Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V prostorih koprske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti so odprli razstavo del fotografinje Urške Špende. Nagrado Štigličev pogled za izjemno režijo je prejela tudi Anja Medved za film Ne pozabi me. O besedah, ki izginjajo, so tekle misli in besede sinoči v Studiu Hendrix.
V prostorih koprske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti so odprli razstavo del fotografinje Urške Špende. Nagrado Štigličev pogled za izjemno režijo je prejela tudi Anja Medved za film Ne pozabi me. O besedah, ki izginjajo, so tekle misli in besede sinoči v Studiu Hendrix.
Slovenska košarkarska reprezentanca kvalifikacije za svetovno prvenstvo nadaljuje z domačo tekmo proti Češki, smučarski skakalci so se ustavili na Kulmu, karavana alpskega smučanja pa v Andori.
Slovenska košarkarska reprezentanca kvalifikacije za svetovno prvenstvo nadaljuje z domačo tekmo proti Češki, smučarski skakalci so se ustavili na Kulmu, karavana alpskega smučanja pa v Andori.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Izjavo dneva danes posvečamo programu evropske kohezijske politike. V Zgornje Savinjski in Šaleški dolini je zaživel projekt: Povezujemo Savinjsko: e-prevozi, ki ga uporabniki uporabijo predvsem za prevoze v bolnišnico in do zdravnikov. So vozniki profesionalni šoferji ali prostovoljci? Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost #SUMO4ALL
Izjavo dneva danes posvečamo programu evropske kohezijske politike. V Zgornje Savinjski in Šaleški dolini je zaživel projekt: Povezujemo Savinjsko: e-prevozi, ki ga uporabniki uporabijo predvsem za prevoze v bolnišnico in do zdravnikov. So vozniki profesionalni šoferji ali prostovoljci? Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost #SUMO4ALL
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Uradna volilna kampanja se je začela že pred koncem olimpijskih iger v Italiji. Politične igre – tako kot športne – potekajo vsake štiri leta, terjajo veliko priprav, dobro kondicijo in sprožajo močna čustva. A pravila so bistveno manj jasna, prekrški ne pomenijo nujno, da bo tekmovalec izključen, udarci pod pas so dovoljeni, sponzorji in trenerji pa največkrat ostajajo skrbno skriti.
Uradna volilna kampanja se je začela že pred koncem olimpijskih iger v Italiji. Politične igre – tako kot športne – potekajo vsake štiri leta, terjajo veliko priprav, dobro kondicijo in sprožajo močna čustva. A pravila so bistveno manj jasna, prekrški ne pomenijo nujno, da bo tekmovalec izključen, udarci pod pas so dovoljeni, sponzorji in trenerji pa največkrat ostajajo skrbno skriti.
Akademski slikar, kipar in fotograf Dušan Kirbiš se z razstavo Mundi Paralleli predstavlja v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Iz koprskega Studia Hendrix še odmeva glasbeno-literarni večer z nastopom članic Piuramaura kolektiva ter tria Violoncelli itineranti. Veliki oder Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana v znamenju uprizoritve Sovražnik ljudstva, v režiji Ivice Buljana. Vabimo vas k poslušanju!
Akademski slikar, kipar in fotograf Dušan Kirbiš se z razstavo Mundi Paralleli predstavlja v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Iz koprskega Studia Hendrix še odmeva glasbeno-literarni večer z nastopom članic Piuramaura kolektiva ter tria Violoncelli itineranti. Veliki oder Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana v znamenju uprizoritve Sovražnik ljudstva, v režiji Ivice Buljana. Vabimo vas k poslušanju!
Podražitve vode, električne energije in plina so februarja najbolj prispevale k vnovičnemu pospešku inflacije. Precej se je podražila tudi hrana, še posebej meso. Druge teme: - Slovenska industrija jekla z bankami podpisala dolgoročno rešitev refinanciranja - Francija kritična do evropskega začetka uporabe trgovinskega sporazuma z Mercosurjem - Mednarodna javnost poziva k umiritvi razmer po zaostritvi med Afganistanom in Pakistanom.
Podražitve vode, električne energije in plina so februarja najbolj prispevale k vnovičnemu pospešku inflacije. Precej se je podražila tudi hrana, še posebej meso. Druge teme: - Slovenska industrija jekla z bankami podpisala dolgoročno rešitev refinanciranja - Francija kritična do evropskega začetka uporabe trgovinskega sporazuma z Mercosurjem - Mednarodna javnost poziva k umiritvi razmer po zaostritvi med Afganistanom in Pakistanom.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Tudi štiri leta po napadu Rusije na Ukrajino konca vojne ni na vidiku, ne glede na to, kako se ameriški predsednik Trump hvali s tem, da je v kratkem času »končal osem vojn«. Ukrajinski predsednik Zelenski svari, da je Putin že začel tretjo svetovno vojno in da mu ne smemo pustiti, da bi v njej zmagal. Kljub premirju in obetom, da se bo Gaza pretvorila v luksuzno riviero, se izraelski napadi nadaljujejo, svetu pa kot da ni več mar za usodo in vsakdanje trpljenje dveh milijonov ljudi. Je kdo omenil Sudan? V Labirintih sveta tudi o tem, kaj so tako organizatorji zimskih olimpijskih iger kot športni komentatorji priročno »pozabili« povedati.
Tudi štiri leta po napadu Rusije na Ukrajino konca vojne ni na vidiku, ne glede na to, kako se ameriški predsednik Trump hvali s tem, da je v kratkem času »končal osem vojn«. Ukrajinski predsednik Zelenski svari, da je Putin že začel tretjo svetovno vojno in da mu ne smemo pustiti, da bi v njej zmagal. Kljub premirju in obetom, da se bo Gaza pretvorila v luksuzno riviero, se izraelski napadi nadaljujejo, svetu pa kot da ni več mar za usodo in vsakdanje trpljenje dveh milijonov ljudi. Je kdo omenil Sudan? V Labirintih sveta tudi o tem, kaj so tako organizatorji zimskih olimpijskih iger kot športni komentatorji priročno »pozabili« povedati.
V Big Screenu vam tokrat predstavljamo pet filmov, nominiranih za evropsko filmsko nagrado občinstva LUX. Ogled filmov je brezplačen, do 12. aprila jih lahko ocenite z eno do pet zvezdic in se potegujete za številne nagrade. Prisluhnite!
V Big Screenu vam tokrat predstavljamo pet filmov, nominiranih za evropsko filmsko nagrado občinstva LUX. Ogled filmov je brezplačen, do 12. aprila jih lahko ocenite z eno do pet zvezdic in se potegujete za številne nagrade. Prisluhnite!
Nedavno je publicist, pisatelj in kolumnist našega radia Marko Radmilovič prejel nagrado bob leta za izjavo: »Na začetku in koncu človekovega življenja, pa kar nekajkrat tudi vmes, stoji medicinska sestra. Ne Golob, ne Janša, ne Jezus, ne Mohamed, ne frak in ne talar. Nehajte se zajebavati in jih plačajte!« S to mislijo bi lahko oglaševali tudi film Junakinja, saj natančno ponazori, kako naporno in pomembno delo opravljajo medicinske sestre in tehniki – tisti, ki so v prvi liniji zagotavljanja bolnišnične nege, tako zdravstvene kot človeške. Toda verizem ni edini adut tega sijajnega filma švicarske režiserke Petre Volpe. Iz prikazanega je razvidno, kako temeljito je avtorica raziskala delovno okolje bolnišnice in kako prepričljivo je glavna igralka Leonie Benesch osvojila vsakdanje prakse medicinskega osebja – od ravnanja z opremo do komunikacije s pacienti. Na podlagi tega sta oblikovali zgodbo o postopnem razkrajanju psihičnega ravnovesja protagonistke, ki ji izmena nalaga vedno nove pritiske. Floria vztraja, se ne ustavi in se prebija skozi večer s strokovnostjo in sočutjem, ki pa se pod težo odgovornosti počasi krušita. Film ustvarja tempo, ki se približuje trilerju, vendar ne v maniri medicinskih dram, kot je denimo aktualna Pitsburška bolnišnica, v kateri so zdravniki prikazani kot detektivi, simptomi pa kot namigi v iskanju antagonistične bolezni. Primarni žanr Junakinje je socialna drama, saj so v ospredju človeški odnosi. Res je, da mora Floria krmariti med kompleksnimi protokoli in terapevtskimi odločitvami, vendar sta še pomembnejša stik, ki ga vzpostavlja s pacienti, ter množica drobnih kretenj, besed in pozornosti, s katerimi ljudem v stiski ponuja podporo in dostojanstvo. Dokler ne zmore več. Film ne odmakne pogleda od kronične kadrovske podhranjenosti sicer uspešne bolnišnice – mikrodružbe, ki jo sestavljajo pacienti in zaposleni. Med njimi vladata iskreno sodelovanje in medsebojna opora, a sistemske razpoke so očitne. Navdih za film je Petra Volpe dobila v času pandemije covida-19, vendar Junakinja ni le poklon požrtvovalnosti zdravstvenega osebja. Struktura enega bolnišničnega krila in različnost pacientov delujeta kot metafora za svet: kulturne razlike, razredna razslojenost, bližina smrti – vse to se v nočni izmeni zrcali v temeljni človeški izkušnji odvisnosti drug od drugega. Film tako osvetli težave enega najbogatejših zdravstvenih sistemov na svetu – težave, ki so v številnih drugih državah, tudi pri nas, še izrazitejše. Hkrati pa ponudi tudi možnost drugačne družbene vizije: kohezije, solidarnosti in enakopravnosti. Težko je presoditi, ali je večji dosežek filma njegovo družbeno sporočilo ali formalna dovršenost. Kamera, montaža, glasba, natančno odmerjen tempo in izjemna igra Leonie Benesch ustvarijo izjemno filmsko izkušnjo. Sklepni prizor pa ponudi eno bolj katarzičnih filmskih razrešitev zadnjega časa.
Nedavno je publicist, pisatelj in kolumnist našega radia Marko Radmilovič prejel nagrado bob leta za izjavo: »Na začetku in koncu človekovega življenja, pa kar nekajkrat tudi vmes, stoji medicinska sestra. Ne Golob, ne Janša, ne Jezus, ne Mohamed, ne frak in ne talar. Nehajte se zajebavati in jih plačajte!« S to mislijo bi lahko oglaševali tudi film Junakinja, saj natančno ponazori, kako naporno in pomembno delo opravljajo medicinske sestre in tehniki – tisti, ki so v prvi liniji zagotavljanja bolnišnične nege, tako zdravstvene kot človeške. Toda verizem ni edini adut tega sijajnega filma švicarske režiserke Petre Volpe. Iz prikazanega je razvidno, kako temeljito je avtorica raziskala delovno okolje bolnišnice in kako prepričljivo je glavna igralka Leonie Benesch osvojila vsakdanje prakse medicinskega osebja – od ravnanja z opremo do komunikacije s pacienti. Na podlagi tega sta oblikovali zgodbo o postopnem razkrajanju psihičnega ravnovesja protagonistke, ki ji izmena nalaga vedno nove pritiske. Floria vztraja, se ne ustavi in se prebija skozi večer s strokovnostjo in sočutjem, ki pa se pod težo odgovornosti počasi krušita. Film ustvarja tempo, ki se približuje trilerju, vendar ne v maniri medicinskih dram, kot je denimo aktualna Pitsburška bolnišnica, v kateri so zdravniki prikazani kot detektivi, simptomi pa kot namigi v iskanju antagonistične bolezni. Primarni žanr Junakinje je socialna drama, saj so v ospredju človeški odnosi. Res je, da mora Floria krmariti med kompleksnimi protokoli in terapevtskimi odločitvami, vendar sta še pomembnejša stik, ki ga vzpostavlja s pacienti, ter množica drobnih kretenj, besed in pozornosti, s katerimi ljudem v stiski ponuja podporo in dostojanstvo. Dokler ne zmore več. Film ne odmakne pogleda od kronične kadrovske podhranjenosti sicer uspešne bolnišnice – mikrodružbe, ki jo sestavljajo pacienti in zaposleni. Med njimi vladata iskreno sodelovanje in medsebojna opora, a sistemske razpoke so očitne. Navdih za film je Petra Volpe dobila v času pandemije covida-19, vendar Junakinja ni le poklon požrtvovalnosti zdravstvenega osebja. Struktura enega bolnišničnega krila in različnost pacientov delujeta kot metafora za svet: kulturne razlike, razredna razslojenost, bližina smrti – vse to se v nočni izmeni zrcali v temeljni človeški izkušnji odvisnosti drug od drugega. Film tako osvetli težave enega najbogatejših zdravstvenih sistemov na svetu – težave, ki so v številnih drugih državah, tudi pri nas, še izrazitejše. Hkrati pa ponudi tudi možnost drugačne družbene vizije: kohezije, solidarnosti in enakopravnosti. Težko je presoditi, ali je večji dosežek filma njegovo družbeno sporočilo ali formalna dovršenost. Kamera, montaža, glasba, natančno odmerjen tempo in izjemna igra Leonie Benesch ustvarijo izjemno filmsko izkušnjo. Sklepni prizor pa ponudi eno bolj katarzičnih filmskih razrešitev zadnjega časa.
Kratki animirani film Kozmonavti režiserja Lea Černica se je s 76. Berlinala vrnil z eno izmed štirih nagrad, ki jih uradna žirija podeljuje kratkim filmom v tekmovalnem programu – kandidaturo za nominacijo za evropsko filmsko nagrado. Po enem najbolj politično napetih Berlinalov v zadnjih letih, ki razkriva širšo razdeljenost evropskega političnega in kulturnega prostora glede Izraela in vojne v Gazi, so se v medijih sicer v zadnjih dneh pojavila tudi ugibanja o razrešitvi direktorice festivala Tricie Tuttle. Napovedujemo filmski program festivala Rdeče zore in retrospektivo filmov Wernerja Herzoga, enega najpomembnejših in najbolj samosvojih avtorjev novega nemškega filma v Slovenski kinoteki. Ocenjujemo bolnišnični triler Junakinja, ki spremlja adrenalinski dan mlade medicinske sestre.
Kratki animirani film Kozmonavti režiserja Lea Černica se je s 76. Berlinala vrnil z eno izmed štirih nagrad, ki jih uradna žirija podeljuje kratkim filmom v tekmovalnem programu – kandidaturo za nominacijo za evropsko filmsko nagrado. Po enem najbolj politično napetih Berlinalov v zadnjih letih, ki razkriva širšo razdeljenost evropskega političnega in kulturnega prostora glede Izraela in vojne v Gazi, so se v medijih sicer v zadnjih dneh pojavila tudi ugibanja o razrešitvi direktorice festivala Tricie Tuttle. Napovedujemo filmski program festivala Rdeče zore in retrospektivo filmov Wernerja Herzoga, enega najpomembnejših in najbolj samosvojih avtorjev novega nemškega filma v Slovenski kinoteki. Ocenjujemo bolnišnični triler Junakinja, ki spremlja adrenalinski dan mlade medicinske sestre.
Razmerje med politiko in umetnostjo je ena osrednjih rdečih niti dela interdisciplinarne umetnice Jasmine Cibic, ki jo zanimajo predvsem mehanizmi mehke moči ter obdobja političnih in ideoloških prelomov in nas je s prepletom tovrstnih vprašanj zastopala tudi na 55. beneškem bienalu. Pogosto izhaja iz dokumentarnega gradiva, vendar ga presnovi v novo celoto, ki ne pripoveduje toliko o določenem času, kot razkriva širše mehanizme ideologij.
Razmerje med politiko in umetnostjo je ena osrednjih rdečih niti dela interdisciplinarne umetnice Jasmine Cibic, ki jo zanimajo predvsem mehanizmi mehke moči ter obdobja političnih in ideoloških prelomov in nas je s prepletom tovrstnih vprašanj zastopala tudi na 55. beneškem bienalu. Pogosto izhaja iz dokumentarnega gradiva, vendar ga presnovi v novo celoto, ki ne pripoveduje toliko o določenem času, kot razkriva širše mehanizme ideologij.
Drugi poudarki: - Koliko plazov še čaka na sanacijo na Kamniškem? - Pluženje prejšnji teden dodatno poškodovalo številne že dotrajane mariborske ceste - Koprski svetniki prižgali zeleno luč za nakup zemljišča na klifu nad Žusterno
Drugi poudarki: - Koliko plazov še čaka na sanacijo na Kamniškem? - Pluženje prejšnji teden dodatno poškodovalo številne že dotrajane mariborske ceste - Koprski svetniki prižgali zeleno luč za nakup zemljišča na klifu nad Žusterno
Magična ekspresivnost odrevenelih figur in zamolkle, a kontrastne barve so značilnosti slikarstva Klavdija Zornika, leta 2009 preminulega umetnika, ki je leta 2005 prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture in prispevek k modernizmu v slovenskem slikarstvu. V Bežigrajski galeriji 2 so trenutno na razstavi V svetlobi življenja predstavljene večinoma doslej neznane risbe, skice za slike, slike močnih barv v dinamičnih kompozicijah in prvič leseni kipi iz umetnikovega zadnjega ustvarjalnega obdobja. Razstavo je na krajše predstavil kustos Miloš Bašin, v drugem delu oddaje pa lahko slišite pogovor s Klavdijem Zornikom, ki je nastal leta 2005, štiri leta pred umetnikovo smrtjo. Tedaj se je z njim pogovarjala Vida Curk.
Magična ekspresivnost odrevenelih figur in zamolkle, a kontrastne barve so značilnosti slikarstva Klavdija Zornika, leta 2009 preminulega umetnika, ki je leta 2005 prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture in prispevek k modernizmu v slovenskem slikarstvu. V Bežigrajski galeriji 2 so trenutno na razstavi V svetlobi življenja predstavljene večinoma doslej neznane risbe, skice za slike, slike močnih barv v dinamičnih kompozicijah in prvič leseni kipi iz umetnikovega zadnjega ustvarjalnega obdobja. Razstavo je na krajše predstavil kustos Miloš Bašin, v drugem delu oddaje pa lahko slišite pogovor s Klavdijem Zornikom, ki je nastal leta 2005, štiri leta pred umetnikovo smrtjo. Tedaj se je z njim pogovarjala Vida Curk.
K letni stopnji inflacije, ki se je ta mesec zvišala na skoraj tri odstotke, so največ prispevale podražitve v skupini stanovanja, pa tudi hrane in alkoholnih pijač. Meso se je na letni ravni v povprečju podražilo za kar 11,6 odstotka. V oddaji tudi: - Po izbruhu spopadov med Afganistanom in Pakistanom pozivi k umiritvi - Clintonova na zaslišanju o povezavah z Epsteinom zavrnila poznanstvo z njim - Idrijski zdravstveni dom pozdravlja podaljšanje prehodnega obdobja na področju nenujnih prevozov
K letni stopnji inflacije, ki se je ta mesec zvišala na skoraj tri odstotke, so največ prispevale podražitve v skupini stanovanja, pa tudi hrane in alkoholnih pijač. Meso se je na letni ravni v povprečju podražilo za kar 11,6 odstotka. V oddaji tudi: - Po izbruhu spopadov med Afganistanom in Pakistanom pozivi k umiritvi - Clintonova na zaslišanju o povezavah z Epsteinom zavrnila poznanstvo z njim - Idrijski zdravstveni dom pozdravlja podaljšanje prehodnega obdobja na področju nenujnih prevozov
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Poslušamo skladateljev muzikal za mladino z naslovom Čudežno drevo, ki je nastal leta 2007.
Poslušamo skladateljev muzikal za mladino z naslovom Čudežno drevo, ki je nastal leta 2007.
Pred štirimi leti je štiri dni po končanih zimskih olimpijskih igrah ruska vojska začela z obsežnim napadom na Ukrajino. Po nedavno končanih igrah v Italiji svet z nelagodjem spremlja kopičenje ameriških sil v bližini Irana. Regija je že dolgo na robu zdrsa v širši konflikt, medtem pa razmere za prebivalce Gaze ves čas ostajajo katastrofalne.
Pred štirimi leti je štiri dni po končanih zimskih olimpijskih igrah ruska vojska začela z obsežnim napadom na Ukrajino. Po nedavno končanih igrah v Italiji svet z nelagodjem spremlja kopičenje ameriških sil v bližini Irana. Regija je že dolgo na robu zdrsa v širši konflikt, medtem pa razmere za prebivalce Gaze ves čas ostajajo katastrofalne.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V informativni oddaji od Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Inflacija je nekoliko narasla - Podravski gospodarstveniki zaskrbljeni zaradi počasne rasti in višje minimalne plače - Ob 30-letnici ptujskega gledališča sinoči komedija Kje je primadona? in mondorama Vlada Novaka
V informativni oddaji od Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Inflacija je nekoliko narasla - Podravski gospodarstveniki zaskrbljeni zaradi počasne rasti in višje minimalne plače - Ob 30-letnici ptujskega gledališča sinoči komedija Kje je primadona? in mondorama Vlada Novaka
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
V odgovoru na pobudo Moj glas, moja odločitev je Evropska komisija sporočila, da ni treba vzpostaviti novega finančnega mehanizma, a da lahko članice EU-ja za podporo dostopnemu in varnemu splavu uporabijo evropska sredstva iz obstoječega socialnega sklada ESF+. Več v EU minuti v petek 27.2. ob 11.55!
V odgovoru na pobudo Moj glas, moja odločitev je Evropska komisija sporočila, da ni treba vzpostaviti novega finančnega mehanizma, a da lahko članice EU-ja za podporo dostopnemu in varnemu splavu uporabijo evropska sredstva iz obstoječega socialnega sklada ESF+. Več v EU minuti v petek 27.2. ob 11.55!
Italijanski renesančni skladatelj Pierluigi da Palestrina je zapustil bogat opus del: 105 maš, 68 oratorijev, približno 140 madrigalov in več kot 300 motetov. Posebno pozornost je namenjal besedilu maš. Objavil jih je v trinajstih zvezkih, številne je posvetil Devici Mariji. Med njimi je tudi štiriglasna Missa de Beata Virgine, ki je bila prvič objavljena leta 1567. Delo predstavlja mladinski zbor Jeunesses musicales.
Italijanski renesančni skladatelj Pierluigi da Palestrina je zapustil bogat opus del: 105 maš, 68 oratorijev, približno 140 madrigalov in več kot 300 motetov. Posebno pozornost je namenjal besedilu maš. Objavil jih je v trinajstih zvezkih, številne je posvetil Devici Mariji. Med njimi je tudi štiriglasna Missa de Beata Virgine, ki je bila prvič objavljena leta 1567. Delo predstavlja mladinski zbor Jeunesses musicales.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V Mestnem gledališču Ptuj so 30. obletnico prve premiere na poklicnem odru proslavili s premiero komedije Kje je primadona? Nastala je v koprodukciji Gledališča Koper, ki letos praznuje 25 let delovanja. O dinamični komediji z zmešnjavo v zakulisju opernega gledališča smo se pogovarjali z ustvarjalci predstave. Njihova razmišljanja smo predstavili v oddaji o kulturi, pa tudi likovno ponudbo v mariborskih in ptujskih razstaviščih. Na sliki: Komedija Kje je Primadona? na odru Mestnega gledališča Ptuj (Foto: Jaka Varmuz, vir: mgp.si)
V Mestnem gledališču Ptuj so 30. obletnico prve premiere na poklicnem odru proslavili s premiero komedije Kje je primadona? Nastala je v koprodukciji Gledališča Koper, ki letos praznuje 25 let delovanja. O dinamični komediji z zmešnjavo v zakulisju opernega gledališča smo se pogovarjali z ustvarjalci predstave. Njihova razmišljanja smo predstavili v oddaji o kulturi, pa tudi likovno ponudbo v mariborskih in ptujskih razstaviščih. Na sliki: Komedija Kje je Primadona? na odru Mestnega gledališča Ptuj (Foto: Jaka Varmuz, vir: mgp.si)
V tokatni Dnevni sobi o tem, kako se bodo razpletle zgodbe iz priljubljenje nadaljevanke "Takšno je življenje", ki se nocoj vrača na naš prvi program, ob 20.00 uri. Z nami bosta igralca mlajše generacijei Vesna Ponorac, ki igra lik spletne vplivnice Isabele in David Velikonja, ki igra mladeniča Roka, kot se spominjamo je s svojim dejanjem Izabelo spravil v hudo zadrego. Oddajo vodi Karin Sabadin.
V tokatni Dnevni sobi o tem, kako se bodo razpletle zgodbe iz priljubljenje nadaljevanke "Takšno je življenje", ki se nocoj vrača na naš prvi program, ob 20.00 uri. Z nami bosta igralca mlajše generacijei Vesna Ponorac, ki igra lik spletne vplivnice Isabele in David Velikonja, ki igra mladeniča Roka, kot se spominjamo je s svojim dejanjem Izabelo spravil v hudo zadrego. Oddajo vodi Karin Sabadin.
Naš tokratni gost se je v Slovenijo – z neskončno birokratskimi ovirami – preselil iz Nigerije. To, da se je na razpis za službo na Inštitutu za anatomijo prijavil v času kovida, tudi ni pomagalo. Chiedozie Kenneth Ugwoke je doktor medicine in asistent na Inštitutu za anatomijo.
Naš tokratni gost se je v Slovenijo – z neskončno birokratskimi ovirami – preselil iz Nigerije. To, da se je na razpis za službo na Inštitutu za anatomijo prijavil v času kovida, tudi ni pomagalo. Chiedozie Kenneth Ugwoke je doktor medicine in asistent na Inštitutu za anatomijo.
Tokratni terenski obisk namenjamo pregledu posodobljene železniške infrastrukture med Poljčanami in državno mejo z Avstrijo. Pri pred nedavni končani posodobitvi je na omenjeni trasi šlo za največji in najzahtevnejši projekt po tistem, ko je pred skoraj 180 leti od Gradca do Celja stekel promet po tako imenovani »južni železnici«. Hitrejši vlaki, manj hrupa, varnejši prehodi ... kdaj pa bomo od Maribora do Ljubljane z vlakom potovali zgolj dobro uro? Na sliki: Vozlišče Pragersko (foto Stane Kocutar) *Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
Tokratni terenski obisk namenjamo pregledu posodobljene železniške infrastrukture med Poljčanami in državno mejo z Avstrijo. Pri pred nedavni končani posodobitvi je na omenjeni trasi šlo za največji in najzahtevnejši projekt po tistem, ko je pred skoraj 180 leti od Gradca do Celja stekel promet po tako imenovani »južni železnici«. Hitrejši vlaki, manj hrupa, varnejši prehodi ... kdaj pa bomo od Maribora do Ljubljane z vlakom potovali zgolj dobro uro? Na sliki: Vozlišče Pragersko (foto Stane Kocutar) *Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
V svojem prekratkem življenju je Felix Mendelssohn ustvaril res obsežen glasbeni opus. A ni le komponiral, temveč se je ukvarjal še s številnimi drugimi, bolj ali manj po večini glasbenimi dejavnostmi. 26. maja 1833 je na primer vodil prireditev na glasbenem festivalu v Düsseldorfu s takim uspehom, da so ga imenovali za direktorja novega gledališča. A je zaradi nesoglasij z vodstvom odšel v Frankfurt ter tam prevzel vodenje zbora sv. Cecilije. Bivanje v Frankfurtu je Mendelssohnu omogočilo tudi drugo prijateljsko srečanje s skladateljem Gioachinom Rossinijem. Medtem pa je skočil še na tretji obisk v London.
V svojem prekratkem življenju je Felix Mendelssohn ustvaril res obsežen glasbeni opus. A ni le komponiral, temveč se je ukvarjal še s številnimi drugimi, bolj ali manj po večini glasbenimi dejavnostmi. 26. maja 1833 je na primer vodil prireditev na glasbenem festivalu v Düsseldorfu s takim uspehom, da so ga imenovali za direktorja novega gledališča. A je zaradi nesoglasij z vodstvom odšel v Frankfurt ter tam prevzel vodenje zbora sv. Cecilije. Bivanje v Frankfurtu je Mendelssohnu omogočilo tudi drugo prijateljsko srečanje s skladateljem Gioachinom Rossinijem. Medtem pa je skočil še na tretji obisk v London.
Mladi, med njimi tudi mladoletniki, pridejo do cigaret in drugih nikotinskih izdelkov vse preveč enostavno, ugotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Med mladimi so vse bolj priljubljeni številni novejši nikotinski izdelki, ki niso nič manj nevarni od cigaret. FOTO: BoBo
Mladi, med njimi tudi mladoletniki, pridejo do cigaret in drugih nikotinskih izdelkov vse preveč enostavno, ugotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Med mladimi so vse bolj priljubljeni številni novejši nikotinski izdelki, ki niso nič manj nevarni od cigaret. FOTO: BoBo
Nogometaši Celja so se s kosovsko Drito pomerili za napredovanje v osmino finala konferenčne lige.
Nogometaši Celja so se s kosovsko Drito pomerili za napredovanje v osmino finala konferenčne lige.
Praktično vsak pevec – profesionalni ali laični – bi se strinjal, da je glas najlepši inštrument. Najintimnejša izpoved naše duše. In hkrati edini inštrument, ki ga nosimo v sebi – takšni, kot smo, brez olepševanja in brez maske. A glas je tudi krhek. Če ga ne negujemo in mu ne prisluhnemo, se lahko utrudi, spremeni ali celo poškoduje. V tokratni Jutranjici bomo zato zadnjo uro namenili pogovoru o tem, kako prepoznati, da glas potrebuje pomoč, kako mu prisluhniti, ko je ranjen, ter kako zavestno in potrpežljivo pristopiti k okrevanju. Voditeljica je v studiu gostila tri izjemne pevke: sopranistko in profesorico glasbe Alenko Slokar Bajc, vsestransko izvajalko jazza, opere in šansona Jadranko Juras ter Ano Vipotnik, članico zasedbe Fake Orchestra. Ana Vipotnik bo predstavila tudi knjigo Pot glasu avtorja Robina de Haasa ter metodo dihalne koordinacije, s katero tudi sama pomaga vsem, ki se soočajo s težavami z glasom.
Praktično vsak pevec – profesionalni ali laični – bi se strinjal, da je glas najlepši inštrument. Najintimnejša izpoved naše duše. In hkrati edini inštrument, ki ga nosimo v sebi – takšni, kot smo, brez olepševanja in brez maske. A glas je tudi krhek. Če ga ne negujemo in mu ne prisluhnemo, se lahko utrudi, spremeni ali celo poškoduje. V tokratni Jutranjici bomo zato zadnjo uro namenili pogovoru o tem, kako prepoznati, da glas potrebuje pomoč, kako mu prisluhniti, ko je ranjen, ter kako zavestno in potrpežljivo pristopiti k okrevanju. Voditeljica je v studiu gostila tri izjemne pevke: sopranistko in profesorico glasbe Alenko Slokar Bajc, vsestransko izvajalko jazza, opere in šansona Jadranko Juras ter Ano Vipotnik, članico zasedbe Fake Orchestra. Ana Vipotnik bo predstavila tudi knjigo Pot glasu avtorja Robina de Haasa ter metodo dihalne koordinacije, s katero tudi sama pomaga vsem, ki se soočajo s težavami z glasom.
Gostja tokratne epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige je diplomirana filozofinja in sociologinja kulture Nadja Ebner, avtorica romana Kako pokopati mamo, ki je še živa? (Primus), o katerem je tudi tekel pogovor. Glavna junakinja romana ima kompleksen odnos s svojo mamo, ki naj bi jo vzgajala v "bolj svobodnem duhu", v resnici pa je povzročila hčerki velike stiske, jo emocionalno izsiljevala in ji nevede velikokrat neverbalno pokazala, da jo v življenju pozornost moških bolj zadovoljuje kakor lastna hčerka. Njun odnos se z leti, ko mama vse bolj podlega odvisnosti za alkoholom, še poslabša. Zato se junakinja, zdaj že mama skoraj najstnice, odloči, da mora svoje življenje spremeniti, predvsem izboljšati odnos z lastno hčerko in začne obiskovati terapijo. Tekom večletnih seans se tako končno zave, kaj so njene otroške travme ter kako jih odpraviti oziroma nadzirati. Ob tej zgodbi se je porajalo vprašanje, koliko je vredno potrpeti v odnosu s težavnim staršem, predvsem pa do katere mere jim brezpogojno pomagati kljub njihovim izpadom, nejevolji in nepripravljenosti do sodelovanja. Naučeni smo namreč, da so starši avtoriteta, kateri naj ne bi kljubovali. Prav tako je bila omenjena tema alkoholizma, pereče tematike tako v svetu kot v Sloveniji. Veliko družin razpade ali živijo v stiski ravno zaradi vinjenih staršev. Zanimiv pomislek avtorice pa je, da načeloma ljudje niso fizično odvisni od alkohola, so pa odvisni od njega psihološko. Vljudno vabljeni k poslušanju.
Gostja tokratne epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige je diplomirana filozofinja in sociologinja kulture Nadja Ebner, avtorica romana Kako pokopati mamo, ki je še živa? (Primus), o katerem je tudi tekel pogovor. Glavna junakinja romana ima kompleksen odnos s svojo mamo, ki naj bi jo vzgajala v "bolj svobodnem duhu", v resnici pa je povzročila hčerki velike stiske, jo emocionalno izsiljevala in ji nevede velikokrat neverbalno pokazala, da jo v življenju pozornost moških bolj zadovoljuje kakor lastna hčerka. Njun odnos se z leti, ko mama vse bolj podlega odvisnosti za alkoholom, še poslabša. Zato se junakinja, zdaj že mama skoraj najstnice, odloči, da mora svoje življenje spremeniti, predvsem izboljšati odnos z lastno hčerko in začne obiskovati terapijo. Tekom večletnih seans se tako končno zave, kaj so njene otroške travme ter kako jih odpraviti oziroma nadzirati. Ob tej zgodbi se je porajalo vprašanje, koliko je vredno potrpeti v odnosu s težavnim staršem, predvsem pa do katere mere jim brezpogojno pomagati kljub njihovim izpadom, nejevolji in nepripravljenosti do sodelovanja. Naučeni smo namreč, da so starši avtoriteta, kateri naj ne bi kljubovali. Prav tako je bila omenjena tema alkoholizma, pereče tematike tako v svetu kot v Sloveniji. Veliko družin razpade ali živijo v stiski ravno zaradi vinjenih staršev. Zanimiv pomislek avtorice pa je, da načeloma ljudje niso fizično odvisni od alkohola, so pa odvisni od njega psihološko. Vljudno vabljeni k poslušanju.
Že zdaj poslušamo, v naslednjih tednih pa bomo še pogosteje slišali besede "leva, desna, sredina". Zelo zapleteni politični pojmi, ki pa jih brez težav razvozlajo tretješolci z osnovne šole Spodnja Šiška v Ljubljani.
Že zdaj poslušamo, v naslednjih tednih pa bomo še pogosteje slišali besede "leva, desna, sredina". Zelo zapleteni politični pojmi, ki pa jih brez težav razvozlajo tretješolci z osnovne šole Spodnja Šiška v Ljubljani.
Nicolò Filippucci je zmagovalec med mladimi. Vznemirljiv duet Keys in Ramazzotti na note "Aurore". Intervju Carla Contija z 'dvema Laurama'. Stoječe ovacije ganile Mogola, ki je prejel nagrado za življenjsko delo. Poziv Paola Sarulla: "Ustavite nasilje nad mladimi". Sanremista, Easy in Andrea F., sta spet analizirala in iskala presežke nove festivalske noči.
Nicolò Filippucci je zmagovalec med mladimi. Vznemirljiv duet Keys in Ramazzotti na note "Aurore". Intervju Carla Contija z 'dvema Laurama'. Stoječe ovacije ganile Mogola, ki je prejel nagrado za življenjsko delo. Poziv Paola Sarulla: "Ustavite nasilje nad mladimi". Sanremista, Easy in Andrea F., sta spet analizirala in iskala presežke nove festivalske noči.
Od prihodnjega četrtka bomo lahko odprli individualne naložbene račune, s kratico INR-je. Fizičnim osebam bo država tako omogočila davčno prijaznejše borzno trgovanje. Od tega si obeta spremembo naših varčevalnih navad - iz bančnih vlog v donosnejše delnice in obveznice, in s tem pospešek slovenskemu kapitalskemu trgu. A koliko denarja ta sploh prenese, ne da bi se borzni balon še bolj napihnil? Na naložbene račune nestrpno čaka tudi na tisoče delničarjev Vzajemne, ki je tik pred vstopom na borzo. Gost Ob osmih je predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Bombač.
Od prihodnjega četrtka bomo lahko odprli individualne naložbene račune, s kratico INR-je. Fizičnim osebam bo država tako omogočila davčno prijaznejše borzno trgovanje. Od tega si obeta spremembo naših varčevalnih navad - iz bančnih vlog v donosnejše delnice in obveznice, in s tem pospešek slovenskemu kapitalskemu trgu. A koliko denarja ta sploh prenese, ne da bi se borzni balon še bolj napihnil? Na naložbene račune nestrpno čaka tudi na tisoče delničarjev Vzajemne, ki je tik pred vstopom na borzo. Gost Ob osmih je predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Bombač.
Medenično dno je skupina 19 mišic, vezi, žil in živcev, ki se nahaja na dnu medenice. Je podpora organom, ki ležijo v mali medenici in v trebušni votlini, preprečuje prolaps organov medenice, pomaga razbremenjevati hrbtenico, omogoča boljše spolno doživljanje in odziv. V petkovem Svetovalnem servisu se bomo posvetili težavam, ki se pojavijo zaradi neoptimalnega delovanja medeničnega dna pri ženskah. O tem, kako preprečiti bolečine, nastanek hemeroidov, uhajanje urina ali blata, kako se lotiti okrevanja po porodu, z diplomirano fizioterapevtko Anno Bogacz-Udovč.
Medenično dno je skupina 19 mišic, vezi, žil in živcev, ki se nahaja na dnu medenice. Je podpora organom, ki ležijo v mali medenici in v trebušni votlini, preprečuje prolaps organov medenice, pomaga razbremenjevati hrbtenico, omogoča boljše spolno doživljanje in odziv. V petkovem Svetovalnem servisu se bomo posvetili težavam, ki se pojavijo zaradi neoptimalnega delovanja medeničnega dna pri ženskah. O tem, kako preprečiti bolečine, nastanek hemeroidov, uhajanje urina ali blata, kako se lotiti okrevanja po porodu, z diplomirano fizioterapevtko Anno Bogacz-Udovč.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Izplačane bodo višje pokojnine - Snežna ujma še poslabšala stanje mariborskih cest - Podravski gospodarstveniki zaskrbljeni nad gospodarsko rastjo in višjo minimalno plačo
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Izplačane bodo višje pokojnine - Snežna ujma še poslabšala stanje mariborskih cest - Podravski gospodarstveniki zaskrbljeni nad gospodarsko rastjo in višjo minimalno plačo
Umetna inteligenca je vseprisotna, če vprašate splošno javnost tudi vsemogočna, pa strašljiva. Če pa vprašate strokovnjake, ni tako enoznačna kot se zdi in zahteva ogromno znanja, dela in razvoja.
Umetna inteligenca je vseprisotna, če vprašate splošno javnost tudi vsemogočna, pa strašljiva. Če pa vprašate strokovnjake, ni tako enoznačna kot se zdi in zahteva ogromno znanja, dela in razvoja.
V pogovoru z arheologinjo, eno najboljših poznavalk rimske dobe na Slovenskem, smo si skušali oblikovati predstavo, kako so bili videti tukajšnja mesta, ceste in polja v prvih stoletjih našega štetja
V pogovoru z arheologinjo, eno najboljših poznavalk rimske dobe na Slovenskem, smo si skušali oblikovati predstavo, kako so bili videti tukajšnja mesta, ceste in polja v prvih stoletjih našega štetja
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Koprski občinski svetniki so, sicer posredno, sinoči znova razpravljali o vertikalni povezavi na Markov hrib. Tokrat zaradi predloga nakupa zemljišča na klifu nad Žusterno. Po dolgi in na trenutke bruni razpravi so svetniki prižgali zeleno luč občini za nakup 9.400 kvadratnih metrov zemljišča. Gre za zazidljivo zemljišče, na katerem je nekdanji lastnik, pokojni podjetnik Milan Mandarič, nameraval zgraditi hotel s 180 sobami. Zemljišče je za občino pomembno zaradi graditve mobilne povezave na Markov hrib in za vzpostavitev javnih zelenih površin na območju klifa. Ostali poudarki oddaje: - Evropska komisija za varen in dostopen splav, a bo to omogočila uporabo obstoječih sredstev. - Pogovori za končanje vojne v Ukrajini niso prinesli preboja. - Vodenje novogoriškega kulturnega doma prevzema Žan Bokan. - Košarkarska reprezentanca se bo danes v Kopru pomerila s Češko.
Koprski občinski svetniki so, sicer posredno, sinoči znova razpravljali o vertikalni povezavi na Markov hrib. Tokrat zaradi predloga nakupa zemljišča na klifu nad Žusterno. Po dolgi in na trenutke bruni razpravi so svetniki prižgali zeleno luč občini za nakup 9.400 kvadratnih metrov zemljišča. Gre za zazidljivo zemljišče, na katerem je nekdanji lastnik, pokojni podjetnik Milan Mandarič, nameraval zgraditi hotel s 180 sobami. Zemljišče je za občino pomembno zaradi graditve mobilne povezave na Markov hrib in za vzpostavitev javnih zelenih površin na območju klifa. Ostali poudarki oddaje: - Evropska komisija za varen in dostopen splav, a bo to omogočila uporabo obstoječih sredstev. - Pogovori za končanje vojne v Ukrajini niso prinesli preboja. - Vodenje novogoriškega kulturnega doma prevzema Žan Bokan. - Košarkarska reprezentanca se bo danes v Kopru pomerila s Češko.
Pesnik, esejist in prevajalec Uroš Zupan (1963), ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen, je izdal več pesniških zbirk. Posebno mesto med njimi pa ima zbirka Nafta (2002), v kateri avtor v poezijo vpelje ironijo in v kateri se združujeta visoko in nizko. A za pesem V milini ni prepadov, ki je bila objavljena v tej zbirki, to ne velja. Gre za izrazito bivanjsko pesem, brez ironije, a z veliko občutljivostjo za življenje. Interpret Boris Juh, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, produkcija 2006.
Pesnik, esejist in prevajalec Uroš Zupan (1963), ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen, je izdal več pesniških zbirk. Posebno mesto med njimi pa ima zbirka Nafta (2002), v kateri avtor v poezijo vpelje ironijo in v kateri se združujeta visoko in nizko. A za pesem V milini ni prepadov, ki je bila objavljena v tej zbirki, to ne velja. Gre za izrazito bivanjsko pesem, brez ironije, a z veliko občutljivostjo za življenje. Interpret Boris Juh, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, produkcija 2006.
Kdor ni bil v vojski, ni pravi moški. Vsak pravi moški mora odslužiti svojo vojaško dolžnost. V vojski si se naučil discipline. To so pretežno spomini starejše generacije, ki smo jih pogosto slišali v povezavi z vojsko. Vprašanje, ali bi morali v Sloveniji ponovno uvesti obvezno služenje vojaškega roka, se v zadnjih letih znova pojavlja v javnih razpravah, predvsem zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi in vse pogostejših razprav o obrambni sposobnosti posameznih držav. V Sloveniji je bil obvezni vojaški rok ukinjen leta 2003, od takrat pa obrambni sistem temelji na profesionalni vojski. Zagovorniki ponovne uvedbe obveznega služenja menijo, da bi osnovno vojaško usposabljanje okrepilo obrambno pripravljenost države in mladim zagotovilo znanja, ki so koristna tudi v civilnem življenju, kot so disciplina, timsko delo in ravnanje v kriznih razmerah. Nasprotniki pa opozarjajo, da sodobne varnostne razmere zahtevajo dobro usposobljeno in motivirano profesionalno vojsko, ne pa množičnega naborništva. Mnenja o tem je v tokratni anketi posnela Larisa Dugar.
Kdor ni bil v vojski, ni pravi moški. Vsak pravi moški mora odslužiti svojo vojaško dolžnost. V vojski si se naučil discipline. To so pretežno spomini starejše generacije, ki smo jih pogosto slišali v povezavi z vojsko. Vprašanje, ali bi morali v Sloveniji ponovno uvesti obvezno služenje vojaškega roka, se v zadnjih letih znova pojavlja v javnih razpravah, predvsem zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi in vse pogostejših razprav o obrambni sposobnosti posameznih držav. V Sloveniji je bil obvezni vojaški rok ukinjen leta 2003, od takrat pa obrambni sistem temelji na profesionalni vojski. Zagovorniki ponovne uvedbe obveznega služenja menijo, da bi osnovno vojaško usposabljanje okrepilo obrambno pripravljenost države in mladim zagotovilo znanja, ki so koristna tudi v civilnem življenju, kot so disciplina, timsko delo in ravnanje v kriznih razmerah. Nasprotniki pa opozarjajo, da sodobne varnostne razmere zahtevajo dobro usposobljeno in motivirano profesionalno vojsko, ne pa množičnega naborništva. Mnenja o tem je v tokratni anketi posnela Larisa Dugar.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pogovori za končanje vojne v Ukrajini niso prinesli preboja, a bi se lahko nadaljevali že prihodnji teden. Ob ameriških grožnjah z vojaškim posredovanjem v Iranu tudi pogajanja med ZDA in Islamsko republiko o njenem jedrskem programu še niso prinesla dogovora. So pa omanski posredniki sporočili, da so dosegli napredek, kar je potrdil tudi iranski zunanji minister Abas Aragči. Resno smo se lotili elementov sporazuma, tako na področju jedrskih vprašanj kot odprave sankcij, je poudaril. V oddaji tudi: - Pakistan razglasil vojno proti Afganistanu - Evropska komisija bo omogočila uporabo obstoječih sredstev za varen in dostopen splav - Nogometaši Celja v osmini finala konferenčne lige
Pogovori za končanje vojne v Ukrajini niso prinesli preboja, a bi se lahko nadaljevali že prihodnji teden. Ob ameriških grožnjah z vojaškim posredovanjem v Iranu tudi pogajanja med ZDA in Islamsko republiko o njenem jedrskem programu še niso prinesla dogovora. So pa omanski posredniki sporočili, da so dosegli napredek, kar je potrdil tudi iranski zunanji minister Abas Aragči. Resno smo se lotili elementov sporazuma, tako na področju jedrskih vprašanj kot odprave sankcij, je poudaril. V oddaji tudi: - Pakistan razglasil vojno proti Afganistanu - Evropska komisija bo omogočila uporabo obstoječih sredstev za varen in dostopen splav - Nogometaši Celja v osmini finala konferenčne lige
Kako pogosto se vam zgodi, da za slabo voljo, razdraženost, neprespane noči ali glavobol okrivite polno luno? “Luni, z veliko začetnico, pripisujemo vse preveč moči in vpliva,” vam odgovarja tokratni gost oddaje Petek brez pravila, Andrej Guštin, slovenski astronom in popularizator znanosti. Skupaj z njim raziščemo, kaj Luna sploh je, kako daleč je, zakaj je skoraj ne kličemo več po starem imenu in ali je res kriva za vse.
Kako pogosto se vam zgodi, da za slabo voljo, razdraženost, neprespane noči ali glavobol okrivite polno luno? “Luni, z veliko začetnico, pripisujemo vse preveč moči in vpliva,” vam odgovarja tokratni gost oddaje Petek brez pravila, Andrej Guštin, slovenski astronom in popularizator znanosti. Skupaj z njim raziščemo, kaj Luna sploh je, kako daleč je, zakaj je skoraj ne kličemo več po starem imenu in ali je res kriva za vse.