Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
O slovenskemu jazzu - predvsem njegovim ustvarjalcem in poustvarjalcem, ki se povezujejo s somišljeniki po vsem svetu.
Avtor: Marko Kumer
Trobentač Petar Ugrin je bil v zasedbi Ljubljana Jazz Selection glavni solist, klavir in klaviature je igral Dejan Pečenko, bas kitaro Čarli Novak in bobne Drago Gajo. Na snemanju se jim je pridružil še Žiga Golob na kontrabasu. Nastanek zasedbe Ljubljana Jazz Selection sega v leto 1989, ko sta jo zasnovala bobnar Dragan Gajić in saksofonist Miroslav Sedak Benčić, solist v zagrebškem velikem jazzovskem orkestru. Pridružila sta se še bas kitarist Karel Novak in pianist ter klaviaturist Dejan Pečenko. Sprva so se imenovali Yu Jazz Selection. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so se preimenovali v Ljubljana Jazz Selection.
Trobentač Petar Ugrin je bil v zasedbi Ljubljana Jazz Selection glavni solist, klavir in klaviature je igral Dejan Pečenko, bas kitaro Čarli Novak in bobne Drago Gajo. Na snemanju se jim je pridružil še Žiga Golob na kontrabasu. Nastanek zasedbe Ljubljana Jazz Selection sega v leto 1989, ko sta jo zasnovala bobnar Dragan Gajić in saksofonist Miroslav Sedak Benčić, solist v zagrebškem velikem jazzovskem orkestru. Pridružila sta se še bas kitarist Karel Novak in pianist ter klaviaturist Dejan Pečenko. Sprva so se imenovali Yu Jazz Selection. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so se preimenovali v Ljubljana Jazz Selection.
Oddajo bomo namenili ustvarjanju Janeza Bončine. Letošnja tradicionalna prireditev Poletna noč, ki jo vsak začetek poletja uprizori Big Band RTV Slovenija na Kongresnem trgu v Ljubljani bo namenjena prav njemu. Benč je našim poslušalcem poznan kot nepogrešljiv akter slovenske jazzovske, rock in pop scene od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Njegovo glasbeno ustvarjanje se je skozi celo kariero prepletalo tudi z jazzom in predvsem z jazzovskimi glasbeniki, v zadnjem času tudi z najboljšimi instrumentalisti najmlajše generacije.
Oddajo bomo namenili ustvarjanju Janeza Bončine. Letošnja tradicionalna prireditev Poletna noč, ki jo vsak začetek poletja uprizori Big Band RTV Slovenija na Kongresnem trgu v Ljubljani bo namenjena prav njemu. Benč je našim poslušalcem poznan kot nepogrešljiv akter slovenske jazzovske, rock in pop scene od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Njegovo glasbeno ustvarjanje se je skozi celo kariero prepletalo tudi z jazzom in predvsem z jazzovskimi glasbeniki, v zadnjem času tudi z najboljšimi instrumentalisti najmlajše generacije.
V peti oddaji v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, se posvečamo dobremu desetletju med 2002 in 2014, ko je bil umetniški vodja zasedbe Hugo Šekoranja. V goste mu je uspelo povabiti nekatere najbolj eminentne jazzovske glasbenike in to je bilo roko na srce obdobje gostovanj nekaterih najpomembnejših sodobnih jazzovskih osebnosti od Joeja Lovana do Kurta Ellinga. Hugo se nam bo pridružil v studiu.
V peti oddaji v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, se posvečamo dobremu desetletju med 2002 in 2014, ko je bil umetniški vodja zasedbe Hugo Šekoranja. V goste mu je uspelo povabiti nekatere najbolj eminentne jazzovske glasbenike in to je bilo roko na srce obdobje gostovanj nekaterih najpomembnejših sodobnih jazzovskih osebnosti od Joeja Lovana do Kurta Ellinga. Hugo se nam bo pridružil v studiu.
V četrti oddaji v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, bomo poslušali skladbe v njihovi izvedbi, v katerih so sodelovali različni glasbeni gostje z vsega sveta. Omenimo orgličarja Peppina Principa, pevca Kurta Ellinga, pevke Joan Faulkner, dirigenta Petra Herbolzheimerja in Herba Pomeroya, bobnarja Petra Erskina in trobentača Alexa Sipiagina.
V četrti oddaji v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, bomo poslušali skladbe v njihovi izvedbi, v katerih so sodelovali različni glasbeni gostje z vsega sveta. Omenimo orgličarja Peppina Principa, pevca Kurta Ellinga, pevke Joan Faulkner, dirigenta Petra Herbolzheimerja in Herba Pomeroya, bobnarja Petra Erskina in trobentača Alexa Sipiagina.
V tretji oddaji v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, bomo poslušali skladbe, posnete na Glasbeni paradi v Radencih. Tam je v obdobju od leta 1975 do 1990 vsako leto potekalo srečanje jugoslovanskih velikih orkestrov.
V tretji oddaji v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, bomo poslušali skladbe, posnete na Glasbeni paradi v Radencih. Tam je v obdobju od leta 1975 do 1990 vsako leto potekalo srečanje jugoslovanskih velikih orkestrov.
V nedeljo, 15. januarja, se bo v Cukrarni s svojo novo zasedbo predstavil na koncertu v okviru cikla Jazz Ars All Stars. Študiral je jazz v Gradcu na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost pri profesorjih Heinrichu von Kalneinu in Karlheinzu Miklinu. Izpopolnjeval se je na univerzi Sibelius v Helsinkih na Finskem. Klemm, ki je rojen staršem madžarskih korenin, je v svoje glasbeno izročilo že od nekdaj vnašal elemente madžarske ljudske glasbe. Od leta 2008 je član ter solist Big Banda RTV Slovenija, zato živi ter ustvarja v Ljubljani, kjer je vpet v različne, tudi avtorske projekte.
V nedeljo, 15. januarja, se bo v Cukrarni s svojo novo zasedbo predstavil na koncertu v okviru cikla Jazz Ars All Stars. Študiral je jazz v Gradcu na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost pri profesorjih Heinrichu von Kalneinu in Karlheinzu Miklinu. Izpopolnjeval se je na univerzi Sibelius v Helsinkih na Finskem. Klemm, ki je rojen staršem madžarskih korenin, je v svoje glasbeno izročilo že od nekdaj vnašal elemente madžarske ljudske glasbe. Od leta 2008 je član ter solist Big Banda RTV Slovenija, zato živi ter ustvarja v Ljubljani, kjer je vpet v različne, tudi avtorske projekte.
Pred njegovim bližnjim koncertom v ljubljanskem Siti teatru, ko ga bo spremljal Big Band RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana, bomo današnjo jazzovsko urico namenili Vidu Jamniku, odličnemu vibrafonistu. Rodil se je leta 1993 v Slovenj Gradcu. Z jazzom se je srečal pri enajstih letih, ko ga je v svet vibrafona popeljal legendarni hrvaški mojster Boško Petrović. Po študiju v Celovcu in Bostonu je lani magistriral v New Yorku. Vodi lastne zasedbe in nastopa v duetu s pevko Ajdo Stino Turek.
Pred njegovim bližnjim koncertom v ljubljanskem Siti teatru, ko ga bo spremljal Big Band RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana, bomo današnjo jazzovsko urico namenili Vidu Jamniku, odličnemu vibrafonistu. Rodil se je leta 1993 v Slovenj Gradcu. Z jazzom se je srečal pri enajstih letih, ko ga je v svet vibrafona popeljal legendarni hrvaški mojster Boško Petrović. Po študiju v Celovcu in Bostonu je lani magistriral v New Yorku. Vodi lastne zasedbe in nastopa v duetu s pevko Ajdo Stino Turek.
V praznični oddaji boste poslušali izbor slovenskih ljudskih pesmi v jazzovskih priredbah. Ljudska glasba je že od začetkov slovenskega jazza navdihovala slovenske jazzovske skladatelje Bojana Adamiča, Jožeta Privška in Janeza Gregorca. Slovenski jazz si je prepoznavnost poskušal izboriti tudi z vnašanjem slovenskih ljudskih glasbenih motivov v svoj glasbeni izraz. Prvi pa se je tega domislil saksofonist Tone Janša že sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
V praznični oddaji boste poslušali izbor slovenskih ljudskih pesmi v jazzovskih priredbah. Ljudska glasba je že od začetkov slovenskega jazza navdihovala slovenske jazzovske skladatelje Bojana Adamiča, Jožeta Privška in Janeza Gregorca. Slovenski jazz si je prepoznavnost poskušal izboriti tudi z vnašanjem slovenskih ljudskih glasbenih motivov v svoj glasbeni izraz. Prvi pa se je tega domislil saksofonist Tone Janša že sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
V predpraznični oddaji Samo muzika bomo nanizali nekatere božičnemu vzdušju primerne skladbe v izvedbi slovenskih izvajalcev. Slišali bomo Big Band RTV Slovenija, Alenko Godec, zasedbo Ljubljana Jazz Selection, Ota Pestnerja, pihalno zasedbo Jazz Brass, New Swing Quartet in Mio Žnidarič.
V predpraznični oddaji Samo muzika bomo nanizali nekatere božičnemu vzdušju primerne skladbe v izvedbi slovenskih izvajalcev. Slišali bomo Big Band RTV Slovenija, Alenko Godec, zasedbo Ljubljana Jazz Selection, Ota Pestnerja, pihalno zasedbo Jazz Brass, New Swing Quartet in Mio Žnidarič.
V oddaji Samo muzika bomo predstavili Marjana Loborca, legendarnega slovenskega jazzovskega bobnarja, ki je na sceni že skoraj 65 let in je fenomen slovenske glasbene vitalnosti. Toda svojo prvo ploščo - Na rečnem bregu - je dočakal šele tik pred iztekom tisočletja – leta 1999. Sledili so še trije albumi. Z gospodom Loborcem se bo pogovarjal Marko Kumer.
V oddaji Samo muzika bomo predstavili Marjana Loborca, legendarnega slovenskega jazzovskega bobnarja, ki je na sceni že skoraj 65 let in je fenomen slovenske glasbene vitalnosti. Toda svojo prvo ploščo - Na rečnem bregu - je dočakal šele tik pred iztekom tisočletja – leta 1999. Sledili so še trije albumi. Z gospodom Loborcem se bo pogovarjal Marko Kumer.
Oddajo bomo namenili glasbi zelo aktivnega, a manj prepoznavnega pianista Marka Petrušiča. Je letnik 1974, diplomiral je iz jazzovskega klavirja na univerzi v Gradcu. Sodeloval je v zasedbi Greentown Jazz Band, posnel z Bracom Doblekarjem album Mir prijateljstvo ljubezen ter zasnoval celo vrsto zasedb v različnih formatih. Tako je ustanovni član, vodja, avtor in inštrumentalist zasedb Blue Train, Just Friends Quartet in pa Blue Train Quintet.
Oddajo bomo namenili glasbi zelo aktivnega, a manj prepoznavnega pianista Marka Petrušiča. Je letnik 1974, diplomiral je iz jazzovskega klavirja na univerzi v Gradcu. Sodeloval je v zasedbi Greentown Jazz Band, posnel z Bracom Doblekarjem album Mir prijateljstvo ljubezen ter zasnoval celo vrsto zasedb v različnih formatih. Tako je ustanovni član, vodja, avtor in inštrumentalist zasedb Blue Train, Just Friends Quartet in pa Blue Train Quintet.
V nedeljo 20. novembra ob osmih zvečer bo na odru ljubljanske Drame večer posvečen ustvarjanju Urbana Kodra. To bo drugi koncert v sklopu cikla "Ars in Drama", ki ga soorganizirata nacionalni dramski in medijski hiši. Kodrove skladbe bodo izvajali igralci in pevci Nuška Drašček, Silva Čušin, Saša Tabakovič in Jurij Zrnec. Iizbor songov in aranžmaje je pripravil Žare Prinčič. Urban Koder je bil glasbenik, skladatelj, nekoč tudi izvrsten trobentač in eden prvih džezovskih improvizatorjev na svojem instrumentu ter avtor treh antologijskih skladb iz zakladnice slovenskega džeza dvajsetega stoletja. Njegov opus je raznovrsten, toda umetniško dovršen. Na Slovenskem je bil med začetniki in utemeljitelji tako na področju slovenskega jazza kot scenske glasbe v radijskih igrah ter med vodilnimi ustvarjalci na področju gledališke in filmske glasbe ter šansona.
V nedeljo 20. novembra ob osmih zvečer bo na odru ljubljanske Drame večer posvečen ustvarjanju Urbana Kodra. To bo drugi koncert v sklopu cikla "Ars in Drama", ki ga soorganizirata nacionalni dramski in medijski hiši. Kodrove skladbe bodo izvajali igralci in pevci Nuška Drašček, Silva Čušin, Saša Tabakovič in Jurij Zrnec. Iizbor songov in aranžmaje je pripravil Žare Prinčič. Urban Koder je bil glasbenik, skladatelj, nekoč tudi izvrsten trobentač in eden prvih džezovskih improvizatorjev na svojem instrumentu ter avtor treh antologijskih skladb iz zakladnice slovenskega džeza dvajsetega stoletja. Njegov opus je raznovrsten, toda umetniško dovršen. Na Slovenskem je bil med začetniki in utemeljitelji tako na področju slovenskega jazza kot scenske glasbe v radijskih igrah ter med vodilnimi ustvarjalci na področju gledališke in filmske glasbe ter šansona.