Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob stoletnici rojstva literarnega zgodovinarja, urednika, esejista in predvsem pesnika Lojzeta Krakarja je izšla monografija Od tebe dalje štejem svoje dni. Pesmi je iz avtorjevega bogatega opusa izbrala njegova hči, literarna zgodovinarka Boža Krakar Vogel. Njen sin, fotograf Voranc Vogel, pa je v knjigi z dedkom vzpostavil poseben dialog skozi svoje fotografije, ki so nastajale, vse odkar je pred tridesetimi leti prvič fotografiral brajdo na domačiji v Semiču, pod katero je Lojze Krakar rad razmišljal in pisal. Moč njegove poezije boste začutili tudi v uglasbeni pesmi Proda se pesnik, za katero skladatelj in violinist pravi, da je še vedno aktualna, čeprav je stara že več kot pol stoletja.
Ob stoletnici rojstva literarnega zgodovinarja, urednika, esejista in predvsem pesnika Lojzeta Krakarja je izšla monografija Od tebe dalje štejem svoje dni. Pesmi je iz avtorjevega bogatega opusa izbrala njegova hči, literarna zgodovinarka Boža Krakar Vogel. Njen sin, fotograf Voranc Vogel, pa je v knjigi z dedkom vzpostavil poseben dialog skozi svoje fotografije, ki so nastajale, vse odkar je pred tridesetimi leti prvič fotografiral brajdo na domačiji v Semiču, pod katero je Lojze Krakar rad razmišljal in pisal. Moč njegove poezije boste začutili tudi v uglasbeni pesmi Proda se pesnik, za katero skladatelj in violinist pravi, da je še vedno aktualna, čeprav je stara že več kot pol stoletja.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Alojzij Remec, rojen pred 140 leti v Trstu, v povesti Opustošena brajda opisuje Ptuj ob začetku druge svetovne vojne. Slišali bomo odlomek z začetka povesti. Igralec Tomaž Gubenšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek. Režiserka Petra Tanko. Posneto aprila 2006.
Alojzij Remec, rojen pred 140 leti v Trstu, v povesti Opustošena brajda opisuje Ptuj ob začetku druge svetovne vojne. Slišali bomo odlomek z začetka povesti. Igralec Tomaž Gubenšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek. Režiserka Petra Tanko. Posneto aprila 2006.
Vlada je na zadnji seji s polnimi pooblastili sprejela uredbo, ki ji omogoča nadzor nad morebitnimi podražitvami elektrike in plina, saj bodo morali dobavitelji za to dobiti njeno predhodno soglasje.
Vlada je na zadnji seji s polnimi pooblastili sprejela uredbo, ki ji omogoča nadzor nad morebitnimi podražitvami elektrike in plina, saj bodo morali dobavitelji za to dobiti njeno predhodno soglasje.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Mineva 80 let od rojstva angleške pisateljice Sue Townsend. Njeno ime povezujemo predvsem z Jadranom Krtom in njegovim skrivnim dnevnikom, v slovenščino ga je prevedel Vasja Cerar, saj je z delom zaslovela po vsem svetu. Sue Townsend pa je napisala še veliko ve. Katarina Mahnič jo v oddaji predstavi tudi z odlomki iz romanov Prenovljena Coventry in Leta ponižnosti. Avtorica scenarija Katarina Mahnič, prevajalci Vasja Cerar, Maja Šturm in Katarina Mahnič, interpreta Matej Puc in Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, napovedovalka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Tadeja Krečič in Tjaž Mihelič. Leto nastanka 2016.
Mineva 80 let od rojstva angleške pisateljice Sue Townsend. Njeno ime povezujemo predvsem z Jadranom Krtom in njegovim skrivnim dnevnikom, v slovenščino ga je prevedel Vasja Cerar, saj je z delom zaslovela po vsem svetu. Sue Townsend pa je napisala še veliko ve. Katarina Mahnič jo v oddaji predstavi tudi z odlomki iz romanov Prenovljena Coventry in Leta ponižnosti. Avtorica scenarija Katarina Mahnič, prevajalci Vasja Cerar, Maja Šturm in Katarina Mahnič, interpreta Matej Puc in Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, napovedovalka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Tadeja Krečič in Tjaž Mihelič. Leto nastanka 2016.
V Komornem studiu predstavljamo izjemni francoski godalni kvartet Ebène, ki je 2. marca 2026 izvedel svoj drugi koncert v dvorani Union v Mariboru.
V Komornem studiu predstavljamo izjemni francoski godalni kvartet Ebène, ki je 2. marca 2026 izvedel svoj drugi koncert v dvorani Union v Mariboru.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Tokratno popraznično oddajo po nekaj letih znova posvečamo pesmim, ki pojejo o zvonovih na Slovenskem. Del slovenske identitete so tudi cerkve, posejane po naši domovini. Navadno je v vsaki od teh cerkva vsaj en zvon, običajno pa tudi več. Cerkve in zvonovi so nekoč za naše prednike pomenili enega od temeljev ohranjanja narodne zavesti in identificiranja z njo. Slovenska kulturna dediščina od glasbe, likovne umetnosti, literature do arhitekture nam to lepo ponazarja. Dovolj pa je že tudi en sam pogled na slovensko pokrajino, ki bi brez številnih cerkva in kapelic, razsejanih po vrhovih gora in po dolinah, izgubila svojo kulturno samobitnost, ki jo tako zelo občudujejo domači in tuji popotniki, ko obiščejo naše vasi, mesta in hribe. Cerkveno zvonjenje je nujno organsko povezano s to podobo slovenske krajine, zvonovi pa so slovenskega človeka že od nekdaj spremljali od zibelke do groba. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Tokratno popraznično oddajo po nekaj letih znova posvečamo pesmim, ki pojejo o zvonovih na Slovenskem. Del slovenske identitete so tudi cerkve, posejane po naši domovini. Navadno je v vsaki od teh cerkva vsaj en zvon, običajno pa tudi več. Cerkve in zvonovi so nekoč za naše prednike pomenili enega od temeljev ohranjanja narodne zavesti in identificiranja z njo. Slovenska kulturna dediščina od glasbe, likovne umetnosti, literature do arhitekture nam to lepo ponazarja. Dovolj pa je že tudi en sam pogled na slovensko pokrajino, ki bi brez številnih cerkva in kapelic, razsejanih po vrhovih gora in po dolinah, izgubila svojo kulturno samobitnost, ki jo tako zelo občudujejo domači in tuji popotniki, ko obiščejo naše vasi, mesta in hribe. Cerkveno zvonjenje je nujno organsko povezano s to podobo slovenske krajine, zvonovi pa so slovenskega človeka že od nekdaj spremljali od zibelke do groba. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Film E. T. the Extra-Terrestrial (1982) v režiji Stevena Spielberga je eden od ključnih mitov sodobne ameriške kinematografije; njegova glasbena podoba, ki jo je ustvaril John Williams, pa sodi med temeljne partiture filmske zgodovine. Williams je za glasbo prejel oskarja in ustvaril delo, ki presega ilustrativno funkcijo, postal je tudi nosilec pripovedne energije in čustvene identifikacije.
Film E. T. the Extra-Terrestrial (1982) v režiji Stevena Spielberga je eden od ključnih mitov sodobne ameriške kinematografije; njegova glasbena podoba, ki jo je ustvaril John Williams, pa sodi med temeljne partiture filmske zgodovine. Williams je za glasbo prejel oskarja in ustvaril delo, ki presega ilustrativno funkcijo, postal je tudi nosilec pripovedne energije in čustvene identifikacije.
Medved bi rad prestrašil živali, a se ga ne utegnejo bati. Pripoveduje: Polona Vetrih. Napisala: Gertrude Crampton. Prevedla: Marjana Kobe. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
Medved bi rad prestrašil živali, a se ga ne utegnejo bati. Pripoveduje: Polona Vetrih. Napisala: Gertrude Crampton. Prevedla: Marjana Kobe. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Vodilna češka jazzistka mlajše generacije je komponistka, trobentačica in dirigentka. V okviru cikla Jazz Ars All Stars bo v ljubljanski Kazini 17. aprila vodila koncert Big banda KGBL. Njena plošča z naslovom Emotions prinaša skladbe za naslovi: Trust (Zaupanje) Anticipation (Pričakovanje) Surprise (Presenečenje) Anger (Jeza) Fear (Strah) Disgust (Gnus) Joy (Veselje) Sadness (Žalost)
Vodilna češka jazzistka mlajše generacije je komponistka, trobentačica in dirigentka. V okviru cikla Jazz Ars All Stars bo v ljubljanski Kazini 17. aprila vodila koncert Big banda KGBL. Njena plošča z naslovom Emotions prinaša skladbe za naslovi: Trust (Zaupanje) Anticipation (Pričakovanje) Surprise (Presenečenje) Anger (Jeza) Fear (Strah) Disgust (Gnus) Joy (Veselje) Sadness (Žalost)
Vlada si je na zadnji seji s polnimi pooblastili v tem mandatu dala možnost za nadzor nad morebitnimi podražitvami elektrike in plina. Drugi poudarki oddaje: NSi trojček z Demokrati in Resnico predlaga znižanje DDV-ja in odpravo prepovedi dela zdravnikov pri zasebnikih. Skupnost socialnih zavodov zahteva takojšnje ukrepanje zaradi zapletov pri dolgotrajni oskrbi. Prekinitev ognja na Bližnjem vzhodu na zelo trhlih nogah.
Vlada si je na zadnji seji s polnimi pooblastili v tem mandatu dala možnost za nadzor nad morebitnimi podražitvami elektrike in plina. Drugi poudarki oddaje: NSi trojček z Demokrati in Resnico predlaga znižanje DDV-ja in odpravo prepovedi dela zdravnikov pri zasebnikih. Skupnost socialnih zavodov zahteva takojšnje ukrepanje zaradi zapletov pri dolgotrajni oskrbi. Prekinitev ognja na Bližnjem vzhodu na zelo trhlih nogah.
Darjan Jeličić - Mrigo je eno pomembnejših imen slovenskega hiphopa. Radijski voditelj, DJ, raper in organizator glasbenih dogodkov nenehno pomaga vzdrževati hiphopovsko sceno, ostaja zvest svojemu slogu, povezuje stare ase in kaže pot mlajšim generacijam. Zaupal nam je zgodbo o eni svojih najljubših majic, ki je prehitro romala v druge roke, povedal nam je tudi kakšno je bilo odraščanje v Velenju in kako je biti raper, ko imaš doma tri otroke. V oddaji tudi več o komercializaciji hip hopa in tem koliko glasbe je včasih ustvarjal pod vplivom.
Darjan Jeličić - Mrigo je eno pomembnejših imen slovenskega hiphopa. Radijski voditelj, DJ, raper in organizator glasbenih dogodkov nenehno pomaga vzdrževati hiphopovsko sceno, ostaja zvest svojemu slogu, povezuje stare ase in kaže pot mlajšim generacijam. Zaupal nam je zgodbo o eni svojih najljubših majic, ki je prehitro romala v druge roke, povedal nam je tudi kakšno je bilo odraščanje v Velenju in kako je biti raper, ko imaš doma tri otroke. V oddaji tudi več o komercializaciji hip hopa in tem koliko glasbe je včasih ustvarjal pod vplivom.
Na podlagi mnenja sveta zavoda je Danijela Malalana za petletni mandat imenoval župan Mestne občine Koper Aleš Bržan. Goriški muzej je prenovil vsebino najmanjše muzejske zbirke v Sloveniji. Bili smo v nekdanjiem vojaškem stražarskem stolpu v Vrtojbi . In še v Bologni, na prvi razstavi, ki celostno predstavi okolje, v katerem je nastal Banksyjev prepoznavni umetniški jezik.
Na podlagi mnenja sveta zavoda je Danijela Malalana za petletni mandat imenoval župan Mestne občine Koper Aleš Bržan. Goriški muzej je prenovil vsebino najmanjše muzejske zbirke v Sloveniji. Bili smo v nekdanjiem vojaškem stražarskem stolpu v Vrtojbi . In še v Bologni, na prvi razstavi, ki celostno predstavi okolje, v katerem je nastal Banksyjev prepoznavni umetniški jezik.
Ženska rokometna reprezentanca je v kvalifikacijah za uvrstitev na decembrsko evropsko prvenstvo opravila zadnje gostovanje. V 5. krogu se je v Hasseltu pomerila z Belgijo. V nedeljo bo kvalifikacije sklenila z domačo tekmo v Velenju proti Severni Makedoniji. Na turnir stare celine, ki ga bo letos gostilo kar pet držav, bosta neposredno napredovali najboljši ekipi iz skupine. Z obračunoma v Barceloni in Parizu se je končal še prvi krog četrtfinalnih tekem elitne lige prvakov v nogometu. Katalonsko moštvo je v španskem obračunu gostilo Atletico Madrid, Paris Saint Germain se je pomeril z Liverpoolom.
Ženska rokometna reprezentanca je v kvalifikacijah za uvrstitev na decembrsko evropsko prvenstvo opravila zadnje gostovanje. V 5. krogu se je v Hasseltu pomerila z Belgijo. V nedeljo bo kvalifikacije sklenila z domačo tekmo v Velenju proti Severni Makedoniji. Na turnir stare celine, ki ga bo letos gostilo kar pet držav, bosta neposredno napredovali najboljši ekipi iz skupine. Z obračunoma v Barceloni in Parizu se je končal še prvi krog četrtfinalnih tekem elitne lige prvakov v nogometu. Katalonsko moštvo je v španskem obračunu gostilo Atletico Madrid, Paris Saint Germain se je pomeril z Liverpoolom.
Enaindvajsetega marca je bil dan stare glasbe in Festival Seviqc ga je zaznamoval z dvema dogodkoma: popoldne je po spletu potekal Simpozij Celeia, zvečer pa koncert zasedbe Harmonia Adriatica z naslovom V kraljestvu Partenope, ki je obsegal izbor neapeljskih baročnih koncertov za kljunastov flavto. Čeprav je Neapelj danes najbolj znan po operni tradiciji, je izjemno bogat tudi tam nastali instrumentalni repertoar. Posebno mesto v njem je imela kljunasta flavta, za katero so skladatelji v prvi polovici 18. stoletja napisali več kot 140 del. Vrhunec tega razvoja je zbirka Concerti di flauto, violini, violetta, e basso di diversi autori, ki združuje štiriindvajset del vodilnih neapeljskih skladateljev, med njimi Alessandra Scarlattija, Francesca Mancinija, Giovannija Battiste Meleja in Domenica Sarrija. Ti so bili sicer znani predvsem po operah, prožnost človeškega glasu in operno dramatičnost pa so pogosto prenašali tudi v instrumentalno glasbo. Harmonia Adriatica: Maruša Brezavšček ‒ kljunasta flavta, Laura Vadjon in Helga Korbar – violini, violina in viola – Dagmar Korbar, Kaja Kapus – violončelo in Egon Mihajlović – čembalo.
Enaindvajsetega marca je bil dan stare glasbe in Festival Seviqc ga je zaznamoval z dvema dogodkoma: popoldne je po spletu potekal Simpozij Celeia, zvečer pa koncert zasedbe Harmonia Adriatica z naslovom V kraljestvu Partenope, ki je obsegal izbor neapeljskih baročnih koncertov za kljunastov flavto. Čeprav je Neapelj danes najbolj znan po operni tradiciji, je izjemno bogat tudi tam nastali instrumentalni repertoar. Posebno mesto v njem je imela kljunasta flavta, za katero so skladatelji v prvi polovici 18. stoletja napisali več kot 140 del. Vrhunec tega razvoja je zbirka Concerti di flauto, violini, violetta, e basso di diversi autori, ki združuje štiriindvajset del vodilnih neapeljskih skladateljev, med njimi Alessandra Scarlattija, Francesca Mancinija, Giovannija Battiste Meleja in Domenica Sarrija. Ti so bili sicer znani predvsem po operah, prožnost človeškega glasu in operno dramatičnost pa so pogosto prenašali tudi v instrumentalno glasbo. Harmonia Adriatica: Maruša Brezavšček ‒ kljunasta flavta, Laura Vadjon in Helga Korbar – violini, violina in viola – Dagmar Korbar, Kaja Kapus – violončelo in Egon Mihajlović – čembalo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Potem ko je Državna volilna komisija v torek tudi uradno potrdila izid volitev v državni zbor, bo jutri ustanovna seja državnega zbora, ki jo je sklicala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Poslanke in poslanci bodo potrdili mandate, potem bo sledil ključni del seje, izvolitev predsednika ali predsednice državnega zbora. Ker ta na tajnem glasovanju potrebuje najmanj 46 glasov podpore, izvolitev že lahko pomeni, da se je oblikovala koalicija, ki bi lahko izvolila tudi predsednika vlade. Ali se je že oblikovala ustrezna politična večina, kje se lahko zaplete, kako bodo naprej stekli postopki za oblikovanje vlade? Kakšna je tokratna sestava državnega zbora in zakaj je ta vse bolj le podaljšek vlade? O vsem tem pred prvo sejo novega sklica parlamenta v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Janez Pogorelec, ustavni pravnik; dr. Gregor Virant, nekdanji predsednik državnega zbora; dr. Milan Brglez, nekdanji predsednik državnega zbora. Avtorica oddaje Jolanda Lebar.
Potem ko je Državna volilna komisija v torek tudi uradno potrdila izid volitev v državni zbor, bo jutri ustanovna seja državnega zbora, ki jo je sklicala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Poslanke in poslanci bodo potrdili mandate, potem bo sledil ključni del seje, izvolitev predsednika ali predsednice državnega zbora. Ker ta na tajnem glasovanju potrebuje najmanj 46 glasov podpore, izvolitev že lahko pomeni, da se je oblikovala koalicija, ki bi lahko izvolila tudi predsednika vlade. Ali se je že oblikovala ustrezna politična večina, kje se lahko zaplete, kako bodo naprej stekli postopki za oblikovanje vlade? Kakšna je tokratna sestava državnega zbora in zakaj je ta vse bolj le podaljšek vlade? O vsem tem pred prvo sejo novega sklica parlamenta v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Janez Pogorelec, ustavni pravnik; dr. Gregor Virant, nekdanji predsednik državnega zbora; dr. Milan Brglez, nekdanji predsednik državnega zbora. Avtorica oddaje Jolanda Lebar.
Nuša Rejc je prejela Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo za izvedbo Koncerta za violino in orkester št. 1, op. 35 Karola Szymanowskega. Nastopila je 5. februarja 2025 v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji v okviru cikla Tutti z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Slavenom Kulenovićem. Nuša Rejc se je violino začela učiti pri sedmih letih na Glasbeni šoli Cerkno. Pod vodstvom Petre Jurić je uspešno opravila sprejemni izpit na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana in šolanje nadaljevala v razredu Tatjane Špragar. Izobraževanje je nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod vodstvom Vasilija Meljnikova, končala pa pod mentorstvom Žige Branka z magistrskim koncertom februarja 2026. Študij se je odločila nadaljevati na Visoki šoli za glasbo v Saarbrücknu pod vodstvom Gordana Nikolića.
Nuša Rejc je prejela Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo za izvedbo Koncerta za violino in orkester št. 1, op. 35 Karola Szymanowskega. Nastopila je 5. februarja 2025 v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji v okviru cikla Tutti z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Slavenom Kulenovićem. Nuša Rejc se je violino začela učiti pri sedmih letih na Glasbeni šoli Cerkno. Pod vodstvom Petre Jurić je uspešno opravila sprejemni izpit na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana in šolanje nadaljevala v razredu Tatjane Špragar. Izobraževanje je nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod vodstvom Vasilija Meljnikova, končala pa pod mentorstvom Žige Branka z magistrskim koncertom februarja 2026. Študij se je odločila nadaljevati na Visoki šoli za glasbo v Saarbrücknu pod vodstvom Gordana Nikolića.
V galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor se z najnovejšimi deli predstavljajo tri mariborske umetnice, nagrajenke z lanske skupinske društvene razstave – kiparka Katja Majer ter slikarki Natalija Črnčec in Slađana Matić Trstenjak. Goriški muzej pa je v okviru projekta Muzejske točke – Muzej na meji postavil novo multimedijsko razstavo o življenju ob državni meji, ki je leta 1947 razdelila ozemlje Goriške.
V galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor se z najnovejšimi deli predstavljajo tri mariborske umetnice, nagrajenke z lanske skupinske društvene razstave – kiparka Katja Majer ter slikarki Natalija Črnčec in Slađana Matić Trstenjak. Goriški muzej pa je v okviru projekta Muzejske točke – Muzej na meji postavil novo multimedijsko razstavo o življenju ob državni meji, ki je leta 1947 razdelila ozemlje Goriške.
Vlada premierja Roberta Goloba je še zadnjič zasedala s polnimi pooblastili, znova je bila v ospredju oskrba z energenti. Po besedah pristojnega ministra Bojana Kumra bo vlada regulirala podražitve elektrike in pozvala distributerje, da si čim prej zagotovijo zaloge plina. Drugi poudarki oddaje: Pred jutrišnjo ustanovno sejo parlamenta je v zraku vprašanje, kdo bo zasedel predsedniško mesto. Na Bližnjem vzhodu se po včerajšnjem olajšanju znova povečuje napetost. Kako vojna na Bližnjem vzhodu vpliva na ukrajinsko-ruski konflikt.
Vlada premierja Roberta Goloba je še zadnjič zasedala s polnimi pooblastili, znova je bila v ospredju oskrba z energenti. Po besedah pristojnega ministra Bojana Kumra bo vlada regulirala podražitve elektrike in pozvala distributerje, da si čim prej zagotovijo zaloge plina. Drugi poudarki oddaje: Pred jutrišnjo ustanovno sejo parlamenta je v zraku vprašanje, kdo bo zasedel predsedniško mesto. Na Bližnjem vzhodu se po včerajšnjem olajšanju znova povečuje napetost. Kako vojna na Bližnjem vzhodu vpliva na ukrajinsko-ruski konflikt.
RADIO Si EXCLUSIVE comes from the roof of RTV Slovenija as Chris Wherrysay goodbye with the Director of Radio Slovenija, Mirko Štular.
RADIO Si EXCLUSIVE comes from the roof of RTV Slovenija as Chris Wherrysay goodbye with the Director of Radio Slovenija, Mirko Štular.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V mariborskem javnem potniškem prometu so zaznali porast števila potnikov po lanski spremembi avtobusnih prog. A pred največjim mariborskim mobilnostnim sistemom je še veliko izzivov, zadnji v vrsti je energetska kriza.
V mariborskem javnem potniškem prometu so zaznali porast števila potnikov po lanski spremembi avtobusnih prog. A pred največjim mariborskim mobilnostnim sistemom je še veliko izzivov, zadnji v vrsti je energetska kriza.
Redko naletimo na umetnika, ki bi v sebi združil tolikšno mero pianistične elegance, skladateljske domišljenosti in pedagoške karizme, kot jo je premogel Pierre Sancan. Njegovo ime se danes pojavlja skoraj sramežljivo ob boku bolj zvenečih imen francoske glasbe 20. stoletja. Posnetki razkrijejo umetnika izjemne občutljivosti in notranje discipline, združene s francosko zračnostjo in kristalno jasnim tonom.
Redko naletimo na umetnika, ki bi v sebi združil tolikšno mero pianistične elegance, skladateljske domišljenosti in pedagoške karizme, kot jo je premogel Pierre Sancan. Njegovo ime se danes pojavlja skoraj sramežljivo ob boku bolj zvenečih imen francoske glasbe 20. stoletja. Posnetki razkrijejo umetnika izjemne občutljivosti in notranje discipline, združene s francosko zračnostjo in kristalno jasnim tonom.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Še drugi poudarki iz oddaje: - V Podčetrtku odprli prenovljeno zdravstveno postajo. - V Sežani hitijo s pripravo dokumentacije za nov satelitski urgentni center. - Zaradi graditve mostu na Polulah zastoji v Celju. - Goste na Idrijsko vabijo tudi znamenitosti z Unescovega seznama.
Še drugi poudarki iz oddaje: - V Podčetrtku odprli prenovljeno zdravstveno postajo. - V Sežani hitijo s pripravo dokumentacije za nov satelitski urgentni center. - Zaradi graditve mostu na Polulah zastoji v Celju. - Goste na Idrijsko vabijo tudi znamenitosti z Unescovega seznama.
Vrstijo se obsodbe izraelskih napadov na Libanon in pozivi, naj dvotedenska prekinitev ognja med ZDA in Iranom velja tudi za to državo. V izraelskem bombardiranju je bilo od včeraj ubitih več kot 250 ljudi, pri čemer Tel Aviv napoveduje nadaljevanje napadov. Libanonsko gibanje Hezbolah v odgovor izstreljuje rakete proti severu Izraela. Ameriške oblasti zatrjujejo, da bodo njihove sile ostale v bližini Irana, dokler ne bo v celoti izpolnjen dogovor o premirju, v nasprotnem primeru Islamski republiki grozijo z najbolj uničujočimi napadi doslej. V oddaji tudi o tem: - Dobavitelji elektrike in zemeljskega plina bodo morali pred spremembo cen pridobiti soglasje vlade. - Stavke v novomeškem Revozu ne bo: sklenjen dogovor o zvišanju plač in izplačilu regresa. - Izolska bolnišnica več tisoč pacientk pozvala k iskanju drugega ginekologa.
Vrstijo se obsodbe izraelskih napadov na Libanon in pozivi, naj dvotedenska prekinitev ognja med ZDA in Iranom velja tudi za to državo. V izraelskem bombardiranju je bilo od včeraj ubitih več kot 250 ljudi, pri čemer Tel Aviv napoveduje nadaljevanje napadov. Libanonsko gibanje Hezbolah v odgovor izstreljuje rakete proti severu Izraela. Ameriške oblasti zatrjujejo, da bodo njihove sile ostale v bližini Irana, dokler ne bo v celoti izpolnjen dogovor o premirju, v nasprotnem primeru Islamski republiki grozijo z najbolj uničujočimi napadi doslej. V oddaji tudi o tem: - Dobavitelji elektrike in zemeljskega plina bodo morali pred spremembo cen pridobiti soglasje vlade. - Stavke v novomeškem Revozu ne bo: sklenjen dogovor o zvišanju plač in izplačilu regresa. - Izolska bolnišnica več tisoč pacientk pozvala k iskanju drugega ginekologa.
Med razlogi za manjši obseg dela v dispanzerju sta zmanjšanje kadra in obenem povečanje obsega dela na specialistični ravni. Toda na območju slovenske Istre je do novega ginekologa praktično nemogoče priti. V oddaji tudi o tem: - Zoran Stevanovič zavrača namige, da bo postal predsednik državnega zbora - Občina Ankaran sprožila ustavno presojo prostorskega načrta za koprsko pristanišče - Kraški zdravstveni dom bo dobil novega direktorja, s postopki za nov satelitski urgentni center se mudi - V Ilirski Bistrici in Novi Gorici se še nadejajo prvoligaške košarke
Med razlogi za manjši obseg dela v dispanzerju sta zmanjšanje kadra in obenem povečanje obsega dela na specialistični ravni. Toda na območju slovenske Istre je do novega ginekologa praktično nemogoče priti. V oddaji tudi o tem: - Zoran Stevanovič zavrača namige, da bo postal predsednik državnega zbora - Občina Ankaran sprožila ustavno presojo prostorskega načrta za koprsko pristanišče - Kraški zdravstveni dom bo dobil novega direktorja, s postopki za nov satelitski urgentni center se mudi - V Ilirski Bistrici in Novi Gorici se še nadejajo prvoligaške košarke
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednim temam: - Slovensko zunanje ministrstvo pozvalo k zaustavitvi izraelskih napadov na Libanon. - Nafta na svetovnih trgih znova dražja - Informacijski pooblaščenec oglobil delodajalca, ki je prikrito nadzoroval aktivnosti zaposlenih na računalnikih
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednim temam: - Slovensko zunanje ministrstvo pozvalo k zaustavitvi izraelskih napadov na Libanon. - Nafta na svetovnih trgih znova dražja - Informacijski pooblaščenec oglobil delodajalca, ki je prikrito nadzoroval aktivnosti zaposlenih na računalnikih
Korupcija je postala ena od glavnih tem v predvolilnem času. Še posebej potem, ko so začeli v javnost prihajati posnetki, za katerimi naj bi bilo izraelsko paraobveščevalno podjetje Black Cube. Slovenija je lani zdrsnila na lestvici zaznave korupcije.
Korupcija je postala ena od glavnih tem v predvolilnem času. Še posebej potem, ko so začeli v javnost prihajati posnetki, za katerimi naj bi bilo izraelsko paraobveščevalno podjetje Black Cube. Slovenija je lani zdrsnila na lestvici zaznave korupcije.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V letošnjem letu, ko Bohinjska proga obeležuje 120 let od svoje izgradnje, se pogled vrača v čas njenega veličastnega začetka. Devetnajstega julija 1906 je v popoldanskih urah na solkanski most zapeljal parni vlak s prestolonaslednikom Francem Ferdinandom, ki je iz Dunaja osebno prišel občudovat tehnično mojstrovino. Ta se še danes ponaša z največjim kamnitim lokom na svetu. Nekoč ena ključnih železniških povezav je danes le še bled odsev svoje zlate dobe, a v zadnjih letih ponovno pridobiva pomen predvsem kot turistična zanimivost. Za njeno oživitev si prizadevajo člani Konzorcija za Bohinjsko progo, ki povezuje lokalne skupnosti, razvojne agencije in turistične organizacije ob trasi. V javnosti je med najvidnejšimi pobudniki Matjaž Marušič, ki si že vrsto let prizadeva, da bi Bohinjska proga znova zaživela kot turistični biser. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
V letošnjem letu, ko Bohinjska proga obeležuje 120 let od svoje izgradnje, se pogled vrača v čas njenega veličastnega začetka. Devetnajstega julija 1906 je v popoldanskih urah na solkanski most zapeljal parni vlak s prestolonaslednikom Francem Ferdinandom, ki je iz Dunaja osebno prišel občudovat tehnično mojstrovino. Ta se še danes ponaša z največjim kamnitim lokom na svetu. Nekoč ena ključnih železniških povezav je danes le še bled odsev svoje zlate dobe, a v zadnjih letih ponovno pridobiva pomen predvsem kot turistična zanimivost. Za njeno oživitev si prizadevajo člani Konzorcija za Bohinjsko progo, ki povezuje lokalne skupnosti, razvojne agencije in turistične organizacije ob trasi. V javnosti je med najvidnejšimi pobudniki Matjaž Marušič, ki si že vrsto let prizadeva, da bi Bohinjska proga znova zaživela kot turistični biser. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
Gost teoretskega dela programa Festivala literature sveta – Fabula je bil tudi britanski psihoanalitik Darian Leader. Pri založbi Analecta je v prevodu Boštjana Nedoha izšla ena izmed knjig Leaderjevega bogatega opusa Kraja Mone Lize: Kaj nam umetnost preprečuje videti?. To je za zdaj tudi Leaderjevo edino prevedeno delo v slovenščino. V njem se avtor posveča resničnemu zgodovinskemu dogodku. Leta 1911 je iz Louvra, največjega muzeja v Franciji, izginila slavna slika Leonarda da Vincija – Mona Liza. Leaderja je bolj kot sama kraja pritegnil odziv množice – prazno mesto izginule Mone Lize je nenadoma obiskalo več tisoč obiskovalcev več kot prej, ko je slika tam še visela. Ko so Mono Lizo navsezadnje našli in vrnili v muzej, pa so številni začeli dvomiti o njeni avtentičnosti. Čeprav je avtor knjigo prvič izdal že leta 2002, so teme, ki jih odpira, še vedno zanimive za današnji čas, avtor pa jih tudi nadaljuje in razvija v svojih novejših delih. Dariana Leaderja je pred mikrofon povabila Urška Savič. Bere Aleksander Golja, ton in montaža Maks Pust.
Gost teoretskega dela programa Festivala literature sveta – Fabula je bil tudi britanski psihoanalitik Darian Leader. Pri založbi Analecta je v prevodu Boštjana Nedoha izšla ena izmed knjig Leaderjevega bogatega opusa Kraja Mone Lize: Kaj nam umetnost preprečuje videti?. To je za zdaj tudi Leaderjevo edino prevedeno delo v slovenščino. V njem se avtor posveča resničnemu zgodovinskemu dogodku. Leta 1911 je iz Louvra, največjega muzeja v Franciji, izginila slavna slika Leonarda da Vincija – Mona Liza. Leaderja je bolj kot sama kraja pritegnil odziv množice – prazno mesto izginule Mone Lize je nenadoma obiskalo več tisoč obiskovalcev več kot prej, ko je slika tam še visela. Ko so Mono Lizo navsezadnje našli in vrnili v muzej, pa so številni začeli dvomiti o njeni avtentičnosti. Čeprav je avtor knjigo prvič izdal že leta 2002, so teme, ki jih odpira, še vedno zanimive za današnji čas, avtor pa jih tudi nadaljuje in razvija v svojih novejših delih. Dariana Leaderja je pred mikrofon povabila Urška Savič. Bere Aleksander Golja, ton in montaža Maks Pust.
V turistični oddaji smo se dotaknili vsakdanje storitve, ki jo mnogi uporabljamo pogosto, to je spletnih rezervacij. Ti sistemi turistom omogočajo rezervacije po vsem svetu, a hkrati prinašajo tudi velike izzive in tveganja – od tehnoloških napak do kibernetskih napadov in varovanja občutljivih osebnih podatkov.
V turistični oddaji smo se dotaknili vsakdanje storitve, ki jo mnogi uporabljamo pogosto, to je spletnih rezervacij. Ti sistemi turistom omogočajo rezervacije po vsem svetu, a hkrati prinašajo tudi velike izzive in tveganja – od tehnoloških napak do kibernetskih napadov in varovanja občutljivih osebnih podatkov.
V občini Medvode bodo širili sistem izposoje električnih koles. Pridobili so namreč sredstva iz okvira EU kohezijske politike in sredstva podnebnega sklada, s čimer bodo zagotovili 46 novih priklopnih mest in 23 novih koles. Zgradili bodo tudi šest novih postajališč. Gre za pomemben korak k razvoju sodobne, okolju prijazne infrastrukture, ki bo občanom in obiskovalcem omogočila še bolj dostopno, trajnostno in učinkovito mobilnost. Kako so sistem sprejeli občani in kaj želijo na občini doseči z nadgradnjo sistema, pa v tokratnem Izluščeno. Pogovarjali smo se z Ano Petrovčič iz Občine Medvode in Anjo Stare Zornada iz Javnega zavoda Sotočje Medvode. Vsebina je del projekta Dostopno za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost in #SUMO4ALL
V občini Medvode bodo širili sistem izposoje električnih koles. Pridobili so namreč sredstva iz okvira EU kohezijske politike in sredstva podnebnega sklada, s čimer bodo zagotovili 46 novih priklopnih mest in 23 novih koles. Zgradili bodo tudi šest novih postajališč. Gre za pomemben korak k razvoju sodobne, okolju prijazne infrastrukture, ki bo občanom in obiskovalcem omogočila še bolj dostopno, trajnostno in učinkovito mobilnost. Kako so sistem sprejeli občani in kaj želijo na občini doseči z nadgradnjo sistema, pa v tokratnem Izluščeno. Pogovarjali smo se z Ano Petrovčič iz Občine Medvode in Anjo Stare Zornada iz Javnega zavoda Sotočje Medvode. Vsebina je del projekta Dostopno za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost in #SUMO4ALL
Ko se železniške postaje zvečer umirijo, se delo za strojevodje tovornih vlakov šele začne. V Zalogu, kjer se trenutno križajo tovorni vlaki, nočne izmene trajajo 12 ur – pogosto z dolgim čakanjem, nepredvidljivimi razmerami in več kot pol kilometra dolgimi kompozicijami. Kako poteka vožnja v temi, kaj pomeni upravljati vlak, težak več kot 1500 ton, in zakaj je v tem poklicu prostora za napake tako malo?
Ko se železniške postaje zvečer umirijo, se delo za strojevodje tovornih vlakov šele začne. V Zalogu, kjer se trenutno križajo tovorni vlaki, nočne izmene trajajo 12 ur – pogosto z dolgim čakanjem, nepredvidljivimi razmerami in več kot pol kilometra dolgimi kompozicijami. Kako poteka vožnja v temi, kaj pomeni upravljati vlak, težak več kot 1500 ton, in zakaj je v tem poklicu prostora za napake tako malo?
Za boljše ravnanje z odpadki skrbi tudi Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, s sodelovanjem v evropskem projektu Clear cities, ki spodbuja učinkovitejše ravnanje z odpadki. O različnih praksah v tujini nam je več zaupala Brina Medvešček.
Za boljše ravnanje z odpadki skrbi tudi Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, s sodelovanjem v evropskem projektu Clear cities, ki spodbuja učinkovitejše ravnanje z odpadki. O različnih praksah v tujini nam je več zaupala Brina Medvešček.
Jože Hlebanja s Srednjega vrha nad Kranjsko goro je doživel trpko vojno usodo in se kot mladi diplomant strojništva leta 1954 zaposlil v mariborskem podjetju Metalna. Kmalu je prevzel enega dotlej največjih strojnih projektov tistega časa pri nas – postal je glavni konstruktor Pohorske vzpenjače.
Jože Hlebanja s Srednjega vrha nad Kranjsko goro je doživel trpko vojno usodo in se kot mladi diplomant strojništva leta 1954 zaposlil v mariborskem podjetju Metalna. Kmalu je prevzel enega dotlej največjih strojnih projektov tistega časa pri nas – postal je glavni konstruktor Pohorske vzpenjače.
Tokrat v Dnevni sobi gostimo pisateljico, motivatorko in predavateljico, ki s svojo iskrenostjo, pogumom in energijo nagovarja srca mnogih. Njene besede niso le zapisane na papirju, ampak živijo med ljudmi, jih opogumljajo in jim pomagajo najti notranjo moč, tudi v najtežjih trenutkih. Z nami bo Saša Božič – ženska, ki verjame v moč spremembe, osebne rasti in avtentičnega življenja. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.
Tokrat v Dnevni sobi gostimo pisateljico, motivatorko in predavateljico, ki s svojo iskrenostjo, pogumom in energijo nagovarja srca mnogih. Njene besede niso le zapisane na papirju, ampak živijo med ljudmi, jih opogumljajo in jim pomagajo najti notranjo moč, tudi v najtežjih trenutkih. Z nami bo Saša Božič – ženska, ki verjame v moč spremembe, osebne rasti in avtentičnega življenja. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.
Tokrat predstavljamo roman Slavenke Drakulić z naslovom O ČEM NE GOVORIMO, ki je izšel pri založbi Beletrina. O čem ne govorimo je pretresljiva in hkrati izjemno intimna zbirka zgodb, v kateri Slavenka Drakulić z natančnostjo, pogumom in empatijo razpira teme, o katerih družba pogosto molči. Knjiga se dotika telesa, bolezni, staranja, strahu, sramu in meja zasebnosti – tistih drobnih, toda odločilnih trenutkov, ki oblikujejo človekovo izkušnjo, a si o njih skorajda ne upamo govoriti, saj skoraj vsakomur vzbujajo nelagodje. Avtorica osebne fragmente prepleta z literarno fikcijo, v ozadju pa tudi s širšim družbenim komentarjem, pri čemer ustvarja občutek neposrednosti, ki bralca vabi k razmisleku o vsem tistem, čemur bi se najraje in za vselej izognil ... Kakor v svojih prejšnjih delih Slavenka Drakulić tudi tokrat z nežnim humorjem in kritično jasnostjo odstre tančico nad tem, kar v resnici pomeni biti ranljiv – in zato tudi globoko človeški.
Tokrat predstavljamo roman Slavenke Drakulić z naslovom O ČEM NE GOVORIMO, ki je izšel pri založbi Beletrina. O čem ne govorimo je pretresljiva in hkrati izjemno intimna zbirka zgodb, v kateri Slavenka Drakulić z natančnostjo, pogumom in empatijo razpira teme, o katerih družba pogosto molči. Knjiga se dotika telesa, bolezni, staranja, strahu, sramu in meja zasebnosti – tistih drobnih, toda odločilnih trenutkov, ki oblikujejo človekovo izkušnjo, a si o njih skorajda ne upamo govoriti, saj skoraj vsakomur vzbujajo nelagodje. Avtorica osebne fragmente prepleta z literarno fikcijo, v ozadju pa tudi s širšim družbenim komentarjem, pri čemer ustvarja občutek neposrednosti, ki bralca vabi k razmisleku o vsem tistem, čemur bi se najraje in za vselej izognil ... Kakor v svojih prejšnjih delih Slavenka Drakulić tudi tokrat z nežnim humorjem in kritično jasnostjo odstre tančico nad tem, kar v resnici pomeni biti ranljiv – in zato tudi globoko človeški.
Sončni dnevi nas kar kličejo na kolo. Pa smo na kolesarjenje res pripravljeni? Kaj je treba storiti pred prvo vožnjo po dolgi zimi in kaj vzeti s seboj na daljšo pot, je povedal Izak Pogačar iz društva Kolesarska mreža Obala.
Sončni dnevi nas kar kličejo na kolo. Pa smo na kolesarjenje res pripravljeni? Kaj je treba storiti pred prvo vožnjo po dolgi zimi in kaj vzeti s seboj na daljšo pot, je povedal Izak Pogačar iz društva Kolesarska mreža Obala.
Notranje in zunanje metamorfoze so Krzysztofa Pendereckega popeljale od glasbenega ultramodernista do glasbenega ultrakonservativca. Kot da bi se zavedal, da ni pravi neoromantik, temveč v najboljšem primeru le nadaljevalec glasbe Šostakoviča, je v poznem opusu poskrbel za še temeljitejšo preobrazbo svoje glasbe v eklektični pozni romantizem. Osmo simfonijo je naslovil Pesmi prehajanja, v njej pa je uglasbil dvanajst pesmi velikanov nemške literature od Goetheja do Rilkeja.
Notranje in zunanje metamorfoze so Krzysztofa Pendereckega popeljale od glasbenega ultramodernista do glasbenega ultrakonservativca. Kot da bi se zavedal, da ni pravi neoromantik, temveč v najboljšem primeru le nadaljevalec glasbe Šostakoviča, je v poznem opusu poskrbel za še temeljitejšo preobrazbo svoje glasbe v eklektični pozni romantizem. Osmo simfonijo je naslovil Pesmi prehajanja, v njej pa je uglasbil dvanajst pesmi velikanov nemške literature od Goetheja do Rilkeja.
Alojzij Zupančič je bil dolgoletni vodja Sektorja za carinske in davčne postopke pri Carinski upravi Republike Slovenije. Bil je predavatelj in predsednik izpitne komisije pri izobraževanju delavcev carinske službe in carinikov ter špediterjev. Kot uslužbenec carine je bil navzoč pri nastanku nove države, pri pripravah na vstop v Evropsko unijo in pri uvedbi evra. Kot upokojenec je napisal knjigo o vlogi carinske službe pri osamosvajanju Slovenije, sicer pa se v pokoju ukvarja tudi z rodovniki. V oddajo Storž ga je povabila Cirila Štuber.
Alojzij Zupančič je bil dolgoletni vodja Sektorja za carinske in davčne postopke pri Carinski upravi Republike Slovenije. Bil je predavatelj in predsednik izpitne komisije pri izobraževanju delavcev carinske službe in carinikov ter špediterjev. Kot uslužbenec carine je bil navzoč pri nastanku nove države, pri pripravah na vstop v Evropsko unijo in pri uvedbi evra. Kot upokojenec je napisal knjigo o vlogi carinske službe pri osamosvajanju Slovenije, sicer pa se v pokoju ukvarja tudi z rodovniki. V oddajo Storž ga je povabila Cirila Štuber.
Gost Radijske tribune je bil direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež. Z njim smo se pogovarjali o aktualnostih glede pokojnin in o pokojninski reformi, sogovornik pa je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.
Gost Radijske tribune je bil direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež. Z njim smo se pogovarjali o aktualnostih glede pokojnin in o pokojninski reformi, sogovornik pa je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.
Ženska rokometna reprezentanca je v kvalifikacijah za uvrstitev na decembrsko evropsko prvenstvo opravila zadnje gostovanje. V 5. krogu se je v Hasseltu pomerila z Belgijo. V nedeljo bo kvalifikacije sklenila z domačo tekmo v Velenju proti Severni Makedoniji. Na turnir stare celine, ki ga bo letos gostilo kar pet držav, bosta neposredno napredovali najboljši ekipi iz skupine. Z obračunoma v Barceloni in Parizu se je končal še prvi krog četrtfinalnih tekem elitne lige prvakov v nogometu. Katalonsko moštvo je v španskem obračunu gostilo Atletico Madrid, Paris Saint Germain se je pomeril z Liverpoolom.
Ženska rokometna reprezentanca je v kvalifikacijah za uvrstitev na decembrsko evropsko prvenstvo opravila zadnje gostovanje. V 5. krogu se je v Hasseltu pomerila z Belgijo. V nedeljo bo kvalifikacije sklenila z domačo tekmo v Velenju proti Severni Makedoniji. Na turnir stare celine, ki ga bo letos gostilo kar pet držav, bosta neposredno napredovali najboljši ekipi iz skupine. Z obračunoma v Barceloni in Parizu se je končal še prvi krog četrtfinalnih tekem elitne lige prvakov v nogometu. Katalonsko moštvo je v španskem obračunu gostilo Atletico Madrid, Paris Saint Germain se je pomeril z Liverpoolom.
S čim je bila zajeta slika Zemlje z vesoljskega plovila Orion? Facebook izklaplja možnost šifriranega klepetanja na Instagramu. Je MacBook Neo dovolj za nezahtevno uporabo? Še malo o aplikaciji COBISS Ela.
S čim je bila zajeta slika Zemlje z vesoljskega plovila Orion? Facebook izklaplja možnost šifriranega klepetanja na Instagramu. Je MacBook Neo dovolj za nezahtevno uporabo? Še malo o aplikaciji COBISS Ela.
V občini Medvode bodo širili sistem izposoje električnih koles. Pridobili so namreč sredstva iz okvira EU kohezijske politike in sredstva podnebnega sklada, s čimer bodo zagotovili 46 novih priklopnih mest in 23 novih koles. Zgradili bodo tudi šest novih postajališč. Gre za pomemben korak k razvoju sodobne, okolju prijazne infrastrukture, ki bo občanom in obiskovalcem omogočila še bolj dostopno, trajnostno in učinkovito mobilnost. V tokratni IZJAVI DNEVA smo spraševali, v katerem slovenskem kraju, imenovanem tudi vrata v prestolnico, bodo širili sistem izposoje e-koles. Vsebina je del projekta Dostopno za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost in #SUMO4ALL
V občini Medvode bodo širili sistem izposoje električnih koles. Pridobili so namreč sredstva iz okvira EU kohezijske politike in sredstva podnebnega sklada, s čimer bodo zagotovili 46 novih priklopnih mest in 23 novih koles. Zgradili bodo tudi šest novih postajališč. Gre za pomemben korak k razvoju sodobne, okolju prijazne infrastrukture, ki bo občanom in obiskovalcem omogočila še bolj dostopno, trajnostno in učinkovito mobilnost. V tokratni IZJAVI DNEVA smo spraševali, v katerem slovenskem kraju, imenovanem tudi vrata v prestolnico, bodo širili sistem izposoje e-koles. Vsebina je del projekta Dostopno za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost in #SUMO4ALL