Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Pesnica in pisateljica Venus Khoury-Ghata se je rodila v Libanonu leta 1937, od sedemdesetih let naprej pa je živela v Parizu. Umrla je januarja letos. Pisala je v francoščini, njena dela pa so prežeta z arabsko tradicijo, ritmom in podobami Orienta. Najbolj znana je po svoji poeziji in romanih, v katerih prepleta nadrealizem s prvinami ljudskega pripovedništva. Njeni verzi odpirajo vrata v metaforično pester in pogosto melanholičen svet. Prevedena je v številne svetovne jezike, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Predstvljamo jo z izborom njene poezije. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Pesnica in pisateljica Venus Khoury-Ghata se je rodila v Libanonu leta 1937, od sedemdesetih let naprej pa je živela v Parizu. Umrla je januarja letos. Pisala je v francoščini, njena dela pa so prežeta z arabsko tradicijo, ritmom in podobami Orienta. Najbolj znana je po svoji poeziji in romanih, v katerih prepleta nadrealizem s prvinami ljudskega pripovedništva. Njeni verzi odpirajo vrata v metaforično pester in pogosto melanholičen svet. Prevedena je v številne svetovne jezike, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Predstvljamo jo z izborom njene poezije. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Sedmi koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Lio Kuokman Sara Čano, violončelo Wojciech Kilar: Orawa Witold Lutosławski: Koncert za violončelo in orkester (dodatek) Hans Bottermund: Variacije na Paganinijevo temo (prir.: Janos Starker) Richard Strauss: Smrt in poveličanje op. 24
Sedmi koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Lio Kuokman Sara Čano, violončelo Wojciech Kilar: Orawa Witold Lutosławski: Koncert za violončelo in orkester (dodatek) Hans Bottermund: Variacije na Paganinijevo temo (prir.: Janos Starker) Richard Strauss: Smrt in poveličanje op. 24
Popoldansko dogajanje v dveh največjih strankah, Gibanju Svoboda in SDS, dviguje politično temperaturo. Izvršni odbor Svobode je vodstvo stranke pooblastil, da nadaljuje koalicijske pogovore. Čakajo odziv Demokratov Anžeta Logarja. V Braslovčah pa se je popoldne sešel še izvršni odbor SDS - uradno zaradi soglasja k imenovanju vodje poslanske skupine, neuradno pa naj bi razpravljali tudi o dozdajšnjih pogovorih o oblikovanju desne vlade.
Popoldansko dogajanje v dveh največjih strankah, Gibanju Svoboda in SDS, dviguje politično temperaturo. Izvršni odbor Svobode je vodstvo stranke pooblastil, da nadaljuje koalicijske pogovore. Čakajo odziv Demokratov Anžeta Logarja. V Braslovčah pa se je popoldne sešel še izvršni odbor SDS - uradno zaradi soglasja k imenovanju vodje poslanske skupine, neuradno pa naj bi razpravljali tudi o dozdajšnjih pogovorih o oblikovanju desne vlade.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Trinajstega aprila 1906 se je v Cooldrinaghu v Foxrocku pri Dublinu rodil Samuel Beckett, eden najpomembnejših in najbolj samosvojih pisateljev 20. stoletja in tudi Nobelov nagrajenec za književnost. Vabimo vas, da ob 120. obletnici njegovega rojstva poslušate Literarni večer, v katerem je Aleš Berger Becketta predstavil kot prozaista. Vanj je vključil odlomke iz Beckettovih romanov Murphy, Watt, Molloy, Malone umira in Neimenljivi ter kratki besedili iz pisateljevega poznega obdobja. Odlomka iz romanov Murphy in Watt je prevedel Jože Stabej, preostala besedila pa Aleš Berger. Interpretacija Radko Polič in Igor Samobor, bralka Jasna Rodošek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Miro Marinšek in Zmago Frece, režija Igor Likar. Posneto 2006. Redakcija Marko Golja in Staša Grahek.
Trinajstega aprila 1906 se je v Cooldrinaghu v Foxrocku pri Dublinu rodil Samuel Beckett, eden najpomembnejših in najbolj samosvojih pisateljev 20. stoletja in tudi Nobelov nagrajenec za književnost. Vabimo vas, da ob 120. obletnici njegovega rojstva poslušate Literarni večer, v katerem je Aleš Berger Becketta predstavil kot prozaista. Vanj je vključil odlomke iz Beckettovih romanov Murphy, Watt, Molloy, Malone umira in Neimenljivi ter kratki besedili iz pisateljevega poznega obdobja. Odlomka iz romanov Murphy in Watt je prevedel Jože Stabej, preostala besedila pa Aleš Berger. Interpretacija Radko Polič in Igor Samobor, bralka Jasna Rodošek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Miro Marinšek in Zmago Frece, režija Igor Likar. Posneto 2006. Redakcija Marko Golja in Staša Grahek.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Za vas tokrat igrajo ansambli: Tomaža Rota; Petka; Šepet in Vražji muzikanti. Poslušate skladbe s festivalov in njihovih zgoščenk, ki so nastajale v zadnjem obdobju njihovega ustvarjanja. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Za vas tokrat igrajo ansambli: Tomaža Rota; Petka; Šepet in Vražji muzikanti. Poslušate skladbe s festivalov in njihovih zgoščenk, ki so nastajale v zadnjem obdobju njihovega ustvarjanja. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
V gozdu smo gostje živali in lastnika. Kljub tej etiki in hkrati jasno zastavljeni zakonodaji zadnja leta ZGS in Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo opažata porast nelegalnih voženj s kolesi ter zlasti z motokros motorji in štirikolesniki. Oglaševanje z vsebinami, ki prikazujejo take vožnje, pogosto delujejo kot povabilo k podobnim, sicer nedovoljenim početjem. Prisluhnite! (Foto: zgs.si)
V gozdu smo gostje živali in lastnika. Kljub tej etiki in hkrati jasno zastavljeni zakonodaji zadnja leta ZGS in Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo opažata porast nelegalnih voženj s kolesi ter zlasti z motokros motorji in štirikolesniki. Oglaševanje z vsebinami, ki prikazujejo take vožnje, pogosto delujejo kot povabilo k podobnim, sicer nedovoljenim početjem. Prisluhnite! (Foto: zgs.si)
Bibi je šlo danes vse narobe - prehladila se je v srce … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Ida Mlakar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Bibi je šlo danes vse narobe - prehladila se je v srce … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Ida Mlakar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026.
Izrael in Libanon sta se strinjala z 10-dnevnim premirjem, ki bo začelo veljati nocoj, je sporočil ameriški predsednik Donald Trump. Da bi prekinitev ognja lahko naznanili že danes, navajajo tudi izraelski viri. Ameriški minister za vojno Pete Hegseth je medtem obljubil nadaljnjo blokado iranskih pristanišč in zatrdil, da ne gre za blokado Hormuške ožine. Pentagon opozarja, da Teheran ob nesprejetju mirovnega dogovora čakajo posledice, predvsem pa, da je premirje le začasno. V oddaji tudi o tem: - Proti Gazi znova pluje humanitarna flotilja, prejšnjo je Izrael prestregel. - Svoboda in SDS s pogovori o novi vladi razgrevata politično dogajanje. - Agencija za civilno letalstvo: kibernetski napad ni ogrozil varnosti letenja.
Izrael in Libanon sta se strinjala z 10-dnevnim premirjem, ki bo začelo veljati nocoj, je sporočil ameriški predsednik Donald Trump. Da bi prekinitev ognja lahko naznanili že danes, navajajo tudi izraelski viri. Ameriški minister za vojno Pete Hegseth je medtem obljubil nadaljnjo blokado iranskih pristanišč in zatrdil, da ne gre za blokado Hormuške ožine. Pentagon opozarja, da Teheran ob nesprejetju mirovnega dogovora čakajo posledice, predvsem pa, da je premirje le začasno. V oddaji tudi o tem: - Proti Gazi znova pluje humanitarna flotilja, prejšnjo je Izrael prestregel. - Svoboda in SDS s pogovori o novi vladi razgrevata politično dogajanje. - Agencija za civilno letalstvo: kibernetski napad ni ogrozil varnosti letenja.
Sinoči smo si v Kosovelovem domu Sežana ogledali premiero gledališkega informansa TO::MAJ/Kosovelov krog, pod katerega se podpisujejo Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Aljoša Živadinov Zupančič. Predstavimo še knjigo Jurija Hudolina Zakon privlačnosti, o Devinskem in Miramarskem gradu, ki je izšla danes, in se ozremo na prihajajoči konec tedna, ko bo tudi na Primorskem potekal arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije. Za današnji glasbeni okvir pa je Armando Šturman izbral pesmi na temo četrtega od elementov, ki tvorijo svet - ogenj.
Sinoči smo si v Kosovelovem domu Sežana ogledali premiero gledališkega informansa TO::MAJ/Kosovelov krog, pod katerega se podpisujejo Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Aljoša Živadinov Zupančič. Predstavimo še knjigo Jurija Hudolina Zakon privlačnosti, o Devinskem in Miramarskem gradu, ki je izšla danes, in se ozremo na prihajajoči konec tedna, ko bo tudi na Primorskem potekal arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije. Za današnji glasbeni okvir pa je Armando Šturman izbral pesmi na temo četrtega od elementov, ki tvorijo svet - ogenj.
V popoldanskih minutah za šport na Valu 202 bosta prispevka po koncu priprav in pred začetkom mednarodne sezone slalomistov na divjih vodah ter o Urnautovem botrstvu v športu.
V popoldanskih minutah za šport na Valu 202 bosta prispevka po koncu priprav in pred začetkom mednarodne sezone slalomistov na divjih vodah ter o Urnautovem botrstvu v športu.
Le nekaj dni po borilnem spektaklu FNC 29 v ljubljanskih Stožicah je v Marmelado poln modric prišel Jakob Nedoh, ki je ta vikend spisal slovensko borilno zgodovino in postal prvi Slovenec, ki je v največji regijski organizaciji prišel do šampionskega pasu. Zakaj je pred mamo skrival krvave majice, v kakšni družbi se giblje, kako se bo njegovo življenje spremenilo, ko bo postal oče in kdaj je Gorilla najbolj ranljiva?
Le nekaj dni po borilnem spektaklu FNC 29 v ljubljanskih Stožicah je v Marmelado poln modric prišel Jakob Nedoh, ki je ta vikend spisal slovensko borilno zgodovino in postal prvi Slovenec, ki je v največji regijski organizaciji prišel do šampionskega pasu. Zakaj je pred mamo skrival krvave majice, v kakšni družbi se giblje, kako se bo njegovo življenje spremenilo, ko bo postal oče in kdaj je Gorilla najbolj ranljiva?
Leta 1702 je slavni Arcangelo Corelli obiskal Neapelj, da bi kot koncertni mojster vodil orkester v neki operi Alessandra Scarlattija. Menda ni zaupal neapeljskim glasbenikom in je s seboj pripeljal dva kolega, violinista Mattea Fornarija in violončelista Giovannija Lorenza Luliera. Njihov gostitelj je kar z lista tako dobro odigral enega njegovih koncertov, da je Corelli presenečen vzkliknil: »V Neaplju pa igrajo!« Ko je pozneje v Scarlattijevi navzočnosti vodil orkester, je imel menda težave pri neki visoki pasaži, ki so jo domačini zlahka odigrali, dokončno pa se je osramotil, ko je neko arijo, ki je bila napisana v c-molu, kar dvakrat začel igrati v C-duru. Anekdota poudarja visoko raven neapeljskih glasbenikov, katerih glasba je predmet nocojšnjega Glasbenega banketa.
Leta 1702 je slavni Arcangelo Corelli obiskal Neapelj, da bi kot koncertni mojster vodil orkester v neki operi Alessandra Scarlattija. Menda ni zaupal neapeljskim glasbenikom in je s seboj pripeljal dva kolega, violinista Mattea Fornarija in violončelista Giovannija Lorenza Luliera. Njihov gostitelj je kar z lista tako dobro odigral enega njegovih koncertov, da je Corelli presenečen vzkliknil: »V Neaplju pa igrajo!« Ko je pozneje v Scarlattijevi navzočnosti vodil orkester, je imel menda težave pri neki visoki pasaži, ki so jo domačini zlahka odigrali, dokončno pa se je osramotil, ko je neko arijo, ki je bila napisana v c-molu, kar dvakrat začel igrati v C-duru. Anekdota poudarja visoko raven neapeljskih glasbenikov, katerih glasba je predmet nocojšnjega Glasbenega banketa.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
22. aprila leta 1878 se je v Ljubljani rodila Zofka Kveder, ki ji v letošnjem letu namenjamo posebno pozornost. Ob 100. obletnici njene smrti, ki bo novembra, je namreč leto 2026 razglašeno za leto Zofke Kveder. S svojim peresom se je pisateljica dotikala vaške in socialne tematike, poudarjeno je pisala o ženskah, o izkoriščanju in podrejenosti žensk, o izseljenstvu. V tokratni oddaji Katja Mihurko, urednica Zbranih del Zofke Kveder, govori o četrti knjigi, ki med drugimi literarnimi deli obsega tudi roman Nada. Pogovor je nastal pred devetimi leti.
22. aprila leta 1878 se je v Ljubljani rodila Zofka Kveder, ki ji v letošnjem letu namenjamo posebno pozornost. Ob 100. obletnici njene smrti, ki bo novembra, je namreč leto 2026 razglašeno za leto Zofke Kveder. S svojim peresom se je pisateljica dotikala vaške in socialne tematike, poudarjeno je pisala o ženskah, o izkoriščanju in podrejenosti žensk, o izseljenstvu. V tokratni oddaji Katja Mihurko, urednica Zbranih del Zofke Kveder, govori o četrti knjigi, ki med drugimi literarnimi deli obsega tudi roman Nada. Pogovor je nastal pred devetimi leti.
Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. Gostje: Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj; Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok; Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje; Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.
Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. Gostje: Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj; Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok; Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje; Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.
Klavirski trio Ad Astra je eden od letošnjih prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Članice so jo osvojile za izvedbo koncerta v ciklu Mladi virtuozi Festivala Ljubljana in za izvedbo petih samostojnih koncertov v ciklu GM oder Glasbene mladine Slovenije. Ob pogovoru z glasbenicami poslušamo tudi njihovo izvedbo 3. stavka – Allegro vivace iz Klavirskega tria v fis-molu Arna Babadžanjana in odlomek Tria za violino, violončelo in klavir v d-molu, št. 1, op. 32 Antona Arenskega. Trio Ad Astra sestavljajo violinistka Marija Terezija Kolman, violončelistka Nuša Planinc in pianistka Neža Tovšak.
Klavirski trio Ad Astra je eden od letošnjih prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Članice so jo osvojile za izvedbo koncerta v ciklu Mladi virtuozi Festivala Ljubljana in za izvedbo petih samostojnih koncertov v ciklu GM oder Glasbene mladine Slovenije. Ob pogovoru z glasbenicami poslušamo tudi njihovo izvedbo 3. stavka – Allegro vivace iz Klavirskega tria v fis-molu Arna Babadžanjana in odlomek Tria za violino, violončelo in klavir v d-molu, št. 1, op. 32 Antona Arenskega. Trio Ad Astra sestavljajo violinistka Marija Terezija Kolman, violončelistka Nuša Planinc in pianistka Neža Tovšak.
V Narodni galeriji v Ljubljani je od danes za javnost na ogled razstava del Toneta Kralja, enega izmed najbolj prepoznavnih slovenskih umetnikov z močnim socialnim čutom in etično držo. Razstava se osredotoča na čas umetnikovega oblikovanja in mednarodnega prepoznavanja njegovih del, ki so nastajala v dialogu z evropskimi modernističnimi tokovi, Na odru SNG Opera in balet Ljubljana bo nocoj zaživela baletna priredba brezčasne pravljične klasike Alica v čudežni deželi v režiji in koreografiji kubanskega koreografa Howarda Quintera Lopeza. Znana zgodba Lewisa Carrolla o deklici, ki sledi Belemu zajcu v svet nenavadnih preobrazb, tokrat dobiva novo, plesno interpretacijo, ki združuje klasično baletno tehniko, izrazito vizualno podobo in širok razpon likov. V oddaji Odprta knjiga drevi začenjamo brati novo literarno delo: roman Štefana Kardoša Veter in odmev. Kot še nekatera druga njegova dela je tudi to postavljeno v podeželsko okolje. V ospredju je nasprotje med trdno, zaprto skupnostjo in izstopajočim, neprilagojenim posameznikom. Besedilo romana bo v 26 nadaljevanjih bral igralec Dario Varga.
V Narodni galeriji v Ljubljani je od danes za javnost na ogled razstava del Toneta Kralja, enega izmed najbolj prepoznavnih slovenskih umetnikov z močnim socialnim čutom in etično držo. Razstava se osredotoča na čas umetnikovega oblikovanja in mednarodnega prepoznavanja njegovih del, ki so nastajala v dialogu z evropskimi modernističnimi tokovi, Na odru SNG Opera in balet Ljubljana bo nocoj zaživela baletna priredba brezčasne pravljične klasike Alica v čudežni deželi v režiji in koreografiji kubanskega koreografa Howarda Quintera Lopeza. Znana zgodba Lewisa Carrolla o deklici, ki sledi Belemu zajcu v svet nenavadnih preobrazb, tokrat dobiva novo, plesno interpretacijo, ki združuje klasično baletno tehniko, izrazito vizualno podobo in širok razpon likov. V oddaji Odprta knjiga drevi začenjamo brati novo literarno delo: roman Štefana Kardoša Veter in odmev. Kot še nekatera druga njegova dela je tudi to postavljeno v podeželsko okolje. V ospredju je nasprotje med trdno, zaprto skupnostjo in izstopajočim, neprilagojenim posameznikom. Besedilo romana bo v 26 nadaljevanjih bral igralec Dario Varga.
Legokocke nagovarjajo vse generacije in v muzej vabijo širše občinstvo, pravi princ Dimitri von Thurn und Taxis, upravitelj Devinskega gradu, ki stoji na strmi pečini nad tržaškim zalivom. Že več kot 400 let ga poseduje ena najstarejših evropskih plemiških rodbin. Je prava turistična atrakcija, v njem pa so zdaj postavili tudi impresivne skulpture iz legokock, ki rekonstruirajo njegovo zgodovino.
Legokocke nagovarjajo vse generacije in v muzej vabijo širše občinstvo, pravi princ Dimitri von Thurn und Taxis, upravitelj Devinskega gradu, ki stoji na strmi pečini nad tržaškim zalivom. Že več kot 400 let ga poseduje ena najstarejših evropskih plemiških rodbin. Je prava turistična atrakcija, v njem pa so zdaj postavili tudi impresivne skulpture iz legokock, ki rekonstruirajo njegovo zgodovino.
100- letnica družbe Lufthansa je bila nekoliko v senci stavke kabinskega osebja, ki je ohromila promet in otežila potovalne načrte številih potnikov, ki so čedalje bolj obupani in nerazumevajoči, predvsem do sindikatov. Tudi leti z brniškega letališča so odpovedani. Zapletene okoliščine pojasnjuje Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Berlina.
100- letnica družbe Lufthansa je bila nekoliko v senci stavke kabinskega osebja, ki je ohromila promet in otežila potovalne načrte številih potnikov, ki so čedalje bolj obupani in nerazumevajoči, predvsem do sindikatov. Tudi leti z brniškega letališča so odpovedani. Zapletene okoliščine pojasnjuje Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Berlina.
V Gibanju Svoboda je zasedal izvršni odbor in razpravljal o označenih glasovnicah pri glasovanju o predsedniku državnega zbora. V SDS pa bodo člani izvršilnega odbora na popoldanski seji odločali o soglasju k imenovanju vodje poslanske skupine. Obe stranki se ob tem ne moreta izogniti vprašanju nadaljnjih korakov pri sestavljanju nove vlade. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes v javnost poslala časovni okvir ponedeljkovih pogovorov z vodji poslanskih skupin o kandidatu za predsednika vlade. Drugi poudarki: - Ameriški minister za vojno Hegseth Iranu zagrozil z novimi napadi, če ne bo sprejel dogovora z Združenimi državami. - Nemška AFD pred deželnimi volitvami v Saški-Anhaltu stavi na še več skrajnosti. - V 89. letu je umrl skladatelj Pavel Mihelčič, dobitnik številnih nagrad, tudi Prešernove.
V Gibanju Svoboda je zasedal izvršni odbor in razpravljal o označenih glasovnicah pri glasovanju o predsedniku državnega zbora. V SDS pa bodo člani izvršilnega odbora na popoldanski seji odločali o soglasju k imenovanju vodje poslanske skupine. Obe stranki se ob tem ne moreta izogniti vprašanju nadaljnjih korakov pri sestavljanju nove vlade. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes v javnost poslala časovni okvir ponedeljkovih pogovorov z vodji poslanskih skupin o kandidatu za predsednika vlade. Drugi poudarki: - Ameriški minister za vojno Hegseth Iranu zagrozil z novimi napadi, če ne bo sprejel dogovora z Združenimi državami. - Nemška AFD pred deželnimi volitvami v Saški-Anhaltu stavi na še več skrajnosti. - V 89. letu je umrl skladatelj Pavel Mihelčič, dobitnik številnih nagrad, tudi Prešernove.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Razvojno-informacijski center Slovenska Bistrica je s projektom Od mlina do mlina, ki je sofinanciran iz programa Interreg Slovenija–Madžarska, povezal več partnerjev, nastal pa je v želji ohraniti arhitekturno in kulturno dediščino mlinov v severovzhodni Sloveniji in delu Madžarske. S projektom so povezali trinajst mlinov, enajst na slovenski in dva na madžarski strani meje. Vključeni so tako delujoči kot tudi nedelujoči mlini različnih vrst in ohranjenosti, med slovenskimi so tudi tisti na Pohorju in Babičev mlin na Muri.
Razvojno-informacijski center Slovenska Bistrica je s projektom Od mlina do mlina, ki je sofinanciran iz programa Interreg Slovenija–Madžarska, povezal več partnerjev, nastal pa je v želji ohraniti arhitekturno in kulturno dediščino mlinov v severovzhodni Sloveniji in delu Madžarske. S projektom so povezali trinajst mlinov, enajst na slovenski in dva na madžarski strani meje. Vključeni so tako delujoči kot tudi nedelujoči mlini različnih vrst in ohranjenosti, med slovenskimi so tudi tisti na Pohorju in Babičev mlin na Muri.
Predstavniki gospodarstva, politike in drugih področij so se v mariborskih Minoritih zbrali na dogodku 'Čaj z razlogom: Gospodarstvo kot razvojni potencial Štajerske'. Pripravila ga je Britansko-slovenska gospodarska zbornica v sodelovanju z javno agencijo Spirit, gospodarskim ministrstvom in Mestno občino Maribor. Govorili so o izzivih razvoja deprivilegirane severovzhodne Slovenije in krepili vezi z gospodarstvom Velike Britanije.
Predstavniki gospodarstva, politike in drugih področij so se v mariborskih Minoritih zbrali na dogodku 'Čaj z razlogom: Gospodarstvo kot razvojni potencial Štajerske'. Pripravila ga je Britansko-slovenska gospodarska zbornica v sodelovanju z javno agencijo Spirit, gospodarskim ministrstvom in Mestno občino Maribor. Govorili so o izzivih razvoja deprivilegirane severovzhodne Slovenije in krepili vezi z gospodarstvom Velike Britanije.
Sancanova glasba poslušalca vabi, nagovarja, a je hkrati prefinjena in večplastna. Zanimivo je dejstvo, da se je Pierre Sancan spoprijemal s podobnimi izzivi odrskega strahu kot njegov učitelj Yves Nat. Čeprav številni Sancanovo največjo vrednost pripisujejo pedagoškemu delu, menimo, da je poleg sicer skromne snemalne dediščine enako pomembna ustvarjalnost, ki jo je pustil za seboj. Bil je skladatelj velikega formata z dokaj omejenim opusom. Leto za tem, ko je Yves Nat izvedel svoj klavirski koncert, je leta 1955 nastal koncert, ki ga je Pierre Sancan posvetil svoji soprogi. To je privlačno delo v ustaljenem tristavčnem ustroju, ki v sebi zaobjema številne menjave tempa; gre za značilno pisavo pianista skladatelja, z barvito, natančno orkestracijo in jasno solistično vlogo klavirja. Sancan je koncert prvi izvajal in tudi posnel.
Sancanova glasba poslušalca vabi, nagovarja, a je hkrati prefinjena in večplastna. Zanimivo je dejstvo, da se je Pierre Sancan spoprijemal s podobnimi izzivi odrskega strahu kot njegov učitelj Yves Nat. Čeprav številni Sancanovo največjo vrednost pripisujejo pedagoškemu delu, menimo, da je poleg sicer skromne snemalne dediščine enako pomembna ustvarjalnost, ki jo je pustil za seboj. Bil je skladatelj velikega formata z dokaj omejenim opusom. Leto za tem, ko je Yves Nat izvedel svoj klavirski koncert, je leta 1955 nastal koncert, ki ga je Pierre Sancan posvetil svoji soprogi. To je privlačno delo v ustaljenem tristavčnem ustroju, ki v sebi zaobjema številne menjave tempa; gre za značilno pisavo pianista skladatelja, z barvito, natančno orkestracijo in jasno solistično vlogo klavirja. Sancan je koncert prvi izvajal in tudi posnel.
Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja
Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Medtem ko se na obmejnem območju nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in libanonskim islamističnim gibanjem Hezbolah, naj bi se prvič po več desetletjih po telefonu pogovarjala voditelja Libanona in Izraela. To so napovedali v Tel Avivu in Washingtonu, Bejrut pa navaja, da ni uradno obveščen o tem. Državi morata najti pot do premirja, ki ga kot enega od pogojev za sklenitev dogovora z Združenimi državami Amerike zahteva Iran. Druge teme: - Kijev po obsežnem ruskem napadu poziva k dodatnemu pritisku na Moskvo. - Država z več subvencijami za toplotne črpalke in energetske sanacije stavb. - Nesoglasja med župani vzbujajo zaskrbljenost glede oskrbe Spodnjega Podravja z vodo v prihodnje.
Medtem ko se na obmejnem območju nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in libanonskim islamističnim gibanjem Hezbolah, naj bi se prvič po več desetletjih po telefonu pogovarjala voditelja Libanona in Izraela. To so napovedali v Tel Avivu in Washingtonu, Bejrut pa navaja, da ni uradno obveščen o tem. Državi morata najti pot do premirja, ki ga kot enega od pogojev za sklenitev dogovora z Združenimi državami Amerike zahteva Iran. Druge teme: - Kijev po obsežnem ruskem napadu poziva k dodatnemu pritisku na Moskvo. - Država z več subvencijami za toplotne črpalke in energetske sanacije stavb. - Nesoglasja med župani vzbujajo zaskrbljenost glede oskrbe Spodnjega Podravja z vodo v prihodnje.
S posegi želijo zagotoviti večjo varnost ter sonaravno obnovo struge. Zgradili bodo 17 dodatnih zidov, postavili 14 vodomernih postaj, največji objekt bo zadrževalnik meteornih voda. V oddaji tudi o tem: - V Kopru so danes postavili tudi temeljni kamen za nov zdravstveni center. - Agencija za civilno letalstvo tarča kibernetskega napada. - V Kosovelovem domu v Sežani drevi premiera gledališkega informansa Kosovelov krog. - Začelo se je evropsko prvenstvo v judu.
S posegi želijo zagotoviti večjo varnost ter sonaravno obnovo struge. Zgradili bodo 17 dodatnih zidov, postavili 14 vodomernih postaj, največji objekt bo zadrževalnik meteornih voda. V oddaji tudi o tem: - V Kopru so danes postavili tudi temeljni kamen za nov zdravstveni center. - Agencija za civilno letalstvo tarča kibernetskega napada. - V Kosovelovem domu v Sežani drevi premiera gledališkega informansa Kosovelov krog. - Začelo se je evropsko prvenstvo v judu.
V 89. letu je umrl ugledni slovenski skladatelj Pavel Mihelčič - radijski urednik, pedagog, glasbeni kritik, publicist in organizator koncertov. Akademsko skladateljsko pot je Pavel Mihelčič začel kot študent Marjana Kozine in pozneje Matije Bravničarja. V osemdesetih je deloval kot glasbeni urednik na Radiu Slovenija, sredi devedesetih je postal profesor za kompozicijo in glasbeno teorijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sedem let je bil tudi dekan te ustanove. Dejaven je bil kot predsednik Slovenske sekcije Mednarodnega združenja za sodobno glasbo, umetniški vodja festivala ÚNICUM in Svetovnih glasbenih dni 2003 v Sloveniji, za to je prejel tudi Red za zasluge Republike Slovenije. Za svojo glasbeno ustvarjalnost je prejel nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado, plaketo Novega mesta in Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev za zaokrožen simfonični opus na tematiko Bele krajine. S Pavlom Mihelčičem slovenski kulturni prostor izgublja veliko. Dolga leta je kot kritik časopisa Delo postavljal mero slovenski glasbeni kritiki, za program Ars je vse do zadnjega pripravljal avtorske razmisleke Čas, prostor in glasba. Skladateljsko pero je držal v rokah s posebno občutljivostjo - do človeka, do ljudskega, spontanega, tudi jazzovskega, ustvarjajoč za orkester, komorne, solistične in druge zasedbe. Kot prenikav eseist se je vztrajno boril za večjo vidnost umetniške glasbe in kulture v javnem prostoru.
V 89. letu je umrl ugledni slovenski skladatelj Pavel Mihelčič - radijski urednik, pedagog, glasbeni kritik, publicist in organizator koncertov. Akademsko skladateljsko pot je Pavel Mihelčič začel kot študent Marjana Kozine in pozneje Matije Bravničarja. V osemdesetih je deloval kot glasbeni urednik na Radiu Slovenija, sredi devedesetih je postal profesor za kompozicijo in glasbeno teorijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sedem let je bil tudi dekan te ustanove. Dejaven je bil kot predsednik Slovenske sekcije Mednarodnega združenja za sodobno glasbo, umetniški vodja festivala ÚNICUM in Svetovnih glasbenih dni 2003 v Sloveniji, za to je prejel tudi Red za zasluge Republike Slovenije. Za svojo glasbeno ustvarjalnost je prejel nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado, plaketo Novega mesta in Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev za zaokrožen simfonični opus na tematiko Bele krajine. S Pavlom Mihelčičem slovenski kulturni prostor izgublja veliko. Dolga leta je kot kritik časopisa Delo postavljal mero slovenski glasbeni kritiki, za program Ars je vse do zadnjega pripravljal avtorske razmisleke Čas, prostor in glasba. Skladateljsko pero je držal v rokah s posebno občutljivostjo - do človeka, do ljudskega, spontanega, tudi jazzovskega, ustvarjajoč za orkester, komorne, solistične in druge zasedbe. Kot prenikav eseist se je vztrajno boril za večjo vidnost umetniške glasbe in kulture v javnem prostoru.
Ker živimo v času nenehnih sprememb in izzivov, so se celjske gimnazije odločile, da se povežejo in vsako leto naslovijo aktualen družbeni pojav. Tako so se pred dnevi z gosti srečali v Narodnem domu Celje in dogodek naslovili: Popoln ali resničen? Lepota skozi oči mladih. To tematiko smo razširjeno nadaljevali tudi v tokratnem Gymnasiumu, v debati z dijakinjami Gimnazije Celje Center in Gimnazije Lava. Z nami so bile: Laura Bertoncelj, Zara Kregar, Tara Povh Klemenčič, Daša Goručan, Hana Dedić, Gaja Ramšak, Zara Škapin, z njimi pa je prišla tudi profesorica sociologije in slovenskega jezika Valerija Zorko.
Ker živimo v času nenehnih sprememb in izzivov, so se celjske gimnazije odločile, da se povežejo in vsako leto naslovijo aktualen družbeni pojav. Tako so se pred dnevi z gosti srečali v Narodnem domu Celje in dogodek naslovili: Popoln ali resničen? Lepota skozi oči mladih. To tematiko smo razširjeno nadaljevali tudi v tokratnem Gymnasiumu, v debati z dijakinjami Gimnazije Celje Center in Gimnazije Lava. Z nami so bile: Laura Bertoncelj, Zara Kregar, Tara Povh Klemenčič, Daša Goručan, Hana Dedić, Gaja Ramšak, Zara Škapin, z njimi pa je prišla tudi profesorica sociologije in slovenskega jezika Valerija Zorko.
Radijski koncert serije RadioSi MainStage s Parvani Violet je upravičil sloves glasbene enigme in vizualne perfekcionistke. Repertoar je ponudil preplet skladb njenih zadnjih ustvarjalnih let, ki ga je odprla z lanskoletno skladbo Simboli, nadaljevala pa z eno njenih najprepoznavnejših uspešnic, Mag. V nadaljevanju je vzhajajoča umetnica prepričljivo prepletala svoj eterični vokal z elektronskimi elementi in vložki – vse od aktualnega singla Dotik do zaključka s skladbo Vroče srce. Celoten koncert tako potrjuje, da gre za izvajalko, ki uspešno sledi začrtani poti in uresničuje željo po tem, da postane vidnejše ime slovenske popkulture.
Radijski koncert serije RadioSi MainStage s Parvani Violet je upravičil sloves glasbene enigme in vizualne perfekcionistke. Repertoar je ponudil preplet skladb njenih zadnjih ustvarjalnih let, ki ga je odprla z lanskoletno skladbo Simboli, nadaljevala pa z eno njenih najprepoznavnejših uspešnic, Mag. V nadaljevanju je vzhajajoča umetnica prepričljivo prepletala svoj eterični vokal z elektronskimi elementi in vložki – vse od aktualnega singla Dotik do zaključka s skladbo Vroče srce. Celoten koncert tako potrjuje, da gre za izvajalko, ki uspešno sledi začrtani poti in uresničuje željo po tem, da postane vidnejše ime slovenske popkulture.
Stanje na najemniškem trgu je kaotično. Iskalci stanovanja morajo predložiti celo življenjepis, lastniki zahtevajo vpogled v plačilne liste, pogodbo o zaposlitvi, dovoljenje za bivanje itd. Kajenje je absolutno prepovedano, domače živali večinoma niso zaželene, prav tako ne otroci. Oddajajo se celo za bivanje povsem neprimerni prostori, kot so predelane garaže, kleti, kontejnerji. Cene sledijo rasti cen nepremičnin, ki so v zadnjem tromesečju lanskega leta zabeležile najvišjo rast v EU.
Stanje na najemniškem trgu je kaotično. Iskalci stanovanja morajo predložiti celo življenjepis, lastniki zahtevajo vpogled v plačilne liste, pogodbo o zaposlitvi, dovoljenje za bivanje itd. Kajenje je absolutno prepovedano, domače živali večinoma niso zaželene, prav tako ne otroci. Oddajajo se celo za bivanje povsem neprimerni prostori, kot so predelane garaže, kleti, kontejnerji. Cene sledijo rasti cen nepremičnin, ki so v zadnjem tromesečju lanskega leta zabeležile najvišjo rast v EU.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Zamuda pri ureditvi križišča v Framu - V Mariboru nadaljujejo saditev dreves - Izbrali Večerove osebnosti Štajerske za leto 2025
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Zamuda pri ureditvi križišča v Framu - V Mariboru nadaljujejo saditev dreves - Izbrali Večerove osebnosti Štajerske za leto 2025
Friderik Žovneški in njegovi potomci so postali grofje Celjski, Emonec – kip antičnega ljubljanskega meščana, nemški okupatorji slovesno prepustili Prekmurje madžarskim zaveznikom
Friderik Žovneški in njegovi potomci so postali grofje Celjski, Emonec – kip antičnega ljubljanskega meščana, nemški okupatorji slovesno prepustili Prekmurje madžarskim zaveznikom
V turistični oddaji smo se tokrat ustavili na Pohorju. Z razglasitvijo za regijski park se je to zeleno pogorje pridružilo tričlanski družini slovenskih regijskih parkov: Škocjanskim jamam, Kozjanskemu in Notranjskemu regijskemu parku. Zanimalo nas je, kakšna je vizija parka, kje so največje priložnosti in največji izzivi, tudi v turizmu?
V turistični oddaji smo se tokrat ustavili na Pohorju. Z razglasitvijo za regijski park se je to zeleno pogorje pridružilo tričlanski družini slovenskih regijskih parkov: Škocjanskim jamam, Kozjanskemu in Notranjskemu regijskemu parku. Zanimalo nas je, kakšna je vizija parka, kje so največje priložnosti in največji izzivi, tudi v turizmu?
Slovensko leposlovje je od danes bogatejše za novo delo pesnika, pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina. Gre za svojevrsten, zelo oseben potopis ustvarjalca, ki živi med Ljubljano in hrvaško Istro – posveča pa ga območju med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom. Knjiga nosi naslov Zakon privlačnosti. Njenega avtorja je pred mikrofon povabil Janko Petrovec.
Slovensko leposlovje je od danes bogatejše za novo delo pesnika, pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina. Gre za svojevrsten, zelo oseben potopis ustvarjalca, ki živi med Ljubljano in hrvaško Istro – posveča pa ga območju med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom. Knjiga nosi naslov Zakon privlačnosti. Njenega avtorja je pred mikrofon povabil Janko Petrovec.
Rodoslovje oziroma genealogija je veda, ki proučuje družinske korenine. Raziskovanje družinske zgodovine pa ni le zbiranje imen in datumov, temveč odkrivanje zgodb, selitev, poklicev in usod, ki so oblikovali posameznike in skupnosti. Že v starih civilizacijah so pomembne družinske linije ohranjali v ustnem izročilu. Stara zaveza vsebuje številne genealogije, katerih namen je pokazati Adamove, Noetove in Abrahamove potomce. Pravi razmah pisnega rodoslovja pa se je začel v srednjem veku, ko so menihi začeli zapisovati rodovnike plemiških družin.
Rodoslovje oziroma genealogija je veda, ki proučuje družinske korenine. Raziskovanje družinske zgodovine pa ni le zbiranje imen in datumov, temveč odkrivanje zgodb, selitev, poklicev in usod, ki so oblikovali posameznike in skupnosti. Že v starih civilizacijah so pomembne družinske linije ohranjali v ustnem izročilu. Stara zaveza vsebuje številne genealogije, katerih namen je pokazati Adamove, Noetove in Abrahamove potomce. Pravi razmah pisnega rodoslovja pa se je začel v srednjem veku, ko so menihi začeli zapisovati rodovnike plemiških družin.
Leta 1969 se je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito dvakrat mudil na Štajerskem. Jeseni sta z avstrijskim kolegom Jonasom odprla nov most čez Muro med Gornjo Radgono in Bad Radkerburgom. Aprila tistega leta je po oddihu na Mariborskem Pohorju slovesno odprl Hidroelektrarno Zlatoličje in se še istega dne pri Ptuju srečal z zgovorno lűkarico … pridelovalko znamenite ptujske čebule … dialog med obema se je skozi radijski arhiv zapisal v zgodovino.
Leta 1969 se je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito dvakrat mudil na Štajerskem. Jeseni sta z avstrijskim kolegom Jonasom odprla nov most čez Muro med Gornjo Radgono in Bad Radkerburgom. Aprila tistega leta je po oddihu na Mariborskem Pohorju slovesno odprl Hidroelektrarno Zlatoličje in se še istega dne pri Ptuju srečal z zgovorno lűkarico … pridelovalko znamenite ptujske čebule … dialog med obema se je skozi radijski arhiv zapisal v zgodovino.
V Dnevni sobi gostimo čuteči in močni ženski - zaveznici, ki verjameta v moč povezovanja, ustvarjanja in poguma. Z nami bosta antropologinja, producentka, avtorica številnih publikacij in strokovnih člankov, ambasadorka kulturne dediščine in humanitarka doma in v tujini dr. Jerca Legan ter gledališka in filmska igralka, pevka, šansonjerka, voditeljica Lara Jankovič. Obe sta prijateljici, ki odkrito govorita o tem, kako se lahko po najtežjih življenjskih prelomnicah, kot je ločitev, znova sestaviš in greš skozi življenje. Z voditeljico Bernardo Žarn bosta spregovorili o ženskem zavezništvu, strahu, pogumu, ločitvah, ustvarjalnosti in o tem, kaj nas drži pokonci, ko je najtežje.
V Dnevni sobi gostimo čuteči in močni ženski - zaveznici, ki verjameta v moč povezovanja, ustvarjanja in poguma. Z nami bosta antropologinja, producentka, avtorica številnih publikacij in strokovnih člankov, ambasadorka kulturne dediščine in humanitarka doma in v tujini dr. Jerca Legan ter gledališka in filmska igralka, pevka, šansonjerka, voditeljica Lara Jankovič. Obe sta prijateljici, ki odkrito govorita o tem, kako se lahko po najtežjih življenjskih prelomnicah, kot je ločitev, znova sestaviš in greš skozi življenje. Z voditeljico Bernardo Žarn bosta spregovorili o ženskem zavezništvu, strahu, pogumu, ločitvah, ustvarjalnosti in o tem, kaj nas drži pokonci, ko je najtežje.
Tokrat predstavljamo avtobiografsko pripoved Milana Predana KAJ PA TA TU DELA? s podnaslovom Od Drave preko Atlantika do Vardarja in nazaj, ki je izšla pri založbi Pivec. Kaj pa ta tu dela? je iskrena, neolepšana, topla avtobiografska pripoved o življenju novinarja, diplomata, politika in človeka, ki so ga zaznamovale zasebne prelomnice. Milan Predan – dolgoletni glavni urednik Večera in kasneje veleposlanik v Trstu, Sofiji, Beogradu, Celovcu in Skopju – razpira ozadja odločitev, ki so oblikovala slovenske medije, diplomacijo in tranzicijsko družbo. Brez fikcije in brez olepševanja opisuje vzpone devetdesetih, padce po letu 2000, osebne dvome, boleče preizkušnje, skrite zakulisne igre in srečanja, ki človeka zaznamujejo za vedno. Od otroštva ob Dravi, mladostnih izkušenj v ZDA do novinarskih zgodb in vstopa v politiko knjiga predstavlja Predanovo življenje v prepletu zgodovine, osebne rasti, humorja in treznih razmislekov o tem, kaj pomeni pokončno delo v svetu, kjer to pogosto ni nagrajeno. To je zgodba o vztrajnosti, dvomu in pogumu. O tem, kako se človek iz Maribora znajde na vrhu uredništva v protokolarnem vrvežu svetovnih prestolnic – in zakaj se vedno znova vrača k Dravi.
Tokrat predstavljamo avtobiografsko pripoved Milana Predana KAJ PA TA TU DELA? s podnaslovom Od Drave preko Atlantika do Vardarja in nazaj, ki je izšla pri založbi Pivec. Kaj pa ta tu dela? je iskrena, neolepšana, topla avtobiografska pripoved o življenju novinarja, diplomata, politika in človeka, ki so ga zaznamovale zasebne prelomnice. Milan Predan – dolgoletni glavni urednik Večera in kasneje veleposlanik v Trstu, Sofiji, Beogradu, Celovcu in Skopju – razpira ozadja odločitev, ki so oblikovala slovenske medije, diplomacijo in tranzicijsko družbo. Brez fikcije in brez olepševanja opisuje vzpone devetdesetih, padce po letu 2000, osebne dvome, boleče preizkušnje, skrite zakulisne igre in srečanja, ki človeka zaznamujejo za vedno. Od otroštva ob Dravi, mladostnih izkušenj v ZDA do novinarskih zgodb in vstopa v politiko knjiga predstavlja Predanovo življenje v prepletu zgodovine, osebne rasti, humorja in treznih razmislekov o tem, kaj pomeni pokončno delo v svetu, kjer to pogosto ni nagrajeno. To je zgodba o vztrajnosti, dvomu in pogumu. O tem, kako se človek iz Maribora znajde na vrhu uredništva v protokolarnem vrvežu svetovnih prestolnic – in zakaj se vedno znova vrača k Dravi.
V filmski družbeni satiri Zemljo krast, ki ta teden začenja svojo distribucijsko pot po slovenskih kinematografih, spremljamo para staršev in njihovo druženje neki večer ob kozarcu vina – druženje, ki preide v bojevito kresanje mnenj. V enakovrednih vlogah v filmu nastopajo Suzana Krevh, Tines Špik, Lara Maria Vouk in Andraž Jug. Film je bil posnet v dveh dneh in je nastal med drugimi plačanimi projekti. To je sicer že osmi skupni projekt ustvarjalnega tandema Iza Strehar in Žiga Virc (nazadnje smo si lahko ogledali njun arhivski dokumentarec Poletje ’91), pripravljata že nov celovečerni film in nadaljevanko. Film Zemljo krast skozi pogovore, ki smo jim priča, načne zelo resne teme in politična vprašanja, vse skupaj pa prežema satiričen humor, značilen tako za dela Ize Strehar (najbolj je znana po scenariju za film Prasica, slabšalni izraz za žensko) kot za Žigo Virca (Trst je naš, Houston, imamo problem). Pogovarjala se je Tesa Drev Juh, oddajo je posnel Franci Moder.
V filmski družbeni satiri Zemljo krast, ki ta teden začenja svojo distribucijsko pot po slovenskih kinematografih, spremljamo para staršev in njihovo druženje neki večer ob kozarcu vina – druženje, ki preide v bojevito kresanje mnenj. V enakovrednih vlogah v filmu nastopajo Suzana Krevh, Tines Špik, Lara Maria Vouk in Andraž Jug. Film je bil posnet v dveh dneh in je nastal med drugimi plačanimi projekti. To je sicer že osmi skupni projekt ustvarjalnega tandema Iza Strehar in Žiga Virc (nazadnje smo si lahko ogledali njun arhivski dokumentarec Poletje ’91), pripravljata že nov celovečerni film in nadaljevanko. Film Zemljo krast skozi pogovore, ki smo jim priča, načne zelo resne teme in politična vprašanja, vse skupaj pa prežema satiričen humor, značilen tako za dela Ize Strehar (najbolj je znana po scenariju za film Prasica, slabšalni izraz za žensko) kot za Žigo Virca (Trst je naš, Houston, imamo problem). Pogovarjala se je Tesa Drev Juh, oddajo je posnel Franci Moder.
"Veste, pri klekljanju se pod rokami dobro čuti, ali so "kleklni" stari ali imajo za seboj že kaj kilometrine ali so povsem novi," pripoveduje naša današnja sogovornica gospa Nadja Lapajne. Domačinka iz Idrije je seveda klekljala že v osnovni šoli in se v tej veščini tudi zdaj, v pokoju, še vedno izpopolnjuje. Gospa Nadja Lapajne je tudi sicer aktivna upokojenka in med dejavnostmi jo je v Idriji ujela Lucija Fatur.
"Veste, pri klekljanju se pod rokami dobro čuti, ali so "kleklni" stari ali imajo za seboj že kaj kilometrine ali so povsem novi," pripoveduje naša današnja sogovornica gospa Nadja Lapajne. Domačinka iz Idrije je seveda klekljala že v osnovni šoli in se v tej veščini tudi zdaj, v pokoju, še vedno izpopolnjuje. Gospa Nadja Lapajne je tudi sicer aktivna upokojenka in med dejavnostmi jo je v Idriji ujela Lucija Fatur.
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
V Radijski tribuni smo govorili o državnih naložbah v cestno infrastrukturo na mariborskem koncu. Preverili smo, kako napreduje gradnja mariborske zahodne oz. južne obvoznice in kako hitro si lahko obetamo dokončanje celotne trase. Govorili smo tudi o težko pričakovani obnovi dotrajanega Malečniškega mostu, o izboljšavah na Cesti proletarskih brigad in še o čem – z državnim sekretarjem na Ministrstvu za infrastrukturo Andrejem Rajhom.
V Radijski tribuni smo govorili o državnih naložbah v cestno infrastrukturo na mariborskem koncu. Preverili smo, kako napreduje gradnja mariborske zahodne oz. južne obvoznice in kako hitro si lahko obetamo dokončanje celotne trase. Govorili smo tudi o težko pričakovani obnovi dotrajanega Malečniškega mostu, o izboljšavah na Cesti proletarskih brigad in še o čem – z državnim sekretarjem na Ministrstvu za infrastrukturo Andrejem Rajhom.
Dialektološka raziskovanja naših mladih jezikoslovcev nas tokrat vodijo v 'gmajno'. Kaj vse označuje ta beseda, vam razkrijejo v naslednjih minutah.
Dialektološka raziskovanja naših mladih jezikoslovcev nas tokrat vodijo v 'gmajno'. Kaj vse označuje ta beseda, vam razkrijejo v naslednjih minutah.
V dopoldanskih športnih minutah na Valu 202 bo v ospredju nogomet. V ligi prvakov so znani polfinalisti, v Sloveniji med tednom igrajo tekme 30. kroga, ljubljanski in kamniški odbojkarji pa so začeli finalno serijo državnega prvenstva.
V dopoldanskih športnih minutah na Valu 202 bo v ospredju nogomet. V ligi prvakov so znani polfinalisti, v Sloveniji med tednom igrajo tekme 30. kroga, ljubljanski in kamniški odbojkarji pa so začeli finalno serijo državnega prvenstva.