Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Egiptologinja in umetnostna zgodovinarka Pia Župevec, edina pri nas, ki zna brati hieroglife, razloži posebnosti hieroglifske pisave in pove, kaj pomenijo hieroglifi na Lavrinovih sarkofagih iz 4. in 5. dinastije na Vipavskem pokopališču.
Egiptologinja in umetnostna zgodovinarka Pia Župevec, edina pri nas, ki zna brati hieroglife, razloži posebnosti hieroglifske pisave in pove, kaj pomenijo hieroglifi na Lavrinovih sarkofagih iz 4. in 5. dinastije na Vipavskem pokopališču.
Egiptologinja in umetnostna zgodovinarka Pia Župevec nas popelje po zgodovini staroegipčanskega jezika in dogodkih, ki so privedli do razvozlanja hieroglifov. Leta 2022 je minilo natanko dvesto let, odkar je francoski jezikoslovec Jean-François Champollion uspel dešifrirati to pozabljeno pisavo.
Egiptologinja in umetnostna zgodovinarka Pia Župevec nas popelje po zgodovini staroegipčanskega jezika in dogodkih, ki so privedli do razvozlanja hieroglifov. Leta 2022 je minilo natanko dvesto let, odkar je francoski jezikoslovec Jean-François Champollion uspel dešifrirati to pozabljeno pisavo.
Z nagradami WoW (Women on Women) v Mestu žensk tudi letos usmerjajo pogled v feministične junakinje, borke za enakost in pravice žensk, borke za skupno in skupnost, spregledane šampionke prizadevanj za boljši svet. Letošnje nagrajenke, katerih boji za enakost prežemajo najrazličnejša področja delovanja, so Zana Fabjan Blažič, aktivistka na področju podpore in solidarnosti z begunkami in begunci, Rdeče zore, mednarodni feministični in kvirovski festival, Aigul Hakimova, borka za pravice izbrisanih, brezposelnih, migrantskih delavk in delavcev ter begunk in beguncev, Gabrijela Simetinger, seksologinja, ginekologinja, specialistka spolne medicine in porodničarka ter Lezbomanija, lezbična in LGBTQ+ mesečna radijska oddaja na Radiu Študent.
Z nagradami WoW (Women on Women) v Mestu žensk tudi letos usmerjajo pogled v feministične junakinje, borke za enakost in pravice žensk, borke za skupno in skupnost, spregledane šampionke prizadevanj za boljši svet. Letošnje nagrajenke, katerih boji za enakost prežemajo najrazličnejša področja delovanja, so Zana Fabjan Blažič, aktivistka na področju podpore in solidarnosti z begunkami in begunci, Rdeče zore, mednarodni feministični in kvirovski festival, Aigul Hakimova, borka za pravice izbrisanih, brezposelnih, migrantskih delavk in delavcev ter begunk in beguncev, Gabrijela Simetinger, seksologinja, ginekologinja, specialistka spolne medicine in porodničarka ter Lezbomanija, lezbična in LGBTQ+ mesečna radijska oddaja na Radiu Študent.
Vir: Arhiv Milene Žnideršič/objavljeno na zgodovinanadlani.si
Vir: Arhiv Milene Žnideršič/objavljeno na zgodovinanadlani.si
Arhiv Milene Žnideršič/MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Arhiv Milene Žnideršič/MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
V Mariboru so v organizaciji založbe Beletrina in Centra za kreativnost pripravili dogodek z naslovom Prišel, videl, bral, na katerem so strokovnjaki razmišljali o več temah, povezanih s knjigo in založništvom. Osrednje izhodišče sta bila knjiga in branje kot temeljna gradnika kulture v sodobnem razdrobljenem svetu.
V Mariboru so v organizaciji založbe Beletrina in Centra za kreativnost pripravili dogodek z naslovom Prišel, videl, bral, na katerem so strokovnjaki razmišljali o več temah, povezanih s knjigo in založništvom. Osrednje izhodišče sta bila knjiga in branje kot temeljna gradnika kulture v sodobnem razdrobljenem svetu.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Pogovor Ksenije Horvat s prevajalko knjige Petra Handkeja Žalost onkraj sanj Amalijo Maček.
Pogovor Ksenije Horvat s prevajalko knjige Petra Handkeja Žalost onkraj sanj Amalijo Maček.
Pogovor Zvezdane Mlakar s Snežano Brumec ob izdaji knjige Eden izmed nas založbe Beletrina
Pogovor Zvezdane Mlakar s Snežano Brumec ob izdaji knjige Eden izmed nas založbe Beletrina
Pogovor Ane Geršak z Ano Schnabl ob izdaji knjige Mojstrovina založbe Beletrina
Pogovor Ane Geršak z Ano Schnabl ob izdaji knjige Mojstrovina založbe Beletrina
Pogovor Igorja Sakside z Goroslavom Vukšićem Gogom ob izdaji knjige Norci pomorci založbe Beletrina.
Pogovor Igorja Sakside z Goroslavom Vukšićem Gogom ob izdaji knjige Norci pomorci založbe Beletrina.
Pogovor Mihe Šaleharja z Markom Radmilovičem ob izdaji romana Kolesar založbe Beletrina
Pogovor Mihe Šaleharja z Markom Radmilovičem ob izdaji romana Kolesar založbe Beletrina
Video je nastal v okviru intervjuja za spletni portal Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si. https://www.rtvslo.si/kultura
Video je nastal v okviru intervjuja za spletni portal Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si. https://www.rtvslo.si/kultura
Video je nastal v okviru intervjuja za spletni portal Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si. https://www.rtvslo.si/kultura
Video je nastal v okviru intervjuja za spletni portal Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si. https://www.rtvslo.si/kultura
Video je nastal v okviru intervjuja za spletni portal Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si. https://www.rtvslo.si/kultura
Video je nastal v okviru intervjuja za spletni portal Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si. https://www.rtvslo.si/kultura
Video je nastal v okviru intervjuja za spletni portal Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si. https://www.rtvslo.si/kultura
Video je nastal v okviru intervjuja za spletni portal Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si. https://www.rtvslo.si/kultura
Pogovor v živo iz Kosovelove dvorane Cankarjevega doma
Pogovor v živo iz Kosovelove dvorane Cankarjevega doma
Avtoportret je kratka video-rubrika spletnega portala Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si, v kateri umetnice in umetniki pripovedujejo o umetniškem delu, ki jih je spremenilo, zaznamovalo, oblikovalo. https://www.rtvslo.si/kultura https://www.facebook.com/kultura.rtvslo.si/ https://www.instagram.com/mmcrtvslo/ https://twitter.com/rtvslo
Avtoportret je kratka video-rubrika spletnega portala Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si, v kateri umetnice in umetniki pripovedujejo o umetniškem delu, ki jih je spremenilo, zaznamovalo, oblikovalo. https://www.rtvslo.si/kultura https://www.facebook.com/kultura.rtvslo.si/ https://www.instagram.com/mmcrtvslo/ https://twitter.com/rtvslo
Ana Svetel bere kratko zgodbo iz zbirke Dobra družba (LUD Literatura, 2019) v okviru intervjuja za spletni portal Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si.
Ana Svetel bere kratko zgodbo iz zbirke Dobra družba (LUD Literatura, 2019) v okviru intervjuja za spletni portal Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si.
Ana Svetel bere kratko zgodbo iz zbirke Dobra družba (LUD Literatura, 2019) v okviru intervjuja za spletni portal Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si. Zgodbo z njo interpretira Robert Kuret.
Ana Svetel bere kratko zgodbo iz zbirke Dobra družba (LUD Literatura, 2019) v okviru intervjuja za spletni portal Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si. Zgodbo z njo interpretira Robert Kuret.
Ana Svetel bere kratko zgodbo iz zbirke Dobra družba (LUD Literatura, 2019) v okviru intervjuja za spletni portal Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si.
Ana Svetel bere kratko zgodbo iz zbirke Dobra družba (LUD Literatura, 2019) v okviru intervjuja za spletni portal Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si.
Dramska igralka Saša Pavlin Stošić bere iz literarne zbirke Eve Mahkovic Na tak dan najbolj trpi mastercard (Beletrina, 2019). Video je nastal v okviru intervjuja z Evo Mahkovic za spletni portal Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si.
Dramska igralka Saša Pavlin Stošić bere iz literarne zbirke Eve Mahkovic Na tak dan najbolj trpi mastercard (Beletrina, 2019). Video je nastal v okviru intervjuja z Evo Mahkovic za spletni portal Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si.
Dramska igralka Saša Pavlin Stošić bere iz literarne zbirke Eve Mahkovic Na tak dan najbolj trpi mastercard (Beletrina, 2019). Video je nastal v okviru intervjuja z Evo Mahkovic za spletni portal Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si.
Dramska igralka Saša Pavlin Stošić bere iz literarne zbirke Eve Mahkovic Na tak dan najbolj trpi mastercard (Beletrina, 2019). Video je nastal v okviru intervjuja z Evo Mahkovic za spletni portal Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si.
Dramska igralka Saša Pavlin Stošić bere iz literarne zbirke Eve Mahkovic Na tak dan najbolj trpi mastercard (Beletrina, 2019). Video je nastal v okviru intervjuja z Evo Mahkovic za spletni portal Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si.
Dramska igralka Saša Pavlin Stošić bere iz literarne zbirke Eve Mahkovic Na tak dan najbolj trpi mastercard (Beletrina, 2019). Video je nastal v okviru intervjuja z Evo Mahkovic za spletni portal Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si.
Dramska igralka Saša Pavlin Stošić bere iz literarne zbirke Eve Mahkovic Na tak dan najbolj trpi mastercard (Beletrina, 2019). Video je nastal v okviru intervjuja z Evo Mahkovic za spletni portal Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si.
Dramska igralka Saša Pavlin Stošić bere iz literarne zbirke Eve Mahkovic Na tak dan najbolj trpi mastercard (Beletrina, 2019). Video je nastal v okviru intervjuja z Evo Mahkovic za spletni portal Radiotelevizije Slovenija rtvslo.si.
Pogovor z Juretom Potokarjem in Matevžem Šaleharjem-Hamotom po predvajanju dokumentarnega filma Marianne&Leonard
Pogovor z Juretom Potokarjem in Matevžem Šaleharjem-Hamotom po predvajanju dokumentarnega filma Marianne&Leonard
Umetnik Dragan Živadinov na Film Art Festivalu (FAF) leta 1995.
Umetnik Dragan Živadinov na Film Art Festivalu (FAF) leta 1995.
Programska direktorica Film Art Festivala (FAF) Jelka Stergel leta 1995.
Programska direktorica Film Art Festivala (FAF) Jelka Stergel leta 1995.
Prispevek Majde Širca o prvem Film Art Film Festivalu (FAF).
Prispevek Majde Širca o prvem Film Art Film Festivalu (FAF).
Kylie Jenner, Halle Berry, Kate Moss je le peščica zvezdnic, ki občuduje njeno delo. Nataša Čagalj je ena najbolj uveljavljenih in spoštovanih imen v svetu modu, ki je premikala meje pri Cerrutiju, Lanvinu, Stelli McCartney in Ports 1961.
Kylie Jenner, Halle Berry, Kate Moss je le peščica zvezdnic, ki občuduje njeno delo. Nataša Čagalj je ena najbolj uveljavljenih in spoštovanih imen v svetu modu, ki je premikala meje pri Cerrutiju, Lanvinu, Stelli McCartney in Ports 1961.
Pričevanja sta zbrala Kaja Širok in Alessandro Cattunar za projekt Arhiv spomina (Strada della memoria/archivio della memoria)
Pričevanja sta zbrala Kaja Širok in Alessandro Cattunar za projekt Arhiv spomina (Strada della memoria/archivio della memoria)
Pričevanja sta zbrala Kaja Širok in Alessandro Cattunar za projekt Arhiv spomina (Strada della memoria/archivio della memoria)
Pričevanja sta zbrala Kaja Širok in Alessandro Cattunar za projekt Arhiv spomina (Strada della memoria/archivio della memoria)
Pričevanja sta zbrala Kaja Širok in Alessandro Cattunar za projekt Arhiv spomina (Strada della memoria/archivio della memoria)
Pričevanja sta zbrala Kaja Širok in Alessandro Cattunar za projekt Arhiv spomina (Strada della memoria/archivio della memoria)
Med vojaki, ki jih je vrtinec prve svetovne vojne zanesel na fronto, je bil tudi Filip Jurkovič, inženir na treh velikih frontah: soški, vzhodni in zahodni. Štiri leta vojne je vestno zapisoval doživete strahote in pomanjkanje ter svoja razmišljanja o nesmiselnosti te velike morije. Stoletje pozneje je MMC RTV Slovenija prvi svetovni vojni posvetil poseben portal, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa je v dneh pred knjižnim sejmom v knjižni obliki izšel Jurkovičev zanimivi dnevnik in z osebno zgodbo približal današnjim generacijam usode premnogih vojakov, ki so tedaj prestali podobno izkušnjo ali pa se iz vojne niso nikoli vrnili. Okoliščine nastanka in vsebino knjižne izdaje Pa zbogom, junaki - Vojni dnevnik Filipa Jurkoviča (1914 - 1918) so v režiji Alena Jelena osvetlili skozi preplet odlomkov Vojnega dnevnika v interpretaciji Ivana Lotriča, pogovorov vodje Založbe ZKP RTV Mojca Menart z avtorjevim vnukom Dušanom Weixlerjem, zgodovinarko dr. Petro Svoljšak in urednico izdaje Majo Kač ter žive glasbene refleksije multiinstrumentalista Tomaža Raucha.
Med vojaki, ki jih je vrtinec prve svetovne vojne zanesel na fronto, je bil tudi Filip Jurkovič, inženir na treh velikih frontah: soški, vzhodni in zahodni. Štiri leta vojne je vestno zapisoval doživete strahote in pomanjkanje ter svoja razmišljanja o nesmiselnosti te velike morije. Stoletje pozneje je MMC RTV Slovenija prvi svetovni vojni posvetil poseben portal, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa je v dneh pred knjižnim sejmom v knjižni obliki izšel Jurkovičev zanimivi dnevnik in z osebno zgodbo približal današnjim generacijam usode premnogih vojakov, ki so tedaj prestali podobno izkušnjo ali pa se iz vojne niso nikoli vrnili. Okoliščine nastanka in vsebino knjižne izdaje Pa zbogom, junaki - Vojni dnevnik Filipa Jurkoviča (1914 - 1918) so v režiji Alena Jelena osvetlili skozi preplet odlomkov Vojnega dnevnika v interpretaciji Ivana Lotriča, pogovorov vodje Založbe ZKP RTV Mojca Menart z avtorjevim vnukom Dušanom Weixlerjem, zgodovinarko dr. Petro Svoljšak in urednico izdaje Majo Kač ter žive glasbene refleksije multiinstrumentalista Tomaža Raucha.
Intervju z Markom Drpićem iz tiskarne tipoRenesansa. Poslanstvo studia se vrti okoli drugačnega pristopa do oblikovanja in izdelave tiskovin z veliko mero vključevanja starih znanj. Snemanje in montaža: Maja Ikanović.
Intervju z Markom Drpićem iz tiskarne tipoRenesansa. Poslanstvo studia se vrti okoli drugačnega pristopa do oblikovanja in izdelave tiskovin z veliko mero vključevanja starih znanj. Snemanje in montaža: Maja Ikanović.
Ob koncu žetvene sezone Tibetanci zaplešejo tradicionalni ples, s katerim se zahvalijo za letino.
Ob koncu žetvene sezone Tibetanci zaplešejo tradicionalni ples, s katerim se zahvalijo za letino.
Med obiskom Tibeta smo si ogledali tudi delavnico, v kateri ročno tkejo tkanine, iz katerih potem izdelujejo različna oblačila, šale in kape.
Med obiskom Tibeta smo si ogledali tudi delavnico, v kateri ročno tkejo tkanine, iz katerih potem izdelujejo različna oblačila, šale in kape.
Filmček je nastal kot rezultat večletnega izvajanja programa Leonardo da Vinci Special, odkrivanja in razvoja talentov pri otrocih in mladih z Downovim sindromom. Prvotno je bil ustvarjen v štirih delih, ki so bili predvajani v sklopu dobrodelne prireditve: "Ljubezen ne šteje kromosomov", TVSLO, 21.2.2015. V filmčku boste videli gledališko skupino, katero je prvo leto šolala Violeta Tomič, njeno delo pa nadaljuje Gašper Jarni. Vse spretnosti in znanja, ki jih boste še poleg odlične igre opazili, so mladinci in mladinke pridobili predvsem s pomočjo njihovih staršev ali skrbnikov, učiteljev, mentorjev ali dobrih ljudi, ki z veseljem namenijo nekaj svojega časa in ga preživijo z ljudmi z Downovim sindromom ali s katerimi drugimi posebnimi potrebami ter jim na tak način polepšajo dan. "Namesto koga roža cveti", čudovita pesem Vlada Kreslina je postala naslov kratkega filma... Film "Instead of Whom Does the Flower Bloom" 2015, je nastajal v produkciji TV - Koper pod taktirko Gorana Stoisavljevića. Mladinci in mladinke z Downovim sindromom so enakovredno sodelovali pri nastajanju zgodbe, igri in vsemu, kar sodi k filmu. "Center za Downov sindrom, Planet 47, je bil imaginarno spremenjen v Youth hostel, ki ga vodijo zaposleni z Downovim sindromom, ljubezenska zgodba, ki je rdeča nit, pa je posijala v niansah... Realizacijo so omogočili: RTV Slovenija, Planet 47, CUDV Draga, Vlado Kreslin in Gaia Asta, Asta Alan, Gasper Jarni, Dolores Turičnik, the Government Kreslin, Nino Mureškič, Matjaz Brinovec, Barbara Husu, Eva Pirnat, Gasper Glažar, Andreja Lazar, Tanja Draksler, Jon Rome, Val Asta, Izak Beširević, Melisa Mrak, Blaz Kužnik, Blaz Pirman, Zan Turšič, Sabina Hudorovac, Tim Alisković. Film je nastal kot rezultat programa odkrivanja in razvoja talentov pri ljudeh z Downovim sindromom, Leonardo da Vinci Special, Planeta 47, Centra za Downov sindrom in podpore staršev, skrbnikov ter učiteljev, vseh nastopajočih mladink in mladincev z Downovim sindromom.
Filmček je nastal kot rezultat večletnega izvajanja programa Leonardo da Vinci Special, odkrivanja in razvoja talentov pri otrocih in mladih z Downovim sindromom. Prvotno je bil ustvarjen v štirih delih, ki so bili predvajani v sklopu dobrodelne prireditve: "Ljubezen ne šteje kromosomov", TVSLO, 21.2.2015. V filmčku boste videli gledališko skupino, katero je prvo leto šolala Violeta Tomič, njeno delo pa nadaljuje Gašper Jarni. Vse spretnosti in znanja, ki jih boste še poleg odlične igre opazili, so mladinci in mladinke pridobili predvsem s pomočjo njihovih staršev ali skrbnikov, učiteljev, mentorjev ali dobrih ljudi, ki z veseljem namenijo nekaj svojega časa in ga preživijo z ljudmi z Downovim sindromom ali s katerimi drugimi posebnimi potrebami ter jim na tak način polepšajo dan. "Namesto koga roža cveti", čudovita pesem Vlada Kreslina je postala naslov kratkega filma... Film "Instead of Whom Does the Flower Bloom" 2015, je nastajal v produkciji TV - Koper pod taktirko Gorana Stoisavljevića. Mladinci in mladinke z Downovim sindromom so enakovredno sodelovali pri nastajanju zgodbe, igri in vsemu, kar sodi k filmu. "Center za Downov sindrom, Planet 47, je bil imaginarno spremenjen v Youth hostel, ki ga vodijo zaposleni z Downovim sindromom, ljubezenska zgodba, ki je rdeča nit, pa je posijala v niansah... Realizacijo so omogočili: RTV Slovenija, Planet 47, CUDV Draga, Vlado Kreslin in Gaia Asta, Asta Alan, Gasper Jarni, Dolores Turičnik, the Government Kreslin, Nino Mureškič, Matjaz Brinovec, Barbara Husu, Eva Pirnat, Gasper Glažar, Andreja Lazar, Tanja Draksler, Jon Rome, Val Asta, Izak Beširević, Melisa Mrak, Blaz Kužnik, Blaz Pirman, Zan Turšič, Sabina Hudorovac, Tim Alisković. Film je nastal kot rezultat programa odkrivanja in razvoja talentov pri ljudeh z Downovim sindromom, Leonardo da Vinci Special, Planeta 47, Centra za Downov sindrom in podpore staršev, skrbnikov ter učiteljev, vseh nastopajočih mladink in mladincev z Downovim sindromom.
Prireditev »Jaz sem voda« je svoj naslov dobila po verzu iz cikla pesmi »Krog in dokaz kroga« Tomaža Šalamuna. V njenem okviru so se pesniku poklonili prijatelji in ljubitelji njegove poezije iz Slovenije – med drugimi Milan Jesih, Aleš Debeljak, Gregor Podlogar, Matjaž Pikalo, Barbara Pogačnik, Jurij Souček, Marko Mandić, Niko Goršič in Manca Košir, ter številni prijatelji iz ZDA, Kitajske, Izraela, Malte, Litve, Nemčije, Belgije, Anglije, Švice, Češke, Srbije, Hrvaške, Ukrajine, Izraela, Združenih arabskih emiratov, Avstralije, Škotske, Španije, Francije, Poljske, Makedonije, Brazilije, Švedske in Danske, ki so se s svojimi branji v dogajanje vključevali preko Skypa ali v naprej posnetih videov. Skupno več kot 100 sodelujočih je dalo duška svoji kreativnosti in spomin na Tomaža Šalamuna počastilo z najrazličnejšimi performansi, izvirnimi interpretacijami njegove poezije, lastno poezijo posvečeno velikemu pesniku in seveda zgodbami, ki jih družijo s Tomažem. Občinstvo je tako dobilo izčrpen vpogled v njegovo življenje in delo ter ga spoznalo ne le kot pesnika, ampak predvsem kot človeka.
Prireditev »Jaz sem voda« je svoj naslov dobila po verzu iz cikla pesmi »Krog in dokaz kroga« Tomaža Šalamuna. V njenem okviru so se pesniku poklonili prijatelji in ljubitelji njegove poezije iz Slovenije – med drugimi Milan Jesih, Aleš Debeljak, Gregor Podlogar, Matjaž Pikalo, Barbara Pogačnik, Jurij Souček, Marko Mandić, Niko Goršič in Manca Košir, ter številni prijatelji iz ZDA, Kitajske, Izraela, Malte, Litve, Nemčije, Belgije, Anglije, Švice, Češke, Srbije, Hrvaške, Ukrajine, Izraela, Združenih arabskih emiratov, Avstralije, Škotske, Španije, Francije, Poljske, Makedonije, Brazilije, Švedske in Danske, ki so se s svojimi branji v dogajanje vključevali preko Skypa ali v naprej posnetih videov. Skupno več kot 100 sodelujočih je dalo duška svoji kreativnosti in spomin na Tomaža Šalamuna počastilo z najrazličnejšimi performansi, izvirnimi interpretacijami njegove poezije, lastno poezijo posvečeno velikemu pesniku in seveda zgodbami, ki jih družijo s Tomažem. Občinstvo je tako dobilo izčrpen vpogled v njegovo življenje in delo ter ga spoznalo ne le kot pesnika, ampak predvsem kot človeka.
Prireditev »Jaz sem voda« je svoj naslov dobila po verzu iz cikla pesmi »Krog in dokaz kroga« Tomaža Šalamuna. V njenem okviru so se pesniku poklonili prijatelji in ljubitelji njegove poezije iz Slovenije – med drugimi Milan Jesih, Aleš Debeljak, Gregor Podlogar, Matjaž Pikalo, Barbara Pogačnik, Jurij Souček, Marko Mandić, Niko Goršič in Manca Košir, ter številni prijatelji iz ZDA, Kitajske, Izraela, Malte, Litve, Nemčije, Belgije, Anglije, Švice, Češke, Srbije, Hrvaške, Ukrajine, Izraela, Združenih arabskih emiratov, Avstralije, Škotske, Španije, Francije, Poljske, Makedonije, Brazilije, Švedske in Danske, ki so se s svojimi branji v dogajanje vključevali preko Skypa ali v naprej posnetih videov. Skupno več kot 100 sodelujočih je dalo duška svoji kreativnosti in spomin na Tomaža Šalamuna počastilo z najrazličnejšimi performansi, izvirnimi interpretacijami njegove poezije, lastno poezijo posvečeno velikemu pesniku in seveda zgodbami, ki jih družijo s Tomažem. Občinstvo je tako dobilo izčrpen vpogled v njegovo življenje in delo ter ga spoznalo ne le kot pesnika, ampak predvsem kot človeka.
Prireditev »Jaz sem voda« je svoj naslov dobila po verzu iz cikla pesmi »Krog in dokaz kroga« Tomaža Šalamuna. V njenem okviru so se pesniku poklonili prijatelji in ljubitelji njegove poezije iz Slovenije – med drugimi Milan Jesih, Aleš Debeljak, Gregor Podlogar, Matjaž Pikalo, Barbara Pogačnik, Jurij Souček, Marko Mandić, Niko Goršič in Manca Košir, ter številni prijatelji iz ZDA, Kitajske, Izraela, Malte, Litve, Nemčije, Belgije, Anglije, Švice, Češke, Srbije, Hrvaške, Ukrajine, Izraela, Združenih arabskih emiratov, Avstralije, Škotske, Španije, Francije, Poljske, Makedonije, Brazilije, Švedske in Danske, ki so se s svojimi branji v dogajanje vključevali preko Skypa ali v naprej posnetih videov. Skupno več kot 100 sodelujočih je dalo duška svoji kreativnosti in spomin na Tomaža Šalamuna počastilo z najrazličnejšimi performansi, izvirnimi interpretacijami njegove poezije, lastno poezijo posvečeno velikemu pesniku in seveda zgodbami, ki jih družijo s Tomažem. Občinstvo je tako dobilo izčrpen vpogled v njegovo življenje in delo ter ga spoznalo ne le kot pesnika, ampak predvsem kot človeka.
Prireditev »Jaz sem voda« je svoj naslov dobila po verzu iz cikla pesmi »Krog in dokaz kroga« Tomaža Šalamuna. V njenem okviru so se pesniku poklonili prijatelji in ljubitelji njegove poezije iz Slovenije – med drugimi Milan Jesih, Aleš Debeljak, Gregor Podlogar, Matjaž Pikalo, Barbara Pogačnik, Jurij Souček, Marko Mandić, Niko Goršič in Manca Košir, ter številni prijatelji iz ZDA, Kitajske, Izraela, Malte, Litve, Nemčije, Belgije, Anglije, Švice, Češke, Srbije, Hrvaške, Ukrajine, Izraela, Združenih arabskih emiratov, Avstralije, Škotske, Španije, Francije, Poljske, Makedonije, Brazilije, Švedske in Danske, ki so se s svojimi branji v dogajanje vključevali preko Skypa ali v naprej posnetih videov. Skupno več kot 100 sodelujočih je dalo duška svoji kreativnosti in spomin na Tomaža Šalamuna počastilo z najrazličnejšimi performansi, izvirnimi interpretacijami njegove poezije, lastno poezijo posvečeno velikemu pesniku in seveda zgodbami, ki jih družijo s Tomažem. Občinstvo je tako dobilo izčrpen vpogled v njegovo življenje in delo ter ga spoznalo ne le kot pesnika, ampak predvsem kot človeka.
Prireditev »Jaz sem voda« je svoj naslov dobila po verzu iz cikla pesmi »Krog in dokaz kroga« Tomaža Šalamuna. V njenem okviru so se pesniku poklonili prijatelji in ljubitelji njegove poezije iz Slovenije – med drugimi Milan Jesih, Aleš Debeljak, Gregor Podlogar, Matjaž Pikalo, Barbara Pogačnik, Jurij Souček, Marko Mandić, Niko Goršič in Manca Košir, ter številni prijatelji iz ZDA, Kitajske, Izraela, Malte, Litve, Nemčije, Belgije, Anglije, Švice, Češke, Srbije, Hrvaške, Ukrajine, Izraela, Združenih arabskih emiratov, Avstralije, Škotske, Španije, Francije, Poljske, Makedonije, Brazilije, Švedske in Danske, ki so se s svojimi branji v dogajanje vključevali preko Skypa ali v naprej posnetih videov. Skupno več kot 100 sodelujočih je dalo duška svoji kreativnosti in spomin na Tomaža Šalamuna počastilo z najrazličnejšimi performansi, izvirnimi interpretacijami njegove poezije, lastno poezijo posvečeno velikemu pesniku in seveda zgodbami, ki jih družijo s Tomažem. Občinstvo je tako dobilo izčrpen vpogled v njegovo življenje in delo ter ga spoznalo ne le kot pesnika, ampak predvsem kot človeka.
Prireditev »Jaz sem voda« je svoj naslov dobila po verzu iz cikla pesmi »Krog in dokaz kroga« Tomaža Šalamuna. V njenem okviru so se pesniku poklonili prijatelji in ljubitelji njegove poezije iz Slovenije – med drugimi Milan Jesih, Aleš Debeljak, Gregor Podlogar, Matjaž Pikalo, Barbara Pogačnik, Jurij Souček, Marko Mandić, Niko Goršič in Manca Košir, ter številni prijatelji iz ZDA, Kitajske, Izraela, Malte, Litve, Nemčije, Belgije, Anglije, Švice, Češke, Srbije, Hrvaške, Ukrajine, Izraela, Združenih arabskih emiratov, Avstralije, Škotske, Španije, Francije, Poljske, Makedonije, Brazilije, Švedske in Danske, ki so se s svojimi branji v dogajanje vključevali preko Skypa ali v naprej posnetih videov. Skupno več kot 100 sodelujočih je dalo duška svoji kreativnosti in spomin na Tomaža Šalamuna počastilo z najrazličnejšimi performansi, izvirnimi interpretacijami njegove poezije, lastno poezijo posvečeno velikemu pesniku in seveda zgodbami, ki jih družijo s Tomažem. Občinstvo je tako dobilo izčrpen vpogled v njegovo življenje in delo ter ga spoznalo ne le kot pesnika, ampak predvsem kot človeka.
Prireditev »Jaz sem voda« je svoj naslov dobila po verzu iz cikla pesmi »Krog in dokaz kroga« Tomaža Šalamuna. V njenem okviru so se pesniku poklonili prijatelji in ljubitelji njegove poezije iz Slovenije – med drugimi Milan Jesih, Aleš Debeljak, Gregor Podlogar, Matjaž Pikalo, Barbara Pogačnik, Jurij Souček, Marko Mandić, Niko Goršič in Manca Košir, ter številni prijatelji iz ZDA, Kitajske, Izraela, Malte, Litve, Nemčije, Belgije, Anglije, Švice, Češke, Srbije, Hrvaške, Ukrajine, Izraela, Združenih arabskih emiratov, Avstralije, Škotske, Španije, Francije, Poljske, Makedonije, Brazilije, Švedske in Danske, ki so se s svojimi branji v dogajanje vključevali preko Skypa ali v naprej posnetih videov. Skupno več kot 100 sodelujočih je dalo duška svoji kreativnosti in spomin na Tomaža Šalamuna počastilo z najrazličnejšimi performansi, izvirnimi interpretacijami njegove poezije, lastno poezijo posvečeno velikemu pesniku in seveda zgodbami, ki jih družijo s Tomažem. Občinstvo je tako dobilo izčrpen vpogled v njegovo življenje in delo ter ga spoznalo ne le kot pesnika, ampak predvsem kot človeka.
Slovenija je dobila naslednika 'showcase' festivalov pri nas - festival MENT, ki je potekal od 4. do 6. februarja.
Slovenija je dobila naslednika 'showcase' festivalov pri nas - festival MENT, ki je potekal od 4. do 6. februarja.
Novinarka: Mojca Prosenc, snemalka: Maja Ikanović
Novinarka: Mojca Prosenc, snemalka: Maja Ikanović
