Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
S slovesnostjo v znameniti areni v Veroni so se končale zimske olimpijske igre Milano Cortina 2026, prve, ki sta jih uradno gostili dve prizorišči. Na obeh je ugasnil tudi olimpijski ogenj, zastavo s petimi krogi pa so prevzeli predstavniki francoskih Alp, kjer se bodo na prav tako več lokacijah čez štiri leta odvijale naslednje zimske igre. V oddaji tudi o tem: - Razseljenost zaradi štiriletne vojne je postala ena osrednjih značilnosti ukrajinske družbe - Na območju Elektra Maribor danes predvidoma dokončano priključevanje vseh uporabnikov na elektro omrežje - Medvoška občina išče izvajalca za graditev prizidka zdravstvenega doma
S slovesnostjo v znameniti areni v Veroni so se končale zimske olimpijske igre Milano Cortina 2026, prve, ki sta jih uradno gostili dve prizorišči. Na obeh je ugasnil tudi olimpijski ogenj, zastavo s petimi krogi pa so prevzeli predstavniki francoskih Alp, kjer se bodo na prav tako več lokacijah čez štiri leta odvijale naslednje zimske igre. V oddaji tudi o tem: - Razseljenost zaradi štiriletne vojne je postala ena osrednjih značilnosti ukrajinske družbe - Na območju Elektra Maribor danes predvidoma dokončano priključevanje vseh uporabnikov na elektro omrežje - Medvoška občina išče izvajalca za graditev prizidka zdravstvenega doma
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Verjetno je malo Slovencev, ki ne bi poznali Sidra na ljubljanskem Kongresnem trgu. Čeprav je le sidro, in ne spomenik konjenika z dvignjenim mečem, je več kot uspešno prestalo sodbo časa. Z razlogom! Na medeninasti tablici na njegovem podnožju piše: "Simbol ponovne pridobitve slovenskega izhoda na morje, 5. oktober 1954." O Slovencih in morju v intervjuju z dr. Nadjo Terčon, kustosinjo za novejšo zgodovino pomorstva v Pomorskem muzeju "Sergej Mašera" v Piranu. Voditelj: Edvard Žitnik
Verjetno je malo Slovencev, ki ne bi poznali Sidra na ljubljanskem Kongresnem trgu. Čeprav je le sidro, in ne spomenik konjenika z dvignjenim mečem, je več kot uspešno prestalo sodbo časa. Z razlogom! Na medeninasti tablici na njegovem podnožju piše: "Simbol ponovne pridobitve slovenskega izhoda na morje, 5. oktober 1954." O Slovencih in morju v intervjuju z dr. Nadjo Terčon, kustosinjo za novejšo zgodovino pomorstva v Pomorskem muzeju "Sergej Mašera" v Piranu. Voditelj: Edvard Žitnik
Italijanski pisatelj, esejist in pesnik judovskih korenin Primo Levi (1919–1987) je pri nas znan kot avtor spominskih zapiskov iz koncentracijskega taborišča Manowitz-Auschwitz z naslovom Ali je to človek, ki so v originalu izšli leta 1947, slovenski prevod pa pri Cankarjevi založbi leta 2004. Med vojno je bil partizan, nato pa so ga ujeli Nemci in zaprli v omenjeno taborišče. To ga je močno zaznamovalo, in zato je tudi velik del literarnega ustvarjanja posvetil vojnim in taboriščnim izkušnjam. Po vojni je napisal precej knjig in zanje prejel številne nagrade in priznanja. Sicer pa je bil Levi po izobrazbi kemik in je ta poklic opravljal do upokojitve. Manj znano je, da je Levi ob tem ves čas pisal tudi poezijo. Podobno kot v drugih delih, na primer esejih in kratkih zgodbah, je v središču njegovega pesniškega ustvarjanja človek. V pesmih s prefinjeno občutljivostjo ubesedi njegove težave, sanje, želje in drugo. Objavljamo pet njegovih pesmi iz pesniške zbirke Ob negotovi uri (izdana leta 1984, slovenski prevod je izšel leta 2007 pri Centru za slovensko književnost), ki jih je Levi napisal v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prevajalka Jolka Milič, interpret Pavle Ravnohrib, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.
Italijanski pisatelj, esejist in pesnik judovskih korenin Primo Levi (1919–1987) je pri nas znan kot avtor spominskih zapiskov iz koncentracijskega taborišča Manowitz-Auschwitz z naslovom Ali je to človek, ki so v originalu izšli leta 1947, slovenski prevod pa pri Cankarjevi založbi leta 2004. Med vojno je bil partizan, nato pa so ga ujeli Nemci in zaprli v omenjeno taborišče. To ga je močno zaznamovalo, in zato je tudi velik del literarnega ustvarjanja posvetil vojnim in taboriščnim izkušnjam. Po vojni je napisal precej knjig in zanje prejel številne nagrade in priznanja. Sicer pa je bil Levi po izobrazbi kemik in je ta poklic opravljal do upokojitve. Manj znano je, da je Levi ob tem ves čas pisal tudi poezijo. Podobno kot v drugih delih, na primer esejih in kratkih zgodbah, je v središču njegovega pesniškega ustvarjanja človek. V pesmih s prefinjeno občutljivostjo ubesedi njegove težave, sanje, želje in drugo. Objavljamo pet njegovih pesmi iz pesniške zbirke Ob negotovi uri (izdana leta 1984, slovenski prevod je izšel leta 2007 pri Centru za slovensko književnost), ki jih je Levi napisal v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prevajalka Jolka Milič, interpret Pavle Ravnohrib, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Tretji godalni kvartet ameriškega skladatelja Dana Welcherja so navdihnile tri slike Mary Cassatt, ene redkih žensk v krogu impresionistov. Vsak stavek izhaja iz drugega obdobja njenega ustvarjanja – od zgodnje Bakhantke prek skrivnostnega prizora V operi do pozne slike Mlada ženska v zelenem. Welcher v celotnem delu razvija osrednjo glasbeno temo, izpeljano iz Cassattinega imena, ter z njo zvočno oriše razvoj slikarkine umetnosti, njen odnos do pogleda, svetlobe in zaznave.
Tretji godalni kvartet ameriškega skladatelja Dana Welcherja so navdihnile tri slike Mary Cassatt, ene redkih žensk v krogu impresionistov. Vsak stavek izhaja iz drugega obdobja njenega ustvarjanja – od zgodnje Bakhantke prek skrivnostnega prizora V operi do pozne slike Mlada ženska v zelenem. Welcher v celotnem delu razvija osrednjo glasbeno temo, izpeljano iz Cassattinega imena, ter z njo zvočno oriše razvoj slikarkine umetnosti, njen odnos do pogleda, svetlobe in zaznave.
Sanacija po izrednem sneženju poteka uspešno, so sporočili z Elektra Maribor. Po najnovejših podatkih je brez električne energije še manj kot sto uporabnikov. Vse transformatorske postaje na srednjenapetostnem omrežju so že uspešno vključene v omrežje in obratujejo. Jutri bodo ekipe nadaljevale s sanacijo ter z dokončnim priključevanjem vseh uporabnikov.
Sanacija po izrednem sneženju poteka uspešno, so sporočili z Elektra Maribor. Po najnovejših podatkih je brez električne energije še manj kot sto uporabnikov. Vse transformatorske postaje na srednjenapetostnem omrežju so že uspešno vključene v omrežje in obratujejo. Jutri bodo ekipe nadaljevale s sanacijo ter z dokončnim priključevanjem vseh uporabnikov.
Literarni portret tokrat namenjamo Andréju Bretonu, utemeljitelju ene najbolj prevratniških, hkrati pa poetično tvornih struj v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja – nadrealizma. Aleš Berger, ki je oddajo pripravil leta 1977, se je odločil Bretona – ta se je rodil leta 1896, umrl pa leta 1966 – predstaviti kot teoretika in ustvarjalca: ob odlomkih iz Manifesta nadrealizma, ki je izšel leta 1924, je izbral nekaj reprezentativnih zgledov Bretonove poezije. Avtor scenarija in prevajalec Aleš Berger, interpreta Ivo Ban, Boris Juh, tonski mojster Jure Culiberg, režija Aleš Jan. Posneto 1977. Urednica oddaje Staša Grahek.
Literarni portret tokrat namenjamo Andréju Bretonu, utemeljitelju ene najbolj prevratniških, hkrati pa poetično tvornih struj v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja – nadrealizma. Aleš Berger, ki je oddajo pripravil leta 1977, se je odločil Bretona – ta se je rodil leta 1896, umrl pa leta 1966 – predstaviti kot teoretika in ustvarjalca: ob odlomkih iz Manifesta nadrealizma, ki je izšel leta 1924, je izbral nekaj reprezentativnih zgledov Bretonove poezije. Avtor scenarija in prevajalec Aleš Berger, interpreta Ivo Ban, Boris Juh, tonski mojster Jure Culiberg, režija Aleš Jan. Posneto 1977. Urednica oddaje Staša Grahek.
Tema tokratne debate je silovita vojna na vzhodu Evrope, ki se je razplamtela z obsežnim ruskim vojaškim napadom 24. februarja 2022 na Ukrajino. Ali štiri leta pozneje kaže vsaj na prekinitev sovražnosti? Kako je vojna vplivala na svet, Evropo in Slovenijo ter kakšne bodo posledice, tudi za nas? V oddaji bodo sodelovali dr. Sabina Lange, direktorica mislišča Evropa misli, profesor Rudi Rizman, sociolog in politolog, ki že od začetka sovražnosti poziva k miru, in dr. Denis Mancevič, geopolitični analitik in kolumnist, ki izvrstno pozna območje, na katerem divja vojna.
Tema tokratne debate je silovita vojna na vzhodu Evrope, ki se je razplamtela z obsežnim ruskim vojaškim napadom 24. februarja 2022 na Ukrajino. Ali štiri leta pozneje kaže vsaj na prekinitev sovražnosti? Kako je vojna vplivala na svet, Evropo in Slovenijo ter kakšne bodo posledice, tudi za nas? V oddaji bodo sodelovali dr. Sabina Lange, direktorica mislišča Evropa misli, profesor Rudi Rizman, sociolog in politolog, ki že od začetka sovražnosti poziva k miru, in dr. Denis Mancevič, geopolitični analitik in kolumnist, ki izvrstno pozna območje, na katerem divja vojna.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Zaigrali bodo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni) Neposredni avdio- in videoprenos.
Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Zaigrali bodo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni) Neposredni avdio- in videoprenos.
Zima si je decembra poškodovala nogo in zato tudi danes ne more stresati snega … Pripoveduje: Judita Zidar. Napisala: Alenka Juvan. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Zima si je decembra poškodovala nogo in zato tudi danes ne more stresati snega … Pripoveduje: Judita Zidar. Napisala: Alenka Juvan. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Že na začetku kolesarske sezone je pestro dogajanje. Na dirki po Združenih arabskih emiratih je bil najboljši član domače ekipe UAE, Isaac del Toro, na dirki po Algarveju pa njegov nekdanji moštveni kolega, zdaj član ekipe Lidl Trek, Juan Ayuso. V epizodi boste lahko po zmagi na domači dirki slišali športnega direktorja UAE, Andreja Hauptmana in tudi Luko Mezgeca, ki je dva sprinta v Emiratih končal med najboljšo desetrico. Gost tokratne epizode je član strokovnega štaba in maser ekipe Uno X, Rok Bukovec. Rok je že pet let član norveške ekipe, ki je od letos naprej ekipa svetovne serije. Govoril je o spremembah, ki so se posledično zgodile in razmišljal, kakšna prednost je imeti v ekipi kolesarje iz le dveh držav. Radijski reporter Igor Tominec, član ekipe Uno X - Rok Bukovec in voditeljica Mojca Breskvar so govorili tudi o morebitnem prihodu norveškega zvezdnika teka na smučeh Johannes Høsflota Klæba v kolesarstvo ter o srečanjih navijačev in profesionalnih kolesarjev med treningom.
Že na začetku kolesarske sezone je pestro dogajanje. Na dirki po Združenih arabskih emiratih je bil najboljši član domače ekipe UAE, Isaac del Toro, na dirki po Algarveju pa njegov nekdanji moštveni kolega, zdaj član ekipe Lidl Trek, Juan Ayuso. V epizodi boste lahko po zmagi na domači dirki slišali športnega direktorja UAE, Andreja Hauptmana in tudi Luko Mezgeca, ki je dva sprinta v Emiratih končal med najboljšo desetrico. Gost tokratne epizode je član strokovnega štaba in maser ekipe Uno X, Rok Bukovec. Rok je že pet let član norveške ekipe, ki je od letos naprej ekipa svetovne serije. Govoril je o spremembah, ki so se posledično zgodile in razmišljal, kakšna prednost je imeti v ekipi kolesarje iz le dveh držav. Radijski reporter Igor Tominec, član ekipe Uno X - Rok Bukovec in voditeljica Mojca Breskvar so govorili tudi o morebitnem prihodu norveškega zvezdnika teka na smučeh Johannes Høsflota Klæba v kolesarstvo ter o srečanjih navijačev in profesionalnih kolesarjev med treningom.
Veliki imeni povojne evropske literarne scene, avstrijska pesnica in pisateljica Ingeborg Bachmann (1926–1973) in nemški pisatelj Heinrich Böll (1917–1985), sta se spoznala leta 1952 na znamenitem srečanju Skupine 47 v Niendorfu. Bila sta na začetku ustvarjalne poti in drug za drugega še nepopisan list, njuno prijateljstvo pa se je, neskaljeno s poznejšo slavo, tako v pismih kot v živo obdržalo naslednji dve desetletji. V pismih, ki so bila prvič skupaj objavljena leta 2025, sta razmišljala o politiki, literaturi, veri, potovanjih, vedno znova pa tudi o materialnih možnostih za pisanje: o denarnih sredstvih, prostoru in času. Oba je kljub želji po varnosti in pripadnosti vleklo v tujino, družinskega očeta Bölla na Irsko, Bachmannovo, ki je bila štiri leta v razmerju s pisateljem Maxom Frischem, tudi leta 1958, iz katerega so izbrana pisma, v Italijo. Oba pa sta se spopadala z notranjo tèmo: njun uspeh sta spremljali izčrpanost in depresija. Prevajalka Ana Grmek, igralca Maja Sever in Matej Puc, urednica oddaje Staša Grahek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026.
Veliki imeni povojne evropske literarne scene, avstrijska pesnica in pisateljica Ingeborg Bachmann (1926–1973) in nemški pisatelj Heinrich Böll (1917–1985), sta se spoznala leta 1952 na znamenitem srečanju Skupine 47 v Niendorfu. Bila sta na začetku ustvarjalne poti in drug za drugega še nepopisan list, njuno prijateljstvo pa se je, neskaljeno s poznejšo slavo, tako v pismih kot v živo obdržalo naslednji dve desetletji. V pismih, ki so bila prvič skupaj objavljena leta 2025, sta razmišljala o politiki, literaturi, veri, potovanjih, vedno znova pa tudi o materialnih možnostih za pisanje: o denarnih sredstvih, prostoru in času. Oba je kljub želji po varnosti in pripadnosti vleklo v tujino, družinskega očeta Bölla na Irsko, Bachmannovo, ki je bila štiri leta v razmerju s pisateljem Maxom Frischem, tudi leta 1958, iz katerega so izbrana pisma, v Italijo. Oba pa sta se spopadala z notranjo tèmo: njun uspeh sta spremljali izčrpanost in depresija. Prevajalka Ana Grmek, igralca Maja Sever in Matej Puc, urednica oddaje Staša Grahek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Na vzhodu države se nadaljuje odpravljanje posledic petkove snežne ujme, ki je najbolj prizadela električno omrežje. Število odjemalcev brez električne energije se je po podatkih Elektra Maribor s prvotnih 70 tisoč doslej znižalo na nekaj sto. Težave ostajajo predvsem na odročnejših območjih, je pojasnila predsednica uprave Tatjana Vogrinec Burgar, trenutno predvsem na območju Haloz na ptujskem koncu. Druge teme: - Grenlandija in Danska zavrnili Trumpovo odločitev, da na Grenlandijo pošlje bolniško ladjo. - Agenti ameriške tajne službe ustrelili moškega, ki je skušal vstopiti na posestvo Mar-a-Lago. - Olimpijsko hokejsko zlato se po 46-tih letih in napetem dvoboju s Kanado vrača v Združene države.
Na vzhodu države se nadaljuje odpravljanje posledic petkove snežne ujme, ki je najbolj prizadela električno omrežje. Število odjemalcev brez električne energije se je po podatkih Elektra Maribor s prvotnih 70 tisoč doslej znižalo na nekaj sto. Težave ostajajo predvsem na odročnejših območjih, je pojasnila predsednica uprave Tatjana Vogrinec Burgar, trenutno predvsem na območju Haloz na ptujskem koncu. Druge teme: - Grenlandija in Danska zavrnili Trumpovo odločitev, da na Grenlandijo pošlje bolniško ladjo. - Agenti ameriške tajne službe ustrelili moškega, ki je skušal vstopiti na posestvo Mar-a-Lago. - Olimpijsko hokejsko zlato se po 46-tih letih in napetem dvoboju s Kanado vrača v Združene države.
V svoji kompoziciji z naslovom Poveličana telesa je francoski skladatelj Olivier Messiaen s svojo izvirno glasbeno govorico upodobil skrivnost posmrtnega življenja in veličastno veselje ter radost vseh, ki so premagali smrt. Skladbo z izvirnim naslovom Les Corps Glorieux je napisal leta 1939, ko je bil star 21 let. Nekaj let pozneje, 15. novembra 1943, jo je prvič izvedel v pariški cerkvi sv. Trojice. Ima sedem delov oziroma sedem kratkih videnj o življenju vstalih.
V svoji kompoziciji z naslovom Poveličana telesa je francoski skladatelj Olivier Messiaen s svojo izvirno glasbeno govorico upodobil skrivnost posmrtnega življenja in veličastno veselje ter radost vseh, ki so premagali smrt. Skladbo z izvirnim naslovom Les Corps Glorieux je napisal leta 1939, ko je bil star 21 let. Nekaj let pozneje, 15. novembra 1943, jo je prvič izvedel v pariški cerkvi sv. Trojice. Ima sedem delov oziroma sedem kratkih videnj o življenju vstalih.
Sloviti Orkester Gewandhaus iz Leipziga je skupaj z violinistko Isabelle Faust in dirigentom Andrisom Nelsonsom 26. avgusta lani gostoval v Londonu, kjer je v okviru poletnega glasbenega festivala BBC Proms nastopil v Kraljevi Albertovi dvorani. Za uvod je zazvenel Cantus in memoriam Benjamin Britten Arva Pärta, sledil je Violinski koncert v a-molu, op. 53 Antonína Dvořáka, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 2 v D-duru, op. 43 Jeana Sibeliusa, ki je to svoje véliko simfonično delo označil za »izpoved duše«.
Sloviti Orkester Gewandhaus iz Leipziga je skupaj z violinistko Isabelle Faust in dirigentom Andrisom Nelsonsom 26. avgusta lani gostoval v Londonu, kjer je v okviru poletnega glasbenega festivala BBC Proms nastopil v Kraljevi Albertovi dvorani. Za uvod je zazvenel Cantus in memoriam Benjamin Britten Arva Pärta, sledil je Violinski koncert v a-molu, op. 53 Antonína Dvořáka, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 2 v D-duru, op. 43 Jeana Sibeliusa, ki je to svoje véliko simfonično delo označil za »izpoved duše«.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Še nekaj ur in padel bo zastor na 25-ih zimskih olimpijskih igrah. V marsičem so bile posebne in zaradi rekordne razpršenosti prizorišč deležne očitkov o umanjkanju olimpijskega vzdušja. Slovenskim ljubiteljem dogajanja pod petimi krogi so največ veselja prinesle tekme smučarskih skakalk in skakalcev v Predazzu. Druge teme: - Na vzhodu države že tretji dan brez elektrike približno dva tisoč 500 odjemalcev. - Ukrajina, Slovaška in Madžarska zaostrujejo spor glede energentov. - V Iranu največji protesti po njihovem nasilnem zatrtju minuli mesec.
Še nekaj ur in padel bo zastor na 25-ih zimskih olimpijskih igrah. V marsičem so bile posebne in zaradi rekordne razpršenosti prizorišč deležne očitkov o umanjkanju olimpijskega vzdušja. Slovenskim ljubiteljem dogajanja pod petimi krogi so največ veselja prinesle tekme smučarskih skakalk in skakalcev v Predazzu. Druge teme: - Na vzhodu države že tretji dan brez elektrike približno dva tisoč 500 odjemalcev. - Ukrajina, Slovaška in Madžarska zaostrujejo spor glede energentov. - V Iranu največji protesti po njihovem nasilnem zatrtju minuli mesec.
izpod peres Händla, Lea, Donizettija, Porpore, Richarda Straussa, Gastaldona, Puccinija in Offenbacha.
izpod peres Händla, Lea, Donizettija, Porpore, Richarda Straussa, Gastaldona, Puccinija in Offenbacha.
Tudi to nedeljo lahko prisluhnete vsestranskemu belgijskemu ustvarjalcu Marcelu Mariёnu. Tokrat smo iz njegove knjige Liki s krme izbrali zgodbi Polovični liki in Slikarski prostor. Prevajalka Suzana Koncut, igralec Matej Puc, urednica oddaje Tina Kozin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026
Tudi to nedeljo lahko prisluhnete vsestranskemu belgijskemu ustvarjalcu Marcelu Mariёnu. Tokrat smo iz njegove knjige Liki s krme izbrali zgodbi Polovični liki in Slikarski prostor. Prevajalka Suzana Koncut, igralec Matej Puc, urednica oddaje Tina Kozin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
V oddaji Od setve do žetve se bomo dotaknili priseljevanja v ruralno okolje in spregovorili o izzivih in težavah, ki jih ima to lahko za kmete. Izpostavili bomo Goričko kot primer prostora, kjer brez aktivnih kmetij ni ne krajine, ne lokalne hrane in ne prihodnosti. Ker so se dela v vinogradih že začela, nas bo tudi zanimalo, ali se stanje zlate trsne rumenice – neozdravljive bolezni vinske trte – po letošnji nekoliko hladnejši zimi izboljšuje.
V oddaji Od setve do žetve se bomo dotaknili priseljevanja v ruralno okolje in spregovorili o izzivih in težavah, ki jih ima to lahko za kmete. Izpostavili bomo Goričko kot primer prostora, kjer brez aktivnih kmetij ni ne krajine, ne lokalne hrane in ne prihodnosti. Ker so se dela v vinogradih že začela, nas bo tudi zanimalo, ali se stanje zlate trsne rumenice – neozdravljive bolezni vinske trte – po letošnji nekoliko hladnejši zimi izboljšuje.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Mesec februar, pa tudi marec – ne pozabimo na gregorjevo – sta poznana kot meseca ljubezni. Ravno zato želijo v okviru LUV festa v Turizmu Ljubljana pokazati našo prestolnico kot kraj, kjer se srečujejo in dogajajo različne ljubezenske zgodbe in občutki. Tina Lamovšek se je za Nedeljsko reportažo s turističnima vodnikoma odpravila na sprehod po našem glavnem mestu in odkrila, da najdemo številne primere ljubezni: do sočloveka, arhitekture, umetnosti, kulture in jezika. Vabljeni k poslušanju! Foto: Prvi program Radia Slovenija
Mesec februar, pa tudi marec – ne pozabimo na gregorjevo – sta poznana kot meseca ljubezni. Ravno zato želijo v okviru LUV festa v Turizmu Ljubljana pokazati našo prestolnico kot kraj, kjer se srečujejo in dogajajo različne ljubezenske zgodbe in občutki. Tina Lamovšek se je za Nedeljsko reportažo s turističnima vodnikoma odpravila na sprehod po našem glavnem mestu in odkrila, da najdemo številne primere ljubezni: do sočloveka, arhitekture, umetnosti, kulture in jezika. Vabljeni k poslušanju! Foto: Prvi program Radia Slovenija
V Areni Verona je vse pripravljeno na sklepno slovesnost zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina 2026, ki bo združila 1500 športnikov in predajo olimpijske zastave Franciji ob glasbi in plesu. 6. marca pa bo gostila tudi odprtje paraolimpijskih iger. Slovenska odprava se z zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina vrača s štirimi medaljami. Uspehe družine Prevc so v Mednarodni smučarski zvezi označili kot svetovno zgodbo o uspehu. V oddaji tudi o tem: - Zadruga Novi Matajur izdala dvojezično knjigo Pešpoti po Nediških in Terskih dolinah. - Izšla nova publikacija, ki ponuja vpogled v bogastvo rastlinskega sveta slovenske Istre. - Premiera "Srečkonstripredstava je res čuden naslov" sinoči navdušila občinstvo v Sežani. - Na 25-ih zimskih olimpijskih igrah bodo podelili še zadnje komplete odličij.
V Areni Verona je vse pripravljeno na sklepno slovesnost zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina 2026, ki bo združila 1500 športnikov in predajo olimpijske zastave Franciji ob glasbi in plesu. 6. marca pa bo gostila tudi odprtje paraolimpijskih iger. Slovenska odprava se z zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina vrača s štirimi medaljami. Uspehe družine Prevc so v Mednarodni smučarski zvezi označili kot svetovno zgodbo o uspehu. V oddaji tudi o tem: - Zadruga Novi Matajur izdala dvojezično knjigo Pešpoti po Nediških in Terskih dolinah. - Izšla nova publikacija, ki ponuja vpogled v bogastvo rastlinskega sveta slovenske Istre. - Premiera "Srečkonstripredstava je res čuden naslov" sinoči navdušila občinstvo v Sežani. - Na 25-ih zimskih olimpijskih igrah bodo podelili še zadnje komplete odličij.
Začetnik slovenske enigmatike, lirične operne vloge, pesnik upora, domoljubja in ljubezni
Začetnik slovenske enigmatike, lirične operne vloge, pesnik upora, domoljubja in ljubezni
Tudi tokrat smo preživeli prav poseben nedeljski dopoldan. V ospredju je bilo finale februarske Lojtrce novih, kjer smo skupaj z vami odločali, katera pesem je v tem mesecu najbolj ogrela vaša srca. Hvala za vsak glas – znova ste dokazali, da domača glasba živi med poslušalci. V studio so prišli fantje iz ansambla Zgled, ki z mladostno energijo, spoštovanjem do tradicije in iskrenostjo stopajo po poti domače glasbe. Predstavili so se tudi s svojo pesmijo Kaj bi dal. Povabili smo vas na koncert V dobri družbi v živo, kjer se srečamo tako, kot je najlepše – iz oči v oči, ob glasbi, ki povezuje. Poseben pečat oddaji pa je dal še tretji del jubilejnega koncerta ob 60-letnici Slakove glasbe – poklon melodijam, ki že desetletja spremljajo naše praznike, nedelje in najlepše trenutke.
Tudi tokrat smo preživeli prav poseben nedeljski dopoldan. V ospredju je bilo finale februarske Lojtrce novih, kjer smo skupaj z vami odločali, katera pesem je v tem mesecu najbolj ogrela vaša srca. Hvala za vsak glas – znova ste dokazali, da domača glasba živi med poslušalci. V studio so prišli fantje iz ansambla Zgled, ki z mladostno energijo, spoštovanjem do tradicije in iskrenostjo stopajo po poti domače glasbe. Predstavili so se tudi s svojo pesmijo Kaj bi dal. Povabili smo vas na koncert V dobri družbi v živo, kjer se srečamo tako, kot je najlepše – iz oči v oči, ob glasbi, ki povezuje. Poseben pečat oddaji pa je dal še tretji del jubilejnega koncerta ob 60-letnici Slakove glasbe – poklon melodijam, ki že desetletja spremljajo naše praznike, nedelje in najlepše trenutke.
Eno izmed najbolj znanih del slikarja Vena Pilona je portret njegovega očeta, ki je imel v Ajdovščini pekarno. Domenico, tako je bilo očetu ime, je bil nanj zelo ponosen in ga je nerad pustil iz hiše na razstave. Že leta je ta portret na ogled v Pilonovi galeriji, ki domuje v njihovi družinski hiši. In zanimivo. Ob galeriji je tudi kavarna s pekarno. In ker je mamljivo dan začeti z vonjem po svežem kruhu in vprašanjem, ali je ta pekarna vsaj malo povezana tudi s Pilonovim očetom, je Eva Furlan zgodaj zjutraj z mikrofonom v roki že hodila v smeri proti ajdovskemu 'placu'. Rečeno ji je bilo, naj potrka na okno in vrata pekarne se bodo odprla. Upajmo, da ji je uspelo.
Eno izmed najbolj znanih del slikarja Vena Pilona je portret njegovega očeta, ki je imel v Ajdovščini pekarno. Domenico, tako je bilo očetu ime, je bil nanj zelo ponosen in ga je nerad pustil iz hiše na razstave. Že leta je ta portret na ogled v Pilonovi galeriji, ki domuje v njihovi družinski hiši. In zanimivo. Ob galeriji je tudi kavarna s pekarno. In ker je mamljivo dan začeti z vonjem po svežem kruhu in vprašanjem, ali je ta pekarna vsaj malo povezana tudi s Pilonovim očetom, je Eva Furlan zgodaj zjutraj z mikrofonom v roki že hodila v smeri proti ajdovskemu 'placu'. Rečeno ji je bilo, naj potrka na okno in vrata pekarne se bodo odprla. Upajmo, da ji je uspelo.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
14. novembra lani so v Koncertni dvorani Mihaila Jore v prostorih Romunskega radia v Bukarešti zazvenela dela Ludwiga van Beethovna, in sicer: »Uvertura Coriolan, op. 62«, »Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37« ter »Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92«. Slišali bomo tudi kar tri dodatke. Solist bo samostojno izvedel priredbi za klavir: »Jesensko luno na mirnem jezeru« kitajskega skladatelja Liu Wenchenga ter »Dunajski večer, op. 56« Johanna Straussa ml. Koncert se bo sklenil s »Čudovitim večerom« Liu Tianhuaja (pon).
14. novembra lani so v Koncertni dvorani Mihaila Jore v prostorih Romunskega radia v Bukarešti zazvenela dela Ludwiga van Beethovna, in sicer: »Uvertura Coriolan, op. 62«, »Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37« ter »Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92«. Slišali bomo tudi kar tri dodatke. Solist bo samostojno izvedel priredbi za klavir: »Jesensko luno na mirnem jezeru« kitajskega skladatelja Liu Wenchenga ter »Dunajski večer, op. 56« Johanna Straussa ml. Koncert se bo sklenil s »Čudovitim večerom« Liu Tianhuaja (pon).
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Zimske olimpijske igre je leta 2018 gostil južnokorejski Pjongčang, Slovenci so po zaslugi biatlonca Jakova Faka in deskarja Žana Koširja osvojili dve medalji.
Zimske olimpijske igre je leta 2018 gostil južnokorejski Pjongčang, Slovenci so po zaslugi biatlonca Jakova Faka in deskarja Žana Koširja osvojili dve medalji.
Med pregledovanjem končnih uvrstitev na olimpijskih tekmovanjih pozornost športnega navdušenca ali novinarja redko traja do 74. in 99. mesta. Tja je bila na posamičnih tekmah v smučarskem teku uvrščena Bruna Moura. Brazilka je v ekipnem sprintu dodala še 21. mesto. Zanjo so te uvrstitve enakovredne osvojeni olimpijski kolajni. Da se je sploh pojavila na igrah, je ob vseh življenjskih preizkušnjah namreč izjemen dosežek.
Med pregledovanjem končnih uvrstitev na olimpijskih tekmovanjih pozornost športnega navdušenca ali novinarja redko traja do 74. in 99. mesta. Tja je bila na posamičnih tekmah v smučarskem teku uvrščena Bruna Moura. Brazilka je v ekipnem sprintu dodala še 21. mesto. Zanjo so te uvrstitve enakovredne osvojeni olimpijski kolajni. Da se je sploh pojavila na igrah, je ob vseh življenjskih preizkušnjah namreč izjemen dosežek.
Chris Stokes je bil eden izmed štirih jamajških tekmovalcev v bobu na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988. Njihova zgodba je navdihnila film Cool Runnings (1993), ki ga pri nas poznamo pod naslovom Ledene steze. Stokes je danes predsednik jamajške zveze za bob. Po dobrih treh desetletjih njihovi tekmovalci niso več le simpatična atrakcija, temveč nastopajo s pogumnimi načrti in več ekipami. Z največjimi reprezentancami se finančno sicer ne morejo kosati, poskušajo pa to nadomestiti s talentom in voljo. Na ulicah Cortine jih mimoidoči še vedno ustavljajo in prosijo za fotografijo.
Chris Stokes je bil eden izmed štirih jamajških tekmovalcev v bobu na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988. Njihova zgodba je navdihnila film Cool Runnings (1993), ki ga pri nas poznamo pod naslovom Ledene steze. Stokes je danes predsednik jamajške zveze za bob. Po dobrih treh desetletjih njihovi tekmovalci niso več le simpatična atrakcija, temveč nastopajo s pogumnimi načrti in več ekipami. Z največjimi reprezentancami se finančno sicer ne morejo kosati, poskušajo pa to nadomestiti s talentom in voljo. Na ulicah Cortine jih mimoidoči še vedno ustavljajo in prosijo za fotografijo.
Na prvo letošnjo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveto Rešnje Telo v Mariboru. Mašuje župnik Francesco – Franček Bertolini. Zbor vodi Helena Štajnmec, na orgle igra Jože Vagner.
Na prvo letošnjo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveto Rešnje Telo v Mariboru. Mašuje župnik Francesco – Franček Bertolini. Zbor vodi Helena Štajnmec, na orgle igra Jože Vagner.
Letos mineva 40 let od smrti Matije Tomca, skladatelja, ki spada med najbolj plodovite slovenske glasbene ustvarjalce. Njegovo skladateljsko delo je zelo obsežno na področju cerk¬vene glasbe, še bolj na področju posvetne in narodne glasbe. Največ je napisal za zbore, nekatere med njimi pa je navdahnilo tudi Jezusovo trpljenje.
Letos mineva 40 let od smrti Matije Tomca, skladatelja, ki spada med najbolj plodovite slovenske glasbene ustvarjalce. Njegovo skladateljsko delo je zelo obsežno na področju cerk¬vene glasbe, še bolj na področju posvetne in narodne glasbe. Največ je napisal za zbore, nekatere med njimi pa je navdahnilo tudi Jezusovo trpljenje.
Johannesa Hesflota Klaeba je drugi teden olimpijskih iger skrbelo, da ne bo zbolel. Precej njegovih tekmecev je staknilo virozo ali prehlad, nemalo jih je zaradi tega odstopilo med najdaljšo tekaško preizkušnjo na 50 kilometrov, najuspešnejši športnik zimskih olimpijskih iger pa je pil poseben zvarek iz česna, ingverja, medu in limon. Njegov oče pravi, da očitno to pomagalo, da je njegov sin med igrami ostal zdrav. V oddaji Dolimita pa več tudi pred finalom hokejskega turnirja med Kanado in ZDA. Radijski reporter Tomaž Langerholz pravi, da bi lahko bila ključna dnevna forma obeh vratarjev Connora Hellebuycka in Jordana Binningtona. Langerholz se o dogajanju na igrah pogovarja z Anjo Hlača Ferjančič in voditeljem Luko Petričem.
Johannesa Hesflota Klaeba je drugi teden olimpijskih iger skrbelo, da ne bo zbolel. Precej njegovih tekmecev je staknilo virozo ali prehlad, nemalo jih je zaradi tega odstopilo med najdaljšo tekaško preizkušnjo na 50 kilometrov, najuspešnejši športnik zimskih olimpijskih iger pa je pil poseben zvarek iz česna, ingverja, medu in limon. Njegov oče pravi, da očitno to pomagalo, da je njegov sin med igrami ostal zdrav. V oddaji Dolimita pa več tudi pred finalom hokejskega turnirja med Kanado in ZDA. Radijski reporter Tomaž Langerholz pravi, da bi lahko bila ključna dnevna forma obeh vratarjev Connora Hellebuycka in Jordana Binningtona. Langerholz se o dogajanju na igrah pogovarja z Anjo Hlača Ferjančič in voditeljem Luko Petričem.
Mark Pleško je fizik, soustanovitelj podjetja Cosylab, ki med drugim razvija programsko opremo in elektroniko za fuzijske reaktorje, kot je ITER, sodelujejo še s CERN-om, kliniko Mayo in harvardsko univerzo. Tokratni nedeljski gost spretno povezuje znanost in ekonomijo, lani je postal tudi podjetnik leta, sodeloval je v številnih svetih za znanost v Sloveniji, sicer pa je najraje oče in mož, ki je svoj dom našel na Krasu. Spregovori o tem, kako je v otroštvu spoznaval inflacijo prek nakupov gumijastih medvedkov, zakaj ceni skromnost in iznajdljivost, kje je znanost v Sloveniji, kje podjetništvo in da sta z ženo še po štiridesetih letih skupnega življenja zaljubljena kot prvi dan.
Mark Pleško je fizik, soustanovitelj podjetja Cosylab, ki med drugim razvija programsko opremo in elektroniko za fuzijske reaktorje, kot je ITER, sodelujejo še s CERN-om, kliniko Mayo in harvardsko univerzo. Tokratni nedeljski gost spretno povezuje znanost in ekonomijo, lani je postal tudi podjetnik leta, sodeloval je v številnih svetih za znanost v Sloveniji, sicer pa je najraje oče in mož, ki je svoj dom našel na Krasu. Spregovori o tem, kako je v otroštvu spoznaval inflacijo prek nakupov gumijastih medvedkov, zakaj ceni skromnost in iznajdljivost, kje je znanost v Sloveniji, kje podjetništvo in da sta z ženo še po štiridesetih letih skupnega življenja zaljubljena kot prvi dan.
Nedavno je v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana potekal medverski zajtrk, ki so se ga na povabilo muftija Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji mag. Nevzeta Porića, udeležili predstavniki štirih največjih verskih skupnosti v Sloveniji. “Odnosi med verskimi voditelji v Sloveniji niso le formalnost, temveč tudi odraz globokega spoštovanja,” je po besedah muftija tudi osrednje sporočilo medverskega zajtrka.
Nedavno je v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana potekal medverski zajtrk, ki so se ga na povabilo muftija Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji mag. Nevzeta Porića, udeležili predstavniki štirih največjih verskih skupnosti v Sloveniji. “Odnosi med verskimi voditelji v Sloveniji niso le formalnost, temveč tudi odraz globokega spoštovanja,” je po besedah muftija tudi osrednje sporočilo medverskega zajtrka.
Ob robu Solkanskega polja, obsežnega kmetijskega zemljišča, ki je po razmejitvi leta 1947 ostalo v Italiji, stoji nenavadna vila, ali dvorec. Opasana z visokim zidom, ki šele na južni strani omogoči pogled na prekrasen vrt, z mogočno alejo dreves proti glavnemu vhodu. Če popotnik vsaj malo sledi logiki meje, ki poteka po polju kmalu ugotovi, da je dvorec anomalija. Meja namreč pri njem sunkovito zavije, tako da ga izvzame iz tega, kar je danes Slovensko, včasih pa je bilo Jugoslovansko ozemlje. Že samo to dejstvo je dovolj nenavadno, ko pa se poučimo še o zadnji prebivalci dvorca, postane zgodba nadvse zanimiva. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
Ob robu Solkanskega polja, obsežnega kmetijskega zemljišča, ki je po razmejitvi leta 1947 ostalo v Italiji, stoji nenavadna vila, ali dvorec. Opasana z visokim zidom, ki šele na južni strani omogoči pogled na prekrasen vrt, z mogočno alejo dreves proti glavnemu vhodu. Če popotnik vsaj malo sledi logiki meje, ki poteka po polju kmalu ugotovi, da je dvorec anomalija. Meja namreč pri njem sunkovito zavije, tako da ga izvzame iz tega, kar je danes Slovensko, včasih pa je bilo Jugoslovansko ozemlje. Že samo to dejstvo je dovolj nenavadno, ko pa se poučimo še o zadnji prebivalci dvorca, postane zgodba nadvse zanimiva. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
Tone in Tine sta čisto običajna fanta, ki v svojih dogodivščinah s hruške padeta naravnost v srednji vek. Tam spoznata neverjetne zaplete, ki so se dogajali v tistem času. Med drugim srečata tudi grajskega duha, ki mu je ime Dideldudel. Režiser: Marjan Marinc Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Tone – Matija Poglajen Tine – Andrej Trkov Krepelec, razbojniški poglavar – Polde Bibič Malha in Krempelj, razbojnika – Franjo Kumer Dideldudel, grajski duh – Stane Sever Vitez Popendekl – Bert Sotlar Adelajda, hči viteza Popendekla – Majda Grbac Slovenikus, modrec – Aleksander Valič Bimbolin, valpet pri vitezu Popendeklu – Milan Brezigar Vitez Sigismund – Tone Homar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana aprila 1969
Tone in Tine sta čisto običajna fanta, ki v svojih dogodivščinah s hruške padeta naravnost v srednji vek. Tam spoznata neverjetne zaplete, ki so se dogajali v tistem času. Med drugim srečata tudi grajskega duha, ki mu je ime Dideldudel. Režiser: Marjan Marinc Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Tone – Matija Poglajen Tine – Andrej Trkov Krepelec, razbojniški poglavar – Polde Bibič Malha in Krempelj, razbojnika – Franjo Kumer Dideldudel, grajski duh – Stane Sever Vitez Popendekl – Bert Sotlar Adelajda, hči viteza Popendekla – Majda Grbac Slovenikus, modrec – Aleksander Valič Bimbolin, valpet pri vitezu Popendeklu – Milan Brezigar Vitez Sigismund – Tone Homar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana aprila 1969
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Zakaj je France Prešeren pisal v nemščini, lahko ugibamo. Pred časom je Andrej Rozman - Roza podal zanimivo razlago, toda Prešeren je morda pisal v nemščini iz neizmerne samozavesti, ki jo je zajemal iz ustvarjalnosti in jo z njo krepil. Toda naj so bili njegovi vzgibi takšni ali drugačni, resnica je, da je njegov sonet Nichts trägt an ihm des Dichtergeists Gepräge vrhunska apoteoza pesniškega ustvarjanja. Prevajalec in interpret Niko Grafenauer, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2009.
Zakaj je France Prešeren pisal v nemščini, lahko ugibamo. Pred časom je Andrej Rozman - Roza podal zanimivo razlago, toda Prešeren je morda pisal v nemščini iz neizmerne samozavesti, ki jo je zajemal iz ustvarjalnosti in jo z njo krepil. Toda naj so bili njegovi vzgibi takšni ali drugačni, resnica je, da je njegov sonet Nichts trägt an ihm des Dichtergeists Gepräge vrhunska apoteoza pesniškega ustvarjanja. Prevajalec in interpret Niko Grafenauer, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2009.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Hitrost taljenja ledenikov in ledenih površin ni povsod enaka. Odvisna je od lege, nadmorske višine, velikosti ledenika, senčnosti in regionalnega segrevanja. Najhitreje se segrevajo polarna območja. Arktika se segreva tudi do štirikrat hitreje od svetovnega povprečja, kar močno pospešuje taljenje tamkajšnjih ledenikov in ledenih pokrovov. Drugod, na primer na visokih delih Antarktike, temperature zaradi izjemne nadmorske višine in lege še vedno ostajajo zelo nizke, zato se led tam ohranja dlje. Prav zato so znanstveniki tja umestili arhiv ledu z ogroženih gorskih ledenikov. O tem smo govorili z gostom Jutranje vremenske fronte, Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Hitrost taljenja ledenikov in ledenih površin ni povsod enaka. Odvisna je od lege, nadmorske višine, velikosti ledenika, senčnosti in regionalnega segrevanja. Najhitreje se segrevajo polarna območja. Arktika se segreva tudi do štirikrat hitreje od svetovnega povprečja, kar močno pospešuje taljenje tamkajšnjih ledenikov in ledenih pokrovov. Drugod, na primer na visokih delih Antarktike, temperature zaradi izjemne nadmorske višine in lege še vedno ostajajo zelo nizke, zato se led tam ohranja dlje. Prav zato so znanstveniki tja umestili arhiv ledu z ogroženih gorskih ledenikov. O tem smo govorili z gostom Jutranje vremenske fronte, Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Po petkovem sneženju, ki je zajelo severovzhod države, ostaja brez elektrike nekaj manj kot 4 tisoč odjemalcev, kažejo najnovejši podatki Elektra Maribor. Pristojne službe bodo danes nadaljevale odpravljanje težav. Ob tem številni za zlom omrežja krivijo slabo vzdrževanje. Premier Robert Golob očitke zavrača. Ostali poudarki oddaje: - Trump napovedal dvig novih globalnih carin z 10 na 15 odstotkov. - Na več univerzah v Iranu novi protivladni protesti. - Zlati medved 76-ega Berlinala politični drami Rumena pisma.
Po petkovem sneženju, ki je zajelo severovzhod države, ostaja brez elektrike nekaj manj kot 4 tisoč odjemalcev, kažejo najnovejši podatki Elektra Maribor. Pristojne službe bodo danes nadaljevale odpravljanje težav. Ob tem številni za zlom omrežja krivijo slabo vzdrževanje. Premier Robert Golob očitke zavrača. Ostali poudarki oddaje: - Trump napovedal dvig novih globalnih carin z 10 na 15 odstotkov. - Na več univerzah v Iranu novi protivladni protesti. - Zlati medved 76-ega Berlinala politični drami Rumena pisma.