Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Marsikatera zgodba je spletena okrog knjig, tudi prepovedanih knjig, na primer Aristotelove Poetike oziroma dela o komediji v Ecovem romanu Ime rože, tokrat pa smo ob dnevu knjige in avtorskih pravic izbrali odlomek iz Orwellovega distopičnega romana 1984, in sicer devetega poglavja, v katerem se glavni junak seznani s tako imenovano Goldsteinovo knjigo, domnevno biblijo upora. V svetu popolnega nadzora je namreč resnica izmuzljiva: knjiga je morda le pretkana past oblasti, namenjena razkritju notranjih sovražnikov. Prevajalka Alenka Puhar, interpret Luka Bokšan, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Marsikatera zgodba je spletena okrog knjig, tudi prepovedanih knjig, na primer Aristotelove Poetike oziroma dela o komediji v Ecovem romanu Ime rože, tokrat pa smo ob dnevu knjige in avtorskih pravic izbrali odlomek iz Orwellovega distopičnega romana 1984, in sicer devetega poglavja, v katerem se glavni junak seznani s tako imenovano Goldsteinovo knjigo, domnevno biblijo upora. V svetu popolnega nadzora je namreč resnica izmuzljiva: knjiga je morda le pretkana past oblasti, namenjena razkritju notranjih sovražnikov. Prevajalka Alenka Puhar, interpret Luka Bokšan, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Mariborski svetniki so se zbrali na aprilski redni seji. Pri napovedi občine, da bo še pred poletjem razpisala referendum o sežigalnici odpadkov, je prišlo do preobrata. Sicer pa so svetniki obravnavali med drugim še načrtovano gradnjo Črpalne hidroelektrarne Kozjak, ki ji del javnosti nasprotuje in potrjevali nižje cene podjetja Nigrad.
Mariborski svetniki so se zbrali na aprilski redni seji. Pri napovedi občine, da bo še pred poletjem razpisala referendum o sežigalnici odpadkov, je prišlo do preobrata. Sicer pa so svetniki obravnavali med drugim še načrtovano gradnjo Črpalne hidroelektrarne Kozjak, ki ji del javnosti nasprotuje in potrjevali nižje cene podjetja Nigrad.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sporočila, da o morebitnem dogovoru glede mandatarja za zdaj še ni prejela nobenega signala med poslanskimi skupinami, kljub temu pa dogovor pričakuje v prihodnjih dneh.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sporočila, da o morebitnem dogovoru glede mandatarja za zdaj še ni prejela nobenega signala med poslanskimi skupinami, kljub temu pa dogovor pričakuje v prihodnjih dneh.
40. Slovenski glasbeni dnevi, sklepni koncert Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Steven Loy Žiga Stanič, klavir Žiga Stanič: Koncert za klavir in orkester št. 2 Paul Clift: landscape (overexposed) Vinko Globokar: Eisenberg, orkestrska različica
40. Slovenski glasbeni dnevi, sklepni koncert Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Steven Loy Žiga Stanič, klavir Žiga Stanič: Koncert za klavir in orkester št. 2 Paul Clift: landscape (overexposed) Vinko Globokar: Eisenberg, orkestrska različica
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Na glasbeni sceni so že šestdeset let in so ob Ansamblu bratov Avsenik gotovo najbolj poznan narodno-zabavni kvintet doma in v tujini. Alpski kvintet praznuje! Neposreni prenos iz Festivalne dvorane na Bledu poslušate na Prvem, gledate pa na spletni strani Prvega. Najstarejša radijska oddaja praznuje skupaj z Alpskim kvintetom 60 - letnico delovanja ansambla. V neposrednem prenosu iz Festivalne dvorane Bled bomo ob vodenju napovedovalke Ajde Sokler prisluhnili večeru izvrstne narodnozabavne glasbe. Takšne, ki s svojo žlahtnostjo nagovarja ljubitelje in sladokusce tega priljubljenega glasbenega žanra.
Na glasbeni sceni so že šestdeset let in so ob Ansamblu bratov Avsenik gotovo najbolj poznan narodno-zabavni kvintet doma in v tujini. Alpski kvintet praznuje! Neposreni prenos iz Festivalne dvorane na Bledu poslušate na Prvem, gledate pa na spletni strani Prvega. Najstarejša radijska oddaja praznuje skupaj z Alpskim kvintetom 60 - letnico delovanja ansambla. V neposrednem prenosu iz Festivalne dvorane Bled bomo ob vodenju napovedovalke Ajde Sokler prisluhnili večeru izvrstne narodnozabavne glasbe. Takšne, ki s svojo žlahtnostjo nagovarja ljubitelje in sladokusce tega priljubljenega glasbenega žanra.
Po motivih filma Luisa Buñuela Komedija Krstna uprizoritev Prevajalka in režiserka Nina Ramšak Marković Igrajo Bernarda Oman Primož Pirnat Tjaša Železnik Gašper Jarni Miranda Trnjanin k. g. Jure Rajšp k. g. Iva Krajnc Bagola Lotos V. Šparovec Jožef Ropoša Jaka Lah NAPOVED: Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega je bila sinoči krstno uprizorjena igra Buržoazija Milana Ramšaka Markovića v prevodu in režiji Nine Ramšak Marković. V podnapisu beremo, da gre za komedijo po motivih filma Luis Buñuela, kar pomeni, da je referenca film Diskretni šarm buržoazije tega režiserja iz leta 1972. Na sinočnji premieri je bila Tadeja Krečič.
Po motivih filma Luisa Buñuela Komedija Krstna uprizoritev Prevajalka in režiserka Nina Ramšak Marković Igrajo Bernarda Oman Primož Pirnat Tjaša Železnik Gašper Jarni Miranda Trnjanin k. g. Jure Rajšp k. g. Iva Krajnc Bagola Lotos V. Šparovec Jožef Ropoša Jaka Lah NAPOVED: Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega je bila sinoči krstno uprizorjena igra Buržoazija Milana Ramšaka Markovića v prevodu in režiji Nine Ramšak Marković. V podnapisu beremo, da gre za komedijo po motivih filma Luis Buñuela, kar pomeni, da je referenca film Diskretni šarm buržoazije tega režiserja iz leta 1972. Na sinočnji premieri je bila Tadeja Krečič.
V gorskem potočku, sred strmih vršacev začela se kapljice Bučke je pot … Pripoveduje: Tjaša Železnik. Napisal: Metod Mališnik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
V gorskem potočku, sred strmih vršacev začela se kapljice Bučke je pot … Pripoveduje: Tjaša Železnik. Napisal: Metod Mališnik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Državni zbor nadaljuje postopke v smeri oblikovanja nove vlade. Ta bo po predlogih stranke SDS imela 14 ministrstev, kar pa še ni povsem usklajeno z vsemi preostalimi partnerji na desni sredini. Do predlaganih sprememb so skeptični v strankah najverjetnejše opozicije in v sindikatih, ki problematizirajo združevanje resorjev za delo in gospodarstvo. Druge teme: - Evropska unija po sagi le odobrila 90 milijard posojila Kijevu - Teheran trdi, da je prejel prve pristojbine za prečkanje Hormuške ožine - Mariborski svetniki prestavili odločanje glede referenduma o sežigalnici
Državni zbor nadaljuje postopke v smeri oblikovanja nove vlade. Ta bo po predlogih stranke SDS imela 14 ministrstev, kar pa še ni povsem usklajeno z vsemi preostalimi partnerji na desni sredini. Do predlaganih sprememb so skeptični v strankah najverjetnejše opozicije in v sindikatih, ki problematizirajo združevanje resorjev za delo in gospodarstvo. Druge teme: - Evropska unija po sagi le odobrila 90 milijard posojila Kijevu - Teheran trdi, da je prejel prve pristojbine za prečkanje Hormuške ožine - Mariborski svetniki prestavili odločanje glede referenduma o sežigalnici
V popoldanskih športnih minutah bosta v ospredju reprezentančni namizni tenis in predstavitev Yamahinega predsednika v MXGP.
V popoldanskih športnih minutah bosta v ospredju reprezentančni namizni tenis in predstavitev Yamahinega predsednika v MXGP.
Dolgoletni organizator festivala Rock Otočec, ki je zaslovel s skritimi kamerami, je tudi producent, scenarist, igralec, aktivist, pred davnimi leti pa je bil tudi poslanec, košarkar in ministrant. Franci Kek o odraščanju z mamo, ki mu je nudila vse, o naključnem sodelovanju z Rogerjem Moorom, o praznovanju abrahama z izjemno zanimivim naborom ljudi in o tem kaj v življenju najbolj obžaluje.
Dolgoletni organizator festivala Rock Otočec, ki je zaslovel s skritimi kamerami, je tudi producent, scenarist, igralec, aktivist, pred davnimi leti pa je bil tudi poslanec, košarkar in ministrant. Franci Kek o odraščanju z mamo, ki mu je nudila vse, o naključnem sodelovanju z Rogerjem Moorom, o praznovanju abrahama z izjemno zanimivim naborom ljudi in o tem kaj v življenju najbolj obžaluje.
Na otvoritvenem koncertu letošnje šestnajste sezone cikla Harmonia concertans — Stara glasba na Novem trgu so tridesetega marca zazveneli vrhunci angleške instrumentalne polifonije. Ansambel viol da gamba musica cubicularis je v šestčlanski zasedbami z orgelskim pozitivom izvajal glasbo Johna Jenkinsa in Williama Lawesa — dveh tesno povezanih, a povsem različnih skladateljskih osebnosti.
Na otvoritvenem koncertu letošnje šestnajste sezone cikla Harmonia concertans — Stara glasba na Novem trgu so tridesetega marca zazveneli vrhunci angleške instrumentalne polifonije. Ansambel viol da gamba musica cubicularis je v šestčlanski zasedbami z orgelskim pozitivom izvajal glasbo Johna Jenkinsa in Williama Lawesa — dveh tesno povezanih, a povsem različnih skladateljskih osebnosti.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Na velika platna po svetu in seveda tudi pri nas, je včeraj prišel težko pričakovani biografski film o kralju popa Michaelu Jacksonu. Še pred prihodom v kinematografe se je sicer veliko ugibalo o tem, ali bo film vključeval tudi bolj kontroverzne vidike Jacksonovega življenja. Podrobneje o filmu v BigScreenu v četrtek 23.4. med 17.in 18.uro.
Na velika platna po svetu in seveda tudi pri nas, je včeraj prišel težko pričakovani biografski film o kralju popa Michaelu Jacksonu. Še pred prihodom v kinematografe se je sicer veliko ugibalo o tem, ali bo film vključeval tudi bolj kontroverzne vidike Jacksonovega življenja. Podrobneje o filmu v BigScreenu v četrtek 23.4. med 17.in 18.uro.
V začetku oddaje predstavljamo slovenske poudarke ob svetovnem dnevu knjige. Nato izpostavljamo antologijo z naslovom Tam, kjer sem doma, ki združuje besedila za desetine popevk, ki jih je ustvaril pesnik Miroslav Košuta in je izšla posthumno. Nazadnje še novi zaklad Katje Šulc, ki je izdala album z uglasbitvami poezije istrskega pesnika in duhovnika Alojza Kocjančiča – Kubejskega.
V začetku oddaje predstavljamo slovenske poudarke ob svetovnem dnevu knjige. Nato izpostavljamo antologijo z naslovom Tam, kjer sem doma, ki združuje besedila za desetine popevk, ki jih je ustvaril pesnik Miroslav Košuta in je izšla posthumno. Nazadnje še novi zaklad Katje Šulc, ki je izdala album z uglasbitvami poezije istrskega pesnika in duhovnika Alojza Kocjančiča – Kubejskega.
Podobo Bleda z razglednice pozna ves svet. Alpski biser že stoletja gosti kralje, predsednike in milijone turistov. A idilična podoba ima tudi drugo plat, ki izbruhne v času prometnih konic in na vrhuncu poletne turistične sezone. S prometnim kolapsom se spopada že desetletja zaradi neuslišanih obljub, ovir v lokalnem okolju in infrastrukturnih vozlov, ki jih nihče ne zna ali ne more razvezati. Temu bo namenjen tokratni Studio ob 17-ih, v katerem bomo govorili o poteku in zapletih pri graditvi načrtovane razbremenilne ceste proti Bohinju, kolesarski povezavi med Bledom in Bohinjem, ki je ena najbolj težko pričakovanih v državi, sodelovanju občine in države pri graditvi kanalizacije in prenovi cestišča ob jezeru, ki še vedno ovira promet, prometni strategiji Bleda, ki je tik pred sprejetjem, prometu na jezeru ter prvih izkušnjah po uvedbi plovnega režima. Gostje: Toni Mežan, župan Bleda; Simon Mlekuž, vodja Sektorja za investicije v ceste na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo; Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra Blaž Veber, direktor Turizma Bled; Gregor Pazlar, predsednik Čolnarskega združenja Pletna Bled Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Podobo Bleda z razglednice pozna ves svet. Alpski biser že stoletja gosti kralje, predsednike in milijone turistov. A idilična podoba ima tudi drugo plat, ki izbruhne v času prometnih konic in na vrhuncu poletne turistične sezone. S prometnim kolapsom se spopada že desetletja zaradi neuslišanih obljub, ovir v lokalnem okolju in infrastrukturnih vozlov, ki jih nihče ne zna ali ne more razvezati. Temu bo namenjen tokratni Studio ob 17-ih, v katerem bomo govorili o poteku in zapletih pri graditvi načrtovane razbremenilne ceste proti Bohinju, kolesarski povezavi med Bledom in Bohinjem, ki je ena najbolj težko pričakovanih v državi, sodelovanju občine in države pri graditvi kanalizacije in prenovi cestišča ob jezeru, ki še vedno ovira promet, prometni strategiji Bleda, ki je tik pred sprejetjem, prometu na jezeru ter prvih izkušnjah po uvedbi plovnega režima. Gostje: Toni Mežan, župan Bleda; Simon Mlekuž, vodja Sektorja za investicije v ceste na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo; Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra Blaž Veber, direktor Turizma Bled; Gregor Pazlar, predsednik Čolnarskega združenja Pletna Bled Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Blejsko jezero na prvi in na drugi pogled, deluje prekrasno, skoraj popolno! A pod zrcalno gladino se kaže manj idilična podoba. Že dolgo je namreč odprto vprašanje: ali je jezero res tako čisto, kot se zdi. Poznavalci pravijo, da gre za občutljiv ekosistem, ki se že leta sooča z vprašanji o kakovosti vode in posledično z iskanjem ekološkega ravnotežja. V Aktualni temi se sprašujemo, kakšno je trenutno stanje vode v jezeri, kateri dejavniki vplivajo na njeno onesnaženost in še: kaj to pomeni za prihodnost Bleda kot ene ključnih naravnih in turističnih destinacij v naši državi. Sodelujeta: strokovnjakinja za kakovost voda dr. Nataša Sovič (Agencija za okolje, Arso) in mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar (Ribiška družina Bled).
Blejsko jezero na prvi in na drugi pogled, deluje prekrasno, skoraj popolno! A pod zrcalno gladino se kaže manj idilična podoba. Že dolgo je namreč odprto vprašanje: ali je jezero res tako čisto, kot se zdi. Poznavalci pravijo, da gre za občutljiv ekosistem, ki se že leta sooča z vprašanji o kakovosti vode in posledično z iskanjem ekološkega ravnotežja. V Aktualni temi se sprašujemo, kakšno je trenutno stanje vode v jezeri, kateri dejavniki vplivajo na njeno onesnaženost in še: kaj to pomeni za prihodnost Bleda kot ene ključnih naravnih in turističnih destinacij v naši državi. Sodelujeta: strokovnjakinja za kakovost voda dr. Nataša Sovič (Agencija za okolje, Arso) in mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar (Ribiška družina Bled).
26. novembra 2025 je v Kosovelovi dvorani v Cankarjevem domu potekal koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil trobentač Martin Tavčar. Glasbenik je trobento začel igrati pri sedmih letih na Glasbeni šoli Franca Šturma pod vodstvom Martina Dukarića in pozneje Kristjana Zupana, potem pa se je vpisal na ljubljanski Konservatorij za glasbo in balet, kjer trenutno obiskuje 3. letnik v razredu Matjaža Jevšnikarja. Nastopa kot prvi trobentač Mladinskega orkestra Slovenije pod vodstvom Žive Ploj Peršuh, leta 2024 je sodeloval z Mladinskim orkestrom Alpe Adria, leto pozneje pa še z orkestrom Royal Concertgebouw Orchestra Young pod vodstvom Elim Chan in Julije Hagen. THÉO CHARLIER: SOLO DE CONCOURS JOHANN NEPOMUK HUMMEL: KONCERT ZA TROBENTO V ES-DURU Trobenta: MARTIN TAVČAR, Klavir: NACE SLAK
26. novembra 2025 je v Kosovelovi dvorani v Cankarjevem domu potekal koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil trobentač Martin Tavčar. Glasbenik je trobento začel igrati pri sedmih letih na Glasbeni šoli Franca Šturma pod vodstvom Martina Dukarića in pozneje Kristjana Zupana, potem pa se je vpisal na ljubljanski Konservatorij za glasbo in balet, kjer trenutno obiskuje 3. letnik v razredu Matjaža Jevšnikarja. Nastopa kot prvi trobentač Mladinskega orkestra Slovenije pod vodstvom Žive Ploj Peršuh, leta 2024 je sodeloval z Mladinskim orkestrom Alpe Adria, leto pozneje pa še z orkestrom Royal Concertgebouw Orchestra Young pod vodstvom Elim Chan in Julije Hagen. THÉO CHARLIER: SOLO DE CONCOURS JOHANN NEPOMUK HUMMEL: KONCERT ZA TROBENTO V ES-DURU Trobenta: MARTIN TAVČAR, Klavir: NACE SLAK
»Knjiga ni čudežni napitek, čeprav lahko naredi čudeže. Knjiga je konkretnost in neomejena možnost. Možnost ohraniti zdrave celice človečnosti, miru, strpnosti, sobivanja, demokracije, enakopravnosti,« je v poslanici ob današnjem svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic zapisal predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk. Danes pozornost namenjamo 31. Slovenskim dnevom knjige in prazniku knjigarn ter premieri predstave Vojna nima ženskega obraza, ki jo na podlagi istoimenske knjižne predloge nobelovke Svetlane Aleksijevič nocoj uprizarjajo na odru Male Drame SNG Drama Ljubljana.
»Knjiga ni čudežni napitek, čeprav lahko naredi čudeže. Knjiga je konkretnost in neomejena možnost. Možnost ohraniti zdrave celice človečnosti, miru, strpnosti, sobivanja, demokracije, enakopravnosti,« je v poslanici ob današnjem svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic zapisal predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk. Danes pozornost namenjamo 31. Slovenskim dnevom knjige in prazniku knjigarn ter premieri predstave Vojna nima ženskega obraza, ki jo na podlagi istoimenske knjižne predloge nobelovke Svetlane Aleksijevič nocoj uprizarjajo na odru Male Drame SNG Drama Ljubljana.
Kako se mladi pripravljate na pisanje maturitetnega eseja, katere napotke, nasvete in usmeritve vam daje profesorica slovenščine iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, kaj se maturantom zdi največji izziv pri prvem dejanju spomladanskega roka splošne mature in kako pomembno si je vzeti čas za osnutek? V oddaji, ki bi jo lahko naslovili tudi Po klancu do uspešnega eseja lahko slišite odgovore, pa tudi ključne ideje obeh romanov in primerjave med njimi.
Kako se mladi pripravljate na pisanje maturitetnega eseja, katere napotke, nasvete in usmeritve vam daje profesorica slovenščine iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, kaj se maturantom zdi največji izziv pri prvem dejanju spomladanskega roka splošne mature in kako pomembno si je vzeti čas za osnutek? V oddaji, ki bi jo lahko naslovili tudi Po klancu do uspešnega eseja lahko slišite odgovore, pa tudi ključne ideje obeh romanov in primerjave med njimi.
Prevelika rast izdatkov in povečanje javnofinančnega primanjkljaja povzročata zaskrbljenost. Če se bodo zdajšnji trendi nadaljevali, bi lahko primanjkljaj do konca leta 2028 dosegel pet odstotkov bruto domačega proizvoda, opozarja fiskalni svet. . Druge teme: - Zavod za zdravstveno zavarovanje bo letos posloval z minimalno izgubo - EU voditelji bodo razpravljali o posledicah bližnjevzhodne krize - V Slovenski filharmoniji zaključek 40-ih Slovenskih glasbenih dni
Prevelika rast izdatkov in povečanje javnofinančnega primanjkljaja povzročata zaskrbljenost. Če se bodo zdajšnji trendi nadaljevali, bi lahko primanjkljaj do konca leta 2028 dosegel pet odstotkov bruto domačega proizvoda, opozarja fiskalni svet. . Druge teme: - Zavod za zdravstveno zavarovanje bo letos posloval z minimalno izgubo - EU voditelji bodo razpravljali o posledicah bližnjevzhodne krize - V Slovenski filharmoniji zaključek 40-ih Slovenskih glasbenih dni
Prva jedrska elektrarna, ki se je znašla v vojni, je bila leta 1991 Nuklearna elektrarna Krško. Sledilo je več kot 30 let dolgo obdobje, ko elektrarne v vojaških konfliktih niso bile ogrožene. Vse se do začetka vojne v Ukrajini, ko so napadi in vojaški incidenti v bližini jedrskih objektov postali nova normalnost, ki se je z vojno na Bližnjem vzhodu le še utrdila. Gosta tretje epizode sta nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar in vodja sektorja za jedrsko varnost pri Upravi za jedrsko varnost Matjaž Podjavoršek.
Prva jedrska elektrarna, ki se je znašla v vojni, je bila leta 1991 Nuklearna elektrarna Krško. Sledilo je več kot 30 let dolgo obdobje, ko elektrarne v vojaških konfliktih niso bile ogrožene. Vse se do začetka vojne v Ukrajini, ko so napadi in vojaški incidenti v bližini jedrskih objektov postali nova normalnost, ki se je z vojno na Bližnjem vzhodu le še utrdila. Gosta tretje epizode sta nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar in vodja sektorja za jedrsko varnost pri Upravi za jedrsko varnost Matjaž Podjavoršek.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Turizem na Bledu krepi Ledena dvorana, ki na leto turističnemu biseru prinaša več tisoč prenočitev navdušencev nad športom. Približno 50 let staro dvorano, kjer med drugim domujejo hokejisti HKMK Bled so lani prenovili, tako da ima povsem novo ledeno ploskev in celovit hladilni sistem. Prenova je stala skoraj tri milijone evrov, od tega je občina Bled prek ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pridobila milijon evrov nepovratnih sredstev. O možnostih, ki jih prinaša prenova Ledene dvorane Bled za šport in turizem, z gosti – legendarnim hokejistom Tomažem Razingarjem, predsednikom HKMK Bled Alešem Vukeljem ter predstavnikom družbe Infrastruktura Bled Jako Bassanesejem. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Turizem na Bledu krepi Ledena dvorana, ki na leto turističnemu biseru prinaša več tisoč prenočitev navdušencev nad športom. Približno 50 let staro dvorano, kjer med drugim domujejo hokejisti HKMK Bled so lani prenovili, tako da ima povsem novo ledeno ploskev in celovit hladilni sistem. Prenova je stala skoraj tri milijone evrov, od tega je občina Bled prek ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pridobila milijon evrov nepovratnih sredstev. O možnostih, ki jih prinaša prenova Ledene dvorane Bled za šport in turizem, z gosti – legendarnim hokejistom Tomažem Razingarjem, predsednikom HKMK Bled Alešem Vukeljem ter predstavnikom družbe Infrastruktura Bled Jako Bassanesejem. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Mala Zaka sodi med najbolj zanimive in obiskane točke na Bledu. Tu poteka priljubljena pot okoli Blejskega jezera, tu se poleti kopajo domačini in turisti, Mala Zaka je tudi izhodišče za treninge veslačev. Območje je poznano kot prizorišče številnih mednarodnih tekmovanj, v veslanju, v zimskem plavanju, v triatlonu in kolesarjenju. Prenova Male Zake, financirana tudi z evropskimi sredstvi, je prinesla vrsto izboljšav, ki jih predstavlja Jernej Slivnik, predsednik Veslaškega kluba Bled. Svoje spomine na Malo Zako pa z nami deli nekdanji vrhunski veslač Jani Klemenčič, ki je osvojil prvo olimpijsko kolajno za samostojno Slovenijo. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Mala Zaka sodi med najbolj zanimive in obiskane točke na Bledu. Tu poteka priljubljena pot okoli Blejskega jezera, tu se poleti kopajo domačini in turisti, Mala Zaka je tudi izhodišče za treninge veslačev. Območje je poznano kot prizorišče številnih mednarodnih tekmovanj, v veslanju, v zimskem plavanju, v triatlonu in kolesarjenju. Prenova Male Zake, financirana tudi z evropskimi sredstvi, je prinesla vrsto izboljšav, ki jih predstavlja Jernej Slivnik, predsednik Veslaškega kluba Bled. Svoje spomine na Malo Zako pa z nami deli nekdanji vrhunski veslač Jani Klemenčič, ki je osvojil prvo olimpijsko kolajno za samostojno Slovenijo. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Življenje ene največjih pianistk moderne dobe Marthe Argerich, o kateri lahko z gotovostjo trdimo, da je vse prej kot tista ustaljena podoba, ki jo živi veliko njenih koncertnih kolegov, je bilo vedno zavito v tančice skrivnosti. Njena želja po zasebnosti je vedno znova ovirala radovedno javnost, ki se je hotela dokopati do podrobnosti njenega vihravega značaja, nekonvencionalnega življenjskega sloga in njenih pogledov na umetnost. Predvajali bomo Sonato za klavir št. 7 v D-duru, op. 10/3 Ludwiga van Beethovna, Ravelove Nočne prikazni in Klavirski koncert št. 1 v e-molu, op. 11 Frédérica Chopina v njeni izvedbi.
Življenje ene največjih pianistk moderne dobe Marthe Argerich, o kateri lahko z gotovostjo trdimo, da je vse prej kot tista ustaljena podoba, ki jo živi veliko njenih koncertnih kolegov, je bilo vedno zavito v tančice skrivnosti. Njena želja po zasebnosti je vedno znova ovirala radovedno javnost, ki se je hotela dokopati do podrobnosti njenega vihravega značaja, nekonvencionalnega življenjskega sloga in njenih pogledov na umetnost. Predvajali bomo Sonato za klavir št. 7 v D-duru, op. 10/3 Ludwiga van Beethovna, Ravelove Nočne prikazni in Klavirski koncert št. 1 v e-molu, op. 11 Frédérica Chopina v njeni izvedbi.
Ostali poudarki: - V občini Žalec so na območju Kasaz dogradili kanalizacijsko omrežje, priključenih je dodatnih sto gospodinjstev, vendar tudi tu ni šlo brez spotikanj - Mirna Peč se lahko primerja z veliko večjimi občinami, zadnja pridobitev - športni park - Goduje sveti Jurij, to je tudi dan Ptuja, ko se Slovenski trg prelevi v pravo srednjeveško prizorišče - Na Primorskem na dan knjige začenjajo že 20. sezono projekta Primorci beremo
Ostali poudarki: - V občini Žalec so na območju Kasaz dogradili kanalizacijsko omrežje, priključenih je dodatnih sto gospodinjstev, vendar tudi tu ni šlo brez spotikanj - Mirna Peč se lahko primerja z veliko večjimi občinami, zadnja pridobitev - športni park - Goduje sveti Jurij, to je tudi dan Ptuja, ko se Slovenski trg prelevi v pravo srednjeveško prizorišče - Na Primorskem na dan knjige začenjajo že 20. sezono projekta Primorci beremo
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje danes obravnava poročilo o poslovanju v prvih treh mesecih letos - tako za obvezno zdravstveno zavarovanje kot dolgotrajno oskrbo. Čakalne dobe na prve preglede se kljub boljši realizaciji programov v prvem četrtletju podaljšujejo. Skupščina zato poziva k pripravi načrtov za obvladovanje. Na poziv finančnega ministrstva je Zavod pripravil predlog ukrepov za uravnoteženo poslovanje za letos in prihodnje leto. Drugi poudarki: - ZDA in Iran še brez časovnega pogajalskega okvira za končanje vojne. - Pobudniki referenduma o parkirninah v Ljubljani pozivajo k oddaji podpisa; to bo mogoče od jutri do četrtka. - V Mariboru ob svetovnem dnevu knjige tudi o zaščiti avtorskih pravic v luči umetne inteligence.
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje danes obravnava poročilo o poslovanju v prvih treh mesecih letos - tako za obvezno zdravstveno zavarovanje kot dolgotrajno oskrbo. Čakalne dobe na prve preglede se kljub boljši realizaciji programov v prvem četrtletju podaljšujejo. Skupščina zato poziva k pripravi načrtov za obvladovanje. Na poziv finančnega ministrstva je Zavod pripravil predlog ukrepov za uravnoteženo poslovanje za letos in prihodnje leto. Drugi poudarki: - ZDA in Iran še brez časovnega pogajalskega okvira za končanje vojne. - Pobudniki referenduma o parkirninah v Ljubljani pozivajo k oddaji podpisa; to bo mogoče od jutri do četrtka. - V Mariboru ob svetovnem dnevu knjige tudi o zaščiti avtorskih pravic v luči umetne inteligence.
Na negotove in nestabilne razmere z energenti v Evropski uniji se je potrebno dobro pripraviti. Med drugim s koordinacijo proizvodnje in uvoza goriv, s sproščanjem naftnih rezerv, polnjenjem skladišč pred zimo, pa tudi s pospešitvijo prehoda na domačo, čisto energijo. V oddaji tudi o tem: -Uredba o koncesijah za graditev novih žičniških naprav na Kaninu na seji vlade. -V Zdravilišču Debeli rtič odprli trajnostno vrtnarijo in podvodno mesto. -V Notranjskem parku sta nadzor prvič izvajali naravovarstvenici na konjih. -Na 40. Slovenskih glasbenih dnevih so razpravljali o pomenu regionalnih radijskih programov.
Na negotove in nestabilne razmere z energenti v Evropski uniji se je potrebno dobro pripraviti. Med drugim s koordinacijo proizvodnje in uvoza goriv, s sproščanjem naftnih rezerv, polnjenjem skladišč pred zimo, pa tudi s pospešitvijo prehoda na domačo, čisto energijo. V oddaji tudi o tem: -Uredba o koncesijah za graditev novih žičniških naprav na Kaninu na seji vlade. -V Zdravilišču Debeli rtič odprli trajnostno vrtnarijo in podvodno mesto. -V Notranjskem parku sta nadzor prvič izvajali naravovarstvenici na konjih. -Na 40. Slovenskih glasbenih dnevih so razpravljali o pomenu regionalnih radijskih programov.
Na Bledu so mladi dokazali, da imajo dobre ideje, ki jih znajo tudi uresničiti. V okviru participativnega proračuna so učenci predlagali idejo, ki danes že živi v polni obliki in ponuja prostor za igro, učenje in druženje. To je projekt Kozolec Lojze. Ustvarjalnosti pa na OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled ne manjka niti na drugih področjih. To med drugim dokazuje tudi mlada obetavna glasbenica Malaika Katrašnik.
Na Bledu so mladi dokazali, da imajo dobre ideje, ki jih znajo tudi uresničiti. V okviru participativnega proračuna so učenci predlagali idejo, ki danes že živi v polni obliki in ponuja prostor za igro, učenje in druženje. To je projekt Kozolec Lojze. Ustvarjalnosti pa na OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled ne manjka niti na drugih področjih. To med drugim dokazuje tudi mlada obetavna glasbenica Malaika Katrašnik.
Glasbeni sprehod od Zlatoroga Viktorja Parme prek Slovenske plesne suite Radovana Gobca do Suite za orkester v desetih slikah - Boter Petelin Ivana Ščeka.
Glasbeni sprehod od Zlatoroga Viktorja Parme prek Slovenske plesne suite Radovana Gobca do Suite za orkester v desetih slikah - Boter Petelin Ivana Ščeka.
V informativni oddaji Točno opodlne prisluhnite naslednjim temam: - Turški parlament podprl zakon, ki prepoveduje uporabo spletnih družbenih omrežij mlajšim od 15 let. -Opozorilo Ministrstva za zunanje zadeve pred prihajajočimi počitnicami - Mariborski mestni svet danes o posvetovalnem referendumu za sežigalnico - Ovire pri uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe
V informativni oddaji Točno opodlne prisluhnite naslednjim temam: - Turški parlament podprl zakon, ki prepoveduje uporabo spletnih družbenih omrežij mlajšim od 15 let. -Opozorilo Ministrstva za zunanje zadeve pred prihajajočimi počitnicami - Mariborski mestni svet danes o posvetovalnem referendumu za sežigalnico - Ovire pri uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ko je zagovarjal vegetarijanstvo in nudizem, so ga razglašali za mazača, vendar pa so ga na sodišču vedno oprostili. V času, ko so za boljše počutje še puščali kri, je on iskal drugačne poti do zdravja. Verjel je v moč vode, zraka in sonca, v gibanje, počitek in v preprosto, skoraj asketsko življenje. V tokratnem Ultrazvoku v živo z Bleda predstavljamo neobičajno življenje in delo Arnolda Riklija (1823–1906). Pokojni švicarski zdravilec velja za enega najvidnejših zagovornikov t. i. atmosferičnega zdravljenja in za začetnika zdraviliškega turizma na Bledu in v Sloveniji. Njegova terapija je temeljila na vegetarijanski prehrani in na vodnih, zračnih in sončnih kopelih. O Arnoldu Rikliju in njegovi zapuščini v pogovoru v živo z Bleda. Sogovornika: zdravnik mag. Leopold Zonik in skrbnik Riklijeve dediščine Vojko Zavodnik.
Ko je zagovarjal vegetarijanstvo in nudizem, so ga razglašali za mazača, vendar pa so ga na sodišču vedno oprostili. V času, ko so za boljše počutje še puščali kri, je on iskal drugačne poti do zdravja. Verjel je v moč vode, zraka in sonca, v gibanje, počitek in v preprosto, skoraj asketsko življenje. V tokratnem Ultrazvoku v živo z Bleda predstavljamo neobičajno življenje in delo Arnolda Riklija (1823–1906). Pokojni švicarski zdravilec velja za enega najvidnejših zagovornikov t. i. atmosferičnega zdravljenja in za začetnika zdraviliškega turizma na Bledu in v Sloveniji. Njegova terapija je temeljila na vegetarijanski prehrani in na vodnih, zračnih in sončnih kopelih. O Arnoldu Rikliju in njegovi zapuščini v pogovoru v živo z Bleda. Sogovornika: zdravnik mag. Leopold Zonik in skrbnik Riklijeve dediščine Vojko Zavodnik.
Uvajanje novega sistema dolgotrajne oskrbe med drugim otežuje počasno oziroma prepočasno izdajanje odločb na centrih za socialno delo, zaradi zamud pa prihaja med drugim do neenakosti pri stanovalcih v domovih za starejše – tako se dogaja, da stanovalci, ki so bili sprejeti po 1. decembru, plačujejo za isto storitev občutno višje zneske na položnicah kot tisti, sprejeti prej. Na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo na Centru za socialno delo Maribor, ki pokriva dvaindvajset občin, trenutno obravnavajo vloge, ki so jih prejeli novembra, kar pomeni nekajmesečni zamik.
Uvajanje novega sistema dolgotrajne oskrbe med drugim otežuje počasno oziroma prepočasno izdajanje odločb na centrih za socialno delo, zaradi zamud pa prihaja med drugim do neenakosti pri stanovalcih v domovih za starejše – tako se dogaja, da stanovalci, ki so bili sprejeti po 1. decembru, plačujejo za isto storitev občutno višje zneske na položnicah kot tisti, sprejeti prej. Na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo na Centru za socialno delo Maribor, ki pokriva dvaindvajset občin, trenutno obravnavajo vloge, ki so jih prejeli novembra, kar pomeni nekajmesečni zamik.
V tokratni turistični oddaji smo pred prvomajskimi počitnicami preverili, kam potujemo v tem času Slovenci in kakšni so trendi v turizmu. Pokukali smo še v Rogatec, kjer so nedavno predstavili turistično sezono, nadgradili pa jo bodo z novimi pristnimi butičnimi doživetji.
V tokratni turistični oddaji smo pred prvomajskimi počitnicami preverili, kam potujemo v tem času Slovenci in kakšni so trendi v turizmu. Pokukali smo še v Rogatec, kjer so nedavno predstavili turistično sezono, nadgradili pa jo bodo z novimi pristnimi butičnimi doživetji.
Mariborski svetniki bodo danes odločali o razpisu posvetovalnega referenduma o sežigalnici oziroma objektu za energetsko izrabo odpadkov in potrjevali rebalans rekordnega, 245 milijonov evrov težkega proračuna. Med drugim bodo spregovorili tudi o načrtovani gradnji Črpalne hidroelektrarne Kozjak, ki ji del javnosti nasprotuje. Foto: BoBo
Mariborski svetniki bodo danes odločali o razpisu posvetovalnega referenduma o sežigalnici oziroma objektu za energetsko izrabo odpadkov in potrjevali rebalans rekordnega, 245 milijonov evrov težkega proračuna. Med drugim bodo spregovorili tudi o načrtovani gradnji Črpalne hidroelektrarne Kozjak, ki ji del javnosti nasprotuje. Foto: BoBo
Ivo Andrić je kot edini jugoslovanski književnik leta 1961 dobil Nobelovo nagrado za književnost. Zasluženo, kajti njegov roman Most na Drini je mojstrovina. Pisatelj oziroma njegov vsevedni pripovedovalec pripoveduje o zgodovinskih dogodkih v večstoletnem obdobju, o dogodkih iz vsakdanjega življenja na bregovih Drine z mirnim pogledom in umirjeno besedo. Nov prevod odličnega in berljivega romana je pred kratkim izšel v zbirki Klasična Beletrina pri Beletrini. Več o romanu s podnaslovom Višegrajska kronika pove njegova prevajalka in avtorica spremne besede Đurđa Strsoglavec, izredna profesorica na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Ivo Andrić je kot edini jugoslovanski književnik leta 1961 dobil Nobelovo nagrado za književnost. Zasluženo, kajti njegov roman Most na Drini je mojstrovina. Pisatelj oziroma njegov vsevedni pripovedovalec pripoveduje o zgodovinskih dogodkih v večstoletnem obdobju, o dogodkih iz vsakdanjega življenja na bregovih Drine z mirnim pogledom in umirjeno besedo. Nov prevod odličnega in berljivega romana je pred kratkim izšel v zbirki Klasična Beletrina pri Beletrini. Več o romanu s podnaslovom Višegrajska kronika pove njegova prevajalka in avtorica spremne besede Đurđa Strsoglavec, izredna profesorica na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.
Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.
V zadnjem času so vse glasnejše razprave o odločitvah nekaterih trgovcev, ki s svojih polic umikajo izdelke slovenskega izvora. Ob tem se odpira vprašanje pomena lokalne samooskrbe in odnosa do slovenskih izdelkov. Po mnenju nekaterih to vodi v razkroj domače dobavne verige in v tiho preoblikovanje prehranskega trga po meri multinacionalk. Za kmete pa je to samo še eden od izzivov, s katerimi se bodo letos soočali.
V zadnjem času so vse glasnejše razprave o odločitvah nekaterih trgovcev, ki s svojih polic umikajo izdelke slovenskega izvora. Ob tem se odpira vprašanje pomena lokalne samooskrbe in odnosa do slovenskih izdelkov. Po mnenju nekaterih to vodi v razkroj domače dobavne verige in v tiho preoblikovanje prehranskega trga po meri multinacionalk. Za kmete pa je to samo še eden od izzivov, s katerimi se bodo letos soočali.
Kaj je med obema vojnama v Mariboru prinašal znameniti satirični časopis »Toti list«, zakaj je v zapletenih časih praviloma za krajši ali daljši čas poniknil, se zlil s prav tako blagopokojnim »Pavliho« in nato vedno znova vstal - tudi v digitalni svet 21. stoletja? Odgovor na zapleteno vprašanje nam bo v tokratni rubriki ponudil Rok Kajzer.
Kaj je med obema vojnama v Mariboru prinašal znameniti satirični časopis »Toti list«, zakaj je v zapletenih časih praviloma za krajši ali daljši čas poniknil, se zlil s prav tako blagopokojnim »Pavliho« in nato vedno znova vstal - tudi v digitalni svet 21. stoletja? Odgovor na zapleteno vprašanje nam bo v tokratni rubriki ponudil Rok Kajzer.
Tokrat je z nami glasbenik Tomaž Domicelj, ki že desetletja hodi po svoji poti – brez kompromisov, brez filtrov in brez potrebe, da bi komurkoli ugajal. Kantavtor, kitarist, slovenist, prevajalec in novinar. Njegove pesmi so postale del naše kolektivne zgodovine, kmalu pa izide nova plošča, ki bo njegova mini antologija. Voditeljica oddaje je Bernarda Žarn.
Tokrat je z nami glasbenik Tomaž Domicelj, ki že desetletja hodi po svoji poti – brez kompromisov, brez filtrov in brez potrebe, da bi komurkoli ugajal. Kantavtor, kitarist, slovenist, prevajalec in novinar. Njegove pesmi so postale del naše kolektivne zgodovine, kmalu pa izide nova plošča, ki bo njegova mini antologija. Voditeljica oddaje je Bernarda Žarn.
Številni se v času prvomajskih počitnic odpravijo na kratek pobeg čez mejo – na morje, v živahna evropska mesta ali v objem narave. Da bi bili ti oddihi res sproščeni in brez neprijetnih zapletov, je Viktor Mlakar, vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve, predstavil ključne napotke za varno potovanje tudi v države, ki veljajo za varne.
Številni se v času prvomajskih počitnic odpravijo na kratek pobeg čez mejo – na morje, v živahna evropska mesta ali v objem narave. Da bi bili ti oddihi res sproščeni in brez neprijetnih zapletov, je Viktor Mlakar, vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve, predstavil ključne napotke za varno potovanje tudi v države, ki veljajo za varne.
Zagotovo se kdaj sprašujete, kakšen naj bi bil izpolnjujoč odnos? Zakaj se v odnosih kljub ljubezni zapletamo v konflikte? In zakaj si tako pogosto želimo bližine, a hkrati delujemo na načine, ki nas oddaljujejo? Danes v rokah držimo knjigo z naslovom Varna ljubezen – Ustvarite odnos, ki bo trajal vse življenje, avtorice Julie Menanno. Kaj lahko od knige Varna ljubezen pričakujete? Je polna strokovnih, a dostopnih nasvetov, ki pomagajo razumeti, kako povečati sposobnost za resnično intimnost. Pokaže, kako se poglobiti v navezanosti iz otroštva, poimenovati svoje potrebe, ostati povezani tudi med konfliktom in komunicirati z ranljivostjo – in tako graditi odnos, ki lahko traja vse življenje. Namesto hitrih rešitev knjiga spodbuja zavestno gradnjo odnosa, v katerem se partnerja lahko počutita slišana, razumljena in sprejeta. Knjiga Varna ljubezen ni priročnik z idealnimi podobami partnerstva, ampak praktičen in sočuten vodnik, ki pomaga razumeti, kako nastajajo odnosi, ki temeljijo na varnosti, bližini in zaupanju. Je knjiga za vse, ki želijo najti in ohranjati ljubezen, poglobiti obstoječi odnos ali bolje razumeti, kaj ustvarja trdne temelje partnerske povezanosti. Knjiga je izšla pri brežiški Založbi Primus.
Zagotovo se kdaj sprašujete, kakšen naj bi bil izpolnjujoč odnos? Zakaj se v odnosih kljub ljubezni zapletamo v konflikte? In zakaj si tako pogosto želimo bližine, a hkrati delujemo na načine, ki nas oddaljujejo? Danes v rokah držimo knjigo z naslovom Varna ljubezen – Ustvarite odnos, ki bo trajal vse življenje, avtorice Julie Menanno. Kaj lahko od knige Varna ljubezen pričakujete? Je polna strokovnih, a dostopnih nasvetov, ki pomagajo razumeti, kako povečati sposobnost za resnično intimnost. Pokaže, kako se poglobiti v navezanosti iz otroštva, poimenovati svoje potrebe, ostati povezani tudi med konfliktom in komunicirati z ranljivostjo – in tako graditi odnos, ki lahko traja vse življenje. Namesto hitrih rešitev knjiga spodbuja zavestno gradnjo odnosa, v katerem se partnerja lahko počutita slišana, razumljena in sprejeta. Knjiga Varna ljubezen ni priročnik z idealnimi podobami partnerstva, ampak praktičen in sočuten vodnik, ki pomaga razumeti, kako nastajajo odnosi, ki temeljijo na varnosti, bližini in zaupanju. Je knjiga za vse, ki želijo najti in ohranjati ljubezen, poglobiti obstoječi odnos ali bolje razumeti, kaj ustvarja trdne temelje partnerske povezanosti. Knjiga je izšla pri brežiški Založbi Primus.
Animirani film Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto ima zanimivo izhodišče – štiri regratova semena po katastrofi na Zemlji odnese na drug planet, kjer si začnejo iskati novi dom. Film je narejen v posebni tehniki – uporabili so namreč kombinacijo 3D-računalniške animacije, makro fotografijo in posnetke v časovnih presledkih, s katerimi dobimo vtis pospešenega gibanja. Film je nastal v francosko-belgijski koprodukciji (režiserka živi v Franciji) in je med drugimi prejel nagrado Fipresci na festivalu v Cannesu, pa nagrado Paula Grimaulta na slovitem festivalu animiranega filma v Annecyju. Z režiserko se je srečala Tesa Drev. Prevode bere Sanja Rejc. Ton in montaža Liam Samsa.
Animirani film Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto ima zanimivo izhodišče – štiri regratova semena po katastrofi na Zemlji odnese na drug planet, kjer si začnejo iskati novi dom. Film je narejen v posebni tehniki – uporabili so namreč kombinacijo 3D-računalniške animacije, makro fotografijo in posnetke v časovnih presledkih, s katerimi dobimo vtis pospešenega gibanja. Film je nastal v francosko-belgijski koprodukciji (režiserka živi v Franciji) in je med drugimi prejel nagrado Fipresci na festivalu v Cannesu, pa nagrado Paula Grimaulta na slovitem festivalu animiranega filma v Annecyju. Z režiserko se je srečala Tesa Drev. Prevode bere Sanja Rejc. Ton in montaža Liam Samsa.
Na Bledu je dnevno varstvo za starejše organizirano v Medgeneracijskem centru Vezenine Bled pod okriljem Doma dr. Janka Benedika Radovljica. Gre za prostor povezovanja, sodelovanja in izmenjave izkušenj ter znanj. Velika pridobitev na Bledu je električno vozilo Tinček, za katerega so na Bledu pridobili evropska sredstva. Namenjen je predvsem starejšim in gibalno oviranim, zato da se izboljša njihova dostopnost do javnih storitev. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Na Bledu je dnevno varstvo za starejše organizirano v Medgeneracijskem centru Vezenine Bled pod okriljem Doma dr. Janka Benedika Radovljica. Gre za prostor povezovanja, sodelovanja in izmenjave izkušenj ter znanj. Velika pridobitev na Bledu je električno vozilo Tinček, za katerega so na Bledu pridobili evropska sredstva. Namenjen je predvsem starejšim in gibalno oviranim, zato da se izboljša njihova dostopnost do javnih storitev. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Ta teden se sprehajamo pred pročeljem Glasbene matice Ljubljana, natančneje po Aleji slovenskih skladateljev, ter spoznavamo življenja in zapuščino skladateljev, ki so bili s svojim delom pomembni za razvoj glasbe na Slovenskem. V četrti oddaji pozornost namenjamo Antonu Foersterju, Hugolinu Sattnerju in Vatroslavu Lisinskem. Anton Foerster in Hugolin Sattner sta vse življenje ustvarjala odmevne posvetne in duhovne skladbe ter redno sodelovala z Glasbeno matico, Lisinski pa je kot ikona hrvaške nacionalne glasbe in privrženec ilirskega gibanja svoj glasbeni pečat pustil tudi na slovenskih tleh.
Ta teden se sprehajamo pred pročeljem Glasbene matice Ljubljana, natančneje po Aleji slovenskih skladateljev, ter spoznavamo življenja in zapuščino skladateljev, ki so bili s svojim delom pomembni za razvoj glasbe na Slovenskem. V četrti oddaji pozornost namenjamo Antonu Foersterju, Hugolinu Sattnerju in Vatroslavu Lisinskem. Anton Foerster in Hugolin Sattner sta vse življenje ustvarjala odmevne posvetne in duhovne skladbe ter redno sodelovala z Glasbeno matico, Lisinski pa je kot ikona hrvaške nacionalne glasbe in privrženec ilirskega gibanja svoj glasbeni pečat pustil tudi na slovenskih tleh.
Slovenski javni izdatki so vse višji in se oddaljujejo od fiskalnih zavez, obenem še niso upoštevane morebitne ostrejše negativne posledice energetske krize. Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun, naš gost v Radijski tribuni, opozarja, da se je v prihodnje treba izogniti ukrepom, ki bi stanje javnih financ dodatno poslabšali.
Slovenski javni izdatki so vse višji in se oddaljujejo od fiskalnih zavez, obenem še niso upoštevane morebitne ostrejše negativne posledice energetske krize. Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun, naš gost v Radijski tribuni, opozarja, da se je v prihodnje treba izogniti ukrepom, ki bi stanje javnih financ dodatno poslabšali.