Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Banka Slovenije je v danes objavljeni zimski napovedi letošnjo gospodarsko rast znižala z 1,3 odstotka na odstotek, napoved glede inflacije pa je ohranila pri 2,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi gospodarska dejavnost zrasla na 2,2 odstotka.
Banka Slovenije je v danes objavljeni zimski napovedi letošnjo gospodarsko rast znižala z 1,3 odstotka na odstotek, napoved glede inflacije pa je ohranila pri 2,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi gospodarska dejavnost zrasla na 2,2 odstotka.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V prazničnih dneh, ki sledijo, bodo tudi Romi po Sloveniji znova obudili družinsko tradicijo priprave nekaterih jedi. Pogovarjali smo se s Sonjo Horvat, predsednico Zveze romskih društev Nevo Drom – Nova pot, ki je skupaj z nami obudila spomine iz otroštva, kaj se je takrat pri njih znašlo na praznični mizi in kaj danes. Še pomembneje, katere jedi so tesno povezane z romsko kulturo in zakaj. Pogovarjali smo se tudi s strokovno delavko iz Kerinovega grma Olivero Mirkovič, ki že skoraj dvajset let dela z romskimi otroki. Čas bo še za rubriko romskega jezika.
V prazničnih dneh, ki sledijo, bodo tudi Romi po Sloveniji znova obudili družinsko tradicijo priprave nekaterih jedi. Pogovarjali smo se s Sonjo Horvat, predsednico Zveze romskih društev Nevo Drom – Nova pot, ki je skupaj z nami obudila spomine iz otroštva, kaj se je takrat pri njih znašlo na praznični mizi in kaj danes. Še pomembneje, katere jedi so tesno povezane z romsko kulturo in zakaj. Pogovarjali smo se tudi s strokovno delavko iz Kerinovega grma Olivero Mirkovič, ki že skoraj dvajset let dela z romskimi otroki. Čas bo še za rubriko romskega jezika.
Vas zanimajo narečja? Vas zanima, kdaj je bila beseda 'božič' prvič zapisana? Naša gostja je dr. Jožica Škofic, raziskovalka za dialektologijo Instituta za slovenski jezik Frana Ramovša, tudi profesorica na UP FHŠ. Dr. Škofic je tudi vodja projekta Slovenski lingvistični atlas, kjer najdete narečne besede za advent, božič in potica, tudi zapisane. Predpraznično oddajo bomo obogatili z božičnimi pesmimi.
Vas zanimajo narečja? Vas zanima, kdaj je bila beseda 'božič' prvič zapisana? Naša gostja je dr. Jožica Škofic, raziskovalka za dialektologijo Instituta za slovenski jezik Frana Ramovša, tudi profesorica na UP FHŠ. Dr. Škofic je tudi vodja projekta Slovenski lingvistični atlas, kjer najdete narečne besede za advent, božič in potica, tudi zapisane. Predpraznično oddajo bomo obogatili z božičnimi pesmimi.
Brata Jussen na dveh klavirjih znata igrati z mladostnim šarmom – tako kot Maurice Ravel, skladatelj z izrazito otroško dušo. Veliki francoski skladatelj, čigar 150. obletnico rojstva letos praznujemo, se je rad poglabljal v otroške teme, tako v brezčasno lepi pravljici o materi Gosi kot v operni miniaturi »L'enfant et les sortilèges/Otrok in čarovnije«, ki je bila premierno uprizorjena pred natanko 100 leti in je veliko manj znana, a nič manj iskrivega duha. V njej se otrok upre svoji strogi materi, se poda na divjanje – in se nenadoma znajde ogrožen zaradi vseh živali in stvari, ki jih je mučil in uničil. Sliši se smešno, a tudi srhljivo, bizarno in ganljivo poetično. Osemglasni solistični ansambel, otroški zbor in simfonični orkester Frankfurtskega radia s številnimi efektnimi instrumenti ter glasbeni direktor Alain Altinoglu zagotavljajo, da se tukaj ustvarja zvočno kraljestvo velike magije, čarobni svet, v katerem ima domišljija neomejeno moč.
Brata Jussen na dveh klavirjih znata igrati z mladostnim šarmom – tako kot Maurice Ravel, skladatelj z izrazito otroško dušo. Veliki francoski skladatelj, čigar 150. obletnico rojstva letos praznujemo, se je rad poglabljal v otroške teme, tako v brezčasno lepi pravljici o materi Gosi kot v operni miniaturi »L'enfant et les sortilèges/Otrok in čarovnije«, ki je bila premierno uprizorjena pred natanko 100 leti in je veliko manj znana, a nič manj iskrivega duha. V njej se otrok upre svoji strogi materi, se poda na divjanje – in se nenadoma znajde ogrožen zaradi vseh živali in stvari, ki jih je mučil in uničil. Sliši se smešno, a tudi srhljivo, bizarno in ganljivo poetično. Osemglasni solistični ansambel, otroški zbor in simfonični orkester Frankfurtskega radia s številnimi efektnimi instrumenti ter glasbeni direktor Alain Altinoglu zagotavljajo, da se tukaj ustvarja zvočno kraljestvo velike magije, čarobni svet, v katerem ima domišljija neomejeno moč.
Leta 1980 je izšla knjiga Mirka Ramovša Plesat me pelji, v kateri so bili zapisi najbolj znanih slovenskih ljudskih plesov skupaj z melodijami. Knjiga je bila namenjena predvsem poustvarjalcem izročila, ki doslej na tak način zbranega gradiva še niso imeli. Kot primere, kako igrati ljudsko glasbo za ples, je nekaj priredb ustvaril Julijan Strajnar. Poslušamo primere teh priredb, dopolnjene z nekaterimi izvirnimi izvedbami.
Leta 1980 je izšla knjiga Mirka Ramovša Plesat me pelji, v kateri so bili zapisi najbolj znanih slovenskih ljudskih plesov skupaj z melodijami. Knjiga je bila namenjena predvsem poustvarjalcem izročila, ki doslej na tak način zbranega gradiva še niso imeli. Kot primere, kako igrati ljudsko glasbo za ples, je nekaj priredb ustvaril Julijan Strajnar. Poslušamo primere teh priredb, dopolnjene z nekaterimi izvirnimi izvedbami.
V zadnji epizodi v letu 2025 gostuje Iztok Franko, ki je analiziral prvo tretjino sezone LA Lakersov in Luke Dončića. Vabljeni k poslušanju in uspešno leto 2026!
V zadnji epizodi v letu 2025 gostuje Iztok Franko, ki je analiziral prvo tretjino sezone LA Lakersov in Luke Dončića. Vabljeni k poslušanju in uspešno leto 2026!
… v vseh, ki jih je srečal … Pripoveduje: Valter Dragan. Napisala: Carolyn Sherwin Bailey. Prevedel: Franjo Jamnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
… v vseh, ki jih je srečal … Pripoveduje: Valter Dragan. Napisala: Carolyn Sherwin Bailey. Prevedel: Franjo Jamnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, opazi dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, opazi dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Gospodarska rast v naši državi bo letos po napovedih ena od najšibkejših v zadnjih letih. A naj bi se v prihodnjih dveh letih povečala predvsem na račun trošenja države za višje plače v javnem sektorju in za nova vlaganja. Prihodnje leto naj bi se povečala tudi rast BDP-ja največjega evropskega gospodarstva, ki bo letos le 0,1 odstotka. Nemci namreč v strahu pred višanjem cen in padajočimi dohodki varčujejo. Druge teme: - Izrael iranske vojaške vaje označil za priprave za napad na judovsko državo. - Politične stranke zadovoljne z napovedjo, da bodo parlamentarne volitve 22. marca. - Imeni leta na Valu 202 sta kirurg Juš Kšela in kardiolog Gorazd Mlakar, ki sta šestmesečnemu otroku uspešno presadila srce.
Gospodarska rast v naši državi bo letos po napovedih ena od najšibkejših v zadnjih letih. A naj bi se v prihodnjih dveh letih povečala predvsem na račun trošenja države za višje plače v javnem sektorju in za nova vlaganja. Prihodnje leto naj bi se povečala tudi rast BDP-ja največjega evropskega gospodarstva, ki bo letos le 0,1 odstotka. Nemci namreč v strahu pred višanjem cen in padajočimi dohodki varčujejo. Druge teme: - Izrael iranske vojaške vaje označil za priprave za napad na judovsko državo. - Politične stranke zadovoljne z napovedjo, da bodo parlamentarne volitve 22. marca. - Imeni leta na Valu 202 sta kirurg Juš Kšela in kardiolog Gorazd Mlakar, ki sta šestmesečnemu otroku uspešno presadila srce.
Piše Ifigenija Simonović, bereta Lidija Hartman in Igor Velše. Na bronasto zlatem ovitku knjige esejev Dušana Šarotarja je črno-bela fotografija sedmih veslačev v dolgem čolnu. V levem kotu zgoraj je opazno še eno veslo, veslo osmega veslača. Okrnjena celota. Mar ni tako tudi v življenju? Vedno je še nekaj zadaj, prikrito, neznano. Kakor zgodba, nikoli do kraja povedana. Kakor spomin, nikoli popolnoma razjasnjen. Usklajeno veslanje ekipe kot prispodoba sožitja. In najbolj me zanima veslač, ki ga ni na sliki. Mar ni tako s spomini? Nikoli ni vse do zadnje podrobnosti izpovedano ali izgotovljeno. Sizif in Proust – simbola trenutka in večnosti, vztrajnosti in predanosti. Še preden knjigo odprem, mi fotografija ponuja prvi premor, počivališče pred branjem. Fotografija. Veslači veslajo vzvratno. Nekako na slepo. Zaupati morajo krmarju. Jaz, bralka, moram zaupati pisatelju. Odprem knjigo. Predam se jasno zapisanim mislim, izbornemu jeziku, prepletu presunljivih spominov in fotografij. Spomin na nekaj, na kar smo mislili že večkrat, se vsakič drugače izostri in razkrije. Tudi fotografija je odvisna od osvetljave. Jutranja svetloba, večerna svetloba. Pomemben je izbrani kot. Pri pisanju je pomemben naklon do obravnavane teme, razjasniti je treba iztočišče in bralca pripeljati do poante. Kaj se bo iz predaje določenemu spominu izcimilo? Spoznanje, strah, obžalovanje, obtožba? Ali pa samo informacija? Pisatelj je kot veslač, ki zaupa notranjemu glasu in črpa iz svoje zakladnice znanja in vedenja. Nikoli ne počiva. Tudi ko ne piše, je zamišljen. Obuja spomine. In zapisuje jih v prepričanju, da bojo vredni spominjanja, tudi ko njega več ne bo. Tako pisanje dobiva težo in smisel: "Pomislim, v hoji, pešačenju se skriva nekaj globljega, kar začutim, šele ko se odpravim na daljši sprehod ali pohod, ali po drugi strani, kadar sem sredi pisanja knjige, bodisi romana ali pesniške zbirke. Pišem predvsem v ritmu tistih, ki hodijo peš, torej v dolgih in vase zavitih stavkih. Hoja je način spominjanja." Spominjanje kot proces pisanja ali kot osmišljanje bivanja je osrednja tema Šarotarjevih esejev v zbirki Počivališča na poti. Pisanje je hoja s pogledom nazaj, ki ga prekinja globlji razmislek na razglednih točkah. Na spominskem sprehodu se pridružijo avtorjevi prekmurski literarni predniki in sopotniki Miško Kranjec, Feri Lainšček, Vlado Kreslin, Vlado Žabot in tudi arhitekt Feri Novak, ki je zasnoval Mursko Soboto kot evropsko mesto. Spomeniki in nagrobniki, parki, gradovi, vile, podrte hiše, porušena sinagoga. Močno spominsko ozadje so tudi člani prekmurske judovske skupnosti in Šarotarjeve družine, ki so bili žrtve pregonov Judov v 2. svetovni vojni – in tudi po njej, kakor priča rušenje sinagoge. Judom se je pisatelj posvetil že v romanih Biljard v Dobrayu in Zvezdna karta. Med pisanjem kot obredom spominjanja se oglašajo sorodniki, ki so pisatelja oblikovali v zgodnjem otroštvu. Spominja se tudi prijateljev, ki jih je srečeval na literarnih poteh: Hrvaška, Avstrija, Nemčija, Gruzija, Bosna in Hercegovina, Rusija, Grčija, Italija. Vendar ne gre za literarni žurnalizem ali prezgodaj napisano avtobiografijo. Tudi ne za bahaško samopromocijo. Dogodki si ne sledijo po logiki časa ali prostora, temveč po izbruhih in vrzelih spomina, ki kot neusahljiv bršljan ovija sprotnost: "Kar se dogaja okrog nas, je spomin, vprašanje je samo, kdo se še spominja. Živimo v času hiperprodukcije spominov, računalniki, internet, mobilni telefoni, megalomanski muzeji, digitalne fotografije, vojne, podnebne spremembe, migracije, vzpon skrajne desnice, izhlapevanje levice; zdi se, da je narcisistična kultura spominčkov, selfijev, imidžev, novih identitet preplavila svet s spomini, ki so popolnoma minljivi, trenutni milni mehurčki v vsakdanjosti, ki so že v naslednji sekundi pozabljeni, vendar, pisateljeva naloga je spominjanje. Spominjanje, obnavljanje sveta s pomočjo imaginacije, ohranjanje nevidne sledi z začetkom jezika. Literatura ni samo prenašanje pomena, marveč tudi iskanje smisla." Dušan Šarotar je knjigo esejev zasnoval kot pesnik, ki se nenehno sprašuje o svoji naravi, o drobcu vesolja, iz katerega izhaja, o prostoru pod soncem, ki mu je dodeljen ali ki ga je zavzel s svojim delom. Poezija je nenehno potovanje okrog iste osi. Ni odgovorov, je samo iskanje oziroma vztrajno brskanje po spominu. Brskanje po sebi? In iz česa pravzaprav smo? Iz vsega, kar smo doživeli, brali, čutili, naredili; tudi iz vsega, česar nismo storili in morda obžalujemo izgubljene priložnosti. "Pesništvo je že tisočletja oblika človekovega spraševanja o smislu življenja, predvsem pa iskanje lepega in presežnega, tako so bili prav pesniki tisti, ki so se v davnini prvi spraševali o naravi sveta in skrivnostih vesolja. Tako so nastali prvotni miti, zgodbe in pripovedi o nastanku sveta in človekovem mestu v njem." Šarotarjevi eseji so avtobiografski, vendar njegova osebna zgodba ni v središču pozornosti ali cilj spominjanja kot takega. Pomembnejša je preteklost, ki je kot pisatelj ne sme prepustiti pozabi. Spominjanje jemlje kot dolžnost. Vsakega od petih esejev v zbirki Počivališča na poti avtor uvaja s citatom iz novoveške literature. Edgar Allan Poe, Paul Valery, Edvard Kocbek, Bruno Schulz in Zbigniew Herbert stojijo kot duhovni stebri, na katere se naslanja. Med pisanjem se sklicuje tudi na druge osebnosti iz literature, sociologije, zgodovine, s čimer kaže, da na svetu ni sam. Pet ciklov njegovih črno-belih, ostro pomenskih fotografij predstavlja zaključene fotoeseje. Tako se Dušan Šarotar predstavlja hkrati kot pisatelj, esejist, pesnik in fotograf. Vsekakor je zbirka esejev Počivališča na poti presežek slovenske esejistične literature zadnjega obdobja.
Piše Ifigenija Simonović, bereta Lidija Hartman in Igor Velše. Na bronasto zlatem ovitku knjige esejev Dušana Šarotarja je črno-bela fotografija sedmih veslačev v dolgem čolnu. V levem kotu zgoraj je opazno še eno veslo, veslo osmega veslača. Okrnjena celota. Mar ni tako tudi v življenju? Vedno je še nekaj zadaj, prikrito, neznano. Kakor zgodba, nikoli do kraja povedana. Kakor spomin, nikoli popolnoma razjasnjen. Usklajeno veslanje ekipe kot prispodoba sožitja. In najbolj me zanima veslač, ki ga ni na sliki. Mar ni tako s spomini? Nikoli ni vse do zadnje podrobnosti izpovedano ali izgotovljeno. Sizif in Proust – simbola trenutka in večnosti, vztrajnosti in predanosti. Še preden knjigo odprem, mi fotografija ponuja prvi premor, počivališče pred branjem. Fotografija. Veslači veslajo vzvratno. Nekako na slepo. Zaupati morajo krmarju. Jaz, bralka, moram zaupati pisatelju. Odprem knjigo. Predam se jasno zapisanim mislim, izbornemu jeziku, prepletu presunljivih spominov in fotografij. Spomin na nekaj, na kar smo mislili že večkrat, se vsakič drugače izostri in razkrije. Tudi fotografija je odvisna od osvetljave. Jutranja svetloba, večerna svetloba. Pomemben je izbrani kot. Pri pisanju je pomemben naklon do obravnavane teme, razjasniti je treba iztočišče in bralca pripeljati do poante. Kaj se bo iz predaje določenemu spominu izcimilo? Spoznanje, strah, obžalovanje, obtožba? Ali pa samo informacija? Pisatelj je kot veslač, ki zaupa notranjemu glasu in črpa iz svoje zakladnice znanja in vedenja. Nikoli ne počiva. Tudi ko ne piše, je zamišljen. Obuja spomine. In zapisuje jih v prepričanju, da bojo vredni spominjanja, tudi ko njega več ne bo. Tako pisanje dobiva težo in smisel: "Pomislim, v hoji, pešačenju se skriva nekaj globljega, kar začutim, šele ko se odpravim na daljši sprehod ali pohod, ali po drugi strani, kadar sem sredi pisanja knjige, bodisi romana ali pesniške zbirke. Pišem predvsem v ritmu tistih, ki hodijo peš, torej v dolgih in vase zavitih stavkih. Hoja je način spominjanja." Spominjanje kot proces pisanja ali kot osmišljanje bivanja je osrednja tema Šarotarjevih esejev v zbirki Počivališča na poti. Pisanje je hoja s pogledom nazaj, ki ga prekinja globlji razmislek na razglednih točkah. Na spominskem sprehodu se pridružijo avtorjevi prekmurski literarni predniki in sopotniki Miško Kranjec, Feri Lainšček, Vlado Kreslin, Vlado Žabot in tudi arhitekt Feri Novak, ki je zasnoval Mursko Soboto kot evropsko mesto. Spomeniki in nagrobniki, parki, gradovi, vile, podrte hiše, porušena sinagoga. Močno spominsko ozadje so tudi člani prekmurske judovske skupnosti in Šarotarjeve družine, ki so bili žrtve pregonov Judov v 2. svetovni vojni – in tudi po njej, kakor priča rušenje sinagoge. Judom se je pisatelj posvetil že v romanih Biljard v Dobrayu in Zvezdna karta. Med pisanjem kot obredom spominjanja se oglašajo sorodniki, ki so pisatelja oblikovali v zgodnjem otroštvu. Spominja se tudi prijateljev, ki jih je srečeval na literarnih poteh: Hrvaška, Avstrija, Nemčija, Gruzija, Bosna in Hercegovina, Rusija, Grčija, Italija. Vendar ne gre za literarni žurnalizem ali prezgodaj napisano avtobiografijo. Tudi ne za bahaško samopromocijo. Dogodki si ne sledijo po logiki časa ali prostora, temveč po izbruhih in vrzelih spomina, ki kot neusahljiv bršljan ovija sprotnost: "Kar se dogaja okrog nas, je spomin, vprašanje je samo, kdo se še spominja. Živimo v času hiperprodukcije spominov, računalniki, internet, mobilni telefoni, megalomanski muzeji, digitalne fotografije, vojne, podnebne spremembe, migracije, vzpon skrajne desnice, izhlapevanje levice; zdi se, da je narcisistična kultura spominčkov, selfijev, imidžev, novih identitet preplavila svet s spomini, ki so popolnoma minljivi, trenutni milni mehurčki v vsakdanjosti, ki so že v naslednji sekundi pozabljeni, vendar, pisateljeva naloga je spominjanje. Spominjanje, obnavljanje sveta s pomočjo imaginacije, ohranjanje nevidne sledi z začetkom jezika. Literatura ni samo prenašanje pomena, marveč tudi iskanje smisla." Dušan Šarotar je knjigo esejev zasnoval kot pesnik, ki se nenehno sprašuje o svoji naravi, o drobcu vesolja, iz katerega izhaja, o prostoru pod soncem, ki mu je dodeljen ali ki ga je zavzel s svojim delom. Poezija je nenehno potovanje okrog iste osi. Ni odgovorov, je samo iskanje oziroma vztrajno brskanje po spominu. Brskanje po sebi? In iz česa pravzaprav smo? Iz vsega, kar smo doživeli, brali, čutili, naredili; tudi iz vsega, česar nismo storili in morda obžalujemo izgubljene priložnosti. "Pesništvo je že tisočletja oblika človekovega spraševanja o smislu življenja, predvsem pa iskanje lepega in presežnega, tako so bili prav pesniki tisti, ki so se v davnini prvi spraševali o naravi sveta in skrivnostih vesolja. Tako so nastali prvotni miti, zgodbe in pripovedi o nastanku sveta in človekovem mestu v njem." Šarotarjevi eseji so avtobiografski, vendar njegova osebna zgodba ni v središču pozornosti ali cilj spominjanja kot takega. Pomembnejša je preteklost, ki je kot pisatelj ne sme prepustiti pozabi. Spominjanje jemlje kot dolžnost. Vsakega od petih esejev v zbirki Počivališča na poti avtor uvaja s citatom iz novoveške literature. Edgar Allan Poe, Paul Valery, Edvard Kocbek, Bruno Schulz in Zbigniew Herbert stojijo kot duhovni stebri, na katere se naslanja. Med pisanjem se sklicuje tudi na druge osebnosti iz literature, sociologije, zgodovine, s čimer kaže, da na svetu ni sam. Pet ciklov njegovih črno-belih, ostro pomenskih fotografij predstavlja zaključene fotoeseje. Tako se Dušan Šarotar predstavlja hkrati kot pisatelj, esejist, pesnik in fotograf. Vsekakor je zbirka esejev Počivališča na poti presežek slovenske esejistične literature zadnjega obdobja.
Piše Robi Šabec, bere Igor Velše. Zbirka kratkih zgodb Mojce Petaros Nočem več biti nevidna je povedna že s samim naslovom. Nevidnost namreč smemo in moramo interpretirati zgolj kot totalno nasprotje vsega vidnega, kar pa konec koncev pomeni, da vprašanje identitete postane primarni sestavni element pomena »biti viden«. Če bi nadaljevali v tovrstni maniri in se dotaknili t. i. tržaške literarne šole, bi bilo treba dodati, da je na prvem mestu vprašanje narodne identitete, torej biti Slovenec v dvo- ali večkulturnem in večjezičnem prostoru, kar je posebej značilno za dela pisateljev, kot sta Boris Pahor in Alojz Rebula. Tržaška pisateljica Mojca Petaros na tem mestu naredi zarezo, saj je zanjo kot avtorico naslednje generacije, sicer značilna obravnava narodne identitete, vendar ji ostale vrednote, kot sta na primer politična ideologija ali še bolj zasebnost niso podrejene. Nasprotno, v delu Nočem več biti nevidna so pogosti zastavki, ki presegajo vprašanja narodne identitete Slovenca / Slovenke v Trstu, torej zamejstva, in to tudi na način, da trčijo ob vprašanja zdomstva oziroma drugega kot takega. Ta drugi (praviloma) ponuja ogledalo, v katerem protagonisti lahko »postanejo vidni«. Bodimo konkretni in izpostavimo npr. Barbaro v črtici Snežne krogle, ki ob fantu Kataloncu Jordiju v daljnem Madridu reflektira lastno pozicijo in identiteto, da zatrdi: »Kakšno bogastvo je to, da sem doma v dveh jezikih in dveh kulturah!« A olajšanje je zgolj hipno in navidezno, saj v nadaljevanju že sledita trpka ugotovitev in ponovitveni strah pred nevidnostjo, ko se junakinja sprašuje o materinem jeziku svojih morebitnih otrok, rojenih bodisi v tujini bodisi v domačem okolju. Dilema (narodne) identitete sicer ostaja, a je predrugačena, pogojno celo nadgrajena, tako da ne vzdrži več zgolj oznake, ki na eni strani predpostavlja pozitivno vrednoteno slovensko identiteto v opoziciji do negativno obravnavane italijanske. »Ščavo« ni več aktualen, saj je mesto tega »nepotrebnega« drugega zdaj in v avtoričinih črticah nadomestil prišlek, brezdomec, tujec, begunec, Afganistanec … Mojca Petaros to domiselno popiše npr. v zgodbi z naslovom To se pri nas ne dogaja, v kateri obravnava rasizem, zakoreninjen tako v italijanskem predstavniku policijskih enot kot tudi pri zamejcu, klenem slovenskem očetu. Ves problem je pač v tem, da hči, po rodu Slovenka, domov na večerjo prvič pripelje svojega partnerja, ki pa je na žalost tam zbranih napačne barve; je begunec, Afganistanec, se pravi neke vrste »čefur«. Podobno ugotovitev bi lahko razbrali tudi v črtici Čakule, le da tam Afganistanca nadomesti Kubanec. Za avtorico je torej značilno, da narodno identiteto obravnava na manj zavezujoč način, kot je bilo to značilno za omenjene avtorje t. i. tržaške šole, a seveda zgolj v smislu znotraj razmerja Slovenca do Slovenca oziroma Slovenca iz Trsta v razmerju do tržaških Italijanov. Tovrstno obravnavo namreč več kot uspešno nadgrajuje z drugimi dinamikami oziroma relacijami, v katerih mesto tega nesrečnega drugega ni več rezervirano zgolj za tržaškega Slovenca. Tudi zato lahko učenec Jakob iz trdnjave slovenstva pri Sv Jakobu v črtici Domača naloga preprosto zatrdi, da ima raje paneton kot potico. Skozi doživljanje osrednjih protagonistov se Trst – dogodkovni prostor večine zgodb je namreč »mesto v zalivu« – razkriva v vsej svoji multikulturnosti, jasno pa je na ta način izražena tudi njegova nacionalistična komponenta. Ta ni več nastrojena proti nemštvu in še bolj izrazito proti slovanstvu / slovenstvu, kot je bilo nekoč, ampak proti drugemu po barvi kože. Zbirka Nočem več biti nevidna tako tržaškemu in tudi slovenskemu bralcu predstavlja mesto Trst na način, kot ga verjetno lahko ponudi le lucidni tržaškoslovenski pisatelj oziroma pisateljica. Presežki, ki v prvi vrsti poskrbijo za dodatno literarno vrednost dela, so mestoma povsem subjektivni, a vselej subtilni elementi, ki zaznamujejo avtoričino sicer realistično pisanje, vendar pogosto nadgrajeno s posameznimi elementi magičnega realizma – jasno, saj konec koncev nihče ne more rešiti problematike nesrečnega openskega tramvaja, kot je to popisano v kratki zgodbi Vsaka vas ima svoj glas. Naj še dodamo, da se Mojca Petaros v delu ves čas spretno giblje znotraj procesov pripadanja, samospoznavanja, spominjanja, izključevanja, stigmatizacije in drugačenja. Zbirka Nočem več biti nevidna obsega dvajset kratkih zgodb ki s svojimi protagonisti spodbujajo razmislek o (lastnih) prepričanjih o identitetah, pripadnosti, drugačnosti, izključenosti oziroma vključenosti in multikulturalizmu.
Piše Robi Šabec, bere Igor Velše. Zbirka kratkih zgodb Mojce Petaros Nočem več biti nevidna je povedna že s samim naslovom. Nevidnost namreč smemo in moramo interpretirati zgolj kot totalno nasprotje vsega vidnega, kar pa konec koncev pomeni, da vprašanje identitete postane primarni sestavni element pomena »biti viden«. Če bi nadaljevali v tovrstni maniri in se dotaknili t. i. tržaške literarne šole, bi bilo treba dodati, da je na prvem mestu vprašanje narodne identitete, torej biti Slovenec v dvo- ali večkulturnem in večjezičnem prostoru, kar je posebej značilno za dela pisateljev, kot sta Boris Pahor in Alojz Rebula. Tržaška pisateljica Mojca Petaros na tem mestu naredi zarezo, saj je zanjo kot avtorico naslednje generacije, sicer značilna obravnava narodne identitete, vendar ji ostale vrednote, kot sta na primer politična ideologija ali še bolj zasebnost niso podrejene. Nasprotno, v delu Nočem več biti nevidna so pogosti zastavki, ki presegajo vprašanja narodne identitete Slovenca / Slovenke v Trstu, torej zamejstva, in to tudi na način, da trčijo ob vprašanja zdomstva oziroma drugega kot takega. Ta drugi (praviloma) ponuja ogledalo, v katerem protagonisti lahko »postanejo vidni«. Bodimo konkretni in izpostavimo npr. Barbaro v črtici Snežne krogle, ki ob fantu Kataloncu Jordiju v daljnem Madridu reflektira lastno pozicijo in identiteto, da zatrdi: »Kakšno bogastvo je to, da sem doma v dveh jezikih in dveh kulturah!« A olajšanje je zgolj hipno in navidezno, saj v nadaljevanju že sledita trpka ugotovitev in ponovitveni strah pred nevidnostjo, ko se junakinja sprašuje o materinem jeziku svojih morebitnih otrok, rojenih bodisi v tujini bodisi v domačem okolju. Dilema (narodne) identitete sicer ostaja, a je predrugačena, pogojno celo nadgrajena, tako da ne vzdrži več zgolj oznake, ki na eni strani predpostavlja pozitivno vrednoteno slovensko identiteto v opoziciji do negativno obravnavane italijanske. »Ščavo« ni več aktualen, saj je mesto tega »nepotrebnega« drugega zdaj in v avtoričinih črticah nadomestil prišlek, brezdomec, tujec, begunec, Afganistanec … Mojca Petaros to domiselno popiše npr. v zgodbi z naslovom To se pri nas ne dogaja, v kateri obravnava rasizem, zakoreninjen tako v italijanskem predstavniku policijskih enot kot tudi pri zamejcu, klenem slovenskem očetu. Ves problem je pač v tem, da hči, po rodu Slovenka, domov na večerjo prvič pripelje svojega partnerja, ki pa je na žalost tam zbranih napačne barve; je begunec, Afganistanec, se pravi neke vrste »čefur«. Podobno ugotovitev bi lahko razbrali tudi v črtici Čakule, le da tam Afganistanca nadomesti Kubanec. Za avtorico je torej značilno, da narodno identiteto obravnava na manj zavezujoč način, kot je bilo to značilno za omenjene avtorje t. i. tržaške šole, a seveda zgolj v smislu znotraj razmerja Slovenca do Slovenca oziroma Slovenca iz Trsta v razmerju do tržaških Italijanov. Tovrstno obravnavo namreč več kot uspešno nadgrajuje z drugimi dinamikami oziroma relacijami, v katerih mesto tega nesrečnega drugega ni več rezervirano zgolj za tržaškega Slovenca. Tudi zato lahko učenec Jakob iz trdnjave slovenstva pri Sv Jakobu v črtici Domača naloga preprosto zatrdi, da ima raje paneton kot potico. Skozi doživljanje osrednjih protagonistov se Trst – dogodkovni prostor večine zgodb je namreč »mesto v zalivu« – razkriva v vsej svoji multikulturnosti, jasno pa je na ta način izražena tudi njegova nacionalistična komponenta. Ta ni več nastrojena proti nemštvu in še bolj izrazito proti slovanstvu / slovenstvu, kot je bilo nekoč, ampak proti drugemu po barvi kože. Zbirka Nočem več biti nevidna tako tržaškemu in tudi slovenskemu bralcu predstavlja mesto Trst na način, kot ga verjetno lahko ponudi le lucidni tržaškoslovenski pisatelj oziroma pisateljica. Presežki, ki v prvi vrsti poskrbijo za dodatno literarno vrednost dela, so mestoma povsem subjektivni, a vselej subtilni elementi, ki zaznamujejo avtoričino sicer realistično pisanje, vendar pogosto nadgrajeno s posameznimi elementi magičnega realizma – jasno, saj konec koncev nihče ne more rešiti problematike nesrečnega openskega tramvaja, kot je to popisano v kratki zgodbi Vsaka vas ima svoj glas. Naj še dodamo, da se Mojca Petaros v delu ves čas spretno giblje znotraj procesov pripadanja, samospoznavanja, spominjanja, izključevanja, stigmatizacije in drugačenja. Zbirka Nočem več biti nevidna obsega dvajset kratkih zgodb ki s svojimi protagonisti spodbujajo razmislek o (lastnih) prepričanjih o identitetah, pripadnosti, drugačnosti, izključenosti oziroma vključenosti in multikulturalizmu.
Piše Tonja Jelen, bereta Lidija Hartman in Igor Velše. Druga pesniška zbirka Jana F. Jarca Skoz bele poljane nedokončanih zgodb govori predvsem o lepoti pokrajine in narave ter o smislu posameznikovega obstoja. Podobe v pesmih se razvijajo, premišljeno odmerjene besede se zgoščajo in prikažejo tudi občutke in zavedanje minljivosti. Pesmi pogosto merijo v bistvo in srčiko obstoja, kar je pesnik zreduciral na motiva srca in toplote kože. Predvsem pa je to poezija zavedanja krhkosti trenutka in življenja. Pesnik se ne dviga nad nikogar, staplja pa se z naravo. Vanjo je ves čas vpleten in je del njenega krogotoka. Menjujeta se zamolklost in jasnina, pri čemer je slednja bolj osmišljena. Pomembno vlogo imajo telo, um in duša. Vse troje se lahko sestavi v polemičen razmislek: »Le v oko / in telo se je zalezla žalost, / ki je ne znamo razumeti.« In čeprav avtor zaznava temino in težo obstoja, mu bivanje pomeni nekaj svetega: »Zreti skozi podarjeno govorico neba. / Čutiti dotik jutranje zore / ki prižiga svetli oltar življenja.« Pesniško zbirko Jana F. Jarca Skoz bele poljane nedokončanih zgodb bi lahko razdelila na dva dela, in sicer na nepretrgan in ponavljajoč se naravni cikel ter na zavedanje konca posameznikovega življenja. Pri tem je treba poudariti, da avtor kljub temini spoznanj postavlja pesniški subjekt v smisel vztrajanja. Še posebej pride do izraza zadnja pesem z naslovom Živeti: »Živeti. / S trdim jezikom / in zavezanimi očmi. / Živeti. / Brez obljub, / ki najedajo duha.« Jarčeva poezija poudarja vrednost življenja, to pa lahko povežem tudi z idejo in miselnostjo Viktorja E. Frankla. Torej – življenju je kljub vsemu treba reči da. V pesmih je čutiti nemoč, bolečino in trpkost, a nekako se vedno najde upanje za nadaljevanje poti. Osrednja barva pesniške zbirke je bela, ki se kaže že v pesnikovem prvencu Da bi prst ostala čista. Zdaj se pojavlja v različnih pomenih, in sicer od kože, slive, papirnega lista do popolne nedolžnosti oziroma začetka. Pomen barv se ujema tudi z življenjskimi obdobji, s čimer se spreminjajo tudi barve. Druga pesniška zbirka Jana F. Jarca je v pesniškem izrazu bolj prefinjena in manj neposredna kot prva. Intenziteta pesmi je ves čas enaka, gre za ritem bivanja, razmišljanja o odhajanju in prehodu. Minljivost je lahko tudi lepa, nakazuje pesnik. Tudi kot spomin, izražen v podobi odhajajočih korakov. Ta vidik razstavitve subjektov je v pesmih prepričljiv, najsi gre za mrtve ali žive v smislu Kajna in Abela. Tudi sicer je svetopisemska motivika prisotna, vendar z drobnimi odmerki. Pesniška zbirka Jana F. Jarca Skoz bele poljane nedokončanih zgodb je prerez razmišljanj o eksistencialnih vprašanjih, resnobnih uvidih v različnih spoznanjih. S tem nam te pesmi ne prizanašajo, kajti človeštvo lahko doseže vrhove uspehov, z negativnimi čustvi pa še zmeraj ne zna ravnati in jih razumeti. Veliko lepote pa se skriva v verzih, ki slavijo naravo v vseh delih dneva in letnih časov.
Piše Tonja Jelen, bereta Lidija Hartman in Igor Velše. Druga pesniška zbirka Jana F. Jarca Skoz bele poljane nedokončanih zgodb govori predvsem o lepoti pokrajine in narave ter o smislu posameznikovega obstoja. Podobe v pesmih se razvijajo, premišljeno odmerjene besede se zgoščajo in prikažejo tudi občutke in zavedanje minljivosti. Pesmi pogosto merijo v bistvo in srčiko obstoja, kar je pesnik zreduciral na motiva srca in toplote kože. Predvsem pa je to poezija zavedanja krhkosti trenutka in življenja. Pesnik se ne dviga nad nikogar, staplja pa se z naravo. Vanjo je ves čas vpleten in je del njenega krogotoka. Menjujeta se zamolklost in jasnina, pri čemer je slednja bolj osmišljena. Pomembno vlogo imajo telo, um in duša. Vse troje se lahko sestavi v polemičen razmislek: »Le v oko / in telo se je zalezla žalost, / ki je ne znamo razumeti.« In čeprav avtor zaznava temino in težo obstoja, mu bivanje pomeni nekaj svetega: »Zreti skozi podarjeno govorico neba. / Čutiti dotik jutranje zore / ki prižiga svetli oltar življenja.« Pesniško zbirko Jana F. Jarca Skoz bele poljane nedokončanih zgodb bi lahko razdelila na dva dela, in sicer na nepretrgan in ponavljajoč se naravni cikel ter na zavedanje konca posameznikovega življenja. Pri tem je treba poudariti, da avtor kljub temini spoznanj postavlja pesniški subjekt v smisel vztrajanja. Še posebej pride do izraza zadnja pesem z naslovom Živeti: »Živeti. / S trdim jezikom / in zavezanimi očmi. / Živeti. / Brez obljub, / ki najedajo duha.« Jarčeva poezija poudarja vrednost življenja, to pa lahko povežem tudi z idejo in miselnostjo Viktorja E. Frankla. Torej – življenju je kljub vsemu treba reči da. V pesmih je čutiti nemoč, bolečino in trpkost, a nekako se vedno najde upanje za nadaljevanje poti. Osrednja barva pesniške zbirke je bela, ki se kaže že v pesnikovem prvencu Da bi prst ostala čista. Zdaj se pojavlja v različnih pomenih, in sicer od kože, slive, papirnega lista do popolne nedolžnosti oziroma začetka. Pomen barv se ujema tudi z življenjskimi obdobji, s čimer se spreminjajo tudi barve. Druga pesniška zbirka Jana F. Jarca je v pesniškem izrazu bolj prefinjena in manj neposredna kot prva. Intenziteta pesmi je ves čas enaka, gre za ritem bivanja, razmišljanja o odhajanju in prehodu. Minljivost je lahko tudi lepa, nakazuje pesnik. Tudi kot spomin, izražen v podobi odhajajočih korakov. Ta vidik razstavitve subjektov je v pesmih prepričljiv, najsi gre za mrtve ali žive v smislu Kajna in Abela. Tudi sicer je svetopisemska motivika prisotna, vendar z drobnimi odmerki. Pesniška zbirka Jana F. Jarca Skoz bele poljane nedokončanih zgodb je prerez razmišljanj o eksistencialnih vprašanjih, resnobnih uvidih v različnih spoznanjih. S tem nam te pesmi ne prizanašajo, kajti človeštvo lahko doseže vrhove uspehov, z negativnimi čustvi pa še zmeraj ne zna ravnati in jih razumeti. Veliko lepote pa se skriva v verzih, ki slavijo naravo v vseh delih dneva in letnih časov.
Jan F. Jarc: Skoz bele poljane nedokončanih zgodb, Mojca Petaros: Nočem več biti nevidna, Dušan Šarotar: Počivališča na poti. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Robert Šabec in Ifigenija Simonović.
Jan F. Jarc: Skoz bele poljane nedokončanih zgodb, Mojca Petaros: Nočem več biti nevidna, Dušan Šarotar: Počivališča na poti. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Robert Šabec in Ifigenija Simonović.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Razstava "50 let sodobne umetnosti" v Mestni galeriji Piran zgovorno izpostavi pomen Obalnih galerij za širši kulturni prostor in njihovega vztrajnega predstavljanja aktualnih umetniških praks vse od ustanovitve. V petih desetletjih so se v galerijah v Piranu in Kopru zvrstila zveneča imena sodobne domače, svetovne in evropske povojne umetnosti. Eden ključnih projektov prihodnosti pa so odprti depoji v Monfortu v Portorožu. V Škofji Loki so podelili Severjeve nagrade. Za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih sta jo prejeli Ajda Smrekar in Damjana Černe. Komorni dekliški zbor Vox Ilirica je s koncertom obeležil 40 let delovanja, Glasbena šola Ilirska Bistrica pa 75 let. Avalon je osmi in zadnji studijski album angleške skupine Roxy Music in tudi njihov najuspešnejši studijski album. V glasbeni ogrlici oddaje ga predstavlja Goran Gregorič.
Razstava "50 let sodobne umetnosti" v Mestni galeriji Piran zgovorno izpostavi pomen Obalnih galerij za širši kulturni prostor in njihovega vztrajnega predstavljanja aktualnih umetniških praks vse od ustanovitve. V petih desetletjih so se v galerijah v Piranu in Kopru zvrstila zveneča imena sodobne domače, svetovne in evropske povojne umetnosti. Eden ključnih projektov prihodnosti pa so odprti depoji v Monfortu v Portorožu. V Škofji Loki so podelili Severjeve nagrade. Za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih sta jo prejeli Ajda Smrekar in Damjana Černe. Komorni dekliški zbor Vox Ilirica je s koncertom obeležil 40 let delovanja, Glasbena šola Ilirska Bistrica pa 75 let. Avalon je osmi in zadnji studijski album angleške skupine Roxy Music in tudi njihov najuspešnejši studijski album. V glasbeni ogrlici oddaje ga predstavlja Goran Gregorič.
Tokrat bo z nami izjemna gostja, ženska z velikim srcem in s še večjo vizijo. Je podjetnica, dobrodelnica, ustanoviteljica Anine zvezdice in nekdo, ki že leta dokazuje, da lahko posameznik s predanostjo in voljo ustvari resnične spremembe v življenjih mnogih. Z nami bo Ana Lukner — oseba, ki je svoje poslanstvo našla v pomoči drugim in pri tem navdihnila vso Slovenijo. Z njo bomo govorili o empatiji, o moči skupnosti, o tem, kako se rojevajo veliki projekti iz majhnih idej, pa tudi o izzivih, ki jih prinaša delo za skupno dobro. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.
Tokrat bo z nami izjemna gostja, ženska z velikim srcem in s še večjo vizijo. Je podjetnica, dobrodelnica, ustanoviteljica Anine zvezdice in nekdo, ki že leta dokazuje, da lahko posameznik s predanostjo in voljo ustvari resnične spremembe v življenjih mnogih. Z nami bo Ana Lukner — oseba, ki je svoje poslanstvo našla v pomoči drugim in pri tem navdihnila vso Slovenijo. Z njo bomo govorili o empatiji, o moči skupnosti, o tem, kako se rojevajo veliki projekti iz majhnih idej, pa tudi o izzivih, ki jih prinaša delo za skupno dobro. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.
Končan je še en skakalni konec tedna. Smučarski skakalci so bili v Engelbergu pred prvim vrhuncem sezone, novoletno turnejo. V Kairu so bile volitve za predsednika Mednarodne rokometne zveze, na katerih je bil v Kairu eden od kandidatov tudi Slovenec.
Končan je še en skakalni konec tedna. Smučarski skakalci so bili v Engelbergu pred prvim vrhuncem sezone, novoletno turnejo. V Kairu so bile volitve za predsednika Mednarodne rokometne zveze, na katerih je bil v Kairu eden od kandidatov tudi Slovenec.
Kampanja Manj kupuješ, manj škoduješ v času decembrskega hiperpotrošništva spodbuja k trajnostnemu vedenju, letos še posebej pri nakupovanju hrane. Z izbiro lokalne hrane podpremo slovenske pridelovalce ter poskrbimo za okolje, zdravje in tudi za osebne finance. FOTO: Pixabay
Kampanja Manj kupuješ, manj škoduješ v času decembrskega hiperpotrošništva spodbuja k trajnostnemu vedenju, letos še posebej pri nakupovanju hrane. Z izbiro lokalne hrane podpremo slovenske pridelovalce ter poskrbimo za okolje, zdravje in tudi za osebne finance. FOTO: Pixabay
Na Valu 202 smo razglasili dobitnika prestižnega naslova ime leta 2025. To sta postala Juš Kšela in Gorazd Mlakar, kardiovaskularni kirurg in otroški kardiolog, dva od večje ekipe izjemnih strokovnjakov, srčnih kirurgov in anesteziologov iz UKC Ljubljana ter skupine otroških kardiologov in intenzivistov ljubljanske Pediatrične klinike, ki je postavila nov mejnik v medicini. Pri le pol leta starem otroku so uspešno izvedli presaditev srca, ki je pri tako majhnih otrocih zelo zahtevna in izjemno redka.
Na Valu 202 smo razglasili dobitnika prestižnega naslova ime leta 2025. To sta postala Juš Kšela in Gorazd Mlakar, kardiovaskularni kirurg in otroški kardiolog, dva od večje ekipe izjemnih strokovnjakov, srčnih kirurgov in anesteziologov iz UKC Ljubljana ter skupine otroških kardiologov in intenzivistov ljubljanske Pediatrične klinike, ki je postavila nov mejnik v medicini. Pri le pol leta starem otroku so uspešno izvedli presaditev srca, ki je pri tako majhnih otrocih zelo zahtevna in izjemno redka.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
V Studiu ob 17-ih nadaljujemo preglede dogajanja v tem letu; tokrat se bomo zazrli v domovino. Ko pogledamo na iztekajoče se leto, smo v precej nenavadni situaciji, a običajni za predvolilno leto. Del politike sporoča, da je Slovenija uspešna in zgledna, drugi del pa, da tone. Kako je bilo in kaj nas čaka, bomo povprašali strokovnjake. Pridružite se nam v oddaji Slovenija 2025 v terminu Studia ob 17-ih. Gostje: dr. Samo Zver, UKC Ljubljana; Tatjana Milavec, Skupnost CSD; dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije; Antiša Korljan, politični komentator; Tomaž Celestina, politični komentator. Avtorica oddaje Nataša Mulec.
V Studiu ob 17-ih nadaljujemo preglede dogajanja v tem letu; tokrat se bomo zazrli v domovino. Ko pogledamo na iztekajoče se leto, smo v precej nenavadni situaciji, a običajni za predvolilno leto. Del politike sporoča, da je Slovenija uspešna in zgledna, drugi del pa, da tone. Kako je bilo in kaj nas čaka, bomo povprašali strokovnjake. Pridružite se nam v oddaji Slovenija 2025 v terminu Studia ob 17-ih. Gostje: dr. Samo Zver, UKC Ljubljana; Tatjana Milavec, Skupnost CSD; dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije; Antiša Korljan, politični komentator; Tomaž Celestina, politični komentator. Avtorica oddaje Nataša Mulec.
Klavirski kvartet Chordis sestavljajo violinistka Ana Rupar, violistka Manca Kosmač, violončelistka Ana Miculinić in pianistka Olena Tsymbal. Zasedba deluje na Akademiji za glasbo pod mentorstvom Mihe Haasa. Štirinajstega januarja prihodnje leto bo zasedba nastopila v Cankarjevem domu v okviru cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, tokrat pa poslušamo posnetek koncerta, na katerem je nastopila 20. januarja 2024, in sicer v Dvorani Julija Betetta na akademiji kot del cikla Solo e da camera. Alfred Schnittke: Klavirski kvartet v a-molu Robert Schumann: Klavirski kvartet v Es-duru, op. 47
Klavirski kvartet Chordis sestavljajo violinistka Ana Rupar, violistka Manca Kosmač, violončelistka Ana Miculinić in pianistka Olena Tsymbal. Zasedba deluje na Akademiji za glasbo pod mentorstvom Mihe Haasa. Štirinajstega januarja prihodnje leto bo zasedba nastopila v Cankarjevem domu v okviru cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, tokrat pa poslušamo posnetek koncerta, na katerem je nastopila 20. januarja 2024, in sicer v Dvorani Julija Betetta na akademiji kot del cikla Solo e da camera. Alfred Schnittke: Klavirski kvartet v a-molu Robert Schumann: Klavirski kvartet v Es-duru, op. 47
Sinoči so v Škofji loki podelili Severjeve nagrade. Nagrado za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih sta si prislužili članica ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega Ajda Smrekar in članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča Damjana Černe. V oddaji tudi o dvojezičnem izboru poezije Iga Grudna z naslovom Cuor di poeta - Pesnikovo srce, ki je izšel pri založbi Mladika.
Sinoči so v Škofji loki podelili Severjeve nagrade. Nagrado za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih sta si prislužili članica ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega Ajda Smrekar in članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča Damjana Černe. V oddaji tudi o dvojezičnem izboru poezije Iga Grudna z naslovom Cuor di poeta - Pesnikovo srce, ki je izšel pri založbi Mladika.
50 ponedeljkov v letu 2025, 150 kandidatov za Ime tedna, 50 kandidatov za Ime meseca in 12 finalistov za Ime leta. Dvanajst posebnih posameznikov, ki so zaznamovali 12 mesecev iztekajočega se leta. Izjemni gostje, ki v svojih prizadevanjih na različnih področjih našo družbo delajo boljšo vedno znova odslikavajo tudi osrednje dogodke iztekajočega se leta. Skupaj so se odločili, kdo naj postane Ime leta 2025 na Valu 202.
50 ponedeljkov v letu 2025, 150 kandidatov za Ime tedna, 50 kandidatov za Ime meseca in 12 finalistov za Ime leta. Dvanajst posebnih posameznikov, ki so zaznamovali 12 mesecev iztekajočega se leta. Izjemni gostje, ki v svojih prizadevanjih na različnih področjih našo družbo delajo boljšo vedno znova odslikavajo tudi osrednje dogodke iztekajočega se leta. Skupaj so se odločili, kdo naj postane Ime leta 2025 na Valu 202.
Naša država bo po napovedih Banke Slovenije letos z enim odstotkom dosegla najnižjo rast po letu 2020. Letna inflacija bo predvidoma dosegla 2 odstotka in pol, zlasti zaradi rasti cen hrane, ki so bile v minulih mesecih 2-krat višje kot v evrskem območju. Razmere v predelovalnih dejavnostih in šibkejši izvoz pa so vplivali tudi na trg dela. Drugi poudarki: - Rusija zvezi Nato očita provokacije in trdi, da ne ogroža Evrope - Parlamentarne volitve bodo 22. marca, kampanje so v polnem razmahu. - Bo novela zakona o izenačevanju možnosti invalidov odpravila njihovo diskriminacijo?
Naša država bo po napovedih Banke Slovenije letos z enim odstotkom dosegla najnižjo rast po letu 2020. Letna inflacija bo predvidoma dosegla 2 odstotka in pol, zlasti zaradi rasti cen hrane, ki so bile v minulih mesecih 2-krat višje kot v evrskem območju. Razmere v predelovalnih dejavnostih in šibkejši izvoz pa so vplivali tudi na trg dela. Drugi poudarki: - Rusija zvezi Nato očita provokacije in trdi, da ne ogroža Evrope - Parlamentarne volitve bodo 22. marca, kampanje so v polnem razmahu. - Bo novela zakona o izenačevanju možnosti invalidov odpravila njihovo diskriminacijo?
Dolino Rezije v Sloveniji poznamo predvsem prek pravljic, a zdi se, da zverinice v prazničnem času spijo, saj v običajih, ki jih ohranjajo domačini, nimajo ključne vloge. Na Solbici, vasi tik pod Kaninom, kjer živi še okoli 90 ljudi, si v sklopu treh kulturnih društev prizadevajo ohraniti nekdanje običaje, predvsem pa življenje v domači dolini.
Dolino Rezije v Sloveniji poznamo predvsem prek pravljic, a zdi se, da zverinice v prazničnem času spijo, saj v običajih, ki jih ohranjajo domačini, nimajo ključne vloge. Na Solbici, vasi tik pod Kaninom, kjer živi še okoli 90 ljudi, si v sklopu treh kulturnih društev prizadevajo ohraniti nekdanje običaje, predvsem pa življenje v domači dolini.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Nadaljujemo predvajanje posnetkov s koncerta Policijskega orkestra v počastitev tridesete obletnice smrti mojstra Bojana Adamiča. Že v prvi oddaji smo nakazali programsko usmeritev zvočnega slavja, ki je stavila na še neodkrite partiture iz njegovega opusa pretežno filmske glasbe, pa na standardni izvirni spored in končno – na krajša dela zabavnega značaja. Tokrat boste slišali dve deli iz opusa izvirnih, njegovo sila priljubljeno suito po ljudskih napevih Čez tri gore, čez tri vode ter še enostavčno Jesensko vezenje, v bistvu eno njegovih zadnjih skladb, ki je bila obvezni preizkusni kamen na tekmovanju prve kakovostne skupine leta 1994. Za konec pa še drugo Mustajbašićevo priredbo do zdaj neznane Adamičeve glasbe iz filma Jara Gospoda.
Nadaljujemo predvajanje posnetkov s koncerta Policijskega orkestra v počastitev tridesete obletnice smrti mojstra Bojana Adamiča. Že v prvi oddaji smo nakazali programsko usmeritev zvočnega slavja, ki je stavila na še neodkrite partiture iz njegovega opusa pretežno filmske glasbe, pa na standardni izvirni spored in končno – na krajša dela zabavnega značaja. Tokrat boste slišali dve deli iz opusa izvirnih, njegovo sila priljubljeno suito po ljudskih napevih Čez tri gore, čez tri vode ter še enostavčno Jesensko vezenje, v bistvu eno njegovih zadnjih skladb, ki je bila obvezni preizkusni kamen na tekmovanju prve kakovostne skupine leta 1994. Za konec pa še drugo Mustajbašićevo priredbo do zdaj neznane Adamičeve glasbe iz filma Jara Gospoda.
Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca je za pomemben prispevek k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine prejel Trubarjevo priznanje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. O delovanju Inštituta pripoveduje direktorica Martina Piko Rustia.
Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca je za pomemben prispevek k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine prejel Trubarjevo priznanje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. O delovanju Inštituta pripoveduje direktorica Martina Piko Rustia.
Zimski sončev obrat oziroma zimski solsticij predstavlja koledarski začetek zime, letos se je zgodil na nedeljo, 21. decembra, ob 16.03 po srednjeevropskem času. Kako so zimski obrat dojemali nekoč, kakšne pomene so mu pripisovali ter kaj je predstavljal predkrščanskim mitičnim skupnostim in sistemom na slovenskih tleh? O teh v prašanjih so se pogovarjali v oddaji, ki jo je Ambrož Kvartič pripravil leta 2017. V goste je povabil Andreja Pleterskega, Katjo Hrobat Virloget in Anjo Ragolič. Foto: Pixabay
Zimski sončev obrat oziroma zimski solsticij predstavlja koledarski začetek zime, letos se je zgodil na nedeljo, 21. decembra, ob 16.03 po srednjeevropskem času. Kako so zimski obrat dojemali nekoč, kakšne pomene so mu pripisovali ter kaj je predstavljal predkrščanskim mitičnim skupnostim in sistemom na slovenskih tleh? O teh v prašanjih so se pogovarjali v oddaji, ki jo je Ambrož Kvartič pripravil leta 2017. V goste je povabil Andreja Pleterskega, Katjo Hrobat Virloget in Anjo Ragolič. Foto: Pixabay
Po uspešni poletni promocijski turneji z vrhuncem v ljubljanskem Cankarjevem domu Peter Lovšin svoj zadnji album 'Za sto let naprej' predstavlja z novim, že četrtim singlom. Gre za uvodno pesem albuma Tako lepa, ki jo v tej radio edit različici dodatno začini še z orglicami in zborom.
Po uspešni poletni promocijski turneji z vrhuncem v ljubljanskem Cankarjevem domu Peter Lovšin svoj zadnji album 'Za sto let naprej' predstavlja z novim, že četrtim singlom. Gre za uvodno pesem albuma Tako lepa, ki jo v tej radio edit različici dodatno začini še z orglicami in zborom.
Slovensko ribištvo je majhno, morje vse bolj obremenjeno, rib je manj. Evropska ribiška politika zato ne spodbuja večjega izlova, ampak prilagajanje. Tokrat boste slišali, kako diverzifikacija tudi slovenskim ribičem pomaga ohranjati poklic in prihodke ter hkrati razbremenjevati morje. Predstavljamo inovativno gojenje ostrig, ribjo restavracijo na katamaranu v Kopru, prihajajočo aplikacijo Ribja tržnica in vlogo evropskih sredstev pri trajnostnem ribištvu.
Slovensko ribištvo je majhno, morje vse bolj obremenjeno, rib je manj. Evropska ribiška politika zato ne spodbuja večjega izlova, ampak prilagajanje. Tokrat boste slišali, kako diverzifikacija tudi slovenskim ribičem pomaga ohranjati poklic in prihodke ter hkrati razbremenjevati morje. Predstavljamo inovativno gojenje ostrig, ribjo restavracijo na katamaranu v Kopru, prihajajočo aplikacijo Ribja tržnica in vlogo evropskih sredstev pri trajnostnem ribištvu.
Ta mesec je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije predstavil obsežen zbornik z naslovom »Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč«. Od 60 tisoč zaprtih v italijanskih, madžarskih in hrvaških taboriščih med drugo vojno, jih je bilo v nemških, tako koncentracijskih kot uničevalnih kot je bil npr. Auschwitz na ozemlju okupirane Poljske, zaprtih dobrih 20 tisoč. Osrednja pobudnica zbornika in ena od njegovih urednic, hkrati pa avtorica skoraj polovice od 45 prispevkov, muzejska svetnica, zgodovinarka dr. Monika Kokalj Kočevar, pripoveduje o njegovem nastajanju in še neodkritih taboriščnih aspektih tragičnega obdobja druge svetovne vojne. Zbornik je razdeljen v 3 vsebinske sklope, v prvem zasledimo splošne orise in razlage kontekstov zapiranj, drugi del vključuje taboriščne zgodbe nekaj taboriščnikov, tretji del pa ponuja prispevke sodelavcev iz slovenskih muzejev iz vseh regij. Gre za doslej najbolj celovit prispevek za razumevanje nacističnega taboriščnega sistema, ki v treh vsebinskih sklopih in 45 prispevkih predstavlja znane in manj raziskane teme ter pripovedi posameznikov. Besedila je prispevalo 16 dediščinskih ustanov in muzejev iz vse države, 5 avtorjev pa je pripravilo tematske prispevke. Besedila izpostavljajo nekaj osebnih zgodb oseb, od katerih nekatere niso bile v taboriščih, so pa bile vpete v nacistični preiskovalni zaporniški sistem. Članki so se lotili opisov tako osebnih predmetov, dokumentov, pisem, spominskih in kuharskih taboriščnih knjižic, v korpus taboriščnikov pa sta vključena tudi prispevka o taboriščnih usodah Slovencev iz obmejnih delov z Italijo in Avstrijo FOTO: Naslovnica zbornika VIR: Program Ars
Ta mesec je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije predstavil obsežen zbornik z naslovom »Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč«. Od 60 tisoč zaprtih v italijanskih, madžarskih in hrvaških taboriščih med drugo vojno, jih je bilo v nemških, tako koncentracijskih kot uničevalnih kot je bil npr. Auschwitz na ozemlju okupirane Poljske, zaprtih dobrih 20 tisoč. Osrednja pobudnica zbornika in ena od njegovih urednic, hkrati pa avtorica skoraj polovice od 45 prispevkov, muzejska svetnica, zgodovinarka dr. Monika Kokalj Kočevar, pripoveduje o njegovem nastajanju in še neodkritih taboriščnih aspektih tragičnega obdobja druge svetovne vojne. Zbornik je razdeljen v 3 vsebinske sklope, v prvem zasledimo splošne orise in razlage kontekstov zapiranj, drugi del vključuje taboriščne zgodbe nekaj taboriščnikov, tretji del pa ponuja prispevke sodelavcev iz slovenskih muzejev iz vseh regij. Gre za doslej najbolj celovit prispevek za razumevanje nacističnega taboriščnega sistema, ki v treh vsebinskih sklopih in 45 prispevkih predstavlja znane in manj raziskane teme ter pripovedi posameznikov. Besedila je prispevalo 16 dediščinskih ustanov in muzejev iz vse države, 5 avtorjev pa je pripravilo tematske prispevke. Besedila izpostavljajo nekaj osebnih zgodb oseb, od katerih nekatere niso bile v taboriščih, so pa bile vpete v nacistični preiskovalni zaporniški sistem. Članki so se lotili opisov tako osebnih predmetov, dokumentov, pisem, spominskih in kuharskih taboriščnih knjižic, v korpus taboriščnikov pa sta vključena tudi prispevka o taboriščnih usodah Slovencev iz obmejnih delov z Italijo in Avstrijo FOTO: Naslovnica zbornika VIR: Program Ars
Poslušajte duet za flavto in harfo Josepha Lauberja in kvartet za flavto in godala Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat drugič posvečamo flavtistki Ireni Kavčič, solistki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija od septembra 2012. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala pri prof. Karolini Šantl Zupan, nato pa še na Visoki šoli za glasbo kraljice Sofije v Madridu pri prof. Jacquesu Zoonu. Irena Kavčič se je uveljavila kot članica kvarteta flavt Nereide in pihalnega kvinteta Pentáda, igra pa tudi v več drugih komornih zasedbah, ki sodelujejo v posebnih glasbenih projektih in na glasbenih festivalih. V izvedbi flavtistke Irene Kavčič in harfistke Anje Gaberc boste poslušali stavka Maškarada in Pavana iz Srednjeveških plesov Josepha Lauberja, nato pa Kvartet za flavto in godala št. 1 v D-duru, K 285, Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki ga je flavtistka izvedla s članicami godalnega kvarteta Zaïde. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor z Ireno Kavčič o izvajanju komorne glasbe.
Poslušajte duet za flavto in harfo Josepha Lauberja in kvartet za flavto in godala Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat drugič posvečamo flavtistki Ireni Kavčič, solistki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija od septembra 2012. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala pri prof. Karolini Šantl Zupan, nato pa še na Visoki šoli za glasbo kraljice Sofije v Madridu pri prof. Jacquesu Zoonu. Irena Kavčič se je uveljavila kot članica kvarteta flavt Nereide in pihalnega kvinteta Pentáda, igra pa tudi v več drugih komornih zasedbah, ki sodelujejo v posebnih glasbenih projektih in na glasbenih festivalih. V izvedbi flavtistke Irene Kavčič in harfistke Anje Gaberc boste poslušali stavka Maškarada in Pavana iz Srednjeveških plesov Josepha Lauberja, nato pa Kvartet za flavto in godala št. 1 v D-duru, K 285, Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki ga je flavtistka izvedla s članicami godalnega kvarteta Zaïde. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor z Ireno Kavčič o izvajanju komorne glasbe.
Še drugi poudarki iz oddaje: - Ob osnovni šoli Šturje v občini Ajdovščina bodo tudi ob pomoči državnih sredstev gradili prizidek - Stopnja brezposelnosti v Mariboru je podobna lanski, pri čemer je v evidencah manj invalidov in več mladih. - V Prlekiji so zaradi graditve protipoplavnih nasipov ob reki Muri letos odpovedali predstavo Božična noč. - V muzeju jaslic na Brezjah na ogled zbirka več kot 450 primerkov z vsega sveta.
Še drugi poudarki iz oddaje: - Ob osnovni šoli Šturje v občini Ajdovščina bodo tudi ob pomoči državnih sredstev gradili prizidek - Stopnja brezposelnosti v Mariboru je podobna lanski, pri čemer je v evidencah manj invalidov in več mladih. - V Prlekiji so zaradi graditve protipoplavnih nasipov ob reki Muri letos odpovedali predstavo Božična noč. - V muzeju jaslic na Brezjah na ogled zbirka več kot 450 primerkov z vsega sveta.
Banka Slovenije je v danes objavljeni zimski napovedi letošnjo gospodarsko rast, kot rečeno, zmanjšala z 1,3 odstotka na odstotek, napoved inflacije pa ohranila pri 2,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi se gospodarska aktivnost zvišala na 2,2 odstotka, predvsem na račun izdatkov države za plače v javnem sektorju in naložbe. V oddaji tudi: - Datum parlamentarnih volitev 22-i marec prihodnje leto. - Vlada sprejela predlog novele zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. - Napad s solzivcem na temnopoltega otroka v Mariboru sprožil val ostrih obsodb.
Banka Slovenije je v danes objavljeni zimski napovedi letošnjo gospodarsko rast, kot rečeno, zmanjšala z 1,3 odstotka na odstotek, napoved inflacije pa ohranila pri 2,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi se gospodarska aktivnost zvišala na 2,2 odstotka, predvsem na račun izdatkov države za plače v javnem sektorju in naložbe. V oddaji tudi: - Datum parlamentarnih volitev 22-i marec prihodnje leto. - Vlada sprejela predlog novele zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. - Napad s solzivcem na temnopoltega otroka v Mariboru sprožil val ostrih obsodb.
Odlok o razpisu volitev bo predsednica podpisala v začetku januarja, zatem pa bodo predvidoma 12. januarja stekla tudi volilna opravila. V oddaji tudi o tem: -Pravice iz dolgotrajne oskrbe se izvajajo le v ozkem obsegu. -Za razpis stanovanj za mlade v koprskem mestnem jedru ni zanimanja. -Občina Ajdovščina s strani države pridobila 3 in pol milijona evrov za dozidavo šole v Šturjah.
Odlok o razpisu volitev bo predsednica podpisala v začetku januarja, zatem pa bodo predvidoma 12. januarja stekla tudi volilna opravila. V oddaji tudi o tem: -Pravice iz dolgotrajne oskrbe se izvajajo le v ozkem obsegu. -Za razpis stanovanj za mlade v koprskem mestnem jedru ni zanimanja. -Občina Ajdovščina s strani države pridobila 3 in pol milijona evrov za dozidavo šole v Šturjah.
Slovenskobistriški občinski svet je na redni seji pred nekaj dnevi v drugem branju potrdil občinski proračun za prihodnje leto. V primerjavi s prvim branjem so prihodke nekoliko zvišali zaradi dviga povprečnine. Da bodo lahko izpeljali načrtovane projekte, pa predvidevajo tudi najem posojila 6,5 milijona evrov.
Slovenskobistriški občinski svet je na redni seji pred nekaj dnevi v drugem branju potrdil občinski proračun za prihodnje leto. V primerjavi s prvim branjem so prihodke nekoliko zvišali zaradi dviga povprečnine. Da bodo lahko izpeljali načrtovane projekte, pa predvidevajo tudi najem posojila 6,5 milijona evrov.
V odddaji tudi o tem, da je predsednica republike izbrala datum parlamentarnih volitev. Slišali pa boste tudi, da so mariborski poklicni gasilci letos bolj zaposleni.
V odddaji tudi o tem, da je predsednica republike izbrala datum parlamentarnih volitev. Slišali pa boste tudi, da so mariborski poklicni gasilci letos bolj zaposleni.
Odbojkarji in odbojkarice končujejo izjemno naporno leto 2025. Tako igralke OTP banka Branik kot ekipa i-Venta so bili dejavni na več frontah, o opravljenem in pričakovanji pred zadnjimi obračuni v kledarskem letu pa sta se razgovorila trenerja Žiga Kos in Sebastijan Škorc.
Odbojkarji in odbojkarice končujejo izjemno naporno leto 2025. Tako igralke OTP banka Branik kot ekipa i-Venta so bili dejavni na več frontah, o opravljenem in pričakovanji pred zadnjimi obračuni v kledarskem letu pa sta se razgovorila trenerja Žiga Kos in Sebastijan Škorc.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Minister za agrarno reformo Slovenski skladatelji in glasbeni pisci ustanovijo svoje društvo Premiera filma Vesna Zgodovinar Josip Mal je diplomiral na Dunaju in nato vse do upokojitve leta 1945 delal v Deželnem, pozneje Narodnem muzeju v Ljubljani, zadnjih dvajset let kot njegov ravnatelj. Njegovo znanstveno delo je bilo obsežno in raznovrstno. Napisal je “Zgodovino umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih” ter vrsto umetnostnih razprav. Dela Josipa Mala kažejo, da je bil po pogledih na zgodovino in njene naloge precej pred svojimi sodobniki. Skupaj z Josipom Grudnom sta napisala prvo celovito zgodovino Slovencev in ji dala naslov Zgodovina slovenskega naroda. Gruden je bil pri tem bolj osredotočen na srednji vek, Mal pa na 18. stoletje in prvo polovico 19. stoletja. Zadnji zvezek je izšel leta 1939, že po smrti dr. Josipa Grudna. Zgodovinar Josip Mal se je rodil leta 1884 v Prétržu pri Moravčah.
Minister za agrarno reformo Slovenski skladatelji in glasbeni pisci ustanovijo svoje društvo Premiera filma Vesna Zgodovinar Josip Mal je diplomiral na Dunaju in nato vse do upokojitve leta 1945 delal v Deželnem, pozneje Narodnem muzeju v Ljubljani, zadnjih dvajset let kot njegov ravnatelj. Njegovo znanstveno delo je bilo obsežno in raznovrstno. Napisal je “Zgodovino umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih” ter vrsto umetnostnih razprav. Dela Josipa Mala kažejo, da je bil po pogledih na zgodovino in njene naloge precej pred svojimi sodobniki. Skupaj z Josipom Grudnom sta napisala prvo celovito zgodovino Slovencev in ji dala naslov Zgodovina slovenskega naroda. Gruden je bil pri tem bolj osredotočen na srednji vek, Mal pa na 18. stoletje in prvo polovico 19. stoletja. Zadnji zvezek je izšel leta 1939, že po smrti dr. Josipa Grudna. Zgodovinar Josip Mal se je rodil leta 1884 v Prétržu pri Moravčah.
V ponovitvi pete oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, se posvečamo dobremu desetletju med 2002 in 2014, ko je bil umetniški vodja zasedbe Hugo Šekoranja. V goste mu je uspelo povabiti nekatere najbolj eminentne jazzovske glasbenike in to je bilo roko na srce obdobje gostovanj nekaterih najpomembnejših sodobnih jazzovskih osebnosti od Joeja Lovana do Kurta Ellinga. Hugo se nam je pridružil v studiu.
V ponovitvi pete oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, se posvečamo dobremu desetletju med 2002 in 2014, ko je bil umetniški vodja zasedbe Hugo Šekoranja. V goste mu je uspelo povabiti nekatere najbolj eminentne jazzovske glasbenike in to je bilo roko na srce obdobje gostovanj nekaterih najpomembnejših sodobnih jazzovskih osebnosti od Joeja Lovana do Kurta Ellinga. Hugo se nam je pridružil v studiu.
Le kdo ne pozna Kekca? Čeprav se bo večina spomnila na filmsko podobo najslavnejšega slovenskega pastirčka – oziroma enega od treh, ki so ga igrali –, pa je za njegovo stvaritev zaslužen mladinski pisatelj Josip Vandot. Po skoraj 100 letih, tretja pripovedka o Kekcu z naslovom Kekec nad samotnim breznom je izšla leta 1924, zdaj lahko spremljamo četrto nadaljevanje, a tokrat izpod peresa našega radijskega sodelavca s Prvega in Vala Marka Radmiloviča. Od kod sploh zamisel za knjigo, ki ji je dal naslov Kekec 4, izšla pa je pri založbi Pivec? Kot je Marko Radmilovič povedal Tini Lamovšek, je bil povabljen na srečanje v organizaciji mariborskega Arhiva, kjer so našli zahtevo za povrnitev vojne škode, ki jo je takoj po vojni vložila Vandotova hči. Zgodba se nanaša na slovenski javnosti neznano dejstvo, da je Josip Vandot preživel zadnje leto miru oziroma prvo leto vojne v Mariboru pri svoji hčeri.
Le kdo ne pozna Kekca? Čeprav se bo večina spomnila na filmsko podobo najslavnejšega slovenskega pastirčka – oziroma enega od treh, ki so ga igrali –, pa je za njegovo stvaritev zaslužen mladinski pisatelj Josip Vandot. Po skoraj 100 letih, tretja pripovedka o Kekcu z naslovom Kekec nad samotnim breznom je izšla leta 1924, zdaj lahko spremljamo četrto nadaljevanje, a tokrat izpod peresa našega radijskega sodelavca s Prvega in Vala Marka Radmiloviča. Od kod sploh zamisel za knjigo, ki ji je dal naslov Kekec 4, izšla pa je pri založbi Pivec? Kot je Marko Radmilovič povedal Tini Lamovšek, je bil povabljen na srečanje v organizaciji mariborskega Arhiva, kjer so našli zahtevo za povrnitev vojne škode, ki jo je takoj po vojni vložila Vandotova hči. Zgodba se nanaša na slovenski javnosti neznano dejstvo, da je Josip Vandot preživel zadnje leto miru oziroma prvo leto vojne v Mariboru pri svoji hčeri.
Po vsej Sloveniji ljubiteljski ustvarjalci v adventnem času postavljajo jaslice. Že skoraj desetletje iz naravnih materialov in odsluženih predmetov nastajajo tudi izpod rok Milka Rutarja. Postavi jih na poti iz Modreja proti razgledni točki Senica nad Mostom na Soči, ki je del pohodniške poti Juliana. Njegove jaslice navdušujejo pohodnike od blizu in daleč. V delavnici je Milka obiskala Mariša Bizjak in mu del jaslic pomagala odnesti na vrh.
Po vsej Sloveniji ljubiteljski ustvarjalci v adventnem času postavljajo jaslice. Že skoraj desetletje iz naravnih materialov in odsluženih predmetov nastajajo tudi izpod rok Milka Rutarja. Postavi jih na poti iz Modreja proti razgledni točki Senica nad Mostom na Soči, ki je del pohodniške poti Juliana. Njegove jaslice navdušujejo pohodnike od blizu in daleč. V delavnici je Milka obiskala Mariša Bizjak in mu del jaslic pomagala odnesti na vrh.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V tokratni oddaji smo se podlai v mariborski Vetrinjski dvor, ki se je v decembru spremenil v pravljični gozd in vilinsko mesto. Dogajanje so popestrili pisatelji, glasbeniki, tudi rokodelci. Nekatere izmed njih smo povabili tudi pred naš mikrofon.
V tokratni oddaji smo se podlai v mariborski Vetrinjski dvor, ki se je v decembru spremenil v pravljični gozd in vilinsko mesto. Dogajanje so popestrili pisatelji, glasbeniki, tudi rokodelci. Nekatere izmed njih smo povabili tudi pred naš mikrofon.
Tudi zadnji teden pred božično novoletnimi prazniki je postregel s pestrim dogajanjem in deljenjem predvolilnih bombončkov dobre 3 mesece pred parlamentarnimi volitvami. Bo tako uzakonitvi obvezne božičnice sledil še dvig minimalne plače na tisoč evrov neto? Na področju bolniških odsotnosti se obeta strožji nadzor, medtem pa je v zdravstvu izbruhnil nov primer zaslužkarstva mariborskega radiologa, ki je oktobra pri zasebnikih opravil 10-krat več preiskav kot v redni službi in v žep pospravil 30 tisočakov.
Tudi zadnji teden pred božično novoletnimi prazniki je postregel s pestrim dogajanjem in deljenjem predvolilnih bombončkov dobre 3 mesece pred parlamentarnimi volitvami. Bo tako uzakonitvi obvezne božičnice sledil še dvig minimalne plače na tisoč evrov neto? Na področju bolniških odsotnosti se obeta strožji nadzor, medtem pa je v zdravstvu izbruhnil nov primer zaslužkarstva mariborskega radiologa, ki je oktobra pri zasebnikih opravil 10-krat več preiskav kot v redni službi in v žep pospravil 30 tisočakov.