Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Projekt Mepi – mednarodno priznanje za mlade je program, ki je namenjen temu, da mladi sprejemajo izzive in se udejstvujejo v prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in avanturističnih dejavnostih, pri tem pa spoznavajo sami sebe, gradijo svojo osebnost in se učijo vztrajnosti, odgovornosti in zaupanja v lastne spodobnosti. Ne gre torej za kratkotrajno nalogo ali le za enkratno potovanje v tuje dežele, temveč za večletno usposabljanje, napredovanje in prostovoljno delo. Program je namenjen mladim od 14. leta naprej, ki ga vodijo mentorice ali mentorji po osnovnih in srednjih šolah ter na nekaterih drugih izobraževalnih in mladinskih organizacijah. Več o svojih izzivih, izbranih področjih napredovanja, odpravi, priznanjih in časih, v katerih živimo, so nam povedali: Lan Mohorič Bonča - Gimnazija Škofja Loka Zala Kapitler (prej Gimnazija Celje - Center, zdaj že študentka) Ožbej Kozmelj (prej ŠC Škofja Loka, zdaj že študent) Hana Bujanovič Kokot (prej Gimnazija Kranj, zdaj že študentka) Polona Tušar, MEPI mentorica na British International School of Ljubljana, tudi sama prejemnica zlatega MEPI priznanja več let nazaj.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je po več tednih ugibanj Romom pojasnilo, zakaj so sredstva, namenjena romskim naseljem, preusmerili za druge namene. Ministrstvo v dopisu omeni 150.000 evrov, ki so bili iz proračunske postavke »Infrastruktura na območjih, kjer žive romske etnične skupnosti« preusmerjeni v graditev turistične brvi v Celju. Urad za narodnosti je prejemnik posebnega priznanja Policije, prinašamo pa še novico o tem, kje že ta teden vrata odpirajo poletni tabori za otroke. Posebej plesno bo v Lendavi. Ob koncu še skok v Turčijo, kamor se odpravljamo s tokratno rubriko romskega jezika.
Občine z romskim prebivalstvom imajo glede na preostale številne dodatne izzive – od infrastrukturnih do kadrovskih. O izzivih skupnosti smo se pogovarjali z romskim svetnikom občine Kočevje Marjanom Hudorovičem. Bili smo na posvetu o zaposlovanju Romov, na katerem so udeleženci iz Maribora, Črnomlja, Novega mesta in Murske Sobote predstavili svoje izkušnje pri delu z romsko skupnostjo. Pogovarjali smo se še z romsko pomočnico Estero Horvat, ki dela z 28 romskimi otroki na šoli. Njeno delo zajema dajanje učne pomoči pri vseh predmetih in komunikacijo s starši. Ob koncu oddaje pa bomo s predstavo Pripovedovalke z orientalskim plesom prehodili pot od Orienta do Evrope.
Življenje v predelanem kombiju, avtodomu, potovanje z javnim prevozom in couchsurfanje ter življenje "na nogah" s prehojenimi 23 tisoč kilometri od Argentine do Aljaske. Kako se otresti vsakdana in zaživeti ali potovati drugače, povedo nekateri Slovenci, ki so se odločili, da pustijo rutino za sabo in se podajo v neznano pustolovščino. Poklicali smo nekaj sodobnih nomadov, na primer štiričlansko družino in par, ki potujejo po Evropi s predelanim kombijem, v Turčiji v avtodomu trenutno biva slovenski par s psičko, Ida Glušič je z javnim prevozom z Bližnjega Vzhoda prek Afrike potovala v Ameriko, prenočišča pa išče prek platforme Couchsurfing in Workaway, Oliver Tič pa se je pred štirimi leti peš odpravil od Južne Amerike do Aljaske … - Klara Avsenik Žagar in Nina Ribič sta lagodno življenje v nepremičnini zamenjali za bivanje v predelanem kombiju. Klara potuje z možem Klemnom in psom Piknikom, Nina pa z možem Nejcem in dvema otrokoma. Prva sta se za potovanje odločila na vrat na nos, drugi so razmišljali in raziskovali več let, preden so se odpravili na pot. Klara je šla na zahod Evrope, Nina na sever. Ampak - kako sploh je živeti na sedmih kvadratnih metrih površine, kako sprejemajo pošto, kje se tuširajo, kako se preživljajo in kako zdržijo skupaj 24 ur na dan vsak dan. - 24-letna Ida Glušič se po svetu premika tudi s pomočjo aplikacij - Workaway in Couchsurfing služita namreč kot obliki alternativnega načina potovanja. Na svojih popotovanjih po Mozambiku, Tanzaniji, Egiptu, Jordaniji, Palestini in Ameriki se želi Ida infiltrirati v kulture domačinov in tako spoznati svet. - Drzno odločitev, da spakirata kovčke, jih naložita v družinski avtodom modela Rimor Superbrig 726 in se skupaj s svojo psičko odpravita na potovanje po Evropi, sta si drznila sprejeti tudi Nastja in Rok, par, ki pravi, da jima je življenje v avtodomu pisano na kožo, zato o vrnitvi domov ne rada preveč razmišljata. Sta pa nam z veseljem odgovorila, zakaj sta se odločila za njun Potujoči brlog, kakšne izzive bivanje na štirih kolesih prinaša in z nami delila nekaj nasvetov, če se kdo izmed vas odloča za podobno življenje. - Od predelanih kombijev ter aplikacij Couchsurfing in Workaway, ki omogočajo alternativno potovanje, pa smo pod drobnogled vzeli tudi nekaj, kar je vedno z nami in nam prav tako omogoča premikanje. Svoje noge. Oliver Tič se je pred štirimi leti podal na več kot 23.000 kilometrov dolgo pot od Južne do Severne Amerike, in to kar peš.
Začela se je poletna turistična sezona, zato smo v turistični oddaji spomnili, da si je treba urediti ustrezno zdravstveno zavarovanje za tujino, saj se tako izognemo morebitnemu plačevanju visokih stroškov zdravstvenih storitev. V potopisnem delu smo s popotnico, Mariborčanko Bernardo Biber, po Armeniji spoznali še Azerbajdžan.
Češnje nas že zgodaj presenetijo s svojimi čudovitimi cvetovi in nekoliko pozneje tudi s sadeži. Najslajše in najbolj zdrave so sveže, lahko pa iz njih naredimo tudi okusno sladico. Kuharica Barbara je izbrala recept za češnjevo pecivo, za katero pravi, da si po njem obliznemo prste.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
V Madridu se bo danes nadaljuje vrh zveze Nato, ki se ga udeležujejo premier Robert Golob, obrambni minister Marjan Šarec in zunanja ministrica Tanja Fajon. Današnje razprave bodo v znamenju včerajšnjega dogovora med Turčijo, Finsko in Švedsko, ki tema državama odpira vrata v zavezništvo. O tem smo spregovorili v današnji #euminuta za #euranetplus, prisluhnite!
Lukasz Rojewski je žlahtnitelj vrtnic s Poljske. Spoznali smo ga aprilskem posvetu v Arboretumu Volčji Potok. Vrtnice občuduje že od mladih let, pri novih sortah pa poleg posebne barve želi ustvariti še vonj, ki privablja tudi žuželke.
V Šmarjah so se domačini odločili sami poskrbeti za svoje zaraščene poljske poti. Z denarjem, ki so ga dobili od Mestne občine Koper in Krajeve skupnosti, so nabavili material, sami pa so poprijeli za krampe in lopate.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Oddaja Migaj z nami. Oddaja o razgibanem življenju, v katerem migajo vsi, mladi in stari, navdušeni rekreativci in vrhunski športniki. Oddaja nastaja pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja Slovenije.
V turistični oddaji smo vas povabili na širno Pohorje. Občine in regionalne agencije, ki so se povezale v Partnerstvo za Pohorje, so pred nedavnim pripravile študijsko turo, njen namen je bil predstaviti ponudbo tega hribovja.// Tudi v tej oddaji nismo izpustili potopisnega dela – potovali smo po Armeniji.
V radijski kuhinji boste slišali kakšne so tradicionalne jedi pripravljene s kumarami. Zaupamo vam kako vključevati zelišča v poletne jedi, kje vse lahko uporabite koper in podroben recept za pripravo kumaričine juhe s krompirjem in koprom.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Nadaljevanka je posneta po resničnih dogodkih in prikazuje prizadevanja norveške prestolonaslednice Marte za ameriško podporo njeni državi med drugo svetovno vojno. Norveška je bila nevtralna, a to še ni pomenilo, da je bila varna. Nasprotno, Nemčija je Norveško napadla aprila 1940. Po kratkem umiku na Švedsko Marta in njeni otroci najdejo zavetje v Beli hiši, kjer s predsednikom Rooseveltom stke tesno vez in ogrozi svoj zakon z Olavom. Njena prisotnost v Washingtonu vpliva na predsednikov pogled na tragične dogodke v Evropi in bistveno spremeni dinamiko ameriške politike, zaradi česar si Roosevelt ustvari nekaj sovražnikov, tudi v Beli hiši. 1. del Norveški prestolonaslednik, kronski princ Olaf, se leta 1939 s soprogo Marto odpravi na potovanje po Ameriki in se spoprijatelji s predsednikom Rooseveltom. Evropa je že na pragu druge svetovne vojne in naslednjo pomlad Hitler napade tudi nevtralno Norveško. Olaf in Marta s tremi otroki v naglici zapustita družinsko posestvo. Olaf se pridruži kralju in vladi, Marta pa se zateče v svojo domovino, na Švedsko. ATLANTIC CROSSING / Norveška, Nemčija, ZDA, Švedska, Danska / 2020 scenarij: Alexander Eik, Linda May Kallestein režija: Alexander Eik, Janic Heen v glavnih vlogah: Sofia Helin, Kyle MacLachlan, Tobias Santelmann, Harriet Sansom Harris, Daniel Betts, Søren Pilmark, Lucy Russell
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Svetu zaradi ruske blokade črnomorskih pristanišč grozi lakota. Problema sta se v Ankari lotila zunanja ministra Lavrov in Cavusoglu tako, da sta oba požugala zahodu. Svojo priložnost ob tem vidijo v Srbiji in Republiki Srbski. Če bodo meje spreminjali v Ukrajini, zakaj se ne bi še na Balkanu, si mislijo. Članstvo v Evropski uniji je zdaj drugorazredno vprašanje. Ozirajo se tudi proti Kitajski, ki utrjuje svojo pomorsko usmerjenost, a je še daleč od tega, da bi se ta postavila na stran Rusije. Nehvaležni časi so to za Evropo in Slovence. Bomo spet postavljeni pred vprašanje, je bolje z Rusi ali s Prusi?
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V turistični oddaji smo se ustavili pri mestnem turizmu in preverili, kaj ponuja štajerska prestolnica. Novosti v mestu sta urejen Vojašniški trg in muzej najstarejše trte; tudi o tem smo govorili v oddaji, v kateri smo z Mariborčanko Bernardo Biber potovali in odkrivali bisera Kavkaza: Armenijo in Azerbajdžan.
Preste, hrustljave in zlatorumeno zapečene, so ostale v spominu marsikoga izmed nas. Sedaj so jih sicer nadomestili drugi, tudi okusni pekarski izdelki, kuharica Urška pa nam je zaupala recept, kako pripraviti domače, pregrešno slastne preste. Prisluhnite!
To sezono živih oddaj iz studia 13 končuje mladi narodno-zabavni Ansambel PIK. S pravkar končanega 30. Festivala narodno-zabavne glasbe Vurberk 2022 se fantje vračajo polni vtisov, ki so jih na svoji spletni strani strnili takole: "Ni besed, s katerimi bi lahko opisali svoje občutke z letošnjega jubilejnega (morebiti tudi zadnjega) festivala Vurberk. Krasno vzdušje, ambient in seveda srečanja z mnogimi glasbenimi prijatelji. Čeprav nismo dobili nagrade, smo na svoj nastop izredno ponosni, saj smo lahko predstavili skladbo, ki je bila posvečena prav festivalu Vurberk." Ta mlada zasedba ima v svojem repertoarju zajetno bero avtorskih skladb in to gotovo obljublja zanimiv in prijeten večer na Prvem, kjer nas poslušate po radijskih valovih in gledate na spletni strani Prvega programa. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V dopoldanskih športnih minutah se posvetimo kolesarski dirki po Franciji, svežim novicam s sredozemskih iger in nadaljevanju teniškega turnirja v Wimbledonu.
Večino poti bomo tokrat prevozili po Dolenjski in Beli krajini. Najprej se bomo odpravili na posvet o vključevanju Romov v občini Šentjernej, kjer v petih naseljih živi okoli 300 Romov. Eno izmed rešitev za boljše vključevanje občina vidi v zaposlovanju. Obiskali smo še romsko zeliščarsko društvo Romanco, ki skrbi za ohranjanje tradicije in znanja o zeliščih starejših Romov, ter zavili do večnamenskega romskega centra Kerinov Grm. Ob mednarodnem dnevu muzejev pa smo si ogledali še stalno razstavo evropskega romskega muzeja v Murski Soboti.
Ob torkih se z vami prebuja Mojca Mavec. Prva ura druženja prinaša pregled črne kronike z dr. Damijano Žišt, rubriko V središču z Moniko Tavčar in športne minute z Anžetom Bašljem. V jezikovnem kotičku se lotevamo slovničnih vprašanj in dilem, s tujci, ki živijo v Sloveniji, spoznavamo svet, s Špelo Močnik na terenu pa Slovenijo. Rubrika Moj RTV prinaša zanimive vsebine iz naše hiše, Kuharski ABC pa hitro in enostavno pripravo hrane. Oddajo ob torkih zaključujemo v družbi z znanimi družinami. Z nami so jutra lepša!
Gustav Mahler: samospev 'Z veseljem sem šel skozi zeleni gozd' iz cikla Dečkov čudežni rog Izv: Christianne Stotijn – mezzosopran; Julius Drake – klavir Aleksander Glazunov: Morje – orkestrska fantazija v E-duru, op. 28 Izv: Škotski simfonični orkester Dir: Neeme Järvi Arvo Pärt: Ogledalo v ogledalu, za violino in klavir Izv: Vasilij Meljnikov – violina; Bojan Gorišek – klavir Aleksander Arutjunjan: Koncert za trobento in orkester Sol: Stanko Praprotnik – trobenta Izv: Simfonični orkester RTV Slovenija Dir: Anton Nanut Darius Milhaud: suita Scaramouche, različica za saksofon in klavir Izv: Dejan Prešiček – saksofon; Nina Prešiček – klavir Richard Strauss: orkestrska suita iz opere Kavalir z rožo, op. 59 Izv: Simfonični orkester iz Sydneyja Dir: Stuart Challender Peter Kopač: Jutranjica za trobento in klavir Izv: Franc Kosem – trobenta; Klemen Golner – klavir Niels Wilhelm Gade: Poletni dan na deželi, op. 55 – suita za orkester Izv: Simfonični orkester Lyngby Taarbaek Dir: Claes Eriksson
Tokrat smo s klubom Gaia pri gospe Sonji z Gorenjskega zasadili balkonsko cvetje za sončno in senčno lego. Zaradi vremena, ki je bilo sprva prehladno, potem pa že prevroče, si lahko vsaj še do polovice junija v domovih ustvarimo podobne zasaditve.
Z znanjem proti ponemčevanju … Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča … Cesarski obisk ob odprtju mariborskega vodovodnega omrežja … Zakon o zavarovanju delavcev …
V dopoldanskih športnih minutah se posvetimo košarkarski tekmi med Slovenijo in Hrvaško v Stožicah in začetku kolesarske dirke po Franciji, kjer tritedensko tekmovanje z željo po rumeni majici začenjata Primož Roglič in Tadej Pogačar.
V popoldanskih športnih minutah se ogrejemo pred večerno košarkarsko tekmo v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo med Slovenijo in Hrvaško. Stožice so razprodane, Luka Dončić in Goran Dragić pa pripravljena, da se še zadnjič skupaj predstavita domačemu občinstvu. Na Hokejski zvezi Slovenije so potrdili novega starega predsednika zveze.
Kdo je bil krajinar z Breznice na Gorenjskem ? Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« ... Ko je Valentin Vodnik dobil spomenik ... Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani ...
Kolesarji so pred dirko po Franciji predstavili svoje načrte za letošnji osrednji kolesarski dogodek. Dirko z željo po skupni zmagi začenjata tudi Primož Roglič in Tadej Pogačar. V športno pogovorni oddaji V sredo ste lahko včeraj prisluhnili dokumentarnemu portretu o Primožu Rogliču, v Navalu na šport pa predstavimo načrte obeh slovenskih favoritov pred startom v danski prestolnici.
O delu Pripovedovalka romana Ivana pred morjem se iz Pariza vrne v slovensko Primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto posnetka 1943 je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu? Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in v različnih generacijah ene družine, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Te se ne gibljejo le med Parizom in Primorsko, vendar vsa ta premikanja ne zmorejo pretrgati medčloveških vezi. Tudi trdi časi po koncu vojne so tako popisani z mehko avtoričino pisavo. Lep roman o nelepih časih in rečeh. O avtorici Veronika Simoniti (1967) je pisateljica, prevajalka in lektorica. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. Med letoma 1994 in 2009 je kot samozaposlena v kulturi – samostojna književna prevajalka objavila vrsto prevodov iz italijanščine in francoščine (Calvino, Magris, Marani, Niffoi, Camilleri, Galimberti, Todorov …). Medtem je honorarno poučevala na zasebnih šolah in Filozofski fakulteti v Ljubljani (kot lektorica italijanskega jezika) in v Italiji. Od decembra 2008 je redno zaposlena. Prozna dela objavlja od leta 2000. Leta 2005 je izšel prozni prvenec Zasukane štorije (nominacija za fabulo 2006 in 2007), leta 2011 druga kratkoprozna zbirka Hudičev jezik. Njen roman Kameno srce, ki je izšel leta 2014, je bil nominiran za kresnika, roman Ivana pred morjem pa za nagrade modra ptica, kritiško sito in kresnika, ki ga je leta 2020 tudi prejel. Režija: Klemen Markovčič Tonski mojster: Gal Nagode, Sonja Strenar Mastering: Damir Ibrahimkadić Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Interpretka: Ana Facchini Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, julija 2021
V popoldanskih športnih minutah se posvetimo teniškem turnirju v Wimbledonu in sredozemskim igram v Alžiriji.
Ljubljana dobi mestni vodovod … Na češkem in slovenskem odru … Stopnjevanje nacističnega nasilja pred 80. leti … Sedem desetletij kovaškega muzeja v Kropi …
Kaj so tehnološki fosili, je vsaj delno subjektivno vprašanje in odgovor je odvisen od tega, kdaj ste bili rojeni. Prostovoljci v društvu Računalniški muzej že od leta 2004 zbirajo bogato informacijsko dediščino. V ljubljanski Šiški je na ogled več kot 6500 primerkov, ki so spremenili družbo iz analogne v digitalno. Od najmanjšega mikročipa do orjaških centralnih računalnikov, od prve digitalne oblike Prešernovih pesmi do prvega znanstvenega kalkulatorja na svetu. O zbiranju, ohranjanju in oživljanju digitalne tehnične dediščine se bo prepričal Prvi na obisku Muzeja računalništva v sredo ob pol dvanajstih.
V dopoldanskih športnih minutah bosta v ospredju teniški turnir v Wimbledonu v pričakovanju dvoboja Kaje Juvan v drugem krogu turnirja in zanimivosti z novinarske konference najboljšega slovenskega hokejista Anžeta Kopitarja.
O delu Pripovedovalka romana Ivana pred morjem se iz Pariza vrne v slovensko Primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto posnetka 1943 je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu? Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in v različnih generacijah ene družine, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Te se ne gibljejo le med Parizom in Primorsko, vendar vsa ta premikanja ne zmorejo pretrgati medčloveških vezi. Tudi trdi časi po koncu vojne so tako popisani z mehko avtoričino pisavo. Lep roman o nelepih časih in rečeh. O avtorici Veronika Simoniti (1967) je pisateljica, prevajalka in lektorica. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. Med letoma 1994 in 2009 je kot samozaposlena v kulturi – samostojna književna prevajalka objavila vrsto prevodov iz italijanščine in francoščine (Calvino, Magris, Marani, Niffoi, Camilleri, Galimberti, Todorov …). Medtem je honorarno poučevala na zasebnih šolah in Filozofski fakulteti v Ljubljani (kot lektorica italijanskega jezika) in v Italiji. Od decembra 2008 je redno zaposlena. Prozna dela objavlja od leta 2000. Leta 2005 je izšel prozni prvenec Zasukane štorije (nominacija za fabulo 2006 in 2007), leta 2011 druga kratkoprozna zbirka Hudičev jezik. Njen roman Kameno srce, ki je izšel leta 2014, je bil nominiran za kresnika, roman Ivana pred morjem pa za nagrade modra ptica, kritiško sito in kresnika, ki ga je leta 2020 tudi prejel. Režija: Klemen Markovčič Tonski mojster: Gal Nagode, Sonja Strenar Mastering: Damir Ibrahimkadić Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Interpretka: Ana Facchini Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, julija 2021
Umetniško ustvarjanje in izražanje skozi kulturo je le eden od načinov, kako lahko zrušimo še kakšen predsodek ali stereotip do Romov. Še večji korak naprej pa naredimo, če eno teh veščin naučimo in prenesemo na najmlajše. Profesionalna igralka, Vesna Anđelković počne ravno to. Že kar nekaj let skozi igro, delavnice in ustvarjanje veščine izražanja in komunikacije prenaša na otroke iz več romskih naselij v jugovzhodni Sloveniji. Z gostjo bomo v tokratnih Naših poteh zakorakali v svet Romov tudi skozi poezijo, ki so jo skupaj z njo ustvarili udeleženci iz naselja Vejar.
Ptujski podjetji Intera in Databox sta pred dnevi slavnostno odprli obnovljeno nekdanjo oficirsko vilo oziroma paviljon pod Ptujskim gradom na Vičavi, kamor so umestili Tehnološki park. Zadovoljstvo je veliko iz vsaj treh razlogov - ker so Ptujčani zadovoljni, da je stara zgradba, ki je dolgo propadala, dobila res sijajen videz in namembnost, ker so projekt izpeljali v skladu z merili varovanja dediščine in ker s projektom uresničujejo sodobne smernice za motivacijo in dobro počutje zaposlenih. Pogovarjali smo se Petrom Ladičem, direktorjem Intere, podjetjem, ki se je v dvajsetih letih delovanja 15-krat uvrstilo v sam vrh najboljših zaposlovalcev v regiji.
Zaradi zamika pri obnovi mostu na Mariborski otok bo edino mestno letno kopališče odprlo vrata šele prvo nedeljo v juliju. Kljub težavam odgovorni obljubljajo, da je v teh izjemno vročih dneh vendarle vse nared za novo kopalno sezono, ki naj bi bila hkrati zadnja pred začetkom postopne obnove tega dotrajanega mariborskega bisera.
V popoldanskih športnih minutah se posvetimo pripravam na košarkarski dvoboj Slovenije in Hrvaške v kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V turistični oddaji smo opozorili, da se čas unovčenja turističnih bonov izteka. Spomnili smo na svetovni dan velnesa – ta s sloganom »En dan ti lahko spremeni življenje« poteka v več kot 150-ih državah. V tretjem delu smo tudi tokrat potovali – z Mariborčanko Bernardo Biber odkrivamo bisera Kavkaza: Armenijo in Azerbajdžan.
Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta pripravila načrt, kako se bomo v prihodnje spopadali z nalezljivimi boleznimi in obvladovali izzive, ki jih te prinašajo, pa naj bo to covid ali katera druga. Kakšna je ta strategija oziroma njeni prvi koraki in ključne smernice? Kako se z njo sklada novela zakona o nalezljivih boleznih, o kateri bo državni zbor odločal ta teden? Namenjena je strožjemu omejevanju vlade pri epidemičnih ukrepih, ki bi lahko posegli v pravice posameznika, a kljub temu buri duhove, češ da dopušča možnost obveznega cepljenja. O načrtih, dilemah in strahovih voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki. Gostje: - Daniel Bešič Loredan, minister za zdravje, - dr. Ivan Eržen, v. d. strokovnega direktorja NIJZ, - dr. Barbara Rajgelj, predstavnica Pravne mreže za varstvo demokracije, - Biserka Ilin, psihiatrinja in psihoterapevtka iz Iniciative slovenskih zdravnikov.
V dopoldanskih športnih minutah zaokrožimo uvodni dan teniških dvobojev v Wimbledonu in ponudimo zanimivosti s sredozemskih iger v Alžiriji.
Mesne jedi so še zmeraj dokaj pogosto na naših jedilnikih, lahko pa jih obogatimo z zelenjavo in nekaterimi vrstami sadja. Tako nam kuharica Barbara Štern danes priporoča telečje ruladice s špinačo.
O delu Pripovedovalka romana Ivana pred morjem se iz Pariza vrne v slovensko Primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto posnetka 1943 je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu? Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in v različnih generacijah ene družine, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Te se ne gibljejo le med Parizom in Primorsko, vendar vsa ta premikanja ne zmorejo pretrgati medčloveških vezi. Tudi trdi časi po koncu vojne so tako popisani z mehko avtoričino pisavo. Lep roman o nelepih časih in rečeh. O avtorici Veronika Simoniti (1967) je pisateljica, prevajalka in lektorica. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. Med letoma 1994 in 2009 je kot samozaposlena v kulturi – samostojna književna prevajalka objavila vrsto prevodov iz italijanščine in francoščine (Calvino, Magris, Marani, Niffoi, Camilleri, Galimberti, Todorov …). Medtem je honorarno poučevala na zasebnih šolah in Filozofski fakulteti v Ljubljani (kot lektorica italijanskega jezika) in v Italiji. Od decembra 2008 je redno zaposlena. Prozna dela objavlja od leta 2000. Leta 2005 je izšel prozni prvenec Zasukane štorije (nominacija za fabulo 2006 in 2007), leta 2011 druga kratkoprozna zbirka Hudičev jezik. Njen roman Kameno srce, ki je izšel leta 2014, je bil nominiran za kresnika, roman Ivana pred morjem pa za nagrade modra ptica, kritiško sito in kresnika, ki ga je leta 2020 tudi prejel. Režija: Klemen Markovčič Tonski mojster: Gal Nagode, Sonja Strenar Mastering: Damir Ibrahimkadić Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Interpretka: Ana Facchini Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, julija 2021
Nekoč so tu kopali glino, zdaj pa je priljubljeno sprehajališče ter prostor za rekreacijo in srečanja. Veste, o kateri točki v Ljubljani govorimo? Koseški bajer – rečejo mu tudi Koseško jezero – je umetno jezero, ki pa je del Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Ima pa tudi slavne prebivalce – labodjo družino, ki je postala v zadnjih letih prava privlačnost. V naPOTkih, ki se to sezono posvečajo jezerom, je Koseški bajer raziskala Tina Lamovšek.
