Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstavljajmo si milni mehurček. Uporabimo ga za izžarevanje laserske svetlobe, - hkrati deluje tudi ta kot mikrofon. Nadalje lahko z laserji vgrajenimi v celico diagnosticiramo razne bolezni.
Predstavljajmo si milni mehurček. Uporabimo ga za izžarevanje laserske svetlobe, - hkrati deluje tudi ta kot mikrofon. Nadalje lahko z laserji vgrajenimi v celico diagnosticiramo razne bolezni.
Zima prinaša snežinke in z njimi snežno odejo, ki je lahko tudi nestabilna. “O nestabilni snežni odeji govorimo takrat, ko se posamezne plasti snežne odeje med seboj ne držijo dobro. Takrat obstaja nevarnost, da ena zdrsne po drugi plasti,” nam pove tokratni sogovornik, Jaka Ortar z lavinske službe Agencije Republike Slovenije za okolje. V oddaji izvemo tudi, kaj vpliva na nestabilnost snežne odeje, kakšen vpliv imata nanjo dež in veter ter kako po zvoku prepoznamo, po kakšnem snegu hodimo.
Zima prinaša snežinke in z njimi snežno odejo, ki je lahko tudi nestabilna. “O nestabilni snežni odeji govorimo takrat, ko se posamezne plasti snežne odeje med seboj ne držijo dobro. Takrat obstaja nevarnost, da ena zdrsne po drugi plasti,” nam pove tokratni sogovornik, Jaka Ortar z lavinske službe Agencije Republike Slovenije za okolje. V oddaji izvemo tudi, kaj vpliva na nestabilnost snežne odeje, kakšen vpliv imata nanjo dež in veter ter kako po zvoku prepoznamo, po kakšnem snegu hodimo.
Danes, 19. decembra, bodo nekateri odvetniki v Sloveniji ponudili brezplačno oziroma pro bono pravno pomoč. Letos je že 15. dan odvetniške pravne pomoči pro bono, na ta dan pa Odvetniška zbornica Slovenije zaznamuje svoj praznik, ko je iz deželne postala nacionalna zbornica. Dan bo namenjen predvsem posameznikom, ki si zaradi težkega finančnega položaja ne morejo poiskati pravne pomoči, seznam sodelujočih odvetnikov pa je objavljen na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije.
Danes, 19. decembra, bodo nekateri odvetniki v Sloveniji ponudili brezplačno oziroma pro bono pravno pomoč. Letos je že 15. dan odvetniške pravne pomoči pro bono, na ta dan pa Odvetniška zbornica Slovenije zaznamuje svoj praznik, ko je iz deželne postala nacionalna zbornica. Dan bo namenjen predvsem posameznikom, ki si zaradi težkega finančnega položaja ne morejo poiskati pravne pomoči, seznam sodelujočih odvetnikov pa je objavljen na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Novogoriški svetniki so včeraj sprejeli proračun za prihodnje leto, ki bo občino zadolžil za dodatnih 7,6 milijona evrov. Potrdili so tudi nove cene vode in kanalizacije, ki se bodo s 1. januarjem malenkostno znižale. Prav tako bo za 50 centov nižja tudi ura parkiranja v novi parkirni hiši ob zdravstvenem domu. So pa na zadnji seji v tem letu svetniki podali tudi predhodno soglasje k Investicijskemu programu za projekt 'Rezidenca ob Kornu', ki naj bi do konca leta 2028 prinesel okoli 100 oskrbovanih stanovanj. Ostali poudarki oddaje: - Voditelji članic Evropske unije so dosegli dogovor o financiranju pomoči Ukrajini. - Izola je dobila novo turistično strategijo. - Na javni dražbi bodo prodajali nekdanjo upravno stavbo Droge v Portorožu.
Novogoriški svetniki so včeraj sprejeli proračun za prihodnje leto, ki bo občino zadolžil za dodatnih 7,6 milijona evrov. Potrdili so tudi nove cene vode in kanalizacije, ki se bodo s 1. januarjem malenkostno znižale. Prav tako bo za 50 centov nižja tudi ura parkiranja v novi parkirni hiši ob zdravstvenem domu. So pa na zadnji seji v tem letu svetniki podali tudi predhodno soglasje k Investicijskemu programu za projekt 'Rezidenca ob Kornu', ki naj bi do konca leta 2028 prinesel okoli 100 oskrbovanih stanovanj. Ostali poudarki oddaje: - Voditelji članic Evropske unije so dosegli dogovor o financiranju pomoči Ukrajini. - Izola je dobila novo turistično strategijo. - Na javni dražbi bodo prodajali nekdanjo upravno stavbo Droge v Portorožu.
Po maratonskem zasedanju so voditelji članic Evropske unije v Bruslju davi ob tretji uri dosegli dogovor, ki bo omogočil financiranje najnujnejših potreb Ukrajine v prihodnjih dveh letih. Ker se voditeljem ni uspelo dogovoriti o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, so našli kompromisno rešitev. 90 milijard evrov za pomoč Ukrajini bodo financirali s skupnim evropskim zadolževanjem. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstvo kritično do zvišanja minimalne plače, ki ga je napovedal minister Mesec; tega danes čaka interpelacija. - Nekateri odvetniki bodo ob dnevu pravne pomoči in prazniku Odvetniške zbornice ponujali brezplačno pravno pomoč. - Nogometašem Celja se po sinočnjem remiju s Shelbournom ni uspelo neposredno uvrstiti v osmino finala konferenčne lige.
Po maratonskem zasedanju so voditelji članic Evropske unije v Bruslju davi ob tretji uri dosegli dogovor, ki bo omogočil financiranje najnujnejših potreb Ukrajine v prihodnjih dveh letih. Ker se voditeljem ni uspelo dogovoriti o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, so našli kompromisno rešitev. 90 milijard evrov za pomoč Ukrajini bodo financirali s skupnim evropskim zadolževanjem. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstvo kritično do zvišanja minimalne plače, ki ga je napovedal minister Mesec; tega danes čaka interpelacija. - Nekateri odvetniki bodo ob dnevu pravne pomoči in prazniku Odvetniške zbornice ponujali brezplačno pravno pomoč. - Nogometašem Celja se po sinočnjem remiju s Shelbournom ni uspelo neposredno uvrstiti v osmino finala konferenčne lige.
Klemen Slakonja zastopal Slovenijo na evrovizijskem odru, Avstriji tretjo zmago priboril JJ. Oživljena Intervizija Vietnamcu, absolutni zmagovalec letošnjih grammyjev je Kendrick Lamar, Lady Gaga priredila največji brezplačni koncert leta 2025.
Klemen Slakonja zastopal Slovenijo na evrovizijskem odru, Avstriji tretjo zmago priboril JJ. Oživljena Intervizija Vietnamcu, absolutni zmagovalec letošnjih grammyjev je Kendrick Lamar, Lady Gaga priredila največji brezplačni koncert leta 2025.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Drugo generacijo priseljencev večkrat pošiljajo "domov", a zanje je dom tam, kjer so se rodili, pravi Seku M. Condé, s katerim smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali o potomcih migrantov. Povod je njegova dokumentarna oddaja "Mednarodna obzorja: Novi Evropejci", za katero je posnel zgodbe priseljencev, ki so od Neaplja do Budimpešte in Stockholma našli ali še iščejo svojo identiteto nekje med starši in novo kulturo. Dokumentarec je premiero doživel sinoči na Prvem programu naše televizije, televizijskega kolega pa je pred mikrofon povabil Jure Čepin.
Drugo generacijo priseljencev večkrat pošiljajo "domov", a zanje je dom tam, kjer so se rodili, pravi Seku M. Condé, s katerim smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali o potomcih migrantov. Povod je njegova dokumentarna oddaja "Mednarodna obzorja: Novi Evropejci", za katero je posnel zgodbe priseljencev, ki so od Neaplja do Budimpešte in Stockholma našli ali še iščejo svojo identiteto nekje med starši in novo kulturo. Dokumentarec je premiero doživel sinoči na Prvem programu naše televizije, televizijskega kolega pa je pred mikrofon povabil Jure Čepin.
Alpski smučarji so v Val Gardeni že opravili z drugim smukom letošnje sezone. Danes najhitrejše na dveh smučeh čaka veleslalomska preizkušnja.
Alpski smučarji so v Val Gardeni že opravili z drugim smukom letošnje sezone. Danes najhitrejše na dveh smučeh čaka veleslalomska preizkušnja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pred kratkim sem od daleč opazoval skupino mladih prostovoljcev, ki so poskušali otroke navdušiti za sodelovanje pri raznih igrah. Veliko truda so vložili, da so očitno vsega naveličane otroke pripravili k vsaj delnemu sodelovanju. Ko jim jih je uspelo vključiti, je igra lepo stekla. Ob občudovanju sem se spraševal, kaj neki žene te mlade prostovoljce, da se ukvarjajo s temi vsega sitimi otroki. Ko vam želim dobro jutro, sprašujem sebe in vas, ali bi bili pripravljeni tudi mi potrpeti in se truditi, da koga, ki ga nič ne veseli, vsaj malo premaknemo. Vsaj meni pogosto prihaja misel, da če se jim že nič ne da, naj pa zgnijejo v svoji lenobi in naveličanosti. Vem, da s tem ravno ne delujemo spodbudno na odraščajoče, vendar je to očitno še najpametnejši odgovor. S to mislijo moramo še bolj občudovati mlade, ki imajo sami gotovo kaj početi, a se kljub temu zastonj ukvarjajo z otroki. V življenju smo srečali najrazličnejše ljudi. Z enimi se hitro povežemo in je pravo veselje biti v njihovi družbi; od enih bi najraje pobegnili; pri drugih pa niti ne veš, kako bi navezal stik. Pogosto to raznolikost razlagamo s prirojeno družabnostjo. Nočem trditi, da na tem nič ni. Marsikaj nam je prirojeno, še več pa pridobljeno. Sodobni vzgojitelji govorijo, da je vsakdo odraz odnosov, s katerimi je odraščal. No, za to niti ne potrebujemo kakšnih velikih raziskav, saj vidimo, da ljudje iz kultur, kjer je v zraku glasno in obilno govorjenje, to vestno počnejo tudi drugje; in spet tisti iz bolj zadržanih in umirjenih kultur ostajajo tihi in odmaknjeni. Toda čeprav smo odrasli v okolju, kjer se ni veliko dalo na družabnost, še ne pomeni, da smo na to obsojeni za vse življenje. Verjetno ne bomo vsi postali taki, kot so ti mladi prostovoljci, ki sem jih prej omenil. Raziskave pa kažejo, da imajo ljudje, ki znajo in zmorejo navezovati stike z drugimi, ki vložijo veliko v skrb za druge, zadovoljnejše življenje. Čeprav ti mladi prostovoljci želijo nesebično dobro otrokom, s katerimi delajo, končno sami prejemajo največ. Čutijo se povezani z drugimi, razvijajo zmožnost hitrega navezovanja stikov in se trudijo prenašati tudi neprijetne odnose. Vse to jim bo dalo moč za odpornost v trenutkih in z ljudmi, ki bodo zanje usodni. Če bom dan začel že s tem, da si vzamem kakšno minuto za soseda, ki ga drugače le bežno pozdravim, bom tudi sam vedno bolj družaben. Če pa komu priskočim na pomoč, bo zame in za druge dan veliko lepši.
Pred kratkim sem od daleč opazoval skupino mladih prostovoljcev, ki so poskušali otroke navdušiti za sodelovanje pri raznih igrah. Veliko truda so vložili, da so očitno vsega naveličane otroke pripravili k vsaj delnemu sodelovanju. Ko jim jih je uspelo vključiti, je igra lepo stekla. Ob občudovanju sem se spraševal, kaj neki žene te mlade prostovoljce, da se ukvarjajo s temi vsega sitimi otroki. Ko vam želim dobro jutro, sprašujem sebe in vas, ali bi bili pripravljeni tudi mi potrpeti in se truditi, da koga, ki ga nič ne veseli, vsaj malo premaknemo. Vsaj meni pogosto prihaja misel, da če se jim že nič ne da, naj pa zgnijejo v svoji lenobi in naveličanosti. Vem, da s tem ravno ne delujemo spodbudno na odraščajoče, vendar je to očitno še najpametnejši odgovor. S to mislijo moramo še bolj občudovati mlade, ki imajo sami gotovo kaj početi, a se kljub temu zastonj ukvarjajo z otroki. V življenju smo srečali najrazličnejše ljudi. Z enimi se hitro povežemo in je pravo veselje biti v njihovi družbi; od enih bi najraje pobegnili; pri drugih pa niti ne veš, kako bi navezal stik. Pogosto to raznolikost razlagamo s prirojeno družabnostjo. Nočem trditi, da na tem nič ni. Marsikaj nam je prirojeno, še več pa pridobljeno. Sodobni vzgojitelji govorijo, da je vsakdo odraz odnosov, s katerimi je odraščal. No, za to niti ne potrebujemo kakšnih velikih raziskav, saj vidimo, da ljudje iz kultur, kjer je v zraku glasno in obilno govorjenje, to vestno počnejo tudi drugje; in spet tisti iz bolj zadržanih in umirjenih kultur ostajajo tihi in odmaknjeni. Toda čeprav smo odrasli v okolju, kjer se ni veliko dalo na družabnost, še ne pomeni, da smo na to obsojeni za vse življenje. Verjetno ne bomo vsi postali taki, kot so ti mladi prostovoljci, ki sem jih prej omenil. Raziskave pa kažejo, da imajo ljudje, ki znajo in zmorejo navezovati stike z drugimi, ki vložijo veliko v skrb za druge, zadovoljnejše življenje. Čeprav ti mladi prostovoljci želijo nesebično dobro otrokom, s katerimi delajo, končno sami prejemajo največ. Čutijo se povezani z drugimi, razvijajo zmožnost hitrega navezovanja stikov in se trudijo prenašati tudi neprijetne odnose. Vse to jim bo dalo moč za odpornost v trenutkih in z ljudmi, ki bodo zanje usodni. Če bom dan začel že s tem, da si vzamem kakšno minuto za soseda, ki ga drugače le bežno pozdravim, bom tudi sam vedno bolj družaben. Če pa komu priskočim na pomoč, bo zame in za druge dan veliko lepši.
Zdelo se je, da si bo Netflix z nakupom konglomerata Warner Bros. Discovery letos za Miklaža res privoščil, a bomo morda morali za razplet prevzema počakati na Božička. Je Youtube, ki ima vse lastnosti družbenih omrežij, res toliko boljši od omrežij podjetja Meta, ki so že pregovorno ter zaradi dejanj in odločitev bolj osovražena? Kako si razlagati besede, ki se pojavljajo po vsem svetu in spreminjajo družbo (možganska gniloba, parasocialen in besolovka)? In katere so najverjetnejše tehnologije, ki jih prinaša prihodnost? Odbita do bita v zadnji epizodi leta debatira o štirih naštetih temah in razmišlja o tem, kaj nas v prihodnosti sploh še lahko preseneti.
Zdelo se je, da si bo Netflix z nakupom konglomerata Warner Bros. Discovery letos za Miklaža res privoščil, a bomo morda morali za razplet prevzema počakati na Božička. Je Youtube, ki ima vse lastnosti družbenih omrežij, res toliko boljši od omrežij podjetja Meta, ki so že pregovorno ter zaradi dejanj in odločitev bolj osovražena? Kako si razlagati besede, ki se pojavljajo po vsem svetu in spreminjajo družbo (možganska gniloba, parasocialen in besolovka)? In katere so najverjetnejše tehnologije, ki jih prinaša prihodnost? Odbita do bita v zadnji epizodi leta debatira o štirih naštetih temah in razmišlja o tem, kaj nas v prihodnosti sploh še lahko preseneti.
Po maratonskem več kot 15-urnem zasedanju, so voditelji članic Evropske unije v Bruslju zjutraj ob tretji uri dosegli dogovor, ki bo omogočil financiranje najnujnejših potreb Ukrajine v prihodnjih dveh letih. Ker se voditeljem ni uspelo dogovori o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, so na koncu našli kompromisno rešitev. 90 milijard evrov za pomoč Ukrajini bodo financirali s skupnim evropskim zadolževanjem. Druge teme: - Državni zbor bo obravnaval interpelacijo o delu ministra za delo Mesca. - Odzivi na predlog o dvigu minimalne plače na tisoč evrov neto. - Celjske nogometaše čakata dodatni tekmi za uvrstitev v osmino finala Konferenčne lige.
Po maratonskem več kot 15-urnem zasedanju, so voditelji članic Evropske unije v Bruslju zjutraj ob tretji uri dosegli dogovor, ki bo omogočil financiranje najnujnejših potreb Ukrajine v prihodnjih dveh letih. Ker se voditeljem ni uspelo dogovori o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, so na koncu našli kompromisno rešitev. 90 milijard evrov za pomoč Ukrajini bodo financirali s skupnim evropskim zadolževanjem. Druge teme: - Državni zbor bo obravnaval interpelacijo o delu ministra za delo Mesca. - Odzivi na predlog o dvigu minimalne plače na tisoč evrov neto. - Celjske nogometaše čakata dodatni tekmi za uvrstitev v osmino finala Konferenčne lige.
Aleš Česen je vrhunski slovenski alpinist, ki je pred nekaj dnevi v Italiji prejel še tretji zlati cepin za svoje podvig (s Tomom Livingstonom je lani po zahodnem grebenu uspešno splezal na Gašebrum III). V Številkah se je razgovoril o svojem klicu gora, ki ga sliši ter zanimivem delu vodnika na Antarktiki. Vabljeni k poslušanju.
Aleš Česen je vrhunski slovenski alpinist, ki je pred nekaj dnevi v Italiji prejel še tretji zlati cepin za svoje podvig (s Tomom Livingstonom je lani po zahodnem grebenu uspešno splezal na Gašebrum III). V Številkah se je razgovoril o svojem klicu gora, ki ga sliši ter zanimivem delu vodnika na Antarktiki. Vabljeni k poslušanju.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Dagmar Leupold se je rodila leta 1955 v Niederlahnsteinu, v Porenju - Pfalški. Študirala je germanistiko, filozofijo in klasično filologijo v Marburgu, Tübingenu in primerjalno književnost v New Yorku, kjer je tudi doktorirala. Živi kot avtorica in prevajalka v Münchnu. Njeno delo obsega romane, pripovedi, pesmi in eseje. Večkrat je bila nagrajena, nazadnje leta 2023 z nagrado mesta München. Za romane Pod roko (Unter der Hand, 2013), Vdove (Die Witwen, 2016) in Proti slonom! (Dagegen die Elefanten!, 2022) je bila nominirana za nemško knjižno nagrado. Letos je izšla njena zbirka Small Talk, v kateri na presenetljiv način prepleta intimne trenutke in motive iz narave z aktualnim vojnim dogajanjem in polpreteklo zgodovino. Izbrali smo nekaj pesmi iz omenjene zbirke. Prevajalka Manca Klun, interpretka Saša Pavlin Stošić, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Dagmar Leupold se je rodila leta 1955 v Niederlahnsteinu, v Porenju - Pfalški. Študirala je germanistiko, filozofijo in klasično filologijo v Marburgu, Tübingenu in primerjalno književnost v New Yorku, kjer je tudi doktorirala. Živi kot avtorica in prevajalka v Münchnu. Njeno delo obsega romane, pripovedi, pesmi in eseje. Večkrat je bila nagrajena, nazadnje leta 2023 z nagrado mesta München. Za romane Pod roko (Unter der Hand, 2013), Vdove (Die Witwen, 2016) in Proti slonom! (Dagegen die Elefanten!, 2022) je bila nominirana za nemško knjižno nagrado. Letos je izšla njena zbirka Small Talk, v kateri na presenetljiv način prepleta intimne trenutke in motive iz narave z aktualnim vojnim dogajanjem in polpreteklo zgodovino. Izbrali smo nekaj pesmi iz omenjene zbirke. Prevajalka Manca Klun, interpretka Saša Pavlin Stošić, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Minister za delo Luka Mesec je napovedal, da bo predlagal dvig minimalne plače na 1000 evrov neto brez vseh olajšav. Predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, ki so se v zadnjih treh letih povzpeli na 791 evrov. Sindikati so občutno povišanje podprli, predstavniki delodajalcev pa svarijo pred posledicami za gospodarstvo.
Minister za delo Luka Mesec je napovedal, da bo predlagal dvig minimalne plače na 1000 evrov neto brez vseh olajšav. Predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, ki so se v zadnjih treh letih povzpeli na 791 evrov. Sindikati so občutno povišanje podprli, predstavniki delodajalcev pa svarijo pred posledicami za gospodarstvo.
Kitarist Mak Grgić in godalni ansambel Dissonance sta nastopila na prvem koncertu Komornega cikla Narodnega doma Maribor v sezoni 2025/2026.
Kitarist Mak Grgić in godalni ansambel Dissonance sta nastopila na prvem koncertu Komornega cikla Narodnega doma Maribor v sezoni 2025/2026.
V trpko ločitveno sedanjost agonije razveznega postopka na sodišču se vpletajo drobci iz preteklih časov partnerstva in družinskega življenja z dvema otrokoma. Prihajajoči praznični čas pa je v svojem bistvu čas upanja – bo zakoncema Mojci in Jerneju božič prinesel pomiritev ali celo pravi božični čudež? Režiser: Vinko Möderndorfer Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Jernej – Borut Veselko Mojca – Barbara Cerar Sodnica – Silva Čušin Advokat – Zvone hribar Advokatinja – Majda Grbac Ana – Katja Kunej Andrej – Rok Hrovatin Medicinska sestra – Mojca Funkl Profesor – Evgen Car Meta – Maja Martina Merljak Blaž – Jan Bučar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2008.
V trpko ločitveno sedanjost agonije razveznega postopka na sodišču se vpletajo drobci iz preteklih časov partnerstva in družinskega življenja z dvema otrokoma. Prihajajoči praznični čas pa je v svojem bistvu čas upanja – bo zakoncema Mojci in Jerneju božič prinesel pomiritev ali celo pravi božični čudež? Režiser: Vinko Möderndorfer Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Jernej – Borut Veselko Mojca – Barbara Cerar Sodnica – Silva Čušin Advokat – Zvone hribar Advokatinja – Majda Grbac Ana – Katja Kunej Andrej – Rok Hrovatin Medicinska sestra – Mojca Funkl Profesor – Evgen Car Meta – Maja Martina Merljak Blaž – Jan Bučar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2008.
Mariborski svetniki so se zbrali – predvidoma – zadnjič letos. Med drugim so potrdili nakupe novih električnih avtobusov in sprejeli akcijski načrt za izboljšanje položaja starejših. Občinskemu vodstvu po vzoru Ljubljane ni uspelo prepovedati nastopov za nekatere motečih uličnih glasbenikov. Največ razprave pa je požela razprava o ukrepih za umirjanje prometa.
Mariborski svetniki so se zbrali – predvidoma – zadnjič letos. Med drugim so potrdili nakupe novih električnih avtobusov in sprejeli akcijski načrt za izboljšanje položaja starejših. Občinskemu vodstvu po vzoru Ljubljane ni uspelo prepovedati nastopov za nekatere motečih uličnih glasbenikov. Največ razprave pa je požela razprava o ukrepih za umirjanje prometa.
Ameriški pisatelj Theodore Herman Albert Dreiser (27. 8. 1971 – 28. 12. 1945) je bil utemeljitelj nove ameriške šole realizma z močnimi naturalističnimi sestavinami. V središče svojih romanov je postavil osebe, ki uspejo priti do svojega cilja kljub šibki moralni naravnanosti, pisatelj pa jih brezobzirno preučuje in opisuje. Avtor Marjan Kovačevič Beltram ob predstavitvi njegovega življenja in načina pisanja največ pozornosti nameni Dreiserjevima romanoma Sestra Carrie (1900) in Ameriška tragedija (1925). Prevajalca Mira Mihelič in Božo Vodušek, bralca Maja Moll in Ivan Lotrič, igralca Ivan Rupnik in Milan Štefe, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvok Matjaž Miklič, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto na Radiu Slovenija leta 2015.
Ameriški pisatelj Theodore Herman Albert Dreiser (27. 8. 1971 – 28. 12. 1945) je bil utemeljitelj nove ameriške šole realizma z močnimi naturalističnimi sestavinami. V središče svojih romanov je postavil osebe, ki uspejo priti do svojega cilja kljub šibki moralni naravnanosti, pisatelj pa jih brezobzirno preučuje in opisuje. Avtor Marjan Kovačevič Beltram ob predstavitvi njegovega življenja in načina pisanja največ pozornosti nameni Dreiserjevima romanoma Sestra Carrie (1900) in Ameriška tragedija (1925). Prevajalca Mira Mihelič in Božo Vodušek, bralca Maja Moll in Ivan Lotrič, igralca Ivan Rupnik in Milan Štefe, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvok Matjaž Miklič, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto na Radiu Slovenija leta 2015.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Tokrat vam v posluh ponujamo posnetek drugega dela koncerta ob trideset letnici delovanja kvinteta Dori. Posneli smo ga 20. novembra letos v Kulturnem centru Laško. Koncert je povezoval Tilen Artač, posnetek drugega dela pa je nekoliko krajši, zato do konca tokratnega Četrtkovega večera domačih pesmi in napevov poslušate glasbo po izboru članov kvinteta Dori. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Tokrat vam v posluh ponujamo posnetek drugega dela koncerta ob trideset letnici delovanja kvinteta Dori. Posneli smo ga 20. novembra letos v Kulturnem centru Laško. Koncert je povezoval Tilen Artač, posnetek drugega dela pa je nekoliko krajši, zato do konca tokratnega Četrtkovega večera domačih pesmi in napevov poslušate glasbo po izboru članov kvinteta Dori. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Pod mozaik skladb, ki ustvarjajo razpoloženje časa in kraja, se podpisuje škotski skladatelj Craig Armstrong, ki slovi po čutnih orkestralnih partiturah, kot sta tisti k filmoma Moulin Rouge in Veliki Gatsby. Zanj je značilna sposobnost, da čustvo ujame v en sam, nežen akord.
Pod mozaik skladb, ki ustvarjajo razpoloženje časa in kraja, se podpisuje škotski skladatelj Craig Armstrong, ki slovi po čutnih orkestralnih partiturah, kot sta tisti k filmoma Moulin Rouge in Veliki Gatsby. Zanj je značilna sposobnost, da čustvo ujame v en sam, nežen akord.
V zadnjem decembrskem četrtkovem pravljičnem večeru, v katerem v oddaji Lahko noč, otroci! gostujejo Lahkonočnice s ciklom treh novih pravljic za sladke sanje, boste lahko prisluhnili pravljici Čarobni ježek. Kako bo ježek razveselil prijatelje izvemo v pravljici pisatelja Toma Kočarja, ki jo interpretira dramski igralec Zvone Hribar. Pripovedovalec: Zvone Hribar. Avtor besedila: Tomo Kočar. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Fonetičarka: Mateja Juričan. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladke sanje v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, november 2025.
V zadnjem decembrskem četrtkovem pravljičnem večeru, v katerem v oddaji Lahko noč, otroci! gostujejo Lahkonočnice s ciklom treh novih pravljic za sladke sanje, boste lahko prisluhnili pravljici Čarobni ježek. Kako bo ježek razveselil prijatelje izvemo v pravljici pisatelja Toma Kočarja, ki jo interpretira dramski igralec Zvone Hribar. Pripovedovalec: Zvone Hribar. Avtor besedila: Tomo Kočar. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Fonetičarka: Mateja Juričan. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladke sanje v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, november 2025.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Odmeva predlog ministra za delo Luke Mesca, da bi se minimalna plača zvišala na tisoč evrov neto. Delodajalci so zaskrbljeni; kot pravi Blaž Cvar z Obrtno-podjetniške zbornice, lahko takšen dvig povzroči trajne posledice za gospodarstvo. Sindikati so na drugi strani s predlaganim zvišanjem zadovoljni. Druge teme: - Pred dnevom ustavnosti opozorila z vrha sodstva: neodvisna sodišča so temelj demokracije. - Vrh Unije glede pomoči Ukrajini: bi lahko uporabili zamrznjena ruska sredstva? - Parašportniki leta atletinja Leja Glojnarič, teniški igralec Marino Kegl in ženska reprezentanca v odbojki sede.
Odmeva predlog ministra za delo Luke Mesca, da bi se minimalna plača zvišala na tisoč evrov neto. Delodajalci so zaskrbljeni; kot pravi Blaž Cvar z Obrtno-podjetniške zbornice, lahko takšen dvig povzroči trajne posledice za gospodarstvo. Sindikati so na drugi strani s predlaganim zvišanjem zadovoljni. Druge teme: - Pred dnevom ustavnosti opozorila z vrha sodstva: neodvisna sodišča so temelj demokracije. - Vrh Unije glede pomoči Ukrajini: bi lahko uporabili zamrznjena ruska sredstva? - Parašportniki leta atletinja Leja Glojnarič, teniški igralec Marino Kegl in ženska reprezentanca v odbojki sede.
V dopoldanskih športnih minutah bosta v ospredju nogomet in alpsko smučanje. Nogometaši Celja bodo zvečer odigrali zadnjo tekmo skupinskega dela konferenčne lige, v gosteh bodo Irci, alpski smučarji hitrih disciplin pa so v Val Gardeni, kjer jih čaka smuk za točke svetovnega pokala.
V dopoldanskih športnih minutah bosta v ospredju nogomet in alpsko smučanje. Nogometaši Celja bodo zvečer odigrali zadnjo tekmo skupinskega dela konferenčne lige, v gosteh bodo Irci, alpski smučarji hitrih disciplin pa so v Val Gardeni, kjer jih čaka smuk za točke svetovnega pokala.
V tokratni oddaji boste slišali pogovor s pesnico Dorino Beržan, ki je nedavno izdala svojo drugo pesniško zbirko. Avtorica je po vrnitvi v Izolo svoj ustvarjalni izraz našla v domačem narečju, v njenih pesmih se oglašajo mesto, ljudje, morje in burja. Koprčanka Mirela Baruca se s knjižnim prvencem Štorje sz škrinje poklanja svojemu mestu, ljudem in istrskemu narečju none Vance. Med knjižnimi novostmi Slovenske matice pa smo našli Dnevniške zapise Alojza Rebule.
V tokratni oddaji boste slišali pogovor s pesnico Dorino Beržan, ki je nedavno izdala svojo drugo pesniško zbirko. Avtorica je po vrnitvi v Izolo svoj ustvarjalni izraz našla v domačem narečju, v njenih pesmih se oglašajo mesto, ljudje, morje in burja. Koprčanka Mirela Baruca se s knjižnim prvencem Štorje sz škrinje poklanja svojemu mestu, ljudem in istrskemu narečju none Vance. Med knjižnimi novostmi Slovenske matice pa smo našli Dnevniške zapise Alojza Rebule.
Med najzanimivejšimi pričami o nekdanjem glasbenem življenju na tleh današnje Slovenije je repertoar, ki ga povezujemo z ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom. Obsega renesančno polifonijo frankoflamskih in italijanskih mojstrov, ki je preživela v rokopisnih kornih knjigah, ki so bile nekoč njegova last, pa tudi glasbo iz nemških in italijanskih tiskov, ki so jih v začetku 17. stoletja hranili v arhivu ljubljanske stolnice. V njih je tako duhovna glasba kakor instrumentalni plesi in posvetni madrigali.
Med najzanimivejšimi pričami o nekdanjem glasbenem življenju na tleh današnje Slovenije je repertoar, ki ga povezujemo z ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom. Obsega renesančno polifonijo frankoflamskih in italijanskih mojstrov, ki je preživela v rokopisnih kornih knjigah, ki so bile nekoč njegova last, pa tudi glasbo iz nemških in italijanskih tiskov, ki so jih v začetku 17. stoletja hranili v arhivu ljubljanske stolnice. V njih je tako duhovna glasba kakor instrumentalni plesi in posvetni madrigali.
December je tradicionalno čas obdarovanj, a prav zaradi tega je lahko to tudi mesec še večje stiske, saj postanejo materialne razlike še očitnejše. Na Celjskem letos že enajstič za božično obdarovanje otrok iz socialno šibkejših družin skrbi Humanitarno društvo Enostavno pomagam s projektom Božičkova tovarna daril. Ta ima svoje prostore na Glavnem trgu v Celju, kamor donatorji lahko prinesejo svoja darila ali podarijo svoj čas za zavijanje paketov.
December je tradicionalno čas obdarovanj, a prav zaradi tega je lahko to tudi mesec še večje stiske, saj postanejo materialne razlike še očitnejše. Na Celjskem letos že enajstič za božično obdarovanje otrok iz socialno šibkejših družin skrbi Humanitarno društvo Enostavno pomagam s projektom Božičkova tovarna daril. Ta ima svoje prostore na Glavnem trgu v Celju, kamor donatorji lahko prinesejo svoja darila ali podarijo svoj čas za zavijanje paketov.
December je tradicionalno čas obdarovanj, a prav zaradi tega je lahko to tudi mesec še večje stiske, saj postanejo materialne razlike še očitnejše. Na Celjskem letos že enajstič za božično obdarovanje otrok iz socialno šibkejših družin skrbi Humanitarno društvo Enostavno pomagam s projektom Božičkova tovarna daril. Ta ima svoje prostore na Glavnem trgu v Celju, kamor donatorji lahko prinesejo svoja darila ali podarijo svoj čas za zavijanje paketov.
December je tradicionalno čas obdarovanj, a prav zaradi tega je lahko to tudi mesec še večje stiske, saj postanejo materialne razlike še očitnejše. Na Celjskem letos že enajstič za božično obdarovanje otrok iz socialno šibkejših družin skrbi Humanitarno društvo Enostavno pomagam s projektom Božičkova tovarna daril. Ta ima svoje prostore na Glavnem trgu v Celju, kamor donatorji lahko prinesejo svoja darila ali podarijo svoj čas za zavijanje paketov.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
V terminu oddaje Studio ob 17-ih bomo do konca leta lahko prisluhnili letnim pregledom z različnih področij. Začenjamo z oceno dogodkov na področju gospodarstva doma. Slovensko gospodarstvo se je v letu 2025 po eni strani spoprijemalo z izzivi geopolitičnih pritiskov in trgovinskih vojn iz tujine, po drugi pa spopadalo z domačimi težavami, povezanimi s prenizko produktivnostjo in nekonkurenčnostjo na področju obremenitve dela in stroškov energije. Kako je to vplivalo na prestrukturiranje avtomobilske in obrambne industrije, kakšne so bile razmere na trgu dela, kdaj lahko pričakujemo prepričljivejše inovacijske premike in s tem višjo dodano vrednost? Kako se ob tem zadolženost naše države povečuje, slovenski kapitalski trg pa se končno razcveta? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, prvi ekonomist Gospodarske zbornice Slovenija; Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in Koordinator misije GREMO slovenske avtomobilske industrije; Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A; Andraž Grahek, direktor in partner v Capital Genetics.
V terminu oddaje Studio ob 17-ih bomo do konca leta lahko prisluhnili letnim pregledom z različnih področij. Začenjamo z oceno dogodkov na področju gospodarstva doma. Slovensko gospodarstvo se je v letu 2025 po eni strani spoprijemalo z izzivi geopolitičnih pritiskov in trgovinskih vojn iz tujine, po drugi pa spopadalo z domačimi težavami, povezanimi s prenizko produktivnostjo in nekonkurenčnostjo na področju obremenitve dela in stroškov energije. Kako je to vplivalo na prestrukturiranje avtomobilske in obrambne industrije, kakšne so bile razmere na trgu dela, kdaj lahko pričakujemo prepričljivejše inovacijske premike in s tem višjo dodano vrednost? Kako se ob tem zadolženost naše države povečuje, slovenski kapitalski trg pa se končno razcveta? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, prvi ekonomist Gospodarske zbornice Slovenija; Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in Koordinator misije GREMO slovenske avtomobilske industrije; Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A; Andraž Grahek, direktor in partner v Capital Genetics.
Del slovenskega predbožičnega vzdušja je zadnja leta tudi Robert Pešut - Magnifico. 60-letnik je na sceni že desetletja, poznamo ga kot zabavljača, dobrega performerja, predvsem pa nekoga, ki mu slava ni stopila v glavo. Kaj ga čaka v mameladnih kozarcih?
Del slovenskega predbožičnega vzdušja je zadnja leta tudi Robert Pešut - Magnifico. 60-letnik je na sceni že desetletja, poznamo ga kot zabavljača, dobrega performerja, predvsem pa nekoga, ki mu slava ni stopila v glavo. Kaj ga čaka v mameladnih kozarcih?
29. maja je v dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo potekal koncert cikla Solo e da camera. Polovico večera je takrat oblikoval klarinetist srbskih korenin, ki je na ljubljanski akademiji študent Tadeja Keniga. To je Matija Francuski, ki se je predstavil s pisanim programom. Tokrat poslušajmo skladbo za solo klarinet In freundschaft Karlheinza Stockhausna ter Štiri skladbe, op. 5 Albana Berga (klavir - Luca Ferrini).
29. maja je v dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo potekal koncert cikla Solo e da camera. Polovico večera je takrat oblikoval klarinetist srbskih korenin, ki je na ljubljanski akademiji študent Tadeja Keniga. To je Matija Francuski, ki se je predstavil s pisanim programom. Tokrat poslušajmo skladbo za solo klarinet In freundschaft Karlheinza Stockhausna ter Štiri skladbe, op. 5 Albana Berga (klavir - Luca Ferrini).
V Okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled razstava Quagliev baročni prizor iz Puštala, na kateri odstirajo tudi zgodovinsko ozadje nastajanja te poslikave. Ustvaril jo je baročni slikar Giulio Quaglio iz Lombardije, ki je slogovno močno vplival na slovenske slikarje 18. stoletja. Dnevniški zapisi Alojza Rebule in roman Vse je postalo plamen Nataše Konc Lorenzutti sta med knjižnimi novostmi, ki so ob koncu leta izšle pri Slovenski matici. Deli sta si sorodni v tem, da pred bralke in bralce postavljata intimno doživljanje časa 20. stoletja.
V Okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled razstava Quagliev baročni prizor iz Puštala, na kateri odstirajo tudi zgodovinsko ozadje nastajanja te poslikave. Ustvaril jo je baročni slikar Giulio Quaglio iz Lombardije, ki je slogovno močno vplival na slovenske slikarje 18. stoletja. Dnevniški zapisi Alojza Rebule in roman Vse je postalo plamen Nataše Konc Lorenzutti sta med knjižnimi novostmi, ki so ob koncu leta izšle pri Slovenski matici. Deli sta si sorodni v tem, da pred bralke in bralce postavljata intimno doživljanje časa 20. stoletja.
Sarajevo se pospešeno pripravlja na najdaljšo noč v letu. Tudi letos prestolnica Bosne in Hercegovine organizira silvestrovanje na prostem z veliko glasbeno zvezdnico iz Hrvaške: Sarajevčanom in turistom bo zapela Jelena Rozga, pomagala pa ji bosta Dženan Lončarević ter skupina Divanhana. Sarajevo je že zdaj polno turistov. Med nedavnim obiskom je naša dopisnica Saša Banjanac Lubej tam našla tudi sledi močne slovenske navzočnosti.
Sarajevo se pospešeno pripravlja na najdaljšo noč v letu. Tudi letos prestolnica Bosne in Hercegovine organizira silvestrovanje na prostem z veliko glasbeno zvezdnico iz Hrvaške: Sarajevčanom in turistom bo zapela Jelena Rozga, pomagala pa ji bosta Dženan Lončarević ter skupina Divanhana. Sarajevo je že zdaj polno turistov. Med nedavnim obiskom je naša dopisnica Saša Banjanac Lubej tam našla tudi sledi močne slovenske navzočnosti.
Mariborski svetniki bodo na današnji zadnji letošnji seji med drugim odločali tudi o prepovedi uličnih nastopov z glasbenimi inštrumenti v centru mesta, potem ko so tak ukrep sprejeli v Ljubljani. Tako bi do 4. januarja 2026 na javnih površinah prepovedali spontane ulične nastope, ki niso del uradnega programa Čarobnega Maribora. Sicer imajo svetniki na mizah tudi nakup električnih avtobusov in akcijski načrt za izboljšanje položaja starejših. Če bo zagotovljena sklepčnost, pa bodo nadaljevali večkrat prekinjeno izredno sejo na temo ukrepov za umirjanje prometa.
Mariborski svetniki bodo na današnji zadnji letošnji seji med drugim odločali tudi o prepovedi uličnih nastopov z glasbenimi inštrumenti v centru mesta, potem ko so tak ukrep sprejeli v Ljubljani. Tako bi do 4. januarja 2026 na javnih površinah prepovedali spontane ulične nastope, ki niso del uradnega programa Čarobnega Maribora. Sicer imajo svetniki na mizah tudi nakup električnih avtobusov in akcijski načrt za izboljšanje položaja starejših. Če bo zagotovljena sklepčnost, pa bodo nadaljevali večkrat prekinjeno izredno sejo na temo ukrepov za umirjanje prometa.
Minister za delo Luka Mesec bo predlagal zvišanje minimalne neto plače na tisoč evrov. Minister Mesec pa predlog utemeljuje s precejšnjo inflacijo v zadnjih letih, zlasti v 2022 in 2023. Po besedah ministra Mesca je izračun pokazal 18-odstotno zvišanje minimalnih življenjskih stroškov od leta 2022, ko je bila minimalna plača nazadnje določena, in sicer pri približno 930 evrov neto. - Delavska svetovalnica: Zaostritev nadzora nad bolniškim dopustom je nesmiselna, odstotek kršitev je zanemarljiv. - V Bruslju še vedno brez soglasja glede zamrznjenega ruskega premoženja; hkrati poteka protest kmetov zaradi krčenja sredstev za kmetijstvo. - Medtem ko se nekatere države Zahodnega Balkana pospešeno približujejo Evropski uniji, Srbija stopica na mestu.
Minister za delo Luka Mesec bo predlagal zvišanje minimalne neto plače na tisoč evrov. Minister Mesec pa predlog utemeljuje s precejšnjo inflacijo v zadnjih letih, zlasti v 2022 in 2023. Po besedah ministra Mesca je izračun pokazal 18-odstotno zvišanje minimalnih življenjskih stroškov od leta 2022, ko je bila minimalna plača nazadnje določena, in sicer pri približno 930 evrov neto. - Delavska svetovalnica: Zaostritev nadzora nad bolniškim dopustom je nesmiselna, odstotek kršitev je zanemarljiv. - V Bruslju še vedno brez soglasja glede zamrznjenega ruskega premoženja; hkrati poteka protest kmetov zaradi krčenja sredstev za kmetijstvo. - Medtem ko se nekatere države Zahodnega Balkana pospešeno približujejo Evropski uniji, Srbija stopica na mestu.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Marko Hatlak je harmoniko povzdignil v vrh glasbene umetnosti in z njo nastopal po vsem svetu. Te dni praznuje dvajseto obletnico začetka svoje bogate umetniške kariere.
Marko Hatlak je harmoniko povzdignil v vrh glasbene umetnosti in z njo nastopal po vsem svetu. Te dni praznuje dvajseto obletnico začetka svoje bogate umetniške kariere.
Skladatelj, ki je leta 1908 nasledil Antonína Dvořáka na Praškem konservatoriju, je bil Vítězslav Novák. Čeprav je danes širšemu občinstvu precej neznan, smo njegov Klavirski koncert izbrali za osrednjo točko oddaje. Delo je nastajalo leta 1895, ko je Novák končeval študij klavirja v Pragi. Njegov zapis iz dnevnika priča o tem, da stvari niso šle v želeno smer: "Bolj, ko sem vadil koncert, bolj neokusen mi je postajal … na koncu sem se odločil, da ne izvedem te pošasti." Delo je na svojo prvo izvedbo čakalo 20 let. Leta 1915 ga je prva izvedla Anna Praskova, skladateljeva svakinja. Občinstvo je do takrat doživelo veliko večje glasbene pošasti in je bilo koncertu bolj naklonjeno kot skladatelj, saj gre za odlično delo, ki je neupravičeno zapostavljeno.
Skladatelj, ki je leta 1908 nasledil Antonína Dvořáka na Praškem konservatoriju, je bil Vítězslav Novák. Čeprav je danes širšemu občinstvu precej neznan, smo njegov Klavirski koncert izbrali za osrednjo točko oddaje. Delo je nastajalo leta 1895, ko je Novák končeval študij klavirja v Pragi. Njegov zapis iz dnevnika priča o tem, da stvari niso šle v želeno smer: "Bolj, ko sem vadil koncert, bolj neokusen mi je postajal … na koncu sem se odločil, da ne izvedem te pošasti." Delo je na svojo prvo izvedbo čakalo 20 let. Leta 1915 ga je prva izvedla Anna Praskova, skladateljeva svakinja. Občinstvo je do takrat doživelo veliko večje glasbene pošasti in je bilo koncertu bolj naklonjeno kot skladatelj, saj gre za odlično delo, ki je neupravičeno zapostavljeno.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Drugi poudarki: - V Celju nadaljujejo sanacijo onesnaženih igrišč vrtcev. - Blejska občina za obnovo dotrajane šole prejela 3 milijone evrov državnih sredstev. - Tekstilno podjetje Lisca 70-letnico dočakalo v dobri kondiciji, šiviljski del ostaja v tujini. - Na mariborski občini je prvič zažarela dobrodelna smrečica dobrih želja.
Drugi poudarki: - V Celju nadaljujejo sanacijo onesnaženih igrišč vrtcev. - Blejska občina za obnovo dotrajane šole prejela 3 milijone evrov državnih sredstev. - Tekstilno podjetje Lisca 70-letnico dočakalo v dobri kondiciji, šiviljski del ostaja v tujini. - Na mariborski občini je prvič zažarela dobrodelna smrečica dobrih želja.
Oznaka neodvisni film se praviloma uporablja za avtorska dela, ki so ali preveč amaterska ali preveč eksperimentalna za vključitev v tako imenovani mainstream. A v zadnjem desetletju se stvari korenito spreminjajo. Odkar je Pr’Hostar postal najbolj gledani film v Sloveniji, izraz neodvisni film ne pomeni le obrobja, pač pa neodvisno produkcijo, torej tisto, ki nastane mimo Slovenskega filmskega centra in uveljavljenih produkcijskih hiš, utira pa pot številnim komercialnim filmom, ki so pritegnili gledalce v kinematografe ali pred zaslone. Nekateri so dosegli mednarodni uspeh, drugi avtorjem odprli vrata do možnosti dela v velikih produkcijah, tretji celo prinesli zaslužek. Oddajo Razgledi in razmisleki je pripravil Igor Harb, nastala je s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v sklopu spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025. Bralec Igor Velše, oblikovalec zvoka Miha Klemenčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten
Oznaka neodvisni film se praviloma uporablja za avtorska dela, ki so ali preveč amaterska ali preveč eksperimentalna za vključitev v tako imenovani mainstream. A v zadnjem desetletju se stvari korenito spreminjajo. Odkar je Pr’Hostar postal najbolj gledani film v Sloveniji, izraz neodvisni film ne pomeni le obrobja, pač pa neodvisno produkcijo, torej tisto, ki nastane mimo Slovenskega filmskega centra in uveljavljenih produkcijskih hiš, utira pa pot številnim komercialnim filmom, ki so pritegnili gledalce v kinematografe ali pred zaslone. Nekateri so dosegli mednarodni uspeh, drugi avtorjem odprli vrata do možnosti dela v velikih produkcijah, tretji celo prinesli zaslužek. Oddajo Razgledi in razmisleki je pripravil Igor Harb, nastala je s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v sklopu spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025. Bralec Igor Velše, oblikovalec zvoka Miha Klemenčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten
Ukrajina v prihodnjih dveh letih potrebuje stabilno financiranje, Ervopska unija je sklenila zagotoviti dve tretjini potrebnih sredstev. Kako to doseči, pa je vprašanje za voditelje članic povezave, ki zasedajo v Bruslju. Brez odgovora se ne bodo razšli, sporoča predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Med osrednjimi točkami je tudi širitvena politika. Že sinoči so na to temo v Bruslju gostovali voditelji držav zahodnega Balkana. V oddaji tudi: - Na vseevropskem protestu kmetov v Bruslju policija uporabila vodni top. - Minister za delo Mesec bo predlagal zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto. - Ob svetovnem dnevu migrantov v Novem mestu kuharske delavnice Okusi svetov.
Ukrajina v prihodnjih dveh letih potrebuje stabilno financiranje, Ervopska unija je sklenila zagotoviti dve tretjini potrebnih sredstev. Kako to doseči, pa je vprašanje za voditelje članic povezave, ki zasedajo v Bruslju. Brez odgovora se ne bodo razšli, sporoča predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Med osrednjimi točkami je tudi širitvena politika. Že sinoči so na to temo v Bruslju gostovali voditelji držav zahodnega Balkana. V oddaji tudi: - Na vseevropskem protestu kmetov v Bruslju policija uporabila vodni top. - Minister za delo Mesec bo predlagal zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto. - Ob svetovnem dnevu migrantov v Novem mestu kuharske delavnice Okusi svetov.
V potrjenem proračunu niso samo naložbe ali projekti, temveč še veliko drugega, kar bomo lahko uresničili, je bil po seji zadovoljen župan Občine Piran Andrej Korenika. Ob pohvalah je bilo na seji slišati tudi kritike sprejetega proračuna. v oddaji tudi o tem: -V občini Komen bodo še naprej finančno podpirali dnevni center za starejše Hišo dobre volje. -Ribiči imajo pomisleke, da bi ladja Laho končni pristan dobila v Kopru. -Nogometaši Celja za neposredno uvrstitev v zaključne boje konferenčne lige.
V potrjenem proračunu niso samo naložbe ali projekti, temveč še veliko drugega, kar bomo lahko uresničili, je bil po seji zadovoljen župan Občine Piran Andrej Korenika. Ob pohvalah je bilo na seji slišati tudi kritike sprejetega proračuna. v oddaji tudi o tem: -V občini Komen bodo še naprej finančno podpirali dnevni center za starejše Hišo dobre volje. -Ribiči imajo pomisleke, da bi ladja Laho končni pristan dobila v Kopru. -Nogometaši Celja za neposredno uvrstitev v zaključne boje konferenčne lige.