Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Zrcalo dneva

Slovenski smučarski skakalci ekipno zlati na olimpijskih igrah

10. 2. 2026

Slovenski smučarski skakalci so v Predazzu na olimpijskih igrah osvojili zlato na mešani ekipni tekmi v postavi Nika Vodan, Anže Lanišek, Nika Prevc in Domen Prevc. S tem so ubranili zlato iz Pekinga.

6 min

Slovenski smučarski skakalci so v Predazzu na olimpijskih igrah osvojili zlato na mešani ekipni tekmi v postavi Nika Vodan, Anže Lanišek, Nika Prevc in Domen Prevc. S tem so ubranili zlato iz Pekinga.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 21h

10. 2. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Jazz in jaz

Zvončki in trobentice nocoj v Cankarjevem domu, Analog AI Jureta Pukla kmalu v Studiu Hendrix, Pat Metheny poleti v Križankah

10. 2. 2026

V Cankarjevem domu poteka danes Festival zvončki in trobentice, v Studiu Hendrix bomo čez dober teden dni gostili mednarodni kvartet Jureta Pukla, ki bo konec aprila branil slovenske barve na velikem sejmu Jazz ahead v Bremnu, Jazz festival Ljubljana pa sporoča, da bomo v poletnih dneh na odru Križank znova slišali legendarnega Pata Methenyja.

67 min

V Cankarjevem domu poteka danes Festival zvončki in trobentice, v Studiu Hendrix bomo čez dober teden dni gostili mednarodni kvartet Jureta Pukla, ki bo konec aprila branil slovenske barve na velikem sejmu Jazz ahead v Bremnu, Jazz festival Ljubljana pa sporoča, da bomo v poletnih dneh na odru Križank znova slišali legendarnega Pata Methenyja.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Spominske knjige

10. 2. 2026

V oddaji se z avtorico, kustosinjo pedagoginjo Sonjo Kogej Rus, sprehodimo po razstavi Spominske knjige v Slovenskem etnografskem muzeju. Ob več deseterih spominskih knjigah razmišljamo o njihovi preteklosti, nostalgiji in praksi spominjanja na intimni in širše družbeni ravni.

56 min

V oddaji se z avtorico, kustosinjo pedagoginjo Sonjo Kogej Rus, sprehodimo po razstavi Spominske knjige v Slovenskem etnografskem muzeju. Ob več deseterih spominskih knjigah razmišljamo o njihovi preteklosti, nostalgiji in praksi spominjanja na intimni in širše družbeni ravni.

Lahko noč, otroci!

Čevlji za ježke

10. 2. 2026

Pozimi jih sploh ne bodo rabili. Pripoveduje: Marijana Brecelj. Napisala: Eva Bilov. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.

6 min

Pozimi jih sploh ne bodo rabili. Pripoveduje: Marijana Brecelj. Napisala: Eva Bilov. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.

Odprta knjiga na radiu

Tadej Golob: Jezero 40/45

10. 2. 2026

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

23 min

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Radijski dnevnik

Olimpijske igre: Mešana skakalna ekipa brani zlato kolajno

10. 2. 2026

V Predazzu poteka tretja olimpijska preizkušnja v smučarskih skokih, po posamičnih bo na srednji skakalnici boj za medalje potekal še na mešani ekipni tekmi. Slovenija je ob premierni izvedbi takšne preizkušnje pred štirimi leti osvojila zlato olimpijsko medaljo, del ekipe pa je bila tudi Nika Vodan, ki bo danes skakala kot prva in bo z Anžetom Laniškom ter Niko in Domnom Prevcem napadala novo medaljo. Drugi poudarki oddaje: Vlada na Gorenjskem preverila najpomembnejše razvojne naložbe v regiji V Gazi znova več ubitih v izraelskih napadih, na Zahodnem bregu pa novi ukrepi proti Palestincem Glasbeno dogajanje v Ljubljani bo drevi popestril začetek Zimskega festivala

21 min

V Predazzu poteka tretja olimpijska preizkušnja v smučarskih skokih, po posamičnih bo na srednji skakalnici boj za medalje potekal še na mešani ekipni tekmi. Slovenija je ob premierni izvedbi takšne preizkušnje pred štirimi leti osvojila zlato olimpijsko medaljo, del ekipe pa je bila tudi Nika Vodan, ki bo danes skakala kot prva in bo z Anžetom Laniškom ter Niko in Domnom Prevcem napadala novo medaljo. Drugi poudarki oddaje: Vlada na Gorenjskem preverila najpomembnejše razvojne naložbe v regiji V Gazi znova več ubitih v izraelskih napadih, na Zahodnem bregu pa novi ukrepi proti Palestincem Glasbeno dogajanje v Ljubljani bo drevi popestril začetek Zimskega festivala

Jazzovska jutranjica

Nina Strnad - intervju

10. 2. 2026

V sredini Jazzovski jutranjici na Programu Ars bomo ob 9.00 v živo gostili Nino Strnad - pevko, tekstopisko, komponistko in še marsikaj. O nedeljskem koncertu v ljubljanski Drami in še o marsičem se bo z njo pogovarjal Hugo Šekoranja.

3 min

V sredini Jazzovski jutranjici na Programu Ars bomo ob 9.00 v živo gostili Nino Strnad - pevko, tekstopisko, komponistko in še marsikaj. O nedeljskem koncertu v ljubljanski Drami in še o marsičem se bo z njo pogovarjal Hugo Šekoranja.

Zborovska glasba

Iz opusa Ralpha Vaughana Willliamsa

10. 2. 2026

Vabimo vas v družbo glasbe angleškega ustvarjalca: Maše v g-molu Ralpha Vaughana Williamsa. Priljubljeno delo, zasnovano na koralnih modusih, bo zvenelo v izvedbi Zbora Corydon Singers pod vodstvom Matthewa Besta.

25 min

Vabimo vas v družbo glasbe angleškega ustvarjalca: Maše v g-molu Ralpha Vaughana Williamsa. Priljubljeno delo, zasnovano na koralnih modusih, bo zvenelo v izvedbi Zbora Corydon Singers pod vodstvom Matthewa Besta.

Naval na šport

Pester slovenski spored na OI in Bloudkovi nagrajenci

10. 2. 2026

Četrti tekmovalni dan zimskih olimpijskih je prinesel številne slovenske nastope. V dopoldnevu so nastope opravili smučarski tekači in tekačice, ki so se pomerili v sprintu, paradni slovenski disciplini teka na smučeh. Za alpskimi smučarkami je nastop v ekipni kombinaciji, za biatlonci pa najdaljša posamična preizkušnja iger. V večeru bo sledil nov vrhunec za ekipo v smučarskih skokih. V Predazzu bo nocoj mešana ekipna tekma, na kateri bo slovenska četverica branila olimpijski naslov iz Pekinga. Ob odzivih in pregledu pestrega olimpijskega dogajanja se posvetimo še sinočnji slavnostni prireditvi na Brdu pri Kranju, kjer so podelili najvišja državna priznanja na področju športa.

10 min

Četrti tekmovalni dan zimskih olimpijskih je prinesel številne slovenske nastope. V dopoldnevu so nastope opravili smučarski tekači in tekačice, ki so se pomerili v sprintu, paradni slovenski disciplini teka na smučeh. Za alpskimi smučarkami je nastop v ekipni kombinaciji, za biatlonci pa najdaljša posamična preizkušnja iger. V večeru bo sledil nov vrhunec za ekipo v smučarskih skokih. V Predazzu bo nocoj mešana ekipna tekma, na kateri bo slovenska četverica branila olimpijski naslov iz Pekinga. Ob odzivih in pregledu pestrega olimpijskega dogajanja se posvetimo še sinočnji slavnostni prireditvi na Brdu pri Kranju, kjer so podelili najvišja državna priznanja na področju športa.

Aktualno regionalno

Aktualno regionalno

10. 2. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

8 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

Jezikovni pogovori

Dajnarska špraha ali drfaš merlat – soriški narečni govor

10. 2. 2026

Žona šajna – sonce sveti; šender čečele – lepe punce; kok hosaš? – kako ti je ime?; v pete smo ligal – v posteljo smo legli … To je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov iz Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z Univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markljem, ki je soriškemu narečnemu govoru posvetil doktorsko disertacijo, smo osvetlili ta zanimivi govor z območja zgornjega dela Selške doline (ponovitev).

19 min

Žona šajna – sonce sveti; šender čečele – lepe punce; kok hosaš? – kako ti je ime?; v pete smo ligal – v posteljo smo legli … To je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov iz Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z Univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markljem, ki je soriškemu narečnemu govoru posvetil doktorsko disertacijo, smo osvetlili ta zanimivi govor z območja zgornjega dela Selške doline (ponovitev).

Pol ure kulture

O razstavi Dodekafonija - Variacije, koncertu Komornega zbora Ipavska in premieri Martin Krpan reši Dunaj

10. 2. 2026

V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bo do 8. marca na ogled razstava Dodekafonija – Variacije/Variazioni. Gre za drugi del skupinske razstave treh umetnikov Duše Jesih, Maria Pallija in Manuele Toselli, ki jih povezuje skupen umetniški jezik, abstrakcija. Z naslovom, izposojenim iz sveta glasbe, se Dodekafonija naslanja tudi na izvorno obdobje modernosti oziroma na najradikalnejše glasbeno raziskovanje zgodnjega 20. stoletja. Dan po kulturnem prazniku so abonmajski koncert Kulturnega doma Nova Gorica ustvarili pevke in pevci Komornega zbora Ipavska. Zbor umetniško vodi Damjana Vončina. Ponesla ga je v svet, na prestižna mednarodna zborovska tekmovanja, kjer usvajajo najvišja priznanja. Sinočnji koncert je v osredje postavil bogastvo slovenske zborovske ustvarjalnosti. V Gledališču Koper so v soboto premierno uprizorili mladinsko predstavo Martin Krpan reši Dunaj v režiji Katje Pegan. Režiserka je Levstikovo klasiko presnovila v sodobno pripoved, ki nagovarja najširšo publiko. Tričlanska igralska zasedba ob spremljavi pianista brezhibno odigra vrsto vlog in gledalca potegne na satirično-komični vrtiljak merjenja moči med pretkano oblastjo ter bistroumnim Krpanom. Pragmatični junak ljudstva si s strategijami, ki jih sicer uporablja oblast, izbori dovoljenje za svobodno trgovanje s soljo, režiserka pa v prizor zmage nad Brdavsom, namesto krvavega sovražnikovega konca, vtke humanistični klic k miru in opomin na nesmiselnost nasilja. Na Reki se začenjajo Dnevi slovenske kulture

26 min

V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bo do 8. marca na ogled razstava Dodekafonija – Variacije/Variazioni. Gre za drugi del skupinske razstave treh umetnikov Duše Jesih, Maria Pallija in Manuele Toselli, ki jih povezuje skupen umetniški jezik, abstrakcija. Z naslovom, izposojenim iz sveta glasbe, se Dodekafonija naslanja tudi na izvorno obdobje modernosti oziroma na najradikalnejše glasbeno raziskovanje zgodnjega 20. stoletja. Dan po kulturnem prazniku so abonmajski koncert Kulturnega doma Nova Gorica ustvarili pevke in pevci Komornega zbora Ipavska. Zbor umetniško vodi Damjana Vončina. Ponesla ga je v svet, na prestižna mednarodna zborovska tekmovanja, kjer usvajajo najvišja priznanja. Sinočnji koncert je v osredje postavil bogastvo slovenske zborovske ustvarjalnosti. V Gledališču Koper so v soboto premierno uprizorili mladinsko predstavo Martin Krpan reši Dunaj v režiji Katje Pegan. Režiserka je Levstikovo klasiko presnovila v sodobno pripoved, ki nagovarja najširšo publiko. Tričlanska igralska zasedba ob spremljavi pianista brezhibno odigra vrsto vlog in gledalca potegne na satirično-komični vrtiljak merjenja moči med pretkano oblastjo ter bistroumnim Krpanom. Pragmatični junak ljudstva si s strategijami, ki jih sicer uporablja oblast, izbori dovoljenje za svobodno trgovanje s soljo, režiserka pa v prizor zmage nad Brdavsom, namesto krvavega sovražnikovega konca, vtke humanistični klic k miru in opomin na nesmiselnost nasilja. Na Reki se začenjajo Dnevi slovenske kulture

Zapisi iz močvirja

En zaposlen in dva pomočnika

10. 2. 2026

Da se vsaj nekoliko razbremenite od razburjenja zimskih športov, se na kratko vrnimo k izjavi Žana Mahniča o ustanovitvi urada za pregon. Vemo, vemo, da vam Mahnič do danes leze že iz vseh telesnih odprtin, a trdimo, da nihče v resnici ni analiziral njegove izjave. Tako smo prikrajšani za natančno védenje, kaj je jeznoriti Žan sploh povedal. Med medaljami se torej na kratko vrnimo do metanja tujcev iz države. Najprej izjava v celoti, da bo lahko analiza natančna in nepristranska. Citat: »Ustanovili bomo urad za deportacije z enim zaposlenim, dvema pomočnikoma, avtobusi in dvajsetimi policijskimi specialci. Vsi, ki so ilegalno prestopili mejo, bodo morali nazaj.« Konec citata. Kar so vsi analitiki spregledali, je seveda urad. Odkar nas je Marija Terezija z njimi zastrupila imamo Slovenci z uradi veliko veselje. Že dve stoletji jih ustanavljamo z nezmanjšanim tempom in nabralo se jih je toliko, da so postali resnično breme. Celo komunisti, zviti kujoni, ki so še bolj kot SDS sloveli po svoji učinkovitosti, se uradov niso znali znebiti, kljub temu da so ves čas svojega vladanja napovedovali vojno birokraciji. Na kratko; ženska s trajno ondulacijo in rolo omaro je ponosno upodobljena v grbu in na zastavi slovenskega uradništva in ni je sile, ki bi jo zrušil. Te dni poskuša uradništvo nadomestiti umetna inteligenca, pa slišimo, da je že obupala. In zdaj k Žanu. Napovedal je ustanovitev urada, kar je, kot smo ugotovili, za vsako novo oblast običajno. Ampak naša pozornost velja kadrovski zasedbi. »En zaposlen in dva pomočnika!« In v tem grmu tiči uradnik. Nikoli in nikdar se še ni zgodilo, da bi imel slovenski urad enega zaposlenega in dva pomočnika! Analizirajmo. En zaposlen je zagotovo šef. Brez njega ni pisarne. Dva pomočnika sta tajnica in blagajničarka. Ampak kot vemo, na uradu, ki da kaj nase, ne smeta manjkati še PR in pa sindikalni predstavnik. Tako imamo nenadoma štiri pomočnike in enega zaposlenega. Čim pa imaš takšno množico v uradu, šef potrebuje pomoč, se pravi namestnika oziroma podšefa. To bi vse še šlo, če uradniška logika ne bi bila piramidno zgrajena. Bolj se širi vrh, ustrezno se krepi tudi baza pod njim. Torej imamo nenadoma dva zaposlena, štiri pomočnike, avtobusi so bili že prej v množini, ampak policijski specialci pa se takoj povečajo na štirideset. Ampak tu se še ne konča. Predvidevamo, da bi bil urad v Ljubljani, in kot je splošno znano, je v Ljubljani nemogoče imeti urad, brez da bi v njem bilo nekaj premičnega pohištva, oziroma kadra, ki so nečaki od nekoga. Ko se v uradu zaposli nekaj teh, recimo še dva, dobimo štiri zaposlene, osem pomočnikov in osemdeset specialcev. Tako nastane že povsem spodoben urad, ki pa v teh razmerah kadrovske podhranjenosti že potrebuje strokovnega sodelavca, pravno službo, osebo za mednarodno sodelovanje in nekoga, ki ureja interno glasilo in počitniške zmogljivosti. Tako nekaj tednov po ustanovitvi urada Mahnič debelo pogleda, ko je v njegovem miselnem konstruktu zaposlenih osem ljudi, ki imajo šestnajst pomočnikov, avtobusnih šoferjev je okoli dvajset, pet uslužbencev je v avtoparku za vse te avtobuse, sto šestdeset policijskih specialcev pa je pripravljenih, da se požene v boj proti ilegalnim migrantom. Takšna bo realnost urada za deportacije in niti sam Janez Janša, ki je hodeča učinkovitost, pri tem ne more nič. Kaj šele Žan Mahnič. Gremo z analizo naprej. Imamo torej bataljon policijskih specialcev, ki se z avtobusi prevaža po deželi, akcijo pa koordinira urad s sedežem v kateri od steklenih stolpnic v prestolnici. Ampak težava je v tem, da prostoživečih ilegalnih migrantov v Sloveniji ni. Hočemo povedati, da ima ameriški urad, ki je vzornik našemu prihodnjemu, dosti bolj zahtevno delo. Tam se ilegalni migranti skušajo infiltrirati v družbo. Delajo za majhen denar, otroke pošiljajo v šolo, plačujejo davke in se nasploh obnašajo kot normalni državljani. Zato mora ameriški urad delati izjemno natančno, kdaj pa kdaj koga ustreliti, da splaši ostale – pač po modelu »Puška poči, ena pade, koliko jih še sedi?« Pri nas pa urad tega ne bo delal, ker so naši ilegalni migranti povsem drugačni od ameriških. Hočemo povedati, da ne letajo okoli po gozdovih, niti ne zalivajo naših vrtov, niti ne čistijo bazenov ali delajo v skladiščih. Naši ilegalni migranti najprej nimajo nobenega interesa ostati v Sloveniji (za kar bo v uradu skrbel oddelek za etiko ilegalnih migrantov), temveč se poskušajo čimprej odpraviti naprej. Tisti, ki se pri nas zataknejo, pa pohlevno čakajo v migrantskih centrih in se ga kdaj pa kdaj napijejo. Ter se tako poskušajo zliti z okolico. Torej; ko bo urad izdal odločbo za deportacijo, se bo sto šestdeset policijskih specialcev pripeljalo pred oni dom na Notranjskem, pospremilo nesrečneža v špalirju mitraljezov na avtobus in ga slavnostno vrnilo na Hrvaško. Mahnič pa se bo pri tem strogo in učinkovito držal. Pa še k zadnjemu poglavju analize … Ko so celo pri SDS-u ugotovili, da so tokrat brcnili v temo, so se rešili s pojasnilom, da mi ne bomo deportirali ilegalnih migrantov kot Američani, ki jih mečejo iz države po znamenitem modelu »Dead or Alive«, temveč bomo to počeli po danskem modelu. Danski model je jasno mnogo bolj human, ker je danska domovina Vikingov, čajnega peciva, lego kock in lepih manir. A nihče se v resnici ni vprašal, kako je videti danski model deportacije ... Torej; če si tam ilegalni migrant, te Danci začopatijo in vržejo iz države. In med procesom ponavljajo: »Tak!« in »Tak!« Kar pomeni prosim in hvala …

8 min

Da se vsaj nekoliko razbremenite od razburjenja zimskih športov, se na kratko vrnimo k izjavi Žana Mahniča o ustanovitvi urada za pregon. Vemo, vemo, da vam Mahnič do danes leze že iz vseh telesnih odprtin, a trdimo, da nihče v resnici ni analiziral njegove izjave. Tako smo prikrajšani za natančno védenje, kaj je jeznoriti Žan sploh povedal. Med medaljami se torej na kratko vrnimo do metanja tujcev iz države. Najprej izjava v celoti, da bo lahko analiza natančna in nepristranska. Citat: »Ustanovili bomo urad za deportacije z enim zaposlenim, dvema pomočnikoma, avtobusi in dvajsetimi policijskimi specialci. Vsi, ki so ilegalno prestopili mejo, bodo morali nazaj.« Konec citata. Kar so vsi analitiki spregledali, je seveda urad. Odkar nas je Marija Terezija z njimi zastrupila imamo Slovenci z uradi veliko veselje. Že dve stoletji jih ustanavljamo z nezmanjšanim tempom in nabralo se jih je toliko, da so postali resnično breme. Celo komunisti, zviti kujoni, ki so še bolj kot SDS sloveli po svoji učinkovitosti, se uradov niso znali znebiti, kljub temu da so ves čas svojega vladanja napovedovali vojno birokraciji. Na kratko; ženska s trajno ondulacijo in rolo omaro je ponosno upodobljena v grbu in na zastavi slovenskega uradništva in ni je sile, ki bi jo zrušil. Te dni poskuša uradništvo nadomestiti umetna inteligenca, pa slišimo, da je že obupala. In zdaj k Žanu. Napovedal je ustanovitev urada, kar je, kot smo ugotovili, za vsako novo oblast običajno. Ampak naša pozornost velja kadrovski zasedbi. »En zaposlen in dva pomočnika!« In v tem grmu tiči uradnik. Nikoli in nikdar se še ni zgodilo, da bi imel slovenski urad enega zaposlenega in dva pomočnika! Analizirajmo. En zaposlen je zagotovo šef. Brez njega ni pisarne. Dva pomočnika sta tajnica in blagajničarka. Ampak kot vemo, na uradu, ki da kaj nase, ne smeta manjkati še PR in pa sindikalni predstavnik. Tako imamo nenadoma štiri pomočnike in enega zaposlenega. Čim pa imaš takšno množico v uradu, šef potrebuje pomoč, se pravi namestnika oziroma podšefa. To bi vse še šlo, če uradniška logika ne bi bila piramidno zgrajena. Bolj se širi vrh, ustrezno se krepi tudi baza pod njim. Torej imamo nenadoma dva zaposlena, štiri pomočnike, avtobusi so bili že prej v množini, ampak policijski specialci pa se takoj povečajo na štirideset. Ampak tu se še ne konča. Predvidevamo, da bi bil urad v Ljubljani, in kot je splošno znano, je v Ljubljani nemogoče imeti urad, brez da bi v njem bilo nekaj premičnega pohištva, oziroma kadra, ki so nečaki od nekoga. Ko se v uradu zaposli nekaj teh, recimo še dva, dobimo štiri zaposlene, osem pomočnikov in osemdeset specialcev. Tako nastane že povsem spodoben urad, ki pa v teh razmerah kadrovske podhranjenosti že potrebuje strokovnega sodelavca, pravno službo, osebo za mednarodno sodelovanje in nekoga, ki ureja interno glasilo in počitniške zmogljivosti. Tako nekaj tednov po ustanovitvi urada Mahnič debelo pogleda, ko je v njegovem miselnem konstruktu zaposlenih osem ljudi, ki imajo šestnajst pomočnikov, avtobusnih šoferjev je okoli dvajset, pet uslužbencev je v avtoparku za vse te avtobuse, sto šestdeset policijskih specialcev pa je pripravljenih, da se požene v boj proti ilegalnim migrantom. Takšna bo realnost urada za deportacije in niti sam Janez Janša, ki je hodeča učinkovitost, pri tem ne more nič. Kaj šele Žan Mahnič. Gremo z analizo naprej. Imamo torej bataljon policijskih specialcev, ki se z avtobusi prevaža po deželi, akcijo pa koordinira urad s sedežem v kateri od steklenih stolpnic v prestolnici. Ampak težava je v tem, da prostoživečih ilegalnih migrantov v Sloveniji ni. Hočemo povedati, da ima ameriški urad, ki je vzornik našemu prihodnjemu, dosti bolj zahtevno delo. Tam se ilegalni migranti skušajo infiltrirati v družbo. Delajo za majhen denar, otroke pošiljajo v šolo, plačujejo davke in se nasploh obnašajo kot normalni državljani. Zato mora ameriški urad delati izjemno natančno, kdaj pa kdaj koga ustreliti, da splaši ostale – pač po modelu »Puška poči, ena pade, koliko jih še sedi?« Pri nas pa urad tega ne bo delal, ker so naši ilegalni migranti povsem drugačni od ameriških. Hočemo povedati, da ne letajo okoli po gozdovih, niti ne zalivajo naših vrtov, niti ne čistijo bazenov ali delajo v skladiščih. Naši ilegalni migranti najprej nimajo nobenega interesa ostati v Sloveniji (za kar bo v uradu skrbel oddelek za etiko ilegalnih migrantov), temveč se poskušajo čimprej odpraviti naprej. Tisti, ki se pri nas zataknejo, pa pohlevno čakajo v migrantskih centrih in se ga kdaj pa kdaj napijejo. Ter se tako poskušajo zliti z okolico. Torej; ko bo urad izdal odločbo za deportacijo, se bo sto šestdeset policijskih specialcev pripeljalo pred oni dom na Notranjskem, pospremilo nesrečneža v špalirju mitraljezov na avtobus in ga slavnostno vrnilo na Hrvaško. Mahnič pa se bo pri tem strogo in učinkovito držal. Pa še k zadnjemu poglavju analize … Ko so celo pri SDS-u ugotovili, da so tokrat brcnili v temo, so se rešili s pojasnilom, da mi ne bomo deportirali ilegalnih migrantov kot Američani, ki jih mečejo iz države po znamenitem modelu »Dead or Alive«, temveč bomo to počeli po danskem modelu. Danski model je jasno mnogo bolj human, ker je danska domovina Vikingov, čajnega peciva, lego kock in lepih manir. A nihče se v resnici ni vprašal, kako je videti danski model deportacije ... Torej; če si tam ilegalni migrant, te Danci začopatijo in vržejo iz države. In med procesom ponavljajo: »Tak!« in »Tak!« Kar pomeni prosim in hvala …

Srce bije za posel

Igor Štemberger, Ilirika

10. 2. 2026

Gost 41. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave borzno posredniške hiše Ilirika Igor Štemberger. V pogovoru razmišlja o ciklih rasti in padcev, primerja današnje razmere z internetnim balonom in finančno krizo ter opozarja, da večje tveganje kot ohlajanje trgov danes predstavljajo nakopičene geostrateške napetosti in preurejanje svetovnega reda. Dotaknemo se tudi slovenskega kapitalskega trga – njegove majhnosti, omejitev, pa tudi priložnosti. Od ljudskih obveznic in privatizacije Vzajemne do individualnih naložbenih računov, ki bi lahko dolgoročno spremenili varčevalne navade Slovencev. Pogovor, ki finančne trge postavi v širši družbeni in zgodovinski kontekst.

62 min

Gost 41. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave borzno posredniške hiše Ilirika Igor Štemberger. V pogovoru razmišlja o ciklih rasti in padcev, primerja današnje razmere z internetnim balonom in finančno krizo ter opozarja, da večje tveganje kot ohlajanje trgov danes predstavljajo nakopičene geostrateške napetosti in preurejanje svetovnega reda. Dotaknemo se tudi slovenskega kapitalskega trga – njegove majhnosti, omejitev, pa tudi priložnosti. Od ljudskih obveznic in privatizacije Vzajemne do individualnih naložbenih računov, ki bi lahko dolgoročno spremenili varčevalne navade Slovencev. Pogovor, ki finančne trge postavi v širši družbeni in zgodovinski kontekst.

Koncertni dogodki na tujem

Brahms, Schubert in Šostakovič

10. 2. 2026

Že od prvega takta Brahmsovega prvega klavirskega koncerta vejeta patos in strast. Močan zvok timpanov sproži veliko simfonično dramo, med koncertom pa se tako solist kot orkester srečujeta z velikimi preizkušnjami. Hkrati pa si delita isto željo po izvedbi osupljivo lepe glasbe. Solist večera bo rusko-ameriški pianist Kirill Gerstein, ki s svojo izjemno muzikalnostjo, radovednostjo in repertoarjem, ki sega od Bacha do danes, velja za enega vodilnih svetovnih pianistov. Na odru bo vzhajajoča kitajska dirigentka Elim Chan, ki si je že ustvarila ime s preciznimi, dinamičnimi in vedno iščočimi interpretacijami. V Šostakovičevi lahkotni in sarkastični 9. simfoniji je vedno prisotna skladateljeva značilna dvojnost. Proti koncu druge svetovne vojne je Dmitrij Šostakovič novinarjem povedal o načrtih za simfonijo, ki naj bi postala monumentalno delo za orkester, zbor in soliste. Toda občinstvo na premieri novembra 1945 ni slišalo velike zmagovalne simfonije, temveč dinamično simfonijo z veliko več iskricami v očeh. Danes lahko simfonijo doživite z Danskim nacionalnim simfoničnim orkestrom.

90 min

Že od prvega takta Brahmsovega prvega klavirskega koncerta vejeta patos in strast. Močan zvok timpanov sproži veliko simfonično dramo, med koncertom pa se tako solist kot orkester srečujeta z velikimi preizkušnjami. Hkrati pa si delita isto željo po izvedbi osupljivo lepe glasbe. Solist večera bo rusko-ameriški pianist Kirill Gerstein, ki s svojo izjemno muzikalnostjo, radovednostjo in repertoarjem, ki sega od Bacha do danes, velja za enega vodilnih svetovnih pianistov. Na odru bo vzhajajoča kitajska dirigentka Elim Chan, ki si je že ustvarila ime s preciznimi, dinamičnimi in vedno iščočimi interpretacijami. V Šostakovičevi lahkotni in sarkastični 9. simfoniji je vedno prisotna skladateljeva značilna dvojnost. Proti koncu druge svetovne vojne je Dmitrij Šostakovič novinarjem povedal o načrtih za simfonijo, ki naj bi postala monumentalno delo za orkester, zbor in soliste. Toda občinstvo na premieri novembra 1945 ni slišalo velike zmagovalne simfonije, temveč dinamično simfonijo z veliko več iskricami v očeh. Danes lahko simfonijo doživite z Danskim nacionalnim simfoničnim orkestrom.

Svet kulture

Zimski festival, Dodekafonija in Nova plošča

10. 2. 2026

Festival Ljubljana zdaj že tradicionalno vstopa v novo koncertno leto z Zimskim festivalom. Letos ga bodo odprli z dramsko simfonijo Romeo in Julija Hectorja Berlioza. V MGLC so na kulturni praznik odprli razstavo grafik Saša Vrabiča Nova plošča. Ob razstavi je izšla tudi plošča z njegovo avtorsko glasbo. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini pa je na ogled skupinska razstava Dodekafonija – Variacije / Variazioni, na kateri se predstavljajo umetniki Duša Jesih, Mario Palli in Manuela Toselli.

16 min

Festival Ljubljana zdaj že tradicionalno vstopa v novo koncertno leto z Zimskim festivalom. Letos ga bodo odprli z dramsko simfonijo Romeo in Julija Hectorja Berlioza. V MGLC so na kulturni praznik odprli razstavo grafik Saša Vrabiča Nova plošča. Ob razstavi je izšla tudi plošča z njegovo avtorsko glasbo. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini pa je na ogled skupinska razstava Dodekafonija – Variacije / Variazioni, na kateri se predstavljajo umetniki Duša Jesih, Mario Palli in Manuela Toselli.

Dogodki in odmevi

Vladni obisk na Gorenjskem v znamenju infrastrukturnih projektov

10. 2. 2026

Vlada je danes na obisku na Gorenjskem, v ospredju so infrastrukturni projekti - za nov priključek na gorenjski avtocesti so dovoljenja pridobljena. Šolniki pa se veselijo nove srednje šole Jesenice, ki je za zdaj največja naložba v srednje šolstvo v državi. Drugi poudarki oddaje: NATO naj bi bil nezadovoljen s prispevkom Slovenije za obrambo, delegacija zavezništva pri nas pregleduje napredek Maribor in Ljubljana potrdila prijavo na razpis za sežigalnico odpadkov Nova prevara s kriptovalutami, oškodovanec ostal brez 80 tisoč evrov

33 min

Vlada je danes na obisku na Gorenjskem, v ospredju so infrastrukturni projekti - za nov priključek na gorenjski avtocesti so dovoljenja pridobljena. Šolniki pa se veselijo nove srednje šole Jesenice, ki je za zdaj največja naložba v srednje šolstvo v državi. Drugi poudarki oddaje: NATO naj bi bil nezadovoljen s prispevkom Slovenije za obrambo, delegacija zavezništva pri nas pregleduje napredek Maribor in Ljubljana potrdila prijavo na razpis za sežigalnico odpadkov Nova prevara s kriptovalutami, oškodovanec ostal brez 80 tisoč evrov

V ospredju

Lastnike zemljišč pozivajo k soglasjem za monitoring gudronske jame na Studencih

10. 2. 2026

Pri reševanju problematike neurejenega odlagališča nevarnih odpadkov - t. i. gudronske jame - v mariborskem naselju Studenci, kjer je že desetletja zakopanih – po predvidevanjih – do 22 ton kislega gudrona, to je odpadne snovi iz predelave odpadnih olj z žvepleno kislino, je po več letih prizadevanj in pozivov vendarle prišlo do premika. Ker pa so nekateri posegi predvideni na zasebnih zemljiščih, vodstvo mestne četrti in občina pozivata lastnike teh zemljišč k čimprejšnji oddaji soglasja.

1 min

Pri reševanju problematike neurejenega odlagališča nevarnih odpadkov - t. i. gudronske jame - v mariborskem naselju Studenci, kjer je že desetletja zakopanih – po predvidevanjih – do 22 ton kislega gudrona, to je odpadne snovi iz predelave odpadnih olj z žvepleno kislino, je po več letih prizadevanj in pozivov vendarle prišlo do premika. Ker pa so nekateri posegi predvideni na zasebnih zemljiščih, vodstvo mestne četrti in občina pozivata lastnike teh zemljišč k čimprejšnji oddaji soglasja.

Do popoldneva

Do popoldneva Radia Maribor 10.02.2026

10. 2. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

11 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

V ospredju

"Kdor namerava darovati kri, naj daruje s srcem, ne pa za denar."

10. 2. 2026

Predvsem na račun tistih, ki darovanju krvi ostajajo zvesti več desetletij, v Sloveniji še vedno uspevamo ohranjati ravnotežje pri preskrbi z življenjsko pomembno tekočino. V Centru za transfuzijsko medicino mariborskega kliničnega centra sta se danes med častne, 100-kratne darovalce vpisala Branko Sever iz Zgornje Kungote in Rozina Topolovec iz Cerkvenjaka. V tako imenovani Knjigi vitezov krvodajalstva imajo sicer že krepko čez 200 rednih darovalcev, med njimi 6 žensk.

1 min

Predvsem na račun tistih, ki darovanju krvi ostajajo zvesti več desetletij, v Sloveniji še vedno uspevamo ohranjati ravnotežje pri preskrbi z življenjsko pomembno tekočino. V Centru za transfuzijsko medicino mariborskega kliničnega centra sta se danes med častne, 100-kratne darovalce vpisala Branko Sever iz Zgornje Kungote in Rozina Topolovec iz Cerkvenjaka. V tako imenovani Knjigi vitezov krvodajalstva imajo sicer že krepko čez 200 rednih darovalcev, med njimi 6 žensk.

Prva vrsta

Timotej Kosovinc in Cristina Basili

10. 2. 2026

Živo sta v oddaji nastopila kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc in violončelistka Cristina Basili.

36 min

Živo sta v oddaji nastopila kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc in violončelistka Cristina Basili.

V ospredju

Maribor se poteguje za koncesijo za sežigalnico odpadkov

10. 2. 2026

V Mariboru se je novoustanovljeno podjetje EIOM – Energijska izraba odpadkov Maribor, ki deluje v okviru Javnega holdinga, prijavilo na državni razpis za podelitev koncesije za energetsko izrabo odpadkov. Projekt je ocenjen na skoraj 100 milijonov evrov, ali bo mesto pri pridobivanju koncesije tudi uspešno, pa naj bi bilo znano ob koncu leta.

1 min

V Mariboru se je novoustanovljeno podjetje EIOM – Energijska izraba odpadkov Maribor, ki deluje v okviru Javnega holdinga, prijavilo na državni razpis za podelitev koncesije za energetsko izrabo odpadkov. Projekt je ocenjen na skoraj 100 milijonov evrov, ali bo mesto pri pridobivanju koncesije tudi uspešno, pa naj bi bilo znano ob koncu leta.

Po Sloveniji

Manj razdeljene prehranske pomoči, a ne tudi manj stisk ljudi

10. 2. 2026

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Vendarle se začenja reševanje problematike neurejenega odlagališča nevarnih odpadkov v mariborskem naselju Studenci. - Občina Ribnica s spremembami prostorskega načrta omogoča nadaljnji razvoj. Kaj bo z legalizacijo romskih naselij? - Čez teden dni se izteče rok za zamenjavo poškodovane strehe na osnovni šoli Dŕska, dela pa se sploh še niso začela. - Končana energetska prenova ljutomerske gimnazije.

20 min

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Vendarle se začenja reševanje problematike neurejenega odlagališča nevarnih odpadkov v mariborskem naselju Studenci. - Občina Ribnica s spremembami prostorskega načrta omogoča nadaljnji razvoj. Kaj bo z legalizacijo romskih naselij? - Čez teden dni se izteče rok za zamenjavo poškodovane strehe na osnovni šoli Dŕska, dela pa se sploh še niso začela. - Končana energetska prenova ljutomerske gimnazije.

Arsove spominčice

Iz opusa Blaža Arniča

10. 2. 2026

Glasbeni izraz Blaža Arniča je neoromantični realizem, ki izvira iz ljudskih pripovedk, podob gorske narave in okolja, v katerem je preživel mladost. Od tod tudi naslovi nekaterih njegovih priljubljenih skladb: Ples čarovnic, Pesem planin, Povodni mož in Divja jaga.

57 min

Glasbeni izraz Blaža Arniča je neoromantični realizem, ki izvira iz ljudskih pripovedk, podob gorske narave in okolja, v katerem je preživel mladost. Od tod tudi naslovi nekaterih njegovih priljubljenih skladb: Ples čarovnic, Pesem planin, Povodni mož in Divja jaga.

Danes do 13:00

V ospredju vladnega obiska na Gorenjskem so infrastrukturni projekti

10. 2. 2026

Na današnjem vladnem obisku na Gorenjskem so v ospredju infrastrukturni projekti. Po besedah pristojne ministrice Alenke Bratušek so se med drugim seznanili s prostorskim umeščanjem avtocestnega priključka Kranj-sever. Pozornost namenjajo tudi sanaciji po ujmah. Drugi poudarki oddaje: - Odprli zadrževalnik za večjo poplavno varnost Železnikov. - Stanje na področju korupcije v Sloveniji se je lani poslabšalo. - Evropski obrambni komisar Kubilius pozval k vzpostavitvi evropske obrambne unije.

14 min

Na današnjem vladnem obisku na Gorenjskem so v ospredju infrastrukturni projekti. Po besedah pristojne ministrice Alenke Bratušek so se med drugim seznanili s prostorskim umeščanjem avtocestnega priključka Kranj-sever. Pozornost namenjajo tudi sanaciji po ujmah. Drugi poudarki oddaje: - Odprli zadrževalnik za večjo poplavno varnost Železnikov. - Stanje na področju korupcije v Sloveniji se je lani poslabšalo. - Evropski obrambni komisar Kubilius pozval k vzpostavitvi evropske obrambne unije.

Kdo smo?

Godbe na Slovenskem - brez njih ni praznika

10. 2. 2026

Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu (ponovitev)?

45 min

Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu (ponovitev)?

Opoldnevnik

V komenskem dnevnem centru za starejše začeli z brezplačnimi spoznavnimi tedni

10. 2. 2026

Poročali smo že, da se v komenskem dnevnem centru za starejše občane soočajo z upadanjem števila uporabnikov. Hišo dobre volje trenutno obiskujejo štirje starostniki, ki se v dnevnem centru zadržijo od štiri do največ šest ur. To pa je premalo za finančno vzdržnost. ...v oddaji tudi o tem: - Povečuje se število mest za deficitarne poklice. - Na Reki se danes začenjajo Dnevi slovenske kulture. - Krogla na silvestrovo zadela občanko v Parecagu: dejanje ni bilo naklepno, temveč nespametno. - Na olimpijskih tekmovališčih se danes predstavlja petnajst slovenskih športnic in športnikov.

12 min

Poročali smo že, da se v komenskem dnevnem centru za starejše občane soočajo z upadanjem števila uporabnikov. Hišo dobre volje trenutno obiskujejo štirje starostniki, ki se v dnevnem centru zadržijo od štiri do največ šest ur. To pa je premalo za finančno vzdržnost. ...v oddaji tudi o tem: - Povečuje se število mest za deficitarne poklice. - Na Reki se danes začenjajo Dnevi slovenske kulture. - Krogla na silvestrovo zadela občanko v Parecagu: dejanje ni bilo naklepno, temveč nespametno. - Na olimpijskih tekmovališčih se danes predstavlja petnajst slovenskih športnic in športnikov.

Sejemo nasvete

Kolobarjenje je odlična metoda za preprečevanje bolezni in škodljivcev

10. 2. 2026

Temperature so se nekoliko povzpele in nekatere vrtnine že lahko posejemo v rastlinjake. O tem, katere so to in ali je za sejanje česa še prezgodaj, je svetovala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak. Spomnila je tudi na to, zakaj moramo upoštevati pravila kolobarja.

19 min

Temperature so se nekoliko povzpele in nekatere vrtnine že lahko posejemo v rastlinjake. O tem, katere so to in ali je za sejanje česa še prezgodaj, je svetovala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak. Spomnila je tudi na to, zakaj moramo upoštevati pravila kolobarja.

Studio ob 17.00

Razširjena Unija pravi odgovor na geostrateške izzive?

10. 2. 2026

Evropa je na prelomnici. Na vzhodu divja ruska vojaška moč, z druge strani Atlantika pa se širi rahljanje evroatlantskega zavezništva. V svetu, v katerem stara pravila ne veljajo več, se postavlja ključno vprašanje: kako naj se Evropa odzove? Več povezovanja, z več Evrope? Je širitev Evropske unije na nove kandidatke pravi strateški odgovor na geopolitične pritiske ali le iluzija enotnosti? Ostajamo skupaj – ali vsak zase? O tem, ali lahko večja Unija pomeni tudi močnejšo Unijo, razpravljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Milan Zver, Evropska ljudska stranka; Matej Tonin, Evropska ljudska stranka; Marjan Šarec, Renew Europe; Matjaž Nemec, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov; dr. Vladimir Prebilič, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

52 min

Evropa je na prelomnici. Na vzhodu divja ruska vojaška moč, z druge strani Atlantika pa se širi rahljanje evroatlantskega zavezništva. V svetu, v katerem stara pravila ne veljajo več, se postavlja ključno vprašanje: kako naj se Evropa odzove? Več povezovanja, z več Evrope? Je širitev Evropske unije na nove kandidatke pravi strateški odgovor na geopolitične pritiske ali le iluzija enotnosti? Ostajamo skupaj – ali vsak zase? O tem, ali lahko večja Unija pomeni tudi močnejšo Unijo, razpravljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Milan Zver, Evropska ljudska stranka; Matej Tonin, Evropska ljudska stranka; Marjan Šarec, Renew Europe; Matjaž Nemec, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov; dr. Vladimir Prebilič, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Točno opoldne

V Ormožu intenzivno vlagajo v cestno infrastrukturo

10. 2. 2026

· Dan varne rabe interneta ozavešča o izzivih spletnega potrošništva med mladimi · Slovenija na lestvici zaznave korupcije s padcem · V Ormožu intenzivno vlagajo v cestno infrastrukturo

9 min

· Dan varne rabe interneta ozavešča o izzivih spletnega potrošništva med mladimi · Slovenija na lestvici zaznave korupcije s padcem · V Ormožu intenzivno vlagajo v cestno infrastrukturo

Aktualna tema

Šport ali gladiatorstvo?

10. 2. 2026

Olimpijski komite bo skupno podelil več kot 700 zlatih, srebrnih in bronastih medalj. A mnogo več kot zadovoljnih, bo razočaranih, objokanih, spremljamo tudi vratolomne padce, tekme mejijo že na gladiatorstvo. Oče sodobnih olimpijskih iger in ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja Coubertin je v orbito poslal slogan »Važno je sodelovati, ne zmagati«. Ali ta slogan še živi?

17 min

Olimpijski komite bo skupno podelil več kot 700 zlatih, srebrnih in bronastih medalj. A mnogo več kot zadovoljnih, bo razočaranih, objokanih, spremljamo tudi vratolomne padce, tekme mejijo že na gladiatorstvo. Oče sodobnih olimpijskih iger in ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja Coubertin je v orbito poslal slogan »Važno je sodelovati, ne zmagati«. Ali ta slogan še živi?

Aktualno 202

V Livignu ne veljajo običajna davčna pravila

10. 2. 2026

25. zimske olimpijske igre so razpršene po različnih krajih. To spodbuja tudi spoznavanje prizorišč, kjer potekajo tekmovanja. Eno od štirih območij, ki gostijo tekmovanja, je Valtellina s tekmovanjem alpskih smučarjev v Bormiu, deskarske tekme v različnih disciplinah pa potekajo v Livignu. Ta gorski kraj v Lombardiji leži tik ob meji s Švico in je priljubljeno zimskošportno središče, znan pa je tudi kot tako imenovano brezcarinsko območje. V Livignu, kraju s približno 6000 prebivalci, tudi zavoljo zgodovinskih dejstev ne veljajo običajna davčna pravila.

4 min

25. zimske olimpijske igre so razpršene po različnih krajih. To spodbuja tudi spoznavanje prizorišč, kjer potekajo tekmovanja. Eno od štirih območij, ki gostijo tekmovanja, je Valtellina s tekmovanjem alpskih smučarjev v Bormiu, deskarske tekme v različnih disciplinah pa potekajo v Livignu. Ta gorski kraj v Lombardiji leži tik ob meji s Švico in je priljubljeno zimskošportno središče, znan pa je tudi kot tako imenovano brezcarinsko območje. V Livignu, kraju s približno 6000 prebivalci, tudi zavoljo zgodovinskih dejstev ne veljajo običajna davčna pravila.

Na današnji dan

10. februar 2026

10. 2. 2026

Z olimpijskih iger – na Goli otok, urednica prvega slovenskega ženskega časopisa, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji

5 min

Z olimpijskih iger – na Goli otok, urednica prvega slovenskega ženskega časopisa, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji

Aktualno na Radiu Maribor

Izzivi čezmerne in nevarne rabe spleta

10. 2. 2026

10. februar je dan varne uporabe interneta. V aktualni temi smo opozorili na izzive čezmerne in nevarne rabe spleta in predstavili delo Centra Logout, ki se ukvarja s preventivo in obravnavo tveganih spletnih vedenj.

13 min

10. februar je dan varne uporabe interneta. V aktualni temi smo opozorili na izzive čezmerne in nevarne rabe spleta in predstavili delo Centra Logout, ki se ukvarja s preventivo in obravnavo tveganih spletnih vedenj.

Zgodbe

Nočna izmena: Poštar pri nas pozvoni samo enkrat

10. 2. 2026

"Naš lokalni poštar namreč ve, da delam na pošti in da sem bila ponoči v službi," pove ena od naših tokratnih sogovornikov Gordana Filipović. Ko pismo ali paket oddaste na pošti, se njegova pot šele začne. Še isti dan prispe v poštni logistični center, kjer vse pošiljke razvrstijo glede na njihovo končno destinacijo. Tam razvrstijo tudi do 10.000 paketov na uro. In ne ustavijo se niti ponoči. Njim se lahko zahvalite, da vas v nabiralniku že navsezgodaj zjutraj čaka svež časopis in da paket, ki ste ga naročili v spletni trgovini, prispe že naslednji dan. Kaj vse je za to potrebno, preverimo v Nočni izmeni.

11 min

"Naš lokalni poštar namreč ve, da delam na pošti in da sem bila ponoči v službi," pove ena od naših tokratnih sogovornikov Gordana Filipović. Ko pismo ali paket oddaste na pošti, se njegova pot šele začne. Še isti dan prispe v poštni logistični center, kjer vse pošiljke razvrstijo glede na njihovo končno destinacijo. Tam razvrstijo tudi do 10.000 paketov na uro. In ne ustavijo se niti ponoči. Njim se lahko zahvalite, da vas v nabiralniku že navsezgodaj zjutraj čaka svež časopis in da paket, ki ste ga naročili v spletni trgovini, prispe že naslednji dan. Kaj vse je za to potrebno, preverimo v Nočni izmeni.

Radijska tribuna

Prvi center za oskrbo oseb za demenco v regiji

10. 2. 2026

Maribor je dobil zeleno luč za prvi center za oskrbo oseb z demenco v regiji. Mariborska občina ga bo vzpostavila v Bresternici, v objektu nekdanje podružnične osnovne šole; to bo skupnostni center, ki bo ponujal celostno podporo osebam z demenco in njihovim svojcem. Več o vzpostavitvi centra, ki bo odgovor na demografske in zdravstvene potrebe okolja – delež starejšega prebivalstva se povečuje, demenca pa je vse pogostejša bolezen našega časa –, pa v oddaji.

26 min

Maribor je dobil zeleno luč za prvi center za oskrbo oseb z demenco v regiji. Mariborska občina ga bo vzpostavila v Bresternici, v objektu nekdanje podružnične osnovne šole; to bo skupnostni center, ki bo ponujal celostno podporo osebam z demenco in njihovim svojcem. Več o vzpostavitvi centra, ki bo odgovor na demografske in zdravstvene potrebe okolja – delež starejšega prebivalstva se povečuje, demenca pa je vse pogostejša bolezen našega časa –, pa v oddaji.

V ospredju

V Staršah bodo kmalu dobili svojo knjižnico

10. 2. 2026

V občini Starše bo tudi letošnje leto usmerjeno v rekonstrukcijo občinskih cest, že kmalu pa se končuje tudi projekt obnove državne ceste v Brunšviku. Že jeseni pa naj bi v občini dobili tudi knjižnico.

1 min

V občini Starše bo tudi letošnje leto usmerjeno v rekonstrukcijo občinskih cest, že kmalu pa se končuje tudi projekt obnove državne ceste v Brunšviku. Že jeseni pa naj bi v občini dobili tudi knjižnico.

Skladatelj tedna

Skladatelj tedna

10. 2. 2026

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

52 min

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

RADIO Si EXCLUSIVE

Ron Metz - Rebuilding a car piece by piece

10. 2. 2026

When Ron Metz's old Suzuki failed its annual inspection, he had to choose between a) junking it or b) painstakingly taking it apart and restoring and rebuilding it piece by piece over many, many months. He chose the latter. Tune in to the story of what happened and how he did it on this week's Exclusive.

11 min

When Ron Metz's old Suzuki failed its annual inspection, he had to choose between a) junking it or b) painstakingly taking it apart and restoring and rebuilding it piece by piece over many, many months. He chose the latter. Tune in to the story of what happened and how he did it on this week's Exclusive.

Mimo grede

Okusi Italije v Sloveniji: Kava

10. 2. 2026

Capuccino, espresso, macchiato, z mlekom, coretto, ristretto, affogato in še in še bi lahko naštevali. Eni jo pijemo zjutraj, drugi zvečer, spet tretji večkrat na dan. Kako se jo pravilno pripravi, shranjuje, kdaj bi jo morali nehati piti, kakšna je najboljša? Maja Stepančič in Katja Stojnić sta se odpravili v Trst raziskovati pravila ene najpopularnejših napitkov na svetu.

7 min

Capuccino, espresso, macchiato, z mlekom, coretto, ristretto, affogato in še in še bi lahko naštevali. Eni jo pijemo zjutraj, drugi zvečer, spet tretji večkrat na dan. Kako se jo pravilno pripravi, shranjuje, kdaj bi jo morali nehati piti, kakšna je najboljša? Maja Stepančič in Katja Stojnić sta se odpravili v Trst raziskovati pravila ene najpopularnejših napitkov na svetu.

Ob osmih

Mirjam Milharčič Hladnik: Od kod ideja, da so migranti kakršenkoli problem?

10. 2. 2026

Pred dnevi objavljena raziskava Eurobarometer je pokazala, da v Sloveniji vlada precejšen strah pred nenadzorovanimi migracijami. Glede tega je zelo zaskrbljenih kar 62 odstotkov vprašanih. Na čem je osnovan ta strah, če podatki kažejo, da se zadnji dve leti število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje, po številu prosilcev za azil pa smo na repu Evropske unije? In česa nismo naredili, da so migracije - ne glede na številke - že dolgo tako vroča politična tema? Gostja Ob osmih je sociologinja Mirjam Milharčič Hladnik.

15 min

Pred dnevi objavljena raziskava Eurobarometer je pokazala, da v Sloveniji vlada precejšen strah pred nenadzorovanimi migracijami. Glede tega je zelo zaskrbljenih kar 62 odstotkov vprašanih. Na čem je osnovan ta strah, če podatki kažejo, da se zadnji dve leti število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje, po številu prosilcev za azil pa smo na repu Evropske unije? In česa nismo naredili, da so migracije - ne glede na številke - že dolgo tako vroča politična tema? Gostja Ob osmih je sociologinja Mirjam Milharčič Hladnik.

Svetovalni servis

Komunikacija v partnerskem odnosu

10. 2. 2026

»V delu s pari opažam, da partnerski odnosi ne potrebujejo samo manj konflikta, temveč predvsem več kakovostnega stika,« pravi gostja torkovega Svetovalnega servisa Nada Mirnik, zakonska in družinska terapevtka ter psihoterapevtka. V oddaji bomo govorili o izzivih v komunikaciji med partnerji. Recimo pogovor, v katerem eden vedno govori več, drugi pa predvsem posluša in čaka na svoj trenutek, pogosto ne vodi v povezanost, temveč v frustracijo.

28 min

»V delu s pari opažam, da partnerski odnosi ne potrebujejo samo manj konflikta, temveč predvsem več kakovostnega stika,« pravi gostja torkovega Svetovalnega servisa Nada Mirnik, zakonska in družinska terapevtka ter psihoterapevtka. V oddaji bomo govorili o izzivih v komunikaciji med partnerji. Recimo pogovor, v katerem eden vedno govori več, drugi pa predvsem posluša in čaka na svoj trenutek, pogosto ne vodi v povezanost, temveč v frustracijo.

Radiosfera

Projekt vzorčnih romskih naselij: prvi odzivi občin in romske skupnosti

10. 2. 2026

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.

10 min

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.

Jutranja poročila Radia Maribor

Zaznamujemo dan varne rabe interneta

10. 2. 2026

· Cene pogonskih goriv od polnoči nekoliko višje · Občina Starše bo jeseni dobila knjižnico · Zaznamujemo dan varne rabe interneta · Domen Prevc včeraj šesti, danes priložnost za nove medalje

10 min

· Cene pogonskih goriv od polnoči nekoliko višje · Občina Starše bo jeseni dobila knjižnico · Zaznamujemo dan varne rabe interneta · Domen Prevc včeraj šesti, danes priložnost za nove medalje

Dopoldan in pol

Zgodovina ZOI - Grenoble 1968

10. 2. 2026

V Grenoblu je februarja 1968 nastopilo 37 držav, v osmih panogah in 35 disciplinah je tekmovalo1158 športnikov. V jugoslovanski reprezentanci nastopilo 28 slovenskih športnikov. Hokejisti so pokazali svoje znanje in bili najboljši do tedaj, za presežek je poskrbel skakalec Ludvik Zajc, ki je bil na 90 metrski napravi deveti.

3 min

V Grenoblu je februarja 1968 nastopilo 37 držav, v osmih panogah in 35 disciplinah je tekmovalo1158 športnikov. V jugoslovanski reprezentanci nastopilo 28 slovenskih športnikov. Hokejisti so pokazali svoje znanje in bili najboljši do tedaj, za presežek je poskrbel skakalec Ludvik Zajc, ki je bil na 90 metrski napravi deveti.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 08:04

10. 2. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

32 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 08:04

10. 2. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

113 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Intelekta

Temu-izacija potrošništva ali kako je količina nadomestila kakovost

10. 2. 2026

Leta 2024 je bilo v Evropsko unijo uvoženih približno 4,6 milijarde izdelkov nizke vrednosti, je lani objavila Evropska komisija. To je dvakrat toliko kot leta 2023 in več kot trikrat toliko kot leta 2022. Od teh 12 milijonov paketov na dan jih je bilo več kot 90 odstotkov iz Kitajske. Med paketi prednjačijo tisti s spletnih platform Temu in Shein. Ravno agresivno in intenzivno oglaševanje in bizarno nizke cene so pripomogli k temu, da večina ljudi Temu pozna, čeprav pri tem spletnem trgovcu sploh ni nakupovala. Ljudje se kar naenkrat odpravljajo na množičen lov za cenenimi izdelki in svoje najdbe tudi ponosno delijo. Kje drugje kot na družbenih omrežjih. Ko plen postanejo ultrapoceni izdelki, vprašanje kakovosti niti ni več pomembno. Današnje potrošništvo je na točki, ki je že davno presegla temeljno človeško nujo in potrebo. Nakupujemo preprosto zato, ker lahko, ne zato, ker nekaj potrebujemo. Ko se je svet v času koronavirusne bolezni preselil na splet, je tudi to postala naša prevladujoča nakupovalna izkušnja. Računalniki, predvsem pa naši prenosni telefoni, so postali hitra vstopna točka v svet potrošništva. Naj bodo to ciljno usmerjeni oglasi, objave prijateljev ali celo vplivnežev, ki svojim sledilcem predvsem v videu prikažejo veliko količino nakupljenih izdelkov, ki jih – tako pravijo oni – preprosto moramo imeti. Se nam dogaja tako imenovana temu-izacija potrošništva, ko količina izpodriva kakovost?

47 min

Leta 2024 je bilo v Evropsko unijo uvoženih približno 4,6 milijarde izdelkov nizke vrednosti, je lani objavila Evropska komisija. To je dvakrat toliko kot leta 2023 in več kot trikrat toliko kot leta 2022. Od teh 12 milijonov paketov na dan jih je bilo več kot 90 odstotkov iz Kitajske. Med paketi prednjačijo tisti s spletnih platform Temu in Shein. Ravno agresivno in intenzivno oglaševanje in bizarno nizke cene so pripomogli k temu, da večina ljudi Temu pozna, čeprav pri tem spletnem trgovcu sploh ni nakupovala. Ljudje se kar naenkrat odpravljajo na množičen lov za cenenimi izdelki in svoje najdbe tudi ponosno delijo. Kje drugje kot na družbenih omrežjih. Ko plen postanejo ultrapoceni izdelki, vprašanje kakovosti niti ni več pomembno. Današnje potrošništvo je na točki, ki je že davno presegla temeljno človeško nujo in potrebo. Nakupujemo preprosto zato, ker lahko, ne zato, ker nekaj potrebujemo. Ko se je svet v času koronavirusne bolezni preselil na splet, je tudi to postala naša prevladujoča nakupovalna izkušnja. Računalniki, predvsem pa naši prenosni telefoni, so postali hitra vstopna točka v svet potrošništva. Naj bodo to ciljno usmerjeni oglasi, objave prijateljev ali celo vplivnežev, ki svojim sledilcem predvsem v videu prikažejo veliko količino nakupljenih izdelkov, ki jih – tako pravijo oni – preprosto moramo imeti. Se nam dogaja tako imenovana temu-izacija potrošništva, ko količina izpodriva kakovost?

Finomeni!

Meja med junakom in bedakom

10. 2. 2026

Povod za debato je seveda odločitev smučarke Lindsey Vonn, da se na olimpijski smuk odpravi s strgano zadnjo križno vezjo. Odzivi na to so seveda zelo različni. Od tega, da je to popolnoma neodgovorno, do razlag, da povprečen človek ne razume razmišljanja vrhunskih športnikov. Sprašujemo se tudi o tem, ali bi na vse skupaj gledali drugače, če bi smučarki uspelo osvojiti kolajno. Navsezadnje pa vedno pridemo do tega, da je lahko kozarec napol poln ali pa napol prazen. Ob istih dejstvih.

17 min

Povod za debato je seveda odločitev smučarke Lindsey Vonn, da se na olimpijski smuk odpravi s strgano zadnjo križno vezjo. Odzivi na to so seveda zelo različni. Od tega, da je to popolnoma neodgovorno, do razlag, da povprečen človek ne razume razmišljanja vrhunskih športnikov. Sprašujemo se tudi o tem, ali bi na vse skupaj gledali drugače, če bi smučarki uspelo osvojiti kolajno. Navsezadnje pa vedno pridemo do tega, da je lahko kozarec napol poln ali pa napol prazen. Ob istih dejstvih.


Čakalna vrsta

Prispevki Finomeni!

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine