Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvi tekmovalni dan, prva medalja za Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah. Nika Prevc je osvojila srebro in postala še tretja članica družine Prevc z olimpijsko kolajno, a po tekmi ni bila zadovoljna z razpletom. Redko se zgodi, da slovenski športnik osvoji olimpijsko medaljo, pa ima na koncu cmok v grlu. Voditelj Luka Petrič z radijskima reporterjema Daretom Ruparjem in Igorjem Tomincem debatira o tem, ali takšna mentaliteta naredi velike največje. Rupar je vzporednice našel pri Janji Garnbret, Tominec pa pri še eni dvakratni olimpijski prvakinji Tini Maze, ki je olimpijsko zlato osvojila v jeseni svoje kariere, na svojih četrtih igrah. Prevčeva pri prvem skoku ni stabilno doskočila, dobila je skromne ocene, morda je na koncu odločala ta razlika, a Rupar opozarja, da se je tedaj tudi mojstrsko rešila, saj bi lahko tam padla, če bi se to zgodilo, pa bi bilo konec sanj o katerikoli medalji. Pravi pa, da so bile tekmice verjetno bolj sproščene, pod manjšim pritiskom. Zlata Anna Odine Stroem je po tekmi zatrdila, da je tekmovala le za srebro in bron, saj je menila, da je zlato že vnaprej oddano Prevčevi. Podrobneje tudi o razlogih za švicarsko prevlado v hitrih disciplinah alpskega smučanja. Tominec razlaga, kako so Švicarji v zadnjem desetletju prehiteli sosede Avstrijce po zaslugi kakovostnih centrov za razvoj alpskega smučanja po vsej državi, velik poudarek pa dajejo na združevanju treningov in šolanja zaradi česar manj mladih opusti ta šport, ko se v poznih najstniških letih odloča o naslednjih življenjskih korakih. Ravno takrat se v Sloveniji namreč zgodi največji osip tekmovalcev.
Prvi tekmovalni dan, prva medalja za Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah. Nika Prevc je osvojila srebro in postala še tretja članica družine Prevc z olimpijsko kolajno, a po tekmi ni bila zadovoljna z razpletom. Redko se zgodi, da slovenski športnik osvoji olimpijsko medaljo, pa ima na koncu cmok v grlu. Voditelj Luka Petrič z radijskima reporterjema Daretom Ruparjem in Igorjem Tomincem debatira o tem, ali takšna mentaliteta naredi velike največje. Rupar je vzporednice našel pri Janji Garnbret, Tominec pa pri še eni dvakratni olimpijski prvakinji Tini Maze, ki je olimpijsko zlato osvojila v jeseni svoje kariere, na svojih četrtih igrah. Prevčeva pri prvem skoku ni stabilno doskočila, dobila je skromne ocene, morda je na koncu odločala ta razlika, a Rupar opozarja, da se je tedaj tudi mojstrsko rešila, saj bi lahko tam padla, če bi se to zgodilo, pa bi bilo konec sanj o katerikoli medalji. Pravi pa, da so bile tekmice verjetno bolj sproščene, pod manjšim pritiskom. Zlata Anna Odine Stroem je po tekmi zatrdila, da je tekmovala le za srebro in bron, saj je menila, da je zlato že vnaprej oddano Prevčevi. Podrobneje tudi o razlogih za švicarsko prevlado v hitrih disciplinah alpskega smučanja. Tominec razlaga, kako so Švicarji v zadnjem desetletju prehiteli sosede Avstrijce po zaslugi kakovostnih centrov za razvoj alpskega smučanja po vsej državi, velik poudarek pa dajejo na združevanju treningov in šolanja zaradi česar manj mladih opusti ta šport, ko se v poznih najstniških letih odloča o naslednjih življenjskih korakih. Ravno takrat se v Sloveniji namreč zgodi največji osip tekmovalcev.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Uvodni tekmovalni dan zimskih olimpijskih iger v Italiji se je med dobitnice odličij vpisala tudi Slovenija. Srebrno kolajno je na srednji skakalnici osvojila smučarska skakalka Nika Prevc. Do olimpijskega naslova ji je zmanjkalo 1,1 točke. Prevc je s srebrom osvojila 29-o slovensko kolajno na zimskih olimpijskih igrah.
Uvodni tekmovalni dan zimskih olimpijskih iger v Italiji se je med dobitnice odličij vpisala tudi Slovenija. Srebrno kolajno je na srednji skakalnici osvojila smučarska skakalka Nika Prevc. Do olimpijskega naslova ji je zmanjkalo 1,1 točke. Prevc je s srebrom osvojila 29-o slovensko kolajno na zimskih olimpijskih igrah.
V ospredju državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku na predvečer Prešernovega dne so vedno nagrajenci in tako je tudi letos. Prešernovi lavreati za leto 2026 so Mateja Bučar in Saša J. Mächtig za življenjsko delo ter Petra Seliškar, Ana Pepelnik, Jasmina Cibic, Gregor Božič, Petra Strahovnik in Tina Vrbnjak za ustvarjanje zadnjih treh let.
V ospredju državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku na predvečer Prešernovega dne so vedno nagrajenci in tako je tudi letos. Prešernovi lavreati za leto 2026 so Mateja Bučar in Saša J. Mächtig za življenjsko delo ter Petra Seliškar, Ana Pepelnik, Jasmina Cibic, Gregor Božič, Petra Strahovnik in Tina Vrbnjak za ustvarjanje zadnjih treh let.
Moralistično ogorčenje zaželene novinarke se v srečanju z znanim zapeljivcem hitro prelevi v samoljubno razočaranje. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski Mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Interpreta – Vesna Vončina in Matej Puc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2011.
Moralistično ogorčenje zaželene novinarke se v srečanju z znanim zapeljivcem hitro prelevi v samoljubno razočaranje. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski Mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Interpreta – Vesna Vončina in Matej Puc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2011.
Nocoj bomo slišali tri zgodbe: O Zlatu v Blatni vasi, Sneguljčici in Zlati ptički v interpretaciji igralcev Jurija Součka, Duše Počkaj in Borisa Kralja, za konec pa še uspavanko v izvedbi sopranistke Sonje Hočevar. Pripovedujejo: Jurij Souček, Duša Počkaj in Boris Kralj. Poje: Sonja Hočevar. Glasbena spremljava: Bojan Adamič, klavir. Avtor besedil: Oton Zupančič - Zlato v Blatni vasi, Sneguljčica, Zlata ptička. Oton Zupančič/Josip Pavčič: Uspavanka. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Nocoj bomo slišali tri zgodbe: O Zlatu v Blatni vasi, Sneguljčici in Zlati ptički v interpretaciji igralcev Jurija Součka, Duše Počkaj in Borisa Kralja, za konec pa še uspavanko v izvedbi sopranistke Sonje Hočevar. Pripovedujejo: Jurij Souček, Duša Počkaj in Boris Kralj. Poje: Sonja Hočevar. Glasbena spremljava: Bojan Adamič, klavir. Avtor besedil: Oton Zupančič - Zlato v Blatni vasi, Sneguljčica, Zlata ptička. Oton Zupančič/Josip Pavčič: Uspavanka. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Pred nami je prvi vrhunec slovenske odprave na zimskih olimpijskih igrah. Slovenci so bili danes aktivni že v dveh panogah, a brez vidnejših rezultatov, vse oči pa so zdaj uprte v Predazzo, kjer se bo začela tekma smučarskih skakalk. Glavna favoritinja je Nika Prevc, vodilna v skupnem seštevku. V oddaji tudi o tem: - V Milanu več tisoč ljudi na shodu proti energetski in finančni potratnosti iger - V Ukrajini po novih ruskih napadih obsežen izpad elektrike. Zelenski znova pozval zaveznice k dostavi vojaške opreme - Portugalsko in Španijo doseglo novo neurje, evakuirali več tisoč ljudi.
Pred nami je prvi vrhunec slovenske odprave na zimskih olimpijskih igrah. Slovenci so bili danes aktivni že v dveh panogah, a brez vidnejših rezultatov, vse oči pa so zdaj uprte v Predazzo, kjer se bo začela tekma smučarskih skakalk. Glavna favoritinja je Nika Prevc, vodilna v skupnem seštevku. V oddaji tudi o tem: - V Milanu več tisoč ljudi na shodu proti energetski in finančni potratnosti iger - V Ukrajini po novih ruskih napadih obsežen izpad elektrike. Zelenski znova pozval zaveznice k dostavi vojaške opreme - Portugalsko in Španijo doseglo novo neurje, evakuirali več tisoč ljudi.
Oddajo Izbrana proza namenjamo Francetu Prešernu. Predvajali bomo odlomek iz romana Neiztrohnjeno srce z naslovom Matere. Roman je leta 1938 napisal Anton Slodnjak, literarni zgodovinar in pisatelj, ki je živel med letoma 1899 in 1983. Slodnjak je, kot je zapisal Jože Pogačnik, svoje literarno-zgodovinske portrete slikal z nacionalno intuitivno aktivnostjo ter izrabo doživljajskega nihanja med avtorjem in delom. Besedilo je najprej zbudilo silovit odpor, pozneje pa sprožilo val novih odkritij, sodb in osvetlitev. Interpretacija Zvone Hribar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Irena Glonar. Posneto 2001. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.
Oddajo Izbrana proza namenjamo Francetu Prešernu. Predvajali bomo odlomek iz romana Neiztrohnjeno srce z naslovom Matere. Roman je leta 1938 napisal Anton Slodnjak, literarni zgodovinar in pisatelj, ki je živel med letoma 1899 in 1983. Slodnjak je, kot je zapisal Jože Pogačnik, svoje literarno-zgodovinske portrete slikal z nacionalno intuitivno aktivnostjo ter izrabo doživljajskega nihanja med avtorjem in delom. Besedilo je najprej zbudilo silovit odpor, pozneje pa sprožilo val novih odkritij, sodb in osvetlitev. Interpretacija Zvone Hribar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Irena Glonar. Posneto 2001. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.
V popoldanskih minutah za šport bodo v ospredju zimske olimpijske igre. Prečesali bomo že končana sobotna tekmovanja in dodali še odmeve po predzadnji domači tekmi Krimovk v skupinskem delu lige rokometnih prvakinj.
V popoldanskih minutah za šport bodo v ospredju zimske olimpijske igre. Prečesali bomo že končana sobotna tekmovanja in dodali še odmeve po predzadnji domači tekmi Krimovk v skupinskem delu lige rokometnih prvakinj.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Na redni spored sobotnih popoldnevov se po nekaj mesecih vrača oddaja Sobotni koncert, ki jo namenjamo izbranim posnetkom koncertov komorne glasbe imenitnih glasbenikov našega časa. Eden takšnih je zagotovo violončelist Miša Majski, ki je v zadnjih desetletjih močno zaznamoval svet klasične glasbe. Skupaj z dvema od svojih šestih otrok – violinistom Sašo Majskim in pianistko Lili Majski – je pod imenom Trio Majski, ki profesionalno deluje od leta 2006, 30. junija lani nastopil v dvorani Wigmore v Londonu v sklopu BBC-jevega cikla komornih koncertov »The Lunchtime Concerts«. Osrednje delo sporeda je bil obsežen Klavirski trio št. 1 v h-molu, op. 8 Johannesa Brahmsa, ki so ga dopolnile še Tri romance za violino in klavir, op. 22 Clare Schumann in priredbe samospevov Roberta Schumanna.
Na redni spored sobotnih popoldnevov se po nekaj mesecih vrača oddaja Sobotni koncert, ki jo namenjamo izbranim posnetkom koncertov komorne glasbe imenitnih glasbenikov našega časa. Eden takšnih je zagotovo violončelist Miša Majski, ki je v zadnjih desetletjih močno zaznamoval svet klasične glasbe. Skupaj z dvema od svojih šestih otrok – violinistom Sašo Majskim in pianistko Lili Majski – je pod imenom Trio Majski, ki profesionalno deluje od leta 2006, 30. junija lani nastopil v dvorani Wigmore v Londonu v sklopu BBC-jevega cikla komornih koncertov »The Lunchtime Concerts«. Osrednje delo sporeda je bil obsežen Klavirski trio št. 1 v h-molu, op. 8 Johannesa Brahmsa, ki so ga dopolnile še Tri romance za violino in klavir, op. 22 Clare Schumann in priredbe samospevov Roberta Schumanna.
V tokratni oddaji Razkošje v glavi gostimo Zdravka Dušo. Pozna ga ne le svet založništva in gledališča, saj je bil dolga leta književni urednik, prevajalec leposlovnih knjig in gledaliških del, motor številnih knjižnih projektov in izdaj, ampak tudi oglaševalski svet, saj je avtor številnih reklamnih sloganov. Zdravko Duša, ki je pisal tudi scenarije in vodil scenaristične delavnice, je danes najbrž najbolj predan literarno-glasbenim dogodkom, ki jih je poimenoval Lukatelce. Zakaj Lukatelce?
V tokratni oddaji Razkošje v glavi gostimo Zdravka Dušo. Pozna ga ne le svet založništva in gledališča, saj je bil dolga leta književni urednik, prevajalec leposlovnih knjig in gledaliških del, motor številnih knjižnih projektov in izdaj, ampak tudi oglaševalski svet, saj je avtor številnih reklamnih sloganov. Zdravko Duša, ki je pisal tudi scenarije in vodil scenaristične delavnice, je danes najbrž najbolj predan literarno-glasbenim dogodkom, ki jih je poimenoval Lukatelce. Zakaj Lukatelce?
Veliko dobrih zgodb se rodi v društvenem življenju, in to velja tudi za Društvo Šavrini in anka Šavrinke. Društveniki so sinoči v Gračišču priredili prvega v nizu dogodkov, s katerim obeležujejo svojo 30-letnico. Za letos pripravljajo namreč kar štiri velike prireditve. Delo društva programsko in izvedbeno oblikuje predsednica Marija Knez, v njem pa – v želji po ohranjanju šavrinske dediščine – delujejo prostovoljci, kar močno bogati skupnost. Smilja Baranja je člane Društva Šavrini in anka Šavrinke obiskala na nastopu v koprskem vrtcu, dan pred sinočnjo prireditvijo v Gračišču.
Veliko dobrih zgodb se rodi v društvenem življenju, in to velja tudi za Društvo Šavrini in anka Šavrinke. Društveniki so sinoči v Gračišču priredili prvega v nizu dogodkov, s katerim obeležujejo svojo 30-letnico. Za letos pripravljajo namreč kar štiri velike prireditve. Delo društva programsko in izvedbeno oblikuje predsednica Marija Knez, v njem pa – v želji po ohranjanju šavrinske dediščine – delujejo prostovoljci, kar močno bogati skupnost. Smilja Baranja je člane Društva Šavrini in anka Šavrinke obiskala na nastopu v koprskem vrtcu, dan pred sinočnjo prireditvijo v Gračišču.
Svit Primožič, učenec 9. razreda Osnovne šole Dekani, je izjemno predan prostovoljec, ki z redno pomočjo mlajšim učencem pri pisanju domačih nalog krepi medvrstniško sodelovanje in ustvarja pozitivno vzdušje v šoli. Aktivno sodeluje pri številnih prostovoljskih projektih, med drugim dobrodelnih akcijah, urejanju okolice in različnih šolskih ter lokalnih dogodkih. Njegovo delo seže tudi izven šolskih zidov, saj pogosto sodeluje v dejavnostih z vrtčevskimi otroki in se vključuje v medgeneracijska druženja v domu upokojencev. - Tako so o njem zapisali novembra lani, ko so ga v Kopru uvrstili med dobitnike občinskih priznanj Prostovoljec leta. Svit Primožič je bil gost naših sobotnih Dobrih zgodb, kjer se je o svojem delu pogovarjal z Janom Slaparjem. In da bo mera polna, je nazadnje poklicala še poslušalka Leonarda iz Nove Gorice, tudi sama prostovoljka, ki Svitovo početje razume kot vzor za vse ostale.
Svit Primožič, učenec 9. razreda Osnovne šole Dekani, je izjemno predan prostovoljec, ki z redno pomočjo mlajšim učencem pri pisanju domačih nalog krepi medvrstniško sodelovanje in ustvarja pozitivno vzdušje v šoli. Aktivno sodeluje pri številnih prostovoljskih projektih, med drugim dobrodelnih akcijah, urejanju okolice in različnih šolskih ter lokalnih dogodkih. Njegovo delo seže tudi izven šolskih zidov, saj pogosto sodeluje v dejavnostih z vrtčevskimi otroki in se vključuje v medgeneracijska druženja v domu upokojencev. - Tako so o njem zapisali novembra lani, ko so ga v Kopru uvrstili med dobitnike občinskih priznanj Prostovoljec leta. Svit Primožič je bil gost naših sobotnih Dobrih zgodb, kjer se je o svojem delu pogovarjal z Janom Slaparjem. In da bo mera polna, je nazadnje poklicala še poslušalka Leonarda iz Nove Gorice, tudi sama prostovoljka, ki Svitovo početje razume kot vzor za vse ostale.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
V Milanu in Cortini je sinoči zagorel olimpijski ogenj in športniki se že danes merijo za prva odličja. V pričakovanju uspehov slovenskih športnikov je za ogled tekem predvsem v Alpah in Dolomitih veliko zanimanja, prodanih je že 3 tisoč 500 vstopnic. Za Slovenijo se prve medalje obetajo že zvečer, ko bodo na prvi ženski posamični tekmi v skokih nastopile štiri Slovenke. Drugi poudarki oddaje: - Po ruskih napadih velik del Ukrajine brez elektrike, novi mirovni pogovori prihodnji teden - Večja izziva za novega guvernerja centralne banke - dostopnost bančnih storitev in zvišanje obresti na depozite - Huda prometna nesreča na Ajdovskem - trije mrtvi, eden huje poškodovan
V Milanu in Cortini je sinoči zagorel olimpijski ogenj in športniki se že danes merijo za prva odličja. V pričakovanju uspehov slovenskih športnikov je za ogled tekem predvsem v Alpah in Dolomitih veliko zanimanja, prodanih je že 3 tisoč 500 vstopnic. Za Slovenijo se prve medalje obetajo že zvečer, ko bodo na prvi ženski posamični tekmi v skokih nastopile štiri Slovenke. Drugi poudarki oddaje: - Po ruskih napadih velik del Ukrajine brez elektrike, novi mirovni pogovori prihodnji teden - Večja izziva za novega guvernerja centralne banke - dostopnost bančnih storitev in zvišanje obresti na depozite - Huda prometna nesreča na Ajdovskem - trije mrtvi, eden huje poškodovan
Najboljše športnice in športniki z vsega sveta so dočakali odprtje Zimskih olimpijskih iger Milano Cortina, prvi olimpijski konec tedna pa je Val 202 svoj terenski studio pripeljal v Kranj, mesto, ki vsako leto znova težko pričakuje 8. februar, slovenski kulturni praznik. Eden izmed tistih Kranjčanov, ki jih še kako povezujemo tako s športom kot s kulturo, je Toni Cahunek, igralec, režiser, TV-voditelj, novinar in športni komentator. Kot pravi, je praznik kulture tisti dan, ko se Kranj v televizijskih poročilih zagotovo pojavi že v prvi minuti.
Najboljše športnice in športniki z vsega sveta so dočakali odprtje Zimskih olimpijskih iger Milano Cortina, prvi olimpijski konec tedna pa je Val 202 svoj terenski studio pripeljal v Kranj, mesto, ki vsako leto znova težko pričakuje 8. februar, slovenski kulturni praznik. Eden izmed tistih Kranjčanov, ki jih še kako povezujemo tako s športom kot s kulturo, je Toni Cahunek, igralec, režiser, TV-voditelj, novinar in športni komentator. Kot pravi, je praznik kulture tisti dan, ko se Kranj v televizijskih poročilih zagotovo pojavi že v prvi minuti.
Nekdanji hokejist Ivo Jan je eden najboljših slovenskih hokejistov svoje generacije. Igral je za Olimpijo in Jesenice in bil član slovenske reprezentance, ko je ta prvič zaigrala med elito. Igral je tudi v ZDA, Nemčiji, Avstriji, Švici, na Švedskem in Finskem in zaznamoval dolgo obdobje po osamosvojitvi. Danes kot oče ugotavlja, da se je vloga staršev mladih športnikov močno spremenila. Če so bili otroci nekdaj bolj samostojni, danes urniki diktirajo zahteven življenjski tempo tudi njihovim staršem.
Nekdanji hokejist Ivo Jan je eden najboljših slovenskih hokejistov svoje generacije. Igral je za Olimpijo in Jesenice in bil član slovenske reprezentance, ko je ta prvič zaigrala med elito. Igral je tudi v ZDA, Nemčiji, Avstriji, Švici, na Švedskem in Finskem in zaznamoval dolgo obdobje po osamosvojitvi. Danes kot oče ugotavlja, da se je vloga staršev mladih športnikov močno spremenila. Če so bili otroci nekdaj bolj samostojni, danes urniki diktirajo zahteven življenjski tempo tudi njihovim staršem.
Oddaja Sledi časa bo tokrat nekoliko drugačna. Pa ne le zaradi državnega praznika, temveč tudi zato, ker je slovenski kulturni prostor pred kratkim izgubil velikega človeka. 2. februarja, le dober mesec pred svojim 90. rojstnim dnem, je umrl Miroslav Košuta, pesnik, dramatik, eden ključnih varuhov slovenske besede v tržaškem prostoru, sicer pa nekaj časa tudi novinar na RTV Ljubljana. Kmalu potem, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je bil Miroslav Košuta gost oddaje Razkošje v glavi, ki vam jo v spomin in poklon pesniku ponujamo v poslušanje.
Oddaja Sledi časa bo tokrat nekoliko drugačna. Pa ne le zaradi državnega praznika, temveč tudi zato, ker je slovenski kulturni prostor pred kratkim izgubil velikega človeka. 2. februarja, le dober mesec pred svojim 90. rojstnim dnem, je umrl Miroslav Košuta, pesnik, dramatik, eden ključnih varuhov slovenske besede v tržaškem prostoru, sicer pa nekaj časa tudi novinar na RTV Ljubljana. Kmalu potem, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je bil Miroslav Košuta gost oddaje Razkošje v glavi, ki vam jo v spomin in poklon pesniku ponujamo v poslušanje.
Nekdanji smučarski skakalec Sašo Komovec, ki na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju poučuje geografijo in skrbi za koordinacijo med športnimi oddelki, je skakal v obdobju Francija Petka, Andreasa Goldbergerja, Jirija Parme, Jaroslava Sakale. Je aktiven športni delavec ter organizator tekmovanj v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji kot vodja tekmovanj na kranjski skakalnici, kot FIS sodnik in tehnični delegat pa sodeluje tudi na tekmovanjih na najvišjem nivoju doma in v tujini. Kot predsednik Skakalnega kluba Triglav Kranj se v šali pohvali, da vodi najuspešnejši skakalni klub na svetu, saj sta njegova aktivna člana tudi Domen Prevc in Nika Prevc.
Nekdanji smučarski skakalec Sašo Komovec, ki na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju poučuje geografijo in skrbi za koordinacijo med športnimi oddelki, je skakal v obdobju Francija Petka, Andreasa Goldbergerja, Jirija Parme, Jaroslava Sakale. Je aktiven športni delavec ter organizator tekmovanj v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji kot vodja tekmovanj na kranjski skakalnici, kot FIS sodnik in tehnični delegat pa sodeluje tudi na tekmovanjih na najvišjem nivoju doma in v tujini. Kot predsednik Skakalnega kluba Triglav Kranj se v šali pohvali, da vodi najuspešnejši skakalni klub na svetu, saj sta njegova aktivna člana tudi Domen Prevc in Nika Prevc.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Pred mikrofon smo povabili Klemna Brvarja, direktorja Mariborske knjižnice. Konec leta se bo ta končno preselila v nove, sodobne prostore v Centru Rotovž. Kot poudarja sogovornik, bo to velika pridobitev tako za mesto, kot knjižnico, ki ni več le prostor za izposojo knjig.
Pred mikrofon smo povabili Klemna Brvarja, direktorja Mariborske knjižnice. Konec leta se bo ta končno preselila v nove, sodobne prostore v Centru Rotovž. Kot poudarja sogovornik, bo to velika pridobitev tako za mesto, kot knjižnico, ki ni več le prostor za izposojo knjig.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Pesniška zbirka, za katero je njena avtorica prejela eno od letošnjih nagrad Prešernovega sklada, je podkletena s premišljevanjem o tem, čemu neki poezijo sploh brati in pisati
Pesniška zbirka, za katero je njena avtorica prejela eno od letošnjih nagrad Prešernovega sklada, je podkletena s premišljevanjem o tem, čemu neki poezijo sploh brati in pisati
Tik pred državnim kulturnim praznikom tokrat začenjamo tedenski pregled z napovedjo koncepta večerne državne proslave v ljubljanskem Cankarjevem domu, ki jo režira lanski Prešernov nagrajenec Dragan Živadinov, nadaljujemo pa s petkovo slavnostno otvoritvijo prenovljene Prešernove rojstne hiše v Vrbi na Gorenjskem. Bolj podrobno smo se tokrat lotili dveh razstav, večje, ki jo je v prostorih ljubljanskega Cankarjevega doma pripravil Narodni muzej Slovenije, z naslovom »Čivki iz preteklosti: Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede«. Obiskali smo tudi ljubljansko Galerijo Vžigalica, kjer so te dne odprli razstavo z naslovom »Avantgarden 3.0.« akademske slikarke Tanje Vojinović, opozarjamo pa še na izstopajočo razstavo v Ljubljani in posvetovanje o kulturni dediščini. Za zaključni del smo pripravili malce obširnejšo napoved 12 gledaliških predstav lanskega leta, ki jih je selektorica Kaja Novosel izbrala za t.im. »tekmovalni del« letošnjega že 61. Borštnikovega srečanja, ki bo junija v Mariboru.
Tik pred državnim kulturnim praznikom tokrat začenjamo tedenski pregled z napovedjo koncepta večerne državne proslave v ljubljanskem Cankarjevem domu, ki jo režira lanski Prešernov nagrajenec Dragan Živadinov, nadaljujemo pa s petkovo slavnostno otvoritvijo prenovljene Prešernove rojstne hiše v Vrbi na Gorenjskem. Bolj podrobno smo se tokrat lotili dveh razstav, večje, ki jo je v prostorih ljubljanskega Cankarjevega doma pripravil Narodni muzej Slovenije, z naslovom »Čivki iz preteklosti: Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede«. Obiskali smo tudi ljubljansko Galerijo Vžigalica, kjer so te dne odprli razstavo z naslovom »Avantgarden 3.0.« akademske slikarke Tanje Vojinović, opozarjamo pa še na izstopajočo razstavo v Ljubljani in posvetovanje o kulturni dediščini. Za zaključni del smo pripravili malce obširnejšo napoved 12 gledaliških predstav lanskega leta, ki jih je selektorica Kaja Novosel izbrala za t.im. »tekmovalni del« letošnjega že 61. Borštnikovega srečanja, ki bo junija v Mariboru.
V Kopru se je sinoči zbrala skupina zamaskiranih moških, ki jo povezujejo s Slovensko obrambno stražo. Svoj pohod so zaključili pred Centrom mladih Koper; tam so prižigali bakle, vpili in razgrnili transparente in zastave s keltskim križem. Na dogodek so se že odzvali številni lokalni politiki, ki tovrstno ravnanje ostro obsojajo. Predsednik Krajevne skupnosti Koper Center Jadran Čalija je jasen: "To odločno obsojamo. Taki izpadi ne spadajo in jih nočemo imeti v našem okolju." V oddaji tudi o tem: - Po ruskih napadih na Ukrajino vzletela bojna letala na Poljskem - Kakšna je novogoriška kulturna infrastruktura eno leto po odprtju EPK-ja? - V hudi prometni nesreči na Ajdovskem ugasnila tri življenja. - Bo Nika Prevc odlično sezono kronala z olimpijsko medaljo?
V Kopru se je sinoči zbrala skupina zamaskiranih moških, ki jo povezujejo s Slovensko obrambno stražo. Svoj pohod so zaključili pred Centrom mladih Koper; tam so prižigali bakle, vpili in razgrnili transparente in zastave s keltskim križem. Na dogodek so se že odzvali številni lokalni politiki, ki tovrstno ravnanje ostro obsojajo. Predsednik Krajevne skupnosti Koper Center Jadran Čalija je jasen: "To odločno obsojamo. Taki izpadi ne spadajo in jih nočemo imeti v našem okolju." V oddaji tudi o tem: - Po ruskih napadih na Ukrajino vzletela bojna letala na Poljskem - Kakšna je novogoriška kulturna infrastruktura eno leto po odprtju EPK-ja? - V hudi prometni nesreči na Ajdovskem ugasnila tri življenja. - Bo Nika Prevc odlično sezono kronala z olimpijsko medaljo?
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
»Kaj Slovenci terjamo?«, Slikar in scenograf tudi uspešen telovadec, Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem
»Kaj Slovenci terjamo?«, Slikar in scenograf tudi uspešen telovadec, Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem
Kako vemo, kaj je prav in kaj ne, kdaj imamo mirno, kdaj slabo vest, kaj pomeni biti odgovoren? Z učenci novinarji z OŠ Trebnje bomo govorili o vesti in odgovornosti in izvedeli tudi, kaj o tem menijo tisti, ki so jih mladi na radijskih novinarskih delavnicah povabili pred mikrofon. To je bila med drugim tudi pisateljica in učiteljica Nejka Omahen Šikonja.
Kako vemo, kaj je prav in kaj ne, kdaj imamo mirno, kdaj slabo vest, kaj pomeni biti odgovoren? Z učenci novinarji z OŠ Trebnje bomo govorili o vesti in odgovornosti in izvedeli tudi, kaj o tem menijo tisti, ki so jih mladi na radijskih novinarskih delavnicah povabili pred mikrofon. To je bila med drugim tudi pisateljica in učiteljica Nejka Omahen Šikonja.
Mesta imajo spomin; ne le v stavbah in ulicah, temveč tudi v zvokih, ki so v njih nekoč odmevali. Glasba, ki je nastala v določenem kraju, nosi s seboj sledi časa – spominov, ideologije, navdiha. Zvok kraja ni razglednica je dokument. Posnetek trenutka, ko so se ljudje, prostor in ideje srečali na pravi točki.
Mesta imajo spomin; ne le v stavbah in ulicah, temveč tudi v zvokih, ki so v njih nekoč odmevali. Glasba, ki je nastala v določenem kraju, nosi s seboj sledi časa – spominov, ideologije, navdiha. Zvok kraja ni razglednica je dokument. Posnetek trenutka, ko so se ljudje, prostor in ideje srečali na pravi točki.
Gamelan orkestri so značilne instrumentalne skupine z otoka Bali, katerih izročilo sega v preteklost, obenem pa je živo in se še vedno oblikuje in spreminja. Veliko različnih vrst orkestrov je, pa tudi veliko različnih priložnosti in oblik, v katerih se izražajo. Včasih so bili namenjeni predvsem dvorni glasbi in obredom, na nekaterih delih otoka je vsaka malo večja vas imela svojo skupino. Gamelani so po zaslugi zvočnih zapisov očarali tudi zahodni svet. Poslušajmo nekaj značilnih vrst gamelan orkestrov z otoka Bali iz šestdesetih let.
Gamelan orkestri so značilne instrumentalne skupine z otoka Bali, katerih izročilo sega v preteklost, obenem pa je živo in se še vedno oblikuje in spreminja. Veliko različnih vrst orkestrov je, pa tudi veliko različnih priložnosti in oblik, v katerih se izražajo. Včasih so bili namenjeni predvsem dvorni glasbi in obredom, na nekaterih delih otoka je vsaka malo večja vas imela svojo skupino. Gamelani so po zaslugi zvočnih zapisov očarali tudi zahodni svet. Poslušajmo nekaj značilnih vrst gamelan orkestrov z otoka Bali iz šestdesetih let.
Zimske ollimpijske igre leta 1952 so bile prve, ki jih je gostila Skandinavija.. Prvič je zagorel olimpijski ogenj, prižgal ga je Eigil Nansen, vnuk slovitega raziskovalca Fridtjofa Nansena. Najbolje med Slovenci se je odrezal alpski smučar Janko Štefe, ki je v slalomu končal na 13. mestu. Skakalec Janez Polda je zasedel 16. mesto.
Zimske ollimpijske igre leta 1952 so bile prve, ki jih je gostila Skandinavija.. Prvič je zagorel olimpijski ogenj, prižgal ga je Eigil Nansen, vnuk slovitega raziskovalca Fridtjofa Nansena. Najbolje med Slovenci se je odrezal alpski smučar Janko Štefe, ki je v slalomu končal na 13. mestu. Skakalec Janez Polda je zasedel 16. mesto.
V času zimskih olimpijskih iger Milano Cortina osvetljujemo kulinarično plat Italije. Nova sezona oddaje Mimogrede odkriva zgodbe, izvore in tradicije za simboli italijanske kuhinje. Ena od njih je zagotovo tiramisu. To je ena od legendarnih sladic naših sosedov. Skupaj z Maxxom, italijanskim kuharjem, odkrivamo zgodbo te sladice, izvor in pravi pomen imena tirami su!
V času zimskih olimpijskih iger Milano Cortina osvetljujemo kulinarično plat Italije. Nova sezona oddaje Mimogrede odkriva zgodbe, izvore in tradicije za simboli italijanske kuhinje. Ena od njih je zagotovo tiramisu. To je ena od legendarnih sladic naših sosedov. Skupaj z Maxxom, italijanskim kuharjem, odkrivamo zgodbo te sladice, izvor in pravi pomen imena tirami su!
V Prešernovem gaju v Kranju je vsako jutro veselo. Tam točno ob pol osmih namreč telovadi skupina upokojenk iz Društva Šola zdravja, ki v značilnih oranžnih opravah izvaja jutranjo telovadbo "1000 gibov". Telovadijo v vseh vremenskih razmerah.
V Prešernovem gaju v Kranju je vsako jutro veselo. Tam točno ob pol osmih namreč telovadi skupina upokojenk iz Društva Šola zdravja, ki v značilnih oranžnih opravah izvaja jutranjo telovadbo "1000 gibov". Telovadijo v vseh vremenskih razmerah.
Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme Mateja Bučar, koreografinja in plesalka z unikatnim koreografskim opusom, v katerem je v ospredju njeno raziskovanje razmerja med predmetnim svetom in človeškim telesom. Z umetnico se je pogovarjala Ana Lorger, oddajo je posnel Miha Klemenčič.
Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme Mateja Bučar, koreografinja in plesalka z unikatnim koreografskim opusom, v katerem je v ospredju njeno raziskovanje razmerja med predmetnim svetom in človeškim telesom. Z umetnico se je pogovarjala Ana Lorger, oddajo je posnel Miha Klemenčič.
Medtem ko je športno plezanje, najbrž tudi zaradi uspehov naših športnikov, v zadnjem obdobju predvsem Janje Garnbret, zelo znan in priljubljen šport, pa ne smemo pozabiti, da poznamo več vrst oz. disciplin plezanja. Ena izmed njih je tudi pri nas manj razširjeno hitrostno plezanje … O njem nam bo več povedal Blaž Brčon iz Športnega društva Šentlovrenc, sicer pa učenec OŠ Trebnje.
Medtem ko je športno plezanje, najbrž tudi zaradi uspehov naših športnikov, v zadnjem obdobju predvsem Janje Garnbret, zelo znan in priljubljen šport, pa ne smemo pozabiti, da poznamo več vrst oz. disciplin plezanja. Ena izmed njih je tudi pri nas manj razširjeno hitrostno plezanje … O njem nam bo več povedal Blaž Brčon iz Športnega društva Šentlovrenc, sicer pa učenec OŠ Trebnje.
V glasbeni oddaji Glasbeni radiogram smo gostili Milana Kamnika – koroškega kantavtorja, popotnika in pripovedovalca zgodb. V pogovoru smo se dotaknili njegovih pesmi, poti, jezika in tudi narečja, ki njegovim besedilom daje poseben ritem in barvo.
V glasbeni oddaji Glasbeni radiogram smo gostili Milana Kamnika – koroškega kantavtorja, popotnika in pripovedovalca zgodb. V pogovoru smo se dotaknili njegovih pesmi, poti, jezika in tudi narečja, ki njegovim besedilom daje poseben ritem in barvo.
Današnjo oddajo namenjamo letošnjemu prejemniku zlate plakete Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Mitju Gobcu. Ob pogovoru z nagrajencem bomo prisluhnili tudi izbranim zborovskim posnetkom, ki zaznamujejo njegovo dolgoletno delo in izjemni prispevek k slovenski zborovski kulturi.
Današnjo oddajo namenjamo letošnjemu prejemniku zlate plakete Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Mitju Gobcu. Ob pogovoru z nagrajencem bomo prisluhnili tudi izbranim zborovskim posnetkom, ki zaznamujejo njegovo dolgoletno delo in izjemni prispevek k slovenski zborovski kulturi.
Na Srednji šoli Slovenska Bistrica so se lotili projekta, ki je v slovenskem šolskem prostoru skorajda izjema – na strehi šole nastaja v okviru projekta Uranija večnamenski prostor z astronomsko opazovalnico. S sodobnim teleskopom bodo lahko dijaki in dijakinje opazovali planete, zvezde in različne nebesne pojave, vrata opazovalnice pa nameravajo s prireditvami in predavanji odpreti tudi širši zainteresirani javnosti.
Na Srednji šoli Slovenska Bistrica so se lotili projekta, ki je v slovenskem šolskem prostoru skorajda izjema – na strehi šole nastaja v okviru projekta Uranija večnamenski prostor z astronomsko opazovalnico. S sodobnim teleskopom bodo lahko dijaki in dijakinje opazovali planete, zvezde in različne nebesne pojave, vrata opazovalnice pa nameravajo s prireditvami in predavanji odpreti tudi širši zainteresirani javnosti.
Prisluhnite bolgarski ljudski pravljici Nehvaležna medvedka, v kateri spoznamo, kako hitro se lahko prijaznost pozabi in kako pomembno je, da dobroto vračamo z dobroto. Pravljica na poučen in hudomušen način opozori, da nehvaležnost pogosto vodi v nepričakovane zaplete. Pripoveduje jo Tanja Vreš iz Mariborske knjižnice.
Prisluhnite bolgarski ljudski pravljici Nehvaležna medvedka, v kateri spoznamo, kako hitro se lahko prijaznost pozabi in kako pomembno je, da dobroto vračamo z dobroto. Pravljica na poučen in hudomušen način opozori, da nehvaležnost pogosto vodi v nepričakovane zaplete. Pripoveduje jo Tanja Vreš iz Mariborske knjižnice.
V čast slovenskemu kulturnemu prazniku so učenci in učenke osnovne šole Franceta Prešerna Maribor pripravili prelepo proslavo. Nastopajo tudi v Zvedavčkih. Prisluhnite tudi bolgarski pravljici Nehvaležna medvedka.
V čast slovenskemu kulturnemu prazniku so učenci in učenke osnovne šole Franceta Prešerna Maribor pripravili prelepo proslavo. Nastopajo tudi v Zvedavčkih. Prisluhnite tudi bolgarski pravljici Nehvaležna medvedka.
Uvodna sobota zimskih olimpijskih iger prinaša tekmo skakalk na srednji skakalnici. Prva favoritinja je Nika Prevc, na prejšnjih igrah v Pekingu pa je bron osvojila Nika Vodan. Tekma bo zvečer, dopoldne pa se začne moški smuk, tudi s četrtim smukačem pretekle zime Miho Hrobatom. O najzanimivejšem dogajanju prvega tekmovalnega dne in tudi o petkovem slovesnem odprtju na več prizoriščih v novi informativni, pogovorni oddaji Dolimita. Voditelj je Luka Petrič, s prizorišča se oglasita Luka Dolar in Marko Cirman.
Uvodna sobota zimskih olimpijskih iger prinaša tekmo skakalk na srednji skakalnici. Prva favoritinja je Nika Prevc, na prejšnjih igrah v Pekingu pa je bron osvojila Nika Vodan. Tekma bo zvečer, dopoldne pa se začne moški smuk, tudi s četrtim smukačem pretekle zime Miho Hrobatom. O najzanimivejšem dogajanju prvega tekmovalnega dne in tudi o petkovem slovesnem odprtju na več prizoriščih v novi informativni, pogovorni oddaji Dolimita. Voditelj je Luka Petrič, s prizorišča se oglasita Luka Dolar in Marko Cirman.
Beseda kompot nas spomni na babice, ki so ves prostor odišavile z jesenskimi vonjavami jabolk, hrušk in cimeta. Kompoti ostajajo tako nostalgičen spomin na preprosto sladico, ki se je marsikdo spominja še iz otroštva. Danes jih lahko obogatimo s suhim sadjem, dodamo začimbe in naredimo jed še bolj okusno in privlačno, poleg tega lahko njegove ostanke tudi koristno uporabimo.
Beseda kompot nas spomni na babice, ki so ves prostor odišavile z jesenskimi vonjavami jabolk, hrušk in cimeta. Kompoti ostajajo tako nostalgičen spomin na preprosto sladico, ki se je marsikdo spominja še iz otroštva. Danes jih lahko obogatimo s suhim sadjem, dodamo začimbe in naredimo jed še bolj okusno in privlačno, poleg tega lahko njegove ostanke tudi koristno uporabimo.
"Od Alje do Žana" ni le ime, je simbol vseh črk abecede in vseh otrok, ki jih predstavlja. Vsaka Alja, vsak Žan in vsak, ki stoji med njima, ima svojo zgodbo, svoj glas in svoje sanje. V okviru projekta Od A do Ž so na ljubljanski Osnovni šoli Kolezija ustvarjalno oblikovali vrednote, ki nas povezujejo. Po pogovoru o treh izbranih vrednotah - pripadnost, pravičnost, empatija - so šolarji tudi likovno ustvarjali. Tretješolci so risali empatijo.
"Od Alje do Žana" ni le ime, je simbol vseh črk abecede in vseh otrok, ki jih predstavlja. Vsaka Alja, vsak Žan in vsak, ki stoji med njima, ima svojo zgodbo, svoj glas in svoje sanje. V okviru projekta Od A do Ž so na ljubljanski Osnovni šoli Kolezija ustvarjalno oblikovali vrednote, ki nas povezujejo. Po pogovoru o treh izbranih vrednotah - pripadnost, pravičnost, empatija - so šolarji tudi likovno ustvarjali. Tretješolci so risali empatijo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Lily Novy (1885–1958) je bila ena izmed naših prvih pesnic in prevajalk, ki je enakovredno stopala ob boku svojih moških kolegov. Sprva je pisala v nemškem jeziku, po okupaciji leta 1941 pa nemščine ni več uporabljala za pesniški jezik. Ob poeziji za odrasle je pisala tudi za otroke in se uveljavila kot prevajalka zahtevne slovenske poezije v nemščino. Njena poezija pogosto kljub na prvi pogled nekoliko temačnejšim tonom izraža silovito življenjsko moč. To velja tudi za pesem Somrak. Interpretira: dramska igralka Maja Sever, posneto leta: 2013.
Lily Novy (1885–1958) je bila ena izmed naših prvih pesnic in prevajalk, ki je enakovredno stopala ob boku svojih moških kolegov. Sprva je pisala v nemškem jeziku, po okupaciji leta 1941 pa nemščine ni več uporabljala za pesniški jezik. Ob poeziji za odrasle je pisala tudi za otroke in se uveljavila kot prevajalka zahtevne slovenske poezije v nemščino. Njena poezija pogosto kljub na prvi pogled nekoliko temačnejšim tonom izraža silovito življenjsko moč. To velja tudi za pesem Somrak. Interpretira: dramska igralka Maja Sever, posneto leta: 2013.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na slovitem stadionu San Siro v Milanu so se včeraj zvečer s slovesnim odprtjem začele 25. zimske olimpijske igre. Milano je sicer eno od osrednjih prizorišč letošnjih iger, ki nam pri izgovoru verjetno ne povzroča posebnih težav, česar pa ne moremo reči za vseh preostalih 7 krajev, ki igre gostijo. Podrobneje o prevzemanju italijanskih besed, izgovoru krajev in italijanskih dežel pa v tokratnem KiKsu.
Na slovitem stadionu San Siro v Milanu so se včeraj zvečer s slovesnim odprtjem začele 25. zimske olimpijske igre. Milano je sicer eno od osrednjih prizorišč letošnjih iger, ki nam pri izgovoru verjetno ne povzroča posebnih težav, česar pa ne moremo reči za vseh preostalih 7 krajev, ki igre gostijo. Podrobneje o prevzemanju italijanskih besed, izgovoru krajev in italijanskih dežel pa v tokratnem KiKsu.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V vesolju ni nič pri miru. Planeti potujejo okoli zvezd, okrog njih plešejo lune, da ne govorimo o galaksijah in njihovem spiralnem gibanju. Toda kaj se mora zgoditi, da kakšno od teh teles odnese iz tira? In ali je Lunina tirnica res precej nenavadna? V novih Radiovednih združujemo kar dve vprašanji in zalezujoč gravitacijo potujemo na plesno ploščad visoko nad našimi glavami.
V vesolju ni nič pri miru. Planeti potujejo okoli zvezd, okrog njih plešejo lune, da ne govorimo o galaksijah in njihovem spiralnem gibanju. Toda kaj se mora zgoditi, da kakšno od teh teles odnese iz tira? In ali je Lunina tirnica res precej nenavadna? V novih Radiovednih združujemo kar dve vprašanji in zalezujoč gravitacijo potujemo na plesno ploščad visoko nad našimi glavami.