Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Z verižnimi stečaji slovenskih gradbenih podjetij je bila le v nekaj letih na kolenih skoraj vsa slovenska gradbena panoga. Začelo se je z Vegradom leta 2010, naslednje leto nadaljevalo z SCT-jem, še leto pozneje pa s Primorjem, Kraškim zidarjem in Stavbenikom. S padcem koprskega gradbenega podjetja je ostalo na cesti več kot sto delavcev. In če so se ti na začetku spraševali, zakaj je njihovo podjetje moralo pasti in kdaj, če sploh bodo dobili svoj denar, se zdaj sprašujejo predvsem to, kako je mogoče, da so prvo delno poplačilo svojih terjatev dobili šele po petih letih in da se stečaj vleče že skoraj desetletje in pol.
Z verižnimi stečaji slovenskih gradbenih podjetij je bila le v nekaj letih na kolenih skoraj vsa slovenska gradbena panoga. Začelo se je z Vegradom leta 2010, naslednje leto nadaljevalo z SCT-jem, še leto pozneje pa s Primorjem, Kraškim zidarjem in Stavbenikom. S padcem koprskega gradbenega podjetja je ostalo na cesti več kot sto delavcev. In če so se ti na začetku spraševali, zakaj je njihovo podjetje moralo pasti in kdaj, če sploh bodo dobili svoj denar, se zdaj sprašujejo predvsem to, kako je mogoče, da so prvo delno poplačilo svojih terjatev dobili šele po petih letih in da se stečaj vleče že skoraj desetletje in pol.
Z verižnimi stečaji slovenskih gradbenih podjetij je bila le v nekaj letih na kolenih skoraj vsa slovenska gradbena panoga. Začelo se je z Vegradom leta 2010, naslednje leto nadaljevalo z SCT-jem, še leto pozneje pa s Primorjem, Kraškim zidarjem in Stavbenikom. S padcem koprskega gradbenega podjetja je ostalo na cesti več kot sto delavcev. In če so se ti na začetku spraševali, zakaj je njihovo podjetje moralo pasti in kdaj, če sploh bodo dobili svoj denar, se zdaj sprašujejo predvsem to, kako je mogoče, da so prvo delno poplačilo svojih terjatev dobili šele po petih letih in da se stečaj vleče že skoraj desetletje in pol.
Z verižnimi stečaji slovenskih gradbenih podjetij je bila le v nekaj letih na kolenih skoraj vsa slovenska gradbena panoga. Začelo se je z Vegradom leta 2010, naslednje leto nadaljevalo z SCT-jem, še leto pozneje pa s Primorjem, Kraškim zidarjem in Stavbenikom. S padcem koprskega gradbenega podjetja je ostalo na cesti več kot sto delavcev. In če so se ti na začetku spraševali, zakaj je njihovo podjetje moralo pasti in kdaj, če sploh bodo dobili svoj denar, se zdaj sprašujejo predvsem to, kako je mogoče, da so prvo delno poplačilo svojih terjatev dobili šele po petih letih in da se stečaj vleče že skoraj desetletje in pol.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Po šestih epizodah Tečajnice, v kateri smo iskali boljše načine za upravljanje naših financ, v zadnji epizodi sezone preverjamo, kaj se dogaja na borznih trgih. Ti so se odkar Združene države Amerike vodi Donald Trump zamajali že večkrat. Najprej z napovedjo carin, sledila je vojna v Iranu, ki je povzročila zaprtje hormuške ožine in velik nihaj na borzah. Po velikem padcu v marcu, so borze doživele opazen odboj, a razmere še vedno ostajajo negotove.
Po šestih epizodah Tečajnice, v kateri smo iskali boljše načine za upravljanje naših financ, v zadnji epizodi sezone preverjamo, kaj se dogaja na borznih trgih. Ti so se odkar Združene države Amerike vodi Donald Trump zamajali že večkrat. Najprej z napovedjo carin, sledila je vojna v Iranu, ki je povzročila zaprtje hormuške ožine in velik nihaj na borzah. Po velikem padcu v marcu, so borze doživele opazen odboj, a razmere še vedno ostajajo negotove.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Skladbe, ki jih je John Lewis namenil svoji primarni zasedbi Modem Jazz Quartetu, so bile globoko zasidrane v evropski klasični tradiciji, predvsem baroku, ki je prav tako uporabljal elemente improvizacije. Modem Jazz Quartet je leta 1958 pripravil album European Windows, posneli so ga ob spremljavi Newyorškega komornega simfoničnega orkestra.
Skladbe, ki jih je John Lewis namenil svoji primarni zasedbi Modem Jazz Quartetu, so bile globoko zasidrane v evropski klasični tradiciji, predvsem baroku, ki je prav tako uporabljal elemente improvizacije. Modem Jazz Quartet je leta 1958 pripravil album European Windows, posneli so ga ob spremljavi Newyorškega komornega simfoničnega orkestra.
V torkovi Radijski tribuni smo govorili o mariborskem turizmu. Za nami je zimska sezona, ki je postregla z dobrimi rezultati. A mariborski turizem že dolgo ni več samo to – rekordne številke obiskovalcev, novi nazivi in priznanja ter vedno bolj raznolika turistična ponudba postavljajo mesto na zemljevid vse bolj prepoznavnih evropskih destinacij. O vsem tem, pa tudi o izzivih, ki čakajo mariborski turizem, z gostom, direktorjem tukajšnjega Zavoda za turizem Juretom Strucem.
V torkovi Radijski tribuni smo govorili o mariborskem turizmu. Za nami je zimska sezona, ki je postregla z dobrimi rezultati. A mariborski turizem že dolgo ni več samo to – rekordne številke obiskovalcev, novi nazivi in priznanja ter vedno bolj raznolika turistična ponudba postavljajo mesto na zemljevid vse bolj prepoznavnih evropskih destinacij. O vsem tem, pa tudi o izzivih, ki čakajo mariborski turizem, z gostom, direktorjem tukajšnjega Zavoda za turizem Juretom Strucem.
Kolesarska dirka po Romandiji je naslednja v vrsti dirk svetovne serije. Košarkarji Krke so včeraj sklenili drugi del jadranske lige.
Kolesarska dirka po Romandiji je naslednja v vrsti dirk svetovne serije. Košarkarji Krke so včeraj sklenili drugi del jadranske lige.
Klopi so zaradi dokaj tople zime in relativno veliko vlage dejavni že nekaj časa. Slovenija spada med države z najvišjo pojavnostjo lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa. Za tem najpogosteje obolijo prebivalci na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in na območju Ljubljane; lymska borelioza pa je najpogostejša na Goriškem, Gorenjskem in v mursko-soboški regiji. Kako se zaščititi pred vbodi klopov ter kako deluje cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu, boste izvedeli v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo mag. Eva Grilc, zdravnica specialistka v Centru za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Klopi so zaradi dokaj tople zime in relativno veliko vlage dejavni že nekaj časa. Slovenija spada med države z najvišjo pojavnostjo lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa. Za tem najpogosteje obolijo prebivalci na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in na območju Ljubljane; lymska borelioza pa je najpogostejša na Goriškem, Gorenjskem in v mursko-soboški regiji. Kako se zaščititi pred vbodi klopov ter kako deluje cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu, boste izvedeli v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo mag. Eva Grilc, zdravnica specialistka v Centru za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Kolegij predsednika Državnega zbora bo odločil o izredni seji za obravnavo sprememb Zakona o vladi · Na današnji dan varnosti pri delu v ospredju pomen zdravega psihosocialnega delovnega okolja · Mariborski turizem cveti; v prvih treh mesecih 15 odstotkov več turistov kot v enakem obdobju lani
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Kolegij predsednika Državnega zbora bo odločil o izredni seji za obravnavo sprememb Zakona o vladi · Na današnji dan varnosti pri delu v ospredju pomen zdravega psihosocialnega delovnega okolja · Mariborski turizem cveti; v prvih treh mesecih 15 odstotkov več turistov kot v enakem obdobju lani
Na platformah, kot je Polymarket, se danes lahko stavi na marsikaj. Kdaj bo odprta Hormuška ožina, kdo bo v slovenski vladi, kolikokrat bo jutri tvitnil Trump? Vse od vremena, športnih stav, do vojaških napadov je danes lahko zapakirano kot finančni instrument in potencialni vir zaslužka.
Na platformah, kot je Polymarket, se danes lahko stavi na marsikaj. Kdaj bo odprta Hormuška ožina, kdo bo v slovenski vladi, kolikokrat bo jutri tvitnil Trump? Vse od vremena, športnih stav, do vojaških napadov je danes lahko zapakirano kot finančni instrument in potencialni vir zaslužka.
Morda ni frontman v najbolj očitnem pomenu besede, je pa vseeno frontman neke cele generacije glasbenikov. Malo je ljudi, ki ne vedo, kdo je Mef.
Morda ni frontman v najbolj očitnem pomenu besede, je pa vseeno frontman neke cele generacije glasbenikov. Malo je ljudi, ki ne vedo, kdo je Mef.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Škotska pesnica in dramatičarka Carol Ann Duffy se je rodila leta 1950 in sodi med najpomembnejše sodobne škotske, britanske in evropske pesnike. O svoji poeziji je nekoč povedala: "V vsaki pesmi skušam razkriti resnico, zato ne more imeti izmišljenega začetka." Prevod Ifigenija Simonovič, interpretacija Ljerka Belak. Posneto 2007.
Škotska pesnica in dramatičarka Carol Ann Duffy se je rodila leta 1950 in sodi med najpomembnejše sodobne škotske, britanske in evropske pesnike. O svoji poeziji je nekoč povedala: "V vsaki pesmi skušam razkriti resnico, zato ne more imeti izmišljenega začetka." Prevod Ifigenija Simonovič, interpretacija Ljerka Belak. Posneto 2007.
V tokratni rubriki Drugi pogled bomo spoznali mlado učiteljico, ki prihaja iz Kitajske. Hui Hui Peng v Sloveniji živi od leta 2022. Čeprav je prišla k nam predvsem z željo po izobraževanju in pridobivanju novih izkušenj, pa je se tukaj kmalu po prihodu zaljubila, poročila in se z možem iz našega glavnega mesta preselila v Novo Gorico, kjer živi danes. Kaj ji je najbolj všeč v Sloveniji, kako pogosto obišče kitajske restavracije in katero je njeno najljubše prevozno sredstvo – vse to je med drugim povedala kolegici Tadeji Bizilj.
V tokratni rubriki Drugi pogled bomo spoznali mlado učiteljico, ki prihaja iz Kitajske. Hui Hui Peng v Sloveniji živi od leta 2022. Čeprav je prišla k nam predvsem z željo po izobraževanju in pridobivanju novih izkušenj, pa je se tukaj kmalu po prihodu zaljubila, poročila in se z možem iz našega glavnega mesta preselila v Novo Gorico, kjer živi danes. Kaj ji je najbolj všeč v Sloveniji, kako pogosto obišče kitajske restavracije in katero je njeno najljubše prevozno sredstvo – vse to je med drugim povedala kolegici Tadeji Bizilj.
Nika Mori je pravnica, nekoč je delala kot stevardesa, danes pa je na poti, da postane mama. To je bila štiri leta njena in partnerjeva največja želja, si ustvariti družino. Prepreka pa: neplodnost. Po enem letu neuspešnih poskusov spontane zanositve, sta se podala na (zanju) dolgo pot zunajtelesne oploditve oziroma postopka IVF. Hormonske terapije, injekcije, modrice, solze, menstruacija … Tri škatle injekcij je zbrala Nika Mori, preden je v petem poskusu, prvič v življenju s partnerjem zagledala pozitiven test nosečnosti. Po prvem trimesečju razlaga o protokolih, odrekanjih in pogovorih, ki sta jih imela s partnerjem, bodočim očetom njunega prvega otroka.
Nika Mori je pravnica, nekoč je delala kot stevardesa, danes pa je na poti, da postane mama. To je bila štiri leta njena in partnerjeva največja želja, si ustvariti družino. Prepreka pa: neplodnost. Po enem letu neuspešnih poskusov spontane zanositve, sta se podala na (zanju) dolgo pot zunajtelesne oploditve oziroma postopka IVF. Hormonske terapije, injekcije, modrice, solze, menstruacija … Tri škatle injekcij je zbrala Nika Mori, preden je v petem poskusu, prvič v življenju s partnerjem zagledala pozitiven test nosečnosti. Po prvem trimesečju razlaga o protokolih, odrekanjih in pogovorih, ki sta jih imela s partnerjem, bodočim očetom njunega prvega otroka.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala mandatarja. Zato je zdaj na potezi državni zbor, od njegove odločitve pa bo odvisno, kdaj se bo začel drugi krog njegovega iskanja. V oddaji tudi o tem: -V Dubrovniku se začenja dvodnevni vrh pobude Treh morij. -Stavbenikov stečaj bo po 15 letih letos predvidoma vendarle končan. -Na koprski občini iščejo nova zemljišča za samooskrbo občanov. -Gorica je novi košarkarski prvoligaš.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala mandatarja. Zato je zdaj na potezi državni zbor, od njegove odločitve pa bo odvisno, kdaj se bo začel drugi krog njegovega iskanja. V oddaji tudi o tem: -V Dubrovniku se začenja dvodnevni vrh pobude Treh morij. -Stavbenikov stečaj bo po 15 letih letos predvidoma vendarle končan. -Na koprski občini iščejo nova zemljišča za samooskrbo občanov. -Gorica je novi košarkarski prvoligaš.
V nedeljo smo se spomnili 40-te obletnice černobilske nesreče, ki je - poleg katastrofalnih posledic za okolje in za zdravje milijonov ljudi - pomenila tudi odprtje Pandorine skrinjice težav Sovjetske zveze. Ta je pet let pozneje razpadla. Tokrat v Ob osmih poobjavljmo epizodo oddaje Glasovi svetov, v kateri se je o tem, kako je bilo to nesrečo dejansko doživeti iz najbolj prizadetih sovjetskih republik, kolegica Alja Zore pogovarjala z nekdanjim diplomatom Denisom Mancevičem. Ta ni le odličen poznavalec post sovjetskega prostora, pač pa je nesrečo s svojo družino doživel kot otrok v Belorusiji.
V nedeljo smo se spomnili 40-te obletnice černobilske nesreče, ki je - poleg katastrofalnih posledic za okolje in za zdravje milijonov ljudi - pomenila tudi odprtje Pandorine skrinjice težav Sovjetske zveze. Ta je pet let pozneje razpadla. Tokrat v Ob osmih poobjavljmo epizodo oddaje Glasovi svetov, v kateri se je o tem, kako je bilo to nesrečo dejansko doživeti iz najbolj prizadetih sovjetskih republik, kolegica Alja Zore pogovarjala z nekdanjim diplomatom Denisom Mancevičem. Ta ni le odličen poznavalec post sovjetskega prostora, pač pa je nesrečo s svojo družino doživel kot otrok v Belorusiji.
Kolegij predsednika parlamenta bo dopoldne odločal o izredni seji državnega zbora, na kateri bodo poslanci potrjevali zmanjšanje števila ministrstev na 14. Ta bo po pričakovanjih jutri, ko se bo državni zbor seznanil tudi z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da ne bo predlagala mandatarja. Kot je pojasnila, ji nihče ni zagotovil, da ga podpira najmanj 46 poslancev. Druge teme: - Iranski predlog vnovičnega odprtja Hormuške ožine ne žanje navdušenja v Združenih državah. - Ob svetovnem dnevu varnosti pri delu opozorila o pomenu tudi zdravega psihosocialnega okolja. - Ženska namiznoteniška reprezentanca svetovno prvenstvo začenja proti Tajkam, moška proti Špancem.
Kolegij predsednika parlamenta bo dopoldne odločal o izredni seji državnega zbora, na kateri bodo poslanci potrjevali zmanjšanje števila ministrstev na 14. Ta bo po pričakovanjih jutri, ko se bo državni zbor seznanil tudi z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da ne bo predlagala mandatarja. Kot je pojasnila, ji nihče ni zagotovil, da ga podpira najmanj 46 poslancev. Druge teme: - Iranski predlog vnovičnega odprtja Hormuške ožine ne žanje navdušenja v Združenih državah. - Ob svetovnem dnevu varnosti pri delu opozorila o pomenu tudi zdravega psihosocialnega okolja. - Ženska namiznoteniška reprezentanca svetovno prvenstvo začenja proti Tajkam, moška proti Špancem.
Godbeništvo ima v Sloveniji že stare in razvejane korenine, pihalni orkestri so se namreč prvič pojavili že v 17. in 18. stoletju, ko so imeli predvsem vojaško funkcijo. Pozneje so svoje godbe imela predvsem močno industrijska in rudarska mesta, danes pa skoraj ni več kraja, v katerem za prvi maj ne bi zazvenele budnice. Tako je tudi v Velenju, kjer Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenja dirigira Toni Vrzelak, gost tokratnega Torkovega kviza.
Godbeništvo ima v Sloveniji že stare in razvejane korenine, pihalni orkestri so se namreč prvič pojavili že v 17. in 18. stoletju, ko so imeli predvsem vojaško funkcijo. Pozneje so svoje godbe imela predvsem močno industrijska in rudarska mesta, danes pa skoraj ni več kraja, v katerem za prvi maj ne bi zazvenele budnice. Tako je tudi v Velenju, kjer Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenja dirigira Toni Vrzelak, gost tokratnega Torkovega kviza.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Košarkarji Krke so včeraj gostili Dunaj in s to tekmo tudi sklenili drugi del sezone v jadranski ligi.
Košarkarji Krke so včeraj gostili Dunaj in s to tekmo tudi sklenili drugi del sezone v jadranski ligi.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kolegij predsednika državnega zbora bo danes določil datum in potek izredne seje, na kateri bodo poslanci in poslanke obravnavali predlog sprememb zakona o vladi. SDS napoveduje v primeru sprejetja sprememb začetek uradnih pogovorov o sestavi koalicije. Predsednica republike Nataša Pirc Musar medtem vztraja pri odločitvi, da mandatarja v prvem krogu ne predlaga. Potem ko se bo državni zbor seznanil s predsedničino odločitvijo, bo začel teči 14-dnevni drugi krog za iskanje mandatarja. Ostali poudarki oddaje: - Trump nezadovoljen z novim iranskim predlogom za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. - Guterres: število jedrskih bomb po svetu po več desetletjih vnovič narašča. - Kaj je razlog za zvišanje odstotka delovnih poškodb pri nas?
Kolegij predsednika državnega zbora bo danes določil datum in potek izredne seje, na kateri bodo poslanci in poslanke obravnavali predlog sprememb zakona o vladi. SDS napoveduje v primeru sprejetja sprememb začetek uradnih pogovorov o sestavi koalicije. Predsednica republike Nataša Pirc Musar medtem vztraja pri odločitvi, da mandatarja v prvem krogu ne predlaga. Potem ko se bo državni zbor seznanil s predsedničino odločitvijo, bo začel teči 14-dnevni drugi krog za iskanje mandatarja. Ostali poudarki oddaje: - Trump nezadovoljen z novim iranskim predlogom za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. - Guterres: število jedrskih bomb po svetu po več desetletjih vnovič narašča. - Kaj je razlog za zvišanje odstotka delovnih poškodb pri nas?
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Oddajo bomo namenili trem jazzovskim kitaristom, ki so nas zapustili v lanskem letu: Georgu Freemanu, Philu Upchurchu in Guidu De Leoneju.
Oddajo bomo namenili trem jazzovskim kitaristom, ki so nas zapustili v lanskem letu: Georgu Freemanu, Philu Upchurchu in Guidu De Leoneju.
Ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, se spominjamo dogodkov izpred 85 let, spominjamo se vojne in težkih odločitev. Tudi Literarni nokturno se pridružuje tej misli z izborom poezije Iga Grudna, Srečka Kosovela in Frana Albrehta, treh slovenskih pesnikov, v katere se je pristno vtkal duh časa. Oddaja nosi naslov po verzu Iga Grudna Ure slišim težko biti, izbrali pa smo pesmi Nočni glasovi (Igo Gruden), Ekstaza smrti (Srečko Kosovel), Molčali so (Fran Albreht) in Balada naših dni (Igo Gruden). Interpretirata Boris Kralj in Boris Juh, režiser Aleš Jan, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje France Vurnik, Matej Juh. Leto nastanka 1983.
Ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, se spominjamo dogodkov izpred 85 let, spominjamo se vojne in težkih odločitev. Tudi Literarni nokturno se pridružuje tej misli z izborom poezije Iga Grudna, Srečka Kosovela in Frana Albrehta, treh slovenskih pesnikov, v katere se je pristno vtkal duh časa. Oddaja nosi naslov po verzu Iga Grudna Ure slišim težko biti, izbrali pa smo pesmi Nočni glasovi (Igo Gruden), Ekstaza smrti (Srečko Kosovel), Molčali so (Fran Albreht) in Balada naših dni (Igo Gruden). Interpretirata Boris Kralj in Boris Juh, režiser Aleš Jan, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje France Vurnik, Matej Juh. Leto nastanka 1983.
V nocojšnji Etnofoniji vrtimo album Brasiliano, s katerim v Franciji živeči brazilski glasbenik Lucas Santtana obeležuje 25-letnico delovanja. Svoj deseti album je Santtana posvetil raznolikosti romanskih jezikov, v pletenju pisane mešanice slogov od znanih brazilskih idiomov do reggaeja pa mu pomagajo številni ugledni gosti, od veterana Gilberta Gila do predstavnikov srednje in mlajše generacije.
V nocojšnji Etnofoniji vrtimo album Brasiliano, s katerim v Franciji živeči brazilski glasbenik Lucas Santtana obeležuje 25-letnico delovanja. Svoj deseti album je Santtana posvetil raznolikosti romanskih jezikov, v pletenju pisane mešanice slogov od znanih brazilskih idiomov do reggaeja pa mu pomagajo številni ugledni gosti, od veterana Gilberta Gila do predstavnikov srednje in mlajše generacije.
V več krajih po državi so bile danes slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je dopoldne položila venec k spomeniku OF v Rožni dolini v Ljubljani. Udeležila se je tudi slovesnosti na Nanosu, kjer so - poleg današnjega praznika - obeležili tudi 84-letnico nanoše bitke, ki je zaznamovala začetek upora proti italijanskim okupatorjem ob zahodni meji. Ob današnjem prazniku sta državljane nagovorila tudi predsednik vlade in predsednik Državnega zbora.
V več krajih po državi so bile danes slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je dopoldne položila venec k spomeniku OF v Rožni dolini v Ljubljani. Udeležila se je tudi slovesnosti na Nanosu, kjer so - poleg današnjega praznika - obeležili tudi 84-letnico nanoše bitke, ki je zaznamovala začetek upora proti italijanskim okupatorjem ob zahodni meji. Ob današnjem prazniku sta državljane nagovorila tudi predsednik vlade in predsednik Državnega zbora.
V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. V šestnajstem delu, naslovljenem s Homerjevim heksametrom Končno prišla sta na cilj, do postelje stare zakonske... se v skrajšani priredbi velikih epov poslavljamo od Odiseje. Pred nami sta še končni boj Odiseja s snubci in Penelopino spoznanje. V njem boste slišali odlomke iz 22. in 23. speva Homerjeve Odiseje. Prevajalca: Kajetan Gantar, Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Odisej – Ivan Rupnik Homer – Aleš Valič Agelaos – Robert Prebil Eurimahos – Željko Hrs Telemah – Jernej Kuntner Melantios – Marko Simčič Eumaios – Jurij Souček Eurikleia – Mina Jeraj Penelopa – Judita Zidar Atena – Jožica Avbelj Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.
V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. V šestnajstem delu, naslovljenem s Homerjevim heksametrom Končno prišla sta na cilj, do postelje stare zakonske... se v skrajšani priredbi velikih epov poslavljamo od Odiseje. Pred nami sta še končni boj Odiseja s snubci in Penelopino spoznanje. V njem boste slišali odlomke iz 22. in 23. speva Homerjeve Odiseje. Prevajalca: Kajetan Gantar, Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Odisej – Ivan Rupnik Homer – Aleš Valič Agelaos – Robert Prebil Eurimahos – Željko Hrs Telemah – Jernej Kuntner Melantios – Marko Simčič Eumaios – Jurij Souček Eurikleia – Mina Jeraj Penelopa – Judita Zidar Atena – Jožica Avbelj Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.
Nocojšnja oddaja bo izrazito slogovno barvita in glasbeno bogata, saj se bomo prepustili raznovrstnim zvokom, ki segajo od tradicije do sodobnih preobrazb. Podali se bomo na zvočno potovanje, kjer se prepletajo čustvena globina, ritmična razgibanost in kulturna raznolikost. V ospredju bodo melodije, ki nosijo močno dediščino, a hkrati živijo in dihajo v današnjem času. Slišali bomo tako umirjene, introspektivne trenutke kot tudi energične ritme, ki vabijo k gibanju. Naše poti bodo obarvane z močnim utripom romske glasbene dediščine, ki jo bomo raziskovali skozi različne generacije in sloge. Kot veleva tradicija, zadnji ponedeljek v mesecu prinaša še rubriko romskega jezika.
Nocojšnja oddaja bo izrazito slogovno barvita in glasbeno bogata, saj se bomo prepustili raznovrstnim zvokom, ki segajo od tradicije do sodobnih preobrazb. Podali se bomo na zvočno potovanje, kjer se prepletajo čustvena globina, ritmična razgibanost in kulturna raznolikost. V ospredju bodo melodije, ki nosijo močno dediščino, a hkrati živijo in dihajo v današnjem času. Slišali bomo tako umirjene, introspektivne trenutke kot tudi energične ritme, ki vabijo k gibanju. Naše poti bodo obarvane z močnim utripom romske glasbene dediščine, ki jo bomo raziskovali skozi različne generacije in sloge. Kot veleva tradicija, zadnji ponedeljek v mesecu prinaša še rubriko romskega jezika.
Imenitno 20-letno tradicijo delovanja izrisujemo v oddaji s članoma KD Kraški šopek. Zgodbo ohranjanja kulturne dediščine s slovenske in italijanske strani, opisujeta strokovna vodja Miranda Novak in harmonikar Rado Andolšek. V oddaji boste slišali tudi kolegico Simono Moličnik in njen spomin iz leta 2011, o sodelovanju Rada Andolška z Radiem Slovenija.
Imenitno 20-letno tradicijo delovanja izrisujemo v oddaji s članoma KD Kraški šopek. Zgodbo ohranjanja kulturne dediščine s slovenske in italijanske strani, opisujeta strokovna vodja Miranda Novak in harmonikar Rado Andolšek. V oddaji boste slišali tudi kolegico Simono Moličnik in njen spomin iz leta 2011, o sodelovanju Rada Andolška z Radiem Slovenija.
Melodično iskren in ritmično očarljiv – Dvořákov violinski koncert združuje elemente češke plesne glasbe z bujnimi barvami poznoromantične orkestracije. Solist bo Benjamin Beilman, ki v nežne in strastne trenutke dela vnese svojo izraznost. Dirigent Andris Nelsons nas nato z Deseto simfonijo Dmitrija Šostakoviča popelje v povsem drugačen zvočni svet – oster obračun s Stalinovim režimom, ki ga zaznamujejo agresivni ritmi koračnic, disonantne harmonije in globoka žalost. Koncert se bo začel s slovesnim delom Cortège et Litanie Marcela Dupréja, v katerem Jan Liebermann igra na orgle Berlinske filharmonije.
Melodično iskren in ritmično očarljiv – Dvořákov violinski koncert združuje elemente češke plesne glasbe z bujnimi barvami poznoromantične orkestracije. Solist bo Benjamin Beilman, ki v nežne in strastne trenutke dela vnese svojo izraznost. Dirigent Andris Nelsons nas nato z Deseto simfonijo Dmitrija Šostakoviča popelje v povsem drugačen zvočni svet – oster obračun s Stalinovim režimom, ki ga zaznamujejo agresivni ritmi koračnic, disonantne harmonije in globoka žalost. Koncert se bo začel s slovesnim delom Cortège et Litanie Marcela Dupréja, v katerem Jan Liebermann igra na orgle Berlinske filharmonije.
V tokratni oddaji o ljudskih napevih Za en bokal muzike lahko prisluhnete ljudski glasbi, ki opeva jurjevo. Poznajo ga predvsem v izročilu Bele krajine, zaznamuje pa začetek pomladi.
V tokratni oddaji o ljudskih napevih Za en bokal muzike lahko prisluhnete ljudski glasbi, ki opeva jurjevo. Poznajo ga predvsem v izročilu Bele krajine, zaznamuje pa začetek pomladi.
Pravljica o tem, da je včasih lahko pozabljivost naravnost očarljiva, če nam zato ni treba v vrtec in lahko cel dan počnemo kar nas je volja … Pripoveduje: Maša Derganc. Napisala: Darja Marinšek. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Cikel pravljic iz knjižne zbirke Čebelica. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.
Pravljica o tem, da je včasih lahko pozabljivost naravnost očarljiva, če nam zato ni treba v vrtec in lahko cel dan počnemo kar nas je volja … Pripoveduje: Maša Derganc. Napisala: Darja Marinšek. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Cikel pravljic iz knjižne zbirke Čebelica. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Ob današnjem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, so bile po državi številne slovesnosti, na katerih so se spomnili ustanovitve Osvobodilne fronte, osrednje odporniške organizacije na Slovenskem v drugi svetovni vojni. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob prazniku med drugim poudarila, da se moramo zavedati, da demokracija in svoboda nista nikoli samoumevni in da se je za njiju treba boriti. Njej osebno ta dan simbolizira še, da takrat, kadar smo enotni, zmoremo največ in lahko dosežemo največje zmage. Druge teme: - Nemški kancler Merz nakazal možnost,da bo Ukrajina morda morala sprejeti izgubo svojega ozemlja. - V Romuniji se stopnjuje politična kriza, premiera Bolojana čaka glasovanje o nezaupnici. - Koroški Slovenci dobili prvi Leksikon slovenskega narečja v pliberškem okolju.
Ob današnjem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, so bile po državi številne slovesnosti, na katerih so se spomnili ustanovitve Osvobodilne fronte, osrednje odporniške organizacije na Slovenskem v drugi svetovni vojni. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob prazniku med drugim poudarila, da se moramo zavedati, da demokracija in svoboda nista nikoli samoumevni in da se je za njiju treba boriti. Njej osebno ta dan simbolizira še, da takrat, kadar smo enotni, zmoremo največ in lahko dosežemo največje zmage. Druge teme: - Nemški kancler Merz nakazal možnost,da bo Ukrajina morda morala sprejeti izgubo svojega ozemlja. - V Romuniji se stopnjuje politična kriza, premiera Bolojana čaka glasovanje o nezaupnici. - Koroški Slovenci dobili prvi Leksikon slovenskega narečja v pliberškem okolju.
Aleš Učakar: Enakonočja, Andrej Lutman: Zarodek z vratarko, Mitja Velikonja: Po–mišljaj. Recenzije so napisali Tatjana Pregl Kobe, Pia Zala Meden in Jože Štucin.
Aleš Učakar: Enakonočja, Andrej Lutman: Zarodek z vratarko, Mitja Velikonja: Po–mišljaj. Recenzije so napisali Tatjana Pregl Kobe, Pia Zala Meden in Jože Štucin.
Piše Pia Zala Meden, bereta Igor Velše in Eva longyka Marušič. Najnovejša knjiga pesnika in pisatelja Andreja Lutmana Zarodek z vratarko je formalno razdeljena na tri dele: prvi je prozni, drugi pesniški, tretji del pa je dramsko besedilo. Prozni del sestavljajo od nekaj vrstic do nekaj strani dolgi zapiski, ki imajo vsi isti datum: 26. april 1986. Poznavanje pomena, skritega v dataciji odklene celotno delo: na ta dan se je zgodila nesreča v jedrski elektrarni v Černobilu. V začetku besedila je še zaznati obrise zgodbe, ki pa nato bolj in bolj razpada. Razpadanje pomena je vzporednica razpadu življenja po nesreči. Dogajanje v knjigi lahko razumemo kot striktno vezano le na černobilsko nesrečo in na razkrajanje celostne podobe sveta po njej, a v bistvu černobilska nesreča v knjigi predstavlja sodobni, postmoderni svet: tudi v njem je vse razpadlo, pomen so nadomestili možni pomeni in odsotnost Resnice. Svet, v katerem živimo, je enako zastrupljen, nenaraven in iznakažen kot Černobil po katastrofi. Prozni del je dadaističen v svojem aktivnem zoperstavljanju tvorjenju pomena v govorici, ki ironizira intelektualistični žargon in temelji na jezikovnih igrah. V tem delu ne moremo govoriti o sklenjeni, ali nasploh kakršni koli zgodbi: 120 strani besedila se vedno bolj giblje zunaj območja pomena in temelji na ludističnih besednih in jezikovnih igrah. Besede imajo pogosto isti koren ali se razlikujejo le v eni črki in se kot celota ne poigravajo niti na višji sintaktični ravni. Prozni del tematizira odnose med ženskim in moškim spolom, žensko plodnost, spolnost in razvoj zarodka, vsebuje pa tudi družbenokritične komentarje kulture wellnessa, na primer jemanja raznih dodatkov in izvajanja pomlajevalnih tretmajev. Vse to pa so le pomenski prebliski znotraj besedila, ki je na koncu le še izjemno gosto jezikovno poigravanje. V proznem delu nastopa veliko oseb: “plastični pesek” Pruton, Prutonka, Aknarka, Magin, Letalec, Piščalkar, Vohljavka, praktikant Kedves, čigar ime v madžarščini pomeni prijazen, Avatarka, vodja Histrion in Fukarka, ki je včasih tudi Fukinja, in tako naprej. Osebe večinoma spoznavamo prek imena kot tipološke oznake. Drugi del tvori kratka pesem v prostem verzu z naslovom Strah +. Ritem v pesmi gradijo ponavljanja iste stavčne strukture v zaporednih verzih, metaforike ni, so pa zamolki na začetku verzov. Kar je prvotno, to je zamolčano. Izražen je strah lirskega subjekta, skrbijo ga sile, ki vodijo in upravljajo svet. Hkrati je pesem vrnitev na čisti začetek knjige, k opisom oblastniškega razreda, ter prehod na zadnji del, ki je poskus upora. Tretji del je dramska igra, ki obsega okrog trideset strani. Dramsko dogajanje je postavljeno v preddverje podjetja, kjer Vratarka in Upravnica skušata razdreti zabavo ostalih nastopajočih – Vratarja, Pripravnika, Nadzornice, Voznika … Osebe plešejo ob glasbi, ki se predvaja na radiu, in zraven pojejo: “Glasbe ni, zapojmo sami, o gospodar, zapleši še ti,” ali pa: “koga briga in skrbi, rajši rajajmo vsi, pohitimo, pohitimo, gospodarja veselimo, juhej!” Na koncu ostaneta le Vratarka in Vratar, ki ji obljubi, da ji bo napisal priporočilno pismo, da bi lahko postala nadzornica. Predvajajo se poročila, nato spet glasba. Vsebinsko igra ustreza pripovedi Zarodek v času Černobila. V Lutmanovem delu ni razpadel le pomen, temveč tudi slovnica. V velikem delu knjige je popolnoma ignorirana pravilna raba tropičja in z njim povezane velike in male začetnice, veliko je tudi mest, kjer se nam zdi, da gre za tipkarske napake, na primer: “Vse se je zrelo skrivnostno okoli njega.” Takšnih napak je toliko, da že morajo biti namerne; slovnica je torej še eno sredstvo, prek katerega je prikazano razpadanje ustaljenega reda sveta. Vsekakor pa zmotijo slogovni spodrsljaji, na primer uporaba besede “močnil” namesto “postajal je močnejši.” Drugi del besedila na zadnji strani platnice pa deluje, kot da bi bil napisan za neko popolnoma drugo delo: opisuje dogodke in osebe, ki se v knjigi ne pojavijo. Marsikdo se bo gotovo spotaknil tudi ob vulgarnih in tipoloških poimenovanjih ženskih likov Fukarke in Fukinje, tudi drugi ženski liki so pogosto le seksualni objekti. Avtor to sicer skuša problematizirati z epizodo, kjer ima Histrion spolne odnose s “hčerko,” a vulgarni opisi, pripovedovani z njegovega zornega kota, to razveljavijo: “Ujezi ga dejstvo, da je fukarka prenehala z jemanjem kontracepcije z utemeljitvijo: pretirano doziranje s kontracepcijo me naredi frigidno. Ujezi ga, da mora zdaj paziti. Ujezi ga, da naj fuka na poteg. Jezen nase se spusti vanjo, ko mu strela spara telo.” Težko si predstavljamo, da bi bili moški liki opisovani in poimenovani na enak način kot obravnavani ženski liki. Delo Andreja Lutmana Zarodek z vratarko je zanimivo predvsem zato, ker močno odstopa od osebnoizpovedne in avtofikcijske literature, ki trenutno prevladuje v slovenski literarni produkciji. Formalna intrigantnost dela za seboj skriva jezikovne in slogovne nedoslednosti, problematičen prikaz ženskih likov in družbeno kritičnost na prvo žogo. Zarodek z vratarko deluje kot kolaž idej, prebliskov in imenitnih jezikovnih domislic, ki pa bi najbolje delovale močno zgoščene v pesniško obliko.
Piše Pia Zala Meden, bereta Igor Velše in Eva longyka Marušič. Najnovejša knjiga pesnika in pisatelja Andreja Lutmana Zarodek z vratarko je formalno razdeljena na tri dele: prvi je prozni, drugi pesniški, tretji del pa je dramsko besedilo. Prozni del sestavljajo od nekaj vrstic do nekaj strani dolgi zapiski, ki imajo vsi isti datum: 26. april 1986. Poznavanje pomena, skritega v dataciji odklene celotno delo: na ta dan se je zgodila nesreča v jedrski elektrarni v Černobilu. V začetku besedila je še zaznati obrise zgodbe, ki pa nato bolj in bolj razpada. Razpadanje pomena je vzporednica razpadu življenja po nesreči. Dogajanje v knjigi lahko razumemo kot striktno vezano le na černobilsko nesrečo in na razkrajanje celostne podobe sveta po njej, a v bistvu černobilska nesreča v knjigi predstavlja sodobni, postmoderni svet: tudi v njem je vse razpadlo, pomen so nadomestili možni pomeni in odsotnost Resnice. Svet, v katerem živimo, je enako zastrupljen, nenaraven in iznakažen kot Černobil po katastrofi. Prozni del je dadaističen v svojem aktivnem zoperstavljanju tvorjenju pomena v govorici, ki ironizira intelektualistični žargon in temelji na jezikovnih igrah. V tem delu ne moremo govoriti o sklenjeni, ali nasploh kakršni koli zgodbi: 120 strani besedila se vedno bolj giblje zunaj območja pomena in temelji na ludističnih besednih in jezikovnih igrah. Besede imajo pogosto isti koren ali se razlikujejo le v eni črki in se kot celota ne poigravajo niti na višji sintaktični ravni. Prozni del tematizira odnose med ženskim in moškim spolom, žensko plodnost, spolnost in razvoj zarodka, vsebuje pa tudi družbenokritične komentarje kulture wellnessa, na primer jemanja raznih dodatkov in izvajanja pomlajevalnih tretmajev. Vse to pa so le pomenski prebliski znotraj besedila, ki je na koncu le še izjemno gosto jezikovno poigravanje. V proznem delu nastopa veliko oseb: “plastični pesek” Pruton, Prutonka, Aknarka, Magin, Letalec, Piščalkar, Vohljavka, praktikant Kedves, čigar ime v madžarščini pomeni prijazen, Avatarka, vodja Histrion in Fukarka, ki je včasih tudi Fukinja, in tako naprej. Osebe večinoma spoznavamo prek imena kot tipološke oznake. Drugi del tvori kratka pesem v prostem verzu z naslovom Strah +. Ritem v pesmi gradijo ponavljanja iste stavčne strukture v zaporednih verzih, metaforike ni, so pa zamolki na začetku verzov. Kar je prvotno, to je zamolčano. Izražen je strah lirskega subjekta, skrbijo ga sile, ki vodijo in upravljajo svet. Hkrati je pesem vrnitev na čisti začetek knjige, k opisom oblastniškega razreda, ter prehod na zadnji del, ki je poskus upora. Tretji del je dramska igra, ki obsega okrog trideset strani. Dramsko dogajanje je postavljeno v preddverje podjetja, kjer Vratarka in Upravnica skušata razdreti zabavo ostalih nastopajočih – Vratarja, Pripravnika, Nadzornice, Voznika … Osebe plešejo ob glasbi, ki se predvaja na radiu, in zraven pojejo: “Glasbe ni, zapojmo sami, o gospodar, zapleši še ti,” ali pa: “koga briga in skrbi, rajši rajajmo vsi, pohitimo, pohitimo, gospodarja veselimo, juhej!” Na koncu ostaneta le Vratarka in Vratar, ki ji obljubi, da ji bo napisal priporočilno pismo, da bi lahko postala nadzornica. Predvajajo se poročila, nato spet glasba. Vsebinsko igra ustreza pripovedi Zarodek v času Černobila. V Lutmanovem delu ni razpadel le pomen, temveč tudi slovnica. V velikem delu knjige je popolnoma ignorirana pravilna raba tropičja in z njim povezane velike in male začetnice, veliko je tudi mest, kjer se nam zdi, da gre za tipkarske napake, na primer: “Vse se je zrelo skrivnostno okoli njega.” Takšnih napak je toliko, da že morajo biti namerne; slovnica je torej še eno sredstvo, prek katerega je prikazano razpadanje ustaljenega reda sveta. Vsekakor pa zmotijo slogovni spodrsljaji, na primer uporaba besede “močnil” namesto “postajal je močnejši.” Drugi del besedila na zadnji strani platnice pa deluje, kot da bi bil napisan za neko popolnoma drugo delo: opisuje dogodke in osebe, ki se v knjigi ne pojavijo. Marsikdo se bo gotovo spotaknil tudi ob vulgarnih in tipoloških poimenovanjih ženskih likov Fukarke in Fukinje, tudi drugi ženski liki so pogosto le seksualni objekti. Avtor to sicer skuša problematizirati z epizodo, kjer ima Histrion spolne odnose s “hčerko,” a vulgarni opisi, pripovedovani z njegovega zornega kota, to razveljavijo: “Ujezi ga dejstvo, da je fukarka prenehala z jemanjem kontracepcije z utemeljitvijo: pretirano doziranje s kontracepcijo me naredi frigidno. Ujezi ga, da mora zdaj paziti. Ujezi ga, da naj fuka na poteg. Jezen nase se spusti vanjo, ko mu strela spara telo.” Težko si predstavljamo, da bi bili moški liki opisovani in poimenovani na enak način kot obravnavani ženski liki. Delo Andreja Lutmana Zarodek z vratarko je zanimivo predvsem zato, ker močno odstopa od osebnoizpovedne in avtofikcijske literature, ki trenutno prevladuje v slovenski literarni produkciji. Formalna intrigantnost dela za seboj skriva jezikovne in slogovne nedoslednosti, problematičen prikaz ženskih likov in družbeno kritičnost na prvo žogo. Zarodek z vratarko deluje kot kolaž idej, prebliskov in imenitnih jezikovnih domislic, ki pa bi najbolje delovale močno zgoščene v pesniško obliko.
Piše Jože Štucin, bereta Igor Velše in Ava Longyka Marušič. Po–mišljaj je zbirka osemnajstih besedil, ki jih je Mitja Velikonja napisal za različne namene. Nekaj je esejev, ostalo pa so razni predgovori, nagovori, spremne besede in recenzije del drugih avtorjev, celo besedila z zavihkov knjig ali gledaliških listov; spremljajoče fotografije pa so nekakšni intelektualni utrinki s potovanj po svetu. Zelo pester nabor izbranih besedil je avtor za tokratno izdajo delno priredil in osvežil, nekatere zapise je korigiral in ažuriral na način, da bolj ustrezajo sedanjemu trenutku. Bralca, kljub časovni oddaljenosti vsebine, tu so recimo tudi zapisi, ki se navezujejo na nekdaj skupno državo, še vedno opominjajo, da "na zahodu ni nič novega", še več, da na svetu, ni nič novega. Ali kot avtor v predgovoru z naslovom Metuljček iz rezalne žice, lepo pojasni: "Nenazadnje, je bilo v zgodovini kadarkoli kako drugače? Oblike, strategije in tehnike nadvlade ljudi se spreminjajo, da bi oblast ostala nedotaknjena – spreminjajo in prilagajajo pa se tudi oblike, strategije in tehnike rezistence in emancipacije, ki jo sproti rušijo." Svet je igra jojo, bi pomislili, je boj med dobrim in zlom, popolna preslikava risanke o Tomu in Jerryu, ki v pop kulturi izjemno natančno slika realnost. Primerjava naj mi bo oproščena, saj se tudi Velikonja pogosto ukvarja s sistemi popularne kreativnosti, rokenrola in reperskih gurujev, Hollywood pa je tako ali drugače kreator duhovnega stanja sveta, še več, v tem "bodljikavem" gozdu na nas prežita tako razodetje kot tudi satan civilizacije. Kljub široki časovni amplitudi – najstarejša besedila so stara že četrt stoletja –pretakanje časa ne more škodovati; vsi zapisi so aktualni ne glede na zgodovinske okoliščine. Pri Velikonji gre namreč za način pisanja, ki izhaja iz kritične analize vsakokratnega družbenega in političnega stanja, zato je humanistično angažirano in intelektualno prečiščeno, nemalokrat ironično, polemično, celo zajedljivo, saj avtor ne odstopa od svojih stališč. Njegova družbena kritika izhaja iz pozicije levo usmerjene kulturološke znanosti, kjer ni prostora za zatohle nacionalistične dinozavre ali kapitalistične neoliberalizme vseh vrst, ki vedno znova in znova skušajo klestiti svobodomiselne duhove, človekovo umsko in siceršnjo svobodo, da ne govorimo o pravicah, ter jih skušajo reducirati na stanje podrejenosti ljudi kapitalu, ideologijam in strukturam sveta, ki temeljijo na razlikovanju človeštva na liderje in podanike, na bogate in revne, na svobodne in zasužnjene. Če zaobljimo nekoliko bolj dramatično, pa vseeno: teksti v knjigi Po–mišljaj na polno kažejo bistro-umnost, pronicljivo iskanje odgovorov na temeljna vprašanja. Če začnemo na začetku: človek se ne rodi po svoji volji; pade na svet in ta svet postane njegov utelešeni dom. Že na tej točki se pričnejo njegovi po–mišljaji. In potem vse do smrti in nemara še čez, se mu odpirajo vprašanja o identiteti, vlogi na svetu, pravicah, dolžnostih, svobodi in vrednosti svoje eksistence. Ni konca dilem; ko se ravno razvnamejo, pa se osebek stopi z vesoljem in vse je spet tako, kot je bilo pred rojstvom. Ja, ko beremo salamensko zanimivo knjigo, smo priče izumu hrepenenja vseh znanstvenikov, analitikov, mislečih ljudi, priče smo izumu perpetuum mobila, nenehnega vračanja istega, brez ostankov in izgub pri morebitnem trenju. Avtor izhaja iz spoznanja o "nemogoči sedanjosti", saj žaromet obtožbe sije v obraz posameznika tako v antiki, kot v srednjem veku, komunizmu ali v samicah neoliberalnega sveta ... Svet je arest, vsi smo ujeti, vsi smo zaprti v Alkatrazu, ki ga tista narcistična glomaznost in poosebljena defektnost zadnje ameriške nanizanke spet hoče aktivirati, oživiti, osmisliti. Alora, tu je sedaj aktualen Arestej, ki se iskreno bori za preživetje Evridike, a je bil na koncu, lej jo miselno hudičevko, kaznovan, in je izgubil svoje čebele. Kazen pa je bila še hujša, kot samo ekonomska. Njegova dobromisleča nrav se je morala očistiti in se darovati bogovom. Kot slehernik, ki ga za svoj ponucljiv artikel jemlje država, sistem, politika, oblast ... Je pač padel v nemilost "nemogoče sedanjosti", tako nekoč kot včeraj in tudi danes. Velikonja temeljito preverja sedanjost, ponovno premišljuje o vlogi subjekta v družbi, ki valovi od demokracije k teokraciji, od ideologije do ideologije in jo preplavljajo pop kultura, rokenrol, naci-onalizmi, stanje stvari same po sebi, pa kreativnost politik, vibriranje smisla. Knjiga Po–mišljaj je čista analiza socioloških (dis)funkcij časa. Vse ga pritegne, celo bistroumnost Jugoslovanskih glasbenih ikon: "Potem so prišli, kot pravi Djordje Balašević, prišli popovi, pa lopovi, od vsepovsod ispuzali so grabljivci pa lažljivci pa snalažljivci." Vse kulminira v raznih oblikah nadzora nad posameznikom, ki je vedno podrejeni, nusproduktni, pomanjšani del sistema. Človek izza sosednjih blokovskih vrat je tvoj človek, je molekula sivine, ki jo izbrani, vzvišeni, od Sistema poklicani vedno gnetejo po svoji podobi. Tudi eksperimenti naše polpreteklosti (samoupravni socializem, pa te reči) so obilno razčiščeni, ampak tokrat zares, razkrinkani in pojasnjeni. Vsaj v nekaterih poglavjih, za podpisanega še najbolj eksplicitno v zelo kratki spremni besedi za knjigo Olega Sinjeokega, kjer z eno potezo, tako v haiku maniri, perfektno izriše pomen jugo rokenrola z mislijo: "Če kje, je Jugoslavija zares zaživela in še danes živi na jugoslovanski glasbeni scen!" Drugi zapis, ki je tudi krvavo aktualen, ima naslov Stari odgovori novim vprašanjem. Tu avtor preplete lucidne misli o političnem plakatu, ki mu lepo doda artistično noto z razširivijo besede v – plaka(r)t. Za mlajše bralce bo to že kar nova tema, odkritje, "starejšim", pa bo tekst obudil spomine ne ključne dogodke razkroja Jugoslavije iz časa "plakatnih afer". Če povzamemo iz tega teksta in s tem naredimo krivico ostalim sedemnajstim zapisom, ki so zelo široko zastavljeni, bogato raznorodni in prepričljivo zapisani, bomo citirali tale sugestivni pasus: "Jugoslavija kot najbolj napredna, liberalna in odprta med evropskimi socialističnimi državami je najbolj krvavo razpadla, njen avtentični protifašizem se je sprevrgel v najhujše nacionalizme, njena s težavo izpogajana solidarnost v nepredstavljive morije."
Piše Jože Štucin, bereta Igor Velše in Ava Longyka Marušič. Po–mišljaj je zbirka osemnajstih besedil, ki jih je Mitja Velikonja napisal za različne namene. Nekaj je esejev, ostalo pa so razni predgovori, nagovori, spremne besede in recenzije del drugih avtorjev, celo besedila z zavihkov knjig ali gledaliških listov; spremljajoče fotografije pa so nekakšni intelektualni utrinki s potovanj po svetu. Zelo pester nabor izbranih besedil je avtor za tokratno izdajo delno priredil in osvežil, nekatere zapise je korigiral in ažuriral na način, da bolj ustrezajo sedanjemu trenutku. Bralca, kljub časovni oddaljenosti vsebine, tu so recimo tudi zapisi, ki se navezujejo na nekdaj skupno državo, še vedno opominjajo, da "na zahodu ni nič novega", še več, da na svetu, ni nič novega. Ali kot avtor v predgovoru z naslovom Metuljček iz rezalne žice, lepo pojasni: "Nenazadnje, je bilo v zgodovini kadarkoli kako drugače? Oblike, strategije in tehnike nadvlade ljudi se spreminjajo, da bi oblast ostala nedotaknjena – spreminjajo in prilagajajo pa se tudi oblike, strategije in tehnike rezistence in emancipacije, ki jo sproti rušijo." Svet je igra jojo, bi pomislili, je boj med dobrim in zlom, popolna preslikava risanke o Tomu in Jerryu, ki v pop kulturi izjemno natančno slika realnost. Primerjava naj mi bo oproščena, saj se tudi Velikonja pogosto ukvarja s sistemi popularne kreativnosti, rokenrola in reperskih gurujev, Hollywood pa je tako ali drugače kreator duhovnega stanja sveta, še več, v tem "bodljikavem" gozdu na nas prežita tako razodetje kot tudi satan civilizacije. Kljub široki časovni amplitudi – najstarejša besedila so stara že četrt stoletja –pretakanje časa ne more škodovati; vsi zapisi so aktualni ne glede na zgodovinske okoliščine. Pri Velikonji gre namreč za način pisanja, ki izhaja iz kritične analize vsakokratnega družbenega in političnega stanja, zato je humanistično angažirano in intelektualno prečiščeno, nemalokrat ironično, polemično, celo zajedljivo, saj avtor ne odstopa od svojih stališč. Njegova družbena kritika izhaja iz pozicije levo usmerjene kulturološke znanosti, kjer ni prostora za zatohle nacionalistične dinozavre ali kapitalistične neoliberalizme vseh vrst, ki vedno znova in znova skušajo klestiti svobodomiselne duhove, človekovo umsko in siceršnjo svobodo, da ne govorimo o pravicah, ter jih skušajo reducirati na stanje podrejenosti ljudi kapitalu, ideologijam in strukturam sveta, ki temeljijo na razlikovanju človeštva na liderje in podanike, na bogate in revne, na svobodne in zasužnjene. Če zaobljimo nekoliko bolj dramatično, pa vseeno: teksti v knjigi Po–mišljaj na polno kažejo bistro-umnost, pronicljivo iskanje odgovorov na temeljna vprašanja. Če začnemo na začetku: človek se ne rodi po svoji volji; pade na svet in ta svet postane njegov utelešeni dom. Že na tej točki se pričnejo njegovi po–mišljaji. In potem vse do smrti in nemara še čez, se mu odpirajo vprašanja o identiteti, vlogi na svetu, pravicah, dolžnostih, svobodi in vrednosti svoje eksistence. Ni konca dilem; ko se ravno razvnamejo, pa se osebek stopi z vesoljem in vse je spet tako, kot je bilo pred rojstvom. Ja, ko beremo salamensko zanimivo knjigo, smo priče izumu hrepenenja vseh znanstvenikov, analitikov, mislečih ljudi, priče smo izumu perpetuum mobila, nenehnega vračanja istega, brez ostankov in izgub pri morebitnem trenju. Avtor izhaja iz spoznanja o "nemogoči sedanjosti", saj žaromet obtožbe sije v obraz posameznika tako v antiki, kot v srednjem veku, komunizmu ali v samicah neoliberalnega sveta ... Svet je arest, vsi smo ujeti, vsi smo zaprti v Alkatrazu, ki ga tista narcistična glomaznost in poosebljena defektnost zadnje ameriške nanizanke spet hoče aktivirati, oživiti, osmisliti. Alora, tu je sedaj aktualen Arestej, ki se iskreno bori za preživetje Evridike, a je bil na koncu, lej jo miselno hudičevko, kaznovan, in je izgubil svoje čebele. Kazen pa je bila še hujša, kot samo ekonomska. Njegova dobromisleča nrav se je morala očistiti in se darovati bogovom. Kot slehernik, ki ga za svoj ponucljiv artikel jemlje država, sistem, politika, oblast ... Je pač padel v nemilost "nemogoče sedanjosti", tako nekoč kot včeraj in tudi danes. Velikonja temeljito preverja sedanjost, ponovno premišljuje o vlogi subjekta v družbi, ki valovi od demokracije k teokraciji, od ideologije do ideologije in jo preplavljajo pop kultura, rokenrol, naci-onalizmi, stanje stvari same po sebi, pa kreativnost politik, vibriranje smisla. Knjiga Po–mišljaj je čista analiza socioloških (dis)funkcij časa. Vse ga pritegne, celo bistroumnost Jugoslovanskih glasbenih ikon: "Potem so prišli, kot pravi Djordje Balašević, prišli popovi, pa lopovi, od vsepovsod ispuzali so grabljivci pa lažljivci pa snalažljivci." Vse kulminira v raznih oblikah nadzora nad posameznikom, ki je vedno podrejeni, nusproduktni, pomanjšani del sistema. Človek izza sosednjih blokovskih vrat je tvoj človek, je molekula sivine, ki jo izbrani, vzvišeni, od Sistema poklicani vedno gnetejo po svoji podobi. Tudi eksperimenti naše polpreteklosti (samoupravni socializem, pa te reči) so obilno razčiščeni, ampak tokrat zares, razkrinkani in pojasnjeni. Vsaj v nekaterih poglavjih, za podpisanega še najbolj eksplicitno v zelo kratki spremni besedi za knjigo Olega Sinjeokega, kjer z eno potezo, tako v haiku maniri, perfektno izriše pomen jugo rokenrola z mislijo: "Če kje, je Jugoslavija zares zaživela in še danes živi na jugoslovanski glasbeni scen!" Drugi zapis, ki je tudi krvavo aktualen, ima naslov Stari odgovori novim vprašanjem. Tu avtor preplete lucidne misli o političnem plakatu, ki mu lepo doda artistično noto z razširivijo besede v – plaka(r)t. Za mlajše bralce bo to že kar nova tema, odkritje, "starejšim", pa bo tekst obudil spomine ne ključne dogodke razkroja Jugoslavije iz časa "plakatnih afer". Če povzamemo iz tega teksta in s tem naredimo krivico ostalim sedemnajstim zapisom, ki so zelo široko zastavljeni, bogato raznorodni in prepričljivo zapisani, bomo citirali tale sugestivni pasus: "Jugoslavija kot najbolj napredna, liberalna in odprta med evropskimi socialističnimi državami je najbolj krvavo razpadla, njen avtentični protifašizem se je sprevrgel v najhujše nacionalizme, njena s težavo izpogajana solidarnost v nepredstavljive morije."
Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Zbirka Enakonočja Aleša Učakarja je poezija velike eksistencialne razprtosti in ranljivosti pesnika, ki gre vase in v jezik intimno, a z zrelejšim soočanjem z moralnim propadom družbe in bivanjsko tesnobo. Pri ustvarjanju ga žene zanesljiv občutek, da ima njegovo početje smisel. Videti je, da pisanje pesmi zanj ni nekaj varnega in obvladljivega, še manj le prijetno opravilo v prostem času. Je razgaljanje samotnega premišljevalca pred bralci, predvsem pa pred samim seboj. Je meditacija lirskega glasnika, ki v zadnji pesmi fermijev paradoks v zadnjem verzu samemu sebi dahne: »kje vendar sploh je kdorkoli?« Kmalu po prvi prozni objavi Veliki Mhrann iz leta 1996 je Učakar s pesniško zbirko Mesta tihe sreče vstopil v svet poezije. Pesmi so prežete s subtilno melanholijo in razmišljanjem o osamljenosti in krhkosti medsebojnih odnosov. Pesniškemu prvencu, zasnovanemu na ravnovesju med svetlobo in melanholijo in intimnem iskanju miru in sreče, je šele po četrt stoletja sledila zbirka pesmi Naposled, katere del zlovešče opisuje moralni propad družbe, kjer človek podobno kot v Orwellovem romanu 1984 postane sofisticiran stroj za evtanazijo duše. Lirski subjekt pri tem ohranja svojo prepoznavno noto raziskovanja notranjih svetov in tihih trenutkov, kot se kaže v pesmi Čarobno jutro, kjer ugotavlja, da mora včasih kako jutro nahraniti vsa nadaljnja, s svojimi presenetljivimi strastmi pojiti poznejša hrepenenja ter s svojo nezasluženo srečo dojiti njihovo vsakdanjost in starčevsko čemernost. A če ta zbirka pomeni pesnikov obračun s svetom, potem mu naslednja prinaša pomiritev s seboj in premik od zunanje kritike k notranji harmoniji, kjer sprejme, da bivanje vedno niha med skrajnostmi. V tretji zbirki z zelo povednim naslovom Enakonočja valovi niz štiridesetih skrbno izbranih in urejenih pesmi v prostem verzu (napisanih s samimi malimi črkami in skoraj brez ločil), ki raziskujejo krhko ravnovesje med osebnimi čustvi in širšim bivanjem. Zbirka ni intelektualistično hermetična, ni zastavljena kot ena izmed konstitutivnih liričnih zasnov 20. stoletja, pesnikova čustvena nota je bralcu dosegljiva. Treba ji je ne le prisluhniti, ampak tudi poiskati bistvo njenega poetičnega sporočila. Pri poglabljanju v posamezne pesmi je zgovoren vsak detajl, ki tudi izza na prvi pogled jasnega motiva ponuja presenetljive obrate. Pesmi lahko z nekaj besedami prikličejo v našo zavest cele romane, vesolja spominov avtorja, ki nima strogo vnaprej določene smeri, temveč se odpira na vse strani bivajočega in se manifestira v širokem emocionalnem razponu, vključujoč negativna in pozitivna čustva. Že uvodna kitica v prvo pesem človek in reka bralca popelje v intimni svet, ki pa ni le idealiziran, temveč ga zaznamuje tudi krhkost. Sprimeva se, pravi, v trenutku odpre telo zmehčane, zrele pore. Sprostijo se obljube in skomine, kriki, potajeni vzdihi. Seževa si v medžilje in se prelijeva. V pesmi ostanki dneva pa avtor spretno prehaja med občutki zastrtosti vase in stanji popolne, mirne sreče: »na kak tak dan / bi samo molčal / zaprl zapahe / in molčal / presahli so slapovi / preutrujene reke / naveličani grobovi / ujet v vračanje vedno istega // in prideš mimo / dih tvojih bokov / na moji pesmi / in verzi padajo / iz partiture / in dan se nagne / viseče zavese / razpirajo / kar bi moralo ostati prikrito / in tak dan / miroljubno / mine.« Pesnik, čigar kašelj je kot bolhe redni spremljevalec v pesmi prokrastinacija, čaka na marec, ki nikoli ne pride, a ga na koncu, ko je opustil že vse upe, le odkrije. In ima znova še leto dni časa. Če je bilo čakanje v prejšnji zbirki mučno, polno tesnobe in občutka, da zamujamo zadnji vlak pred katastrofo, postane v tej zbirki bolj kontemplativno, potrpežljivo. V pesmi hipna zaznava smo neposredna priča osupljivim zaznavam, ki se izogibajoč se soncu plazijo vzdolž časa in čez stoletja tišine prehajajo v komaj verjetno dozdevnost. V prejšnji zbirki je bila tišina grozeča in težka, tu je domala zdravilna, saj je prostor, v katerem pesnik končno lahko prisluhne svojim mislim in najde mir sredi svetovnega kaosa, odrešujoč. Svet, v katerem živimo, je krut in neusmiljen, zdi se, da je obrnjen na glavo. Aleš Učakar ga opazuje z vsemi značilnostmi časa, v katerem biva, ko na koncu pesmi chiaroscuro zapiše: »To je ta naš svet, premalokdaj ga obžari oko, da se razpeni v brezdanje nebo.« Čustveno doživetje ponuja le priložnost, da premisli svoje osebno doživljanje. Resničnost ne more zares prodreti v pesem, večinoma se le sprehaja po površini, saj pesnik šele po doživetju išče smisel v lastni izpovedi. Nastanek pesmi in sama pesem sta navadno skrivnost, ki se ji lirski subjekt lahko približa le v globoki kontemplaciji s seboj. Ne le, da izostri čustva in z enigmatičnim besedilom vzpostavi kompleksno besedilo, ki tudi od bralca zahteva pozorno branje, temveč vanj vpne tudi drugačno, izvirno, v lirično govorico uprizorjeno pripoved. V mnogih tradicijah je enakonočje magičen čas spodbujanja k povezovanju z naravo in notranjo preobrazbo. Simbolizira popolno ravnovesje med svetlobo in temo, dnevom in nočjo. Označuje prelomno točko v naravi, ki prinaša harmonijo, prenovo in enakopravnost nasprotij – jin in jang. Pomladno enakonočje simbolizira rast in novo življenje, jesensko pa hvaležnost in opuščanje starega. V tem kontekstu naslov zbirke namiguje na trenutek mirovanja ali prevešanja, kar se v pesmih zrcali skozi motiviko čakanja in minevanja časa. V prejšnji zbirki je bil pesnik ranljiv, podvržen bolečini in propadu kot svet okoli njega, v tej je vzpostavil ravnovesje. Navidezno prikrita erotika v pesmi vrata tvojega doma se vrne kot uteha, ki vsaj za trenutek zapolni bivanjsko praznino: ko »zavesa obarva stanovanje v dom … da lahko pridem k tebi tudi na vlažen dan / in da mi ni treba oditi, kadar bi raje ostal.« Primerjava med zbirkama Naposled in Enakonočja razkriva zanimiv pesniški obrat, kjer se Učakarjev temačni nihilizem preobrazi v iskanje krhkega miru. Od kaosa k redu. V obeh zbirkah uporablja nekatere ključne motive, ki pa v vsaki knjigi dobijo drugačen pomen. Pri prvi prevladuje mrak, svetloba je varljiva ali ugaša pod težo civilizacijskega propada, kar simbolizira konec in brezizhodnost. V drugi sta v dialogu svetloba in tema. Ni več boja za prevlado, temveč sprejemanje, da ena brez druge ne obstajata, saj motiv sončnega obrata postane simbol za trenutek, ko se obe sili srečata v mirovanju. V zadnji pesmi fermijev paradoks avtor črpa iz zgodovine spomina, iz položaja, ki simbolizira premor, umik in prostor za drugačen pogled. Njegovi poetični razmisleki razumljivo odpirajo premislek o vsem, kar v današnjem turbulentnem času sprejemamo kot samoumevno. Pri upesnjevanju drobcev zgodb, ki so tematsko tako sodobno aktualne kot univerzalno človeške, hodi po tenki napeti vrvi, kjer prihajajo na površje najbolj ekspresivne podobe in čustva. Vsaka pesem v zbirki Enakonočja prinaša ogromno, treba je le do zadnjega verza potovati po njej in jo odkrivati kot neraziskano pokrajino. »Kje vendar sploh je kdorkoli?«
Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Zbirka Enakonočja Aleša Učakarja je poezija velike eksistencialne razprtosti in ranljivosti pesnika, ki gre vase in v jezik intimno, a z zrelejšim soočanjem z moralnim propadom družbe in bivanjsko tesnobo. Pri ustvarjanju ga žene zanesljiv občutek, da ima njegovo početje smisel. Videti je, da pisanje pesmi zanj ni nekaj varnega in obvladljivega, še manj le prijetno opravilo v prostem času. Je razgaljanje samotnega premišljevalca pred bralci, predvsem pa pred samim seboj. Je meditacija lirskega glasnika, ki v zadnji pesmi fermijev paradoks v zadnjem verzu samemu sebi dahne: »kje vendar sploh je kdorkoli?« Kmalu po prvi prozni objavi Veliki Mhrann iz leta 1996 je Učakar s pesniško zbirko Mesta tihe sreče vstopil v svet poezije. Pesmi so prežete s subtilno melanholijo in razmišljanjem o osamljenosti in krhkosti medsebojnih odnosov. Pesniškemu prvencu, zasnovanemu na ravnovesju med svetlobo in melanholijo in intimnem iskanju miru in sreče, je šele po četrt stoletja sledila zbirka pesmi Naposled, katere del zlovešče opisuje moralni propad družbe, kjer človek podobno kot v Orwellovem romanu 1984 postane sofisticiran stroj za evtanazijo duše. Lirski subjekt pri tem ohranja svojo prepoznavno noto raziskovanja notranjih svetov in tihih trenutkov, kot se kaže v pesmi Čarobno jutro, kjer ugotavlja, da mora včasih kako jutro nahraniti vsa nadaljnja, s svojimi presenetljivimi strastmi pojiti poznejša hrepenenja ter s svojo nezasluženo srečo dojiti njihovo vsakdanjost in starčevsko čemernost. A če ta zbirka pomeni pesnikov obračun s svetom, potem mu naslednja prinaša pomiritev s seboj in premik od zunanje kritike k notranji harmoniji, kjer sprejme, da bivanje vedno niha med skrajnostmi. V tretji zbirki z zelo povednim naslovom Enakonočja valovi niz štiridesetih skrbno izbranih in urejenih pesmi v prostem verzu (napisanih s samimi malimi črkami in skoraj brez ločil), ki raziskujejo krhko ravnovesje med osebnimi čustvi in širšim bivanjem. Zbirka ni intelektualistično hermetična, ni zastavljena kot ena izmed konstitutivnih liričnih zasnov 20. stoletja, pesnikova čustvena nota je bralcu dosegljiva. Treba ji je ne le prisluhniti, ampak tudi poiskati bistvo njenega poetičnega sporočila. Pri poglabljanju v posamezne pesmi je zgovoren vsak detajl, ki tudi izza na prvi pogled jasnega motiva ponuja presenetljive obrate. Pesmi lahko z nekaj besedami prikličejo v našo zavest cele romane, vesolja spominov avtorja, ki nima strogo vnaprej določene smeri, temveč se odpira na vse strani bivajočega in se manifestira v širokem emocionalnem razponu, vključujoč negativna in pozitivna čustva. Že uvodna kitica v prvo pesem človek in reka bralca popelje v intimni svet, ki pa ni le idealiziran, temveč ga zaznamuje tudi krhkost. Sprimeva se, pravi, v trenutku odpre telo zmehčane, zrele pore. Sprostijo se obljube in skomine, kriki, potajeni vzdihi. Seževa si v medžilje in se prelijeva. V pesmi ostanki dneva pa avtor spretno prehaja med občutki zastrtosti vase in stanji popolne, mirne sreče: »na kak tak dan / bi samo molčal / zaprl zapahe / in molčal / presahli so slapovi / preutrujene reke / naveličani grobovi / ujet v vračanje vedno istega // in prideš mimo / dih tvojih bokov / na moji pesmi / in verzi padajo / iz partiture / in dan se nagne / viseče zavese / razpirajo / kar bi moralo ostati prikrito / in tak dan / miroljubno / mine.« Pesnik, čigar kašelj je kot bolhe redni spremljevalec v pesmi prokrastinacija, čaka na marec, ki nikoli ne pride, a ga na koncu, ko je opustil že vse upe, le odkrije. In ima znova še leto dni časa. Če je bilo čakanje v prejšnji zbirki mučno, polno tesnobe in občutka, da zamujamo zadnji vlak pred katastrofo, postane v tej zbirki bolj kontemplativno, potrpežljivo. V pesmi hipna zaznava smo neposredna priča osupljivim zaznavam, ki se izogibajoč se soncu plazijo vzdolž časa in čez stoletja tišine prehajajo v komaj verjetno dozdevnost. V prejšnji zbirki je bila tišina grozeča in težka, tu je domala zdravilna, saj je prostor, v katerem pesnik končno lahko prisluhne svojim mislim in najde mir sredi svetovnega kaosa, odrešujoč. Svet, v katerem živimo, je krut in neusmiljen, zdi se, da je obrnjen na glavo. Aleš Učakar ga opazuje z vsemi značilnostmi časa, v katerem biva, ko na koncu pesmi chiaroscuro zapiše: »To je ta naš svet, premalokdaj ga obžari oko, da se razpeni v brezdanje nebo.« Čustveno doživetje ponuja le priložnost, da premisli svoje osebno doživljanje. Resničnost ne more zares prodreti v pesem, večinoma se le sprehaja po površini, saj pesnik šele po doživetju išče smisel v lastni izpovedi. Nastanek pesmi in sama pesem sta navadno skrivnost, ki se ji lirski subjekt lahko približa le v globoki kontemplaciji s seboj. Ne le, da izostri čustva in z enigmatičnim besedilom vzpostavi kompleksno besedilo, ki tudi od bralca zahteva pozorno branje, temveč vanj vpne tudi drugačno, izvirno, v lirično govorico uprizorjeno pripoved. V mnogih tradicijah je enakonočje magičen čas spodbujanja k povezovanju z naravo in notranjo preobrazbo. Simbolizira popolno ravnovesje med svetlobo in temo, dnevom in nočjo. Označuje prelomno točko v naravi, ki prinaša harmonijo, prenovo in enakopravnost nasprotij – jin in jang. Pomladno enakonočje simbolizira rast in novo življenje, jesensko pa hvaležnost in opuščanje starega. V tem kontekstu naslov zbirke namiguje na trenutek mirovanja ali prevešanja, kar se v pesmih zrcali skozi motiviko čakanja in minevanja časa. V prejšnji zbirki je bil pesnik ranljiv, podvržen bolečini in propadu kot svet okoli njega, v tej je vzpostavil ravnovesje. Navidezno prikrita erotika v pesmi vrata tvojega doma se vrne kot uteha, ki vsaj za trenutek zapolni bivanjsko praznino: ko »zavesa obarva stanovanje v dom … da lahko pridem k tebi tudi na vlažen dan / in da mi ni treba oditi, kadar bi raje ostal.« Primerjava med zbirkama Naposled in Enakonočja razkriva zanimiv pesniški obrat, kjer se Učakarjev temačni nihilizem preobrazi v iskanje krhkega miru. Od kaosa k redu. V obeh zbirkah uporablja nekatere ključne motive, ki pa v vsaki knjigi dobijo drugačen pomen. Pri prvi prevladuje mrak, svetloba je varljiva ali ugaša pod težo civilizacijskega propada, kar simbolizira konec in brezizhodnost. V drugi sta v dialogu svetloba in tema. Ni več boja za prevlado, temveč sprejemanje, da ena brez druge ne obstajata, saj motiv sončnega obrata postane simbol za trenutek, ko se obe sili srečata v mirovanju. V zadnji pesmi fermijev paradoks avtor črpa iz zgodovine spomina, iz položaja, ki simbolizira premor, umik in prostor za drugačen pogled. Njegovi poetični razmisleki razumljivo odpirajo premislek o vsem, kar v današnjem turbulentnem času sprejemamo kot samoumevno. Pri upesnjevanju drobcev zgodb, ki so tematsko tako sodobno aktualne kot univerzalno človeške, hodi po tenki napeti vrvi, kjer prihajajo na površje najbolj ekspresivne podobe in čustva. Vsaka pesem v zbirki Enakonočja prinaša ogromno, treba je le do zadnjega verza potovati po njej in jo odkrivati kot neraziskano pokrajino. »Kje vendar sploh je kdorkoli?«
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Predvajamo tri dela, ki združujejo svetove jazzovske in klasične glasbe: Koncert za trobento in orkester Darijana Božiča, Trojni koncert za klavir, simfonični orkester in big band Milka Lazarja ter Crosswinds za jazzovsko trobento, altovski saksofon in orkester Božidarja Kosa.
Predvajamo tri dela, ki združujejo svetove jazzovske in klasične glasbe: Koncert za trobento in orkester Darijana Božiča, Trojni koncert za klavir, simfonični orkester in big band Milka Lazarja ter Crosswinds za jazzovsko trobento, altovski saksofon in orkester Božidarja Kosa.
V ospredju odzivi po še zadnji spomladanski kolesarski klasiki in državno nogometno prvenstvo, ki je v sklepnem delu.
V ospredju odzivi po še zadnji spomladanski kolesarski klasiki in državno nogometno prvenstvo, ki je v sklepnem delu.
Ime tedna je Jakob Erhartič, vodja študentske ekipe Edvard Rusjan Team s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki je z radijsko vodenim brezpilotnim letalom Brvinc na mednarodnem tekmovanju Design/Build/Fly (Načrtuj/izdelaj/leti) 2026 v ZDA osvojila 1. mesto v konkurenci 98 univerzitetnih ekip z vsega sveta. Več kot 30-članska ekipa s sedmih ljubljanskih fakultet je z večmesečnim intenzivnim delom, znanjem in vztrajnostjo dosegla sam vrh enega najzahtevnejših študentskih tekmovanj na področju letalstva.
Ime tedna je Jakob Erhartič, vodja študentske ekipe Edvard Rusjan Team s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki je z radijsko vodenim brezpilotnim letalom Brvinc na mednarodnem tekmovanju Design/Build/Fly (Načrtuj/izdelaj/leti) 2026 v ZDA osvojila 1. mesto v konkurenci 98 univerzitetnih ekip z vsega sveta. Več kot 30-članska ekipa s sedmih ljubljanskih fakultet je z večmesečnim intenzivnim delom, znanjem in vztrajnostjo dosegla sam vrh enega najzahtevnejših študentskih tekmovanj na področju letalstva.
Konec marca se je s slavnostno podelitvijo nagrad prvonagrajencem 55. Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije – TEMSIG sklenilo letošnje največje slovensko glasbeno tekmovanje, ki je potekalo od 3. do 24. marca 2026 na glasbenih šolah v Ljubljani ter Akademiji za glasbo. Letos je bilo odprto za 12 disciplin: trobenta, rog, pozavna, tuba, evfonij, tolkala, harmonika, tamburica, kitarski duo, klavirski duo, komorne skupine z godali in klavirjem, jazz solo, predstavniki teh disciplin pa so 31. marca nastopili na koncertu na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Ta teden poslušamo njihove nastope, povedali pa bomo tudi, kateri so bili prvonagrajenci posameznih kategorij za vsako disciplino.
Konec marca se je s slavnostno podelitvijo nagrad prvonagrajencem 55. Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije – TEMSIG sklenilo letošnje največje slovensko glasbeno tekmovanje, ki je potekalo od 3. do 24. marca 2026 na glasbenih šolah v Ljubljani ter Akademiji za glasbo. Letos je bilo odprto za 12 disciplin: trobenta, rog, pozavna, tuba, evfonij, tolkala, harmonika, tamburica, kitarski duo, klavirski duo, komorne skupine z godali in klavirjem, jazz solo, predstavniki teh disciplin pa so 31. marca nastopili na koncertu na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Ta teden poslušamo njihove nastope, povedali pa bomo tudi, kateri so bili prvonagrajenci posameznih kategorij za vsako disciplino.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob dnevu upora proti okupatorju dopoldne položila venec k spomeniku Osvobodilne fronte v Rožni dolini v Ljubljani in ob tem opomnila, da svoboda in demokracija nikoli nista samoumevni. Ob prazniku sta državljane nagovorila tudi predsednik vlade in predsednik Državnega zbora. Čas je, da interese ljudi postavimo pred politiko, je v poslanici zapisal Zoran Stevanović, premier Robert Golob pa je v svoji poslanici pozval h krepitvi zaupanja, potrpljenja, spoštovanja in povezovanja. V oddaji tudi o tem: - Iran še naprej nezainteresiran za pogajanja o jedrskem programu - Evropska unija podaljšala sankcije proti Mjanmaru zaradi kršitev človekovih pravic - Hokejist Anže Kopitar v Los Angelesu končal bogato kariero
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob dnevu upora proti okupatorju dopoldne položila venec k spomeniku Osvobodilne fronte v Rožni dolini v Ljubljani in ob tem opomnila, da svoboda in demokracija nikoli nista samoumevni. Ob prazniku sta državljane nagovorila tudi predsednik vlade in predsednik Državnega zbora. Čas je, da interese ljudi postavimo pred politiko, je v poslanici zapisal Zoran Stevanović, premier Robert Golob pa je v svoji poslanici pozval h krepitvi zaupanja, potrpljenja, spoštovanja in povezovanja. V oddaji tudi o tem: - Iran še naprej nezainteresiran za pogajanja o jedrskem programu - Evropska unija podaljšala sankcije proti Mjanmaru zaradi kršitev človekovih pravic - Hokejist Anže Kopitar v Los Angelesu končal bogato kariero