Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Materinski dan praznujemo v številnih državah po svetu, vendar na različne datume – v Sloveniji ga obeležujemo 25. marca. Posvečen je vsem materam in njihovi pomembni vlogi v družini in družbi. V današnjem Izluščeno gostimo svetovalko za dojenje, porodno dulo in voditeljico srečanj za mamice Majo Trupi, ki bo spregovorila o podpori ženskam v nosečnosti in po porodu ter o pomenu skupnosti na poti materinstva.
Materinski dan praznujemo v številnih državah po svetu, vendar na različne datume – v Sloveniji ga obeležujemo 25. marca. Posvečen je vsem materam in njihovi pomembni vlogi v družini in družbi. V današnjem Izluščeno gostimo svetovalko za dojenje, porodno dulo in voditeljico srečanj za mamice Majo Trupi, ki bo spregovorila o podpori ženskam v nosečnosti in po porodu ter o pomenu skupnosti na poti materinstva.
Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.
Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Gost je doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med., specialist nevrolog. Opisal je delovanje možganskega govornega in jezikovnega sistema, njegove okvare in tako imenovani bralnik misli, ki omogoča sporazumevanje z bolniki s sindromom vklenjene zavesti, ki ne zmorejo nobenih gibov in sporazumevanja (ponovitev).
Gost je doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med., specialist nevrolog. Opisal je delovanje možganskega govornega in jezikovnega sistema, njegove okvare in tako imenovani bralnik misli, ki omogoča sporazumevanje z bolniki s sindromom vklenjene zavesti, ki ne zmorejo nobenih gibov in sporazumevanja (ponovitev).
Danes je materinski dan. V dobi družbenih omrežij je tudi materinstvo postalo tema, ki jo nekatere ženske želijo podeliti s svetom. Tako lahko na spletu spremljamo različne fotografije, videe, pojavlja se tudi vse več vlogov in pogovornih vsebin s temi temami. Koliko pa takšne vsebine ustrezajo resničnosti in v kolikšni meri so odraz želja? Je tudi ta podoba prepogosto izčiščena in brez napak? O tem se bomo danes v oddaji Ob osmih pogovarjali z raziskovalko na univerzi v Ljubljani, sociologinjo Tinco Lukan.
Danes je materinski dan. V dobi družbenih omrežij je tudi materinstvo postalo tema, ki jo nekatere ženske želijo podeliti s svetom. Tako lahko na spletu spremljamo različne fotografije, videe, pojavlja se tudi vse več vlogov in pogovornih vsebin s temi temami. Koliko pa takšne vsebine ustrezajo resničnosti in v kolikšni meri so odraz želja? Je tudi ta podoba prepogosto izčiščena in brez napak? O tem se bomo danes v oddaji Ob osmih pogovarjali z raziskovalko na univerzi v Ljubljani, sociologinjo Tinco Lukan.
Kako zasnovati vrt, ki bo funkcionalen, tudi če je majhen ali njegova lega ni povsem sončna? O tem bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu na Prvem ob pol devetih. Zanimala nas bo premišljena razporeditev rastlin in kako vrtnariti ekološko. Z gostjo Jernejo Jošar, agronomko in avtorico knjig o vrtnarjenju, se bomo pogovarjali tudi o prednostih in slabostih vse bolj priljubljenih visokih gred.
Kako zasnovati vrt, ki bo funkcionalen, tudi če je majhen ali njegova lega ni povsem sončna? O tem bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu na Prvem ob pol devetih. Zanimala nas bo premišljena razporeditev rastlin in kako vrtnariti ekološko. Z gostjo Jernejo Jošar, agronomko in avtorico knjig o vrtnarjenju, se bomo pogovarjali tudi o prednostih in slabostih vse bolj priljubljenih visokih gred.
Poslovno leto 2025 je bilo za Komunalo Slovenska Bistrica zelo uspešno, ustvarili so več kot 18 milijonov prihodkov in pol milijona čistega poslovnega rezultata. Tudi načrti za leto 2026 so smeli, četudi so na vidiku tveganja, ki bodo lahko na poslovanje zelo vplivala.
Poslovno leto 2025 je bilo za Komunalo Slovenska Bistrica zelo uspešno, ustvarili so več kot 18 milijonov prihodkov in pol milijona čistega poslovnega rezultata. Tudi načrti za leto 2026 so smeli, četudi so na vidiku tveganja, ki bodo lahko na poslovanje zelo vplivala.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Če ste na koncertu, je tam nekje na sredini prizorišča tudi tonski mojster Drago Popovič.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Če ste na koncertu, je tam nekje na sredini prizorišča tudi tonski mojster Drago Popovič.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Iran naznanil odprtje Hormuške ožine za "nesovražna plovila" - V mariborski pisarni Gibanja Svoboda neznanci razbili steklo - Poslovno leto 2025 za Komunalo Slovenska Bistrica zelo uspešno
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Iran naznanil odprtje Hormuške ožine za "nesovražna plovila" - V mariborski pisarni Gibanja Svoboda neznanci razbili steklo - Poslovno leto 2025 za Komunalo Slovenska Bistrica zelo uspešno
Po prvi svetovni vojni se je praznovanje materinskega dneva razširilo iz Združenih držav Amerike v Evropo, kjer se datum dne, posvečenega materam, razlikuje od države do države. V Sloveniji pa ga zaznamujemo na današnji dan, 25. marca. Nekaj statistike o materah v Sloveniji. Več kot polovica jih ima dva otroka, dobra četrtina enega, 15 odstotkov ima tri otroke, med ženskami, starejšimi od 15 let, pa jih skoraj četrtina nima otrok. Matere pri nas so v primerjavi z drugimi evropskimi državami nadpovprečno zaposlene. V starostni skupini od 18 do 64 let je stopnja delovne aktivnosti mater z dvema otrokoma leta 2023 v Sloveniji znašala 86,2 odstotka višja je bila le na Švedskem. Med materami s tremi otroki ali več pa je bila 77,5-odstotna, kar je Slovenijo prav tako uvrščalo visoko, na 4. mesto, povprečje v EU je 56,8 odstotka. Družina, ki jo sestavljata dva starša različnih spolov in otroci, je le ena od oblik družinskega življenja v sodobni družbi, tretjina vseh družin v Sloveniji so enostarševske družine, med njimi je mater z otroki 80 odstotkov. Materinstvo se je v minulem stoletju močno spremenilo, izzivi so zelo raznoliki, to heterogenost pa redko naslavljajo tako medijske reprezentacije mater in materinjenja kot iz njih izhajajoči družbeni pritiski po doseganju ideala »prave« matere. Več o tem z gostjama v studiu. Z URško Henigman sta se pogovarjali Anja Tekavčič, predsednica društva Socialnih delavk in delavcev in kulturologinja Teja Kosi, mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Po prvi svetovni vojni se je praznovanje materinskega dneva razširilo iz Združenih držav Amerike v Evropo, kjer se datum dne, posvečenega materam, razlikuje od države do države. V Sloveniji pa ga zaznamujemo na današnji dan, 25. marca. Nekaj statistike o materah v Sloveniji. Več kot polovica jih ima dva otroka, dobra četrtina enega, 15 odstotkov ima tri otroke, med ženskami, starejšimi od 15 let, pa jih skoraj četrtina nima otrok. Matere pri nas so v primerjavi z drugimi evropskimi državami nadpovprečno zaposlene. V starostni skupini od 18 do 64 let je stopnja delovne aktivnosti mater z dvema otrokoma leta 2023 v Sloveniji znašala 86,2 odstotka višja je bila le na Švedskem. Med materami s tremi otroki ali več pa je bila 77,5-odstotna, kar je Slovenijo prav tako uvrščalo visoko, na 4. mesto, povprečje v EU je 56,8 odstotka. Družina, ki jo sestavljata dva starša različnih spolov in otroci, je le ena od oblik družinskega življenja v sodobni družbi, tretjina vseh družin v Sloveniji so enostarševske družine, med njimi je mater z otroki 80 odstotkov. Materinstvo se je v minulem stoletju močno spremenilo, izzivi so zelo raznoliki, to heterogenost pa redko naslavljajo tako medijske reprezentacije mater in materinjenja kot iz njih izhajajoči družbeni pritiski po doseganju ideala »prave« matere. Več o tem z gostjama v studiu. Z URško Henigman sta se pogovarjali Anja Tekavčič, predsednica društva Socialnih delavk in delavcev in kulturologinja Teja Kosi, mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Na sporedu: Astor Piazzolla: Jacinto Chiclana Izvajalci: Marcos Fink, basbariton, Marko Hatlak, harmonika; Marko Črnčec, klavir; Luka Herman Gaiser, kontrabas Astor Piazolla / Marcelo Nisinman: Jeanne y Paul za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Astor Piazolla: Bordel 1900 iz Histoire du tango za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Alberto Ginastera: Plesi iz baleta Estancia Izvajalci: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigentka Ligia Amadio Ney Rosauro: Mitos Brasileiros (Brazilian Myths) for percussion quartet Izvajalec: zasedba Slovenski tolkalni projekt Arturo Márquez / Oliver Nickel: Conga del fuego nuevo Izvajalec: Landesjugendblasorchester Steiermark Arturo Márquez: Danzon št. 2 Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Mate Bekavac
Na sporedu: Astor Piazzolla: Jacinto Chiclana Izvajalci: Marcos Fink, basbariton, Marko Hatlak, harmonika; Marko Črnčec, klavir; Luka Herman Gaiser, kontrabas Astor Piazolla / Marcelo Nisinman: Jeanne y Paul za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Astor Piazolla: Bordel 1900 iz Histoire du tango za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Alberto Ginastera: Plesi iz baleta Estancia Izvajalci: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigentka Ligia Amadio Ney Rosauro: Mitos Brasileiros (Brazilian Myths) for percussion quartet Izvajalec: zasedba Slovenski tolkalni projekt Arturo Márquez / Oliver Nickel: Conga del fuego nuevo Izvajalec: Landesjugendblasorchester Steiermark Arturo Márquez: Danzon št. 2 Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Mate Bekavac
V dneh, ko se še pogosto spominjamo pred kraktim umrlega pesnika, pisatelja in esejista ter imunologa Alojza Ihana, pomislimo tudi na njegovo pesem Bogu je šlo na smeh. Vprašanje je seveda, zakaj se je stvarnik muzal, čeprav je imel polne roke dela? Igralec Uroš Smolej. Urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto marca 2003.
V dneh, ko se še pogosto spominjamo pred kraktim umrlega pesnika, pisatelja in esejista ter imunologa Alojza Ihana, pomislimo tudi na njegovo pesem Bogu je šlo na smeh. Vprašanje je seveda, zakaj se je stvarnik muzal, čeprav je imel polne roke dela? Igralec Uroš Smolej. Urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto marca 2003.
Koprive so imele nekoč v slovenski kulinariki pomembno mesto. Nepogrešljive so bile predvsem spomladi, ko je po dolgih zimah v shrambah zmanjkalo zelenjave. Danes jih marsikdo preganja z vrta, v oddaji Pod pokrovko pa jim bo Darja Pograjc poskusila povrniti nekaj ugleda. Kje najdemo koprive, kako jih nabiramo, da nas ne opečejo, in kako jih lahko vključimo v svoj vsakdan z zeliščarskega, terapevtskega in kulinaričnega vidika? Sogovornica: Katja Rebolj, nabiralka po poklicu, sicer pa doktorica biokemije.
Koprive so imele nekoč v slovenski kulinariki pomembno mesto. Nepogrešljive so bile predvsem spomladi, ko je po dolgih zimah v shrambah zmanjkalo zelenjave. Danes jih marsikdo preganja z vrta, v oddaji Pod pokrovko pa jim bo Darja Pograjc poskusila povrniti nekaj ugleda. Kje najdemo koprive, kako jih nabiramo, da nas ne opečejo, in kako jih lahko vključimo v svoj vsakdan z zeliščarskega, terapevtskega in kulinaričnega vidika? Sogovornica: Katja Rebolj, nabiralka po poklicu, sicer pa doktorica biokemije.
Na sporedu: Astor Piazzolla: Jacinto Chiclana Izvajalci: Marcos Fink, basbariton, Marko Hatlak, harmonika; Marko Črnčec, klavir; Luka Herman Gaiser, kontrabas Astor Piazolla / Marcelo Nisinman: Jeanne y Paul za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Astor Piazolla: Bordel 1900 iz Histoire du tango za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Alberto Ginastera: Plesi iz baleta Estancia Izvajalci: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigentka Ligia Amadio Ney Rosauro: Mitos Brasileiros (Brazilian Myths) for percussion quartet Izvajalec: zasedba Slovenski tolkalni projekt Arturo Márquez / Oliver Nickel: Conga del fuego nuevo Izvajalec: Landesjugendblasorchester Steiermark Arturo Márquez: Danzon št. 2 Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Mate Bekavac
Na sporedu: Astor Piazzolla: Jacinto Chiclana Izvajalci: Marcos Fink, basbariton, Marko Hatlak, harmonika; Marko Črnčec, klavir; Luka Herman Gaiser, kontrabas Astor Piazolla / Marcelo Nisinman: Jeanne y Paul za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Astor Piazolla: Bordel 1900 iz Histoire du tango za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Alberto Ginastera: Plesi iz baleta Estancia Izvajalci: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigentka Ligia Amadio Ney Rosauro: Mitos Brasileiros (Brazilian Myths) for percussion quartet Izvajalec: zasedba Slovenski tolkalni projekt Arturo Márquez / Oliver Nickel: Conga del fuego nuevo Izvajalec: Landesjugendblasorchester Steiermark Arturo Márquez: Danzon št. 2 Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Mate Bekavac
Dogovor je na vidiku, je ameriški predsednik Donald Trump pospremil svoje trditve, da z Iranom potekajo pogajanja o končanju vojne. Teheran takšne navedbe še vedno zavrača, a vse več neuradnih virov iz države potrjuje stike z Washingtonom. V oddaji tudi o tem: -Le še danes je mogoče vložiti ugovore pri volilnih komisijah glede domnevnih nepravilnosti. -Tudi čezmejna avtobusna linija ostaja dediščina Evropske prestolnice kulture. -Stavba v Pittonijevi ulici v Izoli predmet dveh svetniških pobud. -Kanalski odbojkarji so izgubili prvo četrtfinalno tekmo državnega prvenstva.
Dogovor je na vidiku, je ameriški predsednik Donald Trump pospremil svoje trditve, da z Iranom potekajo pogajanja o končanju vojne. Teheran takšne navedbe še vedno zavrača, a vse več neuradnih virov iz države potrjuje stike z Washingtonom. V oddaji tudi o tem: -Le še danes je mogoče vložiti ugovore pri volilnih komisijah glede domnevnih nepravilnosti. -Tudi čezmejna avtobusna linija ostaja dediščina Evropske prestolnice kulture. -Stavba v Pittonijevi ulici v Izoli predmet dveh svetniških pobud. -Kanalski odbojkarji so izgubili prvo četrtfinalno tekmo državnega prvenstva.
Po parlamentarnih volitvah se v javnosti med drugim pojavljajo vprašanja, kaj bo z reformo sistema dolgotrajne oskrbe. Kot pravijo vpleteni v proces sprememb, sta glavni težavi na tem področju pomanjkanje kadra in dolgotrajni birokratski postopki. Tako je več tisoč ljudi ostalo brez oskrbe oziroma bodo plačevali več sto evrov na mesec več, saj lahko na primer v domove za starejše vstopajo le po starem sistemu. Na boljšem so samo stanovalci, ki so v domovih bivali pred prvim decembrom in so bili samodejno prevedeni v nov sistem, ter nekaj sto tistih, ki že imajo odločbo in jim je z izvajalcem tudi uspelo skleniti osebni načrt. Ostali poudarki oddaje: Ameriški mediji: Bela hiša je Iranu predstavila načrt za končanje vojne. Na Danskem zmagali vladajoči socialdemokrati, ki pa z levimi zavezniki niso osvojili večine. Ponoči ohladitev in sneg do nižin; sadjarjem in drugim kmetovalcem svetujejo zaščitne ukrep.
Po parlamentarnih volitvah se v javnosti med drugim pojavljajo vprašanja, kaj bo z reformo sistema dolgotrajne oskrbe. Kot pravijo vpleteni v proces sprememb, sta glavni težavi na tem področju pomanjkanje kadra in dolgotrajni birokratski postopki. Tako je več tisoč ljudi ostalo brez oskrbe oziroma bodo plačevali več sto evrov na mesec več, saj lahko na primer v domove za starejše vstopajo le po starem sistemu. Na boljšem so samo stanovalci, ki so v domovih bivali pred prvim decembrom in so bili samodejno prevedeni v nov sistem, ter nekaj sto tistih, ki že imajo odločbo in jim je z izvajalcem tudi uspelo skleniti osebni načrt. Ostali poudarki oddaje: Ameriški mediji: Bela hiša je Iranu predstavila načrt za končanje vojne. Na Danskem zmagali vladajoči socialdemokrati, ki pa z levimi zavezniki niso osvojili večine. Ponoči ohladitev in sneg do nižin; sadjarjem in drugim kmetovalcem svetujejo zaščitne ukrep.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zanimivosti, analize, družbeni vidiki športnega dogajanja.
Zanimivosti, analize, družbeni vidiki športnega dogajanja.
Ko si boste naslednjič rekli, da ne morete, ne znate, se vam ne ljubi … pomislite na Metko. Skorajda ni imela izbire, pa ji je uspelo. Imela je 30 let, dva otroka, posojilo, 140 krav, mož pa se je ponesrečil. Časa za žalovanje praktično ni bilo. Treba je bilo zavihati rokave in se naučiti vožnje traktorja, krmljenja živali in nasploh kmetovanja. Metka je vrtnarjenje, svojo veliko strast, opustila in čez noč postala kmetica. Kot pravi, delo sicer pomaga pri celjenju ran, se pa »nobeni stvari ne moreš izogniti«. V vaškem okolju sta psihološka pomoč in počitek še vedno precej stigmatizirana, a Metka vsak dan ugotavlja, da sta prav slednja nujna za pot naprej.
Ko si boste naslednjič rekli, da ne morete, ne znate, se vam ne ljubi … pomislite na Metko. Skorajda ni imela izbire, pa ji je uspelo. Imela je 30 let, dva otroka, posojilo, 140 krav, mož pa se je ponesrečil. Časa za žalovanje praktično ni bilo. Treba je bilo zavihati rokave in se naučiti vožnje traktorja, krmljenja živali in nasploh kmetovanja. Metka je vrtnarjenje, svojo veliko strast, opustila in čez noč postala kmetica. Kot pravi, delo sicer pomaga pri celjenju ran, se pa »nobeni stvari ne moreš izogniti«. V vaškem okolju sta psihološka pomoč in počitek še vedno precej stigmatizirana, a Metka vsak dan ugotavlja, da sta prav slednja nujna za pot naprej.
Na sporedu: Nikolaj Andrejevič Rimski Korsakov: Španski capriccio za orkester, op. 34 Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent En Shao Fernando Sor: L’encouragement, op. 34 Izvajalca: Jerko Novak, kitara in Žarko Ignjatović, kitara Isaac Albéniz: Serenata Izvajalca: Ondina Otta, sopran in Pavel Šivic, klavir Isaac Albéniz: Asturias Izvajalec: Nebojša Jovan Živković, tolkala Enrique Granados: Kvintet v g-molu, op. 49 Izvajalci: Alissa Margulis, violina; Géza Hosszu Legocky, violina; Lyda Chen, viola; Natalia Margulis, violončelo in Gabriela Montero, klavir
Na sporedu: Nikolaj Andrejevič Rimski Korsakov: Španski capriccio za orkester, op. 34 Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent En Shao Fernando Sor: L’encouragement, op. 34 Izvajalca: Jerko Novak, kitara in Žarko Ignjatović, kitara Isaac Albéniz: Serenata Izvajalca: Ondina Otta, sopran in Pavel Šivic, klavir Isaac Albéniz: Asturias Izvajalec: Nebojša Jovan Živković, tolkala Enrique Granados: Kvintet v g-molu, op. 49 Izvajalci: Alissa Margulis, violina; Géza Hosszu Legocky, violina; Lyda Chen, viola; Natalia Margulis, violončelo in Gabriela Montero, klavir
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Dogovor je na vidiku, je ameriški predsednik Donald Trump pospremil svoje trditve, da z Iranom potekajo pogajanja o končanju vojne. Teheran takšne navedbe še vedno zavrača, a več neuradnih virov iz države potrjuje vezi z Washingtonom. Drugi poudarki oddaje: Le še danes mogoč ugovor na potek državnozborskih volitev. Z znatnim padcem podpore na danskih parlamentarnih volitvah slavili vladajoči Socialdemokrati. Kmetijsko gozdarska zbornica opozarja na nevarnost pozebe.
Dogovor je na vidiku, je ameriški predsednik Donald Trump pospremil svoje trditve, da z Iranom potekajo pogajanja o končanju vojne. Teheran takšne navedbe še vedno zavrača, a več neuradnih virov iz države potrjuje vezi z Washingtonom. Drugi poudarki oddaje: Le še danes mogoč ugovor na potek državnozborskih volitev. Z znatnim padcem podpore na danskih parlamentarnih volitvah slavili vladajoči Socialdemokrati. Kmetijsko gozdarska zbornica opozarja na nevarnost pozebe.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Isabel Mundry se v svojih delih giblje po polju različnih zunanjih vplivov, odziva se na svoje okolje, na literaturo in na svoj odnos z glasbo ter njeno preteklostjo. Čeprav se v skladbah z nove plošče Sounds, Archeologies deklarativno sooča s sedimenti glasbene zgodovine, pa tokrat teh v svoja dela ne vnaša v obliki citatov, marveč s subtilnimi namigi na skladateljsko mišljenje starih obdobij.
Isabel Mundry se v svojih delih giblje po polju različnih zunanjih vplivov, odziva se na svoje okolje, na literaturo in na svoj odnos z glasbo ter njeno preteklostjo. Čeprav se v skladbah z nove plošče Sounds, Archeologies deklarativno sooča s sedimenti glasbene zgodovine, pa tokrat teh v svoja dela ne vnaša v obliki citatov, marveč s subtilnimi namigi na skladateljsko mišljenje starih obdobij.
Samo Kreutz je avtor več zbirk poezije, kratke proze in romana - nazadnje, leta 2024, je izdal zbirko Oklešček lune. Pred izidom pa sta njegovi novi zbirki, in sicer kratke proze z naslovom Lomljene poti ter pesmi Plameni brez nas. Kreutz v svoji poeziji s prepoznavno metaforiko prepleta intimna doživetja in zunanji svet, ta v ciklu izbranih pesmi, ki smo ga naslovili Mesta, vstopa v pesmi zelo neposredno, s citati iz medijev v poševnem tisku. Interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Samo Kreutz je avtor več zbirk poezije, kratke proze in romana - nazadnje, leta 2024, je izdal zbirko Oklešček lune. Pred izidom pa sta njegovi novi zbirki, in sicer kratke proze z naslovom Lomljene poti ter pesmi Plameni brez nas. Kreutz v svoji poeziji s prepoznavno metaforiko prepleta intimna doživetja in zunanji svet, ta v ciklu izbranih pesmi, ki smo ga naslovili Mesta, vstopa v pesmi zelo neposredno, s citati iz medijev v poševnem tisku. Interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Oddaja je posvečena pozavnistu, skladatelju in dirigentu Lojzetu Krajnčanu, ki po štirih desetletjih dela v nacionalnem jazzovskem orkestru odhaja v zaslužen pokoj. Z Lojzetom Krajnčanom se je pogovarjala Alja Kramar.
Oddaja je posvečena pozavnistu, skladatelju in dirigentu Lojzetu Krajnčanu, ki po štirih desetletjih dela v nacionalnem jazzovskem orkestru odhaja v zaslužen pokoj. Z Lojzetom Krajnčanom se je pogovarjala Alja Kramar.
Ob današnji znatni podražitvi goriv trgovci napovedujejo umiritev razmer na bencinskih servisih. V družbi Petrol so se opravičili za izpade v oskrbi, pri tem pa zavračajo očitke vlade, da so gorivo zadrževali v skladiščih.
Ob današnji znatni podražitvi goriv trgovci napovedujejo umiritev razmer na bencinskih servisih. V družbi Petrol so se opravičili za izpade v oskrbi, pri tem pa zavračajo očitke vlade, da so gorivo zadrževali v skladiščih.
Igra odpira vprašanja smisla vsebine zapletenih odnosov, povezav med človeško družbo in posameznikom. Igra analitično razkriva usodni položaj posameznika v odnosu do družbenoupravnega aparata, ki posameznikovo eksistenco s pomočjo birokratskih metod zoži na statistično številko. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Jezikovna sodelavka: Marta Kacjan Asistentka režije: Filipina Jerman Tehnični asistent: Damir Meglič Uradnica – Polona Vetrih Stranka – Janez Hočevar Druga stranka – Tone Homar Ženski glas – Mila Kačič Moški glas – Milan Kalan Načelnik – Boris Cavazza Uradnik – Marko Okorn Tajnik – Aleksander Valič Psihiater – Ivo Ban Napovedovalka – Tonja Rahonc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1983.
Igra odpira vprašanja smisla vsebine zapletenih odnosov, povezav med človeško družbo in posameznikom. Igra analitično razkriva usodni položaj posameznika v odnosu do družbenoupravnega aparata, ki posameznikovo eksistenco s pomočjo birokratskih metod zoži na statistično številko. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Jezikovna sodelavka: Marta Kacjan Asistentka režije: Filipina Jerman Tehnični asistent: Damir Meglič Uradnica – Polona Vetrih Stranka – Janez Hočevar Druga stranka – Tone Homar Ženski glas – Mila Kačič Moški glas – Milan Kalan Načelnik – Boris Cavazza Uradnik – Marko Okorn Tajnik – Aleksander Valič Psihiater – Ivo Ban Napovedovalka – Tonja Rahonc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1983.
Ligi Roberto je ugledno ime v italijanski literaturi. Istranka iz Novigrada, umetnostna zgodovinarka, povojna izgnanka, je o svoji rodni Istri napisala nekaj najlepših strani, kar jih je bilo kdaj posvečenih tej deželi. Avtorica del Palladio, Benetke in Istra, Istrski odmevi, Zadnja čričkova pesem, Metulj za rešetkami, Istra, ljubljena in neznana je v naš kulturni prostor vstopila s knjigo Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem, ki je izšla leta 2025 tudi v slovenskem prevodu Mateja Venierja. Avtor scenarija oddaje in prevajalec Matej Venier, bralec Igor Velše, igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2026.
Ligi Roberto je ugledno ime v italijanski literaturi. Istranka iz Novigrada, umetnostna zgodovinarka, povojna izgnanka, je o svoji rodni Istri napisala nekaj najlepših strani, kar jih je bilo kdaj posvečenih tej deželi. Avtorica del Palladio, Benetke in Istra, Istrski odmevi, Zadnja čričkova pesem, Metulj za rešetkami, Istra, ljubljena in neznana je v naš kulturni prostor vstopila s knjigo Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem, ki je izšla leta 2025 tudi v slovenskem prevodu Mateja Venierja. Avtor scenarija oddaje in prevajalec Matej Venier, bralec Igor Velše, igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2026.
V oddaji Jazz in jaz uvodoma novica, da je register slovenske nesnovne dediščine z današnjim dnem bogatejši za nekaj novih vpisov, med katerimi je tudi slovenski džez. V nadaljevanju pa predstavljamo delovanje Zavoda Our-Labyrinth, ki na Krasu že vrsto let pripravlja ne le odmevne koncerte kreativne glasbe, pač pa tudi številne druge prireditve. Prihajajoče dogodke je Mojci Maljevac v pogovoru predstavil programski vodja in priznan igralec Vladimir Jurc.
V oddaji Jazz in jaz uvodoma novica, da je register slovenske nesnovne dediščine z današnjim dnem bogatejši za nekaj novih vpisov, med katerimi je tudi slovenski džez. V nadaljevanju pa predstavljamo delovanje Zavoda Our-Labyrinth, ki na Krasu že vrsto let pripravlja ne le odmevne koncerte kreativne glasbe, pač pa tudi številne druge prireditve. Prihajajoče dogodke je Mojci Maljevac v pogovoru predstavil programski vodja in priznan igralec Vladimir Jurc.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
»Glee« je značilna angleška zborovska pesem poznega baroka, klasicizma in zgodnje romantike. Skladbe so pisane za vsaj tri glasove brez instrumentalne spremljave. Tako imenovani gleeji so sestavljeni iz kratkih, melodično različnih stavkov, in čeprav je bila večina gleejev namenjenih petju v moških pevskih klubih, so pogosto vključevali tudi sopranski part, ki so ga sprva peli dečki. Termin »glee« uporabljamo oziroma uporabljajo še danes, in sicer za sestave severnoameriških šol, in to kljub dejstvu, da so ameriški glee klubi večinoma tradicionalni zbori, ki zelo redko izvajajo gleeje.
»Glee« je značilna angleška zborovska pesem poznega baroka, klasicizma in zgodnje romantike. Skladbe so pisane za vsaj tri glasove brez instrumentalne spremljave. Tako imenovani gleeji so sestavljeni iz kratkih, melodično različnih stavkov, in čeprav je bila večina gleejev namenjenih petju v moških pevskih klubih, so pogosto vključevali tudi sopranski part, ki so ga sprva peli dečki. Termin »glee« uporabljamo oziroma uporabljajo še danes, in sicer za sestave severnoameriških šol, in to kljub dejstvu, da so ameriški glee klubi večinoma tradicionalni zbori, ki zelo redko izvajajo gleeje.
Mame so na svetu zato, da jih imamo radi … Pripoveduje: Alja Tkačev. Napisala: Blanka Dovjak Matković. Prevedla: Alenka Bole Vrabec. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
Mame so na svetu zato, da jih imamo radi … Pripoveduje: Alja Tkačev. Napisala: Blanka Dovjak Matković. Prevedla: Alenka Bole Vrabec. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Največji naftni trgovec pri nas zavrača vladne očitke o zadrževanju goriva in namernem oviranju dostave na servise. Ob tem do konca tedna pričakujejo ustalitev razmer, ki se po današnjem dvigu cen pogonskih goriv že umirjajo. Druge teme: - Seja sveta za nacionalno varnost o domnevnem tujem vmešavanju v volitve v četrtek. - Pakistan pripravljen gostiti morebitna mirovna pogajanja med ZDA in Iranom. - V Ljubljani se obetajo večje zapore cest zaradi del, občina svetuje uporabo javnega prevoza.
Največji naftni trgovec pri nas zavrača vladne očitke o zadrževanju goriva in namernem oviranju dostave na servise. Ob tem do konca tedna pričakujejo ustalitev razmer, ki se po današnjem dvigu cen pogonskih goriv že umirjajo. Druge teme: - Seja sveta za nacionalno varnost o domnevnem tujem vmešavanju v volitve v četrtek. - Pakistan pripravljen gostiti morebitna mirovna pogajanja med ZDA in Iranom. - V Ljubljani se obetajo večje zapore cest zaradi del, občina svetuje uporabo javnega prevoza.
Vabimo vas v opus Lili Boulanger. Večina njenih objavljenih skladb je vokalno-instrumentalnih. To ne odseva le tradicije kroga družine, prijateljev in učiteljev, v katerem je zrasla – samospevov, opere, vokalne komorne in cerkvene glasbe –, temveč tudi njeno pripravo za rimsko nagrado. Ta je leta 1913 pristala v njenih rokah. In prvič v zgodovini jo je dobila ženska. Skoraj vsa svoja vokalna dela je sama orkestrirala. A tokrat bodo zazvenela tako, kot so v resnici v salonu njene matere – s klavirsko spremljavo.
Vabimo vas v opus Lili Boulanger. Večina njenih objavljenih skladb je vokalno-instrumentalnih. To ne odseva le tradicije kroga družine, prijateljev in učiteljev, v katerem je zrasla – samospevov, opere, vokalne komorne in cerkvene glasbe –, temveč tudi njeno pripravo za rimsko nagrado. Ta je leta 1913 pristala v njenih rokah. In prvič v zgodovini jo je dobila ženska. Skoraj vsa svoja vokalna dela je sama orkestrirala. A tokrat bodo zazvenela tako, kot so v resnici v salonu njene matere – s klavirsko spremljavo.
Slišite lahko, kakšna so pričakovanja pred prvima pripravljalnima marčnima tekmama Slovenije na Madžarskem in v Črni Gori pod novim nogometnim slektorjem Boštjanom Cesarjem. Konec je sezone biatlonskega svetovnega pokala. Slovenci niso dosegli tako odmevnih rezultatov kot lani, po zaslugi mladega jedra reprezentance pa pričakovanja ostajajo optimistična.
Slišite lahko, kakšna so pričakovanja pred prvima pripravljalnima marčnima tekmama Slovenije na Madžarskem in v Črni Gori pod novim nogometnim slektorjem Boštjanom Cesarjem. Konec je sezone biatlonskega svetovnega pokala. Slovenci niso dosegli tako odmevnih rezultatov kot lani, po zaslugi mladega jedra reprezentance pa pričakovanja ostajajo optimistična.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Prejšnji teden smo zaznamovali mednarodni dan gozdov. Slovenija ima skoraj 60 odstotkov ozemlja pokritega z gozdovi; dobri dve tretjini teh je v lasti več kot 400 tisoč lastnikov gozdov. Bruto dodana vrednost gozdarske dejavnosti je leta 2024 v Sloveniji znašala 372 milijonov evrov, kar pomeni 0,6 odstotka celotnega nacionalnega BDP. To je trikrat večji delež od povprečja Unije. Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Gregor Meterc, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP; Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije; Marko Matjašič, glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi; Aleš Poljanec, pomočnik direktorja za strokovne zadeve na Zavodu za gozdove Slovenije; Špela Ščap, asistentka na Gozdarskem inštitutu Slovenije.
Prejšnji teden smo zaznamovali mednarodni dan gozdov. Slovenija ima skoraj 60 odstotkov ozemlja pokritega z gozdovi; dobri dve tretjini teh je v lasti več kot 400 tisoč lastnikov gozdov. Bruto dodana vrednost gozdarske dejavnosti je leta 2024 v Sloveniji znašala 372 milijonov evrov, kar pomeni 0,6 odstotka celotnega nacionalnega BDP. To je trikrat večji delež od povprečja Unije. Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Gregor Meterc, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP; Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije; Marko Matjašič, glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi; Aleš Poljanec, pomočnik direktorja za strokovne zadeve na Zavodu za gozdove Slovenije; Špela Ščap, asistentka na Gozdarskem inštitutu Slovenije.
Začetki delovanja slovenskega katoliškega prosvetnega društva Frančišek Borgija Sedej segajo v leto 1954, ko je bilo ustanovljeno Katoliško prosveto društvo, leta 1969 pa so mu dodali še imel goriškega nadškofa. Istega leta so začeli izdajati Števerjanski vestnik, dve leti pozneje pa so organizirali festival narodnozabavne glasbe, ki velja za drugi najstarejši tovrstni festival v Sloveniji. Ponosni so tudi na svojo dramsko družino, ki redno sodeluje na gledaliških festivalih v matični državi, na otroško in mladinsko gledališko skupino ter na mešani in otroški pevski zbor, z bogato zgodovino. Ena osrednjih prireditev pa je zagotovo prav festival narodnozabavne glasbe, ki bo letos že 54. V priprave so vključeni vsi in iz leta v leto raste, pravijo člani društva. V čem je čar festivala?
Začetki delovanja slovenskega katoliškega prosvetnega društva Frančišek Borgija Sedej segajo v leto 1954, ko je bilo ustanovljeno Katoliško prosveto društvo, leta 1969 pa so mu dodali še imel goriškega nadškofa. Istega leta so začeli izdajati Števerjanski vestnik, dve leti pozneje pa so organizirali festival narodnozabavne glasbe, ki velja za drugi najstarejši tovrstni festival v Sloveniji. Ponosni so tudi na svojo dramsko družino, ki redno sodeluje na gledaliških festivalih v matični državi, na otroško in mladinsko gledališko skupino ter na mešani in otroški pevski zbor, z bogato zgodovino. Ena osrednjih prireditev pa je zagotovo prav festival narodnozabavne glasbe, ki bo letos že 54. V priprave so vključeni vsi in iz leta v leto raste, pravijo člani društva. V čem je čar festivala?
Sprejeti svojo lastno smrt, nekaj tako neoprijemljivega in grozljivega, nekaj lepega, celo optimističnega, je globok človeški impulz in hkrati želja, ki sta jo tako Béla Bartók kot Sergej Rahmaninov preobrazila v glasbo. To popoldne bodo na sporedu Bartókov briljantni Klavirski koncert št. 3 in živahni "Simfonični plesi" Sergeja Rahmaninova, pa tudi nov glasbeni začetek: nemška premiera "Velikih antifon« za godalni orkester Arva Pärta.
Sprejeti svojo lastno smrt, nekaj tako neoprijemljivega in grozljivega, nekaj lepega, celo optimističnega, je globok človeški impulz in hkrati želja, ki sta jo tako Béla Bartók kot Sergej Rahmaninov preobrazila v glasbo. To popoldne bodo na sporedu Bartókov briljantni Klavirski koncert št. 3 in živahni "Simfonični plesi" Sergeja Rahmaninova, pa tudi nov glasbeni začetek: nemška premiera "Velikih antifon« za godalni orkester Arva Pärta.
V tednu finala 47. sezone svetovnega pokala za smučarske skakalce in 15. za smučarke skakalke je v podkastu 254,5 gostoval Jelko Gros. Razumljivo je bilo veliko besed namenjenih smučarskim poletom, fiziki formule 1 smučarskih skokov, zakaj Slovenija v Planici ne bo imela pravice nastopa s polno kvoto tekmovalcev, o padcu italijanskega skakalca v Vikersundu, o tem, da je Domen Prevc poletel na mejo nemogočega. Jelko Gros je med drugim predsednik strokovnega sveta smučarskih skokov in je razkril svoje misli o tem, zakaj predolgo čakamo na skakalca, ki bi se priključil našim najboljšim, verjame pa, da na mestu glavnega trenerja moške A-reprezentance ne bo sprememb.
V tednu finala 47. sezone svetovnega pokala za smučarske skakalce in 15. za smučarke skakalke je v podkastu 254,5 gostoval Jelko Gros. Razumljivo je bilo veliko besed namenjenih smučarskim poletom, fiziki formule 1 smučarskih skokov, zakaj Slovenija v Planici ne bo imela pravice nastopa s polno kvoto tekmovalcev, o padcu italijanskega skakalca v Vikersundu, o tem, da je Domen Prevc poletel na mejo nemogočega. Jelko Gros je med drugim predsednik strokovnega sveta smučarskih skokov in je razkril svoje misli o tem, zakaj predolgo čakamo na skakalca, ki bi se priključil našim najboljšim, verjame pa, da na mestu glavnega trenerja moške A-reprezentance ne bo sprememb.
V Padovi so pred kratkim odprli razstavo Mauritsa Cornelisa Escherja, nizozemskega likovnega mojstra, najbolj znanega po grafikah, ki prikazujejo nemogoče gradbene konstrukcije in trodimenzinalne prizore, teselacije in raziskave stanja perpetuum mobile. Posvetili smo se še festivalu avstrijskega filma Diagonala, ki se je sklenil sinoči ter na kratko projektu Share, ki ga te dni predstavljajo v Mariboru. Vabimo vas k poslušanju!
V Padovi so pred kratkim odprli razstavo Mauritsa Cornelisa Escherja, nizozemskega likovnega mojstra, najbolj znanega po grafikah, ki prikazujejo nemogoče gradbene konstrukcije in trodimenzinalne prizore, teselacije in raziskave stanja perpetuum mobile. Posvetili smo se še festivalu avstrijskega filma Diagonala, ki se je sklenil sinoči ter na kratko projektu Share, ki ga te dni predstavljajo v Mariboru. Vabimo vas k poslušanju!
Pogonska goriva so od danes občutno dražja, povpraševanje potrošnikov se je zmanjšalo. Petrol bi lahko pomanjkanje na nekaterih črpalkah odpravil do petka. Druge teme: - V SDS dvomijo o verodostojnosti predčasnega glasovanja - Izrael napoveduje zavzetje juga Libanona - V Ljubljani zaradi gradbenih del v prihodnjih tednih motnje v prometu
Pogonska goriva so od danes občutno dražja, povpraševanje potrošnikov se je zmanjšalo. Petrol bi lahko pomanjkanje na nekaterih črpalkah odpravil do petka. Druge teme: - V SDS dvomijo o verodostojnosti predčasnega glasovanja - Izrael napoveduje zavzetje juga Libanona - V Ljubljani zaradi gradbenih del v prihodnjih tednih motnje v prometu
Dan po rednih prelomnih volitvah smo dobili informacijo, da bi bila lahko volilna udeležba še precej višja. Skoraj stoodstotna, ampak mnogi volivci niso uspeli na volišča, ker v avtomobilih niso imeli bencina, na črpalkah, pa ga je zmanjkalo. Mi starejši smo reagirali nagonsko. Pogledali smo na registrsko številko avtomobila, če je bila parna, smo se lahko odpeljali, ali pa smo v denarnici poiskali bencinski bon. Mlajši in bencinsko-krizno neizkušeni pa so bili zmedeni in jim zaradi tega ni uspelo oddati glasu.
Dan po rednih prelomnih volitvah smo dobili informacijo, da bi bila lahko volilna udeležba še precej višja. Skoraj stoodstotna, ampak mnogi volivci niso uspeli na volišča, ker v avtomobilih niso imeli bencina, na črpalkah, pa ga je zmanjkalo. Mi starejši smo reagirali nagonsko. Pogledali smo na registrsko številko avtomobila, če je bila parna, smo se lahko odpeljali, ali pa smo v denarnici poiskali bencinski bon. Mlajši in bencinsko-krizno neizkušeni pa so bili zmedeni in jim zaradi tega ni uspelo oddati glasu.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Prva vrsta na Kavč festivalu in živo v studiu 13 nastopa Elsdeer, oziroma Denise Dombrowski. Glasbenica, ki živi in deluje v Berlinu, ampak navdušuje poslušalstvo po celem svetu. Elsdeer s svojo glasbo pripoveduje iskrene zgodbe o hrepenenju, povezovanju, odkrivanju in predvsem o življenju.
Prva vrsta na Kavč festivalu in živo v studiu 13 nastopa Elsdeer, oziroma Denise Dombrowski. Glasbenica, ki živi in deluje v Berlinu, ampak navdušuje poslušalstvo po celem svetu. Elsdeer s svojo glasbo pripoveduje iskrene zgodbe o hrepenenju, povezovanju, odkrivanju in predvsem o življenju.