Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
»Nad zeleno reko pečina in na pečini grad. Vsepovsod na njem zgodovina, Rast, razcvet in propad«. To so verzi Toneta Pavčka v pesmi z naslovom Žužemberk. Ta slikoviti trg nad Krko, središče Suhe krajine in njegovo okolico Smo obiskali v oddaji Malo naokrog. Sprehodili smo se skozi bujno zgodovino, se ustavili na tamkajšnjem gradu, v železolivarni na bližnjem Dvoru in povedali še, zakaj je te kraje vredno obiskati.
»Nad zeleno reko pečina in na pečini grad. Vsepovsod na njem zgodovina, Rast, razcvet in propad«. To so verzi Toneta Pavčka v pesmi z naslovom Žužemberk. Ta slikoviti trg nad Krko, središče Suhe krajine in njegovo okolico Smo obiskali v oddaji Malo naokrog. Sprehodili smo se skozi bujno zgodovino, se ustavili na tamkajšnjem gradu, v železolivarni na bližnjem Dvoru in povedali še, zakaj je te kraje vredno obiskati.
Slovenski knjižni sejem vsako leto pokaže, kako živa je bralna kultura pri nas. Med stojnicami se že od odprtja gnetejo ljubitelji literature. Tam so prisotne največje pa tudi tiste manjše založbe, ki kljub skromnim sredstvom vztrajajo na sejmu, ker verjamejo v knjigo.
Slovenski knjižni sejem vsako leto pokaže, kako živa je bralna kultura pri nas. Med stojnicami se že od odprtja gnetejo ljubitelji literature. Tam so prisotne največje pa tudi tiste manjše založbe, ki kljub skromnim sredstvom vztrajajo na sejmu, ker verjamejo v knjigo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Odbojkarji ACH -ja so se prek kvalifikacij znova prebili v evropsko ligo prvakov, ki jo bodo odigrali po novem letu. Nogometaši Celja pa so na vzhodu Češke odigrali četrto tekmo v konferenčni ligi.
Odbojkarji ACH -ja so se prek kvalifikacij znova prebili v evropsko ligo prvakov, ki jo bodo odigrali po novem letu. Nogometaši Celja pa so na vzhodu Češke odigrali četrto tekmo v konferenčni ligi.
Gostja tokratne epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige je pisateljica in nekdanja prevajalka Agata Tomažič, katere pred kratkim izdani roman Ušabti (Goga) je bil rdeča nit pogovora. Robert Obrh je leni in neumni kriminalist, ki mu je bil dodeljen primer izginotja lestve znanega srčnega kirurga, zdaj že upokojenca, Vladimirja Baumgartna. Na videz nepomemben primer doživi preobrat, ko doktor kriminalistu zaupa, da ga nekdo želi ubiti, a mu vseeno ne želi izdati koga ima na sumu. Tako se kriminalist Obrh znajde v uganki, ki ji ni videti ne konca ne kraja, poskuša pa jo reševati z obsežnimi pogovori z doktorjem. Vladimir popelje zmedenega kriminalista skozi svojo življenjsko zgodbo in ga poskuša pripraviti do tega, da začne razmišljati s svojo glavo in da bi postavljal pomembna vprašanja. Avtorica je v pogovoru z Živo Anderluh razkrila, kako je knjiga nastajala, kakšni osebnosti sta zares dr. Baumgarten in Obrh ter kaj je v resnici v ozadju problema, s katerim se spopada kriminalist. Pogovor pa prav tako odgovarja na vprašanja, kdo so bili "neuvrščeni", ali se je mogoče povzpeti po družbeni lestvici in, seveda, zakaj je naslov romana ravno Ušabti. Prisrčno vabljeni k poslušanju.
Gostja tokratne epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige je pisateljica in nekdanja prevajalka Agata Tomažič, katere pred kratkim izdani roman Ušabti (Goga) je bil rdeča nit pogovora. Robert Obrh je leni in neumni kriminalist, ki mu je bil dodeljen primer izginotja lestve znanega srčnega kirurga, zdaj že upokojenca, Vladimirja Baumgartna. Na videz nepomemben primer doživi preobrat, ko doktor kriminalistu zaupa, da ga nekdo želi ubiti, a mu vseeno ne želi izdati koga ima na sumu. Tako se kriminalist Obrh znajde v uganki, ki ji ni videti ne konca ne kraja, poskuša pa jo reševati z obsežnimi pogovori z doktorjem. Vladimir popelje zmedenega kriminalista skozi svojo življenjsko zgodbo in ga poskuša pripraviti do tega, da začne razmišljati s svojo glavo in da bi postavljal pomembna vprašanja. Avtorica je v pogovoru z Živo Anderluh razkrila, kako je knjiga nastajala, kakšni osebnosti sta zares dr. Baumgarten in Obrh ter kaj je v resnici v ozadju problema, s katerim se spopada kriminalist. Pogovor pa prav tako odgovarja na vprašanja, kdo so bili "neuvrščeni", ali se je mogoče povzpeti po družbeni lestvici in, seveda, zakaj je naslov romana ravno Ušabti. Prisrčno vabljeni k poslušanju.
Ob koncu leta domove krasijo božične zvezde, božični kaktus, marsikje tudi naravno praznično drevo in adventni venček. Nekaj namigov, katere naravne materiale uporabiti za decembrsko okrasitev, ponudimo v petkovem Svetovalnem servisu. K temu pa bomo dodali še najpogostejše težave s prezimovanjem rastlin in tudi skrb za sobne rastline v hladnejših mesecih. Na vprašanja bo odgovarjala doktorica biologije Blanka Ravnjak.
Ob koncu leta domove krasijo božične zvezde, božični kaktus, marsikje tudi naravno praznično drevo in adventni venček. Nekaj namigov, katere naravne materiale uporabiti za decembrsko okrasitev, ponudimo v petkovem Svetovalnem servisu. K temu pa bomo dodali še najpogostejše težave s prezimovanjem rastlin in tudi skrb za sobne rastline v hladnejših mesecih. Na vprašanja bo odgovarjala doktorica biologije Blanka Ravnjak.
Tokrat se odpravljamo na kraj, ki v nas lahko vzbuja nekoliko nelagoden občutek … Govorimo o domovih za starejše občane. Odrasli jih pogosto povezujemo s staranjem in koncem, otroci pa v njih povsem neobremenjeno vidijo vse drugo. Recimo kraje polne zanimivih predmetov. Danes z nami modrujejo tretješolci z OŠ Bežigrad.
Tokrat se odpravljamo na kraj, ki v nas lahko vzbuja nekoliko nelagoden občutek … Govorimo o domovih za starejše občane. Odrasli jih pogosto povezujemo s staranjem in koncem, otroci pa v njih povsem neobremenjeno vidijo vse drugo. Recimo kraje polne zanimivih predmetov. Danes z nami modrujejo tretješolci z OŠ Bežigrad.
Na Brdu pri Kranju se danes sestaja slovenski del Trilateralne komisije, svetovne organizacije, ustanovljene leta '73 na pobudo Davida Rockefellerja. Trilateralo ob boku skupin, kot so Bilderberg, Opus Dei in prostozidarji, opisujejo kot eno najpomembnejših lobističnih ustanov na svetu; njeni člani so svetovna gospodarska, akademska in politična elita. Kdo vse bo danes na Brdu, kakšen je namen srečanja in kako daleč seže vpliv te skupine, ki ji pri nas predseduje Franjo Bobinac? Gost Ob osmih je Direktor Zavoda Trilateralna Komisija Slovenije Žiga Vavpotič.
Na Brdu pri Kranju se danes sestaja slovenski del Trilateralne komisije, svetovne organizacije, ustanovljene leta '73 na pobudo Davida Rockefellerja. Trilateralo ob boku skupin, kot so Bilderberg, Opus Dei in prostozidarji, opisujejo kot eno najpomembnejših lobističnih ustanov na svetu; njeni člani so svetovna gospodarska, akademska in politična elita. Kdo vse bo danes na Brdu, kakšen je namen srečanja in kako daleč seže vpliv te skupine, ki ji pri nas predseduje Franjo Bobinac? Gost Ob osmih je Direktor Zavoda Trilateralna Komisija Slovenije Žiga Vavpotič.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Vlada z interventnim zakonom uvaja strožji nadzor nad bolniškimi odsotnostmi - Vlada ob obisku v Mariboru in Podravju z dodatnimi sredstvi za Center Rotovž razbremenila mariborski proračun - V Mariboru sinoči prižgali praznične luči in zagnali panoramsko kolo
- Vlada z interventnim zakonom uvaja strožji nadzor nad bolniškimi odsotnostmi - Vlada ob obisku v Mariboru in Podravju z dodatnimi sredstvi za Center Rotovž razbremenila mariborski proračun - V Mariboru sinoči prižgali praznične luči in zagnali panoramsko kolo
Družba Plama-pur že sedem desetletij gradi uspešno poslovno pot na področju proizvodnje in predelave mehke poliuretanske pene. Podjetje, ki je izključno v slovenski lasti, več kot 80 odstotkov svojih izdelkov proda v tujino. Izven Evrope največ v Južni Afriki, kjer se razvija avtomobilska industrija. Plama-pur zaposluje 230 delavcev, ki prihajajo iz lokalnega okolja, potreb po uvozu delovne sile iz tujine zaenkrat nimajo. Ostali poudarki oddaje: - Danes je zadnji dan za oddajo soglasja za prevedbo v nov sistem dolgotrajne oskrbe. - Vlada nad absentizem: zakon daje prvič osnovo za laični nadzor ZZZS in povečuje sankcije. - Bodo morali table s toponimi v italijanskem jeziku umakniti tudi v Piranu? - Odbojkarji ljubljanskega ACH Volleyja so se uvrstili v skupinski del Lige prvakov.
Družba Plama-pur že sedem desetletij gradi uspešno poslovno pot na področju proizvodnje in predelave mehke poliuretanske pene. Podjetje, ki je izključno v slovenski lasti, več kot 80 odstotkov svojih izdelkov proda v tujino. Izven Evrope največ v Južni Afriki, kjer se razvija avtomobilska industrija. Plama-pur zaposluje 230 delavcev, ki prihajajo iz lokalnega okolja, potreb po uvozu delovne sile iz tujine zaenkrat nimajo. Ostali poudarki oddaje: - Danes je zadnji dan za oddajo soglasja za prevedbo v nov sistem dolgotrajne oskrbe. - Vlada nad absentizem: zakon daje prvič osnovo za laični nadzor ZZZS in povečuje sankcije. - Bodo morali table s toponimi v italijanskem jeziku umakniti tudi v Piranu? - Odbojkarji ljubljanskega ACH Volleyja so se uvrstili v skupinski del Lige prvakov.
Vse več je sončnih elektrarn po strehah tudi pri nas in obeti, da utegnemo do sredine stoletja večji del potrebne energije pridobivati iz sonca, dobivajo vse resnejše temelje. Danes je večina sončnih celic na trgu narejena iz silicija, prihajajo pa večinoma s Kitajske. A enoslojne silicijeve sončne celice iz marsikaterega razloga niso optimalna tehnologija in raziskave se vse bolj usmerjajo v dvoslojne, t. i. tandemske sončne celice. Za razvoj inovativne tandemske sončne celice je izr. prof. dr. Marko Jošt iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani letos prejel Zoisovo nagrado. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor, ki je nastal pred dvema letoma.
Vse več je sončnih elektrarn po strehah tudi pri nas in obeti, da utegnemo do sredine stoletja večji del potrebne energije pridobivati iz sonca, dobivajo vse resnejše temelje. Danes je večina sončnih celic na trgu narejena iz silicija, prihajajo pa večinoma s Kitajske. A enoslojne silicijeve sončne celice iz marsikaterega razloga niso optimalna tehnologija in raziskave se vse bolj usmerjajo v dvoslojne, t. i. tandemske sončne celice. Za razvoj inovativne tandemske sončne celice je izr. prof. dr. Marko Jošt iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani letos prejel Zoisovo nagrado. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor, ki je nastal pred dvema letoma.
V Mariboru so sinoči prižgali praznične luči in zagnali panoramsko kolo na Glavnem trgu, veselo pa je bilo tudi na Trgu Leona Štuklja, kjer so vrata odprle stojnice z raznimi dobrotami. Dogajanje je v mesto privabilo veliko ljudi od blizu in daleč, nad prižigom lučk pa so bili še posebej navdušeni otroci.
V Mariboru so sinoči prižgali praznične luči in zagnali panoramsko kolo na Glavnem trgu, veselo pa je bilo tudi na Trgu Leona Štuklja, kjer so vrata odprle stojnice z raznimi dobrotami. Dogajanje je v mesto privabilo veliko ljudi od blizu in daleč, nad prižigom lučk pa so bili še posebej navdušeni otroci.
FERDINAND RIES: TRIO OP.28 ZA KLARINET, VIOLONČELO IN KLAVIR TRIO PRO MUSICA RARA: Klarinet – FRANC TRŽAN, violončelo – ALOJZ MORDEJ, klavir – LEON ENGELMAN WOLFGANG AMADEUS MOZART: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 24 V C-MOLU, K. 491 Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: ANTON NANUT LUDWIG VAN BEETHOVEN: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 3 V C-MOLU, OP. 37 Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: ANTON NANUT JOSEPH HAYDN: GODALNI KVARTET V D-MOLU ŠT. 2, OP. 76 GODALNI KVARTET TARTINI: violina – ROMEO DRUCKER, MIRAN KOLBL, viola – ALEKSANDAR MILOŠEV, violončelo – MILOŠ MLEJNIK
FERDINAND RIES: TRIO OP.28 ZA KLARINET, VIOLONČELO IN KLAVIR TRIO PRO MUSICA RARA: Klarinet – FRANC TRŽAN, violončelo – ALOJZ MORDEJ, klavir – LEON ENGELMAN WOLFGANG AMADEUS MOZART: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 24 V C-MOLU, K. 491 Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: ANTON NANUT LUDWIG VAN BEETHOVEN: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 3 V C-MOLU, OP. 37 Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: ANTON NANUT JOSEPH HAYDN: GODALNI KVARTET V D-MOLU ŠT. 2, OP. 76 GODALNI KVARTET TARTINI: violina – ROMEO DRUCKER, MIRAN KOLBL, viola – ALEKSANDAR MILOŠEV, violončelo – MILOŠ MLEJNIK
Pesem Tri ure so tri minute je iz zbirke Vrt, za katero je sodobna slovenska pesnica in esejistka Meta Kušar leta 2015 prejela Veronikino nagrado. Vrt v tej zbirki je prostor vseh letnih časov. V njem so naseljene podobe o marsičem, kar biva v njem, od lepote do samote, od venenja do preporoda. Pesnici je v navdih, da razgrinja lastno izkušnjo, vendar poseže tudi dlje, v svet brezmejnega kozmosa. Interpretira Darja Reichman, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Pesem Tri ure so tri minute je iz zbirke Vrt, za katero je sodobna slovenska pesnica in esejistka Meta Kušar leta 2015 prejela Veronikino nagrado. Vrt v tej zbirki je prostor vseh letnih časov. V njem so naseljene podobe o marsičem, kar biva v njem, od lepote do samote, od venenja do preporoda. Pesnici je v navdih, da razgrinja lastno izkušnjo, vendar poseže tudi dlje, v svet brezmejnega kozmosa. Interpretira Darja Reichman, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
V visokogorju na debelino snežne odeje bolj kot sama temperatura ozračja vpliva količina padavin, ker je v primerjavi z nižjimi nadmorskimi višinami tam skoraj vedno dovolj hladno, da sneži. V nižinah pa je eden pomembnejših faktorjev temperatura ozračja. V Jutranji vremenski fronti nas klinatolog Gregor Vertačnik z ARSO popelje po prostorski pestrosti snežne odeje, ki se iz leta v leto tanjša, njeno trajanje pa je prav tako krajše.
V visokogorju na debelino snežne odeje bolj kot sama temperatura ozračja vpliva količina padavin, ker je v primerjavi z nižjimi nadmorskimi višinami tam skoraj vedno dovolj hladno, da sneži. V nižinah pa je eden pomembnejših faktorjev temperatura ozračja. V Jutranji vremenski fronti nas klinatolog Gregor Vertačnik z ARSO popelje po prostorski pestrosti snežne odeje, ki se iz leta v leto tanjša, njeno trajanje pa je prav tako krajše.
JEAN BAPTISTE LULLY / FRITZ KOSCHINSKY: KRALJEVSKI GLASBENIKI, SUITA PRAŠKI KOMORNI ORKESTER ROBERTO LUPI: PARTITA ZA HARFO Harfa: JELICA PERTOT PORTAGRANDI ANTON RUBINSTEIN: BALETNA GLASBA ZA ORKESTER IZ OPERE DEMON WUPPERTAL SYMPHONY ORCHESTRA, dirigent: GEORGE HANSON ISAAC ALBÉNIZ: Španska suita, op. 47 Klavir: JOSÉ ITURBI PAUL ARMA: TROIS TRANSPARENCES POUR DEUX CLARINETTES Klarinet: ANDREJ ZUPAN, klarinet: ALOJZ ZUPAN
JEAN BAPTISTE LULLY / FRITZ KOSCHINSKY: KRALJEVSKI GLASBENIKI, SUITA PRAŠKI KOMORNI ORKESTER ROBERTO LUPI: PARTITA ZA HARFO Harfa: JELICA PERTOT PORTAGRANDI ANTON RUBINSTEIN: BALETNA GLASBA ZA ORKESTER IZ OPERE DEMON WUPPERTAL SYMPHONY ORCHESTRA, dirigent: GEORGE HANSON ISAAC ALBÉNIZ: Španska suita, op. 47 Klavir: JOSÉ ITURBI PAUL ARMA: TROIS TRANSPARENCES POUR DEUX CLARINETTES Klarinet: ANDREJ ZUPAN, klarinet: ALOJZ ZUPAN
Dolgotrajna oskrba pri nas postaja ena ključnih tem, ki zadeva vse – tako tiste, ki so že v tretjem življenjskem obdobju, kot tudi tiste, ki bodo nekoč skrbeli za svoje najbližje. S 1. decembrom se v Sloveniji začne izvajati pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Gre za velik korak naprej, ki bo prinesel spremembe za več kot dvajset tisoč uporabnikov domov za starejše, pa tudi za skoraj štirideset tisoč ljudi, ki že dolgo čakajo na sprejem. V našem programu o tem veliko poročamo, saj so pričakovanja velika, izzivi pa prav tako. Naša novinarka Vita Zadnik je o tem spraševala mimoidoče na koprskih ulicah, odzivi pa kažejo, da si ljudje želijo predvsem dostojanstva, varnosti in občutka bližine – ne glede na to, ali se odločijo za domačo ali institucionalno oskrbo. Skupni imenovalec vseh odgovorov pa je bil ta: starost ni nekaj, kar bi se nas smelo dotakniti šele takrat, ko nas dohiti. O njej je treba razmišljati pravočasno, s trezno glavo in z jasno predstavo, kaj si želimo – zase in za svoje. Vse to nas pripelje do vprašanja, ki smo ga naslovili v današnji anketi. O starosti vsi veliko slišimo, redkeje pa o njej zares razmišljamo. Vas skrbi, kako boste živeli v poznejših letih? Se vam zdi pomembno, da o tem razmišljamo že danes? In še eno, morda najbolj osebno vprašanje: če bi se znašli v situaciji, ko bi morali skrbeti za svojega starša, partnerja ali drugega bližnjega – bi to raje počeli sami, kolikor bi vam dopuščal čas in energija, ali bi mu brez slabe vesti zaupali profesionalno oskrbo v instituciji?
Dolgotrajna oskrba pri nas postaja ena ključnih tem, ki zadeva vse – tako tiste, ki so že v tretjem življenjskem obdobju, kot tudi tiste, ki bodo nekoč skrbeli za svoje najbližje. S 1. decembrom se v Sloveniji začne izvajati pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Gre za velik korak naprej, ki bo prinesel spremembe za več kot dvajset tisoč uporabnikov domov za starejše, pa tudi za skoraj štirideset tisoč ljudi, ki že dolgo čakajo na sprejem. V našem programu o tem veliko poročamo, saj so pričakovanja velika, izzivi pa prav tako. Naša novinarka Vita Zadnik je o tem spraševala mimoidoče na koprskih ulicah, odzivi pa kažejo, da si ljudje želijo predvsem dostojanstva, varnosti in občutka bližine – ne glede na to, ali se odločijo za domačo ali institucionalno oskrbo. Skupni imenovalec vseh odgovorov pa je bil ta: starost ni nekaj, kar bi se nas smelo dotakniti šele takrat, ko nas dohiti. O njej je treba razmišljati pravočasno, s trezno glavo in z jasno predstavo, kaj si želimo – zase in za svoje. Vse to nas pripelje do vprašanja, ki smo ga naslovili v današnji anketi. O starosti vsi veliko slišimo, redkeje pa o njej zares razmišljamo. Vas skrbi, kako boste živeli v poznejših letih? Se vam zdi pomembno, da o tem razmišljamo že danes? In še eno, morda najbolj osebno vprašanje: če bi se znašli v situaciji, ko bi morali skrbeti za svojega starša, partnerja ali drugega bližnjega – bi to raje počeli sami, kolikor bi vam dopuščal čas in energija, ali bi mu brez slabe vesti zaupali profesionalno oskrbo v instituciji?
Slovenija je rekorderka po trajanju in stroških absentizma v Evropi, edini imamo na primer časovno neomejeno trajanje bolniške odsotnosti. Letos bo zdravstvena blagajna za to namenila že skoraj 700 milijonov evrov. Vlada je zato včeraj potrdila interventni zakon, ki sicer ne posega v same pravice do bolniške odsotnosti, z nekaterimi ukrepi pa spreminja področja, kjer so zlorabe najpogostejše. V oddaji tudi o tem: - Žiga Debeljak nenavadno hitro, skoraj leto dni pred iztekom mandata, znova imenovan za vodjo Slovenskega državnega holdinga - V ljubljanski Cukrarni konec tedna odpirajo razstavo o ozadju delovanja slovitega umetniškega dvojca Marine Abramović in Úlaya. - Odbojkarji ACH so se uvrstili v skupinski del Lige prvakov, nogometaši Celja s prvim porazom v letošnji Konferenčni ligi
Slovenija je rekorderka po trajanju in stroških absentizma v Evropi, edini imamo na primer časovno neomejeno trajanje bolniške odsotnosti. Letos bo zdravstvena blagajna za to namenila že skoraj 700 milijonov evrov. Vlada je zato včeraj potrdila interventni zakon, ki sicer ne posega v same pravice do bolniške odsotnosti, z nekaterimi ukrepi pa spreminja področja, kjer so zlorabe najpogostejše. V oddaji tudi o tem: - Žiga Debeljak nenavadno hitro, skoraj leto dni pred iztekom mandata, znova imenovan za vodjo Slovenskega državnega holdinga - V ljubljanski Cukrarni konec tedna odpirajo razstavo o ozadju delovanja slovitega umetniškega dvojca Marine Abramović in Úlaya. - Odbojkarji ACH so se uvrstili v skupinski del Lige prvakov, nogometaši Celja s prvim porazom v letošnji Konferenčni ligi
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Pisanje besedil za glasbo velikokrat zahteva tudi mučno sedenje z negotovostjo in frustracijo. Kakšni so pripomočki in nasveti, ki jih sogovornica Katarina Juvančič, kantavtorica in glasbena kritičarka, preda tistim, ki se udeležijo delavnic pisanja glasbenih besedil? Pravi, da je s pisanjem tako kot z igranjem inštrumenta: vaja dela mojstra.
Pisanje besedil za glasbo velikokrat zahteva tudi mučno sedenje z negotovostjo in frustracijo. Kakšni so pripomočki in nasveti, ki jih sogovornica Katarina Juvančič, kantavtorica in glasbena kritičarka, preda tistim, ki se udeležijo delavnic pisanja glasbenih besedil? Pravi, da je s pisanjem tako kot z igranjem inštrumenta: vaja dela mojstra.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Odbojkarji ACH-ja so se uvrstili v ligo prvakov. V zadnjem krogu predtekmovanja so izločili Radnički iz Kragujevca.
Odbojkarji ACH-ja so se uvrstili v ligo prvakov. V zadnjem krogu predtekmovanja so izločili Radnički iz Kragujevca.
JEAN BAPTISTE LULLY / FRITZ KOSCHINSKY: KRALJEVSKI GLASBENIKI, SUITA PRAŠKI KOMORNI ORKESTER ROBERTO LUPI: PARTITA ZA HARFO Harfa: JELICA PERTOT PORTAGRANDI ANTON RUBINSTEIN: BALETNA GLASBA ZA ORKESTER IZ OPERE DEMON WUPPERTAL SYMPHONY ORCHESTRA, dirigent: GEORGE HANSON ISAAC ALBÉNIZ: Španska suita, op. 47 Klavir: JOSÉ ITURBI PAUL ARMA: TROIS TRANSPARENCES POUR DEUX CLARINETTES Klarinet: ANDREJ ZUPAN, klarinet: ALOJZ ZUPAN
JEAN BAPTISTE LULLY / FRITZ KOSCHINSKY: KRALJEVSKI GLASBENIKI, SUITA PRAŠKI KOMORNI ORKESTER ROBERTO LUPI: PARTITA ZA HARFO Harfa: JELICA PERTOT PORTAGRANDI ANTON RUBINSTEIN: BALETNA GLASBA ZA ORKESTER IZ OPERE DEMON WUPPERTAL SYMPHONY ORCHESTRA, dirigent: GEORGE HANSON ISAAC ALBÉNIZ: Španska suita, op. 47 Klavir: JOSÉ ITURBI PAUL ARMA: TROIS TRANSPARENCES POUR DEUX CLARINETTES Klarinet: ANDREJ ZUPAN, klarinet: ALOJZ ZUPAN
V življenju preroka Mohameda je bilo nekaj prelomnih dogodkov, ki so odločilno zaznamovali njegovo nadaljnje poslanstvo. Eden takšnih dogodkov je »al-isra«, »nočno potovanje«, ki ga Koran v 17. suri opisuje takole: »Hvala Tistemu, ki je ponoči popeljal svojega služabnika od Svetega hrama do najbolj oddaljenega hrama, katerega okolico smo blagoslovili, da bi mu pokazali nekatere od naših znakov! Zares, On sliši in ve vse.« V arabskem izvirniku se na tem mestu pojavi beseda »asra«, ki pomeni »potovati ponoči« oz. »povzročiti, da nekdo potuje ponoči«. Na podlagi islamske tradicije naj bi Bog preroka Mohameda ponoči popeljal do mošeje Al-Aqse v Jeruzalemu, nato pa od tam vzdignil v »sedma nebesa«. Tako je »nočno potovanje« pravzaprav sestavljeno iz dve delov: iz potovanja iz Kabe v Meki do Al-Aqse v Jeruzalemu (»al-isra«) in iz »dviga v sedma nebesa« (»al-mi`aradž«). Islamsko izročilo opisuje, kako naj bi se med tem »dvigom v nebo« preroku Mohamedu razodela narava raja in pekla, srečal pa naj bi se tudi s številnimi predhodnimi preroki in Božjimi poslanci, ki naj bi mu razkrili skrivnosti Božje resničnosti. Prerokovo videnje nebes in srečanje z Bogom je še najbolje opisano v prvih vrsticah 53. sure. Ko se je Mohamed znašel v sedmih nebesih, se je približal Božanstvu do razdalje »dveh lokov ali še manj« in Ga zagledal … O naravi tega »nočnega potovanja«, ki obsega tako potovanje od enega kraja do drugega (»al-isra«) kakor tudi vzdig v nebo (»al-mi`aradž«), se med muslimanskimi učenjaki in eksegeti mnenja razhajajo. Nekateri ta dogodek tolmačijo kot metafizično zrenje, drugi ga razumejo kot dejansko potovanje skozi prostor in čas, ki naj bi se zgodilo natanko leto dni pred Mohamedovo migracijo iz Meke v Medino. Toda medtem ko religijski učenjaki in koranski eksegeti razpravljajo o naravi tega dogodka, pa sufiji, muslimanski mistiki, v prerokovem »nočnem potovanju« prepoznavajo arhetipsko izkustvo vzpona k Bogu in paradigmo za svoje lastno notranje približevanje k Božjemu. Za muslimanske mistike je Prerokov vzpon v nebesa zgled njihove lastne duhovne vznesenosti in ekstatične izkušnje. Hkrati pa, kot pravilno opozarja Marijan Molè, zaznamuje tudi mejo te izkušnje: Božje bistvo ostaja namreč nedosegljivo. Sufijska literatura tako razpolaga s številnimi pričevanji o podobnih izkušnjah mističnega vzpona, o srečanjih z Božjim in – o nedosegljivosti Njegovega bistva. Eden takšnih najznamenitejših opisov je zagotovo poročilo Bayazida Al-Bistamija, velikega mistika iz 9. stoletja, znanega po svojih izrekih o ekstatičnih stanjih in mističnih videnj. Takole pravi: »Brž ko sem šel Njegovi edinosti naproti, sem postal ptica, katere telo je bilo v Enosti, krila pa v Večnosti. In deset let nisem jenjal leteti po nébesu kakšnosti, dokler ga nisem stotisočkrat preletel. In nisem jenjal leteti, dokler nisem priletel do planote Predvečnosti in tam zagledal drevo Enosti […] Gledal sem in videl, da je vse to samo slepilo.«
V življenju preroka Mohameda je bilo nekaj prelomnih dogodkov, ki so odločilno zaznamovali njegovo nadaljnje poslanstvo. Eden takšnih dogodkov je »al-isra«, »nočno potovanje«, ki ga Koran v 17. suri opisuje takole: »Hvala Tistemu, ki je ponoči popeljal svojega služabnika od Svetega hrama do najbolj oddaljenega hrama, katerega okolico smo blagoslovili, da bi mu pokazali nekatere od naših znakov! Zares, On sliši in ve vse.« V arabskem izvirniku se na tem mestu pojavi beseda »asra«, ki pomeni »potovati ponoči« oz. »povzročiti, da nekdo potuje ponoči«. Na podlagi islamske tradicije naj bi Bog preroka Mohameda ponoči popeljal do mošeje Al-Aqse v Jeruzalemu, nato pa od tam vzdignil v »sedma nebesa«. Tako je »nočno potovanje« pravzaprav sestavljeno iz dve delov: iz potovanja iz Kabe v Meki do Al-Aqse v Jeruzalemu (»al-isra«) in iz »dviga v sedma nebesa« (»al-mi`aradž«). Islamsko izročilo opisuje, kako naj bi se med tem »dvigom v nebo« preroku Mohamedu razodela narava raja in pekla, srečal pa naj bi se tudi s številnimi predhodnimi preroki in Božjimi poslanci, ki naj bi mu razkrili skrivnosti Božje resničnosti. Prerokovo videnje nebes in srečanje z Bogom je še najbolje opisano v prvih vrsticah 53. sure. Ko se je Mohamed znašel v sedmih nebesih, se je približal Božanstvu do razdalje »dveh lokov ali še manj« in Ga zagledal … O naravi tega »nočnega potovanja«, ki obsega tako potovanje od enega kraja do drugega (»al-isra«) kakor tudi vzdig v nebo (»al-mi`aradž«), se med muslimanskimi učenjaki in eksegeti mnenja razhajajo. Nekateri ta dogodek tolmačijo kot metafizično zrenje, drugi ga razumejo kot dejansko potovanje skozi prostor in čas, ki naj bi se zgodilo natanko leto dni pred Mohamedovo migracijo iz Meke v Medino. Toda medtem ko religijski učenjaki in koranski eksegeti razpravljajo o naravi tega dogodka, pa sufiji, muslimanski mistiki, v prerokovem »nočnem potovanju« prepoznavajo arhetipsko izkustvo vzpona k Bogu in paradigmo za svoje lastno notranje približevanje k Božjemu. Za muslimanske mistike je Prerokov vzpon v nebesa zgled njihove lastne duhovne vznesenosti in ekstatične izkušnje. Hkrati pa, kot pravilno opozarja Marijan Molè, zaznamuje tudi mejo te izkušnje: Božje bistvo ostaja namreč nedosegljivo. Sufijska literatura tako razpolaga s številnimi pričevanji o podobnih izkušnjah mističnega vzpona, o srečanjih z Božjim in – o nedosegljivosti Njegovega bistva. Eden takšnih najznamenitejših opisov je zagotovo poročilo Bayazida Al-Bistamija, velikega mistika iz 9. stoletja, znanega po svojih izrekih o ekstatičnih stanjih in mističnih videnj. Takole pravi: »Brž ko sem šel Njegovi edinosti naproti, sem postal ptica, katere telo je bilo v Enosti, krila pa v Večnosti. In deset let nisem jenjal leteti po nébesu kakšnosti, dokler ga nisem stotisočkrat preletel. In nisem jenjal leteti, dokler nisem priletel do planote Predvečnosti in tam zagledal drevo Enosti […] Gledal sem in videl, da je vse to samo slepilo.«
Slovenija je rekorderka po trajanju in stroških absentizma v Evropi. Edini imamo časovno neomejeno trajanje bolniške odsotnosti. Letos bo zdravstvena blagajna za to namenila skoraj 700 milijonov evrov. Vlada je zato včeraj potrdila interventni zakon, ki med drugim zaostruje sankcije. V oddaji tudi: - Premier Golob danes v Berlinu o krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama - Po sredinem strelskem napadu umrla ameriška gardistka - Odbojkarji ACH-ja uvrščeni v skupinski del lige prvakov
Slovenija je rekorderka po trajanju in stroških absentizma v Evropi. Edini imamo časovno neomejeno trajanje bolniške odsotnosti. Letos bo zdravstvena blagajna za to namenila skoraj 700 milijonov evrov. Vlada je zato včeraj potrdila interventni zakon, ki med drugim zaostruje sankcije. V oddaji tudi: - Premier Golob danes v Berlinu o krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama - Po sredinem strelskem napadu umrla ameriška gardistka - Odbojkarji ACH-ja uvrščeni v skupinski del lige prvakov
Globoki ponaredki, v angleščini “deep fake” videi, so z vsakim dnem videti bolj realistični. Tehnologija, ki izjemno napreduje, v osnovi nima slabega namena, ima pomembno vlogo, na družabnih omrežjih je celo namenjena zabavi, a ostaja tudi predmet številnih manipulacij in prevar.
Globoki ponaredki, v angleščini “deep fake” videi, so z vsakim dnem videti bolj realistični. Tehnologija, ki izjemno napreduje, v osnovi nima slabega namena, ima pomembno vlogo, na družabnih omrežjih je celo namenjena zabavi, a ostaja tudi predmet številnih manipulacij in prevar.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Jurij Paljk (1957) je slovenski pesnik, pisatelj in časnikar po rodu iz Vipavske doline, vendar živi v Furlaniji in je dolgo delal v Gorici kot odgovorni urednik tednika Novi glas. Objavil je štiri pesniške zbirke, med njimi je tudi antologijska zbirka pesmi v slovenščini in italijanščini, sicer najdemo prevode tudi v furlanščino, češčino in angleščino. Piše tudi kratko prozo; knjigi Očetovstvo malo drugače in O kruhu in naših stvareh sta zelo priljubljeni pri bralcih. Leta 2014 je prejel literarno nagrado vstajenje za knjigo Kaj sploh počnem tukaj?, naslednje leto so ga v Italiji imenovali za viteza Republike, saj je izjemno dejaven med Slovenci v Italiji. Pesmi v oddaji so iz Paljkove druge zbirke Nemir iz leta 1994 in izražajo pesnikovo doživljanje sveta, sebe in drugega v njem na zelo izviren in za pesnikovo osebnost značilen način. Igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija 2025.
Jurij Paljk (1957) je slovenski pesnik, pisatelj in časnikar po rodu iz Vipavske doline, vendar živi v Furlaniji in je dolgo delal v Gorici kot odgovorni urednik tednika Novi glas. Objavil je štiri pesniške zbirke, med njimi je tudi antologijska zbirka pesmi v slovenščini in italijanščini, sicer najdemo prevode tudi v furlanščino, češčino in angleščino. Piše tudi kratko prozo; knjigi Očetovstvo malo drugače in O kruhu in naših stvareh sta zelo priljubljeni pri bralcih. Leta 2014 je prejel literarno nagrado vstajenje za knjigo Kaj sploh počnem tukaj?, naslednje leto so ga v Italiji imenovali za viteza Republike, saj je izjemno dejaven med Slovenci v Italiji. Pesmi v oddaji so iz Paljkove druge zbirke Nemir iz leta 1994 in izražajo pesnikovo doživljanje sveta, sebe in drugega v njem na zelo izviren in za pesnikovo osebnost značilen način. Igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija 2025.
Vlada je danes na seji v Mariboru sprejela besedilo predloga zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Med drugim bodo morali družinski zdravniki vpisati točno določen režim prestajanja bolniškega staleža za vsakega pacienta.
Vlada je danes na seji v Mariboru sprejela besedilo predloga zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Med drugim bodo morali družinski zdravniki vpisati točno določen režim prestajanja bolniškega staleža za vsakega pacienta.
Dela češkega avtorja so duhovita in domiselna, s prefinjenim humorjem in ironijo, hkrati pa jim ne manjka filozofskih in etičnih razsežnosti. Izrazit sestavni del njegovih iger je tudi glasba, to se pokaže tudi v solu treh slavnih Stradivarijevih violin. Prva zgodba pripoveduje, kako živčno občutljivi, prepirljivi in večno razburjeni Stradivari najde duševni mir šele potem, ko z višin Parnasa vidi, da na njegovo violino igra sam virtuoz Paganini. Druga zgodba je parodija na kriminalke s Sherlockom Holmesom in doktorjem Watsonom. Tretja zgodba je komična pripoved o tem, kako poskušata praški znanstvenik in njegova kolegica dobiti stradivarko, na katero romski kapelnik igra ciganske godbe. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Ilja Hurnik Glas – Maja Sever Stradivari – Zlatko Šugman Apolon, Giogugu – Slavko Cerjak Favn – Aljoša Ternovšek Paganini – Zvone Hribar dr. Watson – Ivo Ban Holmes, Rektor – Jurij Souček Lady Oberon – Ljerka Belak Spremljevalec, Komisar – Andrej Nahtigal Graewen, Profesor – Branko Šturbej Docentka – Nataša Barbara Gračner Kapelnik – Dare Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1998
Dela češkega avtorja so duhovita in domiselna, s prefinjenim humorjem in ironijo, hkrati pa jim ne manjka filozofskih in etičnih razsežnosti. Izrazit sestavni del njegovih iger je tudi glasba, to se pokaže tudi v solu treh slavnih Stradivarijevih violin. Prva zgodba pripoveduje, kako živčno občutljivi, prepirljivi in večno razburjeni Stradivari najde duševni mir šele potem, ko z višin Parnasa vidi, da na njegovo violino igra sam virtuoz Paganini. Druga zgodba je parodija na kriminalke s Sherlockom Holmesom in doktorjem Watsonom. Tretja zgodba je komična pripoved o tem, kako poskušata praški znanstvenik in njegova kolegica dobiti stradivarko, na katero romski kapelnik igra ciganske godbe. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Ilja Hurnik Glas – Maja Sever Stradivari – Zlatko Šugman Apolon, Giogugu – Slavko Cerjak Favn – Aljoša Ternovšek Paganini – Zvone Hribar dr. Watson – Ivo Ban Holmes, Rektor – Jurij Souček Lady Oberon – Ljerka Belak Spremljevalec, Komisar – Andrej Nahtigal Graewen, Profesor – Branko Šturbej Docentka – Nataša Barbara Gračner Kapelnik – Dare Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1998
Poljski pesnik in dramatik Adam Mickiewicz se je rodil 24. decembra 1798 in umrl 26. novembra 1855. Velja za najpomembnejšega pesnika poljske romantike. Najbolj znan je po poetični drami Praznik mrtvih in nacionalni epski pesnitvi Gospod Tadej. Literarni večer o Mickiewiczu je leta 1983 v okviru cikla K sinjemu cvetu romantike pripravila prevajalka Rozka Štefan ter vanj vključila prevode Dušana Ludvika in svoje lastne prevode Mickiewiczevih verzov. Interpreti Boris Kralj, Boris Juh, Slavko Cerjak, bralka Nadja Jarc, glasbena oprema Peter Čare, ton in montaža Metka Rojc, režija Aleš Jan. Posneto leta 1983. Redakcija Ciril Stani in Staša Grahek.
Poljski pesnik in dramatik Adam Mickiewicz se je rodil 24. decembra 1798 in umrl 26. novembra 1855. Velja za najpomembnejšega pesnika poljske romantike. Najbolj znan je po poetični drami Praznik mrtvih in nacionalni epski pesnitvi Gospod Tadej. Literarni večer o Mickiewiczu je leta 1983 v okviru cikla K sinjemu cvetu romantike pripravila prevajalka Rozka Štefan ter vanj vključila prevode Dušana Ludvika in svoje lastne prevode Mickiewiczevih verzov. Interpreti Boris Kralj, Boris Juh, Slavko Cerjak, bralka Nadja Jarc, glasbena oprema Peter Čare, ton in montaža Metka Rojc, režija Aleš Jan. Posneto leta 1983. Redakcija Ciril Stani in Staša Grahek.
Festival Sonc od ustanovitve leta 2016 vodi violinistka in umetniška vodja Tanja Sonc. 9. festival Sonc v Radečah je letos obsegal dva koncerta komorne in vokalne glasbe.
Festival Sonc od ustanovitve leta 2016 vodi violinistka in umetniška vodja Tanja Sonc. 9. festival Sonc v Radečah je letos obsegal dva koncerta komorne in vokalne glasbe.
Vlada se je mudila v Mariboru in Podravju. Sprejela je zakon o dodatnih interventnih ukrepih v zdravstvu in zakon o zapiranju Premogovnika Velenje. Mariborsko občino in univerzo pa je razveselila z milijoni za investicije
Vlada se je mudila v Mariboru in Podravju. Sprejela je zakon o dodatnih interventnih ukrepih v zdravstvu in zakon o zapiranju Premogovnika Velenje. Mariborsko občino in univerzo pa je razveselila z milijoni za investicije
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Kar nekaj časa je že od tega, kar smo vam v posluh ponudili eno od živih oddaj, posnetih med leti 2016 in 2024. Nazadnje ste meseca junija poslušali oddajo s Slovenskim oktetom, posneto 23.februarja leta 2017 in spet je napočil čas, da se spomnimo naslednje. 30. marca leta 2017 smo v studiu 13 gostili Okrogle muzikante, takrat še v originalni zasedbi. Kako je ansambel zvenel, izveste v tokratni reprizi, Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Kar nekaj časa je že od tega, kar smo vam v posluh ponudili eno od živih oddaj, posnetih med leti 2016 in 2024. Nazadnje ste meseca junija poslušali oddajo s Slovenskim oktetom, posneto 23.februarja leta 2017 in spet je napočil čas, da se spomnimo naslednje. 30. marca leta 2017 smo v studiu 13 gostili Okrogle muzikante, takrat še v originalni zasedbi. Kako je ansambel zvenel, izveste v tokratni reprizi, Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Zvočna podoba se oddaljuje od klasične filmske lirike in ustvarja svet, nasičen z napetostjo, tesnobo in občutkom izgubljenega raja. Glasba Hansa Zimmerja se zdi skoraj asketska – brez razkošnih melodij, pretežno zadržana in grajena iz hladnih sintetizatorjev, temnih orkestralnih barv in komaj zaznavnih vokalnih struktur. Zvočni svet Raja ni prijeten, temveč hipnotičen in neizprosen, kot bi poslušal notranji utrip zapuščenega otoka, kjer se dogaja drama.
Zvočna podoba se oddaljuje od klasične filmske lirike in ustvarja svet, nasičen z napetostjo, tesnobo in občutkom izgubljenega raja. Glasba Hansa Zimmerja se zdi skoraj asketska – brez razkošnih melodij, pretežno zadržana in grajena iz hladnih sintetizatorjev, temnih orkestralnih barv in komaj zaznavnih vokalnih struktur. Zvočni svet Raja ni prijeten, temveč hipnotičen in neizprosen, kot bi poslušal notranji utrip zapuščenega otoka, kjer se dogaja drama.
Posnetek prvega dela otvoritvenega koncerta festivala Prečkanja - Sconfinamenti, recital pianista Filippa Gorinija. Ideja o ustanovitvi festivala se je pred dvema letoma porodila pianistu Alexandru Gadjievu, katerega umetniška pot se je v mladosti izrisovala med Gorico in Novo Gorico. Kot umetniški vodja festivala, je v skrbno izbrane objekte tega okolja povabil izjemno nadarjene in mednarodno uveljavljene mlade glasbenike v svetu klasične glasbe, ki jih imenujejo »zvezdniki v nastajanju«. Letošnji festival je potekal v organizaciji Imaga Sloveniae – Podobe Slovenije ter Glasbene matice Furlanije Julijske krajine, bil pa je tudi del dogajanja Evropske prestolnice kulture GO!2025. Potekal je med 23. junijem in 6. julijem. Pianist Filippo Gorini je občinstvo povabil v svojstveno glasbeno potovanje. V enem zamahu je izvedel cikel treh obsežnih sonat za klavir Franza Schuberta, ki tvorijo enega najbolj samoniklih, globoko izraznih vrhov pianistične literature. Skladatelj jih je ustvaril v zadnjem poletju svojega življenja, leta 1828, star komaj 31 let. Tolikšna enovitost in kompleksnost koncertnega programa je velika redkost, na Goriškem se je zgodila prvič. Komaj 29-letni pianist je povezal občinstvo in svojo virtuoznost v duhovno globino Schubertovih poslednjih glasbenih premišljevanj ter ustvaril večer nadzemske občečloveške kontemplacije. Pred koncertom pa je Filippo Gorini za poslušalke in poslušalce Radia Koper razgrnil svoja razmišljanja o glasbi, o Schubertovih sonatah in tudi o lepotah Goriške. Ta oddaja prinaša posnetek Gorinijeve izvedbe prve od treh zadnjih klavirskih sonat Franza Schuberta. Nadaljevanje koncertnega recitala z izvedbo preostalih dveh sonat sledi v prihodnji oddaji. Koncert je potekal v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica, 23. junija 2025. Spored prvega dela: Franz Schubert: Sonata št. 19 v c-molu, D. 958
Posnetek prvega dela otvoritvenega koncerta festivala Prečkanja - Sconfinamenti, recital pianista Filippa Gorinija. Ideja o ustanovitvi festivala se je pred dvema letoma porodila pianistu Alexandru Gadjievu, katerega umetniška pot se je v mladosti izrisovala med Gorico in Novo Gorico. Kot umetniški vodja festivala, je v skrbno izbrane objekte tega okolja povabil izjemno nadarjene in mednarodno uveljavljene mlade glasbenike v svetu klasične glasbe, ki jih imenujejo »zvezdniki v nastajanju«. Letošnji festival je potekal v organizaciji Imaga Sloveniae – Podobe Slovenije ter Glasbene matice Furlanije Julijske krajine, bil pa je tudi del dogajanja Evropske prestolnice kulture GO!2025. Potekal je med 23. junijem in 6. julijem. Pianist Filippo Gorini je občinstvo povabil v svojstveno glasbeno potovanje. V enem zamahu je izvedel cikel treh obsežnih sonat za klavir Franza Schuberta, ki tvorijo enega najbolj samoniklih, globoko izraznih vrhov pianistične literature. Skladatelj jih je ustvaril v zadnjem poletju svojega življenja, leta 1828, star komaj 31 let. Tolikšna enovitost in kompleksnost koncertnega programa je velika redkost, na Goriškem se je zgodila prvič. Komaj 29-letni pianist je povezal občinstvo in svojo virtuoznost v duhovno globino Schubertovih poslednjih glasbenih premišljevanj ter ustvaril večer nadzemske občečloveške kontemplacije. Pred koncertom pa je Filippo Gorini za poslušalke in poslušalce Radia Koper razgrnil svoja razmišljanja o glasbi, o Schubertovih sonatah in tudi o lepotah Goriške. Ta oddaja prinaša posnetek Gorinijeve izvedbe prve od treh zadnjih klavirskih sonat Franza Schuberta. Nadaljevanje koncertnega recitala z izvedbo preostalih dveh sonat sledi v prihodnji oddaji. Koncert je potekal v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica, 23. junija 2025. Spored prvega dela: Franz Schubert: Sonata št. 19 v c-molu, D. 958
Še dobro, da so na svetu babice, ki verjamejo v čudežne predmete … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Tanja Ahačič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Še dobro, da so na svetu babice, ki verjamejo v čudežne predmete … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Tanja Ahačič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, toda tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, toda tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Bo novi interventni zakon za zdravstvo otežil zlorabo bolniške odsotnosti? Zdravniki so že do zdaj pacientom velikokrat določali, kako prestajati bolniški stalež, tudi nadzor nad njimi je obstajal že prej. Kot pojasnjuje Ana Vodičar z Zavoda za zdravstveno zavarovanje, je zdaj le natančneje opredeljen, hkrati pa zakon zaostruje sankcije. Ob tem se predvidevene še finančne spodbude za specializacijo urgentne in družinske medicine. Več po drugih poudarkih oddaje: - Žiga Debeljak dobil nov štiriletni mandat na čelu Slovenskega državnega holdinga - Rusija bi končala ofenzivo v Ukrajino, če bi Kijev umaknil vojsko s prilaščenih ozemelj - Policisti v Ljubljani zasegli večjo količino elektronskih cigaret in bonbonov s THC-jem
Bo novi interventni zakon za zdravstvo otežil zlorabo bolniške odsotnosti? Zdravniki so že do zdaj pacientom velikokrat določali, kako prestajati bolniški stalež, tudi nadzor nad njimi je obstajal že prej. Kot pojasnjuje Ana Vodičar z Zavoda za zdravstveno zavarovanje, je zdaj le natančneje opredeljen, hkrati pa zakon zaostruje sankcije. Ob tem se predvidevene še finančne spodbude za specializacijo urgentne in družinske medicine. Več po drugih poudarkih oddaje: - Žiga Debeljak dobil nov štiriletni mandat na čelu Slovenskega državnega holdinga - Rusija bi končala ofenzivo v Ukrajino, če bi Kijev umaknil vojsko s prilaščenih ozemelj - Policisti v Ljubljani zasegli večjo količino elektronskih cigaret in bonbonov s THC-jem
Celjski nogometaši v četrtem krogu konferenčne lige gostujejo v Olomucu na Češkem. Celjani so po treh krogih neporaženi in so med vodilnimi moštvi tega tekmovanja. Kmalu pa se bo začela sezona regionalne lige v košarki na vozičkih, v kateri bo naslov branila slovenska ekipa.
Celjski nogometaši v četrtem krogu konferenčne lige gostujejo v Olomucu na Češkem. Celjani so po treh krogih neporaženi in so med vodilnimi moštvi tega tekmovanja. Kmalu pa se bo začela sezona regionalne lige v košarki na vozičkih, v kateri bo naslov branila slovenska ekipa.
Festival Animateka letos vstopa v svoje dvaindvajseto leto obstoja. Pred nekaj dnevi je bil objavljen program, ki prinaša raznovrstno produkcijo animiranih filmov iz vsega sveta. Letošnjo 22.edicijo festivala, ki se začenja 1.decembra, podrobneje predstavlja Ivo Kores v pogovoru s programskim direktorjem Animateke Igorjem Prasslom v BigScreenu.
Festival Animateka letos vstopa v svoje dvaindvajseto leto obstoja. Pred nekaj dnevi je bil objavljen program, ki prinaša raznovrstno produkcijo animiranih filmov iz vsega sveta. Letošnjo 22.edicijo festivala, ki se začenja 1.decembra, podrobneje predstavlja Ivo Kores v pogovoru s programskim direktorjem Animateke Igorjem Prasslom v BigScreenu.
V upodabljajoči umetnosti obdobja romantike z njenim prizadevanjem za ponotranjenost in iskanjem skrivnostnih moči narave prevladujeta dva vodna motiva. Prvi je pokrajina s pogledom na morje, jezero, potok ali slap, vera v oživljeno naravo pa vodi k motivom morskih deklic, nimf, siren in povodnih mož. Take motive so uporabljali tudi skladatelji, Schumann v baladi o vili Lorelaj in v samospevu Sanjavo jezero, Schubert s potokom, ki prežema cikel Lepa mlinarica, in Mendelssohn v uverturi Lepa Meluzina. Ta tematika je nekaj časa močno prevzemala tudi danskega skladatelja Nielsa Wilhelma Gadeja. Njegov sodobnik Moritz Hauptmann je v pismu znanemu violinistu Louisu Spohru zapisal: »Ne verjamem, da bo Gade kdaj našel pot iz svojega morskega ozračja; še v nobeni njegovi skladbi nisem našel drugačnih poudarkov. Vse njegove partiture preletavajo galebi.«
V upodabljajoči umetnosti obdobja romantike z njenim prizadevanjem za ponotranjenost in iskanjem skrivnostnih moči narave prevladujeta dva vodna motiva. Prvi je pokrajina s pogledom na morje, jezero, potok ali slap, vera v oživljeno naravo pa vodi k motivom morskih deklic, nimf, siren in povodnih mož. Take motive so uporabljali tudi skladatelji, Schumann v baladi o vili Lorelaj in v samospevu Sanjavo jezero, Schubert s potokom, ki prežema cikel Lepa mlinarica, in Mendelssohn v uverturi Lepa Meluzina. Ta tematika je nekaj časa močno prevzemala tudi danskega skladatelja Nielsa Wilhelma Gadeja. Njegov sodobnik Moritz Hauptmann je v pismu znanemu violinistu Louisu Spohru zapisal: »Ne verjamem, da bo Gade kdaj našel pot iz svojega morskega ozračja; še v nobeni njegovi skladbi nisem našel drugačnih poudarkov. Vse njegove partiture preletavajo galebi.«
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
V tokratni oddaji predstavljamo tržaško prevajalko Dario Betocchi. V italijanščino je prenesla številna ključna dela slovenskih avtorjev, med njimi Šalamuna, Jesiha, Kosovela, Jančarja. V Kopru jo je gostil koprski kulturni klub. Zaključni koncert desetega mednarodnega tekmovanja klasičnega saksofona SAXGO25 bodo jutri v novogoriškem Kulturnem domu oblikovali štirje finalisti v spremljavi godal Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Ogledali smo si predstavo U!-BU? režiserja in lutkarja Matije Solceta, ki so jo v Cankarjevem domu v Ljubljani premierno uprizorili pred tednom dni. Solcetova interpretacija Jarryjevega Kralja Ubuja deluje kot odrsko ogledalo pohlepa, hlepenja po moči, brezsramne oholosti današnjih svetovnih voditeljev. In v tem divjem, kabarejsko razigranem spektaklu ima posebno mesto tudi ena najbolj znamenitih besed iz izvirnika: merdre. V glasbeni ogrlici Armanda Šturmana smo se poklonili tudi nedavno preminuli ikoni italijanske pop glasbe Ornelli Vanoni.
V tokratni oddaji predstavljamo tržaško prevajalko Dario Betocchi. V italijanščino je prenesla številna ključna dela slovenskih avtorjev, med njimi Šalamuna, Jesiha, Kosovela, Jančarja. V Kopru jo je gostil koprski kulturni klub. Zaključni koncert desetega mednarodnega tekmovanja klasičnega saksofona SAXGO25 bodo jutri v novogoriškem Kulturnem domu oblikovali štirje finalisti v spremljavi godal Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Ogledali smo si predstavo U!-BU? režiserja in lutkarja Matije Solceta, ki so jo v Cankarjevem domu v Ljubljani premierno uprizorili pred tednom dni. Solcetova interpretacija Jarryjevega Kralja Ubuja deluje kot odrsko ogledalo pohlepa, hlepenja po moči, brezsramne oholosti današnjih svetovnih voditeljev. In v tem divjem, kabarejsko razigranem spektaklu ima posebno mesto tudi ena najbolj znamenitih besed iz izvirnika: merdre. V glasbeni ogrlici Armanda Šturmana smo se poklonili tudi nedavno preminuli ikoni italijanske pop glasbe Ornelli Vanoni.
Po več tednih mirovanja se je diplomatska aktivnost v smeri mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino spet povečala. Tako blizu miru še nismo bili, pravijo ameriški predstavniki in pogajalci. Pa je temu res tako? Večjih sprememb v zbliževanju stališč glede ključnih vprašanj pri obeh državah v vojni ni opaziti, je pa tem bolj za dogovor zainteresiran ameriški predsednik Donald Trump. Ob tem Evropska unija na ameriške pobude zgolj odgovarja, vloge vodilnega mirovnega posrednika pa ne more zasesti, tudi če bi hotela. O različnih scenarijih za mir v Ukrajini, rdečih črtah in morebitnih posledicah njihove uresničitve bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00.
Po več tednih mirovanja se je diplomatska aktivnost v smeri mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino spet povečala. Tako blizu miru še nismo bili, pravijo ameriški predstavniki in pogajalci. Pa je temu res tako? Večjih sprememb v zbliževanju stališč glede ključnih vprašanj pri obeh državah v vojni ni opaziti, je pa tem bolj za dogovor zainteresiran ameriški predsednik Donald Trump. Ob tem Evropska unija na ameriške pobude zgolj odgovarja, vloge vodilnega mirovnega posrednika pa ne more zasesti, tudi če bi hotela. O različnih scenarijih za mir v Ukrajini, rdečih črtah in morebitnih posledicah njihove uresničitve bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00.
Vlada je na obisku v Podravju. Premier Robert Golob je v Mariboru položil temeljni kamen za prostore Centra odličnosti za fotoniko.
Vlada je na obisku v Podravju. Premier Robert Golob je v Mariboru položil temeljni kamen za prostore Centra odličnosti za fotoniko.
24.januarja 2024 je v Dvorani Tria Lorenz na ljubljanski Akademiji za glasbo potekal koncert cikla Solo e da camera, na katerem je ob klavirski spremljavi Luce Ferrinija nastopila klarinetistka Diana Marković. Glasbenica je doma z Reke, na akademiji pa sta njena profesorja Jože Kotar in David Gregorc. V njeni interpretaciji bomo slišali Sonato za klarinet in klavir, op. 129 Charlesa Villiersa Stanforda in Tri skladbe za klarinet solo Igorja Stravinskega.
24.januarja 2024 je v Dvorani Tria Lorenz na ljubljanski Akademiji za glasbo potekal koncert cikla Solo e da camera, na katerem je ob klavirski spremljavi Luce Ferrinija nastopila klarinetistka Diana Marković. Glasbenica je doma z Reke, na akademiji pa sta njena profesorja Jože Kotar in David Gregorc. V njeni interpretaciji bomo slišali Sonato za klarinet in klavir, op. 129 Charlesa Villiersa Stanforda in Tri skladbe za klarinet solo Igorja Stravinskega.
Na odru Mestnega gledališča ljubljanskega si bo danes mogoče ogledati predstavo Zmaj ruskega avtorja Jevgenija Švarca, člana ruskih avantgard in kritika Sovjetske zveze. Soavtorici adaptacije sta makedonska režiserka Nela Vitošević in dramaturginja Nina Kuclar Stiković. Glavno vlogo, vlogo Zmaja, bo odigral Sebastian Cavazza. ŠKUC gledališče v sodelovanju s koproducentoma, Pionirskim domom in Zavodom Kolaž, nocoj pripravlja premiero monodrame Nemško življenje britanskega dramatika Christopherja Jamesa Hamptona. V monodrami, ki temelji na pogovoru ene najdlje živečih prič iz notranjega kroga nacističnega propagandnega ministrstva in Goebbelsove tajnice Brunhilde Pomsel, nastopa dramska igralka Marijana Brecelj. V Mariboru bo drevi premiera sodobnega umetniškega projekta Data vrt umetnice Karmine Šilec. Zvočno vizualna predstava nagovarja obiskovalce k razmisleku o povezanosti narave, rastlin in človeka v sodobni družbi ter o vlogi znanosti in tehnologije za naše življenje. Ljubljanska Akademija za glasbo danes in jutri gosti mednarodni simpozij z naslovom Glasba za spodbujanje zdravja in blagostanja, katerega namen je osvetliti učinke glasbe na zdravje in blagostanje posameznika in družbe z vidika različnih znanstvenih disciplin in v različnih socialnih okoljih.
Na odru Mestnega gledališča ljubljanskega si bo danes mogoče ogledati predstavo Zmaj ruskega avtorja Jevgenija Švarca, člana ruskih avantgard in kritika Sovjetske zveze. Soavtorici adaptacije sta makedonska režiserka Nela Vitošević in dramaturginja Nina Kuclar Stiković. Glavno vlogo, vlogo Zmaja, bo odigral Sebastian Cavazza. ŠKUC gledališče v sodelovanju s koproducentoma, Pionirskim domom in Zavodom Kolaž, nocoj pripravlja premiero monodrame Nemško življenje britanskega dramatika Christopherja Jamesa Hamptona. V monodrami, ki temelji na pogovoru ene najdlje živečih prič iz notranjega kroga nacističnega propagandnega ministrstva in Goebbelsove tajnice Brunhilde Pomsel, nastopa dramska igralka Marijana Brecelj. V Mariboru bo drevi premiera sodobnega umetniškega projekta Data vrt umetnice Karmine Šilec. Zvočno vizualna predstava nagovarja obiskovalce k razmisleku o povezanosti narave, rastlin in človeka v sodobni družbi ter o vlogi znanosti in tehnologije za naše življenje. Ljubljanska Akademija za glasbo danes in jutri gosti mednarodni simpozij z naslovom Glasba za spodbujanje zdravja in blagostanja, katerega namen je osvetliti učinke glasbe na zdravje in blagostanje posameznika in družbe z vidika različnih znanstvenih disciplin in v različnih socialnih okoljih.
Vlada je na današnjem obisku Maribora izpolnila eno največjih želja mariborske občine. Projekt prenove osrednje knjižnice – gradnjo multikulturnega Centra Rotovž - je uvrstila med državne strateške projekte, s čimer je rešila finančno konstrukcijo projekta, ki se je podražil z 25 že na 40 milijonov evrov.
Vlada je na današnjem obisku Maribora izpolnila eno največjih želja mariborske občine. Projekt prenove osrednje knjižnice – gradnjo multikulturnega Centra Rotovž - je uvrstila med državne strateške projekte, s čimer je rešila finančno konstrukcijo projekta, ki se je podražil z 25 že na 40 milijonov evrov.