Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Avtor: Marko Kumer
Samo muzika
Emila Spruka verjetno vsi ljubitelji bolj zahtevnih zvrsti glasbe poznajo in cenijo, je skladatelj, aranžer, dirigent in predvsem odličen solist na pozavni. Poslušali bomo nekatere njegove najboljše avtorske skladbe v izvedbi Big Banda RTV Slovenija.
Emila Spruka verjetno vsi ljubitelji bolj zahtevnih zvrsti glasbe poznajo in cenijo, je skladatelj, aranžer, dirigent in predvsem odličen solist na pozavni. Poslušali bomo nekatere njegove najboljše avtorske skladbe v izvedbi Big Banda RTV Slovenija.
Samo muzika
Skale je po končani glasbeni karieri leta 1960 ustanovil uredništvo za jazzovsko glasbo – prvo na območju nekdanje Jugoslavije. Največ oddaj je jazzovsko uredništvo pripravljalo v letih od 1979 do 1983 - kar 9 na teden! Omenimo nekatere naslove teh oddaj: Jazz pred polnočjo, Jazz klub, Jazz test, Jazz v komornem studiu, Z jugoslovanskih festivalov jazza, Zbiralci jazza pred mikrofonom, Jazz klub, Spomini na velike jazzovske dogodke, Blues, Iz obdobja swinga, Gost pred mikrofonom, Iz zakladnice jazza, Galerija velikanov jazza, Razvoj slovenske zabavne glasbe in jazza ali Zanimivosti iz sveta jazza.
Skale je po končani glasbeni karieri leta 1960 ustanovil uredništvo za jazzovsko glasbo – prvo na območju nekdanje Jugoslavije. Največ oddaj je jazzovsko uredništvo pripravljalo v letih od 1979 do 1983 - kar 9 na teden! Omenimo nekatere naslove teh oddaj: Jazz pred polnočjo, Jazz klub, Jazz test, Jazz v komornem studiu, Z jugoslovanskih festivalov jazza, Zbiralci jazza pred mikrofonom, Jazz klub, Spomini na velike jazzovske dogodke, Blues, Iz obdobja swinga, Gost pred mikrofonom, Iz zakladnice jazza, Galerija velikanov jazza, Razvoj slovenske zabavne glasbe in jazza ali Zanimivosti iz sveta jazza.
Samo muzika
Tone Janša je 5. maja dopolnil osemdeset let. Janša je odličen jazzovski glasbenik – solist na tenor in sopran saksofonu, flavti in tudi nekaterih bolj eksotičnih pihalih, ob vsem tem igra skoraj izključno avtorsko glasbo, ki je slogovno izvirna in globoko zasidrana v izjemnem poznavanju glasbene tradicije. Janšo spoštujejo kot eno najbolj dinamičnih in ustvarjalnih osebnosti, ki je izoblikoval nenavaden in izviren slog igranja saksofona. V njegovem opusu so plošče, ki danes veljajo za mojstrovine slovenskega oziroma jugoslovanskega jazza.
Tone Janša je 5. maja dopolnil osemdeset let. Janša je odličen jazzovski glasbenik – solist na tenor in sopran saksofonu, flavti in tudi nekaterih bolj eksotičnih pihalih, ob vsem tem igra skoraj izključno avtorsko glasbo, ki je slogovno izvirna in globoko zasidrana v izjemnem poznavanju glasbene tradicije. Janšo spoštujejo kot eno najbolj dinamičnih in ustvarjalnih osebnosti, ki je izoblikoval nenavaden in izviren slog igranja saksofona. V njegovem opusu so plošče, ki danes veljajo za mojstrovine slovenskega oziroma jugoslovanskega jazza.
Samo muzika
V nedeljo, 15. januarja, se bo v Cukrarni s svojo novo zasedbo predstavil na koncertu v okviru cikla Jazz Ars All Stars. Študiral je jazz v Gradcu na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost pri profesorjih Heinrichu von Kalneinu in Karlheinzu Miklinu. Izpopolnjeval se je na univerzi Sibelius v Helsinkih na Finskem. Klemm, ki je rojen staršem madžarskih korenin, je v svoje glasbeno izročilo že od nekdaj vnašal elemente madžarske ljudske glasbe. Od leta 2008 je član ter solist Big Banda RTV Slovenija, zato živi ter ustvarja v Ljubljani, kjer je vpet v različne, tudi avtorske projekte.
V nedeljo, 15. januarja, se bo v Cukrarni s svojo novo zasedbo predstavil na koncertu v okviru cikla Jazz Ars All Stars. Študiral je jazz v Gradcu na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost pri profesorjih Heinrichu von Kalneinu in Karlheinzu Miklinu. Izpopolnjeval se je na univerzi Sibelius v Helsinkih na Finskem. Klemm, ki je rojen staršem madžarskih korenin, je v svoje glasbeno izročilo že od nekdaj vnašal elemente madžarske ljudske glasbe. Od leta 2008 je član ter solist Big Banda RTV Slovenija, zato živi ter ustvarja v Ljubljani, kjer je vpet v različne, tudi avtorske projekte.
Samo muzika
Pred njegovim bližnjim koncertom v ljubljanskem Siti teatru, ko ga bo spremljal Big Band RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana, bomo današnjo jazzovsko urico namenili Vidu Jamniku, odličnemu vibrafonistu. Rodil se je leta 1993 v Slovenj Gradcu. Z jazzom se je srečal pri enajstih letih, ko ga je v svet vibrafona popeljal legendarni hrvaški mojster Boško Petrović. Po študiju v Celovcu in Bostonu je lani magistriral v New Yorku. Vodi lastne zasedbe in nastopa v duetu s pevko Ajdo Stino Turek.
Pred njegovim bližnjim koncertom v ljubljanskem Siti teatru, ko ga bo spremljal Big Band RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana, bomo današnjo jazzovsko urico namenili Vidu Jamniku, odličnemu vibrafonistu. Rodil se je leta 1993 v Slovenj Gradcu. Z jazzom se je srečal pri enajstih letih, ko ga je v svet vibrafona popeljal legendarni hrvaški mojster Boško Petrović. Po študiju v Celovcu in Bostonu je lani magistriral v New Yorku. Vodi lastne zasedbe in nastopa v duetu s pevko Ajdo Stino Turek.
Samo muzika
V praznični oddaji boste poslušali izbor slovenskih ljudskih pesmi v jazzovskih priredbah. Ljudska glasba je že od začetkov slovenskega jazza navdihovala slovenske jazzovske skladatelje Bojana Adamiča, Jožeta Privška in Janeza Gregorca. Slovenski jazz si je prepoznavnost poskušal izboriti tudi z vnašanjem slovenskih ljudskih glasbenih motivov v svoj glasbeni izraz. Prvi pa se je tega domislil saksofonist Tone Janša že sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
V praznični oddaji boste poslušali izbor slovenskih ljudskih pesmi v jazzovskih priredbah. Ljudska glasba je že od začetkov slovenskega jazza navdihovala slovenske jazzovske skladatelje Bojana Adamiča, Jožeta Privška in Janeza Gregorca. Slovenski jazz si je prepoznavnost poskušal izboriti tudi z vnašanjem slovenskih ljudskih glasbenih motivov v svoj glasbeni izraz. Prvi pa se je tega domislil saksofonist Tone Janša že sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
Samo muzika
V predpraznični oddaji Samo muzika bomo nanizali nekatere božičnemu vzdušju primerne skladbe v izvedbi slovenskih izvajalcev. Slišali bomo Big Band RTV Slovenija, Alenko Godec, zasedbo Ljubljana Jazz Selection, Ota Pestnerja, pihalno zasedbo Jazz Brass, New Swing Quartet in Mio Žnidarič.
V predpraznični oddaji Samo muzika bomo nanizali nekatere božičnemu vzdušju primerne skladbe v izvedbi slovenskih izvajalcev. Slišali bomo Big Band RTV Slovenija, Alenko Godec, zasedbo Ljubljana Jazz Selection, Ota Pestnerja, pihalno zasedbo Jazz Brass, New Swing Quartet in Mio Žnidarič.
Samo muzika
V oddaji Samo muzika bomo predstavili Marjana Loborca, legendarnega slovenskega jazzovskega bobnarja, ki je na sceni že skoraj 65 let in je fenomen slovenske glasbene vitalnosti. Toda svojo prvo ploščo - Na rečnem bregu - je dočakal šele tik pred iztekom tisočletja – leta 1999. Sledili so še trije albumi. Z gospodom Loborcem se bo pogovarjal Marko Kumer.
V oddaji Samo muzika bomo predstavili Marjana Loborca, legendarnega slovenskega jazzovskega bobnarja, ki je na sceni že skoraj 65 let in je fenomen slovenske glasbene vitalnosti. Toda svojo prvo ploščo - Na rečnem bregu - je dočakal šele tik pred iztekom tisočletja – leta 1999. Sledili so še trije albumi. Z gospodom Loborcem se bo pogovarjal Marko Kumer.
Samo muzika
Oddajo bomo namenili glasbi zelo aktivnega, a manj prepoznavnega pianista Marka Petrušiča. Je letnik 1974, diplomiral je iz jazzovskega klavirja na univerzi v Gradcu. Sodeloval je v zasedbi Greentown Jazz Band, posnel z Bracom Doblekarjem album Mir prijateljstvo ljubezen ter zasnoval celo vrsto zasedb v različnih formatih. Tako je ustanovni član, vodja, avtor in inštrumentalist zasedb Blue Train, Just Friends Quartet in pa Blue Train Quintet.
Oddajo bomo namenili glasbi zelo aktivnega, a manj prepoznavnega pianista Marka Petrušiča. Je letnik 1974, diplomiral je iz jazzovskega klavirja na univerzi v Gradcu. Sodeloval je v zasedbi Greentown Jazz Band, posnel z Bracom Doblekarjem album Mir prijateljstvo ljubezen ter zasnoval celo vrsto zasedb v različnih formatih. Tako je ustanovni član, vodja, avtor in inštrumentalist zasedb Blue Train, Just Friends Quartet in pa Blue Train Quintet.
Samo muzika
V nedeljo 20. novembra ob osmih zvečer bo na odru ljubljanske Drame večer posvečen ustvarjanju Urbana Kodra. To bo drugi koncert v sklopu cikla "Ars in Drama", ki ga soorganizirata nacionalni dramski in medijski hiši. Kodrove skladbe bodo izvajali igralci in pevci Nuška Drašček, Silva Čušin, Saša Tabakovič in Jurij Zrnec. Iizbor songov in aranžmaje je pripravil Žare Prinčič. Urban Koder je bil glasbenik, skladatelj, nekoč tudi izvrsten trobentač in eden prvih džezovskih improvizatorjev na svojem instrumentu ter avtor treh antologijskih skladb iz zakladnice slovenskega džeza dvajsetega stoletja. Njegov opus je raznovrsten, toda umetniško dovršen. Na Slovenskem je bil med začetniki in utemeljitelji tako na področju slovenskega jazza kot scenske glasbe v radijskih igrah ter med vodilnimi ustvarjalci na področju gledališke in filmske glasbe ter šansona.
V nedeljo 20. novembra ob osmih zvečer bo na odru ljubljanske Drame večer posvečen ustvarjanju Urbana Kodra. To bo drugi koncert v sklopu cikla "Ars in Drama", ki ga soorganizirata nacionalni dramski in medijski hiši. Kodrove skladbe bodo izvajali igralci in pevci Nuška Drašček, Silva Čušin, Saša Tabakovič in Jurij Zrnec. Iizbor songov in aranžmaje je pripravil Žare Prinčič. Urban Koder je bil glasbenik, skladatelj, nekoč tudi izvrsten trobentač in eden prvih džezovskih improvizatorjev na svojem instrumentu ter avtor treh antologijskih skladb iz zakladnice slovenskega džeza dvajsetega stoletja. Njegov opus je raznovrsten, toda umetniško dovršen. Na Slovenskem je bil med začetniki in utemeljitelji tako na področju slovenskega jazza kot scenske glasbe v radijskih igrah ter med vodilnimi ustvarjalci na področju gledališke in filmske glasbe ter šansona.
