Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Predvajamo glasbo treh sodobnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, Quattro affetti za kontrabas in godalni orkester Dušana Bavdka, skladbo Chant za godalni orkester Nine Šenk in Saxophonio – Koncert za saksofon in simfonični orkester Petra Šavlija.
Predvajamo glasbo treh sodobnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, Quattro affetti za kontrabas in godalni orkester Dušana Bavdka, skladbo Chant za godalni orkester Nine Šenk in Saxophonio – Koncert za saksofon in simfonični orkester Petra Šavlija.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Lojze Lebič je v Novembrskih pesmih za glas in orkester, ki jih prežema otožno poznojesensko razpoloženje, uglasbil dve pesmi iz istoimenske zbirke Mirana Jarca. O zbirki je literarni zgodovinar in kritik Anton Slodnjak zapisal, da v njej najdemo "akvarelno čiste podobe kmečkega življenja in premišljanja o njem". Sledila bo suita iz baleta Trobenta in vrag Alojza Srebotnjaka, ki je vsebino oblikoval po stari slovenski baladi o godcu pred peklom, znani v več slovenskih pokrajinah. Zgodba govori o fantu, ki s čarobnim igranjem trobente reši iz pekla starše, sestro in brata. Glasbena govorica sloni na ljudskem izročilu, ki ga predstavljajo slovenski ljudski plesi, še posebej tisti iz Rezije. Obe deli sta nastali na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Lojze Lebič je v Novembrskih pesmih za glas in orkester, ki jih prežema otožno poznojesensko razpoloženje, uglasbil dve pesmi iz istoimenske zbirke Mirana Jarca. O zbirki je literarni zgodovinar in kritik Anton Slodnjak zapisal, da v njej najdemo "akvarelno čiste podobe kmečkega življenja in premišljanja o njem". Sledila bo suita iz baleta Trobenta in vrag Alojza Srebotnjaka, ki je vsebino oblikoval po stari slovenski baladi o godcu pred peklom, znani v več slovenskih pokrajinah. Zgodba govori o fantu, ki s čarobnim igranjem trobente reši iz pekla starše, sestro in brata. Glasbena govorica sloni na ljudskem izročilu, ki ga predstavljajo slovenski ljudski plesi, še posebej tisti iz Rezije. Obe deli sta nastali na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Njegova zmerno moderna, novoromantična in na narodne motive navezana glasba obsega okoli 150 zborovskih skladb, sicer pa Ščekov skladateljski opus vsebuje orkestralna, komorna, instrumentalna in vokalna dela ter številne priredbe, ki so nastale ob najrazličnejših priložnostih. V njih se je navezoval na romantično izpovedno noto, ki mu je bila blizu kot človeku in skladatelju.
Njegova zmerno moderna, novoromantična in na narodne motive navezana glasba obsega okoli 150 zborovskih skladb, sicer pa Ščekov skladateljski opus vsebuje orkestralna, komorna, instrumentalna in vokalna dela ter številne priredbe, ki so nastale ob najrazličnejših priložnostih. V njih se je navezoval na romantično izpovedno noto, ki mu je bila blizu kot človeku in skladatelju.