Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Leta 1960 je posnel svoje prve skladbe Ansambel Borisa Kovačiča in z njim Borisova soproga Stanka Kovačič. Imenitnaglasba Borisa Kovačiča in čisti nežen zvok Stankinega vokala, sodita še danes v vrh slovenske ustvarjalnosti. Stanka Kovačič te dni praznuje rojstni dan, enako tudi njen sin Simon, ki je dolga leta glasbenik v Ansamblu Petra Finka. Kovačičevi pa se lahko pohvalijo tudi z glasbeno ustvarjalnostjo sina Mateja. Prisluhnite nepozabnim zimzelenim melodijam, pesem Prinesi mi rože pa letos šteje 60 let.
Leta 1960 je posnel svoje prve skladbe Ansambel Borisa Kovačiča in z njim Borisova soproga Stanka Kovačič. Imenitnaglasba Borisa Kovačiča in čisti nežen zvok Stankinega vokala, sodita še danes v vrh slovenske ustvarjalnosti. Stanka Kovačič te dni praznuje rojstni dan, enako tudi njen sin Simon, ki je dolga leta glasbenik v Ansamblu Petra Finka. Kovačičevi pa se lahko pohvalijo tudi z glasbeno ustvarjalnostjo sina Mateja. Prisluhnite nepozabnim zimzelenim melodijam, pesem Prinesi mi rože pa letos šteje 60 let.
V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke iz Bušinje vasi na belokranjski strani Gorjancev, ki so nastali leta 1992. Pri Kraščevih so takrat peli in pripovedovali domači pevci in godec, slišali pa bomo ljubezenske, obredne in plesne napeve in viže. Oddajo bo dopolnilo nekaj napevov iz sosednjega Suhorja in arhiva.
V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke iz Bušinje vasi na belokranjski strani Gorjancev, ki so nastali leta 1992. Pri Kraščevih so takrat peli in pripovedovali domači pevci in godec, slišali pa bomo ljubezenske, obredne in plesne napeve in viže. Oddajo bo dopolnilo nekaj napevov iz sosednjega Suhorja in arhiva.
Knjižnemu molju še nikoli ni bilo tako hudo pod rumenim soncem! Pripoveduje: Rok Vihar. Napisala: Uroš Marolt. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
Knjižnemu molju še nikoli ni bilo tako hudo pod rumenim soncem! Pripoveduje: Rok Vihar. Napisala: Uroš Marolt. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Na zadnji redni seji državnega zbora v tem mandatu je Primož Dolenc, kot kaže, po enem letu vendarle dobil zadostno podporo za imenovanje na mesto guvernerja Banke Slovenije. Parlamentarna mandatno-volilna komisija je prižgala zeleno luč tudi trem kandidatom za ustavne sodnike in kandidatki za varuhinjo človekovih pravic. O imenovanjih bodo prihodnji teden odločali poslanci in poslanke. Druge teme: - Generalni sekretar NATA Rutte: Evropa se ne more braniti brez podpore Združenih držav. - Izrael prepoznal posmrtne ostanke zadnjega talca v Gazi, s čimer je izpolnjen pogoj za začetek druge faze mirovnega načrta. - Deli zakona o zaščiti živali na ustavnem sodišču.
Na zadnji redni seji državnega zbora v tem mandatu je Primož Dolenc, kot kaže, po enem letu vendarle dobil zadostno podporo za imenovanje na mesto guvernerja Banke Slovenije. Parlamentarna mandatno-volilna komisija je prižgala zeleno luč tudi trem kandidatom za ustavne sodnike in kandidatki za varuhinjo človekovih pravic. O imenovanjih bodo prihodnji teden odločali poslanci in poslanke. Druge teme: - Generalni sekretar NATA Rutte: Evropa se ne more braniti brez podpore Združenih držav. - Izrael prepoznal posmrtne ostanke zadnjega talca v Gazi, s čimer je izpolnjen pogoj za začetek druge faze mirovnega načrta. - Deli zakona o zaščiti živali na ustavnem sodišču.
Piše Marica Škorjanec Kosterca, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Pisateljica in pesnica Miša Gams je za svoj prvi roman izbrala naslov Kdo se boji črnega moža. Enako je svojo avtobiografsko pripoved naslovila Ksenija Trs, eno izmed mladinskih del Brede Pugelj ima naslov Črni mož; vsem pa je skupen spomin na priljubljeno otroško igro, ki izvira iz mračnih srednjeveških podob mrtvaškega plesa, saj smrt lovi in ujame slehernega človeka. Domnevajo, da se je iz te grozljivke razvila razgibana skupinska igra, v kateri hudobni črni mož lovi in ujame vse otroke. Roman Miše Gams je napisan v obliki dnevniških zapisov neimenovane protagonistke z navedbami datumov od 20. avgusta 2018 do 31. marca 2019. Uvaja ga opozorilo, da so osebe, dogajanje in kraji plod bogate avtoričine in bralčeve domišljije. Kraji dogajanja se menjujejo. zapisovalka živi z družino v Ljubljani in občasno obiskuje kraje nekdanje skupne države Jugoslavije. Največkrat potuje v Bosno in Hercegovino, njene začasne postaje so: Sarajevo, Mostar, Čapljina, Zenica, Banjaluka, Tuzla in Brčko. Protagonistka je v romanu edina oseba, ki odslikava okolje in odnose med ljudmi, presoja, predvsem pa izpoveduje svoja čustva in razmišljanje. Svoja erotična doživetja in telesna občutenja opisuje nazorno in realistično. Poročena je deset let, ima petletnega otroka in zaposlenega moža, ki se ji ne posveča dovolj. Vsakdanje življenje jo dolgočasi. Ima doktorat, a ga mora skrivati, če hoče dobiti kakšno delo, za majhen zaslužek opravlja začasna dela v gostilnah, tovarnah, skladiščih, včasih tudi za borno plačilo s pogodbo samo za en dan. Znašla se je na samem dnu piramidne sheme, ki jo je ustvaril kapitalistični sistem: »Po dvanajst ur na dan ribam, strežem pijanim strankam v gostilnah, sortiram smeti in se na vse pretege klanjam svojim šefom, da mi morda tu in tam kdo celo kaj plača?« Življenjsko prelomnico doživi v Sarajevu, kamor je odpotovala za tri dni, da bi si ogledala filmski festival. Srečanje z mladim Alžircem Samirjem jo povsem prevzame, čeprav je imela prej predsodke do migrantov. Zgodi se ljubezen na prvi pogled, občutek, da sta se poznala že iz prejšnjega življenja, predvsem pa ju je povezala telesna privlačnost. Samir je bil doma iz sorazmerno premožne muslimanske družine in čeprav je imel v Alžiriji urejeno življenje, primerno izobrazbo, službo, prijatelje, zabavo in šport, ga je vleklo v Evropo, v Pariz, kjer naj bi ga čakala tri desetletja starejša »punca«, ki ima tri otroke in veliko denarja. Več Samirjevih sorodnikov dela v Franciji, zato se tudi on razglaša za Francoza, a si zaman prizadeva prestopiti državne meje, saj so ga pri vseh poskusih ujeli, ponekod tudi pretepli in izgnali nazaj v Bosno. Tja se je na svojih težavnih poskusih, da bi prišli v obljubljeno deželo, zateklo veliko migrantov iz severne Afrike in Azije, a mnogi niso imeli sreče, da bi dosegli svoj cilj. Spregledali so, da je velika Evropa le mit, fantazma in da gre za iluzijo, od katere v realnosti nima nihče nič. Prebujeno poželenje združi človeka iz različnih držav in kultur le za kratek čas, saj se morata vedno znova ločiti, za žensko pa so ta potovanja vedno težja. Po večkratnih vse bolj mučnih odisejadah po Balkanu ugotavlja: »Preveč sem postala obsedena s Samirjem … in zdaj ga nikakor ne morem več odmisliti.« Odnosi med ljubimcema se slabšajo. Samir v ljubezni kot zahteven otrok išče mater, potrebuje vedno več pomoči, hrane, nege, tudi denar. Njuni spolni odnosi postajajo brezobzirni, sadistični. Protagonistka si za vsak odhod izmišlja nove laži za naveličanega moža, do Samirja je materinsko sočutna, on pa se vse bolj opija, čeprav je veren musliman. Postaja nasilen. Ranjen in pretepen ostane brez prijateljev, ki so mu pomagali, iz lepega mladeniča se spreminja v duševno in telesno razvalino. Kdo se boji črnega moža je roman o migrantih in njihovem prebijanju na težavnih, tudi smrtno nevarnih brezpotjih. O nezaželenosti in zavračanju. Pisateljica Miša Gams spretno prepleta problematiko migracij z ljubezensko zgodbo med alžirskim migrantom in poročeno slovensko intelektualko. Zelo podrobno in realistično opisuje spolne odnose in položaje. Pri tem se ne izogiba besedam iz »nižje pogovorne ravni«, kot bi jih označil Slovenski pravopis. Gotovo bo ta povezava tragike in ljubezni, zanimivih predstavitev krajev, oseb in dogodkov pritegnila pozornost bralcev in bralk. Svobodna ljubezen, prikazana v literarnih delih, ne dopušča moralističnega vrednotenja. Slog pisanja občasno spominja na prozo legendarnega Charlesa Bukowskega. Protagonistka je nad ljubimcem globoko razočarana in prizadeta, saj je zanj žrtvovala skoraj vse. Ob koncu romana kar težko verjamemo v velike spremembe, ki čakajo nekdanja ljubimca.
Piše Marica Škorjanec Kosterca, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Pisateljica in pesnica Miša Gams je za svoj prvi roman izbrala naslov Kdo se boji črnega moža. Enako je svojo avtobiografsko pripoved naslovila Ksenija Trs, eno izmed mladinskih del Brede Pugelj ima naslov Črni mož; vsem pa je skupen spomin na priljubljeno otroško igro, ki izvira iz mračnih srednjeveških podob mrtvaškega plesa, saj smrt lovi in ujame slehernega človeka. Domnevajo, da se je iz te grozljivke razvila razgibana skupinska igra, v kateri hudobni črni mož lovi in ujame vse otroke. Roman Miše Gams je napisan v obliki dnevniških zapisov neimenovane protagonistke z navedbami datumov od 20. avgusta 2018 do 31. marca 2019. Uvaja ga opozorilo, da so osebe, dogajanje in kraji plod bogate avtoričine in bralčeve domišljije. Kraji dogajanja se menjujejo. zapisovalka živi z družino v Ljubljani in občasno obiskuje kraje nekdanje skupne države Jugoslavije. Največkrat potuje v Bosno in Hercegovino, njene začasne postaje so: Sarajevo, Mostar, Čapljina, Zenica, Banjaluka, Tuzla in Brčko. Protagonistka je v romanu edina oseba, ki odslikava okolje in odnose med ljudmi, presoja, predvsem pa izpoveduje svoja čustva in razmišljanje. Svoja erotična doživetja in telesna občutenja opisuje nazorno in realistično. Poročena je deset let, ima petletnega otroka in zaposlenega moža, ki se ji ne posveča dovolj. Vsakdanje življenje jo dolgočasi. Ima doktorat, a ga mora skrivati, če hoče dobiti kakšno delo, za majhen zaslužek opravlja začasna dela v gostilnah, tovarnah, skladiščih, včasih tudi za borno plačilo s pogodbo samo za en dan. Znašla se je na samem dnu piramidne sheme, ki jo je ustvaril kapitalistični sistem: »Po dvanajst ur na dan ribam, strežem pijanim strankam v gostilnah, sortiram smeti in se na vse pretege klanjam svojim šefom, da mi morda tu in tam kdo celo kaj plača?« Življenjsko prelomnico doživi v Sarajevu, kamor je odpotovala za tri dni, da bi si ogledala filmski festival. Srečanje z mladim Alžircem Samirjem jo povsem prevzame, čeprav je imela prej predsodke do migrantov. Zgodi se ljubezen na prvi pogled, občutek, da sta se poznala že iz prejšnjega življenja, predvsem pa ju je povezala telesna privlačnost. Samir je bil doma iz sorazmerno premožne muslimanske družine in čeprav je imel v Alžiriji urejeno življenje, primerno izobrazbo, službo, prijatelje, zabavo in šport, ga je vleklo v Evropo, v Pariz, kjer naj bi ga čakala tri desetletja starejša »punca«, ki ima tri otroke in veliko denarja. Več Samirjevih sorodnikov dela v Franciji, zato se tudi on razglaša za Francoza, a si zaman prizadeva prestopiti državne meje, saj so ga pri vseh poskusih ujeli, ponekod tudi pretepli in izgnali nazaj v Bosno. Tja se je na svojih težavnih poskusih, da bi prišli v obljubljeno deželo, zateklo veliko migrantov iz severne Afrike in Azije, a mnogi niso imeli sreče, da bi dosegli svoj cilj. Spregledali so, da je velika Evropa le mit, fantazma in da gre za iluzijo, od katere v realnosti nima nihče nič. Prebujeno poželenje združi človeka iz različnih držav in kultur le za kratek čas, saj se morata vedno znova ločiti, za žensko pa so ta potovanja vedno težja. Po večkratnih vse bolj mučnih odisejadah po Balkanu ugotavlja: »Preveč sem postala obsedena s Samirjem … in zdaj ga nikakor ne morem več odmisliti.« Odnosi med ljubimcema se slabšajo. Samir v ljubezni kot zahteven otrok išče mater, potrebuje vedno več pomoči, hrane, nege, tudi denar. Njuni spolni odnosi postajajo brezobzirni, sadistični. Protagonistka si za vsak odhod izmišlja nove laži za naveličanega moža, do Samirja je materinsko sočutna, on pa se vse bolj opija, čeprav je veren musliman. Postaja nasilen. Ranjen in pretepen ostane brez prijateljev, ki so mu pomagali, iz lepega mladeniča se spreminja v duševno in telesno razvalino. Kdo se boji črnega moža je roman o migrantih in njihovem prebijanju na težavnih, tudi smrtno nevarnih brezpotjih. O nezaželenosti in zavračanju. Pisateljica Miša Gams spretno prepleta problematiko migracij z ljubezensko zgodbo med alžirskim migrantom in poročeno slovensko intelektualko. Zelo podrobno in realistično opisuje spolne odnose in položaje. Pri tem se ne izogiba besedam iz »nižje pogovorne ravni«, kot bi jih označil Slovenski pravopis. Gotovo bo ta povezava tragike in ljubezni, zanimivih predstavitev krajev, oseb in dogodkov pritegnila pozornost bralcev in bralk. Svobodna ljubezen, prikazana v literarnih delih, ne dopušča moralističnega vrednotenja. Slog pisanja občasno spominja na prozo legendarnega Charlesa Bukowskega. Protagonistka je nad ljubimcem globoko razočarana in prizadeta, saj je zanj žrtvovala skoraj vse. Ob koncu romana kar težko verjamemo v velike spremembe, ki čakajo nekdanja ljubimca.
Piše Jože Štucin, bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja. V knjigi Druga življenja je štirinajst zgodb, ki vsaka po svoje pričajo o mejni situaciji, ko se človek sooča z razpotjem, z iluzijo, da bi življenje začel znova na drugačen način, z drugim izhodiščem. Slednje je seveda zgolj psihološka zanka, saj nekako vemo, da ima človek zgolj eno možnost, niti ponovitvena varianta mu ne pripada. Mazzini se poigrava s točko preloma, točko nič, krizno situacijo slehernika, ko se zdi, da nastopi pravšnji trenutek za resetiranje obstoječega stanja. Ob tem se, seveda ne brez sarkazma, nasloni na sodobno neoliberalno družbo, ki ponuja vedno nove in nove začetke, nove poti in izbire. Potrošniška miselnost, da lahko samega sebe nastavimo na novo, resetiramo in preklopimo v drugačno bivanjsko shemo, je vedno uglašena tudi s kakšno ponudbo, ki to omogoča; človek je objekt na tržišču, nenehno se mu ponujajo nove možnosti in poti, vse pa je samo puhlo in votlo preigravanje novih navideznih izbir. Pojavnost tu-biti je neusmiljena danost. V prvi zgodbi Apokalipsa, smo priče koncu sveta, čeprav še tik pred tem v junaku vznikne ideja o novem začetku z Renato, s katero je očitno prekinil zvezo. V trenutku, ko nebo ožarčijo balistične rakete, in svetu ostane še nekaj minut do atomskega konca, si zaželi novega začetka, nemara obnovitev ljubezenske zveze na drugačnih temeljih. No, ker se v zadnjem prizoru galeb ustavi na mestu, "pribit ob nebo kot Jezus na križ", mu ostane le še veličina trenutka, v katerem ni ničesar več, niti preteklosti niti prihodnosti, in je prag med tu in zdaj, od nič do nič, edina realnost. Uvodna prilika nekako začrta vse nadaljne. V zgodbi Dojka, na primer, se junakinja sreča s sošolcem, ki ga je na ponesrečenem gimnazijskem žuru izrabila kot protiutež za neuspešen lov na ciljnega fanta, ki ji je takrat pobegnil z drugo. Sedaj, ko ga sreča v bifeju in sta oba odrasla, že skoraj neprepoznavno drugačna, se v njej obe situaciji zlijeta v en sam hip: poniglavo zapeljevanje fanta, ki ni bil takrat nikomur zanimiv in je bil deležen pozornosti zgolj iz razočaranja obupane najstnice, in sedanje stanje, ko je njena dojka tik pred amputacijo. Sklepamo, seveda, da gre za rakotvorne bule v tkivu, ki bo kmalu postalo njen "nejaz", odrezana gmota mesa, ki ne bo več njena last. Tisti fant, v mladosti, kot že rečeno, nezaželen dolgočasnež brez erosa, je zdaj zgleden možakar, nenadoma celo po svoje privlačen, vsekakor pa izhaja iz zgodbe, ko so njene dojke še polno služile svojemu namenu. Čudna situacija. Ko se prepoznata, spregovorita nekaj fraz, in skoraj zanihata v preteklost. S tem bi nemara presenetila, zaobšla trenutno bolezensko stanje, ker bi se čas odvrtel nazaj, na začetek, a nič od tega se ne zgodi. Spet smo priče trenutku, ki bi bil nemara drugačen, če bi se zadeva nekoč odvijala po drugih kanalih, na drugih ravneh. Ena najbolj pretresljivih zgodb ima naslov Vsa ta izgubljena leta. Tu je človek, ki sodi v kategorijo manj nadarjenih, preprostih ljudi. Že ob koncu osnovne šole mu je bila ponujena kariera smetarja. Kmetija, s katere je izhajal, je propadla, mati in oče sta jo "popila do zadnjega zidaka", tako da je po šoli najprej kolovratil po ulicah, jedel v zavetiščih in ljudskih kuhinjah, ko pa je dosegel primerno starost, se je res zaposlil kot smetar. Tu se zgodba šele začne. Pred nami je ranjena duša, med vrsticami izvemo, da je bil na hitro poročen in še hitreje ločen, vmes pa je ostalo hrepenenje po hčerki, ki jo je žena seveda vzela s sabo. Pervertiranost njegovih umsko-čutnih prerekanj s svetom, v katerega je padel, se rodi v njegovi percepciji in v nenavadnem odnosu do smeti, ki jih ima za nekakšne odvržene spomine, organe človeštva in njegovih (tudi svojih) izgubljenih let. Takole beremo: "Ob smetnjaku sem videl ležati kačji lev. Njegova površina je spominjala na organe, ki sem jih zadnje leto in pol iskal po smeteh. To je življenje, ki je bilo, pomislim, a postalo je preozko in iz njega je izstopilo novo življenje in odšlo. Mar sem prisluškoval sledem starih življenj? Nečemu, kar je bilo in je odšlo? Mar potem obstajajo tudi ljudje, ki se nikoli ne levijo, ostajajo ujeti v minulem, zastrupljeni sami s sabo, dokler ne končajo v krematoriju, v oblaku, ki uide skozi dimnik, in kjer spominov ni mogoče ločiti od pepela." Konča se z najhujšo možno grozoto, ki jo lahko doživi smetar – s soočenjem z mrtvim dojenčkom v smetnjaku in "z obupom matere, ki diha sovraštvo in samoto v prazno vesolje odvženega kamna." V tem ritmu teče vsa knjiga Druga življenja. Včasih so zgodbe zapletene do te mere, da je treba preveriti dejstva za nazaj, če oko prehitro drsi skozi bravurozne in duhovite povedi. Mazzini je mojster zapletanja, tako jezikovnega, kot vsebinskega, zgodbe pa so pogosto odprte za več razlag. Edina skupna točka je, da se v vseh sprašuje o mejnih identitetah, o mejah, ki niso vedno uglašene s pričakovanji in niso del predvidljivega, načrtno uravnavanega sveta. Nasprotno, raje se naslanja na psihologijo, na krizo identitete našega časa, kjer kraljujejo izpraznjenost in kjer izjemnost biti nadomešča poenostavljena struktura moderne površnosti, zamenljivosti, ponudbe, ki nenehna razglaša nove začetke in nove identitete. Kot bi padli iz duhovnega sveta v dišeče okolje megamarketa, iz polnosti narave v popolnost trgovine z dušami. Realizem, ki ga Mazzini podaja skozi svojo literaturo, je eksistencialne narave, je nemara še zadnji opomnik, da odrešitve in drugega življenja ni mogoče kupiti na tržnici niti ne naročiti po spletu, saj pravo življenje teče le tu in zdaj.
Piše Jože Štucin, bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja. V knjigi Druga življenja je štirinajst zgodb, ki vsaka po svoje pričajo o mejni situaciji, ko se človek sooča z razpotjem, z iluzijo, da bi življenje začel znova na drugačen način, z drugim izhodiščem. Slednje je seveda zgolj psihološka zanka, saj nekako vemo, da ima človek zgolj eno možnost, niti ponovitvena varianta mu ne pripada. Mazzini se poigrava s točko preloma, točko nič, krizno situacijo slehernika, ko se zdi, da nastopi pravšnji trenutek za resetiranje obstoječega stanja. Ob tem se, seveda ne brez sarkazma, nasloni na sodobno neoliberalno družbo, ki ponuja vedno nove in nove začetke, nove poti in izbire. Potrošniška miselnost, da lahko samega sebe nastavimo na novo, resetiramo in preklopimo v drugačno bivanjsko shemo, je vedno uglašena tudi s kakšno ponudbo, ki to omogoča; človek je objekt na tržišču, nenehno se mu ponujajo nove možnosti in poti, vse pa je samo puhlo in votlo preigravanje novih navideznih izbir. Pojavnost tu-biti je neusmiljena danost. V prvi zgodbi Apokalipsa, smo priče koncu sveta, čeprav še tik pred tem v junaku vznikne ideja o novem začetku z Renato, s katero je očitno prekinil zvezo. V trenutku, ko nebo ožarčijo balistične rakete, in svetu ostane še nekaj minut do atomskega konca, si zaželi novega začetka, nemara obnovitev ljubezenske zveze na drugačnih temeljih. No, ker se v zadnjem prizoru galeb ustavi na mestu, "pribit ob nebo kot Jezus na križ", mu ostane le še veličina trenutka, v katerem ni ničesar več, niti preteklosti niti prihodnosti, in je prag med tu in zdaj, od nič do nič, edina realnost. Uvodna prilika nekako začrta vse nadaljne. V zgodbi Dojka, na primer, se junakinja sreča s sošolcem, ki ga je na ponesrečenem gimnazijskem žuru izrabila kot protiutež za neuspešen lov na ciljnega fanta, ki ji je takrat pobegnil z drugo. Sedaj, ko ga sreča v bifeju in sta oba odrasla, že skoraj neprepoznavno drugačna, se v njej obe situaciji zlijeta v en sam hip: poniglavo zapeljevanje fanta, ki ni bil takrat nikomur zanimiv in je bil deležen pozornosti zgolj iz razočaranja obupane najstnice, in sedanje stanje, ko je njena dojka tik pred amputacijo. Sklepamo, seveda, da gre za rakotvorne bule v tkivu, ki bo kmalu postalo njen "nejaz", odrezana gmota mesa, ki ne bo več njena last. Tisti fant, v mladosti, kot že rečeno, nezaželen dolgočasnež brez erosa, je zdaj zgleden možakar, nenadoma celo po svoje privlačen, vsekakor pa izhaja iz zgodbe, ko so njene dojke še polno služile svojemu namenu. Čudna situacija. Ko se prepoznata, spregovorita nekaj fraz, in skoraj zanihata v preteklost. S tem bi nemara presenetila, zaobšla trenutno bolezensko stanje, ker bi se čas odvrtel nazaj, na začetek, a nič od tega se ne zgodi. Spet smo priče trenutku, ki bi bil nemara drugačen, če bi se zadeva nekoč odvijala po drugih kanalih, na drugih ravneh. Ena najbolj pretresljivih zgodb ima naslov Vsa ta izgubljena leta. Tu je človek, ki sodi v kategorijo manj nadarjenih, preprostih ljudi. Že ob koncu osnovne šole mu je bila ponujena kariera smetarja. Kmetija, s katere je izhajal, je propadla, mati in oče sta jo "popila do zadnjega zidaka", tako da je po šoli najprej kolovratil po ulicah, jedel v zavetiščih in ljudskih kuhinjah, ko pa je dosegel primerno starost, se je res zaposlil kot smetar. Tu se zgodba šele začne. Pred nami je ranjena duša, med vrsticami izvemo, da je bil na hitro poročen in še hitreje ločen, vmes pa je ostalo hrepenenje po hčerki, ki jo je žena seveda vzela s sabo. Pervertiranost njegovih umsko-čutnih prerekanj s svetom, v katerega je padel, se rodi v njegovi percepciji in v nenavadnem odnosu do smeti, ki jih ima za nekakšne odvržene spomine, organe človeštva in njegovih (tudi svojih) izgubljenih let. Takole beremo: "Ob smetnjaku sem videl ležati kačji lev. Njegova površina je spominjala na organe, ki sem jih zadnje leto in pol iskal po smeteh. To je življenje, ki je bilo, pomislim, a postalo je preozko in iz njega je izstopilo novo življenje in odšlo. Mar sem prisluškoval sledem starih življenj? Nečemu, kar je bilo in je odšlo? Mar potem obstajajo tudi ljudje, ki se nikoli ne levijo, ostajajo ujeti v minulem, zastrupljeni sami s sabo, dokler ne končajo v krematoriju, v oblaku, ki uide skozi dimnik, in kjer spominov ni mogoče ločiti od pepela." Konča se z najhujšo možno grozoto, ki jo lahko doživi smetar – s soočenjem z mrtvim dojenčkom v smetnjaku in "z obupom matere, ki diha sovraštvo in samoto v prazno vesolje odvženega kamna." V tem ritmu teče vsa knjiga Druga življenja. Včasih so zgodbe zapletene do te mere, da je treba preveriti dejstva za nazaj, če oko prehitro drsi skozi bravurozne in duhovite povedi. Mazzini je mojster zapletanja, tako jezikovnega, kot vsebinskega, zgodbe pa so pogosto odprte za več razlag. Edina skupna točka je, da se v vseh sprašuje o mejnih identitetah, o mejah, ki niso vedno uglašene s pričakovanji in niso del predvidljivega, načrtno uravnavanega sveta. Nasprotno, raje se naslanja na psihologijo, na krizo identitete našega časa, kjer kraljujejo izpraznjenost in kjer izjemnost biti nadomešča poenostavljena struktura moderne površnosti, zamenljivosti, ponudbe, ki nenehna razglaša nove začetke in nove identitete. Kot bi padli iz duhovnega sveta v dišeče okolje megamarketa, iz polnosti narave v popolnost trgovine z dušami. Realizem, ki ga Mazzini podaja skozi svojo literaturo, je eksistencialne narave, je nemara še zadnji opomnik, da odrešitve in drugega življenja ni mogoče kupiti na tržnici niti ne naročiti po spletu, saj pravo življenje teče le tu in zdaj.
Živa Čebulj: Praznih rok, Miha Mazzini: Druga življenja, Miša Gams: Kdo se boji črnega moža. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Jože Štucin in Marica Škorjanec Kosterca.
Živa Čebulj: Praznih rok, Miha Mazzini: Druga življenja, Miša Gams: Kdo se boji črnega moža. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Jože Štucin in Marica Škorjanec Kosterca.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
V tokratni Dnevni sobi nas čaka navdihujoč pogovor s pisateljico Azro Širovnik, avtorico, ki bralce vedno znova očara s toplino, občutljivostjo in natančno izpisanimi človeškimi usodami. Njena dela se pogosto dotaknejo notranjih svetov, odnosov in tistih posebnih trenutkov, ki nas oblikujejo. Z njo se bo pogovarjala Špela Močnik Paradiž.
V tokratni Dnevni sobi nas čaka navdihujoč pogovor s pisateljico Azro Širovnik, avtorico, ki bralce vedno znova očara s toplino, občutljivostjo in natančno izpisanimi človeškimi usodami. Njena dela se pogosto dotaknejo notranjih svetov, odnosov in tistih posebnih trenutkov, ki nas oblikujejo. Z njo se bo pogovarjala Špela Močnik Paradiž.
Za slovensko rokometno reprezentanco je na evropskem prvenstvu nekaj časa za počitek. Po včerajšnji tekmi z Madžarsko imajo rokometaši danes prost dan pred preizkušnjama s Hrvaško in Islandijo. Smučarski skakalci so končali nastope na svetovnem prvenstvu v poletih, zdaj jih od vrhuncev sezone čakajo le še olimpijske igre v Italiji.
Za slovensko rokometno reprezentanco je na evropskem prvenstvu nekaj časa za počitek. Po včerajšnji tekmi z Madžarsko imajo rokometaši danes prost dan pred preizkušnjama s Hrvaško in Islandijo. Smučarski skakalci so končali nastope na svetovnem prvenstvu v poletih, zdaj jih od vrhuncev sezone čakajo le še olimpijske igre v Italiji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Piše Tonja Jelen, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Druga pesniška zbirka pesnice in prevajalke Žive Čebulj Praznih rok upesnjuje slo po življenju in vsem, kar ga polni. Že v prvi pesmi se zgosti misel celotne zbirke: »da se ne ubiješ / vsako jutro znova / je vseeno neverjeten čudež // la vie est un miracle«. Zbirko sestavljajo cikli oscilacije, razgrnitve, zagrnitve, umiritve in prepustitve, ki jim sledi zadnji del odzvanjanja. Ta pojasnjuje zadnje verze v pesmih, ki so pisani v poševnem tisku. Gre za citate, asociacije, omembe oseb in misli iz intervjujev in tudi spletno povezavo. Avtorica s tem spretno komunicira z bralstvom, kaže pa tudi na dosledno navajanje navdihov. Vsak cikel upravičuje svoje poimenovanje, zbirko pa se lahko bere tudi kot poemo čustev in porajajočih se stanj. Gre za naval, ki ga avtorica strastno in umirjeno vodi. To so pesmi, v katerih sije svetloba in se kažejo odtenki teme. A vedno se najde odločnost, da nikoli ni konca. Tega je mogoče povezati s subjektinjinim obiskom pokopališča, kar je kot odgovor na avtoričin pesniški prvenec Sama ljubezen je to iz leta 2023. V njem sta bila jasno prikazana umiranje in minevanje, ki sta se povezovala z neznosnim trpljenjem in porajajočim se vprašanjem o odrešenju. A če se je avtoričin prvenec spraševal o evtanaziji, nas zdaj poezija usmerja k smislu življenja. Tudi če se »sestavljaš vsak dan znova«, je to vredno. Obsežna pesniška zbirka se s prostim verzom in opustitvijo velikih začetnic posveča premišljevanju o vsakodnevnih smislih, radostih in teminah. Vse to je jezikovno pregneteno in izčiščeno v kratke verze. Pesmi so različnih dolžin, a njihova intenziteta je vedno enaka, vse imajo naboj, ki je eden najmočnejših kvalitet obravnavanega dela. Pomembno je tudi zavedanje odgovornosti do drugih. Živa Čebulj namreč poudarja, da ti drugi lahko da tudi svoje skrbi in bolečino. Odziv subjektinje je zrel, saj kljub svoji lastni temini vedno želi pomagati. Obenem je to tudi zbirka, ki govori o želji po bližini in dvojini z moškim, vendar se pri tem pojavi ključen pomislek o nasilju in poniževanju ženske. Brutalnosti pa tudi v naravi ni mogoče uiti. Občutenje do nje se kaže skozi vso zbirko. Eden izmed močnejših atributov je poistovetenje z različnimi literarnimi junakinjami, pri čemer gre za prikaz upora. Ne, subjektinja ne bo nikoli spadala v zbirko pop ikon. Sodi med »samosvoje«, kot jih označujejo drugi in druge: »zato ker sem morana / jenta / jagababa / pehta // živa«. Čeprav se pesnica sprašuje o ravnovesju, je ženstvena divjost izražena na svojstven način. V času ponovnega vzpona tradicionalnih ženskih podob je to več kot nujno, tudi v leposlovju. Pesmi v zbirki Praznih rok vstopajo v svet bolečine, v stanje odmika. Velika rešiteljica je poezija: »ko sem najbolj razdejana / pride pesem / vzame me v naročje / kakor kralj iz podzemlja // jablana spoznanja raste v meni // in zacveti / ko sem najbolj darovana«. Tudi sicer ima poezija močno, odrešilno vlogo. Pri tem ne gre za pretirano idealizacijo, temveč pomeni pobeg, pomiritev in ne nazadnje varnost. V zbirki deluje kot kontrapunkt vsemu spraševanju. Živa Čebulj je z drugo pesniško zbirko Praznih rok še bolj prepričala in daje vedeti, kako pomembno je ohranjati čudenje, iskanje svetlobe in morebiti tudi hrepenenje. Prav to daje živost, ki jo lahko povežemo tudi z avtoričinim imenom in s slovansko boginjo. Pesmi so v svoji izraznosti iskrene, ne glede na to, kaj vse odpirajo. Tako je tudi življenje, in tega se avtorica dobro zaveda in ne olepšava.
Piše Tonja Jelen, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Druga pesniška zbirka pesnice in prevajalke Žive Čebulj Praznih rok upesnjuje slo po življenju in vsem, kar ga polni. Že v prvi pesmi se zgosti misel celotne zbirke: »da se ne ubiješ / vsako jutro znova / je vseeno neverjeten čudež // la vie est un miracle«. Zbirko sestavljajo cikli oscilacije, razgrnitve, zagrnitve, umiritve in prepustitve, ki jim sledi zadnji del odzvanjanja. Ta pojasnjuje zadnje verze v pesmih, ki so pisani v poševnem tisku. Gre za citate, asociacije, omembe oseb in misli iz intervjujev in tudi spletno povezavo. Avtorica s tem spretno komunicira z bralstvom, kaže pa tudi na dosledno navajanje navdihov. Vsak cikel upravičuje svoje poimenovanje, zbirko pa se lahko bere tudi kot poemo čustev in porajajočih se stanj. Gre za naval, ki ga avtorica strastno in umirjeno vodi. To so pesmi, v katerih sije svetloba in se kažejo odtenki teme. A vedno se najde odločnost, da nikoli ni konca. Tega je mogoče povezati s subjektinjinim obiskom pokopališča, kar je kot odgovor na avtoričin pesniški prvenec Sama ljubezen je to iz leta 2023. V njem sta bila jasno prikazana umiranje in minevanje, ki sta se povezovala z neznosnim trpljenjem in porajajočim se vprašanjem o odrešenju. A če se je avtoričin prvenec spraševal o evtanaziji, nas zdaj poezija usmerja k smislu življenja. Tudi če se »sestavljaš vsak dan znova«, je to vredno. Obsežna pesniška zbirka se s prostim verzom in opustitvijo velikih začetnic posveča premišljevanju o vsakodnevnih smislih, radostih in teminah. Vse to je jezikovno pregneteno in izčiščeno v kratke verze. Pesmi so različnih dolžin, a njihova intenziteta je vedno enaka, vse imajo naboj, ki je eden najmočnejših kvalitet obravnavanega dela. Pomembno je tudi zavedanje odgovornosti do drugih. Živa Čebulj namreč poudarja, da ti drugi lahko da tudi svoje skrbi in bolečino. Odziv subjektinje je zrel, saj kljub svoji lastni temini vedno želi pomagati. Obenem je to tudi zbirka, ki govori o želji po bližini in dvojini z moškim, vendar se pri tem pojavi ključen pomislek o nasilju in poniževanju ženske. Brutalnosti pa tudi v naravi ni mogoče uiti. Občutenje do nje se kaže skozi vso zbirko. Eden izmed močnejših atributov je poistovetenje z različnimi literarnimi junakinjami, pri čemer gre za prikaz upora. Ne, subjektinja ne bo nikoli spadala v zbirko pop ikon. Sodi med »samosvoje«, kot jih označujejo drugi in druge: »zato ker sem morana / jenta / jagababa / pehta // živa«. Čeprav se pesnica sprašuje o ravnovesju, je ženstvena divjost izražena na svojstven način. V času ponovnega vzpona tradicionalnih ženskih podob je to več kot nujno, tudi v leposlovju. Pesmi v zbirki Praznih rok vstopajo v svet bolečine, v stanje odmika. Velika rešiteljica je poezija: »ko sem najbolj razdejana / pride pesem / vzame me v naročje / kakor kralj iz podzemlja // jablana spoznanja raste v meni // in zacveti / ko sem najbolj darovana«. Tudi sicer ima poezija močno, odrešilno vlogo. Pri tem ne gre za pretirano idealizacijo, temveč pomeni pobeg, pomiritev in ne nazadnje varnost. V zbirki deluje kot kontrapunkt vsemu spraševanju. Živa Čebulj je z drugo pesniško zbirko Praznih rok še bolj prepričala in daje vedeti, kako pomembno je ohranjati čudenje, iskanje svetlobe in morebiti tudi hrepenenje. Prav to daje živost, ki jo lahko povežemo tudi z avtoričinim imenom in s slovansko boginjo. Pesmi so v svoji izraznosti iskrene, ne glede na to, kaj vse odpirajo. Tako je tudi življenje, in tega se avtorica dobro zaveda in ne olepšava.
Komedija zmešnjav odpira pogled v zakulisje operne hiše, kjer se vrhunec jubilejne sezone z uprizoritvijo opere Carmen z vsakim novim pripetljajem spreminja v katastrofo. Svetovno znana gostujoča sopranistka Elena Firenzi nekaj ur pred razprodano in dolgo pričakovano predstavo omaga pod pezo živcev, uspaval in alkohola. Intendantka operne hiše gospa Wylie in njena asistentka Jo se domislita rešitve, ki pa prinese le še več novih zapletov. Režiserka: Katja Pegan Prevajalka: Tina Mahkota Scenograf: Marco Juratovec Kostumograf: Alan Hranitelj Avtor glasbe: Mirko Vuksanović Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Lektor: Martin Vrtačnik Korepetitorica: Ana Erčulj Asistentka režije: Renata Vidič Igrajo: Lara Jankovič, Pia Skvarča, Rok Ličen, Sara Gorše, Blaž Popovski, Igor Štamulak, Mak Tepšič, Mojca Partljič Koprodukcija Gledališča Koper in Mestnega gledališča Ptuj
Komedija zmešnjav odpira pogled v zakulisje operne hiše, kjer se vrhunec jubilejne sezone z uprizoritvijo opere Carmen z vsakim novim pripetljajem spreminja v katastrofo. Svetovno znana gostujoča sopranistka Elena Firenzi nekaj ur pred razprodano in dolgo pričakovano predstavo omaga pod pezo živcev, uspaval in alkohola. Intendantka operne hiše gospa Wylie in njena asistentka Jo se domislita rešitve, ki pa prinese le še več novih zapletov. Režiserka: Katja Pegan Prevajalka: Tina Mahkota Scenograf: Marco Juratovec Kostumograf: Alan Hranitelj Avtor glasbe: Mirko Vuksanović Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Lektor: Martin Vrtačnik Korepetitorica: Ana Erčulj Asistentka režije: Renata Vidič Igrajo: Lara Jankovič, Pia Skvarča, Rok Ličen, Sara Gorše, Blaž Popovski, Igor Štamulak, Mak Tepšič, Mojca Partljič Koprodukcija Gledališča Koper in Mestnega gledališča Ptuj
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Banke v naši državi nadaljujejo krčenje mreže poslovalnic in ukinjanje bankomatov. Svojo poslovno odločitev pojasnjujejo z naraščajočo digitalizacijo in optimizacijo, kar najbolj prizadene starejše in ranljive občane na podeželju ter v demografsko ogroženih krajih. Na centralizacijo storitev opozarjajo v združenju in v skupnosti občin Slovenije. Ta zato od države in regulatorjev zahteva dejavno vlogo. Pošta Slovenije pa bo februarja skrajšala delovni čas v 111-ih poštnih poslovalnicah, kar bo po mnenju občin še poslabšalo kakovost javno dostopnih storitev. Kaj pomeni omejevanje dostopa do storitev na podeželju za njihove prebivalce, v tokratnem Studiu ob 17-tih s primeri s terena. Gostje: dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije; mag. Karmen Lebe Grajf, direktorica Divizije Pisma v Pošti Slovenije; Nejc Smole, predsednik Skupnosti občin Slovenije. Avtorica oddaje Aljana Jocif.
Banke v naši državi nadaljujejo krčenje mreže poslovalnic in ukinjanje bankomatov. Svojo poslovno odločitev pojasnjujejo z naraščajočo digitalizacijo in optimizacijo, kar najbolj prizadene starejše in ranljive občane na podeželju ter v demografsko ogroženih krajih. Na centralizacijo storitev opozarjajo v združenju in v skupnosti občin Slovenije. Ta zato od države in regulatorjev zahteva dejavno vlogo. Pošta Slovenije pa bo februarja skrajšala delovni čas v 111-ih poštnih poslovalnicah, kar bo po mnenju občin še poslabšalo kakovost javno dostopnih storitev. Kaj pomeni omejevanje dostopa do storitev na podeželju za njihove prebivalce, v tokratnem Studiu ob 17-tih s primeri s terena. Gostje: dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije; mag. Karmen Lebe Grajf, direktorica Divizije Pisma v Pošti Slovenije; Nejc Smole, predsednik Skupnosti občin Slovenije. Avtorica oddaje Aljana Jocif.
Ime tedna je postala Eva Pirc, razvojna inženirka, ki v podjetju Dewesoft načrtuje in testira elektronska vezja ter razvija nove tehnološke rešitve. Prejemnica naziva Inženirka leta 2025 v svojem delu prepleta inženirstvo z ustvarjalnim duhom; njeno delo je fuzija dveh navidezno ločenih svetov – tehnike in domišljije, so zapisali člani komisije. Ob tem je navdih mladim ter pomemben zgled ženskam v tehniki in znanosti.
Ime tedna je postala Eva Pirc, razvojna inženirka, ki v podjetju Dewesoft načrtuje in testira elektronska vezja ter razvija nove tehnološke rešitve. Prejemnica naziva Inženirka leta 2025 v svojem delu prepleta inženirstvo z ustvarjalnim duhom; njeno delo je fuzija dveh navidezno ločenih svetov – tehnike in domišljije, so zapisali člani komisije. Ob tem je navdih mladim ter pomemben zgled ženskam v tehniki in znanosti.
Bor Ravbar je mlad gledališki režiser, ki je v času svojega študija nase opozóril že z uprizoritvijo Strah in beda, ki je nastala po motivih Brechtovih besedil in bila uvrščena v študentski program 57. Festivala Borštnikovo srečanje. Prav tako je še kot študent v Gledališču Glej režiral svojo prvo profesionalno predstavo po besedilu Nine Kuclar Stiković: deklici, s katero so se uvrstili v spremljevalni program 54. Tedna slovenske drame. Bor Ravbar je bil tudi član uredništva Akademijskega lista, strokovne študentske publikacije za področje gledališča in filma, deloval je tudi kot oblikovalec luči, najbolj izpostavljeni sta bili uprizoritvi Žene v testu Žive Bizovičar in Agmisterij Klemna Kováčiča. V Mini teatru je režiral avtorski projekt Sanjači ali ljubezenska zgodba v revoluciji, lansko leto se je v avtorskem projektu Kje mi živimo ukvarjal s stanovanjsko problematiko v Sloveniji, pred kratkim pa je na odru Prešernovega gledališča Kranj režiral in skupaj z Varjo Hrvatin ustvaril avtorski projekt In mnogi drugi …Vabljeni k poslušanju!
Bor Ravbar je mlad gledališki režiser, ki je v času svojega študija nase opozóril že z uprizoritvijo Strah in beda, ki je nastala po motivih Brechtovih besedil in bila uvrščena v študentski program 57. Festivala Borštnikovo srečanje. Prav tako je še kot študent v Gledališču Glej režiral svojo prvo profesionalno predstavo po besedilu Nine Kuclar Stiković: deklici, s katero so se uvrstili v spremljevalni program 54. Tedna slovenske drame. Bor Ravbar je bil tudi član uredništva Akademijskega lista, strokovne študentske publikacije za področje gledališča in filma, deloval je tudi kot oblikovalec luči, najbolj izpostavljeni sta bili uprizoritvi Žene v testu Žive Bizovičar in Agmisterij Klemna Kováčiča. V Mini teatru je režiral avtorski projekt Sanjači ali ljubezenska zgodba v revoluciji, lansko leto se je v avtorskem projektu Kje mi živimo ukvarjal s stanovanjsko problematiko v Sloveniji, pred kratkim pa je na odru Prešernovega gledališča Kranj režiral in skupaj z Varjo Hrvatin ustvaril avtorski projekt In mnogi drugi …Vabljeni k poslušanju!
Harmonikarski orkester Akademije za glasbo je marca lani nastopil v dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo v okviru cikla Tutti. V oddaji poslušamo nastope večjih zasedb, ki so izvedle pisan repertoar skladb, nastalih vse od baroka do sodobnosti. TORBJÖRN LUNDQUIST: BEWEGUNGEN ZA HARMONIKO IN GODALNI KVARTET ANTONIO VIVALDI / MATIJA ULBRIH: KONCERT ZA ORGLE, VIOLINO IN GODALA V D-MOLU, RV 541 SLAVKO ŠUKLAR: PARTITA ZA HARMONIKARSKI ORKESTER MORTIZ LAßMANN: ROMANCA ZA VIOLONČELO IN HARMONIKARSKI ORKESTER ASTOR PIAZZOLLA / BORUT ZAGORANSKI: JESEN ZA HARMONIKARSKI ORKESTER
Harmonikarski orkester Akademije za glasbo je marca lani nastopil v dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo v okviru cikla Tutti. V oddaji poslušamo nastope večjih zasedb, ki so izvedle pisan repertoar skladb, nastalih vse od baroka do sodobnosti. TORBJÖRN LUNDQUIST: BEWEGUNGEN ZA HARMONIKO IN GODALNI KVARTET ANTONIO VIVALDI / MATIJA ULBRIH: KONCERT ZA ORGLE, VIOLINO IN GODALA V D-MOLU, RV 541 SLAVKO ŠUKLAR: PARTITA ZA HARMONIKARSKI ORKESTER MORTIZ LAßMANN: ROMANCA ZA VIOLONČELO IN HARMONIKARSKI ORKESTER ASTOR PIAZZOLLA / BORUT ZAGORANSKI: JESEN ZA HARMONIKARSKI ORKESTER
Na tržaškem filmskem festivalu je slavil slovenski film Fantasy režiserke Kukle. Prejel je nagrado za najboljši celovečerni film, ob tem pa tudi nagrado žirije, ki jo imenuje filmski portal Cineuropa. Kot je v utemeljitvi zapisala tričlanska strokovna žirija, gre za film, ki resničnost in fantazijo prepleta z lahkotnostjo in živahnostjo ter pripoveduje zgodbo, ki prevzame občinstvo. Bili smo tudi v Gledališču Koper, kjer so pripravili uprizoritev komedije Kje je primadóna? v režiji Katje Pegan.
Na tržaškem filmskem festivalu je slavil slovenski film Fantasy režiserke Kukle. Prejel je nagrado za najboljši celovečerni film, ob tem pa tudi nagrado žirije, ki jo imenuje filmski portal Cineuropa. Kot je v utemeljitvi zapisala tričlanska strokovna žirija, gre za film, ki resničnost in fantazijo prepleta z lahkotnostjo in živahnostjo ter pripoveduje zgodbo, ki prevzame občinstvo. Bili smo tudi v Gledališču Koper, kjer so pripravili uprizoritev komedije Kje je primadóna? v režiji Katje Pegan.
Poslanke in poslanci bodo na zadnji redni seji v tem mandatu, ki se je začela danes, poskušali zapreti nekaj pomembnih kadrovskih vprašanj. Primož Dolenc bo najverjetneje postal novi guverner Banke Slovenije. Prav tako naj bi dobili tri nove ustavne sodnike. Dve tretjini glasov pa za imenovanje na funkcijo varuhinje človekovih pravic potrebuje Simona Drenik Bavdek. Vsi so dobili podporo mandatno-volilne komisije. Tri kandidate za ustavne sodnike in kandidatko za varuhinjo je podprla tudi opozicijska Nova Slovenija. Državni zbor bo o kandidatih glasoval prihodnji teden v torek. Ostali poudarki oddaje: - Bo država dosegla poravnavo s turškim gradbincem na drugem tiru? Ministrstvo zahtevek za 330 milijonov evrov označuje kot neutemeljeno izsiljevanje. - Bančnih in poštnih poslovalnic po državi vse manj in s krajšimi delovnimi časi, posledice čutijo zlasti starejši občani in digitalno slabo pismeni. - Ameriška javnost, tudi s protesti, vse bolj pritiska na vlado predsednika Trumpa, naj Agencija za priseljevanje in carino opusti racije.
Poslanke in poslanci bodo na zadnji redni seji v tem mandatu, ki se je začela danes, poskušali zapreti nekaj pomembnih kadrovskih vprašanj. Primož Dolenc bo najverjetneje postal novi guverner Banke Slovenije. Prav tako naj bi dobili tri nove ustavne sodnike. Dve tretjini glasov pa za imenovanje na funkcijo varuhinje človekovih pravic potrebuje Simona Drenik Bavdek. Vsi so dobili podporo mandatno-volilne komisije. Tri kandidate za ustavne sodnike in kandidatko za varuhinjo je podprla tudi opozicijska Nova Slovenija. Državni zbor bo o kandidatih glasoval prihodnji teden v torek. Ostali poudarki oddaje: - Bo država dosegla poravnavo s turškim gradbincem na drugem tiru? Ministrstvo zahtevek za 330 milijonov evrov označuje kot neutemeljeno izsiljevanje. - Bančnih in poštnih poslovalnic po državi vse manj in s krajšimi delovnimi časi, posledice čutijo zlasti starejši občani in digitalno slabo pismeni. - Ameriška javnost, tudi s protesti, vse bolj pritiska na vlado predsednika Trumpa, naj Agencija za priseljevanje in carino opusti racije.
Predstavljamo še eno sijajno novejše delo izvirnega francoskega repertoarja, in sicer ambiciozno načrtovano delo Arhimed iz leta 2006 Alaina Luovierja. Skladatelj se je rodil leta 1945 in zdaj sodi že v starejši rod francoskih glasbenih ustvarjalcev, ki ga je globoko zaznamoval francoski modernizem druge polovice prejšnjega stoletja, še posebej glasba Olivierja Messiaena, a kljub temu je Louvier izoblikoval svojo osebno govorico, ki se še posebej proslavi v sporedu za pihalni orkester. Izvajalec je Godba osrednje regije pod vodstvom Philippa Ferroja.
Predstavljamo še eno sijajno novejše delo izvirnega francoskega repertoarja, in sicer ambiciozno načrtovano delo Arhimed iz leta 2006 Alaina Luovierja. Skladatelj se je rodil leta 1945 in zdaj sodi že v starejši rod francoskih glasbenih ustvarjalcev, ki ga je globoko zaznamoval francoski modernizem druge polovice prejšnjega stoletja, še posebej glasba Olivierja Messiaena, a kljub temu je Louvier izoblikoval svojo osebno govorico, ki se še posebej proslavi v sporedu za pihalni orkester. Izvajalec je Godba osrednje regije pod vodstvom Philippa Ferroja.
Ortodontsko zdravljenje v mariborskem Zdravstvenem domu, ki se je ob prehodu leta z odhodom specialistke in iztekom pogodbe z zunanjim izvajalcem znašlo na robu razpada, se bo po napovedih vodstva uspelo znova sestaviti. A to ne bo rešilo nerazumno dolgih čakalnih vrst, ki so tudi 10 let. .
Ortodontsko zdravljenje v mariborskem Zdravstvenem domu, ki se je ob prehodu leta z odhodom specialistke in iztekom pogodbe z zunanjim izvajalcem znašlo na robu razpada, se bo po napovedih vodstva uspelo znova sestaviti. A to ne bo rešilo nerazumno dolgih čakalnih vrst, ki so tudi 10 let. .
Kako je Stalina doživljal eden najvidnejših jugoslovanskih politikov, sicer tudi pisatelj in prevajalec Milovan Đilas v delu Srečanja s Stalinom (1962, slovenski prevod 2025, Beletrina), kaj je bilo za ta srečanja značilno in kako na Đilasovo pisanje ter tega sovjetskega voditelja gledamo danes? O tem v pogovoru z gostoma. Sodelujeta zgodovinar prof. dr. Božo Repe in nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve Miha Lampreht. Na sliki del grafike z naslovnice slovenske izdaje knjige Srečanja s Stalinom Milovana Đilasa, Beletrina, 2025.
Kako je Stalina doživljal eden najvidnejših jugoslovanskih politikov, sicer tudi pisatelj in prevajalec Milovan Đilas v delu Srečanja s Stalinom (1962, slovenski prevod 2025, Beletrina), kaj je bilo za ta srečanja značilno in kako na Đilasovo pisanje ter tega sovjetskega voditelja gledamo danes? O tem v pogovoru z gostoma. Sodelujeta zgodovinar prof. dr. Božo Repe in nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve Miha Lampreht. Na sliki del grafike z naslovnice slovenske izdaje knjige Srečanja s Stalinom Milovana Đilasa, Beletrina, 2025.
Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Oberstfordu je zaznamovala prava drama, ki je slovensko reprezentanco izločila iz bojev na odličja na ekipni tekmi. Nekaj minut pred nastopom Domna Prevca v prvi seriji ekipne tekme so v dolino zgrmele Slatnarjeve smuči. Kljub trudu v slovenskem taboru Domen Prevc ni pravočasno dobil rezervnih smuči in ni smel nastopiti, posledično so Slovenci ostali brez enega skoka, posledično pa tudi brez možnosti za medaljo.
Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Oberstfordu je zaznamovala prava drama, ki je slovensko reprezentanco izločila iz bojev na odličja na ekipni tekmi. Nekaj minut pred nastopom Domna Prevca v prvi seriji ekipne tekme so v dolino zgrmele Slatnarjeve smuči. Kljub trudu v slovenskem taboru Domen Prevc ni pravočasno dobil rezervnih smuči in ni smel nastopiti, posledično so Slovenci ostali brez enega skoka, posledično pa tudi brez možnosti za medaljo.
Televizijec, radijec in glasbenik Simon Vadnjal v novi skladbi 'Mamo to' zajaha duh ameriškega countryja. Navdih, kot pravi, črpa iz rastoče slovenske skupnosti ljubiteljev Divjega zahoda, ikoničnih avtomobilov, country plesa in glasbe, ki že dolgo ni več le ameriška zgodba. Aktualni singel bo svoje mesto našel tudi na Vadnjalovem prihajajočem drugem albumu avtorske glasbe.
Televizijec, radijec in glasbenik Simon Vadnjal v novi skladbi 'Mamo to' zajaha duh ameriškega countryja. Navdih, kot pravi, črpa iz rastoče slovenske skupnosti ljubiteljev Divjega zahoda, ikoničnih avtomobilov, country plesa in glasbe, ki že dolgo ni več le ameriška zgodba. Aktualni singel bo svoje mesto našel tudi na Vadnjalovem prihajajočem drugem albumu avtorske glasbe.
Akvarij Piran z edinstvenim podmorskim svetom Severnega Jadrana vsako leto v zimskem času, med božično-novoletnimi prazniki in kulturnim praznikom, začasno zapre vrata za obiskovalce. V tem času temeljito očistijo akvarije in bazene, pregledajo živali in opravijo meritve. Letos so dela nekoliko drugačna, predvsem bolj obsežna, saj je v teku dolgo načrtovana celovita obnova centralnih manjših akvarijev z vsemi napeljavami, stenami in stropom. V ta namen so začasno preselili vse organizme, teh je približno 140 različnih vrst. Med njimi so številčno najbolj zastopane ribe. O poteku obsežne obnove smo se pogovarjali z vodjo Akvarija Piran, dr. Manjo Rogelja z Univerze na Primorskem.
Akvarij Piran z edinstvenim podmorskim svetom Severnega Jadrana vsako leto v zimskem času, med božično-novoletnimi prazniki in kulturnim praznikom, začasno zapre vrata za obiskovalce. V tem času temeljito očistijo akvarije in bazene, pregledajo živali in opravijo meritve. Letos so dela nekoliko drugačna, predvsem bolj obsežna, saj je v teku dolgo načrtovana celovita obnova centralnih manjših akvarijev z vsemi napeljavami, stenami in stropom. V ta namen so začasno preselili vse organizme, teh je približno 140 različnih vrst. Med njimi so številčno najbolj zastopane ribe. O poteku obsežne obnove smo se pogovarjali z vodjo Akvarija Piran, dr. Manjo Rogelja z Univerze na Primorskem.
Drugi poudarki oddaje: - V Kapelah krepijo meddruštveno povezovanje in ohranjanje zaščitenega naravnega habitata Jovsi. - V Kočevju bodo v neposredni bližini zdravstvenega doma namesto križišča gradili krožišče. - V Idriji pa so najuspešnejšim športnikom lanskega leta podelili priznanja. - Kljub pomislekom so kobariški svetniki vendarle našli finančna sredstva za postavitev razstave etnološke zbirke Pavla Medveščka o staroverstvu..
Drugi poudarki oddaje: - V Kapelah krepijo meddruštveno povezovanje in ohranjanje zaščitenega naravnega habitata Jovsi. - V Kočevju bodo v neposredni bližini zdravstvenega doma namesto križišča gradili krožišče. - V Idriji pa so najuspešnejšim športnikom lanskega leta podelili priznanja. - Kljub pomislekom so kobariški svetniki vendarle našli finančna sredstva za postavitev razstave etnološke zbirke Pavla Medveščka o staroverstvu..
V izvedbi sopranistke Olge Gracelj poslušajte operne arije Mozarta, Bizeta, Verdija in Puccinija. Tokrat predstavljamo sopranistko Olgo Gracelj, eno najopaznejših sodobnih slovenskih opernih in koncertnih pevk. Olga Gracelj se je rodila leta 1950 na Jesenicah. Solopetje je študirala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, študij je nadaljevala v Veliki Britaniji, na glasbeni akademiji Kraljevega severnega kolidža v Manchestru. Že med študijem je nastopala v Angliji, kot koncertna pevka pa tudi na Danskem in Finskem. Leta 1978 se je vrnila v Ljubljano, kjer je debitirala z vlogo Micaele v operi Carmen Georgesa Bizeta, in kmalu postala solistka ljubljanske operne hiše. Pela je v številnih glavnih opernih vlogah in sodelovala pri kar 33 premierah. V ljubljanski Operi je bila dolgoletna nosilka vlog za lirski sopran. Sopranistka Olga Gracelj bo nastopila z arijami: Micaele iz opere Carmen Georgesa Bizeta, Violete iz 3. dejanja Traviate Giuseppa Verdija, Mimi iz 1. dejanja opere La Bohéme Giacoma Puccinija, Pamine iz Čarobne piščali Wolfganga Amadeusa Mozarta in Liu iz 1. dejanja Puccinijeve opere Turandot.
V izvedbi sopranistke Olge Gracelj poslušajte operne arije Mozarta, Bizeta, Verdija in Puccinija. Tokrat predstavljamo sopranistko Olgo Gracelj, eno najopaznejših sodobnih slovenskih opernih in koncertnih pevk. Olga Gracelj se je rodila leta 1950 na Jesenicah. Solopetje je študirala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, študij je nadaljevala v Veliki Britaniji, na glasbeni akademiji Kraljevega severnega kolidža v Manchestru. Že med študijem je nastopala v Angliji, kot koncertna pevka pa tudi na Danskem in Finskem. Leta 1978 se je vrnila v Ljubljano, kjer je debitirala z vlogo Micaele v operi Carmen Georgesa Bizeta, in kmalu postala solistka ljubljanske operne hiše. Pela je v številnih glavnih opernih vlogah in sodelovala pri kar 33 premierah. V ljubljanski Operi je bila dolgoletna nosilka vlog za lirski sopran. Sopranistka Olga Gracelj bo nastopila z arijami: Micaele iz opere Carmen Georgesa Bizeta, Violete iz 3. dejanja Traviate Giuseppa Verdija, Mimi iz 1. dejanja opere La Bohéme Giacoma Puccinija, Pamine iz Čarobne piščali Wolfganga Amadeusa Mozarta in Liu iz 1. dejanja Puccinijeve opere Turandot.
Državni zbor je opoldne začel zadnjo redno sejo v tem mandatu. Med drugim bodo poslanci na seji glasovali o kandidatu predsednice republike za guvernerja Banke Slovenije, dozdajšnjemu viceguvernerju Primožu Dolencu, ki ga je pred začetkom seje potrdila mandatno-volilna komisija. Podporo naj bi imeli zagotovljeni tudi vsi trije kandidati za ustavne sodnike. Drugi poudarki: - Po uboju v Minnesoti širši protesti, opozorila nekdanjih predsednikov. - Celjsko bolnišnico čaka temeljita prenova in nadgraditev. - Novi zakon o zaščiti živali s težavami za zavetišča in občine.
Državni zbor je opoldne začel zadnjo redno sejo v tem mandatu. Med drugim bodo poslanci na seji glasovali o kandidatu predsednice republike za guvernerja Banke Slovenije, dozdajšnjemu viceguvernerju Primožu Dolencu, ki ga je pred začetkom seje potrdila mandatno-volilna komisija. Podporo naj bi imeli zagotovljeni tudi vsi trije kandidati za ustavne sodnike. Drugi poudarki: - Po uboju v Minnesoti širši protesti, opozorila nekdanjih predsednikov. - Celjsko bolnišnico čaka temeljita prenova in nadgraditev. - Novi zakon o zaščiti živali s težavami za zavetišča in občine.
Pajki so ena od najstarejših vrst živali na planetu. Z njimi se že dolgo ukvarja biolog prof.dr. Matjaž Kuntner z Nacionalnega inštituta za biologijo. S sodelavci je na raziskovalnih odpravah na otoku Madagaskar leta 2022 in 2024 odkril kar nekaj novih vrst pajkov na tej vroči točki biotske raznovrstnosti. Povedal bo zgodbo o kar vijugavi poti do znanstveno potrjene nove, izjemno redke vrste pajka, ki so jo poimenovali osmooka aphana. Najprej so iz muzejskih zbirk poznali le primer samice, na odpravi v gorskih gozdovih narodnega parka Marojejy na severu otoka so npr. leta 2022 v nekaj tednih iskanja našli le en primerek samca (na odpravi leta 2024 pa tudi samice). Odprli so tudi živahno razpravo na temo, odkod je ta vrsta prišla oziroma ali obstaja možnost, da izhaja iz starodavne južne celine Gondvane (ta je začela tektonsko razpadati pred 130 milijoni let). Znanstvene objave skupine raziskovalcev je decembra objavila revija Insect Systematics and Diversity, utemeljitve štirih doslej neznanih vrst pajkov družine Herrenia iz jugovzhodne Azije in otočja na južni polobli pa so sredi tega meseca objavili v prosto dostopni spletni reviji Diversity. Ugotovitve bo sogovornik povzel v tokratnem pogovoru. FOTO: Samica vrste osmooka aphana VIR: Matjaž Kuntner, NIB
Pajki so ena od najstarejših vrst živali na planetu. Z njimi se že dolgo ukvarja biolog prof.dr. Matjaž Kuntner z Nacionalnega inštituta za biologijo. S sodelavci je na raziskovalnih odpravah na otoku Madagaskar leta 2022 in 2024 odkril kar nekaj novih vrst pajkov na tej vroči točki biotske raznovrstnosti. Povedal bo zgodbo o kar vijugavi poti do znanstveno potrjene nove, izjemno redke vrste pajka, ki so jo poimenovali osmooka aphana. Najprej so iz muzejskih zbirk poznali le primer samice, na odpravi v gorskih gozdovih narodnega parka Marojejy na severu otoka so npr. leta 2022 v nekaj tednih iskanja našli le en primerek samca (na odpravi leta 2024 pa tudi samice). Odprli so tudi živahno razpravo na temo, odkod je ta vrsta prišla oziroma ali obstaja možnost, da izhaja iz starodavne južne celine Gondvane (ta je začela tektonsko razpadati pred 130 milijoni let). Znanstvene objave skupine raziskovalcev je decembra objavila revija Insect Systematics and Diversity, utemeljitve štirih doslej neznanih vrst pajkov družine Herrenia iz jugovzhodne Azije in otočja na južni polobli pa so sredi tega meseca objavili v prosto dostopni spletni reviji Diversity. Ugotovitve bo sogovornik povzel v tokratnem pogovoru. FOTO: Samica vrste osmooka aphana VIR: Matjaž Kuntner, NIB
V Brdih zdaj nestrpno čakajo na uradno potrditev ocene s strani državne komisije, saj je od tega odvisna tudi državna pomoč. V oddaji tudi o tem: -Poslanci so začeli zadnjo redno sejo tega sklica državnega zbora. -Z novim odlokom do enakovredne rabe italijanskega jezika na dvojezičnem območju. -Francija bo danes odločala o prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let, kako bo s tem pri nas? -Slovenski dvoranski nogometaši se bodo pomerili z Belgijo.
V Brdih zdaj nestrpno čakajo na uradno potrditev ocene s strani državne komisije, saj je od tega odvisna tudi državna pomoč. V oddaji tudi o tem: -Poslanci so začeli zadnjo redno sejo tega sklica državnega zbora. -Z novim odlokom do enakovredne rabe italijanskega jezika na dvojezičnem območju. -Francija bo danes odločala o prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let, kako bo s tem pri nas? -Slovenski dvoranski nogometaši se bodo pomerili z Belgijo.
- Zaradi dviga minimalne plače pozivi k novim pogajanjem v javnem sektorju - Mladinski kulturni center Maribor ob rednem programu uvaja tudi novosti - Festival Dobrote slovenskih kmetij vabi k sodelovanju
- Zaradi dviga minimalne plače pozivi k novim pogajanjem v javnem sektorju - Mladinski kulturni center Maribor ob rednem programu uvaja tudi novosti - Festival Dobrote slovenskih kmetij vabi k sodelovanju
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Pred dvajsetimi leti se je skupina prometnih strokovnjakov zgrozila nad tem, kako je nastajal eden izmed prvih strateških prometnih dokumentov v Sloveniji. Za zaprtimi vrati, brez sodelovanja javnosti in stroke. Na vrata parlamenta so pribili svoje teze za trajnostni razvoj prometa in rojena je bila koalicija napredno razmišljujočih strokovnjakov, ki od takrat naprej spreminjajo slovenski prometni prostor. Po dveh desetletjih smo se v Zeleni luči pogovorili z njimi o tem, na katerih področjih smo v tem času napredovali in kje nazadovali, o političnem pomenu prometnih problematik in o poti v prihodnost, ki jo bodo v kratkem zaznamovale tudi volitve. Dodamo pa še novice o Društvu potnikov Slovenije, v katerega se že lahko včlanite.
Pred dvajsetimi leti se je skupina prometnih strokovnjakov zgrozila nad tem, kako je nastajal eden izmed prvih strateških prometnih dokumentov v Sloveniji. Za zaprtimi vrati, brez sodelovanja javnosti in stroke. Na vrata parlamenta so pribili svoje teze za trajnostni razvoj prometa in rojena je bila koalicija napredno razmišljujočih strokovnjakov, ki od takrat naprej spreminjajo slovenski prometni prostor. Po dveh desetletjih smo se v Zeleni luči pogovorili z njimi o tem, na katerih področjih smo v tem času napredovali in kje nazadovali, o političnem pomenu prometnih problematik in o poti v prihodnost, ki jo bodo v kratkem zaznamovale tudi volitve. Dodamo pa še novice o Društvu potnikov Slovenije, v katerega se že lahko včlanite.
Oddajo bomo posvetili vokalistu Alešu Hadalinu, ki se je za vedno poslovil decembra lani, star 63 let. Aleš Hadalin je bil eden naših najizvirnejših raziskovalcev človeškega glasu in petja. Na vseh njegovih zgoščenkah igrata glavno vlogo človeški vokal in raziskovanje različnih pevskih tehnik.
Oddajo bomo posvetili vokalistu Alešu Hadalinu, ki se je za vedno poslovil decembra lani, star 63 let. Aleš Hadalin je bil eden naših najizvirnejših raziskovalcev človeškega glasu in petja. Na vseh njegovih zgoščenkah igrata glavno vlogo človeški vokal in raziskovanje različnih pevskih tehnik.
Vsak dan čez meje potujejo ljudje, pošiljke in blago. Na meji se pogosto znajdejo tudi ljudje in stvari, ki ne smejo vstopiti v državo. Carina je tista, ki stoji med redom in kaosom – pogosto neopažena, a vedno na preži. Danes, ob mednarodnem dnevu carine, bomo pogledali, kaj se dogaja za zaprtimi vrati nadzorov, rentgenov in analiz. Kako se je delo carinikov spremenilo v času spletnih nakupov, hitrih dostav in globalnih kriz? In zakaj je njihova vloga danes pomembnejša kot kdajkoli prej? O teh in drugih temah, povezanih s carino, smo se pogovarjali z direktorjem Uprave za carine pri Finančni upravi Republike Slovenije, magistrom Borisom Kastelicem.
Vsak dan čez meje potujejo ljudje, pošiljke in blago. Na meji se pogosto znajdejo tudi ljudje in stvari, ki ne smejo vstopiti v državo. Carina je tista, ki stoji med redom in kaosom – pogosto neopažena, a vedno na preži. Danes, ob mednarodnem dnevu carine, bomo pogledali, kaj se dogaja za zaprtimi vrati nadzorov, rentgenov in analiz. Kako se je delo carinikov spremenilo v času spletnih nakupov, hitrih dostav in globalnih kriz? In zakaj je njihova vloga danes pomembnejša kot kdajkoli prej? O teh in drugih temah, povezanih s carino, smo se pogovarjali z direktorjem Uprave za carine pri Finančni upravi Republike Slovenije, magistrom Borisom Kastelicem.
Slovenija je po športnih dosežkih v samem svetovnem vrhu, a ob tem ostaja grenak priokus: uspehi (pre)pogosto rastejo v razmerah, ki njihovemu sijaju ne sledijo, velikokrat mu celo kljubujejo. V Tretjem polčasu smo s sogovorniki preverili, zakaj davčna politika, delovnopravna zakonodaja in omejene možnosti gospodarstva ne sledijo športnim dosežkom. Kaj lahko država še stori – poleg sprejetja novega Zakona o športu – in kakšno stabilno in spodbudno okolje je nujno, da športni uspehi ne bodo le izjema, ampak pravilo.
Slovenija je po športnih dosežkih v samem svetovnem vrhu, a ob tem ostaja grenak priokus: uspehi (pre)pogosto rastejo v razmerah, ki njihovemu sijaju ne sledijo, velikokrat mu celo kljubujejo. V Tretjem polčasu smo s sogovorniki preverili, zakaj davčna politika, delovnopravna zakonodaja in omejene možnosti gospodarstva ne sledijo športnim dosežkom. Kaj lahko država še stori – poleg sprejetja novega Zakona o športu – in kakšno stabilno in spodbudno okolje je nujno, da športni uspehi ne bodo le izjema, ampak pravilo.
Kmalu se začenjajo 25. zimske olimpijske igre, ki se po dvajsetih letih vračajo v Italijo. Zvesti spremljevalec vseh iger je tudi olimpijski ogenj, ki že skoraj dva meseca potuje po državi gostiteljici. 4. decembra se je pot olimpijske bakle pričela v Rimu, končala pa se bo 6. februarja v Milanu, kjer bo tudi slovesno odprtje iger.
Kmalu se začenjajo 25. zimske olimpijske igre, ki se po dvajsetih letih vračajo v Italijo. Zvesti spremljevalec vseh iger je tudi olimpijski ogenj, ki že skoraj dva meseca potuje po državi gostiteljici. 4. decembra se je pot olimpijske bakle pričela v Rimu, končala pa se bo 6. februarja v Milanu, kjer bo tudi slovesno odprtje iger.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Grenlandija se je v minulih tednih iz kraja, ki je za večino sveta pomenil predel Zemlje onkraj vednosti, nenadoma preselila v samo središče svetovne politike. Ne zato, ker bi se na največjem otoku na svetu čez noč spremenilo karkoli bistvenega, temveč zato, ker je padel v oko voditelju vojaško najmočnejše države na svetu. Ko ameriški predsednik govori o tem, da Združene države Grenlandijo potrebujejo - in pri tem žuga tudi z uporabo sile - s tem nakazuje premik v političnem jeziku mednarodnih odnosov v smer, ki jo Evropa iz zgodovine že zelo dobro pozna.
Grenlandija se je v minulih tednih iz kraja, ki je za večino sveta pomenil predel Zemlje onkraj vednosti, nenadoma preselila v samo središče svetovne politike. Ne zato, ker bi se na največjem otoku na svetu čez noč spremenilo karkoli bistvenega, temveč zato, ker je padel v oko voditelju vojaško najmočnejše države na svetu. Ko ameriški predsednik govori o tem, da Združene države Grenlandijo potrebujejo - in pri tem žuga tudi z uporabo sile - s tem nakazuje premik v političnem jeziku mednarodnih odnosov v smer, ki jo Evropa iz zgodovine že zelo dobro pozna.
V oddaji Odkrivamo smo obiskali Knjižnico Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici, kjer so lani praznovali 60-letnico matične in 50-letnico pionirske knjižnice. Govorili smo o tem, da knjižnica ni le izposoja knjig, temveč je tudi kulturno in informacijsko središče in dnevna soba lokalne skupnosti; nekaj besed pa tudi o novih prostorih oplotniške knjižnice in o tem, po kakšnih knjigah bralci radi sežejo in zakaj je branje tako pomembno za otroke in mladino.
V oddaji Odkrivamo smo obiskali Knjižnico Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici, kjer so lani praznovali 60-letnico matične in 50-letnico pionirske knjižnice. Govorili smo o tem, da knjižnica ni le izposoja knjig, temveč je tudi kulturno in informacijsko središče in dnevna soba lokalne skupnosti; nekaj besed pa tudi o novih prostorih oplotniške knjižnice in o tem, po kakšnih knjigah bralci radi sežejo in zakaj je branje tako pomembno za otroke in mladino.
Mia Koritnik v življenju počne veliko stvari. Rada plava, se ukvarja z glasbo, tudi oder ji ni tuj. Še več, kot osnovnošolka si je želela, da bi postala igralka. Po gimnaziji, ki jo je končala kot zlata maturantka, se je nato odločila za študij anglistike in splošnega jezikoslovja. Mia Koritnik življenje zajema z zvrhano žlico, čeprav preizkušenj v njem ni manjkalo. Pri štirih letih je izgubila vid. Svojo zgodbo je delila v oddaji Med štirimi stenami. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Mia Koritnik v življenju počne veliko stvari. Rada plava, se ukvarja z glasbo, tudi oder ji ni tuj. Še več, kot osnovnošolka si je želela, da bi postala igralka. Po gimnaziji, ki jo je končala kot zlata maturantka, se je nato odločila za študij anglistike in splošnega jezikoslovja. Mia Koritnik življenje zajema z zvrhano žlico, čeprav preizkušenj v njem ni manjkalo. Pri štirih letih je izgubila vid. Svojo zgodbo je delila v oddaji Med štirimi stenami. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Mauricea Ravela označujemo za francoskega skladatelja, čeprav mu je bila bližja materina baskovska kultura in posredno Španija. Bil je eden izmed izvirnejših glasbenikov zgodnjega 20. stoletja.
Mauricea Ravela označujemo za francoskega skladatelja, čeprav mu je bila bližja materina baskovska kultura in posredno Španija. Bil je eden izmed izvirnejših glasbenikov zgodnjega 20. stoletja.
Z odločnimi koraki stopamo predvsem naproti kolesarjem z urejanjem kolesarskih poti tako za dnevne migracije kot počitniško raziskovanje dežele s kolesom. Eden pomembnejših projektov je z EU sredstvi pred kratkim končana in urejena kolesarska pot med Žalcem in Rogatcem. O samem projektu, stroških in tudi regionalni in čezmejni povezljivosti podrobneje v Izluščeno. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost #SUMO4ALL
Z odločnimi koraki stopamo predvsem naproti kolesarjem z urejanjem kolesarskih poti tako za dnevne migracije kot počitniško raziskovanje dežele s kolesom. Eden pomembnejših projektov je z EU sredstvi pred kratkim končana in urejena kolesarska pot med Žalcem in Rogatcem. O samem projektu, stroških in tudi regionalni in čezmejni povezljivosti podrobneje v Izluščeno. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost #SUMO4ALL
Za slovensko rokometno reprezentanco je na evropskem prvenstvu nekaj časa za počitek. Po včerajšnji tekmi z Madžarsko imajo rokometaši danes prost dan pred preizkušnjama s Hrvaško in Islandijo. Smučarski skakalci so končali nastope na svetovnem prvenstvu v poletih, zdaj jih od vrhuncev sezone čakajo le še olimpijske igre v Italiji.
Za slovensko rokometno reprezentanco je na evropskem prvenstvu nekaj časa za počitek. Po včerajšnji tekmi z Madžarsko imajo rokometaši danes prost dan pred preizkušnjama s Hrvaško in Islandijo. Smučarski skakalci so končali nastope na svetovnem prvenstvu v poletih, zdaj jih od vrhuncev sezone čakajo le še olimpijske igre v Italiji.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Poslanci na zadnji redni seji Državnega zbora tudi o ustavnih sodnikih - Mrzla zima poglablja stiske socialno ogroženih - V Murski Soboti inovativne delavnice za starše
- Poslanci na zadnji redni seji Državnega zbora tudi o ustavnih sodnikih - Mrzla zima poglablja stiske socialno ogroženih - V Murski Soboti inovativne delavnice za starše
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.