Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Monografsko odkrivanje življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Predvajamo in predstavljamo 3. simfonijo, 'Sinfonio stretta', Matije Bravničarja, Ubrane strune za godalni sekstet Janija Goloba in Slovensko suito za simfonični orkester Alda Kumarja.
Predvajamo in predstavljamo 3. simfonijo, 'Sinfonio stretta', Matije Bravničarja, Ubrane strune za godalni sekstet Janija Goloba in Slovensko suito za simfonični orkester Alda Kumarja.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Rojen je bil leta 1912 v Ljubljani, kjer je obiskoval glasbeno šolo pri Glasbeni matici, pozneje pa tudi Državni konservatorij. Po maturi se je odločil za študij prava, vendar pri njem ni vztrajal, saj ga je veliko bolj zanimala glasba. Tako je nadaljeval študij na konservatoriju. Pri Slavku Ostercu je študiral kompozicijo, dirigiranje pa pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Po diplomi iz kompozicije in dirigiranja se je leta 1934 odločil za dvoletno izpopolnjevanje na mojstrski šoli praškega državnega konservatorija. Tam je delal z znamenitim dirigentom Vaclavom Talichom, znanje iz kompozicije pa je pridobival pri skladatelju Josefu Suku. Učil se je tudi kompozicije v četrttonskem sistemu pri inovatorju Alojzu Habi, vendar pa ni nikoli posegal po izrazito modernističnih glasbenih izrazilih. Kot skladatelj je bil dejaven do leta 1946, pozneje pa je postal direktor mariborske in zatem ljubljanske operne hiše. Za življenjsko delo je leta 1951 prejel Prešernovo nagrado.
Rojen je bil leta 1912 v Ljubljani, kjer je obiskoval glasbeno šolo pri Glasbeni matici, pozneje pa tudi Državni konservatorij. Po maturi se je odločil za študij prava, vendar pri njem ni vztrajal, saj ga je veliko bolj zanimala glasba. Tako je nadaljeval študij na konservatoriju. Pri Slavku Ostercu je študiral kompozicijo, dirigiranje pa pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Po diplomi iz kompozicije in dirigiranja se je leta 1934 odločil za dvoletno izpopolnjevanje na mojstrski šoli praškega državnega konservatorija. Tam je delal z znamenitim dirigentom Vaclavom Talichom, znanje iz kompozicije pa je pridobival pri skladatelju Josefu Suku. Učil se je tudi kompozicije v četrttonskem sistemu pri inovatorju Alojzu Habi, vendar pa ni nikoli posegal po izrazito modernističnih glasbenih izrazilih. Kot skladatelj je bil dejaven do leta 1946, pozneje pa je postal direktor mariborske in zatem ljubljanske operne hiše. Za življenjsko delo je leta 1951 prejel Prešernovo nagrado.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
V poslušanje ponujamo orkestrska dela Iva Petrića, Boga Leskovca in Sama Vremšaka, ki se iz druge polovice 20. stoletja ozirajo k oblikam in izraznosti starejših obdobij, klasicizma in baroka.
V poslušanje ponujamo orkestrska dela Iva Petrića, Boga Leskovca in Sama Vremšaka, ki se iz druge polovice 20. stoletja ozirajo k oblikam in izraznosti starejših obdobij, klasicizma in baroka.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Predvajamo in predstavljamo Valse romantique za klavir Gregorja Gojmirja Kreka, Sinfonietto za orkester Primoža Ramovša, Osterčevo Partito za violončelo in klavir ter orkestrsko suito Če se pleše Marija Kogoja.
Predvajamo in predstavljamo Valse romantique za klavir Gregorja Gojmirja Kreka, Sinfonietto za orkester Primoža Ramovša, Osterčevo Partito za violončelo in klavir ter orkestrsko suito Če se pleše Marija Kogoja.