Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Avtor knjige NAVDIHI IZ DIVJINE, priljubljeni britanski pustolovec, voditelj oddaj, pisec in popotnik Ben Fogle, v njej strne svoja spoznanja z mnogih ekstremnih odprav v razmišljanje o tem, kaj vse ga je divjina naučila o življenju, o spopadanju z neuspehi, s srečo in nesrečo, s tveganjem, strahom in stremenjem po uspehu, ter mu dala najpomembnejše: zaupanje vase. V oddaji bodo o vtisih po branju knjige in o svojem doživljanju divjine spregovorili televizijski snemalec in scenaristka, ki sta divjino doživela po službeni poti, slovenski polarni raziskovalec, ki je z odpravo prečil grenlandski ledenik, ter doktorica biomedicine, ki je postala vodnica po divjini, raziskovalka in interpretka narave.
Avtor knjige NAVDIHI IZ DIVJINE, priljubljeni britanski pustolovec, voditelj oddaj, pisec in popotnik Ben Fogle, v njej strne svoja spoznanja z mnogih ekstremnih odprav v razmišljanje o tem, kaj vse ga je divjina naučila o življenju, o spopadanju z neuspehi, s srečo in nesrečo, s tveganjem, strahom in stremenjem po uspehu, ter mu dala najpomembnejše: zaupanje vase. V oddaji bodo o vtisih po branju knjige in o svojem doživljanju divjine spregovorili televizijski snemalec in scenaristka, ki sta divjino doživela po službeni poti, slovenski polarni raziskovalec, ki je z odpravo prečil grenlandski ledenik, ter doktorica biomedicine, ki je postala vodnica po divjini, raziskovalka in interpretka narave.
Oddajo namenjamo Poletni muzejski noči, ki jo prireja Skupnost muzejev Slovenije. Predstavljamo novi Muzej slovenskega jezika in knjige, ki so ga odprli na prenovljenem gradu v Štanjelu. Objavljamo pogovor z dirigentom Urošem Lajovcem, letošnji prejemnikom Župančičeve nagrade za življenjsko delo. Pozornost namenjamo razstavi z naslovom Prevedeno v socializem, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Predstavljamo delovanje Zamejske kulturne koordinacije, ki so jo ustanovili v Novi Gorici in za konec nekaj minut namenjamo še novemu novogoriškemu Amfiteatru.
Oddajo namenjamo Poletni muzejski noči, ki jo prireja Skupnost muzejev Slovenije. Predstavljamo novi Muzej slovenskega jezika in knjige, ki so ga odprli na prenovljenem gradu v Štanjelu. Objavljamo pogovor z dirigentom Urošem Lajovcem, letošnji prejemnikom Župančičeve nagrade za življenjsko delo. Pozornost namenjamo razstavi z naslovom Prevedeno v socializem, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Predstavljamo delovanje Zamejske kulturne koordinacije, ki so jo ustanovili v Novi Gorici in za konec nekaj minut namenjamo še novemu novogoriškemu Amfiteatru.
Štanjelski grad je bogatejši za novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Razstava ponuja zgoščen pregled zgodovine razvoja slovenskega jezika, njegovih zvrsti, priročnikov, značilnosti in posebnosti. Poleg jezika v ospredje postavlja slovensko knjigo, njene začetke, razvoj, pomen in vpliv pri širjenju slovenske besede. Na enem mestu so zbrani knjižni mejniki iz slovenske zgodovine, ki so pomembni za razvoj knjižnega jezika in konstituiranje naroda in države. Pisatelja, dramatika in režiserja Jordana Tannahilla so različni mediji opisali kot enfánt terríbla kanadskega gledališča in kot enega najvznemirljivejših kanadskih umetnikov. Nocoj se s premiero igre Izrekanja, fragmentarno in lirično igro, ki jo je navdihnila huda bolezen njegove matere, v Stari mestni elektrarni slovenskemu občinstvu predstavlja prvič; v prevodu Pina Pograjca in uprizoritvi Maje Delak, ki je podpisala koreografijo in režijo.
Štanjelski grad je bogatejši za novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Razstava ponuja zgoščen pregled zgodovine razvoja slovenskega jezika, njegovih zvrsti, priročnikov, značilnosti in posebnosti. Poleg jezika v ospredje postavlja slovensko knjigo, njene začetke, razvoj, pomen in vpliv pri širjenju slovenske besede. Na enem mestu so zbrani knjižni mejniki iz slovenske zgodovine, ki so pomembni za razvoj knjižnega jezika in konstituiranje naroda in države. Pisatelja, dramatika in režiserja Jordana Tannahilla so različni mediji opisali kot enfánt terríbla kanadskega gledališča in kot enega najvznemirljivejših kanadskih umetnikov. Nocoj se s premiero igre Izrekanja, fragmentarno in lirično igro, ki jo je navdihnila huda bolezen njegove matere, v Stari mestni elektrarni slovenskemu občinstvu predstavlja prvič; v prevodu Pina Pograjca in uprizoritvi Maje Delak, ki je podpisala koreografijo in režijo.
Korzika, 1. 12. 1981. Letalska nesreča, ki se je zarezala v spomin vseh Slovencev. Zgodba romana Ajaccio, ponovno pisateljice Ive L. Novak se dogaja leta 2008 pod goro San Pietro, kjer svojci žrtev iščejo še zadnje koščke ostankov nesreče. Iva s hčerko in bratom tu obuja spomine na otroštvo brez staršev, na življenje »potem« – po nesreči. Intimna pripoved odpira vprašanja o izgubi, žalovanju in življenju samem.
Korzika, 1. 12. 1981. Letalska nesreča, ki se je zarezala v spomin vseh Slovencev. Zgodba romana Ajaccio, ponovno pisateljice Ive L. Novak se dogaja leta 2008 pod goro San Pietro, kjer svojci žrtev iščejo še zadnje koščke ostankov nesreče. Iva s hčerko in bratom tu obuja spomine na otroštvo brez staršev, na življenje »potem« – po nesreči. Intimna pripoved odpira vprašanja o izgubi, žalovanju in življenju samem.
Grad Štanjel ima novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za edinstveno razstavo pri nas, ki so jo zasnovali v Zavodu Škrateljc, strokovno pa je nad postavijo bdel Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige. Z odprtjem razstave pa se je končala tudi več kot 50-letna prenova gradu Štanjel. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Iran nadaljujeta medsebojno obstreljevanje; ameriški predsednik se še odloča o sodelovanju Združenih držav Amerike v napadih na iranske cilje. - Parlamentarni odbor za delo o zvišanju nadomestila za brezposelnost. - Evropska prestolnica kulture GO!2025 na prostem premierno uprizarja opero Potovanje v Reims.
Grad Štanjel ima novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za edinstveno razstavo pri nas, ki so jo zasnovali v Zavodu Škrateljc, strokovno pa je nad postavijo bdel Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige. Z odprtjem razstave pa se je končala tudi več kot 50-letna prenova gradu Štanjel. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Iran nadaljujeta medsebojno obstreljevanje; ameriški predsednik se še odloča o sodelovanju Združenih držav Amerike v napadih na iranske cilje. - Parlamentarni odbor za delo o zvišanju nadomestila za brezposelnost. - Evropska prestolnica kulture GO!2025 na prostem premierno uprizarja opero Potovanje v Reims.
V usodni noči, ko se rodi slepi Matija, edini stalni protagonist v romanu Romana Rozine Sto let slepote, kmetijo družine Knap spodje rudnik. Rudarstvo je v te kraje prineslo novo življenje – kmetije so izginjale, rudarska naselja pa rasla. V knjigi se tako razvija Podgorje, v resničnosti pa Zagorje in celotno Zasavje. Čeprav je roman fikcija, je pisatelj kraje, dogodke in prizorišča opisal tako prepričljivo, da se roman bere kot razburljiva zgodovinska kronika.
V usodni noči, ko se rodi slepi Matija, edini stalni protagonist v romanu Romana Rozine Sto let slepote, kmetijo družine Knap spodje rudnik. Rudarstvo je v te kraje prineslo novo življenje – kmetije so izginjale, rudarska naselja pa rasla. V knjigi se tako razvija Podgorje, v resničnosti pa Zagorje in celotno Zasavje. Čeprav je roman fikcija, je pisatelj kraje, dogodke in prizorišča opisal tako prepričljivo, da se roman bere kot razburljiva zgodovinska kronika.
Mavgli izve, kje in kako živijo različne živali. Bober si sezida "grad", mravlje mravljinčje mesto, čmrlj pa si uredi svoje podzemne sobane.
Mavgli izve, kje in kako živijo različne živali. Bober si sezida "grad", mravlje mravljinčje mesto, čmrlj pa si uredi svoje podzemne sobane.
Mavgli se seznani z življenjem mladičkov tjulnjev, severnih medvedov in belih kitov. Balu in Bagira mu pokažeta razlike med Arktiko in njihovo džunglo.
Mavgli se seznani z življenjem mladičkov tjulnjev, severnih medvedov in belih kitov. Balu in Bagira mu pokažeta razlike med Arktiko in njihovo džunglo.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi osnova romana, človeške usode imajo obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako zgodovinske okoliščine odločilno vplivajo na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi osnova romana, človeške usode imajo obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako zgodovinske okoliščine odločilno vplivajo na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki pripoveduje o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in tamkajšnjimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi osnova romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže odločilni vpliv zgodovinskih okoliščin na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki pripoveduje o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in tamkajšnjimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi osnova romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže odločilni vpliv zgodovinskih okoliščin na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
V romanu Ujemi zajca se pisateljica Lana Bastašić, dobitnica nagrade Evropske unije za literaturo 2020, potopi v raziskovanje zapletenega odnosa med dvema prijateljicama, ki ju je življenje v Bosni pripeljalo na zelo različne poti. Pri tem pa se odpirajo vprašanja: kaj je prijateljstvo, kakšna je njegova cena in kolikšna njegova vrednost.
V romanu Ujemi zajca se pisateljica Lana Bastašić, dobitnica nagrade Evropske unije za literaturo 2020, potopi v raziskovanje zapletenega odnosa med dvema prijateljicama, ki ju je življenje v Bosni pripeljalo na zelo različne poti. Pri tem pa se odpirajo vprašanja: kaj je prijateljstvo, kakšna je njegova cena in kolikšna njegova vrednost.
Včeraj se je v Izoli zaključil osrednji del že 21. festivala Kino Otok - Isola Cinema. Na sedmih notranjih in zunanjih festivalskih prizoriščih so od srede odvrteli 129 filmov, od tega 45 celovečernih. Knjiga 'Slovenija: dežela kontrastov' fotografa Jake Ivančiča in biologa dr. Davorina Tometa ni le estetsko doživetje, temveč ponuja razmislek o odgovornem odnosu do okolja. Slišali boste tudi oceno interaktivne predstave v javnem prostoru 'Kitov popek', ki jo je v Arboretumu Volčji potok pripravilo Lutkovno gledališče Ljubljana. Današnja glasbena ogrlica Gorana Gregoriča je hommage vrhunskemu jazz pianistu in skladatelju Matiji Dediću, sinu Arsena Dedića in Gabi Novak, ki je umrl v 53. letu. Njegova glasba odzvanja kot most med generacijami, žanri in kulturami.
Včeraj se je v Izoli zaključil osrednji del že 21. festivala Kino Otok - Isola Cinema. Na sedmih notranjih in zunanjih festivalskih prizoriščih so od srede odvrteli 129 filmov, od tega 45 celovečernih. Knjiga 'Slovenija: dežela kontrastov' fotografa Jake Ivančiča in biologa dr. Davorina Tometa ni le estetsko doživetje, temveč ponuja razmislek o odgovornem odnosu do okolja. Slišali boste tudi oceno interaktivne predstave v javnem prostoru 'Kitov popek', ki jo je v Arboretumu Volčji potok pripravilo Lutkovno gledališče Ljubljana. Današnja glasbena ogrlica Gorana Gregoriča je hommage vrhunskemu jazz pianistu in skladatelju Matiji Dediću, sinu Arsena Dedića in Gabi Novak, ki je umrl v 53. letu. Njegova glasba odzvanja kot most med generacijami, žanri in kulturami.
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Naši mladi jezikoslovci nadaljujejo etimološka raziskovanja različnih vsebinskih sklopov. Minuli teden smo zaokrožili vremenske pojave, danes pa predstavljamo jezikovno zgodovino besed, ki poimenujejo šolske potrebščine. Med temi so tudi knjige. Vemo, kako smo jih dobili? Odgovor na to ponujajo študentje FHŠ UP in Maj Matias Strle.
Naši mladi jezikoslovci nadaljujejo etimološka raziskovanja različnih vsebinskih sklopov. Minuli teden smo zaokrožili vremenske pojave, danes pa predstavljamo jezikovno zgodovino besed, ki poimenujejo šolske potrebščine. Med temi so tudi knjige. Vemo, kako smo jih dobili? Odgovor na to ponujajo študentje FHŠ UP in Maj Matias Strle.
Vloga drog v sodobni družbi je največkrat zastrta in tabuizirana, diskurz o njihovi uporabi pa osnovan na dezinformacijah. Tako trdi nemški pisatelj Norman Ohler, ki se je že v svoji prvi raziskovalno naravnani knjigi Popolna omama: Droge v tretjem rajhu, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 2019, posvetil temeljitemu pregledu uporabe stimulativnih drog med vodstom in vojaki nacističnega režima v Nemčiji pred in med drugo svetovno vojno. V svoji novi knjigi, LSD za mamo, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Aleša Učakarja in jo je nedavno predstavil v Ljubljani, že začeto raziskavo nadaljuje, le da se je tokrat posvetil uporabi psihedeličnih drog v času hladne vojne. V ospredju njegove obravnave je dietilamid lizergične kisline, širše poznan kot LSD.
Vloga drog v sodobni družbi je največkrat zastrta in tabuizirana, diskurz o njihovi uporabi pa osnovan na dezinformacijah. Tako trdi nemški pisatelj Norman Ohler, ki se je že v svoji prvi raziskovalno naravnani knjigi Popolna omama: Droge v tretjem rajhu, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 2019, posvetil temeljitemu pregledu uporabe stimulativnih drog med vodstom in vojaki nacističnega režima v Nemčiji pred in med drugo svetovno vojno. V svoji novi knjigi, LSD za mamo, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Aleša Učakarja in jo je nedavno predstavil v Ljubljani, že začeto raziskavo nadaljuje, le da se je tokrat posvetil uporabi psihedeličnih drog v času hladne vojne. V ospredju njegove obravnave je dietilamid lizergične kisline, širše poznan kot LSD.
34-letna gospodična Šibata se nekega dne v službi zlaže, da je noseča. V trenutku dobi novo vlogo – spoštljivo, dostojno, polno pozornosti. Japonska pisateljica Emi Yagi z nagrajenim romanom opozori na patriarhalno družbo, znotraj katere je temeljno poslanstvo ženske še vedno – postati mama.
34-letna gospodična Šibata se nekega dne v službi zlaže, da je noseča. V trenutku dobi novo vlogo – spoštljivo, dostojno, polno pozornosti. Japonska pisateljica Emi Yagi z nagrajenim romanom opozori na patriarhalno družbo, znotraj katere je temeljno poslanstvo ženske še vedno – postati mama.
Antični slovničar Terencijan Maver, ki je živel predvidoma konec 2. stoletja našega štetja, je v svoji knjigi O črkah, zlogih in metrih zapisal: »Knjige imajo svojo usodo.« Da je postalo sporočilo tega stavka kar najbolj resnično, priča dejstvo, da je omenjena Mavrova knjiga dolgo veljala za pozabljeno, dokler je šele v renesansi, in sicer leta 1493, niso ponovno odkrili v neki benediktinski opatiji na ozemlju današnje severne Italije. V svojem delu o črkah, zlogih in metrih Terencijan Maver ugotavlja, da ni pomembna zgolj intelektualna moč knjige, temveč sta njen vpliv in njeno razumevanje odvisna tudi od bralca. Celo najboljšo knjigo lahko uniči bralec, ki je ne razume oziroma ki ni sposoben dojeti njenega sporočila. Žal pa ni samo knjiga Terencijana Mavra doživela žalostne usode, da je bila dolgo pozabljena in je ohranjena le delno. Tudi njegovo misel so v kasnejši rabi predelali in skrajšali v sporočilo: »Skrivnostna so naših knjig pota.« Toda taka predelava zdaj govori le še o tem, da imajo knjige različne, zanimive usode. Morda namiguje še na dejstvo, da se pot, po kateri neka knjiga potuje skoz zgodovino, pogosto razide s potjo, na katero jo je želel usmeriti njen avtor. Je pa iz izvirnega izreka »Knjige imajo svojo usodo« z novo različico »Skrivnostna so naših knjig pota« danes izpuščeno pomembno sporočilo o tem, da je od bralca, torej od nas samih, ki knjigo jemljemo v roke, odvisno, kaj se bo z njo zgodilo v prihodnosti in kakšen družbeni vpliv bo imela. Na bralcih kot ljudeh je torej velika odgovornost, ali bodo sporočilo knjige doumeli, ga sprejeli in znali z njim kot z najboljšo popotnico stopati po svoji življenjski poti. Prav tako so bralci tisti, ki morajo znati ločiti dobro knjigo od slabe, resnico od laži, knjigo, ki nam prinaša klic ljubezni, od take, ki neti sovraštvo.
Antični slovničar Terencijan Maver, ki je živel predvidoma konec 2. stoletja našega štetja, je v svoji knjigi O črkah, zlogih in metrih zapisal: »Knjige imajo svojo usodo.« Da je postalo sporočilo tega stavka kar najbolj resnično, priča dejstvo, da je omenjena Mavrova knjiga dolgo veljala za pozabljeno, dokler je šele v renesansi, in sicer leta 1493, niso ponovno odkrili v neki benediktinski opatiji na ozemlju današnje severne Italije. V svojem delu o črkah, zlogih in metrih Terencijan Maver ugotavlja, da ni pomembna zgolj intelektualna moč knjige, temveč sta njen vpliv in njeno razumevanje odvisna tudi od bralca. Celo najboljšo knjigo lahko uniči bralec, ki je ne razume oziroma ki ni sposoben dojeti njenega sporočila. Žal pa ni samo knjiga Terencijana Mavra doživela žalostne usode, da je bila dolgo pozabljena in je ohranjena le delno. Tudi njegovo misel so v kasnejši rabi predelali in skrajšali v sporočilo: »Skrivnostna so naših knjig pota.« Toda taka predelava zdaj govori le še o tem, da imajo knjige različne, zanimive usode. Morda namiguje še na dejstvo, da se pot, po kateri neka knjiga potuje skoz zgodovino, pogosto razide s potjo, na katero jo je želel usmeriti njen avtor. Je pa iz izvirnega izreka »Knjige imajo svojo usodo« z novo različico »Skrivnostna so naših knjig pota« danes izpuščeno pomembno sporočilo o tem, da je od bralca, torej od nas samih, ki knjigo jemljemo v roke, odvisno, kaj se bo z njo zgodilo v prihodnosti in kakšen družbeni vpliv bo imela. Na bralcih kot ljudeh je torej velika odgovornost, ali bodo sporočilo knjige doumeli, ga sprejeli in znali z njim kot z najboljšo popotnico stopati po svoji življenjski poti. Prav tako so bralci tisti, ki morajo znati ločiti dobro knjigo od slabe, resnico od laži, knjigo, ki nam prinaša klic ljubezni, od take, ki neti sovraštvo.
Pot iz brezna je naslov nove knjige v slovenskem prostoru, katere avtorja sta Jožef in Lidija Kociper. Govori o pasteh zasvojenosti z alkoholom. Letno se v Sloveniji zdravi okrog tisoč ljudi. Rehabilitacija traja pet let, uspeh pri rehabilitaciji pa je približno 75-odstoten, pri tistih, ki opravijo petletni program. Je pa malo ljudi, ki se zares odločijo za pet let rehabilitacije. Potrebno je poznavanje problematike alkoholizma in njegovega ozadja, ne le biološkega, ampak tudi psihološkega in socialnega, poudarjata gosta. Kako pa knjiga nagovarja tudi globlje, do kakšnih spoznanj sta prišla ob svojem delu in v skupinah? Je prav izmenjava izkušenj v skupinskih terapijah ta duhovna komponenta?
Pot iz brezna je naslov nove knjige v slovenskem prostoru, katere avtorja sta Jožef in Lidija Kociper. Govori o pasteh zasvojenosti z alkoholom. Letno se v Sloveniji zdravi okrog tisoč ljudi. Rehabilitacija traja pet let, uspeh pri rehabilitaciji pa je približno 75-odstoten, pri tistih, ki opravijo petletni program. Je pa malo ljudi, ki se zares odločijo za pet let rehabilitacije. Potrebno je poznavanje problematike alkoholizma in njegovega ozadja, ne le biološkega, ampak tudi psihološkega in socialnega, poudarjata gosta. Kako pa knjiga nagovarja tudi globlje, do kakšnih spoznanj sta prišla ob svojem delu in v skupinah? Je prav izmenjava izkušenj v skupinskih terapijah ta duhovna komponenta?
Esad Babačić je biografijo Trdobojec napisal še preden si je Dejan Zavec priboril še drugi naslov svetovnega prvaka v boksu, letos pa mineva že deset let od njegove športne upokojitve. So vztrajnost, predanost in zavzetost še vedno vrline tega vedno nasmejanega šampiona, ki se ga spomnimo tudi po njegovem nadimku Mr. Simpatikus?
Esad Babačić je biografijo Trdobojec napisal še preden si je Dejan Zavec priboril še drugi naslov svetovnega prvaka v boksu, letos pa mineva že deset let od njegove športne upokojitve. So vztrajnost, predanost in zavzetost še vedno vrline tega vedno nasmejanega šampiona, ki se ga spomnimo tudi po njegovem nadimku Mr. Simpatikus?
Začeli so se jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala. V Kopru knjigarna Libris vabi na dvodnevno knjižno dogajanje s sejmom knjig. V ospredju bo pisatelj Ciril Kosmač – pozornost bo namenjena celoviti izdaji njegovega romana Balada o trobenti in oblaku. Ena od novih knjig, ki je močno povezana z morjem, je roman Potop, prvenec Marka Pavlihe, univerzitetnega profesorja na Fakulteti za pomorstvo, ki ga sicer dobro poznamo po številnih esejističnih knjigah. Roman, ki nas popelje na morje in v morje, je avtofikcija, v kateri je Pavliha izpisal svojo ljubezen do morja in naklonjenost vsakršnim globinam. V letnem kinu Arrigoni bodo v okviru mednarodnega festivala Kino Otok v Izoli nocoj ob 21-ih predvajali film Fiume o morte!. Glasbeno ogrlico je nanizal Armando Šturman.
Začeli so se jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala. V Kopru knjigarna Libris vabi na dvodnevno knjižno dogajanje s sejmom knjig. V ospredju bo pisatelj Ciril Kosmač – pozornost bo namenjena celoviti izdaji njegovega romana Balada o trobenti in oblaku. Ena od novih knjig, ki je močno povezana z morjem, je roman Potop, prvenec Marka Pavlihe, univerzitetnega profesorja na Fakulteti za pomorstvo, ki ga sicer dobro poznamo po številnih esejističnih knjigah. Roman, ki nas popelje na morje in v morje, je avtofikcija, v kateri je Pavliha izpisal svojo ljubezen do morja in naklonjenost vsakršnim globinam. V letnem kinu Arrigoni bodo v okviru mednarodnega festivala Kino Otok v Izoli nocoj ob 21-ih predvajali film Fiume o morte!. Glasbeno ogrlico je nanizal Armando Šturman.
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
Mavgli spozna Japonsko in njene nenavadne živali: opice, ki se kopajo v toplih vrelcih, rake, ki mahajo, in plešoče žerjave.
Mavgli spozna Japonsko in njene nenavadne živali: opice, ki se kopajo v toplih vrelcih, rake, ki mahajo, in plešoče žerjave.
Mavgli in Bagira srečata bivolico in njenega bolnega mladiča, ki sta se ločila od drugih. Medtem ko čakajo zdravilo, Bagira Mavgliju razloži, kaj v živalskem svetu pomeni čreda.
Mavgli in Bagira srečata bivolico in njenega bolnega mladiča, ki sta se ločila od drugih. Medtem ko čakajo zdravilo, Bagira Mavgliju razloži, kaj v živalskem svetu pomeni čreda.
Oddajo Odkrivamo smo posvetili 28. Slovenskim dnevom knjige v Mariboru in letošnjemu vodilu Drevo, beseda in človek. Radijsko omizje je bilo pod krošnjami v mariborskem Magdalenskem parku, na njem pa smo se spraševali, kako avtorice in avtorji dajejo glas naravi. Ena vidnejših avtoric tako imenovanega eko pisanja je nagrajenka Prešernovega sklada Nataša Kramberger. Kot kmetovalka sodeluje z naravo in kot pisateljica ubeseduje tudi posledice našega vpliva nanjo. Prisluhnite njej in drugim zanimivim gostjam, vodji festivala Petri Kolmančič iz MKC Maribor in literarni zgodovinarki prof. Jožici Čeh Steger s Filozofske Fakultete Univerze v Mariboru. Na fotografiji je dijak Aleks. Fotografirali smo ga z njegovim dovoljenjem, medtem ko je na drevesu v parku bral Shakespearjevo dramo Romeo in Julija in se pripravljal na spis.
Oddajo Odkrivamo smo posvetili 28. Slovenskim dnevom knjige v Mariboru in letošnjemu vodilu Drevo, beseda in človek. Radijsko omizje je bilo pod krošnjami v mariborskem Magdalenskem parku, na njem pa smo se spraševali, kako avtorice in avtorji dajejo glas naravi. Ena vidnejših avtoric tako imenovanega eko pisanja je nagrajenka Prešernovega sklada Nataša Kramberger. Kot kmetovalka sodeluje z naravo in kot pisateljica ubeseduje tudi posledice našega vpliva nanjo. Prisluhnite njej in drugim zanimivim gostjam, vodji festivala Petri Kolmančič iz MKC Maribor in literarni zgodovinarki prof. Jožici Čeh Steger s Filozofske Fakultete Univerze v Mariboru. Na fotografiji je dijak Aleks. Fotografirali smo ga z njegovim dovoljenjem, medtem ko je na drevesu v parku bral Shakespearjevo dramo Romeo in Julija in se pripravljal na spis.
Italo Calvino je zbral 200 pravljic iz vse Italije in tako ustvaril izjemno delo. Za Italijane je namreč naredil to, kar sta brata Grimm za Nemce. Najbolj so ga navdušile sicilijanske in toskanske pravljice. Ključnega pomena pri tem je bilo tudi njegovo poglabljanje v arhivsko gradivo in raziskovanje vseh kotičkov Italije, ob tem pa »izumljanje« enotnega jezika in sloga italijanske pravljice. S tem je Calvino dosegel, da se je ohranila ljudskost, ki pa jo je opremil s svojo estetiko. V dveh debelih knjigah se pred bralcem tako razprostira pestro italijansko ljudsko izročilo.
Italo Calvino je zbral 200 pravljic iz vse Italije in tako ustvaril izjemno delo. Za Italijane je namreč naredil to, kar sta brata Grimm za Nemce. Najbolj so ga navdušile sicilijanske in toskanske pravljice. Ključnega pomena pri tem je bilo tudi njegovo poglabljanje v arhivsko gradivo in raziskovanje vseh kotičkov Italije, ob tem pa »izumljanje« enotnega jezika in sloga italijanske pravljice. S tem je Calvino dosegel, da se je ohranila ljudskost, ki pa jo je opremil s svojo estetiko. V dveh debelih knjigah se pred bralcem tako razprostira pestro italijansko ljudsko izročilo.
Včeraj je bil svetovni dan knjige in avtorskih pravic. V nadaljevanju bomo slišali, kako o branju razmišljajo najmlajši. Mateja Grebenjak je obiskala briške otroke. Slišali bomo, kakšne knjige najraje berejo in zakaj je dobro brati.
Včeraj je bil svetovni dan knjige in avtorskih pravic. V nadaljevanju bomo slišali, kako o branju razmišljajo najmlajši. Mateja Grebenjak je obiskala briške otroke. Slišali bomo, kakšne knjige najraje berejo in zakaj je dobro brati.
23. aprila leta 1616 sta umrla znamenita književnika Miguel de Cervantes in William Shakespeare in v počastitev obeh literarnih velikanov in vseh literarnih ustvarjalcev sveta je UNESCO leta 1995 razglasil 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Po svetu ga obeležujejo na različne načine, v Kataloniji si na ta dan podarijo knjigo in rože, z vrsto prireditev pa ga obeležujemo tudi v Sloveniji. V oddaji poročamo še o knjižnih novostih založbe Mladinska knjiga, predstavljamo pa tudi 34. natečaj za najboljšo kratko zgodbo, ki ga organizira Uredništvo za kulturo programa Ars.
23. aprila leta 1616 sta umrla znamenita književnika Miguel de Cervantes in William Shakespeare in v počastitev obeh literarnih velikanov in vseh literarnih ustvarjalcev sveta je UNESCO leta 1995 razglasil 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Po svetu ga obeležujejo na različne načine, v Kataloniji si na ta dan podarijo knjigo in rože, z vrsto prireditev pa ga obeležujemo tudi v Sloveniji. V oddaji poročamo še o knjižnih novostih založbe Mladinska knjiga, predstavljamo pa tudi 34. natečaj za najboljšo kratko zgodbo, ki ga organizira Uredništvo za kulturo programa Ars.
Sveti romarski kraj Mont Saint-Michel, francoski grič, ki je obenem otok, je osrednje prizorišče romana V nevarnem objemu morja kanadske frankofonske avtorice Dominique Fortier. Slikar Élòi Leroux se po smrti ljubice Ane, poročene plemkinje, zateče v samostan. Opatija, v kateri preboleva žalost in celi strto srce, ima tudi bogato samostansko knjižnico. Pol tisočletja pozneje pa je prav ta kraj izjemnega pomena za avtorico romana, ki se poglablja v svoje pisanje o samostanu, menihih in slikarju. Ob tem se ji odpirajo vprašanja o njenih življenjskih vlogah: o vlogi pisateljice ter vlogi in smislu materinstva.
Sveti romarski kraj Mont Saint-Michel, francoski grič, ki je obenem otok, je osrednje prizorišče romana V nevarnem objemu morja kanadske frankofonske avtorice Dominique Fortier. Slikar Élòi Leroux se po smrti ljubice Ane, poročene plemkinje, zateče v samostan. Opatija, v kateri preboleva žalost in celi strto srce, ima tudi bogato samostansko knjižnico. Pol tisočletja pozneje pa je prav ta kraj izjemnega pomena za avtorico romana, ki se poglablja v svoje pisanje o samostanu, menihih in slikarju. Ob tem se ji odpirajo vprašanja o njenih življenjskih vlogah: o vlogi pisateljice ter vlogi in smislu materinstva.
Noč knjige je vnovič povezala tudi najmlajše bralce podružnične osnovne šole Trstenik, kjer je triindvajset četrto- in petošolcev vsebinsko predstavilo svoje najljubše knjige. Šolarji so jih prinesli od doma ali so si jih sposodili v knjižnici. Ob branju, pripovedovanju zgodb, pogovorih in druženju je bila noč knjige drugačna, zanimiva in vznemirljiva. Na podružnični osnovni šoli Trstenik učence spodbujajo k branju knjig različnih avtorjev in izbiranju raznovrstnih vsebin.
Noč knjige je vnovič povezala tudi najmlajše bralce podružnične osnovne šole Trstenik, kjer je triindvajset četrto- in petošolcev vsebinsko predstavilo svoje najljubše knjige. Šolarji so jih prinesli od doma ali so si jih sposodili v knjižnici. Ob branju, pripovedovanju zgodb, pogovorih in druženju je bila noč knjige drugačna, zanimiva in vznemirljiva. Na podružnični osnovni šoli Trstenik učence spodbujajo k branju knjig različnih avtorjev in izbiranju raznovrstnih vsebin.
Gostja tokratne epizode je pisateljica Samanta Hadžić Žavski, poročena Kranjčec. Rdeča nit najinega pogovora je bil njen zadnji roman Še en vdih, v katerem se glavna junakinja sooča z boleznijo ALS (amiotrofična lateralna skleroza). Po dolgem času zanikanja diagnoze se Karmen začne spraševati o smislu njenega življenja, pomembnosti odnosov in kako je pred nekaj leti njen mož izginil brez sledu. Dotaknili sva se tem, kot so vzgoja otrok, soočanje z težkimi boleznimi, avtorica pa je predala tudi osebno izkušnjo, ki jo je imela kot asistentka osebi z ALS, in svoje nasvete za veselo in dolgo partnersko življenje. Ugotovili sva, da kadar ljudje vedo, da bodo umrli, si želijo živeti in zato nagovarjava vse poslušalce, da uživate v vsakem trenutku.
Gostja tokratne epizode je pisateljica Samanta Hadžić Žavski, poročena Kranjčec. Rdeča nit najinega pogovora je bil njen zadnji roman Še en vdih, v katerem se glavna junakinja sooča z boleznijo ALS (amiotrofična lateralna skleroza). Po dolgem času zanikanja diagnoze se Karmen začne spraševati o smislu njenega življenja, pomembnosti odnosov in kako je pred nekaj leti njen mož izginil brez sledu. Dotaknili sva se tem, kot so vzgoja otrok, soočanje z težkimi boleznimi, avtorica pa je predala tudi osebno izkušnjo, ki jo je imela kot asistentka osebi z ALS, in svoje nasvete za veselo in dolgo partnersko življenje. Ugotovili sva, da kadar ljudje vedo, da bodo umrli, si želijo živeti in zato nagovarjava vse poslušalce, da uživate v vsakem trenutku.
Vsako leto so 23. aprila še posebej v ospredju knjige, saj je Unesco ta dan razglasil za mednarodni dan knjige in avtorskih pravic. Izbran je bil med drugim zato, ker naj bi na ta dan umrli William Shakespeare, Miguel de Cervantes in Inka Garcilaso de la Vega. In kaj v poslanici ob dnevu, posvečenem knjigi poudarja aktualni predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk?
Vsako leto so 23. aprila še posebej v ospredju knjige, saj je Unesco ta dan razglasil za mednarodni dan knjige in avtorskih pravic. Izbran je bil med drugim zato, ker naj bi na ta dan umrli William Shakespeare, Miguel de Cervantes in Inka Garcilaso de la Vega. In kaj v poslanici ob dnevu, posvečenem knjigi poudarja aktualni predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk?
Tokrat smo izbrali in prebrali težko pričakovani roman Intermezzo mlade uveljavljene irske pisateljice Sally Rooney. Z glavnima likoma, žalujočima po očetovi smrti, bratoma Ivanom in Petrom, se literarno delo loteva najglobljih čustvenih plati človeka, bralcu pa daje v razmislek vprašanja o sodobni družbi, še vedno polni predsodkov in stereotipov.
Tokrat smo izbrali in prebrali težko pričakovani roman Intermezzo mlade uveljavljene irske pisateljice Sally Rooney. Z glavnima likoma, žalujočima po očetovi smrti, bratoma Ivanom in Petrom, se literarno delo loteva najglobljih čustvenih plati človeka, bralcu pa daje v razmislek vprašanja o sodobni družbi, še vedno polni predsodkov in stereotipov.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Prejemnica Borštnikovega prstana je igralka Nataša Barbara Gračner, članica ljubljanske Drame, nagrado Vasje Cerarja za mladinsko prevodno literaturo pa je prejela Katja Zakrajšek za knjigo Pesnica X; nagrado so podelili v okviru slavnostne otvoritve 28. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru. V oddaji, ki je nastala in bila objavljena pred omenjenima razglasitvama, pa podrobneje o pozabljeni Ptujčanki Štefki Cobelj, ki je navdihnila Aleša Štegra za roman z naslovom Ogenj. V mariborski galeriji KiBela pa slikarka in likovna pedagoginja Natalija R. Črnčec in umetnostna zgodovinarka in glasbenica Nina Šardi vabita v razstavišče, ki bo do 14. junija svetišče in zatočišče, kjer je mogoče najti lepoto in mir; vabijo Cvetovi svetlobe.
Prejemnica Borštnikovega prstana je igralka Nataša Barbara Gračner, članica ljubljanske Drame, nagrado Vasje Cerarja za mladinsko prevodno literaturo pa je prejela Katja Zakrajšek za knjigo Pesnica X; nagrado so podelili v okviru slavnostne otvoritve 28. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru. V oddaji, ki je nastala in bila objavljena pred omenjenima razglasitvama, pa podrobneje o pozabljeni Ptujčanki Štefki Cobelj, ki je navdihnila Aleša Štegra za roman z naslovom Ogenj. V mariborski galeriji KiBela pa slikarka in likovna pedagoginja Natalija R. Črnčec in umetnostna zgodovinarka in glasbenica Nina Šardi vabita v razstavišče, ki bo do 14. junija svetišče in zatočišče, kjer je mogoče najti lepoto in mir; vabijo Cvetovi svetlobe.
Ob 80. obletnici dneva zmage in konca druge svetovne vojne se po Sloveniji odvijajo dogodki, ki letos še posebej izpostavljajo pomen miru. Izšla pa je tudi knjiga o enem logistično najzahtevnejših reševanj civilnega prebivalstva pri nas, in sicer z naslovom Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo in podnaslovom Evakuacija civilistov marca 1945. Dogajanje pred osemdesetimi leti je na podlagi dokumentov, pričevanj in družinskega izročila rekonstruirala novinarka in publicistka Ilinka Todorovski. In še o nagradi skupine OHO za mlade vizualne umetnike ter zadnji operni premieri sezone Opere in baleta SNG Maribor.
Ob 80. obletnici dneva zmage in konca druge svetovne vojne se po Sloveniji odvijajo dogodki, ki letos še posebej izpostavljajo pomen miru. Izšla pa je tudi knjiga o enem logistično najzahtevnejših reševanj civilnega prebivalstva pri nas, in sicer z naslovom Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo in podnaslovom Evakuacija civilistov marca 1945. Dogajanje pred osemdesetimi leti je na podlagi dokumentov, pričevanj in družinskega izročila rekonstruirala novinarka in publicistka Ilinka Todorovski. In še o nagradi skupine OHO za mlade vizualne umetnike ter zadnji operni premieri sezone Opere in baleta SNG Maribor.
Zgodovino pišejo zmagovalci. Običajno so to moški in ti so po 2. svetovni vojni med Italijo in SFRJ Jugoslavijo zarisali umetno mejo, ki je zarezala v življenja številnih ljudi. V romanu Gorica Mateje Gomboc pa o življenju ob meji med Goricama pripoveduje več generacij žensk in tako ponuja vpogled v življenje, ki ga rojeni po vstopu Slovenije v EU sploh ne poznajo.
Zgodovino pišejo zmagovalci. Običajno so to moški in ti so po 2. svetovni vojni med Italijo in SFRJ Jugoslavijo zarisali umetno mejo, ki je zarezala v življenja številnih ljudi. V romanu Gorica Mateje Gomboc pa o življenju ob meji med Goricama pripoveduje več generacij žensk in tako ponuja vpogled v življenje, ki ga rojeni po vstopu Slovenije v EU sploh ne poznajo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Martin Kušej, avstrijski gledališki in operni režiser slovenskega rodu, je leta 2022 napisal knjigo z naslovom Za mano belina. V tem avtobiografsko-esejističnem delu odpira pogled v svoje ustvarjanje; opisuje svoje uprizoritve na evropskih gledaliških in opernih odrih, predvsem pa razkriva svoj osebni odnos do gledališkega ustvarjanja. Knjiga Za mano belina je zdaj v slovenskem prevodu Tine Mahkota izšla v sodelovanju založb Beletrina in Mont. Sinočnjo predstavitev v ljubljanski kavarni Kazina je spremljala Staša Grahek.
Martin Kušej, avstrijski gledališki in operni režiser slovenskega rodu, je leta 2022 napisal knjigo z naslovom Za mano belina. V tem avtobiografsko-esejističnem delu odpira pogled v svoje ustvarjanje; opisuje svoje uprizoritve na evropskih gledaliških in opernih odrih, predvsem pa razkriva svoj osebni odnos do gledališkega ustvarjanja. Knjiga Za mano belina je zdaj v slovenskem prevodu Tine Mahkota izšla v sodelovanju založb Beletrina in Mont. Sinočnjo predstavitev v ljubljanski kavarni Kazina je spremljala Staša Grahek.
Nobena knjiga se ne proda sama, v ozadju je trdo delo avtorjev samih, zlasti pa založb in prevajalcev ter seveda agencije! V zadnjih nekaj letih je bil tu narejen izjemen preskok, količina prevodov je izrazito narasla, pravi Katja Stergar, gostja oddaje Proti etru spet ta dež. Katja Stergar je direktorica Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, JAK, kjer je najprej dolgo časa skrbela za mednarodno sodelovanje agencije, nato pa v trenutku priprav Slovenije za častno gostjo v Frankfurtu in Bologni, postala njena direktorica.
Nobena knjiga se ne proda sama, v ozadju je trdo delo avtorjev samih, zlasti pa založb in prevajalcev ter seveda agencije! V zadnjih nekaj letih je bil tu narejen izjemen preskok, količina prevodov je izrazito narasla, pravi Katja Stergar, gostja oddaje Proti etru spet ta dež. Katja Stergar je direktorica Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, JAK, kjer je najprej dolgo časa skrbela za mednarodno sodelovanje agencije, nato pa v trenutku priprav Slovenije za častno gostjo v Frankfurtu in Bologni, postala njena direktorica.
Smrt, soočenje svojcev z izgubo bližnjega in nato … vprašanje darovanja organov. Vprašanje, ki zadeva eno od najvišjih moralnih in etičnih odločitev, zadene v trenutku izbruha najmočnejših čustev. Kako se odločiti? Kako bi se odločil on – mlad fant Simon Limbres, čigar srce postane osrednji lik romana Pokrpajmo žive francoske avtorice Maylis de Kerangal? V času, ko svetu vrednote določa diktatura kapitala, je to dejanje – odločitev za darovanje organov – najvišja gora nesebičnosti in človečnosti.
Smrt, soočenje svojcev z izgubo bližnjega in nato … vprašanje darovanja organov. Vprašanje, ki zadeva eno od najvišjih moralnih in etičnih odločitev, zadene v trenutku izbruha najmočnejših čustev. Kako se odločiti? Kako bi se odločil on – mlad fant Simon Limbres, čigar srce postane osrednji lik romana Pokrpajmo žive francoske avtorice Maylis de Kerangal? V času, ko svetu vrednote določa diktatura kapitala, je to dejanje – odločitev za darovanje organov – najvišja gora nesebičnosti in človečnosti.
· Državni zbor po vetu vnovič potrdil novelo zakona o zdravstveni dejavnosti · Bistriški rebalans proračuna predvideva tudi več kot 5 milijonsko zadolževanje · Ob svetovnem dnevu knjige številne prireditve tudi v Mariboru
· Državni zbor po vetu vnovič potrdil novelo zakona o zdravstveni dejavnosti · Bistriški rebalans proračuna predvideva tudi več kot 5 milijonsko zadolževanje · Ob svetovnem dnevu knjige številne prireditve tudi v Mariboru
S 16. 1. na Arsu začenjamo z branjem Kocbekovega dela Strah in pogum v oddaji Odprta knjiga. Novele iz zbirke interpretira Matej Puc, režiser je Klemen Markovčič. Knjiga je izšla prvič leta 1951 in bila je prelomna tako za slovensko književnost kot za Kocbeka samega. Pri ZKP RTV pa je na voljo tudi zvočnica: https://zkp.rtvslo.si/sl/Zvocne_knjige/edvard_kocbek_strah_in_pogum/. Kocbekovemu delu, ki ga bodo dijaki zaključnega letnika obravnavali v eseju na maturi, pa posvečamo tudi dva literarna večera. Prvi bo v živo izveden na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku v torek, 21. 1.
S 16. 1. na Arsu začenjamo z branjem Kocbekovega dela Strah in pogum v oddaji Odprta knjiga. Novele iz zbirke interpretira Matej Puc, režiser je Klemen Markovčič. Knjiga je izšla prvič leta 1951 in bila je prelomna tako za slovensko književnost kot za Kocbeka samega. Pri ZKP RTV pa je na voljo tudi zvočnica: https://zkp.rtvslo.si/sl/Zvocne_knjige/edvard_kocbek_strah_in_pogum/. Kocbekovemu delu, ki ga bodo dijaki zaključnega letnika obravnavali v eseju na maturi, pa posvečamo tudi dva literarna večera. Prvi bo v živo izveden na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku v torek, 21. 1.
V mesecu maju in juniju so izšla številna literarna dela, namenjena tako otrokom kot tudi starejšim bralcem, ki boste lahko uživali v na novo izdanih mladinskih romanih, stripih, slikanicah in pesniških zbirkah založb Grlica, Hart, Škrateljc, Miš ali Mladinska knjiga. Prva sobota poletnih počitnic je zato kot nalašč za to, da si mladi bralci sestavite seznam, v družbi katerih knjig bi si želeli preživeti vroče poletne dni.
V mesecu maju in juniju so izšla številna literarna dela, namenjena tako otrokom kot tudi starejšim bralcem, ki boste lahko uživali v na novo izdanih mladinskih romanih, stripih, slikanicah in pesniških zbirkah založb Grlica, Hart, Škrateljc, Miš ali Mladinska knjiga. Prva sobota poletnih počitnic je zato kot nalašč za to, da si mladi bralci sestavite seznam, v družbi katerih knjig bi si želeli preživeti vroče poletne dni.
V tokratni oddaji ste slišali izpoved Katje Stajnko, ki je na papir prelila soočanje z dejstvom, da je njen mlajši sin avtist. V knjigi Krožišča avtizma razgalja družinsko zgodbo, ki ob skrbeh in prilagajanjih prinaša tudi mnogo pozitivnih trenutkov. Mariborčanka, ki se je z družino preselila v Šentilj, je razkrila tudi, zakaj ji je poklic učiteljice razrednega pouka na mariborski Osnovni šoli Ludvika Pliberška pisan na kožo pa tudi kdaj in zakaj je postala strastna nogometna navijačica.
V tokratni oddaji ste slišali izpoved Katje Stajnko, ki je na papir prelila soočanje z dejstvom, da je njen mlajši sin avtist. V knjigi Krožišča avtizma razgalja družinsko zgodbo, ki ob skrbeh in prilagajanjih prinaša tudi mnogo pozitivnih trenutkov. Mariborčanka, ki se je z družino preselila v Šentilj, je razkrila tudi, zakaj ji je poklic učiteljice razrednega pouka na mariborski Osnovni šoli Ludvika Pliberška pisan na kožo pa tudi kdaj in zakaj je postala strastna nogometna navijačica.
Pomenljiva in dostopna kot sam naslov je tudi vsebina nove knjige Sadje na slikah Narodne galerije. Pripravljena je tako, da bo privlačna tako tistim, ki jih zanima umetnost, kot tistim, ki so bolj za naravoslovje. Gre že za četrto publikacijo v seriji, nastali v sodelovanju Narodne galerije v Ljubljani in Arboretuma Volčji Potok. Avtorja besedil sta ponovno Jassmina Marijan, ki je poskrbela za umetnostnozgodovinske opise, in Matjaž Mastnak, ki je prispeval vrtnarsko-botanični del.
Pomenljiva in dostopna kot sam naslov je tudi vsebina nove knjige Sadje na slikah Narodne galerije. Pripravljena je tako, da bo privlačna tako tistim, ki jih zanima umetnost, kot tistim, ki so bolj za naravoslovje. Gre že za četrto publikacijo v seriji, nastali v sodelovanju Narodne galerije v Ljubljani in Arboretuma Volčji Potok. Avtorja besedil sta ponovno Jassmina Marijan, ki je poskrbela za umetnostnozgodovinske opise, in Matjaž Mastnak, ki je prispeval vrtnarsko-botanični del.
20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.
20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.
Moja ljubezen do branja se je rodila v otroštvu. Ampak za branje so me navdušili drugi: moj dedek s svojo velikansko zbirko knjig, moja mama, ki mi je podarila svoj izvod romana Viharni vrh, moja varuška, ki mi je brala Svetlano Makarovič. Čeprav je branje nekaj, kar počnemo večinoma v samoti, celo kadar beremo za mizo v hrupni kavarni, je zame od nekdaj povezano z ljubeznijo do teh ljudi, prvih bralcev, ki sem jih spoznala.
Moja ljubezen do branja se je rodila v otroštvu. Ampak za branje so me navdušili drugi: moj dedek s svojo velikansko zbirko knjig, moja mama, ki mi je podarila svoj izvod romana Viharni vrh, moja varuška, ki mi je brala Svetlano Makarovič. Čeprav je branje nekaj, kar počnemo večinoma v samoti, celo kadar beremo za mizo v hrupni kavarni, je zame od nekdaj povezano z ljubeznijo do teh ljudi, prvih bralcev, ki sem jih spoznala.
Za Mladinsko knjigo, našo največjo založbo, je letošnje leto jubilejno, saj bo zaznamovala 80 let svojega delovanja. Ustanovljena je bila 29. junija 1945 v Ljubljani, še istega leta je pod njenim okriljem izšlo šest knjig, izhajati pa je začela tudi revija Ciciban. V osmih desetletjih je s knjižnimi in revijalnimi izdajami spremljala in oblikovala številne generacije bralcev. V Mladinski knjigi so delali največji slovenski uredniki, z njo so sodelovali naši najpomembnejši slikarji, ilustratorji, oblikovalci – ter seveda avtorji in prevajalci. Dva izmed njih, Nelo Malečkar in Slavka Pregla, smo povabili pred mikrofon.
Za Mladinsko knjigo, našo največjo založbo, je letošnje leto jubilejno, saj bo zaznamovala 80 let svojega delovanja. Ustanovljena je bila 29. junija 1945 v Ljubljani, še istega leta je pod njenim okriljem izšlo šest knjig, izhajati pa je začela tudi revija Ciciban. V osmih desetletjih je s knjižnimi in revijalnimi izdajami spremljala in oblikovala številne generacije bralcev. V Mladinski knjigi so delali največji slovenski uredniki, z njo so sodelovali naši najpomembnejši slikarji, ilustratorji, oblikovalci – ter seveda avtorji in prevajalci. Dva izmed njih, Nelo Malečkar in Slavka Pregla, smo povabili pred mikrofon.
V nedeljo smo praznovali državni praznik, s katerim od leta 2010 obeležujemo rojstvo osrednjega lika slovenskega protestantizma Primoža Trubarja, avtorja prvih natisnjenih knjig v slovenskem jeziku, Katekizma in Abecednika. Slovenski protestantski voditelji so v kratkem obdobju petinštiridesetih let med letoma 1550 in 1595 natisnili nič manj kot 56 knjig, večinoma verske vsebine. Med drugim leta 1584 celotno Sveto pismo v dokončnem prevodu Jurija Dalmatina. Od teh 56 knjig jih ima kar osem notni zapis. Še več: že prva slovenska knjiga, Catechismus iz leta 1550, ima šest katekizemskih pesmi in litanije, vse z notnim zapisom.
V nedeljo smo praznovali državni praznik, s katerim od leta 2010 obeležujemo rojstvo osrednjega lika slovenskega protestantizma Primoža Trubarja, avtorja prvih natisnjenih knjig v slovenskem jeziku, Katekizma in Abecednika. Slovenski protestantski voditelji so v kratkem obdobju petinštiridesetih let med letoma 1550 in 1595 natisnili nič manj kot 56 knjig, večinoma verske vsebine. Med drugim leta 1584 celotno Sveto pismo v dokončnem prevodu Jurija Dalmatina. Od teh 56 knjig jih ima kar osem notni zapis. Še več: že prva slovenska knjiga, Catechismus iz leta 1550, ima šest katekizemskih pesmi in litanije, vse z notnim zapisom.
Tokrat predstavljamo nov roman Marija Čuka, ZLATO ZRNO. »Bil je dan, ki si ga vpijal s srcem,« ko Leopold Teofit vstopi na vlak, ki naj bi ga pripeljal do zlatega zrna njegovega najglobljega hrepenenja. Pot ga pelje iz italijanskega velemesta po slikoviti pokrajini do pristaniškega kraja, kjer naj bi ga čakala Irma – očarljiva neznanka, s katero si je zadnjih nekaj mesecev strastno dopisoval. Vešče izpisana zgodba, polna očarljivih liričnih utrinkov, nas bo držala v primežu vse do dramatične razrešitve, ko se Teofit zave iluzije, ki je krojila njegov svet, a mu je v nekem trenutku tudi pomagala, da se je osvobodil spon žalovanja in naredil korak naprej. Knjiga ja izšla pri Založbi Pivec.
Tokrat predstavljamo nov roman Marija Čuka, ZLATO ZRNO. »Bil je dan, ki si ga vpijal s srcem,« ko Leopold Teofit vstopi na vlak, ki naj bi ga pripeljal do zlatega zrna njegovega najglobljega hrepenenja. Pot ga pelje iz italijanskega velemesta po slikoviti pokrajini do pristaniškega kraja, kjer naj bi ga čakala Irma – očarljiva neznanka, s katero si je zadnjih nekaj mesecev strastno dopisoval. Vešče izpisana zgodba, polna očarljivih liričnih utrinkov, nas bo držala v primežu vse do dramatične razrešitve, ko se Teofit zave iluzije, ki je krojila njegov svet, a mu je v nekem trenutku tudi pomagala, da se je osvobodil spon žalovanja in naredil korak naprej. Knjiga ja izšla pri Založbi Pivec.
Kaj sploh je sporna kulturna dediščina? Kako jo lahko razumemo, definiramo in kaj imajo z njo opraviti sodobne umetnice in umetniki? Knjiga Razstavljanje sporne kulturne dediščine (Založba *cf., 2025) dr. Alenke Pirman je svojevrsten raziskovalno-znanstveni vpogled v obdobje skoraj treh desetletji (od 1992 do 2020), in sicer v dve polji – polje umetnosti in polje kulturne dediščine. Avtorica pri tem osrednji problem sodelovanja umetnikov in muzejev omeji na njihov skupni medij, na razstave, ki jih obravnava primerjalno, in razišče odnose med umetniki in muzealci ter razčleni modele njihovega sodelovanja. Na tem mestu pa pozornost usmeri predvsem na sporno kulturno dediščino kot načina reinterpretiranja preteklosti, ki upošteva družbena nesoglasja in ideološke sprege. Več o tem in omenjeni knjigi pa v pogovoru z avtorico. Sodeluje umetnica, publicistka in doktorantka heritologije Alenka Pirman. Foto: zajem naslovnice knjige Razstavljanje sporne kulturne dediščine (Založba *cf., 2025).
Kaj sploh je sporna kulturna dediščina? Kako jo lahko razumemo, definiramo in kaj imajo z njo opraviti sodobne umetnice in umetniki? Knjiga Razstavljanje sporne kulturne dediščine (Založba *cf., 2025) dr. Alenke Pirman je svojevrsten raziskovalno-znanstveni vpogled v obdobje skoraj treh desetletji (od 1992 do 2020), in sicer v dve polji – polje umetnosti in polje kulturne dediščine. Avtorica pri tem osrednji problem sodelovanja umetnikov in muzejev omeji na njihov skupni medij, na razstave, ki jih obravnava primerjalno, in razišče odnose med umetniki in muzealci ter razčleni modele njihovega sodelovanja. Na tem mestu pa pozornost usmeri predvsem na sporno kulturno dediščino kot načina reinterpretiranja preteklosti, ki upošteva družbena nesoglasja in ideološke sprege. Več o tem in omenjeni knjigi pa v pogovoru z avtorico. Sodeluje umetnica, publicistka in doktorantka heritologije Alenka Pirman. Foto: zajem naslovnice knjige Razstavljanje sporne kulturne dediščine (Založba *cf., 2025).