Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gostja oddaje Profil je pisateljica Tina Vrščaj, ki je slovensko in mednarodno literarno javnost navdušila že z romanom Na klancu, nedavno pa presenetila z njegovim romanesknim nadaljevanjem Učne ure Eve K. Voditeljica: Nina Jerman
Gostja oddaje Profil je pisateljica Tina Vrščaj, ki je slovensko in mednarodno literarno javnost navdušila že z romanom Na klancu, nedavno pa presenetila z njegovim romanesknim nadaljevanjem Učne ure Eve K. Voditeljica: Nina Jerman
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Tomaž Grom vsako leto na 26. januar, datum s posebnim pomenom za ustvarjalca, kontrabasista, skladatelja in filmarja, pripravi dogodek in lani je bila to predstavitev akuzmatičnega zvočnega dela KO BO na večkanalnem ozvočenju v Španskih borcih. Delo je Grom nato preoblikoval v stereo različico, ki je 26. januarja letos izšla na vinilni plošči. Ob poslušanju te se s Tomažem Gromom tudi pogovarjamo o odločitvi za izključno zvočno delo, njegovih prostorskih in pomenskih niansah.
Tomaž Grom vsako leto na 26. januar, datum s posebnim pomenom za ustvarjalca, kontrabasista, skladatelja in filmarja, pripravi dogodek in lani je bila to predstavitev akuzmatičnega zvočnega dela KO BO na večkanalnem ozvočenju v Španskih borcih. Delo je Grom nato preoblikoval v stereo različico, ki je 26. januarja letos izšla na vinilni plošči. Ob poslušanju te se s Tomažem Gromom tudi pogovarjamo o odločitvi za izključno zvočno delo, njegovih prostorskih in pomenskih niansah.
Ksenija Čuić Bratina je diplomirana psihologinja, poklicno se ukvarja s psihoterapijo, je pa tudi pisateljica, mojstrica kratke prozne forme, v kateri z minimalnimi sredstvi veliko pove. Interpretka dramska igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Urednica oddaje Staša Grahek.
Ksenija Čuić Bratina je diplomirana psihologinja, poklicno se ukvarja s psihoterapijo, je pa tudi pisateljica, mojstrica kratke prozne forme, v kateri z minimalnimi sredstvi veliko pove. Interpretka dramska igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Urednica oddaje Staša Grahek.
Sodobno, eksperimentalno, radiofonsko - s temi pojmi predstavljamo najnovejša zvočna iskanja, se pogovarjamo s slovenskimi skladateljicami in skladatelji ter izvajalkami in izvajalci.
Sodobno, eksperimentalno, radiofonsko - s temi pojmi predstavljamo najnovejša zvočna iskanja, se pogovarjamo s slovenskimi skladateljicami in skladatelji ter izvajalkami in izvajalci.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je nocoj sporočil, da bodo pogajanja med Iranom in ZDA potekala v petek v Omanu. Udeležbo je potrdila tudi ameriška stran.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je nocoj sporočil, da bodo pogajanja med Iranom in ZDA potekala v petek v Omanu. Udeležbo je potrdila tudi ameriška stran.
Dijakinje, ki sledijo svojim umetniškim sanjam, so skupaj z nami pripravile oddajo Gymnasium o tem, kako one in družba gledajo na različne poklice. Na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana smo namreč v okviru njihovega projektnega tedna izpeljali delavnico radijskega novinarstva, tako da so same na ljubljanskih ulicah posnele ankete, pred mikrofon pa so povabile tudi njihovega bivšega dijaka, danes profesorja na šoli, sicer pa striparja in kantavtorja Martina Ramoveša.
Dijakinje, ki sledijo svojim umetniškim sanjam, so skupaj z nami pripravile oddajo Gymnasium o tem, kako one in družba gledajo na različne poklice. Na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana smo namreč v okviru njihovega projektnega tedna izpeljali delavnico radijskega novinarstva, tako da so same na ljubljanskih ulicah posnele ankete, pred mikrofon pa so povabile tudi njihovega bivšega dijaka, danes profesorja na šoli, sicer pa striparja in kantavtorja Martina Ramoveša.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Tokratna AriZONA v smeri posvetila Marku Breclju, kajti na današnji dan minevajo štiri leta od njegove smrti. Marko Brecelj je bližnjo okolico zaznamoval s svojim delovanjem na mladinskem kulturnem polju, za katerega je prejel republiško nagrado. Njega slava pa je široka in globoka, saj velja za enega najbolj formativnih umetnikov svoje dobe. Bil je »31. dobitnik Ježkove nagrade, ki jo podeljuje RTV Slovenija. V argumentaciji je žirija med ostalim zapisala, da je Brecelj v našem, pa tudi širšem kulturnem prostoru edinstven, njegova umetniška in aktivistična moč pa še toliko pomembnejša, ker prihaja z obrobja stvarnosti, kjer je zlahka spregledana. Torej starosta domače alternative scene, Marko Brecelj je vseskozi prežal in opozarjal na dnevne tegobe posameznika znotraj kapitalistične družbe, s svojimi družbeno-aktivnimi projekti pa premagoval občo apatičnost. Na svoji življenjski poti je prečkal marsikatero brv: od glasbe prek organiziranja in vodenja kulturnih organizacij, delovanja v nevladnem sektorju, čezmejnega povezovanja, publicistike, vse do politične aktivnosti in onkraj ... Mnogi ga poznajo po njegovih „performansih“, ko je utišal cerkvene zvonove, zajel ameriške marince, mizerne občinske dotacije na banki prevzel s samokolnico ali pripravil atentat na zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Vse to se še kako odraža tudi v njegovi glasbi, ki je v nocojšnji AriZONI tudi ne bo manjkalo.
Tokratna AriZONA v smeri posvetila Marku Breclju, kajti na današnji dan minevajo štiri leta od njegove smrti. Marko Brecelj je bližnjo okolico zaznamoval s svojim delovanjem na mladinskem kulturnem polju, za katerega je prejel republiško nagrado. Njega slava pa je široka in globoka, saj velja za enega najbolj formativnih umetnikov svoje dobe. Bil je »31. dobitnik Ježkove nagrade, ki jo podeljuje RTV Slovenija. V argumentaciji je žirija med ostalim zapisala, da je Brecelj v našem, pa tudi širšem kulturnem prostoru edinstven, njegova umetniška in aktivistična moč pa še toliko pomembnejša, ker prihaja z obrobja stvarnosti, kjer je zlahka spregledana. Torej starosta domače alternative scene, Marko Brecelj je vseskozi prežal in opozarjal na dnevne tegobe posameznika znotraj kapitalistične družbe, s svojimi družbeno-aktivnimi projekti pa premagoval občo apatičnost. Na svoji življenjski poti je prečkal marsikatero brv: od glasbe prek organiziranja in vodenja kulturnih organizacij, delovanja v nevladnem sektorju, čezmejnega povezovanja, publicistike, vse do politične aktivnosti in onkraj ... Mnogi ga poznajo po njegovih „performansih“, ko je utišal cerkvene zvonove, zajel ameriške marince, mizerne občinske dotacije na banki prevzel s samokolnico ali pripravil atentat na zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Vse to se še kako odraža tudi v njegovi glasbi, ki je v nocojšnji AriZONI tudi ne bo manjkalo.
Gost prve februarske oddaje je motociklist Toni Mulec, ki je na letošnji najzahtevnejši vzdržljivostni dirki, na reliju Dakar, poskrbel za zgodovinski mejnik slovenskega motošporta. 40-letni Korošec je zmagal v najštevilnejšem motociklističnem razredu rally2, v katerem je nastopalo več kot sto tekmovalcev. V skupni razvrstitvi motociklistov pa je svoj četrti Dakar končal na visokem 9. mestu ter tako presegel dosežke puščavskega lisjaka Mirana Stanovnika. V pogovoru z Markom Polakom je Mulec razkril, kako zahtevna je bila letošnja trasa relija, kako se je na eni izmed etap izgubil, predvsem pa kako srdit boj je bil med njim in tovarniškima dirkačema za zmago v razredu rally2, ki se je končal šele nekaj ur po končani dirki. Oddiha si Mulec v teh dneh ne more privoščiti, saj je že začel zbirati sredstva za svoj naslednji dakarski podvig.
Gost prve februarske oddaje je motociklist Toni Mulec, ki je na letošnji najzahtevnejši vzdržljivostni dirki, na reliju Dakar, poskrbel za zgodovinski mejnik slovenskega motošporta. 40-letni Korošec je zmagal v najštevilnejšem motociklističnem razredu rally2, v katerem je nastopalo več kot sto tekmovalcev. V skupni razvrstitvi motociklistov pa je svoj četrti Dakar končal na visokem 9. mestu ter tako presegel dosežke puščavskega lisjaka Mirana Stanovnika. V pogovoru z Markom Polakom je Mulec razkril, kako zahtevna je bila letošnja trasa relija, kako se je na eni izmed etap izgubil, predvsem pa kako srdit boj je bil med njim in tovarniškima dirkačema za zmago v razredu rally2, ki se je končal šele nekaj ur po končani dirki. Oddiha si Mulec v teh dneh ne more privoščiti, saj je že začel zbirati sredstva za svoj naslednji dakarski podvig.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Tokratni obisk na Obali začenja Rončel z izborom skladb 75-letnega britanskega pevca in kitarista Petra Framptna. Oddajo bo nadaljeval Peter Gabriel, za njim pa še Otis Taylor. Za konec tokratnega povsem moškega izbora pa še pianist in skladatelj Harold Mabern, ki se je rodil pred 90 leti. Ponudili vam bomo izbor z njegovega albuma iz leta 1993, na katerem muzicira s samimi izvrstnimi ameriškimi jazzisti.
Tokratni obisk na Obali začenja Rončel z izborom skladb 75-letnega britanskega pevca in kitarista Petra Framptna. Oddajo bo nadaljeval Peter Gabriel, za njim pa še Otis Taylor. Za konec tokratnega povsem moškega izbora pa še pianist in skladatelj Harold Mabern, ki se je rodil pred 90 leti. Ponudili vam bomo izbor z njegovega albuma iz leta 1993, na katerem muzicira s samimi izvrstnimi ameriškimi jazzisti.
Leverkusener Jazztage sodi med najpomembnejše nemške jazz festivale. V bogati zgodovini je gostil največje zvezdnike, vse od Raya Charlesa do Jamieja Culluma. Novembra 2024 je tam nastopil trio slovitega kontrabasista Avishaia Cohena (ne smemo ga zamenjevati z njegovim soimenjakom na trobenti!), v katerem sta zaigrala še bobnar Roni Kaspi in pianist Guy Moskovich. Posnetek smo pridobili skozi mrežo Evropskih radijskih postaj od naših Zahodnonemških kolegov iz Kölna (WDR).
Leverkusener Jazztage sodi med najpomembnejše nemške jazz festivale. V bogati zgodovini je gostil največje zvezdnike, vse od Raya Charlesa do Jamieja Culluma. Novembra 2024 je tam nastopil trio slovitega kontrabasista Avishaia Cohena (ne smemo ga zamenjevati z njegovim soimenjakom na trobenti!), v katerem sta zaigrala še bobnar Roni Kaspi in pianist Guy Moskovich. Posnetek smo pridobili skozi mrežo Evropskih radijskih postaj od naših Zahodnonemških kolegov iz Kölna (WDR).
Od zaljubljenosti pa se mu je že kar vrtelo … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Liljana Praprotnik Zupančič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Od zaljubljenosti pa se mu je že kar vrtelo … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Liljana Praprotnik Zupančič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
V Abu Dabiju se je končal prvi dan novih pogovorov med Ukrajino, Rusijo in Združenimi državami o končanju vojne v Ukrajini. Vpletene strani so o podrobnostih redkobesedne, ukrajinska stran je pogovore označila za vsebinske in plodne. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je nakazal, da bo tako še nekaj časa. Dokler ne bo pravega preboja, verjetno tudi ne bomo slišali kaj dosti o napredku, je dejal Rubio. V oddaji tudi o teh temah: - Ameriška migracijska agencija ICE iz Minnesote umika dobro četrtino pripadnikov. - Država energetsko intenzivnim podjetjem ponuja 30 milijonov evrov pomoči. - Idrijski zdravstveni dom bo moral poiskati koncesionarja za sanitetne prevoze.
V Abu Dabiju se je končal prvi dan novih pogovorov med Ukrajino, Rusijo in Združenimi državami o končanju vojne v Ukrajini. Vpletene strani so o podrobnostih redkobesedne, ukrajinska stran je pogovore označila za vsebinske in plodne. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je nakazal, da bo tako še nekaj časa. Dokler ne bo pravega preboja, verjetno tudi ne bomo slišali kaj dosti o napredku, je dejal Rubio. V oddaji tudi o teh temah: - Ameriška migracijska agencija ICE iz Minnesote umika dobro četrtino pripadnikov. - Država energetsko intenzivnim podjetjem ponuja 30 milijonov evrov pomoči. - Idrijski zdravstveni dom bo moral poiskati koncesionarja za sanitetne prevoze.
Odpravljamo se po poteh glažutarjev – s projektom, ki ob ureditvi štirih tematskih poti med drugim prinaša razstave, vzpostavitev forme vive kiparskih izdelkov iz stekla ter snemanje dokumentarnega filma. V oddaji nadaljujemo niz predstavitev letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada. Slišali boste zvočna zapisa o pesnici Ani Pepelnik ter režiserki Petri Seliškar. Z glasbenim izborom Iztoka Novaka Easyja obeležujemo svetovni dan boja proti raku.
Odpravljamo se po poteh glažutarjev – s projektom, ki ob ureditvi štirih tematskih poti med drugim prinaša razstave, vzpostavitev forme vive kiparskih izdelkov iz stekla ter snemanje dokumentarnega filma. V oddaji nadaljujemo niz predstavitev letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada. Slišali boste zvočna zapisa o pesnici Ani Pepelnik ter režiserki Petri Seliškar. Z glasbenim izborom Iztoka Novaka Easyja obeležujemo svetovni dan boja proti raku.
Dve romanci za violino in orkester ter violinski koncert Beethovnu niso prinesli opaznega uspeha; čas pa je nerazumevanje skladateljevih sodobnikov popravil. In res: Beethovnova glasba je ovrednotila vse, kar je bilo ustvarjeno pred njo, in daje vzlet tudi glasbi, ki je nastala po njej.
Dve romanci za violino in orkester ter violinski koncert Beethovnu niso prinesli opaznega uspeha; čas pa je nerazumevanje skladateljevih sodobnikov popravil. In res: Beethovnova glasba je ovrednotila vse, kar je bilo ustvarjeno pred njo, in daje vzlet tudi glasbi, ki je nastala po njej.
Portugalka Maro z izvrstnim novim delom že sedmič nastopa kot solistka. Ob tem je 31-letna posnela tudi dve kolaborativni deli. Prav tako je nastopala s številnimi znanimi pop in rock solisti (Eric Clapton) ter tudi s komponistom in aranžerjem Jacobom Collierjem, svojim kolegom z bostonske akademije Berklee. Maro na Collierjevem tretjem albumu Djesse, vol. 2 (2019) zastopa song Lua. Indie-folk, indie-pop in celo neosoul, nemalokrat navdihnjen s funkom, ter še ščepec skritega fado patosa – vse to sodi v izrazni okvir lizbonske kantavorice in klavirske virtuozinje ter čutne vokalistke Maro. Veliko tehtnih razlogov za upravičeno posebno pozornost, ki jo namenjamo Marinemu veličastnemu novemu delu So Much Has Changed. .
Portugalka Maro z izvrstnim novim delom že sedmič nastopa kot solistka. Ob tem je 31-letna posnela tudi dve kolaborativni deli. Prav tako je nastopala s številnimi znanimi pop in rock solisti (Eric Clapton) ter tudi s komponistom in aranžerjem Jacobom Collierjem, svojim kolegom z bostonske akademije Berklee. Maro na Collierjevem tretjem albumu Djesse, vol. 2 (2019) zastopa song Lua. Indie-folk, indie-pop in celo neosoul, nemalokrat navdihnjen s funkom, ter še ščepec skritega fado patosa – vse to sodi v izrazni okvir lizbonske kantavorice in klavirske virtuozinje ter čutne vokalistke Maro. Veliko tehtnih razlogov za upravičeno posebno pozornost, ki jo namenjamo Marinemu veličastnemu novemu delu So Much Has Changed. .
Slovenska hokejska reprezentanca se je pred prijateljskim turnirjem v Edinburgu zbrala na Bledu, pogledujemo pa proti zimskim olimpijskim igram, ki se bodo začele čez dva dni.
Slovenska hokejska reprezentanca se je pred prijateljskim turnirjem v Edinburgu zbrala na Bledu, pogledujemo pa proti zimskim olimpijskim igram, ki se bodo začele čez dva dni.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Pred skoraj šestimi leti je pandemija covida-19 ohromila zdravstvene sisteme, gospodarstva in javno življenje. Kako se je virus spreminjal, kaj vemo o bolezni danes, kakšne posledice lahko pusti v telesu in kdaj se razvije v dolgi covid? O tem bomo spregovorili z infektologinjo izr. prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc in nekdanjo vrhunsko športnico Saro Isaković.
Pred skoraj šestimi leti je pandemija covida-19 ohromila zdravstvene sisteme, gospodarstva in javno življenje. Kako se je virus spreminjal, kaj vemo o bolezni danes, kakšne posledice lahko pusti v telesu in kdaj se razvije v dolgi covid? O tem bomo spregovorili z infektologinjo izr. prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc in nekdanjo vrhunsko športnico Saro Isaković.
Informativni dnevi za bodoče dijake in študente so tik pred vrati. Kako izbrati pravo srednjo šolo ali fakulteto in na kaj je treba biti pozoren ob vpisu? Odgovore smo našli z gosti v studiu. Z nami so bili dr. Sabina Žnidaršič iz Visokošolske prijavno-informacijske službe Univerze v Ljubljani, Pina Slaček, v. d. prorektorice za študentska vprašanja na mariborski Univerzi in Luka Krapež, sekretar za univerzitetno politiko in izobrazevanje ŠOUM.
Informativni dnevi za bodoče dijake in študente so tik pred vrati. Kako izbrati pravo srednjo šolo ali fakulteto in na kaj je treba biti pozoren ob vpisu? Odgovore smo našli z gosti v studiu. Z nami so bili dr. Sabina Žnidaršič iz Visokošolske prijavno-informacijske službe Univerze v Ljubljani, Pina Slaček, v. d. prorektorice za študentska vprašanja na mariborski Univerzi in Luka Krapež, sekretar za univerzitetno politiko in izobrazevanje ŠOUM.
Februar je v znamenju slovenskega kulturnega praznika in pusta. Oboje naenkrat pa lahko v nedeljo doživite v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer bodo prav na kulturni praznik cerkljanski laufarji pripravili posebno doživetje. FOTO: Tomo Jeseničnik, Slovenski etnografski muzej
Februar je v znamenju slovenskega kulturnega praznika in pusta. Oboje naenkrat pa lahko v nedeljo doživite v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer bodo prav na kulturni praznik cerkljanski laufarji pripravili posebno doživetje. FOTO: Tomo Jeseničnik, Slovenski etnografski muzej
Jutri preneha veljati Novi start, zadnji sporazum, ki je omejeval kopičenje in razvijanje jedrskega orožja v Rusiji in Združenih državah Amerike in ga je povozil čas. Eden od vzrokov, da ga velesili ne podaljšata, je vojna v Ukrajini. Še bolj verjeten vzrok pa je vse večja dostopnost jedrske tehnologije tudi državam, ki so se še nedavno spopadale z revščino, predvsem Kitajski. Na jedrska vrata trka tudi Iran in vrsta drugih držav, za katere niti ne vemo. Bi dogovor o kriznih žariščih in vplivnih območjih med Združenimi državami Amerike in Rusijo lahko vzpostavil novo zaupanje in nov sistem jedrskega nadzora, ki bi vključeval tudi druge države? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Jelena Juvan, FDV Univerza v Ljubljani; mag. Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost; poslanec Svobode v državnem zboru; Jožef Kunič, upokojeni veleposlanik Republike Slovenije Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija iz Bližnjega vzhoda. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.
Jutri preneha veljati Novi start, zadnji sporazum, ki je omejeval kopičenje in razvijanje jedrskega orožja v Rusiji in Združenih državah Amerike in ga je povozil čas. Eden od vzrokov, da ga velesili ne podaljšata, je vojna v Ukrajini. Še bolj verjeten vzrok pa je vse večja dostopnost jedrske tehnologije tudi državam, ki so se še nedavno spopadale z revščino, predvsem Kitajski. Na jedrska vrata trka tudi Iran in vrsta drugih držav, za katere niti ne vemo. Bi dogovor o kriznih žariščih in vplivnih območjih med Združenimi državami Amerike in Rusijo lahko vzpostavil novo zaupanje in nov sistem jedrskega nadzora, ki bi vključeval tudi druge države? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Jelena Juvan, FDV Univerza v Ljubljani; mag. Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost; poslanec Svobode v državnem zboru; Jožef Kunič, upokojeni veleposlanik Republike Slovenije Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija iz Bližnjega vzhoda. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.
Tudi tokratna oddaja bo namenjena glasbi Arnolda Schönberga, skladatelja, pri katerem morda najprej pomislimo na dodekafonijo in serialnost. Njegovi zgodnji samospevi pa so povsem drugačni in edinstveni, tako glede uporabe kompozicijske tehnike kot v izrazu. V njih lahko prepoznamo vplive drugih skladateljev, najbolj Aleksandra Zemljinskega, ki je bil njegov mentor, pa tudi prijatelj in svak in hkrati tisti, ki ga je uvedel v principe komponiranja, značilne za Brahmsa in Wagnerja. Letos mineva 75 let od njegove smrti.
Tudi tokratna oddaja bo namenjena glasbi Arnolda Schönberga, skladatelja, pri katerem morda najprej pomislimo na dodekafonijo in serialnost. Njegovi zgodnji samospevi pa so povsem drugačni in edinstveni, tako glede uporabe kompozicijske tehnike kot v izrazu. V njih lahko prepoznamo vplive drugih skladateljev, najbolj Aleksandra Zemljinskega, ki je bil njegov mentor, pa tudi prijatelj in svak in hkrati tisti, ki ga je uvedel v principe komponiranja, značilne za Brahmsa in Wagnerja. Letos mineva 75 let od njegove smrti.
Če se ne bomo smejali, bomo znoreli. Te besede ameriškega pesnika Roberta Frosta je ponovil Nebojša Pop Tasić, selektor tokratnih Dnevov komedije v Celju, ki prinašajo pester razpon različnih komedij. Predstavljamo tudi razstavo Čivki iz preteklosti, ki na ogled postavlja več kot 110 izvirnih arheoloških predmetov. Na ogled je v Galeriji Cankarjevega doma, nastala pa je v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije ter drugimi partnerji. Prvič je bila predstavljena na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu in je prejela tudi Valvasorjevo odličje.
Če se ne bomo smejali, bomo znoreli. Te besede ameriškega pesnika Roberta Frosta je ponovil Nebojša Pop Tasić, selektor tokratnih Dnevov komedije v Celju, ki prinašajo pester razpon različnih komedij. Predstavljamo tudi razstavo Čivki iz preteklosti, ki na ogled postavlja več kot 110 izvirnih arheoloških predmetov. Na ogled je v Galeriji Cankarjevega doma, nastala pa je v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije ter drugimi partnerji. Prvič je bila predstavljena na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu in je prejela tudi Valvasorjevo odličje.
O novih oz. izboljšanih živil, ki spodbujajo lokalno gospodarstvo in podpirajo trajnostno prehrano podrobneje v Izluščeno!
O novih oz. izboljšanih živil, ki spodbujajo lokalno gospodarstvo in podpirajo trajnostno prehrano podrobneje v Izluščeno!
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Ustanovitev urada za izgone migrantov, ki jo je včeraj napovedal opozicijski poslanec Žan Mahnič v primeru vlade pod vodstvom SDS-a, nova varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek vidi skozi prizmo predvolilnega dogajanja. Kot dodaja, je naša država na tem področju vezana na evropski pravni red, izven katerega ne vidi možnosti delovanja. Druge teme: - Nenadzorovane migracije so med Slovenci na prvem mestu zaskrbljenosti zaradi varnostnih vprašanj, drugod v Evropski uniji pa na petem. Državljane povezave sicer najbolj skrbijo konflikti in vojne v bližini. Za končanje tiste v Ukrajini so se njeni, ruski in ameriški predstavniki znova sešli v Abu Dabiju. - Bela hiša in Kremelj, pa tudi Peking, sicer ogrožajo mednarodni red, menijo v človekoljubni organizaciji Human Rights Watch. Demokratične države, ki spoštujejo človekove pravice, zato pozivajo k oblikovanju strateškega zavezništva v boju proti šrijenju avtoritarnega vala. - Čeprav prispevek za dolgotrajno oskrbo že več kot pol leta plačujemo vsi, so zneski na položnicah prebivalcev domov za starejše nižji samo za tiste, ki so že vstopili v sistem. Za številne, ki še vedno čakajo na odločbe, pa so še vedno visoki. Za pomoč prosijo v centrih za socialno delo.
Ustanovitev urada za izgone migrantov, ki jo je včeraj napovedal opozicijski poslanec Žan Mahnič v primeru vlade pod vodstvom SDS-a, nova varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek vidi skozi prizmo predvolilnega dogajanja. Kot dodaja, je naša država na tem področju vezana na evropski pravni red, izven katerega ne vidi možnosti delovanja. Druge teme: - Nenadzorovane migracije so med Slovenci na prvem mestu zaskrbljenosti zaradi varnostnih vprašanj, drugod v Evropski uniji pa na petem. Državljane povezave sicer najbolj skrbijo konflikti in vojne v bližini. Za končanje tiste v Ukrajini so se njeni, ruski in ameriški predstavniki znova sešli v Abu Dabiju. - Bela hiša in Kremelj, pa tudi Peking, sicer ogrožajo mednarodni red, menijo v človekoljubni organizaciji Human Rights Watch. Demokratične države, ki spoštujejo človekove pravice, zato pozivajo k oblikovanju strateškega zavezništva v boju proti šrijenju avtoritarnega vala. - Čeprav prispevek za dolgotrajno oskrbo že več kot pol leta plačujemo vsi, so zneski na položnicah prebivalcev domov za starejše nižji samo za tiste, ki so že vstopili v sistem. Za številne, ki še vedno čakajo na odločbe, pa so še vedno visoki. Za pomoč prosijo v centrih za socialno delo.
Zmelkoow so takole naslovili svoj novi single, ki je v svojem bistvu rahlo reggae-jaška kritika sveta. Skladba, tako kot mnoge njene predhodnice, pod krinko zabavljaštva nosi resen, samozaveden in kritičen pogled na 'realni svet', ki nima več in ne prenaša idealov, solidarnosti, ne-optimalnosti, neučinkovitosti, sanjarjenja ipd.; skratka vsega, kar v očeh surovega kapitalizma in logike moči ne prinaša neposredne koristi. V redni tedenski rubriki RA KP nam bo še modrosti natrosil avtor in interpret tokratne izbranke za Pesem tedna, z naslovom Realni svet: Prvi glas že desetletja delujoče skupine Zmelkoow, Gorazd Sedmak Goga. REALNI SVET realni svet je tako dolgočasen realni svet, nič čudnega, da vsi bežijo ven realni svet je krut in neumen če ni nujno, ne bom vztrajal v njem v realnem svetu je treba mislit nase in se previdno smejat v realnem svetu so mišice moč in majhni se morajo velikih bat v realnem svetu je čas le denar, predpisi morala in kričanje dokaz preračunljivost je tukaj modrost, v realnem svetu je šminka obraz v realnem svetu ni prostora za dvome, ljubezen in sanje, kaj šele za norost v realnem svetu uspejo le tisti z vero v svoj prav trdno kot kamen in kost v realnem svetu je glasba show-business, senzacije sreča in lajki uspeh v realnem svetu ni nikoli dovolj, v realnem svetu je počivanje greh položnice, računi, aplikacije, plug-ini, download-i, deadline-i, gesla, opomini, opomniki, update-i, senzacije, škandali, zastoji, afere, katastrofe in zločini, lažni profili, pristni debili, servisi, reklame, slavnostne akademije, svečane otvoritve, lobiranja, banketi, spam, zavarovanje, mojstri, naročnine, članarine in tablete, v ozadju strici in tete delijo plakete zmagovalcem reaaaalnega sveta v realnem svetu forma premaga vsebino in agresija obzir leporečje premaga iskrenost in lahko si prvi samo, če si vampir v realnem svetu so telefoni pamet, pumpa srce in detektorji oči v realnem svetu so prošnje ukazi, kesanja porazi in lanska moda smeti
Zmelkoow so takole naslovili svoj novi single, ki je v svojem bistvu rahlo reggae-jaška kritika sveta. Skladba, tako kot mnoge njene predhodnice, pod krinko zabavljaštva nosi resen, samozaveden in kritičen pogled na 'realni svet', ki nima več in ne prenaša idealov, solidarnosti, ne-optimalnosti, neučinkovitosti, sanjarjenja ipd.; skratka vsega, kar v očeh surovega kapitalizma in logike moči ne prinaša neposredne koristi. V redni tedenski rubriki RA KP nam bo še modrosti natrosil avtor in interpret tokratne izbranke za Pesem tedna, z naslovom Realni svet: Prvi glas že desetletja delujoče skupine Zmelkoow, Gorazd Sedmak Goga. REALNI SVET realni svet je tako dolgočasen realni svet, nič čudnega, da vsi bežijo ven realni svet je krut in neumen če ni nujno, ne bom vztrajal v njem v realnem svetu je treba mislit nase in se previdno smejat v realnem svetu so mišice moč in majhni se morajo velikih bat v realnem svetu je čas le denar, predpisi morala in kričanje dokaz preračunljivost je tukaj modrost, v realnem svetu je šminka obraz v realnem svetu ni prostora za dvome, ljubezen in sanje, kaj šele za norost v realnem svetu uspejo le tisti z vero v svoj prav trdno kot kamen in kost v realnem svetu je glasba show-business, senzacije sreča in lajki uspeh v realnem svetu ni nikoli dovolj, v realnem svetu je počivanje greh položnice, računi, aplikacije, plug-ini, download-i, deadline-i, gesla, opomini, opomniki, update-i, senzacije, škandali, zastoji, afere, katastrofe in zločini, lažni profili, pristni debili, servisi, reklame, slavnostne akademije, svečane otvoritve, lobiranja, banketi, spam, zavarovanje, mojstri, naročnine, članarine in tablete, v ozadju strici in tete delijo plakete zmagovalcem reaaaalnega sveta v realnem svetu forma premaga vsebino in agresija obzir leporečje premaga iskrenost in lahko si prvi samo, če si vampir v realnem svetu so telefoni pamet, pumpa srce in detektorji oči v realnem svetu so prošnje ukazi, kesanja porazi in lanska moda smeti
Na četrtem studijskem albumu Na ulicah srca Žan Serčič raziskuje samega sebe še bolj podrobno kot doslej. Tako je plošča žanrsko bolj raznovrstna od prejšnjih, vključuje pa tisto, kar mu je všeč kot človeku, glasbeniku in producentu.
Na četrtem studijskem albumu Na ulicah srca Žan Serčič raziskuje samega sebe še bolj podrobno kot doslej. Tako je plošča žanrsko bolj raznovrstna od prejšnjih, vključuje pa tisto, kar mu je všeč kot človeku, glasbeniku in producentu.
Mariborsko akademsko sfero je pretresel zaplet z državnim financiranjem povečanega obsega študija psihologije, ki velja za najbolj zaželeno študijsko smer na Univerzi v Mariboru. Filozofska fakulteta je zato predlagala zmanjšanje števila vpisnih mest. A interesenti za ta študij si lahko dober teden pred informativnimi dnevi oddahnejo: do tega, kot kaže, ne bo prišlo.
Mariborsko akademsko sfero je pretresel zaplet z državnim financiranjem povečanega obsega študija psihologije, ki velja za najbolj zaželeno študijsko smer na Univerzi v Mariboru. Filozofska fakulteta je zato predlagala zmanjšanje števila vpisnih mest. A interesenti za ta študij si lahko dober teden pred informativnimi dnevi oddahnejo: do tega, kot kaže, ne bo prišlo.
Do volitev je še šest tednov, prihodnji teden pa se začenja uradna volilna kampanja. Toda politična vročica je že skoraj na vrhuncu – kot bi bile volitve že prihodnjo nedeljo in ne šele čez dober mesec. Kaj nam ta čas pripovedujejo številke? Raziskave javnega mnenja merijo trenutno razpoloženje javnosti, niso pa volilna napoved, poudarja direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt. Kljub temu je iz njih mogoče razbrati trende, dodaja Samo Uhan. Na prvih dveh mestih sta se utrdili dve stranki in težko ju bo v naslednjih tednih ogrozila katera od drugih strank. Ni pa nemogoče. Razprava se je razvila v zanimivo polemiko, čeprav se oba strokovnjaka strinjata, da številke ne lažejo…
Do volitev je še šest tednov, prihodnji teden pa se začenja uradna volilna kampanja. Toda politična vročica je že skoraj na vrhuncu – kot bi bile volitve že prihodnjo nedeljo in ne šele čez dober mesec. Kaj nam ta čas pripovedujejo številke? Raziskave javnega mnenja merijo trenutno razpoloženje javnosti, niso pa volilna napoved, poudarja direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt. Kljub temu je iz njih mogoče razbrati trende, dodaja Samo Uhan. Na prvih dveh mestih sta se utrdili dve stranki in težko ju bo v naslednjih tednih ogrozila katera od drugih strank. Ni pa nemogoče. Razprava se je razvila v zanimivo polemiko, čeprav se oba strokovnjaka strinjata, da številke ne lažejo…
Podkast, ki skuša globalnemu segrevanju vrniti pozornost javnosti in osvetliti odprta vprašanja in pomisleke glede boja proti podnebnim spremembam.
Podkast, ki skuša globalnemu segrevanju vrniti pozornost javnosti in osvetliti odprta vprašanja in pomisleke glede boja proti podnebnim spremembam.
Skoraj leto dni je bilo izpraznjeno mesto varuha človekovih pravic. Državni zbor pa je včeraj – po tem ko je prejšnjemu varuhu Petru Svetini že februarja lani potekel mandat – vendarle izvolil novo varuhinjo človekovih pravic. To je Simona Drenik Bavdek, ki delo institucije, ki jo bo vodila, dobro pozna. Pred nastopom funkcije je bila namreč pomočnica vodje centra za človekove pravice pri Varuhu. Novo varuhinjo zaradi številnih težav, ki pestijo državljane, čaka veliko dela. Več o izzivih, ki jo čakajo, in tudi o tem, kako ocenjuje Šutarjev zakon in ali bo kot varuhinja vložila ustavno presojo tega zakona, pa v pogovoru. Z varuhinjo človekovih pravic Simono Drenik Bavdek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić. Foto: Borut Živulović/BoBo
Skoraj leto dni je bilo izpraznjeno mesto varuha človekovih pravic. Državni zbor pa je včeraj – po tem ko je prejšnjemu varuhu Petru Svetini že februarja lani potekel mandat – vendarle izvolil novo varuhinjo človekovih pravic. To je Simona Drenik Bavdek, ki delo institucije, ki jo bo vodila, dobro pozna. Pred nastopom funkcije je bila namreč pomočnica vodje centra za človekove pravice pri Varuhu. Novo varuhinjo zaradi številnih težav, ki pestijo državljane, čaka veliko dela. Več o izzivih, ki jo čakajo, in tudi o tem, kako ocenjuje Šutarjev zakon in ali bo kot varuhinja vložila ustavno presojo tega zakona, pa v pogovoru. Z varuhinjo človekovih pravic Simono Drenik Bavdek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić. Foto: Borut Živulović/BoBo
Lara Oset, ki deluje z umetniškim imenom Larao, je na svoj rojstni dan izdala svežo skladbo Dream. Ta je kot njene prejšnje nastala v sodelovanju s soavtorjem, aranžerjem, producentom in pianistom Leonom Firštom. Z njo napovedujeta Larin prvenec z naslovom Soft Spots, ki bo izšel 8. marca, živo pa ga bosta predstavila 9. aprila v SiTi Teatru.
Lara Oset, ki deluje z umetniškim imenom Larao, je na svoj rojstni dan izdala svežo skladbo Dream. Ta je kot njene prejšnje nastala v sodelovanju s soavtorjem, aranžerjem, producentom in pianistom Leonom Firštom. Z njo napovedujeta Larin prvenec z naslovom Soft Spots, ki bo izšel 8. marca, živo pa ga bosta predstavila 9. aprila v SiTi Teatru.
Meet Ruben, a Spaniard working in a Japanese restaurant in Ljubljana. So how did he end up as a chef preparing Japanese food, and what's it like working in a kitchen? Ruben says coming to Ljubljana was like love at first sight and he loves the Slovenian traditional dishes such as jota, ričet, matevž... And the biggest challenges in Slovenia? - Learning the language, and making friends! Ruben's music choice: Muchachito Bombo Infierno - "Siempre que quira". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=0AUcMip7M_Q&list=RD0AUcMip7M_Q&start_radio=1
Meet Ruben, a Spaniard working in a Japanese restaurant in Ljubljana. So how did he end up as a chef preparing Japanese food, and what's it like working in a kitchen? Ruben says coming to Ljubljana was like love at first sight and he loves the Slovenian traditional dishes such as jota, ričet, matevž... And the biggest challenges in Slovenia? - Learning the language, and making friends! Ruben's music choice: Muchachito Bombo Infierno - "Siempre que quira". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=0AUcMip7M_Q&list=RD0AUcMip7M_Q&start_radio=1
Iranske ulice so se umirile. Ne glede na to, da ni določene policijske ure, je prisotnost neprestanega nadzora čutiti povsod. To še posebej poosebljajo varnostne sile. Ljudje žalujejo za svojimi bližnjimi ali jih iščejo. Veliko je negotovosti in žalosti. Vsi se pogovarjajo samo o tem. Naključni človek na podzemni železnici lahko začne kar tako jokati. Prisotna sta stres in tesnoba. Ljudje nekaj pričakujejo, ker vedo, da razmere ne morejo ostati takšne, kot so. Iran je prekrila senca smrti. Fariba je novinarka iz Irana. Fariba sicer ni njeno pravo ime in tudi njen glas je zaradi njene varnosti spremenjen. Tako kot večina prebivalcev Irana je bila tudi ona izolirana od zunanjega sveta, ko so iranske oblasti izklopile internet. To je njeno pismo svetu.
Iranske ulice so se umirile. Ne glede na to, da ni določene policijske ure, je prisotnost neprestanega nadzora čutiti povsod. To še posebej poosebljajo varnostne sile. Ljudje žalujejo za svojimi bližnjimi ali jih iščejo. Veliko je negotovosti in žalosti. Vsi se pogovarjajo samo o tem. Naključni človek na podzemni železnici lahko začne kar tako jokati. Prisotna sta stres in tesnoba. Ljudje nekaj pričakujejo, ker vedo, da razmere ne morejo ostati takšne, kot so. Iran je prekrila senca smrti. Fariba je novinarka iz Irana. Fariba sicer ni njeno pravo ime in tudi njen glas je zaradi njene varnosti spremenjen. Tako kot večina prebivalcev Irana je bila tudi ona izolirana od zunanjega sveta, ko so iranske oblasti izklopile internet. To je njeno pismo svetu.
Predvidoma naslednji teden bo objavljen razpis za gradnjo dislocirane enote Doma Danice Vogrinec v Dupleku. Če ne bo zapletov, bi lahko dela stekla spomladi. Do konca junija bo končana tudi enota doma v haloški občini Podlehnik, medtem ko naj bi še tretjo predvideno enoto doma starejših v občini Sveta Ana začeli graditi predvidoma v jesenskih mesecih. S tem se bodo prebivalcem teh treh občin izpolnile dolgoletne želje, da občanom, ki bodo potrebovali domsko oskrbo, ne bo več treba zapustiti domačega kraja.
Predvidoma naslednji teden bo objavljen razpis za gradnjo dislocirane enote Doma Danice Vogrinec v Dupleku. Če ne bo zapletov, bi lahko dela stekla spomladi. Do konca junija bo končana tudi enota doma v haloški občini Podlehnik, medtem ko naj bi še tretjo predvideno enoto doma starejših v občini Sveta Ana začeli graditi predvidoma v jesenskih mesecih. S tem se bodo prebivalcem teh treh občin izpolnile dolgoletne želje, da občanom, ki bodo potrebovali domsko oskrbo, ne bo več treba zapustiti domačega kraja.
V Mariboru, v mestni četrti Nova vas, so slovesno odprli obnovljene prostore enote Lenka Vrtca Otona Župančiča. V okviru naložbe, vredne čez 370 tisoč evrov, so obnovili igralnice, hodnike, vhodne in sanitarne prostore ter zunanje vhodne ploščadi. Letos načrtujejo še obnovo fasade in ureditev zunanjosti vrtca.
V Mariboru, v mestni četrti Nova vas, so slovesno odprli obnovljene prostore enote Lenka Vrtca Otona Župančiča. V okviru naložbe, vredne čez 370 tisoč evrov, so obnovili igralnice, hodnike, vhodne in sanitarne prostore ter zunanje vhodne ploščadi. Letos načrtujejo še obnovo fasade in ureditev zunanjosti vrtca.
Še drugi poudarki iz oddaje: - Občina Brda se bo sanacije po jesenski ujmi lotevala po prioritetah. - V občini Komen lahko lastniki še do torka oddajo pripombe na predlog evidence stavbnih zemljišč. - V Ljubljani bodo na območju Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba prihodnji teden začeli sečnjo dreves. - V Kostanjevici na Krki z več kot 170-letno tradicijo pustovanja razstava Pust skozi ča.
Še drugi poudarki iz oddaje: - Občina Brda se bo sanacije po jesenski ujmi lotevala po prioritetah. - V občini Komen lahko lastniki še do torka oddajo pripombe na predlog evidence stavbnih zemljišč. - V Ljubljani bodo na območju Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba prihodnji teden začeli sečnjo dreves. - V Kostanjevici na Krki z več kot 170-letno tradicijo pustovanja razstava Pust skozi ča.
V Katoliški cerkvi so 31. januarja praznovali god ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska. Lani novembra je Don Boskov center Maribor obhajal 10-letnico blagoslova cerkve sv. Janeza Boska, edine v Sloveniji, ki je posvečena temu velikemu vzgojitelju in učitelju mladih. Slovesno sveto mašo je vodil mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ob somaševanju salezijanskega predstojnika Petra Končana, bivših župnikov in drugih duhovnikov. V desetih letih je cerkev postala srce skupnosti, prostor vere, mladih, družin in kulture. Naša gosta sta bila ravnatelj salezijanske skupnosti v Mariboru, župnik Marko Košnik in direktor zavoda Andreja Majcna ter Andrej Knez, župljan in član župnijsko-pastoralnega sveta.
V Katoliški cerkvi so 31. januarja praznovali god ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska. Lani novembra je Don Boskov center Maribor obhajal 10-letnico blagoslova cerkve sv. Janeza Boska, edine v Sloveniji, ki je posvečena temu velikemu vzgojitelju in učitelju mladih. Slovesno sveto mašo je vodil mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ob somaševanju salezijanskega predstojnika Petra Končana, bivših župnikov in drugih duhovnikov. V desetih letih je cerkev postala srce skupnosti, prostor vere, mladih, družin in kulture. Naša gosta sta bila ravnatelj salezijanske skupnosti v Mariboru, župnik Marko Košnik in direktor zavoda Andreja Majcna ter Andrej Knez, župljan in član župnijsko-pastoralnega sveta.
V Abu Dabiju se je začel nov krog pogajanj za končanje vojne med Ukrajino in Rusijo. Združene države, ki posredujejo v pogovorih, so pred tem pozvale Moskvo k takojšnjemu končanju vojne, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa k dodatnemu pritisku nanjo. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova so vrata za mir odprta, a vojaško operacijo bodo nadaljevali, dokler Kijev ne sprejme ustreznih odločitev. Druge teme: - Po jutranji prekinitvi evakuacije bolnikov iz Gaze naj bi se ta kmalu nadaljevala. - Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje naj bi število presežnih delavcev omejil na 250. - Finančna uprava neplačnike več kazni opozarja na možnost izvršbe socialnih prejemkov.
V Abu Dabiju se je začel nov krog pogajanj za končanje vojne med Ukrajino in Rusijo. Združene države, ki posredujejo v pogovorih, so pred tem pozvale Moskvo k takojšnjemu končanju vojne, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa k dodatnemu pritisku nanjo. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova so vrata za mir odprta, a vojaško operacijo bodo nadaljevali, dokler Kijev ne sprejme ustreznih odločitev. Druge teme: - Po jutranji prekinitvi evakuacije bolnikov iz Gaze naj bi se ta kmalu nadaljevala. - Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje naj bi število presežnih delavcev omejil na 250. - Finančna uprava neplačnike več kazni opozarja na možnost izvršbe socialnih prejemkov.
Začel je veljati spremenjeni Zakon o javnem redu in miru, katerega del je tudi črno kampiranje, s katerim imajo veliko težav tudi na območju Julijskih Alp. Župani Zgornje Gorenjske in Doline Soče so takoj vzeli stvari v svoje roke in na skupnem sestanku določili enotno in bistveno višjo kazen za kampiranje na črno. V oddaji tudi o tem: -Na Občini Brda bodo sanacije po naravni ujmi izvajali po prioritetah - najprej tam, kjer je nujen dostop do hiš. -Družinski center Brlog iz Postojne bo nudil brezplačne podpore družinam v Primorsko Notranjski regiji. -Novogoriške odbojkarice pred novo evropsko preizkušnjo.
Začel je veljati spremenjeni Zakon o javnem redu in miru, katerega del je tudi črno kampiranje, s katerim imajo veliko težav tudi na območju Julijskih Alp. Župani Zgornje Gorenjske in Doline Soče so takoj vzeli stvari v svoje roke in na skupnem sestanku določili enotno in bistveno višjo kazen za kampiranje na črno. V oddaji tudi o tem: -Na Občini Brda bodo sanacije po naravni ujmi izvajali po prioritetah - najprej tam, kjer je nujen dostop do hiš. -Družinski center Brlog iz Postojne bo nudil brezplačne podpore družinam v Primorsko Notranjski regiji. -Novogoriške odbojkarice pred novo evropsko preizkušnjo.
Stanovalci, ki parkirajo v dotrajani garažni hiši ob Klinetovi ulici v Mariboru so bili čez noč seznanjeni s tem, da morajo avtomobile iz garaže odstraniti. Podjetje Mestne nepremičnine se zahvaljuje stanovalcem, da so avtomobile dejansko skoraj že v celoti odstranili, v njej je ostalo le še nekaj avtomobilov, katerih lastniki so očitno odsotni. Danes bodo ob garažo namestili znak, da sta promet in prehod prepovedana, ko pa bo odstranjeno še zadnje vozilo, bodo na vhod namestili tudi betonska korita.
Stanovalci, ki parkirajo v dotrajani garažni hiši ob Klinetovi ulici v Mariboru so bili čez noč seznanjeni s tem, da morajo avtomobile iz garaže odstraniti. Podjetje Mestne nepremičnine se zahvaljuje stanovalcem, da so avtomobile dejansko skoraj že v celoti odstranili, v njej je ostalo le še nekaj avtomobilov, katerih lastniki so očitno odsotni. Danes bodo ob garažo namestili znak, da sta promet in prehod prepovedana, ko pa bo odstranjeno še zadnje vozilo, bodo na vhod namestili tudi betonska korita.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X.
Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X.
Poslušajte Baničeve izvedbe v delih Franza Danzija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Malcolma Arnolda in Carla Marie von Webra. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s fagotistom Jožetom Baničem, ki je bil član Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana kar 39 let, in sicer od sezone 1964/1965 do sezone 1992/1993 ter od 1995/1996 do 2004/2005, bil pa je tudi član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana od leta 1964 do prenehanja delovanja leta 1990. S Pihalnim kvintetom RTV Ljubljana je leta 1983 prejel nagrado Prešernovega sklada. Fagotista Jožeta Baniča bomo poslušali kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika: v Pihalnem kvintetu št. 2 v e-molu, op. 67 Franza Danzija, Koncertu za fagot in orkester v B-duru, Koechel 191 Wolfganga Amadeusa Mozarta, skladbi Three Shanties Malcolma Arnolda in Koncertu za fagot in orkester, op. 75, Carla Marie von Webra. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 5. februarja, ob 5.05
Poslušajte Baničeve izvedbe v delih Franza Danzija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Malcolma Arnolda in Carla Marie von Webra. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s fagotistom Jožetom Baničem, ki je bil član Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana kar 39 let, in sicer od sezone 1964/1965 do sezone 1992/1993 ter od 1995/1996 do 2004/2005, bil pa je tudi član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana od leta 1964 do prenehanja delovanja leta 1990. S Pihalnim kvintetom RTV Ljubljana je leta 1983 prejel nagrado Prešernovega sklada. Fagotista Jožeta Baniča bomo poslušali kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika: v Pihalnem kvintetu št. 2 v e-molu, op. 67 Franza Danzija, Koncertu za fagot in orkester v B-duru, Koechel 191 Wolfganga Amadeusa Mozarta, skladbi Three Shanties Malcolma Arnolda in Koncertu za fagot in orkester, op. 75, Carla Marie von Webra. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 5. februarja, ob 5.05
Letos bo minilo 80 let od začetkov slovenskega radijskega programa avstrijske javne RTV. Leta 1946 je namreč ORF prvič predvajala slovensko besedo. Iz Borovelj so prenašali nemško-slovensko kulturno prireditev, na kateri je slovenske pesmi recitiral Helmut Hartman in ta dan štejejo za rojstvo Slovenskega sporeda ORF.
Letos bo minilo 80 let od začetkov slovenskega radijskega programa avstrijske javne RTV. Leta 1946 je namreč ORF prvič predvajala slovensko besedo. Iz Borovelj so prenašali nemško-slovensko kulturno prireditev, na kateri je slovenske pesmi recitiral Helmut Hartman in ta dan štejejo za rojstvo Slovenskega sporeda ORF.