Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Smučarska skakalka Nika Prevc je še tretjič na teh olimpijskih igrah stopila na stopničke. Sinoči je s tretjim mestom na veliki skakalnici v Predazzu dopolnila svoj komplet olimpijskih medalj - zdaj ima po eno vsakega leska. Drugi poudarki oddaje: - Svet ZPIZ-a jutri o uskladitvi pokojnin in invalidskih nadomestil. - Vrstijo se odzivi na izraelsko potrditev spornega postopka urejanja zemljišč na zasedenem Zahodnem bregu. - V Pivki za šolarje na počitnicah pripravljajo pester program dejavnosti.
Smučarska skakalka Nika Prevc je še tretjič na teh olimpijskih igrah stopila na stopničke. Sinoči je s tretjim mestom na veliki skakalnici v Predazzu dopolnila svoj komplet olimpijskih medalj - zdaj ima po eno vsakega leska. Drugi poudarki oddaje: - Svet ZPIZ-a jutri o uskladitvi pokojnin in invalidskih nadomestil. - Vrstijo se odzivi na izraelsko potrditev spornega postopka urejanja zemljišč na zasedenem Zahodnem bregu. - V Pivki za šolarje na počitnicah pripravljajo pester program dejavnosti.
Kajakašica na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janić je med letošnjimi prejemniki Bloudkove nagrade, dobila jo je za vrhunske športne dosežke. Koprčanka je v karieri nastopila na štirih olimpijskih igrah, na svetovnih prvenstvih je osvojila sedem kolajn, na evropskih pet. Dobila je tudi skupni seštevek svetovnega pokala, trikrat pa je zmagala tudi na sredozemskih igrah. Z odnosom do dela in športa je prava vzornica mladim športnikom.
Kajakašica na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janić je med letošnjimi prejemniki Bloudkove nagrade, dobila jo je za vrhunske športne dosežke. Koprčanka je v karieri nastopila na štirih olimpijskih igrah, na svetovnih prvenstvih je osvojila sedem kolajn, na evropskih pet. Dobila je tudi skupni seštevek svetovnega pokala, trikrat pa je zmagala tudi na sredozemskih igrah. Z odnosom do dela in športa je prava vzornica mladim športnikom.
Niki Prevc je uspelo nekaj, kar slovenskemu športniku ni že skoraj 100 let. 98 let je minilo, odkar je Leon Štukelj, kot edini Slovenec doslej, osvojil tri medalje na enih olimpijskih igrah. Prevčeva je z bronom na veliki skakalnici dopolnila svoj komplet odličij. Precej bolje je bila razpoložena po tekmi na veliki skakalnici kot po tekmi na srednji. Ne zaradi tega, ker je splezala s petega mesta na zmagovalni oder, ampak predvsem ker je vsega konec, razmišlja radijski reporter Luka Dolar. Ogromno bremena si nadela nase. Kot najboljša skakalka te zime je prišla v Predazzo kot izrazita favoritinja. Sproščenosti ji je manjkalo, pravi Dolar, ki trdi, da bi Prevčeva osvojila dve posamični zlati medalji, če bi skakala v takšni formi, v kakršni je bila večino te sezone. "S štirimi povprečnimi skoki je osvojila dve medalj. Tudi na mešani ekipni tekmi ni blestela, pa je osvojila še eno medaljo. Če bi sproščeno skakala, bi bila trikrat zlata," meni Dolar. Slišite lahko kratek pogovor s Cenetom Prevcem, ki razlaga, da je Nika, takšna kot jo vidite prek malih zaslonov, tudi doma. Dolar k temu dodaja, da je dosegla že več kot 30 zmag v svetovnem pokalu, druga je na večni lestvici, a se ne obnaša zvezdniško. Kot primer ponudi sliko s treninga na srednji skakalnici, ko je Prevčeva izpustila eno od serij, pa je še vedno prišla do tekmovališča, bodrit svoje reprezentančne kolegice, po enem od skokov pa je odnesla smuči Katre Komar, da se je njena cimra potem lahko sama sprehodila od skakalnice do tekmovalne vasi. Dolar tudi poudari, da je Jurij Tepeš precej pripomogel k boljšemu letenju Prevčeve, da ji je pomagal nadzorovati zrak. Morda je imela tam, pri tej fazi skoka, še največ rezerv pred leti. Sprva še ni uspela preskočiti 200-metrske znamke, zelo srečna pa je bila, ko ji je to uspelo. V minuli sezoni je serijsko izboljševala rekorde skakalnic na tekmah svetovnega pokala. Slišite pa lahko, da je bila domača javnost izjemno vesela drugega zlata Federice Brignone, srečne pa so bile tudi njene sotekmovalke, poroča radijska reporterka Nina Smole. Brignonejeva je najuspešnejša alpska smučarka teh olimpijskih iger, po superveleslalomu je zmagala še v veleslalomu, kljub temu, da se je po dvojnem zlomu noge na tekmovališča vrnila šele pred slabim mesecem. Nina Smole in Luka Dolar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.
Niki Prevc je uspelo nekaj, kar slovenskemu športniku ni že skoraj 100 let. 98 let je minilo, odkar je Leon Štukelj, kot edini Slovenec doslej, osvojil tri medalje na enih olimpijskih igrah. Prevčeva je z bronom na veliki skakalnici dopolnila svoj komplet odličij. Precej bolje je bila razpoložena po tekmi na veliki skakalnici kot po tekmi na srednji. Ne zaradi tega, ker je splezala s petega mesta na zmagovalni oder, ampak predvsem ker je vsega konec, razmišlja radijski reporter Luka Dolar. Ogromno bremena si nadela nase. Kot najboljša skakalka te zime je prišla v Predazzo kot izrazita favoritinja. Sproščenosti ji je manjkalo, pravi Dolar, ki trdi, da bi Prevčeva osvojila dve posamični zlati medalji, če bi skakala v takšni formi, v kakršni je bila večino te sezone. "S štirimi povprečnimi skoki je osvojila dve medalj. Tudi na mešani ekipni tekmi ni blestela, pa je osvojila še eno medaljo. Če bi sproščeno skakala, bi bila trikrat zlata," meni Dolar. Slišite lahko kratek pogovor s Cenetom Prevcem, ki razlaga, da je Nika, takšna kot jo vidite prek malih zaslonov, tudi doma. Dolar k temu dodaja, da je dosegla že več kot 30 zmag v svetovnem pokalu, druga je na večni lestvici, a se ne obnaša zvezdniško. Kot primer ponudi sliko s treninga na srednji skakalnici, ko je Prevčeva izpustila eno od serij, pa je še vedno prišla do tekmovališča, bodrit svoje reprezentančne kolegice, po enem od skokov pa je odnesla smuči Katre Komar, da se je njena cimra potem lahko sama sprehodila od skakalnice do tekmovalne vasi. Dolar tudi poudari, da je Jurij Tepeš precej pripomogel k boljšemu letenju Prevčeve, da ji je pomagal nadzorovati zrak. Morda je imela tam, pri tej fazi skoka, še največ rezerv pred leti. Sprva še ni uspela preskočiti 200-metrske znamke, zelo srečna pa je bila, ko ji je to uspelo. V minuli sezoni je serijsko izboljševala rekorde skakalnic na tekmah svetovnega pokala. Slišite pa lahko, da je bila domača javnost izjemno vesela drugega zlata Federice Brignone, srečne pa so bile tudi njene sotekmovalke, poroča radijska reporterka Nina Smole. Brignonejeva je najuspešnejša alpska smučarka teh olimpijskih iger, po superveleslalomu je zmagala še v veleslalomu, kljub temu, da se je po dvojnem zlomu noge na tekmovališča vrnila šele pred slabim mesecem. Nina Smole in Luka Dolar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V tokratnem Intervjuju bo Jože Možina gostil Marijo Gasser, dragoceno raziskovalko Selške doline, skoraj pozabljenega dela slovenskega ozemlja. K pozabi je močno pripomogla okrutna polpretekla zgodovina, posebej divjanje revolucionarne oblasti, ki se je po vojni znesla nad prebivalci samo zato, ker so, podobno kot Kočevarji, ohranili narečje in nekaj navad svojih prednikov, ki so se v 13. stoletju priselili iz Tirolske. Komunistična oblast je že 17. maja 1945 zajela vrsto kmečkih gospodarjev in jih skrivaj pomorila. Decembra istega leta, torej več kot pol leta po tem, ko naj bi zavladala svoboda, je režim na hitro in brez pojasnil zajel 125 domačinov in jih izgnal v Avstrijo. Kmalu zatem so umorili še duhovnika Franca Krašno in Filipa Terčelja, znamenitega primorskega Čedermaca, ki je bil leta prej žrtev fašističnega preganjanja. Gasserjeva je podrobno raziskala okoliščine njune smrti in ugotovila, kdo je storilec. Raziskovala je tudi uničenje kar desetih cerkva v tistih krajih. Prvo, v Dražgošah, so požgali Nemci, vse preostale pa tik pred koncem vojne partizani. Gostja intervjuja je prepričana, da je raziskovanje resnice in krivic, ki so se dogajale, prvi pogoj za spravo. Kot dolgoletno učiteljico jo skrbi izginjanje vrednot: »Bojim se, da je šolski sistem izpodrinil vrednote – da ni več vrednot, o katerih je pričeval Filip Terčelj, recimo, da je družina steber družbe, da je družina osnovna celica, ki drži narod.«
V tokratnem Intervjuju bo Jože Možina gostil Marijo Gasser, dragoceno raziskovalko Selške doline, skoraj pozabljenega dela slovenskega ozemlja. K pozabi je močno pripomogla okrutna polpretekla zgodovina, posebej divjanje revolucionarne oblasti, ki se je po vojni znesla nad prebivalci samo zato, ker so, podobno kot Kočevarji, ohranili narečje in nekaj navad svojih prednikov, ki so se v 13. stoletju priselili iz Tirolske. Komunistična oblast je že 17. maja 1945 zajela vrsto kmečkih gospodarjev in jih skrivaj pomorila. Decembra istega leta, torej več kot pol leta po tem, ko naj bi zavladala svoboda, je režim na hitro in brez pojasnil zajel 125 domačinov in jih izgnal v Avstrijo. Kmalu zatem so umorili še duhovnika Franca Krašno in Filipa Terčelja, znamenitega primorskega Čedermaca, ki je bil leta prej žrtev fašističnega preganjanja. Gasserjeva je podrobno raziskala okoliščine njune smrti in ugotovila, kdo je storilec. Raziskovala je tudi uničenje kar desetih cerkva v tistih krajih. Prvo, v Dražgošah, so požgali Nemci, vse preostale pa tik pred koncem vojne partizani. Gostja intervjuja je prepričana, da je raziskovanje resnice in krivic, ki so se dogajale, prvi pogoj za spravo. Kot dolgoletno učiteljico jo skrbi izginjanje vrednot: »Bojim se, da je šolski sistem izpodrinil vrednote – da ni več vrednot, o katerih je pričeval Filip Terčelj, recimo, da je družina steber družbe, da je družina osnovna celica, ki drži narod.«
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj je pred kratkim objavila nov roman z naslovom Učne ure Eve K. Roman je nadaljevanje romana Na Klancu, beremo pa ga lahko tudi samostojno, ne da bi Evo poznali od prej. V ospredju so še kako pereča problematika na osnovni šoli, medvrstniško nasilje in sodobni odnos do otrok, v izbranem odlomku pa se romaneskna junakinja znajde v zagatni situaciji, ki spominja na razbito zrcalo. Z romanesknim delom Tine Vrščaj se bomo srečevali tudi v marcu. Natančneje 9. marca ob 19-ih bo v Cankarjevem domu Literarni večer o romanu Na klancu - namenjen je vsem, še posebej pa maturantom, saj je delo predvideno za letošnji esej na maturi. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Saša Mihelčič, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj je pred kratkim objavila nov roman z naslovom Učne ure Eve K. Roman je nadaljevanje romana Na Klancu, beremo pa ga lahko tudi samostojno, ne da bi Evo poznali od prej. V ospredju so še kako pereča problematika na osnovni šoli, medvrstniško nasilje in sodobni odnos do otrok, v izbranem odlomku pa se romaneskna junakinja znajde v zagatni situaciji, ki spominja na razbito zrcalo. Z romanesknim delom Tine Vrščaj se bomo srečevali tudi v marcu. Natančneje 9. marca ob 19-ih bo v Cankarjevem domu Literarni večer o romanu Na klancu - namenjen je vsem, še posebej pa maturantom, saj je delo predvideno za letošnji esej na maturi. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Saša Mihelčič, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Smučarske skakalke so s posamično tekmo na veliki napravi sklenile letošnje olimpijske nastope. Naslov prvakinje je še drugič pripadel Norvežanki Anni Stroem, sledila ji je Eirin Maria Kvandal. Nika Prevc je po srebru s posamične tekme na mali napravi in zlatu z ekipne zaokrožila prve igre zaokrožila z bronom.
Smučarske skakalke so s posamično tekmo na veliki napravi sklenile letošnje olimpijske nastope. Naslov prvakinje je še drugič pripadel Norvežanki Anni Stroem, sledila ji je Eirin Maria Kvandal. Nika Prevc je po srebru s posamične tekme na mali napravi in zlatu z ekipne zaokrožila prve igre zaokrožila z bronom.
Dima Zupana v Literanem portretu gosti in predstavlja Vida Curk, in sicer z odlomki iz njegovih romanov za odrasle bralce – Leteči mački in Hudo brezno. Dim Zupan, sin Vitomila Zupana, je na uspešno pisateljsko pot stopil razmeroma pozno, pri petinštiridesetih letih, in to s prozo za mlajše bralce. Ob njej je napisal tudi tri romane za odrasle. Gost oddaje Dim Zupan, avtorica scenarija Vida Curk, režiserka Ana Krauthaker, bralec Aleksander Golja, igralca Zvone Hribar in Ljerka Belak, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, Redaktorici Vida Curk in Petra Meterc. Posneto leta 2005.
Dima Zupana v Literanem portretu gosti in predstavlja Vida Curk, in sicer z odlomki iz njegovih romanov za odrasle bralce – Leteči mački in Hudo brezno. Dim Zupan, sin Vitomila Zupana, je na uspešno pisateljsko pot stopil razmeroma pozno, pri petinštiridesetih letih, in to s prozo za mlajše bralce. Ob njej je napisal tudi tri romane za odrasle. Gost oddaje Dim Zupan, avtorica scenarija Vida Curk, režiserka Ana Krauthaker, bralec Aleksander Golja, igralca Zvone Hribar in Ljerka Belak, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, Redaktorici Vida Curk in Petra Meterc. Posneto leta 2005.
V tokratnih Debatah z Bergantom bo potekala razprava o teorijah zarote. Teh je vse več, ob globalni aferi Epstein, ki je v marsičem razgalila svet političnih in gospodarskih odločevalcev, pa so dobile nov zagon. Tudi zato, ker omenjena afera tudi sama vsebuje elemente teorije zarote, zdaj pa se kaže, da se je veliko domnev izkazalo za resnične. V pogovoru bodo sodelovali klinični psiholog dr. Aleksander Zadel, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc in kulturna antropologinja dr. Kristina Radomirović Maček.
V tokratnih Debatah z Bergantom bo potekala razprava o teorijah zarote. Teh je vse več, ob globalni aferi Epstein, ki je v marsičem razgalila svet političnih in gospodarskih odločevalcev, pa so dobile nov zagon. Tudi zato, ker omenjena afera tudi sama vsebuje elemente teorije zarote, zdaj pa se kaže, da se je veliko domnev izkazalo za resnične. V pogovoru bodo sodelovali klinični psiholog dr. Aleksander Zadel, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc in kulturna antropologinja dr. Kristina Radomirović Maček.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Da je le dovolj krofov in smeha in petja! Pripoveduje: Mina Jeraj. Napisala: Ela Peroci Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Da je le dovolj krofov in smeha in petja! Pripoveduje: Mina Jeraj. Napisala: Ela Peroci Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov.
Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov.
Na veliki skakalnici v Predazzu je pod petimi krogi vse nared za žensko posamično tekmo. Po včerajšnji zlati medalji Domna Prevca si odličja obetajo tudi slovenske skakalke. Niki Prevc je večja naprava na treningih povzročala nekaj več težav kot srednja. Kot pravi, je ključen spust z rampe, kjer po njenih besedah lahko vse zamudiš ali pa narediš nekaj dobrega. Tekma se bo začela čez četrt ure. Druge teme: - Množičen obisk pustnih karnevalov po državi; na Ptuju rekorden. - Ob sklepu münchenske varnostne konference tudi o naglem vstopu Ukrajine v Unijo. - Izraelska vlada olajšala nakup zemlje na zasedenem Zahodnem bregu.
Na veliki skakalnici v Predazzu je pod petimi krogi vse nared za žensko posamično tekmo. Po včerajšnji zlati medalji Domna Prevca si odličja obetajo tudi slovenske skakalke. Niki Prevc je večja naprava na treningih povzročala nekaj več težav kot srednja. Kot pravi, je ključen spust z rampe, kjer po njenih besedah lahko vse zamudiš ali pa narediš nekaj dobrega. Tekma se bo začela čez četrt ure. Druge teme: - Množičen obisk pustnih karnevalov po državi; na Ptuju rekorden. - Ob sklepu münchenske varnostne konference tudi o naglem vstopu Ukrajine v Unijo. - Izraelska vlada olajšala nakup zemlje na zasedenem Zahodnem bregu.
V okviru projekta Talenti EU regij in Arsovega cikla Obiski kraljice v živo je konec leta 2024 v cerkvi sv. Martina na Bledu koncertirala organistka Nika Frelih, za arhiv Radia Slovenija pa je v aprilu leta 2025 posnela tudi solistična orgelska dela slovenskih in tujih avtorjev - Georga Muffata, J. S. Bacha, Paula Hindemitha, W. A. Mozarta in Gašperja Jereba. Nika Frelih je trenutno študentka orgel na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju.
V okviru projekta Talenti EU regij in Arsovega cikla Obiski kraljice v živo je konec leta 2024 v cerkvi sv. Martina na Bledu koncertirala organistka Nika Frelih, za arhiv Radia Slovenija pa je v aprilu leta 2025 posnela tudi solistična orgelska dela slovenskih in tujih avtorjev - Georga Muffata, J. S. Bacha, Paula Hindemitha, W. A. Mozarta in Gašperja Jereba. Nika Frelih je trenutno študentka orgel na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju.
Zgodovinski trenutek za slovenske športnike in državo nasploh se je zgodil leta 1992, ko je zimske olimpijske igre gostil Albertville. Slovenija je prvič nastopila pod svojo zastavo, prvi zastavonoša pa je bil skakalec Franci Petek.
Zgodovinski trenutek za slovenske športnike in državo nasploh se je zgodil leta 1992, ko je zimske olimpijske igre gostil Albertville. Slovenija je prvič nastopila pod svojo zastavo, prvi zastavonoša pa je bil skakalec Franci Petek.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Na koncertu ob podelitvi Nobelove nagrade, ki je bil 8. decembra lani v Koncertni dvorani v Stockholmu, je nastopil tamkajšnji Kraljevi filharmonični orkester, dirigiral je Semjon Bičkov. Kot solistka se je v Mendelssohnovem Violinskem koncertu v e-molu, op. 64 preizkusila mlada, nadarjena španska violinistka María Dueñas, spored pa sta dopolnili še skladba z naslovom Mari Brycea Dessnerja, ki je navdih za to glasbo, naslovljeno po baskovski boginji gozda in nastalo v času koronavirusne pandemije, našel med dolgimi samotnimi sprehodi po francoskem podeželju, ter Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95, 'Iz novega sveta' Antonína Dvořáka.
Na koncertu ob podelitvi Nobelove nagrade, ki je bil 8. decembra lani v Koncertni dvorani v Stockholmu, je nastopil tamkajšnji Kraljevi filharmonični orkester, dirigiral je Semjon Bičkov. Kot solistka se je v Mendelssohnovem Violinskem koncertu v e-molu, op. 64 preizkusila mlada, nadarjena španska violinistka María Dueñas, spored pa sta dopolnili še skladba z naslovom Mari Brycea Dessnerja, ki je navdih za to glasbo, naslovljeno po baskovski boginji gozda in nastalo v času koronavirusne pandemije, našel med dolgimi samotnimi sprehodi po francoskem podeželju, ter Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95, 'Iz novega sveta' Antonína Dvořáka.
NAPOVED: Sinoči je bila premiera na velikem odru ljubljanske Drame na Litostrojski. Pod režijskim vodstvom Žive Bizovičar in ob dramaturgiji in priredbi Nika Žnidaršiča je sedem igralcev uprizorilo poetično dramo Voranc Daneta Zajca. Osrednjo vlogo Voranca je odigral Janez Škof, ves čas navzočega Duha hiše pa Mina Švajger. Na premieri je bila Tadeja Krečič. Avtorsko ekipo uprizoritve pod vodstvom režiserke Žive Bizovičar sestavljajo: dramaturg in avtor priredbe Nik Žnidaršič, scenograf in oblikovalec videa Dorian Šilec Petek, kostumografinja Nina Čehovin, avtor glasbe Gašper Lovrec, oblikovalka giba Anna Javoran, lektorica Tatjana Stanič, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalka maske Merima Ćehić, asistentka režiserke Julija Urban, asistentka scenografa Sara Kastelic in študijski asistentki dramaturga Hana Obreza in Pia Požek. V uprizoritvi igrajo Janez Škof, Petra Govc, Domen Novak, Uroš Fürst, Nejc Cijan Garlatti, Sabina Kogovšek, Mina Švajger in gostujoči izvajalec glasbe Gašper Lovrec.
NAPOVED: Sinoči je bila premiera na velikem odru ljubljanske Drame na Litostrojski. Pod režijskim vodstvom Žive Bizovičar in ob dramaturgiji in priredbi Nika Žnidaršiča je sedem igralcev uprizorilo poetično dramo Voranc Daneta Zajca. Osrednjo vlogo Voranca je odigral Janez Škof, ves čas navzočega Duha hiše pa Mina Švajger. Na premieri je bila Tadeja Krečič. Avtorsko ekipo uprizoritve pod vodstvom režiserke Žive Bizovičar sestavljajo: dramaturg in avtor priredbe Nik Žnidaršič, scenograf in oblikovalec videa Dorian Šilec Petek, kostumografinja Nina Čehovin, avtor glasbe Gašper Lovrec, oblikovalka giba Anna Javoran, lektorica Tatjana Stanič, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalka maske Merima Ćehić, asistentka režiserke Julija Urban, asistentka scenografa Sara Kastelic in študijski asistentki dramaturga Hana Obreza in Pia Požek. V uprizoritvi igrajo Janez Škof, Petra Govc, Domen Novak, Uroš Fürst, Nejc Cijan Garlatti, Sabina Kogovšek, Mina Švajger in gostujoči izvajalec glasbe Gašper Lovrec.
Ulice in trge mest po Sloveniji so danes zavzele pustne maškare, ki odganjajo zimo, kolikor je je tokrat sploh bilo. Na ptujskem kurentovanju se je tokrat zbralo rekordno število maškar. Druge teme: - Letošnja varnostna konferenca v Münchnu potrdila razkorak med obema stranema Atlantika - Anketa Mediane izvolitev v državni zbor napoveduje sedmim strankam - V Sloveniji ta teden odprli eno od evropskih tovarn umetne inteligence za pomoč znanosti in gospodarstvu
Ulice in trge mest po Sloveniji so danes zavzele pustne maškare, ki odganjajo zimo, kolikor je je tokrat sploh bilo. Na ptujskem kurentovanju se je tokrat zbralo rekordno število maškar. Druge teme: - Letošnja varnostna konferenca v Münchnu potrdila razkorak med obema stranema Atlantika - Anketa Mediane izvolitev v državni zbor napoveduje sedmim strankam - V Sloveniji ta teden odprli eno od evropskih tovarn umetne inteligence za pomoč znanosti in gospodarstvu
Dolga zgodovina antičnih vplivov, preseljevanja ljudstev, kultov, šeg in običajev je na našem ozemlju tvorila tradicijo praznovanja v pustnih časih, ki si jo sicer delimo z mnogimi sosednjimi državami, a se v naših krajih izraža z lokalno noto. Laufarji na Cerkljanskem, kurenti na Ptuju in vse, kar pade vmes, je izraz domišljije Slovencev in njihovih prednikov. Vsako leto v tako imenovanem petem letnem času, kot se tudi pogosto označi pust, vsa Slovenija zaživi in ulice preplavijo maškare. Maske imajo različno sporočilnost: od tradicionalnih mask, ki jih že stoletja uprizarjajo domačini, do praznovanja priljubljenih likov iz pop kulture ali kritike aktualnih dogodkov. Dokumentiranje teh karnevalov in pustnih skupin pa zahteva terensko delo, o katerem govori tokratna oddaja Sledi časa, v kateri gostujejo kulturologi in etnologi iz Slovenskega etnografskega muzeja: Adelo Pukl, Anjo Jerin in Mihom Špičkom, ki so tudi avtorji nedavno odprte razstave o maskah.
Dolga zgodovina antičnih vplivov, preseljevanja ljudstev, kultov, šeg in običajev je na našem ozemlju tvorila tradicijo praznovanja v pustnih časih, ki si jo sicer delimo z mnogimi sosednjimi državami, a se v naših krajih izraža z lokalno noto. Laufarji na Cerkljanskem, kurenti na Ptuju in vse, kar pade vmes, je izraz domišljije Slovencev in njihovih prednikov. Vsako leto v tako imenovanem petem letnem času, kot se tudi pogosto označi pust, vsa Slovenija zaživi in ulice preplavijo maškare. Maske imajo različno sporočilnost: od tradicionalnih mask, ki jih že stoletja uprizarjajo domačini, do praznovanja priljubljenih likov iz pop kulture ali kritike aktualnih dogodkov. Dokumentiranje teh karnevalov in pustnih skupin pa zahteva terensko delo, o katerem govori tokratna oddaja Sledi časa, v kateri gostujejo kulturologi in etnologi iz Slovenskega etnografskega muzeja: Adelo Pukl, Anjo Jerin in Mihom Špičkom, ki so tudi avtorji nedavno odprte razstave o maskah.
Alpska smučarka Neja Dvornik je letos ostala brez olimpijskih sanj, potem ko se je konec novembra 2025 poškodovala na treningu v Gurglu. Po zlomu desne golenice in mečnice nad desnim gležnjem je bilo jasno, da je njena sezona končana. Gostja terenskega studia Vala 202 na Kopah je povedala, da dobro okreva, bila je že na meritvah za smučarske čevlje in pričakuje, da bo marca že začela trenirati na smučeh.
Alpska smučarka Neja Dvornik je letos ostala brez olimpijskih sanj, potem ko se je konec novembra 2025 poškodovala na treningu v Gurglu. Po zlomu desne golenice in mečnice nad desnim gležnjem je bilo jasno, da je njena sezona končana. Gostja terenskega studia Vala 202 na Kopah je povedala, da dobro okreva, bila je že na meritvah za smučarske čevlje in pričakuje, da bo marca že začela trenirati na smučeh.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
v odlomkih izpod peres Mozarta, Rossinija, LLeoncavalla, Gounoda, Puccinija, Verdija, Wrighta in Forresta ter Stolza.
v odlomkih izpod peres Mozarta, Rossinija, LLeoncavalla, Gounoda, Puccinija, Verdija, Wrighta in Forresta ter Stolza.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Vsestranski belgijski ustvarjalec Marcel Mariёn (1920– 993) se je zelo mlad pridružil vrstam belgijskih nadrealistov in bil verjetno eden najbolj vsestranskih in presenetljivih ustvarjalcev med njimi. Vodilo Mariёnovega likovnega ustvarjanja je bilo izdelovati osupljive objekte, s katerimi bi se osvobodil diktature objekta, torej preobračati smisel in vsakdanji kontekst objektov, spreminjati naš pogled nanje. Podobno velja za njegove novele; v njihovo središče pisatelj postavi večinoma precej obskuren lik, ki ga sovpadanje neznatnih dogodkov njegove vsakdanje banalnosti ali pa absurdnost njegovih teženj razkrije v vsej smešnosti, nenavadnosti, tragikomičnosti ali paradoksalnosti. V Belgiji danes kultno avtorjevo knjigo Liki s krme, iz katere smo izbrali novele Gorski duh, Nevarni dnevi, Alkimistične nosnice in Jasna noč, je poslovenila Suzana Koncut. Prevajalka: Suzana Koncut; režiser: Jože Valentič; igralec: Branko Jordan; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Mirko Marinšek; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2010.
Vsestranski belgijski ustvarjalec Marcel Mariёn (1920– 993) se je zelo mlad pridružil vrstam belgijskih nadrealistov in bil verjetno eden najbolj vsestranskih in presenetljivih ustvarjalcev med njimi. Vodilo Mariёnovega likovnega ustvarjanja je bilo izdelovati osupljive objekte, s katerimi bi se osvobodil diktature objekta, torej preobračati smisel in vsakdanji kontekst objektov, spreminjati naš pogled nanje. Podobno velja za njegove novele; v njihovo središče pisatelj postavi večinoma precej obskuren lik, ki ga sovpadanje neznatnih dogodkov njegove vsakdanje banalnosti ali pa absurdnost njegovih teženj razkrije v vsej smešnosti, nenavadnosti, tragikomičnosti ali paradoksalnosti. V Belgiji danes kultno avtorjevo knjigo Liki s krme, iz katere smo izbrali novele Gorski duh, Nevarni dnevi, Alkimistične nosnice in Jasna noč, je poslovenila Suzana Koncut. Prevajalka: Suzana Koncut; režiser: Jože Valentič; igralec: Branko Jordan; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Mirko Marinšek; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2010.
Škoromátija je pustna šega na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju v vaseh: Gradišče, Ritomeče, Obrov, Javorje, Male Loče, Hrušica, Podgrad, Podbeže in Račice. Škoromati veljajo danes za prve in najstarejše omenjene maske na Slovenskem. In čeprav so Brkini (hribovita pokrajina med Krasom, Istro in Kvarnerjem) od mesta prve omembe škoromata oddaljeni približno sto kilometrov, so škoromati v Brkinih najmanj 700 let v istem prostoru ohranili tako ime mask kot tudi sam obred pustovanja
Škoromátija je pustna šega na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju v vaseh: Gradišče, Ritomeče, Obrov, Javorje, Male Loče, Hrušica, Podgrad, Podbeže in Račice. Škoromati veljajo danes za prve in najstarejše omenjene maske na Slovenskem. In čeprav so Brkini (hribovita pokrajina med Krasom, Istro in Kvarnerjem) od mesta prve omembe škoromata oddaljeni približno sto kilometrov, so škoromati v Brkinih najmanj 700 let v istem prostoru ohranili tako ime mask kot tudi sam obred pustovanja
V Goriških brdih že kar nestrpno in z nejevoljo čakajo na odziv države s končno oceno škode, ki jo je povzročila deževna ujma sredi novembra lani. Po ocenah komisij za popis škode je prizadetih približno osem desetin vinogradniških površin, preostali delež odpade na sadovnjake in oljčnike. Občinska komisija je škodo ocenila na več kot 3,8 milijona evrov, regijska komisija ta znesek nekoliko znižuje, končno oceno pa bo dala državna komisija. Njeno poročilo je zdaj v medresorskem usklajevanju na vladi, ki naj bi končni znesek škode po naravni katastrofi v Brdih sprejela na četrtkovi seji. Pridelovalci in stroka po svojih močeh odpravljajo posledice in pozivajo državo k čim prejšnjemu reševanju te problematike. V oddaji smo obiskali še Agrarno skupnost Podpeč - Praproče. Ta je za lani prejela priznanje najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju. Poizvedeli pa smo tudi, zakaj so slovenske sorte krompirja boljše od tujih sort.
V Goriških brdih že kar nestrpno in z nejevoljo čakajo na odziv države s končno oceno škode, ki jo je povzročila deževna ujma sredi novembra lani. Po ocenah komisij za popis škode je prizadetih približno osem desetin vinogradniških površin, preostali delež odpade na sadovnjake in oljčnike. Občinska komisija je škodo ocenila na več kot 3,8 milijona evrov, regijska komisija ta znesek nekoliko znižuje, končno oceno pa bo dala državna komisija. Njeno poročilo je zdaj v medresorskem usklajevanju na vladi, ki naj bi končni znesek škode po naravni katastrofi v Brdih sprejela na četrtkovi seji. Pridelovalci in stroka po svojih močeh odpravljajo posledice in pozivajo državo k čim prejšnjemu reševanju te problematike. V oddaji smo obiskali še Agrarno skupnost Podpeč - Praproče. Ta je za lani prejela priznanje najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju. Poizvedeli pa smo tudi, zakaj so slovenske sorte krompirja boljše od tujih sort.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Deževna ujma sredi novembra lani je v Goriških brdih povzročila ogromno škode tudi na kmetijskih površinah. Občinska in regijska komisija sta svoje delo s popisom posledic in oceno škode opravili, končna ocena pa je v pristojnosti državne komisije. Medtem pa kmetje po svojih močeh odpravljajo posledice lanske naravne katastrofe in pozivajo državo k čim prejšnjemu reševanje te problematike. V Opoldnevniku tudi o drugih temah. - Obama obsodil početje službe za priseljevanje in carine v Minnesoti. - Digitalna dostopnost v turizmu za invalide in starejše še pomanjkljiva. - V Braniku in Komnu se spominjajo požiga vasi in izgona prebivalcev. - Na olimpijskih igrah se danes predstavlja 13 slovenskih športnikov.
Deževna ujma sredi novembra lani je v Goriških brdih povzročila ogromno škode tudi na kmetijskih površinah. Občinska in regijska komisija sta svoje delo s popisom posledic in oceno škode opravili, končna ocena pa je v pristojnosti državne komisije. Medtem pa kmetje po svojih močeh odpravljajo posledice lanske naravne katastrofe in pozivajo državo k čim prejšnjemu reševanje te problematike. V Opoldnevniku tudi o drugih temah. - Obama obsodil početje službe za priseljevanje in carine v Minnesoti. - Digitalna dostopnost v turizmu za invalide in starejše še pomanjkljiva. - V Braniku in Komnu se spominjajo požiga vasi in izgona prebivalcev. - Na olimpijskih igrah se danes predstavlja 13 slovenskih športnikov.
Taj Ekart je nekdanji smučarski skakalec, ki se je s skoki ukvarjal od svojega petega leta. Pri 21 letih je končal kariero, a ostaja s skoki še kako povezan. Zlato olimpijsko medaljo Domna Prevca si je v soboto zvečer ogledal v živo na prizorišču v Predazzu, danes pa je bil že gost terenskega studia Vala 202 na smučišu Kope.
Taj Ekart je nekdanji smučarski skakalec, ki se je s skoki ukvarjal od svojega petega leta. Pri 21 letih je končal kariero, a ostaja s skoki še kako povezan. Zlato olimpijsko medaljo Domna Prevca si je v soboto zvečer ogledal v živo na prizorišču v Predazzu, danes pa je bil že gost terenskega studia Vala 202 na smučišu Kope.
Teden, ki se izteka, je zaznamovalo čedalje intenzivnejše nagovarjanje volivcev pred bližajočimi se volitvami, ob tem pa je Maribor tudi uradno kandidat za sežigalnico, napoveduje se umik proizvodnje Ecolaba iz Slovenije, na zimskih olimpijskih igrah so nas razveseljevali naši smučarski skakalci. Pregledu dogajanja v iztekajočem se tednu prisluhnite v nedeljski mozaični oddaji Mariborski feljton.
Teden, ki se izteka, je zaznamovalo čedalje intenzivnejše nagovarjanje volivcev pred bližajočimi se volitvami, ob tem pa je Maribor tudi uradno kandidat za sežigalnico, napoveduje se umik proizvodnje Ecolaba iz Slovenije, na zimskih olimpijskih igrah so nas razveseljevali naši smučarski skakalci. Pregledu dogajanja v iztekajočem se tednu prisluhnite v nedeljski mozaični oddaji Mariborski feljton.
Kronanje na Markovem trgu v Zagrebu, nacionalizacija ustavila uspešno podjetniško zgodbo, zadnji iz vrst borcev za severno mejo
Kronanje na Markovem trgu v Zagrebu, nacionalizacija ustavila uspešno podjetniško zgodbo, zadnji iz vrst borcev za severno mejo
V studiu se je Kristijanu tokrat pridružil SOS kvintet in nam predstavil čisto svežo skladbo, še dišečo po odru in vajah, pa tudi po iskrenem veselju do domače glasbe. O novi skladbi je spregovoril tudi z ansamblom Barabini, v drugem delu oddaje pa smo se poklonili slovenski narodnozabavni dediščini – slišali smo drugi del koncerta ob 60-letnici glasbe Lojzeta Slaka z njegovimi najlepšimi vižami.
V studiu se je Kristijanu tokrat pridružil SOS kvintet in nam predstavil čisto svežo skladbo, še dišečo po odru in vajah, pa tudi po iskrenem veselju do domače glasbe. O novi skladbi je spregovoril tudi z ansamblom Barabini, v drugem delu oddaje pa smo se poklonili slovenski narodnozabavni dediščini – slišali smo drugi del koncerta ob 60-letnici glasbe Lojzeta Slaka z njegovimi najlepšimi vižami.
Primož Suhodolčan je pisatelj, športni navdušenec, podjetnik in od nedavnega tudi upokojenec, ki je v slovensko literarno zakladnico prispeval več kot 40 knjig za otroke in mladino. Velja za enega najbolj priljubljenih, prodajanih in izposojanih avtorjev zadnjih desetletij, pa tudi pisatelja, ki je združil literaturo in šport ter v svojih delih ovekovečil nekaj najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. Gostili smo ga v terenskem studiu na Kopah v živo.
Primož Suhodolčan je pisatelj, športni navdušenec, podjetnik in od nedavnega tudi upokojenec, ki je v slovensko literarno zakladnico prispeval več kot 40 knjig za otroke in mladino. Velja za enega najbolj priljubljenih, prodajanih in izposojanih avtorjev zadnjih desetletij, pa tudi pisatelja, ki je združil literaturo in šport ter v svojih delih ovekovečil nekaj najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. Gostili smo ga v terenskem studiu na Kopah v živo.
Mednarodna priznana floristka dr. Sabina Šegula skrbi za božično in velikonočno krasitev vatikanske bazilike. Pravi, da je njen poklic njen hobi. Sopznali jo boste v tokratnem Exclusive, ko nam bo povedala tudi kakšno prigodo iz Vatikana.
Mednarodna priznana floristka dr. Sabina Šegula skrbi za božično in velikonočno krasitev vatikanske bazilike. Pravi, da je njen poklic njen hobi. Sopznali jo boste v tokratnem Exclusive, ko nam bo povedala tudi kakšno prigodo iz Vatikana.
Tokrat gremo na Beko, kraško vasico na slovensko-italijanski meji v občini Hrpelje-Kozina. Tam je doma Mirjan Valečič, ki pa je trenutno daleč od domačega kraja. Je namreč ključni člen zvenečega imena britanskega kolesarstva, ekipe Ineos Grenadiers. Medtem ko se svetovni kolesarski zvezdniki potijo na »girih, tourih in vueltah«, Mirjan v ozadju upravlja s pravim tehnološkim čudom: ogromnim tovornjakom, ki je hkrati vrhunska kuhinja in restavracija na kolesih. In ker kolesarji ljubijo kavo, ima v tovornjaku še poseben kotiček s kavnim aparatom. Spoznali bomo njegovo nomadsko življenje v zakulisju največjih dirk, kjer si roke podajata stres in izjemna kolegialnost.
Tokrat gremo na Beko, kraško vasico na slovensko-italijanski meji v občini Hrpelje-Kozina. Tam je doma Mirjan Valečič, ki pa je trenutno daleč od domačega kraja. Je namreč ključni člen zvenečega imena britanskega kolesarstva, ekipe Ineos Grenadiers. Medtem ko se svetovni kolesarski zvezdniki potijo na »girih, tourih in vueltah«, Mirjan v ozadju upravlja s pravim tehnološkim čudom: ogromnim tovornjakom, ki je hkrati vrhunska kuhinja in restavracija na kolesih. In ker kolesarji ljubijo kavo, ima v tovornjaku še poseben kotiček s kavnim aparatom. Spoznali bomo njegovo nomadsko življenje v zakulisju največjih dirk, kjer si roke podajata stres in izjemna kolegialnost.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Pred nami so posnetki, ki so nastali na koncertu v sinagogi v Novem Sadu 30. novembra lani. Na njem so se predstavili Vojvodinski simfonični orkester, dirigent Aleksandar Marković, v vlogi solista pa violinist Robert Lakatos. Slišali bomo Violinski koncert v D-duru, op. 35 Ericha Wolfganga Korngolda in Simfonijo št. 3 v Es-duru, op. 55 – Eroica Ludwiga van Beethovna.
Pred nami so posnetki, ki so nastali na koncertu v sinagogi v Novem Sadu 30. novembra lani. Na njem so se predstavili Vojvodinski simfonični orkester, dirigent Aleksandar Marković, v vlogi solista pa violinist Robert Lakatos. Slišali bomo Violinski koncert v D-duru, op. 35 Ericha Wolfganga Korngolda in Simfonijo št. 3 v Es-duru, op. 55 – Eroica Ludwiga van Beethovna.
Zimske olimpijske igre v Calgaryju so bile zadnje na katerih so slovenski športniki tekmovali v okviru jugoslovanske reprezentance. Igre v Kanadi so bile za Slovence zelo uspešne, še posebej so se izkazali smučarski skakalci in alpska smučarka Mateja Svet.
Zimske olimpijske igre v Calgaryju so bile zadnje na katerih so slovenski športniki tekmovali v okviru jugoslovanske reprezentance. Igre v Kanadi so bile za Slovence zelo uspešne, še posebej so se izkazali smučarski skakalci in alpska smučarka Mateja Svet.
Na šesto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika. Mašuje župnik Danijel Lasbaher. Pri maši sodeluje Župnijski mladinski pevski zbor Cvetane Príol pod vodstvom Eve Kovačevič.
Na šesto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika. Mašuje župnik Danijel Lasbaher. Pri maši sodeluje Župnijski mladinski pevski zbor Cvetane Príol pod vodstvom Eve Kovačevič.
Leta 1986 je v Kranjskem skakalnem klub začel s svojim poslanstvom Jani Grilc. Od takrat dalje so se, zaradi ustroja slovenskih smučarskih skokov ali pa naključja, pod njegovim okriljem izbrusili vsi najboljši slovenski skakalci. Bil je klubski trener Primoža Peterke, skozi kariero vodil Roberta Kranjca in od zgodnjih najstniških let tudi vse tri brate Prevc. Je trener z občutkom in ostrim očesom, predvsem pa posameznik, ki je v zadnjih 15tih letih na treningih reševal težave večine slovenskih skakalcev.
Leta 1986 je v Kranjskem skakalnem klub začel s svojim poslanstvom Jani Grilc. Od takrat dalje so se, zaradi ustroja slovenskih smučarskih skokov ali pa naključja, pod njegovim okriljem izbrusili vsi najboljši slovenski skakalci. Bil je klubski trener Primoža Peterke, skozi kariero vodil Roberta Kranjca in od zgodnjih najstniških let tudi vse tri brate Prevc. Je trener z občutkom in ostrim očesom, predvsem pa posameznik, ki je v zadnjih 15tih letih na treningih reševal težave večine slovenskih skakalcev.
Luka Dolar in Dare Rupar z voditeljem Luko Petričem debatirata, ali je to najboljše leto smučarskega skakalca v zgodovini tega športa. Prevc je namreč hkrati svetovni prvak na veliki skakalnici in letalnici, svetovni rekorder, nasmiha se mu veliki kristalni globus, sinoči pa je osvojil še posamično olimpijsko zlato. Slišite lahko, da je bila zanj ključna prilagoditev tehnike, predvsem izboljšanje odskoka, postopoma se je to poznalo na rezultatih, vse bolj samozavesten je bil, potem pa se je povsem osredočil na skoke in začel prevladovati.
Luka Dolar in Dare Rupar z voditeljem Luko Petričem debatirata, ali je to najboljše leto smučarskega skakalca v zgodovini tega športa. Prevc je namreč hkrati svetovni prvak na veliki skakalnici in letalnici, svetovni rekorder, nasmiha se mu veliki kristalni globus, sinoči pa je osvojil še posamično olimpijsko zlato. Slišite lahko, da je bila zanj ključna prilagoditev tehnike, predvsem izboljšanje odskoka, postopoma se je to poznalo na rezultatih, vse bolj samozavesten je bil, potem pa se je povsem osredočil na skoke in začel prevladovati.
Naša oddaja Mimogrede je spet prestopila mejo, dobesedno. Katja in Maja sta še vedno na misiji v Trstu, postavili sta si namreč raziskovalno vprašanje, zakaj je kava iz kafetjere tako zelo priljubljena in zakaj je priprava kave na takšen način pravzaprav obred in stik s preteklostjo.
Naša oddaja Mimogrede je spet prestopila mejo, dobesedno. Katja in Maja sta še vedno na misiji v Trstu, postavili sta si namreč raziskovalno vprašanje, zakaj je kava iz kafetjere tako zelo priljubljena in zakaj je priprava kave na takšen način pravzaprav obred in stik s preteklostjo.