Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Poslovne krivulje

Tečajnica: Vzajemni skladi kot vstop v investiranje

27. 3. 2026

Vzajemni skladi sodijo med najbolj dostopne načine investiranja – tudi za tiste, ki nimajo časa ali znanja za spremljanje borz. A dostopnost še ne pomeni preprostih odločitev. V tretji epizodi Tečajnice preverjamo, kako vzajemni skladi dejansko delujejo, zakaj nihanja na trgih niso nujno razlog za preplah in zakaj je pri tej obliki vlaganja pomembnejša disciplina kot višina začetnega vložka.

10 min

Vzajemni skladi sodijo med najbolj dostopne načine investiranja – tudi za tiste, ki nimajo časa ali znanja za spremljanje borz. A dostopnost še ne pomeni preprostih odločitev. V tretji epizodi Tečajnice preverjamo, kako vzajemni skladi dejansko delujejo, zakaj nihanja na trgih niso nujno razlog za preplah in zakaj je pri tej obliki vlaganja pomembnejša disciplina kot višina začetnega vložka.

Po Sloveniji

Mariboski župan na seji mestnega sveta zavrnil razpravo o domnevnem korupcijskem škandalu

27. 3. 2026

Drugi poudarki oddaje: - V Sežano prihaja londonsko visokotehnološko poidjetje, ki napoveduje zaposlitev 700 ljudi. - Največja proračunska naložba v občini Cerkno bo letos obnova zdravstvene postaje. - Varstveno-delovni center Zasavje načrtuje vzpostavitev regionalnega centra za šport invalidov. - Podrobno tudi o ribniškem pasijonu.

18 min

Drugi poudarki oddaje: - V Sežano prihaja londonsko visokotehnološko poidjetje, ki napoveduje zaposlitev 700 ljudi. - Največja proračunska naložba v občini Cerkno bo letos obnova zdravstvene postaje. - Varstveno-delovni center Zasavje načrtuje vzpostavitev regionalnega centra za šport invalidov. - Podrobno tudi o ribniškem pasijonu.

Proti etru, spet ta muzika

Od orkestralnega do intimnega novega jazza

27. 3. 2026

Na obratu orkestralni jazz - novi plošči naveze Neves e Silva in pozavnista Javierja Nera. Zahodno bengalsko avstralski trio The Three Seas izdal svoj najbolj kompakten album doslej Antahkarana. Prihaja trobentarski prvenec najbolj trzajočega RHCP-ja Fleaja, ki ga je posnel z resno ekipo glasbenic in glasbenikov. 01 Head – I met a Man  02 Neves e Silva - Fendas Vocais 03 Neves e Silva - Viagem de Trem Part. JOCA 04 Javier Nero - Alkebula 05 Nubiyan Twist - Mlonje: Voices Joined (feat. The Zawose Queens)  06 The Three Seas – Real World 07 The Three Seas – Chhau 08 Okonski - Easy  09 Okonski - Summer Storm 10 Aaron Shaw - Heart of a Phoenix 11 Aaron Shaw - Soul Journey  12 Flea - Thinkin Bout You

69 min

Na obratu orkestralni jazz - novi plošči naveze Neves e Silva in pozavnista Javierja Nera. Zahodno bengalsko avstralski trio The Three Seas izdal svoj najbolj kompakten album doslej Antahkarana. Prihaja trobentarski prvenec najbolj trzajočega RHCP-ja Fleaja, ki ga je posnel z resno ekipo glasbenic in glasbenikov. 01 Head – I met a Man  02 Neves e Silva - Fendas Vocais 03 Neves e Silva - Viagem de Trem Part. JOCA 04 Javier Nero - Alkebula 05 Nubiyan Twist - Mlonje: Voices Joined (feat. The Zawose Queens)  06 The Three Seas – Real World 07 The Three Seas – Chhau 08 Okonski - Easy  09 Okonski - Summer Storm 10 Aaron Shaw - Heart of a Phoenix 11 Aaron Shaw - Soul Journey  12 Flea - Thinkin Bout You

Opoldnevnik

Proti večeru se bo močan veter vendarle nekoliko umiril

27. 3. 2026

Proti večeru bo veter nekoliko oslabel, napoveduje Brane Gregorčič z Agencije za okolje. Stopnjo opozorila so zato z rdeče za večer znižali na oranžno, za jutri pa na rumeno. Noč bo torej prinesla olajšanje, a ne za vse! Več kot kot tisoč odjemalcev nima elektrike, ponekod so zato ostali tudi brez pitne vode. Že danes oziroma v naslednjih 48-ih urah naj bi težave odpravili. Sreča v nesreči je, da ni mrtvih in poškodovanih. V oddaji tudi o tem: - Začenjajo se pogovori o oblikovanju nove koalicije. - Visokotehnološko podjetje Goodtech bo v Sežani izdelovalo mobilne telefone. - Koprska občina ustavila dražbo zemljišča na Srminu, z Luko se bo pogovorila o predlogu za menjavo nepremičnin.

13 min

Proti večeru bo veter nekoliko oslabel, napoveduje Brane Gregorčič z Agencije za okolje. Stopnjo opozorila so zato z rdeče za večer znižali na oranžno, za jutri pa na rumeno. Noč bo torej prinesla olajšanje, a ne za vse! Več kot kot tisoč odjemalcev nima elektrike, ponekod so zato ostali tudi brez pitne vode. Že danes oziroma v naslednjih 48-ih urah naj bi težave odpravili. Sreča v nesreči je, da ni mrtvih in poškodovanih. V oddaji tudi o tem: - Začenjajo se pogovori o oblikovanju nove koalicije. - Visokotehnološko podjetje Goodtech bo v Sežani izdelovalo mobilne telefone. - Koprska občina ustavila dražbo zemljišča na Srminu, z Luko se bo pogovorila o predlogu za menjavo nepremičnin.

Tretje uho

Robert Jukič - We All Bleed

27. 3. 2026

Že enaindvajsetega Jukičeva avtorska plošča prinaša dvajset avtorskih skladb.

74 min

Že enaindvajsetega Jukičeva avtorska plošča prinaša dvajset avtorskih skladb.

Danes do 13:00

Vetrovno vreme najhujše v zadnjih 10 letih

27. 3. 2026

Takšno vremensko dogajanje, kakršnemu smo priče od včeraj, se povprečno zgodi na zgolj 10 let ali še več, je ocenil vremenoslovec Brane Gregorčič z Agencije za okolje. Njihove merilne postaje so po nižinah namerile sunke hitrosti do 100, v višjih legah pa do 150 kilometrov na uro. Posledice močnega vetra so vidne v gozdovih, na stavbah, v prometu in dobavi elektrike v večjem delu države, zaprli so nekatere šole in vrtce. Drugi poudarki oddaje: - Zaradi vetra izredne razmere tudi na Hrvaškem - Premier Golob s predsedniki še štirih strank začenja pogajanja o oblikovanju nove koalicije - Donald Trump vztraja, da pogajanja z Iranom napredujejo, a obenem razmišlja o napotitvi dodatnih vojakov na Bližnji vzhod

17 min

Takšno vremensko dogajanje, kakršnemu smo priče od včeraj, se povprečno zgodi na zgolj 10 let ali še več, je ocenil vremenoslovec Brane Gregorčič z Agencije za okolje. Njihove merilne postaje so po nižinah namerile sunke hitrosti do 100, v višjih legah pa do 150 kilometrov na uro. Posledice močnega vetra so vidne v gozdovih, na stavbah, v prometu in dobavi elektrike v večjem delu države, zaprli so nekatere šole in vrtce. Drugi poudarki oddaje: - Zaradi vetra izredne razmere tudi na Hrvaškem - Premier Golob s predsedniki še štirih strank začenja pogajanja o oblikovanju nove koalicije - Donald Trump vztraja, da pogajanja z Iranom napredujejo, a obenem razmišlja o napotitvi dodatnih vojakov na Bližnji vzhod

V ospredju

Veter v Mariboru in okolici povzroča precej težav

27. 3. 2026

Močan veter povzroča precej težav tudi v Mariboru z okolico. Padajo drevesa, veter pa je razkril oz. poškodoval tudi mnogo streh. Znova je veliko težav tudi na elektro omrežju.

1 min

Močan veter povzroča precej težav tudi v Mariboru z okolico. Padajo drevesa, veter pa je razkril oz. poškodoval tudi mnogo streh. Znova je veliko težav tudi na elektro omrežju.

Arsove spominčice

Lutosławski, Bacewicz, Bartók

27. 3. 2026

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

53 min

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Točno opoldne

Dopoldanski program v Planici odpovedan, popoldanski pod vprašajem

27. 3. 2026

V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Močan veter bo pihal do večera - Župan Arsenovič vztraja, da ne bo odstopil - Vandale iz mariborskega Mestnega parka policija še išče - Dopoldanski program v Planici odpovedan, popoldanski pod vprašajem

11 min

V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Močan veter bo pihal do večera - Župan Arsenovič vztraja, da ne bo odstopil - Vandale iz mariborskega Mestnega parka policija še išče - Dopoldanski program v Planici odpovedan, popoldanski pod vprašajem

18. vzporednik

Igor Jurič, Bruselj: EU bo morala bolje zaščititi informacije, ki odtekajo

27. 3. 2026

Z dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem o posledicah naftne krize in odzivih Evropske Unije ter varnostnih vprašanjih, ki jih odpirata vojni v Iranu in Ukrajini; med drugim o domnevnem večletnem izdajanju zaupnih informacij o zasedanjih Sveta EU, ki naj bi jih ruskemu režimu skrivaj pošiljal zunanji minister Madžarske.

16 min

Z dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem o posledicah naftne krize in odzivih Evropske Unije ter varnostnih vprašanjih, ki jih odpirata vojni v Iranu in Ukrajini; med drugim o domnevnem večletnem izdajanju zaupnih informacij o zasedanjih Sveta EU, ki naj bi jih ruskemu režimu skrivaj pošiljal zunanji minister Madžarske.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 12h

27. 3. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Na današnji dan

Na današnji dan

27. 3. 2026

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

6 min

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Jutranji program

Ajda Podlesnik, nova predsednica Zveze podeželske mladine Slovenije: Nismo samo organizacija na papirju

24. 3. 2026

Ajda Podlesnik je novo izvoljena predsednica Zveze podeželske mladine Slovenije. Prihaja s hribovske kmetije Pr' Slapšak v kraju Svibno v občini Radeče. V krajšem jutranjem pogovoru nam je: - predstavila delovanje ZSPM in - svojo vizijo vodenja Zveze za naslednji 2 leti ter - povedala, zakaj ima Maribor posebno mesto v njenem srcu.

10 min

Ajda Podlesnik je novo izvoljena predsednica Zveze podeželske mladine Slovenije. Prihaja s hribovske kmetije Pr' Slapšak v kraju Svibno v občini Radeče. V krajšem jutranjem pogovoru nam je: - predstavila delovanje ZSPM in - svojo vizijo vodenja Zveze za naslednji 2 leti ter - povedala, zakaj ima Maribor posebno mesto v njenem srcu.

Jutranji program

Pogovor s porodno spremljevalko Sašo Prajnc

25. 3. 2026

Jutranji pogovor s porodno spremljalko, doulo Sašo Prajnc, ki je po svojem 50. letu opustila dolgoletno kariero v bančništvu in se odločila za novo pot, ki jo izpolnjuje.

13 min

Jutranji pogovor s porodno spremljalko, doulo Sašo Prajnc, ki je po svojem 50. letu opustila dolgoletno kariero v bančništvu in se odločila za novo pot, ki jo izpolnjuje.

V ospredju

Vandale iz mariborskega Mestnega parka policija še išče

27. 3. 2026

Policisti vandalov, ki so pred nekaj tedni razdejali mariborski Mestni park, še niso prijeli. Medtem na občini ob okrepljeni prisotnosti redarjev in policije v parku razmišljajo tudi o uvedbi dodatnih ukrepov, a jih pri tem precej omejuje zakonodaja.

1 min

Policisti vandalov, ki so pred nekaj tedni razdejali mariborski Mestni park, še niso prijeli. Medtem na občini ob okrepljeni prisotnosti redarjev in policije v parku razmišljajo tudi o uvedbi dodatnih ukrepov, a jih pri tem precej omejuje zakonodaja.

Kultura zdravi - umetnost lajša

Vlado Novak prejemnik nagrade Marija Vera za življenjsko delo, nagrajenca ZDUS tudi člana Drame SNG MB dramaturginja Maja Borin in igralec Žan Koprivnik

27. 3. 2026

Ob današnjem svetovnem dnevu gledališča bodo na slovesnosti ob odprtju 56. Tedna slovenske drame v Kranju gledališkim ustvarjalcem podelili nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Med petimi nagrajenci so letos kar trije iz Maribora in sicer eden najbolj prepoznavnih gledaliških in filmskih igralcev pri nas Vlado Novak, dobitnik nagrade za življenjsko delo Marija Vera, ter dramaturginja Maja Borin in igralec Žan Koprivnik, oba člana Drame SNG MB. Pogovore z njimi smo predstavili v oddaji o kulturi.

20 min

Ob današnjem svetovnem dnevu gledališča bodo na slovesnosti ob odprtju 56. Tedna slovenske drame v Kranju gledališkim ustvarjalcem podelili nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Med petimi nagrajenci so letos kar trije iz Maribora in sicer eden najbolj prepoznavnih gledaliških in filmskih igralcev pri nas Vlado Novak, dobitnik nagrade za življenjsko delo Marija Vera, ter dramaturginja Maja Borin in igralec Žan Koprivnik, oba člana Drame SNG MB. Pogovore z njimi smo predstavili v oddaji o kulturi.

Dnevna soba, avdio

Dvojina Ive Kranjc Bagola in Aljoše Bagola

27. 3. 2026

Tokrat v Dnevni sobi gostimo znan slovenski par - odlično gledališko in filmsko igralko Ivo Kranjc Bagola ter strokovnjaka za komuniciranje in kreativnost, predavatelja, ambasadorja prvega nacionalnega programa duševnega zdravja in avtorja knjižnih uspešnic Aljošo Bagola. Voditeljica bernarda Žarn se bo z njima pogovarjala o tem, kaj je skrivnost dobrega življenja, je dovolj to, da si pogumen, iskren in hkrati toliko moder, da to iskrenost deliš z drugimi, kot pravi Aljoša, ali je skrivnost še kje drugje. Vabljeni.

25 min

Tokrat v Dnevni sobi gostimo znan slovenski par - odlično gledališko in filmsko igralko Ivo Kranjc Bagola ter strokovnjaka za komuniciranje in kreativnost, predavatelja, ambasadorja prvega nacionalnega programa duševnega zdravja in avtorja knjižnih uspešnic Aljošo Bagola. Voditeljica bernarda Žarn se bo z njima pogovarjala o tem, kaj je skrivnost dobrega življenja, je dovolj to, da si pogumen, iskren in hkrati toliko moder, da to iskrenost deliš z drugimi, kot pravi Aljoša, ali je skrivnost še kje drugje. Vabljeni.

Evropa osebno

Kenta Yamamoto: Najkrajša pot ni vedno tudi najboljša

27. 3. 2026

Kenta Yamamoto, japonski baletni prvak, že več kot desetletje ustvarja v ansamblu SNG Ljubljana. Kot otrok je raje igral nogomet, balet pa je pravzaprav spoznal po naključju, ko je odšel na trening s svojo sestro. Baletna pot je mladega nadarjenega baletnika že pri desetih letih peljala na Kitajsko, potem pa vse do Kraljeve baletne šole v Londonu, kjer je uporniški najstnik odkrival tudi življenje izven plesnih dvoran. Danes svoje izkušnje in znanje kot mentor in učitelj predaja mladim.

9 min

Kenta Yamamoto, japonski baletni prvak, že več kot desetletje ustvarja v ansamblu SNG Ljubljana. Kot otrok je raje igral nogomet, balet pa je pravzaprav spoznal po naključju, ko je odšel na trening s svojo sestro. Baletna pot je mladega nadarjenega baletnika že pri desetih letih peljala na Kitajsko, potem pa vse do Kraljeve baletne šole v Londonu, kjer je uporniški najstnik odkrival tudi življenje izven plesnih dvoran. Danes svoje izkušnje in znanje kot mentor in učitelj predaja mladim.

Radio GA - GA

“Nijedne nema bolje od naše koalicije”

27. 3. 2026

Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.

50 min

Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.

Skladatelj tedna

Clara Schumann, 5. del

27. 3. 2026

Skladateljevanje in koncertiranje nista bili ravno običajni dejavnosti za ženske 19. stoletja, in tega se je zavedala tudi Clara Schumann. Nastopanju se kljub temu ni odpovedala tudi po poroki, čeprav je bila to želja njenega moža. Zato pa je prav na njegovo željo še naprej komponirala.

52 min

Skladateljevanje in koncertiranje nista bili ravno običajni dejavnosti za ženske 19. stoletja, in tega se je zavedala tudi Clara Schumann. Nastopanju se kljub temu ni odpovedala tudi po poroki, čeprav je bila to želja njenega moža. Zato pa je prav na njegovo željo še naprej komponirala.

Malo naokrog

Vitanje

27. 3. 2026

Občina Vitanje se razteza čez sedem vasi, v njenem srcu pa najdemo Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga.

50 min

Občina Vitanje se razteza čez sedem vasi, v njenem srcu pa najdemo Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga.

Izluščeno

IJS zagnal najsodobnejši tandemski pospeševalnik

27. 3. 2026

V Reaktorskem centru Instituta Jožef Stefan so v začetku tedna zagnali novi najsodobnejši tandemski ionski pospeševalnik Tandetron. Gre za edini raziskovalni pospeševalnik v državi, ki bo po novem z do 50 odstotkov višjo napetostjo, do treh milijonov voltov, omogočal natančnejše raziskave na številnih področjih. Izluščeno v petek 27.3. ob 9.25. Foto: IJS

3 min

V Reaktorskem centru Instituta Jožef Stefan so v začetku tedna zagnali novi najsodobnejši tandemski ionski pospeševalnik Tandetron. Gre za edini raziskovalni pospeševalnik v državi, ki bo po novem z do 50 odstotkov višjo napetostjo, do treh milijonov voltov, omogočal natančnejše raziskave na številnih področjih. Izluščeno v petek 27.3. ob 9.25. Foto: IJS

Naval na šport

Smučarski poleti za skakalke in skakalce

27. 3. 2026

V jutranjih urah se bomo preselili v dolino pod Poncami, kjer skakalke spoznavajo letalnico v Planici. Po poletih v Vikersundu bodo smučarske skakalke letos prvič na letalnici nastopile v Planici, nastopa se veselita predvsem domači favoritinji za visoka mesta – Nika Prevc in Nika Vodan.

8 min

V jutranjih urah se bomo preselili v dolino pod Poncami, kjer skakalke spoznavajo letalnico v Planici. Po poletih v Vikersundu bodo smučarske skakalke letos prvič na letalnici nastopile v Planici, nastopa se veselita predvsem domači favoritinji za visoka mesta – Nika Prevc in Nika Vodan.

Pol ure kulture

S koncertom v Hendrixu praznujemo Mednarodni dan klavirja

26. 3. 2026

Pred Mednarodnim dnevom klavirja, ki ga praznujemo 88. dan v letu – se bomo temu instrumentu in vsem z njim povezanim poklicem poklonili tudi na Radiu Koper. V studio Hendrix prihaja pianist in skladatelj Tomaž Pačnik. Popeljemo vas na razstavo francoske režiserke in fotografinje Agnes Varda, ki je na ogled v Rimu ter se ustavimo v Podnanosu, kjer se končuje obnova Hiše Zdravljice.

27 min

Pred Mednarodnim dnevom klavirja, ki ga praznujemo 88. dan v letu – se bomo temu instrumentu in vsem z njim povezanim poklicem poklonili tudi na Radiu Koper. V studio Hendrix prihaja pianist in skladatelj Tomaž Pačnik. Popeljemo vas na razstavo francoske režiserke in fotografinje Agnes Varda, ki je na ogled v Rimu ter se ustavimo v Podnanosu, kjer se končuje obnova Hiše Zdravljice.

Svetovalni servis

Zeleno zavajanje - sporne trženjske prakse

27. 3. 2026

Besede, kot so trajnostno, naravno in okolju prijazno, danes slišimo skoraj na vsakem koraku. A včasih za zeleno podobo stoji predvsem dober marketing – pojav, ki ga poznamo kot zeleno zavajanje. Kaj pravzaprav pomeni in kako ga lahko prepoznamo? Na vprašanja o spornih trženjskih praksah odgovarja Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

30 min

Besede, kot so trajnostno, naravno in okolju prijazno, danes slišimo skoraj na vsakem koraku. A včasih za zeleno podobo stoji predvsem dober marketing – pojav, ki ga poznamo kot zeleno zavajanje. Kaj pravzaprav pomeni in kako ga lahko prepoznamo? Na vprašanja o spornih trženjskih praksah odgovarja Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

Glasbena jutranjica

Maurice Ravel in Vincent d'Indy

27. 3. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

113 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Glasbena jutranjica

Maurice Ravel in Vincent d'Indy

27. 3. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

31 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Jutranja poročila Radia Maribor

Pristojni iščejo rešitve za bolj vzdržljivo električno omrežje v regiji

27. 3. 2026

V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Zaradi močnega vetra številne intervencije, rdeče opozorilo velja še do večera - Pristojni iščejo rešitve za bolj vzdržljivo električno omrežje v regiji - Gledališke nagrade tudi trem mariborskim ustvarjalcem - Veter bo krojil tudi današnje dogajanje v Planici

11 min

V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Zaradi močnega vetra številne intervencije, rdeče opozorilo velja še do večera - Pristojni iščejo rešitve za bolj vzdržljivo električno omrežje v regiji - Gledališke nagrade tudi trem mariborskim ustvarjalcem - Veter bo krojil tudi današnje dogajanje v Planici

Podobe znanja

Peter Peer: Pri biometričnih sistemih se z globokimi ponaredki zgodba šele začne

27. 3. 2026

Umetno generirane podobe nastajajo v enormnih količinah in ločevanje med umetnimi in pravimi v številnih primerih ni več stvar izostrenega očesa. Naj gre za podobe z vojnih območij ali za ljudi, samo na podlagi prepričljivosti same podobe, ki jo gledamo, se danes le stežka odločimo, ali gledamo realno sliko oziroma posnetek ali ne.

32 min

Umetno generirane podobe nastajajo v enormnih količinah in ločevanje med umetnimi in pravimi v številnih primerih ni več stvar izostrenega očesa. Naj gre za podobe z vojnih območij ali za ljudi, samo na podlagi prepričljivosti same podobe, ki jo gledamo, se danes le stežka odločimo, ali gledamo realno sliko oziroma posnetek ali ne.

Glasbena jutranjica

Maurice Ravel in Vincent d'Indy

27. 3. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

115 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Lirični utrinek

Jorge Luis Borges: Ars poetica

27. 3. 2026

Vsak pesnik se slej ko prej vpraša, kaj je zanj poezija, kaj mu pomeni, kaj sploh je umetnost. Je morda kot neoprijemljiva, neskončna reka, ki mineva in ostaja? Morda zrcalo, ki nam kaže naš lastni obraz? Prevajalec Aleš Berger, igralec Željko Hrs. Posneto marca 2007.

2 min

Vsak pesnik se slej ko prej vpraša, kaj je zanj poezija, kaj mu pomeni, kaj sploh je umetnost. Je morda kot neoprijemljiva, neskončna reka, ki mineva in ostaja? Morda zrcalo, ki nam kaže naš lastni obraz? Prevajalec Aleš Berger, igralec Željko Hrs. Posneto marca 2007.

Statistically Dave

Avtomobili v Sloveniji

27. 3. 2026

Avtomobili v Sloveniji

1 min

Avtomobili v Sloveniji

Jutranjik

Del vasi na Bovškem vso noč brez elektrike, najhujša škoda nastala včeraj

27. 3. 2026

Rdeče vremensko opozorilo za 47 občin v severnem delu države ostaja v veljavi do polnoči. Močan veter s sunki tudi več kot 140 kilometrov na uro je včeraj povzročil več nevšečnosti tudi v zgornjem Posočju, kjer je podiralo drevesa, odkrilo več streh in poškodovalo streho novega skladišča podjetja TKK Srpenica, za danes so na Kobariškem in Bovškem odpovedali pouk. Ostali poudarki oddaje: - Danes prvi pogovori o oblikovanju koalicije, Nova Slovenija je povabilo Goloba zavrnila. - Novogoriški svetniki so podali soglasje k imenovanju v. d. direktorja zavoda za sodobni ples. - Izolski občinski svet je sprejel prvi rebalans letošnjega proračuna.

12 min

Rdeče vremensko opozorilo za 47 občin v severnem delu države ostaja v veljavi do polnoči. Močan veter s sunki tudi več kot 140 kilometrov na uro je včeraj povzročil več nevšečnosti tudi v zgornjem Posočju, kjer je podiralo drevesa, odkrilo več streh in poškodovalo streho novega skladišča podjetja TKK Srpenica, za danes so na Kobariškem in Bovškem odpovedali pouk. Ostali poudarki oddaje: - Danes prvi pogovori o oblikovanju koalicije, Nova Slovenija je povabilo Goloba zavrnila. - Novogoriški svetniki so podali soglasje k imenovanju v. d. direktorja zavoda za sodobni ples. - Izolski občinski svet je sprejel prvi rebalans letošnjega proračuna.

Petkova anketa

Ali je danes težje ali lažje vzgajati otroke kot pred 30 leti?

27. 3. 2026

Vzgoja otrok je ena tistih tem, pri kateri ima vsak svoje mnenje – in običajno tudi občutek, da je bilo “včasih” vse nekako bolj enostavno. Pa je res? Ali pa nas le daje nostalgija po časih, ko starši niso imeli WhatsApp skupin, aplikacij za spremljanje spanja dojenčkov in neskončnega toka nasvetov z vseh koncev spleta? Če poslušamo starejše generacije, je odgovor jasen: danes je vzgoja težja. Otroci naj bi bili bolj zahtevni, manj poslušni, starši pa preveč popustljivi. Če je babica rekla: “Pusti ga jokati, pa bo zaspal,” danes obstaja vsaj deset različnih teorij o spanju – in vsaka ima svoje zagovornike. Vzgoja danes ni nujno težja ali lažja – je pa drugačna. V nekaterih pogledih imamo več pomoči, več znanja in več možnosti. V drugih pa več pritiska, več dvomov in več odgovornosti.

4 min

Vzgoja otrok je ena tistih tem, pri kateri ima vsak svoje mnenje – in običajno tudi občutek, da je bilo “včasih” vse nekako bolj enostavno. Pa je res? Ali pa nas le daje nostalgija po časih, ko starši niso imeli WhatsApp skupin, aplikacij za spremljanje spanja dojenčkov in neskončnega toka nasvetov z vseh koncev spleta? Če poslušamo starejše generacije, je odgovor jasen: danes je vzgoja težja. Otroci naj bi bili bolj zahtevni, manj poslušni, starši pa preveč popustljivi. Če je babica rekla: “Pusti ga jokati, pa bo zaspal,” danes obstaja vsaj deset različnih teorij o spanju – in vsaka ima svoje zagovornike. Vzgoja danes ni nujno težja ali lažja – je pa drugačna. V nekaterih pogledih imamo več pomoči, več znanja in več možnosti. V drugih pa več pritiska, več dvomov in več odgovornosti.

Glasbena jutranjica

John Williams, Bowrain, Rok Zalokar in Gašper Piano

27. 3. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

2 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ob osmih

Luka Lisjak Gabrijelčič: Obdobja popolne Orbanove hegemonije je nedvomno konec

27. 3. 2026

Po 16 letih ima madžarski premier Viktor Orbán na tokratnih volitvah prvič resnega izzivalca. Péter Magyar, ki po večini anket vodi, je sicer nekdanji član Orbanovega kroga, ki je po razhodu s Fideszom postal eden najvidnejših kritikov sistema. Kampanjo zaznamujejo očitki o korupciji, sporni odnosi z Rusijo ter ostro zaostrovanje retorike do Evropske unije in Ukrajine. Pred volivci je tako odločitev, ki bi lahko pomenila prelom z dozdajšnjo smerjo države. O tem v Ob osmih z zgodovinarjem in političnim analitikom, ki že vrsto let živi v Budimpešti, Luko Lisjakom Gabrijelčičem.

12 min

Po 16 letih ima madžarski premier Viktor Orbán na tokratnih volitvah prvič resnega izzivalca. Péter Magyar, ki po večini anket vodi, je sicer nekdanji član Orbanovega kroga, ki je po razhodu s Fideszom postal eden najvidnejših kritikov sistema. Kampanjo zaznamujejo očitki o korupciji, sporni odnosi z Rusijo ter ostro zaostrovanje retorike do Evropske unije in Ukrajine. Pred volivci je tako odločitev, ki bi lahko pomenila prelom z dozdajšnjo smerjo države. O tem v Ob osmih z zgodovinarjem in političnim analitikom, ki že vrsto let živi v Budimpešti, Luko Lisjakom Gabrijelčičem.

Jutranja kronika

Močan veter na severu države povzroča velike težave

27. 3. 2026

Močan veter od včeraj povzroča velike težave v severnem delu države, od koder poročajo o odkritih strehah, podrtem drevju in prekinitvah oskrbe z elektriko. Zaradi varnosti bodo zaprte nekatere šole in vrtci na Gorenjskem in Severnem Primorskem. Drugi poudarki oddaje: - Vreme utegne krojiti tudi prvi tekmovalni dan v Planici, organizatorji imajo pripravljenih več scenarijev - Gibanje Svoboda bo s prvaki štirih strank začelo pogovore o oblikovanju nove koalicije - Trump Iranu za deset dni podaljšal rok za odprtje Hormuške ožine

22 min

Močan veter od včeraj povzroča velike težave v severnem delu države, od koder poročajo o odkritih strehah, podrtem drevju in prekinitvah oskrbe z elektriko. Zaradi varnosti bodo zaprte nekatere šole in vrtci na Gorenjskem in Severnem Primorskem. Drugi poudarki oddaje: - Vreme utegne krojiti tudi prvi tekmovalni dan v Planici, organizatorji imajo pripravljenih več scenarijev - Gibanje Svoboda bo s prvaki štirih strank začelo pogovore o oblikovanju nove koalicije - Trump Iranu za deset dni podaljšal rok za odprtje Hormuške ožine

Misija: kakovost

Projekti kot del razvoja šole

27. 3. 2026

V epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo Osnovno šolo Dobje, ravnateljico Suzano Plemenitaš ter Natašo Gobec, učiteljico angleščine in šolsko koordinatorko projektov Erasmus+. Na šoli projektov ne razumejo kot ločene, enkratne aktivnosti, temveč jih načrtno povezujejo v smiselno celoto, ki podpira njihove dolgoročne razvojne cilje. Šola je vključena v številne projekte – od Erasmus+, EN-VIR-GO do šolskih ekovrtov, Digfit, FINA PISMA, Vzgoje za trajnostni razvoj, Jeziki štejejo, Zdrave šole in drugih. V epizodi razkrivajo, kako izbirajo projekte, kako jih povezujejo s prednostnimi nalogami šole ter kako zagotavljajo, da projekti ne določajo razvoja šole, temveč sledijo jasno začrtanim ciljem. Njihove ključne prednostne naloge – razvijanje večjezičnosti in medkulturnosti, učenec v središču učnega procesa ter trajnostni razvoj in finančna pismenost – nastajajo v sodelovanju celotnega kolektiva. Pomembno vlogo pri tem ima tudi vodstvo, ki skrbi za pregled nad projekti, njihovo usklajenost in strateško umeščanje v razvoj šole. Poseben poudarek namenjajo Erasmus+ projektom in mednarodnemu sodelovanju s partnerji iz številnih evropskih držav. Projekti vključujejo mobilnosti učiteljev in učencev, senčenje na delovnem mestu ter izmenjavo dobrih praks, pri čemer učitelji pridobivajo nove pedagoške pristope, učenci pa razvijajo jezikovne, socialne in medkulturne kompetence. Ob tem pa se zavedajo, da vseh praks iz tujine ni mogoče neposredno prenesti v lokalno okolje, zato jih vedno prilagajajo svojemu kontekstu. Na šoli projekte tesno povezujejo tudi z razširjenim programom ter procesi samoevalvacije. S spremljanjem učinkov projektov – ne le ob zaključku, temveč tudi med izvajanjem – preverjajo, ali dosegajo zastavljene cilje, kje so priložnosti za nadgradnjo in kakšen je dejanski vpliv na učenje in poučevanje. Projekti tako postajajo prostor profesionalnega učenja učiteljev, krepitve sodelovanja ter razvoja šolske kulture, usmerjene v kakovost. Če vas zanima, kako lahko šole projekte strateško povezujejo z razvojnimi cilji, kako izbirati prave projekte ter kako zagotoviti, da njihove izkušnje trajno prispevajo k izboljševanju pedagoške prakse in kakovosti učenja, vabljeni k poslušanju nove epizode podkasta Misija: kakovost.

37 min

V epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo Osnovno šolo Dobje, ravnateljico Suzano Plemenitaš ter Natašo Gobec, učiteljico angleščine in šolsko koordinatorko projektov Erasmus+. Na šoli projektov ne razumejo kot ločene, enkratne aktivnosti, temveč jih načrtno povezujejo v smiselno celoto, ki podpira njihove dolgoročne razvojne cilje. Šola je vključena v številne projekte – od Erasmus+, EN-VIR-GO do šolskih ekovrtov, Digfit, FINA PISMA, Vzgoje za trajnostni razvoj, Jeziki štejejo, Zdrave šole in drugih. V epizodi razkrivajo, kako izbirajo projekte, kako jih povezujejo s prednostnimi nalogami šole ter kako zagotavljajo, da projekti ne določajo razvoja šole, temveč sledijo jasno začrtanim ciljem. Njihove ključne prednostne naloge – razvijanje večjezičnosti in medkulturnosti, učenec v središču učnega procesa ter trajnostni razvoj in finančna pismenost – nastajajo v sodelovanju celotnega kolektiva. Pomembno vlogo pri tem ima tudi vodstvo, ki skrbi za pregled nad projekti, njihovo usklajenost in strateško umeščanje v razvoj šole. Poseben poudarek namenjajo Erasmus+ projektom in mednarodnemu sodelovanju s partnerji iz številnih evropskih držav. Projekti vključujejo mobilnosti učiteljev in učencev, senčenje na delovnem mestu ter izmenjavo dobrih praks, pri čemer učitelji pridobivajo nove pedagoške pristope, učenci pa razvijajo jezikovne, socialne in medkulturne kompetence. Ob tem pa se zavedajo, da vseh praks iz tujine ni mogoče neposredno prenesti v lokalno okolje, zato jih vedno prilagajajo svojemu kontekstu. Na šoli projekte tesno povezujejo tudi z razširjenim programom ter procesi samoevalvacije. S spremljanjem učinkov projektov – ne le ob zaključku, temveč tudi med izvajanjem – preverjajo, ali dosegajo zastavljene cilje, kje so priložnosti za nadgradnjo in kakšen je dejanski vpliv na učenje in poučevanje. Projekti tako postajajo prostor profesionalnega učenja učiteljev, krepitve sodelovanja ter razvoja šolske kulture, usmerjene v kakovost. Če vas zanima, kako lahko šole projekte strateško povezujejo z razvojnimi cilji, kako izbirati prave projekte ter kako zagotoviti, da njihove izkušnje trajno prispevajo k izboljševanju pedagoške prakse in kakovosti učenja, vabljeni k poslušanju nove epizode podkasta Misija: kakovost.

Petek brez pravila

Zmagovalec z dvignjenimi rokami iz kristala in lesa

27. 3. 2026

Pot bo marsikoga ta konec tedna vodila v Planico; čas je namreč za enega od neuradnih slovenskih praznikov, torej polete Pod Poncami. Na zmagovalni oder poletov bo pokukal tudi Petek brez pravila. V oddajo smo povabili dolgoletnega oblikovalca pokalov za moške tekme v Planici Andraža Kožarja ter predstavnico Steklarne Rogaške, kjer izdelujejo pokale, Rejo Zupanec. Z nami bosta delila, kako pokali nastajajo, kateri deli izdelave so najzahtevnejši, izvedeli bomo tudi, kakšni bodo pokali letos.

11 min

Pot bo marsikoga ta konec tedna vodila v Planico; čas je namreč za enega od neuradnih slovenskih praznikov, torej polete Pod Poncami. Na zmagovalni oder poletov bo pokukal tudi Petek brez pravila. V oddajo smo povabili dolgoletnega oblikovalca pokalov za moške tekme v Planici Andraža Kožarja ter predstavnico Steklarne Rogaške, kjer izdelujejo pokale, Rejo Zupanec. Z nami bosta delila, kako pokali nastajajo, kateri deli izdelave so najzahtevnejši, izvedeli bomo tudi, kakšni bodo pokali letos.

Mali modreci

Tam pojejo visoko, v italijanščini in francoščini

27. 3. 2026

Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.

2 min

Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.

Spominčice

O Žarku Petanu – pisatelju in režiserju iz mariborske Kavarne Astoria

27. 3. 2026

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Športna zgodba

Smučarski poleti

27. 3. 2026

Dolina pod Poncami v teh dneh gosti zaključek sezone za svetovni pokal za smučarske skakalce in prvič v zgodovini tudi za skakalke. Danes bodo skakalke prvič preizkusile letalnico, skakalce pa čaka prva posamična preizkušnja.

2 min

Dolina pod Poncami v teh dneh gosti zaključek sezone za svetovni pokal za smučarske skakalce in prvič v zgodovini tudi za skakalke. Danes bodo skakalke prvič preizkusile letalnico, skakalce pa čaka prva posamična preizkušnja.

Glasbena jutranjica

Od Händla do Boccherinija

27. 3. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

58 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Duhovna misel

Polonca Zupančič: Tantal

27. 3. 2026

Miti so starim Grkom služili kot pojasnilo za naravne pojave in izvor sveta, hkrati pa so krepili družbene norme in vrednote. Še zlasti veliko zgodb pripoveduje o kaznih za prevzetnost: med te spada mit o Tantalu, na katerega v Homerjevi Odiseji v podzemlju naleti Odisej. Tantal je bil Zevsov potomec in hudobni kralj Sipila, mesta v Anatoliji. Bil je eden redkih smrtnikov, ki se je lahko na Olimpu udeleževal gostij skupaj z bogovi, zaradi posebnega privilegija pa je sčasoma začel preizkušati meje. Smrtnikom je razkrival božanske skrivnosti in bogovom ukradel ambrozijo in nektar, da bi ljudstvu dal okusiti nesmrtnost. Kot poslednji podvig si je zadal, da bo z nezaslišanim zločinom preizkusil vsevednost bogov: ubil je svojega sina Pelopsa in koščke mesa vmešal v enolončnico, ki jo je postregel bogovom. Njegova prevara je bila seveda nemudoma razkrita, Olimpijci pa zgroženi niso hoteli jesti – le boginja Demetra, ki je bila še vedno vznemirjena zaradi izginotja svoje hčerke Perzefone, je v zamaknjenosti zaužila košček Pelopsove rame. Ko so bogovi Pelopsovo truplo znova sestavili in oživili, so mu zato manjkajoči del nadomestili s protezo iz slonovine, Tantala pa so se odločili kruto kaznovati za zločin. Razjarjeni Zevs je tako Tantala ubil in ga vrgel v podzemlje, kjer je moral stati v vodi z vejo sadja nad sabo, pri tem pa trpeti večjo žejo in lakoto. »Tantál trpi pač strašne bolečine tam v strašnem tártaru, kjer se mu veja z razkošnim sadjem zapeljivo smeja, a ko jo če doseči, spet izgine; do grla sega val mu studenčíne, a da bi ga minula strašna žeja, a da bi se napil vodé, nadeja z vodó, ko vpôgne se do nje, premine …« je v eni svojih pesmi zapisal naš Dragotin Kette. Tantalova grozljiva kazen je tako še dandanes opomnik, naj človek ne prestopa meje med smrtniki in bogovi, saj bo vsaka prevzetnost naposled kruto kaznovana.

5 min

Miti so starim Grkom služili kot pojasnilo za naravne pojave in izvor sveta, hkrati pa so krepili družbene norme in vrednote. Še zlasti veliko zgodb pripoveduje o kaznih za prevzetnost: med te spada mit o Tantalu, na katerega v Homerjevi Odiseji v podzemlju naleti Odisej. Tantal je bil Zevsov potomec in hudobni kralj Sipila, mesta v Anatoliji. Bil je eden redkih smrtnikov, ki se je lahko na Olimpu udeleževal gostij skupaj z bogovi, zaradi posebnega privilegija pa je sčasoma začel preizkušati meje. Smrtnikom je razkrival božanske skrivnosti in bogovom ukradel ambrozijo in nektar, da bi ljudstvu dal okusiti nesmrtnost. Kot poslednji podvig si je zadal, da bo z nezaslišanim zločinom preizkusil vsevednost bogov: ubil je svojega sina Pelopsa in koščke mesa vmešal v enolončnico, ki jo je postregel bogovom. Njegova prevara je bila seveda nemudoma razkrita, Olimpijci pa zgroženi niso hoteli jesti – le boginja Demetra, ki je bila še vedno vznemirjena zaradi izginotja svoje hčerke Perzefone, je v zamaknjenosti zaužila košček Pelopsove rame. Ko so bogovi Pelopsovo truplo znova sestavili in oživili, so mu zato manjkajoči del nadomestili s protezo iz slonovine, Tantala pa so se odločili kruto kaznovati za zločin. Razjarjeni Zevs je tako Tantala ubil in ga vrgel v podzemlje, kjer je moral stati v vodi z vejo sadja nad sabo, pri tem pa trpeti večjo žejo in lakoto. »Tantál trpi pač strašne bolečine tam v strašnem tártaru, kjer se mu veja z razkošnim sadjem zapeljivo smeja, a ko jo če doseči, spet izgine; do grla sega val mu studenčíne, a da bi ga minula strašna žeja, a da bi se napil vodé, nadeja z vodó, ko vpôgne se do nje, premine …« je v eni svojih pesmi zapisal naš Dragotin Kette. Tantalova grozljiva kazen je tako še dandanes opomnik, naj človek ne prestopa meje med smrtniki in bogovi, saj bo vsaka prevzetnost naposled kruto kaznovana.

Jutranja kronika

Prva jutranja kronika 05:30

27. 3. 2026

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

10 min

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

27. 3. 2026

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Literarni nokturno

Dario Fo: Vse zastonj! Vse zastonj!

26. 3. 2026

Dario Fo (24. 3. 1926 – 13. 10. 2016) je bil pomemben italijanski dramatik, igralec, gledališki režiser, scenograf, soavtor družbeno kritičnih satiričnih del in levičarski politični aktivist. Leta 1997 je za svoje ustvarjanje prejel Nobelovo nagrado za literaturo, znan pa je po delih, kot so Angeli niso avtomati, Naključna smrt nekega anarhista, Še tat ne more pošteno krasti, Burkaški misterij ter Vse zastonj, vse zastonj! Prav iz te zadnje igre smo izbrali odlomek z začetka igre s prologom vred. Z oddajo hkrati zaznamujemo 100. obletnico tega pomembnega gledališkega ustvarjalca in napovedujemo jutrišnji svetovni dan gledališča. Prevajalec Gašper Malej, interpreti Vesna Jevnikar, Sabina Kogovšek in Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica je bila Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.

13 min

Dario Fo (24. 3. 1926 – 13. 10. 2016) je bil pomemben italijanski dramatik, igralec, gledališki režiser, scenograf, soavtor družbeno kritičnih satiričnih del in levičarski politični aktivist. Leta 1997 je za svoje ustvarjanje prejel Nobelovo nagrado za literaturo, znan pa je po delih, kot so Angeli niso avtomati, Naključna smrt nekega anarhista, Še tat ne more pošteno krasti, Burkaški misterij ter Vse zastonj, vse zastonj! Prav iz te zadnje igre smo izbrali odlomek z začetka igre s prologom vred. Z oddajo hkrati zaznamujemo 100. obletnico tega pomembnega gledališkega ustvarjalca in napovedujemo jutrišnji svetovni dan gledališča. Prevajalec Gašper Malej, interpreti Vesna Jevnikar, Sabina Kogovšek in Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica je bila Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.

V ospredju

Na seji mestnega sveta poziv k odstopu župana Arsenoviča, ta krivdo zavrača

26. 3. 2026

Mariborski svetniki so se zbrali na marčevski redni seji. Med drugim so potrdili reorganizacijo mestne uprave, celostno prometno strategijo in novo ureditev odpiralnega časa gostinskih lokalov. Potrdili so tudi umestitev upravljanja Centra Rotovž pod Narodni dom, novelacijo investicijskega projekta zaradi novega evropskega sofinanciranja tega projekta pa bodo obravnavali na dopisni seji … Opozicija je zahtevala tudi razpravo o nedavnem korupcijskem škandalu, v katerega je domnevno vpleten tudi mariborski župan, a je slednji točko umaknil.

1 min

Mariborski svetniki so se zbrali na marčevski redni seji. Med drugim so potrdili reorganizacijo mestne uprave, celostno prometno strategijo in novo ureditev odpiralnega časa gostinskih lokalov. Potrdili so tudi umestitev upravljanja Centra Rotovž pod Narodni dom, novelacijo investicijskega projekta zaradi novega evropskega sofinanciranja tega projekta pa bodo obravnavali na dopisni seji … Opozicija je zahtevala tudi razpravo o nedavnem korupcijskem škandalu, v katerega je domnevno vpleten tudi mariborski župan, a je slednji točko umaknil.

Zrcalo dneva

Zrcalo dneva 22:00

26. 3. 2026

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

5 min

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Radijska igra

Filip Grujić: Ne pred 4:30 niti po 5:00

26. 3. 2026

Monološka, skoraj epska pripoved tridesetletnega glavnega junaka, ki se po desetletju vrača z Daljnega vzhoda v rojstni Beograd, je prepletena s kratkimi dinamičnimi izseki z obiska pri njegovih domačih. Ta v vseh vpletenih sproži bivanjska preizpraševanja, ki prehajajo od liričnega k zborovskemu in izginjajo nekje v samoti. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Sašo Puljarević Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Moški – Benjamin Krnetić Brat – Urban Kuntarič Žena – Miranda Trnjanin Mama – Silva Čušin Ona – Mojka Končar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija in na terenu novembra 2025

50 min

Monološka, skoraj epska pripoved tridesetletnega glavnega junaka, ki se po desetletju vrača z Daljnega vzhoda v rojstni Beograd, je prepletena s kratkimi dinamičnimi izseki z obiska pri njegovih domačih. Ta v vseh vpletenih sproži bivanjska preizpraševanja, ki prehajajo od liričnega k zborovskemu in izginjajo nekje v samoti. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Sašo Puljarević Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Moški – Benjamin Krnetić Brat – Urban Kuntarič Žena – Miranda Trnjanin Mama – Silva Čušin Ona – Mojka Končar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija in na terenu novembra 2025


Čakalna vrsta

Prispevki Radijska igra

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine