Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Spoznavamo zgodovino našega godbeniškega izročila, integralna dela repertoarja pihalnih orkestrov in klasične mojstrovine s poudarkom na trobilih.
V oddajah Medenina in patina spoznavamo zgodovino našega godbeniškega izročila, integralna dela repertoarja pihalnih orkestrov in klasične mojstrovine s poudarkom na trobilih.
V oddajah Medenina in patina spoznavamo zgodovino našega godbeniškega izročila, integralna dela repertoarja pihalnih orkestrov in klasične mojstrovine s poudarkom na trobilih.
Izbor treh posnetkov, nastalih v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ki jih je v radijski arhiv prispeval Pihalni orkester Premogovnika Velenje pod vodstvom svojega dolgoletnega kapelnika Ivana Marina: Potrkan ples Rada Simonitija v priredbi za godbo Jožka Hermana, Logarska dolina Emila Glavnika in skladba v obliki valčka Jesensko vezenje Bojana Adamiča.
Izbor treh posnetkov, nastalih v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ki jih je v radijski arhiv prispeval Pihalni orkester Premogovnika Velenje pod vodstvom svojega dolgoletnega kapelnika Ivana Marina: Potrkan ples Rada Simonitija v priredbi za godbo Jožka Hermana, Logarska dolina Emila Glavnika in skladba v obliki valčka Jesensko vezenje Bojana Adamiča.
Vnovič predstavljamo poustvarjalne dosežke krških godbenikov, in to z dvema posnetkoma z mednarodnih tekmovanj, na katerih so se nadvse izkazali. Za začetek boste tako slišali 3. stavek "For Natalie" iz Tretje simfonije Jamesa Barnesa, ki je bila obvezna skladba slovitega tekmovanja v Kerkradeju leta 2000. Za konec pa še enega Spartaka, tokrat Van der Roostovega s tekmovanja leta 2006 in prvič tudi s sedanjim kapelnikom – Dejanom Žnideršičem.
Vnovič predstavljamo poustvarjalne dosežke krških godbenikov, in to z dvema posnetkoma z mednarodnih tekmovanj, na katerih so se nadvse izkazali. Za začetek boste tako slišali 3. stavek "For Natalie" iz Tretje simfonije Jamesa Barnesa, ki je bila obvezna skladba slovitega tekmovanja v Kerkradeju leta 2000. Za konec pa še enega Spartaka, tokrat Van der Roostovega s tekmovanja leta 2006 in prvič tudi s sedanjim kapelnikom – Dejanom Žnideršičem.
Nov mesec nova godba – tokrat se selimo v Posavje in k brez dvoma najboljši s tega konca, k Pihalnemu orkestru Videm Krško. Govor je znova o razmeroma mladem orkestru, ki bo drugo leto obhajal šele sedemdeset let obstoja, obenem pa o še eni navdihujoči zgodbo o uspehu, saj je v tem času iz skromnih začetkov tovarniške godbe v desetletjih delovanja Draga Gradiška prerastel v eno najboljših koncertnih godb v Sloveniji, iz katere je izšla častitljiva množica vrhunskih pihalcev, trobilcev in tolkalcev, ki dandanašnji zasedajo odgovorna mesta v naših poklicnih orkestrih. Na sporedu skladba Spartak Aristida Scassole, koncertno delo izpred stoletja, zatem pa še imenitna in zelo tehtna skladba Ensuenos (Sanje) valencijskega skladatelja Francesca Tamarita Fayosa.
Nov mesec nova godba – tokrat se selimo v Posavje in k brez dvoma najboljši s tega konca, k Pihalnemu orkestru Videm Krško. Govor je znova o razmeroma mladem orkestru, ki bo drugo leto obhajal šele sedemdeset let obstoja, obenem pa o še eni navdihujoči zgodbo o uspehu, saj je v tem času iz skromnih začetkov tovarniške godbe v desetletjih delovanja Draga Gradiška prerastel v eno najboljših koncertnih godb v Sloveniji, iz katere je izšla častitljiva množica vrhunskih pihalcev, trobilcev in tolkalcev, ki dandanašnji zasedajo odgovorna mesta v naših poklicnih orkestrih. Na sporedu skladba Spartak Aristida Scassole, koncertno delo izpred stoletja, zatem pa še imenitna in zelo tehtna skladba Ensuenos (Sanje) valencijskega skladatelja Francesca Tamarita Fayosa.
Predvajamo izbor posnetkov z uvodnega koncerta letošnje sezone cikla SiBrass, ki je bil 30. marca v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Na koncertu je nastopil Trobilni ansambel SiBrass, sestavljen iz vodilnih slovenskih trobilcev, po večini članov domačih poklicnih simfoničnih orkestrov, umetniško vodstvo na koncertu pa je prevzel vsestranski glasbeni umetnik Leonhard Paul. Poznamo ga predvsem kot pozavnista in bastrobentača v trobilski zasedbi Mnozil Brass, katere člani v zadnjih letih pogosto navdušujejo tudi na slovenskih koncertnih odrih. Paul svoje nastope vselej začini s performativnimi vložki, ki jih določata izrazit smisel za črni humor in pantomimo ter izjemen občutek za odrsko prezenco. Za to vizualno podobo pa se skriva tudi izjemno široka glasbena osebnost, ki je pustila neizbrisljiv pečat na pedagoškem in umetniškem področju. Paul je sodeloval s številnimi, še zlasti dunajskimi zasedbami, dirigenti, kot je bil Nicolaus Harnoncourt, že dalj časa je vodja oddelka za komorno in sodobno glasbo Inštituta Josepha Haydna Univerze za glasbo in uprizarjajočo umetnost Dunaj, v svoji matični zasedbi Mnozil Brass pa se že od samih začetkov pred tridesetimi leti intenzivno angažira tudi kot skladatelj in aranžer. V večplastni vlogi – kot izvajalca, aranžerja, skladatelja in umetniškega vodjo – smo ga spoznali tudi na marčevskem koncertu v Ljubljani. Na sporedu se je Paulova avtorska glasba prepletala z njegovimi priredbami filmskih in klasičnih melodij.
Predvajamo izbor posnetkov z uvodnega koncerta letošnje sezone cikla SiBrass, ki je bil 30. marca v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Na koncertu je nastopil Trobilni ansambel SiBrass, sestavljen iz vodilnih slovenskih trobilcev, po večini članov domačih poklicnih simfoničnih orkestrov, umetniško vodstvo na koncertu pa je prevzel vsestranski glasbeni umetnik Leonhard Paul. Poznamo ga predvsem kot pozavnista in bastrobentača v trobilski zasedbi Mnozil Brass, katere člani v zadnjih letih pogosto navdušujejo tudi na slovenskih koncertnih odrih. Paul svoje nastope vselej začini s performativnimi vložki, ki jih določata izrazit smisel za črni humor in pantomimo ter izjemen občutek za odrsko prezenco. Za to vizualno podobo pa se skriva tudi izjemno široka glasbena osebnost, ki je pustila neizbrisljiv pečat na pedagoškem in umetniškem področju. Paul je sodeloval s številnimi, še zlasti dunajskimi zasedbami, dirigenti, kot je bil Nicolaus Harnoncourt, že dalj časa je vodja oddelka za komorno in sodobno glasbo Inštituta Josepha Haydna Univerze za glasbo in uprizarjajočo umetnost Dunaj, v svoji matični zasedbi Mnozil Brass pa se že od samih začetkov pred tridesetimi leti intenzivno angažira tudi kot skladatelj in aranžer. V večplastni vlogi – kot izvajalca, aranžerja, skladatelja in umetniškega vodjo – smo ga spoznali tudi na marčevskem koncertu v Ljubljani. Na sporedu se je Paulova avtorska glasba prepletala z njegovimi priredbami filmskih in klasičnih melodij.