Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - od danes v veljavi vse pravice dolgotrajne oskrbe - mariborski Center za socialno delo se bo kadrovsko okrepil - v Komunali Slovenska Bistrica gradijo novo upravno stavbo, napovedujejo tudi podražitev
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - od danes v veljavi vse pravice dolgotrajne oskrbe - mariborski Center za socialno delo se bo kadrovsko okrepil - v Komunali Slovenska Bistrica gradijo novo upravno stavbo, napovedujejo tudi podražitev
Layla Selmy je mlada pesnica in pisateljica iz Gaze, ki poskuša najti besede za izkušnjo življenja sredi genocida. Pesem "Vstajenje kruha, preloženega na pozneje" je bila v njenem angleškem prevodu objavljena v reviji ArabLit Quarterly. Prevajalka Katja Zakrajšek, interpretka Darja Reichman, mojster zvoka Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redaktorica Petra Meterc. Posneto 2025.
Layla Selmy je mlada pesnica in pisateljica iz Gaze, ki poskuša najti besede za izkušnjo življenja sredi genocida. Pesem "Vstajenje kruha, preloženega na pozneje" je bila v njenem angleškem prevodu objavljena v reviji ArabLit Quarterly. Prevajalka Katja Zakrajšek, interpretka Darja Reichman, mojster zvoka Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redaktorica Petra Meterc. Posneto 2025.
V Kostanjevici na Krasu je odraščala danes 84-letna Lidija Stepančič. Po končanem šolanju se je preselila v Novo Gorico, kjer je delala v proizvodnji Mebla v Kromberku. Službe ni nikoli zamenjala. Mateja Grebenjak se je z njo pogovarjala v novogoriškem domu upokojencev.
V Kostanjevici na Krasu je odraščala danes 84-letna Lidija Stepančič. Po končanem šolanju se je preselila v Novo Gorico, kjer je delala v proizvodnji Mebla v Kromberku. Službe ni nikoli zamenjala. Mateja Grebenjak se je z njo pogovarjala v novogoriškem domu upokojencev.
Na sporedu Ples blaženih duhov iz 2. dejanja opere Orfej in Evridika Christopha Willibalda Glucka, Fuga v g-molu za lutnjo, BWV 1000 Johanna Sebastiana Bacha, Concerto grosso v D-duru, op. 3/4 Francesca Barsantija, Balletti lamentabili a 4 – suita za violino, dve violi in continuo v e-molu Heinricha Ignaza Franza Bibra in Glasba za kraljevi ognjemet – suita za orkester v D-duru, HWV 351 Georga Friedricha Händla.
Na sporedu Ples blaženih duhov iz 2. dejanja opere Orfej in Evridika Christopha Willibalda Glucka, Fuga v g-molu za lutnjo, BWV 1000 Johanna Sebastiana Bacha, Concerto grosso v D-duru, op. 3/4 Francesca Barsantija, Balletti lamentabili a 4 – suita za violino, dve violi in continuo v e-molu Heinricha Ignaza Franza Bibra in Glasba za kraljevi ognjemet – suita za orkester v D-duru, HWV 351 Georga Friedricha Händla.
Z današnjim dnem sta stopili v veljavo še zadnji pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi: pravica do oskrbe v instituciji, torej v domovih za starejše in pravica do denarnega prejemka. Od začetka lanskega leta je mogoče izbrati oskrbovalca družinskega člana. Ključna pravica, do dolgotrajne oskrbe na domu je stopila v veljavo prvega julija, ki se je začela izvajati v redkih občinah. V oddaji tudi o tem: -Domačini v Gorjanskem že vrsto let čakajo na izboljšanje prometne varnosti. -Univerza na Primorskem bo nadaljevala obnovo stavbe nekdanje koprske porodnišnice. -Nogometaši Kopra so remizirali v Celju.
Z današnjim dnem sta stopili v veljavo še zadnji pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi: pravica do oskrbe v instituciji, torej v domovih za starejše in pravica do denarnega prejemka. Od začetka lanskega leta je mogoče izbrati oskrbovalca družinskega člana. Ključna pravica, do dolgotrajne oskrbe na domu je stopila v veljavo prvega julija, ki se je začela izvajati v redkih občinah. V oddaji tudi o tem: -Domačini v Gorjanskem že vrsto let čakajo na izboljšanje prometne varnosti. -Univerza na Primorskem bo nadaljevala obnovo stavbe nekdanje koprske porodnišnice. -Nogometaši Kopra so remizirali v Celju.
Od danes veljajo vse pravice iz dolgotrajne oskrbe, med drugimi se jim je pridružila pravica do oskrbe v domovih za starejše. Na prostor v njih po starem sistemu čaka skoraj 40 tisoč ljudi. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Slovenija zadnji mesec mandata v Varnostnem svetu začenja drugo predsedovanje temu najmočnejšemu telesu organizacije Združenih narodov - Obrambni ministri Evropske unije, ki je letos Ukrajini dostavila največ orožja od začetka vojne, danes o nadaljnji vojaški pomoči - Začenja se 22-ta Animateka, na kateri bo do konca tedna na ogled 300 animiranih filmov za vse generacije
Od danes veljajo vse pravice iz dolgotrajne oskrbe, med drugimi se jim je pridružila pravica do oskrbe v domovih za starejše. Na prostor v njih po starem sistemu čaka skoraj 40 tisoč ljudi. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Slovenija zadnji mesec mandata v Varnostnem svetu začenja drugo predsedovanje temu najmočnejšemu telesu organizacije Združenih narodov - Obrambni ministri Evropske unije, ki je letos Ukrajini dostavila največ orožja od začetka vojne, danes o nadaljnji vojaški pomoči - Začenja se 22-ta Animateka, na kateri bo do konca tedna na ogled 300 animiranih filmov za vse generacije
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Za hokejisti Olimpije je zgoščen teden s tremi tekmami na domačem ledu. V Ljubljani so gostovali Val Pusteria, Graz in Ferencvaroš.
Za hokejisti Olimpije je zgoščen teden s tremi tekmami na domačem ledu. V Ljubljani so gostovali Val Pusteria, Graz in Ferencvaroš.
Na sporedu Ples blaženih duhov iz 2. dejanja opere Orfej in Evridika Christopha Willibalda Glucka, Fuga v g-molu za lutnjo, BWV 1000 Johanna Sebastiana Bacha, Concerto grosso v D-duru, op. 3/4 Francesca Barsantija, Balletti lamentabili a 4 – suita za violino, dve violi in continuo v e-molu Heinricha Ignaza Franza Bibra in Glasba za kraljevi ognjemet – suita za orkester v D-duru, HWV 351 Georga Friedricha Händla.
Na sporedu Ples blaženih duhov iz 2. dejanja opere Orfej in Evridika Christopha Willibalda Glucka, Fuga v g-molu za lutnjo, BWV 1000 Johanna Sebastiana Bacha, Concerto grosso v D-duru, op. 3/4 Francesca Barsantija, Balletti lamentabili a 4 – suita za violino, dve violi in continuo v e-molu Heinricha Ignaza Franza Bibra in Glasba za kraljevi ognjemet – suita za orkester v D-duru, HWV 351 Georga Friedricha Händla.
V 21. stoletju živimo sredi nenehnega hrupa. Ko zjutraj vstanemo, navadno najprej prižgemo ali radio ali televiziji ali vse bolj praktični »vsevedni« telefon in se obdamo z množico zvokov, šumov, glasov. Nedavno mi je župnik, ki je navdušen skavt, pripovedoval, kako otroci doživijo trenutke tišine, ko ostanejo sami v gozdu in jih njihovi animatorji od daleč spremljajo. Mnogi se znajdejo v negotovosti, ali celo strahu ali joku, kajti – okrog njih je naenkrat nastane tišina, ničesar ni slišati, samo šelestenje listja. Otroci takšno izkušnjo pozneje opisujejo kot nekaj najbolj nenavadnega. Spomnim se tudi »šoka«, ki ga je povzročil sedanji papež Frančišek, ko je ob izvolitvi z balkona na Trgu svetega Petra, navdušeno klicanje množice, spremenil v trenutke tišine in jih prosil, naj molijo za njega. Tako nenavadna in presunljiva je bila tista tišina večtisočglave množice, ki so jo prenašali svetovni mediji ter se je tišina je preselila v domove vernikov po celem svetu in prav gotovo mnoge osupnila. Pri svojem delu z umirajočimi se prav tako srečujem s trenutki tišine. Trenutek, ko bolnik ne rabi več zunanjega sveta in ugasne računalnik, televizijo, na koncu tudi radio in se vse bolj pogreza v tišino. Obiskovalci so navadno zmedeni ali celo prizadeti, saj jih bolnik skoraj več ne rabi. Kot spremljevalka mnogih umirajočih jim pomagam z mislijo, da to ni nekaj osebnega, ampak neskončna potreba človeškega bitja, da se poglobi v samega sebe, da sliši svoje srce in svojo dušo in napravi bilanco svojega življenja. Izkušnje mi povedo, da so to zelo dragoceni trenutki in da je slovo mirno in tiho, čim bolj dovolimo bolniku, da v tišini zunanjega sveta, odpre srce in vidi na koncu svoje poti, kaj je prinesel s seboj pred prag večnosti, da vidi, kaj je ostalo v njem, kaj je tisto, kar je dalo vrednost njegovemu . V času dopustov, ko si lahko privoščimo kaj tudi za svojo dušo, je zelo pogumno srečati se s tišino. Oditi v gozd in se obleči v tišino narave. Sesti v klop stolnice sredi tržnice, kjer mogočni zidovi in debela vrat ščitijo tišino svetega prostora in doživeti prisotnost Svetega. Zgodaj zjutraj, ko še spijo mesta in vasi, hoditi po poteh ki so drugače polne hrupa, v tišini prebujanja novega dne. Ali pa – oditi na duhovne vaje v tišini, kjer kljub večjemu številu ljudi, udeleženci eden drugemu podarijo prav to – spoštljivo tišino, da slišiš bitje svojega srca in srca svojega sopotnika. Tišina nas pripelje od hrupa nazaj v kamrico lastnega srca, kjer lahko najdemo dragoceni zaklad – prisotnost Božjo.
V 21. stoletju živimo sredi nenehnega hrupa. Ko zjutraj vstanemo, navadno najprej prižgemo ali radio ali televiziji ali vse bolj praktični »vsevedni« telefon in se obdamo z množico zvokov, šumov, glasov. Nedavno mi je župnik, ki je navdušen skavt, pripovedoval, kako otroci doživijo trenutke tišine, ko ostanejo sami v gozdu in jih njihovi animatorji od daleč spremljajo. Mnogi se znajdejo v negotovosti, ali celo strahu ali joku, kajti – okrog njih je naenkrat nastane tišina, ničesar ni slišati, samo šelestenje listja. Otroci takšno izkušnjo pozneje opisujejo kot nekaj najbolj nenavadnega. Spomnim se tudi »šoka«, ki ga je povzročil sedanji papež Frančišek, ko je ob izvolitvi z balkona na Trgu svetega Petra, navdušeno klicanje množice, spremenil v trenutke tišine in jih prosil, naj molijo za njega. Tako nenavadna in presunljiva je bila tista tišina večtisočglave množice, ki so jo prenašali svetovni mediji ter se je tišina je preselila v domove vernikov po celem svetu in prav gotovo mnoge osupnila. Pri svojem delu z umirajočimi se prav tako srečujem s trenutki tišine. Trenutek, ko bolnik ne rabi več zunanjega sveta in ugasne računalnik, televizijo, na koncu tudi radio in se vse bolj pogreza v tišino. Obiskovalci so navadno zmedeni ali celo prizadeti, saj jih bolnik skoraj več ne rabi. Kot spremljevalka mnogih umirajočih jim pomagam z mislijo, da to ni nekaj osebnega, ampak neskončna potreba človeškega bitja, da se poglobi v samega sebe, da sliši svoje srce in svojo dušo in napravi bilanco svojega življenja. Izkušnje mi povedo, da so to zelo dragoceni trenutki in da je slovo mirno in tiho, čim bolj dovolimo bolniku, da v tišini zunanjega sveta, odpre srce in vidi na koncu svoje poti, kaj je prinesel s seboj pred prag večnosti, da vidi, kaj je ostalo v njem, kaj je tisto, kar je dalo vrednost njegovemu . V času dopustov, ko si lahko privoščimo kaj tudi za svojo dušo, je zelo pogumno srečati se s tišino. Oditi v gozd in se obleči v tišino narave. Sesti v klop stolnice sredi tržnice, kjer mogočni zidovi in debela vrat ščitijo tišino svetega prostora in doživeti prisotnost Svetega. Zgodaj zjutraj, ko še spijo mesta in vasi, hoditi po poteh ki so drugače polne hrupa, v tišini prebujanja novega dne. Ali pa – oditi na duhovne vaje v tišini, kjer kljub večjemu številu ljudi, udeleženci eden drugemu podarijo prav to – spoštljivo tišino, da slišiš bitje svojega srca in srca svojega sopotnika. Tišina nas pripelje od hrupa nazaj v kamrico lastnega srca, kjer lahko najdemo dragoceni zaklad – prisotnost Božjo.
Od danes veljajo vse pravice iz naslova dolgotrajne oskrbe. Od julija, ko smo začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, do konca prejšnjega meseca se je v blagajni Zavoda za zdravstveno zavarovanje nabralo več kot 162 milijonov evrov. Kako bo torej z uresničevanjem pravic? Drugi poudarki: - Slovenija še drugič prevzema predsedovanje Varnostnemu svetu Združenih narodov. - Pogovore ameriške in ukrajinske delegacije obe strani označili za produktivne. - Kako se bo končal poskus prevzema največjega komunalnega podjetja v državi?
Od danes veljajo vse pravice iz naslova dolgotrajne oskrbe. Od julija, ko smo začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, do konca prejšnjega meseca se je v blagajni Zavoda za zdravstveno zavarovanje nabralo več kot 162 milijonov evrov. Kako bo torej z uresničevanjem pravic? Drugi poudarki: - Slovenija še drugič prevzema predsedovanje Varnostnemu svetu Združenih narodov. - Pogovore ameriške in ukrajinske delegacije obe strani označili za produktivne. - Kako se bo končal poskus prevzema največjega komunalnega podjetja v državi?
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
"Zdaj je spet lahko vse po starem," v eni od novejših, še neobjavljenih pesmi zapiše Aleš Učakar, avtor zbirke kratke proze Veliki Mhrann (1996) in dveh pesniških zbirk, Mesta tihe sreče (1999) in Naposled (2024). V zadnjem času je Učakar objavljal zlasti poezijo, ob tem pa intenzivno prevajal. Nedavno je namreč izšlo več njegovih knjižnih prevodov, na primer avtorjev, kot so Kropotkin, Schlögel, Köhlmeier in drugi. Za njegove novejše pesmi pa je značilno, da v njih nadaljuje poetiko iz zadnje pesniške zbirke in tako prepleta osebno z družbenim, a hkrati ponekodv ospredje stopi ljubezenska tematika, na kar nakazuje že naslov cikla petih pesmi. Interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
"Zdaj je spet lahko vse po starem," v eni od novejših, še neobjavljenih pesmi zapiše Aleš Učakar, avtor zbirke kratke proze Veliki Mhrann (1996) in dveh pesniških zbirk, Mesta tihe sreče (1999) in Naposled (2024). V zadnjem času je Učakar objavljal zlasti poezijo, ob tem pa intenzivno prevajal. Nedavno je namreč izšlo več njegovih knjižnih prevodov, na primer avtorjev, kot so Kropotkin, Schlögel, Köhlmeier in drugi. Za njegove novejše pesmi pa je značilno, da v njih nadaljuje poetiko iz zadnje pesniške zbirke in tako prepleta osebno z družbenim, a hkrati ponekodv ospredje stopi ljubezenska tematika, na kar nakazuje že naslov cikla petih pesmi. Interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Prvi del trilogije, v kateri bomo predstavili cikel Dvanajst preludijev grško-ciprskega skladatelja Constantinosa Stylianouja, nas vodi od antične Krilate zmagovalke Samotraške do Turnerjevega Snežnega viharja. V teh klavirskih skladbah se kamnita forma raztaplja v svetlobo, slika postane zvok, umetnost pa dih časa.
Prvi del trilogije, v kateri bomo predstavili cikel Dvanajst preludijev grško-ciprskega skladatelja Constantinosa Stylianouja, nas vodi od antične Krilate zmagovalke Samotraške do Turnerjevega Snežnega viharja. V teh klavirskih skladbah se kamnita forma raztaplja v svetlobo, slika postane zvok, umetnost pa dih časa.
Iz Gaze, kjer se nadaljuje krhko premirje, tudi danes poročajo o novih smrtonosnih napadih izraelske vojske. Odmeva uradna prošnja izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja za pomilostitev, ki bi, tako Netanjahu, pripeljala do narodne sprave. Že dlje časa mu namreč sodijo zaradi obtožb o korupciji, ki jih sam zanika.
Iz Gaze, kjer se nadaljuje krhko premirje, tudi danes poročajo o novih smrtonosnih napadih izraelske vojske. Odmeva uradna prošnja izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja za pomilostitev, ki bi, tako Netanjahu, pripeljala do narodne sprave. Že dlje časa mu namreč sodijo zaradi obtožb o korupciji, ki jih sam zanika.
Poljska pisateljica, pesnica, literarna znanstvenica in profesorica Izabela Morska se je rodila kot Izabela Filipiak leta 1961 v Gdynji. Študirala je literarne vede v Gdansku in pozneje v Kaliforniji, doktorirala je iz filozofije in književnosti. Med drugim je izdala novelistični zbirki Smrt in spirala (1992) in Magično oko (2006), dve pesniški zbirki. Njen iniciacijski in eden od prvih poljskih feminističnih romanov z naslovom Absolutna amnezija iz leta 1995 je dosegel kultni status, napisala je tudi srhljivko Alma (2003) in triptih Trojka (2024), dramo Knjiga Em (2005) ter bolnišnični dnevnik Izginjanje (2019). Leta 2018 je prejela nagrado Juliana Tuwima za ustvarjalni opus, leta 2020 pa pomorjansko literarno nagrado. Literarni portret o njej pripravlja Jana Unuk. Interpretira Darja Reichman, vezno besedilo bere Lidija Hartman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, posneto leta 2025.
Poljska pisateljica, pesnica, literarna znanstvenica in profesorica Izabela Morska se je rodila kot Izabela Filipiak leta 1961 v Gdynji. Študirala je literarne vede v Gdansku in pozneje v Kaliforniji, doktorirala je iz filozofije in književnosti. Med drugim je izdala novelistični zbirki Smrt in spirala (1992) in Magično oko (2006), dve pesniški zbirki. Njen iniciacijski in eden od prvih poljskih feminističnih romanov z naslovom Absolutna amnezija iz leta 1995 je dosegel kultni status, napisala je tudi srhljivko Alma (2003) in triptih Trojka (2024), dramo Knjiga Em (2005) ter bolnišnični dnevnik Izginjanje (2019). Leta 2018 je prejela nagrado Juliana Tuwima za ustvarjalni opus, leta 2020 pa pomorjansko literarno nagrado. Literarni portret o njej pripravlja Jana Unuk. Interpretira Darja Reichman, vezno besedilo bere Lidija Hartman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, posneto leta 2025.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Prvi z imenom dokazani nastop Boga Leskovica je bil 6. junija 1928. leta v mali Unionski dvorani v Ljubljani. Zadnjič je stal za dirigentskim pultom 20. decembra 1985. leta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Na prvem je bil 18-letni mladenič, violončelist, gojenec Državnega konservatorija v Ljubljani, na zadnjem 76-letni maestro z bogato prehojeno potjo svetovnega dirigenta. Za zadnji nastop ni po naključju izbral del Mozarta, Beethovna in Debussyja. V zahvalo za odlične interpretacije salzburškega genija ga je namreč odlikovala avstrijska vlada z visokim Mozartovim priznanjem. Beethoven ga je popeljal v Baden pri Dunaju, kjer je začel mednarodno dirigentsko kariero, v Baden-mesto Beethovnove Devete simfonije. In Debbusy ga je spomnil na gostovanja ob koncu kariere, ko so se mu z deli francoskih skladateljev na široko odprla vrata dvorane kraljice Elizabete v Antwerpnu za nastope z Antwerpensko filharmonijo. Omenjenim trem velikanom glasbene umetnosti je na zadnjem koncertu dodal še slovensko delo, Melanholični preludij za godala Janka Gregorca in tako znova potrdil svoje programsko vodilo, da je namreč dela slovenskih in jugoslovanskih skladateljev uvrščal na svoje koncerte doma in v tujini. Tudi za to je Bogo Leskovic prejel priznanje. Društvo jugoslovanskih skladateljev ga je v Beogradu nagradilo s posebno nagrado.
Prvi z imenom dokazani nastop Boga Leskovica je bil 6. junija 1928. leta v mali Unionski dvorani v Ljubljani. Zadnjič je stal za dirigentskim pultom 20. decembra 1985. leta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Na prvem je bil 18-letni mladenič, violončelist, gojenec Državnega konservatorija v Ljubljani, na zadnjem 76-letni maestro z bogato prehojeno potjo svetovnega dirigenta. Za zadnji nastop ni po naključju izbral del Mozarta, Beethovna in Debussyja. V zahvalo za odlične interpretacije salzburškega genija ga je namreč odlikovala avstrijska vlada z visokim Mozartovim priznanjem. Beethoven ga je popeljal v Baden pri Dunaju, kjer je začel mednarodno dirigentsko kariero, v Baden-mesto Beethovnove Devete simfonije. In Debbusy ga je spomnil na gostovanja ob koncu kariere, ko so se mu z deli francoskih skladateljev na široko odprla vrata dvorane kraljice Elizabete v Antwerpnu za nastope z Antwerpensko filharmonijo. Omenjenim trem velikanom glasbene umetnosti je na zadnjem koncertu dodal še slovensko delo, Melanholični preludij za godala Janka Gregorca in tako znova potrdil svoje programsko vodilo, da je namreč dela slovenskih in jugoslovanskih skladateljev uvrščal na svoje koncerte doma in v tujini. Tudi za to je Bogo Leskovic prejel priznanje. Društvo jugoslovanskih skladateljev ga je v Beogradu nagradilo s posebno nagrado.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku, ob 19.10.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku, ob 19.10.
Američanka Elizabeth Griffin se je po študiju podala na potovanje po svetu in se leta 1993 ustalila na tržaškem Krasu ter si ustvarila družino. Še zdaj živi tam, dejavno vključena v kar kompleksno skupnost. Opazuje življenje in naravo okoli sebe, se čudi, sprejema in piše. Pri tržaški založbi Mladika je izšla knjižica njenih zapisov 'Moj kraški pristan' in iz nje smo izbrali nekaj odlomkov Prevajalka Breda Biščak, igralka Darja Reichman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto leta 2025.
Američanka Elizabeth Griffin se je po študiju podala na potovanje po svetu in se leta 1993 ustalila na tržaškem Krasu ter si ustvarila družino. Še zdaj živi tam, dejavno vključena v kar kompleksno skupnost. Opazuje življenje in naravo okoli sebe, se čudi, sprejema in piše. Pri tržaški založbi Mladika je izšla knjižica njenih zapisov 'Moj kraški pristan' in iz nje smo izbrali nekaj odlomkov Prevajalka Breda Biščak, igralka Darja Reichman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto leta 2025.
Svet pozdravov in dobrih želja. Pripovedujeta: Jelena Sitar in Igor Cvetko. Avtorica besedila: Jelena Sitar. Avtor glasbe: Igor Cvetko. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Svet pozdravov in dobrih želja. Pripovedujeta: Jelena Sitar in Igor Cvetko. Avtorica besedila: Jelena Sitar. Avtor glasbe: Igor Cvetko. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Združene države v teh dneh vodijo intenzivna diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini, v Gazi pa se nadaljuje krhko premirje. Iz enklave tudi danes poročajo o novih smrtonosnih izraelskih napadih. Razmere ostajajo napete tudi med Izraelom in Libanonom, kamor je danes dopotoval papež Leon 14-i. Kot edino možnost za končanje konflikta med Izraelci in Palestinci je navedel rešitev dveh držav. Drugi poudarki oddaje: - Na Hrvaškem množična zborovanja proti fašizmu. - Od jutri v veljavi zadnji dve pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi. - V Puconcih umestili novega evangeličanskega škofa.
Združene države v teh dneh vodijo intenzivna diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini, v Gazi pa se nadaljuje krhko premirje. Iz enklave tudi danes poročajo o novih smrtonosnih izraelskih napadih. Razmere ostajajo napete tudi med Izraelom in Libanonom, kamor je danes dopotoval papež Leon 14-i. Kot edino možnost za končanje konflikta med Izraelci in Palestinci je navedel rešitev dveh držav. Drugi poudarki oddaje: - Na Hrvaškem množična zborovanja proti fašizmu. - Od jutri v veljavi zadnji dve pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi. - V Puconcih umestili novega evangeličanskega škofa.
Na prvo adventno nedeljo predstavljamo orgelsko glasbo, ki so jo na melodije protestantskih koralov Kako lepo sveti zvezda danica, Zdramite se, kliče nas glas, Pridi zdaj, Odrešenik sveta in Vzbrstel je cvet pisali skladatelji različnih glasbenih obdobij.
Na prvo adventno nedeljo predstavljamo orgelsko glasbo, ki so jo na melodije protestantskih koralov Kako lepo sveti zvezda danica, Zdramite se, kliče nas glas, Pridi zdaj, Odrešenik sveta in Vzbrstel je cvet pisali skladatelji različnih glasbenih obdobij.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Los je največji predstavnik družine jelenov. Odrasel samec lahko v plečno višino meri dva metra in trideset centimetrov, navadni jelen pa je visok največ meter in pol. Hrani se z mladimi in mehkimi poganjki, koščki lubja ter z listi dreves, kot so vrbe in breze. Prehranjevanje je zanj kot nacionalni šport, tako preživlja cele dneve. V enem dnevu lahko poje vsaj petindvajset kilogramov rastlin, to pa je približno pet odstotkov njegove telesne mase. Odrasel samec losa je težak približno petsto kilogramov. Kljub svoji teži lahko galopira kot konj in dirja s hitrostjo več kot trideset kilometrov na uro. Vendar te hitrosti ne more doseči v strnjenem gozdu, ker ga pri teku ovirajo rogovi. Več o losu pa izveste v tokratni epizodi Zverinic.
Los je največji predstavnik družine jelenov. Odrasel samec lahko v plečno višino meri dva metra in trideset centimetrov, navadni jelen pa je visok največ meter in pol. Hrani se z mladimi in mehkimi poganjki, koščki lubja ter z listi dreves, kot so vrbe in breze. Prehranjevanje je zanj kot nacionalni šport, tako preživlja cele dneve. V enem dnevu lahko poje vsaj petindvajset kilogramov rastlin, to pa je približno pet odstotkov njegove telesne mase. Odrasel samec losa je težak približno petsto kilogramov. Kljub svoji teži lahko galopira kot konj in dirja s hitrostjo več kot trideset kilometrov na uro. Vendar te hitrosti ne more doseči v strnjenem gozdu, ker ga pri teku ovirajo rogovi. Več o losu pa izveste v tokratni epizodi Zverinic.
Predvajamo posnetke s koncerta Simfoničnega orkestra Praškega radia, ki je 9. decembra lani nastopil v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Umetniško vodstvo na koncertu je prevzel violinist Renaud Capuçon in se predstavil tudi kot solist v redkeje izvajanem Violinskem koncertu Gabriela Fauréja. Spored sta dopolnili Fauréjeva suita Pelléas in Melisanda, op. 80 in Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56 'Škotska' Felixa Mendelssohna. Naročnica glasbe za londonsko uprizoritev simbolistične igre Maurica Maeterlincka gospa Campbell je o Fauréju zapisala: "Z najnežnejšim navdihom je dojel poetično čistost, ki prežema in obdaja Maeterlinckovo ljubko igro."
Predvajamo posnetke s koncerta Simfoničnega orkestra Praškega radia, ki je 9. decembra lani nastopil v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Umetniško vodstvo na koncertu je prevzel violinist Renaud Capuçon in se predstavil tudi kot solist v redkeje izvajanem Violinskem koncertu Gabriela Fauréja. Spored sta dopolnili Fauréjeva suita Pelléas in Melisanda, op. 80 in Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56 'Škotska' Felixa Mendelssohna. Naročnica glasbe za londonsko uprizoritev simbolistične igre Maurica Maeterlincka gospa Campbell je o Fauréju zapisala: "Z najnežnejšim navdihom je dojel poetično čistost, ki prežema in obdaja Maeterlinckovo ljubko igro."
Slovenski športniki iz dneva v dan skrbijo za veselje navijačev. Po včerajšnji zmagi smučarskega skaklca Anžeta Laniška je danes Nika Prevc na tekmi svetovnega pokola v Falunu na Švedskem z dvema vrhunskima skokoma prvič v novi sezoni skočila na najvišjo stopničko in s tem prekinila zmagovalni niz Japonke Nozomi Marujama. To je že njena 23-a posamična zmaga. Drugi poudarki oddaje: - Zadnji pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi jutri stopata v veljavo: namesto dodatka za pomoč in postrežbo denarni prejemek - Izraelski premier Netanjahu predsednika države zaprosil za pomilostitev v sojenju zaradi korupcije. - Sredi kurilne sezone opozorila na težave z nadzorom kurilnih naprav.
Slovenski športniki iz dneva v dan skrbijo za veselje navijačev. Po včerajšnji zmagi smučarskega skaklca Anžeta Laniška je danes Nika Prevc na tekmi svetovnega pokola v Falunu na Švedskem z dvema vrhunskima skokoma prvič v novi sezoni skočila na najvišjo stopničko in s tem prekinila zmagovalni niz Japonke Nozomi Marujama. To je že njena 23-a posamična zmaga. Drugi poudarki oddaje: - Zadnji pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi jutri stopata v veljavo: namesto dodatka za pomoč in postrežbo denarni prejemek - Izraelski premier Netanjahu predsednika države zaprosil za pomilostitev v sojenju zaradi korupcije. - Sredi kurilne sezone opozorila na težave z nadzorom kurilnih naprav.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Kavarna Evropa je bila nekdaj priljubljeno zbirališče Ljubljančanov. To je bila kavarna dunajskega tipa, kjer so kavo pili meščani in izobraženci: Josip Jurčič, Janko Kersnik, Lili Novy, Gojmir Anton Kos, Stane Kregar, Dana Pajnič Oražem in mnogi drugi. Predvsem pa je bil to prostor, kjer so se kresala mnenja in rojevale ideje, ki so pomembno vplivale na razvoj slovenske kulture in družbe. Nastanek, razvoj in zaton kavarne Evrope v okviru razvoja dunajskega tipa kavarne in kavarniške kulture obeh mest (Dunaja in Ljubljane) je v Sledeh časa raziskala Darja Pograjc. Sogovornika: Bogo Zupančič, arhitekturni zgodovinar in muzejski svetnik v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter dr. Božidar Jezernik, redni in zaslužni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kavarna Evropa je bila nekdaj priljubljeno zbirališče Ljubljančanov. To je bila kavarna dunajskega tipa, kjer so kavo pili meščani in izobraženci: Josip Jurčič, Janko Kersnik, Lili Novy, Gojmir Anton Kos, Stane Kregar, Dana Pajnič Oražem in mnogi drugi. Predvsem pa je bil to prostor, kjer so se kresala mnenja in rojevale ideje, ki so pomembno vplivale na razvoj slovenske kulture in družbe. Nastanek, razvoj in zaton kavarne Evrope v okviru razvoja dunajskega tipa kavarne in kavarniške kulture obeh mest (Dunaja in Ljubljane) je v Sledeh časa raziskala Darja Pograjc. Sogovornika: Bogo Zupančič, arhitekturni zgodovinar in muzejski svetnik v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter dr. Božidar Jezernik, redni in zaslužni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
v odlomkih Gounoda, Smetane, Wagnerja, Puccinija, Rossinija, Donizettija in Bizeta.
v odlomkih Gounoda, Smetane, Wagnerja, Puccinija, Rossinija, Donizettija in Bizeta.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Težko je biti mama, ugotavlja srbska pisateljica Jelica Greganović, pa najsi bo otrok še v vrtcu ali pa že bolj ali manj odrasel. Prevajalec Štefan Kutoš, igralka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Sonja Strenar in Nejc Zupančič. Posneto aprila 2017. Posneto aprila 2017.
Težko je biti mama, ugotavlja srbska pisateljica Jelica Greganović, pa najsi bo otrok še v vrtcu ali pa že bolj ali manj odrasel. Prevajalec Štefan Kutoš, igralka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Sonja Strenar in Nejc Zupančič. Posneto aprila 2017. Posneto aprila 2017.
Z adventom se začne 1. obdobje novega cerkvenega leta, v njem pa je v ospredju pričakovanje Odrešenika in njegovega rojstva. Odlomki iz Svetega Pisma, ki se v tem času berejo pri liturgiji, sicer govorijo tudi o Kristusovem drugem prihodu, ki naj bi bil ob koncu sveta, témi, ki kliče posebej k razmisleku v kratkih in temačnih adventnih dnevih. Smiselna in sporočilna pa je tudi adventna glasba, ki z mistično, ponekod skoraj magično komponento zveni skrivnostno in hkrati optimistično. Predvsem je polna svetlobe in upanja, ki ju ljudje potrebujemo v tem času.
Z adventom se začne 1. obdobje novega cerkvenega leta, v njem pa je v ospredju pričakovanje Odrešenika in njegovega rojstva. Odlomki iz Svetega Pisma, ki se v tem času berejo pri liturgiji, sicer govorijo tudi o Kristusovem drugem prihodu, ki naj bi bil ob koncu sveta, témi, ki kliče posebej k razmisleku v kratkih in temačnih adventnih dnevih. Smiselna in sporočilna pa je tudi adventna glasba, ki z mistično, ponekod skoraj magično komponento zveni skrivnostno in hkrati optimistično. Predvsem je polna svetlobe in upanja, ki ju ljudje potrebujemo v tem času.
Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja
Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja
V oddaji Od setve do žetve smo pozornost namenili prehranski varnosti. Spomnili smo na opozorilo Zavezništva za odgovoren prehranski sistem Slovenije, da sedanji kmetijsko-prehranski sistem ni odporen proti krizam. Kot eno od rešitev izpostavljamo povečanje deleža ekološkega kmetovanja, za večji delež domače pridelave pa bi morali ohranjati tudi slovenska semena. Dodali smo še zamisel, kako z inovativnimi izdelki povečati oskrbo v lokalnem okolju.
V oddaji Od setve do žetve smo pozornost namenili prehranski varnosti. Spomnili smo na opozorilo Zavezništva za odgovoren prehranski sistem Slovenije, da sedanji kmetijsko-prehranski sistem ni odporen proti krizam. Kot eno od rešitev izpostavljamo povečanje deleža ekološkega kmetovanja, za večji delež domače pridelave pa bi morali ohranjati tudi slovenska semena. Dodali smo še zamisel, kako z inovativnimi izdelki povečati oskrbo v lokalnem okolju.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Hidria Advancetec iz Tolmina bo jubilejno 70. leto predvidoma zaključila z rekordnimi 80 milijoni evrov prihodkov od prodaje. Ob tem napovedujejo začetek proizvodnje njihove lastne večkrat nagrajene inovacije, ki bo pomembno prispevala k zmanjševanju emisij v prometu. V prenovo proizvodne hale so vožili 5 milijonov evrov. V oddaji tudi o tem: - Slovenska kulturno gospodarska zveza ima novo predsednico. - Izolska Osnovna šola Vojke Šmuc gostila uvodni dogodek projekta 'Z znanjem nad nasilje v šolah' - V poplavah na Šrilanki skoraj 200 mrtvih, žrtve tudi v neurju v Vietnamu. - Nika Prevc v Falunu do svoje 23. posamične zmage v karieri.
Hidria Advancetec iz Tolmina bo jubilejno 70. leto predvidoma zaključila z rekordnimi 80 milijoni evrov prihodkov od prodaje. Ob tem napovedujejo začetek proizvodnje njihove lastne večkrat nagrajene inovacije, ki bo pomembno prispevala k zmanjševanju emisij v prometu. V prenovo proizvodne hale so vožili 5 milijonov evrov. V oddaji tudi o tem: - Slovenska kulturno gospodarska zveza ima novo predsednico. - Izolska Osnovna šola Vojke Šmuc gostila uvodni dogodek projekta 'Z znanjem nad nasilje v šolah' - V poplavah na Šrilanki skoraj 200 mrtvih, žrtve tudi v neurju v Vietnamu. - Nika Prevc v Falunu do svoje 23. posamične zmage v karieri.
Osamljen nosilec krščanskosocialne misli Arhitekt in vsestranski oblikovalec Študija o jezikovnih in družbeno-ekonomskih vidikih Kanalske doline Učitelj Koloman Kvas je po šolanju v domačem kraju leta 1804 postal dijak mariborske klasične gimnazije – bil je sošolec Antona Krempla in ves čas odličnjak. Pozneje je v Gradcu obiskoval licej in študij prava. Ko je bilo po bolezni Janeza Primca in skoraj desetih letih nezasedenosti katedre za slovenski jezik na graškem liceju leta 1823 znova razpisano mesto slavista, so (26. 3. 1823) sprejeli Kvasa, ki je postal najprej začasni in po natečaju leta 1834 stalni profesor. Za to mesto se je tedaj potegovalo 14 prosilcev, med njimi Anton Murko, Franc Miklošič in Oroslav Caf. Kvas je pomagal do znanja slovenskega jezika predvsem štajerskim Slovencem, ki so pozneje službovali kot duhovniki, notarji, uradniki in učitelji. Učitelj Koloman Kvas, ki je bil leta 1848 nekaj časa tudi predsednik graškega društva Slovenija, se je rodil leta 1790 na Rožičkem vrhu pri Svetem Juriju ob Ščavnici.
Osamljen nosilec krščanskosocialne misli Arhitekt in vsestranski oblikovalec Študija o jezikovnih in družbeno-ekonomskih vidikih Kanalske doline Učitelj Koloman Kvas je po šolanju v domačem kraju leta 1804 postal dijak mariborske klasične gimnazije – bil je sošolec Antona Krempla in ves čas odličnjak. Pozneje je v Gradcu obiskoval licej in študij prava. Ko je bilo po bolezni Janeza Primca in skoraj desetih letih nezasedenosti katedre za slovenski jezik na graškem liceju leta 1823 znova razpisano mesto slavista, so (26. 3. 1823) sprejeli Kvasa, ki je postal najprej začasni in po natečaju leta 1834 stalni profesor. Za to mesto se je tedaj potegovalo 14 prosilcev, med njimi Anton Murko, Franc Miklošič in Oroslav Caf. Kvas je pomagal do znanja slovenskega jezika predvsem štajerskim Slovencem, ki so pozneje službovali kot duhovniki, notarji, uradniki in učitelji. Učitelj Koloman Kvas, ki je bil leta 1848 nekaj časa tudi predsednik graškega društva Slovenija, se je rodil leta 1790 na Rožičkem vrhu pri Svetem Juriju ob Ščavnici.
Na Slovenskem knjižnem sejmu so predstavili pet novih knjig pomembnih imen svetovne poezije, osredotočili smo se na dve – v knjižni obliki se v slovenskem prevodu prvič predstavlja francoski književnik Charles Juliet, v slovenščini prav tako manj znan pa je večkrat nagrajeni književnik Jean-Pierre Siméon, njegova Teorija ljubezni je po lanski izdaji njegove poezije šele druga knjižna izdaja tega avtorja. Oboje je izšlo pri založbi Hiša Poezije. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma. Gostji sta bili prevajalki Živa Čebulj in Nadja Dobnik.
Na Slovenskem knjižnem sejmu so predstavili pet novih knjig pomembnih imen svetovne poezije, osredotočili smo se na dve – v knjižni obliki se v slovenskem prevodu prvič predstavlja francoski književnik Charles Juliet, v slovenščini prav tako manj znan pa je večkrat nagrajeni književnik Jean-Pierre Siméon, njegova Teorija ljubezni je po lanski izdaji njegove poezije šele druga knjižna izdaja tega avtorja. Oboje je izšlo pri založbi Hiša Poezije. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma. Gostji sta bili prevajalki Živa Čebulj in Nadja Dobnik.
S prevajalko Marjanco Mihelič smo se ozrli po madžarski književnosti, ki je bila v fokusu Slovenskega knjižnega sejma 2025, predvsem na delo letošnjega Nobelovca Lászla Krasznahorkaia in razmišljali, kaj nagrada pomeni za madžarsko književnost in medkulturni dialog. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma.
S prevajalko Marjanco Mihelič smo se ozrli po madžarski književnosti, ki je bila v fokusu Slovenskega knjižnega sejma 2025, predvsem na delo letošnjega Nobelovca Lászla Krasznahorkaia in razmišljali, kaj nagrada pomeni za madžarsko književnost in medkulturni dialog. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma.
Izjemno razgiban zadnji novembrski teden se je začel z odzivi na referendumsko zavrnitev Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, osrednji dogodek v Podravju pa je bil obisk vladne ekipe. Po zagotovitvi 21-milijonske injekcije za projekt Centra Rotovž je mariborski župan zatrdil, da gre za velik dan za Maribor, Štajersko in Slovenijo. Med drugim se je s prižigom lučk začel tudi praznični program Čarobni Maribor.
Izjemno razgiban zadnji novembrski teden se je začel z odzivi na referendumsko zavrnitev Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, osrednji dogodek v Podravju pa je bil obisk vladne ekipe. Po zagotovitvi 21-milijonske injekcije za projekt Centra Rotovž je mariborski župan zatrdil, da gre za velik dan za Maribor, Štajersko in Slovenijo. Med drugim se je s prižigom lučk začel tudi praznični program Čarobni Maribor.
Vstopamo v nov mesec in z njim prihaja tudi nova Lojtrca novih – sveže skladbe in predlogi, sveži obrazi. Tokrat prinašamo še nekaj posebnega – vstopnice za nove koncerte V dobri družbi v živo. Če ste radi tam, kjer je doma dobra glasba, nikar ne zamudite. Poleg tega ste lahko ujeli tudi utrinke s festivala Pod Pohorjem – Oplotnica 2025, ki znova združuje ustvarjalce, zven in energijo naše glasbene pokrajine. Prijeten ritem, dobre zgodbe in najboljša družba.
Vstopamo v nov mesec in z njim prihaja tudi nova Lojtrca novih – sveže skladbe in predlogi, sveži obrazi. Tokrat prinašamo še nekaj posebnega – vstopnice za nove koncerte V dobri družbi v živo. Če ste radi tam, kjer je doma dobra glasba, nikar ne zamudite. Poleg tega ste lahko ujeli tudi utrinke s festivala Pod Pohorjem – Oplotnica 2025, ki znova združuje ustvarjalce, zven in energijo naše glasbene pokrajine. Prijeten ritem, dobre zgodbe in najboljša družba.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Evroradijski koncert tokrat predstavlja znani Berlinski filharmonični orkester – Berlinsko filharmonijo, pred katerega bo stopil dirigent Kirill Petrenko. V koncertu za oboo in mali orkester se bo pridružil še solist Albrech Mayer. Posnetki, ki jih bomo predvajali, so nastali v sklopu Festivala Berlinske filharmonije 19. septembra letos.
Evroradijski koncert tokrat predstavlja znani Berlinski filharmonični orkester – Berlinsko filharmonijo, pred katerega bo stopil dirigent Kirill Petrenko. V koncertu za oboo in mali orkester se bo pridružil še solist Albrech Mayer. Posnetki, ki jih bomo predvajali, so nastali v sklopu Festivala Berlinske filharmonije 19. septembra letos.
Adventni čas je priprava na praznik rojstva Jezusa Kristusa. Ta čas je zelo pomemben v liturgičnem letu, za verujoče pomeni tudi obdobje duhovne prenove. O pripravah na Božični praznik bo govorila asistentka na TEOF dr. Cecilija Oblonšek.
Adventni čas je priprava na praznik rojstva Jezusa Kristusa. Ta čas je zelo pomemben v liturgičnem letu, za verujoče pomeni tudi obdobje duhovne prenove. O pripravah na Božični praznik bo govorila asistentka na TEOF dr. Cecilija Oblonšek.
Marina Abramović in Ulay, ikoni performativne umetnosti, sta se spoznala pred 50 leti v Amsterdamu in ugotovila, da imata oba rojstni dan 30. novembra. Prihajala sta vsak iz svojega družbeno-političnega okolja – ona iz Jugoslavije, on iz Nemčije. Postala sta ljubimca in umetniški tandem, ki je spreminjal zgodovino. Velika razstava v Cukrarni z naslovom Art Vital, ki jo bodo to nedeljo odprli na rojstni dan obeh umetnikov, se osredotoča prav na njuno skupno pot. Ob tej priložnosti se je s tokratno Nedeljsko gostjo Vala 202 Marino Abramovič, eno najbolj prepoznavnih in provokativnih umetnic na svetu ter pionirko performansa, katere dela so razstavljena v najuglednejših in najbolj priznanih svetovnih muzejih in galerijah, pogovarjal Žiga Bratoš.
Marina Abramović in Ulay, ikoni performativne umetnosti, sta se spoznala pred 50 leti v Amsterdamu in ugotovila, da imata oba rojstni dan 30. novembra. Prihajala sta vsak iz svojega družbeno-političnega okolja – ona iz Jugoslavije, on iz Nemčije. Postala sta ljubimca in umetniški tandem, ki je spreminjal zgodovino. Velika razstava v Cukrarni z naslovom Art Vital, ki jo bodo to nedeljo odprli na rojstni dan obeh umetnikov, se osredotoča prav na njuno skupno pot. Ob tej priložnosti se je s tokratno Nedeljsko gostjo Vala 202 Marino Abramovič, eno najbolj prepoznavnih in provokativnih umetnic na svetu ter pionirko performansa, katere dela so razstavljena v najuglednejših in najbolj priznanih svetovnih muzejih in galerijah, pogovarjal Žiga Bratoš.
Na 1. adventno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Mihaela v Mengšu. Mašuje župnik Marko Košir. Mešani pevski zbor svetega Mihaela vodi Andrej Levec. Na orgle igra Ana Kešnar.
Na 1. adventno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Mihaela v Mengšu. Mašuje župnik Marko Košir. Mešani pevski zbor svetega Mihaela vodi Andrej Levec. Na orgle igra Ana Kešnar.
Biatlonci in biatlonke so na uvodni postaji tekem za svetovni pokal v Oestersundu, smučarski tekači in tekačice so sezono začeli v Ruki, uvodne preizkušnje je izpustila Eva Urevc.
Biatlonci in biatlonke so na uvodni postaji tekem za svetovni pokal v Oestersundu, smučarski tekači in tekačice so sezono začeli v Ruki, uvodne preizkušnje je izpustila Eva Urevc.