Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Z so bili prejemniki zlatih priznanj programa MEPI. Gre za program, v katerem mladi sprejemajo izzive in se udejstvujejo v prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in pustolovskih dejavnostih, pri tem pa spoznavajo sami sebe, gradijo svojo osebnost in se učijo vztrajnosti, odgovornosti in zaupanja v lastne spodobnosti.
Z so bili prejemniki zlatih priznanj programa MEPI. Gre za program, v katerem mladi sprejemajo izzive in se udejstvujejo v prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in pustolovskih dejavnostih, pri tem pa spoznavajo sami sebe, gradijo svojo osebnost in se učijo vztrajnosti, odgovornosti in zaupanja v lastne spodobnosti.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Jože Krečič iz Ajdovščine je tudi po upokojitvi ostal tesno povezan z okoljem, ki ga je zaznamovalo večino njegove poklicne poti. V ajdovskem Mlinotestu je dolga leta skrbel za pekarstvo, danes pa se 77-letni Ajdovec posveča raziskovanju zgodovine podjetja in jo umešča v širši kontekst industrijskega razvoja Vipavske doline. V monografiji Brez moke ne bo kruha razkriva, da je bilo v Zgornji Vipavski dolini v zadnjih štiristo letih vsaj 300 lokacij, kjer je stal mlin. V oddaji Odprto za srečanja bo Nataši Uršič med drugim povedal, kdaj in zakaj je moral biti beli kruh na mizi vseh delavcev ter kateri mlin je najbolj krojil usodo Ajdovščine – danes ene gospodarsko nadpovprečno uspešnih slovenskih občin.
Jože Krečič iz Ajdovščine je tudi po upokojitvi ostal tesno povezan z okoljem, ki ga je zaznamovalo večino njegove poklicne poti. V ajdovskem Mlinotestu je dolga leta skrbel za pekarstvo, danes pa se 77-letni Ajdovec posveča raziskovanju zgodovine podjetja in jo umešča v širši kontekst industrijskega razvoja Vipavske doline. V monografiji Brez moke ne bo kruha razkriva, da je bilo v Zgornji Vipavski dolini v zadnjih štiristo letih vsaj 300 lokacij, kjer je stal mlin. V oddaji Odprto za srečanja bo Nataši Uršič med drugim povedal, kdaj in zakaj je moral biti beli kruh na mizi vseh delavcev ter kateri mlin je najbolj krojil usodo Ajdovščine – danes ene gospodarsko nadpovprečno uspešnih slovenskih občin.
Irena Z. Tomažin je pevka, improvizatorka, plesalka in raziskovalka glasu v širokem spektru zvrsti in medijev, predvsem pa v globini iskanja njegovih pomenov in povezav. Po plošči Crying Games (Zavod Projekt Atol), na kateri je leta 2011 razgrnila glasbo fragmentov, posnetih na diktafone, ljudskih prepevanj, avtorskih pesmi in zvočnih eksperimentov, je nedavno izdala Another Crying Game (Kamizdat). O nadaljevanju Še ene igre solz, o globokih pomenih pesmi, njihovih drugačnih zvočnih in aranžerskih oblikah in razširjanju glasbe v predstavo se bomo pogovarjali z avtorico projekta.
Irena Z. Tomažin je pevka, improvizatorka, plesalka in raziskovalka glasu v širokem spektru zvrsti in medijev, predvsem pa v globini iskanja njegovih pomenov in povezav. Po plošči Crying Games (Zavod Projekt Atol), na kateri je leta 2011 razgrnila glasbo fragmentov, posnetih na diktafone, ljudskih prepevanj, avtorskih pesmi in zvočnih eksperimentov, je nedavno izdala Another Crying Game (Kamizdat). O nadaljevanju Še ene igre solz, o globokih pomenih pesmi, njihovih drugačnih zvočnih in aranžerskih oblikah in razširjanju glasbe v predstavo se bomo pogovarjali z avtorico projekta.
Izvrstni instrumentalisti v zasedbi: harfa, tolkala in viola so izvedli 4. koncert Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev na 34. Slovenskih glasbenih dnevih, v oddaji poslušajte tudi pogovor s Simonom Klavžarjem.
Izvrstni instrumentalisti v zasedbi: harfa, tolkala in viola so izvedli 4. koncert Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev na 34. Slovenskih glasbenih dnevih, v oddaji poslušajte tudi pogovor s Simonom Klavžarjem.
Irena Z. Tomažin je pevka, improvizatorka, plesalka in raziskovalka glasu v širokem spektru zvrsti in medijev, predvsem pa v globini iskanja njegovih pomenov in povezav. Po plošči Crying Games (Zavod Projekt Atol), na kateri je leta 2011 razgrnila glasbo fragmentov, posnetih na diktafone, ljudskih prepevanj, avtorskih pesmi in zvočnih eksperimentov, je nedavno izdala Another Crying Game (Kamizdat). O nadaljevanju Še ene igre solz, o globokih pomenih pesmi, njihovih drugačnih zvočnih in aranžerskih oblikah in razširjanju glasbe v predstavo se bomo pogovarjali z avtorico projekta.
Irena Z. Tomažin je pevka, improvizatorka, plesalka in raziskovalka glasu v širokem spektru zvrsti in medijev, predvsem pa v globini iskanja njegovih pomenov in povezav. Po plošči Crying Games (Zavod Projekt Atol), na kateri je leta 2011 razgrnila glasbo fragmentov, posnetih na diktafone, ljudskih prepevanj, avtorskih pesmi in zvočnih eksperimentov, je nedavno izdala Another Crying Game (Kamizdat). O nadaljevanju Še ene igre solz, o globokih pomenih pesmi, njihovih drugačnih zvočnih in aranžerskih oblikah in razširjanju glasbe v predstavo se bomo pogovarjali z avtorico projekta.
Babica Zima sedi pri topli peči in prede sneženi beli puh … Pripoveduje: Dare Valič. Ruska pravljica. Milena Batič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1984.
Babica Zima sedi pri topli peči in prede sneženi beli puh … Pripoveduje: Dare Valič. Ruska pravljica. Milena Batič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1984.
V oddaji Mladi mladim je bila naša sogovornica organizatorka porok in dogodkov Pia Seidl, ki nam je predstavila dogajanje v zakulisju nepozabnih življenjskih trenutkov, kaj vse zahteva dobra organizacija in zakaj je pri dogodkih pomembna vsaka malenkost. Spoznali smo tudi organizacijo Študent vandra, blagovno znamko oddelka za mednarodno sodelovanje ŠOUM, ki študentom, ki radi potujejo, nudi informacije o tujini.
V oddaji Mladi mladim je bila naša sogovornica organizatorka porok in dogodkov Pia Seidl, ki nam je predstavila dogajanje v zakulisju nepozabnih življenjskih trenutkov, kaj vse zahteva dobra organizacija in zakaj je pri dogodkih pomembna vsaka malenkost. Spoznali smo tudi organizacijo Študent vandra, blagovno znamko oddelka za mednarodno sodelovanje ŠOUM, ki študentom, ki radi potujejo, nudi informacije o tujini.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Združene države Amerike so danes zasegle dva tankerja, ki naj bi kršila ameriške sankcije, enega v Karibskem morju, enega pa v Atlantiku. Kot pravijo v Washingtonu, gre za izpolnjevanje decembrskega ukaza ameriškega predsednika Donalda Trumpa o blokadi vseh sankcioniranih tankerjev, ki plujejo v Venezuelo ali od tam. Drugi poudarki oddaje: - Zelenski še čaka na odgovor Zahoda o varnostnih jamstvih za povojno Ukrajino. - V poslanskih skupinah za zdaj skopi odzivi na predsedničine predloge za imenovanja. - Člani mariborske Študentske organizacije tudi letos pomagajo občanom pri čiščenju snega.
Združene države Amerike so danes zasegle dva tankerja, ki naj bi kršila ameriške sankcije, enega v Karibskem morju, enega pa v Atlantiku. Kot pravijo v Washingtonu, gre za izpolnjevanje decembrskega ukaza ameriškega predsednika Donalda Trumpa o blokadi vseh sankcioniranih tankerjev, ki plujejo v Venezuelo ali od tam. Drugi poudarki oddaje: - Zelenski še čaka na odgovor Zahoda o varnostnih jamstvih za povojno Ukrajino. - V poslanskih skupinah za zdaj skopi odzivi na predsedničine predloge za imenovanja. - Člani mariborske Študentske organizacije tudi letos pomagajo občanom pri čiščenju snega.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Drugi in hkrati zadnji v kratkem nizu povzetkov veselja in ugodja, ki nam ga je prinesla glasbena bera v izpelem se letu 2025, bo resnično mičen. Ed Sheeran med damami! Jesenska polovica koledarja je bila zmagovalna za Američanki Taylor Swift in Sabrino Carpenter, navdušujoče, čeprav presenetljivo, tudi za londonsko R&B-pevko in avtorico Olivio Dean. Ed Sheeran je na svoj novi album dodal komaj peščico vpadljivih songov, med katerimi močno izstopa le eden. Vrnitev Katalonke Rosalíe pa je na zelo posrečen način vnovič potrdila veličasten slogovni razpon, ki ga predstavlja pojem popularna glasba.
Drugi in hkrati zadnji v kratkem nizu povzetkov veselja in ugodja, ki nam ga je prinesla glasbena bera v izpelem se letu 2025, bo resnično mičen. Ed Sheeran med damami! Jesenska polovica koledarja je bila zmagovalna za Američanki Taylor Swift in Sabrino Carpenter, navdušujoče, čeprav presenetljivo, tudi za londonsko R&B-pevko in avtorico Olivio Dean. Ed Sheeran je na svoj novi album dodal komaj peščico vpadljivih songov, med katerimi močno izstopa le eden. Vrnitev Katalonke Rosalíe pa je na zelo posrečen način vnovič potrdila veličasten slogovni razpon, ki ga predstavlja pojem popularna glasba.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
V Navalu na šport vam ponudimo delček podkasta 254,5 o smučarskih skokih. Rokometna reprezentanca Slovenije je odigrala edino domačo pripravljalno tekmo pred evropskim prvenstvom, nasprotniki so bili igralci Kuvajta. Priprave bo sklenila v Parizu, kjer jo čakata še dva preizkusa.
V Navalu na šport vam ponudimo delček podkasta 254,5 o smučarskih skokih. Rokometna reprezentanca Slovenije je odigrala edino domačo pripravljalno tekmo pred evropskim prvenstvom, nasprotniki so bili igralci Kuvajta. Priprave bo sklenila v Parizu, kjer jo čakata še dva preizkusa.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Vsako leto se v Sloveniji rodi več kot deset otrok z redkimi boleznimi, ki sprva niso očitne. Presejalni program za novorojence jih pomaga odkriti, še preden povzročijo hude posledice. Kako lahko zgodnja diagnoza spremeni otrokovo življenje? Dve mami pripovedujeta zgodbi o napornem zdravljenju njunih otrok in napredku medicine.
Vsako leto se v Sloveniji rodi več kot deset otrok z redkimi boleznimi, ki sprva niso očitne. Presejalni program za novorojence jih pomaga odkriti, še preden povzročijo hude posledice. Kako lahko zgodnja diagnoza spremeni otrokovo življenje? Dve mami pripovedujeta zgodbi o napornem zdravljenju njunih otrok in napredku medicine.
V zapuščeni vasi Zanigrad na pobočjih Kraškega roba stoji poznoromanska podružnična cerkev sv. Štefana in Marije, ki zaradi svoje arhitekture in poslikav predstavlja pomemben kulturni spomenik. Naziv Beseda leta 2025 pa je danes pripadel besedi božičnica. Komisija za izbor besede leta je izbrala tudi besedo mladih, to je 6-7 [šest sedem]. Več izveste v pogovoru z vodjo projekta dr. Simono Klemenčič. Predstavimo pa vam še slovenski prevod dela Recherche, v Mariboru rojenega avstrijskega avtorja Paula Blahe. Glasbena zgodba je posvečena čudaški ameriški družini Addams, ki jo je ustvaril Charles Addams, mojster črne ironije in subtilne groteske, rojen na današnji dan leta 1912
V zapuščeni vasi Zanigrad na pobočjih Kraškega roba stoji poznoromanska podružnična cerkev sv. Štefana in Marije, ki zaradi svoje arhitekture in poslikav predstavlja pomemben kulturni spomenik. Naziv Beseda leta 2025 pa je danes pripadel besedi božičnica. Komisija za izbor besede leta je izbrala tudi besedo mladih, to je 6-7 [šest sedem]. Več izveste v pogovoru z vodjo projekta dr. Simono Klemenčič. Predstavimo pa vam še slovenski prevod dela Recherche, v Mariboru rojenega avstrijskega avtorja Paula Blahe. Glasbena zgodba je posvečena čudaški ameriški družini Addams, ki jo je ustvaril Charles Addams, mojster črne ironije in subtilne groteske, rojen na današnji dan leta 1912
Slovensko gospodarstvo se je v letu 2025 po eni strani spoprijemalo z izzivi geopolitičnih pritiskov in trgovinskih vojn iz tujine, po drugi pa spopadalo z domačimi težavami, povezanimi s prenizko produktivnostjo in nekonkurenčnostjo na področju obremenitve dela in stroškov energije. Kako je to vplivalo na prestrukturiranje avtomobilske in obrambne industrije, kakšne so bile razmere na trgu dela, kdaj lahko pričakujemo prepričljivejše inovacijske premike in s tem višjo dodano vrednost? Kako se ob tem zadolženost naše države povečuje, slovenski kapitalski trg pa se končno razcveta? O vsem tem vnovič v Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, prvi ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije; Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in Koordinator misije GREMO slovenske avtomobilske industrije; Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A; Andraž Grahek, direktor in partner v Capital Genetics.
Slovensko gospodarstvo se je v letu 2025 po eni strani spoprijemalo z izzivi geopolitičnih pritiskov in trgovinskih vojn iz tujine, po drugi pa spopadalo z domačimi težavami, povezanimi s prenizko produktivnostjo in nekonkurenčnostjo na področju obremenitve dela in stroškov energije. Kako je to vplivalo na prestrukturiranje avtomobilske in obrambne industrije, kakšne so bile razmere na trgu dela, kdaj lahko pričakujemo prepričljivejše inovacijske premike in s tem višjo dodano vrednost? Kako se ob tem zadolženost naše države povečuje, slovenski kapitalski trg pa se končno razcveta? O vsem tem vnovič v Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, prvi ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije; Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in Koordinator misije GREMO slovenske avtomobilske industrije; Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A; Andraž Grahek, direktor in partner v Capital Genetics.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Letos mineva 400 let od smrti angleškega skladatelja Johna Dowlanda, ki je med drugim napisal tudi okrog 80 pesmi s spremljavo lutnje. Objavil jih je v zadnjem obdobju svojega življenja, vse po vrsti pa odražajo duh in okus elizabetinske dobe. Po izrazu so melanholične, kljub temu v njih tu in tam prevladajo občutki optimizma, lahkotnosti in veselja.
Letos mineva 400 let od smrti angleškega skladatelja Johna Dowlanda, ki je med drugim napisal tudi okrog 80 pesmi s spremljavo lutnje. Objavil jih je v zadnjem obdobju svojega življenja, vse po vrsti pa odražajo duh in okus elizabetinske dobe. Po izrazu so melanholične, kljub temu v njih tu in tam prevladajo občutki optimizma, lahkotnosti in veselja.
Po nepozabni 74. novoletni turneji v smučarskih skokih za skakalce in 3. turneji dveh večerov za skakalke je bil gost podkasta 254,5 Peter Prevc. Nekdanji zmagovalec svetovnega pokala, svetovni rekorder in dobitnik zlatega orla je z voditeljema razpravljal o izjemnih turnejah njegovega brata in sestre, Domna označuje za mojstra letenja, kot ga še ni bilo. Peter pravi, da se je Domen Prevc že nekaj let odločil posvetiti smučarskim skokom in jih zdaj pozna v drobovje, ni pa šlo niti brez razprave o diskvalifikaciji Timija Zajca na novoletni turneji. Peter Prevc razkrije, da je zaradi tega po prihodu domov na praktičen način preveril, kako je možno, da je bil Zajc diskvalificiran zaradi nekaj milimetrov. O sestri Niki pravi, da potrebuje še dve sezoni in ga bo prehitela tudi po številu uvrstitev na zmagovalni oder. Slišite tudi pogovore z Domnom Prevcem, Robertom Hrgoto in Niko Prevc in razmišljanje o tem, zakaj nismo dočakali četrtega skakalca z osvojenim grand slamom na prestižni turneji štirih skakalnic.
Po nepozabni 74. novoletni turneji v smučarskih skokih za skakalce in 3. turneji dveh večerov za skakalke je bil gost podkasta 254,5 Peter Prevc. Nekdanji zmagovalec svetovnega pokala, svetovni rekorder in dobitnik zlatega orla je z voditeljema razpravljal o izjemnih turnejah njegovega brata in sestre, Domna označuje za mojstra letenja, kot ga še ni bilo. Peter pravi, da se je Domen Prevc že nekaj let odločil posvetiti smučarskim skokom in jih zdaj pozna v drobovje, ni pa šlo niti brez razprave o diskvalifikaciji Timija Zajca na novoletni turneji. Peter Prevc razkrije, da je zaradi tega po prihodu domov na praktičen način preveril, kako je možno, da je bil Zajc diskvalificiran zaradi nekaj milimetrov. O sestri Niki pravi, da potrebuje še dve sezoni in ga bo prehitela tudi po številu uvrstitev na zmagovalni oder. Slišite tudi pogovore z Domnom Prevcem, Robertom Hrgoto in Niko Prevc in razmišljanje o tem, zakaj nismo dočakali četrtega skakalca z osvojenim grand slamom na prestižni turneji štirih skakalnic.
Izglasovana je beseda leta 2025. Med enajstimi finalistkami (carina, božičnica, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj) je največ glasov prejela božičnica. V Mestnem gledališču Ptuj so na oder postavili klasiko slovenske mladinske književnosti – Bratovščino sinjega galeba Toneta Seliškarja, ki mlade in odrasle nagovarja že desetletja. Tik pred iztekom prejšnjega leta je izšel slovenski prevod romana Recherche avstrijskega avtorja slovenskih korenin Paula Blahe.
Izglasovana je beseda leta 2025. Med enajstimi finalistkami (carina, božičnica, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj) je največ glasov prejela božičnica. V Mestnem gledališču Ptuj so na oder postavili klasiko slovenske mladinske književnosti – Bratovščino sinjega galeba Toneta Seliškarja, ki mlade in odrasle nagovarja že desetletja. Tik pred iztekom prejšnjega leta je izšel slovenski prevod romana Recherche avstrijskega avtorja slovenskih korenin Paula Blahe.
Projekt beseda leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Beseda leta ni nujno beseda, s katero bi opisali leto, ampak je to beseda, ki smo jo tako pogosto uporabili, da je leto pomembno zaznamovala. Priča o tem, kaj se je dogajalo in o čem smo največ razmišljali in govorili. Enajst finalistk leta 2025, ki jih je med predlogi izbrala komisija: božičnica, carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj.
Projekt beseda leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Beseda leta ni nujno beseda, s katero bi opisali leto, ampak je to beseda, ki smo jo tako pogosto uporabili, da je leto pomembno zaznamovala. Priča o tem, kaj se je dogajalo in o čem smo največ razmišljali in govorili. Enajst finalistk leta 2025, ki jih je med predlogi izbrala komisija: božičnica, carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj.
Iz urada predsednice republike Nataše Pirc Musar so sporočili predloge imen za guvernerja Banke Slovenije, varuha človekovih pravic in treh ustavnih sodnikov. Za prvega moža Banke Slovenije predlaga viceguvernerja Primoža Dolenca, za varuhinjo človekovih pravic pravnico Simono Drenik Bavdek, za ustavne sodnike pa Tamaro Kek, Barbaro Kresal in Marka Starmana. Meni, da imajo vsi zadostno podporo. O imenovanju petih predstavnikov neodvisnih institucij naj bi poslanke in poslanci odločali konec januarja. V oddaji tudi o tem: - Ameriški prevzem Grenlandije bi pokopal zvezo Nato, danske oblasti sporočajo ameriškemu predsedniku Trumpu. - Minister Maljevac ob izdaji prvih položnic za dolgotrajno oskrbo zagotavlja, da bo ta dostopna za vse. - Beseda leta 2025 je božičnica, med kretnjami pa je javnost prepričala geopestrost
Iz urada predsednice republike Nataše Pirc Musar so sporočili predloge imen za guvernerja Banke Slovenije, varuha človekovih pravic in treh ustavnih sodnikov. Za prvega moža Banke Slovenije predlaga viceguvernerja Primoža Dolenca, za varuhinjo človekovih pravic pravnico Simono Drenik Bavdek, za ustavne sodnike pa Tamaro Kek, Barbaro Kresal in Marka Starmana. Meni, da imajo vsi zadostno podporo. O imenovanju petih predstavnikov neodvisnih institucij naj bi poslanke in poslanci odločali konec januarja. V oddaji tudi o tem: - Ameriški prevzem Grenlandije bi pokopal zvezo Nato, danske oblasti sporočajo ameriškemu predsedniku Trumpu. - Minister Maljevac ob izdaji prvih položnic za dolgotrajno oskrbo zagotavlja, da bo ta dostopna za vse. - Beseda leta 2025 je božičnica, med kretnjami pa je javnost prepričala geopestrost
Andrej Pirjevec je prekaljeni glasbenik in ustvarjalec s Krasa. Poleg zavidljivega avtorskega opusa spremljamo tudi njegova številna glasbena sodelovanja v okviru celotnega spektra glasbenih zvrsti, od jazza do popevke. V novem letu se predstavlja s skladbo Pasivčki, ki je refleksivna. Poleg nas samih naslavlja tudi družbo kot celoto, saj postaja vse bolj pasivna. »Pasivčki smo mi vsi, ki znamo veliko povedati in udarjati po mizi, malo kaj od tega pa se v resnici spremeni v akcijo.« PASIVČKI Le zaspi, le zapri oči Ne sanjaj grdih stvari, v novo jutro se prebudi Obleči hlače si, nadeni masko mi In ne spreglej kako, se danes živi Preberi vse vesti, preberi vse kar ni Kdo nam laže kdo nam krade sploh ni važno, pasivčki smo mi Se kdo vpraša kdaj, smo izgubili pot nazaj Do tistih reči, ki važne so mi, Bledo gledamo se, z ogledalom ne gre, Izgubili smo se, ko izgubili smo se Le zaspi, le zapri oči Ne sanjaj grdih stvari, v novo jutro se prebudi... Se kdo vpraša kdaj …
Andrej Pirjevec je prekaljeni glasbenik in ustvarjalec s Krasa. Poleg zavidljivega avtorskega opusa spremljamo tudi njegova številna glasbena sodelovanja v okviru celotnega spektra glasbenih zvrsti, od jazza do popevke. V novem letu se predstavlja s skladbo Pasivčki, ki je refleksivna. Poleg nas samih naslavlja tudi družbo kot celoto, saj postaja vse bolj pasivna. »Pasivčki smo mi vsi, ki znamo veliko povedati in udarjati po mizi, malo kaj od tega pa se v resnici spremeni v akcijo.« PASIVČKI Le zaspi, le zapri oči Ne sanjaj grdih stvari, v novo jutro se prebudi Obleči hlače si, nadeni masko mi In ne spreglej kako, se danes živi Preberi vse vesti, preberi vse kar ni Kdo nam laže kdo nam krade sploh ni važno, pasivčki smo mi Se kdo vpraša kdaj, smo izgubili pot nazaj Do tistih reči, ki važne so mi, Bledo gledamo se, z ogledalom ne gre, Izgubili smo se, ko izgubili smo se Le zaspi, le zapri oči Ne sanjaj grdih stvari, v novo jutro se prebudi... Se kdo vpraša kdaj …
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V Mariboru je skoraj četrtina občanov starejših, njihovo število pa še narašča. Zato so velikega pomena ukrepi, ki bi mesto naredili zanje prijaznejše. Mariborska občina je več takšnih projektov že izvedla, svetniki pa so nedavno potrdili akcijski načrt 'Starosti prijazen Maribor', ki bo nadaljnje ukrepe opredelil do leta 2030.
V Mariboru je skoraj četrtina občanov starejših, njihovo število pa še narašča. Zato so velikega pomena ukrepi, ki bi mesto naredili zanje prijaznejše. Mariborska občina je več takšnih projektov že izvedla, svetniki pa so nedavno potrdili akcijski načrt 'Starosti prijazen Maribor', ki bo nadaljnje ukrepe opredelil do leta 2030.
Božičnica je v glasovanju za besedo leta prejela največ glasov med 11 finalistkami. Več kot četrtino od okrog 4000 glasov. Izbor besede leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Ob božičnici je bilo mogoče glasovati tudi za besede: carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija, zastoj. Pred glasovanjem je komisija izbrala tudi besedo mladih, to je 6-7 [šest sedem]. Beseda označuje govorico mladih, ki posnema svet odraslih in ga hkrati karikira. Ob razglasitvi besede leta je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije danes razglasila tudi kretnjo leta. Največ glasov je prejela kretnja za besedo geopestrost. Ta kretnja je bila prvič predstavljena 6. oktobra ob mednarodnem dnevu geopestrosti. Njena posebnost je, da gre za prvo tovrstno kretnjo v znakovnem jeziku na svetu. Aleksander Čobec je k pogovoru povabil vodjo projekta Simono Klemenčič.
Božičnica je v glasovanju za besedo leta prejela največ glasov med 11 finalistkami. Več kot četrtino od okrog 4000 glasov. Izbor besede leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Ob božičnici je bilo mogoče glasovati tudi za besede: carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija, zastoj. Pred glasovanjem je komisija izbrala tudi besedo mladih, to je 6-7 [šest sedem]. Beseda označuje govorico mladih, ki posnema svet odraslih in ga hkrati karikira. Ob razglasitvi besede leta je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije danes razglasila tudi kretnjo leta. Največ glasov je prejela kretnja za besedo geopestrost. Ta kretnja je bila prvič predstavljena 6. oktobra ob mednarodnem dnevu geopestrosti. Njena posebnost je, da gre za prvo tovrstno kretnjo v znakovnem jeziku na svetu. Aleksander Čobec je k pogovoru povabil vodjo projekta Simono Klemenčič.
Študentje mariborske Študentske organizacije so tudi letos priskočili na pomoč starejšim in gibalno oviran osebam pri odstranjevanju snega z dovozov in potk. Študentov je šest, vendar po potrebi ekipo povečajo.
Študentje mariborske Študentske organizacije so tudi letos priskočili na pomoč starejšim in gibalno oviran osebam pri odstranjevanju snega z dovozov in potk. Študentov je šest, vendar po potrebi ekipo povečajo.
Vesoljska industrija je precej prikrita splošnemu živežu na Zemlji, vendar brez nje ne moremo več živeti, pravi direktor inovacij podjetja SkyLabs Iztok Kramberger. Družba, s sedežem v Mariboru, potrjuje, da vesolje ni več rezervirano samo za velike narode in agencije z milijardnimi proračuni. S tehnološkimi demonstracijami, satelitsko avioniko in miniaturizacijo postajajo del evropskih in svetovnih vesoljskih misij. Kako se je slovensko – oziroma mariborsko – znanje znašlo v zemljini orbiti? Zakaj je miniaturizacija njihova ključna prednost? Katera nova tehnološka demonstracija že čaka na nosilni raketi? Sogovornik: direktor inovacij podjetja SkyLabs Iztok Kramberger
Vesoljska industrija je precej prikrita splošnemu živežu na Zemlji, vendar brez nje ne moremo več živeti, pravi direktor inovacij podjetja SkyLabs Iztok Kramberger. Družba, s sedežem v Mariboru, potrjuje, da vesolje ni več rezervirano samo za velike narode in agencije z milijardnimi proračuni. S tehnološkimi demonstracijami, satelitsko avioniko in miniaturizacijo postajajo del evropskih in svetovnih vesoljskih misij. Kako se je slovensko – oziroma mariborsko – znanje znašlo v zemljini orbiti? Zakaj je miniaturizacija njihova ključna prednost? Katera nova tehnološka demonstracija že čaka na nosilni raketi? Sogovornik: direktor inovacij podjetja SkyLabs Iztok Kramberger
V prve letošnje Notice vstopajo člani kamniške zasedbe Before Time, ki so na božični večer izdali nebožično skladbo z naslovom Mali problemi. Je četrti in predzadnji singel s prihajajoče plošče, ki ga je predstavila pevka Naja Lipičnik.
V prve letošnje Notice vstopajo člani kamniške zasedbe Before Time, ki so na božični večer izdali nebožično skladbo z naslovom Mali problemi. Je četrti in predzadnji singel s prihajajoče plošče, ki ga je predstavila pevka Naja Lipičnik.
V oddaji Sami naši bomo govorili o pravoslavnem božiču, ki ga verniki praznujejo 7. januarja, in o tem, zakaj se in kako se ta praznik razlikuje od božiča 25. decembra. Odpravili se bomo tudi v Beograd, kjer se je letošnji festival BITEF / oziroma neBITEF znašel v središču razprav in nasprotujočih si mnenj, ki odpirajo vprašanja umetniške svobode, kulturne politike in pomena tega festivala za evropski gledališki prostor. V zadnjem delu oddaje pa bomo slišali pesnika Frana Bilića, avtorja številnih dalmatinskih in klapskih besedil.
V oddaji Sami naši bomo govorili o pravoslavnem božiču, ki ga verniki praznujejo 7. januarja, in o tem, zakaj se in kako se ta praznik razlikuje od božiča 25. decembra. Odpravili se bomo tudi v Beograd, kjer se je letošnji festival BITEF / oziroma neBITEF znašel v središču razprav in nasprotujočih si mnenj, ki odpirajo vprašanja umetniške svobode, kulturne politike in pomena tega festivala za evropski gledališki prostor. V zadnjem delu oddaje pa bomo slišali pesnika Frana Bilića, avtorja številnih dalmatinskih in klapskih besedil.
V Zdravstvenem domu Lenart, ki se je pretekle mesece spopadal s kar nekaj kadrovskimi težavami na področju družinske medicine, je ta teden začel delati novi zdravnik. A s tem vrzel, nastala s prejšnjimi odhodi, ko je brez zdravnika ostalo 1500 pacientov, še ne bo zapolnjena, priznavajo v zavodu. Po drugi strani pa, kot izpostavljajo, na področjih ginekologije, zobozdravstva in klinične psihologije kader imajo, zaman pa že dalj časa čakajo na odobritev dodatnih programov.
V Zdravstvenem domu Lenart, ki se je pretekle mesece spopadal s kar nekaj kadrovskimi težavami na področju družinske medicine, je ta teden začel delati novi zdravnik. A s tem vrzel, nastala s prejšnjimi odhodi, ko je brez zdravnika ostalo 1500 pacientov, še ne bo zapolnjena, priznavajo v zavodu. Po drugi strani pa, kot izpostavljajo, na področjih ginekologije, zobozdravstva in klinične psihologije kader imajo, zaman pa že dalj časa čakajo na odobritev dodatnih programov.
Sneg je pokril večji del Slovenije, na cestah je bilo zaradi tega kar nekaj nevšečnosti. Kaj je dobro preveriti na vozilih preden gremo na pot v zimskih razmerah in kako se v njih obnašati, smo vprašali Luko Žunca iz AMZS. (Foto BoBo)
Sneg je pokril večji del Slovenije, na cestah je bilo zaradi tega kar nekaj nevšečnosti. Kaj je dobro preveriti na vozilih preden gremo na pot v zimskih razmerah in kako se v njih obnašati, smo vprašali Luko Žunca iz AMZS. (Foto BoBo)
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Jesenice drugič zapored v novo leto vstopajo brez sprejetega proračuna. - V Ljubljani zadovoljni z lanskim obiskom turistov, predvsem v prazničnem decembru. - V Kočevju bodo ob satelitskem urgentnem centru uredili še heliport. -V ptujskem gledališču nocoj premiera mladinske klasike "Bratovščina sinjega galeba" o prijateljstvu in veri v dobro človeka.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Jesenice drugič zapored v novo leto vstopajo brez sprejetega proračuna. - V Ljubljani zadovoljni z lanskim obiskom turistov, predvsem v prazničnem decembru. - V Kočevju bodo ob satelitskem urgentnem centru uredili še heliport. -V ptujskem gledališču nocoj premiera mladinske klasike "Bratovščina sinjega galeba" o prijateljstvu in veri v dobro človeka.
Božič je pri pravoslavnih kristjanih poln običajev in sporočilnosti. Zaradi uporabe drugačnega koledarja ga praznujejo 7. januarja. Zelo pomemben je božični post, badnji dan, veliko poudarka dajejo tradiciji in vrednotam. Kako pa je z liturgijo, so kakšne posebnosti? Kateri božični običaji so med srbskimi pravoslavnimi verniki najgloblja dediščina? Božič je zanje predvsem družinski praznik. V Srbski pravoslavni cerkveni občini v Mariboru letošnji božič praznujejo v posvečenem hramu sv. Cirila in Metoda.
Božič je pri pravoslavnih kristjanih poln običajev in sporočilnosti. Zaradi uporabe drugačnega koledarja ga praznujejo 7. januarja. Zelo pomemben je božični post, badnji dan, veliko poudarka dajejo tradiciji in vrednotam. Kako pa je z liturgijo, so kakšne posebnosti? Kateri božični običaji so med srbskimi pravoslavnimi verniki najgloblja dediščina? Božič je zanje predvsem družinski praznik. V Srbski pravoslavni cerkveni občini v Mariboru letošnji božič praznujejo v posvečenem hramu sv. Cirila in Metoda.
Čeprav so evropski zavezniki včerajšnje srečanje v Parizu označili kot pomemben napredek h končanju vojne v Ukrajini, med drugim z dogovorom o povojni razporeditvi sil, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski opozarja, da še vedno ostaja v zraku ključno ozemeljsko vprašanje. Druge teme: - Ameriško zavzetje Grenlandije bi po mnenju Danske pomenilo konec zveze NATO. - Po rekordnem letu slovenski turizem pričakuje zmerno rast števila gostov. - Beseda leta 2025 je božičnica.
Čeprav so evropski zavezniki včerajšnje srečanje v Parizu označili kot pomemben napredek h končanju vojne v Ukrajini, med drugim z dogovorom o povojni razporeditvi sil, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski opozarja, da še vedno ostaja v zraku ključno ozemeljsko vprašanje. Druge teme: - Ameriško zavzetje Grenlandije bi po mnenju Danske pomenilo konec zveze NATO. - Po rekordnem letu slovenski turizem pričakuje zmerno rast števila gostov. - Beseda leta 2025 je božičnica.
Posnetek koncerta legendarne pevke, posvečen ženskem v jazzu. Na jazz festivalu Novi Sad so nastopile pianistka Carmen Staaf, bas kitaristka Rosa Brunello, bobnarka Julie Saury in vodja zasedbe, vokalistka Dee Dee Bridgewater.
Posnetek koncerta legendarne pevke, posvečen ženskem v jazzu. Na jazz festivalu Novi Sad so nastopile pianistka Carmen Staaf, bas kitaristka Rosa Brunello, bobnarka Julie Saury in vodja zasedbe, vokalistka Dee Dee Bridgewater.
Lani je minilo 50 let od umora unikatnega umetnika in samosvojega preroškega misleca Piera Paola Pasolinija, ki je v svojih predavanjih in izjemno bogatem in raznovrstnem opusu – v njem je tudi nedokončan roman Nafta –, izpričeval katastrofično in konformistično podobo tedanje Italije in vsega kapitalističnega sveta.
Lani je minilo 50 let od umora unikatnega umetnika in samosvojega preroškega misleca Piera Paola Pasolinija, ki je v svojih predavanjih in izjemno bogatem in raznovrstnem opusu – v njem je tudi nedokončan roman Nafta –, izpričeval katastrofično in konformistično podobo tedanje Italije in vsega kapitalističnega sveta.
Volilna opravila pred parlamentarnimi volitvami bodo stekla 12. januarja. Še naprej odmeva prestop nekdanjega vodje poslancev Levice Mateja T. Vatovca v SD. V oddaji tudi o tem: - V komenski osnovni šoli in vrtcu rešujejo težave z ogrevanjem. -Svet zavoda Zdravstvenega doma Sežana bo objavil nov razpis za mesto direktorja -Občina Izola bo obrambno ministrstvo zaprosila za stavbo v Drevoredu 1. maja, da bi v njem uredila mladinski center. -V Kopru bi zgradili igrišča za padel - pomisleki, ali je športni park Bonifika prava lokacija. -Kanalski odbojkarji in novogoriške odbojkarice pred evropskima preizkušnjama.
Volilna opravila pred parlamentarnimi volitvami bodo stekla 12. januarja. Še naprej odmeva prestop nekdanjega vodje poslancev Levice Mateja T. Vatovca v SD. V oddaji tudi o tem: - V komenski osnovni šoli in vrtcu rešujejo težave z ogrevanjem. -Svet zavoda Zdravstvenega doma Sežana bo objavil nov razpis za mesto direktorja -Občina Izola bo obrambno ministrstvo zaprosila za stavbo v Drevoredu 1. maja, da bi v njem uredila mladinski center. -V Kopru bi zgradili igrišča za padel - pomisleki, ali je športni park Bonifika prava lokacija. -Kanalski odbojkarji in novogoriške odbojkarice pred evropskima preizkušnjama.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Glasba na plošči Dva črna vrana se močno spogleduje z jazzom, a je ni mogoče omejiti le na to zvrst. Slišimo pridih kantavtorstva, ponekod celo popevke. S premišljenimi besedili projekt presega preprosto kategorizacijo in ponuja celostno glasbeno izkušnjo. Obširno o njem pevka Jadranka Juras.
Glasba na plošči Dva črna vrana se močno spogleduje z jazzom, a je ni mogoče omejiti le na to zvrst. Slišimo pridih kantavtorstva, ponekod celo popevke. S premišljenimi besedili projekt presega preprosto kategorizacijo in ponuja celostno glasbeno izkušnjo. Obširno o njem pevka Jadranka Juras.
Flavtista Jožeta Pogačnika, nekdanjega dolgoletnega člana Simfoničnega orkestra in Pihalnega kvinteta RTV Slovenija, boste poslušali v komornih zasedbah in kot solista z orkestrom. V Arsovih spominčicah poslušajte flavtista Jožeta Pogačnika kot komornega glasbenika in solista z orkestrom. Jože Pogačnik je bil dolgoletni član in solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana. Poslušali ga boste v Sonati za štiri flavte Johanna Joachima Quantza, Koncertu za flavto, harfo in orkester v C-duru, K299, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Mali komorni glasbi za pihalni kvintet, op. 24, št. 2, Paula Hindemitha, Sonati za flavto in klavir Bohuslava Martinuja in Koncertu za sedem pihalnih instrumentov – pihalni kvintet, trobento, pozavno, tolkala in godalni orkester Franka Martina. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 8. januarja, ob 5.05.
Flavtista Jožeta Pogačnika, nekdanjega dolgoletnega člana Simfoničnega orkestra in Pihalnega kvinteta RTV Slovenija, boste poslušali v komornih zasedbah in kot solista z orkestrom. V Arsovih spominčicah poslušajte flavtista Jožeta Pogačnika kot komornega glasbenika in solista z orkestrom. Jože Pogačnik je bil dolgoletni član in solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana. Poslušali ga boste v Sonati za štiri flavte Johanna Joachima Quantza, Koncertu za flavto, harfo in orkester v C-duru, K299, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Mali komorni glasbi za pihalni kvintet, op. 24, št. 2, Paula Hindemitha, Sonati za flavto in klavir Bohuslava Martinuja in Koncertu za sedem pihalnih instrumentov – pihalni kvintet, trobento, pozavno, tolkala in godalni orkester Franka Martina. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 8. januarja, ob 5.05.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Nigrad že od noči čisti ulice in ceste, kako zadovoljni so meščani? - Policija poziva: v zimskih razmerah na cestah previdno in z ustrezno opremljenimi vozili. - Bratovščina sinjega galeba prva letošnja premiera ptujskega gledališča.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Nigrad že od noči čisti ulice in ceste, kako zadovoljni so meščani? - Policija poziva: v zimskih razmerah na cestah previdno in z ustrezno opremljenimi vozili. - Bratovščina sinjega galeba prva letošnja premiera ptujskega gledališča.
Letos mineva trideset let odkar je Paul Blaha, avstrijski avtor, kritik in gledališki direktor, v nemščini izdal knjigo Recherche. Tik pred iztekom prejšnjega leta je izšel njen slovenski prevod z naslovom Iskanje sledi. Prevajalka je Urška Potočnik Černe, lektorica Lučka Zorko, knjigo pa je izdal Umetniški kabinet Primož Premzl, saj je ta znani mariborski zbiratelj in založnik v njej prepoznal vrednost za Maribor. To mesto je namreč osrednje prizorišče zgodbe, kamor sta prišla raziskovat svoje korenine tukaj rojeni avtor Blaha in njegov osrednji literarni lik.
Letos mineva trideset let odkar je Paul Blaha, avstrijski avtor, kritik in gledališki direktor, v nemščini izdal knjigo Recherche. Tik pred iztekom prejšnjega leta je izšel njen slovenski prevod z naslovom Iskanje sledi. Prevajalka je Urška Potočnik Černe, lektorica Lučka Zorko, knjigo pa je izdal Umetniški kabinet Primož Premzl, saj je ta znani mariborski zbiratelj in založnik v njej prepoznal vrednost za Maribor. To mesto je namreč osrednje prizorišče zgodbe, kamor sta prišla raziskovat svoje korenine tukaj rojeni avtor Blaha in njegov osrednji literarni lik.
Leto 2026 bo v znamenju 150. obletnice rojstva Ivana Cankarja, enega največjih slovenskih pesnikov in pisateljev. Za marsikoga največji mojster pisane besede je slovenski narod znal zelo dobro analizirati in njegova dela družbi še vedno nastavljajo ogledalo. Na Vrhniki je Cankarjeva spominska hiša, pomemben kulturni spomenik. Stoji na kraju, kjer je nekoč stala lesena, s slamo krita koča, v kateri se je rodil pisatelj. V njej je na ogled zbirka predmetov, ki prikazuje življenjske razmere revnejše družine ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. Česa vse še ne vemo o Ivanu Cankarju?
Leto 2026 bo v znamenju 150. obletnice rojstva Ivana Cankarja, enega največjih slovenskih pesnikov in pisateljev. Za marsikoga največji mojster pisane besede je slovenski narod znal zelo dobro analizirati in njegova dela družbi še vedno nastavljajo ogledalo. Na Vrhniki je Cankarjeva spominska hiša, pomemben kulturni spomenik. Stoji na kraju, kjer je nekoč stala lesena, s slamo krita koča, v kateri se je rodil pisatelj. V njej je na ogled zbirka predmetov, ki prikazuje življenjske razmere revnejše družine ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. Česa vse še ne vemo o Ivanu Cankarju?
Majda Travnik Vode, prejemnica Stritarjeve nagrade za literarno kritiko leta 2025, je kritiško dejavna že tri desetletja, in tudi onstran kritiškega dela velika zagovornica knjig in branja. Njeno branje obravnavanih knjižnih del zaznamujejo izredna poglobljenost, natančnost in širina; knjige vedno razumeva kontekstualno, v okviru avtorjevega opusa, vrstno, zvrstno ali motivno in tematsko sorodnih del. Kako sama razume literarno kritiko? Je vrednotenje literarnih del imanenten del kritiškega branja ali ne? Kakšna literarna dela jo pritegnejo in kaj je največ, kar ji literarno delo lahko da?
Majda Travnik Vode, prejemnica Stritarjeve nagrade za literarno kritiko leta 2025, je kritiško dejavna že tri desetletja, in tudi onstran kritiškega dela velika zagovornica knjig in branja. Njeno branje obravnavanih knjižnih del zaznamujejo izredna poglobljenost, natančnost in širina; knjige vedno razumeva kontekstualno, v okviru avtorjevega opusa, vrstno, zvrstno ali motivno in tematsko sorodnih del. Kako sama razume literarno kritiko? Je vrednotenje literarnih del imanenten del kritiškega branja ali ne? Kakšna literarna dela jo pritegnejo in kaj je največ, kar ji literarno delo lahko da?
Decembra je OTP banka sporočila, da bo ukinila več bankomatov na podeželju, med drugim tudi na Colu nad Ajdovščino in v Podbrdu v Baški grapi. Na Colu so domačini z zbiranjem podpisov uspeli ukinitev zgolj prestaviti na konec januarja, medtem ko krajani Podbrda še vedno upajo, da bi si v vodstvu banke lahko premislili. Podbrdo ima slabih 600 prebivalcev, tamkajšnji bankomat pa je edini v Baški grapi. Tako na 50 kilometrih vse od Železnikov do Mosta na Soči ne bo več bankomata, kar bo za skoraj 1800 prebivalcev Baške grape na skoraj 128 kvadratnih kilometrih pomenilo od pol do eno uro vožnje do prvega bankomata. V Podbrdu so tudi manjši bencinski servis, trgovina in gostilna, vse bolj se razvija turizem, zato so nad odločitvijo krajani ogorčeni. O tem, kako so bili o nameri banke sploh obveščeni, kaj je razlog za ukinitev in kaj postopno ukinjanje storitev pomeni za prihodnost Baške grape, se je z domačinom in podžupanom Občine Tolmin Tomažem Štenklerjem pogovarjala Mariša Bizjak.
Decembra je OTP banka sporočila, da bo ukinila več bankomatov na podeželju, med drugim tudi na Colu nad Ajdovščino in v Podbrdu v Baški grapi. Na Colu so domačini z zbiranjem podpisov uspeli ukinitev zgolj prestaviti na konec januarja, medtem ko krajani Podbrda še vedno upajo, da bi si v vodstvu banke lahko premislili. Podbrdo ima slabih 600 prebivalcev, tamkajšnji bankomat pa je edini v Baški grapi. Tako na 50 kilometrih vse od Železnikov do Mosta na Soči ne bo več bankomata, kar bo za skoraj 1800 prebivalcev Baške grape na skoraj 128 kvadratnih kilometrih pomenilo od pol do eno uro vožnje do prvega bankomata. V Podbrdu so tudi manjši bencinski servis, trgovina in gostilna, vse bolj se razvija turizem, zato so nad odločitvijo krajani ogorčeni. O tem, kako so bili o nameri banke sploh obveščeni, kaj je razlog za ukinitev in kaj postopno ukinjanje storitev pomeni za prihodnost Baške grape, se je z domačinom in podžupanom Občine Tolmin Tomažem Štenklerjem pogovarjala Mariša Bizjak.
Ne le otroci, tudi nekateri starostniki v Sloveniji še nikoli niso bili na morju ali na potovanju. Pri Rdečem križu Slovenije v zdravilišču na Debelem rtiču že vrsto let organizirajo terapevtske programe in letovanja prav za starejše iz socialno ogroženih okolij in lani so tako življenje popestrili 75 starostnikom, nekaterim prav v prazničnem času.
Ne le otroci, tudi nekateri starostniki v Sloveniji še nikoli niso bili na morju ali na potovanju. Pri Rdečem križu Slovenije v zdravilišču na Debelem rtiču že vrsto let organizirajo terapevtske programe in letovanja prav za starejše iz socialno ogroženih okolij in lani so tako življenje popestrili 75 starostnikom, nekaterim prav v prazničnem času.
Gost tokratnega sredinega intervjuja bo dr. Svanibor Pettan, mednarodno uveljavljen etnomuzikolog in dolgoletni profesor ter vodja katedre za Etnomuzikologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je tudi eden od utemeljiteljev aplikativne etnomuzikologije. Njegovo delo zaznamujejo poglobljene terenske raziskave v različnih kulturnih okoljih – od jugovzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike do Azije, Avstralije ter Severne Amerike. Kako se spominja prvih terenskih raziskovanj, začetkov in razvoja etnomuzikologije pri nas in predsedovanja Mednarodnemu združenju za tradicije glasbe in plesa, nam bo v sredinem Intervjuju zaupal dr. Svanibor Pettan ob koncu svoje dolgoletne akademske poti. Gosti ga Tina Žun.
Gost tokratnega sredinega intervjuja bo dr. Svanibor Pettan, mednarodno uveljavljen etnomuzikolog in dolgoletni profesor ter vodja katedre za Etnomuzikologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je tudi eden od utemeljiteljev aplikativne etnomuzikologije. Njegovo delo zaznamujejo poglobljene terenske raziskave v različnih kulturnih okoljih – od jugovzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike do Azije, Avstralije ter Severne Amerike. Kako se spominja prvih terenskih raziskovanj, začetkov in razvoja etnomuzikologije pri nas in predsedovanja Mednarodnemu združenju za tradicije glasbe in plesa, nam bo v sredinem Intervjuju zaupal dr. Svanibor Pettan ob koncu svoje dolgoletne akademske poti. Gosti ga Tina Žun.
Kot piše skladateljica in muzikologinja Adriana Sabo v članku Skladatelji slovenskega rodu v Srbiji, je za razumevanje skladateljske poetike Mihovila Logarja treba razsvetliti odnos, ki ga je tedanja država imela do glasbe in umetnosti nasploh. Po drugi svetovni vojni in prihodu Komunistične partije Jugoslavije na oblast se je v kulturi nove države opazila želja po definiranju glasbenega kanona in po redefiniranju pojma srbske glasbe nasploh. Državne strukture so si v tem obdobju prizadevale, da bi določile vse dele človeškega delovanja in nanje vplivale, tudi na glasbo.
Kot piše skladateljica in muzikologinja Adriana Sabo v članku Skladatelji slovenskega rodu v Srbiji, je za razumevanje skladateljske poetike Mihovila Logarja treba razsvetliti odnos, ki ga je tedanja država imela do glasbe in umetnosti nasploh. Po drugi svetovni vojni in prihodu Komunistične partije Jugoslavije na oblast se je v kulturi nove države opazila želja po definiranju glasbenega kanona in po redefiniranju pojma srbske glasbe nasploh. Državne strukture so si v tem obdobju prizadevale, da bi določile vse dele človeškega delovanja in nanje vplivale, tudi na glasbo.