Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Mineva 90 let od smrti Alfreda Edwarda Housmana, angleškega klasičnega filologa in pesnika, ki se je v literarno zgodovino zapisal predvsem kot avtor pesniške zbirke z naslovom Fant iz Shropshira - izšla je leta 1896. V njej je zbral 63 na videz preprostih pesmi, v katerih prevladuje nostalgično razpoloženje do pokrajine in mladosti. Housman je ustvaril romantični lik nedolžnega vojaka s podeželja, ki se za Anglijo bojuje v daljnih deželah; zbirka Fant iz Shropshira pa je postala najbolj priljubljena zbirka angleške poezije po romantiki. Prevod Marjan Strojan, interpretacija Andrej Nahtigal in Branko Jordan, glasbena oprema Marko Stopar, tonska mojstria Jure Culiberg in Mirta Berlan, režija Igor Likar. Posneto 2006.
Mineva 90 let od smrti Alfreda Edwarda Housmana, angleškega klasičnega filologa in pesnika, ki se je v literarno zgodovino zapisal predvsem kot avtor pesniške zbirke z naslovom Fant iz Shropshira - izšla je leta 1896. V njej je zbral 63 na videz preprostih pesmi, v katerih prevladuje nostalgično razpoloženje do pokrajine in mladosti. Housman je ustvaril romantični lik nedolžnega vojaka s podeželja, ki se za Anglijo bojuje v daljnih deželah; zbirka Fant iz Shropshira pa je postala najbolj priljubljena zbirka angleške poezije po romantiki. Prevod Marjan Strojan, interpretacija Andrej Nahtigal in Branko Jordan, glasbena oprema Marko Stopar, tonska mojstria Jure Culiberg in Mirta Berlan, režija Igor Likar. Posneto 2006.
Po državi potekajo tradicionalna kresovanja pred jutrišnjim praznikom dela. Eno glavnih sindikalnih praznovanj poteka na na Rožniku v Ljubljani, kjer so zbrane nagovorili vodje sindikalnih central.
Po državi potekajo tradicionalna kresovanja pred jutrišnjim praznikom dela. Eno glavnih sindikalnih praznovanj poteka na na Rožniku v Ljubljani, kjer so zbrane nagovorili vodje sindikalnih central.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Leta 1968 rojena avtorica živi odmaknjeno na skrajnem jugovzhodu Irske, v okrožju Wexford. Čeprav ne objavlja pogosto, je njeno ime v literarnih krogih zelo cenjeno; za svoja dela namreč prejema največje nagrade. Hkrati pa Claire Keegan v različnih oblikah že dolga leta poučuje ustvarjalno pisanje in iz ozadja vpliva na mlade avtorice in avtorje. Doslej je izdala pet knjig, štiri zbirke kratkih zgodb in kratek roman. Najprej sta izšli zbirki kratkih zgodb Antarktika (leta 1999) in Čez modra polja (leta 2007) - dosegli sta tako rekoč kultni status in avtorico za vedno ustoličili kot mojstrico kratke pripovedne forme. V Literarnem večeru bomo poslušali zgodbi iz zbirke Antarktika (1999) Kjer je voda najgloblja in Potnolistna juha. Literarni večer je leta 2022 pripravil Andrej Peric, ki je zgodbi tudi prevedel. Avtor prevoda in scenarija Andrej Peric, režiserka Ana Krauthaker, bralec Jure Franko, igralca Gregor Gruden in Tjaša Železnik, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, redaktorici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija 2022.
Leta 1968 rojena avtorica živi odmaknjeno na skrajnem jugovzhodu Irske, v okrožju Wexford. Čeprav ne objavlja pogosto, je njeno ime v literarnih krogih zelo cenjeno; za svoja dela namreč prejema največje nagrade. Hkrati pa Claire Keegan v različnih oblikah že dolga leta poučuje ustvarjalno pisanje in iz ozadja vpliva na mlade avtorice in avtorje. Doslej je izdala pet knjig, štiri zbirke kratkih zgodb in kratek roman. Najprej sta izšli zbirki kratkih zgodb Antarktika (leta 1999) in Čez modra polja (leta 2007) - dosegli sta tako rekoč kultni status in avtorico za vedno ustoličili kot mojstrico kratke pripovedne forme. V Literarnem večeru bomo poslušali zgodbi iz zbirke Antarktika (1999) Kjer je voda najgloblja in Potnolistna juha. Literarni večer je leta 2022 pripravil Andrej Peric, ki je zgodbi tudi prevedel. Avtor prevoda in scenarija Andrej Peric, režiserka Ana Krauthaker, bralec Jure Franko, igralca Gregor Gruden in Tjaša Železnik, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, redaktorici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija 2022.
V Komornem studiu predstavljamo posnetke enega najbolj izstopajočih komornih koncertov na 37. Festivalu Imago Sloveniae.
V Komornem studiu predstavljamo posnetke enega najbolj izstopajočih komornih koncertov na 37. Festivalu Imago Sloveniae.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
28. septembra leta 2017 smo v studiu 26 gostili ansambel Ekart. V ciklu ponovitev živih Četrtkovih večerov domačih pesmi in napevov ga poslušate v tokratni oddaji. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
28. septembra leta 2017 smo v studiu 26 gostili ansambel Ekart. V ciklu ponovitev živih Četrtkovih večerov domačih pesmi in napevov ga poslušate v tokratni oddaji. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
K filmu Jeklene magnolije je Delerue prispeval partituro, ki subtilno podpre čustvene vzpone in padce zgodbe o prijateljstvu, družini, humorju in žalosti. Glasba je zasnovana tako, da poudarja notranji svet likov, ne da bi prevladala nad dialogi ali vizualnimi elementi filma. S svojim orkestralnim slogom, bogatim z nizkimi godali, harfo, harmoniko in nežnimi motivi za flavto, violino ali violončelo, partitura prehaja med toplino, nežno nostalgičnostjo in globokimi čustvenimi trenutki.
K filmu Jeklene magnolije je Delerue prispeval partituro, ki subtilno podpre čustvene vzpone in padce zgodbe o prijateljstvu, družini, humorju in žalosti. Glasba je zasnovana tako, da poudarja notranji svet likov, ne da bi prevladala nad dialogi ali vizualnimi elementi filma. S svojim orkestralnim slogom, bogatim z nizkimi godali, harfo, harmoniko in nežnimi motivi za flavto, violino ali violončelo, partitura prehaja med toplino, nežno nostalgičnostjo in globokimi čustvenimi trenutki.
Ste že slišali za zelo nesrečno kobilico? Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Ra Slo 2011.
Ste že slišali za zelo nesrečno kobilico? Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Ra Slo 2011.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
V prihodnjih urah bodo širom po državi tradicionalno zagoreli kresovi pred jutrišnjim praznikom dela. V Zvezi svobodnih sindikatov so ob tej priložnosti sporočili, da bodo v trenutno zaostrenih razmerah delavcem, mladim, starejšim in upokojencem enotno stopili v bran. Drugi poudarki oddaje: - Podražitev goriv v tem mesecu poskrbela za občuten skok inflacije - Združene države razmišljajo o dolgotrajnejši pomorski blokadi Irana - Tadej Pogačar na kolesarski dirki po Romandiji dosegel novo etapno zmago
V prihodnjih urah bodo širom po državi tradicionalno zagoreli kresovi pred jutrišnjim praznikom dela. V Zvezi svobodnih sindikatov so ob tej priložnosti sporočili, da bodo v trenutno zaostrenih razmerah delavcem, mladim, starejšim in upokojencem enotno stopili v bran. Drugi poudarki oddaje: - Podražitev goriv v tem mesecu poskrbela za občuten skok inflacije - Združene države razmišljajo o dolgotrajnejši pomorski blokadi Irana - Tadej Pogačar na kolesarski dirki po Romandiji dosegel novo etapno zmago
Čeprav Žigan Krajnčan ne mara preveč opisov, je vseeno prav, da povemo, s čim vse se ukvarja. Je plesalec, improvizator, koreograf, glasbenik, še najraje pa preprosto umetnik. Njegova starša sta močno zaznamovala slovenski glasbeni prostor, zato ni presenečenje, da se je tudi sam podal na to pot. Ni pretirano maral šole, se je pa rad poučeval o stvareh, ki so ga resnično zanimale. Sloveniija ga je podrobneje spoznala v televizijskem šovu, on pa je sam sebe podrobneje spoznal ko je postal oče. V oddaji tudi o dodani črki n, najljubših spominih na otroštvo in nevarnih brazilskih ulicah.
Čeprav Žigan Krajnčan ne mara preveč opisov, je vseeno prav, da povemo, s čim vse se ukvarja. Je plesalec, improvizator, koreograf, glasbenik, še najraje pa preprosto umetnik. Njegova starša sta močno zaznamovala slovenski glasbeni prostor, zato ni presenečenje, da se je tudi sam podal na to pot. Ni pretirano maral šole, se je pa rad poučeval o stvareh, ki so ga resnično zanimale. Sloveniija ga je podrobneje spoznala v televizijskem šovu, on pa je sam sebe podrobneje spoznal ko je postal oče. V oddaji tudi o dodani črki n, najljubših spominih na otroštvo in nevarnih brazilskih ulicah.
V dopoldanski športni oddaji na Valu 202 bosta v ospredju prispevka, po prvi tekmi drugega polfinala nogometne lige med madridskim Atleticom in londonskim Arsenalom ter predstavitev novega slovenskega košarkarskega prvoligaša Gorice.
V dopoldanski športni oddaji na Valu 202 bosta v ospredju prispevka, po prvi tekmi drugega polfinala nogometne lige med madridskim Atleticom in londonskim Arsenalom ter predstavitev novega slovenskega košarkarskega prvoligaša Gorice.
V soboto, 2. maja se v Kinodvor vrača tradicionalni maraton Slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo, po izboru Marcela Štefančiča, jr. Maraton bo potekal od 14. ure do polnoči, Marcel Štefančič nam jih predstavi v Big Screenu. (Foto: kinodvor.org)
V soboto, 2. maja se v Kinodvor vrača tradicionalni maraton Slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo, po izboru Marcela Štefančiča, jr. Maraton bo potekal od 14. ure do polnoči, Marcel Štefančič nam jih predstavi v Big Screenu. (Foto: kinodvor.org)
Za skladatelje 18. stoletja so bile uspešne glasbene objave dvorezen meč. Brezvestni založniki so izkoriščali njihov uspeh in pogosto objavljali nadaljevanja brez vedenja avtorjev. Poleg tega so v takšne zbirke včasih vključevali tudi skladbe drugih skladateljev.
Za skladatelje 18. stoletja so bile uspešne glasbene objave dvorezen meč. Brezvestni založniki so izkoriščali njihov uspeh in pogosto objavljali nadaljevanja brez vedenja avtorjev. Poleg tega so v takšne zbirke včasih vključevali tudi skladbe drugih skladateljev.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Nobena delavska pravica ni bila podarjena, ampak priborjena, ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, opozarjajo sindikati. V Studiu ob 17 h bomo na razmere na trgu dela pogledali predvsem skozi prizmo mladih delavcev. Kakšen odnos imajo do dela, delodajalcev; ali jih sploh zanima še kolektivna organiziranost; kako pomembna vrednota je. Tudi o predlogu interventnega zakona, ki med drugim predvideva socialno kapico, študentski s. p., dvojni status upokojencev. Gostje: Sabina Leben, Sindikat Mladi plus dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega servisa Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije dr. Rudi Klanjšek, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Nobena delavska pravica ni bila podarjena, ampak priborjena, ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, opozarjajo sindikati. V Studiu ob 17 h bomo na razmere na trgu dela pogledali predvsem skozi prizmo mladih delavcev. Kakšen odnos imajo do dela, delodajalcev; ali jih sploh zanima še kolektivna organiziranost; kako pomembna vrednota je. Tudi o predlogu interventnega zakona, ki med drugim predvideva socialno kapico, študentski s. p., dvojni status upokojencev. Gostje: Sabina Leben, Sindikat Mladi plus dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega servisa Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije dr. Rudi Klanjšek, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Arijan Mačak je en prvih doktorskih študentov programa Umetnost na Akademiji za glasbo, kjer je tudi z odliko končal magistrski študij v razredu Miha Rogine. Njegovo umetniško delovanje zaznamujejo izrazna poglobljenost, zvočna prefinjenost in poglobljen odnos do interpretacije klasičnega in sodobnega repertoarja za saksofon. Poslušamo koncert Glasbene mladine ljubljanske, ki je potekal januarja potekal v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, na njem pa je z Arijanom Mačkom nastopil pianist Sven Brajković. FABIEN WAKSMAN: KRISTALNO SEME ANDY SCOTT: TRIČRKOVNA BESEDA PAUL CRESTON: SONATA ZA SAKSOFON IN KLAVIR
Arijan Mačak je en prvih doktorskih študentov programa Umetnost na Akademiji za glasbo, kjer je tudi z odliko končal magistrski študij v razredu Miha Rogine. Njegovo umetniško delovanje zaznamujejo izrazna poglobljenost, zvočna prefinjenost in poglobljen odnos do interpretacije klasičnega in sodobnega repertoarja za saksofon. Poslušamo koncert Glasbene mladine ljubljanske, ki je potekal januarja potekal v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, na njem pa je z Arijanom Mačkom nastopil pianist Sven Brajković. FABIEN WAKSMAN: KRISTALNO SEME ANDY SCOTT: TRIČRKOVNA BESEDA PAUL CRESTON: SONATA ZA SAKSOFON IN KLAVIR
Prebrali smo še tri leposlovne novosti Cankarjeve založbe: izšli so roman Dežela, zbirka kratkih zgodb Dan za izboljšave in nov naslov kultne zbirke Moderni klasiki, roman Odprava h kruhovcu. Ustavili smo se tudi v Roveretu v enem najpomembnejših muzejev sodobne italijanske umetnosti MART, kjer smo si poleg stalne zbirke ogledali še dve pregledni razstavi – retrospektivi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.
Prebrali smo še tri leposlovne novosti Cankarjeve založbe: izšli so roman Dežela, zbirka kratkih zgodb Dan za izboljšave in nov naslov kultne zbirke Moderni klasiki, roman Odprava h kruhovcu. Ustavili smo se tudi v Roveretu v enem najpomembnejših muzejev sodobne italijanske umetnosti MART, kjer smo si poleg stalne zbirke ogledali še dve pregledni razstavi – retrospektivi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.
Vojna na Bližnjem vzhodu je zaostrila inflacijske pritiske. Cene življenjskih potrebščin so se ta mesec v primerjavi z aprilom lani zvišale za več kot tri odstotke. Kot pravi Tatjana Brvar s Statističnega urada, so na to vplivale predvsem podražitve goriv in energije. Visoka, skoraj dvoodstotna, je bila tudi mesečna inflacija, prav tako predvsem zaradi zvišanja cen energentov. V oddaji tudi o tem: - Po potrditvi zakona o vladi se nadaljujejo ugibanja o razdelitvi resorjev. - Zelenski tudi po pogovoru Trumpa in Putina ne vidi ruske želje po končanju vojne. - Po državi bodo drevi zagoreli kresovi, ponekod obujajo še druge običaje.
Vojna na Bližnjem vzhodu je zaostrila inflacijske pritiske. Cene življenjskih potrebščin so se ta mesec v primerjavi z aprilom lani zvišale za več kot tri odstotke. Kot pravi Tatjana Brvar s Statističnega urada, so na to vplivale predvsem podražitve goriv in energije. Visoka, skoraj dvoodstotna, je bila tudi mesečna inflacija, prav tako predvsem zaradi zvišanja cen energentov. V oddaji tudi o tem: - Po potrditvi zakona o vladi se nadaljujejo ugibanja o razdelitvi resorjev. - Zelenski tudi po pogovoru Trumpa in Putina ne vidi ruske želje po končanju vojne. - Po državi bodo drevi zagoreli kresovi, ponekod obujajo še druge običaje.
V Narodni galeriji v Ljubljani je ob 125-letnici umetnikovega rojstva in 50 let od njegove smrti na ogled razstava “Tone Kralj – vizionarski mistik”, tudi z nekaterimi njegovimi na novo pridobljenimi deli. Skočili bomo tudi k zahodnim sosedom: v Muzeju sodobne italijanske umetnosti MART v Roverétu sta na ogled pregledni razstavi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.
V Narodni galeriji v Ljubljani je ob 125-letnici umetnikovega rojstva in 50 let od njegove smrti na ogled razstava “Tone Kralj – vizionarski mistik”, tudi z nekaterimi njegovimi na novo pridobljenimi deli. Skočili bomo tudi k zahodnim sosedom: v Muzeju sodobne italijanske umetnosti MART v Roverétu sta na ogled pregledni razstavi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.
V drugi iz niza oddaj, posvečenih posnetkom legendarne argentinske pianistke Marthe Argerich, najprej predvajamo posnetek, ki je nastal leta 1982 na koncertu v Berlinu. Mnogo let je bil ta zvočni zapis Tretjega klavirskega koncerta Sergeja Rahmaninova, ki je eden od paradnih konjev Marthe Argerich, najbolj iskano blago snemalnega piratstva. Založba Philips se je po trinajstih letih odločila posnetek prečistiti, uradno izdati in ponuditi na trgu. Tu še vedno kotira kot ena najdrznejših in najbolj bleščečih izvedb tega izjemnega dela, ki ga je skupaj z Martho Argerich izvedel Radijski simfonični orkester iz Berlina pod vodstvom Riccarda Chaillyja. V drugem delu oddaje se posvečamo še nekaterim solističnim studijskim posnetkom legendarne pianistke, slišali boste lahko Scherzo št. 3 v cis-molu, op. 39 in Barkarolo v Fis-duru, op. 60 Frédérica Chopina ter Angleško suito št. 2 v a-molu Johanna Sebastiana Bacha.
V drugi iz niza oddaj, posvečenih posnetkom legendarne argentinske pianistke Marthe Argerich, najprej predvajamo posnetek, ki je nastal leta 1982 na koncertu v Berlinu. Mnogo let je bil ta zvočni zapis Tretjega klavirskega koncerta Sergeja Rahmaninova, ki je eden od paradnih konjev Marthe Argerich, najbolj iskano blago snemalnega piratstva. Založba Philips se je po trinajstih letih odločila posnetek prečistiti, uradno izdati in ponuditi na trgu. Tu še vedno kotira kot ena najdrznejših in najbolj bleščečih izvedb tega izjemnega dela, ki ga je skupaj z Martho Argerich izvedel Radijski simfonični orkester iz Berlina pod vodstvom Riccarda Chaillyja. V drugem delu oddaje se posvečamo še nekaterim solističnim studijskim posnetkom legendarne pianistke, slišali boste lahko Scherzo št. 3 v cis-molu, op. 39 in Barkarolo v Fis-duru, op. 60 Frédérica Chopina ter Angleško suito št. 2 v a-molu Johanna Sebastiana Bacha.
Prelomnice so niz šestih radijskih oddaj in hkrati podkastov, s katerim na Radiu Koper obeležujemo 50. obletnico rušilnih potresov, ki so leta 1976 prizadeli Furlanijo in tudi Posočje. Niz je že na naši spletni strani in med podkasti RTV Slovenija ter ga lahko poslušate v celoti, še preden ga naslednje nedelje objavimo v našem dopoldanskem programu. Prelomnice ne obujajo samo spominov na takratno nesrečo, temveč se sprašujejo o popotresni obnovi, o preporodu družbe in ne nazadnje tudi o zdajšnji protipotresni pripravljenosti. Niz podkastov predstaviljata avtorici Mariša Bizjak in Špela Lenardič - poslušate pa ga lahko na povezavi: https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/prelomnice/173252109.
Prelomnice so niz šestih radijskih oddaj in hkrati podkastov, s katerim na Radiu Koper obeležujemo 50. obletnico rušilnih potresov, ki so leta 1976 prizadeli Furlanijo in tudi Posočje. Niz je že na naši spletni strani in med podkasti RTV Slovenija ter ga lahko poslušate v celoti, še preden ga naslednje nedelje objavimo v našem dopoldanskem programu. Prelomnice ne obujajo samo spominov na takratno nesrečo, temveč se sprašujejo o popotresni obnovi, o preporodu družbe in ne nazadnje tudi o zdajšnji protipotresni pripravljenosti. Niz podkastov predstaviljata avtorici Mariša Bizjak in Špela Lenardič - poslušate pa ga lahko na povezavi: https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/prelomnice/173252109.
Prizorišča kulture niso le veliki odri v mestnih središčih, ampak tudi odri v kulturnih domovih na podeželju. Člani pevskih zborov, dramskih in folklornih skupin ter glasbenih sestavov delujejo v zelo različnih razmerah – eni v dotrajanih kulturnih domovih iz prejšnjega tisočletja, drugi pa v imenitnih kulturnih centrih. Zgodba, ki smo ji sledili v Svečino v občini Zgornja Kungota zaradi projekta Kultura na vasi, se bolj nagiba k prvemu, a bo pokazala, da je mogoče s spodbudo iz evropskih virov narediti korak naprej.
Prizorišča kulture niso le veliki odri v mestnih središčih, ampak tudi odri v kulturnih domovih na podeželju. Člani pevskih zborov, dramskih in folklornih skupin ter glasbenih sestavov delujejo v zelo različnih razmerah – eni v dotrajanih kulturnih domovih iz prejšnjega tisočletja, drugi pa v imenitnih kulturnih centrih. Zgodba, ki smo ji sledili v Svečino v občini Zgornja Kungota zaradi projekta Kultura na vasi, se bolj nagiba k prvemu, a bo pokazala, da je mogoče s spodbudo iz evropskih virov narediti korak naprej.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Drugi poudarki oddaje: - Iz Maribora se seli tudi Zavod za gozdove. - V dolini Draga se začenja sanacija mostu Črni potok, ki je bil močno poškodovan med vodno ujmo avgusta 2023. Hitrost ovirajo birokratski postopki. - Na gradu Snežnik se začenja Grajski punkt.
Drugi poudarki oddaje: - Iz Maribora se seli tudi Zavod za gozdove. - V dolini Draga se začenja sanacija mostu Črni potok, ki je bil močno poškodovan med vodno ujmo avgusta 2023. Hitrost ovirajo birokratski postopki. - Na gradu Snežnik se začenja Grajski punkt.
V občini Majšperk poteka ena večjih investicij v zadnjih letih – gradnja doma za starejše oziroma Centra integrirane dolgotrajne oskrbe, ki bo pomembno izboljšal pogoje za bivanje starejših v tem delu Podravja. Projekt, ki ga občina izvaja skupaj z Domom dr. Jožeta Potrča Poljčane, se približuje zaključku.
V občini Majšperk poteka ena večjih investicij v zadnjih letih – gradnja doma za starejše oziroma Centra integrirane dolgotrajne oskrbe, ki bo pomembno izboljšal pogoje za bivanje starejših v tem delu Podravja. Projekt, ki ga občina izvaja skupaj z Domom dr. Jožeta Potrča Poljčane, se približuje zaključku.
V tokratnem Nasvetu za izlet vabimo na širše območja Pirana, ki ga zaznamuje več kot 700-letna solinarska tradicija. Solinarji v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah pa še danes sol pridelujejo na tradicionalen ročni način, kar je posebnost v Jadranu. FOTO: Avditorij Portorož
V tokratnem Nasvetu za izlet vabimo na širše območja Pirana, ki ga zaznamuje več kot 700-letna solinarska tradicija. Solinarji v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah pa še danes sol pridelujejo na tradicionalen ročni način, kar je posebnost v Jadranu. FOTO: Avditorij Portorož
Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in posledične podražitve naftnih derivatov so bile cene življenjskih potrebščin za 3,1 odstotka višje kot aprila lani. Po besedah Tatjane Brvar s Statističnega urada je bila visoka tudi mesečna inflacija, in sicer 1,9-odstotna. Še višja je bila s 3,4 odstotka medletna inflacija po indeksu, ki se uporablja za primerjave v Evropski uniji. V oddaji tudi o tem: - Splošno pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin ponekod na Bližnjem vzhodu ostaja v senci vojne. - Na Kambreškem v občini Kanal ob Soči se nadaljujejo težave s pitno vodo. - Po državi bodo zvečer zagoreli kresovi pred jutrišnjim praznikom dela.
Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in posledične podražitve naftnih derivatov so bile cene življenjskih potrebščin za 3,1 odstotka višje kot aprila lani. Po besedah Tatjane Brvar s Statističnega urada je bila visoka tudi mesečna inflacija, in sicer 1,9-odstotna. Še višja je bila s 3,4 odstotka medletna inflacija po indeksu, ki se uporablja za primerjave v Evropski uniji. V oddaji tudi o tem: - Splošno pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin ponekod na Bližnjem vzhodu ostaja v senci vojne. - Na Kambreškem v občini Kanal ob Soči se nadaljujejo težave s pitno vodo. - Po državi bodo zvečer zagoreli kresovi pred jutrišnjim praznikom dela.
V Novi Gorici oživljajo star običaj prevoza lesa za postavitev Goriškega mlaja. Tako imenovana 'furenga' s približno 40 metrov dolgim jamborom bo v mesto prispela v popoldanskih urah. Članice društva Goričanke so spletle 50 metrov dolgo bršljanovo kito, s katero bodo okrasile mlaj. Kot so povedale, je to vez med mestom in vasjo. Je tradicija, ki jo želijo čim dlje obdržati. Vse je že pripravljeno tudi za tradicionalno kresovanje na Markovcu. V oddaji tudi o tem: - Medletna inflacija aprila poskočila na dobre tri odstotke. - Geopark Idrija ostaja v družbi globalnih Unesco geoparkov. V novo poletno sezono vstopa z nekaj novostmi. - Na Gradu Prem napovedujejo temeljito prenovo stalne razstave. Povezali bodo zgodovino, doživetja in turizem. - Predpraznični športni četrtek poteka v znamenju iger z žogo in kolesarstva.
V Novi Gorici oživljajo star običaj prevoza lesa za postavitev Goriškega mlaja. Tako imenovana 'furenga' s približno 40 metrov dolgim jamborom bo v mesto prispela v popoldanskih urah. Članice društva Goričanke so spletle 50 metrov dolgo bršljanovo kito, s katero bodo okrasile mlaj. Kot so povedale, je to vez med mestom in vasjo. Je tradicija, ki jo želijo čim dlje obdržati. Vse je že pripravljeno tudi za tradicionalno kresovanje na Markovcu. V oddaji tudi o tem: - Medletna inflacija aprila poskočila na dobre tri odstotke. - Geopark Idrija ostaja v družbi globalnih Unesco geoparkov. V novo poletno sezono vstopa z nekaj novostmi. - Na Gradu Prem napovedujejo temeljito prenovo stalne razstave. Povezali bodo zgodovino, doživetja in turizem. - Predpraznični športni četrtek poteka v znamenju iger z žogo in kolesarstva.
- Inflacija aprila presegla tri odstotke - Na predvečer praznika dela bodo po državi zagoreli kresovi - Feđa Dudić ostaja trener vijoličastih
- Inflacija aprila presegla tri odstotke - Na predvečer praznika dela bodo po državi zagoreli kresovi - Feđa Dudić ostaja trener vijoličastih
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Gost tokratne epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige je diplomirani pravnik Sergej Curanović, rdeča nit pogovora pa njegov prvi roman Dete iz gozda. Pisatelj je pojasnil, da se roman bere na dveh ravneh. Prva se odvija v preteklosti in spremlja pripovedovalčevega pradedka, policijskega inšpektorja, ki raziskuje izginotje profesorja G. ter s pomočjo njegovega dnevnika naleti tudi na skrivnostno dete v gozdu. Druga raven je postavljena v sedanjost in sledi pravniku srednjih let, ki se kot tujec vrne v domovino svojih prednikov, da bi prodal del dediščine. Njegove načrte prekrižata odkritje pradedkovega dnevnika in zaplet s kustosinjo v muzeju. Med njima se razvije ljubezensko razmerje, v katerem na dan pridejo številne skrivnosti – tako iz njune skupne preteklosti kot tudi širše družinske zgodbe. Šokantno odkrijeta, da sta v resnici v sorodu, kljub temu pa ju poveže tudi iskanje resnice. Skupaj celo najdeta dete iz gozda in ga posvojita, kar njuno zgodbo še dodatno poglobi in zaplete. Napetost v romanu se še stopnjuje z vstopom t. i. nemih – skrivnostne skupnosti, skoraj kulta ljudi, ki živijo v gozdu in s svojimi nenavadnimi dejanji burijo duhove med prebivalci mesta. Njihova navzočnost odpira nova vprašanja in dodatno zabriše mejo med resnico in domišljijo. Pisatelj je v pogovoru z Živo Anderluh razkril, kaj je želel s knjigo sporočiti, ter spregovoril o svojem pisateljskem slogu in moči neizrekljivega. Roman namreč temelji na skrivnostih in polovičnih resnicah, ki jih liki postopoma razkrivajo – a hkrati opozarja, da je za nekatere stvari morda bolje, če ostanejo neizrečene. Vljudno vabljeni k poslušanju! Foto: Maja Žvokelj
Gost tokratne epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige je diplomirani pravnik Sergej Curanović, rdeča nit pogovora pa njegov prvi roman Dete iz gozda. Pisatelj je pojasnil, da se roman bere na dveh ravneh. Prva se odvija v preteklosti in spremlja pripovedovalčevega pradedka, policijskega inšpektorja, ki raziskuje izginotje profesorja G. ter s pomočjo njegovega dnevnika naleti tudi na skrivnostno dete v gozdu. Druga raven je postavljena v sedanjost in sledi pravniku srednjih let, ki se kot tujec vrne v domovino svojih prednikov, da bi prodal del dediščine. Njegove načrte prekrižata odkritje pradedkovega dnevnika in zaplet s kustosinjo v muzeju. Med njima se razvije ljubezensko razmerje, v katerem na dan pridejo številne skrivnosti – tako iz njune skupne preteklosti kot tudi širše družinske zgodbe. Šokantno odkrijeta, da sta v resnici v sorodu, kljub temu pa ju poveže tudi iskanje resnice. Skupaj celo najdeta dete iz gozda in ga posvojita, kar njuno zgodbo še dodatno poglobi in zaplete. Napetost v romanu se še stopnjuje z vstopom t. i. nemih – skrivnostne skupnosti, skoraj kulta ljudi, ki živijo v gozdu in s svojimi nenavadnimi dejanji burijo duhove med prebivalci mesta. Njihova navzočnost odpira nova vprašanja in dodatno zabriše mejo med resnico in domišljijo. Pisatelj je v pogovoru z Živo Anderluh razkril, kaj je želel s knjigo sporočiti, ter spregovoril o svojem pisateljskem slogu in moči neizrekljivega. Roman namreč temelji na skrivnostih in polovičnih resnicah, ki jih liki postopoma razkrivajo – a hkrati opozarja, da je za nekatere stvari morda bolje, če ostanejo neizrečene. Vljudno vabljeni k poslušanju! Foto: Maja Žvokelj
Se spomnite prvotne oblikovalske zasnove zbirke Umetnine v žepu (izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU)? Knjige niso bile pravokotne, ampak so imele zgornjo in spodnjo stranico nevzporedni. Takšna zasnova je marsikaterega bralca presenetila, toda na povsem formalni ravni je lepo napovedala vsebino monografij. Pozneje se je zasnova vrnila v pričakovane okvire, toda v zbirki še vedno izhajajo še kako zanimive monografije. Takšna je zagotovo knjiga Stadion dr. Tine Potočnik. Verjetno ni nihče med nami ravnodušen ob propadanju Plečnikovega stadiona za Bežigradom, zato vas vabimo k poslušanju oddaje Izšlo je. V njej dr. Tina Potočnik v pogovoru z Markom Goljo predstavi njegovo zgodbo. Nikar ne zamudite. Foto: Tina Potočnik
Se spomnite prvotne oblikovalske zasnove zbirke Umetnine v žepu (izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU)? Knjige niso bile pravokotne, ampak so imele zgornjo in spodnjo stranico nevzporedni. Takšna zasnova je marsikaterega bralca presenetila, toda na povsem formalni ravni je lepo napovedala vsebino monografij. Pozneje se je zasnova vrnila v pričakovane okvire, toda v zbirki še vedno izhajajo še kako zanimive monografije. Takšna je zagotovo knjiga Stadion dr. Tine Potočnik. Verjetno ni nihče med nami ravnodušen ob propadanju Plečnikovega stadiona za Bežigradom, zato vas vabimo k poslušanju oddaje Izšlo je. V njej dr. Tina Potočnik v pogovoru z Markom Goljo predstavi njegovo zgodbo. Nikar ne zamudite. Foto: Tina Potočnik
Ne gre več le za to, da verjamemo napačnim posnetkom, ampak da postopoma ne verjamemo ničemur več. Od lažnih klicev z glasom direktorja do viralnih videov politikov, ki jim pripisujejo izjave, ki jih nikoli niso izrekli. Jasno postaja, da globoki ponaredki, čeprav kot tehnologija obstajajo že desetletja, danes dobivajo nove razsežnosti zaradi množične, poceni in dostopne produkcije. Širijo pa se tudi spolno zaznamovane zlorabe, kjer neprostovoljne intimne podobe žensk, tudi političark in novinark, služijo kot orodje za njihovo diskreditacijo.
Ne gre več le za to, da verjamemo napačnim posnetkom, ampak da postopoma ne verjamemo ničemur več. Od lažnih klicev z glasom direktorja do viralnih videov politikov, ki jim pripisujejo izjave, ki jih nikoli niso izrekli. Jasno postaja, da globoki ponaredki, čeprav kot tehnologija obstajajo že desetletja, danes dobivajo nove razsežnosti zaradi množične, poceni in dostopne produkcije. Širijo pa se tudi spolno zaznamovane zlorabe, kjer neprostovoljne intimne podobe žensk, tudi političark in novinark, služijo kot orodje za njihovo diskreditacijo.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V turistični oddaji se najprej ustavljamo na Pohorju; z rezultati zimske smučarske sezone so zelo zadovoljni, podobne si želijo tudi poleti. O novostih, ki so jih pripravili, bomo govorili, ob tem pa se bomo ustavili še pri mednarodnih uspehih mariborske Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem, ki beleži tudi vse večji vpis mladih.
V turistični oddaji se najprej ustavljamo na Pohorju; z rezultati zimske smučarske sezone so zelo zadovoljni, podobne si želijo tudi poleti. O novostih, ki so jih pripravili, bomo govorili, ob tem pa se bomo ustavili še pri mednarodnih uspehih mariborske Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem, ki beleži tudi vse večji vpis mladih.
Meblo, ki je bilo leta 1948 plod gospodarske politike nove države, je postopoma zraslo v industrijskega velikana, velikega zaposlovalca in nosilca razvoja Nove Gorice. Pri odločitvi za lokacijo je zagotovo botrovalo tudi to, da je bil Solkan znano mizarsko središče. V najboljših časih je Meblo zaposlovalo okoli 3.500 ljudi, po osamosvojitvi pa je njegova moč tudi zaradi izgube jugoslovanskega trga začela usihati. Počasi so se podjetja iz skupine Meblo znašla v stečaju, leta 2019 tudi krovni Meblo Holding, nekdanja poslovna cona Meblo pa je zaradi nerešenih lastniških razmerij še danes v nezavidljivem stanju. Poslušajmo, tudi skozi pričevanja nekdanjih zaposlenih, kaj je nekoč Meblo pomenilo doma in v svetu.
Meblo, ki je bilo leta 1948 plod gospodarske politike nove države, je postopoma zraslo v industrijskega velikana, velikega zaposlovalca in nosilca razvoja Nove Gorice. Pri odločitvi za lokacijo je zagotovo botrovalo tudi to, da je bil Solkan znano mizarsko središče. V najboljših časih je Meblo zaposlovalo okoli 3.500 ljudi, po osamosvojitvi pa je njegova moč tudi zaradi izgube jugoslovanskega trga začela usihati. Počasi so se podjetja iz skupine Meblo znašla v stečaju, leta 2019 tudi krovni Meblo Holding, nekdanja poslovna cona Meblo pa je zaradi nerešenih lastniških razmerij še danes v nezavidljivem stanju. Poslušajmo, tudi skozi pričevanja nekdanjih zaposlenih, kaj je nekoč Meblo pomenilo doma in v svetu.
Kaj bomo danes jedli? je vprašanje, ki si ga mnogi, ki živimo v prostoru obilja s hrano, zastavljamo. Kako pa sestavljamo svoje jedilnike, smo sami svoji chefi ali nam prehranske smernice narekujejo družbena omrežja, trgovske verige in celo državne institucije. Alma Igra je zgodovinarka prehrane z Univerze v Amsterdamu in preučuje naš odnos do hrane, ki vsak dan pristane na naših krožnikih. Sprašuje se, ali živimo v času prehranske propagande, kako se je naš odnos do hrane spreminjal skozi zadnja desetletja in kako družbena omrežja in vplivneži vplivajo na naše prehranjevalne navade.
Kaj bomo danes jedli? je vprašanje, ki si ga mnogi, ki živimo v prostoru obilja s hrano, zastavljamo. Kako pa sestavljamo svoje jedilnike, smo sami svoji chefi ali nam prehranske smernice narekujejo družbena omrežja, trgovske verige in celo državne institucije. Alma Igra je zgodovinarka prehrane z Univerze v Amsterdamu in preučuje naš odnos do hrane, ki vsak dan pristane na naših krožnikih. Sprašuje se, ali živimo v času prehranske propagande, kako se je naš odnos do hrane spreminjal skozi zadnja desetletja in kako družbena omrežja in vplivneži vplivajo na naše prehranjevalne navade.
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
V tokratni oddaji dajemo besedo režiserju nagrajenega dokumentarnega filma Ko pridem ven, Metodu Pevcu in nekdanjemu zaporniku Valonu Hoxhaju. Zapor ni vedno konec zgodbe, za nekatere je šele začetek najtežjega poglavja. Kaj se zgodi, ko se vrata zaprejo za tabo? In predvsem, kaj se zgodi, ko se po letih znova odprejo? Odpiramo vprašanja o življenja v zaporu in o življenju po prestani kazni. Kako je s svobodo, ki ni vedno samoumevna, krivdo, dediščino nasilja in odgovornosti do lastnih dejanj.
V tokratni oddaji dajemo besedo režiserju nagrajenega dokumentarnega filma Ko pridem ven, Metodu Pevcu in nekdanjemu zaporniku Valonu Hoxhaju. Zapor ni vedno konec zgodbe, za nekatere je šele začetek najtežjega poglavja. Kaj se zgodi, ko se vrata zaprejo za tabo? In predvsem, kaj se zgodi, ko se po letih znova odprejo? Odpiramo vprašanja o življenja v zaporu in o življenju po prestani kazni. Kako je s svobodo, ki ni vedno samoumevna, krivdo, dediščino nasilja in odgovornosti do lastnih dejanj.
Danes predstavljamo družbenokritični kriminalni roman LOV NA VAMPIRJE Magdalene Cundrič, ki je izšel pri založbi Kulturni center Maribor.
Danes predstavljamo družbenokritični kriminalni roman LOV NA VAMPIRJE Magdalene Cundrič, ki je izšel pri založbi Kulturni center Maribor.
Na predvečer praznika dela bodo po vsej Sloveniji zagoreli kresovi. Veliko prireditev, nekatere s pridihom sindikalnega boja, bo tudi v Podravju. Podrobnosti – tudi o prvomajskih pohodih – smo razkrili v današnji oddaji.
Na predvečer praznika dela bodo po vsej Sloveniji zagoreli kresovi. Veliko prireditev, nekatere s pridihom sindikalnega boja, bo tudi v Podravju. Podrobnosti – tudi o prvomajskih pohodih – smo razkrili v današnji oddaji.
Izgubljena prtljaga, odpovedani leti, dolge zamude. To so težave, ki lahko hitro pokvarijo potovanje. Kakšne pravice imajo letalski potniki in kako do odškodnine? Romana Javornik iz Evropskega potrošniškega centra, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Izgubljena prtljaga, odpovedani leti, dolge zamude. To so težave, ki lahko hitro pokvarijo potovanje. Kakšne pravice imajo letalski potniki in kako do odškodnine? Romana Javornik iz Evropskega potrošniškega centra, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije za kratko zgodbo, namenjen starejšim od 60 let, prav gotovo že poznate, saj v naših oddajah predstavimo nagrajence. Lanski podnaslov Zgodb mojega kraja je bil Najprej štalca, potem pa kravca. Današnja gosta v naslednjih minutah bosta gospa Karolina in gospod Boris Korenčan, saj sta se pod zgodbo "Gradnja stanovanjske hiše skozi oči mlajše osnovnošolke - od 1969 do 1974" podpisala oba in se tudi razveselila nagrade. O graditvi katere hiše sta pisala to, kar boste izvedeli v pogovoru. Zakonca Korenčan je obiskala Lucija Fatur.
Natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije za kratko zgodbo, namenjen starejšim od 60 let, prav gotovo že poznate, saj v naših oddajah predstavimo nagrajence. Lanski podnaslov Zgodb mojega kraja je bil Najprej štalca, potem pa kravca. Današnja gosta v naslednjih minutah bosta gospa Karolina in gospod Boris Korenčan, saj sta se pod zgodbo "Gradnja stanovanjske hiše skozi oči mlajše osnovnošolke - od 1969 do 1974" podpisala oba in se tudi razveselila nagrade. O graditvi katere hiše sta pisala to, kar boste izvedeli v pogovoru. Zakonca Korenčan je obiskala Lucija Fatur.
Leta 1974, ko se je Modem Jazz Quartet dokončno oziroma začasno, kot se je izkazalo pozneje, umaknil z glasbenega prizorišča, je umetniški vodja zasedbe John Lewis začel univerzitetno kariero, občasno pa je tudi snemal samostojne glasbene projekte. Kansas City Breaks se imenuje njegova solistična plošča iz leta 1982. Posnel jo je s sekstetom, v katerega je povezal zanimive glasbenike: flavtista Franka Wessa, violinista Joeja Kennedyja, kitarista Howarda Collinsa, basista Marca Johnsona in bobnarja Shellyja Manna. Program je bil sestavljen samo iz Lewisovih skladb.
Leta 1974, ko se je Modem Jazz Quartet dokončno oziroma začasno, kot se je izkazalo pozneje, umaknil z glasbenega prizorišča, je umetniški vodja zasedbe John Lewis začel univerzitetno kariero, občasno pa je tudi snemal samostojne glasbene projekte. Kansas City Breaks se imenuje njegova solistična plošča iz leta 1982. Posnel jo je s sekstetom, v katerega je povezal zanimive glasbenike: flavtista Franka Wessa, violinista Joeja Kennedyja, kitarista Howarda Collinsa, basista Marca Johnsona in bobnarja Shellyja Manna. Program je bil sestavljen samo iz Lewisovih skladb.
Poštni nabiralnik epizoda! Odgovarjam na vaša vprašanja.
Poštni nabiralnik epizoda! Odgovarjam na vaša vprašanja.
V dopoldanski športni oddaji na Valu 202 bosta v ospredju prispevka, po prvi tekmi drugega polfinala nogometne lige med madridskim Atleticom in londonskim Arsenalom ter predstavitev novega slovenskega košarkarskega prvoligaša Gorice.
V dopoldanski športni oddaji na Valu 202 bosta v ospredju prispevka, po prvi tekmi drugega polfinala nogometne lige med madridskim Atleticom in londonskim Arsenalom ter predstavitev novega slovenskega košarkarskega prvoligaša Gorice.
»Čeprav ne bi hotel že pred uprizoritvijo prejudicirati sodbo glasbenih in gledaliških kritikov, ki bodo po premieri poklicani podrobno oceniti najnovejšo Poličevo odrsko stvaritev, moram vendar vnaprej ugotoviti, da bo ljudska opera DESETI BRAT v polni meri dosegla svoj namen: slovensko gledališko občinstvo jo bo v najkrajšem času sprejelo za svojo«. (Smiljan Samec, 1951)
»Čeprav ne bi hotel že pred uprizoritvijo prejudicirati sodbo glasbenih in gledaliških kritikov, ki bodo po premieri poklicani podrobno oceniti najnovejšo Poličevo odrsko stvaritev, moram vendar vnaprej ugotoviti, da bo ljudska opera DESETI BRAT v polni meri dosegla svoj namen: slovensko gledališko občinstvo jo bo v najkrajšem času sprejelo za svojo«. (Smiljan Samec, 1951)