Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ameriški predsednik Donald Trump je v kratkem napovedal nov krog pogajanj z Iranom za dosego trajnega miru. Prva neposredna pogajanja minuli konec tedna v Islamabadu so bila namreč neuspešna. Kot je včeraj povedal Trumpov podpredsednik JD Vance, ki je na pogajanjih vodil ameriško delegacijo, je med državama veliko nezaupanja, česar ne bodo rešili čez noč. Vseeno je prepričan, da je Iran pripravljen doseči dogovor. V oddaji tudi o tem: - Mednarodni denarni sklad za svetovno in slovensko gospodarstvo znižal napoved rasti - Danes in jutri stavka kabinsko osebje Lufthanse, jutri in v petek tudi piloti - Policija danes izvaja maraton nadzora hitrosti na cestah
Ameriški predsednik Donald Trump je v kratkem napovedal nov krog pogajanj z Iranom za dosego trajnega miru. Prva neposredna pogajanja minuli konec tedna v Islamabadu so bila namreč neuspešna. Kot je včeraj povedal Trumpov podpredsednik JD Vance, ki je na pogajanjih vodil ameriško delegacijo, je med državama veliko nezaupanja, česar ne bodo rešili čez noč. Vseeno je prepričan, da je Iran pripravljen doseči dogovor. V oddaji tudi o tem: - Mednarodni denarni sklad za svetovno in slovensko gospodarstvo znižal napoved rasti - Danes in jutri stavka kabinsko osebje Lufthanse, jutri in v petek tudi piloti - Policija danes izvaja maraton nadzora hitrosti na cestah
Eden redkeje izvajanih, pa vendar tudi eden največjih koncertov za to glasbilo iz zadnjega stoletja dan pred izvedbo na sedmem večeru Kromatike s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija predstavlja tokratna solistka Sara Čano.
Eden redkeje izvajanih, pa vendar tudi eden največjih koncertov za to glasbilo iz zadnjega stoletja dan pred izvedbo na sedmem večeru Kromatike s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija predstavlja tokratna solistka Sara Čano.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Jacqueline Harpman (1929–2012) je bila belgijska pisateljica in psihoanalitičarka. Rodila se je v Bruslju v judovski družini in med drugo svetovno vojno preživela leta izgnanstva v Maroku, kar je v njenem pisanju pustilo občutek razseljenosti in izgube. Po študiju medicine se je posvetila psihiatriji in pozneje psihoanalizi, hkrati pa je ostala zavezana literaturi. Jacqueline Harpman je pogosto pisala o ženskah, ki iščejo svoj glas v svetu, ki jim ga vztrajno odreka. Takšen je tudi njen distopični roman Jaz, ki nisem nikoli poznala moških, srhljiva pripoved o osamljenosti, spominu in človeški potrebi po smislu. V romanu je v podzemni ječi zaprtih devetintrideset žensk in eno dekle. Vsi stražarji so moški in z njimi nikoli ne govorijo. Dekle, osrednji lik romana, je edina med zapornicami, ki se ne spominja zunanjega sveta, nobena pa ne ve, zakaj so zaprte. Roman je avtorica v francoščini izdala leta 1995, njegov zadnji ponatis v angleščini pa je, zahvaljujoč nenadni priljubljenosti na TikToku, postal prava literarna prodajna uspešnica. Jaz, ki nisem nikoli poznala moških je prva avtoričina knjiga, ki jo lahko prebiramo v slovenščini; za založbo Analecta jo je prevedel Jernej Pribošič. Avtor prevoda Jernej Pribošič, režiser Marko Rengeo, interpretka Mina Švajger, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, redaktorica Petra Meterc. Leto nastanka 2026.
Jacqueline Harpman (1929–2012) je bila belgijska pisateljica in psihoanalitičarka. Rodila se je v Bruslju v judovski družini in med drugo svetovno vojno preživela leta izgnanstva v Maroku, kar je v njenem pisanju pustilo občutek razseljenosti in izgube. Po študiju medicine se je posvetila psihiatriji in pozneje psihoanalizi, hkrati pa je ostala zavezana literaturi. Jacqueline Harpman je pogosto pisala o ženskah, ki iščejo svoj glas v svetu, ki jim ga vztrajno odreka. Takšen je tudi njen distopični roman Jaz, ki nisem nikoli poznala moških, srhljiva pripoved o osamljenosti, spominu in človeški potrebi po smislu. V romanu je v podzemni ječi zaprtih devetintrideset žensk in eno dekle. Vsi stražarji so moški in z njimi nikoli ne govorijo. Dekle, osrednji lik romana, je edina med zapornicami, ki se ne spominja zunanjega sveta, nobena pa ne ve, zakaj so zaprte. Roman je avtorica v francoščini izdala leta 1995, njegov zadnji ponatis v angleščini pa je, zahvaljujoč nenadni priljubljenosti na TikToku, postal prava literarna prodajna uspešnica. Jaz, ki nisem nikoli poznala moških je prva avtoričina knjiga, ki jo lahko prebiramo v slovenščini; za založbo Analecta jo je prevedel Jernej Pribošič. Avtor prevoda Jernej Pribošič, režiser Marko Rengeo, interpretka Mina Švajger, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, redaktorica Petra Meterc. Leto nastanka 2026.
Slovenska tiskovna agencija je po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja preverila glasovnice s petkovega glasovanja o novem predsedniku državnega zbora. Ugotovili so, da je bil glasovnic označen.
Slovenska tiskovna agencija je po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja preverila glasovnice s petkovega glasovanja o novem predsedniku državnega zbora. Ugotovili so, da je bil glasovnic označen.
Besedilo o prihodu v St. Paulo utripa od življenja pristaniškega mesta, vendar ga Vitomil Zupan vidi dlje in globlje: v tok in usodo njegove zgodovine. Pesem tako postane lucidna in zgoščena analiza časa. Radijsko igro smo posvetili dramskemu igralcu Žanu Koprivniku, članu Drame SNG Maribor, ki je letošnji prejemnik igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dvoletno obdobje. Režiserka: Maša Pelko Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe: Mateja Starič Lektorica za portugalski jezik: Maja Žvokelj Interpretka in interpreti - Branko Jordan, Nina Ivanišin, Nejc Cijan Garlatti, Žan Koprivnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2021.
Besedilo o prihodu v St. Paulo utripa od življenja pristaniškega mesta, vendar ga Vitomil Zupan vidi dlje in globlje: v tok in usodo njegove zgodovine. Pesem tako postane lucidna in zgoščena analiza časa. Radijsko igro smo posvetili dramskemu igralcu Žanu Koprivniku, članu Drame SNG Maribor, ki je letošnji prejemnik igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dvoletno obdobje. Režiserka: Maša Pelko Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe: Mateja Starič Lektorica za portugalski jezik: Maja Žvokelj Interpretka in interpreti - Branko Jordan, Nina Ivanišin, Nejc Cijan Garlatti, Žan Koprivnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2021.
France Prešeren je Krst pri Savici, obsežno epsko-lirsko pesnitev, ki je ob Sonetnem vencu njegovo najbolj celovito delo, napisal v drugi polovici leta 1835. Pesnitev je končal januarja leta 1836, 14. aprila tega leta jo je izdal v samozaložbi v 600 izvodih. Natisnil jo je tiskar Jožef Blaznik v Ljubljani. Pesnitev sestavljajo trije deli. Prvi je sonet, posvečen prijatelju Matiji Čopu, ki je umrl leto pred izidom. Osrednji del predstavljata Uvod (iz 25 tercin) in Krst (53 stanc). Prešeren je pesnitev leta 1846, ko jo je objavil v Poezijah, nekoliko spremenil. Krst pri Savici vključuje glavne teme Prešernovega pesnjenja: narodno zgodovinsko, bivanjsko, tudi pesniško. V ospredju pa je v Krstu tudi verska tematika. Prešeren je črpal iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske ter iz dela Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije Antona Tomaža Linharta. Na primeru Črtomirja in Bogomile tematizira pokristjanjevanje Slovanov v 8. stoletju. Z interpretativno zahtevno Prešernovo pesnitvijo so se ob 190-letnici izida za Literarni večer na Arsu tokrat soočili študenti in študentka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorskim vodstvom Aleša Valiča, ki je na AGRFT profesor za dramsko igro in umetniško besedo. V Literarnem večeru nastopajo Čarna Lampret kot Bogomila, Marko Rafolt kot Črtomir in Nejc Kravos v vlogi Duhovna; pesem Matiju Čopu in Uvod h Krstu pri Savici interpretira Urban Brenčič, Peter Podgoršek pa nastopa kot Pripovedovalec in bralec veznega besedila v Krstu. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar, režiral je Alen Jelen.
France Prešeren je Krst pri Savici, obsežno epsko-lirsko pesnitev, ki je ob Sonetnem vencu njegovo najbolj celovito delo, napisal v drugi polovici leta 1835. Pesnitev je končal januarja leta 1836, 14. aprila tega leta jo je izdal v samozaložbi v 600 izvodih. Natisnil jo je tiskar Jožef Blaznik v Ljubljani. Pesnitev sestavljajo trije deli. Prvi je sonet, posvečen prijatelju Matiji Čopu, ki je umrl leto pred izidom. Osrednji del predstavljata Uvod (iz 25 tercin) in Krst (53 stanc). Prešeren je pesnitev leta 1846, ko jo je objavil v Poezijah, nekoliko spremenil. Krst pri Savici vključuje glavne teme Prešernovega pesnjenja: narodno zgodovinsko, bivanjsko, tudi pesniško. V ospredju pa je v Krstu tudi verska tematika. Prešeren je črpal iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske ter iz dela Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije Antona Tomaža Linharta. Na primeru Črtomirja in Bogomile tematizira pokristjanjevanje Slovanov v 8. stoletju. Z interpretativno zahtevno Prešernovo pesnitvijo so se ob 190-letnici izida za Literarni večer na Arsu tokrat soočili študenti in študentka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorskim vodstvom Aleša Valiča, ki je na AGRFT profesor za dramsko igro in umetniško besedo. V Literarnem večeru nastopajo Čarna Lampret kot Bogomila, Marko Rafolt kot Črtomir in Nejc Kravos v vlogi Duhovna; pesem Matiju Čopu in Uvod h Krstu pri Savici interpretira Urban Brenčič, Peter Podgoršek pa nastopa kot Pripovedovalec in bralec veznega besedila v Krstu. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar, režiral je Alen Jelen.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi poslušamo Bogdano Herman z Andijem Sobočanom in Marko bando, Gorički klantoš ter trio Zajtrk. Posnetki so nastali na 53. mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih, julija lani. Gre za eno najstarejših in najpomembnejših folklornih prireditev pri nas, ki že desetletja ohranja bogato tradicijo ljudske dediščine.
V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi poslušamo Bogdano Herman z Andijem Sobočanom in Marko bando, Gorički klantoš ter trio Zajtrk. Posnetki so nastali na 53. mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih, julija lani. Gre za eno najstarejših in najpomembnejših folklornih prireditev pri nas, ki že desetletja ohranja bogato tradicijo ljudske dediščine.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Danes in v prihodnji oddaji bomo poslušali znane melodije iz najboljših svetovno uspešnih muzikalov, in sicer v izvedbi Big Banda RTV Slovenija, vokalistov Darje Švajger, Lene Hribar in Blaža Šefa, pozabiti pa seveda ne smemo niti na dirigenta Žareta Prinčiča. Koncert, ki je nastal 20. aprila 2013 v Jazz Clubu Mons, je razdeljen na dva dela in danes boste lahko uživali v njegovem 1. delu.
Danes in v prihodnji oddaji bomo poslušali znane melodije iz najboljših svetovno uspešnih muzikalov, in sicer v izvedbi Big Banda RTV Slovenija, vokalistov Darje Švajger, Lene Hribar in Blaža Šefa, pozabiti pa seveda ne smemo niti na dirigenta Žareta Prinčiča. Koncert, ki je nastal 20. aprila 2013 v Jazz Clubu Mons, je razdeljen na dva dela in danes boste lahko uživali v njegovem 1. delu.
Želita delati vse stvari tako, kot to delajo ljudje. Pripoveduje: Majda Grbac. Napisal: Karel Čapek. Prevedla: Zdenka Jerman. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Želita delati vse stvari tako, kot to delajo ljudje. Pripoveduje: Majda Grbac. Napisal: Karel Čapek. Prevedla: Zdenka Jerman. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Slovenska tiskovna agencija je od državnega zbora pridobila glasovnice petkovega tajnega glasovanja o novem predsedniku parlamenta. 19 glasovnic je bilo označenih s tremi različnimi oznakami, kar kaže na morebitno nezaupanje med člani poslanskih skupin, ki so na glasovanju podprle Zorana Stevanoviča. Poslovnik državnega zbora morebitnih sankcij za to sicer ne predvideva. Drugi poudarki oddaje: - Mednarodni denarni sklad znižal napoved rasti svetovnega gospodarstva, posledice bo prej ali slej čutil tudi slovenski proračun. - Hormuška ožina ostaja zaprta, pogovore medtem začeli predstavniki Izraela in Libanona. - Španija začela izvajati legalizacijo približno pol milijona nezakonitih priseljencev, najprej tistih iz Latinske Amerike.
Slovenska tiskovna agencija je od državnega zbora pridobila glasovnice petkovega tajnega glasovanja o novem predsedniku parlamenta. 19 glasovnic je bilo označenih s tremi različnimi oznakami, kar kaže na morebitno nezaupanje med člani poslanskih skupin, ki so na glasovanju podprle Zorana Stevanoviča. Poslovnik državnega zbora morebitnih sankcij za to sicer ne predvideva. Drugi poudarki oddaje: - Mednarodni denarni sklad znižal napoved rasti svetovnega gospodarstva, posledice bo prej ali slej čutil tudi slovenski proračun. - Hormuška ožina ostaja zaprta, pogovore medtem začeli predstavniki Izraela in Libanona. - Španija začela izvajati legalizacijo približno pol milijona nezakonitih priseljencev, najprej tistih iz Latinske Amerike.
Z vokalno skupino ČarniCe in dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom se podajamo med priljubljena dela iz obdobja romantike. Pridružujejo se nam harfistka Maria Gamboz, organist Tilen Bajec in pianist Primož Bratina.
Z vokalno skupino ČarniCe in dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom se podajamo med priljubljena dela iz obdobja romantike. Pridružujejo se nam harfistka Maria Gamboz, organist Tilen Bajec in pianist Primož Bratina.
Prireditelji kolesarske dirke po Sloveniji so na novinarski konferenci podrobneje predstavili traso 32. izvedbe dirke, ki se bo začela 17. junija. Onkraj Atlantika pa se je včeraj končal redni del najmočnejše košarkarske lige na svetu. Los Angeles Lakers se bodo v končnici pomerili z moštvom Houston Rockets.
Prireditelji kolesarske dirke po Sloveniji so na novinarski konferenci podrobneje predstavili traso 32. izvedbe dirke, ki se bo začela 17. junija. Onkraj Atlantika pa se je včeraj končal redni del najmočnejše košarkarske lige na svetu. Los Angeles Lakers se bodo v končnici pomerili z moštvom Houston Rockets.
Tokratno oddajo smo začeli z razburjenjem, ki ga je povzročila odločitev novogoriške mestne občine, ki namerava pripojiti tamkajšnji Kulturni dom Zavodu Go!2025. Nadaljevali smo v Trstu, kjer je v razstavišču na Korzu Cavour v središču mesta na ogled radodarna fotografska razstava sodobnih japonskih avtorjev. In nazadnje smo zavili še v prestolnico, kjer se začenja Festival slovanskih književnosti.
Tokratno oddajo smo začeli z razburjenjem, ki ga je povzročila odločitev novogoriške mestne občine, ki namerava pripojiti tamkajšnji Kulturni dom Zavodu Go!2025. Nadaljevali smo v Trstu, kjer je v razstavišču na Korzu Cavour v središču mesta na ogled radodarna fotografska razstava sodobnih japonskih avtorjev. In nazadnje smo zavili še v prestolnico, kjer se začenja Festival slovanskih književnosti.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Pred nami so prvomajski prazniki, ki za mnoge pomenijo prvi pravi pobeg v letošnji potovalni sezoni. A začetek leta 2026 v turizmu ni običajen. Svetovne razmere, višji stroški in negotovosti vplivajo na to, kako in kam potujemo – ter koliko smo pripravljeni plačati. Slovenci ostajamo zvesti preverjenim destinacijam, a odločitev vse pogosteje sprejemamo tik pred odhodom. Se turizem zaradi napetosti v svetu vrača bližje domu? In katere destinacije bodo izstopale? Odgovori v tokratnem Studio ob 17ih. Avtorica oddaje Simeona Rogelj.
Pred nami so prvomajski prazniki, ki za mnoge pomenijo prvi pravi pobeg v letošnji potovalni sezoni. A začetek leta 2026 v turizmu ni običajen. Svetovne razmere, višji stroški in negotovosti vplivajo na to, kako in kam potujemo – ter koliko smo pripravljeni plačati. Slovenci ostajamo zvesti preverjenim destinacijam, a odločitev vse pogosteje sprejemamo tik pred odhodom. Se turizem zaradi napetosti v svetu vrača bližje domu? In katere destinacije bodo izstopale? Odgovori v tokratnem Studio ob 17ih. Avtorica oddaje Simeona Rogelj.
V Slovenijo se vrača Cirque du Soleil, tokrat s naslovom OVO. Gre za predstavo o živalskem svetu: vse se vrti okrog prihoda muhe, ki prinaša skrivnostno jajce v novo kolonijo žuželk. In v prvem planu predstave bodo poleg izjemnih telesnih spretnosti ravno magični kostumi teh živali: barvite kobilice, strašljivi pajki in sluzasti ščurki. Ne imitacija živali, temveč oživitev oziroma evokacija njihovih lastnosti. Kako torej te male žuželke preslikati v človeško velikost, razlaga Liz Vandal, kostumografinja predstave OVO, v Sloveniji na ogled od 16. do 19. aprila.
V Slovenijo se vrača Cirque du Soleil, tokrat s naslovom OVO. Gre za predstavo o živalskem svetu: vse se vrti okrog prihoda muhe, ki prinaša skrivnostno jajce v novo kolonijo žuželk. In v prvem planu predstave bodo poleg izjemnih telesnih spretnosti ravno magični kostumi teh živali: barvite kobilice, strašljivi pajki in sluzasti ščurki. Ne imitacija živali, temveč oživitev oziroma evokacija njihovih lastnosti. Kako torej te male žuželke preslikati v človeško velikost, razlaga Liz Vandal, kostumografinja predstave OVO, v Sloveniji na ogled od 16. do 19. aprila.
Sergej Rahmaninov je bil skladatelj velikih čustev in čudovitih harmonij. Njegova 3. simfonija se skrivnostno odpre in se od tam razvije do sijočega konca, ki uporablja vse barve sodobnega simfoničnega orkestra. Nikolaj Szeps-Znaider je bil solist v priljubljenem Violinskem koncertu št. 1 Maxa Brucha, ki prekipeva od čudovitih melodij, koncert Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra pa se je 8. januarja začel s škotsko skladateljico Helen Grime, ki v orkestrskem delu Near Midnight, navdihnjenem s pesmijo D. H. Lawrencea, pričara prav posebno nočno vzdušje.
Sergej Rahmaninov je bil skladatelj velikih čustev in čudovitih harmonij. Njegova 3. simfonija se skrivnostno odpre in se od tam razvije do sijočega konca, ki uporablja vse barve sodobnega simfoničnega orkestra. Nikolaj Szeps-Znaider je bil solist v priljubljenem Violinskem koncertu št. 1 Maxa Brucha, ki prekipeva od čudovitih melodij, koncert Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra pa se je 8. januarja začel s škotsko skladateljico Helen Grime, ki v orkestrskem delu Near Midnight, navdihnjenem s pesmijo D. H. Lawrencea, pričara prav posebno nočno vzdušje.
Festival slovanskih književnosti se letos posveča dvajseti obletnici zbirke Sto slovanskih romanov, gostil pa bo osem priznanih sodobnih avtoric in avtorjev. Pri Mladinski knjigi so predstavili tri leposlovne novosti: knjigo Kolizej Helene Koder, slikanico Gospod Izraziti Nobelove nagrajenke Olge Tokarczuk in priznane ilustratorke Joanne Concejo ter stripovsko interpretacijo romana Ime rože, ki jo je ustvaril legendarni italijanski stripar Milo Manara. V mariborskem razstavišču Kibela pa si lahko le še do konca tedna ogledate razstavo z naslovom Naredi sliko slikarja, kiparja in grafika Jožeta Šubica.
Festival slovanskih književnosti se letos posveča dvajseti obletnici zbirke Sto slovanskih romanov, gostil pa bo osem priznanih sodobnih avtoric in avtorjev. Pri Mladinski knjigi so predstavili tri leposlovne novosti: knjigo Kolizej Helene Koder, slikanico Gospod Izraziti Nobelove nagrajenke Olge Tokarczuk in priznane ilustratorke Joanne Concejo ter stripovsko interpretacijo romana Ime rože, ki jo je ustvaril legendarni italijanski stripar Milo Manara. V mariborskem razstavišču Kibela pa si lahko le še do konca tedna ogledate razstavo z naslovom Naredi sliko slikarja, kiparja in grafika Jožeta Šubica.
Na zmanjšano zanimanje za študij jezikov sta močno vplivala razvoj umetne inteligence in digitalizacija. Ustvarja se vtis, da bodo jezikovni poklici kmalu odveč. Pa bo tudi zares tako? Zaradi digitalizacije je treba študij jezikov na novo premisliti. To pa še ne pomeni, da bodo jezikovni poklici tudi v resnici ugasnili. Kateri jeziki so najbolj na udaru? Gostja je dekanja Filozofske fakultete v Ljubljani Mojca Schlamberger Brezar.
Na zmanjšano zanimanje za študij jezikov sta močno vplivala razvoj umetne inteligence in digitalizacija. Ustvarja se vtis, da bodo jezikovni poklici kmalu odveč. Pa bo tudi zares tako? Zaradi digitalizacije je treba študij jezikov na novo premisliti. To pa še ne pomeni, da bodo jezikovni poklici tudi v resnici ugasnili. Kateri jeziki so najbolj na udaru? Gostja je dekanja Filozofske fakultete v Ljubljani Mojca Schlamberger Brezar.
Gibanje Svoboda kljub nesoglasjem z nekaterimi morebitnimi partnerji vztraja pri nadaljevanju koalicijskih pogajanj. Po mnenju analitika Tomaža Deželana gre za pravo odločitev, a meni, da je na sestavljanje nove koalicije treba gledati pragmatično. Po njegovem ima prednost zdaj Janez Janša, dodaja pa še, da relativni zmagovalec volitev ne sme odnehati. Druge teme: - Mednarodni denarni sklad je pričakovano znižal napoved gospodarske rasti za ves svet, tudi za Slovenijo, inflacija se bo višala. V Banki Slovenije pravijo, da je negotovost velika, ekonomist Mojmir Mrak pa opozarja, da slovenski proračun nima manevrskega prostora za ukrepanje. - Pogajanja med Združenimi državami in Iranom so prinesla določen napredek, ocenjujejo v Washingtonu, a ključna nesoglasja ostajajo. Med njimi je poleg vroče Hormuške ožine tudi vključitev Libanona v premirje, s čimer se Izrael ne strinja; pogajalci teh dveh držav se danes prvič srečujejo neposredno. - Robotska kirurgija je tudi pri nas vse bolj razširjena. V Sloveniji je šest robotskih sistemov, pričakujejo še tri. Prednosti robotskih operacij je namreč veliko, pravi kirurg Robert Šifrer, ki izpostavlja večjo natančnost gibov, da kirurg lahko opazuje 3D sliko in vidi povečano sliko. Za bolnike pa je med drugim ključno hitrejše okrevanje.
Gibanje Svoboda kljub nesoglasjem z nekaterimi morebitnimi partnerji vztraja pri nadaljevanju koalicijskih pogajanj. Po mnenju analitika Tomaža Deželana gre za pravo odločitev, a meni, da je na sestavljanje nove koalicije treba gledati pragmatično. Po njegovem ima prednost zdaj Janez Janša, dodaja pa še, da relativni zmagovalec volitev ne sme odnehati. Druge teme: - Mednarodni denarni sklad je pričakovano znižal napoved gospodarske rasti za ves svet, tudi za Slovenijo, inflacija se bo višala. V Banki Slovenije pravijo, da je negotovost velika, ekonomist Mojmir Mrak pa opozarja, da slovenski proračun nima manevrskega prostora za ukrepanje. - Pogajanja med Združenimi državami in Iranom so prinesla določen napredek, ocenjujejo v Washingtonu, a ključna nesoglasja ostajajo. Med njimi je poleg vroče Hormuške ožine tudi vključitev Libanona v premirje, s čimer se Izrael ne strinja; pogajalci teh dveh držav se danes prvič srečujejo neposredno. - Robotska kirurgija je tudi pri nas vse bolj razširjena. V Sloveniji je šest robotskih sistemov, pričakujejo še tri. Prednosti robotskih operacij je namreč veliko, pravi kirurg Robert Šifrer, ki izpostavlja večjo natančnost gibov, da kirurg lahko opazuje 3D sliko in vidi povečano sliko. Za bolnike pa je med drugim ključno hitrejše okrevanje.
V razstavišču Kabinet Umetnostne galerije Maribor so ob 10. obletnici smrti gledališkega režiserja Tomaža Pandurja odprli fotografsko razstavo z naslovom ''Tomaž Pandur – Iskanje in definiranje lepote''. Z razstavo avtorskih fotografij Angela Božca, ki je v času Pandurjevega vodenja mariborske Drame fotografiral njegove slovite predstave, se v Slovenskem narodnem gledališču Maribor poklanjajo spominu velikega umetnika in vizionarja, ki je mariborskemu in slovenskemu gledališču utrl pot v mednarodni prostor.
V razstavišču Kabinet Umetnostne galerije Maribor so ob 10. obletnici smrti gledališkega režiserja Tomaža Pandurja odprli fotografsko razstavo z naslovom ''Tomaž Pandur – Iskanje in definiranje lepote''. Z razstavo avtorskih fotografij Angela Božca, ki je v času Pandurjevega vodenja mariborske Drame fotografiral njegove slovite predstave, se v Slovenskem narodnem gledališču Maribor poklanjajo spominu velikega umetnika in vizionarja, ki je mariborskemu in slovenskemu gledališču utrl pot v mednarodni prostor.
Glasovanje o predsedniku državnega zbora je pokazalo, da so obrisi nove vlade že začrtani. Očitno bo vladno koalicijo lahko sestavil Janez Janša, v njej pa bosta, poleg SDS, še trojček NSi-SLS-Fokus in Logarjevi Demokrati. Izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika parlamenta je potrdila, da bo pet glasov prispevala tudi Resnica, čeprav formalno ne bo vstopila v koalicijo. Skupaj ima torej desno sredinska vlada 48 glasov, kar je dovolj za imenovanje mandatarja in vlade. Kaj sploh še lahko naredita Golob in Svoboda? Kaj pomenijo napovedi, da »bodo storili vse«, da desne vlade ne bo? In kakšna bo vloga predsednice države, ki bo očitno zaman čakala na kandidata, ki ji bo prinesel 46 poslanskih podpisov? O vsem z dobrima poznavalcema slovenske politike, ki sta v petek dogajanje spremljala iz prve vrste, novinarjema in komentatorjema Dela Urošem Esihom in POP TV Anžetom Božičem.
Glasovanje o predsedniku državnega zbora je pokazalo, da so obrisi nove vlade že začrtani. Očitno bo vladno koalicijo lahko sestavil Janez Janša, v njej pa bosta, poleg SDS, še trojček NSi-SLS-Fokus in Logarjevi Demokrati. Izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika parlamenta je potrdila, da bo pet glasov prispevala tudi Resnica, čeprav formalno ne bo vstopila v koalicijo. Skupaj ima torej desno sredinska vlada 48 glasov, kar je dovolj za imenovanje mandatarja in vlade. Kaj sploh še lahko naredita Golob in Svoboda? Kaj pomenijo napovedi, da »bodo storili vse«, da desne vlade ne bo? In kakšna bo vloga predsednice države, ki bo očitno zaman čakala na kandidata, ki ji bo prinesel 46 poslanskih podpisov? O vsem z dobrima poznavalcema slovenske politike, ki sta v petek dogajanje spremljala iz prve vrste, novinarjema in komentatorjema Dela Urošem Esihom in POP TV Anžetom Božičem.
Drugi poudarki oddaje: - V Novi Gorici bi si želeli sodobnejšo avtobusno postajo. - Novi kulturni center v Trebnjem bo sledil potrebam kraja in finančnim zmožnostim. - Občina Hajdina obiskovalce vabi z novo turistično zanimivostjo, in sicer v »četrt sreče – Vicus Fortunae« iz časa Rimljanov. - Travniki na sevniškem Lovrencu so se te dni - zaradi encijana - obarvali modro.
Drugi poudarki oddaje: - V Novi Gorici bi si želeli sodobnejšo avtobusno postajo. - Novi kulturni center v Trebnjem bo sledil potrebam kraja in finančnim zmožnostim. - Občina Hajdina obiskovalce vabi z novo turistično zanimivostjo, in sicer v »četrt sreče – Vicus Fortunae« iz časa Rimljanov. - Travniki na sevniškem Lovrencu so se te dni - zaradi encijana - obarvali modro.
Turistični delavci slovenske Istre se po dobrem obisku med velikonočnimi prazniki že spogledujejo s prvomajskimi počitnicami in dopusti. Rezervacije kažejo dobro, kar velja tudi za poletje. Do takrat je sicer še precej časa in marsikaj se lahko še spremeni. V turizmu namreč opažajo, da se zaradi negotovosti, ki so posledica razmer na Bližnjem vzhodu, že spreminjajo navade turistov. Direktor Turističnega združenja Izola Dean Kocjančič pravi, da so ljudje previdni in odlašajo s končnimi rezervacijami. V oddaji tudi o tem: - Identiteta ne pozna meja, živi tam, kjer jo ljudje z zavzetostjo in ponosom negujejo, sporoča predsednica Nataša Pirc Musar po srečanju s Slovenci na Hrvaškem. - Bohinjska proga od tehničnega čudeža do turističnega bisera- kaj jo čaka jutri? - V Novi Gorici bi si želeli sodobnejšo avtobusno postajo.
Turistični delavci slovenske Istre se po dobrem obisku med velikonočnimi prazniki že spogledujejo s prvomajskimi počitnicami in dopusti. Rezervacije kažejo dobro, kar velja tudi za poletje. Do takrat je sicer še precej časa in marsikaj se lahko še spremeni. V turizmu namreč opažajo, da se zaradi negotovosti, ki so posledica razmer na Bližnjem vzhodu, že spreminjajo navade turistov. Direktor Turističnega združenja Izola Dean Kocjančič pravi, da so ljudje previdni in odlašajo s končnimi rezervacijami. V oddaji tudi o tem: - Identiteta ne pozna meja, živi tam, kjer jo ljudje z zavzetostjo in ponosom negujejo, sporoča predsednica Nataša Pirc Musar po srečanju s Slovenci na Hrvaškem. - Bohinjska proga od tehničnega čudeža do turističnega bisera- kaj jo čaka jutri? - V Novi Gorici bi si želeli sodobnejšo avtobusno postajo.
Napetosti med Iranom in Združenimi državami ostajajo v središču mednarodnega dogajanja, predvsem zaradi posledičnega pat položaja v Hormuški ožini. Ameriški podpredsednik JD Vance je Teheran zaradi blokade prometa obtožil gospodarskega terorizma. Druge teme: - Nemčija in Ukrajina bosta poglobili obrambno sodelovanje - Svoboda ne razkriva svojih kart glede nadaljevanja koalicijskih pogajanj - Kanal C0 omogoča bolj varno odvajanje odpadnih voda, so ob koncu graditve poudarili župani sodelujočih občin.
Napetosti med Iranom in Združenimi državami ostajajo v središču mednarodnega dogajanja, predvsem zaradi posledičnega pat položaja v Hormuški ožini. Ameriški podpredsednik JD Vance je Teheran zaradi blokade prometa obtožil gospodarskega terorizma. Druge teme: - Nemčija in Ukrajina bosta poglobili obrambno sodelovanje - Svoboda ne razkriva svojih kart glede nadaljevanja koalicijskih pogajanj - Kanal C0 omogoča bolj varno odvajanje odpadnih voda, so ob koncu graditve poudarili župani sodelujočih občin.
Od srednjega veka naprej govorimo o nošah na Slovenskem, o narodni noši pa šele od druge polovice 19. stoletja, po pomladi narodov. V socializmu narodne noše niso spodbujali, nov razvoj priljubljenosti pa je opaziti po osamosvojitvi (ponovitev).
Od srednjega veka naprej govorimo o nošah na Slovenskem, o narodni noši pa šele od druge polovice 19. stoletja, po pomladi narodov. V socializmu narodne noše niso spodbujali, nov razvoj priljubljenosti pa je opaziti po osamosvojitvi (ponovitev).
Torkov kontakt s poslušalkami in poslušalci je odziv na vročo notranjepolitično temo-sestavljanje nove slovenske vlade po parlamentarnih volitvah, ki smo jih imeli 22.marca.
Torkov kontakt s poslušalkami in poslušalci je odziv na vročo notranjepolitično temo-sestavljanje nove slovenske vlade po parlamentarnih volitvah, ki smo jih imeli 22.marca.
Parlamentarne volitve na Madžarskem so po 16 letih vladavine stranke Fidesz in Viktorja Orbana prinesle spremembo. Opozicijska stranka Tisza je osvojila dvotretjinsko večino, naslednji predsednik madžarske vlade bo očitno Peter Magyar. Razmišljamo o kampanji, rezultatih ter prihodnjih korakih Madžarske, tudi o njenih odnosih z Evropsko unijo, ZDA in Rusijo. Gosta: - Dr. Faris Kočan s Centra za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede - Seku Conde, novinar TV Slovenija
Parlamentarne volitve na Madžarskem so po 16 letih vladavine stranke Fidesz in Viktorja Orbana prinesle spremembo. Opozicijska stranka Tisza je osvojila dvotretjinsko večino, naslednji predsednik madžarske vlade bo očitno Peter Magyar. Razmišljamo o kampanji, rezultatih ter prihodnjih korakih Madžarske, tudi o njenih odnosih z Evropsko unijo, ZDA in Rusijo. Gosta: - Dr. Faris Kočan s Centra za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede - Seku Conde, novinar TV Slovenija
Stročnice so koristno živilo, ki bi moralo biti pogosto na našem jedilniku. Tudi zato je priporočljivo, da razmislimo o tem, katere stročnice in kam bomo posadili.
Stročnice so koristno živilo, ki bi moralo biti pogosto na našem jedilniku. Tudi zato je priporočljivo, da razmislimo o tem, katere stročnice in kam bomo posadili.
Oddajo namenjamo glasbi ruskega skladatelja Sergeja Sergejeviča Prokofjeva. Njegovo Sonato za violino in klavir v f- molu, op. 80 je za svojo prvo ploščo z naslovom Silhouettes posnela violinistka Lalita Svete. Sonato za klavir št. 7 v B - duru, op. 83, imenovano tudi Stalingrad, pa je posnel pianist Aleksander Gadžijev.
Oddajo namenjamo glasbi ruskega skladatelja Sergeja Sergejeviča Prokofjeva. Njegovo Sonato za violino in klavir v f- molu, op. 80 je za svojo prvo ploščo z naslovom Silhouettes posnela violinistka Lalita Svete. Sonato za klavir št. 7 v B - duru, op. 83, imenovano tudi Stalingrad, pa je posnel pianist Aleksander Gadžijev.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Policijski sindikat ob nadaljevanju stavke te ne bo zaostroval - Če cene goriv ne bodo padle, se obetajo podražitve nekaterih storitev mariborskih javnih podjetij - Jutri maraton nadzora hitrosti - Odbojkarice Branika in Calcita začenjajo boj za naslov prvakinj
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Policijski sindikat ob nadaljevanju stavke te ne bo zaostroval - Če cene goriv ne bodo padle, se obetajo podražitve nekaterih storitev mariborskih javnih podjetij - Jutri maraton nadzora hitrosti - Odbojkarice Branika in Calcita začenjajo boj za naslov prvakinj
V petkovem glasovanju je zmagal najnovejši studijski izdelek Neishe – balada Najdi me. Ta izstopa tako po dolžini, saj traja več kot pet minut, kot tudi po zgodbi, ki spremlja njen nastanek. Z videospotom se je tokrat Neisha še posebej potrudila. Po štirih letih od zadnjega albuma se je čisto naravno porodilo vprašanje: ali prihaja kaj novega in čemu bo namenjeno njeno poletje – odrom, ustvarjanju nove muzike ali čemu drugemu?
V petkovem glasovanju je zmagal najnovejši studijski izdelek Neishe – balada Najdi me. Ta izstopa tako po dolžini, saj traja več kot pet minut, kot tudi po zgodbi, ki spremlja njen nastanek. Z videospotom se je tokrat Neisha še posebej potrudila. Po štirih letih od zadnjega albuma se je čisto naravno porodilo vprašanje: ali prihaja kaj novega in čemu bo namenjeno njeno poletje – odrom, ustvarjanju nove muzike ali čemu drugemu?
Prešernov Krst pri Savici – temeljni slovenski narodni ep, »Šel je popotnik skozi atomski vek«, nacistični izgon koroških Slovencev
Prešernov Krst pri Savici – temeljni slovenski narodni ep, »Šel je popotnik skozi atomski vek«, nacistični izgon koroških Slovencev
Pred petkovim koncertom v ljubljanski Kazini bomo v živo gostili trobentačico, komponistko, dirigentko in še marsikaj, Štěpánko Balcarovo. Beseda bo tekla o prihajajočem petkovem koncertu v Jazz Klubu Kazina, o njeni življenjski in glasbeni poti in še o marsičem. S slovito češko jazzistko se bom pogovarjal Hugo Šekoranja. Pogovoru se boste lahko pridružili tudi vi in si prislužili brezplačno vstopnico za koncert.
Pred petkovim koncertom v ljubljanski Kazini bomo v živo gostili trobentačico, komponistko, dirigentko in še marsikaj, Štěpánko Balcarovo. Beseda bo tekla o prihajajočem petkovem koncertu v Jazz Klubu Kazina, o njeni življenjski in glasbeni poti in še o marsičem. S slovito češko jazzistko se bom pogovarjal Hugo Šekoranja. Pogovoru se boste lahko pridružili tudi vi in si prislužili brezplačno vstopnico za koncert.
Čeprav je rdeča nit plošče božič, pa skladbe niso nujno in izključno povezane s tem praznikom in jih lahko mirno poslušamo tudi v nebožičnem času.
Čeprav je rdeča nit plošče božič, pa skladbe niso nujno in izključno povezane s tem praznikom in jih lahko mirno poslušamo tudi v nebožičnem času.
V oljčnikih na Primorskem te dni pridno zvenijo škarje in teleskopske žage. Oljkarji so namreč začeli z obrezovanjem ali striženjem dreves ponekod že pred mesecem dni ali več, za to opravilo pa je čas tudi v aprilu oziroma do cvetenja oljk. Od pravilnega reza, ki ga določata oljkarjevo oblikovanje krošnje in njegova strokovna podkovanost, je odvisna tudi stalna rodnost. To pomeni enak pridelek vsako leto, v nasprotnem pa količina in kakovost pridelka lahko nihata.
V oljčnikih na Primorskem te dni pridno zvenijo škarje in teleskopske žage. Oljkarji so namreč začeli z obrezovanjem ali striženjem dreves ponekod že pred mesecem dni ali več, za to opravilo pa je čas tudi v aprilu oziroma do cvetenja oljk. Od pravilnega reza, ki ga določata oljkarjevo oblikovanje krošnje in njegova strokovna podkovanost, je odvisna tudi stalna rodnost. To pomeni enak pridelek vsako leto, v nasprotnem pa količina in kakovost pridelka lahko nihata.
V jutranjem programu so se nam pridružili 3 člani ekipe ColibriSat: Izidor Zadravec OBu, Dorian Karpo in Neli Robnik. Skupaj s še tremi drugimi in pod mentorstvom Jerneja Feguša se bodo v petek, 17. aprila 2026, udeležili tekmovanja 'CanSat' v izdelavi in izstrelitvi lastne simulacije satelita. Združeni so v klubu TechLab, kjer jih povezuje strast do tehnoloških izzivov, inženirstva, računalništva in kibernetske varnosti. Na tekmovanju se bodo predstavili z misijo 'KolibriSat', v okviru katere so izdelali CanSat, pomanjšano različico satelita, ki bo poletela do kilometer v zrak in pozneje - tako vsaj načrtujejo - tudi sama ciljno pristala.
V jutranjem programu so se nam pridružili 3 člani ekipe ColibriSat: Izidor Zadravec OBu, Dorian Karpo in Neli Robnik. Skupaj s še tremi drugimi in pod mentorstvom Jerneja Feguša se bodo v petek, 17. aprila 2026, udeležili tekmovanja 'CanSat' v izdelavi in izstrelitvi lastne simulacije satelita. Združeni so v klubu TechLab, kjer jih povezuje strast do tehnoloških izzivov, inženirstva, računalništva in kibernetske varnosti. Na tekmovanju se bodo predstavili z misijo 'KolibriSat', v okviru katere so izdelali CanSat, pomanjšano različico satelita, ki bo poletela do kilometer v zrak in pozneje - tako vsaj načrtujejo - tudi sama ciljno pristala.
Polona Gantar je organistka, glasbena pedagoginja in glasbena urednica na programu Ars. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomirala na oddelku za glasbeno pedagogiko, magistrski študij orgel pa je končala na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju. Izpopolnjevala se je na mojstrskih tečajih v Švici, Avstriji in na Nizozemskem, danes pa nastopa kot solistka in v različnih komornih zasedbah, med drugim z orgličarjem Mirom Božičem in harmonikarjem Markom Hatlakom. Sodeluje tudi z različnimi pevskimi zbori in je organistka v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. V okviru letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi se bo kot solistka predstavila na koncertu z naslovom Nevidne niti.
Polona Gantar je organistka, glasbena pedagoginja in glasbena urednica na programu Ars. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomirala na oddelku za glasbeno pedagogiko, magistrski študij orgel pa je končala na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju. Izpopolnjevala se je na mojstrskih tečajih v Švici, Avstriji in na Nizozemskem, danes pa nastopa kot solistka in v različnih komornih zasedbah, med drugim z orgličarjem Mirom Božičem in harmonikarjem Markom Hatlakom. Sodeluje tudi z različnimi pevskimi zbori in je organistka v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. V okviru letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi se bo kot solistka predstavila na koncertu z naslovom Nevidne niti.
Blochov študij je bil intenziven in raznovrsten, poleg violine in kompozicije je študiral tudi Dalcrozejevo evritmiko – metodo poučevanja glasbe, ki jo je v zgodnjem 20. stoletju iznašel švicarski glasbenik in predavatelj Émile Jaques-Dalcroze. V času svojega glasbenega izpopolnjevanja je bival v Bruslju, Münchnu, Frankfurtu in Parizu, poučevali so ga ugledni profesorji in glasbeniki, med njimi tudi violinski virtuoz Eugene Ysaÿe. Leta 1916 ga je plesalka Maud Allan najela kot vodjo orkestra svoje plesne skupine – za veliko ameriško turnejo. Od takrat se Ernest Bloch nikoli ni zares vrnil v Evropo. V Ameriki je Bloch kmalu dosegel pomembne uspehe kot skladatelj in dirigent, nekaj let pozneje tudi kot direktor novega glasbenega inštituta Cleveland. Leta 1924 je prejel ameriško državljanstvo.
Blochov študij je bil intenziven in raznovrsten, poleg violine in kompozicije je študiral tudi Dalcrozejevo evritmiko – metodo poučevanja glasbe, ki jo je v zgodnjem 20. stoletju iznašel švicarski glasbenik in predavatelj Émile Jaques-Dalcroze. V času svojega glasbenega izpopolnjevanja je bival v Bruslju, Münchnu, Frankfurtu in Parizu, poučevali so ga ugledni profesorji in glasbeniki, med njimi tudi violinski virtuoz Eugene Ysaÿe. Leta 1916 ga je plesalka Maud Allan najela kot vodjo orkestra svoje plesne skupine – za veliko ameriško turnejo. Od takrat se Ernest Bloch nikoli ni zares vrnil v Evropo. V Ameriki je Bloch kmalu dosegel pomembne uspehe kot skladatelj in dirigent, nekaj let pozneje tudi kot direktor novega glasbenega inštituta Cleveland. Leta 1924 je prejel ameriško državljanstvo.
Maribor bo v naslednjih štirih letih v državnem zboru predstavljalo pet poslancev, eden manj kot doslej: trije iz vrst Gibanja Svoboda, ki začenjajo drugi mandat, in po eden iz Resni.ce in Levice – oba novinca v parlamentu. Povabili smo jih v Radijsko tribuno, beseda pa je tekla o njihovih prioritetah v mandatu, sestavljanju koalicije in aktualnih lokalnih tematikah.
Maribor bo v naslednjih štirih letih v državnem zboru predstavljalo pet poslancev, eden manj kot doslej: trije iz vrst Gibanja Svoboda, ki začenjajo drugi mandat, in po eden iz Resni.ce in Levice – oba novinca v parlamentu. Povabili smo jih v Radijsko tribuno, beseda pa je tekla o njihovih prioritetah v mandatu, sestavljanju koalicije in aktualnih lokalnih tematikah.
Teden prinaša začetek finalnih serij v ženski in moški odbojkarski ligi. Za državni naslov se bodo že danes na prvi tekmi pomerile mariborske in kamniške odbojkarice, jutri se bo začela še finalna serija v moški konkurenci. Odbojkarji kamniškega Calcita bodo izzvali ljubljanski ACH Volley. V dopoldanskih športnih minutah podrobneje še o Mastersu in 90. izvedbi največjega in najprestižnejšega turnirja v svetu golfa.
Teden prinaša začetek finalnih serij v ženski in moški odbojkarski ligi. Za državni naslov se bodo že danes na prvi tekmi pomerile mariborske in kamniške odbojkarice, jutri se bo začela še finalna serija v moški konkurenci. Odbojkarji kamniškega Calcita bodo izzvali ljubljanski ACH Volley. V dopoldanskih športnih minutah podrobneje še o Mastersu in 90. izvedbi največjega in najprestižnejšega turnirja v svetu golfa.
Izvolitev novega predsednika državnega zbora Zorana Stevanoviča je politiko in velik del javnosti pahnila v pravo stanje šoka. Ne glede na vse pa je to zdaj dejstvo, ki ga bo politika slej ko prej morala sprejeti. Gre namreč za ceno, ki sta jo poznala tako Robert Golob kot Janez Janša, le da je bil Janša to ceno pripravljen plačati. V novi epizodi Ob osmih na kvadrat smo se o političnih preigravanjih in prihodnosti pogovarjali s Tomažem Deželanom, predstojnikom Katedre za analizo politik in javno upravo s FDV.
Izvolitev novega predsednika državnega zbora Zorana Stevanoviča je politiko in velik del javnosti pahnila v pravo stanje šoka. Ne glede na vse pa je to zdaj dejstvo, ki ga bo politika slej ko prej morala sprejeti. Gre namreč za ceno, ki sta jo poznala tako Robert Golob kot Janez Janša, le da je bil Janša to ceno pripravljen plačati. V novi epizodi Ob osmih na kvadrat smo se o političnih preigravanjih in prihodnosti pogovarjali s Tomažem Deželanom, predstojnikom Katedre za analizo politik in javno upravo s FDV.
Naša stanovanja in hiše skrivajo prenekatero nevarnost za starejša leta. Da bi tudi v tretjem življenjskem obdobju živeli v kar najbolj varnem domačem okolju, moramo na to pomisliti že nekaj let prej. Bivalne prostore lahko prilagodimo že z majhnimi popravki, dopolnitvami, spremembami. Eden od prostorov, ki ga je za uporabo v starejših letih skoraj nujno prilagoditi, je kuhinja. Nekaj idej in nasvetov za prilagoditev stanovanja nam bo v torkovem svetovalnem servisu dala predavateljica dr. Marija Tomšič, delovna terapevtka in univ. dipl. org. Pokličite ali nam pišite.
Naša stanovanja in hiše skrivajo prenekatero nevarnost za starejša leta. Da bi tudi v tretjem življenjskem obdobju živeli v kar najbolj varnem domačem okolju, moramo na to pomisliti že nekaj let prej. Bivalne prostore lahko prilagodimo že z majhnimi popravki, dopolnitvami, spremembami. Eden od prostorov, ki ga je za uporabo v starejših letih skoraj nujno prilagoditi, je kuhinja. Nekaj idej in nasvetov za prilagoditev stanovanja nam bo v torkovem svetovalnem servisu dala predavateljica dr. Marija Tomšič, delovna terapevtka in univ. dipl. org. Pokličite ali nam pišite.
Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo je naslov knjige novinarke RTV Slovenija, Ilinke Todorovski. Pripoveduje nam zgodbe malih ljudi v času humanitarne akcije v marcu leta 1945, ko so zavezniška letala iz osvobojenega ozemlja v Beli krajini zaradi nevarnosti pred bežečimi okupatorskimi četami na varno v Dalmacijo prepeljala več kot 2000 otrok, mater, starejših, bolnih in ranjenih partizanov. Kmalu po izidu je knjiga doživela obogaten ponatis. Zakaj? Ljudje so zgodbe brali, spremlljali, klicali Ilinko Todorovski in ji zaupali nove podatke.V ponatisu knjige, polne dragocenih footografij in dokumentov, so zdaj tudi zgodbe nekaj primorskih družin. Med tistimi, ki so bili takrat na letalu je bil tudi takrat triletni primarij Venčeslav Pišot s svojo mamo, zato je njegova hčerka Maja Pišot Cvikl v Ankaran povabila avtorico knjige. Po njunem zanimivem pogovoru pred občinstvom, je Nataša Benčič Ilinko Todorovski povabila še na radjski klepet. Začeli sta s tem, kako nas v življenjju poveže usoda...
Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo je naslov knjige novinarke RTV Slovenija, Ilinke Todorovski. Pripoveduje nam zgodbe malih ljudi v času humanitarne akcije v marcu leta 1945, ko so zavezniška letala iz osvobojenega ozemlja v Beli krajini zaradi nevarnosti pred bežečimi okupatorskimi četami na varno v Dalmacijo prepeljala več kot 2000 otrok, mater, starejših, bolnih in ranjenih partizanov. Kmalu po izidu je knjiga doživela obogaten ponatis. Zakaj? Ljudje so zgodbe brali, spremlljali, klicali Ilinko Todorovski in ji zaupali nove podatke.V ponatisu knjige, polne dragocenih footografij in dokumentov, so zdaj tudi zgodbe nekaj primorskih družin. Med tistimi, ki so bili takrat na letalu je bil tudi takrat triletni primarij Venčeslav Pišot s svojo mamo, zato je njegova hčerka Maja Pišot Cvikl v Ankaran povabila avtorico knjige. Po njunem zanimivem pogovoru pred občinstvom, je Nataša Benčič Ilinko Todorovski povabila še na radjski klepet. Začeli sta s tem, kako nas v življenjju poveže usoda...
Ali bodo posledice uporabe brezpilotnih letalnikov ter drugih avtonomnih vozil in plovil na bojnih poljih 21. stoletja res primerljive, kot je slišati, s posledicami vpeljave smodnika v vojne spopade v 14. stoletju?
Ali bodo posledice uporabe brezpilotnih letalnikov ter drugih avtonomnih vozil in plovil na bojnih poljih 21. stoletja res primerljive, kot je slišati, s posledicami vpeljave smodnika v vojne spopade v 14. stoletju?