Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Monografsko odkrivanje življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Emerik Beran in Anton Foerster sta dva od najvidnejših skladateljev oziroma glasbenikov češkega rodu, ki so ob koncu 19. stoletja imigrirali na tuje in tam preživeli večji del svojih življenj. Emerik Beran je po prihodu v Maribor leta 1898 tam preživel in deloval kot pedagog kar tri desetletja, zadnjih ducat let svojega življenja je preživel v Ljubljani. Anton Foerster je v Ljubljano prispel tri desetletja pred Beranovim prihodom v Maribor. Vrsto let je sodeloval z Glasbeno matico in v okviru njene založniške dejavnosti sredi sedemdesetih let 19. stoletja izdal nadvse zanimivo klavirsko parafrazo na ljudsko Po jezeru bliz' Triglava. Beranova orkestrska dela, kot so predigra k operi Melusina ter Legendi št. 2 in 3 se prepletajo s komorno instrumentalno glasbo Antona Foersterja.
Emerik Beran in Anton Foerster sta dva od najvidnejših skladateljev oziroma glasbenikov češkega rodu, ki so ob koncu 19. stoletja imigrirali na tuje in tam preživeli večji del svojih življenj. Emerik Beran je po prihodu v Maribor leta 1898 tam preživel in deloval kot pedagog kar tri desetletja, zadnjih ducat let svojega življenja je preživel v Ljubljani. Anton Foerster je v Ljubljano prispel tri desetletja pred Beranovim prihodom v Maribor. Vrsto let je sodeloval z Glasbeno matico in v okviru njene založniške dejavnosti sredi sedemdesetih let 19. stoletja izdal nadvse zanimivo klavirsko parafrazo na ljudsko Po jezeru bliz' Triglava. Beranova orkestrska dela, kot so predigra k operi Melusina ter Legendi št. 2 in 3 se prepletajo s komorno instrumentalno glasbo Antona Foersterja.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Št. Vidu pri Vipavi, kot se takrat imenoval Podnanos. V Ljubljani je študiral teologijo, obenem pa je sodeloval z Glasbeno matico in deloval kot pomožni organist na šentjakobskem koru. Na Dunaju je končal glasbeni konservatorij, po vrnitvi v Ljubljano pa se je pridružil glasbenemu dogajanju. Učil je na orglarski šoli, leta 1909 pa je postal stolni vikar, organist in ravnatelj pevskega zbora v ljubljanski stolnici. Za Antonom Foersterjem je prevzel vodstvo orglarske šole in počasi prevzel v svoje roke uredništvo glasbene revije Cerkveni glasbenik, ki je bila ob Novih akordih najpomembnejša slovenska glasbena revija. Po prvi svetovni vojni je poučeval na ljubljanskem konservatoriju, leta 1939 pa na novo ustanovljeno glasbeno akademijo, kjer je delal do upokojitve leta 1945.
Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Št. Vidu pri Vipavi, kot se takrat imenoval Podnanos. V Ljubljani je študiral teologijo, obenem pa je sodeloval z Glasbeno matico in deloval kot pomožni organist na šentjakobskem koru. Na Dunaju je končal glasbeni konservatorij, po vrnitvi v Ljubljano pa se je pridružil glasbenemu dogajanju. Učil je na orglarski šoli, leta 1909 pa je postal stolni vikar, organist in ravnatelj pevskega zbora v ljubljanski stolnici. Za Antonom Foersterjem je prevzel vodstvo orglarske šole in počasi prevzel v svoje roke uredništvo glasbene revije Cerkveni glasbenik, ki je bila ob Novih akordih najpomembnejša slovenska glasbena revija. Po prvi svetovni vojni je poučeval na ljubljanskem konservatoriju, leta 1939 pa na novo ustanovljeno glasbeno akademijo, kjer je delal do upokojitve leta 1945.