Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Berlinu bodo v soboto podelili že 38. evropske filmske nagrade. 88 nominirancev se za nagrade poteguje v 22 kategorijah. Nominirani so tudi trije slovenski filmi, kar je prvič v zgodovini slovenskega filma. Ob tej priložnosti smo v studio povabili direktorico Slovenskega filmskega centra, Natašo Bučar.
V Berlinu bodo v soboto podelili že 38. evropske filmske nagrade. 88 nominirancev se za nagrade poteguje v 22 kategorijah. Nominirani so tudi trije slovenski filmi, kar je prvič v zgodovini slovenskega filma. Ob tej priložnosti smo v studio povabili direktorico Slovenskega filmskega centra, Natašo Bučar.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Po včerajšnji tragični prometni nesreči na avtocesti pri Slovenski Bistrici, pri kateri je zaradi razlitja goriva iz ponesrečene cisterne prišlo do eksplozije in večjega požara, je bila poškodovana tudi cestna infrastruktura. Zaradi odpravljanja posledic poteka promet na tem odseku le po voznih pasovih – prehitevalna sta zaprta. Tako bo še do jutri zvečer.
Po včerajšnji tragični prometni nesreči na avtocesti pri Slovenski Bistrici, pri kateri je zaradi razlitja goriva iz ponesrečene cisterne prišlo do eksplozije in večjega požara, je bila poškodovana tudi cestna infrastruktura. Zaradi odpravljanja posledic poteka promet na tem odseku le po voznih pasovih – prehitevalna sta zaprta. Tako bo še do jutri zvečer.
V soboto bodo v Berlinu že 38. podeljene evropske filmske nagrade, za katere so nominirani tudi trije slovenski filmi. Ob tej priložnosti v oddaji Gremo v kino gostimo direktorico Slovenskega filmskega centra, Natašo Bučar, v oddaji pa se posvečamo tudi prav posebni retrospektivi slovenskih filmskih ustvarjalk na tržaškem filmskem festivalu, pa izidu filmske monografije o Borisu Juhu ter ocenjujemo film Glas Hind Radžab režiserke Kaouther Ben Hania.
V soboto bodo v Berlinu že 38. podeljene evropske filmske nagrade, za katere so nominirani tudi trije slovenski filmi. Ob tej priložnosti v oddaji Gremo v kino gostimo direktorico Slovenskega filmskega centra, Natašo Bučar, v oddaji pa se posvečamo tudi prav posebni retrospektivi slovenskih filmskih ustvarjalk na tržaškem filmskem festivalu, pa izidu filmske monografije o Borisu Juhu ter ocenjujemo film Glas Hind Radžab režiserke Kaouther Ben Hania.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Mineva 3 leta od vzpostavitve ambulante za neopredeljene v Mariboru. V tem času je pomoč v njej poiskalo več kot 2 tisoč bolnikov, med njimi veliko tujcev. Velik izziv pri delu je komunikacija, izpostavlja zdravstveno osebje. Zaradi nepoznavanja jezika je delo v ambulanti pogosto oteženo, zato si želijo, da bi imeli možnost v obravnavo vključiti tudi prevajalca.
Mineva 3 leta od vzpostavitve ambulante za neopredeljene v Mariboru. V tem času je pomoč v njej poiskalo več kot 2 tisoč bolnikov, med njimi veliko tujcev. Velik izziv pri delu je komunikacija, izpostavlja zdravstveno osebje. Zaradi nepoznavanja jezika je delo v ambulanti pogosto oteženo, zato si želijo, da bi imeli možnost v obravnavo vključiti tudi prevajalca.
Danes je prvi dan Tržaškega filmskega festivala, na katerem se bo letos predstavilo tudi več slovenskih filmov – Kuklin Fantasy je v glavnem tekmovalnem programu, v tekmovalni program kratkih filmov je uvrščen film Temno brdo režiserja Vanje Miloša Jovanovića. V rubriki Izven okvirjev bosta prikazana dva slovenska filma: Zemljo krast režiserja Žiga Virca in manjšinska koprodukcija Veter, govori mi režiserja Stefana Djordjevića. Prikazan bo še animirani film Zgodbe s čarobnega vrta, pri katerem je sodeloval tudi Leon Vidmar. Poleg tega je program Divje vrtnice, ki ga že nekaj let posvečajo ženskim režiserkam iz regije, letos posvečen slovenskim režiserkam. Program je kurirala Nerina T. Kocjančič.
Danes je prvi dan Tržaškega filmskega festivala, na katerem se bo letos predstavilo tudi več slovenskih filmov – Kuklin Fantasy je v glavnem tekmovalnem programu, v tekmovalni program kratkih filmov je uvrščen film Temno brdo režiserja Vanje Miloša Jovanovića. V rubriki Izven okvirjev bosta prikazana dva slovenska filma: Zemljo krast režiserja Žiga Virca in manjšinska koprodukcija Veter, govori mi režiserja Stefana Djordjevića. Prikazan bo še animirani film Zgodbe s čarobnega vrta, pri katerem je sodeloval tudi Leon Vidmar. Poleg tega je program Divje vrtnice, ki ga že nekaj let posvečajo ženskim režiserkam iz regije, letos posvečen slovenskim režiserkam. Program je kurirala Nerina T. Kocjančič.
Film tunizijsko-francoske produkcije nas popelje skoraj natanko dve leti nazaj, do 29. januarja 2024, ko med izraelsko ofenzivo severnega dela Gaze v klicni center palestinskega rdečega polmeseca pokliče majhna deklica. Režiserka Kaouther Ben Hania je želela pri prikazu resničnih dogodkov tega dne obiti prikaze nasilja in grozot, ki jih vsakodnevno spremljamo prek medijev in družbenih omrežij. Tako med celotnim ogledom ostanemo v prostorih klicnega centra ter skupaj z osebami na platnu nemočno čakamo, upamo in poskušamo razločiti šumeče besede Hind Radžab. Z izpisovanjem izvornih imen datotek posnetkov Hindinih klicev na pomoč nas film ves čas opominja na resničnost, na kateri je osnovan. Seveda je največji in najbolj pretresljiv opomnik glas šestletne deklice, ki ob napadu izraelske vojske več ur preživi v avtomobilu, polnim trupel njenih družinskih članov. A čeprav v filmu ves čas poslušamo dejanske posnetke dekličinih klicev, bi bilo vse preveč enostavno pozabiti, da gre za arhivsko gradivo. Da nam prepreči predolgo predajanje tej kognitivni disonanci, režiserka tudi nastope igralcev ponekod kombinira z izseki glasov resničnih oseb, ki jih ti upodabljajo. Proti koncu filma resničnost v film vdre še bolj nazorno – v zadnjem obupanem poskusu pohitritve reševanja začnejo sodelavci klicnega centra dogajanje v pisarni v živo prenašati prek družbenih omrežij. Takrat na zaslonu telefona, ki jih snema, uzremo posnetke resnične ekipe, ki se je stegovala za rešilno bilko sočutja javnosti in njenega pritiska na odločevalce. Dokudrama Glas Hind Radžab deluje prej kot dokument kot pa filmski izraz. Pri tem jasno jasno sledi strukturi in prijemom drugih, zahodnih filmov o tragičnih klicih v sili, kar si lahko razložimo s tem, da so med producenti filma zvezdniki, kot sta Brad Pitt in Joaquin Phoenix. Kljub temu se zdi skoraj neokusno komentirati scenarij, zasnovo likov, igro ali režijske odločitve. Film doseže svoj glavni in morebiti tudi edini cilj. Občinstvu približa resničnost, ki se morda zdi nepredstavljiva, a bi nam morala biti do sedaj že dobro poznana. Tako gledalcem, ki od vsakdana v Gazi sicer odvračajo oči, razkrije dejanski ustroj genocida. Tistim od nas, ki smo zaradi svojih algoritmov za Hind izvedeli že pred slabima dvema letoma, pa uspe natančno izrisati frustrirajoče birokratske ovire, ki prebivalcem Gaze in Zahodnega brega pod krinko diplomatskega posredovanja odrekajo tudi redke preostale drobce suverenosti in vzvode za samoohranitev. Ob genocidu, ki ne glede na vse, še kar traja, in kljub uporu javnosti le pridobiva mesto na seznamu zločinov proti človeštvu, ki se trenutno odvijajo po svetu, je Glas Hind Radžab prav zares film našega časa. Kot pravi režiserka: »Ta zgodba ne govori samo o Gazi. Nagovarja univerzalno bolečino. […] Film lahko ohrani spomin. Film se lahko upre pozabi. Naj bo glas Hind Radžab slišan.« Piše: Vanja Gajić Bere: Eva Longyka Marušič
Film tunizijsko-francoske produkcije nas popelje skoraj natanko dve leti nazaj, do 29. januarja 2024, ko med izraelsko ofenzivo severnega dela Gaze v klicni center palestinskega rdečega polmeseca pokliče majhna deklica. Režiserka Kaouther Ben Hania je želela pri prikazu resničnih dogodkov tega dne obiti prikaze nasilja in grozot, ki jih vsakodnevno spremljamo prek medijev in družbenih omrežij. Tako med celotnim ogledom ostanemo v prostorih klicnega centra ter skupaj z osebami na platnu nemočno čakamo, upamo in poskušamo razločiti šumeče besede Hind Radžab. Z izpisovanjem izvornih imen datotek posnetkov Hindinih klicev na pomoč nas film ves čas opominja na resničnost, na kateri je osnovan. Seveda je največji in najbolj pretresljiv opomnik glas šestletne deklice, ki ob napadu izraelske vojske več ur preživi v avtomobilu, polnim trupel njenih družinskih članov. A čeprav v filmu ves čas poslušamo dejanske posnetke dekličinih klicev, bi bilo vse preveč enostavno pozabiti, da gre za arhivsko gradivo. Da nam prepreči predolgo predajanje tej kognitivni disonanci, režiserka tudi nastope igralcev ponekod kombinira z izseki glasov resničnih oseb, ki jih ti upodabljajo. Proti koncu filma resničnost v film vdre še bolj nazorno – v zadnjem obupanem poskusu pohitritve reševanja začnejo sodelavci klicnega centra dogajanje v pisarni v živo prenašati prek družbenih omrežij. Takrat na zaslonu telefona, ki jih snema, uzremo posnetke resnične ekipe, ki se je stegovala za rešilno bilko sočutja javnosti in njenega pritiska na odločevalce. Dokudrama Glas Hind Radžab deluje prej kot dokument kot pa filmski izraz. Pri tem jasno jasno sledi strukturi in prijemom drugih, zahodnih filmov o tragičnih klicih v sili, kar si lahko razložimo s tem, da so med producenti filma zvezdniki, kot sta Brad Pitt in Joaquin Phoenix. Kljub temu se zdi skoraj neokusno komentirati scenarij, zasnovo likov, igro ali režijske odločitve. Film doseže svoj glavni in morebiti tudi edini cilj. Občinstvu približa resničnost, ki se morda zdi nepredstavljiva, a bi nam morala biti do sedaj že dobro poznana. Tako gledalcem, ki od vsakdana v Gazi sicer odvračajo oči, razkrije dejanski ustroj genocida. Tistim od nas, ki smo zaradi svojih algoritmov za Hind izvedeli že pred slabima dvema letoma, pa uspe natančno izrisati frustrirajoče birokratske ovire, ki prebivalcem Gaze in Zahodnega brega pod krinko diplomatskega posredovanja odrekajo tudi redke preostale drobce suverenosti in vzvode za samoohranitev. Ob genocidu, ki ne glede na vse, še kar traja, in kljub uporu javnosti le pridobiva mesto na seznamu zločinov proti človeštvu, ki se trenutno odvijajo po svetu, je Glas Hind Radžab prav zares film našega časa. Kot pravi režiserka: »Ta zgodba ne govori samo o Gazi. Nagovarja univerzalno bolečino. […] Film lahko ohrani spomin. Film se lahko upre pozabi. Naj bo glas Hind Radžab slišan.« Piše: Vanja Gajić Bere: Eva Longyka Marušič
Tudi minuli teden ni bilo pomembnejšega dogodka na svetu brez pečata ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko trdi, da so mu iranske oblasti zagotovile, da na tisoče zaprtih zaradi protestov ne bodo obsodile na smrt, nekateri viri napovedujejo, da Trump že snuje nov napad na Iran. Po Trumpovih besedah se je vršilka venezuelske predsednice podredila njegovim zahtevam, v pogajanjih z Grenlandci in Dansko pa mu sogovornikov ni uspelo prepričati v nujnost ameriškega prevzema tega otoka, zato na mizi ostaja podreditev z vojaško silo. Več v Trumpirintih oziroma Labirintih sveta..
Tudi minuli teden ni bilo pomembnejšega dogodka na svetu brez pečata ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko trdi, da so mu iranske oblasti zagotovile, da na tisoče zaprtih zaradi protestov ne bodo obsodile na smrt, nekateri viri napovedujejo, da Trump že snuje nov napad na Iran. Po Trumpovih besedah se je vršilka venezuelske predsednice podredila njegovim zahtevam, v pogajanjih z Grenlandci in Dansko pa mu sogovornikov ni uspelo prepričati v nujnost ameriškega prevzema tega otoka, zato na mizi ostaja podreditev z vojaško silo. Več v Trumpirintih oziroma Labirintih sveta..
V oddaji tudi o naslednjih temah: - Minister Sajovic ob obisku v Izoli poudaril, da Slovenija kot pomorska država potrebuje ladjedelništvo. - V mariborskem participativnem proračunu so nekateri zanimivi projekti. - Na Ptuju se že s polno paro pripravljajo na kurentovanje. - Astronavtka Sunita Williams tridnevni obisk končala v Ajdovščini.
V oddaji tudi o naslednjih temah: - Minister Sajovic ob obisku v Izoli poudaril, da Slovenija kot pomorska država potrebuje ladjedelništvo. - V mariborskem participativnem proračunu so nekateri zanimivi projekti. - Na Ptuju se že s polno paro pripravljajo na kurentovanje. - Astronavtka Sunita Williams tridnevni obisk končala v Ajdovščini.
Delodajalci nasprotujejo predlogu za zvišanje minimalne plače na tisoč evrov neto, kar predlaga minister za delo Luka Mesec. Kot so sporočili po današnjem sestanku socialnih partnerjev, gre za predvolilno obljubo, s katero je minister obšel socialni dialog. Sindikati podpirajo predlog, tudi minister Mesec vztraja, da je utemeljen. Navedel je evropsko direktivo, ki minimalno plačo določa pri 50-ih do 60-ih odstotkih povprečne. Prihodnji teden se bodo pogovorili še s koalicijskimi partnerji, končno odločitev pa bo minister sporočil do konca meseca. V oddaji tudi o tem: - Vodja venezuelske opozicije svojo Nobelovo nagrado za mir podarila Trumpu. - Občina Krško odstopila od prodaje delnic komunalnega podjetja Kóstak. - Skakalka Nika Prevc začela azijsko turnejo s prepričljivo zmago.
Delodajalci nasprotujejo predlogu za zvišanje minimalne plače na tisoč evrov neto, kar predlaga minister za delo Luka Mesec. Kot so sporočili po današnjem sestanku socialnih partnerjev, gre za predvolilno obljubo, s katero je minister obšel socialni dialog. Sindikati podpirajo predlog, tudi minister Mesec vztraja, da je utemeljen. Navedel je evropsko direktivo, ki minimalno plačo določa pri 50-ih do 60-ih odstotkih povprečne. Prihodnji teden se bodo pogovorili še s koalicijskimi partnerji, končno odločitev pa bo minister sporočil do konca meseca. V oddaji tudi o tem: - Vodja venezuelske opozicije svojo Nobelovo nagrado za mir podarila Trumpu. - Občina Krško odstopila od prodaje delnic komunalnega podjetja Kóstak. - Skakalka Nika Prevc začela azijsko turnejo s prepričljivo zmago.
Zdravstveni dom Sežana, ki pokriva štiri kraško-brkinske občine, je spet brez vodstva. Zadnja direktorica je odstopila, vršilka dolžnosti pa po novem zakonu ne izpolnjuje več pogojev, zato funkcije ni nastopila. V oddaji tudi o tem: - Ustavno sodišče zavrnilo pobudo treh piranskih občinskih svetnikov. - Sunita Williams v Ajdovščini navdušila dijake in študente. - V Trstu o mejah in vojnah v predstavi Na drugi strani.
Zdravstveni dom Sežana, ki pokriva štiri kraško-brkinske občine, je spet brez vodstva. Zadnja direktorica je odstopila, vršilka dolžnosti pa po novem zakonu ne izpolnjuje več pogojev, zato funkcije ni nastopila. V oddaji tudi o tem: - Ustavno sodišče zavrnilo pobudo treh piranskih občinskih svetnikov. - Sunita Williams v Ajdovščini navdušila dijake in študente. - V Trstu o mejah in vojnah v predstavi Na drugi strani.
V Slovenski kinoteki so predstavili šesto monografijo iz zbirke Ita Rina, ki jo izdaja Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev. Z zbirko v društvu ohranjajo in slavijo izjemne stvaritve slovenskih igralk in igralcev. Od leta 2021 so se zvrstile monografije Iva Barišiča, Silve Čušin, Špele Rozin, Borisa Cavazze in Ivanke Mežan. Nova je posvečena Borisu Juhu, ki je skoraj sedem desetletij sooblikoval tudi slovenski film. Njegovo ustvarjanje je z analitičnimi zapisi, refleksijami in bogatim slikovnim gradivom zajel filmski kritik in esejist Zdenko Vrdlovec.
V Slovenski kinoteki so predstavili šesto monografijo iz zbirke Ita Rina, ki jo izdaja Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev. Z zbirko v društvu ohranjajo in slavijo izjemne stvaritve slovenskih igralk in igralcev. Od leta 2021 so se zvrstile monografije Iva Barišiča, Silve Čušin, Špele Rozin, Borisa Cavazze in Ivanke Mežan. Nova je posvečena Borisu Juhu, ki je skoraj sedem desetletij sooblikoval tudi slovenski film. Njegovo ustvarjanje je z analitičnimi zapisi, refleksijami in bogatim slikovnim gradivom zajel filmski kritik in esejist Zdenko Vrdlovec.
Z ameriškim dopisnikom tokrat o vsiljenih temah, ki jih s svojim lomastenjem po različnih delih sveta narekuje Donald Trump. Pa tudi o tem, kako se na Trumpovo nepriznavanje mednarodnega in ameriškega notranjega prava odzivajo mednarodne in ameriške institucije, mediji in državljani ZDA. Ali je sploh še mogoče govoriti o zgolj globoko razdeljeni ameriški družbi ali že kar o dveh različnih svetovih?
Z ameriškim dopisnikom tokrat o vsiljenih temah, ki jih s svojim lomastenjem po različnih delih sveta narekuje Donald Trump. Pa tudi o tem, kako se na Trumpovo nepriznavanje mednarodnega in ameriškega notranjega prava odzivajo mednarodne in ameriške institucije, mediji in državljani ZDA. Ali je sploh še mogoče govoriti o zgolj globoko razdeljeni ameriški družbi ali že kar o dveh različnih svetovih?
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Wells Cathedral Choir obstaja že več kot 1100 let, deški zbor je namreč v Wellsu prvič zapel že leta 909. Šele dobrih tisoč let pozneje, leta 1994, so se pevcem pridružila tudi dekleta. Danes v zboru poje osemnajst deklet in osemnajst fantov, ki nastopajo posebej kot dekliški in deški zbor, pri večjih projektih in koncertih pa zapojejo skupaj. Vsi člani zbora obiskujejo šolo, ki deluje v okviru katedrale, Wells Cathedral School, tako imajo pevske vaje vsako jutro pred poukom. Z zborom redno poje tudi dvanajst odraslih šolanih pevcev. Na repertoarju zbora so skladbe od renesanse do sodobnosti, med njimi so številne sodobne kompozicije, ki so jih pevci krstno izvedli in so bile napisane prav zanje.
Wells Cathedral Choir obstaja že več kot 1100 let, deški zbor je namreč v Wellsu prvič zapel že leta 909. Šele dobrih tisoč let pozneje, leta 1994, so se pevcem pridružila tudi dekleta. Danes v zboru poje osemnajst deklet in osemnajst fantov, ki nastopajo posebej kot dekliški in deški zbor, pri večjih projektih in koncertih pa zapojejo skupaj. Vsi člani zbora obiskujejo šolo, ki deluje v okviru katedrale, Wells Cathedral School, tako imajo pevske vaje vsako jutro pred poukom. Z zborom redno poje tudi dvanajst odraslih šolanih pevcev. Na repertoarju zbora so skladbe od renesanse do sodobnosti, med njimi so številne sodobne kompozicije, ki so jih pevci krstno izvedli in so bile napisane prav zanje.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Gostja oddaje o kulturi je Mariborčanka Mojca Kasjak, prejemnica nagrade Ksenije Hribar za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa pri nas in sicer za 20-letno vodenje in pripravo Festivala sodobnega plesa Platforma v Mariboru. Pogovarjali smo se tudi z igralko Minco Lorenci in performerko Barbaro Kukovec, izvajalkama jutrišnje premiere avtorskega projekta Pissed v GT 22. S kustosom Brankom Vnukom pa smo se sprehodili po pregledni razstavi del restavratorja in kiparja Viktorja Gojkoviča v Mestni galeriji Ptuj, ki so jo pripravili ob avtorjevi 80-letnici.
Gostja oddaje o kulturi je Mariborčanka Mojca Kasjak, prejemnica nagrade Ksenije Hribar za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa pri nas in sicer za 20-letno vodenje in pripravo Festivala sodobnega plesa Platforma v Mariboru. Pogovarjali smo se tudi z igralko Minco Lorenci in performerko Barbaro Kukovec, izvajalkama jutrišnje premiere avtorskega projekta Pissed v GT 22. S kustosom Brankom Vnukom pa smo se sprehodili po pregledni razstavi del restavratorja in kiparja Viktorja Gojkoviča v Mestni galeriji Ptuj, ki so jo pripravili ob avtorjevi 80-letnici.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
V petkovem dopoldnevu smo se odpravili v Prlekijo, na Kog, kjer ta vikend Društvo Antonovanje pripravlja tradicionalno Čurkarijado.Na ogled bodo črne, sive in bele čurke, ki jih boste lahko tudi okusili, si ogledali razstavo, podelili pa bodo tudi priznanja. Del oddaje pa smo namenili tudi lepotam kraja, ki nudi veliko užitka tudi tistim aktivnim - kolesarjem in pohodnikom.
V petkovem dopoldnevu smo se odpravili v Prlekijo, na Kog, kjer ta vikend Društvo Antonovanje pripravlja tradicionalno Čurkarijado.Na ogled bodo črne, sive in bele čurke, ki jih boste lahko tudi okusili, si ogledali razstavo, podelili pa bodo tudi priznanja. Del oddaje pa smo namenili tudi lepotam kraja, ki nudi veliko užitka tudi tistim aktivnim - kolesarjem in pohodnikom.
Palestrina je bil v mladosti organist katedrale v mestu Palestrina blizu RIma. Pri šestindvajsetih se je vrnil v Rim in postal učitelj dečkov, ki so peli v Julijanski kapeli. Štiri leta pozneje ga je papež imenoval v Sikstinsko kapelo, vendar je enega izmed papeževih naslednikov zmotilo, da je bil poročen, in Palestrina je moral poiskati zaposlitev drugje. Po manj uspešnih letih kot vodja kapele bazilike svetega Janeza v Lateranu se je vrnil v baziliko Marije Snežne, kjer je kot deček dobil prvo glasbeno izobrazbo. Pozneje je prevzel vodstvo glasbene kapele v novem Rimskem seminarju in se leta 1571 naposled vrnil v cerkev svetega Petra.
Palestrina je bil v mladosti organist katedrale v mestu Palestrina blizu RIma. Pri šestindvajsetih se je vrnil v Rim in postal učitelj dečkov, ki so peli v Julijanski kapeli. Štiri leta pozneje ga je papež imenoval v Sikstinsko kapelo, vendar je enega izmed papeževih naslednikov zmotilo, da je bil poročen, in Palestrina je moral poiskati zaposlitev drugje. Po manj uspešnih letih kot vodja kapele bazilike svetega Janeza v Lateranu se je vrnil v baziliko Marije Snežne, kjer je kot deček dobil prvo glasbeno izobrazbo. Pozneje je prevzel vodstvo glasbene kapele v novem Rimskem seminarju in se leta 1571 naposled vrnil v cerkev svetega Petra.
Čeprav pozimi opozarjamo predvsem na zdravstvena tveganja zaradi onesnaženega zraka, lahko naše zdravje ogrožajo tudi onesnažena tla, še posebej na območjih z izrazito industrijsko in rudarsko preteklostjo. Težke kovine v tleh pa ogrožajo zdravje prebivalcev. FOTO: Shutterstock
Čeprav pozimi opozarjamo predvsem na zdravstvena tveganja zaradi onesnaženega zraka, lahko naše zdravje ogrožajo tudi onesnažena tla, še posebej na območjih z izrazito industrijsko in rudarsko preteklostjo. Težke kovine v tleh pa ogrožajo zdravje prebivalcev. FOTO: Shutterstock
Smučarski skoki imajo v Juršincih bogato tradicijo. Izjemno ugodne vremenske razmere gredo skakalnim zanesenjakom iz Slovenskih goric povsem na roko in bodo po dolgih sedmih letih ponovno izpeljali tekmovanje v tej športni disciplini. 25-metrska skakalnica je po zaslugi pridnih domačinov več kot odlično pripravljena in bo gostila lepo število rekreativnih skakalcev. In to ne le iz lokalnega okolja. V Športnem društvu Juršinci, ki je organizator dogodka, so namreč v teh dneh zabeležili tudi interes skakalnih navdušencev iz drugih slovenskih regij. Pogovarjali smo se z Nino Čeh Hrga, predsednico ŠD Juršinci.
Smučarski skoki imajo v Juršincih bogato tradicijo. Izjemno ugodne vremenske razmere gredo skakalnim zanesenjakom iz Slovenskih goric povsem na roko in bodo po dolgih sedmih letih ponovno izpeljali tekmovanje v tej športni disciplini. 25-metrska skakalnica je po zaslugi pridnih domačinov več kot odlično pripravljena in bo gostila lepo število rekreativnih skakalcev. In to ne le iz lokalnega okolja. V Športnem društvu Juršinci, ki je organizator dogodka, so namreč v teh dneh zabeležili tudi interes skakalnih navdušencev iz drugih slovenskih regij. Pogovarjali smo se z Nino Čeh Hrga, predsednico ŠD Juršinci.
Hokejisti Jesenic in Olimpije so sinoči odigrali drugo tekmo finala državnega prvenstva, s prvimi tekmami pa se je začelo tudi evropsko rokometno prvenstvo – Slovenijo danes čaka prva preizkušnja proti Črni gori.
Hokejisti Jesenic in Olimpije so sinoči odigrali drugo tekmo finala državnega prvenstva, s prvimi tekmami pa se je začelo tudi evropsko rokometno prvenstvo – Slovenijo danes čaka prva preizkušnja proti Črni gori.
Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, cenovno najugodnejši energent, ki ob tem zagotavlja razvoj podeželja in prispeva k čiščenju gozdov. Poleg polen v lesni biomasni krog spada ves odpadni lesni material, ki ga zmeljejo v sekance ali stisnejo v pelete. Zakaj kakovost lesnih goriv vpliva na emisije prašnih delcev? Kakšna so cenovna razmerja med posameznimi vrstami biomase? Prednosti in slabosti polen, peletov in sekancev? Gostja petkovega svetovalnega servisa bo doktorica Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.
Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, cenovno najugodnejši energent, ki ob tem zagotavlja razvoj podeželja in prispeva k čiščenju gozdov. Poleg polen v lesni biomasni krog spada ves odpadni lesni material, ki ga zmeljejo v sekance ali stisnejo v pelete. Zakaj kakovost lesnih goriv vpliva na emisije prašnih delcev? Kakšna so cenovna razmerja med posameznimi vrstami biomase? Prednosti in slabosti polen, peletov in sekancev? Gostja petkovega svetovalnega servisa bo doktorica Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.
Po prvi resni pošilji snega to zimo je zimska pravljica v dolinah žal bolj ali manj končana. Nas pa redke zaplate ledu na pločnikih še opominjajo na to, kako lepa in bela je bila Slovenija še v začetku tedna. Tudi zato je danes oddaja Malček drugače snežno obarvana. Danes o tem, zakaj se odrasli snega najprej razveselimo, potem pa se ga zelo hitro tudi naveličamo. Razmišljajo tretješolci z OŠ Lenart.
Po prvi resni pošilji snega to zimo je zimska pravljica v dolinah žal bolj ali manj končana. Nas pa redke zaplate ledu na pločnikih še opominjajo na to, kako lepa in bela je bila Slovenija še v začetku tedna. Tudi zato je danes oddaja Malček drugače snežno obarvana. Danes o tem, zakaj se odrasli snega najprej razveselimo, potem pa se ga zelo hitro tudi naveličamo. Razmišljajo tretješolci z OŠ Lenart.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - socialni partnerji danes o dvigu minimalne plače - izvajanje mariborskega participativnega proračuna se nadaljuje - Maribor naj bi čez tri leta dobil Center za oskrbo oseb z demenco.
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - socialni partnerji danes o dvigu minimalne plače - izvajanje mariborskega participativnega proračuna se nadaljuje - Maribor naj bi čez tri leta dobil Center za oskrbo oseb z demenco.
Wikipedija, največja spletna enciklopedija, praznuje 25 let! 15. januarja 2001 je nastala angleška različica, le leto dni pozneje tudi slovenska, ki šteje približno 200 tisoč gesel v slovenskem jeziku. Zdi se nemogoče, da je Wikipedija preživela v spletnem svetu, v katerem prevladujeta komercializacija in profit z vrednotami, kot so transparentnost, znanje, dostopnost. Ustvarjalci in uporabniki samokritično priznavajo, da je danes uporabniška izkušnja na Wikipediji že arhaična, vendar ji je kljub poplavi tehnoloških rešitev in vseprisotnosti klepetalnih robotov uspelo preživeti.
Wikipedija, največja spletna enciklopedija, praznuje 25 let! 15. januarja 2001 je nastala angleška različica, le leto dni pozneje tudi slovenska, ki šteje približno 200 tisoč gesel v slovenskem jeziku. Zdi se nemogoče, da je Wikipedija preživela v spletnem svetu, v katerem prevladujeta komercializacija in profit z vrednotami, kot so transparentnost, znanje, dostopnost. Ustvarjalci in uporabniki samokritično priznavajo, da je danes uporabniška izkušnja na Wikipediji že arhaična, vendar ji je kljub poplavi tehnoloških rešitev in vseprisotnosti klepetalnih robotov uspelo preživeti.
Z genskimi terapijami so se v zadnjem desetletju odprle možnosti za zdravljenje bolezni, ki so bile nekdaj tako rekoč stvar usode. Danes je tako marsikatero gensko bolezen že mogoče zdraviti, predvsem po zaslugi tako imenovanih genskih škarij, metode crisper-cas, ki je povsem spremenila delo na vseh področjih ved o življenju, tudi v medicini. Toda obenem ima ta, z Nobelovo nagrado ovenčana metoda vendarle svoje omejitve, zaradi katerih pri celi vrsti genskih bolezni ne pride v poštev. Razvoju alternativnih metod spreminjanja genskega zapis s pomočjo posebnih encimov, imenovanih rekombinaze, se posveča dr. Tina Lebar s Kemijskega inštituta, ki je za svoj projekt EditYR prejela sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce in raziskovalke na začetku raziskovalne kariere.
Z genskimi terapijami so se v zadnjem desetletju odprle možnosti za zdravljenje bolezni, ki so bile nekdaj tako rekoč stvar usode. Danes je tako marsikatero gensko bolezen že mogoče zdraviti, predvsem po zaslugi tako imenovanih genskih škarij, metode crisper-cas, ki je povsem spremenila delo na vseh področjih ved o življenju, tudi v medicini. Toda obenem ima ta, z Nobelovo nagrado ovenčana metoda vendarle svoje omejitve, zaradi katerih pri celi vrsti genskih bolezni ne pride v poštev. Razvoju alternativnih metod spreminjanja genskega zapis s pomočjo posebnih encimov, imenovanih rekombinaze, se posveča dr. Tina Lebar s Kemijskega inštituta, ki je za svoj projekt EditYR prejela sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce in raziskovalke na začetku raziskovalne kariere.
Jutri zvečer na našem programu pripravljamo praznovanje Rojstnega dne umetnosti. Gre za vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), ki mu bo program Ars v mednarodni prenos posredoval nastop pianista Roka Zalokarja. Glasbenika bomo gostili v studiu. Danes pa svojo novo ploščo izdaja slovenska pianistka in skladateljica Kaja Draksler. Z mednarodnim oktetom je posnela avtorsko glasbo, zasnovano na podlagi haikujev Macua Baša, poslušali pa bomo izbor s plošče z naslovom Bare, Unfolding.
Jutri zvečer na našem programu pripravljamo praznovanje Rojstnega dne umetnosti. Gre za vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), ki mu bo program Ars v mednarodni prenos posredoval nastop pianista Roka Zalokarja. Glasbenika bomo gostili v studiu. Danes pa svojo novo ploščo izdaja slovenska pianistka in skladateljica Kaja Draksler. Z mednarodnim oktetom je posnela avtorsko glasbo, zasnovano na podlagi haikujev Macua Baša, poslušali pa bomo izbor s plošče z naslovom Bare, Unfolding.
Gustav Januš je eden največjih sodobnih slovenskih umetnikov, pesnik in slikar, dobitnik Prešernove nagrade. Živi na avstrijskem Koroškem, doslej je objavil deset pesniških zbirk. Peter Handke je prevajalec njegovih pesmi v nemščino. Gustav Januš je globok premišljevalec o človekovi eksistenci. Recimo o tem, da človek izgubi identiteto. Igralec Pavle Ravnohrib mojster zvoka Nejc Zupančič, Režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2017.
Gustav Januš je eden največjih sodobnih slovenskih umetnikov, pesnik in slikar, dobitnik Prešernove nagrade. Živi na avstrijskem Koroškem, doslej je objavil deset pesniških zbirk. Peter Handke je prevajalec njegovih pesmi v nemščino. Gustav Januš je globok premišljevalec o človekovi eksistenci. Recimo o tem, da človek izgubi identiteto. Igralec Pavle Ravnohrib mojster zvoka Nejc Zupančič, Režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2017.
Grenlandci so užaljeni, ne marajo Trumpa, pravi naša dopisnica Maja Derčar, ki skuša te dni ujeti vzdušje na Grenlandiji in na Danskem ob vse bolj resnih ameriških grožnjah, da ta otok morajo dobiti v roke. Zadnji sestanek med Američani, Danci in Grenlandci ni prinesel zbližanja stališč, zato lahko zgolj ugibamo, kaj vse se lahko izcimi v prihodnjih tednih in mesecih. Evropa se pripravlja na vse scenarije.
Grenlandci so užaljeni, ne marajo Trumpa, pravi naša dopisnica Maja Derčar, ki skuša te dni ujeti vzdušje na Grenlandiji in na Danskem ob vse bolj resnih ameriških grožnjah, da ta otok morajo dobiti v roke. Zadnji sestanek med Američani, Danci in Grenlandci ni prinesel zbližanja stališč, zato lahko zgolj ugibamo, kaj vse se lahko izcimi v prihodnjih tednih in mesecih. Evropa se pripravlja na vse scenarije.
Snežni plazovi se med seboj razlikujejo glede na vrsto snega, način sprožitve in hitrost gibanja. Na nastanek plazov ključno vplivajo vreme, veter, naklon terena in človekova prisotnost, ki je pogosto sprožilni dejavnik - v več kot 90 odstotkih. “Razumevanje teh razlik je temelj za varnejše gibanje v zimskem gorskem svetu” poudari tokratni gost Jutranje vremenske fronte - Jaka Ortar z ARSO.
Snežni plazovi se med seboj razlikujejo glede na vrsto snega, način sprožitve in hitrost gibanja. Na nastanek plazov ključno vplivajo vreme, veter, naklon terena in človekova prisotnost, ki je pogosto sprožilni dejavnik - v več kot 90 odstotkih. “Razumevanje teh razlik je temelj za varnejše gibanje v zimskem gorskem svetu” poudari tokratni gost Jutranje vremenske fronte - Jaka Ortar z ARSO.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Razprodaje so znova tu. V Italiji so se zimski popusti že začeli, pri nas pa se zdi, da so ugodne cene stalnica skozi vse leto. Izložbe vabijo, spletne trgovine ponujajo “zadnje kose”, omare pa se vztrajno polnijo. In kljub temu imamo pogosto občutek, da nimamo kaj obleči. Sodobna moda nas spodbuja k hitrim in impulzivnim nakupom. Oblačila so cenovno dostopna, trendi se menjajo iz sezone v sezono, kakovost pa pogosto ni več tista, ki bi omogočala dolgotrajno uporabo. Zato se upravičeno postavlja vprašanje: ali danes kupujemo več oblačil, kot jih v resnici potrebujemo? Zanima nas, kakšne so vaše navade. Ali vas razprodaje hitro premamijo ali kupujete le takrat, ko nekaj res potrebujete? Kaj naredite z oblačili, ki jih ne nosite več — jih podarite, odnesete v zabojnike za rabljena oblačila, prodate ali končajo med odpadki? In ali bi oblekli nekaj, kar je že imel nekdo drug? Na koncu pa se vse začne pri tem, ko stojimo pred polno omaro in rečemo: "Res potrebujem še en pulover?”
Razprodaje so znova tu. V Italiji so se zimski popusti že začeli, pri nas pa se zdi, da so ugodne cene stalnica skozi vse leto. Izložbe vabijo, spletne trgovine ponujajo “zadnje kose”, omare pa se vztrajno polnijo. In kljub temu imamo pogosto občutek, da nimamo kaj obleči. Sodobna moda nas spodbuja k hitrim in impulzivnim nakupom. Oblačila so cenovno dostopna, trendi se menjajo iz sezone v sezono, kakovost pa pogosto ni več tista, ki bi omogočala dolgotrajno uporabo. Zato se upravičeno postavlja vprašanje: ali danes kupujemo več oblačil, kot jih v resnici potrebujemo? Zanima nas, kakšne so vaše navade. Ali vas razprodaje hitro premamijo ali kupujete le takrat, ko nekaj res potrebujete? Kaj naredite z oblačili, ki jih ne nosite več — jih podarite, odnesete v zabojnike za rabljena oblačila, prodate ali končajo med odpadki? In ali bi oblekli nekaj, kar je že imel nekdo drug? Na koncu pa se vse začne pri tem, ko stojimo pred polno omaro in rečemo: "Res potrebujem še en pulover?”
Včerajšnji terenski obisk v Obalno-kraški regiji je vlada sklenila v Lipici, na srečanju s predstavniki gospodarstva in župani vse občin. Razgovor je bil za javnost zaprt, so pa župani kraško-brkinskih občin izpostavili problematiko novih izračunov razvitosti, ki v letošnjem in prihodnjem letu za te občine predvidevajo občutno nižji delež državnega financiranja. Kot so povedali, je težava širša, med zelo prizadetimi je na Primorskem namreč tudi občina Bovec. Županje in župani si zato zastavljajo vprašanje, kako bodo v svojih občinah lahko še naprej zagotavljali vsesplošni razvoj in naložbe. Ostali poudarki oddaje: - Minister Sajovic: Slovenija kot pomorska država potrebuje ladjedelniško dejavnost. - Socialni partnerji bodo na posvetu pri ministru Mescu razpravljali o zvišanju minimalne plače na tisoč evrov neto. - Začenja se 37. Tržaški filmski festival, ki bo letos obarvan izrazito slovensko.
Včerajšnji terenski obisk v Obalno-kraški regiji je vlada sklenila v Lipici, na srečanju s predstavniki gospodarstva in župani vse občin. Razgovor je bil za javnost zaprt, so pa župani kraško-brkinskih občin izpostavili problematiko novih izračunov razvitosti, ki v letošnjem in prihodnjem letu za te občine predvidevajo občutno nižji delež državnega financiranja. Kot so povedali, je težava širša, med zelo prizadetimi je na Primorskem namreč tudi občina Bovec. Županje in župani si zato zastavljajo vprašanje, kako bodo v svojih občinah lahko še naprej zagotavljali vsesplošni razvoj in naložbe. Ostali poudarki oddaje: - Minister Sajovic: Slovenija kot pomorska država potrebuje ladjedelniško dejavnost. - Socialni partnerji bodo na posvetu pri ministru Mescu razpravljali o zvišanju minimalne plače na tisoč evrov neto. - Začenja se 37. Tržaški filmski festival, ki bo letos obarvan izrazito slovensko.
Nekatere evropske države, med njimi Francija, Nemčija, Švedska in Norveška, so na Grenladnijo napotile svoje vojake, da se pridružijo danskim v okviru misije Arktična vzdržljivost. A to ne bo spremenilo načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem otoka, sporočajo iz Bele hiše. V oddaji tudi: - Kremelj pozdravlja Trumpovo oceno, da Zelenski zavira mirovni proces - Minister Mesec bo socialnim partnerjem tudi uradno predlagal zvišanje minimalne plače na tisoč evrov neto - Tržaški filmski festival, ki se začenja danes, bo obarvan izrazito slovensko
Nekatere evropske države, med njimi Francija, Nemčija, Švedska in Norveška, so na Grenladnijo napotile svoje vojake, da se pridružijo danskim v okviru misije Arktična vzdržljivost. A to ne bo spremenilo načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem otoka, sporočajo iz Bele hiše. V oddaji tudi: - Kremelj pozdravlja Trumpovo oceno, da Zelenski zavira mirovni proces - Minister Mesec bo socialnim partnerjem tudi uradno predlagal zvišanje minimalne plače na tisoč evrov neto - Tržaški filmski festival, ki se začenja danes, bo obarvan izrazito slovensko
V teh dneh poteka 33. mednarodno strelsko tekmovanje ISSF Grand Prix 10m Ruše 2026 powered by I Feel Slovenia. Kakšni so treningi poklicnih športnih strelcev in strelk, kako v ključnem trenutku pozabijo na vse in zakaj tišina v dvoranah že nekaj časa ni več obvezen del tega športa? Sogovornik: Simon Potrč, trener in predsednik strelskega društva Prvi Pohorski bataljon Ruše, ki je tudi glavni organizator omenjenega tekmovanja.
V teh dneh poteka 33. mednarodno strelsko tekmovanje ISSF Grand Prix 10m Ruše 2026 powered by I Feel Slovenia. Kakšni so treningi poklicnih športnih strelcev in strelk, kako v ključnem trenutku pozabijo na vse in zakaj tišina v dvoranah že nekaj časa ni več obvezen del tega športa? Sogovornik: Simon Potrč, trener in predsednik strelskega društva Prvi Pohorski bataljon Ruše, ki je tudi glavni organizator omenjenega tekmovanja.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Prazniki so v 21. stoletju postali dnevi hrupa, zabav, ko tisoč različnih zvokov napolni ulice in trge, domove in stanovanja. Ljudje so zgubljeni v vrvenju in šumenju, pa še sami začnejo kričati, se dreti, saj jih drugače nihče ne sliši. Tudi poročne pojedine so pogosto tako bučne, da se ljudje samo gledajo, pogovarjajo se le zunaj, saj se brez mikrofona ne slišijo. Pa vendar …T išina je še zmeraj privlačna, posebna, izziv vsem nam, potopljenim v zvoke vseh digitalnih in življenjskih tonov. Ko želi kdo povedati kaj pomembnega, najprej umolknemo. Ko se kakšna pesem ali recital posebej dotakne našega srca, navadno najprej nastane sekunda tišine, in šele potem navdušen aplavz. Človeško življenje je objeto v dva oklepaja tišine. Ko se rodi otrok, je strahotno napeta tišina, ko vsi prisotni – s srcem v grlu – čakajo … mogoče le trenutek, dva, toda zanje je to včasih cela večnost! Ali bo novorojeni otroček zajokal ali ne ... In ko se zadere z doslej še neslišanim jokom, se zruši zid strahu in pričakovanja, pokavita se smeh in jok obenem! Na koncu življenja se ljudje prav tako počasi odpravljamo v svet tišine. Zmeraj me je pretresla tišina v sobi umirajočih, ko so izginili vsi zvoki tega sveta, ko je tudi umirajoči nehal govoriti, jokati ali vpiti in je tišina vse bolj prevzela vse ude, vse stvari, vse prisotne … Če je umirajoči pred odhodom na drugo stran življenja trpel, imel hude stiske, je tišina bila kot blažilna obveza na vse hudo tega sveta. Tišina ima svojo moč in svojo skrivnost. Veliko je tega, česar ne vemo ali ne moremo zaobjeti v naše besede, niti v naše kretnje niti v našo glasbo. Človek ni samo obrnjen na komunikacijo z drugim človekom, ampak potrebuje še eno drugačno komunikacijo, z velikim Drugim, ki je v nas naselil hrepenenje po sebi in »nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v Njem«, kot pravi veliki sveti Avguštin. Še dolgo bo tišina naša prijateljica in skrivnostna pomočnica, ki nam bo pomagala, da se s srcem dotaknemo in povemo stvari, ki jih drugače ne moremo.
Prazniki so v 21. stoletju postali dnevi hrupa, zabav, ko tisoč različnih zvokov napolni ulice in trge, domove in stanovanja. Ljudje so zgubljeni v vrvenju in šumenju, pa še sami začnejo kričati, se dreti, saj jih drugače nihče ne sliši. Tudi poročne pojedine so pogosto tako bučne, da se ljudje samo gledajo, pogovarjajo se le zunaj, saj se brez mikrofona ne slišijo. Pa vendar …T išina je še zmeraj privlačna, posebna, izziv vsem nam, potopljenim v zvoke vseh digitalnih in življenjskih tonov. Ko želi kdo povedati kaj pomembnega, najprej umolknemo. Ko se kakšna pesem ali recital posebej dotakne našega srca, navadno najprej nastane sekunda tišine, in šele potem navdušen aplavz. Človeško življenje je objeto v dva oklepaja tišine. Ko se rodi otrok, je strahotno napeta tišina, ko vsi prisotni – s srcem v grlu – čakajo … mogoče le trenutek, dva, toda zanje je to včasih cela večnost! Ali bo novorojeni otroček zajokal ali ne ... In ko se zadere z doslej še neslišanim jokom, se zruši zid strahu in pričakovanja, pokavita se smeh in jok obenem! Na koncu življenja se ljudje prav tako počasi odpravljamo v svet tišine. Zmeraj me je pretresla tišina v sobi umirajočih, ko so izginili vsi zvoki tega sveta, ko je tudi umirajoči nehal govoriti, jokati ali vpiti in je tišina vse bolj prevzela vse ude, vse stvari, vse prisotne … Če je umirajoči pred odhodom na drugo stran življenja trpel, imel hude stiske, je tišina bila kot blažilna obveza na vse hudo tega sveta. Tišina ima svojo moč in svojo skrivnost. Veliko je tega, česar ne vemo ali ne moremo zaobjeti v naše besede, niti v naše kretnje niti v našo glasbo. Človek ni samo obrnjen na komunikacijo z drugim človekom, ampak potrebuje še eno drugačno komunikacijo, z velikim Drugim, ki je v nas naselil hrepenenje po sebi in »nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v Njem«, kot pravi veliki sveti Avguštin. Še dolgo bo tišina naša prijateljica in skrivnostna pomočnica, ki nam bo pomagala, da se s srcem dotaknemo in povemo stvari, ki jih drugače ne moremo.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Maša Jelušič je svojo kariero začela kot znanstvenica na področju okolja. Pred približno desetletjem se je svoji karieri tudi zaradi nevrološke motnje (zelo je občutljiva na umetno svetlobo) odpovedala, prisluhnila knjižni želji, tako jo danes poznamo kot pisateljico. Vabljeni k poslušanju.
Maša Jelušič je svojo kariero začela kot znanstvenica na področju okolja. Pred približno desetletjem se je svoji karieri tudi zaradi nevrološke motnje (zelo je občutljiva na umetno svetlobo) odpovedala, prisluhnila knjižni želji, tako jo danes poznamo kot pisateljico. Vabljeni k poslušanju.
Elizabeth Griffin je Američanka, ki od leta 1993 živi na Opčinah. Domuje v stari železničarski stavbi ob opuščeni progi, po kateri je nekoč vozil tudi Orient Express. Angleščino poučuje na slovenskih šolah in s pretanjeno, neobremenjeno distanco opazuje odnose med dvema narodoma na Kraškem robu. Slovence in Italijane spoznava tudi med vrtnarjenjem; na blokovskem dvorišču je uredila tudi gredico v spomin na pokojnega očeta, ki jo je ob pomoči svojih učencev poimenovala "tihi dom".
Elizabeth Griffin je Američanka, ki od leta 1993 živi na Opčinah. Domuje v stari železničarski stavbi ob opuščeni progi, po kateri je nekoč vozil tudi Orient Express. Angleščino poučuje na slovenskih šolah in s pretanjeno, neobremenjeno distanco opazuje odnose med dvema narodoma na Kraškem robu. Slovence in Italijane spoznava tudi med vrtnarjenjem; na blokovskem dvorišču je uredila tudi gredico v spomin na pokojnega očeta, ki jo je ob pomoči svojih učencev poimenovala "tihi dom".
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Književnica Anise Koltz se je rodila v Luksemburgu leta 1928. Pisala je v treh jezikih, že v petdesetih pravljice, večinoma v nemščini in luksemburščini. Najbolj znana pa je po svoji poeziji in pesniških prevodih. Veliko njenih del je bilo prevedenih v angleščino, španščino in italijanščino, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Med tem čakanjem pa v Literarnem nokturnu že kukamo v zanimivi, tudi duhoviti pesniški svet te pomembne evropske avtorice. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Književnica Anise Koltz se je rodila v Luksemburgu leta 1928. Pisala je v treh jezikih, že v petdesetih pravljice, večinoma v nemščini in luksemburščini. Najbolj znana pa je po svoji poeziji in pesniških prevodih. Veliko njenih del je bilo prevedenih v angleščino, španščino in italijanščino, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Med tem čakanjem pa v Literarnem nokturnu že kukamo v zanimivi, tudi duhoviti pesniški svet te pomembne evropske avtorice. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Štajerska avtocesta se je sredi popoldneva znova odprla za promet v obe smeri. Pri Slovenski Bistrici je bila zaprta od osmih, ko se je tovornjak s cisterno prevrnil in zdrsnil na drugo smerno vozišče, kjer je trčil v kombi. Vozili sta nato zagoreli, požar se je razširil po celotni širini avtoceste. Voznik kombija je na kraju nesreče umrl, njegov sopotnik in voznik tovornjaka sta poškodovana.
Štajerska avtocesta se je sredi popoldneva znova odprla za promet v obe smeri. Pri Slovenski Bistrici je bila zaprta od osmih, ko se je tovornjak s cisterno prevrnil in zdrsnil na drugo smerno vozišče, kjer je trčil v kombi. Vozili sta nato zagoreli, požar se je razširil po celotni širini avtoceste. Voznik kombija je na kraju nesreče umrl, njegov sopotnik in voznik tovornjaka sta poškodovana.
V epskem konfliktu med frankovskimi Nemci na eni strani in domačimi Slovani je poganski knez Tugomer mediator, za katerega pa se poskus sprave izkaže kot usodna napaka. Mistični ep iz slovenske zgodovine pa poganja neuslišana ljubezen, ki s svojim ljubosumjem in strastjo usodno preplete osebno in zgodovinsko ter razkroji tako posameznika kot skupnost. Režiser in prirejevalec: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Tugomer – Igor Samobor Neklon – Uroš Smolej Zovolj – Polde Bibič Frankovski menih – Aleš Valič Zorislava – Polona Juh Grozdana – Saša Mihelčič Vrza – Štefka Drolc Batog – Zvone Hribar Kajaznik – Brane Grubar Frankovski kupec – Gregor Čušin Starec – Janez Albreht Starka – Ivanka Mežan Cvetliček – Anja Brezavšček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1999.
V epskem konfliktu med frankovskimi Nemci na eni strani in domačimi Slovani je poganski knez Tugomer mediator, za katerega pa se poskus sprave izkaže kot usodna napaka. Mistični ep iz slovenske zgodovine pa poganja neuslišana ljubezen, ki s svojim ljubosumjem in strastjo usodno preplete osebno in zgodovinsko ter razkroji tako posameznika kot skupnost. Režiser in prirejevalec: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Tugomer – Igor Samobor Neklon – Uroš Smolej Zovolj – Polde Bibič Frankovski menih – Aleš Valič Zorislava – Polona Juh Grozdana – Saša Mihelčič Vrza – Štefka Drolc Batog – Zvone Hribar Kajaznik – Brane Grubar Frankovski kupec – Gregor Čušin Starec – Janez Albreht Starka – Ivanka Mežan Cvetliček – Anja Brezavšček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1999.
Pesnik, pisatelj in prevajalec Vladimir Levstik je bil po Cankarju prvi slovenski književnik, ki se je preživljal izključno s pisanjem. Rodil se je 19. januarja 1886 v Šmihelu nad Mozirjem, prvo pesem je objavil na začetku 20. stoletja, zadnjo povest sredi tridesetih let, kot prevajalec pa nam je približal predvsem ruske klasike. V oddaji bomo spremljali pisateljevo zanimivo življenjsko pot in odlomke iz humorne novele Nenormalni piščanec ter iz romanov Gadje gnezdo in Dejanje. Scenarist in redaktor Matej Juh, igralci Boris Juh, Zvone Hribar in Stannia Boninsegna, bralka Nataša Bolčina, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg. Režija: Irena Glonar. Posneto januarja 2006.
Pesnik, pisatelj in prevajalec Vladimir Levstik je bil po Cankarju prvi slovenski književnik, ki se je preživljal izključno s pisanjem. Rodil se je 19. januarja 1886 v Šmihelu nad Mozirjem, prvo pesem je objavil na začetku 20. stoletja, zadnjo povest sredi tridesetih let, kot prevajalec pa nam je približal predvsem ruske klasike. V oddaji bomo spremljali pisateljevo zanimivo življenjsko pot in odlomke iz humorne novele Nenormalni piščanec ter iz romanov Gadje gnezdo in Dejanje. Scenarist in redaktor Matej Juh, igralci Boris Juh, Zvone Hribar in Stannia Boninsegna, bralka Nataša Bolčina, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg. Režija: Irena Glonar. Posneto januarja 2006.