Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na Arsov sobotni popoldanski spored se po daljšem obdobju s svežimi vsebinami vrača ciklus oddaj Na krilih pesmi - sprehodi po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. S priznanim italijanskim muzikologom in skladateljem se tokrat podajamo v svet glasbene umetnosti, tokrat med pravljična in mitološka bitja ter bajeslovne zgodbe o antičnih junakih in božanstvih. Najprej smo obiskali hčere zraka in noči. Vile sta v svojem baletu oziroma operi podrobno obdelala Adolphe Adam in Giacomo Puccini, silfidam - elementarnim bitjem, ki pripadajo zraku - sta pozornost namenila Herman Løvenskiold in Jean-Madeleine Schneitzhoeffer, krilatemu bitju nadnaravne lepote Peri, ki izvira iz perzijske mitologije, pa Johann Friedrich Franz Burgmüller, Robert Schumann in seveda Paul Dukas.
Na Arsov sobotni popoldanski spored se po daljšem obdobju s svežimi vsebinami vrača ciklus oddaj Na krilih pesmi - sprehodi po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. S priznanim italijanskim muzikologom in skladateljem se tokrat podajamo v svet glasbene umetnosti, tokrat med pravljična in mitološka bitja ter bajeslovne zgodbe o antičnih junakih in božanstvih. Najprej smo obiskali hčere zraka in noči. Vile sta v svojem baletu oziroma operi podrobno obdelala Adolphe Adam in Giacomo Puccini, silfidam - elementarnim bitjem, ki pripadajo zraku - sta pozornost namenila Herman Løvenskiold in Jean-Madeleine Schneitzhoeffer, krilatemu bitju nadnaravne lepote Peri, ki izvira iz perzijske mitologije, pa Johann Friedrich Franz Burgmüller, Robert Schumann in seveda Paul Dukas.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ljudem včasih, še posebej pozimi, ko je manj sončnih dni, primanjkuje vitamina D. Kaj pa tiste živali, ki vse svoje življenje preživijo v zaprtih prostorih? Kako dobijo zadostno količino vitamina D? Po odgovor smo se odpravili v Živalski vrt Ljubljana.
Ljudem včasih, še posebej pozimi, ko je manj sončnih dni, primanjkuje vitamina D. Kaj pa tiste živali, ki vse svoje življenje preživijo v zaprtih prostorih? Kako dobijo zadostno količino vitamina D? Po odgovor smo se odpravili v Živalski vrt Ljubljana.
V Radijski kuhinji smo tokrat na mizi imeli pravo domačo klasiko – prekmurske trgance. Ob pripravi te preproste, a okusne jedi bomo spregovorili o tradiciji testenin v slovenskem prostoru in o tem, zakaj se vedno splača pripraviti domače.
V Radijski kuhinji smo tokrat na mizi imeli pravo domačo klasiko – prekmurske trgance. Ob pripravi te preproste, a okusne jedi bomo spregovorili o tradiciji testenin v slovenskem prostoru in o tem, zakaj se vedno splača pripraviti domače.
V galeriji Caserma v sečoveljskih solinah so sredi oktobra odprli razstavo likovnih del akademske slikarke Fulvie Zudič »Evaporazione / Izhlapevanja«. Avtorici so soline večni navdih, rodila se je tik ob njih in še zdaj živi s pogledom nanje. Boli jo, da je ta dialog med človekom in naravo, ki je obenem dialog med tradicijo in sodobnostjo, prepuščen pozabi. Zato želi v likovni govorici utrgati pozabi vse, kar soline pomenijo za naše zanamce. Razstavo, ki je v prvem delu črno bela, v drugem pa spet zažarijo močne barve, spremljajo zvoki narave - piš burje, zvok morja, a tudi posneti glas Fuvijinega očeta, ki je vse življenje delal v solinah in posnel spomine na vsakdanja opravila in življenje v njih. Zvočno podobo razstave je oblikoval Andrej Antonič, raziskovalec ter zvočni in video umetnik. Fulvia Zudič je dolga leta skrbela za kulturni program italijanske skupnosti v Piranu, nedavno pa se je upokojila in zdaj bo časa za likovno ustvarjanje veliko več. V svojih delih, ki se večinoma dotikajo istrske arhitekture in njene narave, želi ukrasti pozabi vsaj tisto, kar se da rešiti - spomin na stavbe, ljudi, način življenja, hrano, terminologijo. Tudi besede najdejo pot na njene slike in tako ostanejo zapisane - za vedno. Razstava Evaporazione/Izhlapevanje je v solinah na ogled do 18.januarja. S Fulvio Zudič se pogovarja Nataša Benčič.
V galeriji Caserma v sečoveljskih solinah so sredi oktobra odprli razstavo likovnih del akademske slikarke Fulvie Zudič »Evaporazione / Izhlapevanja«. Avtorici so soline večni navdih, rodila se je tik ob njih in še zdaj živi s pogledom nanje. Boli jo, da je ta dialog med človekom in naravo, ki je obenem dialog med tradicijo in sodobnostjo, prepuščen pozabi. Zato želi v likovni govorici utrgati pozabi vse, kar soline pomenijo za naše zanamce. Razstavo, ki je v prvem delu črno bela, v drugem pa spet zažarijo močne barve, spremljajo zvoki narave - piš burje, zvok morja, a tudi posneti glas Fuvijinega očeta, ki je vse življenje delal v solinah in posnel spomine na vsakdanja opravila in življenje v njih. Zvočno podobo razstave je oblikoval Andrej Antonič, raziskovalec ter zvočni in video umetnik. Fulvia Zudič je dolga leta skrbela za kulturni program italijanske skupnosti v Piranu, nedavno pa se je upokojila in zdaj bo časa za likovno ustvarjanje veliko več. V svojih delih, ki se večinoma dotikajo istrske arhitekture in njene narave, želi ukrasti pozabi vsaj tisto, kar se da rešiti - spomin na stavbe, ljudi, način življenja, hrano, terminologijo. Tudi besede najdejo pot na njene slike in tako ostanejo zapisane - za vedno. Razstava Evaporazione/Izhlapevanje je v solinah na ogled do 18.januarja. S Fulvio Zudič se pogovarja Nataša Benčič.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ko govorimo o jeziku, se velikokrat zataknemo pri drobnih besedah. Tistih, ki se nam zdijo samoumevne. Ena takih je – veznik. Gotovo ste že kdaj slišali ali brali, ko je nekdo namesto veznika ampak uporabil veznik pač pa. Primera: »ni bil nesramen, ampak iskren« ali »ni bil nesramen, pač pa iskren«. Katera izbira je pravilnejša ali vsaj primernejša? Ustaljeni ampak ali na drugi strani pač pa? Sogovornik: Marko Janša, lektor in učitelj slovenskega jezika.
Ko govorimo o jeziku, se velikokrat zataknemo pri drobnih besedah. Tistih, ki se nam zdijo samoumevne. Ena takih je – veznik. Gotovo ste že kdaj slišali ali brali, ko je nekdo namesto veznika ampak uporabil veznik pač pa. Primera: »ni bil nesramen, ampak iskren« ali »ni bil nesramen, pač pa iskren«. Katera izbira je pravilnejša ali vsaj primernejša? Ustaljeni ampak ali na drugi strani pač pa? Sogovornik: Marko Janša, lektor in učitelj slovenskega jezika.
Po več ur trajajoči razpravi je parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo sinoči pritrdil dopolnjenemu predlogu zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Sprejel je vsa dopolnila strank Gibanje Svoboda in SD. Med drugim so člen, ki predvideva vstop v stanovanje in druge prostore brez sodne odredbe z namenom takojšnjega zasega orožja, dopolnili tako, da bi to storili z namenom zasega ognjenega strelnega orožja, torej najbolj nevarne vrste tega orožja. Ob tem so črtali člen, s katerim bi uvedli možnost upoštevanja nedovoljeno pridobljenih dokazov. Na seji je bilo sicer slišati pomisleke civilne družbe, stroke in akademske skupnosti glede številnih vprašanj, povezanih z ustavno skladnostjo. V oddaji tudi: - Ob opozorilih na letošnji podnebni konferenci o krčenju gozdov zaradi zaslužka tudi primeri dobre prakse. - "Slovenski mediji vse bolj enozvočni" poudarjajo novinarji ob začetku svojega festivala. - 150 let od izida prvega prekmurskega časopisa.
Po več ur trajajoči razpravi je parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo sinoči pritrdil dopolnjenemu predlogu zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Sprejel je vsa dopolnila strank Gibanje Svoboda in SD. Med drugim so člen, ki predvideva vstop v stanovanje in druge prostore brez sodne odredbe z namenom takojšnjega zasega orožja, dopolnili tako, da bi to storili z namenom zasega ognjenega strelnega orožja, torej najbolj nevarne vrste tega orožja. Ob tem so črtali člen, s katerim bi uvedli možnost upoštevanja nedovoljeno pridobljenih dokazov. Na seji je bilo sicer slišati pomisleke civilne družbe, stroke in akademske skupnosti glede številnih vprašanj, povezanih z ustavno skladnostjo. V oddaji tudi: - Ob opozorilih na letošnji podnebni konferenci o krčenju gozdov zaradi zaslužka tudi primeri dobre prakse. - "Slovenski mediji vse bolj enozvočni" poudarjajo novinarji ob začetku svojega festivala. - 150 let od izida prvega prekmurskega časopisa.
V novi dan z glasbo Bacha, Couperina in Saint-Saënsa v prvem, Williamsa, Lumbyeja in Stravinskega v drugem ter Masseneta, Chopina, Lehárja, Čajkovskega, Satieja, Lipovška, Sora in Beethovna v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Bacha, Couperina in Saint-Saënsa v prvem, Williamsa, Lumbyeja in Stravinskega v drugem ter Masseneta, Chopina, Lehárja, Čajkovskega, Satieja, Lipovška, Sora in Beethovna v tretjem delu.
Tokratno Lokalno junakinjo je usoda vojne iz Bosne in Hercegovine kot šestletno deklico pripeljala v Maribor. Danes je Amra Čaplja nepogrešljiva medicinska sestra, ki se iz dneva v dan srečuje z ljudmi, ki v stiski ne morejo drugam kot v ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja.
Tokratno Lokalno junakinjo je usoda vojne iz Bosne in Hercegovine kot šestletno deklico pripeljala v Maribor. Danes je Amra Čaplja nepogrešljiva medicinska sestra, ki se iz dneva v dan srečuje z ljudmi, ki v stiski ne morejo drugam kot v ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja.
Urban Koder je bil glasbenik, skladatelj, nekoč tudi izvrsten trobentač in eden prvih džezovskih improvizatorjev na svojem instrumentu ter avtor treh antologijskih skladb iz zakladnice slovenskega džeza dvajsetega stoletja. Njegov opus je raznovrsten, toda umetniško dovršen. Na Slovenskem je bil med začetniki in utemeljitelji tako na področju slovenskega jazza kot scenske glasbe v radijskih igrah ter med vodilnimi ustvarjalci na področju gledališke in filmske glasbe ter šansona.
Urban Koder je bil glasbenik, skladatelj, nekoč tudi izvrsten trobentač in eden prvih džezovskih improvizatorjev na svojem instrumentu ter avtor treh antologijskih skladb iz zakladnice slovenskega džeza dvajsetega stoletja. Njegov opus je raznovrsten, toda umetniško dovršen. Na Slovenskem je bil med začetniki in utemeljitelji tako na področju slovenskega jazza kot scenske glasbe v radijskih igrah ter med vodilnimi ustvarjalci na področju gledališke in filmske glasbe ter šansona.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pred nedeljskim koncertom v Zagrebu predstavljamo za nagrado Grammy nominirano najnovejšo ploščo kultne skupine Yellowjackets. V sklopu Jazz Festivala Zagreb bodo mojstri fusion jazza nastopili še z enim zvezdnikom, pevcem Kurtom Ellingom. Poklonili se bodo legendarni zasedbi Weather Report.
Pred nedeljskim koncertom v Zagrebu predstavljamo za nagrado Grammy nominirano najnovejšo ploščo kultne skupine Yellowjackets. V sklopu Jazz Festivala Zagreb bodo mojstri fusion jazza nastopili še z enim zvezdnikom, pevcem Kurtom Ellingom. Poklonili se bodo legendarni zasedbi Weather Report.
James Tate (1943–2015) je poleg Charlesa Simica in Johna Ashberyja veljal za enega najvidnejših sodobnih ameriških pesnikov. Že s prvencem Izgubljeni pilot (1967) se je uvrstil v širši kanon sodobne ameriške poezije. Pozneje je bil večkrat nagrajen, med drugim je prejel Pulitzerjevo nagrado (1992) in ameriško državno književno nagrado (1994). V ameriško poezijo je vnesel svojo različico nadrealizma, ki je bolj "zemeljski" in se predvsem navezuje na tematiko absurda in humorja. Tate namreč velja za mojstra zadnjega. Veliko njegovih pesmi je v prozi in so narativne. Gre za nekakšne nenavadne zgodbe, ki se na koncu prelomijo in spremenijo bralčev oziroma poslušalčev miselni tok. To velja tudi za njegove prozne pesmi, ki jih je pisal tik pred smrtjo. Tri – Morski konjiček, Debby in drvar ter Večnost – objavljamo ob 10. obletnici njegove smrti. Prevedla Ana Pepelnik, interpret Gaber Trseglav, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
James Tate (1943–2015) je poleg Charlesa Simica in Johna Ashberyja veljal za enega najvidnejših sodobnih ameriških pesnikov. Že s prvencem Izgubljeni pilot (1967) se je uvrstil v širši kanon sodobne ameriške poezije. Pozneje je bil večkrat nagrajen, med drugim je prejel Pulitzerjevo nagrado (1992) in ameriško državno književno nagrado (1994). V ameriško poezijo je vnesel svojo različico nadrealizma, ki je bolj "zemeljski" in se predvsem navezuje na tematiko absurda in humorja. Tate namreč velja za mojstra zadnjega. Veliko njegovih pesmi je v prozi in so narativne. Gre za nekakšne nenavadne zgodbe, ki se na koncu prelomijo in spremenijo bralčev oziroma poslušalčev miselni tok. To velja tudi za njegove prozne pesmi, ki jih je pisal tik pred smrtjo. Tri – Morski konjiček, Debby in drvar ter Večnost – objavljamo ob 10. obletnici njegove smrti. Prevedla Ana Pepelnik, interpret Gaber Trseglav, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Sveže elektronske kreacije domačih in tujih glasbenih ustvarjalcev ter enourna mešanica mladega ameriškega producenta, didžeja in avtorja ene največjih uspešnic tega desetletja, ki sliši na ime Surf Mesa. 01. Arielle Free - U Get Me High (IN ROTATION) 02. ARTBAT - Dance (UPPERGROUND) 03. DJ Minx & Hilit Kolet - Spin, Sin, Slay (Snatch! Records) 04. DOREY - Faith (CIRCA Recordings) 05. Kaskade - I Can’t Make You Love Me (Monstercat) 06. Layton Giordani - Hold It Down (DARE) (MADMINDS) 07. Tiga vs Meduza - You Gonna Want Me (Armada) 08. Anyma & Solomun - Till I Die (Diynamic) 09. Aney F. - Keep On Running (Innocent Music) 10. Nick Nicce - Madonna 11. Afekt Music - Jump (Strictly Records) 12. Calussa, Ammo Avenue & Jungle Jack - Jazzito (NUSIONIDO) 13. Jesusdapnk ft. Hector Moralez - Infinity (Brobot Records) 14. LP Giobbi & LaKesha Nugent - At the Top of the World (LP Giobbi Remix) (Epidemic Sound) 15. Carl Bee & mOat ft. Kyozo - Silver Sparks (Get Physical Music) 16. Eitan Reiter - Ups & Downs (Extrawelt Remix) (Impulse.) 17. Super Flu - Believe (Nervous Records)
Sveže elektronske kreacije domačih in tujih glasbenih ustvarjalcev ter enourna mešanica mladega ameriškega producenta, didžeja in avtorja ene največjih uspešnic tega desetletja, ki sliši na ime Surf Mesa. 01. Arielle Free - U Get Me High (IN ROTATION) 02. ARTBAT - Dance (UPPERGROUND) 03. DJ Minx & Hilit Kolet - Spin, Sin, Slay (Snatch! Records) 04. DOREY - Faith (CIRCA Recordings) 05. Kaskade - I Can’t Make You Love Me (Monstercat) 06. Layton Giordani - Hold It Down (DARE) (MADMINDS) 07. Tiga vs Meduza - You Gonna Want Me (Armada) 08. Anyma & Solomun - Till I Die (Diynamic) 09. Aney F. - Keep On Running (Innocent Music) 10. Nick Nicce - Madonna 11. Afekt Music - Jump (Strictly Records) 12. Calussa, Ammo Avenue & Jungle Jack - Jazzito (NUSIONIDO) 13. Jesusdapnk ft. Hector Moralez - Infinity (Brobot Records) 14. LP Giobbi & LaKesha Nugent - At the Top of the World (LP Giobbi Remix) (Epidemic Sound) 15. Carl Bee & mOat ft. Kyozo - Silver Sparks (Get Physical Music) 16. Eitan Reiter - Ups & Downs (Extrawelt Remix) (Impulse.) 17. Super Flu - Believe (Nervous Records)
Pristojni parlamentarni odbor je pritrdil dopolnjenemu predlogu zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Gre za tako imenovani Šutarjev zakon, ki prinaša številne posege v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Na seji je bilo slišati številne pomisleke civilne družbe, stroke in akademske skupnosti glede številnih vprašanja povezanih z ustavno skladnostjo. Državni zbor bo zakon obravnaval na izredni seji v ponedeljek.
Pristojni parlamentarni odbor je pritrdil dopolnjenemu predlogu zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Gre za tako imenovani Šutarjev zakon, ki prinaša številne posege v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Na seji je bilo slišati številne pomisleke civilne družbe, stroke in akademske skupnosti glede številnih vprašanja povezanih z ustavno skladnostjo. Državni zbor bo zakon obravnaval na izredni seji v ponedeljek.
Tudi tokratna oddaja je preplet zgodb in prispevkov o dejavnosti in življenju naših rojakov na tujem. Postdoktorsko raziskovalko Veroniko Mraz iz Celja je želja po znanju in nadaljnem izobraževanju na področju imunologije kože pripeljala v dansko glavno mesto Kopenhagen, Štajerko Renato Medved pa je pot pred več kot tremi desetletji odpeljala na Kanarske otoke, kjer deluje na področju turizma. S predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzem Macuhom pa smo se pogovarjali o tem, kako živijo Slovenci v tem delu Skandinavije in kakšnim dejavnostim se posvečajo v jesensko zimskem času.
Tudi tokratna oddaja je preplet zgodb in prispevkov o dejavnosti in življenju naših rojakov na tujem. Postdoktorsko raziskovalko Veroniko Mraz iz Celja je želja po znanju in nadaljnem izobraževanju na področju imunologije kože pripeljala v dansko glavno mesto Kopenhagen, Štajerko Renato Medved pa je pot pred več kot tremi desetletji odpeljala na Kanarske otoke, kjer deluje na področju turizma. S predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzem Macuhom pa smo se pogovarjali o tem, kako živijo Slovenci v tem delu Skandinavije in kakšnim dejavnostim se posvečajo v jesensko zimskem času.
Londonski raper Dave tudi na tretjem albumu ostaja umirjen in poetičen, kajti delo The Boy Who Played The Harp lahko prejme tudi slogovno oznako spoken-word. To pomeni, da eden najbolj popularnih UK grimarjev, se pravi pol-avtohtonih otoških raperjev z verzi ne prehiteva, nenazadnje je celotno vzdušje, vključno s prevladujočo ritmiko, na albumski uspešnici zelo mirno in preudarno. Slednje odkriva tudi biblijska metafora iz naslova, s katero se Dave se postavlja v vlogo stoičnega opazovalca, ki ga ekspresivni navdih nezadržno spodbuja k razmislekom o stiskah vseh vrst, obenem spodbuja tudi k družbenim kritikam. V Galerijo se vrača YngFireFly, ki - podobno - kot Dave odkriva mariskatero osebno in splošno razpoko. V galerijsko R&B jato se vrača odlična Keli Hilson, prav tako Miguel. Odlična songa dodata šeYazmin Lacey in Leon Thomas.
Londonski raper Dave tudi na tretjem albumu ostaja umirjen in poetičen, kajti delo The Boy Who Played The Harp lahko prejme tudi slogovno oznako spoken-word. To pomeni, da eden najbolj popularnih UK grimarjev, se pravi pol-avtohtonih otoških raperjev z verzi ne prehiteva, nenazadnje je celotno vzdušje, vključno s prevladujočo ritmiko, na albumski uspešnici zelo mirno in preudarno. Slednje odkriva tudi biblijska metafora iz naslova, s katero se Dave se postavlja v vlogo stoičnega opazovalca, ki ga ekspresivni navdih nezadržno spodbuja k razmislekom o stiskah vseh vrst, obenem spodbuja tudi k družbenim kritikam. V Galerijo se vrača YngFireFly, ki - podobno - kot Dave odkriva mariskatero osebno in splošno razpoko. V galerijsko R&B jato se vrača odlična Keli Hilson, prav tako Miguel. Odlična songa dodata šeYazmin Lacey in Leon Thomas.
Jesenski blues – je rdeča nit tokratnega Rončelovega izbora na valovih Radia Koper. Budy Guy za začetek, nato pa John Lee Hooker. Za konec: John Coltrane.
Jesenski blues – je rdeča nit tokratnega Rončelovega izbora na valovih Radia Koper. Budy Guy za začetek, nato pa John Lee Hooker. Za konec: John Coltrane.
Za oblikovanje moderne slovenske družbe je bilo izjemnega pomena danes večidel pozabljeno delo, ki ga je Jurčič opravil kot glavni urednik Slovenskega naroda, našega prvega časopisa, ki je kontinuirano izhajal vsak dan. Josip Jurčič se je v slovenski kolektivni spomin prvenstveno seveda zapisal kot pisatelj, kot avtor Desetega brata, našega prvega romana, pa humoreske o višnjegorski kozlovski sodbi ter zgodovinske povesti o Juriju Kozjaku, janičarju slovenskega rodu. Vsa ta dela so, kot vemo, tudi danes povsem nepogrešljiv del šolskega berila. Pa vendar se zdi, da je Jurčičev prispevek k slovenski kulturni zgodovini celo še večji, kot bi lahko sklepali po odlikovanem mestu, ki ga v slovenskem leposlovnem kanonu sicer zavzema njegova literarna zapuščina. Kot namreč v svoji knjigi Neznani Jurčič – magični žurnalist, ki je na pomlad izšla pri Slovenski matici, prepričljivo dokazuje sociolog in publicist dr. Bernard Nežmah, je bilo za oblikovanje resnično moderne slovenske družbe ključnega pomena delo, ki ga je Josip Jurčič med letoma 1871 in 1881 opravil kot glavni urednik Slovenskega naroda, našega prvega časopisa, ki je dolgo vrsto let uspešno izhajal vsak dan. Kako neki je torej Jurčiču uspelo, kar pred tem ni uspelo Janezu Bleiweisu s Kmetijskimi in rokodelskimi novicami, ki so pač skoraj ves čas svojega obstoja izhajale kot tednik? S kakšnimi vse težavami se je Jurčič pri svojem uredniškem oziroma novinarskem delu soočal? In kako se je, zahvaljujoč prav Slovenskem narodu, navsezadnje spremenilo delovanje našega javnega prostora kot takega? To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Bernarda Nežmaha. Pogovor je bil premierno objavljen v oddaji Glasovi svetov na programu Ars. foto: ilustracija Josipa Jurčiča na naslovnici knjige Neznani Jurčič – magični žurnalist je delo Tomaža Lavriča (Goran Dekleva)
Za oblikovanje moderne slovenske družbe je bilo izjemnega pomena danes večidel pozabljeno delo, ki ga je Jurčič opravil kot glavni urednik Slovenskega naroda, našega prvega časopisa, ki je kontinuirano izhajal vsak dan. Josip Jurčič se je v slovenski kolektivni spomin prvenstveno seveda zapisal kot pisatelj, kot avtor Desetega brata, našega prvega romana, pa humoreske o višnjegorski kozlovski sodbi ter zgodovinske povesti o Juriju Kozjaku, janičarju slovenskega rodu. Vsa ta dela so, kot vemo, tudi danes povsem nepogrešljiv del šolskega berila. Pa vendar se zdi, da je Jurčičev prispevek k slovenski kulturni zgodovini celo še večji, kot bi lahko sklepali po odlikovanem mestu, ki ga v slovenskem leposlovnem kanonu sicer zavzema njegova literarna zapuščina. Kot namreč v svoji knjigi Neznani Jurčič – magični žurnalist, ki je na pomlad izšla pri Slovenski matici, prepričljivo dokazuje sociolog in publicist dr. Bernard Nežmah, je bilo za oblikovanje resnično moderne slovenske družbe ključnega pomena delo, ki ga je Josip Jurčič med letoma 1871 in 1881 opravil kot glavni urednik Slovenskega naroda, našega prvega časopisa, ki je dolgo vrsto let uspešno izhajal vsak dan. Kako neki je torej Jurčiču uspelo, kar pred tem ni uspelo Janezu Bleiweisu s Kmetijskimi in rokodelskimi novicami, ki so pač skoraj ves čas svojega obstoja izhajale kot tednik? S kakšnimi vse težavami se je Jurčič pri svojem uredniškem oziroma novinarskem delu soočal? In kako se je, zahvaljujoč prav Slovenskem narodu, navsezadnje spremenilo delovanje našega javnega prostora kot takega? To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Bernarda Nežmaha. Pogovor je bil premierno objavljen v oddaji Glasovi svetov na programu Ars. foto: ilustracija Josipa Jurčiča na naslovnici knjige Neznani Jurčič – magični žurnalist je delo Tomaža Lavriča (Goran Dekleva)
V Mali vasi je vse v najlepšem redu, le otroci so neredni. Pripoveduje: Jana Osojnik. Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.
V Mali vasi je vse v najlepšem redu, le otroci so neredni. Pripoveduje: Jana Osojnik. Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.
Na obratu zbirka desetletja delovanja zimbabwejske skupine Zig-Zag Band, ki je ravnokar izšla pri založbi Analog Africa (Zig-Zag Band "Chigiyo Music Kings 1987-1998"), novi hiphop naveze emsijke Nappy Nine in producenta Swarvyja, drugi album chicaškega novega jazza kvinteta SML (How You Been) in nova mala plošča staroste Briana Jacksona, ki jo je produciral newyorški veteranski dvojec house muzike Masters at Work. 01 Carlos Dafé & Adrian Younge – Bloco Da Harmonia 02 Zig-Zag Band - Ndzirombi (Conflict Monger) 03 Zig-Zag Band - Mudzimu Mukuru (Great Ancestral Spirit) 04 Brian Jackson - The Bottle (ft Omar) 05 Nappy Nina And Swarvy – Come Up 06 Nappy Nina And Swarvy – Groundhog Day 07 Shungu x Ruqqiyah - Did You Hear The News 08 Shungu x Chester Watson - Thin Line 09 SML - How You Been 10 SML - Mouth Words 11 Takuro Okada - Mahidere Birhan 12 James Allsopp Quartet - Tincture 13 40 Winks – Teardancer 14 Bastien Keb - Apres Minuit (feat. Mark Millington)
Na obratu zbirka desetletja delovanja zimbabwejske skupine Zig-Zag Band, ki je ravnokar izšla pri založbi Analog Africa (Zig-Zag Band "Chigiyo Music Kings 1987-1998"), novi hiphop naveze emsijke Nappy Nine in producenta Swarvyja, drugi album chicaškega novega jazza kvinteta SML (How You Been) in nova mala plošča staroste Briana Jacksona, ki jo je produciral newyorški veteranski dvojec house muzike Masters at Work. 01 Carlos Dafé & Adrian Younge – Bloco Da Harmonia 02 Zig-Zag Band - Ndzirombi (Conflict Monger) 03 Zig-Zag Band - Mudzimu Mukuru (Great Ancestral Spirit) 04 Brian Jackson - The Bottle (ft Omar) 05 Nappy Nina And Swarvy – Come Up 06 Nappy Nina And Swarvy – Groundhog Day 07 Shungu x Ruqqiyah - Did You Hear The News 08 Shungu x Chester Watson - Thin Line 09 SML - How You Been 10 SML - Mouth Words 11 Takuro Okada - Mahidere Birhan 12 James Allsopp Quartet - Tincture 13 40 Winks – Teardancer 14 Bastien Keb - Apres Minuit (feat. Mark Millington)
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri svojih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri svojih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Glavno mesto Francije je te dni v znamenju tedna fotografije in 28. mednarodnega fotografskega sejma Paris Photo. Sejem, ki je bil ustanovljen leta 1997, velja za najpomembnejšo platformo za raziskovanje fotografije in podobe ter spodbujanje dialoga med zgodovinskimi deli in sodobnimi praksami. Z več kot 200 galerijami in 45 založniki Paris Photo ponuja bogat program, razdeljen v pet segmentov. Iz Slovenije se je letos posebne okrogle mize udeležil Dejan Sluga, programski vodja ljubljanske Galerije Photon, ki je tudi nam podrobneje predstavil fotografsko dogajanje v Parizu in pod stekleno streho Velike palače. Foto: Pixabay
Glavno mesto Francije je te dni v znamenju tedna fotografije in 28. mednarodnega fotografskega sejma Paris Photo. Sejem, ki je bil ustanovljen leta 1997, velja za najpomembnejšo platformo za raziskovanje fotografije in podobe ter spodbujanje dialoga med zgodovinskimi deli in sodobnimi praksami. Z več kot 200 galerijami in 45 založniki Paris Photo ponuja bogat program, razdeljen v pet segmentov. Iz Slovenije se je letos posebne okrogle mize udeležil Dejan Sluga, programski vodja ljubljanske Galerije Photon, ki je tudi nam podrobneje predstavil fotografsko dogajanje v Parizu in pod stekleno streho Velike palače. Foto: Pixabay
O predlogu zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti razpravljajo na pristojnem parlamentarnem odboru. Gre za tako imenovani Šutarjev zakon, ki prinaša številne posege v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Številni ukrepi bi lahko bili ustavno sporni, je slišati iz vrst civilne družbe. S pravosodja je slišati opozorila glede poseganja v kazensko pravo. Pripombe lokalne skupnosti se nanašajo predvsem na ukrepe socialne politike. V oddaji tudi o tem: - Gospodarska rast v tretjem četrtletju pri nas spodbudna - Vrstijo se obsodbe enega od hujših ruskih napadov na Kijev letos - 800 let frančiškanov v Sloveniji
O predlogu zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti razpravljajo na pristojnem parlamentarnem odboru. Gre za tako imenovani Šutarjev zakon, ki prinaša številne posege v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Številni ukrepi bi lahko bili ustavno sporni, je slišati iz vrst civilne družbe. S pravosodja je slišati opozorila glede poseganja v kazensko pravo. Pripombe lokalne skupnosti se nanašajo predvsem na ukrepe socialne politike. V oddaji tudi o tem: - Gospodarska rast v tretjem četrtletju pri nas spodbudna - Vrstijo se obsodbe enega od hujših ruskih napadov na Kijev letos - 800 let frančiškanov v Sloveniji
V Kopru in Trstu je v minulih dveh dneh potekal simpozij Istra in evropska vizija Fulvia Tomizze, ki so ga posvetili letošnji devetdeseti obletnici pisateljevega rojstva. Dialog, sožitje, spoštovanje, preseganje meja – to se bile teme v ospredju srečanja. Na treh lokacijah v Kopru je na ogled mednarodna razstava Salt in the Wound, Gold in te Vault. Razstava, ki so jo sooblikovali umetniki iz različnih držav, kritično obravnava svet, še vedno globoko zaznamovan s kolonialno dediščino in migracijami. V nedeljo se bo sklenil letošnji Festival šansona. Na tekmovalnem večeru bomo slišali 11 novih šansonov. Neposredni prenos iz Doma kulture v Velenju bo tudi na Radiu Koper.
V Kopru in Trstu je v minulih dveh dneh potekal simpozij Istra in evropska vizija Fulvia Tomizze, ki so ga posvetili letošnji devetdeseti obletnici pisateljevega rojstva. Dialog, sožitje, spoštovanje, preseganje meja – to se bile teme v ospredju srečanja. Na treh lokacijah v Kopru je na ogled mednarodna razstava Salt in the Wound, Gold in te Vault. Razstava, ki so jo sooblikovali umetniki iz različnih držav, kritično obravnava svet, še vedno globoko zaznamovan s kolonialno dediščino in migracijami. V nedeljo se bo sklenil letošnji Festival šansona. Na tekmovalnem večeru bomo slišali 11 novih šansonov. Neposredni prenos iz Doma kulture v Velenju bo tudi na Radiu Koper.
Gostja oddaje Ritem mesta je vedno energična Tanja Žagar, ki je na samostojno glasbeno pot stopila pred dvajsetimi leti.
Gostja oddaje Ritem mesta je vedno energična Tanja Žagar, ki je na samostojno glasbeno pot stopila pred dvajsetimi leti.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Tri štorklje, ki sredi novembra še vedno mirno stojijo na hladnih njivah, naša edina potniška ladja, ki pluje v večna lovišča, martinovo, ki diši po znanosti, in svet, ki se medtem nevarno vrti med jedrsko retoriko, podnebnimi katastrofami in brezbrižnostjo. Centrifugo v tednu, ko smo prvič praznovali dan znanosti in iskali sledi prijaznosti v možganih in med nami, vrti Maja Ratej.
Tri štorklje, ki sredi novembra še vedno mirno stojijo na hladnih njivah, naša edina potniška ladja, ki pluje v večna lovišča, martinovo, ki diši po znanosti, in svet, ki se medtem nevarno vrti med jedrsko retoriko, podnebnimi katastrofami in brezbrižnostjo. Centrifugo v tednu, ko smo prvič praznovali dan znanosti in iskali sledi prijaznosti v možganih in med nami, vrti Maja Ratej.
Fižol ni le jed na krožniku. V evropskem projektu INCREASE postaja ambasador genske raznolikosti in most med raziskovalci ter ljudmi, ki imajo namesto laboratorija preprosto – vrt. V pogovoru z dr. Barbaro Pipan s Kmetijskega inštituta Slovenije razkrivamo, kako več kot 25 tisoč Evropejcev pomaga ohranjati stare sorte fižola, zakaj je ta preprosta rastlina tako dragocena za prihodnost prehrane in kako lahko pri poskusu sodelujete tudi sami.
Fižol ni le jed na krožniku. V evropskem projektu INCREASE postaja ambasador genske raznolikosti in most med raziskovalci ter ljudmi, ki imajo namesto laboratorija preprosto – vrt. V pogovoru z dr. Barbaro Pipan s Kmetijskega inštituta Slovenije razkrivamo, kako več kot 25 tisoč Evropejcev pomaga ohranjati stare sorte fižola, zakaj je ta preprosta rastlina tako dragocena za prihodnost prehrane in kako lahko pri poskusu sodelujete tudi sami.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
V stanovanjski soseski na Studencih v Mariboru so uradno odprli vrata novih prostorov stanovanjske skupnosti Sožitje Maribor. Ta spada pod okrilje Medobčinskega društva Sožitje Maribor, ki pomaga osebam z motnjami v duševnem razvoju. Trenutno imajo v skupnosti zmogljivosti zapolnjene, na čakalni listi pa je že okrog osem oseb.
V stanovanjski soseski na Studencih v Mariboru so uradno odprli vrata novih prostorov stanovanjske skupnosti Sožitje Maribor. Ta spada pod okrilje Medobčinskega društva Sožitje Maribor, ki pomaga osebam z motnjami v duševnem razvoju. Trenutno imajo v skupnosti zmogljivosti zapolnjene, na čakalni listi pa je že okrog osem oseb.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Rok za obvezno uporabo zimske opreme v avtomobilih je pred vrati. Vozila bodo od sobote dalje morala biti opremljena s primernimi pnevmatikami z vsaj 3-mm ugreza ali snežnimi verigami za pogonska kolesa. A v zadnjih letih, predvsem zaradi milih zim, zimske pnevmatike vse bolj zamenjujejo celoletne. Toda pred začetkom uporabo takšnih je treba dobro premisliti.
Rok za obvezno uporabo zimske opreme v avtomobilih je pred vrati. Vozila bodo od sobote dalje morala biti opremljena s primernimi pnevmatikami z vsaj 3-mm ugreza ali snežnimi verigami za pogonska kolesa. A v zadnjih letih, predvsem zaradi milih zim, zimske pnevmatike vse bolj zamenjujejo celoletne. Toda pred začetkom uporabo takšnih je treba dobro premisliti.
Tako vozniki kot pristojne javne službe se pripravljajo na zimo. S 15. novembrom je na vozilih obvezna zimska oprema, v mariborskem javnem komunalnem podjetju Nigrad pa končujejo priprave na opravljanje zimske službe. Poskrbeti bodo morali za 760 km občinskih javnih cest in 430 km kolesarskih stez in pločnikov.
Tako vozniki kot pristojne javne službe se pripravljajo na zimo. S 15. novembrom je na vozilih obvezna zimska oprema, v mariborskem javnem komunalnem podjetju Nigrad pa končujejo priprave na opravljanje zimske službe. Poskrbeti bodo morali za 760 km občinskih javnih cest in 430 km kolesarskih stez in pločnikov.
Film Belo se pere na devetdeset, posnet po istoimenski domači ultrauspešnici literarne debitantke Bronje Žakelj, prihaja v slovenske kinematografe pospremljen z velikimi pričakovanji. Na Ljubljanskem filmskem festivalu so v rekordnem času razprodali štiri projekcije, zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo tudi v redni distribuciji nadaljeval svojo kinematografsko pot pred precej polnejšimi dvoranami, kot je običajno za domače filme. Kadar ima film v procesu snovanja za sabo velik krog potencialnih gledalcev, ki so bili najprej bralci, to prinaša svoje prednosti, a tudi pasti. Film lahko namreč zares zadiha le, če se literaturi iztrga in iz nje oportunistično posrka le tisto, kar mu je v korist, vse preostalo pa brez usmiljenja zavrže. To pa je izjemno težko storiti, ko ga zasnuješ po literarni predlogi, na katero so bralci močno čustveno navezani, še toliko bolj pa, ko gre za popolnoma avtobiografsko delo, ki ni obremenjeno le s čustvi bralcev, ampak tudi s spoštovanjem do resničnih oseb iz posnete zgodbe. Filmu Belo se pere na devetdeset se ta zadržek zelo pozna. Gre za obrtniško sicer popolnoma dostojen izdelek, ki zgodbo iz knjige zvesto prevede v podobe, ni pa se mu zares uspelo iztrgati iz krempljev literature. Režiser Marko Naberšnik, ki je scenarij za film napisal skupaj z Bronjo Žakelj, je linearno naracijo sicer razpršil v različne časovne ravni ‒ to jo naredi bolj filmsko, vendar bi filmu koristil tudi pogumnejši pristop k zgoščevanju pripovedi. Močan je predvsem tam, kjer je močna tudi knjiga: s podrobno dodelano scenografijo in pogosto že kar malo komično kostumografijo nas zelo prepričljivo postavi v obdobje Bronjinega odraščanja. Zgodovinsko ozadje v pripoved pronica z arhivskimi televizijskimi posnetki, ki se vrtijo na televizijskem zaslonu Žakljevih, in učinkovito zrcali Bronjino intimno resničnost: medtem ko se krha njeno zdravje in drobi njena družina, razpada tudi država, v kateri se je rodila. Hkrati vse tiste knjige na metre, čokoladno rjave ploščice, oranžne stenske tehtnice, roza šumeče trenirke, leviske na korenčka in cigarete, ki jih valjajo med ustnicami čisto vsi, ki so starejši od 15 let, gledalca, ki je osemdeseta in zgodnja devetdeseta tudi živel, prijetno božajo z mehkobo nostalgije, ki blaži tragičnost osebne zgodbe protagonistke Bronje. Ta je v filmu igralsko dovolj subtilno posredovana, da ne zapade v patetiko, filmska glasba pa se sprehaja zelo po robu in pogosto zdrsne v kliše. Belo se pere na devetdeset se je tako izkazal za zelo klasičen narativni film, ki stavi na preverjeno karto – dobro zgodbo, ki je tako polna čustveno zahtevnih situacij, da se vsak gledalec vsaj v neki točki lahko zagleda v njej. To je dovolj, da bo znal potrkati na srca domačega občinstva, ki ga tako nestrpno pričakuje, toda premalo, da bi v njem prepoznali presežek.
Film Belo se pere na devetdeset, posnet po istoimenski domači ultrauspešnici literarne debitantke Bronje Žakelj, prihaja v slovenske kinematografe pospremljen z velikimi pričakovanji. Na Ljubljanskem filmskem festivalu so v rekordnem času razprodali štiri projekcije, zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo tudi v redni distribuciji nadaljeval svojo kinematografsko pot pred precej polnejšimi dvoranami, kot je običajno za domače filme. Kadar ima film v procesu snovanja za sabo velik krog potencialnih gledalcev, ki so bili najprej bralci, to prinaša svoje prednosti, a tudi pasti. Film lahko namreč zares zadiha le, če se literaturi iztrga in iz nje oportunistično posrka le tisto, kar mu je v korist, vse preostalo pa brez usmiljenja zavrže. To pa je izjemno težko storiti, ko ga zasnuješ po literarni predlogi, na katero so bralci močno čustveno navezani, še toliko bolj pa, ko gre za popolnoma avtobiografsko delo, ki ni obremenjeno le s čustvi bralcev, ampak tudi s spoštovanjem do resničnih oseb iz posnete zgodbe. Filmu Belo se pere na devetdeset se ta zadržek zelo pozna. Gre za obrtniško sicer popolnoma dostojen izdelek, ki zgodbo iz knjige zvesto prevede v podobe, ni pa se mu zares uspelo iztrgati iz krempljev literature. Režiser Marko Naberšnik, ki je scenarij za film napisal skupaj z Bronjo Žakelj, je linearno naracijo sicer razpršil v različne časovne ravni ‒ to jo naredi bolj filmsko, vendar bi filmu koristil tudi pogumnejši pristop k zgoščevanju pripovedi. Močan je predvsem tam, kjer je močna tudi knjiga: s podrobno dodelano scenografijo in pogosto že kar malo komično kostumografijo nas zelo prepričljivo postavi v obdobje Bronjinega odraščanja. Zgodovinsko ozadje v pripoved pronica z arhivskimi televizijskimi posnetki, ki se vrtijo na televizijskem zaslonu Žakljevih, in učinkovito zrcali Bronjino intimno resničnost: medtem ko se krha njeno zdravje in drobi njena družina, razpada tudi država, v kateri se je rodila. Hkrati vse tiste knjige na metre, čokoladno rjave ploščice, oranžne stenske tehtnice, roza šumeče trenirke, leviske na korenčka in cigarete, ki jih valjajo med ustnicami čisto vsi, ki so starejši od 15 let, gledalca, ki je osemdeseta in zgodnja devetdeseta tudi živel, prijetno božajo z mehkobo nostalgije, ki blaži tragičnost osebne zgodbe protagonistke Bronje. Ta je v filmu igralsko dovolj subtilno posredovana, da ne zapade v patetiko, filmska glasba pa se sprehaja zelo po robu in pogosto zdrsne v kliše. Belo se pere na devetdeset se je tako izkazal za zelo klasičen narativni film, ki stavi na preverjeno karto – dobro zgodbo, ki je tako polna čustveno zahtevnih situacij, da se vsak gledalec vsaj v neki točki lahko zagleda v njej. To je dovolj, da bo znal potrkati na srca domačega občinstva, ki ga tako nestrpno pričakuje, toda premalo, da bi v njem prepoznali presežek.
Združene države Amerike so v bližnji prihodnosti totalitarna država, ki jo vodi sprega korporacij, medijev in vlade. Družba nadzora je ločena na večinoma obubožano prebivalstvo, ki se zabava ob nasilnih resničnostnih oddajah, in v idili živeč višji sloj. Ben Richards, ki zaradi uporniškega obnašanja ne dobi službe in se poskuša z ženo in hčerko izvleči iz revščine, privoli v nastop v resničnostni oddaji Tekač, ki ponuja visoke nagrade, če tekmovalec v igri lovcev in plena preživi mesec dni. Znanstvenofantastična akcijska srhljivka Tekač je posneta po distopičnem romanu Stephena Kinga, ki je bil dogajalno postavljen prav v leto 2025. Seveda film kar kliče po iskanju podobnosti z današnjim časom, še posebno s stališča družbe nadzora, razredne delitve, socialnih krivic in obsedenosti z medijskim oblikovanjem resničnosti oziroma z resničnostnimi šovi samimi. Kolikor je dandanes – v aktualnem in umišljenem letu 2025 – sploh še mogoče ločevati med analognim življenjem in njegovim digitalnim odsevom. Samoumevna je tudi primerjava s celovečerno priredbo iz leta 1987, v kateri je kot glavni lik nastopal Arnold Schwarzenegger. Film Beg je bil precej bolj televizijski v smislu enodimenzionalne satire – dejansko je že takrat napovedal avdiovizualno potvarjanje oziroma tehnologijo deepfake in obsedenost z resničnostnimi oddajami, ki je dobila zagon šele kakšno desetletje po premieri; aktualni Tekač upošteva tehnološki napredek in se dobro odziva na interaktivnost, ki jo pravzaprav vsi živimo. Film je vešče režiral britanski avtor Edgar Wright, ki ga poznamo po domiselno in dinamično preoblikovanih žanrskih mešanicah, in tudi Tekaču ne primanjkuje sape. Glavno vlogo ima Glen Powell, ki se zna bolj približati jezi ponižanih in razžaljenih kot Arnold Schwarzenegger, ki je pač superjunak ne glede na zgodbo. V tem smislu je tudi aktualna priredba bolj zemeljska in dobro izrazi preganjavico današnjosti – Tekač je tako med dvema filmoma s Harrisonom Fordom, Iztrebljevalcem (Blade Runner, 1982) in Beguncem (The Fugitive iz l. 1993). Zagata z avtorstvom Celovečerec Beg (1987) je bil posnet po romanu Stephena Kinga, ki ga je leta 1982, tako kot še štiri druge, s psevdonimom izdal Richard Bachman. Toda filmska različica, ki je bila v marsičem prilagojena podobi in statusu Arnolda Schwarzeneggerja v osemdesetih letih, ima več skupnega kot z romaneskno predlogo pravzaprav s francosko-jugoslovansko koprodukcijo z naslovom Nagrada za tveganje (Le prix du danger, 1983), ki jo je režiral Yves Boisset. Francozi so zaradi očitnega kopiranja tudi uspešno tožili ameriške producente. Ampak zapletov tu še ni konec – francoski film je temeljil na kratki zgodbi Roberta Sheckleyja iz leta 1958, ki je verjetno prva napovedala vzpon in vpliv resničnostnih oddaj. Njegova kratka zgodba The Prize of Peril je doživela prvo priredbo že leta 1970 v zahodnonemškem televizijskem filmu Igra za milijon (Das Millionenspiel), ki je bil tako prepričljiv, da so ga jezni gledalci ob prvem predvajanju dojeli kot resnično sodobno gladiatorsko igro. A ker so nemški producenti odkupili avtorske pravice le za zgodbo, ne pa tudi za njeno filmsko priredbo, je moral film skoraj za tri desetletja v »bunker« in je bil znova prikazan šele leta 2002. Ker je bil Stephen King še pred plodovitim pisanjem tudi obseden bralec in je spremljal popularno kulturo, se lahko vprašamo o resničnem avtorstvu … Zagata z rasno politiko V romanu Stephena Kinga je Dan Kilian, producent razvpitega televizijskega programa, skratka, glavni negativec, temnopolt, etnični izvor Richardsove žene pa ni opredeljen. Filmska partnerica Arnolda Schwarzeneggerja je bila Maria Conchita Alonso, ki je po izvoru sicer Kubanka, vendar to ni imelo pomembne vloge. V najnovejši priredbi igra zlobnega televizijskega producenta še kako beli Josh Brolin, Richardsova žena in njegova glavna motivacija za preživetje pa je temnopolta Jayme Lawson. Prvemu Predatorju, ki je, tako kot Beg, doživel premiero leta 1987, so očitali rasistične podtone zaradi nekaterih telesnih posebnosti pošasti in snemalne lokacije. Letošnja enačica je že obrnila to perspektivo in podobno »prebujenske« podtone politične korektnosti lahko opazimo tudi pri Tekaču s spremembo rasnih vlog oziroma kar s popolnim preobratom v primerjavi z literarno predlogo – čisto v skladu z groteskno usmeritvijo Netflixovih adaptacij ... Zagata s sporočilom Film Tekač poskuša biti s svojo satirično jezo in srcem na strani gverilskega odpora ter razkrinkavanja zarot in središč moči nekakšen novi Klub golih pesti (Fight Club, 1999). Toda zanimivo je, kako poskuša film o razkrinkavanju vpliva televizijskih šovov na množice sam, pač z jezikom in dosego industrije zabave, prav tako vplivati na množice. Tu se celovečerni film ujame v podoben paradoks, kot ga je že davno definiral François Truffaut: da namreč ne more biti protivojnega filma, saj sama narava filmskega ustvarjanja s svojo vizualno-pripovedno uporabo konfliktov, napetosti, spektakla in vznemirjenja neizbežno povzdiguje samo vojno. Enako naivno je pričakovanje, da bi lahko imel znanstvenofantastični spektakel tipa Tekač v sebi kaj zares prevratnega – morda bi lahko šli še korak dlje in zapisali, da je po obdobju postmoderizma postalo morda najbolj uspavalno prav samo razkrinkavanje uspavalnih mehanizmov …
Združene države Amerike so v bližnji prihodnosti totalitarna država, ki jo vodi sprega korporacij, medijev in vlade. Družba nadzora je ločena na večinoma obubožano prebivalstvo, ki se zabava ob nasilnih resničnostnih oddajah, in v idili živeč višji sloj. Ben Richards, ki zaradi uporniškega obnašanja ne dobi službe in se poskuša z ženo in hčerko izvleči iz revščine, privoli v nastop v resničnostni oddaji Tekač, ki ponuja visoke nagrade, če tekmovalec v igri lovcev in plena preživi mesec dni. Znanstvenofantastična akcijska srhljivka Tekač je posneta po distopičnem romanu Stephena Kinga, ki je bil dogajalno postavljen prav v leto 2025. Seveda film kar kliče po iskanju podobnosti z današnjim časom, še posebno s stališča družbe nadzora, razredne delitve, socialnih krivic in obsedenosti z medijskim oblikovanjem resničnosti oziroma z resničnostnimi šovi samimi. Kolikor je dandanes – v aktualnem in umišljenem letu 2025 – sploh še mogoče ločevati med analognim življenjem in njegovim digitalnim odsevom. Samoumevna je tudi primerjava s celovečerno priredbo iz leta 1987, v kateri je kot glavni lik nastopal Arnold Schwarzenegger. Film Beg je bil precej bolj televizijski v smislu enodimenzionalne satire – dejansko je že takrat napovedal avdiovizualno potvarjanje oziroma tehnologijo deepfake in obsedenost z resničnostnimi oddajami, ki je dobila zagon šele kakšno desetletje po premieri; aktualni Tekač upošteva tehnološki napredek in se dobro odziva na interaktivnost, ki jo pravzaprav vsi živimo. Film je vešče režiral britanski avtor Edgar Wright, ki ga poznamo po domiselno in dinamično preoblikovanih žanrskih mešanicah, in tudi Tekaču ne primanjkuje sape. Glavno vlogo ima Glen Powell, ki se zna bolj približati jezi ponižanih in razžaljenih kot Arnold Schwarzenegger, ki je pač superjunak ne glede na zgodbo. V tem smislu je tudi aktualna priredba bolj zemeljska in dobro izrazi preganjavico današnjosti – Tekač je tako med dvema filmoma s Harrisonom Fordom, Iztrebljevalcem (Blade Runner, 1982) in Beguncem (The Fugitive iz l. 1993). Zagata z avtorstvom Celovečerec Beg (1987) je bil posnet po romanu Stephena Kinga, ki ga je leta 1982, tako kot še štiri druge, s psevdonimom izdal Richard Bachman. Toda filmska različica, ki je bila v marsičem prilagojena podobi in statusu Arnolda Schwarzeneggerja v osemdesetih letih, ima več skupnega kot z romaneskno predlogo pravzaprav s francosko-jugoslovansko koprodukcijo z naslovom Nagrada za tveganje (Le prix du danger, 1983), ki jo je režiral Yves Boisset. Francozi so zaradi očitnega kopiranja tudi uspešno tožili ameriške producente. Ampak zapletov tu še ni konec – francoski film je temeljil na kratki zgodbi Roberta Sheckleyja iz leta 1958, ki je verjetno prva napovedala vzpon in vpliv resničnostnih oddaj. Njegova kratka zgodba The Prize of Peril je doživela prvo priredbo že leta 1970 v zahodnonemškem televizijskem filmu Igra za milijon (Das Millionenspiel), ki je bil tako prepričljiv, da so ga jezni gledalci ob prvem predvajanju dojeli kot resnično sodobno gladiatorsko igro. A ker so nemški producenti odkupili avtorske pravice le za zgodbo, ne pa tudi za njeno filmsko priredbo, je moral film skoraj za tri desetletja v »bunker« in je bil znova prikazan šele leta 2002. Ker je bil Stephen King še pred plodovitim pisanjem tudi obseden bralec in je spremljal popularno kulturo, se lahko vprašamo o resničnem avtorstvu … Zagata z rasno politiko V romanu Stephena Kinga je Dan Kilian, producent razvpitega televizijskega programa, skratka, glavni negativec, temnopolt, etnični izvor Richardsove žene pa ni opredeljen. Filmska partnerica Arnolda Schwarzeneggerja je bila Maria Conchita Alonso, ki je po izvoru sicer Kubanka, vendar to ni imelo pomembne vloge. V najnovejši priredbi igra zlobnega televizijskega producenta še kako beli Josh Brolin, Richardsova žena in njegova glavna motivacija za preživetje pa je temnopolta Jayme Lawson. Prvemu Predatorju, ki je, tako kot Beg, doživel premiero leta 1987, so očitali rasistične podtone zaradi nekaterih telesnih posebnosti pošasti in snemalne lokacije. Letošnja enačica je že obrnila to perspektivo in podobno »prebujenske« podtone politične korektnosti lahko opazimo tudi pri Tekaču s spremembo rasnih vlog oziroma kar s popolnim preobratom v primerjavi z literarno predlogo – čisto v skladu z groteskno usmeritvijo Netflixovih adaptacij ... Zagata s sporočilom Film Tekač poskuša biti s svojo satirično jezo in srcem na strani gverilskega odpora ter razkrinkavanja zarot in središč moči nekakšen novi Klub golih pesti (Fight Club, 1999). Toda zanimivo je, kako poskuša film o razkrinkavanju vpliva televizijskih šovov na množice sam, pač z jezikom in dosego industrije zabave, prav tako vplivati na množice. Tu se celovečerni film ujame v podoben paradoks, kot ga je že davno definiral François Truffaut: da namreč ne more biti protivojnega filma, saj sama narava filmskega ustvarjanja s svojo vizualno-pripovedno uporabo konfliktov, napetosti, spektakla in vznemirjenja neizbežno povzdiguje samo vojno. Enako naivno je pričakovanje, da bi lahko imel znanstvenofantastični spektakel tipa Tekač v sebi kaj zares prevratnega – morda bi lahko šli še korak dlje in zapisali, da je po obdobju postmoderizma postalo morda najbolj uspavalno prav samo razkrinkavanje uspavalnih mehanizmov …
Začel se je 36. ljubljanski mednarodni filmski festival - LIFFe, ki mu oddajo namenjamo skoraj v celoti. Napovedujemo najbolj pričakovane filme festivala in ocenjujemo Belo se pere na devetdeset, ki je na festivalu v rekordnem času razprodal štiri projekcije. Ljubiteljem kinotečnih filmov pa sta namenjena retrospektiva filmov ameriške neodvisne filmarke Kelly Reichardt in izbor filmov ukrajinske filmske ustvarjalke Julije Solnceve. Pozabili pa nismo niti na druge filme: v kinu je znanstvenofantastična akcijska srhljivka Tekač, posneta po distopičnem romanu Stephena Kinga, ki je bil dogajalno postavljen prav v leto 2025.
Začel se je 36. ljubljanski mednarodni filmski festival - LIFFe, ki mu oddajo namenjamo skoraj v celoti. Napovedujemo najbolj pričakovane filme festivala in ocenjujemo Belo se pere na devetdeset, ki je na festivalu v rekordnem času razprodal štiri projekcije. Ljubiteljem kinotečnih filmov pa sta namenjena retrospektiva filmov ameriške neodvisne filmarke Kelly Reichardt in izbor filmov ukrajinske filmske ustvarjalke Julije Solnceve. Pozabili pa nismo niti na druge filme: v kinu je znanstvenofantastična akcijska srhljivka Tekač, posneta po distopičnem romanu Stephena Kinga, ki je bil dogajalno postavljen prav v leto 2025.
Na LIFFu bodo premierno prikazali film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, celovečerni prvenec Ester Ivakič. Scenarij zanj je napisala z Niko Jurman in temelji na zbirki kratkih zgodb Noben glas Suzane Tratnik. Zgodba je postavljena v Prekmurje, v zadnja desetletja nekdanje Jugoslavije, kjer desetletna deklica Ida skuša babičino smrt pregnati s petjem; zgodba pa prepleta folklorne, biografske in magično-realistične elemente. Ester Ivakič se je že s svojimi kratkimi filmi izkazala za povsem samosvojo ustvarjalko, ki so jo označili tudi za obraz prihodnosti slovenskega filma.
Na LIFFu bodo premierno prikazali film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, celovečerni prvenec Ester Ivakič. Scenarij zanj je napisala z Niko Jurman in temelji na zbirki kratkih zgodb Noben glas Suzane Tratnik. Zgodba je postavljena v Prekmurje, v zadnja desetletja nekdanje Jugoslavije, kjer desetletna deklica Ida skuša babičino smrt pregnati s petjem; zgodba pa prepleta folklorne, biografske in magično-realistične elemente. Ester Ivakič se je že s svojimi kratkimi filmi izkazala za povsem samosvojo ustvarjalko, ki so jo označili tudi za obraz prihodnosti slovenskega filma.
Drugi poudarki: - Načrt za graditev neprofitnih najemnih stanovanj v Luciji odvisen od presoje ustavnega sodišča. - Zamuda pri obnovi Modre dvorane v Idriji, nov datum slovesnega odrtja 12. december. - Arboretum Volčji Potok zasijal v praznični podobi. Prej mrtva sezona pred koncem leta je po novem med bolj obiskanimi. - Na Cerkniškem jezeru je tudi v tem letnem času veliko ptic.
Drugi poudarki: - Načrt za graditev neprofitnih najemnih stanovanj v Luciji odvisen od presoje ustavnega sodišča. - Zamuda pri obnovi Modre dvorane v Idriji, nov datum slovesnega odrtja 12. december. - Arboretum Volčji Potok zasijal v praznični podobi. Prej mrtva sezona pred koncem leta je po novem med bolj obiskanimi. - Na Cerkniškem jezeru je tudi v tem letnem času veliko ptic.
Na Sama Turela smo naslovili vprašanje, ali držijo neuradne informacije, da je z direktorico javnega zavoda Mijo Lorbek povezan tudi v zasebnem življenju in ali se namerava zaradi tega v prihodnji razpravi v mestnem svetu izločiti. V njegovem kabinetu informacije niso ne potrdili ne zanikali. Odgovorili so, da župan zasebnega življenja ne komentira. Pojasnjujejo še, da župan v tej zadevi nima pristojnosti odločanja, saj so odločitve v zvezi z javnim zavodom v pristojnosti mestnega sveta. V oddaji tudi o tem: - Evropska prestolnica kulture se posveča tudi duševnemu zdravju. - Policija pri devetih dolžnikih v romskem naselju na Dolenjskem zarubila avtomobile - V Kopru smo slišali, kakšna je bila evropska vizija Fulvia Tomizze - Slovenska mlada nogometna reprezentanca gostuje na Nizozemskem
Na Sama Turela smo naslovili vprašanje, ali držijo neuradne informacije, da je z direktorico javnega zavoda Mijo Lorbek povezan tudi v zasebnem življenju in ali se namerava zaradi tega v prihodnji razpravi v mestnem svetu izločiti. V njegovem kabinetu informacije niso ne potrdili ne zanikali. Odgovorili so, da župan zasebnega življenja ne komentira. Pojasnjujejo še, da župan v tej zadevi nima pristojnosti odločanja, saj so odločitve v zvezi z javnim zavodom v pristojnosti mestnega sveta. V oddaji tudi o tem: - Evropska prestolnica kulture se posveča tudi duševnemu zdravju. - Policija pri devetih dolžnikih v romskem naselju na Dolenjskem zarubila avtomobile - V Kopru smo slišali, kakšna je bila evropska vizija Fulvia Tomizze - Slovenska mlada nogometna reprezentanca gostuje na Nizozemskem
Po kratkotrajni, a burni javni razpravi bo svojo zakonodajno pot začel zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti. V lokalnih skupnostih na jugovzhodu države se večinsko strinjajo s predlogi. Organi pregona medtem na Dolenjskem izvajajo poostren nadzor glede neplačanih obveznosti, kot so policijske globe. Romi naj bi ob poročilih glede rubežev množično preverjali svoje dolgove pri finančni upravi. Ostali poudarki oddaje: Slovenska gospodarska rast v tretjem četrtletju dobila pospešek Svarila o hudih vojnih zločinih v Sudanu se, vse kaže, uresničujejo V zaporu na Povšetovi se pripravljajo na selitev na večjo lokacijo v Dobrunje
Po kratkotrajni, a burni javni razpravi bo svojo zakonodajno pot začel zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti. V lokalnih skupnostih na jugovzhodu države se večinsko strinjajo s predlogi. Organi pregona medtem na Dolenjskem izvajajo poostren nadzor glede neplačanih obveznosti, kot so policijske globe. Romi naj bi ob poročilih glede rubežev množično preverjali svoje dolgove pri finančni upravi. Ostali poudarki oddaje: Slovenska gospodarska rast v tretjem četrtletju dobila pospešek Svarila o hudih vojnih zločinih v Sudanu se, vse kaže, uresničujejo V zaporu na Povšetovi se pripravljajo na selitev na večjo lokacijo v Dobrunje
V Srbiji so se protestom proti koruptivnosti vlade Aleksandra Vučića pridružile vse številnejše gladovne stavke sorodnikov žrtev zrušenega nadstreška v Novem Sadu. Medtem tako srbska kot hrvaška politika skrbita za nova razburjenja in nejevoljo med prebivalstvom. Prilizovanje Združenim državam Amerike in Trumpovemu zetu z oddajanjem zgodovinske, spomeniško zaščitene stavbe generalštaba je šlo predaleč. Tudi hrvaške zavrnitve kulturnih prireditev srbske manjšine v Vukovarju in Splitu jim gredo v nos.
V Srbiji so se protestom proti koruptivnosti vlade Aleksandra Vučića pridružile vse številnejše gladovne stavke sorodnikov žrtev zrušenega nadstreška v Novem Sadu. Medtem tako srbska kot hrvaška politika skrbita za nova razburjenja in nejevoljo med prebivalstvom. Prilizovanje Združenim državam Amerike in Trumpovemu zetu z oddajanjem zgodovinske, spomeniško zaščitene stavbe generalštaba je šlo predaleč. Tudi hrvaške zavrnitve kulturnih prireditev srbske manjšine v Vukovarju in Splitu jim gredo v nos.
- Od polnoči na cesto opremljeni za zimske razmere - Danes je svetovni dan sladkorne bolezni in dan slovenskega znakovnega jezika - V Vetrinjskem dvoru v Mariboru začetek za javnost odprtega programa festivala otroškega in mladinskega filma Enimation - Mariborski odbojkarji v drugem krogu evropskega pokala Challenge
- Od polnoči na cesto opremljeni za zimske razmere - Danes je svetovni dan sladkorne bolezni in dan slovenskega znakovnega jezika - V Vetrinjskem dvoru v Mariboru začetek za javnost odprtega programa festivala otroškega in mladinskega filma Enimation - Mariborski odbojkarji v drugem krogu evropskega pokala Challenge
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Glasba za narodno zavest Koroški knjižničar, muzealec in publicist Pisatelj, pesnik in dramatik Tone Čufar je pisal po večini komedije in groteske ter v njih prikazoval nesmiselnost in pokvarjenost meščanske družbe. Iz njegovih del vejeta optimizem in vera v zmago proletariata. Njegova resna dela (npr. Ljubezen v kleti, Tragedija v kleti) preveva čustvena toplota, njegove komedije pa so polne nezdružljivih nasprotij, revščine in bogastva, sovraštva in ljubezni, denarja in brezposelnosti. Leta 1928 so uprizorili njegovo prvo dramsko delo Jutranja molitev. Kot komunist je bil leta 1936 zaprt, po okupaciji pa je bil eden izmed organizatorjev Osvobodilne fronte med ljubljanskimi kulturnimi delavci. Leta 1942 so ga ustrelili na italijansko-nemški meji v Šentvidu pri Ljubljani, ko so ga italijanski okupatorji poskušali izročiti gestapu. Poslovilni pismi Toneta Čufarja staršem in dekletu sodita med najpretresljivejši pričevanji o obdobju narodnoosvobodilnega boja. Pisatelj, pesnik in dramatik Tone Čufar se je rodil pred 120 leti na Jesenicah.
Prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Glasba za narodno zavest Koroški knjižničar, muzealec in publicist Pisatelj, pesnik in dramatik Tone Čufar je pisal po večini komedije in groteske ter v njih prikazoval nesmiselnost in pokvarjenost meščanske družbe. Iz njegovih del vejeta optimizem in vera v zmago proletariata. Njegova resna dela (npr. Ljubezen v kleti, Tragedija v kleti) preveva čustvena toplota, njegove komedije pa so polne nezdružljivih nasprotij, revščine in bogastva, sovraštva in ljubezni, denarja in brezposelnosti. Leta 1928 so uprizorili njegovo prvo dramsko delo Jutranja molitev. Kot komunist je bil leta 1936 zaprt, po okupaciji pa je bil eden izmed organizatorjev Osvobodilne fronte med ljubljanskimi kulturnimi delavci. Leta 1942 so ga ustrelili na italijansko-nemški meji v Šentvidu pri Ljubljani, ko so ga italijanski okupatorji poskušali izročiti gestapu. Poslovilni pismi Toneta Čufarja staršem in dekletu sodita med najpretresljivejši pričevanji o obdobju narodnoosvobodilnega boja. Pisatelj, pesnik in dramatik Tone Čufar se je rodil pred 120 leti na Jesenicah.