Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Monografsko odkrivanje življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Šentvidu v Vipavski dolini, kot se je takrat imenoval Podnanos. V Ljubljani je študiral teologijo, obenem pa je sodeloval z Glasbeno matico in deloval kot pomožni organist na šentjakobskem koru. Na Dunaju je končal glasbeni konservatorij, po vrnitvi v Ljubljano pa se je pridružil glasbenemu dogajanju. Učil je na orglarski šoli, leta 1909 pa je postal stolni vikar, organist in ravnatelj pevskega zbora v ljubljanski stolnici. Za Antonom Foersterjem je prevzel vodstvo orglarske šole in počasi prevzel v svoje roke uredništvo glasbene revije Cerkveni glasbenik, ki je bila ob Novih akordih najpomembnejša slovenska glasbena revija. Po prvi svetovni vojni je poučeval na ljubljanskem konservatoriju, leta 1939 pa na novo ustanovljeni glasbeni akademiji, kjer je delal do upokojitve leta 1945.
Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Šentvidu v Vipavski dolini, kot se je takrat imenoval Podnanos. V Ljubljani je študiral teologijo, obenem pa je sodeloval z Glasbeno matico in deloval kot pomožni organist na šentjakobskem koru. Na Dunaju je končal glasbeni konservatorij, po vrnitvi v Ljubljano pa se je pridružil glasbenemu dogajanju. Učil je na orglarski šoli, leta 1909 pa je postal stolni vikar, organist in ravnatelj pevskega zbora v ljubljanski stolnici. Za Antonom Foersterjem je prevzel vodstvo orglarske šole in počasi prevzel v svoje roke uredništvo glasbene revije Cerkveni glasbenik, ki je bila ob Novih akordih najpomembnejša slovenska glasbena revija. Po prvi svetovni vojni je poučeval na ljubljanskem konservatoriju, leta 1939 pa na novo ustanovljeni glasbeni akademiji, kjer je delal do upokojitve leta 1945.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
V tokratnem izboru del slovenskih skladateljev Igorja Dekleve, Iva Petrića, Alojza Srebotnjaka in Lojzeta Lebiča se bomo nekajkrat srečali tudi pustnih mask in običajev slovenskih pokrajin.
V tokratnem izboru del slovenskih skladateljev Igorja Dekleve, Iva Petrića, Alojza Srebotnjaka in Lojzeta Lebiča se bomo nekajkrat srečali tudi pustnih mask in običajev slovenskih pokrajin.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Ob slovenskem kulturnem prazniku predstavljamo tri izbrana glasbena dela po temah Franceta Prešerna: Gazele - sedem orkestralnih pesnitev Lucijana Marije Škerjanca, uglasbitev treh kitic pesmi Pod oknom za moški zbor Antona Nedvěda in kantato za zbor, štiri soliste in orkester z naslovom Orglar Marijana Lipovška.
Ob slovenskem kulturnem prazniku predstavljamo tri izbrana glasbena dela po temah Franceta Prešerna: Gazele - sedem orkestralnih pesnitev Lucijana Marije Škerjanca, uglasbitev treh kitic pesmi Pod oknom za moški zbor Antona Nedvěda in kantato za zbor, štiri soliste in orkester z naslovom Orglar Marijana Lipovška.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Lucijan Marija Škerjanc, Emil Adamič, Anton Lajovic in Demetrij Žebre sodijo med temeljne slovenske skladatelje dvajsetega stoletja. Njihov glasbena govorica je zazrta v tradicionalno glasbeno estetiko, vsak od njih pa je slovensko glasbeno zakladnico obogatil z izpovedno bogato umetnostjo. V oddaji predvajamo Koncert za fagot in orkester Lucijana Marije Škerjanca, Tri skladbe za veliki godalni orkester Emila Adamiča, Adagio Antona Lajovca in Prebujenje Demetrija Žebreta.
Lucijan Marija Škerjanc, Emil Adamič, Anton Lajovic in Demetrij Žebre sodijo med temeljne slovenske skladatelje dvajsetega stoletja. Njihov glasbena govorica je zazrta v tradicionalno glasbeno estetiko, vsak od njih pa je slovensko glasbeno zakladnico obogatil z izpovedno bogato umetnostjo. V oddaji predvajamo Koncert za fagot in orkester Lucijana Marije Škerjanca, Tri skladbe za veliki godalni orkester Emila Adamiča, Adagio Antona Lajovca in Prebujenje Demetrija Žebreta.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
V poslušanje ponujamo izbor glasbe za godala iz bogatega opusa skladatelja in pianista Marijana Lipovška - Štiri skladbe za violino in klavir, Sedem miniatur z godala, Balado za violončelo in klavir in Drugo suito za godala.
V poslušanje ponujamo izbor glasbe za godala iz bogatega opusa skladatelja in pianista Marijana Lipovška - Štiri skladbe za violino in klavir, Sedem miniatur z godala, Balado za violončelo in klavir in Drugo suito za godala.