Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Jurij Paljk (1957) je slovenski pesnik, pisatelj in časnikar po rodu iz Vipavske doline, vendar živi v Furlaniji in je dolgo delal v Gorici kot odgovorni urednik tednika Novi glas. Objavil je štiri pesniške zbirke, med njimi je tudi antologijska zbirka pesmi v slovenščini in italijanščini, sicer najdemo prevode tudi v furlanščino, češčino in angleščino. Piše tudi kratko prozo; knjigi Očetovstvo malo drugače in O kruhu in naših stvareh sta zelo priljubljeni pri bralcih. Leta 2014 je prejel literarno nagrado vstajenje za knjigo Kaj sploh počnem tukaj?, naslednje leto so ga v Italiji imenovali za viteza Republike, saj je izjemno dejaven med Slovenci v Italiji. Pesmi v oddaji so iz Paljkove druge zbirke Nemir iz leta 1994 in izražajo pesnikovo doživljanje sveta, sebe in drugega v njem na zelo izviren in za pesnikovo osebnost značilen način. Igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija 2025.
Jurij Paljk (1957) je slovenski pesnik, pisatelj in časnikar po rodu iz Vipavske doline, vendar živi v Furlaniji in je dolgo delal v Gorici kot odgovorni urednik tednika Novi glas. Objavil je štiri pesniške zbirke, med njimi je tudi antologijska zbirka pesmi v slovenščini in italijanščini, sicer najdemo prevode tudi v furlanščino, češčino in angleščino. Piše tudi kratko prozo; knjigi Očetovstvo malo drugače in O kruhu in naših stvareh sta zelo priljubljeni pri bralcih. Leta 2014 je prejel literarno nagrado vstajenje za knjigo Kaj sploh počnem tukaj?, naslednje leto so ga v Italiji imenovali za viteza Republike, saj je izjemno dejaven med Slovenci v Italiji. Pesmi v oddaji so iz Paljkove druge zbirke Nemir iz leta 1994 in izražajo pesnikovo doživljanje sveta, sebe in drugega v njem na zelo izviren in za pesnikovo osebnost značilen način. Igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija 2025.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Vlada je danes na seji v Mariboru sprejela besedilo predloga zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Med drugim bodo morali družinski zdravniki vpisati točno določen režim prestajanja bolniškega staleža za vsakega pacienta.
Vlada je danes na seji v Mariboru sprejela besedilo predloga zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Med drugim bodo morali družinski zdravniki vpisati točno določen režim prestajanja bolniškega staleža za vsakega pacienta.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Poljski pesnik in dramatik Adam Mickiewicz se je rodil 24. decembra 1798 in umrl 26. novembra 1855. Velja za najpomembnejšega pesnika poljske romantike. Najbolj znan je po poetični drami Praznik mrtvih in nacionalni epski pesnitvi Gospod Tadej. Literarni večer o Mickiewiczu je leta 1983 v okviru cikla K sinjemu cvetu romantike pripravila prevajalka Rozka Štefan ter vanj vključila prevode Dušana Ludvika in svoje lastne prevode Mickiewiczevih verzov. Interpreti Boris Kralj, Boris Juh, Slavko Cerjak, bralka Nadja Jarc, glasbena oprema Peter Čare, ton in montaža Metka Rojc, režija Aleš Jan. Posneto leta 1983. Redakcija Ciril Stani in Staša Grahek.
Poljski pesnik in dramatik Adam Mickiewicz se je rodil 24. decembra 1798 in umrl 26. novembra 1855. Velja za najpomembnejšega pesnika poljske romantike. Najbolj znan je po poetični drami Praznik mrtvih in nacionalni epski pesnitvi Gospod Tadej. Literarni večer o Mickiewiczu je leta 1983 v okviru cikla K sinjemu cvetu romantike pripravila prevajalka Rozka Štefan ter vanj vključila prevode Dušana Ludvika in svoje lastne prevode Mickiewiczevih verzov. Interpreti Boris Kralj, Boris Juh, Slavko Cerjak, bralka Nadja Jarc, glasbena oprema Peter Čare, ton in montaža Metka Rojc, režija Aleš Jan. Posneto leta 1983. Redakcija Ciril Stani in Staša Grahek.
Festival Sonc od ustanovitve leta 2016 vodi violinistka in umetniška vodja Tanja Sonc. 9. festival Sonc v Radečah je letos obsegal dva koncerta komorne in vokalne glasbe.
Festival Sonc od ustanovitve leta 2016 vodi violinistka in umetniška vodja Tanja Sonc. 9. festival Sonc v Radečah je letos obsegal dva koncerta komorne in vokalne glasbe.
Vlada se je mudila v Mariboru in Podravju. Sprejela je zakon o dodatnih interventnih ukrepih v zdravstvu in zakon o zapiranju Premogovnika Velenje. Mariborsko občino in univerzo pa je razveselila z milijoni za investicije
Vlada se je mudila v Mariboru in Podravju. Sprejela je zakon o dodatnih interventnih ukrepih v zdravstvu in zakon o zapiranju Premogovnika Velenje. Mariborsko občino in univerzo pa je razveselila z milijoni za investicije
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Kar nekaj časa je že od tega, kar smo vam v posluh ponudili eno od živih oddaj, posnetih med leti 2016 in 2024. Nazadnje ste meseca junija poslušali oddajo s Slovenskim oktetom, posneto 23.februarja leta 2017 in spet je napočil čas, da se spomnimo naslednje. 30. marca leta 2017 smo v studiu 13 gostili Okrogle muzikante, takrat še v originalni zasedbi. Kako je ansambel zvenel, izveste v tokratni reprizi, Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Kar nekaj časa je že od tega, kar smo vam v posluh ponudili eno od živih oddaj, posnetih med leti 2016 in 2024. Nazadnje ste meseca junija poslušali oddajo s Slovenskim oktetom, posneto 23.februarja leta 2017 in spet je napočil čas, da se spomnimo naslednje. 30. marca leta 2017 smo v studiu 13 gostili Okrogle muzikante, takrat še v originalni zasedbi. Kako je ansambel zvenel, izveste v tokratni reprizi, Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Zvočna podoba se oddaljuje od klasične filmske lirike in ustvarja svet, nasičen z napetostjo, tesnobo in občutkom izgubljenega raja. Glasba Hansa Zimmerja se zdi skoraj asketska – brez razkošnih melodij, pretežno zadržana in grajena iz hladnih sintetizatorjev, temnih orkestralnih barv in komaj zaznavnih vokalnih struktur. Zvočni svet Raja ni prijeten, temveč hipnotičen in neizprosen, kot bi poslušal notranji utrip zapuščenega otoka, kjer se dogaja drama.
Zvočna podoba se oddaljuje od klasične filmske lirike in ustvarja svet, nasičen z napetostjo, tesnobo in občutkom izgubljenega raja. Glasba Hansa Zimmerja se zdi skoraj asketska – brez razkošnih melodij, pretežno zadržana in grajena iz hladnih sintetizatorjev, temnih orkestralnih barv in komaj zaznavnih vokalnih struktur. Zvočni svet Raja ni prijeten, temveč hipnotičen in neizprosen, kot bi poslušal notranji utrip zapuščenega otoka, kjer se dogaja drama.
Posnetek prvega dela otvoritvenega koncerta festivala Prečkanja - Sconfinamenti, recital pianista Filippa Gorinija. Ideja o ustanovitvi festivala se je pred dvema letoma porodila pianistu Alexandru Gadjievu, katerega umetniška pot se je v mladosti izrisovala med Gorico in Novo Gorico. Kot umetniški vodja festivala, je v skrbno izbrane objekte tega okolja povabil izjemno nadarjene in mednarodno uveljavljene mlade glasbenike v svetu klasične glasbe, ki jih imenujejo »zvezdniki v nastajanju«. Letošnji festival je potekal v organizaciji Imaga Sloveniae – Podobe Slovenije ter Glasbene matice Furlanije Julijske krajine, bil pa je tudi del dogajanja Evropske prestolnice kulture GO!2025. Potekal je med 23. junijem in 6. julijem. Pianist Filippo Gorini je občinstvo povabil v svojstveno glasbeno potovanje. V enem zamahu je izvedel cikel treh obsežnih sonat za klavir Franza Schuberta, ki tvorijo enega najbolj samoniklih, globoko izraznih vrhov pianistične literature. Skladatelj jih je ustvaril v zadnjem poletju svojega življenja, leta 1828, star komaj 31 let. Tolikšna enovitost in kompleksnost koncertnega programa je velika redkost, na Goriškem se je zgodila prvič. Komaj 29-letni pianist je povezal občinstvo in svojo virtuoznost v duhovno globino Schubertovih poslednjih glasbenih premišljevanj ter ustvaril večer nadzemske občečloveške kontemplacije. Pred koncertom pa je Filippo Gorini za poslušalke in poslušalce Radia Koper razgrnil svoja razmišljanja o glasbi, o Schubertovih sonatah in tudi o lepotah Goriške. Ta oddaja prinaša posnetek Gorinijeve izvedbe prve od treh zadnjih klavirskih sonat Franza Schuberta. Nadaljevanje koncertnega recitala z izvedbo preostalih dveh sonat sledi v prihodnji oddaji. Koncert je potekal v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica, 23. junija 2025. Spored prvega dela: Franz Schubert: Sonata št. 19 v c-molu, D. 958
Posnetek prvega dela otvoritvenega koncerta festivala Prečkanja - Sconfinamenti, recital pianista Filippa Gorinija. Ideja o ustanovitvi festivala se je pred dvema letoma porodila pianistu Alexandru Gadjievu, katerega umetniška pot se je v mladosti izrisovala med Gorico in Novo Gorico. Kot umetniški vodja festivala, je v skrbno izbrane objekte tega okolja povabil izjemno nadarjene in mednarodno uveljavljene mlade glasbenike v svetu klasične glasbe, ki jih imenujejo »zvezdniki v nastajanju«. Letošnji festival je potekal v organizaciji Imaga Sloveniae – Podobe Slovenije ter Glasbene matice Furlanije Julijske krajine, bil pa je tudi del dogajanja Evropske prestolnice kulture GO!2025. Potekal je med 23. junijem in 6. julijem. Pianist Filippo Gorini je občinstvo povabil v svojstveno glasbeno potovanje. V enem zamahu je izvedel cikel treh obsežnih sonat za klavir Franza Schuberta, ki tvorijo enega najbolj samoniklih, globoko izraznih vrhov pianistične literature. Skladatelj jih je ustvaril v zadnjem poletju svojega življenja, leta 1828, star komaj 31 let. Tolikšna enovitost in kompleksnost koncertnega programa je velika redkost, na Goriškem se je zgodila prvič. Komaj 29-letni pianist je povezal občinstvo in svojo virtuoznost v duhovno globino Schubertovih poslednjih glasbenih premišljevanj ter ustvaril večer nadzemske občečloveške kontemplacije. Pred koncertom pa je Filippo Gorini za poslušalke in poslušalce Radia Koper razgrnil svoja razmišljanja o glasbi, o Schubertovih sonatah in tudi o lepotah Goriške. Ta oddaja prinaša posnetek Gorinijeve izvedbe prve od treh zadnjih klavirskih sonat Franza Schuberta. Nadaljevanje koncertnega recitala z izvedbo preostalih dveh sonat sledi v prihodnji oddaji. Koncert je potekal v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica, 23. junija 2025. Spored prvega dela: Franz Schubert: Sonata št. 19 v c-molu, D. 958
Še dobro, da so na svetu babice, ki verjamejo v čudežne predmete … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Tanja Ahačič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Še dobro, da so na svetu babice, ki verjamejo v čudežne predmete … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Tanja Ahačič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, toda tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, toda tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Bo novi interventni zakon za zdravstvo otežil zlorabo bolniške odsotnosti? Zdravniki so že do zdaj pacientom velikokrat določali, kako prestajati bolniški stalež, tudi nadzor nad njimi je obstajal že prej. Kot pojasnjuje Ana Vodičar z Zavoda za zdravstveno zavarovanje, je zdaj le natančneje opredeljen, hkrati pa zakon zaostruje sankcije. Ob tem se predvidevene še finančne spodbude za specializacijo urgentne in družinske medicine. Več po drugih poudarkih oddaje: - Žiga Debeljak dobil nov štiriletni mandat na čelu Slovenskega državnega holdinga - Rusija bi končala ofenzivo v Ukrajino, če bi Kijev umaknil vojsko s prilaščenih ozemelj - Policisti v Ljubljani zasegli večjo količino elektronskih cigaret in bonbonov s THC-jem
Bo novi interventni zakon za zdravstvo otežil zlorabo bolniške odsotnosti? Zdravniki so že do zdaj pacientom velikokrat določali, kako prestajati bolniški stalež, tudi nadzor nad njimi je obstajal že prej. Kot pojasnjuje Ana Vodičar z Zavoda za zdravstveno zavarovanje, je zdaj le natančneje opredeljen, hkrati pa zakon zaostruje sankcije. Ob tem se predvidevene še finančne spodbude za specializacijo urgentne in družinske medicine. Več po drugih poudarkih oddaje: - Žiga Debeljak dobil nov štiriletni mandat na čelu Slovenskega državnega holdinga - Rusija bi končala ofenzivo v Ukrajino, če bi Kijev umaknil vojsko s prilaščenih ozemelj - Policisti v Ljubljani zasegli večjo količino elektronskih cigaret in bonbonov s THC-jem
Celjski nogometaši v četrtem krogu konferenčne lige gostujejo v Olomucu na Češkem. Celjani so po treh krogih neporaženi in so med vodilnimi moštvi tega tekmovanja. Kmalu pa se bo začela sezona regionalne lige v košarki na vozičkih, v kateri bo naslov branila slovenska ekipa.
Celjski nogometaši v četrtem krogu konferenčne lige gostujejo v Olomucu na Češkem. Celjani so po treh krogih neporaženi in so med vodilnimi moštvi tega tekmovanja. Kmalu pa se bo začela sezona regionalne lige v košarki na vozičkih, v kateri bo naslov branila slovenska ekipa.
Festival Animateka letos vstopa v svoje dvaindvajseto leto obstoja. Pred nekaj dnevi je bil objavljen program, ki prinaša raznovrstno produkcijo animiranih filmov iz vsega sveta. Letošnjo 22.edicijo festivala, ki se začenja 1.decembra, podrobneje predstavlja Ivo Kores v pogovoru s programskim direktorjem Animateke Igorjem Prasslom v BigScreenu.
Festival Animateka letos vstopa v svoje dvaindvajseto leto obstoja. Pred nekaj dnevi je bil objavljen program, ki prinaša raznovrstno produkcijo animiranih filmov iz vsega sveta. Letošnjo 22.edicijo festivala, ki se začenja 1.decembra, podrobneje predstavlja Ivo Kores v pogovoru s programskim direktorjem Animateke Igorjem Prasslom v BigScreenu.
V upodabljajoči umetnosti obdobja romantike z njenim prizadevanjem za ponotranjenost in iskanjem skrivnostnih moči narave prevladujeta dva vodna motiva. Prvi je pokrajina s pogledom na morje, jezero, potok ali slap, vera v oživljeno naravo pa vodi k motivom morskih deklic, nimf, siren in povodnih mož. Take motive so uporabljali tudi skladatelji, Schumann v baladi o vili Lorelaj in v samospevu Sanjavo jezero, Schubert s potokom, ki prežema cikel Lepa mlinarica, in Mendelssohn v uverturi Lepa Meluzina. Ta tematika je nekaj časa močno prevzemala tudi danskega skladatelja Nielsa Wilhelma Gadeja. Njegov sodobnik Moritz Hauptmann je v pismu znanemu violinistu Louisu Spohru zapisal: »Ne verjamem, da bo Gade kdaj našel pot iz svojega morskega ozračja; še v nobeni njegovi skladbi nisem našel drugačnih poudarkov. Vse njegove partiture preletavajo galebi.«
V upodabljajoči umetnosti obdobja romantike z njenim prizadevanjem za ponotranjenost in iskanjem skrivnostnih moči narave prevladujeta dva vodna motiva. Prvi je pokrajina s pogledom na morje, jezero, potok ali slap, vera v oživljeno naravo pa vodi k motivom morskih deklic, nimf, siren in povodnih mož. Take motive so uporabljali tudi skladatelji, Schumann v baladi o vili Lorelaj in v samospevu Sanjavo jezero, Schubert s potokom, ki prežema cikel Lepa mlinarica, in Mendelssohn v uverturi Lepa Meluzina. Ta tematika je nekaj časa močno prevzemala tudi danskega skladatelja Nielsa Wilhelma Gadeja. Njegov sodobnik Moritz Hauptmann je v pismu znanemu violinistu Louisu Spohru zapisal: »Ne verjamem, da bo Gade kdaj našel pot iz svojega morskega ozračja; še v nobeni njegovi skladbi nisem našel drugačnih poudarkov. Vse njegove partiture preletavajo galebi.«
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
V tokratni oddaji predstavljamo tržaško prevajalko Dario Betocchi. V italijanščino je prenesla številna ključna dela slovenskih avtorjev, med njimi Šalamuna, Jesiha, Kosovela, Jančarja. V Kopru jo je gostil koprski kulturni klub. Zaključni koncert desetega mednarodnega tekmovanja klasičnega saksofona SAXGO25 bodo jutri v novogoriškem Kulturnem domu oblikovali štirje finalisti v spremljavi godal Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Ogledali smo si predstavo U!-BU? režiserja in lutkarja Matije Solceta, ki so jo v Cankarjevem domu v Ljubljani premierno uprizorili pred tednom dni. Solcetova interpretacija Jarryjevega Kralja Ubuja deluje kot odrsko ogledalo pohlepa, hlepenja po moči, brezsramne oholosti današnjih svetovnih voditeljev. In v tem divjem, kabarejsko razigranem spektaklu ima posebno mesto tudi ena najbolj znamenitih besed iz izvirnika: merdre. V glasbeni ogrlici Armanda Šturmana smo se poklonili tudi nedavno preminuli ikoni italijanske pop glasbe Ornelli Vanoni.
V tokratni oddaji predstavljamo tržaško prevajalko Dario Betocchi. V italijanščino je prenesla številna ključna dela slovenskih avtorjev, med njimi Šalamuna, Jesiha, Kosovela, Jančarja. V Kopru jo je gostil koprski kulturni klub. Zaključni koncert desetega mednarodnega tekmovanja klasičnega saksofona SAXGO25 bodo jutri v novogoriškem Kulturnem domu oblikovali štirje finalisti v spremljavi godal Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Ogledali smo si predstavo U!-BU? režiserja in lutkarja Matije Solceta, ki so jo v Cankarjevem domu v Ljubljani premierno uprizorili pred tednom dni. Solcetova interpretacija Jarryjevega Kralja Ubuja deluje kot odrsko ogledalo pohlepa, hlepenja po moči, brezsramne oholosti današnjih svetovnih voditeljev. In v tem divjem, kabarejsko razigranem spektaklu ima posebno mesto tudi ena najbolj znamenitih besed iz izvirnika: merdre. V glasbeni ogrlici Armanda Šturmana smo se poklonili tudi nedavno preminuli ikoni italijanske pop glasbe Ornelli Vanoni.
Po več tednih mirovanja se je diplomatska aktivnost v smeri mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino spet povečala. Tako blizu miru še nismo bili, pravijo ameriški predstavniki in pogajalci. Pa je temu res tako? Večjih sprememb v zbliževanju stališč glede ključnih vprašanj pri obeh državah v vojni ni opaziti, je pa tem bolj za dogovor zainteresiran ameriški predsednik Donald Trump. Ob tem Evropska unija na ameriške pobude zgolj odgovarja, vloge vodilnega mirovnega posrednika pa ne more zasesti, tudi če bi hotela. O različnih scenarijih za mir v Ukrajini, rdečih črtah in morebitnih posledicah njihove uresničitve bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00.
Po več tednih mirovanja se je diplomatska aktivnost v smeri mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino spet povečala. Tako blizu miru še nismo bili, pravijo ameriški predstavniki in pogajalci. Pa je temu res tako? Večjih sprememb v zbliževanju stališč glede ključnih vprašanj pri obeh državah v vojni ni opaziti, je pa tem bolj za dogovor zainteresiran ameriški predsednik Donald Trump. Ob tem Evropska unija na ameriške pobude zgolj odgovarja, vloge vodilnega mirovnega posrednika pa ne more zasesti, tudi če bi hotela. O različnih scenarijih za mir v Ukrajini, rdečih črtah in morebitnih posledicah njihove uresničitve bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00.
Vlada je na obisku v Podravju. Premier Robert Golob je v Mariboru položil temeljni kamen za prostore Centra odličnosti za fotoniko.
Vlada je na obisku v Podravju. Premier Robert Golob je v Mariboru položil temeljni kamen za prostore Centra odličnosti za fotoniko.
24.januarja 2024 je v Dvorani Tria Lorenz na ljubljanski Akademiji za glasbo potekal koncert cikla Solo e da camera, na katerem je ob klavirski spremljavi Luce Ferrinija nastopila klarinetistka Diana Marković. Glasbenica je doma z Reke, na akademiji pa sta njena profesorja Jože Kotar in David Gregorc. V njeni interpretaciji bomo slišali Sonato za klarinet in klavir, op. 129 Charlesa Villiersa Stanforda in Tri skladbe za klarinet solo Igorja Stravinskega.
24.januarja 2024 je v Dvorani Tria Lorenz na ljubljanski Akademiji za glasbo potekal koncert cikla Solo e da camera, na katerem je ob klavirski spremljavi Luce Ferrinija nastopila klarinetistka Diana Marković. Glasbenica je doma z Reke, na akademiji pa sta njena profesorja Jože Kotar in David Gregorc. V njeni interpretaciji bomo slišali Sonato za klarinet in klavir, op. 129 Charlesa Villiersa Stanforda in Tri skladbe za klarinet solo Igorja Stravinskega.
Na odru Mestnega gledališča ljubljanskega si bo danes mogoče ogledati predstavo Zmaj ruskega avtorja Jevgenija Švarca, člana ruskih avantgard in kritika Sovjetske zveze. Soavtorici adaptacije sta makedonska režiserka Nela Vitošević in dramaturginja Nina Kuclar Stiković. Glavno vlogo, vlogo Zmaja, bo odigral Sebastian Cavazza. ŠKUC gledališče v sodelovanju s koproducentoma, Pionirskim domom in Zavodom Kolaž, nocoj pripravlja premiero monodrame Nemško življenje britanskega dramatika Christopherja Jamesa Hamptona. V monodrami, ki temelji na pogovoru ene najdlje živečih prič iz notranjega kroga nacističnega propagandnega ministrstva in Goebbelsove tajnice Brunhilde Pomsel, nastopa dramska igralka Marijana Brecelj. V Mariboru bo drevi premiera sodobnega umetniškega projekta Data vrt umetnice Karmine Šilec. Zvočno vizualna predstava nagovarja obiskovalce k razmisleku o povezanosti narave, rastlin in človeka v sodobni družbi ter o vlogi znanosti in tehnologije za naše življenje. Ljubljanska Akademija za glasbo danes in jutri gosti mednarodni simpozij z naslovom Glasba za spodbujanje zdravja in blagostanja, katerega namen je osvetliti učinke glasbe na zdravje in blagostanje posameznika in družbe z vidika različnih znanstvenih disciplin in v različnih socialnih okoljih.
Na odru Mestnega gledališča ljubljanskega si bo danes mogoče ogledati predstavo Zmaj ruskega avtorja Jevgenija Švarca, člana ruskih avantgard in kritika Sovjetske zveze. Soavtorici adaptacije sta makedonska režiserka Nela Vitošević in dramaturginja Nina Kuclar Stiković. Glavno vlogo, vlogo Zmaja, bo odigral Sebastian Cavazza. ŠKUC gledališče v sodelovanju s koproducentoma, Pionirskim domom in Zavodom Kolaž, nocoj pripravlja premiero monodrame Nemško življenje britanskega dramatika Christopherja Jamesa Hamptona. V monodrami, ki temelji na pogovoru ene najdlje živečih prič iz notranjega kroga nacističnega propagandnega ministrstva in Goebbelsove tajnice Brunhilde Pomsel, nastopa dramska igralka Marijana Brecelj. V Mariboru bo drevi premiera sodobnega umetniškega projekta Data vrt umetnice Karmine Šilec. Zvočno vizualna predstava nagovarja obiskovalce k razmisleku o povezanosti narave, rastlin in človeka v sodobni družbi ter o vlogi znanosti in tehnologije za naše življenje. Ljubljanska Akademija za glasbo danes in jutri gosti mednarodni simpozij z naslovom Glasba za spodbujanje zdravja in blagostanja, katerega namen je osvetliti učinke glasbe na zdravje in blagostanje posameznika in družbe z vidika različnih znanstvenih disciplin in v različnih socialnih okoljih.
Vlada je na današnjem obisku Maribora izpolnila eno največjih želja mariborske občine. Projekt prenove osrednje knjižnice – gradnjo multikulturnega Centra Rotovž - je uvrstila med državne strateške projekte, s čimer je rešila finančno konstrukcijo projekta, ki se je podražil z 25 že na 40 milijonov evrov.
Vlada je na današnjem obisku Maribora izpolnila eno največjih želja mariborske občine. Projekt prenove osrednje knjižnice – gradnjo multikulturnega Centra Rotovž - je uvrstila med državne strateške projekte, s čimer je rešila finančno konstrukcijo projekta, ki se je podražil z 25 že na 40 milijonov evrov.
Vlada je danes obravnavala dva predloga zakona s področja zdravstva: zakon o zdravstveni negi in babištvu, ki ga pošilja v obravnavo socialnim partnerjem, potrdila pa je zakon o dodatnih nujnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti. S tem bodo zagotovili enkratno finančno pomoč javnim zavodom pri reševanju likvidnostnih težav v višini 65 milijonov evrov; zakon uvaja tudi pravno podlago za določitev režima gibanja v času bolniške odsotnosti ter denarno stimulacijo za specializacije iz urgentne medicine. Drugi poudarki oddaje: - Vlada projektu Rotovž v Mariboru namenila 21 milijonov evrov - Pristojni parlamentarni odbor podprl novelo za ureditev posebnosti delovnega časa vojakov - Požar v Hongkongu zahteval več kot 60 življenj
Vlada je danes obravnavala dva predloga zakona s področja zdravstva: zakon o zdravstveni negi in babištvu, ki ga pošilja v obravnavo socialnim partnerjem, potrdila pa je zakon o dodatnih nujnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti. S tem bodo zagotovili enkratno finančno pomoč javnim zavodom pri reševanju likvidnostnih težav v višini 65 milijonov evrov; zakon uvaja tudi pravno podlago za določitev režima gibanja v času bolniške odsotnosti ter denarno stimulacijo za specializacije iz urgentne medicine. Drugi poudarki oddaje: - Vlada projektu Rotovž v Mariboru namenila 21 milijonov evrov - Pristojni parlamentarni odbor podprl novelo za ureditev posebnosti delovnega časa vojakov - Požar v Hongkongu zahteval več kot 60 življenj
V Mariboru bodo danes prižgali praznično razsvetljavo, s tem pa se začenja tudi pester praznični program Čarobni Maribor. Zavrtelo se bo panoramsko kolo, vrata bo odprl božični sejem. Glavni trg bo za promet zaprt.
V Mariboru bodo danes prižgali praznično razsvetljavo, s tem pa se začenja tudi pester praznični program Čarobni Maribor. Zavrtelo se bo panoramsko kolo, vrata bo odprl božični sejem. Glavni trg bo za promet zaprt.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Piranski dnevi arhitekture so mednarodna konferenca z eno najdaljših tradicij na svetu. V očarljivem piranskem teatru Tartini so se odvijali konec novembra vse od leta 1983. Le leta 2019 so jih zaradi nepredvidljivega poplavljanja morja preselili v portoroški Avditorij. Prvi predsednik in idejni vodja je bil arhitekt Vojteh Ravnikar, danes pa novi organizacijski odbor vodi arhitektka Maja Ivanič.
Piranski dnevi arhitekture so mednarodna konferenca z eno najdaljših tradicij na svetu. V očarljivem piranskem teatru Tartini so se odvijali konec novembra vse od leta 1983. Le leta 2019 so jih zaradi nepredvidljivega poplavljanja morja preselili v portoroški Avditorij. Prvi predsednik in idejni vodja je bil arhitekt Vojteh Ravnikar, danes pa novi organizacijski odbor vodi arhitektka Maja Ivanič.
"Moj novi glasbeni otrok začenja rasti ..." je Čajkovski zapisal v pismu Nadeždi von Meck oktobra 1879, "in malo po malo se oblikuje njegov značaj. Pišem z velikim navdušenjem, a premišljeno in previdno, ne pa z mrzlično naglico, ki vedno škoduje mojim delom." Novembra je Čajkovski obvestil založnika Petra Jurgensona: "Začel sem delati skice za prvi stavek drugega klavirskega koncerta. Ubogi moj Jurgenson! Kljub temu ne bo nared pred pomladjo."
"Moj novi glasbeni otrok začenja rasti ..." je Čajkovski zapisal v pismu Nadeždi von Meck oktobra 1879, "in malo po malo se oblikuje njegov značaj. Pišem z velikim navdušenjem, a premišljeno in previdno, ne pa z mrzlično naglico, ki vedno škoduje mojim delom." Novembra je Čajkovski obvestil založnika Petra Jurgensona: "Začel sem delati skice za prvi stavek drugega klavirskega koncerta. Ubogi moj Jurgenson! Kljub temu ne bo nared pred pomladjo."
Jutranji pogovor o lepih in težkih plateh delovne terapije v Sloveniji.
Jutranji pogovor o lepih in težkih plateh delovne terapije v Sloveniji.
Drugi poudarki oddaje: Kutinovi hiši v Postojni se obetajo boljši časi, postala naj bi prostor za delovanje umetnikov Piranski občinski svet se je seznanil s proračunom za prihodnje leto, največja naložba je gradnja vrtca v Luciji Naselje Blatna Brezovica v občini Vrhnika je dobilo kanalizacijo V Mariboru bodo danes prižgali praznično razsvetljavo
Drugi poudarki oddaje: Kutinovi hiši v Postojni se obetajo boljši časi, postala naj bi prostor za delovanje umetnikov Piranski občinski svet se je seznanil s proračunom za prihodnje leto, največja naložba je gradnja vrtca v Luciji Naselje Blatna Brezovica v občini Vrhnika je dobilo kanalizacijo V Mariboru bodo danes prižgali praznično razsvetljavo
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Vlada je danes med drugim potrdila predlog zakona o dodatnih nujnih ukrepih v zdravstveni dejavnosti. Kot je povedala pristojna ministrica Valentina Prevolnik Rupel, zakon uvaja določene ukrepe za obvladovanja absentizma. Ta je po njenih besedah pri nas hud problem in zahteva visoka finančna sredstva. Druge teme: - Projektu kulturnega centra Rotovž v Mariboru 21 milijonov evrov evropskih sredstev. - Gospodarska zbornica vnovič pozvala k takojšnjemu začetku izvajanja skrajšanega delovnika. - Vzrok za požar v Hongkongu, v katerem je umrlo najmanj 55 ljudi, bi lahko bila malomarnost.
Vlada je danes med drugim potrdila predlog zakona o dodatnih nujnih ukrepih v zdravstveni dejavnosti. Kot je povedala pristojna ministrica Valentina Prevolnik Rupel, zakon uvaja določene ukrepe za obvladovanja absentizma. Ta je po njenih besedah pri nas hud problem in zahteva visoka finančna sredstva. Druge teme: - Projektu kulturnega centra Rotovž v Mariboru 21 milijonov evrov evropskih sredstev. - Gospodarska zbornica vnovič pozvala k takojšnjemu začetku izvajanja skrajšanega delovnika. - Vzrok za požar v Hongkongu, v katerem je umrlo najmanj 55 ljudi, bi lahko bila malomarnost.
Vladni obisk v Podravju se je začel v znamenju poudarjanja dosežkov aktualne vlade. Minister za okolje Bojan Kumer in ministrica za kulturo Asta Vrečko sta med drugim obiskala mariborski SNG in izpostavila vlaganja v energetsko sanacijo kulturnih ustanov. Sejo vlade pa so zaznamovale napovedi sprememb zdravstvene zakonodaje in ponovna aktivacija sheme skrajšanega delovnega časa ter za Maribor posebej pomembna uvrstitev centra Rotovž med strateške projekte.
Vladni obisk v Podravju se je začel v znamenju poudarjanja dosežkov aktualne vlade. Minister za okolje Bojan Kumer in ministrica za kulturo Asta Vrečko sta med drugim obiskala mariborski SNG in izpostavila vlaganja v energetsko sanacijo kulturnih ustanov. Sejo vlade pa so zaznamovale napovedi sprememb zdravstvene zakonodaje in ponovna aktivacija sheme skrajšanega delovnega časa ter za Maribor posebej pomembna uvrstitev centra Rotovž med strateške projekte.
Občani Mestne občine Koper, ki so utrpeli škodo v času graditve drugega tira, se bodo povezali v bitki za povrnitev škode. Okoli 100 jih ima v hišah in nepremičninah razpoke in poškodbe, ki jih povezujejo z miniranjem in drugimi deli na trasi med Koprom in Divačo.V oddaji tudi o tem: -Več sredstev za sofinanciranje dograditve Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan. -Domačine v Kožbanskem kotu je razveselilo odprtje ceste. -Na Slovenskem sejmu knjig v Ljubljani tudi raznolika narečna in jezikovna podoba Istre. -Nogometaši Celja in odbojkarji ACH Volleya pred evropskima preizkušnjama.
Občani Mestne občine Koper, ki so utrpeli škodo v času graditve drugega tira, se bodo povezali v bitki za povrnitev škode. Okoli 100 jih ima v hišah in nepremičninah razpoke in poškodbe, ki jih povezujejo z miniranjem in drugimi deli na trasi med Koprom in Divačo.V oddaji tudi o tem: -Več sredstev za sofinanciranje dograditve Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan. -Domačine v Kožbanskem kotu je razveselilo odprtje ceste. -Na Slovenskem sejmu knjig v Ljubljani tudi raznolika narečna in jezikovna podoba Istre. -Nogometaši Celja in odbojkarji ACH Volleya pred evropskima preizkušnjama.
V ponedeljek petletni mandat na položaju ravnateljice ljubljanske Drame začenja Ivana Djilas. Takoj po imenovanju jo je po telefonu poklicala Staša Grahek.
V ponedeljek petletni mandat na položaju ravnateljice ljubljanske Drame začenja Ivana Djilas. Takoj po imenovanju jo je po telefonu poklicala Staša Grahek.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Sodelavec velikih slovaropiscev Zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Povojna vsakdanjost kot literarni motiv Leta 1991 so v laboratoriju za odprte sisteme in mreže na Inštitutu Jožef Štefan v sklopu raziskovalnega projekta postavitve prvega evropskega akademskega in raziskovalnega računalniškega omrežja vzpostavili prvo internetno povezavo v Sloveniji. Prva povezava po internetnem protokolu je stekla po tem, ko so bila pridobljena dovoljenja za prehod IP-paketov prek CERN-a v Ženevi in prek Nemčije do Amsterdama. Za uradni datum prihoda prve internetne povezave v Slovenijo zato velja 27. november 1991, ko so bili paketki IP iz Ljubljane sprejeti v usmerjevalniku na Inštitutu za fiziko in matematiko v Amsterdamu. Slovenija se je tako uvrstila med prve digitalne sile takratnega časa, saj je internetno povezavo tedaj imelo le 16 držav na svetu.
Sodelavec velikih slovaropiscev Zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Povojna vsakdanjost kot literarni motiv Leta 1991 so v laboratoriju za odprte sisteme in mreže na Inštitutu Jožef Štefan v sklopu raziskovalnega projekta postavitve prvega evropskega akademskega in raziskovalnega računalniškega omrežja vzpostavili prvo internetno povezavo v Sloveniji. Prva povezava po internetnem protokolu je stekla po tem, ko so bila pridobljena dovoljenja za prehod IP-paketov prek CERN-a v Ženevi in prek Nemčije do Amsterdama. Za uradni datum prihoda prve internetne povezave v Slovenijo zato velja 27. november 1991, ko so bili paketki IP iz Ljubljane sprejeti v usmerjevalniku na Inštitutu za fiziko in matematiko v Amsterdamu. Slovenija se je tako uvrstila med prve digitalne sile takratnega časa, saj je internetno povezavo tedaj imelo le 16 držav na svetu.
Petra Meterc se je pogovarjala s Petro Seliškar, režiserko, scenaristko in producentko, avtorico večkrat nagrajenega filma Gora se ne bo premaknila. Petra Seliškar je v gorah Severne Makedonije preživela pet poletij; nastala sta dva filma Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice, ki je namenjen mladim. Ton in montaža Tobert Markoč.
Petra Meterc se je pogovarjala s Petro Seliškar, režiserko, scenaristko in producentko, avtorico večkrat nagrajenega filma Gora se ne bo premaknila. Petra Seliškar je v gorah Severne Makedonije preživela pet poletij; nastala sta dva filma Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice, ki je namenjen mladim. Ton in montaža Tobert Markoč.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Vladno sejo v Mariboru zaznamovale napovedi sprememb zdravstvene zakonodaje. - V Mariboru bodo prižgali praznično razsvetljavo. - Karmina Šilec bo nocoj premierno predstavila umetniški projekt Data vrt.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Vladno sejo v Mariboru zaznamovale napovedi sprememb zdravstvene zakonodaje. - V Mariboru bodo prižgali praznično razsvetljavo. - Karmina Šilec bo nocoj premierno predstavila umetniški projekt Data vrt.
Zakaj se generacija, ki šele stopa v odraslost, vse pogosteje odloča za estetske posege in celo plastične operacije? Plastični kirurgi po svetu opozarjajo, da se starostna meja njihovih pacientov hitro niža, vse večkrat se zanje namreč odločajo najstniki in mladi odrasli, še preden se v svojem telesu zares počutijo domače.
Zakaj se generacija, ki šele stopa v odraslost, vse pogosteje odloča za estetske posege in celo plastične operacije? Plastični kirurgi po svetu opozarjajo, da se starostna meja njihovih pacientov hitro niža, vse večkrat se zanje namreč odločajo najstniki in mladi odrasli, še preden se v svojem telesu zares počutijo domače.
Tokratna gostja rubrike To smo mi je glasbena redaktorica Aleksandra Saša Kukovič. Dolgoletna glasbena opremljevalka in avtorica oddaje Zavrtimo nazaj je med drugim povedala, kako zahtevno je izbirati glasbo za radijski program.
Tokratna gostja rubrike To smo mi je glasbena redaktorica Aleksandra Saša Kukovič. Dolgoletna glasbena opremljevalka in avtorica oddaje Zavrtimo nazaj je med drugim povedala, kako zahtevno je izbirati glasbo za radijski program.
Geslo letošnjega 41. Slovenskega knjižnega sejma je: Branje je potovanje. Iz Arsovega studia smo potovali po knjižnem sejmu in skozi zanimive nove izdaje. Prva, ki smo jo predstavili, je delo znamenite svetovne popotnice Alme Karlin. Njeno rojstno Celje je letos tudi mesto v gosteh knjižnega sejma. Pisateljičino drugo ime je bilo Maksimilijana – dobila ga je po zavetniku Celja, svetem Maksimilijanu. Roman o tem svetniku (Maksimilijan Celjski) je napisala leta 1938, prvič pa je izšel letos. Prevedla ga je Jerneja Jezernik. S prevajalko smo se pogovarjali o Alminem pisanju tega romana skozi prizmo njenega iskanja resnice; pisanju v letu 1938, ko so se nad Evropo zbirale temne sence nacifašizma; in drugih zanimivostih iz Alminega življenja. Prevajalka je povedala, da se je novinarka Anne Marie Kraatz leta 1934 odpravila na dolgo pešačenje iz Finske do Celja. Tam je naredila intervju z Almo Karlin in pri njej potem ostala devet mesecev.
Geslo letošnjega 41. Slovenskega knjižnega sejma je: Branje je potovanje. Iz Arsovega studia smo potovali po knjižnem sejmu in skozi zanimive nove izdaje. Prva, ki smo jo predstavili, je delo znamenite svetovne popotnice Alme Karlin. Njeno rojstno Celje je letos tudi mesto v gosteh knjižnega sejma. Pisateljičino drugo ime je bilo Maksimilijana – dobila ga je po zavetniku Celja, svetem Maksimilijanu. Roman o tem svetniku (Maksimilijan Celjski) je napisala leta 1938, prvič pa je izšel letos. Prevedla ga je Jerneja Jezernik. S prevajalko smo se pogovarjali o Alminem pisanju tega romana skozi prizmo njenega iskanja resnice; pisanju v letu 1938, ko so se nad Evropo zbirale temne sence nacifašizma; in drugih zanimivostih iz Alminega življenja. Prevajalka je povedala, da se je novinarka Anne Marie Kraatz leta 1934 odpravila na dolgo pešačenje iz Finske do Celja. Tam je naredila intervju z Almo Karlin in pri njej potem ostala devet mesecev.
Zbor in Filharmonija Brno sta gostovala v Mariboru in Ljubljani.
Zbor in Filharmonija Brno sta gostovala v Mariboru in Ljubljani.
Politik, sociolog, teolog, pisatelj, časnikar in publicist Janez Evangelist Krek je po maturi v Ljubljani stopil v bogoslovje in bil leta 1888 posvečen v duhovnika. Škof Jakob Missia ga je poslal na višji teološki študij na Dunaj. Tam se je seznanil s krščanskosocialnim gibanjem in ga prenesel v domovino. V obdobju hude gospodarske krize, ki je na Slovenskem povzročila propad številnih kmetij in sprožila množično izseljevanje, so na podeželju začele nastajati številne kreditne in druge kmečke zadruge, ustanovljene po Raiffeisnovih načelih, z nizkimi deleži, neomejenim jamstvom in ožjim poslovnim območjem. Kreditnemu zadružništvu je uspelo znižati obrestne mere, zagotoviti kmetom dostop do kreditov in izkoreniniti oderuštvo. Zadružništvo je imel za najbolj tipično krščansko gospodarsko ureditev, ker goji duha vzajemnosti in medsebojne pomoči, to pa se ujema z osnovno evangeljsko zapovedjo medsebojne ljubezni. Značilnost Krekovih zadrug je bila, da je bil njihov prvi in edini namen korist kmečkega ljudstva.
Politik, sociolog, teolog, pisatelj, časnikar in publicist Janez Evangelist Krek je po maturi v Ljubljani stopil v bogoslovje in bil leta 1888 posvečen v duhovnika. Škof Jakob Missia ga je poslal na višji teološki študij na Dunaj. Tam se je seznanil s krščanskosocialnim gibanjem in ga prenesel v domovino. V obdobju hude gospodarske krize, ki je na Slovenskem povzročila propad številnih kmetij in sprožila množično izseljevanje, so na podeželju začele nastajati številne kreditne in druge kmečke zadruge, ustanovljene po Raiffeisnovih načelih, z nizkimi deleži, neomejenim jamstvom in ožjim poslovnim območjem. Kreditnemu zadružništvu je uspelo znižati obrestne mere, zagotoviti kmetom dostop do kreditov in izkoreniniti oderuštvo. Zadružništvo je imel za najbolj tipično krščansko gospodarsko ureditev, ker goji duha vzajemnosti in medsebojne pomoči, to pa se ujema z osnovno evangeljsko zapovedjo medsebojne ljubezni. Značilnost Krekovih zadrug je bila, da je bil njihov prvi in edini namen korist kmečkega ljudstva.
Mogoče ne kupovati pomnilnika in SSD shramb, ker so cene podivjale. Kriva je seveda norija pri izdelavi procesorjev za "umetno inteligenco", ki zahteva vedno več razpoložljivih kapacitet. Potem pa še o polnjenju naprav le na 80. odstotkov.
Mogoče ne kupovati pomnilnika in SSD shramb, ker so cene podivjale. Kriva je seveda norija pri izdelavi procesorjev za "umetno inteligenco", ki zahteva vedno več razpoložljivih kapacitet. Potem pa še o polnjenju naprav le na 80. odstotkov.
Danes predstavljamo zgodovinski roman Dragana Potočnika MORPORUK – o Mariboru leta 1532, ko je bilo mesto pred največjo preizkušnjo v svoji zgodovini. Knjiga je izšla pri založbi Pivec. September leta 1532. Turki so pred vrati Maribora. Vodi jih sam Sulejman Veličastni. Z vidika zgodovine človeštva je to mimobežna epizoda. Za ljudi, ki so bili tam, pa je ta dogodek neskončno več. In prav o njih piše Dragan Potočnik … Ne v črno-beli maniri zgodb o junakih in strahopetcih, ljubezni in sovraštvu ter zvestobi in izdaji. Potočnik svojim junakom dovoli, da so ljudje. Kajti naj bodo na tej ali oni strani zidu, vsi so del iste zgodbe. Zgodbe, ki je iz zornega kota zgodovine človeštva epizoda, zanje pa neskončno več; zgodbe, ki je večna, vedno ista in vselej drugačna, predvsem pa brez izjeme kompleksna in večplastna. Ker »sovraštvo, ki ga gojimo, ni vedno naše lastno. Včasih ga podedujemo. In morda ga lahko tudi odložimo.« Pisateljski in raziskovalski eros napolnjujeta tudi strani Potočnikovega romana Morporuk. Turško obleganje Maribora, ki se je dogajalo leta 1532, petsto let kasneje pa smo ga malodane pozabili, je avtor raziskal do podrobnosti, a ne samo zato, da bi nam predočil njegovo kronologijo.
Danes predstavljamo zgodovinski roman Dragana Potočnika MORPORUK – o Mariboru leta 1532, ko je bilo mesto pred največjo preizkušnjo v svoji zgodovini. Knjiga je izšla pri založbi Pivec. September leta 1532. Turki so pred vrati Maribora. Vodi jih sam Sulejman Veličastni. Z vidika zgodovine človeštva je to mimobežna epizoda. Za ljudi, ki so bili tam, pa je ta dogodek neskončno več. In prav o njih piše Dragan Potočnik … Ne v črno-beli maniri zgodb o junakih in strahopetcih, ljubezni in sovraštvu ter zvestobi in izdaji. Potočnik svojim junakom dovoli, da so ljudje. Kajti naj bodo na tej ali oni strani zidu, vsi so del iste zgodbe. Zgodbe, ki je iz zornega kota zgodovine človeštva epizoda, zanje pa neskončno več; zgodbe, ki je večna, vedno ista in vselej drugačna, predvsem pa brez izjeme kompleksna in večplastna. Ker »sovraštvo, ki ga gojimo, ni vedno naše lastno. Včasih ga podedujemo. In morda ga lahko tudi odložimo.« Pisateljski in raziskovalski eros napolnjujeta tudi strani Potočnikovega romana Morporuk. Turško obleganje Maribora, ki se je dogajalo leta 1532, petsto let kasneje pa smo ga malodane pozabili, je avtor raziskal do podrobnosti, a ne samo zato, da bi nam predočil njegovo kronologijo.
Silvestra Gorjup je že 21 let aktivna prostovoljka in pokrajinska koordinatorica programa Starejši za starejše v Spodnjem Podravju in si prizadeva za večjo blaginjo starejših na področju zdravstva in sociale. Že pred upokojitvijo je z delovanjem v različnih telesih in tudi na delovnem mestu skrbela za področje sociale, delala z ljudmi in za ljudi. Za prostovoljsko delo je prejela že več nagrad, nazadnje spomladi priznanje za naj mentorico prostovoljcev za leto 2024. Vodi Zlati kotiček na Ptuju, ki je rezultat sodelovanja prostovoljskega zavoda Zlata mreža in Zveze društev upokojencev Slovenije pri projektu Starejši za starejše. S Silvestro Gorjup se je pogovarjala Irena Kodrič Cizerl.
Silvestra Gorjup je že 21 let aktivna prostovoljka in pokrajinska koordinatorica programa Starejši za starejše v Spodnjem Podravju in si prizadeva za večjo blaginjo starejših na področju zdravstva in sociale. Že pred upokojitvijo je z delovanjem v različnih telesih in tudi na delovnem mestu skrbela za področje sociale, delala z ljudmi in za ljudi. Za prostovoljsko delo je prejela že več nagrad, nazadnje spomladi priznanje za naj mentorico prostovoljcev za leto 2024. Vodi Zlati kotiček na Ptuju, ki je rezultat sodelovanja prostovoljskega zavoda Zlata mreža in Zveze društev upokojencev Slovenije pri projektu Starejši za starejše. S Silvestro Gorjup se je pogovarjala Irena Kodrič Cizerl.
Kaj storiti, ko izveste, da vaš otrok ali partner uživa prepovedane droge? Kako zasvojeno osebo podpreti, da začne razmišljati o drugačnem življenju? Zasvojenost ne prizadene le posameznika, temveč celotno družino, zato je vključevanje svojcev ključni del celostnega pristopa, je v oddaji povedala Helena Boštjančič Škrlj iz društva Projekt Človek.
Kaj storiti, ko izveste, da vaš otrok ali partner uživa prepovedane droge? Kako zasvojeno osebo podpreti, da začne razmišljati o drugačnem življenju? Zasvojenost ne prizadene le posameznika, temveč celotno družino, zato je vključevanje svojcev ključni del celostnega pristopa, je v oddaji povedala Helena Boštjančič Škrlj iz društva Projekt Človek.
Rodion Ščedrin je gojil veliko strast do uglasbljanja največjih mojstrovin ruske književnosti 19. stoletja in ena dolgoletnih tovrstnih strasti je bila namenjena prav Tolstojevi Ani Karenini. Ta danes že ikonična ljubezenska zgodba je Ščedrina zaposlovala že sredi šestdesetih let, ko ga je veliki sovjetski filmski režiser Aleksander Zarhij vključil v danes že legendarni projekt ekranizacije še druge velike Tolstojeve mojstrovine, ki je leta 1967 sledila Vojni in miru Sergeja Bondarčuka. Sovjetska zveza Brežnjeva pri obeh projektih ni varčevala s sredstvi in ustvarjalcem so bila omogočena v skorajda neomejeni količini. Ob tej priložnosti je tudi v glasbenem pogledu nastala že večina zvočnega gradiva, ki je pol desetletja pozneje doživelo preobrazbo, delno pa tudi razvoj v celovečerni balet v dveh dejanjih s prvo izvedbo nikjer drugje kot na odru Bolšoj teatra z Majo Plisecko v naslovni vlogi, obenem pa z njo tudi prvič kot v vlogi koreografinje celotne predstave.
Rodion Ščedrin je gojil veliko strast do uglasbljanja največjih mojstrovin ruske književnosti 19. stoletja in ena dolgoletnih tovrstnih strasti je bila namenjena prav Tolstojevi Ani Karenini. Ta danes že ikonična ljubezenska zgodba je Ščedrina zaposlovala že sredi šestdesetih let, ko ga je veliki sovjetski filmski režiser Aleksander Zarhij vključil v danes že legendarni projekt ekranizacije še druge velike Tolstojeve mojstrovine, ki je leta 1967 sledila Vojni in miru Sergeja Bondarčuka. Sovjetska zveza Brežnjeva pri obeh projektih ni varčevala s sredstvi in ustvarjalcem so bila omogočena v skorajda neomejeni količini. Ob tej priložnosti je tudi v glasbenem pogledu nastala že večina zvočnega gradiva, ki je pol desetletja pozneje doživelo preobrazbo, delno pa tudi razvoj v celovečerni balet v dveh dejanjih s prvo izvedbo nikjer drugje kot na odru Bolšoj teatra z Majo Plisecko v naslovni vlogi, obenem pa z njo tudi prvič kot v vlogi koreografinje celotne predstave.