Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Slovenski jazz
Avtor: Marko Kumer
Braco Doblekar letos praznuje osemdesetletnico, posvetili mu bomo tudi današnjo oddajo. Doblekar je poslušalcem poznan kot nepogrešljiv akter slovenske jazz, rock in pop scene od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Braco je tudi saksofonist, tolkalec, vokalist in aranžer. Bil je član nekaterih ključnih in še danes odmevnih zasedb na področju nekdanje skupne države, omenimo Generals, September, Srce, Na lepem prijazni, Jugoslovenska Pop Selekcija, pa najbolj popularna in odmevna – še danes si marsikdo požvižgava njihove skladbe – Hazard. V zadnjih letih se posveča predvsem jazzovskemu ustvarjanju, delu z mladimi zanesenjaki in vodenju in aranžiranju za big band.
Braco Doblekar letos praznuje osemdesetletnico, posvetili mu bomo tudi današnjo oddajo. Doblekar je poslušalcem poznan kot nepogrešljiv akter slovenske jazz, rock in pop scene od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Braco je tudi saksofonist, tolkalec, vokalist in aranžer. Bil je član nekaterih ključnih in še danes odmevnih zasedb na področju nekdanje skupne države, omenimo Generals, September, Srce, Na lepem prijazni, Jugoslovenska Pop Selekcija, pa najbolj popularna in odmevna – še danes si marsikdo požvižgava njihove skladbe – Hazard. V zadnjih letih se posveča predvsem jazzovskemu ustvarjanju, delu z mladimi zanesenjaki in vodenju in aranžiranju za big band.
21. aprila bodo na odru ljubljanske Drame v sklopu cikla Ars in Drama, ki ga prireja naš radijski program, nekateri naši najboljši pevci in pevke interpretirali skladbe slovenskih avtorjev. Zvrstila se bo cela plejada slovenskih vokalistk in vokalistov - Ana Bezjak, Metod Banko, Severa Gjurin, Boštjan Gombač, Tomaž Hostnik, Andraž Hribar, Aleksandra Ilijevski, Jure Ivanuša, Jadranka Juras, Matija Krečič, Alma Kužel, Bossa De Novo, Nina Strnad, Janez Škof in Jurij Zrnec. V današnji oddaji bomo poslušali skladbe izvajalcev, ki bodo zapeli na prireditvi Srce šansona.
21. aprila bodo na odru ljubljanske Drame v sklopu cikla Ars in Drama, ki ga prireja naš radijski program, nekateri naši najboljši pevci in pevke interpretirali skladbe slovenskih avtorjev. Zvrstila se bo cela plejada slovenskih vokalistk in vokalistov - Ana Bezjak, Metod Banko, Severa Gjurin, Boštjan Gombač, Tomaž Hostnik, Andraž Hribar, Aleksandra Ilijevski, Jure Ivanuša, Jadranka Juras, Matija Krečič, Alma Kužel, Bossa De Novo, Nina Strnad, Janez Škof in Jurij Zrnec. V današnji oddaji bomo poslušali skladbe izvajalcev, ki bodo zapeli na prireditvi Srce šansona.
V današnji oddaji bo glavni solist v prav vseh skladbah trobentač Tomaž Gajšt. Tomaž Gajšt je Štajerc, Mariborčan in letnik 1985. Doštudiral je trobento na jazzovskem oddelku graške univerze za glasbo pri mag. Edvardu Holnthanerju. Zaradi njegove vsestranskosti in gibke prilagodljivosti vsem žanrom Gajšta zelo radi povabijo k sodelovanju tako jazzovske zasedbe kot tudi različni izvajalci popularne glasbe. Gajšt velja za enega najboljših slovenskih trobentačev v zadnjem obdobju. Odlikujejo ga izreden občutek za muziciranje, poosebljanje vsakega izvedenega dela ter odlična interpretacija. V četrtek, 11. aprila bo v Siti teatru koncert avtorske glasbe Tomaža Gajšta za matični Big Band RTV Slovenija.
V današnji oddaji bo glavni solist v prav vseh skladbah trobentač Tomaž Gajšt. Tomaž Gajšt je Štajerc, Mariborčan in letnik 1985. Doštudiral je trobento na jazzovskem oddelku graške univerze za glasbo pri mag. Edvardu Holnthanerju. Zaradi njegove vsestranskosti in gibke prilagodljivosti vsem žanrom Gajšta zelo radi povabijo k sodelovanju tako jazzovske zasedbe kot tudi različni izvajalci popularne glasbe. Gajšt velja za enega najboljših slovenskih trobentačev v zadnjem obdobju. Odlikujejo ga izreden občutek za muziciranje, poosebljanje vsakega izvedenega dela ter odlična interpretacija. V četrtek, 11. aprila bo v Siti teatru koncert avtorske glasbe Tomaža Gajšta za matični Big Band RTV Slovenija.
Oddajo na praznični ponedeljek bomo namenili sakralni glasbi enega najpomembnejših skladateljev 20. stoletja, Dukea Ellingtona v interpretaciji slovenskih glasbenikov. Duke Ellington je v letih od 1965 do 1973, torej do leta pred svojo smrtjo, zložil tri sakralne koncerte za zasedbe, ki so ob osnovnem velikem orkestru vključevale še obširne vokalne sestave. Ljubljanski koncert Ellingtonove sakralne glasbe je odigral Big band RTV Ljubljana pod dirigentskim vodstvom Dukeovega sina Mercerja Ellingtona kot nekakšen preludij 28. mednarodnega ljubljanskega jazzovskega festivala leta 1987. Ta pomembni koncert je navdušil skoraj tisočglavo občinstvo v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani, nekaj je bilo tudi naključnih obiskovalcev, ki so se odpravili k maši in tako nehote spoznali veličastno Elllingtonovo glasbo. Spomine na koncert nam bo pripovedoval takratni solist v orkestru in današnji jazzovski urednik – Hugo Šekoranja.
Oddajo na praznični ponedeljek bomo namenili sakralni glasbi enega najpomembnejših skladateljev 20. stoletja, Dukea Ellingtona v interpretaciji slovenskih glasbenikov. Duke Ellington je v letih od 1965 do 1973, torej do leta pred svojo smrtjo, zložil tri sakralne koncerte za zasedbe, ki so ob osnovnem velikem orkestru vključevale še obširne vokalne sestave. Ljubljanski koncert Ellingtonove sakralne glasbe je odigral Big band RTV Ljubljana pod dirigentskim vodstvom Dukeovega sina Mercerja Ellingtona kot nekakšen preludij 28. mednarodnega ljubljanskega jazzovskega festivala leta 1987. Ta pomembni koncert je navdušil skoraj tisočglavo občinstvo v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani, nekaj je bilo tudi naključnih obiskovalcev, ki so se odpravili k maši in tako nehote spoznali veličastno Elllingtonovo glasbo. Spomine na koncert nam bo pripovedoval takratni solist v orkestru in današnji jazzovski urednik – Hugo Šekoranja.
V oddaji bomo poslušali glasbo v izvedbi starejše in srednje generacije slovenskih jazzovskih kitaristov. Tako bodo na vrsti skladbe v katerih se bodo oglasili Lev Ponikvar, Kajetan Zupan, Vinko Horvat, Milan Ferlež, Aleš Strajnar in Primož Grašič.
V oddaji bomo poslušali glasbo v izvedbi starejše in srednje generacije slovenskih jazzovskih kitaristov. Tako bodo na vrsti skladbe v katerih se bodo oglasili Lev Ponikvar, Kajetan Zupan, Vinko Horvat, Milan Ferlež, Aleš Strajnar in Primož Grašič.
V nedeljo, 15. januarja, se bo v Cukrarni s svojo novo zasedbo predstavil na koncertu v okviru cikla Jazz Ars All Stars. Študiral je jazz v Gradcu na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost pri profesorjih Heinrichu von Kalneinu in Karlheinzu Miklinu. Izpopolnjeval se je na univerzi Sibelius v Helsinkih na Finskem. Klemm, ki je rojen staršem madžarskih korenin, je v svoje glasbeno izročilo že od nekdaj vnašal elemente madžarske ljudske glasbe. Od leta 2008 je član ter solist Big Banda RTV Slovenija, zato živi ter ustvarja v Ljubljani, kjer je vpet v različne, tudi avtorske projekte.
V nedeljo, 15. januarja, se bo v Cukrarni s svojo novo zasedbo predstavil na koncertu v okviru cikla Jazz Ars All Stars. Študiral je jazz v Gradcu na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost pri profesorjih Heinrichu von Kalneinu in Karlheinzu Miklinu. Izpopolnjeval se je na univerzi Sibelius v Helsinkih na Finskem. Klemm, ki je rojen staršem madžarskih korenin, je v svoje glasbeno izročilo že od nekdaj vnašal elemente madžarske ljudske glasbe. Od leta 2008 je član ter solist Big Banda RTV Slovenija, zato živi ter ustvarja v Ljubljani, kjer je vpet v različne, tudi avtorske projekte.
Pred njegovim bližnjim koncertom v ljubljanskem Siti teatru, ko ga bo spremljal Big Band RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana, bomo današnjo jazzovsko urico namenili Vidu Jamniku, odličnemu vibrafonistu. Rodil se je leta 1993 v Slovenj Gradcu. Z jazzom se je srečal pri enajstih letih, ko ga je v svet vibrafona popeljal legendarni hrvaški mojster Boško Petrović. Po študiju v Celovcu in Bostonu je lani magistriral v New Yorku. Vodi lastne zasedbe in nastopa v duetu s pevko Ajdo Stino Turek.
Pred njegovim bližnjim koncertom v ljubljanskem Siti teatru, ko ga bo spremljal Big Band RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana, bomo današnjo jazzovsko urico namenili Vidu Jamniku, odličnemu vibrafonistu. Rodil se je leta 1993 v Slovenj Gradcu. Z jazzom se je srečal pri enajstih letih, ko ga je v svet vibrafona popeljal legendarni hrvaški mojster Boško Petrović. Po študiju v Celovcu in Bostonu je lani magistriral v New Yorku. Vodi lastne zasedbe in nastopa v duetu s pevko Ajdo Stino Turek.
V praznični oddaji boste poslušali izbor slovenskih ljudskih pesmi v jazzovskih priredbah. Ljudska glasba je že od začetkov slovenskega jazza navdihovala slovenske jazzovske skladatelje Bojana Adamiča, Jožeta Privška in Janeza Gregorca. Slovenski jazz si je prepoznavnost poskušal izboriti tudi z vnašanjem slovenskih ljudskih glasbenih motivov v svoj glasbeni izraz. Prvi pa se je tega domislil saksofonist Tone Janša že sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
V praznični oddaji boste poslušali izbor slovenskih ljudskih pesmi v jazzovskih priredbah. Ljudska glasba je že od začetkov slovenskega jazza navdihovala slovenske jazzovske skladatelje Bojana Adamiča, Jožeta Privška in Janeza Gregorca. Slovenski jazz si je prepoznavnost poskušal izboriti tudi z vnašanjem slovenskih ljudskih glasbenih motivov v svoj glasbeni izraz. Prvi pa se je tega domislil saksofonist Tone Janša že sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
V predpraznični oddaji Samo muzika bomo nanizali nekatere božičnemu vzdušju primerne skladbe v izvedbi slovenskih izvajalcev. Slišali bomo Big Band RTV Slovenija, Alenko Godec, zasedbo Ljubljana Jazz Selection, Ota Pestnerja, pihalno zasedbo Jazz Brass, New Swing Quartet in Mio Žnidarič.
V predpraznični oddaji Samo muzika bomo nanizali nekatere božičnemu vzdušju primerne skladbe v izvedbi slovenskih izvajalcev. Slišali bomo Big Band RTV Slovenija, Alenko Godec, zasedbo Ljubljana Jazz Selection, Ota Pestnerja, pihalno zasedbo Jazz Brass, New Swing Quartet in Mio Žnidarič.
V oddaji Samo muzika bomo predstavili Marjana Loborca, legendarnega slovenskega jazzovskega bobnarja, ki je na sceni že skoraj 65 let in je fenomen slovenske glasbene vitalnosti. Toda svojo prvo ploščo - Na rečnem bregu - je dočakal šele tik pred iztekom tisočletja – leta 1999. Sledili so še trije albumi. Z gospodom Loborcem se bo pogovarjal Marko Kumer.
V oddaji Samo muzika bomo predstavili Marjana Loborca, legendarnega slovenskega jazzovskega bobnarja, ki je na sceni že skoraj 65 let in je fenomen slovenske glasbene vitalnosti. Toda svojo prvo ploščo - Na rečnem bregu - je dočakal šele tik pred iztekom tisočletja – leta 1999. Sledili so še trije albumi. Z gospodom Loborcem se bo pogovarjal Marko Kumer.
Oddajo bomo namenili glasbi zelo aktivnega, a manj prepoznavnega pianista Marka Petrušiča. Je letnik 1974, diplomiral je iz jazzovskega klavirja na univerzi v Gradcu. Sodeloval je v zasedbi Greentown Jazz Band, posnel z Bracom Doblekarjem album Mir prijateljstvo ljubezen ter zasnoval celo vrsto zasedb v različnih formatih. Tako je ustanovni član, vodja, avtor in inštrumentalist zasedb Blue Train, Just Friends Quartet in pa Blue Train Quintet.
Oddajo bomo namenili glasbi zelo aktivnega, a manj prepoznavnega pianista Marka Petrušiča. Je letnik 1974, diplomiral je iz jazzovskega klavirja na univerzi v Gradcu. Sodeloval je v zasedbi Greentown Jazz Band, posnel z Bracom Doblekarjem album Mir prijateljstvo ljubezen ter zasnoval celo vrsto zasedb v različnih formatih. Tako je ustanovni član, vodja, avtor in inštrumentalist zasedb Blue Train, Just Friends Quartet in pa Blue Train Quintet.
V nedeljo 20. novembra ob osmih zvečer bo na odru ljubljanske Drame večer posvečen ustvarjanju Urbana Kodra. To bo drugi koncert v sklopu cikla "Ars in Drama", ki ga soorganizirata nacionalni dramski in medijski hiši. Kodrove skladbe bodo izvajali igralci in pevci Nuška Drašček, Silva Čušin, Saša Tabakovič in Jurij Zrnec. Iizbor songov in aranžmaje je pripravil Žare Prinčič. Urban Koder je bil glasbenik, skladatelj, nekoč tudi izvrsten trobentač in eden prvih džezovskih improvizatorjev na svojem instrumentu ter avtor treh antologijskih skladb iz zakladnice slovenskega džeza dvajsetega stoletja. Njegov opus je raznovrsten, toda umetniško dovršen. Na Slovenskem je bil med začetniki in utemeljitelji tako na področju slovenskega jazza kot scenske glasbe v radijskih igrah ter med vodilnimi ustvarjalci na področju gledališke in filmske glasbe ter šansona.
V nedeljo 20. novembra ob osmih zvečer bo na odru ljubljanske Drame večer posvečen ustvarjanju Urbana Kodra. To bo drugi koncert v sklopu cikla "Ars in Drama", ki ga soorganizirata nacionalni dramski in medijski hiši. Kodrove skladbe bodo izvajali igralci in pevci Nuška Drašček, Silva Čušin, Saša Tabakovič in Jurij Zrnec. Iizbor songov in aranžmaje je pripravil Žare Prinčič. Urban Koder je bil glasbenik, skladatelj, nekoč tudi izvrsten trobentač in eden prvih džezovskih improvizatorjev na svojem instrumentu ter avtor treh antologijskih skladb iz zakladnice slovenskega džeza dvajsetega stoletja. Njegov opus je raznovrsten, toda umetniško dovršen. Na Slovenskem je bil med začetniki in utemeljitelji tako na področju slovenskega jazza kot scenske glasbe v radijskih igrah ter med vodilnimi ustvarjalci na področju gledališke in filmske glasbe ter šansona.
