Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Včeraj se je v Ljubljani zbralo 98 dijakov iz 25 držav, ki se v naši državi udeležujejo Mednarodne zimske olimpijade umetne inteligence. Olimpijade znanja so sicer že znan in star tip tekmovanj na številnih področjih znanja za srednješolce, olimpijada umetne inteligence pa je organizirana drugič. Jeseni 2024 je potekala v Riadu v Savdski Arabiji, letos sta jo Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco, ki deluje v okviru Instituta Jozef Stefan in pod okriljem UNESCA, ter AMC Slovenija, Društvo za računalništvo in informatiko, pripravila v Ljubljani. Ne gre le za tekmovanje, temveč za globalno platformo za izobraževanje, razvijanje in spodbujanje prihodnje generacije ustvarjalcev odgovorne umetne inteligence, ki v ospredje postavlja tudi etičnost. Naloge namreč od mladih poleg tehnične odličnosti zahtevajo tudi zasledovanje vrednot, kot so enakopravnost, odgovornost in trajnostni razvoj.
Včeraj se je v Ljubljani zbralo 98 dijakov iz 25 držav, ki se v naši državi udeležujejo Mednarodne zimske olimpijade umetne inteligence. Olimpijade znanja so sicer že znan in star tip tekmovanj na številnih področjih znanja za srednješolce, olimpijada umetne inteligence pa je organizirana drugič. Jeseni 2024 je potekala v Riadu v Savdski Arabiji, letos sta jo Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco, ki deluje v okviru Instituta Jozef Stefan in pod okriljem UNESCA, ter AMC Slovenija, Društvo za računalništvo in informatiko, pripravila v Ljubljani. Ne gre le za tekmovanje, temveč za globalno platformo za izobraževanje, razvijanje in spodbujanje prihodnje generacije ustvarjalcev odgovorne umetne inteligence, ki v ospredje postavlja tudi etičnost. Naloge namreč od mladih poleg tehnične odličnosti zahtevajo tudi zasledovanje vrednot, kot so enakopravnost, odgovornost in trajnostni razvoj.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Po snegolomu v gozdovih manj škode od prvotnih predvidevanj - Po petkovi ujmi še naprej izpadi električne energije - V Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica zVEM digi točka
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Po snegolomu v gozdovih manj škode od prvotnih predvidevanj - Po petkovi ujmi še naprej izpadi električne energije - V Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica zVEM digi točka
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Kako poteka delo v prostoru, ki deluje 24 ur na dan, kjer ni oken in kjer zlahka izgubimo občutek za čas?
Kako poteka delo v prostoru, ki deluje 24 ur na dan, kjer ni oken in kjer zlahka izgubimo občutek za čas?
Snežakov športni dan Tudi snežaki si privoščijo športni dan. Pripoveduje: Boris Ostan. Napisal: Vojan Tihomir Arhar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Snežakov športni dan Tudi snežaki si privoščijo športni dan. Pripoveduje: Boris Ostan. Napisal: Vojan Tihomir Arhar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Mladi Felix Mendelssohn Bartholdy, pravzaprav Jacob Ludwig Felix, ta vsestranski glasbeni ustvarjalec iz prve polovice 19. stoletja, nikoli ni bil nič drugega kot mlad, saj je umrl že pri osemintridesetih letih. Ustvaril pa je zelo veliko. V glasbeno življenje se je trdno zasidral že kot otrok in v zgodnji mladosti ustvaril nekaj svojih najbolj genialnih del. Mednje vsekakor spada Uvertura k Shakesparjevemu Snu kresne noči. V njej je kljub mladosti pokazal vso dovršenost umetniške invencije.
Mladi Felix Mendelssohn Bartholdy, pravzaprav Jacob Ludwig Felix, ta vsestranski glasbeni ustvarjalec iz prve polovice 19. stoletja, nikoli ni bil nič drugega kot mlad, saj je umrl že pri osemintridesetih letih. Ustvaril pa je zelo veliko. V glasbeno življenje se je trdno zasidral že kot otrok in v zgodnji mladosti ustvaril nekaj svojih najbolj genialnih del. Mednje vsekakor spada Uvertura k Shakesparjevemu Snu kresne noči. V njej je kljub mladosti pokazal vso dovršenost umetniške invencije.
Govorili smo o novostih, ki jih je prinesla zakonodaja na področju bolniških odsotnosti. Od novega leta veljajo novi režim gibanja, več laičnih kontrol in strožje kazni v primeru kršitev. Veliko ljudi pa se sprašuje, kaj je med bolniško dovoljeno in kaj ne. Da ne boste v dvomih ali celo ravnali narobe, vabljeni k poslušanju.
Govorili smo o novostih, ki jih je prinesla zakonodaja na področju bolniških odsotnosti. Od novega leta veljajo novi režim gibanja, več laičnih kontrol in strožje kazni v primeru kršitev. Veliko ljudi pa se sprašuje, kaj je med bolniško dovoljeno in kaj ne. Da ne boste v dvomih ali celo ravnali narobe, vabljeni k poslušanju.
Na Mestnem trgu v Ljubljani je bil včeraj slavnostni sprejem slovenskih olimpijcev. V središču pozornosti so bili smučarski skakalci in skakalke, ki so na zimskih olimpijskih igrah v Italiji osvojili štiri odličja. Prejšnji teden sta se končali tudi kolesarski dirki po Združenih arabskih emiratih in Algarveju. V oddaji predstavimo del najnovejše epizode podkasta Tour 202 z gostom Rokom Bukovcem, članom norveškega moštva Uno X.
Na Mestnem trgu v Ljubljani je bil včeraj slavnostni sprejem slovenskih olimpijcev. V središču pozornosti so bili smučarski skakalci in skakalke, ki so na zimskih olimpijskih igrah v Italiji osvojili štiri odličja. Prejšnji teden sta se končali tudi kolesarski dirki po Združenih arabskih emiratih in Algarveju. V oddaji predstavimo del najnovejše epizode podkasta Tour 202 z gostom Rokom Bukovcem, članom norveškega moštva Uno X.
Z mesecem marcem prehajamo v nižjo tarifno sezono, kar lahko pomeni tudi nižje stroške omrežnine. Poleg same sezone pa je za namene varčevanja potrebno upoštevati tudi različne časovne bloke, energetsko učinkovitost naprav, presežke moči oziroma informacijo o tem, koliko naprav deluje hkrati. Kako smo potrošniki kot kupci električne energije zaščiteni pred neustreznimi praksami ponudnikov? Kako učinkovito varčevati z energijo? O tem v torkovem Svetovalnem servisu z Boštjanom Okornom iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Z mesecem marcem prehajamo v nižjo tarifno sezono, kar lahko pomeni tudi nižje stroške omrežnine. Poleg same sezone pa je za namene varčevanja potrebno upoštevati tudi različne časovne bloke, energetsko učinkovitost naprav, presežke moči oziroma informacijo o tem, koliko naprav deluje hkrati. Kako smo potrošniki kot kupci električne energije zaščiteni pred neustreznimi praksami ponudnikov? Kako učinkovito varčevati z energijo? O tem v torkovem Svetovalnem servisu z Boštjanom Okornom iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Leta 2024 – podatki za leto 2025 še niso znani – so zdravniki v Sloveniji predpisali že več kot 1.817.000 škatlic antidepresivov.
Leta 2024 – podatki za leto 2025 še niso znani – so zdravniki v Sloveniji predpisali že več kot 1.817.000 škatlic antidepresivov.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Dražji naftni derivati - Po petkovem sneženju vprašanja, zakaj ni bolje poskrbljeno za kritično infrastrukturo - Pohorska vzpenjača v okvari
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Dražji naftni derivati - Po petkovem sneženju vprašanja, zakaj ni bolje poskrbljeno za kritično infrastrukturo - Pohorska vzpenjača v okvari
Že nekaj let poslušamo, da javni ali nasploh mainstream mediji lažejo, da so izgubili kredibilnost, da so v službi neke svetovne zarote in da jim ne gre več zaupati. Narativ gre naprej v smeri, da imamo k sreči dostop do orodij množične komunikacije, ki se jim reče družbeni mediji, prek katerih lahko vsak nagovarja ves svet tako rekoč brez omejitev in cenzure. A hitro pridemo do paradoksa, da ne verjamemo več nekomu, ki se poklicno ukvarja s poročanjem o dogodkih, hkrati pa svoje mnenje oblikujemo po predlogah, ki nam jih ponujajo na družabnih omrežjih nekdanji kriminalci, nekdanji prodajalci krem za gube ipd. Ljudje, ki so si ustvarili doseg, zdaj pa ga poskušajo vnovčiti še na političnem polju. Ali so spletni akviziterji res bolj zaupanja vredni kot nekdaj edini vir informacij – množični mediji?
Že nekaj let poslušamo, da javni ali nasploh mainstream mediji lažejo, da so izgubili kredibilnost, da so v službi neke svetovne zarote in da jim ne gre več zaupati. Narativ gre naprej v smeri, da imamo k sreči dostop do orodij množične komunikacije, ki se jim reče družbeni mediji, prek katerih lahko vsak nagovarja ves svet tako rekoč brez omejitev in cenzure. A hitro pridemo do paradoksa, da ne verjamemo več nekomu, ki se poklicno ukvarja s poročanjem o dogodkih, hkrati pa svoje mnenje oblikujemo po predlogah, ki nam jih ponujajo na družabnih omrežjih nekdanji kriminalci, nekdanji prodajalci krem za gube ipd. Ljudje, ki so si ustvarili doseg, zdaj pa ga poskušajo vnovčiti še na političnem polju. Ali so spletni akviziterji res bolj zaupanja vredni kot nekdaj edini vir informacij – množični mediji?
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Predstavljamo pesem Podeželska noč kanadskega avtorja šrilanškega rodu Michaela Ondaatjeja. Najbolj znan je po svoji knjigi Angleški pacient, po kateri je leta 1996 nastal tudi istoimenski film, med drugim nagrajen z oskarjem za najboljši film. Znan je tudi kot pesnik. Pesem Podeželska noč je iz njegove zbirke Lupilec cimeta iz leta 1991. Interpret Lotos Vincenc Šparovec, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Mirta Berlan, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2020.
Predstavljamo pesem Podeželska noč kanadskega avtorja šrilanškega rodu Michaela Ondaatjeja. Najbolj znan je po svoji knjigi Angleški pacient, po kateri je leta 1996 nastal tudi istoimenski film, med drugim nagrajen z oskarjem za najboljši film. Znan je tudi kot pesnik. Pesem Podeželska noč je iz njegove zbirke Lupilec cimeta iz leta 1991. Interpret Lotos Vincenc Šparovec, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Mirta Berlan, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2020.
Na današnji dan pred štirimi leti smo se zbudili v šok: Rusija je začela invazijo na Ukrajino. Okrog 10 milijonov Ukrajincev je od takrat zapustilo domove, več kot pol jih je v tujini; po ocenah so vojaške žrtve na obeh straneh ogromne, Rusija je podvržena številnim zahodnim sankcijam. Kako se na to odzivajo Rusi, je vojna okrepila ali oslabila Putinov položaj in ali gre računati na pritisk ruske javnosti za končanje operacij? O vsem tem z našo moskovsko dopisnico Heleno Ponudič.
Na današnji dan pred štirimi leti smo se zbudili v šok: Rusija je začela invazijo na Ukrajino. Okrog 10 milijonov Ukrajincev je od takrat zapustilo domove, več kot pol jih je v tujini; po ocenah so vojaške žrtve na obeh straneh ogromne, Rusija je podvržena številnim zahodnim sankcijam. Kako se na to odzivajo Rusi, je vojna okrepila ali oslabila Putinov položaj in ali gre računati na pritisk ruske javnosti za končanje operacij? O vsem tem z našo moskovsko dopisnico Heleno Ponudič.
Laos je edina celinska država v jugovzhodni Aziji, ima okoli 8 milijon prebivalcev ter meji na Mjanmar, Kitajsko, Vietnam, Kambodžo in Tajsko. Združeni narodi jo uvrščajo med najmanj razvite države na svetu, hkrati pa je Svetovna banka Laos prepoznala kot eno najhitreje rastočih gospodarstev v jugovzhodni Aziji in Pacifiku od leta 2009, kar je posledica rasti turizma, izvoza energije in tujih naložb. Uradno ime države je Laoška ljudska demokratična republika.
Laos je edina celinska država v jugovzhodni Aziji, ima okoli 8 milijon prebivalcev ter meji na Mjanmar, Kitajsko, Vietnam, Kambodžo in Tajsko. Združeni narodi jo uvrščajo med najmanj razvite države na svetu, hkrati pa je Svetovna banka Laos prepoznala kot eno najhitreje rastočih gospodarstev v jugovzhodni Aziji in Pacifiku od leta 2009, kar je posledica rasti turizma, izvoza energije in tujih naložb. Uradno ime države je Laoška ljudska demokratična republika.
Začenja se najbolj znani italijanski festival: Sanremo! Pobrskali smo po zgodovini zanimivih dejstev tega festivala ter vam postavili nekaj zanimivih vprašanj. Očitno niso bila tako preprosta, na cilj je uspešno prispela šele druga poslušalka. Kviz je tokrat osvojila Jelka. Teza 1: Leta 1986 se je na odru gledališča Ariston, kjer tradicionalno poteka festival, z umetnim nosečniškim trebuhom pojavila Anna Oxa? Teza 2: Freddie Mercury je bil leta 1984 kot gost festivala proti svoji volji prisiljen nastopiti na playback, zato je iz protesta večino skladbe pel mimo mikrofona. Teza 3: Leta 1961 je Adriano Celentano zaradi služenja vojaškega roka dobil posebno dovoljenje ministra za obrambo Andreottija, da se je lahko udeležil festivala. Teza 4: Sanremo je znano tudi kot mesto gradov. Teza 5: Leta 1958 je Domenico Modugno v Sanremu zmagal s skladbo Nel blu, dipinto di blu (znana tudi kot Volare).
Začenja se najbolj znani italijanski festival: Sanremo! Pobrskali smo po zgodovini zanimivih dejstev tega festivala ter vam postavili nekaj zanimivih vprašanj. Očitno niso bila tako preprosta, na cilj je uspešno prispela šele druga poslušalka. Kviz je tokrat osvojila Jelka. Teza 1: Leta 1986 se je na odru gledališča Ariston, kjer tradicionalno poteka festival, z umetnim nosečniškim trebuhom pojavila Anna Oxa? Teza 2: Freddie Mercury je bil leta 1984 kot gost festivala proti svoji volji prisiljen nastopiti na playback, zato je iz protesta večino skladbe pel mimo mikrofona. Teza 3: Leta 1961 je Adriano Celentano zaradi služenja vojaškega roka dobil posebno dovoljenje ministra za obrambo Andreottija, da se je lahko udeležil festivala. Teza 4: Sanremo je znano tudi kot mesto gradov. Teza 5: Leta 1958 je Domenico Modugno v Sanremu zmagal s skladbo Nel blu, dipinto di blu (znana tudi kot Volare).
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pred natanko štirimi leti je ruska vojska z več smeri vkorakala v Ukrajino, kjer je doživela močan ukrajinski odpor. Štiri leta vojne so za sabo pustile stotisoče padlih vojakov, tisoče življenj civilistov in nepredstavljivo opustošenje. V oddaji tudi o tem: -Šempetrska bolnišnica je lansko leto zaključila s 700 tisoč evri presežka. -Projekt nadgradnje železniške proge med Postojno in Divačo naj bi stal okrog 1,4 milijarde evrov. -V Grgarju so podprli predlog nove prometne ureditve skozi naselje. -Poslovil se je Andrej Medved, pesnik, prevajalec, publicist, filozof in umetnostni zgodovinar. -Navijači so navdušeno sprejeli slovenske olimpijce.
Pred natanko štirimi leti je ruska vojska z več smeri vkorakala v Ukrajino, kjer je doživela močan ukrajinski odpor. Štiri leta vojne so za sabo pustile stotisoče padlih vojakov, tisoče življenj civilistov in nepredstavljivo opustošenje. V oddaji tudi o tem: -Šempetrska bolnišnica je lansko leto zaključila s 700 tisoč evri presežka. -Projekt nadgradnje železniške proge med Postojno in Divačo naj bi stal okrog 1,4 milijarde evrov. -V Grgarju so podprli predlog nove prometne ureditve skozi naselje. -Poslovil se je Andrej Medved, pesnik, prevajalec, publicist, filozof in umetnostni zgodovinar. -Navijači so navdušeno sprejeli slovenske olimpijce.
Pred natanko štirimi leti je ruska vojska z več smeri vkorakala v Ukrajino, kjer je doživela močan ukrajinski odpor. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred današnjo obletnico poudaril, da je Ukrajina obstala zahvaljujoč zvestim ukrajinskim vojakom in državljanom. Izrazil je prepričanje, da je mogoče Rusijo prisiliti h končanju vojne. Ob obletnici bo v znak podpore Kijev danes obiskalo vodstvo Evropske unije s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen na čelu. Evropski poslanci se bodo v Bruslju zbrali na izrednem zasedanju. V oddaji tudi o tem: - Veljati so začele nove 15-odstotne ameriške carine. - V Mehiki skušajo zajeziti val nasilja po smrti vodje mamilarskega kartela. - Navijači v središču Ljubljane bučno sprejeli slovenske olimpijce, med njimi dobitnike odličij.
Pred natanko štirimi leti je ruska vojska z več smeri vkorakala v Ukrajino, kjer je doživela močan ukrajinski odpor. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred današnjo obletnico poudaril, da je Ukrajina obstala zahvaljujoč zvestim ukrajinskim vojakom in državljanom. Izrazil je prepričanje, da je mogoče Rusijo prisiliti h končanju vojne. Ob obletnici bo v znak podpore Kijev danes obiskalo vodstvo Evropske unije s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen na čelu. Evropski poslanci se bodo v Bruslju zbrali na izrednem zasedanju. V oddaji tudi o tem: - Veljati so začele nove 15-odstotne ameriške carine. - V Mehiki skušajo zajeziti val nasilja po smrti vodje mamilarskega kartela. - Navijači v središču Ljubljane bučno sprejeli slovenske olimpijce, med njimi dobitnike odličij.
24. februar je mednarodni dan, namenjen vsem tistim, ki sovražite koriander. V Torkovem kvizu preverjamo, zakaj ta začimbna rastlina med ljudmi vzbuja tako močna čustva. Ne boste verjeli, pri tem ima prste vmes tudi genetika! Sogovornica: Anja Bolha je raziskovalka na Oddelku za živilstvo (Laboratorij za vrednotenje živil) na ljubljanski Biotehniški fakulteti, kjer se ukvarjajo s senzoriko, senzoričnimi zaznavami in sestavo živil.
24. februar je mednarodni dan, namenjen vsem tistim, ki sovražite koriander. V Torkovem kvizu preverjamo, zakaj ta začimbna rastlina med ljudmi vzbuja tako močna čustva. Ne boste verjeli, pri tem ima prste vmes tudi genetika! Sogovornica: Anja Bolha je raziskovalka na Oddelku za živilstvo (Laboratorij za vrednotenje živil) na ljubljanski Biotehniški fakulteti, kjer se ukvarjajo s senzoriko, senzoričnimi zaznavami in sestavo živil.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V središču Ljubljane je bil včeraj slavnostni sprejem slovenskih olimpijcev. Posebne pozornosti so bili na Mestnem trgu deležni dobitniki odličij, smučarski skakalci in skakalke.
V središču Ljubljane je bil včeraj slavnostni sprejem slovenskih olimpijcev. Posebne pozornosti so bili na Mestnem trgu deležni dobitniki odličij, smučarski skakalci in skakalke.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sprevržena oblika vojskovanja je načrtovan napad na neoborožene civiliste. Ti sedijo v svojih domovih ali v zakloniščih in nemo opazujejo, kako se dežela pogreza v vrvež uničevanja. Naslednji hip jih zadene raketa. Vsepovsod poki in streli, bobnenje na kraju zadetih tarč. Od streliv razklane stavbe se naposled sesedejo, pa tudi porodnišnice, šole, gledališča, tovarne. Plasti debelega prahu se dvigajo iz ognjenih ruševin; mostov ni več, kam so izginile ceste? Peklenski inferno požira kamen in les, tali jeklena ogrodja in železje ... prav vse, kar je postavila človeška roka, se podira. Uboga domovina ukrajinska! Njej se resnično pišejo žalostni dnevi, kot vsem krajem Zemlje, kjer se ustavi bič vojne. A vendar je mogoče, ko bo tudi tod konec morije, obnoviti uničena mesta in vasi, porušena naselja in stanovanjske četrti. Možno je hišam vrniti prvotni lesk, če je od njih le kaj ostalo, kajti one ne jočejo. Nimajo srčnega spomina, v sebi ne nosijo žalosti, ker ne vedo za smrt. Bridka izkušnja trpljenja je namreč pridržana ljudem, ki so se, povsem nedolžni, znašli v vrtincu pustošenja. Samo ljudje lahko objokujejo sebe, padle svojce, prijatelje, umrle otroke. Samo v njihovih srcih, v živem mesu, lahko bolečina tli in ostaja, da si utira žalostno pot do naslednjega rodu. Sleherna vojaška agresija zato ničesar ne rešuje. Ne prinaša varnosti, zaradi katere so jo mogočni sprožili; ne daje upanja, ki je poteptano, ne trdnosti medsebojnim odnosom, ki so usodno pretrgani. Surov napad na nedolžne ne upravičuje želje ali potrebe po izstopu iz še tako zagonetnega geopolitičnega ali varnostnega položaja. Kajti če Bog dopušča, da se narodi pokorijo, ki so svojčas kraljevali drugim, je treba sprejeti usodo in si prizadevati za spremembe, kolikor je želena, po mirni poti. Samo armada mirovnikov zmore postaviti kjer koli in kadar koli lepše življenje; a kaj, ko se podivjane rakete ne menijo zanjo.
Sprevržena oblika vojskovanja je načrtovan napad na neoborožene civiliste. Ti sedijo v svojih domovih ali v zakloniščih in nemo opazujejo, kako se dežela pogreza v vrvež uničevanja. Naslednji hip jih zadene raketa. Vsepovsod poki in streli, bobnenje na kraju zadetih tarč. Od streliv razklane stavbe se naposled sesedejo, pa tudi porodnišnice, šole, gledališča, tovarne. Plasti debelega prahu se dvigajo iz ognjenih ruševin; mostov ni več, kam so izginile ceste? Peklenski inferno požira kamen in les, tali jeklena ogrodja in železje ... prav vse, kar je postavila človeška roka, se podira. Uboga domovina ukrajinska! Njej se resnično pišejo žalostni dnevi, kot vsem krajem Zemlje, kjer se ustavi bič vojne. A vendar je mogoče, ko bo tudi tod konec morije, obnoviti uničena mesta in vasi, porušena naselja in stanovanjske četrti. Možno je hišam vrniti prvotni lesk, če je od njih le kaj ostalo, kajti one ne jočejo. Nimajo srčnega spomina, v sebi ne nosijo žalosti, ker ne vedo za smrt. Bridka izkušnja trpljenja je namreč pridržana ljudem, ki so se, povsem nedolžni, znašli v vrtincu pustošenja. Samo ljudje lahko objokujejo sebe, padle svojce, prijatelje, umrle otroke. Samo v njihovih srcih, v živem mesu, lahko bolečina tli in ostaja, da si utira žalostno pot do naslednjega rodu. Sleherna vojaška agresija zato ničesar ne rešuje. Ne prinaša varnosti, zaradi katere so jo mogočni sprožili; ne daje upanja, ki je poteptano, ne trdnosti medsebojnim odnosom, ki so usodno pretrgani. Surov napad na nedolžne ne upravičuje želje ali potrebe po izstopu iz še tako zagonetnega geopolitičnega ali varnostnega položaja. Kajti če Bog dopušča, da se narodi pokorijo, ki so svojčas kraljevali drugim, je treba sprejeti usodo in si prizadevati za spremembe, kolikor je želena, po mirni poti. Samo armada mirovnikov zmore postaviti kjer koli in kadar koli lepše življenje; a kaj, ko se podivjane rakete ne menijo zanjo.
Sinoči je na Mestnem trgu v Ljubljani potekal uradni sprejem slovenskih olimpijcev. V ospredju dogajanja so bili skakalci na čelu z dvakratnim dobitnikom zlate medalje, Domnom Prevcem. V oddaji tudi o tem: - Minevajo štiri leta od začetka ruske invazije na Ukrajino. - Korošci pod Peco povezali mlade. - V Radečah širijo športno dvorano.
Sinoči je na Mestnem trgu v Ljubljani potekal uradni sprejem slovenskih olimpijcev. V ospredju dogajanja so bili skakalci na čelu z dvakratnim dobitnikom zlate medalje, Domnom Prevcem. V oddaji tudi o tem: - Minevajo štiri leta od začetka ruske invazije na Ukrajino. - Korošci pod Peco povezali mlade. - V Radečah širijo športno dvorano.
Fenomen, Ariston, Conti, Laura, Eros. V uvodni epizodi "Sanremista" Easy in Andrea F. odpirata letošnji Festival di Sanremo še pred prvim večerom. Govorita o fenomenu 13-milijonske gledanosti, o negotovosti glede prihodnosti festivala na RAI, o mitu gledališča Ariston in letošnji scenografiji Riccarda Bocchinija. Kaj od Carla Contija pričakovati? Lahko Laura Pausini preseneti v vlogi voditeljice? In kdo so prvi favoriti?
Fenomen, Ariston, Conti, Laura, Eros. V uvodni epizodi "Sanremista" Easy in Andrea F. odpirata letošnji Festival di Sanremo še pred prvim večerom. Govorita o fenomenu 13-milijonske gledanosti, o negotovosti glede prihodnosti festivala na RAI, o mitu gledališča Ariston in letošnji scenografiji Riccarda Bocchinija. Kaj od Carla Contija pričakovati? Lahko Laura Pausini preseneti v vlogi voditeljice? In kdo so prvi favoriti?
Jazz festival Glasbena ponujanja v Velenju poteka vzporedno z jazzovsko kliniko. Program festivala je zasnoval Jure Pukl in nanj povabil celo vrsto najboljših sodobnih jazzovskih glasbenikov. V nocojšnji oddaji bomo glasbeno ilustrirali festivalski program ter poslušali glasbo pevke Lauren Henderson, kitarista Alexa Goodmana, trobentača Duana Eubanksa ter saksofonistov Tineke Postma in Willa Vinsona.
Jazz festival Glasbena ponujanja v Velenju poteka vzporedno z jazzovsko kliniko. Program festivala je zasnoval Jure Pukl in nanj povabil celo vrsto najboljših sodobnih jazzovskih glasbenikov. V nocojšnji oddaji bomo glasbeno ilustrirali festivalski program ter poslušali glasbo pevke Lauren Henderson, kitarista Alexa Goodmana, trobentača Duana Eubanksa ter saksofonistov Tineke Postma in Willa Vinsona.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pesnica in pisateljica Ana Porenta v predlani izdani pesniški zbirki z naslovom zaTišje tenko prisluškuje sebi in naravi, na misel ji prihajajo spominski utrinki in vse to občuteno preliva v poezijo. Zbirka je razdeljena na pet pesniških sklopov, osrednji ima naslov praBit. Igralka Maja Sever, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026.
Pesnica in pisateljica Ana Porenta v predlani izdani pesniški zbirki z naslovom zaTišje tenko prisluškuje sebi in naravi, na misel ji prihajajo spominski utrinki in vse to občuteno preliva v poezijo. Zbirka je razdeljena na pet pesniških sklopov, osrednji ima naslov praBit. Igralka Maja Sever, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026.
Nocoj v Etnofoniji predstavljamo album Fauna hrvaške pevke Dunje Knebl in multiinštrumentalista Roka Margete. Na njem veteranka hrvaške etnoscene poustvarja tradicionalne pesmi kontinentalne Hrvaške, ki pripovedujejo o živalih in njihovih bolj ali manj žalostnih usodah.
Nocoj v Etnofoniji predstavljamo album Fauna hrvaške pevke Dunje Knebl in multiinštrumentalista Roka Margete. Na njem veteranka hrvaške etnoscene poustvarja tradicionalne pesmi kontinentalne Hrvaške, ki pripovedujejo o živalih in njihovih bolj ali manj žalostnih usodah.
Članice Evropske unije se pred jutrišnjo četrto obletnico ruske invazije na Ukrajino niso uspele dogovoriti o novem, 20-em svežnju sankcij proti Moskvi, je po zasedanju zunanjih ministrov sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica povezave Kaja Kallas. Madžarska je vnaprej napovedala, da tega ne bo podprla zaradi spora z Ukrajino, ki onemogoča tranzit ruske nafte po naftovodu Družba. Slovaška pa napoveduje, da ne bo več oskrbovala Ukrajine z električno energijo v nujnih primerih.
Članice Evropske unije se pred jutrišnjo četrto obletnico ruske invazije na Ukrajino niso uspele dogovoriti o novem, 20-em svežnju sankcij proti Moskvi, je po zasedanju zunanjih ministrov sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica povezave Kaja Kallas. Madžarska je vnaprej napovedala, da tega ne bo podprla zaradi spora z Ukrajino, ki onemogoča tranzit ruske nafte po naftovodu Družba. Slovaška pa napoveduje, da ne bo več oskrbovala Ukrajine z električno energijo v nujnih primerih.
V radiofonski adaptaciji predstavljamo dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. V sedmem delu v odlomkih iz dvajsetega, enaindvajsetega in dvajsetega dela igra govori o vrnitvi Ahila v boj po Patroklovi smrti. Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Pozejdon – Boris Juh Zeus – Boris Kralj Ahil – Borut Veselko Aineas – Sandi Pavlin Hera – Štefka Drolc Hektor – Milan Štefe Apolon – Boris Kerč Afres – Iztok Jereb Atena –Jožica Avbelj Artemis – Mojca Ribič Priam – Tone Kuntner Hekaba – Lenča Ferenčak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 199
V radiofonski adaptaciji predstavljamo dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. V sedmem delu v odlomkih iz dvajsetega, enaindvajsetega in dvajsetega dela igra govori o vrnitvi Ahila v boj po Patroklovi smrti. Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Pozejdon – Boris Juh Zeus – Boris Kralj Ahil – Borut Veselko Aineas – Sandi Pavlin Hera – Štefka Drolc Hektor – Milan Štefe Apolon – Boris Kerč Afres – Iztok Jereb Atena –Jožica Avbelj Artemis – Mojca Ribič Priam – Tone Kuntner Hekaba – Lenča Ferenčak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 199
Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju odpira vprašanje, kaj pustne maske v resnici sporočajo. So le del tradicije ali odsev globljih družbenih napetosti? V oddaji s kustosinjo dr. Tino Palaić razmišljamo o tem, kako maske, ki temeljijo na stereotipnih podobah Romov, delujejo danes in ali prispevajo k razumevanju ali k utrjevanju predsodkov. V Murski Soboti so sredi februarja začeli s prenovo tržnice, kjer kar nekaj Romov prodaja oblačila. Prenova vzbuja strah prodajalcev, da tržnice v prihodnosti ne bo več. Čas bo še za rubriko romskega jezika, v kateri bomo govorili o pomenu maternega jezika za učenje nadaljnjih jezikov.
Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju odpira vprašanje, kaj pustne maske v resnici sporočajo. So le del tradicije ali odsev globljih družbenih napetosti? V oddaji s kustosinjo dr. Tino Palaić razmišljamo o tem, kako maske, ki temeljijo na stereotipnih podobah Romov, delujejo danes in ali prispevajo k razumevanju ali k utrjevanju predsodkov. V Murski Soboti so sredi februarja začeli s prenovo tržnice, kjer kar nekaj Romov prodaja oblačila. Prenova vzbuja strah prodajalcev, da tržnice v prihodnosti ne bo več. Čas bo še za rubriko romskega jezika, v kateri bomo govorili o pomenu maternega jezika za učenje nadaljnjih jezikov.
Simfonični orkester Berlinskega radia pod taktirko Valentina Uryupina je 11. januarja v Berlinski filharmoniji izvedel 1. Klavirski koncert v fis-molu Sergeja Rahmaninova in Simfonijo št. 2 v c-molu, verzijo iz leta 1877, Antona Brucknerja. V vlogi solistke je nastopila Ana Vinicka.
Simfonični orkester Berlinskega radia pod taktirko Valentina Uryupina je 11. januarja v Berlinski filharmoniji izvedel 1. Klavirski koncert v fis-molu Sergeja Rahmaninova in Simfonijo št. 2 v c-molu, verzijo iz leta 1877, Antona Brucknerja. V vlogi solistke je nastopila Ana Vinicka.
Nekoč je živel bogat in ošaben graščak … Pripoveduje: Boris Kralj. Ukrajinska pravljica. Prevod: Boža Novak. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Nekoč je živel bogat in ošaben graščak … Pripoveduje: Boris Kralj. Ukrajinska pravljica. Prevod: Boža Novak. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Kotli so vas v Istri, ki se je pred leti že skoraj v celoti izpraznila, v zadnjem času pa ponovno oživlja, vendar predvsem na račun turizma. Vas je danes na Hrvaškem, ker pa je na etnično mešanem ozemlju, je v preteklosti del kulture njenih prebivalcev predstavljalo tudi slovensko pesemsko izročilo, katerega del je ohranjen v zvočnih zapisih Glasbeno narodopisnega instituta. Leta 1998 je institut izdal zgoščenko s pesmimi nekdanjih prebivalcev vasi Kotli, ki so ohranjali spomin na dom skupaj z izročilom, posnetki pa so v letu 2024 postali tudi del spletne digitalne zbirke instituta.
Kotli so vas v Istri, ki se je pred leti že skoraj v celoti izpraznila, v zadnjem času pa ponovno oživlja, vendar predvsem na račun turizma. Vas je danes na Hrvaškem, ker pa je na etnično mešanem ozemlju, je v preteklosti del kulture njenih prebivalcev predstavljalo tudi slovensko pesemsko izročilo, katerega del je ohranjen v zvočnih zapisih Glasbeno narodopisnega instituta. Leta 1998 je institut izdal zgoščenko s pesmimi nekdanjih prebivalcev vasi Kotli, ki so ohranjali spomin na dom skupaj z izročilom, posnetki pa so v letu 2024 postali tudi del spletne digitalne zbirke instituta.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z goriškega konca, natančneje: iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z goriškega konca, natančneje: iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Na predvečer četrte obletnice začetka vojne v Ukrajini evropske države niso uspele skleniti soglasja o 20-em svežnju sankcij proti Rusiji. Zunanja ministrica Tanja Fajon je poudarila, da so Kijevu vnovič zagotovili vso podporo, pozvala je k začetku pogovorov Unije z Rusijo. Druge teme: - Zakoni vojne so v konfliktih po svetu brutalno kršeni, opozarja visoki komisar Združenih narodov Volker Türk. - Brezstično plačevanje avtobusnih vozovnic pri nas prvič uvedeno na medkrajevni liniji. - Elektro Maribor po snegolomu zavrača očitke o slabi vzdrževanosti omrežja.
Na predvečer četrte obletnice začetka vojne v Ukrajini evropske države niso uspele skleniti soglasja o 20-em svežnju sankcij proti Rusiji. Zunanja ministrica Tanja Fajon je poudarila, da so Kijevu vnovič zagotovili vso podporo, pozvala je k začetku pogovorov Unije z Rusijo. Druge teme: - Zakoni vojne so v konfliktih po svetu brutalno kršeni, opozarja visoki komisar Združenih narodov Volker Türk. - Brezstično plačevanje avtobusnih vozovnic pri nas prvič uvedeno na medkrajevni liniji. - Elektro Maribor po snegolomu zavrača očitke o slabi vzdrževanosti omrežja.
Celjska prednost na vrhu lestvice prve lige se je po uvodnih petih krogih spomladanskega dela prvenstva zmanjšalo za tri točke. Mariborčani zaostajajo za devet točk, Koprčani, s tekmo več za enajst, Olimpija pa za 15. Boštjan Janežič, Jože Pepevnik, Marko Cirman in voditelj Luka Petrič razpravljajo, kako odprto je ostalo prvenstvo. Janežič trdi, da je Olimpija preveč toplo-hladna, da bi lahko prišla blizu, Cirman pravi, da se zdi, da so Mariborčani edini, ki bi lahko bili konkurenčni Celjanom, Pepevnik pa dodaja, da so se zimske okrepitve dobro znašle v Ljudskem vrtu. Maribor je trikrat zapored zmagal po remiju s Celjem, Pepevnik pa pravi, da je za ekipo pomembno tudi, da je trikrat zapored svojo mrežo ohranila nedotaknjeno. V drugem polčasu o dogajanju v Evropi. Albert Riera že navdušuje navijače Frankfurta, pravi Cirman, Pepevnik trdi, da je za Benjamina Šeška morda bolj pomembno, da zadeva kot pa, da začenja tekme za Manchester United, več pa tudi o odmevnih nastopih slovenskih nogometašev v hrvaškem prvenstvu. Miha Zajc je postal eden nosilcev Dinama, za Zagrebčane je debitiral mladi Sven Šunta in na svoji prvi tekmi podal za gol, Aleks Stojaković pa je znova zadel za Lokomotivo in je z osmimi goli peti strelec prvenstva. V sodnikovem dodatku ne zamudite podaljšanega kviza, tokrat s šestimi vprašanji.
Celjska prednost na vrhu lestvice prve lige se je po uvodnih petih krogih spomladanskega dela prvenstva zmanjšalo za tri točke. Mariborčani zaostajajo za devet točk, Koprčani, s tekmo več za enajst, Olimpija pa za 15. Boštjan Janežič, Jože Pepevnik, Marko Cirman in voditelj Luka Petrič razpravljajo, kako odprto je ostalo prvenstvo. Janežič trdi, da je Olimpija preveč toplo-hladna, da bi lahko prišla blizu, Cirman pravi, da se zdi, da so Mariborčani edini, ki bi lahko bili konkurenčni Celjanom, Pepevnik pa dodaja, da so se zimske okrepitve dobro znašle v Ljudskem vrtu. Maribor je trikrat zapored zmagal po remiju s Celjem, Pepevnik pa pravi, da je za ekipo pomembno tudi, da je trikrat zapored svojo mrežo ohranila nedotaknjeno. V drugem polčasu o dogajanju v Evropi. Albert Riera že navdušuje navijače Frankfurta, pravi Cirman, Pepevnik trdi, da je za Benjamina Šeška morda bolj pomembno, da zadeva kot pa, da začenja tekme za Manchester United, več pa tudi o odmevnih nastopih slovenskih nogometašev v hrvaškem prvenstvu. Miha Zajc je postal eden nosilcev Dinama, za Zagrebčane je debitiral mladi Sven Šunta in na svoji prvi tekmi podal za gol, Aleks Stojaković pa je znova zadel za Lokomotivo in je z osmimi goli peti strelec prvenstva. V sodnikovem dodatku ne zamudite podaljšanega kviza, tokrat s šestimi vprašanji.
Piše Ana Geršak, bere Eva Longyka Marušič. Podoba oceana, ki visi v sobi ene od protagonistk kratkih zgodb Tjaše Mislej, je namerno ambivalentna: poudarja namreč spremembo perspektive glede na občutja gledalke. Podoba je vedno ista, a ko se Krista Marija, ki je bila do tedaj stereotipno utelešenje tradicionalne in utesnjujoče ženske triade mati-žena-gospodinja, odloči za radikalen rez, se ji ocean zdi »miren, prostran in neskončen«, tako kot so prostrane in neskončne tudi možnosti, ki jih vidi pred seboj. Že po prvem razočaranju pa se prizor spremeni: »Ocean je zdaj videti drugače: siv, pust in nedostopen.« Kljub temu protagonistka ne občuti obžalovanja, odprt konec – kot so večinoma vsi konci v zbirki Ocean na steni – pa daje slutiti, da se bo podoba oceana še naprej spreminjala in odsevala njena notranja občutja. Metafora se zdi že skoraj preveč popreproščen povzetek raznih rekov in modrosti o tem, kako imajo vsake oči svojega malarja in kako spremenjen zorni kot že nakazuje spremembo položaja, vendar je teža pogleda oziroma perspektive v kratkih zgodbah Tjaše Mislej prestavljena s protagonistk na bralko oziroma bralca. Dvanajst pripovedi v zbirki Ocean na steni privzema imena svojih junakinj. Gre za različne ženske v različnih družbenih vlogah, ki v trenutku poteka zgodbe ozaveščajo svoj položaj od zunaj. So v fazi spreminjanja svoje perspektive, kar je za ene vir tesnobe, za druge pa navdih. Ozaveščanje sprožajo različni dejavniki: od spopadanja z revščino do nemogočih cen nepremičninskega trga, od težavnega iskanja zaposlitve do staranja. Vsaka po svoje odpira novo življenjsko poglavje, saj so se bodisi po lastni odločitvi bodisi po sili razmer znašle v položajih, v katerih ne morejo ali ne znajo več vztrajati. Zgodba vsake od njih se začne z uvajanjem v spremembo, kar pomeni, da se je vse, kar se je do tega trenutka kopičilo, že zgodilo. Pripoved se iz sedanjosti obrača v preteklost, včasih že preveč razlagalno, kot bi šlo za didaskalije. Kot celota se zbirka nahaja na tanki liniji med angažmajem in programskostjo, in marsikatera zgodba ne uspe povsem zajeti začrtane poante. Zato pa toliko bolj izstopajo tiste, kjer se politično in osebno spojita v gmoto, ki nato duši same protagonistke in njihove medčloveške in družinske odnose. S prikazovanjem konkretnih, individualnih situacij, ki so opisane živo, otipljivo, Tjaša Mislej opozarja na tiha, a še kako prisotna vsakdanja bremena. Pripoved o Sonji spremlja izobražen, ozaveščen mlad par z dvema otrokoma, ki pa se zaradi preobremenjenosti drug od drugega vse bolj oddaljujeta. Sonja bi morala zaključiti pisanje doktorata, a ji ne steče, ker mora skrbeti za majhna otroka in gospodinjstvo, medtem ko je njen partner, edini z redno zaposlitvijo in torej redno plačo, pod nenehnim pritiskom zaradi službenih obveznosti. Avtorica se spretno izogne iskanju grešnega kozla in se raje osredotoči na to, da partnerja ne zaznavata več stiske drugega – ne zato, ker tega ne bi hotela, temveč ker ne moreta. Vsak od njiju je na svoj način ukleščen v lastni mehanizem, iz katerega ne more izstopiti, ker je tveganje preveliko. Ali pa se jima tako samo zdi, ker ne moreta več razmišljati trezno, in prav v tem Mislej prepozna dramatični potencial. V sistemski poklop je ujeta tudi Beti, ki iz finančnih in etičnih pomislekov ne more oddati dementne mame v dom za ostarele, se pa zato povsem izčrpa. Primer Beti ni samo plastičen prikaz vse bolj upehane posameznice, ki vsak dan težje skrbi za mamo, vzdržuje šoloobveznega otroka in študentko ter zraven dela, temveč pripoveduje tudi o vse šibkejši državni skrbi za starejše, o predragih domovih za ostarele, v katerih pogosto primanjkuje osebja, ker je to krepko podplačano delo, tako da morajo skrb pogosto prevzeti ne več mladi in zdravstveno nekvalificirani otroci, najpogosteje ženske v družini. Tretja zgodba, ki jo velja izpostaviti, je zgodba o Hani, ki obravnava tematiko splava in izpostavlja pravico do svobodne izbire odločanja nad lastnim telesom. Bolečine, s katero se sooča Hana, ne more olajšati še tako ljubeč partner, tudi zato, ker si ne zna niti predstavljati njenih razsežnosti. In čeprav odločitev ni bila ne lahka ne preprosta, je jasno, da je bila za Hano nujna, tako kot je bilo nujno, da se za poseg odloči sama. Tako kot v ostalih zgodbah Tjaše Mislej tudi tu nagovarja odzive predstavnikov različnih ideologij: od tistih, ki želijo pomagati, pa ne znajo prisluhniti, do onih, ki so odkrito nasprotovalni in že tako težek položaj še otežujejo. Zgodbe o Hani, Sonji in Beti sodijo v vrh zbirke Ocean na steni. Vidi se, da avtorica Tjaša Mislej izhaja iz gledališkega sveta in da zna dobro prepoznati potencial značaja v kombinaciji s pravo situacijo, ki nato ustvari krizno priložnost in s tem zgodbo. Podoba oceana se v zbirki spreminja od zgodbe do zgodbe. Nekatere zaradi odprtih koncev izzvenijo, zato pa so toliko bolj prepričljivo izrisani značaji, ki ostajajo avtoričina močna točka tudi tam, kjer se pripoved spogleduje z karikaturo, kot v primeru Kriste Marije. Tudi v neudobni vztrajnosti odprtih koncev je mogoče razbrati drugačen namen: s tem, ko ne ponuja odgovorov v zgodbenih okvirih, predaja dileme zunajliterarni stvarnosti.
Piše Ana Geršak, bere Eva Longyka Marušič. Podoba oceana, ki visi v sobi ene od protagonistk kratkih zgodb Tjaše Mislej, je namerno ambivalentna: poudarja namreč spremembo perspektive glede na občutja gledalke. Podoba je vedno ista, a ko se Krista Marija, ki je bila do tedaj stereotipno utelešenje tradicionalne in utesnjujoče ženske triade mati-žena-gospodinja, odloči za radikalen rez, se ji ocean zdi »miren, prostran in neskončen«, tako kot so prostrane in neskončne tudi možnosti, ki jih vidi pred seboj. Že po prvem razočaranju pa se prizor spremeni: »Ocean je zdaj videti drugače: siv, pust in nedostopen.« Kljub temu protagonistka ne občuti obžalovanja, odprt konec – kot so večinoma vsi konci v zbirki Ocean na steni – pa daje slutiti, da se bo podoba oceana še naprej spreminjala in odsevala njena notranja občutja. Metafora se zdi že skoraj preveč popreproščen povzetek raznih rekov in modrosti o tem, kako imajo vsake oči svojega malarja in kako spremenjen zorni kot že nakazuje spremembo položaja, vendar je teža pogleda oziroma perspektive v kratkih zgodbah Tjaše Mislej prestavljena s protagonistk na bralko oziroma bralca. Dvanajst pripovedi v zbirki Ocean na steni privzema imena svojih junakinj. Gre za različne ženske v različnih družbenih vlogah, ki v trenutku poteka zgodbe ozaveščajo svoj položaj od zunaj. So v fazi spreminjanja svoje perspektive, kar je za ene vir tesnobe, za druge pa navdih. Ozaveščanje sprožajo različni dejavniki: od spopadanja z revščino do nemogočih cen nepremičninskega trga, od težavnega iskanja zaposlitve do staranja. Vsaka po svoje odpira novo življenjsko poglavje, saj so se bodisi po lastni odločitvi bodisi po sili razmer znašle v položajih, v katerih ne morejo ali ne znajo več vztrajati. Zgodba vsake od njih se začne z uvajanjem v spremembo, kar pomeni, da se je vse, kar se je do tega trenutka kopičilo, že zgodilo. Pripoved se iz sedanjosti obrača v preteklost, včasih že preveč razlagalno, kot bi šlo za didaskalije. Kot celota se zbirka nahaja na tanki liniji med angažmajem in programskostjo, in marsikatera zgodba ne uspe povsem zajeti začrtane poante. Zato pa toliko bolj izstopajo tiste, kjer se politično in osebno spojita v gmoto, ki nato duši same protagonistke in njihove medčloveške in družinske odnose. S prikazovanjem konkretnih, individualnih situacij, ki so opisane živo, otipljivo, Tjaša Mislej opozarja na tiha, a še kako prisotna vsakdanja bremena. Pripoved o Sonji spremlja izobražen, ozaveščen mlad par z dvema otrokoma, ki pa se zaradi preobremenjenosti drug od drugega vse bolj oddaljujeta. Sonja bi morala zaključiti pisanje doktorata, a ji ne steče, ker mora skrbeti za majhna otroka in gospodinjstvo, medtem ko je njen partner, edini z redno zaposlitvijo in torej redno plačo, pod nenehnim pritiskom zaradi službenih obveznosti. Avtorica se spretno izogne iskanju grešnega kozla in se raje osredotoči na to, da partnerja ne zaznavata več stiske drugega – ne zato, ker tega ne bi hotela, temveč ker ne moreta. Vsak od njiju je na svoj način ukleščen v lastni mehanizem, iz katerega ne more izstopiti, ker je tveganje preveliko. Ali pa se jima tako samo zdi, ker ne moreta več razmišljati trezno, in prav v tem Mislej prepozna dramatični potencial. V sistemski poklop je ujeta tudi Beti, ki iz finančnih in etičnih pomislekov ne more oddati dementne mame v dom za ostarele, se pa zato povsem izčrpa. Primer Beti ni samo plastičen prikaz vse bolj upehane posameznice, ki vsak dan težje skrbi za mamo, vzdržuje šoloobveznega otroka in študentko ter zraven dela, temveč pripoveduje tudi o vse šibkejši državni skrbi za starejše, o predragih domovih za ostarele, v katerih pogosto primanjkuje osebja, ker je to krepko podplačano delo, tako da morajo skrb pogosto prevzeti ne več mladi in zdravstveno nekvalificirani otroci, najpogosteje ženske v družini. Tretja zgodba, ki jo velja izpostaviti, je zgodba o Hani, ki obravnava tematiko splava in izpostavlja pravico do svobodne izbire odločanja nad lastnim telesom. Bolečine, s katero se sooča Hana, ne more olajšati še tako ljubeč partner, tudi zato, ker si ne zna niti predstavljati njenih razsežnosti. In čeprav odločitev ni bila ne lahka ne preprosta, je jasno, da je bila za Hano nujna, tako kot je bilo nujno, da se za poseg odloči sama. Tako kot v ostalih zgodbah Tjaše Mislej tudi tu nagovarja odzive predstavnikov različnih ideologij: od tistih, ki želijo pomagati, pa ne znajo prisluhniti, do onih, ki so odkrito nasprotovalni in že tako težek položaj še otežujejo. Zgodbe o Hani, Sonji in Beti sodijo v vrh zbirke Ocean na steni. Vidi se, da avtorica Tjaša Mislej izhaja iz gledališkega sveta in da zna dobro prepoznati potencial značaja v kombinaciji s pravo situacijo, ki nato ustvari krizno priložnost in s tem zgodbo. Podoba oceana se v zbirki spreminja od zgodbe do zgodbe. Nekatere zaradi odprtih koncev izzvenijo, zato pa so toliko bolj prepričljivo izrisani značaji, ki ostajajo avtoričina močna točka tudi tam, kjer se pripoved spogleduje z karikaturo, kot v primeru Kriste Marije. Tudi v neudobni vztrajnosti odprtih koncev je mogoče razbrati drugačen namen: s tem, ko ne ponuja odgovorov v zgodbenih okvirih, predaja dileme zunajliterarni stvarnosti.
Brane Senegačnik: Mistični pejsaži, Tjaša Mislej: Ocean na steni, Paul Blaha: Iskanje sledi. Recenzije so napisali Tatjana Pregl Kobe, Ana Geršak in Iztok Ilich.
Brane Senegačnik: Mistični pejsaži, Tjaša Mislej: Ocean na steni, Paul Blaha: Iskanje sledi. Recenzije so napisali Tatjana Pregl Kobe, Ana Geršak in Iztok Ilich.
Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko. Pesnik Brane Senegačnik je podkovan v teoriji poezije in njeni praksi, vešč tudi tradicionalnih oblik, zlasti soneta, a verzi njegovih mističnih pejsažev tečejo mirno valujoče kot omamno prelivajoče se skladbe: zvenijo pritajeno in se oglašajo tiho, le včasih imajo ritem karminaste trobente, barvo bledo vijoličnega jezika grozdov glicinij, hipnotično lahkotnost zlatih brez v snežni noči, kakor morska pena razlivajočih se občutkov in melodijo hlepečih sledov plohe po asfaltu, sledov tolikih življenj. Ko bolečina kot zvok božjih črk stopi s papirja v prostor pesnikove tišine, si ga v žadasti svetlobi za vselej prilasti. »Tako preprosto je to. Tako resnično.« Mistični pejsaži so nastajali v prav določenih trenutkih pesnikovega občutja, kar razkriva vsaka pesem posebej. Čeprav so pesnikovi asketsko zabeleženi zapisi nastajali v daljšem časovnem razponu, kar kažejo tudi občasne medijske objave, imajo vse v tej pesniški zbirki enak naslov Mistični pejsaži, dodana jim je le številka. Skoraj tisoč se jih je nabralo v pesnikovem predalu, za objavo v pričakovano minimalistično oblikovani knjigi – kot si jo je zamislil Lucijan Bratuš – je izbranih le sto dvajset, zadnja ima številko 981. Čeprav je bila urednica knjige Miljana Cunta, jih je verjetno izbral pesnik sam, zavedajoč se, da se pravi trenutki odvijajo v notranjem spominu, ne glede na sosledje resničnih dogodkov, ki premočrtno odtekajo v za vedno izgubljeno minulost. Za objavo vsake pesmi v knjigi čas in prostor nista bila pomembna. V spremnem besedilu Neizrekljiva svetloba Senegačnikovega jutra Milček Komelj začenja svoj dolgi poetični zapis z mislijo, da so ti mistični pejsaži resnično z mistiko prepojene pesniške krajinske slike. S svojo razlago nas kot umetnostni zgodovinar in pesnik pospremi v nežno zamišljene in poetično krhke, ritmično uglašene proste verze. Klasični filolog, prevajalec, raziskovalec grške tragedije in literarni teoretik Brane Senegačnik je v bistvu najbolj pesnik. Pesnik po duši, v zadnjih petintridesetih letih eden redkih, ki je poleg modernističnega toka zavesti v prostem verzu vstopal tudi v svet tradicionalnih pesniških oblik. Od leta 1991 do danes je izšlo devet njegovih pesniških zbirk, dve sta bili nagrajeni. Za zbirko Pogovori z nikomer (Slovenska matica, 2019) je leta 2021 prejel nagrado Prešernovega sklada, za zbirko Prosojnosti (Celjska Mohorjeva družba, 2024) pa lani Jenkovo nagrado, najvišje priznanje za poezijo Društva slovenskih pisateljev. Med sodobnimi slovenskimi pesniki je Senegačnik samohodec, lirik, v občutenju življenja prisegajoč na hipno občutje lastne biti, prisluškujoč svoji najgloblji notranjosti. Nihče v lastni poeziji ni prvi izumil odsotnosti, tišine in minljivosti, tudi Senegačnik ne, čeprav ostaja neovrgljivo dejstvo, da razmišljanje in upesnjevanje lastnih spoznanj nesporno vsakomur omogoča, da bolje razume sebe. S svojo lirsko, v vsaki zbirki bolj minimalistično izreko želi avtor s potopitvijo v globine bivanjskih izkušenj doseči popolnost. Kot vsak pravi pesnik. Življenje, ki edino stoji nasproti minevanju, postane v njegovi liriki samosvoje središče. Osredotočanje na čisto poetično postane tisto 'sem' v njegovi najgloblji notranjosti. Jezik kot izvor absolutnega, ki je v lirskem subjektu pred pisanjem, pa postane pesniška materija, ki jo mora do bistva globoko občutiti, da lahko oblikuje svoje lirične sledi. Osnovno poslanstvo Senegačnikove poezije je skozi potapljanje v tišino nenehno seganje k neizrekljivemu, včasih manj, drugič bolj odkrito. Vsak njegov verz je drobec, ki upa, da ne bo izginil v nič, a ko so skozi njegov pogled vsi tu in v določenem trenutku plameníjo nedolžnost sveta, bralca vendarle vabijo k lastni, neobremenjeni interpretaciji. V resnici gre predvsem za intimno in nežno serenado bitnosti, neločljivo povezano s svojo odsotnostjo in minljivostjo. Téma narave, ki jo Senegačnik s svetlobnimi odtenki občutij postavlja v središče različno dolgih pesmi v prejšnji zbirki Prosojnosti, je nenavadno občutljiva, krhka. Njegovi verzi v tej zbirki – enkrat abstraktni, drugič bolj figuralno določljivi – so sestavljeni z nenehnim preigravanjem z oblikami in subtilnim prehajanjem prostih verzov. Dihov besed. Pesnik je nasproti večnemu gibanju, valovanju in minljivosti bivanja postavil milino odsevov, ki presevajo njegove izpesnjene (pris)podobe. Vsaka pesem zbirke je ločen ambientalni kader, ki ga v objemu brezčasnosti hkrati navdajata izrazito čustven naboj in melanholija. Tudi v zbirki Mistični pejsaži je narava sprehajališče Senegačnikovih verzov. Samo brezgrajno občutje in odprto notranje oko zmoreta uzreti skrito življenje v čarobni paleti letnih časov in ga narediti vidnega za svet, žejen lepote. Vpliv filozofije na Senegačnikovo pesniško ustvarjanje je in je bil pomemben vse od začetka, kajti ne le brati, filozofija uči tudi razmišljati in pisati. V njegovi do kraja zreducirani minimalistični izreki bralcu ponuja slutnjo skrivnosti, iz katere smo prišli in v katero se vračamo. »Življenje je čudež, smrt modrost,« je v knjigi Štirje obrazi duše leta 2000 zapisal slikar in mislec Maksim Sedej ml., ki je vse življenje iskal modrost vsega bivajočega. Bil je prepričan, da sodobni svet ni naklonjen iskanju resnice, da beseda tehnika zabriše besedo znanost, da seksualnost zabriše besedo ljubezen. Današnji problem ni več iskanje ali najdenje, temveč sinteza najvišjega duhovnega in znanstvenega spoznanja človeštva. Zdi se, da Senegačnik v zbirki Mistični pejsaži v tem kontekstu božje umešča v neznane daljave, v nekakšno nebeško večnost in neskončnost: »Trave ti segajo do brade, / jutro preko misli // to pomeni / dotikati se zvezd s temenom / z vsemi usti svojega molčanja / peti hozána«. Božjo besedo, ki se bere vsak dan pri sveti maši kot brevir in misal. Namesto časa je nad občutljivim pesnikom nebo. Misel je v današnjem svetu navzoča in poimenovana na mnogo načinov, ima mnogo besed, izrazov, imen. Ta njena navzočnost je ključno, esencialno vprašanje. Šele z zavedanjem te navzočnosti, ko sprejme božje kot svoje bistvo, se Senegačnik kot lirski subjekt osvobaja. Šele takrat lahko popolnoma osvobodi tudi svojo misel in se zave svoje vloge v tem svetu, kajti eno je gotovo: to, kar pride na koncu, nima ne glasu ne konca. Senegačnikova poezija s svojo intimno izrazno močjo je korak k sebi in hkrati v neizogiben onkraj sebe: »Dolga smrt // v zreli julijski svetlobi, / v gosti senci akacijevih vej / tik ob neki vodi. // Nevidna kot misli. / Neizbežna / in negotova / kot je to, da si.«
Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko. Pesnik Brane Senegačnik je podkovan v teoriji poezije in njeni praksi, vešč tudi tradicionalnih oblik, zlasti soneta, a verzi njegovih mističnih pejsažev tečejo mirno valujoče kot omamno prelivajoče se skladbe: zvenijo pritajeno in se oglašajo tiho, le včasih imajo ritem karminaste trobente, barvo bledo vijoličnega jezika grozdov glicinij, hipnotično lahkotnost zlatih brez v snežni noči, kakor morska pena razlivajočih se občutkov in melodijo hlepečih sledov plohe po asfaltu, sledov tolikih življenj. Ko bolečina kot zvok božjih črk stopi s papirja v prostor pesnikove tišine, si ga v žadasti svetlobi za vselej prilasti. »Tako preprosto je to. Tako resnično.« Mistični pejsaži so nastajali v prav določenih trenutkih pesnikovega občutja, kar razkriva vsaka pesem posebej. Čeprav so pesnikovi asketsko zabeleženi zapisi nastajali v daljšem časovnem razponu, kar kažejo tudi občasne medijske objave, imajo vse v tej pesniški zbirki enak naslov Mistični pejsaži, dodana jim je le številka. Skoraj tisoč se jih je nabralo v pesnikovem predalu, za objavo v pričakovano minimalistično oblikovani knjigi – kot si jo je zamislil Lucijan Bratuš – je izbranih le sto dvajset, zadnja ima številko 981. Čeprav je bila urednica knjige Miljana Cunta, jih je verjetno izbral pesnik sam, zavedajoč se, da se pravi trenutki odvijajo v notranjem spominu, ne glede na sosledje resničnih dogodkov, ki premočrtno odtekajo v za vedno izgubljeno minulost. Za objavo vsake pesmi v knjigi čas in prostor nista bila pomembna. V spremnem besedilu Neizrekljiva svetloba Senegačnikovega jutra Milček Komelj začenja svoj dolgi poetični zapis z mislijo, da so ti mistični pejsaži resnično z mistiko prepojene pesniške krajinske slike. S svojo razlago nas kot umetnostni zgodovinar in pesnik pospremi v nežno zamišljene in poetično krhke, ritmično uglašene proste verze. Klasični filolog, prevajalec, raziskovalec grške tragedije in literarni teoretik Brane Senegačnik je v bistvu najbolj pesnik. Pesnik po duši, v zadnjih petintridesetih letih eden redkih, ki je poleg modernističnega toka zavesti v prostem verzu vstopal tudi v svet tradicionalnih pesniških oblik. Od leta 1991 do danes je izšlo devet njegovih pesniških zbirk, dve sta bili nagrajeni. Za zbirko Pogovori z nikomer (Slovenska matica, 2019) je leta 2021 prejel nagrado Prešernovega sklada, za zbirko Prosojnosti (Celjska Mohorjeva družba, 2024) pa lani Jenkovo nagrado, najvišje priznanje za poezijo Društva slovenskih pisateljev. Med sodobnimi slovenskimi pesniki je Senegačnik samohodec, lirik, v občutenju življenja prisegajoč na hipno občutje lastne biti, prisluškujoč svoji najgloblji notranjosti. Nihče v lastni poeziji ni prvi izumil odsotnosti, tišine in minljivosti, tudi Senegačnik ne, čeprav ostaja neovrgljivo dejstvo, da razmišljanje in upesnjevanje lastnih spoznanj nesporno vsakomur omogoča, da bolje razume sebe. S svojo lirsko, v vsaki zbirki bolj minimalistično izreko želi avtor s potopitvijo v globine bivanjskih izkušenj doseči popolnost. Kot vsak pravi pesnik. Življenje, ki edino stoji nasproti minevanju, postane v njegovi liriki samosvoje središče. Osredotočanje na čisto poetično postane tisto 'sem' v njegovi najgloblji notranjosti. Jezik kot izvor absolutnega, ki je v lirskem subjektu pred pisanjem, pa postane pesniška materija, ki jo mora do bistva globoko občutiti, da lahko oblikuje svoje lirične sledi. Osnovno poslanstvo Senegačnikove poezije je skozi potapljanje v tišino nenehno seganje k neizrekljivemu, včasih manj, drugič bolj odkrito. Vsak njegov verz je drobec, ki upa, da ne bo izginil v nič, a ko so skozi njegov pogled vsi tu in v določenem trenutku plameníjo nedolžnost sveta, bralca vendarle vabijo k lastni, neobremenjeni interpretaciji. V resnici gre predvsem za intimno in nežno serenado bitnosti, neločljivo povezano s svojo odsotnostjo in minljivostjo. Téma narave, ki jo Senegačnik s svetlobnimi odtenki občutij postavlja v središče različno dolgih pesmi v prejšnji zbirki Prosojnosti, je nenavadno občutljiva, krhka. Njegovi verzi v tej zbirki – enkrat abstraktni, drugič bolj figuralno določljivi – so sestavljeni z nenehnim preigravanjem z oblikami in subtilnim prehajanjem prostih verzov. Dihov besed. Pesnik je nasproti večnemu gibanju, valovanju in minljivosti bivanja postavil milino odsevov, ki presevajo njegove izpesnjene (pris)podobe. Vsaka pesem zbirke je ločen ambientalni kader, ki ga v objemu brezčasnosti hkrati navdajata izrazito čustven naboj in melanholija. Tudi v zbirki Mistični pejsaži je narava sprehajališče Senegačnikovih verzov. Samo brezgrajno občutje in odprto notranje oko zmoreta uzreti skrito življenje v čarobni paleti letnih časov in ga narediti vidnega za svet, žejen lepote. Vpliv filozofije na Senegačnikovo pesniško ustvarjanje je in je bil pomemben vse od začetka, kajti ne le brati, filozofija uči tudi razmišljati in pisati. V njegovi do kraja zreducirani minimalistični izreki bralcu ponuja slutnjo skrivnosti, iz katere smo prišli in v katero se vračamo. »Življenje je čudež, smrt modrost,« je v knjigi Štirje obrazi duše leta 2000 zapisal slikar in mislec Maksim Sedej ml., ki je vse življenje iskal modrost vsega bivajočega. Bil je prepričan, da sodobni svet ni naklonjen iskanju resnice, da beseda tehnika zabriše besedo znanost, da seksualnost zabriše besedo ljubezen. Današnji problem ni več iskanje ali najdenje, temveč sinteza najvišjega duhovnega in znanstvenega spoznanja človeštva. Zdi se, da Senegačnik v zbirki Mistični pejsaži v tem kontekstu božje umešča v neznane daljave, v nekakšno nebeško večnost in neskončnost: »Trave ti segajo do brade, / jutro preko misli // to pomeni / dotikati se zvezd s temenom / z vsemi usti svojega molčanja / peti hozána«. Božjo besedo, ki se bere vsak dan pri sveti maši kot brevir in misal. Namesto časa je nad občutljivim pesnikom nebo. Misel je v današnjem svetu navzoča in poimenovana na mnogo načinov, ima mnogo besed, izrazov, imen. Ta njena navzočnost je ključno, esencialno vprašanje. Šele z zavedanjem te navzočnosti, ko sprejme božje kot svoje bistvo, se Senegačnik kot lirski subjekt osvobaja. Šele takrat lahko popolnoma osvobodi tudi svojo misel in se zave svoje vloge v tem svetu, kajti eno je gotovo: to, kar pride na koncu, nima ne glasu ne konca. Senegačnikova poezija s svojo intimno izrazno močjo je korak k sebi in hkrati v neizogiben onkraj sebe: »Dolga smrt // v zreli julijski svetlobi, / v gosti senci akacijevih vej / tik ob neki vodi. // Nevidna kot misli. / Neizbežna / in negotova / kot je to, da si.«
Piše Iztok Ilich, bere Aleksander Golja. Roman Iskanje sledi Pavla, pozneje Paula Blache, avstrijskega pisatelja čeških korenin, je za slovenske bralce dvakratno presenečenje. Najprej zato, ker je bil avtor leta 1925 rojen v Mariboru, kar je bilo znano le redkim raziskovalcem preteklosti mesta ob Dravi. In nato zato, ker se je – potem ko so ga Nemci v Mariboru mobilizirali in poslali na rusko fronto, kjer je bil ranjen in zajet – petdeset let pozneje, leta 1994, vrnil v rodno mesto. Pripeljal se je z Dunaja, kjer se je po vojni uveljavil v žurnalističnem in gledališkem svetu. Ulice, trge, drevorede in parke v kraju skromnega otroštva očeta Franza Ferdinanda Blahe je prehodil po dolgem in počez ter nazadnje ostal veliko dlje kot predvidene tri tedne. Odgovora na vprašanje, zakaj je nenačrtovano prebil toliko časa v nekaj let prej osamosvojeni Sloveniji, medtem ko je na jugu še divjala krvava državljanska vojna, Blaha ne ponudi v svojem imenu. Razkriva ga v romanu, v katerem si nadene z avtobiografskimi potezami zaznamovano vlogo prvoosebnega pričevalca, časnikarja Felixa Dohnala, ki z mamo in sestro živi v Seattlu v Združenih državah, kamor se je med vojno pred Nemci rešil njegov oče Edvard Blaha, v romanu Viktor Dohnal. Nanj se bržkone ne bi ohranil noben spomin, če zdaj že literarni Felix, človek brez posebnosti, lepega dne med preurejanjem domačega podstrešja ne bi odkril škatle z očetovimi dnevniškimi in drugimi zapiski ter zasnovo romana o življenju v Mariboru med svetovnima vojnama. Felix to najdbo doživi kot nalogo, ki mu jo je namenil pokojni oče, čeprav se ga niti ne spominja, saj je imel ob njegovi smrti komaj štiri leta. Orumeneli, zaprašeni zapiski ga tako prevzamejo, da sklene dokončati očetovo delo. Po naključju oživi tudi stik z njegovim nekdanjim mariborskim sošolcem Dušanom Bobičem, večkrat omenjenim v zapiskih. Ta razgledani mož postane Felixov prvi vodnik po Mariboru. Očetovo mesto mu po svoje, kot bi šlo za igro usode, približa tudi roman Severni sij Draga Jančarja, ki ga prebira med vožnjo z vlakom proti Mariboru. Pisatelj poskrbi, da se njegovo in Jančarjevo besedilo v nadaljevanju še večkrat srečata. Felix Dohnal ob iskanju družinskih korenin odkrije in doživi veliko več kot je pričakoval. Spozna vrsto ljudi, ki nadležno drezajo v njegovo zasebnost, pa tudi sorodnike, za katere niti ni vedel, da jih ima. Najpomembneje, kar ga doleti, pa je ljubezen s knjižničarko Nado, Bobičevo posvojenko – in svojo daljno sorodnico. Njuna zveza mu popolnoma spremeni življenje. Nekaj časa prebijeta v Mariboru in na Dunaju, nato pa Nado spremlja v Dalmacijo in Hercegovino, kjer hoče izvedeti, ali je njen mož, srbski častnik JLA, za katerim se je na bojišču izgubila sled, morda še živ. Felix, ki ga življenje po hotelih spravi ob denar, začne ameriškim časnikom pošiljati poročila o razmerah v Splitu in Mostarju, kjer orožje še ni potihnilo. Obenem se začne krhati in se nazadnje tudi razdre njegova romanca z Nado. Ona se pridruži humanitarcem, sam pa se vrne na Dunaj, se vda pijači ter ves zmeden in izgubljen postane ravnodušen do vsega, kar ga obdaja. Niti z očetovimi zapiski se ne ukvarja več … Roman Iskanje sledi ni posebno obsežno delo, a kljub temu se z njim ne da opraviti na hitro. Tudi pobudnik izdaje in založnik Primož Premzl je – ko je prebral nemški izvirnik iz leta 1996, ki je bil odkritje tudi zanj, izvrstnega poznavalca Maribora – ob stoti obletnici rojstva Paula Blahe menil, da je kronološko sledenje dogajanju ter vstopanju in izstopanju ključnih likov, predvsem pripadnikov rodbin Dohnal in Fiedler, lahko za bralca tudi težavna naloga. Da bi mu jo olajšal, je v izdajo poleg svoje izčrpne predstavitve pisateljeve življenjske poti uvrstil nekaj fotografij ter dve prilogi in dve spremni besedi. Prvo z imeni in povezavami glavnih likov romana, drugo pa oblikovano kot geslovnik osebnih imen nastopajočih oseb – z opozorilom, da so literarni liki samostojne stvaritve, ki se le naslanjajo na navedene resnične osebe. Ohranil pa je prava imena prvih organizatorjev odpora proti Nemcem, ki so bili ustreljeni kot talci, in drugih zgodovinskih osebnosti, na katere še danes spominjajo poimenovanja mariborskih ulic in ustanov. Tako vsestransko komentirano besedilo je v današnji založniški praksi izjemen pojav. Pesnica Lučka Zorko v svoji študiji opozarja na pisateljeva ključna izhodišča. Predvsem na njegovo otroštvo brez očeta, kar v romanu že odraslega sina, ko po naključju dobi v roke njegove rokopise, spodbudi, da se odpravi iskat družinske sledi v Maribor. Prevajalka Urška P. Černe nazadnje razkrije še lastno delovno doživljanje romana, goste pajčevine sorodstvenih povezav in zapletov, presenečenj in osupljivih odkritij, ko ga je, kot se je izrazila, »z blago roko« presajala v slovenščino tudi kot pisateljeva someščanka, skoraj soseda.
Piše Iztok Ilich, bere Aleksander Golja. Roman Iskanje sledi Pavla, pozneje Paula Blache, avstrijskega pisatelja čeških korenin, je za slovenske bralce dvakratno presenečenje. Najprej zato, ker je bil avtor leta 1925 rojen v Mariboru, kar je bilo znano le redkim raziskovalcem preteklosti mesta ob Dravi. In nato zato, ker se je – potem ko so ga Nemci v Mariboru mobilizirali in poslali na rusko fronto, kjer je bil ranjen in zajet – petdeset let pozneje, leta 1994, vrnil v rodno mesto. Pripeljal se je z Dunaja, kjer se je po vojni uveljavil v žurnalističnem in gledališkem svetu. Ulice, trge, drevorede in parke v kraju skromnega otroštva očeta Franza Ferdinanda Blahe je prehodil po dolgem in počez ter nazadnje ostal veliko dlje kot predvidene tri tedne. Odgovora na vprašanje, zakaj je nenačrtovano prebil toliko časa v nekaj let prej osamosvojeni Sloveniji, medtem ko je na jugu še divjala krvava državljanska vojna, Blaha ne ponudi v svojem imenu. Razkriva ga v romanu, v katerem si nadene z avtobiografskimi potezami zaznamovano vlogo prvoosebnega pričevalca, časnikarja Felixa Dohnala, ki z mamo in sestro živi v Seattlu v Združenih državah, kamor se je med vojno pred Nemci rešil njegov oče Edvard Blaha, v romanu Viktor Dohnal. Nanj se bržkone ne bi ohranil noben spomin, če zdaj že literarni Felix, človek brez posebnosti, lepega dne med preurejanjem domačega podstrešja ne bi odkril škatle z očetovimi dnevniškimi in drugimi zapiski ter zasnovo romana o življenju v Mariboru med svetovnima vojnama. Felix to najdbo doživi kot nalogo, ki mu jo je namenil pokojni oče, čeprav se ga niti ne spominja, saj je imel ob njegovi smrti komaj štiri leta. Orumeneli, zaprašeni zapiski ga tako prevzamejo, da sklene dokončati očetovo delo. Po naključju oživi tudi stik z njegovim nekdanjim mariborskim sošolcem Dušanom Bobičem, večkrat omenjenim v zapiskih. Ta razgledani mož postane Felixov prvi vodnik po Mariboru. Očetovo mesto mu po svoje, kot bi šlo za igro usode, približa tudi roman Severni sij Draga Jančarja, ki ga prebira med vožnjo z vlakom proti Mariboru. Pisatelj poskrbi, da se njegovo in Jančarjevo besedilo v nadaljevanju še večkrat srečata. Felix Dohnal ob iskanju družinskih korenin odkrije in doživi veliko več kot je pričakoval. Spozna vrsto ljudi, ki nadležno drezajo v njegovo zasebnost, pa tudi sorodnike, za katere niti ni vedel, da jih ima. Najpomembneje, kar ga doleti, pa je ljubezen s knjižničarko Nado, Bobičevo posvojenko – in svojo daljno sorodnico. Njuna zveza mu popolnoma spremeni življenje. Nekaj časa prebijeta v Mariboru in na Dunaju, nato pa Nado spremlja v Dalmacijo in Hercegovino, kjer hoče izvedeti, ali je njen mož, srbski častnik JLA, za katerim se je na bojišču izgubila sled, morda še živ. Felix, ki ga življenje po hotelih spravi ob denar, začne ameriškim časnikom pošiljati poročila o razmerah v Splitu in Mostarju, kjer orožje še ni potihnilo. Obenem se začne krhati in se nazadnje tudi razdre njegova romanca z Nado. Ona se pridruži humanitarcem, sam pa se vrne na Dunaj, se vda pijači ter ves zmeden in izgubljen postane ravnodušen do vsega, kar ga obdaja. Niti z očetovimi zapiski se ne ukvarja več … Roman Iskanje sledi ni posebno obsežno delo, a kljub temu se z njim ne da opraviti na hitro. Tudi pobudnik izdaje in založnik Primož Premzl je – ko je prebral nemški izvirnik iz leta 1996, ki je bil odkritje tudi zanj, izvrstnega poznavalca Maribora – ob stoti obletnici rojstva Paula Blahe menil, da je kronološko sledenje dogajanju ter vstopanju in izstopanju ključnih likov, predvsem pripadnikov rodbin Dohnal in Fiedler, lahko za bralca tudi težavna naloga. Da bi mu jo olajšal, je v izdajo poleg svoje izčrpne predstavitve pisateljeve življenjske poti uvrstil nekaj fotografij ter dve prilogi in dve spremni besedi. Prvo z imeni in povezavami glavnih likov romana, drugo pa oblikovano kot geslovnik osebnih imen nastopajočih oseb – z opozorilom, da so literarni liki samostojne stvaritve, ki se le naslanjajo na navedene resnične osebe. Ohranil pa je prava imena prvih organizatorjev odpora proti Nemcem, ki so bili ustreljeni kot talci, in drugih zgodovinskih osebnosti, na katere še danes spominjajo poimenovanja mariborskih ulic in ustanov. Tako vsestransko komentirano besedilo je v današnji založniški praksi izjemen pojav. Pesnica Lučka Zorko v svoji študiji opozarja na pisateljeva ključna izhodišča. Predvsem na njegovo otroštvo brez očeta, kar v romanu že odraslega sina, ko po naključju dobi v roke njegove rokopise, spodbudi, da se odpravi iskat družinske sledi v Maribor. Prevajalka Urška P. Černe nazadnje razkrije še lastno delovno doživljanje romana, goste pajčevine sorodstvenih povezav in zapletov, presenečenj in osupljivih odkritij, ko ga je, kot se je izrazila, »z blago roko« presajala v slovenščino tudi kot pisateljeva someščanka, skoraj soseda.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Šentvidu v Vipavski dolini, kot se je takrat imenoval Podnanos. V Ljubljani je študiral teologijo, obenem pa je sodeloval z Glasbeno matico in deloval kot pomožni organist na šentjakobskem koru. Na Dunaju je končal glasbeni konservatorij, po vrnitvi v Ljubljano pa se je pridružil glasbenemu dogajanju. Učil je na orglarski šoli, leta 1909 pa je postal stolni vikar, organist in ravnatelj pevskega zbora v ljubljanski stolnici. Za Antonom Foersterjem je prevzel vodstvo orglarske šole in počasi prevzel v svoje roke uredništvo glasbene revije Cerkveni glasbenik, ki je bila ob Novih akordih najpomembnejša slovenska glasbena revija. Po prvi svetovni vojni je poučeval na ljubljanskem konservatoriju, leta 1939 pa na novo ustanovljeni glasbeni akademiji, kjer je delal do upokojitve leta 1945.
Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Šentvidu v Vipavski dolini, kot se je takrat imenoval Podnanos. V Ljubljani je študiral teologijo, obenem pa je sodeloval z Glasbeno matico in deloval kot pomožni organist na šentjakobskem koru. Na Dunaju je končal glasbeni konservatorij, po vrnitvi v Ljubljano pa se je pridružil glasbenemu dogajanju. Učil je na orglarski šoli, leta 1909 pa je postal stolni vikar, organist in ravnatelj pevskega zbora v ljubljanski stolnici. Za Antonom Foersterjem je prevzel vodstvo orglarske šole in počasi prevzel v svoje roke uredništvo glasbene revije Cerkveni glasbenik, ki je bila ob Novih akordih najpomembnejša slovenska glasbena revija. Po prvi svetovni vojni je poučeval na ljubljanskem konservatoriju, leta 1939 pa na novo ustanovljeni glasbeni akademiji, kjer je delal do upokojitve leta 1945.
Informativna, pogovorna oddaja vsak dan zimskih olimpijskih iger. Dolimita prinaša najzanimivejše zgodbe iz Dolomitov. Voditelj Luka Petrič z radijskimi reporterji na prizorišču debatira o odločilnih trenutkih slovenskih nastopov in ključnih potezah najboljših.
Informativna, pogovorna oddaja vsak dan zimskih olimpijskih iger. Dolimita prinaša najzanimivejše zgodbe iz Dolomitov. Voditelj Luka Petrič z radijskimi reporterji na prizorišču debatira o odločilnih trenutkih slovenskih nastopov in ključnih potezah najboljših.
S prihodom pomladi se začenja najsmrtonosnejše obdobje za dvoživke, ko jih veliko konča na cestah. Zato so nujno potrebni ukrepi za ohranjanje teh živalskih vrst, saj se kljub vse večji ozaveščenosti razmere za dvoživke ne izboljšujejo. FOTO: Jasna Tarman
S prihodom pomladi se začenja najsmrtonosnejše obdobje za dvoživke, ko jih veliko konča na cestah. Zato so nujno potrebni ukrepi za ohranjanje teh živalskih vrst, saj se kljub vse večji ozaveščenosti razmere za dvoživke ne izboljšujejo. FOTO: Jasna Tarman
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.