Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Že 17. let zapored so po Sloveniji organizirane razstave Čar lesa. Namen le-teh je ozaveščanje potrošnikov o trajnostnem vidiku predelave lesa in uporabe lesnih izdelkov. Izdelke vseh dosedanjih razstav si lahko ogledate sicer na spletni strani Čar lesa, letošnjo zaključno razstavo pa si lahko ogledate tudi v prostorih Pomnika miru na Cerju. Vabljeni k poslušanju!
Že 17. let zapored so po Sloveniji organizirane razstave Čar lesa. Namen le-teh je ozaveščanje potrošnikov o trajnostnem vidiku predelave lesa in uporabe lesnih izdelkov. Izdelke vseh dosedanjih razstav si lahko ogledate sicer na spletni strani Čar lesa, letošnjo zaključno razstavo pa si lahko ogledate tudi v prostorih Pomnika miru na Cerju. Vabljeni k poslušanju!
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - delodajalci po mesecih pozivov le dočakali shemo skrajšanega delovnega časa - mariborski javni prevoznik po ogorčenju potnikov napovedal spremembe veljavnosti vozovnic in mobilne aplikacije - mariborska in okoliške občine vabijo s pestrim prazničnim dogajanjem
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - delodajalci po mesecih pozivov le dočakali shemo skrajšanega delovnega časa - mariborski javni prevoznik po ogorčenju potnikov napovedal spremembe veljavnosti vozovnic in mobilne aplikacije - mariborska in okoliške občine vabijo s pestrim prazničnim dogajanjem
Kaja Dobrovoljc* raziskuje značilnosti slovenskega govora. Med drugim je ugotovila, da je govorjena slovenščina manj skladenjsko raznovrstna in pestra kot pisana slovenščina in da se v zasebnih pogovorih pogosteje popravljamo kot pri javnih nastopih. Pa tudi to, da se moški med govorjenjem večkrat popravljajo kot ženske. *Dr. Kaja Dobrovoljc je računalniška jezikoslovka, ki kot raziskovalka sodeluje s Centrom za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani ter Inštitutom Jožef Stefan.
Kaja Dobrovoljc* raziskuje značilnosti slovenskega govora. Med drugim je ugotovila, da je govorjena slovenščina manj skladenjsko raznovrstna in pestra kot pisana slovenščina in da se v zasebnih pogovorih pogosteje popravljamo kot pri javnih nastopih. Pa tudi to, da se moški med govorjenjem večkrat popravljajo kot ženske. *Dr. Kaja Dobrovoljc je računalniška jezikoslovka, ki kot raziskovalka sodeluje s Centrom za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani ter Inštitutom Jožef Stefan.
Pesnik, pisatelj, dramatik in filmski scenarist Vitomil Zupan je v šestih letih in pol, ki jih je prebil v zaporu, ustvaril pomemben pesniški opus. Njegove pesmi je posthumno zbrala, uredila in v knjigi Pesmi s 'prostosti' leta 2007 založila Ifigenija Simonovič. Iz te knjige je izbrana tudi pesem Rojstvo človeka. Interpret Jernej Gašperin, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2016.
Pesnik, pisatelj, dramatik in filmski scenarist Vitomil Zupan je v šestih letih in pol, ki jih je prebil v zaporu, ustvaril pomemben pesniški opus. Njegove pesmi je posthumno zbrala, uredila in v knjigi Pesmi s 'prostosti' leta 2007 založila Ifigenija Simonovič. Iz te knjige je izbrana tudi pesem Rojstvo človeka. Interpret Jernej Gašperin, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2016.
Rastislav Novinec je letos dopolnil 100 let. Rojen je bil v Lokavcu, a je dom zapustil pri 17. letih. Italijani so prišli v vas in odpeljali vso mladino, rojeno leta 1925/26, v Livorno, na zahodno obalo Italije. Skupaj s še štirimi fanti se je na skoraj 500 km dolgo pot iz Livorna domov odpravil peš.
Rastislav Novinec je letos dopolnil 100 let. Rojen je bil v Lokavcu, a je dom zapustil pri 17. letih. Italijani so prišli v vas in odpeljali vso mladino, rojeno leta 1925/26, v Livorno, na zahodno obalo Italije. Skupaj s še štirimi fanti se je na skoraj 500 km dolgo pot iz Livorna domov odpravil peš.
Na sporedu Ballo del Granduca Jana Pieterszoona Sweelincka, Concerto grosso v g-molu, op. 3/1 Pietra Hellendaala, Magnificat, RV610 Antonia Vivaldija, Suita za violo da gamba v F-duru Monsieurja de Sainte-Colombeja in Koncert št. 6 v A-duru Francesca Duranteja.
Na sporedu Ballo del Granduca Jana Pieterszoona Sweelincka, Concerto grosso v g-molu, op. 3/1 Pietra Hellendaala, Magnificat, RV610 Antonia Vivaldija, Suita za violo da gamba v F-duru Monsieurja de Sainte-Colombeja in Koncert št. 6 v A-duru Francesca Duranteja.
Na sporedu Ballo del Granduca Jana Pieterszoona Sweelincka, Concerto grosso v g-molu, op. 3/1 Pietra Hellendaala, Magnificat, RV610 Antonia Vivaldija, Suita za violo da gamba v F-duru Monsieurja de Sainte-Colombeja in Koncert št. 6 v A-duru Francesca Duranteja.
Na sporedu Ballo del Granduca Jana Pieterszoona Sweelincka, Concerto grosso v g-molu, op. 3/1 Pietra Hellendaala, Magnificat, RV610 Antonia Vivaldija, Suita za violo da gamba v F-duru Monsieurja de Sainte-Colombeja in Koncert št. 6 v A-duru Francesca Duranteja.
Po mesecih pritiskov iz gospodastva in nedavni potrditvi sklepa na vladi bodo delodajalci od danes naprej na portalu Zavoda za zaposlovanje lahko vlagali zahtevke za uveljavljanje delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanega delovnega časa. V oddaji tudi o tem: -Grafist bi gradil hotel tudi na Bonifiki, v zameno bi postavil nove tribune ne nogometnem stadionu. -Slovenska novoletna drevesca so letos označena z zlatimi nalepkami. -Smučarski skakalec Domen Prevc je zmagal v Wisli in prevzel vodstvo v svetovnem pokalu.
Po mesecih pritiskov iz gospodastva in nedavni potrditvi sklepa na vladi bodo delodajalci od danes naprej na portalu Zavoda za zaposlovanje lahko vlagali zahtevke za uveljavljanje delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanega delovnega časa. V oddaji tudi o tem: -Grafist bi gradil hotel tudi na Bonifiki, v zameno bi postavil nove tribune ne nogometnem stadionu. -Slovenska novoletna drevesca so letos označena z zlatimi nalepkami. -Smučarski skakalec Domen Prevc je zmagal v Wisli in prevzel vodstvo v svetovnem pokalu.
Po mesecih pritiskov iz gospodastva in nedavni potrditvi sklepa na vladi bodo delodajalci od danes na portalu Zavoda za zaposlovanje lahko vlagali zahtevke za uveljavljanje delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanega delovnega časa. Koliko bo zanimanje, ni znano. Kaj pa bodo morali priložiti, kdaj lahko pričakujejo izplačila in kakšne so obveznosti delodajalcev in delavcev? V oddaji tudi o tem: - Izteka se nov rok za prijavo guvernerskih kandidatur, 6 doslej neuspešnih. - Obisk nemškega kanclerja v Izraelu razgalil velika razhajanja v viziji miru na palestinskih ozemljih - Prebivalci središča Ljubljane opozarjajo na vse več težav z javnim redom
Po mesecih pritiskov iz gospodastva in nedavni potrditvi sklepa na vladi bodo delodajalci od danes na portalu Zavoda za zaposlovanje lahko vlagali zahtevke za uveljavljanje delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanega delovnega časa. Koliko bo zanimanje, ni znano. Kaj pa bodo morali priložiti, kdaj lahko pričakujejo izplačila in kakšne so obveznosti delodajalcev in delavcev? V oddaji tudi o tem: - Izteka se nov rok za prijavo guvernerskih kandidatur, 6 doslej neuspešnih. - Obisk nemškega kanclerja v Izraelu razgalil velika razhajanja v viziji miru na palestinskih ozemljih - Prebivalci središča Ljubljane opozarjajo na vse več težav z javnim redom
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Sezona svetovnega prvenstva v formuli 1 se je po petnajstih letih znova končala z dirko, na kateri so imeli trije tekmovalci možnost osvojiti naslov svetovnega prvaka. McLaren z Landom Norrisom in Oscarjem Piastrijem je bil vseskozi v ospredju, a jih je v zadnji tretjini sezone vztrajno lovil štirikratni prvak in branilec naslova Max Verstappen v Red Bullu. Zadnja dirka sezone je bila v Abu Dabiju.
Sezona svetovnega prvenstva v formuli 1 se je po petnajstih letih znova končala z dirko, na kateri so imeli trije tekmovalci možnost osvojiti naslov svetovnega prvaka. McLaren z Landom Norrisom in Oscarjem Piastrijem je bil vseskozi v ospredju, a jih je v zadnji tretjini sezone vztrajno lovil štirikratni prvak in branilec naslova Max Verstappen v Red Bullu. Zadnja dirka sezone je bila v Abu Dabiju.
ND Gorica je v hudih finančnih težavah, turški investitor Akin Altay pa ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti. Doslej je le obljubljal, prepotrebnih finančnih vložkov pa ni na vidiku. Tudi rezultatsko stanje članske ekipe je zelo klavrno, saj brez ene same zmage zaseda dno drugoligaške lestvice. V kolikor društvo v kratkem obdobju ne bo poplačalo obveznosti, mu grozi celo klavrni konec. O vsem tem in še marsičem v pogovoru Marka Lazarja s predsednikom ND Gorica Urošem Blažico.
ND Gorica je v hudih finančnih težavah, turški investitor Akin Altay pa ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti. Doslej je le obljubljal, prepotrebnih finančnih vložkov pa ni na vidiku. Tudi rezultatsko stanje članske ekipe je zelo klavrno, saj brez ene same zmage zaseda dno drugoligaške lestvice. V kolikor društvo v kratkem obdobju ne bo poplačalo obveznosti, mu grozi celo klavrni konec. O vsem tem in še marsičem v pogovoru Marka Lazarja s predsednikom ND Gorica Urošem Blažico.
Na sporedu Ballo del Granduca Jana Pieterszoona Sweelincka, Concerto grosso v g-molu, op. 3/1 Pietra Hellendaala, Magnificat, RV610 Antonia Vivaldija, Suita za violo da gamba v F-duru Monsieurja de Sainte-Colombeja in Koncert št. 6 v A-duru Francesca Duranteja.
Na sporedu Ballo del Granduca Jana Pieterszoona Sweelincka, Concerto grosso v g-molu, op. 3/1 Pietra Hellendaala, Magnificat, RV610 Antonia Vivaldija, Suita za violo da gamba v F-duru Monsieurja de Sainte-Colombeja in Koncert št. 6 v A-duru Francesca Duranteja.
Turistica - Fakulteta za turistične študije v Portorožu je postala prva fakulteta na svetu z animacijsko luknjo za footgolf namenjeno zabavni igri Hole in one. Na predstavitvi zanimive novosti se je Miha Gorela pogovarjal s predsednikom zveze za footgolf Matijo Brodnjakom, profesorjem na Fakulteti za turistične študije Miho Lesjakom in nekdanjim nogometnim reprezentantom Matejem Mavričem Rožičem.
Turistica - Fakulteta za turistične študije v Portorožu je postala prva fakulteta na svetu z animacijsko luknjo za footgolf namenjeno zabavni igri Hole in one. Na predstavitvi zanimive novosti se je Miha Gorela pogovarjal s predsednikom zveze za footgolf Matijo Brodnjakom, profesorjem na Fakulteti za turistične študije Miho Lesjakom in nekdanjim nogometnim reprezentantom Matejem Mavričem Rožičem.
Nekaj dni po začetku adventnega časa obhajamo praznik brezmadežnega spočetja Device Marije. Ta praznik razlaga že sam mašni hvalospev, v katerem Cerkev poje Bogu zahvalo s temi besedami: »Devico Marijo si obvaroval vsakega madeža izvirnega greha in jo obdaril s polnostjo svoje milosti. Tako si pripravil vredno mater svojemu Sinu ter v njej naznanil začetek Cerkve, njegove svete in brazmadežne neveste.« Papež Pij IX. je 8. decembra 1854 vsebino tega praznika razglasil kot versko resnico. Glede Marijinega brezmadežnega spočetja sta bili v krščanstvu vedno živi dve misli, ki družita v sebi to versko resnico: misel o najpopolnejši svetosti Jezusove deviške Matere in misel o novi, boljši Evi, ki je sveta in brezmadežna, kakršna je bila Eva pred izvirnim grehom. V slovenskih krajih so ta praznik obhajali že veliko prej kot v Rimu. Najstarejša priča tega je kodeks cistercijanskega samostana v Kostanjevici iz prve polovice 14. stoletja. Naš rojak Janez Ludvik Schönleben je v svoji knjigi Deviška palma, ki je izšla leta 1671, zapisal: »Moja domovina, vojvodina Kranjska, šteje več kot 300.000 prebivalcev. Med to množico ne bi našel nikogar, ki bi nasprotoval nauku o brezmadežnem spočetju.« Zato ni čudno, da je mariborski škof blaženi Anton Martin Slomšek ob razglasitvi verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju vernikom zapisal: »Veselo novico vam oznanjam, ki bo večno slovela /.../ v čast in hvalo Bogu in Mariji, pa tudi nam, vernim otrokom Marije v tolažbo.« To resnico je potrdila Marija sama v svojih prikazovanjih Bernardki v Lurdu leta 1858. Ob Marijinih praznikih začutimo, kako Bog posega v zgodovino človeštva. Pa ne samo v preteklost. Tudi danes je z nami, tudi danes nas spremlja. Sveta Katarina Sienska je zapisala, da je Marija knjiga, v katero je Bog zapisal, kako naj živimo. Naj nam bo današnji praznik v navdih, da bi tudi sami v svojem življenju znali brati »načrt« za svoje življenje.
Nekaj dni po začetku adventnega časa obhajamo praznik brezmadežnega spočetja Device Marije. Ta praznik razlaga že sam mašni hvalospev, v katerem Cerkev poje Bogu zahvalo s temi besedami: »Devico Marijo si obvaroval vsakega madeža izvirnega greha in jo obdaril s polnostjo svoje milosti. Tako si pripravil vredno mater svojemu Sinu ter v njej naznanil začetek Cerkve, njegove svete in brazmadežne neveste.« Papež Pij IX. je 8. decembra 1854 vsebino tega praznika razglasil kot versko resnico. Glede Marijinega brezmadežnega spočetja sta bili v krščanstvu vedno živi dve misli, ki družita v sebi to versko resnico: misel o najpopolnejši svetosti Jezusove deviške Matere in misel o novi, boljši Evi, ki je sveta in brezmadežna, kakršna je bila Eva pred izvirnim grehom. V slovenskih krajih so ta praznik obhajali že veliko prej kot v Rimu. Najstarejša priča tega je kodeks cistercijanskega samostana v Kostanjevici iz prve polovice 14. stoletja. Naš rojak Janez Ludvik Schönleben je v svoji knjigi Deviška palma, ki je izšla leta 1671, zapisal: »Moja domovina, vojvodina Kranjska, šteje več kot 300.000 prebivalcev. Med to množico ne bi našel nikogar, ki bi nasprotoval nauku o brezmadežnem spočetju.« Zato ni čudno, da je mariborski škof blaženi Anton Martin Slomšek ob razglasitvi verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju vernikom zapisal: »Veselo novico vam oznanjam, ki bo večno slovela /.../ v čast in hvalo Bogu in Mariji, pa tudi nam, vernim otrokom Marije v tolažbo.« To resnico je potrdila Marija sama v svojih prikazovanjih Bernardki v Lurdu leta 1858. Ob Marijinih praznikih začutimo, kako Bog posega v zgodovino človeštva. Pa ne samo v preteklost. Tudi danes je z nami, tudi danes nas spremlja. Sveta Katarina Sienska je zapisala, da je Marija knjiga, v katero je Bog zapisal, kako naj živimo. Naj nam bo današnji praznik v navdih, da bi tudi sami v svojem življenju znali brati »načrt« za svoje življenje.
Po mesecih pritiskov iz gospodastva in nedavni potrditvi sklepa na vladi bodo delodajalci od danes na portalu Zavoda za zaposlovanje lahko vlagali zahtevke za uveljavljanje delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanega delovnega časa. Koliko bo zanimanje, ni znano. Kaj pa bodo morali priložiti, kdaj lahko pričakujejo izplačila in kakšne so obveznosti delavcev? V oddaji tudi o tem: - Zelenski z zahodnimi zaveznicami v Londonu za okrepitev ukrajinske obrambe. - V Artičah pri Brežicah pogodbena pošta čez noč zaprla vrata. - V Celju prepričani, da lahko otroci soodločajo, v kakšnem okolju bodo živeli
Po mesecih pritiskov iz gospodastva in nedavni potrditvi sklepa na vladi bodo delodajalci od danes na portalu Zavoda za zaposlovanje lahko vlagali zahtevke za uveljavljanje delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanega delovnega časa. Koliko bo zanimanje, ni znano. Kaj pa bodo morali priložiti, kdaj lahko pričakujejo izplačila in kakšne so obveznosti delavcev? V oddaji tudi o tem: - Zelenski z zahodnimi zaveznicami v Londonu za okrepitev ukrajinske obrambe. - V Artičah pri Brežicah pogodbena pošta čez noč zaprla vrata. - V Celju prepričani, da lahko otroci soodločajo, v kakšnem okolju bodo živeli
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Gost intervjuja je eden najvidnejših politikov Demosa, ki je bil priča vsem ključnim odločitvam ob padcu partijskega režima in nastajanju slovenske države, vključno s slovenskim plebiscitom 23. decembra 1990, kar je bilo tudi iztočnica za pogovor. Voditelj: Jože Možina
Gost intervjuja je eden najvidnejših politikov Demosa, ki je bil priča vsem ključnim odločitvam ob padcu partijskega režima in nastajanju slovenske države, vključno s slovenskim plebiscitom 23. decembra 1990, kar je bilo tudi iztočnica za pogovor. Voditelj: Jože Možina
Pesmi, ki nas vabijo v naravo: med drevesa in polja, med ptice in dežne kaplje. In seveda k mislim, ki jih prikličejo te podobe in ki jih zna Jure Jakob vedno subtilno izraziti. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden. Posneto novembra 2025.
Pesmi, ki nas vabijo v naravo: med drevesa in polja, med ptice in dežne kaplje. In seveda k mislim, ki jih prikličejo te podobe in ki jih zna Jure Jakob vedno subtilno izraziti. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden. Posneto novembra 2025.
Snemanje zvočne igre je precej težje, kot se zdi, pravijo četrtošolci OŠ Koseze, ki so se preizkusili pred pravim radijskim mikrofonom. Zajci in praproti sprožijo nenavadno stavo, ki se prepleta z zgodbo prijateljev Lare in Igorja. Njun spor razkrije paleto otroških čustev in humornih zapletov. Potem ko je bila zgodba v režiji Saše Rakef Perko najprej pripravljena kot zvočni sprehod, jo ustvarjalci zdaj premierno predstavljajo tudi kot radijsko igro. Več pa v Kulturomatu.
Snemanje zvočne igre je precej težje, kot se zdi, pravijo četrtošolci OŠ Koseze, ki so se preizkusili pred pravim radijskim mikrofonom. Zajci in praproti sprožijo nenavadno stavo, ki se prepleta z zgodbo prijateljev Lare in Igorja. Njun spor razkrije paleto otroških čustev in humornih zapletov. Potem ko je bila zgodba v režiji Saše Rakef Perko najprej pripravljena kot zvočni sprehod, jo ustvarjalci zdaj premierno predstavljajo tudi kot radijsko igro. Več pa v Kulturomatu.
Smučarski skakalec Domen Prevc je tudi zmagovalec druge tekme svetovnega pokala v Wisli na Poljskem. Za slabo točko je ugnal Japonca Rjojuja Kobajašija in prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku. Anže Lanišek je bil osmi. Karavana se prihodnji konec tedna seli v nemški Klingenthal.
Smučarski skakalec Domen Prevc je tudi zmagovalec druge tekme svetovnega pokala v Wisli na Poljskem. Za slabo točko je ugnal Japonca Rjojuja Kobajašija in prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku. Anže Lanišek je bil osmi. Karavana se prihodnji konec tedna seli v nemški Klingenthal.
Johannes Brahms: Izmenjujoča se pesem za ob plesu, op. 31 in Nove ljubezenske pesmi, op. 65 Federica Lo Pinto: MovEmentO* Edward Elgar: Z bavarskih planin, op. 27 Zbor Slovenske filharmonije Holger Speck, dirigent Alina Kolomiets, klavir Gioele Andreolli, klavir Ob delih ključnega predstavnika britanske glasbene tradicije Edwarda Elgarja in mojstra orkestracije ter ustvarjanja dramatičnih kontrastov Johannesa Brahmsa bo zazvenelo novo delo MovEmentO mlade skladateljice in članice Zbora Slovenske filharmonije Federice Lo Pinto.
Johannes Brahms: Izmenjujoča se pesem za ob plesu, op. 31 in Nove ljubezenske pesmi, op. 65 Federica Lo Pinto: MovEmentO* Edward Elgar: Z bavarskih planin, op. 27 Zbor Slovenske filharmonije Holger Speck, dirigent Alina Kolomiets, klavir Gioele Andreolli, klavir Ob delih ključnega predstavnika britanske glasbene tradicije Edwarda Elgarja in mojstra orkestracije ter ustvarjanja dramatičnih kontrastov Johannesa Brahmsa bo zazvenelo novo delo MovEmentO mlade skladateljice in članice Zbora Slovenske filharmonije Federice Lo Pinto.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
… Na konec sveta, kjer so ledene gore, kjer ti polarne lisice zaželijo lahko noč … Pripoveduje: Boris Ostan. Napisal: Daniel Hevier. Prevedla: Bilka Mate. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
… Na konec sveta, kjer so ledene gore, kjer ti polarne lisice zaželijo lahko noč … Pripoveduje: Boris Ostan. Napisal: Daniel Hevier. Prevedla: Bilka Mate. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
V oddaji Politično s predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robertom Šumijem o tem, zakaj ni bil izbran za nov mandat in kako korupcija razjeda družbo. Z voditeljico sta se pogovarjala tudi o drugih aktualnih vprašanjih, med drugim o umetno ustvarjenih čakalnih vrstah v zdravstvu.
V oddaji Politično s predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robertom Šumijem o tem, zakaj ni bil izbran za nov mandat in kako korupcija razjeda družbo. Z voditeljico sta se pogovarjala tudi o drugih aktualnih vprašanjih, med drugim o umetno ustvarjenih čakalnih vrstah v zdravstvu.
Smučarski skakalec Domen Prevc je zmagal tudi na drugi tekmi svetovnega pokala v Wisli na Poljskem. Za slabo točko je ugnal Japonca Rjojuja Kobajašija in prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku. Anže Lanišek je bil osmi. Karavana se prihodnji konec tedna seli v nemški Klingenthal. V oddaji tudi o tem: - Izrael kljub krhkemu premirju napoveduje pogovore od drugi fazi mirovnega načrta za Gazo. - V Italiji spor zaradi definicije posilstva: opozicija obtožuje Melonijevo vlado dvoličnosti. - Sezona gripe prej kot običajno. Veliko tudi primerov viroz, v šolah številni manjkajoči.
Smučarski skakalec Domen Prevc je zmagal tudi na drugi tekmi svetovnega pokala v Wisli na Poljskem. Za slabo točko je ugnal Japonca Rjojuja Kobajašija in prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku. Anže Lanišek je bil osmi. Karavana se prihodnji konec tedna seli v nemški Klingenthal. V oddaji tudi o tem: - Izrael kljub krhkemu premirju napoveduje pogovore od drugi fazi mirovnega načrta za Gazo. - V Italiji spor zaradi definicije posilstva: opozicija obtožuje Melonijevo vlado dvoličnosti. - Sezona gripe prej kot običajno. Veliko tudi primerov viroz, v šolah številni manjkajoči.
Predstava ob odprtju nove operne sezone 2025/2026 v Scali.
Predstava ob odprtju nove operne sezone 2025/2026 v Scali.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta je brezčasna; nikoli je ni preveč, v izvedbah odličnih glasbenikov pa se je prav tako ni mogoče naveličati. Tokrat smo iz bogatega arhiva koncertnih posnetkov, ki jih v izmenjavi ponuja Evroradio, za predvajanje izbrali posnetek koncerta, ki je bil 5. novembra letos v Gledališču Beaulieu v Lozani. Tam je nastopil Lozanski komorni orkester, ki ga je vodil eden vodilnih strokovnjakov za glasbo starejših obdobij Ton Koopman. Spored je bil v celoti posvečen glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solistka se je v dveh vokalno-instrumentalnih delih – solističnemu motetu Exsultate, jubilate, K. 165 in ariji Voi avete un cor fedele, K. 217 – predstavila priznana ruska sopranistka Julija Ležneva, spored pa so dopolnile še uvertura k operi Čarobna piščal, Serenata notturna v D-duru, K. 239 in Simfonija št. 38 v D-duru, ‘Praška’.
Glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta je brezčasna; nikoli je ni preveč, v izvedbah odličnih glasbenikov pa se je prav tako ni mogoče naveličati. Tokrat smo iz bogatega arhiva koncertnih posnetkov, ki jih v izmenjavi ponuja Evroradio, za predvajanje izbrali posnetek koncerta, ki je bil 5. novembra letos v Gledališču Beaulieu v Lozani. Tam je nastopil Lozanski komorni orkester, ki ga je vodil eden vodilnih strokovnjakov za glasbo starejših obdobij Ton Koopman. Spored je bil v celoti posvečen glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solistka se je v dveh vokalno-instrumentalnih delih – solističnemu motetu Exsultate, jubilate, K. 165 in ariji Voi avete un cor fedele, K. 217 – predstavila priznana ruska sopranistka Julija Ležneva, spored pa so dopolnile še uvertura k operi Čarobna piščal, Serenata notturna v D-duru, K. 239 in Simfonija št. 38 v D-duru, ‘Praška’.
Nemški kancler Friedrich Merz se mudi na obisku v Izraelu. Ob prihodu je potrdil, da bo podpora Izraelu ostala ključni del nemške politike. Prav tako se je zavzel za razorožitev palestinskega gibanja Hamas in poudaril pomen rešitve dveh držav. Potem, ko se je Mertz v Jeruzalemu sestal s predsednikom Jicakom Herzogom, ga je sprejel tudi premier Benjamin Netanjahu. Srečal se je tudi z nekaterimi talci, ki jih je Hamas izpustil, prav tako pa bo obiskal spominski center Jad Vašem. Palestinsko skrajno gibanje Hamas je medtem sporočilo, da je pripravljeno svoje orožje predati palestinskim oblastem v Gazi pod pogojem, da se konča izraelska okupacija enklave. V oddaji tudi: - Dogovor o končanju vojne med Rusijo in Ukrajino naj bi bil blizu. - Stranke na slovenskem političnem prizorišču iščejo pravo formulo za uspeh na spomladanskih volitvah. - Delodajalci lahko od jutri vlagajo zahtevke za delno povračilo nadomestila plače zaradi skrajšanega delovnega časa.
Nemški kancler Friedrich Merz se mudi na obisku v Izraelu. Ob prihodu je potrdil, da bo podpora Izraelu ostala ključni del nemške politike. Prav tako se je zavzel za razorožitev palestinskega gibanja Hamas in poudaril pomen rešitve dveh držav. Potem, ko se je Mertz v Jeruzalemu sestal s predsednikom Jicakom Herzogom, ga je sprejel tudi premier Benjamin Netanjahu. Srečal se je tudi z nekaterimi talci, ki jih je Hamas izpustil, prav tako pa bo obiskal spominski center Jad Vašem. Palestinsko skrajno gibanje Hamas je medtem sporočilo, da je pripravljeno svoje orožje predati palestinskim oblastem v Gazi pod pogojem, da se konča izraelska okupacija enklave. V oddaji tudi: - Dogovor o končanju vojne med Rusijo in Ukrajino naj bi bil blizu. - Stranke na slovenskem političnem prizorišču iščejo pravo formulo za uspeh na spomladanskih volitvah. - Delodajalci lahko od jutri vlagajo zahtevke za delno povračilo nadomestila plače zaradi skrajšanega delovnega časa.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
izpod peres Jommellija,Wagnerja, Mozarta, Verdija, Dutilleuxa in Puccinija.
izpod peres Jommellija,Wagnerja, Mozarta, Verdija, Dutilleuxa in Puccinija.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Sredi 14. stoletja je Italijo prizadela epidemija kuge, deseterica mladih se pred njo zapre v podeželsko vilo in si v izolaciji krajša čas s pripovedovanjem zgodb o iznajdljivosti in potegavščinah enih oziroma neumnosti drugih. Prva zgodba pripoveduje o Ciappellettu, ki je s krivo izpovedjo po smrti kljub hudim grehom obveljal za svetnika. Prevodl Andrej Budal, radijska priredba Matej Juh, interpretacija vlog Tone Gogala, Jernej Kuntner, Gaber Kristjan Trseglav in Uroš Potočnik, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Nejc Zupančič in Urban Gruden. Režija Jože Valentič. Posneto maja 2018.
Sredi 14. stoletja je Italijo prizadela epidemija kuge, deseterica mladih se pred njo zapre v podeželsko vilo in si v izolaciji krajša čas s pripovedovanjem zgodb o iznajdljivosti in potegavščinah enih oziroma neumnosti drugih. Prva zgodba pripoveduje o Ciappellettu, ki je s krivo izpovedjo po smrti kljub hudim grehom obveljal za svetnika. Prevodl Andrej Budal, radijska priredba Matej Juh, interpretacija vlog Tone Gogala, Jernej Kuntner, Gaber Kristjan Trseglav in Uroš Potočnik, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Nejc Zupančič in Urban Gruden. Režija Jože Valentič. Posneto maja 2018.
V iskanju pozabljenih glažut Steklarska tradicija slovenskega etničnega prostora je eden najbolj bleščečih dokazov naše vpetosti v kulturne, industrijske in trgovske tokove centralne Evrope. Kajti steklo in njegova proizvodnja že stoletja stojijo na križišču med industrijo, obrtjo in umetnostjo. Po mednarodnem letu stekla izpred nekaj let so se raziskovalni napori za detekcijo in vrednotenje steklarske tradicije še povečali in iz severa Primorske prihaja zgodba o pozabljenih glažutarjih, ki so celo stoletje delali v globini tedaj skoraj nepristopnega Trnovskega gozda. Nove raziskave so to privlačno temo obudile dobesedno iz črepinj in kmalu se lahko nadejamo, da bo vedenje o glažutarjih dostopno tudi širši javnosti. V oddaji Sledi časa tako v širši slovenski prostor prinašamo nekakšen uvod vanjo.
V iskanju pozabljenih glažut Steklarska tradicija slovenskega etničnega prostora je eden najbolj bleščečih dokazov naše vpetosti v kulturne, industrijske in trgovske tokove centralne Evrope. Kajti steklo in njegova proizvodnja že stoletja stojijo na križišču med industrijo, obrtjo in umetnostjo. Po mednarodnem letu stekla izpred nekaj let so se raziskovalni napori za detekcijo in vrednotenje steklarske tradicije še povečali in iz severa Primorske prihaja zgodba o pozabljenih glažutarjih, ki so celo stoletje delali v globini tedaj skoraj nepristopnega Trnovskega gozda. Nove raziskave so to privlačno temo obudile dobesedno iz črepinj in kmalu se lahko nadejamo, da bo vedenje o glažutarjih dostopno tudi širši javnosti. V oddaji Sledi časa tako v širši slovenski prostor prinašamo nekakšen uvod vanjo.
V Nedeljski reportaži smo govorili o izdelavi po meri kovanih oziroma izdelanih nožev. Spoznali smo, kako poteka pot jekla od prvega segrevanja v ognju do končne oblike. Slišali smo tudi, kako kovaški mojster Tomaž Tekavc iz Kovačije Tom Tek razvije idejo, da iz nje nastane nož, ki je prilagojen posameznikovim potrebam. Avtor oddaje Aleš Ogrin si je ogledal, kako nastajajo noži , od lovskih in kuhinjskih, do specializiranih rezil za zahtevne uporabnike. Med njimi je tudi sekira iz 800 slojev damaščanskega jekla.
V Nedeljski reportaži smo govorili o izdelavi po meri kovanih oziroma izdelanih nožev. Spoznali smo, kako poteka pot jekla od prvega segrevanja v ognju do končne oblike. Slišali smo tudi, kako kovaški mojster Tomaž Tekavc iz Kovačije Tom Tek razvije idejo, da iz nje nastane nož, ki je prilagojen posameznikovim potrebam. Avtor oddaje Aleš Ogrin si je ogledal, kako nastajajo noži , od lovskih in kuhinjskih, do specializiranih rezil za zahtevne uporabnike. Med njimi je tudi sekira iz 800 slojev damaščanskega jekla.
V oddaji Od setve do žetve se posvečamo vprašanju inovacij in razvoja kmetijske mehanizacije, ki je stalni spremljevalec kmetijske pridelave. V Sloveniji imamo tako večja uveljavljena podjetja, ki s posodabljanjem strojnih priključkov podpirajo razvoj rastlinske pridelave. Ne manjka pa niti mladih manjših podjetij z večjimi inovativnimi preboji. Razmišljamo o tem, kako na področje strojne kmetijske mehanizacije in opreme vstopajo nove sodobne tehnologije in katere smernice usmerjajo ta razvoj. Predstavljamo tudi prvi, z javnimi sredstvi financiran projekt za spodbujanje novih tehnologij v slovenskem prostoru. Naši sogovorniki so Igor Stare, direktor podjetja Gorenc Kmetijska mehanizacija; Jure Brečko, solastnik podjetja BE TECH; Mihael Miheljak iz podjetja SIP Šempeter, in Blaž Germšek iz Kmetijskega inštituta Slovenije.
V oddaji Od setve do žetve se posvečamo vprašanju inovacij in razvoja kmetijske mehanizacije, ki je stalni spremljevalec kmetijske pridelave. V Sloveniji imamo tako večja uveljavljena podjetja, ki s posodabljanjem strojnih priključkov podpirajo razvoj rastlinske pridelave. Ne manjka pa niti mladih manjših podjetij z večjimi inovativnimi preboji. Razmišljamo o tem, kako na področje strojne kmetijske mehanizacije in opreme vstopajo nove sodobne tehnologije in katere smernice usmerjajo ta razvoj. Predstavljamo tudi prvi, z javnimi sredstvi financiran projekt za spodbujanje novih tehnologij v slovenskem prostoru. Naši sogovorniki so Igor Stare, direktor podjetja Gorenc Kmetijska mehanizacija; Jure Brečko, solastnik podjetja BE TECH; Mihael Miheljak iz podjetja SIP Šempeter, in Blaž Germšek iz Kmetijskega inštituta Slovenije.
Lovro Planko je eden najboljših slovenskih biatloncev, ki si utira pot proti vrhu svetovnega pokala. Na začetku nove zime kaže dobro formo, še bolj kot z rezultatom pa je na uvodni posamični tekmi sezone navdušil s fair play potezo.
Lovro Planko je eden najboljših slovenskih biatloncev, ki si utira pot proti vrhu svetovnega pokala. Na začetku nove zime kaže dobro formo, še bolj kot z rezultatom pa je na uvodni posamični tekmi sezone navdušil s fair play potezo.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Številna krizna žarišča po svetu spodbujajo oboroževanje in vojaško usposabljanje. Veliko držav razmišlja ali že uvaja obvezno naborništvo, trgovina z orožjem cveti. Nemčija npr. namešča protiraketne sisteme, ki naj bi ščitili tudi evropske zaveznice. V oddaji tudi o tem: - Arčonu italijanska nagrada Nadal Furlan za prispevek k čezmejnemu sodelovanju. - Na voljo nova aplikacija za spremljanje poplav. - Projekt Aktivno inkluzivno omogoča brezplačno vadbo oseb z invalidnostjo tudi v slovenski Istri.
Številna krizna žarišča po svetu spodbujajo oboroževanje in vojaško usposabljanje. Veliko držav razmišlja ali že uvaja obvezno naborništvo, trgovina z orožjem cveti. Nemčija npr. namešča protiraketne sisteme, ki naj bi ščitili tudi evropske zaveznice. V oddaji tudi o tem: - Arčonu italijanska nagrada Nadal Furlan za prispevek k čezmejnemu sodelovanju. - Na voljo nova aplikacija za spremljanje poplav. - Projekt Aktivno inkluzivno omogoča brezplačno vadbo oseb z invalidnostjo tudi v slovenski Istri.
“Začetki slovenske socialne demokracije” Češki emigrant – filmski ustvarjalec Strokovnjak za zdravljenje tuberkuloze Leta 1958 je v novozgrajeni Luki Koper pristala prva čezoceanska ladja, to je bila slovenska ladja z imenom Gorica. Slovenija je tako dobila svoje morsko okno v svet, kar se je zgodilo po sklenitvi tako imenovanega londonskega memoranduma, s katerim je bilo leta 1954 ukinjeno Svobodno tržaško ozemlje. Takoj po tem je tudi stekel projekt izgradnje pristanišča.Zanimiv je bil prvi odziv dveh sosednjih pristanišč na novo koprsko luko. V zapisniku odbora za pripravo slovesnosti ob odprtju luke piše, da glede koprskega pristanišča potekajo polemike tako na Reki kot tudi v Trstu. »Prvi so začeli izražati bojazen konkurence. Njihove teorije in ugibanja smo zavračali na podlagi njihovih lastnih podatkov o tem, da je Reka zavrnila za približno milijon ton tranzitnega prometa. Italijanski tisk pa je delil mnenje, da nova koprska luka za zdaj še ni nevarna tržaški, toda slovenski bratje bodo odjedli kruh tržaškemu proletariatu takrat, ko bo zgrajena železnica.«
“Začetki slovenske socialne demokracije” Češki emigrant – filmski ustvarjalec Strokovnjak za zdravljenje tuberkuloze Leta 1958 je v novozgrajeni Luki Koper pristala prva čezoceanska ladja, to je bila slovenska ladja z imenom Gorica. Slovenija je tako dobila svoje morsko okno v svet, kar se je zgodilo po sklenitvi tako imenovanega londonskega memoranduma, s katerim je bilo leta 1954 ukinjeno Svobodno tržaško ozemlje. Takoj po tem je tudi stekel projekt izgradnje pristanišča.Zanimiv je bil prvi odziv dveh sosednjih pristanišč na novo koprsko luko. V zapisniku odbora za pripravo slovesnosti ob odprtju luke piše, da glede koprskega pristanišča potekajo polemike tako na Reki kot tudi v Trstu. »Prvi so začeli izražati bojazen konkurence. Njihove teorije in ugibanja smo zavračali na podlagi njihovih lastnih podatkov o tem, da je Reka zavrnila za približno milijon ton tranzitnega prometa. Italijanski tisk pa je delil mnenje, da nova koprska luka za zdaj še ni nevarna tržaški, toda slovenski bratje bodo odjedli kruh tržaškemu proletariatu takrat, ko bo zgrajena železnica.«
V Mariborskem feljtonu smo tudi tokrat pregledali dogajanje prvega decembrskega tedna, ki je prinesel pregled vladnih obljub po obisku Podravja, krepitev sezonskih bolezni in aktivacijo zadnjega svežnja pravic iz Zakona o dolgotrajni oskrbi.
V Mariborskem feljtonu smo tudi tokrat pregledali dogajanje prvega decembrskega tedna, ki je prinesel pregled vladnih obljub po obisku Podravja, krepitev sezonskih bolezni in aktivacijo zadnjega svežnja pravic iz Zakona o dolgotrajni oskrbi.
V dobri družbi smo slišali drugi del letošnjega festivala Pod Pohorjem – Oplotnica 2025, o novih skladbah pa poklepetali z ansambli Prva liga, Užitek in Vzrock. Le kaj prinaša Lojtrca novih? In kdo bo z nami na snemanju koncerta v živo v torek? Prisluhnite tudi tokratni oddaji.
V dobri družbi smo slišali drugi del letošnjega festivala Pod Pohorjem – Oplotnica 2025, o novih skladbah pa poklepetali z ansambli Prva liga, Užitek in Vzrock. Le kaj prinaša Lojtrca novih? In kdo bo z nami na snemanju koncerta v živo v torek? Prisluhnite tudi tokratni oddaji.
Spadate med ljubitelje mode? Potem verjetno veste, da imajo nekatere velike fast fashion znamke nove kolekcije skoraj vsak teden, včasih celo vsak dan. A več kot 60 odstotkov teh oblačil v enem letu pristane med odpadki, velik del pa sploh ni primeren za reciklažo. Kot protiutež temu hitremu tempu mode je Koper lani postal bogatejši za prostor z vintage, second-hand in predelanimi oblačili. Drugo Skico, kot se imenuje trgovinica, si je zamislila gostja tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje, mlada in zagnana oblikovalka Naja Stanić. Zakaj ji imena nekdanjih velikanov Mura, Rašica, Vezenine Bled in Labod poženejo kri po žilah, kdo najpogosteje posega po oblačilih iz Druge skice in kakšne načrte ima za naprej? Prisluhnite!
Spadate med ljubitelje mode? Potem verjetno veste, da imajo nekatere velike fast fashion znamke nove kolekcije skoraj vsak teden, včasih celo vsak dan. A več kot 60 odstotkov teh oblačil v enem letu pristane med odpadki, velik del pa sploh ni primeren za reciklažo. Kot protiutež temu hitremu tempu mode je Koper lani postal bogatejši za prostor z vintage, second-hand in predelanimi oblačili. Drugo Skico, kot se imenuje trgovinica, si je zamislila gostja tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje, mlada in zagnana oblikovalka Naja Stanić. Zakaj ji imena nekdanjih velikanov Mura, Rašica, Vezenine Bled in Labod poženejo kri po žilah, kdo najpogosteje posega po oblačilih iz Druge skice in kakšne načrte ima za naprej? Prisluhnite!
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Simfonični orkester Praškega radia z dirigentom Robertom Jindro in gostoma organistom Christianom Schmittom in pianistom Markom Kozákom se je 3. novembra letos z deli Samuela Barberja, Julessa Masseneta in Camilla Saint-Saënsa predstavil v dvorani Bedřiha Smetane v Mestni hiši v Pragi.
Simfonični orkester Praškega radia z dirigentom Robertom Jindro in gostoma organistom Christianom Schmittom in pianistom Markom Kozákom se je 3. novembra letos z deli Samuela Barberja, Julessa Masseneta in Camilla Saint-Saënsa predstavil v dvorani Bedřiha Smetane v Mestni hiši v Pragi.