Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Biotska raznovrstnost je v nevarnosti, število rastlin in živali se na celotnem planetu nenehno zmanjšuje. Naravovarstveniki se na različne načine trudijo, da bi upad biodiverzitete omilili.
Biotska raznovrstnost je v nevarnosti, število rastlin in živali se na celotnem planetu nenehno zmanjšuje. Naravovarstveniki se na različne načine trudijo, da bi upad biodiverzitete omilili.
Kaj imata skupnega zgodovina feminizma in oblikovanje? Bienale oblikovanja nas popelje v svet floriografije in steganografije, kriptiranih cvetličnih sporočil, ob katerih odkrivamo, da je jezik rož pravzaprav jezik žensk. Komodifikacija oziroma popredmetenje žensk v preteklosti pa postane primer za analizo komodificirane družbe, v kateri podoba vse bolj prevladuje nad vsebino.
Kaj imata skupnega zgodovina feminizma in oblikovanje? Bienale oblikovanja nas popelje v svet floriografije in steganografije, kriptiranih cvetličnih sporočil, ob katerih odkrivamo, da je jezik rož pravzaprav jezik žensk. Komodifikacija oziroma popredmetenje žensk v preteklosti pa postane primer za analizo komodificirane družbe, v kateri podoba vse bolj prevladuje nad vsebino.
Slovenski bienale oblikovanja - BIO, se uvršča med najpomembnejše mednarodne oblikovalske dogodke v Evropi. Prvič je bil organiziran že leta 1963, od leta 1972 pa ga gosti Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Več o 28. BIO pa v tokratnem Izluščeno.
Slovenski bienale oblikovanja - BIO, se uvršča med najpomembnejše mednarodne oblikovalske dogodke v Evropi. Prvič je bil organiziran že leta 1963, od leta 1972 pa ga gosti Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Več o 28. BIO pa v tokratnem Izluščeno.
Sodni stolp ob reki Dravi v Mariboru je prizorišče samostojne razstave umetnice, skladateljice in raziskovalke na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petre Kapš. Na povabilo Umetnostne galerije Maribor in kustosinje Andreje Borin je ustvarjalka v srednjeveškem stolpu razstavila več svojih del, ki jih je povezala v tenkočutno vizualno in zvočno celoto z naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos.
Sodni stolp ob reki Dravi v Mariboru je prizorišče samostojne razstave umetnice, skladateljice in raziskovalke na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petre Kapš. Na povabilo Umetnostne galerije Maribor in kustosinje Andreje Borin je ustvarjalka v srednjeveškem stolpu razstavila več svojih del, ki jih je povezala v tenkočutno vizualno in zvočno celoto z naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
72. puljski filmski festival, ki se med drugim odvija v najlepšem kinu pod zvezdami, kot pravijo, v puljski areni, je na vrhuncu. Gre za nacionalni festival, ki pa vse bolj postaja regionalen. S sekcijami, ki predstavljajo koprodukcijske filme, je vse zanimivejši tudi v mednarodnem smislu. Najprej gremo torej v Pulj, potem pa še v Maribor, kjer v Sodnem stolpu svoja dela pod naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos predstavlja umetnica, skladateljica in raziskovalka na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petra Kapš.
72. puljski filmski festival, ki se med drugim odvija v najlepšem kinu pod zvezdami, kot pravijo, v puljski areni, je na vrhuncu. Gre za nacionalni festival, ki pa vse bolj postaja regionalen. S sekcijami, ki predstavljajo koprodukcijske filme, je vse zanimivejši tudi v mednarodnem smislu. Najprej gremo torej v Pulj, potem pa še v Maribor, kjer v Sodnem stolpu svoja dela pod naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos predstavlja umetnica, skladateljica in raziskovalka na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petra Kapš.
Danes se začenja 28. bienale oblikovanja, ki ga prireja Muzej za arhitekturo in oblikovanje v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Poglavitna rdeča nit tokratnega bienala je floriografija ali jezik rož, ki preizprašuje različne pomene, ki se skrivajo v rožah. Kustosinja je Alexandra Midal, profesorica na Univerzi umetnosti in oblikovanja v Ženevi.
Danes se začenja 28. bienale oblikovanja, ki ga prireja Muzej za arhitekturo in oblikovanje v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Poglavitna rdeča nit tokratnega bienala je floriografija ali jezik rož, ki preizprašuje različne pomene, ki se skrivajo v rožah. Kustosinja je Alexandra Midal, profesorica na Univerzi umetnosti in oblikovanja v Ženevi.
Bit in Anže, "Nord brothers", kot ju kličejo domačini, si tokrat ogledujeta eno izmed sedmih čudes sveta, njuna mehiška dogodivščina pa se nadaljuje preko Meride in Tuluma. Mimogrede še obiščeta kraj, ki nosi enako ime kot priljubljena specialiteta, ki pa s krajem nima nič skupnega. V naravnem rezervatu se spoznata z dinozavri, na koncu poti pa si oddahneta na dolgih peščenih plažah Holbosha.
Bit in Anže, "Nord brothers", kot ju kličejo domačini, si tokrat ogledujeta eno izmed sedmih čudes sveta, njuna mehiška dogodivščina pa se nadaljuje preko Meride in Tuluma. Mimogrede še obiščeta kraj, ki nosi enako ime kot priljubljena specialiteta, ki pa s krajem nima nič skupnega. V naravnem rezervatu se spoznata z dinozavri, na koncu poti pa si oddahneta na dolgih peščenih plažah Holbosha.
Biogoriva se na prvi pogled zdijo kot dober nadomestek za klasična fosilna goriva, torej bencin in dizel. Pomagala naj bi pri zmanjševanju ogljičnega odtisa prometa v okviru zelenega prehoda. A ni čisto tako. Poznamo več vrst biogoriv, sploh tista, ki so izdelana iz rastlin, močno vplivajo tako na okolje kot na naše družbe. Za njihovo proizvodnjo porabimo ogromno zemljišč, zaslužna so za krčenje pragozdov in prisilno izseljevanje staroselskih ljudstev, ob tem pa zmanjšujejo prehransko varnost. V Evropi vsak dan sežgemo ekvivalent 15 milijonom štruc kruha ter 19 milijonom steklenic sončničnega in repičnega olja za gorivo za naše avtomobile in tovornjake. Kaj je torej "bio" pri biogorivih?
Biogoriva se na prvi pogled zdijo kot dober nadomestek za klasična fosilna goriva, torej bencin in dizel. Pomagala naj bi pri zmanjševanju ogljičnega odtisa prometa v okviru zelenega prehoda. A ni čisto tako. Poznamo več vrst biogoriv, sploh tista, ki so izdelana iz rastlin, močno vplivajo tako na okolje kot na naše družbe. Za njihovo proizvodnjo porabimo ogromno zemljišč, zaslužna so za krčenje pragozdov in prisilno izseljevanje staroselskih ljudstev, ob tem pa zmanjšujejo prehransko varnost. V Evropi vsak dan sežgemo ekvivalent 15 milijonom štruc kruha ter 19 milijonom steklenic sončničnega in repičnega olja za gorivo za naše avtomobile in tovornjake. Kaj je torej "bio" pri biogorivih?
Jeklenice postanejo vzor zdrave prehrane in osveščenega življenjskega sloga za vso državo. Vsi so pijani od nove kulture, le Slavc trezno ugotavlja, da se na dolgi rok tako ne bo dalo živeti. Inšpektor in policist skrbno pazita na spoštovanje pravil, še posebej zato, da ne bi kake nepravilnosti odkrila inšpekcija iz samega Bruslja. V javnih lokalih se niti slučajno ne smejo pojaviti meso, alkohol ali tobak, saj bi takoj odpihnili evropska sredstva. Celo Boro postane vegetarijanec, ki pa z roko na srce še vseeno tišči kak čevap. Jeklenice pridobijo evropska sredstva, Mile pa se iz Bruslja vseeno vrne ponižan. Sekretar namreč ni zagledan le v sadje in zelenjavo, temveč tudi v lepe fante... Ko Borota zaprosi za Miletovo roko, stari Balkanec v hipu pozabi na vegetarijanstvo in prohibicijo...
Jeklenice postanejo vzor zdrave prehrane in osveščenega življenjskega sloga za vso državo. Vsi so pijani od nove kulture, le Slavc trezno ugotavlja, da se na dolgi rok tako ne bo dalo živeti. Inšpektor in policist skrbno pazita na spoštovanje pravil, še posebej zato, da ne bi kake nepravilnosti odkrila inšpekcija iz samega Bruslja. V javnih lokalih se niti slučajno ne smejo pojaviti meso, alkohol ali tobak, saj bi takoj odpihnili evropska sredstva. Celo Boro postane vegetarijanec, ki pa z roko na srce še vseeno tišči kak čevap. Jeklenice pridobijo evropska sredstva, Mile pa se iz Bruslja vseeno vrne ponižan. Sekretar namreč ni zagledan le v sadje in zelenjavo, temveč tudi v lepe fante... Ko Borota zaprosi za Miletovo roko, stari Balkanec v hipu pozabi na vegetarijanstvo in prohibicijo...
Anja odkrije evropski razpis, ki obljublja veliko denarja za male občine. Le mesni prehrani, alkoholu in tobaku se morajo odpovedati. Za pridobivanje evropskih sredstev navduši še Mileta, ki mu obljubi, da jo bo na ta način morda pridobil kot punco. Najtežjo oviro mora Mile premagati že na samem začetku, saj naj bi domačo čevapčinico spremenil v bio - eko - vegi restavracijo. Projekt v odsotnosti Bora za nekaj dni celo zares zaživi in Mile že skoraj zleze med Anjine rjuhe. Ob vrnitvi gospodarja pa bi bilo srečne zgodbice kaj hitro konec, če se ne bi vanjo vmešal očarljiv državni uradnik. Ta županjo in z njo Borota prepriča, da lahko evropski projekt lokalu in občini resnično prinese ogromne vsote denarja. Ko začne iz Jeklenic nastajati prava bio – eko - vegi oaza, odide Mile z nadebudnim sekretarjem na zadnja usklajevanja v Bruselj…
Anja odkrije evropski razpis, ki obljublja veliko denarja za male občine. Le mesni prehrani, alkoholu in tobaku se morajo odpovedati. Za pridobivanje evropskih sredstev navduši še Mileta, ki mu obljubi, da jo bo na ta način morda pridobil kot punco. Najtežjo oviro mora Mile premagati že na samem začetku, saj naj bi domačo čevapčinico spremenil v bio - eko - vegi restavracijo. Projekt v odsotnosti Bora za nekaj dni celo zares zaživi in Mile že skoraj zleze med Anjine rjuhe. Ob vrnitvi gospodarja pa bi bilo srečne zgodbice kaj hitro konec, če se ne bi vanjo vmešal očarljiv državni uradnik. Ta županjo in z njo Borota prepriča, da lahko evropski projekt lokalu in občini resnično prinese ogromne vsote denarja. Ko začne iz Jeklenic nastajati prava bio – eko - vegi oaza, odide Mile z nadebudnim sekretarjem na zadnja usklajevanja v Bruselj…
Anja povabi Mileta v kino, kjer naj bi si skupaj ogledala poučen dokumentarec. Mileta seveda bolj kot dolgočasna poljudna znanost in reševanje sveta zanima hollywoodska akcija. Anja nerada pristane na njegov izbor. Vse to opazuje mama Irma. Ta Anjo pouči, da bo slabo končala, če bo popuščala moškim. Za najboljši zgled ji je lahko njen lasten odnos do Staneta. Anja uboga, popravi napako in Mileta prepriča v ogled dokumentarca. To pa opazi Miletov oče Boro, ki sinu na južnjaško topel način odsvetuje pretirano popuščanje ženskam...
Anja povabi Mileta v kino, kjer naj bi si skupaj ogledala poučen dokumentarec. Mileta seveda bolj kot dolgočasna poljudna znanost in reševanje sveta zanima hollywoodska akcija. Anja nerada pristane na njegov izbor. Vse to opazuje mama Irma. Ta Anjo pouči, da bo slabo končala, če bo popuščala moškim. Za najboljši zgled ji je lahko njen lasten odnos do Staneta. Anja uboga, popravi napako in Mileta prepriča v ogled dokumentarca. To pa opazi Miletov oče Boro, ki sinu na južnjaško topel način odsvetuje pretirano popuščanje ženskam...
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V počitniškem tednu obiskujemo primorska igrišča. Lokavec je po številu prebivalcev druga največja krajevna skupnost v občini Ajdovščina. Obsega 16 zaselkov, ki so vpeti v pobočja Čavna in Gore. Ima podružnično šolo, vrtec, pa tudi bogato športno infrastrukturo, ki se razprostira prav v središču kraja. Kot pravijo v krajevni skupnosti, so Lokavčani že dolgo nazaj verjeli, da je šport pomemben. Utrip z igrišč v Lokavcu je v reportažo zabeležila Karin Zorn Čebokli.
V počitniškem tednu obiskujemo primorska igrišča. Lokavec je po številu prebivalcev druga največja krajevna skupnost v občini Ajdovščina. Obsega 16 zaselkov, ki so vpeti v pobočja Čavna in Gore. Ima podružnično šolo, vrtec, pa tudi bogato športno infrastrukturo, ki se razprostira prav v središču kraja. Kot pravijo v krajevni skupnosti, so Lokavčani že dolgo nazaj verjeli, da je šport pomemben. Utrip z igrišč v Lokavcu je v reportažo zabeležila Karin Zorn Čebokli.
Današnja zgodba rubrike None in nonoti prihaja iz Doma upokojencev Gradišče. Mateja Grebenjak se je pogovarjala s 84-letnim Albinom Tavčarjem iz Dutovelj. Gospod je delal kot krojač. Slišali bomo tudi, kako gleda na današnje modne trende.
Današnja zgodba rubrike None in nonoti prihaja iz Doma upokojencev Gradišče. Mateja Grebenjak se je pogovarjala s 84-letnim Albinom Tavčarjem iz Dutovelj. Gospod je delal kot krojač. Slišali bomo tudi, kako gleda na današnje modne trende.
Slovenski program Televizije Koper je skupaj s koprsko PINO, oblikoval evropski projekt z naslovom: Kohezija za vse. V sklopu tega pripravljamo niz različnih reportaž in oddaj, kjer se bomo dotaknili raznolikih tem. vVospredju so zgodbe lokalnih skupnosti, kjer izboljšujejo svoje življenjske pogoje, urejajo zeleno infrastrukturo, vzpostavljlajo nove prakse. Tokrat smo obiskali Biotehniško fakulteto v Ljubljani, kjer z različnimi partnerji, razvijajo različne sisteme akvaponike s pomočjo rib. Na enem mestu tako združujejo pridelavo rib in rastlinskih vrst v neprekinjenem ciklu.
Slovenski program Televizije Koper je skupaj s koprsko PINO, oblikoval evropski projekt z naslovom: Kohezija za vse. V sklopu tega pripravljamo niz različnih reportaž in oddaj, kjer se bomo dotaknili raznolikih tem. vVospredju so zgodbe lokalnih skupnosti, kjer izboljšujejo svoje življenjske pogoje, urejajo zeleno infrastrukturo, vzpostavljlajo nove prakse. Tokrat smo obiskali Biotehniško fakulteto v Ljubljani, kjer z različnimi partnerji, razvijajo različne sisteme akvaponike s pomočjo rib. Na enem mestu tako združujejo pridelavo rib in rastlinskih vrst v neprekinjenem ciklu.
Angleški pesnik John Phillips se je rodil v St. Ivesu v Cornwallu, a zdaj že nekaj časa živi v Sloveniji. Je avtor več pesniških zbirk, zadnja z naslovom Jezik, bit, čas (Language Being Time) je izšla lansko leto. Steve Spence je o njegovi poeziji dejal, da "združuje zanimiv minimalizem s filozofskim raziskovanjem odnosa med jezikom, svetom in nami". Iz omenjene pesniške zbirke objavljamo izbrane pesmi iz daljšega cikla z naslovom Stvarjenje lepote. Prevajalec: Pino Pograjc, interpret Grega Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Angleški pesnik John Phillips se je rodil v St. Ivesu v Cornwallu, a zdaj že nekaj časa živi v Sloveniji. Je avtor več pesniških zbirk, zadnja z naslovom Jezik, bit, čas (Language Being Time) je izšla lansko leto. Steve Spence je o njegovi poeziji dejal, da "združuje zanimiv minimalizem s filozofskim raziskovanjem odnosa med jezikom, svetom in nami". Iz omenjene pesniške zbirke objavljamo izbrane pesmi iz daljšega cikla z naslovom Stvarjenje lepote. Prevajalec: Pino Pograjc, interpret Grega Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Tokrat izpostavljamo 28. bienale oblikovanja, ki ga prireja Muzej za arhitekturo in oblikovanje v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Rdeča nit bienala je floriografija ali jezik rož, ki preizprašuje različne pomene, ki se skrivajo v rožah. V teku je tudi 35. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Med najbolj obiskanimi projekcijami so predpremiere. Med temi je na ogled novi film čilskega režiserja Pabla Larraína o eni najbolj slavnih opernih pevk vseh časov, Marii Callas.
Tokrat izpostavljamo 28. bienale oblikovanja, ki ga prireja Muzej za arhitekturo in oblikovanje v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Rdeča nit bienala je floriografija ali jezik rož, ki preizprašuje različne pomene, ki se skrivajo v rožah. V teku je tudi 35. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Med najbolj obiskanimi projekcijami so predpremiere. Med temi je na ogled novi film čilskega režiserja Pabla Larraína o eni najbolj slavnih opernih pevk vseh časov, Marii Callas.
Petkova večerna oddaja z voditeljem Andrejem Hoferjem se osredotoča na slovensko narodno-zabavno, ljudsko in zabavno glasbo. Namenjena je tako mlajšim kot starejšim generacijam, osrednja nit oddaje pa so ustvarjalci, pevci, pevke, skupine in avtorji, ki oblikujejo domačo glasbeno sceno ter jo bogatijo s svojo popularnostjo in prepoznavnostjo.
Petkova večerna oddaja z voditeljem Andrejem Hoferjem se osredotoča na slovensko narodno-zabavno, ljudsko in zabavno glasbo. Namenjena je tako mlajšim kot starejšim generacijam, osrednja nit oddaje pa so ustvarjalci, pevci, pevke, skupine in avtorji, ki oblikujejo domačo glasbeno sceno ter jo bogatijo s svojo popularnostjo in prepoznavnostjo.
Svet zanju ni prevelik, adrenalin in poslanstvo pa kar kličeta, da se jima odzoveta: mladi vloger Bit in njegov brat se podajata na pot po vseh kontinentih in doživljata svojevrstne dogodivščine ter širita pozitivno energijo. Da se pišeta Sever, je morda naključje...ali pa tudi ne. Pot ju vodi tako na sever kot na jug, tako na vzhod kot na zahod. Odvisno, s kakšne perspektive gledamo na situacijo. Eno pa je zanesljivo: njuna pot je "odbita"! Peripetije na letališču so le svojevrsten uvod v nepozabno dogodivščino naših junakov Bita in Anžeta, ki spoznavata Cancun, njegovo zgodovino in kilometrske plaže, obenem pa se soočata s tanko ločnico med prestižem ter kruto realnostjo in bedo. Na JZ obiščeta eno najbolj znanih naravnih mehiških znamenitosti Cenote. Prečkata Las Coloados, ki slovi po solinah roza barve in flamingih. Prvi del se zaključi v mestu Valladolid, ki s svojo tipično arhitekturo pusti prav prijeten vtis.
Svet zanju ni prevelik, adrenalin in poslanstvo pa kar kličeta, da se jima odzoveta: mladi vloger Bit in njegov brat se podajata na pot po vseh kontinentih in doživljata svojevrstne dogodivščine ter širita pozitivno energijo. Da se pišeta Sever, je morda naključje...ali pa tudi ne. Pot ju vodi tako na sever kot na jug, tako na vzhod kot na zahod. Odvisno, s kakšne perspektive gledamo na situacijo. Eno pa je zanesljivo: njuna pot je "odbita"! Peripetije na letališču so le svojevrsten uvod v nepozabno dogodivščino naših junakov Bita in Anžeta, ki spoznavata Cancun, njegovo zgodovino in kilometrske plaže, obenem pa se soočata s tanko ločnico med prestižem ter kruto realnostjo in bedo. Na JZ obiščeta eno najbolj znanih naravnih mehiških znamenitosti Cenote. Prečkata Las Coloados, ki slovi po solinah roza barve in flamingih. Prvi del se zaključi v mestu Valladolid, ki s svojo tipično arhitekturo pusti prav prijeten vtis.
Ekipa oddaje Kaj dogaja? je pripravljena kot še nikoli – prihaja 13. sezona, ki bo po zagotovilih Vedeževalca Vlaža zanesljivo srečna! V polni zasedbi, spočiti in nabriti vas bodo tudi tokrat vsak teden obveščali o vsem, kar se doma in po svetu resnično dogaja. Z nami ostaja voditeljski tandem Tilen Artač in Alenka Marinič – on bo imitiral politike hitreje, kot si lahko premislijo, ona pa bo zadržala resen izraz dlje, kot zdrži povprečen minister v vladi. Admir Baltić bo še naprej neusmiljeno izpopolnjeval slovenski jezik in ob tem pazil na morebitne slovnične poškodbe, Robert Petan pa bo še vedno vsak teden prišel v oddajo z novim komadom, glasbenim seveda. Manjkala ne bo niti Mala terasa, kjer boste ob svežih priredbah starih hitov znova prepevali vsi, predvsem pa tisti, ki peti “sploh ne znate” in pesmi niste “še nikoli slišali”. Urednica Maša Kljun ob idejah za novo sezono že poliva kavo po tipkovnici, saj sta scenaristična mojstra Igor Bračič in Jernej Celec po intenzivnih počitnicah znova v odlični formi. In ker je 13. sezona posebna, smo za vas in morda tudi za nas pripravili obilico zabavnih presenečenj.
Ekipa oddaje Kaj dogaja? je pripravljena kot še nikoli – prihaja 13. sezona, ki bo po zagotovilih Vedeževalca Vlaža zanesljivo srečna! V polni zasedbi, spočiti in nabriti vas bodo tudi tokrat vsak teden obveščali o vsem, kar se doma in po svetu resnično dogaja. Z nami ostaja voditeljski tandem Tilen Artač in Alenka Marinič – on bo imitiral politike hitreje, kot si lahko premislijo, ona pa bo zadržala resen izraz dlje, kot zdrži povprečen minister v vladi. Admir Baltić bo še naprej neusmiljeno izpopolnjeval slovenski jezik in ob tem pazil na morebitne slovnične poškodbe, Robert Petan pa bo še vedno vsak teden prišel v oddajo z novim komadom, glasbenim seveda. Manjkala ne bo niti Mala terasa, kjer boste ob svežih priredbah starih hitov znova prepevali vsi, predvsem pa tisti, ki peti “sploh ne znate” in pesmi niste “še nikoli slišali”. Urednica Maša Kljun ob idejah za novo sezono že poliva kavo po tipkovnici, saj sta scenaristična mojstra Igor Bračič in Jernej Celec po intenzivnih počitnicah znova v odlični formi. In ker je 13. sezona posebna, smo za vas in morda tudi za nas pripravili obilico zabavnih presenečenj.
Luka, Maj in Žan so študenti ljubljanske Biotehniške fakultete. Kot bodoči biotehnologi razvijajo skupne eksperimentalne projekte. Družijo se v laboratoriju in izven njega, zanima jih zlasti ustvarjanje novih proizvodov, z novo blagovno znamko in fermentirano pijačo pa bi se radi preizkusili na trgu ter podali v poslovne vode. Ana in Rok sta jim sledila in preverila, kako uspešni so bili.
Luka, Maj in Žan so študenti ljubljanske Biotehniške fakultete. Kot bodoči biotehnologi razvijajo skupne eksperimentalne projekte. Družijo se v laboratoriju in izven njega, zanima jih zlasti ustvarjanje novih proizvodov, z novo blagovno znamko in fermentirano pijačo pa bi se radi preizkusili na trgu ter podali v poslovne vode. Ana in Rok sta jim sledila in preverila, kako uspešni so bili.
Minuli petek so v Umetnostni galeriji Maribor (UGM) slavnostno otvorili razstavo Spekter s podnaslovom 70 let zbirke UGM. Postavitev del, ki so se sicer zaradi stiske s prostorom stiskala po depojih, je zasnoval David Tavčar. Ker po izobrazbi ni umetnostni zgodovinar, marveč industrijski oblikovalec, so na otvoritvi v zvezi s postavitvijo del večkrat omenjali nenavadno umeščanje v prostor, svežino in nov, radikalen pristop k predstavljanju umetnin.
Minuli petek so v Umetnostni galeriji Maribor (UGM) slavnostno otvorili razstavo Spekter s podnaslovom 70 let zbirke UGM. Postavitev del, ki so se sicer zaradi stiske s prostorom stiskala po depojih, je zasnoval David Tavčar. Ker po izobrazbi ni umetnostni zgodovinar, marveč industrijski oblikovalec, so na otvoritvi v zvezi s postavitvijo del večkrat omenjali nenavadno umeščanje v prostor, svežino in nov, radikalen pristop k predstavljanju umetnin.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je Danilo Rošker, direktor Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Z njim smo se pogovarjali o ustvarjanju v tukajšnjem gledališču, težavnem obdobju v času pandemije, predvsem pa o odličnih uprizoritvah in vedno novih uspehih mariborskega gledališča v domačem in v mednarodnem prostoru ter o zadovoljstvu, ki mu ga daje to delo. (foto: Damjan Švarc)
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je Danilo Rošker, direktor Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Z njim smo se pogovarjali o ustvarjanju v tukajšnjem gledališču, težavnem obdobju v času pandemije, predvsem pa o odličnih uprizoritvah in vedno novih uspehih mariborskega gledališča v domačem in v mednarodnem prostoru ter o zadovoljstvu, ki mu ga daje to delo. (foto: Damjan Švarc)
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Nov teden, nova epizoda oddaje Kaj dogaja?, v kateri seveda spremljamo dogajanje v Ukrajini in kako se nanj odzivamo doma. V novicah preverjamo, kdo je resnični heroj, kateri protest je bil večji in kdo je pravi begunec. Magister Baltić nas bo naučil osnove bebecede, na terenu pa se bomo pogovarjali s spletnimi kriminalci na pogojni kazni. V rubriki PUP TV nas bo nagovoril najprijaznejši minister Aleš, gost v studiu pa bo popotnik in vloger Bit Sever. Mala terasa se tokrat nostalgično ozira v pretekli mesec, ko smo povsod po svetu imeli neke druge skrbi. O zlatih starih časih poje Bombastian v zimzelenem hitu “Hočem to nazaj!”
Nov teden, nova epizoda oddaje Kaj dogaja?, v kateri seveda spremljamo dogajanje v Ukrajini in kako se nanj odzivamo doma. V novicah preverjamo, kdo je resnični heroj, kateri protest je bil večji in kdo je pravi begunec. Magister Baltić nas bo naučil osnove bebecede, na terenu pa se bomo pogovarjali s spletnimi kriminalci na pogojni kazni. V rubriki PUP TV nas bo nagovoril najprijaznejši minister Aleš, gost v studiu pa bo popotnik in vloger Bit Sever. Mala terasa se tokrat nostalgično ozira v pretekli mesec, ko smo povsod po svetu imeli neke druge skrbi. O zlatih starih časih poje Bombastian v zimzelenem hitu “Hočem to nazaj!”
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V tokratnih Kulturnicah smo obiskali 27. bienale slovenskega oblikovanja BIO Ljubljana, ki pod taktirko kuratorke Jane Withers svoja vrata odpira 26. maja. Povezal bo napredne in okoljsko ozaveščene oblikovalce, arhitekte, mislece in raziskovalce z vsega sveta.
V tokratnih Kulturnicah smo obiskali 27. bienale slovenskega oblikovanja BIO Ljubljana, ki pod taktirko kuratorke Jane Withers svoja vrata odpira 26. maja. Povezal bo napredne in okoljsko ozaveščene oblikovalce, arhitekte, mislece in raziskovalce z vsega sveta.
V Sloveniji je okoli 5 % ekoloških kmetij, kar je pod evropskim povprečjem Za ekološko kmetovanje se odločajo predvsem živinorejci v hribovskem in gorskem svetu, zadnja leta narašča tudi število ekoloških sadjarjev in zelenjadarjev. Med prvimi ekološkimi kmetijami na Koroškem so bili Ledinekovi, ki kmetujejo v Selovcu v občini Dravograd.
V Sloveniji je okoli 5 % ekoloških kmetij, kar je pod evropskim povprečjem Za ekološko kmetovanje se odločajo predvsem živinorejci v hribovskem in gorskem svetu, zadnja leta narašča tudi število ekoloških sadjarjev in zelenjadarjev. Med prvimi ekološkimi kmetijami na Koroškem so bili Ledinekovi, ki kmetujejo v Selovcu v občini Dravograd.
Trajnostno, zeleno, ekološko, bio, eko, reciklirano - vse to so opisi, ki jih vse pogosteje najdemo na praktično vsakem produktu: od čokolad, lubenic, do pralnih praškov ali celo avtomobilov. V nedavni raziskavi je 60% Američanov zatrdilo, da bi bili za zelen izdelek pripravljeni plačati več. Ali z nakupom takega izdelka res pomagamo v boju proti klimatskim spremembam ali smo zgolj (prostovoljne) žrtve greenwashinga.
Trajnostno, zeleno, ekološko, bio, eko, reciklirano - vse to so opisi, ki jih vse pogosteje najdemo na praktično vsakem produktu: od čokolad, lubenic, do pralnih praškov ali celo avtomobilov. V nedavni raziskavi je 60% Američanov zatrdilo, da bi bili za zelen izdelek pripravljeni plačati več. Ali z nakupom takega izdelka res pomagamo v boju proti klimatskim spremembam ali smo zgolj (prostovoljne) žrtve greenwashinga.
Uporabnike Pošte Slovenija že nekaj tednov pozdravlja poštna interaktivna asistentka oziroma PIA, ki temelji na umetni inteligenci. Gre za primer praktične rabe jezikovnih oziroma govornih tehnologij, ki sestojijo iz treh bistvenih komponent. “Prva je razpoznava govora, pri čemer računalnik govor spremeni v besedilo, tekst, drugo komponento predstavljajo jezikovni modeli, ki poskušajo razumeti besedilo iz prve komponente, tretja pa odgovor sintetizira oziroma pretvori v govorjeno besedo,” nam tehnologijo za t.i. chatboti oziroma klepetalniki razloži gost tokratnega Kiksa, dr. Marko Bajec s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in vodja Laboratorija za podatkovne tehnologije in IoT Demo Centra.
Uporabnike Pošte Slovenija že nekaj tednov pozdravlja poštna interaktivna asistentka oziroma PIA, ki temelji na umetni inteligenci. Gre za primer praktične rabe jezikovnih oziroma govornih tehnologij, ki sestojijo iz treh bistvenih komponent. “Prva je razpoznava govora, pri čemer računalnik govor spremeni v besedilo, tekst, drugo komponento predstavljajo jezikovni modeli, ki poskušajo razumeti besedilo iz prve komponente, tretja pa odgovor sintetizira oziroma pretvori v govorjeno besedo,” nam tehnologijo za t.i. chatboti oziroma klepetalniki razloži gost tokratnega Kiksa, dr. Marko Bajec s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in vodja Laboratorija za podatkovne tehnologije in IoT Demo Centra.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Aktivistična punkovska skupina Pussy Riot trka na vest mednarodne skupnosti. Kolektiv poudarja, da lahko h končanju vojne v Ukrajini močno pripomore prepoved uvoza ruskih energentov. To je osrednje sporočilo turneje Riot days, s katero zbirajo denar za otroško bolnišnico v Kijevu in opozarjajo, da podpora vojni med Rusi ni tako velika, kot prikazuje ruska propaganda. Nastop v Ljubljani je bil težko pričakovan, nekaj napetosti pred dogodkom je bilo tudi zaradi aretacije članice aktiva, ki jo je slovenska policija za 10 ur pridržala na podlagi starejše mednarodne tiralice. Skupina je nastopila v Gali hali na Metelkovi v okviru festivala Lezbična četrt, ki ga pripravlja Društvo Škuc.
Aktivistična punkovska skupina Pussy Riot trka na vest mednarodne skupnosti. Kolektiv poudarja, da lahko h končanju vojne v Ukrajini močno pripomore prepoved uvoza ruskih energentov. To je osrednje sporočilo turneje Riot days, s katero zbirajo denar za otroško bolnišnico v Kijevu in opozarjajo, da podpora vojni med Rusi ni tako velika, kot prikazuje ruska propaganda. Nastop v Ljubljani je bil težko pričakovan, nekaj napetosti pred dogodkom je bilo tudi zaradi aretacije članice aktiva, ki jo je slovenska policija za 10 ur pridržala na podlagi starejše mednarodne tiralice. Skupina je nastopila v Gali hali na Metelkovi v okviru festivala Lezbična četrt, ki ga pripravlja Društvo Škuc.
Kako so decembrske praznike nekoč praznovali na istrskem podeželju, zakaj je božično drevo - brin, kakšne so bile nekdaj istrske božične šege in navade...
Kako so decembrske praznike nekoč praznovali na istrskem podeželju, zakaj je božično drevo - brin, kakšne so bile nekdaj istrske božične šege in navade...
Predstavljamo 27. bienala oblikovanja BIO Ljubljana in 16. mednarodni festival Svetlobna gverila, pa nagrajence Plečnikove nagrade in Plečnikovih priznanj, razkrivamo tudi, kdo je prejemnik letošnje nagrade desetnica in kaj prinaša razstava Fotografija kot življenjska izbira preminule italijanske fotografinje Letizie Battaglia v ljubljanski Galeriji Jakopič ter kaj so glavni poudarki 57. festivala Borštnikovo srečanje. 3D natisnjena hiša Tecla, WASP. Foto: WASP
Predstavljamo 27. bienala oblikovanja BIO Ljubljana in 16. mednarodni festival Svetlobna gverila, pa nagrajence Plečnikove nagrade in Plečnikovih priznanj, razkrivamo tudi, kdo je prejemnik letošnje nagrade desetnica in kaj prinaša razstava Fotografija kot življenjska izbira preminule italijanske fotografinje Letizie Battaglia v ljubljanski Galeriji Jakopič ter kaj so glavni poudarki 57. festivala Borštnikovo srečanje. 3D natisnjena hiša Tecla, WASP. Foto: WASP
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Ekipa oddaje Kaj dogaja? je pripravljena kot še nikoli – prihaja 13. sezona, ki bo po zagotovilih Vedeževalca Vlaža zanesljivo srečna! V polni zasedbi, spočiti in nabriti vas bodo tudi tokrat vsak teden obveščali o vsem, kar se doma in po svetu resnično dogaja. Z nami ostaja voditeljski tandem Tilen Artač in Alenka Marinič – on bo imitiral politike hitreje, kot si lahko premislijo, ona pa bo zadržala resen izraz dlje, kot zdrži povprečen minister v vladi. Admir Baltić bo še naprej neusmiljeno izpopolnjeval slovenski jezik in ob tem pazil na morebitne slovnične poškodbe, Robert Petan pa bo še vedno vsak teden prišel v oddajo z novim komadom, glasbenim seveda. Manjkala ne bo niti Mala terasa, kjer boste ob svežih priredbah starih hitov znova prepevali vsi, predvsem pa tisti, ki peti “sploh ne znate” in pesmi niste “še nikoli slišali”. Urednica Maša Kljun ob idejah za novo sezono že poliva kavo po tipkovnici, saj sta scenaristična mojstra Igor Bračič in Jernej Celec po intenzivnih počitnicah znova v odlični formi. In ker je 13. sezona posebna, smo za vas in morda tudi za nas pripravili obilico zabavnih presenečenj.
Ekipa oddaje Kaj dogaja? je pripravljena kot še nikoli – prihaja 13. sezona, ki bo po zagotovilih Vedeževalca Vlaža zanesljivo srečna! V polni zasedbi, spočiti in nabriti vas bodo tudi tokrat vsak teden obveščali o vsem, kar se doma in po svetu resnično dogaja. Z nami ostaja voditeljski tandem Tilen Artač in Alenka Marinič – on bo imitiral politike hitreje, kot si lahko premislijo, ona pa bo zadržala resen izraz dlje, kot zdrži povprečen minister v vladi. Admir Baltić bo še naprej neusmiljeno izpopolnjeval slovenski jezik in ob tem pazil na morebitne slovnične poškodbe, Robert Petan pa bo še vedno vsak teden prišel v oddajo z novim komadom, glasbenim seveda. Manjkala ne bo niti Mala terasa, kjer boste ob svežih priredbah starih hitov znova prepevali vsi, predvsem pa tisti, ki peti “sploh ne znate” in pesmi niste “še nikoli slišali”. Urednica Maša Kljun ob idejah za novo sezono že poliva kavo po tipkovnici, saj sta scenaristična mojstra Igor Bračič in Jernej Celec po intenzivnih počitnicah znova v odlični formi. In ker je 13. sezona posebna, smo za vas in morda tudi za nas pripravili obilico zabavnih presenečenj.
Seks je senzacionaliziran, resnična človeška seksualnost pa je tabu.
Seks je senzacionaliziran, resnična človeška seksualnost pa je tabu.
Prihodnost danes, tako bi lahko začeli z napovedjo tokratnega prispevka Euranet Special. Rezultati dela na programu BioPharma, ki je sofinanciran tudi s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, igrajo pomembno vlogo pri proizvodnji bioloških zdravil in cepiv v obliki proteinov, DNA in virusov. Gre za zelo zahtevno in v času aktualne pandemije tudi zelo pomembno znanstveno in proizvodnjo vejo v razvoju človeštva. Prispevek je pripravil Borut Kampuš.
Prihodnost danes, tako bi lahko začeli z napovedjo tokratnega prispevka Euranet Special. Rezultati dela na programu BioPharma, ki je sofinanciran tudi s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, igrajo pomembno vlogo pri proizvodnji bioloških zdravil in cepiv v obliki proteinov, DNA in virusov. Gre za zelo zahtevno in v času aktualne pandemije tudi zelo pomembno znanstveno in proizvodnjo vejo v razvoju človeštva. Prispevek je pripravil Borut Kampuš.
19. Festival Odprte hiše Slovenije OHS, z osrednjo temo Dediščina za prihodnost, odpira vprašanje: kaj je tisto, kar je danes zares pomembno in potrebno, da zgradimo in na kak način! Dediščina ni samo ohranjanje preteklosti, ne gre samo za vrednote, ki jih ima zapisane stroka spomeniškega varstva, ampak za kulturno gesto, ki jo kot družba razumemo, ko dediščino ohranjamo in jo ponovno vključujemo v vsakdanje življenje, pravi arhitektka Lenka Kavčič vodja OHS, največjega arhitekturno nepremičninskega festivala Odprte hiše Slovenije. Festivala OHS ne predstavlja le primere odlične arhitekture in razne prostorske ureditve, ampak hkrati odpira nešteto vprašanj in nas poziva na debato. Lenka Kavčič je za svoje delo prejela več mednarodnih nagrad in priznaj: Plečnikovo medaljo za projekt Igriva arhitektura, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok o arhitekturi, in zlato medaljo na mednarodnem bienalu industrijskega oblikovanja BIO 16. Leta 2023 je bila državna sekretarka na Ministrstvu za naravne vire in prostor.
19. Festival Odprte hiše Slovenije OHS, z osrednjo temo Dediščina za prihodnost, odpira vprašanje: kaj je tisto, kar je danes zares pomembno in potrebno, da zgradimo in na kak način! Dediščina ni samo ohranjanje preteklosti, ne gre samo za vrednote, ki jih ima zapisane stroka spomeniškega varstva, ampak za kulturno gesto, ki jo kot družba razumemo, ko dediščino ohranjamo in jo ponovno vključujemo v vsakdanje življenje, pravi arhitektka Lenka Kavčič vodja OHS, največjega arhitekturno nepremičninskega festivala Odprte hiše Slovenije. Festivala OHS ne predstavlja le primere odlične arhitekture in razne prostorske ureditve, ampak hkrati odpira nešteto vprašanj in nas poziva na debato. Lenka Kavčič je za svoje delo prejela več mednarodnih nagrad in priznaj: Plečnikovo medaljo za projekt Igriva arhitektura, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok o arhitekturi, in zlato medaljo na mednarodnem bienalu industrijskega oblikovanja BIO 16. Leta 2023 je bila državna sekretarka na Ministrstvu za naravne vire in prostor.
Tokrat o pilotnem projektu mariborske Snage, s katerim želijo zmanjšati količino bioloških odpadkov v mestu. V pozitivni poslovni zgodbi pa bomo spoznali mariborsko podjetnico, ki je odprla specializirano pekarno izdelkov iz droži, ob tem pa v sodelovanju z mariborsko Obrtno-podjetniško zbornico prinašamo še novo podjetno pozitivo.
Tokrat o pilotnem projektu mariborske Snage, s katerim želijo zmanjšati količino bioloških odpadkov v mestu. V pozitivni poslovni zgodbi pa bomo spoznali mariborsko podjetnico, ki je odprla specializirano pekarno izdelkov iz droži, ob tem pa v sodelovanju z mariborsko Obrtno-podjetniško zbornico prinašamo še novo podjetno pozitivo.