Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na odru Mestnega gledališča ljubljanskega si bo danes mogoče ogledati predstavo Zmaj ruskega avtorja Jevgenija Švarca, člana ruskih avantgard in kritika Sovjetske zveze. Soavtorici adaptacije sta makedonska režiserka Nela Vitošević in dramaturginja Nina Kuclar Stiković. Glavno vlogo, vlogo Zmaja, bo odigral Sebastian Cavazza. ŠKUC gledališče v sodelovanju s koproducentoma, Pionirskim domom in Zavodom Kolaž, nocoj pripravlja premiero monodrame Nemško življenje britanskega dramatika Christopherja Jamesa Hamptona. V monodrami, ki temelji na pogovoru ene najdlje živečih prič iz notranjega kroga nacističnega propagandnega ministrstva in Goebbelsove tajnice Brunhilde Pomsel, nastopa dramska igralka Marijana Brecelj. V Mariboru bo drevi premiera sodobnega umetniškega projekta Data vrt umetnice Karmine Šilec. Zvočno vizualna predstava nagovarja obiskovalce k razmisleku o povezanosti narave, rastlin in človeka v sodobni družbi ter o vlogi znanosti in tehnologije za naše življenje. Ljubljanska Akademija za glasbo danes in jutri gosti mednarodni simpozij z naslovom Glasba za spodbujanje zdravja in blagostanja, katerega namen je osvetliti učinke glasbe na zdravje in blagostanje posameznika in družbe z vidika različnih znanstvenih disciplin in v različnih socialnih okoljih.
Na odru Mestnega gledališča ljubljanskega si bo danes mogoče ogledati predstavo Zmaj ruskega avtorja Jevgenija Švarca, člana ruskih avantgard in kritika Sovjetske zveze. Soavtorici adaptacije sta makedonska režiserka Nela Vitošević in dramaturginja Nina Kuclar Stiković. Glavno vlogo, vlogo Zmaja, bo odigral Sebastian Cavazza. ŠKUC gledališče v sodelovanju s koproducentoma, Pionirskim domom in Zavodom Kolaž, nocoj pripravlja premiero monodrame Nemško življenje britanskega dramatika Christopherja Jamesa Hamptona. V monodrami, ki temelji na pogovoru ene najdlje živečih prič iz notranjega kroga nacističnega propagandnega ministrstva in Goebbelsove tajnice Brunhilde Pomsel, nastopa dramska igralka Marijana Brecelj. V Mariboru bo drevi premiera sodobnega umetniškega projekta Data vrt umetnice Karmine Šilec. Zvočno vizualna predstava nagovarja obiskovalce k razmisleku o povezanosti narave, rastlin in človeka v sodobni družbi ter o vlogi znanosti in tehnologije za naše življenje. Ljubljanska Akademija za glasbo danes in jutri gosti mednarodni simpozij z naslovom Glasba za spodbujanje zdravja in blagostanja, katerega namen je osvetliti učinke glasbe na zdravje in blagostanje posameznika in družbe z vidika različnih znanstvenih disciplin in v različnih socialnih okoljih.
Vlada je na današnjem obisku Maribora izpolnila eno največjih želja mariborske občine. Projekt prenove osrednje knjižnice – gradnjo multikulturnega Centra Rotovž - je uvrstila med državne strateške projekte, s čimer je rešila finančno konstrukcijo projekta, ki se je podražil z 25 že na 40 milijonov evrov.
Vlada je na današnjem obisku Maribora izpolnila eno največjih želja mariborske občine. Projekt prenove osrednje knjižnice – gradnjo multikulturnega Centra Rotovž - je uvrstila med državne strateške projekte, s čimer je rešila finančno konstrukcijo projekta, ki se je podražil z 25 že na 40 milijonov evrov.
Vlada je danes obravnavala dva predloga zakona s področja zdravstva: zakon o zdravstveni negi in babištvu, ki ga pošilja v obravnavo socialnim partnerjem, potrdila pa je zakon o dodatnih nujnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti. S tem bodo zagotovili enkratno finančno pomoč javnim zavodom pri reševanju likvidnostnih težav v višini 65 milijonov evrov; zakon uvaja tudi pravno podlago za določitev režima gibanja v času bolniške odsotnosti ter denarno stimulacijo za specializacije iz urgentne medicine. Drugi poudarki oddaje: - Vlada projektu Rotovž v Mariboru namenila 21 milijonov evrov - Pristojni parlamentarni odbor podprl novelo za ureditev posebnosti delovnega časa vojakov - Požar v Hongkongu zahteval več kot 60 življenj
Vlada je danes obravnavala dva predloga zakona s področja zdravstva: zakon o zdravstveni negi in babištvu, ki ga pošilja v obravnavo socialnim partnerjem, potrdila pa je zakon o dodatnih nujnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti. S tem bodo zagotovili enkratno finančno pomoč javnim zavodom pri reševanju likvidnostnih težav v višini 65 milijonov evrov; zakon uvaja tudi pravno podlago za določitev režima gibanja v času bolniške odsotnosti ter denarno stimulacijo za specializacije iz urgentne medicine. Drugi poudarki oddaje: - Vlada projektu Rotovž v Mariboru namenila 21 milijonov evrov - Pristojni parlamentarni odbor podprl novelo za ureditev posebnosti delovnega časa vojakov - Požar v Hongkongu zahteval več kot 60 življenj
V Mariboru bodo danes prižgali praznično razsvetljavo, s tem pa se začenja tudi pester praznični program Čarobni Maribor. Zavrtelo se bo panoramsko kolo, vrata bo odprl božični sejem. Glavni trg bo za promet zaprt.
V Mariboru bodo danes prižgali praznično razsvetljavo, s tem pa se začenja tudi pester praznični program Čarobni Maribor. Zavrtelo se bo panoramsko kolo, vrata bo odprl božični sejem. Glavni trg bo za promet zaprt.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Piranski dnevi arhitekture so mednarodna konferenca z eno najdaljših tradicij na svetu. V očarljivem piranskem teatru Tartini so se odvijali konec novembra vse od leta 1983. Le leta 2019 so jih zaradi nepredvidljivega poplavljanja morja preselili v portoroški Avditorij. Prvi predsednik in idejni vodja je bil arhitekt Vojteh Ravnikar, danes pa novi organizacijski odbor vodi arhitektka Maja Ivanič.
Piranski dnevi arhitekture so mednarodna konferenca z eno najdaljših tradicij na svetu. V očarljivem piranskem teatru Tartini so se odvijali konec novembra vse od leta 1983. Le leta 2019 so jih zaradi nepredvidljivega poplavljanja morja preselili v portoroški Avditorij. Prvi predsednik in idejni vodja je bil arhitekt Vojteh Ravnikar, danes pa novi organizacijski odbor vodi arhitektka Maja Ivanič.
"Moj novi glasbeni otrok začenja rasti ..." je Čajkovski zapisal v pismu Nadeždi von Meck oktobra 1879, "in malo po malo se oblikuje njegov značaj. Pišem z velikim navdušenjem, a premišljeno in previdno, ne pa z mrzlično naglico, ki vedno škoduje mojim delom." Novembra je Čajkovski obvestil založnika Petra Jurgensona: "Začel sem delati skice za prvi stavek drugega klavirskega koncerta. Ubogi moj Jurgenson! Kljub temu ne bo nared pred pomladjo."
"Moj novi glasbeni otrok začenja rasti ..." je Čajkovski zapisal v pismu Nadeždi von Meck oktobra 1879, "in malo po malo se oblikuje njegov značaj. Pišem z velikim navdušenjem, a premišljeno in previdno, ne pa z mrzlično naglico, ki vedno škoduje mojim delom." Novembra je Čajkovski obvestil založnika Petra Jurgensona: "Začel sem delati skice za prvi stavek drugega klavirskega koncerta. Ubogi moj Jurgenson! Kljub temu ne bo nared pred pomladjo."
Jutranji pogovor o lepih in težkih plateh delovne terapije v Sloveniji.
Jutranji pogovor o lepih in težkih plateh delovne terapije v Sloveniji.
Drugi poudarki oddaje: Kutinovi hiši v Postojni se obetajo boljši časi, postala naj bi prostor za delovanje umetnikov Piranski občinski svet se je seznanil s proračunom za prihodnje leto, največja naložba je gradnja vrtca v Luciji Naselje Blatna Brezovica v občini Vrhnika je dobilo kanalizacijo V Mariboru bodo danes prižgali praznično razsvetljavo
Drugi poudarki oddaje: Kutinovi hiši v Postojni se obetajo boljši časi, postala naj bi prostor za delovanje umetnikov Piranski občinski svet se je seznanil s proračunom za prihodnje leto, največja naložba je gradnja vrtca v Luciji Naselje Blatna Brezovica v občini Vrhnika je dobilo kanalizacijo V Mariboru bodo danes prižgali praznično razsvetljavo
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Vlada je danes med drugim potrdila predlog zakona o dodatnih nujnih ukrepih v zdravstveni dejavnosti. Kot je povedala pristojna ministrica Valentina Prevolnik Rupel, zakon uvaja določene ukrepe za obvladovanja absentizma. Ta je po njenih besedah pri nas hud problem in zahteva visoka finančna sredstva. Druge teme: - Projektu kulturnega centra Rotovž v Mariboru 21 milijonov evrov evropskih sredstev. - Gospodarska zbornica vnovič pozvala k takojšnjemu začetku izvajanja skrajšanega delovnika. - Vzrok za požar v Hongkongu, v katerem je umrlo najmanj 55 ljudi, bi lahko bila malomarnost.
Vlada je danes med drugim potrdila predlog zakona o dodatnih nujnih ukrepih v zdravstveni dejavnosti. Kot je povedala pristojna ministrica Valentina Prevolnik Rupel, zakon uvaja določene ukrepe za obvladovanja absentizma. Ta je po njenih besedah pri nas hud problem in zahteva visoka finančna sredstva. Druge teme: - Projektu kulturnega centra Rotovž v Mariboru 21 milijonov evrov evropskih sredstev. - Gospodarska zbornica vnovič pozvala k takojšnjemu začetku izvajanja skrajšanega delovnika. - Vzrok za požar v Hongkongu, v katerem je umrlo najmanj 55 ljudi, bi lahko bila malomarnost.
Vladni obisk v Podravju se je začel v znamenju poudarjanja dosežkov aktualne vlade. Minister za okolje Bojan Kumer in ministrica za kulturo Asta Vrečko sta med drugim obiskala mariborski SNG in izpostavila vlaganja v energetsko sanacijo kulturnih ustanov. Sejo vlade pa so zaznamovale napovedi sprememb zdravstvene zakonodaje in ponovna aktivacija sheme skrajšanega delovnega časa ter za Maribor posebej pomembna uvrstitev centra Rotovž med strateške projekte.
Vladni obisk v Podravju se je začel v znamenju poudarjanja dosežkov aktualne vlade. Minister za okolje Bojan Kumer in ministrica za kulturo Asta Vrečko sta med drugim obiskala mariborski SNG in izpostavila vlaganja v energetsko sanacijo kulturnih ustanov. Sejo vlade pa so zaznamovale napovedi sprememb zdravstvene zakonodaje in ponovna aktivacija sheme skrajšanega delovnega časa ter za Maribor posebej pomembna uvrstitev centra Rotovž med strateške projekte.
Občani Mestne občine Koper, ki so utrpeli škodo v času graditve drugega tira, se bodo povezali v bitki za povrnitev škode. Okoli 100 jih ima v hišah in nepremičninah razpoke in poškodbe, ki jih povezujejo z miniranjem in drugimi deli na trasi med Koprom in Divačo.V oddaji tudi o tem: -Več sredstev za sofinanciranje dograditve Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan. -Domačine v Kožbanskem kotu je razveselilo odprtje ceste. -Na Slovenskem sejmu knjig v Ljubljani tudi raznolika narečna in jezikovna podoba Istre. -Nogometaši Celja in odbojkarji ACH Volleya pred evropskima preizkušnjama.
Občani Mestne občine Koper, ki so utrpeli škodo v času graditve drugega tira, se bodo povezali v bitki za povrnitev škode. Okoli 100 jih ima v hišah in nepremičninah razpoke in poškodbe, ki jih povezujejo z miniranjem in drugimi deli na trasi med Koprom in Divačo.V oddaji tudi o tem: -Več sredstev za sofinanciranje dograditve Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan. -Domačine v Kožbanskem kotu je razveselilo odprtje ceste. -Na Slovenskem sejmu knjig v Ljubljani tudi raznolika narečna in jezikovna podoba Istre. -Nogometaši Celja in odbojkarji ACH Volleya pred evropskima preizkušnjama.
V ponedeljek petletni mandat na položaju ravnateljice ljubljanske Drame začenja Ivana Djilas. Takoj po imenovanju jo je po telefonu poklicala Staša Grahek.
V ponedeljek petletni mandat na položaju ravnateljice ljubljanske Drame začenja Ivana Djilas. Takoj po imenovanju jo je po telefonu poklicala Staša Grahek.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Sodelavec velikih slovaropiscev Zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Povojna vsakdanjost kot literarni motiv Leta 1991 so v laboratoriju za odprte sisteme in mreže na Inštitutu Jožef Štefan v sklopu raziskovalnega projekta postavitve prvega evropskega akademskega in raziskovalnega računalniškega omrežja vzpostavili prvo internetno povezavo v Sloveniji. Prva povezava po internetnem protokolu je stekla po tem, ko so bila pridobljena dovoljenja za prehod IP-paketov prek CERN-a v Ženevi in prek Nemčije do Amsterdama. Za uradni datum prihoda prve internetne povezave v Slovenijo zato velja 27. november 1991, ko so bili paketki IP iz Ljubljane sprejeti v usmerjevalniku na Inštitutu za fiziko in matematiko v Amsterdamu. Slovenija se je tako uvrstila med prve digitalne sile takratnega časa, saj je internetno povezavo tedaj imelo le 16 držav na svetu.
Sodelavec velikih slovaropiscev Zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Povojna vsakdanjost kot literarni motiv Leta 1991 so v laboratoriju za odprte sisteme in mreže na Inštitutu Jožef Štefan v sklopu raziskovalnega projekta postavitve prvega evropskega akademskega in raziskovalnega računalniškega omrežja vzpostavili prvo internetno povezavo v Sloveniji. Prva povezava po internetnem protokolu je stekla po tem, ko so bila pridobljena dovoljenja za prehod IP-paketov prek CERN-a v Ženevi in prek Nemčije do Amsterdama. Za uradni datum prihoda prve internetne povezave v Slovenijo zato velja 27. november 1991, ko so bili paketki IP iz Ljubljane sprejeti v usmerjevalniku na Inštitutu za fiziko in matematiko v Amsterdamu. Slovenija se je tako uvrstila med prve digitalne sile takratnega časa, saj je internetno povezavo tedaj imelo le 16 držav na svetu.
Petra Meterc se je pogovarjala s Petro Seliškar, režiserko, scenaristko in producentko, avtorico večkrat nagrajenega filma Gora se ne bo premaknila. Petra Seliškar je v gorah Severne Makedonije preživela pet poletij; nastala sta dva filma Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice, ki je namenjen mladim. Ton in montaža Tobert Markoč.
Petra Meterc se je pogovarjala s Petro Seliškar, režiserko, scenaristko in producentko, avtorico večkrat nagrajenega filma Gora se ne bo premaknila. Petra Seliškar je v gorah Severne Makedonije preživela pet poletij; nastala sta dva filma Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice, ki je namenjen mladim. Ton in montaža Tobert Markoč.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Vladno sejo v Mariboru zaznamovale napovedi sprememb zdravstvene zakonodaje. - V Mariboru bodo prižgali praznično razsvetljavo. - Karmina Šilec bo nocoj premierno predstavila umetniški projekt Data vrt.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Vladno sejo v Mariboru zaznamovale napovedi sprememb zdravstvene zakonodaje. - V Mariboru bodo prižgali praznično razsvetljavo. - Karmina Šilec bo nocoj premierno predstavila umetniški projekt Data vrt.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zakaj se generacija, ki šele stopa v odraslost, vse pogosteje odloča za estetske posege in celo plastične operacije? Plastični kirurgi po svetu opozarjajo, da se starostna meja njihovih pacientov hitro niža, vse večkrat se zanje namreč odločajo najstniki in mladi odrasli, še preden se v svojem telesu zares počutijo domače.
Zakaj se generacija, ki šele stopa v odraslost, vse pogosteje odloča za estetske posege in celo plastične operacije? Plastični kirurgi po svetu opozarjajo, da se starostna meja njihovih pacientov hitro niža, vse večkrat se zanje namreč odločajo najstniki in mladi odrasli, še preden se v svojem telesu zares počutijo domače.
Tokratna gostja rubrike To smo mi je glasbena redaktorica Aleksandra Saša Kukovič. Dolgoletna glasbena opremljevalka in avtorica oddaje Zavrtimo nazaj je med drugim povedala, kako zahtevno je izbirati glasbo za radijski program.
Tokratna gostja rubrike To smo mi je glasbena redaktorica Aleksandra Saša Kukovič. Dolgoletna glasbena opremljevalka in avtorica oddaje Zavrtimo nazaj je med drugim povedala, kako zahtevno je izbirati glasbo za radijski program.
Geslo letošnjega 41. Slovenskega knjižnega sejma je: Branje je potovanje. Iz Arsovega studia smo potovali po knjižnem sejmu in skozi zanimive nove izdaje. Prva, ki smo jo predstavili, je delo znamenite svetovne popotnice Alme Karlin. Njeno rojstno Celje je letos tudi mesto v gosteh knjižnega sejma. Pisateljičino drugo ime je bilo Maksimilijana – dobila ga je po zavetniku Celja, svetem Maksimilijanu. Roman o tem svetniku (Maksimilijan Celjski) je napisala leta 1938, prvič pa je izšel letos. Prevedla ga je Jerneja Jezernik. S prevajalko smo se pogovarjali o Alminem pisanju tega romana skozi prizmo njenega iskanja resnice; pisanju v letu 1938, ko so se nad Evropo zbirale temne sence nacifašizma; in drugih zanimivostih iz Alminega življenja. Prevajalka je povedala, da se je novinarka Anne Marie Kraatz leta 1934 odpravila na dolgo pešačenje iz Finske do Celja. Tam je naredila intervju z Almo Karlin in pri njej potem ostala devet mesecev.
Geslo letošnjega 41. Slovenskega knjižnega sejma je: Branje je potovanje. Iz Arsovega studia smo potovali po knjižnem sejmu in skozi zanimive nove izdaje. Prva, ki smo jo predstavili, je delo znamenite svetovne popotnice Alme Karlin. Njeno rojstno Celje je letos tudi mesto v gosteh knjižnega sejma. Pisateljičino drugo ime je bilo Maksimilijana – dobila ga je po zavetniku Celja, svetem Maksimilijanu. Roman o tem svetniku (Maksimilijan Celjski) je napisala leta 1938, prvič pa je izšel letos. Prevedla ga je Jerneja Jezernik. S prevajalko smo se pogovarjali o Alminem pisanju tega romana skozi prizmo njenega iskanja resnice; pisanju v letu 1938, ko so se nad Evropo zbirale temne sence nacifašizma; in drugih zanimivostih iz Alminega življenja. Prevajalka je povedala, da se je novinarka Anne Marie Kraatz leta 1934 odpravila na dolgo pešačenje iz Finske do Celja. Tam je naredila intervju z Almo Karlin in pri njej potem ostala devet mesecev.
Zbor in Filharmonija Brno sta gostovala v Mariboru in Ljubljani.
Zbor in Filharmonija Brno sta gostovala v Mariboru in Ljubljani.
Politik, sociolog, teolog, pisatelj, časnikar in publicist Janez Evangelist Krek je po maturi v Ljubljani stopil v bogoslovje in bil leta 1888 posvečen v duhovnika. Škof Jakob Missia ga je poslal na višji teološki študij na Dunaj. Tam se je seznanil s krščanskosocialnim gibanjem in ga prenesel v domovino. V obdobju hude gospodarske krize, ki je na Slovenskem povzročila propad številnih kmetij in sprožila množično izseljevanje, so na podeželju začele nastajati številne kreditne in druge kmečke zadruge, ustanovljene po Raiffeisnovih načelih, z nizkimi deleži, neomejenim jamstvom in ožjim poslovnim območjem. Kreditnemu zadružništvu je uspelo znižati obrestne mere, zagotoviti kmetom dostop do kreditov in izkoreniniti oderuštvo. Zadružništvo je imel za najbolj tipično krščansko gospodarsko ureditev, ker goji duha vzajemnosti in medsebojne pomoči, to pa se ujema z osnovno evangeljsko zapovedjo medsebojne ljubezni. Značilnost Krekovih zadrug je bila, da je bil njihov prvi in edini namen korist kmečkega ljudstva.
Politik, sociolog, teolog, pisatelj, časnikar in publicist Janez Evangelist Krek je po maturi v Ljubljani stopil v bogoslovje in bil leta 1888 posvečen v duhovnika. Škof Jakob Missia ga je poslal na višji teološki študij na Dunaj. Tam se je seznanil s krščanskosocialnim gibanjem in ga prenesel v domovino. V obdobju hude gospodarske krize, ki je na Slovenskem povzročila propad številnih kmetij in sprožila množično izseljevanje, so na podeželju začele nastajati številne kreditne in druge kmečke zadruge, ustanovljene po Raiffeisnovih načelih, z nizkimi deleži, neomejenim jamstvom in ožjim poslovnim območjem. Kreditnemu zadružništvu je uspelo znižati obrestne mere, zagotoviti kmetom dostop do kreditov in izkoreniniti oderuštvo. Zadružništvo je imel za najbolj tipično krščansko gospodarsko ureditev, ker goji duha vzajemnosti in medsebojne pomoči, to pa se ujema z osnovno evangeljsko zapovedjo medsebojne ljubezni. Značilnost Krekovih zadrug je bila, da je bil njihov prvi in edini namen korist kmečkega ljudstva.
Mogoče ne kupovati pomnilnika in SSD shramb, ker so cene podivjale. Kriva je seveda norija pri izdelavi procesorjev za "umetno inteligenco", ki zahteva vedno več razpoložljivih kapacitet. Potem pa še o polnjenju naprav le na 80. odstotkov.
Mogoče ne kupovati pomnilnika in SSD shramb, ker so cene podivjale. Kriva je seveda norija pri izdelavi procesorjev za "umetno inteligenco", ki zahteva vedno več razpoložljivih kapacitet. Potem pa še o polnjenju naprav le na 80. odstotkov.
Danes predstavljamo zgodovinski roman Dragana Potočnika MORPORUK – o Mariboru leta 1532, ko je bilo mesto pred največjo preizkušnjo v svoji zgodovini. Knjiga je izšla pri založbi Pivec. September leta 1532. Turki so pred vrati Maribora. Vodi jih sam Sulejman Veličastni. Z vidika zgodovine človeštva je to mimobežna epizoda. Za ljudi, ki so bili tam, pa je ta dogodek neskončno več. In prav o njih piše Dragan Potočnik … Ne v črno-beli maniri zgodb o junakih in strahopetcih, ljubezni in sovraštvu ter zvestobi in izdaji. Potočnik svojim junakom dovoli, da so ljudje. Kajti naj bodo na tej ali oni strani zidu, vsi so del iste zgodbe. Zgodbe, ki je iz zornega kota zgodovine človeštva epizoda, zanje pa neskončno več; zgodbe, ki je večna, vedno ista in vselej drugačna, predvsem pa brez izjeme kompleksna in večplastna. Ker »sovraštvo, ki ga gojimo, ni vedno naše lastno. Včasih ga podedujemo. In morda ga lahko tudi odložimo.« Pisateljski in raziskovalski eros napolnjujeta tudi strani Potočnikovega romana Morporuk. Turško obleganje Maribora, ki se je dogajalo leta 1532, petsto let kasneje pa smo ga malodane pozabili, je avtor raziskal do podrobnosti, a ne samo zato, da bi nam predočil njegovo kronologijo.
Danes predstavljamo zgodovinski roman Dragana Potočnika MORPORUK – o Mariboru leta 1532, ko je bilo mesto pred največjo preizkušnjo v svoji zgodovini. Knjiga je izšla pri založbi Pivec. September leta 1532. Turki so pred vrati Maribora. Vodi jih sam Sulejman Veličastni. Z vidika zgodovine človeštva je to mimobežna epizoda. Za ljudi, ki so bili tam, pa je ta dogodek neskončno več. In prav o njih piše Dragan Potočnik … Ne v črno-beli maniri zgodb o junakih in strahopetcih, ljubezni in sovraštvu ter zvestobi in izdaji. Potočnik svojim junakom dovoli, da so ljudje. Kajti naj bodo na tej ali oni strani zidu, vsi so del iste zgodbe. Zgodbe, ki je iz zornega kota zgodovine človeštva epizoda, zanje pa neskončno več; zgodbe, ki je večna, vedno ista in vselej drugačna, predvsem pa brez izjeme kompleksna in večplastna. Ker »sovraštvo, ki ga gojimo, ni vedno naše lastno. Včasih ga podedujemo. In morda ga lahko tudi odložimo.« Pisateljski in raziskovalski eros napolnjujeta tudi strani Potočnikovega romana Morporuk. Turško obleganje Maribora, ki se je dogajalo leta 1532, petsto let kasneje pa smo ga malodane pozabili, je avtor raziskal do podrobnosti, a ne samo zato, da bi nam predočil njegovo kronologijo.
Silvestra Gorjup je že 21 let aktivna prostovoljka in pokrajinska koordinatorica programa Starejši za starejše v Spodnjem Podravju in si prizadeva za večjo blaginjo starejših na področju zdravstva in sociale. Že pred upokojitvijo je z delovanjem v različnih telesih in tudi na delovnem mestu skrbela za področje sociale, delala z ljudmi in za ljudi. Za prostovoljsko delo je prejela že več nagrad, nazadnje spomladi priznanje za naj mentorico prostovoljcev za leto 2024. Vodi Zlati kotiček na Ptuju, ki je rezultat sodelovanja prostovoljskega zavoda Zlata mreža in Zveze društev upokojencev Slovenije pri projektu Starejši za starejše. S Silvestro Gorjup se je pogovarjala Irena Kodrič Cizerl.
Silvestra Gorjup je že 21 let aktivna prostovoljka in pokrajinska koordinatorica programa Starejši za starejše v Spodnjem Podravju in si prizadeva za večjo blaginjo starejših na področju zdravstva in sociale. Že pred upokojitvijo je z delovanjem v različnih telesih in tudi na delovnem mestu skrbela za področje sociale, delala z ljudmi in za ljudi. Za prostovoljsko delo je prejela že več nagrad, nazadnje spomladi priznanje za naj mentorico prostovoljcev za leto 2024. Vodi Zlati kotiček na Ptuju, ki je rezultat sodelovanja prostovoljskega zavoda Zlata mreža in Zveze društev upokojencev Slovenije pri projektu Starejši za starejše. S Silvestro Gorjup se je pogovarjala Irena Kodrič Cizerl.
Kaj storiti, ko izveste, da vaš otrok ali partner uživa prepovedane droge? Kako zasvojeno osebo podpreti, da začne razmišljati o drugačnem življenju? Zasvojenost ne prizadene le posameznika, temveč celotno družino, zato je vključevanje svojcev ključni del celostnega pristopa, je v oddaji povedala Helena Boštjančič Škrlj iz društva Projekt Človek.
Kaj storiti, ko izveste, da vaš otrok ali partner uživa prepovedane droge? Kako zasvojeno osebo podpreti, da začne razmišljati o drugačnem življenju? Zasvojenost ne prizadene le posameznika, temveč celotno družino, zato je vključevanje svojcev ključni del celostnega pristopa, je v oddaji povedala Helena Boštjančič Škrlj iz društva Projekt Človek.
Rodion Ščedrin je gojil veliko strast do uglasbljanja največjih mojstrovin ruske književnosti 19. stoletja in ena dolgoletnih tovrstnih strasti je bila namenjena prav Tolstojevi Ani Karenini. Ta danes že ikonična ljubezenska zgodba je Ščedrina zaposlovala že sredi šestdesetih let, ko ga je veliki sovjetski filmski režiser Aleksander Zarhij vključil v danes že legendarni projekt ekranizacije še druge velike Tolstojeve mojstrovine, ki je leta 1967 sledila Vojni in miru Sergeja Bondarčuka. Sovjetska zveza Brežnjeva pri obeh projektih ni varčevala s sredstvi in ustvarjalcem so bila omogočena v skorajda neomejeni količini. Ob tej priložnosti je tudi v glasbenem pogledu nastala že večina zvočnega gradiva, ki je pol desetletja pozneje doživelo preobrazbo, delno pa tudi razvoj v celovečerni balet v dveh dejanjih s prvo izvedbo nikjer drugje kot na odru Bolšoj teatra z Majo Plisecko v naslovni vlogi, obenem pa z njo tudi prvič kot v vlogi koreografinje celotne predstave.
Rodion Ščedrin je gojil veliko strast do uglasbljanja največjih mojstrovin ruske književnosti 19. stoletja in ena dolgoletnih tovrstnih strasti je bila namenjena prav Tolstojevi Ani Karenini. Ta danes že ikonična ljubezenska zgodba je Ščedrina zaposlovala že sredi šestdesetih let, ko ga je veliki sovjetski filmski režiser Aleksander Zarhij vključil v danes že legendarni projekt ekranizacije še druge velike Tolstojeve mojstrovine, ki je leta 1967 sledila Vojni in miru Sergeja Bondarčuka. Sovjetska zveza Brežnjeva pri obeh projektih ni varčevala s sredstvi in ustvarjalcem so bila omogočena v skorajda neomejeni količini. Ob tej priložnosti je tudi v glasbenem pogledu nastala že večina zvočnega gradiva, ki je pol desetletja pozneje doživelo preobrazbo, delno pa tudi razvoj v celovečerni balet v dveh dejanjih s prvo izvedbo nikjer drugje kot na odru Bolšoj teatra z Majo Plisecko v naslovni vlogi, obenem pa z njo tudi prvič kot v vlogi koreografinje celotne predstave.
Vlada je na terenskem obisku v Podravje. Premierja in njegovo ekipo nestrpno pričakujejo predvsem na mariborski občini, saj naj bi ministrice in ministri potrdili dodatno 21-milijonsko sofinanciranje projekta Center Rotovž. Sicer pa bodo predstavniki lokalnih skupnosti, javnih ustanov in gospodarstveniki izvršni veji oblasti predstavili težave, s katerimi se soočajo.
Vlada je na terenskem obisku v Podravje. Premierja in njegovo ekipo nestrpno pričakujejo predvsem na mariborski občini, saj naj bi ministrice in ministri potrdili dodatno 21-milijonsko sofinanciranje projekta Center Rotovž. Sicer pa bodo predstavniki lokalnih skupnosti, javnih ustanov in gospodarstveniki izvršni veji oblasti predstavili težave, s katerimi se soočajo.
Odbojkarji ACH Volleyja bodo zvečer na povratni tekmi zadnjega kvalifikacijskega kroga lige prvakov gostili klub Radnički. S prve tekme v Srbiji imajo visoko prednost. Mariborčanke pa so že včeraj začele skupinski del pokala evropske odbojkarske zveze. V dopoldanskih športnih minutah se posvetimo še hokeju na ledu in domači tekmi Olimpije proti vodilni ekipi regionalne lige.
Odbojkarji ACH Volleyja bodo zvečer na povratni tekmi zadnjega kvalifikacijskega kroga lige prvakov gostili klub Radnički. S prve tekme v Srbiji imajo visoko prednost. Mariborčanke pa so že včeraj začele skupinski del pokala evropske odbojkarske zveze. V dopoldanskih športnih minutah se posvetimo še hokeju na ledu in domači tekmi Olimpije proti vodilni ekipi regionalne lige.
Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej se je najprej uveljavila kot avtorica dramskih besedil. V tridesetletnem obdobju, kar slovenski dijaki in dijakinje pišejo maturitetni esej, je bila kot avtorica dramskega besedila Naše skladišče(šele!) druga slovenska pisateljica, o katere delu so pisali esej. Toda Tjaša Mislèj ni le dobra dramatičarka, ampak tudi dobra pisateljica kratkih zgodb. To dokazuje njena prva zbirka z naslovom Ocean na steni, objavljena v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi. Objavljene zgodbe imajo kar nekaj skupnih imenovalcev. Vsaka zgodba ima naslov po glavni ženski junakinji (izjema je morda zgodba Ula; naslovna junakinja s strani opazuje mamo in očeta ter njun odnos, v ospredje pa stopi šele v zadnjih vrsticah); junakinje zgodb se morajo odločiti oziroma se odločijo za spremembo; predvsem pa pisateljica z izjemno pripovedno prepričljivostjo slika njihove usode, ko težki situaciji sledi še težja, do konca. Tudi konec zgodbe izpelje pisateljica zelo učinkovito: ne ponuja čira-čara nenadnega preobrata, ampak z odprtostjo konca samo še stopnjuje junakinjino stisko. Zato je pisateljici uspel veliki met: dosledno piše o ženskih usodah in njihovih stiskah, vendar ne črno-belo. Več o zbirki in še čem pove Tjaša Mislej v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz zgodbe Hana, zgodbe o mladi ženski, ki se odloči za splav. Nikar ne zamudite.
Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej se je najprej uveljavila kot avtorica dramskih besedil. V tridesetletnem obdobju, kar slovenski dijaki in dijakinje pišejo maturitetni esej, je bila kot avtorica dramskega besedila Naše skladišče(šele!) druga slovenska pisateljica, o katere delu so pisali esej. Toda Tjaša Mislèj ni le dobra dramatičarka, ampak tudi dobra pisateljica kratkih zgodb. To dokazuje njena prva zbirka z naslovom Ocean na steni, objavljena v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi. Objavljene zgodbe imajo kar nekaj skupnih imenovalcev. Vsaka zgodba ima naslov po glavni ženski junakinji (izjema je morda zgodba Ula; naslovna junakinja s strani opazuje mamo in očeta ter njun odnos, v ospredje pa stopi šele v zadnjih vrsticah); junakinje zgodb se morajo odločiti oziroma se odločijo za spremembo; predvsem pa pisateljica z izjemno pripovedno prepričljivostjo slika njihove usode, ko težki situaciji sledi še težja, do konca. Tudi konec zgodbe izpelje pisateljica zelo učinkovito: ne ponuja čira-čara nenadnega preobrata, ampak z odprtostjo konca samo še stopnjuje junakinjino stisko. Zato je pisateljici uspel veliki met: dosledno piše o ženskih usodah in njihovih stiskah, vendar ne črno-belo. Več o zbirki in še čem pove Tjaša Mislej v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz zgodbe Hana, zgodbe o mladi ženski, ki se odloči za splav. Nikar ne zamudite.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Belerofont (njegovo ime pomeni »Belerjev ubijalec«) je v grški mitologiji Glavkov sin in Sizifov vnuk ter junak zelo starega korintskega mita. Potem ko je ubil tiranskega korintskega kralja Belerja, je moral, čeprav je s svojim dejanjem mestu pravzaprav storil uslugo, zaradi svojega zločina v izgnanstvo. "Ubijalčevo" zgodbo je na operni oder postavil Josef Mysliveček.
Belerofont (njegovo ime pomeni »Belerjev ubijalec«) je v grški mitologiji Glavkov sin in Sizifov vnuk ter junak zelo starega korintskega mita. Potem ko je ubil tiranskega korintskega kralja Belerja, je moral, čeprav je s svojim dejanjem mestu pravzaprav storil uslugo, zaradi svojega zločina v izgnanstvo. "Ubijalčevo" zgodbo je na operni oder postavil Josef Mysliveček.
Vzgojiteljica Sabina Skok je izdala knjigico z naslovom »Dora gre na Snežnik«. Poučna zgodba najmlajše uči spoštovanja do narave in dediščine, deklica pa na vrhu 1.796 metrov visokega primorskega očaka uživa v čudovitem razgledu in si privošči domače, avtohtone jedi. Ko se s Snežnika spustimo v dolino in se odpravimo proti Krasu, pa lahko tamkajšnje avtohtone jedi in pijačo ter kraško arhitekturo doživljamo na tradicionalnih osmicah. In ker je Kras povezan s kamnom, smo se pozanimali, kam je sežanski Vinakras spravil penino, kjer se bo dve leti starala, in obiskali študenta Višje strokovne šole Sežana, smer kamen, Martina Kandida, ki je na evropskem tekmovanju mladih strokovnjakov v poklicih Euroskills odlično branil slovenske barve.
Vzgojiteljica Sabina Skok je izdala knjigico z naslovom »Dora gre na Snežnik«. Poučna zgodba najmlajše uči spoštovanja do narave in dediščine, deklica pa na vrhu 1.796 metrov visokega primorskega očaka uživa v čudovitem razgledu in si privošči domače, avtohtone jedi. Ko se s Snežnika spustimo v dolino in se odpravimo proti Krasu, pa lahko tamkajšnje avtohtone jedi in pijačo ter kraško arhitekturo doživljamo na tradicionalnih osmicah. In ker je Kras povezan s kamnom, smo se pozanimali, kam je sežanski Vinakras spravil penino, kjer se bo dve leti starala, in obiskali študenta Višje strokovne šole Sežana, smer kamen, Martina Kandida, ki je na evropskem tekmovanju mladih strokovnjakov v poklicih Euroskills odlično branil slovenske barve.
"Prepričan sem, da se bo marca večina ljudi na volišču spet oddala glas proti nečemu", pravi strokovnjak za komunikacijo Dejan Verčič s FDV, ki opozarja, da se v Sloveniji premalo pogovarjamo o res ključnih stvareh za prihodnost države. Kot pravi, se še nismo niti dobro odločili, ali želimo biti del zahodne ali vzhodne Evrope. Zaupanje v institucije pri nas je še vedno na ravni držav jugovzhoda, dodaja. Komu Slovenci sploh zaupamo? Odločanje na nedavnem zakonodajnem referendumu je pokazalo, da niti bralci javnega mnenja ne znajo več pravilno zajeti razpoloženja slovenskega volilnega telesa.
"Prepričan sem, da se bo marca večina ljudi na volišču spet oddala glas proti nečemu", pravi strokovnjak za komunikacijo Dejan Verčič s FDV, ki opozarja, da se v Sloveniji premalo pogovarjamo o res ključnih stvareh za prihodnost države. Kot pravi, se še nismo niti dobro odločili, ali želimo biti del zahodne ali vzhodne Evrope. Zaupanje v institucije pri nas je še vedno na ravni držav jugovzhoda, dodaja. Komu Slovenci sploh zaupamo? Odločanje na nedavnem zakonodajnem referendumu je pokazalo, da niti bralci javnega mnenja ne znajo več pravilno zajeti razpoloženja slovenskega volilnega telesa.
Ortopedska bolnišnica Valdoltra je v začetku meseca novembra v Portorožu in v Valdoltri gostila mednarodni simpozij o sodobnem zdravljenju poškodb in bolezni ramenskega ter kolenskega sklepa SKAA 2025.
Ortopedska bolnišnica Valdoltra je v začetku meseca novembra v Portorožu in v Valdoltri gostila mednarodni simpozij o sodobnem zdravljenju poškodb in bolezni ramenskega ter kolenskega sklepa SKAA 2025.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Vlada prihaja na obisk v Podravje. - v Mariboru prižig lučk in začetek pestrega prazničnega programa. - v Mariboru dve premieri: umetniškega projekta Karmine Šilec in sodobne opere Razcvet.
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Vlada prihaja na obisk v Podravje. - v Mariboru prižig lučk in začetek pestrega prazničnega programa. - v Mariboru dve premieri: umetniškega projekta Karmine Šilec in sodobne opere Razcvet.
Lara Železnik s partnerjem Gašperjem Koscem in argentinsko dogo Elo živi v ribiškem in surferskem mestu Tofino v Kanadi, na otoku Vancouver. V mestecu ni semaforjev, pozimi ima manj kot 3000 prebivalcev, s turisti pa poleti ta številka naraste na približno 30.000. Obiskovalci prihajajo deskat na vodi, opazovat orke in deževni gozd, zelo blizu so tudi črni medvedi in pume, ki kdaj zaidejo celo v mesto. Dom sta Slovenca našla na 13-metrski ladji. Poleg poznavanja tokov in vetrov Pacifika je velik izziv pranje perila, saj se morata za to odpraviti v mestno pralnico. Prednosti pa so izleti, nekaj ur plovbe stran lahko najdeta “zasebne” naravne vroče vrelce.
Lara Železnik s partnerjem Gašperjem Koscem in argentinsko dogo Elo živi v ribiškem in surferskem mestu Tofino v Kanadi, na otoku Vancouver. V mestecu ni semaforjev, pozimi ima manj kot 3000 prebivalcev, s turisti pa poleti ta številka naraste na približno 30.000. Obiskovalci prihajajo deskat na vodi, opazovat orke in deževni gozd, zelo blizu so tudi črni medvedi in pume, ki kdaj zaidejo celo v mesto. Dom sta Slovenca našla na 13-metrski ladji. Poleg poznavanja tokov in vetrov Pacifika je velik izziv pranje perila, saj se morata za to odpraviti v mestno pralnico. Prednosti pa so izleti, nekaj ur plovbe stran lahko najdeta “zasebne” naravne vroče vrelce.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ameriški pesnik John Lawrence Ashbery (1927–2017), ki je objavil več kot 20 samostojnih pesniških zbirk, velja za najpomembnejšega predstavnika tako imenovane Newyorške pesniške šole. Ena izmed značilnosti njegove poezije je plastenje plasti, tako v tradicionalnih pesmih kot v bolj hermetično eksperimentalnih. Pesem iz njegove 14. zbirke Diagram porečja je poslovenil Jernej Županič. Interpretira Željko Hrs, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Ameriški pesnik John Lawrence Ashbery (1927–2017), ki je objavil več kot 20 samostojnih pesniških zbirk, velja za najpomembnejšega predstavnika tako imenovane Newyorške pesniške šole. Ena izmed značilnosti njegove poezije je plastenje plasti, tako v tradicionalnih pesmih kot v bolj hermetično eksperimentalnih. Pesem iz njegove 14. zbirke Diagram porečja je poslovenil Jernej Županič. Interpretira Željko Hrs, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Pripotovali smo do zadnje, četrte epizode v naši mini Novembrski seriji, ki govori o staranju in dolgoživosti. Kot smo se naučili, je bistveno tudi vprašanje – zdravoživosti. Pravzaprav bi to moral biti kar cilj – da živimo čim dlje, čim bolj zdravo. Doslej smo že slišali svetovno priznane strokovnjake na področju staranja: zaslužnega profesorja Claudia Franceschija iz Bologne, prod. Dr. Vero Gorbunovo iz Rochestra ZDA, prof. dr. Bjoerna Schumacherja iz Koelna iz Nemčije, v pretekli epizodi sta nastopila prof. dr. Elsa Logarinho in prof. dr. João Pedro de Magalhães. Prva deluje v Portu, drugi v Birminghamu. Da pa slednje ne bo samo plovba v neznano, danes gostimo še nevroznanstvenico, prof. dr. Luizo Lopes, ki na Gulbenkianovem inštitutu za molekularno biologijo vodi nevroznanstveni laboratorij, zlasti pa jo zanima nevrofiziologija staranja, kognicija in spomin. Za piko na i torej tokrat v ospredju – eni in edini možgani.
Pripotovali smo do zadnje, četrte epizode v naši mini Novembrski seriji, ki govori o staranju in dolgoživosti. Kot smo se naučili, je bistveno tudi vprašanje – zdravoživosti. Pravzaprav bi to moral biti kar cilj – da živimo čim dlje, čim bolj zdravo. Doslej smo že slišali svetovno priznane strokovnjake na področju staranja: zaslužnega profesorja Claudia Franceschija iz Bologne, prod. Dr. Vero Gorbunovo iz Rochestra ZDA, prof. dr. Bjoerna Schumacherja iz Koelna iz Nemčije, v pretekli epizodi sta nastopila prof. dr. Elsa Logarinho in prof. dr. João Pedro de Magalhães. Prva deluje v Portu, drugi v Birminghamu. Da pa slednje ne bo samo plovba v neznano, danes gostimo še nevroznanstvenico, prof. dr. Luizo Lopes, ki na Gulbenkianovem inštitutu za molekularno biologijo vodi nevroznanstveni laboratorij, zlasti pa jo zanima nevrofiziologija staranja, kognicija in spomin. Za piko na i torej tokrat v ospredju – eni in edini možgani.
V nedeljo se bo začel adventni čas, čas pričakovanja. V tokratni jezikovni rubriki nam bo dr. Jožica Škofic, dialektologinja in predavateljica na FHŠ UP, predstavila različne narečne izraze, s katerimi v Sloveniji poimenujemo advent.
V nedeljo se bo začel adventni čas, čas pričakovanja. V tokratni jezikovni rubriki nam bo dr. Jožica Škofic, dialektologinja in predavateljica na FHŠ UP, predstavila različne narečne izraze, s katerimi v Sloveniji poimenujemo advent.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Tako imenovani Šutarjev zakon med drugim uvaja možnost vstopa v stanovanja brez sodne odredbe in tehnični nadzor na varnostno tveganih območjih. Specialist za kazensko pravo Blaž Kovačič Mlinar pravi, da bodo v vseh odprtih zadevah kazniva dejanja postala prekrški. V oddaji tudi o tem: -Piranski občinski svet se je seznanil s proračunom za prihodnje leto. -V Brdih odprli cesto proti Kožbanskemu kotu. -Pred zaključkom Evropske prestolnice kulture so končno tudi uradno odprli EPIC center. -V Kulturnem domu Nova Gorica so razglasili štiri finaliste 10. mednarodnega tekmovanja SAXGO 25. -Anže Lanišek je dobil tekmo smučarskih skakalcev v Falunu.
Tako imenovani Šutarjev zakon med drugim uvaja možnost vstopa v stanovanja brez sodne odredbe in tehnični nadzor na varnostno tveganih območjih. Specialist za kazensko pravo Blaž Kovačič Mlinar pravi, da bodo v vseh odprtih zadevah kazniva dejanja postala prekrški. V oddaji tudi o tem: -Piranski občinski svet se je seznanil s proračunom za prihodnje leto. -V Brdih odprli cesto proti Kožbanskemu kotu. -Pred zaključkom Evropske prestolnice kulture so končno tudi uradno odprli EPIC center. -V Kulturnem domu Nova Gorica so razglasili štiri finaliste 10. mednarodnega tekmovanja SAXGO 25. -Anže Lanišek je dobil tekmo smučarskih skakalcev v Falunu.
Bobnar Brian Blade, kontrabasist Christian McBride in pianist Chick Corea so skupaj delovali od leta 2013 in izdali tri plošče.
Bobnar Brian Blade, kontrabasist Christian McBride in pianist Chick Corea so skupaj delovali od leta 2013 in izdali tri plošče.
Od danes velja tako imenovani Šutarjev zakon. Med drugim prinaša dodatna policijska pooblastila ter prekvalifikacijo malih tatvin in poškodovanja tuje stvari iz kaznivih dejanj v prekrške. Stroka meni, da bo to povzročilo zmedo. Znane bodo panoge, ki bodo upravičene do državnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. V streljanju blizu Bele hiše huje ranjena pripadnika nacionalne garde, osumljenec naj bi prišel v ZDA iz Afganistana. V nekdanjih skladiščnih prostorih Slovenskih železnic na novogoriški železniški postaji odprli razstavo o meji in mestu na meji
Od danes velja tako imenovani Šutarjev zakon. Med drugim prinaša dodatna policijska pooblastila ter prekvalifikacijo malih tatvin in poškodovanja tuje stvari iz kaznivih dejanj v prekrške. Stroka meni, da bo to povzročilo zmedo. Znane bodo panoge, ki bodo upravičene do državnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. V streljanju blizu Bele hiše huje ranjena pripadnika nacionalne garde, osumljenec naj bi prišel v ZDA iz Afganistana. V nekdanjih skladiščnih prostorih Slovenskih železnic na novogoriški železniški postaji odprli razstavo o meji in mestu na meji
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.