Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
William Edgar Stafford (1914–1993) je eden izmed klasikov sodobne ameriške poezije in tudi eden najplodovitejših avtorjev – napisal je več kot 60 knjig, čeprav je svojo prvo knjigo objavil šele pri 46 letih. Stafford, mnogi ga vzporejajo z Robertom Frostom, v pesmih izhaja iz vsakdanjih situacij in posameznosti v njihovi neposrednosti. Jezik njegove poezije se v tonu in načinu izreke včasih približa pogovornemu, tudi zato se le-ta lahko zdi lahkotnejša, kot v resnici je. Prevajalka: Tina Kozin; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Primož Pirnat; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; produkcija 2017.
William Edgar Stafford (1914–1993) je eden izmed klasikov sodobne ameriške poezije in tudi eden najplodovitejših avtorjev – napisal je več kot 60 knjig, čeprav je svojo prvo knjigo objavil šele pri 46 letih. Stafford, mnogi ga vzporejajo z Robertom Frostom, v pesmih izhaja iz vsakdanjih situacij in posameznosti v njihovi neposrednosti. Jezik njegove poezije se v tonu in načinu izreke včasih približa pogovornemu, tudi zato se le-ta lahko zdi lahkotnejša, kot v resnici je. Prevajalka: Tina Kozin; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Primož Pirnat; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; produkcija 2017.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Onkološki oddelek mariborskega kliničnega centra je danes prejel prvega od štirih novih linearnih pospeševalnikov. Posebno za severovzhodno Slovenijo je to izjemna pridobitev, s katero bodo lahko od aprila zdravili več bolnikov. obravnave pa bodo tudi učinkovitejše.
Onkološki oddelek mariborskega kliničnega centra je danes prejel prvega od štirih novih linearnih pospeševalnikov. Posebno za severovzhodno Slovenijo je to izjemna pridobitev, s katero bodo lahko od aprila zdravili več bolnikov. obravnave pa bodo tudi učinkovitejše.
Trije navihanci, zaradi pomanjkanja snega, že težko čakajo pomlad … Pripoveduje: Boris Ostan. Napisala: Zlata Volarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Trije navihanci, zaradi pomanjkanja snega, že težko čakajo pomlad … Pripoveduje: Boris Ostan. Napisala: Zlata Volarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Avtorja v zvočni impresiji s filozofsko-poetičnim premislekom o rezijanski ljudski pesmi, ki se s svojimi štirimi konci vsakič drugače konča, zajemata prvinske odmeve mitov o usodi sveta. Režiser: Matjaž Jarc Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena svetovalka: Jasna Vidakovič Interpreta – Kristijan Muck in Nadja Jarc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2005 v koprodukciji Radia Slovenija in Zavoda za ustvarjalnost Hymnos
Avtorja v zvočni impresiji s filozofsko-poetičnim premislekom o rezijanski ljudski pesmi, ki se s svojimi štirimi konci vsakič drugače konča, zajemata prvinske odmeve mitov o usodi sveta. Režiser: Matjaž Jarc Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena svetovalka: Jasna Vidakovič Interpreta – Kristijan Muck in Nadja Jarc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2005 v koprodukciji Radia Slovenija in Zavoda za ustvarjalnost Hymnos
Domen Prevc je z močno prednostjo v Willingenu dosegel novo zmago v smučarskih skokih. Na istem prizorišču je pred tem novo medaljo osvojila tudi Nika Prevc - tokrat srebrnega leska. Zmagoslavni dan športa sicer zaznamuje tudi žalostna vest, da je umrla nekdanja alpska smučarka Nataša Bokal. V dveh tekmovalnih desetletjih je med drugim leta 1991 postala svetovna podprvakinja v slalomu, ob tem pa tudi prejemnica Bloudkove nagrade in prva športnica leta v samostojni Sloveniji. V oddaji tudi o tem: - Po pismu podpore vladnim ukrepom odstopili predsednik in člani upravnega odbora Kluba slovenskih podjetnikov. - Kijev odprt za nadaljnja pogajanja za končanje vojne, na njih želi tudi udeležbo Evrope. - Izolska bolnišnica išče rešitve po odhodu dveh ginekologinj.
Domen Prevc je z močno prednostjo v Willingenu dosegel novo zmago v smučarskih skokih. Na istem prizorišču je pred tem novo medaljo osvojila tudi Nika Prevc - tokrat srebrnega leska. Zmagoslavni dan športa sicer zaznamuje tudi žalostna vest, da je umrla nekdanja alpska smučarka Nataša Bokal. V dveh tekmovalnih desetletjih je med drugim leta 1991 postala svetovna podprvakinja v slalomu, ob tem pa tudi prejemnica Bloudkove nagrade in prva športnica leta v samostojni Sloveniji. V oddaji tudi o tem: - Po pismu podpore vladnim ukrepom odstopili predsednik in člani upravnega odbora Kluba slovenskih podjetnikov. - Kijev odprt za nadaljnja pogajanja za končanje vojne, na njih želi tudi udeležbo Evrope. - Izolska bolnišnica išče rešitve po odhodu dveh ginekologinj.
Slovenski novinar in pisatelj France Novšak se je rodil 27. januarja 1916 v Ljubljani. Študiral je pravo in se po koncu 2. svetovne vojne zaposlil kot novinar pri Slovenskem poročevalcu. Do upokojitve je delal v kulturnih uredništvih Ljubljanskega dnevnika, Ljudske pravice in Dela. Tik pred drugo svetovno vojno je vzbudil pozornost z romanom Dečki, ki govori o ljubezenskem razmerju med dijakoma v katoliškem internatu. Po tem romanu je Stanko Jost leta 1976 posnel tudi film. France Novšak je pisal mladinsko literaturo, posvetil pa se je tudi slovarskemu delu, sestavil je makedonsko-slovenski in albansko-slovenski slovar. Poleg romana Dečki je objavil leta 1940 še roman Hudobni angeli z avtobiografskimi potezami in leta 1944 v času kulturnega molka roman Globoko jezero o romantičnem pojmovanju ljubezni in iskanju ideala. Ob 110. obletnici Novšakovega rojstva smo izbrali odlomka z začetka in konca romana. Igralec Branko Jordan, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2016.
Slovenski novinar in pisatelj France Novšak se je rodil 27. januarja 1916 v Ljubljani. Študiral je pravo in se po koncu 2. svetovne vojne zaposlil kot novinar pri Slovenskem poročevalcu. Do upokojitve je delal v kulturnih uredništvih Ljubljanskega dnevnika, Ljudske pravice in Dela. Tik pred drugo svetovno vojno je vzbudil pozornost z romanom Dečki, ki govori o ljubezenskem razmerju med dijakoma v katoliškem internatu. Po tem romanu je Stanko Jost leta 1976 posnel tudi film. France Novšak je pisal mladinsko literaturo, posvetil pa se je tudi slovarskemu delu, sestavil je makedonsko-slovenski in albansko-slovenski slovar. Poleg romana Dečki je objavil leta 1940 še roman Hudobni angeli z avtobiografskimi potezami in leta 1944 v času kulturnega molka roman Globoko jezero o romantičnem pojmovanju ljubezni in iskanju ideala. Ob 110. obletnici Novšakovega rojstva smo izbrali odlomka z začetka in konca romana. Igralec Branko Jordan, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2016.
Ob olimpijskem odštevanju do začetka ZOI bosta v dopoldanski športni oddaji tudi prispevka po mešani tekmi smučarskih skakalcev v Willingenu za svetovni pokal in pred domačo tekmo deskarjev na snegu za svetovni pokal na Rogli.
Ob olimpijskem odštevanju do začetka ZOI bosta v dopoldanski športni oddaji tudi prispevka po mešani tekmi smučarskih skakalcev v Willingenu za svetovni pokal in pred domačo tekmo deskarjev na snegu za svetovni pokal na Rogli.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Obujamo legendo o Enejevem potomcu Brutu, ki naj bi po zapisih škofa Geoffreyja Monmouthskega v zgodovinskem spisu Historia Regum Britanniae s svojimi pobeglimi trojanskimi tovariši pristal na angleških obalah in se naselil na otoku, ki se je tedaj imenoval Albion. Nadalje osvetljujemo pripoved o Kralju Arturju in vitezih svetega grala ter tisto različico zgodbe, ki jo je zapisal Chrétien de Troyes v romanu, ki slavi neubranljivo strast in viteško ljubezen enega od vitezov okrogle mize Lancelota z Jezera do kraljice Genever. 31. sprehod po svetu domišljije s Carlom de Incontrero, s tem pa tudi celoten ciklus Na krilih pesmi, sklepamo z eno najslavnejših ljubezenskih zgodb, tisto o Tristanu in Izoldi. Spremlja nas glasba anonimnih avtorjev iz 12., 13. oziroma 14. stoletja, Henryja Purcella, Ernesta Chaussona, Nigela Clarka in Richarda Wagnerja.
Obujamo legendo o Enejevem potomcu Brutu, ki naj bi po zapisih škofa Geoffreyja Monmouthskega v zgodovinskem spisu Historia Regum Britanniae s svojimi pobeglimi trojanskimi tovariši pristal na angleških obalah in se naselil na otoku, ki se je tedaj imenoval Albion. Nadalje osvetljujemo pripoved o Kralju Arturju in vitezih svetega grala ter tisto različico zgodbe, ki jo je zapisal Chrétien de Troyes v romanu, ki slavi neubranljivo strast in viteško ljubezen enega od vitezov okrogle mize Lancelota z Jezera do kraljice Genever. 31. sprehod po svetu domišljije s Carlom de Incontrero, s tem pa tudi celoten ciklus Na krilih pesmi, sklepamo z eno najslavnejših ljubezenskih zgodb, tisto o Tristanu in Izoldi. Spremlja nas glasba anonimnih avtorjev iz 12., 13. oziroma 14. stoletja, Henryja Purcella, Ernesta Chaussona, Nigela Clarka in Richarda Wagnerja.
Dobre novice – se imenuje zgodnja sobotna popoldanska ura na programu Radia Koper. V njej želimo spodbujati k pozornosti do prijaznosti, požrtvovalnosti, solidarnosti, pomoči drugim in skupnosti, pa še bi lahko naštevali. V času, ko nas vsak dan preseneti kaj slabega, se nam zdi pozornost do dobrega še toliko bolj potrebna. Naš sopotnik je bil tokrat tudi Milan Petrovič. Ime bo zvenelo znano vsem ljubiteljem slovenske rock in pop glasbe, saj velja za prvega slovenskega rockerja. A večina ne pozna seznama dobrih del, ki jih vsakodnevno ustvarja pri svojih khm-inosemdesetih letih.
Dobre novice – se imenuje zgodnja sobotna popoldanska ura na programu Radia Koper. V njej želimo spodbujati k pozornosti do prijaznosti, požrtvovalnosti, solidarnosti, pomoči drugim in skupnosti, pa še bi lahko naštevali. V času, ko nas vsak dan preseneti kaj slabega, se nam zdi pozornost do dobrega še toliko bolj potrebna. Naš sopotnik je bil tokrat tudi Milan Petrovič. Ime bo zvenelo znano vsem ljubiteljem slovenske rock in pop glasbe, saj velja za prvega slovenskega rockerja. A večina ne pozna seznama dobrih del, ki jih vsakodnevno ustvarja pri svojih khm-inosemdesetih letih.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega se je s premiero Besov Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega v odrski priredbi Gorana Ferčeca (v prevodu Sete Knop) in režiji Janusza Kice začel letošnji regionalni gledališki festival Ruta. Vtise je strnila Staša Grahek. Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Besi Бесы, 1873 Dramatizacija romana Krstna uprizoritev dramatizacije Premiera: 30. januar 2026 Avtor dramatizacije Goran Ferčec Prevajalka Seta Knop Režiser Janusz Kica Dramaturginja Luna Pentek Scenografka Karin Fritz Kostumografka Bjanka Adžić Urslov Avtorica glasbene opreme Darja Hlavka Godina Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistenka dramaturginje Nejka Jevšek Agrft Asistentka scenografke Katarina Majcen Nastopajo Branko Jordan, Matej Puc, Judita Zidar, Jožef Ropoša, Jana Zupančič, Diana Kolenc k.g., Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Dimitrievska, Tomo Tomšič, Primož Pirnat, Jernej Gašperin, Boris Ostan, Gaber K. Trseglav, Nika Manevski k.g., Tjaša Železnik, Jaka Lah, Peter Alojz Marn k.g., Matevž Sluga, Ajda Kostevc k.g., Sebastian Cavazza / Boris Kerč Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/besi/
Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega se je s premiero Besov Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega v odrski priredbi Gorana Ferčeca (v prevodu Sete Knop) in režiji Janusza Kice začel letošnji regionalni gledališki festival Ruta. Vtise je strnila Staša Grahek. Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Besi Бесы, 1873 Dramatizacija romana Krstna uprizoritev dramatizacije Premiera: 30. januar 2026 Avtor dramatizacije Goran Ferčec Prevajalka Seta Knop Režiser Janusz Kica Dramaturginja Luna Pentek Scenografka Karin Fritz Kostumografka Bjanka Adžić Urslov Avtorica glasbene opreme Darja Hlavka Godina Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistenka dramaturginje Nejka Jevšek Agrft Asistentka scenografke Katarina Majcen Nastopajo Branko Jordan, Matej Puc, Judita Zidar, Jožef Ropoša, Jana Zupančič, Diana Kolenc k.g., Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Dimitrievska, Tomo Tomšič, Primož Pirnat, Jernej Gašperin, Boris Ostan, Gaber K. Trseglav, Nika Manevski k.g., Tjaša Železnik, Jaka Lah, Peter Alojz Marn k.g., Matevž Sluga, Ajda Kostevc k.g., Sebastian Cavazza / Boris Kerč Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/besi/
V UKC Maribor so danes dobili prvega izmed skupno štirih novih obsevalnikov za oddelek za onkologijo, ki bodo nadomestili stara, ki se nenehno kvarita. Nove naprave bodo omogočile kakovostnejše in prijaznejše zdravljenje onkoloških bolnikov. Druge teme: - Odstopilo vodstvo Kluba slovenskih podjetnikov - Ameriški demokrati vladi očitajo objavo le polovice dosjejev v primeru Epstein - Skakalka Nika Prevc druga v Willingenu, čez pol ure začetek moške tekme
V UKC Maribor so danes dobili prvega izmed skupno štirih novih obsevalnikov za oddelek za onkologijo, ki bodo nadomestili stara, ki se nenehno kvarita. Nove naprave bodo omogočile kakovostnejše in prijaznejše zdravljenje onkoloških bolnikov. Druge teme: - Odstopilo vodstvo Kluba slovenskih podjetnikov - Ameriški demokrati vladi očitajo objavo le polovice dosjejev v primeru Epstein - Skakalka Nika Prevc druga v Willingenu, čez pol ure začetek moške tekme
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Borut Vrbančič iz okolice Ljutomera je ljubitelj gledališča, radijskih iger, filma in koncertov. Zanima ga kultura in uživa v njenem slišnem delu. Je namreč od rojstva slep in za njegovimi očmi se izrisujejo podobe, ki si jih videči ne znamo predstavljati. Zaposlen je kot telefonist v Splošni bolnišnici Murska Sobota; s tem ko kot slep človek hodi na prireditve, vzbuja pozornost in je obenem spodbuda za druge.
Borut Vrbančič iz okolice Ljutomera je ljubitelj gledališča, radijskih iger, filma in koncertov. Zanima ga kultura in uživa v njenem slišnem delu. Je namreč od rojstva slep in za njegovimi očmi se izrisujejo podobe, ki si jih videči ne znamo predstavljati. Zaposlen je kot telefonist v Splošni bolnišnici Murska Sobota; s tem ko kot slep človek hodi na prireditve, vzbuja pozornost in je obenem spodbuda za druge.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Otroci šestih primorskih osnovnih šol in štirih vrtcev so se v okviru projekta Raček urili v računalništvu in upravljali z robotkom. Pri tem je nastalo izobraževalno gradivo s smernicami za razvijanje računalniškega mišljenja in več kot sto učnih scenarijev za vzgojitelje in učitelje. V oddaji tudi o tem: - V Bovcu zaživelo večgeneracijsko središče Buška izba. - Muzej sodobne umetnosti v Vidmu vabi na rastavo 'Impresionizem in modernost'. - Digitalizirana rokopisna zapuščina Srečka Kosovela odslej tudi v strojno berljivi obliki.
Otroci šestih primorskih osnovnih šol in štirih vrtcev so se v okviru projekta Raček urili v računalništvu in upravljali z robotkom. Pri tem je nastalo izobraževalno gradivo s smernicami za razvijanje računalniškega mišljenja in več kot sto učnih scenarijev za vzgojitelje in učitelje. V oddaji tudi o tem: - V Bovcu zaživelo večgeneracijsko središče Buška izba. - Muzej sodobne umetnosti v Vidmu vabi na rastavo 'Impresionizem in modernost'. - Digitalizirana rokopisna zapuščina Srečka Kosovela odslej tudi v strojno berljivi obliki.
Kratkoprozna zbirka sodobnega estonskega pisatelja, za prevod katere je Julija Potrč Šavli minulo jesen prejela Sovretovo nagrado za naj prevod lanskega leta, pokaže, da je kulturna razdalja med Slovenijo in Estonijo precej manjša, kot bi si mislili
Kratkoprozna zbirka sodobnega estonskega pisatelja, za prevod katere je Julija Potrč Šavli minulo jesen prejela Sovretovo nagrado za naj prevod lanskega leta, pokaže, da je kulturna razdalja med Slovenijo in Estonijo precej manjša, kot bi si mislili
Med kulturnimi dogodki iztekajočega se tedna izstopajo podelitev zlate plakete JSKD Mitji Gobcu, gledališki festival Ruta, likovna razstava Zmaga Lenardiča, preučevanje Kosovelovega rokopisa v NUK-u in program Stare mestne elektrarne v Ljubljani.
Med kulturnimi dogodki iztekajočega se tedna izstopajo podelitev zlate plakete JSKD Mitji Gobcu, gledališki festival Ruta, likovna razstava Zmaga Lenardiča, preučevanje Kosovelovega rokopisa v NUK-u in program Stare mestne elektrarne v Ljubljani.
Za celotno državo, še posebej pa za severovzhodno Slovenijo in tukajšnji Univerzitetni klinični center Maribor je danes pomemben dan: dobavili so prvega izmed štirih novih linearnih pospeševalnikov, ki bo namenjen zdravljenju onkoloških bolnikov. Poslej bodo tako na onkološkem oddelku lahko zdravili več bolnikov kot doslej, poleg tega tudi bolj učinkovito.
Za celotno državo, še posebej pa za severovzhodno Slovenijo in tukajšnji Univerzitetni klinični center Maribor je danes pomemben dan: dobavili so prvega izmed štirih novih linearnih pospeševalnikov, ki bo namenjen zdravljenju onkoloških bolnikov. Poslej bodo tako na onkološkem oddelku lahko zdravili več bolnikov kot doslej, poleg tega tudi bolj učinkovito.
Kiks nas bo danes odpeljal na bele strmine. Pred dvema tednoma smo vam že predstavili Slovenski smučarski slovar, ki je izšel leta 2011. Ima kar 413 strani in več kot 4 tisoč gesel. Je torej res bogat vir slovenskega smučarskega izrazoslovja. Avtorica oddaje Kiks Andreja Gradišar se je z avtorji slovarja urednico Ljudmilo Bokal ter pobudnikom Alešem Gučkom in mag. Andrejem Terčeljem pogovarjala pred tedni, ko je bil Aleš Guček še med nami. Ker je slovar eno od del, ki jim je posvetil mnoga leta svojega življenja, ga boste kot sogovornika lahko slišali tudi v tokratni oddaji Kiks, v ospredju katere bo smučanje.
Kiks nas bo danes odpeljal na bele strmine. Pred dvema tednoma smo vam že predstavili Slovenski smučarski slovar, ki je izšel leta 2011. Ima kar 413 strani in več kot 4 tisoč gesel. Je torej res bogat vir slovenskega smučarskega izrazoslovja. Avtorica oddaje Kiks Andreja Gradišar se je z avtorji slovarja urednico Ljudmilo Bokal ter pobudnikom Alešem Gučkom in mag. Andrejem Terčeljem pogovarjala pred tedni, ko je bil Aleš Guček še med nami. Ker je slovar eno od del, ki jim je posvetil mnoga leta svojega življenja, ga boste kot sogovornika lahko slišali tudi v tokratni oddaji Kiks, v ospredju katere bo smučanje.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Pisateljica in žensko vprašanje, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev, češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze
Pisateljica in žensko vprašanje, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev, češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze
V okviru novinarskih delavnic so bile z nami učenke Osnovne šole Mirana Jarca Ljubljana, ki so si za temo svoje oddaje izbrale uporabo pametnih telefonov. Kateri so pozitivni in negativni vidiki uporabe teh naprav, kako vplivajo na prijateljstva in katere vsebine oziroma vplivneže spremljajo na različnih omrežjih, je le nekaj vprašanj, na katera so odgovorile. Nanje so odgovarjali tudi sogovorniki, ki so jih dekleta povabila pred mikrofon.
V okviru novinarskih delavnic so bile z nami učenke Osnovne šole Mirana Jarca Ljubljana, ki so si za temo svoje oddaje izbrale uporabo pametnih telefonov. Kateri so pozitivni in negativni vidiki uporabe teh naprav, kako vplivajo na prijateljstva in katere vsebine oziroma vplivneže spremljajo na različnih omrežjih, je le nekaj vprašanj, na katera so odgovorile. Nanje so odgovarjali tudi sogovorniki, ki so jih dekleta povabila pred mikrofon.
V oddaji Oddaljeni zvočni svetovi se bomo tokrat posvetili glasbi brazilskih staroselcev. Na vinilni plošči iz leta 1962 so zbirko posnetkov poimenovali kar antologija, vendar je glede na zanemarljiv delček bogastva, ki ga lahko predstavi en sam tak izdelek, tako poimenovanje pretirano. Je pa res, da gre za eno zgodnejših pričevanj kulture prebivalcev brazilskih pragozdov. Kakor koli že, v oddaji bomo slišali posnetke ljudstev Karajá, Javahé, Krahó, Tukúna, Jurúna in še katerega. Vsa ta ljudstva so do časa nastanka posnetkov še ohranila način življenja v skladu s svojo lastno preteklostjo in izročilom, v drugi polovici stoletja pa so bila izpostavljena dosti večjim pritiskom in spremembam kot kadar koli prej …
V oddaji Oddaljeni zvočni svetovi se bomo tokrat posvetili glasbi brazilskih staroselcev. Na vinilni plošči iz leta 1962 so zbirko posnetkov poimenovali kar antologija, vendar je glede na zanemarljiv delček bogastva, ki ga lahko predstavi en sam tak izdelek, tako poimenovanje pretirano. Je pa res, da gre za eno zgodnejših pričevanj kulture prebivalcev brazilskih pragozdov. Kakor koli že, v oddaji bomo slišali posnetke ljudstev Karajá, Javahé, Krahó, Tukúna, Jurúna in še katerega. Vsa ta ljudstva so do časa nastanka posnetkov še ohranila način življenja v skladu s svojo lastno preteklostjo in izročilom, v drugi polovici stoletja pa so bila izpostavljena dosti večjim pritiskom in spremembam kot kadar koli prej …
V turistični oddaji smo preverili, kam so usmerjene letošnje promocijske aktivnosti destinacije Štajerska. Slišali smo, da se njena prepoznavnost krepi s predstavitvami na pomembnih turističnih sejmih v Evropi. Tudi tokrat smo dodali nadaljevanje nadvse zanimive potopisne zgodbe, v kateri odkrivamo otoke v osrčju Indonezije.
V turistični oddaji smo preverili, kam so usmerjene letošnje promocijske aktivnosti destinacije Štajerska. Slišali smo, da se njena prepoznavnost krepi s predstavitvami na pomembnih turističnih sejmih v Evropi. Tudi tokrat smo dodali nadaljevanje nadvse zanimive potopisne zgodbe, v kateri odkrivamo otoke v osrčju Indonezije.
Kaj se ti v resnici dogaja v umu, ko postavljaš vprašanje? Tako se na svoji spletni strani sprašuje ena najbolj veščih spraševalk, kar jih poznamo na Slovenskem. Še več: pogovor z njo je posebno doživetje, izpisani intervju pa sogovorniku ponuja svež, neznan vpogled v samega sebe. In ni jih malo, ki so njeno povabilo k intervjuju sprejeli kot najdragocenejšo nagrado za svoje delo. – Novinarka Delove Sobotne priloge Patricija Maličev je spraševalka, pripovedovalka in raziskovalka skritih kotičkov ljudskih zgodb. Je tudi Goričanka in prebivalka sveta, ki si ne pušča postavljati mej. Janko Petrovec jo je pred dnevi gostil na Pogovornem večeru v Gledališču Koper. Patricija Maličev torej – v oddaji Odprto za srečanja.
Kaj se ti v resnici dogaja v umu, ko postavljaš vprašanje? Tako se na svoji spletni strani sprašuje ena najbolj veščih spraševalk, kar jih poznamo na Slovenskem. Še več: pogovor z njo je posebno doživetje, izpisani intervju pa sogovorniku ponuja svež, neznan vpogled v samega sebe. In ni jih malo, ki so njeno povabilo k intervjuju sprejeli kot najdragocenejšo nagrado za svoje delo. – Novinarka Delove Sobotne priloge Patricija Maličev je spraševalka, pripovedovalka in raziskovalka skritih kotičkov ljudskih zgodb. Je tudi Goričanka in prebivalka sveta, ki si ne pušča postavljati mej. Janko Petrovec jo je pred dnevi gostil na Pogovornem večeru v Gledališču Koper. Patricija Maličev torej – v oddaji Odprto za srečanja.
Ajda Smrekar je gledališka, filmska in televizijska igralka, nastopa tudi v radijskih igrah in literarnih oddajah, glas posoja likom iz risank. Decembra 2025 ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo nagrado Staneta Severja za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih. Ajdo Smrekar, o kateri v utemeljitvi nagrade beremo, da je osebnost, ki gledališko krajino oplaja s poglobljenim pristopom in izpiljenim obvladovanjem izraznih razsežnosti, je v studio povabila Staša Grahek. Ton in montaža Liam Samsa.
Ajda Smrekar je gledališka, filmska in televizijska igralka, nastopa tudi v radijskih igrah in literarnih oddajah, glas posoja likom iz risank. Decembra 2025 ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo nagrado Staneta Severja za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih. Ajdo Smrekar, o kateri v utemeljitvi nagrade beremo, da je osebnost, ki gledališko krajino oplaja s poglobljenim pristopom in izpiljenim obvladovanjem izraznih razsežnosti, je v studio povabila Staša Grahek. Ton in montaža Liam Samsa.
Januarski Knjigomat prinaša številne sveže knjižne novosti s področja otroškega in mladinskega leposlovja. Knjige založb Morfem, VigeVage knjige in Hart vas, dragi mladi bralci, vabijo, da vstopite v najrazličnejše knjižne svetove, kjer vas že čakajo številni novi izzivi, dogodivščine in zabavne prigode.
Januarski Knjigomat prinaša številne sveže knjižne novosti s področja otroškega in mladinskega leposlovja. Knjige založb Morfem, VigeVage knjige in Hart vas, dragi mladi bralci, vabijo, da vstopite v najrazličnejše knjižne svetove, kjer vas že čakajo številni novi izzivi, dogodivščine in zabavne prigode.
Ker precenimo občutek nadzora, nas zima vsako leto ujame nepripravljene. Vozne razmere se spremenijo, snega smo se skoraj odvadili, nizke temperature pa lahko povzročajo poledico, sploh na odsekih, kjer je ne vidimo in ne pričakujemo. Zato zimska vožnja ni povezana s pogumom ali tehnologijo, temveč predvsem z varnostno razdaljo, časom in razumevanjem fizike. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom in ugotavljamo, da v zimskih razmerah tovornjaki na avtocesti niso nujno problem.
Ker precenimo občutek nadzora, nas zima vsako leto ujame nepripravljene. Vozne razmere se spremenijo, snega smo se skoraj odvadili, nizke temperature pa lahko povzročajo poledico, sploh na odsekih, kjer je ne vidimo in ne pričakujemo. Zato zimska vožnja ni povezana s pogumom ali tehnologijo, temveč predvsem z varnostno razdaljo, časom in razumevanjem fizike. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom in ugotavljamo, da v zimskih razmerah tovornjaki na avtocesti niso nujno problem.
V oddaji Glasbeni radiogram se skupina De Vu ne predstavlja – temveč razkriva. Skozi pogovor, spomine in glasbo v živo nastaja portret benda, ki gradi na občutkih, ne na hrupu. Pesmi, ki ne iščejo pozornosti, ampak poslušalca. Oddaja je potovanje med tišino in zvokom, med jutranjim in nočnim jazom, med znanim in novim. Radiogram, ki ne hiti. In ostane.
V oddaji Glasbeni radiogram se skupina De Vu ne predstavlja – temveč razkriva. Skozi pogovor, spomine in glasbo v živo nastaja portret benda, ki gradi na občutkih, ne na hrupu. Pesmi, ki ne iščejo pozornosti, ampak poslušalca. Oddaja je potovanje med tišino in zvokom, med jutranjim in nočnim jazom, med znanim in novim. Radiogram, ki ne hiti. In ostane.
V rubriki Hudo športni nam je Maks Brumec predstavil sabljanje. To je olimpijski borilni šport, v katerem se tekmovalci pomerijo z enim izmed treh orožij: floretom, mečem ali sabljo. Cilj je z natančnimi in hitrimi gibi zadeti nasprotnika ter osvojiti točke. Sabljanje združuje telesno pripravljenost, hitrost, taktično razmišljanje in psihološko zbranost, zato ga imenujemo tudi »šah v gibanju«.
V rubriki Hudo športni nam je Maks Brumec predstavil sabljanje. To je olimpijski borilni šport, v katerem se tekmovalci pomerijo z enim izmed treh orožij: floretom, mečem ali sabljo. Cilj je z natančnimi in hitrimi gibi zadeti nasprotnika ter osvojiti točke. Sabljanje združuje telesno pripravljenost, hitrost, taktično razmišljanje in psihološko zbranost, zato ga imenujemo tudi »šah v gibanju«.
Posvečamo se koncertnemu posnetku Zven veličastja, narejenemu 7. januarja 2026 v ciklu za sakralni abonma uršulinske cerkve Svete Trojice v Ljubljani, in skladbam Marca Antoina Charpentierja, Isaaca Poscha, Johanna Ludwiga Bacha in Gregoria Allegrija. Komentarji: dirigent Erik Šmid
Posvečamo se koncertnemu posnetku Zven veličastja, narejenemu 7. januarja 2026 v ciklu za sakralni abonma uršulinske cerkve Svete Trojice v Ljubljani, in skladbam Marca Antoina Charpentierja, Isaaca Poscha, Johanna Ludwiga Bacha in Gregoria Allegrija. Komentarji: dirigent Erik Šmid
Tokrat vas vabimo k poslušanju nanajske ljudske pravljice Zakaj ima medved majhne oči. Zgodba iz daljnega vzhoda pripoveduje o času, ko so imele živali še drugačne lastnosti, kot jih poznamo danes. Skozi domiselno in poučno pripoved bomo izvedeli, kako so medvedu ostale majhne oči in kakšen nauk se skriva za tem. Pravljica nas popelje v svet ljudske modrosti, narave in starodavnih zgodb. Pripoveduje jo Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice.
Tokrat vas vabimo k poslušanju nanajske ljudske pravljice Zakaj ima medved majhne oči. Zgodba iz daljnega vzhoda pripoveduje o času, ko so imele živali še drugačne lastnosti, kot jih poznamo danes. Skozi domiselno in poučno pripoved bomo izvedeli, kako so medvedu ostale majhne oči in kakšen nauk se skriva za tem. Pravljica nas popelje v svet ljudske modrosti, narave in starodavnih zgodb. Pripoveduje jo Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice.
Cilj projekta Od Alje do Žana je zgraditi čuječa, empatična in povezana šolska okolja, kjer so čustva, odnosi in dobrobit otrok enako pomembni kot učni uspeh. V Zvedavčkih tudi nanajska pravljica Zakaj ima medved majhne oči.
Cilj projekta Od Alje do Žana je zgraditi čuječa, empatična in povezana šolska okolja, kjer so čustva, odnosi in dobrobit otrok enako pomembni kot učni uspeh. V Zvedavčkih tudi nanajska pravljica Zakaj ima medved majhne oči.
Ob olimpijskem odštevanju do začetka ZOI bosta v dopoldanski športni oddaji tudi prispevka po mešani tekmi smučarskih skakalcev v Willingenu za svetovni pokal in pred domačo tekmo deskarjev na snegu za svetovni pokal na Rogli.
Ob olimpijskem odštevanju do začetka ZOI bosta v dopoldanski športni oddaji tudi prispevka po mešani tekmi smučarskih skakalcev v Willingenu za svetovni pokal in pred domačo tekmo deskarjev na snegu za svetovni pokal na Rogli.
Zakaj so nekatere krvne skupine zelo pogoste, druge pa prava redkost? Radiovedni danes raziskujejo kri, a to počnejo brez igel, le z vprašanji.
Zakaj so nekatere krvne skupine zelo pogoste, druge pa prava redkost? Radiovedni danes raziskujejo kri, a to počnejo brez igel, le z vprašanji.
Med preproste jedi, ki so bile nekoč velikokrat na mizi, sodi tudi koruzni vlivanec, ki so ga postregli s kislim mlekom, pa tudi kot samostojno jed. Danes je ta močnata jed odlična sladica, topla predjed ali kar hitra glavna jed. Priprava je enostavna, tudi sestavin je malo, lahko pa poleg osnovnih dodamo še sadje in dobimo okusno in že skoraj pozabljeno jed.
Med preproste jedi, ki so bile nekoč velikokrat na mizi, sodi tudi koruzni vlivanec, ki so ga postregli s kislim mlekom, pa tudi kot samostojno jed. Danes je ta močnata jed odlična sladica, topla predjed ali kar hitra glavna jed. Priprava je enostavna, tudi sestavin je malo, lahko pa poleg osnovnih dodamo še sadje in dobimo okusno in že skoraj pozabljeno jed.
Alenko Kranjac najbolj poznamo kot prepoznavni glas etno skupine Vruja, a tudi že kot pisateljico in vsestransko ustvarjalko. Tudi s tretjo knjigo "Vrnitev domov" ostaja pod okriljem založbe Amalietti in tokrat govori o izzivih mlade ženske, ki se sooča z nasilnim partnerjem. Njeno novo knjigo so predstavili v Mestni knjižnici Izola, kjer so že ves mesec razstavljene tudi njene kvačkane lutke, unikatno ročno delo s certifikatom Izdelka domače obrti. Te lutke so liki iz njenih knjig in tako kot popisani listi pripovedujejo Alenkine zgodbe. Z Alenko Kranjac se pogovarja Nataša Benčič.
Alenko Kranjac najbolj poznamo kot prepoznavni glas etno skupine Vruja, a tudi že kot pisateljico in vsestransko ustvarjalko. Tudi s tretjo knjigo "Vrnitev domov" ostaja pod okriljem založbe Amalietti in tokrat govori o izzivih mlade ženske, ki se sooča z nasilnim partnerjem. Njeno novo knjigo so predstavili v Mestni knjižnici Izola, kjer so že ves mesec razstavljene tudi njene kvačkane lutke, unikatno ročno delo s certifikatom Izdelka domače obrti. Te lutke so liki iz njenih knjig in tako kot popisani listi pripovedujejo Alenkine zgodbe. Z Alenko Kranjac se pogovarja Nataša Benčič.
Kaj povedati o najbolj znani kuharski mojstrici v Sloveniji, katere ime poznajo tudi številni gastronomski velikani in ljubitelji fine dininga doma in po svetu? Ana Roš Stojan vodi znamenito Hišo Franko, ki je kot prva v Sloveniji – in do zdaj edina – dobila vse 3 Michelinove zvezdice. Pod svojim okriljem ima tudi restavracijo Jaz v Ljubljani, svojo drugo po tem imenom bo letos odprla tudi v Poreču. Česar se loti v življenju, se loti 150-odstotno. Hrana ni nekaj, kar prevladuje v njenem profesionalnem življenju, ampak je pravzaprav prisotna že od njene mladosti. Vabimo vas na spoznavanje Ane od otroških dni, ko je uživala življenje med Tolminskim in Istro, pozneje študirala v Italiji, predvsem pa bila odprta za vsake nove izkušnje. Oddajo Razkošje v glavi je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Suzan Gabrijan (z dovoljenjem Hiše Franko)
Kaj povedati o najbolj znani kuharski mojstrici v Sloveniji, katere ime poznajo tudi številni gastronomski velikani in ljubitelji fine dininga doma in po svetu? Ana Roš Stojan vodi znamenito Hišo Franko, ki je kot prva v Sloveniji – in do zdaj edina – dobila vse 3 Michelinove zvezdice. Pod svojim okriljem ima tudi restavracijo Jaz v Ljubljani, svojo drugo po tem imenom bo letos odprla tudi v Poreču. Česar se loti v življenju, se loti 150-odstotno. Hrana ni nekaj, kar prevladuje v njenem profesionalnem življenju, ampak je pravzaprav prisotna že od njene mladosti. Vabimo vas na spoznavanje Ane od otroških dni, ko je uživala življenje med Tolminskim in Istro, pozneje študirala v Italiji, predvsem pa bila odprta za vsake nove izkušnje. Oddajo Razkošje v glavi je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Suzan Gabrijan (z dovoljenjem Hiše Franko)
Danes bo naša oddaja malce drugačna. Po navadi z mikrofonom v roki obiščemo šolo ali vrtec, danes pa sta naša mlada poslušalca obiskala kar nas v radijskem studiu. Kdo sta Florijan in Žak, kaj rada počneta, katera rubrika jima je najljubša v naši oddaji, ali spremljata kaj športne dogodke, katera je njuna najljubša žival pa še kaj nam bosta povedala – za vse poslušalce pa imata pripravljeni tudi nagradni uganki. Bodite z nami na radijskih valovih in se nam pridružite tudi po telefonu 01 475 22 22.
Danes bo naša oddaja malce drugačna. Po navadi z mikrofonom v roki obiščemo šolo ali vrtec, danes pa sta naša mlada poslušalca obiskala kar nas v radijskem studiu. Kdo sta Florijan in Žak, kaj rada počneta, katera rubrika jima je najljubša v naši oddaji, ali spremljata kaj športne dogodke, katera je njuna najljubša žival pa še kaj nam bosta povedala – za vse poslušalce pa imata pripravljeni tudi nagradni uganki. Bodite z nami na radijskih valovih in se nam pridružite tudi po telefonu 01 475 22 22.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Aleš Debeljak (1961–2016) je bil zaposlen na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Objavil je osem knjig pesmi, dvanajst knjig esejev in uredil več antologij. Za svoja dela je prejel tako slovenske kot tudi mednarodne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada in priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. Njegove knjige so prevedene v več jezikov. Januarja mineva 10 let od njegove smrti. Interpret Jožef Ropoša, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2010.
Aleš Debeljak (1961–2016) je bil zaposlen na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Objavil je osem knjig pesmi, dvanajst knjig esejev in uredil več antologij. Za svoja dela je prejel tako slovenske kot tudi mednarodne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada in priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. Njegove knjige so prevedene v več jezikov. Januarja mineva 10 let od njegove smrti. Interpret Jožef Ropoša, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2010.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.