Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Letos mineva sto let od rojstva slovitega saksofonista Arta Pepperja. Bil je eden najbolj odličnih solistov na alt saksofonu. S svojo izvrstno tehniko igranja in z melodično inventivnostjo je očaral občinstvo in kritike. Toda zasvojenost z različnimi substancami ga je nenehno oddaljevala od popolnega uspeha.
Letos mineva sto let od rojstva slovitega saksofonista Arta Pepperja. Bil je eden najbolj odličnih solistov na alt saksofonu. S svojo izvrstno tehniko igranja in z melodično inventivnostjo je očaral občinstvo in kritike. Toda zasvojenost z različnimi substancami ga je nenehno oddaljevala od popolnega uspeha.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Za petkov ciklus Literarnih nokturnov Na valovih humorja smo tokrat izbrali kratko humoresko Marka Twaina. Naslovil jo je Sestavek g. Butcha, pripoveduje pa o tem, kakšno zmedo lahko na uredništvu časopisa povzročita rahla nepozornost in pretirano usmiljenje urednika. Prevajalec Branko Gradišnik, interpret Matija Rozman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2018.
Za petkov ciklus Literarnih nokturnov Na valovih humorja smo tokrat izbrali kratko humoresko Marka Twaina. Naslovil jo je Sestavek g. Butcha, pripoveduje pa o tem, kakšno zmedo lahko na uredništvu časopisa povzročita rahla nepozornost in pretirano usmiljenje urednika. Prevajalec Branko Gradišnik, interpret Matija Rozman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2018.
Zadnji novembrski paket elektronskih novostih in gostujoči miks globokega, melodičnega in afro housa, ki ga prinaša francoski producent in didžej Mx Cartier. 01. Sub Focus ft. Connie Constance - Water & Fire (Positiva) 02. Sub Focus - Let Your Body Rock (Positiva) 03. Love or Nothing ft. Big Mike - I Need Your Love (Bless The Rains Records) 04. AN21 & Anthony P. ft. Lacey - Forever (SIZE) 05. Local Singles & Diplo ft. Jem Cooke - Lift Me Up (Higher Ground) 06. M07 - Before I Go Down (M07) 07. CamelPhat, Kotier & Yellowitz - Goddess (When Stars Align) 08. SHOUSE & Vintage Culture - take me (to the sunrise) (OneLove) 09. Fritz Kalkbrenner - Can We Find A Way (Virgin-Universal) 10. BRUN0 - That’s Where The Funk Is 11. Prok I Fitch, Katy Alex - L.O.V.E. Love (Toolroom) 12. Shermanology - Give You My Luv (D’EAUPE) 13. Tini Gessler - For The Soul (Trace Amounts) 14. Afekt Music - Move Your Body (Innocent Music) 15. Aney F. - Phase Zero (Innocent Music) 16. Beni Hana & Natalie Maida - Closer (Andhera Records) 17. TCTS x Beaux Neptune - Pardon Me (TACTICS) 18. Kaskade & Cayson Renshaw - Started Over (Monstercat) 19. Millero, Alt Control & Slow Motion - Dynamite (Experts Only)
Zadnji novembrski paket elektronskih novostih in gostujoči miks globokega, melodičnega in afro housa, ki ga prinaša francoski producent in didžej Mx Cartier. 01. Sub Focus ft. Connie Constance - Water & Fire (Positiva) 02. Sub Focus - Let Your Body Rock (Positiva) 03. Love or Nothing ft. Big Mike - I Need Your Love (Bless The Rains Records) 04. AN21 & Anthony P. ft. Lacey - Forever (SIZE) 05. Local Singles & Diplo ft. Jem Cooke - Lift Me Up (Higher Ground) 06. M07 - Before I Go Down (M07) 07. CamelPhat, Kotier & Yellowitz - Goddess (When Stars Align) 08. SHOUSE & Vintage Culture - take me (to the sunrise) (OneLove) 09. Fritz Kalkbrenner - Can We Find A Way (Virgin-Universal) 10. BRUN0 - That’s Where The Funk Is 11. Prok I Fitch, Katy Alex - L.O.V.E. Love (Toolroom) 12. Shermanology - Give You My Luv (D’EAUPE) 13. Tini Gessler - For The Soul (Trace Amounts) 14. Afekt Music - Move Your Body (Innocent Music) 15. Aney F. - Phase Zero (Innocent Music) 16. Beni Hana & Natalie Maida - Closer (Andhera Records) 17. TCTS x Beaux Neptune - Pardon Me (TACTICS) 18. Kaskade & Cayson Renshaw - Started Over (Monstercat) 19. Millero, Alt Control & Slow Motion - Dynamite (Experts Only)
Dobitnik letošnje nagrade čuvaj/watchdog za življenjski prispevek razvoju slovenskega novinarstva je Ervin Hladnik Milharčič. Kot je v obrazložitvi zapisala komisija, mu nagrado podeljujejo za desetletja vrhunskih reportaž, lucidnih kolumen, pronicljivih komentarjev, nepozabnih intervjujev in poročil o dogajanju po svetu in doma. Nagrado za debitantko leta 2025 je prejela novinarka Vala 202 Neža Borkovič. Za izstopajoče novinarske dosežke so nagradili Damijana Žišta z Večera, Tino Jereb z Dnevnika ter Boštjana Anžina in Janjo Lakner Anžin z Radiotelevizije Slovenija.
Dobitnik letošnje nagrade čuvaj/watchdog za življenjski prispevek razvoju slovenskega novinarstva je Ervin Hladnik Milharčič. Kot je v obrazložitvi zapisala komisija, mu nagrado podeljujejo za desetletja vrhunskih reportaž, lucidnih kolumen, pronicljivih komentarjev, nepozabnih intervjujev in poročil o dogajanju po svetu in doma. Nagrado za debitantko leta 2025 je prejela novinarka Vala 202 Neža Borkovič. Za izstopajoče novinarske dosežke so nagradili Damijana Žišta z Večera, Tino Jereb z Dnevnika ter Boštjana Anžina in Janjo Lakner Anžin z Radiotelevizije Slovenija.
V oddaji gostimo predsednico lokalnega odbora društva V tujini izobraženih Slovencev - VTIS na Nizozemskem Sašo Gorišek, ki osrednjo pozornost namenja vsebini srečanja predstavnikov društva v Haagu, predstavljamo tudi zgodbo Slovenke iz Banjaluke Olge Suvajac, z Vladimirjem Vučkovićem iz Vršca smo se sprehodili po razstavi ob 80 letnici prihoda prvih Slovencev v Banat, z Joem Valenčičem pa se ustavljamo na festivalu slovensko ameriške polke, ki so ga pripravili v Clevelandu.
V oddaji gostimo predsednico lokalnega odbora društva V tujini izobraženih Slovencev - VTIS na Nizozemskem Sašo Gorišek, ki osrednjo pozornost namenja vsebini srečanja predstavnikov društva v Haagu, predstavljamo tudi zgodbo Slovenke iz Banjaluke Olge Suvajac, z Vladimirjem Vučkovićem iz Vršca smo se sprehodili po razstavi ob 80 letnici prihoda prvih Slovencev v Banat, z Joem Valenčičem pa se ustavljamo na festivalu slovensko ameriške polke, ki so ga pripravili v Clevelandu.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prisluhnite domačim in tujih uspešnicah z lestvice Top 17, s 40-letno tradicijo. O svojem sodelovanju v tej oddaji bo nekaj besed povedal Theodor Bostič, predstavili bomo skladbo Dlan skupine Šesti, z nami pa bo tudi skupina Cherry Flavoured, ki je poskrbela za novost tedna.
Prisluhnite domačim in tujih uspešnicah z lestvice Top 17, s 40-letno tradicijo. O svojem sodelovanju v tej oddaji bo nekaj besed povedal Theodor Bostič, predstavili bomo skladbo Dlan skupine Šesti, z nami pa bo tudi skupina Cherry Flavoured, ki je poskrbela za novost tedna.
Ugledna Beethovnova filharmonija iz Badna pri Dunaju je novembra 2024 prvič gostovala v dvorani Union v Mariboru in izvedla 1. koncert Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor v sezoni 2024/2025.
Ugledna Beethovnova filharmonija iz Badna pri Dunaju je novembra 2024 prvič gostovala v dvorani Union v Mariboru in izvedla 1. koncert Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor v sezoni 2024/2025.
V knjigi Nemogoče književnica, skladateljica in sociologinja Nina Dragičević prepleta elemente zgodovinopisnega, sociološkega, pesniškega in esejističnega diskurza, da bi navsezadnje pozabi otela življenja in delo v slepo pego potisnjenih slovenskih skladateljic
V knjigi Nemogoče književnica, skladateljica in sociologinja Nina Dragičević prepleta elemente zgodovinopisnega, sociološkega, pesniškega in esejističnega diskurza, da bi navsezadnje pozabi otela življenja in delo v slepo pego potisnjenih slovenskih skladateljic
Skrbno izveden identifikacijski manifest raperja in pesnika iz Nigerije neutrudno seli v rodni London in nazaj. Knucksov drill je načeloma živahen, a ne ves čas. Na albumu A Fine African Man se izvrsten pripovedovalec oklene tudi tišjih spoken-word nagovorov. Del nabora raznovrstnih singov upočasni še modificirani amapiani oziroma klavirsko vodene ritmične strukture, pa najsti te dopolnilno ilustrirajo afriški srednji zahod ali pa skrajni jug celine. Knucksove zgodbe bodo značilno galerijsko utrdili novih singli Freda Againa in Sammyja Virjija, in jazzista Yuseefa Dayesa, z že znanih albumov pa se bodo vnovič podvizali Sophia Kourtesis, raperji Saba, The Cool Kids, Kodak Black ter minimalist Kelman Duran. Prvič na domačih frekvencah nastopi francoski hiphopar Korben Palace.
Skrbno izveden identifikacijski manifest raperja in pesnika iz Nigerije neutrudno seli v rodni London in nazaj. Knucksov drill je načeloma živahen, a ne ves čas. Na albumu A Fine African Man se izvrsten pripovedovalec oklene tudi tišjih spoken-word nagovorov. Del nabora raznovrstnih singov upočasni še modificirani amapiani oziroma klavirsko vodene ritmične strukture, pa najsti te dopolnilno ilustrirajo afriški srednji zahod ali pa skrajni jug celine. Knucksove zgodbe bodo značilno galerijsko utrdili novih singli Freda Againa in Sammyja Virjija, in jazzista Yuseefa Dayesa, z že znanih albumov pa se bodo vnovič podvizali Sophia Kourtesis, raperji Saba, The Cool Kids, Kodak Black ter minimalist Kelman Duran. Prvič na domačih frekvencah nastopi francoski hiphopar Korben Palace.
Poznate besede hvala, prosim, oprostite, izvolite? Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Poznate besede hvala, prosim, oprostite, izvolite? Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Tokrat za začetek: harmonika; pa ne kranjska, temveč ameriška. Igral jo bo že pokojni Buckwheat Zydeco. V nadaljevanju bomo obudili opus Paula Simona oziroma njegov znameniti album »Graceland«. Sledil bo Gary Clark Jr, za konec pa izbor z dvajset let starega albuma »Silver Rain« Marcusa Millerja.
Tokrat za začetek: harmonika; pa ne kranjska, temveč ameriška. Igral jo bo že pokojni Buckwheat Zydeco. V nadaljevanju bomo obudili opus Paula Simona oziroma njegov znameniti album »Graceland«. Sledil bo Gary Clark Jr, za konec pa izbor z dvajset let starega albuma »Silver Rain« Marcusa Millerja.
Na Arsu smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Marina Abramović in Ulay, ikoni performativne umetnosti, sta se spoznala pred 50 leti v Amsterdamu in ugotovila, da imata oba rojstni dan 30. novembra. Bila sta vsak iz svojega družbenopolitičnega okolja – ona iz Jugoslavije, on iz Nemčije. Postala sta ljubimca in umetniški tandem, ki je spreminjal zgodovino. V svojem prvem performansu Relation in Space leta 1976 na bienalu v Benetkah sta gola uprizarjala silovite trke teles. Potem sta nenehno preizkušala svoje telesne in duševne meje, v akcije pa vključevala tudi občinstvo. Iz dveh energij sta se zlivala v tretji jaz, ki se je na koncu tako zgostil, da je razpadel nazaj na dvoje, in po dvanajstih letih sta se na Kitajskem zidu z 90-dnevno hojo naproti ob srečanju simbolično poslovila. Velika razstava v Cukrarni z naslovom Art Vital, ki se odpira prav na rojstni dan obeh umetnikov, se osredinja na njuno skupno pot, in sicer najobsežneje do zdaj, marsikaj je na ogled prvič. Nastala je v sodelovanju s Fundacijo Ulay in Leno Pislak ter arhivom Marine Abramović in Sydney Fishman, kurirata jo umetniška vodja Cukrarne Alenka Gregorič in profesorica dunajske akademije likovnih umetnosti Felicitas Thun-Hohenstein. Ob razstavi bodo uprizorili tudi rekonstrukcije nekaterih performansov. Ob tej priložnosti se je za Likovne odmeve z Marino Abramović pogovarjal Žiga Bratoš. Foto: Neža Tuma
Marina Abramović in Ulay, ikoni performativne umetnosti, sta se spoznala pred 50 leti v Amsterdamu in ugotovila, da imata oba rojstni dan 30. novembra. Bila sta vsak iz svojega družbenopolitičnega okolja – ona iz Jugoslavije, on iz Nemčije. Postala sta ljubimca in umetniški tandem, ki je spreminjal zgodovino. V svojem prvem performansu Relation in Space leta 1976 na bienalu v Benetkah sta gola uprizarjala silovite trke teles. Potem sta nenehno preizkušala svoje telesne in duševne meje, v akcije pa vključevala tudi občinstvo. Iz dveh energij sta se zlivala v tretji jaz, ki se je na koncu tako zgostil, da je razpadel nazaj na dvoje, in po dvanajstih letih sta se na Kitajskem zidu z 90-dnevno hojo naproti ob srečanju simbolično poslovila. Velika razstava v Cukrarni z naslovom Art Vital, ki se odpira prav na rojstni dan obeh umetnikov, se osredinja na njuno skupno pot, in sicer najobsežneje do zdaj, marsikaj je na ogled prvič. Nastala je v sodelovanju s Fundacijo Ulay in Leno Pislak ter arhivom Marine Abramović in Sydney Fishman, kurirata jo umetniška vodja Cukrarne Alenka Gregorič in profesorica dunajske akademije likovnih umetnosti Felicitas Thun-Hohenstein. Ob razstavi bodo uprizorili tudi rekonstrukcije nekaterih performansov. Ob tej priložnosti se je za Likovne odmeve z Marino Abramović pogovarjal Žiga Bratoš. Foto: Neža Tuma
Odbojkarji ACH -ja so se prek kvalifikacij znova prebili v evropsko ligo prvakov, ki jo bodo odigrali po novem letu. Nogometaši Celja pa so na vzhodu Češke odigrali četrto tekmo v konferenčni ligi.
Odbojkarji ACH -ja so se prek kvalifikacij znova prebili v evropsko ligo prvakov, ki jo bodo odigrali po novem letu. Nogometaši Celja pa so na vzhodu Češke odigrali četrto tekmo v konferenčni ligi.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Kvartet Jeruzalem sestavljajo violinista Aleksander Pavlovski in Sergej Bresler, violist Ori Kam in violončelist Kiril Zlotnikov. Glasbeniki so 19. januarja letos na koncertu, ki je bil v prostorih Zdravilišča Bad Tölz v Nemčiji, izvedli kar tri dolge godalne kvartete Dmitrija Šostakoviča ob 50. obletnici smrti skladatelja: Godalni kvartet št. 3 v F-duru, op. 73, Godalni kvartet št. 9 v Es-duru, op. 117 in Godalni kvartet št. 12 v Des-duru, op. 133.
Kvartet Jeruzalem sestavljajo violinista Aleksander Pavlovski in Sergej Bresler, violist Ori Kam in violončelist Kiril Zlotnikov. Glasbeniki so 19. januarja letos na koncertu, ki je bil v prostorih Zdravilišča Bad Tölz v Nemčiji, izvedli kar tri dolge godalne kvartete Dmitrija Šostakoviča ob 50. obletnici smrti skladatelja: Godalni kvartet št. 3 v F-duru, op. 73, Godalni kvartet št. 9 v Es-duru, op. 117 in Godalni kvartet št. 12 v Des-duru, op. 133.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Mariborski policisti danes nadaljujejo z intenzivno preiskavo in aktivnostmi za izsleditev pogrešane državljanke Avstrije, nadaljujejo pa tudi z ugotavljanjem vseh okoliščin njenega pogrešanja, tudi v smeri morebitnega suma storitve kaznivega dejanja.
Mariborski policisti danes nadaljujejo z intenzivno preiskavo in aktivnostmi za izsleditev pogrešane državljanke Avstrije, nadaljujejo pa tudi z ugotavljanjem vseh okoliščin njenega pogrešanja, tudi v smeri morebitnega suma storitve kaznivega dejanja.
V centrifugo smo ujeli nekaj nepozabnih izjav in ocen nedeljskega referenduma, težave oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana, ob katerih opazovalec dobi občutek, da se kopja med javnim in zasebnim lomijo na hrbtih pacientov, kar ni prav. Zgodbo tega tedna pa zaključujemo z mislijo, da bi bil morda svet drugačen, boljši, lepši, če bi več brali.
V centrifugo smo ujeli nekaj nepozabnih izjav in ocen nedeljskega referenduma, težave oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana, ob katerih opazovalec dobi občutek, da se kopja med javnim in zasebnim lomijo na hrbtih pacientov, kar ni prav. Zgodbo tega tedna pa zaključujemo z mislijo, da bi bil morda svet drugačen, boljši, lepši, če bi več brali.
V Muzeju narodne osvoboditve Maribor bodo z odprtjem razstave "Z uporom iz teme" zaznamovali 80. obletnico konca druge svetovne vojne in spomin na pogum generacije, ki se je uprla.
V Muzeju narodne osvoboditve Maribor bodo z odprtjem razstave "Z uporom iz teme" zaznamovali 80. obletnico konca druge svetovne vojne in spomin na pogum generacije, ki se je uprla.
V petkovi oddaji oddaji Svet kulture se bomo odpravili na odrske deske in vas povabili na dve gledališki predstavi. V kranjskem Prešernovem gledališču bodo drevi premierno uprizorili sodobno irsko dramo Martina McDonagha Lepotna kraljica Leenana, ki jo je režiral Luka Marcen. Na malem odru novogoriškega SNG-ja pa bo premiera predstave 1982. Gre za enajsto v vrsti dvanajstih premier Dodekalogije, ki nastajajo v režiji Tomija Janežiča.
V petkovi oddaji oddaji Svet kulture se bomo odpravili na odrske deske in vas povabili na dve gledališki predstavi. V kranjskem Prešernovem gledališču bodo drevi premierno uprizorili sodobno irsko dramo Martina McDonagha Lepotna kraljica Leenana, ki jo je režiral Luka Marcen. Na malem odru novogoriškega SNG-ja pa bo premiera predstave 1982. Gre za enajsto v vrsti dvanajstih premier Dodekalogije, ki nastajajo v režiji Tomija Janežiča.
Je po skoraj 4 letih vojne v Ukrajini na vidiku mir? Združene države Amerike si močno prizadevajo zbližati sicer precej različna stališča Moskve in Kijeva, ki se zdijo na trenutke povsem nezdružljiva. Bo še en mirovni poskus vnovič padel v vodo? Tako kot za Palestince v Gazi mirovni sporazum pomeni nočno moro in ne prekinitve ognja. O tem in drugih mednarodnih dogodkih iztekajočega se tedna več v tokratnih Labirintih sveta.
Je po skoraj 4 letih vojne v Ukrajini na vidiku mir? Združene države Amerike si močno prizadevajo zbližati sicer precej različna stališča Moskve in Kijeva, ki se zdijo na trenutke povsem nezdružljiva. Bo še en mirovni poskus vnovič padel v vodo? Tako kot za Palestince v Gazi mirovni sporazum pomeni nočno moro in ne prekinitve ognja. O tem in drugih mednarodnih dogodkih iztekajočega se tedna več v tokratnih Labirintih sveta.
Danes je zadnji dan, ko lahko stanovalci domov za starejše oddajo soglasje za prevedbo v nov sistem dolgotrajne oskrbe. S ponedeljkom namreč začenja veljati pravica do dolgotrajne oskrbe v domovih. Domovi za starejše soglasja oddajajo na vstopno točko na Center za socialno delo Ljubljana, kjer bodo izvedli prevedbo za vseh skoraj 20 tisoč stanovalcev domov. Natančnih podatkov, koliko so jih prejeli, še nimajo, saj soglasja prihajajo ves čas. Menijo pa, da jih je več kot 17 tisoč in da se bo večina odločila za prevedbo v nov sistem. V tega bodo vstopili, ko bodo v domu za starejše podpisali še osebni načrt. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Novi vladni ukrepi zaostrujejo nadzor nad bolniškimi odsotnostmi, morali pa bi se ukvarjati z razlogi zanje, menij sindikati - Premier Golob in nemški kancler Merz na srečanju v Nemčiji za pravičen mir v Ukrajini. - V povezavi s smrtonosnim požarom, ki je zajel sedem stolpnic v Hongkongu, prijeli več ljudi. - Nagrado Maruše Krese za najboljše kratke zgodbe leta na knjižnem sejmu prejela Ana Svetel.
Danes je zadnji dan, ko lahko stanovalci domov za starejše oddajo soglasje za prevedbo v nov sistem dolgotrajne oskrbe. S ponedeljkom namreč začenja veljati pravica do dolgotrajne oskrbe v domovih. Domovi za starejše soglasja oddajajo na vstopno točko na Center za socialno delo Ljubljana, kjer bodo izvedli prevedbo za vseh skoraj 20 tisoč stanovalcev domov. Natančnih podatkov, koliko so jih prejeli, še nimajo, saj soglasja prihajajo ves čas. Menijo pa, da jih je več kot 17 tisoč in da se bo večina odločila za prevedbo v nov sistem. V tega bodo vstopili, ko bodo v domu za starejše podpisali še osebni načrt. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Novi vladni ukrepi zaostrujejo nadzor nad bolniškimi odsotnostmi, morali pa bi se ukvarjati z razlogi zanje, menij sindikati - Premier Golob in nemški kancler Merz na srečanju v Nemčiji za pravičen mir v Ukrajini. - V povezavi s smrtonosnim požarom, ki je zajel sedem stolpnic v Hongkongu, prijeli več ljudi. - Nagrado Maruše Krese za najboljše kratke zgodbe leta na knjižnem sejmu prejela Ana Svetel.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V Komunali Slovenska Bistrica so na polovici gradnje novega upravnega poslopja in končujejo uspešno poslovno leto. Vse upravne storitve bodo združili na enem mestu, napovedujejo pa podražitev ravnanja z odpadki.
V Komunali Slovenska Bistrica so na polovici gradnje novega upravnega poslopja in končujejo uspešno poslovno leto. Vse upravne storitve bodo združili na enem mestu, napovedujejo pa podražitev ravnanja z odpadki.
Direktor Animateke Igor Prassel v oddaji Gremo v kino med drugim razlaga o letošnji retrospektivi, posvečeni tehniki igličastega ekrana, o delu rezidenčnega umetnika Pierra-Luca Granjona, ki je ustvaril tudi festivalsko podobo letošnje izdaje Animateke, o celoverču Velika zgodovina zahodne filozofije, ki je le eden od celovečercev na letošnjem festivalu in o slovenskih filmih v programu.
Direktor Animateke Igor Prassel v oddaji Gremo v kino med drugim razlaga o letošnji retrospektivi, posvečeni tehniki igličastega ekrana, o delu rezidenčnega umetnika Pierra-Luca Granjona, ki je ustvaril tudi festivalsko podobo letošnje izdaje Animateke, o celoverču Velika zgodovina zahodne filozofije, ki je le eden od celovečercev na letošnjem festivalu in o slovenskih filmih v programu.
Teddy, s teorijami zarot obseden čebelar, s pomočjo avtističnega bratranca Dona ugrabi direktorico farmacevtskega podjetja Michelle, za katero verjame, da je Nezemljanka, ki škoduje naravi, izvaja globalni nadzor in načrtuje uničenje planeta. Toda bojevita Michelle se ne prepusti kar tako vlogi žrtve ... Bugonija je novi celovečerni film Yorgosa Lanthimosa, v katerem pionir »grškega čudaškega vala« po fantazijsko-zgodovinski satiri Nesrečna bitja iz leta 2023 ponovno sodeluje z avtorskim izzivom naklonjeno Emmo Stone. Najprej se seveda postavi vprašanje, zakaj sploh delati priredbo popolnega filma – Bugonija namreč s svojim pripovednim lokom, mračnim humorjem in končnim preobratom povsem zvesto sledi južnokorejski znanstvenofantastični mojstrovini Save the Green Planet! (Rešimo zeleni planet) iz leta 2003. Izvirnik je režiral Jang Joon-hwan. Jang je bil resda predviden tudi za režiserja ameriške različice, a je krmilo prevzel Yorgos Lanthimos in snov po svoje pregnetel. Divjaško, punkersko energijo izvirnika, ki se kljub nizkoproračunskemu srcu B-filma ponaša z mojstrskimi režijskimi rešitvami in številnimi cinefilskimi posvetili, je nadomestil s svojim prepoznavnim šik minimalizmom, podmazanim z visokim proračunom. Lanthimosov slog filma je hladen, odmaknjen, nadzorovan, hkrati pa ves čas ustvarja napetost, tako z nelagodno sopostavitvijo slike in glasbe, ki uglajenim mizanscenskim rešitvam nasprotuje, kot s svojim pristopom do likov, ki bi ga lahko v skladu z vodilnim motivom označili za entomološkega – nastopajoče osebe namreč avtor opazuje kot žuželke (z njim pa seveda to počnemo tudi mi kot gledalci). Skratka, filmski organizem v obeh inačicah poganja dinamika nasprotij. Na prvi pogled so očitne družbene razlike med direktorico in delavcem za tekočim trakom v istem podjetju. Lanthimos je spremenil in poudaril spolne vloge – v korejskem izvirniku je šlo za par moškega in ženske, ki ugrabita vzvišenega direktorja; dvajset let pozneje dva moška, sostanovalca iz razreda revnih zaposlenih, ugrabita toksično šefico, pasivno-agresivno ultrabogatašinjo. Toda mojstrstvo filma je v tem, da v resnici nič ni prav zares fiksirano. Domnevno preprost Teddy kot predstavnik dobrega in domnevno sofisticirana Michelle kot predstavnica zla se v dialoškem dvoboju izkažeta za enakovredna borca. »Laž, resnica … kakšna je sploh razlika?« vpraša Michelle in s tem čudovito povzame postresničnostni duh časa. Film vzpostavlja tudi nasprotje med lažnim jezikom korporativnega komuniciranja in osebnim, človeškim aktivizmom, a hkrati sam Teddy priznava, da je »99,9 odstotka tega, čemur rečemo aktivizem, samo osebno izpostavljanje in prikrito vzdrževanje blagovne znamke«. Gre za izjavo leta. V primerjavi s korejskim izvirnikom imajo čebele v Bugoniji precej pomembnejšo vlogo, večpomenski naslov filma namiguje med drugim na antično prepričanje, da se lahko čebele rodijo iz kadavrov goveda. Čebele simbolizirajo ciklično naravo življenja, smrti in ponovnega rojstva, kozmosa in časa, s posnetkom čebel se Bugonija tudi začne in konča. Po eni od teorij naj bi se z njihovim pojavom pred 60 milijoni let evolucijsko uveljavilo spolno razmnoževanje – da bi se tej komponenti izognila, se Teddy in Don pred svojim podvigom kemično kastrirata, kar je, ob spremenjenih spolnih vlogah v primerjavi z izvirnikom, interpretacijsko precej zgovorno. Čebele so tudi simbol zdravja in varuhinje preživetja, a so vseeno podvržene boleznim in nevarnosti samouničenja, kot izpostavi film, ki tudi pokaže, da je nespametno in celo nevarno vzpostavljanje vzporednic glede družbenih ureditev čebel in ljudi. Korejski izvirnik je bil dogajalno postavljen na rob propadlega rudnika in po svoje nadaljuje z rudarjenjem tudi Lanthimos, namreč po bogatem nahajališču tem. Kljub temu, da je svojo predlogo na prvi pogled dodobra oklestil, ni v ničemer zmanjšal vsebinskega izobilja in množice drobnih detajlov. Če kaj, se je kvečjemu poklonil vizionarstvu svojega predhodnika, ki je pred desetletji napovedal algoritemske mehurčke, v katerih živimo danes, zapredke teorij zarot, ki včasih niti ne dohajajo dejanskih družbenih norosti, pa politične napetosti, ki izvirajo tudi iz navezave ekonomsko-okoljske problematike, sebičnost in nečloveškost in zlorabe, ki se skrivajo pod iluzijo normalnega teka življenja … Bugonija z jezikom črne komedije oziroma mračne satire, ki postaja vedno bolj grenka, bolj ko o njej razmišljaš, natančno zariše duha časa in apokaliptično vzdušje konca. Toda jedko posmehljiv film je preveč inteligenten, da bi ga lahko uokvirili s poenostavljenimi frazami. Za svoj moto bi si lahko vzel tudi misel Fredrica Jamesona, da si je lažje predstavljati konec zemlje oziroma narave kot zlom poznega kapitalizma. A hkrati lahko gledamo Bugonijo prav kot kritiko tega našega fantaziranja o koncu sveta … Baladni vodilni song korejskega izvirnika, Somewhere Over the Rainbow, je Lanthimos nenazadnje zamenjal s podobno otožno, a krožno odprto Where Have All the Flowers Gone? Skratka, razumevanja zapletenosti časa, v katerem živimo, ne moremo doseči brez razumevanja vseh paradoksov sobivanja nasprotij. Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Dejan Kaloper. Tekst je del kulturnega projekta kritike in refleksije umetnosti z naslovom »Medžanrsko prehajanje v štirih sodobnih kinematografskih filmih«, ki ga je Ministrstvo za kulturo podprlo v okviru Spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.
Teddy, s teorijami zarot obseden čebelar, s pomočjo avtističnega bratranca Dona ugrabi direktorico farmacevtskega podjetja Michelle, za katero verjame, da je Nezemljanka, ki škoduje naravi, izvaja globalni nadzor in načrtuje uničenje planeta. Toda bojevita Michelle se ne prepusti kar tako vlogi žrtve ... Bugonija je novi celovečerni film Yorgosa Lanthimosa, v katerem pionir »grškega čudaškega vala« po fantazijsko-zgodovinski satiri Nesrečna bitja iz leta 2023 ponovno sodeluje z avtorskim izzivom naklonjeno Emmo Stone. Najprej se seveda postavi vprašanje, zakaj sploh delati priredbo popolnega filma – Bugonija namreč s svojim pripovednim lokom, mračnim humorjem in končnim preobratom povsem zvesto sledi južnokorejski znanstvenofantastični mojstrovini Save the Green Planet! (Rešimo zeleni planet) iz leta 2003. Izvirnik je režiral Jang Joon-hwan. Jang je bil resda predviden tudi za režiserja ameriške različice, a je krmilo prevzel Yorgos Lanthimos in snov po svoje pregnetel. Divjaško, punkersko energijo izvirnika, ki se kljub nizkoproračunskemu srcu B-filma ponaša z mojstrskimi režijskimi rešitvami in številnimi cinefilskimi posvetili, je nadomestil s svojim prepoznavnim šik minimalizmom, podmazanim z visokim proračunom. Lanthimosov slog filma je hladen, odmaknjen, nadzorovan, hkrati pa ves čas ustvarja napetost, tako z nelagodno sopostavitvijo slike in glasbe, ki uglajenim mizanscenskim rešitvam nasprotuje, kot s svojim pristopom do likov, ki bi ga lahko v skladu z vodilnim motivom označili za entomološkega – nastopajoče osebe namreč avtor opazuje kot žuželke (z njim pa seveda to počnemo tudi mi kot gledalci). Skratka, filmski organizem v obeh inačicah poganja dinamika nasprotij. Na prvi pogled so očitne družbene razlike med direktorico in delavcem za tekočim trakom v istem podjetju. Lanthimos je spremenil in poudaril spolne vloge – v korejskem izvirniku je šlo za par moškega in ženske, ki ugrabita vzvišenega direktorja; dvajset let pozneje dva moška, sostanovalca iz razreda revnih zaposlenih, ugrabita toksično šefico, pasivno-agresivno ultrabogatašinjo. Toda mojstrstvo filma je v tem, da v resnici nič ni prav zares fiksirano. Domnevno preprost Teddy kot predstavnik dobrega in domnevno sofisticirana Michelle kot predstavnica zla se v dialoškem dvoboju izkažeta za enakovredna borca. »Laž, resnica … kakšna je sploh razlika?« vpraša Michelle in s tem čudovito povzame postresničnostni duh časa. Film vzpostavlja tudi nasprotje med lažnim jezikom korporativnega komuniciranja in osebnim, človeškim aktivizmom, a hkrati sam Teddy priznava, da je »99,9 odstotka tega, čemur rečemo aktivizem, samo osebno izpostavljanje in prikrito vzdrževanje blagovne znamke«. Gre za izjavo leta. V primerjavi s korejskim izvirnikom imajo čebele v Bugoniji precej pomembnejšo vlogo, večpomenski naslov filma namiguje med drugim na antično prepričanje, da se lahko čebele rodijo iz kadavrov goveda. Čebele simbolizirajo ciklično naravo življenja, smrti in ponovnega rojstva, kozmosa in časa, s posnetkom čebel se Bugonija tudi začne in konča. Po eni od teorij naj bi se z njihovim pojavom pred 60 milijoni let evolucijsko uveljavilo spolno razmnoževanje – da bi se tej komponenti izognila, se Teddy in Don pred svojim podvigom kemično kastrirata, kar je, ob spremenjenih spolnih vlogah v primerjavi z izvirnikom, interpretacijsko precej zgovorno. Čebele so tudi simbol zdravja in varuhinje preživetja, a so vseeno podvržene boleznim in nevarnosti samouničenja, kot izpostavi film, ki tudi pokaže, da je nespametno in celo nevarno vzpostavljanje vzporednic glede družbenih ureditev čebel in ljudi. Korejski izvirnik je bil dogajalno postavljen na rob propadlega rudnika in po svoje nadaljuje z rudarjenjem tudi Lanthimos, namreč po bogatem nahajališču tem. Kljub temu, da je svojo predlogo na prvi pogled dodobra oklestil, ni v ničemer zmanjšal vsebinskega izobilja in množice drobnih detajlov. Če kaj, se je kvečjemu poklonil vizionarstvu svojega predhodnika, ki je pred desetletji napovedal algoritemske mehurčke, v katerih živimo danes, zapredke teorij zarot, ki včasih niti ne dohajajo dejanskih družbenih norosti, pa politične napetosti, ki izvirajo tudi iz navezave ekonomsko-okoljske problematike, sebičnost in nečloveškost in zlorabe, ki se skrivajo pod iluzijo normalnega teka življenja … Bugonija z jezikom črne komedije oziroma mračne satire, ki postaja vedno bolj grenka, bolj ko o njej razmišljaš, natančno zariše duha časa in apokaliptično vzdušje konca. Toda jedko posmehljiv film je preveč inteligenten, da bi ga lahko uokvirili s poenostavljenimi frazami. Za svoj moto bi si lahko vzel tudi misel Fredrica Jamesona, da si je lažje predstavljati konec zemlje oziroma narave kot zlom poznega kapitalizma. A hkrati lahko gledamo Bugonijo prav kot kritiko tega našega fantaziranja o koncu sveta … Baladni vodilni song korejskega izvirnika, Somewhere Over the Rainbow, je Lanthimos nenazadnje zamenjal s podobno otožno, a krožno odprto Where Have All the Flowers Gone? Skratka, razumevanja zapletenosti časa, v katerem živimo, ne moremo doseči brez razumevanja vseh paradoksov sobivanja nasprotij. Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Dejan Kaloper. Tekst je del kulturnega projekta kritike in refleksije umetnosti z naslovom »Medžanrsko prehajanje v štirih sodobnih kinematografskih filmih«, ki ga je Ministrstvo za kulturo podprlo v okviru Spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.
Celovečerni prvenec Ester Ivakič, Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, delno nadaljuje izrazito domišljijsko, igrivo in hkrati surovo estetiko, ki jo je režiserka začrtala v svojih kratkih, sicer veliko bolj eksperimentalnih filmih, s katerimi je pokazala, da jo že lahko uvrščamo med najbolj samosvoje in prepoznavne ustvarjalce pri nas. Priredba zbirke kratkih zgodb Noben glas Suzane Tratnik, ki sta jo Ester Ivakič in scenaristka Nika Jurman za film nekoliko preoblikovali, ohranja geografski in delno časovni okvir prekmurskega podeželja konec 20. stoletja, vendar ga ne uporablja povsem kot realistično kuliso, temveč tudi kot polje za senzorično in asociativno pripoved. Ida odrašča v tesnem družinskem krogu: s staro mamo slabega zdravja, očetom, ki – kot je pregovorno značilno za slovensko podeželje – v nedogled gradi novo hišo, in mamo, katere preteklost je prežeta s temnejšimi toni. Ido – kot je morda pri otrocih njene starosti pogosto – nedoumljivost smrti hkrati privlači in plaši, vse močnejša je tudi slutnja, da bo prav stara mama prva, ki jo bo izgubila. Osrednji motiv izgube je prisoten na več ravneh, vendar film v tem smislu ne stremi k enotnemu emocionalnemu vrhuncu. Izguba se namesto tega pojavlja kot niz razpok v otroškem svetu domišljije in hkrati kot neizgovorjena konstanta sveta. Ta razpršenost postane logičen del poetike, ki raje vzpostavlja občutke kot dramske poudarke. Filmu se občasno pozna epizodičnost literarne predloge: posamezni motivi so izjemno močni, toda med njimi ni vedno popolne kohezije. Subtilni kvirovski podtoni iz kratkih zgodb o deklici, ki se začne zavedati svoje drugačnosti od okolja, v katerem odrašča, v filmu izginejo, to pa bi morda zlahka speljali na samocenzuro ali heteronormativizacijo pripovedi, vendar se zdi, da je odločitev delno tudi simptomatična za polje režiserkinega zanimanja: osredinjenje na fantastični, delno nadrealistični register ter zasledovanje čustvene in senzorične logike prizorov, ne pa psihološke ali identitetne strukture likov. Najizrazitejši intervencijski moment filma je v tem smislu uvedba magičnorealističnega motiva, utelešenega v žalobni, neopredeljivi navzočnosti sester Idine mame Ívane, ki delujeta kot odmev velike izgube. Ta ni izpeljan kot šok ali žanrski zasuk, temveč kot preprost, notranje konsistenten del sveta, v katerem smrt še nima trdnih kontur. Na tej točki film najjasneje razgrne svojo logiko: ne gre za vzpostavljanje dramatičnih poudarkov, temveč za ustvarjanje prostora, kjer se težko razumljive izkušnje preoblikujejo v magično-realistične elemente, ki skupaj z otroško predstavo o resničnosti določajo ton pripovedi. V tem kontekstu je pomembno sanjsko, megličasto vzdušje filma, ki ga Ester Ivakič gradi s kombinacijo zvoka, glasbe, fotografije in scenografije. Počasni delci svetlobe, ravnice in pokrajina, ki je hkrati odprta in utesnjujoča, ustvarjajo svet, ki ni povsem realističen niti povsem fantastičen, temveč liminalen prostor, kjer čarobno in vsakdanje sobivata brez potrebe po razmejitvi. Ta senzorična plast je eden najbolj izraznih in svojevrstnih elementov filma, ki z estetiko nepretencioznosti ključno soustvarja pomen. Podobno so igralske interpretacije minimalistične, zadržane in pogosto nedramatične. Lik stare mame je nekoliko prepoenostavljen na simbol starosti in minevanja, mladi igralki (Liza Muršič v vlogi Terezke in predvsem Lana Marić v vlogi naslovne Ide) pa ohranjata izrazito opazovalno držo, ki psihološko poglobitev nadomešča z občutkom otroške prisotnosti in zavedanja. Minimalizem čustveno izraznost zmanjša, vendar se to po drugi strani ujema z estetiko pripovedi, v kateri liki tu in tam niso toliko osebnosti kot bolj funkcije vzdušja. Motiv petja in religiozna motivika delujeta podobno. V naslovu film petje povzdigne v mitsko prvino, v pripovedi pa se pojavlja v nerafinirani, domačni, otroški obliki. Ida nima posluha; njeno petje nima zdravilne moči, kot si domišlja sprva, temveč je zaradi njega le tarča posmeha. Glasba in besedila, napisani za film, delujejo zavestno odmaknjeni od klasične glasbene produkcije. Gre za dosledno avtoričino strategijo, pri kateri film ne želi zveneti »filmsko«, temveč ohraniti vtis, da bi lahko te pesmi nastale v otroški sobi, med igro, brez ambicije po estetizaciji. Devica Marija ni prikazana toliko kot sakralna figura, ampak bolj kot objekt domišljije, nekakšen vsakdanji artefakt magičnega mišljenja dveh deklic. Kontrast med tem igrivim, neinstitucionalnim odnosom do religije in represivnimi pedagoškimi prijemi šole v času pozne Jugoslavije se ne razvije v kritiko sistema, temveč v še en primer preproste strategije Ester Ivakič, v kateri svet odraslih obstaja kot okvir, ne kot tema. Tem motivom se pridruži tudi nadrealistična prisotnost psičke, to je motiv, ki ga režiserka razvija že od kratkega filma Assunta naprej. Tudi tam ima žival – pes – simbolno in skoraj arhetipsko vlogo: kot prinašalec nečesa, kar presega razum odraslih in seže v otroško doživljanje sveta, kjer se naravno, čudežno in grozljivo ves čas prepletajo. Zdi se, da to, kar bi lahko poimenovali naivizem ali estetika nepretencioznosti, stopa v ospredje kot osrednji del avtorskega izraza Ester Ivakič; ker pa je igrani celovečerni film vendarle drugačna forma od poudarjeno avtorskih kratkih eksperimentalnih filmov, je bilo upravičeno pričakovati, da bo ta okvir vsaj delno avtorsko svobodo tudi omejil. Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo kot polnokrvni celovečerni prvenec ni film, pri katerem bi bila v ospredju izoblikovanost, temveč film z dušo, ki izraža in napoveduje eno najizrazitejših avtorskih prezenc pri nas. Recenzijo je napisala Tina Poglajen. Tekst je del kulturnega projekta kritike in refleksije umetnosti z naslovom »Med enoglasjem in raznolikostjo: slovenski film v letu 2025«, ki ga je Ministrstvo za kulturo podprlo v okviru Spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.
Celovečerni prvenec Ester Ivakič, Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, delno nadaljuje izrazito domišljijsko, igrivo in hkrati surovo estetiko, ki jo je režiserka začrtala v svojih kratkih, sicer veliko bolj eksperimentalnih filmih, s katerimi je pokazala, da jo že lahko uvrščamo med najbolj samosvoje in prepoznavne ustvarjalce pri nas. Priredba zbirke kratkih zgodb Noben glas Suzane Tratnik, ki sta jo Ester Ivakič in scenaristka Nika Jurman za film nekoliko preoblikovali, ohranja geografski in delno časovni okvir prekmurskega podeželja konec 20. stoletja, vendar ga ne uporablja povsem kot realistično kuliso, temveč tudi kot polje za senzorično in asociativno pripoved. Ida odrašča v tesnem družinskem krogu: s staro mamo slabega zdravja, očetom, ki – kot je pregovorno značilno za slovensko podeželje – v nedogled gradi novo hišo, in mamo, katere preteklost je prežeta s temnejšimi toni. Ido – kot je morda pri otrocih njene starosti pogosto – nedoumljivost smrti hkrati privlači in plaši, vse močnejša je tudi slutnja, da bo prav stara mama prva, ki jo bo izgubila. Osrednji motiv izgube je prisoten na več ravneh, vendar film v tem smislu ne stremi k enotnemu emocionalnemu vrhuncu. Izguba se namesto tega pojavlja kot niz razpok v otroškem svetu domišljije in hkrati kot neizgovorjena konstanta sveta. Ta razpršenost postane logičen del poetike, ki raje vzpostavlja občutke kot dramske poudarke. Filmu se občasno pozna epizodičnost literarne predloge: posamezni motivi so izjemno močni, toda med njimi ni vedno popolne kohezije. Subtilni kvirovski podtoni iz kratkih zgodb o deklici, ki se začne zavedati svoje drugačnosti od okolja, v katerem odrašča, v filmu izginejo, to pa bi morda zlahka speljali na samocenzuro ali heteronormativizacijo pripovedi, vendar se zdi, da je odločitev delno tudi simptomatična za polje režiserkinega zanimanja: osredinjenje na fantastični, delno nadrealistični register ter zasledovanje čustvene in senzorične logike prizorov, ne pa psihološke ali identitetne strukture likov. Najizrazitejši intervencijski moment filma je v tem smislu uvedba magičnorealističnega motiva, utelešenega v žalobni, neopredeljivi navzočnosti sester Idine mame Ívane, ki delujeta kot odmev velike izgube. Ta ni izpeljan kot šok ali žanrski zasuk, temveč kot preprost, notranje konsistenten del sveta, v katerem smrt še nima trdnih kontur. Na tej točki film najjasneje razgrne svojo logiko: ne gre za vzpostavljanje dramatičnih poudarkov, temveč za ustvarjanje prostora, kjer se težko razumljive izkušnje preoblikujejo v magično-realistične elemente, ki skupaj z otroško predstavo o resničnosti določajo ton pripovedi. V tem kontekstu je pomembno sanjsko, megličasto vzdušje filma, ki ga Ester Ivakič gradi s kombinacijo zvoka, glasbe, fotografije in scenografije. Počasni delci svetlobe, ravnice in pokrajina, ki je hkrati odprta in utesnjujoča, ustvarjajo svet, ki ni povsem realističen niti povsem fantastičen, temveč liminalen prostor, kjer čarobno in vsakdanje sobivata brez potrebe po razmejitvi. Ta senzorična plast je eden najbolj izraznih in svojevrstnih elementov filma, ki z estetiko nepretencioznosti ključno soustvarja pomen. Podobno so igralske interpretacije minimalistične, zadržane in pogosto nedramatične. Lik stare mame je nekoliko prepoenostavljen na simbol starosti in minevanja, mladi igralki (Liza Muršič v vlogi Terezke in predvsem Lana Marić v vlogi naslovne Ide) pa ohranjata izrazito opazovalno držo, ki psihološko poglobitev nadomešča z občutkom otroške prisotnosti in zavedanja. Minimalizem čustveno izraznost zmanjša, vendar se to po drugi strani ujema z estetiko pripovedi, v kateri liki tu in tam niso toliko osebnosti kot bolj funkcije vzdušja. Motiv petja in religiozna motivika delujeta podobno. V naslovu film petje povzdigne v mitsko prvino, v pripovedi pa se pojavlja v nerafinirani, domačni, otroški obliki. Ida nima posluha; njeno petje nima zdravilne moči, kot si domišlja sprva, temveč je zaradi njega le tarča posmeha. Glasba in besedila, napisani za film, delujejo zavestno odmaknjeni od klasične glasbene produkcije. Gre za dosledno avtoričino strategijo, pri kateri film ne želi zveneti »filmsko«, temveč ohraniti vtis, da bi lahko te pesmi nastale v otroški sobi, med igro, brez ambicije po estetizaciji. Devica Marija ni prikazana toliko kot sakralna figura, ampak bolj kot objekt domišljije, nekakšen vsakdanji artefakt magičnega mišljenja dveh deklic. Kontrast med tem igrivim, neinstitucionalnim odnosom do religije in represivnimi pedagoškimi prijemi šole v času pozne Jugoslavije se ne razvije v kritiko sistema, temveč v še en primer preproste strategije Ester Ivakič, v kateri svet odraslih obstaja kot okvir, ne kot tema. Tem motivom se pridruži tudi nadrealistična prisotnost psičke, to je motiv, ki ga režiserka razvija že od kratkega filma Assunta naprej. Tudi tam ima žival – pes – simbolno in skoraj arhetipsko vlogo: kot prinašalec nečesa, kar presega razum odraslih in seže v otroško doživljanje sveta, kjer se naravno, čudežno in grozljivo ves čas prepletajo. Zdi se, da to, kar bi lahko poimenovali naivizem ali estetika nepretencioznosti, stopa v ospredje kot osrednji del avtorskega izraza Ester Ivakič; ker pa je igrani celovečerni film vendarle drugačna forma od poudarjeno avtorskih kratkih eksperimentalnih filmov, je bilo upravičeno pričakovati, da bo ta okvir vsaj delno avtorsko svobodo tudi omejil. Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo kot polnokrvni celovečerni prvenec ni film, pri katerem bi bila v ospredju izoblikovanost, temveč film z dušo, ki izraža in napoveduje eno najizrazitejših avtorskih prezenc pri nas. Recenzijo je napisala Tina Poglajen. Tekst je del kulturnega projekta kritike in refleksije umetnosti z naslovom »Med enoglasjem in raznolikostjo: slovenski film v letu 2025«, ki ga je Ministrstvo za kulturo podprlo v okviru Spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.
Pod drobnogled smo vzeli Bugonijo, znanstvenofantastični film, poln zanimivih obratov, v katerem režiser Yorgos Lanthimos igralko Emmo Stone postavi v središče teorije zarote. Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo pa je tankočutni celovečerni prvenec slovenske režiserke Ester Ivakič. Poleg tega je pred vrati 22. izdaja festivala Animateka, na kateri bomo med drugimi videli kratkometražno delo Dekle, ki se ni balo medvedov – režirala ga je Lea Vučko, ki v oddaji govori o ustvarjanju filma.
Pod drobnogled smo vzeli Bugonijo, znanstvenofantastični film, poln zanimivih obratov, v katerem režiser Yorgos Lanthimos igralko Emmo Stone postavi v središče teorije zarote. Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo pa je tankočutni celovečerni prvenec slovenske režiserke Ester Ivakič. Poleg tega je pred vrati 22. izdaja festivala Animateka, na kateri bomo med drugimi videli kratkometražno delo Dekle, ki se ni balo medvedov – režirala ga je Lea Vučko, ki v oddaji govori o ustvarjanju filma.
Preden se odpravite na pot, zmeraj preverite ali imate dovolj goriva. V kolikor pa uporabljate električno vozilo, pa ste kot turist, tudi v Rogaški Slatini, enostavno brez skrbi. Najprej pa prisluhnite, kaj so povedali mimoidoči! Vabljeni k poslušanju in delitvi! Vsebina je del projekta Dostopno za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost in #SUMO4ALL
Preden se odpravite na pot, zmeraj preverite ali imate dovolj goriva. V kolikor pa uporabljate električno vozilo, pa ste kot turist, tudi v Rogaški Slatini, enostavno brez skrbi. Najprej pa prisluhnite, kaj so povedali mimoidoči! Vabljeni k poslušanju in delitvi! Vsebina je del projekta Dostopno za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost in #SUMO4ALL
Izpod peresa slovenskih skladateljev
V pogovoru s skladateljico razmišljamo o ciklu koncertov Zvokotok, ki ga je Urška Pompe oblikovala v tem letu in ga bo 3. decembra sklenil avtorski večer. Ob tem pa reflektiramo tudi skladateljičin uspeh na Mednarodni skladateljski tribuni Rostrum s skladbo Saturniidae.
V pogovoru s skladateljico razmišljamo o ciklu koncertov Zvokotok, ki ga je Urška Pompe oblikovala v tem letu in ga bo 3. decembra sklenil avtorski večer. Ob tem pa reflektiramo tudi skladateljičin uspeh na Mednarodni skladateljski tribuni Rostrum s skladbo Saturniidae.
Tudi prestolnica se danes odeva v praznično preobleko. Ob 17h bodo namreč po uvodnem kulturnem programu z nastopom otroške pevske skupine Waldorfske osnovne šole prižgali praznične luči. Velik del elementov okrasitve je zasnovan na novo, nekateri najbolj prepoznavni pa so restavrirani originali okrasitve Zmaga Modica »Vesoljna Ljubljana«. Nove skulpture so v veliki meri izdelane iz recikliranih elementov preteklih postavitev, delov odsluženih javnih svetilk in druge tehnike. Glavno sporočilo okrasitve je, da smo lahko v odličnih odnosih tudi, če smo različni, naslov letošnje praznične okrasitve pa - V odnosu z razmerjem. Z avtorjem postavitve Urbanom Modicem se je po Ljubljani sprehodil Peter Močnik. Foto: Žiga Živulovič jr. Bobo
Tudi prestolnica se danes odeva v praznično preobleko. Ob 17h bodo namreč po uvodnem kulturnem programu z nastopom otroške pevske skupine Waldorfske osnovne šole prižgali praznične luči. Velik del elementov okrasitve je zasnovan na novo, nekateri najbolj prepoznavni pa so restavrirani originali okrasitve Zmaga Modica »Vesoljna Ljubljana«. Nove skulpture so v veliki meri izdelane iz recikliranih elementov preteklih postavitev, delov odsluženih javnih svetilk in druge tehnike. Glavno sporočilo okrasitve je, da smo lahko v odličnih odnosih tudi, če smo različni, naslov letošnje praznične okrasitve pa - V odnosu z razmerjem. Z avtorjem postavitve Urbanom Modicem se je po Ljubljani sprehodil Peter Močnik. Foto: Žiga Živulovič jr. Bobo
Inšpektorat za šolstvo je zadevo predal policiji. Drugi poudarki: - Zunanjost ptujske upravne enote je po letih prizadevanj prenovljena. Načelnik upa, da država ne bo pozabila na obnovo notranjosti. - Pogozdovanje goriškega Krasa po obsežnem požaru pred tremi leti je končano. Gozdarski strokovnjaki opozarjajo pred samovoljnim sajenjem dreves v gozdovih. - Dobrodelnost se pred iztekom leta vselej krepi. Lljudje, ki jim je mar, niso pozabili na otroke iz murskosoboške Osnovne šole Štiri, ki obiskujejo prilagojeni program.
Inšpektorat za šolstvo je zadevo predal policiji. Drugi poudarki: - Zunanjost ptujske upravne enote je po letih prizadevanj prenovljena. Načelnik upa, da država ne bo pozabila na obnovo notranjosti. - Pogozdovanje goriškega Krasa po obsežnem požaru pred tremi leti je končano. Gozdarski strokovnjaki opozarjajo pred samovoljnim sajenjem dreves v gozdovih. - Dobrodelnost se pred iztekom leta vselej krepi. Lljudje, ki jim je mar, niso pozabili na otroke iz murskosoboške Osnovne šole Štiri, ki obiskujejo prilagojeni program.
V ospredju obiska premierja Roberta Goloba v Nemčiji so žgoča evropska vprašanja, o katerih ima sicer Slovenija podobna stališča kot njena največja trgovinska partnerica. Kancler Friedrich Merz je znova podprl uporabo zamrznjenih ruskih sredstev za Kijev, Golob pa se je obregnil ob obisk madžarskega premierja Viktorja Orbana v Moskvi. Po njegovem Orban že nekaj časa ne igra več za evropsko ekipo. Preostali poudarki oddaje: Višja letna inflacija, na mesečni ravni cene brez sprememb Stanovalci domov za starejše lahko še danes dajo soglasje za prevedbo v dolgotrajno oskrbo Po požaru stolpnic v Hongkongu doslej odkrili več kot 120 trupel
V ospredju obiska premierja Roberta Goloba v Nemčiji so žgoča evropska vprašanja, o katerih ima sicer Slovenija podobna stališča kot njena največja trgovinska partnerica. Kancler Friedrich Merz je znova podprl uporabo zamrznjenih ruskih sredstev za Kijev, Golob pa se je obregnil ob obisk madžarskega premierja Viktorja Orbana v Moskvi. Po njegovem Orban že nekaj časa ne igra več za evropsko ekipo. Preostali poudarki oddaje: Višja letna inflacija, na mesečni ravni cene brez sprememb Stanovalci domov za starejše lahko še danes dajo soglasje za prevedbo v dolgotrajno oskrbo Po požaru stolpnic v Hongkongu doslej odkrili več kot 120 trupel
Zavod za gozdove Slovenije je skupaj z zavodom Miren Kras in občino Renče-Vogrsko dopoldne pripravil že četrto vseslovensko akcijo sajenja dreves na Krasu, ki ga je prizadel največji požar v zgodovini Slovenije. Tokrat so gozdni delavci in prostovoljci posadili 4 tisoč sadik na približno petih hektarjih površine nad naseljem Renče na Goriškem. Ob tem gozdarski strokovnjaki opozarjajo na pobude o samovoljnem sajenju dreves v gozdovih V oddaji tudi o tem: - Danes je zadnji dan, ko lahko stanovalci domov oddajo soglasje za prevedbo v novi sistem dogoltrajne oskrbe - Splošna stavka ohromila Italijo - Odlok o izvajanju dvojezičnosti v štirih istrskih občinah po petih letih pripravljen za obravnavo na občinskih svetih - Danes premiera predzadnje epizode Dodekalogije
Zavod za gozdove Slovenije je skupaj z zavodom Miren Kras in občino Renče-Vogrsko dopoldne pripravil že četrto vseslovensko akcijo sajenja dreves na Krasu, ki ga je prizadel največji požar v zgodovini Slovenije. Tokrat so gozdni delavci in prostovoljci posadili 4 tisoč sadik na približno petih hektarjih površine nad naseljem Renče na Goriškem. Ob tem gozdarski strokovnjaki opozarjajo na pobude o samovoljnem sajenju dreves v gozdovih V oddaji tudi o tem: - Danes je zadnji dan, ko lahko stanovalci domov oddajo soglasje za prevedbo v novi sistem dogoltrajne oskrbe - Splošna stavka ohromila Italijo - Odlok o izvajanju dvojezičnosti v štirih istrskih občinah po petih letih pripravljen za obravnavo na občinskih svetih - Danes premiera predzadnje epizode Dodekalogije
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.
Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.
- V Mariboru so po včerajšnjem obisku vlade v Podravju zadovoljni z izkupičkom - Inflacija novembra nazadovala na 2,3 odstotka - Danes je zadnji dan za oddajo soglasja za prevedbo v nov sistem dolgotrajne oskrbe
- V Mariboru so po včerajšnjem obisku vlade v Podravju zadovoljni z izkupičkom - Inflacija novembra nazadovala na 2,3 odstotka - Danes je zadnji dan za oddajo soglasja za prevedbo v nov sistem dolgotrajne oskrbe
Kaj nameravajo z nami početi evrobirokrati, ki nam očitajo možnost proračunskih nepravilnosti? Kdaj, če sploh kdaj, se bo mirovnim pregovorom med Rusijo in Ukrajino pridružila Evropska unija in kako bo v prihodnjih dveh letih z reparacijskim financiranjem Ukrajine, ki mu nasprotuje predvsem Belgija? Kako lahko 15-letnik doktorira iz kvantne fizike, in kako 8-letnik imigrantskih korenin postane nova reperska zvezda? Kako nesrečni so Italijani, kadar morajo v Evropskem parlamentu jesti karbonaro, pripravljeno na bolj severnjaški način? Menda so pripravljeni vložiti uradni protest.
Kaj nameravajo z nami početi evrobirokrati, ki nam očitajo možnost proračunskih nepravilnosti? Kdaj, če sploh kdaj, se bo mirovnim pregovorom med Rusijo in Ukrajino pridružila Evropska unija in kako bo v prihodnjih dveh letih z reparacijskim financiranjem Ukrajine, ki mu nasprotuje predvsem Belgija? Kako lahko 15-letnik doktorira iz kvantne fizike, in kako 8-letnik imigrantskih korenin postane nova reperska zvezda? Kako nesrečni so Italijani, kadar morajo v Evropskem parlamentu jesti karbonaro, pripravljeno na bolj severnjaški način? Menda so pripravljeni vložiti uradni protest.
Na obratu nova kompilacija založbe ATA, ki je posvečena žlahtnemu zvoku library glasbe, pravkar izdani mikstejp projekta Nightmares On Wax, sveža plošča južnoafriškega bobnarja in tolkalca Asherja Gamedzeja ... 01 ATA Records - Kien With The Iron Claw 02 Masta Ace & Tom Caruana – Slaughtahouse 03 Nightmares on Wax - I Remember (feat. Greentea Peng) 04 Three Point Ensemble - RAISE MY HORN 05 Mourning [A] BLKstar – Can We? 06 WRENS – CHARLIE PARKER 07 Asher Gamedze - War (Of Maneuver) 08 Asher Gamedze - Following Up 09 SML – Mouth Words 10 40 Winks - Mindrum 11 ATA Records - Tatsuya, The Sword 12 ATA Records - Dunaway's Eyes 13 Takuro Okada – Nefertite 14 Andrew Wasylyk - First Moonbeams Of Adulthood
Na obratu nova kompilacija založbe ATA, ki je posvečena žlahtnemu zvoku library glasbe, pravkar izdani mikstejp projekta Nightmares On Wax, sveža plošča južnoafriškega bobnarja in tolkalca Asherja Gamedzeja ... 01 ATA Records - Kien With The Iron Claw 02 Masta Ace & Tom Caruana – Slaughtahouse 03 Nightmares on Wax - I Remember (feat. Greentea Peng) 04 Three Point Ensemble - RAISE MY HORN 05 Mourning [A] BLKstar – Can We? 06 WRENS – CHARLIE PARKER 07 Asher Gamedze - War (Of Maneuver) 08 Asher Gamedze - Following Up 09 SML – Mouth Words 10 40 Winks - Mindrum 11 ATA Records - Tatsuya, The Sword 12 ATA Records - Dunaway's Eyes 13 Takuro Okada – Nefertite 14 Andrew Wasylyk - First Moonbeams Of Adulthood
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Igralka, zapisana radiu Dolga in naporna pot do slovenske univerze Mojstrica obmorskih motivov in figur Prvo samopostrežno trgovino v Ljubljani, ki je pomenila veliko spremembo v načinu nakupovanja, saj so si lahko kupci od tedaj izbrano blago pred nakupom temeljito ogledali, so odprli na današnji dan leta 1959, dan pred tedaj osrednjim jugoslovanskim državnim praznikom, dnevom republike. Svoje prostore je dobila v nekaj prej zgrajenem Kozolcu, takrat moderni stavbi ob današnji Slovenski cesti nedaleč od Bavarskega dvora. To je bila druga samopostrežna trgovina v Sloveniji, prva je bila odprta že dobro leto prej: 1. avgusta 1958 v Ljutomeru. V naslednjih letih so se odprtja takih trgovin v Ljubljani kar vrstila: eno največjih v tistem času, za Domom sindikatov, so odprli leta 1961, decembra istega leta pa so v novi, večnadstropni hiši z zvenečim imenom »Modna hiša« v Cigaletovi ulici slavnostno »pognali« tekoče stopnice, ki so bile prve ne samo v Sloveniji, ampak tudi v vsej tedanji Jugoslaviji.
Igralka, zapisana radiu Dolga in naporna pot do slovenske univerze Mojstrica obmorskih motivov in figur Prvo samopostrežno trgovino v Ljubljani, ki je pomenila veliko spremembo v načinu nakupovanja, saj so si lahko kupci od tedaj izbrano blago pred nakupom temeljito ogledali, so odprli na današnji dan leta 1959, dan pred tedaj osrednjim jugoslovanskim državnim praznikom, dnevom republike. Svoje prostore je dobila v nekaj prej zgrajenem Kozolcu, takrat moderni stavbi ob današnji Slovenski cesti nedaleč od Bavarskega dvora. To je bila druga samopostrežna trgovina v Sloveniji, prva je bila odprta že dobro leto prej: 1. avgusta 1958 v Ljutomeru. V naslednjih letih so se odprtja takih trgovin v Ljubljani kar vrstila: eno največjih v tistem času, za Domom sindikatov, so odprli leta 1961, decembra istega leta pa so v novi, večnadstropni hiši z zvenečim imenom »Modna hiša« v Cigaletovi ulici slavnostno »pognali« tekoče stopnice, ki so bile prve ne samo v Sloveniji, ampak tudi v vsej tedanji Jugoslaviji.
Dekliški zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani vodi dirigentka Helena Fojkar Zupančič, ki je s predanim delom zbor oblikovala v eno najboljših zasedb pri nas. Na sporedu zasedbe so redno tudi skladbe iz zakladnice slovenskega ljudskega izročila.
Dekliški zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani vodi dirigentka Helena Fojkar Zupančič, ki je s predanim delom zbor oblikovala v eno najboljših zasedb pri nas. Na sporedu zasedbe so redno tudi skladbe iz zakladnice slovenskega ljudskega izročila.
Med 10. in 12. novembrom 2025 so na Brdu pri Kranju potekali Dnevi slovenskega turizma.To je najpomembnejši strokovni dogodek našega turizma, ki je tudi letos povezal tekmovanja Gostinsko turističnega zbora v znanju in veščinah na področju gostinstva in turizma. Med nagrajenci in prejemniki priznanj v različnih strokovnih kategorijah je res veliko Primorcev, tudi srednješolcev. Posebej so z izkupičkom Gostinsko turističnega zbora lahko zadovoljni v novogoriški družbi Hit, saj so se domov vrnili s polno malho nagrad in priznanj - njihovi zaposleni so osvojili dve zlati in eno srebrno medaljo ter pet priznanj, družba pa je prejela še nekaj posebnih priznanj za svoje uspešne enote in dosežke pri delu. Za sogovornico smo izbrali njihovo mlado sodelavko Marjano Štrukelj, ki je v kategoriji pripravljanja jedi v ponvi Big Pan dosegla kar 97, 67 toč in seveda zlato medaljo. Marjana je doma v Ajdovščini, že 4 leta je zaposlena v Hitu, pav ta teden pa je zamenjala delovno mesto znotraj družbe in je v ponedeljek postala vodja kuhinje v igralnici Casinò Drive-in. Z Marjano štrukelj se pogovarja Nataša Benčič.
Med 10. in 12. novembrom 2025 so na Brdu pri Kranju potekali Dnevi slovenskega turizma.To je najpomembnejši strokovni dogodek našega turizma, ki je tudi letos povezal tekmovanja Gostinsko turističnega zbora v znanju in veščinah na področju gostinstva in turizma. Med nagrajenci in prejemniki priznanj v različnih strokovnih kategorijah je res veliko Primorcev, tudi srednješolcev. Posebej so z izkupičkom Gostinsko turističnega zbora lahko zadovoljni v novogoriški družbi Hit, saj so se domov vrnili s polno malho nagrad in priznanj - njihovi zaposleni so osvojili dve zlati in eno srebrno medaljo ter pet priznanj, družba pa je prejela še nekaj posebnih priznanj za svoje uspešne enote in dosežke pri delu. Za sogovornico smo izbrali njihovo mlado sodelavko Marjano Štrukelj, ki je v kategoriji pripravljanja jedi v ponvi Big Pan dosegla kar 97, 67 toč in seveda zlato medaljo. Marjana je doma v Ajdovščini, že 4 leta je zaposlena v Hitu, pav ta teden pa je zamenjala delovno mesto znotraj družbe in je v ponedeljek postala vodja kuhinje v igralnici Casinò Drive-in. Z Marjano štrukelj se pogovarja Nataša Benčič.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Oddaja je namenjena kulturnemu in umetniškemu dogajanju v Mariboru in širše. V njej napovedujemo premiere ter druge kulturne dogodke prireditve v severovzhodni Sloveniji in poročamo o njih.
Oddaja je namenjena kulturnemu in umetniškemu dogajanju v Mariboru in širše. V njej napovedujemo premiere ter druge kulturne dogodke prireditve v severovzhodni Sloveniji in poročamo o njih.
»Nad zeleno reko pečina in na pečini grad. Vsepovsod na njem zgodovina, Rast, razcvet in propad«. To so verzi Toneta Pavčka v pesmi z naslovom Žužemberk. Ta slikoviti trg nad Krko, središče Suhe krajine in njegovo okolico Smo obiskali v oddaji Malo naokrog. Sprehodili smo se skozi bujno zgodovino, se ustavili na tamkajšnjem gradu, v železolivarni na bližnjem Dvoru in povedali še, zakaj je te kraje vredno obiskati.
»Nad zeleno reko pečina in na pečini grad. Vsepovsod na njem zgodovina, Rast, razcvet in propad«. To so verzi Toneta Pavčka v pesmi z naslovom Žužemberk. Ta slikoviti trg nad Krko, središče Suhe krajine in njegovo okolico Smo obiskali v oddaji Malo naokrog. Sprehodili smo se skozi bujno zgodovino, se ustavili na tamkajšnjem gradu, v železolivarni na bližnjem Dvoru in povedali še, zakaj je te kraje vredno obiskati.
Slovenski knjižni sejem vsako leto pokaže, kako živa je bralna kultura pri nas. Med stojnicami se že od odprtja gnetejo ljubitelji literature. Tam so prisotne največje pa tudi tiste manjše založbe, ki kljub skromnim sredstvom vztrajajo na sejmu, ker verjamejo v knjigo.
Slovenski knjižni sejem vsako leto pokaže, kako živa je bralna kultura pri nas. Med stojnicami se že od odprtja gnetejo ljubitelji literature. Tam so prisotne največje pa tudi tiste manjše založbe, ki kljub skromnim sredstvom vztrajajo na sejmu, ker verjamejo v knjigo.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.