Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Predvsem na račun tistih, ki darovanju krvi ostajajo zvesti več desetletij, v Sloveniji še vedno uspevamo ohranjati ravnotežje pri preskrbi z življenjsko pomembno tekočino. V Centru za transfuzijsko medicino mariborskega kliničnega centra sta se danes med častne, 100-kratne darovalce vpisala Branko Sever iz Zgornje Kungote in Rozina Topolovec iz Cerkvenjaka. V tako imenovani Knjigi vitezov krvodajalstva imajo sicer že krepko čez 200 rednih darovalcev, med njimi 6 žensk.
Predvsem na račun tistih, ki darovanju krvi ostajajo zvesti več desetletij, v Sloveniji še vedno uspevamo ohranjati ravnotežje pri preskrbi z življenjsko pomembno tekočino. V Centru za transfuzijsko medicino mariborskega kliničnega centra sta se danes med častne, 100-kratne darovalce vpisala Branko Sever iz Zgornje Kungote in Rozina Topolovec iz Cerkvenjaka. V tako imenovani Knjigi vitezov krvodajalstva imajo sicer že krepko čez 200 rednih darovalcev, med njimi 6 žensk.
Živo sta v oddaji nastopila kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc in violončelistka Cristina Basili.
Živo sta v oddaji nastopila kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc in violončelistka Cristina Basili.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V Mariboru se je novoustanovljeno podjetje EIOM – Energijska izraba odpadkov Maribor, ki deluje v okviru Javnega holdinga, prijavilo na državni razpis za podelitev koncesije za energetsko izrabo odpadkov. Projekt je ocenjen na skoraj 100 milijonov evrov, ali bo mesto pri pridobivanju koncesije tudi uspešno, pa naj bi bilo znano ob koncu leta.
V Mariboru se je novoustanovljeno podjetje EIOM – Energijska izraba odpadkov Maribor, ki deluje v okviru Javnega holdinga, prijavilo na državni razpis za podelitev koncesije za energetsko izrabo odpadkov. Projekt je ocenjen na skoraj 100 milijonov evrov, ali bo mesto pri pridobivanju koncesije tudi uspešno, pa naj bi bilo znano ob koncu leta.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Vendarle se začenja reševanje problematike neurejenega odlagališča nevarnih odpadkov v mariborskem naselju Studenci. - Občina Ribnica s spremembami prostorskega načrta omogoča nadaljnji razvoj. Kaj bo z legalizacijo romskih naselij? - Čez teden dni se izteče rok za zamenjavo poškodovane strehe na osnovni šoli Dŕska, dela pa se sploh še niso začela. - Končana energetska prenova ljutomerske gimnazije.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Vendarle se začenja reševanje problematike neurejenega odlagališča nevarnih odpadkov v mariborskem naselju Studenci. - Občina Ribnica s spremembami prostorskega načrta omogoča nadaljnji razvoj. Kaj bo z legalizacijo romskih naselij? - Čez teden dni se izteče rok za zamenjavo poškodovane strehe na osnovni šoli Dŕska, dela pa se sploh še niso začela. - Končana energetska prenova ljutomerske gimnazije.
Glasbeni izraz Blaža Arniča je neoromantični realizem, ki izvira iz ljudskih pripovedk, podob gorske narave in okolja, v katerem je preživel mladost. Od tod tudi naslovi nekaterih njegovih priljubljenih skladb: Ples čarovnic, Pesem planin, Povodni mož in Divja jaga.
Glasbeni izraz Blaža Arniča je neoromantični realizem, ki izvira iz ljudskih pripovedk, podob gorske narave in okolja, v katerem je preživel mladost. Od tod tudi naslovi nekaterih njegovih priljubljenih skladb: Ples čarovnic, Pesem planin, Povodni mož in Divja jaga.
Na današnjem vladnem obisku na Gorenjskem so v ospredju infrastrukturni projekti. Po besedah pristojne ministrice Alenke Bratušek so se med drugim seznanili s prostorskim umeščanjem avtocestnega priključka Kranj-sever. Pozornost namenjajo tudi sanaciji po ujmah. Drugi poudarki oddaje: - Odprli zadrževalnik za večjo poplavno varnost Železnikov. - Stanje na področju korupcije v Sloveniji se je lani poslabšalo. - Evropski obrambni komisar Kubilius pozval k vzpostavitvi evropske obrambne unije.
Na današnjem vladnem obisku na Gorenjskem so v ospredju infrastrukturni projekti. Po besedah pristojne ministrice Alenke Bratušek so se med drugim seznanili s prostorskim umeščanjem avtocestnega priključka Kranj-sever. Pozornost namenjajo tudi sanaciji po ujmah. Drugi poudarki oddaje: - Odprli zadrževalnik za večjo poplavno varnost Železnikov. - Stanje na področju korupcije v Sloveniji se je lani poslabšalo. - Evropski obrambni komisar Kubilius pozval k vzpostavitvi evropske obrambne unije.
Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu (ponovitev)?
Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu (ponovitev)?
Poročali smo že, da se v komenskem dnevnem centru za starejše občane soočajo z upadanjem števila uporabnikov. Hišo dobre volje trenutno obiskujejo štirje starostniki, ki se v dnevnem centru zadržijo od štiri do največ šest ur. To pa je premalo za finančno vzdržnost. ...v oddaji tudi o tem: - Povečuje se število mest za deficitarne poklice. - Na Reki se danes začenjajo Dnevi slovenske kulture. - Krogla na silvestrovo zadela občanko v Parecagu: dejanje ni bilo naklepno, temveč nespametno. - Na olimpijskih tekmovališčih se danes predstavlja petnajst slovenskih športnic in športnikov.
Poročali smo že, da se v komenskem dnevnem centru za starejše občane soočajo z upadanjem števila uporabnikov. Hišo dobre volje trenutno obiskujejo štirje starostniki, ki se v dnevnem centru zadržijo od štiri do največ šest ur. To pa je premalo za finančno vzdržnost. ...v oddaji tudi o tem: - Povečuje se število mest za deficitarne poklice. - Na Reki se danes začenjajo Dnevi slovenske kulture. - Krogla na silvestrovo zadela občanko v Parecagu: dejanje ni bilo naklepno, temveč nespametno. - Na olimpijskih tekmovališčih se danes predstavlja petnajst slovenskih športnic in športnikov.
Temperature so se nekoliko povzpele in nekatere vrtnine že lahko posejemo v rastlinjake. O tem, katere so to in ali je za sejanje česa še prezgodaj, je svetovala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak. Spomnila je tudi na to, zakaj moramo upoštevati pravila kolobarja.
Temperature so se nekoliko povzpele in nekatere vrtnine že lahko posejemo v rastlinjake. O tem, katere so to in ali je za sejanje česa še prezgodaj, je svetovala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak. Spomnila je tudi na to, zakaj moramo upoštevati pravila kolobarja.
Evropa je na prelomnici. Na vzhodu divja ruska vojaška moč, z druge strani Atlantika pa se širi rahljanje evroatlantskega zavezništva. V svetu, v katerem stara pravila ne veljajo več, se postavlja ključno vprašanje: kako naj se Evropa odzove? Več povezovanja, z več Evrope? Je širitev Evropske unije na nove kandidatke pravi strateški odgovor na geopolitične pritiske ali le iluzija enotnosti? Ostajamo skupaj – ali vsak zase? O tem, ali lahko večja Unija pomeni tudi močnejšo Unijo, razpravljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Milan Zver, Evropska ljudska stranka; Matej Tonin, Evropska ljudska stranka; Marjan Šarec, Renew Europe; Matjaž Nemec, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov; dr. Vladimir Prebilič, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Evropa je na prelomnici. Na vzhodu divja ruska vojaška moč, z druge strani Atlantika pa se širi rahljanje evroatlantskega zavezništva. V svetu, v katerem stara pravila ne veljajo več, se postavlja ključno vprašanje: kako naj se Evropa odzove? Več povezovanja, z več Evrope? Je širitev Evropske unije na nove kandidatke pravi strateški odgovor na geopolitične pritiske ali le iluzija enotnosti? Ostajamo skupaj – ali vsak zase? O tem, ali lahko večja Unija pomeni tudi močnejšo Unijo, razpravljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Milan Zver, Evropska ljudska stranka; Matej Tonin, Evropska ljudska stranka; Marjan Šarec, Renew Europe; Matjaž Nemec, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov; dr. Vladimir Prebilič, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
· Dan varne rabe interneta ozavešča o izzivih spletnega potrošništva med mladimi · Slovenija na lestvici zaznave korupcije s padcem · V Ormožu intenzivno vlagajo v cestno infrastrukturo
· Dan varne rabe interneta ozavešča o izzivih spletnega potrošništva med mladimi · Slovenija na lestvici zaznave korupcije s padcem · V Ormožu intenzivno vlagajo v cestno infrastrukturo
Olimpijski komite bo skupno podelil več kot 700 zlatih, srebrnih in bronastih medalj. A mnogo več kot zadovoljnih, bo razočaranih, objokanih, spremljamo tudi vratolomne padce, tekme mejijo že na gladiatorstvo. Oče sodobnih olimpijskih iger in ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja Coubertin je v orbito poslal slogan »Važno je sodelovati, ne zmagati«. Ali ta slogan še živi?
Olimpijski komite bo skupno podelil več kot 700 zlatih, srebrnih in bronastih medalj. A mnogo več kot zadovoljnih, bo razočaranih, objokanih, spremljamo tudi vratolomne padce, tekme mejijo že na gladiatorstvo. Oče sodobnih olimpijskih iger in ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja Coubertin je v orbito poslal slogan »Važno je sodelovati, ne zmagati«. Ali ta slogan še živi?
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Z olimpijskih iger – na Goli otok, urednica prvega slovenskega ženskega časopisa, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji
Z olimpijskih iger – na Goli otok, urednica prvega slovenskega ženskega časopisa, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji
10. februar je dan varne uporabe interneta. V aktualni temi smo opozorili na izzive čezmerne in nevarne rabe spleta in predstavili delo Centra Logout, ki se ukvarja s preventivo in obravnavo tveganih spletnih vedenj.
10. februar je dan varne uporabe interneta. V aktualni temi smo opozorili na izzive čezmerne in nevarne rabe spleta in predstavili delo Centra Logout, ki se ukvarja s preventivo in obravnavo tveganih spletnih vedenj.
"Naš lokalni poštar namreč ve, da delam na pošti in da sem bila ponoči v službi," pove ena od naših tokratnih sogovornikov Gordana Filipović. Ko pismo ali paket oddaste na pošti, se njegova pot šele začne. Še isti dan prispe v poštni logistični center, kjer vse pošiljke razvrstijo glede na njihovo končno destinacijo. Tam razvrstijo tudi do 10.000 paketov na uro. In ne ustavijo se niti ponoči. Njim se lahko zahvalite, da vas v nabiralniku že navsezgodaj zjutraj čaka svež časopis in da paket, ki ste ga naročili v spletni trgovini, prispe že naslednji dan. Kaj vse je za to potrebno, preverimo v Nočni izmeni.
"Naš lokalni poštar namreč ve, da delam na pošti in da sem bila ponoči v službi," pove ena od naših tokratnih sogovornikov Gordana Filipović. Ko pismo ali paket oddaste na pošti, se njegova pot šele začne. Še isti dan prispe v poštni logistični center, kjer vse pošiljke razvrstijo glede na njihovo končno destinacijo. Tam razvrstijo tudi do 10.000 paketov na uro. In ne ustavijo se niti ponoči. Njim se lahko zahvalite, da vas v nabiralniku že navsezgodaj zjutraj čaka svež časopis in da paket, ki ste ga naročili v spletni trgovini, prispe že naslednji dan. Kaj vse je za to potrebno, preverimo v Nočni izmeni.
Maribor je dobil zeleno luč za prvi center za oskrbo oseb z demenco v regiji. Mariborska občina ga bo vzpostavila v Bresternici, v objektu nekdanje podružnične osnovne šole; to bo skupnostni center, ki bo ponujal celostno podporo osebam z demenco in njihovim svojcem. Več o vzpostavitvi centra, ki bo odgovor na demografske in zdravstvene potrebe okolja – delež starejšega prebivalstva se povečuje, demenca pa je vse pogostejša bolezen našega časa –, pa v oddaji.
Maribor je dobil zeleno luč za prvi center za oskrbo oseb z demenco v regiji. Mariborska občina ga bo vzpostavila v Bresternici, v objektu nekdanje podružnične osnovne šole; to bo skupnostni center, ki bo ponujal celostno podporo osebam z demenco in njihovim svojcem. Več o vzpostavitvi centra, ki bo odgovor na demografske in zdravstvene potrebe okolja – delež starejšega prebivalstva se povečuje, demenca pa je vse pogostejša bolezen našega časa –, pa v oddaji.
V občini Starše bo tudi letošnje leto usmerjeno v rekonstrukcijo občinskih cest, že kmalu pa se končuje tudi projekt obnove državne ceste v Brunšviku. Že jeseni pa naj bi v občini dobili tudi knjižnico.
V občini Starše bo tudi letošnje leto usmerjeno v rekonstrukcijo občinskih cest, že kmalu pa se končuje tudi projekt obnove državne ceste v Brunšviku. Že jeseni pa naj bi v občini dobili tudi knjižnico.
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
When Ron Metz's old Suzuki failed its annual inspection, he had to choose between a) junking it or b) painstakingly taking it apart and restoring and rebuilding it piece by piece over many, many months. He chose the latter. Tune in to the story of what happened and how he did it on this week's Exclusive.
When Ron Metz's old Suzuki failed its annual inspection, he had to choose between a) junking it or b) painstakingly taking it apart and restoring and rebuilding it piece by piece over many, many months. He chose the latter. Tune in to the story of what happened and how he did it on this week's Exclusive.
Capuccino, espresso, macchiato, z mlekom, coretto, ristretto, affogato in še in še bi lahko naštevali. Eni jo pijemo zjutraj, drugi zvečer, spet tretji večkrat na dan. Kako se jo pravilno pripravi, shranjuje, kdaj bi jo morali nehati piti, kakšna je najboljša? Maja Stepančič in Katja Stojnić sta se odpravili v Trst raziskovati pravila ene najpopularnejših napitkov na svetu.
Capuccino, espresso, macchiato, z mlekom, coretto, ristretto, affogato in še in še bi lahko naštevali. Eni jo pijemo zjutraj, drugi zvečer, spet tretji večkrat na dan. Kako se jo pravilno pripravi, shranjuje, kdaj bi jo morali nehati piti, kakšna je najboljša? Maja Stepančič in Katja Stojnić sta se odpravili v Trst raziskovati pravila ene najpopularnejših napitkov na svetu.
Pred dnevi objavljena raziskava Eurobarometer je pokazala, da v Sloveniji vlada precejšen strah pred nenadzorovanimi migracijami. Glede tega je zelo zaskrbljenih kar 62 odstotkov vprašanih. Na čem je osnovan ta strah, če podatki kažejo, da se zadnji dve leti število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje, po številu prosilcev za azil pa smo na repu Evropske unije? In česa nismo naredili, da so migracije - ne glede na številke - že dolgo tako vroča politična tema? Gostja Ob osmih je sociologinja Mirjam Milharčič Hladnik.
Pred dnevi objavljena raziskava Eurobarometer je pokazala, da v Sloveniji vlada precejšen strah pred nenadzorovanimi migracijami. Glede tega je zelo zaskrbljenih kar 62 odstotkov vprašanih. Na čem je osnovan ta strah, če podatki kažejo, da se zadnji dve leti število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje, po številu prosilcev za azil pa smo na repu Evropske unije? In česa nismo naredili, da so migracije - ne glede na številke - že dolgo tako vroča politična tema? Gostja Ob osmih je sociologinja Mirjam Milharčič Hladnik.
»V delu s pari opažam, da partnerski odnosi ne potrebujejo samo manj konflikta, temveč predvsem več kakovostnega stika,« pravi gostja torkovega Svetovalnega servisa Nada Mirnik, zakonska in družinska terapevtka ter psihoterapevtka. V oddaji bomo govorili o izzivih v komunikaciji med partnerji. Recimo pogovor, v katerem eden vedno govori več, drugi pa predvsem posluša in čaka na svoj trenutek, pogosto ne vodi v povezanost, temveč v frustracijo.
»V delu s pari opažam, da partnerski odnosi ne potrebujejo samo manj konflikta, temveč predvsem več kakovostnega stika,« pravi gostja torkovega Svetovalnega servisa Nada Mirnik, zakonska in družinska terapevtka ter psihoterapevtka. V oddaji bomo govorili o izzivih v komunikaciji med partnerji. Recimo pogovor, v katerem eden vedno govori več, drugi pa predvsem posluša in čaka na svoj trenutek, pogosto ne vodi v povezanost, temveč v frustracijo.
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Jutranja poročila Radia Maribor
· Cene pogonskih goriv od polnoči nekoliko višje · Občina Starše bo jeseni dobila knjižnico · Zaznamujemo dan varne rabe interneta · Domen Prevc včeraj šesti, danes priložnost za nove medalje
· Cene pogonskih goriv od polnoči nekoliko višje · Občina Starše bo jeseni dobila knjižnico · Zaznamujemo dan varne rabe interneta · Domen Prevc včeraj šesti, danes priložnost za nove medalje
V Grenoblu je februarja 1968 nastopilo 37 držav, v osmih panogah in 35 disciplinah je tekmovalo1158 športnikov. V jugoslovanski reprezentanci nastopilo 28 slovenskih športnikov. Hokejisti so pokazali svoje znanje in bili najboljši do tedaj, za presežek je poskrbel skakalec Ludvik Zajc, ki je bil na 90 metrski napravi deveti.
V Grenoblu je februarja 1968 nastopilo 37 držav, v osmih panogah in 35 disciplinah je tekmovalo1158 športnikov. V jugoslovanski reprezentanci nastopilo 28 slovenskih športnikov. Hokejisti so pokazali svoje znanje in bili najboljši do tedaj, za presežek je poskrbel skakalec Ludvik Zajc, ki je bil na 90 metrski napravi deveti.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Leta 2024 je bilo v Evropsko unijo uvoženih približno 4,6 milijarde izdelkov nizke vrednosti, je lani objavila Evropska komisija. To je dvakrat toliko kot leta 2023 in več kot trikrat toliko kot leta 2022. Od teh 12 milijonov paketov na dan jih je bilo več kot 90 odstotkov iz Kitajske. Med paketi prednjačijo tisti s spletnih platform Temu in Shein. Ravno agresivno in intenzivno oglaševanje in bizarno nizke cene so pripomogli k temu, da večina ljudi Temu pozna, čeprav pri tem spletnem trgovcu sploh ni nakupovala. Ljudje se kar naenkrat odpravljajo na množičen lov za cenenimi izdelki in svoje najdbe tudi ponosno delijo. Kje drugje kot na družbenih omrežjih. Ko plen postanejo ultrapoceni izdelki, vprašanje kakovosti niti ni več pomembno. Današnje potrošništvo je na točki, ki je že davno presegla temeljno človeško nujo in potrebo. Nakupujemo preprosto zato, ker lahko, ne zato, ker nekaj potrebujemo. Ko se je svet v času koronavirusne bolezni preselil na splet, je tudi to postala naša prevladujoča nakupovalna izkušnja. Računalniki, predvsem pa naši prenosni telefoni, so postali hitra vstopna točka v svet potrošništva. Naj bodo to ciljno usmerjeni oglasi, objave prijateljev ali celo vplivnežev, ki svojim sledilcem predvsem v videu prikažejo veliko količino nakupljenih izdelkov, ki jih – tako pravijo oni – preprosto moramo imeti. Se nam dogaja tako imenovana temu-izacija potrošništva, ko količina izpodriva kakovost?
Leta 2024 je bilo v Evropsko unijo uvoženih približno 4,6 milijarde izdelkov nizke vrednosti, je lani objavila Evropska komisija. To je dvakrat toliko kot leta 2023 in več kot trikrat toliko kot leta 2022. Od teh 12 milijonov paketov na dan jih je bilo več kot 90 odstotkov iz Kitajske. Med paketi prednjačijo tisti s spletnih platform Temu in Shein. Ravno agresivno in intenzivno oglaševanje in bizarno nizke cene so pripomogli k temu, da večina ljudi Temu pozna, čeprav pri tem spletnem trgovcu sploh ni nakupovala. Ljudje se kar naenkrat odpravljajo na množičen lov za cenenimi izdelki in svoje najdbe tudi ponosno delijo. Kje drugje kot na družbenih omrežjih. Ko plen postanejo ultrapoceni izdelki, vprašanje kakovosti niti ni več pomembno. Današnje potrošništvo je na točki, ki je že davno presegla temeljno človeško nujo in potrebo. Nakupujemo preprosto zato, ker lahko, ne zato, ker nekaj potrebujemo. Ko se je svet v času koronavirusne bolezni preselil na splet, je tudi to postala naša prevladujoča nakupovalna izkušnja. Računalniki, predvsem pa naši prenosni telefoni, so postali hitra vstopna točka v svet potrošništva. Naj bodo to ciljno usmerjeni oglasi, objave prijateljev ali celo vplivnežev, ki svojim sledilcem predvsem v videu prikažejo veliko količino nakupljenih izdelkov, ki jih – tako pravijo oni – preprosto moramo imeti. Se nam dogaja tako imenovana temu-izacija potrošništva, ko količina izpodriva kakovost?
Povod za debato je seveda odločitev smučarke Lindsey Vonn, da se na olimpijski smuk odpravi s strgano zadnjo križno vezjo. Odzivi na to so seveda zelo različni. Od tega, da je to popolnoma neodgovorno, do razlag, da povprečen človek ne razume razmišljanja vrhunskih športnikov. Sprašujemo se tudi o tem, ali bi na vse skupaj gledali drugače, če bi smučarki uspelo osvojiti kolajno. Navsezadnje pa vedno pridemo do tega, da je lahko kozarec napol poln ali pa napol prazen. Ob istih dejstvih.
Povod za debato je seveda odločitev smučarke Lindsey Vonn, da se na olimpijski smuk odpravi s strgano zadnjo križno vezjo. Odzivi na to so seveda zelo različni. Od tega, da je to popolnoma neodgovorno, do razlag, da povprečen človek ne razume razmišljanja vrhunskih športnikov. Sprašujemo se tudi o tem, ali bi na vse skupaj gledali drugače, če bi smučarki uspelo osvojiti kolajno. Navsezadnje pa vedno pridemo do tega, da je lahko kozarec napol poln ali pa napol prazen. Ob istih dejstvih.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesem z naslovom Počakaj, sonce! je leta 1983 napisala preminula bolgarska pesnica, pisateljica, prevajalka in uspešna avtorica otroške literature Dora Gabe, ki je bila tudi med ustanovitelji bolgarskega PEN-a in njegova dolgoletna predsednica. Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Vijolice, napisano v modernistični maniri in pod vplivom simbolizma, je Dora Gabe objavila leta 1908. Prevajalka Katja Špur, interpretka Sara Gorše, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2020 (v okviru cikla Domači Ars).
Pesem z naslovom Počakaj, sonce! je leta 1983 napisala preminula bolgarska pesnica, pisateljica, prevajalka in uspešna avtorica otroške literature Dora Gabe, ki je bila tudi med ustanovitelji bolgarskega PEN-a in njegova dolgoletna predsednica. Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Vijolice, napisano v modernistični maniri in pod vplivom simbolizma, je Dora Gabe objavila leta 1908. Prevajalka Katja Špur, interpretka Sara Gorše, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2020 (v okviru cikla Domači Ars).
Na koprskem kopališču Žusterna v teh dneh, kolikor vreme dopušča, potekajo dela v sklopu druge faze celovite obnove plaže. Prav nič pa se še ne dogaja v obalnem pasu od Žusterne proti Izoli. Ureditev tri in pol kilometrov priobalnega območja se, kot kaže, zamika za nedoločen čas. Koprska občina se namreč ni uspela dogovoriti z zmagovalcem javnega natečaja, ki je ponudil najprimernejšo rešitev za ureditev pasu med Koprom in Izolo. V oddaji tudi o tem: - Poslanci bodo danes sprejemali predlog zakona o zdravstveni negi in babištvu. - Danes je dan varne rabe interneta, novogoriški gimnazijci so razpravljali o vplivu družbenih omrežij. - Pilonova galerija v Ajdoviščini predstavlja opus treh umetnikov.
Na koprskem kopališču Žusterna v teh dneh, kolikor vreme dopušča, potekajo dela v sklopu druge faze celovite obnove plaže. Prav nič pa se še ne dogaja v obalnem pasu od Žusterne proti Izoli. Ureditev tri in pol kilometrov priobalnega območja se, kot kaže, zamika za nedoločen čas. Koprska občina se namreč ni uspela dogovoriti z zmagovalcem javnega natečaja, ki je ponudil najprimernejšo rešitev za ureditev pasu med Koprom in Izolo. V oddaji tudi o tem: - Poslanci bodo danes sprejemali predlog zakona o zdravstveni negi in babištvu. - Danes je dan varne rabe interneta, novogoriški gimnazijci so razpravljali o vplivu družbenih omrežij. - Pilonova galerija v Ajdoviščini predstavlja opus treh umetnikov.
Čas olimpijskih iger je več kot odlična priložnost, da se poglobimo v zgovino športa. So bili prvi olimpijci goli? Je imel maraton kilometre, atletika pa merjenje časa? Poslušalka Jelka je bila v tem jutru najbolj športno navdahnjena, kako bi se pa vi odrezali v tokratnem kvizu? Teza 1: V antični Grčiji so športniki na olimpijskih igrah tekmovali v spodnjicah. DA / NE Teza 2: Prvi nogometni vratar ni smel uporabljati rok. DA / NE Teza 3: Prve moderne olimpijske medalje niso bile zlate. DA / NE Teza 4: Športne stave obstajajo že tisočletja. DA / NE Teza 5: Prvi smučarji so uporabljali dve palici. DA / NE
Čas olimpijskih iger je več kot odlična priložnost, da se poglobimo v zgovino športa. So bili prvi olimpijci goli? Je imel maraton kilometre, atletika pa merjenje časa? Poslušalka Jelka je bila v tem jutru najbolj športno navdahnjena, kako bi se pa vi odrezali v tokratnem kvizu? Teza 1: V antični Grčiji so športniki na olimpijskih igrah tekmovali v spodnjicah. DA / NE Teza 2: Prvi nogometni vratar ni smel uporabljati rok. DA / NE Teza 3: Prve moderne olimpijske medalje niso bile zlate. DA / NE Teza 4: Športne stave obstajajo že tisočletja. DA / NE Teza 5: Prvi smučarji so uporabljali dve palici. DA / NE
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Za vrhunske športne dosežke so na sinočnji prireditvi na Brdu pri Kranju 61-ič podelili Bloudkove nagrade in plakete, najvišja državna priznanja v športu. Bloudkovo nagrado za življenjsko delo je prejel alpinist Iztok Tomazin. V oddaji tudi o tem: - Z razpravo v Evropskem parlamentu se začenja vrsta srečanj o krepitvi obrambnih zmogljivosti Unije in podpori Ukrajini - Poslanke in poslanci o predlogu zakona o zdravstveni negi in babištvu - Danes je dan varne rabe interneta, ki letos postavlja v središče mlade v digitalnem okolju
Za vrhunske športne dosežke so na sinočnji prireditvi na Brdu pri Kranju 61-ič podelili Bloudkove nagrade in plakete, najvišja državna priznanja v športu. Bloudkovo nagrado za življenjsko delo je prejel alpinist Iztok Tomazin. V oddaji tudi o tem: - Z razpravo v Evropskem parlamentu se začenja vrsta srečanj o krepitvi obrambnih zmogljivosti Unije in podpori Ukrajini - Poslanke in poslanci o predlogu zakona o zdravstveni negi in babištvu - Danes je dan varne rabe interneta, ki letos postavlja v središče mlade v digitalnem okolju
Preden se prvič usedemo na t. i. hitri vlak, ki se premika s hitrostjo več sto kilometrov na uro, si verjetno težko predstavljamo, kako bo videti takšna vožnja oz. kakšen bo pogled skozi okno. Kako človek sploh čuti hitrosti več 100 kilometrov na uro? Od česa je odvisno naše dojemanje hitrosti in kaj o tem pravi fizika? Sogovornik: Sašo Grozdanov, profesor fizike na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Edinburgu, ki se ukvarja z visokoenergetsko teoretično fiziko, teorijo gravitacije, kvantno teorijo polja, teorijo strun.
Preden se prvič usedemo na t. i. hitri vlak, ki se premika s hitrostjo več sto kilometrov na uro, si verjetno težko predstavljamo, kako bo videti takšna vožnja oz. kakšen bo pogled skozi okno. Kako človek sploh čuti hitrosti več 100 kilometrov na uro? Od česa je odvisno naše dojemanje hitrosti in kaj o tem pravi fizika? Sogovornik: Sašo Grozdanov, profesor fizike na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Edinburgu, ki se ukvarja z visokoenergetsko teoretično fiziko, teorijo gravitacije, kvantno teorijo polja, teorijo strun.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Med najbolj obiskanimi zimskimi športi na prostem so biatlonske tekme. Boje za olimpijska odličja v Anterselvi spremlja več kot dvajset tisoč glasnih navijačev. Ti prav posebno vzdušje pripravijo med strelskimi postanki tekmovalcev in tekmovalk.
Med najbolj obiskanimi zimskimi športi na prostem so biatlonske tekme. Boje za olimpijska odličja v Anterselvi spremlja več kot dvajset tisoč glasnih navijačev. Ti prav posebno vzdušje pripravijo med strelskimi postanki tekmovalcev in tekmovalk.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Gibanje je več kot telesna dejavnost. Je osnovna zakonitost vsega stvarstva – od nevidnih delcev do galaksij. Vse se giblje. Tudi človek. Toda ne samo s telesom, temveč tudi z duhom, z mislijo, hrepenenjem, vero. V tej povezanosti telesnega in duhovnega gibanja je navzoče nekaj zelo svetega, presežnega, Božjega. Krščanska vera nas uči, da je človek celostno bitje: duhovno in telesno, ustvarjeno po Božji podobi. Bog človeka ni ustvaril samo kot misleče bitje, temveč kot bitje, ki hodi, teče, pleše, poklekuje, vstaja, pleza, plava, leže. Naše telo je tempelj Svetega Duha (1 Kor 6,19). Zato lahko vse, kar skupaj z njim delamo s telesom, postane hvalnica Bogu. Tako postajamo tudi vedno podobnejši Kristusu: bolj človeški in bolj Božji. Gibanje ni nekaj nevtralnega. Če ga prežema in vodi Sveti Duh, lahko postane prostor čudenja, hvaležnosti, molitve, ljubezni, spoštovanja, svobode in občestva. Takšno gibanje ustvarja odnose, zbližuje, zdravi in vrača človeka v jedro njegove poklicanosti: biti Božji sodelavec v svetu. Po njem postane Bog bolj živo navzoč v svetu. Po njem lahko uresniči svoje poslanstvo med nami. Vendar obstaja tudi drugačno gibanje. Če človek ne dopusti, da ga vodi Sveti Duh, začne gibanje oblikovati duh napuha, tekmovalnosti, sebičnosti, grobosti, izključevanja. To ga razčloveči. Papež Frančišek je pogosto opozarjal na nevarnost duhovne otrplosti in zaspanosti. Telo, ki se ne giblje, oslabi. Z njim pa tudi duh. Negibnost telesa je pogosto zrcalo duhovne lenobe. Zato smo poklicani, da v preprostih vsakdanjih oblikah gibanja sodelujemo z Bogom Stvarnikom in Očetom. Vabi nas, da ga z njim slavimo. Božja slava je živi človek, pravi sv. Irenej. Če torej s svojim gibanjem postajamo bolj živi, ga najbolj slavimo. Prav tako tudi takrat, ko z njim omogočamo drugim, da postajajo bolj živi, da lahko z večjim veseljem živijo svoje življenje. Zato ne ločujmo gibanja in duhovnosti, saj sta globoko prepletena. Način, kako se gibamo, razodeva našo notranjo naravnanost, hkrati pa duhovna drža oblikuje naš odnos do gibanja – njegov pomen, izraz in namen. Prosimo Svetega Duha, naj nas uči, kako lahko tudi s svojim telesnim gibanjem živimo Kristusa sredi tega sveta, da bodo po njem drugi prepoznali, da smo kristjani, Kristusovi učenci. Tako bo tudi po njem ta svet postajal bolj človeški in Božji.
Gibanje je več kot telesna dejavnost. Je osnovna zakonitost vsega stvarstva – od nevidnih delcev do galaksij. Vse se giblje. Tudi človek. Toda ne samo s telesom, temveč tudi z duhom, z mislijo, hrepenenjem, vero. V tej povezanosti telesnega in duhovnega gibanja je navzoče nekaj zelo svetega, presežnega, Božjega. Krščanska vera nas uči, da je človek celostno bitje: duhovno in telesno, ustvarjeno po Božji podobi. Bog človeka ni ustvaril samo kot misleče bitje, temveč kot bitje, ki hodi, teče, pleše, poklekuje, vstaja, pleza, plava, leže. Naše telo je tempelj Svetega Duha (1 Kor 6,19). Zato lahko vse, kar skupaj z njim delamo s telesom, postane hvalnica Bogu. Tako postajamo tudi vedno podobnejši Kristusu: bolj človeški in bolj Božji. Gibanje ni nekaj nevtralnega. Če ga prežema in vodi Sveti Duh, lahko postane prostor čudenja, hvaležnosti, molitve, ljubezni, spoštovanja, svobode in občestva. Takšno gibanje ustvarja odnose, zbližuje, zdravi in vrača človeka v jedro njegove poklicanosti: biti Božji sodelavec v svetu. Po njem postane Bog bolj živo navzoč v svetu. Po njem lahko uresniči svoje poslanstvo med nami. Vendar obstaja tudi drugačno gibanje. Če človek ne dopusti, da ga vodi Sveti Duh, začne gibanje oblikovati duh napuha, tekmovalnosti, sebičnosti, grobosti, izključevanja. To ga razčloveči. Papež Frančišek je pogosto opozarjal na nevarnost duhovne otrplosti in zaspanosti. Telo, ki se ne giblje, oslabi. Z njim pa tudi duh. Negibnost telesa je pogosto zrcalo duhovne lenobe. Zato smo poklicani, da v preprostih vsakdanjih oblikah gibanja sodelujemo z Bogom Stvarnikom in Očetom. Vabi nas, da ga z njim slavimo. Božja slava je živi človek, pravi sv. Irenej. Če torej s svojim gibanjem postajamo bolj živi, ga najbolj slavimo. Prav tako tudi takrat, ko z njim omogočamo drugim, da postajajo bolj živi, da lahko z večjim veseljem živijo svoje življenje. Zato ne ločujmo gibanja in duhovnosti, saj sta globoko prepletena. Način, kako se gibamo, razodeva našo notranjo naravnanost, hkrati pa duhovna drža oblikuje naš odnos do gibanja – njegov pomen, izraz in namen. Prosimo Svetega Duha, naj nas uči, kako lahko tudi s svojim telesnim gibanjem živimo Kristusa sredi tega sveta, da bodo po njem drugi prepoznali, da smo kristjani, Kristusovi učenci. Tako bo tudi po njem ta svet postajal bolj človeški in Božji.
Letošnji prejemniki Bloudkovih nagrad za vrhunske mednarodne športne dosežke so kajakašica na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janić, atletinija Tina Šutej in alpinist Aleš Česen. Bloudkovo nagrado za življenjsko delo je prejel alpinist in gorski reševalec Iztok Tomazin. Drugi poudarki oddaje: - Vlada danes na regijskem obisku na Gorenjskem. - Evropski parlament o novem paketu pomoči Ukrajini. - V Velikih Laščah razburja sprememba omejitve hitrosti skozi občinsko središče.
Letošnji prejemniki Bloudkovih nagrad za vrhunske mednarodne športne dosežke so kajakašica na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janić, atletinija Tina Šutej in alpinist Aleš Česen. Bloudkovo nagrado za življenjsko delo je prejel alpinist in gorski reševalec Iztok Tomazin. Drugi poudarki oddaje: - Vlada danes na regijskem obisku na Gorenjskem. - Evropski parlament o novem paketu pomoči Ukrajini. - V Velikih Laščah razburja sprememba omejitve hitrosti skozi občinsko središče.
Apetiti so bili veliki, a že treningi moške preizkušnje na srednji skakalnici so nakazali, da Slovenci sinoči, v nasprotju z večino tekem v svetovnem pokalu, niso sodili v najožji krog favoritov. Domen Prevc je bil edini med 20, na šestem mestu, glavni trener Robert Hrgota je zatrdil, da je bil njegov drugi skok edini dober od šestih slovenskih. Luka Dolar je član radijske ekipe na prizorišču olimpijskih iger, v pogovorni olimpijski oddaji Vala 202 Dolimita pa razlaga, da je Anže Lanišek pregorel v preveliki želji, verjame pa, da se v Predazzu ne bo ponovila njegova olimpijska zgodba iz Pekinga. Tja je odšel kot prvi slovenski adut, a na koncu ostal brez mesta v slovenski četverici, ki je na ekipni tekmi osvojila srebro. Hrgota je Laniška, čeprav je bil za Timijem Zajcem na posamični tekmi, postavil v ekipo za današnjo mešano preizkušnjo. Pravi, da mu zaupa. Slovenci so bili še pred kakšnim tednom v vlogi izrazitega favorita na mešani ekipni tekmi. Na podlagi dozdajšnjih rezultatov pa to ne velja več. Če seštejemo rezultate najboljših dveh iz vsake države na obeh dozdajšnjih tekmah, so največ točk zbrali Norvežani, in sicer 1041. Sledijo Japonci 1027, Slovenci so na tretjem mestu s 1022 točkami, oziroma 1020, če štejemo rezultat Anžeta Laniška. Četrti so Nemci s 1017 točkami, peti pa Avstrijci s 1003 točkami. Slišite lahko tudi, da je veteran Gregor Deschwanden dosegel uspeh kariere ob pomoči slovenske stroke. Bronasti Švicar, za katerega Luka Dolar pravi, da je eden najbolj priljubljenih skakalcev v karavani, tekmuje pod vodstvom Bineta Norčiča. Glavni trener švicarske reprezentance je za Val 202 povedal, da je na predvečer tekme poslal svojega serviserja na sedemurno pot v Oberhof, od koder je prinesel mehkejše smuči, s katerimi je Deschwanden stopil na olimpijske stopničke. Dolar tudi razlaga, da so težnja v skokih tekme na večjih skakalnicah. V Courchevelu, kjer bodo skakalci tekmovali na prihodnjih olimpijskih igrah, bodo prenovili skakalni center, obstaja pa možnost, da bi tam zgradili 160-metrsko skakalnico, na kateri bi potem tekmovali leta 2030 na olimpijskih igrah. "Tendenca gre v to smer, tudi ideja direktorja svetovnega pokala Sandra Pertileja je, da bo več tekem na teh večjih napravah," pravi Dolar. Podrobneje tudi o današnji biatlonski preizkušnji. Precej odprtih vprašanj je glede forme Jakova Faka, ki letos še ni tekmoval, potem ko je pred tedni odšel na operacijo kolena. Jutri pa se začenja moški hokejski turnir. Luka Dolar je med hokejisti na olimpijskih igrah, na katere se vračajo igralci lige NHL, spomnil na Connorja McDavida, kapetana Edmontona. Dolar pravi, da je neverjetno, da je na tej, najvišji ravni pol koraka pred vsemi, razlika pa je še večja, ko to vidiš v živo, ne le po televiziji. Tomaž Langerholz pa je opozoril na igralca, ki ga številni vidijo kot McDavidovega naslednika. To je član moštva San Jose Sharks Macklin Celebrini, četrti po točkah v ligi NHL in eden najmlajših igralcev lige, prav z njim pa želi v napadu igrati najizkušenejši v kanadski vrsti, kapetan Sidney Crosby. Dolar in Langerholz se v oddaji Dolimita pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.
Apetiti so bili veliki, a že treningi moške preizkušnje na srednji skakalnici so nakazali, da Slovenci sinoči, v nasprotju z večino tekem v svetovnem pokalu, niso sodili v najožji krog favoritov. Domen Prevc je bil edini med 20, na šestem mestu, glavni trener Robert Hrgota je zatrdil, da je bil njegov drugi skok edini dober od šestih slovenskih. Luka Dolar je član radijske ekipe na prizorišču olimpijskih iger, v pogovorni olimpijski oddaji Vala 202 Dolimita pa razlaga, da je Anže Lanišek pregorel v preveliki želji, verjame pa, da se v Predazzu ne bo ponovila njegova olimpijska zgodba iz Pekinga. Tja je odšel kot prvi slovenski adut, a na koncu ostal brez mesta v slovenski četverici, ki je na ekipni tekmi osvojila srebro. Hrgota je Laniška, čeprav je bil za Timijem Zajcem na posamični tekmi, postavil v ekipo za današnjo mešano preizkušnjo. Pravi, da mu zaupa. Slovenci so bili še pred kakšnim tednom v vlogi izrazitega favorita na mešani ekipni tekmi. Na podlagi dozdajšnjih rezultatov pa to ne velja več. Če seštejemo rezultate najboljših dveh iz vsake države na obeh dozdajšnjih tekmah, so največ točk zbrali Norvežani, in sicer 1041. Sledijo Japonci 1027, Slovenci so na tretjem mestu s 1022 točkami, oziroma 1020, če štejemo rezultat Anžeta Laniška. Četrti so Nemci s 1017 točkami, peti pa Avstrijci s 1003 točkami. Slišite lahko tudi, da je veteran Gregor Deschwanden dosegel uspeh kariere ob pomoči slovenske stroke. Bronasti Švicar, za katerega Luka Dolar pravi, da je eden najbolj priljubljenih skakalcev v karavani, tekmuje pod vodstvom Bineta Norčiča. Glavni trener švicarske reprezentance je za Val 202 povedal, da je na predvečer tekme poslal svojega serviserja na sedemurno pot v Oberhof, od koder je prinesel mehkejše smuči, s katerimi je Deschwanden stopil na olimpijske stopničke. Dolar tudi razlaga, da so težnja v skokih tekme na večjih skakalnicah. V Courchevelu, kjer bodo skakalci tekmovali na prihodnjih olimpijskih igrah, bodo prenovili skakalni center, obstaja pa možnost, da bi tam zgradili 160-metrsko skakalnico, na kateri bi potem tekmovali leta 2030 na olimpijskih igrah. "Tendenca gre v to smer, tudi ideja direktorja svetovnega pokala Sandra Pertileja je, da bo več tekem na teh večjih napravah," pravi Dolar. Podrobneje tudi o današnji biatlonski preizkušnji. Precej odprtih vprašanj je glede forme Jakova Faka, ki letos še ni tekmoval, potem ko je pred tedni odšel na operacijo kolena. Jutri pa se začenja moški hokejski turnir. Luka Dolar je med hokejisti na olimpijskih igrah, na katere se vračajo igralci lige NHL, spomnil na Connorja McDavida, kapetana Edmontona. Dolar pravi, da je neverjetno, da je na tej, najvišji ravni pol koraka pred vsemi, razlika pa je še večja, ko to vidiš v živo, ne le po televiziji. Tomaž Langerholz pa je opozoril na igralca, ki ga številni vidijo kot McDavidovega naslednika. To je član moštva San Jose Sharks Macklin Celebrini, četrti po točkah v ligi NHL in eden najmlajših igralcev lige, prav z njim pa želi v napadu igrati najizkušenejši v kanadski vrsti, kapetan Sidney Crosby. Dolar in Langerholz se v oddaji Dolimita pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.
Lloyd Miller je bil glasbenik, ki ga dandanes skoraj nihče ne pozna. Umrl je 27. decembra leta 2024, star 86 let. Nocojšnjo oddajo namenjamo njegovi glasbi. Bil je eden prvih, ki je spajal jazz in različne svetovne glasbe, predvsem vzhodne – perzijske.
Lloyd Miller je bil glasbenik, ki ga dandanes skoraj nihče ne pozna. Umrl je 27. decembra leta 2024, star 86 let. Nocojšnjo oddajo namenjamo njegovi glasbi. Bil je eden prvih, ki je spajal jazz in različne svetovne glasbe, predvsem vzhodne – perzijske.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Srbski pesnik in romanopisec Zvonko Karanović, ki se je rodil leta 1959 v Nišu, danes pa živi v Beogradu, je podobno kot pesniki beat generacije veliko potoval in pogosto menjaval službe. Delal je kot novinar, urednik, organizator koncertov, DJ, trinajst let pa je bil tudi lastnik trgovine s ploščami. Širše je zaslovel z romaneskno trilogijo Dnevnik dezerterjev, čeprav že dalj časa velja za kultnega pesnika podzemlja in družbenega roba. Izdal je številne pesniške zbirke, za katere je bil tudi večkrat nagrajen. Pri nas ga poznamo po knjigi izbranih pesmi Najboljša leta naših življenj (2017), tokrat pa ga spoznavamo kot avtorja pesmi v prozi, za katere pravi, da so kot prizori iz nekega hipnotičnega filma. Prevajalec: Primož Čučnik; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Jernej Gašperin; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2022.
Srbski pesnik in romanopisec Zvonko Karanović, ki se je rodil leta 1959 v Nišu, danes pa živi v Beogradu, je podobno kot pesniki beat generacije veliko potoval in pogosto menjaval službe. Delal je kot novinar, urednik, organizator koncertov, DJ, trinajst let pa je bil tudi lastnik trgovine s ploščami. Širše je zaslovel z romaneskno trilogijo Dnevnik dezerterjev, čeprav že dalj časa velja za kultnega pesnika podzemlja in družbenega roba. Izdal je številne pesniške zbirke, za katere je bil tudi večkrat nagrajen. Pri nas ga poznamo po knjigi izbranih pesmi Najboljša leta naših življenj (2017), tokrat pa ga spoznavamo kot avtorja pesmi v prozi, za katere pravi, da so kot prizori iz nekega hipnotičnega filma. Prevajalec: Primož Čučnik; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Jernej Gašperin; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2022.
V nocojšnji Etnofoniji se bomo posvetili tretjemu albumu valižanske kitaristke Gwenifer Raymond z naslovom Last Night I Heard the Dog Star Bark. Raymondova s kitarskimi strunami vešče povezuje različne tradicije od angloameriškega folka in bluesa do indijskih rag.
V nocojšnji Etnofoniji se bomo posvetili tretjemu albumu valižanske kitaristke Gwenifer Raymond z naslovom Last Night I Heard the Dog Star Bark. Raymondova s kitarskimi strunami vešče povezuje različne tradicije od angloameriškega folka in bluesa do indijskih rag.
Specializirano državno tožilstvo je v zadevi Knovs vložilo obtožbo zoper zdajšnje in nekdanje člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb iz vrst Nove Slovenije. Gre za Janeza Žaklja, Jerneja Vrtovca, Jožefa Horvata in Mateja Tonina, ki so obtoženi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali uradnih pravic. Iz NSi so v odzivu sporočili, da so za pregon izvedeli iz medijev ter da so nekateri pravni strokovnjaki pregon označili kot absurd.
Specializirano državno tožilstvo je v zadevi Knovs vložilo obtožbo zoper zdajšnje in nekdanje člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb iz vrst Nove Slovenije. Gre za Janeza Žaklja, Jerneja Vrtovca, Jožefa Horvata in Mateja Tonina, ki so obtoženi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali uradnih pravic. Iz NSi so v odzivu sporočili, da so za pregon izvedeli iz medijev ter da so nekateri pravni strokovnjaki pregon označili kot absurd.