Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom ter v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V četrtem, sklepnem delu spoznamo izgubljenega ženina in se z roba zazremo v konec sveta. Interpreta: Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom ter v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V četrtem, sklepnem delu spoznamo izgubljenega ženina in se z roba zazremo v konec sveta. Interpreta: Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Nocoj bomo spoznali metulja, ki vas bo s svojo zgodbo pospremil v svet sanj … Pripoveduje: Saša Mihelčič. Napisala: Mira Dobravec. Posneto v studiih Radia Slovenija 2002.
Nocoj bomo spoznali metulja, ki vas bo s svojo zgodbo pospremil v svet sanj … Pripoveduje: Saša Mihelčič. Napisala: Mira Dobravec. Posneto v studiih Radia Slovenija 2002.
Iranska revolucionarna garda je vnovič naznanila zaprtje Hormuške ožine in Združene države obtožila, da s svojo lastno blokado ožine izvajajo piratstvo. Ameriški predsednik Donald Trump medtem vztraja pri blokadi, dokler ne bodo izpolnjeni njihovi vojaški cilji. Drugi poudarki: - V streljanju blizu Kijeva najmanj pet mrtvih, tudi napadalec. - Ob digitalizaciji zdravstva sistem posodablja tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje. - Čebelarski sektor z novimi pravili za označevanje medu.
Iranska revolucionarna garda je vnovič naznanila zaprtje Hormuške ožine in Združene države obtožila, da s svojo lastno blokado ožine izvajajo piratstvo. Ameriški predsednik Donald Trump medtem vztraja pri blokadi, dokler ne bodo izpolnjeni njihovi vojaški cilji. Drugi poudarki: - V streljanju blizu Kijeva najmanj pet mrtvih, tudi napadalec. - Ob digitalizaciji zdravstva sistem posodablja tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje. - Čebelarski sektor z novimi pravili za označevanje medu.
Roman z naslovom Profesor je prvo delo angleške pisateljice Charlotte Brontë. Njeno najbolj znano delo je roman Jane Eyre, ki ga je najprej objavila pod psevdonimom Currer Bell. Knjiga je takoj postala uspešnica in še danes velja za eno klasičnih del angleške literature. Charlotte Brontë je bila najstarejša med pisateljskimi sestrami Brontë. Rodila se je leta 1816, s sestrama je živela odmaknjeno na podeželju. Leta 1830 je odšla v šolo Roe Head, po letu dni jo je zapustila in nato doma poučevala sestri Emily in Anne. Nekaj let pozneje se je v isto šolo vrnila kot učiteljica, delala je tudi kot guvernanta. Pozneje je odšla v dekliško internatsko šolo v Bruselj, najprej se je tam šolala, nato poučevala. Po razmerju s poročenim ravnateljem je morala oditi. Lik ravnatelja ji je dal navdih za roman Profesor. Delo je manj mračno od njenih drugih del, tudi konec je optimističen. Gre za prvoosebno pripoved o življenjski poti osirotelega mladeniča Williama Crimswortha. Knjigo je Charlotte Brontë napisala leta 1846, več založnikov je natis zavrnilo. Knjiga je izšla leta 1957, dve leti po pisateljičini smrti. Slovenski prevod Mete Osredkar je leta 2023 izšel pri Založbi Miš. V drugem poglavju se William sreča s svojim premožnim bratom Edwardom. Ta mu v svojem podjetju ponudi delo tajnika. Interpretacija Gregor Zorc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Roman z naslovom Profesor je prvo delo angleške pisateljice Charlotte Brontë. Njeno najbolj znano delo je roman Jane Eyre, ki ga je najprej objavila pod psevdonimom Currer Bell. Knjiga je takoj postala uspešnica in še danes velja za eno klasičnih del angleške literature. Charlotte Brontë je bila najstarejša med pisateljskimi sestrami Brontë. Rodila se je leta 1816, s sestrama je živela odmaknjeno na podeželju. Leta 1830 je odšla v šolo Roe Head, po letu dni jo je zapustila in nato doma poučevala sestri Emily in Anne. Nekaj let pozneje se je v isto šolo vrnila kot učiteljica, delala je tudi kot guvernanta. Pozneje je odšla v dekliško internatsko šolo v Bruselj, najprej se je tam šolala, nato poučevala. Po razmerju s poročenim ravnateljem je morala oditi. Lik ravnatelja ji je dal navdih za roman Profesor. Delo je manj mračno od njenih drugih del, tudi konec je optimističen. Gre za prvoosebno pripoved o življenjski poti osirotelega mladeniča Williama Crimswortha. Knjigo je Charlotte Brontë napisala leta 1846, več založnikov je natis zavrnilo. Knjiga je izšla leta 1957, dve leti po pisateljičini smrti. Slovenski prevod Mete Osredkar je leta 2023 izšel pri Založbi Miš. V drugem poglavju se William sreča s svojim premožnim bratom Edwardom. Ta mu v svojem podjetju ponudi delo tajnika. Interpretacija Gregor Zorc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Astrološka znamenja in rojstni dnevi
Astrološka znamenja in rojstni dnevi
V dvorani Tivoli sta bila včeraj na sporedu polfinalna obračuna pokala, danes še tekma za tretje mesto in finale. V teh dneh se igrata tudi finalni seriji državnega prvenstva v odbojki tako v ženski kot tudi moški konkurenci. V Tbilisiju se nadaljuje evropsko prvenstvo v judu.
V dvorani Tivoli sta bila včeraj na sporedu polfinalna obračuna pokala, danes še tekma za tretje mesto in finale. V teh dneh se igrata tudi finalni seriji državnega prvenstva v odbojki tako v ženski kot tudi moški konkurenci. V Tbilisiju se nadaljuje evropsko prvenstvo v judu.
Poljski pianist Piotr Ryszard Pawlak je 1. marca letos nastopil v Koncertnem studiu Witolda Lutoslawskega Poljskega radia v Varšavi. Dogodek je bil del praznovanj ob 89-letnici 2. kanala Poljskega radia, na njem pa je Pawlak izvedel več del. Za predvajanje smo izbrali tri na koncertu izvedene skladbe; najprej Mozartovo Klavirsko sonato št. 8 v a-molu, K. 310, potem Klavirski koncert št. 2 v f-molu, op. 21 Frédérica Chopina, ki je zazvenel v priredbi za klavir in godalni kvartet Krzysztofa Dombeka in Kevina Kennerja, ter Chopinov Nokturno v c-molu, op. 48/1, ki je zvenel za dodatek. Pri izvedbi priredbe Klavirskega koncerta se je Pawlaku pridružil še ansambel Arte dei Suonatori. 28-letni poljski pianist Piotr Pawlak je doma iz Gdanska, kjer je uspešno končal študij na tamkajšnji Akademiji za glasbo Stanislawa Moniuszka. Je zmagovalec 5. Mednarodnega klavirskega tekmovanja Maj Lind v Helsinkih in 11. Mednarodnega Chopinovega tekmovanja v Darmstadtu, poleg glasbe pa je doštudiral tudi matematiko na Univerzi v Gdansku.
Poljski pianist Piotr Ryszard Pawlak je 1. marca letos nastopil v Koncertnem studiu Witolda Lutoslawskega Poljskega radia v Varšavi. Dogodek je bil del praznovanj ob 89-letnici 2. kanala Poljskega radia, na njem pa je Pawlak izvedel več del. Za predvajanje smo izbrali tri na koncertu izvedene skladbe; najprej Mozartovo Klavirsko sonato št. 8 v a-molu, K. 310, potem Klavirski koncert št. 2 v f-molu, op. 21 Frédérica Chopina, ki je zazvenel v priredbi za klavir in godalni kvartet Krzysztofa Dombeka in Kevina Kennerja, ter Chopinov Nokturno v c-molu, op. 48/1, ki je zvenel za dodatek. Pri izvedbi priredbe Klavirskega koncerta se je Pawlaku pridružil še ansambel Arte dei Suonatori. 28-letni poljski pianist Piotr Pawlak je doma iz Gdanska, kjer je uspešno končal študij na tamkajšnji Akademiji za glasbo Stanislawa Moniuszka. Je zmagovalec 5. Mednarodnega klavirskega tekmovanja Maj Lind v Helsinkih in 11. Mednarodnega Chopinovega tekmovanja v Darmstadtu, poleg glasbe pa je doštudiral tudi matematiko na Univerzi v Gdansku.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Iran je znova uvedel strog vojaški nadzor nad Hormuško ožino, ki so jo za tovorni promet odprli včeraj, pojavljajo se tudi navedbe o streljanju na najmanj tri ladje. Ameriški predsednik Donald Trump namreč vztraja pri blokadi iranskih pristanišč do dosege dogovora z Iranom, ki tovrstne ultimate zavrača. Kot so navedbe Iranske revolucionarne garde povzeli iranski mediji, so v dobri veri odprli ožino za nadzorovan prehod omejenega števila plovil, vendar so ga zdaj znova omejili, saj Združene države kršijo dogovore in v okviru blokade nadaljujejo piratska dejanja. Drugi poudarki: - Gospodarstvo najhujše energetske posledice vojne šele pričakuje. - Ob oblikovanju nove koalicije predvolilne obljube vse bolj bledijo. - Festival čokolade v Radovljici znova privabil več tisoč obiskovalcev.
Iran je znova uvedel strog vojaški nadzor nad Hormuško ožino, ki so jo za tovorni promet odprli včeraj, pojavljajo se tudi navedbe o streljanju na najmanj tri ladje. Ameriški predsednik Donald Trump namreč vztraja pri blokadi iranskih pristanišč do dosege dogovora z Iranom, ki tovrstne ultimate zavrača. Kot so navedbe Iranske revolucionarne garde povzeli iranski mediji, so v dobri veri odprli ožino za nadzorovan prehod omejenega števila plovil, vendar so ga zdaj znova omejili, saj Združene države kršijo dogovore in v okviru blokade nadaljujejo piratska dejanja. Drugi poudarki: - Gospodarstvo najhujše energetske posledice vojne šele pričakuje. - Ob oblikovanju nove koalicije predvolilne obljube vse bolj bledijo. - Festival čokolade v Radovljici znova privabil več tisoč obiskovalcev.
Pisateljica, ki je leto za letom odhajala v to mesto, plesala tango in spoznavala zgodbe ljudi, se po letih odsotnosti spet vrne vanj, v to mesto, s katerim je spletla tesne vezi. Marsikaj je enako, marsikaj pa tudi drugačno. Ali ni drugačna tudi sama?
Pisateljica, ki je leto za letom odhajala v to mesto, plesala tango in spoznavala zgodbe ljudi, se po letih odsotnosti spet vrne vanj, v to mesto, s katerim je spletla tesne vezi. Marsikaj je enako, marsikaj pa tudi drugačno. Ali ni drugačna tudi sama?
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Bliža se 23. april, svetovni dan knjige in avtorskih pravic, in s tem se bližajo tudi 31. Slovenski dnevi knjige. V sodelovanju s partnerskimi mesti – okoli dvajset jih je – jih organizira Društvo slovenskih pisateljev, program pa je združen pod temo Besede za prihodnost. Prispevek sta pripravila Jolanda Fele in Vlado Motnikar.
Bliža se 23. april, svetovni dan knjige in avtorskih pravic, in s tem se bližajo tudi 31. Slovenski dnevi knjige. V sodelovanju s partnerskimi mesti – okoli dvajset jih je – jih organizira Društvo slovenskih pisateljev, program pa je združen pod temo Besede za prihodnost. Prispevek sta pripravila Jolanda Fele in Vlado Motnikar.
Ko se ruši svetovni red, se zdi, da so besede nemočne in da je meč močnejši od peresa. Če bi bilo resnično tako, avtoritarni režimi ne bi zapirali pisatelje in novinarje, ki so običajno med prvimi na udaru. Na 58. mednarodnem srečanju pisateljev in pisateljic za mir, ki je potekalo na Bledu, v Sežani in v Ljubljani, so udeleženci poročali o razmerah iz najbolj konfliktnih območij po svetu. V središču zasedanja pa je bilo vprašanje rušenja svetovnega reda. Aleksander Čobec je ob sklepu srečanja k pogovoru povabil predsednico Slovenskega centra PEN in podpredsednico upravnega odbora Mednarodnega PEN-a Tanjo Tuma.
Ko se ruši svetovni red, se zdi, da so besede nemočne in da je meč močnejši od peresa. Če bi bilo resnično tako, avtoritarni režimi ne bi zapirali pisatelje in novinarje, ki so običajno med prvimi na udaru. Na 58. mednarodnem srečanju pisateljev in pisateljic za mir, ki je potekalo na Bledu, v Sežani in v Ljubljani, so udeleženci poročali o razmerah iz najbolj konfliktnih območij po svetu. V središču zasedanja pa je bilo vprašanje rušenja svetovnega reda. Aleksander Čobec je ob sklepu srečanja k pogovoru povabil predsednico Slovenskega centra PEN in podpredsednico upravnega odbora Mednarodnega PEN-a Tanjo Tuma.
V Galeriji Božidar Jakac v Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki so odprli razstavo z naslovom Vprašanje pogleda. Predstavlja pregled delovanja fotografa in umetnika Jake Babnika, ki je zadnjih dveh desetletjih ustvaril vrsto odmevnih umetniških projektov, tako v razstavni kot v knjižni obliki. V svoji umetniški praksi skozi podobe analizira najrazličnejše sodobne družbene fenomene. Njegov osrednji ustvarjalni postopek je opazovanje in beleženje sprememb v kulturni krajini svojega neposrednega okolja, ki so vselej pogojene s kompleksnimi zgodovinskimi, družbenimi in političnimi okoliščinami. Obseg pojavov, ki jih s svojimi deli tako ali drugače naslavlja, odraža Babnikovo poglobljeno zanimanje za obče stanje duha sodobne družbe, ki se sooča s številnimi notranjimi paradoksi in nesorazmerji. Suzana Vahtarić se o razstavi pogovarja s kustosom Miho Colnerjem.
V Galeriji Božidar Jakac v Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki so odprli razstavo z naslovom Vprašanje pogleda. Predstavlja pregled delovanja fotografa in umetnika Jake Babnika, ki je zadnjih dveh desetletjih ustvaril vrsto odmevnih umetniških projektov, tako v razstavni kot v knjižni obliki. V svoji umetniški praksi skozi podobe analizira najrazličnejše sodobne družbene fenomene. Njegov osrednji ustvarjalni postopek je opazovanje in beleženje sprememb v kulturni krajini svojega neposrednega okolja, ki so vselej pogojene s kompleksnimi zgodovinskimi, družbenimi in političnimi okoliščinami. Obseg pojavov, ki jih s svojimi deli tako ali drugače naslavlja, odraža Babnikovo poglobljeno zanimanje za obče stanje duha sodobne družbe, ki se sooča s številnimi notranjimi paradoksi in nesorazmerji. Suzana Vahtarić se o razstavi pogovarja s kustosom Miho Colnerjem.
58. mednarodno srečanje pisateljev in pisateljic za mir se je v ponedeljek začelo z dogodkom Bled pred Bledom: Književnost iz zapora. V pogovoru, ki ga je moderirala pisateljica Selma Skenderović, predsednica Mladega PEN-a, so trije avtorji (kurdski pisatelj Burhan Sönmez, čilski pesnik Germán Rojas in hrvaška avtorica Luiza Bouharaoua) razpravljali o vlogi literature ter odgovornosti pisateljev in pisateljic v času globalnih kriz. Prispevek je pripravila Sanja Rejc. Prevode bereta Igor Velše in Mateja Perpar.
58. mednarodno srečanje pisateljev in pisateljic za mir se je v ponedeljek začelo z dogodkom Bled pred Bledom: Književnost iz zapora. V pogovoru, ki ga je moderirala pisateljica Selma Skenderović, predsednica Mladega PEN-a, so trije avtorji (kurdski pisatelj Burhan Sönmez, čilski pesnik Germán Rojas in hrvaška avtorica Luiza Bouharaoua) razpravljali o vlogi literature ter odgovornosti pisateljev in pisateljic v času globalnih kriz. Prispevek je pripravila Sanja Rejc. Prevode bereta Igor Velše in Mateja Perpar.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Naša gostja je bila dolgoletna članica Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, dramaturginja Maja Borin, letošnja nagrajenka Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Z njo smo se pogovarjali o vlogi in delu dramaturga pri nastajanju gledališke predstave, o gledališko literarnih projektih, ki nastajajo zunaj gledališča, pa tudi o tem, zakaj ljudje še vedno radi prihajajo v gledališče.
Naša gostja je bila dolgoletna članica Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, dramaturginja Maja Borin, letošnja nagrajenka Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Z njo smo se pogovarjali o vlogi in delu dramaturga pri nastajanju gledališke predstave, o gledališko literarnih projektih, ki nastajajo zunaj gledališča, pa tudi o tem, zakaj ljudje še vedno radi prihajajo v gledališče.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
V Narodni galeriji v Ljubljani so odprli obsežno razstavo Tone Kralj (1900–1975): Vizionarski mistik. V Galeriji Božidar Jakac poteka pregledna razstava skoraj dvajsetletnega delovanja fotografa in umetnika Jake Babnika z naslovom Vprašanje pogleda. V začetku tedna je na Bledu potekalo 58. mednarodno srečanje PEN. S podelitvijo sedmih festivalskih nagrad in dveh stanovskih nagrad se je končal 56. Teden slovenske drame, prihodnji četrtek pa se začenjajo 31. Slovenski dnevi knjige.
V Narodni galeriji v Ljubljani so odprli obsežno razstavo Tone Kralj (1900–1975): Vizionarski mistik. V Galeriji Božidar Jakac poteka pregledna razstava skoraj dvajsetletnega delovanja fotografa in umetnika Jake Babnika z naslovom Vprašanje pogleda. V začetku tedna je na Bledu potekalo 58. mednarodno srečanje PEN. S podelitvijo sedmih festivalskih nagrad in dveh stanovskih nagrad se je končal 56. Teden slovenske drame, prihodnji četrtek pa se začenjajo 31. Slovenski dnevi knjige.
Na parkirišču pred Planetom Koper še do 15 ure poteka dan varnosti in preventive. Namenjen je motoristom, da pokažejo svoje sposobnosti, osvežijo tehnike obvladovanja motorja in se pripravijo na prihajajočo sezono. V Opoldnevniku pa tudi o drugih temah: - V iranski revolucionarni gardi napovedujejo ponovno zaprtje Hormuške ožine. - Možnosti, da bi dozdajšnji premier Robert Golob lahko sestavil novo vlado ni več. - Slovenska himna je v Hiši Zdravljice v Podnanosu po več desetletjih dobila svoj pomnik. - Letošnji Dnevi filma za mlade v Ajdovščini v znamenju prijateljstva in medsebojne pomoči. - Na sosedskem derbiju med Koprom in Izolo so včeraj slavile rokometašice Izole.
Na parkirišču pred Planetom Koper še do 15 ure poteka dan varnosti in preventive. Namenjen je motoristom, da pokažejo svoje sposobnosti, osvežijo tehnike obvladovanja motorja in se pripravijo na prihajajočo sezono. V Opoldnevniku pa tudi o drugih temah: - V iranski revolucionarni gardi napovedujejo ponovno zaprtje Hormuške ožine. - Možnosti, da bi dozdajšnji premier Robert Golob lahko sestavil novo vlado ni več. - Slovenska himna je v Hiši Zdravljice v Podnanosu po več desetletjih dobila svoj pomnik. - Letošnji Dnevi filma za mlade v Ajdovščini v znamenju prijateljstva in medsebojne pomoči. - Na sosedskem derbiju med Koprom in Izolo so včeraj slavile rokometašice Izole.
Posebna in močna literatura nastaja iz omejitev in družbenih sprememb, je eno od osrednjih sporočil dogodka 'Bled pred Bledom – Književnost iz zapora', ki je ta teden potekal v Ljubljani in s katerim se je začelo 58. mednarodno srečanje pisateljev in pisateljic za mir. Kot je znano, srečanje že vrsto let organizira Slovenski center PEN, ki sicer letos zaznamuje svojo 100-letnico. Kot so ob tej priložnosti na ponedeljkovem srečanju v Cankarjevem domu poudarili sodelujoči pisatelji, književnost ne potrebuje le svobode, ampak tudi pogum za pisanje. In prav tam, kjer so vrata zaprta, besede pogosto postanejo najglasnejše. Nekaj ključnih sporočil srečanja je zbrala Laura Barber.
Posebna in močna literatura nastaja iz omejitev in družbenih sprememb, je eno od osrednjih sporočil dogodka 'Bled pred Bledom – Književnost iz zapora', ki je ta teden potekal v Ljubljani in s katerim se je začelo 58. mednarodno srečanje pisateljev in pisateljic za mir. Kot je znano, srečanje že vrsto let organizira Slovenski center PEN, ki sicer letos zaznamuje svojo 100-letnico. Kot so ob tej priložnosti na ponedeljkovem srečanju v Cankarjevem domu poudarili sodelujoči pisatelji, književnost ne potrebuje le svobode, ampak tudi pogum za pisanje. In prav tam, kjer so vrata zaprta, besede pogosto postanejo najglasnejše. Nekaj ključnih sporočil srečanja je zbrala Laura Barber.
V mariborskem Zavetišču za živali so pripravili dogodek z naslovom Spoznaj zavetišče – spoznaj tačke. Z njim obeležujejo Svetovni dan zapuščenih živali, ki je bil v začetku meseca. Obiskovalci spoznavajo vsakdan zavetišča, delo zaposlenih in prostovoljcev ter zgodbe živali, ki čakajo na nov dom. Predstavljajo tudi reševalne in terapevtske pse. Z dogodkom želijo opozoriti tudi na pomen odgovornega skrbništva, posvojitev in skrbi za zapuščene živali.
V mariborskem Zavetišču za živali so pripravili dogodek z naslovom Spoznaj zavetišče – spoznaj tačke. Z njim obeležujejo Svetovni dan zapuščenih živali, ki je bil v začetku meseca. Obiskovalci spoznavajo vsakdan zavetišča, delo zaposlenih in prostovoljcev ter zgodbe živali, ki čakajo na nov dom. Predstavljajo tudi reševalne in terapevtske pse. Z dogodkom želijo opozoriti tudi na pomen odgovornega skrbništva, posvojitev in skrbi za zapuščene živali.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Nacisti načrtovali izgon približno četrt milijona Slovencev, arheolog na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi, “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe – šahisti vedo, za kaj gre
Nacisti načrtovali izgon približno četrt milijona Slovencev, arheolog na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi, “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe – šahisti vedo, za kaj gre
Zakaj rečemo »Bella Italia«? Kaj pomenijo kretnje z rokami, ki jih Italijani uporabljajo pri pogovoru? Je dolce vito treba še sladkati? Je pica res italijanska? Kako pripraviti špagete? Vabljeni na potovanje v zibelko klasične glasbe. Orkester Slovenske filharmonije Mitja Dragolič, dirigent Franci Krevh, Verena Rojc, povezovalca Massimiliano Miani, klarinet Urška Šemrov, sopran Barbara Potočnik, mezzosopran Aljaž Farasin, tenor Spored: Novaro, Monteverdi, Mendelssohn, Verdi, Puccini, Morricone, Rossini
Zakaj rečemo »Bella Italia«? Kaj pomenijo kretnje z rokami, ki jih Italijani uporabljajo pri pogovoru? Je dolce vito treba še sladkati? Je pica res italijanska? Kako pripraviti špagete? Vabljeni na potovanje v zibelko klasične glasbe. Orkester Slovenske filharmonije Mitja Dragolič, dirigent Franci Krevh, Verena Rojc, povezovalca Massimiliano Miani, klarinet Urška Šemrov, sopran Barbara Potočnik, mezzosopran Aljaž Farasin, tenor Spored: Novaro, Monteverdi, Mendelssohn, Verdi, Puccini, Morricone, Rossini
Šport, glasba, branje, šah, kleklanje, astrofotografija, druženje s prijatelji, pametne naprave ali počitek? Kako mladi preživljate svoj prosti čas in koliko ga sploh imate? O tem smo pogovarjali z novinarji z OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica, ki so pred mikrofon povabili zelo zanimive sogovornike - svoje vrstnike, učitelje in pevko Moniko Avsenik.
Šport, glasba, branje, šah, kleklanje, astrofotografija, druženje s prijatelji, pametne naprave ali počitek? Kako mladi preživljate svoj prosti čas in koliko ga sploh imate? O tem smo pogovarjali z novinarji z OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica, ki so pred mikrofon povabili zelo zanimive sogovornike - svoje vrstnike, učitelje in pevko Moniko Avsenik.
Humi je alikvotno petje, značilno za nekatere dežele srednje Azije, najbolj znano je tisto iz Mongolije in Tuve. S tem pojavom, ki ga Mongoli tradicionalno niti nimajo za petje, se bomo srečali nekajkrat, humi pa nekoliko bolje spoznali skozi različne tehnike na zvočnih zapisih, ki so nastali od petdesetih let prejšnjega stoletja pa do zadnjega časa. Mongolski humi je od leta 2010 tudi uradno del nesnovne dediščine človeštva, v zvezi z njim pa prihaja do mnogih nesporazumov in napačnih razumevanj.
Humi je alikvotno petje, značilno za nekatere dežele srednje Azije, najbolj znano je tisto iz Mongolije in Tuve. S tem pojavom, ki ga Mongoli tradicionalno niti nimajo za petje, se bomo srečali nekajkrat, humi pa nekoliko bolje spoznali skozi različne tehnike na zvočnih zapisih, ki so nastali od petdesetih let prejšnjega stoletja pa do zadnjega časa. Mongolski humi je od leta 2010 tudi uradno del nesnovne dediščine človeštva, v zvezi z njim pa prihaja do mnogih nesporazumov in napačnih razumevanj.
Huberto Široka, rojen leta 1960, je eden izmed osrednjih umetnikov unikatnega oblikovanja nakita pri nas. Ustvarja in živi na Bledu, v svoji znameniti izjemno majhni, vendar impresivni delavnici, ki je hkrati tudi trgovina in prostor srečanj. Je avtor številnih ciklusov ali tematskih serij nakita, artefaktov, ki pogosto presegajo svojo osnovno funkcijo. Križi, Plesalke, Rojstvo, Valovanje, DNK, Opraševalci so nekatera imena teh tematskih ciklusov, za katere je dobil Huberto Široka številne nagrade in priznanja. Marsikdo ga povezuje predvsem z rajsko ptico, oblikovano po repliki najdbe s Pristave pri Bledu, ki je postala simbol Bleda. Ob Slovenskem tednu nakita v ljubljanskem centru Rog, osrednji prireditvi oblikovalcev nakita pri nas, je bila tudi predstavitev knjige z naslovom Huberto Široka, srebrokovač in oblikovalec nakita. Napisali so jo poleg samega avtorja še Lidija Pavlovčič in Petra Bole, izšla je pri Zavodu za turizem na Bledu. Umetnika je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič. Tonska realizacija Franci Moder.
Huberto Široka, rojen leta 1960, je eden izmed osrednjih umetnikov unikatnega oblikovanja nakita pri nas. Ustvarja in živi na Bledu, v svoji znameniti izjemno majhni, vendar impresivni delavnici, ki je hkrati tudi trgovina in prostor srečanj. Je avtor številnih ciklusov ali tematskih serij nakita, artefaktov, ki pogosto presegajo svojo osnovno funkcijo. Križi, Plesalke, Rojstvo, Valovanje, DNK, Opraševalci so nekatera imena teh tematskih ciklusov, za katere je dobil Huberto Široka številne nagrade in priznanja. Marsikdo ga povezuje predvsem z rajsko ptico, oblikovano po repliki najdbe s Pristave pri Bledu, ki je postala simbol Bleda. Ob Slovenskem tednu nakita v ljubljanskem centru Rog, osrednji prireditvi oblikovalcev nakita pri nas, je bila tudi predstavitev knjige z naslovom Huberto Široka, srebrokovač in oblikovalec nakita. Napisali so jo poleg samega avtorja še Lidija Pavlovčič in Petra Bole, izšla je pri Zavodu za turizem na Bledu. Umetnika je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič. Tonska realizacija Franci Moder.
Spomladi se avtomobilski trg opazno krepi predvsem s ponudbo rabljenih vozil. O pasteh nakupa ter uveljavljenih trikih prodaje, ki skozi svojo življenjsko dobo večkrat zamenjajo lastnika razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom in Rokom Florjancem, ki vodi enega večjih avtoparkov z rabljenimi avtomobili v Sloveniji.
Spomladi se avtomobilski trg opazno krepi predvsem s ponudbo rabljenih vozil. O pasteh nakupa ter uveljavljenih trikih prodaje, ki skozi svojo življenjsko dobo večkrat zamenjajo lastnika razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom in Rokom Florjancem, ki vodi enega večjih avtoparkov z rabljenimi avtomobili v Sloveniji.
Kaj pomeni, da je morje pravzaprav ogromen, zapleten stroj, ki poganja življenje na našem planetu? In zakaj bi morali o vodi razmišljati drugače, kot smo vajeni? Odgovore na ta vprašanja ima znana britanska oceanografinja Helen Czerski. katere delo o morju Modri stroj je nedavno izšlo v slovenskem jeziku. Med drugim bomo slišali, zakaj ocean ni le modra kulisa z ribami, teveč dinamičen tridimenzionalen sistem - motor, ki prenaša toploto, hranila in življenje po vsem planetu ter vpliva na vreme. podnebje in naše vsakdanje življenje.
Kaj pomeni, da je morje pravzaprav ogromen, zapleten stroj, ki poganja življenje na našem planetu? In zakaj bi morali o vodi razmišljati drugače, kot smo vajeni? Odgovore na ta vprašanja ima znana britanska oceanografinja Helen Czerski. katere delo o morju Modri stroj je nedavno izšlo v slovenskem jeziku. Med drugim bomo slišali, zakaj ocean ni le modra kulisa z ribami, teveč dinamičen tridimenzionalen sistem - motor, ki prenaša toploto, hranila in življenje po vsem planetu ter vpliva na vreme. podnebje in naše vsakdanje življenje.
Na OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica se nam je pred mikrofonom pridružila Maša Zabret, ki trenira met kopja. To je atletska disciplina, pri kateri tekmovalci skušajo kopje z zaletom vreči čim dlje v označeno polje; uspešnost meta je odvisna od hitrosti zaleta, pravilne tehnike izmeta ter koordinacije celotnega telesa. Met kopja ima dolgo zgodovino, saj izvira že iz antičnih časov in je danes stalni del programa poletnih olimpijskih iger.
Na OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica se nam je pred mikrofonom pridružila Maša Zabret, ki trenira met kopja. To je atletska disciplina, pri kateri tekmovalci skušajo kopje z zaletom vreči čim dlje v označeno polje; uspešnost meta je odvisna od hitrosti zaleta, pravilne tehnike izmeta ter koordinacije celotnega telesa. Met kopja ima dolgo zgodovino, saj izvira že iz antičnih časov in je danes stalni del programa poletnih olimpijskih iger.
V Sloveniji je registriranih 12 tisoč plovil. A mest v občinskih pristaniščih ali zasebnih marinah ni toliko. Zato je pogost pojav, da imajo lastniki plovilo kar doma, na dvorišču, na prikolici ali stojalu. A previdnost pri tem ne bo odveč. Karkoli iz plovila steče, lahko konča v morju. Oddajo Morje in mi danes posvečamo plovilom na suhem, začeli pa jo bomo s posebnim pozivom, ki ga je objavila uprava za pomorstvo oz sektor za varovanje obalnega morja. Tjaša Škamperle
V Sloveniji je registriranih 12 tisoč plovil. A mest v občinskih pristaniščih ali zasebnih marinah ni toliko. Zato je pogost pojav, da imajo lastniki plovilo kar doma, na dvorišču, na prikolici ali stojalu. A previdnost pri tem ne bo odveč. Karkoli iz plovila steče, lahko konča v morju. Oddajo Morje in mi danes posvečamo plovilom na suhem, začeli pa jo bomo s posebnim pozivom, ki ga je objavila uprava za pomorstvo oz sektor za varovanje obalnega morja. Tjaša Škamperle
Eden osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi bo koncert, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars. V torek, 21. aprila, bo ob 18h v Unionski dvorani v Ljubljani koncert z naslovom Pesmi, ki so premagale čas. Spomin na dva izjemna dokumenta slovenske glasbene in radijske dediščine bodo oživili Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom Alenke Podpečan, pevci Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom Rahele Durič ter moški del Zbora Slovenske filharmonije in nekdanji pevci APZ Tone Tomšič pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika. Scenarij za koncert, ki ne bo le poklon dvema zgodovinskima posnetkoma, temveč tudi srečanje z dragoceno dediščino, ki je nekoč prvič zazvenela prek radijskih valov, je napisala glasbena urednica Brigita Rovšek, ki v tokratni oddaji podrobneje predstavlja koncert in okoliščine, ki so pisale zgodovino Slovencev.
Eden osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi bo koncert, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars. V torek, 21. aprila, bo ob 18h v Unionski dvorani v Ljubljani koncert z naslovom Pesmi, ki so premagale čas. Spomin na dva izjemna dokumenta slovenske glasbene in radijske dediščine bodo oživili Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom Alenke Podpečan, pevci Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom Rahele Durič ter moški del Zbora Slovenske filharmonije in nekdanji pevci APZ Tone Tomšič pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika. Scenarij za koncert, ki ne bo le poklon dvema zgodovinskima posnetkoma, temveč tudi srečanje z dragoceno dediščino, ki je nekoč prvič zazvenela prek radijskih valov, je napisala glasbena urednica Brigita Rovšek, ki v tokratni oddaji podrobneje predstavlja koncert in okoliščine, ki so pisale zgodovino Slovencev.
V pravljičnih minutah tokrat prisluhnite angleški ljudski pravljici Mačka in miš, ki jo pripoveduje Robert Kereži iz Mariborske knjižnice. Gre za kratko, a duhovito in pomenljivo zgodbo o večnem odnosu med mačko in mišjo, polno prebrisanosti, napetosti in nepričakovanih preobratov. Pravljica na igriv način razkriva, kako hitro se lahko zaupanje spremeni v previdnost – in kako pomembno je, komu verjamemo. Prisluhnite pravljici Mačka in miš in odkrijte, kdo bo tokrat bolj pretkan.
V pravljičnih minutah tokrat prisluhnite angleški ljudski pravljici Mačka in miš, ki jo pripoveduje Robert Kereži iz Mariborske knjižnice. Gre za kratko, a duhovito in pomenljivo zgodbo o večnem odnosu med mačko in mišjo, polno prebrisanosti, napetosti in nepričakovanih preobratov. Pravljica na igriv način razkriva, kako hitro se lahko zaupanje spremeni v previdnost – in kako pomembno je, komu verjamemo. Prisluhnite pravljici Mačka in miš in odkrijte, kdo bo tokrat bolj pretkan.
V Zvedavčkih govorimo o popotovanju v Vinico na Dolenjskem, kamor so se napotili učenci in učenke iz Jarenine. Sledi angleška pravljica Mačka in miš.
V Zvedavčkih govorimo o popotovanju v Vinico na Dolenjskem, kamor so se napotili učenci in učenke iz Jarenine. Sledi angleška pravljica Mačka in miš.
V dvorani Tivoli sta bila včeraj na sporedu polfinalna obračuna pokala, danes še tekma za tretje mesto in finale. V teh dneh se igrata tudi finalni seriji državnega prvenstva v odbojki tako v ženski kot tudi moški konkurenci. V Tbilisiju se nadaljuje evropsko prvenstvo v judu.
V dvorani Tivoli sta bila včeraj na sporedu polfinalna obračuna pokala, danes še tekma za tretje mesto in finale. V teh dneh se igrata tudi finalni seriji državnega prvenstva v odbojki tako v ženski kot tudi moški konkurenci. V Tbilisiju se nadaljuje evropsko prvenstvo v judu.
V tokratnih Radiovednih smo prevetrili prepišni problem, ki nam ga je postavil poslušalec Staš. Z enim najizkušenejših meteorologov pri nas Brankom Gregorčičem bomo raziskovali, kako nastane veter, kaj počne veter, ko ne piha, zakaj imajo nekateri vetrovi imena, katere vetrove imamo rajši kot druge ter kakšna bi bila Zemlja brez vetra.
V tokratnih Radiovednih smo prevetrili prepišni problem, ki nam ga je postavil poslušalec Staš. Z enim najizkušenejših meteorologov pri nas Brankom Gregorčičem bomo raziskovali, kako nastane veter, kaj počne veter, ko ne piha, zakaj imajo nekateri vetrovi imena, katere vetrove imamo rajši kot druge ter kakšna bi bila Zemlja brez vetra.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Gosta oddaje Midva v mesecu aprilu sta dr. Milena Bučar Miklavčič in Ernest Kante. Njuna skupna ljubezen so oljke. Milena Bučar Miklavčič je v svet ponesla slovensko oljčno olje in mu nadela priznano ime v mednarodnem in domačem okolju, kjer širi svoje bogato strokovno znanje. Z znanjem, s strokovno pomočjo pa povezuje tudi oljkarje z juga in severa Primorske. Med njimi je tudi Ernest Kante iz Vipave, ki je svoje prve oljke zasadil leta 2011, že dolgo jim družbo delajo tudi leske. Je tudi vodja goriškega panela oljkarjev, s to dejavnostjo pa diha cela družina Kante. Z gostoma oddaje Midva, v kateri mesečno spoznavamo nove dvojine, se pogovarja Nataša Benčič.
Gosta oddaje Midva v mesecu aprilu sta dr. Milena Bučar Miklavčič in Ernest Kante. Njuna skupna ljubezen so oljke. Milena Bučar Miklavčič je v svet ponesla slovensko oljčno olje in mu nadela priznano ime v mednarodnem in domačem okolju, kjer širi svoje bogato strokovno znanje. Z znanjem, s strokovno pomočjo pa povezuje tudi oljkarje z juga in severa Primorske. Med njimi je tudi Ernest Kante iz Vipave, ki je svoje prve oljke zasadil leta 2011, že dolgo jim družbo delajo tudi leske. Je tudi vodja goriškega panela oljkarjev, s to dejavnostjo pa diha cela družina Kante. Z gostoma oddaje Midva, v kateri mesečno spoznavamo nove dvojine, se pogovarja Nataša Benčič.
V oddaji Z vami v kuhinji smo tokrat pripravljali ocvrtke s pečenico in gorčično omako z medom – hitro, okusno in primerno tudi za nenapovedane goste. Izvedeli ste tudi, katere jedi izbrati, ko zmanjkuje časa: preproste, a domiselne kombinacije iz sestavin, ki jih imamo pogosto doma, ter kako z dobro omako ali prilogo ustvariti vtis posebne pogostitve. Razmišljali pa smo tudi o različicah ocvrtkov za goste, ki ne jedo mesa – z zelenjavo, sirom, zelišči ali stročnicami, ob enaki aromatični gorčično-medeni omaki. Za 4 osebe: - 2 para pečenic - 1 suha žemlja - Panada za dunajsko paniranje - Olje za cvrtje - Med - Gorčica s semeni Žemljo pustimo namakati v hladni vodi, da se zmehča. Nato jo dobro ožamemo in pomešamo s polnilom, ki smo ga iztisnili iz pečenic. Dodamo sesekljan peteršilj in vse skupaj dobro premešamo. Približno 40 g žličnike mase oblikujemo v krokete, ki jih za kakšno uro zamrznemo, nato pa po dunajsko spaniramo in ocvremo. Posebej zamešamo gorčico s semeni z malo medu in ponudimo z ocvrtki.
V oddaji Z vami v kuhinji smo tokrat pripravljali ocvrtke s pečenico in gorčično omako z medom – hitro, okusno in primerno tudi za nenapovedane goste. Izvedeli ste tudi, katere jedi izbrati, ko zmanjkuje časa: preproste, a domiselne kombinacije iz sestavin, ki jih imamo pogosto doma, ter kako z dobro omako ali prilogo ustvariti vtis posebne pogostitve. Razmišljali pa smo tudi o različicah ocvrtkov za goste, ki ne jedo mesa – z zelenjavo, sirom, zelišči ali stročnicami, ob enaki aromatični gorčično-medeni omaki. Za 4 osebe: - 2 para pečenic - 1 suha žemlja - Panada za dunajsko paniranje - Olje za cvrtje - Med - Gorčica s semeni Žemljo pustimo namakati v hladni vodi, da se zmehča. Nato jo dobro ožamemo in pomešamo s polnilom, ki smo ga iztisnili iz pečenic. Dodamo sesekljan peteršilj in vse skupaj dobro premešamo. Približno 40 g žličnike mase oblikujemo v krokete, ki jih za kakšno uro zamrznemo, nato pa po dunajsko spaniramo in ocvremo. Posebej zamešamo gorčico s semeni z malo medu in ponudimo z ocvrtki.
Po svoje je težko dojeti, da nekdo poleg svojega poklicnega dela, ki zajema raziskovanje, pripravo projektov, objavljanje in delo s študenti, resno in zavzeto opravlja še vrsto drugih nič manj pomembnih reči. Gregor Antoličič je tako še predsednik sveta domače krajevne skupnosti Pekre na jugozahodnem obrobju mesta Maribor, amaterski igralec in režiser domačega kulturnega društva, podpredsednik Zveze kulturnih društev Maribor in – jagoda na torto vsega – predavatelj na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Oddajo je pripravil Stane Kocutar. Foto: Osebni arhiv
Po svoje je težko dojeti, da nekdo poleg svojega poklicnega dela, ki zajema raziskovanje, pripravo projektov, objavljanje in delo s študenti, resno in zavzeto opravlja še vrsto drugih nič manj pomembnih reči. Gregor Antoličič je tako še predsednik sveta domače krajevne skupnosti Pekre na jugozahodnem obrobju mesta Maribor, amaterski igralec in režiser domačega kulturnega društva, podpredsednik Zveze kulturnih društev Maribor in – jagoda na torto vsega – predavatelj na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Oddajo je pripravil Stane Kocutar. Foto: Osebni arhiv
Zemlja je planet, na katerem živimo in je naš dom. Ne glede na to, koliko smo stari, moramo zanj lepo skrbeti in ga ohraniti čistega ter polnega življenja. V tokratni sobotni oddaji šolarji razmišljajo, kaj lahko v dobro Zemlje naredijo in spremenijo v vsakodnevnem ravnanju. Zakajček pa se sprašuje, zakaj se odpadki v naravi razgrajujejo tako različno hitro …
Zemlja je planet, na katerem živimo in je naš dom. Ne glede na to, koliko smo stari, moramo zanj lepo skrbeti in ga ohraniti čistega ter polnega življenja. V tokratni sobotni oddaji šolarji razmišljajo, kaj lahko v dobro Zemlje naredijo in spremenijo v vsakodnevnem ravnanju. Zakajček pa se sprašuje, zakaj se odpadki v naravi razgrajujejo tako različno hitro …
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ameriška pesnica Mary Oliver se je rodila leta 1935 v majhnem mestu v Ohiu, kjer je tudi odraščala. Napisala je vrsto pesniških zbirk, med njimi: Dvanajst lun (1979), Delo sanj (1986), Zakaj se zbujam zgodaj (2004), Labod (2010), Tisoč juter (2012) in Modri konji (2014). Navdih za svojo poezijo je med drugim iskala na dolgih sprehodih v naravi. Njene pesmi izražajo čudenje in očaranost nad vsemi bitji, rastlinami in živalmi, ki naravo poseljujejo, ter poudarjajo močno povezanost med vsem živim. Za svoje pesniško delo je prejela številne nagrade, mdr. Pulitzerjevo leta 1984 in leta 1992 ameriško državno nagrado za književnost. Umrla je leta 2019. Prevajalka Jana Unuk, režiserka Ana Krauthaker, igralka Doroteja Nadrah, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.
Ameriška pesnica Mary Oliver se je rodila leta 1935 v majhnem mestu v Ohiu, kjer je tudi odraščala. Napisala je vrsto pesniških zbirk, med njimi: Dvanajst lun (1979), Delo sanj (1986), Zakaj se zbujam zgodaj (2004), Labod (2010), Tisoč juter (2012) in Modri konji (2014). Navdih za svojo poezijo je med drugim iskala na dolgih sprehodih v naravi. Njene pesmi izražajo čudenje in očaranost nad vsemi bitji, rastlinami in živalmi, ki naravo poseljujejo, ter poudarjajo močno povezanost med vsem živim. Za svoje pesniško delo je prejela številne nagrade, mdr. Pulitzerjevo leta 1984 in leta 1992 ameriško državno nagrado za književnost. Umrla je leta 2019. Prevajalka Jana Unuk, režiserka Ana Krauthaker, igralka Doroteja Nadrah, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Jezikovna krajina je izraz, ki se nanaša na javno vidne jezikovne izraze v prostoru. To so napisi na stavbah, imena lokalov, ulic in trgovin, prometna signalizacija, javni napisi in podobno. Prav jezikovna krajina prestolnice je bila namreč predmet raziskave, ki so jo pretekli teden predstavili v prostorih Slovenske matice. Predavanje, s katerega boste nekaj utrinkov slišali v naslednjih minutah (z dodanimi razlagami, seveda), je za KiKs obiskala Darja Pograjc.
Jezikovna krajina je izraz, ki se nanaša na javno vidne jezikovne izraze v prostoru. To so napisi na stavbah, imena lokalov, ulic in trgovin, prometna signalizacija, javni napisi in podobno. Prav jezikovna krajina prestolnice je bila namreč predmet raziskave, ki so jo pretekli teden predstavili v prostorih Slovenske matice. Predavanje, s katerega boste nekaj utrinkov slišali v naslednjih minutah (z dodanimi razlagami, seveda), je za KiKs obiskala Darja Pograjc.
Ameriška blokada iranskih pristanišč bo trajala, dokler ne bo dosežen končni dogovor z Iranom, je sporočil ameriški predsednik Donald Trump . Iran pa je zagrozil, da hormuška ožina ne bo dolgo ostala odprta, če amerika ne bo umaknila svojih ladij. Medtem sta Francija in Velika Britanija gostili evropski vrh 40-tih držav za zagotavljanje proste in varne plovbe skozi Hormuško ožino. Kljub novih kritikam ameriškega predsednika Donalda Trumpa na račun zaveznic v zvezi NATO so Evropejci pripravljeni na posredovanje, a šele ko bo konec sovražnosti v Perzijskem zalivu. V oddaji tudi o tem: - V Svobodi umik Demokratov iz koalicijskih pogajanj označili za politično prevaro - Maribor ta konec tedna v znamenju zborovske glasbe - Odbojkarice Branika blizu osvojitve osemnajstega naslova državnih prvakinj
Ameriška blokada iranskih pristanišč bo trajala, dokler ne bo dosežen končni dogovor z Iranom, je sporočil ameriški predsednik Donald Trump . Iran pa je zagrozil, da hormuška ožina ne bo dolgo ostala odprta, če amerika ne bo umaknila svojih ladij. Medtem sta Francija in Velika Britanija gostili evropski vrh 40-tih držav za zagotavljanje proste in varne plovbe skozi Hormuško ožino. Kljub novih kritikam ameriškega predsednika Donalda Trumpa na račun zaveznic v zvezi NATO so Evropejci pripravljeni na posredovanje, a šele ko bo konec sovražnosti v Perzijskem zalivu. V oddaji tudi o tem: - V Svobodi umik Demokratov iz koalicijskih pogajanj označili za politično prevaro - Maribor ta konec tedna v znamenju zborovske glasbe - Odbojkarice Branika blizu osvojitve osemnajstega naslova državnih prvakinj
V športni zgodbi več o zaključnem turnirju slovenskega rokometnega pokala v dvorani Tivoli. V polfinalu so se včeraj pomerili Slovan : Celje in Trebnje : Slovenj Gradec.
V športni zgodbi več o zaključnem turnirju slovenskega rokometnega pokala v dvorani Tivoli. V polfinalu so se včeraj pomerili Slovan : Celje in Trebnje : Slovenj Gradec.