Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V tokratni pravljici prisluhnite zgodbi bosansko-hercegovskih muslimanov Kako si je pes delal hišico. Pripoved nas na hudomušen način popelje skozi pasje načrte, poskuse in napake ter razkrije, kaj vse je potrebno, da si ustvariš varen dom. Pravljica nas nežno opomni na vztrajnost, iznajdljivost in pomen dobrih odločitev. Prisluhnite in se pustite popeljati v svet ljudske modrosti in topline. Pripoveduje Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice.
V tokratni pravljici prisluhnite zgodbi bosansko-hercegovskih muslimanov Kako si je pes delal hišico. Pripoved nas na hudomušen način popelje skozi pasje načrte, poskuse in napake ter razkrije, kaj vse je potrebno, da si ustvariš varen dom. Pravljica nas nežno opomni na vztrajnost, iznajdljivost in pomen dobrih odločitev. Prisluhnite in se pustite popeljati v svet ljudske modrosti in topline. Pripoveduje Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice.
V Zvedavčkih pa tokrat o zapletenem svetu Elvisa Škorca, junaka iz istoimenskega mladinskega filma, ki je v preteklem letu zabaval mlade in starejše gledalce. Z mladimi igralci so se pogovarjali tudi Zvedavčki. Sledi pripoved bosansko hercegovskih muslimanov Kako si je pes delal hišico, ki jo pripoveduje Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice.
V Zvedavčkih pa tokrat o zapletenem svetu Elvisa Škorca, junaka iz istoimenskega mladinskega filma, ki je v preteklem letu zabaval mlade in starejše gledalce. Z mladimi igralci so se pogovarjali tudi Zvedavčki. Sledi pripoved bosansko hercegovskih muslimanov Kako si je pes delal hišico, ki jo pripoveduje Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice.
Tekmovalna sezona za smučarske skakalke se nadaljuje na Ljubnem ob Savinji. Na domačem prizorišču svetovnega pokala je v kvalifikacijah nastopilo kar dvanajst Slovenk. Prva favoritinja za zmago na obeh posamičnih tekmah je vodilna v skupni razvrstitvi Nika Prevc. Posvetimo se tudi nadaljevanju sezone v alpskem smučanju. Moški del karavane ta konec tedna nastopa v Adelbodnu, ženski pa v Zauchenseeju.
Tekmovalna sezona za smučarske skakalke se nadaljuje na Ljubnem ob Savinji. Na domačem prizorišču svetovnega pokala je v kvalifikacijah nastopilo kar dvanajst Slovenk. Prva favoritinja za zmago na obeh posamičnih tekmah je vodilna v skupni razvrstitvi Nika Prevc. Posvetimo se tudi nadaljevanju sezone v alpskem smučanju. Moški del karavane ta konec tedna nastopa v Adelbodnu, ženski pa v Zauchenseeju.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Vsak od nas ga ima. Je majhen, okrogel in vedno na istem mestu. Nekateri ga skrivajo in imajo obrnjenega navznoter, drugim pa ponosno štrli iz trebuha. Popek je z nami vse od rojstva, ampak ste že kdaj pogledali svojega in se vprašali, zakaj je sploh tam? Ali pa celo - kaj se skriva na drugi strani popka? Vprašanja danes zastavljata 8-letna Vita in 6-letna Zoja iz okolice Žalca, ki sta se nam tudi pridružili pri snemanju odgovorov. Odpravile smo se na Pediatrično kliniko v Ljubljani, kjer nas je sprejela dr. Aneta Soltirovska Šalamon, dr. med.
Vsak od nas ga ima. Je majhen, okrogel in vedno na istem mestu. Nekateri ga skrivajo in imajo obrnjenega navznoter, drugim pa ponosno štrli iz trebuha. Popek je z nami vse od rojstva, ampak ste že kdaj pogledali svojega in se vprašali, zakaj je sploh tam? Ali pa celo - kaj se skriva na drugi strani popka? Vprašanja danes zastavljata 8-letna Vita in 6-letna Zoja iz okolice Žalca, ki sta se nam tudi pridružili pri snemanju odgovorov. Odpravile smo se na Pediatrično kliniko v Ljubljani, kjer nas je sprejela dr. Aneta Soltirovska Šalamon, dr. med.
Mesec januar je bil nekoč čas kolin in priprave raznovrstnih dobrot iz mesa, danes pa so mesene klobase lahko rešitev v sili za hitra kosila. Pečenice so zagotovo ena najbolj priljubljenih domačih jedi, ki jih večinoma pripravljamo v hladnejših mesecih. Jed se odlično ujame s številnimi prilogami, kuharica Mojca pa je tokrat dodala curry omako.
Mesec januar je bil nekoč čas kolin in priprave raznovrstnih dobrot iz mesa, danes pa so mesene klobase lahko rešitev v sili za hitra kosila. Pečenice so zagotovo ena najbolj priljubljenih domačih jedi, ki jih večinoma pripravljamo v hladnejših mesecih. Jed se odlično ujame s številnimi prilogami, kuharica Mojca pa je tokrat dodala curry omako.
Zakajček se vsako soboto sprašuje najrazličnejše stvari. S pomočjo naših sogovornikov, strokovnjakov, smo izvedeli že, zakaj dežuje, kako nastane mavrica, zakaj nekatere živali svetijo v temi, kakšne barve so zebre, zakaj kolcamo in še in še – vse odgovore najdete na našem Podkastu Zakajček – no, danes pa bomo v naslednjih minutah spet odkrivali vesolje in s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki ugotavljali, zakaj je to tako temno …
Zakajček se vsako soboto sprašuje najrazličnejše stvari. S pomočjo naših sogovornikov, strokovnjakov, smo izvedeli že, zakaj dežuje, kako nastane mavrica, zakaj nekatere živali svetijo v temi, kakšne barve so zebre, zakaj kolcamo in še in še – vse odgovore najdete na našem Podkastu Zakajček – no, danes pa bomo v naslednjih minutah spet odkrivali vesolje in s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki ugotavljali, zakaj je to tako temno …
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V tokratni oddaji za najmlajše Radijski ringaraja, se bomo z otroki iz Kulturno-umetniškega društva Vitomarci pogovarjali o zimi, aktivnostih na snegu, udejstvovanju najmlajših v kulturnem društvu in še o marsičem zanimivem. Otroci nam bodo udejstvovanje v kulturnem društvu približali tudi s pesmico in kratko radijsko igro, zato vabljeni k poslušanju po 8. uri zjutraj na Prvem!
V tokratni oddaji za najmlajše Radijski ringaraja, se bomo z otroki iz Kulturno-umetniškega društva Vitomarci pogovarjali o zimi, aktivnostih na snegu, udejstvovanju najmlajših v kulturnem društvu in še o marsičem zanimivem. Otroci nam bodo udejstvovanje v kulturnem društvu približali tudi s pesmico in kratko radijsko igro, zato vabljeni k poslušanju po 8. uri zjutraj na Prvem!
Na današnji dan leta 1893 se je rodil čilski pesnik Vicente Huidobro. Nekaj let je živel v Parizu, kjer je prišel v stik s francoskimi avantgardisti, tako slikarji kot literati, to pa je vplivalo na njegovo ustvarjanje. Prevajalec Ciril Bergles, interpret Matija Rozman. Urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2002.
Na današnji dan leta 1893 se je rodil čilski pesnik Vicente Huidobro. Nekaj let je živel v Parizu, kjer je prišel v stik s francoskimi avantgardisti, tako slikarji kot literati, to pa je vplivalo na njegovo ustvarjanje. Prevajalec Ciril Bergles, interpret Matija Rozman. Urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2002.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na Ljubnem ob Savinji se začenja skakalni praznik. Najboljše smučarske skakalke v svetovnem pokalu danes čaka posamična tekma, v katero slovenska favoritka Nika Prevc vstopa z zmago na včerajšnjih kvalifikacijah. Na skakalnici pod Rajhovko bo še osem Slovenk, pričakujejo tudi ogromno navijačev. Ostali poudarki oddaje: Sporazum med Evropsko unijo in Mercosurjem vzpostavlja enega največjih prostotrgovinskih območij na svetu. Trump gostil direktorje družb, ki naj bi trgovale z venezuelsko nafto. Mateja Rebolj prejemnca najvišje nagrade na področju sodobnega plesa.
Na Ljubnem ob Savinji se začenja skakalni praznik. Najboljše smučarske skakalke v svetovnem pokalu danes čaka posamična tekma, v katero slovenska favoritka Nika Prevc vstopa z zmago na včerajšnjih kvalifikacijah. Na skakalnici pod Rajhovko bo še osem Slovenk, pričakujejo tudi ogromno navijačev. Ostali poudarki oddaje: Sporazum med Evropsko unijo in Mercosurjem vzpostavlja enega največjih prostotrgovinskih območij na svetu. Trump gostil direktorje družb, ki naj bi trgovale z venezuelsko nafto. Mateja Rebolj prejemnca najvišje nagrade na področju sodobnega plesa.
Svetovni pokal v smučarskih skokih se nadaljuje na Ljubnem ob Savinji, ki bo gostilo dve posamični tekmi smučarskih skakalk. V včerajšnjih kvalifikacijah se je domačemu občinstvu predstavilo kar dvanajst slovenskih tekmovalk.
Svetovni pokal v smučarskih skokih se nadaljuje na Ljubnem ob Savinji, ki bo gostilo dve posamični tekmi smučarskih skakalk. V včerajšnjih kvalifikacijah se je domačemu občinstvu predstavilo kar dvanajst slovenskih tekmovalk.
V novi dan z glasbo Händla, Salzeda, Masseneta in Saint-Saënsa v prvem, Lehárja, Debussyja in Hummla v drugem ter Mozarta, Čajkovskega, Chopina, Lehárja in Beethovna v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Händla, Salzeda, Masseneta in Saint-Saënsa v prvem, Lehárja, Debussyja in Hummla v drugem ter Mozarta, Čajkovskega, Chopina, Lehárja in Beethovna v tretjem delu.
Prepričan sem, da vsak človek v sebi nosi semena uspeha. Vse, kar je potrebno, je, da skrbimo zanje, jih zalivamo in hranimo, da bi ta lahko začela rasti in obrodila sad. Zakaj potem toliko ljudi nikoli ne uresniči svojega potenciala in nikoli ne postane to, kar bi lahko? Mislim, da je eden glavnih razlogov za to nizko samospoštovanje. Veliko ljudi preprosto ne verjame vase. Ker se ne zavedajo svoje vrednosti, ne vlagajo časa in prizadevanj v to, da bi rastli in uresničili svoje možnosti. Na žalost večina ljudi živi svoje življenje skladno s tem, kar drugi mislijo o njih, in sprejema njihovo vrednotenje. Pričakovanja pomembnih ljudi v svojem življenju prevzamejo za svoja. To je sicer lahko dobro, če so obdani z ljudmi, ki verjamejo vanje. Toda kaj, če niso? Kaj lahko naredite, če je nizko samospoštovanje vaša težava? Kako lahko izgradite svojo samopodobo? Dober temelj za izgradnjo pozitivne samopodobe je, da sprejmete to, kako vas ceni Bog. V Izaijevi knjigi so zapisane te besede: “Ker si drag v mojih očeh, spoštovan in te ljubim.” (43,4) Ne dovolite, da bi vašo vrednost določali vaši starši ali sorojenci, niti vaši delodajalci, politični ali verski voditelji, niti neuspehi ali neprijetne izkušnje iz vaše preteklosti. Bog je vašo vrednost vzpostavil s tem, da vas je ustvaril po svoji podobi, in to vrednost tako neizpodbitno potrdil na Kristusovem križu. Za vašo odrešitev je bila plačana neskončna cena. Zakaj? Ker ste za Boga neskončno dragoceni. Če želite spremeniti svoje življenje, morate spremeniti tudi svoje razmišljanje in to, kako govorite o sebi. Vsakič, ko naredite kaj dobrega, se pohvalite, prepoznajte, kako koristno je za vas vaše dejanje. Ko boste naslednjič naredili napako, ne začnite naštevati vsega, kar je narobe z vami; raje si povejte, da plačujete ceno za rast in da se boste iz te napake naučili, kaj je treba narediti drugače. Zelo pomembno je tudi, da se prenehate primerjati z drugimi. Edini, s komer naj bi se primerjali, ste vi. Vaša naloga je danes biti boljši, kot ste bili včeraj. In to lahko dosežete le, če se osredinite na tisto, kar vam bo pomagalo napredovati. Če boste to počeli redno in se primerjali sami s sabo, kakršni ste bili pred tedni, meseci ali leti, vas bo vaš napredek ohrabril. In ne nazadnje: ker ljudje z nizkim samospoštovanjem pogosto vidijo sebe kot nezadostne ali se počutijo kot žrtve, se pretirano osredinjajo nase. Zato postanejo samozaščitniški in sebični. Če je to tudi vaša težava, se temu lahko uprete tako, da dodajate vrednost drugim ljudem. Biti razlika — pa čeprav majhna — v življenju nekoga drugega izgrajuje vaše samospoštovanje. Težko je namreč misliti o sebi slabo, ko delate nekaj dobrega za nekoga drugega. Želim si, da bi lahko sédel z vami, poslušal vašo zgodbo in vas spodbudil na vaši poti. Če ste šli skozi težko obdobje in menite, da nikomur ni mar, vam želim povedati, da ste dragoceni. Da štejete. Vaše življenje se lahko spremeni — ne glede na vašo preteklost. Ne glede na to, kakšne travme ste preživeli, ali napake, ki ste jih naredili, se lahko učite in rastete. Lahko postanete oseba, za kakršno imate potencial. Začnite s tem, da se boste začeli ceniti tako, kakor vas ceni Bog.
Prepričan sem, da vsak človek v sebi nosi semena uspeha. Vse, kar je potrebno, je, da skrbimo zanje, jih zalivamo in hranimo, da bi ta lahko začela rasti in obrodila sad. Zakaj potem toliko ljudi nikoli ne uresniči svojega potenciala in nikoli ne postane to, kar bi lahko? Mislim, da je eden glavnih razlogov za to nizko samospoštovanje. Veliko ljudi preprosto ne verjame vase. Ker se ne zavedajo svoje vrednosti, ne vlagajo časa in prizadevanj v to, da bi rastli in uresničili svoje možnosti. Na žalost večina ljudi živi svoje življenje skladno s tem, kar drugi mislijo o njih, in sprejema njihovo vrednotenje. Pričakovanja pomembnih ljudi v svojem življenju prevzamejo za svoja. To je sicer lahko dobro, če so obdani z ljudmi, ki verjamejo vanje. Toda kaj, če niso? Kaj lahko naredite, če je nizko samospoštovanje vaša težava? Kako lahko izgradite svojo samopodobo? Dober temelj za izgradnjo pozitivne samopodobe je, da sprejmete to, kako vas ceni Bog. V Izaijevi knjigi so zapisane te besede: “Ker si drag v mojih očeh, spoštovan in te ljubim.” (43,4) Ne dovolite, da bi vašo vrednost določali vaši starši ali sorojenci, niti vaši delodajalci, politični ali verski voditelji, niti neuspehi ali neprijetne izkušnje iz vaše preteklosti. Bog je vašo vrednost vzpostavil s tem, da vas je ustvaril po svoji podobi, in to vrednost tako neizpodbitno potrdil na Kristusovem križu. Za vašo odrešitev je bila plačana neskončna cena. Zakaj? Ker ste za Boga neskončno dragoceni. Če želite spremeniti svoje življenje, morate spremeniti tudi svoje razmišljanje in to, kako govorite o sebi. Vsakič, ko naredite kaj dobrega, se pohvalite, prepoznajte, kako koristno je za vas vaše dejanje. Ko boste naslednjič naredili napako, ne začnite naštevati vsega, kar je narobe z vami; raje si povejte, da plačujete ceno za rast in da se boste iz te napake naučili, kaj je treba narediti drugače. Zelo pomembno je tudi, da se prenehate primerjati z drugimi. Edini, s komer naj bi se primerjali, ste vi. Vaša naloga je danes biti boljši, kot ste bili včeraj. In to lahko dosežete le, če se osredinite na tisto, kar vam bo pomagalo napredovati. Če boste to počeli redno in se primerjali sami s sabo, kakršni ste bili pred tedni, meseci ali leti, vas bo vaš napredek ohrabril. In ne nazadnje: ker ljudje z nizkim samospoštovanjem pogosto vidijo sebe kot nezadostne ali se počutijo kot žrtve, se pretirano osredinjajo nase. Zato postanejo samozaščitniški in sebični. Če je to tudi vaša težava, se temu lahko uprete tako, da dodajate vrednost drugim ljudem. Biti razlika — pa čeprav majhna — v življenju nekoga drugega izgrajuje vaše samospoštovanje. Težko je namreč misliti o sebi slabo, ko delate nekaj dobrega za nekoga drugega. Želim si, da bi lahko sédel z vami, poslušal vašo zgodbo in vas spodbudil na vaši poti. Če ste šli skozi težko obdobje in menite, da nikomur ni mar, vam želim povedati, da ste dragoceni. Da štejete. Vaše življenje se lahko spremeni — ne glede na vašo preteklost. Ne glede na to, kakšne travme ste preživeli, ali napake, ki ste jih naredili, se lahko učite in rastete. Lahko postanete oseba, za kakršno imate potencial. Začnite s tem, da se boste začeli ceniti tako, kakor vas ceni Bog.
Slavko Prezelj je avtor in režiser številnih ljudskih in mladinskih iger, štirih dokumentarnih filmov, recitalov, ki jih skupaj z ljubiteljsko igralsko skupino Kulturno umetniškega društva Matije Valjavca Preddvor uprizarja predvsem na domačem odru. S humorjem obuja tradicijo in povezuje pozabljene zgodbe in prigode s sedanjostjo. Ljudske igre ob večkratnih ponovitvah zapolnijo dvorano. Letošnjo sezono je to Ljubezen s planine. Skupaj z delom igralske skupine pa oživlja tudi nekdanje, že zaraščene pastirske poti nad Preddvorom. Neizčrpen vir ljubiteljskega ustvarjanja Slavka Prezlja pa je Zaplata z ovčarstvom nekdaj in danes.
Slavko Prezelj je avtor in režiser številnih ljudskih in mladinskih iger, štirih dokumentarnih filmov, recitalov, ki jih skupaj z ljubiteljsko igralsko skupino Kulturno umetniškega društva Matije Valjavca Preddvor uprizarja predvsem na domačem odru. S humorjem obuja tradicijo in povezuje pozabljene zgodbe in prigode s sedanjostjo. Ljudske igre ob večkratnih ponovitvah zapolnijo dvorano. Letošnjo sezono je to Ljubezen s planine. Skupaj z delom igralske skupine pa oživlja tudi nekdanje, že zaraščene pastirske poti nad Preddvorom. Neizčrpen vir ljubiteljskega ustvarjanja Slavka Prezlja pa je Zaplata z ovčarstvom nekdaj in danes.
Hermeto Pascoal je bil brazilski skladatelj in multiinstrumentalist in zelo priljubljena osebnost sodobne brazilske glasbe. Za vedno se je poslovil 13. septembra lani, star 89 let. Slišali bomo krajši izbor njegovih skladb.
Hermeto Pascoal je bil brazilski skladatelj in multiinstrumentalist in zelo priljubljena osebnost sodobne brazilske glasbe. Za vedno se je poslovil 13. septembra lani, star 89 let. Slišali bomo krajši izbor njegovih skladb.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Anton Aškerc se je rodil na današnji dan, 9. januarja leta 1856, torej pred 170 leti v Globokem pri Rimskih Toplicah. V zgodovino in kanon slovenske književnosti je verjetno najtrdneje zapisan z zbirko, svojim prvencem Balade in romance, izdanim leta 1890. V Literarnem nokturnu pa se mu poklanjano s poezijo iz cikla z naslovom Iz popotnega dnevnika. Aškerc je bil strasten popotnik, potoval je po slovanskih deželah, Evropi, tudi v Turčijo in Egipt, kjer je od blizu spoznaval različne kulture. Navdih za cikel Iz popotnega dnevnika je našel v Benetkah, Sarajevu, Novem Sadu in Carigradu. Interpret: Zvone Hribar Režiser: Igor Likar Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojster zvoka: Matjaž Miklič Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2011.
Anton Aškerc se je rodil na današnji dan, 9. januarja leta 1856, torej pred 170 leti v Globokem pri Rimskih Toplicah. V zgodovino in kanon slovenske književnosti je verjetno najtrdneje zapisan z zbirko, svojim prvencem Balade in romance, izdanim leta 1890. V Literarnem nokturnu pa se mu poklanjano s poezijo iz cikla z naslovom Iz popotnega dnevnika. Aškerc je bil strasten popotnik, potoval je po slovanskih deželah, Evropi, tudi v Turčijo in Egipt, kjer je od blizu spoznaval različne kulture. Navdih za cikel Iz popotnega dnevnika je našel v Benetkah, Sarajevu, Novem Sadu in Carigradu. Interpret: Zvone Hribar Režiser: Igor Likar Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojster zvoka: Matjaž Miklič Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2011.
Naše šole so varne, a se lahko zgodijo nasilni dogodkih, do katerih ne smemo imeti tolerance, so v odzivu na današnji napad na murskosoboški zdravstveni šoli sporočili z ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Incident je obsodil tudi premier Robert Golob. Motiv za dejanje dijaka prvega letnika, ki je z nožem lažje poškodoval dijakinjo četrtega letnika, še preiskujejo.
Naše šole so varne, a se lahko zgodijo nasilni dogodkih, do katerih ne smemo imeti tolerance, so v odzivu na današnji napad na murskosoboški zdravstveni šoli sporočili z ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Incident je obsodil tudi premier Robert Golob. Motiv za dejanje dijaka prvega letnika, ki je z nožem lažje poškodoval dijakinjo četrtega letnika, še preiskujejo.
Novosti iz sveta elektronske glasbe, predelane klubske uspešnice in ena najodmevnejših izdaj iz kultne serije DJ-Kicks, ki jo je pripravila čikaška didžejka, producentka, arhivarka plesiščne zgodovine in ena ključnih figur sodobne rave kulture Eris Drew. 01. Anyma ft. EJAE - Out Of My Body (Interscope) 02. Benny Benassi & Tobias Gerard - Discoteka (AETERNA Records) 03. Tony Romera & Gene Farris - Lazy (Toolroom) 04. Rafa Barrios - For Me (Rewards) 05. Max Styler & Three Drives - Greece 2000 (May Styler Rework) (Armada Music) 06. Mike Vale & Simon Emme - Divine (Stereophonic) 07. Hot Since 82 vs. Silicone Soul - Right On, Right On (Armada Music) 08. Riva Starr & Close Counters - Novalight (Snatch! Records) 09. Malóne & Calussa - Sinfonia (Get Physical Music) 10. Aquarius Heaven & Cali Lanauze - Just Like Magic (Luciano Remix) (Slacker 85) 11. Der Dritte Raum - Hale Bopp (Maceo Plex Edit) (Harthouse) 12. Andrea Oliva - Don’t Be Sad (ALL I NEED) 13. Stanny Abram - Our Song (Marba Records)
Novosti iz sveta elektronske glasbe, predelane klubske uspešnice in ena najodmevnejših izdaj iz kultne serije DJ-Kicks, ki jo je pripravila čikaška didžejka, producentka, arhivarka plesiščne zgodovine in ena ključnih figur sodobne rave kulture Eris Drew. 01. Anyma ft. EJAE - Out Of My Body (Interscope) 02. Benny Benassi & Tobias Gerard - Discoteka (AETERNA Records) 03. Tony Romera & Gene Farris - Lazy (Toolroom) 04. Rafa Barrios - For Me (Rewards) 05. Max Styler & Three Drives - Greece 2000 (May Styler Rework) (Armada Music) 06. Mike Vale & Simon Emme - Divine (Stereophonic) 07. Hot Since 82 vs. Silicone Soul - Right On, Right On (Armada Music) 08. Riva Starr & Close Counters - Novalight (Snatch! Records) 09. Malóne & Calussa - Sinfonia (Get Physical Music) 10. Aquarius Heaven & Cali Lanauze - Just Like Magic (Luciano Remix) (Slacker 85) 11. Der Dritte Raum - Hale Bopp (Maceo Plex Edit) (Harthouse) 12. Andrea Oliva - Don’t Be Sad (ALL I NEED) 13. Stanny Abram - Our Song (Marba Records)
Lestvica Top 17 je lani zaznamovala 40 let. Jubilej smo praznovali v posebni, triurni oddaji z največjimi uspešnicami vseh štiridesetih let. Z nami so bili tudi Oto Pestner, Rendez Vous, Bohem, Game over, Nina Pušlar... in nekdanji njeni ustvarjalci in voditelji Teo Pajnik, Stojan Auer, Ida Baš, Kora Čeh, Helena Kodrič Mori, Dejan Pukšič in Matjaž Dolamič. Prisluhnite in podoživite glasbeni kažipot največjih uspešnic domače in tuje glasbene scene preteklih štirideset let z vrsto spominov in anekdot. Voditelja Tinček Bradač in Robert Zajšek, za mešalno mizo Zoran Perko.
Lestvica Top 17 je lani zaznamovala 40 let. Jubilej smo praznovali v posebni, triurni oddaji z največjimi uspešnicami vseh štiridesetih let. Z nami so bili tudi Oto Pestner, Rendez Vous, Bohem, Game over, Nina Pušlar... in nekdanji njeni ustvarjalci in voditelji Teo Pajnik, Stojan Auer, Ida Baš, Kora Čeh, Helena Kodrič Mori, Dejan Pukšič in Matjaž Dolamič. Prisluhnite in podoživite glasbeni kažipot največjih uspešnic domače in tuje glasbene scene preteklih štirideset let z vrsto spominov in anekdot. Voditelja Tinček Bradač in Robert Zajšek, za mešalno mizo Zoran Perko.
Vabimo vas v družbo Haydnove in Mozartove glasbe. Slišali bomo uglasbitev marijanske antifone Salve Regina Josepha Haydna in stavek Kyrie v d-molu ter Kronanjsko mašo Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kompozicije bodo uzvočili Zbor Arnolda Schoenberga in Festivalski orkester iz Steinza ter solistka sopranistka Francesca Lombardi Mazzuli z dirigentom Michaelom Hofstetterjem, oziroma Zbor Glasbenega foruma Wroclaw, orkester Il Giardio armonico, solisti in dirigent Giovanni Antonini.
Vabimo vas v družbo Haydnove in Mozartove glasbe. Slišali bomo uglasbitev marijanske antifone Salve Regina Josepha Haydna in stavek Kyrie v d-molu ter Kronanjsko mašo Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kompozicije bodo uzvočili Zbor Arnolda Schoenberga in Festivalski orkester iz Steinza ter solistka sopranistka Francesca Lombardi Mazzuli z dirigentom Michaelom Hofstetterjem, oziroma Zbor Glasbenega foruma Wroclaw, orkester Il Giardio armonico, solisti in dirigent Giovanni Antonini.
Začetek leta je tudi čas za pregled dela v preteklem obdobju in nove delovne načrte, zato smo se v oddaji skupaj s predstavniki treh civilnih združenj, ki v Sloveniji delujejo na področju Slovencev po svetu – Svetovnega slovenskega kongresa, Slovenske izseljenske matice in Izseljenskega društva Slovenija v svetu, ozrli na opravljeno delo in naloge v pravkar minulem letu, pogledali pa smo tudi načrte dela, ki si jih zastavljajo v letu 2026. Predstavljamo pa tudi zgodbo dveh mladih slovenskih rojakov z Goriškega Lucrezie Bogaro in Mateja Leopolija , ki sta novi dom in delo našla v nemški prestolnici Berlin.
Začetek leta je tudi čas za pregled dela v preteklem obdobju in nove delovne načrte, zato smo se v oddaji skupaj s predstavniki treh civilnih združenj, ki v Sloveniji delujejo na področju Slovencev po svetu – Svetovnega slovenskega kongresa, Slovenske izseljenske matice in Izseljenskega društva Slovenija v svetu, ozrli na opravljeno delo in naloge v pravkar minulem letu, pogledali pa smo tudi načrte dela, ki si jih zastavljajo v letu 2026. Predstavljamo pa tudi zgodbo dveh mladih slovenskih rojakov z Goriškega Lucrezie Bogaro in Mateja Leopolija , ki sta novi dom in delo našla v nemški prestolnici Berlin.
Poslednji pogled v lanski retrovizor bo omejen na albumske izdaje iz druge polovice koledarja. Pomenljivo trap bravuro sta že sredi poletja s kompilacijo Jackboy 2 demonstrirala Travis Scott in Don Toliver. Lahkotno ekspresivno pisanico je takoj po počtnicah z nekolikanj presenetljivim albumom Don’t Tap The Glass razvil Tyler, The Creator. Dve deli iz serije Legend Has It…, to sta bila povratniška izméta veteranov De La Soul in dvojca Nas/DJ Premier, sta zaznamovali zadnja dva meseca leta 2025. Pripovedno najmočnejša angleška raperja sta bila istočasno Dave in Kofi Stone, oba s tretjima albumoma v svoji zbirki. Med producenti umetelne elektronike sta najvišji oceni v jesenskih Galerijah požela Torontčanka Rochelle Jordan in Avstralec Harvey Sutherland. In še playlista: 1. TYLER, THE CREATOR - Ring Ring Ring 2. TRAVIS SCOTT FT. TYLA & VYBZ KARTEL - PBT 3. CARDI B - Up 4. HARVEY SUTHERLAND - Theme For Z 5. DAVE FT. TEMS - Raindance 6. YAZMIN LACEY - Teal Dreams 7. MARIBOU STATE - Blackoak 8. THE COOL KIDS - Tryin To Get Like You 9. GUCCI MANE - Forest 10. KOFI STONE FT. ADY SULEIMAN - Chamomile 11. DE LA SOUL FT. Q-TIP & YUMMI BINGHAM - Day In The Sun (Gettin Wit U) 12. SOFIA KOURTESIS - Canela Pura 13. CLIPSE FT. PHARRELL WILLIAMS - E.B.I.T.D.A. 14. NAS & DJ PREMIER FT. STEVE MILLER BAND - It’s Time 15. ROCHELLE JORDAN - Get It Off 16. FOLAMOUR - Last Sunrise In Barcelona
Poslednji pogled v lanski retrovizor bo omejen na albumske izdaje iz druge polovice koledarja. Pomenljivo trap bravuro sta že sredi poletja s kompilacijo Jackboy 2 demonstrirala Travis Scott in Don Toliver. Lahkotno ekspresivno pisanico je takoj po počtnicah z nekolikanj presenetljivim albumom Don’t Tap The Glass razvil Tyler, The Creator. Dve deli iz serije Legend Has It…, to sta bila povratniška izméta veteranov De La Soul in dvojca Nas/DJ Premier, sta zaznamovali zadnja dva meseca leta 2025. Pripovedno najmočnejša angleška raperja sta bila istočasno Dave in Kofi Stone, oba s tretjima albumoma v svoji zbirki. Med producenti umetelne elektronike sta najvišji oceni v jesenskih Galerijah požela Torontčanka Rochelle Jordan in Avstralec Harvey Sutherland. In še playlista: 1. TYLER, THE CREATOR - Ring Ring Ring 2. TRAVIS SCOTT FT. TYLA & VYBZ KARTEL - PBT 3. CARDI B - Up 4. HARVEY SUTHERLAND - Theme For Z 5. DAVE FT. TEMS - Raindance 6. YAZMIN LACEY - Teal Dreams 7. MARIBOU STATE - Blackoak 8. THE COOL KIDS - Tryin To Get Like You 9. GUCCI MANE - Forest 10. KOFI STONE FT. ADY SULEIMAN - Chamomile 11. DE LA SOUL FT. Q-TIP & YUMMI BINGHAM - Day In The Sun (Gettin Wit U) 12. SOFIA KOURTESIS - Canela Pura 13. CLIPSE FT. PHARRELL WILLIAMS - E.B.I.T.D.A. 14. NAS & DJ PREMIER FT. STEVE MILLER BAND - It’s Time 15. ROCHELLE JORDAN - Get It Off 16. FOLAMOUR - Last Sunrise In Barcelona
Peter Svetina in njegova Veščina pisanja
Peter Svetina in njegova Veščina pisanja
Mala Kričačka ob prvem snegu pobegne v zimski dan. Pripoveduje: Nina Valič. Napisal: Theodorus Andrianus van Lieshout. Prevedla: Tanja Mlaker. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Mala Kričačka ob prvem snegu pobegne v zimski dan. Pripoveduje: Nina Valič. Napisal: Theodorus Andrianus van Lieshout. Prevedla: Tanja Mlaker. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Gostilo smo mladega kanalskega odbojkarja, Grego Okrogliča, ki se v zadnjem letu hitro uveljavlja kot eden najbolj obetavnih slovenski prostih igralcev oziroma liberov. Grega, rojen leta 2004, trenutno nastopa za OK Alpacem Kanal, kjer je nepogrešljiv v obrambi. Kanalski odbojkarski talent je svojo pot začel že v otroštvu, saj je vedno rad spremljal treninge, ki jih je vodila njegova mama Meta, nekdanja odlična igralka, pozneje pa mu je ogromno pomenil tudi starejši brat Jure, uspešen odbojkar in nekdanji član evropsko uveljavljenega ACH Volleyja. Letos je Grego prvič vpoklical selektor Fabio Soli v člansko reprezentanco za nastop v Svetovni ligi narodov. Povabilo je prejel kar med vožnjo na četrtfinalno tekmo državnega prvenstva. Občutki so bili izjemni, saj je s tem uresničil sanje, ki jih je gojil od mladih let. Med nastopi v ligi narodov je Grega v Stožicah navdušil tudi domače navijače z nekaterimi spektakularnimi obrambnimi akcijami. Dokaz, da ima v sebi tisti borbeni element, ki ga potrebuje vrhunski libero.
Gostilo smo mladega kanalskega odbojkarja, Grego Okrogliča, ki se v zadnjem letu hitro uveljavlja kot eden najbolj obetavnih slovenski prostih igralcev oziroma liberov. Grega, rojen leta 2004, trenutno nastopa za OK Alpacem Kanal, kjer je nepogrešljiv v obrambi. Kanalski odbojkarski talent je svojo pot začel že v otroštvu, saj je vedno rad spremljal treninge, ki jih je vodila njegova mama Meta, nekdanja odlična igralka, pozneje pa mu je ogromno pomenil tudi starejši brat Jure, uspešen odbojkar in nekdanji član evropsko uveljavljenega ACH Volleyja. Letos je Grego prvič vpoklical selektor Fabio Soli v člansko reprezentanco za nastop v Svetovni ligi narodov. Povabilo je prejel kar med vožnjo na četrtfinalno tekmo državnega prvenstva. Občutki so bili izjemni, saj je s tem uresničil sanje, ki jih je gojil od mladih let. Med nastopi v ligi narodov je Grega v Stožicah navdušil tudi domače navijače z nekaterimi spektakularnimi obrambnimi akcijami. Dokaz, da ima v sebi tisti borbeni element, ki ga potrebuje vrhunski libero.
Tokrat se nam obeta spektakularen večer med kitarami in legendarnimi ženskimi vokali. Začeli bomo z izborom mojstrov z ameriških kitarskih festivalov Crossroads. Nadaljevali bomo s pevko Ruth Brown. V osrednjem delu pa tokrat splet vokalov iz projekta Lady Sings The Blues, ki so zaznamovali zgodovino jazzovske glasbe: Ella Fitzgerald, Diane Reeves, Diana Washington, Carmen McRae, Cassandra Wilson in čisto na koncu še: Sarah Vaughan.
Tokrat se nam obeta spektakularen večer med kitarami in legendarnimi ženskimi vokali. Začeli bomo z izborom mojstrov z ameriških kitarskih festivalov Crossroads. Nadaljevali bomo s pevko Ruth Brown. V osrednjem delu pa tokrat splet vokalov iz projekta Lady Sings The Blues, ki so zaznamovali zgodovino jazzovske glasbe: Ella Fitzgerald, Diane Reeves, Diana Washington, Carmen McRae, Cassandra Wilson in čisto na koncu še: Sarah Vaughan.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Da je tudi v naši družbi vse več nasilja, potrjuje današnji dogodek na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota, kjer je dijak prvega letnika na hodniku z nožem napadel dijakinjo 4. letnika in ji z urezninami zadal lažje telesne poškodbe. Policisti so v slabih 20 minutah od prejema obvestila o napadu storilca prijeli v bližini šole v Rakičanu, 400 dijakov pa je po tem lahko odšlo domov. Motive za napad še preiskujejo. Drugi poudarki oddaje: - Italijansko izključno gospodarsko območje v Jadranu naj ne bi vplivalo na slovenske interese. - Članice Unije podprle sporazum z Mercosurjem. - V Ljubljani začetek 11-tega Filharmoničnega festivala baročne glasbe.
Da je tudi v naši družbi vse več nasilja, potrjuje današnji dogodek na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota, kjer je dijak prvega letnika na hodniku z nožem napadel dijakinjo 4. letnika in ji z urezninami zadal lažje telesne poškodbe. Policisti so v slabih 20 minutah od prejema obvestila o napadu storilca prijeli v bližini šole v Rakičanu, 400 dijakov pa je po tem lahko odšlo domov. Motive za napad še preiskujejo. Drugi poudarki oddaje: - Italijansko izključno gospodarsko območje v Jadranu naj ne bi vplivalo na slovenske interese. - Članice Unije podprle sporazum z Mercosurjem. - V Ljubljani začetek 11-tega Filharmoničnega festivala baročne glasbe.
Prvo epizodo v letu 2026 odpiramo s tremi temami: Manchester Unitedu, kolesarstvu in olimpijskih igrah. Vabljeni k poslušanju.
Prvo epizodo v letu 2026 odpiramo s tremi temami: Manchester Unitedu, kolesarstvu in olimpijskih igrah. Vabljeni k poslušanju.
V Gorici rojena kiparka Maria Benedetti Keržič je bila študentka prve povojne generacije ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Za seboj je pustila monumentalne kipe v številnih krajih po Sloveniji, a je sčasoma skoraj poniknila iz javnega spomina. Zdaj njen izrazito modernistični kiparski opus znova stopa v ospredje. V Tartinijevi hiši v Piranu je na ogled razstava. Zasnovala jo je dr. Nives Zudić Antonič, ki se z delom Marie Benedetti Keržič ukvarja že več kot desetletje. Na odru celjskega gledališča bodo nocoj krstno uprizorili predstavo Hlapci, dokumentarec za prihodnost. Režiser Jan Krmelj je satirično dramo Hlapci Ivana Cankarja umestil v sodoben čas in izpostavil vprašanje, zakaj je kritično mišljenje postalo nevarno za politične sisteme, ki bolj cenijo manipulacijo in dobiček kot pa človeško življenje. Pojutrišnjem se začenja nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Mozartine 2026. Koncerte nam je predstavila umetniška vodja orkestra Maja Kojc. Jutri bo minilo deset let, odkar se je poslovil nepozabni David Bowie, ki bi včeraj praznoval 79. rojstni dan. Goran Gregorič mu je posvetil današnjo glasbeno ogrlico oddaje.
V Gorici rojena kiparka Maria Benedetti Keržič je bila študentka prve povojne generacije ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Za seboj je pustila monumentalne kipe v številnih krajih po Sloveniji, a je sčasoma skoraj poniknila iz javnega spomina. Zdaj njen izrazito modernistični kiparski opus znova stopa v ospredje. V Tartinijevi hiši v Piranu je na ogled razstava. Zasnovala jo je dr. Nives Zudić Antonič, ki se z delom Marie Benedetti Keržič ukvarja že več kot desetletje. Na odru celjskega gledališča bodo nocoj krstno uprizorili predstavo Hlapci, dokumentarec za prihodnost. Režiser Jan Krmelj je satirično dramo Hlapci Ivana Cankarja umestil v sodoben čas in izpostavil vprašanje, zakaj je kritično mišljenje postalo nevarno za politične sisteme, ki bolj cenijo manipulacijo in dobiček kot pa človeško življenje. Pojutrišnjem se začenja nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Mozartine 2026. Koncerte nam je predstavila umetniška vodja orkestra Maja Kojc. Jutri bo minilo deset let, odkar se je poslovil nepozabni David Bowie, ki bi včeraj praznoval 79. rojstni dan. Goran Gregorič mu je posvetil današnjo glasbeno ogrlico oddaje.
Domač tekmovalni konec tedna smučarskih skakalk, kamor je Nika Prevc prišla kot vodilna v skupnem seštevku, se je na Ljubnem začel s kvalifikacijami, le še dober teden pa je ostal do začetka uvodnega vrhunca teniške sezone. Edina Slovenka, ki je neposredno uvrščena na turnir za grand slam v Melbournu, je Kaja Juvan.
Domač tekmovalni konec tedna smučarskih skakalk, kamor je Nika Prevc prišla kot vodilna v skupnem seštevku, se je na Ljubnem začel s kvalifikacijami, le še dober teden pa je ostal do začetka uvodnega vrhunca teniške sezone. Edina Slovenka, ki je neposredno uvrščena na turnir za grand slam v Melbournu, je Kaja Juvan.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Komorni kolektiv Kalejdoskop, ki ga sestavljajo Elena Urioste – violina, Rosalind Ventris – viola, Laura van der Heijden – violončelo in Tom Poster – klavir, je 13. oktobra lani v Wigmorjevi dvorani v Londonu izvedel tri skladbe. Kot prva je zazvenela prva skladba iz cikla šestih pesmi Ihr Bildnis – Njen portret, op. 13 Clare Schumann v priredbi za klavirski kvartet Toma Posterja. Klavirski kvartet, op. 143 sodobnega skladatelja Robina Hollowaya je na ta dan doživel londonsko premiero, ob koncu pa bomo slišali še Klavirski kvartet št. 1 v g-molu, op. 25 Johannesa Brahmsa.
Komorni kolektiv Kalejdoskop, ki ga sestavljajo Elena Urioste – violina, Rosalind Ventris – viola, Laura van der Heijden – violončelo in Tom Poster – klavir, je 13. oktobra lani v Wigmorjevi dvorani v Londonu izvedel tri skladbe. Kot prva je zazvenela prva skladba iz cikla šestih pesmi Ihr Bildnis – Njen portret, op. 13 Clare Schumann v priredbi za klavirski kvartet Toma Posterja. Klavirski kvartet, op. 143 sodobnega skladatelja Robina Hollowaya je na ta dan doživel londonsko premiero, ob koncu pa bomo slišali še Klavirski kvartet št. 1 v g-molu, op. 25 Johannesa Brahmsa.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, gospodarska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, gospodarska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.
V tokratni Centrifugi o črnem in belem. In črnobelem. Tako na globalnem geopolitičnem polju, kot na domačem političnem parketu smo bili priča rokohitrskim potezam, ki so že prve dni januarja pometle s ponovoletno otopelostjo. V slogu besede leta pri mladih 'šest sedem' bi lahko rekli, da ne razumemo ničesar več. Razen tega, da je tu zima, ki pa nas vedno znova preseneti.
V tokratni Centrifugi o črnem in belem. In črnobelem. Tako na globalnem geopolitičnem polju, kot na domačem političnem parketu smo bili priča rokohitrskim potezam, ki so že prve dni januarja pometle s ponovoletno otopelostjo. V slogu besede leta pri mladih 'šest sedem' bi lahko rekli, da ne razumemo ničesar več. Razen tega, da je tu zima, ki pa nas vedno znova preseneti.
Ta vikend se začenja letošnji cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Mozartine 2026. Na štirih koncertih se bodo članice in člani našega orkestra predstavili v različnih vlogah – kot orkestrski in komorni glasbeniki ter tudi kot solisti. V Slovenskem ljudskem gledališču Celje pa bodo nocoj na odru krstno uprizorili predstavo Hlapci, dokumentarec za prihodnost.
Ta vikend se začenja letošnji cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Mozartine 2026. Na štirih koncertih se bodo članice in člani našega orkestra predstavili v različnih vlogah – kot orkestrski in komorni glasbeniki ter tudi kot solisti. V Slovenskem ljudskem gledališču Celje pa bodo nocoj na odru krstno uprizorili predstavo Hlapci, dokumentarec za prihodnost.
Dijaka prvega letnika murskosoboške srednje zdravstvene šole, ki je z nožem porezal dijakinjo iz četrtega letnika, je policija prijela kmalu po dejanju. 15-letnik je v 48-urnem pridržanju. Ko nevarnosti ni bilo več, so vse učence izpustili domov, so sporočili iz šole. Drugi poudarki oddaje: - Trump odpovedal načrtovani drugi val napadov na Venezuelo in znova zagovarjal nujnost ameriškega prevzema Grenlandije. - Rusija v napadih na Ukrajino drugič po letu 2024 uporabila tudi hipersonično raketo, ki lahko nosi jedrsko konico. - Dom starejših občanov Osilnica, ki je že dve desetletji zgrajen le do 3. gradbene faze, si podajata pristojni ministrstvi.
Dijaka prvega letnika murskosoboške srednje zdravstvene šole, ki je z nožem porezal dijakinjo iz četrtega letnika, je policija prijela kmalu po dejanju. 15-letnik je v 48-urnem pridržanju. Ko nevarnosti ni bilo več, so vse učence izpustili domov, so sporočili iz šole. Drugi poudarki oddaje: - Trump odpovedal načrtovani drugi val napadov na Venezuelo in znova zagovarjal nujnost ameriškega prevzema Grenlandije. - Rusija v napadih na Ukrajino drugič po letu 2024 uporabila tudi hipersonično raketo, ki lahko nosi jedrsko konico. - Dom starejših občanov Osilnica, ki je že dve desetletji zgrajen le do 3. gradbene faze, si podajata pristojni ministrstvi.
Konec lanskega leta je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih nekaj čez 47 tisoč brezposelnih, to je približno toliko kot leto prej. Podobno številko pričakujejo tudi letos. Kakšni so podatki za širše mariborsko območje, je poizvedel Bratko Zavrnik.
Konec lanskega leta je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih nekaj čez 47 tisoč brezposelnih, to je približno toliko kot leto prej. Podobno številko pričakujejo tudi letos. Kakšni so podatki za širše mariborsko območje, je poizvedel Bratko Zavrnik.
Spomladi se bo spremenil način elektronske komunikacije pacientov z zdravniki in zobozdravniki, ki bo enoten po vsej državi. Preko že obstoječega portala zVEM bo potekalo naročanje na preglede in posege, izdaja receptov, napotnic, bolniških listov in druge zdravstvene dokumentacije. Za lažji prehod bodo v zdravstvenih domovih ljudem na voljo digitalne informacijske točke, z nasveti in pomočjo, kako si aplikacijo zVEM urediti in jo tudi uporabljati. Ena takih bo do 8. februarja na voljo tudi v Mariboru.
Spomladi se bo spremenil način elektronske komunikacije pacientov z zdravniki in zobozdravniki, ki bo enoten po vsej državi. Preko že obstoječega portala zVEM bo potekalo naročanje na preglede in posege, izdaja receptov, napotnic, bolniških listov in druge zdravstvene dokumentacije. Za lažji prehod bodo v zdravstvenih domovih ljudem na voljo digitalne informacijske točke, z nasveti in pomočjo, kako si aplikacijo zVEM urediti in jo tudi uporabljati. Ena takih bo do 8. februarja na voljo tudi v Mariboru.
Za Nobelovo nagrado za mir se je treba bojevati, tudi z vojno, si je bržkone rekel ameriški predsednik Donald Trump, preden je v Venezuelo napotil svoje vojake, da bi ugrabili predsednika in njegovo soprogo. To, da ima napadena država veliko nafte, ki bi jo lahko izkoriščala ameriška podjetja, je kvečjemu dodaten plus, mednarodno pravo pa vojaško najmočnejše države na svetu ne skrbi preveč. Ob burnem začetku leta Trump napoveduje nadaljevanje svojih podvigov. Morda pride na vrsto še katera druga latinskoameriška država. In pa seveda Grenlandija, za katero pa uporaba vojske najbrž niti ne bo potrebna. Trumpova samozavest je velika, glede na medle odzive preostalega sveta pa tudi upravičena.
Za Nobelovo nagrado za mir se je treba bojevati, tudi z vojno, si je bržkone rekel ameriški predsednik Donald Trump, preden je v Venezuelo napotil svoje vojake, da bi ugrabili predsednika in njegovo soprogo. To, da ima napadena država veliko nafte, ki bi jo lahko izkoriščala ameriška podjetja, je kvečjemu dodaten plus, mednarodno pravo pa vojaško najmočnejše države na svetu ne skrbi preveč. Ob burnem začetku leta Trump napoveduje nadaljevanje svojih podvigov. Morda pride na vrsto še katera druga latinskoameriška država. In pa seveda Grenlandija, za katero pa uporaba vojske najbrž niti ne bo potrebna. Trumpova samozavest je velika, glede na medle odzive preostalega sveta pa tudi upravičena.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Več filmskih kritikov se je pošalilo, da je Veličastni Marty nekoliko zavajajoč naslov, saj so pričakovali dokumentarec o režiserju Martinu Scorseseju. A naslov drži, Chalametov Marty Mauser je res veličasten lik, film pa presežek, ki se uvršča med letošnje favorite za filmske nagrade, predvsem pri glavni moški vlogi. Chalametova predstava je še toliko bolj navdušujoča zaradi dolgoletnih priprav. Mladi igralec je poleg očitno fizično zahtevnega treninga za znanstvenofantastično trilogijo Peščeni planet in poleg tega, da se je za glasbeno biografijo Popolni neznanec naučil igrati kitaro in peti kot Bob Dylan, kar sedem let izpopolnjeval igranje namiznega tenisa, da je uspel izvajati mojstrske trike, ki jih prikaže v filmu. A to sploh ni športni film. Prvenstveno gre za film o prevarantu, ki skuša voziti slalom med fantázemskimi ambicijami in izmikanjem odgovornosti resničnega življenja. V tem je do neke mere podoben drami Uncut Gems, ki sta jo je Safdieja posnela pred sedmimi leti in je prinesla več igralskih nagrad Adamu Sandlerju. Tudi to pot je dogajanje primarno postavljeno v New York, kjer spoznamo naslovnega junaka, najboljšega ameriškega igralca namiznega tenisa. Marty ne le, da sanja o svetovni slavi in uspehu, on že živi to življenje, čeprav sam šport ni posebej uveljavljen, on ni ravno prezentabilen in za nameček še izgubi v finalu londonskega turnirja. A kot vedno in znova dokazuje v filmu, noben poraz ne ustavi njegovega zagona, samozavesti in ambicij. Tako mimogrede okrade nevarnega gangsterja, zapeljuje nekdanjo filmsko zvezdo in s prijateljem opetnajsti skupino nevarnih newjerseyskih mladeničev. Kljub dobrima dvema urama trajanja tempo filma niti za trenutek ne popusti, poleg tega pa nas nagradi s kopico presenetljivih preobratov. Veličastni Marty je torej dober, ampak – ali je bolj veličasten kot rokoborski The Smashing Machine? Med filmoma je presenetljivo veliko vzporednic. Oba sta postavljena v svet športa, v preteklost, ko se ta šport šele uveljavlja, in nekoliko nenavadno se oba končata s športnim dogodkom na Japonskem. V obeh sta protagonista garača, ki poskušata prikrojiti pravila, ker verjameta v lastno izjemnost, in predvsem oba filma gradita živčni ritem s kanček predolgimi in pretirano bližnjimi kadri, s katerim sta Safdieja zaslovela. In čeprav sta oba avtorja mojstra filmske obrti, je glede na videno Josh posnel občutno boljši film. Kot prvo, Veličastni Marty izstopa s humorjem, kot drugo, pa z bistveno boljšim glavnim igralcem. Dwayne Johnson v The Smashing Machine prikaže vse, kar zmore, a je igralsko v velterski kategoriji, Timothée Chalamet pa v težki, če si izposodimo metaforo. Žal je nekoliko pod radarjem zdrsnil še tretji film, ki si zasluži primerjavo. Na Liffu prikazani Če bi imela noge, bi te brcnila je posnela Mary Bronstein, žena dolgoletnega sodelavca Safdiejev Ronalda Bronsteina, sicer tudi soscenarista Veličastnega Martyja. Tudi njen film nosi pečat filmske šole Safdiejev s podobno stresnim tempom, izjemno igro in protagonistom, ki glavo drži milimeter nad gladino med vse silovitejšo poplavo. A obstaja nekaj ključnih razlik, ki njen film naredijo še bolj izstopajoč. Medtem ko Safdieja že vso kariero v središče postavljata like z družbenega roba, zaradi česar jih lahko naredita še bolj fantastične oziroma veličastne, ne da bi trpela prepričljivost, je Bronstein zgodbo osredotočila okrog ženske srednjega razreda, liberalke in matere, ki se tako prepričljivo sabotira, da ji na koncu, še bolj veličastno kot Martyju, propade celo lastni propad.
Več filmskih kritikov se je pošalilo, da je Veličastni Marty nekoliko zavajajoč naslov, saj so pričakovali dokumentarec o režiserju Martinu Scorseseju. A naslov drži, Chalametov Marty Mauser je res veličasten lik, film pa presežek, ki se uvršča med letošnje favorite za filmske nagrade, predvsem pri glavni moški vlogi. Chalametova predstava je še toliko bolj navdušujoča zaradi dolgoletnih priprav. Mladi igralec je poleg očitno fizično zahtevnega treninga za znanstvenofantastično trilogijo Peščeni planet in poleg tega, da se je za glasbeno biografijo Popolni neznanec naučil igrati kitaro in peti kot Bob Dylan, kar sedem let izpopolnjeval igranje namiznega tenisa, da je uspel izvajati mojstrske trike, ki jih prikaže v filmu. A to sploh ni športni film. Prvenstveno gre za film o prevarantu, ki skuša voziti slalom med fantázemskimi ambicijami in izmikanjem odgovornosti resničnega življenja. V tem je do neke mere podoben drami Uncut Gems, ki sta jo je Safdieja posnela pred sedmimi leti in je prinesla več igralskih nagrad Adamu Sandlerju. Tudi to pot je dogajanje primarno postavljeno v New York, kjer spoznamo naslovnega junaka, najboljšega ameriškega igralca namiznega tenisa. Marty ne le, da sanja o svetovni slavi in uspehu, on že živi to življenje, čeprav sam šport ni posebej uveljavljen, on ni ravno prezentabilen in za nameček še izgubi v finalu londonskega turnirja. A kot vedno in znova dokazuje v filmu, noben poraz ne ustavi njegovega zagona, samozavesti in ambicij. Tako mimogrede okrade nevarnega gangsterja, zapeljuje nekdanjo filmsko zvezdo in s prijateljem opetnajsti skupino nevarnih newjerseyskih mladeničev. Kljub dobrima dvema urama trajanja tempo filma niti za trenutek ne popusti, poleg tega pa nas nagradi s kopico presenetljivih preobratov. Veličastni Marty je torej dober, ampak – ali je bolj veličasten kot rokoborski The Smashing Machine? Med filmoma je presenetljivo veliko vzporednic. Oba sta postavljena v svet športa, v preteklost, ko se ta šport šele uveljavlja, in nekoliko nenavadno se oba končata s športnim dogodkom na Japonskem. V obeh sta protagonista garača, ki poskušata prikrojiti pravila, ker verjameta v lastno izjemnost, in predvsem oba filma gradita živčni ritem s kanček predolgimi in pretirano bližnjimi kadri, s katerim sta Safdieja zaslovela. In čeprav sta oba avtorja mojstra filmske obrti, je glede na videno Josh posnel občutno boljši film. Kot prvo, Veličastni Marty izstopa s humorjem, kot drugo, pa z bistveno boljšim glavnim igralcem. Dwayne Johnson v The Smashing Machine prikaže vse, kar zmore, a je igralsko v velterski kategoriji, Timothée Chalamet pa v težki, če si izposodimo metaforo. Žal je nekoliko pod radarjem zdrsnil še tretji film, ki si zasluži primerjavo. Na Liffu prikazani Če bi imela noge, bi te brcnila je posnela Mary Bronstein, žena dolgoletnega sodelavca Safdiejev Ronalda Bronsteina, sicer tudi soscenarista Veličastnega Martyja. Tudi njen film nosi pečat filmske šole Safdiejev s podobno stresnim tempom, izjemno igro in protagonistom, ki glavo drži milimeter nad gladino med vse silovitejšo poplavo. A obstaja nekaj ključnih razlik, ki njen film naredijo še bolj izstopajoč. Medtem ko Safdieja že vso kariero v središče postavljata like z družbenega roba, zaradi česar jih lahko naredita še bolj fantastične oziroma veličastne, ne da bi trpela prepričljivost, je Bronstein zgodbo osredotočila okrog ženske srednjega razreda, liberalke in matere, ki se tako prepričljivo sabotira, da ji na koncu, še bolj veličastno kot Martyju, propade celo lastni propad.
Odtujeni oče, sicer renomiran filmski režiser Gustav Borg, se po smrti svoje bivše žene vrne na Norveško v življenji svojih dveh odraslih hčerk in želi njihovo nekdanjo skupno hišo uporabiti za svoj naslednji celovečerni projekt. V njem bi rad v glavni vlogi videl starejšo hčer, priznano gledališko igralko Noro, ki pa njegov predlog, kot tudi vse poskuse zbliževanja, odločno zavrača. Sentimentalna vrednost (Affeksjonsverdi, 2025) režiserja srednje generacije Joachima Trierja je eden od odmevnejših filmov lanskega leta – prejel je veliko nagrado žirije v Cannesu, osem nominacij za zlati globus in tako naprej. Nedvomno gre za igralsko mojstrovino dvojca Stellan Skarsgård in Renate Reinsve, ki je nastopila že v več Trierjevih filmih, oziroma za odličen prikaz, kako oče in hči oziroma obe hčeri, če smo natančni, vsak na svoj način predelujejo svoje travme in nerazrešene odnose. S te plati se zdi malce osupljivo, kako močan vpliv ima resnobna teža Ingmarja Bergmana na skandinavske ustvarjalce še dvajset let po smrti; seveda pa lahko razumemo Sentimentalno vrednost tudi kot dostojen hommage njegovemu opusu … Opozoriti bi veljalo tudi na izjemen občutek Joachima Trierja za dogajalni, celo ozkoarhitekturni prostor – svojemu domačemu Oslu je posvetil celo trilogijo, v kateri izstopa otožna generacijska sonata Oslo, 31. avgusta (2011). V tem pogledu je tudi stara domača hiša Borgovih eno od dveh ključnih jeder pripovedi: v poskusu snemanja delno avtobiografskega filma se v hiši retrospektivno pred nami odvije celotno 20. stoletje. Tako, dobesedno pred gledalcem, Sentimentalna vrednost zraste iz navidezno majhne, intimne pripovedi v vêliko romaneskno delo. Joachim Trier je odraščal v družini filmskih ustvarjalcev in je tudi sam v letih, ko se lahko človek že včasih ozre nazaj. Portret teže staranja, bližine smrti, dvomov, upov in dilem, pri katerem mu pomaga Stellan Skarsgård, je izvrstno doživet. Podobno lahko občudujemo nevsiljiv preplet spomina prostora, podedovanih travm in »zapuščine« v več pomenih besede. Seveda gre za pogosto uporabljen literarni pripomoček, hkrati pa pomanjkanja vizualnih veščin Trierju res ne moremo očitati. Edini resnejši pomislek, ki ga imam glede celovečerca, je platonične narave. Namreč, ena od bolj neprijetnih plati filmske branže je, da je silno incestuozna. S tem ne namigujem na karkoli v zvezi z zgodbo Sentimentalne vrednosti, ampak na zapredenost vase in obsedenost z lastnim početjem. Hollywood še zdavnaj ni edini, ki si silno rad čestita in se treplja po ramenih zaradi svojega domnevno pomembnega početja – tudi na tej strani Atlantika se preštevilni avtorji težko uprejo skušnjavi, da ne bi vsaj enkrat v karieri posneli filma o filmu ...
Odtujeni oče, sicer renomiran filmski režiser Gustav Borg, se po smrti svoje bivše žene vrne na Norveško v življenji svojih dveh odraslih hčerk in želi njihovo nekdanjo skupno hišo uporabiti za svoj naslednji celovečerni projekt. V njem bi rad v glavni vlogi videl starejšo hčer, priznano gledališko igralko Noro, ki pa njegov predlog, kot tudi vse poskuse zbliževanja, odločno zavrača. Sentimentalna vrednost (Affeksjonsverdi, 2025) režiserja srednje generacije Joachima Trierja je eden od odmevnejših filmov lanskega leta – prejel je veliko nagrado žirije v Cannesu, osem nominacij za zlati globus in tako naprej. Nedvomno gre za igralsko mojstrovino dvojca Stellan Skarsgård in Renate Reinsve, ki je nastopila že v več Trierjevih filmih, oziroma za odličen prikaz, kako oče in hči oziroma obe hčeri, če smo natančni, vsak na svoj način predelujejo svoje travme in nerazrešene odnose. S te plati se zdi malce osupljivo, kako močan vpliv ima resnobna teža Ingmarja Bergmana na skandinavske ustvarjalce še dvajset let po smrti; seveda pa lahko razumemo Sentimentalno vrednost tudi kot dostojen hommage njegovemu opusu … Opozoriti bi veljalo tudi na izjemen občutek Joachima Trierja za dogajalni, celo ozkoarhitekturni prostor – svojemu domačemu Oslu je posvetil celo trilogijo, v kateri izstopa otožna generacijska sonata Oslo, 31. avgusta (2011). V tem pogledu je tudi stara domača hiša Borgovih eno od dveh ključnih jeder pripovedi: v poskusu snemanja delno avtobiografskega filma se v hiši retrospektivno pred nami odvije celotno 20. stoletje. Tako, dobesedno pred gledalcem, Sentimentalna vrednost zraste iz navidezno majhne, intimne pripovedi v vêliko romaneskno delo. Joachim Trier je odraščal v družini filmskih ustvarjalcev in je tudi sam v letih, ko se lahko človek že včasih ozre nazaj. Portret teže staranja, bližine smrti, dvomov, upov in dilem, pri katerem mu pomaga Stellan Skarsgård, je izvrstno doživet. Podobno lahko občudujemo nevsiljiv preplet spomina prostora, podedovanih travm in »zapuščine« v več pomenih besede. Seveda gre za pogosto uporabljen literarni pripomoček, hkrati pa pomanjkanja vizualnih veščin Trierju res ne moremo očitati. Edini resnejši pomislek, ki ga imam glede celovečerca, je platonične narave. Namreč, ena od bolj neprijetnih plati filmske branže je, da je silno incestuozna. S tem ne namigujem na karkoli v zvezi z zgodbo Sentimentalne vrednosti, ampak na zapredenost vase in obsedenost z lastnim početjem. Hollywood še zdavnaj ni edini, ki si silno rad čestita in se treplja po ramenih zaradi svojega domnevno pomembnega početja – tudi na tej strani Atlantika se preštevilni avtorji težko uprejo skušnjavi, da ne bi vsaj enkrat v karieri posneli filma o filmu ...
V tokratni oddaji se posvečamo enemu ključnih avtorjev ameriškega neodvisnega filma – Johnu Cassavetesu, čigar retrospektiva se začenja v Slovenski kinoteki. Ustavili se bomo pri dveh filmih z aktualnega sporeda, Sentimentalni vrednosti Joachima Trierja in Veličastnem Martyju Josha Safdieja s Timothéejem Chalametom v glavni vlogi. Poslovili se bomo od dveh izjemnih filmskih osebnosti, Emilije Soklič in Béla Tarrja.
V tokratni oddaji se posvečamo enemu ključnih avtorjev ameriškega neodvisnega filma – Johnu Cassavetesu, čigar retrospektiva se začenja v Slovenski kinoteki. Ustavili se bomo pri dveh filmih z aktualnega sporeda, Sentimentalni vrednosti Joachima Trierja in Veličastnem Martyju Josha Safdieja s Timothéejem Chalametom v glavni vlogi. Poslovili se bomo od dveh izjemnih filmskih osebnosti, Emilije Soklič in Béla Tarrja.
V Slovenski kinoteki se 14. januarja začenja velika retrospektiva del ameriškega neodvisnega filmarja Johna Cassavetesa. Z Anjo Banko iz Kinoteke se je v oddaji Gremo v kino pogovarjala Tesa Drev Juh.
V Slovenski kinoteki se 14. januarja začenja velika retrospektiva del ameriškega neodvisnega filmarja Johna Cassavetesa. Z Anjo Banko iz Kinoteke se je v oddaji Gremo v kino pogovarjala Tesa Drev Juh.
Javni holding Maribor letos načrtuje 141 milijonov čistih prihodkov od prodaje, lani jih je bilo 130 milijonov evrov. Potem ko naj bi bil čisti dobiček v letu 2025 nekaj čez tri milijone in pol, bo po predvidevanjih letos manjši, in sicer 2,2 milijona. V Holdingu, ki povezuje devet javnih občinskih podjetij, naj bi letos bilo zaposlenih 38 ljudi več kot lani, to je 1284. Katere pa bodo letošnje osrednje investicije?
Javni holding Maribor letos načrtuje 141 milijonov čistih prihodkov od prodaje, lani jih je bilo 130 milijonov evrov. Potem ko naj bi bil čisti dobiček v letu 2025 nekaj čez tri milijone in pol, bo po predvidevanjih letos manjši, in sicer 2,2 milijona. V Holdingu, ki povezuje devet javnih občinskih podjetij, naj bi letos bilo zaposlenih 38 ljudi več kot lani, to je 1284. Katere pa bodo letošnje osrednje investicije?