Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Do popoldneva

Do popoldneva Radia Maribor 17.04.2026

17. 4. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

9 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Ocene

Čarobno drevo

17. 4. 2026

Fiilm Čarobno drevo, britanski mladinski fantazijski filmo režiserja Bena Gregorja, je nastal po znameniti seriji knjig Enid Blyton. Gre za eno najbolj prepoznavnih klasikov otroške literature 20. stoletja, ki v filmski priredbi ohranja osnovni motiv: družino, ki na angleškem podeželju odkrije čarobno drevo, skozi katerega vstopa v vedno nove fantastične svetove. Čarobno drevo se tako umešča v dolgo tradicijo britanskih fantazijskih zgodb za otroke in odrasle, ki nostalgijo prepleta z aktualnim kontekstom – tokrat tudi z vprašanjem odnosa otrok do narave, domišljije in tehnologije. Film si je ogledala Gaja Pöschl.

3 min

Fiilm Čarobno drevo, britanski mladinski fantazijski filmo režiserja Bena Gregorja, je nastal po znameniti seriji knjig Enid Blyton. Gre za eno najbolj prepoznavnih klasikov otroške literature 20. stoletja, ki v filmski priredbi ohranja osnovni motiv: družino, ki na angleškem podeželju odkrije čarobno drevo, skozi katerega vstopa v vedno nove fantastične svetove. Čarobno drevo se tako umešča v dolgo tradicijo britanskih fantazijskih zgodb za otroke in odrasle, ki nostalgijo prepleta z aktualnim kontekstom – tokrat tudi z vprašanjem odnosa otrok do narave, domišljije in tehnologije. Film si je ogledala Gaja Pöschl.

Gremo v kino

6. FeFi, Obzorja skupnega, Čarobno drevo, Zemljo krast

17. 4. 2026

Feministični filmski festival FeFi je v zadnjih letih vzpostavil platformo za premislek o vlogi žensk v filmu – ne le kot ustvarjalk, temveč tudi kot nosilk zgodb, pogledov in estetik, ki so bile v zgodovini pogosto potisnjene na rob. V Slovenski kinoteki se bo naslednji teden odvil cikel Obzorja skupnega: spominsko delo in postjugoslovanski film, ki je nastal v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede in sicer v okviru raziskovalnega projekta MEMPOP. Ocenjujemo filma Zemljo krast, novi igrani celovečerec ustvarjalnega tandema režiserja Žige Virca in scenaristke Ize Strehar, ter Čarobno drevo, britanski mladinski fantazijski film režiserja Bena Gregorja, ki je nastal po znameniti seriji knjig Enid Blyton.

33 min

Feministični filmski festival FeFi je v zadnjih letih vzpostavil platformo za premislek o vlogi žensk v filmu – ne le kot ustvarjalk, temveč tudi kot nosilk zgodb, pogledov in estetik, ki so bile v zgodovini pogosto potisnjene na rob. V Slovenski kinoteki se bo naslednji teden odvil cikel Obzorja skupnega: spominsko delo in postjugoslovanski film, ki je nastal v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede in sicer v okviru raziskovalnega projekta MEMPOP. Ocenjujemo filma Zemljo krast, novi igrani celovečerec ustvarjalnega tandema režiserja Žige Virca in scenaristke Ize Strehar, ter Čarobno drevo, britanski mladinski fantazijski film režiserja Bena Gregorja, ki je nastal po znameniti seriji knjig Enid Blyton.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 14h

17. 4. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

3 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

V ospredju

V Mariboru zasadili nova drevesa in grmovnice, tudi na Studencih

17. 4. 2026

Na Studencih v Mariboru so danes v sklopu čistilne akcije 'Moji odpadki, moja skrb' zasadili nekaj novih rastlin. To je bila le ena od več lokacij v občini, kjer so danes posadili skupno 80 trajnic in 27 dreves.

1 min

Na Studencih v Mariboru so danes v sklopu čistilne akcije 'Moji odpadki, moja skrb' zasadili nekaj novih rastlin. To je bila le ena od več lokacij v občini, kjer so danes posadili skupno 80 trajnic in 27 dreves.

Poslovne krivulje

Tečajnica: O pokojnini moramo razmišljati že ob prvi plači

17. 4. 2026

V šesti epizodi raziskujemo prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Z njim si posameznik ustvarja dodaten vir prihodkov za čas po upokojitvi. Zaradi staranja prebivalstva in vse večjih pritiskov na javni pokojninski sistem postaja vprašanje lastnega varčevanja vse pomembnejše.

12 min

V šesti epizodi raziskujemo prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Z njim si posameznik ustvarja dodaten vir prihodkov za čas po upokojitvi. Zaradi staranja prebivalstva in vse večjih pritiskov na javni pokojninski sistem postaja vprašanje lastnega varčevanja vse pomembnejše.

Likovni odmevi

Samira Badran: “Palestinsko telo je razumljeno kot biopolitični prostor, ki ga poskušajo nadzorovati in zlomiti, da se ne bi več zmoglo upirati”

17. 4. 2026

Palestinska umetnica Samira Badran živi in dela v Barceloni. Je akademsko izobražena likovna umetnica. Njeno glavno izrazno sredstvo je risba, značilnost njene prakse pa preobrazba risbe in njeno mešanje z medijem fotografije ter prehajanje med tehnikami, kot sta kolaž in animacija. Zanjo je umetnost sredstvo, s katero lahko premakne zavest ljudi o dogajanju o Palestini, in njen namen je odpirati prostor, kjer se tovrstnemu razmisleku lahko posveti počasi in podrobno. Meni, da množični mediji ljudi spreminjajo v številke, umetnost pa omogoči prostor čustvom in pripovedništvu. V njenih umetniških delih se plasti čas. Ob obiskih Palestine umetnica fotografira zasedeno ozemlje. Fotografije razdejane pokrajine in odpadlih predmetov natisne na papir, namenjen uporabi v fotografski temnici, potem pa v svojemu studiu v Barceloni intervenira vanje z ilustratorsko gesto, počasi, vztrajno in podrobno. Zarez v emulzijo povzroči kemijsko reakcijo, ki fotografskemu papirju spreminja barvo. Od tod tudi naslov razstave Jedka Palestina, ki je opomnik na desetletja zasedbe Palestine in nasilno zatiranje njenega ljudstva. V oddaji lahko prisluhnete pogovoru z umetnico Samiro Badran in Angels Miralda, kuratorko razstave, ki je predstavljena v Galeriji Škuc v Ljubljani. Oddajo je pripravila Urška Savič, brali sta Mateja Perpar in Lidija Hartman, tonsko sliko je uredil Damjan Rostan.

27 min

Palestinska umetnica Samira Badran živi in dela v Barceloni. Je akademsko izobražena likovna umetnica. Njeno glavno izrazno sredstvo je risba, značilnost njene prakse pa preobrazba risbe in njeno mešanje z medijem fotografije ter prehajanje med tehnikami, kot sta kolaž in animacija. Zanjo je umetnost sredstvo, s katero lahko premakne zavest ljudi o dogajanju o Palestini, in njen namen je odpirati prostor, kjer se tovrstnemu razmisleku lahko posveti počasi in podrobno. Meni, da množični mediji ljudi spreminjajo v številke, umetnost pa omogoči prostor čustvom in pripovedništvu. V njenih umetniških delih se plasti čas. Ob obiskih Palestine umetnica fotografira zasedeno ozemlje. Fotografije razdejane pokrajine in odpadlih predmetov natisne na papir, namenjen uporabi v fotografski temnici, potem pa v svojemu studiu v Barceloni intervenira vanje z ilustratorsko gesto, počasi, vztrajno in podrobno. Zarez v emulzijo povzroči kemijsko reakcijo, ki fotografskemu papirju spreminja barvo. Od tod tudi naslov razstave Jedka Palestina, ki je opomnik na desetletja zasedbe Palestine in nasilno zatiranje njenega ljudstva. V oddaji lahko prisluhnete pogovoru z umetnico Samiro Badran in Angels Miralda, kuratorko razstave, ki je predstavljena v Galeriji Škuc v Ljubljani. Oddajo je pripravila Urška Savič, brali sta Mateja Perpar in Lidija Hartman, tonsko sliko je uredil Damjan Rostan.

Po Sloveniji

Naložba v trajnost je naložba v suverenost

17. 4. 2026

Eden od poudarkov strokovnega posveta v Moravskih Toplicah je bil tudi, da sežigalnice odpadkov preprosto potrebujemo. V oddaji tudi: - "Resnica o tekstilu je strašljiva", zato sta občini Bled in Gorje pripravili akcijo vnovične rabe oblačil in tekstila nasploh. - Konec tedna Zeleni festival v Rogatcu, namenjen zeliščarstvu, vrtnarstvu in ozaveščanju o bogastvu narave. - Grad Podsreda s prenavljanjem med drugim do novih, raznovrstnih vsebin; dogovor tudi z ministrstvom za kulturo.

19 min

Eden od poudarkov strokovnega posveta v Moravskih Toplicah je bil tudi, da sežigalnice odpadkov preprosto potrebujemo. V oddaji tudi: - "Resnica o tekstilu je strašljiva", zato sta občini Bled in Gorje pripravili akcijo vnovične rabe oblačil in tekstila nasploh. - Konec tedna Zeleni festival v Rogatcu, namenjen zeliščarstvu, vrtnarstvu in ozaveščanju o bogastvu narave. - Grad Podsreda s prenavljanjem med drugim do novih, raznovrstnih vsebin; dogovor tudi z ministrstvom za kulturo.

Ocene

Zemljo krast

17. 4. 2026

Zemljo krast je novi igrani celovečerec ustvarjalnega tandema režiserja Žige Virca in scenaristke Ize Strehar. Na videz nedolžna otroška igra sproži ideološki konflikt med starši, v katerem se zrcalijo tudi širše politične in družbene napetosti. Gre za hitro in zavestno minimalno produkcijo, posneto v zgolj nekaj dneh, ki skozi svojo zgoščeno formo in dialoško ostrino deluje kot satira določenega sloja sodobne družbe. Film ocenjuje Gorazd Trušnovec.

3 min

Zemljo krast je novi igrani celovečerec ustvarjalnega tandema režiserja Žige Virca in scenaristke Ize Strehar. Na videz nedolžna otroška igra sproži ideološki konflikt med starši, v katerem se zrcalijo tudi širše politične in družbene napetosti. Gre za hitro in zavestno minimalno produkcijo, posneto v zgolj nekaj dneh, ki skozi svojo zgoščeno formo in dialoško ostrino deluje kot satira določenega sloja sodobne družbe. Film ocenjuje Gorazd Trušnovec.

Opoldnevnik

Države sprejemajo različne ukrepe za oblažitev posledic krize

17. 4. 2026

Posledice napada na Iran in drugih spopadov na Bližnjem vzhodu so z vsakim dnem obsežnejše in težje težje obvladljive. Države zato razmišljajo o različnih ukrepih, s katerimi bi jih ublažile. Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka svarita pred prenagljenimi odločitvami, kot je npr. zniževanje davka na dodano vrednost. Predlog interventnega zakona, ki ga danes obravnava Ekonomsko-socialni svet, med drugim prevideva prav to, znižanje davka na osnovna živila. Sosednja Hrvaška bi po drugi strani v posebnih okoliščinah rada uveljavila t.i. plavajoči DDV. V oddaji tudi o tem: - SDH zaskrbljen zaradi Petrola, ki je zavrnil sklic skupščine. - Za zdaj resnih posledic globalnega dogajanja v koprskem pristnišču ni videti. - Občina Pivka pridobila sredstva za obnovo dveh hiš v središču mesta.

12 min

Posledice napada na Iran in drugih spopadov na Bližnjem vzhodu so z vsakim dnem obsežnejše in težje težje obvladljive. Države zato razmišljajo o različnih ukrepih, s katerimi bi jih ublažile. Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka svarita pred prenagljenimi odločitvami, kot je npr. zniževanje davka na dodano vrednost. Predlog interventnega zakona, ki ga danes obravnava Ekonomsko-socialni svet, med drugim prevideva prav to, znižanje davka na osnovna živila. Sosednja Hrvaška bi po drugi strani v posebnih okoliščinah rada uveljavila t.i. plavajoči DDV. V oddaji tudi o tem: - SDH zaskrbljen zaradi Petrola, ki je zavrnil sklic skupščine. - Za zdaj resnih posledic globalnega dogajanja v koprskem pristnišču ni videti. - Občina Pivka pridobila sredstva za obnovo dveh hiš v središču mesta.

Danes do 13:00

Seja ekonomsko-socialnega sveta se je po več urah razprave končala brez sprejetega dnevnega reda

17. 4. 2026

Na seji socialno-ekonomskega sveta je bilo živahno – na sklicu seje je bil na dnevnem redu namreč tudi predlog interventnega zakona za razvoj, ki so ga v državni zbor vložile stranke tako imenovanega tretjega političnega bloka. Seja se je končala, potem ko člani več ur niso potrdili dnevnega reda. Dogovorili so se, da poiščejo rešitev za pravnoformalno vodenje socialnega dialoga v času, ko se vlada še sestavlja. Druge teme: - Petrol zavrnil zahtevo SDH po skupščini o revizijah poslovanja; v holdingu zaskrbljeni zaradi poteze. - Trump: drugi krog mirovnih pogovorov med ZDA in Iranom morda že ta konec tedna. - Evropska unija namerava obnoviti uradne stike s Sirijo.

15 min

Na seji socialno-ekonomskega sveta je bilo živahno – na sklicu seje je bil na dnevnem redu namreč tudi predlog interventnega zakona za razvoj, ki so ga v državni zbor vložile stranke tako imenovanega tretjega političnega bloka. Seja se je končala, potem ko člani več ur niso potrdili dnevnega reda. Dogovorili so se, da poiščejo rešitev za pravnoformalno vodenje socialnega dialoga v času, ko se vlada še sestavlja. Druge teme: - Petrol zavrnil zahtevo SDH po skupščini o revizijah poslovanja; v holdingu zaskrbljeni zaradi poteze. - Trump: drugi krog mirovnih pogovorov med ZDA in Iranom morda že ta konec tedna. - Evropska unija namerava obnoviti uradne stike s Sirijo.

Lokalni junak

Franci Toplišek

16. 4. 2026

Franci Toplišek je policist z dušo in telesom ter s 35-letnim stažem na Policijski postaji Celje. Prisega na spoštljivo komunikacijo. Pravi, da je s pravim pristopom mogoče preprečiti marsikatero nasilno dejanje. Številni udeleženci v prometnih nesrečah so mu še danes hvaležni, za njih je storil več, kot je od njega zahteval postopek. Najtežje trenutke je doživljal, ko je obravnaval nesreče, v katerih so bili žrtve otroci. Tudi sicer je rad med mlajšimi, poklic policista redno predstavlja v vrtcih, šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami.

10 min

Franci Toplišek je policist z dušo in telesom ter s 35-letnim stažem na Policijski postaji Celje. Prisega na spoštljivo komunikacijo. Pravi, da je s pravim pristopom mogoče preprečiti marsikatero nasilno dejanje. Številni udeleženci v prometnih nesrečah so mu še danes hvaležni, za njih je storil več, kot je od njega zahteval postopek. Najtežje trenutke je doživljal, ko je obravnaval nesreče, v katerih so bili žrtve otroci. Tudi sicer je rad med mlajšimi, poklic policista redno predstavlja v vrtcih, šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami.

Tretje uho

Imer Traja Brizani & Amala - Buleria Roma

17. 4. 2026

Ob 30-letnici delovanja je skupina Amala izdala kompilacijsko cedejko s skladbami, ki so nastajale vse od leta 1973.

63 min

Ob 30-letnici delovanja je skupina Amala izdala kompilacijsko cedejko s skladbami, ki so nastajale vse od leta 1973.

Izpod peresa slovenskih skladateljev

Pavel Šivic

17. 4. 2026

Tokrat se posvečamo življenju in delu slovenskega skladatelja, pianista, kritika, pedagoga, esejista in prevajalca Pavla Šivica. V enajstem zvezku Glasbeno-pedagoškega zbornika Akademije za glasbo v Ljubljani, ki mu je v celoti posvečen, ga Pavel Mihelčič opiše kot neugnanega in ustvarjalnega, Simona Moličnik zapiše, da je bilo njegovo življenje bogata in samolastna premica, vezana na prešernost, čutnost, hudomušnost, bolečino, marljivost in živost, njegova hči Kaja Šivic pa pravi, da je bil Pavel Šivic v prvi vrsti človek akcije, ki se je z lahkoto in brez oklevanja lotil vsega, kar se mu je zdelo potrebno. Njegov opus zajema komorne, simfonične in glasbeno-gledališčna dela, skladbe za klavir, samospeve, kantate, glasbo za mladino in zbore.

56 min

Tokrat se posvečamo življenju in delu slovenskega skladatelja, pianista, kritika, pedagoga, esejista in prevajalca Pavla Šivica. V enajstem zvezku Glasbeno-pedagoškega zbornika Akademije za glasbo v Ljubljani, ki mu je v celoti posvečen, ga Pavel Mihelčič opiše kot neugnanega in ustvarjalnega, Simona Moličnik zapiše, da je bilo njegovo življenje bogata in samolastna premica, vezana na prešernost, čutnost, hudomušnost, bolečino, marljivost in živost, njegova hči Kaja Šivic pa pravi, da je bil Pavel Šivic v prvi vrsti človek akcije, ki se je z lahkoto in brez oklevanja lotil vsega, kar se mu je zdelo potrebno. Njegov opus zajema komorne, simfonične in glasbeno-gledališčna dela, skladbe za klavir, samospeve, kantate, glasbo za mladino in zbore.

Sedmi dan

Življenje v božji navzočnosti

10. 4. 2026

Nicolasa Hermana so v času tridesetletne vojne v 17. stoletju ujeli Nemci. Obtožili so ga vohunjenja in ga obsodili na vislice. On pa je svojim krvnikom mirno izjavil, da se smrti ne boji, ker je njegova vest čista. Bil je tako prepričljiv, da so mu verjeli in ga izpustili. Herman je čez nekaj let vstopil v red bosonogih karmeličanov v Parizu, kjer je dobil meniško ime brat Lovrenc od Vstajenja. Kmalu po njegovi smrti so njegovi sodobniki zbrali njegove misli v knjigi, ki zaradi predanosti in zaupanja, navdihujejo še tri stoletja pozneje. Tudi Robert Prevost, zdajšnji papež Leon XIV. je rekel, da je to knjiga, ki ga je življenjsko zaznamovala. Besede meniha, ki je bil samostanski kuhar in čevljar, nagovarjajo tudi nekrščanske kroge. Zakaj raste zanimanje za to knjigo, ki je z naslovom Življenje v božji navzočnosti nedavno izšla v ponatisu s papeževim predgovorom pri založbi Salve?

24 min

Nicolasa Hermana so v času tridesetletne vojne v 17. stoletju ujeli Nemci. Obtožili so ga vohunjenja in ga obsodili na vislice. On pa je svojim krvnikom mirno izjavil, da se smrti ne boji, ker je njegova vest čista. Bil je tako prepričljiv, da so mu verjeli in ga izpustili. Herman je čez nekaj let vstopil v red bosonogih karmeličanov v Parizu, kjer je dobil meniško ime brat Lovrenc od Vstajenja. Kmalu po njegovi smrti so njegovi sodobniki zbrali njegove misli v knjigi, ki zaradi predanosti in zaupanja, navdihujejo še tri stoletja pozneje. Tudi Robert Prevost, zdajšnji papež Leon XIV. je rekel, da je to knjiga, ki ga je življenjsko zaznamovala. Besede meniha, ki je bil samostanski kuhar in čevljar, nagovarjajo tudi nekrščanske kroge. Zakaj raste zanimanje za to knjigo, ki je z naslovom Življenje v božji navzočnosti nedavno izšla v ponatisu s papeževim predgovorom pri založbi Salve?

18. vzporednik

Petra Kos Gnamuš, avstrijska Koroška: Dvojezičnih sodnikov pa od nikoder

17. 4. 2026

Ravno v dneh, ko poteka Teden etničnih manjšin, poročamo o medijski ponudbi, ki jo ima na voljo slovenska manjšina. Predstavimo tudi sveže izbranega koroškega deželnega glavarja Daniela Fellnerja in pojasnimo mnenje naših zamejcev o njem. Tudi o aktualnem čezmejnem gospodarskem sodelovanju govorimo, pa o tem, koliko Slovencev iz matične države vsak dan prihaja na delo v Avstrijo.

16 min

Ravno v dneh, ko poteka Teden etničnih manjšin, poročamo o medijski ponudbi, ki jo ima na voljo slovenska manjšina. Predstavimo tudi sveže izbranega koroškega deželnega glavarja Daniela Fellnerja in pojasnimo mnenje naših zamejcev o njem. Tudi o aktualnem čezmejnem gospodarskem sodelovanju govorimo, pa o tem, koliko Slovencev iz matične države vsak dan prihaja na delo v Avstrijo.

Arsove spominčice

Ravel, Zupančič, Piazzolla, Ginastera

17. 4. 2026

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

53 min

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Točno opoldne

Socialni partnerji razpravljajo o interventnem zakonu ukrepov

17. 4. 2026

V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Socialni partnerji razpravljajo o interventnem zakonu ukrepov - Mariborska občina pripravlja delavnice o participativnem proračunu - V Prekmurju izvedli inovativno setev koruze

6 min

V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Socialni partnerji razpravljajo o interventnem zakonu ukrepov - Mariborska občina pripravlja delavnice o participativnem proračunu - V Prekmurju izvedli inovativno setev koruze

Novice Radia Slovenija

Novice ob 12h

17. 4. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Na današnji dan

Na današnji dan

17. 4. 2026

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

4 min

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Kultura zdravi - umetnost lajša

V Mariboru konec tedna mednarodni praznik zborovske glasbe z najboljšimi slovenskimi in tujimi zbori

17. 4. 2026

Maribor konec tedna gosti tekmovanje slovenskih zborov Naša pesem in sklepni del mednarodnega tekmovanja za Veliko zborovsko nagrado Evrope 2026. O prazniku zborovske glasbe v mestu ob Dravi, koncertih in glasbenem programu, ki ga bodo obiskovalcem in žirijam predstavili odlični domač in tuji pevci ter zborovodje smo se pogovarjali z vodjem tega velikega zborovskega dogodka v Mariboru Matijem Varlom z mariborske enote Javnega sklada za kulturne dejavnosti.

11 min

Maribor konec tedna gosti tekmovanje slovenskih zborov Naša pesem in sklepni del mednarodnega tekmovanja za Veliko zborovsko nagrado Evrope 2026. O prazniku zborovske glasbe v mestu ob Dravi, koncertih in glasbenem programu, ki ga bodo obiskovalcem in žirijam predstavili odlični domač in tuji pevci ter zborovodje smo se pogovarjali z vodjem tega velikega zborovskega dogodka v Mariboru Matijem Varlom z mariborske enote Javnega sklada za kulturne dejavnosti.

Aktualna tema

V zakulisju spektakla Ovo: 53 akrobatov, vrhunska scenografija in svet žuželk

17. 4. 2026

V Ljubljano se je vrnil Cirque du Soleil s predstavo OVO, ki gledalca popelje v barvit svet žuželk. Na odru se prepletajo akrobatika, ples, živa glasba in vizualni učinki, za brezhibno izvedbo pa stoji številčna mednarodna ekipa. Pogledali smo v zakulisje priprav – od vsakodnevnih treningov akrobatov in izdelave kostumov do zahtevne tehnične postavitve odra. Predstava ob vrhunskih akrobacijah odpira tudi teme sobivanja, drugačnosti in povezanosti. Zaodrje si je ogledala Urška Žižek, bere Lucija Fatur. Foto: Marie-Andrée Lemire

9 min

V Ljubljano se je vrnil Cirque du Soleil s predstavo OVO, ki gledalca popelje v barvit svet žuželk. Na odru se prepletajo akrobatika, ples, živa glasba in vizualni učinki, za brezhibno izvedbo pa stoji številčna mednarodna ekipa. Pogledali smo v zakulisje priprav – od vsakodnevnih treningov akrobatov in izdelave kostumov do zahtevne tehnične postavitve odra. Predstava ob vrhunskih akrobacijah odpira tudi teme sobivanja, drugačnosti in povezanosti. Zaodrje si je ogledala Urška Žižek, bere Lucija Fatur. Foto: Marie-Andrée Lemire

Dnevna soba, avdio

Za ovinkom življenja

17. 4. 2026

Ali obstaja recept za srečo? Odgovor morda poznata tokratna gosta oddaje Dnevna soba Alenka in Kamenko Kesar, zakonca, avtorja knjig in poslovna partnerja, ki navdušujeta s svojo iskrenostjo. Življenje znata vzeti resno, ampak na srečo ne preveč, kajti nikoli ne veš, kaj te čaka za ovinkom, pravita. Z njima se bo pogovarjala Špela Močnik Paradiž.

25 min

Ali obstaja recept za srečo? Odgovor morda poznata tokratna gosta oddaje Dnevna soba Alenka in Kamenko Kesar, zakonca, avtorja knjig in poslovna partnerja, ki navdušujeta s svojo iskrenostjo. Življenje znata vzeti resno, ampak na srečo ne preveč, kajti nikoli ne veš, kaj te čaka za ovinkom, pravita. Z njima se bo pogovarjala Špela Močnik Paradiž.

Radio GA - GA

Kdor nima v vladi ima v nogah

17. 4. 2026

Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.

52 min

Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.

Skladatelj tedna

Ernest Bloch, 5. del

17. 4. 2026

Prve skladbe Ernesta Blocha so nastajale okoli leta 1895, ko je bil star petnajst let, večina pa jih je ostala neobjavljenih. V zgodnjem ustvarjalnem obdobju je veliko navdiha iskal v judovski glasbeni tradiciji, prihajal je namreč iz tradicionalne, meščanske judovske družine. Med študijem kompozicije in violine po različnih evropskih mestih je začel v svojo glasbo vnašati tudi vplive drugih kultur, zlasti pomembna pa je bila v tem oziru njegova selitev v Združene države Amerike, kjer je prebival vse od leta 1916 pa do svoje smrti. Njegov zrel skladateljski izraz je najbližje neoklasicističnemu in neoromantičnemu slogu. Bloch je bil namreč eden tistih skladateljev 20. stoletja, ki se niso prav veliko ozirali po novih glasbenih tokovih tistega časa. Njegov velik vzornik je bil Wager, kar je zlasti očitno pri strukturni zasnovi in izpeljavi njegovih večjih orkestrskih del.

52 min

Prve skladbe Ernesta Blocha so nastajale okoli leta 1895, ko je bil star petnajst let, večina pa jih je ostala neobjavljenih. V zgodnjem ustvarjalnem obdobju je veliko navdiha iskal v judovski glasbeni tradiciji, prihajal je namreč iz tradicionalne, meščanske judovske družine. Med študijem kompozicije in violine po različnih evropskih mestih je začel v svojo glasbo vnašati tudi vplive drugih kultur, zlasti pomembna pa je bila v tem oziru njegova selitev v Združene države Amerike, kjer je prebival vse od leta 1916 pa do svoje smrti. Njegov zrel skladateljski izraz je najbližje neoklasicističnemu in neoromantičnemu slogu. Bloch je bil namreč eden tistih skladateljev 20. stoletja, ki se niso prav veliko ozirali po novih glasbenih tokovih tistega časa. Njegov velik vzornik je bil Wager, kar je zlasti očitno pri strukturni zasnovi in izpeljavi njegovih večjih orkestrskih del.

Malo naokrog

Občina Sv. Jurij v Slovenskih goricah se bo v prihodnjih dneh poklonila svojemu zavetniku

17. 4. 2026

Tokrat smo se odpravili v občino Sveti Jurij v Slovenskih goricah, kjer živi pod okriljem svetega Jurija malo več kot dva tisoč ljudi. Svetniku posvetijo vsako leto že tradicionalno večdnevno praznovanje in tako bo tudi letos, ko občina praznuje 20. obletnico samostojnosti po izstopu iz občine Lenart. Naši sogovorniki so bili ljudje, ki so prejeli različna priznanja in žanjejo ugled, ob tem pa ostajajo skromni in tesno povezani s krajem. Prihodnji konec tedna bodo pripravili tradicionalno oprireditev Jurjevo; 24. aprila bo osrednja proslava ob občinskem prazniku, 26. pa Jurjeva nedelja z blagoslovom konj in konjenikov. Na fotografiji je središče občine, Jurovski dol. (foto: portal: turizem.obcinajurij.si)

50 min

Tokrat smo se odpravili v občino Sveti Jurij v Slovenskih goricah, kjer živi pod okriljem svetega Jurija malo več kot dva tisoč ljudi. Svetniku posvetijo vsako leto že tradicionalno večdnevno praznovanje in tako bo tudi letos, ko občina praznuje 20. obletnico samostojnosti po izstopu iz občine Lenart. Naši sogovorniki so bili ljudje, ki so prejeli različna priznanja in žanjejo ugled, ob tem pa ostajajo skromni in tesno povezani s krajem. Prihodnji konec tedna bodo pripravili tradicionalno oprireditev Jurjevo; 24. aprila bo osrednja proslava ob občinskem prazniku, 26. pa Jurjeva nedelja z blagoslovom konj in konjenikov. Na fotografiji je središče občine, Jurovski dol. (foto: portal: turizem.obcinajurij.si)

Naval na šport

Evropsko prvenstvo v judu in konec rednega dela lige NHL

17. 4. 2026

V Gruziji se nadaljuje evropsko prvenstvo v judu, v hokejski ligi NHL pa so bile odigrane še zadnje tekme rednega dela. V končnici bodo tudi v tej pomladi hokejisti Los Angelesa z Anžetom Kopitarjem.

9 min

V Gruziji se nadaljuje evropsko prvenstvo v judu, v hokejski ligi NHL pa so bile odigrane še zadnje tekme rednega dela. V končnici bodo tudi v tej pomladi hokejisti Los Angelesa z Anžetom Kopitarjem.

Ocene

Telesa identitete, identitete telesa

17. 4. 2026

Pod skupnim imenom dogodka Telesa identitete, identitete telesa sta se na odru Španskih borcev odvili dve premieri, ki sta ju izvedli plesna skupina En-Knap, s čimer je ansambel odprl začetek novega umetniškega vodstva plesalca Mattie Casona. Avtorja: Emira Goro, Smaïl Kanouté Plesalci in so-avtorji: plesna skupina En–Knap (Mattia Cason, Matija Franješ, Tina Habun, Fiona Macbride, Carolina Alessandra Valentini, Nika Zidar) Glasba: Miha Šajina – Shekuza (za delo Ermire Goro), Julien Villa (za delo Smaïla Kanoutéja) Oblikovanje svetlobe: Hotimir Knific (za delo Ermire Goro), Aljaž Zaletel (za delo Smaïla Kanoutéja) Kostumografija: Katarina Markov (Atelje d.o.o.) Asistentka kostumografije: Margarita Gardina Vodja vaj: Ana Štefanec Knez Fotografija: Žiga Koritnik Video: Sašo Podgoršek Produkcija: Zavod En–Knap

1 min

Pod skupnim imenom dogodka Telesa identitete, identitete telesa sta se na odru Španskih borcev odvili dve premieri, ki sta ju izvedli plesna skupina En-Knap, s čimer je ansambel odprl začetek novega umetniškega vodstva plesalca Mattie Casona. Avtorja: Emira Goro, Smaïl Kanouté Plesalci in so-avtorji: plesna skupina En–Knap (Mattia Cason, Matija Franješ, Tina Habun, Fiona Macbride, Carolina Alessandra Valentini, Nika Zidar) Glasba: Miha Šajina – Shekuza (za delo Ermire Goro), Julien Villa (za delo Smaïla Kanoutéja) Oblikovanje svetlobe: Hotimir Knific (za delo Ermire Goro), Aljaž Zaletel (za delo Smaïla Kanoutéja) Kostumografija: Katarina Markov (Atelje d.o.o.) Asistentka kostumografije: Margarita Gardina Vodja vaj: Ana Štefanec Knez Fotografija: Žiga Koritnik Video: Sašo Podgoršek Produkcija: Zavod En–Knap

Svetovalni servis

Gibalni razvoj otrok

17. 4. 2026

Najboljši kraj za razvijanje gibalnih sposobnosti dojenčkov so tla. Tam lahko otrok samostojno spoznava svoje telo in razvija koordinacijo. Najpomembnejši gibalni mejniki, ki jih dojenčki po večini dosežejo v prvem letu starosti, so obrat na trebuh in hrbet, pivotiranje, plazenje, sedenje, kobacanje, hoja ob opori in pozneje tudi samostojna hoja. Kako jih spodbujati, da bodo osvojili dobre gibalne vzorce, ki so temelj za nadaljnje življenje in tudi odraslo dobo, bomo povedali v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Janja Kramar iz centra gibalnega razvoja dojenčkov in otrok Pedosana.

30 min

Najboljši kraj za razvijanje gibalnih sposobnosti dojenčkov so tla. Tam lahko otrok samostojno spoznava svoje telo in razvija koordinacijo. Najpomembnejši gibalni mejniki, ki jih dojenčki po večini dosežejo v prvem letu starosti, so obrat na trebuh in hrbet, pivotiranje, plazenje, sedenje, kobacanje, hoja ob opori in pozneje tudi samostojna hoja. Kako jih spodbujati, da bodo osvojili dobre gibalne vzorce, ki so temelj za nadaljnje življenje in tudi odraslo dobo, bomo povedali v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Janja Kramar iz centra gibalnega razvoja dojenčkov in otrok Pedosana.

Glasbena jutranjica

2. del: Ravel in Bizet

17. 4. 2026

MAURICE RAVEL: SONATINA ZA HARFO, FLAVTO IN VIOLONČELO Flavta: MATEJ KREMLJAK HOTKO, harfa: TINA ŽERDIN, violončelo: GORAZD STRLIČ GEORGES BIZET: LA BELLA FANCIULLA DI PERTH. SUITA ZA ORKESTER Orkester: ORCHESTRE DES CONCERTS PASDELOUP, dirigent: WALTHER GOEHR

117 min

MAURICE RAVEL: SONATINA ZA HARFO, FLAVTO IN VIOLONČELO Flavta: MATEJ KREMLJAK HOTKO, harfa: TINA ŽERDIN, violončelo: GORAZD STRLIČ GEORGES BIZET: LA BELLA FANCIULLA DI PERTH. SUITA ZA ORKESTER Orkester: ORCHESTRE DES CONCERTS PASDELOUP, dirigent: WALTHER GOEHR

Petkova anketa

Je zdaj čas za nakup električnega vozila?

17. 4. 2026

Cene goriv so tudi pri nas zaradi krize na Bližnjem vzhodu precej narasle. Električni avtomobili so se na začetku letošnjega leta pri nas in v Evropi prodajali dobro, še nikoli do zdaj tako. Bi kupili električni avtomobil?

3 min

Cene goriv so tudi pri nas zaradi krize na Bližnjem vzhodu precej narasle. Električni avtomobili so se na začetku letošnjega leta pri nas in v Evropi prodajali dobro, še nikoli do zdaj tako. Bi kupili električni avtomobil?

Jutranja poročila Radia Maribor

V Moravskih Toplicah prva robotska setev koruze

17. 4. 2026

V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Tako Gibanje Svoboda kot SDS nadaljujeta koalicijska pogajanja - Maribor se o razvoju uči od Manchestra - V Moravskih Toplicah prva robotska setev koruze

10 min

V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Tako Gibanje Svoboda kot SDS nadaljujeta koalicijska pogajanja - Maribor se o razvoju uči od Manchestra - V Moravskih Toplicah prva robotska setev koruze

Podobe znanja

Tinkara Tinta: Meduze bi lahko bile zmagovalke oceanov v prihodnosti

17. 4. 2026

Meduze pogosto povezujemo le z neprijetnimi poletnimi srečanji, v resnici pa ta pradavna bitja igrajo pomembno vlogo v delovanju našega planeta. Gostja oddaje je raziskovalka, dr. Tinkara Tinta z Morske biološke postaje Piran, ki preučuje, kako meduze vplivajo na tako imenovano biološko ogljično črpalko in zakaj so meduze izjemno prilagodljive na spremembe v okolju. Z njo se bomo podali tudi na krov dveh raziskovalnih ladij, ki sta v Atlantiku in Pacifiku vsaka na svoj način iz globoke modrine pridvignili kar nekaj novih spoznanj o morju.

28 min

Meduze pogosto povezujemo le z neprijetnimi poletnimi srečanji, v resnici pa ta pradavna bitja igrajo pomembno vlogo v delovanju našega planeta. Gostja oddaje je raziskovalka, dr. Tinkara Tinta z Morske biološke postaje Piran, ki preučuje, kako meduze vplivajo na tako imenovano biološko ogljično črpalko in zakaj so meduze izjemno prilagodljive na spremembe v okolju. Z njo se bomo podali tudi na krov dveh raziskovalnih ladij, ki sta v Atlantiku in Pacifiku vsaka na svoj način iz globoke modrine pridvignili kar nekaj novih spoznanj o morju.

Glasbena jutranjica

3. del: Simfonična pesnitev

17. 4. 2026

FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: UVERTURA SEN KRESNE NOČI, OP. 21 SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: PINCHAS STEINBERG FRANZ LISZT: CE QU'ON ENTEND SUR LA MONTAGNE (To kar slišimo na gori) ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: GEORGE PEHLIVANIAN ANATOLIJ KONSTANTINOVIČ LJADOV: VARIACIJE NA TEMO GLINKE, op.35 Klavir: MARCO RAPETTI ANTONÍN LEOPOLD DVOŘÁK: POVODNI MOŽ, SIMFONIČNA PESNITEV OP. 107 ČEŠKI FILHARMONIČNI ORKESTER, dirigent: VACLAV TALICH CÉSAR FRANCK: PREKLETI LOVEC, SIMFONIČNA PESNITEV PO BÜRGERJEVI BALADI DIVJI LOVEC NACIONALNI ORKESTER BBC IZ WALESA, dirigent: TADAAKI OTAKA

117 min

FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: UVERTURA SEN KRESNE NOČI, OP. 21 SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: PINCHAS STEINBERG FRANZ LISZT: CE QU'ON ENTEND SUR LA MONTAGNE (To kar slišimo na gori) ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: GEORGE PEHLIVANIAN ANATOLIJ KONSTANTINOVIČ LJADOV: VARIACIJE NA TEMO GLINKE, op.35 Klavir: MARCO RAPETTI ANTONÍN LEOPOLD DVOŘÁK: POVODNI MOŽ, SIMFONIČNA PESNITEV OP. 107 ČEŠKI FILHARMONIČNI ORKESTER, dirigent: VACLAV TALICH CÉSAR FRANCK: PREKLETI LOVEC, SIMFONIČNA PESNITEV PO BÜRGERJEVI BALADI DIVJI LOVEC NACIONALNI ORKESTER BBC IZ WALESA, dirigent: TADAAKI OTAKA

Lirični utrinek

Lars Gustafsson: Spati z mačko v postelji

17. 4. 2026

Lars Gustafsson je pesnik, romanopisec in filozof. Piše v švedščini in angleščini. Za njegovo poezijo je značilno, da vsakdanjim, običajnim pojavom ali dogodkom doda drugačno dimenzijo že s tem, ko vstopijo v kontekst poezije. Taka je tudi pesem z naslovom Spati z mačko v postelji. Prevajalka Sara Grbović, režiserka Živa Bizovičar, igralec Klemen Kovačič, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2022.

2 min

Lars Gustafsson je pesnik, romanopisec in filozof. Piše v švedščini in angleščini. Za njegovo poezijo je značilno, da vsakdanjim, običajnim pojavom ali dogodkom doda drugačno dimenzijo že s tem, ko vstopijo v kontekst poezije. Taka je tudi pesem z naslovom Spati z mačko v postelji. Prevajalka Sara Grbović, režiserka Živa Bizovičar, igralec Klemen Kovačič, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2022.

Spominčice

O skrivnem obisku iz Berlina, ki je leta 1941 zapečatil usodo velikega dela Slovencev

17. 4. 2026

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

4 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Jutranjik

Delničarjem Luke Koper 2,30 evra bruto na delnico

17. 4. 2026

Lanskoletno poslovanje Luke Koper je preseglo načrte, saj ga je skupina sklenila s prihodki v višini 380 milijonov evrov in 35 odstotkov višjim čistim dobičkom, ki je znašal 81 milijonov evrov. Nadzorni svet Luke je tako za skupščino družbe, ki je predvidena v maju, pripravil predlog uporabe bilančnega dobička v višini 55,9 milijona evrov. Ostali poudarki oddaje: - Ob povolilni matematiki je pred socialnimi partnerji danes predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije. - V Libanonu je začela veljati 10-dnevna prekinitev ognja. - Veliko zanimanja za pogovor z Varuhinjo človekovih pravic v Kopru. - Goriška Brda gostijo svetovno prvenstvo reševalnih psov.

12 min

Lanskoletno poslovanje Luke Koper je preseglo načrte, saj ga je skupina sklenila s prihodki v višini 380 milijonov evrov in 35 odstotkov višjim čistim dobičkom, ki je znašal 81 milijonov evrov. Nadzorni svet Luke je tako za skupščino družbe, ki je predvidena v maju, pripravil predlog uporabe bilančnega dobička v višini 55,9 milijona evrov. Ostali poudarki oddaje: - Ob povolilni matematiki je pred socialnimi partnerji danes predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije. - V Libanonu je začela veljati 10-dnevna prekinitev ognja. - Veliko zanimanja za pogovor z Varuhinjo človekovih pravic v Kopru. - Goriška Brda gostijo svetovno prvenstvo reševalnih psov.

Glasbena jutranjica

2. del: Ravel in Bizet

17. 4. 2026

MAURICE RAVEL: SONATINA ZA HARFO, FLAVTO IN VIOLONČELO Flavta: MATEJ KREMLJAK HOTKO, harfa: TINA ŽERDIN, violončelo: GORAZD STRLIČ GEORGES BIZET: LA BELLA FANCIULLA DI PERTH. SUITA ZA ORKESTER Orkester: ORCHESTRE DES CONCERTS PASDELOUP, dirigent: WALTHER GOEHR

32 min

MAURICE RAVEL: SONATINA ZA HARFO, FLAVTO IN VIOLONČELO Flavta: MATEJ KREMLJAK HOTKO, harfa: TINA ŽERDIN, violončelo: GORAZD STRLIČ GEORGES BIZET: LA BELLA FANCIULLA DI PERTH. SUITA ZA ORKESTER Orkester: ORCHESTRE DES CONCERTS PASDELOUP, dirigent: WALTHER GOEHR

Glasbeni poudarki

Glasbeni poudarki 07:25

17. 4. 2026

Napovedujemo uvodni koncert 40. Slovenskih glasbenih dnevov.

1 min

Napovedujemo uvodni koncert 40. Slovenskih glasbenih dnevov.

Ob osmih

Kako varno je kolesarjenje v slovenskih mestih? Prva sistematična analiza.

17. 4. 2026

Kako varne so kolesarske steze v naših mestih? To je ugotavljala prva sistematična raziskava kolesarske infrastrukture v Sloveniji, ki je v petih mestih ocenila nevarnost posameznih odsekov. Približno polovica ocenjenega omrežja je dosegla visoko ali ekstremno stopnjo tveganja, druga polovica pa srednjo ali nizko. Le desetina odsekov je bila ocenjena kot povsem varnih. Prostora za izboljšave je torej veliko in posegi niso nujno dragi in zapleteni. So pa pomembni, ker je kolesarjev vse več. Več o projektu in ugotovitvah Ob osmih z Erikom Logarjem in Klemnom Filipičem z Avtomoto zveze Slovenije.

16 min

Kako varne so kolesarske steze v naših mestih? To je ugotavljala prva sistematična raziskava kolesarske infrastrukture v Sloveniji, ki je v petih mestih ocenila nevarnost posameznih odsekov. Približno polovica ocenjenega omrežja je dosegla visoko ali ekstremno stopnjo tveganja, druga polovica pa srednjo ali nizko. Le desetina odsekov je bila ocenjena kot povsem varnih. Prostora za izboljšave je torej veliko in posegi niso nujno dragi in zapleteni. So pa pomembni, ker je kolesarjev vse več. Več o projektu in ugotovitvah Ob osmih z Erikom Logarjem in Klemnom Filipičem z Avtomoto zveze Slovenije.

Jutranja kronika

V Libanonu slavje in nervoza ob razglasitvi 10-dnevne prekinitve ognja

17. 4. 2026

V Libanonu je začela veljati 10-dnevna prekinitev ognja, ki jo je včeraj napovedal ameriški predsednik Donald Trump. Gre za pomemben korak k trajnejšemu miru v regiji. Iran namreč vse od sklenitve premirja z Združenimi državami vztraja, da bi moralo to veljati tudi za Libanon. Druge teme: - Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka zaradi bližnjevzhodne krize napovedujeta počasnejšo rast in višjo inflacijo. - Socialni partnerji pred sejo razdeljeni glede davčne razbremenitve, ki jo interventno predlaga tako imenovani sredinski trojček političnih strank - Jubilejni 40-ti Slovenski glasbeni dnevi letos v znamenju prvih koncertnih radijskih prenosov

20 min

V Libanonu je začela veljati 10-dnevna prekinitev ognja, ki jo je včeraj napovedal ameriški predsednik Donald Trump. Gre za pomemben korak k trajnejšemu miru v regiji. Iran namreč vse od sklenitve premirja z Združenimi državami vztraja, da bi moralo to veljati tudi za Libanon. Druge teme: - Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka zaradi bližnjevzhodne krize napovedujeta počasnejšo rast in višjo inflacijo. - Socialni partnerji pred sejo razdeljeni glede davčne razbremenitve, ki jo interventno predlaga tako imenovani sredinski trojček političnih strank - Jubilejni 40-ti Slovenski glasbeni dnevi letos v znamenju prvih koncertnih radijskih prenosov

Evropa osebno

Vit Pohanka: Nič junaškega ni v tem, če te ugrabijo

14. 4. 2026

Vit Pohanka je češki novinar, trenutno sodelavec radia Prague International. Novinar je že več kot 32 let. V tem času je živel v šestih različnih državah in bival na 27 različnih naslovih. Bil je dopisnik v Združenih državah Amerike. Med drugim pa je navdušen skakalec s padalom, z letala je skočil že 232. Povsem mirno pa govori tudi o tem, da so ga leta 2004 v Iraku ugrabili. Čakaj, kaj?

10 min

Vit Pohanka je češki novinar, trenutno sodelavec radia Prague International. Novinar je že več kot 32 let. V tem času je živel v šestih različnih državah in bival na 27 različnih naslovih. Bil je dopisnik v Združenih državah Amerike. Med drugim pa je navdušen skakalec s padalom, z letala je skočil že 232. Povsem mirno pa govori tudi o tem, da so ga leta 2004 v Iraku ugrabili. Čakaj, kaj?

Mali modreci

Tam prespimo, namesto nas pa čistijo drugi

17. 4. 2026

Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.

3 min

Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.

Petek brez pravila

"Vam lahko kako pomagam?" "Hvala, samo gledam."

17. 4. 2026

V tokratni oddaji Petek brez pravila se bomo posvetili kulturi prodaje ter odnosu med prodajalci in strankami. Kako pomemben je prvi vtis? Zakaj se včasih zdi, da prodajalca v trgovini preprosto ni nikjer, drugič pa nas prijazen pristop prepriča že v prvih sekundah? O tem, kakšen je dober prodajalec, zakaj prodaja še zdaleč ni preprost poklic in kako ravnati tudi v zahtevnih trenutkih s strankami, se bomo pogovarjali z Borutom Zoranom, nekdanjim prodajalcem, danes pa podjetnikom in svetovalcem ter avtorjem knjige Neprijetna izkušnja ali kako uspešno reševati pritožbe in reklamacije.

11 min

V tokratni oddaji Petek brez pravila se bomo posvetili kulturi prodaje ter odnosu med prodajalci in strankami. Kako pomemben je prvi vtis? Zakaj se včasih zdi, da prodajalca v trgovini preprosto ni nikjer, drugič pa nas prijazen pristop prepriča že v prvih sekundah? O tem, kakšen je dober prodajalec, zakaj prodaja še zdaleč ni preprost poklic in kako ravnati tudi v zahtevnih trenutkih s strankami, se bomo pogovarjali z Borutom Zoranom, nekdanjim prodajalcem, danes pa podjetnikom in svetovalcem ter avtorjem knjige Neprijetna izkušnja ali kako uspešno reševati pritožbe in reklamacije.

Spominčice

O usodi dveh mornariških častnikov ob začetku druge svetovne vojne

17. 4. 2026

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

ApolloLajka

Laserski internet v vesolju – Matija Brumat

17. 4. 2026

Ko smo med odpravo Artemis II lahko spremljali vse podrobnosti življenja astronavtov na krovu vesoljske ladje Orion, se večinoma nismo kaj dosti spraševali, kaj je pravzaprav potrebno za to, da spremljamo neposredni prenos v visoki ločljivosti s take razdalje. Ugodnosti širokopasovnih povezav so nam očitno nekaj samoumevnega, četudi gre za vesolje. Ampak ozadje laserskih optičnih komunikacij v globokem vesolju je mnogo bolj zanimivo, če si ga ogledamo od blizu. Prav to smo tokrat storili v družbi dr. Matije Brumata, ki je med drugim sodeloval pri eksperimentih Evropske vesoljske agencije, ki so uspešno pripeljali do vzpostavitve laserske komunikacije z vesoljsko sondo Psiha. Ta je še mnogo bolj oddaljena od Zemlje kot Orion na poti okoli Lune, saj potuje k asteroidu Psiha, ki se nahaja v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom. Seveda pa se laserske komunikacije danes uporabljajo tudi pri komunikaciji satelitov v Zemljini orbiti in še kje, in morda bodo nekega dne temelj vesoljskega interneta. Dr. Matija Brumat je inženirja strojništva, ki poslovno sodeluje s podjetjem Synopta v Švici in Airworks v Sloveniji. Trenutno se ukvarja tudi z razvojem usmerjevalnih mehanizmov za ionske motorje. Pa še kar nekaj drugih tem smo odprli …

90 min

Ko smo med odpravo Artemis II lahko spremljali vse podrobnosti življenja astronavtov na krovu vesoljske ladje Orion, se večinoma nismo kaj dosti spraševali, kaj je pravzaprav potrebno za to, da spremljamo neposredni prenos v visoki ločljivosti s take razdalje. Ugodnosti širokopasovnih povezav so nam očitno nekaj samoumevnega, četudi gre za vesolje. Ampak ozadje laserskih optičnih komunikacij v globokem vesolju je mnogo bolj zanimivo, če si ga ogledamo od blizu. Prav to smo tokrat storili v družbi dr. Matije Brumata, ki je med drugim sodeloval pri eksperimentih Evropske vesoljske agencije, ki so uspešno pripeljali do vzpostavitve laserske komunikacije z vesoljsko sondo Psiha. Ta je še mnogo bolj oddaljena od Zemlje kot Orion na poti okoli Lune, saj potuje k asteroidu Psiha, ki se nahaja v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom. Seveda pa se laserske komunikacije danes uporabljajo tudi pri komunikaciji satelitov v Zemljini orbiti in še kje, in morda bodo nekega dne temelj vesoljskega interneta. Dr. Matija Brumat je inženirja strojništva, ki poslovno sodeluje s podjetjem Synopta v Švici in Airworks v Sloveniji. Trenutno se ukvarja tudi z razvojem usmerjevalnih mehanizmov za ionske motorje. Pa še kar nekaj drugih tem smo odprli …

Športna zgodba

Botrstvo v športu

17. 4. 2026

Botrstvo v športu je v vlogi ambasadorja prevzel Tine Urnaut. Slovenski odbojkarski reprezentant bo prvega junija skupaj s številnimi športnimi gosti del odbojkarske tekme članskih vrst Slovenije in Srbije. Pa vendarle ima omenjena vloga tudi obšportno vlogo. Tudi o tem več v jutranji zgodbi Boštjana Reberšaka.

1 min

Botrstvo v športu je v vlogi ambasadorja prevzel Tine Urnaut. Slovenski odbojkarski reprezentant bo prvega junija skupaj s številnimi športnimi gosti del odbojkarske tekme članskih vrst Slovenije in Srbije. Pa vendarle ima omenjena vloga tudi obšportno vlogo. Tudi o tem več v jutranji zgodbi Boštjana Reberšaka.

Glasbena jutranjica

1. del: Obletnice

17. 4. 2026

HARALD SAEVERUD: RONDO AMOROSO, OP. 14A, ŠT. 7 Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ JOHANN DAVID HEINICHEN: KONCERT V G-DURU SEIBEL 215 MUSICA ANTIQUA KÖLN, dirigent: REINHARD GOEBEL JOHANN MATTHESON: TRIO ZA TRI ŽVEGLE ŠT. 8, OP. 1 Žvegla: RICHARD SCHULZE, L. S. COTTRELL, THEODORA SCHULZE JOHANN GOTTLIEB NAUMANN: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V A-DURU Violina: ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ, KOMORNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE ROBERTO LUPI: PARTITA ZA HARFO Harfa: JELICA PERTOT PORTAGRANDI JOHANNES BRAHMS: TEMA Z VARIACIJAMI v d-molu (priredba Godalnega seksteta št. 1 v B-duru, op. 18) Klavir: RADU LUPU

58 min

HARALD SAEVERUD: RONDO AMOROSO, OP. 14A, ŠT. 7 Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ JOHANN DAVID HEINICHEN: KONCERT V G-DURU SEIBEL 215 MUSICA ANTIQUA KÖLN, dirigent: REINHARD GOEBEL JOHANN MATTHESON: TRIO ZA TRI ŽVEGLE ŠT. 8, OP. 1 Žvegla: RICHARD SCHULZE, L. S. COTTRELL, THEODORA SCHULZE JOHANN GOTTLIEB NAUMANN: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V A-DURU Violina: ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ, KOMORNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE ROBERTO LUPI: PARTITA ZA HARFO Harfa: JELICA PERTOT PORTAGRANDI JOHANNES BRAHMS: TEMA Z VARIACIJAMI v d-molu (priredba Godalnega seksteta št. 1 v B-duru, op. 18) Klavir: RADU LUPU

Duhovna misel

Sami Al Daghistani: Šiizem in Iran

17. 4. 2026

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

4 min

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

Odbita do bita

Žan Lep: Moškosfera ponuja preproste rešitve, čeprav uspe samo odstotku ljudi, ki jih nagovarja

15. 4. 2026

Mladi moški, ki se počutijo ogrožene, ker menda moškost izginja. Mladi moški, ki pravijo, da ljubijo ženske, pa jih na vsakem koraku diskreditirajo in zatirajo, mladi moški, ki pred bazenom v izklesanem telesu iščejo način, kako čim hitreje in najenostavneje čim več zaslužiti in ta nasvet prodati naprej.

43 min

Mladi moški, ki se počutijo ogrožene, ker menda moškost izginja. Mladi moški, ki pravijo, da ljubijo ženske, pa jih na vsakem koraku diskreditirajo in zatirajo, mladi moški, ki pred bazenom v izklesanem telesu iščejo način, kako čim hitreje in najenostavneje čim več zaslužiti in ta nasvet prodati naprej.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine