Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
O slovenskemu jazzu - predvsem njegovim ustvarjalcem in poustvarjalcem, ki se povezujejo s somišljeniki po vsem svetu.
Avtor: Marko Kumer
V četrti oddaji v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, bomo poslušali skladbe v njihovi izvedbi, v katerih so sodelovali različni glasbeni gostje z vsega sveta. Omenimo orgličarja Peppina Principa, pevca Kurta Ellinga, pevke Joan Faulkner, dirigenta Petra Herbolzheimerja in Herba Pomeroya, bobnarja Petra Erskina in trobentača Alexa Sipiagina.
V četrti oddaji v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, bomo poslušali skladbe v njihovi izvedbi, v katerih so sodelovali različni glasbeni gostje z vsega sveta. Omenimo orgličarja Peppina Principa, pevca Kurta Ellinga, pevke Joan Faulkner, dirigenta Petra Herbolzheimerja in Herba Pomeroya, bobnarja Petra Erskina in trobentača Alexa Sipiagina.
V tretji oddaji v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, bomo poslušali skladbe, posnete na Glasbeni paradi v Radencih. Tam je v obdobju od leta 1975 do 1990 vsako leto potekalo srečanje jugoslovanskih velikih orkestrov.
V tretji oddaji v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, bomo poslušali skladbe, posnete na Glasbeni paradi v Radencih. Tam je v obdobju od leta 1975 do 1990 vsako leto potekalo srečanje jugoslovanskih velikih orkestrov.
Tokrat se bomo posvetili obdobju, ko je orkester vodil karizmatični Jože Privšek, dirigent, ki je nedvomno pustil najbolj prepoznaven pečat. Kljub številnim mamljivim ponudbam iz tujine se je vrnil v domovino in v radijskem orkestru postavil nova, izjemno visoka merila na področju komponiranja in aranžiranja. Dvignil je tudi nivo skupnega igranja ter s tem omogočil solistom, da so se razvijali na podlagi njegovih izvirnih skladb. Radijski arhiv tako beleži osupljivo množico Privškovih originalnih skladb in še več aranžmajev.
Tokrat se bomo posvetili obdobju, ko je orkester vodil karizmatični Jože Privšek, dirigent, ki je nedvomno pustil najbolj prepoznaven pečat. Kljub številnim mamljivim ponudbam iz tujine se je vrnil v domovino in v radijskem orkestru postavil nova, izjemno visoka merila na področju komponiranja in aranžiranja. Dvignil je tudi nivo skupnega igranja ter s tem omogočil solistom, da so se razvijali na podlagi njegovih izvirnih skladb. Radijski arhiv tako beleži osupljivo množico Privškovih originalnih skladb in še več aranžmajev.
Vsakoletno druženje članov iz različnih evropskih radijskih postaj traja že 60. leto. Tudi naša radijska postaja aktivno sodeluje že vrsto let. Tako je leta 1997 orkester vodil Jože Privšek, dvanajst let pozneje pa Tadej Tomšič. Letos ob častitljivi obletnici bo orkester spet gostila Ljubljana. Dirigiral mu bo Matjaž Mikuletič, med solisti bosta tudi naša pevka Juliette Anžlovar in basist Jošt Lampret.
Vsakoletno druženje članov iz različnih evropskih radijskih postaj traja že 60. leto. Tudi naša radijska postaja aktivno sodeluje že vrsto let. Tako je leta 1997 orkester vodil Jože Privšek, dvanajst let pozneje pa Tadej Tomšič. Letos ob častitljivi obletnici bo orkester spet gostila Ljubljana. Dirigiral mu bo Matjaž Mikuletič, med solisti bosta tudi naša pevka Juliette Anžlovar in basist Jošt Lampret.
Prva oddaja ob 80 letnici Big Banda RTV Slovenija prinaša jazzovski izsek iz njihovega bogatega opusa.
Prva oddaja ob 80 letnici Big Banda RTV Slovenija prinaša jazzovski izsek iz njihovega bogatega opusa.
V nedeljo, 15. januarja, se bo v Cukrarni s svojo novo zasedbo predstavil na koncertu v okviru cikla Jazz Ars All Stars. Študiral je jazz v Gradcu na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost pri profesorjih Heinrichu von Kalneinu in Karlheinzu Miklinu. Izpopolnjeval se je na univerzi Sibelius v Helsinkih na Finskem. Klemm, ki je rojen staršem madžarskih korenin, je v svoje glasbeno izročilo že od nekdaj vnašal elemente madžarske ljudske glasbe. Od leta 2008 je član ter solist Big Banda RTV Slovenija, zato živi ter ustvarja v Ljubljani, kjer je vpet v različne, tudi avtorske projekte.
V nedeljo, 15. januarja, se bo v Cukrarni s svojo novo zasedbo predstavil na koncertu v okviru cikla Jazz Ars All Stars. Študiral je jazz v Gradcu na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost pri profesorjih Heinrichu von Kalneinu in Karlheinzu Miklinu. Izpopolnjeval se je na univerzi Sibelius v Helsinkih na Finskem. Klemm, ki je rojen staršem madžarskih korenin, je v svoje glasbeno izročilo že od nekdaj vnašal elemente madžarske ljudske glasbe. Od leta 2008 je član ter solist Big Banda RTV Slovenija, zato živi ter ustvarja v Ljubljani, kjer je vpet v različne, tudi avtorske projekte.
Pred njegovim bližnjim koncertom v ljubljanskem Siti teatru, ko ga bo spremljal Big Band RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana, bomo današnjo jazzovsko urico namenili Vidu Jamniku, odličnemu vibrafonistu. Rodil se je leta 1993 v Slovenj Gradcu. Z jazzom se je srečal pri enajstih letih, ko ga je v svet vibrafona popeljal legendarni hrvaški mojster Boško Petrović. Po študiju v Celovcu in Bostonu je lani magistriral v New Yorku. Vodi lastne zasedbe in nastopa v duetu s pevko Ajdo Stino Turek.
Pred njegovim bližnjim koncertom v ljubljanskem Siti teatru, ko ga bo spremljal Big Band RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana, bomo današnjo jazzovsko urico namenili Vidu Jamniku, odličnemu vibrafonistu. Rodil se je leta 1993 v Slovenj Gradcu. Z jazzom se je srečal pri enajstih letih, ko ga je v svet vibrafona popeljal legendarni hrvaški mojster Boško Petrović. Po študiju v Celovcu in Bostonu je lani magistriral v New Yorku. Vodi lastne zasedbe in nastopa v duetu s pevko Ajdo Stino Turek.
V praznični oddaji boste poslušali izbor slovenskih ljudskih pesmi v jazzovskih priredbah. Ljudska glasba je že od začetkov slovenskega jazza navdihovala slovenske jazzovske skladatelje Bojana Adamiča, Jožeta Privška in Janeza Gregorca. Slovenski jazz si je prepoznavnost poskušal izboriti tudi z vnašanjem slovenskih ljudskih glasbenih motivov v svoj glasbeni izraz. Prvi pa se je tega domislil saksofonist Tone Janša že sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
V praznični oddaji boste poslušali izbor slovenskih ljudskih pesmi v jazzovskih priredbah. Ljudska glasba je že od začetkov slovenskega jazza navdihovala slovenske jazzovske skladatelje Bojana Adamiča, Jožeta Privška in Janeza Gregorca. Slovenski jazz si je prepoznavnost poskušal izboriti tudi z vnašanjem slovenskih ljudskih glasbenih motivov v svoj glasbeni izraz. Prvi pa se je tega domislil saksofonist Tone Janša že sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
V predpraznični oddaji Samo muzika bomo nanizali nekatere božičnemu vzdušju primerne skladbe v izvedbi slovenskih izvajalcev. Slišali bomo Big Band RTV Slovenija, Alenko Godec, zasedbo Ljubljana Jazz Selection, Ota Pestnerja, pihalno zasedbo Jazz Brass, New Swing Quartet in Mio Žnidarič.
V predpraznični oddaji Samo muzika bomo nanizali nekatere božičnemu vzdušju primerne skladbe v izvedbi slovenskih izvajalcev. Slišali bomo Big Band RTV Slovenija, Alenko Godec, zasedbo Ljubljana Jazz Selection, Ota Pestnerja, pihalno zasedbo Jazz Brass, New Swing Quartet in Mio Žnidarič.
V oddaji Samo muzika bomo predstavili Marjana Loborca, legendarnega slovenskega jazzovskega bobnarja, ki je na sceni že skoraj 65 let in je fenomen slovenske glasbene vitalnosti. Toda svojo prvo ploščo - Na rečnem bregu - je dočakal šele tik pred iztekom tisočletja – leta 1999. Sledili so še trije albumi. Z gospodom Loborcem se bo pogovarjal Marko Kumer.
V oddaji Samo muzika bomo predstavili Marjana Loborca, legendarnega slovenskega jazzovskega bobnarja, ki je na sceni že skoraj 65 let in je fenomen slovenske glasbene vitalnosti. Toda svojo prvo ploščo - Na rečnem bregu - je dočakal šele tik pred iztekom tisočletja – leta 1999. Sledili so še trije albumi. Z gospodom Loborcem se bo pogovarjal Marko Kumer.
Oddajo bomo namenili glasbi zelo aktivnega, a manj prepoznavnega pianista Marka Petrušiča. Je letnik 1974, diplomiral je iz jazzovskega klavirja na univerzi v Gradcu. Sodeloval je v zasedbi Greentown Jazz Band, posnel z Bracom Doblekarjem album Mir prijateljstvo ljubezen ter zasnoval celo vrsto zasedb v različnih formatih. Tako je ustanovni član, vodja, avtor in inštrumentalist zasedb Blue Train, Just Friends Quartet in pa Blue Train Quintet.
Oddajo bomo namenili glasbi zelo aktivnega, a manj prepoznavnega pianista Marka Petrušiča. Je letnik 1974, diplomiral je iz jazzovskega klavirja na univerzi v Gradcu. Sodeloval je v zasedbi Greentown Jazz Band, posnel z Bracom Doblekarjem album Mir prijateljstvo ljubezen ter zasnoval celo vrsto zasedb v različnih formatih. Tako je ustanovni član, vodja, avtor in inštrumentalist zasedb Blue Train, Just Friends Quartet in pa Blue Train Quintet.
V nedeljo 20. novembra ob osmih zvečer bo na odru ljubljanske Drame večer posvečen ustvarjanju Urbana Kodra. To bo drugi koncert v sklopu cikla "Ars in Drama", ki ga soorganizirata nacionalni dramski in medijski hiši. Kodrove skladbe bodo izvajali igralci in pevci Nuška Drašček, Silva Čušin, Saša Tabakovič in Jurij Zrnec. Iizbor songov in aranžmaje je pripravil Žare Prinčič. Urban Koder je bil glasbenik, skladatelj, nekoč tudi izvrsten trobentač in eden prvih džezovskih improvizatorjev na svojem instrumentu ter avtor treh antologijskih skladb iz zakladnice slovenskega džeza dvajsetega stoletja. Njegov opus je raznovrsten, toda umetniško dovršen. Na Slovenskem je bil med začetniki in utemeljitelji tako na področju slovenskega jazza kot scenske glasbe v radijskih igrah ter med vodilnimi ustvarjalci na področju gledališke in filmske glasbe ter šansona.
V nedeljo 20. novembra ob osmih zvečer bo na odru ljubljanske Drame večer posvečen ustvarjanju Urbana Kodra. To bo drugi koncert v sklopu cikla "Ars in Drama", ki ga soorganizirata nacionalni dramski in medijski hiši. Kodrove skladbe bodo izvajali igralci in pevci Nuška Drašček, Silva Čušin, Saša Tabakovič in Jurij Zrnec. Iizbor songov in aranžmaje je pripravil Žare Prinčič. Urban Koder je bil glasbenik, skladatelj, nekoč tudi izvrsten trobentač in eden prvih džezovskih improvizatorjev na svojem instrumentu ter avtor treh antologijskih skladb iz zakladnice slovenskega džeza dvajsetega stoletja. Njegov opus je raznovrsten, toda umetniško dovršen. Na Slovenskem je bil med začetniki in utemeljitelji tako na področju slovenskega jazza kot scenske glasbe v radijskih igrah ter med vodilnimi ustvarjalci na področju gledališke in filmske glasbe ter šansona.