Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ime tedna je postala Helena Fojkar Zupančič, glasbena pedagogija in zborovodkinja Zbora svetega Nikolaja Litija, ki je na Evropskem grand prixu v zborovskem petju osvojil veliko zborovsko nagrado Evrope. V finalu najprestižnejšega zborovskega tekmovanja na svetu je nastopilo pet vrhunskih zborov, prvič kar dva slovenska, o zmagovalcu pa je odločala mednarodna žirija. Litijski zbor se je s tem izjemnim uspehom uvrstil med najboljše na svetu in postal šele tretji slovenski zbor s to prestižno nagrado v njeni več kot 30-letni zgodovini.
Ime tedna je postala Helena Fojkar Zupančič, glasbena pedagogija in zborovodkinja Zbora svetega Nikolaja Litija, ki je na Evropskem grand prixu v zborovskem petju osvojil veliko zborovsko nagrado Evrope. V finalu najprestižnejšega zborovskega tekmovanja na svetu je nastopilo pet vrhunskih zborov, prvič kar dva slovenska, o zmagovalcu pa je odločala mednarodna žirija. Litijski zbor se je s tem izjemnim uspehom uvrstil med najboljše na svetu in postal šele tretji slovenski zbor s to prestižno nagrado v njeni več kot 30-letni zgodovini.
V okviru 40. Slovenskih glasbenih dnevov se je danes v Viteški dvorani ljubljanskih Križank začel dvodnevni Mednarodni muzikološki simpozij, na katerem so spregovorili o radijskih prenosih umetnostne glasbe. Poročamo tudi o knjižnih novostih Slovenske matice. To so dela Antona Žvana, Andreja Capudra in Jasne Blažič. Bili smo tudi v Novi Gorici, kjer je v tamkajšnji Mestni galeriji na ogled razstava treh domačih ilustratork : Ane Maraž, Tine Volarič in Ane Zavadlav.
V okviru 40. Slovenskih glasbenih dnevov se je danes v Viteški dvorani ljubljanskih Križank začel dvodnevni Mednarodni muzikološki simpozij, na katerem so spregovorili o radijskih prenosih umetnostne glasbe. Poročamo tudi o knjižnih novostih Slovenske matice. To so dela Antona Žvana, Andreja Capudra in Jasne Blažič. Bili smo tudi v Novi Gorici, kjer je v tamkajšnji Mestni galeriji na ogled razstava treh domačih ilustratork : Ane Maraž, Tine Volarič in Ane Zavadlav.
Po današnjih pogovorih vodij parlamentarnih strank s predsednico republike je bilo iz besed vodje Svobode Roberta Goloba moč razbrati, da prihodnje vlade ne bo sestavil, vodja SDS Janez Janša je medtem za položaj okrivil volilni sistem. Predsednica Nataša Pirc Musar je sporočila, da bo nadaljevala pogovore. V oddaji tudi o tem: V Pakistanu vse nared za nove ameriško-iranske pogovore, ki pa se jih, kot kaže, Iran ne bo udeležil Opolnoči nova pocenitev reguliranih goriv, zlasti dizla in kurilnega olja Tudi v Sloveniji s polic trgovin umikajo otroško hrano podjetja Hipp, potem ko so v tujini v njej odkrili strup
Po današnjih pogovorih vodij parlamentarnih strank s predsednico republike je bilo iz besed vodje Svobode Roberta Goloba moč razbrati, da prihodnje vlade ne bo sestavil, vodja SDS Janez Janša je medtem za položaj okrivil volilni sistem. Predsednica Nataša Pirc Musar je sporočila, da bo nadaljevala pogovore. V oddaji tudi o tem: V Pakistanu vse nared za nove ameriško-iranske pogovore, ki pa se jih, kot kaže, Iran ne bo udeležil Opolnoči nova pocenitev reguliranih goriv, zlasti dizla in kurilnega olja Tudi v Sloveniji s polic trgovin umikajo otroško hrano podjetja Hipp, potem ko so v tujini v njej odkrili strup
Pesnica, sociologinja in skladateljica dr. Nina Dragičević v knjigi Nemogoče (Beletrina, 2025) ne le natančno, na podlagi temeljitega raziskovalnega dela, ampak tudi z imenitno avtorsko držo in literarno veščino obravnava skladateljice predvsem v slovenskem prostoru. Z avtorico se pogovarjamo o omenjenem delu.
Pesnica, sociologinja in skladateljica dr. Nina Dragičević v knjigi Nemogoče (Beletrina, 2025) ne le natančno, na podlagi temeljitega raziskovalnega dela, ampak tudi z imenitno avtorsko držo in literarno veščino obravnava skladateljice predvsem v slovenskem prostoru. Z avtorico se pogovarjamo o omenjenem delu.
Izbor treh posnetkov s plošče Bela krajina, ki jo je leta 1997 posnel eden najopaznejših ljubiteljskih sestavov na domači godbeniški sceni – pihalni orkester premogovnika Velenje. Na sporedu Logarska dolina Emila Glavnika, ki je v tej rapsodični skladbi prepletel mnoge slovenske narodne motive, simfonični scherzo Bela krajina Marijana Kozine in koračnica The Stars and Stripes forever Johna Phillipa Souse.
Izbor treh posnetkov s plošče Bela krajina, ki jo je leta 1997 posnel eden najopaznejših ljubiteljskih sestavov na domači godbeniški sceni – pihalni orkester premogovnika Velenje. Na sporedu Logarska dolina Emila Glavnika, ki je v tej rapsodični skladbi prepletel mnoge slovenske narodne motive, simfonični scherzo Bela krajina Marijana Kozine in koračnica The Stars and Stripes forever Johna Phillipa Souse.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Svetovno prvenstvo reševalnih parov v Vipolžah se je po petih dneh zaključilo. V Goriških Brdih so se zbrale ekipe z vsega sveta, se pomerile v zahtevnih nalogah ter izmenjale izkušnje. Tekmovanje je poleg preverjanja usposobljenosti omogočilo tudi povezovanje in krepitev mednarodnega sodelovanja. Udeleženci so se preizkusili v poslušnosti in premagovanju ovir, v iskanju pogrešanih v ruševinah in v naravi ter v sledenju.
Svetovno prvenstvo reševalnih parov v Vipolžah se je po petih dneh zaključilo. V Goriških Brdih so se zbrale ekipe z vsega sveta, se pomerile v zahtevnih nalogah ter izmenjale izkušnje. Tekmovanje je poleg preverjanja usposobljenosti omogočilo tudi povezovanje in krepitev mednarodnega sodelovanja. Udeleženci so se preizkusili v poslušnosti in premagovanju ovir, v iskanju pogrešanih v ruševinah in v naravi ter v sledenju.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
"Identiteta ne pozna meja, živi tam, kjer jo ljudje z zavzetostjo in ponosom negujejo," je dejala predsednica države Nataša Pirc Musar ob svojem prvem obisku pri Slovencih na Hrvaškem. Slovenci na Madžarskem imajo v parlamentu novega zagovornika. To je postal porabski rojak Karel Holec, ki ima veliko izkušenj z delom za narodno skupnost in veliko načrtov za hitrejši razvoj. Kaj pa si obeta od nove madžarske vlade? Celovška Mohorjeva je skupaj s koroškim deželnim radiem pripravila Teden etnične raznolikosti in tako skušala nemško govoreče seznaniti s slovensko narodno skupnostjo. Zakaj je to pomembno, pojasnjuje direktor Karl Hren. Tržaški zgodovinar Štefan Čok pa spregovori o procesu za zločine v taborišču Rižarna, ki je potekal pred pol stoletja. Epilog ni bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!
"Identiteta ne pozna meja, živi tam, kjer jo ljudje z zavzetostjo in ponosom negujejo," je dejala predsednica države Nataša Pirc Musar ob svojem prvem obisku pri Slovencih na Hrvaškem. Slovenci na Madžarskem imajo v parlamentu novega zagovornika. To je postal porabski rojak Karel Holec, ki ima veliko izkušenj z delom za narodno skupnost in veliko načrtov za hitrejši razvoj. Kaj pa si obeta od nove madžarske vlade? Celovška Mohorjeva je skupaj s koroškim deželnim radiem pripravila Teden etnične raznolikosti in tako skušala nemško govoreče seznaniti s slovensko narodno skupnostjo. Zakaj je to pomembno, pojasnjuje direktor Karl Hren. Tržaški zgodovinar Štefan Čok pa spregovori o procesu za zločine v taborišču Rižarna, ki je potekal pred pol stoletja. Epilog ni bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!
Poslušajte glasbo Slavka Osterca, Pavla Šivica, Marijana Lipovška in Wolfganga Amadeusa Mozarta. Tokrat bomo predstavili sopranistko Zlato Ognjanovič, eno najopaznejših slovenskih opernih solistk v drugi polovici 20. stoletja, kot izvajalko samospevov in duhovne vokalno-instrumentalne skladbe. Uveljavila se je kot uspešna operna pevka z zelo lepo oblikovanim lirskim sopranom, inteligentnim podajanjem in muzikalno občuteno interpretacijo. Kot vsestranska pevska umetnica se je posvetila tudi koncertnemu petju, izvajanju samospevov in drugih vokalno-instrumentalnih del ter petju v filmih in radijskih oddajah. Poslušajte samospeve slovenskih skladateljev 20. stoletja: Za materjo Slavka Osterca na verze Marice Olup v izvedbi Zlate Ognjanovič in Slovenskega godalnega kvarteta, naslovno pesem iz cikla pesmi Sončece sij Marijana Lipovška na verze Stane Vinšek za sopran in orkester, pesem O nekem mestu iz cikla Cvet pelina za sopran, godalni kvartet in tolkala Pavla Šivica na besedila Lojzeta Krakarja ter solistični motet Exsultate iubilate, KV 165, Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki ga je zapela sopranistka Zlata Ognjanovič s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana pod taktirko francoskega dirigenta Ernesta Boura.
Poslušajte glasbo Slavka Osterca, Pavla Šivica, Marijana Lipovška in Wolfganga Amadeusa Mozarta. Tokrat bomo predstavili sopranistko Zlato Ognjanovič, eno najopaznejših slovenskih opernih solistk v drugi polovici 20. stoletja, kot izvajalko samospevov in duhovne vokalno-instrumentalne skladbe. Uveljavila se je kot uspešna operna pevka z zelo lepo oblikovanim lirskim sopranom, inteligentnim podajanjem in muzikalno občuteno interpretacijo. Kot vsestranska pevska umetnica se je posvetila tudi koncertnemu petju, izvajanju samospevov in drugih vokalno-instrumentalnih del ter petju v filmih in radijskih oddajah. Poslušajte samospeve slovenskih skladateljev 20. stoletja: Za materjo Slavka Osterca na verze Marice Olup v izvedbi Zlate Ognjanovič in Slovenskega godalnega kvarteta, naslovno pesem iz cikla pesmi Sončece sij Marijana Lipovška na verze Stane Vinšek za sopran in orkester, pesem O nekem mestu iz cikla Cvet pelina za sopran, godalni kvartet in tolkala Pavla Šivica na besedila Lojzeta Krakarja ter solistični motet Exsultate iubilate, KV 165, Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki ga je zapela sopranistka Zlata Ognjanovič s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana pod taktirko francoskega dirigenta Ernesta Boura.
Drugi poudarki oddaje: - Pod Vitrancem bi radi zgradili tudi podzemno garažno hišo. Občina Kranjska Gora pripravlja prostorski dokument, ki bo to omogočil. - Po večletnih prizadevanjih bodo v Osapski dolini vendarle dobili optično omrežje. - V Mladinskem centru Brežice pripravili dogodek s pomenljivim naslovom Nič o mladih brez mladih. - Razvojno-informacijski center Slovenska Bistrica s projektom Od mlina do mlina oživlja zgodovino mlinarstva na slovenski in madžarski strani meje.
Drugi poudarki oddaje: - Pod Vitrancem bi radi zgradili tudi podzemno garažno hišo. Občina Kranjska Gora pripravlja prostorski dokument, ki bo to omogočil. - Po večletnih prizadevanjih bodo v Osapski dolini vendarle dobili optično omrežje. - V Mladinskem centru Brežice pripravili dogodek s pomenljivim naslovom Nič o mladih brez mladih. - Razvojno-informacijski center Slovenska Bistrica s projektom Od mlina do mlina oživlja zgodovino mlinarstva na slovenski in madžarski strani meje.
Na pogovorih o kandidatu za mandatarja pri predsednici republike Nataši Pirc Musar se je danes zvrstila večina vodij poslanskih skupin. Osrednja sporočila so: v Svobodi nimajo dovolj glasov za oblikovanje vlade in se selijo v opozicijo, v SDS analizirajo javne finance, vlade za zdaj ne sestavljajo, pripravljeni pa so na vse scenarije. Medtem so se v državnem zboru nadaljevale priprave na prvi izredni seji, na katerih bodo nadaljevali postopke za konstituiranje državnega zbora na način, da bo ta lahko začel sprejemati odločitve. Drugi poudarki oddaje: - Fiskalni svet: javne finance zaradi izjemno visokih izdatkov vse bolj nevzdržne. - Iran po ameriškem zasegu tovorne ladje v Hormuški ožini za zdaj ne načrtuje nadaljevanja mirovnih pogajanj. - Delo z roboti vse bolj pogosto tudi v kmetijstvu.
Na pogovorih o kandidatu za mandatarja pri predsednici republike Nataši Pirc Musar se je danes zvrstila večina vodij poslanskih skupin. Osrednja sporočila so: v Svobodi nimajo dovolj glasov za oblikovanje vlade in se selijo v opozicijo, v SDS analizirajo javne finance, vlade za zdaj ne sestavljajo, pripravljeni pa so na vse scenarije. Medtem so se v državnem zboru nadaljevale priprave na prvi izredni seji, na katerih bodo nadaljevali postopke za konstituiranje državnega zbora na način, da bo ta lahko začel sprejemati odločitve. Drugi poudarki oddaje: - Fiskalni svet: javne finance zaradi izjemno visokih izdatkov vse bolj nevzdržne. - Iran po ameriškem zasegu tovorne ladje v Hormuški ožini za zdaj ne načrtuje nadaljevanja mirovnih pogajanj. - Delo z roboti vse bolj pogosto tudi v kmetijstvu.
V okviru letošnjega spominskega projekta ob 20-letnici smrti vsestranskega arhitekta (*Žiri 1913 - + Ljubljana 2006) »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« so v Muzeju arhitekture in oblikovanja na Fužinskem gradu v Ljubljani nedavno odprli razstavo »Pot ob žici«. Gre za prikaz prve faze nastanka poti po trasi bodeče žice, ki jo je italijanski okupator v dolžini dobrih 32 km februarja l.1942 postavil kot obroč okoli upornega mesta, in ga spremenil v edino med vojno z žico obdano glavno mesto kakšne evropske države. Po prvem partizanskem spominskem pohodu ob žici l. 1957, po odstranitvi železja in večine betonskih bunkerjev se je izkazalo, da je pot neurejena. Počasi se je začela izgubljati prepoznavnost poteka okupatorske žice, ki je mesto za dobrih 1100 dni spremenila v koncentracijsko taborišče brez tedanje primere. Razstava z izvirnimi risbami Vlasta Kopača pokaže, kje in kako je arhitekt trasiral pot ob žici, ob bunkerje projektiral 102 bela osmerokotna kamna z vrisano žico golobje modre barve (financirali so jih takratni ljubljanski delovni kolektivi) in 6 spomenikov na mestih okupatorskih točk prehoda iz mesta. Skozi 70-ta in 80-ta je poleg spominskega mesto dobilo tudi mestni rekreacijski obroč, ki ga prebivalci ne uporabljajo le pri pohodu po poti žice na dan osvoboditve Ljubljane 9. maja. O procesu nastajanja največjega javnega spomenika v glavnem mestu, predvsem pa o njegovem dediščinskem pomenu govorita kustosinji, avtorica razstave dr.Martina Malešič iz gostiteljskega muzeja in Janja Železnikar iz Medobčinskega muzeja Kamnik, s Plečnikovo hišo (MGML) pobudnika arhitektu Vlastu Kopaču posvečenega leta. FOTO: Večinski izrez podrobne Kopačeve skice poteka žičnega obroča z bunkerji in referenčna mesta uporniških žrtev in dejavnosti med okupacijo VIR: osebni arhiv Mojce Kopač (1946–2023)
V okviru letošnjega spominskega projekta ob 20-letnici smrti vsestranskega arhitekta (*Žiri 1913 - + Ljubljana 2006) »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« so v Muzeju arhitekture in oblikovanja na Fužinskem gradu v Ljubljani nedavno odprli razstavo »Pot ob žici«. Gre za prikaz prve faze nastanka poti po trasi bodeče žice, ki jo je italijanski okupator v dolžini dobrih 32 km februarja l.1942 postavil kot obroč okoli upornega mesta, in ga spremenil v edino med vojno z žico obdano glavno mesto kakšne evropske države. Po prvem partizanskem spominskem pohodu ob žici l. 1957, po odstranitvi železja in večine betonskih bunkerjev se je izkazalo, da je pot neurejena. Počasi se je začela izgubljati prepoznavnost poteka okupatorske žice, ki je mesto za dobrih 1100 dni spremenila v koncentracijsko taborišče brez tedanje primere. Razstava z izvirnimi risbami Vlasta Kopača pokaže, kje in kako je arhitekt trasiral pot ob žici, ob bunkerje projektiral 102 bela osmerokotna kamna z vrisano žico golobje modre barve (financirali so jih takratni ljubljanski delovni kolektivi) in 6 spomenikov na mestih okupatorskih točk prehoda iz mesta. Skozi 70-ta in 80-ta je poleg spominskega mesto dobilo tudi mestni rekreacijski obroč, ki ga prebivalci ne uporabljajo le pri pohodu po poti žice na dan osvoboditve Ljubljane 9. maja. O procesu nastajanja največjega javnega spomenika v glavnem mestu, predvsem pa o njegovem dediščinskem pomenu govorita kustosinji, avtorica razstave dr.Martina Malešič iz gostiteljskega muzeja in Janja Železnikar iz Medobčinskega muzeja Kamnik, s Plečnikovo hišo (MGML) pobudnika arhitektu Vlastu Kopaču posvečenega leta. FOTO: Večinski izrez podrobne Kopačeve skice poteka žičnega obroča z bunkerji in referenčna mesta uporniških žrtev in dejavnosti med okupacijo VIR: osebni arhiv Mojce Kopač (1946–2023)
V predsedniški palači potekajo pogovori vodij poslanskih skupin s predsednico republike Natašo Pirc Musar o kandidatu za mandatarja. - Bo novogoriška občina vztrajala pri pripojitvi kulturnega doma k drugemu zavodu? - Trgovine Spar, Mercator in Tuš preventivno umikajo otroško hrano Hipp, - Direkcija za vode zagovarja čim bolj odprto ureditev vodotoka med naseljema Lukežiči ena in Tureli v Renčah na Goriškem - Koper vse bližje nogometni Evropi
V predsedniški palači potekajo pogovori vodij poslanskih skupin s predsednico republike Natašo Pirc Musar o kandidatu za mandatarja. - Bo novogoriška občina vztrajala pri pripojitvi kulturnega doma k drugemu zavodu? - Trgovine Spar, Mercator in Tuš preventivno umikajo otroško hrano Hipp, - Direkcija za vode zagovarja čim bolj odprto ureditev vodotoka med naseljema Lukežiči ena in Tureli v Renčah na Goriškem - Koper vse bližje nogometni Evropi
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - SDS ostaja pripravljen na koalicijo, opozicijo ali predčasne volitve - Fiskalni svet opozoril na nevzdržne javne finance - Malečniški most bi lahko začeli prenavljati naslednje leto - Kmetijski strokovnjaki poudarjajo, da so sodobne tehnologije odgovor na pomanjkanje delovne sile in hkrati priložnost za mlade
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - SDS ostaja pripravljen na koalicijo, opozicijo ali predčasne volitve - Fiskalni svet opozoril na nevzdržne javne finance - Malečniški most bi lahko začeli prenavljati naslednje leto - Kmetijski strokovnjaki poudarjajo, da so sodobne tehnologije odgovor na pomanjkanje delovne sile in hkrati priložnost za mlade
V Københavnu dve tretjini prebivalcev kolesarita vsak dan. Ne zaradi tako zelo lepega vremena, tudi letni časi jih ne zmotijo, h kolesarjenju jih spodbujata predvsem dobro urejena kolesarska infrastruktura in dejstvo, da je kolo najenostavnejši in najhitrejši način prevoza v mestu. Kamor koli se obrneš, vidiš na stotine koles, ki se vozijo po vrhunsko urejenem in označenem sistemu kolesarskih stez, na vsakih nekaj metrov je postavljeno stojalo za kolesa, table označujejo, koliko minut traja kolesarjenje do različnih točk v mestu. Kako torej ustvariti tak sistem? Je za spodbudo h kolesarjenju dovolj le urejena infrastruktura ali tudi premik v glavah? Zelena luč se je odpravila v dansko prestolnico preveriti, kako se je treba lotiti urejanja mesta za kolesarje.
V Københavnu dve tretjini prebivalcev kolesarita vsak dan. Ne zaradi tako zelo lepega vremena, tudi letni časi jih ne zmotijo, h kolesarjenju jih spodbujata predvsem dobro urejena kolesarska infrastruktura in dejstvo, da je kolo najenostavnejši in najhitrejši način prevoza v mestu. Kamor koli se obrneš, vidiš na stotine koles, ki se vozijo po vrhunsko urejenem in označenem sistemu kolesarskih stez, na vsakih nekaj metrov je postavljeno stojalo za kolesa, table označujejo, koliko minut traja kolesarjenje do različnih točk v mestu. Kako torej ustvariti tak sistem? Je za spodbudo h kolesarjenju dovolj le urejena infrastruktura ali tudi premik v glavah? Zelena luč se je odpravila v dansko prestolnico preveriti, kako se je treba lotiti urejanja mesta za kolesarje.
Danes se bomo posvetili gospodom, ki so v slovenskem jazzu igrali na nižjih registrih – solistom na kontrabasu in električnem basu. Napravili bomo le kratek pregled skozi najpomembnejše slovenske soliste na tem instrumentu. V prvi oddaji bodo na vrsti Miško Hočevar, Zdene Otrin, Pavel Oman, Boris Kofol, Tomo Mächtig, Jani Golob, Čarli Novak in Ladislav Rebrek.
Danes se bomo posvetili gospodom, ki so v slovenskem jazzu igrali na nižjih registrih – solistom na kontrabasu in električnem basu. Napravili bomo le kratek pregled skozi najpomembnejše slovenske soliste na tem instrumentu. V prvi oddaji bodo na vrsti Miško Hočevar, Zdene Otrin, Pavel Oman, Boris Kofol, Tomo Mächtig, Jani Golob, Čarli Novak in Ladislav Rebrek.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Lukas Debeljak Drevo, ki ga pišemo nihče, Zoran Predin: Cirkus Astralis, Slavko Pregl: Široko zaprta vrata. Recenzije so napisali Veronika Šoster, Katarina Mahnič in Iztok Ilich.
Lukas Debeljak Drevo, ki ga pišemo nihče, Zoran Predin: Cirkus Astralis, Slavko Pregl: Široko zaprta vrata. Recenzije so napisali Veronika Šoster, Katarina Mahnič in Iztok Ilich.
Tretji polčas je bil znova nogometno obarvan. Z gosti smo se ozrli na razplet prvenstvenih tekem in komentirali prevlado Celjanov ter evropsko usodo vijoličastih.
Tretji polčas je bil znova nogometno obarvan. Z gosti smo se ozrli na razplet prvenstvenih tekem in komentirali prevlado Celjanov ter evropsko usodo vijoličastih.
V pisanem, brlečem in brzečem svetu žuželk, v bogatem in cvetočem gozdnem podrastju se znajde jajce. Okroglo, bleščeče in neznano. In kolo se zažene. Sloviti Cirque du Soleil je spet v Sloveniji, tokrat s tenkočutno zgodbo o naravi, ki jo je navdahnil brazilski pragozd, med njo pa se na odru v osupljivih točkah zvrsti več deset vrhunskih akrobatov. Z Valovim mikrofonom smo se potikali v zakulisju spektakla in od blizu spoznavali življenje in delo akrobatov, ki vsak večer premikajo meje možnega in z neverjetno lahkotnostjo kljubujejo gravitaciji.
V pisanem, brlečem in brzečem svetu žuželk, v bogatem in cvetočem gozdnem podrastju se znajde jajce. Okroglo, bleščeče in neznano. In kolo se zažene. Sloviti Cirque du Soleil je spet v Sloveniji, tokrat s tenkočutno zgodbo o naravi, ki jo je navdahnil brazilski pragozd, med njo pa se na odru v osupljivih točkah zvrsti več deset vrhunskih akrobatov. Z Valovim mikrofonom smo se potikali v zakulisju spektakla in od blizu spoznavali življenje in delo akrobatov, ki vsak večer premikajo meje možnega in z neverjetno lahkotnostjo kljubujejo gravitaciji.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Kitajska je s petnajstim petletnim načrtom naredila jasen premik od modela, ki je desetletja temeljil na hitri rasti, k modelu, ki v ospredje postavlja tehnološko avtonomijo in odpornost. Na Daljnem vzhodu ni več ključno, koliko gospodarstvo raste, ampak kako je zgrajeno in kako odporno je proti zunanjim pritiskom. Če bo Kitajska te cilje v prihodnjih letih uresničila – in izkušnje kažejo, da jih pogosto – kaj to pomeni za evropsko industrijo in za svet, v katerem se tehnologija vse bolj prepleta z geopolitiko? Bo stara celina na to odgovorila kot tekmica ali kot partnerica, ki razvoj razume drugače?
Kitajska je s petnajstim petletnim načrtom naredila jasen premik od modela, ki je desetletja temeljil na hitri rasti, k modelu, ki v ospredje postavlja tehnološko avtonomijo in odpornost. Na Daljnem vzhodu ni več ključno, koliko gospodarstvo raste, ampak kako je zgrajeno in kako odporno je proti zunanjim pritiskom. Če bo Kitajska te cilje v prihodnjih letih uresničila – in izkušnje kažejo, da jih pogosto – kaj to pomeni za evropsko industrijo in za svet, v katerem se tehnologija vse bolj prepleta z geopolitiko? Bo stara celina na to odgovorila kot tekmica ali kot partnerica, ki razvoj razume drugače?
"Tečem za Viktorja Frankla – za njegovo misel, da človek preživi skoraj vse, če ima razlog, zakaj. Danes živimo v času, ko mnogi tega razloga ne najdejo več. Mladi se soočajo s krizo identitete, z občutkom praznine, s pomanjkanjem smisla in volje. Obenem pa se širi še ena epidemija – nezdrav način življenja in zgrešeni ideali, ki jih narekujejo družbena omrežja in površinska kultura uspeha." Tako razmišlja 22-letni študent medicine in maratonec Maks Matej Cuzak, ki si je za cilj izbral največje svetovne maratone.
"Tečem za Viktorja Frankla – za njegovo misel, da človek preživi skoraj vse, če ima razlog, zakaj. Danes živimo v času, ko mnogi tega razloga ne najdejo več. Mladi se soočajo s krizo identitete, z občutkom praznine, s pomanjkanjem smisla in volje. Obenem pa se širi še ena epidemija – nezdrav način življenja in zgrešeni ideali, ki jih narekujejo družbena omrežja in površinska kultura uspeha." Tako razmišlja 22-letni študent medicine in maratonec Maks Matej Cuzak, ki si je za cilj izbral največje svetovne maratone.
Naša zgodba se začne v letu 1932. To je čas Jožeta Plečnika in pomembnih dogodkov za slovensko kulturo. Glasbena matica je takrat slavila 60-letnico obstoja in delovanja založbe, 50-letnico delovanja glasbene šole in 40-letnico delovanja pevskega zbora. Ob tem jubileju je na pobudo Glasbene matice Jože Plečnik uredil stavbo Glasbene matice in park pred poslopjem. Takrat je tudi nastala zamisel za ureditev aleje slovenskih skladateljev. Danes so na njej doprsni kipi desetih skladateljev: Mateja Hubada, Frana Gerbiča, Benjamina Ipavca, Vatroslava Lisinskega, Jacoba Handla Gallusa, Davorina Jenka, Stevana Mokranjca, Hugolina Sattnerja, Antona Foersterja in Emila Adamiča. V prvi oddaji predstavljamo Davorina Jenka, Mateja Hubada in Frana Gerbiča.
Naša zgodba se začne v letu 1932. To je čas Jožeta Plečnika in pomembnih dogodkov za slovensko kulturo. Glasbena matica je takrat slavila 60-letnico obstoja in delovanja založbe, 50-letnico delovanja glasbene šole in 40-letnico delovanja pevskega zbora. Ob tem jubileju je na pobudo Glasbene matice Jože Plečnik uredil stavbo Glasbene matice in park pred poslopjem. Takrat je tudi nastala zamisel za ureditev aleje slovenskih skladateljev. Danes so na njej doprsni kipi desetih skladateljev: Mateja Hubada, Frana Gerbiča, Benjamina Ipavca, Vatroslava Lisinskega, Jacoba Handla Gallusa, Davorina Jenka, Stevana Mokranjca, Hugolina Sattnerja, Antona Foersterja in Emila Adamiča. V prvi oddaji predstavljamo Davorina Jenka, Mateja Hubada in Frana Gerbiča.
Aleksandra Javornika težko spregledamo na tribunah in na ciljih različnih tekem, saj s svojo opravo vedno pritegne pozornost. Zanimalo nas je, kako si naš najzvestejši navijač lahko vzame dovolj časa za navijanje za naše športnike po vsem svetu, kako si lahko takšen način življenja finančno privošči in katere prigode s slovenskimi šampioni so mu mu najljubše. Prisluhnite zanimivemu pogovoru, v katerem prizna, da nima ravno športne postave in da ob zmagah prižge cigaro. (Foto AJ)
Aleksandra Javornika težko spregledamo na tribunah in na ciljih različnih tekem, saj s svojo opravo vedno pritegne pozornost. Zanimalo nas je, kako si naš najzvestejši navijač lahko vzame dovolj časa za navijanje za naše športnike po vsem svetu, kako si lahko takšen način življenja finančno privošči in katere prigode s slovenskimi šampioni so mu mu najljubše. Prisluhnite zanimivemu pogovoru, v katerem prizna, da nima ravno športne postave in da ob zmagah prižge cigaro. (Foto AJ)
V Sloveniji je robotska kirurgija pri številnih posegih že postala standard sodobne kirurške obravnave. Za bolnike prinaša številne prednosti, kot so manjša izguba krvi, manj zapletov, hitrejše okrevanje in večja natančnost posegov, so poudarili strokovnjaki UKC Ljubljana. Več v Izluščeno v ponedeljek 20.4. med 9.in 10.uro.
V Sloveniji je robotska kirurgija pri številnih posegih že postala standard sodobne kirurške obravnave. Za bolnike prinaša številne prednosti, kot so manjša izguba krvi, manj zapletov, hitrejše okrevanje in večja natančnost posegov, so poudarili strokovnjaki UKC Ljubljana. Več v Izluščeno v ponedeljek 20.4. med 9.in 10.uro.
Motokrosisti so včeraj v svetovnem prvenstvu opravili z veliko nagrado Trentina, košarkarji Olimpije so sinoči v dvorani Tivoli gostili Igokeo.
Motokrosisti so včeraj v svetovnem prvenstvu opravili z veliko nagrado Trentina, košarkarji Olimpije so sinoči v dvorani Tivoli gostili Igokeo.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Pri predsednici republike prvi krog posvetovanj o izboru kandidata za predsednika vlade - Kdaj se bo začela obnova Malečniškega mostu, kaj bo s tunelom pod središčem mesta? - Kako bo v prihodnje z oskrbo z neoporečno pitno vodo za okoli 100 tisoč prebivalcev Spodnjega Podravja? - Celjani že potrdili tretji naslov nogometnih državnih prvakov
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Pri predsednici republike prvi krog posvetovanj o izboru kandidata za predsednika vlade - Kdaj se bo začela obnova Malečniškega mostu, kaj bo s tunelom pod središčem mesta? - Kako bo v prihodnje z oskrbo z neoporečno pitno vodo za okoli 100 tisoč prebivalcev Spodnjega Podravja? - Celjani že potrdili tretji naslov nogometnih državnih prvakov
Ob raziskovanju jezikovne krajine v slovenskih mestih hitro ugotovimo, da je vedno več napisov v izložbah ter nad trgovinami in lokali v tujih jezikih, največkrat v angleščini. O tem, ali gre za kršitev zakona, kdo bi moral to nadzorovati in zakaj bi se mi morali s tem ukvarjati, se pogovarjamo s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša prof. dr. Kozmo Ahačičem.
Ob raziskovanju jezikovne krajine v slovenskih mestih hitro ugotovimo, da je vedno več napisov v izložbah ter nad trgovinami in lokali v tujih jezikih, največkrat v angleščini. O tem, ali gre za kršitev zakona, kdo bi moral to nadzorovati in zakaj bi se mi morali s tem ukvarjati, se pogovarjamo s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša prof. dr. Kozmo Ahačičem.
Izpostavljamo pogovor z dr. Jernejem Weissom o dvodnevnem Mednarodnem muzikološkem simpoziju in 40. Slovenskih glasbenih dnevih, ki je na sporedu ob 8:10. Dopolnjuje ga glasba slovenskih skladateljev: Uvertura h komični operi Blaža Arniča, Valčki za klavir, op. 26 Janeza Matičiča, Divertimento za klavir in godala Matije Bravničarja, Poloneza za klavir Benjamina Ipavca, Narodna in Scherzo za rog, godala in šest instrumentov Tomaža Habeta, Sonata za violino in klavir št. 1 Milka Lazarja, Sinfonietta za orkester Primoža Ramovša in slovenska ljudska iz Prekmurja Ne ouri, ne sejaj v harmonizaciji Radovana Gobca.
Izpostavljamo pogovor z dr. Jernejem Weissom o dvodnevnem Mednarodnem muzikološkem simpoziju in 40. Slovenskih glasbenih dnevih, ki je na sporedu ob 8:10. Dopolnjuje ga glasba slovenskih skladateljev: Uvertura h komični operi Blaža Arniča, Valčki za klavir, op. 26 Janeza Matičiča, Divertimento za klavir in godala Matije Bravničarja, Poloneza za klavir Benjamina Ipavca, Narodna in Scherzo za rog, godala in šest instrumentov Tomaža Habeta, Sonata za violino in klavir št. 1 Milka Lazarja, Sinfonietta za orkester Primoža Ramovša in slovenska ljudska iz Prekmurja Ne ouri, ne sejaj v harmonizaciji Radovana Gobca.
Louise Glück spada med ključne ameriških pesniške glasove druge polovice 20. stoletja in začetka 21. stoletja, njeno delo pa zaznamuje zadržana, refleksivna govorica. Zbirka Divje perunike (1992), nagrajena s Pulitzerjevo nagrado, tematizira razmerje med človekom, naravo in presežnim. Prevod Veronika Dintinjana, interpretacija Maja Sever, redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Tina Poglajen. Posneto leta 2008.
Louise Glück spada med ključne ameriških pesniške glasove druge polovice 20. stoletja in začetka 21. stoletja, njeno delo pa zaznamuje zadržana, refleksivna govorica. Zbirka Divje perunike (1992), nagrajena s Pulitzerjevo nagrado, tematizira razmerje med človekom, naravo in presežnim. Prevod Veronika Dintinjana, interpretacija Maja Sever, redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Tina Poglajen. Posneto leta 2008.
Mestna občina Koper je leto 2026 razglasila za Santorijevo leto in ga posvetila Santoriu Santoriu, zdravniku in izumitelju, ki se je leta 1561 rodil v Kopru, umrl pa v Benetkah pred 390 leti. Letos mineva tudi 400 let od izdaje Santorijevih komentarjev Avicenovega kanona, ki po mnenju poznavalcev kažejo, da je Santorio medicino povzdignil v znanstveno disciplino. Knjigo hranijo v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, ki je ena od stanov, vključenih v obeležitev Santorijevega leta. Kje je v mestu še vedno videti njegove sledi, je najbolje spoznati na sprehodu po poteh Santoria Santoria.
Mestna občina Koper je leto 2026 razglasila za Santorijevo leto in ga posvetila Santoriu Santoriu, zdravniku in izumitelju, ki se je leta 1561 rodil v Kopru, umrl pa v Benetkah pred 390 leti. Letos mineva tudi 400 let od izdaje Santorijevih komentarjev Avicenovega kanona, ki po mnenju poznavalcev kažejo, da je Santorio medicino povzdignil v znanstveno disciplino. Knjigo hranijo v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, ki je ena od stanov, vključenih v obeležitev Santorijevega leta. Kje je v mestu še vedno videti njegove sledi, je najbolje spoznati na sprehodu po poteh Santoria Santoria.
Današnja zgodba prihaja iz Šempetra pri Gorici. Tam je odraščal in živel 86-letni Aldo Žežlin. V življenju je počel vse, tako je povedal Mateji Grebenjak. Kar 14 let je bil predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Šempeter pri Gorici. Pogovarjala sta se v njegovi sobi v domu upokojencev, ki je polna rož iz papirja. Pravi, da se tako zamoti.
Današnja zgodba prihaja iz Šempetra pri Gorici. Tam je odraščal in živel 86-letni Aldo Žežlin. V življenju je počel vse, tako je povedal Mateji Grebenjak. Kar 14 let je bil predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Šempeter pri Gorici. Pogovarjala sta se v njegovi sobi v domu upokojencev, ki je polna rož iz papirja. Pravi, da se tako zamoti.
Predvajamo uverturo k operi Ifigenija v Avlidi Luigija Cherubinija in Koncert za klavir in orkester št. 3 v a-molu, op. 107 Friedricha Kalkbrennerja s pianistom Howardom Shelleyjem v vlogi solista.
Predvajamo uverturo k operi Ifigenija v Avlidi Luigija Cherubinija in Koncert za klavir in orkester št. 3 v a-molu, op. 107 Friedricha Kalkbrennerja s pianistom Howardom Shelleyjem v vlogi solista.
Predvajamo uverturo k operi Ifigenija v Avlidi Luigija Cherubinija in Koncert za klavir in orkester št. 3 v a-molu, op. 107 Friedricha Kalkbrennerja s pianistom Howardom Shelleyjem v vlogi solista.
Predvajamo uverturo k operi Ifigenija v Avlidi Luigija Cherubinija in Koncert za klavir in orkester št. 3 v a-molu, op. 107 Friedricha Kalkbrennerja s pianistom Howardom Shelleyjem v vlogi solista.
Svetniki občine Slovenska Bistrica so na redni seji med drugim potrdili nove, višje cene za ravnanje s komunalnimi odpadki in za storitev pomoči na domu, ki bodo začele veljati s 1. majem. Med kadrovskimi zadevami pa izstopa podaja soglasja svetnikov k imenovanju Ksenije Trčko za novo direktorico Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica. Po več kot letu dni trajajočih zapletih z imenovanjem prejšnje direktorice se zdi, da se z imenovanjem novega vodstva stanje v slovenskobistriškem zdravstvenem domu tako umirja.
Svetniki občine Slovenska Bistrica so na redni seji med drugim potrdili nove, višje cene za ravnanje s komunalnimi odpadki in za storitev pomoči na domu, ki bodo začele veljati s 1. majem. Med kadrovskimi zadevami pa izstopa podaja soglasja svetnikov k imenovanju Ksenije Trčko za novo direktorico Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica. Po več kot letu dni trajajočih zapletih z imenovanjem prejšnje direktorice se zdi, da se z imenovanjem novega vodstva stanje v slovenskobistriškem zdravstvenem domu tako umirja.
Krajani Gabrovice in Ospa imeli dovolj hiter in kakovostni internet. Sočasno s postavitvijo optičnih kablov, bodo izvedli opravili še nekaj infrastrukturnih del. V oddaji tudi o tem: - Prvi krog pogovorov predsednice z vodji poslanskih skupin - Iran ne načrtuje sodelovanja v novih pogajanjih z Združenimi državami - Obnova Lične hiše v Ajdovščini bo skoraj v celoti uresničena z državnimi sredstvi - Nogometaši Celja so osvojili svoj tretji naslov državnega prvaka
Krajani Gabrovice in Ospa imeli dovolj hiter in kakovostni internet. Sočasno s postavitvijo optičnih kablov, bodo izvedli opravili še nekaj infrastrukturnih del. V oddaji tudi o tem: - Prvi krog pogovorov predsednice z vodji poslanskih skupin - Iran ne načrtuje sodelovanja v novih pogajanjih z Združenimi državami - Obnova Lične hiše v Ajdovščini bo skoraj v celoti uresničena z državnimi sredstvi - Nogometaši Celja so osvojili svoj tretji naslov državnega prvaka
V 4. epizodi PoTkasta bomo odpotovali na Grenlandijo - zeleno deželo, kot jo imenujejo domačini, sicer pa otok v severnem Atlantskem oceanu. V zadnjem času je zelo izpostavljena predvsem zaradi apetitov Združenih držav Amerike; lani jo je obiskala Mariborčanka – jezikoslovka in popotnica, ki išče turistično še neodkrite dele sveta – Leila Al Shammary.
V 4. epizodi PoTkasta bomo odpotovali na Grenlandijo - zeleno deželo, kot jo imenujejo domačini, sicer pa otok v severnem Atlantskem oceanu. V zadnjem času je zelo izpostavljena predvsem zaradi apetitov Združenih držav Amerike; lani jo je obiskala Mariborčanka – jezikoslovka in popotnica, ki išče turistično še neodkrite dele sveta – Leila Al Shammary.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo danes opravila prvi krog posvetovanj z vodji poslanskih skupin o izboru kandidata za predsednika vlade. Pred časom je napovedala, da bo mandatarstvo podelila tistemu, ki bo najprej zbral 46 glasov poslancev. Drugi poudarki oddaje: - V Bolgariji na predčasnih volitvah, kot kaže, zmagala stranka nekdanjega proruskega predsednika Rádeva. - Rasizem v Sloveniji precej razširjen, že pet let nismo sprejeli nobene strategije na tem področju. - Nogometaši Celja tretjič državni prvaki.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo danes opravila prvi krog posvetovanj z vodji poslanskih skupin o izboru kandidata za predsednika vlade. Pred časom je napovedala, da bo mandatarstvo podelila tistemu, ki bo najprej zbral 46 glasov poslancev. Drugi poudarki oddaje: - V Bolgariji na predčasnih volitvah, kot kaže, zmagala stranka nekdanjega proruskega predsednika Rádeva. - Rasizem v Sloveniji precej razširjen, že pet let nismo sprejeli nobene strategije na tem področju. - Nogometaši Celja tretjič državni prvaki.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Tbilisiju se je včeraj končalo evropsko prvenstvu v judu.
V Tbilisiju se je včeraj končalo evropsko prvenstvu v judu.
Na sporedu Variacije na Gagliardo Johna Dowlanda za orgle Samuela Scheidta, Concerto grosso št. 12 v F-duru, op. 6 Arcangela Corellija, Šest variacij na izvirno temo v D-duru, op. 76 Ludwiga van Beethovna, Koncert za flavto št. 2 v e-molu, op. 6 Karla Friedricha Abela in Pet pesmi brez besed iz različnih opusov Felixa Mendelssohna.
Na sporedu Variacije na Gagliardo Johna Dowlanda za orgle Samuela Scheidta, Concerto grosso št. 12 v F-duru, op. 6 Arcangela Corellija, Šest variacij na izvirno temo v D-duru, op. 76 Ludwiga van Beethovna, Koncert za flavto št. 2 v e-molu, op. 6 Karla Friedricha Abela in Pet pesmi brez besed iz različnih opusov Felixa Mendelssohna.
Znani psiholog je imel psa, za katerega je lepo skrbel. Dolga leta sta si bila zvesta sopotnika na sprehodih in na izletih. Nekega dne pa je pes zbolel. Veterinar je psihologu naročil, naj da psu vsak dan določen odmerek ribjega olja. In psiholog je res pripravil ribje olje v skodelico, vzel psa v naročje in mu skušal zliti žličko v gobček. A pes se je le otepal in otepal. Več dni se je odvijal ta prizor in psiholog je bil prepričan, da ima njegov pes tako močan odpor pred ribjim oljem, da tovrstno zdravljenje ne bo uspešno. Tako je nekega jutra vseeno spet poskusil in vsiljeval otepajočemu se psu olje, ko mu skodelica z oljem pade na tla in se olje razlije. Pes pa nemudoma skoči na tla in začne hitro lizati razlito olje. Takrat je psiholog razumel, da ni bila težava v tem, da pes ne bi maral ribjega olja, marveč v načinu, kako mu je on olje dajal. Pogosto se v naših vsakdanjih komunikacijah dogaja, da forma premaga vsebino. Naučeni vzorci zadušijo želeno sporočilo in potem se vse odvije več ali manj po ustaljenih tirnicah. Naše sporočilo ne uspe priti do sprejemnika, ker smo ga poslali v obliki, ki je naslovnik ne more ali ne želi sprejeti. Kot priponko v elektronski pošti, ki je ni mogoče odpreti, ker nimamo primernega programa zanjo. Podobno je z evangelijem, ki ga kristjani danes na tak ali drugačen način oznanjamo svetu. Vsebino smo prejeli, izkusili in povabljeni smo, da jo damo naprej. Sporočilo prenašamo naprej, sporočila v bistvu ne moremo obrniti na glavo. Lahko pa se vprašamo, ali naš način sporočanja, naša skodelica veča ali manjša apetit za ljubezen. Pred dnevi sem slišal še eno prispodobo. Cerkev je nekdo primerjal s kinodvorano, kjer se predvaja film pod režisersko taktirko Boga. Film se vrti, medtem ko je sama kindvorana v slabem stanju. Pred platno kdaj skoči direktor kinodvorane in želi začeti z govorom. Prodajalec kokic in pijače je preglasen, sliši se hrup varnostnika na vratih, ki se prepira z gosti kinodvorane. Tudi ti so pogosto glasni, klepetavi, v enem kotu se skoraj začne pretep. Kljub vsem motnjam filmska projekcija teče naprej, sporočilo Boga poskuša priti do človeka. Ko začenjamo nov dan, se lahko vprašamo, kakšna je vsebina, ki jo želim ta dan prinesti najprej v svoje življenje in nato vsem tistim, s katerimi bom prišel v stik? S čim se želim napolniti, kakšno bo moje 'olje'? Hkrati s tem pa lahko razmislim tudi o posodi, nosilcu moje vsebine. Na kakšen način bom pristopil, bom vsiljeval, ponujal ali bom pozoren potrebe, na primernost trenutka ali bom želel le doseči svoje? Spomnimo se na psihologovega psa, ki je potreboval olje, vendar ga je skodelica odbijala.
Znani psiholog je imel psa, za katerega je lepo skrbel. Dolga leta sta si bila zvesta sopotnika na sprehodih in na izletih. Nekega dne pa je pes zbolel. Veterinar je psihologu naročil, naj da psu vsak dan določen odmerek ribjega olja. In psiholog je res pripravil ribje olje v skodelico, vzel psa v naročje in mu skušal zliti žličko v gobček. A pes se je le otepal in otepal. Več dni se je odvijal ta prizor in psiholog je bil prepričan, da ima njegov pes tako močan odpor pred ribjim oljem, da tovrstno zdravljenje ne bo uspešno. Tako je nekega jutra vseeno spet poskusil in vsiljeval otepajočemu se psu olje, ko mu skodelica z oljem pade na tla in se olje razlije. Pes pa nemudoma skoči na tla in začne hitro lizati razlito olje. Takrat je psiholog razumel, da ni bila težava v tem, da pes ne bi maral ribjega olja, marveč v načinu, kako mu je on olje dajal. Pogosto se v naših vsakdanjih komunikacijah dogaja, da forma premaga vsebino. Naučeni vzorci zadušijo želeno sporočilo in potem se vse odvije več ali manj po ustaljenih tirnicah. Naše sporočilo ne uspe priti do sprejemnika, ker smo ga poslali v obliki, ki je naslovnik ne more ali ne želi sprejeti. Kot priponko v elektronski pošti, ki je ni mogoče odpreti, ker nimamo primernega programa zanjo. Podobno je z evangelijem, ki ga kristjani danes na tak ali drugačen način oznanjamo svetu. Vsebino smo prejeli, izkusili in povabljeni smo, da jo damo naprej. Sporočilo prenašamo naprej, sporočila v bistvu ne moremo obrniti na glavo. Lahko pa se vprašamo, ali naš način sporočanja, naša skodelica veča ali manjša apetit za ljubezen. Pred dnevi sem slišal še eno prispodobo. Cerkev je nekdo primerjal s kinodvorano, kjer se predvaja film pod režisersko taktirko Boga. Film se vrti, medtem ko je sama kindvorana v slabem stanju. Pred platno kdaj skoči direktor kinodvorane in želi začeti z govorom. Prodajalec kokic in pijače je preglasen, sliši se hrup varnostnika na vratih, ki se prepira z gosti kinodvorane. Tudi ti so pogosto glasni, klepetavi, v enem kotu se skoraj začne pretep. Kljub vsem motnjam filmska projekcija teče naprej, sporočilo Boga poskuša priti do človeka. Ko začenjamo nov dan, se lahko vprašamo, kakšna je vsebina, ki jo želim ta dan prinesti najprej v svoje življenje in nato vsem tistim, s katerimi bom prišel v stik? S čim se želim napolniti, kakšno bo moje 'olje'? Hkrati s tem pa lahko razmislim tudi o posodi, nosilcu moje vsebine. Na kakšen način bom pristopil, bom vsiljeval, ponujal ali bom pozoren potrebe, na primernost trenutka ali bom želel le doseči svoje? Spomnimo se na psihologovega psa, ki je potreboval olje, vendar ga je skodelica odbijala.