Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Monografsko odkrivanje življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Predstavljamo Uverturo za orkester, imenovano Tempora mutantur nos et mutamur in illis (Časi so se spremenili in mi z njimi) Tomaža Habeta, leta 1992 nastali Koncert za violino, violončelo in orkester Janija Goloba in suito iz baleta Bajke o Gorjancih Marjana Kozine, ki je navdih za glasbo našel tudi v čudovitih razgledih na Trški gori, kjer je pogosto ustvarjal glasbo.
Predstavljamo Uverturo za orkester, imenovano Tempora mutantur nos et mutamur in illis (Časi so se spremenili in mi z njimi) Tomaža Habeta, leta 1992 nastali Koncert za violino, violončelo in orkester Janija Goloba in suito iz baleta Bajke o Gorjancih Marjana Kozine, ki je navdih za glasbo našel tudi v čudovitih razgledih na Trški gori, kjer je pogosto ustvarjal glasbo.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Predstavljamo vam Sedem skladb za violino in klavir Marija Kogoja, zbirko 9 klavirskih preludijev, op. 14 Janeza Matičiča in Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina.
Predstavljamo vam Sedem skladb za violino in klavir Marija Kogoja, zbirko 9 klavirskih preludijev, op. 14 Janeza Matičiča in Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Josip Ipavec je bil sin Gustava Ipavca in je že kot otrok sodeloval na glasbenih večerih, ki so jih po tradiciji redno prirejali pri Ipavčevih v Šentjurju. Leta se je 1898 vpisal na medicino v Gradcu, obenem pa se je glasbeno izpopolnjeval. Največji glasbeni uspeh Josipa Ipavca je njegova pantomima Možiček iz leta 1900. Po natisu partiture jo je Gojmir Krek pohvalil v Ljubljanskem zvonu in zapisal, da označuje v naši glasbeni literaturi velikanski korak naprej in ne hodi po splošno znanih priljubljenih poteh stare šablone, temveč prodira v bujni pragozd fantazije. Danilo Bučar se je rodil leta 1896 v Črnomlju in je svoja otroška in mladostniška leta preživel v Novem mestu. Čeprav je študiral farmacijo in se s tem poklicem tudi preživljal, pa je gojil ljubezen do glasbe in gledališča vse življenje. Danila Bučarja avantgardna glasbena gibanja niso zanimala, to pa ne pomeni, da ni bil prodoren iskalec novega, boljšega, subtilnejšega. Prav to zadnje, subtilnost, v drobnih potankostih občuteno snovanje, je osrednja značilnost njegove glasbe.
Josip Ipavec je bil sin Gustava Ipavca in je že kot otrok sodeloval na glasbenih večerih, ki so jih po tradiciji redno prirejali pri Ipavčevih v Šentjurju. Leta se je 1898 vpisal na medicino v Gradcu, obenem pa se je glasbeno izpopolnjeval. Največji glasbeni uspeh Josipa Ipavca je njegova pantomima Možiček iz leta 1900. Po natisu partiture jo je Gojmir Krek pohvalil v Ljubljanskem zvonu in zapisal, da označuje v naši glasbeni literaturi velikanski korak naprej in ne hodi po splošno znanih priljubljenih poteh stare šablone, temveč prodira v bujni pragozd fantazije. Danilo Bučar se je rodil leta 1896 v Črnomlju in je svoja otroška in mladostniška leta preživel v Novem mestu. Čeprav je študiral farmacijo in se s tem poklicem tudi preživljal, pa je gojil ljubezen do glasbe in gledališča vse življenje. Danila Bučarja avantgardna glasbena gibanja niso zanimala, to pa ne pomeni, da ni bil prodoren iskalec novega, boljšega, subtilnejšega. Prav to zadnje, subtilnost, v drobnih potankostih občuteno snovanje, je osrednja značilnost njegove glasbe.