Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Letošnji prejemnik nagrade Nede Pagon za knjižnega urednika ali urednico je pesnik, prevajalec, aktivist in urednik Brane Mozetič. Nagrado Nede Pagon razpisujejo pri založbi Studia humanitatis; kot je v utemeljitvi med drugim zapisala komisija, je Brane Mozetič eden najvidnejših slovenskih urednikov izvirne in prevodne knjižne produkcije. Nagrado je prejel za drzen, dosleden in prepoznaven uredniški opus. Z njim, tako komisija, »skrbi za tisto literaturo, ki nastane, ko jezik trči ob meje in kjer literatura še vedno pomeni upor in pogum, pa intimo in javnost v enem«. Brane Mozetič je vztrajno in premišljeno oblikoval zatočišče za manjšinske in marginalizirane glasove, za poezijo, ki ni prilagojena, in za misel, ki ni udomačena. Ob tem je Mozetič eden največjih mednarodnih promotorjev slovenske literature in neutrudni organizator: koordinira literarne festivale, prevajalske delavnice, gostovanja slovenskih avtorjev v tujini, literarne večere, ureja antologije za tuje trge in vrsto let soustvarja enega najstarejših LGBT filmskih festivalov na svetu. Vse to po besedah komisije počne tiho, natančno in z izjemnim občutkom za literarno vrednost, ki ni nikoli ločena od človeškega konteksta.
Letošnji prejemnik nagrade Nede Pagon za knjižnega urednika ali urednico je pesnik, prevajalec, aktivist in urednik Brane Mozetič. Nagrado Nede Pagon razpisujejo pri založbi Studia humanitatis; kot je v utemeljitvi med drugim zapisala komisija, je Brane Mozetič eden najvidnejših slovenskih urednikov izvirne in prevodne knjižne produkcije. Nagrado je prejel za drzen, dosleden in prepoznaven uredniški opus. Z njim, tako komisija, »skrbi za tisto literaturo, ki nastane, ko jezik trči ob meje in kjer literatura še vedno pomeni upor in pogum, pa intimo in javnost v enem«. Brane Mozetič je vztrajno in premišljeno oblikoval zatočišče za manjšinske in marginalizirane glasove, za poezijo, ki ni prilagojena, in za misel, ki ni udomačena. Ob tem je Mozetič eden največjih mednarodnih promotorjev slovenske literature in neutrudni organizator: koordinira literarne festivale, prevajalske delavnice, gostovanja slovenskih avtorjev v tujini, literarne večere, ureja antologije za tuje trge in vrsto let soustvarja enega najstarejših LGBT filmskih festivalov na svetu. Vse to po besedah komisije počne tiho, natančno in z izjemnim občutkom za literarno vrednost, ki ni nikoli ločena od človeškega konteksta.
Ob prazniku Krajevne skupnosti so na Škofijah obeležili 120 let šolstva v kraju. Na Osnovni šoli Oskarja Kovačiča so ob tem odprli razstavo.
Ob prazniku Krajevne skupnosti so na Škofijah obeležili 120 let šolstva v kraju. Na Osnovni šoli Oskarja Kovačiča so ob tem odprli razstavo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Kako postati odličen menedžer oziroma menedžerka? Samo znanje je premalo, pravi Slovenka, ki je pred kratkim prejela eno izmed najprestižnejših svetovnih priznanj na področju menedžmenta in voditeljstva, profesorica dr. Danica Purg. Za odličnost na področju vodenja podjetja so po njenem potrebne tudi etika, odgovornost in inovativnost. Gre za vrednote, s katerimi kot ustanoviteljica in voditeljica IEDC – mednarodne poslovne šole Bled v zadnjih 40-ih letih navdihuje in razsvetljuje generacije študentov. Ob sprejemu v elitni klub Thinkers50 Hall of Fame – gre za oskarje menedžerskega razmišljanja – jo je Urška Subotič Jereb povabila v oddajo Intervju.
Kako postati odličen menedžer oziroma menedžerka? Samo znanje je premalo, pravi Slovenka, ki je pred kratkim prejela eno izmed najprestižnejših svetovnih priznanj na področju menedžmenta in voditeljstva, profesorica dr. Danica Purg. Za odličnost na področju vodenja podjetja so po njenem potrebne tudi etika, odgovornost in inovativnost. Gre za vrednote, s katerimi kot ustanoviteljica in voditeljica IEDC – mednarodne poslovne šole Bled v zadnjih 40-ih letih navdihuje in razsvetljuje generacije študentov. Ob sprejemu v elitni klub Thinkers50 Hall of Fame – gre za oskarje menedžerskega razmišljanja – jo je Urška Subotič Jereb povabila v oddajo Intervju.
Vrhunec antične grške kulture od 10. do 4. stoletja pred našim štetjem pomenijo helenska književnost, pesništvo, dramatika, filozofija in zgodovinopisje, ki sestavljajo najpopolnejše, najlepše in najizvirnejše, kar je človeštvu dala antična umetnost. Homer je najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji. Bil je eden izmed aojdov, potujočih starogrških pevcev, ki so krožili po deželi in ob spremljavi lire peli pesmi. Homerju zgodovina pripisuje dva monumentalna epa, Iliado in Odisejo.
Vrhunec antične grške kulture od 10. do 4. stoletja pred našim štetjem pomenijo helenska književnost, pesništvo, dramatika, filozofija in zgodovinopisje, ki sestavljajo najpopolnejše, najlepše in najizvirnejše, kar je človeštvu dala antična umetnost. Homer je najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji. Bil je eden izmed aojdov, potujočih starogrških pevcev, ki so krožili po deželi in ob spremljavi lire peli pesmi. Homerju zgodovina pripisuje dva monumentalna epa, Iliado in Odisejo.
Decembra se druženja kar vrstijo in popije se več alkohola. Že slabo desetletje se zavod VOZIM s posebno iniciativo posveča situaciji na terenu, nagovarja prijatelje in sorodnike, naj čakajo na klic svojih najbližjih, da jih bodo varno odpeljali domov iz zabave. Leonida Pevec, vodja iniciative 'Heroji furajo v pižamah' nam je opredstavila letošnjo akcijo. (Foto Zavod Vozim)
Decembra se druženja kar vrstijo in popije se več alkohola. Že slabo desetletje se zavod VOZIM s posebno iniciativo posveča situaciji na terenu, nagovarja prijatelje in sorodnike, naj čakajo na klic svojih najbližjih, da jih bodo varno odpeljali domov iz zabave. Leonida Pevec, vodja iniciative 'Heroji furajo v pižamah' nam je opredstavila letošnjo akcijo. (Foto Zavod Vozim)
Radijska Tribuna je polurna oddaja vsak torek, sredo in četrtek, v kateri skupaj z gosti obravnavamo aktualne politične, gospodarske in socialne teme. Velikokrat poiščemo rešitve tudi za težave poslušalk in poslušalcev.
Radijska Tribuna je polurna oddaja vsak torek, sredo in četrtek, v kateri skupaj z gosti obravnavamo aktualne politične, gospodarske in socialne teme. Velikokrat poiščemo rešitve tudi za težave poslušalk in poslušalcev.
Pogozdovanje goriškega Krasa po največjem požaru v zgodovini Slovenije je končano. Na zadnji akciji so posadili 4000 sadik, v vseh akcijah skupaj pa okoli 150.000. Zavod za gozdove ob tem opozarja, da samovoljno sajenje ni dobro. Tudi o tem je več povedal Boštjan Košiček iz sežanske enote Zavoda za gozdove. (Foto ZSG)
Pogozdovanje goriškega Krasa po največjem požaru v zgodovini Slovenije je končano. Na zadnji akciji so posadili 4000 sadik, v vseh akcijah skupaj pa okoli 150.000. Zavod za gozdove ob tem opozarja, da samovoljno sajenje ni dobro. Tudi o tem je več povedal Boštjan Košiček iz sežanske enote Zavoda za gozdove. (Foto ZSG)
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
V jutru ob kavi in kitari smo gostili pevko in avtorico Manco Pirc, ki je s svojo toplino, pristnostjo in glasbeno iskrenostjo ustvarila čudovito sredino vzdušje. V pogovoru je razkrila del svojega ustvarjalnega sveta, navdiha in prazničnih misli, njen glas pa je v studio prinesel nežnost in svetlobo, ki ju v tem času še posebej cenimo.
V jutru ob kavi in kitari smo gostili pevko in avtorico Manco Pirc, ki je s svojo toplino, pristnostjo in glasbeno iskrenostjo ustvarila čudovito sredino vzdušje. V pogovoru je razkrila del svojega ustvarjalnega sveta, navdiha in prazničnih misli, njen glas pa je v studio prinesel nežnost in svetlobo, ki ju v tem času še posebej cenimo.
Kako se pravilno nanaša tekoča podlaga in kako pobarvamo veke? Katere barve izbrati za naš ten kože in kako poskrbeti, da bo koža negovana kljub nanosu ličil? V sredin svetovalni servis prihaja Katja Pintar, umetnica ličenja, ki bo z odgovori poskrbela, da pri ličenju (zrele) kože ne bomo več delali napak.
Kako se pravilno nanaša tekoča podlaga in kako pobarvamo veke? Katere barve izbrati za naš ten kože in kako poskrbeti, da bo koža negovana kljub nanosu ličil? V sredin svetovalni servis prihaja Katja Pintar, umetnica ličenja, ki bo z odgovori poskrbela, da pri ličenju (zrele) kože ne bomo več delali napak.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
V tokratni Radiosferi se zapeljemo po železniških tirih, in to kar z lokomotivo, ki se po nekaj letih vloge muzejskega eksponata spet vrača tja, kamor spada. Prenovljen Božičkov vlak Slovenskih železnic s parno lokomotivo bo v mesecu decembru spet pričaral praznično vzdušje. 15 voženj načrtuje Božiček po različnih poteh po Sloveniji 20. in 21. decembra. Nas pa zanima predvsem, kako se takšna stara lokomotiva iz muzejskega eksponata spremeni v delujoč stroj. Brez požrtvovalnosti in zavzetosti železničarskih zanesenjakov enostavno – kot bomo slišali – ne gre. S tem pa se seveda ohranja pomemben del kulturne in tehnične dediščine, ne nazadnje pa takšna lokomotiva v tem prazničnem času razveseljuje otroke in – priznajmo si – tudi ostale. Sogovornik v Železniškem muzeju: Rok Šmon, inštruktor strojevodij, vodja projekta parnih lokomotiv in navdušenec nad železniško tehniško dediščino.
V tokratni Radiosferi se zapeljemo po železniških tirih, in to kar z lokomotivo, ki se po nekaj letih vloge muzejskega eksponata spet vrača tja, kamor spada. Prenovljen Božičkov vlak Slovenskih železnic s parno lokomotivo bo v mesecu decembru spet pričaral praznično vzdušje. 15 voženj načrtuje Božiček po različnih poteh po Sloveniji 20. in 21. decembra. Nas pa zanima predvsem, kako se takšna stara lokomotiva iz muzejskega eksponata spremeni v delujoč stroj. Brez požrtvovalnosti in zavzetosti železničarskih zanesenjakov enostavno – kot bomo slišali – ne gre. S tem pa se seveda ohranja pomemben del kulturne in tehnične dediščine, ne nazadnje pa takšna lokomotiva v tem prazničnem času razveseljuje otroke in – priznajmo si – tudi ostale. Sogovornik v Železniškem muzeju: Rok Šmon, inštruktor strojevodij, vodja projekta parnih lokomotiv in navdušenec nad železniško tehniško dediščino.
Avstrijsko vplivnico je konec tedna ubil nekdanji partner in jo zakopal v gozdu pri Majšperku. Nogometni reprezentant je po obsodbi zaradi izživljanja nad ženo in grožnjami s smrtjo dobil zanemarljivo kazen. Femicidi ostajajo najpogostejši vzrok nasilnih smrti žensk v Sloveniji. Vse to lahko beremo v teh dneh, pa tudi, da so v Italiji dve leti po smrti 22-letnice femicid opredelili kot posebno kaznivo dejanje z dosmrtno kaznijo. Bi to morali storiti tudi pri nas? Zakaj zaščita žensk še vedno odpoveduje? In ali se res vračamo v patriarhalne vzorce? Gostja Ob osmih je sociologinja Jasna Podreka.
Avstrijsko vplivnico je konec tedna ubil nekdanji partner in jo zakopal v gozdu pri Majšperku. Nogometni reprezentant je po obsodbi zaradi izživljanja nad ženo in grožnjami s smrtjo dobil zanemarljivo kazen. Femicidi ostajajo najpogostejši vzrok nasilnih smrti žensk v Sloveniji. Vse to lahko beremo v teh dneh, pa tudi, da so v Italiji dve leti po smrti 22-letnice femicid opredelili kot posebno kaznivo dejanje z dosmrtno kaznijo. Bi to morali storiti tudi pri nas? Zakaj zaščita žensk še vedno odpoveduje? In ali se res vračamo v patriarhalne vzorce? Gostja Ob osmih je sociologinja Jasna Podreka.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - predsednica republike išče predsednika Komisije za preprečevanje korupcije s ponovljenim javnim pozivom - mariborska Najstarejša trta tudi po odkritju najstarejše divje trte v Tibetu ohranja svoj naslov - na Ta veseli dan kulture kulturne ustanove brezplačno odpirajo vrata
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - predsednica republike išče predsednika Komisije za preprečevanje korupcije s ponovljenim javnim pozivom - mariborska Najstarejša trta tudi po odkritju najstarejše divje trte v Tibetu ohranja svoj naslov - na Ta veseli dan kulture kulturne ustanove brezplačno odpirajo vrata
Pet od trinajstih z albuma 3, 2, 1. MARTINA ET AL. v živo.
Pet od trinajstih z albuma 3, 2, 1. MARTINA ET AL. v živo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
3. decembra se spominjamo rojstnega dne izjemnega pesnika tudi v svetovnem merilu - Franceta Prešerna. Izbrali smo eno njegovih najbolj znanih pesmi Slovo od mladosti. Interpret Aleš Valič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2002.
3. decembra se spominjamo rojstnega dne izjemnega pesnika tudi v svetovnem merilu - Franceta Prešerna. Izbrali smo eno njegovih najbolj znanih pesmi Slovo od mladosti. Interpret Aleš Valič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2002.
» S trebuhom za kruhom.« in » Iz te moke ne bo kruha.« To sta le dva izmed mnogih slovenskih pregovorov o kruhu. Etnolog dr. Janez Bogataj pravi, da bi v zvezi z belim kruhom lahko govorili kar o narodnem kompleksu. Bel kruh je nekdaj veljal za simbol obilja, zdaj se že nekaj časa poudarja prednosti zamenjave belega kruha s polnozrnatim. Kakšne so razlike v količini prehranske vlaknine v različnih vrstah kruha? Ali je vsak temnejši kruh tudi polnozrnat? Miti o kruhu in rezultati raziskave o sestavi različnih vrst kruha so tema tokratne oddaje Pod pokrovko.
» S trebuhom za kruhom.« in » Iz te moke ne bo kruha.« To sta le dva izmed mnogih slovenskih pregovorov o kruhu. Etnolog dr. Janez Bogataj pravi, da bi v zvezi z belim kruhom lahko govorili kar o narodnem kompleksu. Bel kruh je nekdaj veljal za simbol obilja, zdaj se že nekaj časa poudarja prednosti zamenjave belega kruha s polnozrnatim. Kakšne so razlike v količini prehranske vlaknine v različnih vrstah kruha? Ali je vsak temnejši kruh tudi polnozrnat? Miti o kruhu in rezultati raziskave o sestavi različnih vrst kruha so tema tokratne oddaje Pod pokrovko.
Glasbeni izbor bo obogatila tudi Prešernova poezija. Pesem Pevcu interpretira igralec Boris Juh. Na sporedu glasba Gašparja Maška: Klavirski kvartet v c – molu, Kamila Maška: Strunam in Uvertura k melodrami Judita, Jurija Mihevca: Igre grlic, mazurka, op. 200, Petra Iljiča Čajkovskega: Sentimentalni valček za violino in klavir, op. 51, št. 6,. Benjamina Ipavca: Valček in Scherzo za klavir, Franja Serafina Vilharja: samospev Kam in Jurija Mihevca: Izginula sreča, sanjarija, op. 187.
Glasbeni izbor bo obogatila tudi Prešernova poezija. Pesem Pevcu interpretira igralec Boris Juh. Na sporedu glasba Gašparja Maška: Klavirski kvartet v c – molu, Kamila Maška: Strunam in Uvertura k melodrami Judita, Jurija Mihevca: Igre grlic, mazurka, op. 200, Petra Iljiča Čajkovskega: Sentimentalni valček za violino in klavir, op. 51, št. 6,. Benjamina Ipavca: Valček in Scherzo za klavir, Franja Serafina Vilharja: samospev Kam in Jurija Mihevca: Izginula sreča, sanjarija, op. 187.
Glasbeni izbor bo obogatila tudi Prešernova poezija. Pesem Pevcu interpretira igralec Boris Juh. Na sporedu glasba Gašparja Maška: Klavirski kvartet v c – molu, Kamila Maška: Strunam in Uvertura k melodrami Judita, Jurija Mihevca: Igre grlic, mazurka, op. 200, Petra Iljiča Čajkovskega: Sentimentalni valček za violino in klavir, op. 51, št. 6,. Benjamina Ipavca: Valček in Scherzo za klavir, Franja Serafina Vilharja: samospev Kam in Jurija Mihevca: Izginula sreča, sanjarija, op. 187.
Glasbeni izbor bo obogatila tudi Prešernova poezija. Pesem Pevcu interpretira igralec Boris Juh. Na sporedu glasba Gašparja Maška: Klavirski kvartet v c – molu, Kamila Maška: Strunam in Uvertura k melodrami Judita, Jurija Mihevca: Igre grlic, mazurka, op. 200, Petra Iljiča Čajkovskega: Sentimentalni valček za violino in klavir, op. 51, št. 6,. Benjamina Ipavca: Valček in Scherzo za klavir, Franja Serafina Vilharja: samospev Kam in Jurija Mihevca: Izginula sreča, sanjarija, op. 187.
V novogoriškem EPIC-u so govorili o učinkih Evropske prestolnice kulture, ki je gostila več kot 1.600 čezmejnih dogodkov. Zgolj uradne je obiskalo več kot milijon ljudi, beležijo pa tudi 3 milijone digitalnih ogledov spletnih vsebin. Na konferenci so vsi akterji poudarili, da se projekt GO! 2025 v petek ne bo končal. V oddaji tudi o tem: Danes po vsej državi praznujemo Ta veseli dan kulture Srečanje ameriške in ruske delegacije brez preboja Načrtovanje obvoznic na Mostu na Soči in v Volčah se nadaljuje, prihodnje leto začetek graditve križišča na bodoči kanalski obvoznici Znani so nominiranci 40-ega skupnega nagrajevanja primorskih športnikov
V novogoriškem EPIC-u so govorili o učinkih Evropske prestolnice kulture, ki je gostila več kot 1.600 čezmejnih dogodkov. Zgolj uradne je obiskalo več kot milijon ljudi, beležijo pa tudi 3 milijone digitalnih ogledov spletnih vsebin. Na konferenci so vsi akterji poudarili, da se projekt GO! 2025 v petek ne bo končal. V oddaji tudi o tem: Danes po vsej državi praznujemo Ta veseli dan kulture Srečanje ameriške in ruske delegacije brez preboja Načrtovanje obvoznic na Mostu na Soči in v Volčah se nadaljuje, prihodnje leto začetek graditve križišča na bodoči kanalski obvoznici Znani so nominiranci 40-ega skupnega nagrajevanja primorskih športnikov
Danes po vsej državi praznujemo Ta veseli dan kulture. Na obletnico rojstva Franceta Prešerna kulturne ustanove že tradicionalno odprejo svoja vrata in obiskovalcem ponudijo brezplačen vstop. Novosti letošnjega veselega dne sta nova grafična podoba in razširitev dogajanja na več dni. Drugi poudarki: - Po petih urah ameriško-ruskih pogovorov iz Moskve sporočili, da bo pot do miru v Ukrajini še dolga. - Ameriški kongres ugotavlja, ali je vojni minister Pete Hegseth zagrešil vojni zločin. - Invalidi ob svojem mednarodnem dnevu opozarjajo, da enako kot drugi državljani prispevajo k razvoju družbe.
Danes po vsej državi praznujemo Ta veseli dan kulture. Na obletnico rojstva Franceta Prešerna kulturne ustanove že tradicionalno odprejo svoja vrata in obiskovalcem ponudijo brezplačen vstop. Novosti letošnjega veselega dne sta nova grafična podoba in razširitev dogajanja na več dni. Drugi poudarki: - Po petih urah ameriško-ruskih pogovorov iz Moskve sporočili, da bo pot do miru v Ukrajini še dolga. - Ameriški kongres ugotavlja, ali je vojni minister Pete Hegseth zagrešil vojni zločin. - Invalidi ob svojem mednarodnem dnevu opozarjajo, da enako kot drugi državljani prispevajo k razvoju družbe.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Razmišljanje o Slovanovi evropski rokometni sezoni.
Razmišljanje o Slovanovi evropski rokometni sezoni.
Devetindvajsetletna Lea Mavec je polna življenjskih lekcij in dogodivščin. Njeno zavedanje o svojih lastnih privilegijih izhaja iz opazovanja ljudi, ki jih je obiskala na najrazličnejših koncih sveta, od Gvatemale, Tajske, Laosa do Nove Zelandije, in dvojnosti izkušenj. Leta je namreč delala kot zasebna kuharska mojstrica pri bogatašinji v Londonu, nato pa spremljala revščino in videla posledice evropske razvajenosti. Obiskala je sirotišnico v Vietnamu, si delila sobo s ščurki in doživela brodolom. Ter preživela.
Devetindvajsetletna Lea Mavec je polna življenjskih lekcij in dogodivščin. Njeno zavedanje o svojih lastnih privilegijih izhaja iz opazovanja ljudi, ki jih je obiskala na najrazličnejših koncih sveta, od Gvatemale, Tajske, Laosa do Nove Zelandije, in dvojnosti izkušenj. Leta je namreč delala kot zasebna kuharska mojstrica pri bogatašinji v Londonu, nato pa spremljala revščino in videla posledice evropske razvajenosti. Obiskala je sirotišnico v Vietnamu, si delila sobo s ščurki in doživela brodolom. Ter preživela.
Glasbeni izbor bo obogatila tudi Prešernova poezija. Pesem Pevcu interpretira igralec Boris Juh. Na sporedu glasba Gašparja Maška: Klavirski kvartet v c – molu, Kamila Maška: Strunam in Uvertura k melodrami Judita, Jurija Mihevca: Igre grlic, mazurka, op. 200, Petra Iljiča Čajkovskega: Sentimentalni valček za violino in klavir, op. 51, št. 6,. Benjamina Ipavca: Valček in Scherzo za klavir, Franja Serafina Vilharja: samospev Kam in Jurija Mihevca: Izginula sreča, sanjarija, op. 187.
Glasbeni izbor bo obogatila tudi Prešernova poezija. Pesem Pevcu interpretira igralec Boris Juh. Na sporedu glasba Gašparja Maška: Klavirski kvartet v c – molu, Kamila Maška: Strunam in Uvertura k melodrami Judita, Jurija Mihevca: Igre grlic, mazurka, op. 200, Petra Iljiča Čajkovskega: Sentimentalni valček za violino in klavir, op. 51, št. 6,. Benjamina Ipavca: Valček in Scherzo za klavir, Franja Serafina Vilharja: samospev Kam in Jurija Mihevca: Izginula sreča, sanjarija, op. 187.
Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, vsi smo že kdaj opazovali ptice na nebu. Njihovo lahkotno preletanje, spuščanje in dviganje. Še posebej kakšnega orla, ko s svojimi razprtimi krili lahkotno lebdi v zraku in se v nekaj zamahih dvigne v višave. Ko z odrtimi usti zremo v nebo, ne gre brez zavisti. Kako bi bilo čudovito, če bi sami zmogli tako lahkotno obviseti v zraku, motriti svet pod sabo in se na hitro dvigniti v višave. Saj imamo naprave, ki nam to omogočajo skoraj tako, kot zmorejo ptice. A to ni isto in vsi si tega ne moremo privoščiti. Sam se spomnim takih pogledov, ko sem pol leta preživel pod najvišjih vrhom Afrike. Vsak jasen dan je postregel s čudovitim pogledom na zasnežen vrh. Kilimandžaro je vabil dan za dnem. Nisem našel dovolj časa in sem raje z denarjem pomagal šoli, kjer sem delal, kot da bi šel na vrh. Če pa bi bil kot ptica, bi bil v nekaj urah na vrhu. Za te sanje ni treba v Afriko, že v naših gorah vidimo številne ptice, ki z lahkoto dosegajo vrhove. Človek ne more leteti kakor orel. Smo pa v istih gorah doživeli, kako smo korak za korakom bližje vrhu. Le začeti je treba in pri tem vztrajati. Ko smo na vrhu nam prav tako vse leži pod nogami. Otroci ne potrebujejo veliko, da začnejo sanjati o izredni stvareh, ki jih bodo naredili. Iz preprostih desk nastajajo avtomobili, iz peska gradovi, iz smeti naselja. Otrok brez kril leta in je v trenutku palček, v drugem čarovnik in v tretjem vitez. Spušča in dviga se v svoji domišljiji, da ga odrasli težko dohajamo. V ranem otroštvu se ob tem nasmehnemo, pohvalimo otrokovo iznajdljivost. Ko odrašča, mu hitro začnemo pridigati, da se na tak način ne da živeti. Odrasti pomeni stati na trdnih tleh in ne v sanjarjenju. S tem pridiganjem prepogosto mladim ubijemo prihodnost. Življenje postane brez smisla in nobena naloga jih ne vabi, da bi res zaživeli. Pozabljamo na naše vzpone na visoke vrhove. Nismo ptice, da bi kar poleteli, lahko pa dosežemo vrh, če le začnemo hoditi in ne obstanemo. Otrok, ki sanja, mora le razumeti, da je za te sanje treba začeti delati. Samo na tak način se mu bo zdelo vredno potruditi in premagovati ovire na poti življenja. In še ena stvar: brez vsaj kakšnega občutka biti na vrhu, uspeti v življenju, nas bodo minile tudi sanje. Želim vsem, da bi ob čudenju pticam na nebu zopet prebudili željo po vrhovih, takih in drugačnih in že danes naredili prvi korak proti vrhu.
Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, vsi smo že kdaj opazovali ptice na nebu. Njihovo lahkotno preletanje, spuščanje in dviganje. Še posebej kakšnega orla, ko s svojimi razprtimi krili lahkotno lebdi v zraku in se v nekaj zamahih dvigne v višave. Ko z odrtimi usti zremo v nebo, ne gre brez zavisti. Kako bi bilo čudovito, če bi sami zmogli tako lahkotno obviseti v zraku, motriti svet pod sabo in se na hitro dvigniti v višave. Saj imamo naprave, ki nam to omogočajo skoraj tako, kot zmorejo ptice. A to ni isto in vsi si tega ne moremo privoščiti. Sam se spomnim takih pogledov, ko sem pol leta preživel pod najvišjih vrhom Afrike. Vsak jasen dan je postregel s čudovitim pogledom na zasnežen vrh. Kilimandžaro je vabil dan za dnem. Nisem našel dovolj časa in sem raje z denarjem pomagal šoli, kjer sem delal, kot da bi šel na vrh. Če pa bi bil kot ptica, bi bil v nekaj urah na vrhu. Za te sanje ni treba v Afriko, že v naših gorah vidimo številne ptice, ki z lahkoto dosegajo vrhove. Človek ne more leteti kakor orel. Smo pa v istih gorah doživeli, kako smo korak za korakom bližje vrhu. Le začeti je treba in pri tem vztrajati. Ko smo na vrhu nam prav tako vse leži pod nogami. Otroci ne potrebujejo veliko, da začnejo sanjati o izredni stvareh, ki jih bodo naredili. Iz preprostih desk nastajajo avtomobili, iz peska gradovi, iz smeti naselja. Otrok brez kril leta in je v trenutku palček, v drugem čarovnik in v tretjem vitez. Spušča in dviga se v svoji domišljiji, da ga odrasli težko dohajamo. V ranem otroštvu se ob tem nasmehnemo, pohvalimo otrokovo iznajdljivost. Ko odrašča, mu hitro začnemo pridigati, da se na tak način ne da živeti. Odrasti pomeni stati na trdnih tleh in ne v sanjarjenju. S tem pridiganjem prepogosto mladim ubijemo prihodnost. Življenje postane brez smisla in nobena naloga jih ne vabi, da bi res zaživeli. Pozabljamo na naše vzpone na visoke vrhove. Nismo ptice, da bi kar poleteli, lahko pa dosežemo vrh, če le začnemo hoditi in ne obstanemo. Otrok, ki sanja, mora le razumeti, da je za te sanje treba začeti delati. Samo na tak način se mu bo zdelo vredno potruditi in premagovati ovire na poti življenja. In še ena stvar: brez vsaj kakšnega občutka biti na vrhu, uspeti v življenju, nas bodo minile tudi sanje. Želim vsem, da bi ob čudenju pticam na nebu zopet prebudili željo po vrhovih, takih in drugačnih in že danes naredili prvi korak proti vrhu.
Srečanje ruskega predsednika Vladimirja Putina z ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom in zetom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Jaredom Kushnerjem, se je v Kremlju končalo brez trdnejših zavez. Kljub temu so v Moskvi zadovoljni. V oddaji pa tudi o tem; - Ustavili rafinerijo Naftne industrije Srbije v Pančevu. - Predsednica republike predsednika KPK išče s ponovljenim javnim pozivom. - Na Ta veseli dan kulture kulturne ustanove brezplačno odpirajo svoja vrata.
Srečanje ruskega predsednika Vladimirja Putina z ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom in zetom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Jaredom Kushnerjem, se je v Kremlju končalo brez trdnejših zavez. Kljub temu so v Moskvi zadovoljni. V oddaji pa tudi o tem; - Ustavili rafinerijo Naftne industrije Srbije v Pančevu. - Predsednica republike predsednika KPK išče s ponovljenim javnim pozivom. - Na Ta veseli dan kulture kulturne ustanove brezplačno odpirajo svoja vrata.
Različne poglede in interese je mogoče tudi v vsakdanjem življenju preseči s pogajanji, kar poleg močne volje in mentalne trdnosti zahteva posebne veščine in kompetence. Še bolj kompleksna so pogajanja na področjih gospodarskih, političnih in diplomatskih interesov, kar spremljamo tudi pri aktualnih poskusih mirovnih pogajanj. V drugem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera teoretična in praktična ozadja diplomatskih in političnih pogajanj, svoje izkušnje nam zaupata dolgoletni evropski komisar dr. Janez Potočnik in profesor mednarodnih odnosov dr. Boštjan Udovič. V rubriki Xpertiza se predstavlja Anže Štrancar, mladi raziskovalec na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani.
Različne poglede in interese je mogoče tudi v vsakdanjem življenju preseči s pogajanji, kar poleg močne volje in mentalne trdnosti zahteva posebne veščine in kompetence. Še bolj kompleksna so pogajanja na področjih gospodarskih, političnih in diplomatskih interesov, kar spremljamo tudi pri aktualnih poskusih mirovnih pogajanj. V drugem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera teoretična in praktična ozadja diplomatskih in političnih pogajanj, svoje izkušnje nam zaupata dolgoletni evropski komisar dr. Janez Potočnik in profesor mednarodnih odnosov dr. Boštjan Udovič. V rubriki Xpertiza se predstavlja Anže Štrancar, mladi raziskovalec na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani.
Pričevalec Ivko Spetič pripoveduje o otroštvu v Ilirski Bistrici, družini gostilničarjev ter koreninah staršev iz Vremske in Košanske doline. Pričuje o življenju pod fašističnim terorjem: o ukinitvi slovenskih društev, preimenovanjih, pritiskih v šoli in prepovedi slovenščine. Po italijanski kapitulaciji doživi tudi nacistični teror: prihod nemških tankov, smrt družinskega prijatelja ter dve dramatični izkušnji, v katerih kot otrok reši očetovo življenje pred nemškimi vojaki. Opiše prihod Šercerjeve brigade, italijanska in nemška maščevanja nad civilisti, požige in pokole v okoliških vaseh. Ko se Nemci znova utrdijo v Bistrici, se del enote nastani v njihovi hiši, pozneje pa ta zaradi sumov partizanske dejavnosti postane stalna tarča nočnih racij, iz katerih se družina večkrat reši zgolj po božji previdnosti.
Pričevalec Ivko Spetič pripoveduje o otroštvu v Ilirski Bistrici, družini gostilničarjev ter koreninah staršev iz Vremske in Košanske doline. Pričuje o življenju pod fašističnim terorjem: o ukinitvi slovenskih društev, preimenovanjih, pritiskih v šoli in prepovedi slovenščine. Po italijanski kapitulaciji doživi tudi nacistični teror: prihod nemških tankov, smrt družinskega prijatelja ter dve dramatični izkušnji, v katerih kot otrok reši očetovo življenje pred nemškimi vojaki. Opiše prihod Šercerjeve brigade, italijanska in nemška maščevanja nad civilisti, požige in pokole v okoliških vaseh. Ko se Nemci znova utrdijo v Bistrici, se del enote nastani v njihovi hiši, pozneje pa ta zaradi sumov partizanske dejavnosti postane stalna tarča nočnih racij, iz katerih se družina večkrat reši zgolj po božji previdnosti.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
V oddaji poslušamo: Silvester Stingl/Jože Privšek: Zgodaj decembra - solist trobentač Petar Ugrin Steve Katz/Jože Privšek: Sometimes in Winter - solist pozavnist Franci Puhar Lenart Krečič: United We Stand - solisti saksofonist Blaž Trček, pozavnist Matjaž Mikuletič, pianist Blaž Jurjevčič, trobentač Tomaž Gajšt, saksofonista Adam Klemm in Lenart Krečič, basist Boris Kozlov, bobnar Gene Lake Bob Mintzer: Run for your life - solista saksofonist Bob Mintzer in kitarist Primož Grašič
V oddaji poslušamo: Silvester Stingl/Jože Privšek: Zgodaj decembra - solist trobentač Petar Ugrin Steve Katz/Jože Privšek: Sometimes in Winter - solist pozavnist Franci Puhar Lenart Krečič: United We Stand - solisti saksofonist Blaž Trček, pozavnist Matjaž Mikuletič, pianist Blaž Jurjevčič, trobentač Tomaž Gajšt, saksofonista Adam Klemm in Lenart Krečič, basist Boris Kozlov, bobnar Gene Lake Bob Mintzer: Run for your life - solista saksofonist Bob Mintzer in kitarist Primož Grašič
Ruski predsednik Vladimir Putin je pred današnjim srečanjem z ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom in zetom Donalda Trumpa Jaredom Kushnerjem v Moskvi, ki poteka prav zdaj, ostro kritiziral Evropo.
Ruski predsednik Vladimir Putin je pred današnjim srečanjem z ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom in zetom Donalda Trumpa Jaredom Kushnerjem v Moskvi, ki poteka prav zdaj, ostro kritiziral Evropo.
Toneta Čufarja je k pisanju drame v treh dejanjih napeljalo dramatično obdobje v tridesetih letih prejšnjega stoletja v jeseniški železarni, ko sta Nemca Westen in Pfeifer z nekaterimi slovenskimi tajkuni od Italijanov kupila delnice Kranjske industrijske družbe. Razmere za delavce so se s tem zelo poslabšale, odnosi pa so se še posebej zaostrili v novem obratu fine pločevine na Slovenskem Javorniku. Obrat so vodili upravniki nemškega rodu, ki so grdo ravnali s slovenskimi delavci, to pa je rodilo odpor, ki ga je Tone Čufar opisal subtilno in z vso jedkostjo. Radijska igra je posneta v avtentičnem železarskem okolju, interpretirali pa so jo igralke in igralci Gledališča Toneta Čufarja. Radijsko igro na program uvrščamo ob 120. obletnici rojstva delavskega pisatelja, pesnika in dramatika ter 80-letnici Gledališča Toneta Čufarja Jesenice. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstra: Jure Culiberg in Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oskar Brum – Rado Mužan Melita Brum – Jasna Koron Albin Perne – Borut Verovšek Gregor Kos – Milan Trkulja Lojze Rojnik – Franci Koražija Olga Rupnik – Eva Leskovšek Matevž Rupnik – Franc Černe Štefan Ogris – Klemen Klemenc Ivan Jurman – Klemen Košir Anka – Lidija Grilc Uredništvo igranega programa Posneto na Jesenicah oktobra 2007
Toneta Čufarja je k pisanju drame v treh dejanjih napeljalo dramatično obdobje v tridesetih letih prejšnjega stoletja v jeseniški železarni, ko sta Nemca Westen in Pfeifer z nekaterimi slovenskimi tajkuni od Italijanov kupila delnice Kranjske industrijske družbe. Razmere za delavce so se s tem zelo poslabšale, odnosi pa so se še posebej zaostrili v novem obratu fine pločevine na Slovenskem Javorniku. Obrat so vodili upravniki nemškega rodu, ki so grdo ravnali s slovenskimi delavci, to pa je rodilo odpor, ki ga je Tone Čufar opisal subtilno in z vso jedkostjo. Radijska igra je posneta v avtentičnem železarskem okolju, interpretirali pa so jo igralke in igralci Gledališča Toneta Čufarja. Radijsko igro na program uvrščamo ob 120. obletnici rojstva delavskega pisatelja, pesnika in dramatika ter 80-letnici Gledališča Toneta Čufarja Jesenice. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstra: Jure Culiberg in Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oskar Brum – Rado Mužan Melita Brum – Jasna Koron Albin Perne – Borut Verovšek Gregor Kos – Milan Trkulja Lojze Rojnik – Franci Koražija Olga Rupnik – Eva Leskovšek Matevž Rupnik – Franc Černe Štefan Ogris – Klemen Klemenc Ivan Jurman – Klemen Košir Anka – Lidija Grilc Uredništvo igranega programa Posneto na Jesenicah oktobra 2007
V Literarnem večeru se ob 140. obletnici njegovega rojstva, ki jo praznujemo 4. decembra, v okviru cikla Mojstri poustvarjalne besede posvečamo prevajalcu in jezikoslovcu Antonu Sovretu. V slovenščino je prevedel 40 knjig in bil vse življenje vodilen prevajalec grške in rimske književnosti pri nas. Sodeloval je tudi pri sestavljanju slovenskih slovnic. Oddajo je leta 1981 pripravil njegov učenec in nadaljevalec njegovega dela prof. dr. Kajetan Gantar. Avtor scenarija oddaje Kajetan Gantar, avtorji literarnih del Anton Sovre, Homer, Pindar, Anakreon, Teognis, Mimnermo, Ajshil, Sofoklej, Evripid, Platon, avtor prevodov Anton Sovre, režiser Aleš Jan, bralka Barbara Berce, interpreti Rudi Kosmač, Boris Kralj in Jerica Mrzel glasbena opremljevalka Marjeta Gačeša, mojster zvoka Jure Culiberg, redaktorja Drago Bajt in Petra Meterc. Produkcija 1981.
V Literarnem večeru se ob 140. obletnici njegovega rojstva, ki jo praznujemo 4. decembra, v okviru cikla Mojstri poustvarjalne besede posvečamo prevajalcu in jezikoslovcu Antonu Sovretu. V slovenščino je prevedel 40 knjig in bil vse življenje vodilen prevajalec grške in rimske književnosti pri nas. Sodeloval je tudi pri sestavljanju slovenskih slovnic. Oddajo je leta 1981 pripravil njegov učenec in nadaljevalec njegovega dela prof. dr. Kajetan Gantar. Avtor scenarija oddaje Kajetan Gantar, avtorji literarnih del Anton Sovre, Homer, Pindar, Anakreon, Teognis, Mimnermo, Ajshil, Sofoklej, Evripid, Platon, avtor prevodov Anton Sovre, režiser Aleš Jan, bralka Barbara Berce, interpreti Rudi Kosmač, Boris Kralj in Jerica Mrzel glasbena opremljevalka Marjeta Gačeša, mojster zvoka Jure Culiberg, redaktorja Drago Bajt in Petra Meterc. Produkcija 1981.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju je 17. oktobra 2025 zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, z naslovom Ljudska glasba na obrobjih. Koncert so soustvarili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU ter Folklorna skupina Sava Kranj, posvetili pa so ga glasbi z različnih obrobnih – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi z obmejnih in zamejskih območij odprli razmislek o mejah, tako fizičnih kot tudi kulturnih, ter o vlogi skupnosti pri ohranjanju in poustvarjanju kulturne dediščine. V oddaji poslušamo prvi del koncerta; nastopili so: Dečve, EtnoPot, Cintare, Ljoba Jenče in Rezjanab Sasiedi.
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju je 17. oktobra 2025 zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, z naslovom Ljudska glasba na obrobjih. Koncert so soustvarili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU ter Folklorna skupina Sava Kranj, posvetili pa so ga glasbi z različnih obrobnih – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi z obmejnih in zamejskih območij odprli razmislek o mejah, tako fizičnih kot tudi kulturnih, ter o vlogi skupnosti pri ohranjanju in poustvarjanju kulturne dediščine. V oddaji poslušamo prvi del koncerta; nastopili so: Dečve, EtnoPot, Cintare, Ljoba Jenče in Rezjanab Sasiedi.
V postojnskem kulturnem domu je bilo zadnje dni jazzovsko pestro. 20-letnico Jazz hrama so pred dobrim tednom podčrtali s koncertom zasedbe Just friends in odprtjem razstave glasbenega fotografa Jožeta Požrla, v soboto pa je trio Mind Tree, ki ga sestavljajo pianist Matic Štemberger, basist Peter Smrdel in bobnar Žiga Smrdel, predstavil nov album, Suito za razdrobljene sanje. Prisluhnite pogovorom z glasbenimi protagonisti in suiti, ki se poslušalca dotakne ne le z glasbenega stališča, ampak tudi s svojo družbeno angažiranostjo.
V postojnskem kulturnem domu je bilo zadnje dni jazzovsko pestro. 20-letnico Jazz hrama so pred dobrim tednom podčrtali s koncertom zasedbe Just friends in odprtjem razstave glasbenega fotografa Jožeta Požrla, v soboto pa je trio Mind Tree, ki ga sestavljajo pianist Matic Štemberger, basist Peter Smrdel in bobnar Žiga Smrdel, predstavil nov album, Suito za razdrobljene sanje. Prisluhnite pogovorom z glasbenimi protagonisti in suiti, ki se poslušalca dotakne ne le z glasbenega stališča, ampak tudi s svojo družbeno angažiranostjo.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Ameriški film Peter Pan iz leta 2003 je v pol stoletja, po Disneyjevi različici iz leta 1953, prva filmska ali televizijska avtorizirana različica igre sira Jamesa Matthewa Barrieja. Sir James Matthew Barrie, rodil se je 9. maja 1860, umrl pa 19. junija 1937, je bil škotski pisatelj, ki je v našem spominu zapisan predvsem kot tisti, ki je napisal Petra Pana. Rodil in izobraževal se je na Škotskem, v Londonu, kamor se je pozneje preselil, pa je napisal precej uspešnih rom anov in iger. V Londonu je spoznal tudi fante družine Llewelyn Davies (Georgea, Johna, Petra, Michaela in Nicholasa), fante, ki so mu bili navdih za pisanje, med drugim tudi Petra Pana.
Ameriški film Peter Pan iz leta 2003 je v pol stoletja, po Disneyjevi različici iz leta 1953, prva filmska ali televizijska avtorizirana različica igre sira Jamesa Matthewa Barrieja. Sir James Matthew Barrie, rodil se je 9. maja 1860, umrl pa 19. junija 1937, je bil škotski pisatelj, ki je v našem spominu zapisan predvsem kot tisti, ki je napisal Petra Pana. Rodil in izobraževal se je na Škotskem, v Londonu, kamor se je pozneje preselil, pa je napisal precej uspešnih rom anov in iger. V Londonu je spoznal tudi fante družine Llewelyn Davies (Georgea, Johna, Petra, Michaela in Nicholasa), fante, ki so mu bili navdih za pisanje, med drugim tudi Petra Pana.
Leta 1989 je gledališka igralka in alpinistka Alenka Svetel pripovedovala o svojem otroštvu. Ko je bila še majhna punčka, ji je največ pravljic pripovedovala njena babica … Pripoveduje in izbira: Alenka Svetel. Zgodba Manice Koman po njenem izboru: Praznik sv. Miklavža. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1989.
Leta 1989 je gledališka igralka in alpinistka Alenka Svetel pripovedovala o svojem otroštvu. Ko je bila še majhna punčka, ji je največ pravljic pripovedovala njena babica … Pripoveduje in izbira: Alenka Svetel. Zgodba Manice Koman po njenem izboru: Praznik sv. Miklavža. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1989.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, pa tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, spada med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, pa tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, spada med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Rusija si ne želi vojne z evropskimi silami, a je nanjo kljub temu pripravljena, je sporočil ruski predsednik Vladimir Putin. Ob tem je dejal, da evropske države ovirajo ameriške poskuse za končanje vojne, ter jih obtožil, da se zavzemajo za njeno nadaljevanje. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je medtem prepričan o uspehu ameriških pogajalcev, ki o rešitvah za mir danes razpravljajo v Moskvi. Druge teme: - Zlorabe evropskih sredstev sumijo tudi nekdanjo visoko zunanjepolitično predstavnico Unije. - Predsednica Pirc Musar bo ponovila javni poziv za novega predsednika KPK. - Razmere v kulturno-ustvarjalnem sektorju tri leta po epidemiji niso občutno boljše.
Rusija si ne želi vojne z evropskimi silami, a je nanjo kljub temu pripravljena, je sporočil ruski predsednik Vladimir Putin. Ob tem je dejal, da evropske države ovirajo ameriške poskuse za končanje vojne, ter jih obtožil, da se zavzemajo za njeno nadaljevanje. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je medtem prepričan o uspehu ameriških pogajalcev, ki o rešitvah za mir danes razpravljajo v Moskvi. Druge teme: - Zlorabe evropskih sredstev sumijo tudi nekdanjo visoko zunanjepolitično predstavnico Unije. - Predsednica Pirc Musar bo ponovila javni poziv za novega predsednika KPK. - Razmere v kulturno-ustvarjalnem sektorju tri leta po epidemiji niso občutno boljše.
Zborovski mozaik namenjamo "originalnemu" Wolfgangu Amadeusu Mozartu in »slovenskemu Mozartu«, Jakobu Frančišku Zupanu.
Zborovski mozaik namenjamo "originalnemu" Wolfgangu Amadeusu Mozartu in »slovenskemu Mozartu«, Jakobu Frančišku Zupanu.
V oddaji predstavimo novo glasbeno-scensko delo DATA VRT, ki ga je ustvarila Karmina Šilec. To je bila tudi iztočnica za Simono Moličnik pri ustvarjanju glasbene ogrlice oddaje, v kateri je združila dva ansambla, ki delujeta pod umetniškim vodstvom Šilčeve – Kebataola in Carmina Slovenica. V Trevisu je na ogled razstava "Od Picassa do Van Gogha". Dela prihajajo iz ameriškega umetniškega muzeja 'Toledo museum of Art', omenjena razstava pa je edina priložnost za ogled mojstrovin v Evropi. Pomudimo se še v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, ki gosti razstavo, posvečeno pisatelju Rudiju Šeligu ob 90-obletnici njegovega rojstva.
V oddaji predstavimo novo glasbeno-scensko delo DATA VRT, ki ga je ustvarila Karmina Šilec. To je bila tudi iztočnica za Simono Moličnik pri ustvarjanju glasbene ogrlice oddaje, v kateri je združila dva ansambla, ki delujeta pod umetniškim vodstvom Šilčeve – Kebataola in Carmina Slovenica. V Trevisu je na ogled razstava "Od Picassa do Van Gogha". Dela prihajajo iz ameriškega umetniškega muzeja 'Toledo museum of Art', omenjena razstava pa je edina priložnost za ogled mojstrovin v Evropi. Pomudimo se še v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, ki gosti razstavo, posvečeno pisatelju Rudiju Šeligu ob 90-obletnici njegovega rojstva.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Medtem ko Evropska unija počasi pripravlja digitalni evro, se digitalno plačevanje, podprto z ameriškimi tehnološkimi družbami naglo razvija. Kaj bo uvedba digitalnega evra prinesla za podjetja, banke in potrošnike? Zakaj digitalnega evra ne moremo stlačiti v isti koš s kriptovalutami? In v kolikšni meri je aktualen slovenski vpis gotovine v ustavo sploh smiseln? O tem in drugih vprašanjih, povezanih z razmerami na klasičnih finančnih trgih, pa tudi na kripto trgih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: Viceguverner na Banki Slovenije dr Marko Pahor Ustanovitelj in izvršni direktor družbe Iconomi Peter Curk Finančni analitik v družbi Otimtrader Nikola Maljkovič Klemen Končan Verstovšek iz Društva Bitcoin Slovenije
Medtem ko Evropska unija počasi pripravlja digitalni evro, se digitalno plačevanje, podprto z ameriškimi tehnološkimi družbami naglo razvija. Kaj bo uvedba digitalnega evra prinesla za podjetja, banke in potrošnike? Zakaj digitalnega evra ne moremo stlačiti v isti koš s kriptovalutami? In v kolikšni meri je aktualen slovenski vpis gotovine v ustavo sploh smiseln? O tem in drugih vprašanjih, povezanih z razmerami na klasičnih finančnih trgih, pa tudi na kripto trgih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: Viceguverner na Banki Slovenije dr Marko Pahor Ustanovitelj in izvršni direktor družbe Iconomi Peter Curk Finančni analitik v družbi Otimtrader Nikola Maljkovič Klemen Končan Verstovšek iz Društva Bitcoin Slovenije
Simfonični orkester Finskega radia je na koncertu 10. oktobra v Helisinkih izvedel skladbo Predsednikovi plesi, fokstrot za orkester in Simfonijo “Doctor Atomic” Johna Adamsa. V osrednjem delu večera pa je solist violinist Nikita Borisoglebski krstno izvedel Koncert za violino in orkester št. 2 z naslovom “Nosilec sveta” finskega skladatelja Saulija Zinovjeva. Dirigirala je Elim Chan.
Simfonični orkester Finskega radia je na koncertu 10. oktobra v Helisinkih izvedel skladbo Predsednikovi plesi, fokstrot za orkester in Simfonijo “Doctor Atomic” Johna Adamsa. V osrednjem delu večera pa je solist violinist Nikita Borisoglebski krstno izvedel Koncert za violino in orkester št. 2 z naslovom “Nosilec sveta” finskega skladatelja Saulija Zinovjeva. Dirigirala je Elim Chan.
V Gledališču Glej bo premiera koprodukcijske predstave Manifest, ki temelji na besedilu ameriškega terorista Teda Kaczynskega z naslovom Industrijska družba in njena prihodnost: Manifest. Režijo predstave podpisuje Tatjana Peršúh, avtor besedila in dramaturg je Boštjan Narat. V narodnem domu Maribor bodo zvenela dela vodilnih zahodnoevropskih skladateljev 19. stoletja (Robert Schumann, Felix Mendelssohn-Bartholdy, Franz Schubert). Nastopil bo Simfonični orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom priznanega britanskega dirigenta Andrewa Manzea. Orkestru se bo pridružila nemška violinistka Isabelle Faust.
V Gledališču Glej bo premiera koprodukcijske predstave Manifest, ki temelji na besedilu ameriškega terorista Teda Kaczynskega z naslovom Industrijska družba in njena prihodnost: Manifest. Režijo predstave podpisuje Tatjana Peršúh, avtor besedila in dramaturg je Boštjan Narat. V narodnem domu Maribor bodo zvenela dela vodilnih zahodnoevropskih skladateljev 19. stoletja (Robert Schumann, Felix Mendelssohn-Bartholdy, Franz Schubert). Nastopil bo Simfonični orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom priznanega britanskega dirigenta Andrewa Manzea. Orkestru se bo pridružila nemška violinistka Isabelle Faust.