Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
… Na konec sveta, kjer so ledene gore, kjer ti polarne lisice zaželijo lahko noč … Pripoveduje: Boris Ostan. Napisal: Daniel Hevier. Prevedla: Bilka Mate. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
… Na konec sveta, kjer so ledene gore, kjer ti polarne lisice zaželijo lahko noč … Pripoveduje: Boris Ostan. Napisal: Daniel Hevier. Prevedla: Bilka Mate. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku, ob 19.10.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku, ob 19.10.
Smučarski skakalec Domen Prevc je zmagal tudi na drugi tekmi svetovnega pokala v Wisli na Poljskem. Za slabo točko je ugnal Japonca Rjojuja Kobajašija in prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku. Anže Lanišek je bil osmi. Karavana se prihodnji konec tedna seli v nemški Klingenthal. V oddaji tudi o tem: - Izrael kljub krhkemu premirju napoveduje pogovore od drugi fazi mirovnega načrta za Gazo. - V Italiji spor zaradi definicije posilstva: opozicija obtožuje Melonijevo vlado dvoličnosti. - Sezona gripe prej kot običajno. Veliko tudi primerov viroz, v šolah številni manjkajoči.
Smučarski skakalec Domen Prevc je zmagal tudi na drugi tekmi svetovnega pokala v Wisli na Poljskem. Za slabo točko je ugnal Japonca Rjojuja Kobajašija in prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku. Anže Lanišek je bil osmi. Karavana se prihodnji konec tedna seli v nemški Klingenthal. V oddaji tudi o tem: - Izrael kljub krhkemu premirju napoveduje pogovore od drugi fazi mirovnega načrta za Gazo. - V Italiji spor zaradi definicije posilstva: opozicija obtožuje Melonijevo vlado dvoličnosti. - Sezona gripe prej kot običajno. Veliko tudi primerov viroz, v šolah številni manjkajoči.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta je brezčasna; nikoli je ni preveč, v izvedbah odličnih glasbenikov pa se je prav tako ni mogoče naveličati. Tokrat smo iz bogatega arhiva koncertnih posnetkov, ki jih v izmenjavi ponuja Evroradio, za predvajanje izbrali posnetek koncerta, ki je bil 5. novembra letos v Gledališču Beaulieu v Lozani. Tam je nastopil Lozanski komorni orkester, ki ga je vodil eden vodilnih strokovnjakov za glasbo starejših obdobij Ton Koopman. Spored je bil v celoti posvečen glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solistka se je v dveh vokalno-instrumentalnih delih – solističnemu motetu Exsultate, jubilate, K. 165 in ariji Voi avete un cor fedele, K. 217 – predstavila priznana ruska sopranistka Julija Ležneva, spored pa so dopolnile še uvertura k operi Čarobna piščal, Serenata notturna v D-duru, K. 239 in Simfonija št. 38 v D-duru, ‘Praška’.
Glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta je brezčasna; nikoli je ni preveč, v izvedbah odličnih glasbenikov pa se je prav tako ni mogoče naveličati. Tokrat smo iz bogatega arhiva koncertnih posnetkov, ki jih v izmenjavi ponuja Evroradio, za predvajanje izbrali posnetek koncerta, ki je bil 5. novembra letos v Gledališču Beaulieu v Lozani. Tam je nastopil Lozanski komorni orkester, ki ga je vodil eden vodilnih strokovnjakov za glasbo starejših obdobij Ton Koopman. Spored je bil v celoti posvečen glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solistka se je v dveh vokalno-instrumentalnih delih – solističnemu motetu Exsultate, jubilate, K. 165 in ariji Voi avete un cor fedele, K. 217 – predstavila priznana ruska sopranistka Julija Ležneva, spored pa so dopolnile še uvertura k operi Čarobna piščal, Serenata notturna v D-duru, K. 239 in Simfonija št. 38 v D-duru, ‘Praška’.
Nemški kancler Friedrich Merz se mudi na obisku v Izraelu. Ob prihodu je potrdil, da bo podpora Izraelu ostala ključni del nemške politike. Prav tako se je zavzel za razorožitev palestinskega gibanja Hamas in poudaril pomen rešitve dveh držav. Potem, ko se je Mertz v Jeruzalemu sestal s predsednikom Jicakom Herzogom, ga je sprejel tudi premier Benjamin Netanjahu. Srečal se je tudi z nekaterimi talci, ki jih je Hamas izpustil, prav tako pa bo obiskal spominski center Jad Vašem. Palestinsko skrajno gibanje Hamas je medtem sporočilo, da je pripravljeno svoje orožje predati palestinskim oblastem v Gazi pod pogojem, da se konča izraelska okupacija enklave. V oddaji tudi: - Dogovor o končanju vojne med Rusijo in Ukrajino naj bi bil blizu. - Stranke na slovenskem političnem prizorišču iščejo pravo formulo za uspeh na spomladanskih volitvah. - Delodajalci lahko od jutri vlagajo zahtevke za delno povračilo nadomestila plače zaradi skrajšanega delovnega časa.
Nemški kancler Friedrich Merz se mudi na obisku v Izraelu. Ob prihodu je potrdil, da bo podpora Izraelu ostala ključni del nemške politike. Prav tako se je zavzel za razorožitev palestinskega gibanja Hamas in poudaril pomen rešitve dveh držav. Potem, ko se je Mertz v Jeruzalemu sestal s predsednikom Jicakom Herzogom, ga je sprejel tudi premier Benjamin Netanjahu. Srečal se je tudi z nekaterimi talci, ki jih je Hamas izpustil, prav tako pa bo obiskal spominski center Jad Vašem. Palestinsko skrajno gibanje Hamas je medtem sporočilo, da je pripravljeno svoje orožje predati palestinskim oblastem v Gazi pod pogojem, da se konča izraelska okupacija enklave. V oddaji tudi: - Dogovor o končanju vojne med Rusijo in Ukrajino naj bi bil blizu. - Stranke na slovenskem političnem prizorišču iščejo pravo formulo za uspeh na spomladanskih volitvah. - Delodajalci lahko od jutri vlagajo zahtevke za delno povračilo nadomestila plače zaradi skrajšanega delovnega časa.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
izpod peres Jommellija,Wagnerja, Mozarta, Verdija, Dutilleuxa in Puccinija.
izpod peres Jommellija,Wagnerja, Mozarta, Verdija, Dutilleuxa in Puccinija.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Sredi 14. stoletja je Italijo prizadela epidemija kuge, deseterica mladih se pred njo zapre v podeželsko vilo in si v izolaciji krajša čas s pripovedovanjem zgodb o iznajdljivosti in potegavščinah enih oziroma neumnosti drugih. Prva zgodba pripoveduje o Ciappellettu, ki je s krivo izpovedjo po smrti kljub hudim grehom obveljal za svetnika. Prevodl Andrej Budal, radijska priredba Matej Juh, interpretacija vlog Tone Gogala, Jernej Kuntner, Gaber Kristjan Trseglav in Uroš Potočnik, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Nejc Zupančič in Urban Gruden. Režija Jože Valentič. Posneto maja 2018.
Sredi 14. stoletja je Italijo prizadela epidemija kuge, deseterica mladih se pred njo zapre v podeželsko vilo in si v izolaciji krajša čas s pripovedovanjem zgodb o iznajdljivosti in potegavščinah enih oziroma neumnosti drugih. Prva zgodba pripoveduje o Ciappellettu, ki je s krivo izpovedjo po smrti kljub hudim grehom obveljal za svetnika. Prevodl Andrej Budal, radijska priredba Matej Juh, interpretacija vlog Tone Gogala, Jernej Kuntner, Gaber Kristjan Trseglav in Uroš Potočnik, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Nejc Zupančič in Urban Gruden. Režija Jože Valentič. Posneto maja 2018.
V iskanju pozabljenih glažut Steklarska tradicija slovenskega etničnega prostora je eden najbolj bleščečih dokazov naše vpetosti v kulturne, industrijske in trgovske tokove centralne Evrope. Kajti steklo in njegova proizvodnja že stoletja stojijo na križišču med industrijo, obrtjo in umetnostjo. Po mednarodnem letu stekla izpred nekaj let so se raziskovalni napori za detekcijo in vrednotenje steklarske tradicije še povečali in iz severa Primorske prihaja zgodba o pozabljenih glažutarjih, ki so celo stoletje delali v globini tedaj skoraj nepristopnega Trnovskega gozda. Nove raziskave so to privlačno temo obudile dobesedno iz črepinj in kmalu se lahko nadejamo, da bo vedenje o glažutarjih dostopno tudi širši javnosti. V oddaji Sledi časa tako v širši slovenski prostor prinašamo nekakšen uvod vanjo.
V iskanju pozabljenih glažut Steklarska tradicija slovenskega etničnega prostora je eden najbolj bleščečih dokazov naše vpetosti v kulturne, industrijske in trgovske tokove centralne Evrope. Kajti steklo in njegova proizvodnja že stoletja stojijo na križišču med industrijo, obrtjo in umetnostjo. Po mednarodnem letu stekla izpred nekaj let so se raziskovalni napori za detekcijo in vrednotenje steklarske tradicije še povečali in iz severa Primorske prihaja zgodba o pozabljenih glažutarjih, ki so celo stoletje delali v globini tedaj skoraj nepristopnega Trnovskega gozda. Nove raziskave so to privlačno temo obudile dobesedno iz črepinj in kmalu se lahko nadejamo, da bo vedenje o glažutarjih dostopno tudi širši javnosti. V oddaji Sledi časa tako v širši slovenski prostor prinašamo nekakšen uvod vanjo.
V Nedeljski reportaži smo govorili o izdelavi po meri kovanih oziroma izdelanih nožev. Spoznali smo, kako poteka pot jekla od prvega segrevanja v ognju do končne oblike. Slišali smo tudi, kako kovaški mojster Tomaž Tekavc iz Kovačije Tom Tek razvije idejo, da iz nje nastane nož, ki je prilagojen posameznikovim potrebam. Avtor oddaje Aleš Ogrin si je ogledal, kako nastajajo noži , od lovskih in kuhinjskih, do specializiranih rezil za zahtevne uporabnike. Med njimi je tudi sekira iz 800 slojev damaščanskega jekla.
V Nedeljski reportaži smo govorili o izdelavi po meri kovanih oziroma izdelanih nožev. Spoznali smo, kako poteka pot jekla od prvega segrevanja v ognju do končne oblike. Slišali smo tudi, kako kovaški mojster Tomaž Tekavc iz Kovačije Tom Tek razvije idejo, da iz nje nastane nož, ki je prilagojen posameznikovim potrebam. Avtor oddaje Aleš Ogrin si je ogledal, kako nastajajo noži , od lovskih in kuhinjskih, do specializiranih rezil za zahtevne uporabnike. Med njimi je tudi sekira iz 800 slojev damaščanskega jekla.
V oddaji Od setve do žetve se posvečamo vprašanju inovacij in razvoja kmetijske mehanizacije, ki je stalni spremljevalec kmetijske pridelave. V Sloveniji imamo tako večja uveljavljena podjetja, ki s posodabljanjem strojnih priključkov podpirajo razvoj rastlinske pridelave. Ne manjka pa niti mladih manjših podjetij z večjimi inovativnimi preboji. Razmišljamo o tem, kako na področje strojne kmetijske mehanizacije in opreme vstopajo nove sodobne tehnologije in katere smernice usmerjajo ta razvoj. Predstavljamo tudi prvi, z javnimi sredstvi financiran projekt za spodbujanje novih tehnologij v slovenskem prostoru. Naši sogovorniki so Igor Stare, direktor podjetja Gorenc Kmetijska mehanizacija; Jure Brečko, solastnik podjetja BE TECH; Mihael Miheljak iz podjetja SIP Šempeter, in Blaž Germšek iz Kmetijskega inštituta Slovenije.
V oddaji Od setve do žetve se posvečamo vprašanju inovacij in razvoja kmetijske mehanizacije, ki je stalni spremljevalec kmetijske pridelave. V Sloveniji imamo tako večja uveljavljena podjetja, ki s posodabljanjem strojnih priključkov podpirajo razvoj rastlinske pridelave. Ne manjka pa niti mladih manjših podjetij z večjimi inovativnimi preboji. Razmišljamo o tem, kako na področje strojne kmetijske mehanizacije in opreme vstopajo nove sodobne tehnologije in katere smernice usmerjajo ta razvoj. Predstavljamo tudi prvi, z javnimi sredstvi financiran projekt za spodbujanje novih tehnologij v slovenskem prostoru. Naši sogovorniki so Igor Stare, direktor podjetja Gorenc Kmetijska mehanizacija; Jure Brečko, solastnik podjetja BE TECH; Mihael Miheljak iz podjetja SIP Šempeter, in Blaž Germšek iz Kmetijskega inštituta Slovenije.
Lovro Planko je eden najboljših slovenskih biatloncev, ki si utira pot proti vrhu svetovnega pokala. Na začetku nove zime kaže dobro formo, še bolj kot z rezultatom pa je na uvodni posamični tekmi sezone navdušil s fair play potezo.
Lovro Planko je eden najboljših slovenskih biatloncev, ki si utira pot proti vrhu svetovnega pokala. Na začetku nove zime kaže dobro formo, še bolj kot z rezultatom pa je na uvodni posamični tekmi sezone navdušil s fair play potezo.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Številna krizna žarišča po svetu spodbujajo oboroževanje in vojaško usposabljanje. Veliko držav razmišlja ali že uvaja obvezno naborništvo, trgovina z orožjem cveti. Nemčija npr. namešča protiraketne sisteme, ki naj bi ščitili tudi evropske zaveznice. V oddaji tudi o tem: - Arčonu italijanska nagrada Nadal Furlan za prispevek k čezmejnemu sodelovanju. - Na voljo nova aplikacija za spremljanje poplav. - Projekt Aktivno inkluzivno omogoča brezplačno vadbo oseb z invalidnostjo tudi v slovenski Istri.
Številna krizna žarišča po svetu spodbujajo oboroževanje in vojaško usposabljanje. Veliko držav razmišlja ali že uvaja obvezno naborništvo, trgovina z orožjem cveti. Nemčija npr. namešča protiraketne sisteme, ki naj bi ščitili tudi evropske zaveznice. V oddaji tudi o tem: - Arčonu italijanska nagrada Nadal Furlan za prispevek k čezmejnemu sodelovanju. - Na voljo nova aplikacija za spremljanje poplav. - Projekt Aktivno inkluzivno omogoča brezplačno vadbo oseb z invalidnostjo tudi v slovenski Istri.
“Začetki slovenske socialne demokracije” Češki emigrant – filmski ustvarjalec Strokovnjak za zdravljenje tuberkuloze Leta 1958 je v novozgrajeni Luki Koper pristala prva čezoceanska ladja, to je bila slovenska ladja z imenom Gorica. Slovenija je tako dobila svoje morsko okno v svet, kar se je zgodilo po sklenitvi tako imenovanega londonskega memoranduma, s katerim je bilo leta 1954 ukinjeno Svobodno tržaško ozemlje. Takoj po tem je tudi stekel projekt izgradnje pristanišča.Zanimiv je bil prvi odziv dveh sosednjih pristanišč na novo koprsko luko. V zapisniku odbora za pripravo slovesnosti ob odprtju luke piše, da glede koprskega pristanišča potekajo polemike tako na Reki kot tudi v Trstu. »Prvi so začeli izražati bojazen konkurence. Njihove teorije in ugibanja smo zavračali na podlagi njihovih lastnih podatkov o tem, da je Reka zavrnila za približno milijon ton tranzitnega prometa. Italijanski tisk pa je delil mnenje, da nova koprska luka za zdaj še ni nevarna tržaški, toda slovenski bratje bodo odjedli kruh tržaškemu proletariatu takrat, ko bo zgrajena železnica.«
“Začetki slovenske socialne demokracije” Češki emigrant – filmski ustvarjalec Strokovnjak za zdravljenje tuberkuloze Leta 1958 je v novozgrajeni Luki Koper pristala prva čezoceanska ladja, to je bila slovenska ladja z imenom Gorica. Slovenija je tako dobila svoje morsko okno v svet, kar se je zgodilo po sklenitvi tako imenovanega londonskega memoranduma, s katerim je bilo leta 1954 ukinjeno Svobodno tržaško ozemlje. Takoj po tem je tudi stekel projekt izgradnje pristanišča.Zanimiv je bil prvi odziv dveh sosednjih pristanišč na novo koprsko luko. V zapisniku odbora za pripravo slovesnosti ob odprtju luke piše, da glede koprskega pristanišča potekajo polemike tako na Reki kot tudi v Trstu. »Prvi so začeli izražati bojazen konkurence. Njihove teorije in ugibanja smo zavračali na podlagi njihovih lastnih podatkov o tem, da je Reka zavrnila za približno milijon ton tranzitnega prometa. Italijanski tisk pa je delil mnenje, da nova koprska luka za zdaj še ni nevarna tržaški, toda slovenski bratje bodo odjedli kruh tržaškemu proletariatu takrat, ko bo zgrajena železnica.«
V dobri družbi smo slišali drugi del letošnjega festivala Pod Pohorjem – Oplotnica 2025, o novih skladbah pa poklepetali z ansambli Prva liga, Užitek in Vzrock. Le kaj prinaša Lojtrca novih? In kdo bo z nami na snemanju koncerta v živo v torek? Prisluhnite tudi tokratni oddaji.
V dobri družbi smo slišali drugi del letošnjega festivala Pod Pohorjem – Oplotnica 2025, o novih skladbah pa poklepetali z ansambli Prva liga, Užitek in Vzrock. Le kaj prinaša Lojtrca novih? In kdo bo z nami na snemanju koncerta v živo v torek? Prisluhnite tudi tokratni oddaji.
Spadate med ljubitelje mode? Potem verjetno veste, da imajo nekatere velike fast fashion znamke nove kolekcije skoraj vsak teden, včasih celo vsak dan. A več kot 60 odstotkov teh oblačil v enem letu pristane med odpadki, velik del pa sploh ni primeren za reciklažo. Kot protiutež temu hitremu tempu mode je Koper lani postal bogatejši za prostor z vintage, second-hand in predelanimi oblačili. Drugo Skico, kot se imenuje trgovinica, si je zamislila gostja tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje, mlada in zagnana oblikovalka Naja Stanić. Zakaj ji imena nekdanjih velikanov Mura, Rašica, Vezenine Bled in Labod poženejo kri po žilah, kdo najpogosteje posega po oblačilih iz Druge skice in kakšne načrte ima za naprej? Prisluhnite!
Spadate med ljubitelje mode? Potem verjetno veste, da imajo nekatere velike fast fashion znamke nove kolekcije skoraj vsak teden, včasih celo vsak dan. A več kot 60 odstotkov teh oblačil v enem letu pristane med odpadki, velik del pa sploh ni primeren za reciklažo. Kot protiutež temu hitremu tempu mode je Koper lani postal bogatejši za prostor z vintage, second-hand in predelanimi oblačili. Drugo Skico, kot se imenuje trgovinica, si je zamislila gostja tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje, mlada in zagnana oblikovalka Naja Stanić. Zakaj ji imena nekdanjih velikanov Mura, Rašica, Vezenine Bled in Labod poženejo kri po žilah, kdo najpogosteje posega po oblačilih iz Druge skice in kakšne načrte ima za naprej? Prisluhnite!
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Simfonični orkester Praškega radia z dirigentom Robertom Jindro in gostoma organistom Christianom Schmittom in pianistom Markom Kozákom se je 3. novembra letos z deli Samuela Barberja, Julessa Masseneta in Camilla Saint-Saënsa predstavil v dvorani Bedřiha Smetane v Mestni hiši v Pragi.
Simfonični orkester Praškega radia z dirigentom Robertom Jindro in gostoma organistom Christianom Schmittom in pianistom Markom Kozákom se je 3. novembra letos z deli Samuela Barberja, Julessa Masseneta in Camilla Saint-Saënsa predstavil v dvorani Bedřiha Smetane v Mestni hiši v Pragi.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Boštjan Vuga je mednarodno uveljavljen arhitekt in profesor, ki je za Evropsko prestolnico kulture Gorica Nova Gorica zasnoval celoten koncept EPK distrikt. Njegov biro Sadar+Vuga arhitekti v Ljubljani pospešeno gradi novo železniško postajo, na meji med Gorico in Novo Gorico pa je obnovil spodnje prostore legendarne železniške postaje Transalpina ter pod železniškimi tiri zgradil nov podhod Vrtača, ki predstavlja zgodovinsko pridobitev ponovnega stika Nove in stare Gorice.
Boštjan Vuga je mednarodno uveljavljen arhitekt in profesor, ki je za Evropsko prestolnico kulture Gorica Nova Gorica zasnoval celoten koncept EPK distrikt. Njegov biro Sadar+Vuga arhitekti v Ljubljani pospešeno gradi novo železniško postajo, na meji med Gorico in Novo Gorico pa je obnovil spodnje prostore legendarne železniške postaje Transalpina ter pod železniškimi tiri zgradil nov podhod Vrtača, ki predstavlja zgodovinsko pridobitev ponovnega stika Nove in stare Gorice.
Na drugo adventno nedeljo neposredno prenašamo mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Mašuje p. Pavle Jakop, s petjem sodeluje otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja. Umetniški vodja je Miha Zupanc Kovač.
Na drugo adventno nedeljo neposredno prenašamo mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Mašuje p. Pavle Jakop, s petjem sodeluje otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja. Umetniški vodja je Miha Zupanc Kovač.
Cantigas de Santa Maria je zbirka enoglasnih (solističnih) pesmi, ki jih tradicionalno pripisujejo špansko-nemškemu kralju Alfonzu Kastiljskemu X. Modremu, čeprav so pravi avtorji verjetno po večini glasbeniki in pesniki z njegovega dvora, sam pa je avtor le nekaterih, čeprav je bil poznan kot pesnik kot skladatelj. A kakorkoli. Mnogo bolj kot avtorstvo je pomembna vsebina teh zanimivih in nenavadnih srednjeveških pesmi – prav vsaka namreč omenja čudeže Device Marije, ki jih je naredila v najrazličnejših okoliščinah.
Cantigas de Santa Maria je zbirka enoglasnih (solističnih) pesmi, ki jih tradicionalno pripisujejo špansko-nemškemu kralju Alfonzu Kastiljskemu X. Modremu, čeprav so pravi avtorji verjetno po večini glasbeniki in pesniki z njegovega dvora, sam pa je avtor le nekaterih, čeprav je bil poznan kot pesnik kot skladatelj. A kakorkoli. Mnogo bolj kot avtorstvo je pomembna vsebina teh zanimivih in nenavadnih srednjeveških pesmi – prav vsaka namreč omenja čudeže Device Marije, ki jih je naredila v najrazličnejših okoliščinah.
Adventni čas je priprava na praznik rojstva Jezusa Kristusa. Ta čas je zelo pomemben v liturgičnem letu, za verujoče pomeni tudi obdobje duhovne prenove. Naša gostja je dr. Cecilija Oblonšek.
Adventni čas je priprava na praznik rojstva Jezusa Kristusa. Ta čas je zelo pomemben v liturgičnem letu, za verujoče pomeni tudi obdobje duhovne prenove. Naša gostja je dr. Cecilija Oblonšek.
V gozdu med mahom in sanjami so zajci in praprot sklenili stavo, zaradi katere se z vso vnemo pripravljajo na prav posebno olimpijado. Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij uokvirja zgodba najboljših prijateljev Lare in Igorja, ki se nekega dne, tako kot se kdaj zgodi vsem prijateljem, spreta. V nizu humornih zapletov in preprek ter v silni želji po zmagi, ki jo nadvladata prijateljstvo in radost, se odpira prostor za paleto čustev, ki spremljajo boleč prepir deklice in dečka. Režiserka in dramaturginja: Saška Rakef Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe: Ingrid Mačus Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Strokovna sodelavka: Katarina Lia Kompan Erzar Jezikovni pregled: Aleš Učakar Zvočni efekti in petje: nOrkester 2025, Atelje Sarasvati (posnetek je nastal na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina) Lara – Ana Tereza Perko Igor – Luka Maslaković Praprotki – Mojka Končar, Tines Špik, Petra Štibelj Zajčki – Peter Alojz Marn, Blaž Šef, Uroš Smolej, Tines Špik Deklice in dečki – Tibor Bezlaj Milčinski, Mila Koščak, Leja Šetinc, Nace Žerjal Sodelovali so še učenci 3. oziroma zdaj že 4. D-razreda OŠ Koseze. Posneto v studiih Radia Slovenija junija in julija 2025. Produkcija Uredništva igranega programa in ŠKUC Gledališča. Zahvala: Cankarjevemu domu, Darji Hlavka Godina, Dani Papachristou, Yorgosu Samantasu, Mirku Perkuo, 3. oziroma zdaj že 4. D-razredu OŠ Koseze, Danaji Knez, OŠ Koseze, Amandi Vidic, Samu Turku, ravnateljici GŠ Ajdovščina Bernardi Paškvan.
V gozdu med mahom in sanjami so zajci in praprot sklenili stavo, zaradi katere se z vso vnemo pripravljajo na prav posebno olimpijado. Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij uokvirja zgodba najboljših prijateljev Lare in Igorja, ki se nekega dne, tako kot se kdaj zgodi vsem prijateljem, spreta. V nizu humornih zapletov in preprek ter v silni želji po zmagi, ki jo nadvladata prijateljstvo in radost, se odpira prostor za paleto čustev, ki spremljajo boleč prepir deklice in dečka. Režiserka in dramaturginja: Saška Rakef Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe: Ingrid Mačus Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Strokovna sodelavka: Katarina Lia Kompan Erzar Jezikovni pregled: Aleš Učakar Zvočni efekti in petje: nOrkester 2025, Atelje Sarasvati (posnetek je nastal na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina) Lara – Ana Tereza Perko Igor – Luka Maslaković Praprotki – Mojka Končar, Tines Špik, Petra Štibelj Zajčki – Peter Alojz Marn, Blaž Šef, Uroš Smolej, Tines Špik Deklice in dečki – Tibor Bezlaj Milčinski, Mila Koščak, Leja Šetinc, Nace Žerjal Sodelovali so še učenci 3. oziroma zdaj že 4. D-razreda OŠ Koseze. Posneto v studiih Radia Slovenija junija in julija 2025. Produkcija Uredništva igranega programa in ŠKUC Gledališča. Zahvala: Cankarjevemu domu, Darji Hlavka Godina, Dani Papachristou, Yorgosu Samantasu, Mirku Perkuo, 3. oziroma zdaj že 4. D-razredu OŠ Koseze, Danaji Knez, OŠ Koseze, Amandi Vidic, Samu Turku, ravnateljici GŠ Ajdovščina Bernardi Paškvan.
Poslušamo Sonato za violino in klavir št. 5 v F-duru, op. 24 Ludwiga van Beethovna, glasbo za balet v enem dejanju z naslovom Poslušajte! Poslušajte! Aarona Coplanda, Burlesko za klavir in orkester v d-molu, op. 11 Richarda Straussa in Polonezo za violino in orkester v B-duru Franza Schuberta.
Poslušamo Sonato za violino in klavir št. 5 v F-duru, op. 24 Ludwiga van Beethovna, glasbo za balet v enem dejanju z naslovom Poslušajte! Poslušajte! Aarona Coplanda, Burlesko za klavir in orkester v d-molu, op. 11 Richarda Straussa in Polonezo za violino in orkester v B-duru Franza Schuberta.
Ekaterina Josifova (1941–2022) je bila bolgarska pesnica in mladinska pisateljica, delala pa je tudi kot visokošolska profesorica, novinarka in glavna urednica literarnega almanaha. Izdala je več kot deset pesniških zbirk, pisala pa je tudi za otroke. Pesem Pod streho zime je prevedla Namita Subiotto. Prevajalka Namita Subiotto, interpretka Mojca Funkl, režiser Igor Likar, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija Radia Slovenija 2015.
Ekaterina Josifova (1941–2022) je bila bolgarska pesnica in mladinska pisateljica, delala pa je tudi kot visokošolska profesorica, novinarka in glavna urednica literarnega almanaha. Izdala je več kot deset pesniških zbirk, pisala pa je tudi za otroke. Pesem Pod streho zime je prevedla Namita Subiotto. Prevajalka Namita Subiotto, interpretka Mojca Funkl, režiser Igor Likar, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija Radia Slovenija 2015.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tokratna epizoda oddaje 7. stran bo milenijsko obarvana. Mlada irska avtorica Sally Rooney velja za svetovni knjižni fenomen. Pozornost bralcev in literarnih kritikov je pritegnila že s prvencem Pogovori s prijatelji iz leta 2017. Danes velja za eno najpomembnejših pisateljic 21. stoletja. Njen najnovejši roman Intermezzo iz leta 2024, je v slovenskem prevodu navdušil glasbenico in študentko slovenistike in prevajalstva Zalo Kralj. Ganljiva zgodba o ljubezni, družini in žalovanju bo morda kmalu našla prostor tudi na bralnem seznamu njenega knjižnega kluba. Več o tem in navdihujočih medprostorih, ki jih odpira roman Intermezzo, je zaupala v pogovoru z Niko Vrabec.
Tokratna epizoda oddaje 7. stran bo milenijsko obarvana. Mlada irska avtorica Sally Rooney velja za svetovni knjižni fenomen. Pozornost bralcev in literarnih kritikov je pritegnila že s prvencem Pogovori s prijatelji iz leta 2017. Danes velja za eno najpomembnejših pisateljic 21. stoletja. Njen najnovejši roman Intermezzo iz leta 2024, je v slovenskem prevodu navdušil glasbenico in študentko slovenistike in prevajalstva Zalo Kralj. Ganljiva zgodba o ljubezni, družini in žalovanju bo morda kmalu našla prostor tudi na bralnem seznamu njenega knjižnega kluba. Več o tem in navdihujočih medprostorih, ki jih odpira roman Intermezzo, je zaupala v pogovoru z Niko Vrabec.
Poslušamo Godalni kvartet št. 2 v D-duru Aleksandra Borodina, Koncert v D-duru za trobento, godala in continuo Johanna Melchiorja Molterja, Plese iz Marosszéka za orkester Zoltána Kodálya in Sonato v e-molu Arcangela Corellija.
Poslušamo Godalni kvartet št. 2 v D-duru Aleksandra Borodina, Koncert v D-duru za trobento, godala in continuo Johanna Melchiorja Molterja, Plese iz Marosszéka za orkester Zoltána Kodálya in Sonato v e-molu Arcangela Corellija.
Dobrih 100 nas še loči do parlamentarnih volitev in dogajanje na slovenskem političnem prizorišču postaja vse bolj dinamično. Stranka Prerod, evroposlanca Vladimirja Prebiliča, je sinoči sporočila, da bo nastopila samostojno in ne na skupni listi z SD-jem. Kot je dejal Prebilič so volivci izgubili zaupanje v levosredinski blok. V oddaji tudi: - Varnostni svet Združenih narodov poziva k spoštovanju premirja v Libanonu - V Dohi opozorila o krhki prekinitvi ognja v Gazi - Civilna inciativa Reši sotočje proti gradnji turistično-rekreacijskega centra na Lancovem
Dobrih 100 nas še loči do parlamentarnih volitev in dogajanje na slovenskem političnem prizorišču postaja vse bolj dinamično. Stranka Prerod, evroposlanca Vladimirja Prebiliča, je sinoči sporočila, da bo nastopila samostojno in ne na skupni listi z SD-jem. Kot je dejal Prebilič so volivci izgubili zaupanje v levosredinski blok. V oddaji tudi: - Varnostni svet Združenih narodov poziva k spoštovanju premirja v Libanonu - V Dohi opozorila o krhki prekinitvi ognja v Gazi - Civilna inciativa Reši sotočje proti gradnji turistično-rekreacijskega centra na Lancovem
Tokrat se bomo ustavili v Slovenskih Konjicah. Prvi pisni viri o mestu nosijo častitljivo letnico 1146. Mesto se je razvilo zaradi svoje lege na poti od Dunaja do Trsta, saj so se popotniki pogosto ustavljali tam. Staro mesto jedro je iz srednjega veka, nedaleč se nahaja tudi Žička kartuzija, ki je nastala okoli leta 1160. V Slovenske Konjice, simbol katerih je beli konj na rdečem ozadju, nas pelje Andreja Gradišar.
Tokrat se bomo ustavili v Slovenskih Konjicah. Prvi pisni viri o mestu nosijo častitljivo letnico 1146. Mesto se je razvilo zaradi svoje lege na poti od Dunaja do Trsta, saj so se popotniki pogosto ustavljali tam. Staro mesto jedro je iz srednjega veka, nedaleč se nahaja tudi Žička kartuzija, ki je nastala okoli leta 1160. V Slovenske Konjice, simbol katerih je beli konj na rdečem ozadju, nas pelje Andreja Gradišar.
Slovenski skakalci so odlično začeli novo sezono. Anže Lanišek in Nika Prevc sta zmagala, še preden sta se obe karavani znova združili v Wisłi na Poljskem. Prevčeva je bila najboljša v petek, včeraj pa so se na skakalnici Adama Małysza merili še moški.
Slovenski skakalci so odlično začeli novo sezono. Anže Lanišek in Nika Prevc sta zmagala, še preden sta se obe karavani znova združili v Wisłi na Poljskem. Prevčeva je bila najboljša v petek, včeraj pa so se na skakalnici Adama Małysza merili še moški.
Poslušamo Godalni kvartet št. 2 v D-duru Aleksandra Borodina, Koncert v D-duru za trobento, godala in continuo Johanna Melchiorja Molterja, Plese iz Marosszéka za orkester Zoltána Kodálya in Sonato v e-molu Arcangela Corellija.
Poslušamo Godalni kvartet št. 2 v D-duru Aleksandra Borodina, Koncert v D-duru za trobento, godala in continuo Johanna Melchiorja Molterja, Plese iz Marosszéka za orkester Zoltána Kodálya in Sonato v e-molu Arcangela Corellija.
Radi poudarjamo, da tisti, ki nima preteklosti, tudi nima prihodnosti. To pomeni, da naj bi človek samega sebe razumeval predvsem iz svojih zgodovinskih izkušenj in iz njih koval svojo prihodnost. Toda, kot je rad poudarjal naš slovenski antropolog prof. Anton Trstenjak, je res pravzaprav nasprotno, človek je prvenstveno bitje prihodnosti. Zazrt je v jutrišnji dan in ko si ga zamišlja, tke svoje trenutno življenje. Druga živa bitja imajo le neposreden odnos do stvari in dogodkov, ki jih pač doživljajo v svoji sedanjosti. Morda nosijo v sebi še usedline preteklih izkušenj, a da bi načrtovali ali pa imeli strategijo za prihodnost in se zanjo svobodno odločali, tega ne zmorejo. Zato ni nepomembno, o kašnem jutrišnjem dnevu človek sanja, kajti potem bo marsikaj drugače naravnal, se potrudil ali pa se tudi umaknil. Nekatere želje, hrepenenja in sanje prihajajo iz naših globin, zato je prav, da jih usmerjamo, kajti ni vseeno, kateremu teženju svoje duše bomo sledili, se pravi, kako bomo načrtovali in uresničevali svojo prihodnost. Preroška besedila iz Svetega pisma pa nam pravijo, da končno le ni vse odvisno od naših hrepenenj in želja. Velikokrat nas iz večnosti nagovori Bog sam in on je tisti, ki v nas prebuja še globlja in še lepša hrepenenja, kot jih zmoremo sami. Daje nam tudi pogum in moč, da stopimo naprej. Mogoče je v svojih napovedih in v prebujanju naših intimnih globokih teženj najbolj slikovit prerok Izaija. Pred nami izriše podobo novega raja ali še bolje povedano: naslika nam čudovito Božje kraljestvo, ki prihaja. Gre za novo sozvočje ali simfonijo stvarstva, saj »se bosta krava in medvedka skupaj pasli … teliček in levček se bosta skupaj redila … panter bo ležal s kozličem«. Te prispodobe nam govore, kako bodo izginile temne sence iz naših src in kako bodo zmagovali ljubezen, odpuščanje in prijateljstvo. Toda prerok Izaija poudari, da je poprej potrebna osvoboditev naših src, nujna sta očiščenje naših duš in vzpostavitev novih navad na temelju nove kulture, kulture pravičnosti in ljubezni. To pomeni zaščito najbolj slabotnih in nemočnih. Takrat bo napočil novi, mesijanski čas, ko bo živi Bog znova med nami. Je že napovedal svoj prihod, zato ga pričakujemo in ta čas pričakovanja imenujemo advent. V tem pričakovanju smo povabljeni, da se naš duh prebuja k novi ustvarjalnosti duha, k novi lepoti, h globljim besedam, k slajšim melodijam in pogumnejšim dejanjem.
Radi poudarjamo, da tisti, ki nima preteklosti, tudi nima prihodnosti. To pomeni, da naj bi človek samega sebe razumeval predvsem iz svojih zgodovinskih izkušenj in iz njih koval svojo prihodnost. Toda, kot je rad poudarjal naš slovenski antropolog prof. Anton Trstenjak, je res pravzaprav nasprotno, človek je prvenstveno bitje prihodnosti. Zazrt je v jutrišnji dan in ko si ga zamišlja, tke svoje trenutno življenje. Druga živa bitja imajo le neposreden odnos do stvari in dogodkov, ki jih pač doživljajo v svoji sedanjosti. Morda nosijo v sebi še usedline preteklih izkušenj, a da bi načrtovali ali pa imeli strategijo za prihodnost in se zanjo svobodno odločali, tega ne zmorejo. Zato ni nepomembno, o kašnem jutrišnjem dnevu človek sanja, kajti potem bo marsikaj drugače naravnal, se potrudil ali pa se tudi umaknil. Nekatere želje, hrepenenja in sanje prihajajo iz naših globin, zato je prav, da jih usmerjamo, kajti ni vseeno, kateremu teženju svoje duše bomo sledili, se pravi, kako bomo načrtovali in uresničevali svojo prihodnost. Preroška besedila iz Svetega pisma pa nam pravijo, da končno le ni vse odvisno od naših hrepenenj in želja. Velikokrat nas iz večnosti nagovori Bog sam in on je tisti, ki v nas prebuja še globlja in še lepša hrepenenja, kot jih zmoremo sami. Daje nam tudi pogum in moč, da stopimo naprej. Mogoče je v svojih napovedih in v prebujanju naših intimnih globokih teženj najbolj slikovit prerok Izaija. Pred nami izriše podobo novega raja ali še bolje povedano: naslika nam čudovito Božje kraljestvo, ki prihaja. Gre za novo sozvočje ali simfonijo stvarstva, saj »se bosta krava in medvedka skupaj pasli … teliček in levček se bosta skupaj redila … panter bo ležal s kozličem«. Te prispodobe nam govore, kako bodo izginile temne sence iz naših src in kako bodo zmagovali ljubezen, odpuščanje in prijateljstvo. Toda prerok Izaija poudari, da je poprej potrebna osvoboditev naših src, nujna sta očiščenje naših duš in vzpostavitev novih navad na temelju nove kulture, kulture pravičnosti in ljubezni. To pomeni zaščito najbolj slabotnih in nemočnih. Takrat bo napočil novi, mesijanski čas, ko bo živi Bog znova med nami. Je že napovedal svoj prihod, zato ga pričakujemo in ta čas pričakovanja imenujemo advent. V tem pričakovanju smo povabljeni, da se naš duh prebuja k novi ustvarjalnosti duha, k novi lepoti, h globljim besedam, k slajšim melodijam in pogumnejšim dejanjem.
Poljski pesnik Czesław Miłosz (1911–2004) se je rodil v kraju Šeteniai v Litvi. Študiral je v tedanjem poljskem Wilnu, zdaj Vilni, in v Parizu. Med drugo svetovno vojno je bil član poljskega odporniškega gibanja. Od leta 1946 do 1950 je bil poljski kulturni ataše v Washingtonu in Parizu, leta 1951 pa je v Franciji zaprosil za politični azil. Od leta 1960 je živel v Združenih državah Amerike in bil sedemnajst let profesor slavistike na univerzi v Berkeleyju. Pisal je refleksivno poezijo, angažirano kratko prozo, romane, razprave in avtobiografska besedila. Leta 1991 je prvič po letu 1939 obiskal Litvo, leta 2000 pa se je preselil v Krakov, kjer je leta 2004 tudi umrl. V slovenščini je doslej izšlo pet knjig zbranih pesmi Czesława Miłosza v prevodu Jane Unuk, tokrat pa ga bomo slišali v prevodu Katarine Šalamun-Biedrzycke, in sicer štiri pesmi iz zbirke Kronike iz leta 1987. Prva pesem v tem izboru z naslovom Ponovno najdenje je nastala leta 1943. Prevajalka Katarina Šalamun-Biedrzycka, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Poljski pesnik Czesław Miłosz (1911–2004) se je rodil v kraju Šeteniai v Litvi. Študiral je v tedanjem poljskem Wilnu, zdaj Vilni, in v Parizu. Med drugo svetovno vojno je bil član poljskega odporniškega gibanja. Od leta 1946 do 1950 je bil poljski kulturni ataše v Washingtonu in Parizu, leta 1951 pa je v Franciji zaprosil za politični azil. Od leta 1960 je živel v Združenih državah Amerike in bil sedemnajst let profesor slavistike na univerzi v Berkeleyju. Pisal je refleksivno poezijo, angažirano kratko prozo, romane, razprave in avtobiografska besedila. Leta 1991 je prvič po letu 1939 obiskal Litvo, leta 2000 pa se je preselil v Krakov, kjer je leta 2004 tudi umrl. V slovenščini je doslej izšlo pet knjig zbranih pesmi Czesława Miłosza v prevodu Jane Unuk, tokrat pa ga bomo slišali v prevodu Katarine Šalamun-Biedrzycke, in sicer štiri pesmi iz zbirke Kronike iz leta 1987. Prva pesem v tem izboru z naslovom Ponovno najdenje je nastala leta 1943. Prevajalka Katarina Šalamun-Biedrzycka, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Ljubezenska bajka sledi dogajanju od prvega pogleda in hipni naklonjenosti do snubitve in sanjskega konca. Mar ni življenje čudovito? Režiser in prevajalec: Jože Valentič Prevajalec: Vlado Senica Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Tomo Pirc Pripovedovalka – Violeta Tomić Zaljubljenec – Bojan Emeršič Zaljubljenka – Nataša Barbara Gračner Mama – Lenča Ferenčak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1992.
Ljubezenska bajka sledi dogajanju od prvega pogleda in hipni naklonjenosti do snubitve in sanjskega konca. Mar ni življenje čudovito? Režiser in prevajalec: Jože Valentič Prevajalec: Vlado Senica Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Tomo Pirc Pripovedovalka – Violeta Tomić Zaljubljenec – Bojan Emeršič Zaljubljenka – Nataša Barbara Gračner Mama – Lenča Ferenčak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1992.
Drugi del trilogije o ciklu 12 preludijev grško-ciprskega skladatelja Konstantinosa Stilianuja nas vodi od Campinovega objokanega angela do Matissove Ure klavirja. V tem delu glasba prehaja iz tišine v gibanje, iz čustva v človeški korak – umetnosti, ki postane življenje.
Drugi del trilogije o ciklu 12 preludijev grško-ciprskega skladatelja Konstantinosa Stilianuja nas vodi od Campinovega objokanega angela do Matissove Ure klavirja. V tem delu glasba prehaja iz tišine v gibanje, iz čustva v človeški korak – umetnosti, ki postane življenje.
Po napovedi morebitnega skupnega odhoda na parlamentarne volitve Socialnih demokratov in stranke Prerod, je nocoj svet stranke, ki jo vodi evropski poslanec Vladimir Prebilič, vendarle sklenil, da se na spomladanske volitve podajajo samostojno.
Po napovedi morebitnega skupnega odhoda na parlamentarne volitve Socialnih demokratov in stranke Prerod, je nocoj svet stranke, ki jo vodi evropski poslanec Vladimir Prebilič, vendarle sklenil, da se na spomladanske volitve podajajo samostojno.
Tinkara Kovač predstavi svoj novi album duetov in napove koncert v Cankarjevem domu, Franci Čelhar bo govoril o novih načrtih skupine Prizma, s katero bo v Jazz klubu Kazina predstavil dvojno vinilno ploščo, s Simonom Phillipsom pa bomo poslušali njegov tretji protokol.
Tinkara Kovač predstavi svoj novi album duetov in napove koncert v Cankarjevem domu, Franci Čelhar bo govoril o novih načrtih skupine Prizma, s katero bo v Jazz klubu Kazina predstavil dvojno vinilno ploščo, s Simonom Phillipsom pa bomo poslušali njegov tretji protokol.
Poslušamp ekskluziven posnetek koncerta svetovno priznanega kitarista Ala Di Meole, ki je v Ljubljani, v Cankarjevem domu, nastopil pred dvema tednoma s svojim akustičnim triom s Peom Alfonsijem in Sergiom Martinezom ter gostom, klarinetistom Goranom Bojčevskim. Za posnetek so poskrbeli tonski mojster Grega Samar, glasbeni producent Rok Lopatič in asistent Damir Ibrahimkadić. Ekipo Cankarjevega doma, ki je poskrbela za izvedbo koncerta so sestavljali: producentka koncerta Mojca Zupanič, tonski tehnik Matej Čelik, inspicient Uroš Plestenjak, organizator Samo Klemenčič in lučkar Matjaž Bajc, vodja programa za jazz in druge glasbe je Tina Lešničar, direktor kulturno-umetniškega programa pa Peter Baroš. Uurednica snemanja koncerta je bila Alja Kramar, urednik Sobotnega glasbenega večera je Jane Weber, urednik uredništva pa Matej Jevnišek.
Poslušamp ekskluziven posnetek koncerta svetovno priznanega kitarista Ala Di Meole, ki je v Ljubljani, v Cankarjevem domu, nastopil pred dvema tednoma s svojim akustičnim triom s Peom Alfonsijem in Sergiom Martinezom ter gostom, klarinetistom Goranom Bojčevskim. Za posnetek so poskrbeli tonski mojster Grega Samar, glasbeni producent Rok Lopatič in asistent Damir Ibrahimkadić. Ekipo Cankarjevega doma, ki je poskrbela za izvedbo koncerta so sestavljali: producentka koncerta Mojca Zupanič, tonski tehnik Matej Čelik, inspicient Uroš Plestenjak, organizator Samo Klemenčič in lučkar Matjaž Bajc, vodja programa za jazz in druge glasbe je Tina Lešničar, direktor kulturno-umetniškega programa pa Peter Baroš. Uurednica snemanja koncerta je bila Alja Kramar, urednik Sobotnega glasbenega večera je Jane Weber, urednik uredništva pa Matej Jevnišek.
Zgodba o preobrazbi in večdimenzionalni perspektivi notranjega življenja – prvič na naši valovih.
Zgodba o preobrazbi in večdimenzionalni perspektivi notranjega življenja – prvič na naši valovih.
V nizu telefonskih pogovorov med žensko na tako imenovani vroči liniji in naključnim klicateljem se namesto pričakovanega erotičnega pogovora razvije nekaj veliko bolj intimnega. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Zapeljivka – Polona Juh Moški glas – Sebastian Cavazza Glas na odzivniku – Mateja Perpar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2013.
V nizu telefonskih pogovorov med žensko na tako imenovani vroči liniji in naključnim klicateljem se namesto pričakovanega erotičnega pogovora razvije nekaj veliko bolj intimnega. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Zapeljivka – Polona Juh Moški glas – Sebastian Cavazza Glas na odzivniku – Mateja Perpar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2013.
Le kdo je prinesel darilo psičku, mucki in miški? Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Anja Štefan. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Le kdo je prinesel darilo psičku, mucki in miški? Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Anja Štefan. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Ljubiteljice in ljubitelji smučarskih skokov so se popoldne razveselili novega uspeha slovenskih športnikov. Domen Prevc je namreč na prvi od dveh tekem svetovnega pokala v Wisli na Poljskem slavil prvo zmago v olimpijski zimi, skupno pa deseto v karieri. Anže Lanišek je obdržal rumeno majico vodilnega v svetovnem pokalu in končal tik za stopničkami na četrtem mestu. Tretji slovenski finalist Timi Zajc je bil 12. Drugi poudarki oddaje: - Stranka Prerod se na volitve podaja samostojno - Katar in Egipt pozivata k čimprejšnjemu umiku izraelske vojske iz Gaze in nastanitvi mednarodnih sil - Mariborski študenti gostinstva in turizma uspešni na prestižnih tekmovanjih doma in v tujini
Ljubiteljice in ljubitelji smučarskih skokov so se popoldne razveselili novega uspeha slovenskih športnikov. Domen Prevc je namreč na prvi od dveh tekem svetovnega pokala v Wisli na Poljskem slavil prvo zmago v olimpijski zimi, skupno pa deseto v karieri. Anže Lanišek je obdržal rumeno majico vodilnega v svetovnem pokalu in končal tik za stopničkami na četrtem mestu. Tretji slovenski finalist Timi Zajc je bil 12. Drugi poudarki oddaje: - Stranka Prerod se na volitve podaja samostojno - Katar in Egipt pozivata k čimprejšnjemu umiku izraelske vojske iz Gaze in nastanitvi mednarodnih sil - Mariborski študenti gostinstva in turizma uspešni na prestižnih tekmovanjih doma in v tujini