Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Pričevalci, avdio

Alojzija in Stanislav Korošec

17. 2. 2026

Pričevalca Stanislav in Lojzka Korošec sta odraščala v času, ko je vojna razklala družine, vasi in življenja. Stanislav se spominja razpada Italije ter preoblikovanja vaških straž v domobranske enote, v katerih sta služila njegova brata. Zaznamovali so ju partizanski napadi, med njimi napad brigade, ki ji je poveljeval komandant Daki, na Grahovo. Tam je padel pesnik France Balantič. Posebej pretresljiva je bila usoda župnika Antona Hrena, ki je bil zaradi izdaje izročen partizanom, mučen in ubit; njegov grob so ljudje v tišini obnavljali, dokončno pa so ga uredili šele po osamosvojitvi. Po vojni, med povojnimi poboji, so vsi trije Stanislavovi bratje izginili brez sledu: šestnajstletni Tone je bil zazidan v Hudi jami, dvaindvajsetletnega Korleta so najverjetneje odpeljali v Kočevje, Jože pa je po sledeh, ki vodijo do Škofovih zavodov, preprosto izginil. Stanislav je pozneje služil vojaški rok na mejah nove države, prestal zapor zaradi poskusa bega in se nazadnje rešil na Zahod. Gospa Lojzka Korošec prihaja iz velike družine, tudi to je vojna popolnoma razklala: en brat je bil partizan, drugi interniranec, tretji domobranski ujetnik. Kot deklica je doživljala strah pred nočnimi obiski partizanov, mamino mučenje na Mokrcu ter življenje v lakoti in nenehni negotovosti. Po vojni je sledila strogo politizirana vsakdanjost, polna mitingov, ideologije in prikritih resnic. Njuni pričevanji razkrivata, kako so vojna, nasilje, likvidacije ter izgubljeni in prikriti grobovi zaznamovali otroštvo in kako se posledice teh tragedij še vedno čutijo v domovih, kjer so manjkali očetje, bratje in … odgovori.

96 min

Pričevalca Stanislav in Lojzka Korošec sta odraščala v času, ko je vojna razklala družine, vasi in življenja. Stanislav se spominja razpada Italije ter preoblikovanja vaških straž v domobranske enote, v katerih sta služila njegova brata. Zaznamovali so ju partizanski napadi, med njimi napad brigade, ki ji je poveljeval komandant Daki, na Grahovo. Tam je padel pesnik France Balantič. Posebej pretresljiva je bila usoda župnika Antona Hrena, ki je bil zaradi izdaje izročen partizanom, mučen in ubit; njegov grob so ljudje v tišini obnavljali, dokončno pa so ga uredili šele po osamosvojitvi. Po vojni, med povojnimi poboji, so vsi trije Stanislavovi bratje izginili brez sledu: šestnajstletni Tone je bil zazidan v Hudi jami, dvaindvajsetletnega Korleta so najverjetneje odpeljali v Kočevje, Jože pa je po sledeh, ki vodijo do Škofovih zavodov, preprosto izginil. Stanislav je pozneje služil vojaški rok na mejah nove države, prestal zapor zaradi poskusa bega in se nazadnje rešil na Zahod. Gospa Lojzka Korošec prihaja iz velike družine, tudi to je vojna popolnoma razklala: en brat je bil partizan, drugi interniranec, tretji domobranski ujetnik. Kot deklica je doživljala strah pred nočnimi obiski partizanov, mamino mučenje na Mokrcu ter življenje v lakoti in nenehni negotovosti. Po vojni je sledila strogo politizirana vsakdanjost, polna mitingov, ideologije in prikritih resnic. Njuni pričevanji razkrivata, kako so vojna, nasilje, likvidacije ter izgubljeni in prikriti grobovi zaznamovali otroštvo in kako se posledice teh tragedij še vedno čutijo v domovih, kjer so manjkali očetje, bratje in … odgovori.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 23h

17. 2. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Literarni nokturno

Heinrich Heine: Nemčija. Zimska pravljica

17. 2. 2026

Heinrich Heine (1797–1856) je bil pisatelj, dramatik, potopisec, esejist, predvsem pa pesnik. Leta 1843 se je po trinajstih letih vračal iz Pariza v Hamburg, leto pozneje pa je objavil satirično pesnitev Nemčija. Zimska pravljica. Podnaslov je seveda avtorjev poklon Shakespearju, uvodni odlomek iz pesnitve, ki jo je cenzura hitro prepovedala, pa je poklon avtorju ob okrogli obletnici njegove smrti. Pesnitev je poslovenila Mateja Gaber. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Saša Tabaković, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.

6 min

Heinrich Heine (1797–1856) je bil pisatelj, dramatik, potopisec, esejist, predvsem pa pesnik. Leta 1843 se je po trinajstih letih vračal iz Pariza v Hamburg, leto pozneje pa je objavil satirično pesnitev Nemčija. Zimska pravljica. Podnaslov je seveda avtorjev poklon Shakespearju, uvodni odlomek iz pesnitve, ki jo je cenzura hitro prepovedala, pa je poklon avtorju ob okrogli obletnici njegove smrti. Pesnitev je poslovenila Mateja Gaber. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Saša Tabaković, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.

41 stopinj vročine

Tobago

17. 2. 2026

V oddaji poslušamo skladbe: Bojan Adamič: Berda Blues - solist kontrabasist Boris Kofol Renata Chicco/Aleš Avbelj: Tobago - solista pianist Renato Chicco (hammond) in bobnar Andy Watson Jackie McLean/Peter Herborn: Melody for Melonae - solista pianist Silvo Stingl in saksofonist Miro Kadoić Marko Lackner: Green Dreams - solist pozavnist Lojze Krajnčan

29 min

V oddaji poslušamo skladbe: Bojan Adamič: Berda Blues - solist kontrabasist Boris Kofol Renata Chicco/Aleš Avbelj: Tobago - solista pianist Renato Chicco (hammond) in bobnar Andy Watson Jackie McLean/Peter Herborn: Melody for Melonae - solista pianist Silvo Stingl in saksofonist Miro Kadoić Marko Lackner: Green Dreams - solist pozavnist Lojze Krajnčan

Neposredni prenos

SOS II: Odtekanje časa

17. 2. 2026

Orkester Slovenske filharmonije Valentin Urjupin dirigent Nina Prešiček Laznik klavir Lovorka Nemeš Dular klavir Program: Charles Ives, Central Park in the Dark (1906) | Centralni park v mraku (1906) Uroš Rojko, Odtekanje časa VII – Koncert za dva klavirja in orkester (2023) John Adams, Harmonielehre (1985) | Nauk o harmoniji (1985)

114 min

Orkester Slovenske filharmonije Valentin Urjupin dirigent Nina Prešiček Laznik klavir Lovorka Nemeš Dular klavir Program: Charles Ives, Central Park in the Dark (1906) | Centralni park v mraku (1906) Uroš Rojko, Odtekanje časa VII – Koncert za dva klavirja in orkester (2023) John Adams, Harmonielehre (1985) | Nauk o harmoniji (1985)

Zrcalo dneva

Vlada sprejela sklep o pripravi prostorskega načrta za drugi blok krške nukelarke

17. 2. 2026

Vlada je na današnjem obisku v Posavju sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za drugi blok jedrske elektrarne Krško. Prav tako so podpisali pismo o nameri za pilotni projekt ureditve romskega naselja Kerinov Grm, del gradu Pišece prenesli v upravljanje Posavskemu muzeju iz Brežic, prizidek k bolnišnici Brežice pa umestili v načrt razvojnih programov.

6 min

Vlada je na današnjem obisku v Posavju sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za drugi blok jedrske elektrarne Krško. Prav tako so podpisali pismo o nameri za pilotni projekt ureditve romskega naselja Kerinov Grm, del gradu Pišece prenesli v upravljanje Posavskemu muzeju iz Brežic, prizidek k bolnišnici Brežice pa umestili v načrt razvojnih programov.

Šport 202

Dolimita: Bo nordijska kombinacija ostala v olimpijski družini športov?

17. 2. 2026

Nordijska kombinacija je del olimpijskih iger že več kot 100 let, vse od Chamonixa naprej, a olimpijski status športa je pod vprašajem. Končna odločitev o usodi nordijske kombinacije bi morala biti sprejeta maja lani, a so jo potem prestavili na to pomlad, pravi radijski reporter Dare Rupar. Ta šport ima težave z nizko gledanostjo, kombinaciji pa tudi ni v prid dejstvo, da ni žensk na olimpijskih igrah. Ženski skoki so prišli hitreje v olimpijski program. Trikrat so se skakalke merile na svetovnih prvenstvih, preden so prvič tekmovale na olimpijskih igrah. Kombinatorke so že imele tri svetovna prvenstva, na olimpijski krst pa še vedno čakajo. Rupar tudi izpostavi, da si je nordijski del mednarodne smučarske zveze dovolil blamažo v smučarskih tekih. Le 10 reprezentanc je bilo na startu moške štafete, kar postavlja vprašaj nad širino in številčnostjo v tem športu. Norveška vodi med vsemi državami po številu osvojenih medalj in tudi po številu olimpijskih prvakov v Milanu in Cortini, lahko pa bi imela še boljšo zasedbo na teh igrah. Manj kot leto pred igrami so svojo kariero končali nekateri izstopajoči norveški športniki. Johannes Thingnes Boe je dolgo kraljeval med biatlonci, Jarl Magnus Riiber je najuspešnejši kombinatorec v zgodovini svetovnega pokala, Jorgen Graabak pa je štirikratni olimpijski prvak. Vsi so lani spomladi končali svoje športne poti. Riiber je imel zdravstvene težave, Graabak se je prepustil novim izzivom, Boe pa je za Val 202 povedal, da ena ali dve medalji na olimpijskih igrah ne bi naredili velike razlike v njegovi bogati karieri in da ne obžaluje svoje odločitve. Več tudi o biatlonski štafeti in kislim nasmeškom v slovenskem taboru. Slovenci so bili po treh predajah peti, Lovro Planko pa je moral v kazenski krog po zadnjem streljanju, Slovenija pa je padla na končno deveto mesto. Radijski reporter Uroš Volk je bil med biatlonci in tudi razlaga, da so bili nekateri izjemno ponosni, ko so z zamudo prejeli medalje, ki so si jih zaslužili po diskvalifikaciji ruskega biatlonca Jevgenija Ustjugova, nekateri pa so obžalovali, da se tedaj niso mogli veseliti svojega uspeha. Svečano podelitev moškim štafetam z olimpijskih iger v Sočiju, kjer je zlato namesto Rusije osvojila Nemčija, ter podelitev s tekme s skupinskim štartom iger v Vancouvru, kjer je namesto Ustjugova zmagala Martin Fourcade, so izpeljali med obema zasledovalnima preizkušnjama v Anterselvi. Uroš Volk in Dare Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem podkasta Dolimita Luko Petričem.

47 min

Nordijska kombinacija je del olimpijskih iger že več kot 100 let, vse od Chamonixa naprej, a olimpijski status športa je pod vprašajem. Končna odločitev o usodi nordijske kombinacije bi morala biti sprejeta maja lani, a so jo potem prestavili na to pomlad, pravi radijski reporter Dare Rupar. Ta šport ima težave z nizko gledanostjo, kombinaciji pa tudi ni v prid dejstvo, da ni žensk na olimpijskih igrah. Ženski skoki so prišli hitreje v olimpijski program. Trikrat so se skakalke merile na svetovnih prvenstvih, preden so prvič tekmovale na olimpijskih igrah. Kombinatorke so že imele tri svetovna prvenstva, na olimpijski krst pa še vedno čakajo. Rupar tudi izpostavi, da si je nordijski del mednarodne smučarske zveze dovolil blamažo v smučarskih tekih. Le 10 reprezentanc je bilo na startu moške štafete, kar postavlja vprašaj nad širino in številčnostjo v tem športu. Norveška vodi med vsemi državami po številu osvojenih medalj in tudi po številu olimpijskih prvakov v Milanu in Cortini, lahko pa bi imela še boljšo zasedbo na teh igrah. Manj kot leto pred igrami so svojo kariero končali nekateri izstopajoči norveški športniki. Johannes Thingnes Boe je dolgo kraljeval med biatlonci, Jarl Magnus Riiber je najuspešnejši kombinatorec v zgodovini svetovnega pokala, Jorgen Graabak pa je štirikratni olimpijski prvak. Vsi so lani spomladi končali svoje športne poti. Riiber je imel zdravstvene težave, Graabak se je prepustil novim izzivom, Boe pa je za Val 202 povedal, da ena ali dve medalji na olimpijskih igrah ne bi naredili velike razlike v njegovi bogati karieri in da ne obžaluje svoje odločitve. Več tudi o biatlonski štafeti in kislim nasmeškom v slovenskem taboru. Slovenci so bili po treh predajah peti, Lovro Planko pa je moral v kazenski krog po zadnjem streljanju, Slovenija pa je padla na končno deveto mesto. Radijski reporter Uroš Volk je bil med biatlonci in tudi razlaga, da so bili nekateri izjemno ponosni, ko so z zamudo prejeli medalje, ki so si jih zaslužili po diskvalifikaciji ruskega biatlonca Jevgenija Ustjugova, nekateri pa so obžalovali, da se tedaj niso mogli veseliti svojega uspeha. Svečano podelitev moškim štafetam z olimpijskih iger v Sočiju, kjer je zlato namesto Rusije osvojila Nemčija, ter podelitev s tekme s skupinskim štartom iger v Vancouvru, kjer je namesto Ustjugova zmagala Martin Fourcade, so izpeljali med obema zasledovalnima preizkušnjama v Anterselvi. Uroš Volk in Dare Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem podkasta Dolimita Luko Petričem.

Literarni večer

Lojze Krakar: Samohodec med temo in svetlobo

17. 2. 2026

Lojze Krakar je globoko spoštovan med poznavalci slovenske poezije in proze kot avtor, pesnik in prejemnik številnih nagrad. Rodil se je 21. februarja pred 100 leti, umrl pa 24. decembra leta 1995. Deloval je ob boku generacije velikih štirih. Bil je urednik pri Državni založbi, urednik Cicibana, delal je pri RTV Ljubljana in v Mladinski knjigi, kjer je oblikoval eno temeljnih slovenskih zbirk Lirika in odlično prevajal. Tudi njegove pesmi so bile prevedene v vsaj dvajset jezikov. Med letoma 1965 in 1975 je bil zaposlen kot lektor na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, kjer je tudi doktoriral z disertacijo Goethe pri Slovencih (1970). Po vrnitvi iz Nemčije se je še zaposlil kot profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Zadru. Njegovo ustvarjanje je močno zaznamovala internacija v koncentracijskih taboriščih Dachau in Buchenwald med 17. in 19. letom starosti. Postal in ostal je neizprosno samorasel iskalec resnice. Glavnina njegovega obsežnega opusa ostaja marsikomu neznana in si zagotovo zasluži večjo pozornost, saj se je posvečal vprašanju človečnega in razčlovečenega, tematik, ki morajo danes, stoletje po Krakarjevem rojstvu, zagotovo spet stopiti v ospredje. Avtor scenarija dr. Jaka Jarc, interpret Željko Hrs, bralca vezne besede Mateja Perpar in Renato Horvat, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.

40 min

Lojze Krakar je globoko spoštovan med poznavalci slovenske poezije in proze kot avtor, pesnik in prejemnik številnih nagrad. Rodil se je 21. februarja pred 100 leti, umrl pa 24. decembra leta 1995. Deloval je ob boku generacije velikih štirih. Bil je urednik pri Državni založbi, urednik Cicibana, delal je pri RTV Ljubljana in v Mladinski knjigi, kjer je oblikoval eno temeljnih slovenskih zbirk Lirika in odlično prevajal. Tudi njegove pesmi so bile prevedene v vsaj dvajset jezikov. Med letoma 1965 in 1975 je bil zaposlen kot lektor na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, kjer je tudi doktoriral z disertacijo Goethe pri Slovencih (1970). Po vrnitvi iz Nemčije se je še zaposlil kot profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Zadru. Njegovo ustvarjanje je močno zaznamovala internacija v koncentracijskih taboriščih Dachau in Buchenwald med 17. in 19. letom starosti. Postal in ostal je neizprosno samorasel iskalec resnice. Glavnina njegovega obsežnega opusa ostaja marsikomu neznana in si zagotovo zasluži večjo pozornost, saj se je posvečal vprašanju človečnega in razčlovečenega, tematik, ki morajo danes, stoletje po Krakarjevem rojstvu, zagotovo spet stopiti v ospredje. Avtor scenarija dr. Jaka Jarc, interpret Željko Hrs, bralca vezne besede Mateja Perpar in Renato Horvat, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 21h

17. 2. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Radijska igra

Maurice Maeterlinck (prir. Andrej Jaka Vojevec): Slepci

17. 2. 2026

Slepci so na eni strani prispodoba nepopolnosti in izgubljenosti človeka, hkrati pa zaradi izgube vida niso obremenjeni s površinskim videzom vsakdana – zato lahko prisluhnejo svetu korespondenc in simbolov, ki se skriva za zunanjo podobo in dogodki običajnega sveta videčih. Radijska igra ustvarja sugestivno in napeto razpoloženje, v katerem nenehno slutimo prisotnost nečesa nevidnega, neizrekljivega, ki pa se neizogibno bliža. Režiser in prirejevalec: Andrej Jaka Vojevec Prevajalec: Pavle Jarc Dramaturg: Alen Jelen Tonski mojstri: Miro Marinšek, Matjaž Miklič, Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Prvi od rojstva slepi – Romeo Grebenšek Drugi od rojstva slepi – Rok Kunaver Tretji od rojstva slepi – Matija Stipanić Najstarejši slepec – Nejc Ropret Mlada slepka – Arna Hadžialjević Najstarejša slepka – Tjaša Ferme Molčeča stara slepka – Vesna Vončina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2007 v produkciji AGRFT.

28 min

Slepci so na eni strani prispodoba nepopolnosti in izgubljenosti človeka, hkrati pa zaradi izgube vida niso obremenjeni s površinskim videzom vsakdana – zato lahko prisluhnejo svetu korespondenc in simbolov, ki se skriva za zunanjo podobo in dogodki običajnega sveta videčih. Radijska igra ustvarja sugestivno in napeto razpoloženje, v katerem nenehno slutimo prisotnost nečesa nevidnega, neizrekljivega, ki pa se neizogibno bliža. Režiser in prirejevalec: Andrej Jaka Vojevec Prevajalec: Pavle Jarc Dramaturg: Alen Jelen Tonski mojstri: Miro Marinšek, Matjaž Miklič, Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Prvi od rojstva slepi – Romeo Grebenšek Drugi od rojstva slepi – Rok Kunaver Tretji od rojstva slepi – Matija Stipanić Najstarejši slepec – Nejc Ropret Mlada slepka – Arna Hadžialjević Najstarejša slepka – Tjaša Ferme Molčeča stara slepka – Vesna Vončina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2007 v produkciji AGRFT.

Jazz in jaz

Poslovil se je Michel Portal, zvočni arhitekt evropske jazz avantgarde

17. 2. 2026

Minuli teden nas je zapustil pionir evropskega sodobnega jazza, francoski saksofonist in klarinetist Michel Portal. S svojo glasbo je postavil trdne temelje novi izraznosti.

61 min

Minuli teden nas je zapustil pionir evropskega sodobnega jazza, francoski saksofonist in klarinetist Michel Portal. S svojo glasbo je postavil trdne temelje novi izraznosti.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Glej, kak sončice sije

17. 2. 2026

Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi odpira prostor raznolikim glasbenim izrazom, navdihnjenim s tradicijo slovenskih pokrajin.Skozi raznoliko glasbeno krajino nas bodo vodile izbrane ljudske pesmi in viže – od severne Istre, prek Haloz in Dolenjske, pa vse do Prekmurja. Prisluhnili bomo zasedbi Zingelci, Trstenkam, Bogdani Herman in Juretu Toriju, Marko bandi, Cintaram, Raglam in triu Volk folk.

51 min

Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi odpira prostor raznolikim glasbenim izrazom, navdihnjenim s tradicijo slovenskih pokrajin.Skozi raznoliko glasbeno krajino nas bodo vodile izbrane ljudske pesmi in viže – od severne Istre, prek Haloz in Dolenjske, pa vse do Prekmurja. Prisluhnili bomo zasedbi Zingelci, Trstenkam, Bogdani Herman in Juretu Toriju, Marko bandi, Cintaram, Raglam in triu Volk folk.

254,5

S01E10: Lojze Petek – Ne pogovarjamo se o minutah, ampak o urah raztegovanja

17. 2. 2026

V 10. epizodi podkasta 254,5 gostimo Lojzeta Petka, 29-letnega fizioterapevta moške skakalne reprezentance in nečaka svetovnega prvaka Franci Petek. Svojo pot je začel v ženski reprezentanci ob prvem velikem kristalnem globusu Nike Prevc, nato pa ga je glavni trener Robert Hrgota povabil v moško ekipo. Petek razkrije vsakodnevne navade Domna Prevca, s katerim preživi največ časa. Pojasni, da pri olimpijskemu prvaku ni govora o minutah raztezanja na dan ampak o urah ter kje je Domnu Prevcu moral postaviti omejitev. Spregovori o zakulisju olimpijskih iger, kjer je bil edini član strokovne ekipe nastanjen v olimpijski vasi, ter o tem, kako pomembna je preventiva v športu, kjer milimetri in občutki odločajo o metrih. Izvedeli boste, kako je videti vrhunski šport iz perspektive človeka, ki je prvi v stiku s tekmovalcem po doskoku in skrbi, da šampioni sploh lahko letijo.

59 min

V 10. epizodi podkasta 254,5 gostimo Lojzeta Petka, 29-letnega fizioterapevta moške skakalne reprezentance in nečaka svetovnega prvaka Franci Petek. Svojo pot je začel v ženski reprezentanci ob prvem velikem kristalnem globusu Nike Prevc, nato pa ga je glavni trener Robert Hrgota povabil v moško ekipo. Petek razkrije vsakodnevne navade Domna Prevca, s katerim preživi največ časa. Pojasni, da pri olimpijskemu prvaku ni govora o minutah raztezanja na dan ampak o urah ter kje je Domnu Prevcu moral postaviti omejitev. Spregovori o zakulisju olimpijskih iger, kjer je bil edini član strokovne ekipe nastanjen v olimpijski vasi, ter o tem, kako pomembna je preventiva v športu, kjer milimetri in občutki odločajo o metrih. Izvedeli boste, kako je videti vrhunski šport iz perspektive človeka, ki je prvi v stiku s tekmovalcem po doskoku in skrbi, da šampioni sploh lahko letijo.

Lahko noč, otroci!

Kakšen nor dan

17. 2. 2026

Mali Tadej bo za pusta največja žoga v vsej ulici … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Milena Miklavčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.

7 min

Mali Tadej bo za pusta največja žoga v vsej ulici … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Milena Miklavčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.

Neposredni prenos

SOS II - Odtekanje časa

17. 2. 2026

Orkester Slovenske filharmonije Solista: Nina Prešiček Laznik, klavir; Lovorka Nemeš Dular, klavir Program: Charles Ives, Central Park in the Dark (1906) | Centralni park v mraku (1906) Uroš Rojko, Odtekanje časa VII – Koncert za dva klavirja in orkester (2023) John Adams, Harmonielehre (1985) | Nauk o harmoniji (1985) Izvajanju nove glasbe zavezani pianistki Lovorka Nemeš Dular in Nina Prešiček Laznik sta Koncert za dva klavirja in orkester Uroša Rojka z naslovom Odtekanje časa VII skupaj z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Davorinom Morijem krstili leta 2024 na 38. Slovenskih glasbenih dnevih v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Izvedba je bila odlična, a zaradi majhnosti dvorane bo lahko kompozicija, v kateri skladatelj opozarja na »odtekanje« časa, ki ga ima človek še na voljo, preden s svojim ravnanjem dokončno uniči lasten življenjski prostor, v svoji bogati zvočnosti zazvenela šele v ustrezno veliki Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Za marsikoga, verjetno tudi za skladatelja, bo komaj to njena resnična premiera.

118 min

Orkester Slovenske filharmonije Solista: Nina Prešiček Laznik, klavir; Lovorka Nemeš Dular, klavir Program: Charles Ives, Central Park in the Dark (1906) | Centralni park v mraku (1906) Uroš Rojko, Odtekanje časa VII – Koncert za dva klavirja in orkester (2023) John Adams, Harmonielehre (1985) | Nauk o harmoniji (1985) Izvajanju nove glasbe zavezani pianistki Lovorka Nemeš Dular in Nina Prešiček Laznik sta Koncert za dva klavirja in orkester Uroša Rojka z naslovom Odtekanje časa VII skupaj z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Davorinom Morijem krstili leta 2024 na 38. Slovenskih glasbenih dnevih v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Izvedba je bila odlična, a zaradi majhnosti dvorane bo lahko kompozicija, v kateri skladatelj opozarja na »odtekanje« časa, ki ga ima človek še na voljo, preden s svojim ravnanjem dokončno uniči lasten življenjski prostor, v svoji bogati zvočnosti zazvenela šele v ustrezno veliki Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Za marsikoga, verjetno tudi za skladatelja, bo komaj to njena resnična premiera.

Odprta knjiga na radiu

Tadej Golob: Jezero 45/45

17. 2. 2026

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

23 min

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Radijski dnevnik

Premier Golob ob obisku jedrske elektrarne Krško miril lokalno skupnost: najpomembneje je, da je sprožen strokovni postopek umeščanja drugega bloka v prostor.

17. 2. 2026

Vlada je na seji ob obisku Posavja danes sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za umestitev drugega bloka krške nuklearke v prostor. Premier Robert Golob je poudaril strokovnost postopka, zatrdil pa je tudi, da bodo do referendumskega odločanja o graditvi drugega bloka znani vsi podatki o projektu. V oddaji tudi o tem: - Javnosti se bo jutri predstavila kandidatka za predsednico KPK Katarina Bervar Sternad. - Pokojnine bodo konec meseca višje, a je bila redna uskladitev nižja od pričakovanj. - Pustni torek veselo pričakala tudi slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem.

21 min

Vlada je na seji ob obisku Posavja danes sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za umestitev drugega bloka krške nuklearke v prostor. Premier Robert Golob je poudaril strokovnost postopka, zatrdil pa je tudi, da bodo do referendumskega odločanja o graditvi drugega bloka znani vsi podatki o projektu. V oddaji tudi o tem: - Javnosti se bo jutri predstavila kandidatka za predsednico KPK Katarina Bervar Sternad. - Pokojnine bodo konec meseca višje, a je bila redna uskladitev nižja od pričakovanj. - Pustni torek veselo pričakala tudi slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem.

Zborovska glasba

Iz opusa Larise Vrhunc

17. 2. 2026

Zborovski mozaik posvečamo glasbi uveljavljene in izjemno uspešne slovenske skladateljice Larise Vrhunc, njenim skladbam z naslovi Verba non transibunt za otroški zbor in orkester, Regen Liebe za glas solo in Ubi est? za mešani zbor a cappella.

31 min

Zborovski mozaik posvečamo glasbi uveljavljene in izjemno uspešne slovenske skladateljice Larise Vrhunc, njenim skladbam z naslovi Verba non transibunt za otroški zbor in orkester, Regen Liebe za glas solo in Ubi est? za mešani zbor a cappella.

Aktualno regionalno

Aktualno regionalno

17. 2. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

9 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

Do popoldneva

Do popoldneva Radia Maribor

17. 2. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

10 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Naval na šport

Dolimita: Slovenci manj kot dve točki oddaljeni od brona

17. 2. 2026

V slovenskem taboru so bili po tekmi moških dvojic malce grenki, saj sta jih od medalje ločili manj kot dve točki. Več tudi o razburljivem moškem slalomu, na katerem je švicarsko prevlado na teh igrah potrdil Loic Meillard, slišali pa boste, kaj se je dogajalo z Atlejem Liejem McGrathom, potem ko je po odstopu odhrumel s smučišča proti gozdu in se pred prvimi drevesi razočaran ulegel v sneg. Radijska reporterja Miha Trošt in Marko Cirman se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem

9 min

V slovenskem taboru so bili po tekmi moških dvojic malce grenki, saj sta jih od medalje ločili manj kot dve točki. Več tudi o razburljivem moškem slalomu, na katerem je švicarsko prevlado na teh igrah potrdil Loic Meillard, slišali pa boste, kaj se je dogajalo z Atlejem Liejem McGrathom, potem ko je po odstopu odhrumel s smučišča proti gozdu in se pred prvimi drevesi razočaran ulegel v sneg. Radijska reporterja Miha Trošt in Marko Cirman se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem

Pol ure kulture

Komorni zbor Vikra na prestižni Ravenski festival

17. 2. 2026

Osrednjo zgodbo namenjamo komornemu zboru Vikra iz Trsta, ki je povabljen na prestižno gostovanje v Raveno. V drugem delu oddaje se posvetimo novim izdajam leposlovja za otroke – v ospredju bo Svetlana Makarovič, ter vas opomnimo na javni poziv ministrstva za kulturo, ki je namenjen kroženju umetniških projektov izven večjih središč, doma in v zamejstvu. Z glasbo se poklanjamo kulturni dediščini današnjega praznika – Simona Moličnik je na glasbeno ogrlico namreč nanizala pustne pesmi in viže. Osredotočila se je na starejše ljudske prakse, ki jih je pred tremi desetletji obudila in restavrirala glasbena skupina Tolovaj Mataj.

29 min

Osrednjo zgodbo namenjamo komornemu zboru Vikra iz Trsta, ki je povabljen na prestižno gostovanje v Raveno. V drugem delu oddaje se posvetimo novim izdajam leposlovja za otroke – v ospredju bo Svetlana Makarovič, ter vas opomnimo na javni poziv ministrstva za kulturo, ki je namenjen kroženju umetniških projektov izven večjih središč, doma in v zamejstvu. Z glasbo se poklanjamo kulturni dediščini današnjega praznika – Simona Moličnik je na glasbeno ogrlico namreč nanizala pustne pesmi in viže. Osredotočila se je na starejše ljudske prakse, ki jih je pred tremi desetletji obudila in restavrirala glasbena skupina Tolovaj Mataj.

Studio ob 17.00

Studio ob 17.00

17. 2. 2026

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

56 min

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Zapisi iz močvirja

Kaj je zdaj s temi Hrvati?

17. 2. 2026

Kaj je zdaj s temi Hrvati? S pomladjo se vrnejo ptice selivke, z volitvami se vrnejo Hrvati. Točni kot švicarska ura. Včasih so prihajali s piranskim zalivom, Jožkom Jorasom, ratifikacijo in ostalimi obmejnimi praksami. Letos je drugače. Letos so predvolilna tema, ker so boljši od nas. V gospodarstvu in – če lahko dodamo – v nogometu. Toliko boljši so od nas, da se gospodarstveniki selijo na Hrvaško. Kot se prej omenjene ptice selivke jeseni selijo na jug.

7 min

Kaj je zdaj s temi Hrvati? S pomladjo se vrnejo ptice selivke, z volitvami se vrnejo Hrvati. Točni kot švicarska ura. Včasih so prihajali s piranskim zalivom, Jožkom Jorasom, ratifikacijo in ostalimi obmejnimi praksami. Letos je drugače. Letos so predvolilna tema, ker so boljši od nas. V gospodarstvu in – če lahko dodamo – v nogometu. Toliko boljši so od nas, da se gospodarstveniki selijo na Hrvaško. Kot se prej omenjene ptice selivke jeseni selijo na jug.

Koncertni dogodki na tujem

Danski nacionalni simfonični orkester in Tugan Sohijev

17. 2. 2026

V svoji znani in priljubljeni Pastoralni simfoniji Beethoven opeva moč narave v vsej njeni lepoti in moči, Stravinski pa v svoji Simfoniji psalmov upira pogled v nebesa. Dirigent Tugan Sohijev vodi Simfonični orkester danskega radia in Danski nacionalni koncertni zbor v obeh ganljivih delih, pa tudi v Brittnovi očarljivi Preprosti simfoniji.

90 min

V svoji znani in priljubljeni Pastoralni simfoniji Beethoven opeva moč narave v vsej njeni lepoti in moči, Stravinski pa v svoji Simfoniji psalmov upira pogled v nebesa. Dirigent Tugan Sohijev vodi Simfonični orkester danskega radia in Danski nacionalni koncertni zbor v obeh ganljivih delih, pa tudi v Brittnovi očarljivi Preprosti simfoniji.

Svet kulture

76. Berlinale in knjižne novosti leposlovja za otroke pri Mladinski knjigi

17. 2. 2026

76. mednarodni festival Berlinale ta hip združuje 20.000 filmskih profesionalcev z vsega sveta. Danes izpostavljamo tri izmed dvaindvajsetih celovečernih filmov – to so Nightborn, Prah in Rose –, ki se v tekmovalnem programu potegujejo za prestižne nagrade – zlatega in srebrne medvede. Prelistali in ogledali pa smo si še nove izdaje leposlovja za otroke, ki so jih prejšnji teden razgrnili pri Mladinski knjigi.

10 min

76. mednarodni festival Berlinale ta hip združuje 20.000 filmskih profesionalcev z vsega sveta. Danes izpostavljamo tri izmed dvaindvajsetih celovečernih filmov – to so Nightborn, Prah in Rose –, ki se v tekmovalnem programu potegujejo za prestižne nagrade – zlatega in srebrne medvede. Prelistali in ogledali pa smo si še nove izdaje leposlovja za otroke, ki so jih prejšnji teden razgrnili pri Mladinski knjigi.

Dogodki in odmevi

Začeta priprava prostorstega načrta za drugi blok krške nuklearke

17. 2. 2026

Premier Robert Golob je ob današnjem terenskem obisku vlade v Posavju povedal, da je ministrski zbor sprejel sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za drugi blok jedrske elektrarne v Krškem. S tem so po njegovih besedah formalno začeli proces, da pridemo do konkretnih rešitev in podatkov za nov blok nuklearke. Po napovedih bodo strokovne podlage pripravljene letos ali prihodnje leto, v letu 2028 pa bi lahko bil načrt tudi sprejet. Druge teme: - Pokojnine bodo višje za 4,2 odstotka, uskladile se bodo manj od pričakovanj. - Na pogovorih med ZDA in Iranom dosegli napredek in dorekli osnove. - Ptuj v znamenju tradicionalnega pustnega rajanja.

32 min

Premier Robert Golob je ob današnjem terenskem obisku vlade v Posavju povedal, da je ministrski zbor sprejel sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za drugi blok jedrske elektrarne v Krškem. S tem so po njegovih besedah formalno začeli proces, da pridemo do konkretnih rešitev in podatkov za nov blok nuklearke. Po napovedih bodo strokovne podlage pripravljene letos ali prihodnje leto, v letu 2028 pa bi lahko bil načrt tudi sprejet. Druge teme: - Pokojnine bodo višje za 4,2 odstotka, uskladile se bodo manj od pričakovanj. - Na pogovorih med ZDA in Iranom dosegli napredek in dorekli osnove. - Ptuj v znamenju tradicionalnega pustnega rajanja.

V ospredju

V Miklavžu na Dravskemu polju končujejo kanalizacijo, gradijo tribuno in načrtujejo zdravstveno postajo

17. 2. 2026

Proračun občine Miklavž na Dravskem polju za letos predvideva nekaj več kot 10 milijonov evrov odhodkov. Od tega bodo približno 5 milijonov namenili naložbam, med njimi za večji športni objekt, končanje komunalne infrastrukture in za zdravstveno postajo.

1 min

Proračun občine Miklavž na Dravskem polju za letos predvideva nekaj več kot 10 milijonov evrov odhodkov. Od tega bodo približno 5 milijonov namenili naložbam, med njimi za večji športni objekt, končanje komunalne infrastrukture in za zdravstveno postajo.

V ospredju

Slovenskogoriški župani s protestnim pismom nad načrtovano reorganizacijo sodišč

17. 2. 2026

Župani 6-ih slovenskogoriških občin iz Upravne enote Lenart bodo še danes na ministrstvi za pravosodje in za kohezijo, Okrožno sodišče v Mariboru in Okrajno sodišče v Lenartu poslali protestno pismo, s katerim nasprotujejo načrtovani reorganizaciji sodišč, po kateri bi lenarško Okrajno sodišče z ukinitvijo in pripojitvijo Okrožnemu v Mariboru izgubilo velik del sodnih obravnav, ki jih opravljajo zdaj. Kot opozarjajo, bi takšna odločitev znatno okrnila dostop do sodniških storitev na lokalni ravni za okoli 20 tisoč prebivalcev na tem območju

1 min

Župani 6-ih slovenskogoriških občin iz Upravne enote Lenart bodo še danes na ministrstvi za pravosodje in za kohezijo, Okrožno sodišče v Mariboru in Okrajno sodišče v Lenartu poslali protestno pismo, s katerim nasprotujejo načrtovani reorganizaciji sodišč, po kateri bi lenarško Okrajno sodišče z ukinitvijo in pripojitvijo Okrožnemu v Mariboru izgubilo velik del sodnih obravnav, ki jih opravljajo zdaj. Kot opozarjajo, bi takšna odločitev znatno okrnila dostop do sodniških storitev na lokalni ravni za okoli 20 tisoč prebivalcev na tem območju

Po Sloveniji

Poznavanje postopkov oživljanja izjemnega pomena

17. 2. 2026

Iz Murske Sobote prihaja zgodba o zastoju srca s srečnim koncem. Drugi poudarki: - Mariborski Center za oskrbo ljudi z demenco bo več kot to - ponujal bo tudi celostno podporo njihovim svojcem. - Bertoško vpadnico v Koper bi bilo nujno obnoviti, še letos začetek širjenja v štiripasovnico - Med projekti iz Zakona o razvojnem prestrukturiranju šaleško-savinjske regije sta tudi »Center prihodnosti v Stari elektrarni« in »Tehnološki park Velenje«. - Vzorna skrb za dediščino v Škofji Loki.

19 min

Iz Murske Sobote prihaja zgodba o zastoju srca s srečnim koncem. Drugi poudarki: - Mariborski Center za oskrbo ljudi z demenco bo več kot to - ponujal bo tudi celostno podporo njihovim svojcem. - Bertoško vpadnico v Koper bi bilo nujno obnoviti, še letos začetek širjenja v štiripasovnico - Med projekti iz Zakona o razvojnem prestrukturiranju šaleško-savinjske regije sta tudi »Center prihodnosti v Stari elektrarni« in »Tehnološki park Velenje«. - Vzorna skrb za dediščino v Škofji Loki.

Umetnost možnega

Politika in kapital v volilni tekmi

17. 2. 2026

Še nikoli doslej se niso gospodarska združenja tako intenzivno vključila v volilno kampanjo, se strinjata gosta nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega Jernej Šmajdek, novinar in urednik STA, ki pokriva področje gospodarstva, in Matej Grošelj, novinar na področju notranje politike in komentator Večera. Se kapital vmešava v politično tekmo zato, da bi naslednja vlada zastopala njegove interese? Ali pa je vlada z zadnjimi skoraj čez noč sprejetimi odločitvami vsaj del podjetij res spravila v velike težave? Odgovori so, kot običajno, bistveno bolj kompleksni, kot jih ponujajo stranke v volilni kampanji. Analiziramo tudi zadnje raziskave javnega mnenja, ki kažejo, da bodo razmerja sil v novem parlamentu zelo drugačna kot doslej. Več možnosti je, da bo nova vlada desno sredinska. Ali obstaja tudi »tretja pot«? Povemo v novi epizodi, ki smo jo posneli na pustni torek, dva dni pred uradnim začetkom kampanje.

50 min

Še nikoli doslej se niso gospodarska združenja tako intenzivno vključila v volilno kampanjo, se strinjata gosta nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega Jernej Šmajdek, novinar in urednik STA, ki pokriva področje gospodarstva, in Matej Grošelj, novinar na področju notranje politike in komentator Večera. Se kapital vmešava v politično tekmo zato, da bi naslednja vlada zastopala njegove interese? Ali pa je vlada z zadnjimi skoraj čez noč sprejetimi odločitvami vsaj del podjetij res spravila v velike težave? Odgovori so, kot običajno, bistveno bolj kompleksni, kot jih ponujajo stranke v volilni kampanji. Analiziramo tudi zadnje raziskave javnega mnenja, ki kažejo, da bodo razmerja sil v novem parlamentu zelo drugačna kot doslej. Več možnosti je, da bo nova vlada desno sredinska. Ali obstaja tudi »tretja pot«? Povemo v novi epizodi, ki smo jo posneli na pustni torek, dva dni pred uradnim začetkom kampanje.

Opoldnevnik

Novogoriški kulturni dom čaka na izbor vršilca dolžnosti direktorja

17. 2. 2026

Novogoriški svetniki bodo morali v čim krajšem času imenovati vršilca dolžnosti direktorja Kulturnega doma Nova Gorica, a največ za leto dni. Kot je znano, je s tega mesta minuli teden odstopil Andrej Šušmelj. Prav tako bodo morali zapolniti tudi prazno mesto v svetu zavoda, saj je ta ostal brez predsednice Sendi Mango, ki je prav tako odstopila. V oddaji tudi o tem: - Pokojnine bodo višje za 4,2 odstotka. - Bitka za stimulacijo v Intereuropi še ni končana, nadaljujejo se tudi pogajanja o uskladitvi plač. - Na Šentviški planoti snujejo medgeneracijski center.

12 min

Novogoriški svetniki bodo morali v čim krajšem času imenovati vršilca dolžnosti direktorja Kulturnega doma Nova Gorica, a največ za leto dni. Kot je znano, je s tega mesta minuli teden odstopil Andrej Šušmelj. Prav tako bodo morali zapolniti tudi prazno mesto v svetu zavoda, saj je ta ostal brez predsednice Sendi Mango, ki je prav tako odstopila. V oddaji tudi o tem: - Pokojnine bodo višje za 4,2 odstotka. - Bitka za stimulacijo v Intereuropi še ni končana, nadaljujejo se tudi pogajanja o uskladitvi plač. - Na Šentviški planoti snujejo medgeneracijski center.

Danes do 13:00

Vlada se je seznanila s prvim poročilom strokovnega sveta za spremljanje izvajanja Šutarjevega zakona

17. 2. 2026

Vlada je danes na obisku v Posavju. Na terenski seji so se ministri seznanili s poročilom strokovnega sveta glede zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki ga javnost pozna kot Šutarjev zakon. Po podatkih pristojnih se je število kaznivih dejanj v zadnjem obdobju zmanjšalo, občutek varnosti se je okrepil. Druge teme: - Pokojnine se bodo uskladile za 4,2 odstotka. - Pogovori v Ženevi za končanje vojne v Ukrajini predvidoma brez večjega preboja. - Državo so preplavile pustne šeme.

15 min

Vlada je danes na obisku v Posavju. Na terenski seji so se ministri seznanili s poročilom strokovnega sveta glede zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki ga javnost pozna kot Šutarjev zakon. Po podatkih pristojnih se je število kaznivih dejanj v zadnjem obdobju zmanjšalo, občutek varnosti se je okrepil. Druge teme: - Pokojnine se bodo uskladile za 4,2 odstotka. - Pogovori v Ženevi za končanje vojne v Ukrajini predvidoma brez večjega preboja. - Državo so preplavile pustne šeme.

Sejemo nasvete

Vzgoja lastnih sadik

17. 2. 2026

Mnogi se spomladi odločijo, da bodo na vrt posadili sadike, ki so jih vzgojili sami. O tem, kako se lotiti vzgoje lastnih sadik in kako poskrbeti, da bodo te močne in zdrave, je govorila specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.

22 min

Mnogi se spomladi odločijo, da bodo na vrt posadili sadike, ki so jih vzgojili sami. O tem, kako se lotiti vzgoje lastnih sadik in kako poskrbeti, da bodo te močne in zdrave, je govorila specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.

Kdo smo?

Višnjanski miti

17. 2. 2026

V ospredju oddaje so Višnjanski miti, pravzaprav resnicah, ki so takšne in drugačne, odvisne od tega, kako jih pogledaš. Višnja Gora je eno starejših slovenskih mest, če sodimo po mestnih pravicah, ki jim jih je podelil sam presvitli cesar Friderik III. in to še preden so odkrili Ameriko in se je začel nov vek. Zaradi mestnih pavic so imeli Višnjani svojo sodno oblast in gauge za najhujše nepridiprave. In zakaj so priklenili polža in se spravili nad kozjo senco? Na to vprašanje odgovarja oddaja, ki jo je Ivan Meljak pripravil leta 2023.

54 min

V ospredju oddaje so Višnjanski miti, pravzaprav resnicah, ki so takšne in drugačne, odvisne od tega, kako jih pogledaš. Višnja Gora je eno starejših slovenskih mest, če sodimo po mestnih pravicah, ki jim jih je podelil sam presvitli cesar Friderik III. in to še preden so odkrili Ameriko in se je začel nov vek. Zaradi mestnih pavic so imeli Višnjani svojo sodno oblast in gauge za najhujše nepridiprave. In zakaj so priklenili polža in se spravili nad kozjo senco? Na to vprašanje odgovarja oddaja, ki jo je Ivan Meljak pripravil leta 2023.

V ospredju

Smrkci in fički - vse to je pust

17. 2. 2026

Številne pustne maske iz šol in vrtcev so dopoldan zapolnile mariborski Trg svobode, saj je tam potekalo pustno rajanje. Številni otroci so se našemili v skupinske maske, domiselni pa so bili tudi posamezniki. Vsi skupaj pa so preganjali zimo.

1 min

Številne pustne maske iz šol in vrtcev so dopoldan zapolnile mariborski Trg svobode, saj je tam potekalo pustno rajanje. Številni otroci so se našemili v skupinske maske, domiselni pa so bili tudi posamezniki. Vsi skupaj pa so preganjali zimo.

Aktualna tema

Smo do uživanja alkohola kot družba preveč tolerantni?

17. 2. 2026

Pustni čas poteka v znamenju krofov, pustih norčij in – marsikje in marsikdaj – tudi alkohola. Jutri se začenja tradicionalna akcija 40 dni brez alkohola. Se vam zdi akcija dobrodošla? Smo do uživanja alkohola kot družba preveč tolerantni?

15 min

Pustni čas poteka v znamenju krofov, pustih norčij in – marsikje in marsikdaj – tudi alkohola. Jutri se začenja tradicionalna akcija 40 dni brez alkohola. Se vam zdi akcija dobrodošla? Smo do uživanja alkohola kot družba preveč tolerantni?

Aktualno 202

Martin Fourcade po 16 letih le dobil zlato olimpijsko medaljo

17. 2. 2026

Eden najlepših trenutkov teh olimpijskih iger se je zgodil med zasledovalnima biatlonskima tekmama v Anterselvi. Kmalu po načrtovani podelitvi najboljšim v moški konkurenci na teh igrah je Mednarodni olimpijski komite vsaj delno popravil krivice zaradi dopinga z iger pred 16 in 12 leti.

8 min

Eden najlepših trenutkov teh olimpijskih iger se je zgodil med zasledovalnima biatlonskima tekmama v Anterselvi. Kmalu po načrtovani podelitvi najboljšim v moški konkurenci na teh igrah je Mednarodni olimpijski komite vsaj delno popravil krivice zaradi dopinga z iger pred 16 in 12 leti.

Arsove spominčice

Ob obletnici smrti Tomasa Albinonija

17. 2. 2026

Izvrsten violinist in zelo produktiven skladatelj Tomaso Albinoni je ustvaril več kot osemdeset oper, številne kantate ter veliko inštrumentalnih del: sinfonije, sonate in koncerte. V številnih je zvok godal povezoval s pihali.

49 min

Izvrsten violinist in zelo produktiven skladatelj Tomaso Albinoni je ustvaril več kot osemdeset oper, številne kantate ter veliko inštrumentalnih del: sinfonije, sonate in koncerte. V številnih je zvok godal povezoval s pihali.

Točno opoldne

Mariborski kriminalisti izvedli več aktivnosti na področju preiskovanja gospodarske kriminalitete

17. 2. 2026

V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Pokojnine se bodo zvišale za 4,2 odstotka - Mariborski kriminalisti izvedli več aktivnosti na področju preiskovanja gospodarske kriminalitete - Na pustni torek maske zapolnile tudi središče Maribora

10 min

V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Pokojnine se bodo zvišale za 4,2 odstotka - Mariborski kriminalisti izvedli več aktivnosti na področju preiskovanja gospodarske kriminalitete - Na pustni torek maske zapolnile tudi središče Maribora

Slovenski solisti

Violistka Maja Rome

17. 2. 2026

Violistka Maja Rome je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Mileta Kosija, podiplomsko pa se je izobraževala v Ljubljani in na Visoki šoli za glasbo v Detmoldu pri prof. Diemut Poppen. Delovala je kot solo violistka Orkestra Slovenske filharmonije, od leta 2019 pa kot docentka poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot solistka in članica Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije je nastopala na več mednarodnih festivalih in sodelovala v različnih komornih zasedbah z vrhunskimi glasbeniki. Posveča se tudi sodobni glasbi, večkrat je krstno izvedla dela slovenskih skladateljev. Predvajamo: 1.Jani Golob: Concertino za violo in godala, 4. Solenne – Vivo assai Viola: Maja Rome Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Steven Loy 2.Franz Schubert: Arpeggione sonata, D. 821, 1. Allegro moderato Viola: Maja Rome Klavir: Mateja Hladnik

52 min

Violistka Maja Rome je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Mileta Kosija, podiplomsko pa se je izobraževala v Ljubljani in na Visoki šoli za glasbo v Detmoldu pri prof. Diemut Poppen. Delovala je kot solo violistka Orkestra Slovenske filharmonije, od leta 2019 pa kot docentka poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot solistka in članica Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije je nastopala na več mednarodnih festivalih in sodelovala v različnih komornih zasedbah z vrhunskimi glasbeniki. Posveča se tudi sodobni glasbi, večkrat je krstno izvedla dela slovenskih skladateljev. Predvajamo: 1.Jani Golob: Concertino za violo in godala, 4. Solenne – Vivo assai Viola: Maja Rome Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Steven Loy 2.Franz Schubert: Arpeggione sonata, D. 821, 1. Allegro moderato Viola: Maja Rome Klavir: Mateja Hladnik

Jazzovska jutranjica

Jure Pukl - intervju v živo

17. 2. 2026

Vabljeni k poslušanju sredine Jazzovske jutranjice. V njej bomo v živo gostili saksofonista Jureta Pukla. O prihajajočem nedeljskem koncertu v Jazz Klubu Kazina, o njegovi glasbeni poti, o novem projektu Analog AI, in še o marsičem se bom z njim pogovarjal Hugo Šekoranja. Pogovoru se boste lahko pridružili tudi vi in si prislužili brezplačno vstopnico za koncert. Jure Pukl v sredo ob 9. uri zjutraj v Jazzovski jutranjici. Na Arsu!

4 min

Vabljeni k poslušanju sredine Jazzovske jutranjice. V njej bomo v živo gostili saksofonista Jureta Pukla. O prihajajočem nedeljskem koncertu v Jazz Klubu Kazina, o njegovi glasbeni poti, o novem projektu Analog AI, in še o marsičem se bom z njim pogovarjal Hugo Šekoranja. Pogovoru se boste lahko pridružili tudi vi in si prislužili brezplačno vstopnico za koncert. Jure Pukl v sredo ob 9. uri zjutraj v Jazzovski jutranjici. Na Arsu!

Na današnji dan

17. februar 2026

17. 2. 2026

Razumevanje civilnega prava, gledališče uničil požar, fašisti obračunali z zborovodjem

6 min

Razumevanje civilnega prava, gledališče uničil požar, fašisti obračunali z zborovodjem

Aktualno na Radiu Maribor

Na Srednji šoli Slovenska Bistrica nastaja astronomska opazovalnica

17. 2. 2026

Na Srednji šoli Slovenska Bistrica so se lotili projekta, ki je v slovenskem šolskem prostoru skorajda izjema – na strehi šole nastaja v okviru projekta Uranija večnamenski prostor z astronomsko opazovalnico. S sodobnim teleskopom bodo dijaki in dijakinje lahko opazovali planete, zvezde in različne nebesne pojave, vrata opazovalnice pa nameravajo s prireditvami in predavanji odpreti tudi širši zainteresirani javnosti.

6 min

Na Srednji šoli Slovenska Bistrica so se lotili projekta, ki je v slovenskem šolskem prostoru skorajda izjema – na strehi šole nastaja v okviru projekta Uranija večnamenski prostor z astronomsko opazovalnico. S sodobnim teleskopom bodo dijaki in dijakinje lahko opazovali planete, zvezde in različne nebesne pojave, vrata opazovalnice pa nameravajo s prireditvami in predavanji odpreti tudi širši zainteresirani javnosti.

Dopoldan in pol

Laufarija, srce Cerkljanske

17. 2. 2026

Praznovanje 70-letnice obuditve cerkljanske laufarije, ki je ena najstarejših pustnih šeg na Slovenskem, je letos zares bogatih vsebin. Razstavi sta postavljeni v Cerkljanksem muzeju in v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, na to temo pa je nastal tudi dokumentarni film z naslovom Laufarija, srce Cerkljanske. Gost prispevka je njegov avtor Tine Venko.

9 min

Praznovanje 70-letnice obuditve cerkljanske laufarije, ki je ena najstarejših pustnih šeg na Slovenskem, je letos zares bogatih vsebin. Razstavi sta postavljeni v Cerkljanksem muzeju in v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, na to temo pa je nastal tudi dokumentarni film z naslovom Laufarija, srce Cerkljanske. Gost prispevka je njegov avtor Tine Venko.

Dopoldan in pol

Zgodovina ZOI - Nagano 1998

17. 2. 2026

Zadnje olimpijske iger v drugem tisočletju je še drugič gostila Japonska. Po 26 letih, ko je igre gostil Sapporo, se je olimpijska družine preselila v Nagano. Slovenci na Japonskem niso osvojili odličja.

3 min

Zadnje olimpijske iger v drugem tisočletju je še drugič gostila Japonska. Po 26 letih, ko je igre gostil Sapporo, se je olimpijska družine preselila v Nagano. Slovenci na Japonskem niso osvojili odličja.

Mimo grede

Okusi Italije v Sloveniji: Tržaška omaka

16. 2. 2026

Povsem preprosti recepti lahko pričarajo zelo velike okuse. Tega se bomo naučili danes ob spoznavanju italijanskih receptur, tokrat iz severnega Jadrana. Odpravljamo se v mesto, ki je dolga leta za Slovence predstavljalo "okno v svet".

6 min

Povsem preprosti recepti lahko pričarajo zelo velike okuse. Tega se bomo naučili danes ob spoznavanju italijanskih receptur, tokrat iz severnega Jadrana. Odpravljamo se v mesto, ki je dolga leta za Slovence predstavljalo "okno v svet".

Aktualno 202

Kje v času olimpijskih iger turistično smučati?

17. 2. 2026

tina, ki na zimskih olimpijskih igrah gosti tekme alpskih smučark, je tudi pravi raj za rekreativne smučarje. Anja Hlača Ferjančič je preverila, kje se v času iger lahko smuča, in med smučarskimi zavoji naletela na nekaj zanimivih sogovornikov, tudi Kristiana Ghedino, slovitega italijanskega smučarja, ki je v svetovnem pokalu zbral 13 zmag, na olimpijskih igrah pa mu ni uspelo osvojiti kolajne.

6 min

tina, ki na zimskih olimpijskih igrah gosti tekme alpskih smučark, je tudi pravi raj za rekreativne smučarje. Anja Hlača Ferjančič je preverila, kje se v času iger lahko smuča, in med smučarskimi zavoji naletela na nekaj zanimivih sogovornikov, tudi Kristiana Ghedino, slovitega italijanskega smučarja, ki je v svetovnem pokalu zbral 13 zmag, na olimpijskih igrah pa mu ni uspelo osvojiti kolajne.

Orkestralni jazz

Ed Partyka - Arranger & Composer

17. 2. 2026

Gostoval je tudi pri nas. Leta 2003 je izvedel koncert z Big Bandom RTV Slovenija v legendarnem studiu 14, ki ga seveda že dolgo nimamo več.

49 min

Gostoval je tudi pri nas. Leta 2003 je izvedel koncert z Big Bandom RTV Slovenija v legendarnem studiu 14, ki ga seveda že dolgo nimamo več.

Skladatelj tedna

Slavko Osterc, 2. del

17. 2. 2026

Osterc se je med študijem v Pragi, ki je bila v začetku 20. stoletja eno izmed središč evropske avantgarde, seznanil s sodobnimi pogledi na glasbeno ustvarjanje. Osterčeva estetska usmeritev se je oplemenitila in okrepila z novimi pogledi v neobaročni in neoklasicistični smeri, z elementi konstruktivizma, tehnikami atonalnosti in atematičnosti ter z elementi četrttonske tehnike, skladatelj pa je razvil prepoznaven skladateljski slog tudi z ekspresionističnimi značilnostmi.

53 min

Osterc se je med študijem v Pragi, ki je bila v začetku 20. stoletja eno izmed središč evropske avantgarde, seznanil s sodobnimi pogledi na glasbeno ustvarjanje. Osterčeva estetska usmeritev se je oplemenitila in okrepila z novimi pogledi v neobaročni in neoklasicistični smeri, z elementi konstruktivizma, tehnikami atonalnosti in atematičnosti ter z elementi četrttonske tehnike, skladatelj pa je razvil prepoznaven skladateljski slog tudi z ekspresionističnimi značilnostmi.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine