tudi glasove otrok z vsega sveta, ki želijo živeti v miru. 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.
Kaj lahko prinese veter? Glasove, ki jih sicer ne bi slišali. Tudi glasove otrok z vsega sveta, ki želijo živeti v miru. 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.