Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Monografsko odkrivanje življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
V izboru iz slovenske glasbene ustvarjalnosti nas čaka glasba za godala štirih skladateljev, ki se navdihuje tudi v ljudski glasbi - Istrska suita Alda Kumarja, Sinfonia da camera in modo istriano Danila Švare, Concerto semplice Jakoba Ježa in Rapsodica Alojza Srebotnjaka.
V izboru iz slovenske glasbene ustvarjalnosti nas čaka glasba za godala štirih skladateljev, ki se navdihuje tudi v ljudski glasbi - Istrska suita Alda Kumarja, Sinfonia da camera in modo istriano Danila Švare, Concerto semplice Jakoba Ježa in Rapsodica Alojza Srebotnjaka.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Glasbena in likovna umetnost sta se pri vsestransko nadarjenem Sašu Šantlu ves čas prepletali. Poučeval je risanje, petje in violino, ukvarjal se je z glasbeno publicistiko, vodil zbore, skladal in igral v različnih instrumentalnih zasedbah. Bolj znan in tudi pomembnejši je njegov slikarski opus; za Glasbeno matico je recimo izdelal kar 139 portretov slovenskih glasbenikov ter leta 1936 svoje največje delo – oljno sliko Koncil slovenske glasbe, na kateri je upodobil pomembne glasbene ustvarjalce slovenske zgodovine. Njegov glasbeni opus je nekoliko manjši in obsega približno sto pretežno komornih del, med katerimi najdemo tudi dva godalna kvarteta. Bil je med ustanovitelji društva Vesna na Dunaju in se ves ta čas intenzivno ukvarjal z glasbo. S svojim programom, ki se ga je držal vse življenje, je želel umetnost približati ljudstvu. Predvajamo izbor treh Šantlovih del, oba godalna kvarteta in Belokranjsko serenado za godala.
Glasbena in likovna umetnost sta se pri vsestransko nadarjenem Sašu Šantlu ves čas prepletali. Poučeval je risanje, petje in violino, ukvarjal se je z glasbeno publicistiko, vodil zbore, skladal in igral v različnih instrumentalnih zasedbah. Bolj znan in tudi pomembnejši je njegov slikarski opus; za Glasbeno matico je recimo izdelal kar 139 portretov slovenskih glasbenikov ter leta 1936 svoje največje delo – oljno sliko Koncil slovenske glasbe, na kateri je upodobil pomembne glasbene ustvarjalce slovenske zgodovine. Njegov glasbeni opus je nekoliko manjši in obsega približno sto pretežno komornih del, med katerimi najdemo tudi dva godalna kvarteta. Bil je med ustanovitelji društva Vesna na Dunaju in se ves ta čas intenzivno ukvarjal z glasbo. S svojim programom, ki se ga je držal vse življenje, je želel umetnost približati ljudstvu. Predvajamo izbor treh Šantlovih del, oba godalna kvarteta in Belokranjsko serenado za godala.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Danilo Švara sodi med odlično šolane in vsestransko razgledane slovenske glasbenike 20. stoletja. Kompozicijsko obrt je imel v malem prstu, ob tem pa je bil odličen pianist, poustvarjalno in pedagoško verziran dirigent ter kulturno zanimiv kritik. Bil je tudi med prvimi pri nas, ki so začeli ustvarjati obsežnejše ciklične oblike v sodobnejši zvočnosti. Pokukali bomo v njegov orkestralni opus ...
Danilo Švara sodi med odlično šolane in vsestransko razgledane slovenske glasbenike 20. stoletja. Kompozicijsko obrt je imel v malem prstu, ob tem pa je bil odličen pianist, poustvarjalno in pedagoško verziran dirigent ter kulturno zanimiv kritik. Bil je tudi med prvimi pri nas, ki so začeli ustvarjati obsežnejše ciklične oblike v sodobnejši zvočnosti. Pokukali bomo v njegov orkestralni opus ...
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Izbor glasbe predstavlja tri sonate slovenskih skladateljev, nastale v časovnem razponu 150 let, ki pa se na različne načine sklicujejo na klasicistično sonatno zvrst, dela Francesca Pollinija, Matije Babnika in Marijana Lipovška.
Izbor glasbe predstavlja tri sonate slovenskih skladateljev, nastale v časovnem razponu 150 let, ki pa se na različne načine sklicujejo na klasicistično sonatno zvrst, dela Francesca Pollinija, Matije Babnika in Marijana Lipovška.