Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji se bomo spomnili trobentača Jima Rotondija, ki je umrl 8. julija laniu, star šele 61 let. Rotondi je na samostojnih albumih zelo uspešno nadaljeval tradicijo slovitih trobentačev Leeja Morgana, Woodyja Shawa in njemu najljubšega Freddieja Hubbarda. Po dvajsetletni uspešni glasbeni karieri v New Yorku se je leta 2010 odločil za selitev v avstrijski Gradec, kjer je postal profesor na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti.
V oddaji se bomo spomnili trobentača Jima Rotondija, ki je umrl 8. julija laniu, star šele 61 let. Rotondi je na samostojnih albumih zelo uspešno nadaljeval tradicijo slovitih trobentačev Leeja Morgana, Woodyja Shawa in njemu najljubšega Freddieja Hubbarda. Po dvajsetletni uspešni glasbeni karieri v New Yorku se je leta 2010 odločil za selitev v avstrijski Gradec, kjer je postal profesor na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ameriške in izraelske sile nadaljujejo napade na Iran, ta pa v odgovor bombardira judovsko državo, pa tudi druga območja v regiji - med drugim Irak. Izraelska vojska je sporočila, da je zadela več kot 400 ciljev v Islamski republiki, pri čemer je zagotovila, da cilja le vojaške tarče. Washington post medtem poroča, da naj bi Rusija Teheranu zagotavljala informacije, ki jih potrebuje za napade na ameriške sile po Bližnjem vzhodu. Po njihovih navedbah naj bi Moskva, ki uradno obsoja izraelsko-ameriško vojaško posredovanje, posredovala lokacije ameriških vojaških ladij, letal in drugih vojaških zmogljivosti. Združene države sicer zatrjujejo, da Rusija nima vloge v vojni na Bližnjem vzhodu.
Ameriške in izraelske sile nadaljujejo napade na Iran, ta pa v odgovor bombardira judovsko državo, pa tudi druga območja v regiji - med drugim Irak. Izraelska vojska je sporočila, da je zadela več kot 400 ciljev v Islamski republiki, pri čemer je zagotovila, da cilja le vojaške tarče. Washington post medtem poroča, da naj bi Rusija Teheranu zagotavljala informacije, ki jih potrebuje za napade na ameriške sile po Bližnjem vzhodu. Po njihovih navedbah naj bi Moskva, ki uradno obsoja izraelsko-ameriško vojaško posredovanje, posredovala lokacije ameriških vojaških ladij, letal in drugih vojaških zmogljivosti. Združene države sicer zatrjujejo, da Rusija nima vloge v vojni na Bližnjem vzhodu.
V tokratni oddaji slišite več o praznovanju radijskega programa VOSA v Sydneyu, ki povezuje rojake v Avstraliji in drugod po svetu. V Bitoli so prvič pripravili festival Dnevi slovenskega filma, ki bi lahko postal tradicionalen. Ob prvem nacionalnem dnevu branja v Sloveniji smo se posvetili prizadevanjem za spodbujanje branja slovenske literature in ohranjanje slovenskega jezika med rojaki v Nemčiji. V oddaji pa podrobneje tudi o prijavah za letošnji, 30. Tabor slovenskih otrok po svetu.
V tokratni oddaji slišite več o praznovanju radijskega programa VOSA v Sydneyu, ki povezuje rojake v Avstraliji in drugod po svetu. V Bitoli so prvič pripravili festival Dnevi slovenskega filma, ki bi lahko postal tradicionalen. Ob prvem nacionalnem dnevu branja v Sloveniji smo se posvetili prizadevanjem za spodbujanje branja slovenske literature in ohranjanje slovenskega jezika med rojaki v Nemčiji. V oddaji pa podrobneje tudi o prijavah za letošnji, 30. Tabor slovenskih otrok po svetu.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Med raperske veterane skorajda že lahko prištevamo tudi Supastitiona. Severnokarolinčan je pred desetletjem in več sodeloval tudi s posamezniki iz newyorškega ikonskega komba Wu-Tang Clan, pozneje pa uspešno nizal ali solistične ali kolaborativne projekte. Zadnji v vrsti je španovija z RDJ2-jem, elektronikom iz Ohia, ki je v rubriki nastopil že večkrat, predvsem kot solistični producent zelo umetelnega housa in triphopa. Svež komad ima tudi domača hiphop legenda Recycleman. Rapersko kliko bodo s premiernimi nastopi dopolnili še sloviti Beograjčani Crni Cerak ter ameriški traperski novinec Sk8Star in francoski soulraper Seb. Med soularji bosta izstopila Brent Faiyaz in sijajna mlada belgijska zvezdnica Dina Ayada.
Med raperske veterane skorajda že lahko prištevamo tudi Supastitiona. Severnokarolinčan je pred desetletjem in več sodeloval tudi s posamezniki iz newyorškega ikonskega komba Wu-Tang Clan, pozneje pa uspešno nizal ali solistične ali kolaborativne projekte. Zadnji v vrsti je španovija z RDJ2-jem, elektronikom iz Ohia, ki je v rubriki nastopil že večkrat, predvsem kot solistični producent zelo umetelnega housa in triphopa. Svež komad ima tudi domača hiphop legenda Recycleman. Rapersko kliko bodo s premiernimi nastopi dopolnili še sloviti Beograjčani Crni Cerak ter ameriški traperski novinec Sk8Star in francoski soulraper Seb. Med soularji bosta izstopila Brent Faiyaz in sijajna mlada belgijska zvezdnica Dina Ayada.
Verz Srečka Kosovela: »Naš spev je strasten, naša moč je živa!« je geslo letošnje revije Primorska poje, ki je že 57. leto prava znanilka pomladi in je prerasla v edinstven kulturni festival, festival povezovanja ob moči zborovskih harmonij. Nastopilo bo kar 218 pevskih zborov s skoraj 4000 pevci iz šestih držav in v živo bodo izvedli kar 650 zborovskih skladb. Eno največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture organizirajo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti z Območnimi izpostavami Ajdovščina, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Postojna, Sežana, Tolmin, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst in številna domača društva po Primorski. To je otvoritveni koncert, ki je potekal 27. februarja v Vili Vipolže v Brdih. Nastopili so: Mešani pevski zbor Mačkolje Zborovodja: Manuel Purger Učiteljski pevski zbor Carmina, Pivka Zborovodkinja: Damjana Morel Moški zbor Štmaver Zborovodkinja: Nadja Kovic Vokalna skupina Tamariska, Izola Zborovodkinja: Andreja Štucin Cergol Mešani pevski zbor Cominum, Komen Zborovodkinja: Karin Luin Prireditev je vodila Metka Sulič.
Verz Srečka Kosovela: »Naš spev je strasten, naša moč je živa!« je geslo letošnje revije Primorska poje, ki je že 57. leto prava znanilka pomladi in je prerasla v edinstven kulturni festival, festival povezovanja ob moči zborovskih harmonij. Nastopilo bo kar 218 pevskih zborov s skoraj 4000 pevci iz šestih držav in v živo bodo izvedli kar 650 zborovskih skladb. Eno največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture organizirajo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti z Območnimi izpostavami Ajdovščina, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Postojna, Sežana, Tolmin, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst in številna domača društva po Primorski. To je otvoritveni koncert, ki je potekal 27. februarja v Vili Vipolže v Brdih. Nastopili so: Mešani pevski zbor Mačkolje Zborovodja: Manuel Purger Učiteljski pevski zbor Carmina, Pivka Zborovodkinja: Damjana Morel Moški zbor Štmaver Zborovodkinja: Nadja Kovic Vokalna skupina Tamariska, Izola Zborovodkinja: Andreja Štucin Cergol Mešani pevski zbor Cominum, Komen Zborovodkinja: Karin Luin Prireditev je vodila Metka Sulič.
Kaj ko bi kužku Pelerinci, preden odidete spat, pomagali poiskati pravo darilo? Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisal: Tony Ross. Prevedel: Vojko Zadravec. Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.
Kaj ko bi kužku Pelerinci, preden odidete spat, pomagali poiskati pravo darilo? Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisal: Tony Ross. Prevedel: Vojko Zadravec. Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.
Ljubkini odzveni na krilih sonca in mladosti Poezija: Ljubka Šorli Glasba: Patrick Quaggiato Nastopajo: Otroški in Mladinski pevski zbor Osnovne šole Franceta Bevka Tolmin, zborovodkinja Barbare Kovačič Otroški pevski zbor RTV Slovenija, zborovodkinja Martina Burger Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, zborovodkinja Alenka Podpečan glasbeniki in akademski glasbeniki v zasedbi: Nika Kovačič, klavir Petra Kovačič, violina Sanja Repše, violončelo Leto Križanič Žorž, harfa Giorgio Fritsch, tolkala Pierluigi Corvaglia, rolkala Alessandro Mauri, tolkala Hella Beltram, interpretacija Režija in dramaturgija: Karin Winkler Koncert je potekal 7. februarja 2026 v Kinogledališču Tolmin.
Ljubkini odzveni na krilih sonca in mladosti Poezija: Ljubka Šorli Glasba: Patrick Quaggiato Nastopajo: Otroški in Mladinski pevski zbor Osnovne šole Franceta Bevka Tolmin, zborovodkinja Barbare Kovačič Otroški pevski zbor RTV Slovenija, zborovodkinja Martina Burger Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, zborovodkinja Alenka Podpečan glasbeniki in akademski glasbeniki v zasedbi: Nika Kovačič, klavir Petra Kovačič, violina Sanja Repše, violončelo Leto Križanič Žorž, harfa Giorgio Fritsch, tolkala Pierluigi Corvaglia, rolkala Alessandro Mauri, tolkala Hella Beltram, interpretacija Režija in dramaturgija: Karin Winkler Koncert je potekal 7. februarja 2026 v Kinogledališču Tolmin.
Tokratno oddajo začenja ameriški klaviaturist Jeff Lorber. Nadaljevala bosta pevka Queen Latifah in kitarist Carlos Santana. In še: John Coltrane s prijatelji za konec.
Tokratno oddajo začenja ameriški klaviaturist Jeff Lorber. Nadaljevala bosta pevka Queen Latifah in kitarist Carlos Santana. In še: John Coltrane s prijatelji za konec.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Na sporedu bodo tri dela: Religioso iz Suite za orkester Slavka Osterca, Pesmi za umrlimi otroki Gustava Mahlerja in Simfonija št. 4 v E-duru, WAB 104, »Romantična« Antona Brucknerja. Kot so zapsali: »…Edinstvenost glasbene umetnosti je v večplastni povezanosti različnih, a kljub mnogoterim razlikam podobnih skladb. Tako postane neoklasicistični Osterc v askezi lastnega glasbenega izraza podoben kar dvema skladateljema s konca 19. stoletja. Njegov očiščeni, deklarativni in ne preveč ponotranjeni Religioso se spremeni v distanciran, a nazoren uvod v Mahlerjevo skladbo najgloblje žalosti in hkrati v napoved neromantične »Romantične« simfonije Antona Brucknerja.« Orkester Slovenske filharmonije bo vodil gostujoči dirigent Joel Sandelson, z Mahlerjevim delom pa se bo predstavila mezzosopranistka Barbara Kozelj.
Na sporedu bodo tri dela: Religioso iz Suite za orkester Slavka Osterca, Pesmi za umrlimi otroki Gustava Mahlerja in Simfonija št. 4 v E-duru, WAB 104, »Romantična« Antona Brucknerja. Kot so zapsali: »…Edinstvenost glasbene umetnosti je v večplastni povezanosti različnih, a kljub mnogoterim razlikam podobnih skladb. Tako postane neoklasicistični Osterc v askezi lastnega glasbenega izraza podoben kar dvema skladateljema s konca 19. stoletja. Njegov očiščeni, deklarativni in ne preveč ponotranjeni Religioso se spremeni v distanciran, a nazoren uvod v Mahlerjevo skladbo najgloblje žalosti in hkrati v napoved neromantične »Romantične« simfonije Antona Brucknerja.« Orkester Slovenske filharmonije bo vodil gostujoči dirigent Joel Sandelson, z Mahlerjevim delom pa se bo predstavila mezzosopranistka Barbara Kozelj.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z goriškega konca, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z goriškega konca, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Izraelska in ameriška vojska izvajata okrepljene napade na cilje v Iranu. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem za CNN izjavil, da je iransko vodstvo onemogočeno in da išče novo vodstvo, ki bo dobro ravnalo z Združenimi državami in Izraelom, tudi če bo to verski vodja in Iran ne bo demokratična država. Kot je poudaril, dogovor s Teheranom ni mogoč, edina možnost je njegova vdaja. V oddaji prav tako o tem: - Evakuacijski leti za slovenske državljane z Bližnjega vzhoda bodo potekali še konec tedna - Avtoprevozniki z Zahodnega Balkana napovedujejo blokade na mejnih prehodih z Unijo - Domen Prevc že skupni zmagovalec svetovnega pokala
Izraelska in ameriška vojska izvajata okrepljene napade na cilje v Iranu. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem za CNN izjavil, da je iransko vodstvo onemogočeno in da išče novo vodstvo, ki bo dobro ravnalo z Združenimi državami in Izraelom, tudi če bo to verski vodja in Iran ne bo demokratična država. Kot je poudaril, dogovor s Teheranom ni mogoč, edina možnost je njegova vdaja. V oddaji prav tako o tem: - Evakuacijski leti za slovenske državljane z Bližnjega vzhoda bodo potekali še konec tedna - Avtoprevozniki z Zahodnega Balkana napovedujejo blokade na mejnih prehodih z Unijo - Domen Prevc že skupni zmagovalec svetovnega pokala
Ob včerajšnjem prvem nacionalnem dnevu branja smo bili na prireditvi Maribor v Trstu. V oddaji smo napovedali Bajko o koščeni piščali, ki jo bodo jutri uprizorili v Cerknem. Nekoliko manj konvencionalen pa utegne biti še en jutrišnji dogodek; gre za odprtje umetniške instalacije INSTINCT - BLOOM (IN) v Brdih.
Ob včerajšnjem prvem nacionalnem dnevu branja smo bili na prireditvi Maribor v Trstu. V oddaji smo napovedali Bajko o koščeni piščali, ki jo bodo jutri uprizorili v Cerknem. Nekoliko manj konvencionalen pa utegne biti še en jutrišnji dogodek; gre za odprtje umetniške instalacije INSTINCT - BLOOM (IN) v Brdih.
Nadaljuje se pester spored svetovnega pokala v smučarskih skokih v Lahtiju. Na Finskem so tudi biatlonci, ki tekmujejo v Kontiolahtiju. Val di Fassa pa je gostila prvo od dveh smukaških tekem alpskih smučark ta konec tedna v sezoni svetovnega pokala.
Nadaljuje se pester spored svetovnega pokala v smučarskih skokih v Lahtiju. Na Finskem so tudi biatlonci, ki tekmujejo v Kontiolahtiju. Val di Fassa pa je gostila prvo od dveh smukaških tekem alpskih smučark ta konec tedna v sezoni svetovnega pokala.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Umetnika izvajata dela Wolfganga Amadeusa Mozarta, Clare Schumann, Edvarda Griega ter Fritza Kreislerja.
Umetnika izvajata dela Wolfganga Amadeusa Mozarta, Clare Schumann, Edvarda Griega ter Fritza Kreislerja.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Ne samo politični nasprotniki Trumpu očitajo, da se v poskusu, da bi preusmeril pozornost z Epsteinovih dosjejev, igra s tretjo svetovno vojno. Vpletenih je vse več držav. Brezpilotnik je v teh dneh poletel tudi proti britanskemu oporišču na Cipru, balistična raketa proti Turčiji. Ob takih dogodkih se sprožajo mehanizmi za preživetje. Medtem pa se podpisujejo pogodbe.
Ne samo politični nasprotniki Trumpu očitajo, da se v poskusu, da bi preusmeril pozornost z Epsteinovih dosjejev, igra s tretjo svetovno vojno. Vpletenih je vse več držav. Brezpilotnik je v teh dneh poletel tudi proti britanskemu oporišču na Cipru, balistična raketa proti Turčiji. Ob takih dogodkih se sprožajo mehanizmi za preživetje. Medtem pa se podpisujejo pogodbe.
Na Velikem odru SNG Drama Ljubljana je bila nedavno premierna predstava Sovražnik ljudstva. Drama Henrika Ibsena, ki je bila do tokratne priredbe novinarja in pisatelja Viktorja Ivančića in režijske interpretacije Ivice Buljana, na profesionalnih odrih današnje Slovenije uprizorjena štirikrat, v slovenskem prostoru sicer nima tako izrazitega kultnega statusa, kot nekatere druge njegove drame, čeprav naj bi pomembno vplivala tudi na dramatiko Ivana Cankarja.
Na Velikem odru SNG Drama Ljubljana je bila nedavno premierna predstava Sovražnik ljudstva. Drama Henrika Ibsena, ki je bila do tokratne priredbe novinarja in pisatelja Viktorja Ivančića in režijske interpretacije Ivice Buljana, na profesionalnih odrih današnje Slovenije uprizorjena štirikrat, v slovenskem prostoru sicer nima tako izrazitega kultnega statusa, kot nekatere druge njegove drame, čeprav naj bi pomembno vplivala tudi na dramatiko Ivana Cankarja.
Izraelska vojska je okrepila napade na Teheran in Bejrut, tudi ameriška napoveduje dodatne zaostritve. Iran medtem obstreljuje vojaške objekte Združenih držav v regiji. Ker umirjanja razmer za zdaj ni na vidiku, evropske države od tam še naprej umikajo svoje državljane. Drugi poudarki oddaje: - Z Bližnjega vzhoda v domovino priletelo že več kot 700 Slovencev, načrtovani dodatni leti. - Minister Boštjančič: od državnih podjetij za kotiranje na borzi primerni Sava Turizem, Istrabenz Turizem in Mladinska knjiga založba. - Nika Prevc v Lahtiju do rekordne 16. zmage v sezoni, na Finskem še moška preizkušnja z eno serijo.
Izraelska vojska je okrepila napade na Teheran in Bejrut, tudi ameriška napoveduje dodatne zaostritve. Iran medtem obstreljuje vojaške objekte Združenih držav v regiji. Ker umirjanja razmer za zdaj ni na vidiku, evropske države od tam še naprej umikajo svoje državljane. Drugi poudarki oddaje: - Z Bližnjega vzhoda v domovino priletelo že več kot 700 Slovencev, načrtovani dodatni leti. - Minister Boštjančič: od državnih podjetij za kotiranje na borzi primerni Sava Turizem, Istrabenz Turizem in Mladinska knjiga založba. - Nika Prevc v Lahtiju do rekordne 16. zmage v sezoni, na Finskem še moška preizkušnja z eno serijo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Združene države Amerike so ob izdatnem prigovarjanju Izraela nenapovedano napadle Iran in usmrtile njegovo vojaško vodstvo z verskim voditeljem, ajatolo Hameneijem na čelu. Bližnji vzhod se je tako znašel sredi novega katastrofalnega konflikta, kar močno čutimo tudi v Evropi. V zalivskih državah je ostalo ujetih na desettisoče zahodnih državljanov, tudi mnogi Slovenci. Evropska unija je ostro obsodila iranski odgovor na napad, ob samem napadu je molčala. Tudi o tem v Labirintih sveta.
Združene države Amerike so ob izdatnem prigovarjanju Izraela nenapovedano napadle Iran in usmrtile njegovo vojaško vodstvo z verskim voditeljem, ajatolo Hameneijem na čelu. Bližnji vzhod se je tako znašel sredi novega katastrofalnega konflikta, kar močno čutimo tudi v Evropi. V zalivskih državah je ostalo ujetih na desettisoče zahodnih državljanov, tudi mnogi Slovenci. Evropska unija je ostro obsodila iranski odgovor na napad, ob samem napadu je molčala. Tudi o tem v Labirintih sveta.
S svojim scenaristično-režijskim prvencem, priredbo romana Elene Ferrante Izgubljena hči, je Maggie Gylenhaal izkazala izredno ambicioznost v pristopih k pripovedovanju zgodb in uporabi široke palete filmskih prijemov. Z Nevesto! gre korak dlje, toda pri tem za slog in eksperimentalnost žrtvuje narativno in sporočilno konsistentnost. Film se začne z duhom Mary Shelley, avtorice romana Frankenstein ali Sodobni Prometej, ki se po skoraj stoletju ujetosti v nekakšnih vicah odloči obsesti mlado in divjo prostitutko Ido, ravno ko je ta v mondeni restavraciji na večerji. Po vse bolj podivjanih izpadih se Ida spravi nad mafijskega šefa, ki sedi za sosednjo mizo, in ga obtoži serije femicidov. Njegova pomočnika jo promptno odstranita po strmih stopnicah in tako pristane v mrtvašnici. Ravno v tem trenutku – in to je le eno izmed številnih tovrstnih naključij – v Chicago prispe Frankensteinova pošast, ki zdaj nosi stvariteljevo ime, in prosi znanstvenico Cornelio Euphronius, naj mu naredi družico, da ne bo več osamljen. Tako dobita Idino truplo in kmalu je ta oživljena, še bolj podivjana in neustavljiva kot prej. Zgodba potem zavije v gangsterske vode, sploh ko se nanju spravi detektiv Wiles s svojo izjemno sposobno pomočnico Myrno. Avtorica se v nadaljevanju osredini še na tretjo nit pripovedi, Frankensteinovo obsedenost s filmskim zvezdnikom Ronnniejem Reedom, saj se je iz njegovih filmov in predstav naučil vsega, kar ve o življenju, z empatijo in plesom vred. Vse te zgodbe se razvijejo do precej pričakovanih zaključkov, vendar pri izvedbi precej zmanjka, sploh v povezavah med nitmi in odločitvami likov, ki vodijo k spremembam. Ti narativni pristopi bodo marsikoga vrgli iz ritma in prepričljivosti filmskega sveta, čeprav je vsaka scena zgrajena z neverjetnim občutkom za detajl in estetiko. Skoraj zagotovo pa nihče ne bo spregledal mogočnega in očitnega feminističnega sporočila, ki prežema ves film, od občutkov ujetosti in zlorabljenosti Mary Shelley do nezmožnosti poklicnega napredovanja doktorice Euphronius in nesojene detektivke Myrne ter seveda Idinega boja za pravico in svobodo, ko se preimenuje v Nevesto. V drugi polovici filma postane ikona feminističnega gibanja, ko si ženske začnejo tetovirati črno packo ob ustih, ki je njej ostala od postopka oživljanja, medtem ko streljajo v zrak ter naznanjajo svojo neodvisnost in neustrašnost. Tu in tam se zdi, da je Maggie Gylenhaal preveč neposredna, ko recimo Nevesta kriči »Jaz tudi!«, toda to je samo ena izmed številnih namernih, eksplicitnih metafor in simbolov, ki gradijo širši narativ filma. Ker sta med osrednjimi temami ljubezen do filma in njegova osvobajajoča moč, je film Nevesta! seveda poln poklonov in pomežikov, od pričakovane klasike Frankensteinova nevesta iz leta 1935 do kultnega muzikala Rocky Horror Show, mojstrovine Freda Astaira Cilinder in pa seveda gangsteriade Bonnie & Clyde, ki je zlomila stari Hollywood. Ta referenca je precej jasno razvidna že z zgodbo o morilskem pohodu ljubimcev, ki nista za ta svet, dodatno pa se Glyenhaal filmu Bonnie & Clyde pokloni z izbiro Annette Bening, žene glavnega igralca tega filma Warrena Beatyja, v eni osrednjih vlog. Zasedba je v celoti fenomenalna. Čeprav zaradi prej omenjenih nekonsistentnosti v naraciji ni zmeraj povsem jasno, zakaj kateri izmed likov ravna tako, kot ravna, pa je vsak izmed njih zmeraj povsem prepričljiv v tem, kar počne, še najbolj pa Jessie Buckley v naslovni vlogi, ko z neverjetnim zanosom preklaplja med osebnostmi in kompleksnimi duševnimi stanji. Nevesta! je svojevrstna filmska izkušnja, ki bo marsikoga razočarala. Ker je delno gangsteriada, kdaj pa kdaj muzikal, občasno družbena drama in tu in tam znanstvenofantastična grozljivka, na koncu ni prepričljiva v nobenem izmed teh žanrov, je pa ves čas model za divji upor proti sistemu diskriminacije. To je drznost, ki je povsem v duhu časa, če je moč soditi po poplavi nagrad za Eno bitko za drugo in za Grešnike. Recenzijo je napisal Igor Harb, bere Igor Velše.
S svojim scenaristično-režijskim prvencem, priredbo romana Elene Ferrante Izgubljena hči, je Maggie Gylenhaal izkazala izredno ambicioznost v pristopih k pripovedovanju zgodb in uporabi široke palete filmskih prijemov. Z Nevesto! gre korak dlje, toda pri tem za slog in eksperimentalnost žrtvuje narativno in sporočilno konsistentnost. Film se začne z duhom Mary Shelley, avtorice romana Frankenstein ali Sodobni Prometej, ki se po skoraj stoletju ujetosti v nekakšnih vicah odloči obsesti mlado in divjo prostitutko Ido, ravno ko je ta v mondeni restavraciji na večerji. Po vse bolj podivjanih izpadih se Ida spravi nad mafijskega šefa, ki sedi za sosednjo mizo, in ga obtoži serije femicidov. Njegova pomočnika jo promptno odstranita po strmih stopnicah in tako pristane v mrtvašnici. Ravno v tem trenutku – in to je le eno izmed številnih tovrstnih naključij – v Chicago prispe Frankensteinova pošast, ki zdaj nosi stvariteljevo ime, in prosi znanstvenico Cornelio Euphronius, naj mu naredi družico, da ne bo več osamljen. Tako dobita Idino truplo in kmalu je ta oživljena, še bolj podivjana in neustavljiva kot prej. Zgodba potem zavije v gangsterske vode, sploh ko se nanju spravi detektiv Wiles s svojo izjemno sposobno pomočnico Myrno. Avtorica se v nadaljevanju osredini še na tretjo nit pripovedi, Frankensteinovo obsedenost s filmskim zvezdnikom Ronnniejem Reedom, saj se je iz njegovih filmov in predstav naučil vsega, kar ve o življenju, z empatijo in plesom vred. Vse te zgodbe se razvijejo do precej pričakovanih zaključkov, vendar pri izvedbi precej zmanjka, sploh v povezavah med nitmi in odločitvami likov, ki vodijo k spremembam. Ti narativni pristopi bodo marsikoga vrgli iz ritma in prepričljivosti filmskega sveta, čeprav je vsaka scena zgrajena z neverjetnim občutkom za detajl in estetiko. Skoraj zagotovo pa nihče ne bo spregledal mogočnega in očitnega feminističnega sporočila, ki prežema ves film, od občutkov ujetosti in zlorabljenosti Mary Shelley do nezmožnosti poklicnega napredovanja doktorice Euphronius in nesojene detektivke Myrne ter seveda Idinega boja za pravico in svobodo, ko se preimenuje v Nevesto. V drugi polovici filma postane ikona feminističnega gibanja, ko si ženske začnejo tetovirati črno packo ob ustih, ki je njej ostala od postopka oživljanja, medtem ko streljajo v zrak ter naznanjajo svojo neodvisnost in neustrašnost. Tu in tam se zdi, da je Maggie Gylenhaal preveč neposredna, ko recimo Nevesta kriči »Jaz tudi!«, toda to je samo ena izmed številnih namernih, eksplicitnih metafor in simbolov, ki gradijo širši narativ filma. Ker sta med osrednjimi temami ljubezen do filma in njegova osvobajajoča moč, je film Nevesta! seveda poln poklonov in pomežikov, od pričakovane klasike Frankensteinova nevesta iz leta 1935 do kultnega muzikala Rocky Horror Show, mojstrovine Freda Astaira Cilinder in pa seveda gangsteriade Bonnie & Clyde, ki je zlomila stari Hollywood. Ta referenca je precej jasno razvidna že z zgodbo o morilskem pohodu ljubimcev, ki nista za ta svet, dodatno pa se Glyenhaal filmu Bonnie & Clyde pokloni z izbiro Annette Bening, žene glavnega igralca tega filma Warrena Beatyja, v eni osrednjih vlog. Zasedba je v celoti fenomenalna. Čeprav zaradi prej omenjenih nekonsistentnosti v naraciji ni zmeraj povsem jasno, zakaj kateri izmed likov ravna tako, kot ravna, pa je vsak izmed njih zmeraj povsem prepričljiv v tem, kar počne, še najbolj pa Jessie Buckley v naslovni vlogi, ko z neverjetnim zanosom preklaplja med osebnostmi in kompleksnimi duševnimi stanji. Nevesta! je svojevrstna filmska izkušnja, ki bo marsikoga razočarala. Ker je delno gangsteriada, kdaj pa kdaj muzikal, občasno družbena drama in tu in tam znanstvenofantastična grozljivka, na koncu ni prepričljiva v nobenem izmed teh žanrov, je pa ves čas model za divji upor proti sistemu diskriminacije. To je drznost, ki je povsem v duhu časa, če je moč soditi po poplavi nagrad za Eno bitko za drugo in za Grešnike. Recenzijo je napisal Igor Harb, bere Igor Velše.
Glede na izjemen uspeh pred tremi leti posnetega Dnevnika Pauline P., ki je postal najuspešnejši hrvaški film zadnjega desetletja, prikazan na več kot tridesetih mednarodnih festivalih, je bilo njegovo nadaljevanje pravzaprav le vprašanje časa, živahnim zgodbam o odraščanju pa tako in tako nikoli ne zmanjka ciljnega občinstva. Paulina P., še vedno zvedav, pogumen in energičen deklič, je zdaj stara enajst let in hodi v peti razred osnovne šole, še vedno pa svoje stiske in težave rešuje na meji stilizirane pravljičnosti, kar v knjižni predlogi bržkone učinkuje nekoliko boljše kakor na filmskem platnu. Tudi dnevniški format pripovedovanja je za filmsko adaptacijo nekoliko nehvaležna naloga, saj je reflektiranje Paulininega vsakdana, kar naj bi bila primarna funkcija pisanja dnevnika, precej nedomiselno zreducirano samo na njen notranji monolog. Podobno neizvirno je tudi dekličino soočanje s problemi, saj so ustvarjalci z režiserjem Nevenom Hitrecem na čelu raje uporabili že preizkušeno formulo prvega dela, namesto da bi v skladu s Paulinino res bogato in živahno domišljijo vsaj nekoliko razbili ustaljeno dramaturško formo in se pripovedi lotili z drugačnega zornega kota. Skorajšnjo ločitev staršev je zamenjala babičina neozdravljiva bolezen, novo sošolko nasilna deklica iz paralelke, vse ostalo – zaplet in njegovo reševanje – pa se odvija po sicer čisto korektnem, a vendarle že videnem ključu prvega dela. Posledično tudi teme, ki se jih film tokrat dotika in so izjemno izhodišče za pogovore po njem, ne pridejo zares do izraza. K temu svoje pripomore tudi izredno živahen tempo, ki se je devetletnici izvrstno podal, pri enajstletni glavni junakinji pa bi vendarle že pričakovali vsaj rahlo bolj poglobljeno soočanje s tako perečimi vprašanji, kot so medvrstniško nasilje ali napredujoča demenca, saj preveč površinska obravnava samo podcenjuje svoje mlado občinstvo. Film je primeren za starejše od osmih let, poleg že omenjenih tem pa med drugim spodbuja tudi refleksijo otrokovih lastnih izkušenj, razvija empatijo tako do starejših kot do sovrstnikov in spodbuja pozitiven pristop k reševanju problemov. Predvsem to – glavni Paulinin obrambni mehanizem je skorajda nalezljiv, predvsem pa neusahljiv humor – je poleg pristne igre mlade Katje Matković največja odlika tega sončnega filma. Drugi dnevnik Pauline P. bržkone ne bo takšna neverjetna zgodba o uspehu, kot je bil njegov predhodnik, vseeno pa se bodo predvsem mlajši gledalci zlahka vživeli v napeto, živahno in izjemno razgibano poldomišljijsko pustolovščino ter ob pravilnem usmerjanju pogovora ob njej vsaj načeli tudi marsikatero pomembno vprašanje. Recenzijo je napisala Gaja Pöschl, besedilo bere Maja Moll.
Glede na izjemen uspeh pred tremi leti posnetega Dnevnika Pauline P., ki je postal najuspešnejši hrvaški film zadnjega desetletja, prikazan na več kot tridesetih mednarodnih festivalih, je bilo njegovo nadaljevanje pravzaprav le vprašanje časa, živahnim zgodbam o odraščanju pa tako in tako nikoli ne zmanjka ciljnega občinstva. Paulina P., še vedno zvedav, pogumen in energičen deklič, je zdaj stara enajst let in hodi v peti razred osnovne šole, še vedno pa svoje stiske in težave rešuje na meji stilizirane pravljičnosti, kar v knjižni predlogi bržkone učinkuje nekoliko boljše kakor na filmskem platnu. Tudi dnevniški format pripovedovanja je za filmsko adaptacijo nekoliko nehvaležna naloga, saj je reflektiranje Paulininega vsakdana, kar naj bi bila primarna funkcija pisanja dnevnika, precej nedomiselno zreducirano samo na njen notranji monolog. Podobno neizvirno je tudi dekličino soočanje s problemi, saj so ustvarjalci z režiserjem Nevenom Hitrecem na čelu raje uporabili že preizkušeno formulo prvega dela, namesto da bi v skladu s Paulinino res bogato in živahno domišljijo vsaj nekoliko razbili ustaljeno dramaturško formo in se pripovedi lotili z drugačnega zornega kota. Skorajšnjo ločitev staršev je zamenjala babičina neozdravljiva bolezen, novo sošolko nasilna deklica iz paralelke, vse ostalo – zaplet in njegovo reševanje – pa se odvija po sicer čisto korektnem, a vendarle že videnem ključu prvega dela. Posledično tudi teme, ki se jih film tokrat dotika in so izjemno izhodišče za pogovore po njem, ne pridejo zares do izraza. K temu svoje pripomore tudi izredno živahen tempo, ki se je devetletnici izvrstno podal, pri enajstletni glavni junakinji pa bi vendarle že pričakovali vsaj rahlo bolj poglobljeno soočanje s tako perečimi vprašanji, kot so medvrstniško nasilje ali napredujoča demenca, saj preveč površinska obravnava samo podcenjuje svoje mlado občinstvo. Film je primeren za starejše od osmih let, poleg že omenjenih tem pa med drugim spodbuja tudi refleksijo otrokovih lastnih izkušenj, razvija empatijo tako do starejših kot do sovrstnikov in spodbuja pozitiven pristop k reševanju problemov. Predvsem to – glavni Paulinin obrambni mehanizem je skorajda nalezljiv, predvsem pa neusahljiv humor – je poleg pristne igre mlade Katje Matković največja odlika tega sončnega filma. Drugi dnevnik Pauline P. bržkone ne bo takšna neverjetna zgodba o uspehu, kot je bil njegov predhodnik, vseeno pa se bodo predvsem mlajši gledalci zlahka vživeli v napeto, živahno in izjemno razgibano poldomišljijsko pustolovščino ter ob pravilnem usmerjanju pogovora ob njej vsaj načeli tudi marsikatero pomembno vprašanje. Recenzijo je napisala Gaja Pöschl, besedilo bere Maja Moll.
Plakati po Ljubljani in drugod, na katerih se na zmečkanem papirju nekdo igra vislice z besedama »človekove pravice«, že napovedujejo Festival dokumentarnega filma, ki bo med 11. in 18. marcem potekal v dvoranah Cankarjevega dvora, v Slovenski kinoteki in Kinodvoru. Kot med drugim poudarja Taja Premk pri Amnesty International Slovenija, so namreč »v svetu, v katerem se zaradi množičnih kršitev in napadov zdi, da so človekove pravice le črka na papirju, ter da so tisti, ki bi se morali zanje boriti, postali njihovi največji sovražniki, dokumentarni filmi in festivali ostali zavezniki človekovih pravic, ki ne razočarajo«. Z vodjo filmskega programa Cankarjevega doma Simonom Popkom, se je o tem, kaj prinaša letošnji festival, pogovarjal Matej Juh.
Plakati po Ljubljani in drugod, na katerih se na zmečkanem papirju nekdo igra vislice z besedama »človekove pravice«, že napovedujejo Festival dokumentarnega filma, ki bo med 11. in 18. marcem potekal v dvoranah Cankarjevega dvora, v Slovenski kinoteki in Kinodvoru. Kot med drugim poudarja Taja Premk pri Amnesty International Slovenija, so namreč »v svetu, v katerem se zaradi množičnih kršitev in napadov zdi, da so človekove pravice le črka na papirju, ter da so tisti, ki bi se morali zanje boriti, postali njihovi največji sovražniki, dokumentarni filmi in festivali ostali zavezniki človekovih pravic, ki ne razočarajo«. Z vodjo filmskega programa Cankarjevega doma Simonom Popkom, se je o tem, kaj prinaša letošnji festival, pogovarjal Matej Juh.
Slovenska kinoteka je te dni pripravila dva tematska sklopa. Cikel Pogled z družbenega roba prinaša filme avtorjev, kot so Ken Loach, Andrea Arnold in brata Dardenne, ki na različne načine portretirajo ljudi na družbenih obrobjih – od delavskega razreda do mladih brez perspektive. Hkrati Kinoteka obeležuje tudi 30 let samostojnega delovanja: v jubilejnem programu Kinoteka 30! filme iz kinotečnega arhiva izbirajo ustvarjalci in intelektualci, ki jih je kinotečna kultura pomembno zaznamovala. O obeh sklopih se je Iza Pevec pogovarjala z urednico filmskega programa v Slovenski kinoteki Anjo Banko.
Slovenska kinoteka je te dni pripravila dva tematska sklopa. Cikel Pogled z družbenega roba prinaša filme avtorjev, kot so Ken Loach, Andrea Arnold in brata Dardenne, ki na različne načine portretirajo ljudi na družbenih obrobjih – od delavskega razreda do mladih brez perspektive. Hkrati Kinoteka obeležuje tudi 30 let samostojnega delovanja: v jubilejnem programu Kinoteka 30! filme iz kinotečnega arhiva izbirajo ustvarjalci in intelektualci, ki jih je kinotečna kultura pomembno zaznamovala. O obeh sklopih se je Iza Pevec pogovarjala z urednico filmskega programa v Slovenski kinoteki Anjo Banko.
28. izdajo Festivala dokumentarnega filma 11. 3. odpirajo z delom režiserja Srđana Kovačevića o Delavski svetovalnici v Ljubljani, med tekmovalnimi filmi v okviru festivala bo tudi Ples življenja Siniše Gačića, ki ima v središču dilemo okoli pravice do prostovoljnega končanja življenja. V Slovenski kinoteki začenjajo z rubriko Pogled z družbenih robov, ki se osredotoča na filmske podobe z margine, poleg tega s ciklom Kinoteka 30! obeležujejo 30 let od uradne ustanovitve javnega zavoda, ki je bil pred tem podružnica Jugoslovanske kinoteke. V kinih sta se zavrtela težko pričakovana Nevesta! režiserke Maggie Gyllenhaal in film o odraščanju – slovenska koprodukcija Drugi dnevnik Pauline P. režiserja Nevena Hitreca.
28. izdajo Festivala dokumentarnega filma 11. 3. odpirajo z delom režiserja Srđana Kovačevića o Delavski svetovalnici v Ljubljani, med tekmovalnimi filmi v okviru festivala bo tudi Ples življenja Siniše Gačića, ki ima v središču dilemo okoli pravice do prostovoljnega končanja življenja. V Slovenski kinoteki začenjajo z rubriko Pogled z družbenih robov, ki se osredotoča na filmske podobe z margine, poleg tega s ciklom Kinoteka 30! obeležujejo 30 let od uradne ustanovitve javnega zavoda, ki je bil pred tem podružnica Jugoslovanske kinoteke. V kinih sta se zavrtela težko pričakovana Nevesta! režiserke Maggie Gyllenhaal in film o odraščanju – slovenska koprodukcija Drugi dnevnik Pauline P. režiserja Nevena Hitreca.
Letošnji proračun v občini Oplotnica še vedno ni pod streho. Svetniki naj bi o predlogu proračuna v prvem branju razpravljali na seji pred nekaj dnevi, a niso. Svetniška skupina SDS je namreč zahtevala, da to točko umaknejo z dnevnega reda, kar je svet tudi potrdil, sejo pa je nato župan Matjaž Orter – po zgolj nekaj minutah – končal. Svetniki so sicer decembra potrdili začasno financiranje občine, in sicer do konca marca.
Letošnji proračun v občini Oplotnica še vedno ni pod streho. Svetniki naj bi o predlogu proračuna v prvem branju razpravljali na seji pred nekaj dnevi, a niso. Svetniška skupina SDS je namreč zahtevala, da to točko umaknejo z dnevnega reda, kar je svet tudi potrdil, sejo pa je nato župan Matjaž Orter – po zgolj nekaj minutah – končal. Svetniki so sicer decembra potrdili začasno financiranje občine, in sicer do konca marca.
Ostali poudarki: - Na odlagališču v Podbrežju bo sončna elektrarna - Kamnolom v Solkanu želi še dodatnih 35 let koncesije - Kaj je semafor invazivnih okrasnih rastlin? - Nova sezona v muzeju v Bistri - Ptujski kino uspešno že 129 let
Ostali poudarki: - Na odlagališču v Podbrežju bo sončna elektrarna - Kamnolom v Solkanu želi še dodatnih 35 let koncesije - Kaj je semafor invazivnih okrasnih rastlin? - Nova sezona v muzeju v Bistri - Ptujski kino uspešno že 129 let
Plovba po reki Soči je bila ponovno glavna tema včerajšnje seje kobariškega občinskega sveta. Med drugim so večinsko izglasovali 50-odstotni popust za vse uporabnike v pred- in posezoni. Še vedno pa upajo, da bi lahko z bovško in tolminsko občino sklenili sporazum in enotno ceno, zato so oblikovali delovno skupino. Plovba se sicer, kot kaže, zaradi zapletov pri iskanju izvajalca za pregledovanje in vzdrževanje plovbne poti 15. marca še ne bo začela. V oddaji tudi o tem: - V Slovenski Istri septembra odpira vrata prva Montessori šola. - V Vipavi bodo v sklopu ozelenitve mesta ponovno oživeli tudi eno najpomembnejših baročnih zasnov parka v državi. - V Veroni bo danes otvoritev paraolimpijskih iger.
Plovba po reki Soči je bila ponovno glavna tema včerajšnje seje kobariškega občinskega sveta. Med drugim so večinsko izglasovali 50-odstotni popust za vse uporabnike v pred- in posezoni. Še vedno pa upajo, da bi lahko z bovško in tolminsko občino sklenili sporazum in enotno ceno, zato so oblikovali delovno skupino. Plovba se sicer, kot kaže, zaradi zapletov pri iskanju izvajalca za pregledovanje in vzdrževanje plovbne poti 15. marca še ne bo začela. V oddaji tudi o tem: - V Slovenski Istri septembra odpira vrata prva Montessori šola. - V Vipavi bodo v sklopu ozelenitve mesta ponovno oživeli tudi eno najpomembnejših baročnih zasnov parka v državi. - V Veroni bo danes otvoritev paraolimpijskih iger.
Po Sloveniji so se – predvsem v zadnjem desetletju – razširile trgovine z rabljenimi oblačili. Kakšne so prednosti nakupovanja v takšnih trgovinah, kakšne kose tam sploh iskati in ali je res, da lahko v teh trgovinah najdemo tudi dizajnerska oblačila?
Po Sloveniji so se – predvsem v zadnjem desetletju – razširile trgovine z rabljenimi oblačili. Kakšne so prednosti nakupovanja v takšnih trgovinah, kakšne kose tam sploh iskati in ali je res, da lahko v teh trgovinah najdemo tudi dizajnerska oblačila?
Izrael krepi napade na Iran in Libanon, Teheran pa izvaja povračilne napade na Izrael in ameriška oporišča v Zalivu. Ameriški predsednik Trump je iranske sile pozval k vdaji in sprejetju amnestije, sicer pripadnikom grozi smrt. Medtem ameriški vojaški preiskovalci ugotavljajo, da so za sobotni napad na dekliško šolo na jugu Irana, v katerem je bilo ubitih približno 170 ljudi, verjetno odgovorne ameriške sile. Druge teme: - Zaostrovanje napetosti med Kijevom in Budimpešto; Zelenski zagrozil Orbanu. - V Kočevju se bodo kmalu lotili graditve najsodobnejšega heliporta v državi. - Nika Prevc v Lahtiju do rekordne 16-te zmage v sezoni.
Izrael krepi napade na Iran in Libanon, Teheran pa izvaja povračilne napade na Izrael in ameriška oporišča v Zalivu. Ameriški predsednik Trump je iranske sile pozval k vdaji in sprejetju amnestije, sicer pripadnikom grozi smrt. Medtem ameriški vojaški preiskovalci ugotavljajo, da so za sobotni napad na dekliško šolo na jugu Irana, v katerem je bilo ubitih približno 170 ljudi, verjetno odgovorne ameriške sile. Druge teme: - Zaostrovanje napetosti med Kijevom in Budimpešto; Zelenski zagrozil Orbanu. - V Kočevju se bodo kmalu lotili graditve najsodobnejšega heliporta v državi. - Nika Prevc v Lahtiju do rekordne 16-te zmage v sezoni.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Z nami bo skladateljica, pianistka in dolgoletna profesorica glasbenoteoretskih predmetov na Srednji glasbeni šoli Celje, Brina Zupančič. Zazvenelo bo pet njenih skladb za raznovrstne zasedbe, v poslušanje pa nas bodo popeljali komentarji o nastanku skladb, o njihovi strukturi, premiernih izvedbah in še čem.
Z nami bo skladateljica, pianistka in dolgoletna profesorica glasbenoteoretskih predmetov na Srednji glasbeni šoli Celje, Brina Zupančič. Zazvenelo bo pet njenih skladb za raznovrstne zasedbe, v poslušanje pa nas bodo popeljali komentarji o nastanku skladb, o njihovi strukturi, premiernih izvedbah in še čem.
Z našo dopisnico govorimo o evakuacijah nemških državljanov z Bližnjega vzhoda in številnih daljnosežnih posledicah ameriškega napada na Iran za Nemčijo. Strah in naraščajočo negotovost tamkajšnjih volivcev vse uspešneje nagovarja skrajna desnica na čelu z AfD, stranko, ki jo zadnje dni pretresajo obtožbe o sistematičnem nepotizmu, saj naj bi njihovi poslanci v deželnem in evropskem parlamentu navzkrižno zaposlovali svoje sorodnike in zunajzakonske partnerje.
Z našo dopisnico govorimo o evakuacijah nemških državljanov z Bližnjega vzhoda in številnih daljnosežnih posledicah ameriškega napada na Iran za Nemčijo. Strah in naraščajočo negotovost tamkajšnjih volivcev vse uspešneje nagovarja skrajna desnica na čelu z AfD, stranko, ki jo zadnje dni pretresajo obtožbe o sistematičnem nepotizmu, saj naj bi njihovi poslanci v deželnem in evropskem parlamentu navzkrižno zaposlovali svoje sorodnike in zunajzakonske partnerje.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - V Slovenijo z vojnih območij doslej prepeljali 732 oseb - Zaradi vandalizma v mariborskem Mestnem parku strožji nadzor - Nika Prevc tudi danes zmagala, Ilka Štuhec v boju za stopničke
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - V Slovenijo z vojnih območij doslej prepeljali 732 oseb - Zaradi vandalizma v mariborskem Mestnem parku strožji nadzor - Nika Prevc tudi danes zmagala, Ilka Štuhec v boju za stopničke
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Predstavljamo koncert Zborovski pevci za zborovske pevce, ki ga vsako leto spomladi pripravi Glasbena mladina ljubljanska. Na njem nastopita Mešani mladinski pevski zbor Veter in gostujoči pevski zbor iz Slovenije ali tujine. Leta 2025 je bil to Mešani mladinski pevski zbor Viški slavčki. Koncert, ki je bil 28. marca lani v Mestnem muzeju v Ljubljani, so že tradicionalno začeli gostitelji. Pod vodstvom zborovodkinje Tereze Podlogar so pevci zbora Veter najprej izvedli dela s sakralno tematiko, potem pa še priredbe ljudskih skladb in avtorski deli slovenske skladateljice Nane Forte in ameriške skladateljice Reene Esmail.
Predstavljamo koncert Zborovski pevci za zborovske pevce, ki ga vsako leto spomladi pripravi Glasbena mladina ljubljanska. Na njem nastopita Mešani mladinski pevski zbor Veter in gostujoči pevski zbor iz Slovenije ali tujine. Leta 2025 je bil to Mešani mladinski pevski zbor Viški slavčki. Koncert, ki je bil 28. marca lani v Mestnem muzeju v Ljubljani, so že tradicionalno začeli gostitelji. Pod vodstvom zborovodkinje Tereze Podlogar so pevci zbora Veter najprej izvedli dela s sakralno tematiko, potem pa še priredbe ljudskih skladb in avtorski deli slovenske skladateljice Nane Forte in ameriške skladateljice Reene Esmail.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V mariborskem gledališču bo nocoj svetovna premiera celovečernega baleta Tramvaj Poželenje koreografinje Valentine Turcu. V mednarodnem prostoru uveljavljena umetnica na oder znova postavlja dramski balet, tokrat po motivih drame slovitega ameriškega avtorja Tennesseeja Williamsa. To 150. uprizoritev v njeni karieri mariborski baletni ansambel uprizarja v sodelovanju z Baletom Grške nacionalne opere v Atenah. Pogovor z Valentino Turcu, dolgoletno koreografinjo SNG Maribor o tej najnovejši baletni postaviti smo predstavili v oddaji o kulturi umetnosti, ko smo govorili tudi prizadevanjih za večjo bralno kulturo pri nas in Manifestu za branje v 21. stoletju, ki so ga ob včerajšnjem nacionalnem dnevu branja predstavili v Mariboru.
V mariborskem gledališču bo nocoj svetovna premiera celovečernega baleta Tramvaj Poželenje koreografinje Valentine Turcu. V mednarodnem prostoru uveljavljena umetnica na oder znova postavlja dramski balet, tokrat po motivih drame slovitega ameriškega avtorja Tennesseeja Williamsa. To 150. uprizoritev v njeni karieri mariborski baletni ansambel uprizarja v sodelovanju z Baletom Grške nacionalne opere v Atenah. Pogovor z Valentino Turcu, dolgoletno koreografinjo SNG Maribor o tej najnovejši baletni postaviti smo predstavili v oddaji o kulturi umetnosti, ko smo govorili tudi prizadevanjih za večjo bralno kulturo pri nas in Manifestu za branje v 21. stoletju, ki so ga ob včerajšnjem nacionalnem dnevu branja predstavili v Mariboru.
Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je ob 100. obletnici rojstva Bogdana Borčića, enega najpomembnejših umetnikov druge polovice 20. stoletja pri nas, pripravila zaokrožen vpogled v obširen avtorjev opus. Poleg slik, grafik, risb in skulptur predstavlja tudi dokumentarno gradivo, s čimer se KGLU povezuje z Galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici, ki ji je umetnik poklonil celoten grafični opus. Razstavo je predstavil kustos Jernej Kožar.
Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je ob 100. obletnici rojstva Bogdana Borčića, enega najpomembnejših umetnikov druge polovice 20. stoletja pri nas, pripravila zaokrožen vpogled v obširen avtorjev opus. Poleg slik, grafik, risb in skulptur predstavlja tudi dokumentarno gradivo, s čimer se KGLU povezuje z Galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici, ki ji je umetnik poklonil celoten grafični opus. Razstavo je predstavil kustos Jernej Kožar.
Jurij Spitzen je Ljubljančan že dve leti in pol. Sin Rusa in Ukrajinke, ki je živel razpet med domovinama staršev, je bil že pred začetkom ruske agresije odločen, da se bo preselil nekam v Evropo, vojna vihra je namero samo pospešila. Z ženo Ukrajinko in hčerko Slovenije niso izbrali naključno, na prihod v našo deželo se je Jurij pripravljal tudi z učenjem slovenščine. In to ob pomoči risank in filmov. Znanje našega jezika mu pride zelo prav, saj je lastnik družinske pekarnice »Mama peče«, mama je njegova žena, pekovka in slaščičarka, on, pravnik po izobrazbi, pa je njen asistent in prodajalec. Čeprav si želi, da bi v Ukrajini čim prej zavladal mir, pa ne čaka na vrnitev, ampak bi rad v Sloveniji ostal za vedno.
Jurij Spitzen je Ljubljančan že dve leti in pol. Sin Rusa in Ukrajinke, ki je živel razpet med domovinama staršev, je bil že pred začetkom ruske agresije odločen, da se bo preselil nekam v Evropo, vojna vihra je namero samo pospešila. Z ženo Ukrajinko in hčerko Slovenije niso izbrali naključno, na prihod v našo deželo se je Jurij pripravljal tudi z učenjem slovenščine. In to ob pomoči risank in filmov. Znanje našega jezika mu pride zelo prav, saj je lastnik družinske pekarnice »Mama peče«, mama je njegova žena, pekovka in slaščičarka, on, pravnik po izobrazbi, pa je njen asistent in prodajalec. Čeprav si želi, da bi v Ukrajini čim prej zavladal mir, pa ne čaka na vrnitev, ampak bi rad v Sloveniji ostal za vedno.
V Dnevni sobi tokrat gostimo izjemno glasbenico Neisho, ki nas že ob prvem tonu naravna na svoje frekvence. Njen markanten glas in izrazit glasbeni slog nas nagovarjata že 20 let. Eno najprepoznavnejših slovenskih kantavtoric in pianistk gosti voditeljica Karin Sabadin. Z gostjo Neisho bosta govorili tudi o tem, kako se pripravlja na enega pomembnejših mejnikov v karieri - jubilejni koncert s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v ljubljanskih Križankah, kjer se je njena zgodba samostojne izvajalke začela.
V Dnevni sobi tokrat gostimo izjemno glasbenico Neisho, ki nas že ob prvem tonu naravna na svoje frekvence. Njen markanten glas in izrazit glasbeni slog nas nagovarjata že 20 let. Eno najprepoznavnejših slovenskih kantavtoric in pianistk gosti voditeljica Karin Sabadin. Z gostjo Neisho bosta govorili tudi o tem, kako se pripravlja na enega pomembnejših mejnikov v karieri - jubilejni koncert s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v ljubljanskih Križankah, kjer se je njena zgodba samostojne izvajalke začela.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
"Le čemu zmeraj ti pastirji? Povsod vidiš same pastirje." Tako naveličano vzklikne gospod Jourdain v Molièrovi komediji "Žlahtni meščan", ko mu učitelj glasbe predstavi skupino pevcev in mu naroči, naj si predstavlja, da so oblečeni v pastirje. Njegov komentar je razumljiv, saj so v glasbi takrat že dolgo prevladovale bukolične teme. Prvi poskusi prekomponiranih uglasbitev pastirske poezije so se v Franciji ujemali z oživitvijo pastoralnih dram sredi 17. stoletja. V Charpentierjevi komorni operi "Treba se je smejati in prepevati" ali "Razprava pastirjev" nastopajoči pastirji in pastirice niso individualne osebnosti, temveč poosebljajo človeške lastnosti.
"Le čemu zmeraj ti pastirji? Povsod vidiš same pastirje." Tako naveličano vzklikne gospod Jourdain v Molièrovi komediji "Žlahtni meščan", ko mu učitelj glasbe predstavi skupino pevcev in mu naroči, naj si predstavlja, da so oblečeni v pastirje. Njegov komentar je razumljiv, saj so v glasbi takrat že dolgo prevladovale bukolične teme. Prvi poskusi prekomponiranih uglasbitev pastirske poezije so se v Franciji ujemali z oživitvijo pastoralnih dram sredi 17. stoletja. V Charpentierjevi komorni operi "Treba se je smejati in prepevati" ali "Razprava pastirjev" nastopajoči pastirji in pastirice niso individualne osebnosti, temveč poosebljajo človeške lastnosti.
Prvi petek v mesecu marcu posvečamo tudi prvemu nacionalnemu dnevu branja - zato je edino prav, da smo tokrat zavili med knjige. Na Ptuju te bivajo v prenovljenem kompleksu Malega gradu. Pogledali smo na tamkajšnje knjižne police in se pogovorili s knjžničarji, kakor tudi s pobudnico bralnega kluba na Ptuju in učiteljico, ki na sosednji osnovni šoli Olge Meglič vzgaja Knjigoljubce.
Prvi petek v mesecu marcu posvečamo tudi prvemu nacionalnemu dnevu branja - zato je edino prav, da smo tokrat zavili med knjige. Na Ptuju te bivajo v prenovljenem kompleksu Malega gradu. Pogledali smo na tamkajšnje knjižne police in se pogovorili s knjžničarji, kakor tudi s pobudnico bralnega kluba na Ptuju in učiteljico, ki na sosednji osnovni šoli Olge Meglič vzgaja Knjigoljubce.
Smučarske skakalke in skakalci so še naprej v Lahtiju na Finskem, kjer nadaljujejo nove tekme svetovnega pokala. ACH Volley je sinoči v Tivoliju v četrtfinalu Pokala Evropske odbojkarske zveze gostil turški klub Fenerbahče.
Smučarske skakalke in skakalci so še naprej v Lahtiju na Finskem, kjer nadaljujejo nove tekme svetovnega pokala. ACH Volley je sinoči v Tivoliju v četrtfinalu Pokala Evropske odbojkarske zveze gostil turški klub Fenerbahče.
Če imaš rad avtomobile, boš avtomehanik. Če rad ustvarjaš, boš slikar. Če rad pečeš torte, boš slaščičar. Logika v otroških očeh je precej jasna. V službi delaš to, kar imaš rad. Z osnovnošolci z OŠ Lenart smo klepetali o tem, zakaj pa toliko odraslih vseeno hodi v takšno službo, ki jim ni všeč.
Če imaš rad avtomobile, boš avtomehanik. Če rad ustvarjaš, boš slikar. Če rad pečeš torte, boš slaščičar. Logika v otroških očeh je precej jasna. V službi delaš to, kar imaš rad. Z osnovnošolci z OŠ Lenart smo klepetali o tem, zakaj pa toliko odraslih vseeno hodi v takšno službo, ki jim ni všeč.
Živahen borzni teden je za nami. Dokončno je zaživel sistem individualnih naložbenih računov, prvih 6 ponudnikov - bank in borznih hiš - so včeraj vpisali v register, prvi vlagatelj bi ga lahko odprl že danes. Katera bo prva delnica, naložena na enega teh INR-jev bo stvar prestiža. Edina delnica, ki jo bo mogoče naložiti na račun s prenosom in ne z nakupom pa bo delnica Vzajemne. Ta šele dva dneva kotira na ljubljanski borzi, oblikovanje tržne cene je bilo izjemno zanimivo. O vsem tem se bomo Ob osmih pogovarjali s članico uprave Aljo Markovič Čas.
Živahen borzni teden je za nami. Dokončno je zaživel sistem individualnih naložbenih računov, prvih 6 ponudnikov - bank in borznih hiš - so včeraj vpisali v register, prvi vlagatelj bi ga lahko odprl že danes. Katera bo prva delnica, naložena na enega teh INR-jev bo stvar prestiža. Edina delnica, ki jo bo mogoče naložiti na račun s prenosom in ne z nakupom pa bo delnica Vzajemne. Ta šele dva dneva kotira na ljubljanski borzi, oblikovanje tržne cene je bilo izjemno zanimivo. O vsem tem se bomo Ob osmih pogovarjali s članico uprave Aljo Markovič Čas.