Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Medtem ko so v Avstraliji decembra za mlajše od šestnajst let prepovedali uporabo družbenih omrežij, se pobude pojavljajo povsod po Evropi. Slovenija podpira idejo, da bi podoben zakon uvedli na ravni Evropske unije. O pobudi za starostno omejitev in o izzivih in pasteh, ki jih uporaba družbenih omrežij prinaša za otroke in mladostnike, smo se v Radijski tribuni pogovarjali s šolsko svetovalno delavko in psihologinjo iz Društva Šteker. Gostili smo tudi mariborske dijake, ki so predstavili svoj pogled in predloge za ukrepanje glede uporabe družbenih omrežij med mladimi.
Medtem ko so v Avstraliji decembra za mlajše od šestnajst let prepovedali uporabo družbenih omrežij, se pobude pojavljajo povsod po Evropi. Slovenija podpira idejo, da bi podoben zakon uvedli na ravni Evropske unije. O pobudi za starostno omejitev in o izzivih in pasteh, ki jih uporaba družbenih omrežij prinaša za otroke in mladostnike, smo se v Radijski tribuni pogovarjali s šolsko svetovalno delavko in psihologinjo iz Društva Šteker. Gostili smo tudi mariborske dijake, ki so predstavili svoj pogled in predloge za ukrepanje glede uporabe družbenih omrežij med mladimi.
Še trije dnevi so do začetka zimskih olimpijskih iger v Milanu in Cortini d'Ampezzo 2026. Dopoldanske športne minute bodo namenjene odštevanju do športnega spektakla s prispevkom o smučarskih tekih in nordijski kombinaciji.
Še trije dnevi so do začetka zimskih olimpijskih iger v Milanu in Cortini d'Ampezzo 2026. Dopoldanske športne minute bodo namenjene odštevanju do športnega spektakla s prispevkom o smučarskih tekih in nordijski kombinaciji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zakaj nasilje in skrajna stališča, ki bi bila še pred kratkim zavržna, postajajo nekaj vsakdanjega? Od včerajšnjega spornega nastopa Thompsona v Zagrebu do zamaskiranih državnih agentov v Združenih državah Amerike in javnega razkazovanja nacističnih simbolov na koncertu v Luciji - zdi se, da se meje sprejemljivega nevarno premikajo. Zakaj se radikalna stališča normalizirajo, zakaj so zlasti mladi moški zanje vse dovzetnejši in kakšno vlogo pri tem igrajo družbena omrežja? V oddaji Ob osmih smo se o tem pogovarjali s socialnim psihologom z Univerze v Ljubljani dr. Žanom Lepom.
Zakaj nasilje in skrajna stališča, ki bi bila še pred kratkim zavržna, postajajo nekaj vsakdanjega? Od včerajšnjega spornega nastopa Thompsona v Zagrebu do zamaskiranih državnih agentov v Združenih državah Amerike in javnega razkazovanja nacističnih simbolov na koncertu v Luciji - zdi se, da se meje sprejemljivega nevarno premikajo. Zakaj se radikalna stališča normalizirajo, zakaj so zlasti mladi moški zanje vse dovzetnejši in kakšno vlogo pri tem igrajo družbena omrežja? V oddaji Ob osmih smo se o tem pogovarjali s socialnim psihologom z Univerze v Ljubljani dr. Žanom Lepom.
V torkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o celiakiji, kronični avtoimunski bolezni, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten. Bolezen prizadene celoten organizem, za bolnika pa je pomembna brezglutenska dieta. Zakaj zbolimo za celiakijo, kako jo diagnosticiramo in zdravimo? Na vaša vprašanja bo odgovarjal asist. dr. Darko Siuka, dr. med., spec. gastroenterolog s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.
V torkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o celiakiji, kronični avtoimunski bolezni, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten. Bolezen prizadene celoten organizem, za bolnika pa je pomembna brezglutenska dieta. Zakaj zbolimo za celiakijo, kako jo diagnosticiramo in zdravimo? Na vaša vprašanja bo odgovarjal asist. dr. Darko Siuka, dr. med., spec. gastroenterolog s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Se na zadnji redni seji Državnega zbora v tem mandatu obeta rešitev kadrovskih vprašanj? - Nasilje nad zdravstvenimi delavci: večina primerov ostane skrita - Občina Šalovci pripravlja projekt za obnovo in dozidavo domačije Ferija Lainščka - Ob polnoči prvič zazveneli kurentovi zvonci
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Se na zadnji redni seji Državnega zbora v tem mandatu obeta rešitev kadrovskih vprašanj? - Nasilje nad zdravstvenimi delavci: večina primerov ostane skrita - Občina Šalovci pripravlja projekt za obnovo in dozidavo domačije Ferija Lainščka - Ob polnoči prvič zazveneli kurentovi zvonci
Zdi se, da se bo, če se seveda že ni, klubu nespornih svetovnih velesil 21. stoletja – torej ZDA, Kitajski in Rusiji – vsak hip pridružila še Indija
Zdi se, da se bo, če se seveda že ni, klubu nespornih svetovnih velesil 21. stoletja – torej ZDA, Kitajski in Rusiji – vsak hip pridružila še Indija
Ali je mogoče biti super bogat in super vpliven in ne biti moralno bankrotirano utelešenje zlobe? Po tem koncu tedna in novem, delnem razkritju Eppsteinovih dokumentov se nekako zdi, da je odgovor – težko. Ali je res? In klasično "kaj je bilo prej, kura ali jajce" vprašanje: ali si najprej bogat in vpliven ter potem začneš sklepati kravje kupčije ali je vrstni red drugačen?
Ali je mogoče biti super bogat in super vpliven in ne biti moralno bankrotirano utelešenje zlobe? Po tem koncu tedna in novem, delnem razkritju Eppsteinovih dokumentov se nekako zdi, da je odgovor – težko. Ali je res? In klasično "kaj je bilo prej, kura ali jajce" vprašanje: ali si najprej bogat in vpliven ter potem začneš sklepati kravje kupčije ali je vrstni red drugačen?
Mokrišča nam zagotavljajo čisto pitno vodo, hrano ter zaščito pred naravnimi nesrečami, a kljub temu sodijo med najbolj ogrožene ekosisteme na Zemlji. Svetovni dan mokrišč je letos pospremila misel: kjerkoli se zemlja sreča z vodo, življenje cveti. V Sloveniji mokrišča predstavljajo pet odstotkov površine, o njihovem pomenu smo se pogovarjali z naravovarstvenico Saro Lorenčič iz Krajinskega parka Goričko.
Mokrišča nam zagotavljajo čisto pitno vodo, hrano ter zaščito pred naravnimi nesrečami, a kljub temu sodijo med najbolj ogrožene ekosisteme na Zemlji. Svetovni dan mokrišč je letos pospremila misel: kjerkoli se zemlja sreča z vodo, življenje cveti. V Sloveniji mokrišča predstavljajo pet odstotkov površine, o njihovem pomenu smo se pogovarjali z naravovarstvenico Saro Lorenčič iz Krajinskega parka Goričko.
Pesem Prividi je izbrana iz sedemnajste samostojne pesniške knjige Cirila Berglesa Med angeli in vampirji. Izšla je leta 2012, leto dni pred ustvarjalčevo smrtjo. V knjigi erotične in ljubezenske poezije je Bergles pronicljivo in izpovedno močno tematiziral ne le minljive trenutke sreče, pač pa tudi reflektiral sebe in svoje želje, spomine, privide. Avtor literarnega dela: Ciril Bergles; interpret: dramski igralec Blaž Šef; produkcija 2013.
Pesem Prividi je izbrana iz sedemnajste samostojne pesniške knjige Cirila Berglesa Med angeli in vampirji. Izšla je leta 2012, leto dni pred ustvarjalčevo smrtjo. V knjigi erotične in ljubezenske poezije je Bergles pronicljivo in izpovedno močno tematiziral ne le minljive trenutke sreče, pač pa tudi reflektiral sebe in svoje želje, spomine, privide. Avtor literarnega dela: Ciril Bergles; interpret: dramski igralec Blaž Šef; produkcija 2013.
Operni pevec, tenorist Benjamin Pregl, ki je diplomiral na Modernem konservatoriju v Atenah je minulo nedeljo na Ptuju, s prijatelji in za prijatelje, pripravil prav poseben rojstnodnevni koncert in "odprl vrata" društva Sociaita, ki bo nudilo prostor za eksperiment, razvoj in iskanje tega, zakaj klasična glasba sploh še deluje — tudi takrat, ko stopi iz okvirov navade in pravil. Več pa v prispevku...
Operni pevec, tenorist Benjamin Pregl, ki je diplomiral na Modernem konservatoriju v Atenah je minulo nedeljo na Ptuju, s prijatelji in za prijatelje, pripravil prav poseben rojstnodnevni koncert in "odprl vrata" društva Sociaita, ki bo nudilo prostor za eksperiment, razvoj in iskanje tega, zakaj klasična glasba sploh še deluje — tudi takrat, ko stopi iz okvirov navade in pravil. Več pa v prispevku...
Inna Svets je v Slovenijo prišla pred slabimi štirimi leti. Prihaja iz Ukrajine in tako kot še mnoge njene sonarodnjake je tudi njo od doma pognala ruska invazija na Ukrajino februarja 2022. V domačem Zaporožju je delala kot učiteljica na gimnaziji, v Sloveniji se je podala na podjetniško pot z animacijami na različnih praznovanjih, peko medenjakov in izvedbo kulinaričnih delavnic.
Inna Svets je v Slovenijo prišla pred slabimi štirimi leti. Prihaja iz Ukrajine in tako kot še mnoge njene sonarodnjake je tudi njo od doma pognala ruska invazija na Ukrajino februarja 2022. V domačem Zaporožju je delala kot učiteljica na gimnaziji, v Sloveniji se je podala na podjetniško pot z animacijami na različnih praznovanjih, peko medenjakov in izvedbo kulinaričnih delavnic.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V prvih letih življenja skuša otrok odkriti način, kako dobiti potrditev od drugih. Glavni vir instant občutkov, močnih občutkov o sebi, prejema od okolice, pravi psihologinja in doktorska študentka Minea Rutar. Skozi svojo izkušnjo perfekcionizma in motenj hranjenja razlaga, kako je največja nagrada, če lahko zdržiš sam s sabo, tudi takrat, ko nisi popoln. Poudarja, da za otrokov razvoj ni ključna količina hvale, temveč pristno zanimanje za njegovo zgodbo in doživljanje. Pohvala “bravo, priden, super”, lahko zavira pogovor z otrokom, prepogosto pohvaljeni otroci pa manj verjetno vztrajajo v situacijah, kjer bi jim lahko spodletelo.
V prvih letih življenja skuša otrok odkriti način, kako dobiti potrditev od drugih. Glavni vir instant občutkov, močnih občutkov o sebi, prejema od okolice, pravi psihologinja in doktorska študentka Minea Rutar. Skozi svojo izkušnjo perfekcionizma in motenj hranjenja razlaga, kako je največja nagrada, če lahko zdržiš sam s sabo, tudi takrat, ko nisi popoln. Poudarja, da za otrokov razvoj ni ključna količina hvale, temveč pristno zanimanje za njegovo zgodbo in doživljanje. Pohvala “bravo, priden, super”, lahko zavira pogovor z otrokom, prepogosto pohvaljeni otroci pa manj verjetno vztrajajo v situacijah, kjer bi jim lahko spodletelo.
Zadnji dan redne seje tega sklica državnega zbora bodo poslanci skušali rešiti več kadrovskih vprašanj. Glasovali bodo o kandidatih za ustavne sodnike, predvidoma tudi o Barbari Kresal, ki jo je predsednica Nataša Pirc Musar vnovič predlagala, potem ko je del koalicije odrekel podporo Cirilu Keršmancu. Glasovali bodo tudi o kandidatki za varuhinjo človekovih pravic Simoni Drenik Bavdek, ki pa za izvolitev potrebuje 60 glasov, torej tudi opozicijske. Po večkratnih krogih neusklajenosti med koalicijo in predlagateljico - predsednico države - naj bi vendarle potrdili tudi novega guvernerja Banke Slovenije, dozdajšnjega viceguvernerja in namestnika prvega moža Primoža Dolenca. V oddaji tudi o tem: - Na Bovškem po novem vsakemu občanu 100 evrov letne subvencije za komunalne storitve. - Cena socialne oskrbe pomoč na domu v Novi Gorici ostaja enaka lanski. - Prihodnji teden tudi piranski zdravstveni dom začenja uvajati poenoten komunikacijski sistem zVem.
Zadnji dan redne seje tega sklica državnega zbora bodo poslanci skušali rešiti več kadrovskih vprašanj. Glasovali bodo o kandidatih za ustavne sodnike, predvidoma tudi o Barbari Kresal, ki jo je predsednica Nataša Pirc Musar vnovič predlagala, potem ko je del koalicije odrekel podporo Cirilu Keršmancu. Glasovali bodo tudi o kandidatki za varuhinjo človekovih pravic Simoni Drenik Bavdek, ki pa za izvolitev potrebuje 60 glasov, torej tudi opozicijske. Po večkratnih krogih neusklajenosti med koalicijo in predlagateljico - predsednico države - naj bi vendarle potrdili tudi novega guvernerja Banke Slovenije, dozdajšnjega viceguvernerja in namestnika prvega moža Primoža Dolenca. V oddaji tudi o tem: - Na Bovškem po novem vsakemu občanu 100 evrov letne subvencije za komunalne storitve. - Cena socialne oskrbe pomoč na domu v Novi Gorici ostaja enaka lanski. - Prihodnji teden tudi piranski zdravstveni dom začenja uvajati poenoten komunikacijski sistem zVem.
Konec zadnje redne seje tega državnega zbora po številnih zapletih prinaša glasovanje o kandidatih za ustavne sodnike, omudsmanko ter guvernerja Banke Slovenije. Na to mesto bo po več kot letu dni merjenja moči po napovedih imenovan Primož Dolenc. Pogajanja med Iranom in Združenimi državami naj bi se začela v petek Ljubljanski mestni svetniki v luči Janševega zapisa o slovenski Ljubljani obsodili poveličevanje nacizma Kurentov skok na Ptuju oznanil začetek tamkajšnjega pustnega dogajanja
Konec zadnje redne seje tega državnega zbora po številnih zapletih prinaša glasovanje o kandidatih za ustavne sodnike, omudsmanko ter guvernerja Banke Slovenije. Na to mesto bo po več kot letu dni merjenja moči po napovedih imenovan Primož Dolenc. Pogajanja med Iranom in Združenimi državami naj bi se začela v petek Ljubljanski mestni svetniki v luči Janševega zapisa o slovenski Ljubljani obsodili poveličevanje nacizma Kurentov skok na Ptuju oznanil začetek tamkajšnjega pustnega dogajanja
Prvi slovenski pesnik in časnikar Valentin Vodnik se je rodil na današnji dan pred 268 leti. Rodil se je v hiši z naslovom Zgornja Šiška 17. Vodnikova domačija danes - več stoletij pozneje - še vedno stoji na istem mestu, spremenjen pa je njen naslov. Zdaj se glasi: Vodnikova cesta 65, Ljubljana. Več o zgodovini domačije pa v Torkovem kvizu z Aleksandro Renčelj Škedelj, etnologinjo, kulturno antropologinjo in konservatorko na Zavodu za varstvo kulturne dediščine.
Prvi slovenski pesnik in časnikar Valentin Vodnik se je rodil na današnji dan pred 268 leti. Rodil se je v hiši z naslovom Zgornja Šiška 17. Vodnikova domačija danes - več stoletij pozneje - še vedno stoji na istem mestu, spremenjen pa je njen naslov. Zdaj se glasi: Vodnikova cesta 65, Ljubljana. Več o zgodovini domačije pa v Torkovem kvizu z Aleksandro Renčelj Škedelj, etnologinjo, kulturno antropologinjo in konservatorko na Zavodu za varstvo kulturne dediščine.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zanimivosti z evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu, ki se bo v tem tednu sklenilo v ljubljanskih Stožicah.
Zanimivosti z evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu, ki se bo v tem tednu sklenilo v ljubljanskih Stožicah.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Lastnik vaške trgovinice je ves zadihan prispel k rabinu Meiru. »Rabin, uničen sem,« je začel obupano pripovedovati. »Ali veste, kaj se dogaja v ulici nasproti moje trgovine? Nekdo odpira še eno trgovino! Prevzel bo ves moj posel in jaz bom ob svoj vir zaslužka!« Rabin Meir je trgovcu, ki je bil ves iz sebe, odvrnil: »Usedi se, prosim. Naj te nekaj vprašam. Si kdaj peljal svojega konja, da je pil iz luže, mar ne?« »Sem, rabin, ampak ...« Rabin je nadaljeval: »Si kdaj opazil, kako konj najprej brcne z nogo v vodo, preden začne piti?« »Sem opazil, seveda,« mu odvrne trgovec. »Prav. Povedal ti bom, zakaj konj udari z nogo ob vodo.« Rabin se je nagnil naprej v svojem stolu in začel razlago: »Konj vidi v vodi svoj odsev. Ne ve pa, da vidi samega sebe na vodni gladini. Misli, da je v vodi drug konj. Ustraši se, da ne bo dovolj vode za oba konja. Zato poskusi odgnati drugega konja tako, da brcne v vodo.« Rabin je za trenutek počakal in nato nadaljeval: »Ampak na svetu je dovolj vode za vse konje. Božja velikodušnost priteka k nam kot reka.« Rabin se je nagnil nazaj na naslonjalo stola in se nasmehnil. Prvič ta dan se je lastnik trgovinice nasmehnil nazaj. Kako pogosto v sebi nosimo miselnost konja iz te zgodbe, ki zagleda v luži vode drugega konja. Tekmeca, konkurenco, nekoga, zaradi katerega bomo mi prikrajšani. V številnih odnosih vidimo druge najprej kot tekmece, kot nekoga, ki nas ogroža in zaradi katerega bomo mi na slabšem. In zato brcnemo, zamahnemo in odrinemo drugega. Morda se tega niti dobro ne zavedamo, ampak to naredimo instinktivno. Kot preživetveni nagon. Pa v luži vode konj ne vidi drugega konja, vidi samega sebe. Tudi ko bomo danes gledali okrog sebe, bomo videli soljudi s podobnimi potrebami, željami, strahovi, sanjami in pričakovanji. Za vse je prostor in dovolj vode, če se le potrudimo, da lahko vsak pride na vrsto in pije. Kot je rekel rabin v zgodbi, je Božja velikodušnost velika, človek pa zna biti tisti, ki jo poskuša zajeziti in omejiti. Zato se učimo, da v naših lužah ne bomo videli najprej tekmecev, ampak sopotnike in sodelavce.
Lastnik vaške trgovinice je ves zadihan prispel k rabinu Meiru. »Rabin, uničen sem,« je začel obupano pripovedovati. »Ali veste, kaj se dogaja v ulici nasproti moje trgovine? Nekdo odpira še eno trgovino! Prevzel bo ves moj posel in jaz bom ob svoj vir zaslužka!« Rabin Meir je trgovcu, ki je bil ves iz sebe, odvrnil: »Usedi se, prosim. Naj te nekaj vprašam. Si kdaj peljal svojega konja, da je pil iz luže, mar ne?« »Sem, rabin, ampak ...« Rabin je nadaljeval: »Si kdaj opazil, kako konj najprej brcne z nogo v vodo, preden začne piti?« »Sem opazil, seveda,« mu odvrne trgovec. »Prav. Povedal ti bom, zakaj konj udari z nogo ob vodo.« Rabin se je nagnil naprej v svojem stolu in začel razlago: »Konj vidi v vodi svoj odsev. Ne ve pa, da vidi samega sebe na vodni gladini. Misli, da je v vodi drug konj. Ustraši se, da ne bo dovolj vode za oba konja. Zato poskusi odgnati drugega konja tako, da brcne v vodo.« Rabin je za trenutek počakal in nato nadaljeval: »Ampak na svetu je dovolj vode za vse konje. Božja velikodušnost priteka k nam kot reka.« Rabin se je nagnil nazaj na naslonjalo stola in se nasmehnil. Prvič ta dan se je lastnik trgovinice nasmehnil nazaj. Kako pogosto v sebi nosimo miselnost konja iz te zgodbe, ki zagleda v luži vode drugega konja. Tekmeca, konkurenco, nekoga, zaradi katerega bomo mi prikrajšani. V številnih odnosih vidimo druge najprej kot tekmece, kot nekoga, ki nas ogroža in zaradi katerega bomo mi na slabšem. In zato brcnemo, zamahnemo in odrinemo drugega. Morda se tega niti dobro ne zavedamo, ampak to naredimo instinktivno. Kot preživetveni nagon. Pa v luži vode konj ne vidi drugega konja, vidi samega sebe. Tudi ko bomo danes gledali okrog sebe, bomo videli soljudi s podobnimi potrebami, željami, strahovi, sanjami in pričakovanji. Za vse je prostor in dovolj vode, če se le potrudimo, da lahko vsak pride na vrsto in pije. Kot je rekel rabin v zgodbi, je Božja velikodušnost velika, človek pa zna biti tisti, ki jo poskuša zajeziti in omejiti. Zato se učimo, da v naših lužah ne bomo videli najprej tekmecev, ampak sopotnike in sodelavce.
Pred poslankami in poslanci je sklepni dan zadnje redne seje tega sklica državnega zbora. Na njej bodo poskušali rešiti več kadrovskih vprašanj: predvidoma bodo glasovali o kandidatih za tri ustavne sodnike, guvernerja Banke Slovenije in varuhinjo človekovih pravic. Njihova imena je predlagala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Če katero ne bo potrjeno, bo predsednica republike z novimi predlogi počakala na čas po parlamentarnih volitvah. Preostali poudarki oddaje: - V zadevi Karigador zahteva po izločitvi predsednika KPK Roberta Šumija. - Iran se bo z Združenimi državami Amerike pogajal o svojem jedrskem programu. - V Ljubljani začetek ozaveščevalne kampanjo z nazivom Zavežimo jezik diskriminaciji.
Pred poslankami in poslanci je sklepni dan zadnje redne seje tega sklica državnega zbora. Na njej bodo poskušali rešiti več kadrovskih vprašanj: predvidoma bodo glasovali o kandidatih za tri ustavne sodnike, guvernerja Banke Slovenije in varuhinjo človekovih pravic. Njihova imena je predlagala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Če katero ne bo potrjeno, bo predsednica republike z novimi predlogi počakala na čas po parlamentarnih volitvah. Preostali poudarki oddaje: - V zadevi Karigador zahteva po izločitvi predsednika KPK Roberta Šumija. - Iran se bo z Združenimi državami Amerike pogajal o svojem jedrskem programu. - V Ljubljani začetek ozaveščevalne kampanjo z nazivom Zavežimo jezik diskriminaciji.
Bela Fleck se je rodil leta 1958 v New Yorku, ime je dobil po slovitem skladatelju Beli Bartoku. Pri petnajstih letih ga je navdušil banjo, tudi po zaslugi znamenite teme Dueling Banjos, ki je zaslovela zaradi filma Odrešitev. Flecka je začel zanimati jazz: bebopovske teme je prirejal za banjo. Bela Fleck je eden redkih mojstrov, ki se v jazzu izraža le s tem instrumentom. 3. februarja bo z zasedbo BeatTrio nastopil v Ljubljani.
Bela Fleck se je rodil leta 1958 v New Yorku, ime je dobil po slovitem skladatelju Beli Bartoku. Pri petnajstih letih ga je navdušil banjo, tudi po zaslugi znamenite teme Dueling Banjos, ki je zaslovela zaradi filma Odrešitev. Flecka je začel zanimati jazz: bebopovske teme je prirejal za banjo. Bela Fleck je eden redkih mojstrov, ki se v jazzu izraža le s tem instrumentom. 3. februarja bo z zasedbo BeatTrio nastopil v Ljubljani.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Nedavno je preminul slovenski književnik Miroslav Košuta. Rodil se je v Križu pri Trstu, leta 1969 je bil urednik v Literarni redakciji na našem radiu, pozneje pa več let direktor in umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Prvo pesniško zbirko z naslovom Morje brez obale je objavil leta 1963. Njegov pesniški svet so izpolnjevali ljubezen, morje, kras in problematika zamejskih Slovencev, s katerimi je delil usodo v Trstu. Njegovo pisanje zaznamuje tako impresionistično podobje kot pričevanjska lirika, transparentna in hkrati bogata s sugestivnimi drobci. Iz našega arhiva, natančneje iz oddaje iz leta 1986, ki je bila posvečena avtorjevi petdesetletnici, smo izbrali nekaj pesmi (Jutro gre na trg, Ta Trst, Balada, Beneška narodna, Jesenska, Miza in Tihožitje z angelom smrti). Interpretra Aleš Valič in Boris Juh, režija Grega Tozon, tonski mojster Stane Košmerlj, urednika oddaje Vida Curk in Matej Juh. Produkcija 1986.
Nedavno je preminul slovenski književnik Miroslav Košuta. Rodil se je v Križu pri Trstu, leta 1969 je bil urednik v Literarni redakciji na našem radiu, pozneje pa več let direktor in umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Prvo pesniško zbirko z naslovom Morje brez obale je objavil leta 1963. Njegov pesniški svet so izpolnjevali ljubezen, morje, kras in problematika zamejskih Slovencev, s katerimi je delil usodo v Trstu. Njegovo pisanje zaznamuje tako impresionistično podobje kot pričevanjska lirika, transparentna in hkrati bogata s sugestivnimi drobci. Iz našega arhiva, natančneje iz oddaje iz leta 1986, ki je bila posvečena avtorjevi petdesetletnici, smo izbrali nekaj pesmi (Jutro gre na trg, Ta Trst, Balada, Beneška narodna, Jesenska, Miza in Tihožitje z angelom smrti). Interpretra Aleš Valič in Boris Juh, režija Grega Tozon, tonski mojster Stane Košmerlj, urednika oddaje Vida Curk in Matej Juh. Produkcija 1986.
V nocojšnji Etnofoniji poslušamo koncertni album Songbooks Live, ki ga podpisujeta belgijska zasedba WÖR in švedski kvartet Kongero. Album prinaša nadvse uspelo mešanico starih flamskih pesmi iz 18. stoletja in tradicionalnih švedskih napevov ter tudi ščepec avtorskih skladb, nastalih prav za ta projekt.
V nocojšnji Etnofoniji poslušamo koncertni album Songbooks Live, ki ga podpisujeta belgijska zasedba WÖR in švedski kvartet Kongero. Album prinaša nadvse uspelo mešanico starih flamskih pesmi iz 18. stoletja in tradicionalnih švedskih napevov ter tudi ščepec avtorskih skladb, nastalih prav za ta projekt.
Državni zbor bo že na jutrišnji seji odločal o kandidatki za ustavno sodnico Barbari Kresal. Še pred začetkom seje se bo namreč sestala mandatno-volilna komisija, ki bo obravnavala predlog njene kandidature. Oglasil se je tudi Keršmanc, ki se sprašuje, ali lahko njegovo kandidaturo predsednica sploh umakne.
Državni zbor bo že na jutrišnji seji odločal o kandidatki za ustavno sodnico Barbari Kresal. Še pred začetkom seje se bo namreč sestala mandatno-volilna komisija, ki bo obravnavala predlog njene kandidature. Oglasil se je tudi Keršmanc, ki se sprašuje, ali lahko njegovo kandidaturo predsednica sploh umakne.
Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Četrti del cikla ima naslov 11., 12., 13. in 14. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta: ''Stolpi povsod in obrane cede od krvi se junakov …'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Sokos – Sandi Pavlin Pulidamas – Iztok Jereb Hektor – Milan Štefe Poseidon – Boris Juh Aias – Zoran More Aiant – Brane Grubar Agamemnon – Slavko Cerjak Nestor – Saša Miklavc Odisej – Ivan Rupnik Diomedes – Rober Prebil Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995
Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Četrti del cikla ima naslov 11., 12., 13. in 14. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta: ''Stolpi povsod in obrane cede od krvi se junakov …'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Sokos – Sandi Pavlin Pulidamas – Iztok Jereb Hektor – Milan Štefe Poseidon – Boris Juh Aias – Zoran More Aiant – Brane Grubar Agamemnon – Slavko Cerjak Nestor – Saša Miklavc Odisej – Ivan Rupnik Diomedes – Rober Prebil Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995
Vlada začenja pilotni projekt celostnega urejanja romskih naselij, v katerega se v prvi fazi vključujejo štiri občine. Tri z jugovzhoda in ena iz Pomurja. Prva konkretna poteza države iz naslova pilotnih romskih naselij bo urejanje naselja Kirinov Grm v občini Krško. V oddaji poročamo tudi z uvodnega dogodka Siforoma 7 vladnega urada za narodnosti, na katerem so predvsem Romi izpostavili, da če in ko govorimo o posameznih primerih zgodnjih in prisilnih porok, tega ne smemo posploševati. Pred slabim mesecem dni ste poslušalci izbrali tudi skladbo leta 2025, z lovoriko se je okitil Mišo Kontrec, ki smo ga pred nekaj dnevi tudi obiskali. Čas pa bo še za novo mesečno glasovanje. V domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Temna je noč Vlada Kreslina in Momento Cigano ter skladbo Gipsy Soul zasedbe Aritmija. V tujem delu pa skladbo Bašavel Jana Bendiga in Gipsy Kubo ter skladbo Swing – Romani Machina zasedbe Terne Čhave.
Vlada začenja pilotni projekt celostnega urejanja romskih naselij, v katerega se v prvi fazi vključujejo štiri občine. Tri z jugovzhoda in ena iz Pomurja. Prva konkretna poteza države iz naslova pilotnih romskih naselij bo urejanje naselja Kirinov Grm v občini Krško. V oddaji poročamo tudi z uvodnega dogodka Siforoma 7 vladnega urada za narodnosti, na katerem so predvsem Romi izpostavili, da če in ko govorimo o posameznih primerih zgodnjih in prisilnih porok, tega ne smemo posploševati. Pred slabim mesecem dni ste poslušalci izbrali tudi skladbo leta 2025, z lovoriko se je okitil Mišo Kontrec, ki smo ga pred nekaj dnevi tudi obiskali. Čas pa bo še za novo mesečno glasovanje. V domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Temna je noč Vlada Kreslina in Momento Cigano ter skladbo Gipsy Soul zasedbe Aritmija. V tujem delu pa skladbo Bašavel Jana Bendiga in Gipsy Kubo ter skladbo Swing – Romani Machina zasedbe Terne Čhave.
Poznate pesem Šumijo gozdovi domači? Predstavljamo vam avtorski tandem številnih zimzelenih pesmi Dobrih znancev, Cirila Vertačnika in Marjana Robleka. Za oddajo so spregovorii tudi drugi nekdanji člani ansamblai: Vito Muženič iz Vanganela pri Kopru in Franc Korbar - Cac. Skoraj vsi člani ansambla so bili akademsko izobraženi glasbeniki.
Poznate pesem Šumijo gozdovi domači? Predstavljamo vam avtorski tandem številnih zimzelenih pesmi Dobrih znancev, Cirila Vertačnika in Marjana Robleka. Za oddajo so spregovorii tudi drugi nekdanji člani ansamblai: Vito Muženič iz Vanganela pri Kopru in Franc Korbar - Cac. Skoraj vsi člani ansambla so bili akademsko izobraženi glasbeniki.
Akademija live: Na valovih Dvorane Julija Betetta je nov koncertni cikel Akademije za glasbo, ki bo do konca leta na treh večerih ponudil nastope mednarodno uveljavljenih slovenskih glasbenikov, ki se bodo predstavili tudi v predkoncertnih pogovorih o glasbeni umetnosti, ljubljanski akademiji in študiju ter delovanju v tujini. Na prvem koncertu nastopajo članica Züriškega komornega orkestra violinistka Tanja Sonc ter klarinetist Matic Kuder in hornist Andrej Žust, ki sta člana Berlinskih filharmonikov. Sodelovali bodo pri izvedbi Septeta v Es-duru, op. 20 Ludwiga van Beethovna, za izvedbo katerega se jim bodo pridružili še fagotist Miha Mitev, violistka Maja Rome, violončelist Eldar Saparayev in kontrabasist Zoran Marković. https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/alumni-in-profesorji-v-duhu-beethovna-akademija-za-glasbo-in-program-ars-z-novim-ciklom-koncertov/772051
Akademija live: Na valovih Dvorane Julija Betetta je nov koncertni cikel Akademije za glasbo, ki bo do konca leta na treh večerih ponudil nastope mednarodno uveljavljenih slovenskih glasbenikov, ki se bodo predstavili tudi v predkoncertnih pogovorih o glasbeni umetnosti, ljubljanski akademiji in študiju ter delovanju v tujini. Na prvem koncertu nastopajo članica Züriškega komornega orkestra violinistka Tanja Sonc ter klarinetist Matic Kuder in hornist Andrej Žust, ki sta člana Berlinskih filharmonikov. Sodelovali bodo pri izvedbi Septeta v Es-duru, op. 20 Ludwiga van Beethovna, za izvedbo katerega se jim bodo pridružili še fagotist Miha Mitev, violistka Maja Rome, violončelist Eldar Saparayev in kontrabasist Zoran Marković. https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/alumni-in-profesorji-v-duhu-beethovna-akademija-za-glasbo-in-program-ars-z-novim-ciklom-koncertov/772051
Najmlajšemu bratu uspe zavezati jezik zafrkljivi kraljični. Pripoveduje: Mojca Ribič. Norveška ljudska pravljica. Prevod: Janko Moder. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Najmlajšemu bratu uspe zavezati jezik zafrkljivi kraljični. Pripoveduje: Mojca Ribič. Norveška ljudska pravljica. Prevod: Janko Moder. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Državni zbor bo, kot kaže, že jutri odločal o novi-stari kandidatki za ustavno sodnico Barbari Kresal, potem ko je predsednica republike Nataša Pirc Musar umaknila predlog kandidata Cirila Keršmanca. Predsednica je danes povedala, da je to njen zadnji poskus za imenovanje uslužbencev v tem mandatu parlamenta. Drugi poudarki oddaje: - Iransko-ameriška pogajanja o iranskem jedrskem programu bodo v petek v Carigradu. - Izrael v omejenem obsegu odprl mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. - Pošta Slovenije od danes s krajšim delovnim časom v večini poslovalnic.
Državni zbor bo, kot kaže, že jutri odločal o novi-stari kandidatki za ustavno sodnico Barbari Kresal, potem ko je predsednica republike Nataša Pirc Musar umaknila predlog kandidata Cirila Keršmanca. Predsednica je danes povedala, da je to njen zadnji poskus za imenovanje uslužbencev v tem mandatu parlamenta. Drugi poudarki oddaje: - Iransko-ameriška pogajanja o iranskem jedrskem programu bodo v petek v Carigradu. - Izrael v omejenem obsegu odprl mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. - Pošta Slovenije od danes s krajšim delovnim časom v večini poslovalnic.
Na svojem domu na Kontovelu pri Trstu se je danes poslovil pesnik in dramatik Miroslav Košuta. Njegov odhod je velika izguba za slovensko književnost in kulturni prostor na obeh straneh meje, poudarjajo na ministrstvu za kulturo. Zaobljubljen slovenski besedi je ustvaril obsežen opus pesniških zbirk za otroke, mladostnike in odrasle. Ustvarjal je dramska besedila, pisal članke, aktualno družbeno politično dogajanje pa je pospremil z zbadljivimi epigrafi. Skozi njegova dela odsevajo različne teme. Kot ključno je sam označil ljubezen, se pesnika in prijatelja, ki bi 11. marca dopolnil 90 let, spominja predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk. Predstavljamo tudi letošnje nagrajence Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Zlato plaketo za življenjsko delo v zborovski glasbi je prejel Mitja Gobec. Srebrne plakete pa so tokrat močno zaznamovale primorsko ustvarjalnost. Prejele so jih: igralka Maja Gal Štromar, zborovodkinja Barbara Kovačič in beneški kolektiv Piuramaura. V galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana smo si ogledali razstavo z naslovom Pressure ali Pritisk umetnika Zmaga Lenárdiča. Skozi devet avtorskih del avtor nastavlja ogledalo družbi in spodbuja h kritičnemu razmisleku o svetu, v katerem živimo. Ritmi Detroita označujejo današnjo glasbeno ogrlico. Goran Gregorič predstavlja ameriškega pevca, glasbenika, tekstopisca Boba Segerja.
Na svojem domu na Kontovelu pri Trstu se je danes poslovil pesnik in dramatik Miroslav Košuta. Njegov odhod je velika izguba za slovensko književnost in kulturni prostor na obeh straneh meje, poudarjajo na ministrstvu za kulturo. Zaobljubljen slovenski besedi je ustvaril obsežen opus pesniških zbirk za otroke, mladostnike in odrasle. Ustvarjal je dramska besedila, pisal članke, aktualno družbeno politično dogajanje pa je pospremil z zbadljivimi epigrafi. Skozi njegova dela odsevajo različne teme. Kot ključno je sam označil ljubezen, se pesnika in prijatelja, ki bi 11. marca dopolnil 90 let, spominja predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk. Predstavljamo tudi letošnje nagrajence Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Zlato plaketo za življenjsko delo v zborovski glasbi je prejel Mitja Gobec. Srebrne plakete pa so tokrat močno zaznamovale primorsko ustvarjalnost. Prejele so jih: igralka Maja Gal Štromar, zborovodkinja Barbara Kovačič in beneški kolektiv Piuramaura. V galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana smo si ogledali razstavo z naslovom Pressure ali Pritisk umetnika Zmaga Lenárdiča. Skozi devet avtorskih del avtor nastavlja ogledalo družbi in spodbuja h kritičnemu razmisleku o svetu, v katerem živimo. Ritmi Detroita označujejo današnjo glasbeno ogrlico. Goran Gregorič predstavlja ameriškega pevca, glasbenika, tekstopisca Boba Segerja.
Aleš Jelenko: Socialna omrežja, Tone Partljič: Voranc, Semira Osmanagić: Za nagrado. Recenzije so napisali Tatjana Pregl Kobe, Milan Vogel in Marija Švajncer.
Aleš Jelenko: Socialna omrežja, Tone Partljič: Voranc, Semira Osmanagić: Za nagrado. Recenzije so napisali Tatjana Pregl Kobe, Milan Vogel in Marija Švajncer.
Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič. Pesniško zbirko Aleša Jelenka Socialna omrežja zaznamuje spajanje različnega in na prvi pogled nezdružljivega. Prevladujoč neoseben digitalni svet in iskanje intime, tišine, resnice. V pesmi najpomembnejši dan dneva se pesnik pretaka v svojo kopijo, v svojo elektronsko verzijo brez spomina ali občutkov, ker jih ne potrebuje in oni ne njega. Resničnost zanj sploh ne bo pomembna, ker je ne bo več. Digitalna poezija, kot je naslov prve pesmi, je edina možna napoved pesniške zbirke Socialna omrežja: kaže se kot govorica robota, ki monotono uporablja in prelamlja besede. Prvoosebnega pripovedovalca razgradi do niča. »fejsbuk / fejst rukne vate da te izloči / izlušči te to-talno / izkoščiči // dokler od tebe osta-ne le votla glava / da se manifestiraš skozi ekran / / apdejtaš status / digitaliziraš živ-ljenje do konca / povsem do konca / da od tebe ne ostane nič čisto nič // nič.« V pesmi glas(ovi) tudi glas lirskega subjekta z vstopom v brezobličnost izgubi osebnost, da se lahko razblini in povsem raztelesi. Njegov glas nenadoma ni več en glas izmed mnogih, temveč glas mnogih v enem. »Smo novi kiborgi, ki beležimo svet, ki ga sploh ne živimo,« je v eno misel strnila koncept celotne pesniške zbirke Tonja Jelen v spremnem besedilu. Zbirko Socialna omrežja sestavljajo trije sklopi pesmi: Čipi in mikrokozmos, Bližina in njena odsotnost in Digitalizacija in robotizacija. Vsi naslovi pesmi so napisani z malo začetnico in so večinoma ključ do razumevanja vsebine. Kako vstopiti v prostor poezije Aleša Jelenka, kako ubesediti podobo našega časa v verzih pesnika, ki med hitrim tokom sodobne tehnologije v današnjem digitalnem svetu išče svetlobna leta oddaljeno tišino? Tehnologije vrtoglavo napredujejo in so postale neločljiv del našega vsakdana. S tem se je marsikaj spremenilo. To je bilo Jelenku jasno že v njegovi zbirki Kontejner (2016), ki je s strupeno indigo modro barvo naslovnice, za kar gre zasluga sopesnici Heleni Zemljič, ki je prispevala tudi tako imenovano vezje za to podobo, že asociirala na računalnik kot nekakšno simbolično predhodnico zbirke Socialna omrežja. Ne sestavljajo je ničvredne ali zavržene pesmi, temveč na novo ustvarjene: recikliranje v umetnosti jemlje za osnovo že uporabljeno in celo izrabljeno staro snov in jo predela. Prosto po Kosovelu postane gnoj zlato. Na nek način je tako snov vsebinsko in oblikovno uporabljal tudi Tomaž Šalamun. Pesmi v zbirki Kontejner so s poustvarjanjem njegovih pesmi postale nove, sveže, sodobne in se s samosvojo izreko znova ponujajo v branje prav v letošnjem, velikemu kraškemu poetu posvečenem letu. A če je šlo pri Kontejnerju za protest proti ekološki bombi, gre v zbirki Socialna omrežja za iskanje prostora tišine v digitaliziranem svetu, za zavedanje lastne notranjosti. Za iskanje v klikih na računalniku izgubljene resnice in intimno človeškega v času, ko nas oblikujejo algoritmi, zasloni in povezave, ki ne poznajo odklopa. Ta poezija z ubesedovanjem izkušnje v objavljenih pesmih oblikuje odprt socialni prostor. Že s tem stopi v ospredje aktualen pogled v razliko med informiranjem, vedenjem in spoznanjem, poleg tega je v njej ubesedeno razmerje med digitalnim in resničnim svetom kot ga doživlja pesnik na četrtini 21. stoletja. Realno življenje, pravi v drobnem preblisku v pesmi paralelnost, je blazno krhko kot porcelan, toda tišina, ta tišina je tukaj. Ve, da se kljub staranju nikoli ne bo odvezal tišini (definicije). Živimo v času, ko se tok zgodovine in tehnološkega napredka spreminja z vrtoglavo hitrostjo. Sprejemamo ga, saj se dogaja zunaj naših odločitev. Računalnik nas sili, da povsod puščamo svoje sledi. Z digitalnim pretokom informacij se je spremenil tudi način življenja, družabno življenje in medsebojno druženje se vedno bolj umikata v odvisnost od ekranov in socialnih omrežij. Množična uporaba digitalnega sveta se je začela s FaceBook-om po letu 2004, v naslednjih dveh desetletjih so se pridružili Instragram, Twitter, X, TikTok. V zbirki Socialna omrežja pesnikov glas opozarja na proces drugačnega branja, drugačnega spoznavanja sveta s pomočjo tehnologije, ki »hiti in se giblje ter vsake toliko časa poskoči« in ga prehiteva z obeh strani (v kontekstu). Ve, da se je spremenil pretok informacij, način komuniciranja med ljudmi, splošen odnos do umetnosti in tudi nivo rabe jezika. Tudi poezije, saj pesniška antologija Instapoeti vključuje najboljše pesnike sveta na Instagramu, kamor se jih prijavlja na tisoče. Indijsko kanadska pesnica Rupi Kaur, ena izmed začetnic globalnega fenomena prenove literature oziroma poezije kot mainstreama, v svojih treh knjigah, prevedenih tudi v slovenščino, s pesmimi, ki izražajo bolečino, a tudi katarzo in osvobajanje, razbija univerzalne tabuje na socialnih omrežjih. Tudi Jelenkova revolucionarna pesem nič manj ne razbija tabujev na slovenski literarni sceni. Ta pesem »ne bo krvavela namesto tebe / niti ne bo krvavela za kogarkoli drugega / ne bo oznanjala moderne božje besede / ne bo mahala z vpijočimi zastavami / ne bo iskala pravice / niti maščevala neresnice / ne bo / ona zgolj bo / in to ji bo dovolj.« Doživljanje razlike med minulim in današnjim svetom se bo spremenilo v vrtoglavo bližajočem se času nadvlade umetne inteligence. Se bomo še spraševali, kako doseči in spoznati resnico, ki je vedno izmuzljivo daleč zunaj posameznikovega dosega. Kako slediti pesniku, ki v meditaciji obstaja točno tam, kjer se stikata splet in poezija; kako prisluhniti njegovi definiciji, po kateri otipljivost nosi v sebi tisto literarno držo, ki je word ne vzdrži, ker je prepoln samega sebe? Posameznik je v svetu Aleša Jelenka – in ne le njegovem – omejen samo nase in na svojo odtujenost v digitalnem vesolju računalnikov, pametnih telefonov, tablic, umetne inteligence in robotov. Zunaj sklenjene verige medsebojnih odnosov ni več neposredno odvisen od preteklosti niti ne odloča o prihodnosti. Odpre računalnik, se izlije vanj (računalnik) in shrani spomine, čeprav ve, da bodo čez dvajset let peščeno pot prekrivali tlakovci, spomini pa bodo, skonektani z internetom, kadarkoli dosegljivi, le njihova pristnost bo vprašljiva (o spominih).
Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič. Pesniško zbirko Aleša Jelenka Socialna omrežja zaznamuje spajanje različnega in na prvi pogled nezdružljivega. Prevladujoč neoseben digitalni svet in iskanje intime, tišine, resnice. V pesmi najpomembnejši dan dneva se pesnik pretaka v svojo kopijo, v svojo elektronsko verzijo brez spomina ali občutkov, ker jih ne potrebuje in oni ne njega. Resničnost zanj sploh ne bo pomembna, ker je ne bo več. Digitalna poezija, kot je naslov prve pesmi, je edina možna napoved pesniške zbirke Socialna omrežja: kaže se kot govorica robota, ki monotono uporablja in prelamlja besede. Prvoosebnega pripovedovalca razgradi do niča. »fejsbuk / fejst rukne vate da te izloči / izlušči te to-talno / izkoščiči // dokler od tebe osta-ne le votla glava / da se manifestiraš skozi ekran / / apdejtaš status / digitaliziraš živ-ljenje do konca / povsem do konca / da od tebe ne ostane nič čisto nič // nič.« V pesmi glas(ovi) tudi glas lirskega subjekta z vstopom v brezobličnost izgubi osebnost, da se lahko razblini in povsem raztelesi. Njegov glas nenadoma ni več en glas izmed mnogih, temveč glas mnogih v enem. »Smo novi kiborgi, ki beležimo svet, ki ga sploh ne živimo,« je v eno misel strnila koncept celotne pesniške zbirke Tonja Jelen v spremnem besedilu. Zbirko Socialna omrežja sestavljajo trije sklopi pesmi: Čipi in mikrokozmos, Bližina in njena odsotnost in Digitalizacija in robotizacija. Vsi naslovi pesmi so napisani z malo začetnico in so večinoma ključ do razumevanja vsebine. Kako vstopiti v prostor poezije Aleša Jelenka, kako ubesediti podobo našega časa v verzih pesnika, ki med hitrim tokom sodobne tehnologije v današnjem digitalnem svetu išče svetlobna leta oddaljeno tišino? Tehnologije vrtoglavo napredujejo in so postale neločljiv del našega vsakdana. S tem se je marsikaj spremenilo. To je bilo Jelenku jasno že v njegovi zbirki Kontejner (2016), ki je s strupeno indigo modro barvo naslovnice, za kar gre zasluga sopesnici Heleni Zemljič, ki je prispevala tudi tako imenovano vezje za to podobo, že asociirala na računalnik kot nekakšno simbolično predhodnico zbirke Socialna omrežja. Ne sestavljajo je ničvredne ali zavržene pesmi, temveč na novo ustvarjene: recikliranje v umetnosti jemlje za osnovo že uporabljeno in celo izrabljeno staro snov in jo predela. Prosto po Kosovelu postane gnoj zlato. Na nek način je tako snov vsebinsko in oblikovno uporabljal tudi Tomaž Šalamun. Pesmi v zbirki Kontejner so s poustvarjanjem njegovih pesmi postale nove, sveže, sodobne in se s samosvojo izreko znova ponujajo v branje prav v letošnjem, velikemu kraškemu poetu posvečenem letu. A če je šlo pri Kontejnerju za protest proti ekološki bombi, gre v zbirki Socialna omrežja za iskanje prostora tišine v digitaliziranem svetu, za zavedanje lastne notranjosti. Za iskanje v klikih na računalniku izgubljene resnice in intimno človeškega v času, ko nas oblikujejo algoritmi, zasloni in povezave, ki ne poznajo odklopa. Ta poezija z ubesedovanjem izkušnje v objavljenih pesmih oblikuje odprt socialni prostor. Že s tem stopi v ospredje aktualen pogled v razliko med informiranjem, vedenjem in spoznanjem, poleg tega je v njej ubesedeno razmerje med digitalnim in resničnim svetom kot ga doživlja pesnik na četrtini 21. stoletja. Realno življenje, pravi v drobnem preblisku v pesmi paralelnost, je blazno krhko kot porcelan, toda tišina, ta tišina je tukaj. Ve, da se kljub staranju nikoli ne bo odvezal tišini (definicije). Živimo v času, ko se tok zgodovine in tehnološkega napredka spreminja z vrtoglavo hitrostjo. Sprejemamo ga, saj se dogaja zunaj naših odločitev. Računalnik nas sili, da povsod puščamo svoje sledi. Z digitalnim pretokom informacij se je spremenil tudi način življenja, družabno življenje in medsebojno druženje se vedno bolj umikata v odvisnost od ekranov in socialnih omrežij. Množična uporaba digitalnega sveta se je začela s FaceBook-om po letu 2004, v naslednjih dveh desetletjih so se pridružili Instragram, Twitter, X, TikTok. V zbirki Socialna omrežja pesnikov glas opozarja na proces drugačnega branja, drugačnega spoznavanja sveta s pomočjo tehnologije, ki »hiti in se giblje ter vsake toliko časa poskoči« in ga prehiteva z obeh strani (v kontekstu). Ve, da se je spremenil pretok informacij, način komuniciranja med ljudmi, splošen odnos do umetnosti in tudi nivo rabe jezika. Tudi poezije, saj pesniška antologija Instapoeti vključuje najboljše pesnike sveta na Instagramu, kamor se jih prijavlja na tisoče. Indijsko kanadska pesnica Rupi Kaur, ena izmed začetnic globalnega fenomena prenove literature oziroma poezije kot mainstreama, v svojih treh knjigah, prevedenih tudi v slovenščino, s pesmimi, ki izražajo bolečino, a tudi katarzo in osvobajanje, razbija univerzalne tabuje na socialnih omrežjih. Tudi Jelenkova revolucionarna pesem nič manj ne razbija tabujev na slovenski literarni sceni. Ta pesem »ne bo krvavela namesto tebe / niti ne bo krvavela za kogarkoli drugega / ne bo oznanjala moderne božje besede / ne bo mahala z vpijočimi zastavami / ne bo iskala pravice / niti maščevala neresnice / ne bo / ona zgolj bo / in to ji bo dovolj.« Doživljanje razlike med minulim in današnjim svetom se bo spremenilo v vrtoglavo bližajočem se času nadvlade umetne inteligence. Se bomo še spraševali, kako doseči in spoznati resnico, ki je vedno izmuzljivo daleč zunaj posameznikovega dosega. Kako slediti pesniku, ki v meditaciji obstaja točno tam, kjer se stikata splet in poezija; kako prisluhniti njegovi definiciji, po kateri otipljivost nosi v sebi tisto literarno držo, ki je word ne vzdrži, ker je prepoln samega sebe? Posameznik je v svetu Aleša Jelenka – in ne le njegovem – omejen samo nase in na svojo odtujenost v digitalnem vesolju računalnikov, pametnih telefonov, tablic, umetne inteligence in robotov. Zunaj sklenjene verige medsebojnih odnosov ni več neposredno odvisen od preteklosti niti ne odloča o prihodnosti. Odpre računalnik, se izlije vanj (računalnik) in shrani spomine, čeprav ve, da bodo čez dvajset let peščeno pot prekrivali tlakovci, spomini pa bodo, skonektani z internetom, kadarkoli dosegljivi, le njihova pristnost bo vprašljiva (o spominih).
Piše Milan Vogel, bere Bernard Stramič. Malo nenavadno je, da se roman o nekom začne z njegovim pogrebom, a Tone Partljič se je tako odločil v prvem delu skoraj sedemsto strani obsegajoče knjige Voranc. V uvodnih stavkih je zapisal: ”Pravijo, da takega dne, kot je bil tisti četrtek 23. februarja 1950, Koroška še ni doživela, čeprav je bilo v zgodovini dežele veliko usodnih in pomembnih dni, ki so jim ljudje pravili – zgodovinski. Nekateri so celo zapisani v kakih šolskih knjigah. ” Roman je napisan na podlagi biografskih podatkov in zgodovinskih arhivskih virov. Avtor je pri tem opravil spoštovanja vredno delo in ga s svojim humorjem tudi nekoliko partljičevsko obarval. Nit Vorančevega življenja in dela teče od mladosti še ne na svojem na Preškem vrhu do umika pred aretacijo čez Strojno v Avstrijo leta 1930. Vmes pa je dogajanje zelo živahno, Partljič na primer piše o vihtenju cimprovke, ko je Lovro očetu pomagal tesati tramove – oče je bil namreč prepričan, da bo postal ”holcar”, saj so imeli denar za šolanje samo za sina Alojza, ki je pozneje postal duhovnik in celo član pobegle jugoslovanske vlade v Londonu). Beremo tudi o dveh zadružnih tečajih v Ljubljani in na Dunaju, poroki z Micko Šisernik in dveh hčerah, organiziranju in vodenju različnih skladov, ko je bil v službi v železarni v Guštanju, itd. Javnosti pa je bilo bolj neznano njegovo ilegalno delovanje kot člana prepovedane Komunistične partije Jugoslavije, čeprav tudi to ni ostalo skrito, saj, kot je rekla neka Hotuljka, ”v Kotljah se vse zve”. Sčasoma je postal tako pomemben komunist, da je bil izvoljen za enega od treh slovenskih delegatov na tretjem kongresu KPJ na Dunaju. Seveda ga je za vse življenje zaznamovala prva svetovna voja, ki jo je najprej doživel kot črnovojnik, nato pa kot mobiliziranec na soški fronti in potem na Tirolskem, kjer je prebegnil na italijansko stran in dolgo preživel v taboriščih tudi na jugu Italije. Ves čas mu je šlo po glavi, da bi moral o tem kaj napisati, a zaradi drugih obveznosti ni utegnil, tako da je roman Doberdob nastal šele pozneje. Voranca je njegovo ilegalno delovanje tako zaposlovalo, da ni imel časa ne za družino ne za pisanje. Nenehno je imel sestanke ali doma na Koroškem ali v centrali v Ljubljani, njegova glavna naloga pa je bilo organiziranje ilegalnih prehodov ljudi in literature čez jugoslovansko-avstrijsko mejo na Remšniku, Pernicah in največ na Strojni. Čeprav so ljudje vedeli, da je komunist, ki jih večinoma niso marali, je bil tako ugleden in priljubljen, da ga je pričakal domači žandar in ga opozoril, naj ne gre domov, ker ga tam čaka zaseda žandarjev, ki so prišli iz Ljubljane in Maribora, eden celo iz Beograda, da bi ga aretirali. Tako mu je uspel pobeg čez mejo v Avstrijo. Poleg zgodovinskih in biografskih dejstev Partljič v roman vpleta tudi motive iz Vorančevih literarnih del. Tako npr. naletimo na babico, ki pobira bobovce in ji Voranc pravi, da bodo že drugi pobrali, ona pa odgovori tako kot v Ajdovem strnišču: ”Pusti me Voranc, saj to delam zadnebar.” In res je je potem umrla. Ali občinska sirota, ki jo v kadunjah prevažajo po hišah, da jo preživijo. Pa Koplji pod brezo in tako naprej. Prvi del romana torej zajema Prežihovo delovanje od mladosti do pobega čez mejo leta 1930. V njem je le malo o njegovem literarnem ustvarjanju, saj mu je uspelo napisati le krajša besedila za različne revije, zelo pa se je razveselil svoje prve knjige Povesti, ki je izšla leta 1925. Partljiču pa snovi za drugi del gotovo ne bo zmanjkalo.
Piše Milan Vogel, bere Bernard Stramič. Malo nenavadno je, da se roman o nekom začne z njegovim pogrebom, a Tone Partljič se je tako odločil v prvem delu skoraj sedemsto strani obsegajoče knjige Voranc. V uvodnih stavkih je zapisal: ”Pravijo, da takega dne, kot je bil tisti četrtek 23. februarja 1950, Koroška še ni doživela, čeprav je bilo v zgodovini dežele veliko usodnih in pomembnih dni, ki so jim ljudje pravili – zgodovinski. Nekateri so celo zapisani v kakih šolskih knjigah. ” Roman je napisan na podlagi biografskih podatkov in zgodovinskih arhivskih virov. Avtor je pri tem opravil spoštovanja vredno delo in ga s svojim humorjem tudi nekoliko partljičevsko obarval. Nit Vorančevega življenja in dela teče od mladosti še ne na svojem na Preškem vrhu do umika pred aretacijo čez Strojno v Avstrijo leta 1930. Vmes pa je dogajanje zelo živahno, Partljič na primer piše o vihtenju cimprovke, ko je Lovro očetu pomagal tesati tramove – oče je bil namreč prepričan, da bo postal ”holcar”, saj so imeli denar za šolanje samo za sina Alojza, ki je pozneje postal duhovnik in celo član pobegle jugoslovanske vlade v Londonu). Beremo tudi o dveh zadružnih tečajih v Ljubljani in na Dunaju, poroki z Micko Šisernik in dveh hčerah, organiziranju in vodenju različnih skladov, ko je bil v službi v železarni v Guštanju, itd. Javnosti pa je bilo bolj neznano njegovo ilegalno delovanje kot člana prepovedane Komunistične partije Jugoslavije, čeprav tudi to ni ostalo skrito, saj, kot je rekla neka Hotuljka, ”v Kotljah se vse zve”. Sčasoma je postal tako pomemben komunist, da je bil izvoljen za enega od treh slovenskih delegatov na tretjem kongresu KPJ na Dunaju. Seveda ga je za vse življenje zaznamovala prva svetovna voja, ki jo je najprej doživel kot črnovojnik, nato pa kot mobiliziranec na soški fronti in potem na Tirolskem, kjer je prebegnil na italijansko stran in dolgo preživel v taboriščih tudi na jugu Italije. Ves čas mu je šlo po glavi, da bi moral o tem kaj napisati, a zaradi drugih obveznosti ni utegnil, tako da je roman Doberdob nastal šele pozneje. Voranca je njegovo ilegalno delovanje tako zaposlovalo, da ni imel časa ne za družino ne za pisanje. Nenehno je imel sestanke ali doma na Koroškem ali v centrali v Ljubljani, njegova glavna naloga pa je bilo organiziranje ilegalnih prehodov ljudi in literature čez jugoslovansko-avstrijsko mejo na Remšniku, Pernicah in največ na Strojni. Čeprav so ljudje vedeli, da je komunist, ki jih večinoma niso marali, je bil tako ugleden in priljubljen, da ga je pričakal domači žandar in ga opozoril, naj ne gre domov, ker ga tam čaka zaseda žandarjev, ki so prišli iz Ljubljane in Maribora, eden celo iz Beograda, da bi ga aretirali. Tako mu je uspel pobeg čez mejo v Avstrijo. Poleg zgodovinskih in biografskih dejstev Partljič v roman vpleta tudi motive iz Vorančevih literarnih del. Tako npr. naletimo na babico, ki pobira bobovce in ji Voranc pravi, da bodo že drugi pobrali, ona pa odgovori tako kot v Ajdovem strnišču: ”Pusti me Voranc, saj to delam zadnebar.” In res je je potem umrla. Ali občinska sirota, ki jo v kadunjah prevažajo po hišah, da jo preživijo. Pa Koplji pod brezo in tako naprej. Prvi del romana torej zajema Prežihovo delovanje od mladosti do pobega čez mejo leta 1930. V njem je le malo o njegovem literarnem ustvarjanju, saj mu je uspelo napisati le krajša besedila za različne revije, zelo pa se je razveselil svoje prve knjige Povesti, ki je izšla leta 1925. Partljiču pa snovi za drugi del gotovo ne bo zmanjkalo.
Piše Marija Švajncer, bereta Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič. Na začetku romana Za nagrado bi morda predvidevali, da bo pisateljica Semira Osmanagić razgrnila svoj kritični pogled na delovanje komisije, ki ima zadnjo besedo in z literarno nagrado ovenča izbranko ali izbranca. Roman pa je vsekakor še marsikaj drugega. Že res, da spregovori o merilih za podeljevanje časti, ki jo na koncu doživi en sam književnik, toda roman je hkrati neke vrste literarizirana študija človeških nravi, predvsem nadvse duhovito in s humorjem in ironijo obloženo pisanje v dobrem pomenu besede. Oris značajev članov komisije nakazuje predvsem to, da je človek nekakšno dvojno bitje: eno sta njegova zunanja podoba in ravnanje, kadar je okoli sebe obkrožen z ljudmi, nekaj čisto drugega pa je njegov notranji svet. Pisateljica iskrivo in v izbranem slogu piše o tem, kako visoko lahko poletijo človekove misli in kakšno neverjetno moč ima domišljija. Kar je v realnosti neuresničljivo, se v domišljijskem svetu primeri z lahkoto in seže zelo daleč, tako rekoč kamor koli. V poletu fantazije nekdo, ki se mu v stvarnosti bolj malo posreči, postane zmagovalec, osvajalec in uspešnež. Ni se treba obvladovati in si postavljati mej, saj je mogoče skoraj vse. Morda pa je potem pristanek na trdnih tleh toliko bolj neprijeten. V spletu okoliščin se člani komisije drug pred drugim razgalijo in razkrijejo slabosti, ki so jih vse življenje skrivali, toda to se zgodi samo za hip, saj kaj kmalu spet postanejo ugledni in vsevedni razsojevalci, ki odločajo o kakovosti sodobne slovenske književnosti. Sprašujejo se, ali je to, kar prebirajo in vrednotijo, nekakšno stopicanje na mestu. Treba bi bilo stopiti korak naprej, če že ne naprej, pa vsaj na stran. Eden od njih se zamisli: »Takrat ga v želodcu nekaj zbode, v misli mu trešči predstava, ki si jo je zadnjič ogledal, Gaza in enormno trpljenje, ki se tam dogaja, medtem ko se ukvarjamo z našimi prozaičnimi ali manj prozaičnimi zadevami. Bi o tem načel debato, preden izberejo tekst? Čudno, v nobenem tekstu tega danes aktualnega dogajanja ni. Nima smisla, saj nič ne morejo spremeniti, zakaj bi to omenjali, pa še težje bodo izbrali, če padejo v še bolj duhamorno razpoloženje.« Domiselna posebnost literarnega dela Za nagrado je roman v romanu. Vsak član komisije mora izbrati po tri romane, o katerih je prepričan, da so se avtorju ali avtorici najbolj posrečili. Ne prikrivajo tega, da imajo prednost že znani pisci, toda večina se navduši nad pisateljem z neznanim imenom, nekom, ki piše dobro, vendar o njem še ni bilo ničesar slišati. Nekaj strani tega dela je mogoče tudi spoznati. Bodo znani in z javnimi priznanji povzdignjeni pisatelji zaradi takšne izbire nejevoljni? Ali je bolje vse skupaj storiti s čim manjšim trudom in nagraditi imenitneže, ki so nagrad že vajeni? Priznajo si, da takšne obilice knjig, ki se vsako leto razbohoti na knjižnem tržišču, ni mogoče prebrati od prve do zadnje strani. Pet članov komisije, dve ženski in trije moški, mora izreči oceno o kar šestinpetdesetih rokopisih. Ljudje pišejo kot obsedeni, veliko imajo povedati, bralcev, pravzaprav bralk, pa je čedalje manj. K sreči s komisijo sodeluje referent, ki opravlja pomožna opravila, med vsemi pa je prav on najbolj vzoren in natančen bralec ter veliko ve o literaturi in njenem pomenu. Zadnjo besedo bodo, če se bodo seveda poenotili, izrekli različni ljudje, tako rekoč primerki, v katerih sta združena duh in telo, se pravi pojavne oblike bogate notranjosti in težave, ki jih kdaj pa kdaj povzročijo človekovi organi in telesni deli. Telo ima svojo pamet in mu je čisto vseeno, če se upre prav tedaj, kadar se skupina ukvarja z globokoumnimi zadevami. Tako duh kot telo sta zahtevna gospodarja. Članstvo v komisiji je začasno, saj imajo posamezniki tudi svoje skrbi, na primer kujavo družico, pomanjkanje samozavesti, uporništvo brez razloga ali utemeljeno postavljanje po robu vsakomur in vsemu in ne nazadnje nezmožnost in nemoč, da bi sami napisali kaj tehtnega. Prebrali so skladovnice knjig in so o marsičem dobro poučeni. Nekdo od njih ve naslednje: »Saj ve, da je vse že napisano, vse že povedano, ve pa tudi, da obstajajo novi prijemi, novi načini, kako predstaviti kaj novega, če ne novega, pa vsaj rahlo nepričakovanega.« Marsikateremu neizbranemu piscu se bo zgodila krivica, tudi moški spol bo prevladal nad ženskim, toda nagrada, ki jo podeljuje časopisna hiša, je ena sama. Zmagovalca bodo mediji slavili, seveda ne pretirano dolgo, našel se bo kdo, ki bo njegovo delo hlastno prebral, zlasti kak zavistnež. Knjigi Za nagrado so dodane barvne fotografije, ki jih je posnel neodvisni umetnik, fotograf in založnik Tadej Vaukman. V fotografsko oko ujete podobe so dopolnilo vsebine romana, sočasno pa imajo svojo lastno zgodbo, saj pisateljica na primer nikjer ne navede, da bi člani komisije na mizo moleli gole noge. Med precej slabo razpoloženimi in zaskrbljenimi osebami je mogoče prepoznati igralca Marka Mandića, tudi tokrat razgaljenega, vendar je na eni od fotografij njegovo golo telo videti samo do pasu. Jezikoslovec, prevajalec in glasbenik Primož Vitez je v spremni besedi v zgoščeni obliki podal poglavitno sporočilo romana Za nagrado in poudaril, da je tekst kritičen do literature na splošno, prav tako sodobne slovenske, v kateri manjka humorja in prave družbene vrednosti, očitna pa je hiperprodukcija. Besedilo je napisano v zajetnih proznih blokih in v očitni fascinaciji nad jezikom in pripovednim potencialom, ki ga jezik omogoča. K temu lahko dodamo, da Semira Osmanagić v svojem pisanju podaja resnice našega časa, odete v šegavost in prepredene z zabavnimi domislicami. Tudi resnih tem se je mogoče lotevati s prijazno zbadljivostjo in prizanesljivo kritičnostjo.
Piše Marija Švajncer, bereta Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič. Na začetku romana Za nagrado bi morda predvidevali, da bo pisateljica Semira Osmanagić razgrnila svoj kritični pogled na delovanje komisije, ki ima zadnjo besedo in z literarno nagrado ovenča izbranko ali izbranca. Roman pa je vsekakor še marsikaj drugega. Že res, da spregovori o merilih za podeljevanje časti, ki jo na koncu doživi en sam književnik, toda roman je hkrati neke vrste literarizirana študija človeških nravi, predvsem nadvse duhovito in s humorjem in ironijo obloženo pisanje v dobrem pomenu besede. Oris značajev članov komisije nakazuje predvsem to, da je človek nekakšno dvojno bitje: eno sta njegova zunanja podoba in ravnanje, kadar je okoli sebe obkrožen z ljudmi, nekaj čisto drugega pa je njegov notranji svet. Pisateljica iskrivo in v izbranem slogu piše o tem, kako visoko lahko poletijo človekove misli in kakšno neverjetno moč ima domišljija. Kar je v realnosti neuresničljivo, se v domišljijskem svetu primeri z lahkoto in seže zelo daleč, tako rekoč kamor koli. V poletu fantazije nekdo, ki se mu v stvarnosti bolj malo posreči, postane zmagovalec, osvajalec in uspešnež. Ni se treba obvladovati in si postavljati mej, saj je mogoče skoraj vse. Morda pa je potem pristanek na trdnih tleh toliko bolj neprijeten. V spletu okoliščin se člani komisije drug pred drugim razgalijo in razkrijejo slabosti, ki so jih vse življenje skrivali, toda to se zgodi samo za hip, saj kaj kmalu spet postanejo ugledni in vsevedni razsojevalci, ki odločajo o kakovosti sodobne slovenske književnosti. Sprašujejo se, ali je to, kar prebirajo in vrednotijo, nekakšno stopicanje na mestu. Treba bi bilo stopiti korak naprej, če že ne naprej, pa vsaj na stran. Eden od njih se zamisli: »Takrat ga v želodcu nekaj zbode, v misli mu trešči predstava, ki si jo je zadnjič ogledal, Gaza in enormno trpljenje, ki se tam dogaja, medtem ko se ukvarjamo z našimi prozaičnimi ali manj prozaičnimi zadevami. Bi o tem načel debato, preden izberejo tekst? Čudno, v nobenem tekstu tega danes aktualnega dogajanja ni. Nima smisla, saj nič ne morejo spremeniti, zakaj bi to omenjali, pa še težje bodo izbrali, če padejo v še bolj duhamorno razpoloženje.« Domiselna posebnost literarnega dela Za nagrado je roman v romanu. Vsak član komisije mora izbrati po tri romane, o katerih je prepričan, da so se avtorju ali avtorici najbolj posrečili. Ne prikrivajo tega, da imajo prednost že znani pisci, toda večina se navduši nad pisateljem z neznanim imenom, nekom, ki piše dobro, vendar o njem še ni bilo ničesar slišati. Nekaj strani tega dela je mogoče tudi spoznati. Bodo znani in z javnimi priznanji povzdignjeni pisatelji zaradi takšne izbire nejevoljni? Ali je bolje vse skupaj storiti s čim manjšim trudom in nagraditi imenitneže, ki so nagrad že vajeni? Priznajo si, da takšne obilice knjig, ki se vsako leto razbohoti na knjižnem tržišču, ni mogoče prebrati od prve do zadnje strani. Pet članov komisije, dve ženski in trije moški, mora izreči oceno o kar šestinpetdesetih rokopisih. Ljudje pišejo kot obsedeni, veliko imajo povedati, bralcev, pravzaprav bralk, pa je čedalje manj. K sreči s komisijo sodeluje referent, ki opravlja pomožna opravila, med vsemi pa je prav on najbolj vzoren in natančen bralec ter veliko ve o literaturi in njenem pomenu. Zadnjo besedo bodo, če se bodo seveda poenotili, izrekli različni ljudje, tako rekoč primerki, v katerih sta združena duh in telo, se pravi pojavne oblike bogate notranjosti in težave, ki jih kdaj pa kdaj povzročijo človekovi organi in telesni deli. Telo ima svojo pamet in mu je čisto vseeno, če se upre prav tedaj, kadar se skupina ukvarja z globokoumnimi zadevami. Tako duh kot telo sta zahtevna gospodarja. Članstvo v komisiji je začasno, saj imajo posamezniki tudi svoje skrbi, na primer kujavo družico, pomanjkanje samozavesti, uporništvo brez razloga ali utemeljeno postavljanje po robu vsakomur in vsemu in ne nazadnje nezmožnost in nemoč, da bi sami napisali kaj tehtnega. Prebrali so skladovnice knjig in so o marsičem dobro poučeni. Nekdo od njih ve naslednje: »Saj ve, da je vse že napisano, vse že povedano, ve pa tudi, da obstajajo novi prijemi, novi načini, kako predstaviti kaj novega, če ne novega, pa vsaj rahlo nepričakovanega.« Marsikateremu neizbranemu piscu se bo zgodila krivica, tudi moški spol bo prevladal nad ženskim, toda nagrada, ki jo podeljuje časopisna hiša, je ena sama. Zmagovalca bodo mediji slavili, seveda ne pretirano dolgo, našel se bo kdo, ki bo njegovo delo hlastno prebral, zlasti kak zavistnež. Knjigi Za nagrado so dodane barvne fotografije, ki jih je posnel neodvisni umetnik, fotograf in založnik Tadej Vaukman. V fotografsko oko ujete podobe so dopolnilo vsebine romana, sočasno pa imajo svojo lastno zgodbo, saj pisateljica na primer nikjer ne navede, da bi člani komisije na mizo moleli gole noge. Med precej slabo razpoloženimi in zaskrbljenimi osebami je mogoče prepoznati igralca Marka Mandića, tudi tokrat razgaljenega, vendar je na eni od fotografij njegovo golo telo videti samo do pasu. Jezikoslovec, prevajalec in glasbenik Primož Vitez je v spremni besedi v zgoščeni obliki podal poglavitno sporočilo romana Za nagrado in poudaril, da je tekst kritičen do literature na splošno, prav tako sodobne slovenske, v kateri manjka humorja in prave družbene vrednosti, očitna pa je hiperprodukcija. Besedilo je napisano v zajetnih proznih blokih in v očitni fascinaciji nad jezikom in pripovednim potencialom, ki ga jezik omogoča. K temu lahko dodamo, da Semira Osmanagić v svojem pisanju podaja resnice našega časa, odete v šegavost in prepredene z zabavnimi domislicami. Tudi resnih tem se je mogoče lotevati s prijazno zbadljivostjo in prizanesljivo kritičnostjo.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Lucijan Marija Škerjanc, Emil Adamič, Anton Lajovic in Demetrij Žebre sodijo med temeljne slovenske skladatelje dvajsetega stoletja. Njihov glasbena govorica je zazrta v tradicionalno glasbeno estetiko, vsak od njih pa je slovensko glasbeno zakladnico obogatil z izpovedno bogato umetnostjo. V oddaji predvajamo Koncert za fagot in orkester Lucijana Marije Škerjanca, Tri skladbe za veliki godalni orkester Emila Adamiča, Adagio Antona Lajovca in Prebujenje Demetrija Žebreta.
Lucijan Marija Škerjanc, Emil Adamič, Anton Lajovic in Demetrij Žebre sodijo med temeljne slovenske skladatelje dvajsetega stoletja. Njihov glasbena govorica je zazrta v tradicionalno glasbeno estetiko, vsak od njih pa je slovensko glasbeno zakladnico obogatil z izpovedno bogato umetnostjo. V oddaji predvajamo Koncert za fagot in orkester Lucijana Marije Škerjanca, Tri skladbe za veliki godalni orkester Emila Adamiča, Adagio Antona Lajovca in Prebujenje Demetrija Žebreta.
V dopoldanskem Navalu na šport zberemo odzive po koncu evropskega prvenstva za rokometaše, do začetka ZOI pa bodo olimpijsko odštevali deskarji in deskarke na snegu.
V dopoldanskem Navalu na šport zberemo odzive po koncu evropskega prvenstva za rokometaše, do začetka ZOI pa bodo olimpijsko odštevali deskarji in deskarke na snegu.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Kako o sebi in svojem ustvarjanju razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Kako vidijo slovensko družbo in svet? V oddaji Ars humana nastopata prejemnika Prešernovih nagrad za življenjsko delo – plesalka in koreografinja Mateja Bučar ter arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig, pa tudi nagrajenci Prešernovega sklada Gregor Božič, Jasmina Cibic, Ana Pepelnik, Petra Seliškar, Petra Strahovnik in Tina Vrbnjak. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Klara Otorepec, redakcija Staša Grahek. Urednik oddaje Gregor Podlogar.
Kako o sebi in svojem ustvarjanju razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Kako vidijo slovensko družbo in svet? V oddaji Ars humana nastopata prejemnika Prešernovih nagrad za življenjsko delo – plesalka in koreografinja Mateja Bučar ter arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig, pa tudi nagrajenci Prešernovega sklada Gregor Božič, Jasmina Cibic, Ana Pepelnik, Petra Seliškar, Petra Strahovnik in Tina Vrbnjak. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Klara Otorepec, redakcija Staša Grahek. Urednik oddaje Gregor Podlogar.
Drugi februar je svetovni dan mokrišč, na katerih se spajata voda in kopno in kjer se začenja življenje. Mokrišča nam dajejo pitno vodo, hrano, varnost pred poplavami in blažijo podnebne spremembe. A podatki so skrb vzbujajoči - skoraj 90 odstotkov mokrišč smo uničili od 18. stoletja do zdaj. Letos so v ospredju tradicionalna znanja in povezave narave s kulturno dediščino. V tokratnem Studiu ob 17-ih o stanju mokrišč v Sloveniji, ramsarskih lokalitetah in kako te dragocene habitate ohraniti za prihodnje rodove. Gostje: mag. Katja Vrtovec, Direktorat za naravo, Sektor za biotsko raznovrstnost Ministrstvo za naravne vire in prostor; dr. Nika Debeljak, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave; Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje; Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame. Avtorica oddaje Sabrina Mulec.
Drugi februar je svetovni dan mokrišč, na katerih se spajata voda in kopno in kjer se začenja življenje. Mokrišča nam dajejo pitno vodo, hrano, varnost pred poplavami in blažijo podnebne spremembe. A podatki so skrb vzbujajoči - skoraj 90 odstotkov mokrišč smo uničili od 18. stoletja do zdaj. Letos so v ospredju tradicionalna znanja in povezave narave s kulturno dediščino. V tokratnem Studiu ob 17-ih o stanju mokrišč v Sloveniji, ramsarskih lokalitetah in kako te dragocene habitate ohraniti za prihodnje rodove. Gostje: mag. Katja Vrtovec, Direktorat za naravo, Sektor za biotsko raznovrstnost Ministrstvo za naravne vire in prostor; dr. Nika Debeljak, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave; Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje; Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame. Avtorica oddaje Sabrina Mulec.
Rdeča nit je tokrat propad Domžal. Prisluhnite zgodbi o nekoč zglednem prvoligašu, ki je vlagal v mlade in deloval znotraj svojih okvirje, dvakrat je tudi osvojil naslov prvaka, potem pa začel nabirati dolgove, izkoristil vse zasilne izhode in na koncu šel v stečaj. Gost je zadnji trener kluba Tonči Žlogar. Primorec razlaga, kako je bilo v zadnjih tednih, ko so igralci iskali nove klube in postopoma odhajali, tisti, ki so ostali, pa so bili zgledni in voljni na treningih, navkljub vsem finančnim težavam. Zadnji dnevi, preden je klub dokončno ugasnil, so bili mučni, pravi Žlogar. Slišite lahko, da je klub preveč optimistično zastavil svoje finančne načrte, da je v svoje proračune vključeval predvidene prihodke v prihodnosti, predvsem od prodaje igralcev, a ko teh ni bilo, so dolgovi zrasli v nebo. Na koncu je zmanjkalo tudi rešilnih bilk v obliki tujih investitorjev, zato je moral klub zapreti svoja vrata. Več tudi o uvodnem krogu spomladanskega prvenstva. Maribor in Celje sta se razšla s 3:3, to pa je bila zadnja tekma Alberta Riere na klopi Celjanov. Kako odmeva njegov odhod v bundesligo, pa tudi o novem trenerju Celja in o spodbudni predstavi prenovljenih Mariborčani v novi epizodi valovskega nogometnega podkasta z Boštjanom Janežičem, Markom Cirmanom, Jožetom Pepevnikom in Luko Petričem.
Rdeča nit je tokrat propad Domžal. Prisluhnite zgodbi o nekoč zglednem prvoligašu, ki je vlagal v mlade in deloval znotraj svojih okvirje, dvakrat je tudi osvojil naslov prvaka, potem pa začel nabirati dolgove, izkoristil vse zasilne izhode in na koncu šel v stečaj. Gost je zadnji trener kluba Tonči Žlogar. Primorec razlaga, kako je bilo v zadnjih tednih, ko so igralci iskali nove klube in postopoma odhajali, tisti, ki so ostali, pa so bili zgledni in voljni na treningih, navkljub vsem finančnim težavam. Zadnji dnevi, preden je klub dokončno ugasnil, so bili mučni, pravi Žlogar. Slišite lahko, da je klub preveč optimistično zastavil svoje finančne načrte, da je v svoje proračune vključeval predvidene prihodke v prihodnosti, predvsem od prodaje igralcev, a ko teh ni bilo, so dolgovi zrasli v nebo. Na koncu je zmanjkalo tudi rešilnih bilk v obliki tujih investitorjev, zato je moral klub zapreti svoja vrata. Več tudi o uvodnem krogu spomladanskega prvenstva. Maribor in Celje sta se razšla s 3:3, to pa je bila zadnja tekma Alberta Riere na klopi Celjanov. Kako odmeva njegov odhod v bundesligo, pa tudi o novem trenerju Celja in o spodbudni predstavi prenovljenih Mariborčani v novi epizodi valovskega nogometnega podkasta z Boštjanom Janežičem, Markom Cirmanom, Jožetom Pepevnikom in Luko Petričem.
Ime tedna je postala Ajda Zavrtanik Drglin, vodja projekta Od rokopisa do besede, s katerim so v Narodni in univerzitetni knjižnici s pomočjo prostovoljcev in orodij umetne inteligence sistematično pregledali rokopise pesnika Srečka Kosovela. Pregledana zapuščina je zdaj v obliki tekstovnih prepisov v celoti objavljena na spletni strani Digitalne knjižnice Slovenije in na voljo javnosti.
Ime tedna je postala Ajda Zavrtanik Drglin, vodja projekta Od rokopisa do besede, s katerim so v Narodni in univerzitetni knjižnici s pomočjo prostovoljcev in orodij umetne inteligence sistematično pregledali rokopise pesnika Srečka Kosovela. Pregledana zapuščina je zdaj v obliki tekstovnih prepisov v celoti objavljena na spletni strani Digitalne knjižnice Slovenije in na voljo javnosti.
Februarja 2025 je v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo potekal koncert Ansambla saksofonov 96 in Studia za tolkala Akademije za glasbo z gosti. Glasbeniki so nastopili kot del cikla Tutti, združeni v orkester, ki je nastopil pod vodstvom dveh dirigentov – Mihe Rogine in Aljaža Sečnika, izvedel pa je dve orkestrski deli v priredbah za ta sestav: uverturo Sen kresne noči, op. 21 Felixa Mendelssohna Bartholdyja in suito Planeti, op. 32 Gustava Holsta.
Februarja 2025 je v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo potekal koncert Ansambla saksofonov 96 in Studia za tolkala Akademije za glasbo z gosti. Glasbeniki so nastopili kot del cikla Tutti, združeni v orkester, ki je nastopil pod vodstvom dveh dirigentov – Mihe Rogine in Aljaža Sečnika, izvedel pa je dve orkestrski deli v priredbah za ta sestav: uverturo Sen kresne noči, op. 21 Felixa Mendelssohna Bartholdyja in suito Planeti, op. 32 Gustava Holsta.