Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Franco Juri je v slovenskem kulturnem in političnem prostoru navzoč že desetletja. Bil je glasbenik v istrski skupini Istranova, učitelj, aktivist, novinar. A bil je tudi politik in diplomat. Izhaja iz družbeno angažirane italijansko-slovenske družine: njegov brat Aurelio Juri je bil poslanec v državnem zboru, prav tako nečak Luka Juri. Minulih 12 let je bil Franco Juri direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu. Vendar ga številni Slovenci, tudi tisti, ki so ravnodušni do politike, poznajo predvsem kot karikaturista. Ost vsake njegove karikature jasno razkriva, komu in čemu je namenjena, hkrati pa brez narejene politične korektnosti kaže avtorjevo nazorsko in politično usmeritev. Voditelj: Edvard Žitnik.
Franco Juri je v slovenskem kulturnem in političnem prostoru navzoč že desetletja. Bil je glasbenik v istrski skupini Istranova, učitelj, aktivist, novinar. A bil je tudi politik in diplomat. Izhaja iz družbeno angažirane italijansko-slovenske družine: njegov brat Aurelio Juri je bil poslanec v državnem zboru, prav tako nečak Luka Juri. Minulih 12 let je bil Franco Juri direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu. Vendar ga številni Slovenci, tudi tisti, ki so ravnodušni do politike, poznajo predvsem kot karikaturista. Ost vsake njegove karikature jasno razkriva, komu in čemu je namenjena, hkrati pa brez narejene politične korektnosti kaže avtorjevo nazorsko in politično usmeritev. Voditelj: Edvard Žitnik.
Tone Škarja je starosta slovenskega alpinizma. S svojo jasno vizijo, odločnostjo in organizacijsko sposobnostjo je pripeljal slovenske alpiniste v svetovni vrh. V filmu Tone Škarja podoživlja svojo plezalno pot od odličnega mladega skalnega plezalca do legendarnega vodje slovenskih himalajskih odprav. Skozi njegove spomine, ki jih vidimo z arhivskimi posnetki z odprav, med katerimi je na prvem mestu odprava na Everest iz leta 1979, skozi Tonetov obisk njegovih nepalskih prijateljev, doživimo osebni razvoj Toneta Škarje. Toneta so v življenju spremljali veliki uspehi, pa tudi afere in smrti alpinističnih tovarišev. Razvoj slovenskega alpinizma in himalajizma pa je tekel svojo pot, včasih z velikim Tonetovim vplivom, včasih brez. Skozi anekdote spoznamo, kako se je odražal prehod iz socializma v kapitalizem pri odpravarstvu. Čeprav v dobrobit slovenskega gorništva že desetletja deluje kot organizator in podpornik slovenskih odprav v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, pa je po duši plezalec, ki svoje intimne ambicije kljub zrelim letom še vedno uresničuje v strmih skalnih stenah ter gornik, ki zahaja pod nepalske vršake. Tone je hkrati kronist in pisatelj, ki se v Nepal zateče tudi zato, da na papir prelije svoje spomine, misli.
Tone Škarja je starosta slovenskega alpinizma. S svojo jasno vizijo, odločnostjo in organizacijsko sposobnostjo je pripeljal slovenske alpiniste v svetovni vrh. V filmu Tone Škarja podoživlja svojo plezalno pot od odličnega mladega skalnega plezalca do legendarnega vodje slovenskih himalajskih odprav. Skozi njegove spomine, ki jih vidimo z arhivskimi posnetki z odprav, med katerimi je na prvem mestu odprava na Everest iz leta 1979, skozi Tonetov obisk njegovih nepalskih prijateljev, doživimo osebni razvoj Toneta Škarje. Toneta so v življenju spremljali veliki uspehi, pa tudi afere in smrti alpinističnih tovarišev. Razvoj slovenskega alpinizma in himalajizma pa je tekel svojo pot, včasih z velikim Tonetovim vplivom, včasih brez. Skozi anekdote spoznamo, kako se je odražal prehod iz socializma v kapitalizem pri odpravarstvu. Čeprav v dobrobit slovenskega gorništva že desetletja deluje kot organizator in podpornik slovenskih odprav v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, pa je po duši plezalec, ki svoje intimne ambicije kljub zrelim letom še vedno uresničuje v strmih skalnih stenah ter gornik, ki zahaja pod nepalske vršake. Tone je hkrati kronist in pisatelj, ki se v Nepal zateče tudi zato, da na papir prelije svoje spomine, misli.
Franco Juri je bil v življenju marsikaj: glasbenik v istrski etno zasedbi Istranova, učitelj, aktivist, novinar, eden najvidnejših karikaturistov v našem prostoru, dvakratni poslanec, veleposlanik v Španiji, diplomat na zunanjem ministrstvu, samostojni publicist, novinar, pisatelj. Človek, ki se ga poslušalci verjetno najbolje spomnijo po njegovih odmevnih satiričnih karikaturah političnega dogajanja ob razpadanju Jugoslavije in v prvih letih neodvisnosti, zdaj že 12 dvanajst let z nič manj posvečenosti vodi Pomorski muzej Sergeja Mašera v Piranu, s svojim pisanjem in karikaturami pa občasno še vedno komentira politično in družbeno dogajanje. Nekaj mesecev pred upokojitvijo smo se za tokratno Razkošje v glavi z njim pogovarjali o različnih poglavjih njegovega bogatega življenja, od odraščanja v multietničnem Kopru, mladostnega aktivizma, študija geografije in italijanščine, pa do tega, zakaj je karikatura lahko bolj neposredna in predrzna od pisanja, kako je bila videti post-tranzicijska Španija in kaj ga je vodilo ne le pri političnem aktiviranju, ampak tudi pri ostalih poljih njegovega raznolikega udejstvovanja. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Franco Juri je bil v življenju marsikaj: glasbenik v istrski etno zasedbi Istranova, učitelj, aktivist, novinar, eden najvidnejših karikaturistov v našem prostoru, dvakratni poslanec, veleposlanik v Španiji, diplomat na zunanjem ministrstvu, samostojni publicist, novinar, pisatelj. Človek, ki se ga poslušalci verjetno najbolje spomnijo po njegovih odmevnih satiričnih karikaturah političnega dogajanja ob razpadanju Jugoslavije in v prvih letih neodvisnosti, zdaj že 12 dvanajst let z nič manj posvečenosti vodi Pomorski muzej Sergeja Mašera v Piranu, s svojim pisanjem in karikaturami pa občasno še vedno komentira politično in družbeno dogajanje. Nekaj mesecev pred upokojitvijo smo se za tokratno Razkošje v glavi z njim pogovarjali o različnih poglavjih njegovega bogatega življenja, od odraščanja v multietničnem Kopru, mladostnega aktivizma, študija geografije in italijanščine, pa do tega, zakaj je karikatura lahko bolj neposredna in predrzna od pisanja, kako je bila videti post-tranzicijska Španija in kaj ga je vodilo ne le pri političnem aktiviranju, ampak tudi pri ostalih poljih njegovega raznolikega udejstvovanja. Oddajo je pripravila Alja Zore.
O fantu, ki se ni maral umivati … Pripoveduje: Brane Grubar. Napisal: Tone Pavček. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
O fantu, ki se ni maral umivati … Pripoveduje: Brane Grubar. Napisal: Tone Pavček. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
S prejemniki zlatega MEPI-jevega priznanja smo se v pripovedi odpravili na Islandijo, kamor jih je v začetku septembra odpeljal vodja odprave fotograf, režiser in alpinist Rožle Bregar. Odprava jih je vodila po okoli 60 kilometrskem trekingu, mladi pa so se med potjo morali zoperstaviti tudi nekaterim silam tamkajšnje čudovite narave. Kako so zlati MEPI-jevci izkusili Islandijo, izveste v oddaji Gymnasium.
S prejemniki zlatega MEPI-jevega priznanja smo se v pripovedi odpravili na Islandijo, kamor jih je v začetku septembra odpeljal vodja odprave fotograf, režiser in alpinist Rožle Bregar. Odprava jih je vodila po okoli 60 kilometrskem trekingu, mladi pa so se med potjo morali zoperstaviti tudi nekaterim silam tamkajšnje čudovite narave. Kako so zlati MEPI-jevci izkusili Islandijo, izveste v oddaji Gymnasium.
V koaliciji so v odzivih na preiskavo premierja Roberta Goloba, ki jo je začela protikorupcijska komisija na podlagi prijave nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar o nedovoljenem pritisku na policijo, zadržani. V opozicijski SDS medtem preiskavo razumejo kot odstavljanje premierja. Več o odzivih, tudi iz premierjevega kabineta, v oddaji, v kateri ne preslišite še: Druge teme: - V izraelskem bombardiranju Gaze umrlo že več kot 5 tisoč 600 otrok - Avstrija z odškodninami istospolno usmerjenim, ki so bili na podlagi diskriminatornih zakonov sodno preganjani - V 84-em letu umrl filmski režiser Filip Robar Dorin; avtor številnih celovečernih filmskih in video portretov
V koaliciji so v odzivih na preiskavo premierja Roberta Goloba, ki jo je začela protikorupcijska komisija na podlagi prijave nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar o nedovoljenem pritisku na policijo, zadržani. V opozicijski SDS medtem preiskavo razumejo kot odstavljanje premierja. Več o odzivih, tudi iz premierjevega kabineta, v oddaji, v kateri ne preslišite še: Druge teme: - V izraelskem bombardiranju Gaze umrlo že več kot 5 tisoč 600 otrok - Avstrija z odškodninami istospolno usmerjenim, ki so bili na podlagi diskriminatornih zakonov sodno preganjani - V 84-em letu umrl filmski režiser Filip Robar Dorin; avtor številnih celovečernih filmskih in video portretov
Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran letos praznuje 70 let delovanja. Jubilej bodo obeležili z več dogodki skozi vse leto. Prvi je bila predstavitev temeljito prenovljene zbirke o ribištvu. Visoka obletnica delovanja je tudi priložnost za razmislek o pomenu, ki ga ima pri nas edini tovrstni muzej za ohranjanje pomorske dediščine. O težavah, pa tudi o načrtih, med katerimi ostaja dolgoletna neizpolnjena želja, da bi Pomorski muzej dobil status ustanove nacionalnega pomena, se je Lea Širok pogovarjala z direktorjem Francom Jurijem.
Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran letos praznuje 70 let delovanja. Jubilej bodo obeležili z več dogodki skozi vse leto. Prvi je bila predstavitev temeljito prenovljene zbirke o ribištvu. Visoka obletnica delovanja je tudi priložnost za razmislek o pomenu, ki ga ima pri nas edini tovrstni muzej za ohranjanje pomorske dediščine. O težavah, pa tudi o načrtih, med katerimi ostaja dolgoletna neizpolnjena želja, da bi Pomorski muzej dobil status ustanove nacionalnega pomena, se je Lea Širok pogovarjala z direktorjem Francom Jurijem.
Kaj pa je to pečena juha? Juha je vendar kuhana, tako sklepata otroka, vendar se vseeno lotita priprave, ki pa žal ne uspe in juha ni užitna. Ko pride Cmok in skupaj z Bobkom zavrtijo čas nazaj, jim uspe prava mojstrovina, za prste obliznit.
Kaj pa je to pečena juha? Juha je vendar kuhana, tako sklepata otroka, vendar se vseeno lotita priprave, ki pa žal ne uspe in juha ni užitna. Ko pride Cmok in skupaj z Bobkom zavrtijo čas nazaj, jim uspe prava mojstrovina, za prste obliznit.
Otroci imajo do gob veliko nezaupanje, saj so velikokrat slišali, da je treba biti previden, saj se je mnogo ljudi že zastrupilo z njimi. V veliki zagati in negotovosti otroka pokličeta Cmoka na pomoč in skupaj pripravijo odlično gobovo juho, ki je všeč celo strogemu preizkuševalcu Strogoustu.
Otroci imajo do gob veliko nezaupanje, saj so velikokrat slišali, da je treba biti previden, saj se je mnogo ljudi že zastrupilo z njimi. V veliki zagati in negotovosti otroka pokličeta Cmoka na pomoč in skupaj pripravijo odlično gobovo juho, ki je všeč celo strogemu preizkuševalcu Strogoustu.
Se zmrdujete nad rdečo peso? Tudi Tita in Juš sta se zmrdovala nad kuhanjem in njuno »mojstrovino«. Ko pa poseže vmes vsevedni Prunelius Cmok, je okus zagotovljen.
Se zmrdujete nad rdečo peso? Tudi Tita in Juš sta se zmrdovala nad kuhanjem in njuno »mojstrovino«. Ko pa poseže vmes vsevedni Prunelius Cmok, je okus zagotovljen.
Kmetje bodo za namakalne sisteme v mirovanju omrežnino začasno plačevali glede na doseženo moč. Več kot polovica Slovenskih občin starejšim, ki potrebujejo prevoz to brezplačno omogočajo s projektom Prostofer, po novem tudi v Makolah. V projekt Prostofer se je med prvimi, že leta 2019, vključila ruška občina. Število uporabnikov hitro narašča, zadnja tri leta jih imajo že več kot 200. Z otvoritveno etno povorko se na Ptuju ta konec tedna začenja že 65. Kurentovanje. V Lutkovnem gledališču Maribor na oder postavljajo novo lutkovno predstavo, s katero nagovarjajo osnovnošolske najstnike. Judoistka Kristina Vršič svoje znanje prenaša na mlade pri nas in tudi v Avstriji. Gost: MATIC BER, direktor Javnega zavoda za mladino, šport in turizem Ptuj
Kmetje bodo za namakalne sisteme v mirovanju omrežnino začasno plačevali glede na doseženo moč. Več kot polovica Slovenskih občin starejšim, ki potrebujejo prevoz to brezplačno omogočajo s projektom Prostofer, po novem tudi v Makolah. V projekt Prostofer se je med prvimi, že leta 2019, vključila ruška občina. Število uporabnikov hitro narašča, zadnja tri leta jih imajo že več kot 200. Z otvoritveno etno povorko se na Ptuju ta konec tedna začenja že 65. Kurentovanje. V Lutkovnem gledališču Maribor na oder postavljajo novo lutkovno predstavo, s katero nagovarjajo osnovnošolske najstnike. Judoistka Kristina Vršič svoje znanje prenaša na mlade pri nas in tudi v Avstriji. Gost: MATIC BER, direktor Javnega zavoda za mladino, šport in turizem Ptuj
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Ob sredah s Petro včasih skočimo iz območja udobja in se prepustimo kakšni kulinarični avanturi. Toda v tem mrazu in sivini smo navajeni dobre domače juhe, ne pa eksotičnih novotarij. Zato bomo danes vse to združili v eni jedi, in kot poje Vlado Kreslin: »dá dá, vse se dá …«. »Ramen juha« je azijska, pravzaprav japonska različica naše nedeljske goveje juhe. Ta juha je pravi fenomen, saj je osvojila ves svet. Gre za popoln obrok, v katerem so v krepki bistri jušni osnovi združeni testenine, meso in zelenjava. Brez skrbi, prav nič ne bomo komplicirali s sestavinami, naredili bomo tako, kot običajno storimo. Uporabili bomo tisto, kar imamo pri roki, kaj nadomestili, kaj izpustili in kaj dodali.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Ob sredah s Petro včasih skočimo iz območja udobja in se prepustimo kakšni kulinarični avanturi. Toda v tem mrazu in sivini smo navajeni dobre domače juhe, ne pa eksotičnih novotarij. Zato bomo danes vse to združili v eni jedi, in kot poje Vlado Kreslin: »dá dá, vse se dá …«. »Ramen juha« je azijska, pravzaprav japonska različica naše nedeljske goveje juhe. Ta juha je pravi fenomen, saj je osvojila ves svet. Gre za popoln obrok, v katerem so v krepki bistri jušni osnovi združeni testenine, meso in zelenjava. Brez skrbi, prav nič ne bomo komplicirali s sestavinami, naredili bomo tako, kot običajno storimo. Uporabili bomo tisto, kar imamo pri roki, kaj nadomestili, kaj izpustili in kaj dodali.
Kakšne so izkušnje in razmišljanja mladih o medvrstniškem nasilju? Kaj se dogaja na spletu, kaj na hodnikih in v okolici šol? Kje mladi poiščejo pomoč in kaj naredijo, če so očividci? Kakšne so rešitve? O medvrstniškem nasilju so v studiu Prvega govorili Ajda, Žana, Iva, Tjaša, Klemen, Juri in May.
Kakšne so izkušnje in razmišljanja mladih o medvrstniškem nasilju? Kaj se dogaja na spletu, kaj na hodnikih in v okolici šol? Kje mladi poiščejo pomoč in kaj naredijo, če so očividci? Kakšne so rešitve? O medvrstniškem nasilju so v studiu Prvega govorili Ajda, Žana, Iva, Tjaša, Klemen, Juri in May.
V zabavni kuharski seriji Čarokuhinja spremljate Gojmirja Lešnjaka Gojca v vlogi ata, ki v svoji kuhinji pripravlja jedi po starih receptih. Družbo mu dela nečakinja, ki pa si za pripravo jedi ne vzame toliko časa in si kot mlada sodobna ženska raje kupi že pripravljene in zamrznjene jedi. 15-minutno humoristično in izobraževalno serijo popestrijo tudi obiski znanih gostov, ki ata in njegovo nečakinjo obiščejo v kuhinji in pripravljene jedi tudi poskusijo.
V zabavni kuharski seriji Čarokuhinja spremljate Gojmirja Lešnjaka Gojca v vlogi ata, ki v svoji kuhinji pripravlja jedi po starih receptih. Družbo mu dela nečakinja, ki pa si za pripravo jedi ne vzame toliko časa in si kot mlada sodobna ženska raje kupi že pripravljene in zamrznjene jedi. 15-minutno humoristično in izobraževalno serijo popestrijo tudi obiski znanih gostov, ki ata in njegovo nečakinjo obiščejo v kuhinji in pripravljene jedi tudi poskusijo.
Zakaj Muzej solinarstva v Sečoveljskih solinah, ki je kulturni spomenik državnega pomena, kljub preklicu epidemije covida-19 ostaja zaprt za obiskovalce? Koliko časa bo država še dopuščala propadanje nekdanjega solinarskega naselja v Krajinskem parku Sečoveljske soline, edinega ohranjenega na območju severnega Jadrana? O tej neprecenljivi etnološki in krajinski dediščini se bomo pogovarjali z direktorjem Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran Francom Jurijem. Pa tudi o tem, kako vrednotimo pomorsko kulturo danes in zakaj je Tartini kulturna ikona severnega Jadrana. Voditeljica: Nataša Mihelič
Zakaj Muzej solinarstva v Sečoveljskih solinah, ki je kulturni spomenik državnega pomena, kljub preklicu epidemije covida-19 ostaja zaprt za obiskovalce? Koliko časa bo država še dopuščala propadanje nekdanjega solinarskega naselja v Krajinskem parku Sečoveljske soline, edinega ohranjenega na območju severnega Jadrana? O tej neprecenljivi etnološki in krajinski dediščini se bomo pogovarjali z direktorjem Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran Francom Jurijem. Pa tudi o tem, kako vrednotimo pomorsko kulturo danes in zakaj je Tartini kulturna ikona severnega Jadrana. Voditeljica: Nataša Mihelič
Le kdo ne pozna dnevnika Ane Frank, tega pretresljivega zapisa, pretresljivega pričevanja o grozotah druge svetovne vojne. O holokavstu, pogromu nad Judi, uničenem otroštvu med drugo svetovno vojno. Le malokdo pa ve, da je v taborišču Bergen – Belsen, kjer je na pragu svobode Ana umrla, stkala prijateljstvo s Slovenko. Anica Kovačič, rojena Mislej, je v taborišče prišla januarja 1945. Ob žičnati ograji je spoznala mlado Judinjo in se z njo družila vsak dan. Do njene bridke smrti. Za njuno vez ni vedel skoraj nihče. Po zaslugi dveh puljskih zgodovinarjev se zdaj, z Aničino zgodbo, dopolnjuje poglavje zgodovine. Tudi literarne.
Le kdo ne pozna dnevnika Ane Frank, tega pretresljivega zapisa, pretresljivega pričevanja o grozotah druge svetovne vojne. O holokavstu, pogromu nad Judi, uničenem otroštvu med drugo svetovno vojno. Le malokdo pa ve, da je v taborišču Bergen – Belsen, kjer je na pragu svobode Ana umrla, stkala prijateljstvo s Slovenko. Anica Kovačič, rojena Mislej, je v taborišče prišla januarja 1945. Ob žičnati ograji je spoznala mlado Judinjo in se z njo družila vsak dan. Do njene bridke smrti. Za njuno vez ni vedel skoraj nihče. Po zaslugi dveh puljskih zgodovinarjev se zdaj, z Aničino zgodbo, dopolnjuje poglavje zgodovine. Tudi literarne.
Gost nočnega programa bo Franco Juri. Od leta 2013 je direktor Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« v Piranu. Je avtor številnih člankov, reportaž in esejev, objavljenih doma in v tujini ter petih knjig satiričnih karikatur, nastalih med 1989 in 2006. Bil je tudi veleposlanik RS v Španiji in na Kubi, preizkusil se je v novinarskih vodah, vseskozi pa ga spremlja glasba. Pred mikrofon ga je povabila Vesna Potočar.
Gost nočnega programa bo Franco Juri. Od leta 2013 je direktor Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« v Piranu. Je avtor številnih člankov, reportaž in esejev, objavljenih doma in v tujini ter petih knjig satiričnih karikatur, nastalih med 1989 in 2006. Bil je tudi veleposlanik RS v Španiji in na Kubi, preizkusil se je v novinarskih vodah, vseskozi pa ga spremlja glasba. Pred mikrofon ga je povabila Vesna Potočar.
Na javnem razpisu za direktorja Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran so trije kandidati izpolnjevali pogoje, a izbrali niso nobenega. Prijavila sta se tudi Franco Juri, ki je muzej vodil vrsto let, in muzejska svetnica Nadja Terčon. Kot so povedali na piranski občini, v nobenem kandidatu niso prepoznali vseh strateških kompetenc, ki jih od direktorja pričakujejo. Ostali poudarki oddaje: - Krožno kabinsko žičnico na Kanin bo financirala država. - Odprte so prijave v podjetniški program BIZNIS IN PIP 2025. - Turistični vodniki Krasa in Brkinov pripravljajo brezplačna vodenja.
Na javnem razpisu za direktorja Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran so trije kandidati izpolnjevali pogoje, a izbrali niso nobenega. Prijavila sta se tudi Franco Juri, ki je muzej vodil vrsto let, in muzejska svetnica Nadja Terčon. Kot so povedali na piranski občini, v nobenem kandidatu niso prepoznali vseh strateških kompetenc, ki jih od direktorja pričakujejo. Ostali poudarki oddaje: - Krožno kabinsko žičnico na Kanin bo financirala država. - Odprte so prijave v podjetniški program BIZNIS IN PIP 2025. - Turistični vodniki Krasa in Brkinov pripravljajo brezplačna vodenja.
La puntata inizia con l'intervista al direttore Luka Juri che ci racconta la nuova pubblicazione trilingue del Museo Regionale di Capodistria con la presentazione della storia e delle collezioni di uno dei più importanti musei del territorio istriano. A seguire Daniela Paliaga Janković ci illustra la sua guida attraverso i luoghi meno frequentati di Pirano, curata per la Comunità degli Italiani Giuseppe Tartini di Pirano. Si passa poi alla pubblicazione "Dalla didattica della cultura all'educazione linguistica interculturale" della docente universitaria Elisabetta Pavan, introdotta da Nives Zudič Antonič e con il professore emerito dell’Università di Toronto Marcel Danesi. Con loro si parla della glottolinguistica, dell'evoluzione della modalità di insegnamento delle lingue e della nuova collana di saggi accademici che vede la collaborazione dell'Università di Padova e dell'Università del Litorale. Conclude la trasmissione la presentazione del CD d'esordio del pianista triestino Stefano Cascioli, CD, dedicato all'integrale delle musiche pianistiche del compositore siciliano Francesco Pennisi.
La puntata inizia con l'intervista al direttore Luka Juri che ci racconta la nuova pubblicazione trilingue del Museo Regionale di Capodistria con la presentazione della storia e delle collezioni di uno dei più importanti musei del territorio istriano. A seguire Daniela Paliaga Janković ci illustra la sua guida attraverso i luoghi meno frequentati di Pirano, curata per la Comunità degli Italiani Giuseppe Tartini di Pirano. Si passa poi alla pubblicazione "Dalla didattica della cultura all'educazione linguistica interculturale" della docente universitaria Elisabetta Pavan, introdotta da Nives Zudič Antonič e con il professore emerito dell’Università di Toronto Marcel Danesi. Con loro si parla della glottolinguistica, dell'evoluzione della modalità di insegnamento delle lingue e della nuova collana di saggi accademici che vede la collaborazione dell'Università di Padova e dell'Università del Litorale. Conclude la trasmissione la presentazione del CD d'esordio del pianista triestino Stefano Cascioli, CD, dedicato all'integrale delle musiche pianistiche del compositore siciliano Francesco Pennisi.
Ko se je tistega dne, prvega v tednu, zvečerilo in so bila tam, kjer so bili učenci iz strahu pred Judi, vrata zaklenjena, je prišel Jezus, stopil v sredo mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« (Jn 20,19) Strah, ki je navdajal učence pred Judi, jih je zaprl v dvorano zadnje večerje, kjer so zaklenili vrata. Koliko ljudi danes po svetu dneve in noči preživlja po kleteh in po zakloniščih, ker jih je strah bomb, ki padajo z neba, ker jih je strah izstrelkov, ki rušijo in ubijajo. Kako zelo potrebujejo ljudi, ki vstopijo v njihov strah in tudi njim prinesejo sporočilo: »Mir vam bodi!« »In glej, prav tisti dan sta dva izmed njih potovala v vas, ki se imenuje Emavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jeruzalema. Pogovarjala sta se med seboj o vsem tem, kar se je zgodilo.« (Lk 24,13-14) … Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal z njima. (v. 29). Ne, ta pot v Emavs ni bilo potovanje. Potovanje je pot k novim spoznanjem, k novim doživetjem, k širšim obzorjem. Njuni koraki iz Jeruzalema proti Emavsu so bili beg. Beg pred nevarnostjo, beg pred razočaranjem, beg od življenja brez prihodnosti. Reke ljudi tečejo po poteh in brezpotjih sveta, ker bežijo. Bežijo pred nasiljem, pred vojno, pred lakoto, bežijo pred revščino in pred obupom. Tudi na tem begu so izkoriščani, preganjani, prezirani, deležni pa so tudi sočutja in usmiljenja. Kako zelo potrebujejo ljudi, ki jim spregovorijo spoštljivo besedo, ljudi, ki ostanejo z njimi, ki hodijo z njimi, ki jih povabijo k svoji mizi. Žene, ki so prišle z Jezusom iz Galileje, so si ogledale grob in kako je bilo položeno njegovo telo. (Lk 22,55). Kdo bi mogel izmeriti solze mater, žena in otrok, ki jih jočejo ob grobovih svojih sinov, mož in očetov. Solze, ki jih nihče ne more osušiti, ker tečejo iz praznine ob izgubi in srčne bolečine. Žene, ki so prišle k Jezusovemu grobu, je nagovoril angel: »Vstal je, ni ga tukaj!« Koliko angelov bo moralo priti k vsem grobovom sveta in žalujočim prinesti sporočilo o vstajenju in o življenju. Zato tebe, Gospod Jezus Kristus, ki si ob tisti veliki noči v Jeruzalemu vstal iz groba in prinesel življenje vsem, ki jih ogrinja senca smrti, prosim, da tudi za letošnjo veliko noč prideš v srca vseh, ki odločajo o življenju drugih, da se bo v njihovih srcih zaslišala tvoja beseda: »Mir vam bodi!«; da tiho stopiš ob tiste, ki bežijo, da bi živeli ter hodiš z njimi, da se jim bodo ob srečanju s teboj odprle oči; da se tiho dotakneš vseh objokanih lic, da bodo ob tvojem nežnem dotiku deležni tolažbe in upanja. Gospod Jezus, pridi s svojim sporočilom vstajenja v naš svet, stopi v naša življenja, da bomo polni upanja deležni tvoje obljube odrešenja. Dragi dobri ljudje, vsem vam voščim blagoslovljeno veliko noč Jezusovega in našega vstajenja. msgr. Stanislav Zore OFM ljubljanski nadškof metropolit
Ko se je tistega dne, prvega v tednu, zvečerilo in so bila tam, kjer so bili učenci iz strahu pred Judi, vrata zaklenjena, je prišel Jezus, stopil v sredo mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« (Jn 20,19) Strah, ki je navdajal učence pred Judi, jih je zaprl v dvorano zadnje večerje, kjer so zaklenili vrata. Koliko ljudi danes po svetu dneve in noči preživlja po kleteh in po zakloniščih, ker jih je strah bomb, ki padajo z neba, ker jih je strah izstrelkov, ki rušijo in ubijajo. Kako zelo potrebujejo ljudi, ki vstopijo v njihov strah in tudi njim prinesejo sporočilo: »Mir vam bodi!« »In glej, prav tisti dan sta dva izmed njih potovala v vas, ki se imenuje Emavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jeruzalema. Pogovarjala sta se med seboj o vsem tem, kar se je zgodilo.« (Lk 24,13-14) … Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal z njima. (v. 29). Ne, ta pot v Emavs ni bilo potovanje. Potovanje je pot k novim spoznanjem, k novim doživetjem, k širšim obzorjem. Njuni koraki iz Jeruzalema proti Emavsu so bili beg. Beg pred nevarnostjo, beg pred razočaranjem, beg od življenja brez prihodnosti. Reke ljudi tečejo po poteh in brezpotjih sveta, ker bežijo. Bežijo pred nasiljem, pred vojno, pred lakoto, bežijo pred revščino in pred obupom. Tudi na tem begu so izkoriščani, preganjani, prezirani, deležni pa so tudi sočutja in usmiljenja. Kako zelo potrebujejo ljudi, ki jim spregovorijo spoštljivo besedo, ljudi, ki ostanejo z njimi, ki hodijo z njimi, ki jih povabijo k svoji mizi. Žene, ki so prišle z Jezusom iz Galileje, so si ogledale grob in kako je bilo položeno njegovo telo. (Lk 22,55). Kdo bi mogel izmeriti solze mater, žena in otrok, ki jih jočejo ob grobovih svojih sinov, mož in očetov. Solze, ki jih nihče ne more osušiti, ker tečejo iz praznine ob izgubi in srčne bolečine. Žene, ki so prišle k Jezusovemu grobu, je nagovoril angel: »Vstal je, ni ga tukaj!« Koliko angelov bo moralo priti k vsem grobovom sveta in žalujočim prinesti sporočilo o vstajenju in o življenju. Zato tebe, Gospod Jezus Kristus, ki si ob tisti veliki noči v Jeruzalemu vstal iz groba in prinesel življenje vsem, ki jih ogrinja senca smrti, prosim, da tudi za letošnjo veliko noč prideš v srca vseh, ki odločajo o življenju drugih, da se bo v njihovih srcih zaslišala tvoja beseda: »Mir vam bodi!«; da tiho stopiš ob tiste, ki bežijo, da bi živeli ter hodiš z njimi, da se jim bodo ob srečanju s teboj odprle oči; da se tiho dotakneš vseh objokanih lic, da bodo ob tvojem nežnem dotiku deležni tolažbe in upanja. Gospod Jezus, pridi s svojim sporočilom vstajenja v naš svet, stopi v naša življenja, da bomo polni upanja deležni tvoje obljube odrešenja. Dragi dobri ljudje, vsem vam voščim blagoslovljeno veliko noč Jezusovega in našega vstajenja. msgr. Stanislav Zore OFM ljubljanski nadškof metropolit
Kako je videti lastništvo zaposlenih danes, kakšne so razsežnosti tega pojava in zakaj se podpora tvorstnim podjetjem pojavlja tako med levimi kot med desnimi politiki?
Kako je videti lastništvo zaposlenih danes, kakšne so razsežnosti tega pojava in zakaj se podpora tvorstnim podjetjem pojavlja tako med levimi kot med desnimi politiki?
Medtem ko je Hollywood iskal politično korektnega agenta imperializma Jamesa Bonda, so se domači spletni anonimni intelektualci zapeli ob vprašanju o vrednotah.
Medtem ko je Hollywood iskal politično korektnega agenta imperializma Jamesa Bonda, so se domači spletni anonimni intelektualci zapeli ob vprašanju o vrednotah.
Otroci imajo do gob veliko nezaupanje, saj so velikokrat slišali, da je treba biti previden, saj se je mnogo ljudi že zastrupilo z njimi. V veliki zagati in negotovosti otroka pokličeta Cmoka na pomoč in skupaj pripravijo odlično gobovo juho, ki je všeč celo strogemu preizkuševalcu Strogoustu.
Otroci imajo do gob veliko nezaupanje, saj so velikokrat slišali, da je treba biti previden, saj se je mnogo ljudi že zastrupilo z njimi. V veliki zagati in negotovosti otroka pokličeta Cmoka na pomoč in skupaj pripravijo odlično gobovo juho, ki je všeč celo strogemu preizkuševalcu Strogoustu.
Z geografsko-geodetsko odpravo Znanstveno-raziskovalnega središča SAZU smo ta teden "jemali mere" ledeniku pod Skuto na približno 2060-ih metrih. Ledeni samotar se drži presenetljivo dobro! Sicer izgublja kilograme, obsega pa ne ... in počasi dohiteva brata pod Triglavom. Več o tem, kako nekaj ur kljubovati mrazu blizu ničle, kako je naš ubogi mikrofon preživel zdrs po strnem melišču in kako smo junaško premagali Žrelo pod Ledinami...
Z geografsko-geodetsko odpravo Znanstveno-raziskovalnega središča SAZU smo ta teden "jemali mere" ledeniku pod Skuto na približno 2060-ih metrih. Ledeni samotar se drži presenetljivo dobro! Sicer izgublja kilograme, obsega pa ne ... in počasi dohiteva brata pod Triglavom. Več o tem, kako nekaj ur kljubovati mrazu blizu ničle, kako je naš ubogi mikrofon preživel zdrs po strnem melišču in kako smo junaško premagali Žrelo pod Ledinami...
Burning Bridges je album ameriških rokerjev Bon Jovi, na katerem so glasbo namenili zvestim oboževalcem. Gre za skladbe, ki so bile do letos nedokončane in zaključujejo določeno obdobje v delovanju skupine. Če je bil pevec Jon Bon Jovi v zlatih časih sposoben napisati prijetne in nalezljive teme, je zgodba na tej plošči nerazveseljiva, saj je njegova muza (načrtno) odšla drugam. Zdi se, kot da smo večino not na tej plošči na žalost že slišali na prejšnjih albumih.
Burning Bridges je album ameriških rokerjev Bon Jovi, na katerem so glasbo namenili zvestim oboževalcem. Gre za skladbe, ki so bile do letos nedokončane in zaključujejo določeno obdobje v delovanju skupine. Če je bil pevec Jon Bon Jovi v zlatih časih sposoben napisati prijetne in nalezljive teme, je zgodba na tej plošči nerazveseljiva, saj je njegova muza (načrtno) odšla drugam. Zdi se, kot da smo večino not na tej plošči na žalost že slišali na prejšnjih albumih.
Kaj pa je to pečena juha? Juha je vendar kuhana, tako sklepata otroka, vendar se vseeno lotita priprave, ki pa žal ne uspe in juha ni užitna. Ko pride Cmok in skupaj z Bobkom zavrtijo čas nazaj, jih uspe prava mojstrovina, za obliznit prste.
Kaj pa je to pečena juha? Juha je vendar kuhana, tako sklepata otroka, vendar se vseeno lotita priprave, ki pa žal ne uspe in juha ni užitna. Ko pride Cmok in skupaj z Bobkom zavrtijo čas nazaj, jih uspe prava mojstrovina, za obliznit prste.
Se zmrdujete nad rdečo peso? Tudi Tita in Juš sta se zmrdovala nad kuhanjem in njuno »mojstrovino«. Ko pa poseže vmes vsevedni Prunelius Cmok, je okus zagotovljen.
Se zmrdujete nad rdečo peso? Tudi Tita in Juš sta se zmrdovala nad kuhanjem in njuno »mojstrovino«. Ko pa poseže vmes vsevedni Prunelius Cmok, je okus zagotovljen.
Posvetovalnega referenduma o JEK 2 ne bo. Poslanske skupine Svoboda, SDS, SD in NSi ter poslanca narodnih skupnosti so v državni zbor vložili predlog odloka za njegovo razveljavitev. Kljub včerajšnji drami in ostrim besedam so se danes poenotili v zvezi z razlogi; zaradi medijskih objav in očitkov obstaja dvom o tem, da bi lahko volivci informirano, avtonomno in odgovorno odločili o vprašanju. Zaradi odločitev pet pred 12-to je že nastalo nekaj stroškov, lahko bi bilo še huje. Drugi poudaki oddaje: - Vlada in sindikati parafirali kolektivno pogodbo za javni sektor - Novi izraelski napadi na libanonsko prestolnico Bejrut - Nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico Protideževni juhi
Posvetovalnega referenduma o JEK 2 ne bo. Poslanske skupine Svoboda, SDS, SD in NSi ter poslanca narodnih skupnosti so v državni zbor vložili predlog odloka za njegovo razveljavitev. Kljub včerajšnji drami in ostrim besedam so se danes poenotili v zvezi z razlogi; zaradi medijskih objav in očitkov obstaja dvom o tem, da bi lahko volivci informirano, avtonomno in odgovorno odločili o vprašanju. Zaradi odločitev pet pred 12-to je že nastalo nekaj stroškov, lahko bi bilo še huje. Drugi poudaki oddaje: - Vlada in sindikati parafirali kolektivno pogodbo za javni sektor - Novi izraelski napadi na libanonsko prestolnico Bejrut - Nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico Protideževni juhi
Je nekaj, po čemer se razlikujemo. Za številnimi od njih pa se skrivajo zanimive zgodbe. Kako ste pa vi dobili ime? Janžino je iz Pavlihove pratike. Če imaš zanimivo zgodbo se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Je nekaj, po čemer se razlikujemo. Za številnimi od njih pa se skrivajo zanimive zgodbe. Kako ste pa vi dobili ime? Janžino je iz Pavlihove pratike. Če imaš zanimivo zgodbo se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Firbcologi najdejo psička. Ga lahko obdržijo? Pia pravi, da ne pride v poštev! Gotovo ga kdo pogreša, poleg tega je skrb za psa velika odgovornost. Sklenejo kompromis: če se na oglas o izgubljenem psu nihče ne javi, lahko ostane pri njih. Izabela in Zarja gresta preverit, kako psa naučiš ujeti frizbi, Mia in Pika se pridružita arheologom, Alisa in Juš pa preizkusita svoje ravnotežje na supu. Bo kosmati štirinožec postal novi Firbcolog? Hov, hov.
Firbcologi najdejo psička. Ga lahko obdržijo? Pia pravi, da ne pride v poštev! Gotovo ga kdo pogreša, poleg tega je skrb za psa velika odgovornost. Sklenejo kompromis: če se na oglas o izgubljenem psu nihče ne javi, lahko ostane pri njih. Izabela in Zarja gresta preverit, kako psa naučiš ujeti frizbi, Mia in Pika se pridružita arheologom, Alisa in Juš pa preizkusita svoje ravnotežje na supu. Bo kosmati štirinožec postal novi Firbcolog? Hov, hov.
Ime Manka Kremenšek Križman je še kako znano poslušalkam in poslušalcem Radia Slovenija, predvsem oddaje Literarni nokturno. Manka Kremenšek Križman je namreč v minulih letih in desetletjih velikokrat uspešno sodelovala na natečaju Programa Ars za najboljšo kratko zgodbo in precejkrat zmagala. Objavila je kar nekaj zbirk odličnih kratkih zgodb, tako nazadnje leta 2021 zbirko Tujci. Odločitev, da napiše roman za odrasle, je bila zagotovo izziv. Še toliko bolj, ker je roman Jurij Kobal gre juri domov (Cankarjeva založba) oprla na življenjsko usodo svojega očeta in ga dopolnila z nekaj domišljijskih posegov. Njen roman je tako celostno in konsistentno delo o starejšem moškem, ki se zaveda svojega življenja na pragu med življenjem in smrtjo, za nameček pa avtorica v besedilo spretno vtke aktualno in večno tematiko, na primer razmislek o evtanaziji. Več o romanu Jurij Kobal gre juri domov avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Ime Manka Kremenšek Križman je še kako znano poslušalkam in poslušalcem Radia Slovenija, predvsem oddaje Literarni nokturno. Manka Kremenšek Križman je namreč v minulih letih in desetletjih velikokrat uspešno sodelovala na natečaju Programa Ars za najboljšo kratko zgodbo in precejkrat zmagala. Objavila je kar nekaj zbirk odličnih kratkih zgodb, tako nazadnje leta 2021 zbirko Tujci. Odločitev, da napiše roman za odrasle, je bila zagotovo izziv. Še toliko bolj, ker je roman Jurij Kobal gre juri domov (Cankarjeva založba) oprla na življenjsko usodo svojega očeta in ga dopolnila z nekaj domišljijskih posegov. Njen roman je tako celostno in konsistentno delo o starejšem moškem, ki se zaveda svojega življenja na pragu med življenjem in smrtjo, za nameček pa avtorica v besedilo spretno vtke aktualno in večno tematiko, na primer razmislek o evtanaziji. Več o romanu Jurij Kobal gre juri domov avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Je nekaj, po čemer se razlikujemo. Za številnimi od njih pa se skrivajo zanimive zgodbe. Kako ste pa vi dobili ime? Kaja je svojega dobila po igralki, Veronika pa po tovorni ladji. Če imaš zanimivo zgodbo se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Je nekaj, po čemer se razlikujemo. Za številnimi od njih pa se skrivajo zanimive zgodbe. Kako ste pa vi dobili ime? Kaja je svojega dobila po igralki, Veronika pa po tovorni ladji. Če imaš zanimivo zgodbo se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Je nekaj, po čemer se razlikujemo. Za številnimi od njih pa se skrivajo zanimive zgodbe. Kako ste pa vi dobili ime? Tinesu ga je dala takrat štiriletna sestra Ana. Če imaš zanimivo zgodbo se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Je nekaj, po čemer se razlikujemo. Za številnimi od njih pa se skrivajo zanimive zgodbe. Kako ste pa vi dobili ime? Tinesu ga je dala takrat štiriletna sestra Ana. Če imaš zanimivo zgodbo se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Oddaja gosti pesnico Katarino Gomboc, ki je zmagovalka Festivala mlade literature Urška, in Patrika Holza, Ankarančana, ki se je na festivalu uvrstil v peterico najboljših. Lokostrelka Sanja Tevž je orisala svojo izkušnjo na svetovnem prvenstvu v lokostrelstvu v Argentini. Ob 50-letnici smrti Ernesta Guevare, ki je najbolj znan po nadimku Che, smo pred mikrofon povabili Franca Jurija in Andrejo Udovč. Nekaj besed smo namenili prihajajočim volitvam.
Oddaja gosti pesnico Katarino Gomboc, ki je zmagovalka Festivala mlade literature Urška, in Patrika Holza, Ankarančana, ki se je na festivalu uvrstil v peterico najboljših. Lokostrelka Sanja Tevž je orisala svojo izkušnjo na svetovnem prvenstvu v lokostrelstvu v Argentini. Ob 50-letnici smrti Ernesta Guevare, ki je najbolj znan po nadimku Che, smo pred mikrofon povabili Franca Jurija in Andrejo Udovč. Nekaj besed smo namenili prihajajočim volitvam.
Adolescenca se začne kot tipični britanski – BBC-jev krimič: na severu Anglije, v okolici Liverpoola, z dvema policistoma, ki se poleg dela ukvarjata tudi z lastnimi družinskimi težavami. Kriminalistični inšpektor Luke Bascombe (igra ga Ashley Walters) in narednica Misha Frank (to igra Faye Marsay) čakata na ukaz za začetek racije. Takrat Bascomba pokliče sin Adam, ki se kot že večkrat dotlej pretvarja, da je bolan, da mu ne bi bilo treba v šolo. Adamovo izogibanje pouku in družbi sošolcev prikrito nakazuje eno izmed tem miniserije: psihično nasilje, ki so mu izpostavljeni številni mladi ljudje med svojimi vrstniki. Medvrstniško nasilje, bodisi fizično ali psihično, najbrž ni nič novega, tako kot ni nič novega niti prepad med različnimi generacijami. Med starejšimi in mlajšimi generacijami so vedno obstajala določena trenja zaradi spreminjajočih se vrednot, prepričanj, načina življenja; tako, kot so starejše generacije nad mlajšimi pogosto zaprepadene, si mlajše želijo več svobode in sprememb. Vseeno pa je iz generacije v generacijo nekaj »res drugače«; znanost in tehnologija se razvijata eksponentno, ne linearno, kar pomeni, da je med tehnologijo, ki oblikuje življenje naših otrok, in tehnologijo, ki je oblikovala naše življenje, večja razlika, kot če bi primerjali generacijo nas in naših staršev; in še veliko večja, če bi z njo primerjali generaciji naših staršev in starih staršev. In čeprav so imeli mladi vedno svoj sleng, svoje izraze, ki so se njihovim staršem zdeli trapasti, so razlike v komunikaciji med generacijo alfa – otroki, rojenimi po letu 2010 – in njihovimi starši najbrž še veliko večje kot med prejšnjimi generacijami. Ob eksponentnem tehnološkem razvoju in hitri digitalizaciji sveta v zelo kratkem času namreč nastajajo povsem nove oblike jezika in pomenov. Pomeni memov, internetnih šal in referenc, emotikonov se spreminjajo s takšno hitrostjo, da med generacijami nastajajo skoraj nepredirne razlike. Jezika in izrazov mladih, ki jih ti uporabljajo med seboj, starši pogosto ne razumejo več, in Adolescenca je navdihnila številne članke v spletnih medijih s »slovarčki« izrazov in emotikonov, ki pomenijo vse kaj drugega, kakor bi sklepali po njihovem dobesednem pomenu. A ostali smo pri dveh policistih, ki v avtu čakata na navodila za začetek racije. Namen racije je aretacija osumljenca za umor, kar ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi do zob oboroženi policisti nekaj minut pozneje merili v 13-letnega dečka, ki se od strahu polula v posteljo. Jamieja Millerja, trinajstletnika, osumljenca umora sošolke (igra ga odlični Owen Cooper), privedejo na policijsko postajo in ga priprejo; sledi prihod medicinske sestre, odvetnika in socialnega delavca, pregled, telesna preiskava in zaslišanje. Resnost dogajanja je še bolj očitna prav zaradi neprekinjene kader-sekvence, ki v BBC-jevi seriji najbrž ne bi bila mogoča, medtem, ko si Netflixova produkcija to lahko privošči. Vsak izmed štirih delov miniserije Adolescenca na podoben način prikaže enega izmed vidikov dogajanja, ki bega in spravlja v nemočno stisko vse vpletene odrasle – od staršev do pedagogov, psihologov, socialnih delavcev in policistov. Da se nikomur od njih niti sanja ne, kaj se dogaja, postane jasno na primeru otroških objav na družbenih omrežjih. Odrasli že razumejo besede in slike, a to še ne pomeni, da razumejo tudi, kaj te pomenijo, ko jih uporabljajo otroci; inšpektorja Bascomba se končno usmili njegov sin, ki mu pove, kaj zapisi dejansko pomenijo. V komunikacijski izoliranosti, zaprtosti generacije same vase, se ti otroci torej na nek način znajdejo prepuščeni sami sebi – kot v različici Gospodarja muh, ki se odvija na družbenih omrežjih, na zaslonih njihovih računalnikov in predvsem pametnih telefonov, v katere so zazrti, medtem ko so »na varnem« v svojih sobah. Stanje v šolskih ustanovah ni dosti boljše; učiteljice in učitelji na spletu množično pišejo o tem, kako jih je upodobitev kaotičnega stanja v šoli v Adolescenci ob gledanju spravljala v stisko s svojo realističnostjo; kako stare avtoritarne disciplinske metode (upravičeno) niso več sprejemljive, medtem, ko razpadajočemu (javnemu) šolskemu sistemu s prevečkrat podplačanimi, obupanimi in apatičnimi pedagogi, ki nimajo pravega stika z realnostjo mladih, še ni uspelo vzpostaviti drugačnega načina delovanja. Elon Musk je pred nekaj dnevi izjavil, da je temeljna šibka točka zahodne civilizacije empatija; ker naj bi je imeli preveč, naj bi delovala samodestruktivno. Dogajanje, prikazano v Adolescenci, nasprotno nakazuje na kronično, privzgojeno pomanjkanje empatije. Kdo naše otroke vzgaja v brezčutne ljudi, se ob tem sprašujejo starši, pri katerih miniserija vzbuja tesnobo ob tem, kako zelo gredo lahko stvari narobe, tudi če sami ne naredijo nobene »velike napake«. Je kriva epidemija, ki je te otroke v njihovih najzgodnejših letih oropala socialnih stikov in s tem veščin, uravnavanja čustev, nadzora impulzov, kot ugotavljajo nekateri terapevti in pedagogi? So krivi mizogini vplivneži, ki reklamirajo spolno nasilje kot sredstvo opolnomočenja moških? So krivi algoritmi, ki za vsakega uporabnika naslikajo svojo resnico, vse bolj oddaljeno od resnic drugih; in ki iz nas do onemoglosti izvabljajo čustvene odzive, dokler ne ostane niti za kapljo empatije več? Ali digitalizacija sveta nasploh, ki ljudi pomanjša na skupek pikslov? Adolescenca prinaša srhljivo odslikavo dejanskega stanja – odgovore pa bomo v položaju, ki v marsikaterem pogledu nima zgodovinskih vzporednic, kot družba morali poiskati sami. Recenzijo je napisala Tina Poglajen, bere Lidija Hartman
Adolescenca se začne kot tipični britanski – BBC-jev krimič: na severu Anglije, v okolici Liverpoola, z dvema policistoma, ki se poleg dela ukvarjata tudi z lastnimi družinskimi težavami. Kriminalistični inšpektor Luke Bascombe (igra ga Ashley Walters) in narednica Misha Frank (to igra Faye Marsay) čakata na ukaz za začetek racije. Takrat Bascomba pokliče sin Adam, ki se kot že večkrat dotlej pretvarja, da je bolan, da mu ne bi bilo treba v šolo. Adamovo izogibanje pouku in družbi sošolcev prikrito nakazuje eno izmed tem miniserije: psihično nasilje, ki so mu izpostavljeni številni mladi ljudje med svojimi vrstniki. Medvrstniško nasilje, bodisi fizično ali psihično, najbrž ni nič novega, tako kot ni nič novega niti prepad med različnimi generacijami. Med starejšimi in mlajšimi generacijami so vedno obstajala določena trenja zaradi spreminjajočih se vrednot, prepričanj, načina življenja; tako, kot so starejše generacije nad mlajšimi pogosto zaprepadene, si mlajše želijo več svobode in sprememb. Vseeno pa je iz generacije v generacijo nekaj »res drugače«; znanost in tehnologija se razvijata eksponentno, ne linearno, kar pomeni, da je med tehnologijo, ki oblikuje življenje naših otrok, in tehnologijo, ki je oblikovala naše življenje, večja razlika, kot če bi primerjali generacijo nas in naših staršev; in še veliko večja, če bi z njo primerjali generaciji naših staršev in starih staršev. In čeprav so imeli mladi vedno svoj sleng, svoje izraze, ki so se njihovim staršem zdeli trapasti, so razlike v komunikaciji med generacijo alfa – otroki, rojenimi po letu 2010 – in njihovimi starši najbrž še veliko večje kot med prejšnjimi generacijami. Ob eksponentnem tehnološkem razvoju in hitri digitalizaciji sveta v zelo kratkem času namreč nastajajo povsem nove oblike jezika in pomenov. Pomeni memov, internetnih šal in referenc, emotikonov se spreminjajo s takšno hitrostjo, da med generacijami nastajajo skoraj nepredirne razlike. Jezika in izrazov mladih, ki jih ti uporabljajo med seboj, starši pogosto ne razumejo več, in Adolescenca je navdihnila številne članke v spletnih medijih s »slovarčki« izrazov in emotikonov, ki pomenijo vse kaj drugega, kakor bi sklepali po njihovem dobesednem pomenu. A ostali smo pri dveh policistih, ki v avtu čakata na navodila za začetek racije. Namen racije je aretacija osumljenca za umor, kar ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi do zob oboroženi policisti nekaj minut pozneje merili v 13-letnega dečka, ki se od strahu polula v posteljo. Jamieja Millerja, trinajstletnika, osumljenca umora sošolke (igra ga odlični Owen Cooper), privedejo na policijsko postajo in ga priprejo; sledi prihod medicinske sestre, odvetnika in socialnega delavca, pregled, telesna preiskava in zaslišanje. Resnost dogajanja je še bolj očitna prav zaradi neprekinjene kader-sekvence, ki v BBC-jevi seriji najbrž ne bi bila mogoča, medtem, ko si Netflixova produkcija to lahko privošči. Vsak izmed štirih delov miniserije Adolescenca na podoben način prikaže enega izmed vidikov dogajanja, ki bega in spravlja v nemočno stisko vse vpletene odrasle – od staršev do pedagogov, psihologov, socialnih delavcev in policistov. Da se nikomur od njih niti sanja ne, kaj se dogaja, postane jasno na primeru otroških objav na družbenih omrežjih. Odrasli že razumejo besede in slike, a to še ne pomeni, da razumejo tudi, kaj te pomenijo, ko jih uporabljajo otroci; inšpektorja Bascomba se končno usmili njegov sin, ki mu pove, kaj zapisi dejansko pomenijo. V komunikacijski izoliranosti, zaprtosti generacije same vase, se ti otroci torej na nek način znajdejo prepuščeni sami sebi – kot v različici Gospodarja muh, ki se odvija na družbenih omrežjih, na zaslonih njihovih računalnikov in predvsem pametnih telefonov, v katere so zazrti, medtem ko so »na varnem« v svojih sobah. Stanje v šolskih ustanovah ni dosti boljše; učiteljice in učitelji na spletu množično pišejo o tem, kako jih je upodobitev kaotičnega stanja v šoli v Adolescenci ob gledanju spravljala v stisko s svojo realističnostjo; kako stare avtoritarne disciplinske metode (upravičeno) niso več sprejemljive, medtem, ko razpadajočemu (javnemu) šolskemu sistemu s prevečkrat podplačanimi, obupanimi in apatičnimi pedagogi, ki nimajo pravega stika z realnostjo mladih, še ni uspelo vzpostaviti drugačnega načina delovanja. Elon Musk je pred nekaj dnevi izjavil, da je temeljna šibka točka zahodne civilizacije empatija; ker naj bi je imeli preveč, naj bi delovala samodestruktivno. Dogajanje, prikazano v Adolescenci, nasprotno nakazuje na kronično, privzgojeno pomanjkanje empatije. Kdo naše otroke vzgaja v brezčutne ljudi, se ob tem sprašujejo starši, pri katerih miniserija vzbuja tesnobo ob tem, kako zelo gredo lahko stvari narobe, tudi če sami ne naredijo nobene »velike napake«. Je kriva epidemija, ki je te otroke v njihovih najzgodnejših letih oropala socialnih stikov in s tem veščin, uravnavanja čustev, nadzora impulzov, kot ugotavljajo nekateri terapevti in pedagogi? So krivi mizogini vplivneži, ki reklamirajo spolno nasilje kot sredstvo opolnomočenja moških? So krivi algoritmi, ki za vsakega uporabnika naslikajo svojo resnico, vse bolj oddaljeno od resnic drugih; in ki iz nas do onemoglosti izvabljajo čustvene odzive, dokler ne ostane niti za kapljo empatije več? Ali digitalizacija sveta nasploh, ki ljudi pomanjša na skupek pikslov? Adolescenca prinaša srhljivo odslikavo dejanskega stanja – odgovore pa bomo v položaju, ki v marsikaterem pogledu nima zgodovinskih vzporednic, kot družba morali poiskati sami. Recenzijo je napisala Tina Poglajen, bere Lidija Hartman
V peti epizodi rubrike 'Kako si pa ti dobil ime?' svojo zgodbo deli poslušalka Tjaša. Njeno ime je v Sloveniji čisto običajno, ni pa povsod tako. Če imaš zanimivo zgodbo tudi ti, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
V peti epizodi rubrike 'Kako si pa ti dobil ime?' svojo zgodbo deli poslušalka Tjaša. Njeno ime je v Sloveniji čisto običajno, ni pa povsod tako. Če imaš zanimivo zgodbo tudi ti, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Je nekaj, po čemer se razlikujemo. Za številnimi od njih pa se skrivajo zanimive zgodbe. Kako ste pa vi dobili ime? Naša poslušalka Diana ga ni dobila po valižanski princesi Diani, niti po v 70. letih priljubljenem istoimenskem modelu avtomobila. Če imaš zanimivo zgodbo se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Je nekaj, po čemer se razlikujemo. Za številnimi od njih pa se skrivajo zanimive zgodbe. Kako ste pa vi dobili ime? Naša poslušalka Diana ga ni dobila po valižanski princesi Diani, niti po v 70. letih priljubljenem istoimenskem modelu avtomobila. Če imaš zanimivo zgodbo se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Pilotna epizoda rubrike z za zdaj še delovnim naslovom Kako si pa ti dobil ime? Če imaš na to vprašanje zanimiv odgovor, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Pilotna epizoda rubrike z za zdaj še delovnim naslovom Kako si pa ti dobil ime? Če imaš na to vprašanje zanimiv odgovor, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
V četrti epizodi rubrike 'Kako si pa ti dobil ime?' svojo zgodbo deli poslušalka Nena, ki že devet let živi na Bavarskem, kjer ji to ime pride še kako prav. Če imaš zanimivo zgodbo tudi ti, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
V četrti epizodi rubrike 'Kako si pa ti dobil ime?' svojo zgodbo deli poslušalka Nena, ki že devet let živi na Bavarskem, kjer ji to ime pride še kako prav. Če imaš zanimivo zgodbo tudi ti, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
V drugi epizodi rubrike z za zdaj še delovnim naslovom 'Kako si pa ti dobil ime?' navdih iščemo v leposlovju. Svoji zgodbi sta delili poslušalki Poljanka in Šeherezada. Če imaš na to vprašanje zanimiv odgovor, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
V drugi epizodi rubrike z za zdaj še delovnim naslovom 'Kako si pa ti dobil ime?' navdih iščemo v leposlovju. Svoji zgodbi sta delili poslušalki Poljanka in Šeherezada. Če imaš na to vprašanje zanimiv odgovor, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
V tretji epizodi rubrike 'Kako si pa ti dobil ime?' nas navdihujejo smučarski skakalci. Svoji zgodbi sta delila poslušalca Nives in Blaž, ki sta svoja sinova poimenovala po Domnu Prevcu in Timonu-Pascalu Kahoferju. Če imaš zanimivo zgodbo tudi ti, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
V tretji epizodi rubrike 'Kako si pa ti dobil ime?' nas navdihujejo smučarski skakalci. Svoji zgodbi sta delila poslušalca Nives in Blaž, ki sta svoja sinova poimenovala po Domnu Prevcu in Timonu-Pascalu Kahoferju. Če imaš zanimivo zgodbo tudi ti, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
V Špetru smo pripravili prireditev, posvečeno dvema izjemnima beneškima glasbenikoma in njuni 100-letnici rojstva, Ližu Juši in Antonu Birtiču. V prispevku boste slišali goste s prireditve in podžupana mesta Špeter (San Floriano al Natisone).
V Špetru smo pripravili prireditev, posvečeno dvema izjemnima beneškima glasbenikoma in njuni 100-letnici rojstva, Ližu Juši in Antonu Birtiču. V prispevku boste slišali goste s prireditve in podžupana mesta Špeter (San Floriano al Natisone).
Julija in Miki sta tik pred poroko. Julija večer pred poroko priredi dekliščino v Angel baru, a sredi zabave prejme telefonski klic in brez pojasnila odvihra k bivšemu možu. Presenečene prijateljice tako na dekliščini ostanejo same. Tudi naslednji dan se ne javi nobeni od prijateljic, te pa Mikiju napletejo zgodbo o stari poročni vraži, da neveste do poroke ne sme videti. Tatjana je polna teorij, kako in kje bi lahko bila Julija. Punce začnejo iskati Julijo po mestu in obenem njeno izginotje spretno skrivajo pred Mikijem, ne najdejo je, v pravem trenutku pa se le pojavi.
Julija in Miki sta tik pred poroko. Julija večer pred poroko priredi dekliščino v Angel baru, a sredi zabave prejme telefonski klic in brez pojasnila odvihra k bivšemu možu. Presenečene prijateljice tako na dekliščini ostanejo same. Tudi naslednji dan se ne javi nobeni od prijateljic, te pa Mikiju napletejo zgodbo o stari poročni vraži, da neveste do poroke ne sme videti. Tatjana je polna teorij, kako in kje bi lahko bila Julija. Punce začnejo iskati Julijo po mestu in obenem njeno izginotje spretno skrivajo pred Mikijem, ne najdejo je, v pravem trenutku pa se le pojavi.
Cvetača velja za izjemno zdravo vrsto zelenjave, ki predstavlja odličen vir številnih pomembnih hranilnih snovi. Pogosto kraljuje na naših krožnikih - bodisi v juhi, narastku ali enolončnici. Kuharica Urška je za tokratno radijsko kuhinjo pripravila zanimiv recept, pečeno cvetačo, ki je prava poletna osvežitev.
Cvetača velja za izjemno zdravo vrsto zelenjave, ki predstavlja odličen vir številnih pomembnih hranilnih snovi. Pogosto kraljuje na naših krožnikih - bodisi v juhi, narastku ali enolončnici. Kuharica Urška je za tokratno radijsko kuhinjo pripravila zanimiv recept, pečeno cvetačo, ki je prava poletna osvežitev.
Poletne sobotne dopoldneve v turistični oddaji namenjamo kulinariki; Maribor ima pestro zgodovino tudi na tem področju. Tokrat ste slišali, da so v tukajšnjem Pokrajinskem muzeju pripravili zanimive digitalne vsebine, povezane z mariborsko gastronomijo; obiskali pa smo še tradicionalno gostilno Pri lipi, poznano po ocvrtem piščancu in domači goveji juhi.
Poletne sobotne dopoldneve v turistični oddaji namenjamo kulinariki; Maribor ima pestro zgodovino tudi na tem področju. Tokrat ste slišali, da so v tukajšnjem Pokrajinskem muzeju pripravili zanimive digitalne vsebine, povezane z mariborsko gastronomijo; obiskali pa smo še tradicionalno gostilno Pri lipi, poznano po ocvrtem piščancu in domači goveji juhi.
Tokrat smo v rubriko Znani za volanom povabili pevca in tekstopisca Alexa Volaska in preizkusili nedavno predstavljeno Alfo Tonale, še prej pa smo preverili, kateri BMW-jevi modeli so bili deležni korenite prenove.
Tokrat smo v rubriko Znani za volanom povabili pevca in tekstopisca Alexa Volaska in preizkusili nedavno predstavljeno Alfo Tonale, še prej pa smo preverili, kateri BMW-jevi modeli so bili deležni korenite prenove.
Živali bodo glavna tema tokratnega Poletnega Infodroma, saj ima marsikdo med vami hišnega ljubljenčka. Osnovnošolca Julija in Jakob sta povedala, kako je skrbeti za mlado psičko Juki, Ela pa, kako se vzgaja psa. Sestri Nina in Špela imata doma pravi živalski vrt, učenci III. Osnovne šole v Celju pa lahko za kače in druge plazilce skrbijo kar med poukom. V Evropi žuželke tradicionalno niso sestavni del prehrane ljudi, a Evropska komisija je že izdala dovoljenja za njihovo trženje v prehrani po vsej Evropi.
Živali bodo glavna tema tokratnega Poletnega Infodroma, saj ima marsikdo med vami hišnega ljubljenčka. Osnovnošolca Julija in Jakob sta povedala, kako je skrbeti za mlado psičko Juki, Ela pa, kako se vzgaja psa. Sestri Nina in Špela imata doma pravi živalski vrt, učenci III. Osnovne šole v Celju pa lahko za kače in druge plazilce skrbijo kar med poukom. V Evropi žuželke tradicionalno niso sestavni del prehrane ljudi, a Evropska komisija je že izdala dovoljenja za njihovo trženje v prehrani po vsej Evropi.
Skupna vaška lastnina in skupno upravljanje naravnih virov sta navadi, ki segata daleč v zgodovino. Pravice staroselcev do skupne lastnine so deležne poskusov zatiranja in celo izbrisa. O dolgoletni bitki za pravice teh se bomo pogovarjali s Karlom Grgičem, koordinatorjem Agrarne skupnosti jusov-srenj tržaške pokrajine in Vojkom Kocjančičem, avtorjem knjige Poznane neznanke. Srenje-jusi-komunele.
Skupna vaška lastnina in skupno upravljanje naravnih virov sta navadi, ki segata daleč v zgodovino. Pravice staroselcev do skupne lastnine so deležne poskusov zatiranja in celo izbrisa. O dolgoletni bitki za pravice teh se bomo pogovarjali s Karlom Grgičem, koordinatorjem Agrarne skupnosti jusov-srenj tržaške pokrajine in Vojkom Kocjančičem, avtorjem knjige Poznane neznanke. Srenje-jusi-komunele.
Poročila o slovanskih skupnostih, ki so trpele lakoto, ker so se odrekle mesu in rdeči juhi, ki verjetno ni bila iz rdeče pese ...
Poročila o slovanskih skupnostih, ki so trpele lakoto, ker so se odrekle mesu in rdeči juhi, ki verjetno ni bila iz rdeče pese ...