Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Spoznavamo zgodovino našega godbeniškega izročila, integralna dela repertoarja pihalnih orkestrov in klasične mojstrovine s poudarkom na trobilih.
Glasbeni projekt Ljudska zgodba Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora, ki je lani zaznamoval 150-letnico delovanja, je v obliki zgoščenke izšel pred kratkim, zaživel pa je že ob koncu leta 2016 v Kranjski Gori in na Jesenicah. Tedaj si ga je zamislil dirigent Dejan Rihtarič, ki ga je pri snovanju projekta vodilo prepričanje, da "ljudska glasba ni samo stvar preteklosti, ampak da jo je možno revitalizirati in jo predstaviti poslušalcem na sodoben in zanimiv način". Idejno zasnovo Ljudske zgodbe je predstavil skladateljema Aleksandru Čonču in Anžetu Rozmanu, ki sta ljudske pesmi in plese stkala v širše zasnovane glasbene zgodbe in pri tem ljudske melodije odela v novo glasbeno preobleko. Tokrat z zgoščenke Ljudska zgodba predvajamo Lectovo srce Anžeta Rozmana in dve Čončevi skladbi: K soldatom pojdejo in Spet bo veselo pod lip'co zeleno.
Glasbeni projekt Ljudska zgodba Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora, ki je lani zaznamoval 150-letnico delovanja, je v obliki zgoščenke izšel pred kratkim, zaživel pa je že ob koncu leta 2016 v Kranjski Gori in na Jesenicah. Tedaj si ga je zamislil dirigent Dejan Rihtarič, ki ga je pri snovanju projekta vodilo prepričanje, da "ljudska glasba ni samo stvar preteklosti, ampak da jo je možno revitalizirati in jo predstaviti poslušalcem na sodoben in zanimiv način". Idejno zasnovo Ljudske zgodbe je predstavil skladateljema Aleksandru Čonču in Anžetu Rozmanu, ki sta ljudske pesmi in plese stkala v širše zasnovane glasbene zgodbe in pri tem ljudske melodije odela v novo glasbeno preobleko. Tokrat z zgoščenke Ljudska zgodba predvajamo Lectovo srce Anžeta Rozmana in dve Čončevi skladbi: K soldatom pojdejo in Spet bo veselo pod lip'co zeleno.
Glasbeni projekt Ljudska zgodba je v obliki zgoščenke izšel pred kratkim, sicer pa je zaživel že ob koncu leta 2016, ko je bil izveden v Kranjski Gori in na Jesenicah. Izvedel ga je ljubiteljski Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora, ki je lani praznoval 150. obletnico delovanja. Ljudsko zgodbo si je pred skoraj desetletjem sicer zamislil dirigent Dejan Rihtarič, ki ga je pri snovanju projekta vodilo prepričanje, da »ljudska glasba ni samo stvar preteklosti, ampak jo je možno revitalizirati in predstaviti poslušalcem na sodoben in zanimiv način«. Idejno zasnovo projekta je predstavil skladateljema Aleksandru Čonču in Anžetu Rozmanu, onadva pa sta ljudske pesmi in plese stkala v širše zasnovane glasbene zgodbe, torej v sodobnejši kontekst; pri tem sta znane in manj znane ljudske melodije odela v še bolj »žmohtno« glasbeno preobleko. V prvi izmed dveh oddaj bomo predvajali izbor štirih, prihodnjič pa še preostale tri glasbene točke z zgoščenke Ljudska zgodba, ki so jo člani Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora posneli oktobra 2021 v kranjskogorski dvorani Vitranc. Pri snemalnem projektu so sodelovali še člani Mešanega pevskega zbora Odmev iz Kamnika, vokalna solista Monika Bohinec in Klemen Torkar ter Jože Andrejaš z ustno harmoniko.
Glasbeni projekt Ljudska zgodba je v obliki zgoščenke izšel pred kratkim, sicer pa je zaživel že ob koncu leta 2016, ko je bil izveden v Kranjski Gori in na Jesenicah. Izvedel ga je ljubiteljski Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora, ki je lani praznoval 150. obletnico delovanja. Ljudsko zgodbo si je pred skoraj desetletjem sicer zamislil dirigent Dejan Rihtarič, ki ga je pri snovanju projekta vodilo prepričanje, da »ljudska glasba ni samo stvar preteklosti, ampak jo je možno revitalizirati in predstaviti poslušalcem na sodoben in zanimiv način«. Idejno zasnovo projekta je predstavil skladateljema Aleksandru Čonču in Anžetu Rozmanu, onadva pa sta ljudske pesmi in plese stkala v širše zasnovane glasbene zgodbe, torej v sodobnejši kontekst; pri tem sta znane in manj znane ljudske melodije odela v še bolj »žmohtno« glasbeno preobleko. V prvi izmed dveh oddaj bomo predvajali izbor štirih, prihodnjič pa še preostale tri glasbene točke z zgoščenke Ljudska zgodba, ki so jo člani Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora posneli oktobra 2021 v kranjskogorski dvorani Vitranc. Pri snemalnem projektu so sodelovali še člani Mešanega pevskega zbora Odmev iz Kamnika, vokalna solista Monika Bohinec in Klemen Torkar ter Jože Andrejaš z ustno harmoniko.
Sloviti kanadski trobilni kvintet Canadian Brass nepretrgano poustvarja že vse od daljnega leta 1970, ko ga je v Torontu ustanovilo pet izjemnih trobilcev iz Kanade in Združenih držav Amerike. V petih desetletjih poustvarjanja in ustvarjanja je zasedba izdala več kot 130 nosilcev zvoka ali slike, njena zasebna knjižnica pa šteje okoli 600 izvirnih del in aranžmajev, zloženih posebej zanjo. Za predvajanje smo tokrat pripravili izbor posnetkov z zgoščenke Angleška renesančna glasba, ki jo je leta 1990 izdala založba CBS Records International. Kvintet Canadian Brass so tedaj sestavljali trobentarja Ronald Romm in Frederic Mills, hornist David Ohanian, pozavnist Eugene Watts in tubist Charles Daellenbach.
Sloviti kanadski trobilni kvintet Canadian Brass nepretrgano poustvarja že vse od daljnega leta 1970, ko ga je v Torontu ustanovilo pet izjemnih trobilcev iz Kanade in Združenih držav Amerike. V petih desetletjih poustvarjanja in ustvarjanja je zasedba izdala več kot 130 nosilcev zvoka ali slike, njena zasebna knjižnica pa šteje okoli 600 izvirnih del in aranžmajev, zloženih posebej zanjo. Za predvajanje smo tokrat pripravili izbor posnetkov z zgoščenke Angleška renesančna glasba, ki jo je leta 1990 izdala založba CBS Records International. Kvintet Canadian Brass so tedaj sestavljali trobentarja Ronald Romm in Frederic Mills, hornist David Ohanian, pozavnist Eugene Watts in tubist Charles Daellenbach.
Že v eni prejšnjih oddaj smo z Gregorčičevim verzom "nazaj v planinski raj" poudarili, da so prav ljubiteljske godbe življenjsko pomembna vališča bodočih vrhunskih pihalcev, trobilcev in tolkalcev – in prav orkester, ki se od leta 1981 uradno imenuje Mladinski pihalni orkester Piran, se lahko pohvali z izjemnim izborom vrhunskih glasbenikov, ki so v njem naredili prve korake ali se prekalili ali pa pustili neizbrisljiv pečat. Govor ni samo o profesorjih glasbe, ki so si pridobili ugled v tistih krajih, temveč so med njimi tudi še dejavni ali upokojeni člani vseh najuglednejših slovenskih poklicnih orkestrov; nekateri so se izkazali tudi v tujini, od Italije do Nemčije. Toda vse je nekoč vodil Benjamin Makovec. V preostanku oddaje boste slišali izbor sijajnih posnetkov izvedb najslovitejših filmskih glasb z njihovih koncertov. Slišali boste glasbo Georgea Gershwina, Leonarda Bernsteina, Ernesta Golda in Johna Kanderja.
Že v eni prejšnjih oddaj smo z Gregorčičevim verzom "nazaj v planinski raj" poudarili, da so prav ljubiteljske godbe življenjsko pomembna vališča bodočih vrhunskih pihalcev, trobilcev in tolkalcev – in prav orkester, ki se od leta 1981 uradno imenuje Mladinski pihalni orkester Piran, se lahko pohvali z izjemnim izborom vrhunskih glasbenikov, ki so v njem naredili prve korake ali se prekalili ali pa pustili neizbrisljiv pečat. Govor ni samo o profesorjih glasbe, ki so si pridobili ugled v tistih krajih, temveč so med njimi tudi še dejavni ali upokojeni člani vseh najuglednejših slovenskih poklicnih orkestrov; nekateri so se izkazali tudi v tujini, od Italije do Nemčije. Toda vse je nekoč vodil Benjamin Makovec. V preostanku oddaje boste slišali izbor sijajnih posnetkov izvedb najslovitejših filmskih glasb z njihovih koncertov. Slišali boste glasbo Georgea Gershwina, Leonarda Bernsteina, Ernesta Golda in Johna Kanderja.