Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V tretji in hkrati sklepni oddaji krajšega poletnega niza Godba se preizkusi v simfoniki, v katerem predstavljamo odmeven poustvarjalni podvig Orkestra slovenske vojske, ki se ga je lotil pod vodstvom maestra Georga Pehlivaniana zadnjega marca letos v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, boste za veliki finale slišali naše vojake, kako poustvarjajo nič manj kot Četrto simfonijo Petra Iljiča Čajkovskega, ki jo je posebej zanje priredil Gregor Kovačič. Seveda je celotna simfonija veliko predolga za okvir oddaje Medenina in patina, zato boste slišali uvodni in sklepni stavek, ki sta v tej preobleki tudi najbolj zablestela.
V tretji in hkrati sklepni oddaji krajšega poletnega niza Godba se preizkusi v simfoniki, v katerem predstavljamo odmeven poustvarjalni podvig Orkestra slovenske vojske, ki se ga je lotil pod vodstvom maestra Georga Pehlivaniana zadnjega marca letos v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, boste za veliki finale slišali naše vojake, kako poustvarjajo nič manj kot Četrto simfonijo Petra Iljiča Čajkovskega, ki jo je posebej zanje priredil Gregor Kovačič. Seveda je celotna simfonija veliko predolga za okvir oddaje Medenina in patina, zato boste slišali uvodni in sklepni stavek, ki sta v tej preobleki tudi najbolj zablestela.
Rimske pinije Ottorina Respighija v priredbi za godbo Tona Van Grevenbroeka in izvedbi Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom Georgeja Pehlivaniana na koncertu 31. marca letos v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Rimske pinije Ottorina Respighija v priredbi za godbo Tona Van Grevenbroeka in izvedbi Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom Georgeja Pehlivaniana na koncertu 31. marca letos v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Predstavljamo vam zavidanja vreden poustvarjalni dosežek Orkestra slovenske vojske pod vodstvom maestra Georga Pehlivaniana. Lotili so se ga zadnjega marca leta 2025 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Ta večer je šlo popolnoma brez kompromisov in v dobre dve uri dolgem koncertu smo slišali najintenzivnejši izbor vrhunskih partitur iz zakladnice simfonične literature, tokrat v godbeniški preobleki. V prvi oddaji iz novega niza Godba se preizkusi v simfoniki bo zvenela glasba Arama Hačaturjana: Suita iz baleta Spartak in Ples s sabljami iz baleta Gajane.
Predstavljamo vam zavidanja vreden poustvarjalni dosežek Orkestra slovenske vojske pod vodstvom maestra Georga Pehlivaniana. Lotili so se ga zadnjega marca leta 2025 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Ta večer je šlo popolnoma brez kompromisov in v dobre dve uri dolgem koncertu smo slišali najintenzivnejši izbor vrhunskih partitur iz zakladnice simfonične literature, tokrat v godbeniški preobleki. V prvi oddaji iz novega niza Godba se preizkusi v simfoniki bo zvenela glasba Arama Hačaturjana: Suita iz baleta Spartak in Ples s sabljami iz baleta Gajane.
Glasbeni projekt Ljudska zgodba Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora, ki je lani zaznamoval 150-letnico delovanja, je v obliki zgoščenke izšel pred kratkim, zaživel pa je že ob koncu leta 2016 v Kranjski Gori in na Jesenicah. Tedaj si ga je zamislil dirigent Dejan Rihtarič, ki ga je pri snovanju projekta vodilo prepričanje, da "ljudska glasba ni samo stvar preteklosti, ampak da jo je možno revitalizirati in jo predstaviti poslušalcem na sodoben in zanimiv način". Idejno zasnovo Ljudske zgodbe je predstavil skladateljema Aleksandru Čonču in Anžetu Rozmanu, ki sta ljudske pesmi in plese stkala v širše zasnovane glasbene zgodbe in pri tem ljudske melodije odela v novo glasbeno preobleko. Tokrat z zgoščenke Ljudska zgodba predvajamo Lectovo srce Anžeta Rozmana in dve Čončevi skladbi: K soldatom pojdejo in Spet bo veselo pod lip'co zeleno.
Glasbeni projekt Ljudska zgodba Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora, ki je lani zaznamoval 150-letnico delovanja, je v obliki zgoščenke izšel pred kratkim, zaživel pa je že ob koncu leta 2016 v Kranjski Gori in na Jesenicah. Tedaj si ga je zamislil dirigent Dejan Rihtarič, ki ga je pri snovanju projekta vodilo prepričanje, da "ljudska glasba ni samo stvar preteklosti, ampak da jo je možno revitalizirati in jo predstaviti poslušalcem na sodoben in zanimiv način". Idejno zasnovo Ljudske zgodbe je predstavil skladateljema Aleksandru Čonču in Anžetu Rozmanu, ki sta ljudske pesmi in plese stkala v širše zasnovane glasbene zgodbe in pri tem ljudske melodije odela v novo glasbeno preobleko. Tokrat z zgoščenke Ljudska zgodba predvajamo Lectovo srce Anžeta Rozmana in dve Čončevi skladbi: K soldatom pojdejo in Spet bo veselo pod lip'co zeleno.
Glasbeni projekt Ljudska zgodba je v obliki zgoščenke izšel pred kratkim, sicer pa je zaživel že ob koncu leta 2016, ko je bil izveden v Kranjski Gori in na Jesenicah. Izvedel ga je ljubiteljski Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora, ki je lani praznoval 150. obletnico delovanja. Ljudsko zgodbo si je pred skoraj desetletjem sicer zamislil dirigent Dejan Rihtarič, ki ga je pri snovanju projekta vodilo prepričanje, da »ljudska glasba ni samo stvar preteklosti, ampak jo je možno revitalizirati in predstaviti poslušalcem na sodoben in zanimiv način«. Idejno zasnovo projekta je predstavil skladateljema Aleksandru Čonču in Anžetu Rozmanu, onadva pa sta ljudske pesmi in plese stkala v širše zasnovane glasbene zgodbe, torej v sodobnejši kontekst; pri tem sta znane in manj znane ljudske melodije odela v še bolj »žmohtno« glasbeno preobleko. V prvi izmed dveh oddaj bomo predvajali izbor štirih, prihodnjič pa še preostale tri glasbene točke z zgoščenke Ljudska zgodba, ki so jo člani Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora posneli oktobra 2021 v kranjskogorski dvorani Vitranc. Pri snemalnem projektu so sodelovali še člani Mešanega pevskega zbora Odmev iz Kamnika, vokalna solista Monika Bohinec in Klemen Torkar ter Jože Andrejaš z ustno harmoniko.
Glasbeni projekt Ljudska zgodba je v obliki zgoščenke izšel pred kratkim, sicer pa je zaživel že ob koncu leta 2016, ko je bil izveden v Kranjski Gori in na Jesenicah. Izvedel ga je ljubiteljski Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora, ki je lani praznoval 150. obletnico delovanja. Ljudsko zgodbo si je pred skoraj desetletjem sicer zamislil dirigent Dejan Rihtarič, ki ga je pri snovanju projekta vodilo prepričanje, da »ljudska glasba ni samo stvar preteklosti, ampak jo je možno revitalizirati in predstaviti poslušalcem na sodoben in zanimiv način«. Idejno zasnovo projekta je predstavil skladateljema Aleksandru Čonču in Anžetu Rozmanu, onadva pa sta ljudske pesmi in plese stkala v širše zasnovane glasbene zgodbe, torej v sodobnejši kontekst; pri tem sta znane in manj znane ljudske melodije odela v še bolj »žmohtno« glasbeno preobleko. V prvi izmed dveh oddaj bomo predvajali izbor štirih, prihodnjič pa še preostale tri glasbene točke z zgoščenke Ljudska zgodba, ki so jo člani Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora posneli oktobra 2021 v kranjskogorski dvorani Vitranc. Pri snemalnem projektu so sodelovali še člani Mešanega pevskega zbora Odmev iz Kamnika, vokalna solista Monika Bohinec in Klemen Torkar ter Jože Andrejaš z ustno harmoniko.