Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Novice Radia Slovenija

Novice ob 23h

10. 1. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

3 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Literarni nokturno

Amos Oz: Juda

10. 1. 2026

Amos Oz nas je nagovoril kar z nekaj svojimi romani, prevedenimi v slovenščino. Tako je že leta 1995 izšel njegov roman Črna skrinjica, leta 2012 njegov obsežni roman Zgodba o ljubezni in temnini, dve leti pozneje Panter v kleti in čez nadaljnji dve leti še Moj Mihael ter leto dni pozneje kot za zdaj zadnji pisateljev roman v slovenščini Juda. Leta 2024 smo dobili tudi knjižico Kako ozdraviti fanatika: dva eseja, dokaz več, kako pisatelj ni privoljeval v črno-beli svet. Naslovni junak romana Juda je Šmuel Aš, mladenič, ki opusti študij Jezusa z zgodovinskega vidika, še prej ga zapusti punca, ki se poroči z nekdanjim fantom, tako da je čas za spremembo. Šmuel Aš se tako odzove na oglas o iskanju družabnika invalidnemu sedemdesetletniku. Prevajalka Mojca Kranjc, režiserka Ana Krauthaker, interpret Gregor Gruden, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.

8 min

Amos Oz nas je nagovoril kar z nekaj svojimi romani, prevedenimi v slovenščino. Tako je že leta 1995 izšel njegov roman Črna skrinjica, leta 2012 njegov obsežni roman Zgodba o ljubezni in temnini, dve leti pozneje Panter v kleti in čez nadaljnji dve leti še Moj Mihael ter leto dni pozneje kot za zdaj zadnji pisateljev roman v slovenščini Juda. Leta 2024 smo dobili tudi knjižico Kako ozdraviti fanatika: dva eseja, dokaz več, kako pisatelj ni privoljeval v črno-beli svet. Naslovni junak romana Juda je Šmuel Aš, mladenič, ki opusti študij Jezusa z zgodovinskega vidika, še prej ga zapusti punca, ki se poroči z nekdanjim fantom, tako da je čas za spremembo. Šmuel Aš se tako odzove na oglas o iskanju družabnika invalidnemu sedemdesetletniku. Prevajalka Mojca Kranjc, režiserka Ana Krauthaker, interpret Gregor Gruden, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.

Zrcalo dneva

Golob pred srečanjem strank poudaril pomen povezovanja in solidarnosti

10. 1. 2026

Razpis volitev za 22-ti marec je pričakovano pospešil dinamiko tega dogajanja. Premier Robert Golob v torek vabi na delovno kosilo in pogovor o tem, kako pred volitvami preprečiti drobljenje glasov na levi strani političnega pola.

6 min

Razpis volitev za 22-ti marec je pričakovano pospešil dinamiko tega dogajanja. Premier Robert Golob v torek vabi na delovno kosilo in pogovor o tem, kako pred volitvami preprečiti drobljenje glasov na levi strani političnega pola.

Sobotni glasbeni večer

Jezdeci Škrlatne Kadulje v spomin Jerryju Garciaji (Koncertna oddaja)

10. 1. 2026

Na vrsti je Sobotni glasbeni večer, ki ga za vas ureja glasbeni urednik Jane Weber. Nocojšnji večer bo v znamenju glasbe in poezije avtorjev, kot so John Dawson, Robert Hunter in Jerry Garcia. Slišali boste prevode v slovenščino, ki sta jih napisala Vid Sark in Boštjan Soklič, mi pa smo jih posneli avgusta lani na koncertu v našem studiu 26 na Tavčarjevi v Ljubljani. Seznam skladb koncerta: 1. STRAŠNI VOLK (Dire Wolf, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 2. ZGUBA (Loser, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 3. JEST GREM DOL VEN (Beat It Down the Line, Jesse Fuller, priredba GD) 4. MAVRIČNO PESEM ZAPOJ (Rainbow, John Dawson, NRPS) 5. PLAMEN NA OBZORJU (Fire on the Mountain, Robert Hunter, Mickey Hart, GD) 6. IGRA (Deal, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 7. ČRNI ANDREJ (Black Peter, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 8. GORJANSKI BLUES (Deep Elem Blues, traditional, priredba GD) 9. AVTOCESTNA POLKA (New Speedway Boogie, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 10. PTICE PESEM (BIRD SONG, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 11. ŠIME ZADARSKI (Jack-a-Roe, traditional, priredba GD) 12. KROŽCI (Ripple, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 13. PARADIŽ (Garden of Eden, John Dawson, NRPS)

119 min

Na vrsti je Sobotni glasbeni večer, ki ga za vas ureja glasbeni urednik Jane Weber. Nocojšnji večer bo v znamenju glasbe in poezije avtorjev, kot so John Dawson, Robert Hunter in Jerry Garcia. Slišali boste prevode v slovenščino, ki sta jih napisala Vid Sark in Boštjan Soklič, mi pa smo jih posneli avgusta lani na koncertu v našem studiu 26 na Tavčarjevi v Ljubljani. Seznam skladb koncerta: 1. STRAŠNI VOLK (Dire Wolf, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 2. ZGUBA (Loser, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 3. JEST GREM DOL VEN (Beat It Down the Line, Jesse Fuller, priredba GD) 4. MAVRIČNO PESEM ZAPOJ (Rainbow, John Dawson, NRPS) 5. PLAMEN NA OBZORJU (Fire on the Mountain, Robert Hunter, Mickey Hart, GD) 6. IGRA (Deal, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 7. ČRNI ANDREJ (Black Peter, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 8. GORJANSKI BLUES (Deep Elem Blues, traditional, priredba GD) 9. AVTOCESTNA POLKA (New Speedway Boogie, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 10. PTICE PESEM (BIRD SONG, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 11. ŠIME ZADARSKI (Jack-a-Roe, traditional, priredba GD) 12. KROŽCI (Ripple, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 13. PARADIŽ (Garden of Eden, John Dawson, NRPS)

Lahko noč, otroci!

Najmočnejši na svetu

10. 1. 2026

Je človek najmočnejši na svetu? Pripoveduje: Urška Hlebec. Amurska pravljica. Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.

6 min

Je človek najmočnejši na svetu? Pripoveduje: Urška Hlebec. Amurska pravljica. Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.

Radijski dnevnik

V svetu narašča zaskrbljenost zaradi dogajanja v Iranu

10. 1. 2026

V svetu narašča zaskrbljenost zaradi dogajanja v Iranu, kjer se nadaljujejo protesti. Zaradi blokade interneta so informacije skope, vendar na dan prihajajo namigi, da so vladne sile ubile več sto ljudi, bolnišnice poročajo, da so preobremenjene. Tuje obveščevalne agencije ob tem opozarjajo, da bi se protesti lahko sprevrgli v revolucijo in strmoglavili režim. Drugi poudarki oddaje: - Razmere se zaostrujejo tudi v Siriji, kjer se stopnjujejo boji med kurdskimi in vladnimi silami. - 40-odstotkov Dancev verjame ameriškim grožnjam o prevzemu Grenlandije. - Po domači zmagi Nike Prevc Lanišek in Zajc na tekmi dvojic v Zakopanah druga.

21 min

V svetu narašča zaskrbljenost zaradi dogajanja v Iranu, kjer se nadaljujejo protesti. Zaradi blokade interneta so informacije skope, vendar na dan prihajajo namigi, da so vladne sile ubile več sto ljudi, bolnišnice poročajo, da so preobremenjene. Tuje obveščevalne agencije ob tem opozarjajo, da bi se protesti lahko sprevrgli v revolucijo in strmoglavili režim. Drugi poudarki oddaje: - Razmere se zaostrujejo tudi v Siriji, kjer se stopnjujejo boji med kurdskimi in vladnimi silami. - 40-odstotkov Dancev verjame ameriškim grožnjam o prevzemu Grenlandije. - Po domači zmagi Nike Prevc Lanišek in Zajc na tekmi dvojic v Zakopanah druga.

Izbrana proza

Sayaka Murata: Zemljani

10. 1. 2026

Sayaka Murata, rojena leta 1979 v prefekturi Čiba na Japonskem, je ena najpomembnejših sodobnih japonskih avtoric. Od mladosti piše in objavlja prozna dela, na svetovni književni podij se je leta 2003 podala z romanom Ženska iz samopostrežne trgovine, ki je doživel milijonsko prodajo in prevode, med drugim tudi v slovenski jezik. Poleg Sayake Murate pisateljice, kot so Hiromi Kawakami, Micko Kawakami in Yuu Miri, močno zaznamujejo sodobno japonsko književnost. Literarni fokus premikajo od tradicionalne družbene ureditve, ki žensko definira z vlogo žene in matere, ter ga usmerjajo k vprašanjem telesa, spolne avtonomije, deviacije in travme. Roman Zemljani, iz katerega je odlomek, se uvršča v tok magičnega in feminističnega realizma. V njem avtorica povzema in radikalizira fascinacijo s podrejenostjo, nasiljem in telesnostjo. S skrajnimi telesnimi in fantastičnimi motivi – od incesta do kanibalizma – prikaže, kako nasilje, vtkano v družbene norme razmnoževanja in družinskih dolžnosti, vodi v popolno predrugačenje posameznika. Njena protagonistka ne išče mesta v obstoječem svetu, temveč izhod iz človeškosti, ki ji ga ta svet vsiljuje. Družba je v romanu predstavljena kot velikanska »Tovarna«. To je mehanizem, ki vsakogar sili v vnaprej določeno funkcijo – za ženske pomeni predvsem biti stroj za rojevanje otrok. Ta družbeni model ni eksplicitno pojasnjen, ampak deluje kot vseprisotna ideologija: posamezniki so deli v mehanizmu, njihova vrednost pa je odvisna od zmožnosti prispevati k reprodukciji sistema. Kdor se upira, postane napaka v proizvodni liniji – in zato predmet izločitve ali popravka. S tem avtorica že v temelju postavi jasno kritiko sistemske dehumanizacije, ki je hladna, rutinska in brutalna. To in še več o pisateljici, sodobni japonski književnosti in romanu Zemljani je v spremni besedi napisala Katja Šifkovič. Roman Zemljani je v prevodu Matjaža Juričaka leta 2025 izdala založba V. B. Z. Interpretka Sabina Kogovšek, prevajalec Matjaž Juričak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef. Urednica oddaje Petra Tanko. Leto nastanka 2025.

32 min

Sayaka Murata, rojena leta 1979 v prefekturi Čiba na Japonskem, je ena najpomembnejših sodobnih japonskih avtoric. Od mladosti piše in objavlja prozna dela, na svetovni književni podij se je leta 2003 podala z romanom Ženska iz samopostrežne trgovine, ki je doživel milijonsko prodajo in prevode, med drugim tudi v slovenski jezik. Poleg Sayake Murate pisateljice, kot so Hiromi Kawakami, Micko Kawakami in Yuu Miri, močno zaznamujejo sodobno japonsko književnost. Literarni fokus premikajo od tradicionalne družbene ureditve, ki žensko definira z vlogo žene in matere, ter ga usmerjajo k vprašanjem telesa, spolne avtonomije, deviacije in travme. Roman Zemljani, iz katerega je odlomek, se uvršča v tok magičnega in feminističnega realizma. V njem avtorica povzema in radikalizira fascinacijo s podrejenostjo, nasiljem in telesnostjo. S skrajnimi telesnimi in fantastičnimi motivi – od incesta do kanibalizma – prikaže, kako nasilje, vtkano v družbene norme razmnoževanja in družinskih dolžnosti, vodi v popolno predrugačenje posameznika. Njena protagonistka ne išče mesta v obstoječem svetu, temveč izhod iz človeškosti, ki ji ga ta svet vsiljuje. Družba je v romanu predstavljena kot velikanska »Tovarna«. To je mehanizem, ki vsakogar sili v vnaprej določeno funkcijo – za ženske pomeni predvsem biti stroj za rojevanje otrok. Ta družbeni model ni eksplicitno pojasnjen, ampak deluje kot vseprisotna ideologija: posamezniki so deli v mehanizmu, njihova vrednost pa je odvisna od zmožnosti prispevati k reprodukciji sistema. Kdor se upira, postane napaka v proizvodni liniji – in zato predmet izločitve ali popravka. S tem avtorica že v temelju postavi jasno kritiko sistemske dehumanizacije, ki je hladna, rutinska in brutalna. To in še več o pisateljici, sodobni japonski književnosti in romanu Zemljani je v spremni besedi napisala Katja Šifkovič. Roman Zemljani je v prevodu Matjaža Juričaka leta 2025 izdala založba V. B. Z. Interpretka Sabina Kogovšek, prevajalec Matjaž Juričak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef. Urednica oddaje Petra Tanko. Leto nastanka 2025.

Poročila Radia Maribor

Poročila Radia Maribor ob 17.00

10. 1. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

5 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Ocene

Ivan Cankar, Jan Krmelj: Hlapci, dokumentarec za prihodnost (SLG Celje)

10. 1. 2026

Novo koledarsko leto v SLG Celje začenjajo s krstno izvedbo po motivih Cankarjeve satirične drame Hlapci. Uprizoritev raziskuje vprašanje kritičnega premisleka v času vzpona skrajnih političnih sistemov, s simultanim odrskim in dokumentarističnim pristopom pa razkriva mehanizme upora, poslušnosti pa tudi spomina. Soavtorji priredbe besedila: Jan Krmelj, Dijana Matković, Lučka Neža Peterlin in igralska ekipa Režiser: Jan Krmelj Dramaturginja: Lučka Neža Peterlin Scenograf: Lin Japelj Kostumografka: Brina Vidic Avtor glasbe: Vid Greganović Oblikovalec zvoka: Primož Vozelj Oblikovalec svetlobe in videa: Domen Lušin Lektorica: Živa Čebulj Asistentka scenografa: Živa Brglez Avtorica poezije Anastazije Komar: Eva Stražar Igrajo: Lovro Zafred, Mojka Končar, Eva Stražar, Lučka Počkaj, Urban Kuntarič, Maša Grošelj, Andrej Murenc

1 min

Novo koledarsko leto v SLG Celje začenjajo s krstno izvedbo po motivih Cankarjeve satirične drame Hlapci. Uprizoritev raziskuje vprašanje kritičnega premisleka v času vzpona skrajnih političnih sistemov, s simultanim odrskim in dokumentarističnim pristopom pa razkriva mehanizme upora, poslušnosti pa tudi spomina. Soavtorji priredbe besedila: Jan Krmelj, Dijana Matković, Lučka Neža Peterlin in igralska ekipa Režiser: Jan Krmelj Dramaturginja: Lučka Neža Peterlin Scenograf: Lin Japelj Kostumografka: Brina Vidic Avtor glasbe: Vid Greganović Oblikovalec zvoka: Primož Vozelj Oblikovalec svetlobe in videa: Domen Lušin Lektorica: Živa Čebulj Asistentka scenografa: Živa Brglez Avtorica poezije Anastazije Komar: Eva Stražar Igrajo: Lovro Zafred, Mojka Končar, Eva Stražar, Lučka Počkaj, Urban Kuntarič, Maša Grošelj, Andrej Murenc

Baletna glasba

Baletna glasba

10. 1. 2026

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

48 min

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Aktualno na Radiu Maribor

83. obletnica padca Pohorskega bataljona

10. 1. 2026

Pri spominskem obeležju na Osankarici na Pohorju je bila dopoldne tradicionalna spominska slovesnost ob 83. obletnici padca Pohorskega bataljona in njegovega poslednjega boja pri Treh žebljih, ki jo vsako leto pripravlja občina Slovenska Bistrica v sodelovanju z drugimi podpohorskimi občinami. Osrednji govornik je bil predsednik vlade Robert Golob, ki je izpostavil: pomen vključevanja, solidarnosti in spoštovanja, skrb za državo kot skupno dobro in boj zoper laži in vzpon sovražnih ideologij.

2 min

Pri spominskem obeležju na Osankarici na Pohorju je bila dopoldne tradicionalna spominska slovesnost ob 83. obletnici padca Pohorskega bataljona in njegovega poslednjega boja pri Treh žebljih, ki jo vsako leto pripravlja občina Slovenska Bistrica v sodelovanju z drugimi podpohorskimi občinami. Osrednji govornik je bil predsednik vlade Robert Golob, ki je izpostavil: pomen vključevanja, solidarnosti in spoštovanja, skrb za državo kot skupno dobro in boj zoper laži in vzpon sovražnih ideologij.

Dogodki in odmevi

Nika Prevc na Ljubnem do 30. karierne zmage

10. 1. 2026

Smučarska skakalka Nika Prevc je vnovič poskrbela za navdušenje ljubiteljev zimskih športov. Na današnji tekmi je osvojila jubilejno, 30. posamično zmago v karieri in četrto na Ljubnem ob Savinji pred domačimi navijači. V oddaji tudi: - Premier Golob pred torkovim srečanjem več strank poudaril povezovanje in solidarnost - Iranske oblasti ob nadaljevanju protivladnih shodov stopnjujejo represijo nad protestniki - Grenlandske parlamentarne stranke zavračajo nove ameriške napovedi o zavzetju otoka

26 min

Smučarska skakalka Nika Prevc je vnovič poskrbela za navdušenje ljubiteljev zimskih športov. Na današnji tekmi je osvojila jubilejno, 30. posamično zmago v karieri in četrto na Ljubnem ob Savinji pred domačimi navijači. V oddaji tudi: - Premier Golob pred torkovim srečanjem več strank poudaril povezovanje in solidarnost - Iranske oblasti ob nadaljevanju protivladnih shodov stopnjujejo represijo nad protestniki - Grenlandske parlamentarne stranke zavračajo nove ameriške napovedi o zavzetju otoka

Poročila Radia Maribor

Poročila Radia Maribor ob 14.30

10. 1. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

10 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Razkošje v glavi

Ivan Vogrič

10. 1. 2026

Ivan Vogrič, zgodovinar, pisatelj in esejist, je kljub temu, da živi in dela v Ljubljani, še vedno zelo povezan s kraji svojega otroštva in odraščanja v Italiji – z Nabrežino in Trstom –, pa tudi širše s prostorom, ki ga portretira v svojih delih. V svojih raziskavah in literarnem ustvarjanju se podaja v 19. stoletje ter v čas pred veliko vojno, pri čemer se posveča posameznim figuram, pogosto spregledanim posameznikom, ki so s svojimi ustvarjalnimi in znanstvenimi dosežki ter osebnimi zgodbami zaznamovali svojo dobo.

32 min

Ivan Vogrič, zgodovinar, pisatelj in esejist, je kljub temu, da živi in dela v Ljubljani, še vedno zelo povezan s kraji svojega otroštva in odraščanja v Italiji – z Nabrežino in Trstom –, pa tudi širše s prostorom, ki ga portretira v svojih delih. V svojih raziskavah in literarnem ustvarjanju se podaja v 19. stoletje ter v čas pred veliko vojno, pri čemer se posveča posameznim figuram, pogosto spregledanim posameznikom, ki so s svojimi ustvarjalnimi in znanstvenimi dosežki ter osebnimi zgodbami zaznamovali svojo dobo.

Glasba po željah

Sobota, 10. januar

10. 1. 2026

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

29 min

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Obrazi sosednje ulice

Ina Lutarič Horvat: »Če hočeš biti dober, mora biti tetovatorstvo življenje, ne služba.«

10. 1. 2026

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice JE BILA Ina Lutarič Horvat, mariborska tetoverka, ki s svojimi tetovažami osvaja mednarodne konvencije in v mesto ob Dravi že privablja tudi ljudi iz tujine. Spregovorila JE o svojih začetkih, o nagradah in zanimivih zgodbah iz sveta tetovaž.

33 min

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice JE BILA Ina Lutarič Horvat, mariborska tetoverka, ki s svojimi tetovažami osvaja mednarodne konvencije in v mesto ob Dravi že privablja tudi ljudi iz tujine. Spregovorila JE o svojih začetkih, o nagradah in zanimivih zgodbah iz sveta tetovaž.

Danes do 13:00

Danes do trinajstih

10. 1. 2026

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

3 min

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Hudo!

Mladi tečajniki gledališke igre iz ljubljanskega Pionirskega doma

10. 1. 2026

Tokrat gostimo mlade tečajnike gledališke igre v ljubljanskem Pionirskem domu, ki se s pomočjo mentoric urijo v mnogočem, tudi v razvijanju domišljije in ustvarjalnega mišljenja, ure gledaliških iger pa so zanje tudi prostor varnega in spodbudnega okolja, kjer se mladi čutijo sprejete.Mlajše skupine se učijo predvsem skozi pripovedovanje in gradnjo zgodb, ki jih mentorice razvijajo skupaj z otroki. Otroci sami predlagajo ideje, tematike in like, kar jim omogoča večjo vključenost v proces ustvarjanja. Pri tem je ključno orodje gledališka improvizacija, ki spodbuja sprejemanje napak kot naravnega dela učenja. Vsaka skupina pripravi vsaj en nastop na leto – običajno enega ob polletju in drugega ob zaključku šolskega leta, kjer se predstavijo pred starši, sorodniki in prijatelji. S tem programom se otroci ne le zabavajo, temveč tudi gradijo pomembne socialne in osebnostne veščine. V studiu 51 nacionalnega radia so nas obiskali tečajniki gledališke igre pri profesionalni igralki Vesni Anđelković: Mila Gačič, Zarja Pertot Weis, Anastasija Hrydasova, Vid Kuzma, Mila Kuduzović, Jakob Rankel, Naya Škraba in Nika Juvan, mentorica, pedagoginja.

56 min

Tokrat gostimo mlade tečajnike gledališke igre v ljubljanskem Pionirskem domu, ki se s pomočjo mentoric urijo v mnogočem, tudi v razvijanju domišljije in ustvarjalnega mišljenja, ure gledaliških iger pa so zanje tudi prostor varnega in spodbudnega okolja, kjer se mladi čutijo sprejete.Mlajše skupine se učijo predvsem skozi pripovedovanje in gradnjo zgodb, ki jih mentorice razvijajo skupaj z otroki. Otroci sami predlagajo ideje, tematike in like, kar jim omogoča večjo vključenost v proces ustvarjanja. Pri tem je ključno orodje gledališka improvizacija, ki spodbuja sprejemanje napak kot naravnega dela učenja. Vsaka skupina pripravi vsaj en nastop na leto – običajno enega ob polletju in drugega ob zaključku šolskega leta, kjer se predstavijo pred starši, sorodniki in prijatelji. S tem programom se otroci ne le zabavajo, temveč tudi gradijo pomembne socialne in osebnostne veščine. V studiu 51 nacionalnega radia so nas obiskali tečajniki gledališke igre pri profesionalni igralki Vesni Anđelković: Mila Gačič, Zarja Pertot Weis, Anastasija Hrydasova, Vid Kuzma, Mila Kuduzović, Jakob Rankel, Naya Škraba in Nika Juvan, mentorica, pedagoginja.

Sobotno branje

Radomir Konstantinović: Filozofija majhnega kraja

10. 1. 2026

Ena najbolj kontroverznih knjig, kadarkoli napisanih v srbščini, se skoraj 60 let po nastanku kaže kot nadvse aktualna in pronicljiva analiza tiste zaplankane in bojazljive mentalitete, ki ničesar ne ljubi bolj od uravnilovke, homogenosti in brezpogojne pripadnosti domačemu plemenu

18 min

Ena najbolj kontroverznih knjig, kadarkoli napisanih v srbščini, se skoraj 60 let po nastanku kaže kot nadvse aktualna in pronicljiva analiza tiste zaplankane in bojazljive mentalitete, ki ničesar ne ljubi bolj od uravnilovke, homogenosti in brezpogojne pripadnosti domačemu plemenu

Opoldnevnik

Za občinsko zemljišče na koprskem Serminu se zanima več gospodarskih družb

10. 1. 2026

Luka Koper in podjetje Ceva Corporate Services iz skupine francoskega ladjarskega velikana CMA CGM ustanavljata skupno podjetje, ki bo izvajalo dopolnilne storitve na področju avtomobilske logistike. Koncentracijo sta prijavili pri agenciji za varstvo konkurence, odločitve še ni. Luka Koper bi za uresničitev sodelovanja rada kupila zemljišče, ki ga bo prodajala koprska občina, a ni edina, ki se zanj zanima. V oddaji tudi o tem: - Slovenski škofje bodo papežu Leonu XIV. podarili mašni plašč in mitro z idrijsko čipko. - Zlati odličji za ekstra deviško oljčno olje iz Brd in Vipavske doline. - Razstava v Pokrajinskem muzeju Koper odstira pomembno vlogo babic porodničark.

15 min

Luka Koper in podjetje Ceva Corporate Services iz skupine francoskega ladjarskega velikana CMA CGM ustanavljata skupno podjetje, ki bo izvajalo dopolnilne storitve na področju avtomobilske logistike. Koncentracijo sta prijavili pri agenciji za varstvo konkurence, odločitve še ni. Luka Koper bi za uresničitev sodelovanja rada kupila zemljišče, ki ga bo prodajala koprska občina, a ni edina, ki se zanj zanima. V oddaji tudi o tem: - Slovenski škofje bodo papežu Leonu XIV. podarili mašni plašč in mitro z idrijsko čipko. - Zlati odličji za ekstra deviško oljčno olje iz Brd in Vipavske doline. - Razstava v Pokrajinskem muzeju Koper odstira pomembno vlogo babic porodničark.

Kulturna panorama

Nagrade Ksenije Hribar, božičnica, beseda leta 2025, leto Zofke Kveder in Srečka Kosovela, razstava v Galeriji Equrna: Mosaic Moments of Time

10. 1. 2026

Posebej se posvečamo nagradam Ksenije Hribar, besedi leta, ki je tokrat božičnica, letu 2026 kot letu Zofke Kveder in Srečka Kosovela, pa razstavi Mozaični trenutki časa v galeriji Equrna.

52 min

Posebej se posvečamo nagradam Ksenije Hribar, besedi leta, ki je tokrat božičnica, letu 2026 kot letu Zofke Kveder in Srečka Kosovela, pa razstavi Mozaični trenutki časa v galeriji Equrna.

Arsove spominčice

Arsove spomin

10. 1. 2026

Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.

59 min

Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.

Neposredni prenos

Potujemo ... po Balkanu, Družinski abonma SF 3

10. 1. 2026

Balkan je stičišče različnih kultur in takšna je tudi glasba Balkana. V kotel damo dve merici hrvaškega ponosa, dodamo štiri velike žlice srbske gostoljubnosti, ščepec bosanske otožnosti in vse skupaj zmešamo z makedonsko ritmiko … Pa ne pozabimo na tri lupinice bolgarske poskočnosti! Recept, ki ima zagotovljen uspeh! Orkester Slovenske filharmonije Slaven Kulenović, dirigent Franci Krevh, povezovalec Spored: skladbe skladateljev z Balkana

47 min

Balkan je stičišče različnih kultur in takšna je tudi glasba Balkana. V kotel damo dve merici hrvaškega ponosa, dodamo štiri velike žlice srbske gostoljubnosti, ščepec bosanske otožnosti in vse skupaj zmešamo z makedonsko ritmiko … Pa ne pozabimo na tri lupinice bolgarske poskočnosti! Recept, ki ima zagotovljen uspeh! Orkester Slovenske filharmonije Slaven Kulenović, dirigent Franci Krevh, povezovalec Spored: skladbe skladateljev z Balkana

Oddaljeni zvočni svetovi

Grand Curucaye, Trinidad

10. 1. 2026

Otok Trinidad leži nedaleč od Venezuelske obale, zato ni čudno, da z njo deli tudi nekatere epizode iz zgodovine. Severno od glavnega mesta Port of Spain leži mesto Santa Cruz, v njegovem zaledju pa so v petdesetih letih živeli potomci Špancev iz Venezuele, večinoma političnih beguncev iz preteklih obdobij. Tam so našli svoj mir in ohranjali ostanke svojega izročila, vključno s staro plesno glasbo, ki so jo nekoč izvajale večje instrumentalne skupine. Glasba jih je povezovala in spominjala na staro domovino in tam so bolj ali manj vsi peli ali igrali kako glasbilo. V petdesetih se je skupina glasbenikov tri mesece družila in zbirala samo z namenom posneti in za zanamce ohraniti del njihovega izročila, ki se je že utapljalo v večinski kulturi.

33 min

Otok Trinidad leži nedaleč od Venezuelske obale, zato ni čudno, da z njo deli tudi nekatere epizode iz zgodovine. Severno od glavnega mesta Port of Spain leži mesto Santa Cruz, v njegovem zaledju pa so v petdesetih letih živeli potomci Špancev iz Venezuele, večinoma političnih beguncev iz preteklih obdobij. Tam so našli svoj mir in ohranjali ostanke svojega izročila, vključno s staro plesno glasbo, ki so jo nekoč izvajale večje instrumentalne skupine. Glasba jih je povezovala in spominjala na staro domovino in tam so bolj ali manj vsi peli ali igrali kako glasbilo. V petdesetih se je skupina glasbenikov tri mesece družila in zbirala samo z namenom posneti in za zanamce ohraniti del njihovega izročila, ki se je že utapljalo v večinski kulturi.

Potujte z Radiem Maribor

V turizmu so ljudje nepogrešljivi; potujemo na indonezijske otoke Togian

10. 1. 2026

V turistični oddaji Potujte z Radiem Maribor smo se še enkrat ozrli na minulo leto … ustavili smo se pri za turizem pomembni temi, pri ljudeh, ki so v tej panogi nepogrešljivi. Najprej smo spregovorili o zanimanju mladih za poklice v gostinstvu, pomenu trdega dela in učenja in o vlogi gostinca v neposrednem stiku z gostom; spomnili smo na uspehe študentov mariborske Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v tem letu, potem pa smo odpotovali na eksotične otoke, v Indonezijo.

27 min

V turistični oddaji Potujte z Radiem Maribor smo se še enkrat ozrli na minulo leto … ustavili smo se pri za turizem pomembni temi, pri ljudeh, ki so v tej panogi nepogrešljivi. Najprej smo spregovorili o zanimanju mladih za poklice v gostinstvu, pomenu trdega dela in učenja in o vlogi gostinca v neposrednem stiku z gostom; spomnili smo na uspehe študentov mariborske Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v tem letu, potem pa smo odpotovali na eksotične otoke, v Indonezijo.

Huda muska

Desert blues

9. 1. 2026

V rubriki Huda muska smo se sprehodili po vročih, prašnih pokrajinah Zahodne Afrike. V prostor, kjer se starodavna tradicija sreča z električno kitaro, kjer glasba zveni kot veter nad sipinami in kjer blues ni le glasbeni slog, temveč način življenja. Tam se je izoblikovala posebna zvrst glasbe, puščavski blues.

14 min

V rubriki Huda muska smo se sprehodili po vročih, prašnih pokrajinah Zahodne Afrike. V prostor, kjer se starodavna tradicija sreča z električno kitaro, kjer glasba zveni kot veter nad sipinami in kjer blues ni le glasbeni slog, temveč način življenja. Tam se je izoblikovala posebna zvrst glasbe, puščavski blues.

Naši umetniki pred mikrofonom

Dirigent Marko Munih – ob 90. obletnici rojstva

10. 1. 2026

Dirigent Marko Munih se je rodil 9. januarja 1936 na Mostu na Soči. Študiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval pri Lovru Matačiću v Frankfurtu. Dirigiral je Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija in Orkestru Slovenske filharmonije, izjemno uspešen je bil kot dirigent Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič ter z njim gostoval po Evropi in Severni Ameriki. Osem let je bil umetniški vodja in dirigent Komornega zbora RTV Slovenija, bil je prejemnik številnih nagrad, med drugimi Betettove in dveh nagrad Prešernovega sklada. Urednika oddaje Ciril Stani in Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1987.

17 min

Dirigent Marko Munih se je rodil 9. januarja 1936 na Mostu na Soči. Študiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval pri Lovru Matačiću v Frankfurtu. Dirigiral je Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija in Orkestru Slovenske filharmonije, izjemno uspešen je bil kot dirigent Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič ter z njim gostoval po Evropi in Severni Ameriki. Osem let je bil umetniški vodja in dirigent Komornega zbora RTV Slovenija, bil je prejemnik številnih nagrad, med drugimi Betettove in dveh nagrad Prešernovega sklada. Urednika oddaje Ciril Stani in Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1987.

APM

Bo leto 2026 stabilnejše?

9. 1. 2026

Leto 2025 si bomo zapomnili kot leto, ko smo se končno resno vprašali, kaj pravzaprav pomeni elektrifikacija avtomobilskega sveta. To je bilo tudi leto, ko se je razkrila razlika med politično ambicijo in uporabniško realnostjo. Evropa je torej začela dvomiti o lastni hitrosti, Amerika je zaprla vrata z dajatvami, Kitajska pa avtomobilov doma ne more več prodajati z enako lahkoto kot še pred kratkim. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.

16 min

Leto 2025 si bomo zapomnili kot leto, ko smo se končno resno vprašali, kaj pravzaprav pomeni elektrifikacija avtomobilskega sveta. To je bilo tudi leto, ko se je razkrila razlika med politično ambicijo in uporabniško realnostjo. Evropa je torej začela dvomiti o lastni hitrosti, Amerika je zaprla vrata z dajatvami, Kitajska pa avtomobilov doma ne more več prodajati z enako lahkoto kot še pred kratkim. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.

Kulturomat

Glasbena skupina EMONA

10. 1. 2026

Tokrat bo Kulturomat glasbeno obarvan. Lana Furlan je namreč pred mikrofon povabila glasbeno skupino EMONA, ki jo sestavljajo Aleksej Ivačič Kolar, Gašper Lenič, Matevž Janc in Marko Čačkov. Skupina deluje že vse od jeseni leta 2024, leta 2025 pa so izdali tudi svojo prvo pesem z naslovom "S Tabo". Kako poteka njihov glasbeni proces in kje se glasbena skupina vidi v prihodnosti, slišimo v današnjem Kulturomatu.

13 min

Tokrat bo Kulturomat glasbeno obarvan. Lana Furlan je namreč pred mikrofon povabila glasbeno skupino EMONA, ki jo sestavljajo Aleksej Ivačič Kolar, Gašper Lenič, Matevž Janc in Marko Čačkov. Skupina deluje že vse od jeseni leta 2024, leta 2025 pa so izdali tudi svojo prvo pesem z naslovom "S Tabo". Kako poteka njihov glasbeni proces in kje se glasbena skupina vidi v prihodnosti, slišimo v današnjem Kulturomatu.

Hudo športni

Zračna akrobatika: svila, obroč in trapez

9. 1. 2026

Če se bojite višine, potem je še dobro, da bomo o zračni akrobatiki govorili v radijski oddaji. S sogovornico Evo Doljak, ki se je začela s to cirkuško veščino ukvarjati šele pri 37. letih, zdaj pa oblada tako svilo, liro kot trapez, bomo spoznali, kako se akrobatske umetnosti v zraku učijo v Cirkusu Fuskabo v Ljubljani.

16 min

Če se bojite višine, potem je še dobro, da bomo o zračni akrobatiki govorili v radijski oddaji. S sogovornico Evo Doljak, ki se je začela s to cirkuško veščino ukvarjati šele pri 37. letih, zdaj pa oblada tako svilo, liro kot trapez, bomo spoznali, kako se akrobatske umetnosti v zraku učijo v Cirkusu Fuskabo v Ljubljani.

Zborovski panoptikum

Odzven leta 2025

10. 1. 2026

Kako je zvenelo leto 2025 v zborovskem svetu?

54 min

Kako je zvenelo leto 2025 v zborovskem svetu?

Pravljica

Kako si je pes delal hišico - pripoved bosansko-hercegovskih muslimanov

10. 1. 2026

V tokratni pravljici prisluhnite zgodbi bosansko-hercegovskih muslimanov Kako si je pes delal hišico. Pripoved nas na hudomušen način popelje skozi pasje načrte, poskuse in napake ter razkrije, kaj vse je potrebno, da si ustvariš varen dom. Pravljica nas nežno opomni na vztrajnost, iznajdljivost in pomen dobrih odločitev. Prisluhnite in se pustite popeljati v svet ljudske modrosti in topline. Pripoveduje Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice.

3 min

V tokratni pravljici prisluhnite zgodbi bosansko-hercegovskih muslimanov Kako si je pes delal hišico. Pripoved nas na hudomušen način popelje skozi pasje načrte, poskuse in napake ter razkrije, kaj vse je potrebno, da si ustvariš varen dom. Pravljica nas nežno opomni na vztrajnost, iznajdljivost in pomen dobrih odločitev. Prisluhnite in se pustite popeljati v svet ljudske modrosti in topline. Pripoveduje Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice.

Zvedavčki

Mladi igralci iz filma Elvis Škorc

10. 1. 2026

V Zvedavčkih pa tokrat o zapletenem svetu Elvisa Škorca, junaka iz istoimenskega mladinskega filma, ki je v preteklem letu zabaval mlade in starejše gledalce. Z mladimi igralci so se pogovarjali tudi Zvedavčki. Sledi pripoved bosansko hercegovskih muslimanov Kako si je pes delal hišico, ki jo pripoveduje Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice.

16 min

V Zvedavčkih pa tokrat o zapletenem svetu Elvisa Škorca, junaka iz istoimenskega mladinskega filma, ki je v preteklem letu zabaval mlade in starejše gledalce. Z mladimi igralci so se pogovarjali tudi Zvedavčki. Sledi pripoved bosansko hercegovskih muslimanov Kako si je pes delal hišico, ki jo pripoveduje Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice.

Naval na šport

Domača tekma smučarskih skakalk in alpsko smučanje

10. 1. 2026

Tekmovalna sezona za smučarske skakalke se nadaljuje na Ljubnem ob Savinji. Na domačem prizorišču svetovnega pokala je v kvalifikacijah nastopilo kar dvanajst Slovenk. Prva favoritinja za zmago na obeh posamičnih tekmah je vodilna v skupni razvrstitvi Nika Prevc. Posvetimo se tudi nadaljevanju sezone v alpskem smučanju. Moški del karavane ta konec tedna nastopa v Adelbodnu, ženski pa v Zauchenseeju.

11 min

Tekmovalna sezona za smučarske skakalke se nadaljuje na Ljubnem ob Savinji. Na domačem prizorišču svetovnega pokala je v kvalifikacijah nastopilo kar dvanajst Slovenk. Prva favoritinja za zmago na obeh posamičnih tekmah je vodilna v skupni razvrstitvi Nika Prevc. Posvetimo se tudi nadaljevanju sezone v alpskem smučanju. Moški del karavane ta konec tedna nastopa v Adelbodnu, ženski pa v Zauchenseeju.

Radiovedni

Kaj je na drugi strani popka?

9. 1. 2026

Vsak od nas ga ima. Je majhen, okrogel in vedno na istem mestu. Nekateri ga skrivajo in imajo obrnjenega navznoter, drugim pa ponosno štrli iz trebuha. Popek je z nami vse od rojstva, ampak ste že kdaj pogledali svojega in se vprašali, zakaj je sploh tam? Ali pa celo - kaj se skriva na drugi strani popka? Vprašanja danes zastavljata 8-letna Vita in 6-letna Zoja iz okolice Žalca, ki sta se nam tudi pridružili pri snemanju odgovorov. Odpravile smo se na Pediatrično kliniko v Ljubljani, kjer nas je sprejela dr. Aneta Soltirovska Šalamon, dr. med.

8 min

Vsak od nas ga ima. Je majhen, okrogel in vedno na istem mestu. Nekateri ga skrivajo in imajo obrnjenega navznoter, drugim pa ponosno štrli iz trebuha. Popek je z nami vse od rojstva, ampak ste že kdaj pogledali svojega in se vprašali, zakaj je sploh tam? Ali pa celo - kaj se skriva na drugi strani popka? Vprašanja danes zastavljata 8-letna Vita in 6-letna Zoja iz okolice Žalca, ki sta se nam tudi pridružili pri snemanju odgovorov. Odpravile smo se na Pediatrično kliniko v Ljubljani, kjer nas je sprejela dr. Aneta Soltirovska Šalamon, dr. med.

Z vami v kuhinji

Pečenice s curry omako

10. 1. 2026

Mesec januar je bil nekoč čas kolin in priprave raznovrstnih dobrot iz mesa, danes pa so mesene klobase lahko rešitev v sili za hitra kosila. Pečenice so zagotovo ena najbolj priljubljenih domačih jedi, ki jih večinoma pripravljamo v hladnejših mesecih. Jed se odlično ujame s številnimi prilogami, kuharica Mojca pa je tokrat dodala curry omako.

4 min

Mesec januar je bil nekoč čas kolin in priprave raznovrstnih dobrot iz mesa, danes pa so mesene klobase lahko rešitev v sili za hitra kosila. Pečenice so zagotovo ena najbolj priljubljenih domačih jedi, ki jih večinoma pripravljamo v hladnejših mesecih. Jed se odlično ujame s številnimi prilogami, kuharica Mojca pa je tokrat dodala curry omako.

Zakajček

Zakaj je v vesolju tema?

9. 1. 2026

Zakajček se vsako soboto sprašuje najrazličnejše stvari. S pomočjo naših sogovornikov, strokovnjakov, smo izvedeli že, zakaj dežuje, kako nastane mavrica, zakaj nekatere živali svetijo v temi, kakšne barve so zebre, zakaj kolcamo in še in še – vse odgovore najdete na našem Podkastu Zakajček – no, danes pa bomo v naslednjih minutah spet odkrivali vesolje in s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki ugotavljali, zakaj je to tako temno …

4 min

Zakajček se vsako soboto sprašuje najrazličnejše stvari. S pomočjo naših sogovornikov, strokovnjakov, smo izvedeli že, zakaj dežuje, kako nastane mavrica, zakaj nekatere živali svetijo v temi, kakšne barve so zebre, zakaj kolcamo in še in še – vse odgovore najdete na našem Podkastu Zakajček – no, danes pa bomo v naslednjih minutah spet odkrivali vesolje in s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki ugotavljali, zakaj je to tako temno …

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica, 3. del

10. 1. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

116 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Radijski ringaraja

Radijski ringaraja

10. 1. 2026

V tokratni oddaji za najmlajše Radijski ringaraja, se bomo z otroki iz Kulturno-umetniškega društva Vitomarci pogovarjali o zimi, aktivnostih na snegu, udejstvovanju najmlajših v kulturnem društvu in še o marsičem zanimivem. Otroci nam bodo udejstvovanje v kulturnem društvu približali tudi s pesmico in kratko radijsko igro, zato vabljeni k poslušanju po 8. uri zjutraj na Prvem!

55 min

V tokratni oddaji za najmlajše Radijski ringaraja, se bomo z otroki iz Kulturno-umetniškega društva Vitomarci pogovarjali o zimi, aktivnostih na snegu, udejstvovanju najmlajših v kulturnem društvu in še o marsičem zanimivem. Otroci nam bodo udejstvovanje v kulturnem društvu približali tudi s pesmico in kratko radijsko igro, zato vabljeni k poslušanju po 8. uri zjutraj na Prvem!

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica, 3. del

10. 1. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

136 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Lirični utrinek

Vicente Huidobro: Ona

10. 1. 2026

Na današnji dan leta 1893 se je rodil čilski pesnik Vicente Huidobro. Nekaj let je živel v Parizu, kjer je prišel v stik s francoskimi avantgardisti, tako slikarji kot literati, to pa je vplivalo na njegovo ustvarjanje. Prevajalec Ciril Bergles, interpret Matija Rozman. Urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2002.

3 min

Na današnji dan leta 1893 se je rodil čilski pesnik Vicente Huidobro. Nekaj let je živel v Parizu, kjer je prišel v stik s francoskimi avantgardisti, tako slikarji kot literati, to pa je vplivalo na njegovo ustvarjanje. Prevajalec Ciril Bergles, interpret Matija Rozman. Urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2002.

Spominčice

O pomembni zbirateljici ljudskih pesmi in plesov

10. 1. 2026

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

4 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica, 3. del

10. 1. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

30 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Jutranja kronika

Nika Prevc bo na Ljubnem lovila četrto zaporedno zmago v smučarskih skokih

10. 1. 2026

Na Ljubnem ob Savinji se začenja skakalni praznik. Najboljše smučarske skakalke v svetovnem pokalu danes čaka posamična tekma, v katero slovenska favoritka Nika Prevc vstopa z zmago na včerajšnjih kvalifikacijah. Na skakalnici pod Rajhovko bo še osem Slovenk, pričakujejo tudi ogromno navijačev. Ostali poudarki oddaje: Sporazum med Evropsko unijo in Mercosurjem vzpostavlja enega največjih prostotrgovinskih območij na svetu. Trump gostil direktorje družb, ki naj bi trgovale z venezuelsko nafto. Mateja Rebolj prejemnca najvišje nagrade na področju sodobnega plesa.

19 min

Na Ljubnem ob Savinji se začenja skakalni praznik. Najboljše smučarske skakalke v svetovnem pokalu danes čaka posamična tekma, v katero slovenska favoritka Nika Prevc vstopa z zmago na včerajšnjih kvalifikacijah. Na skakalnici pod Rajhovko bo še osem Slovenk, pričakujejo tudi ogromno navijačev. Ostali poudarki oddaje: Sporazum med Evropsko unijo in Mercosurjem vzpostavlja enega največjih prostotrgovinskih območij na svetu. Trump gostil direktorje družb, ki naj bi trgovale z venezuelsko nafto. Mateja Rebolj prejemnca najvišje nagrade na področju sodobnega plesa.

Športna zgodba

Domača tekma smučarskih skakalk

10. 1. 2026

Svetovni pokal v smučarskih skokih se nadaljuje na Ljubnem ob Savinji, ki bo gostilo dve posamični tekmi smučarskih skakalk. V včerajšnjih kvalifikacijah se je domačemu občinstvu predstavilo kar dvanajst slovenskih tekmovalk.

2 min

Svetovni pokal v smučarskih skokih se nadaljuje na Ljubnem ob Savinji, ki bo gostilo dve posamični tekmi smučarskih skakalk. V včerajšnjih kvalifikacijah se je domačemu občinstvu predstavilo kar dvanajst slovenskih tekmovalk.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica, 1. del

10. 1. 2026

V novi dan z glasbo Händla, Salzeda, Masseneta in Saint-Saënsa v prvem, Lehárja, Debussyja in Hummla v drugem ter Mozarta, Čajkovskega, Chopina, Lehárja in Beethovna v tretjem delu.

58 min

V novi dan z glasbo Händla, Salzeda, Masseneta in Saint-Saënsa v prvem, Lehárja, Debussyja in Hummla v drugem ter Mozarta, Čajkovskega, Chopina, Lehárja in Beethovna v tretjem delu.

Duhovna misel

Zmago Godina: Samospoštovanje

10. 1. 2026

Prepričan sem, da vsak človek v sebi nosi semena uspeha. Vse, kar je potrebno, je, da skrbimo zanje, jih zalivamo in hranimo, da bi ta lahko začela rasti in obrodila sad. Zakaj potem toliko ljudi nikoli ne uresniči svojega potenciala in nikoli ne postane to, kar bi lahko? Mislim, da je eden glavnih razlogov za to nizko samospoštovanje. Veliko ljudi preprosto ne verjame vase. Ker se ne zavedajo svoje vrednosti, ne vlagajo časa in prizadevanj v to, da bi rastli in uresničili svoje možnosti. Na žalost večina ljudi živi svoje življenje skladno s tem, kar drugi mislijo o njih, in sprejema njihovo vrednotenje. Pričakovanja pomembnih ljudi v svojem življenju prevzamejo za svoja. To je sicer lahko dobro, če so obdani z ljudmi, ki verjamejo vanje. Toda kaj, če niso? Kaj lahko naredite, če je nizko samospoštovanje vaša težava? Kako lahko izgradite svojo samopodobo? Dober temelj za izgradnjo pozitivne samopodobe je, da sprejmete to, kako vas ceni Bog. V Izaijevi knjigi so zapisane te besede: “Ker si drag v mojih očeh, spoštovan in te ljubim.” (43,4) Ne dovolite, da bi vašo vrednost določali vaši starši ali sorojenci, niti vaši delodajalci, politični ali verski voditelji, niti neuspehi ali neprijetne izkušnje iz vaše preteklosti. Bog je vašo vrednost vzpostavil s tem, da vas je ustvaril po svoji podobi, in to vrednost tako neizpodbitno potrdil na Kristusovem križu. Za vašo odrešitev je bila plačana neskončna cena. Zakaj? Ker ste za Boga neskončno dragoceni. Če želite spremeniti svoje življenje, morate spremeniti tudi svoje razmišljanje in to, kako govorite o sebi. Vsakič, ko naredite kaj dobrega, se pohvalite, prepoznajte, kako koristno je za vas vaše dejanje. Ko boste naslednjič naredili napako, ne začnite naštevati vsega, kar je narobe z vami; raje si povejte, da plačujete ceno za rast in da se boste iz te napake naučili, kaj je treba narediti drugače. Zelo pomembno je tudi, da se prenehate primerjati z drugimi. Edini, s komer naj bi se primerjali, ste vi. Vaša naloga je danes biti boljši, kot ste bili včeraj. In to lahko dosežete le, če se osredinite na tisto, kar vam bo pomagalo napredovati. Če boste to počeli redno in se primerjali sami s sabo, kakršni ste bili pred tedni, meseci ali leti, vas bo vaš napredek ohrabril. In ne nazadnje: ker ljudje z nizkim samospoštovanjem pogosto vidijo sebe kot nezadostne ali se počutijo kot žrtve, se pretirano osredinjajo nase. Zato postanejo samozaščitniški in sebični. Če je to tudi vaša težava, se temu lahko uprete tako, da dodajate vrednost drugim ljudem. Biti razlika — pa čeprav majhna — v življenju nekoga drugega izgrajuje vaše samospoštovanje. Težko je namreč misliti o sebi slabo, ko delate nekaj dobrega za nekoga drugega. Želim si, da bi lahko sédel z vami, poslušal vašo zgodbo in vas spodbudil na vaši poti. Če ste šli skozi težko obdobje in menite, da nikomur ni mar, vam želim povedati, da ste dragoceni. Da štejete. Vaše življenje se lahko spremeni — ne glede na vašo preteklost. Ne glede na to, kakšne travme ste preživeli, ali napake, ki ste jih naredili, se lahko učite in rastete. Lahko postanete oseba, za kakršno imate potencial. Začnite s tem, da se boste začeli ceniti tako, kakor vas ceni Bog.

5 min

Prepričan sem, da vsak človek v sebi nosi semena uspeha. Vse, kar je potrebno, je, da skrbimo zanje, jih zalivamo in hranimo, da bi ta lahko začela rasti in obrodila sad. Zakaj potem toliko ljudi nikoli ne uresniči svojega potenciala in nikoli ne postane to, kar bi lahko? Mislim, da je eden glavnih razlogov za to nizko samospoštovanje. Veliko ljudi preprosto ne verjame vase. Ker se ne zavedajo svoje vrednosti, ne vlagajo časa in prizadevanj v to, da bi rastli in uresničili svoje možnosti. Na žalost večina ljudi živi svoje življenje skladno s tem, kar drugi mislijo o njih, in sprejema njihovo vrednotenje. Pričakovanja pomembnih ljudi v svojem življenju prevzamejo za svoja. To je sicer lahko dobro, če so obdani z ljudmi, ki verjamejo vanje. Toda kaj, če niso? Kaj lahko naredite, če je nizko samospoštovanje vaša težava? Kako lahko izgradite svojo samopodobo? Dober temelj za izgradnjo pozitivne samopodobe je, da sprejmete to, kako vas ceni Bog. V Izaijevi knjigi so zapisane te besede: “Ker si drag v mojih očeh, spoštovan in te ljubim.” (43,4) Ne dovolite, da bi vašo vrednost določali vaši starši ali sorojenci, niti vaši delodajalci, politični ali verski voditelji, niti neuspehi ali neprijetne izkušnje iz vaše preteklosti. Bog je vašo vrednost vzpostavil s tem, da vas je ustvaril po svoji podobi, in to vrednost tako neizpodbitno potrdil na Kristusovem križu. Za vašo odrešitev je bila plačana neskončna cena. Zakaj? Ker ste za Boga neskončno dragoceni. Če želite spremeniti svoje življenje, morate spremeniti tudi svoje razmišljanje in to, kako govorite o sebi. Vsakič, ko naredite kaj dobrega, se pohvalite, prepoznajte, kako koristno je za vas vaše dejanje. Ko boste naslednjič naredili napako, ne začnite naštevati vsega, kar je narobe z vami; raje si povejte, da plačujete ceno za rast in da se boste iz te napake naučili, kaj je treba narediti drugače. Zelo pomembno je tudi, da se prenehate primerjati z drugimi. Edini, s komer naj bi se primerjali, ste vi. Vaša naloga je danes biti boljši, kot ste bili včeraj. In to lahko dosežete le, če se osredinite na tisto, kar vam bo pomagalo napredovati. Če boste to počeli redno in se primerjali sami s sabo, kakršni ste bili pred tedni, meseci ali leti, vas bo vaš napredek ohrabril. In ne nazadnje: ker ljudje z nizkim samospoštovanjem pogosto vidijo sebe kot nezadostne ali se počutijo kot žrtve, se pretirano osredinjajo nase. Zato postanejo samozaščitniški in sebični. Če je to tudi vaša težava, se temu lahko uprete tako, da dodajate vrednost drugim ljudem. Biti razlika — pa čeprav majhna — v življenju nekoga drugega izgrajuje vaše samospoštovanje. Težko je namreč misliti o sebi slabo, ko delate nekaj dobrega za nekoga drugega. Želim si, da bi lahko sédel z vami, poslušal vašo zgodbo in vas spodbudil na vaši poti. Če ste šli skozi težko obdobje in menite, da nikomur ni mar, vam želim povedati, da ste dragoceni. Da štejete. Vaše življenje se lahko spremeni — ne glede na vašo preteklost. Ne glede na to, kakšne travme ste preživeli, ali napake, ki ste jih naredili, se lahko učite in rastete. Lahko postanete oseba, za kakršno imate potencial. Začnite s tem, da se boste začeli ceniti tako, kakor vas ceni Bog.

Lokalni junak

Slavko Prezelj

9. 1. 2026

Slavko Prezelj je avtor in režiser številnih ljudskih in mladinskih iger, štirih dokumentarnih filmov, recitalov, ki jih skupaj z ljubiteljsko igralsko skupino Kulturno umetniškega društva Matije Valjavca Preddvor uprizarja predvsem na domačem odru. S humorjem obuja tradicijo in povezuje pozabljene zgodbe in prigode s sedanjostjo. Ljudske igre ob večkratnih ponovitvah zapolnijo dvorano. Letošnjo sezono je to Ljubezen s planine. Skupaj z delom igralske skupine pa oživlja tudi nekdanje, že zaraščene pastirske poti nad Preddvorom. Neizčrpen vir ljubiteljskega ustvarjanja Slavka Prezlja pa je Zaplata z ovčarstvom nekdaj in danes.

13 min

Slavko Prezelj je avtor in režiser številnih ljudskih in mladinskih iger, štirih dokumentarnih filmov, recitalov, ki jih skupaj z ljubiteljsko igralsko skupino Kulturno umetniškega društva Matije Valjavca Preddvor uprizarja predvsem na domačem odru. S humorjem obuja tradicijo in povezuje pozabljene zgodbe in prigode s sedanjostjo. Ljudske igre ob večkratnih ponovitvah zapolnijo dvorano. Letošnjo sezono je to Ljubezen s planine. Skupaj z delom igralske skupine pa oživlja tudi nekdanje, že zaraščene pastirske poti nad Preddvorom. Neizčrpen vir ljubiteljskega ustvarjanja Slavka Prezlja pa je Zaplata z ovčarstvom nekdaj in danes.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

10. 1. 2026

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Jazz Ars

Hermeto Pascoal – in memoriam

4. 12. 2025

Hermeto Pascoal je bil brazilski skladatelj in multiinstrumentalist in zelo priljubljena osebnost sodobne brazilske glasbe. Za vedno se je poslovil 13. septembra lani, star 89 let. Slišali bomo krajši izbor njegovih skladb.

45 min

Hermeto Pascoal je bil brazilski skladatelj in multiinstrumentalist in zelo priljubljena osebnost sodobne brazilske glasbe. Za vedno se je poslovil 13. septembra lani, star 89 let. Slišali bomo krajši izbor njegovih skladb.


Čakalna vrsta

Prispevki Jazz Ars

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine