Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
29. srečanje gospodarstvenikov Primorske je potekalo v luči razprave o prednostih in pomanjkljivostih Primorske z vidika gospodarstva. Med področji, ki jih Gospodarska zbornica v programu Made in Slovenija 2035 izpostavlja kot osrednje jedro slovenskega gospodarstva, sta tudi logistika in avtomobilska industrija oz. trajnostna mobilnost, ki v veliki meri poganjata tudi primorsko gospodarstvo. Ostali poudarki: - Slovenija v okviru evropskega solidarnostnega mehanizma za migracije ne bo sprejela nobenega prosilca za azil, namesto tega bo v sklad letos plačala 1,8 milijona evrov. Nevladniki pa so kritični. - O tem, kdo bo upravljal z zapuščino EPK novogoriški svetniki včeraj niso odločali, potrebna bo širša razprava. - Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu se ni uvrstila v izločilne boje evropskega prvenstva.
29. srečanje gospodarstvenikov Primorske je potekalo v luči razprave o prednostih in pomanjkljivostih Primorske z vidika gospodarstva. Med področji, ki jih Gospodarska zbornica v programu Made in Slovenija 2035 izpostavlja kot osrednje jedro slovenskega gospodarstva, sta tudi logistika in avtomobilska industrija oz. trajnostna mobilnost, ki v veliki meri poganjata tudi primorsko gospodarstvo. Ostali poudarki: - Slovenija v okviru evropskega solidarnostnega mehanizma za migracije ne bo sprejela nobenega prosilca za azil, namesto tega bo v sklad letos plačala 1,8 milijona evrov. Nevladniki pa so kritični. - O tem, kdo bo upravljal z zapuščino EPK novogoriški svetniki včeraj niso odločali, potrebna bo širša razprava. - Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu se ni uvrstila v izločilne boje evropskega prvenstva.
V zadnjih letih imamo manj kot polovico ledu v Alpah, kot ga je bilo pred približno dvesto leti. To se najbolj pozna na ledenikih, na ledeniku pod Skuto in Triglavskem ledeniku. Za slednjega je lahko usodno že eno samo nadpovprečno vroče poletje, opozarja Gregor Vertačnik, ki se na Agenciji Republike Slovenije za okolje ukvarja s klimatologijo in podnebnimi projekcijami.
V zadnjih letih imamo manj kot polovico ledu v Alpah, kot ga je bilo pred približno dvesto leti. To se najbolj pozna na ledenikih, na ledeniku pod Skuto in Triglavskem ledeniku. Za slednjega je lahko usodno že eno samo nadpovprečno vroče poletje, opozarja Gregor Vertačnik, ki se na Agenciji Republike Slovenije za okolje ukvarja s klimatologijo in podnebnimi projekcijami.
V Stožicah že teden dni potekajo tekme evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu, med navijače (ne nujno le nogometne) nas pelje tudi lastnik največje navijaške slovenske zastave Dominik Zupančič. Njegova zastava velikanka ima skoraj 40 kg, navijači pa so ji nedeli ime Marjanova zastava, po pokojnem očetu in idejnem vodji izdelave take zastave Marjanu Zupančiču. Poznajo jo tudi slovenski športniki, nekoč je Dominika poklical Goran Dragić osebno in prosil, ali lahko zastavo pošlje na tekmo v Španijo.
V Stožicah že teden dni potekajo tekme evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu, med navijače (ne nujno le nogometne) nas pelje tudi lastnik največje navijaške slovenske zastave Dominik Zupančič. Njegova zastava velikanka ima skoraj 40 kg, navijači pa so ji nedeli ime Marjanova zastava, po pokojnem očetu in idejnem vodji izdelave take zastave Marjanu Zupančiču. Poznajo jo tudi slovenski športniki, nekoč je Dominika poklical Goran Dragić osebno in prosil, ali lahko zastavo pošlje na tekmo v Španijo.
Evropska komisija je včeraj predstavila petletno strategijo za upravljanje migracij. Ob tem odmeva odločitev Slovenije, da ne bo sprejela nobenega migranta, ampak bo raje plačala finančni prispevek. Letos bo znašal milijon 800 tisoč evrov. Odzivi nevladnikov na to so ostri. V oddaji tudi: - Evropska unija iransko revolucionarno gardo uvrstila na seznam terorističnih organizacij, Trump Iranu znova zagrozil z napadom. - Zavod za zdravstveno zavarovanje želi zmanjšati napotovanje na nepotrebne storitve. Teh naj bi bilo kar za tretjino. - Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu po porazu proti Belorusiji ostala brez četrtfinala evropskega prvenstva.
Evropska komisija je včeraj predstavila petletno strategijo za upravljanje migracij. Ob tem odmeva odločitev Slovenije, da ne bo sprejela nobenega migranta, ampak bo raje plačala finančni prispevek. Letos bo znašal milijon 800 tisoč evrov. Odzivi nevladnikov na to so ostri. V oddaji tudi: - Evropska unija iransko revolucionarno gardo uvrstila na seznam terorističnih organizacij, Trump Iranu znova zagrozil z napadom. - Zavod za zdravstveno zavarovanje želi zmanjšati napotovanje na nepotrebne storitve. Teh naj bi bilo kar za tretjino. - Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu po porazu proti Belorusiji ostala brez četrtfinala evropskega prvenstva.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
S tekmami zadnjega kroga se je sinoči končal skupinski del evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu. Slovenija je uvrstitev v četrtfinale lovila proti Belorusiji.
S tekmami zadnjega kroga se je sinoči končal skupinski del evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu. Slovenija je uvrstitev v četrtfinale lovila proti Belorusiji.
Pred letom in pol so v Ankari opravili največjo izmenjavo zapornikov med Rusijo in zahodnimi državami po koncu hladne vojne. V menjavi sta bila vključena tudi zakonca Dulcev, ki so ju ujele slovenske tajne službe. Ruska stran pa je na zahod izpustila nekaj ruskih opozicijskih politikov, ki so bili obsojeni na večletne zaporne kazni zaradi širjenja informacij, kritičnih do politilčnega vodstva in ruske vojske. Med njimi je bil tudi eden najvidnejših ruskih opozicijskih politikov mlajše generacije, Ilja Jašin, ki je bil v Rusiji obsojen na osem let in pol strogega zapora. Zdaj deluje v Berlinu, te dni pa je obiskal Slovenijo.
Pred letom in pol so v Ankari opravili največjo izmenjavo zapornikov med Rusijo in zahodnimi državami po koncu hladne vojne. V menjavi sta bila vključena tudi zakonca Dulcev, ki so ju ujele slovenske tajne službe. Ruska stran pa je na zahod izpustila nekaj ruskih opozicijskih politikov, ki so bili obsojeni na večletne zaporne kazni zaradi širjenja informacij, kritičnih do politilčnega vodstva in ruske vojske. Med njimi je bil tudi eden najvidnejših ruskih opozicijskih politikov mlajše generacije, Ilja Jašin, ki je bil v Rusiji obsojen na osem let in pol strogega zapora. Zdaj deluje v Berlinu, te dni pa je obiskal Slovenijo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Evropska komisija predstavila petletno strategijo za upravljanje z migracijami. Ta prinaša nova pravila pri upravljanju migracij in mednarodne zaščite v Evropski uniji. Ob tem odmeva odločitev Slovenije, da ne bo sprejela nobenega migranta, ampak bo raje plačala finančni prispevek. Ta bo letos znašal 1 800 000 evrov. Pravila bodo v celoti začela veljati junija letos. Odzivi nevladnikov na odločitev Slovenije so ostri. Ostali poudarki oddaje: - Zunanji ministri članic Evropske unije podprli uvrstitev iranske revolucionarne garde na evropski seznam terorističnih organizacij. - Vladimir Putin naj bi pristal na enotedensko prekinitev napadov na Ukrajino. - Ljubljanski župan Zoran Janković se je sestal s prebivalci Štepanjskega naselja.
Evropska komisija predstavila petletno strategijo za upravljanje z migracijami. Ta prinaša nova pravila pri upravljanju migracij in mednarodne zaščite v Evropski uniji. Ob tem odmeva odločitev Slovenije, da ne bo sprejela nobenega migranta, ampak bo raje plačala finančni prispevek. Ta bo letos znašal 1 800 000 evrov. Pravila bodo v celoti začela veljati junija letos. Odzivi nevladnikov na odločitev Slovenije so ostri. Ostali poudarki oddaje: - Zunanji ministri članic Evropske unije podprli uvrstitev iranske revolucionarne garde na evropski seznam terorističnih organizacij. - Vladimir Putin naj bi pristal na enotedensko prekinitev napadov na Ukrajino. - Ljubljanski župan Zoran Janković se je sestal s prebivalci Štepanjskega naselja.
Martin Bajželj že več kot 15 let deluje na Statističnem uradu Republike Slovenije, med drugim je zadolžen predvsem za komuniciranje z javnostjo, kar mu odlično uspeva, saj je SURS v zadnjem obdobju znan po zanimivem in duhovitem sporočanju podatkov. Vabljeni k poslušanju.
Martin Bajželj že več kot 15 let deluje na Statističnem uradu Republike Slovenije, med drugim je zadolžen predvsem za komuniciranje z javnostjo, kar mu odlično uspeva, saj je SURS v zadnjem obdobju znan po zanimivem in duhovitem sporočanju podatkov. Vabljeni k poslušanju.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Letos mineva 70. let od smrti slovenskega pesnika Frana Ellerja. Rodil se je avgusta 1873 v Mariji na Zilji. Študiral je zgodovino, zemljepis, slavistiko in pravo na Dunaju, iz prava je tudi doktoriral in po raznih finančnih službah predaval na pravni fakulteti v Ljubljani. Ellerjeva poezija je po obliki in vsebini tradicionalna, realistična in impresionistična, medtem ko so bili njegovi estetski nazori moderni; uprl se je dogmatski estetiki in enostransko filozofskemu oziroma ideološkemu pojmovanju književnosti in drugih umetnosti. Interpret Boris Juh, režiserka Elza Rituper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten in Matej Juh. Produkcija 2003.
Letos mineva 70. let od smrti slovenskega pesnika Frana Ellerja. Rodil se je avgusta 1873 v Mariji na Zilji. Študiral je zgodovino, zemljepis, slavistiko in pravo na Dunaju, iz prava je tudi doktoriral in po raznih finančnih službah predaval na pravni fakulteti v Ljubljani. Ellerjeva poezija je po obliki in vsebini tradicionalna, realistična in impresionistična, medtem ko so bili njegovi estetski nazori moderni; uprl se je dogmatski estetiki in enostransko filozofskemu oziroma ideološkemu pojmovanju književnosti in drugih umetnosti. Interpret Boris Juh, režiserka Elza Rituper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten in Matej Juh. Produkcija 2003.
Evropska komisija je danes predstavila petletno strategijo za upravljanje migracij in prvo strategijo o vizumski politiki. Ta v naslednjih petih letih med drugim predvideva več deportacij in več sodelovanja z državami zunaj meja povezave. Slovenija bo v solidarnostni sklad za upravljanje migracij prispevala milijon 800 tisoč evrov, s tem pa se bo izognila sprejemu migrantov iz bolj obremenjenih držav člani.
Evropska komisija je danes predstavila petletno strategijo za upravljanje migracij in prvo strategijo o vizumski politiki. Ta v naslednjih petih letih med drugim predvideva več deportacij in več sodelovanja z državami zunaj meja povezave. Slovenija bo v solidarnostni sklad za upravljanje migracij prispevala milijon 800 tisoč evrov, s tem pa se bo izognila sprejemu migrantov iz bolj obremenjenih držav člani.
Francoski književnik Romain Rolland, velik humanist v času prve svetovne vojne, je leta 1915 prejel Nobelovo nagrado za obsežen razvojni roman Jean Christophe, bralcem pa se je še bolj priljubil z vitalističnim romanom o dobrodušnem Burgundcu Miklavž Breugnon. A pisateljeva pot do splošnega priznanja je bila kar dolga. Avtorica scenarija Bojana Beltram Kovačevič, prevajalci Silvester Škerl, Karel Dobida, Janko Moder in Vladimir Koch, igralca Lotos Vincenc Šparovec in Kristijan Muck, bralca Lidija Hartman in Aleksander Golja, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič. Režiser Igor Likar. Posneto julija 2012.
Francoski književnik Romain Rolland, velik humanist v času prve svetovne vojne, je leta 1915 prejel Nobelovo nagrado za obsežen razvojni roman Jean Christophe, bralcem pa se je še bolj priljubil z vitalističnim romanom o dobrodušnem Burgundcu Miklavž Breugnon. A pisateljeva pot do splošnega priznanja je bila kar dolga. Avtorica scenarija Bojana Beltram Kovačevič, prevajalci Silvester Škerl, Karel Dobida, Janko Moder in Vladimir Koch, igralca Lotos Vincenc Šparovec in Kristijan Muck, bralca Lidija Hartman in Aleksander Golja, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič. Režiser Igor Likar. Posneto julija 2012.
Vodilni slovenski glasbeniki, ki igrajo v skupini Ensemble.si, se glede na raznolik repertoar predstavljajo v zasedbah godalcev, pihalcev in trobilcev, tokrat predstavljamo godalni sekstet Ensemble.si.
Vodilni slovenski glasbeniki, ki igrajo v skupini Ensemble.si, se glede na raznolik repertoar predstavljajo v zasedbah godalcev, pihalcev in trobilcev, tokrat predstavljamo godalni sekstet Ensemble.si.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
V ciklu repriz ob koncu meseca tokrat poslušate oddajo, posneto 27. aprila leta 2017, ko smo v studiu 13 gostili Vokalno skupino Snežet s Tolminskega.
V ciklu repriz ob koncu meseca tokrat poslušate oddajo, posneto 27. aprila leta 2017, ko smo v studiu 13 gostili Vokalno skupino Snežet s Tolminskega.
Honeggerjeva glasba k filmu Napoleon Abela Gancea iz leta 1927 velja za prvo izvirno filmsko glasbo nasploh. Ustvarjena je kot simfonična spremljava, ki podpira pripoved in razpoloženje filma ter se osredotoča na značaj in notranje stanje glavnega lika, brez izrazitega poveličevanja zgodovinske osebnosti. Glasba se ni v celoti ohranila in danes poznamo predvsem dele oziroma poznejše rekonstrukcije.
Honeggerjeva glasba k filmu Napoleon Abela Gancea iz leta 1927 velja za prvo izvirno filmsko glasbo nasploh. Ustvarjena je kot simfonična spremljava, ki podpira pripoved in razpoloženje filma ter se osredotoča na značaj in notranje stanje glavnega lika, brez izrazitega poveličevanja zgodovinske osebnosti. Glasba se ni v celoti ohranila in danes poznamo predvsem dele oziroma poznejše rekonstrukcije.
Dedku, babici in vnučku pomagajo živali izpuliti repo … Pripoveduje: Boris Kralj. Ruska ljudska. Avtor literarnega dela: Julian Tuwim. Avtor prevoda: Lojze Krakar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Dedku, babici in vnučku pomagajo živali izpuliti repo … Pripoveduje: Boris Kralj. Ruska ljudska. Avtor literarnega dela: Julian Tuwim. Avtor prevoda: Lojze Krakar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Desetletje od izbruha migrantske krize je Evropska komisija predstavila petletni načrt za upravljanje migracij in prvo strategijo o vizumski politiki. Dokumenta sta namenjena boljši preglednosti in nadzoru nad tem, kdo prihaja v Unijo, kdo se v njej zadržuje in kdo jo mora zapustiti. Države se na to odzivajo različno. Slovenija se je odločila, da raje plača 20 tisoč evrov za vsakega migranta iz kvote, kot da jih sprejme. Druge teme: - V koaliciji zamajana podpora kandidatu za ustavnega sodnika Cirilu Keršmancu. - Po zapletih Triglavski narodni park vendarle dobil novega direktorja. - Janković prebivalcem Štepanjskega naselja obljubil po eno parkirno dovolilnico na stanovanje.
Desetletje od izbruha migrantske krize je Evropska komisija predstavila petletni načrt za upravljanje migracij in prvo strategijo o vizumski politiki. Dokumenta sta namenjena boljši preglednosti in nadzoru nad tem, kdo prihaja v Unijo, kdo se v njej zadržuje in kdo jo mora zapustiti. Države se na to odzivajo različno. Slovenija se je odločila, da raje plača 20 tisoč evrov za vsakega migranta iz kvote, kot da jih sprejme. Druge teme: - V koaliciji zamajana podpora kandidatu za ustavnega sodnika Cirilu Keršmancu. - Po zapletih Triglavski narodni park vendarle dobil novega direktorja. - Janković prebivalcem Štepanjskega naselja obljubil po eno parkirno dovolilnico na stanovanje.
Tokratni gost je najslabši strojnik, nekdanji študent agronomije, kuhar, motorist, asistent režije in glasbenik, ki poje o boljšem svetu in ljubezni. Hamo pravi, da je slab oče, ker nima potrpljenja, da rokenrola danes ni več, saj svetu vlada preveč politične korektnosti, trdi pa tudi, da Rudi Bučar nima nobenega hita.
Tokratni gost je najslabši strojnik, nekdanji študent agronomije, kuhar, motorist, asistent režije in glasbenik, ki poje o boljšem svetu in ljubezni. Hamo pravi, da je slab oče, ker nima potrpljenja, da rokenrola danes ni več, saj svetu vlada preveč politične korektnosti, trdi pa tudi, da Rudi Bučar nima nobenega hita.
Slovenski rokometaši so odigrali zadnjo tekmo skupinskega dela evropskega rokometnega prvenstva. Odbojkarji ACH Volleyja so gostovali v Ankari pri Ziraatu, ki meri na najvišja mesta. V gosteh so igrali tudi košarkarji Olimpije v evropskem pokalu. V Benetke so jiih prišli podpret tudi ljubljanski navijači.
Slovenski rokometaši so odigrali zadnjo tekmo skupinskega dela evropskega rokometnega prvenstva. Odbojkarji ACH Volleyja so gostovali v Ankari pri Ziraatu, ki meri na najvišja mesta. V gosteh so igrali tudi košarkarji Olimpije v evropskem pokalu. V Benetke so jiih prišli podpret tudi ljubljanski navijači.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Henry Purcell se je rodil v londonskem Westminstru in je prvo glasbeno izobrazbo dobil v zboru kraljeve kapele. Večino svojega, le 36 let trajajočega življenja je preživel v Londonu. Komponiral je za operni oder, za cerkev, gledališče ter tako za kraljevske mecene kot ljubiteljske glasbenike.
Henry Purcell se je rodil v londonskem Westminstru in je prvo glasbeno izobrazbo dobil v zboru kraljeve kapele. Večino svojega, le 36 let trajajočega življenja je preživel v Londonu. Komponiral je za operni oder, za cerkev, gledališče ter tako za kraljevske mecene kot ljubiteljske glasbenike.
Pri založbi Nika je nedavno izšla spominska izdaja vseh plošč legendarne skupine buldožer, paket z naslovom 'Lik i dijelo', ki je glasbenim sladokuscem na voljo od tega tedna. Če ste morda bolj ljubitelji filma, posebno evropskega – v Ljubljani potekajo dnevi poljskega filma. Letošnja edicija je posvečena 100. obletnici rojstva režiserja Andrzeja Wajde. Na programu Ars nacionalnega radia bodo nocoj premierno predvajali radijsko igro Zora po koncu zgodovine, tretji del slovensko-italijanske trilogije Nezmožni umreti, s čimer zaključujejo celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture 2025 Nova Gorica - Gorica. Glasbeno kuliso oddaji dajejo štiri komadi iz štirih albumov skupine Buldožer, izbor je Armando Šturman pospremil z zgornjim naslovom.
Pri založbi Nika je nedavno izšla spominska izdaja vseh plošč legendarne skupine buldožer, paket z naslovom 'Lik i dijelo', ki je glasbenim sladokuscem na voljo od tega tedna. Če ste morda bolj ljubitelji filma, posebno evropskega – v Ljubljani potekajo dnevi poljskega filma. Letošnja edicija je posvečena 100. obletnici rojstva režiserja Andrzeja Wajde. Na programu Ars nacionalnega radia bodo nocoj premierno predvajali radijsko igro Zora po koncu zgodovine, tretji del slovensko-italijanske trilogije Nezmožni umreti, s čimer zaključujejo celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture 2025 Nova Gorica - Gorica. Glasbeno kuliso oddaji dajejo štiri komadi iz štirih albumov skupine Buldožer, izbor je Armando Šturman pospremil z zgornjim naslovom.
Zadnji dve leti se število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje. Kljub temu vprašanje migracij še vedno ostaja zelo aktualno. Pri upravljanju migracij se tako v Sloveniji kot tudi na ravni Evropske unije obetajo obsežne spremembe. Junija letos bo namreč v celoti začel veljati evropski pakt o migracijah in azilu, ki med drugim prinaša obvezno solidarnost med članicami Unije ter hitrejše in učinkovitejše azilne postopke. Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracija in azilu? Kakšne spremembe prinaša pakt? Kako je s tujci, ki pri nas ostajajo? Kako uspešno se vključujejo v našo družbo? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov; Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije; Miha Blažič, predstavnik Ambasade Rog.
Zadnji dve leti se število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje. Kljub temu vprašanje migracij še vedno ostaja zelo aktualno. Pri upravljanju migracij se tako v Sloveniji kot tudi na ravni Evropske unije obetajo obsežne spremembe. Junija letos bo namreč v celoti začel veljati evropski pakt o migracijah in azilu, ki med drugim prinaša obvezno solidarnost med članicami Unije ter hitrejše in učinkovitejše azilne postopke. Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracija in azilu? Kakšne spremembe prinaša pakt? Kako je s tujci, ki pri nas ostajajo? Kako uspešno se vključujejo v našo družbo? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov; Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije; Miha Blažič, predstavnik Ambasade Rog.
Pianistka Neža Tovšak je svojo glasbeno pot začela na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje pri Manji Gošnik Vovk, nato pa se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana v razred Sijavuša Gadžijeva. Na Akademiji za glasbo je njen profesor Ruben Dalibaltayan. Na svoji umetniški poti se je udeležila številnih državnih in mednarodnih tekmovanj, solistično in v duu, sodeluje v številnih komornih zasedbah ter redno nastopa tako solistično kot tudi v vlogi komorne glasbenice. Katero glasbo pri tem najraje izvaja, bo povedala sama, ob pogovoru pa bomo poslušali tudi prvi stavek Rahmaninovega prvega klavirskega koncerta, za izvedbo katerega je prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. ALEKSANDER SKRJABIN: FANTAZIJA V H-MOLU, OP. 28 Klavir: NEŽA TOVŠAK SERGEJ RAHMANINOV: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 1 - 1. VIVACE – MODERATO Klavir: NEŽA TOVŠAK, SIMFONIČNI ORKESTER SNG MARIBOR, dirigent: MIHA ROGINA
Pianistka Neža Tovšak je svojo glasbeno pot začela na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje pri Manji Gošnik Vovk, nato pa se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana v razred Sijavuša Gadžijeva. Na Akademiji za glasbo je njen profesor Ruben Dalibaltayan. Na svoji umetniški poti se je udeležila številnih državnih in mednarodnih tekmovanj, solistično in v duu, sodeluje v številnih komornih zasedbah ter redno nastopa tako solistično kot tudi v vlogi komorne glasbenice. Katero glasbo pri tem najraje izvaja, bo povedala sama, ob pogovoru pa bomo poslušali tudi prvi stavek Rahmaninovega prvega klavirskega koncerta, za izvedbo katerega je prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. ALEKSANDER SKRJABIN: FANTAZIJA V H-MOLU, OP. 28 Klavir: NEŽA TOVŠAK SERGEJ RAHMANINOV: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 1 - 1. VIVACE – MODERATO Klavir: NEŽA TOVŠAK, SIMFONIČNI ORKESTER SNG MARIBOR, dirigent: MIHA ROGINA
Kako daleč so starši pripravljeni iti, da bi rešili svojo hčer pred motnjo hranjenja, je eno izmed vprašanj filma Olma Omerzuja Nehvaležna bitja. Premierno so ga predvajali v Kinodvoru, gre pa za zgodbo o družini, razpeti med krivdo in zanikanjem. V oddaji tudi o premieri radijske igre Zora po koncu zgodovine. S tretjim delom trilogije Nezmožni umreti program Ars končuje celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture Nova Gorica – Gorica 2025.
Kako daleč so starši pripravljeni iti, da bi rešili svojo hčer pred motnjo hranjenja, je eno izmed vprašanj filma Olma Omerzuja Nehvaležna bitja. Premierno so ga predvajali v Kinodvoru, gre pa za zgodbo o družini, razpeti med krivdo in zanikanjem. V oddaji tudi o premieri radijske igre Zora po koncu zgodovine. S tretjim delom trilogije Nezmožni umreti program Ars končuje celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture Nova Gorica – Gorica 2025.
Uprizoritev socialnega romana v komornem, intimnem branju in premišljenih uprizoritvenih rešitvah poglobljeno razmišlja o razrednem sramu, neizbežnosti revščine in izgubi dostojanstva, ki se fizično in psihično zažre v posameznico in posameznika. Režija: Jernej Lorenci Vokal: Pipa Lorenci in Marlo Črnac Avtor glasbe in asistent režiserja: Žiga Hren Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Igrata: Tamara Avguštin in Gregor Zorc
Uprizoritev socialnega romana v komornem, intimnem branju in premišljenih uprizoritvenih rešitvah poglobljeno razmišlja o razrednem sramu, neizbežnosti revščine in izgubi dostojanstva, ki se fizično in psihično zažre v posameznico in posameznika. Režija: Jernej Lorenci Vokal: Pipa Lorenci in Marlo Črnac Avtor glasbe in asistent režiserja: Žiga Hren Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Igrata: Tamara Avguštin in Gregor Zorc
Slovenija letos ne bo sprejela migrantov iz bolj obremenjenih članic Evropske unije. Namesto tega je izbrala vplačilo v solidarnostni sklad, njen prispevek bo znašal 1,8 milijona evrov. Druge teme: - Zunanji ministri Unije na zasedanju v Bruslju obravnavajo razmere na več kriznih žariščih, med drugim v Iranu. Zaradi nasilnega zatiranja protestov so proti Teheranu že sprejeli nove sankcije, na mizi je tudi uvrstitev Iranske revolucionarne garde med teroristične organizacije. Pošiljamo jasno sporočilo, zatiranje ljudi ima svojo ceno in zanj boste kaznovani, je dejala prva diplomatka povezave Kaja Kallas. - Preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank, v vmesnem poročilu govori o morebitnem nezakonitem financiranju stranke SDS. Omenjeni v poročilu so prepričani, da gre za politični obračun. Predsednica komisije Tamara Vonta poudarja, da gre za posameznike, ki so v času, ki ga preiskuje komisija, dobili neprimerno več denarja kot kadarkoli prej ali pozneje. - Del slovenskih občin nasprotuje izračunom o koeficientu njihove razvitosti, ki bi več kot 30 občin v celoti izključili iz državnega sofinanciranja naložb. Zakonski predlog, ki bi jim zagotovil sredstva, ocenjujejo kot nezadosten. Kot je dejal predsednik Skupnosti občin Nejc Smole, zahtevajo popravo teh kazalcev, ker sicer ni moč govoriti o nekem realnem faktorju.
Slovenija letos ne bo sprejela migrantov iz bolj obremenjenih članic Evropske unije. Namesto tega je izbrala vplačilo v solidarnostni sklad, njen prispevek bo znašal 1,8 milijona evrov. Druge teme: - Zunanji ministri Unije na zasedanju v Bruslju obravnavajo razmere na več kriznih žariščih, med drugim v Iranu. Zaradi nasilnega zatiranja protestov so proti Teheranu že sprejeli nove sankcije, na mizi je tudi uvrstitev Iranske revolucionarne garde med teroristične organizacije. Pošiljamo jasno sporočilo, zatiranje ljudi ima svojo ceno in zanj boste kaznovani, je dejala prva diplomatka povezave Kaja Kallas. - Preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank, v vmesnem poročilu govori o morebitnem nezakonitem financiranju stranke SDS. Omenjeni v poročilu so prepričani, da gre za politični obračun. Predsednica komisije Tamara Vonta poudarja, da gre za posameznike, ki so v času, ki ga preiskuje komisija, dobili neprimerno več denarja kot kadarkoli prej ali pozneje. - Del slovenskih občin nasprotuje izračunom o koeficientu njihove razvitosti, ki bi več kot 30 občin v celoti izključili iz državnega sofinanciranja naložb. Zakonski predlog, ki bi jim zagotovil sredstva, ocenjujejo kot nezadosten. Kot je dejal predsednik Skupnosti občin Nejc Smole, zahtevajo popravo teh kazalcev, ker sicer ni moč govoriti o nekem realnem faktorju.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Jeseni prihodnje leto naj bi bili nared prostori za Podjetniški inkubator Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor. Gradbena dela naj bi se začela konec letošnjega leta, dva milijona in pol evrov vreden projekt pa bo v celoti financiran s kohezijskimi sredstvi.
Jeseni prihodnje leto naj bi bili nared prostori za Podjetniški inkubator Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor. Gradbena dela naj bi se začela konec letošnjega leta, dva milijona in pol evrov vreden projekt pa bo v celoti financiran s kohezijskimi sredstvi.
Dvořákove simfonije, opere in komorna glasba so postale del svetovnega repertoarja, toda v ozadju stoji tudi njegov klavirski opus. V nasprotju s Smetano Dvořák ni bil koncertni pianist. Klavir je bil njegov intimni prostor melodij, ki so se porodile iz ljudske tradicije, narave in notranjega miru.
Dvořákove simfonije, opere in komorna glasba so postale del svetovnega repertoarja, toda v ozadju stoji tudi njegov klavirski opus. V nasprotju s Smetano Dvořák ni bil koncertni pianist. Klavir je bil njegov intimni prostor melodij, ki so se porodile iz ljudske tradicije, narave in notranjega miru.
Manca G. Renko je pri svoji založbi No!Press objavila esejistično zbirko Živalsko mesto s podnaslovom Eseji o popularni kulturi, zgodovini in čustvih. Zbirka pritegne z izbiro zahtevnih tem (med drugim avtorica piše o čustvih, tesnobi, ženski enakopravnosti, pripadnosti generaciji …) in tehtnim razmislekom. Pogovor Marka Golje z Manco G. Renko za oddajo Izšlo je je nastal marca lani.
Manca G. Renko je pri svoji založbi No!Press objavila esejistično zbirko Živalsko mesto s podnaslovom Eseji o popularni kulturi, zgodovini in čustvih. Zbirka pritegne z izbiro zahtevnih tem (med drugim avtorica piše o čustvih, tesnobi, ženski enakopravnosti, pripadnosti generaciji …) in tehtnim razmislekom. Pogovor Marka Golje z Manco G. Renko za oddajo Izšlo je je nastal marca lani.
Mariborski občinski podjetji Snaga in Energetika, ki delujeta pod okriljem Javnega holdinga Maribor, se pripravljata na morda največjo javno naložbo v zgodovini Maribora – izgradnjo objekta za energijsko izrabo odpadkov. Država namreč ob obstoječi t. i. sežigalnici v Celju razpisuje še dve koncesiji – zanju pa se, kot je znano, potegujeta Maribor in Ljubljana. Prvi korak za mariborski javni podjetji pa je prijava na državni razpis in ustanovitev projektnega podjetja.
Mariborski občinski podjetji Snaga in Energetika, ki delujeta pod okriljem Javnega holdinga Maribor, se pripravljata na morda največjo javno naložbo v zgodovini Maribora – izgradnjo objekta za energijsko izrabo odpadkov. Država namreč ob obstoječi t. i. sežigalnici v Celju razpisuje še dve koncesiji – zanju pa se, kot je znano, potegujeta Maribor in Ljubljana. Prvi korak za mariborski javni podjetji pa je prijava na državni razpis in ustanovitev projektnega podjetja.
Po slavju na razglasitvi za zlate globuse, film Ena bitka za drugo vodi tudi v tekmi za britanske filmske nagrade bafta. Koliko nominacij je pospravila ta epopeja in kateri so še preostali filmi, ki se potegujejo za nagrade Britanske filmske akademije, lahko slišite v Big Screenu. (Foto: EPA)
Po slavju na razglasitvi za zlate globuse, film Ena bitka za drugo vodi tudi v tekmi za britanske filmske nagrade bafta. Koliko nominacij je pospravila ta epopeja in kateri so še preostali filmi, ki se potegujejo za nagrade Britanske filmske akademije, lahko slišite v Big Screenu. (Foto: EPA)
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
M Sora, ki jo vodi, je zgled družbeno odgovornega podjetja. Drugi poudarki: - Prebivalce Hrpelj vznemirja možnost izgradnje večstanovanjskih stavb v njihovi bližini. Občina odgovarja, da gre zgolj za pobudo. - V Domžalah zadovoljni s prvim projektom participativnega proračuna. Letos ga ponavljajo, za občane pa organizirajo celo delavnice o tem, kako sodelovati. - V Občini Rače-Fram se končujejo trije pomembni infrastrukturni projekti - razširjeni vrtec, nadgradnja Zdravstvene postaje in objekt, namenjen športnim in kulturnim dejavnostim. - V Radečah načrtujejo ureditev vhoda v Starograjsko ulico in zelene promenade v središču.
M Sora, ki jo vodi, je zgled družbeno odgovornega podjetja. Drugi poudarki: - Prebivalce Hrpelj vznemirja možnost izgradnje večstanovanjskih stavb v njihovi bližini. Občina odgovarja, da gre zgolj za pobudo. - V Domžalah zadovoljni s prvim projektom participativnega proračuna. Letos ga ponavljajo, za občane pa organizirajo celo delavnice o tem, kako sodelovati. - V Občini Rače-Fram se končujejo trije pomembni infrastrukturni projekti - razširjeni vrtec, nadgradnja Zdravstvene postaje in objekt, namenjen športnim in kulturnim dejavnostim. - V Radečah načrtujejo ureditev vhoda v Starograjsko ulico in zelene promenade v središču.
Letošnje, 70. tekmovanje za Pesem Evrovizije, ki bo maja na Dunaju, bo minilo brez predstavnika ali predstavnice Slovenije. A na evrovizijskem odru na Dunaju bo stala glasbenica slovenskih korenin. Na nacionalnem izboru v Luksemburgu je zmagala Eva Marija Puc. 20-letna umetnica, rojena slovenskim staršem v Luksemburgu, pravi, da je slovenščina - ki jo je imela tudi na maturi na Evropski šoli – njen materni jezik. Z njo se je pogovarjal Luka Bregar.
Letošnje, 70. tekmovanje za Pesem Evrovizije, ki bo maja na Dunaju, bo minilo brez predstavnika ali predstavnice Slovenije. A na evrovizijskem odru na Dunaju bo stala glasbenica slovenskih korenin. Na nacionalnem izboru v Luksemburgu je zmagala Eva Marija Puc. 20-letna umetnica, rojena slovenskim staršem v Luksemburgu, pravi, da je slovenščina - ki jo je imela tudi na maturi na Evropski šoli – njen materni jezik. Z njo se je pogovarjal Luka Bregar.
Evropska unija bo Iransko revolucionarno gardo najverjetneje razglasila za teroristično organizacijo, je pred srečanjem zunanjih ministrov 27-erice dejala vodja evropske diplomacije Kaja Kallas. Sprva je kazalo, da tega zaradi nesoglasja članic ne bodo storili. Kot je dodala Kallasova, ocenjujejo, da bodo diplomatski kanali s Teheranom ostali odprti kljub ukrepom proti eni od vej oboroženih sil Islamske republike. Več o dogajanju v Bruslju v oddaji, v kateri slišite še: - Notranje ministrstvo lastnike nezakonitega orožja poziva k predaji do sobotnega izteka roka. - Zakonoma o STA in pomoči energetsko intenzivnim podjetjem se obeta podpora. - V slovenskih gorah lani rekordno število smrtnih nesreč.
Evropska unija bo Iransko revolucionarno gardo najverjetneje razglasila za teroristično organizacijo, je pred srečanjem zunanjih ministrov 27-erice dejala vodja evropske diplomacije Kaja Kallas. Sprva je kazalo, da tega zaradi nesoglasja članic ne bodo storili. Kot je dodala Kallasova, ocenjujejo, da bodo diplomatski kanali s Teheranom ostali odprti kljub ukrepom proti eni od vej oboroženih sil Islamske republike. Več o dogajanju v Bruslju v oddaji, v kateri slišite še: - Notranje ministrstvo lastnike nezakonitega orožja poziva k predaji do sobotnega izteka roka. - Zakonoma o STA in pomoči energetsko intenzivnim podjetjem se obeta podpora. - V slovenskih gorah lani rekordno število smrtnih nesreč.
Državni zbor je potrdil zakon o ratifikaciji mednarodne konvencije za nadzor in ravnanje z ladijsko balastno vodo in usedlinami. Balastne vode so ena glavnih poti vnosa tujerodnih vrst, patogenov in drugih škodljivih snovi v morsko okolje. Ko se takšni organizmi enkrat naselijo, lahko povzročijo nepopravljive posledice - od porušenih ekosistemov do neposredne gospodarske škode. Poleg ratifikacije, bo ključno, kaj bo naša država zapisala v uredbo, ki jo že pripravlja. V oddaji tudi o tem: - Kdo ne bo mogel kandidirati za predsednika republike in kdo ne bo mogel postati župan? - Kanalski zavod za turizem, kulturo, mladino in šport deležen kritik ustanovitelja in občinskih svetnikov. - Slovenski dvoranski nogometaši bodo igrali z Belorusijo.
Državni zbor je potrdil zakon o ratifikaciji mednarodne konvencije za nadzor in ravnanje z ladijsko balastno vodo in usedlinami. Balastne vode so ena glavnih poti vnosa tujerodnih vrst, patogenov in drugih škodljivih snovi v morsko okolje. Ko se takšni organizmi enkrat naselijo, lahko povzročijo nepopravljive posledice - od porušenih ekosistemov do neposredne gospodarske škode. Poleg ratifikacije, bo ključno, kaj bo naša država zapisala v uredbo, ki jo že pripravlja. V oddaji tudi o tem: - Kdo ne bo mogel kandidirati za predsednika republike in kdo ne bo mogel postati župan? - Kanalski zavod za turizem, kulturo, mladino in šport deležen kritik ustanovitelja in občinskih svetnikov. - Slovenski dvoranski nogometaši bodo igrali z Belorusijo.
Jakost magnetnega polja nove naprave je zelo močna, dvakrat močnejša od jakosti stare naprave. Vsled tega je zato slika veliko bolj natančna in podrobna.
Jakost magnetnega polja nove naprave je zelo močna, dvakrat močnejša od jakosti stare naprave. Vsled tega je zato slika veliko bolj natančna in podrobna.
Od 16. in 24. januarjem je potekal 37. Tržaški filmski festival. Dogodek, ki je osredotočen na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo, je imel letos močno slovensko udeležbo – glavno nagrado za najboljši celovečerni film je prejela slovenska režiserka Kukla za svoj celovečerni prvenec Fantasy. Tričlanska žirija je o filmu zapisala, da »resničnost in fantazijo prepleta z lahkotnostjo in živahnostjo ter pripoveduje zgodbo, ki prevzame občinstvo. Z natančnostjo, spoštovanjem in empatijo raziskuje, kaj pomeni biti mlada ženska v globoko tradicionalnem okolju«. Posebna rubrika festivala, imenovana Wild roses – Divje vrtnice, ki jo že nekaj let namenjajo režiserkam iz regije, je bila tokrat posvečena slovenskim režiserkam. To je bil prvi velik dogodek v tujini, kjer je bil prikazan sklop ustvarjanja slovenskih režiserk. Nekaj jih je med festivalom pred mikrofon povabila Tesa Drev Juh.
Od 16. in 24. januarjem je potekal 37. Tržaški filmski festival. Dogodek, ki je osredotočen na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo, je imel letos močno slovensko udeležbo – glavno nagrado za najboljši celovečerni film je prejela slovenska režiserka Kukla za svoj celovečerni prvenec Fantasy. Tričlanska žirija je o filmu zapisala, da »resničnost in fantazijo prepleta z lahkotnostjo in živahnostjo ter pripoveduje zgodbo, ki prevzame občinstvo. Z natančnostjo, spoštovanjem in empatijo raziskuje, kaj pomeni biti mlada ženska v globoko tradicionalnem okolju«. Posebna rubrika festivala, imenovana Wild roses – Divje vrtnice, ki jo že nekaj let namenjajo režiserkam iz regije, je bila tokrat posvečena slovenskim režiserkam. To je bil prvi velik dogodek v tujini, kjer je bil prikazan sklop ustvarjanja slovenskih režiserk. Nekaj jih je med festivalom pred mikrofon povabila Tesa Drev Juh.
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku, novinar in pisatelj France Forstnerič je pisal o Halozah in za otroke, strmoglavljenje letala na Plečnikovo Univerzitetno knjižnico
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku, novinar in pisatelj France Forstnerič je pisal o Halozah in za otroke, strmoglavljenje letala na Plečnikovo Univerzitetno knjižnico
Predvajana glasba: 1. Dane Škerl: Concertino za klavir in orkester Izv.: Klavir: Boris Šurbek Simfonični orkester RTV Slovenija Dirgent: Uroš Prevoršek 2. Janko Ravnik: Večerna pesem Izv.: Klavir: Zdenka Novak 3. Matija Bravničar: Koncert za violino in orkester Izv.: Violina: Dejan Bravničar Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Milan Horvat 4. Danilo Švara: Fantazija za oboo in klavir Izv.: Oboa: Božo Rogelj Klavir: Aci Bertoncelj
Predvajana glasba: 1. Dane Škerl: Concertino za klavir in orkester Izv.: Klavir: Boris Šurbek Simfonični orkester RTV Slovenija Dirgent: Uroš Prevoršek 2. Janko Ravnik: Večerna pesem Izv.: Klavir: Zdenka Novak 3. Matija Bravničar: Koncert za violino in orkester Izv.: Violina: Dejan Bravničar Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Milan Horvat 4. Danilo Švara: Fantazija za oboo in klavir Izv.: Oboa: Božo Rogelj Klavir: Aci Bertoncelj
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · Predlog spremembe zakona o financiranju občin dobrodošel, a ne zadosten · Priseljevanje na podeželje prinaša številne izzive · Ptujska občina prejela prestižno mednarodno priznanje za komunikacijsko strategijo Kurentovanja
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · Predlog spremembe zakona o financiranju občin dobrodošel, a ne zadosten · Priseljevanje na podeželje prinaša številne izzive · Ptujska občina prejela prestižno mednarodno priznanje za komunikacijsko strategijo Kurentovanja
Podatki razkrivajo, da začnejo nekateri otroci neskončno dolgo s prsti drsati po zaslonu še pred dopolnjenim tretjim letom starosti. Kako družbena omrežja vplivajo na posameznike, družbo in predvsem mlade? Kje so meje odgovorne rabe in kakšno vlogo ima regulacija? V Ljubljani je na to temo potekal javni posvet o omejevanju dostopa do družbenih omrežij. Strokovnjaki so razpravljali o izzivih in tveganjih rabe digitalnih platform in pristopih k njihovi varnejši rabi.
Podatki razkrivajo, da začnejo nekateri otroci neskončno dolgo s prsti drsati po zaslonu še pred dopolnjenim tretjim letom starosti. Kako družbena omrežja vplivajo na posameznike, družbo in predvsem mlade? Kje so meje odgovorne rabe in kakšno vlogo ima regulacija? V Ljubljani je na to temo potekal javni posvet o omejevanju dostopa do družbenih omrežij. Strokovnjaki so razpravljali o izzivih in tveganjih rabe digitalnih platform in pristopih k njihovi varnejši rabi.
Moldavija je ena najrevnejših evropskih držav, razpeta med vplivoma Rusije in Evropske unije. Zaradi dolge meje z Ukrajino in nedorečenih notranjih razmer, med katerimi izstopa separatistična Pridnestrska republika, ostaja prihodnost Moldavije kljub začetku pogajanj o vstopu v Unijo negotova. Predsednica Maia Sandu je nedavno presenetila celo z izjavo, da bi na morebitnem referendumu glasovala za združitev Moldavije z Romunijo. "Smo tihi bojevniki, ki se približujemo Evropi – od nje se lahko veliko naučimo, hkrati pa jo lahko tudi oplemenitimo," je v prestolnici Kišinjev povedala mlada podjetnica Liliana. Obiskali smo tudi avtonomno regijo Gagauzijo in odcepljeno prorusko ozemlje Pridnestrja. Čeprav se ponekod zdi, kot da se je čas ustavil, Moldavci še vedno verjamejo v lepšo prihodnost.
Moldavija je ena najrevnejših evropskih držav, razpeta med vplivoma Rusije in Evropske unije. Zaradi dolge meje z Ukrajino in nedorečenih notranjih razmer, med katerimi izstopa separatistična Pridnestrska republika, ostaja prihodnost Moldavije kljub začetku pogajanj o vstopu v Unijo negotova. Predsednica Maia Sandu je nedavno presenetila celo z izjavo, da bi na morebitnem referendumu glasovala za združitev Moldavije z Romunijo. "Smo tihi bojevniki, ki se približujemo Evropi – od nje se lahko veliko naučimo, hkrati pa jo lahko tudi oplemenitimo," je v prestolnici Kišinjev povedala mlada podjetnica Liliana. Obiskali smo tudi avtonomno regijo Gagauzijo in odcepljeno prorusko ozemlje Pridnestrja. Čeprav se ponekod zdi, kot da se je čas ustavil, Moldavci še vedno verjamejo v lepšo prihodnost.