Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Odzivi in analiza rezultatov državnozborskih volitev z Jolando Lebar in gosti. V studiu so bili: Igor Kaučič, ustavni pravnik; Tomaž Deželan, profesor politologije na Fakulteti za družbene vede in Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager. Novinarji na terenu so se oglašali iz volilih štabov političnih strank in DVK-ja.
Odzivi in analiza rezultatov državnozborskih volitev z Jolando Lebar in gosti. V studiu so bili: Igor Kaučič, ustavni pravnik; Tomaž Deželan, profesor politologije na Fakulteti za družbene vede in Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager. Novinarji na terenu so se oglašali iz volilih štabov političnih strank in DVK-ja.
Cvetko Zagorski (1916-2006) je bil pesnik, pisatelj, prevajalec in časnikar. Ob okrogli obletnici njegovega rojstva se ga spominjamo s pesmimi iz njegove prve pesniške zbirke Bog umira. Zagorski jo je izdal leta 1939 v samozaložbi v Mariboru, v njej pa je lepo upesnil tesnobno predvojno razpoloženje, socialno in osebno stisko. Režiserka Špela Kravogel, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastnaka 2026.
Cvetko Zagorski (1916-2006) je bil pesnik, pisatelj, prevajalec in časnikar. Ob okrogli obletnici njegovega rojstva se ga spominjamo s pesmimi iz njegove prve pesniške zbirke Bog umira. Zagorski jo je izdal leta 1939 v samozaložbi v Mariboru, v njej pa je lepo upesnil tesnobno predvojno razpoloženje, socialno in osebno stisko. Režiserka Špela Kravogel, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastnaka 2026.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Jackson Pollock je s svojo tehniko kapljanja barve revolucioniral sodobno slikarstvo. Monumentalno delo Jesenski ritem iz leta 1950 je vizualna eksplozija ritma, plastenja in gibanja. Ameriški skladatelj Kenneth Fuchs je to energijo leta 2006 prevedel v delo za pihalni kvintet, v katerem se svetlejši in temnejši zvočni odtenki postopoma prelivajo kot jesenska svetloba. Oddaja raziskuje vzporednice med abstraktnim ekspresionizmom in sodobno glasbo – med barvo, gibanjem in zvokom.
Jackson Pollock je s svojo tehniko kapljanja barve revolucioniral sodobno slikarstvo. Monumentalno delo Jesenski ritem iz leta 1950 je vizualna eksplozija ritma, plastenja in gibanja. Ameriški skladatelj Kenneth Fuchs je to energijo leta 2006 prevedel v delo za pihalni kvintet, v katerem se svetlejši in temnejši zvočni odtenki postopoma prelivajo kot jesenska svetloba. Oddaja raziskuje vzporednice med abstraktnim ekspresionizmom in sodobno glasbo – med barvo, gibanjem in zvokom.
Katerina Aggelaki-Rooke, rojena leta 1939 v Atenah, velja za eno najpomembnejših grških pesnic druge povojne generacije. Poezijo je pisala že v zgodnjih mladostnih letih in prvo pesem z naslovom "Samota" objavila leta 1956 na pobudo Nikosa Kazantzakisa, ki je bil družinski prijatelj njenega očeta in njen boter. Izdala je dvajset pesniških zbirk, med pisci, ki jih je prevedla, pa so Puškin, Majakovski, Shakespeare in številni drugi. Njena poezija je prevedena v številne jezike in je vključena v svetovne antologije. Umrla je leta 2020, stara 81 let. Prevajalka in avtorica scenarija: Dragica Fabjan Andritsakos; režiserka: Saška Rakef; bralec: Igor Velše; igralka: Sabina Kogovšek; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2026.
Katerina Aggelaki-Rooke, rojena leta 1939 v Atenah, velja za eno najpomembnejših grških pesnic druge povojne generacije. Poezijo je pisala že v zgodnjih mladostnih letih in prvo pesem z naslovom "Samota" objavila leta 1956 na pobudo Nikosa Kazantzakisa, ki je bil družinski prijatelj njenega očeta in njen boter. Izdala je dvajset pesniških zbirk, med pisci, ki jih je prevedla, pa so Puškin, Majakovski, Shakespeare in številni drugi. Njena poezija je prevedena v številne jezike in je vključena v svetovne antologije. Umrla je leta 2020, stara 81 let. Prevajalka in avtorica scenarija: Dragica Fabjan Andritsakos; režiserka: Saška Rakef; bralec: Igor Velše; igralka: Sabina Kogovšek; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2026.
Na desetih parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji po nekaj več kot 93 odstotkoh preštetih glasov vodina Svoboda z 28,45 odstotki, na drugem mestu je SDS z 28,38 odstotka glasov. Sledijo lista Nsi-SLS-Fokus z 9,40 odstotka, Socialni demokrati so prejeli 6,71 odstotka glasov, Demokrati Anžeta Logarja 6,68, Resnica kot novinka v parlamentu 5,57 in Levica 5,27 odstotkov. Volilna udeležba je bila visoka, po trenutnih podatkih nekaj manj kot 67 odstotna.
Na desetih parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji po nekaj več kot 93 odstotkoh preštetih glasov vodina Svoboda z 28,45 odstotki, na drugem mestu je SDS z 28,38 odstotka glasov. Sledijo lista Nsi-SLS-Fokus z 9,40 odstotka, Socialni demokrati so prejeli 6,71 odstotka glasov, Demokrati Anžeta Logarja 6,68, Resnica kot novinka v parlamentu 5,57 in Levica 5,27 odstotkov. Volilna udeležba je bila visoka, po trenutnih podatkih nekaj manj kot 67 odstotna.
Takoj po zaprtju volišč in objavi rezultatov vzporednih volitev smo poiskali odzive političnih strank na dosežke volilne nedelje. Gostili smo tudi Janjo Božič Marolt iz Mediane, ki je izvedla vzporedne volitve. Letos so se prvič soočili z znatnim zavračanjem sodelovanja v raziskavi.
Takoj po zaprtju volišč in objavi rezultatov vzporednih volitev smo poiskali odzive političnih strank na dosežke volilne nedelje. Gostili smo tudi Janjo Božič Marolt iz Mediane, ki je izvedla vzporedne volitve. Letos so se prvič soočili z znatnim zavračanjem sodelovanja v raziskavi.
V Jazz klubu Kazina bosta nastopila dva naša vrhunska solista, saksofonist Lenart Krečič in pianist Peter Mihelič. V duu, zahtevni intimni zasedbi bosta predstavila material z nove plošče "Almost Blue". Video in avdio prenos.
V Jazz klubu Kazina bosta nastopila dva naša vrhunska solista, saksofonist Lenart Krečič in pianist Peter Mihelič. V duu, zahtevni intimni zasedbi bosta predstavila material z nove plošče "Almost Blue". Video in avdio prenos.
Pisateljica in novinarka Marina Silvestri je do devetdesetih let prejšnjega stoletja delala kot urednica pri televiziji Rai v Rimu, Trstu in Trentu. Potem se je posvetila pisanju romanov, esejev in poljudnoznanstvenih besedil. Med njenimi objavami najdemo tudi dokumentarno-spominski zapis Zeleni jantar, postavljen v čas prve polovice devetnajstega stoletja. Prevedla ga je Dana Čandek, izšel je pri Goriški Mohorjevi družbi predlani. Besedilo je v celoti posvečeno Elviri, mlademu dekletu iz Pristave pod Kostanjevico. Bila je izobražena, znala je več jezikov, zato je postala guvernanta in inštruktorica pri plemiških družinah. Ob selitvah jih je spremljala tudi ona. V odlomku poslušamo, kako pride Elvira prvič iz Gorice v Trst, ki pa ga kmalu tudi zapusti. Avtorica opisuje življenje v tem brbotajočem, prepišnem kraju, največjem pristanišču v tem koncu Evrope. Igralka Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2026.
Pisateljica in novinarka Marina Silvestri je do devetdesetih let prejšnjega stoletja delala kot urednica pri televiziji Rai v Rimu, Trstu in Trentu. Potem se je posvetila pisanju romanov, esejev in poljudnoznanstvenih besedil. Med njenimi objavami najdemo tudi dokumentarno-spominski zapis Zeleni jantar, postavljen v čas prve polovice devetnajstega stoletja. Prevedla ga je Dana Čandek, izšel je pri Goriški Mohorjevi družbi predlani. Besedilo je v celoti posvečeno Elviri, mlademu dekletu iz Pristave pod Kostanjevico. Bila je izobražena, znala je več jezikov, zato je postala guvernanta in inštruktorica pri plemiških družinah. Ob selitvah jih je spremljala tudi ona. V odlomku poslušamo, kako pride Elvira prvič iz Gorice v Trst, ki pa ga kmalu tudi zapusti. Avtorica opisuje življenje v tem brbotajočem, prepišnem kraju, največjem pristanišču v tem koncu Evrope. Igralka Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2026.
Prihajale so nove in nove živali, ki so poskušale potolažiti jazbeca, toda vse zaman … Pripoveduje: Uroš Smolej. Napisala: Mateja Perpar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Prihajale so nove in nove živali, ki so poskušale potolažiti jazbeca, toda vse zaman … Pripoveduje: Uroš Smolej. Napisala: Mateja Perpar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Na skoraj tri tisoč voliščih lahko nekaj manj kot 1,7 milijona Slovencev odloča o svojih predstavnikih v Državnem zboru. Do 16. ure je glasovalo skoraj 860 tisoč ljudi, kar je 50,73 odstotka volilnih upravičencev. Za primerjavo – pred štirimi leti, ko je bila udeležba na koncu skoraj 71 odstotkov, je do 16. ure glasovalo dobrih 49 odstotkov ljudi. Vse neznanke se bodo sicer počasi začele razkrivati po zaprtju volišč ob 19. uri, najprej z rezultati vzporednih volitev. Drugi poudarki oddaje: - Petrol znova zavrnil očitke o nepravilnostih ali odgovornosti za pomanjkanje goriv. - Oster odziv iranske vojske po ameriških zahtevah glede Hormuške ožine. - Tednik Nedelja - eden osrednjih medijev koroških Slovencev - zaznamuje 100-letnico obstoja.
Na skoraj tri tisoč voliščih lahko nekaj manj kot 1,7 milijona Slovencev odloča o svojih predstavnikih v Državnem zboru. Do 16. ure je glasovalo skoraj 860 tisoč ljudi, kar je 50,73 odstotka volilnih upravičencev. Za primerjavo – pred štirimi leti, ko je bila udeležba na koncu skoraj 71 odstotkov, je do 16. ure glasovalo dobrih 49 odstotkov ljudi. Vse neznanke se bodo sicer počasi začele razkrivati po zaprtju volišč ob 19. uri, najprej z rezultati vzporednih volitev. Drugi poudarki oddaje: - Petrol znova zavrnil očitke o nepravilnostih ali odgovornosti za pomanjkanje goriv. - Oster odziv iranske vojske po ameriških zahtevah glede Hormuške ožine. - Tednik Nedelja - eden osrednjih medijev koroških Slovencev - zaznamuje 100-letnico obstoja.
Dobra dela so del našega življenja in s tem tudi pomoč sočloveku. Doc. dr. Matjaž Celarc s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani nam bo osvetlil teološki pogled na dobra dela. Jezusov nauk in tudi številni primeri iz Stare zaveze govorijo o pomembnosti dobrih del. Oddajo pripravlja Matjaž Vidmar.
Dobra dela so del našega življenja in s tem tudi pomoč sočloveku. Doc. dr. Matjaž Celarc s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani nam bo osvetlil teološki pogled na dobra dela. Jezusov nauk in tudi številni primeri iz Stare zaveze govorijo o pomembnosti dobrih del. Oddajo pripravlja Matjaž Vidmar.
Francoski organist Olivier Latry je priznan interpret in profesor na pariškem konservatoriju. Kot iskan orgelski koncertant je v svoji karieri nastopil v več kot štiridesetih državah po svetu. Je tudi eden od organistov pariške katedrale Notre Dame, kjer igra pri liturgiji, improvizira, koncertira in snema že več kot trideset let. Na koncertih rad izvaja dela velikana orgelske glasbe Johanna Sebastiana Bacha pa tudi svoje lastne skladbe.
Francoski organist Olivier Latry je priznan interpret in profesor na pariškem konservatoriju. Kot iskan orgelski koncertant je v svoji karieri nastopil v več kot štiridesetih državah po svetu. Je tudi eden od organistov pariške katedrale Notre Dame, kjer igra pri liturgiji, improvizira, koncertira in snema že več kot trideset let. Na koncertih rad izvaja dela velikana orgelske glasbe Johanna Sebastiana Bacha pa tudi svoje lastne skladbe.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Na svetovni dan lutk se je v Sodnem stolpu predstava Lutkovnega gledališča Maribor - Skrinjica sinjega maka dotaknila vseh prisotnih generacij. Z ustvarjalci in obiskovalcih se je o demenci, človeški bližini, spominih in moči lutkovnega ustvarjanja pogovarjala Mojca Delač.
Na svetovni dan lutk se je v Sodnem stolpu predstava Lutkovnega gledališča Maribor - Skrinjica sinjega maka dotaknila vseh prisotnih generacij. Z ustvarjalci in obiskovalcih se je o demenci, človeški bližini, spominih in moči lutkovnega ustvarjanja pogovarjala Mojca Delač.
Filharmonični orkester George Enescu je 1. decembra nastopil v Koncertni dvorani Varšavske filharmonije. Orkester je tam gostoval v sklopu festivala Eufonie – Mednarodnega festivala srednje in vzhodnoevropske glasbe, ki predstavlja glasbo dežel vse od Balkana, prek Avstrije, višegrajskih držav, do Baltika. Na koncertu je najprej zazvenela Romunska rapsodija št. 1 v A-duru, op. 11 Georgeja Enescuja, zatem Enescujeva mladostna Koncertantna simfonija v h-molu, op. 8, v kateri se je kot solist predstavil južnokorejski violončelist Jaemin Han, v drugem delu pa so glasbeniki izvedli še Simfonijo št. 6 v D-duru, op. 60 Antonína Dvořáka. Glasbenike je vodil Gabriel Bebeşelea.
Filharmonični orkester George Enescu je 1. decembra nastopil v Koncertni dvorani Varšavske filharmonije. Orkester je tam gostoval v sklopu festivala Eufonie – Mednarodnega festivala srednje in vzhodnoevropske glasbe, ki predstavlja glasbo dežel vse od Balkana, prek Avstrije, višegrajskih držav, do Baltika. Na koncertu je najprej zazvenela Romunska rapsodija št. 1 v A-duru, op. 11 Georgeja Enescuja, zatem Enescujeva mladostna Koncertantna simfonija v h-molu, op. 8, v kateri se je kot solist predstavil južnokorejski violončelist Jaemin Han, v drugem delu pa so glasbeniki izvedli še Simfonijo št. 6 v D-duru, op. 60 Antonína Dvořáka. Glasbenike je vodil Gabriel Bebeşelea.
V Sloveniji potekajo desete parlamentarne volitve v zgodovini samostojne države. Na voliščih po vsej državi ima do 19. ure skoraj 1,7 milijona volilnih upravičencev možnost oddati svoj glas. Prvi delni neuradni izidi volitev bodo znani pozno zvečer. Do 11. ure je svoj glas oddalo 21,38 odstotka vseh volilnih upravičencev. Drugi poudarki oddaje: - Zaradi nadaljnjih motenj v oskrbi z gorivom vlada z ostrimi ukrepi nad Petrol. - ZDA in Iran zaostrujeta vojne napovedi v povezavi z zaprtjem Hormuške ožine. - Ilka Štuhec z 18. mestom na superveleslalomu končala športno kariero.
V Sloveniji potekajo desete parlamentarne volitve v zgodovini samostojne države. Na voliščih po vsej državi ima do 19. ure skoraj 1,7 milijona volilnih upravičencev možnost oddati svoj glas. Prvi delni neuradni izidi volitev bodo znani pozno zvečer. Do 11. ure je svoj glas oddalo 21,38 odstotka vseh volilnih upravičencev. Drugi poudarki oddaje: - Zaradi nadaljnjih motenj v oskrbi z gorivom vlada z ostrimi ukrepi nad Petrol. - ZDA in Iran zaostrujeta vojne napovedi v povezavi z zaprtjem Hormuške ožine. - Ilka Štuhec z 18. mestom na superveleslalomu končala športno kariero.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
prepevajo odlomke izpod peres Mozarta, Rossinija, Reyerja, Gounoda, Chapíja, Laloja, Leoncavalla, Puccinija, Verdija in Puccinija.
prepevajo odlomke izpod peres Mozarta, Rossinija, Reyerja, Gounoda, Chapíja, Laloja, Leoncavalla, Puccinija, Verdija in Puccinija.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Nadaljujemo pripoved Hendrika Groena, starega 83 let in ¼, ki v domu za starostnike na severu Amsterdama piše svoj skrivnostni dnevnik, poln črnega humorja. Tokrat izvemo, kako on in njegovi kolegi starostniki komentirajo izvolitev novega papeža ter vreme, politiko in evtanazijo. Kako Groen prenaša svoje tegobe in kako si zapolni dan. Vendar v ospredje njegove pozornosti vedno bolj stopa gospa Eefje, nova prebivalka doma. Nikoli ni prepozno za nežna čustva, tudi pri triinosemdesetih in četrt ne! Knjigo je prevedla Stana Anželj. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, Tesa Drev Juh, posneto leta 2019.
Nadaljujemo pripoved Hendrika Groena, starega 83 let in ¼, ki v domu za starostnike na severu Amsterdama piše svoj skrivnostni dnevnik, poln črnega humorja. Tokrat izvemo, kako on in njegovi kolegi starostniki komentirajo izvolitev novega papeža ter vreme, politiko in evtanazijo. Kako Groen prenaša svoje tegobe in kako si zapolni dan. Vendar v ospredje njegove pozornosti vedno bolj stopa gospa Eefje, nova prebivalka doma. Nikoli ni prepozno za nežna čustva, tudi pri triinosemdesetih in četrt ne! Knjigo je prevedla Stana Anželj. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, Tesa Drev Juh, posneto leta 2019.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V oddaji Od setve do žetve med drugim govorimo o fitofarmacevtskih sredstvih, o omejevanju njihove uporabe in o alternativah, ki bi lahko zmanjšale njihovo porabo. Pozornost posvečamo še eni pomembni temi, in sicer nesrečam v kmetijstvu, kajti po statističnih podatkih je stopnja smrtnih nesreč v kmetijstvu od dva- do štirikrat višja kot v večini drugih dejavnosti. Ob koncu pa obiščemo kmetijo Žampa v občini Destrnik, ki velja za eno tehnološko najsodobnejših kmetij pri nas – pri njih skrbijo tudi za dobro počutje krav molznic.
V oddaji Od setve do žetve med drugim govorimo o fitofarmacevtskih sredstvih, o omejevanju njihove uporabe in o alternativah, ki bi lahko zmanjšale njihovo porabo. Pozornost posvečamo še eni pomembni temi, in sicer nesrečam v kmetijstvu, kajti po statističnih podatkih je stopnja smrtnih nesreč v kmetijstvu od dva- do štirikrat višja kot v večini drugih dejavnosti. Ob koncu pa obiščemo kmetijo Žampa v občini Destrnik, ki velja za eno tehnološko najsodobnejših kmetij pri nas – pri njih skrbijo tudi za dobro počutje krav molznic.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
V Sloveniji danes potekajo volitve v Državni zbor, desete v zgodovini samostojne države. Nekaj manj kot 1,7 milijona volilnih upravičencev izbira med 1185 kandidati za 90 poslanskih mest. Nastopa 17 list, od tega 15 v vseh osmih volilnih enotah. Volišča se bodo zaprla ob 19. uri. V oddaji tudi o tem: - Ob vračanju na ceste poziv motoristom, naj preverijo svojo pripravljenost in jeklene konjičke. - Občina Ajdovščina kot članica Feničanske kulturne poti že beleži pozitivne učinke v turizmu. - Nika Prevc ponovno na zmagovalnem odru.
V Sloveniji danes potekajo volitve v Državni zbor, desete v zgodovini samostojne države. Nekaj manj kot 1,7 milijona volilnih upravičencev izbira med 1185 kandidati za 90 poslanskih mest. Nastopa 17 list, od tega 15 v vseh osmih volilnih enotah. Volišča se bodo zaprla ob 19. uri. V oddaji tudi o tem: - Ob vračanju na ceste poziv motoristom, naj preverijo svojo pripravljenost in jeklene konjičke. - Občina Ajdovščina kot članica Feničanske kulturne poti že beleži pozitivne učinke v turizmu. - Nika Prevc ponovno na zmagovalnem odru.
Pesmi o družbi, ljubezni in naravi, fizik in varnost reaktorja, pomembna vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti
Pesmi o družbi, ljubezni in naravi, fizik in varnost reaktorja, pomembna vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti
Nedeljska oddaja V dobri družbi s Kristijanom je bila znova v znamenju dobre glasbe, sproščenega klepeta in domačega vzdušja. Hmelbojsi so v studiu pripravili koncert v živo, Boštjan Konečnik je razkril več o svojem novem projektu, v katerem zveni samo harmonika, v Lojtrci novih pa bomo dobili še mesečnega zmagovalca.
Nedeljska oddaja V dobri družbi s Kristijanom je bila znova v znamenju dobre glasbe, sproščenega klepeta in domačega vzdušja. Hmelbojsi so v studiu pripravili koncert v živo, Boštjan Konečnik je razkril več o svojem novem projektu, v katerem zveni samo harmonika, v Lojtrci novih pa bomo dobili še mesečnega zmagovalca.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
12. marca letos se je v Kraljevi festivalni dvorani v Londonu odvil koncert, na katerem so nastopili orkester Philharmonia Orchestra iz Londona pod taktirko dirigentke Marin Alsop, v vlogi solistke pa violončelistka Alisa Weilerstein. Program je bil izjemno barvit: začel se je z navdihom latinske Amerike v skladbi Danzón št. 2 Artura Márqueza, sledil je koncert za violončelo Dzonot sodobne skladateljice Gabriele Ortiz, nato orientalsko obarvana simfonična suita Šeherezada, op. 35 Nikolaja Andrejeviča Rimskega-Korsakova, koncert pa se je sklenil s sodobno skladbo Restless Oceans Anne Clyne, ki nosi sporočilo moči ženske energije.
12. marca letos se je v Kraljevi festivalni dvorani v Londonu odvil koncert, na katerem so nastopili orkester Philharmonia Orchestra iz Londona pod taktirko dirigentke Marin Alsop, v vlogi solistke pa violončelistka Alisa Weilerstein. Program je bil izjemno barvit: začel se je z navdihom latinske Amerike v skladbi Danzón št. 2 Artura Márqueza, sledil je koncert za violončelo Dzonot sodobne skladateljice Gabriele Ortiz, nato orientalsko obarvana simfonična suita Šeherezada, op. 35 Nikolaja Andrejeviča Rimskega-Korsakova, koncert pa se je sklenil s sodobno skladbo Restless Oceans Anne Clyne, ki nosi sporočilo moči ženske energije.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Nedeljska gostja je Maja Vardjan, direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje MAO Slovenija, mednarodno uveljavljena in priznana kustosinja in raziskovalka, specializirana za slovensko oblikovalsko in arhitekturno produkcijo 20. stoletja ter sodobne ustvarjalne prakse. V muzeju MAO ima dolgoletne izkušnje, vodila je pripravo številnih razstav in sodelovala pri ključnih projektih. Med številnimi nagradami in priznanji je prejela tudi nagrado Mednarodnega muzejskega sveta muzejev (ICOM) Slovenija. In čeprav je diplomirana arhitektka, ni nikoli ustvarjala v biroju ali se lotila kakega klasičnega arhitekturnega projekta. Njena velika želja, da bi postala novinarka, jo je nehote odpeljala v kuratorske vode. “Zato je vsaka moja razstava”, pravi Maja Vardjan, “zasnovana kot arhitekturni projekt.”
Nedeljska gostja je Maja Vardjan, direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje MAO Slovenija, mednarodno uveljavljena in priznana kustosinja in raziskovalka, specializirana za slovensko oblikovalsko in arhitekturno produkcijo 20. stoletja ter sodobne ustvarjalne prakse. V muzeju MAO ima dolgoletne izkušnje, vodila je pripravo številnih razstav in sodelovala pri ključnih projektih. Med številnimi nagradami in priznanji je prejela tudi nagrado Mednarodnega muzejskega sveta muzejev (ICOM) Slovenija. In čeprav je diplomirana arhitektka, ni nikoli ustvarjala v biroju ali se lotila kakega klasičnega arhitekturnega projekta. Njena velika želja, da bi postala novinarka, jo je nehote odpeljala v kuratorske vode. “Zato je vsaka moja razstava”, pravi Maja Vardjan, “zasnovana kot arhitekturni projekt.”
Na peto postno, tiho nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Šent Ilj v Slovenskih goricah. Mašuje župnik in dekan Igor Ignacij Novak. Pri maši sodeluje mešani cerkveni pevski zbor župnije Št. Ilj. Vodi ga zborovodkinja in organistka Gabrijela Grabušnik.
Na peto postno, tiho nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Šent Ilj v Slovenskih goricah. Mašuje župnik in dekan Igor Ignacij Novak. Pri maši sodeluje mešani cerkveni pevski zbor župnije Št. Ilj. Vodi ga zborovodkinja in organistka Gabrijela Grabušnik.
Letos mineva 140 let od smrti Franza Liszta, skladatelja, ki je svoj opus obogatil tudi s sakralnimi deli. Via crucis oz. Križev pot je ena njegovih obsežnejših kompozicij, namenjenih mešanemu pevskemu zboru, vokalnim solistom in klavirju. Gre za uglasbitev različnih, večinoma latinskih besedil, ki opisujejo Jezusovo pot na Golgoto s križem na ramenih in njegovo križanje. Posamezne dele med seboj povezujejo meditativne in spokojne, včasih pa tudi dramatično zasnovane klavirske medigre.
Letos mineva 140 let od smrti Franza Liszta, skladatelja, ki je svoj opus obogatil tudi s sakralnimi deli. Via crucis oz. Križev pot je ena njegovih obsežnejših kompozicij, namenjenih mešanemu pevskemu zboru, vokalnim solistom in klavirju. Gre za uglasbitev različnih, večinoma latinskih besedil, ki opisujejo Jezusovo pot na Golgoto s križem na ramenih in njegovo križanje. Posamezne dele med seboj povezujejo meditativne in spokojne, včasih pa tudi dramatično zasnovane klavirske medigre.
Zgodbe iz ozadja uvodnega kolesarskega spomenika sezone, več pa tudi o dogajanju v Vikersundu, kjer najboljši smučarski skakalci ta konec tedna letijo.
Zgodbe iz ozadja uvodnega kolesarskega spomenika sezone, več pa tudi o dogajanju v Vikersundu, kjer najboljši smučarski skakalci ta konec tedna letijo.
V sedemnajstem stoletju je nekaj nemških protestantskih pastorjev želelo poglobiti vero svojih skupnosti. Rezultat so bile daljnosežne reforme, ki v marsičem še zdaj vplivajo na različne protestantske Cerkve in denominacije po vsem svetu. Vplivale pa so tudi na šolstvo v katoliških deželah, vključno s slovenskimi v drugi polovici 18. stoletja. O pietizmu, ki še zdaj povzroča polemike, je v oddaji govoril profesor na TEOF dr. Simon Malmenvall.
V sedemnajstem stoletju je nekaj nemških protestantskih pastorjev želelo poglobiti vero svojih skupnosti. Rezultat so bile daljnosežne reforme, ki v marsičem še zdaj vplivajo na različne protestantske Cerkve in denominacije po vsem svetu. Vplivale pa so tudi na šolstvo v katoliških deželah, vključno s slovenskimi v drugi polovici 18. stoletja. O pietizmu, ki še zdaj povzroča polemike, je v oddaji govoril profesor na TEOF dr. Simon Malmenvall.
Na mednarodni dan poezije je Koper gostil regijsko srečanje festivala Urška. Ob svojih besedilih so se družili mladi primorski avtorji, ki si v svetu literature šele utirajo svojo pot. Na Primorskem se že vrsto let oblikuje pestro literarno okolje mladih ustvarjalcev - med njimi sta tudi nekdanja uršljana Selma Skenderović in Vid Karlovšek. Na včerajšnjem srečanju je nekaj novih primorskih literarnih upov spoznala Vita Zadnik.
Na mednarodni dan poezije je Koper gostil regijsko srečanje festivala Urška. Ob svojih besedilih so se družili mladi primorski avtorji, ki si v svetu literature šele utirajo svojo pot. Na Primorskem se že vrsto let oblikuje pestro literarno okolje mladih ustvarjalcev - med njimi sta tudi nekdanja uršljana Selma Skenderović in Vid Karlovšek. Na včerajšnjem srečanju je nekaj novih primorskih literarnih upov spoznala Vita Zadnik.
O razburkani življenjski poti enega najbolj kontroverznih slovenskih pisateljev preteklega stoletja - partizana, boema, ženskarja, političnega zapornika in človeka brezkompromisno svobodnega duha
O razburkani življenjski poti enega najbolj kontroverznih slovenskih pisateljev preteklega stoletja - partizana, boema, ženskarja, političnega zapornika in človeka brezkompromisno svobodnega duha
Zgodba o močnem slovenskem kmetu, hrustu, ki kontrabanti laško sol in na Dunaju premaga nepremagljivega Brdavsa. To je povest o slovenski samozavesti in pokončnosti, a tudi neotesanosti in pretkanosti. Slovenec namreč še danes razume kot eno svojih največjih vrlin, da se znajde, in povečini še vedno ne razume, da s tem škoduje predvsem sebi in skupnosti, ki ji pripada. Igra je bila posneta davnega leta 1958 s Stanetom Severjem v naslovni vlogi. Avtor radijske priredbe: Tone Sojar Režiserka: Rosanda Sajko Lektor: Avguštin Pirnat Pripovedovalec – Saša Miklavc Martin Krpan – Stane Sever Cesar Janez – Lojze Potokar Cesarski sel – Tone Homar Brdavs – Tugomir Tory Cesarica – Vida Juvanova Minister Gregor – Edvard Gregorin Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Studiih Radia Ljubljana 1958.
Zgodba o močnem slovenskem kmetu, hrustu, ki kontrabanti laško sol in na Dunaju premaga nepremagljivega Brdavsa. To je povest o slovenski samozavesti in pokončnosti, a tudi neotesanosti in pretkanosti. Slovenec namreč še danes razume kot eno svojih največjih vrlin, da se znajde, in povečini še vedno ne razume, da s tem škoduje predvsem sebi in skupnosti, ki ji pripada. Igra je bila posneta davnega leta 1958 s Stanetom Severjem v naslovni vlogi. Avtor radijske priredbe: Tone Sojar Režiserka: Rosanda Sajko Lektor: Avguštin Pirnat Pripovedovalec – Saša Miklavc Martin Krpan – Stane Sever Cesar Janez – Lojze Potokar Cesarski sel – Tone Homar Brdavs – Tugomir Tory Cesarica – Vida Juvanova Minister Gregor – Edvard Gregorin Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Studiih Radia Ljubljana 1958.
Ob Mednarodnem dnevu gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca se z goslarjem Danielom Muskom pogovarjamo o njegovem odnosu do gozdov, dreves in lesa iz katerega nastajajo godala, o procesu nastanka inštrumenta ter izbiri primernega lesa, o projektu Mati violin, o najpomembnejših plateh odkritja več kot 6500 let starega lesa jelke iz katerega je Musek izdelal violino, o raznoliki glasbi in njeni vpetosti v goslarjev vsakdan, in še čem.
Ob Mednarodnem dnevu gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca se z goslarjem Danielom Muskom pogovarjamo o njegovem odnosu do gozdov, dreves in lesa iz katerega nastajajo godala, o procesu nastanka inštrumenta ter izbiri primernega lesa, o projektu Mati violin, o najpomembnejših plateh odkritja več kot 6500 let starega lesa jelke iz katerega je Musek izdelal violino, o raznoliki glasbi in njeni vpetosti v goslarjev vsakdan, in še čem.
Nataša Velikonja je pesnica, esejistka, prevajalka in sociologinja. Objavila je sedem pesniških zbirk. Leta 2016 je za svoje delo prejela Župančičevo nagrado, leta 2018 pa mednarodno literarno nagrado kons. Pesem Napisati ljubezensko zgodbo interpretira dramska igralka Lena Hribar. Mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2022.
Nataša Velikonja je pesnica, esejistka, prevajalka in sociologinja. Objavila je sedem pesniških zbirk. Leta 2016 je za svoje delo prejela Župančičevo nagrado, leta 2018 pa mednarodno literarno nagrado kons. Pesem Napisati ljubezensko zgodbo interpretira dramska igralka Lena Hribar. Mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2022.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Razvoj hidroloških meritev gre v smer, ki pomeni čim manj posega v rečne struge. Vse več se uporabljajo brezkontaktne meritve, kamere in napredne analitične metode, ki pomagajo ocenjevati hitrost toka in količino vode. “Pri tem pa kljub tehnološkemu napredku ostaja ključna vloga človeka – hidrologi morajo podatke preveriti, jih postaviti v kontekst in jih pravilno razlagati,” razlaga hidrologinja Florjana Ulaga z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Razvoj hidroloških meritev gre v smer, ki pomeni čim manj posega v rečne struge. Vse več se uporabljajo brezkontaktne meritve, kamere in napredne analitične metode, ki pomagajo ocenjevati hitrost toka in količino vode. “Pri tem pa kljub tehnološkemu napredku ostaja ključna vloga človeka – hidrologi morajo podatke preveriti, jih postaviti v kontekst in jih pravilno razlagati,” razlaga hidrologinja Florjana Ulaga z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Ob Mednarodnem dnevu gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca se z goslarjem Danielom Muskom pogovarjamo o njegovem odnosu do gozdov, dreves in lesa iz katerega nastajajo godala, o procesu nastanka inštrumenta ter izbiri primernega lesa, o projektu Mati violin, o najpomembnejših plateh odkritja več kot 6500 let starega lesa jelke iz katerega je Musek izdelal violino, o raznoliki glasbi in njeni vpetosti v goslarjev vsakdan, in še čem.
Ob Mednarodnem dnevu gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca se z goslarjem Danielom Muskom pogovarjamo o njegovem odnosu do gozdov, dreves in lesa iz katerega nastajajo godala, o procesu nastanka inštrumenta ter izbiri primernega lesa, o projektu Mati violin, o najpomembnejših plateh odkritja več kot 6500 let starega lesa jelke iz katerega je Musek izdelal violino, o raznoliki glasbi in njeni vpetosti v goslarjev vsakdan, in še čem.
Skoraj milijon 700 tisoč volilnih upravičencev lahko danes odloča o tem, kdo jih bo zastopal v naslednjem sklicu parlamenta. Pravkar se je po državi odprlo 2 tisoč 987 rednih volišč, 88 volišč za glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča, odprtih bo tudi 29 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini. Na letošnjih volitvah sicer nastopa 17 list, za 90 poslanskih mest pa se poteguje tisoč 1185 kandidatov. Drugi poudarki oddaje: Vlada omejila točenje goriva na bencinskih servisih, ki jim bo gorivo dovažala tudi vojska. Ameriški predsednik Trump: Če Horumška ožina ne bo odprta v 48-ih urah, bomo uničili iranske elektrarne Tadej Pogačar veličastno osvojil še svoj četrti kolesarski spomenik
Skoraj milijon 700 tisoč volilnih upravičencev lahko danes odloča o tem, kdo jih bo zastopal v naslednjem sklicu parlamenta. Pravkar se je po državi odprlo 2 tisoč 987 rednih volišč, 88 volišč za glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča, odprtih bo tudi 29 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini. Na letošnjih volitvah sicer nastopa 17 list, za 90 poslanskih mest pa se poteguje tisoč 1185 kandidatov. Drugi poudarki oddaje: Vlada omejila točenje goriva na bencinskih servisih, ki jim bo gorivo dovažala tudi vojska. Ameriški predsednik Trump: Če Horumška ožina ne bo odprta v 48-ih urah, bomo uničili iranske elektrarne Tadej Pogačar veličastno osvojil še svoj četrti kolesarski spomenik
V novi epizodi naPOTkov smo se odpeljali proti jugovzhodu države, kjer je največje slovensko naravno zdravilišče: Terme Čatež. Imajo bogato zgodovino – lani so praznovali stoletnico turistične dejavnosti, pod površjem pa se skriva razvejan in tehnično zahteven sistem, ki iz globine več sto metrov črpa geotermalno vodo in jo usmerja po celotnem kompleksu.
V novi epizodi naPOTkov smo se odpeljali proti jugovzhodu države, kjer je največje slovensko naravno zdravilišče: Terme Čatež. Imajo bogato zgodovino – lani so praznovali stoletnico turistične dejavnosti, pod površjem pa se skriva razvejan in tehnično zahteven sistem, ki iz globine več sto metrov črpa geotermalno vodo in jo usmerja po celotnem kompleksu.
Odzivi po uvodnem spomeniku sezone, dirki od Milana do San Rema.
Odzivi po uvodnem spomeniku sezone, dirki od Milana do San Rema.
Poslušamo delo z naslovom Bitja čarobnega gozda Anžeta Rozmana, skladbo z naslovom Ranjeni gozd za violončelo, tolkala in posnetek Franca Avseneka, mladinsko delo z naslovom Gozd počiva Bruna Bjelinskega ter daljši odlomek iz cikla Gozdni prizori, op. 82 Roberta Schumanna.
Poslušamo delo z naslovom Bitja čarobnega gozda Anžeta Rozmana, skladbo z naslovom Ranjeni gozd za violončelo, tolkala in posnetek Franca Avseneka, mladinsko delo z naslovom Gozd počiva Bruna Bjelinskega ter daljši odlomek iz cikla Gozdni prizori, op. 82 Roberta Schumanna.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.