Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V kar dveh slovenskih gledališčih sočasno uprizarjajo priljubljeni komediji znanega srbskega dramatika Branislava Nušića: v Mestnem gledališču ljubljanskem Pokojnika, v mariborski Drami pa Gospo ministrico. Z igralcem Brankom Jordanom smo se pogovarjali o posebnosti srbskega humorja in o tem, zakaj je prav žanr komedije tako težko postaviti na oder. Spregovoril je tudi o svojem neinstitucionalnem igralskem delovanju, predvsem pri umetniškem kolektivu Beton Ltd., katerega soustanovitelj je, in o profesuri na AGRFT-ju. Z njim se je pogovarjala Marjana Ravnjak.
V kar dveh slovenskih gledališčih sočasno uprizarjajo priljubljeni komediji znanega srbskega dramatika Branislava Nušića: v Mestnem gledališču ljubljanskem Pokojnika, v mariborski Drami pa Gospo ministrico. Z igralcem Brankom Jordanom smo se pogovarjali o posebnosti srbskega humorja in o tem, zakaj je prav žanr komedije tako težko postaviti na oder. Spregovoril je tudi o svojem neinstitucionalnem igralskem delovanju, predvsem pri umetniškem kolektivu Beton Ltd., katerega soustanovitelj je, in o profesuri na AGRFT-ju. Z njim se je pogovarjala Marjana Ravnjak.
Poslušamo dve novejši izdaji gostje, glasbenice, harfistke, ustvarjalke elektronske glasbe, tudi fotografinje in večmedijske ustvarjalke – drugo izdajo že poznanega dua s Tinetom Vrabičem – Nitzem II/III in novo navezo IKYA z Januário Petry, s katero bosta konec tega tedna predstavili prvo izdajo Tengam.
Poslušamo dve novejši izdaji gostje, glasbenice, harfistke, ustvarjalke elektronske glasbe, tudi fotografinje in večmedijske ustvarjalke – drugo izdajo že poznanega dua s Tinetom Vrabičem – Nitzem II/III in novo navezo IKYA z Januário Petry, s katero bosta konec tega tedna predstavili prvo izdajo Tengam.
10. december je svetovni dan človekovih pravic. Na ta dan se z Literarnim nokturnom spominjamo še vedno nedokončane zgodbe o izbrisu 25671 prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije iz registra stalnega prebivalstva. Izbris ni prizadel samo izbrisanih, ampak tudi njihove bližnje. O tej izkušnji piše v svojem romanu Ćrtice tudi pisateljica in prevajalka Tina Perić. Iz romana smo za Nokturno izbrali poglavje z naslovom Morje, občuteno poglavje o tem, kako poskuša romaneskna junakinja popraviti nekaj, kar se težko popravi. Režiser Klemen Markovčič, interpretka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posnetzo leta 2025.
10. december je svetovni dan človekovih pravic. Na ta dan se z Literarnim nokturnom spominjamo še vedno nedokončane zgodbe o izbrisu 25671 prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije iz registra stalnega prebivalstva. Izbris ni prizadel samo izbrisanih, ampak tudi njihove bližnje. O tej izkušnji piše v svojem romanu Ćrtice tudi pisateljica in prevajalka Tina Perić. Iz romana smo za Nokturno izbrali poglavje z naslovom Morje, občuteno poglavje o tem, kako poskuša romaneskna junakinja popraviti nekaj, kar se težko popravi. Režiser Klemen Markovčič, interpretka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posnetzo leta 2025.
V tokratni AriZONI Armando Šturman pričenja sklop z naslovom Živi kipi. Prvi gost teh občasnih studijskih gostovanj bo Boris Bradač. Vabljeni k poslušanju RA KP ob 21h …
V tokratni AriZONI Armando Šturman pričenja sklop z naslovom Živi kipi. Prvi gost teh občasnih studijskih gostovanj bo Boris Bradač. Vabljeni k poslušanju RA KP ob 21h …
Cikel s poslušanjem in komentiranjem glasbe z Mednarodne skladateljske tribune Rostrum nadaljujemo z gostom, skladateljem Matejem Boninom, enim od treh slovenskih zmagovalcev na Rostrumu, ki bo v živo ocenjeval izbor del iz generalne kategorije. Glasbo z letošnje Mednarodne skladateljske tribune Rostrum lahko naslednja dva tedna poslušate v pretočnem projektu "Listen, Vote, Win" na povezavi: https://rostrumplus.net/activities/listenvotewin
Cikel s poslušanjem in komentiranjem glasbe z Mednarodne skladateljske tribune Rostrum nadaljujemo z gostom, skladateljem Matejem Boninom, enim od treh slovenskih zmagovalcev na Rostrumu, ki bo v živo ocenjeval izbor del iz generalne kategorije. Glasbo z letošnje Mednarodne skladateljske tribune Rostrum lahko naslednja dva tedna poslušate v pretočnem projektu "Listen, Vote, Win" na povezavi: https://rostrumplus.net/activities/listenvotewin
V oddaji Sami naši boste najprej slišali Borisa Dežulovića, ki ob svojem romanu Kdo je ta človek? opozarja na nevarne vzporednice med zgodovino in sodobnostjo. Nato se selimo k pogovoru z Ramizom Berbićem, ki razmišlja o pripadnosti med dvema prostoroma. Za konec pa še plesna predstava Med prahom doma in vetrovi daljave Elene Nikolovske, ki v gibu raziskuje svoje makedonske korenine.
V oddaji Sami naši boste najprej slišali Borisa Dežulovića, ki ob svojem romanu Kdo je ta človek? opozarja na nevarne vzporednice med zgodovino in sodobnostjo. Nato se selimo k pogovoru z Ramizom Berbićem, ki razmišlja o pripadnosti med dvema prostoroma. Za konec pa še plesna predstava Med prahom doma in vetrovi daljave Elene Nikolovske, ki v gibu raziskuje svoje makedonske korenine.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Večerni pogovori s športniki po razglasitvi najboljših v Sloveniji v letu 2025, prejšnji večer v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Večerni pogovori s športniki po razglasitvi najboljših v Sloveniji v letu 2025, prejšnji večer v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Peter zajec gre, kljub prepovedi, naravnost na vrt gospoda Gregorja … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Beatrix Potter. Prevedel: Branko Gradišnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Peter zajec gre, kljub prepovedi, naravnost na vrt gospoda Gregorja … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Beatrix Potter. Prevedel: Branko Gradišnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
On je virtuoz, vajen svetovnih odrov, eden naših najopaznejših flavtistov, ki ostaja tudi profesor na Oddelku za glasbo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot boste slišali, sam prizna, da se je zgodba s flavto 'zgodila kar sama' … in ga ponesla na izpopolnjevanje v svet: od Švice, Francije vse do Kanade in Združenih držav. Prejemnik več odmevnih nagrad za umetniške dosežke kot virtuoz na slovenskih tleh: od Betettove Društva glasbenih umetnikov Slovenije do zlatega znaka Univerze v Mariboru, pa je zašel tudi v pevske in skladateljske vode. Pohvali se lahko z izdajo samostojnih zgoščenk, preizkusil se je tudi kot avtor glasbe za več dokumentarnih in igranih filmov. V pogovoru se dotaknemo le njegove zadnje. Ta je drugačna. Album Razpihal sem nebo je nežno potovanje, ki ga je ustvaril z avtorico besedil oziroma pesniške zbirke Metko Ravnik-Glavač, in na njem poslušalci doživimo preplet misli in zvokov, ki odpirajo srce, vodijo v mir in radost ter razkrivajo enost bivanja.
On je virtuoz, vajen svetovnih odrov, eden naših najopaznejših flavtistov, ki ostaja tudi profesor na Oddelku za glasbo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot boste slišali, sam prizna, da se je zgodba s flavto 'zgodila kar sama' … in ga ponesla na izpopolnjevanje v svet: od Švice, Francije vse do Kanade in Združenih držav. Prejemnik več odmevnih nagrad za umetniške dosežke kot virtuoz na slovenskih tleh: od Betettove Društva glasbenih umetnikov Slovenije do zlatega znaka Univerze v Mariboru, pa je zašel tudi v pevske in skladateljske vode. Pohvali se lahko z izdajo samostojnih zgoščenk, preizkusil se je tudi kot avtor glasbe za več dokumentarnih in igranih filmov. V pogovoru se dotaknemo le njegove zadnje. Ta je drugačna. Album Razpihal sem nebo je nežno potovanje, ki ga je ustvaril z avtorico besedil oziroma pesniške zbirke Metko Ravnik-Glavač, in na njem poslušalci doživimo preplet misli in zvokov, ki odpirajo srce, vodijo v mir in radost ter razkrivajo enost bivanja.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Primož Roglič in Jan Tratnik sta na Majorki razkrila načrte za novo sezono, v Španiji ju je obiskal Toni Gruden, vabljeni k poslušanju!
Primož Roglič in Jan Tratnik sta na Majorki razkrila načrte za novo sezono, v Španiji ju je obiskal Toni Gruden, vabljeni k poslušanju!
Državni svetniki niso podprli pobude delodajalcev za ustavno presojo dela zakona, ki ureja zimski regres. Predstavniki delodajalskih organizacij so, kot je znano, ves čas nasprotovali sprejemanju zakona. Opozarjali so na tveganja, povezana z večjimi obremenitvami gospodarstva ter z nestabilnostjo in nepredvidljivostjo poslovnega okolja. So pa svetniki podprli zahtevo za ustavno presojo dela novele zakona o urejanju trga dela, ki določa merila za določitev agencijskega dela. Ustavnemu sodišču predlagajo absolutno prednostno obravnavo in zadržanje izvrševanja tega dela zakona. V oddaji tudi: - Združeni narodi: človekove pravice okrnjene tudi zaradi finančne podhranjenosti organizacij, ki skrbijo za njihovo spoštovanje. - Hrvaški premier Plenković v Berlinu podpisal pogodbo o nakupu 44-ih tankov, kar po mnenju kanclerja Merza krepi tudi zvezo Nato. - Parlamentarni odbor za kulturo potrdil novelo zakona o RTV. Novinarski sindikati kritični do neusklajevanja prispevka z inflacijo.
Državni svetniki niso podprli pobude delodajalcev za ustavno presojo dela zakona, ki ureja zimski regres. Predstavniki delodajalskih organizacij so, kot je znano, ves čas nasprotovali sprejemanju zakona. Opozarjali so na tveganja, povezana z večjimi obremenitvami gospodarstva ter z nestabilnostjo in nepredvidljivostjo poslovnega okolja. So pa svetniki podprli zahtevo za ustavno presojo dela novele zakona o urejanju trga dela, ki določa merila za določitev agencijskega dela. Ustavnemu sodišču predlagajo absolutno prednostno obravnavo in zadržanje izvrševanja tega dela zakona. V oddaji tudi: - Združeni narodi: človekove pravice okrnjene tudi zaradi finančne podhranjenosti organizacij, ki skrbijo za njihovo spoštovanje. - Hrvaški premier Plenković v Berlinu podpisal pogodbo o nakupu 44-ih tankov, kar po mnenju kanclerja Merza krepi tudi zvezo Nato. - Parlamentarni odbor za kulturo potrdil novelo zakona o RTV. Novinarski sindikati kritični do neusklajevanja prispevka z inflacijo.
Flamska romantična glasba je za naše glasbeno okolje skoraj popolna neznanka. In vendar gre za dobro glasbo, za odlična glasbena dela, ki jih je vredno slišati.
Flamska romantična glasba je za naše glasbeno okolje skoraj popolna neznanka. In vendar gre za dobro glasbo, za odlična glasbena dela, ki jih je vredno slišati.
Spet ta dream-pop! Anna of the North je prav to in še malo več. Norveška zvezdnica sanjavega-popa je glasbeni razcvet dočakala med študijem v Avstraliji, kmalu zatem je postal njen hladen, a dovolj nežen vilinski glas uspešen tudi v Ameriki. Kot se pogosto dogaja z novodobnimi uspešneži, tudi pevko in avtorico Anno of the North že desetletje hrabri in motivira spletna sreča. Tako tudi na njenem četrtem albumu z naslovom Girl In A Bottle vse zveni mehko in lahkotno, na tak način so opevane celo srčne tegobe, ki ostajajo Annin edini verzni motivi.
Spet ta dream-pop! Anna of the North je prav to in še malo več. Norveška zvezdnica sanjavega-popa je glasbeni razcvet dočakala med študijem v Avstraliji, kmalu zatem je postal njen hladen, a dovolj nežen vilinski glas uspešen tudi v Ameriki. Kot se pogosto dogaja z novodobnimi uspešneži, tudi pevko in avtorico Anno of the North že desetletje hrabri in motivira spletna sreča. Tako tudi na njenem četrtem albumu z naslovom Girl In A Bottle vse zveni mehko in lahkotno, na tak način so opevane celo srčne tegobe, ki ostajajo Annin edini verzni motivi.
Po razglasitvi najboljših slovenskih športnikov v letu 2025 v Cankarjevem domu v Ljubljani se bosta pod radijsko reportažo pripravila Dare Rupar in Uroš Volk.
Po razglasitvi najboljših slovenskih športnikov v letu 2025 v Cankarjevem domu v Ljubljani se bosta pod radijsko reportažo pripravila Dare Rupar in Uroš Volk.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Razsejani rak dojk je danes mogoče uspešno obvladovati z novimi načini zdravljenja. Kako lahko zdravniki z zdravljenjem izboljšajo prognozo in lahko bolniki več let kakovostno živijo?
Razsejani rak dojk je danes mogoče uspešno obvladovati z novimi načini zdravljenja. Kako lahko zdravniki z zdravljenjem izboljšajo prognozo in lahko bolniki več let kakovostno živijo?
V oddaji Mladi mladim smo tokrat gostili mlado vplivnico in športnico, Petjo Klojčnik, ki zmore vse; povedala nam je več o teku na krajše razdalje in o svojem življenju tudi na družbenih omrežjih. Z nami pa sta bili tudi Lia Kojič in Gloria Krajnc, drugače imenovani Pholia in Glorex – sta didžejki pod skupnim kolektivom Lekker.liz in spreminjata glasbeno sceno s svojimi dogodki, beseda pa je tudi tekla tudi o njunem delu.
V oddaji Mladi mladim smo tokrat gostili mlado vplivnico in športnico, Petjo Klojčnik, ki zmore vse; povedala nam je več o teku na krajše razdalje in o svojem življenju tudi na družbenih omrežjih. Z nami pa sta bili tudi Lia Kojič in Gloria Krajnc, drugače imenovani Pholia in Glorex – sta didžejki pod skupnim kolektivom Lekker.liz in spreminjata glasbeno sceno s svojimi dogodki, beseda pa je tudi tekla tudi o njunem delu.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
V Fokusu Glasbenega utripa, 10. decembra: v torek, 2. decembra je v dvorani Union v Mariboru gostoval mednarodno uveljavljeni Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, ki je izvedel drugi koncert Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor. Vodil ga je ugledni britanski dirigent Andrew Manze, solistka je bila izjemna nemška violinistka Isabelle Faust. Podrobneje Tjaša Krajnc:
V Fokusu Glasbenega utripa, 10. decembra: v torek, 2. decembra je v dvorani Union v Mariboru gostoval mednarodno uveljavljeni Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, ki je izvedel drugi koncert Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor. Vodil ga je ugledni britanski dirigent Andrew Manze, solistka je bila izjemna nemška violinistka Isabelle Faust. Podrobneje Tjaša Krajnc:
Kaj v prijateljstvu pomeni bližina? Tako fizična kot čustvena? In kakšna je v digitalnem okolju? O tem so se na dogodku Prvič prijateljstvo pogovarjali v Mladinskem dnevnem centru Kamra v Radovljici, kjer je v četrtek, 4. decembra tam potekal deveti dogodek, ki jih na Prvem programu Radia Slovenija to jesen organiziramo z mladinskimi centri po Sloveniji. Svoje izkušnje sta delila tudi Manca Trampuš in Nik Škrlec, priredbo skladbe Prvič so pripravili Full House. V sproščenem vzdušju so se v Kamri pogovarjali v narečjih in slengu, pogovor sta vodili Urška Henigman in Neža Prah Seničar.
Kaj v prijateljstvu pomeni bližina? Tako fizična kot čustvena? In kakšna je v digitalnem okolju? O tem so se na dogodku Prvič prijateljstvo pogovarjali v Mladinskem dnevnem centru Kamra v Radovljici, kjer je v četrtek, 4. decembra tam potekal deveti dogodek, ki jih na Prvem programu Radia Slovenija to jesen organiziramo z mladinskimi centri po Sloveniji. Svoje izkušnje sta delila tudi Manca Trampuš in Nik Škrlec, priredbo skladbe Prvič so pripravili Full House. V sproščenem vzdušju so se v Kamri pogovarjali v narečjih in slengu, pogovor sta vodili Urška Henigman in Neža Prah Seničar.
Ob današnjem svetovnem dnevu človekovih pravic Odbor pisateljev za mir pri PEN International opozarja, da morajo besedam slediti dejanja. V prispevku k miru in dostojanstvu za vse posebej poudarjajo odgovornost jezika: »Literatura morda ne more ustaviti bomb, pravijo, lahko pa zavrne jezik, ki bombardiranje predstavi kot sprejemljivo, lahko upočasni širjenje sovraštva in gradi spomin, ki se upira izbrisu.« Človekoljubje, socialne pravice, upor proti okupatorju in druge, tudi erotične teme prežemajo pesmi Iga Grudna, ki jih je urednik in prevajalec Miran Košuta izbral za najnovejšo antologijo Grudnovih pesmi v italijanščini. Pod naslovom Cuor di poeta je letos izšla pri Založbi Mladika. V Komunikacijski pisarni EPK v Novi Gorici je na ogled prostorska instalacija Nevidne ženske fotografinj Erin McKinney in Dominique Pozzo, ki skozi objektiv razpirata zgodbe in pogosto spregledane izkušnje žensk z različnih delov sveta, ki so si Goriško in Furlanijo – Julijsko krajino izbrale za svoj novi dom. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy posvetil dnevu človekovih pravic. Ozvočil jo je s pesmimi, ki so postale glas razmisleka, upora in upanja.
Ob današnjem svetovnem dnevu človekovih pravic Odbor pisateljev za mir pri PEN International opozarja, da morajo besedam slediti dejanja. V prispevku k miru in dostojanstvu za vse posebej poudarjajo odgovornost jezika: »Literatura morda ne more ustaviti bomb, pravijo, lahko pa zavrne jezik, ki bombardiranje predstavi kot sprejemljivo, lahko upočasni širjenje sovraštva in gradi spomin, ki se upira izbrisu.« Človekoljubje, socialne pravice, upor proti okupatorju in druge, tudi erotične teme prežemajo pesmi Iga Grudna, ki jih je urednik in prevajalec Miran Košuta izbral za najnovejšo antologijo Grudnovih pesmi v italijanščini. Pod naslovom Cuor di poeta je letos izšla pri Založbi Mladika. V Komunikacijski pisarni EPK v Novi Gorici je na ogled prostorska instalacija Nevidne ženske fotografinj Erin McKinney in Dominique Pozzo, ki skozi objektiv razpirata zgodbe in pogosto spregledane izkušnje žensk z različnih delov sveta, ki so si Goriško in Furlanijo – Julijsko krajino izbrale za svoj novi dom. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy posvetil dnevu človekovih pravic. Ozvočil jo je s pesmimi, ki so postale glas razmisleka, upora in upanja.
Številne organizacije za človekove pravice ugotavljajo, da se te pravice krčijo, in to celo v državah, v katerih so jih še nedavno skrbno varovali. Ne kršijo pa jih samo bolj pogosto, ampak tudi bolj sistematično. P rav tako se povečujejo pritiski in prizadevanja za oslabitev institucij, ki jih varujejo. Tej temi, ki z leti postaja vse bolj aktualna, se bomo ob dnevu človekovih pravic posvetili v Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Veronika Fikfak, sočlanica svetovalnega odbora Sveta Združenih narodov za človekove pravice in profesorica za človekove pravice in mednarodno pravo na univerzi v Londonu; Taja Premk, Amnesty International; Elena Lunder, Društvo za sonaravni razvoj Focus.
Številne organizacije za človekove pravice ugotavljajo, da se te pravice krčijo, in to celo v državah, v katerih so jih še nedavno skrbno varovali. Ne kršijo pa jih samo bolj pogosto, ampak tudi bolj sistematično. P rav tako se povečujejo pritiski in prizadevanja za oslabitev institucij, ki jih varujejo. Tej temi, ki z leti postaja vse bolj aktualna, se bomo ob dnevu človekovih pravic posvetili v Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Veronika Fikfak, sočlanica svetovalnega odbora Sveta Združenih narodov za človekove pravice in profesorica za človekove pravice in mednarodno pravo na univerzi v Londonu; Taja Premk, Amnesty International; Elena Lunder, Društvo za sonaravni razvoj Focus.
Glasbeni sprehod začenjamo v dvorani Union v Mariboru, kjer je nastopil Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, in nadaljujemo v Slovenski filharmoniji, kjer je potekal tretji koncert Pretežno vokalnega cikla z naslovom Ljubezenski ples. V Cankarjevem domu je v okviru abonmaja Kromatika nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Gaetana Lo Coca, na odru Narodnega doma Celje je nastopil trio Janus, Učiteljski pevski zbor Emil Adamič pa je izvedel jubilejni koncert ob 100-letnici svojega delovanja. Končujemo v Trstu na predstavi Rossinijevega Seviljskega brivca.
Glasbeni sprehod začenjamo v dvorani Union v Mariboru, kjer je nastopil Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, in nadaljujemo v Slovenski filharmoniji, kjer je potekal tretji koncert Pretežno vokalnega cikla z naslovom Ljubezenski ples. V Cankarjevem domu je v okviru abonmaja Kromatika nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Gaetana Lo Coca, na odru Narodnega doma Celje je nastopil trio Janus, Učiteljski pevski zbor Emil Adamič pa je izvedel jubilejni koncert ob 100-letnici svojega delovanja. Končujemo v Trstu na predstavi Rossinijevega Seviljskega brivca.
Nocoj ob 19.30 se bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani začel 3. koncert Srebrnega abonmaja, na katerem bo prvič gostoval Godalni sekstet alumnov Mladinskega simfoničnega orkestra Gustava Mahlerja. Podrobneje Tjaša Krajnc:
Nocoj ob 19.30 se bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani začel 3. koncert Srebrnega abonmaja, na katerem bo prvič gostoval Godalni sekstet alumnov Mladinskega simfoničnega orkestra Gustava Mahlerja. Podrobneje Tjaša Krajnc:
O samospevih, njihovih ustvarjalcih in izvajalcih.
O samospevih, njihovih ustvarjalcih in izvajalcih.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo v sklopu Srebrnega abonmaja nocoj gostoval Godalni sekstet alumnov Mladinskega simfoničnega orkestra Gustava Mahlerja. Konec novembra so v Mestnem gledališču ljubljanskem uprizorili politično satiro Zmaj, ki jo je leta 1944 napisal sovjetski pisatelj rusko-judovskega rodu Jevgenij Švarc. V hiši kulture v Pivki pa so te dni odprli razstavo CiaoCiao uveljavljenega slovenskega slikarja Leona Zuodarja.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo v sklopu Srebrnega abonmaja nocoj gostoval Godalni sekstet alumnov Mladinskega simfoničnega orkestra Gustava Mahlerja. Konec novembra so v Mestnem gledališču ljubljanskem uprizorili politično satiro Zmaj, ki jo je leta 1944 napisal sovjetski pisatelj rusko-judovskega rodu Jevgenij Švarc. V hiši kulture v Pivki pa so te dni odprli razstavo CiaoCiao uveljavljenega slovenskega slikarja Leona Zuodarja.
Državni svetniki bodo na današnji seji kmalu odločali o ustavni presoji glede izplačila zimskega regresa, ki jo predlagajo delodajalska združenja. Predstavniki gospodarstva želijo s tem doseči razveljavitev dela zakona, ki se nanaša na regres. Poleg tega računajo na zadržanje zakona. To je sicer malo verjetno, tudi zato, ker zaposleni že dobivajo denar na račune. Rok za nakazilo se izteče čez dober teden, a pravne in kadrovske službe so zasute z rekordno velikim številom vprašanj, povezanih z izvedbo. Drugi poudarki: - Kirurge na maksilofacialnem oddelku ljubljanskega Kliničnega centra, ki so dali odpoved, pozvali k pridobitvi naziva svetnik, kar bi odprlo nove možnosti zaposlovanja. - Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic opozorila, da povečevanje števila hudih kršitev kaže na brezbrižnost do trpljenja ljudi. - Evropska komisija predlaga niz ukrepov za izboljšanje energetske povezljivosti članic Unije.
Državni svetniki bodo na današnji seji kmalu odločali o ustavni presoji glede izplačila zimskega regresa, ki jo predlagajo delodajalska združenja. Predstavniki gospodarstva želijo s tem doseči razveljavitev dela zakona, ki se nanaša na regres. Poleg tega računajo na zadržanje zakona. To je sicer malo verjetno, tudi zato, ker zaposleni že dobivajo denar na račune. Rok za nakazilo se izteče čez dober teden, a pravne in kadrovske službe so zasute z rekordno velikim številom vprašanj, povezanih z izvedbo. Drugi poudarki: - Kirurge na maksilofacialnem oddelku ljubljanskega Kliničnega centra, ki so dali odpoved, pozvali k pridobitvi naziva svetnik, kar bi odprlo nove možnosti zaposlovanja. - Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic opozorila, da povečevanje števila hudih kršitev kaže na brezbrižnost do trpljenja ljudi. - Evropska komisija predlaga niz ukrepov za izboljšanje energetske povezljivosti članic Unije.
Hrup Kevin Koradin je primorski glasbenik, avtor, producent, kitarist in vokalist. V zadnjem času se nekoliko bolj odloča za zadnja dva samostalnika in ne dolgo tega je v svet poslal novo pesem Hrup: »Z vseh strani smo zasuti z informacijami, bombardirani s takšno in drugačno propagando, vse to v pesmi metaforično poimenujem hrup«. Kevin Koradin pa ob Hrupu, ki je na RA KP ta teden deležen posebnih privilegijev, v tokratni rubriki Pesem tedna še o marsičem. HRUP Ujel sem te, ko si se pretvarjal da duše, res ne boš prodajal Jaz grem my way, ti furaš your way In takšen svet bo še naprej obstajal Nihče res noče bit, tisti egoist ki bo prvi padel in se predal A res hočeš bit, tisti egoist ki bo prvi padel in se predal Ponovno kot za stavo…spet izgubljamo glavo Utrujen sem poskušati ves čas ko nobenega ne moreš zares spoznat včasih še pojamramo na glas čeprav nihče nas…nihče nas ne posluša Ujel sem te, ko si se pretvarjal rekel si, da ‘buč’ ne boš prodajal Ti furaš your way, jaz grem my way In takšen svet bo še naprej obstajal Nihče res noče bit, tisti egoist ki bo prvi padel in se predal A res hočeš bit, tisti egoist ki bo prvi padel in se predal Ponovno kot za stavo…spet izgubljamo glavo Moram dati na off možgane Meša se mi od polne glave In že spet preganja me ta notranji hrup Naj srce še ne ugasne ven potegnil bom ta strup Moje misli bodo jasne ko ugasnil bom ta ‘hrup’ Ponovno kot za stavo…spet izgubljamo glavo
Hrup Kevin Koradin je primorski glasbenik, avtor, producent, kitarist in vokalist. V zadnjem času se nekoliko bolj odloča za zadnja dva samostalnika in ne dolgo tega je v svet poslal novo pesem Hrup: »Z vseh strani smo zasuti z informacijami, bombardirani s takšno in drugačno propagando, vse to v pesmi metaforično poimenujem hrup«. Kevin Koradin pa ob Hrupu, ki je na RA KP ta teden deležen posebnih privilegijev, v tokratni rubriki Pesem tedna še o marsičem. HRUP Ujel sem te, ko si se pretvarjal da duše, res ne boš prodajal Jaz grem my way, ti furaš your way In takšen svet bo še naprej obstajal Nihče res noče bit, tisti egoist ki bo prvi padel in se predal A res hočeš bit, tisti egoist ki bo prvi padel in se predal Ponovno kot za stavo…spet izgubljamo glavo Utrujen sem poskušati ves čas ko nobenega ne moreš zares spoznat včasih še pojamramo na glas čeprav nihče nas…nihče nas ne posluša Ujel sem te, ko si se pretvarjal rekel si, da ‘buč’ ne boš prodajal Ti furaš your way, jaz grem my way In takšen svet bo še naprej obstajal Nihče res noče bit, tisti egoist ki bo prvi padel in se predal A res hočeš bit, tisti egoist ki bo prvi padel in se predal Ponovno kot za stavo…spet izgubljamo glavo Moram dati na off možgane Meša se mi od polne glave In že spet preganja me ta notranji hrup Naj srce še ne ugasne ven potegnil bom ta strup Moje misli bodo jasne ko ugasnil bom ta ‘hrup’ Ponovno kot za stavo…spet izgubljamo glavo
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Pesniško podjetje AJM je dobilo strateškega partnerja in novega večinskega lastnika, švedsko družbo Inwido. Koncern, ki velja za enega največjih proizvajalcev oken in vrat v Evropi in združuje podjetja v ducat evropskih državah ter ustvari letno 900 milijonov evrov prihodkov, se s tem širi še na slovenski trg. Foto: ajm.si
Pesniško podjetje AJM je dobilo strateškega partnerja in novega večinskega lastnika, švedsko družbo Inwido. Koncern, ki velja za enega največjih proizvajalcev oken in vrat v Evropi in združuje podjetja v ducat evropskih državah ter ustvari letno 900 milijonov evrov prihodkov, se s tem širi še na slovenski trg. Foto: ajm.si
Laurence Senelick, Jevgenij Švarc: Zmaj The Dragon, 2012 Satira Prva slovenska uprizoritev Premiera: 27. november 2025 Prevajalec Boštjan Gorenc Avtorici priredbe Nina Kuclar Stiković in Nela Vitošević Režiserka Nela Vitošević Dramaturginja Nina Kuclar Stiković Scenograf Igor Vasiljev Kostumografka Jelena Proković Avtor glasbe Val Fürst Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Gašper Torkar Asistentka kostumografke Saša Dragaš Nastopajo Sebastian Cavazza, Filip Samobor, Mojca Funkl, Ajda Smrekar, Uroš Smolej, Matevž Sluga, Tjaša Železnik, Tanja Dimitrievska, Veronika Železnik k. g., Julita Kropec k. g., Joseph Nzobandora – Jose, Nejc Jezernik k. g. Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega je bila konec novembra premiera satire Zmaj. Besedilo je leta 1944 napisal sovjetski pisatelj rusko-judovskega rodu Jevgenij Švarc, ki mu je besedilo v Sovjetski zvezi prineslo težave, v šestdesetih letih pa so ga vendar začeli igrati po vsem svetu – pri nas med letoma leta 1976 in 2014 kar trikrat. Za tokratno uprizoritev so ustvarjalci vzeli angleški prevod in priredbo Laurencea Senelicka, domiselni slovenski prevod podpisuje Boštjan Gorenc, priredbo pa Nina Kuclar Stiković in režiserka Nela Vitošević. Ponovitev Zmaja si je 10.12.2025 ogledala Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/zmaj/
Laurence Senelick, Jevgenij Švarc: Zmaj The Dragon, 2012 Satira Prva slovenska uprizoritev Premiera: 27. november 2025 Prevajalec Boštjan Gorenc Avtorici priredbe Nina Kuclar Stiković in Nela Vitošević Režiserka Nela Vitošević Dramaturginja Nina Kuclar Stiković Scenograf Igor Vasiljev Kostumografka Jelena Proković Avtor glasbe Val Fürst Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Gašper Torkar Asistentka kostumografke Saša Dragaš Nastopajo Sebastian Cavazza, Filip Samobor, Mojca Funkl, Ajda Smrekar, Uroš Smolej, Matevž Sluga, Tjaša Železnik, Tanja Dimitrievska, Veronika Železnik k. g., Julita Kropec k. g., Joseph Nzobandora – Jose, Nejc Jezernik k. g. Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega je bila konec novembra premiera satire Zmaj. Besedilo je leta 1944 napisal sovjetski pisatelj rusko-judovskega rodu Jevgenij Švarc, ki mu je besedilo v Sovjetski zvezi prineslo težave, v šestdesetih letih pa so ga vendar začeli igrati po vsem svetu – pri nas med letoma leta 1976 in 2014 kar trikrat. Za tokratno uprizoritev so ustvarjalci vzeli angleški prevod in priredbo Laurencea Senelicka, domiselni slovenski prevod podpisuje Boštjan Gorenc, priredbo pa Nina Kuclar Stiković in režiserka Nela Vitošević. Ponovitev Zmaja si je 10.12.2025 ogledala Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/zmaj/
Kreativni center Poligon je predstavil peto raziskavo o razmerah v slovenskem kulturno-ustvarjalnem sektorju. Prve štiri študije so se osredotočale na čas epidemije, zadnja pa se je oddaljila od najbolj akutnih problemov, ki so se pojavili v času epidemije covida. A kljub spremenjenim družbenim in ekonomskim razmeram občutnega izboljšanja za delovanje v kulturno-ustvarjalnem sektorju še ni na vidiku. V tokratni oddaji Glasovi svetov gostimo vodjo raziskave Evo Matjaž. Oddajo pripravlja Miha Žorž.
Kreativni center Poligon je predstavil peto raziskavo o razmerah v slovenskem kulturno-ustvarjalnem sektorju. Prve štiri študije so se osredotočale na čas epidemije, zadnja pa se je oddaljila od najbolj akutnih problemov, ki so se pojavili v času epidemije covida. A kljub spremenjenim družbenim in ekonomskim razmeram občutnega izboljšanja za delovanje v kulturno-ustvarjalnem sektorju še ni na vidiku. V tokratni oddaji Glasovi svetov gostimo vodjo raziskave Evo Matjaž. Oddajo pripravlja Miha Žorž.
Advent nas vabi v tišino, zbranost in odprto srce. Živahno je dogajanje v župniji sv. Jožefa na Studencih v Mariboru. Ob zaznamovanju 85-letnice v minulem letu, obnovljenem zvoniku ter številnih dejavnostih smo s sogovornikoma, župnikom dr. Stanislavom Slatinekom in teologinjo dr. Faniko Vrečko, razmišljali o duhovnosti sv. Jožefa, o občestvenosti in o tem, kako vera raste skozi solidarnost, sodelovanje in skupno pot.
Advent nas vabi v tišino, zbranost in odprto srce. Živahno je dogajanje v župniji sv. Jožefa na Studencih v Mariboru. Ob zaznamovanju 85-letnice v minulem letu, obnovljenem zvoniku ter številnih dejavnostih smo s sogovornikoma, župnikom dr. Stanislavom Slatinekom in teologinjo dr. Faniko Vrečko, razmišljali o duhovnosti sv. Jožefa, o občestvenosti in o tem, kako vera raste skozi solidarnost, sodelovanje in skupno pot.
André Droga je izdal svoj prvi samostojni pop album z naslovom Beautiful. Sicer tudi član zasedbe Pay for Soup zadnji dve leti živi in dela v Berlinu, v Slovenijo pa se je vrnil, saj pripravljajo novi album.
André Droga je izdal svoj prvi samostojni pop album z naslovom Beautiful. Sicer tudi član zasedbe Pay for Soup zadnji dve leti živi in dela v Berlinu, v Slovenijo pa se je vrnil, saj pripravljajo novi album.
Epidemija gripe je letos izbruhnila precej prej kot običajno in tako povzroča veliko preglavic. Pristojni priporočajo zato preventivno ukrepanje in pozivajo k cepljenju.
Epidemija gripe je letos izbruhnila precej prej kot običajno in tako povzroča veliko preglavic. Pristojni priporočajo zato preventivno ukrepanje in pozivajo k cepljenju.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Mariborski vodovod ne bo spreminjal cen pitne vode in čiščenja odpadnih voda. - V občini Ilirska Bistrica se vrstijo posveti o ustanovitvi regijskega parka Snežnik. - V Trebnjem odprli novo športno dvorano, vredno 6,7 milijona evrov. - Gimnazija Koper zaznamuje 80 let delovanja, Šahovsko društvo Ptuj pa 90 let.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Mariborski vodovod ne bo spreminjal cen pitne vode in čiščenja odpadnih voda. - V občini Ilirska Bistrica se vrstijo posveti o ustanovitvi regijskega parka Snežnik. - V Trebnjem odprli novo športno dvorano, vredno 6,7 milijona evrov. - Gimnazija Koper zaznamuje 80 let delovanja, Šahovsko društvo Ptuj pa 90 let.
Na ministrstvu za zdravje so dopoldne iskali rešitve, da bi v ljubljanskem Kliničnem centru preprečili napovedan odhod štirih kirurgov. Če bi odšli, bi to po mnenju podpredsednice Zdravniške zbornice Barbare Škrlj močno oslabilo kakovost obravnave bolnikov, saj bo število specialistov, še posebej v izrednih primerih, prenizko. Tudi zato odhajajočim kirurgom v UKC ponujajo nekatere rešitve, da bi si premislili. Preostali poudarki oddaje: Evropska unija sprejela zavezo za znatno zmanjšanje toplogrednih izpustov do leta 2040. Urad Združenih narodov za človekove pravice v močnem primežu finančnih rezov. Občini Krško in Brežice predlagali lokaciji za vzorčno romsko naselje.
Na ministrstvu za zdravje so dopoldne iskali rešitve, da bi v ljubljanskem Kliničnem centru preprečili napovedan odhod štirih kirurgov. Če bi odšli, bi to po mnenju podpredsednice Zdravniške zbornice Barbare Škrlj močno oslabilo kakovost obravnave bolnikov, saj bo število specialistov, še posebej v izrednih primerih, prenizko. Tudi zato odhajajočim kirurgom v UKC ponujajo nekatere rešitve, da bi si premislili. Preostali poudarki oddaje: Evropska unija sprejela zavezo za znatno zmanjšanje toplogrednih izpustov do leta 2040. Urad Združenih narodov za človekove pravice v močnem primežu finančnih rezov. Občini Krško in Brežice predlagali lokaciji za vzorčno romsko naselje.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Na zaključni prireditvi izbora Eno morje idej so ti predstavili svoje izvirne inovacije, med katerimi so izstopale rešitve za zdravje, digitalno povezovanje in dobro počutje starejših. "Najina ideja je v bistvu ovitek proti elektromagnetnem sevanju, natančneje ovitek za telefon. Imava že prototip in sva že v fazi, da odpreva podjetje." V oddaji tudi o tem: - Slovenska diplomacija siprizadeva izboljšati razmere na svetovnih vojnih žariščih. - Pod Krasjim vrhom v sklopu projekta Varna paša postavili pastirski stan. - Gimnazija Koper obeležila 80-letnico ustanovitve. - Kanalski odbojkarji gostujejo v Osijeku.
Na zaključni prireditvi izbora Eno morje idej so ti predstavili svoje izvirne inovacije, med katerimi so izstopale rešitve za zdravje, digitalno povezovanje in dobro počutje starejših. "Najina ideja je v bistvu ovitek proti elektromagnetnem sevanju, natančneje ovitek za telefon. Imava že prototip in sva že v fazi, da odpreva podjetje." V oddaji tudi o tem: - Slovenska diplomacija siprizadeva izboljšati razmere na svetovnih vojnih žariščih. - Pod Krasjim vrhom v sklopu projekta Varna paša postavili pastirski stan. - Gimnazija Koper obeležila 80-letnico ustanovitve. - Kanalski odbojkarji gostujejo v Osijeku.
V Mestnem gledališču Ptuj so v četrtek praznovali 30. obletnico ponovne profesionalizacije. Franci Mlakar, Samo M. Strelec in Rene Maurin so nekoč vodili to hišo, danes jo v že četrtem mandatu Peter Srpčič, vsi štirje pa so nasledniki gledališke kontinuitete vsaj od sredine 18. stoletja. Nedavni jubilej je namreč zaznamovalo nedavno arhivsko odkritje na Dunaju, po katerem naj bi bilo to gledališče najstarejše še delujoče v Sloveniji. Slišali boste Francija Mlakarja in Sama M. Strelca o prvih vzgibih za ponovno profesionalizacijo in zakaj je pomembno, da so program proslave pripravili mladi ustvarjalci in študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz ptujskega okolja, sedanji direktor pa bo opisal delo danes in želje za prihodnost.
V Mestnem gledališču Ptuj so v četrtek praznovali 30. obletnico ponovne profesionalizacije. Franci Mlakar, Samo M. Strelec in Rene Maurin so nekoč vodili to hišo, danes jo v že četrtem mandatu Peter Srpčič, vsi štirje pa so nasledniki gledališke kontinuitete vsaj od sredine 18. stoletja. Nedavni jubilej je namreč zaznamovalo nedavno arhivsko odkritje na Dunaju, po katerem naj bi bilo to gledališče najstarejše še delujoče v Sloveniji. Slišali boste Francija Mlakarja in Sama M. Strelca o prvih vzgibih za ponovno profesionalizacijo in zakaj je pomembno, da so program proslave pripravili mladi ustvarjalci in študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz ptujskega okolja, sedanji direktor pa bo opisal delo danes in želje za prihodnost.
Prva na slovenskem pridelana penina Raziskovalec preteklosti Celja Kipar, risar in ilustrator 10. decembra 1923 je v Ljubljani rojeni slovensko-avstrijski zdravnik in kemik Friderik Pregl v Stockholmu prejel Nobelovo nagrado za kemijo, in sicer za razvoj nove metode pri kvantitativni organski mikroanalizi. Pregl velja za prvega in doslej edinega znanstvenika slovenskega rodu, ki je samostojno prejel to nagrado. Njegova spoznanja so vplivala na razvoj naravoslovnih ved, v Združenih državah pa je njegova metoda vodila k raziskavam nukleinskih kislin in posredno genetike.
Prva na slovenskem pridelana penina Raziskovalec preteklosti Celja Kipar, risar in ilustrator 10. decembra 1923 je v Ljubljani rojeni slovensko-avstrijski zdravnik in kemik Friderik Pregl v Stockholmu prejel Nobelovo nagrado za kemijo, in sicer za razvoj nove metode pri kvantitativni organski mikroanalizi. Pregl velja za prvega in doslej edinega znanstvenika slovenskega rodu, ki je samostojno prejel to nagrado. Njegova spoznanja so vplivala na razvoj naravoslovnih ved, v Združenih državah pa je njegova metoda vodila k raziskavam nukleinskih kislin in posredno genetike.
Poslušajte skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Primoža Ramovša in Janija Goloba. V Arsovih Spominčicah bomo predstavili Pihalni kvintet RTV Ljubljana, ki je deloval od leta 1958 do prenehanja delovanja leta 1990. V 32-ih letih umetniškega dela so v Pihalnem kvintetu RTV Ljubljana igrali: flavtist Jože Pogačnik, oboist Božo Rogelja, klarinetist Alojz Zupan, hornist Jože Falout in fagotist Jože Banič. Kvintet je leta 1983 za velike umetniške izvajalske dosežke prejel nagrado Prešernovega sklada. V izvedbi Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana in radijskega simfoničnega orkestra bomo predstavili 1. stavek Koncertantne simfonije za pihalni kvartet in orkester v Es-duru, K297B, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pentagon za pihalni kvintet in orkester Primoža Ramovša in Koncertantno glasbo za pihalni kvintet in orkester Janija Goloba. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 11. decembra, ob 17.05.
Poslušajte skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Primoža Ramovša in Janija Goloba. V Arsovih Spominčicah bomo predstavili Pihalni kvintet RTV Ljubljana, ki je deloval od leta 1958 do prenehanja delovanja leta 1990. V 32-ih letih umetniškega dela so v Pihalnem kvintetu RTV Ljubljana igrali: flavtist Jože Pogačnik, oboist Božo Rogelja, klarinetist Alojz Zupan, hornist Jože Falout in fagotist Jože Banič. Kvintet je leta 1983 za velike umetniške izvajalske dosežke prejel nagrado Prešernovega sklada. V izvedbi Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana in radijskega simfoničnega orkestra bomo predstavili 1. stavek Koncertantne simfonije za pihalni kvartet in orkester v Es-duru, K297B, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pentagon za pihalni kvintet in orkester Primoža Ramovša in Koncertantno glasbo za pihalni kvintet in orkester Janija Goloba. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 11. decembra, ob 17.05.
Predstavitev novega projekta violinistke, pevke, tekstopiske in komponistke Ane Mezgec, "Gozd not". Premierna predstavitev plošče bo v nedeljo, 14. decembra v ljubljanski Drami.
Predstavitev novega projekta violinistke, pevke, tekstopiske in komponistke Ane Mezgec, "Gozd not". Premierna predstavitev plošče bo v nedeljo, 14. decembra v ljubljanski Drami.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - predsednik Evropskega sveta sporočil, da je Evropska komisija blizu rešitve glede financiranja Ukrajine - epidemija gripe je letos izbruhnila precej prej kot običajno - švedski izdelovalec oken in vrat Inwido postal lastnik večinskega deleža pesniškega podjetja AJM
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - predsednik Evropskega sveta sporočil, da je Evropska komisija blizu rešitve glede financiranja Ukrajine - epidemija gripe je letos izbruhnila precej prej kot običajno - švedski izdelovalec oken in vrat Inwido postal lastnik večinskega deleža pesniškega podjetja AJM
V tokratni Frekvenci X se posvečamo tistim, ki so s svojim znanstvenim delom sooblikovali obraz slovenske znanosti. Predstavljamo sedem portretov letošnjih Zoisovih in Puhovih nagrajencev, raziskovalcev in inovatorjev, ki so z nami delili raziskovalne vpoglede in ozadja projektov, s katerimi prispevajo k boljšemu razumevanju sveta in h konkretnim rešitvam v praksi.
V tokratni Frekvenci X se posvečamo tistim, ki so s svojim znanstvenim delom sooblikovali obraz slovenske znanosti. Predstavljamo sedem portretov letošnjih Zoisovih in Puhovih nagrajencev, raziskovalcev in inovatorjev, ki so z nami delili raziskovalne vpoglede in ozadja projektov, s katerimi prispevajo k boljšemu razumevanju sveta in h konkretnim rešitvam v praksi.
Teden je zaznamoval nov politični spopad – znova med kabinetoma predsednice države Nataša Pirc Musar in predsednikom vlade Robertom Golobom. Razlog so spet kadrovska vprašanja, tokrat imenovanja novih veleposlanikov. Gosta nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega, urednica na POP TV Metka Majer in voditelj in novinar na portalu N1 Miha Orešnik, opozarjata na nekaj nelogičnosti. Nenavadno je, denimo, da je predsednica države še pred uradnim imenovanjem kandidatov javno spregovorila o postopku, ki je načeloma zaprt pred javnostjo. Prav tako preseneča, da je spor izbruhnil po tem, ko je že kazalo, da sta nekaj mesecev pred volitvami predsednika vendarle (četudi začasno) sklenila premirje. Nadaljujemo z drugimi čudaškimi, celo bizarnimi fenomeni slovenske politike in seveda ne moremo mimo reklamnih pižam in kovčkov nekdanjega predsednika republike. Še ena nenavadna zgodba zadnjega tedna: napoved povezovanja Hanovih socialnih demokratov in Prebiličevega Preroda, ki se je končalo, še preden se je začelo. Miha in Metka opozarjata, da očitno še ne poznamo dejanskega ozadja zgodbe. Politik, ki ustanovi stranko kot alternativo sedanji koaliciji, naj bi se že v tej fazi predvolilnega spopada dogovarjal o skupnem nastopu z vladno stranko, v kateri je – mimogrede - nekoč že bil? Stranka, ki je najbolj kritična do tik pred volitvami ustanovljenih strank novih obrazov, obenem pa ima stabilno podporo volivcev, prav takšno stranko vabi v skupen nastop na volitvah? Ali po številnih javnih nastopih obeh predsednikov v resnici ne poznamo vseh ozadij zgodbe? Več o tem v zadnji letošnji epizodi, v kateri se poslovimo tudi od soavtorja Umetnosti možnega Aleša Kocjana, ki ima tudi zadnje sporočilo zvestim poslušalcem. Pa srečno!
Teden je zaznamoval nov politični spopad – znova med kabinetoma predsednice države Nataša Pirc Musar in predsednikom vlade Robertom Golobom. Razlog so spet kadrovska vprašanja, tokrat imenovanja novih veleposlanikov. Gosta nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega, urednica na POP TV Metka Majer in voditelj in novinar na portalu N1 Miha Orešnik, opozarjata na nekaj nelogičnosti. Nenavadno je, denimo, da je predsednica države še pred uradnim imenovanjem kandidatov javno spregovorila o postopku, ki je načeloma zaprt pred javnostjo. Prav tako preseneča, da je spor izbruhnil po tem, ko je že kazalo, da sta nekaj mesecev pred volitvami predsednika vendarle (četudi začasno) sklenila premirje. Nadaljujemo z drugimi čudaškimi, celo bizarnimi fenomeni slovenske politike in seveda ne moremo mimo reklamnih pižam in kovčkov nekdanjega predsednika republike. Še ena nenavadna zgodba zadnjega tedna: napoved povezovanja Hanovih socialnih demokratov in Prebiličevega Preroda, ki se je končalo, še preden se je začelo. Miha in Metka opozarjata, da očitno še ne poznamo dejanskega ozadja zgodbe. Politik, ki ustanovi stranko kot alternativo sedanji koaliciji, naj bi se že v tej fazi predvolilnega spopada dogovarjal o skupnem nastopu z vladno stranko, v kateri je – mimogrede - nekoč že bil? Stranka, ki je najbolj kritična do tik pred volitvami ustanovljenih strank novih obrazov, obenem pa ima stabilno podporo volivcev, prav takšno stranko vabi v skupen nastop na volitvah? Ali po številnih javnih nastopih obeh predsednikov v resnici ne poznamo vseh ozadij zgodbe? Več o tem v zadnji letošnji epizodi, v kateri se poslovimo tudi od soavtorja Umetnosti možnega Aleša Kocjana, ki ima tudi zadnje sporočilo zvestim poslušalcem. Pa srečno!
Dobrih praks na področju trajnostne mobilnosti je v manjših krajih naokoli po Sloveniji vedno več. Obiskali smo občino Razkrižje v Prlekiji, na meji s Hrvaško, ki jo je Ministrstvo za okolje izpostavilo kot primer dobre prakse pri izvajanju ukrepov trajnostne mobilnosti. Krajani gredo radi po opravkih peš, z avtobusom ali s kolesom. (Foto Občina Razkrižje)
Dobrih praks na področju trajnostne mobilnosti je v manjših krajih naokoli po Sloveniji vedno več. Obiskali smo občino Razkrižje v Prlekiji, na meji s Hrvaško, ki jo je Ministrstvo za okolje izpostavilo kot primer dobre prakse pri izvajanju ukrepov trajnostne mobilnosti. Krajani gredo radi po opravkih peš, z avtobusom ali s kolesom. (Foto Občina Razkrižje)
Beverley lives in the easternmost village of Slovenia and says she's found her place in the sun. It all started 15 years ago when Beverley, her husband, daughter, son, and dog, all arrived from the UK with their caravan in search of a home. Today she works as a native English speaker at the Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer high school, and on some days you can also find her walking her dog in the hills above Pince! Beverley's music choice: I.C.E. - "Kje si zdaj". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=KdOiXEMGHBc&list=RDKdOiXEMGHBc&start_radio=1
Beverley lives in the easternmost village of Slovenia and says she's found her place in the sun. It all started 15 years ago when Beverley, her husband, daughter, son, and dog, all arrived from the UK with their caravan in search of a home. Today she works as a native English speaker at the Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer high school, and on some days you can also find her walking her dog in the hills above Pince! Beverley's music choice: I.C.E. - "Kje si zdaj". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=KdOiXEMGHBc&list=RDKdOiXEMGHBc&start_radio=1
Auris Kranj, medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Gorenjske, praznuje sedemdeset let. V društvu, ki je invalidska organizacija, povezujejo člane iz vse Gorenjske in jim omogočajo hitrejše vključevanje v družbo ter boljše in kakovostno življenje. Tudi s tolmačenjem jim pomagajo pri premagovanju komunikacijskih ovir in urejanju številnih zadev. V Aurisu Kranj spodbujajo šport in rekreacijo, kjer njihovi člani dosegajo zavidljive uspehe.
Auris Kranj, medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Gorenjske, praznuje sedemdeset let. V društvu, ki je invalidska organizacija, povezujejo člane iz vse Gorenjske in jim omogočajo hitrejše vključevanje v družbo ter boljše in kakovostno življenje. Tudi s tolmačenjem jim pomagajo pri premagovanju komunikacijskih ovir in urejanju številnih zadev. V Aurisu Kranj spodbujajo šport in rekreacijo, kjer njihovi člani dosegajo zavidljive uspehe.